id stringlengths 1 6 | title stringlengths 1 239 | text stringlengths 140 2M | subject listlengths 0 66 | url stringlengths 31 299 | word_count int64 31 350k | cyrillic float64 0 0.87 |
|---|---|---|---|---|---|---|
8 | Sojuz 1 | Sojuz 1 (Союз-1, ''Zveza 1'') je bil del sovjetskega vesoljskega programa Sojuz. V krožnico okoli Zemlje so ga izstrelili 23. aprila 1967 in je ponesel edinega kozmonavta polkovnika Vladimirja Mihajloviča Komarova, ki je pri povratku in pristanku na Zemlji umrl. Prvotno bi morali izstreliti plovilo že januarja tega let... | [
"Program Sojuz"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Sojuz_1 | 361 | 0.003 |
13 | Naravno število | Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil {1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, ...}. Naravno število služi za mero končnih množic. Z naravnimi števili se šteje ali pa razvršča. Označuje se jih z N ali z <math>\N</math>.
Na nekaterih področjih matematike (teorija množic, matematična l... | [
"Števila",
"Cela števila",
"Elementarna matematika",
"Teorija števil",
"Kardinalna števila"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Naravno_%C5%A1tevilo | 785 | 0 |
19 | Wikipedija | Wikipedija [vikipedíja] (Wikipedia) ali Vikipedija je prosta spletna enciklopedija, ki nastaja s sodelovanjem stotisočev prostovoljcev z vsega sveta. Vsebuje geselske članke v več kot 300 različnih jezikih in njihovih različicah, sponzorira pa jo nepridobitna Fundacija Wikimedia. Zajema tradicionalne enciklopedične tem... | [
"Ustanovitve leta 2001",
"Projekti Fundacije Wikimedia",
"Wikipedija",
"Spletne enciklopedije"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija | 1,342 | 0 |
20 | 2001 | 2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek. Po uradni interpretaciji gregorijanskega koledarja je 2001 prvo leto v 21. stoletju in 3. tisočletju, vendar je večina ljudi praznovala prihod 3. tisočletja že 1. januarja 2000.
1 Dogodki
1.1 Januar – junij
* 1. januar – začetek... | [
"Leto 2001"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/2001 | 991 | 0 |
11 | Matematika | Matemátika (μαθηματικά: mathēmatiká, μάθημα: máthēma - -thematos - ''znanost'', ''znanje'', ''učenje'', ''študij''; μαθηματικός: mathematikos - ''ljubezen do učenja'') je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce. Vsebuje abstraktne lastnosti množin, struktur, sprememb in prostora. Ta stran zrcali organiziran pogled na mate... | [
"Matematika",
"Izposojenke iz grščine",
"Vede"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Matematika | 1,783 | 0 |
26 | Abu Mašar | Džafar Ben Mohamed ben al-Balhi Abalači Abu Mašar (Albumasaris), arabski astronom in filozof, * 787, Balh (ali tudi Bagdad), Afganistan, † april 886, Vasit (Wasit), Irak.
1 Življenje in delo
Abu Mašar je bil verjetno star preko sto let. Živel je predvsem v Bagdadu. Nekatera njegova dela so ohranjena v rokopisu. Njegov... | [
"Arabski filozofi",
"Arabski astronomi"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Abu_Ma%C5%A1ar | 229 | 0 |
22 | 2002 | 2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek. Številka leta je palindrom; pred tem je imelo palindromno številko leto 1991, naslednje tako leto bo 2112.
Bilo je proglašeno za leto ekoturizma in gora.
1 Dogodki
1.1 Januar – junij
* 1. januar -
** evro bankovci in kovanci nadomes... | [
"Leto 2002"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/2002 | 895 | 0 |
28 | Adelard | Adelard iz Batha (Adelhard, Aethelhard, Alard, Abelard), angleški učenjak in prevajalec, * okoli 1080, Bath pri Bristolu, Anglija, † okoli 1150.
Leta 1126 je iz arabščine v latinščino prevedel al-Hvarizmijeve astronomske tabele (''zij''). Postale so osnova za druga dela. Te arabske astronomske tabele so zamenjale vse p... | [
"Srednjeveški filozofi",
"Angleški filozofi",
"Angleški prevajalci"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Adelard | 102 | 0 |
29 | Aflah | Al-Išbili Abu Mohamed Ibn-Džabir Aflah (أبو محمد جابر بن أفلح; Geber Filius Afflae Hispalensis), špansko-arabski astronom, matematik in izumitelj, * okoli 1100, verjetno Sevilla, Španija, † okoli 1150.
1 Življenje in delo
V svojem delu ''Knjiga o astronomiji'' (''Kitab al-Hay'ah''), ki jo je prevedel tudi Gerard, je Af... | [
"Arabski izumitelji",
"Španski astronomi",
"Španski izumitelji",
"Arabski astronomi",
"Arabski matematiki",
"Španski matematiki"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Aflah | 125 | 0 |
27 | Abul Vefa | Mohamed al-Buzjani al-Hasib Abul Vefa (perzijsko ابوالوفا محمد بوژگانی), arabski matematik in astronom, * 10. junij 940, Buzjan, pokrajina Korasan, (danes Iran), † 1. julij 998, Bagdad, Irak.
1 Življenje in delo
Abul Vefa je bil eden izmed največjih znanstvenikov svojega časa. Smatrajo ga za največjega muslimanskega as... | [
"Arabski prevajalci",
"Arabski matematiki",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Arabski astronomi"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Abul_Vefa | 445 | 0 |
21 | 2000 | 2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto. Leto je bilo proglašeno za Mednarodno leto za kulturo miru in Mednarodno leto matematike.
1 Dogodki
1.1 Januar – junij
* 1. januar –
** večina Zemljanov je praznovala začetek tretjega tisočletja, čeprav se je začelo šele leta 2001.... | [
"Leto 2000"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/2000 | 1,084 | 0 |
23 | 2003 | 2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo. Leto je bilo proglašeno za Mednarodno leto sladke vode.
1 Dogodki
1.1 Januar – junij
* 1. januar – Luíz Inácio Lula Da Silva postane 37. predsednik Federativne republike Brazilije za obdobje (2003-2007).
* 10. januar – atentat zvez... | [
"Leto 2003"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/2003 | 855 | 0 |
24 | Seznam stoletij | Strani posameznih stoletij vsebujejo desetletja in leta. Za različne razporeditve zgodovinskih dogodkov.
Za še zgodnejša obdobja glej geološka zgodovina, evolucijska zgodovina, pleistocen in paleolitik.
* 10. tisočletje pr. n. št.
* 9. tisočletje pr. n. št.
* 8. tisočletje pr. n. št.
* 7. tisočletje pr. n. št.
