text
stringlengths 254
751k
| id
stringlengths 47
47
| dump
stringclasses 96
values | url
stringlengths 14
2.18k
| date
stringdate 2013-05-18 12:20:31
2024-04-25 15:52:08
| file_path
stringlengths 125
155
| language
stringclasses 1
value | language_score
float64 0.6
1
| language_script
stringclasses 1
value | minhash_cluster_size
int64 1
681k
| top_langs
stringclasses 1
value | score
float64 2.6
4.9
|
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Drakula
Vsebina
Legenda o Drakuli [uredi]
V romunščini »dracul« pomeni hudiča ali zmaja, verjetno so ta pridevnik dobili pogumni romunski bojevniki med 14. in 19. stoletjem ter vitezi Zmajevega reda. »Dracula« (Drakula) pa je pozdrav, ki je pomenil »sin dracul«. Izmed teh sinov je najznamenitejši transilvanski vladar Vlad III. Tepes (1431-1476). Njegov oče Vlad Dracul postane princ Vlaške po paktu z ogrskim kraljem. Ko ogrski kralj umre, sklene novo zavezništvo s turškim sultanom, vendar Ogri leta 1442 premagajo Turke in Vlad Dracul izgubi transilvanski prestol. Ponovno si želi pridobiti prestol v večletnih vojnah, med tem ga zajamejo Ogri in delo nadaljuje sin Drakula, ki za nekaj mesecev zasede Vlaško 1448 in za kar 6 let leta 1456. Med svojo vladavino je pobil več kot 40.000 očetovih sovražnikov, izdajalcev in brezčastnih trgovcev. Od tod verjetno izhaja legenda o vampirju, ki jo je pozneje povzelo več piscev.
Splošno o Drakuli [uredi]
Roman Drakulo je leta 1897 napisal irski pisatelj Bram Stoker. Glavni antagonist je bil vampirski grof Drakula.
Drakulo so razvrstili v več literarnih žanrov, med drugim v vampirsko literaturo, med srhljivke, gotski roman in med invazijsko literaturo. Glede na strukturo gre za pisemski roman, kar pomeni, da je napisan v pismih, dnevniških zapiskih, ladijskih dnevnikih, ipd. Literarni kritiki so preiskali mnoge teme v romanu kot je npr. vloga žensk v viktorijanski kulturi, konvencionalna in konzervativna spolnost, imigracije, kolonializem, postkolonializem in folkloro.
Povzetek zgodbe [uredi]
Roman v glavnem sestavljajo dnevniški vpisi in pisma, katere so napisali različni pripovedovalci. Ti pripovedovalci so obenem tudi glavni protagonisti romana. Stoker pa je zgodbo občasno začinil še s časopisnimi izrezki, katerih dogodkom naši pripovedovalci niso bili vedno priča.
Zgodbo začne pripovedovati Jonathan Harker. Gre za novopečenega angleškega nepremičninskega svetovalca, ki potuje z vlakom in kočijo vse od Anglije pa tja do sesedajočega se starega gradu grofa Drakule - ta se nahaja v Karpatih na meji med Transilvanijo in Moldavijo. Cilj njegove naloge je, da ponudi Drakuli pravno podporo v zvezi s transakcijo neke nepremičnine. Potek celotnega opravka nadzira Harkerjev delodajalec Peter Hawkins iz Exetra v Angliji. Na začetku ga je Drakula očaral s svojim veličastnim vedenjem, a prav kmalu je Harker spoznal, da je postal ujetnik tega zloveščega dvorca. Začel je tudi spoznavati vznemirjajoče aspekte Drakulinega nočnega življenja. Neko noč, ko je iskal svojo pot ven iz gradu, je padel pod urok treh brezmilostnih ženskih vampirk, Drakulinih nevest. V zadnjem trenutku ga je rešil grof, ki je želel ohraniti Harkerja dovolj dolgo pri življenju, da bi ga oskrbel s preostankom pravnih nasvetov in ga poučil o Angliji in Londonu. Harker je komaj pobegnil iz gradu.
Malo zatem ruska ladja Demeter dvigne sidro v Varni in v času hudega neurja prispe na obrežje Whitbya v Angliji. Vsi člani posadke manjkajo in veljajo za mrtve. Najdejo le truplo kapitana, ki je privezano na krmilo. Najdejo dnevnik kapitana, v katerem so zapiski o nenavadnih dogodkih, ki so jih spremljali med potjo. Ti dogodki so vodili do postopnega izginotja celotne posadke. Menili so, da se na nesrečnem plovilu nahaja neka zlonamerna osebnost. Opisana je bila tudi žival, ki naj bi skočila z ladje na obrežje in je izgledala kot ogromen pes. Tovor z ladje pa so označili kot srebrni pesek in škatle polne zemlje iz Transilvanije.
