nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
6,201
|
Nadzorni svet sporazumno razrešil direktorja Milana Predana Uroš Skuhala bo 1. decembra prevzel štiriletni mandat vodenja časopisno-založniške hiše Večer, kjer bo nadomestil Milana Predana. Večerov nadzorni svet je tudi sprejel stališče, da morajo organi vodenja in nadzora zagotavljati vse pogoje za popolno samostojnost in neodvisnost urednikov in novinarjev. Kaj in kako smejo novinarji pisati, lahko narekuje zgolj novinarski profesionalizem, novinarska etika in zavezanost javnosti, nikakor pa ne politika niti lastniki kapitala. V sporočilu za javnost so tako zapisali, da omenjena načela nadzorni svet družbe zagovarja in jih bo tudi spoštoval. Družba poslovala boljše kot lani Nadzorniki so tudi predstavili poslovanje družbe v prvih letošnjih devetih mesecih, v katerih je družba ustvarila 14 milijonov evrov prihodkov 1,6 odstotka več kot v istem obdobju lani, 631.000 evrov dobička iz poslovanja 14,7 odstotka več in 738.000 evrov celotnega dobička 9,2 odstotka več kot lani.
|
positive
|
6,202
|
Državni statistični urad predstavil kazalnike gospodarske klime Po ugotovitvah državnega statističnega urada ostaja gospodarska klima v Sloveniji v novembru enaka kot oktobra. Desezonirana vrednost kazalnika se v primerjavi z oktobrom ni spremenila, v primerjavi z lanskim novembrom je bila nižja za štiri odstotne točke, za osem odstotnih točk pa je bila višja od dolgoletnega povprečja. Statistični urad je med drugim tudi ugotovil, da je desezonirana vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov novembra za eno odstotno točko nižja kot oktobra in pet odstotnih točk pod lanskim povprečjem. K temu so prispevale pesimistične napovedi porabnikov glede varčevanja v njihovih gospodinjstvih v naslednjih 12 mesecih.
|
neutral
|
6,203
|
Razvite države na repu Finance so objavile seznam 80 delniških indeksov z vsega sveta. Po donosnosti se je Slovenija uvrstila na peto mesto. Indeksi donosov je objavljen na blogu družbe Birinyi Associates, Slovenija pa se je kljub nedavnim padcem uvrstila visoko, saj je SBI v omenjenem času narasel za 74,59 odstotka. Na Kitajskem, ki je zasedla 1. mesto, je indeks zrasel za 135,18 odstotka. Sledijo ji Ukrajina, Bangladeš in Romunija. Hrvaška je na 8. mestu, Srbi pa se bodo morali zadovoljiti z 19. Slabo so se odrezale borze razvitih držav. Nemčija je zasedla 37. mesto, Irska pa zadnje, 80. Celotna lestvica vam je na voljo tukaj.
|
neutral
|
6,204
|
Vplačil za pol milijarde evrov Nova Kreditna banka Maribor in ministrstvo za finance bosta na podlagi odločitve vlade objavila končno ceno za delnico banke. Mali vlagatelji in dobro poučeni institucionalni vlagatelji so lahko od 19. do 27. novembra izražali interes za nakup. Cena delnice se bo gibala v cenovnem razponu med 20,5 evra in 27 evri. Intervju s poznavalcem borznega dogajanja si lahko preberete tukaj. Prodajalci 49-odstotnega državnega deleža v NKBM-ju, več kot polovica delnic je namenjena institucionalnim, manj kot polovica pa malim vlagateljem, bodo po pričakovanjih objavili tudi podatke o tem, koliko delnic bo posamezni vlagatelj lahko dejansko kupil. Podatki bodo objavljeni v dnevnih časopisih. 27. novembra do 16. ure se je na 104 vpisnih mestih po vsej Sloveniji končalo obdobje sprejemanja naročil malih vlagateljev za nakup delnic. Ponudba je trajala od 19. novembra. V okviru te ponudbe je bila malim vlagateljem omogočena oddaja naročila za nakup delnic v znesku največ 50.000 evrov. V okviru te vrednosti bo vsak mali vlagatelj upravičen do določenega zagotovljenega števila delnic, ki bo odvisen od izkazanega interesa malih vlagateljev. Za vsakih deset delnic, ki jih vlagatelj pridobi v postopku ponudbe malim vlagateljem v okviru zagotovljenega števila delnic in jih ima neprekinjeno v lasti in imetništvu najmanj do 12. septembra 2008, pridobi tak mali vlagatelj pravico do dodatne ene brezplačne navadne delnice NKBM. Trikrat preveč vplačil Malih vlagateljev, ki so oddali naročila za nakup delnic Nove kreditne banke Maribor, naj bi bilo okoli 100.000, kar pomeni, da bo za vsakega vlagatelja zagotovljenih 20 delnic, druge pa se bodo razdelile proporcionalno. Vplačanih je bilo približno pol milijarde evrov, kar je približno trikrat preveč. Datum začetka trgovanja z delnicami s skrajšano oznako KBMR bo določen po izdajateljevi izpolnitvi pogojev za trgovanje v okviru borzne kotacije. Predvideni datum začetka trgovanja je 6. december, je objavila Ljubljanska borza na svojih spletnih straneh. V kotaciji še okoli 23 milijonov delnic V borzno kotacijo je sprejetih vseh 23.357.984 navadnih kosovnih delnic NKBM-ja, na kolikor je razdeljen osnovni kapital družbe, ki znaša 24,37 milijona evrov. Delnice so bile 18. maja 1998 vknjižene v centralni register Centralne klirinško-depotne družbe in s tem izdane v nematerializirani obliki. Agencija za trg vrednostnih papirjev je prospekt za uvrstitev delnic NKBM na borzo potrdila 16. novembra.
|
neutral
|
6,205
|
Za gospodinjstva strošek vključen v ceno V letu 2008 se bodo omrežnine za elektroenergetsko omrežje zvišale v povprečju za 6,2 odstotka. Kot je potrdil svet Javne agencije za energijo, se bo omrežnina za prenosno omrežje zvišala za 3,5 odstotka, za distribucijsko omrežje za 6,7, za sistemske storitve pa za 7,1 odstotka. Direktorica agencije za energijo Irena Praček je ob tem povedala, je bil dvig že napovedan z regulativnim okvirom, višje cene pa začnejo veljati 1. januarja prihodnje leto. V napovedano 6-odstotno podražitev elektrike za gospodinjstva je višja omrežnina že vključena. Kaj je omrežnina? Gre sicer za prispevek, namenjen pokrivanju stroškov upravljanja, vzdrževanja in razvoja elektroenergetskih omrežij. Končna cena elektrike pa vključuje ceno energije, uporabo omrežij, trošarino in davek na dodano vrednost.
|
negative
|
6,206
|
Je ministrstvo zavlačevalo s predlogom? Vlada je na dopisni seji določila končno ceno delnice Nove Kreditne banke Maribor v višini 27 evrov. Banka bo v sredo začela pošiljati obvestila o številu dodeljenih delnic posameznemu vlagatelju. Malim vlagateljem bo prodanih 24 odstotkov osnovnega kapitala NKMB-ja, domačim institucionalnim vlagateljem 10,19 odstotka, tujim pa 14,81 odstotka. Za nakup delnic je izrazilo interes 110.256 državljanov, ki so vplačali 749,48 milijona evrov, na voljo pa jim je za 151,35 milijona evrov delnic. Vsak bo prejel 20 delnic, kar znese skupaj 2.205.120 delnic. Preostanek bodo razdelili sorazmerno glede na višino vplačila. Če bo mali vlagatelj delnice obdržal v dolgoročni lasti, je predvidena spodbuda v dodatni brezplačni delnici za vsakih deset delnic, ki jih bo obdržal najmanj do 12. septembra. Veliko zanimanje tudi domačih in tujih institucionalnih vlagateljev Domačih institucionalnih vlagateljev, ki so izpolnili pogoje za nakup, je 69 in so oddali zavezujoče ponudbe v višini 199 milijonov evrov. Vsi skupaj bodo prejeli 10,19 odstotka delnic v skupni vrednosti 64,25 milijona evrov. Iz tujine je interes za nakup izrazilo 36 vlagateljev v skupni višini 711 milijonov evrov. Delež delnic, ki ga je vlada določila zanje, je vreden 93,41 milijona evrov. Večino vplačanega denarja pa bodo tako zaradi zelo velikega zanimanja kupcem vrnili. Malim vlagateljem bodo presežek vplačanega zneska vrnili na transakcijske račune najpozneje do 12. decembra brez obresti. Dobro poučeni vlagatelji pa delnic še niso plačali, temveč so le navedli ceno in želeno količino. Je ministrstvo zavlačevalo s predlogom? Vlada včeraj kljub pričakovanjem ni potrdila cene delnice NKBM-a, saj finančno ministrstvo predloga še ni pripravilo. Kot poroča časopis Dnevnik, naj bi bil za zavlačevanje kriv spor v vladni koaliciji. Institucionalni vlagatelji naj bi namreč za delnice lobirali pri različnih ministrih in strankah, zato še ni doseženo soglasje glede tega, komu od teh vlagateljev delnice prodati. Finančni minister Andrej Bajuk je sicer že prejšnji teden napovedal, da se bo cena gibala v zgornjem delu razpona, določenega med 20 in 27 evri, kar se je tudi potrdilo. NKBM letos z dobičkom Nova KBM, d. d., je imela v prvih devetih mesecih tega leta sicer 21,5 mio. evrov čistega dobička. Dobiček pred obdavčitvijo pa je dosegel kar 55 mio. evrov in tako za slabih 11 mio. presegel rebalans načrta za celotno leto, za 27 mio. pa lanski dobiček. Dobiček iz rednega poslovanja je v omenjenem poslovnem obdobju znašal 28,3 mio. evrov. Borza bo za začetek trgovanja prilagodila urnik Ljubljanska borza bo prva dva trgovalna dneva podaljšala trgovanje z delnicami banke do 15. ure. Zaradi velike verjetnosti nastopa tržnih neravnovesij in nihanj tečajev za oba dneva tudi ne bo veljala 10-odstotna dnevna omejitev gibanja tečajev. Naročila se bodo prvi dan zbirala po običajnem urniku, odpiranje trga z delnicami, ki bodo imele oznako KBMR, pa bo pomaknjeno na 11. uro, oziroma na čas, ki je potreben za vzpostavitev ustrezne globine trga.
|
neutral
|
6,207
|
Udarec za banke na Wall Streetu Slovenski borzni indeks je dosegel najvišjo vrednost v zadnjih treh tednih, potem ko je Krka nadaljevala rast in dosegla 120 evrov. S Krkinimi delnicami je bilo za 3,35 milijona evrov prometa oziroma več kot z vsemi preostalimi blue-čipi skupaj. Enotni tečaj povprečje vseh 369 sklenjenih poslov se je zvišal za 1,6 odstotka, na rekordnih 119,3 evra. Do zdaj najvišji posli s temi delnicami so se sicer sklepali pred tremi meseci, in sicer pri 121,9 evra. Kar živahno so posredniki trgovali še s Telekomovimi delnicami, ki so se pocenile za 0,6 odstotka, vendar pod 400 evrov niso pogledale. Merkur izpadel iz elite Nekoliko cenejše so tudi Mercatorjeve in Lukine delnice, medtem ko sta Petrol in Aerodrom pridobila odstotek. Indeks SBI20 11.253 točk se je povzpel tretjič zapored, tokrat za pol odstotka. V izračun tega delniškega indeksa niso več vključene Merkurjeve delnice. Na prostem trgu izstopa desetodstotni porast Maksime holdinga. Vsi posli so bili sklenjeni pri osmih evrih. Indeks PIX je po dveh mesecih spet nad 7.000 točkami. Dobra dva odstotka dražja sta KD ID in sklad NFD. Udarec za banke na Wall Streetu Strah, da bo kreditna kriza še dodatno načela dobičke bank in vplivala na celotno gospodarstvo, je ohromil torkovo trgovanje v ZDA. JPMorgan Chase je za štiri največje banke na Wall Streetu znižal oceno prihodka in sprožil razprodajo finančnih delnic. Podjetja, ki gradijo hiše, so prav tako utrpela velike izgube. Indeks Dow Jones 13.248 točk se je znižal za pol odstotka. Številni vlagatelji so z mislimi že pri zasedanju Feda, ki bo 11. decembra. Vsi pričakujejo, da bodo obresti nižje vsaj za četrt odstotne točke. Se Novartis zanima za Bayer? V Evropi so v torek največ izgubile delnice transportnih in turističnih podjetij. Letalski prevoznik British Airways je izgubil šest odstotkov. Spet so se cenile tudi banke, zaradi slabše bonitetne ocene zlasti Royal Bank of Scotland. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.500 točk se je znižal za 1,3 odstotka. Tudi proizvajalci telefonov so bili na udaru. Nokiine in Ericssonove delnice so padle za več kot štiri odstotke. Med redkimi zmagovalci dneva je bil Bayer, saj so se spet pojavile govorice, da se za prevzem zanima farmacevtski velikan Novartis.
|
negative
|
6,208
|
Banka ima stranke tudi na slovenski strani meje Zadružna kraška banka na Opčinah, ki je najmočnejši denarni zavod Slovencev v Italiji, praznuje jubilej - posluje namreč že 100 let. Omenjena banka, ki ima v Tržaški pokrajini devet poslovalnic, v domačem prostoru uživa velik ugled, saj se ne odlikuje le po svoji socialni duši, temveč tudi po poslovnih rezultatih. Ima 60 milijonov evrov osnovnega kapitala in 300 milijonov vlog. Že nekaj časa se lahko pohvali tudi s strankami s slovenskega Krasa, s skorajšnjim padcem meje oz. z uveljavitvijo schengna pa si obeta še večji obseg dela, poroča TV Slovenija. Ob jubileju banka pripravlja tudi posebno slovesnost. Poleg tega ob 100-letnici ponuja tudi dolgoročno posojilo za obnovo ali postavitev vodnjaka oz. štirne, kot tradicionalnemu kraškemu vodnjaku pravijo na slovenskem in italijanskem Krasu.
|
positive
|
6,209
|
V prihodnjem letu načrtovano 1,29 milijarde evrov prihodkov Skupina Merkur v prihodnjem letu načrtuje 1,29 milijarde prihodkov od prodaje ter povečanje števila zaposlenih s 4.500 na skoraj 5.100. Nadzorni svet družbe je potrdil poslovni načrt, s katerim Merkur nadaljuje izpolnjevanje dolgoročne strategije razvoja vodilnega tehničnega trgovca v jugovzhodni Evropi. Pri prodaji izdelkov podjetjem se bosta nadaljevala specializacija in uvajanje novih kakovostnih blagovnih znamk, pri prodaji porabnikom pa bo posebna skrb namenjena uvajanju novosti na področju izdelkov za lepše bivalno okolje, razvedrilo in sodobnejše opravljanje hišnih opravil. V letu 2008 naj bi tako začeli gradnjo ali priprave na gradnjo kar dvajsetih novih trgovskih centrov v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Za naložbe v letu 2008 bodo porabili več kot 200 milijonov evrov in pridobili približno 90.000 m2 novih drobnoprodajnih površin. S posodobitvami prodajnih zmogljivosti in z razvojem dodane vrednosti za kupce načrtujejo utrditev tržnega deleža doma in v tujini.
|
positive
|
6,210
|
Distributerjem grozi kazen Urad za varstvo konkurence je uvedel postopek, v katerem bo preverjal sum kartelnega dogovora med distributerji električne energije. Sum je nastal, ker so Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Primorska, Elektro Gorenjska in Elektro Celje sočasno s 1. januarjem 2008 napovedali povišanje cen v skoraj enakem znesku. Po besedah v. d. direktorja urada Janija Sorška bo postopek trajal približno en mesec. Če bo kartelni dogovor ugotovljen, bo podražitev civilnopravno nična. Iz omenjenega ravnanja verjetno izhaja, da naj bi se družbe med seboj sporazumele ali usklajeno ravnale pri povišanju cen električne energije za gospodinjstva, je zapisal urad, ki sedaj čaka na odziv distributerjev. Družbam grozijo visoke kazni Kot je še dejal Soršak, bodo v primeru potrditve suma družbe denarno kaznovane, in sicer v znesku od 125.000 do 375.000 evrov, odjemalci pa bodo lahko zahtevali odškodnino. Urad za varstvo konkurence pa v Uradnem listu poziva vse fizične in pravne osebe, ki imajo pravni interes za udeležbo v postopku, naj v 30 dneh prijavijo svojo udeležbo in pošljejo pisna mnenja in morebitne pomembne dokumente. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je že izrazil zadovoljstvo z uvedbo postopka, napovedal pa je tudi, da bo vlada prihodnji teden sprejela načrt reguliranih cen za leto 2008.
|
negative
|
6,211
|
Še druga faza investicije V Šentilju so odprli osem tisoč kvadratnih metrov velik in 47 milijonov evrov vreden igralniško-zabaviščni center. S tem se družba Hit podaja na nov trg, saj si želi predvsem gostov z avstrijskega Štajerskega. Več kot 400 najsodobnejših igralnih avtomatov, 20 igralnih miz, prireditveni prostor s 300 sedeži, dve restavraciji z vrhunsko kulinariko, garažna hiša in obilica zabave so aduti, s katerimi bodo lastniki vabili goste. V prvem letu načrtujejo povprečno 500 gostov na dan, kar pomeni 180 tisoč gostov letno, pri čemer naj bi vsak gost povprečno porabil 81 evrov. Kmalu pa se bo začela še druga faza investicije v igralniško-zabaviščni center Mond, v kateri bodo zgradili ugledni hotel za najpetičnejše goste. Na odprtju se je seveda trlo tudi znanih Slovencev. Nisem jaz neki strašni igralec, ne bom rekel, da sem k temu nagnjen, ampak včasih tudi kakšen evro zdaj po novem spustim, je sebe kot povprečnega obiskovalca opisal pevec Alfi Nipič.
|
positive
|
6,212
|
Inflacija, evro in Nova KBM Iztekajoče se leto so najbolj zaznamovali prihod evra, visoka inflacija ter prodaja polovice državnega deleža NKBM. Z vstopom v novo leto je Slovenija kot prva izmed desetih novink vstopila v zdaj 13-člansko evroobmočje. Guvernerska saga vnela boj med predsednikom in premierjem Leto je bilo tudi v znamenju izbire guvernerja Banke Slovenije ter bitko med predsednikom in premierjem za njegovo imenovanje. Konec jaunarja je državni zbor zavrnil kandidaturo Mitje Gasparija, kasneje pa še Andreja Ranta. Šele v začetku junija si je Marko Kranjec zagotovil podpora DZ-ja. Slovensko jeklo se bo kalilo v rubljih V začetku marca je zelo odmevala vladna potrditev prodaje 55,35-odstotnega deleža Slovenske industrije jekla skupini ruskim podjetji, združenih v skupini Koks. Ta naj bi za delnice plačala 105 milijonov evrov. Mali delničarji so se počutili oškodovane zaradi načina privatizacije, saj naj bi se vrednost njihovega vložka v sanacijo železarn prepolovila. Po njihovih ocenah je bila kupnina za vsaj 2,8-krat prenizka. Preberite tudi, kaj je zaznamovalo prvo polovico leta na notranjepolitičnem področju Slovenija Sledi leta 2007, I. del. Naftovod s Slovenjio ali brez nje Hrvaška, Srbija, Romunija in Italija so podpisale deklaracijo o gradnji naftovoda od Konstance do Trsta do leta 2012. Naftovod bi z nafto iz črnomorskega in kaspijskega bazena oskrboval srednjo in zahodno Evropo, potekal pa naj bi tudi čez Kras, vendar Slovenija za zdaj še ni pristopila h gradnji, ker bi bila okolijska tveganja prevelika v razmerju z ekonomskimi koristmi. Hrvaška je v takšnem primeru napovedala povezavo s Trstom pod morsko gladino. Vzajemna nevzajemno Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna ter zavarovalnica Adriatic Slovenija sta aprila preklicali skupščini, na katerih naj bi maja odločali o povezovanju. Vzajemna je skupščino preklicala na zahtevo Agencije za zavarovalni nadzor, ki je sredi junija zahtevala razrešitev njene dvočlanske uprave v sestavi predsednika Marka Jakliča in člana Franca Heningmana zaradi neobveščanja zavarovancev o zaprtju osebnih računov. Po neuspelih pritožbah sta ju septembra zamenjala Boštjan Aver, dotedanji vodja sektorja za finance kot predsednik, ter Peter Pustatičnik, dotedanji član upravnega odbora zdravstvenega zavoda kot član uprave. Odstavljena pa sta se že konec septembra na Vzajemno vrnila kot prokurista. Parlamentarni odbor pa je junija oblikoval zakon o preoblikovanju Vzajemne v delniško družbo. V državnem zboru o zakonu še niso odločali. Pivovarji v medijih Pivovarna Laško je maja skupaj s povezanima družbama Radensko in Talisom postala 94-odstotna lastnica Dela. Mesec zatem so na skupščini lastnikov Dela razrešili štiri člane nadzornega sveta, nova predsednica sveta pa je postala Andrijana Starina Kosem, ki jo je vlada zatem odstavila z mesta prve nadzornice Kada. Konec oktobra pa je odstopno izjavo podal predsednik uprave Dela Danilo Slivnik, ki ga je nasledil Peter Puhan. Računsko sodišče je junija ugotovilo, da obstaja tveganje, da paradržavna sklada pri prodaji delnic Mercatorja pred dvema letoma nista ravnala učinkovito, ker nista iztržila najvišje kupnine. Vsaj gostovanje ceneje Julija je začela veljati uredba Evropskega parlamenta, ki uporabnikom mobilnih telefonov za več kot polovico znižuje storitev gostovanja v javnih mobilnih omrežjih roaming držav EU-ja. Enotna veljavna cena za odhodne klice je 58,8 centa, za dohodne pa 28,8 centa z vštetim DDV-jem na minuto. Konec avgusta se je Slovenija z Deutsche Bahnom dogovarjala o sodelovanju s slovenskimi transportno-logističnimi družbami. Šlo naj bi za enega največjih poslov, primerljivim z gradnjo avtocestnega križa. Rezultati dogovora niso znani. Telekom se širil, nato prodajal Na koncu avgusta je država objavila javni poziv za odprodajo 49,13-odstotnega deleža v Telekomu Slovenije. V drugem krogu ostaja še sedem ponudb, čas za oddajo pa je še do 18. decembra, nato bo komisija za prodajo državnega deleža v Telekomu vladi predlagala mogočega kupca. Pred tem pa je konec aprila Telekom postal 50-odstotni lastnik gibraltarskega Gibtelecoma, junija pa še 75-odstotni delež podjetja Interseek, ki je lastnik največjega in najbolj obiskanega slovenskega spletnega iskalnika Najdi.si. Po pravem boju za delnice Istrabenza je oktobra Petrol objavil presenetljivo namero o prevzemu. Novembra je tako Petrol svoj delež v Istrabenzu povečal iz 14,84 odstotka na 32,44 odstotkov. Triglav ni šel v roke Kadu Z drugim krogom predsedniških volitev smo na pobudo državnega sveta odločali tudi o uveljavitvi novele, po kateri bi prenesli 35-odstotni delež Zavarovalnice Triglav na Kapitalsko družbo, ta pa naj bi prihodke iz upravljanja z delnicami namenila za pokojninsko in invalidsko blagajno. Opozicijske stranke so v predreferendumski kampanji poudarjale, da delež pripada približno 750.000 zavarovancem, ki so imeli leta 1990 pri Zavarovalnici Triglav odprto zavarovalno polico. Proti uveljavitvi novele je glasovalo kar 71 odstotkov volilcev. Delnice Nove KBM šle za med, opozorila na njihovo podcenjenost V drugi polovici novembra se je začela javna prodaja 48,1-odstotnega državnega deleža Nove Kreditne banke Maribor. To je bila prva tovrstna prodaja pri nas, cena 27 evrov za delnico pa je bila določena šele po koncu roka za vplačila. Povpraševanje je preseglo vsa pričakovanja, saj je kar 102.000 malih vlagateljev vplačalo kar šestinpolkrat preveč denarja. Za vsakega so zagotovili 20 delnic. Med insitucionalnimi vlagatelji je največ delnic dobil KD Group 2,4 odstotka, iz igre pa je med drugimi izpadla Pivovarna Laško. Ministrstvo za finance naj bi iskalo dolgoročne vlagatelje. Že po prvem dnevu trgovanja na borzi je delnica dosegla vrednost 36,6 evra, kar je sprožilo veliko pomislekov glede načina privatizacije banke. Tudi tuji vlagatelji se niso izkazali za zares dolgoročne, saj so že v dveh dneh prodali 4 odstotke domačim vlagateljem. V lasti države ostaja 51,9 odstotka delnic. Merkur v rokah konzorcija V začetku decembra je konzorcij petih družb – Merfina, Banka Koper, Sava, Interfin Naložbe iz Slovenije ter Euro Veneto iz Hrvaške - je svoj delež v podjetju Merkur povečal na 98,44 odstotka in objavil uspeh prevzemne ponudbe. Prevzem naj bi izpeljali kljub nedavno sprejeti noveli zakona o prevzemih, ki prepoveduje zastavitev delnic ciljne družbe. Merfin so namreč ustanovili vodilni iz Merkurja. Letošnji manager leta je postal Merkurjev Bine Kordež. Igralnice? Ne, hvala! Gradnja megazabavišča na Goriškem pa še vedno buri duhove. Skupni projekt Hita ter velike ameriške multinacionalke Harrah s Entertainment, vreden 750 milijonov evrov, bo realiziran le ob spremembi zakonodaje, ki bi omogočala večji tuji delež v tovrstnih naložbah ter nižjo davčno stopnje. Ministrstvo za finance bi moralo predlog sprememb zakonodaje predstaviti že jeseni, a se to še ni zgodilo. V velikem delu javnosti so se začele pojavljati pomisleki glede realizacije takšnega velikega projekta in njegovih negativnih posledic. Med drugim so se še v koalicijski Novi Sloveniji in Slovenski ljudski stranki izrekli proti gradnji. Zaradi vseh naštetih razlogov kaže, da projekt megazabavišča ne bo izpeljan. Letos 5,7-odstotna inflacija Slovenija se lahko v iztekajočem letu »pohvali« z najvišjo stopnjo inflacije v EU-ju. Na začetku leta je bila inflacija nižja od treh odstotkov, novembrska pa je bila že 5,7-odstotna. Finančni minister Bajuk je še avgusta poudarjal, da vzroki ležijo v davčni politiki ter zagotavljal, da se bo zadeva ublažila, poleg tega pa priznal, da ima država “določene težave”. Tako smo v september zakorakali z do 15 odstotkov dražjim kruhom, moko in jajci, čemur naj bi botrovale 60-odstotkov višje cene pšenice na svetovnem trgu. Oktobra je sledil nov val podražitev z 10-odstotnim dvigom cen mleka in mesa, napovedana pa je bila tudi podražitev sladkarij. Po liberalizaciji energetskega trga so 6-odstotno podražitev za 1. januar napovedali tudi ponudniki električne energije.
