nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
7,601
|
Edinstveno evropsko celinsko nahajališče V bližini Lendave je po raziskavi britanskega naftnega podjetja, ki želi obuditi pomursko črpanje plina, zalog za vsaj 300.000 kubičnih metrov na dan. V ozadju poteka boj za bogata nahajališča. Podjetje že dalj časa razvija nahajališče ob slovensko-madžarski meji, nova testiranja na vrtinah Pg-10 in Pg-11A pa razkrivajo velike zaloge, so zapisali na spletni strani podjetja. Testiranja naj bi britansko podjetje ponovilo v začetku prihodnjega leta, v družbi pa proučujejo možnosti, da bi se črpanje plina iz obeh vrtin začelo v sredini prihodnjega leta. Rezultati testiranja iz vrtine Pg-10 so odlični in presegajo naša pričakovanja. Navdajajo nas z zaupanjem, da bo obujanje pridobivanja plina na Petišovskem polju postalo resničnost, je ob tem zatrdil direktor britanskega podjetja za raziskave in razvoj nahajališč ogljikovodikov Jeremy Eng. Edinstveno evropsko celinsko nahajališče Družba je nato ta teden objavila, da se na območju Petišovci/Lovaszi ob slovensko-madžarski meji, ki pokriva okoli 200 kvadratnih kilometrov, skriva za okoli 11,7 milijarde kubičnih metrov zalog plina. Območje naj bi bilo tako eno njihovih potencialno najpomembnejših nahajališč, obenem pa tudi edinstveno celinsko nahajališče plina v evropskem smislu. Slovenija namreč za primerjavo letno porabi dobro milijardo kubičnih metrov plina. Ascent Resources ima sicer 75 odstotkov pravic do prihodkov od črpanja plina na slovenski strani in 50 odstotkov pravic do prihodkov na madžarski strani. Kakšno povezavo ima to s prodajo družb Nafte? Časnik Dnevnik v današnji izdaji z objavo teh domnevno velikih zalog plina povezuje tudi vabilo k dajanju ponudb za nakup 100-odstotnega deleža v družbah Nafta Geoterm in Nafta Strojna. Tega je 11. novembra objavila Nafta Petrochem, hčerinska družba Nafte Lendava. Zavezujoče ponudbe, ločeno za vsako družbo, bodo v Petrochemu zbirali do 7. decembra do 12. ure. V Nafti Geoterm gre za 100-odstotni delež z osnovnim vložkom v nominalni vrednosti 1.560.674 evrov, v Nafti Strojna pa za 100-odstotni delež z osnovnim vložkom v nominalni vrednosti 4.202.137 evrov. Družbi zanimivi zaradi služnostne pravice Družbi sta po pisanju Dnevnika zanimivi predvsem zato, ker sta lastnici infrastrukture, zemljišč in služnostne pravice na območju nahajališča plina, imata pa tudi pravico do preostalih 25 odstotkov prihodkov od črpanja plina na slovenskem delu nahajališča. Za nakup teh dveh finančno bolj zdravih delov skupine Nafta naj bi se med drugim zanimala tudi Petrol in neimenovani britanski vlagatelj. V Petrolu so po pisanju Dnevnika že izrazili nezadovoljstvo nad kratkimi roki za oddajo ponudb, pojavljajo pa se ugibanja, da naj bi se razlogi za hitenje s postopkom skrivali v tem, da imajo v Nafti za družbi že kupca in želijo izkoristiti medvladje. V Nafti Lendava te očitke zavračajo in pravijo, da postopki potekajo v skladu s terminskim načrtom in so ključni za sanacijo Nafte Petrochem, ki je lani pridelala kar deset milijonov evrov izgube. Nafta Lendava je obe družbi, ki ustvarjata visoke denarne presežke, letos februarja v okviru sanacije prenesla na Nafto Petrochem.
|
positive
|
7,602
|
Samozaposlilo se je 4.524 brezposelnih V Sloveniji je bilo konec novembra prijavljenih 111.069 brezposelnih, kar je 0,1 odstotka več kot konec oktobra in sedem odstotkov več kot novembra lani. Novembra se je na zavod za zaposlovanje na novo prijavilo 8.592 ljudi brez dela, kar je 27,3 odstotka manj kot mesec dni pred tem in 16,8 odstotka manj kot novembra lani. Med novo prijavljenimi je bilo 1.341 iskalcev prve zaposlitve, 1.942 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 4.042 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Od 8.428 brezposelnih ljudi, ki jih je novembra zavod odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 4.524, kar je 3,8 odstotka več kot oktobra, v primerjavi z novembrom 2010 pa je bilo zaposlitev za 8,2 odstotka manj. Novembra se je v primerjavi z oktobrom brezposelnost povečala v osmih območnih službah zavoda, najbolj v Kopru +1,8 odstotka, v štirih pa se je zmanjšala, najbolj v Velenju -0,7 odstotka. Brezposelnost še naprej ostaja višja kot pred letom dni v vseh območnih službah zavoda, razen v Murski Soboti, kjer je bila novembra za 4,4 odstotka nižja kot pred letom dni, in v Velenju, kjer je bila nižja za 6,6 odstotka. V zadnjem letu se je brezposelnost bolj kot na ravni celotne države povečala v Novem mestu +21,3 odstotka, Kopru +18,1 odstotka, Trbovljah +12,7 odstotka, Novi Gorici +12 odstotkov, Ljubljani +10,5 odstotka, Mariboru +9,4 odstotka in Sevnici +7,2 odstotka. V Sloveniji je porasla za sedem odstotkov. V prvih enajstih mesecih so bili na zavodu v povprečju prijavljeni 110.504 brezposelni, kar je 10,9 odstotka več kot v prvih enajstih mesecih lani.
|
negative
|
7,603
|
Le varna smuka je užitek - 10 osnovnih pravil Snežni topovi so že pripravljeni dopolniti jutrišnje sneženje v gorah. Žičničarji zagotavljajo, da so slovenske žičnice med najvarnejšimi na svetu in da nikakor niso muzej na prostem . Lani ob tem času so se slovenska smučišča množično odpirala. Letos je snega le za vzorec, umetno zasneževanje pa je preprečeval toplotni obrat. Žičničarji veliko upov polagajo v prihodnje dni, saj je napovedano sneženje. Ne glede na to pa so, glede na tiskovno konferenco ministrstva za promet, inšpektorji že na delu. Le varna smuka je užitek, pravijo. Preberite več Policisti na smučiščih. Kaj lahko storijo? Sveža vremenska napoved na MMC-ju. Slovenska smučišča med najvarnejšimi na svetu Srečko Jesenšek, prvi mož združenja slovenskih žičničarjev, z optimizmom zre dneve pred nami. Zagotavlja, da je večina središč že pognala snežne topove, da bo v kratkem mogoča smučarija. Edino smučišče, kjer je obratovanje vprašljivo, je Ivančko. Poudaril je, da je varnost prva prioriteta in interes žičničarjev. Da bomo konkurenčni tudi po svetu, je prvi poudarek na varnosti. Statistično so slovenska smučišča najvarnejša v Evropi in po svetu, je dejal in dodal, da letno prepeljejo do dva milijona potnikov. Odgovoril je tudi na očitke, da so slovenske žičnice muzej na prostem . To nikakor ne drži, je zatrdil, neprestano se gradijo novejše in moderne - sploh pa starost naprave ni merilo za varnost. Edino merilo je, koliko so vzdrževane in obnavljane, je dodal. Stanje bi bilo še boljše, če bi Slovenija sledila zgledom drugih alpskih držav. Te izdatno finačno pomagajo pri postavitvi žičničarske infrastrukture, saj je ta predpogoj za razvoj druge turistične dejavnosti. Turizem pa je z 12-odstotnim deležev v BDP-ju zelo pomemben, je zatrdil. 150 let za menjavo vseh žičnic Da naše žičnice niso nič starejše od drugih po svetu, je zatrdil tudi Gorazd Bedrač iz sektorja za žičnice. Povprečna starost naprav je leta 2003 znašala 28 let, zdaj pa je padla na 23 letih. Izpostavil je še podatek, da je na setu 20.000 žičnic, proizvajalci pa letno izdelajo le 200 novih. 150 let bi porabili, da bi jih vse zamenjali, je dodal. S prej omenjenim novim pravilnikom se uvaja tudi sistematičen pregled vseh starejših naprav. Prihodnje leto bodo inšpektorji pod drobnogled vzeli vse naprave, zgrajene pred letom 1975, se pomikali proti mlajšim in polagoma pregledali vse, ki so starejše od 15 let. Za nujne primere bo na voljo policijski helikopter Skupaj s policijo bodo inšpektorji na smučiščih izvajali poostren nadzor, predvsem med zimskimi počitnicami in konci tedna, je dejal Simon Savski iz sektorja za občinsko redarstvo in varovanje. Poudaril je, da je za varnost najprej odgovoren vsak posameznik, ki mora smučati tako, da ne ogroža ne sebe ne drugih. Da pa bodo svoj del odgovornosti pravilno opravili žičničarji sami, inšpektorat pospešeno izvaja dodatna izobraževanja. Za nujne primere bo na voljo tudi policijski helikopter. Kot je povedala generalna direktorica direktorata za žičnice Nina Mavhler, bo letos željne belih strmin prevažalo 225 žičniških naprav po 14 smučiščih, ki jim je uspelo pridobiti dovoljenje. Vsa bodo podvržena novemu pravilniku o tehničnih pregledih za žičniške naprave, ki združuje pred razdrobljene pravilnike in uveljavlja evropske smernice. Ministrstvo ima tudi v pripravi novelo zakona o žičniških napravah.
|
positive
|
7,604
|
Tovarna nujno potrebuje obratna sredstva Tovarna Radeče Papir v sredo ni ustavila proizvodnje, kot je v torek napovedal njen lastnik Peter Tevž. Banke sicer še niso realizirale posojila, a se bo v četrtek znova sestal z njimi. Tevž je pojasnil, da še vedno ne vedo, zakaj jim Nova Kreditna banka Maribor NKBM, Nova Ljubljanska banka NLB in Abanka niso realizirale posojila. Kakšna bo usoda podjetja, ki nujno potrebuje obratna sredstva, bi bilo lahko tako znano po četrtkovem sestanku. Zaposleni lahko samo čakajo To je hud problem, je dejal Tevž. Dokler tovarna namreč ne dobi posojila, ne more zagnati stroja štiri, namenjenega proizvodnji belih papirjev. Stroj so izključili 22. septembra, zaradi njegovega neobratovanja pa ima podjetje vsak dan med 80.000 in 85.000 evri izpada prihodka, je poudaril. Dodal je, da so imeli s sindikalnimi predstavniki korekten informativni pogovor. Na srečanju se po besedah predsednika podjetniškega sindikata Staneta Klanška niso dogovorili nič konkretnega. Gre za posojilo, ki ga banke ne odobrijo. Ne vemo, zakaj in kakšne igrice so zadaj, je povedal Klanšek. Poudaril je še, da zaposleni zdaj lahko samo čakajo in se sprašujejo, kdaj bodo izgubili službe. Dejal je, da se o odpuščanju sicer ne govori. Radeče Papir, ki zaposlujejo 370 delavcev, so namreč za zdaj v postopku prisilne poravnave, kar pomeni, da naj bi podjetje delovalo naprej. Banke so že odobrile posojilo, zapletlo se je pri poroštvu Družba, ki ima tradicijo papirništva vse od leta 1736, je v prvih devetih mesecih leta ustvarila izgubo, na njeno višino pa je vplivalo tudi izredno povišanje cen bombažnega izčeska. Obveznosti do dobaviteljev so se izredno povečale in družba novembra prvič od leta 1999 ni pravočasno izplačala plač. Banke so sicer konec novembra Radečam Papir že odobrile posojilo za 5,4 milijona evrov za investicijska sredstva 2,4 milijona evrov, za obratna sredstva pa tri milijone evrov, a se je nato zapletlo pri poroštvu SID banke. Zakaj zdaj posojilo za obratna sredstva kljub drugačnim zagotovilom še vedno ni bil realizirano, ni znano. Družba mora dopolniti predlog za prisilno poravnavo Na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve Ajpes pa so objavili, da mora tovarna papirja Radeče Papir po sklepu Okrožnega sodišča v Celju v 15 dneh dopolniti predlog za začetek postopka prisilne poravnave, ki ga je na sodišče vložila v ponedeljek. Družba mora predlog med drugim dopolniti z načrtom finančnega prestrukturiranja ter poročilom o finančnem položaju in poslovanju. Priložiti mora tudi revizorjevo poročilo o revidiranju poročila o finančnem položaju in poslovanju ter poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti. Če družba v 15 dneh po prejemu sklepa sodišča ne bo predložila omenjenih prilog, bo sodišče zavrglo predlog za začetek postopka prisilne poravnave in izdalo sklep o začetku stečajnega postopka.
|
negative
|
7,605
|
Ministrstvo za pravosodje soglaša z odločitvijo sodišča Ustavno sodišče je sklenilo zadržati izvajanje novele zakona o gospodarskih družbah, ki bi s posameznimi določili lahko povzročil nepopravljive posledice. Ustavno sodišče US je tako soglasno sprejelo sklep, da se do končne odločitve zadrži izvrševanje 10.a in 10.b člena ter dvanajste alinee 50. člena zakona o gospodarskih družbah v delu, v katerem se nanaša na prvi in drugi odstavek 10.b člena tega zakona. Ustavno sodišče bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno, sklep pa bo začel veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu, je zapisano v sklepu. Po navedbah ustavnega sodišča bo sklep objavljen v petkovem uradnem listu. 10 let brez pravice do podjetja Novela, ki jo je DZ sprejel na pobudo skupine poslancev s prvopodpisanim Radovanom Žerjavom SLS, vzpostavlja domnevo, da osebe, ki so člani poslovodstva ali nadzornega organa v družbi, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, niso ravnale s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Novela takšnim osebam prepoveduje za 10 let ustanavljati gospodarske družbe, biti njihov družbenik, član poslovodstva ali nadzornega sveta. Takšne osebe lahko sprožijo poseben nepravdni postopek, v katerem morajo dokazati, da stečaj podjetja ni bil njihova krivda. Poleg tega pa novela zahteva, da sodišča po uradni dolžnosti takšnim osebam takoj vzamejo pooblastila za vodenje poslov oz. jih odpokličejo z nadzornih mest. Tudi pred tem posegom se te osebe lahko zavarujejo le na podlagi sprožitve omenjenega postopka. US se strinja z vlado Takšne določbe pa bi, če bi se izkazale za neustavne, lahko povzročile nepopravljive škodljive posledice za tiste osebe, ki bi sicer lahko v nepravdnih postopkih dokazale, da so ravnale s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, menijo na US-ju. V času teh postopkov ne bi mogle opravljati funkcij oz. svojega poklica, prav tako pa ne bi mogle ustanoviti podjetja, se registrirati kot samostojni podjetnik ali zgolj postati družbenik podjetja. Določbe pa bi lahko povzročile nepopravljive posledice tudi družbenikom, ki bi morali ponovno imenovati poslovodne organe. Težave bi se lahko pojavile tudi pri sanaciji podjetij, saj zakonske določbe ne predvidevajo nobene izjeme za člane organov, ki bi družbo začeli upravljati oz. nadzirati že v času, ko obstajajo možnosti, da bo nad družbo začet insolventni postopek. Nejasne so tudi določbe glede ustanavljanja novega podjetja, pri čemer je za uveljavitev izpodbijanih določb določen le 15-dnevni rok. To pa bi lahko v kriznih časih še dodatno zavrlo nastajanje novih podjetij.
|
neutral
|
7,606
|
Kitajci znižali kreditno oceno Francije Dan po odstopu Matjaža Kovačiča se tečaj delnic Nove KBM ni spremenil, vseeno pa je indeks SBI TOP prvič po septembru zdrsnil pod 600 točk. Elitni delniški indeks Ljubljanske borze 598 točk se je znižal za 0,57 odstotka, kar je zlasti posledica dvoodstotne pocenitve delnic Mercatorja in Gorenja. Tečaj najprometnejše Krke 281 tisoč evrov prometa je ostal pri 50 evrih. Cena Nove KBM je bila po petodstotni sredini rasti med med 3,49 in 3,55 evra. 92 odstotkov pod rekordom Vlagatelji čakajo, kdo bo nasledil Matjaža Kovačiča na čelu banke in kakšno vizijo bo imel. Delnice Nove KBM so pred točno štirimi leti začeli kotirati na Ljubljanski borzi in kmalu dosegle skoraj 45 evrov, od zlatih časov pa so izgubile 92 odstotkov, večino resda na račun finančne krize. Čista izguba skupine NKBM je v letošnjih prvih devetih mesecih znašala 4,4 milijona evrov. Tečaji delnic na Ljubljanski borzi ZAV. TRIGLAV +1,35 % 11,25 EUR PETROL +0,41 % 157,80 NOVA KBM +0,03 % 3,50 KRKA +0,02 % 50,00 TELEKOM -0,00 % 65,00 MERCATOR -1,84 % 160,00 GORENJE -2,17 % 4,50 LUKA KOPER -5,61 % 7,551 DAX30 spet nad 6.000 točkami Kitajska bonitetna hiša Dagong je znižala bonitetno oceno Francije z AA- na A+, obeti pa so negativni. Na začetku tedna so pri agenciji S & P posvarili, da Francije in tudi preostale evropske države, ki imajo trojni A, kmalu ne bodo več vrednotili z najboljšo oceno. Vodilne evropske borze so v četrtek dopoldne pridobivale, frankfurtski DAX30 pa je spet pogledal nad 6.000 točk. Newyorški Dow Jones 12.177 točk se je v sredo zvišal za 0,22 odstotka. Evrske obresti drugič zapored nižje za 0,25 % V ospredju zanimanja finančnih trgov je zasedanje Evropske centralne banke, na katerem so pri pričakovanju znižali ključno obrestno mero. Potem ko je ECB ob napačni oceni, da se gospodarstvo hitro pobira na noge, obresti letos že zvišal na 1,5 odstotka, jih je zdaj drugič zapored znižal za 25 bazičnih točk, s čimer so obresti pri enem odstotku rekordno nizko.
|
neutral
|
7,607
|
Cene bodo veljali naslednjih 14 dni Vlada je zvišala trošarine za naftne derivate, zaradi česar se bodo ti podražili za 0,8 centa. Nespremenjena ostaja cena kurilnega olja. Nova cena 95-oktanskega bencina bo od polnoči tako 1,328 evra za liter, za enako količino 98-oktanskega bencina pa bo treba odšteti 1,341 evra. Liter dizelskega goriva bo od torka stal 1,277 evra za liter. Cena kurilnega olja, kot omenjenjeno, ostaja nespremenjena, in sicer 0,945 evra za liter. Vlada ocenjuje, da bo skupni finančni učinek zvišanja trošarin znašal 927 milijonov evrov, kar je glede na finančni učinek trenutno veljavnih trošarin 24,3 milijona evrov več. Na mesečni ravni bi taka sprememba pomenila za 2,02 milijona evrov več javnofinančnih prihodkov iz naslova trošarin od energentov kot v primeru do zdaj veljavnih trošarin. Tako spremenjene drobnoprodajne cene bi v tem primeru inflacijo meseca decembra zvišale za 0,024 odstotne točke, je zapisano v predlogu spremenjene uredbe, ki jo je sprejela vlada. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na osnovi 14-dnevnih povprečij. 95-oktanski bencin98-/ 100- oktanski bencindizelsko gorivokurilno olje 30. november 2010 1,238 1,264 1,193 0,762 14. december 1,262 1,289 1,216 0,795 28. december 20101,263 1,279 1,233 0,808 11. januar 1,2791,291 1,237 0,821 25. januar 1,2791,2941,237 0,850 7. februar 1,279 1,289 1,237 0,850 21. februar 1,279 1,286 1,237 0,875 7. marec 1,279 1,290 1,237 0,914 21. marec 1,278 1,286 1,238 0,929 4. april 1,292 1,309 1,237 0,932 18. april1,2921,3191,2540,949 3. maj1,3071,3331,2410,937 16. maj1,2951,3051,2170,902 30. maj1,2781,2871,2210,901 13. junij1,2641,2751,2330,919 27. junij1,2551,2671,2250,914 12. julij1,2641,2771,2130,904 26. julij1,2871,3001,2380,932 8. avgust1,2871,3001,2380,932 22. avgust1,2871,3001,2380,919 5. september1,2871,3001,2380,919 19. september1,2871,3001,2380,919 3. oktober1,3131,3261,2630,937 17. oktober1,3201,3331,2690,937 2. november1,3201,3331,269 0,937 14. november1,3201,3331,269 0,945 28. november1,3201,3331,2690,945 13. december1,3281,341 1,2770,945
|
neutral
|
7,608
|
Nectar bo prevzel tudi dolgove Prodaja ajdovskega Fructala srbski družbi Nectar naj bi bila končana do konca tega tedna. Prvotno naj bi Nectar Fructal prevzel že novembra, vendar se je postopek pridobitve konkurenčnih soglasij v državah nekdanje Jugoslavije zavlekel. Nectar, ki ima sedež v Bački Palanki, je namreč moral konkurenčna soglasja pridobiti na vseh trgih, kjer nastopata obe družbi v Sloveniji, Srbiji, BiH-u, Makedoniji in Črni gori. Nectar bo prevzel tudi dolgove Najdlje je postopek trajal pri bosansko-hercegovskem varuhu konkurence, ki pa je pred dnevi Nectarju le podal soglasje. Slovenski urad za varstvo konkurence je že v začetku oktobra izdal sklep, da ne nasprotuje koncentraciji med Fructalom in Nectarjem ter da je koncentracija skladna s pravili konkurence. S prodajo 93,73-odstotnega deleža Fructala bo Pivovarna Union iztržila 35,3 milijona evrov, Nectar pa bo prevzel tudi dolgove ajdovske družbe. Pivovarna Laško se bo tako s prodajo pri bankah razdolžila za 48 milijonov evrov. Po končani prodaji mora Nectar objaviti prevzemno ponudbo za preostale delnice Fructala. Poudarek na blagovnih znamkah Nectar in Fructal bosta v letu 2011 konsolidirano ustvarila 140 milijonov evrov prihodkov, kar pomeni, da bo družba postala največji proizvajalec sokov in napitkov v državah nekdanje Jugoslavije, je zapisano na spletnih straneh Nectarja. Osnovni Nectarja je, da blagovnim znamkam, kot sta Fructal in Frutek, povrne stari sijaj ne le ne trgih nekdanje Jugoslavije, temveč tudi na drugih trgih. Družba bo sicer v prihodnosti veliko pozornosti namenila krepitvi blagovnih znamk Nectar, Life in Fructal. Nectar se je pri nakupu Fructala obvezal tudi, da ne bo ukinil proizvodnje v Ajdovščini in Kamniku ter da bo vlagal v razvoj sadjarstva v Sloveniji oz. bo nadaljeval Fructalovo prakso krajevnega odkupa sadja.
|
positive
|
7,609
|
Kupci bodo imeli dva meseca za oddajo ponudb Od 20. decembra bo na prodaj prvih 52 stanovanj v Celovških dvorih. Izklicna cena je malo več kot 2.000 evrov za kvadratni meter. Prodajajo se štiri garsonjere, dve dvosobni, 41 trisobnih in pet štirisobnih stanovanj. Hkrati je treba kupiti eno ali več parkirnih mest in zanje odšteti še najmanj 12.000 evrov. Cena trisobnega stanovanja skupaj z dvema parkirnima mestoma bo približno 225.000 evrov, je za Slovensko kroniko poročala Zarja Kambič. Kot je znano, je Vegrad, ki je stanovanja gradil, končal v stečaju. Stečajni upravitelj Bojan Klenovšek pojasnjuje, da se bodo stanovanja prodajala na način zavezujočega zbiranja ponudb Tisti ponudnik, ki odda izhodiščno ceno, je pravzaprav hkrati tudi kupec, razen v primeru, če je ponudnikov več. Potem je dolžnost, da se pogodba sklene s tistim, ki je oddal najugodnejšo oz. najvišjo ceno. Od 20. decembra bodo imeli ljudje dva meseca časa, da oddajo svoje ponudbe, izbrani bodo znani marca prihodnje leto. Kupci si stanovanja že ogledujejo Kupci pa si stanovanja ogledujejo že zdaj, Franceta Grubarja tako zanima nakup garsonjere. Za TV Dnevnik je pojasnil Leta 2008 smo z Vegradom sklenili kupo-prodajno pogodbo za manjšo stanovanjsko enoto in pričakovali njeno izročitev konec leta 2009. Ker se to ni zgodilo, ker je šel Vegrad vmes v stečaj, smo s stečajnim upraviteljem sklenili novo kupo-prodajno pogodbo po bistveno nižji ceni, in sicer s 3.000 na 2.000 po predvidevanjih. Stanovanja so nam všeč, so v bližini centra, v bližini fakultet, potrebujemo ga za hčerko, ki bo študirala v kratkem tukaj, smo zadovoljni, da je prišlo do tega premika s ceno navzdol. Stečajni upravitelj Nakup popolnoma varen Nova Ljubljanska banka ima na stanovanjih zastavno pravico, zato bo iz kupnin prednostno poplačana. Kupci pa bodo kupili vseh bremen prosta stanovanja. Klenovšek je prepričan, da je ravno v stečajnem postopku najbolj varen nakup - stanovanje se izroči, vpiše lastninska pravica in izbriše vsa bremena . Prihodnje leto bodo prodajo nadaljevali, saj bo na vrsto prišlo še 70 stanovanj po enaki izklicni ceni.
|
neutral
|
7,610
|
Po vrhu EU-ja v Bruslju na borzah še vedno napeto Očitno je, da želijo delniški trgi za vrnitev zaupanja videti večjo vlogo Evropske centralne banke, ki pa o bazuki za zdaj noče nič slišati. Kritiki trdijo, da se ECB premalo dejavno vključuje v rešitev krize in da bi morali prevzeti vlogo posojilodajalca v skrajni sili ter več milijard evrov nameniti odkupovanju obveznic problematičnih držav. Skratka, da mora streljati z bazuko, ne s fračo. Donosi petletnih italijanskih obveznic so v ponedeljek presegli sedem odstotkov, pri desetletnih pa so se približali tej nevarni meji 6,8 %. Madrid se je zadolžil za skoraj pet milijard Danes se je na srečo Španija zadolžila po relativno ugodni obrestni meri. Z zakladnimi menicami z rokom zapadlosti od 12 do 18 mesecev je Madrid zbral 4,94 milijarde evrov. Pri 12-mesečnih menicah je morala Španija obljubiti 4,04-odstotno obrestno mero, potem ko je bila ta na novembrski dražbi 5,002-odstotna. Pri 18-mesečnih se je zahtevana donosnost znižala s 5,159 na 4,226 odstotka. Vrednost evra je bila ob pol treh popoldne 1,319 dolarja. Finančne krivulje Po vrhu v Bruslju ni čutiti evforije, saj je še veliko nedorečenega, na primer, kakšne bodo sankcije za tiste, ki ne bodo ubogale Bruslja. Indeks Zew višji od napovedi Največje evropske borze so po izrazitih ponedeljkovih padcih v torek dopoldne okrevale. Vodilna indeksa v Londonu in Frankfurtu sta se zavihtela do odstotek višje. Vlagatelje tudi veseli, da je nemški indeks konjunkturnih pričakovanj Zew prvič po devetih mesecih porasel. V anketi med 287 analitiki in institucionalnimi vlagatelji, ki je bila opravljena med 28. novembrom in 12. decembrom, se je Zew z minus 55,2 zvišal na minus 53,8. Newyorški delniški indeks Dow Jones se je v ponedeljek znižal za 1,34 odstotka, na 12.021 točk. Tečaji delnic na Ljubljanski borzi TELEKOM +2,11 % 65,35 EUR KRKA +0,00 % 50,00 PETROL +0,00 % 158,00 MERCATOR -0,84 % 153,70 LUKA KOPER -2,60 % 7,50 GORENJE -6,98 % 4,00 NOVA KBM -7,38 % 3,251 INTEREUROPA -8,00 % 0,46 Sedemodstoten padec Gorenja in Nove KBM Na Ljubljanski borzi so se v torek podražile le Telekomove delnice. Ob le 13 tisoč evrih prometa je cena Gorenja padla do 3,95 evra, sedemodstotne izgube pa morajo spet požreti lastniki Nove KBM, s katero so se najnižji posli sklepali pri 3,25 evra. Vrednost najprometnejše Krke 619 tisoč evrov je ostal 50 evrov. Delniški indeks SBI TOP se je znižal za 0,7 odstotka in je pri 586 spet na zgodovinskem dnu.
|
neutral
|
7,611
|
Član uprave Ivan Crnjac v oddaji Odmevi Nakup Mercatorja bo financiran iz lastnega kapitala kupca s partnerji, torej s čistim denarjem, in ne bo obremenil Mercatorja z Agrokorjevimi dolgovi, je dejal Ivan Crnjac, član uprave Agrokorja. Denar prihaja od naših partnerjev, ki vlagajo v nakup Mercatorja. Gre za več kot 600 milijonov evrov, z nakupom pa se dolg Agrokorja ne bo povečeval niti ne bo Mercator predstavljal jamstva za kakršne koli obveznosti Agrokorja, je na vprašanje Igorja E. Berganta, od kod vam denar , v oddaji Odmevi odgovoril Ivan Crnjac, ki je član uprave družbe, ki kupuje slovenskega najboljšega soseda . Mercator bo prevzel del Konzumovih trgov? Crnjac je izpostavljal prednosti, ki jih bo po prodaji deležen Mercator. Tako naj bi postal ena najbolj spoštovanih in uspešnih maloprodajnih družb v srednji in Vzhodni Evropi. Po njegovih besedah se ni bati niti za trgovsko znamko Mercator, saj naj bi na tem območju po združitvi izgubil predvsem hrvaški Konzum, ki bo pod tem imenom obstal le na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, svoja druga tržišča pa bo prepustil Mercatorju. Vsaj pet let naj bi Mercator kot tak obstal tudi v Srbiji. Prodaja Mercatorja sindikati grozijo z bojkotom NLB-ja Obljube delavcem zavarovane z bančnimi garancijami Po besedah člana Agrokorjeve uprave so odveč tudi dvomi in strahovi zaposlenih v Mercatorju, kar potrjujejo zaveze v zdajšnji pogodbi. Te naj bi bile veliko večje kot tiste iz nezavezujoče pogodbe, Crnjac pa je govoril tudi o zvišanju plač in drugih delavskih pravic ter zagotovil, da odpuščanj ne bo, za kar bo Agrokor jamčil z bančnimi garancijami. Zatrdil je, da je to tudi zapisano v pogodbi. Na konkretno vprašanje, ali lahko zagotovi, da Agrokor ne bo izčrpaval Mercatorja, je Crnjac odgovoril pritrdilno ter dodal, da bo postal le še donosnejši in finančno stabilnejši. Nenavadno strukturo kupcev Crnjac razlaga s partnersko/delničarskimi povezavami v Agrokorju. Tako bo Agrokor edini kupec, denar pa bo/bi prišel od partnerjev, ki so delničarji Agrokorja in bi po nakupu stopili v lastniško strukturo Mercatorja, kjer bi imeli aktivne upravljavske pravice. Že dejstvo, da je nekdo pripravljen v Agrokor vložiti 600 milijonov evrov lastnega kapitala in tako dobiti manjšinski delež v družbi, kaže, kako stabilna je finančno ta družba, je o finančnem stanju Agrokorja dejal Crnjac. Kot je znano, so največja težava Agrokorja prav dolgovi, ki naj bi znašali okoli 1,34 milijarde evrov. Na vprašanje, koliko torej znaša kupnina za Mercator, je Crnjac odgovoril, da je cena znana iz nezavezujoče ponudbe. Gre za več kot 800 milijonov evrov in prevzem celotnega Mercatorjevega dolga, ki trenutno znaša okoli milijardo in 100 milijonov evrov. Eno leto za plačilo kupnine? Crnjac morebitnih drugih kupcev ni omenjal, ampak je zatrdil, da je finančna struktura zaprta, med partnerji v njej pa naštel Evropsko in Svetovno banko ter JP Morgan. Prav tako ni jasno odgovoril na vprašanje, zakaj se Agrokorju z nakupom mudi, kar je vtis, ki prevladuje v Sloveniji. Po njegovih besedah proces prodaje traja že nekaj časa . Na vprašanje, ali ni rok plačila kupnine enega leta nekoliko predolg, pa je odgovoril, da ta pogoj iz pogodbe predstavlja zagotovilo prodajalcem, da bo cena veljala leto dni. Pričakuje, da bo izplačilo izvedeno prej, in sicer ko bodo izpolnjene vse obveznosti do Agencije za tržno konkurenčnost in opravljen delni skupni pregled.
|
neutral
|
7,612
|
Ob novi recesiji bi DAX30 padel pod 4.000 točk Španija se je dopoldne z izdajo tri- in šestmesečnih zakladnih menic zadolžila za 5,64 milijarde evrov, obrestna mera pa je bila mnogo ugodnejša kot na zadnji dražbi. V povprečju je Madrid za trimesečne menice obljubil 1,735-odstotno obrestno mero pred enim mesecem je bila obrestna mera 5,11-odstotna, za polletne pa 2,435-odstotno na zadnji dražbi 5,227-odstotna. Vodilne evropske borze so po slabem koncu ponedeljkovega trgovanja danes dopoldne pridobivale, kar je tudi posledica ugodne vrednosti nemškega konjunkturnega indeksa Ifo. Njegova vrednost je decembra s 106,6 porasla na 107,2 točke. Inštitut Ifo za zdaj ne vidi nevarnosti, da bi Nemčija zdrsnila v recesijo. Frankfurtski delniški indeks DAX30 5.725 točk je do 14. ure pridobil odstotek. Draghi svari pred poglabljanjem krize Newyorški Dow Jones 11.766 točk je teden začel z 0,84-odstotnim padcem. V nemilosti so še naprej finančne delnice, saj je vlagatelje strah posledic dolžniške krize, zaradi katere banke čakajo nove dokapitalizacije ali celo podržavljenja. Predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi je spet zavrnil vsakršno možnost, da bi centralna banka z večjo vnemo kupovala državne obveznice. Posvaril je, da se bo naslednje leto kriza še poglobila, med drugim tudi zato, ker Britanci nočejo prispevati sredstev v sklad za pomoč državam v težavah. Finančne krivulje Južna Koreja z 32 tisoč dolarji na prebivalca presegla evropsko povprečje, v Severni Koreji pa revščina in povprečni dohodek le 1900 dolarjev. Tečaji delnic na Ljubljanski borzi MERCATOR +3,09 % 167,00 EUR LUKA KOPER +2,82 % 7,30 NOVA KBM +1,61 % 3,15 GORENJE +0,22 % 4,06 KRKA -0,40 % 50,00 ZAV. TRIGLAV -0,94 % 10,50 TELEKOM -1,55 % 63,50 PETROL -2,43 % 156,35 Mercator dražji za tri odstotke Na Ljubljanski borzi so se dan pred napovedano prodajo večinskega deleža hrvaškemu Agrokorju za tri odstotke podražile Mercatorjeve delnice, s katerimi je bilo celo malenkost več prometa 459 tisoč evrov kot s Krko, katere cena je nihala med 49,01 in 50,10 evra. Indeks SBI TOP 597 točk je bil večino dneva v minusu, na koncu pa je pridobil 0,15 odstotka. Večjo rast so preprečile Telekomove in Petrolove delnice. Petrol je padel na 156,35 evra, kar je najnižji tečaj po oktobru 2002.
|
neutral
|
7,613
|
Dan pred verjetnim podpisom prodajne pogodbe se krešejo mnenja o prodaji Jože Mencinger je prepričan, da Mercatorja ne bi smeli prodati, Bogomir Kovač pa meni, da smo že vse druge, boljše možnosti za rešitev tega problema zamudili . Tik pred podpisom pogodbe o prodaji večinskega deleža Mercatorja se je v Sloveniji znova razmahnila klasična razprava o tem, kaj ima prednost nacionalni interes ali denar. Zato je MMC poizvedel, kaj o prodaji menijo ekonomisti. Pogovarjali smo se z Jožetom Mencingerjem in Bogomirjem Kovačem. Prvi je odločno proti prodaji Mercatorja, saj je prepričan, da je za situacijo, v kateri so se znašle tako banke kot Skupina Pivovarna Laško, ki skupaj z NFD Holdingom prodajajo malo več kot 52-odstotni delež trgovca, treba najti neko drugo rešitev, ker ta ni pametna . Proti prodaji Mercatorja so se sicer s protestom pred poslopjem vlade glasno izrekli sindikat delavcev trgovine in predstavniki Konfederacije sindikatov 90, ki od vlade zahtevajo, da se v prodajo dejavneje vključi in da pridobi 25 odstotkov plus eno delnico. Marjan Hribar z gospodarskega ministrstva pa je prepričan, da gre za velik posel in več kot se bo zgodilo tovrstnih transakcij, bolj se bo Slovenija pokazala kot država, kjer nimamo zavor za tuje vlagatelje. Mencinger Spet gre za neke vrste tajkunski nakup Tisti, ki kupuje, nima nič denarja, kar pomeni, da gre spet za neke vrste tajkunski nakup, ugotavlja ekonomist in dodaja Mercator je pač tako pomemben, da ga ne gre kar tako prodajati. Moje generalno mnenje je Česar ni treba prodajati, naj se ne prodaja. Pozitivne plati v dejstvu, da bi Mercator kupil hrvaški Agrokor, ne vidi Mislim, da jih ni. Tudi v to, da bi se na ta način Mercator razširil na nekdanji jugoslovanski trg, prav dosti ne verjamem. Generalno sem zelo proti, je še poudaril. In kako bi lahko na kakšen drug način rešili situacijo, v kateri se je znašel Mercator, ko so ga njegovi lastniki skoraj prisiljeni prodati? Kakšno tehnično rešitev bi že našli. Kakšno natančno, ne vem, ker tega ne poznam prav dobro, o tem imam le generalno mnenje, pravi Mencinger. Kovač To bo izsiljena rešitev, ki pa drugačna ne more biti Kovač pa se z njim ne strinja Ne vidim druge možnosti, kot da subjekti, ki so tako ali drugače začeli ta krog zaradi svojega poslovnega interesa, krog tudi pripeljejo do konca. Ne glede na to, kaj bi bilo dobro oz. kaj mislimo, da bi bilo dobro, bo to preprosto neka izsiljena rešitev, ki drugačna ne more biti. Ob tem dodaja, da bi si sam močno želel, da bi bil Mercator tisti, ki bi tako ali drugače priključeval druge, da bi bil glavni akter na jugovzhodnih trgih, vendar Mercator se je zaradi spleta okoliščin znašel v situaciji, da njegovi lastniki iščejo takšne rešitve. Zato druge možnosti, kot da se prodaja izvede, po njegovem mnenju ni. Naj se najde nekdo drug z dvakrat po 300 milijoni Pri tem pa opozarja Se mi zdi zelo narobe, da skušamo zdaj, ko so karte na mizi, ko so razdeljene, nekaj neprestano odlagati, ker s tem ničesar ne rešimo in poslabšujemo položaj vseh tistih, ki so tukaj vpleteni. Če se ne najde nihče drug, ki bi presekal ta gordijski vozel, da bi našel teh 300 milijonov, s katerimi bi rešili dve banki, ki sta tako ali drugače v lasti države, in dve podjetji iz skupine Laško, naj se javi. Če pa ne zna, pa naj ne govori, da je to mogoče. Ker ni. /.../ Dve banki in dve družbi iz skupine Laško potrebujeta sredstva, da rešita svoj problem. Nekdo, ki ne želi takšnega razvoja dogodkov torej prodaje Mercatorja, op. a., bi moral iti na eno in drugo stran s 300 milijoni evrov in ta problem rešiti. Kdo je to? Država? Od kod pa naj dobi denar? Očitno je Agrokor edini, ki je v tem trenutku pripravljen ponuditi najvišjo mogočo ceno, je prepričan Kovač, ki ob tem poudarja še, da bi bil lahko kupec iz. npr. Francije lahko še mnogo, mnogo slabša možnost od te, ki se nam obeta . Kovač predvideva, da se bodo prodajalci dobro zavarovali Glede neuradnih informacij, da Agrokor sploh nima sredstev za nakup 52-odstotnega deleža Mercatorja in da bo trajalo približno eno leto do prejema kupnine, pa Kovač pravi, da je na koncu vse odvisno od pogodbe, ki jo bodo sklenili konzorcij prodajalcev in Agrokor V takem primeru je pač treba dati v pogodbo člen, ki bo določal, da v primeru neplačila kupnine pogodba postane nična. Ob tem je Kovač poudaril, da bo v vsakem primeru trajalo kar nekaj mesecev, preden bodo postopki prodaje izpeljani, in dodal, da je prodajalcem zagotovo v interesu, da sklenejo pogodbo, ki se jim bo splačala. Govoriti o tem, da bo nekdo nekaj kupil in ne plačal, je nesmiselno. Kdo bi pa podpisal pogodbo in rekel V redu je, boste plačali, ko boste plačali. ? Če mi prodajamo nekaj za 500, 600 milijonov ... za božjo voljo, predvidevam, da so stvari take, da se zavarujejo, še meni. Vsi vpleteni imajo tri leta, da se pripravijo Kovač je še prepričan, da se v obdobju zavarovanja , teh treh letih, ne bo prav dosti spremenilo ne za podjetje, ne za zaposlene, ne za dobavitelje. Kaj bo po tem obdobju, je pa uganka. Pri tem pa poudarja, da morajo tudi dobavitelji malo gledati v prihodnost Vsi, ki so vključeni v ta proces, imajo tri leta, da se poskušajo tako ali drugače zavarovati. Če sem jaz dobavitelj in vem, da 80 odstotkov pridelkov prodam Mercatorju, ni pa nujno, da jih bom prodajal v prihodnosti, moram pač začeti iskati trg za npr. 30 odstotkov svojih izdelkov, meni.