Prav kmalu Dracula izsledi Harkerjevo predano zaročenko Wilhelmino (Mino) Murray in njeno prijateljico Lucy Westenra. V enem dnevu Lucy zaprosijo za roko kar trije gospodje: zdravnik John Seward, Quincey Morris in hvalevredni Arthur Holmwood (kasnejši Lord Godalming). Lucy zavrne Sewarda in Morrisa ter sprejme snubitev Arthurja Holmwooda. Kljub zavrnitvam se odločijo, da bodo vsi ostali prijatelji. Drugo omembe vredno srečanje je tisto med Drakulo in Sewardovim bolnikom, Renfieldom. Renfield je nor moški, ki je insekte, pajke, ptiče in ostala bitja, glede na njihovo velikost, z namenom, da posrka njihovo življenjsko energijo. Renfield deluje kot nek posrednik, ki zbira sledove za Drakulo in ga obravnava kot gospodarja.
Lucy prične izginjati na nenavadne načine. Vsi njeni snubci se vznemirijo in Seward pokliče iz Amsterdama svojega starega učitelja Abrahama van Helsinga. Van Helsing takoj odkrije, kaj je narobe z Lucy, a se trudi ne prehitro sklepati. Ve namreč, da bo Sewardova vera vanj omajana, če prične govoriti o vampirjih. Van Helsing poskusi z množičnimi krvnimi transfuzijami, a očitno je, da ne pomaga nič več. Na večer, ko se mora Van Helsing vrniti v Amsterdam (in je njegovo sporočilo Sewardu, naj pazi na posestvo Westenrajevih, ponesreči poslano na napačen naslov), Lucy in njeno mati napade volk. Ga. Westenra, ki ima težave s srcem, umre od strahu, Lucy pa očigledno umre kmalu zatem.
Lucy pokopljejo, a že kmalu po njenem pogrebu se pojavijo članki v časopisih, ki govorijo o pogrešanih in preganjanih otrocih. Otroke naj bi ponoči lovila »bledolična dama«, nekateri so jo celo označevali kot lepo. Van Helsing je vedel, da je to Lucy, ki je postala vampir. Odloči se, da bo Sewardu, lordu Godalmingu in Morrisu, povedal vso resnico. Van Helsing jo skupaj z njenimi snubci poišče in po vznemirjajočem soočenju med njo in Arthurjem, ji prebodejo srce, jo obglavijo in napolnijo njena usta s česnom.
V tem času se Jonathan Harker vrne z okrevanja v Budimpešti (kjer se mu je Mina pridružila in se z njim poročila). On in Mina se tako pridružita koaliciji, ki osredotoči svoje delovanje na obračun z grofom Drakulo.
Ko Drakula izve za zaroto proti njemu, se odloči maščevati. Tako prične obiskovati Mino in jo vsaj trikrat ugrizne. Drakula dovoli Mini piti tudi njegovo kri, tako da se med njima ustvari duhovna vez, s katero lahko Mino nadzira. Edini način, s katerim se to da preprečiti, je da ubijejo Drakulo. Mina počasi podlega krvi vampirja, ki teče skozi njene vene. Tako pada iz stanja podzavesti v stanje delnega transa, v katerem je z Drakulo telepatsko povezana. Ravno skozi to vez pričnejo slediti Drakulinim premikom. Kje je Drakula, lahko ugotovijo le, ko hipnotizirajo Mino. Ta zmožnost pa postaja vedno slabša, bolj ko se gradu približujejo.
Drakula pobegne nazaj v Transilvanijo v svoj grad. Sledi mu skupina z Van Helsingom na čelu. Tik pred sončnim zahodom ga najdejo in ga uničijo, tako da mu z nožem prerežejo vrat ter mu ga kasneje zapičijo v srce. Drakula se spremeni v prah. Njegov urok se izniči in Mina nima več znakov ugrizov. Preživeli se vrnejo v Anglijo.
Zunanje povezave [uredi]
- v angleščini:
|
<urn:uuid:8f767f78-9c9f-4170-83c1-902e197692c0>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Drakula
|
2013-05-21T22:02:47Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368700795821/warc/CC-MAIN-20130516103955-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000003
|
Latn
| 82
|
{}
| 3.8
|
'Bolj si izobražen, manj primernih delovnih mest je na voljo!'
Mladi dandanes živijo v velikih skrbeh. Kljub visoki izobrazbi ne najdejo službe, če jo, so plače majhne, delovne pogodbe so le za določen čas, o lastnem stanovanju pa lahko le sanjajo, opozarjajo v sindikatu Mladi plus.
Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj
Video
Goran Lukič, samostojni svetovalec ZSSS za socialno področje (Foto: Blaž Garbajs)
"Bolj si izobražen, manj primernih delovnih mest te čaka!" bi lahko v enem stavku povzeli podatke, s katerimi je danes postregel Goran Lukič, samostojni svetovalec ZSSS za socialno področje. "Danes je na zavodu za zaposlovanje nekaj več kot 600 prostih delovnih mest, od tega je za diplomante vseh bolonjskih stopenj na voljo le 9 mest, za osebe z doktorsko izobrazbo pa ni trenutno niti enega prostega delovnega mesta v Sloveniji," je začel današnjo novinarsko konferenco, na kateri so sindikati javnosti predstavili najbolj pereče probleme mladih in možne smernice za njihovo reševanje.