* 6. tis... | [
"Seznami",
"Stoletja"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_stoletij | 296 | 0 |
32 | Alikvotno zaporedje | Alikvotno zaporedje je v matematiki rekurzivno zaporedje števil, kjer je vsota pravih deliteljev vsakega števila enaka naslednjemu številu v zaporedju. Dokaj ponesrečeno ime izvira iz latinske besede aliquoties - ''nekolikokrat'', in drugače v splošnem pomeni še količino, ki deli celoto brez ostanka. Alikvotno zaporedj... | [
"Aritmetične funkcije",
"Nerešeni matematični problemi",
"Celoštevilska zaporedja"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Alikvotno_zaporedje | 368 | 0 |
42 | Aristej | Aristej Starejši [aristéj staréjši] (Αρισταίος ὁ Πρεσβύτερος: Arístaios hó Presbíteros), starogrški matematik, * okoli 390 pr. n. št. † okoli 320 pr. n. št.
Živel je okoli 340 pr. n. št. Bil je starejši Evklidov sodobnik. Njegovo delo o stožnicah je skupaj z Evklidovim in Menehmovim delom opisal in naprej razvil Apolon... | [
"Starogrški matematiki",
"Umrli leta 320 pr. n. št.",
"Rojeni leta 390 pr. n. št.",
"Grki v 4. stoletju pr. n. št."
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Aristej | 50 | 0 |
40 | Arhit | Arhit [arhít] (Αρχύτας: Arhítas), starogrški filozof, matematik, astronom, državnik, strateg in vojskovodja, * 428 pr. n. št. Tarent (Tarentum ali tudi Taras), Magna Graecia, sedaj Taranto, Italija, † 347 pr. n. št.
1 Življenje in delo
Arhit je bil Mnesagorov ali Histiejev sin. Nekaj časa ga naj bi učil tudi Filolaj. B... | [
"Pitagorejci",
"Rojeni leta 428 pr. n. št.",
"Grki v 4. stoletju pr. n. št.",
"Starogrški filozofi",
"Umrli leta 347 pr. n. št.",
"Starogrški astronomi",
"Starogrški matematiki"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Arhit | 192 | 0 |
43 | Cleveland Abbe | Cleveland Abbe, ameriški meteorolog in astronom, * 3. december 1838, New York, ZDA, † 28. oktober 1916, Chevy Chase (Washington), Maryland.
1 Življenje in delo
Leta 1857 je Abbe diplomiral na šoli, ki se danes imenuje kolidž mesta New York Univerze v New Yorku. Potem ko je nekaj let učil na univerzi v Michiganu, je za ... | [
"Rojeni leta 1838",
"Ameriški meteorologi",
"Prejemniki Medalje Benjamina Franklina",
"Umrli leta 1916",
"Predavatelji na Univerzi Michigana",
"Ameriški astronomi",
"Člani Ameriške akademije umetnosti in znanosti",
"Predavatelji na Univerzi Johnsa Hopkinsa"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Cleveland_Abbe | 407 | 0 |
69 | Asociativnost | V matematiki je asociativnost lastnost nekaterih dvočlenih operacij, ki pomeni, da sprememba oklepajev v izrazu ne vpliva na rezultat. To pomeni, da za določeno dvočleno operacijo <math>\circ</math> velja:
:<math>(a \circ b) \circ c = a \circ (b \circ c)</math>,
kjer so <math>a</math>, <math>b</math> in <math>c</math> ... | [
"Algebra"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Asociativnost | 92 | 0 |
34 | Amper | Ampêr (oznaka A) je osnovna enota SI za električni tok. Poimenovana je po francoskem fiziku André-Marie Ampèru, enem prvih raziskovalcev elektrike. Električni tok merimo z ampermetrom.
1 Definicija
Sistem SI definira amper tako:En amper je določen z izražanjem numerične vrednosti osnovnega naboja 𝑒 v enoti Coulomb (𝐶... | [
"André-Marie Ampère",
"Osnovne enote SI",
"Enote za električni tok"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Amper | 303 | 0 |
70 | Astrofizika | Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija. Velikokrat je v pomoč fiziki, ker s svojimi postopki in rešitvami pojasnjuje tudi nastale fizikalne probleme, še posebej v jedrski fiziki in optiki.
Domena astrofizike je ugotavljanje lastnosti zvezd ... | [
"Uporabna in interdisciplinarna fizika",
"Astrofizika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Astrofizika | 255 | 0 |
85 | Kandela | Kandéla ali candela (oznaka cd) je osnovna enota SI svetilnosti v fiziološkem merilu, enaka svetilnosti, ki jo v dani smeri izseva izvor enobarvnega valovanja s frekvenco 540 · 10<sup>12</sup> hercev, ki v vsak steradian prostorskega kota izseva 1/683 vatov moči v fizikalnem merilu. | [
"Fotometrija",
"Osnovne enote SI",
"Enote za svetilnost"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Kandela | 43 | 0 |
55 | Slovanski jeziki | Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
1 Seznam
* južnoslovanski jeziki
** vzhodna veja
*** bolgarščina
*** makedonščina
*** starocerkvenoslovanščina †
** zahodna veja
*** bosanščina
*** črnogorščina
*** hrvaščina (čakavske, kajkavske in štokavske variante)
*** slovenščina
*** srbščina
* vzhod... | [
"Slovanski jeziki",
"Pregibni jeziki"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovanski_jeziki | 70 | 0 |
35 | Apolonij | Apolonij [apolónij] (Ἀπολλώνιος ὁ Περγαῖος), starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.
1 Življenje in delo
Apolonij je študiral v Muzeju (''Museion'') v Aleksandriji po Paposu pri Evklidovih učenc... | [
"Starogrški astronomi",
"Starogrški matematiki",
"Grki v 3. stoletju pr. n. št.",
"Zgodovina geometrije",
"Grki v 2. stoletju pr. n. št."
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Apolonij | 954 | 0 |
88 | Charles Greeley Abbot | Charles Greeley Abbot, ameriški astrofizik in astronom, * 31. maj 1872, Wilton, New Hampshire, ZDA, † 17. december 1973, Riverdale, Maryland, ZDA.
1 Življenje in delo
Abbot je študiral na Tehnološkem inštitutu Massachusettsa (M.I.T.) v Cambridgeu, kjer je leta 1894 diplomiral in opravil magisterij. Leta 1895 se je na L... | [
"Ameriški astrofiziki",
"Prejemniki Medalje Henryja Draperja",
"Ameriški astronomi",
"Ameriški stoletniki",
"Prejemniki Rumfordove nagrade",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Diplomiranci Tehnološkega inštituta Massachusettsa"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Charles_Greeley_Abbot | 191 | 0 |
77 | Dvočlena operacija | Dvočléna operácija (tudi binárna operácija) na množici ''S'' je v matematiki dvomestna funkcija, oziroma operacija oblike ''f'' : ''S'' × ''S'' → ''S''.
Dvočlene operacije po navadi zapišemo z vsajenim zapisom, kot je ''a'' + ''b'', ''a'' · ''b'', ''a'' * ''b'' ali ''a'' × ''b'' in ne s funkcijskim zapisom oblike ''f''... | [
"Funkcije in preslikave",
"Matematika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Dvo%C4%8Dlena_operacija | 153 | 0 |
91 | Didžeridu | Didžeridu je aerofoni instrument avstralskih aboridžinov. Izraz za ta glasbeni instrument so skovali zahodni priseljenci in je onomatopoetskega izvora. Tradicionalno je narejen iz votlega evkalipta, ki so ga izvotlili termiti ali je odmrl iz drugih vzrokov.