|
neutral
|
7,614
|
S prodajo se mora strinjati 75 % prodajalcev Nadzorniki NLB-ja in Pivovarne Laško so odločitev o prodaji deleža v Mercatorju odložili za nekaj časa. V NKBM-ju pa so se že odločili, da podpišejo pogodbo. Nadzorni sveti Nove Ljubljanske banke, Nove Kreditne banke Maribor in Pivovarne Laško so odločali, ali bodo sprejeli pogoje prodajne pogodbe, ki naj bi jo konzorcij bank poleg NLB-ja in NKBM-a še Abanka, Gorenjska banka, Banka Koper, Banka Celje in banka Hypo, Skupina Pivovarna Laško in NFD Holding skupaj s kupcem, Agrokorjem, kmalu uskladili. Vse glasnejše so namreč govorice, da bo podpis pogodbe na sporedu že v sredo. A nadzorni svet Nove Ljubljanske banke je sklenil, da bodo s to odločitvijo še počakali, je v Oddaji Odkrito povedal Marko Golob z Agencije za upravljanje kapitalskih naložb. To mu je po njegovih besedah sporočil eden izmed članov nadzornega sveta. Počakali bodo tudi nadzorniki Pivovarne Laško, ki se bodo dokončno izrekli v petek. Sprejeli so sklep, da podpirajo to prodajo, vendar pa so upravi naložili, da do petka skuša izboljšati svoj pogajalski položaj znotraj konzorcija prodajalcev Mercatorja. Na petkovi seji nato pričakujejo odgovore, ali jim je uspelo doseči izboljšanje položaja ali ne. Na podlagi te informacije pa bo nadzorni svet sprejemal odločitev o podaji soglasja za prodajo Mercatorja. V pivovarni se sicer stvari lahko zapletejo, saj je bila danes dana namera za prevzem, ki jo je vložila ameriška družba Eatons Capital. To pomeni, da bi za prodajo deleža v Mercatorju morali soglasje dobiti še od skupščine delničarjev. Gre za zelo dober manever zavlačevanja, je v Oddaji Odkrito dejal finančni analitik Simon Mastnak. Za prevzemom stojita hrvaška tajkuna? V Oddaji Odkrito je član uprave AUKN-ja Marko Golob zatrdil, da po njihovih informacijah za Agrokorjem pri prevzemu Mercatorja ne stojita EBRD in mednarodna finančna korporacija IFC, ampak lastnika Agrokorja in tobačne družbe Adris, Ivica Todorić in Ante Vlahović. Si v Sloveniji res želimo, da bi domače tajkune zamenjali tuji tajkuni, se sprašuje. S prodajo se mora strinjati 75 % prodajalcev Medtem pa so nadzorniki NKBM-a dejali, da se strinjajo s podpisom pogodbe o prodaji svojega nekaj več kot petodstotnega deleža v Mercatorju. A njihova odločitev zaradi relativno majhnega deleža ni odločujočega pomena za konzorcij prodajalcev. S prodajo mora namreč soglašati 75 odstotkov prodajnega konzorcija in zato je nujno soglasje tako nadzornega sveta NLB-ja kot Pivovarne Laško. Preberite tudi Pivovarno Laško želi prevzeti družba Eatons Capital . Prodaja Mercatorja Edina mogoča rešitev ali nepotreben posel? . Protest sindikatov Banke, grobarji slovenskih podjetij in Mercatorja Uprava Mercatorja želi zaščito interesov Sešel se bo tudi nadzorni svet Mercatorja - uprava, kot je znano, nad prodajo ni navdušena. Ta bi namreč prodajo večinskega deleža družbe Agrokorju podprla le, če bodo prej ustrezno zaščiteni ključni interesi skupine Mercator, je razvidno iz pisma, ki ga je uprava objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Uprava je zato konzorciju prodajalcev predlagala pet mogočih pristopov v povezavi z zaščito Mercatorja, vendar so prodajalci v ponedeljek v strogo zaupnem pismu sporočili, da noben izmed teh pristopov zanje ni sprejemljiv, in upravi najboljšega soseda močno priporočili, naj zagotovi potrebno gradivo za skrbni pregled, ki ga zahtevajo Agrokor in partnerji. Tako stališče v trgovcu težko sprejemajo, saj so prepričani, da bi bilo ob zadostni volji zagotovo mogoče uveljaviti vsaj kakšnega izmed predlaganih pristopov. Uprava družbe je tudi zavrnila vabilo prodajalcev na pogovor z njihovimi pravnimi in finančnimi svetovalci glede predstavitve elementov prodajne pogodbe, je razvidno iz pisem uprave in prodajalcev, ki jih je Mercator objavil na spletni strani borze. Janković proti prodaji Mercatorja Proti prodaji Mercatorja je tudi verjetno novi mandatar Zoran Janković. Meni, da bi bilo najbolje, da se Konzum in Mercator povežeta z zamenjavo delnic, del pa bi imel v lasti EBRD. Po njegovem mnenju NLB svoje funkcije ne opravlja dobro. Prav tako ne razume, zakaj nekdo, ki kupuje Mercator, ni dal javne ponudbe. AUKN bankama Odločitev lahko predate tudi delničarjem Agencija za upravljanje kapitalskih naložb je že pred slabim tednom nadzornima svetoma in upravama NLB-ja in NKBM-a poslala pismo, v katerem jih je opozorila, da od njih pričakuje, da bodo pred podpisom prodajne pogodbe posel skrbno preučili, ter ob tem izrazila dvom, da postopek prodaje deležev, ki ga imata obe banki, poteka v njuno dolgoročno korist - in sočasno v korist njunih delničarjev. V ponedeljek pa je agencija obe banki opomnila, da se lahko poslovodstvo, če je potrebno, in ob zavrnjenem soglasju nadzornega sveta odloči in prepusti odločitev o vprašanjih vodenja poslov skupščini. S prodajo bi pokazali, da nimamo več zavor V primeru prodaje deleža Mercatorja gre za kupnino v višini več sto milijonov evrov. Več kot se bo zgodilo tovrstnih transakcij, bolj se bo Slovenija pokazala kot država, kjer nimamo zavor za tuje investitorje, po čemer smo bili kar nekaj let znani v mednarodnih finančnih institucijah, pa pravi Marjan Hribar z gospodarskega ministrstva. Odločitev, ali bo do prodaje Mercatorja prišlo ali ne, je sicer v rokah lastnikov delnic. Lahko samo presojamo morebitna sporočila v mednarodni poslovni svet, tako v primeru te kot drugih transakcij. V primeru Fructala se je na tem področju zagotovo zgodil premik, je dodal.
|
neutral
|
7,615
|
Začenja teči 30-dnevni rok za sprožitev ustavnega spora Ministrstvo za kulturo je ustavilo prodajo časnika Večer družbi 3Lan in kot razloge navedlo pomanjkanje znanja in specifičnih izkušenj kupca. Odločba je dokončna. Odločitev bo pravnomočna postala po preteku 30-dnevnega roka, ko lahko kupec vloži predlog za upravni spor. Ali bo lastnik družbe 3Lan Denis Čeh sprožil upravni spor, ni znano, je pa Čeh potrdil informacijo, da so zaradi negativne odločbe uradno odstopili od nakupa časopisa. Razlog tudi propad Dela Revij Ministrstvo za kulturo se je za ustavitev nakupa odločilo, ker meni, da je bila predložena strategija upravljanja Večera neustrezna, kot dodatni razlog pa so navedli stečaj družbe Delo Revije. Čeh se je za prodajo Večera z Delom dogovoril junija lani, nato pa sklenil pogodbo o soupravljanju z Matejem Raščanom, lastnikom in direktorjem družbe Delo Revije, ki je v stečaju. Že maja sta Raščan in Čeh ministrstvu za kulturo grozila s tožbo in kazenskimi ovadbami, če ne bo v sedmih dneh izdalo odločbe. Za tožbo se nato nista odločila, ker, tako je pojasnil Čeh, sta presodila, da bi bila ta časovno in stroškovno potratna. Giacomelli presenečen Jurij Giacomelli, predsednik uprave Dela, odločbe ni želel komentirati, je pa dejal, da je negativna odločba presenečenje. Od ministrstva so že zahtevali, da jim odločbo posreduje, ko jo bodo prejeli, pa bodo s posledicami seznanili varuha konkurence. Delo bo še naprej skušalo prodati Večer. Novinarji 3Lan je slamnati kupec Kot je znano, je urad za varstvo konkurence konec februarja izdal soglasje za prodajo 75 odstotkov delnic Večera murskosoboškemu 3Lanu. Družbi sta pogodbo sklenili junija lani, prodaji pa so ves čas nasprotovali novinarji Večera, ki so prepričani, da gre za sporen nakup. 3Lan naj bi bil slamnati kupec brez premoženja in izbran zato, da se obide določilo zakona o preprečevanju in omejevanju konkurence .
|
negative
|
7,616
|
Kovačič odhaja iz nadzornega sveta Mercatorja Minister Židan pričakuje, da bodo prodajni postopki Mercatorja začasno zadržani, dokler ne bodo ugotovljena vsa dejstva glede prodaje. Minister Križanič pa izpostavlja priporočila AUKN-a. Zgodba z Mercatorjem ne sme biti končana, saj je zdaj čas, da se zadeve raziščejo do konca, je prepričan Dejan Židan, minister za kmetijstvo, ki opravlja tekoče posle. Po pisanju Dnevnika naj bi namreč policija in protikorupcijska komisija vodili postopke zaradi sumov korupcije v zvezi s prodajo Mercatorja. Zato Židan verjame, da smo dovolj racionalna država, da se bodo te stvari raziskale. Ob tem pa se sprašuje, ali je potencialni Mercatorjev kupec v prepričevanje slovenske javnosti investiral tudi denar ter kje je ta denar končal, če je do tega res prišlo. Sam je že v ponedeljek pozval protikorupcijsko komisijo, naj preveri postopek prodaje, sindikat trgovine pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pa je opozoril, da se prodaja odvija prek prijateljskih vezi, dogovorjenih na eksotičnih potovanjih . Sovražen prevzem bi imel velike posledice Minister za finance, ki opravlja tekoče posle, Franc Križanič, pa pričakuje, da bodo prodajalci sledili priporočilom, ki jih je dala Agencija za upravljanje kapitalskih naložb. Ta je izrazila dvom, da prodaja res poteka v korist bank. Križanič tudi poudarja, da bi sovražen prevzem imel velike negativne posledice na slovensko kmetijstvo, slovensko živilsko-predelovalno industrijo, bančni trg, bruto domači proizvod, trg dela ter posledično na javnofinančni primanjkljaj . Jašovič odhaja z vrha NLB-ja Pri prodaji Mercatorja se tudi sicer močno zapleta. Potem ko so nadzorniki NKBM-ja v torek podprli prodajo približno petodstotnega deleža trgovca hrvaškemu Agrokorju, so nadzorniki Pivovarne Laško in Nove Ljubljanske banke odločanje o soglasju k prodaji preložili na petek oziroma na prihodnje obdobje. Predsednik uprave največje slovenske banke Božo Jašovič je nato nepreklicno odstopil s svojega mesta. Kovačič ni več nadzornik Mercatorja S položaja člana nadzornega sveta Mercatorja pa je odstopil Matjaž Kovačič, ki je v nadzornem svetu Mercatorja zastopal Novo kreditno banko Maribor. Ker se umika z vrha banke, je odstopil tudi kot nadzornik. Nadzorniki Mercatorja so sicer v torek obravnavali poslovanje družbe v letu 2012, na dnevni red pa naj bi prišla tudi napovedana prodaja družbe. Kaj naj bi ugotovili, še ni znano. Medtem ko so zasedali nadzorniki, pa je družba Eatons Capital s sedežem v Las Vegasu v ZDA objavila prevzemno namero za delnice Pivovarne Laško. To bi lahko še podaljšalo postopek prodaje Mercatorja. Predsednik nadzornega sveta pivovarne Vladimir Malenković se je po torkovi seji nadzornega sveta vprašal, ali sploh gre za realno ponudbo. O podaji soglasja k prodaji Mercatorja bodo nadzorniki Pivovarne Laško odločali v petek, v vmesnem času pa pričakujejo, da bo uprava družbe skušala izboljšati svojo pogajalsko pozicijo v postopku prodaje Mercatorja.
|
negative
|
7,617
|
Hrvaški sindikat spominja na Mercatorjeve prevzeme na Hrvaškem Hrvaški mediji glede Mercatorja pišejo, da so Američani v zadnjem trenutku ustavili poskus Agrokorja za prevzem slovenskega trgovca, zaradi česar bi se lahko prodaja zavlekla za najmanj mesec dni. V torek je ameriška družba Eatons Capital s sedežem v Las Vegasu objavila namero za nakup delnic Pivovarne Laško, zaradi česar družba po objavi namere za prevzem ne sme narediti zadev, ki bi otežile prevzem. Tako bi morala skladno z zakonom o prevzemih morebitno prodajo delnic Mercatorja v lasti Laškega - skupina ima skupno 23,34-odstotni delež - potrditi še skupščina pivovarne. Skupno 52,10-odstotni delež Mercatorja prodajajo NLB, NKBM, Abanka, Banka Celje, Banka Koper, Gorenjska banka, banka Hypo Alpe Adria, delniški investicijski sklad NFD 1, NFD Holding ter Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska. Hrvaški časopis Večernji list piše, da so prodajalci upravi jasno in glasno sporočili, da Mercator prodajajo Agrokorju, vendar bi lahko nova ponudba za Laško proces prodaje ustavila za najmanj mesec, potem ko je z neba padla ponudba družbe Eatons Capital. Šampanjec in za jutri napovedano podpisovanje kupoprodajnega dogovora bo tako očitno počakal še nekaj časa, piše Večernji list in dodaja, pri čemer se sklicuje na vire blizu Agrokorja, da so zdaj na vrsti pravniki, ki morajo preučiti, ali bi lahko nova ponudba za Laško vplivala na prodajo. Agrokor ima najboljša priporočila Hrvaški časopis piše, da Laškemu gori pod nogami in da je vse bližje stečaju. Večernji list poroča tudi, da se je pred sedežem slovenske vlade v Ljubljani zbralo okoli 50 članov svobodnih sindikatov, ki so protestirali proti prodaji Merkatorja Agrokorju. Slovenskim sindikalistom je sindikat hrvaške trgovine sporočil, da je Agrokor eden izmed najboljših hrvaških delodajalcev in imajo od njega najboljša priporočila, kjer koli je vlagal. Hrvaški sindikat ob tem spomnil na dobro znane primere Mercatorjevih prevzemov Getroa, Slobode in Presoflexa, vendar jim ni padlo na pamet, da bi se lotili sindikalnih akcij, kot so se jih slovenski kolegi. Spomnijo tudi, da so z Mercatorjem-H trikrat poskušali podpisati kolektivno pogodbo, a jim tega še do danes ni uspelo, medtem ko Agrokor v vseh svojih podjetjih spoštuje dogovore s sindikati.
|
neutral
|
7,618
|
AUKN Poslovanje NLB-ja odraz upravljanja in nadzorovanja banke Božo Jašovič, ki je v torek odstopil s položaja predsednika uprave Nove Ljubljanske banke, se je tako odločil zaradi pritiskov, naj banka ne proda delnic Mercatorja. Prodaja Mercatorja je namreč predvidena v strategiji Nove Ljubljanske banke NLB, brez podpore enega od ključnih lastnikov pa Božo Jašovič ne želi voditi banke. Židan želi, da se raziščejo sumljive stvari pri prodajanju Mercatorja * Agrokor bo moral še počakati s šampanjcem Pričakovanja o odstopu od postopka prodaje Jašovič je na novinarski konferenci pojasnil, da so se po izboru hrvaškega Agrokorja za kupca paketa delnic Mercatorja, ki jih NLB prodaja še z nekaterimi drugimi lastniki trgovca, začela vrstiti pričakovanja, naj odstopijo od postopka prodaje. To je na koncu kulminiralo v jasnem in eksplicitnem stališču enega od ključnih lastnikov, da nasprotuje prodaji Agrokorju, najbližjemu konkurentu Mercatorja, je povedal. Izguba zaradi Mercatorjevih delnic NLB je do dobrih deset odstotkov delnic Mercatorja prišel, ker osnovni dolžnik ni mogel vrniti kredita. Ves čas od zasega je bilo jasno, da mora banka te delnice prodati, saj ne sodijo v portfelj bančnih kreditov, je pojasnil Jašovič. Kot je še dejal, so delnice tržni vrednostni papir in posledično je imel NLB zaradi negativnih cenovnih razlik kar nekaj izgube, poleg tega pa mu je regulator trga odvzel upravljalska upravičenja v Mercatorju. Zato so te delnice zapisali v strategijo NLB-ja, ki sta jo potrdila tako vlada kot tudi drugi ključni lastnik NLB-ja, belgijska KBC. Ob koncu letošnjega tretjega četrtletja je imela skupina NLB zaradi povečanih kreditnih tveganj izgubo za 96,3 milijona evrov, NLB pa za 113,9 milijona evrov. Marca je NLB izpeljal dokapitalizacijo v višini 250 milijonov evrov in julija za las prestal stresne teste. Zaradi zahtev po kapitalski ustreznosti se mu obeta nova dokapitalizacija, ki sta jo uprava in nadzorni svet predlagala v višini 400 milijonov evrov. Agrokor je s ponudbo odstopal Po Jašovičevih besedah so po večkratnih poskusih prodaje v zadnjih dveh letih za kupca izbrali hrvaški Agrokor, ki je po njegovih besedah s svojo ponudbo odstopal. Od tega trenutka dalje so se začela vrstiti pričakovanja, naj bi od tega postopka odstopili, je povedal. V primeru prodaje naj bi namreč obstajala nevarnost številnih stranskih posledic, ki bi imele negativen vpliv na slovenske proizvajalce hrane, dobavitelje in gospodarstvo kot celoto. Kot je nadalje dejal, so takšna razmišljanja v nasprotju s stališči, zapisanimi v strategiji banke in jih je razumel kot nezaupnico. Razumel sem, da nimamo več legitimacije s strani največjega lastnika banke, je dejal in poudaril, da je pri izvedbi strategije ključna podpora lastnikov. Jašovič odstopil v torek Da odstopa s položaja, je Jašovič sporočil na torkovi seji nadzornega sveta, na kateri so odločali o predlogu uprave, da NLB proda delnice Mercatorja. A kot je po seji sporočil predsednik nadzornega sveta Marko Simoneti, so zaradi informacij o prevzemni nameri ameriške družbe Eatons Capital za Pivovarno Laško sklenili odločanje o prodaji odložiti. Jašovič, ki bo banko za zdaj še vodil do imenovanja novega predsednika uprave, je krmilo NLB prevzel 1. oktobra 2009. AUKN Poslovanje NLB-ja odraz upravljanja in nadzorovanja banke Agencija za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije AUKN pa zatrjuje, da le izvršuje pravice, ki jih ima Republika Slovenija kot delničar v NLB-ju. Agencija nastopa le v vlogi delničarja in nima nobenega vpliva na imenovanje članov uprave banke, dodajajo. Ocenjujejo, da NLB ne dosega planiranih rezultatov banke, v tretjem kvartalu je posloval z izgubo, ki vse do konca poslovnega leta po vsej verjetnosti ne bo sanirana . Ugotavljajo, da gre že za tretjo zaporedno letno izgubo banke, in dodajajo, da so taki rezultati poslovanja prvenstveno odraz upravljanja in nadzorovanja banke . Navajajo še, da so že v oktobru zahtevali, da tudi člani nadzornega sveta prevzamejo odgovornost za ustreznost nadzora s tem, ko je na skupščini predlagal prenovitev nadzornega sveta . Kot pojasnjujejo, je proces dokapitalizacije banke začasno ustavljen zaradi volitev in posledične menjave vlade, vendar verjamejo, da se bo postopek z izvolitvijo nove vlade nemoteno nadaljeval.
|
negative
|
7,619
|
Lahovnik za MMC Mercator lahko poceni Laško prevzame brez težav Skladno s četrtkovim sklepom uprave je Mercator objavil namero za prevzem Pivovarne Laško. Odkupiti je pripravljen vse delnice laške družbe. Prevzemno ponudbo bodo sosedovi objavili najpozneje v 30 dneh, a ne pred koncem novoletnih praznikov. Mercator je s prevzemno namero že seznanil Agencijo za trg vrednostnih papirjev, Urad RS za varstvo konkurence ter upravo in predstavnike zaposlenih v laški pivovarni. V Pivovarni Laško bodo namero natančneje preučili v prihodnjih dneh. Kot so sporočili v četrtek, bodo ravnali v skladu z zakonodajo in morebitnimi odločitvami pristojnih organov v Sloveniji. Ponudba se bo nanašala na vseh 8.747.652 delnic Pivovarne Laško, pri čemer gre za 8.611.481 delnic z oznako PILR in 136.171 delnic z oznako PILH. Delnice PILR so uvrščene v trgovanje na Ljubljanski borzi, kjer se je v četrtek njihov zaključni tečaj oblikoval pri 11,10 evra. V Mercatorju pravijo, da lahko s strateško povezavo s Pivovarno Laško dosežejo številne pozitivne ekonomske in finančne učinke. Med njimi izpostavljajo predvsem prestrukturiranje skupine laške pivovarne, podporo internacionalizaciji prodajnih aktivnosti na zahodnem Balkanu ter dolgoročno sodelovanje pri proizvodnji izdelkov trgovske znamke Mercator. Za podporo pri pripravi prevzemne ponudbe bodo angažirali pravne in finančne svetovalce, poleg denarja pa imajo za financiranje prevzema tudi možnost uporabe delnic iz odobrenega kapitala in obstoječih lastnih delnic. V dveh letih sanirana pivovarna Finančno prestrukturiranje skupine Pivovarna Laško, ki je lastnica 23,34 odstotka te največje slovenske trgovske družbe in med prodajalci skupaj 52,10-odstotnega deleža Mercatorja, je trgovec sposoben izvesti v letih 2012 in 2013, ocenjujejo v trgovcu. Podrobnejše načrte v zvezi s strateško povezavo pa bo Mercator predstavil ob pripravi prevzemne ponudbe oz. prospekta. Lahovnik Pametna strateška poteza Mercatorja To je odličen obrambni manever ponudbi Agrokorja, ker mora Laško, ki je četrtinski lastnik Mercatorja, pred kakršno koli odločitvijo o morebitni prodaji delnic Agrokorju sklicati skupščino in dobiti vsaj 75 odstotkov glasov za. Hkrati pa je poteza logična, ker Mercator lahko že v tem trenutku proda okoli 1,7 milijarde evrov svojih nepremičnin. Že polovica te vrednosti pa zadošča za kupnino, ki jo ponuja Agrokor, je potezo ocenil ekonomist Matej Lahovnik. Z lahkoto nad Laščane To je bil tudi eden izmed glavnih Agrokorjevih motivov za nakup Mercatorja, pojasnjuje Lahovnik. Se pravi denarni tok, ki ga lahko doseže z odprodajo nepremičnin in njihovim ponovnim najemom. Gre torej za spretno potezo Mercatorja, ki lahko odloži oz. ustavi prevzem, hkrati pa prosti denar vloži v prevzem drugega podjetja. Laško je namreč v tem trenutku izredno poceni in ga lahko Mercator brez težav prevzame, meni Lahovnik. Ob tem ocenjuje, da bo Agrokor v prihodnjih tednih odstopil od ponudbe, ali bo prevzemna namera Mercatorja uspela, pa je odvisno od lastnikov pivovarne. Če bo Mercator prevzel Pivovarno Laško, potem bodo banke upnice najbrž ocenile, da bo združeno podjetje laže plačalo dolgove Laščanov, s čimer ne bi bilo več tudi potrebe po prodaji delnic Mercatorja, še dodaja Lahovnik. Prevzem na prevzem V torek je namero, da bo podala prevzemno ponudbo za Pivovarno Laško, objavila tudi družba Eatons Capital, ki ima sedež v ameriškem Las Vegasu. Kdo stoji za njo, ni znano, iz Agencije za trg vrednostnih papirjev pa so v sredo sporočili, da na dokumentu ni podpisa in žiga, zato da ga ni mogoče obravnavati kot prevzemno namero v skladu z zakonom o prevzemih. Največja posamična lastnica Pivovarne Laško je NLB, ki ima v lasti 23,51 odstotka delnic. Kapitalska družba ima po podatkih iz delniške knjige v lasti 7,08 odstotka delnic, Hypo Alpe Adria banka 7,04 odstotka, Probanka 7,03 odstotka, Gorenjska banka 6,20 odstotka, Abanka 3,28 odstotka, Banka Celje 2,89 odstotka in Banka Koper 2,04 odstotka.
|
neutral
|
7,620
|
Nekdo ima za talca celotno slovensko gospodarstvo Lastnik družbe KS Naložbe Igor Lah je ob Mercatorjevi objavi namere za prevzem Pivovarne Laško zatrdil, da je skrajni čas za menjavo vodstva Mercatorja, saj da uprava dela eno škodljivo potezo za drugo. Lahu je v sporočilu za javnost zapisal, da je namera Mercatorja ena najbolj absurdnih zadev, kar se jih je zgodilo v Sloveniji. Nekdo, ki brani lastne pozicije in verjetno tudi pozicije še koga drugega v svoji navezi, ima zdaj za talca ne samo Mercator, ne samo Pivovarno Laško, ampak tudi banke in vse slovensko gospodarstvo, poudarja Lah. Preberite tudi - Sosed lastniku prevzemnik Manjka samo še to, da objavi ponudbo za nakup NLB-ja Lastnik družbe KS Naložbe, ki je poleti s prevzemno ponudbo za pivovarno pridobila le 44 delnic, se sprašuje, zakaj se nekdo za vsako ceno oklepa svoje pozicije in zakaj ne dovoli skrbnega pregleda Mercatorja. Ugotavlja, da morda zato, ker se boji, da bi prišli v javnost kakšni neprijetni podatki oz. da bi se razkrilo dejansko finančno stanje družbe. Povedal je, da po objavi Mercatorjeve namere za prevzem Pivovarne Laško manjka samo še to, da Mercator objavi ponudbo za nakup Nove Ljubljanske banke, pa bo uspešno potopljena vsa naša Slovenija . Vodstvu predlagam, da naredi prevzem Laškega in NLB kar z Mercatorjevimi boni, prodajalcem pa da za nagrado še dvojne pike, je zapisal Lah. Presenečenje nad potezo Mercatorja so, po navedbah Laha, izrazili tudi v ameriškem investicijskem skladu, s katerim družba KS Naložbe nadaljuje pogovore z bankami za odkup Pivovarne Laško. Gre za obrambni manever Agrarni ekonomist Aleš Kuhar pa meni, da gre pri objavi namere za prevzem Pivovarne Laško verjetno za obrambni manever Mercatorja. Uprava se poslužuje vseh legitimnih korakov, da bi ohranila oziroma zaščitila družbo, ker je ogrožena, je dejal. Opozoril je, da bi morebitne sinergije pri Mercatorjevem prevzemu Pivovarne Laško težko realizirali brez kakršnih koli resnih motenj z vidika konkurence. Gre za največjo družbo v trgovskem sistemu in hkrati dominantnega dobavitelja pijač v Sloveniji, je spomnil. Meni, da so te sinergije bolj kot ne deklarativne in drugotnega pomena. Motivi za prevzem so najverjetneje drugje, je zatrdil. Pojasnil je, da je Mercator problematičen z več vidikov - ima nestabilno lastniško strukturo, drugo pa je pešanje konkurenčnosti glede na ostale trgovce v državi. Pred managementom je zelo zelo zahtevna naloga, da podjetje konsolidira z lastniškega vidika in hkrati naredi konkretne korake v smislu izboljšanja konkurenčne pozicije na vseh trgih, je dejal. V zgodbi o prodaji se je zgodil nov preobrat Mercator je prevzemno namero za Laško napovedal v četrtek in jo objavil danes. S tem se je v zgodbi o prodaji Mercatorja, ki ga kupuje Agrokor, zgodil nov preobrat, saj Pivovarna Laško v času trajanja prevzemnih postopkov ne sme prodati 23,34-odstotnega deleža v največjem slovenskem trgovcu. Družbe iz skupine Pivovarna Laško Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska so junija skupaj z Abanko, Banko Celje, Banko Koper, Gorenjsko banko, banko Hypo Alpe Adria, delniškim investicijskim skladom NFD 1, NFD Holding, Novo Kreditno banko Maribor in NLB podpisale sporazum o skupni prodaji Mercatorja. Omenjeni delničarji imajo v lasti 52,10-odstotni delež trgovca. Brez upoštevanja deleža Laškega je tako zdaj na prodaj le 28,76 odstotka delnic Mercatorja. A se zapleta tudi pri 10,75-odstotnem deležu NLB v podjetju, saj banka, ki je v državni lasti, želi prodati delnice Mercatorja, država pa temu nasprotuje. Zato je pred dnevi z mesta predsednika uprave odstopil Božo Jašovič. Nadzorniki se bodo z namero seznanili danes V Pivovarni Laško bodo namero Mercatorja v prihodnjih dneh natančneje preučili. Dejali so, da bodo ravnali v skladu z zakonodajo in morebitnimi odločitvami pristojnih organov v Sloveniji. V petek pa bo Mercatorjevo namero pod drobnogled vzel nadzorni svet pivovarne. Predsednik nadzornega sveta Pivovarne Laško Vladimir Malenković je pojasnil, da se bodo nadzorniki z namero seznanili na dopisni seji.
|
neutral
|
7,621
|
Dizel pri 1,277 evra za liter, kurilno olje 0,945 Opolnoči bodo cene bencina dosegle nove rekordne vrednosti. Neosvinčeni 95-oktanski se je podražil za 1,4 centa, na 1,342 evra, neosvinčeni 100-oktanski pa za 1,5 centa, na 1,356 evra za liter. Ceni dizelskega goriva in kurilnega olja bosta po dvigu trošarin ostali pri 1,277 evra in 0,945 evra za liter. Vlada je na današnji dopisni seji zvišala trošarino za plinsko olje za pogon s 352,12 na 362,21 evra za 1.000 litrov, trošarino za plinsko olje za ogrevanje pa s 67,32 na 81,02 evra za 1.000 litrov, so sporočili z urada vlade za komuniciranje. Glede na gibanje cen energentov na svetovnem trgu bi se ob nespremenjenih trošarinah drobnoprodajne cene dizelskega goriva in kurilnega olja znižale, vendar bodo zaradi zvišanja trošarin ostale nespremenjene. Skupni finančni učinek bi ob predpostavki, da bi tako spremenjene trošarine veljale vse leto, ter glede na ocenjene količine energentov in vračil za izračunavanje finančnih učinkov od trošarin za leto 2012 znašal 931 milijonov evrov, kar je 17,5 milijona evrov več od finančnega učinka trenutno veljavnih trošarin. Na mesečni ravni bi taka sprememba pomenila 1,45 milijona evrov več javnofinančnih prihodkov kot v primeru zdaj veljavnih trošarin, je razvidno iz gradiva, objavljenega na spletni strani vlade. Drobnoprodajne cene bencinov pa se bodo zaradi gibanja cen energentov na svetovnem trgu zvišale. Tako spremenjene drobnoprodajne cene bodo inflacijo meseca januarja zvišale za 0,05 odstotne točke, še navaja gradivo. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar - evro. Modelske cene se izračunavajo na osnovi 14-dnevnih povprečij. 95-oktanski bencin98-/ 100- oktanski bencindizelsko gorivokurilno olje 30. november 2010 1,238 1,264 1,193 0,762 14. december 1,262 1,289 1,216 0,795 28. december 20101,263 1,279 1,233 0,808 11. januar 1,2791,291 1,237 0,821 25. januar 1,2791,2941,237 0,850 7. februar 1,279 1,289 1,237 0,850 21. februar 1,279 1,286 1,237 0,875 7. marec 1,279 1,290 1,237 0,914 21. marec 1,278 1,286 1,238 0,929 4. april 1,292 1,309 1,237 0,932 18. april1,2921,3191,2540,949 3. maj1,3071,3331,2410,937 16. maj1,2951,3051,2170,902 30. maj1,2781,2871,2210,901 13. junij1,2641,2751,2330,919 27. junij1,2551,2671,2250,914 12. julij1,2641,2771,2130,904 26. julij1,2871,3001,2380,932 8. avgust1,2871,3001,2380,932 22. avgust1,2871,3001,2380,919 5. september1,2871,3001,2380,919 19. september1,2871,3001,2380,919 3. oktober1,3131,3261,2630,937 17. oktober1,3201,3331,2690,937 2. november1,3201,3331,269 0,937 14. november1,3201,3331,269 0,945 28. november1,3201,3331,2690,945 13. december1,3281,341 1,2770,945 28. december1,3421,3561,2770,945
|
neutral
|
7,622
|
Razlog za stavko je bila močno zmanjšana nagrada Ker so stavkajoči od uprave dobili le pisno zahtevo, naj prenehajo stavkati in pristanejo arbitražni svet, bodo v sredo s stavko nadaljevali. Danes so že izvedli triurno stavko. Vodja sindikata Vater Vodopivec upa, da se bo uprava le odločila za neposredne pogovore. Zaposleni so se za stavko odločili po tem, ko je vodstvo novogoriške družbe zaradi slabšega poslovnega izida od načrtovanega namesto izplačila praznične nagrade v višini najmanj 1465,21 evra bruto na zaposlenega predlagalo enkratno izplačilo vsem zaposlenim v družbi, z izjemo direktorjev sektorjev, v višini 354,73 evra bruto na zaposlenega. Izpeljali triurno stavko Sindikat je prejšnji teden dogovor zavrnil, prav tako pa ni pristal na predlog uprave o ustanovitvi arbitražnega sveta za rešitev problema. Danes so že izpeljali triurno stavko, svoje aktivnosti pa bodo v naslednji dneh še stopnjevali. Tako naj bi v sredo stavkali pet ur, naslednji dan pa naj bi roke prekrižali tekom celega osemurnega delavnika. Po oceni stavkovnega odbora je bila stavkovna udeležba danes domala 100-odstotna, pri čemer so tudi v času stavke zagotovili odpravo manjših okvar, tako da stavka odjemalcev električne energije ni prizadela. Stavkajoči so se z upravo sicer pripravljeni pogovarjati o dinamiki izplačila nagrad. Uprava ne želi medijske vojne Iz uprave Elektra Primorska, kjer menijo, da je stavka preuranjena, so tekom dneva sicer sporočili, da se medijski vojni s sindikatom ne nameravajo pridružiti, da pa so na voljo za pogovore, na katere so tudi danes povabili predsednika sindikata. V društvu Mali delničarji - Skupaj smo močnejši pa so sindikat danes pozvali k zamrznitvi stavke in začetku pogajanj z upravo. V primeru povzročitve poslovne škode delničarjem Elektra Primorska pa v društvu ne izključujejo uporabe instrumenta odškodninske odgovornosti zoper organizatorje stavke.
|
negative
|
7,623
|
Ni jasno ali bo po 3. januarju stavke konec Stavkovni odbor in uprava Elektra Primorska spet nista uspela zbližati stališč. V upravi menijo, da se s stavkajočimi ni mogoče pogajati. Stavko je povzročila namera uprave, da zaradi slabšega poslovnega izida od pričakovanega zniža praznične nagrade zaposlenim z najmanj 1.465 evrov bruto na zaposlenega na 354 evrov bruto na zaposlenega. V sindikatu vztrajajo, da mora uprava v skladu s kolektivno pogodbo izplačati celotno nagrado, pri čemer so se pripravljeni pogajati o času izplačila in hkrati zavrnili predlog uprave o ustanovitvi arbitražnega sveta. Vodstvo družbe je tudi zato stavko ocenilo kot skrajno neodgovorno in družbi ter zaposlenim škodljivo sredstvo. Menijo, da sindikat postavlja ultimate in se z njimi težko pogajajo. Stavka na štirih lokacijah V sindikatu so zato pridobili tudi pravna mnenja, ki potrjujejo legitimnost in zakonitost stavke, je dejal vodja stavkovnega odbora Valter Vodopivec in dodal, da v zvezi s stavko niso prejeli nobene pritožbe s strani delavcev. Nadaljevali bodo 3. januarja, stavkali pa bodo na štirih lokacijah Koper, Sežana, Nova Gorica, Tolmin po dve uri. Ali bo takrat stavke konec, Vodopivec ne ve. Tudi v Društvu malih delničarjev so sindikat pozvali naj s stavko takoj prenehajo ter sprejmejo arbitražo. Poudarili so, da nagradam ne nasprotujejo, a ne za ceno brezpogojnega izsiljevanja s strani sindikata. Upravo pozivajo naj oceni nastalo škodo, hkrati pa ne izključujejo odškodninskih tožb.
|
neutral
|
7,624
|
GZS opozarja, da bo upoštevanje minimalnih plač zmanjšalo konkurenčnost podjetij Novo leto je v Sloveniji prineslo nova pravila glede minimalne plače, ki ne sme znašati manj kot dobrih 748 evrov bruto oziroma 572 evrov neto. Poteklo je namreč dveletno prehodno obdobje, v katerem so lahko nekatera podjetja in samostojni podjetniki še izplačevali znižano minimalno plačo, kar je lani pomenilo okoli 50 evrov bruto na zaposlenega manj. Za izplačevanje nižje minimalne plače se je pred dvema letoma odločil zgolj dober odstotek oziroma 1.611 podjetij in samostojnih podjetnikov, večinoma iz tekstilnih, usnjarskih in lesnopredelovalnih panog, je za TV Dnevnik poročala Julija Kočar. Med večjimi podjetji na primer Alpina, Velana, Tosama, Iskra, Odeja, Lip Bled, Sintal in Beti. V zadnji pravijo, da so na polno minimalno plačo brez težav prešli že lani, tudi v Iskri s tem naj ne bi imeli težav, a gospodarska zbornica že opozarja. Slabša konkurenčnost podjetij Že danes imajo ta podjetja težave z likvidnostjo, s pridobivanje finančnih sredstev, naročili, s poplačilom terjatev in to bo samo poslabšalo njihovo konkurenčnost, pravi Samo Hribar Milič, predsednik GZS-ja. Graditi konkurenčnost samo na zniževanju plač ne vodi nikamor, ne v boljši razvoj ne v boljši jutri, odgovarja Andreja Poje z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in dodaja Glavni problem podjetij je zadolženost in njihove napačne politike, ki so jih sprejemali v preteklosti in veliko podjetij je na robu preživetja zaradi finančnih mahinacij in ni problem v proizvodnji ali proizvodnem delu izkaza poslovnega izida. Delavci niso krivi za nastali položaj Za tako stanje torej niso krivi zaposleni in plače so delodajalcem zgolj izgovor, pravijo svobodni sindikati ter opozarjajo, da minimalna plača že tako ne zadošča za dostojno življenje. Vsekakor delavci za to niso krivi, krivi so vedno lastniki in menedžment, vendar je to objektivno stanje, imamo ta podjetja, drugih v Sloveniji nimamo in je vprašanje, ali si lahko privoščimo, da bi ta podjetja potopili, meni Hribar Milič. Sindikati rešitev vidijo v prestrukturiranju takih podjetij in si prizadevajo, da različnih dodatkov - na primer na delovno dobo - po novem ne bi več vštevali v minimalno plačo, ampak jih k plači prišteli. A to bodo le težko dosegli, saj večina delodajalcev tega ne podpira, je še poročala Julija Kočar.