V štirih letih se je število brezposelnih 'mladih učenjakov' podvojilo
Iz leta v leto je več mladih, ki si po opravljenem študiju neuspešno iščejo zaposlitev. Od leta 2008 do danes se je število brezposelnih mladih dvignilo na 24.000. Še posebej je negativen skok opazen v starostni skupini med 25 in 29 leti, kjer se je število registriranih brezposelnih povečalo za skoraj 6.000. "Število visoko izobraženih mladih na zavodu za zaposlovanje se povečuje. Samo od leta 2008 do danes se je njihovo število podvojilo in trenutno znaša okoli 9.500 oseb," je dejala sekretarka sindikata Mladi plus Darja Cerovšek in dodala, da veliko težavo mladim, ki si po končanem šolanju iščejo zaposlitev, predstavlja zahteva delodajalcev po vsaj treh letih delovnih izkušenj.
Veliko oviro za mlade pri vstopu na trg dela predstavlja tudi priznavanje delovnih izkušenj. Po zadnjih razpoložljivih podatkih se za sedmo stopnjo izobrazbe zahteva tri leta delovnih izkušenj. (Foto: Thinkstock)
Velika težava je tudi to, da so mladim povečini na voljo le kratka atipična pogodbena razmerja, ki v bistvu pomenijo dodatno izključevanje iz sistemov socialnega zavarovanja, saj so le-ti močno pogojeni z dolžino zaposlitve, še pravi. Prav pri mladih se razmerje med zaposlitvami za nedoločen in določen čas vse bolj premika v smer zaposlitev za določen čas. Tako se je med letoma 2005 in 2010 število ljudi, starih do 24 let, zaposlenih za nedoločen čas znižalo s 30.000 na 21.000.
Po besedah sindikata ima krajšanje pogodb o zaposlitvi tudi dolgoročne posledice, kar se najbolj vidi v pokojninski blagajni. Od leta 2002 do 2011 se je namreč število zavarovancev v starosti od 15 do 29 let zmanjšalo za 25 odstotkov. Pri zavarovancih v starostnih razredih od 20 do 24 let, od 25 do 29 in od 30 do 34 let se je skrajšala tudi povprečna pokojninska doba, in sicer za 4 mesece, 1 leto in 6 mesecev ter 2 leti in 7 mesecev.
Sindikat predlaga uvedbo pripravništev
Kot je pojasnil Lukič, na področju zaposlovanja sindikati predlagajo vzpostavitev nacionalnega sistema pripravništva. To bi moralo biti ustrezno plačano in zagotavljati ustrezno socialno varnost. Poleg tega predlagajo tudi dodatno obdavčitev zaposlitev za določen čas, implementacijo evropske garancije za mlade brezposelne, ki vsaki mladi osebi v štirih mesecih po koncu zaposlovanja zagotavlja službo, pripravništvo ali nadaljnje zaposlovanje. Ob vsem tem še dodajajo, da bi bilo dobro, če bi priznavali tudi neformalna znanja in izkušnje.
Nakup stanovanja za mlade "misija nemogoče"
Čeprav je v Sloveniji trenutno praznih približno 100.000 stanovanj, imajo mladi vedno večje težave z nakupom stanovanja. "Banke kreditno sposobnost povezujejo z zaposlitvijo za nedoločen delovni čas, ki pa je za mlade skoraj povsem nedosegljiva," opozarja Cerovškova in dodaja, da je položaj še dodatno poslabšala ukinitev subvencij za reševanje stanovanjskega vprašanja mladih družin. Kot je dodal Lukič, sindikati na področju reševanja stanovanjske problematike med drugim predlagajo uvedbo davka na prazna stanovanja in uvedbo davčnih ugodnosti za investitorje, ki v stanovanjskih novogradnjah zgradijo določen delež neprofitnih stanovanj.
Svoje predloge bodo vladi predstavili v kratkem. "Upam, da nam bodo odgovorne institucije tokrat prisluhnile. Prva priložnost bo že jutri, ko bo potekala seja ekonomsko-socialnega sveta, na kateri bo obravnavana tudi točka, v kateri je problematika zaposlovanja mladih. Predstavili bomo vse te probleme ter tudi konkretne predloge. Vsi upamo, da bo to odskočna deska za naprej. Upamo, da se ne bomo znova le ponavljali in grdo gledali," je na koncu še pojasnil Lukič.
|
<urn:uuid:d5cfbedd-4e70-4044-adb0-02a4e8551004>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.24ur.com/novice/slovenija/bolj-si-izobrazen-manj-primernih-delovnih-mest-je-na-voljo.html
|
2013-05-21T22:16:46Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368700795821/warc/CC-MAIN-20130516103955-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000009
|
Latn
| 1
|
{}
| 2.6
|
Digitalni viri v humanistiki in umetnosti
4. -7. september 2011
Ningbo, Kitajska
EPEKA je sodelovala na mednarodni konferenci z naslovom Digitalni viri v humanistiki in umetnosti, ki ga organizira Center za napredne študije iz Notthingamske univerze in se je odvijala na Univerzi Ningbo na Kitajskem.