|
neutral
|
6,213
|
Sum koncentracije se preverja V Pivovarni Laško so že zanikali, da bi z namenom menedžerskega odkupa zastavili del delnic Mercatorja. Dejanske transakcije za menedžerski prevzem pivovarne v Laškem niso potrdili niti v Klirinško-depotni družbi, dodali pa so, da ti podatki niso javni. Kot je znano, je urad za varstvo konkurence Laščanom in družbam okoli njih pred kratkim prepovedal razpolaganje z Mercatorjevimi delnicami, saj sumi, da so v Mercatorju skupaj pridobile več kot 57-odstotni delež, česar pa niso priglasile v roku. Presoja o koncentraciji poteka prav te dni. Soršak Nismo v vojni z nikomer Vršilec dolžnosti direktorja urada za varstvo konkurence Jani Soršak je na vprašanje, ali mu je postopek, glede na to, da sovpada z napovedjo vojne proti tajkunom, kdo naročil, odgovoril, da ne, in dodal Mi nismo v nikakršni vojni z nikomer.
|
neutral
|
6,214
|
Komunistična Kitajska rešuje ameriško kreditno krizo Kdor še vedno čaka s prodajo delnic Nove KBM, vsaj za zdaj ravna modro. Cena raste iz ure v uro in je v četrtek dosegla že 43 evrov. Napovedi, kdaj se bo zgodil preobrat, so nehvaležne, gotovo pa kupci ne bodo večno lačni tega papirja, ki je popestril dogajanje na Ljubljanski borzi in je zdaj že precej drag v primerjavi s tujimi bankami. Vendar po prometu Nova KBM tokrat ni bila prva. To mesto so si po dveh tednih najbrž še nikoli ni minilo toliko časa spet pridobile Krkine delnice, ki so se ob 2,9 milijona evrih prometa pocenile za 0,16 odstotka, na 123,89 evra. Telekom in Mercator spet precej dražja Poleg NKBM-ja je več kot dva odstotka pridobil tudi Telekom, ki je na koncu dosegel 428 evrov. Kupci očitno računajo, da bo Telekom prodan vsaj pri okrog 450 evrih. Tudi Mercator in Pivovarna Laško sta nadaljevala rast. Najvišji posli z Mercatorjem so se sklepali pri 349 evrih, medtem ko je za delnico Pivovarne Laško eden od prodajalcev na začetku trgovanja iztržil 92,5 evra. Poldrugi odstotek cenejše so delnice Gorenja in Luke. Zaradi precejšnjega padca obeh Infondovih idov je indeks PIX 7.355 točk izgubil 0,86 odstotka. Komunistična Kitajska rešuje ameriško kreditno krizo Huda kriza na trgu nepremičnin je tudi v sredo narekovala razpoloženje na Wall Streetu. Dow Jones 13.207 je izgubil 25 točk. Minusa ni preprečila niti novica, da je eden od kitajskih skladov v Morgan Stanleyju kupil delež,vreden pet milijard dolarjev. Očitno so ocenili, da je kreditna kriza naredila že dovolj škode in je čas za preobrat. Delnice te investicijske banke so poskočile za dobre štiri odstotke, čeprav je banka objavila visoko četrtletno izgubo. V Nemčiji ni posebnega optimizma Med pozitivnimi presenečenji newyorške srede so bile tudi energetske delnice, potem ko je cena ameriške lahke nafte 91,24 dolarja pridobila več kot en dolar. Vseevropski FTSEurofirst 300 1.482 je padel za skoraj pol odstotka in je tako pri vrednosti, kjer je začel leto 2007. Največ so izgubile avtomobilske delnice, saj Evropska komisija napoveduje hude kazne za tiste, ki ne bodo znižal izpustov ogljikovega dioksida. Dodajmo, da je indeks Ifo, ki meri optimizem v Nemčiji, z novembrskih 104,2 zdrsnil na 103,0.
|
neutral
|
6,215
|
Se bo cena nafte približala magični meji 100 dolarjev? Cene nafte so se zaradi bojazni pred težavami s preskrbo spet močno zvišale, za sod nafte je treba odšteti že več kot 96 dolarjev. Vzrok za bojazen so predvsem napadi turške vojske in njihovih letal na sever Iraka, kar bi lahko povzročilo, da bi kurdski uporniki, ki bivajo na severu države, preprečili izvoz iraške nafte v svet. Preberite si komentar borznega komentatorja. Cene nafte so se samo v zadnjih treh dneh zvišale za štiri dolarje, poleg strahu pred napadom turške vojske pa so se cene zvišale tudi zaradi nizkih temperatur in vrhunca zime, kar vsako leto poveča povpraševanja. Od začetka letošnjega leta pa so cene nafte narasle za kar 57 odstotkov, kljub napovedim, da se bo rast cen zaradi nižje ameriške gospodarske rasti in blažje zime, ki naj bi zmanjšala zahteve po nafti, upočasnila. Le še štiri dolarje od magične meje Cene zahodnoteksaške lahke nafte so tako samo od ponedeljka poskočile za skoraj dva dolarja, sod severnomorske nafte brent pa se je podražil za več kot dva dolarja na slabih 95 dolarjev. V sredo je nafta tako dosegla svojo najvišjo mesečno ceno in je tako le tri dolarje oddaljena od svojega maksimuma, vse bliže pa je tudi magični meji 100 dolarjev. Poročilo o zalogah nafte, ki ga v ZDA objavijo vsak teden, opozarja, da so se zaloge nafte zmanjšale za milijon sodov in da so najnižje v treh letih. Borzni strokovnjaki so prepričani, da bodo cene nafte v naslednjih nekaj dneh in tednih še narasle. Kadar koli se pojavi grožnja ali napetost na kakšnem delu sveta, ki bi se lahko razvila v dejanski incident, se tveganje prevesi v cene nafte, ki skokovito narastejo, je povedal avstralski bančnik. Rastejo tudi cene zlata Poleg nafte se je zaradi turške grožnje z napadom na sever Iraka zvišala tudi cena zlata. Tudi za ceno zlata so borzniki prepričani, da bo v naslednjih dneh še rastla.
|
neutral
|
6,216
|
Pretiranega vpliva ni pričakovati Ob novici, da bo vlada prodala delež v Zavarovalnici Triglav, so se po medijih začele zastavljati različne dileme. MMC je na njih poiskal odgovore. Zastavili smo vprašanja borznoposredniški družbi Ilirika, ki ima v Triglavu tudi lastniški delež, in sicer kolikšno ceno je pričakovati, ali je na trgu dovolj denarja in ali bo prodaja vplivala na ceno vročega NKBM-a. Številne pasti prodaje Triglava Menite, da bo prodaja deleža v Triglavu vplivala na ceno delnic NKBM-a? Kakšna nihanja lahko pričakujemo? Verjetno bodo posamezni vlagatelji realizirali dobiček pri delnicah NKBM-a in namenili denar za nakup delnic v prvi javni prodaji Zavarovalnice Triglav. Učinek teh prodaj bi bil lahko negativen, zbiranje denarja pa bi lahko znižalo vrednosti tudi preostalih delnic. Torej padec ne bi bil presenečenje, vendar pa pretiranega vpliva kljub temu ne pričakujemo. Ali je na trgu še dovolj denarja, da si bodo lahko fizične osebe po prodaji NKBM-a še privoščile nakup tudi teh delnic? Prva javna prodaja delnic NKBM-a in prevpis sta pokazala, da je na trgu prisotna velika količina prostega denarja, ki išče primerne naložbe. In pozitivne izkušnje vlagateljev iz prve javne prodaje NKBM-a še povečujejo privlačnost sodelovanja v teh postopkih. Sicer je pričakovana tržna kapitalizacija Zavarovalnice Triglav precej večja in prva javna prodaja nekaj več kot tretjinskega deleža zavarovalnice pri trenutnih cenah pomeni približno 900 milijonov evrov, zaradi česar pričakujem manjši prevpis, vendar pa menimo, da se bo našel denar tudi za Zavarovalnico Triglav. Se je vredno zadolžiti za nakup delnic Triglava? Vse je odvisno od cene, po kateri bodo investitorjem ponujene delnice v prvi javni prodaji, prevpisa in pričakovane cene delnice na borzi. Na sivem trgu naj bi bila cena med 480 in 500 evri - se strinjate s to oceno? Se bo zdaj tudi ta spremenila? Zadnji večji posli z delnicami so se sklepali v razponu med 460 in 500 evri, prva javna prodaja in pogoji pa jasno lahko ceno na neorganiziranem trgu spremenijo. Za koliko se bo le-ta spremenila je težko napovedovati, odvisna pa bo predvsem od poteka postopka in pogojev. Na kratek rok je mogoče pričakovati, da bo zaradi tega postopka in negotovosti v zvezi z njim cena zanihala nekoliko navzdol, pričakovanja glede vrednosti delnice ob kotaciji na Ljubljanski borzi pa še vedno ostajajo. Kolikšna menite da bo cena delnice, ki jo bo določila država in kakšne skoke cene lahko pričakujemo na borzi? NKBM-ova je namreč skočila kar za 50 odstotkov ... Težko je oceniti, kako bo vlada določala razpon in kakšen bo. Mislim pa, da država pri določanju cene delnice oziroma razpona ne more prezreti transakcij na neorganiziranem trgu in cen, ki jih delnice dosegajo v teh transakcijah. Zaradi načina prodaje deleža je diskont pod tržno ceno normalen in pričakovan, saj bo le na ta način država pritegnila zadostno število vlagateljev in denarja, kakšen bo, pa bo pokazal šele prospekt. Po uvrstitvi delnic na borzo je dvig nad vrednostjo iz prve javne prodaje pričakovan, skok cene in vrednost na borzi pa bosta odvisna predvsem od tega, kakšna bo cena v prvi javni prodaji in koliko prostega denarja bo ostalo za nakupe na trgu.
|
neutral
|
6,217
|
Šurla Imenovanje je veliki triumf Berlusconija iz Laškega Nadzorni svet Dela je kljub nasprotovanju novinarjev Maga na mesto odgovornega urednika postavil novinarja Dela Veselina Stojanova. Nadzorni svet je Stojanova imenoval soglasno, v petletni mandat pa bo nastopil 9. januarja. Kandidata naj bi po navedbah tiskovnega predstavnika Dela Petra Penka imenovali na podlagi njegovih osebnih in profesionalnih referenc, pa tudi na podlagi predloženega koncepta uredniške zasnove tednika Mag, v kateri je jasno opredelil, da tednik Mag ne bo zastopal nobene politične opcije, ampak bo zavezan izključno javnosti in njenemu interesu. /.../ Uredništvo zato ne bo zastopalo nobenega centra moči in ne bo podlegalo zunanjim pritiskom vplivanja , je zapisal Penko. Stojanov pa je bil imenovan, čeprav je proti temu glasovalo vseh sedem novinarjev Maga. Enako pa je tudi izvršilni odbor Aktiva novinarjev Dela 14. decembra nadzorni svet pozval, naj na mesto odgovornega urednika tednika ne imenuje človeka, ki ne bo imel podpore uredništva, to pa je 20. decembra storila tudi Evropska zveza novinarjev. Novinarji Maga razočarani Novinarji Maga so v izjavi za javnost razočarani nad ignoranco vodstva in tudi pomembnega mednarodnega novinarskega združenja, kar po njihovih besedah kaže na slabe namene upravljavcev največje slovenske časopisne hiše z novinarji. Dejstvo je namreč, da je imenovanje odgovornega urednika Maga potekalo v ozadju političnih in kapitalskih motiviranih pritiskov na vršilca dolžnosti odgovornega urednika Maga Silvestra Šurlo s strani predsednice in podpredsednika nadzornega sveta Dela. Kot je znano, sta najprej njemu ponudila kandidaturo za odgovornega urednika Maga, potem ko je vmešanje v uredniško politiko Maga odločno odklonil, pa je nadzorni svet prek javnega razpisa izbral drugega, primernejšega kandidata . Novinarji Maga so tudi razočarani, ker Boško Šrot, predsednik uprave Pivovarne Laško kot lastnice Dela, ni odgovoril na njihov javni poziv k razrešitvi predsednice nadzornega sveta Dela Andrijane Starina Kosem in podpredsednika Stojana Zdolška zaradi pritiskov na uredništvo Maga. S tem razumemo, da je prelomil javno zavezo, da Dela ne bo zlorabljal za svoje zasebne potrebe ali za potrebe skupine Pivovarne Laško. Novinarji Maga sporočamo, da se bomo še naprej borili za novinarsko avtonomijo in proti politično-kapitalskim pritiskom. O teh bomo še naprej dosledno obveščali domačo in tujo javnost. Proti novemu imenovanju tudi Slivnik, Repovž in Zgaga Prvi glavni urednik in ustanovitelj revije Mag je v odzivu dejal, da bo po zamenjavi prišlo do spremembe uredniške politike tednika, kar pa ne bo dobro za revijo. Sprašuje se tudi, če je to pametna poteza za založniško hišo Delo, saj je po njegovem mnenju to zagotovo minus za medijski pluralizem . Predsednik društva slovenskih novinarjev in odgovorni urednik Mladine Grega Repovž pa je ob zamenjavi dejal, da imenovanje urednikov v nasprotju z mnenjem novinarjev praviloma vedno vodi v konfliktne in neproduktivne situacije, kar se je v najtrši obliki izkazalo ob imenovanju Petra Jančiča za odgovornega urednika Dela. Čeprav se uredništvo Maga do zdaj v teh situacijah praviloma ni postavilo na stran novinarske avtonomije, je dolžnost novinarske skupnosti, da tudi v njihovem primeru zagotavlja enaka načela, ko gre za vprašanja novinarske avtonomije, je še zaključil Repovž. S tem se strinja tudi prvopodpisani pod novinarsko peticijo zoper cenzuro Blaž Zgaga, ki novinarje Maga podpira, čeprav se ne strinja vedno z njihovim razumevanjem avtonomije ali profesionalizma. Po njegovem namreč ravno različnost mnenj zagotavlja pluralnost družbe. Šurla Imenovanje Stojanova je veliki triumf Berlusconija iz Laškega V. d. odgovornega urednika Maga Silvester Šurla je nad samim imenovanjem negativno presenečen . Po njegovih besedah je Stojanov podpisnik peticije o medijski cenzuri, prav tako pa prihaja iz povsem drugega vrednostnega okolja kot novinarji Maga in njegovi bralci, kar bo na tedniku najverjetneje povzročilo težave. V zadnjih tednih so namreč že bili deležni številnih odpovedi tednika, boji pa se, da imenovanje prinaša tudi konec Maga. Imenovanje Stojanova dojemam kot veliki triumf slovenskega Berlusconija iz Laškega in njegovih oprod, ki sedijo v nadzornem svetu Dela. V. d. odgovornega urednika je opozoril tudi na politično ozadje celotne zgodbe. Pri tem je spomnil na sestanek, ki sta ga imela v drugi polovici leta na Peklenskih otokih predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot in nekdanji predsednik Milan Kučan.
|
negative
|
6,218
|
Uvrstitev Zavarovalnice Triglav na borzo začasno zamrznjena Obstaja realna možnost, da se bo z delnicami NLB-ja trgovalo na borzi še pred volitvami, je dejal minister za finance Andrej Bajuk. Vlada namerava tudi v NLB-ju ohraniti 25 odstotkov in eno delnico, a morajo pred uvrstitvijo na borzo v skladu z direktivo EU-ja zagotoviti, da bo večinsko lastništvo NLB-ja še vedno v slovenskih rokah, je za Finance dejal Bajuk. A to ne pomeni nujno, da v državnih. Država bo v NLB-ju in zavarovalnici obdržala 25 odstotkov in eno delnico Napoved KBC-ja, da ne bo sodeloval pri drugi dokapitalizaciji NLB-ja, je Bajuka presenetila. Dodal je, da se zdaj pogajajo z Belgijci o njihovem prihodnjem lastniškem položaju v NLB-ju. Glede Zavarovalnice Triglav je Bajuk dejal, da pripravljajo takšno spremembo zakona, po katerem bodo 34-odstotni delež zavarovalnice, ki je v skrbništvu Kada, prodali prek prve javne ponudbe, kot je bilo to storjeno z delnicami NKBM-ja. Vlada bo o tem odločala na prvi januarski seji. Vlada je namreč že avgusta sprejela sklep, da bo država v Zavarovalnici Triglav obdržala 25 odstotkov in eno delnico, lani pa je bil sprejet tudi zakon o pravnih naslednicah pidov, ki je od Triglava zahteval, da se mora do konca januarja uvrstiti na borzo. Vlada mora upoštevati tudi izid referenduma Bajuk je pojasnil, da mora vlada upoštevati tudi izid referenduma, ki je zavrnil prenos 34-odstotnega deleža zavarovalnice na Kad, ta pa bi prihodke iz upravljanja s temi delnicami morala nameniti za pokojninsko in invalidsko blagajno, in bo nemudoma pripravila nov predlog zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnice, zato so sprejeli sklep o začasni zamrznitvi uvrstitve delnic Zavarovalnice Triglav na borzo. Kupnina od prodaje zavarovalnice se bo po zakonsko določeni metodi namenila v dolgoročno upravljanje Kapitalski družbi, neto donosnost pa se bo v celoti namenila Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
|
neutral
|
6,219
|
Mleko do 16 odstotkov dražje, testenine približno 20 odstotkov Danes so se po napovedih podražili mleko, mlečni izdelki in testenine. ZSSS je napovedal, da bo cene pozorno spremljal. Svojim članom in drugim bo Zveza svobodnih sindikatov nato svetovala, katera trgovska veriga ima izdelke enake kakovosti po nižjih cenah. Z akcijo želijo obveščati ljudi in vplivati na njihovo obnašanje ter tako pritisniti na trgovce. Semolič Izsledki morajo priti v medije Izsledkov ne bodo objavljali le na svoji spletni strani, temveč morajo stvari priti v medije, je dejal predsednik sindikata Dušan Semolič. Podražitve sicer obsoja in pravi, da zanje ni posebnega razloga. ZSSS v luči podražitev opozarja tudi na nujnost dviga plač. Pogajanja o kolektivni pogodbi o načinu usklajevanja plač z inflacijo so namreč obstala, zato se bodo v sredo sešli predsedniki sindikalnih in delodajalskih organizacij, je še povedal Semolič. Napovedane podražitve uresničene Mleko in mlečni izdelki so dražji za od 12 do 16 odstotkov, testenine pa za približno 20 odstotkov. Poleg tega so se podražili tudi moka, mesni izdelki in olje tistih proizvajalcev, ki izdelkov niso podražili že decembra. Dražja je tudi ekološko pridelana in vegetarijanska hrana. Razlogi za podražitve ostajajo po besedah dobaviteljev enaki kot ob jesenskih podražitvah višje odkupne cene mleka, višje cene energentov, dražji uvoženi fermenti za sirišča, dražja embalaža, pa tudi petkratna podražitev veterinarskih pristojbin. Izdelki dražji že za tretjino V manj kot enem letu so se tako izdelki slovenskih mlekarjev podražili že za tretjino, saj so maja podražili v povprečju za 7 odstotkov, oktobra pa za 11 odstotkov. Kot glavni razlog za podražitev v Ljubljanskih mlekarnah omenjajo višje odkupne cene mleka, saj so kmetom od septembra do konca leta plačali za 21 odstotkov oziroma 6 centov več za liter. Izračun tako pokaže, da so mlekarne izdelke podražile vsaj za 10 odstotkov več, kot so plačale kmetom. Kaj pa menite vi o podražitvah? Izrazite svoje mnenje na Mojem spletu! Cene mleka se višajo tudi po drugih evropskih državah. V Nemčiji so se tako povišale za več kot 28 odstotkov. Izdelki pa se dražijo tudi v vzhodnonemških državah, od koder prihajajo na prodajne police po Sloveniji živila po za zdaj še konkurenčnih cenah. Začele so se razprodaje.
|
negative
|
6,220
|
Najboljši sosed že ukrepal V decembru je bilo trgovsko podjetje Mercator obveščeno o oporečnem izdelku, vloženih kumaricah, v katerih naj bi bili deli miši. Zato je Mercator odpoklical celotno serijo izdelkov, ki jih je prodajal pod svojo blagovno znamko, polni pa jih madžarski dobavitelj, družba Horker. Hkrati so pri Mercatorju poostrili nadzor. Vzorec izdelka so poslali na Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, kjer so ugotovili, da je ta neoporečen. Hkrati pa najboljši sosed ugotavlja, da ni mogoče, da bi se kjer koli na poti izdelka skozi proizvodni proces do trgovinske police to lahko zgodilo kako drugače kot s sabotažo.