|
negative
|
7,625
|
V Elektru Primorska nadaljujejo stavko Delavci Elektra Primorska so stavkali četrti dan, in sicer po dve uri v vsakem od štirih večjih centrov družbe. Ob 7. uri so začeli stavkati v Kopru, nadaljevali v Sežani in Novi Gorici, stavka pa se zaključuje v Tolminu. Sešli so se predstavniki uprave in sindikata, vendar v sindikatu ponudbe uprave niso sprejeli. Stavka je po oceni vodje stavkovnega odbora Valterja Vodopivca doslej potekala v skladu z zakonodajo in brez posebnih težav. Vodopivec je povedal še, da bodo ponovno stavkali v četrtek med 7.30 in 10.30, sreda pa je dan za pogajanja za upravo. Stavko je povzročila namera uprave, da zaradi slabšega poslovnega izida od pričakovanega zniža praznične nagrade zaposlenim z najmanj 1465 evrov bruto na zaposlenega na 354 evrov bruto na zaposlenega. V sindikatu vztrajajo, da mora uprava v skladu s kolektivno pogodbo izplačati celotno nagrado, pri čemer so se pripravljeni pogajati o dinamiki izplačila. Delavci so se kljub stavki obvezali, da bodo tudi v času stavke odpravljali morebitne okvare in tako zagotavljali nemoteno oskrbo odjemalcem električne energije. Uprava ubira sodno pot V upravi družbe menijo, da stavka ni potrebna. Kot je povedala tiskovna predstavnica Elektra Primorska Tjaša Frelih, so se danes sešli predstavniki stavkovnega odbora in uprave. Slednja je delavcem ponudila 500 evrov bruto nagrade, ki bi jo izplačali v dveh delih. Vendar so člani stavkovnega odbora ponudbo zavrnili. Glede na dogajanje bo tako uprava primorana poseči po vseh pravnih sredstvih, da bo zaščitila gospodarski interes družbe, je še povedala Frelihova. V Novi Gorici je potekala tudi izredna seja predsedstva sindikata delavcev energetike, na kateri so ocenili nastalo situacijo in sprejeli določene sklepe. Kot je povedal podpredsednik Sindikata delavcev dejavnosti v energetiki Branko Sevšnikar, so podprli aktivnosti sindikata v novogoriški družbi. Dogovorili so se, da bodo v prihodnje analizirali stanje na področju energetike ter zahtevali takojšen sklic ekonomsko-socialnega odbora za energetiko. Sevšnikar je še poudaril, da predstavniki lastnikov, predvsem Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS AUKN, prek raznih priporočil pozivajo direktorje, ki jim potem sledijo do kršitev kolektivnih pogodb v posameznih družbah oziroma dejavnostih. Mnenja smo, da je, dokler nimamo predlogov za spremembe, treba spoštovati sprejete kolektivne pogodbe, to pa je stvar socialnih partnerjev v družbi in na nivoju sistema, je dejal Sevšnikar. Mali delničarji bi lahko zahtevali odškodnino Društvo Mali delničarji - Skupaj smo močnejši MDS je že pretekli teden predlagalo, naj uprava zaposlenim izplača tretjino vrednosti nagrade, ki je opredeljena s kolektivno pogodbo. Nato pa naj komisija, arbitražni svet ali drugo telo, ki bo sestavljeno iz predstavnikov obeh strani, prouči vse vidike izplačila po kolektivni pogodbi in naj pri tem upošteva tudi dosežene poslovne rezultate. Ker do kompromisnega dogovora doslej ni prišlo in glede na izjave predsednika sindikata tudi ne bo, saj vztrajajo pri celotnem izplačilu , je društvo ocenilo, da je izhod iz tega gordijskega vozla le izredna odpoved prej omenjene pogodbe. Če se stavkajočim delavcem in upravi ne bo uspelo dogovoriti, bo MDS, kot so zapisali v sporočilu za javnost, verjetno skupaj z ostalimi malimi in manjšinskimi delničarji proučilo višino morebitne nastale poslovne škode ter skupaj z njimi celo vložilo odškodninske zahtevke za povrnitev škode zoper vse odgovorne za stavko.
|
negative
|
7,626
|
MTG Za zaposlene bo poskrbljeno Televizija TV3 se zaradi razmer na slovenskem medijskem trgu s slovenskih malih zaslonov v kratkem poslavlja. To je po mnenju Marka Milosavljeviča negativno sporočilo drugim tujim medijskim hišam. Švedska medijska družba Modern Times Group MTG je po besedah njenega predsednika Hansa-Holgerja Albrechta sprejela težko odločitev in se odločila ukiniti televizijo TV3 v Sloveniji. Tako bo televizija oddajala le še nekaj mesecev in končala vse pogodbene obveznosti. Družba MTG je na slovenski televizijski trg vstopila sredi leta 2006, v tem času pa se je po navedbah družbe tržni delež gledalcev v povzpel z enega na današnjih 11 odstotkov. Kljub temu pa razmere na slovenskem medijskem trgu niso dopustile, da bi si TV3 odrezala delež oglaševalskega kolača, ki ji je pripadal glede na gledanost. Zaradi nekonkurenčnega okolja in neodzivnosti državnih organov se je tako vodstvo družbe MTG odločilo, da televizijo zapre, saj ne vidi možnosti, da bi se razmere v prihodnjih letih lahko bistveno spremenile, so sporočili iz družbe. MTG Za zaposlene bo poskrbljeno Odpovedi delovnih razmerij bodo potekale v skladu s slovensko zakonodajo, zaposleni pa bodo prejeli tudi vsa nadomestila, ki jim pripadajo. Prav tako bodo imeli možnost prijave na prosta delovna mesta v družbi MTG. Gregor Memedović, generalni direktor televizije TV3 je ob tem povedal Žal mi je, da smo morali sprejeti odločitev o ukinitvi televizije TV3, saj še vedno verjamem, da smo bili s sedanjo ekipo in predvidenimi načrti sposobni zgraditi veliko zgodbo. Toda razmere na slovenskem medijskem trgu, kjer trenutno vladata monopolizacija in nekonkurenčnost, so nas prisilile v te skrajne ukrepe. Milosavljevič Organi morajo biti bolj učinkoviti Informacija, da bo prenehala delovati televizija TV3, je zagotovo negativno sporočilo drugim tujim medijskim hišam, ki bi jih zanimal vstop na slovenski medijski trg, pravi profesor z ljubljanske fakultete za družbene vede in strokovnjak za medijske študije Marko Milosavljevič. Nekatere, denimo luksemburška televizija RTL, ki ima postajo tudi na Hrvaškem, so se že prej pritoževale nad slovenskim medijskim okoljem. Znani smo postali kot okolje, kjer zna država postaviti vrsto ovir in je lahko tečno pedantna glede pravil in pogojev, hkrati pa na določenih sistemskih ravneh ne zna vzpostaviti temeljne mehanizme, recimo glede lastništva, koncentracije in transparentnosti, pojasnjuje Milosavjevič. Mnogi tujci se izogibajo Sloveniji, drugi, ki so že tukaj, pa obupujejo in ne vedo več, kaj naj naredijo. Če ne bodo državni organi, kot sta urad za varstvo konkurence in agencija za pošto in elektronske komunikacije, postali bolj učinkoviti in odločni, se bo to samo še nadaljevalo, pravi in dodaja, da potem tujih investicij ne bo več. Gre za netransparentnost okolja Del težav TV3 je sicer gotovo posledica preteklega delovanja, saj je televizija menjavala lastnine in se poskušala znebiti politične podobe, ki jo je zaznamovala na začetku,veliko pa je tudi sistemskih vzrokov za potop. Predvsem gre za netransparentnost okolja in sistemsko nefunkcioniranje državnih in drugih ustreznih organov, ki naj bi zagotavljali ustrezno sistemsko podporo in nadzor. Tudi drugi vlagatelji v slovenski medijski prostor se po njegovih besedah pritožujejo nad neodzivnostjo državnih organov. Gre pa za sistemsko značilnost, ki se na področju elektronskih medijev vleče že vseh 20 let. Nekateri tuji medijski vlagatelji tudi zaradi takšnega okolja sploh ne želijo vstopiti v slovenski prostor, je še dodal Milosavljevič.
|
negative
|
7,627
|
V & V Logistika v stečaju Družba Skupina Viator & Vektor je pretekli petek po več mesecih na ljubljansko okrožno sodišče vložila predlog za prisilno poravnavo. Vložitev predloga za prisilno poravnavo je predsednik uprave in največji lastnik Viator & Vektorja Zdenko Pavček potrdil, podrobnosti pa ni razkril. Uspeh prisilne poravnave Skupine Viator & Vektor bo sicer odvisen od dogovora o reprogramu posojil, čeprav banke kot ločitvene upnice o prisilni poravnavi ne bodo glasovale, o njej namreč odločajo le navadni upniki, ki svojih terjatev nimajo zavarovanih. Po informacijah časnika Dnevnik se bo odločilni krog pogajanj z bankami začel v prihodnjih dneh. Banke lani poleti vsem družbam iz skupine Viator & Vektor niso želele reprogramirati obveznosti, ki naj bi po zadnjih javno dostopnih podatkih konec leta 2010 znašale več kot 200 milijonov evrov. Reprogram so banke pogojevale z dokapitalizacijo. V & V Logistika v stečaju Ena izmed družb v skupini, Viator & Vektor Logistika, je zaradi neuspeha reprograma posojil že poleti razglasila plačilno nesposobnost, stečajni postopek pa je stekel septembra. Skupina Viator & Vektor obsega družbo Skupina Viator & Vektor ter povezana podjetja. V Sloveniji so povezana podjetja Viator & Vektor Logistika, Viator & Vektor Storitve, Sistemska tehnika, Sistemska tehnika Armas, Tovarna vozil Maribor, TT - TrgoTehna, Izletnik Celje, Integral, Integral in Koratur, v tujini pa podjetja na Hrvaškem, v Srbiji, BiH-u, Makedoniji, Romuniji in na Češkem.
|
negative
|
7,628
|
Cene nafte zaradi iranskih groženj močno porasle Delniški trgi so po odličnem začetku leta stopili korak nazaj, evro pa je spet pod mejo 1,30 dolarja. Tudi nafta se je umirila. Ni se treba prav potruditi, da bi izbrskali kakšno negativno novico, povezano z dolžniško krizo. Španija je priznala, da je bil njen lanski proračunski primanjkljaj osemodstoten upala je, da bo šestodstoten. Uspešna dražba španskih obveznic po precej ugodni obrestni meri je bila prejšnji teden očitno bolj povezana s tradicionalnim optimizmom ob koncu leta kot pa z dejanskim popuščanjem dolžniške krize. DAX se je prvič letos obrnil navzdol Pozornost se počasi spet vrača tudi h Grčiji, ki se morda ne bo mogla izogniti zlomu niti ob obljubljenem 50-odstotnem odpisu dolgov. V Nemčiji se že pojavljajo ideje, da bo moral biti odpis 75-odstoten. Sicer pa se bo največje evropsko gospodarstvo danes zadolžilo za pet milijard evrov in vsi upajo, da bo zanimanje za obveznice dovolj veliko. Frankfurtski delniški indeks DAX30 6.120 točk, ki je v prvih dveh dneh leta 2012 pridobil 300 točk, je bil na polovici sredinega trgovanja za 0,7 odstotka v minusu, pocenile so se zlasti finančne delnice. Igor Erker Pozabljamo na tveganje višjih cen nafte! Wall Street leto začel z lepo rastjo Newyorški Dow Jones 12.397 točk je v torek pridobil poldrugi odstotek, kar je tudi posledica svežih podatkov o rasti proizvodnje dejavnosti v ZDA, Indiji in na Kitajskem. Svetovno gospodarstvo po teh podatkih očitno še vedno raste, zato bi lahko imeli delniški trgi povsem solidno leto 2012. Širši indeks S & P 500 naj bi po Reutersovi anketi med borznimi poznavalci letos pridobil 6,6 odstotka, potem ko je lani izgubil 0,003 odstotka. Surovine in plemenite kovine včeraj močno navzgor Cene nafte so se v torek povzpele za več kot štiri odstotke, saj Iran še naprej grozi, da bo zaprl Hormuško ožino. Lahka nafta je dosegla 103,37 dolarja, kar je največ po novembru. Nafta vrste brent, ki se je v letu 2011 podražila za 13 odstotkov, je porasla za pet dolarjev in presegla mejo 112 dolarjev. Danes ob 14. uri je cena znašala 111,60 dolarja. Tečaji delnic na Ljubljanski borzi ZAV. TRIGLAV +3,10 % 10,155 EUR TELEKOM +3,02 % 64,90 MERCATOR +2,03 % 151,00 NOVA KBM +0,00 % 3,20 PETROL -0,69 % 159,00 KRKA -1,33 % 52,00 GORENJE -2,02 % 4,703 INTEREUROPA -30,00 % 0,35 Zlato niha okoli meje 1.600 dolarjev Zlato se je vrnilo v območje nad 1.600 dolarjev, toda danes je bila cena sredi dneva spet pod to mejo. Prejšnji teden je bilo zlato že za več kot 20 odstotkov pod septembra doseženim rekordom. Naslednja pomembna meja je 200-dnevno drseče povprečje pri okoli 1.630 dolarjih. Po skoraj treh letih je sredi decembra zlato prvič padlo pod 200-dnevno drseče povprečje. Vrednost evropske valute se je znižala pod 1,30 dolarja. Intereuropa ne najde dna Ljubljanska borza letos še ne pozna poraza , saj se je indeks SBI TOP 594 točk v sredo zvišal za četrtino odstotka, čeprav je bil večji del dneva pod gladino . S Krkinimi in Mercatorjevimi delnicami je bilo za 330 tisoč evrov prometa. Krka je padla na 51,31 evra, Mercator pa se je podražil in splezal nad 150 evrov. Največja rast triodstotna je uspela Telekomu. Zgodba zase je spet Intereuropa. Ob 27 sklenjenih poslih je njen tečaj strmoglavil za 30 odstotkov in znaša vsega 35 centov.
|
negative
|
7,629
|
Francija pri 10-letnih obveznicah obljubila 3,29-odstotni donos Italijanska banka UniCredit je morala v dokapitalizaciji delnice ponuditi po nizki ceni, da je zbrala 7,5 milijarde evrov, kar je vplivalo na padec delnic evropskih bank. Za vsako obstoječo delnico lahko delničarji največje italijanske banke dobijo dve novi po 1,943 evra, kar je – preračunano – 43 odstotkov pod torkovim tečajem na borzi v Milanu. Vseeno zanimanje za dokapitalizacijo ni bilo prav veliko. Včeraj so se UniCreditove delnice pocenile za 15 odstotkov, danes dopoldne pa za nadaljnjih 10. Tudi številne preostale evropske banke čaka dokapitalizacija, če bodo želele zadostiti novi, strožji bančni regulativi. Med njimi bo najverjetneje tudi Deutsche Bank, čeprav je uprava banke pred kratkim zatrjevala, da ni potrebe po dokapitalizaciji. Cena delnic je v Frankfurtu v četrtek dopoldne padla za šest odstotkov, medtem ko je indeks DAX30 zdrsnil za odstotek, na 6.050 točk, vendar popoldne že pogledal nad gladino , saj so bili v ZDA objavljeni podatki o spodbudnih kazalnikih zaposlovanja v zasebnem sektorju. Detroit se je pohvalil z dobro prodajo Tudi v sredo je DAX, ki je bil dan prej na petmesečnem vrhu, izgubil odstotek, medtem ko se je Wall Streetu uspelo izolirati od dogajanja v Evropi, tako da so se delniški indeksi izognili rdeči barvi. Dow Jones 12.418 točk se je zvišal za 0,17 odstotka. Podjetniška naročila so novembra porasla za 1,8 odstotka, potem ko so prejšnji mesec nazadovala za 0,2 odstotka. Največji proizvajalci avtomobilov so se pohvalili z 8,7-odstotno decembrsko rastjo prodaje. Lani so ameriški proizvajalci prodali 12,8 milijona vozil, kar je dobro desetino več kot leto prej. Za letošnje leto so napovedi še nekoliko boljše. Yahoojeve delnice so padle za tri odstotke, potem ko je podjetje za novega predsednika imenovalo Scotta Thompsona. Francija se je dokaj uspešno zadolžila Francija se je danes na obvezniških trgih zadolžila za osem milijard evrov. Povpraševanje je bilo visoko, obrestna mera, ki jo je moral obljubiti Pariz, pa nekoliko višja kot na zadnji dražbi. Pri desetletnih obveznicah znaša donos do dospetja 3,29 odstotka. Na začetku decembra je znašal 3,18 odstotka. Za primerjavo Nemčija je morala v sredo ponuditi 1,93-odstotno obrestno mero. Naslednji teden se bosta na novo zadolžili Španija in Italija. Zgodba zase je Grčija. 20. marca bodo zapadle naslednje obveznice v skupni vrednosti 14,5 milijarde evrov, Atene pa bodo lahko upnike poplačale zgolj ob tuji pomoči, saj se na finančnih trgih ne morejo zadolževati. Težave evropskega gospodarstva odraža tudi evro, ki je padel pod 1,28 dolarja. Tečaji delnic na Ljubljanski borzi PETROL +2,45 % 162,90 EUR MERCATOR +0,63 % 151,95 NOVA KBM +0,00 % 3,20 GORENJE -1,13 % 4,65 LUKA KOPER -2,57 % 6,82 ZAV. TRIGLAV -1,43 % 10,01 KRKA -3,85 % 50,00 INTEREUROPA -5,71 % 0,33 Krka padla na 50 evrov, Triglav na 10 Na Ljubljanski borzi je cena Krkinih delnic ob le 273 tisoč evrih prometa padla na 50 evrov, kar pomeni skoraj štiriodstotni minus. To je največji enodnevni padec v zadnjih dveh mesecih. Iz podjetja ni prišla kaka pomembna informacija, vlagatelji pa že nestrpno čakajo na objavo predhodnih rezultatov za lansko leto, kar se bo zgodilo čez dva tedna. Po prometu sledi Telekom 160 tisoč evrov, katerega tečaj je ostal tik pod 65 evri. Podražile so se le Petrolove in Mercatorjeve delnice. Cena Petrola je dosegla 162,9 evra, Mercatorja pa 152 evrov. Slovenski borzni indeks 591 točk se je prvič letos znižal, in sicer za pol odstotka. Delnice Zavarovalnice Triglav so se pocenile za 1,43 odstotka, vendar meja deset evrov še ni padla. Skupina Triglav za leto 2012 načrtuje 60,6 milijona evrov čistega dobička.
|
neutral
|
7,630
|
Odbor za finance V izjemno kratkem času je treba sprejeti ukrepe za stabilizacijo javnih financ, trdi Vizjak. Veber Vložek sredstev v razvoj je bil prenizek, zato nismo konkurenčni. Parlamentarni odbor za finance in monetarno politiko je na pobudo predsednika odbora Andreja Širclja SDS razpravljal o aktualnih javnofinančnih razmerah v državi. Na sejo so bili vabljeni vodje poslanskih skupin in predsedniki parlamentarnih strank ter nekateri vodilni predstavniki odhajajoče vlade in bančnega sistema. Predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković se seje ni udeležil. Šircelj V državi se ne vodijo ustrezne ekonomske politike Šircelj je uvodoma povedal, da je bila seja sklicana zaradi razmer, v katerih se je znašla država, ko padajo bonitetne ocene tako državi kot bankam. Kot je dejal, se v državi ne vodijo ustrezne ekonomske politike, prav tako pa se ne predlagajo rešitve, ki bi zajezile zadolževanje države in primanjkljaj. Zato se po njegovih besedah postavlja predvsem vprašanje strategije državnih bank in vprašanje naraščajoče nezaposlenosti. Poudaril je, da bi bilo treba narediti seznam ukrepov oz. zakonov, ki bi bili nujni za izboljšanje stanja, s čimer bi tudi tuji partnerji dobili boljše mnenje o naši državi. Minister za finance Franc Križanič je poudaril, da je kriza v Evropi dobila obliko W, kar se je zgodilo zaradi počasnega in neučinkovitega reševanja krize v nekaterih državah, predvsem v Grčiji. Pojasnil je, da je krizo v Sloveniji čutiti tudi pri izvoznih naročilih, ki veljajo za paradnega konja našega gospodarstva, saj so za 10 odstotkov nižja od naročil pred enim letom. Izpostavil je, da težava Slovenije ni javnofinančni dolg, ampak dolg gospodarstva, pri reševanju tega in vseh drugih težav pa se po njegovem ne bomo mogli izogniti uvajanju nekaterih novih davkov. Kranjec Banke odvisne od ekonomskih politik države Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je dejal, da se bo, če se bo bonitetna ocena države še naprej nižala, postavilo resno vprašanje nadaljnjega zadolževanja države in bank na finančnih trgih. Po njegovem smo se znašli v spirali, v kateri so banke odvisne od ekonomske politike. Če bo ta pripeljala državo do kreditne nesposobnosti, bo to, kot pravi, imelo posledice tudi za bančni sistem. Zdaj, ko se oblikuje nova vlada, bi bilo tako po njegovem treba izdelati program stabilizacije, ki bo resen in vreden zaupanja. France Arhar je opozoril, da na tujih trgih ni zaupanja v našo državo, saj govorimo nekaj, delamo pa drugo. Ves čas poudarjamo, da si želimo tujih naložb, ko pa se tuji vlagatelj pojavi, mu nasprotujemo. To počnejo po njegovem predvsem tisti, ki niso lastniki kapitala, ker imajo celo večjo moč in več besede kot lastniki. Starman Za položaj smo večinoma krivi sami Bojan Starman Lista Virant je dejal, da je položaj res kritičen, za kar smo večinoma krivi sami. Poudaril je, da nismo v stanju, v katerem bi lahko veliko analizirali in razpravljali, po njegovem je treba takoj narediti tisto, kar je v tem trenutku mogoče. Opozoril je, da se bodo stvari spremenile šele, ko bomo sprejeli ukrepe o konkurenčnosti.
|
neutral
|
7,631
|
Preverjajo stanje na trgu Kad in Sod prodajata 25 odstotkov Splošne plovbe. Če jim bo uspelo prodati svoj sveženj delnic, se bosta družbi v celoti umaknili iz lastništva. Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba sta leta 2007 že prodali 28,65-odstotni delež Splošne plovbe družbi Döhle ICL Beteiligungsgesellschaft. Z njo sta tudi sklenili opcijsko pogodbo, ki jima do konca letošnjega leta omogoča prodajo preostalih poslovnih deležev družbe pod enakimi pogoji. Vseeno pa sta se zdaj odločili, da pred unovčenjem prodajne opcije preverita trg, da bi pridobili morebitne boljše ponudbe. Interesenti za četrtinski delež v Splošni plovbi morajo ponuditi ceno, ki znaša najmanj 59,9 milijona evrov in se od roka za oddajo ponudb do dne plačila obrestuje s šestodstotno nominalno obrestno mero. Če bo ponudbo oddala Splošna plovba sama, mora dati zavezo, da bo najpozneje do plačila kupnine z bilanco stanja oblikovala rezerve za lastne deleže v višini, ki ustreza višini celotne kupnine, družba pa mora k ponudbi predložiti tudi izjavo, da ima dovolj razpoložljivih sredstev za oblikovanje rezerv za nakup lastnih poslovnih deležev. Kad in Sod se ničemur ne zavezujeta Na razpisu lahko sodelujejo domače ali tuje pravne osebe in fizične osebe, ki morajo ponudbe posredovati do 13. februarja. Odpiranje ponudb ne bo javno. Kad in Sod se lahko odločita, da izvedeta nadaljnja pogajanja in dražbo. Prav tako nista zavezana k sklenitvi pogodbe o prenosu poslovnih deležev z najboljšim ali katerim koli drugim ponudnikom.
|
neutral
|
7,632
|
TEŠ reprogramiral pogodbo in čaka na poroštva Nevladne organizacije, združene v mrežo Plan B, mandatarja za sestavo vlade Zorana Jankovića pozivajo k razglasitvi moratorija za projekt TEŠ 6. TEŠ 6 je po mnenju mreže v njej je 15 nevladnih organizacij v vseh relevantnih kazalcih dramatičen odmik od trajnostne razvojne prakse , moratorij za projekt pa bi pomenil preboj na področju trajnostnega razvoja Slovenije . Plan B v pismu Zoranu Jankoviću opozarja, da je projekt šestega bloka šoštanjske termoelektrarne ne le veliko ekonomsko in okoljsko tveganje za državo, ampak tudi projekt, ki razdvaja družbo in razkraja demokracijo. Menijo, da mora koalicijska pogodba jasno izpostaviti trajnostni model razvoja države in pet vitalnih projektov, ki so jih na svoj način v predvolilnem času prepoznale vse današnje parlamentarne stranke, uvrstiti med vsebinske prioritete mandata. Plan B Vsi vemo, kateri projekti so vitalni Med pet vitalnih projektov Plan B prišteva prehransko samooskrbo s poudarkom na zdravi hrani in ekološki pridelavi, vrednostno verigo predelave lesa, energetsko prenovo javnih in zasebnih zgradb, prehod na obnovljive vire energije ter modernizacijo železniškega omrežja s poudarkom na drugem tiru in primestnih povezavah. Poudarjajo, da imajo projekti potencial mobiliziranja strankarskega soglasja in povezave vseh vitalnih sektorjev družbe . V Planu B so še prepričani, da omenjeni projekti vodijo v večje družbeno in okoljsko ravnovesje. TEŠ reprogramira plačila in čaka na poroštvo države Projekt TEŠ 6 se sicer nadaljuje. Termoelektrarna Šoštanj in Alstrom, ki je dobavitelj glavne tehnološke opreme za šesti blok, sta namreč že decembra lani podpisala aneks k glavni pogodbi o reprogramu plačil. Alstrom bo do konca julija odložil za 95 milijonov evrov plačil, ki bi sicer zapadla. Tako bo TEŠ v prvih sedmih mesecih letošnjega leta Alstromu nakazal 125 milijonov evrov. Do zdaj so mu jih nakazali že 460 milijonov, plačati pa je treba še 460 milijonov evrov. V šoštanjski elektrarni so se o reprogramu plačil začeli pogajati, potem ko DZ ni potrdil zakona o državnih jamstvih za 440 milijonov evrov posojila, najetega pri Evropski investicijski banki. V Šoštanju bodo morali plačati tudi stroške financiranja, ki bodo nastali v času odloga plačila. V Holdingu slovenskih elektrarn ta je lastnik TEŠ-a pravijo, da je zakon o poroštvih prva stvar , ki jo bo treba urediti v letu 2012, saj bi, kot je dejal Matjaž Janežič, prvi mož HSE-ja, sprejeti zakon omogočil izvedbo projekta po nižji ceni. V Šoštanju se zida naprej Dela v TEŠ-u se nadaljujejo. Letos se začenjajo glavna dela na primarni in sekundarni konstrukciji kotlovskih naprav, končana bo gradnja hladilnega stolpa, začeli bodo graditi čistilno napravo ter končali preostale razpise za transport premoga, pripravo vode in manjša zaključna gradbena dela. Kot je znano, naj bi projekt TEŠ 6 stal 1,3 milijarde evrov. TEŠ je pri EIB-ju najel 440 milijonov evrov, za katere upa na državno poroštvo, in 110 milijonov evrov, zavarovanih z bančno garancijo. Poleg tega je 200 milijonov evrov posojila najel tudi pri Evropski banki za obnovo in razvoj.
|
neutral
|
7,633
|
Žena Philippa Hildebranda vpletena v sporno transakcijo Potem ko se je znašel v središču škandala spornega trgovanja z valutami, je guverner švicarske centralne banke Philipp Hildebrand danes nepreklicno odstopil. Hildebrand funkcijo zapušča takoj. Hildebrandov odstop se je zgodil prav v času, ko pristojni švicarski parlamentarni odbor za zaprtimi vrati opravlja zaslišanja v povezavi s škandalom. Švicarski poslanci namreč želijo pridobiti odgovore na vprašanja o spornih valutnih transakcijah zdaj že nekdanjega prvega moža centralne banke. Hildebrand je sicer pretekli četrtek zavrnil obtožbe, da je zlorabil notranje informacije za trgovanje z valutami. Poudaril je, da po svojem vedenju ni storil nič protizakonitega, da pa je vedno deloval ne le skladno z zakoni, temveč tudi korektno . Dokler uživam zaupanje vlade in sveta banke, o odstopu ne bom razmišljal, je še zatrdil. Ob tem pa je vendarle priznal, da bi lahko v preteklosti ravnal drugače in spremenil odločitve svoje žene. Tri tedne pred menjavo kupila dolarje Na Philippa in njegovo ženo Kashyo Hildebrand se je pretekli teden usul plaz očitkov, da sta v času, ko si je švicarska centralna banka prizadevala znižati vrednost švicarskega franka, opravila več spornih nakupov in prodaj valut. Hildebrandova žena, ki vodi umetnostno galerijo v Zürichu, je avgusta oz. tri tedne pred postavitvijo minimalnega menjalnega tečaja za švicarski frank pri 1,20 franka za en evro, kar je močno podražilo ameriško valuto, kupila dolarje. Kot je pojasnila, je to storila zato, ker so dosegli zelo nizko raven in postali smešno poceni . V pisni izjavi za švicarsko televizijo je povedala še, da je vedno sledila razmeram na valutnem trgu, poleg tega je 15 let delala v bančništvu. Hildebrand je medtem na valutnem trgu med marcem in oktobrom lani opravil več transakcij z evri in dolarji, je prejšnji teden poročal Weltwoche, ki je blizu skrajno desni Švicarski ljudski stranki SVP - stranki, ki je zelo kritična do Hildebranda. Švicarska centralna banka je decembra sporočila, da neodvisna preiskava zakoncev Hildebrand ni ugotovila nepravilnosti.
|
neutral
|
7,634
|
Zapleta se že od oktobra Agencija za trg vrednostnih papirjev je zavrnila zahtevek Casinoja Riviera, da se Kadu in Sodu odvzame glasovalne pravice v Casinoju Portorož. Po mnenju Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe lahko v družbah zato spet uveljavljajo glasovalne pravice. Ob tem v Kadu in Sodu dodajajo, da je ATVP na prvi stopnji edini pristojen organ za odvzem glasovalnih pravic . Zapleti z glasovalnimi pravicami so se začeli konec oktobra, ko jih je Kadu in Sodu zaradi kršitve zakona o prevzemih odvzelo koprsko okrožno sodišče, s tem pa se je tudi bistveno spremenilo razmerje sil med delničarji portoroške družbe v korist Casinoja Riviera. Na predlog slednjega so decembra odpoklicali prvega nadzornika Simona Černetiča, nadzorni svet v novi sestavi pa je nato imenoval novo upravo. Casino Riviera je skupaj s celjskim Eurotasom in občino Piran konec decembra objavil tudi prevzemno ponudbo za Casino Portorož. Da zgodbe okoli odvzema glasovalnih pravic Kadu in Sodu še ne bo konec, je bilo mogoče pričakovati že decembra, ko je ATVP na ustavno sodišče vložil zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti med njo in okrožnim sodiščem. Po mnenju agencije je sodišče z odvzemom glasovalnih pravic Kadu in Sodu namreč poseglo v njeno pristojnost.
|
neutral
|
7,635
|
Na čelu lekarn je že bil en mandat Na funkcijo ga je ponovno potrdil svet zavoda, za dokončno imenovanje pa mora Marka Jakliča potrditi še ljubljanska občina. Svet zavoda Lekarne Ljubljana je razpis objavil 23. decembra lani. Razpis je predvideval, da bo na razpisano delovno mesto imenovan kandidat, ki ima visokošolsko univerzitetno izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj pri vodenju in upravljanju. Soglasje k imenovanju trenutnega direktorja Marka Jakliča je ljubljanski mestni svet sprejel 4. februarja 2008, štiriletni mandat pa se mu izteče 6. februarja letos. Ker magisterij ni pogoj za to delovno mesto, je Jaklič tudi po tem, ko so mu odvzeli magistrski naziv, ustrezal razpisnim pogojem.
|
neutral
|
7,636
|
Uprava ponuja 500 evrov nagrade V Elektru Primorska še vedno ni dogovora o višini božičnice, zato delavci občasno še stavkajo. V sredo sledijo nova pogajanja, če jih ne bodo končali, se za četrtek znova napoveduje stavka. Delavci podpirajo naša prizadevanja za spoštovanje kolektivne pogodbe. Zato je ponudba, ki smo jo v ponedeljek dali upravi, naša zadnja, zatrjuje vodja stavkovnega odbora Valter Vodopivec. Po dogovoru o nagradi so namreč upravi ponudili takojšen začetek pogajanj za novo podjetniško kolektivno pogodbo. Na zborih delavcev med stavko v poslovnih enotah Elektra Primorska v Kopru, Sežani, Novi Gorici in Tolminu so sicer delavci soglasno podprli prizadevanja stavkovnega odbora. Vodopivec upa, da bodo v sredo vendarle sklenili dogovor, saj bo v nasprotnem primeru sledila v četrtek nova stavka. Dokončno odločitev o tem bomo sprejeli v sredo, pravi. Uprava ponuja 500 evrov nagrade Zaposleni v družbi Elektro Primorska so po treh decembrskih dneh tudi januarja že trikrat stavkali. Od uprave družbe zahtevajo spoštovanje veljavne kolektivne pogodbe, ki predvideva izplačilo nagrade ob koncu leta v višini 70 odstotkov povprečne plače v elektrogospodarstvu. Ta naj bi konec leta 2011 tako znašala 1.465 evrov bruto, uprava pa jim je ponudila izplačilo nagrade le v višini 354 evrov. Pogajalska skupina uprave je stavkajočim prejšnji teden ponudila 500 evrov nagrade, ki bi jo izplačali v dveh delih, vendar tudi tega stavkovni odbor ni sprejel. Ker želi uprava družbe z vsemi razpoložljivimi pravnimi sredstvi omejiti negativne posledice stavke, je sindikatu družbe zaradi kršitev določil podjetniške kolektivne pogodbe kot drugi pogodbeni stranki pisno že napovedala odstop od podjetniške kolektivne pogodbe.
|
neutral
|
7,637
|
Povečanje zasebne potrošnje in obsega investicij Čeprav se je nemška gospodarska rast v zadnjem četrtletju upočasnila in je znašala le 0,25 odstotka, pa je imela Nemčija v letu 2011 rast v višini treh odstotkov, za kar je zaslužen dober uvod v lansko leto. Nemško gospodarstvo je leta 2011 ostalo v zdravi formi, je objavo letne gospodarske rasti pospremil nemški statistični urad Destatis. Rast BDP-ja je največjemu evropskemu gospodarstvu omogočila občutno znižanje javnofinančnega primanjkljaja. V letu 2010 je bila nemška gospodarska rast 3,7 odstotka. Po besedah predstavnikov statističnega urada je gospodarsko rast pospeševalo zlasti domače povpraševanje. Zasebna potrošnja se je lani v Nemčiji povečala za 1,5 odstotka, kar je največ v zadnjih petih letih. Poleg tega se lahko Nemčija v letu 2011 pohvali tudi z velikim obsegom investicij in samo investicije v opremo so se okrepile za 8,3 odstotka. K rasti nemškega BDP-ja je prispevala še zunanja trgovina in k skupnemu BDP-ju doprinesla 0,8 odstotne točke. Nemški izvoz se je lani povečal za 8,2 odstotka, uvoz pa za 7,2 odstotka. Pri Destatisu so pojasnili, da je bila rast BDP-ja zlasti močna v prvi polovici leta, v zadnjem četrtletju pa se je nemško gospodarstvo skrčilo na 0,25 odstotka, kar kaže na to, da tudi Nemčija ni imuna na evropsko dolžniško krizo. V lanskem letu se je gospodarska rast v Nemčiji znižala v primerjavi z letom pred tem, a trije odstotki so še vedno veliko v času hude gospodarske krize in več kot druge evropske države. Po podatkih OECD-ja je bila lani gospodarska rast v Veliki Britaniji 0,9 odstotka, v Franciji 1,6 odstotka in 0,7 odstotka v Španiji ter Italiji.
|
neutral
|
7,638
|
Petodstotni skok Telekomovih delnic Potem ko je Wall Street v torek dosegel petmesečni vrh, so okrevale tudi delnice na Ljubljanski borzi, indeks SBI TOP pa se je po štirih zaporednih padcih zvišal za 1,25 odstotka. Žal je likvidnost še vedno izjemno nizka, izjema so delno le Krkine delnice, ki so se ob 400 tisoč evrih prometa podražile za pol odstotka, tako da počasi okrevajo po ponedeljkovem padcu na dveletno dno. Takoj, ko povpraševanje in ponudba nista usklajena oz. želi določen imetnik malo bolj agresivno izstopiti iz lastništva Krke, se zgodijo takšni padci. Pričakujem, da se bo cena kmalu spet stabilizirala pri 50 evrih, je povedal Jani Javornik Hypo banka. Od preostalih delnic v prvi kotaciji so se najbolj podražile Telekomove in dosegle 66 evrov. Tečaji delnic na Ljubljanski borzi INTEREUROPA +5,71 % 0,37 EUR TELEKOM +4,68 % 66,00 GORENJE +2,25 % 4,50 NOVA KBM +1,29 % 3,15 PETROL +1,19 % 161,90 ZAV. TRIGLAV +0,97 % 10,40 KRKA +0,53 % 48,86 MERCATOR +0,35 % 143,50 Alcoa optimistična V New Yorku je Dow Jones včeraj porasel za pol odstotka in pri 12.462 točkah dosegel najvišjo vrednost po koncu julija. Bančne delnice še naprej okrevajo in so letos v povprečju poskočile že za skoraj devet odstotkov. Dražile so se tudi delnice industrijskih podjetij, kot je proizvajalec težke mehanizacije Caterpillar. Sezona objavljanja četrtletnih rezultatov se je začela spodbudno, saj je imela Alcoa višje prihodke od napovedi, optimistične pa so tudi njene napovedi. Alcoina izguba v lanskem četrtletju je bila pričakovana in ni povzročila nelagodja. Donos slovenske obveznice nad 7 % Evro je po torkovi rasti danes spet zdrsnil pod 1,27 dolarja. Agencija Fitch ne pričakuje, da bo letos Franciji znižala najboljšo kreditno oceno, zato pa grozi Italiji in Španiji, da bi jima lahko oceno oklestila za dve stopnji. V četrtek se bo poskušala Španija z izdajo obveznic, ki zapadejo leta 2015 in 2016, zadolžiti za pet milijard evrov, Italija pa do petka za skoraj 17 milijard. Dodajmo, da je zahtevana donosnost slovenskih desetletnih obveznic spet presegla mejo sedmih odstotkov. Finančne krivulje Kitajski uvoz se je decembra povečal le za 12 odstotkov, kar so delniški trgi sprejeli pozitivno, saj naj bi Peking zdaj vodil bolj ekspanzivno denarno politiko. Nafta cenejša Cene surovin so se danes vendarle umirile. Nafta vrste brent je zdrsnila pod 113 dolarjev. Včeraj je bilo dogajanje pestro, baker se je podražil za tri odstotke, saj je iz Kitajske prišla novica o rekordnem decembrskem uvozu bakra. Terminske pogodbe na pomarančni sok so v ZDA poskočile za več kot 10 odstotkov in dosegle rekordno vrednost, saj so ameriški regulatorji omejili uvoz pomaranč iz Brazilije, potem ko so odkrili sledi pesticidov. Na visoke cene pomarančnega soka vpliva tudi slabo vreme na Floridi.