Tema letošnje konference je bila odkrivanje novih povezovanj v različnih družbah in kulturah, ki so omogočene z mešanjem virtualnega in fizičnega prostora, prečkajo čas in prostor. To vse s pomočjo virtualnega ter z razvojem inovativnih metodologij. Vključevanje različnih področij znanosti in odkrivanje novih meja znotraj humanistike, umetnosti in kreativnih industrij. Ta konferenca je kritično preučevala znane pojme na lokalni in globalni ravni, ter mrežo na kulturnem področju.
V imenu EPEKA je sodeloval Peter Tomaž Dobrila, ki je imel predavanje z naslovom Kultura je generator razvoja in intermedijsko razstavo Pegla.
|
<urn:uuid:1a00c0fd-c122-4820-af33-bcc2a1bbc9ab>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.epeka.si/index.php/sl/dogodki/178-digitalni-viri-v-humanistiki-in-umetnosti.html
|
2013-05-21T22:08:36Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368700795821/warc/CC-MAIN-20130516103955-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000006
|
Latn
| 1
|
{}
| 2.6
|
Prva mednarodna harmonikarska delavnica JV Evrope
Datum: od 19.08.2012 do 26.08.2012
Lokacija: Brežice
Kraj: Brežice
Organizator: Občina Brežice, Zavod Evforija (Slovenija), Dunavska mreža Zagreb (Hrvaška) in KUD Kosta Abraše
BREŽICE, 19. - 26. avgust
Delavnica je namenjena vsem harmonikarjem, ki si želite združiti dobro zabavo z dodatnim izobraževanjem na področju harmonike. Mednarodna harmonikarska delavnica bo potekala pod vodstvom priznanih glasbenih mojstrov med 19. avgustom in 26. avgustom 2012 v sončnih Brežicah v prijetnem okolju sodobnega kulturnega centra in grajskega parka.
Mednarodno glasbeno delavnico harmonike organizirajo Občina Brežice, Zavod Evforija (Slovenija), Dunavska mreža Zagreb (Hrvaška) in KUD Kosta Abrašević Bačka Palanka (Srbija), s podporo Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA), Program kulture 2007-2013.
Prva mednarodna glasbena delavnica harmonike je namenjena vsem, ki igrate na harmoniko in bi želeli nekaj avgustovskih dni nameniti glasbenemu izobraževanju pod vodstvom vrhunskih glasbenih ustvarjalcev, spoznavanju novih ljudi in zabavi v mestu ob sotočju reke Krke in Save.
Več informacij o samem projektu na: www.panonika-harmonika.si.
Dodatne informacije za prijavo na delavnice: email@example.com
|
<urn:uuid:b241a543-4839-4729-8440-6e23aebd7d8c>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.brezice.si/koledar_dogodkov/1345845600/2012071211115380/
|
2013-05-24T06:52:41Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368704253666/warc/CC-MAIN-20130516113733-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999949
|
Latn
| 177
|
{}
| 2.6
|
Pestrost habitatov na Krasu se odziva tudi v živalski raznolikosti. Znotraj rezervata se ta značilnost še poveča, kajti Doberdobsko in Prelosno jezero nudita stalno prisotnost vode.
Ob jezerih živijo živalske vrste, ki so prilagojene vodi ali vlažnemu okolju nasploh. Pomembna je prisotnost dvoživk in plazilcev med katerimi je znana človeška ribica (Proteus anguinus), žival prilagojena kraškemu podzemlju in ki jo zato težko opazimo.
Ribjo populacijo sestavljajo predvsem ciprinidi, ki brez večjih težav preživijo ob nihanju vodne gladine in tudi ob nihanju količine razstopljenega kisika v vodi.
Rezervat je pomembo območje za ptice: 190 ptičjih vrst na zadnjem štetju (2009). Številne vrste so navedene v evropski Direktivi 79/409. Zanimivo je, da znotraj rezervata živi 6 vrst žoln, med katerimi sta tudi zelena (Picus canus) in črna žolna (Dryocopus martius).
Število nevretenčarjev je visoko, kajti poleg vrst, ki živi na kopnem (v gošči, na gmajni, na skalovju,…), so prisotne tudi tiste značilne za podzemne in za sladkovodne ekosisteme.
Na zavarovanem območju živijo tudi redki sesalci kot so dihur (Mustela putorius), navadni šakal (Canis aureus) ter divja mačka (Felis silvestris). Številne jame in brezna nudijo pomembno skrivališče različnim vrstam netopirjev. Med slednjimi so običajni podkovnjaki (Rhinolophus ferrumequinum) ali tudi navadni mračniki (Nyctalus n. noctula), redkejši pa so Blasijevi podkovnjaki (Rhinolophus b. blasii)
Simbol rezervata je beloprsi jež (Erinaceus concolor roumanicus), ki je tu na Krasu prav na meji svojega življenskega območja.
|
<urn:uuid:a3319864-fb4d-4c83-a33d-755fe65e9ebe>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.riservanaturalegradina.com/sl/rezervat/ivalstvo.html
|
2013-05-24T06:30:38Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368704253666/warc/CC-MAIN-20130516113733-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000008
|
Latn
| 8
|
{}
| 3.3
|
Težko je prešteti vse njene članke, vse reminiscence, hipne in analitsko izoblikovane besede in misli, ki so jih odlikovale rezkost, neposrednost, brezkompromisnost, dokumentaristika in značilna freskantnost, predvsem pa pokončnost brez odvečne frazeologije. Bila je “črkostrelka”, ki je s filigransko natančnostjo povzemala kruta dejstva, sosledje in plastovitost dogajanja, vselej tudi s posluhom za malega, običajnega človeka, tako ruskega kot neruskega.