|
negative
|
6,221
|
Je irski prevoznik od Slovenije pričakoval preveč? Direktor Aerodroma Maribor Matjaž Sonc je za MMC dejal, da dvomi, da bi bili v ozadju prekinitve pogodbe Ryanaira kakšni drugi elementi. Sonc je še povedal, da zaradi tega ne bo nobenih posebnih ukrepov ali odpuščanj, razen nekaterih dodatnih aktivnosti na področju pridobivanja novih linij, ki bi znova regijo povezale z Londonom. Pogovori potekajo z več prevozniki z vseh za naš turizem zanimivih območij Evrope. Konkretneje o tem pa, ko bodo posamezne zadeve zadosti dorečene, je dejal Sonc. Če gledamo s stališča opravljanja letaliških storitev, je bilo sodelovanje z Ryanairom zagotovo uspešno, zaposleni na letališču so svoje delo opravljali odlično, zasedenost letal je bila zelo dobra tudi v zimskih mesecih 70-odstotna in več, je poudaril direktor mariborskega letališča. Z Ryanairom v London zadnjič konec marca Letalske karte za polete med Mariborom in Londonom z letalsko družbo Ryanair je že nekaj tednov mogoče rezervirati le do 27. marca. Irski nizkocenovni prevoznik bo takrat najverjetneje prenehal leteti med Aerodromom Maribor in londonskim letališčem Stansted. Marca lani sta Gospodarsko interesno združenje Rast in Aerodorom Maribor z Ryanairom podpisala pogodbo o začetku letenja v Maribor s 7. 6. 2007. Sodelovanje bodo, kot kaže, prekinili, ker je od podpisa pogodbe, ki opredeljuje plačevanje sredstev za oglaševanje linije na spletnih straneh prevoznika, prihajalo do zviševanj dogovorjene cene. Ima Ryanair previsoke zahteve? Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so zahteve irske letalske družbe za Aerodrom Maribor kljub izdatni pomoči Mestne občine Maribor, Slovenske turistične organizacije in ministrstva za gospodarstvo postale za slovensko stran nesprejemljive. Zahteve prevoznika po zvišanju cen so prihajale kljub več kot 90-odstotni zasedenosti letala, denimo v poletnih mesecih, kar je družba Ryanair razlagala s premajhnim zaslužkom na progi med Mariborom in Londonom. V Rastu in Aerodromu Maribor pri tem poudarjajo, da destinacija nima nikakršne možnosti soodločati o ceni letov in da odločitev o ceni letalskih vozovnic v celoti pripada presoji prevoznika. Cena letalskih vozovnic bi lahko bila donosnejša Glede na dobro zasedenost letal menimo, da bi bilo mogoče ceno letalskih vozovnic oblikovati donosnejše, kot jo je v primeru letalske povezave Maribor-Stansted oblikovala družba Ryanair, sta slovenska partnerja zapisala v skupni izjavi za javnost in hkrati zagotovila, da je slovenska stran ves čas v celoti izpolnjevala svoje pogodbene obveznosti. Sicer pa z Ryanairom o vsebini zadnje zahteve sicer še potekajo pogajanja, vendar občutnega premika v ceni, ki bi bila za slovensko stran sprejemljiva, ni pričakovati. To pa najverjetneje pomeni ukinitev letov letalske družbe Ryanair na mariborsko letališče ob koncu zimske sezone 27. marca 2008.
|
neutral
|
6,222
|
Dvojna merila Urada za varstvo konkurence? Pivovarna Laško je v četrtek podala tožbo zoper Urad RS-a za varstvo konkurence zaradi zamrznitve delnic Mercatorja. V Pivovarni Laško želijo doseči odmrznitev omenjenih delnic in tako preprečiti nadaljnjo poslovno škodo, ki je nastala zaradi decembrske odločitve urada o zamrznitvi delnic. V tožbi Pivovarna Laško očita varuhu konkurence napako pri računanju lastniških deležev pivovarne v Mercatorju. Po podatkih urada naj bi Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska imele v Mercatorju 27,93-odstotni lastniški delež, kar pomeni, da so te družbe presegle prevzemni prag 25 odstotkov. Gre za dvoličnost urada? Čeprav je urad nekaj dni pozneje priznal svojo napako pri ugotavljanju lastniškega deleža Laščanov in odvisnih družb ter ugotovil, da imajo te v Mercatorju skupaj 23,33-odstotni lastniški delež, pa postopka proti lastnikom Mercatorja ni ustavil.
|
neutral
|
6,223
|
Prevzem napovedan že 1. avgusta Družba Finetol je povečala lastništvo v NFD Holdingu na 21,69 odstotka, tako da ima skupaj z Maksimo Invest zdaj 46,07-odstotni delež Holdinga. To pomeni, da imata Finetol in Maksima Invest v rokah 15.275.857 delnic družbe. NFD Holding je obvestilo, da je Finetol pridobil dodatnih 443.312 delnic, prejel 8. januarja. Maksima Invest in Finetol sta prevzemno ponudbo objavila 1. avgusta, ko sta bila že lastnika nekaj manj kot 39 odstotkov Holdinga. Za delnico sta takrat ponudila 4,64 evra, ponudbo pa je do izteka sprejel en sam delničar z 0,0003-odstotnim deležem. Družba Finetol je nato 26. oktobra lastništvo povečala na 16,4 odstotka, skupni delež z družbo Maksima Invest pa se je povišal na 13.520.890 delnic oz. na 40,78 odstotka. Družbi Maksima Invest in Finetol imata v zvezi z upravljanjem NFD Holdinga sklenjen delniški sporazum.
|
neutral
|
6,224
|
Pri dogovarjanju o plačah je treba upoštevati inflacijo Kot so za MMC pojasnili v Umarju, naj opozorilne stavke ne bi imele pomembnejših posledic za makroekonomski položaj Slovenije. Če bi prišlo do trajnejših in popolnejših prekinitev dela, bi bile posledice resnejše, so nam dejali v uradu za makroekonomske analize in razvoj. Dodali so, da skupna rast plač ne sme biti višja od skupne produktivnosti dela, ki jo bomo predvidoma dosegli . Z vidika makroekonomske vzdržnosti je pri dogovarjanju o povišanju plač to ključnega pomena. Vabljeni k branju Val stavkovnih napovedi se nadaljuje Še posebej pa je pazljivost pri oblikovanju plač, kot so nam zatrdili v Umarju, potrebna zaradi povečanja inflacije, saj je od tega odvisno, kako hitro se bo inflacija umirila. Koliko nas bo stal stavkovni dan, v Umarju niso vedeli povedati S temi ocenami na uradu ne razpolagamo.
|
neutral
|
6,225
|
Za podražitve krivi proizvajalci Trgovinska zbornica je spet ugotovila, da je za vse podražitve hrane krivo povišanje cen pri proizvajalcih. S tem zavračajo namigovanja o kartelnih dogovarjanjih oziroma o akcijah, s katerimi naj bi trgovci zavajali kupce. Nasprotno naj bi posamezni trgovci z različnimi akcijami ter pogajanji s proizvajalci in distributerji vplivali na to, da so posledice podražitev za porabnike čim manjše. Upravni odbor ostro zavrača vsa namigovanja zveze potrošnikov, urada za varstvo konkurence, tržnega inšpektorata in izjave nekaterih politikov o kartelnih dogovarjanjih, ki naj bi vplivala na podražitve. Trgovci se bodo še naprej zavzemali za nizke cene Trgovci zagotavljajo, si bodo tudi v prihodnje prizadevali za blaženje posledic podražitev in prilagajanje ponudbe različnim segmentom kupcev tudi s kakovostnimi in cenovno različnimi izdelki. Ne morejo pa prevzemati odgovornosti in krivde za razloge, ki so posledica velike razdrobljenosti in manjše produktivnosti pri proizvodnji hrane.
|
negative
|
6,226
|
Dvomi o smiselnosti prodaje se krepijo Izboljšani ponudbi za nakup 49,13-odstotnega deleža Telekoma sta oddala le islandski Skipti in Bain Capital & Axos Capital. Za Telekom se bosta tako potegovala le še islandska družba in britansko-nemški konzorcij, izločen pa je bil madžarski Magyar Telekom, sicer hčerinska družba Deutsche Telekoma. Magyar Telekom ni korigiral ponudbe Podaljšani rok za oddajo zavezujočih ponudb se je iztekel 4. januarja, še istega dne pa je komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje prispele ponudbe pregledala in presodila, da je mogoče vse tri še izboljšati. Ko so si ogledali popravke ponudb, so presodili, da sta bila dva od ponudnikov pripravljena ponudbo solidno korigirati , in sicer tako v cenovnem delu kot tudi pri pogojih ponudbe, Magyar Telekom pa je ostal pri pogojih iz prejšnjega tedna, zato je komisija sklenila, da se v nadaljevanju z njimi ne pogovarja več. Do končne odločitve še januarja? Podrobnosti obeh izboljšanih ponudb bodo na Telekomu proučili v naslednjih dneh. Končna odločitev je v rokah vlade, sprejeta pa naj bi bila še januarja. Edini razlog za zapleten postopek naj bi bila po besedah direktorja direktorata za elektronske komunikacije pri ministrstvu za gospodarstvo Matjaža Janše da država iztrži čim več, da doseže čim boljše pogoje . Prepričljiva in optimalna ponudba Ponudnika sicer predvidevata različne modele prodaje, in sicer konzorcij predlaga prodajo v dveh korakih, Skipti pa model navzkrižnega lastništva. Iz Bain Capitala so sporočili, da so oddali prepričljivo ponudbo in da se veselijo ndaljnjega sodelovanja za zaključek privatizacije, v Skriptiju pa so prepričani, da je njihova ponudba optimalna in morebitno naložbo v Telekom vidijo kot dolgoročno partnerstvo. Na borzi je vrednost Telekomove delnice padla, tako da bi danes država po tržnih cenah iztržila okrog 1,2 milijarde evrov, kar je 130 milijonov evrov manj kot 4. januarja.
|
neutral
|
6,227
|
Najbolj so se zvišale cene hrane Hrvaška je imela decembra lani 5,8-odstotno letno stopnjo inflacije, kar je največ od leta 2000, Nemčija pa se bojuje z najvišjo inflacijo v 13 letih. Na zvišanje inflacije na Hrvaškem je najbolj vplivala podražitev živil, ki so se lani podražila za 11,4 odstotka. Cene energentov in goriv so se zvišale za 2,9 odstotka. Guverner Hrvaške narodne banke Željko Rohatinski je val podražitev napovedal po novembrskih volitvah, še preden je bila znana novembrska inflacija, ki je znašala 4,6 odstotka. Najbolj so se od leta 2000 podražili mleko, mlečni izdelki, sadje, zelenjava, kruh in žita ter brezalkoholni in tobačni izdelki. Šuker Ni čas za paniko Hrvaški državljani za hrano plačujejo 70 odstotkov njene evropske cene, medtem ko njihova plača znaša le četrtino povprečne evropske. Povprečna hrvaška družina za hrano zapravi 40 odstotkov vseh svojih prihodkov, medtem ko je ta odstotek v EU-ju le 12. Hrvaški finančni minister Ivan Šuker je v oddaji HTV-ja Otvoreno dejal, da se hrvaškemu gospodarstvu ni prižgala rdeča luč, saj se z višanjem cen ne spopadajo le na Hrvaškem, temveč tudi drugod v Evropi. Dodal je, da namerava vlada v proračunu za letošnje leto sprejeti dolgoročne ukrepe, osnova naloga pa je zmanjšanje primanjkljaja. Rekordna tudi inflacija v Nemčiji V Nemčiji je bila lani inflacija 2,2-odstotna, leto poprej pa 1,7-odstotna. Najbolj so se zvišale cene energije 6,8 odstotka, hrane pa 3,1 odstotka. Znotraj prehrambnih izdelkov so se cene moke zvišale za 15,4 odstotka, masla pa za 19,1 odstotka.
|
negative
|
6,228
|
Izguba presegla 2,7 milijona evrov Predhodne rezultate zimske divizije skupine Elan so nadzorniki Skimarja, lastnika Elana, označili kot skrb vzbujajoče. Lanska izguba Elana je presegla 2,7 milijona evrov, z ukrepi, kot je zamenjava uprave, pa bo nadzorni svet počakal do končnih izidov poslovanja in predloga sklepov uprave. Nadzorni svet je razpravljal tudi o sinergijah podjetij Elanove skupine z drugimi družbami. Elan Marine naj bi sodeloval s Seawayem, a analiza mogočih sinergijskih učinkov kaže, da teh ni veliko. Zimski Elan pa naj bi sodeloval z Alpino, vendar je dogovarjanje še na začetku. Poteka namreč izpolnjevanje pisma o nameri, da se upravi med seboj pogovarjata o možnostih sodelovanja. Kot opozarja predsednik nadzornega sveta Gregor Gomišček ni veliko časa, saj se država umika iz lastništva Skimarja, zato morajo podjetja najti možnosti za lastniško povezovanje znotraj Slovenije ali pa iskati morebitnega zunanjega strateškega partnerja.
|
negative
|
6,229
|
Za podražitev bo krivo manjše število dovolilnic Do leta 2020 bi cene električne energije lahko narasle za od 10 do 15 odstotkov, meni Evropska komisija. Celotna količina dovolilnic za trgovanje s toplogrednimi plini na ravni EU-ja se bo namreč do takrat znižala, proizvajalci energije pa ne bodo več prejemali brezplačnih dovolilnic. Vendar podražitve ne pomenijo nujno, da bo zrasel tudi račun posameznih gospodinjstev. To je namreč odvisno od tega, kakšni bodo ukrepi gospodinjstev pri varčevanju z energijo, so sporočili s komisije. Kot najpomembnejši učinek prenehanja dodeljevanja brezplačnih dovolilnic pa komisija navaja odpravo nepričakovanih dobičkov. Proizvajalci električne energije so namreč lahko prevalili cene dovolilnic na potrošnike, in sicer ne glede na to, ali so jih prejeli brezplačno ali ne. Pri napovedovanju rasti cen električne energije pa je treba upoštevati tudi današnjo ceno ogljika, velik učinek pa bi lahko imeli tudi ceni nafte in plina.
|
negative
|
6,230
|
Fed le začasno umiril strasti - Evropa danes spet rdeče obarvana Rekordni dvodnevni izgubi slovenskih delnic je sledil silovit odboj, ki je Ljubljansko borzo ponekod prisilil v odpravo desetodstotne omejitve spremembe tečaja. Če so se še včeraj prodajalci zadovoljili s ceno 101 evro, je bilo treba tokrat za Krko, ki bo v četrtek objavila prve podatke o lanskem poslovanju, odšteti tudi 115,9 evra. Borza je omejitev odpravila tudi pri Aerodromu, ki ga je poneslo do 129,9 evra. Sijajno so okrevale tudi Mercatorjeve delnice, katerih tečaj je spet nad 300 evri. Šest odstotkov višja sta tečaja Gorenja in Luke, okoli štiri odstotke pa so pridobili Nova KBM, Petrol, Telekom in Pivovarna Laško. SBI20 se je skoraj povzpel nad 10 tisoč točk Z devetimi delnicami je v sredo promet presegel znamko milijon evrov, kar se še ni zgodilo. Daleč spredaj je bila z 8,8 milijona evri prometa Krka, ki je dan končala pri 113 evrih. Najboljša predstava slovenskega borznega indeksa po letu 2002 - njegova vrednost se je povzpela za 5,7 odstotka, na 9.941 točk -, pa še ni zagotovilo za nov vzpon. Glede na zadnje posle je velika verjetnost, da bo četrtek spet negativen. V torek je SBI20 zaradi kaotičnih razmer na tujem padel za 6,15 odstotka, kar je največ po februarju 1997, njegova izguba v prvih dveh dneh tega tedna pa je presegla tisoč točk. Fed v hitri akciji umiril razmere Razmere na svetovnih trgih so se nekoliko umirile, potem ko je požar začela gasiti ameriška centralna banka. Obresti je še pred rednim zasedanjem, ki bo čez en teden, znižala kar za 0,75 odstotne točke. To je največ po letu 1984, paničen ukrep pa dokazuje, kako je tudi Fed zaskrbljen zaradi kreditne krize in velike verjetnosti ameriške recesije, zaradi katere je samo v ponedeljek s svetovnih delniških trgov izpuhtel bilijon dolarjev. Tudi torek je bil na globalnih trgih večinoma negativen, zlasti v Aziji, ki je Fedova akcija seveda še ni ujela . Wall Street petič zapored navzdol Newyorški Dow Jones 11.971 točk se je znižal za odstotek in prvič po novembru 2006 padel pod 12 tisoč točk. Evropa je predvsem po zaslugi bančnih delnic švicarska UBS je pridobila 9,2 odstotka dan končala za dobra dva odstotka v plusu in prekinila petdnevni negativni niz. Val olajšanja je danes zajel tudi Japonce. Tokijski Nikkei 12.829 točk se je zvišal za dva odstotka in vsaj nekoliko omilil letošnjo 16-odstotno izgubo. S tem seveda borzne nevihte še ni konec, kar dokazuje današnje negativno dopoldne v Evropi. V Londonu so se ustrašili komentarjev domače centralne banke, da Veliki Britaniji zaradi nepremičninske krize grozi krepka upočasnitev gospodarske rasti.
|
neutral
|
6,231
|
31-letni Kerviel je krivdo že priznal Druga največja francoska banka, Societe Generale, ki je tudi lastnica SKB banke, je odkrila prevaro za 4,9 milijarde evrov. Banko je s terminskimi posli oškodoval borzni posrednik, ki je izkoristil poznavanje varnostnega sistema skupine. Skupaj z odpisi, povezanimi s krizo na ameriškem hipotekarnem trgu, bo banka potrebovala 5,5 milijarde evrov novega kapitala, ki ga bo pridobila s prodajo delnic. 31-letnik ni imel pomočnikov Banko je opetnajstil 31-letni Francoz Jerome Kerviel, prevaro pa naj bi po besedah prvega moža banke Jean-Pierra Mustiera izvedel sam. Banki se je prevarant pridružil leta 2000, na leto pa je zaslužil manj kot 100.000 evrov. Prevaro je Kerviel že priznal. Iz Societe Generala so sporočili, da so goljufije temeljile na povsem preprostih transakcijah, a so bile zakrite s prefinjenimi in raznolikimi tehnikami . Dobri rezultati poslovanja Trgovanje z delnicami banke so zjutraj najprej ustavili, ko pa so se vrnile na trg, so izgubile 3,6 odstotka vrednosti. Kljub temu napovedi pravijo, da bo imela banka za leto 2007 od 600 do 800 milijonov evrov dobička, natančno poročilo o svojem poslovanju pa bodo predstavili 21. februarja. Največja bančna prevara do zdaj Prevara spominja na prevaro Nicka Leesona iz leta 1995, ki je na kolena spravil Barings Bank, zaradi nje pa je moral za šest in pol let v zapor. A Leeson je banko oškodoval le za nekaj več kot milijardo evrov, kar je komaj slaba četrtina Kervielove goljufije. Druga največja prevara je tista iz korporacije Sumitomo, v višini 2,6 milijarde dolarjev.
|
negative
|
6,232
|
V ZDA novo upanje, v Frankfurtu to dopoldne krepki dobički Spodbudne novice z razvitih borz so pomagale tudi slovenskim blue-chipom, tako da je indeks SBI20 pridobil 2,5 odstotka in je spet nad 10.000 točkami. Naš trg je tako v dveh dneh pridobil že tri četrtine tistega, kar je v veliki razprodaji izgubil na začetku tedna. Tudi danes je bil promet s Krko zelo visok pet milijonov evrov, pri čemer je enotni tečaj porasel za 3,3 odstotka. Od 728 poslov so najvišji dosegli 117,5 evra. Petrol je dražji za 3,8 odstotka, Sava in Aerodrom pa za okrog pet odstotkov, če omenimo papirje, ki so zrasli bolj kot SBI20. Na koncu dneva je Pivovarna Laško poletela do 87 evrov. Lesnina za 17 odstotkov navzgor Med deseterico najprometnejših delnic so se pocenile le Gorenjeve, vendar ne bistveno. Nova KBM se je ob slabem milijonu prometa podražila za 0,7 odstotka. Več kot odstotek so dražje delnice Luke, Mercatorja in Intereurope, več kot dva pa delnice Telekoma. Seveda je bilo tudi na prostem trgu dobro razpoloženje. Lesninine delnice so poskočile kar za 17 odstotkov, na 1.979 evrov. Indeks PIX 6.548 točk se je zvišal za dobra dva odstotka. Še boljši dosežek je preprečil rahlo cenejši Infond id. Vrnilo se je upanje V ZDA so se delniški indeksi v sredo le obrnili navzgor, čeprav je ob odprtju trga kazalo zelo slabo. Na koncu je indeks Dow Jones 12.270 točk pridobil skoraj 300 točk, saj so vlagatelji pozitivno ocenili zadnje poteze Bele hiše in ameriške centralne banke za rešitev kreditne krize. Vlada namerava pomagati finančnim podjetjem, ki so v hudih težavah, zato so delnice v tem sektorju poletele tudi za 60 odstotkov navzgor. Evforija v Frankfurtu Tehnološki Nasdaq 2.316 se je povzpel le za odstotek, potem ko je Apple razočaral z napovedjo rezultatov za zadnje četrtletje. Delnice so strmoglavile za skoraj 11 odstotkov. Okrevanje na Wall Streetu je navdušilo tudi azijske trge, ki so danes pridobili več odstotkov. Tokijski delniški indeks Nikkei se je spet povzpel prek 13.000 točk. Tudi Evropa, ki je v sredo izgubila več kot tri odstotke, se je pobrala. Evforični Frankfurt je do 14. ure pridobil šest odstotkov.
|
positive
|
6,233
|
Skipti in Bain Capital & Axos Capital možna kupca Komisija za vodenje postopka prodaje državnega deleža Telekoma se je odločila nadaljevati pogajanja z obema preostalima ponudnikoma. Tako islandski Skipti kot britansko-nemški konzorcij Bain Capital & Axos Capital tako ostajata možna kupca 49,13-odstotnega deleža družbe. Z ministrstva za gospodarstvo so sporočili, da se komisiji nobena od ponudb ne zdi povsem sprejemljiva, zato so možnosti, da pride do dogovora, za oba ponudnika še enakovredne. V komisiji verjamejo, da bodo z nadaljevanjem pogajanj z obema kandidatoma zagotovili najboljše pogoje za dosego najvišje možne prodajne cene in za najboljšo izpolnitev ostalih ciljev privatizacije Telekoma Slovenije. Na odločitev komisije se je odzval nemško-britanski ponudnik in potrdil, da v igri za nakup deleža zanesljivo ostaja, saj je oddal prepričljivo gotovinsko ponudbo. Kot je znano, sta bila Skipti in Bain Capital & Axos Capital & BT edina, ki sta do prejšnjega ponedeljka oddala izboljšani ponudbi za nakup deleža Telekoma, medtem ko se Magyar Telekom za to ni odločil.
|
positive
|
6,234
|
Ta teden redno zasedanje Zveznih rezerv Buren borzni teden, ki je tudi Slovence opozoril, da so delnice tvegana naložba, se je spet končal z dvomi, ali bodo v ZDA kos recesiji. Delniški indeks Dow Jones 12.207 točk se je po dveh dneh strme rasti v petek znižal za 1,6 odstotka. Dan se je po optimističnih napovedih Microsofta začel odlično, sledil pa je preobrat, v katerem so imele glavno vlogo bančne zaradi nepremičninske krize se govori o novih milijardnih odpisih dolgov in farmacevtske delnice. Dow Jones je v vsem tednu pridobil 0,9 odstotka, letos je za devet odstotkov v minusu. Tehnološki indeks Nasdaq 2.326 je na tedenski ravni izgubil 0,6 odstotka. Predvsem pa brez panike! Evropske borze so na začetku tedna močno krvavele, tako da skupni dvoodstotni minus merjeno z indeksom FTSEurofirst 300, katerega vrednost znaša 1.330 točk, sploh ni tako velik. Del padca gre gotovo pripisati tudi prevari v francoski banki Societe Generale, ko je sodobni bančni ropar s terminskimi posli odnesel 4,9 milijarde evrov. Globalni trgi torej ostajajo nervozni, izkušeni borzni mački pa svetujejo brez panike! Najbolje je, če v teh krutih časih ne naredite ničesar. Če imate prost denar, bi kvečjemu lahko razmišljali o nakupih, saj so številni papirji ugodno ovrednoteni. Obresti še navzdol? Po eni od svežih analiz se z evropskimi blue-čipi trguje le pri 10,8-kratniku dobička na delnico P/E, medtem ko znaša dividendna donosnost 4,3 odstotka, kar je več, kot prinašajo državne obveznice. Sliši se mamljivo, seveda pa nihče ne more zatrditi, da delniški trgi v času, kot v ZDA glasno govorijo o recesiji, ne bodo padli še za nekaj odstotkov. V novem tednu bo v ospredju zasedanje ameriške centralne banke. Fed naj bi obresti osem dni po nepričakovanem znižanju za 75 bazičnih točk oklestil še za pol odstotne točke. Zlato rekordno visoko, nafta nad 90 dolarji Dolar je ta teden izgubljal, tako da je bilo treba v petek za evro plačati 1,47 dolarja. Zlato, ki se je ga je dalo v prvi polovici tedna kupiti pri ceni 850 dolarjev za unčo, je v petek doseglo rekordnih 922,40 dolarja, potem ko so bili zaradi težav z elektriko zaprti južnoafriški rudniki. Nekaj je k rasti zlata in tudi platine, ki je prav tako rekordno visoko pripomogla še dražja nafta. Ker se je Bela hiša z demokrati dogovorila o stimulacijskem davčnem svežnju, ki naj bi poskrbel za oživitev gospodarstva, je ameriška lahka nafta spet presegla 91 dolarjev.