Zanesljivih dokazov za čas didžeridujevega nastanka ni, pogost... | [
"Avstralska glasba",
"Aerofoni"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Did%C5%BEeridu | 78 | 0 |
31 | Aleksander Mihajlovič Ljapunov | Aleksander Mihajlovič Ljapunov [aleksánder mihájlovič ljapúnov] (Алекса́ндр Миха́йлович Ляпуно́в), ruski matematik, mehanik in fizik, * 6. junij 1857, Jaroslavelj, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 3. november 1918, Odesa, RSFSR (sedaj Ukrajina).
1 Življenje
1.1 Mladost
Aleksandrov oče Mihail Vasiljevič Ljapunov (1820–18... | [
"Ruski matematiki",
"Umrli leta 1918",
"Rojeni leta 1857",
"Ruski akademiki",
"Ruski fiziki",
"Diplomiranci Državne univerze v Sankt Peterburgu",
"Znanstveniki, ki so storili samomor",
"Ruski mehaniki"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Aleksander_Mihajlovi%C4%8D_Ljapunov | 1,440 | 0.035 |
30 | Albert Einstein | Albert Einstein [álbert ájnštajn], nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
1 Mladost
Einstein je bil sin judovskih priseljencev. Njegov oče Herman Einstein je bil trgovec, mati Paulina Einstein, rojena Koch, je bila hči premožnejšega trgovca ... | [
"Predavatelji na Univerzi v Leidnu",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Vegetarijanci",
"Nemški Judje",
"Ljudje z Aspergerjevim sindromom",
"Člani Kraljeve švedske akademije znanosti",
"Filozofi znanosti",
"Nemški matematiki",
"Judovski fiziki",
"Ameriški matematiki",
"Albert E... | https://sl.wikipedia.org/wiki/Albert_Einstein | 1,142 | 0 |
84 | Biofizika | Bíofizika (tudi ''biolóška fízika'') je interdisciplinarna veda, ki preučuje fizikalne vidike biologije. Raziskave v biofiziki danes zajemajo vrsto specifičnih bioloških študij, ki jim težko najdemo skupni imenovalec, kar otežuje enostavno definicijo panoge. To je tudi posledica dejstva, da je biofizika razmeroma mlada... | [
"Uporabna in interdisciplinarna fizika",
"Biofizika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Biofizika | 368 | 0 |
97 | Ekfant | Ekfant [ékfant] (starogrško Έκφαντος ὁ Κροτωνιάτης: Ékfantos hó Krotoniátes), starogrški filozof, * okoli 400 pr. n. št. Sirakuze, † okoli 335 pr. n. št.
1 Življenje in delo
Ekfant je bil pitagorejec. Bilo mu je znano, da je dnevno gibanje nepremičnih zvezd odvisno od vrtenja Zemlje okoli svoje osi. Kakor Hiket in Hera... | [
"Grki v 4. stoletju pr. n. št.",
"Starogrški filozofi"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Ekfant | 109 | 0 |
67 | Aritmetična funkcija | Aritmétična fúnkcija ''f''(''n'') je v teoriji števil funkcija, določena za vsa pozitivna cela števila in zavzema vrednosti v množici kompleksnih števil. Z drugimi besedami, aritmetična funkcija je zaporedje kompleksnih števil.
Najbolj pomembne aritmetične funkcije so aditivne in multiplikativne.
Pomembna operacija na ... | [
"Specialne funkcije",
"Teorija števil",
"Aritmetične funkcije",
"Funkcije in preslikave"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Aritmeti%C4%8Dna_funkcija | 299 | 0 |
95 | Diracova medalja in nagrada | Diracova medalja in nagrada za teoretično ali matematično fiziko Fizikalnega inštituta (IoP) s sedežem v Bristolu. Nagrade se ne sme zamenjevati z Diracovo medaljo Mendarodnega središča za teoretično fiziko Abdusa Salama (ICTP). Srebrno medaljo in nagrado 1000 funtov so prvič podelili leta 1987 Stephenu Hawkingu.
1 Pre... | [
"Nagrade v fiziki",
"Nagrade, ustanovljene leta 1987"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Diracova_medalja_in_nagrada | 170 | 0 |
90 | Delitelj | :''Članek govori o delitelju v ožjem smislu. Za delitelj v širšem smislu glej članek Deljenje.''
Delítelj celega števila ''n'' (ali tudi fáktor števila ''n'') je v matematiki celo število, ki deli ''n'' brez ostanka. Na primer, 7 je delitelj 693, ker 693 = 7 * 99 + 0. Rečemo tudi »''693 je deljivo s 7''« ali »''7 delí ... | [
"Teorija števil"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Delitelj | 488 | 0 |
52 | Jezik (sredstvo sporazumevanja) | Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki. Z jezikom se opisujejo stvari, dejanja ali abstraktni pojmi. Lahko pa je tudi znakovni jezik.
Obstajajo tudi samostojni nebesedni jeziki, na primer glasbeni jezik, likovni jezik, v matematiki in računalništvu u... | [
"Jezik",
"Jezikoslovje"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Jezik_%28sredstvo_sporazumevanja%29 | 437 | 0 |
87 | Celo število | Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali <math>\mathbb{Z}</math>) (Zahlen: število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (''a'', ''b'') ~ (''c'', ''d''), pri kateri velja:
:''a'' + ''d'' = ''b'' + ''c''.
Dvočleni aritmetični operaciji se... | [
"Cela števila",
"Števila"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Celo_%C5%A1tevilo | 465 | 0 |
37 | Grščina | Gŕščina (Ελληνικά, Ἑλληνική) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji. V Grčijo so ga prinesli indoevropski naseljenci (pozneje imenovani Ahajci) okoli leta 2000 pr. n. št. V 1. tisočletju pr. n. št. je bilo več različnih narečij, ki so se delila na te narečne skupine: jonsko-atiška (jonsko, atiško), dor... | [
"Jeziki Cipra",
"Jeziki Gruzije",
"Jeziki Turčije",
"Jeziki Armenije",
"Jeziki Apulije",
"Jeziki Grčije",
"Grščina",
"Grška abeceda",
"Jeziki Kalabrije",
"Pregibni jeziki",
"Jeziki Albanije",
"Jeziki Romunije",
"Jeziki Ukrajine"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Gr%C5%A1%C4%8Dina | 1,117 | 0 |
96 | Družabno število | Družabno število je v matematiki poseben primer periodičnega alikvotnega zaporedja in je vsako od števil v ciklu, kjer je vsota pravih deliteljev vsakega števila enaka naslednjemu številu v verigi in je vsota pravih deliteljev zadnjega števila spet enaka prvemu v ciklu. Družabna števila so podobna parom prijateljskim š... | [
"Teorija števil"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Dru%C5%BEabno_%C5%A1tevilo | 176 | 0 |
17 | Slovenščina | Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci. Govori ga okoli 2,5 milijona govorcev po svetu, od katerih jih večina živi v Sloveniji. Glede na število govorcev ima razmeroma veliko narečij.