- Miha Lampreht, iz Spremne besede
Kriza na Kavkazu, ki se je iz Čečenije že pred časom razlila daleč v soseščino, zgovorno dokazuje, da je Ana Politkovska s svojim neizprosnim opisovanjem moralnega razkroja ruske politike in družbe zadela bistvo stvari. Zato je njen dnevnik (...) treba prebrati.
- Branko Soban, Sobotna priloga ( " V Putinovem labirintu " )
... eno najbolj avtentičnih peres, ki si je upalo razkrivati vsakršne lopovščine in oblastno nasilje.
- Igor Bratož, Delo
Pred nami je delo, zaradi katerega pordeči celo nafta ... Ob prebiranju Zadnjih zapisov postane jasno, da je vse, kar o Rusiji izvemo iz množičnih medijev, čista in nesramna laž.
- Robi Šabec, Dnevnik
... pretresljivo pričevanje o današnji Rusiji, ki jo opazovalec od zunaj seveda ne more spoznati in videti v pravi luči, ostri svetlobi resnice.
- Drago Bajt, Radio Slovenija
... predstavitev knjige na TV Slovenija v oddaji Ars 360
... eden izmed redkih neodvisnih novinarskih glasov v Rusiji.
- STA
Briljantna knjiga o novinarki, ki je do smrtonosnega izstrelka udejanjala prvovrstno novinarstvo tudi v razmerah avtoritarnega režima.
- Bernard Nežmah, Mladina
Dnevnik zloglasne ruske novinarke, ki je brez milosti razkrinkavala politični sistem v Rusiji, katerega glavni akter je bil nekdanji predsednik Vladimir Putin.
- Polona Prodnik, Bukla
Še eno dragoceno pričevanje nepopustljive bojevnice za človekovo dostojanstvo, ki je svojo gnanost plačala s smrtjo. Temna stran Rusije.
- Mitja Čander, v Bukli v rubriki Mojih 5 naj knjig leta 2008
Politkovska je zase zapisala, da ni politična analitičarka, temveč le obraz v množici, ki zapisuje realnost. In pri tem je bila neizprosna.
- Indirekt
S Politkovsko je svet izgubil utelešenje osebnosti, preiskovalne in angažirane novinarke.
- Petr Jedlička
Ni bila le prispodoba neustrašnosti, zavzetosti in državljanske hrabrosti v boju za mir, pravičnost in resnico. Njeni članki, knjige in dnevniki, napisani v vrvežu vsakdanjega političnega življenja, so ponazarjali obetaven literarni talent.
- Gerd Koenen, Norbert Schreiber
Poseben pečat pisanju Politkovske daje njeno dosebedno poročanje o dogajanju, natančni posnetki izjav. V intervjujih analizira vse, kar je nekonsistentno ...
- Viv Groskop, The Observer
Politkovska pogosto jasno omenja ugrabitve in hitre usmrtitve v Čečeniji. Živo opisuje institucionalizirano ustrahovanje in pomanjkanje nege, s katerim so soočeni mladi ruski vojaki: rekrutiranci, ki so prisiljeni v Sibiriji vztrajati na temperaturah pod ničlo, dokler ne podležejo pljučnici; in invalidni najstniški veterani, ki so preživeli Čečenijo ter se vrnili v revna mesta v "oddaljeni ruski glubinki", kjer še vedno po več mesecev ne dobijo plače, kjer je do zdravil mogoče priti samo s krajo in kjer so vodka in mamila edina tolažba.
- Bridget Kendall, The Guardian
Zaradi svojega pisanja je bila več kot poročevalka; v času svoje smrti je bila krizni posrednik in najbolj izpostavljen ruski zagovornik človekovih pravic. Dnevno je dobivala kupe pisem – prošenj za pomoč. Politkovska se je borila za žrtve – ki jih je prizadela država, zastraševanje ali usoda, ki v Rusiji objema vse. Potem se jim je sama pridružila.
- Andrew Meier, The New York Times
Nagrada Saharova je zato tudi posmrtno priznanje Nataliji Estemirovi, izjemni aktivistki Memoriala, ki so jo to poletje umorili v Čečeniji, pa novinarkama Ani Politkovski in Anastasiji Baburovi, etnologu Nikolaju Girenku, odvetniku Stanislavu Markelovu, aktivistom Faridu Babajevu, Zaremi Sajdulajevi, Makšaripu Auševu, Magomedu Jevlojevu in mnogim drugim, ki so bili umorjeni zgolj zato, ker so opozarjali na zlorabe, ki jih počne oblast. Ti pogumni ljudje so umrli zato, da bi Rusija končno le postala prava evropska država, kjer naj bi javno in politično življenje temeljilo na pravicah in dostojanstvu vsakega posameznika. Umrli so torej tudi za Evropo, saj je Evropa brez Rusije v bistvu nepopolna.