|
neutral
|
7,639
|
Slabša ocena pri polovici od desetih svoboščin Slovenija je na lestvici ekonomske svobode zdrsnila za tri mesta. Med 184 državami je zasedla 69. mesto. Slovenija si je po raziskavi ameriške ustanove Heritage Foundation in časopisa Wall Street Journal letos za ekonomsko svobodo prislužila oceno 62,9 točke, s čimer se je uvrstila tik za Portugalsko in pred Južnoafriško republiko. V Evropi se je med 43 državami uvrstila na 32. mesto. Njena ocena je nad svetovnim povprečjem, ki je pri 59,5 točke, a pod regionalnim, ki je pri 66,1 točke. Slabša ocena pri polovici od 10 svoboščin Lani je naša država zbrala 64,6 točke, s čimer se je uvrstila na 66. mesto na lestvici. Pri Heritage Foundation pravijo, da se je letos ocena poslabšala pri polovici od 10 ocenjenih ekonomskih svoboščin, največji pa je bil padec pri oceni porabe države. Pri presojanju sicer upoštevajo odprtost trga, učinkovitost nadzora, vladavino prava in omejevanje vmešavanja države. Težava ostaja korupcija Vlada je po njihovih besedah pri uvajanju strukturnih reform v Sloveniji le delno uspešna, gospodarsko dinamiko pa zavira institucionalna šibkost, ki spodkopava obete dolgoročnega gospodarskega razvoja. Še posebej neučinkovit in ranljiv za politično vmešavanje ostaja sodni sistem, poudarjajo v Heritage Foundation. Korupcija, ki je zaznana kot široko razširjena, ostaja težava, pišejo in izpostavljajo tudi pomanjkljivo zaščito intelektualne lastnine. Postopki trajajo predolgo Čeprav zagon poslovanja v Sloveniji traja le šest dni, pa nato pridobitev potrebnih dovoljenj traja skoraj 200 dni. Trg dela zato ostaja ujetnik toge zakonodaje. Slovenija uživa precej visoko stopnjo svobode trgovanja, saj so njene tarife precej nizke, še pravijo v ustanovi, a pozitivne učinke te svobode spodkopava pomanjkanje napredka pri reformah na drugih področjih, ki so kritična za vzdrževanje odprtega trga na področju financiranja in investicij . Največ svobode je v Hongkongu Prvo mesto na letošnji lestvici zaseda Hongkong, ki je zbral 89,9 točke, kar je 0,2 točke več kot lani. Sledijo Singapur, Avstralija, Nova Zelandija in Švica. Sledi skupina držav, za katere velja, da so večinoma ekonomsko svobodne, medtem ko se Slovenija uvršča v skupno držav z zmerno ekonomsko svobodo. Zadnje mesto na lestvici zaseda Severna Koreja, ki je zbrala eno točko, pred njo pa sta Zimbabve in Kuba.
|
negative
|
7,640
|
Zakon uvaja tudi t. i. malo prisilno poravnavo Novi zakon slabša pogoje za poplačilo navadnih upnikov, zaostrujejo pa se pogoji, kdaj je družba insolventna in nekako olajšuje razlastitev lastnikov. Novela med drugim spreminja pogoje za poplačilo navadnih upnikov v prisilni poravnavi s 50 odstotkov v štirih letih na 30 odstotkov v štirih letih ali 40 odstotkov v osmih letih. Ohranitev zdajšnjega stanja pomeni stečaje, ocenjuje pravosodni minister Aleš Zalar in dodaja, da želi vlada preprečiti stečaje, kolikor je to mogoče, in preprečiti, da delavci pristanejo na zavodu za zaposlovanje . Uvaja se tudi več novih kriterijev za ugotavljanje insolventnosti, med njimi, da ima družba neprekinjeno blokirane račune zadnja dva meseca ali s prekinitvami zadnje tri mesece. Med merili je glede na predlog tudi več kot dvomesečno zamujanje s plačilom obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave, s plačilom obveznosti do ločitvenih upnikov, ki so nastale pred prisilno poravnavo, in z izvedbo ukrepov iz načrta finančnega prestrukturiranja. Novela daje upnikom tudi možnost za pretvorbo terjatev v lastniški delež na podlagi sklepa upniškega odbora, brez soglasja lastnikov. S tem nekako razlastimo tiste, ki so storili premalo za to, da se družba ne bi znašla v stanju insolventnosti , je dejal. Mogoče bi bilo tudi vplačilo novih delnic in vplačnik novih delnic bi lahko zahteval, da ga sodišče pooblasti za vodenje poslov. Skrajšana roka poslovodstva Omejili bi tudi pooblastila nadzornikov in skupščine insolventne družbe tako glede menjav poslovodstva in nadzornikov kot glede izvajanja drugih ukrepov v družbi, saj bi za to potrebovali soglasje sodišča ob predhodnem mnenju upravitelja in upniškega odbora. Mala prisilna poravnava bi prinesla enostavnejše, hitrejše in cenejše postopke za samostojne podjetnike in mikropodjetja. Dolžnik bi se lahko med drugim neposredno dogovoril z upniki, pri potrjevanju prisilne poravnave pri čemer bi ostal pogoj, da jo mora potrditi 60 odstotkov terjatev med drugim ne bi potrebovali revidiranih računovodskih izkazov in ne mnenj cenilca. Več moči tudi delavcem Novela bi delavce bolj zaščitila s tem, da bi imeli možnost podati ugovor zoper vodenje prisilne poravnave, če bi družba za več kot 15 dni zamujala s plačilom plač do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov razen če je bilo plačilo teh davkov in prispevkov odloženo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
|
neutral
|
7,641
|
S & P devetim državam z evrom znižala oceno Bonitetna hiša Standard & Poors S & P je znižala bonitetno oceno devetim evropskim državam, med katerimi je tudi Slovenija. Skupaj s Slovaško, Avstrijo, Francijo in Malto je bila ocena Sloveniji znižana za eno stopnjo - ocena naši državi je padla z AA- na A+, vendar z negativnimi napovedmi za naprej, kar pomeni, da se lahko ocena v prihodnje še zniža. Španija, Ciper, Italija in Portugalska pa so padli za dve točki. Francija, drugo najpomembnejše evropsko gospodarstvo, je izgubila oznako AAA. Znižanje naj bi bilo posledica visokega javnega dolga in izpostavljenost bank grškemu in italijanskemu dolgu. Nemčija in Nizozemska zadržali trojni A Med 17 članicami evrskega območja se ocena s trojnega A-ja ni znižala Nemčiji, Nizozemski, Luksemburgu in Finski. Omenjena četverica držav ostaja edina v evroobmočju z najvišjo oceno pri hiši Standard & Poors. Poleg teh držav so ocene ohranile tudi Belgija, Estonija in Irska. Preostali dve ključni bonitetni agenciji Moodys in Fitch bi lahko že v kratkem sledili s svojim znižanjem. Evropske borze so se na napovedi že odzvale s potopitvijo tečajev. Francoski izpad iz elitnega kluba trojnega A-ja pomeni, da EFSF Evropski sklad za zaščito evra ocene AAA ne more več imeti. To bo kratkoročno malce razdražilo finančne trge, toda to ne bi smela biti prevelika ovira, saj tudi ZDA in Japonska nimajo več trojnega A-ja, je dejal vodilni ekonomist Commerzbanka Joerg Kramer. S & P je 5. decembra 15 članicam območja evra, tudi Nemčiji in Franciji, zaradi poglabljanja krize v območju skupne evropske valute zagrozil z znižanjem bonitetne ocene. Razlog za takratno odločitev je bila zaskrbljenost agencije nad morebitnim učinkom poglabljanja politične, finančne in denarne krize znotraj območja evra na članice evrske skupine. Bojijo se namreč, da bi se zaradi finančne krize, ki jo povzročajo dolžniške težave, lahko poslabšale gospodarske napovedi Slovenije in drugih držav, s tem pa tudi možnost stabilizacije javnih financ. Rehn odločitev obžaluje in označuje za neprimerno Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn odločitev bonitetne hiše Standard & Poors obžaluje in jo označuje za neprimerno. V razmeroma hitrem odzivu na informacijo o nižjih bonitetnih ocenah je tako dejal Potem ko smo preverili, da tokrat ne gre za nesrečo, obžalujem neprimerno odločitev glede bonitetne ocene več držav v območju evra, ki jo je danes sprejel Standard & Poors, in to v času, ko območje evra na vseh frontah odločno ukrepa v odzivanju na krizo. Njegov hiter odziv potrjuje resnost razmer, saj se Komisija do zdaj na odločitve bonitetnih hiš večinoma ni želela odzivati. Ob tem je Rehn še poudaril, da si območje evra z ukrepanjem prizadeva za potrebno fiskalno konsolidacijo in strukturne reforme v članicah Unije, rešuje ranljivost bančnega sektorja ter krepi mehanizme za zaščito evra in gospodarsko upravljanje. Nedavne odločitve EU-ja, skupaj z ukrepanjem Evropske centralne banke, so ključne za rahljanje napetosti na trgu državnih obveznic, je še dejal komisar.
|
negative
|
7,642
|
Za državno upravo najhuje šele prihaja Tudi davčna uprava je v pobot prijavila svoj 500 tisoč evrov vreden dolg, da bi tako poravnala račune in se s tem izognila plačilu kazni. Večino dolga je Durs že plačal. Gospodarstveniki že dalj časa opozarjajo, da so država in njene institucije med največjimi neplačniki računov. Vse vlade do zdaj so to ves čas odločno zanikale. A uvedba obveznega pobota je besede oblastnikov postavila na glavo, je za TV Dnevnik poročal Erik Blatnik. Ker ji je zmanjkalo denarja za poplačilo obveznosti v zakonskem 30-dnevnem roku, je, denimo, decembra davčna uprava Durs svoj 500.000 evrov vreden dolg prijavila v pobot. Največ dolžni Pošti Na Davčni upravi pojasnjujejo, da jim je sredstev za plačilo računov zmanjkalo, ko so vlada in poslanci sprejeli rebalans proračuna in jim zaradi varčevanja odvzeli del denarja. Durs je bil največ dolžan Pošti Slovenije – 423.000 evrov - a je obveznost poravnal v sredo. Durs je upošteval določilo zakona. Nisem pa stoodstotno prepričan, ali so to naredili vsi. Je pa to seveda impulz, da je likvidnost problem tudi na ravni države, priznava Igor Verdnik z davčne uprave. Prazne žepe ima tudi vojska Od aprila v pobot svoje obveznosti redno prijavlja tudi ministrstvo za obrambo. Do zdaj je prijavilo skoraj 600.000 evrov dolga, pobotali pa so ga le slabih 46.000. S tem sta se Durs in obrambno ministrstvo izognila plačilu 10.000 evrov kazni, 5.000 evrov globe pa je grozilo tudi odgovornima osebama, direktorici Dursa Mojci Centa Debeljak in ministrici Ljubici Jelušič. Zakon namreč določa, da morajo javni organi obveznosti poravnati v 30 dneh, če jih ne, morajo dolg prijaviti v obvezni pobot. Odhajajočega finančnega ministra Francija Križaniča pa neplačevanje javnih organov v zakonskem roku ni presenetilo. Podjetjem pa svetuje Naj dajo še oni v pobot. Mi smo si želeli čim večji pobot. S tem razbremenijo medsebojno zadolžitev. A kakšen signal to pošilja drugim gospodarskim subjektom, glede na to, da se ne spoštuje zakonsko določenega 30-dnevnega roka? Ja 30-dnevni rok se mora spoštovati. Tukaj ni nobenega dvoma. Če ga Durs ni spoštoval, potem je pa treba sprožiti disciplinske postopke, še dodaja. Šele začetek Po mnenju dobro obveščenih pa najhujše šele prihaja. Javnim organom naj bi denarja za obratovalne stroške, najemnine, denimo, začelo zmanjkovati že naslednji mesec. Prava kriza pa naj bi nastopila sredi leta. Z veliko nelikvidnostjo se spopadajo tudi občine. Te so decembra v pobot prijavile za 13 milijonov evrov dolga. Največ sta ga po naših informacijah imeli občini Šmartno pri Litiji in Bled - skupaj skoraj tri milijone evrov.
|
negative
|
7,643
|
ECB bo februarja bankam spet posodila večjo količino denarja Španija in Italija sta prestali prvi letošnji preizkus in se zadolžili po občutno nižji obrestni meri kot na prejšnji dražbi. Španska državna zakladnica se je zadolžila za 10 milijard evrov, zahtevana donosnost pa se je v primerjavi z zadnjo dražbo znižala za približno eno odstotno točko. Italija je pri 12-mesečnih zakladnih menicah pristala na 2,735-odstotno obrestno mero, potem ko je bila ta sredi decembra pri podobni izdaji skoraj šestodstotna. ECB februarja spet v akcijo Zasluge za preobrat ima zlasti Evropska centralna banka, ki je prejšnji mesec poslovnim bankam po enoodstotni letni obrestni meri posodila skoraj 500 milijard evrov, del tega denarja pa se gotovo vrača na obvezniške trge. To strategijo je bankam svetoval tudi Nicolas Sarkozy. ECB bo podobno radodarna spet naslednji mesec. Pribitek na italijanske obveznice pod 5 % Premija na tveganje se je pri problematičnih državah občutno znižala. Razlika v donosnosti med špansko in nemško desetletno obveznico se je znižala na 339 bazičnih točk, potem ko je bila v sredo 354 točk. Pri italijanski obveznici se je pribitek prvič letos znižal pod 500 bazičnih točk. Evrske obresti ostajajo enoodstotne Evropska centralna banka je ključno obrestno mero pustila pri enem odstotku, Mario Draghi pa je poudaril, da se vidijo prvi znaki stabiliziranja stanja, čeprav še naprej ostajajo občutna negativna tveganja. Zahtevana donosnost na slovenske 10-letne obveznice medtem vztraja nad 7 %. Slovenija daleč od grškega scenarija Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je v Odmevih povedal, da Slovenija normalno servisira svoje dolgove, leto 2012 pa na srečo ne zahteva večje mere dodatnega zadolževanja, zato nas neposredno ne prizadene, ker je donos obveznice nad kritično mejo. Istočasno je zavrnil namige, da je bilo težko zbrati denar za zadnje pokojnine in izplačila plač javnim uslužbencem. Finančne krivulje Industrijska proizvodnja v evroobmočju je novembra tretji mesec zapored upadla, kar napoveduje recesijo. Tečaji delnic na Ljubljanski borzi ZAV. TRIGLAV +0,99 % 10,21 EUR INTEREUROPA +0,54 % 0,372 KRKA +0,08 % 48,18 PETROL +0,00 % 161,00 TELEKOM +0,00 % 65,00 MERCATOR -0,35 % 143,00 NOVA KBM -1,61 % 3,05 GORENJE -2,44 % 4,39 Nadaljuje se rast delnic Commerzbanke Rast je bilo v petek dopoldne opaziti tudi v Evropi. Frankfurtski DAX30 je hitro pridobil odstotek in se zavihtel do 6.241 točk, kar je letošnji vrh, vendar pa je popoldne zabredel v rdeče številke. Še naprej močno pridobivajo delnice Commerzbanke +4 %, ki zatrjuje, da ne bo potrebovala državne pomoči, čeprav je kapitalsko podhranjena. Evro je zjutraj dosegel 1,2878 dolarja, popoldne pa je bil cent in pol nižje.
|
neutral
|
7,644
|
Ugledni finančni tednik o politični krizi v Sloveniji Slovenija ne sme več izgubljati časa za iskanje vlade konsenza ali nove predčasne volitve, v članku o politični krizi v Sloveniji piše The Economist, ki vidi rešitev v tehnični vladi. Slovenija se je v političnem kaosu znašla ta teden, potem ko so poslanci dober mesec po presenetljivi zmagi ljubljanskega župana in nekdanjega trgovskega tajkuna Zorana Jankovića na predčasnih volitvah zavrnili njegovo imenovanje za premierja. Potem ko več strank ni sodelovalo v glasovanju, je Janković prejel 42 od 47 glasov, oddanih v 90-članskem parlamentu, na svoji spletni strani piše finančni tednik The Economist. Avtor članka ugotavlja, da do Jankovićevega poraza prihaja po tem, ko so se pogovori med njegovo levosredinsko stranko Pozitivna Slovenija in drugimi strankami izkazali za težavnejše, kot je sprva pričakoval . Trenja so se začela 9. januarja, ko je desnosredinska Državljanska lista Gregorja Viranta zavrnila sodelovanje v koaliciji, saj so razlike med njimi in Pozitivno Slovenijo prevelike. The Economist opisuje tudi nadaljnji postopek glede imenovanja novega slovenskega premierja. Kandidata mora v dveh tednih imenovati predsednik države Danilo Türk. Za novega premierja pa lahko znova predlaga Jankovića. Če novega premierja ne bo uspelo imenovati tudi skupini desetih poslancev, lahko predsednik države razpiše nove predčasne volitve. Ugledni finančni tednik v kratkem prispevku še navaja, da se Slovenija kot prva nekdanja komunistična država, ki je vstopila v evroobmočje, bori z vse višjim državnim dolgom in grožnjo nadaljnjega znižanja bonitetne ocene. Opozarja tudi, da se bodo brez političnega vodstva težave še poglobile. Slovenija mora nujno zmanjšati javno porabo, da bo lahko ustrezala pravilom predlaganega novega fiskalnega pakta, ki sta ga za rešitev evroobmočja predlagali Nemčija in Francija. A varčevalni ukrepi so v državi izredno nepriljubljeni. Večina zunanjih opazovalcev verjame, da je za Slovenijo najboljša izbira tehnična vlada, kot jo imata Italija in Grčija. Ta bi seveda morala biti le prehodna rešitev, ki bi zagotovila nujno potreben kapital za banke in sprejetje varčevalnih ukrepov na področju davčne zakonodaje. Slovenija ne sme več izgubljati časa za iskanje vlade konsenza ali nove predčasne volitve, sklene avtor.
|
neutral
|
7,645
|
Reši nas lahko le podjetništvo S&P-jevo petkovo znižanje bonitetne ocene Sloveniji za eno stopnjo po mnenju ekonomista Bernarda Brščiča ne more biti presenečenje. Slovenija tone, gre dol, je poudaril. Oceno S & P-ja je treba po Brščičevem mnenju interpretirati ravno z vidika negativnih napovedi. Če želimo zadovoljiti pričakovanjem finančnih trgov, se je treba odreči retoriki o oživljanju gospodarstva in se osredotočiti le na en imperativ fiskalne politike - to je javnofinančna konsolidacija, je dejal. S & P je včeraj bonitetno oceno države znižal z AA- na A+, napovedi za naprej pa ocenila kot negativne, kar pomeni, da se lahko ocena v prihodnje še zniža. Pričakovanja finančnih trgov bi po Brščičevem mnenju zadovoljili le tako, da se začne izvajati izrazito restriktivna fiskalna politika, ki pa mora biti osredotočena na rezanje javne porabe. Finančna katastrofa na vidiku Brščič priporoča, da država letos zniža proračunski primanjkljaj na tri odstotke bruto domačega proizvoda BDP, čeprav bi ga bilo treba hipoma odpraviti, kar bi zahtevalo takojšen rez v višini dveh milijard evrov. Če letos državi ne bo uspelo zmanjšati izdatkov za 900 milijonov evrov, se bo po njegovem mnenju zgodila javnofinančna katastrofa. Izboljšav ni na obzorju Počasi prihajamo na zemljevid v negativnem smislu, da postajamo problem, in to poznavalcev notranjih razmer ne preseneča. Gotovo politična kriza, ki je zlasti zasičena po 4. decembru, ne prispeva k izboljševanju razmer, je dejal in dodal, da obetov za izboljšanje položaja ni na obzorju. Za državno gnano oživljanje gospodarstva Bršič ne vidi možnosti, primanjkljaj kapitalskih injekcij po njegovem mnenju ne more priti od države, temveč le iz tujine. To pomeni popolno redefinicijo odnosa Slovenije do tujega kapitala, je poudaril. Slovenijo lahko po njegovem mnenju reši le podjetništvo, tako domače kot tuje, zato mu je treba odpreti pot , in sicer s spremembo poslovnega okolja, dodaja pa, da je treba za to zagotoviti nizke davke in razumno pravosodje. MF S&P ne vidi naših naporov Na ministrstvu za finance MF sicer obžalujejo znižanje bonitetne ocene in zatrjujejo, da S&P ne upošteva vseh naporov voditeljev držav z evrom in ECB-ja za preprečitev nadaljnje krize. Slovenija navkljub sestavljanju nove vlade izvaja vse ukrepe, ki so potrebni za stabilizacijo javnih financ, so dejali. Državni zbor je v novi sestavi že sprejel interventni zakon, vlada, ki opravlja tekoče posle, pa je v četrtek v DZ poslala paket zakonov, ki bodo pripomogli k dodatnemu obvladovanju javnih financ in izboljšanju gospodarskega okolja, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu. Lani je bil primanjkljaj državnega proračuna za 0,4 odstotne točke BDP-ja nižji od predvidenega v programu stabilnosti, kar je po pojasnilih ministrstva posledica varčevalnih ukrepov. Ministrstvo za finance pa tudi v letu 2012 izvaja ukrepe, ki onemogočajo prevzemanja novih obveznosti za proračun, so poudarili.
|
negative
|
7,646
|
Nova spominska zlatnik in srebrnik Tudi to leto bodo zbiralci spominskih kovancev prišli na svoj račun. V poslovalnicah Deželne banke Slovenije so že na prodaj kovanci ob 10. obletnici evrov, kmalu bodo tudi kovanci ob EPK-ju. V ponedeljek bodo začeli prodajati dva nova zbirateljska kovanca, izdana ob priložnosti Evropska prestolnica kulture - Maribor 2012. Gre za zlatnik in srebrnik zlatnik z nominalno vrednostjo 100 evrov bo mogoče kupiti za 300 evrov, srebrnik z nominalno vrednostjo 30 evrov pa za 40 evrov. Motiv na kovancih je simbolna interpretacija starega mariborskega mostu, v prenesenem pomenu pa gre za povezovanje, komunikacijo in ustvarjalnost. Avtor idejnega osnutka kovancev je Tomaž Plečko, Deželna banka Slovenije pa samega kovanca še ni predstavila. Najprej bodo lahko kovanca prevzeli abonenti na podlagi svojih prednaročil, nato pa bodo prišli v prosto prodajo. Junija spomin na prve OI Junija pa naj bi izdali še zbirateljski zlatnik, srebrnik in dvokovinski kovanec za tri evre, ki bodo posvečeni 100-letnici osvojitve prve olimpijske medalje. Od 3. januarja pa so v poslovalnicah DBS-ja na prodaj spominski kovanci, ki jih je Slovenija izdala ob 10. obletnici evrskih bankovcev in kovancev. Novi priložnostni kovanec za dva evra so izdale vse države članice območja z evrom. V galeriji si lahko ogledate spominske kovance, ki so bili izdani v letu 2011. Vir Deželna banka Slovenije. Ob kliku se fotografija poveča.
|
neutral
|
7,647
|
Donosnost slovenskih obveznic kljub nižji bonitetni oceni padla Ekonomist Jože Mencinger je prepričan, da bonitetne agencije in njihove ocene sploh niso potrebne. Morali bi jih ignorirati, je dejal po novem znižanju bonitetnih ocen. Zamisel Nemčije, ki je po odločitvi ameriške bonitetne agencije Standard & Poor s, da zniža bonitetno oceno devetim evropskim državam, pozvala k ustanovitvi evropske bonitetne agencije, ga tako ni prepričala Ne vem. To se da urediti tudi na primer znotraj Evropske centralne banke. Nemčija za vrnitev zaupanja predlaga evropsko bonitetno agencijo Verjame namreč, da bi morali tovrstne institucije ignorirati. Tisti, ki naloži svoj denar, se najbrž sam pozanima, kakšno je stanje, in ne vem, zakaj bi se moral ozirati na njihove ocene, je ponazoril. Je pa res, da jih je težko ignorirati, saj moraš biti sam dovolj avtonomen in prepričan o sebi, je dodal. Moje mnenje o agencijah sicer ni dobro. To so precej škodljive institucije, njihova zgodovina ni najboljša. Če drugega ne, so te agencije ameriške toksične papirje ocenjevale z AAA, podobno delale na primerih nekaterih podjetij, ki so nato bankrotirala, obenem pa še same sodelovale v nekaterih projektih, v katerih so bile istočasno ocenjevalci in svetovalci, je spomnil Mencinger. V Banki Slovenije menijo, da je večina razlogov za znižanje bonitetne ocene Slovenije z AA- na A+ v skladu z oceno aktualnih ekonomskih gibanj, na katere so zadnje čase že opozarjali. To bo vplivalo na povišanje stroškov zadolževanja vseh gospodarskih sektorjev, pravijo v osrednji bančni instituciji in dodajajo, da bonitetno oceno investitorji upoštevajo pri določanju višine obrestnih mer in obsega sredstev, ki so jih pripravljeni investirati v slovensko tveganje. S & P bonitetno oceno znižal tudi Sloveniji Standard & Poor s je v petek bonitetno oceno znižal Sloveniji, Franciji, Slovaški, Avstriji, Malti, Španiji, Cipru, Italiji in Portugalski. Ocenil je namreč, da voditelji omenjenih držav niso storili dovolj za rešitev dolžniške krize. Najvišjo bonitetno oceno AAA je uspelo obdržati le Nemčiji, Finski, Nizozemski in Luksemburgu. Medtem pa je agencija Moodys potrdila najvišjo bonitetno oceno Francije pri AAA. Najvišjo oceno Francije je ohranila tudi agencija Fitch, tretja izmed vodilnih bonitetnih agencij. Nemčija je ob teh dogodkih pozvala k oblikovanju neodvisne evropske bonitetne agencije. Evropa mora pokazati, da se je sposobna zoperstaviti bonitetnim agencijam. Trgi komaj zadihajo, ko jih njihove ocene spet potisnejo v negotovost, je dejal nemški zunanji minister Guido Westerwelle. Donosnost slovenskih obveznic celo nekoliko upadla Znižanje slovenske bonitetne ocene sicer ni vplivalo na zahtevano donosnost slovenskih obveznic, saj je ta nekoliko upadla in je ob 12. uri znašala 7,10 odstotka, kar je pol odstotne točke manj kot v petek. Še vedno pa ostaja nad psihološko mejo sedmih odstotkov, ki jo je dosegla prejšnji teden in ki velja za tisto mejo, po kateri donosnost ne omogoča več vzdržnega zadolževanja. So se pa v ponedeljek zvišale zahtevane donosnosti na italijanske in španske desetletne obveznice. Povprečna obrestna mera na italijanske obveznice je bila ob 12. uri pri 6,43 odstotka v petek pri 6,28 odstotka, zahtevana donosnost na španske obveznice pa je znašala 5,16 odstotka v petek 5,07 odstotka. Donos do dospelosti nemških obveznic, ki veljajo za najvarnejše v Evropi, je medtem po podatkih NLB-ja ob 12. uri znašal 1,77 odstotka v petek pri 1,81 odstotka. Pribitek slovenskih na referenčne desetletne nemške obveznice je s tem znašal 5,33 odstotne točke, kar je 0,01 odstotne točke manj kot v petek.
|
neutral
|
7,648
|
Optimizem nemških vlagateljev kaže, da ni nevarnosti recesije Torek je prinesel nekaj spodbudnih makroekonomskih novic v Nemčiji se je razpoloženje vlagateljev občutno popravilo, kitajska gospodarska rast pa je bila višja od napovedi. Nemški indeks konjunkturnih pričakovanj Zew je januarja porasel kar za 32,2 točke in se z decembrskih minus 53,8 povzpel na minus 21,6 točke. S tem se je drugi najpomembnejši nemški makroekonomski kazalec izračunan na podlagi ankete med 300 analitiki in institucionalnimi vlagatelji zavihtel najvišje po juliju 2011. Delnice so se podražile, prav tako nafta 159-litrski sod lahke nafte se je učvrstil nad stotimi dolarji, evro pa je dosegel 1,278 dolarja. DAX porasel za skoraj dva odstotka Očitno je, da se bo v prihodnje pol leta nemška gospodarska rast stabilizirala, ne bo pa usahnila, kaj šele, da bi Nemčiji grozila recesija. Na lep popravek indeksa Zew je vplivala tudi Evropska centralna banka, ki je poslovnim bankam decembra omogočila poceni posojila, posledično pa sta se na obvezniških trgih pod veliko ugodnejšimi pogoji zadolžili tako Španija kot Italija. Frankfurtska borza je bila v torek v zelenih številkah, indeks DAX30 se je dopoldne povzpel za 1,8 odstotka in pri 6.334 točkah dosegel letošnji vrh. Finančne krivulje Obvezniški trgi so pravi pokazatelj stanja držav, ne bonitetne hiše. Te naj bi postale vedno manj pomembne. Avtomobilski sektor občutno navzgor Evropski delniški trgi so že v ponedeljek pridobili približno odstotek, potem ko je Francija uspešno prestala dražbo enoletnih zakladnih menic in obljubila 0,406-odstotne obresti, kar je manj kot na prejšnji dražbi 0,454 %. Največ so pridobile delnice avtomobilskih podjetij. Pri banki Goldman Sachs so ta sektor označil za privlačnega. Fiatove delnice so se povzpele za sedem odstotkov. Na Wall Streetu so v ponedeljek zaradi praznika počivali, tako da se delovni teden začenja s torkom. Rast kitajskega BDP-ja 8,9-odstotna Kitajsko gospodarstvo je imelo v zadnjem lanskem četrtletju najnižjo rast v zadnjih dveh letih in pol. Rast bruto domačega proizvoda je bila v primerjavi z istim obdobjem leto prej 8,9-odstotna, kar pa je vseeno nad pričakovanji ekonomistov 8,7 %. Kitajska ljudska banka bo tako lahko še naprej vodila ohlapno denarno politiko in verjetno poslovnim bankam znižala stopnjo obveznih rezerv. Vseeno naj bi bila letos kitajska rast najnižja v zadnjem desetletju. Tečaji delnic na Ljubljanski borzi INTEREUROPA +19,05 % 0,50 EUR TELEKOM +2,08 % 66,35 LUKA KOPER +1,97 % 7,25 MERCATOR +1,40 % 145,00 PETROL +0,06 % 161,10 NOVA KBM -0,03 % 3,01 KRKA -0,52 % 47,90 GORENJE -2,20 % 4,40 Telekom poskrbel za solidno rast indeksa SBI TOP Indeks SBI TOP 574 točk je v torek pridobil 0,39 odstotka tretja najvišja letošnja rast, čeprav so se najprometnejše Krkine delnice 960 tisoč evrov prometa pocenile za pol odstotka. Ob koncu je cena padla na 47,90 evra, kar je nov triletni minimum. V zadnjih šestih letih je bil tečaj Krke le enkrat nižji, in sicer 47,78 evra januarja 2008. S Telekomovimi delnicami je promet presegel 100 tisoč evrov, cena pa je dosegla 67 evrov. V prvi kotaciji je ob 10 sklenjenih poslih za skoraj 20 odstotkov porasel tečaj Intereurope.
|
neutral
|
7,649
|
Intereuropine delnice poskočile za 40 odstotkov Evropske borze so dosegle skoraj polletni vrh, okreva tudi evro. Italija naj bi se izognila bankrotu, MDS pa želi občutno povečati posojilno zmožnost. Mednarodni denarni sklad bi rad svojo posojilno sposobnost povečal na tisoč milijard ameriških dolarjev, s čimer bi lažje pomagal državam, ki bi se znašle na robu zloma. Iz agencije Fitch je medtem prišla napoved enega izmed analitikov, da ne pričakuje bankrota Italije. Evro, ki je bil v petek v primerjavi z dolarjem na 19-mesečnem dnu, se je povzpel do 1,2845 dolarja. Dow Jones najvišje po avgustu Delniški trgi se zadnje dni dobro počutijo. Frankfurtski DAX30 6.350 točk se je do kosila zvišal za skoraj pol odstotka, newyorški Dow Jones 12.482 točk pa je v torek kljub pocenitvi bančnih delnic banka Citigroup je imela v zadnjem četrtletju 11 odstotkov manj dobička kot leto prej pridobil 60 točk in se povzpel najvišje po avgustu. Vzrok za rast je bil podatek o 8,9-odstotni kitajski gospodarski rasti v zadnjem četrtletju. Finančne krivulje Po enajstletnem bikovskem trendu je treba biti zelo previden pri vlaganju v zlato, svetuje Igor Erker. S & P-jev rez ocen že vračunan v cene Zanimivo je, da se delniški trgi ta teden niso negativno odzvali na S & P-jevo znižanje bonitetnih ocen devetih evropskih držav To je nekoliko v nasprotju s pričakovanji, toda vse kaže, da je bilo to že vračunano v cene obveznic in delnic, saj so pri S & P že prej napovedali, kaj bodo storili. Za političen proces v Evropi bi bilo bolj sprejemljivo, če bi S & P znižal bonitetne ocene vsem evropskim državam. Na ta način je namreč začrtal mejo med jedrom in mehko zunanjostjo, ki pa je nekoliko drugačna, kot je bila do zdaj percepcija medijev in tudi ljudi, je za MMC povedal Peter Jenčič Alta skladi. ECB preprečil oz. preložil krizo Večkrat smo tudi pri nas slišali komentar, da se moramo usesti na francosko-nemški vlak, a zdi se, da je vsaj na načelni ravni S & P od nemške lokomotive odklopil francoski vagon. Tako dojemanje stanja je skupaj z zniževanjem zahtevane donosnosti za nemški dolg kratkovidno in napačno, saj ne upošteva realnosti, to je, da smo vsi v Evropi na istem čolnu. Za optimizem vlagateljev so poskrbeli pri ECB-ju, saj so z omogočanjem poceni financiranja evropskih bank preprečili oz. za nekaj časa preložili bančno krizo, hkrati pa vplivali na to, da smo zdaj priča seriji uspešnih izdaj obveznic evropskih držav. Voditelji bodo naredili vse, da preprečijo črn scenarij Letošnje leto je glede tega, koliko bodo morale evropske države refinancirati, še posebej zahtevno, zato je dober začetek leta kar ohrabrujoč. Na drugi strani pa danes lahko preberemo novico, da MDS predlaga povečanje virov za pomoč državam za tisoč milijard dolarjev. S takimi napovedmi se veča verjetnost, da bodo svetovni voditelji in države naredili vse, da se prepreči najhujše, je še povedal Peter Jenčič. Tečaji delnic na Ljubljanski borzi INTEREUROPA +40,00 % 0,70 EUR MERCATOR +2,07 % 148,00 KRKA +0,52 % 48,15 NOVA KBM +0,33 % 3,02 PETROL +0,12 % 161,30 TELEKOM +0,08 % 66,40 LUKA KOPER -1,37 % 7,151 GORENJE -2,27 % 4,30 Tečaj Intereurope se je v kratkem času podvojil Na Ljubljanski borzi je bila sreda pozitivna, le Gorenjeve delnice so že drugi dan zapored na dnu tečajnice. Indeks SBI TOP 578 točk se je zvišal za dve tretjini odstotka, toda ob zelo nizkem prometu. S Krkinimi delnicami ga je bilo za 182 tisoč evrov, tečaj pa vendarle ni padel na šestletno dno. Posli so se sklepali med 47,9 in 48,3 evra. Dva odstotka dražje so Mercatorjeve delnice, s katerimi pa je bilo le za dva tisoč evrov prometa. Tečaj Intereuropinih delnic se je v manj kot dveh tednih več kot podvojil, saj se je z 0,33 povzpel na 0,70 centa. Toda ta rast je povsem nepomembna, saj so bile delnice v zlatih časih vredne 50 evrov. Tokrat je bilo sklenjenih 17 poslov v skupni vrednosti 10 tisoč evrov.
|
neutral
|
7,650
|
Bančne delnice nadaljujejo pot navzgor Finančni trgi spet napeto spremljajo dogajanje v Atenah, kjer od srede potekajo dogovori o odpisu grškega dolga. Napredek je, rešitve še ni. Pogajanja med grško vlado in strokovnjaki, ki zastopajo interese bank in preostalih zasebnih vlagateljev, imetnikov grških obveznic, naj bi dosegla točko, ko zasebni upniki nočejo več popuščati. Če dogovora ne bo, so lahko posledice za svetovno gospodarstvo nepredvidljive. Atene do marca potrebujejo novo denarno pomoč, da bi se izognile bankrotu. Časa zmanjkuje, bilo bi zelo dobrodošlo, če bi bila zgodba končana do začetka današnjega dvodnevnega zasedanja finančnih ministrov evrskega območja. Bančne delnice spet zelo iskane Delnice na evropskih borzah so se na začetku ponedeljkovega trgovanja pocenile, vendar so bile sredi dneva že v plusu in so tudi dan končale pozitivno. Spet so bile v ospredju finančne delnice. Zlasti francoski banki Societe Generale in Credit Agrikole sta bili iskani, saj sta si od Evropske centralne banke sposodili dovolj denarja skupaj 107 milijard evrov, da sta s tem pokrili vse letošnje potrebe po refinanciranju. Poleg tega naj bi se Francija in Nemčija zavzemali, da nova bančna regulativa Basel III ne bi bila tako stroga. Bencin spet dražji Evro je prebil mejo 1,30 dolarja, zlato pa je doseglo najvišjo vrednost v zadnjih šestih tednih in se povzpelo nad 1.675 dolarjev. Še vedno pa je zlato 13 odstotkov pod septembrsko rekordno vrednostjo, ko je doseglo 1.920 dolarjev. Cena nafte vrste brent je slabih 111 dolarjev, za 159-litrski sod ameriške lahke nafte pa je treba plačati nekaj manj kot sto dolarjev. V Sloveniji se bo bencin opolnoči spet podražil, za liter kurilnega olja pa bo treba prvič plačati več kot en evro, kar je četrtino več kot v istem lanskem obdobju. Tečaji delnic na Ljubljanski borzi INTEREUROPA +10,92 % 1,32 EUR LUKA KOPER +4,33 % 7,71 NOVA KBM +4,30 % 3,15 PETROL +1,19 166,05 KRKA +0,41 % 49,00 GORENJE -0,00 4,20 TELEKOM -0,89 % 67,00 MERCATOR -4,11 % 140,00 Mercator izgubil štiri odstotke Indeks SBI TOP 577 točk, ki je v prejšnjem tednu pridobil 1,62 odstotka, se je za uvod v nov teden znižal za pol odstotka, čeprav so se v prvi kotaciji pocenile le Telekomove in Mercatorjeve delnice. Zlasti Mercatorjeve so opazno zdrsnile, najnižji posli so se sklepali pri 140 evrih. Še največ prometa, 191 tisoč evrov, je bilo s Krkinimi delnicami, ki so nihale med 48,50 in 49,90 evra. Intereuropa je nadaljevala divjo rast in se povzpela na 1,40 evra. Na začetku leta je bil njen tečaj le tretjino evra.
|
neutral
|
7,651
|
Tajnikar Letošnji deficit bi bilo treba odpraviti v celoti 800 milijonov je premalo, da bi se preprečilo zadolževanje države, in preveč, da ne bi bilo treba posegati v osebne prejemke, je za MMC načrte desne sredine o rebalansu proračuna komentiral ekonomist Maks Tajnikar. Koalicijska pogodba SDS-a, Liste Virant, SLS-a, DeSUS-a in NSi-ja med drugim namreč prinaša rebalans proračuna, ki naj bi že letos prinesel 800 milijonov evrov prihranka. Po mnenju ekonomista Maksa Tajnikarja to ni mogoče, njegov kolega Bernard Brščič pa je prepričan, da je, a ne z ohranjanjem statusa quo. Treba bo zarezati v osebne prejemke Tajnikar o uspehu rebalansa dvomi, glede na to, da so osebni prejemki plače uslužbencev v javnem sektorju, socialne podpore, prispevki za pokojnine, zdravstvo 70 odstotkov državnega proračuna in da je preostali del zelo določen, kot so, recimo, obresti za posojilo in podobno. Ne predstavljam si, da je mogoče znotraj državnega proračuna dobiti teh 800 milijonov, ne da bi se zmanjšali osebni prejemki prebivalstva. 800 milijonov ni dovolj, da bi se država nehala zadolževati, po drugi strani pa je preveč, da bi lahko dosegli ta prihranek brez poseganja v osebne prejemke različnih slojev prebivalstva, ki imajo take ali drugačne prejemke iz državnega proračuna, je prepričan Tajnikar. Tu mislim na javne uslužbence, na socialne podpore in transferje, na prispevek za pokojnine in zdravstvo. V to sfero bo treba zarezati, če bi hoteli imeti nad 800 milijonov prihrankov. Jaz sicer ne vidim, da bi se jih dalo dobiti zunaj. Kategorije, ki potem še ostanejo, so bolj ali manj določene in jih ni mogoče spreminjati. Tipičen tak dodatek je dodatek za obresti, je zatrdil. Tajnikar To ne bi bili stoletni ukrepi Spomnil je, da je že pred časom začel govoriti, da bi se morali v Sloveniji odločiti, da takoj, to pomeni v letošnjem letu, prekinemo deficit državnega proračuna in nadaljnje zadolževanje države. Ukrepi, ki bi jih za to potrebovali, so taki, da bi jih potrebovali leto ali dve. To niso stoletni ukrepi. To so ukrepi, ki jih danes potrebujemo, ker se ne smemo več dodatno zadolževati, saj nam to potem začne povečevati dodatke za obresti, je opozoril. Ne gre samo za ta celotni obseg dolga, ampak za obresti in za tip zadolžitve. Gre za problem obresti, ki izjemno hitro naraščajo. Tudi obrestne mere, ki jih mi dosegamo, izredno hitro naraščajo. Letošnji deficit bi bilo treba odpraviti v celoti, je še poudaril. Kje so rezerve? Brščič pa je pojasnil, kje so rezerve Rezerve so v institucionalnem ustroju ožje državne uprave in javnega sektorja. Treba bo vzeti v roke rdeč flomaster in pogledati institucionalno zgodovino zadnjih 20 let. Koliko agencij, svetov, inšpektoratov, tudi ministrstev in veleposlaništev je nastalo v teh dveh desetletjih? In že samo s črtanjem in ukinitvijo teh agencij, svetov itn., so mogoči znatni prihranki.