Slovenščina je zahodni j... | [
"Slovenska kultura",
"Južnoslovanski jeziki",
"Slovenščina"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Sloven%C5%A1%C4%8Dina | 2,015 | 0 |
82 | Bertrandova domneva | Bertrandova domneva ali Bertrandov postulat iz teorije števil, ki jo je leta 1845 postavil Joseph Louis François Bertrand (1822–1900), pravi da za vsako pozitivno celo število ''n'' > 3, vedno obstaja vsaj eno takšno praštevilo ''p'' med ''n'' in 2''n''-2. Domneva v enakovredni šibkejši, vendar ličnejši obliki pravi, d... | [
"Joseph Louis Francois Bertrand",
"Matematični izreki",
"Matematične domneve",
"Teorija števil",
"1845 v znanosti"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Bertrandova_domneva | 383 | 0 |
98 | Ekvivalenčna relacija | Ekvivalenčna relacija v matematiki je dvočlena relacija ~ (označena tudi kot <math>R</math>) v množici <math>A</math>, če veljajo za poljubne elemente <math>a</math>, <math>b</math> in <math>c</math> množice značilnosti:
#<math>\forall a \ aRa</math> (zakon o povratnosti – refleksivnosti)
#<math>\forall a \forall b \ (... | [
"Relacije"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Ekvivalen%C4%8Dna_relacija | 185 | 0 |
112 | Fonem | Glásnik ali foném (φώνημα: phōnēma – ''glas'', ''z glasom izrečen'') je najmanjša glasovna enota, s katero govorci določenega jezika razlikujejo pomen besed. S spremembo enega glasnika v besedi vedno dobimo drugo besedo ali pa postane beseda nerazpoznavna. Istemu glasniku lahko v posameznem jeziku ustreza več glasov, k... | [
"Jezikoslovje"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Fonem | 284 | 0 |
93 | Diracova medalja | Diracova medalja je znanstvena nagrada za teoretično fiziko ali matematiko Mednarodnega središča za teoretično fiziko Abdusa Salama (ICTP) v Trstu, Italija, podeljena v čast Paula Diraca. Nekaj nagrajencev je tudi kozmologov in biofizikov. Medalje praviloma ne podeljujejo Nobelovim nagrajencem za fiziko, prejemnikom Fi... | [
"Nagrade, ustanovljene leta 1985",
"Nagrade v fiziki"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Diracova_medalja | 367 | 0 |
116 | Evktemon | Evktemon [evktémon] (Ευκτήμων ὁ Ἀθηναῖος: Euktémon hó Atenaíos), starogrški astronom, meteorolog in geograf, * okoli 480 pr. n. št., † 410 pr. n. št.
1 Življenje in delo
O Evktemonu je malo znanega. Večinoma o sodelovanju z Metonom in kar je navedel Ptolemaj. Evktemon je deloval v Atenah. Pripisujejo mu Metonov cikel. ... | [
"Starogrški geografi",
"Starogrški astronomi",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Grki v 5. stoletju pr. n. št.",
"Starogrški meteorologi"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Evktemon | 201 | 0 |
41 | Aristarh | Aristarh [aristárh] (Αρίσταρχος ὁ Σάμιος: Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.
Po vsej verjetnosti je bil Aristarh prvi astronom, ki je predlagal, da Zemlja kroži okrog Sonca in, da so planeti podobni Zemlji in prav ... | [
"Grki v 3. stoletju pr. n. št.",
"Rojeni leta 310 pr. n. št.",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Samos",
"Starogrški astronomi",
"Umrli leta 230 pr. n. št.",
"Starogrški matematiki"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Aristarh | 1,817 | 0 |
61 | TeX | TeX (IPA: , včasih s posnemanjem logotipa zapisano T<sub>E</sub>X, grški koren <math>\tau\epsilon\chi</math>) je programsko okolje za urejevanje (oblikovanje in izpis) besedil, ki ga je ustvaril znani ameriški matematik, računalnikar in programer Donald Knuth. TeX je razširjen na univerzah, še posebej pri uporabi v mat... | [
"Programska oprema leta 1978",
"TeX",
"Matematika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/TeX | 1,395 | 0 |
104 | Eratosten | Eratosten (tudi Eratostenes) [eratósten/eratóstenes] Ερατοσθένης: Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.
1 Življenje in delo
Eratosten je študiral v Aleksan... | [
"Grki v 3. stoletju pr. n. št.",
"Starogrški geografi",
"Starogrški matematiki",
"Starogrški astronomi",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Starogrški pesniki"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Eratosten | 852 | 0 |
103 | Nevtralni element | Nevtrálni elemènt ali identitéta ''I'' (označen tudi z ''E'' (Einheit - enota), ''e'' ali 1, pa tudi 0) grupe z operacijo *, oziroma pripadajoče matematične strukture ''S'', je v matematiki poseben edini element, za katerega za vsak ''a''<math>\in</math>''S'' velja:
:''e'' * ''a'' = ''a'' * ''e'' = ''a''.
Nevtralni ele... | [
"Abstraktna algebra",
"Algebra"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Nevtralni_element | 369 | 0 |
124 | Filolaj | Filolaj [filoláj] (Φιλόλαος), starogrški matematik in filozof, * okoli 480 pr. n. št. Kroton (po grškem zgodovinaju Diogenesu Laërtiusu iz 3. stoletja) ali Tarent ali Herakleja, Grčija, † okoli 405 pr. n. št.
1 Življenje in delo
Klasični filolog August Boeckh (1785–1867) je postavil njegovo življenje med 70. in 95. ant... | [
"Grki v 5. stoletju pr. n. št.",
"Starogrški matematiki",
"Starogrški astronomi",
"Pitagorejci",
"Starogrški filozofi"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Filolaj | 737 | 0 |
129 | Menehmo | Menehmo [ménehmo] (Μέναιχμος: Ménaihmos), starogrški matematik in geometer, * okoli 378 pr. n. št., Alopekonez, Mala Azija (sedaj Turčija), † okoli 320 pr. n. št.
Menehmo je bil mlajši Dejnostratov brat. Bil je Platonov privrženec, Evdoksov učenec in verjetno skrbnik Aleksandra Velikega.
1 Življenje in delo
Pri reševan... | [
"zgodovina geometrije",
"Grki v 4. stoletju pr. n. št.",
"Starogrški matematiki"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Menehmo | 192 | 0 |
123 | Fieldsova medalja | Fieldsova medalja je nagrada, ki jo podelijo dvema ali največ štirim matematikom, mlajšim od štirideset let, na vsakem Mednarodnem matematičnem kongresu od leta 1936 in neprekinjeno od leta 1948 na pobudo kanadskega matematika Johna Charlesa Fieldsa. Namen nagrade je priznanje in podpora mladim raziskovalcem v matemati... | [
"Nagrade v matematiki",
"Nagrade, ustanovljene leta 1936",
"Prejemniki Fieldsove medalje"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Fieldsova_medalja | 298 | 0 |
110 | Jezikoslovje | Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
1 Teoretično jezikoslovje
Teoretično jezikoslovje je del jezikoslovja, ki izdeluje teorije jezikoslovnega znanja.