- Sergej Kovaljov, dobitnik nagrade Saharova (v intervjuju za Sobotno prilogo Dela)
Njeno najnovejšo knjigo v ruščini, naslovljeno "Za kaj", je ob izidu maja 2007 promoviral Mihael Gorbačov, ki jo je označil za "grenko", vendar "zdravilno" za Rusijo.
- Herald Tribune, več
Kot je pojasnila Politkovska v intervjuju, je Putinova politika ter njegovo nerazumevanje dejstva, da ljudje zahtevajo nekatere pravice, tisto, kar ustvarja teroriste. "Predsednik je postal brez programa. Če bi obstajali neodvisni mediji, bi Putina raztrgali na kosce," je dejala ter posvarila, da bo za Putinom ostala "sovjetska država z zatiranimi mediji in močnimi fašističnimi tokovi".
- Delo
... Politkovska, ki je že davno prerasla okvire poklicnega novinarstva in postala večkrat nagrajena borka za človekove pravice.
- Ksenija Hahonina, Mladina
Med pogumom in apatijo ...
- Dnevnik
... znana predvsem po tem, da si je upala izpostaviti številne zlorabe človekovih pravic ... ostra kritičarka ruske politike v Čečeniji.
- MMC RTV Slovenija
V Rusiji, kjer je neodvisno novinarstvo stisnjeno v črno kroniko nepojasnjenih umorov, je Politkovska izstopala po svojem raziskovalnem delu in kritičnosti do režima v Kremlju. Režima, ki ga v celoti sestavljajo Putinovi vojni zločinci, skorumpirani politiki in gospodarska mafija. To je elita nedotakljivih ljudi, ki vladajo Rusiji.
- Erik Valenčič, Radio Študent
Kdor si drzne kritizirati Putinovo politiko izgine iz glavnih medijev, sem in tja je o njih mogoče kaj prebrati v časnikih, ki imajo še nekaj svobode. To je protiustavno, ampak v Rusiji zakoni nikoli niso bili zelo pomembni. Rusija je pravna država le na papirju.
- razgledi.net
Več vprašanj kot odgovorov ...
- Dnevnik
|
<urn:uuid:72015b89-1234-4e59-b024-b1cc39cfea78>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.sanje.si/knjigarna/ruski_dnevnik.html
|
2013-05-24T06:38:19Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368704253666/warc/CC-MAIN-20130516113733-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999973
|
Latn
| 57
|
{}
| 2.6
|
Ker je kar nekaj naključnežev naletelo na ta blog iščoč informacije kdo ali kaj so Anonymous, oz Anonymous Slovenija? in hkrati je tukaj res kar nekaj člankov o Anonimnežih, naj razjasnim zgolj, da nisem njihov član ali aktivni podpornik ter da nimam aktualnih informacij o dogajanju pri nas, saj sem pisal o njih kot o izredno zanimivem fenomenu verjetno še preden so se razvili ter prijeli tudi v Sloveniji. Imamo pa nekaj skupnih tematik in celo aktivnosti, zato sem se odločil spisati še en ‘članek‘ o tem, kaj predstavljajo mojemu miselnemu procesu ter povzeti svoja dosedanja pisanja o njih v skupen imenik za raziskovanje posameznih zanimanj bogatih, a pogosto kontroverznih manifestacij tega gibanja.
Anonimneži so nekakšna digitalna različica starodavnih jeznih prostakov, ki že vso zgodovino tu pa tam najdejo moč v svoji množičnosti. Glede na virtualne razsežnosti interneta je na prvi pogled takšna delovala tudi njihova moč in dejanski domet v svetu, a se to prepričanje zadnja leta hitro maje, saj poleg PR uspehov podpirajo tudi mobilizacijsko moč pravih množic na ulicah.
Če k temu prištejemo še atmosfero vladavine denarja – v obliki na internetu pogosto predstavljenih zlorab korporacij (katerih kralj je Monsanto, a ne?) ter posledičen vpliv teh izjemnih koncentracij kapitala na zakonodajalce – iz česar izvira uničujoča korupcija političnega sistema, dobiš plodno ozračje za te vrste akcij, kot se jih udeležujejo današnje (razočarane/razvajene) generacije.
Digitalni Mobile vulgus so v sodobni različici prav tako disruptivni in enako gotovi znanilci sprememb, kot so bili njihovi predhodniki v razvoju naše civilizacije do zdaj. Saj so vendarle naša prihodnost – verjetno izvzemši tiste, ki bodo šli sedet na hladno zaradi izsiljevanj in raznih ‘black flag‘ operacij operativcev..