|
neutral
|
7,652
|
Vrednost evra tik pod 1,30 dolarja Ker v Grčiji še ni dogovora o prestrukturiranju dolga, so delnice na razvitih borzah padle, zlasti finančne, spet pa se je pojavila zlata mrzlica. V Atenah še vedno potekajo pogovori med grško vlado in zasebnimi upniki. Grčija ne bo dobila dodatnega svežnja pomoči EU-ja in IMF-a, če dogovora ne bo, s tem pa ne bo mogla odplačati 14 milijard evrov iz naslova obveznic, ki zapadejo čez slaba dva meseca. Finančni ministri medtem v Bruslju razpravljajo o novih načinih za rešitev iz krize, Mednarodni denarni sklad pa poziva k okrepitvi finančnega požarnega zidu za rešitev evrskega območja. Bančne delnice po strmi rasti spet navzdol Borzniki v Frankfurtu so danes z zanimanjem spremljali pogajanja o prestrukturiranju grškega dolga, čemur Nemci pravijo Schuldenrestrukturierungsverhandlungen. Beseda je podobno zapletena, kot je grška drama, strah pred nenadzorovanim zlomom pa je dopoldne indeks DAX30 poslal za več kot odstotek nižje, potem ko je bil v ponedeljek na najvišji vrednosti v zadnjih šestih mesecih. Bančne delnice, ki so letos občutno pridobivale, so spremenile smer. Tečaj Commerzbanke je padel za več kot šest odstotkov. Siemens razočaral tudi največje pesimiste Siemens, ki zaradi proizvodnje široke palete proizvodov velja za dobrega pokazatelja gospodarskega stanja, je imel v zadnjem četrtletju za 23 odstotkov manj dobička iz poslovanja osnovne dejavnosti bilo ga je za 1,60 milijard evrov, s čimer je zaostal celo za najbolj pesimističnimi pričakovanji. Delnice, ki so se v zadnje pol leta pocenile za 16 odstotkov ameriški konkurent General Electric je v tem obdobju pridobil šest odstotkov, so v torek zdrsnile za dodatne tri odstotke. Evro pod 1,30 dolarja Vrednost evra, ki se je v ponedeljek povzpela nad mejo 1,30 dolarja, je bila ob 16. uri 1,298 dolarja, cena zlata, ki je po hudem decembrskem popravku letos spet začela vidno naraščati, pa 1.665 dolarjev. Danes se začenja dvodnevni sestanek Zveznih rezerv. Revolucionarnih sklepov ni pričakovati, zanimivo je le to, da bo Fed prvič v zgodovini sporočil svoje napovedi glede ključne obrestne mere Fed funds. Ta je že dlje časa na ničelni ravni in tako naj bi ostalo vsaj še dobro leto.
|
negative
|
7,653
|
Sever Vse dražje gorivo skrbi prevoznike Ostra konkurenca v panogi transporta bo predvidoma zadržala zdajšnje cene, menijo v Združenju za promet pri GZS-ju. Gorivo se je je od januarja lani podražilo že za 12 odstotkov. Vse dražje gorivo skrbi avtoprevoznike, ki bi morali rasti slediti tudi z rastjo cen svojih storitev. Ker se je cena goriva od januarja lani do letošnjega leta zvišala že za 12 odstotkov - pri čemer je treba odbiti davek na dodano vrednost in vrnjeno trošarino - in gorivo predstavlja 28 odstotkov vseh stroškov, bi morali prevozniki svoje cene prevozov zvišati že za 3,42 odstotka meni predsednik Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije Robert Sever. Ostra konkurenca v panogi pa tudi večinska odsotnost klavzule o upoštevanju cene goriva v prevoznih pogodbah pa bosta po njegovem mnenju podražitve preprečila. Sever je do omenjenih podatkov prišel na podlagi tabele Mednarodnega združenja prevoznikov IRU, ki prikazuje, kakšen vpliv imajo odstotki zvišanja cen goriv na strukturo stroškov prevoza in za koliko bi moral prevoznik zaradi zvišanja cene goriva zvišati svojo prevoznino. Da bi slovenski prevozniki prevoznino zvišali za 3,42 odstotka, je zaradi konkurence po Severjevih besedah seveda težko pričakovati, zelo malo prevoznikov pa ima v svojih prevoznih pogodbah tudi klavzulo glede upoštevanja dviga cene goriva. Enako velja za prevoze potnikov, saj je vpliv cene goriva enak tudi pri njih, je dodal Sever. V koncesijski pogodbi za izvajanje gospodarske javne službe javnega linijskega prevoza potnikov je sicer upoštevana klavzula, ki opredeljuje odvisnost stroškovne cene prevoza od cene goriva, vendar pa je to stvar pogajanj z državo in odvisno od tega, koliko proračunskih sredstev za namene javnega potniškega prometa je na voljo. Klobasa o ustavljenih tovornjakih Precej ostri so zaradi zvišanja cen goriva v Sekciji za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Predsednik sekcije Andrej Klobasa poudarja, da bodo visoke cene goriva še dodatno poslabšale položaj avtoprevoznikov. Zaradi slabih pogojev poslovanja in pomanjkanja državne pomoči bodo avtoprevozniki lahko kmalu ustavili tovornjake , je ocenil.
|
negative
|
7,654
|
Protestniki postavili igluje med luksuznimi hoteli V švicarskem mestu Davos se začenja 42. srečanje Svetovnega gospodarskega foruma, na katerem se bodo posvetili predvsem iskanju novih modelov za globalno upravljanje. V Davosu letos pričakujejo rekordnih 2.600 udeležencev in med njimi voditelje 40 držav. Tudi tokratno letno srečanje bogatih in vplivnih bo potekalo v znamenju vnovične povečane negotovosti glede razvoja svetovnega gospodarstva. V središču tokratnih bojazni je dolžniška kriza v evrskem območju, kar se kaže tudi v izbiri prvega govornika na srečanju, ki bo letos nemška kanclerka Angela Merkel. Ustanovitelj foruma Klaus Schwab je pred srečanjem v Davosu dejal, da se kapitalistični sistem v trenutni različici ne prilega več današnji realnosti , zato je pozval k razmisleku o novih modelih odločanja. Globoko verjamem v svobodni trg, a ta mora služiti družbi. V preteklih letih smo pri tem grešili, je poudaril. Protestniki ubrali drugačen pristop Letos bo udeležba v Davosu najmočnejša doslej in organizatorji pričakujejo 2.600 udeležencev, med katerimi bodo vsi finančni ministri skupine sedmih industrijsko najbolj razvitih držav in 18 vodilnih guvernerjev centralnih bank. Zadnja leta so forum spremljali različni protesti in švicarska policija je Davos za nekaj dni hermetično zaprla. Letos želijo organizatorji protestnikom ponuditi roko in jim dovoliti prisotnost ob in celo na srečanju. Protestniki so tokrat ubrali nekoliko drugačen pristop. Pripadniki gibanja Okupiraj so se odločili med luksuznimi hoteli postaviti taborišče iz iglujev, kjer bodo opozarjali na težave današnjega sveta in nepravičnost kapitalističnega sistema.
|
neutral
|
7,655
|
Gospodarska dejavnost se je že v lanskem drugem polletju hitro umirjala Umar je močno znižal napoved gospodarske rasti za Slovenijo, ker so se poslabšala tudi pričakovanja o gibanju gospodarske dejavnosti v mednarodnem okolju. Rast bruto domačega proizvoda je v letu 2011 znašala 0,5 odstotka, letos se nam obeta 0,2-odstotno povečanje, prihodnje leto pa naj bi se rast povzpela do dveh odstotkov. Od jesenske napovedi so se pričakovanja o gibanju gospodarske dejavnosti v mednarodnem okolju močno poslabšala, pojasnjujejo v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj. Zaostrile so se tudi razmere na mednarodnih finančnih trgih, kar se odraža v rasti cene zadolževanja za vse več držav evrskega območja in v vse težji dostopnosti do virov financiranja držav in poslovnih osebkov. Slabše tudi razmere na trgu dela Hkrati zadnji razpoložljivi podatki za Slovenijo kažejo, da se je gospodarska dejavnost že v lanskem drugem polletju umirjala hitreje od pričakovanj. Spremembe v mednarodnem okolju pa se bodo najbolj odrazile v počasnejši rasti izvoza, kar bo poleg še naprej zaostrenih finančnih razmer vplivalo tudi na rast naložb, ki bo nižja od jesenske napovedi. Takšno gospodarsko okolje bo vplivalo tudi na razmere na trgu dela, ki se bodo v tem letu še poslabšale, zasebna potrošnja pa se bo zmanjšala. Stopnja inflacije naj bi v prihodnjih dveh letih ne presegla 1,8 odstotka.
|
neutral
|
7,656
|
Deemelj Poročilo vsebuje napačne trditve Revizija vodenja nekaterih poslov Telekoma v zadnjih letih je pokazala, da so pri njih nastale škode, katerih ocenjena vrednost gre v milijone evrov. Paradržavna sklada Kad in Sod, ki imata skupaj v lasti petino Telekoma Slovenije, sta zahtevala, da se raziščejo Telekomovi prevzemi v Sloveniji in tujini, nakupi in prodaje nepremičnin ter tudi večja vlaganja. Revizorska družba Deloitte revizija je v posebni reviziji ugotovila, da je pri nakupu 75-odstotnega deleža družbe Ipko na Kosovu nastala ocenjena minimalna škoda za 3,86 milijona evrov. Škodo, ki je nastala pri prodaji deleža družbe Ipko družbi Factor banka in izvršitvi dogovorjene opcije, pa ocenjujejo na 8,34 milijona evrov. Ocenjena minimalna škoda pri nakupu družbe AOL, znaša 1,65 milijona evrov, ocenjena minimalna škoda pri nakupu slovenske družbe Najdi.si pa 0,47 milijona evrov. Pri nakupu družbe On.net v Makedoniji so revizorji ugotovili, da ni bil voden dovolj transparentno, vendar pa škoda pri tem ni nastala. Pri investicijskih vlaganjih je 31. decembra 2011 znašala 7,08 milijona evrov, medtem ko naj bi pri dajanju posojil nastala škoda za okrog 40.000 evrov. Nadzorniki so poročilo revizije obravnavali v sredo in sporočili, da bo o njem razpravljala tudi skupščina, ki bo predvidoma 7. marca. Poročilo vsebuje napačne trditve Nad objavljenimi ugotovitvami nekdanji predsednik Telekomove uprave Bojan Dremelj ni presenečen. Kot pravi, je ta povzetek posebnega revizijskega poročila v popolnem nasprotju s tistim, ki ga je posebni revizor podpisal in oddal z datumom 7. decembra 2011. To po Dremljevih besedah potrjuje njegovo že pred tedni podano izjavo, da je nadzorni svet zahteval spremembe že podpisanega poročila. Dodaja, da že prvotno revizorjevo poročilo vsebuje množico napačnih trditev, ki jih bodo skupaj z dodatnimi navedbami v novi različici argumentirano zavrnili kot neutemeljene. Povzročitev kakršnekoli škode pa odločno zavračajo. Čudi nas, da je mednarodna revizijska hiša podlegla pritiskom enega izmed revidirancev, saj je bil tudi aktualni nadzorni svet Telekoma Slovenije predmet revizije za obdobje dveh od petih let, in na njihovo pritiske spremenila poročilo, je še dejal.
|
negative
|
7,657
|
Srebro je januarja poskočilo za 20 odstotkov Delnice kupujejo le najpogumnejši špekulantje, ki se zavedajo, da bo letošnje leto težko, je dogajanje na Ljubljanski borzi opisal borzni posrednik pri Abanki Tomislav Apollonio. Vse od finančne krize leta 2008 slovenski delniški trg tone nižje in nižje, likvidnosti pa ni nikakršne. Dolgoročni vlagatelji kupujejo podjetja, ki imajo zdrave denarne tokove in ki niso zadolžena. Pri nas je svetla izjema le Krka. Vzajemni skladi, ki so ponavadi pomemben igralec na trgu, bodo dejavneje kupovali šele takrat, ko se bo nakazoval konec krize oziroma se bodo dobički začeli povečevati, je povedal Apollonio, ki pa je ta teden le videl nekaj svetlih točk Po rasti so bile v ospredju delnice Petrola in Telekoma. Razlog je verjetno ta, da bo država poskušala polniti proračun z dividendami. Vlagatelji se tako nadejajo visokih dividend. Tečaji delnic na Ljubljanski borzi TELEKOM +3,00 % 72,00 EUR PETROL +2,40 % 171,00 GORENJE +0,96 % 4,099 MERCATOR -0,79 % 138,90 KRKA -0,18 % 49,71 NOVA KBM -0,32 % 3,11 INTEREUROPA +1,97 % 0,673 LUKA KOPER -4,76 % 8,00 Frankfurt na polletnem vrhu Frankfurtski DAX30 se je v petek povzpel za pol odstotka in pri 6.574 točkah dosegel nov polletni vrh. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.052 točk je po več kot enoodstotni četrtkovi rasti dopoldne prav tako pridobival in se mu nasmiha šesti zaporedni teden rasti. Danes je sicer opaziti, da vlagatelji prodajajo ciklične delnice in kupujejo delnice defenzivnih sektorjev. Na negativni strani so banke. Pri JP Morganu so slabše ovrednotili francoski banki BNP Paribas in Credit Agricole. Evro je v primerjavi z dolarjem na pettedenskem vrhu 1,315 dolarja, zlato pa se zaradi napovedi ameriške centralne banke, da bo obrestna mera Fed funds predvidoma do konca leta 2014 na ničelni ravni, še naprej dobro drži. Cena je nad 1.720 dolarji, to pa je okrog 10 odstotkov več kot ob začetku leta 2012. Srebro je januarja poskočilo za 20 odstotkov. Donos portugalske obveznice 15 % Razviti delniški trgi so letos dolžniško krizo potisnili v ozadje, vendar se lahko vse hitro spremeni. V Grčiji še vedno ni dogovora med vlado in zasebnimi upniki o odpisu dolga, medtem pa v vedno večje brezno tone Portugalska. Donos 10-letne obveznice je dosegel že 15 odstotkov, potem ko je pred dvema tednoma agencija S & P Portugalski za dve stopnji znižala kreditno oceno. Pol nižja je, na primer, zahtevana donosnost irskih obveznic, ki je v tem dvotedenskem obdobju padla najnižje v več kot letu dni. Še bolj zaskrbljujoč je podatek, da so donosi dveletnih 16,7 % in petletnih 20 % obveznic višji, kar je okusila tudi Grčija, preden je lani zaprosila za drugi paket pomoči. Spomnimo - Irska je maja 2005 dobila 78 milijard evrov pomoči.
|
neutral
|
7,658
|
Država pred prejemom drugega paketa pomoči 130 milijard evrov Nemški predlog, da bi imela EU možnost veta na grške odločitve o sprejemu njenih davkov in porabe, je močno razjezil grške uradnike. Evropski komisar za proračun in finančno načrtovanje Janusz Lewandowski bi tako imel možnost veta na sprejem morebitnih ukrepov glede grškega proračuna, če ta ne bi bil v skladu s cilji, ki so jim jih zastavili mednarodni upniki. Grčija bi se morala tudi zavezati k odplačilu dolga, preden bi se znova zadolžila. Grška vlada namreč vztraja pri ohranitvi nadzora nad svojim proračunom. A če bo Grčija hotela prejeti nov paket evropske pomoči, ne bo imela veliko izbire. Če ne drugega, mora čim prej z zasebnimi upniki sprejeti dogovor o odpisu dolga. Le na ta način bo dobila naslednji obrok posojila, ki ga potrebuje za odplačilo obveznic, ki zapadejo marca. Če Grčija ne bo mogla poplačati dolgov, bodo Atene prisiljene v nenadzorovani stečaj. Zasebni upniki naj bi tako dobili 50 odstotkov nominalne vrednosti grških obveznic, namreč v zameno za denarno izplačilo in nove obveznice. Takšna zamenjava bi Grčijo olajšala za 100 milijard evrov od skupno 350 milijard dolga. Grčija je obljubila, da bo v zameno za prvi paket denarne pomoči ostro zarezala v javno porabo, kar bi morala storiti z zmanjšanjem pokojnin in plač v javnem sektorju. Država še do konca lanskega leta tega ni storila, zaradi česar se njen proračunski primanjkljaj v letu 2011 še zvišal.
|
negative
|
7,659
|
NLB napoveduje odpoklic posojil Laškemu Delničarji Pivovarne Laško so zavrnili vse tri predloge dokapitalizacije družbe. Podprli so oblikovanje pogodbenega koncerna, čemur nasprotuje NLB, ki je napovedal odpoklic vseh posojil družbi. Svoj predlog dokapitalizacije so delničarjem prisotnega je bilo 78,29 t. i. kapitala ponudili uprava, Kad in družba KS Naložbe. Uprava Laškega je predlagala povečanje osnovnega kapitala z največ 36,5 milijona na največ 73 milijonov evrov. Po predlogu Kapitalske družbe Kad, ki je 7,06-odstotni lastnik Laškega, bi družbo dokapitalizirali v višini do 18,2 milijona evrov, predlog družbe KS Naložbe pa je bil, da se dokapitalizacijo izvede v treh in ne le v dveh krogih. Laško bi obvladovalo Union in Radensko Delničarji so vse tri predloge zavrnili, podali pa so soglasje k oblikovanju pogodbenega koncerna, ki predvideva, spremembo statusov Pivovarne Union in Radenske, ki bi postali odvisni družbi, ki bi ju obvladovala Pivovarna Laško. NLB grozi z odpoklicem posojil Največja upnica in največja lastnica Laškega Nova Ljubljanska banka temu predlogu nasprotuje. Njen zastopnik Stojan Zdolšek je v imenu banke povedal, da NLB predlogu ustanovitve koncerna nasprotuje in da bo, če se bo to zgodilo, odpoklical vsa posojila, ki jih je odobril Pivovarni Laško.
|
negative
|
7,660
|
Uradni dogovor z bankami pričakujejo v kratkem Pogovori Primorja in bank upnic o reprogramu finančnih obveznosti po oceni vodstva potekajo v pozitivnem vzdušju in so usmerjeni k zagotovitvi pogojev za obstoj Primorja. Banke upnice so v zaključni fazi usklajevanja stališč do predloga sanacijskega programa skupine Primorje, so sporočili iz Primorja. Uradnega in končnega odgovora bank upnic vodstvo družbe sicer še ni prejelo, ga pa pričakuje v kratkem. Primorje vodi tudi pogajanja z nebančnimi upniki Iz končnega odgovora bodo razvidni tudi pogoji, ki jih za svoj prispevek k sanaciji družbe drugim deležnikom postavljajo banke. Vodstvo Primorja pa hkrati vodi tudi pogovore z nebančnimi upniki. Trenutno poteka drugi krog pogajanj z manjšimi upniki, pogoji, ponujeni v prvem krogu pogajanj, so se po njihovih pojasnilih zdaj bistveno izboljšali. Zdajšnji dogovor tako predvideva 75-odstotno poplačilo obveznosti v treh letih, večina upnikov pa ga sprejema z razumevanjem in ga tudi podpiše. Končni rezultati pogajanj do konca februarja? Doslej je Primorje prejelo šest uradnih potrditev večjih in strateških upnikov glede njihovega strinjanja z dogovorom o konverziji terjatev v kapital, med katerimi sta največji družbi Salonit in Terra RB. Skupna vrednost sklenjenih dogovorov je 3,4 milijona evrov. To ocenjujemo kot velik uspeh in izraz zaupanja v prizadevanje vodstva Primorja, so izpostavili. Odziv med srednje velikimi upniki na predlagano 75-odstotno poplačilo v treh letih je prav tako naletel na dober odziv, stanje podpisanih dogovorov se dnevno povečuje. Končni rezultati pogajanj bodo predvidoma znani do konca prihodnjega meseca, so še sporočili iz Primorja.
|
positive
|
7,661
|
Januarja so se vodilni indeksi zvišali za povprečno 5 % Grški premier je sporočil, da je v pogajanjih o odpisu dolga z zasebnimi upniki opaziti precejšen napredek, kar je navzgor obrnilo krivulje na finančnih trgih. Dogovor med grško vlado in zasebnimi upniki naj bi bil sklenjen do konca tedna, kar bo prvi korak do novega posojila, ki ga Atene potrebujejo za poplačilo obveznic, ki zapadejo marca. Vrednost evra se je povzpela nad 1,32 dolarja, vodilni evropski delniški indeksi, ki so v ponedeljek v povprečju zdrsnili na dvotedensko dno, pa so pridobili tudi več kot odstotek. Januar bo, kot kaže, res donosen mesec, saj je indeks MSCI, ki meri predstavo največjih svetovnih družb, trenutno za skoraj šest odstotkov v plusu. Finančne krivulje Sentiment pri trgovanju z delnicami zlatih rudnikov je relativno pesimističen, tako da vlagatelji v prihodnje očitno pričakujejo nižje cene zlata. Portugalski grozi grški scenarij Pravega vzroka za optimizem sicer ni, saj naj bi šla po grški poti tudi Portugalska. Donos njene desetletne obveznice je poskočil nad 17 odstotkov donos primerljive slovenske obveznice je medtem padel pod 6,50 odstotka in vedno več je ugibanja, ali ne bo vlada v Lizboni prisiljena zaprositi za nov sveženj pomoči, upniki pa, podobno kot v grškem primeru, sprejeti z delnim odpisom dolgov. Tudi makroekonomske novice niso prav spodbudne. Nemška prodaja na drobno je decembra nepričakovano padla, prav tako je v Franciji predbožična prodaja nazadovala. SBI TOP dosegel najvišjo letošnjo vrednost Na Ljubljanski borzi je v zadnjih minutah indeks SBI TOP občutno porasel in dan končal z 1,39-odstotnim pribitkom. S tem je postavil najvišjo letošnjo vrednost 597 točk. Toda promet je še vedno nizek. Za 367 tisoč evrov ga je bilo s Krkinimi delnicami, ki so se tokrat pogumneje povzpele nad 50 evrov in bile na koncu vredne 50,5 evra. Več kot štiriodstotna rast je uspela Mercatorju dnevni vrh pri 145,7 evra in Gorenju 4,19 evra. Tečaji delnic na Ljubljanski borzi LUKA KOPER +6,25 % 8,50 EUR GORENJE +4,44 % 4,19 MERCATOR +4,07 % 145,70 ZAV. TRIGLAV +2,85 % 10,82 KRKA +1,17 % 50,50 TELEKOM +0,70 % 72,00 PETROL -0,58 % 170,00 NOVA KBM -1,26 % 3,135 Zavrnjen predlog o dokapitalizaciji Tečaj Pivovarne Laško je ostal skoraj nespremenjen pri 9,52 evra. Delničarji Pivovarne Laško, ki je močno prezadolžena letno plačuje 25 milijonov evrov obresti na ponedeljkovi skupščini niso sprejeli predloga za dokapitalizacijo. Skupščina je le soglašala s preoblikovanjem skupine v pogodbeni koncern, čeprav je temu nasprotovala Nova Ljubljanska banka. Delničarji pozivajo banke, naj marca reprogramirajo posojila. Druge možnosti za povečanje kapitala Zdelo bi se mi skrajno nepošteno, če banke tega ne bodo storile, čeprav nova posojila nič ne rešijo na dolgi rok, je za Radio Slovenija povedal analitik Simon Mastnak, medtem ko Matej Tomažin meni, da bi lahko uprava pripravila tudi kakšen nov scenarij Lahko razišče druge možnosti. Na primer da dokapitalizacija podjetja ne bi potekala z izdajo novih delnic, ampak z izdajo obveznic ali zamenljivih obveznic za lastniški kapital.
|
neutral
|
7,662
|
Delavci in vodstvo čaka na razglasitev stečaja Zaposleni v Gradbincu GIP, ki so nazadnje prejeli del novembrske plače, so začeli stavkati, saj brez plačila in povrnitve stroškov v tem mrazu ne morejo več delati. Mislim, da je današnji dan začetek konca Gradbinca, je na jutranjem zboru delavcev v gradbenem obratu na Polici pri Naklem dejala pravna zaupnica iz Sveta gorenjskih sindikatov Nežka Bozovičar. Pojasnila je, da stavkajoči delavci zahtevajo plačilo razlike novembrske plače, celotno decembrsko plačo in dela regresa za preteklo leto. Vendar si skoraj ne morejo obetati, da bi prezadolženo podjetje te zahteve lahko izpolnilo. Pretekli teden je namreč vodstvo družbe na Kranjsko okrožno sodišče skoraj sočasno z napovedjo stavke vložilo predlog za stečaj. Vsi čakajo le sklep sodišča o stečaju V tem trenutku tako vsi pričakujemo le sklep sodišča o začetku stečajnega postopka, je pojasnila Bozovičarjeva in presodila, da bi bil lahko stečaj oklican kmalu, morda že v tem tednu. Delavci pa bodo stavkali do začetka stečaja, v katerem bi bili potem pripravljeni naprej delati, saj bi jim bilo zagotovljeno celotno plačilo iz stečajne mase. S stavko želimo opozoriti predvsem na to, da delavci v takih razmerah ne morejo več delati. Temperature zunaj so nižje od 15 stopinj pod ničlo, na gradbiščih so delali brez prehrane ter brez povračila stroškov za prevoze in v takih razmerah enostavno ne želijo in ne morejo delati naprej, je poudarila sindikalistka. Veliko zaposlenih zadnje tedne doma Veliko izmed 96 zaposlenih v Gradbincu GIP je bilo sicer v zadnjih tednih doma, saj izkoriščajo presežek ur ali pa dopust. Tisti, ki imajo to možnost, se tudi stavke niso udeležili. V ogrevanih prostorih gradbenega obrata na Polici pa se je zbralo okrog 30 delavcev, ki so delali v betonarni in železokrivnici in bodo tako vsaj na toplem pričakali začetek stečaja. Glede na to, da so delavci že toliko časa brez prihodkov, mislim, da je v interesu vseh, da se stvari čim prej razpletejo in delavci čim prej pridejo vsaj do nadomestil zavoda za zaposlovanje in do sredstev, ki jih zagotavlja jamstveni sklad, je dejala Bozovičarjeva in dodala, da je v tem trenutku stečaj verjetno najboljša varianta, da delavci vendarle dobijo nekaj sredstev za preživetje. Gradbinec GIP je sicer že dlje časa v težkem finančnem položaju in zamuja pri izplačilu plač. Sindikat je zato že večkrat grozil s stavko, vendar je doslej vodstvu vedno uspelo zbrati sredstva, da je poravnalo vsaj minimalni del plače in so delavci stavko odložili. Nazadnje so se o stavki pogovarjali v začetku januarja, ko jim je podjetje nato zagotovilo plačilo minimalne novembrske plače. Primorje brez obrazložitve za stečaj Z vodstvom Primorja, katere hčerinska družba je Kranjski Gradbinec GIP, so se delavci nato dogovorili, da počakajo dva tedna, vodstvo pa se medtem odloči, kakšna usoda čaka podjetje. Računali smo na pripojitev družbe k Primorju ali pa morda prisilno poravnavo, na koncu se je predsednica upravnega odbora Primorja Marjana Novak brez obrazložitve odločila za stečaj, je pojasnil predsednik sindikata v Gradbincu Milan Borkovič. V Primorju pojasnjujejo, da se je vodstvo Gradbinca za vložitev stečaja odločilo zaradi izjemno težkega finančnega stanja družbe.
|
negative
|
7,663
|
Predlog zakona naj bi podpisali tudi poslanci Liste Virant Tokrat je prvopodpisani pod predlog zakona, s katerim bi država jamčila za 440 milijonov evrov vredno posojilo, najeto pri EIB-ju, poslanec SD-ja Srečko Meh. Potem ko je DZ oktobra lani predlogu zakona o poroštvu za Teš 6 prižgal rdečo luč, je besedilo o poroštvu znova v parlamentarni proceduri. Meh je namreč prepričan, da je zdaj čas za odločitev. Koalicijski poslanci Mehu zatrdili, da podpirajo projekt Teš Verjamem, da je volja vseh parlamentarnih strank resna, tudi vsi so rekli, da bodo podprli izgradnjo šestega bloka, zdaj pa je čas, da se odločijo, je za STA pojasnil Meh, ki je predlog zakona, pod katerega so se podpisali še Jožef Kavtičnik Pozitivna Slovenija ter Mirko Brulc in Samo Bevk oba SD, v parlamentarno proceduro vložil v začetku meseca. Kot je dejal Meh, so pridobili tudi podpise poslancev iz Državljanske liste Gregorja Viranta. Mislim, da imamo že podpise tudi iz Virantove liste, tako da bomo imeli 23 podpisov, ki so potrebni za hitro obravnavo, je povedal in pojasnil, da lahko obravnavo izpeljejo, ko bodo imeli potrebne podpise. Meh se je o predlogu zakona, kot je povedal, sicer pogovarjal z vsemi koalicijskimi poslanci. Vsi so rekli, da podpirajo projekt Termoelektrarne Šoštanj Teš, problem pa je v načinu reševanja zapleta. Po njegovih pojasnilih koalicijski poslanci pravijo, da bodo na vlado prišli predstavniki HSE-ja, lastnika Teša, in da se bodo z njimi pogovarjali o načinu reševanja zapleta. Na vprašanje, ali je dobil zagotovilo za podporo predlogu zakona, pa je Meh odgovoril Če ga ni bilo lani, ga tudi zdaj ni. Teš je sicer pri EIB najel tudi 110 milijonov evrov posojila Po predlogu zakona bo premija, ki jo Teš plača za poroštvo državi, vsaj tako visoka, da bo ustrezala primerljivi poroštveni premiji, ki jo je mogoče najti na finančnih trgih. Če Teš ne bo poravnal svojih veljavnih in zapadlih obveznosti iz posojila, bi jih na pisni poziv Evropske investicijske banke EIB plačala država. Izdano poroštvo iz tega zakona pa bi se štelo v kvoto poroštev, določeno z zakonom, ki ureja izvrševanje državnega proračuna. Teš je sicer pri EIB najel tudi 110 milijonov evrov posojila, ki je zavarovan z bančno garancijo. Poleg tega je elektrarna za financiranje Teša 6, ki je zdaj ocenjen na 1,3 milijarde evrov, pridobila še 200 milijonov evrov posojila pri Evropski banki za obnovo in razvoj, ki sicer ni zahtevala državnega poroštva. Tretji člen poziva k razglasitvi moratorija na vse aktivnosti Skupnost aktivnih državljanov, ki so se poimenovali Tretji člen in ki so na svoji spletni strani objavili tudi peticijo k etični odločitvi o nadaljevanju gradnje Teša 6, je zato poslancem izročila poziv k razglasitvi moratorija na vse aktivnosti in odločanje o projektu. Poziv je v dobrem tednu podpisalo več kot 1100 državljanov. Z izročitvijo peticije skupnost aktivnih državljanov poslanke in poslance poziva, naj glasujejo proti sprejetju zakona o državnem poroštvu, so sporočili iz Tretjega člena. Poziv k sprejetju šestmesečnega moratorija na odločanje o projektu Teš 6 je na poslance naslovil tudi konzorcij 20 nevladnih organizacij, neparlamentarnih strank in društev, med drugim Greenpeace v Sloveniji, Umanotera, Slovenski E-forum, Ekologi brez meja, Focus, Inštitut za trajnostni razvoj in Stranka za trajnostni razvoj Slovenije, Stranka mladih - zeleni Evrope in Zares.
|
neutral
|
7,664
|
Jesenšek Morali bi uvesti celo tritedenske počitnice Slovenski smučarski centri s prvim delom letošnje sezone niso pretirano zadovoljni, najprej zaradi pomanjkanja snega, zdaj pa tudi zaradi zelo hladnega in vetrovnega vremena. Upajo, da jim bodo razmere do konca zime bolj naklonjene, od nove vlade pa pričakujejo, da bo že do prihodnjega leta šolske počitnice znova razdelila v vsaj dva tedna. Jesenšek Želimo si najmanj vrnitve na staro stanje Predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Srečko Jesenšek je za STA izrazil upanje o večjem razumu prihajajoče vlade, od katere pričakuje, da bo preučila ekonomske učinke celotnega gorskega turizma in ugotovila, kakšne neumnosti je počela dozdajšnja vlada na tem področju, na koncu pa tudi, da bo primerno ukrepala. Želimo si najmanj vrnitve na staro stanje, če pa pogledamo, kakšna je praksa v nekaterih sosednjih državah, kjer so počitnice razdeljene skoraj čez celotno zimo, bi morali uvesti celo tritedenske počitnice. Le na takšen način bo denar ostal doma in bo tudi država skozi davke imela kaj od tega, je dejal Jesenšek. Kranjskogorska smučišča so v letošnji sezoni začela obratovati 20 dni pozneje kot lani in do konca januarja naštela za 15 odstotkov manj smučarjev. Še posebej slab obisk je bil zaradi nizkih temperatur prve dni februarja. Močno pa se odraža tudi recesija, saj je dnevnih obiskovalcev malo. Gombočeva Drugje v Evropi države pomagajo gospodarstvu Klavdija Gomboc iz RTC Žičnic Kranjska Gora je izrazila upanje, da bo vlada pomagala turističnemu gospodarstvu vsaj tako, da bo znova uvedla dvotedenski, če ne celo tritedenski termin zimskih šolskih počitnic. Drugje v Evropi države pomagajo gospodarstvu. Tako so tudi v Španiji, kjer so do zdaj edini imeli počitnice v enem tednu, letos prešli na dva tedna, je izpostavila Gombočeva, ki pričakuje, da bo nova vlada vendarle spremenila pravilnik. Podobno razmišljajo tudi na Krvavcu, kjer so imeli lani v času počitniškega tedna sedem odstotkov boljši obisk, na teden, ko so bile v preteklosti prav tako počitnice, pa je bil obisk manjši kar za 55 odstotkov. Luka Vrančič iz RTC Krvavec upa, da so ti podatki, skupaj s podobnimi z drugih smučišč, dovolj zgovoren argument za pristojne organe in da bodo zimske šolske počitnice že v prihodnji sezoni znova deljene na dva tedna. Kovač verjame, da bo prevladal razum Na Golteh so po besedah direktorja Ernesta Kovača letos mešanih občutkov. Decembra je bila katastrofa, januarja je kazalo na boljši izkupiček, zadnje dneve pa je znova zelo slabo stanje zaradi močnega vetra, ki smučarje odvrača od obiska. Hotelski gostje so sicer pri njih, a pravega navdušenja nad smučarijo za zdaj ni. V času šolskih počitnic bodo zasedeni, proge so zasnežene, nekaj sob je še na razpolago, saj se ljudje očitno vse bolj odločajo tik pred zdajci in čakajo na morebitne akcijske ponudbe. Od nove vlade ne le, da pričakuje, ampak verjame, da bo prevladal razum, kar se tiče delitve šolskih počitnic na dva tedna, saj tudi šolniki po njegovem mnenju v združitvi počitnic na en teden ne vidijo prave koristi. Pintar Panika zaradi gneče neutemeljena Zima ni bila najbolj naklonjena niti štajerskim zimskim središčem. Kot je povedal Bojan Gerič iz Športnega centra Pohorje, še vedno pričakujejo uspešno sezono vse do aprila. Na šolske počitnice so se dobro pripravili, še vedno pa obžalujejo poenotenje termina na en sam teden. Vse okoliške države so šle na večtedenske počitnice, medtem ko bodo imeli na Pohorju znova velik izpad prihodkov. Ta znaša tudi do 400.000 evrov, ljudje pa odhajajo na smučanje v tujino, saj se želijo izogniti morebitni gneči. Prvi mož Unior Turizma Damjan Pintar je bil na Rogli najbolj zadovoljen z januarjem, ko so imeli bistveno boljše rezultate kot leto prej. V času šolskih počitnic bodo dobro zasedeni, a dodaja, da je panika zaradi morebitne prevelike gneče povsem neutemeljena. Ob tem pa vseeno dodaja, da bi kazalo znova razmisliti o vrnitvi dvotedenskih šolskih počitnic, morda celo, da bi jih raztegnili na tri tedne. V njihovi družbi imajo zaradi tega ukrepa okoli 100.000 evrov nižje prihodke, skupaj z drugimi ponudniki nočitvenih zmogljivosti pa je izguba znašala okoli 300.000 evrov. Na Kaninu od 15- do 20-odstotni izpad dohodkov Ker na Kaninu nimajo umetnega zasneževanja, so imeli v prvem delu smučarske sezone nekaj težav, tako da izpad prihodkov ocenjujejo na od 15 do 20 odstotkov. So pa precej bolj zadovoljni z nadaljevanjem sezone, saj so v decembru in januarju obratovali v večjem obsegu kot v preteklih letih, je povedala Maja Orel iz družbe ATC. Na Kaninu sicer črpajo predvsem iz bazena obiskovalcev zahodne Slovenije in zato zaradi enotnega termina zimskih počitnic ne računajo na tolikšen izpad dohodkov kot drugje. Kljub temu pa bi si tudi sami želeli, da bi nova vlada znova premislila o delitvi počitnic na dva termina, saj bi to zanje prav gotovo pomenilo še večji obisk.
|
negative
|
7,665
|
Oceno Aaa so ohranile le Avstrija, Velika Britanija, Francija Moodys je znižal kreditne ocene šestim članicam EU-ja. Sloveniji je padla z A1 na A2 z negativnim obetom. Znižanja nam vedno znova utemeljijo to, da ne reagiramo, na to pravi ekonomist Igor Masten. Znižane ocene naj bi izkazovale izpostavljenost rastočim finančnim in makroekonomskim tveganjem zaradi evropske dolžniške krize. Nižja bonitetna ocena Sloveniji z A1 na A2 napoveduje grožnje o novem znižanju ocene. Ključna razloga znižanja sta enaka kot za vse druge države, ki so doživele znižanje ocene, to pa sta nezanesljivost glede institucionalne reforme v območju evra in šibka makroekonomska napoved celotnega območja. Slovenske javne finance so izpostavljene morebitnim novim šokom, še posebej zaradi morebitne potrebe zagotavljanja dodatne podpore bančnemu sektorju. Razlog za znižanje ocene so tudi težave, s katerimi se Slovenija spoprijema kot majhno in odprto gospodarstvo zaradi šibke rasti v nekaterih ključnih trgovinskih partnericah Evrope. To prinaša bistveni izziv vladi pri uresničevanju srednjeročnih načrtov fiskalne konsolidacije. Masten Ukrepi nove vlade morajo biti hitri Nižja ocena kreditne sposobnosti pa se bo zdaj zrcalila tudi v dražjem zadolževanju Slovenije. In zakaj se nam ocena še znižuje? Po besedah profesorja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Igorja Mastena moramo primerjati znižanje ocen z našim odgovorom nanje. Znižanja nam vedno znova utemeljijo to, da ne reagiramo. Slovenija je na začetku krize občutila nadpovprečno velik padec, sledilo je podpovprečno okrevanje, zdaj pa prihaja spet do poslabšanja. To nikakor ni dobro in zato se ne smemo čuditi tem ocenam, je za MMC dejal Masten. Glede na to, da so bonitetne agencije kot enega izmed vzrokov za slabe napovedi slovenski kreditni sposobnosti pogosto omenjale tudi politično krizo, je zdaj novo izvoljena in operativna vlada vsekakor predpogoj za okrevanje. A ukrepi bodo morali biti hitri. Zdaj imamo finančnega ministra, od katerega lahko pričakujemo ukrepe. A imamo tudi že nekaj izkušenj z Janševo vlado iz preteklosti in upamo, da bo zaradi kriznih razmer zdaj obnašanje te vlade drugačno, je še dodal naš sogovornik. Ocena bo padala, dkoler ne uredimo razmer Sloveniji pa bo po mnenju predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Miliča bonitetna ocena padala vse dotlej, dokler ne bo obvladovala razmer. Tisti trenutek, ko bomo z nekimi ukrepi na področju reform, varčevanja, zagona novih investicij ... dokazali, da se stvari spreminjajo, bomo lahko optimisti in se bodo tudi bonitetne ocene Slovenije zelo hitro spremenile, je dejal. Nižjo oceno dal tudi S & P Spomnimo. Bonitetna hiša Standard & Poor s S & P je pred slabim mesecem znižala bonitetno oceno devetim evropskim državam, med njimi tudi Sloveniji. Bonitetno oceno ji je znižala za eno stopnjo, z AA- na A+. Še pred tem pa je 27. januarja Fitch bonitetno oceno Sloveniji znižal z AA- na A. Negativne napovedu tudi drugim državam Moodys je znižal oceno tudi Italiji, in sicer z A2 na A3, Malti z A2 na A3, Portugalski z Ba2 na Ba3, Slovaški z A1 na A2 in Španiji z A1 na A3. Vse omenjene države so dobile tudi negativne napovedi za oceno. Avstrija, Velika Britanija in Francija so ohranile oceno Aaa, vendar pa dobile negativne napovedi. Ministrstvo za finance krivi šibkost območja evra Na ministrstvu za finance znižanje ocene pripisujejo posledici ocene šibkosti območja evra, saj Slovenija kot majhno gospodarstvo deli usodo celotnega območja. Pri tem poudarjajo, da bo vlada v čim krajšem času sprejela ukrepe, ki bi ustavili padanje bonitetne ocene v prihodnje. Zagotovili bodo tudi vodenje politike, ki bo pripeljala do dviga ugleda Slovenije na mednarodnih finančnih trgih ter uvedla ukrepe za privabljanje investitorjev, razbremenila gospodarstvo ter zmanjšala javno porabo, poudarjajo na ministrstvu. Minister za gospodarski razvoj Radovan Žerjav pa je dejal, da je vlada že začela s potrebnimi ukrepi za izboljšanje bonitete.