V sinhronem vidiku (opisno jezikoslovje) je cilj teoretičnega jezikoslovja opisati znanje o jeziku, ki je domnevno vrojeno in tor... | [
"Jezikoslovje",
"Literarna veda"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Jezikoslovje | 546 | 0 |
66 | Tabela integralov | Integriranje je ena od dveh osnovnih operacij v infinitezimalnem računu. Ker za razliko od odvajanja ni trivialna, nam včasih pridejo prav tabele znanih integralov. Ta stran navaja nekaj najbolj znanih integralov.
1 Nedoločeni integrali
Za integracijsko konstanto uporabljamo oznako ''C'' in jo lahko določimo, če je zna... | [
"Infinitezimalni račun"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Tabela_integralov | 1,298 | 0 |
134 | Fraktal | Fraktál je v matematiki objekt, ki ima vsaj eno od naslednjih lastnosti:
* vsebuje podrobnosti pri poljubni veliki ali majhni povečavi (glej simetrija),
* je preveč nepravilne oblike za opis z običajnimi geometrijskimi prijemi,
* je natančno ali statistično samopodoben,
* njegova razsežnost je večja od njegove topološk... | [
"Fraktali",
"Razvedrilna matematika in uganke",
"Digitalna umetnost",
"Digitalna revolucija",
"Matematične strukture"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Fraktal | 50 | 0 |
102 | Diofantska enačba | Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike ''f'' = 0, kjer je ''f'' polinom s celoštevilskimi koeficienti ene ali več spremenljivk, ki zavzamejo celoštevilske vrednosti. Imenujejo se po Diofantu, ki je raziskoval enačbe s spremenljivkami z racionalnimi vrednostmi. Zgledi diofantskih enačb so:
<math>ax + \, </math>... | [
"Teorija števil",
"Enačbe",
"Diofantske enačbe"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Diofantska_ena%C4%8Dba | 471 | 0 |
140 | George Ogden Abell | George Ogden Abell, ameriški astronom, * 1. marec 1927, Los Angeles, Kalifornija, ZDA, † 7. oktober 1983, Encino, Kalifornija, ZDA.
1 Življenje in delo
Abell je celotno življenje preživel v Los Angelesu. Najprej je bil vodja Griffithovega observatorija in kasneje opazovalec na Observatoriju Mt. Palomar. Od leta 1968 do... | [
"Predavatelji na Univerzi Kalifornije, Los Angeles",
"Ameriški univerzitetni učitelji",
"Odkritelji kometa",
"Ameriški astronomi"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/George_Ogden_Abell | 316 | 0 |
135 | Fraktal Ljapunova | Fraktál Ljapunova [~ ljapúnova] je v matematiki bifurkacijski fraktal preprostega biološkega modela poseljenosti, razširjenega v dve razsežnosti, kjer se lahko stopnja naraščanja populacije periodično spreminja med dvema vrednostima ''a'' in ''b''. Vsak par stopnje naraščanja je voden preko transportnega modela poselje... | [
"Fraktali"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Fraktal_Ljapunova | 439 | 0 |
83 | Binomski koeficient | Binómski koeficiènt naravnega števila ''n'' in celoštevilčnega ''k'' je v matematiki koeficient, ki nastopa v razčlenjeni obliki binoma (''x'' + ''y'')<sup>''n''</sup>. Zapiše se ga z zapisom <math>{n\choose k}</math>, ki se imenuje binomski simbol:
:<math> {n \choose k} = \frac{n!}{k!(n-k)!} , \quad ( n\geq k\geq 0) \... | [
"Kombinatorika",
"Matrike"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Binomski_koeficient | 1,176 | 0 |
86 | Carmichaelovo število | Carmichaelova števila so v teoriji števil sestavljena pozitivna cela števila ''n'' za katera velja kongruenca:
:<math>a^{n-1} ~\equiv 1 \pmod{n} \!\, , </math>
za vsa cela števila ''a'', ki so ''n'' tuja (glej modularna aritmetika). Imenujejo se po ameriškem matematiku Robertu Danielu Carmichaelu, ki jih je med prvimi ... | [
"Teorija števil",
"1910 v znanosti"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Carmichaelovo_%C5%A1tevilo | 632 | 0 |
130 | Filozofija | Filozofíja (grško φιλοσοφία: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda. Za razliko od posamičnih znanosti se ne ukvarja s posameznim izsekom stvarnosti ali z njenim posebnim vidikom, temveč tematizira človeško izkustvo kot celoto (univerzalna znanost) .
Grška beseda φιλοσοφία je sestavljena iz... | [
"Filozofija",
"Prepričanje",
"Abstrakcija"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Filozofija | 1,125 | 0 |
146 | Hiket | Hiket (tudi Hiketes) [hikét] (Ἱκέτας: Hikétas ali Ἱκέτης: Hikétes), starogrški filozof * okoli 400 pr. n. št., Sirakuze, † okoli 335 pr. n. št.
Bil je pitagorejec. Znano mu je bilo, da je dnevno gibanje nepremičnih zvezd odvisno od vrtenja Zemlje okoli svoje osi. Kakor pitagorejec Ekfant in Heraklit Pontski je trdil, d... | [
"Grki v 4. stoletju pr. n. št.",
"Umrli leta 335 pr. n. št.",
"Pitagorejci",
"Starogrški filozofi",
"Rojeni leta 400 pr. n. št."
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Hiket | 66 | 0 |
142 | Goldbachova domneva | Goldbachova domneva iz teorije števil je eden od najstarejših nerešenih problemov v matematiki:
: Vsako sodo število, večje od 2, se lahko zapiše kot vsota dveh praštevil.
Isto praštevilo se lahko pojavi dvakrat. Domnevo je poznal že Descartes. Enakovredno obliko je zapisal leta 1742 Christian Goldbach v pismu Eulerju:... | [
"Aditivna teorija števil",
"1742 v znanosti",
"Nerešeni matematični problemi",
"Hilbertovi problemi",
"Analitična teorija števil",
"Matematične domneve"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Goldbachova_domneva | 371 | 0 |
119 | Fermatovo praštevilo | Fermatovo práštevílo [fermájevo ~] je število oblike:
:<math> F_{n} \equiv 2^{2^{ \overset{n} {} + 1 \!\, , </math>
kjer je ''n'' naravno število.
Cela števila v splošni obliki:
:<math>2^{2^n}+1 , </math>
kjer je ''n'' naravno število se imenujejo Fermatova števila. Fermat je nepravilno domneval, da so vsa takšna števi... | [
"Razredi praštevil",
"Analitična teorija števil",
"Evklidska ravninska geometrija",
"Nerešeni matematični problemi",
"Celoštevilska zaporedja",
"Pierre de Fermat"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Fermatovo_pra%C5%A1tevilo | 493 | 0 |
144 | Heraklit Pontski | Heraklít Póntski (tudi Heraklíd, Ἡρακλείδης ὁ Ποντικός), starogrški filozof in astronom * 385 pr. n. št. Pontska Herakleja (Heracleia Pontike), danes Karadeniz Ereğli (Bander Eregli) ob Črnem morju, 200 km od Carigrada, Grčija, † 310 pr. n. št., Atene.