Kar pa se tiče ddosanj teh spletnih strani, ki so njihova prvotna aktivnost, pa kolikor so prostovoljna – ne vem če je že kje sodno določena norma – so vsekakor nekakšna vrsta državljanske digitalne nepokorščine in dokler so nenasilna, kar pa pri anonimnežih zaradi cirkusov okoli naknadnih izpuščanj kontroverznih podatkov, ni vedno tako črno belo; bi lahko bila legitimna vrsta protesta.
Bistvo njihovih PR zmag tiči v izdelovanju fantastičnih kolažev v namene propagande in pozivov k novemu svetu, kjer opravijo z ugovori o vsebinski praznini ter skušajo prikazati verige, ki okujejo ljudstva sveta, da se najdejo skupaj tudi na poti v digitalno jetnišnico:
V najrazličnejše moralne debate v stilu ‘je šlo predaleč stran od ideje‘, se sploh ne bi spuščal, saj je pojavna oblika gibanja zaradi karakterja anonimnosti ranljiva za zlorabo v namene psy-op operacij kakših tajnih organizacij ali na preprostejše zlorabe tako za mafijske, kot v osebne interese, čemur smo že vse bili priča zadnje mesece. A ta dejanja so po navadi vsaj očitna in lahko prepoznavna, oz. jih razkrinkajo kar člani gibanja sami. Količina dogajanja povezana z njimi prav tako presega okvire bloga, ki le-to skuša le nakazati skupaj z izčrpnimi povezavami za raziskovanje naprej.
Tu so dosedanji prispevki na temo Anonimnežev na tem blogu:
- Prva ljudska svetovna informacijska vojna, Anonymous se prebije v ‘mainstream’ zavest
- Anonymous – zadnji šef interneta, obširnejši povzetek ideje in korenin vprašanja kdo so Anonymous
- AnonLeaks, kontekst, ozadje in posledice napada na HBGary
- Kako so Anonymous vdrli družbo, ki med drugim sodeluje tudi z NSA, tehnična analiza napada
- Kako so Anonymous presegli Wikileaks, bojevit predlog Johna Younga
- Korporativno-državni malware, analiza orodij, ki jih zasebna industrija prodaja javnim oblastem
- Colbert, Greenwald, Assange, intervju z Glennom Greenwaldom na Colbert Reportu o HBGary sagi
- Memo o stanju na kiberfonti, krajši zapis zadnjih aktivnosti skupine Anonymous
NOVO: Aretacija napadalcev Anonimnih, Vsi pomembni člani Anonimnih, katerih dejanja in posledice smo obširno spremljali to leto, so bili aretirani!
In še: Anonymous in globalni popravek — njihov lastni tekst objavljen na Al Jazeeri, ki povzema nekatere akcije gibanja Anonymous v Tuniziji, Egiptu in drugje, o katerih sem poročal še tukaj –>Državni malware* ter tukaj –> Internet ‘Kill Switch’ in Tor omrežje .
|
<urn:uuid:78c1bff9-0761-486b-9be3-4751546a5fd5>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://iatromantis.blog.siol.net/2012/02/26/kdo-so-anonymous-anonimni/comment-page-1/
|
2013-06-19T04:21:41Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368707187122/warc/CC-MAIN-20130516122627-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000003
|
Latn
| 5
|
{}
| 3.1
|
Ob tem velja dodati, da je beseda »podatki« na tem mestu uporabljena v pomanjkanju boljših možnosti, saj angleški pojem »data« (iz lat. dare, dati – torej nekaj danega) lahko (glede na večino definicij, ki tako kot Wikipedia navajajo, da je podatek sinonim za informacijo) pomeni tako podatke kot informacije. Na drugi strani v slovenščini beseda »podatek« močno spominja na glagol »podati,« kar spet asociira na nekakšno obdelavo nekega dejstva oziroma nečesa »danega«.
Obstaja ogromno nasprotujočih si definicij o tem, kaj je informacija in kaj podatek. Poleg nekaterih, zbranih v spodnji tabeli (Liebenau,1990) si oglejmo vsaj še slovenskemu okolju najbližji, vzeti iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Ta podatek definira kot bodisi »dejstvo, ki o določeni stvari kaj pove ali se nanjo nanaša« bodisi kot »sporočilo v taki obliki, da se lahko obravnava v računalništvu«, medtem ko informacijo opredeli kot »kar se o določeni stvari pove, sporoči« ali pa kot »množico vrednosti, ki jo (elektronski) računalnik sprejme ali po obdelavi izda«. Vse definicije so torej vsaj pomanjkljive, če že ne povsem zgrešene.
GORA BITOV SE POVEČUJE
V letu 2008 je bilo, sodeč po izsledkih raziskave analitske hiše IDC z naslovom »As the Economy Contracts, the Digital Universe Expands«, na svetu tako ali drugače generiranih 486 milijard gigabajtov (oz. 486 eksabajtov) novih podatkov v digitalni obliki, do leta 2012 pa naj bi se ta številka vsaj popeterila. Uporabniki in »izdelovalci« te gore podatkov in informacij (ali kakorkoli že temu rečemo) pa še vedno ne vemo čisto zares, o čem se pravzaprav pogovarjamo. Zato se ob izsledkih že omenjene raziskave velja vprašati vsaj to, ali sploh znamo ločiti med podatki in informacijami (še zlasti če se ob to navadno ne obregnejo niti strokovnjaki), kaj s temi »podatki« počnemo, ne nazadnje pa tudi, koliko se jih dejansko pretvori v kakršnokoli znanje oziroma vedenje.