|
negative
|
6,235
|
Nemško-britanska ponudba neskladna z zakonodajo Izmed dveh ponudnikov, ki sta ostala v igri za nakup Telekoma, bo komisija najverjetneje nadaljevala pogajanja le z islandskim Skiptijem. Komisija za prodajo 49,13-odstotnega deleža Telekoma se je namreč spet sešla, pri čemer se je izkazalo, da ponudba britansko-nemškega konzorcija Bain Capital & Axos Capital ne ustreza naši zakonodaji, poroča TV Slovenija. Po neuradnih informacijah naj bi namreč nemško-britanski konzorcij Telekomove delnice nameraval kupiti s pomočjo posojila, za katerega bi zastavil prav ciljne delnice, kar je v nasprotju z novo, tako imenovano protitajkunsko zakonodajo. Islandsko-slovenska naveza Islandski Skipti, ki je sicer od slovenskega Telekoma kar trikrat manjši, naj bi svoje delnice s slovensko družbo izmenjal in postal 51-odstotni lastnik Telekoma, slednji pa 49-odstotni lastnik Skiptija. Prej bi bilo seveda treba opraviti podrobno cenitev obeh družb in določiti menjalno razmerje. Pristojna komisija na gospodarskem ministrstvu naj bi prvo poročilo pripravila ob koncu tedna, prodajna cena delnice pa naj bi se po neuradnih informacijah gibala okoli 400 evrov. Z ministrstva za gospodarstvo so sicer prejšnji ponedeljek sporočili, da se komisiji za vodenje postopka prodaje deleža Telekoma nobena izmed ponudb ne zdi povsem sprejemljiva, zato so možnosti, da se dogovorijo, za oba ponudnika še enakovredne. Kot je znano, sta bila Skipti in Bain Capital & Axos Capital & BT edina, ki sta do prejšnjega ponedeljka oddala izboljšani ponudbi za nakup deleža Telekoma, medtem ko se Magyar Telekom za to ni odločil.
|
neutral
|
6,236
|
Na Ljubljanski borzi slab dan in še slabši mesec Indeks SBI20 je po novem padcu -0,85 odstotka zaokrožil podobo slabega januarja. Mesečni minus znaša deset odstotkov, največ v tem desetletju. Promet je usahnil in niti s Krko ni presegel milijona evrov. Njen enotni tečaj se je znižal za 0,7 odstotka. Zadnja posla sta bila sklenjena pri 113 evrih. Okrog odstotek in pol so izgubile delnice Intereurope, Pivovarne Laško, Save in Petrola, odstotek Nova KBM in Luka. Telekom in Gorenje sta le simbolično cenejša, Mercator pa je skoraj edina delnica s plusom, vendar le 0,14-odstotnim. Ljubljanska borza vpeta v mednarodna dogajanja Slovenski borzni indeks 10.239 točk je tretjič v zadnjih štirih dneh padel, medtem ko se je indeks PIX 6.537 točk rahlo okrepil, potem ko je Infond id I poskočil za štiri odstotke in KD ID za tri. Ljubljanska borza je v prvem mesecu leta 2008 delila usodo svetovnih trgov, kjer je zaradi verjetnosti ameriške recesije in hudih posledic kreditne krize na trenutke vladala tudi panika. Letošnje leto na slovenskem trgu očitno niti najmanj ne bo podobno lanskemu, ko so bili donosi sanjski. Ukrep Zveznih rezerv ni prinesel katarze Fed je v sredo po pričakovanju obresti znižal za pol odstotne točke, na tri odstotke, kar pa ni preprečilo padca delniškega indeksa Dow Jones. Takoj po Fedovi odločitvi je bilo sicer na Wall Streetu opaziti nekaj optimizma, vendar so dan pokvarile sveže skrbi o milijardnih izgubah finančnih podjetij, povezanih s krizo na trgu drugorazrednih hipotekarnih posojil. Znašala naj bi vsaj 265 milijard dolarjev! Banke še kar sporočajo slabe novice Indeks Dow Jones 12.442 točk se je znižal za tretjino odstotka, podobno tudi Nasdaq 2.349. Evropske borzne posrednike je v sredo šokirala novica, da bo švicarska UBS odpisala nove milijarde evrov slabih posojil. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.329 točk se je znižal za 0,7 odstotka, slabo pa kaže tudi danes, saj je do poldneva izgubil poldrugi odstotek. Spet so na udaru banke z izjemo francoske Societe Generale, ki naj bi bila kmalu tarča prevzema.
|
negative
|
6,237
|
Koncentracija odobrena, a prepozna Telekom Slovenije mora v BiH-u plačati 102.000 evrov kazni, ker ni v roku prijavil sicer dovoljene koncentracije na trgu. Gre za koncentracijo na trgu internetnih storitev, ki bo nastala po prevzemu družbe Blic.net. Telekom je na urad za varstvo konkurence BiH sicer vložil namero za koncentracijo, vendar pa tega ni storil v zakonsko določenem roku, zato bo moral plačati kazen. Urad je po analizi vloge sicer izdal pozitivno odločbo, saj je ugotovil, da koncentracija ne pomeni nevarnosti za konkurenčnost trga. Vsebina namere je bil Telekomov posel, s katerim naj bi postal 100-odstotni lastnik spletnega ponudnika Blic.net. Telekom Slovenije je lani jeseni sicer povečal svojo prisotnos na Balkanu, saj je v Republiki Srbski kupil tudi 70-odstotni delež podjetja Aneks.
|
neutral
|
6,238
|
Pridružitev klubu razvitih držav poteka postopno Slovenija začenja tehnični del pogajanj za vstop v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD. V Ljubljano prihaja delegacija te 30-članske organizacije pod vodstvom namestnice generalnega sekretarja Thelme Askey. Njen gostitelj bo minister za razvoj Žiga Turk, ki je tudi glavni pogajalec za pridružitev. Govora bo o pristopnem programu in vsebinskih prednostih, stekli pa bodo tudi prvi pogovori na temo okolja, financ, davkov, konkurence in investicij. Askeyeva se bo med svojim obiskom srečala tudi s predstavniki delovne skupine za OECD v Sloveniji, pa tudi s socialnimi partnerji, nevladnimi organizacijami ter ministri za finance, gospodarstvo in okolje. Obiskala bo tudi ministrstvo za zunanje zadeve. Pozor pri investicijah, okolju in fiskalni politiki Pregled usklajenosti s pravili in načeli OECD-ja morajo sicer pripraviti kandidatke same. Kot je povedal minister Turk, je Slovenija prvi pregled že opravila in pri tem ni ugotovila nobenih večjih razhajanj. Zlasti pozorni pa moramo biti na področjih investicij, fiskalne politike in okolja. Letna članarina 2,5 mio. evrov Vključevanje države v OECD sicer poteka postopno, saj je Slovenija že članica približno četrtine od skupno dvesto delovnih skupin in odborov te organizacije, med drugim za jeklo in za korupcijo. Stroške pristopnih pogajanj mora kriti država kandidatka, članarina, ki bo delno tudi predmet pogajanj, pa je odvisna tudi od razvitosti oziroma BDP-ja. Predvidoma bo znašala okoli 2,5 milijona evrov letno. Pogajanja se pričenjajo tudi s Čilom, Estonijo, Izraelom in Rusijo. Slovenija je za članstvo zaprosila leta 1996, lani pa je dobila povabilo. Če ne bo zapletov, članstvo v organizaciji lahko pričakujemo leta 2009. Gospodarska rast, a tudi višji standard Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj je bila ustanovljena leta 1961, sedež pa ima v Parizu. Svoje glavno poslanstvo vidi v sodelovanju demokratičnih, tržno usmerjenih držav. Članstvo naj bi pripomoglo k njihovi gospodarski rasti, višji stopnji zaposlenosti, boljšemu življenjskemu standardu prebivalstva in finančni stabilnosti. OECD spodbuja tudi ekonomski razvoj ostalih držav in rast svetovne trgovine. OECD oblikuje globalne standarde in načela na področju gospodarskih in socialnih politik ter zbira primerjalne statistične, ekonomske in socialne podatke.
|
positive
|
6,239
|
Slovenija uspešna na trgu dela in pri plačni politiki Po besedah direktorja Umarja Boštjana Vasleta je bilo leto 2007 v gospodarstvu izjemno uspešno, napovedi za letos pa so manj ugodne. Omenjeno velja tako za Slovenijo kot za svet, saj se bo pretres na finančnih trgih v ZDA odražal na gospodarski rasti tudi v območju evra. Mednarodni denarni sklad napoveduje upočasnitev svetovne gospodarske rasti s 4,9 na 4,1 odstotka. V evroobmočju pa naj bi ta letos znašala le še 1,6 odstotka. Poleg tega naj bi se običajni konjunkturni cikel, ki je lani dosegel višek, počasi začel obračati. Umirjanje da, a na visoki ravni Upočasnjena gospodarska gibanja v svetu se odražajo tudi pri nas, ugotavljajo na Umarju. Tako se postopno začenja umirjati izvoz blaga, prav tako pa tudi rast proizvodnje v predelovalnih dejavnostih. Ves čas pa je po besedah Vasleta treba imeti pred očmi, da se gospodarska rast umirja, ko je že dosegla visoko raven. Vasle Plačna politika uspešna Lani so podatki ostali ugodni na trgu dela, saj smo imeli konec decembra le 68.000 prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje, kar je najmanj po osamosvojitvi, ugotavlja Umar. Plače pa so se v prvih enajstih mesecih lanskega leta realno povečale za 2,4 odstotka. S tem rast plač zaostaja za rastjo produktivnosti in ne povzroča dodatnih pritiskov na rast cen, kar je Vasle označil za zelo uspešno plačno politiko.
|
neutral
|
6,240
|
Delavci se bojijo za službe Zdaj že odstavljeni direktor večinske lastnice Gorenjskega tiska naj bi pretekli teden 77 odstotkov delnic prodal petim družbam. Ena izmed teh je že napovedala prevzem družbe, dogodke pa preiskujejo tudi kriminalisti. Sodišče je začasno prepovedalo razpolaganje z delnicami. Nekdanji direktor Edvard Jurjevec naj bi delnice prodal le nekaj minut po razrešitvi. Novi direktor je prepričan, da je bila prodaja nezakonita, saj ni bilo soglasja nadzornega sveta in skupščine, zato naj bi šlo za eno največjih kraj v Sloveniji. Šlo naj bi vsaj za 31 milijonov evrov oškodovanja družbe Trubar, ki je bila večinska lastnica družbe. Jurjevec naj bi delnice prodal družbam Papir Servis, ki je že objavil namero za prevzem, Komunali iz Lendave ter podjetjem Flooring, Terca in First. V primer se je vmešala tudi policija, ki je opravila hišne preiskave pri vpletenih, najbolj zaskrbljeni pa so delavci, ki se bojijo izgube služb.
|
negative
|
6,241
|
Družba ni mogla prodati Mercatorjevih delnic Urad za varstvo konkurence je razširil postopek zoper lastnike Mercatorja, saj se je pod drobnogledom znašel tudi Istrabenz. Istrabenz je namreč poskušal skleniti posle z večino Mercatorjevih delnic na osnovi že sklenjenih pogodb, a jih je Klirinško depotna družba obvestila, da imajo prepoved razpolaganja s temi delnicami. Komu so delnice hoteli prodati, na Istrabenzu niso povedali, sporočili pa so, da z ukrepom, ki je očitno posledica postopka varuha konkurence, niso bili seznanjeni. Je Soršak pridobil sporno pogodbo? Kot poroča TV Slovenija, je Urad ukrepal zato, ker naj bi dobil pogodbo iz avgusta 2005, v kateri naj bi bil razviden dogovor med Istrabenzom in Pivovarno Laško, še preden sta podjetji deleže Mercatorja od države dejansko kupili. To bi varuhu lahko služilo kot dokaz, da sta podjetji imeli odločilen vpliv in delovali usklajeno. Istrabenz je sicer lastnik le še okoli 10 odstotkov Mercatorja. Kot je znano, je urad varuha konkurence prepoved razpolaganja z delnicami decembra že izdal tudi zoper druge lastnike Mercatorja.
|
negative
|
6,242
|
Ugoden vpliv cen na svetovnih trgih Opolnoči se bodo spremenile cene naftnih derivatov. V prihodnjih dveh tednih bomo za bencin odšteli nekoliko manj, za dizel pa več. Cena litra 95-oktanskega bencina se bo znižala za 0,005 evra na 1,022 evra, liter 98-oktanskega bencina pa se bo pocenil za 0,008 evra na 1,036 evra. Nekoliko dražje pa bo dizelsko gorivo, saj bomo za liter po novem odšteli 1,030 evra. Liter kurilnega olja pa se bo podražil na 0,699 evra. Prejšnji teden so se zniževale tudi cene nafte na svetovnem trgu. Za sod nafte je bilo treba odšteti od 85 do 88 dolarjev, poleg tega pa je na cene vplivalo tudi to, da je ameriško energetsko ministrstvo objavilo povečanje zalog. Iz poročila o zalogah pa je še zmeraj mogoče razbrati strah naftnega trga pred recesijo v ZDA. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo vsakih štirinajst dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.
|
neutral
|
6,243
|
Slovenija pod povprečjem OECD-ja Slovenija porabi 8,5 odstotka BDP-ja za zdravstvene stroške, kar jo uvršča pod povprečje držav OECD-ja, je za MMC povedal Stane Marn. Raziskava izdatkov za zdravstvo in virov financiranja zdravstva je pokazala, da se največ sredstev porabi za zdravljenje bolezni obtočil, in sicer kar polovico več kot za zdravljenje bolezni prebavil, ki so na drugem mestu. Več izdatkov za zdravljenje moške populacije Podatki kažejo, da se več sredstev porabi za zdravljenje moškega dela prebivalstva, razmerje se v korist žensk spremeni v rodni dobi, ko se povečajo stroški za zdravljenje stanj, povezanih s porodi. Ženske stanejo več tudi po 75. letu starosti, vendar pa je vzrok za to povprečna življenjska doba prebivalstva, saj je njihov delež v populaciji takrat višji. Razvite evropske države plačajo več za zdravje prebivalcev V razvitih državah je opazno večanje javnih izdatkov za zdravljenje, je povedal Marn, saj je razmerje v korist izdatkov, ki jih prebivalstvo za zdravje plačuje iz lastnega žepa, opazno le na Nizozemskem. Daleč največ izdatkov za zdravljenje prebivalcev ima Luksemburg, velik odstotek sredstev pa prispevata tudi Francija in Italija. Nasprotno pa se dogaja z manj razvitimi državami EU-ja, saj nove članice, med njimi Latvija, Litva in druge, povečujejo delež, ki se za zdravljenje in zdravstvene izdatke plačuje iz zasebnih žepov. Primerjava z ZDA, ki ima enega bolj kritiziranih sistemov zdravstva, kaže, da država prispeva 45 odstotkov vseh izdatkov za zdravstvo. Aleksandra K. Kovač
|
neutral
|
6,244
|
Delnice največje zavarovalnice na svetu padle za 12 odstotkov Z izjemo Pivovarne Laško, ki je zaradi 88 evrov vredne prevzemne ponudbe poskočila na 87 evrov, so se delnice na Ljubljanski borzi spet močno pocenile. Slovenski borzni indeks 9.525 točk se je petič zapored znižal, pri čemer so padci iz dneva v dan hujši. Tokrat je bil minus 2,3-odstoten. Krkine delnice so ob kar 4,7 milijona evrih prometa izgubile 2,4 odstotka. Cena pod 100 evrov ni padla. Konec trgovanja je bil boljši, saj so se posli sklepali do cene 105 evrov. Tudi drugod je bilo malo pred 13. uro, ko se Ljubljanska borza zapre, opaziti več veselja. Luka celo pod 70 evrov Največ, kar za 5,3 odstotka, se je sicer znižal enotni tečaj Luke Koper, ki je prvič v zadnjih desetih mesecih zdrsnila pod 70 evrov. Gorenje in Nova KBM sta cenejša za več kot odstotek, Telekom za dva, Petrol za tri, Sava pa za več kot štiri odstotke. Pivovarna Laško, ki jo nameravajo štiri družbe prevzeti za 88 evrov, je pridobila 4,4 odstotka in bila res edina resna delnica s pozitivnim predznakom. Enotni tečaj znaša 86,96 evra. Indeks PIX 6.206 točk je izgubil 1,7 odstotka. AIG padel, kot že dve desetletji ne Po najslabšem tednu v zadnjih petih letih se je na Wall Streetu prav prilegel pozitiven ponedeljek. Kupci so kupovali delnice, ki so bile prejšnje dni na udaru, prevzemne špekulacije so pomagale tehnološkemu sektorju, višje cene nafte pa energetskim delnicam. Niti novica, da največjemu zavarovalniškemu podjetju na svetu AIG-ju grozijo nove izgube na hipotekarnem trgu delnice so padle za 12 odstotkov, največ po borznem zlomu leta 1987, ni preprečila porasta vodilnih delniških indeksov. Nafta na 93,6 dolarja Dow Jones 12.240 točk se je zvišal za pol odstotka, Nasdaq 2.320 še nekoliko bolj. Med zvezdami dneva ja bil General Motors. Delnice so pridobile pet odstotkov, saj analitiki pričakujejo boljše rezultate od predvidenih. Delnice Exxon Mobila so po porastu ameriške lahke nafte na 93,6 dolarja poskočile za štiri odstotke. Yahoo, ki je zavrnil prevzemno ponudbo Microsofta, se je podražil za 2,3 odstotka. Evropske delnice so se v ponedeljek v povprečju pocenile za slab odstotek. Največ je izgubil finančni sektor.
|
neutral
|
6,245
|
Skrb ob zadolževanju poslovnih bank v tujini France Križanič z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete je za MMC dejal, da preobrata v trendu rasti cen ni mogoče napovedati. V spletni klepetalnici je uporabnikom pojasnil, da bi se v zdajšnjih razmerah utegnila inflacija v Sloveniji že umirjati, na kar kažejo podatki za januar, navsezadnje pa, zanimivo, tudi popusti pri prodaji novih avtomobilov. Ni opustil možnosti, da gre inflacija še nekoliko višje, če jo bo spodbudilo morebitno znižanje obrestnim mer pri Evropski centralni banki, vendar tak zaplet ni verjeten. Inflacija nam je znižala realno raven naših dohodkov, to bo znižalo naše povpraševanje, zlasti po trajnih potrošnih dobrinah, in omejilo rast cen, je bil jedrnat. Evropska komisija hvali proračun, a ne skopari z grajami Glede na to, da je Križanič svetovalec tako premierja Janeza Janše in predsednik SD-ja Boruta Pahorja, pa je na vprašanje o omejevalni fiskalni politiki kot receptu za inflacijo dejal, da se nihče na oblasti ne bo spustil v tako radikalen spopad z inflacijo. Naš javnofinančni dolg se je od 2004 nekoliko povečal, a je njegov delež v BDP-ju upadel, mislim, da za 4 odstotne točke, je v klepetu pojasnil Križanič, ki še dodaja, da je Slovenija od 2004 do 2007 postala iz neto upnice tujine njen neto dolžnik. Zanimiva je tudi zgodba o zadolževanju v tujini. Poslovne banke se intenzivno zadolžujejo, drugi sektorji razen države in Banke Slovenije pa plasirajo kapital v tujino. Če si ta sredstva sposojajo pri poslovnih bankah in jih ne plasirajo dovolj učinkovito, lahko pričakujemo finančno krizo v trenutku, ko se bodo na svetovnem kapitalskem trgu znatneje povečale obrestne mere, je na vprašanje o morebitnih šokih in zadolževanju MMC-jevim spletnim uporabnikom obrazložil Križanič.
|
neutral
|
6,246
|
Predsednik Feda Ben Bernanke nič kaj optimističen Ljubljanska borza letos nikakor ne more zadihati. Po dveh dneh rasti je indeks SBI20 padel za 0,8 odstotka. Najbolj na udaru Krka in Telekom. Krkine delnice so ob 1,4 milijona evrov prometa dan končale pri 105,4 evra oziroma 2,9 odstotka pod gladino, Telekom pa je ob 0,4 milijona evrih prometa zdrsnil do 302,2 evra, kar pomeni 3,7-odstotni minus. Gorenje je cenejše za 0,8 odstotka, Petrol za odstotek, Mercator za 1,3 in Sava za dva odstotka. Po prometu se je z 2,4 milijona evri prebila Pivovarna Laško, ki ostaja pri 87 evrih. Na tedenski ravni letos še ni bilo plusa Kupci so v teh negotovih razmerah, ki vladajo v svetu, zelo plahi. Predramile bi jih lahko visoke prevzemne premije pri Pivovarni Laško tega nismo doživeli ali pa objave sijajnih lanskih poslovnih rezultatov, vendar bo treba na to počakati še nekaj dni. Slovenski borzni indeks 9.775 točk je izgubil 0,8 odstotka, v vsem tednu pa 1,7 odstotka. Na prostem trgu je Lesnina danes padla za osem odstotkov, na 1.743 točk. Indeks PIX 6.333 točk se je znižal za 0,4 odstotka. Bernanke nič kaj optimističen Kreditna kriza v ZDA se niti najmanj še ni izpela. Velika verjetnost je, da bodo morale banke še naprej odpisovati milijardne dolgove. Na to je v četrtek opozoril tudi predsednik ameriške centralne banke Ben Bernanke. Po njegovem mnenju se je slika ameriškega gospodarstva v zadnjih mesecih vidno poslabšala. Delniški indeks Dow Jones 12.377 točk je po treh dneh rasti izgubil 1,4 odstotka, še nekoliko bolj pa se je znižala vrednost tehnološkega indeksa Nasdaq 2.332 točk. UBS letos izgubila že 30 odstotkov Vseevropski FTSEurofirst 300 1.335 točk je ostal skoraj nespremenjen. Med bankami, ki so razočarale vlagatelje, je bila na prvem mestu švicarska UBS. Ker bo v tveganih posojilih izgubila kar 26,6 milijarde dolarjev, so delnice padle za 8,3 odstotka, letos pa že za skoraj 30 odstotkov. Tudi nemška Commerzbank je bila v četrtek na udaru - delnice so padle za 6,6 odstotka. Pri makroekonomskih novicah je bila v ospredju tista o 0,4-odstotni rasti gospodarstev evroobmočja v zadnjem četrtletju.
|
negative
|
6,247
|
Gospodarstveniki kritični do politike, napoved rasti cen Gospodarstveniki menijo, da bi morala vlada storiti več glede inflacije, ki je ekonomska težava in je odvisna od cen na tujih trgih. Na okrogli mizi GZS-ja je predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak dejal, da se hrano in trgovce izrablja v kratkoročne politične interese, kar je neodgovorno do slovenskega gospodarstva. Vzroke za inflacijo je iskal v zamrznitvi cen ob uvedbi evra in rasti cen na tujih trgih. Iztok Bricl z Žita je temu dodal, da je Slovenija odvisna od uvoženih surovin, zato se uvaža tudi inflacija. Kot je pojasnil Bricl, so cene na tujih trgih zelo visoke, kot primer pa navedel pšenico in koruzo. Prva se je podražila za 80, druga pa za 60 odstotkov. Prav zato pričakuje, da bodo cene v prihodnje še naraščale. Država naj dejavneje sodeluje Gospodarstveniki so si bili enotni v tem, da mora država dejavnejše pristopiti k reševanju inflacije. Porabniki so zdaj nezadovoljni s trgovci, tudi po krivdi politikov, na katere zvračajo odgovornost, je prepričan Debeljak. Predlagal je, naj sodeluje pri doseganju socialnega dogovora, brez katerega inflacije ne bo mogoče zajeziti. Ekonomist Rado Ovin je temu dodal, da mora tudi vlada dejavno sodelovati pri pogajanjih med delodajalci in delojemalci. Franjo Bobinac iz Gorenja meni, da bi inflacijo lahko znižala tudi spodbudna davčna politika, z njim se strinja tudi Debeljak, ki je še povedal, da je med visoko gospodarsko rastjo presežek lahko ustvarjati, težje bo, ko se bo obrnilo, in da se je vlada z inflacijo začela ukvarjati devet mesecev prepozno. Gospodarstveniki se niso pogovarjali le o inflaciji, temveč tudi o položaju slovenskih podjetij na srbskem trgu. Bobinac je vlado ob tem opozoril, da je priznanje samostojnega Kosova tudi ekonomsko pomembno vprašanje.