|
negative
|
7,666
|
Moodys malce ohladil razpoloženje na evropskih trgih Kdor je pred tremi leti v Applove delnice vložil tisoč dolarjev, je njegov vložek danes vreden že 6.400 dolarjev. In zanimivo, delnice so še vedno - poceni. Applove delnice so v ponedeljek prvič presegle mejo 500 dolarjev. Pred pol leta so bile vredne 400 dolarjev, pred tremi leti pa jih je bilo mogoče kupiti za 78 dolarjev. Kljub vsemu pa rast delnice zaostaja za rastjo dobička. Če je delnica v zadnjih treh letih pridobila 540 odstotkov, se je dobiček v tem obdobju zvišal kar za 711 odstotkov. Applov P/E pod povprečjem trga Proizvajalec iPhonov, ki je pred kratkim po tržni kapitalizaciji prehitel naftnega velikana Exxon Mobila in postalo najvrednejše podjetje, ki kotira na borzi v New Yorku, je imel v zadnjem lanskem četrtletju kar 13 milijard dolarjev dobička. Delnica trenutno kotira pri le 12-kratniku pričakovanega dobička za leto 2012, medtem ko je povprečje v indeksu Nasdaq 18. Finančne krivulje Letošnje gibanje delniških trgov je zlovešče podobno tistemu z lanskega januarja in februarja. Dow Jones teden začel s plusom Na razvitih delniških trgih se je nov teden začel pozitivno, potem ko je grški parlament potrdil reforme, ki so nujne, če želijo Atene dobiti 130 milijard evrov pomoči in se izogniti kaosu. Dow Jones 12.883 točk se je zvišal za dve tretjini odstotka, od oktobra pa je za 25 odstotkov v plusu. Zlasti bančne delnice so zaželene. Tečaj Bank of Americe se je letos povzpel že za 50 odstotkov. Vrednost evra 1,32 dolarja Po spodbudnem ponedeljku je razpoloženje na borzah v nekoliko pokvarila agencija Moodys, ki je šestim evropskim državam znižala kreditno oceno, Španiji celo za dve stopnji. Francijo, Avstrijo in prvič tudi Veliko Britanijo je opozorila, da utegnejo izgubiti trojni A. Vodilne evropske borze so torkovo trgovanje začele v rdečem območju, Frankfurt pa je nato hitro zlezel nad izhodišče. Evro je bil ob 11. uri vreden 1,32 dolarja. ThyssenKrupp posloval z izgubo Vrednost indeksa DAX30 je 6.740 točk. Na negativni strani izstopa jeklarski velikan ThyssenKrupp. V zadnjem četrtletju je imel namreč kar 480 milijonov evrov izgube, kar je več od pričakovanj. Še lani je dobiček med 1. oktobrom in 31. decembrom znašal 101 milijon evrov. Delnice so zdrsnile za tri odstotke in so tako že dobrih 40 odstotkov oddaljene od maksimalne vrednosti v zadnjem letu. Na Japonskem še ohlapnejša denarna politika Japonska centralna banka se je odločila za vodenje še ohlapnejše denarne politike. Napovedala je višje odkupe državnih in podjetniških obveznic, namesto 55 tisoč milijard bo odkupila za 65 tisoč milijard jenov to je okrog 633 milijard evrov obveznic. Vrednost jena se je znižala, tokijski delniški indeks Nikkei pa se je zvišal za 0,6 odstotka in se povzpel nad 200-dnevno drseče povprečje. Tečaji delnic na Lj. borzi GORENJE +1,46 % 4,18 EUR PETROL +0,97 % 161,05 KRKA +0,17 % 51,60 TELEKOM +0,00 % 70,00 MERCATOR -0,79 % 125,00 LUKA KOPER -2,19 % 8,50 ZAV. TRIGLAV -2,64 % 10,32 NOVA KBM -2,87 % 3,011 Laško na koncu poskočilo na 10 evrov Ljubljanska borza še naprej životari. V torek je bilo največ prometa, 456 tisoč evrov, s Krkinimi delnicami, katerih cena je nihala med 51,35 in 51,80 evra. Delnice Nove KBM so padle na 3,01 evra. Indeks SBI TOP je ostal pri 568 točkah, kar je tik nad zgodovinskim dnom. V standardni kotaciji so delnice Pivovarne Laško po začetnem padcu na 8,51 evra okrevale in dosegle 10 evrov, kar pomeni 6,37-odstotno rast. Naslednji mesec bo sicer za pivovarno ključno, saj bo moralo za preživetje reprogramirati kredite, potem ko je prodaja Mercatorjevega večinskega deleža Agrokorju padla v vodo.
|
neutral
|
7,667
|
Optimizem na delniških trgih, v Ljubljani pa spet minus Guverner kitajske centralne banke je napovedal, da bo Kitajska še naprej kupovala obveznice evropskih držav, kar je dopoldne spodbudilo rast evropskih delniških indeksov. Največ, dober odstotek, sta pridobila osrednja indeksa v Frankfurtu in Parizu. Pomagala je tudi objava gospodarske rasti v zadnjem lanskem četrtletju. V Nemčiji je bruto domači proizvod v primerjavi s tretjim četrtletjem padel za 0,2 odstotka, medtem ko je v Franciji porasel za 0,2 odstotka. Obe številki sta boljši od pričakovanj. Evrsko območje je imelo v zadnjem četrtletju 0,3-odstotni padec BDP-ja. Gre za prvi zdrs gospodarske dejavnosti po več kot dveh letih, vendar je podatek boljši od napovedi. Večji optimizem nemških podjetnikov Včeraj je indeks zaupanja nemških podjetnikov ZEW dosegel desetmesečni vrh, saj je z januarskih minus 5,4 splezal na plus 21,6 točke. Spodbudno je bilo tudi današnje trgovanje v Tokiu. Nikkei 9.260 točk se je zvišal za dobra dva odstotka in dosegel polletni vrh. Pridobivala so zlasti izvozna podjetja, saj je po napovedi domače centralne banke, da bo vodila še ohlapnejšo denarno politiko, jen v primerjavi z dolarjem dosegel triinpolmesečno dno 78,67 jena za dolar. Finančne krivulje Spremenjena razmerja moči na svetovnih trgih v primerjavi z lani - namesto konservativnih podjetij blesti tehnologija, pa tudi manjša in srednja podjetja. Dow Jones skoraj nespremenjen V New Yorku v torek ni bilo posebnih sprememb. Indeks Dow Jones 12.878 točk se je zvišal za štiri točke, potem ko je bil večji del dneva v minusu. Ameriška prodaja na drobno je januarja v primerjavi z decembrom porasla za 0,4 odstotka, kar je pol manj od pričakovanj. Krivdo pripisujejo zlasti presenetljivemu 1,1-odstotnemu padcu prodaje avtomobilov. Danes o denarni pomoči Grčiji Kupci na Wall Streetu so bili ob koncu trgovanja pogumnejši, potem ko so iz Grčije prišle novice, da se bo vlada res zavezala k uresničevanju svežnja varčevalnih ukrepov. Danes se bodo finančni ministri evrskega območja na telefonski konferenci dogovorili o 130 milijardah evrov pomoči Grčiji. Vrednost evra je bila ob 11. uri 1,317 dolarja. Tečaji delnic na Lj. borzi GORENJE +2,87 % 4,30 EUR ZAV. TRIGLAV +2,71 % 10,60 LUKA KOPER +2,24 % 8,69 MERCATOR +0,08 % 125,10 KRKA -0,48 % 51,35 PETROL -0,59 % 160,10 TELEKOM -0,71 % 69,50 NOVA KBM -1,03 % 2,98 Delnice Nove KBM spet pod tremi evri Na Ljubljanski borzi je bila slika podobna kot v torek - na vrhu tečajnice je Gorenje s 416 tisoč evri najprometnejša delnica dneva, na dnu Nova KBM, ki je padla do 2,962 evra. Po le nekaj več kot mesecu dni vodenja banke je odstopil predsednik uprave Andrej Plos. Tečaj Krke je malenkost zdrsnil in znaša 51,50 evra. Indeks SBI TOP 563 točk se je znižal za tretjino odstotka. Še nikoli v šestletni zgodovini tega indeksa njegova zaključna vrednost ni bila tako nizka.
|
neutral
|
7,668
|
Neposredni dolg Nadškofije Maribor do bank skupaj s poroštvi znaša 25 milijonov evrov Stanje je sad preteklih odločitev, na katere ne moremo več vplivati. Odgovorni so bili takoj, ko je bilo mogoče, odstavljeni, s tem pa še ni rečeno, da ne bo ugotavljanja odgovornosti, trdijo v Nadškofiji Maribor. V mariborski nadškofiji so se odzvali na nekatere navedbe v medijih glede finančnega stanja v nadškofiji. Zavedamo se negativnih razsežnosti težkega gospodarskega stanja Nadškofije Maribor, ki se je še poslabšalo s stečajema družb Gospodarstvo Rast, d. o. o., in Zvon dva holding, d. d. Pri mnogih to stanje zbuja občutke jeze in željo, da se stvari razčistijo in pokažejo odgovorni. Zadnje leto je bil napor usmerjen predvsem v iskanje mogoče rešitve za nastalo situacijo, so zapisali. Zavedajoč se posledic, ki bi jih propad družb Gospodarstvo Rast, Zvon ena holding in Zvon dva holding imel za male delničarje in Nadškofijo Maribor, so, kot trdijo, poskušali narediti vse, kar je bilo v njihovi moči, da se to prepreči. Prizadetim malim delničarjem bi lahko bila škoda povrnjena le, če bi se sistem rešil, zato so po njihovih besedah vse napore vlagali v rešitev celotnega sistema. V ta namen so se srečali s predstavniki malih delničarjev in jim predstavili naše napore in predloge rešitev, ki so jih pripravili njihovi svetovalci. Žal teh predlogov vse banke niso sprejele, temveč so rešitev pogojevale z dokapitalizacijo, ki pa je nadškofija ni zmogla. Zato smo iskali vlagatelja, vendar se je žal postopek ustavil pri zahtevanih garancijah. Predstavnike malih delničarjev smo o teh korakih in naporih obveščali ter jim celo prepustili mesto v nadzornem svetu družbe Zvon ena holding, d. d. Zato je izjava njihovega predstavnika v včerajšnji oddaji Odmevi na RTV Slovenija, da smo se pogajali s figo v žepu, popolnoma neresnična. Zaradi stečaja družbe Gospodarstvo Rast, d. o. o., bi z rešitvijo družbe Zvon ena holding, d. d., pridobili mali delničarji in upniki družbe Gospodarstvo Rast, d. o. o., ne pa Nadškofija Maribor, opozarjajo. Rajko Stanković, predsednik društva Mali delničarji Slovenije, je namreč v Odmevih dejal Ko sta gospod Turnšek in Cvikl prevzela finance in nadškofijo, sta nas želela marca pomiriti, da bodo poiskali finančnega investitorja, ki bo pognal to mlinsko kolo in prinesel svež kapital. Prosili so nas, da naj ne zlivamo gnojnice po njih in naj ne iščemo odgovornih v tem trenutku, čeprav se je že takrat vedelo, kdo to so. Mi smo sprejeli sklep po posvetovanju z delničarji, da stopimo konstruktivno k reševanju, saj je vsaka prisilna poravnava boljša kot stečaj, v katerem ostanemo brez vsega lastništva. Na žalost se je izkazalo, kot da so imeli fige v žepu ali pa so odgovorni v Vatikanu poslali le gasilce požarov, da pomirijo javnost. Ni rečeno, da ne bo ugotavljanja odgovornosti Glede nekaterih drugih navedb v oddaji Odmevi so še poudarili, da nastalega položaja niso obžalovali samo v zadnjem pastirskem pismu, temveč že večkrat, še posebej ob zamenjavi v vodstvu nadškofije, lani na začetku februarja, nato na tiskovni konferenci SŠK-ja v Ljubljani, obžalovanje pa naj bi izrazil tudi nadškof tako rekoč v vseh intervjujih. Kot pravijo, so bile v Odmevih obveznosti družb v sistemu napačno predstavljene, saj je bila terjatev NLB-ja v višini 93 milijonov evrov zajeta tako pri družbi Gospodarstvo Rast, ki je za ta posojila dala poroštvo, kakor tudi pri družbi Zvon ena, ki je ta posojila dejansko najela, kar pomeni, da je v skupni vsoti ta terjatev upoštevana dvakrat. Neposredni dolg Nadškofije Maribor do bank upnic tako znaša 17,2 milijona evrov, skupaj s poroštvi pa 25 milijonov evrov. Nastala situacija je sad preteklih odločitev, na katere ne moremo več vplivati. Takratni odgovorni so bili takoj, ko je bilo to mogoče, odstavljeni, s tem pa še ni rečeno, da ne bo ugotavljanja odgovornosti. Najprej smo želeli narediti vse, da se situacija reši, če je mogoče, potem pa ugotavljati odgovornosti. Na žalost je naša finančna kriza sovpadla tudi s krizo v drugih deželah, tako je propadel velik napor, da v tujini najdemo potrebna sredstva za ponoven zagon sistema, so sklenili. Posamezniki škodoželjno želeli propad mariborske nadškofije Na sporočilo za javnost mariborske nadškofije so se že odzvali v društvu malih delničarjev. Velikokrat smo od marca 2011 dalje pa vse do prejšnjega meseca aktivno v Društvu Mali delničarji Slovenije Društvo MDS pozivali banke upnice, naj vam prisluhnejo, naj vam pridejo nasproti, saj smo verjeli naporom in obljubam patra Cvikla, da se bo pojavil finančni investitor ali pa svež denar, to upanje pa nam je začelo počasi ugašati z dnem konverzije terjatev na skupščinah Zvon 1 in 2 holdingov, saj smo vse bolj in bolj spoznavali, da smo delničarji, upniki in uprave družb ostajali sami, je zapisal Stanković. Kot trdi, so žal prišli do bridkega spoznanja, da je bil ves trud zaman zaradi določenih posameznikov tudi v vrstah nadškofije, ki, namesto da bi pomagali, so več kot očitno škodoželjno želeli propad mariborske nadškofije. Dodal je še, da v društvu pričakujejo epilog zgodbe tudi v obliki odškodninske odgovornosti.
|
negative
|
7,669
|
Jašovič NLB potrebuje 400-milijonsko dokapitalizacijo Skupina NLB je lani poslovala z 239 milijoni evrov izgube, medtem ko je matica pridelala levji delež, in sicer kar 233 milijonov evrov izgube. Izguba leta 2011 je tako presegla tisto, doseženo v letu 2010, so povedali na novinarski konferenci. Največja slovenska banka je tako že tretje leto zapored končala z izgubo. V letu 2009 je ta na ravni matične banke dosegla slabih 24 milijonov evrov, na ravni skupine NLB pa skoraj 86 milijonov evrov. Predlani se je nato izguba povzpela na dobrih 183 milijonov evrov na ravni matične banke in nekaj nad 202 milijona evrov na ravni skupine. Glavni razlog za globoke izgube NLB-ja ostaja velik prirast slabih posojil, ki banko sili v nove in nove odpise in rezervacije. Predlani so tako te dosegle nekaj nad 477 milijonov evrov, glede na skokovito rast insolvenčnih postopkov v zadnjem letu in nadaljevanje krize v gradbenem sektorju pa je tudi za lani pričakovati podobno visoke številke. Jašovič Likvidnost banke je dobra Sanacija in konsolidacija banke potekata. Naravnanost in doslednost ukrepov je neizpodbitna. Likvidnost banke je dobra in še nekaj časa lahko živi, tudi če bi finančni trgi dokončno zamrli, je na novinarski konferenci dejal Božo Jašovič, ki trdi, da zaradi negotovih razmer ni mogoče podati zanesljivih napovedi glede poslovanja banke v letošnjem letu. Ključno je, kdo bo dobro obvladoval likvidnost. V tem pogledu ima banka visoke likvidnostne rezerve, je še zatrdil. Jašovič je izpostavil, da so lansko leto zaznamovale nestabilne okoliščine, v katerih je NLB pospešeno izvajal ukrepe, predvidene v strategiji za konsolidacijo. Opozoril je tudi na močne negativne vplive zunanjega okolja na poslovanje banke, pri čemer je dodal, da v banki nikoli niso tajili notranjih razlogov za slabo poslovanje. S situacijo se spopadajo z ukrepi za doseganje strateških ciljev, od katerih je Jašovič izpostavil zniževanje tvegane aktive, dezinvestiranje nestrateških dejavnosti in aktivno izvajanje ukrepov stroškovne racionalizacije. Jašovič je pojasnil še, da banka, paradoksalno, posluje z višjim kapitalom kot v letih pred krizo, kar je predvsem posledica regulativnih zahtev. Jašovič še upa na vstop tujega investitorja Glede vstopa investitorja v NLB je zatrdil, da je 300-milijonska dokapitalizacija neaktualna, ker je bila ocena delana na drugačnih predpostavkah, pred večjo izgubo, ki jo je banka naredila v drugi polovici leta. Banka bi zdaj tako potrebovala 400 milijonov evrov. V banki menijo, da je pri investitorjih še interes za dokapitalizacijo. Jašovič meni, da je tako teoretično kot praktično realna možnost, da bi se do junija našel investitor, samo treba je delati z vso intenzivnostjo . Če je volja, je mogoč tudi dogovor. Mogoči partnerji za dokapitalizacijo so po njegovem EBRD, IFC, KBC in država. Nadzorniki o Mercatorju niso razpravljali Nadzorniki največje slovenske banke danes niso obravnavali nadaljnjih postopkov glede prodaje deleža v Mercatorju, saj, kot pravi Jašovič, obravnava ni več relevantna, ker je ponudnik že umaknil svojo ponudbo. Dodal je, da konzorcij prodajalcev Mercatorja še ni razpuščen, da pa se bo sam verjetno razpustil do junija. Če je bil dosedanji postopek neuspešen, ni mogoče pričakovati, da se bo v kratkem času pojavil princ na belem konju, je pojasnil. NLB, ki ima v lasti 10,75 odstotka Mercatorja, ves čas vztraja, da mora te delnice prodati, saj lastništvo podjetij ni naloga banke. Kupnina bi banki tudi pomagala pri potrebni dokapitalizaciji. Ta mora zagotoviti vsaj 320 milijonov evrov svežega kapitala, odločitev o njenem načinu pa je predvsem v rokah nove vlade, ki je naklonjena iskanju strateškega partnerja in umiku iz lastništva banke.
|
negative
|
7,670
|
Posle družbe preiskujejo tudi celjski kriminalisti in Durs Poslovodstvo Teša 6 nadzornikom ni posredovalo vseh informacij, prikazovalo je nižje vrednosti pogodb in Alstomu pokazalo ponudbo konkurenta, je med drugim ugotovila protikorupcijska komisija. V postopku o poslovanju Teša v primeru projekta gradnje šestega bloka elektrarne, ki se je začel že decembra 2009, je komisija odkrila več sumov kaznivih dejanj, med katerimi je tudi izdaja in neupravičena pridobitev poslovne tajnosti Alstomu, ki je postal izbrani ponudnik, so omogočili seznanitev s poslovnimi skrivnostmi ponudnika konzorcija Siemens AG. Skrivali informacije pred nadzorniki, ki tudi niso opravili svojega dela Polega tega komisija sumi, da je poslovodstvo Teša 6, da bi se izognilo pridobivanju soglasij nadzornega sveta termoelektrarne, v primeru 10 pogodb, vrednih 2,8 milijona evrov, sklenjenih s tremi ponudniki, prikazalo nižjo vrednost teh, nadzornikom pa tudi niso posredovali vseh informacij, ki bi jih ti potrebovali za sprejemanje odločitev. Komisija ni zadovoljna niti z delom nadzornikov, saj jih sumi opustitve dolžne skrbnosti pri nadzorovanju in poslovanju Teša 6 in izdaji garancij. Dokumentacija, ki se nanaša na opisana kazniva dejanja, je že v rokah NPU-ja in celjskih kriminalistov, potekajo pa že tudi predkazenski postopki. Komisija za preprečevanje korupcije Vmesne ugotovitve in stališče v zvezi s projektom Blok 6 – Termoelektrarna Šoštanj Alstom v prednosti še pred izbiro ponudnika? Komisija je ugotovila tudi izkazano nasprotje interesov in obstoj korupcijskih tveganj v zvezi z izvedbo naročil v okviru projekta Teš 6, saj so v komisiji in pogajalski skupini sedele osebe, zaposlene v družbi, ki je poslovno povezana s ponudnikom, kar je med drugim, tako piše komisija, izbranega ponudnika postavilo v privilegiran položaj. Kdo je pisal zakon o poroštvu Tešu? Vmesne ugotovitve komisije tudi navajajo kršitve predpisov s področja lobiranja in sume vplivov na zakonodajne postopke v povezavi s Tešem 6. Komisija je med drugim ugotovila, da so bili avtorji zakona o poroštvu dejansko v gospodarski družbi HSE , komu v državnem zboru pa je bil osnutek zakona vročen, pa uradno ni mogla ugotoviti, saj poslanci, s katerimi so se v komisiji pogovarjali, tega vsaj uradno niso vedeli povedati. V komisiji opozarjajo, da ne polemizirajo o vsebini zakona, ampak le opozarjajo, da je bil postopek njegovega nastajanja in prihoda v državni zbor in zakonodajni postopek netransparenten. Po reviziji brez reakcije Med nepravilnostmi, ki jih komisija za preprečevanje korupcije še navaja v zvezi z nepravilnostmi v Tešu, so tudi neodzivnost določenih državnih organov pri izvajanju njihovih pristojnosti in neprimeren odziv na ugotovitve revizij, saj ugotovljenim nepravilnostim niso sledili ustrezni ukrepi. Komisija ni ugotovila kršitev v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi, povezanimi s pridobivanjem gradbenih in okoljevarstvenih dovoljenj za gradnjo Teša 6. Poleg komisije in kriminalistov na delu tudi davčni inšpektorji Domnevno sumljive posle vodilnih v Tešu so tako pod drobnogled že vzeli tudi kriminalisti, zdaj pa naj bi to storili tudi na Dursu, piše časnik Dnevnik. Posebni davčni urad naj bi namreč pri pregledu poslov med letoma 2006 in 2010 takrat je Teš vodil Uroš Rotnik med drugim ugotovil tudi več nepravilnosti pri nakupu računalniške opreme, saj so jo kupovali prek posrednikov, pri čemer se je njena cena v najmanj dveh primerih podvojila. Preiskava naj bi tudi pokazala, da so imeli nekateri posredniki vlogo t. i. missing traderjev, kar pomeni, da so se pri izvedbi poslov izognili plačilu DDV-ja, še piše časnik, ki kot podjetje s ključno vlogo pri poslu navaja velenjsko podjetje Trendnet. Blago je na poti od HP-ja ki jo je HP sam dobavil naročnikom večkrat zamenjalo lastnika, ki ga je naprej prodal po višji ceni. Trendnet naj bi opremo v treh delih prodal naprej za vsoto 1,1 milijona evrov, kar pomeni, da je pri poslu ustvaril 300 tisoč evrov dobička, kar je skoraj enako celotnemu dobičku družbe v letu 2007. Velenjska družba je 350 tisoč evrov prejela neposredno od Teša, preostalih 750 tisoč pa od podjetij Art Invest Inženiring in Ami Projekt, ki sta kupljeno prodali podjetju Proteh za 770 tisoč evrov, to je opremo znova prodalo družbi Kopa iz Slovenj Gradca za 1,2 milijona evrov, ki jo je na koncu prodala Tešu za 1,6 milijona evrov, verigo razkriva Dnevnik.
|
neutral
|
7,671
|
Država potrebuje še od 10 do 20 patrij Predstavniki podjetja Rotis in minister za obrambo Aleš Hojs so se na torkovem srečanju dogovorili, da bo podjetje pripravilo spremembe pogodbe. Ivan Črnkovič upa, da se bo zaplet končno rešil. Torkovo srečanje ministra s predstavniki Rotisa, o katerem je danes poročal časnik Delo, so potrdili tudi na ministrstvu za obrambo. Na ministrstvu pojasnjujejo, da je šlo za seznanitveni sestanek med novim ministrom in predstavniki podjetja. O podrobnejši vsebini sestanka niso želeli govoriti. Po besedah lastnika Rotisa Ivana Črnkoviča se je minister odzval zelo hitro. Videti je, da se misli tega lotiti odločno. Upam in verjamem, da bo tretji minister na isti pogodbi to zadevo uredil in rešil tako, da bo dobro za vse, je dejal Črnkovič. Država prevzela manj kot četrtino naročenih patrij Hojs je sicer že prejšnji teden pred parlamentarnim odborom za obrambo pojasnil, da je Slovenija od predvidenih 86 patrij, kolikor bi jih morala po pogodbi prevzeti do letos, prevzela le 30. Po poročanju Dela je Hojs pojasnil tudi, da država potrebuje še od 10 do 20 patrij. Po pogodbi iz leta 2006, ki še velja, država skupaj kupuje 135 patrij, od tega 110 polno opremljenih. Tudi če bi se odločili za nadaljevanje pogodbe, pa je, kot je minister dejal pred odborom, nerealno pričakovati, da bi nova vozila dobili prej kot v roku dobrega leta ali leta in pol , saj proizvodnja trenutno stoji.
|
neutral
|
7,672
|
Janša želi, da bi nov socialni sporazum sklenili do 20. junija Vlada bo v ponedeljek socialnim partnerjem predstavila širšo javnofinančno in makroekonomsko sliko, podala pa bo tudi izhodišča za nov socialni sporazum. Konfederacija sindikatov javnega sektorja bo šla v pogovore z vlado brez predsodkov in brez vnaprejšnjih stališč, je pred ponedeljkovo razširjeno sejo Ekonomsko-socialnega sveta na Brdu pri Kranju za STA povedal predsednik konfederacije Branimir Štrukelj. Štrukelj pričakuje, da se bo vlada držala predvsem tistega, kar je že podpisala Žal ugotavljam, da je dnevni red ponedeljkove seje tak, da najprej predsednik vlade in nato nekaj ministrov povedo svoje, pod točko razno na koncu je pa razprava. To se mi ne zdi najboljši začetek, saj spet kaže na neko predavanje, kjer naj bi nekateri povedali, kako je, drugi pa poslušali, je dejal Štrukelj. Januarski prilivi v proračun so znašali 610 milijonov, odlivov pa je bilo za 879 milijonov, je za Radio Slovenija poročala Zdenka Bakalar. Pri prihodkih izstopa malo prejetih sredstev iz Evropske unije, pri odhodkih pa visok znesek za plačilo obresti, ki je znašal 135 milijonov evrov. Nihanja med meseci, tako pri prilivih kot odlivih, so sicer običajna. Aprila se znova utegnejo podražiti cigarete, saj se bo trošarina zvišala s 83 na 86 evrov. Na ta račun naj bi se v proračun nateklo 13 milijonov evrov. Tudi subvencij podjetjem je bilo januarja precej več kot decembra, in sicer za 50 milijonov. Po drugi strani pa so znatno upadli investicijski odhodki in transferji. Kot je povedal, pričakuje, da se bo vlada držala predvsem tistega, kar je že podpisala, torej izjave o tem, da enostranskih posegov v plače, pokojnine in socialne transferje brez dogovora s sindikati ne bo. Želi si, da bi v ponedeljek premier Janez Janša pojasnil, zakaj SDS, ki jo vodi, izjave 22. decembra kot edina parlamentarna stranka ni podpisala. Trenutni položaj v državi je po Štrukljevem mnenju zahteven, a ni tako dramatičen, kot ga prikazuje predsednik vlade. Pričakuje, da bodo lahko dejavno sodelovali in v socialni sporazum vnašali elemente, ki bodo na koncu sicer kompromis, a ne le na račun majhnega človeka in tistih, ki imajo že tako malo. Janša je v četrtek povedal, da želi, da bi nov socialni sporazum sklenili do 20. junija. Po Štrukljevem mnenju je rok realen, če vladna stran od sindikatov ne bo zahtevala nemogočega. Začela je z nekaterimi predlogi, ki so nemogoči. Na primer privarčevati 800 milijonov evrov v enem letu, napoved odpuščanj in grožnje s tem, da ne bo denarja za plače policistov in učiteljev. Želel bi si, da bi bili toni bistveno bolj umirjeni in bolj dialoško naravnani, je še povedal. Beseda bo na ponedeljkovem sestanku tekla tudi o proračunskem razkoraku, vrednem milijardo evrov. Delodajalska stran meni, da vlada tega vprašanja ne sme reševati z dosedanjo prakso zadolževanja, temveč mora sprejeti nove rešitve. Glede sklenitve sporazuma je optimistična. Hribar Milič Pričakujemo, da bo vlada končala prakso zadolževanja Prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije GZS Samo Hribar Milič je v odzivu na napovedano razpravo o razkoraku za STA poudaril, da od ponedeljka pričakujejo samo informacije, na splošno pa, da bo vlada končala prakso vsakoletnega zadolževanja . Vsi vemo, da ta denar manjka. Doslej smo za to jemali mednarodna posojila, zdaj pa upam, da bomo želi od tega, kar sami naredimo, je dodal. Pričakujem, da bo vlada v okviru svojih ukrepov predstavila, kako nadomestiti ta izpad oz. kako se prilagodili. Dejstvo je, da nimamo več možnosti, da bi nadaljevali način dela in porabe, ki smo ju prakticirali doslej, pa je svoja pričakovanja opisal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije ZDS Jože Smole. Ob začetku pogovorov o socialnem sporazumu je Hribar Milič optimističen. Mislim, da bo nad nami ves čas prisoten Damoklejev meč krize in da bo to pomagalo, da bomo sprejeli reforme, potrebne za izhod Slovenije iz krize, je dejal. Pri tem je priznal, da sta si delojemalska in delodajalska stran, ki sta pogajanja o izhodiščih socialnega sporazuma začeli že pred časom, trenutno še precej oddaljeni. Če se bodo sindikati zavedali gospodarskega položaja Slovenije in razumeli, kaj pomenijo napovedi urada za makroekonomske analize in razvoj ta je Sloveniji januarja napovedal 0,2-odstotno rast bruto domačega proizvoda, op. a., potem pri oblikovanju sporazuma ne bi smelo biti nobenih velikih zapletov in nobenih velikih težav, pa je na tem mestu menil Smole. Smole Predolgih diskusij si ne moremo privoščiti Po Smoletovih besedah je zelo pomembno, da je vlada jasno pokazala ne samo, da se želi usklajevati, ampak tudi uskladiti, in da je čas za to omejen. Ekonomska slika ta trenutek je takšna, da si ne moremo privoščiti predolgih diskusij, temveč moramo poiskati skupne rešitve v najkrajšem možnem času. Mislim, da ta časovnica to omogoča, je ocenil. Ključne in najtežje točke sporazuma bodo po oceni Hribarja Miliča povezane z obsegom javne porabe - od česar bodo odvisne tudi določene pravice - in s položajem zaposlenih. V tej luči je izpostavil reformo trga dela, pokojninskega sistema in zdravstva. Manj težav bo z usklajevanjem glede spodbujanja gospodarske rasti in konkurenčnosti, je navedel.
|
neutral
|
7,673
|
Meni, da nadzorniki niso opravljali svoje naloge AUKN zahteva takojšen sklic skupščine banke in predlaga odpoklic vseh obstoječih nadzornikov ter imenovanje novih, med katerimi pa bi bili tudi trije, ki so bili imenovani julija lani. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb AUKN bi v nadzornem svetu NKBM-ja rada videla Vido Lebar, Ivana Simiča, Darjana Petriča, Roberta Lavriča, Danijela Petroviča, Miho Šipca, Janeza Balkovca, Jureta Fišerja in Timoteja Jagriča. Od starih nadzornikov bi tako ostali Lebarjeva, Petrič in Simič. Slednji je sicer pred kratkim sam odstopil kot član nadzornega sveta, vsem trem pa bi mandat potekel julija. Spremembe so nujne Predsednica uprave AUKN-ja Dagmar Komar je pojasnila, da je bila odločitev o zamenjavi nadzornikov na četrtkovi seji sveta agencije sprejeta soglasno. V AUKN-ju poudarjajo, da so spremembe v sestavi nadzornega sveta nujne, saj dozdajšnja ravnanja posameznih članov nadzornega sveta vzbujajo resne pomisleke o sposobnosti zdajšnjega nadzornega sveta, ki bi moral odgovorno opravljati zaupane naloge v korist banke. Dejstvo je, da tudi rezultati poslovanja niso dobri, in glede na vse to ocenjujemo, da je primerno prevetriti nadzorni svet, je povedala Komarjeva. V agenciji so prepričani, da mora novo upravo imenovati tudi novi nadzorni svet. Komarjeva je ob tem izrazila pričakovanje, da bodo vsi delničarji na skupščini seznanjeni z ugotovitvami revizije Banke Slovenije o NKBM-ju. Če bo posebna revizija ugotovila nepravilnosti, pa se od nadzornega sveta pričakuje, da izvede vse ukrepe za to, da se te nepravilnosti sankcionirajo, je dejala. Jovanovič Agencija naj prevzame tudi odškodninsko odgovornost Aktualni prvi nadzornik Jovanovič sicer ni želel komentirati zahteve AUKN-ja, saj je to njihova pravica, je pa napovedal, da namerava zdajšnji nadzorni svet vse do morebitnega odvzema mandata odgovorno delovati s polno paro naprej . Zahtevo AUKN-ja, da se nova uprava imenuje šele po imenovanju novega nadzornega sveta, je označil kot potezo, s kakršnimi je agencija pretežno tudi do zdaj upravljala premoženje, zato naj prevzame tudi morebitno odškodninsko odgovornost.
|
neutral
|
7,674
|
V državnih podjetjih naj bi odpustili 5.000 zaposlenih Hrvaška vlada bo skušala javne finance stabilizirati z uvedbo višjega, 25-odstotnega davka na dodano vrednost DDV, ki bo eden izmed najvišjih v Evropski uniji, s čimer naj bi se v proračun steklo dodatnih 330 milijonov evrov. Nova hrvaška vlada pripravlja nepriljubljene varčevalne ukrepe, s številnimi proračunskimi rezi naj bi se po vladnih predvidevanjih proračunski primanjkljaj prvič po petih letih zmanjšal za več kot 500 milijonov evrov, deficit pa bi znašal milijardo evrov oziroma 2,8 odstotka BDP-ja, poroča dopisnica RTV Slovenija iz Zagreba Nataša Prislan Culiberg. Vlada premierja Zorana Milanovića osrednjo pozornost namenja razbremenitvi gospodarstva, javne finance pa želi stabilizirati tudi z uvedbo 25-odstotnega DDV-ja. S tem naj bi se v državno blagajno steklo dodatnih 330 milijonov evrov. Številni se bojijo, da bo višji DDV, ki bo začel veljati 1. marca, sprožil val podražitev, cene pa se bodo verjetno povišale tudi zaradi zadnje podražitve naftnih derivatov. Vmesna 10-odstotna davčna stopnja bo veljala za otroško hrano, olje in beli sladkor ter za distribucijo vode. Po besedah hrvaškega makroekonomista Anteja Babića davek na dodano vrednost ne bo bistveno prizadel hrvaških državljanov, saj na Hrvaškem približno polovico DDV-ja zberejo med turistično sezono. Varčevanje z odpuščanjem Hrvaška vlada namerava privarčevati tudi z odpuščanjem pet tisoč delavcev v državnih podjetjih, v kar naj bi po poročanju hrvaških medijev privolili celo sindikati, a v največjem hrvaškem sindikatu, Neodvisni hrvaški sindikati, to odločno zavračajo. Predsednik sindikata Krešimir Sever je prepričan, da je vladna stran skušala javnost zavesti s to izjavo. Z novim proračunom in višjim DDV-jem namerava hrvaška vlada povečati likvidnost v gospodarstvu in spodbuditi odpiranje novih delovnih mest. Po mnenju opozicije je proračun nerealen. Vlada napoveduje 0,8-odstotno gospodarsko rast, medtem ko so ekonomisti nasprotno prepričani, da bo sledilo krčenje gospodarstva za več kot odstotek. Vseeno kot pozitiven ukrep označujejo, da se bo javna poraba po petih letih prvič zmanjšala. Delodajalci naj bi imeli po novem več sredstev za naložbe, saj vlada napoveduje znižanje prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje za dve odstotni točki. Med drugim vlada v Zagrebu načrtuje prodajo še dveh podjetij v državni lasti - zavarovalnice Croatia Osiguranje in še eno izmed zadnjih bank v hrvaški lasti, Hrvaške poštne banke.
|
negative
|
7,675
|
Merklova nagovorila poslance Spodnji dom nemškega parlamenta je pričakovano potrdil drugi sveženj pomoči Grčiji, ki vključuje 130 milijard evrov javne pomoči in večji prispevek zasebnih upnikov, kot je bilo sprva predvideno. Za izplačilo drugega svežnja pomoči je glasovalo 496 poslancev, nasprotovalo mu je 90 poslancev, pet pa se jih je vzdržalo glasovanja. S tem so nemški poslanci prižgali zeleno luč za ratifikacijo drugega obroka pomoči na vrhu EU-ja, ki bo v četrtek in petek potekal v Bruslju. Nemška javnost sicer večinoma nasprotuje izplačilu drugega obroka pomoči Grčiji, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Nemška kanclerka Angela Merkel je pred razpravo nagovorila poslance in jih pozvala k potrditvi svežnja. Merklova je prepričana, da so priložnosti, ki jih prinaša ta sveženj, večje od tveganja, ki kljub temu ostaja. 100-odstotnega uspeha vam ne more zagotoviti nihče, je dejala in dodala, da je pred Grki še dolga pot. V interesu Evrope Merklova je pretehtala vse prednosti in slabosti drugega svežnja pomoči Grčiji ter presodila, da ga je treba podpreti in izkoristiti priložnosti, ki se s tem odpirajo Grčiji. Pomoč Atenam je po njenem mnenju tudi v interesu Evrope, s tem pa tudi v interesu Nemčije. Atene je ob tem znova pozvala k obsežnim strukturnim reformam. Prepričana je, da mora Grčija uresničiti sprejete zaveze, če želi svojim državljanom zagotoviti boljšo prihodnost. Finančni ministri držav z evrom so sicer prejšnji teden po maratonskih, več kot 12-urnih pogajanjih v Bruslju sprejeli dogovor o novi pomoči Grčiji, ki vključuje 130 milijard evrov javne pomoči in prispevek zasebnih upnikov, ki naj bi državi odpisali do 107 milijard evrov dolgov.