1 Življenje in delo
Heraklitov oče je bil Evtifron, bogat plemič. Ž... | [
"Starogrški astronomi",
"Grki v 4. stoletju pr. n. št.",
"Starogrški filozofi"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Heraklit_Pontski | 610 | 0 |
143 | Heinemanova nagrada | Heinemanova nagrada je mednarodna znanstvena nagrada za matematično fiziko, ki jo od leta 1959 vsako leto izmenično podeljujeta Ameriško fizikalno društvo (APS) in Ameriški fizikalni inštitut (AIP). Nagrada se imenuje po belgijsko-ameriškem inženirju in poslovnežu Danniu H. Heinemanu. Leta 2010 je nagrada vsebovala den... | [
"Nagrade v fiziki",
"Nagrade v matematiki",
"Nagrade, ustanovljene leta 1959",
"Matematična fizika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Heinemanova_nagrada | 83 | 0 |
136 | Gaussovo praštevilo | Gaussovo práštevílo [gáusovo ~] je praštevilo oblike 2<sup>''n''</sup>+1, kjer je ''n'' kakšna celoštevilčna potenca z osnovo 2. Gaussova praštevila so Gaussova cela števila ''z'' = ''a'' + ''bi'' z naslednjimi tremi značilnostmi:
* če sta ''a'' in ''b'' različna od 0, je ''z'' Gaussovo praštevilo, če je tudi ''a''<sup... | [
"algebrska števila",
"kompleksna števila",
"razredi praštevil",
"cela števila",
"Carl Friedrich Gauss",
"kvadratna iracionalna števila",
"analitična teorija števil"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Gaussovo_pra%C5%A1tevilo | 269 | 0 |
139 | George Biddell Airy | Sir George Biddell Airy [džórdž bídel éjri], PRS, angleški astronom in matematik, * 27. julij 1801, Alnwick, grofija Northumberland, Anglija, † 2. januar 1892, Greenwich, sedaj del Londona, Anglija.
1 Življenje in delo
Airy je študiral matematiko v Cambridgeu, kjer je bil najprej tudi predstojnik observatorija, profeso... | [
"Nosilci reda kopeli",
"Predsedniki Kraljeve družbe",
"Lucasovi profesorji matematike",
"Prejemniki Copleyjeve medalje",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Angleški akademiki",
"Prejemniki Zlate medalje Kraljeve astronomske družbe",
"Člani Kraljeve švedske akademije znanosti",
"Kra... | https://sl.wikipedia.org/wiki/George_Biddell_Airy | 1,104 | 0 |
141 | Glasba | Glásba ali múzika (grško ''μουσική τέχνη (mousike techne)'' - ''umetnost muz'') je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov. Pogosto je označen kot umetnost, oblika zabave ali nasprotje govora oziroma hrupa.
V grobem poznamo tri skupine definicij glasbe: prva označuje glasbo kot od okolja neodvisno, na primer »ureje... | [
"Glasba",
"Zvok",
"Umetnost",
"Kultura"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Glasba | 570 | 0 |
148 | Homomorfizem grupe | Homomorfizem grupe je v matematiki za dani dve grupi (''G'', *) in (''H'', ·) iz (''G'', *) v (''H'', ·) takšna funkcija ''h'': ''G'' → ''H'', za katero za vsak ''u'', ''v''<math>\in</math>''G'' velja:
:''h'' (''u'' * ''v'') = ''h'' (''u'') · ''h'' (''v'').
Iz teh značilnosti lahko zaključimo, da funkcija ''h'' preslik... | [
"Teorija grup",
"Morfizmi"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Homomorfizem_grupe | 83 | 0 |
118 | Fermatov mali izrek | Fermatov máli izrèk [fermájev ~ ~] ali tudi máli Fermatov izrèk pravi, da kadar je ''p'' praštevilo, potem za vsako celo število ''a'' velja:
:<math>a^p \equiv a \pmod{p} \!\, . </math>
To pomeni, da kadar vzamemo poljubno celo število ''a'' in ga pomnožimo s samim seboj ''p'' krat in odštejemo ''a'', bomo dobili števi... | [
"Pierre de Fermat",
"Matematični izreki",
"1636 v znanosti",
"Izreki teorije števil",
"Teorija števil"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Fermatov_mali_izrek | 552 | 0 |
147 | Homomorfizem | ''Homomorfizma ne smemo zamenjevati s homeomorfizmom''----
Homomorfizem (ali včasih kar morfizem) je preslikava ''f'', ki preslika množico ''A'' v množico ''B''. Pri tem obstaja v ''A'' povezava * in v ''B'' povezava <sup>o</sup>. Za poljubna dva elementa ''a'', ''b''<math>\in</math>''A'' ima preslikava lastnost ''f'' ... | [
"Abstraktna algebra",
"Morfizmi"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Homomorfizem | 105 | 0 |
113 | Odesa | Odesa (ukrajinsko Одеса, Одесса) je tretje največje mesto Ukrajine in najpomembnejše pristanišče v državi. Leži na jugozahodu Ukrajine ob Črnem morju. Je upravno središče Odeškega rajona in Odeške oblasti ter gospodarsko in kulturno središče.
V času Sovjetske zveze je bilo pomorsko oporišče Sovjetske vojne mornarice, o... | [
"Odesa",
"Mesta, po katerih so poimenovali asteroid",
"Mesta v Ukrajini",
"Pristanišča v Ukrajini",
"Odeška oblast"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Odesa | 790 | 0.003 |
159 | Kalid Ben Abdulmelik | Kalid Ben Abdulmelik al-Marvzi (خالد بن عبدالملك), arabski (perzijski ?) astronom, * okoli 890, † okoli 960.
Abdulmelik je bil temnopolti suženj, ki so ga pripeljali v Perzijo.
Skupaj z Ali Ben Isom je leta 827 meril dolžino poldnevniškega loka v arabskih laktih v dolini Tigra na severni zemljepisni širini 35° in s tem... | [
"Umrli leta 960",
"Arabski astronomi",
"Rojeni leta 890"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Kalid_Ben_Abdulmelik | 105 | 0 |
152 | John Couch Adams | John Couch Adams [džón káuč êdams], FRS, angleški astronom in matematik, * 5. junij 1819, Laneast pri Launcestonu, grofija Cornwall, Anglija, † 21. januar 1892, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Adams je bil profesor astronomije na Univerzi v Cambridgeu. Bil je soodkritelj Neptuna.
1 Življenje in delo
Leta 18... | [
"Člani Kraljeve družbe",
"Prejemniki Copleyjeve medalje",
"Člani Kraljeve švedske akademije znanosti",
"Angleški akademiki",
"Predavatelji na Univerzi v Cambridgeu",
"Prejemniki Zlate medalje Kraljeve astronomske družbe",
"Angleški matematiki",
"Angleški univerzitetni učitelji",
"Ljudje, po katerih ... | https://sl.wikipedia.org/wiki/John_Couch_Adams | 849 | 0 |
160 | Znanstvenik | Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.