|
neutral
|
6,248
|
Vlaganje v nafto je beg pred inflacijo Cene ameriške nafte so se umirile pri okoli 100 dolarjev za sodček, potem ko so v sredinem trgovanju že presegle 101 dolar. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavo v marcu se je v sredo povzdignila na 101,32 dolarja za sod, trgovanje pa se je končalo pri 100,74 dolarja. Ob začetku današnjega trgovanja se je cena nafte z dobavo v aprilu podražila za 43 centov in dosegla 100,13 dolarja. Sredine rekordne vrednosti nafte so posledica napovedi o manjši gospodarski rasti v ZDA, kar je vlagatelje prepričalo, da bo centralna banka še dodatno znižala temeljno obrestno mero. To lahko zniža vrednost dolarja, zato vlagatelji premoženje prenašajo v nafto ali zlato, ki predstavljata zatočišče pred inflacijo. Na visoke cene nafte pa vplivajo tudi strahovi glede dobave. Pojavljajo se namreč špekulacije, da naj bi Opec na srečanju 5. marca znižal proizvodnjo kartela.
|
negative
|
6,249
|
Nestle kljub višjim stroškom povečal dobiček Lukine delnice so z začetnih 71 evrov porasle na 76 in s petodstotno rastjo zaznamovale petkovo dogajanje na Ljubljanski borzi. Promet spet nizek. V rednem trgovanju je bilo z Luko, ki je ta mesec prvič po lanskem marcu padla pod 70 evrov, za 338.000 evrov prometa. Več 566.000 evrov ga je bilo le s Krkinimi delnicami, katerih enotni tečaj je porasel za 0,9 odstotka. Ob koncu je bila cena tudi 109,5 evra. Petrol se je v ozadju podražil za 2,9 odstotka, Telekom za 1,4. Med padci še najbolj izstopa Mercatorjev 1,4 odstotka in na prostem trgu Lesninin 2 odstotka. SBI20 tik pod 10.000 točkami Prednostne delnice KD holdinga so poskočile kar za 54 odstotkov, 60 evrov. Tudi v prihodnjem tednu lahko pričakujemo počitniški promet. Kljub vsemu je slovenski borzni indeks danes tretjič zapored pridobil skoraj odstotek in mu le še 50 točk manjka do meje 10.000 točk. SBI20 je prvič letos na tedenski ravni pridobil nekaj točk. Indeks PIX 6.334 točk je višji za dober odstotek. Nestle kljub višjim stroškom povečal dobiček Največje prehrambno podjetje na svetu, švicarski Nestle, se z visokimi cenami surovin dobro bojuje in je lani čisti dobiček povečal za 15,8 odstotka. Delnice so v četrtek pridobile 3,5 odstotka. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 1.330 točk se je zvišal tudi s dvigom rudarskih in bančnih delnic. Izjema je bila le Societe Generale, ki je potrdila, da je izguba v zadnjem četrtletju dosegla 3,35 milijarde evrov, kar je seveda posledica tega, da se je njihov borzni posrednik krepko zašpekuliral. Nafta spet pod sto dolarji V ZDA so bile zaradi novih znakov krepkega ohlajanja domačega gospodarstva borze včeraj ovite v rdečo barvo. Padec ameriške lahke nafte na 98,23 dolarja po objavi, da so zaloge porasle je obremenil energetska podjetja, to pa je vplivalo tudi na delnice podjetij, ki so občutljiva na gospodarska nihanja. Indeks Dow Jones 12.284 točk se je znižal za dober odstotek, podobno tudi Nasdaq 2.299 točk. Tokio je v petek izgubil 1,4 odstotka Nikkei 13.500 točk, negativno je bilo tudi evropsko dopoldne.
|
positive
|
6,250
|
Težave lahko predstavlja prepočasna privatizacija Analitiki Raiffaisen Banke so v publikaciji Strategy Slovenia 2008 naši državi za letos napovedali optimistično gospodarsko rast. V publikaciji so podrobno analizirali makroekonomsko sliko Slovenije, politična dogajanja in gibanje na Ljubljanski borzi. Po njihovih izračunih naj bi se v državi povečevala vlaganja v infrastrukturo predvsem na področju avtocest. Na rast BDP-ja naj bi vplivale prav aktivnosti na področju velikih naložb. Na drugi strani naj bi se znižale cene življenjskih potrebščin, in sicer za 3,5 odstotka. Cene doma proizvedene hrane naj bi se v naslednjih dveh letih stabilizirale. Privatizacija pa naj bi se zavlekla na daljše časovno obdobje, kar lahko negativno vpliva na borzni trg, še navaja analiza.
|
positive
|
6,251
|
Matjaž Janša Pogajalski pritisk je v tej fazi običajen Matjaž Janša, član komisije, ki vodi in nadzoruje postopek prodaje Telekoma, je za MMC pojasnil, da za zdaj niso zadovoljni še z nobeno izmed obeh preostalih ponudb. Obenem nam je ponovno zagotovil, da islandski Skipti ostaja v igri za 49,13-odstotni državni delež Telekoma. Povprašali smo ga tudi o drugih podrobnostih prodaje ter o možnosti, da se Telekomu ne uspe dogovoriti z nobenim od ponudnikov. Kako si vi razlagate napoved islandskega Skiptija, da se bo umaknil iz tekme za Telekom? Islandski Skipti oziroma njegovi lastniki se za zdaj še niso umaknili iz tekme za Telekom. Njihov dopis sem razumel kot napoved umika zaradi možnosti, da uvrstijo delnice Skiptija na islandsko borzo. To bi bilo bolj razumljeno kot pogajalski pritisk, da čim prej pridemo do skupnih stališč. Ali hoče mogoče islandsko podjetje izsiljevati glede na to, da ponudba britansko-nemškega konzorcija ni v skladu s »protitajkunsko« zakonodajo in bi Telekom v primeru odpovedi ponudbe Islandcev ostal brez morebitnega kupca? V tem trenutku mi nismo zadovoljni z nobeno izmed ponudb, zato pričakujemo od obeh ponudnikov, da bosta svoji ponudbi izboljšala. Prav zato se pogajanja zadnji mesec še vlečejo, ker poskušamo priti skupaj z obema ponudnikoma. Res je, da gre tukaj za pogajalski pritsik, vendar je to normalno v taki fazi pogajanj. Ste bili s tem podjetjem v stiku po objavi te novice, da ste lahko nato zatrdili, da Skitpti ostaja v tekmi? S predstavniki Skiptija smo se pogovarjali. Tako naši svetovalci kot jaz osebno sem se pogovarjal z njimi po telefonu. Takoj so mi zagotovili, da ne nameravajo še odstopiti, da se želijo pogovarjati do konca, seveda pa je vprašanje, ali bomo končali pogajanja uspešno. S čim ste ugodili Islandcem, da ostajajo v tekmi? Z ničimer jim nismo ugodili, sami so povedali, da njihovega dopisa ne smemo razumeti kot odstop od pogajanj. Še vedno obstaja možnost, da razpis propade. Kaj bo država storila potem, izdala nov razpis, obdržala v lasti ali ga ponudila fizičnim in institucionalnim vlagateljem? O tem zdaj še ne morem govoriti. Ko bomo prišli do tega, da bomo razpis končali, se bomo pogovarjali o naslednjih korakih. Kolikšen delež bo država obdržala v Telekomu? Država v vsakem primeru obdrži 25 odstotkov delnic in eno delnico s tem nadzorno lastništvo, lahko pa se zgodi, da bo začasno ali trajno zadržala tudi večji delež. Če pride do dogovora s Skiptijem, ali menite, da gre za dovolj zanesljivega partnerja, glede na to, da gre za podjetje ustanovljeno v začetku prejšnjega leta in je lahko podvrženo nihanju zaradi konsolidacije znotraj holdinga, v katerem je? Skipti je holding, ki je glavni lastnik islandskega Telekoma, podjetja Siminn. Vendar, treba je poudariti, da naj bi Telekom Slovenije predvsem kupovali Skiptijevi lastniki, torej banka Exista in drugi partnerji, ki so tudi lastniki Skiptija ter morebiti še kak drug partner. Zato se ne bojimo, da partnerji ne bi bili ustrezni. Preberite tudi V igri ostaja le Skipti
|
neutral
|
6,252
|
Podražitve od 4,3 do 6 centov Opolnoči so se povišale cene vseh naftnih derivatov. Liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina po novem stane 1,067 evra. Podražil se je za 4,5 centa. Liter 98-oktanskega bencina stane 4,3 centa več, to je 1,079 evra, za liter dizelskega goriva pa je treba odšteti 1,090 evra, kar je za 6 centov več kot prej. Za 5,8 centa se je podražilo tudi kurilno olje, ki po novem stane 0,757 evra. Naftni trgovci cene goriv določajo vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. Ameriška nafta pretekli teden spet presegla 100 dolarjev Pretekli teden so sicer zaznamovale visoke cene surove nafte, saj je ameriška spet presegla magično mejo 100 dolarjev za sod. V sredinem trgovanju je za trenutek presegla vrednost 101 dolar za sod, ustalila pa se je pri okoli 100 dolarjih. Cene črnega zlata spodbujajo dodatna vlaganja v nafto, ki so zaradi strahu pred visoko inflacijo vse bolj obsežna. Severnomorska nafta brent se je v četrtek na londonski borzi podražila in za 100 dolarji zaostajala za skoraj četrt dolarja. K višjim cenam pa so pripomogle tudi špekulacije, da bi lahko Opec na zasedanju 5. marca znižal proizvodnjo.
|
negative
|
6,253
|
Komisija bo odločila v ponedeljek Komisija za prodajo 49,13-odstotnega državnega deleža v Telekomu Slovenije bo končno odločitev sprejela v ponedeljek. Direktor direktorata za elektronske komunikacije, Matjaž Janša, je sporočil, da imata oba ponudnika, islandski Skipti in britanski konzorcij Bain Capital, do petka še čas za izboljšanje ponudb. Bain Capital se je sicer v ponedeljek umaknil iz tekme za večinski delež Telekoma in pri tem za svoj razlog navedel tudi, da komisija zavlačuje z odločitvijo. Ta trditev po besedah Matjaža Janše ni ravno korektna glede na to, da smo jih skoraj mesec dni prosili, da svojo, za nas neustrezno ponudbo popravijo . Janša je še povedal, da so se danes srečali s predstavniki Skiptija oz. njihovimi svetovalci JP Morgan, o vsebini pogovorov pa ni želel govoriti. Na kratko je predstavil ponudbo Skiptija in pojasnil, da lastniki Skiptija skupaj s partnerji, ki jih v celoti še niso razkrili, kupujejo Telekom Slovenije, ta pa kupi v celoti podjetje Skipti. Mogoče je, da se oba ponudnika umakneta, je priznal Janša, a ni želel ugibati, kaj bi se zgodilo v tem primeru.
|
neutral
|
6,254
|
Mrak za MMC Padanje dolarja dolgoročen trend Ameriški dolar je v primerjavi z evrom dosegel najnižjo vrednost, saj je za en evro treba odšteti že več kot 1,50 dolarja. Analitiki pravijo, da bi se tečaj lahko še zvišal.Tečaj dolarja glede na evro se je v torek znižal na rekordno raven po objavi treh nespodbudnih podatkov o ameriškem gospodarstvu, ki so pokazali, da se tamkajšnje gospodarstvo ohlaja, čeprav cene rastejo. Vlagatelji so tako svoj denar usmerili v energetske terminske pogodbe, s čimer naj bi jih zavarovali pred inflacijo. Mojmir Mrak, strokovnjak za mednarodne finance, je za MMC dejal, da za Slovenijo to rekordno razmerje ne pomeni nič posebnega. Gre za dnevne spremembe, dolar pada že pet let. Po napovedih naj bi se padanje dolarja letos ustavilo, dolgoročni trend pa je, da bomo še beležili njegovo padanje. Vsekakor pa razmerje več kot 1,50 dolarja za evro pomeni, da je presežena psihološka meja. Cena nafte presegla 101 dolar Medtem je cena ameriške nafte presegla 101 dolar na sod. Zahodnoteksaška lahka nafta se je podražila za 1,65 dolarja, na 100,88 za 159-litrski sod, v poznejšem trgovanju pa je dosegla ceno 101,43 dolarja za sod. Severnomorska nafta brent se je podražila za 15 centov, na 99,62 dolarja za sod. Vlagatelji čakajo objavo poročila o ameriških zalogah, ki naj bi bo pričakovanju pokazalo, da so se pretekli teden zaloge surove nafte zvišale za 2,4 milijona sodov, zaloge bencina naj bi bile višje za 400.000 sodov, zaloge destilatov, med njimi tudi kurilnega olja in dizla, na bi se znižale za 1,8 milijona sodov. Na cene vpliva tudi strah pred moteno oskrbo z nafto zaradi posredovanja turške vojske na severu Iraka.
|
neutral
|
6,255
|
Fed naj bi še zniževal obresti Dogajanje na Ljubljanski borzi ostaja dolgočasno in ga niti objave poslovnih rezultatov ne razgibajo. Četrtek je bil v znamenju Telekoma. Telekomove delnice so namreč ob 0,4 milijona evrov prometa malo, ampak še vedno največ v zadnjih šestih dneh porasle za 2,5 odstotka in na koncu dosegle 324,3 evra. Komisija za prodajo državnega deleža v Telekomu bo v ponedeljek odločala o razpletu sage, ki je razdelila tudi vladno koalicijo. Še največ prometa, 0,75 milijona evrov, je bilo spet s Krko, katere enotni tečaj je pred objavo lanskih rezultatov ostal 111,3 evra. Savin dobiček strmo navzdol Slovenski borzni indeks 10.125 točk je pridobil tretjino odstotka, kar je njegov šesti plus v zadnjih sedmih trgovalnih dneh. Okoli odstotek dražje so delnice Mercatorja, Luke in Nove KBM, medtem ko sta Petrol in Sava njen lanski dobiček se je več kot prepolovil skoraj odstotek izgubila. Intereuropa sporoča, da ni predmet kriminalistične preiskave. Trg ji očitno verjame, tako da so delnice pridobile 0,7 odstotka. Na prostem trgu je blestela Lesnina in dosegla 1.900 evrov. Indeks PIX 6.386 točk se je znižal za četrtino odstotka. V New Yorku še navzgor, vendar le simbolično Delniški indeks Dow Jones 12.694 točk se je v sredo že četrtič zapored zvišal, vendar tokrat le za desetino odstotka. Največ zaslug za pozitiven razplet ima spet IBM, ki pričakuje, da bo prodaja njegovih izdelkov tudi v teh negotovih časih, ko ZDA grozi recesija, uspešna. Delnice so porasle za 1,8 odstotka. Dan prej so poskočile zaradi napovedi o IBM-ovem odkupu lastnih delnic. Indeks Nasdaq 2.353 točk se je zvišal za tretjino odstotka. Fed naj bi še zniževal obresti Trg je pazljivo prisluhnil besedam predsednika Zveznih rezerv Bena Bernankeja, ki je namignil, da bo Fed še naprej zniževal obresti. Začetek sredinega trgovanja je bil sicer na Wall Streetu negativen, potem ko so cene nafte dosegle 102 dolarja in je dolar spet oslabel, saj so bili podatki o prodaji novih stanovanj slabši od pričakovanj. Nepremičninska kriza bo vsekakor tudi v prihodnje vplivala na borzno dogajanje. Evropska sreda je bila zaradi bančnih delnic rahlo negativna.
|
neutral
|
6,256
|
Dolar pada in nič ne kaže, da bo kmalu drugače Ko je vrednost evra presegla psihološko mejo 1,5 dolarja, je predsednik Ameriške centralne banke Ben Bernanke povedal, da napovedi niso optimistične. Bernanke je na zaslišanju odbora predstavniškega doma kongresa za finance povedal, da ameriškemu gospodarstvu za letos ne kaže dobro. Gospodarska rast naj bi se gibala le med 1,3 in 2 odstotka, poleg tega se pričakuje rast inflacije, padanje cen nepremičnin se bo nadaljevalo, cene nafte bodo še rasle, prav tako bo rasla cena evra v primerjavi z dolarjem. Centralna banka bo tako znova primorana zmanjšati obrestno mero. Samo lani je ključno obrestno mero znižala petkrat, s 5,25 odstotka na 3 odstotke, za tak korak pa naj bi se odločila tudi na svojem prihodnjem rednem zasedanju v sredini marca. Obresti naj bi znižala še za pol odstotne točke in tako zmanjšala posojilno breme ljudi, ki jim zaradi nezmožnosti odplačevanja posojila grozi zaplemba premoženja, obenem pa bi s pocenitvijo denarja spodbudila potrošnjo. Vrednost dolarja pada in pada Vrednost dolarja je v sredo prvič padla pod psihološko mejo 1,5 dolarja za evro. Glavni vzrok za slabljenje ameriške valute je vedno nižja rast ameriškega gospodarstva, kjer obstaja tudi možnost za četrtletje negativne rasti oziroma recesije, in obrestne mere, ki so v ZDA vedno nižje, saj želi domača centralna banka na ta način spodbuditi rast. Ko je bilo treba 26. oktobra leta 2000 za evro plačati rekordno nizkih 0,8252 dolarja, je bila razlika med ZDA, ki je kar pokala od gospodarske premoči, in preostalim svetom očitna. Toda napihnjen balon tehnoloških delnic je počil, zgodil se je 11. september, nazadnje je predajo podpisal še nepremičninski trg, kriza na trgu hipotekarnih posojil pa se je prelila v vse gospodarske sektorje. Evrskih rezerv je vse več Dolar pada, kar so spoznale tudi centralne banke po vsem svetu, ki imajo vedno več evrskih rezerv. Teh bo skupno kmalu več kot dolarskih, kar bo še dodatno okrepilo evro. Močan evro pa predstavlja veliko težavo za evropska izvozna podjetja. Če je Volkswagen še pred šestimi leti za enega izmed svojih modelov, ki ga je prodal v ZDA, na primer iztržil 15.000 evrov, zdaj ob prodaji podobnega avtomobila iztrži tretjino manj. Iste težave imajo seveda tudi slovenska izvozna podjetja. Želja vseh je, da Evropska centralna banka ukrepa in zniža obresti, kar pa se zaradi nevarnosti inflacije ne bo tako zlahka zgodilo. Vseeno pa več kot 300 milijonov Evropejcev lahko najde tudi številne pozitivne strani močnega evra. Študij v ZDA je veliko dostopnejši in praktično bolj ugoden kot študij v Evropi, znamenito nakupovanje v ZDA pa je dosegljivo skoraj vsem.
|
negative
|
6,257
|
Lastnik Meltala Policisti delo opravili profesionalno Okoli polnoči je bilo odpravljeno pridržanje lastnika in direktorja podjetja Meltal Rada Snežiča, osumljenega gospodarskega kriminala. Kot je znano, je Snežič po vrnitvi iz ZDA v petek v Mariboru sklical novinarsko konferenco, a so ga ob prihodu nanjo policisti aretirali. Snežičev odvetnik Boris Mileta je pojasnil, da so ga odpeljali na njegov dom, kjer so opravili hišno preiskavo, in poudaril, da Snežiču ni nikoli svetoval, naj počaka z vrnitvijo iz tujine, kot so poročali mediji. Znova je zavrnil tudi očitke o domnevni krivdi Snežiča. Lastnik Meltala Policisti delo opravili profesionalno Snežič je sicer danes za Radio Slovenija pojasnil, da je bil celoten postopek policije korekten Oni so v službi po nalogu tistih, ki so to skuhali, a so svoje delo opravili zelo profesionalno in na visoki ravni. Naj spomnimo, da policisti v zadevi Meltal preiskujejo sume kaznivih dejanj pranja denarja, zlorabe položaja, uničenja ali ponarejanja poslovnih listin in zatajitve finančnih obveznosti. Osumljena sta dva odgovorna v Meltalu - poleg Snežiča še Damijan Zorko -, ki naj bi organizirala mrežo podjetij, večinoma t. i. slamnatih firm, ki naj bi izdajale lažne fakture, na podlagi katerih naj bi Meltal državo prikrajšal za plačilo davka na dodano vrednost pri trgovini z barvnimi kovinami. Davčna utaja naj bi znašala 600 tisoč evrov.
|
neutral
|
6,258
|
Večino hudih nesreč povzročijo otroci Po 11. marcu bodo s polic umaknjeni vžigalniki brez varoval ali neobičajnih oblik, ki ne ustrezajo varnostni odločbi evropske komisije. Evropska komisija je že 11. maja 2006 sprejela odločbo, v kateri med drugim ugotavlja, da so vžigalniki nevarni proizvodi, ker so vir plamena ali toplote in ker vsebujejo vnetljiva goriva. Predstavljajo resno nevarnost, posebej, kadar jih otroci napačno uporabijo, kar lahko povzroči požare, poškodbe ali celo smrtne primere. Na slovenskem trgu so tako že dlje časa na voljo vžigalniki s posebnim kovinskim varovalom, ki otrokom preprečujejo vžig kresilnega kamna. Sprašujemo uporabnike Je sprememba dobrodošla? Vaše komentarje v kakršni koli obliki čakamo na Vašem spletu. Ob upoštevanju samih po sebi nevarnih lastnosti vžigalnikov, velikega števila kosov, danih na trg, in predvidljivih okoliščin uporabe je treba, glede na možno uporabo vžigalnikov pri igri otrok, obravnavati resnost nevarnosti, ki jo ti predstavljajo za varnost otrok. Večino hudih nesreč povzročijo otroci Podatki potrjujejo, da veliko število hudih nesreč, vključno s smrtmi, v EU-ju še vedno povzročijo otroci, ki se igrajo z vžigalniki brez varovala. Britanska raziskava, ki jo navaja Bruselj, je pokazala, da so leta 1997 v Združenem kraljestvu otroci, stari manj kot pet let, povzročili okoli 1.200 požarov, 260 poškodb in 20 smrti. Pred uvedbo zakonodaje je bila tudi v ZDA opravljena raziskava. Predlog uredbe o vžigalnikih iz leta 1993 s strani Komisije Združenih držav za varnost potrošniških proizvodov vsebuje oceno, da so vžigalniki, ki so jih uporabljali otroci, povzročili več kot 5.000 požarov, 1.150 poškodb in 170 smrtnih primerov v ZDA zahteva o varnosti za otroke je bila uvedena leta 1994, raziskava o učinkovitosti zahteve leta 2002 pa je poročala o 60-odstotnem zmanjšanju požarov, poškodb in smrtnih primerov. Pri pisanju odločbe se je komisija v Bruslju oprla tudi na raziskavo „Harwoods study“, ki je bila leta 1987 izvedena v ZDA. Ta je pokazala, da je v povprečju 96 odstotkov nesreč, ki jih povzročijo otroci pri igri z vžigalniki, povzročenih z vžigalniki za enkratno uporabo. V zelo malo nesreč so vključeni predvsem tako imenovani luksuzni in polluksuzni vžigalniki, ki so zasnovani, izdelani in dani na trg tako, da zagotavljajo stalno pričakovano varno uporabo v daljšem obdobju, ki imajo pisno garancijo in so podprti s poprodajnimi storitvami za zamenjavo ali popravila delov za celotno življenjsko dobo, zanje pa sta značilna prefinjeno oblikovanje z uporabo dragih materialov in luksuzen izgled. Ti rezultati podpirajo dejstvo, da ljudje bolj pazijo na vžigalnike večje vrednosti, ki so namenjeni za daljšo uporabo. Junaki iz risank ne sodijo na vžigalnike Prepovedati je treba vse vžigalnike, ki so zelo podobni drugim predmetom, za katere je znano, da so privlačni za otroke ali so jim namenjeni. To vključuje vendar ni omejeno na vžigalnike, katerih oblika spominja na junake iz risank, igrače, pištole, ure, telefone, glasbene inštrumente, vozila, človeško telo ali dele človeškega telesa, živali, hrano in pijačo, vžigalnike, ki igrajo glasbo, imajo utripajoče luči ali premikajoče dele ali druge zabavne značilnosti, je odgovor komisije. Tudi s slovenskih prodajnih mest morajo biti tako umaknjeni cigaretni vžigalniki za enkratno uporabo ter vžigalniki, ki spominjajo na druge predmete.