|
neutral
|
7,676
|
Napoved dobička od prodaje vrednostnih papirjev v elektronski obliki Izteka se rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine od dobička od prodaje vrednostnih papirjev, od obresti na denarne depozite in drugih tovrstnih dobičkov. Napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Sloveniji ter v drugih državah članicah EU-ja, morajo vložiti tisti zavezanci, katerih skupni znesek obresti na denarne depozite pri teh bankah in hranilnicah je lani presegel znesek 1.000 evrov. Nerezidenti navedene napovedi niso dolžni vložiti ne glede na znesek obresti, so sporočili z Davčne uprave. Napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov morajo vložiti davčni zavezanci, ki so v letu 2011 odsvojili vrednostne papirje in druge deleže ter investicijske kupone. Napoved se mora vložiti v elektronski obliki po sistemu e-davki, če je zavezanec v preteklem letu opravil več kot 10 obdavčljivih odsvojitev tovrstnega kapitala. Tisti, ki so jih opravili manj, pa lahko napoved oddajo tudi na obrazcu v papirnati obliki. Napoved za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov morajo vložiti slovenski davčni zavezanci, ki so lani odsvojili izvedeni finančni instrument, pridobljen na 15. julij 2008 ali po tem datumu. Zavezancem v napoved ni treba vpisati podatkov o odsvojitvi izvedenih finančnih instrumentov, ki so ga pridobili pred tem datumom, še pravijo na Dursu.
|
neutral
|
7,677
|
Še več bodo vlagali v tuje trge Skupina Mercator je lani ustvarila 2,9 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 5,3 odstotka več kot leto prej. Čisti dobiček skupine pa se je zmanjšal za 22,5 odstotka. Predsednik uprave Žige Debeljaka je poudaril, da so kljub zaostrenim razmeram poslovali solidno. Poslovali smo v zelo zaostrenih gospodarskih razmerah, zlasti v drugi polovici leta, ki so se zelo poslabšale glede na naša pričakovanja. Kljub temu smo dosegli solidno rast, poslovali stabilno in dosegli več kot 23 milijonov evrov čistega dobička. Za letos pa v skupini načrtujejo 3,5-odstotno rast čistih prihodkov od prodaje. Prvič v zgodovini bo skupina presegla tri milijarde evrov čistih prihodkov iz poslovanja, je napovedal Debeljak. Še več prihodkov s tujih trgov Načrtujejo nadaljnje širjenje na tuje trge, saj od lani delujejo na sedmih trgih JV Evrope. Po Debeljakovih besedah naj bi delež prihodkov, ustvarjenih zunaj Slovenije, narasel z lanskih 42 odstotkov na 44 odstotkov. Na ravni skupine so na trgih zunaj Slovenije lani dosegli 13,9-odstotno rast prihodkov. V Srbiji so se prihodki povečali za 17,6 odstotka, na Hrvaškem za 0,6 odstotka, v BiH-u za 5,4 odstotka, v Črni gori pa kar za 103,5 odstotka. Precejšnjo rast prihodkov je največji slovenski trgovec dosegel tudi na novih tujih trgih, v Bolgariji so se ti povečali za 157,1 odstotka, v Albaniji pa za 20,5 odstotka. Na srbskem trgu je Mercator okrepil svoj položaj drugega največjega trgovca s prevzemom trgovske dejavnosti družbe Familija Marketi, s strateško povezavo s podjetjem Drvopromet pa utrjuje položaj tretjega trgovca v BiH-u. Z nakupom družbe En Plus, ki se je preimenovala v M - Energija in z mrežo samopostrežnih bencinskih servisov Maxen uresničuje svoj cilj, da bi kupcem na enem mestu zagotovil celovito ponudbo. Eden največjih delodajalcev Mercator je največji delodajalec v Sloveniji in eden največjih v JV Evropi, je poudaril prvi mož Mercatorja. Lani je skupina zaposlovala 24.266 ljudi, letos pa naj bi se njihovo število povzpelo na 24.915. Upravo Mercatorja zapušča Mateja Jesenek, ki bo z mesta članice uprave za strateško trženje in svetovno nabavo s 1. marcem odšla na drugo delovno mesto v skupini Mercator. Zdaj bo direktorica družbe Intersport ISI in svetovalka predsednika uprave Mercatorja za strateške zadeve. Dividende bodo nižje Sicer pa bodo v Mercatorju delničarjem letos predlagali znižanje izplačila dividend, ki naj bi znašale 4,50 evra na delnico. Lani je Mercator izplačal dividendo po osem evrov na delnico, leto prej 7,20 evra na delnico. Uprava je za 30. marec sklicala skupščino, na kateri bodo odločali o uporabi lanskega bilančnega dobička, tj. 28,8 milijona evrov. Skladno s predlogom naj bi del bilančnega dobička, 16,9 milijona evrov, namenili za izplačilo dividend, preostanek bilančnega dobička pa bi ostal nerazporejen. Unicredit zahteva revizijo Hkrati bodo delničarji odločali tudi o zahtevi Unicredit banke Slovenija za imenovanje posebnega revizorja, ki naj preveri nameravani prevzem Pivovarne Laško. V banki so namreč prepričani, da gre lahko pri objavi namere Mercatorja za prevzem Laškega - Mercator sicer prevzemne ponudbe nato ni objavil - za negospodarna ravnanja, ki so za družbo škodljiva in jo izpostavljajo prevelikim tveganjem.
|
positive
|
7,678
|
V NLB-ju bi obdržali 25 odstotkov in eno delnico Ministri v izhodiščih za rebalans proračuna predvidevajo triodstotni primanjkljaj, odhodkov pa naj bi bilo za 450 milijonov evrov manj. Odobrili so tudi začetek pogovorov o dokapitalizaciji NLB-ja. Po predvidevanjih vlade bi primanjkljaj lahko znašal približno milijardo evrov, kar je precej manj kot v preteklih letih. Zaradi nizke gospodarske rasti je treba celotno delovanje javne porabe prilagoditi gospodarskim zmožnostim, pravi finančni minister Janez Šušteršič in dodaja, da je zato treba zelo hitro znižati tako porabo kot tudi primanjkljaj. Preberite tudi Slovenski BDP nižji, gospodarstvo v recesiji Proračunski odhodki bi lahko letos po njegovih besedah znašali približno 8,9 milijarde evrov, torej 450 milijonov evrov manj kot lani. V državni proračun se bo letos predvidoma steklo 7,8 milijarde evrov, kar je po Šušteršičevih besedah zelo previdna ocena. Vlada skupaj z rebalansom načrtuje tudi za 150 milijonov evrov davčnih razbremenitev. Te še niso dokončno oblikovane, bodo pa takšne, ki jih je mogoče pripraviti v mesecu dni in bodo najspodbudneje delovale za gospodarski zagon, naložbe in odpiranje novih delovnih mest. Vsi razpisi po novem prek vlade Da bi dosegli načrtovano znižanje porabe, je vlada danes sprejela več ukrepov. Med njimi je Šušteršič izpostavil pregled vseh sklenjenih pogodb. Javnim zavodom, skladom in agencijam so priporočili, naj morebitnih lani ustvarjenih presežkov ne namenijo za izplačila nagrad zaposlenim, temveč jih v čim večji meri porabijo za financiranje dejavnosti v tem letu. Odločili so tudi, da bo do sprejetja rebalansa vlada morala potrditi vse razpise iz javnih sredstev, ministrstvo za pravosodje pa bo preverilo racionalnost porabe na področjih uporabe službenih avtomobilov, parkirišč, gospodarjenja z nepremičninami, informatike, avtorskih pogodb, povračil v povezavi s stroški dela in dela v tujini. Na udaru se lahko znajdejo tudi socialni prejemki Šušteršič je dejal, da bo treba spreminjati tudi nekatere zakone, ki opredeljujejo izdatke države. Če bo nujno, bomo posegli tudi v področja, ki so predmet socialnega dialoga, je dejal. Šušteršič želi tudi mnenja državljanov Ministrstvo za finance med pripravo rebalansa proračuna prejema veliko predlogov, kako naj država varčuje. V širšo javno razpravo, v kateri že sodelujejo ekonomisti, gospodarstveniki, predstavniki sindikatov, želijo vključiti tudi mnenja državljanov, zato je vzpostavilo elektronski naslov mf.varcujmo-pametno@mf-rs.si, na katerega lahko vsak sporoči predlog za varčevanje. NLB tokrat brez države Pri dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke, ki mora biti v skladu z zahtevo Banke Slovenije izpeljana do konca junija, država ne namerava sodelovati. Če želimo izpeljati konsolidacijo javnih financ, je treba dokapitalizacijo NLB-ja izpeljati brez javnih sredstev, je povedal minister. Zato so sprejeli sklepe, s katerimi bo omogočila pogovore z drugimi vlagatelji, pri čemer pa bi država v NLB-ju ohranila vsaj 25-odstotni delež in eno delnico. Šušteršič je dobil tudi mandat, da v sodelovanju z Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb vodi pogajanja. Oblikovali bodo pogajalsko skupino in ugotovili interes pri vlagateljih ter se z morebitnim novim vlagateljem tudi že dogovorili o osnovnih rešitvah upravljanja banke v prihodnje glede delničarskega sporazuma ter kadrovskih rešitev v nadzornem svetu in upravi banke. Rok za te dogovore je 20. april. Janša na zasedanje Evropskega sveta Sicer pa je vlada pooblastila delegacijo pod vodstvom premierja Janeza Janše za podpis pogodbe o stabilnosti, koordinaciji in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji, ki je predviden ob robu zasedanja Evropskega sveta 1. in 2. marca v Bruslju.
|
neutral
|
7,679
|
Poročilo revizije morajo dostaviti trem preiskovalnim inštitucijam AUKN od Telekoma zahteva, da ugotovitve posebne revizije nemudoma posreduje tudi Računskemu sodišču, Komisiji za preprečevanje korupcije in NPU-ju. Razlog so ugibanja o kakovosti ugotovitev revizijske hiše. Gre za revizijo, ki jo je opravila revizijska hiša Deloitte, ki je ugotovila, da je nekdanja uprava Telekoma, ki jo je vodil Bojan Dremelj povzročila za 21 milijonov evrov škode, ki naj bi bila posledica kršitve dolžnosti članov vodstva in nadzora. Dremljeva uprava je očitke zanikala in izrazila dvom o kakovosti dela revizijske hiše. AUKN je poudaril, da za presojo nepravilnosti ni poklicana niti obstoječa niti prejšnja uprava Telekoma, ampak pristojni državni organi. Zato AUKN zahteva, da Telekom poročilo o reviziji pošlje inštitucijam, ki so pooblaščene in strokovno usposobljene za pregled, oceno in primerno ukrepanje v navedeni zadevi . Agencija za upravljanje kapitalskih naložb dodaja, da je dosledno razčiščevanje nepravilnosti potrebno tudi zaradi vzpostavitve zaupanja delničarjev in državljanov v to, da tisti, ki opravljajo najvišje funkcije v državnih podjetjih, delujejo popolnoma pošteno, strokovno in po najvišjih etičnih standardih. V primeru potencialnih nepravilnosti in nezakonitosti pa morajo v teh podjetjih takoj ukrepati ne le uprave in nadzorni sveti, ampak tudi zaposleni v družbi. Telekom eno tožbo že vložil Telekomova uprava, ki jo vodi Ivica Kranjčević, je za 7. marec sklicala skupščino družbe, na kateri naj bi odločali tudi o sklepu, da uprava v šestih mesecih od dneva skupščine vloži tožbe za povrnitev ugotovljene škode. Uprava je eno odškodninsko tožbo proti nekdanji upravi pod vodstvom Bojana Dremlja sicer že vložila.
|
negative
|
7,680
|
Čista izguba NKBM-a 59,63 milijona evrov Nova dokapitalizacija NKBM trenutno ni potrebna, je zatrdil predsednik uprave banke v odstopu Andrej Plos in pojasnil, da je kapitalska ustreznost banke in skupine zaenkrat zadovoljiva. Plos ocenjuje, da so razmere na gospodarskih in finančnih trgih so po svetu negotove, kar je pustilo posledice tudi na poslovanju Nove kreditne banke Maribor in celotne finančne skupine, ki je leto 2011 končala z izgubo. Čista izguba NKBM-a je ob upoštevanju odloženih davkov dosegla 59,63 milijona evrov, čista izguba skupine pa 53,66 milijona evrov. Bilančna vsota skupine NKBM je konec lanskega leta dosegla 5,84 milijarde evrov in se je glede na leto 2010 znižala za 26,9 milijona evrov. Dobiček skupine iz rednega poslovanja pred rezervacijami in oslabitvami je sicer znašal 76,31 milijona evrov oziroma dobrih 75 odstotkov načrtovanega zneska. Največje oslabitve so bile izvedene na segmentu gradbenih in nepremičninskih naložb, v manjši, a pomembni meri pa tudi na področju finančnih holdingov. Nekoliko so se znižali tudi redni prihodki, medtem ko so bili stroški obvladani v enaki meri kot leto poprej. Že letos na strani odhodkov načrtujemo korenito znižanje, je pojasnil Plos in dodal, da se bodo med drugim lotili prodaje določenega premoženja. Banka najela posojilo pri ECB Plos je tudi potrdil, da je banka v sredo najela posojilo pri Evropski centralni banki ECB. Poudaril je, da gre za redno financiranje, ki ga koristijo tudi druge evropske banke, NKBM pa je za zdaj izkoristila polovico od 700 milijonov evrov, kolikor ima za to potenciala, ob tem je dodal Ne želimo pa v nobenem primeru iti po poti zniževanja rizične aktive v smislu umika likvidnosti iz gospodarstva. Povedal je tudi, da so preučili zahtevo Agencije za upravljanje naložb države AUKN za sklic skupščine. V skladu z zakonskimi določili bodo skupščino tudi sklicali, od agencije pa pred tem pričakujejo nekaj dodatnih pojasnil. Zelo pomembno se mu zdi, da se čim prej imenuje nove člane uprave, saj to po njegovih besedah vpliva tudi na poslovanje banke. Kdo bo novi predsednik uprave NKBM-a? Na sredini seji nadzornega sveta so nadzorniki soglasno potrdili, da bodo novega predsednika uprave izbirali na način neposrednih osebnih vabil. Prvi nadzornik Dušan Jovanovič je pojasnil, da so s postopki že začeli, saj želijo novo upravo sestaviti v najkrajšem času ob sporazumni potrditvi vseh članov nadzornega sveta. Jovanovič je povedal, da so poslali deset vabil, vendar se vsi vabljeni kandidati na niso odzvali, koliko povabljenih se ni odzvalo ni razkril z zainteresiranimi kandidati pa se bodo nadzorniki sestali na osebnih razgovorih. Od njih pričakujejo predstavitve vizije in strategija razvoja banke. Jovanovič o imenih ni želel govoriti, niti o tem, ali drži, da sta med vabljenimi prvi mož Pošte Slovenije Aleš Hauc in nekdanji predsednik uprave Kapitalske družbe Tomaž Toplak. Postopek iskanja novega predsednika uprave bodo peljali naprej ne glede na zahtevo AUKN-a za razrešitev nadzornega sveta in brez pritiskov oziroma vmešavanj kogarkoli je zatrdil jovanović in poudaril, da želijo odgovorno opraviti svoje delo do konca, tako kot jim je bilo zaupano na skupščini delničarjev, če se vmes ne zgodi zamenjava nadzornega sveta. Na vprašanje, kako komentira sredin sklep vlade, da od AUKN-a zahteva poročilo o kapitalski ustreznosti NKBM-a in o poteku lanske dokapitalizacije, je odgovoril, da je o vsem skupaj seznanjen zgolj iz medijev, zato tega ne more komentirati.
|
neutral
|
7,681
|
Višjo podražitev smo doživeli le v enakem obdobju leta 2009 Zaradi višanja cen nafte na svetovnih trgih se bo očitno postavljanje rekordov cen goriv nadaljevalo tudi v Sloveniji. Vlada jih s trošarinami lahko le omili. Cena 95-oktanskega bencina se bo v torek, ko bo preteklo 14-dnevno obdobje novega obračunavanja, verjetno vnovič dvignila. V prvih dveh mesecih tega leta so se cene goriv dvignile za več kot pet odstotkov, višjo podražitev smo do zdaj doživeli le v enakem obdobju leta 2009, ko je naše gospodarstvo začelo drseti v recesijo. Od torka naj bi za liter odšteli že evro in 46 centov, 100-oktanski bencin naj bi stal še dva centa več. Podražili se bosta tudi dizelsko gorivo in kurilno olje, je za TV Slovenija poročal Vasja Čepič.95-oktanski bencin98-/ 100- oktanski bencindizelsko gorivokurilno olje 2010€€€€ 28.12.1,2631,2791,2330,808 2011 28.12.1,3421,3561,2770,945 2012 10. 1.1,3801,3961,3050,988 23. 1.1,4061,4231,3241,011 7. 2.1,4121,4281,3020,990 21. 2.1,4381,4541,3351,023 95-oktanski bencin se je v zadnjih petih letih podražil za pol evra, v zadnjih petnajstih pa za 333 odstotkov. Podobno so se gibale tudi cene dizelskega goriva, kar za 475 odstotkov pa se je v 15 letih podražilo kurilno olje. 199720072012 95-oktanski bencin0,327 €0,940 €1,46 € Dizelsko gorivo0,312 €0,898 €1,33 € Kurilno olje0,174 €0,537 €1,02 €
|
negative
|
7,682
|
Na Kitajskem najnižja ocena rasti v zadnjih osmih letih Kitajski premier je znižal oceno letošnje gospodarske rasti na 7,5 odstotka in kot prednostno nalogo poudaril spodbujanje domače potrošnje. Še nikoli v zadnjih osmih letih na Kitajskem niso bili tako črnogledi glede rasti bruto domačega proizvoda. Poznavalci menijo, da je kitajska vlada nalašč malce nižje premaknila letvico pričakovanj in da bo rast najverjetneje tudi letos presegla osem odstotkov, tako kot se je to dogajalo tudi med svetovno finančno krizo. Če pa bi se res zgodilo, da bi BDP porasel le za 7,5 odstotka, bo to najslabša predstava kitajskega gospodarstva po letu 1990. Zlato zdrsnilo pod 1.700 dolarjev Čeprav ni pričakovati večjega ohlajanja najbolj rastočega svetovnega velikana, so delniški trgi teden začeli negativno. Azijski trgi so v povprečju izgubili odstotek, podobno tudi evropski indeksi. Dobre pol ure pred zaprtjem borze v Frankfurtu je bil DAX30 6.866 točk za 0,8 odstotka pod gladino . Vlagatelji so malce izgubili apetit po tveganih naložbah, kar se je odrazilo tudi v dopoldanskem zdrsu zlata pod mejo 1.700 dolarjev, medtem ko je nafta vrste brent pogledala pod 123 dolarjev. Evro je najnižjo točko doseglo pri 1,3162 dolarja. Bo zamenjava grških obveznic uspešna? Letos so vse tvegane naložbe občutno pridobivale, saj so največje centralne banke sveta preplavile trg s poceni denarjem. Vlagatelji so pozabili na evropsko dolžniško krizo, ki se z drugim svežnjem pomoči Grčiji niti najmanj ni končala. V četrtek se izteče rok, ko mora Grčija končati zamenjavo obveznic z zasebnimi upniki. Kot je znano, morajo ti privoliti v odpis 54,5 odstotka nominalne vrednosti obveznic, realno pa bodo izgubili celo 74 odstotkov. Tečaji delnic na Lj. borzi MERCATOR +1,60 % 127,00 EUR TELEKOM +1,42 % 67,95 KRKA +1,06 % 52,45 ZAV. TRIGLAV +0,45 % 11,20 GORENJE +0,00 % 4,50 NOVA KBM -0,29 % 3,07 PETROL -0,19 % 161,00 LUKA KOPER -0,85 % 9,32 Indeks SBI TOP tretjič zapored navzgor Krkine delnice so po dveh mesecih spet splezale nad 52 evrov. Dan so začele pri 51,01 evra, na koncu pa dosegle 52,45 evra. Veseli tudi višji promet - tokrat ga je bilo za 1,7 milijona evrov, kar je največ letos. Preostali papirji so še naprej bolj kot ne pozabljeni. V prvi kotaciji se je sicer najbolj, za 1,6 odstotka, povzpel tečaj Mercatorjevih delnic, s katerimi je bilo sklenjenih le 13 poslov. Indeks SBI TOP 573 točk se je zvišal za 0,82 odstotka in se je od zgodovinsko nizke vrednosti oddaljil za dobre tri odstotke.
|
neutral
|
7,683
|
Pripombe mogoče do 13. marca Vlada je v javno obravnavo poslala osnutka novel zakona o dohodnini in o davku na dohodek pravnih oseb. Uvaja davčne olajšave, olajšave za investicije in spremenjeno dohodninsko lestvico. Z novelama, ki naj bi jih vlada v DZ poslala skupaj z rebalansom državnega proračuna za letos, namerava vlada uresničiti napoved, da bo z varčevanjem pri javnofinančnih izdatkih v letu 2012 ustvarila možnosti za znižanje davčnih prihodkov za približno 150 milijonov evrov, so zapisali na ministrstvu. Pripombe na osnutka so mogoče do 13. marca. Osnutek novele zakona o dohodnini Osnutek novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb Nižanje davka na dohodek pravnih oseb Osnutek novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb prinaša znižanje stopnje tega davka v letu 2012 za dve odstotni točki in nadaljnje zniževanje v prihodnjih treh letih po eno odstotno točko, tako da bi leta 2015 davčna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb znašala 15 odstotkov. 100-odstotna olajšava za vlaganja v razvoj Poleg tega bi se davčna olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj zvišala na 100 odstotkov, pri čemer bi se ukinila posebna regijska olajšava za tovrstna vlaganja. Namen tega ukrepa je dodatno spodbujati investicije v raziskave in razvoj ob hkratnem zmanjšanju administrativnega bremena za zavezance, saj ne bo več treba voditi posebnih evidenc v zvezi z državnimi pomočmi v povezavi z regijskimi olajšavami, pravi ministrstvo. Sočasno bi se povečala tudi splošna investicijska olajšava, in sicer s 30 na 40 odstotkov vrednosti vlaganj, pri čemer bi se absolutni znesek olajšave povišal s 30.000 na 60.000 evrov. S tem je po navedbah ministrstva narejen prvi korak k cilju 40-odstotne neomejene investicijske olajšave. Postopnost pri doseganju tega cilja je potrebna zaradi hkratnega zasledovanja ciljev na področju javnofinančne konsolidacije, dodajajo. Osnutek novele zakona o dohodnini prav tako povečuje obseg davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj na 100 odstotkov vrednosti vlaganj ter obseg investicijske olajšave na 40 odstotkov investiranega zneska. Sprememba dohodninske lestvice Dodatno osnutek te novele predvideva spremembo dohodninske lestvice, in sicer tako, da bi se povišala davčna osnova za odmero dohodnine po najvišji, 41-odstotni davčni stopnji z veljavnih 15.681,03 evra na 18.716 evrov, tako da bi bil z najvišjo stopnjo obremenjen dohodek, ki presega znesek 1,5-kratnika povprečne plače v Sloveniji ob predpostavki, da zavezanec uveljavlja le splošno olajšavo. Predlagane rešitve bi veljale od 1. junija letos, pri čemer bi bilo nekatera znižanja obremenitev mogoče uveljaviti že med letom prek znižanja akontacij, nekatere pa ob letnem obračunu davka oz. letni odmeri dohodnine za leto 2012. Celoten finančni učinek predlaganih ukrepov za leto 2012 je ocenjen na približno 154 milijonov evrov. Pri oceni finančnega učinka je treba po navedbah ministrstva upoštevati, da sta tako davek od dohodkov pravnih oseb kot dohodnina letna davka in da se bo le del finančnega učinka odrazil že v letu 2012 prek spremenjenih akontacij davkov, del učinkov pa se bo odrazil šele v letu 2013, po oddaji obračunov oziroma pripravi informativnih izračunov dohodnine za leto 2012.
|
neutral
|
7,684
|
Na posojila čakajo že od časa pred prisilno poravnavo Če banke družbi Radeče Papir, ki je v prisilni poravnavi, ne bodo odobrile trimilijonskega posojila, bo uprava sama podala predlog za stečaj. Kot je razvidno iz zapisnika upniškega odbora, ki je objavljen na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, sta prisilnemu upravitelju Borutu Sokliču dva upnika na petkovi seji odbora predlaga, naj prisilno poravnavo ustavi, če posojilo ne bo odobreno. Soklič je na seji upniškega odbora med drugim ugotovil, da se uprava radeške papirnice z bankami pogaja že iz obdobja pred začetkom prisilne poravnave, vendar ji do zdaj ni uspelo skleniti dogovora. Ker je v vmesnem obdobju tovarna ustvarila milijon evrov izgube, kar v načrtu finančne reorganizacije ni bilo predvideno, in ker proizvodnja stoji, Soklič kot skrajni rok za pridobitev posojila predlaga 12. marec, ki je sicer tudi skrajni rok za vložitev ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave. Upniški odbor je vodstvu papirnice naložil, naj izdela ažurirane predračunske izkaze bilance stanja, poslovnega izida in denarnih tokov za obdobje od začetka postopka prisilne poravnave do konca leta 2015, ob tem pa je treba upoštevati nova dejstva, kot so izguba in nova naročila. Glede na to, da upravi tovarne Radeče Papir, ki sicer ima dovolj naročil, še ni uspelo pridobiti trimilijonskega posojila, ki je nujno za nakup surovin, sta upniški odbor in Soklič ugotovila, da obravnava načrta finančnega prestrukturiranja še ni mogoča.
|
negative
|
7,685
|
Izbor poteka že petnajsto leto zapored Primorske medijske hiše, med njimi tudi primorski del RTV Slovenija, že 15. leto zapored podeljujejo nagrado gospodarstvenik Primorske. Izberejo ga novinarji gospodarskih uredništev. Namen akcije je poudariti presežke in pozitivne razvojne smeri v primorskem gospodarstvu. Gospodarstvenik Primorske je izbor najuspešnejših gospodarskih družb, zasebnikov in vodilnih osebnosti primorskega gospodarstva, ki se lahko pohvalijo z najboljšimi poslovnimi rezultati. Poleg te nagrade podeljujemo tudi nagrado za posebne dosežke na področju gospodarstva, nagrado za življenjsko delo ter v sodelovanju z Univerzo na Primorskem in Univerzo v Novi Gorici nagrado primorski um, s katerima nagrajujemo znanstvenike za uvajanje vrhunskega znanja v prakso, so o akciji povedali organizatorji, ki že vrsto let kot vodilni primorski mediji, združijo moči pri izbiri izjemnih Primorcev. Nabor nagrajencev samostojno in avtonomno izberejo novinarji uredništev za gospodarstvo, ki so zagotovo najboljši poznavalci razmer in smernic v regijskem gospodarstvu. Organizator prireditve so tri osrednje primorske medijske hiše Radio Koper, Televizija Koper – Capodistria in Primorske novic. Neposrednemu prenosu podelitve priznanj lahko prisluhnete v torek, 13. marca, ob 18. uri na valovih Radia Koper. Posnetek prireditve pa si lahko ogledate na TV Koper – Capodistria v oddaji Izostritev, in sicer v četrtek, 15. marca, ob 18. uri. Dobitniki nagrad gospodarstvenik Primorske 2010 Zadnji nagrajenci, dobitniki nagrade gospodarstvenik Primorske za leto 2010, so Janez Rebec Pivka perutninarstvo in Delamaris, Miro Črv Smarteh, Tolmin, Ana Sedej SEC, Ilirska Bistrica, Evgen Kete Tekstilna tovarna Okroglica, Aljoša Žerjal Harpha Sea, Koper, dobitnika nagrade primorski um pa Darko Darovec Univerza na Primorskem in dr. Iztok Arčon Univerza v Novi Gorici.
|
positive
|
7,686
|
Tudi Ljubljanska borza v minusu Finančni trgi so v torek dobili veliko zaušnico in opozorilo, da kljub poplavi poceni denarja pot navzgor ni samoumevna. Že v ponedeljek je bilo veliko nervoze, ko je Kitajska napovedala le 7,5-odstotno letošnjo rast, a to je bila le uvertura v torkov sunek navzdol. Ni povsem jasno, kaj je bil glavni krivec za minirazprodajo, najverjetneje pa strah pred posledicami grškega bankrota ta bi regiji povzročil več kot tisoč milijard evrov škode in šibki gospodarski podatki nekaterih gospodarstev. Brazilija je imela lani le 2,7-odstotno rast leto prej 7,5-odstotno, medtem ko je avstralski BDP v zadnjem lanskem četrtletju porasel za vsega 0,4 odstotka. Dow Jones izgubil več kot 200 točk Na delniških trgih so bili padci najvišji letos. Dow Jones 12.759 točk je prvič po 23. novembru izgubil več kot 200 točk, okoli odstotek in pol pa je izgubil tudi širši indeks S&P 500, ki pa je še vedno skoraj 20 odstotkov nad vrednostjo s konca lanskega septembra. Rast je bila prehitra, zato popravek navzdol ni presenečenje. Še precej večje sesutje je včeraj doživel Frankfurt, saj je indeks DAX30 padel za 3,4 odstotka. Zlasti bančni in avtomobilski sektor sta strmo izgubljala. Tudi Volkswagnove delnice so se pocenile za 4,5 odstotka, čeprav je podjetje sporočilo sijajne podatke o februarski prodaji. Finančne krivulje na Valu 202 Kitajska je letos pred pomembno politično in tudi gospodarsko tranzicijo Sredino dopoldne prineslo umiritev strasti Tudi evro je utrpel izgube zaradi strahu, da Grčija ne bo uspešno končala zamenjave obveznic z zasebnimi upniki. Najmanj 75 odstotkov upnikov mora do četrtka sprejeti ponudbo. Evropska valuta je padla na tritedenski minimum in za hip pogledala pod 1,31 dolarja. Vlagatelji so denar selili v varne naložbe, vendar ne v zlato, ampak v obveznice. Nemške obveznice so skoraj dosegle rekordno ceno. Danes so se strasti na finančnih trgih umirile. Evropske borze so bile dopoldne večinoma v rahlem minusu. Evro je bil ob 13. uri vreden 1,313 dolarja, cena nafte vrste brent pa je znašala 122,7 dolarja. Tečaji delnic na Lj. borzi GORENJE +3,45 % 4,50 EUR KRKA -0,48 % 52,20 NOVA KBM -0,59 % 3,05 TELEKOM -0,89 % 66,60 ZAV. TRIGLAV -0,89 % 11,30 LUKA KOPER -1,63 % 9,65 MERCATOR -2,43 % 120,50 PETROL -2,86 % 156,20 Dražje le Gorenjeve delnice Indeks SBI TO 560 točk se je znižal za 1,37 odstotka, pri čemer so se podražile le Gorenjeve delnice. S Krko je bilo za 723 tisoč evrov prometa, tečaj se je znižal na 52,20 evra. Drugič zapored so se precej pocenile Mercatorjeve delnice, ki so končale pri 120,50 evra. Letos je bil tečaj le enkrat nižji. Bolj kot pričakovanja o prevzemu bo delnica začela odražati finančno stanje družbe, kar pomeni, da ima verjetno še nekaj prostora za padec. Podobno, kot je bilo to pri Savi, Luki Koper, Gorenju, je pred kratkim za MMC povedal eden izmed analitikov.
|
negative
|
7,687
|
Za Dars bi to pomenilo dodatno breme Vlada je Darsu naložila, da takoj ustavi uvajanje elektronskega cestninskega sistema. Na Darsu ob tem pojasnjujejo, da so do zdaj za projekt že izplačali 500.000 evrov. Družba za avtoceste je avgusta lani objavila mednarodno javno naročilo za vzpostavitev in delovanje novega sistema cestninjenja. Zaradi vrste revizijskih zahtevkov in kompleksnosti javnega naročila je bil razpis šestkrat podaljšan. Glede na vsa ta dejstva in to, da na ravni EU-ja za zdaj še nismo priča poenotenju standardizacije spremljanja prometa na avtocestnih omrežjih, je vlada sprejela sklep o takojšnji ustavitvi aktivnosti elektronskega sistema cestninjenja, je po seji vlade pojasnil vodja urada vlade za komuniciranje Anže Logar. Za Dars bi to pomenilo dodatno breme Resorno ministrstvo za infrastrukturo in prostor namreč ugotavlja, da bi bilo v trenutnih gospodarskih in finančnih razmerah neracionalno investirati v ta sistem. Dars bo namreč v prihodnjih letih iz pobranih cestnin težko odplačeval že do zdaj prevzete obveznosti. Prevzemanje obveznosti iz vzpostavljanja novega cestninskega sistema pa bi za Dars pomenilo dodatno finančno breme. Vinjetni sistem cestninjenja bo tako do nadaljnjega ostal v veljavi, saj za osebna vozila na evropski ravni še niso definirane ustrezne tehnične, pravne in komercialne rešitve, ki bi omogočale izvajanje enotne storitve cestninjenja na v celotni Evropski uniji. Elektronsko cestninjenje osebnih vozil je namreč veliko bolj zahtevno kot cestninjenje tovornih vozil. Znesek bi lahko dosegel 700.000 evrov So pa na Darsu povedali, da so do zdaj po pogodbi v skladu z opravljenimi deli že izplačali približno 550.000 evrov. Nekatera sredstva so sicer še v potrjevanju, tako da bi se lahko ta znesek povzpel na nekaj več kot 700.000 evrov. Je pa Dars leto 2011 po predhodnih podatkih sklenil s čistim dobičkom, ki je presegel načrtovanega, in s štiriodstotno rastjo prihodkov. Na rast prodaje so vplivali predvsem prihodki od cestnin, ki so predstavljali 90 odstotkov vseh prihodkov družbe. Prihodki od cestnin so se sicer v primerjavi z letom 2010 zvišali za tri odstotke. 46 odstotkov predstavljajo prihodki od vinjet, 54 odstotkov pa prihodki od cestninjenja tovornih vozil. Veber To je slaba odločitev Vodja poslanske skupine SD-ja Janko Veber, ki je bil predsednik odbora za promet v prejšnjem sklicu DZ-ja, je odločitev vlade označil za zelo slabo. Mislim, da je bil projekt zastavljen korektno, predvsem pa je bil potreben za to, da se vzpostavi cestninjenje v prostem prometnem toku tudi za tovorna vozila. Nenazadnje bi uvedba tega cestninjenja omogočila tudi porušitev cestninskih postaj, ki danes ovirajo promet na avtocestah, je dejal.
|
negative
|
7,688
|
Cena nafte vrste brent nad 125 dolarjev Kaže, da bo večina upnikov le privolila v zamenjavo grških obveznic, s čimer se bodo Atene za zdaj izognile zlomu, finančni trgi pa paniki. Morda je imel strah pred grškim bankrotom, ki je v torek povzročil največji letošnji nemir na finančnih trgih, prevelike oči. 60 odstotkov kapitala, ki sodeluje v izmenjavi obveznic, je potrdilo sodelovanje, kar je dober obet, da bo do jutri največje prestrukturiranje dolga v zgodovini vendarle uspešno izvedeno. Med njimi je osem grških pokojninskih skladov, največje grške banke in več kot 30 evropskih bank ter zavarovalnic, vključno z BNP Paribasom in Commerzbankom. Vsi imajo v lasti za 124 milijard evrov obveznic. Cilj prestrukturiranja je znižati 206 milijard zasebnega grškega dolga za 53,5 odstotka. Zasebni sektor ustvaril več služb od pričakovanj V New Yorku so se včeraj delnice po treh negativnih dneh spet podražile. Dow Jones 12.837 točk, ki je v torek padel za več kot 200 točk, je pridobil 0,61 odstotka. Zasebni sektor je v ZDA februarja ustvaril več delovnih mest 216 tisoč od napovedi, kar je dobra generalka pred jutrišnjo objavo brezposelnosti. Na pozitivno trgovanje je vplivalo tudi pisanje Wall Street Journala, da naj bi Fed razmišljal o novem programu odkupa hipotekarnih obveznic in zakladnih menic. Wall Street je danes nadaljeval rast, ob 18. uri je bil Dow Jones za skoraj pol odstotka nad gladino . Finančne krivulje na Valu 202 Industrijska naročila v Nemčiji zaradi nižjega izvoznega povpraševanja januarja nepričakovano padla za 2,7 odstotka Cena nafte vrste brent nad 126 dolarjev Frankfurtska borza je po 3,4-odstotnem torkovem polomu v sredo pridobila okoli pol odstotka, v četrtek pa se je delniški indeks DAX30 povzpel kar do 6.834 točk, s čimer je pridobil skoraj dva odstotka in pol. Tudi evro je po padcu na tritedensko dno 1,3096 dolarja okreval in je bil ob 18. uri vreden 1,3257 dolarja. Vlagatelji imajo prav tako večji apetit po naložbah v surovine, tako da se je cena nafte vrste brent zavihtela nad 126 dolarjev. Evropska centralna banka je na rednem zasedanju ključno obrestno mero pustila pri enem odstotku, zvišala pa je napoved inflacije. Zaradi vedno višjih cen nafte naj bi letos inflacija znašala med 2,1 in 2,7 odstotka. Tečaji delnic na Lj. borzi MERCATOR +2,90 % 124,00 EUR GORENJE +2,67 % 4,62 PETROL +2,50 % 160,10 NOVA KBM +1,61 % 3,099 TELEKOM +0,75 % 67,10 LUKA KOPER +1,04 % 9,75 INTEREUROPA -1,23 % 0,80 KRKA -1,34 % 51,50 Zaradi svežnjev visok promet s Petrolom Na Ljubljanski borzi se je večina blue-čipov podražila. Petrol se je na račun svežnjev prebil na vrh lestvice najprometnejših papirjev. Ob 680 tisoč evrih prometa se je njegov tečaj okrepil za 2,5 odstotka. Tečaj Nove KBM se je zvišal za 1,6 odstotka. Na Varšavski borzi delnice NKBM-ja kotirajo pri okrog 12,31 zlota 2,96 evra. Indeks SBI TOP 566 točk se je zvišal za 1,09 odstotka, večji plus pa je preprečila več kot enoodstotna pocenitev Krkinih delnic.
|
neutral
|
7,689
|
Finančni trgi zaznali rast obveznic V interesu EU-ja ni, da gre Grčija nekontrolirano v bankrot. Upniki, ki so končali v grški zgodbi, so sami prevzeli svoje tveganje, je za MMC dejal borzni poznavalec Andraž Grahek. Grški vladi je uspelo doseči dogovor o odpisu dolga zasebnih upnikov, ki so zamenjali 85,8 odstotka obveznic. Atene so tako izpolnile pogoj za drugi sveženj 130 milijard evrov težke denarne pomoči. Kako dogovor vpliva na finančne trge in kaj pomeni za zasebne upnike, ki niso privolili v zamenjavo, smo vprašali Andraža Grahka iz KD Skladov. Kako komentirate petkov dogovor Grčije z zasebnimi upniki o odpisu dolga? Glede na konsenz trga je sodelovanje investitorjev nad pričakovanji nekega povprečnega analitika. Odzvalo se je rahlo več ljudi, kot se je pričakovalo, kar je pozitivno za trge. Preberite tudi - Grška vlada dosegla dogovor o odpisu dolga zasebnih upnikov - Irglova Janković hodi po robu, Janković Razlog za prenos tožilstva je, da se me preganja Mnogi so dejali, da ni pravično, da je Grčija tako pritisnila le na zasebne upnike? Ta izmenjava bi se zgodila tako ali drugače. Tisti, ki se ne bodo strinjali, bodo svojo pravico lahko iskali na sodišču za boljše poplačilo. Ne bom rekel, da to ni pravno nemogoče, a s tako visoko participacijo upnikov se je ta verjetnost zmanjšala. V interesu EU-ja ni, da gre Grčija nekontrolirano v bankrot. Upniki, ki so končali v grški zgodbi, so sami prevzeli svoje tveganje. Eno izmed tveganj je intervencijsko tveganje, ko neka tvorba, kot sta EU ali ECB, oceni, da je neko delovanje v širšo korist EU-ja. Lahko bi rekel, da je to nepravično, lahko pa bi rekel, da bi bilo poplačilo, če bi bil nenadzorovan bankrot, manjše, kot ga bodo ti upniki dobili. Mnenja so različna. Vsi tisti, ki menijo, da bi morali dobiti več, menijo, da je poplačilo nepravično. Ko pa se ščiti evro, se porabijo tudi sredstva, ki takrat, ko so se te obveznice kupovale, niso bila predvidena. Vmes je bila finančna kriza in težava je, da so se ta tveganja pojavila. No, na neki način so bili zasebni upniki v dogovor prisiljeni? Danes lahko nekdo reče, da je bil tak odpis izsiljen in da bi tudi vlade v evroobmočju morale odpisati del dolga. A treba je vedeti eno stvar, ta odpis Grčiji se pri državah, ki so posojale Grčiji, ni zgodil na glavnici, ampak se je zgodil v tej obliki, ker so Grčiji zaračunavali zelo nizke obresti. Če bi nekdo izračunal, po kakšni ceni bi vse evropske države lahko prodale grški dolg, bi bil odpis velik. Zasebni upniki lahko le upajo, da bodo nazaj dobili glavnice, obresti so pa že odpisali. Grčija je zelo uspešno prešla čez samo izmenjavo dolga in odpisa, ki se jim je zgodil, delno na obresti, delno na glavnici, čeprav se pozicionira kot velika žrtev, ker je v recesiji, kar pa niso lahke stvari. Kako pa so se na novico odzvali finančni trgi? Nekatere državne obveznice naj bi začele rasti? Delnice se na novico niso odzvale, se pa to lepo pozna pri nekaterih obveznicah, zlasti pri državah, ki so jih poimenovali t. i. periferne. Italijanske delnice rastejo za okrogl pol odstotka, španske za tri četrt odstotka, pa tudi francoske rastejo. Po drugi strani pa so se pocenile obveznice bolj kakovostnih držav, vsaj s stališča javnih financ in kreditnega tveganja, kot recimo nemške, kjer ne vidimo rasti. Kaj pa lahko pričakujemo v prihodnosti? Mislim, da se bomo v prihodnosti osredotočili na celovito delovanje gospodarstva EU-ja in na učinke programov ECB-ja. Podjetjem se bo začelo dodatno posojati, banke bodo do junija dokazale, da so dovolj trdne in da imajo dovolj visoke kapitalske ustreznosti. V drugi polovici leta bi lahko bilo gospodarsko stanje videti boljše, saj se bančnemu sektorju nazadnje očita, da ne posoja denarja.