1 Seznam znanstvenikov
* anatomi,
* antropologi,
* arheologi,
* astrofiziki,
* astronomi,
* bakteriologi,
* biologi,
* biokemiki
* botaniki,
* dendrologi,
* ekologi,
* ekonomisti,
* entomologi,
* etnologi,
* filozofi,
* fiziki,
* fiziologi,
* ge... | [
"Znanstveniki",
"Poklici v znanosti"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Znanstvenik | 62 | 0 |
157 | Julian Barbour | Julian B. Barbour, angleški fizik in astrofizik, * 1937, South Newington, North Oxfordshire, Anglija.
1 Življenje in delo
Že v zgodnji mladosti ga je zelo zanimala astronomija. Zato se je odločil, da bo študiral matematiko na Univerzi v Cambridgeu. Doktorski študij je nadaljeval na področju astrofizike na Univerzi v Mü... | [
"Živeči ljudje",
"Doktorirali na Univerzi v Kölnu",
"Angleški fiziki",
"Angleški astrofiziki",
"Rojeni leta 1937"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Julian_Barbour | 510 | 0 |
161 | Kelvin | Kelvin [kélvin] (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Kelvinova temperaturna lestvica (tudi ''absolutna temperaturna lestvica'') je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1848 predlagal škotski inženir in fizik William Thomson, kasneje povzdignjen v lorda Kelvina.
Absolutna temperaturna les... | [
"Osnovne enote SI",
"1848 v znanosti",
"William Thomson",
"Termodinamika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Kelvin | 100 | 0 |
165 | Mol (enota) | Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi. En mol snovi vsebuje Avogadrovo število (N<sub>A</sub>) delcev, to je 6,022 140 76 × ×10<sup>23</sup> delcev. Množina snovi kvantitativno povezuje področje atomov in področje merljivih količin, torej povezuje mikropodročje in makropodročje. Pri uporabi te količine je ... | [
"Enote kemijskega merjenja",
"Osnovne enote SI",
"Fizikalne količine"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Mol_%28enota%29 | 108 | 0 |
145 | Herodot | Heródot (Ἡρόδοτος), starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
1 Življenje in delo
Herodot je napisal zgodovino perzijskega vdora v Grčijo v zgodnjem 5. stoletju pr. n. št., poznano s preprostim naslovom ''Herodot... | [
"Starogrški zgodovinarji",
"Grki v 5. stoletju pr. n. št."
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Herodot | 1,318 | 0 |
151 | Johann Heinrich Lambert | Johann Heinrich Lambert [jóhan háinrih lámbert], francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26. avgust 1728, Mülhausen (sedaj Mulhouse, Alzacija, Francija), † 25. september 1777, Berlin, Prusija (sedaj Nemčija).
1 Življenje in delo
Lambert je bil po poreklu Francoz. Bil je sin revnega krojača, ... | [
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Marsu",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Člani Pruske akademije znanosti",
"Švicarski akademiki",
"Švicarski astronomi",
"Švicarski filozofi",
"Filozofi 18. stoletja",
"Švicarski fiziki",
"Švicarski matematiki"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Johann_Heinrich_Lambert | 734 | 0 |
33 | Amharščina | Amhárščina (አማርኛ) je semitski jezik naroda Amharcev in je glavni (vsiljen) jezik v Etiopiji in deloma v Eritreji, ki se je od Etiopije odcepila. Amharščino govori le približno 12 % etiopskega prebivalstva. Amharska pisava je prirejena abugida izumrlega jezika giz.
1 Amharsko glasoslovje
Spodnja tabela uporablja SAMPA z... | [
"Jeziki Etiopije",
"Južnosemitski jeziki",
"Jeziki Eritreje",
"Amharščina",
"Etiopski semitski jeziki"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Amhar%C5%A1%C4%8Dina | 497 | 0 |
158 | Južnoslovanski jeziki | Južnoslovanski jeziki skupaj z vzhodnoslovanskimi in zahodnoslovanskimi jeziki sestavljajo skupino slovanskih jezikov. Južnoslovanske jezike govori približno 28 milijonov govorcev, pretežno na ozemlju Balkana. Južnoslovanski jeziki se naprej delijo na vzhodno in zahodno vejo.
Južnoslovanski jeziki so od drugih slovansk... | [
"Južnoslovanski jeziki"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Ju%C5%BEnoslovanski_jeziki | 371 | 0 |
121 | Fibonaccijevo število | Fibonaccijeva števila, ki določajo Fibonaccijevo zaporedje, so v matematiki rekurzivno določena z naslednjimi enačbami:
:<math>
F_n \equiv F(n)=
\left\{
\begin{matrix}
1;\,\qquad\qquad\qquad\quad\,\ \ \, && n=0\,;\ \ \\
1;\qquad\qquad\qquad\qquad\, && n=1;\ \ \,\\
F(n-2)+F(n-1); && n>1.
\end{matrix}
\right.
</math>
Zap... | [
"Zaporedja",
"Fibonaccijeva števila"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Fibonaccijevo_%C5%A1tevilo | 1,258 | 0 |
51 | Esperanto | Esperánto je mednarodni planski pomožni sporazumevalni jezik. 26. julija 1887 je poljski okulist judovskega rodu L. L. Zamenhof objavil prvi učbenik esperanta (Unua Libro) in se podpisal s psevdonimom Dr. Esperanto (v prevodu "upajoči doktor"). Po njem je novi mednarodni jezik tudi dobil ime.
Esperanto naj bi omogočil ... | [
"Esperanto",
"Leto 1887",
"Mednarodni pomožni jeziki",
"Aglutinacijski jeziki",
"Umetni jeziki"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Esperanto | 2,083 | 0 |
169 | Konon | Konon [kónon] (Κόνων: Kónon), starogrški matematik in astronom, * okoli 280 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † 220 pr. n. št., po vsej verjetnosti Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.
1 Življenje in delo
Konon je deloval v Aleksandriji. Po izročilu je bil Evklidov učenec in Arhimedov učitelj in prijatelj v Aleksandr... | [
"Starogrški matematiki",
"Grki v 3. stoletju pr. n. št.",
"Starogrški astronomi",
"Samos"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Konon | 287 | 0 |
174 | Krog | Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer ''r''. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer ''r''.