|
neutral
|
6,259
|
Največ v Rusijo izvozi Krka Ruska politika in nedavne volitve ne bodo vplivale na poslovanje slovenskih podjetij s to državo, so za MMC povedali na GZS-ju. V Rusiji se kljub omejeni stopnji demokracije razvija dokaj stabilno gospodarsko in poslovno okolje. Rusija je v zadnjih osmih letih postala pomemben gospodarski partner Slovenije, za nadgradnjo že utečenega sodelovanja pa bo potreben še bolj premišljen pristop, meni Aleš Cantarutti iz Centra za konkurenčnost GZS-ja. Večina velikih slovenskih naložb v Ruski federaciji je zgoščena v njenem evropskem delu države. Največji slovenski naložbi v Rusiji sta Krkina tovarna zdravil v mestu Istra Podmoskovje in naložba podjetja Trimo v Vladimirovski pokrajini, ki je prav tako dokaj blizu Moskve. V Moskvi so tudi druga slovenska podjetja, ki delujejo v okviru mešanih podjetij proizvodnji in trgovini. Pet največjih izvoznikov 1. Lek 2. Krka 3. Gorenje 4. Iskratel 5. Helios Pet največjih uvoznikov 1. Petrol 2. Geoplin 3. Acroni 4. Impol 5. Metal Ravne Vir SURS, obdelava GZS Moskva postaja predraga Zaradi hude konkurence in vse večjih stroškov pa za slovenska podjetja postajajo zanimivi tudi drugi deli Ruske federacije. Med njimi je Tatarstan, kjer novo predstavništvo slovenskega gospodarstva odpira JAPTI. Po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije so to območja, ki se zaradi naravnih bogastev hitro razvijajo in imajo zato tudi nadpovprečno rast investicijskih dejavnosti. Pet najpogostejših izvoznih artiklov 1. Zdravila za prodajo na drobno 2. Električni aparati za telefonijo 3. Premazna sredstva 4. Gospodinjski aparati 5. Kri, protiserumi, cepiva, mikrobske kulture, toksini Pet najpogostejših uvoznih artiklov 1. Bencin in druga olja 2. Naftni plini 3. Ferozlitine 4. Aluminij, surov 5. Grodelj in zrcalovina Vir SURS, obdelava GZS Več dejavnosti na področju energentov Gospodarska zbornica Slovenije pričakuje, da bodo proizvodi, ki obsegajo večinski delež slovenskega izvoza v Rusijo, tudi v prihodnje poglavitni izvozni artikli slovenskega gospodarstva, okrepile pa naj bi se dejavnosti na področju energentov in drugih surovin. Preberite tudi Slovenska podjetja v Srbiji Aleksandra K. Kovač
|
neutral
|
6,260
|
Dve milijardi pomoči za novo državo Sveže samostojna država Kosovo bo potrebovala približno dve milijardi dolarjev tuje pomoči, od tega naj bi polovico zagotovila Evropa. Takšne ocene prihajajo iz ust Dana Frieda, namestnika ameriške zunanje ministrice, ki ob tem poudarja, da sta dve milijardi le groba ocena . Druga polovica predvidene denarne pomoči naj bi prišla od ZDA in institucij, kot sta Svetovna banka ter Mednarodni monetarni sklad.Ameriški kongres je že odobril 350 milijonov pomoči novonastali državi, katere samostojnost so med prvimi priznale prav ZDA. Da bi pomagale kosovskemu gospodarstvu zaživeti, se bodo ZDA junija udeležile velike konference finančnih darovalcev na Kosovu. Ne moremo kar predvidevati, da je Kosovo na avtopilotu in odkorakati stran. Situacija bo zahtevala nenehno pozornost na najvišji ravni vse do konca te ameriške, op. a. administracije in v naslednjo, še meni Fried.
|
negative
|
6,261
|
Medletna inflacija odvisna od svetovnih cen V zadnjem četrtletju lanskega leta se je slovenska gospodarska rast začela umirjati. Skupna gospodarska rast lani je bila okoli 6 %. V prvem četrtletju leta 2007 smo beležili 7,2-odstotno rast, kar je bilo največ po osamosvojitvi, je povedal direktor Umarja Boštjan Vasle. Ob koncu leta pa se je začelo umirjanje proizvodnje v predelovalni dejavnosti in gradbeništvu, umirjal se je tudi izvoz. Leto 2008 bo leto rasti inflacije in zmanjšane gospodarske rasti Vasle je opozoril na to, da vse inštitucije v zadnjih mesecih znižujejo napovedi gospodarske rasti za tekoče leto, po drugi strani pa se zvišujejo napovedi inflacije. Nazadnje je nižjo gospodarsko rast napovedala Evropska komisija, ki jo je za evroobmočje popravila že tretjič zapored. Zdaj znaša 1,8 odstotka. Vasle napoveduje, da bo leto 2008 v mednarodnem okolju zaznamovano z umirjanjem gospodarske rasti in nadaljnjim naraščanjem inflacije. Cene nafte in hrane največ vpliva na inflacijo V Sloveniji je bilo gibanje cen v februarju razmeroma umirjeno, medletna inflacija pa naj bi se v prihodnjih mesecih umirila, napoveduje Umar. Kdaj se bo to zgodilo, je odvisno predvsem od gibanja cen nafte in hrane na svetovnih trgih.
|
neutral
|
6,262
|
Pomladansko prebujenje Nove KBM, spet polom v Beogradu Ob še naprej skrajno napetih razmerah na tujem je Ljubljanska borza teden začela z 0,55-odstotnim padcem slovenskega borznega indeksa. Za več kot dva odstotka so padle Lukine in Savine delnice, za odstotek pa Telekomove, s katerimi so najnižje trgovali pri 289,8 evra. Presenetila je Nova KBM, s katero je šele drugič po januarju promet presegel milijon evrov. Tečaj se je zvišal za odstotek, na 38,5 evra. Malih delničarji NKBM-ja zahtevajo, naj bo dividenda en evro, ne pa predlaganih 18 centov. Tretji zaporedni minus Le nekaj več prometa kot z Novo KBM je bilo s Krko, in sicer 1,064 milijona evrov. Njen enotni tečaj je zdrsnil za 0,4 odstotka. V zadnjih minutah je bila cena 107 evrov. Slovenski borzni indeks 9.666 točk se je znižal tretjič zapored in šestič v zadnjih sedmih dneh. Podatek, da je imela lani Slovenija 6,1-odstotno gospodarsko rast, ni vplivala na trgovanje. Kaj bi dali Američani za takšno novico! Na prostem trgu izstopa desetoodstotni skok delnic DZS-ja, na 30 evrov. Indeks PIX 6.375 točk se je znižal za tretjino odstotka. Prav danes mineva točno osem let, odkar je indeks Nasdaq dosegel rekordnih 5.048 točk. Tehnološki borzni mehurček se je nato surovo razpočil, tako da je zdaj vrednost tega tehnološkega indeksa le dobrih 2.200 točk. Tokio na dveinpolletnem minimumu Na mednarodnih delniških trgih je vse v znamenju vprašanja, ali so ZDA v recesiji ali ne. Ker vedno več Američanov izgublja službe, se zdi, da je odgovor pozitiven, borzne tečajnice pa posledično negativne. Tokijski delniški indeks Nikkei 12.532 točk je danes padel za dva odstotka in je zdaj najnižje v zadnjih dveh letih in pol. Zaradi močnega jena trpijo delnice izvoznih podjetij. Sonyjeve so se pocenile za pet odstotkov in padle na dveletno dno. Na srečo dopoldne v povprečju seveda v razviti Evropi ni bilo padcev, rasti pa tudi ne. Beograjska borza je po padcu srbske vlade dobila še en udarec, vodilni delniški indeks je padel za skoraj pet odstotkov.
|
neutral
|
6,263
|
Soglasje za prenos delnic dobili v petek Istrabenz je na upravno sodišče vložil tožbo zoper sklep varuha konkurence, ki mu je prepovedal trgovati z delnicami Mercatorja. Kot je znano, je urad za varstvo konkurence 6. februarja ustavil postopek zoper Infond Holding, Pivovarno Laško, Pivovarno Union, Center Naložbe, Radensko in Kolonel zaradi opustitve priglasitve koncentracije, obenem pa je zoper večino družb takoj začel nov postopek. Pri tem jim je prepovedal odsvojitev in obremenitev delnic Mercatorja brez soglasja, prav tako pa tudi uresničevanje glasovalnih pravic brez predhodnega soglasja. Soglasje za prenos 376.797 delnic Mercatorja, kar predstavlja 10,1 odstotka glasovalnih pravic v družbi, je Istrabenz v petek od varuha konkurence dobil. Tožbo zoper državo je iz istega razloga vložil že Infond Holding.
|
neutral
|
6,264
|
ZDA so zvišale zaloge nafte in zemeljskega plina Dolar je dosegel novo najnižjo vrednost v primerjavi z evrom, pa tudi najnižjo vrednost v zadnjih 12 letih v primerjavi z jenom. Posledično so padle cene delnic na svetovnih trgih in znova narasle cene nafte. Cena ameriške nafte je dosegla novo rekordno ceno, 110,20 dolarja za sod. Potem ko je ameriško ministrstvo za energijo v sredo objavilo poročilo o povečanju obsega ameriških zalog, so se cene znižale, pozneje pa so se predvsem zaradi padca dolarja povzpele do rekordnih vrednosti. Zaloge nafte so se sicer pretekli teden povečale za 6,2 milijona sodov, kar je bilo trikrat več od napovedi.
|
negative
|
6,265
|
Glavni krivec za porast cen zlata je nizka vrednost dolarja Cene zlata so dosegle nov rekord. Unča 31,1 grama namreč stane že 1.000 dolarjev, razlog pa naj bi bil padec vrednosti dolarja. Povpraševanje po zlatu se namreč povečuje ravno zaradi padca vrednosti dolarja, zato investitorji svoj denar raje nalagajo v alternativne dobrine delnicam in dolarjem. Od začetka leta je cena zlata zrasla za kar 20 odstotkov, lani pa za 32 odstotkov. Dolar še naprej pada Analitiki menijo, da bo cena zlata visoka, vse dokler bo obstajala bojazen pred nizko gospodarsko rastjo v ZDA in padcem dolarja. Finančni analitiki so prepričani, da se bo padanje dolarja verjetno še nadaljevalo. Padec dolarja je povzročil kolaps ameriškega nepremičninskega trga, ki pa kljub intervencijam ameriške centralne banke znižanje ključne obrestne mere in vladnim subvencijam, še vedno ni uravnotežen. Številna podjetja so zaradi padca dolarja že prikazala milijardne izgube, zaradi česar so bili zamrznjeni kreditni trgi. To je povzročilo stanje, ko je na kreditnem trgu premalo denarja.
|
neutral
|
6,266
|
Luknja v blagajni velika kar 14 milijard evrov V Italiji se je začelo glavno sojenje za stečaj prehrambnega velikana Parmalata, za katerega je obtoženih kar 56 ljudi. Parmalat se je sesul leta 2003, ko je v blagajni podjetja zazijala 14 milijard evrov velika luknja, kar je še danes največji finančni stečaj v Evropi. Glavni obtoženec na procesu stoletja je ustanovitelj Parmalata Callisto Tanzi, ki ga na prvem dnevu sojenja ni bilo v sodni dvorani. Tanzi se je sicer opravičil vsem delničarjem, ki so vložili denar v podjetje, a ostali praznih rok. V primeru obsodbe mu grozi do 15 let zapora, prav tako tudi glavnemu finančniku podjetja Faustu Tonniju. Nekdanji vodilni zanikajo vsako krvido in za propad podjetja obtožujejo banke. Tožilstvo je na sojenje povabilo 247 prič, obramba pa kar 35.000, skoraj vse male delničarje, ki so zaradi stečaja potegnili najkrajšo in se še danes sprašujejo, kam je odšel njihov denar. Zaradi tako velikega števila udeležnecev naj bi sojenje trajalo najmanj dve ali tri leta. Po stečaju je Parmalat prevzel Enrico Bondi, ki mu je uspelo s pametnimi poslovnimi potezami podjetje znova postaviti na noge, tako da je celo malim delničarjem obljubil povrnitev vsaj polovice vloženega denarja.
|
negative
|
6,267
|
Izklicna cena 110 evrov za delnico Sedem lastnikov Tosame je razpisalo dražbo za sveženj 197.786 delnic družbe po izklicni ceni 110 evrov za delnico. Deleže v Tosami prodajajo Kad, Sod, NFD 1, KD ID, AR Finance, Zvon dva holding in Zvon ena ID, njihov delež pa predstavlja 66,9 odstotka osnovnega kapitala družbe. Na dražbi lahko sodelujejo osebe, ki bodo do 3. aprila vplačale 250.000 evrov varščine. Vplačilo tudi pomeni, da je morebitni kupec sprejel izklicno ceno za delnico, ki jo bodo na dražbi lahko zviševali za najmanj en evro na delnico. Prodajalci ohranjajo predkupno pravico Uspešni dražitelj delnic 18 mesecev ne bo smel prodati po višji ceni od nakupne, oz. bo moral prodajalcem plačati celotno razliko v doseženi ceni. Če bo želel kupec delnice prodati po nižji ceni, pa si vseh sedem prodajalcev pridružuje predkupno pravico. Dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, bo varščina vrnenjena naslednji delovni dan po zaključku dražbe, uspešnemu dražitelju pa se bo števa v kupnino.
|
neutral
|
6,268
|
Brezposelnih 7,4 odstotka Surs je navedel podatke o povprečni plači in brezposelnosti. Plača je 864,43 evra neto, brezposelnih pa je 7,4 %. Povprečna januarska plača je bila s tem za 0,7 odstotka nižja od decembrske, čeprav je bilo v januarja število delovnih dni in plačanih delovnih ur višje za 6 odstotkov. V 22 občinah je januarska povprečna plača presegla državno povprečje. Najvišje bruto plače so imeli prebivalci občine Cerklje na Gorenjskem 2250 evrov, najnižjo pa v občini Gornji Petrovci 768 evrov. Stopnja brezposelnosti je januarja narasla za 0,1 odstotka. Delo išče 69.238 prijavljenih na zavodu. Januarja je število aktivnih prebivalcev znašalo 936.580 in se je v primerjavi z decembrom lani zvišalo za 0,4 odstotka. Prav tako se je zvišalo število delovno aktivnih prebivalcev, in sicer za 0,3 odstotne točke na 867.342.
|
neutral
|
6,269
|
Za preboj slovenskih IKT-podjetij v tujino Pri gospodarski zbornici so ustanovili izvozno prebojno sekcijo podjetij s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij IKT. Sekcijo Zitex je v ponedeljek ustanovilo združenje za informatiko in telekomunikacije. Njeni srednjeročni cilji so povečanje izvoza njenih članov za 100 odstotkov v roku 5 let, kar predstavlja približno 15-odstotno rast na letni ravni. Člani so pri tem kot najzanimivejše trge poudarili regijo Adriatik, države srednje in JV Evrope, pomen pa pridobivajo tudi vzhodni trgi, kot sta Rusija in Ukrajina. Pozornost namenjena predvsem manjšim podjetjem Z ustanovitvijo posebne sekcije sledijo interesu slovenskih IKT-podjetij po skupnem nastopanju na tujih trgih. V gospodarski zbornici so pojasnili, da so do zdaj v tujini pomembne uspehe žela predvsem večja IKT-podjetja, ki so imela dovolj kritične mase za takšen preboj, manjša pa so pogosto pri svojih gverilskih poskusih pogorela. Sekcija Zitex bo zato z razpoložljivimi sredstvi podpirala skupne dejavnosti svojih članov pri prodoru na tuje trge, pri čemer bo posebna pozornost namenjena ravno malim in srednje velikim IKT-podjetjem.
|
positive
|
6,270
|
Odpoklic Marinška na poslovanje ne bo vplival Predsednik upravnega odbora Telekoma Bojan Dremelj kljub odpoklicu člana upravnega odbora Igorja Marinška ostaja na čelu družbe. Uprava tako nadaljuje delo, nadzorni svet pa od nje pričakuje dosledno izpolnjevanje potrjenega poslovnega načrta, so zapisali v sporočilu za javnost. Skupščina Mobitela je izvršnega direktorja hčerinske družbe Marinška odpoklicala prejšnji teden, odpoklic pa naj bi bil posledica različnih pogledov na razvoj skupine Telekom in prihodnjo vlogo podjetij znotraj skupine. Telekom tako zdaj vodi sedemčlanska uprava, izvršni direktor Mobitela pa ostaja Klavdij Godnič.
|
neutral
|
6,271
|
Istrabenz na Hypo prenesel dva odstotka Mercatorja NFD Holding je pridobil 13,99 odstotka Istrabenza, Maksima pa 5,63 odstotka. Maksima in NFD holding sta 724.637 in 291.787 delnic kupila od družbe Poteza Naložbe. Družba je sicer prodala 24,462 odstotka delnic, kupec preostalega deleža pa ni znan. Istrabenz pa je s Hypo Alpe-Adria Banko sklenil reodkupno pogodbo za 75.360 delnic Mercatorja, kar predstavlja dva odstotka glasovalnih pravic. Prenos delnic nazaj na Istrabenz bo predvidoma opravljen do 30. septembra letos. Istrabenz sicer ostaja 8,01-odstotni lastnik Mercatorja. Istrabenz je reodkup sklenil zaradi uravnavanja likvidnosti družbe, ker naj bi bil odkup le začasen, pa naj Hypo ne bi odštel tržne cene, ampak okoli 15 odstotkov manj. Kot piše Delo, naj bi bila cena postavljena tako nizko zato, da naj bi pravi lastniki, torej tisti, ki naj bi jim bil delež res namenjen Infond Holding oziroma Pivovarna Laško, delež Mercatorja res odkupili. Prodaja Mercatorja naj bi bila sicer zadnji korak pred načrtovanim menedžerskim odkupom v Istrabenzu. Istrabenz je sicer 12,56 odstotka Mercatorja Infond Holdingu prodal že septembra lani.
|
neutral
|
6,272
|
Komu se je kupčija bolj izplačala? Avtomobilski gigant Ford je svoji razkošni znamki Jaguar in Land Rover prodal indijskemu podjetju Tata. Največji indijski izdelovalec avtomobilov je po več mesecev trajajočih pogajanjih za britanski znamki odštel skoraj milijardo in pol evrov. Kdo je bil v pogajanjih uspešnejši, bo povedal čas, saj ta številka predstavlja le polovico zneska, ki ga je za obe znamki moral odšteti Ford. Obe do zdaj Fordovi podjetji skupaj zaposlujeta okoli 16.000 ljudi. Z Land Roverjem je Ford ustvarjal dobiček, medtem ko je bil z Jaguarjem vedno v rdečih številkah. Prodaja naj bi bila končana do konca poletja, so sporočili v Tati. Ob sklenitvi kupčije sta Tata in Ford napovedala, da večjih sprememb za zaposlene v podjetjih ne bo. Prodajo so podprli tudi sindikati in britanska vlada, ki so bili seznanjeni s potekom pogajanj. Že pred časom je Ford zaradi slabega poslovanja nekemu britanskemu investicijskemu konzorciju prodal znamko Aston Martin.
|
neutral
|
6,273
|
Le 600 metrov od meje slovenskega morja Nov načrt za lokacijo plinskega terminala v Tržaškem zalivu za Slovenijo ni ugoden, saj je ta še vedno preblizu slovenskih voda. Španska družba Endes je za novo lokacijo predlagala točko, ki je nekoliko bližje italijanskemu Gradežu, a še vedno le 600 metrov od meje slovenskih ozemeljskih voda in enako kot v prvotnem načrtu oddaljena od Pirana. Vlagatelji potrebe po slovenskem soglasju tudi tokrat ne omenjajo. Načrtovalci zagotavljajo, da bi terminal v morju razbremenil plovne poti k tržaški in koprski luki in zmanjšal tveganje incidentov, medtem ko okoljevarstveniki opozarjajo, da je lokacija preblizu turističnih krajev. Trije terminali v Tržaškem zalivu? Tržaški terminal, načrtovani kopenski terminal v Žavljah pri Miljah in morebitna gradnja koprskega plinskega terminala, bi pomenili največjo zgostitev tovrstnih objektov in tankerjev na svetu, saj bi v majhnem Tržaškem zalivu delovali kar trije terminali, piše Dnevnik. Naložba v terminal na morju sicer že tri leta čaka na odobritev vlade, saj so jo v času Prodija ustavili zeleni in komunisti. Na letošnjih aprilskih volitvah največ možnosti za zmago pripisujejo stranki Silvia Berlusconija in stranki Valterja Veltronija, ki odločno zagovarjata gradnjo vseh načrtovanih plinskih terminalov v Tržaškem zalivu.
|
neutral
|
6,274
|
Italija omilila očitke z mocarelo Italija je sporočila, da je bilo mleko, uporabljeno za izdelavo mocarele, okuženo z dioksinom le na manjšem številu bivoljih farm. S tem se je odzvala na ukrep Japonske in Južne Koreje, ki sta, potem ko sta ugotovili, da je bila italijanska mocarela okužena s strupeno kemikalijo, prepovedali uvoz italijanskega sira. Preverili smo 132 farm in le v devetih smo odkrili sledi dioksina, je sporočil italijanski zunanji minister Massimo D Alema. Dodal je, da je odziv mednarodne skupnosti pretiran. Zaradi odkritja kemične snovi, ki povzroča raka, je tudi Evropska komisija od Rima zahtevala, da poda varnostna zagotovila. Predstavnik komisije je dejal, da če bodo rezultati testiranj iz leta 2007 pokazali dioksin v mleku, bodo takoj sprejeti varnostni ukrepi. Dioksin zelo strupen Dioksin je strupena kemikalija. Zaradi okuženega sira v letih 2001 in 2003 je Evropska komisija od Italije zahtevala redno testiranje. Velika panika je nastala tudi leta 1999, ko so strupeno snov odkrili v belgijski perutnini in svinjini. Hrvaški strokovnjak za otroško prehrano Ignac Kullier je za hrvaški časopis Jutarnji list dejal, da gre za zelo nevaren strup, od katerega so nevarnejši le še jedrski odpadki. Strup dioksin je eden najnevarnejših strupov na svetu. Prvič naj bi ga uporabili v času vietnamske vojne. Ameriška vojska naj bi dioksin razpršila nad džunglo, kjer so se skrivali vietnamski uporniki. Tudi danes ga uporabljajo v herbicidih, nevarne pa so že zelo majhne količine. Zelo težko se ga je znebiti, ko enkrat pride v prehranjevalno verigo. So za dioksin krive smeti? Dioksin bi lahko v mleko prišel zaradi krize s smetmi v Neaplju. Policija še ugotavlja, ali je bila krma, s katero je bila v okolici Neaplja nahranjena živina, zastrupljena. Sicer je italijanski kmetijski minister Paolo De Castro zanikal, da bi lahko bila kriza s smetmi povezana z zastrupljenim sirom. Japonska želi imena podjetij Japonska je zahtevala od Italije, da poda imena proizvajalcev z dioksinom zastrupljenega sira. Če bi lahko izvedeli imena teh podjetij, bi lahko dovolili uvoz sira preostalih, je dejal predstavnik japonskih oblasti.