|
neutral
|
7,690
|
Hella Saturnus in Količevo Karton zakaj so uspešni uspešni? Slovenska podjetja se preveč naslanjajo na domači trg in preveč računajo na državni denar, poleg tega pa niso pripravljena na spremembe ter iskanje novih priložnosti, pravita družbi, dobitnici priznanj za rating leta. Letošnje nagrade družbam z najvišjo bonitetno oceno preteklega leta so šle v roke podjetij Hella Saturnus Slovenija, Količevo Karton in Tajfun Planina, ki so po mnenju bonitetne hiše Dun & Bradstreet in njene slovenske partnerice Bonitetne hiše slovenska podjetja z najugodnejšim dejavnikom tveganja in najbolj zaupanja vredni partnerji v slovenskem poslovnem okolju. Skrivnost uspeha prava vizija? Zakaj jim je v času krize, ki je številna druga slovenska podjetja pahnila pod mejo preživetja ali v položaj, v katerem komajda še lahko preživijo, uspelo ne le preživeti, ampak se celo razvijati in dosegati poslovne uspehe? Direktor družbe Količevo Karton Branko Rožič je za MMC povedal, da je za vsako družbo ključna določitev pravega proizvoda, ki se lahko trži na izbranih trgih, pri čemer pa morajo biti ti široko zajeti. To seveda za večino podjetij ni niti najtežje, težava nastopi, ko se seštejejo stroški za trženje, izdelavo in distribucijo. Pri tem doseganju konkurenčnosti na svetovnem trgu pa podjetja dostikrat ne uspejo, zato se morajo sprijazniti z ožjimi okviri tako glede nabora trgov kot tudi produktov in prodor ni dosežen, je dejal ter dodal, da so v njihovi družbi že zgodaj veliko pozornosti posvetili doseganju visoke dodane vrednosti, kar je prineslo poslovno in finančno stabilnost tudi v kriznih časih. Visoka dodana vrednost je edini temelj, prek katerega se zadovoljijo potrebe zaposlenih, lastnikov in družbe, predvsem ko se želi obsežnejše investirati, je poudaril dejal Rožič. V družbi Hella Saturnus Slovenija se z zaostrenimi razmerami na trgih kosajo z vlaganjem v ohranjanje nizkih fiksnih stroškov in sposobnostjo hitrega odzivanja na razmere na trgih. Podjetje je kriza prizadela le v manjši meri, saj so jo občutili le v prvih treh mesecih, so povedali za MMC. Kiksi slovenskih podjetij Na vprašanje, kaj je najočitnejša napaka, ki jo delajo slovenska podjetja, v družbi Količevo Karton izpostavljajo preveliko naslonjenost na državni denar in domači trg , kar po Rožičevem mnenju vodi do nezadostnega prepiha in predvsem do iskanja bližnjic, ki nimajo z osnovnim poslovanjem ter razvojem gospodarske družbe nič opraviti oz. nanj vplivajo zaviralno . Direktor družbe kot drugo oviro izpostavlja tudi bistveno previsoko zadolženost, saj Slovenijo v okviru Evropske unije pri dolžniškem financiranju prekašajo samo Grki. Tu se trenutno srečujemo z zanimivim protislovjem, ko aktualna politika pravi, da je treba odpraviti posojilni krč, kar pomeni zahteve po še večjih kreditih, ki naj bi financirali kaj? Take posle kot do zdaj? Če to, potem ni rešitve. Seveda pa vsaka čast izjemam, je dejal za MMC. V Helli Saturnusu pa izpostavljajo predvsem to, da podjetja niso pripravljena na spremembe. Sprememb nas je strah, vendar pa bi morali takrat iskati nove priložnosti in izkoristiti vse možnosti, ki se ponujajo, je izpostavil prvi mož podjetja Christof Droste. Zaposlenih kriza ni preveč prizadela Ne v enem ne v drugem podjetju zaposlenih kriza ni preveč prizadela, vsaj ne v delu, ki se nanaša na delovno razmerje, saj redno povišujemo plače, izplačujemo letno nagrado, božičnico , se pohvalijo v Količevo Kartonu in dodajajo Kljub krizi želimo ohraniti sloves dobrega delodajalca, ki ga, predvsem po izjavah zaposlenih, že nekaj let imamo. Tudi v družbi Hella Saturnus posebnih težav zaposlenih niso izpostavili, priznavajo pa, da velik del delovne sile zaradi potrebe po fleksibilnosti in zakonodaje predstavljajo agencijski delavci. Zakaj so uspešni? Naša filozofija je vedno prvi , enostavno biti najboljši v svojem razredu. Naš pogled na tržišče je vedno zelo realističen. Nove situacije na trgu takoj sprejmemo in začnemo uvajanje protiukrepov, da se jim lahko prilagodimo in izrabimo priložnosti, ki jih vsaka nova situacija prinaša, o svoji poslovni filozofiji pravijo v Helli Saturnusu, medtem ko v Kartonu Količevo izpostavljajo slog vodenja, ki temelji na usposobljenosti, motivaciji in značaju. Sam se v okviru tega opiram na korektnost in enakost v odnosu do sodelavcev, predvidljivost ter izpolnjevanje dogovora, je dejal Branko Rožič iz Kartona Količevo. Za kateri ukrep bi bili vladi v tem trenutku najhvaležnejši? Na vaše vprašanje imam v tem trenutku hiter in zelo aktualen odgovor. Država naj uredi razmere v Luki Koper, da bo imelo naše podjetje možnost skladno z obvezami izpolnjevati svoje poslovne obveznosti, ki se odvijajo prek Luke Koper in so vezane na kontejnerski terminal. Za to bi ji bil v tem trenutku najbolj hvaležen, je bil konkreten Branko Rožič. V Helli Saturnusu so bili manj natančni. Počakajmo na prihodnji mesec. Prepričan sem, da vlada ve, kako pomembno je, da čim prej ukrepa in da bo naredila prave korake. Moja želja je, da bi se strateške stvari zgodile zelo hitro, je dejal Droste, ki je dodal, da morajo korake za izhod iz krize narediti podjetja in ne vlada, ki mora le ustvariti primerni okvir zanje. O. p. Nagrado za rating leta je prejela tudi družba Tajfun Planina, ki pa na naša vprašanja ni odgovorila.
|
positive
|
7,691
|
Nazadnje so se trošarine na alkohol zvišale 1. julija 2010 Ministrstvo za finance predlaga, da se s 1. aprilom trošarine na pivo, vmesne pijače in etilni alkohol zvišajo za 10 odstotkov. S tem bi se po oceni v proračun dodatno nateklo 9,3 milijona evrov letno. Po predlogu uredbe, ki je bila objavljena na spletni strani ministrstva, bi trošarina na pivo znašala 11 evrov za en odstotek prostorninske vsebnosti alkohola za en hektoliter piva, trošarina za vmesne pijače bi znašala 110 evrov za en hektoliter vmesnih pijač, trošarina za etilni alkohol pa 1.100 evrov za 100 odstotkov prostorninske vsebnosti alkohola za en hektoliter etilnega alkohola. S 1. aprilom se bodo dvignile trošarine na cigarete Novi zneski trošarin na alkohol bi veljali od vključno 1. aprila letos. Rok za pripombe na predlog je 23. marec. Po zakonu o trošarinah lahko vlada z zakonom določene zneske trošarine na alkohol in alkoholne pijače poviša za do polovico. Nazadnje so se te trošarine zvišale 1. julija 2010. S 1. aprilom letos je sicer skladno z zakonom o trošarinah predvideno novo zvišanje trošarin na cigarete, in sicer z zdajšnjih 83 evrov na 86 evrov za tisoč kosov. Naslednje zvišanje teh trošarin je predvideno za letošnji 1. oktober, ko naj bi se zvišale na vsaj 90 evrov za tisoč kosov.
|
negative
|
7,692
|
Odbor potrdil predlog vlade in amandma SDS-a Minister Šušteršič zagotavlja, da se s spremembami delovanja AUKN-ja v gospodarstvu ne odpira vrat politiki, medtem ko je poslanec Frangež prepričan, da bo AUKN postal brezzobi tiger. Odbor DZ-ja za finance je obravnaval predlog sprememb delovanja AUKN-ja, ki bi se pri upravljanju z državnimi naložbami moral posvetovati z vlado in ga potrdil. Zakonska novela Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb države med drugim pred glasovanjem na skupščinah nalaga uskladitev z resornimi ministrstvi in ji znižuje vrednost naložb, s katerimi lahko samostojno razpolaga. Vladi v nujnih primerih daje možnost, da državnemu zboru sama predlaga spremembe razpolaganja s posamezno kapitalsko naložbo. Ob tem je odbor sprejel tudi amandma SDS-a k noveli, ki predvideva ukinitev Sveta AUKN-ja, ki je sicer nadzorni organ, sprejema strategije za upravljanje z državnimi naložbami, letne načrte upravljanja z naložbami in imenovanja članov akreditacijske komisije. To vlogo bo imela vlada. Zakon je zdaj nekonsistenten Odbor je dopolnilo sprejel, a je zakon zdaj v več pogledih nekonsistenten, zato je treba do sredine seje DZ-ja pripraviti uskladitveno dopolnilo. Pomisleke imajo tudi v zakonodajno-pravni službi DZ-ja. Predlagana ureditev bi po njihovem mnenju pomenila, da agencija v večjem delu svojega delovanja ne bi imela institucionalne neodvisnosti. Vlada je izpadla nekredibilna Tisti, ki so pristojni, nimajo odgovornosti, tisti, ki so odgovorni, pa nimajo pristojnosti pri odločanju o upravljanju z državnim premoženjem, je spremembe utemeljil minister za finance Janez Šušteršič. Omenil je odločitev AUKN-ja, da morajo nekatera uspešna državna podjetja dokapitalizirati Novo KBM, kjer pa so zdaj to slabe naložbe. Vlada je tako izpadla pred očmi javnosti kot nekredibilna, ki ne drži svoje besede, pravi Šušteršič in dodaja, da dajemo tudi videz, da obstajajo institucije, ki lahko odločajo mimo usmeritev, ki jih sprejme vlada. Ministri vlade, ki jih bo javnost na koncu vprašala, zakaj kak projekt stane toliko, pač ne morejo biti le eni od 200 ljudi, ki lahko gredo s člani agencije na kavo in jim povedo, kaj pač mislijo, dodaja minister. Po njegovih besedah sicer ne želijo ukiniti agencije in se vrniti na star sistem upravljanja z naložbami, saj se ta v praksi ni izkazal kot najboljši. Zakon rešuje situacijo v prehodnem obdobju, ne pomeni ukinjanja agencije, ne pomeni odprtih vrat za politiko, daje pa vladi možnost, da vpliva na stvari, ki se po njenem mnenju ne bi rešile tako, kot je najboljše. Minister pravi, da potekajo zelo resni pogovori, pri katerih sodeluje tudi AUKN, na primer o dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke, za katero država ne bo namenila proračunskega denarja. Dodaja pa, da si zato ne more privoščiti tveganja, da bi doseženi dogovor nekdo zadnji dan miniral. Prav tako vlada zdaj po njegovih besedah nima formalnega mehanizma, da bi lahko vplivala na iskanje tujih investitorjev za banke in podjetja - če agencija meni, da nekdo ni ustrezen, ta pač ni primeren. Učinkovitost upravljanja se bo zmanjšala Na novelo so se kritično odzvali v SD-ju in Pozitivni Sloveniji, kjer menijo, da je to velik korak nazaj in pomeni neposredno vmešavanje politike v gospodarstvo. Poslanca SD-ja Andreja Črnak Meglič in Matevž Frangež sta pred sejo predlagala tudi, da se razpravljanje o spremembi zakona umakne oziroma prestavi, dokler ne bi pridobili mnenja Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj o tem zakonu, saj naj bi bil v nasprotju s smernicami, ki jih je sprejela tudi Slovenija, oz. dokler se DZ ne seznani s poročilom AUKN-ja za lansko leto. Predloga nista bila sprejeta. Posamične zamere do ravnanja agencije naj ne vodijo v posege v zakonodajo, je prepričan Frangež. Meni, da bi DZ moral oceniti, ali je spreminjanje AUKN-ja v brezzobega tigra, ki je le predstopnja pred ukinitvijo, upravičeno. Po njegovih besedah se namreč s spremembami ne porazdeljujejo razmerja med odgovornostjo in pristojnostjo, temveč se le zabrisuje jasna linija odgovornosti. Res je, da so rezultati delovanja AUKN-ja daleč od želenih ciljev, a do ciljev po njegovih besedah ne bomo prišli, če bomo ob vsaki menjavi oblasti spreminjali sistem. V Pozitivni Sloveniji, kjer so bili ukinitvi AUKN pred volitvami naklonjeni, pa imajo pomisleke predvsem do smiselnosti predlaganih začasnih rešitev, ki AUKN spreminja v neke vrste kurirja države. Alenka Bratušek je ves čas opozarjala, da vlada z začasnimi spremembami preveč hiti in se pri tem zapleta v nekonsistentnosti, ter da bi bilo bolje v DZ priti s sistemsko rešitvijo. Komarjeva AUKN je opravil veliko delo Do zakonske novele so kritični tudi na AUKN-ju. Prepričani so, da se bo učinkovitost upravljanja državnih naložb zaradi številnih dodatnih postopkov, ki bodo povezani z odločanjem na ministrstvih in vladi, pomembno zmanjšala. Opozarjajo, da spremembe postavljajo vprašanje o neodvisnosti in samostojnosti agencije. Predsednica uprave AUKN-ja Dagmar Komar je že pred sejo odbora poudarila, da je do zdaj o vseh zadevah soodločal svet agencije, zdaj pa se ta pristojnost seli na vlado oziroma ministrstva. So se pa z vlado in DZ-jem že usklajevali, ko je šlo za dokapitalizacije ali prodaje. Prepričana je, da so opravili veliko delo in postavili sistem upravljanja z državnimi naložbami z različnih vidikov. Agencija je naredila velik korak naprej. Komarjeva zato verjame, da bo kljub spremembam AUKN vse te naloge še naprej opravljal. Poslanci o noveli po nujnem postopku Predlog novele zakona o upravljanju kapitalskih naložb države je vlada sprejela prejšnji teden, državni zbor pa ga bo po nujnem postopku obravnaval v sredo. Gre za prehodno rešitev, medtem ko bo sistemske spremembe, ki jih predvideva koalicijska pogodba, do poletja pripravila medresorska skupina. To naj bi oblikovali v tem tednu.
|
negative
|
7,693
|
Tednik Žurnal je začel izhajati novembra 2003 Direktor in odgovorni urednik družbe Žurnal Media Goran Novković po petih letih na svojo željo zapušča to družbo. Iz družbe so sporočili, da bo iskal nove izzive na medijskem področju. Od sredine marca bo podjetje vodil dozdajšnji član uprave družbe Georg Dopellhofer, kot prokurist se mu bo pridružil Uroš Cuder, kot novi odgovorni urednik pa Matej Košir. Košir je na Žurnalu kot namestnik odgovornega urednika od junija 2007. O svoji nadaljnji poslovni poti se še nisem odločil Po petih letih dela na Žurnalu sem se odločil, da je čas, da si odpočijem. Odločil sem se, da odstopim, skupaj z lastniki pa smo poskrbeli za komunikacijo, je povedal Novković. Ocenil je, da podjetje po lanskem prestrukturiranju posluje skladno z načrtom in tudi s tega vidika je po njegovih besedah zdaj pravi čas, da se umakne. Svojo zapuščino ocenjuje kot dobro, pri čemer pa poudarja, da je presoja tega na drugih. Imamo visoko branost, poslovno so stvari pod nadzorom. Tudi s tega zornega kota zato želim novi ekipi, ki je kontinuiteta zdajšnje, uspešno delo v prihodnje, je še dejal in dodal, da se o svoji nadaljnji poslovni poti še ni odločil. Žurnal avgusta odpustil več sodelavcev Že od avgusta lani pa se ugiba, ali je družba Žurnal Media v krizi. 22. avgusta 2011 so namreč odpustili okoli 30 sodelavcev in ukinili regionalne edicije. Čez noč je brez dela ostalo 12 redno zaposlenih novinarjev in več honorarnih sodelavcev in študentov. Viri znotraj Žurnala pa so takrat dejali, da so zaradi slabega finančnega stanja družbe pričakovali spremembe. Novković je avgusta dejal, da se je družba odločila za prestrukturiranje, in pojasnil, da se z zmanjševanjem stroškov prilagajajo razmeram na trgu, saj želijo še naprej ohranjati svoje produkte. V Žurnalu pa so ob današnji objavi o Novkovićevem odhodu dodali, da je v prvih dveh mesecih letošnjega leta skupina Žurnal kljub negativnim trendom na trgu za 10 odstotkov povečala prodajo in ohranja vodilno mesto pri branosti. Žurnal v lasti Avstrijcev Žurnal Media je v 100-odstotni lasti avstrijskega podjetja Styria Media Group. Tedenski Žurnal je začel izhajati novembra 2003 kot prvi brezplačni tednik v Sloveniji. Prvi brezplačni dnevnik v Sloveniji Žurnal24 je začel izhajati septembra 2007. Tudi spletni portal zurnal24.si deluje od septembra 2007. Styria Media Group je v Sloveniji prisotna še z deleži v časopisni hiši Dnevnik, v založniški hiši, ki izdaja revije, Adria Media Ljubljana ter v spletnem portalu bolha.com.
|
neutral
|
7,694
|
Investicije naj bi se zmanjšale za okoli šest odstotkov Služba za konjunkturo in ekonomsko politiko pri GZS-ju za letos Sloveniji napoveduje 1,2-odstotno krčenje gospodarstva. Na krčenje bo po njihovem mnenju najbolj vplival padec investicij. V Gospodarski zbornici Slovenije prav tako menijo, da bo edino vodilo gospodarske rasti ostal izvoz, ki se spopada z vse hujšo svetovno konkurenco. Gre za realnost, s katero se bo treba soočiti Anketa GZS-ja o poslovnih pričakovanjih v letu 2012 in analiza stanja ter pričakovanj panožnih združenj potrjujejo, da so napovedi o recesiji v Sloveniji za letošnje leto realnost, s katero se bo treba soočiti tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju. Napoved Službe za konjunkturo in ekonomsko politiko pri GZS-ju napoveduje 1,2-odstotno krčenje gospodarstva, ob tem pa naj bi se investicije zmanjšale za med šest in sedem odstotkov. Opozarjajo tudi, da stroškovna nekonkurenčnost, rast vhodnih cen surovin in energentov, ki jih z obstoječo strukturo proizvodov in storitev v povprečju ni mogoče preliti v višje prodajne cene, kažejo na padanje ustvarjene dodane vrednosti in padanje bruto domačega proizvoda. Posledica tega so napovedi o krčenju investicij in zniževanju zaposlenosti. Približno 30 odstotkov podjetij napoveduje zmanjšanje števila zaposlenih V anketi GZS-ja za letošnje leto ni bilo zaznati optimizma. Približno 30 odstotkov anketiranih podjetij napoveduje zmanjšanje števila zaposlenih, med njimi so tudi največje družbe. Le 18 odstotkov anketiranih pa napoveduje povečanje zaposlenih. Med podjetji, ki ustvarjajo več kot 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, jih 25 odstotkov za letošnje leto načrtuje enako število zaposlenih kot lani, 40 odstotkov pa jih napoveduje povečevanje. V nasprotju s tem pa je bolj zadržanih skoraj 50 odstotkov podjetij z manj kot 20.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, ki napovedujejo zmanjšanje zaposlenih. Taka podjetja so v letu 2010 zaposlovala več kot 130.000 zaposlenih.
|
negative
|
7,695
|
Okrogla miza Prihodnost Slovenije - Podjetniške prave ideje Težava slovenskega podjetniškega prostora je, da nimamo mentorjev in poslovnih angelov, ki bi na podlagi svojih izkušenj pomagali mladim podjetnikom z dobrimi idejami, ki jih v Sloveniji ne primanjkuje, je poudaril Jugoslav Petković. Mladi uspešni podjetniki, ki so sodelovali na okrogli mizi Prihodnost Slovenije - Podjetniške prave ideje , so poudarili, da je za uspeh najbolj pomembno, da se v idejo, izdelek in podjetje verjame in da se vztraja na začrtani poti ne glede na težave, s katerimi se bodo mladi podjetniki srečevali na svoji podjetniški poti. Slovenija je zaprto poslovno okolje Jugoslav Petković je ustanovitelj podjetja Mimovrste, ki kupcem ponuja širok nabor izdelkov, podjetje pa od ustanovitve raste s približno 100% letno rastjo in vsako leto doseže več milijonov evrov prometa. Po njegovih besedah morajo podjetniki o svojih idejah čim več govoriti, da že pri laični populaciji vidimo odziv , še bolje pa je po njegovem mnenju, če imajo mladi podjetniki priložnost idejo predstaviti ljudem, ki lahko dajo strokovne nasvete. Zatrdil je, da je Slovenija zaprto poslovno okolje, kjer ne poznamo mentorjev in poslovnih angelov, ki bi mladim podjetnikom pomagali , kar je po njegovem prepričanju posledica tega, da v Sloveniji ni veliko uspešnih podjetnikov, ki so sami začeli iz nič . Ti podjetniki bi lahko bili mentorji podjetnikom, ki želijo uspeti s svojo idejo in izdelkom, meni. Dodal je, da je pri nas veliko ljudi z dobrimi idejami, ki potrebujejo pomoč ravno pri iskanju priložnosti. Gašper Koren iz skupine Zemanta, ki posluje v treh podjetjih v Sloveniji, Veliki Britaniji in ZDA, med njihovimi strankami pa najdemo Yahoo, Hachette in AOL, Forbes, Washington Post, Wired in Discovery, je poudaril, da je Slovenija privlačna za mlade inženirje, saj je kakovost življenja pri nas višja kot recimo v ZDA ali Rusiji, od koder prihajajo trije Zemantini inženirji, ki ustvarjajo v Sloveniji. Koren je pojasnil, da ne glede na to, da so mednarodno podjetje, tržijo produkt, ki nastaja v Sloveniji. Zatrdil je, da se za zdaj ne nameravajo seliti. Zemanto je Petkovič izpostavil kot dober primer uspešnega podjetja, ki pomaga mladim podjetnikom. Poslovni načrt Omenjena podjetnika sta pri iskanju investitorjev in strateških partnerjev poudarila pomembnost priprave poslovnega načrta. Da ti uspe pridobiti naložbo brez poslovnega načrta, je bolj izjema kot pravilo, je poudaril Petkovič, ki meni, da je poslovni načrt tudi odraz tebe kot podjetnika, kar je po njegovih besedah tudi pomembno za pridobitev investitorja, ki po navadi bolje ve, kako monetizirati neko idejo. Vendar je pri mladih podjetjih treba biti previden pri pripravi poslovnega načrta, ki ga ne delaš zato, da bi napisal vse teoretične kategorije, ki morajo biti, da bi na desetinko natančno napisal proizvodno in prodajno ceno in podobno, ampak zato, da pokažeš investitorju, da razumeš svoj posel, da veš, kateri bodo glavni zunanji vplivi na posel, glavne kategorije stroškov. Direktorica Slovenskega poslovnega sklada Maja Tomanič Vidovič je povedala, da je poslovni načrt osnovno vodilo, s katerim se podjetje predstavi, ogledalo podjetja , na podlagi katerega se neko podjetje ocenjuje in primerja z drugimi, kar je po njenih besedah zelo pomembno, tudi če se kako podjetje prijavi na razpis sklada, ki ga vodi.
|
positive
|
7,696
|
Sindikati z več pomisleki kot delodajalci Žal se nam mudi. Če berete ekonomske podatke, ti zelo jasno kažejo, da je vrag vzel šalo, opozarja Antauer. Semolič To je priložnost, da velike probleme, ki jih imamo, rešimo tudi po meri delavstva. Socialni partnerji so na seji Ekonomsko socialnega sveta obravnavali pripombe in pobude delojemalske in delodajalske strani na vladna izhodišča za nov socialni sporazum. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS Dušan Semolič je po seji dejal, da so se socialni partnerji dogovorili, da se čim prej oblikuje tripartitna skupina, ki bo nemudoma začela delati na usklajevanju izhodišč socialnega sporazuma, ki naj bi jih dokončno uskladili do konca marca, kar bi po Semoličevih besedah pomenilo, da bi lahko začeli delati na samem sporazumu. Sam ocenjuje, da bi lahko dosegli tak sporazum, s katerim bi vsi socialni parterji zaščitili svoje interese. To je priložnost, da velike probleme, ki jih imamo rešimo tudi po meri delavstva, je dodal. Vizjak z dogovorom zadovoljen Minister za delo Andrej Vizjak je pojasnil, da je dogovora vesel in da bo vlada že do ponedeljka zvečer pripravila integralni tekst, ki bo vseboval vse do zdaj podane pripombe delodajalcev in delojemalcev. Na usklajevanju tega teksta bo potem delala tripartitna delovna skupina. Zastavljeni časovni interval je po njegovih beseda dokaj tesen, vendar kljub temu upa, da bodo prišli do rešitev v rokih, ki so si jih zadali. Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer je poudaril, da se v pogajanjih mnogo preveč časa posveča izhodiščem sporazuma, saj jih, kot pravi, čaka bistveno bolj resno in naporno delo na samem sporazumu. Žal se nam mudi. Če berete ekonomske podatke, ti zelo jasno kažejo, da je vrag vzel šalo, je opozoril. Semolič je sicer pred sejo dejal, da se bodo danes lotili pogovorov o tem, kako bodo delali naprej in kako se bodo lotili izhodišč socialnega sporazuma. Upam na vsaj nekaj pozitivne energije. Dobro voljo moramo pokazati že pri prvih korakih. Ne bi bilo dobro, če bi se že pri prvih korakih zapletli do točke, ko bi se kregali. To ne bi bila dobra popotnica za projekt ki je zelo zahteven in pri katerem so interesi pogosto nasprotni in kontradiktorni, je pojasnil. Minister za gospodarstvo Radovan Žerjav je prepričan, da je odgovornost vseh socialnih partnerjev do države, da se dogovorijo. To je naša odgovornost. Sicer ne bo dobro, je zatrdil in dodal, da od današnjega sestanka v prvi vrsti pričakuje konstruktivno razpravo in moč argumentov . Hribar Milič Težko govorimo o perspektivi za gospodarski razvoj Predsednik GZS-ja Samo Hribar Milič je izpostavil, da pripombe sindikatov pričajo o tem, da jih čaka še precej razprav o tem, kako priti iz relativno blokirane situacije gospodarskega razvoja . Dejal je, da se s predlogom vlade za sporazum strinjajo, da pa bodo imeli še določene pripombe v smeri rahljanja razmer za poslovanje gospodarstva, saj so v tem trenutku blokade tako široke, da bi težko govorili o perspektivi za gospodarski razvoj . Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije ZDS Jože Smole je poudaril, da je skupno stališče delodajalcev, da so izhodišča, ki jih je pripravila vlada takšna, da jih lahko, tudi če njihova dopolnila ne bodo sprejeta, podpišejo. Kot pravi, bi si želeli, da bi se pogajanja zaključila že danes. Predsednik KNSS-ja Neodvisnost Drago Lombar je dejal, da je glavna zahteva sindikalnih central pri sklepanju novega socialnega sporazuma zaščita najšibkejših in ustanovitev odpravninskega sklada, v katerega bo vlagala tudi država, če želi, da sindikati pristanjejo na to, da bo odpuščanje lažje . Sindikati dopolnitve podali na praktično vsa poglavja Semolič je sicer že pred dnevi opozoril, so sindikati dopolnitve podali na praktično vsa poglavja. Po njegovih besedah so vladna izhodišča med drugim dopolnili s predlogi za zaščito položaja delavcev, za spodbuditev investicijskega cikla ter za poudarek na novo industrijsko politiko. Antauer Če ne bo zagona gospodarstva, ne bo kje varčevati Delodajalska stran je do vladnih izhodišč novega socialnega sporazuma bolj prizanesljiva in je podala le manjše popravke. Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer pravi, da jih moti, da v izhodiščih ni poglavja o pravni državi, manjka pa tudi zagon investicijskega cikla. Naša teza pa je, da bo socialni sporazum sklenjen za pet let in da bo enkrat moralo priti do za to potrebnih sredstev. Če ne bo zagona gospodarstva, ne bo kje varčevati, je opozoril.
|
neutral
|
7,697
|
MMC-jev intervju s Petrom Šepetavcem Iz Slovencev oglaševalci zelo težko kaj izvlečejo, element vprašaj soseda pa je še vedno zelo močan in učinkovit, pravi Peter Šepetavc iz Renderspacea. Peter Šepetavc, ki v agenciji Renderspace skrbi za pojavnost slovenskih in tujih blagovnih znamk na Facebooku, Twitterju in drugih družabnih omrežjih, je v pogovoru za MMC govoril o pojavnosti blagovnih znamk na svetovnem spletu, vplivu novih digitalnih generacij na oglaševalske smernice in tem, ali smo Slovenci hvaležno oglaševalsko občinstvo. Pojav spletnih omrežij je najbrž močno pretresel oglaševalsko srenjo. Na kateri stopnji je torej trenutno oglaševanje, tu mislim slovensko in tuje? V tujini gre oglaševanje na splet s poudarkom na usmerjenem oglaševanju, kjer lahko merimo na uporabnike, kar je že zelo uveljavljeno. Na splošno gre v tujini na splet veliko več oglaševalskega denarja kot pri nas. V Veliki Britaniji je ta delež že dosegel 50 odstotkov, v ZDA pa se giblje okoli 40 odstotkov. Pri nas, vsaj kar se oglaševanja na Facebooku tiče, nekatera podjetja v to vlagajo že precej denarja, spet druga ne izkoriščajo tega potenciala. Smo pa še bolj na začetku. S pojavom družabnih omrežij so se pojavile tudi nove težave, npr. kako uporabnika najbolje doseči. Kje so tisti najtrši orehi, ki jih mora oglaševanje ta trenutek treti? Zatika se, če se lotimo spletnega oglaševanja kot oglaševanja s pasicami. Objavimo oglas, ta se vrti, čakamo, da bo na ta oglas odziv ali pa tudi ne. Oglaševanje prek družabnih omrežij omogoča, da zelo natančno namerimo, katere uporabnike hočemo, tako da dosežemo točno tiste, ki jih želimo. Če ne znamo že na začetku določiti, kdo je naša ciljna skupina, potem plačamo precej več, zato da nagovarjamo ljudi, ki jih naša storitev sploh ne zanima.
|
neutral
|
7,698
|
Dvig trošarine naj bi bremenil potrošnike Nove, že šeste podražitve naftnih derivatov letos, so, kot kaže, le uvod. Vlada namerava v kratkem zvišati tudi trošarine na alkohol in alkoholne pijače, znano pa je, da bodo cigarete s prvim aprilom dražje za 10 centov. S temi ukrepi bi že letos proračun obogatili za 20 milijonov evrov. A kaj, če bo zaradi višjih cen manj prodaje. Za zabavo ali preprosto sprostitev ob kozarcu alkoholne pijače boste po novem morali odšteti več. Uredba vlade bo, recimo, steklenico piva podražila za 7 centov in bo po novem stala vsaj en evro, je za TV Dnevnik poročala Vesna Zadravec. Jure Struc, direktor marketinga Skupine Pivovarna Laško, je prepričan, da ob dražitvi energentov in surovin teh zmanjševanj proizvajalci ne morejo sprejeti na svoja pleča. Teh rezerv ni več, zato bo na koncu trošarina bremenila potrošnika, je dodal. In kakšna bo dokončna cena? Trgovci molčijo, proizvajalci in uvozniki pijač pa dvig trošarine bodo trgovci izkoristili za še večji dvig cen izdelkov. Ivan Grm, uvoznik alkoholnih pijač in direktor Stock Slovenija, meni, da se bo trošarina neto povišala za 40 centov pri žganih pijačah. Na končni ceni bo vpliv večji zaradi marže, ki bo na višji osnovi in zaradi višjega DDV-ja. Končni učinek bo tako 60 centov. Kot je povedal Grm, prodaja pijač že tako upada. Dvig trošarin naj bi jo še bolj oklestil, ljudje bodo kupovali v tujini, povečala se bo tudi siva ekonomija. Da bo država iz naslova dviga trošarin zaslužila več kot 20 milijonov evrov, pa je po njegovem le iluzija. S prvim aprilom bodo dražje tudi cigarete. V Tobačni tovarni Ljubljana so nad ukrepi vlade presenečeni, saj se je zavojček cigaret v zadnjem letu podražil že trikrat po 10 centov. Direktorica Tobačna Ljubljana Breda Brezovar Papež pravi, da potrošnik ne neha kaditi, je pa res, da začne iskat cenovno bolj ugodne cigarete. In če ne pijete alkohola in niti ne kadite, ne mislite, da vas ti ukrepi ne bodo prizadeli. Dvig trošarin posledično prinese inflacijo. Torej v povprečju se bodo podražile tudi druge življenjske potrebščine, je še povedala Zadravčeva.
|
negative
|
7,699
|
Predstavniki Komisije bodo prihodnjič v Sloveniji aprila Predstavniki Evropske komisije so v torek v okviru postopka ugotavljanja in preprečevanja obstoja nevarnosti presežnih makroekonomskih neravnotežij obiskali Slovenijo. Namen obiska je bil pridobivanje dodatnih informacij, na podlagi katerih bo Komisija pripravila poglobljeno analizo, so sporočili z ministrstva za finance. Evropska komisija je v poročilu o makroekonomskih neravnovesjih v članicah EU-ja, ki ga je objavila februarja, ocenila, da Slovenija poleg 11 drugih držav EU-ja zaradi mogočih tveganj potrebuje poglobljeno analizo stanja. Poročilo Komisije je prvi korak v procesu preprečevanja in odpravljanja makroekonomskih neravnovesij, uvedenega v sklopu novega svežnja pravil, imenovanega šesterček, ki velja od sredine lanskega decembra. Lahko neravnotežja ogrozijo delovanje EU-ja? Po opravljeni poglobljeni analizi bo Komisija ocenila, ali v Sloveniji obstajajo presežna makroekonomska neravnotežja, ki bi lahko ogrozila normalno delovanje EU-ja. Če bo ugotovila, da neravnotežja obstajajo, bo Komisija Svetu EU-ja predlagala, da sprejme ustrezna priporočila za odpravo ugotovljenih neravnotežij. Slovenija bi v tem primeru morala pripraviti ter Komisiji in Svetu predložiti program izpolnjevanja priporočil Sveta EU-ja. Predstavniki EK-ja so se sešli tudi s predstavniki Urada RS za makroekonomske analize in razvoj ter Banke Slovenije. S predstavniki ministrstva za finance pa so se pogovarjali tudi o načrtih za fiskalno konsolidacijo. Šušteršič je predstavil cilj vlade Minister za finance Janez Šušteršič je na pogovorih predstavil cilj vlade, da s temeljitimi varčevalnimi ukrepi v okviru priprave rebalansa zniža primanjkljaj državnega proračuna na tri odstotke bruto domačega proizvoda. V prihodnjem letu je cilj dodatno znižanje primanjkljaja pod tri odstotke BDP-ja in s tem izpolnitev cilja iz postopka presežnega primanjkljaja proti Sloveniji. Pri tem je bilo pojasnjeno, da bo za oceno Komisije ključna trajnost sprejetih ukrepov v Sloveniji, so pojasnili na ministrstvu. Evropska komisija bi lahko predlagala sankcije Slovenijo bodo predstavniki Komisije v okviru tehničnega obiska pred pripravo spomladanske napovedi znova obiskali aprila. Takrat bo Komisija ocenjevala tudi, ali Slovenija izpolnjuje priporočila Sveta EU-ja v okviru postopka presežnega primanjkljaja in ali bodo ukrepi, ki jih bo Slovenija sprejela v okviru rebalansa, zadostni, da bo dosegla trajno odpravo presežnega primanjkljaja na verodostojen in kredibilen način. Če bo ocena Komisije negativna, bo Svetu EU-ja v sprejetje predlagala nova priporočila, predlagala pa bo lahko sankcije v obliki brezobrestnega depozita v višini do 0,2 odstotka BDP-ja, ki bi se lahko ob nadaljnjem neizpolnjevanju zavez spremenil v denarno kazen, so še sporočili z ministrstva.
|
neutral
|
7,700
|
Javni promet ni povsod dostopen Zaradi višjih cen goriv se njihova prodaja zniža, temu ustrezno pa se znižajo tudi prometni izpusti, je drugo stran podražitve goriv predstavil direktor službe vlade za podnebne spremembe Jernej Stritih. Ljudje zaradi višjih cen goriv učinkoviteje uporabljajo osebni prevoz in večkrat uporabijo javnega, kar bi bilo po Stritarjevem mnenju dobro izkoristiti za izboljšanje ponudbe, saj bi se stroški ob večjem povpraševanju hitreje pokrili. Višanje cen goriv se še ne bo ustavilo Stritih je predstavil tudi konkretne podatke. V obdobju med letoma 2008 in 2010 je poraba goriv zaradi podražitev padla za 13 odstotkov, kar je vplivalo tudi na znižanje okolju škodljivih izpustov, ki jih sicer prispeva promet. Stritih je prepričan, da so višje cene goriv ključne za znižanje izpustov toplogrednih plinov in tudi za spremembe navad ljudi. Energetska revščina? Nekoliko drugače pa je razmišljala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki je dejala, da bodo višje cene goriv ob ostalem statusu quo povzročile še večje razslojevanje, saj si bodo bogati višje cene zlahka privoščili, revni pa bodo živeli v energetski revščini.Na cene goriv v Sloveniji močno vplivajo trošarine, ki so v letu 2009 dosegle 2,8 odstotka BDP-ja, kar nas uvršča na vrh EU-ja. Stritar meni, da bi morale biti trošarine za pogonska goriva, če želimo omejiti izpuste plinov, takšne, da bo cena goriv visoka oziroma primerljiva s sosednjimi državami. Prepričan je, da bi se kratkoročen negativen vpliv na stroške gospodinjstev in gospodarstva ob vlaganju v javni prevoz odvisnost Slovenije od cestnega prevoza in uvoza naftnih derivatov dolgoročno ob znižanju izpustov zmanjšala.Lučka Kajfež Bogataj pa meni, da zviševanje cen nafte za zdaj ne bo imelo bistvenega vpliva na porabo fosilnega goriva in tudi ne bo zmanjšalo pritiskov na okolje. Prehajanje na uporabo plina in biomase, kar je za pozitivno označil tudi Stritih, bo po njenem mnenju povzročilo, da se bodo povišale cene tudi teh energentov. Sploh pa samo cena brez drugih sistematičnih spodbud države ne naredi premika, je poudarila.Kilometri za vsak žebelj Tudi javni promet bo po njenem mnenju težko čez noč postaviti na noge , poleg tega pa se mora ogromno ljudi na delo voziti z avtomobilom, ker druge izbire nima. Podobne razloge za uporabo avtomobila imajo tudi kupci, saj so se zaradi ukinitve manjših trgovin prisiljeni voziti kilometre daleč za vsak vijak ali žebelj .
|
negative
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.