Obseg kroga meri <math>o= 2\pi r\!\,</math>.... | [
"Geometrijski liki",
"Krog"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Krog | 392 | 0 |
170 | Kozmologija | Kozmologíja (starogrško κοσμολογία: kosmología < κοσμος: kósmos - ''red'', ''razpored''; ''red v Vesolju''; ''svet'' + λογος: logos - ''beseda'', ''govor'') je kot znanstvena veda del fizike in proučuje zgradbo in razvoj Vesolja kot celote. Še posebej pa raziskuje njegov nastanek. Kozmologijo upoštevajo astronomija, fi... | [
"Področja astronomije",
"Kozmologija"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Kozmologija | 145 | 0 |
175 | Kvadratno število | Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila. Število 9 je na primer kvadratno število, ker se ga lahko zapiše kot 3 · 3. Po dogovoru je 1 prvo kvadratno število. Število ''m'' je kvadratno tedaj in le t... | [
"Figurativna števila",
"Štirikotniki",
"Kvadrati v teoriji števil",
"Elementarna aritmetika",
"Cela števila",
"Celoštevilska zaporedja",
"Teorija števil"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Kvadratno_%C5%A1tevilo | 326 | 0 |
179 | Kvantna teorija polja | Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje. Nova teorija se je morala razviti, ker navadna kvantna mehanika ni zmogla zadovoljivo opisati, na primer, nastanka ali anihilacije osnovnih delcev. Teorija je v skladu z Einsteinovo posebno teorijo ... | [
"Splošna področja fizike",
"Teorija polja",
"Kvantna teorija polja",
"Fizikalne teorije"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Kvantna_teorija_polja | 169 | 0 |
180 | Liejeva grupa | Liejeva grupa je analitično realna ali kompleksna mnogoterost, ki je tudi topološka grupa, lokalno homomorfna prostoru ''n''-teric (''x''<sub>1</sub>, ''x''<sub>2</sub>, ''x''<sub>3</sub>, ..., ''x''<sub>n</sub>) in ima še analitično strukturo. Liejeve grupe so pomembne v matematični analizi, fiziki in geometriji ker s... | [
"Liejeve grupe",
"Simetrija",
"Marius Sophus Lie",
"1870 v znanosti",
"Mnogoterosti"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Liejeva_grupa | 89 | 0 |
64 | Časovni pregled vesoljskih odprav s človeško posadko | Časovni pregled vesoljskih odprav s človeško posadko:
Niso se še natančno dogovorili, kaj pomeni vesoljski polet s človeško posadko. V ZDA je vesoljski polet določen kot polet nad višino 50 milj, Mednarodna aeronavtična zveza (FAI) pa določa vesoljski polet nad 100 km (Kármánova ločnica). Do leta 2003 moramo tako upošt... | [
"Vesoljski poleti",
"Časovnice za znanost",
"Časovnice za tehniko"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Casovni_pregled_vesoljskih_odprav_s_%C4%8Dlove%C5%A1ko_posadko | 1,868 | 0 |
182 | Maja Einstein | Maja Einstein (rojena Maria, poročena Winteler), nemška romanistka, * 18. november 1881, München, Nemčija, † 25. junij 1951, Princeton, New Jersey, Združene države Amerike.
Bila je mlajša sestra Alberta Einsteina.
1 Življenjepis
Osnovno šolo je obiskovala v rodnem Münchnu, nato pa je njena družina zašla v finančne teža... | [
"Nemški jezikoslovci",
"Doktorirali na Univerzi v Bernu",
"Romanisti"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Maja_Einstein | 243 | 0 |
58 | Seznam jezikov | To je seznam jezikov sveta, zložen po abecedi s slovenskimi imeni. Za bolj sestaven seznam glej jezikovne družine in jeziki ali ISO 639.
Seznam vsebuje naravne in umetne jezike, ki jih govorijo ljudje.
1 A
* aasakščina
* abaujščina
* abazinščina
* abejščina
* abhaščina
* abuarapeščina
* aderščina
* adigejščina
* afadšč... | [
"Jeziki",
"Jezikoslovni seznami"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_jezikov | 668 | 0 |
177 | Trikotniško število | Trikótniško števílo je v matematiki število, ki predstavlja število objektov, ki jih lahko razmestimo v obliko (enakostraničnega) trikotnika. Trikotniška števila so poseben primer splošnejših figurativnih (oziroma mnogokotniških) števil.
Po dogovoru je 1 prvo trikotniško število. Prva trikotniška števila za ''n'' > 0 s... | [
"Kvadrati v teoriji števil",
"Figurativna števila"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Trikotni%C5%A1ko_%C5%A1tevilo | 368 | 0 |
186 | Maria Gaetana Agnesi | Maria Gaetana Agnesi [maríja gaetána anjézi], italijanska matematičarka, filozofinja in jezikoslovka, * 16. maj 1718, Milano, dežela Habsburške krone, Italija, † 9. januar 1799, Milano.
1 Življenje in delo
Njen oče je bil profesor matematike na Univerzi v Bologni. Pri devetih je znala latinščino tako dobro, da bi lahko... | [
"Italijanski jezikoslovci",
"Predavatelji na Univerzi v Bologni",
"Italijanski filozofi v 18. stoletju",
"Filozofinje",
"Matematičarke",
"Italijanski redovniki",
"Italijanski univerzitetni učitelji",
"Italijanski matematiki v 18. stoletju"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Maria_Gaetana_Agnesi | 458 | 0 |
193 | Miselni preizkus | Míselni preizkús ali miselni preizkús (angleško ''a thought experiment'', iz nemške besede ''das Gedankenexperiment'') je izraz, ki se pogosto uporablja v fiziki in na drugih področjih. Opisuje preskus, ki se v resnici ne izvede. Takšni preskusi se uporabljajo pri poskusih boljšega razumevanja Vesolja in fizikalnih zak... | [
"Paradoksi",
"Miselni preizkusi"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Miselni_preizkus | 227 | 0 |
187 | Matej Brešar | Matej Brešar [matêj bréšar], slovenski matematik, * 26. september 1963, Kranj.
1 Življenje in delo
Brešar je leta 1982 končal II. gimnazijo v Mariboru. Doktoriral je iz matematike leta 1990 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (FNT) Univerze v Ljubljani z doktorsko disertacijo ''Odvajanja, homomorfizmi in sorodn... | [
"Magistrirali na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani",
"Doktorirali na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani",
"Izredni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti",
"Diplomiranci Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani",
"Slovenski akademiki",
"Slovenski m... | https://sl.wikipedia.org/wiki/Matej_Bre%C5%A1ar | 347 | 0 |
138 | Geografija | Geografíja (iz grških besed Geos (''γη'') ali Gaea (''γαια''), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (''γραφειν''), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís (tudi zemljopis) je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le nj... | [
"Geografija",
"Izposojenke iz grščine"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Geografija | 4,313 | 0 |
74 | Astronomska enota | Astronómska enòta (oznaka a. e. (<math>a_0</math>), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se najpogosteje uporablja v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca. Točna določitev enote mora upoštevati še dejstvo, da tir Zemlje okrog Sonca ni krožnica, ampak elipsa. Izvirno so astronoms... | [
"Enote za dolžino",
"Astronomske konstante"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Astronomska_enota | 960 | 0 |
178 | Monoid | Mónoid ''M'' = {''a'', ''b'', ...} je v matematiki par (''M'', *), kjer je ''M'' neprazna množica in * asociativna dvočlena operacija na ''M'', ki zadošča pogojem:
* Za vsak ''a'', ''b''<math>\in</math>''M'', velja ''a'' * ''b''<math>\in</math>''M''. (Zakon o zaprtosti).
* Za vsak ''a'', ''b'' in ''c''<math>\in</math>'... | [
"Teorija kategorij",
"Algebrske strukture"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Monoid | 511 | 0 |
196 | Monotonost | Monotónost je v matematiki značilnost, da funkcija (lahko tudi zaporedje ali aritmetična operacija) povsod narašča ali pa povsod pada. Takšna funkcija je monotóna fúnkcija.
1 Definicije
1.1 Naraščanje
Funkcija je na množici ''M'' naraščajoča (oz. rastoča), če ima pri večjem podatku tudi večjo (ali kvečjemu enako) funkc... | [
"Lastnosti funkcij"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Monotonost | 218 | 0 |
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.