|
negative
|
6,275
|
Nokia ne čuti ameriške krize Marec bo, kot kaže, najbolj črn mesec na Ljubljanski borzi v tem desetletju. Slovenski borzni indeks je izgubil že 15 odstotkov, od tega 2,4 odstotka v sredo. Krkine delnice so ob 5,1 milijona evrov prometa padle za 4,7 odstotka. Ko je bil izločen turbocertifikat banke Societe Generale nokavt je bil pri 91,23 evra, je cena za hip padla vse do 89,1 evra, kar je 6,4 odstotka pod torkovim tečajem. Zadnji posli so se večinoma sklepali pri 93 evrih. Od dva do tri odstotke cenejše so delnice Nove KBM pri 35 evrih so dosegle najnižjo vrednost od decembrskega prihoda na borzo, Telekoma, Gorenja, Petrola, Luke, Save in Pivovarne Laško. Najprometnejših pet KRKA -4,76 % 91,48 NOVA KBM -2,61 % 35,01 TELEKOM -2,24 % 245,45 GORENJE -2,14 % 33,34 PETROL -2,45 % 636,02 Istrabenz strmo navzgor Telekom je novo zgodovinsko dno dosegel pri 243,6 evra in je od julijskega rekorda oddaljen že 52 odstotkov. Podražil se je le Istrabenz, in to silovito. Zaradi špekulacij, da bo podjetje prevzeto pri 115 evrih, je cena poskočila do 99,9 evra, kar je dovoljenih deset odstotkov nad prejšnjim tečajem. Slovenski borzni indeks 8.627 točk se je znižal šestič zapored. Od 15 delnic, ki sestavljajo ta indeks, so se poleg Istrabenzovih podražile le še Heliosove delnice, vendar za vsega četrtino odstotka. Indeks PIX 5.936 točk je izgubil 1,24 odstotka. Nokia ne čuti ameriške krize Proizvajalec mobilnih telefonov Nokia je razveselil s podatkom, da ne čuti preveč posledic ohlajanja ameriškega gospodarstva, kar je delnice finskega ponosa v torek dvignilo za osem odstotkov. Na evropskih borzah so včeraj blestele tudi bančne delnice, potem ko je JPMorgan dvignil ponudbo za investicijsko banko Bear Stearns z dveh na deset evrov. Britanska banka HBOS je poskočila za skoraj 15 odstotkov! Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.266 je po triodsotnem porastu letošnjo izgubo zmanjšal na 16 odstotkov. Američani zategujejo pas V ZDA so po nekaj zelo dobrih dneh v torek pozornost posvečali podatku o padcu potrošniškega zaupanja, največjemu v zadnjih petih letih, kar je nov dokaz, da so ZDA najbrž že v recesiji. Vseeno na Wall Streetu ni bilo opaziti hujšega vznemirjenja. Dow Jones 12.532 točk je izgubil le nekaj točk, medtem ko sta se indeksa S&P 500 in Nasdaq nekoliko zvišala. Na udaru je bila Bank of America, ki je izgubila 3,5 odstotka, saj analitiki priporočajo prodajo teh delnic. Na pozitivni strani so bile zlasti delnice rudarskih in energetskih podjetij.
|
negative
|
6,276
|
Croatia Airlines z linijo Zagreb-Priština Čeprav je od hrvaškega priznanja kosovske neodvisnosti minil le teden dni, nacionalna letalska družba Croatia Airlines že napoveduje odprtje linije Zagreb-Priština. O tej potezi so se kar precej razpisali v srbskem časniku Kurir, kjer menijo, da je bilo hrvaško zavlačevanje s priznanjem Kosova hinavsko. S stališča srbskega tabloida se licemerstvo Hrvatov poleg vzpostavitve letalske povezave s Prištino in Podgorico, medtem ko o liniji s Srbijo še ne razmišljajo , kaže tudi na druge načine. Po podatkih, ki so jih objavili hrvaški mediji, naj bi namreč veliko hrvaških podjetij in družb že odprlo svoja predstavništva v Prištini, med njimi INA, Ledo, Belupo in Podravka, medtem ko drugi svoje izdelke prodajajo prek zastopnikov. Ker naj bi bilo priznanje Kosova daleč stran od politične odločitve nekdanjih jugoslovanskih republik, pri Kurirju menijo, da je motivirano predvsem finančno. To naj bi dokazovalo tudi to, da so Hrvati v zadnjih letih sodelovali pri štirih privatizacijah kosovskih firm, Kosovci pa pričakujejo tudi vključevanje hrvaških gradbenih podjetij v gradnjo dela avtoceste od Drača prek Tirane do Prištine in srbske meje. Slovenci za trohico pametnejši od Hrvatov Tabloid piše tudi, kako so Hrvatom največji trn v peti, vsaj kar se tiče gospodarske širitve na Kosovu, pravzaprav sosedje Slovenci . Hrvaški mediji naj bi namreč pisali o obstoju hotela Gorenje v Prištini in da se Slovenci niso pretirano utrujali s težavami okoli podpisovanja dvostranskega sporazuma o letalskem prometu, tako da že vrsto let letijo ne le v Prištino, temveč tudi na Ohrid, v Tirano in v Podgorico, v nasprotju s Croatia Airlinesom, ki je zadnjih 10 let zavračala vzpostavitvi linije s Kosovom. Slovenci so se tudi tokrat izkazali za precej spretnejše pri uveljavljanju svojih posebnih interesov v tujini. Kot primer Telekom Slovenije je partner kosovskega mobilnega operaterja Ipka in samo v zadnjem letu dni so Slovenci na Kosovu vložili okoli 500 milijonov evrov, piše Kurir.
|
neutral
|
6,277
|
Največji posel SCT-ja v tujini v zadnjem desetletju Slovensko-avstrijski konzorcij SCT, Porr Technobau und Umwelt in DSD Bruckenbau bodo gradili most čez reko Savo v Beogradu. Most naj bi začeli graditi še letos, dela pa naj bi bila predvidoma končana v dveh letih. Projekt je zasnoval inženirski biro Pontig iz Maribora, vrednost del pa je ocenjena na 145 milijonov evrov. To bo največji posel SCT-ja v tujini v zadnjem desetletju. SCT je sicer v Srbiji pridobil tudi kvalifikacijo za izdelavo ponudbe za rekonstrukcijo mostu Gazela in za gradnjo obvoznice Beograd. V Beogradu pa ima tudi že mešano podjetje, kjer v sklopu gradbenega kompleksa z več kot 23.000 kvadratnimi metri proizvodnih hal že obratuje nova železokrivnica, v kratkem pa bo obratovala še tovarna betonskih elementov.
|
positive
|
6,278
|
Letos načrtuje prodati 5,3 miiljona hektolitrov pijač Čisti dobiček Pivovarne Laško je v letu 2007 dosegel 61,2 milijona evrov, oziroma 3,2-krat več kot leta 2006. Po konsolidiranih in nerevidiranih podatkih je Pivovarna Laško lanske čiste prihodke od prodaje povečala za 19 odstotkov, na 330 milijonov evrov. Bilančna vsota skupine pa je konec decembra znašala 801 milijon evrov, kar je 16,9 odstotka več kot leto prej, finančne naložbe pa so se povečale zaradi dodatnega nakupa 5,14 odstotka delnic Mercatorja. V skupini Pivovarna Laško, torej s povezanimi družbami Radenska, Jadranska Pivovara, Vital in skupina Union, so lani prodali dobrih 5 milijonov hektolitrov vseh pijač 0,2 odstotka več kot leta 2006, letos pa načrtujejo prodati 5,3 milijona hektolitrov. V načrtovanih količinah naj bi prodali 42,3 odstotka piva, 29,2 odstotka brezalkoholnih pijač, 26,9 odstotka vseh vrst vod in 1,6 odstotka preostalih pijač.
|
positive
|
6,279
|
Še vedno v ZDA in EU-ju veljajo različni standardi Slovenija je majhen trg, ki doživlja velike gospodarske reforme in zato se vse več podjetij iz ZDA zanima zanjo, pravi Paul Dyck. Pomočnik ameriškega ministra za trgovino je na posvetu, ki ga je organizirala ameriška gospodarska zbornica, govoril predvsem o partnerstvu med EU-jem in ZDA, ki je najpomembnejša trgovinska zveza na svetu, Slovenija pa med predsedovanjem Uniji postaja v ZDA vse bolj prepoznavna. Kot zunanja trgovinska partnerica ZDA je Slovenija na 104. mestu, kar je glede na velikost naše države razumljivo, ima pa zelo dobro geografsko lego, ki je zelo zanimiva za ameriška podjetja, ki hočejo delati na tem območju. Različni standardi zavirajo izvoz Dyck je izpostavil tudi nekatera nerešena vprašanja v čezatlantskih odnosih med EU-jem in ZDA, predvsem priznavanje različnih certifikatov in standardov. Obstajajo namreč razlike v standardih za testiranje hrane, kozmetike in varnosti avtomobilov, kar onemogoča večji ameriški izvoz v Evropsko unijo. Po njegovem mnenju si je treba prizadevati za to, da bi standarde poenotili. Po podatkih ameriške zbornice so ZDA v Evropo doslej naložile za 1.200 milijard dolarjev, kar je trikrat več kot v Azijo. Podjetja iz EU-ja pa so v Združene države Amerike doslej vložila 1.300 milijard dolarjev in so glavna destinicija za naložbe iz EU-ja.
|
positive
|
6,280
|
V Hitu proučujejo nadaljnje možnosti izvedbe projekta Predsednik uprave Hita Niko Trošt je sporočil, da so pogajanja z družbo Harrah s o gradnji megazabavišča dokončno prekinili. Že predtem so iz Hitove službe za korporativno komuniciranje za MMC povedali, da sta se družbi razšli, ker je Hit vztrajal pri 51-odstotnem lastništvu in nadzoru nad upravljanjem centra, saj naj bi le tako omogočil nadaljnji strateški razvoj družbe in Goriške regije, tako da ne bi zapostavljali obstoječih igralnic, ki jih ima Hit v Novi Gorici in so usmerjene na bližnje dnevne goste. Kljub prekinitvi pogajanj pa Hit ne opušča načrtov o gradnji zabavišča. Preberite tudi Goriško megazabavišče na hladnem Megazabavišče pa bi bilo oblikovano tako, da bi pritegnilo drugačen tip gostov, ki bi iz bolj oddaljenih krajev prišli za več dni. Pri tem bi se jim kot destinacija poleg igralništva ponudilo tudi celotno območje, vključno z Benetkami. Center je vlada tudi uvrstila v nacionalni projekt. Iz Hita so za MMC še sporočili, da je ideja takšnega centra stara že 15 let, tako da že proučujejo nadaljnje možnosti njegove gradnje, pri čemer se ne more nič zgoditi brez soglasja lokalne skupnosti, ki je tudi solastnik družbe. Zdaj naj bi se posvetili vsebinski pripravi projekta, to pa vključuje tudi ekonomske izračune in iskanje lokacije. Turistična zbornica Ali sta družbi prava partnerja? V Turistično-gostinski zbornici pri Gospodarski zbornici Slovenije se sprašujejo, ali sta dve igralniški družbi prava partnerja za turistični center z bolj kompleksno ponudbo in koliko je k rahljanju sodelovanja prispevala nedorečena davčna zakonodaja. Po drugi strani pa v zbornici menijo, da je obsežna javna razprava o predvidenem projektu prispevala k večji prepoznavnosti in ugledu Hita v Evropi in po svetu. V zbornici so tudi prepričani, da bo zaradi postopnega nastajanja centra projekt tudi bolj obvladljiv, kot bi bil, če bi se zgodilo sodelovanje s Harrah s Entertainment. Na gospodarskem ministrstvu obžalujejo prekinitev Na gospodarskem ministrstvu obžalujejo, da niso dosegli dogovora za investiranje, a so za MMC dejali, da si bodo še naprej prizadevali za ustvarjanje spodbudnega okolja za tuje investitorje. Sicer menijo, da je odločitev za investicijo stvar poslovne odločitve posameznega investitorja, ki se odloča na osnovi vseh danih pogojev, kljub temu pa so zainteresirani za pridobivanje novih tujih investicij na osnovi dogovora med poslovnimi partnerji, do katerih pride v okviru pogojev, ki veljajo na slovenskem trgu, zato bodo še v prihodnje poskušali privabiti nove investitorje. Šircelj Vlada že devet mesecev ni sodelovala v pogovorih Državni sekretar Andrej Šircelj je dejal, da je vlada naredila pravni in finančni okvir morebitnih naložb, pripravila pa je tudi predlog nove zakonodaje na tem področju. Vendar po njegovih besedah predstavniki vlade že več kot devet mesecev niso sodelovali v pogovorih, tako da zadnjih dogodkov ne more komentirati. Tudi na finančnem ministrstvu zadeve ne komentirajo.
|
neutral
|
6,281
|
Rekordna tako rast BDP-ja kot inflacije Predstavniki vlade in ekonomisti napovedujejo upočasnitev gospodarske rasti in povečanje inflacije, ki se je medletno zvišala na 6,9 odstotka. Vlada bo obravnavala pomladansko napoved gospodarskih gibanj. Poudarjajo, da so bile napovedi že doslej konservativne, opozarjajo pa na rekordno 6,1-odstotno rast BDP-ja v preteklem letu. V jesenski napovedi je Urad za makroekonomske analize in razvoj za letos predvidel 3,5-odstotno povprečno inflacijo in 4,6-odstotno realno rast BDP-ja. Napovedi gospodarske rasti po svetu in v Evropi znižujejo tudi mednarodne organizacije, v nekaterih črnih scenarijih predvidevajo tudi možnost recesije, Evropska komisija in Evropska centralna banka izražata zaskrbljenost zaradi trajanja visoke inflacije v Evropi.
|
neutral
|
6,282
|
Najbolj se bo pocenilo kurilno olje Opolnoči se je cena 98-oktanskega bencina povišala za 0,014 evra, na 1,088 evra, dizel pa se je pocenil za 0,026 evra, na 1,112 evra. Cena za liter 95-oktanskega bencina se je zvišala za 0,014 evra, na 1,069 evra, kurilno olje pa se je pocenilo za 0,027 evra, tako da cena za liter znaša 0,760 evra. Cena ameriška nafte je tudi prejšnji teden ostajala nad ravnjo 100 dolarjev za sod, saj je konec tedna dosegla dobre 104 dolarje. Severnomorska nafta brent se je podražila skoraj za pol dolarja in je le malo zaostajala za 103 dolarji. Tudi nafta Opec se je v četrtek podražila za dobra dva dolarja in je dosegla ceno 98,63 dolarja.
|
neutral
|
6,283
|
IMF ugotavlja posledice hipotekarnega zloma Izguba zaradi hipotekarnega zloma bi lahko na svetovni ravni dosegla tudi 945 milijard dolarjev, ugotavlja mednarodni denarni sklad IMF. Same izgube zaradi nižanja cen nepremičnin v ZDA in zaplemb premoženja tistim, ki niso več mogli odplačevati posojil, naj bi znašale do 565 milijard dolarjev. Razliko pa bi lahko po ugotovitvah IMF-a povzročile še druge kategorije posojil in izdanih obveznic v ZDA, povezanih s komercialnimi nepremičninami in trgom potrošniških posojil. Banke in finančne družbe so morale do zdaj odpisati za 232 milijard dolarjev pri premoženju in izgubah iz kreditov. IMF trdi, da se kriza širi tudi zunaj ameriškega trga drugorazrednih hipotekarnih posojil, in sicer na stanovanjski in komercialni nepremičninski trg, na trg potrošniških posojil in na trge podjetniških posojil. Kljub posredovanju centralnih bank pod pritiskom ostajajo tudi finančni trgi zaradi upočasnitve gospodarske rasti, nizke ravni kapitala v finančnih družbah in prizadevanj za rešitev dolgov. IMF predlaga učinkovitejšo uravnavanje finančnega sektorja, s čimer bi preprečili, da bi bile banke in druge finančne družbe podvržene več nadzornikom. Oblikovalci politik, zaskrbljeni, da bodo slabše bilance omejile gospodarsko rast, pozivajo podjetja k povečanju kapitala. Sklad namreč opozarja, da se bodo tveganja zaradi zaostrenih razmer financiranja in krize zaupanja nadaljevala še nekaj časa.
|
negative
|
6,284
|
Vse več nakupov tujih izdelkov v diskontnih trgovinah Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je začela kampanjo Kupujmo slovensko, s katero želijo povečati kupovanje živil slovenskih proizvajalcev. Namen kampanje je spodbuditi uporabnike, da izberejo živila slovenskih proizvajalcev, ko je to mogoče. S tem ne pozivajo k izogibanju tujim izdelkom, ampak le spomniti potrošnike, da bodo z nakupom izdelkov prispevali k boljšim rezultatom gospodarstva, večji blaginji in tudi zaposlenosti. V kmetijstvu je bilo leta 2006 zaposlenih 88.900 ljudi, v živilski industriji pa 16.669. Za kampanjo bo v prvi fazi namenjenih 100.000 evrov, ki jih bodo porabili predvsem za zloženke, oglase, kontaktne oddaje in plakate. Slovenski živilci še vedno močno vezani na slovenski trg Slovenski živilci so uspešno prebrodili izgubo trgov nekdanje Jugoslavije, a so še vedno močno vezani na slovenski trg, je dejal predsednik uprave Žita Iztok Bricl. Dodal je, da z nakupom slovenskih izdelkov, ki so priznane kakovosti, znanega porekla, certificirani z različnimi varnostnimi certifikati in dnevno na voljo kupcem, ohranjamo delovna mesta in razvijamo ruralna območja. S kampanjo se slovenska kmetijsko-živilska podjetja pridružujejo podobnim kampanjam v sosednjih državah, kjer prav tako promovirajo nakupe domačih izdelkov. Vse več nakupov tujih izdelkov v diskontnih trgovinah V zbornici so opozorili še na manjšo prodajo slovenskih kmetijsko-živilskih izdelkov ter večji obseg nakupov tujih izdelkov, predvsem v diskontnih trgovinah. Nakupi v diskontih naj bi dosegli že desetino vseh nakupov hrane, ki jih opravimo Slovenci.
|
positive
|
6,285
|
Švedski trgovec se širi počasneje od načrtovanega Največji trgovec s pohištvom in hišnimi potrebščinami na svetu Ikea je v prihodnjih letih napovedal vstop tudi na slovenski trg. Iz Ikee so namreč sporočili, da so napovedali nastop na tranzicijskih trgih, kot so Slovenija, Hrvaška in Ukrajina. Švedski trgovec se sicer širi precej počasneje od načrtovanega, saj se kupna moč prebivalstva v Zahodni Evropi in ZDA zaradi visoke inflacije, višjih stroškov energije in hrane znižuje. Podobne težave ima tudi največji evropski trgovec in drugi največji na svetu Carrefour, kjer menijo, da je trgovska panoga pred največjimi izzivi doslej. Ikea ima sicer 260 prodajaln v 37 državah, prvo pa so odprli že leta 1958 v švedskem Älmhultu.
|
neutral
|
6,286
|
Cene nafte prvič prek 112 dolarjev Pesimizem na Ljubljanski borzi se le še stopnjuje, dna pa kar ni videti. V četrtek je največ, 4,6 odstotka, izgubil Mercator in padel do 264 evrov. Le malo bolje so jo odnesli lastniki Nove KBM enotni tečaj je utrpel 3,5-odstotno izgubo, kjer je očitno ogrožena meja 30 evrov. Kdor je v javni prodaji novembra vplačal za tisoč evrov delnic, se najbrž sprašuje o smiselnosti nakupa, saj pri prodaji ob upoštevanju stroškov odpiranja računa in provizije ne ostane prav veliko. Najnižji posli z delnicami NKBM-ja so dosegli 30,17 evra. Tudi pri Gorenju je ogrožena meja 30 evrov. Tokrat je bila najnižja cena le cent višja. Krka se še drži nad 90 evri Novo letošnje bolje rečeno, enoletno dno so dosegle tudi delnice Petrola 545, Telekoma 237, Luke 58,6, Save 444, Aerodroma 99 in Intereurope 31,18. Najprometnejša Krka prometa za 1,5 milijona evrov je izgubila 2,9 odstotka. Enotni tečaj je 91,15 evra. Najnižji posli so se sklepali pri 90,5 evra. Slovenski borzni indeks 8.197 točk je padel za 2,4 odstotka in je že tretjino oddaljen od rekorda z lanskega avgusta. S tem deli usodo vseh balkanskih, pa tudi razvitih borz. Dow Jones ta teden drsi navzdol Ameriška nepremičninska in posojilna kriza vedno bolj vplivata na realni sektor. Najbolj očitno so na Wall Streetu padle vrednosti gradbenih in inženirskih podjetij. Newyorški Dow Jones 12.527 točk se je znižal za 0,4 odstotka. Dobički ameriških korporacij v prvem četrtletju za zdaj ne dosegajo pričakovanj in bodo tudi v prihodnje ogroženi, če bo nafta še naprej postavljala nove rekorde. Nafta prek 112 dolarjev V sredo je bilo treba za sod ameriške lahke nafte prvič plačati več kot 112 dolarjev, potem ko so se ameriške naftne zaloge znižale. Na evropskih borzah so jo včeraj najslabše odnesle bančne delnice, saj vlagatelji pričakujejo, da bo posojilna kriza zelo vplivala na rezultate prvega četrtletja. Slabo je šlo zaradi podobnega razloga tudi farmacevtom, sicer pa so bili borzniki že v pričakovanju današnjega zasedanja Evropske centralne banke, na katerem so obresti ostale pri štirih odstotkih.
|
negative
|
6,287
|
Sod naj bi obdržal najmanj 25 odstotkov in eno delnico Pozavarovalnica Sava bo v letošnjem drugem četrtletju šla v prvo javno ponudbo delnic, nato pa bo uvrščena na Ljubljansko borzo. V ponudbi bodo delnice, ki jih bo Pozavarovalnica Sava, katere 99, 87-odstotna lastnica je Slovenska odškodninska družba Sod, ponudila v sklopu večanja kapitala, in pa delnice, ki so v lasti Soda. Odškodninska družba pri dokapitalizaciji ne bo sodelovala, bo pa po končani ponudbi obdržala najmanj 25 odstotkov plus eno delnico pozavarovalnice. Predvideno je, da bo za male vlagatelje ponudba potekala med 26. aprilom in 6. majem, za institucionalne vlagatelje pa do 8. maja. Tudi za obstoječe delničarje se bo ponudba začela 26. aprila in bo trajala najdlje, do 9. maja, pravico za nakup bodo po ponudbeni ceni imeli še nadaljnih 14 dni po objavi ponudbene cene.
|
neutral
|
6,288
|
IMF Kriza se bo letos še nadaljevala Finančna kriza v ZDA je povzročila krizo po vsem svetu, Mednarodni denarni sklad IMF pa ugotavlja, da ameriško gospodarstvo pada v recesijo. Banke so lani in v letošnjem prvem četrtletju odpisale 225 milijard dolarjev terjatev, po nekaterih napovedih pa se bo odpisovanje dolgov še nadaljevalo, ustavilo naj bi se šele pri bilijonu dolarjev. IMF ugotavlja, da se ZDA kljub vsem ustreznim ukrepom letos še ne bodo izkopale iz težav. IMF ameriškemu gospodarstvu za letos napoveduje le 0,5-odstotno rast, v prihodnjem pa 0,6-odstotno, kar je najslabše v zadnjih 17 letih. Svetovni finančniki o finančni krizi Uradno recesija šele konec junija Recesija uradno nastopi, potem ko gospodarstvo dve zaporeni četrtletji ugotovi negativno gospodarsko rast, zato se bo lahko uradno recesija v ZDA začela šele konec junija. Uradnih podatkov o rasti v prvih treh mesecih letos za gospodarstvo še ni, mnogi pa menijo, da je negativna. So napovedi pretirane ali realne? Predstavnik ameriškega finančnega ministrstva David McCormick je poročilo IMF-ja označil kot po nepotrebnem pesimistično, vendar pa je tudi on priznal, da trenutno res gre za bistveno nazadovanje gospodarske rasti. Že pred tem je možnost recesije v ZDA napovedal predsednik Ameriške centralne banke Ben Bernanke. Proti recesiji se Ameriška centralna banka že od septembra lani odziva z nižanjem obrestnih mer. Pomagala je tudi zvezna vlada, ki je oblikovala 168 milijard vreden stimulacijski sveženj, kljub temu pa IMF napoveduje, da se bo kriza, ki je izbruhnila avgusta lani, še nadaljevala. Vir težav nepremičninski trgi Težave so nastopile zaradi zastoja na nepremičninskem trgu, ki je povzročil posojilno stisko s propadanjem številnih drugorazrednih hipotekarnih posojil. Ljudje so najemali posojila z nizkimi, vendar spremenljivimi obrestmi in ko so se zvišale, so zašli v težave, saj so začele cene nepremičnin medtem padati. V težave so zašla finančna podjetja, ki so trgovala s temi drugorazrednimi, naenkrat ničvrednimi posojili, obenem so se zaostrili tudi kreditni pogoji, kar je pomenilo dodatno zavoro na nepremičninskem trgu.
|
negative
|
6,289
|
Svetovna banka poziva k takojšnjim ukrepom Oči si ne more zastiskati več nihče v zadnjih treh letih so se cene hrane kar podvojile, zato 100 milijonom ljudem grozi dramatičen padec še globlje v revščino. Predsednik Svetovne banke je pozval k takojšnji akciji glede vse hitreje rastočih cen hrane, ki povzročajo lakoto in smrtonosno nasilje v razvijajočih se državah. Robert Zoellick je dejal, da mora mednarodna skupnost dati denar, kjer so naša usta in takoj ukrepati, da pomaga lačnim. Tako skrajno je. Nato je pozval vlade, da čim hitreje izvršijo zaveze in oskrbijo ZN-ov svetovni program hrane s 500 milijoni dolarjev nujne pomoči do 1. maja. Kritično je, da vlade potrdijo svoje zaveze čim hitreje in da se začnejo zavezovati še preostale, je bil odločen Zoellick, ki je dodal, da se razna finančna srečanja pogosto vrtijo okoli pogovorov, a da morajo zdaj ministri svoje besede spremeniti v dejanja. Na podlagi grobih izračunov banka ocenjuje, da bi podvojitev cen hrane v zadnjih treh letih lahko ljudi v državah z nižjimi dohodki potisnila še globje v revščino. Cene hrane zlasti žitaric, riža in koruze so v zadnjih mesecih dramatično narasle, k temu pa so svoje prispevali povečano povpraševanje, slabo vreme, ki je v nekaterih državah uničilo pridelke, in povečanje uporabe poljedelskih površin za prevoz goriva. Globalna rast cen hrane v obdobju marec 2007-marec 2008 - Žito 130 % - Soja 87 % - Riž 74 % - Koruza 31 % Problem, ki zadeva vse Tu ne gre za vprašanje kratkoročnih potreb - kolikor pomembne te so -, gre za zagotavljanje, da cene ne plačujejo še prihodnje generacije, je opozoril Zoellick, ki je govoril na vrhu z mednarodnim monetarnim skladom IMF. Vodja IMF-ja Dominique Strauss-Kahn je ob tem posvarila, da bi bil ves napredek, ki je bil narejen v zadnjih letih na področju razvoja držav tretjega sveta, izničen z rastočimi cenami hrane, ki vodijo v stradanje, na milijone podhranjenih otrok, slabenje stabilnosti vlad in posledično tudi v vojne. A problem ima lahko posledice tudi za druge države, saj ustvarja neuravnovešenost na trgu, ki bi prav tako lahko prizadela tudi napredna gospodarstva. Ambiciozni načrt za rešitev Svetovna banka je za rešitev krize podprla Zoellickov predlog novega sporazuma za globalno politiko glede hrane , ki ima za cilj dvigniti agrikulturno produktivnost v revnih narodih, izboljšati dostop do hrane prek šol in delovnih prostorov ter pomagati manjšim kmetom. Banka bo v tej luči skoraj podvojila posojilo afriškemu kmetijstvu s 450 milijonov dolarjev na 800 milijonov.
|
negative
|
6,290
|
Za sod že skoraj 114 dolarjev Cena nafte je zaradi popravil na ameriškem naftovodu dosegla nov rekord. Sod ameriške lahke nafte je stal že 113,93 dolarja. Za 159-litrski sod severnomorske nafte brent je bilo treba v torek na trgovanju v Londonu odšteti 111,85 dolarja, kar je prav tako rekordna vrednost. Cene so tudi odraz nizkih zalog nafte v ZDA in šibkega dolarja, skrb pa vzbuja tudi opozorilo največjih ruskih naftnih podjetij, da je država že dosegla vrhunec proizvodnih zmožnosti. Rusija počasi peša V prvih treh mesecih letošnjega leta je Rusija v povprečju proizvedla deset milijonov sodov dnevno, kar je odstotek manj v primerjavi z enakim obdobjem lani. Predstavniki ruskega naftnega velikana Lukojl so izrazili dvome, ali bodo proizvodnjo v prihodnosti spet lahko povečali, predvsem zaradi težav z dobavo na zahodu Sibirije in težkih vremenskih razmer. Lukojl načrtuje, da bo v prihodnjih 20 letih v odkrivanje novih rezerv vložil okoli eno milijardo dolarjev. Ko se zaloge začnejo zmanjševati, je treba vrtati vedno globlje, kar pa ni poceni. To zgodbo smo že videli na Aljaski in v Mehiškem zalivu, je dejal podpredsednik Lukojla Leonid Fedun.
|
neutral
|
6,291
|
Na Ljubljanski borzi dan, ki je zacelil nekaj borznih ran Kdor je na začetku tedna v panični razprodaji delnic ohranil trezno glavo, je ravnal prav. Trg okreva, danes je SBI20 pridobil kar 6,7 odstotka. To desetletje je le 26. avgusta 2002 slovenski borzni indeks pridobil še več takrat 8,7 odstotka. S 5,6 milijona evrov so bile spet najprometnejše Krkine delnice, ki so pridobile 7,76 odstotka in bile največ vredne 89,8 EUR. Na zgornjem robu dovoljenega, torej deset odstotkov nad sredinim tečajem, so se sklepali tudi posli s Petrolom vrh pri 519 evrih, Savo 413,5, Mercatorjem 259,6 in Aerodromom 95,55. Krka zdaj ovrednotena na 110 Še najmanj, štiri odstotke, sta se zvišala enotna tečaja Intereurope in Nove KBM. Tako silovit odboj je kar presenetljiv, seveda pa še nikakor ne pomeni, da nad borzo ni več črnih oblakov in da je pot navzgor odprta. Očitno so nekateri čakali, da bo najhuje mimo in ko je včeraj le posijalo sonce, ovir za nakup ni bilo več. Še posebej, ko je banka Citigroup priporočila nakup Krke in ciljno ceno postavila na 110, poleg tega pa naj bi Petrol spet obnovil pogovore z Lukoilom. Indeks SBI20 se je na koncu ustavil pri 7,947 točkah, indeks PIX, ki se je zvišal za 3,5 odstotka, pa pri 5.947 točkah. Odlična sreda na Wall Streetu V ZDA so v sredo prezrli opozorila domače centralne banke o slabi sliki ameriškega gospodarstva in se raje razveselili nekaterih spodbudnih objav poslovnih rezultatov. V ospredju sta bila proizvajalec polprevodnikov Intel in bančni velikan JPMorgan Chase. Njune delnice so se podražile za okrog šest odstotkov. Zaradi obeh objav, ki sta bili boljši od pričakovanj, vlagatelji verjamejo, da bo posojilne krize kmalu konec in da gospodarstvu ne bo povzročila prevelike škode. Slabe novice iz Nokie Indeks Dow Jones 12.619 točk se je zvišal za dva odstotka, Nasdaq 2.350 za skoraj tri. Da je cena ameriške lahke nafte prvič prebila mejo 115 dolarjev za sod, ni nikogar ganilo. Po koncu trgovanja je z dobrimi rezultati presenetil še IBM. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 200 1.308 točk se je v sredo zlasti po zaslugi bančnih in rudarskih delnic zvišal za 1,65 odstotka in rast nadaljeval v četrtkovem dopoldnevu. Kasneje se je krivulja zaradi nič kaj optimističnih napovedi Nokie o letošnji prodaji vpliv močnega evra se bo še kako poznal obrnila navzdol in FTSEurofirst 300 je dan končal 0,6 odstotka pod gladino. Nokia je padla za 13 odstotkov.
|
positive
|
6,292
|
Prevarant Jerome Kerviel se brani s prostosti Tri mesece po škandalu zaradi bančne prevare je odstopil Daniel Bouton, prvi mož francoske banke Societe Generale. S položaja ga bo upravni odbor razrešil pred 12. majem. Bouton, ki je bil na položaju predsednika in izvršnega direktorja banke kar 15 let, bo sicer ostal predsednik, položaj izvršnega direktorja pa bo prevzel dozdajšnji finančni direktor Frederic Oudea. Z delitvijo funkcij naj bi se upravljanje banke izboljšalo. Bouton je svoj odstop pred tem ponudil že dvakrat. Januarja je borzni posrednik Jerome Kerviel, ki je izkoristil poznavanje varnostnega sistema, banko oškodoval za 4,9 milijarde evrov. Kerviela so zaradi prevare priprli, a ga sredi marca izpustili na prostost, od kjer se bo branil.
|
neutral
|
6,293
|
Ponudba se izteče 19. maja Kot so napovedale, so družbe Holding PMP, Merkur, Zlata Moneta 2, Perutninarska zadruga Ptuj in Comet objavile prevzemno ponudbo za Perutnino Ptuj. Ponudniki za delnico ponujajo po 18 evrov, njihova ponudba, v kateri praga uspešnosti niso določili, pa se izteče 19. maja ob 12. uri. Kot je še zapisano v prevzemni ponudbi, se ta nanaša na 3.425.818 delnic, medtem ko je 42-odstotni delež že v lasti skupine. Ponudniki v prevzemni ponudbi tudi navajajo, da so med lastniki enega izmed prevzemnikov, Holdinga PMP, ki je bil ustanovljen februarja 2006, tudi člani zdajšnje uprave Perutnine Ptuj, Roman Glaser, Tone Čeh, Nada Krajnc in svetovalec uprave Dimče Stojčevski. Še en član uprave Milan Čuš je solastnik postal v začetku leta 2008, ko mu je del svojih delnic prodal Stojčevski, so še zapisali.
|
neutral
|
6,294
|
Mar Viagra ne gre več v promet? Kupci na Ljubljanski borzi so se očitno otresli vseh strahov in poskrbeli, da je indeks SBI20 teden končal 100 točk višje, kot ga je začel. V torek, ko je bila razprodaja popolna, v tak scenarij najbrž nihče ni verjel, toda slovenski borzni indeks 8.185 točk je nato nanizal tri res lepe pluse, najprej enoodstotnega, v četrtek skoraj sedemodstotnega in danes še triodstotnega, potem ko so se za okrog sedem odstotkov podražile Petrolove in Istrabenzove delnice, za šest Aerodromove, za pet Savine, za dobre štiri Krkine in za dva odstotka in pol delnice Nove KBM. Najpogumnejši v treh dneh zaslužili 25 odstotkov Pri Petrolu, ki je spet zanimiv za Lukoil, je bila tudi tokrat cena na koncu deset odstotkov nad prejšnjim tečajem 564,5 evra. Kdor je v torek kupoval pri 453 evrih to je bilo več kot enoletno dno teh delnic, je hitro zaslužil 25 odstotkov. Prometa s Petrolom je bilo tokrat za več kot milijon evrov. Tradicionalno je na prvem mestu po prometu Krka 4 milijone evrov, kjer so se zadnji posli sklepali pri 92,4 evra. Na prostem trgu ni bilo prav živahno. Še največ prometa je bilo s skladom NFD in s KD ID-om. Oba sta dražja za manj kot pol odstotka. Indeks PIX 6.059 točk je pridobil 1,9 odstotka. Najprometnejših 10 Najprometnejših 10 KRKA 4,30 % 92,02 EUR PETROL 6,91 549,06 TELEKOM -0,37 242,30 GORENJE 1,50 33,09 MERCATOR 1,41 261,63 LUKA KOPER 1,74 60,80 NOVA KBM 2,49 31,69 ISTRABENZ 7,86 91,35 AERODROM 6,12 100,24 SAVA 5,36 428,96 Mar Viagra ne gre več v promet? Potem ko so bile prve objave poslovnih rezultatov vodilnih svetovnih podjetij precej porazne, je zadnje dni le bilo nekaj pozitivnih presenečenj. Po visokem sredinem porastu je newyorški Dow Jones v četrtek uspel ostati pri 12.620 točkah. Proizvajalec osebnih računalnikov IBM, ki je pomemben pokazatelj, kako gre gospodarstvu, je zvišal napovedi za letošnje leto, kar je delnice podražilo za dobra dva odstotka. Manj optimistična sta bila farmacevt Pfizer četrtletni dobiček proizvajalca Viagre je precej padel in spletna trgovina eBay -3,5 odstotka, ki čuti težave ameriškega gospodarstva. Dobre novice iz Googla, slabe iz Nokie Tehnološki indeks Nasdaq 2.341 je izgubil tretjino odstotka, vendar so si lastniki tehnoloških delnic po koncu trgovanja kmalu oddahnili, saj je Google poročal o dobrih četrtletnih rezultatih. V Evropi je na negativen četrtek vplivala finska Nokia. Proizvajalec mobilnikov čuti vpliv šibkega dolarja, kar bo oklestilo letošnje prihodke. Delnice so včeraj potonile za 14 odstotkov. Petkovo dopoldne je bilo v Evropi optimistično, tako da so vodilne borze pridobile več kot odstotek. Veseli so, da je največja ameriška banka Citigroup objavila rezultate, ki so malce presegli pričakovanja.
|
neutral
|
6,295
|
Intervju z ekonomistom Igorjem Mastenom V pogovoru za MMC je ekonomist Igor Masten dejal, da bi vlada sicer lahko naredila več v boju zoper inflacijo, da pa je tudi v kritikah opozicije veliko hipokrizije. S predavateljem na Ekonomski fakulteti smo se pogovarjali predvsem o temi, ki predstavlja enega najhladnejših tušev za Slovenijo v zadnjem letu inflaciji. Zakaj je v Sloveniji inflacija tako visoka? Kako je do zdaj potekal boj zoper podražitve in kaj še čaka Slovence? Slovenija se že nekaj časa srečuje z zelo visoko inflacijo. Guverner Banke Slovenija Marko Kranjec meni, da je vlada po uvedbi evra nekoliko zaspala. Se strinjate s tem? Bi lahko vlada naredila več v boju zoper podražitve? Kaj? Če bi Kranjec specificiral - ali mogoče novinarji pri navajanju njegovih trditev - glagol op. p. zaspati, bi se verjetno strinjal. Vlada bi lahko naredila več. Lahko bi vodila restriktivno fiskalno politiko. To pomeni, da bi ljudje, ki so prejemniki neto transferjev iz proračuna, dobili manj. Torej, manj nadomestil za brezposelnost, manj izdatkov za zdravstvo, manj subvencij za vrtce, manj subvencij za kmete, nižja rast pokojnin, nižja rast plač javnih uslužbencev, nižja rast plač zdravnikov, sodnikov, šolnikov … Če se prav spomnim, vsi od vlade zahtevajo restriktivno fiskalno politiko, nihče je pa še ni podprl. Ravno obratno, iz proračuna bi radi več. Je torej Kranjec kaj od navedenega konkretno predlagal ali še vedno ostajamo na ravni teoretične debate? Pravite torej, da bi vlada lahko na določenih področjih bolj varčevala. Opozicija ji očita tudi, da je premalo naredila za konkurenčnost - da bi tudi s tem lahko vplivala na zmanjšanje inflacije. Kaj pa vi mislite o tem? In na kakšen način bi se dalo spodbuditi konkurenčnost? Kaj je tukaj mišljeno pod pojmom konkurenčnost? Način varčevanja države v smislu dviga konkurenčnosti v gospodarstvu, in sicer z nižjimi stroški dela v podjetjih. Bi morali biti davki, prispevki ipd. za podjetja še nižji? Bi se morala spremeniti politika plač, zaposlovanja? Seveda, davki bi morali biti nižji. Ker imamo eno najbolj progresivnih obdavčitev dela na svetu, bi razbremenitev pomenila predvsem fiskalno razbremenitev višjih plač. Ta cilj je bil tudi v osrčju predloga enotne davčne stopnje. Če me spomin ne vara, so ljudje proti temu protestirali. Potem je vlada naredila manjši korak v tej smeri in odpravila davek na izplačane plače in znižala progresijo dohodnine. Dejansko so torej naredili nekaj za povečanje konkurenčnosti. Opozicija je bila proti temu. Nekdanji guverner je tudi govoril o večjem strukturnem deficitu s tem v zvezi. Skratka, večina ljudi si ne želi davčne razbremenitve gospodarstva. Večina ljudi si ne želi večje stroškovne konkurenčnosti. Razlog je enostaven. Nočejo se odreči prerazdeljevanju iz proračuna, nobena politična stran – ne leva ne desna – pa se noče odreči prerazdeljevanju za kupovanje volilnih glasov. Imamo najmlajše upokojence v Evropi. Mnogi tarnajo, da imajo prenizke pokojnine. Seveda, vendar jih je toliko in kmalu jih bo še bistveno več, da moramo plačevati tako visoke prispevke za pokojninsko zavarovanje, da je to najpomembnejši fiskalni strošek dela. Je kdo povedal naglas, kaj bi »povečanje konkurenčnosti« pomenilo s tega vidika?
|
negative
|
6,296
|
Črpanje nafte se še ne bo povečalo Na trgovanju na azijski borzi je cena surove nafte presegla 117 dolarjev za sod, nafta Opeca pa presegla rekordnih 107,75 dolarja. Na ceno surove nafte je vplival petkov napad na glaven naftovod v Nigeriji, poleg tega pa še ponovna napoved članic Opeca, da se črpanje nafte še ne bo povečalo. Prejšnji teden je bila cena Opecove nafte 106,35 dolarja za 159-litrski sod, potem ko je bila v prvem tednu aprila 97,62 dolarja. Cena zahodnoteksaške nafte je dosegla rekordnih 117,05 dolarja, severnomorska nafta brent pa se je v Londonu podražila za 3 cente, na 113,95 dolarja za sod.
|
neutral
|
6,297
|
Prepoznavne znamke, a le na majhnem domačem trgu Droga Kolinska tri leta po združitvi odprodaja manj donosne programe, ki jih je tržila doma. Po izteku pogodbe o licenčni proizvodnji majoneze in juh z multinacionalko Unilver so v ljubljanski proizvodni hali Droge Kolinske pred dvema mesecema stroji že obstali. Zdaj se podobnega scenarija bojijo v še nekaterih obratih družbe v Portorožu, Mirni in Središču ob Dravi, kjer izdelujejo manj donosne, a slovenskim porabnikom dobro znane čaje Tisoč in en cvet, riž Zlato polje, pa Viki kremo, Čokolešnik in druge. Dvomilijonski domači trg je za vrsto izvirnih Droginih oziroma Kolinskinih blagovnih znamk očitno premajhen, četudi se ob povezovanju obeh podjetij pred tremi leti njihova usoda ni zdela tako črna, saj so obljubljali, da bo združitev Kolinske z Drogo prinesla močno kapitalsko in finančno podjetje z dejansko strukturiranimi blagovnimi znamkami. Strategija družbe je bila ves čas jasna, morda le narobe razumljena, pravi danes direktorica trženja in prodaje, ki zagotavlja, da proizvodnja preostalih ključnih blagovnih znamk v Sloveniji ni vprašljiva. A če mineralne vode Donat pač ni mogoče polniti drugje kot v Rogaški Slatini, v Ljubljani, kjer je Droga Kolinska še februarja izdelovala majonezo in juhe, proizvodnje zagotovo ne bo več. Velika vrednost zemljišča v mestnem središču Postopno se namreč uresničujejo napovedi iz obdobje povezovanja Droge in Kolinske. Ko je povezano družbo lastniško obvladal Istrabenz, so namreč mnogi opozarjali, da se sinergijski učinki povezovanja obeh podjetij zrcalijo predvsem v vrednosti več tisoč kvadratnih metrov velikega zemljišča sredi Ljubljane, na katerem bi lahko namesto proizvodne hale kmalu vzniknila draga stanovanja. Bavčar govoril drugače To pa je prvi človek koncerna Igor Bavčar takrat zanikal, ko je dejal Istrabenz ni vstopil v Kolinsko zaradi tega, nimamo teh načrtov, sploh pa so te informacije iz trte izvite, Kolinska je pred kratkim vložila veliko denarja v razvoj logističnih storitev na tem območju, objekti so spomeniško zaščiteni, tudi nekaj drugih nepremičninskih poslov na tem območju ni steklo in ni to naš interes. Danes je območje Kolinske v novih prostorskih aktih Ljubljane že sestavni del tako imenovanega partnerstva Šmartinka . Mednarodni javni natečaj za ureditev območja pa je tik pred zaključkom.
|
neutral
|
6,298
|
Prolink zahteva odškodnino Protikorupcijska komisija sumi na dve vrsti kaznivih dejanj v Palomi, kjer naj bi nakazali previsok predujem izvajalcu gradnje čistilne naprave. Kosova komisija se je pred tem sešla z izvajalcem, podjetjem Prolink, in ugotovila, da njihove poslovne listine niso verodostojne. Obenem pa Prolink Palomo obtožuje, da je enostransko odstopila od gradnje čistilne naprave v Ceršaku, zaradi česar ta ni zgrajena. Pri tem naj bi bilo Prolinku skladno s pogodbo nakazanih 25 odstotkov predujma, 750.606 evrov. Skoraj 500.000 evrov je že bilo vrnjenih Palomi, preostalo pa je še predmet pogajanj. V Prolinku so se strinali s komisijo, da očitane nepravilnosti pregledajo pristojni organi. Direktor podjetja Oskar Kocjan je zatrdil, da bo, če bo sum potrjen, takoj odstopil kot član izvršilnega odbora NSi in tudi kot član nadzornega sveta Kapitalske družbe. Komisija bo o ugotovitvah obvestila policijo in davčno upravo.
|
negative
|
6,299
|
Cena delnice po enem kriteriju do 30 evrov Javna prodaja Pozavarovalnice Sava bi se morala začeti v soboto, a je zaradi nesoglasji med UniCreditom in Sodom o ceni začetek pod vprašajem. Slovenska odškodninska družba kot prodajalec in svetovalec za izvedbo prodaje in dokapitalizacije UniCredit se namreč med drugim ne strinjata s ceno, po kateri bi se prodajale delnice pozavarovalnice. Po neuradnih informacijah naj bi v UniCreditu delnico ovrednotili na od 23 do 30 evrov, Sodu pa naj bi se zdela ocena precej prenizka. Kateri institucionalni vlagatelji do Save Re? Skupnega jezika pa partnerja ne najdeta niti glede meril, na podlagi katerih bi do delnic lahko prišli institucionalni vlagatelji. Na Sodu naj ne bi želeli, da bi se ponovila zgodba NKBM-ja, ko so nekateri institucionalni vlagatelji poceni kupili delnice banke in jih po koncu prodaje hitro prodali bistveno dražje. V Sodu se zato niso strinjali, da bi delnice Save lahko kupovale tuje investicijske banke in skladi tveganega kapitala. Ne strinjajo pa se tudi s tem, da bi imel UniCredit diskrecijsko pravico pri izbiri kupcev delnic. Če se Sodu in UniCreditu ne bo uspelo dogovoriti, se v soboto prodaja Pozavarovalnice Sava ne bo začela, kar pa pomeni, da je najverjetneje v tej obliki tudi ne bo.
|
negative
|
6,300
|
Družbo leta 1997 protrdilo ustavno sodišče Družba Digitel toži državo, ker ji ta pred več kot 10 leti ni podelila dovoljenja za opravljanje storitev mobilne telefonije. Digitel od države terja plačilo 315 milijonov evrov odškodnine. Družba je leta 1994 pri upravi za telekomunikacije podala svojo prvo vlogo za opravljanje storitev mobilne telefonije, uprava pa je v letih 1996 in 1997 dovoljenja podelila Mobitelu, Digitelu pa ne. Digitel se je nato obrnil na ustavno sodišče, ki je po navedbi družbe leta 1997 zapisalo, da Mobitel uživa monopolni položaj, da je takšno stanje protiustavno in da povzroča škodo konkurenci. Višje sodišče v Ljubljani pa je v sodbi leta 2005 zapisalo, da je Slovenija s tem, ko je ustvarila monopol, ravnala protipravno in nezakonito. Digitel je nato zoper dovoljenja Mobitelu leta 1996 in 1997 predlagal obnovo postopka, vendar zadeva po 12 letih ni končana, opozarjajo v družbi. O tem namreč še vedno poteka upravni spor pred upravnim sodiščem. Podjetje Digitel bi bilo danes vredno 315 milijonov 315 milijonov evrov, kolikor jih zahteva Digitel, naj bi bilo namreč danes vredno podjetje, če bi doseglo 25-odstotni tržni delež na področju storitev mobilne telefonije, kar je navajal tudi poslovni načrt podjetja. Digitel pa toži tudi za plačilo zamudnih obresti in za povračilo stroškov postopka. Digitel je hkrati zoper državo vložil tudi predlog za izvršbo v višini 212.514 evrov, kar skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi znaša več kot 430.000 evrov. Znesek je bil v sporu pred okrožnim sodiščem v Ljubljani prisojen, potrdilo pa ga je tudi sodišče, in sicer kot odškodnino v zvezi z nespoštovanjem pravil postopka pri izvedbi javnega razpisa GSM iz leta 1998, kjer je bila ena izmed dveh razpisanih koncesij podeljena Simobilu, druga pa Mobitelu, pri čemer pa se ta na razpis sploh ni prijavil. V družbi pravijo, da mora država Digitelu plačati stroške izvršbe.
|
negative
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.