PODATKI IN POVZEMKI
Začnemo lahko s sprejemanjem očitnega. To je, da o svetu in vsem, kar je na njem, okrog njega itd., obstaja nešteto dejstev. Dejstvo je denimo, da je tole članek, objavljen v majski številki revije Moj mikro. Takšna dejstva so načeloma preverljiva, saj jih v primeru nestrinjanja lahko preverimo in potrdimo ali ovržemo. Tudi takih dejstev je ogromno, glede nekaterih se strinjamo vsi, glede drugih spet ne, nekatera imajo pomen za vse, druga spet zgolj za posameznika ali skupino, ki jih opredeli kot rezultat določenih interesov. Primer iz kategorije slednjih je denimo število »osemdesetletnih vdov umrlih lovcev v Sloveniji«. Večine nas to dejstvo niti ne bi zanimalo, vendar pa obstajajo ljudje, ki bi mu pripisali precej večji pomen, denimo zbiratelji lovskega orožja z začetka stoletja. To nakazuje, da velja razlikovati med neštetimi dejstvi in njihovo podmnožico, ki je za nas zanimiva oziroma ji pripisujemo določen pomen. Očitna beseda za označevanje gore dejstev je seveda podatki, omenjena podmnožica pa nas spravi v zadrego, saj beseda za »majhen del dosegljivih podatkov, za katere vemo oziroma jim posvetimo vsaj nekaj pozornosti« preprosto ne obstaja. Na univerzi v Lancastru so prej omenjeno podmnožico opredelili z besedo »capta« (Checkland, 1982), ki bi jo v slovenščino lahko poskusili prevesti kot »povzemek« (beseda izvira iz lat. capere, vzeti).
Informacije so torej sestavljene iz podatkov, ki imajo za določenega človeka v določenem trenutku in kontekstu določen pomen. To pa je tudi tisto, čemur bi (ob zamenjavi besede »človek« z denimo »organizacija«) lahko rekli poslovna inteligenca.
In ker se tudi delovna okolja spreminjajo (ne nazadnje je bilo malone suženjsko delo pred dvesto leti še nekaj običajnega, danes pa imamo trinajsto plačo, regres, dopust, bolniške, bonuse...) v smer čedalje večje avtonomije zaposlenih, bodo tako tudi poslovne informacije (oziroma podatki, ki nekaj pomenijo določenemu podjetju) čedalje dostopnjšee vse širšemu krogu ljudi znotraj organizacije, ki bodo vsak s svojega zornega kota te informacije (zanje sicer še podatke) interpretirali v vse večje število novih informacij ter tako prispevali k večjemu potencialu organizacije. Ali k večji zmedi, odvisno od obstoja in udejanjanja politike upravljanja z informacijami (?) znotraj organizacije. Učinkovita strategija, oziroma Information Agenda, kakor temu pravijo v IBM-u, bo nujna za preživetje, vsaj v luči čedalje zahtevnejših strank in nujnosti, da se zmožnosti interpretiranja podatkov povečujejo enako hitro ali celo hitreje kot omenjena zahtevnost strank.
O informacijah in podatkih
- Informacije so posredovano vedenje o nekem določenem dejstvu, temi, ali dogodku.
- So posredovanje ali sprejemanje vedenja ali podatkov.
- Pomenijo vedenje, pridobljeno na podlagi raziskave, študija ali navodil.
- Informacija je mera težavnosti prenašanja generiranih sekvenc od enega vira do drugega.
- Podatki so jezikovni, matematični ali drugi simbolični nadomestki, za katere obstaja splošen konsenz, da predstavljajo ljudi, objekte, dogodke ali koncepte.
- Informacije so rezultat modeliranja, oblikovanja, organiziranja ali predelave podatkov na način, ki povečuje stopnjo vedenja prejemnikov.
- Pomen informacij je predvsem zmanjšanje negotovosti. Informacija je vzorec ali oblika, ki predrugači (preoblikuje) podatke za uporabne namene.
- Informacije so podatki, ki so posneti, razvrščeni, organizirani, povezani ali interpretirani v določenem kontekstu s ciljem, da nam razkrijejo določen pomen.
- En »bit« informacije je količina, potrebna za možnost izbire med dvema možnostma.
- Informacija je zmanjšanje negotovosti.
|
<urn:uuid:66df7706-d6bf-41d6-a75b-d786c860adf7>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.mojmikro.si/mreza/uporabno/v_iskanju_skupnega_imenovalca
|
2013-06-18T20:56:52Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368707187122/warc/CC-MAIN-20130516122627-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000009
|
Latn
| 1
|
{}
| 3.3
|
Lizbonska pogodba je začela veljati 1. decembra 2009. Evropski uniji je dala sodobno institucionalno ureditev ter učinkovit in uspešen način dela pri spopadanju z izzivi današnjega časa. Svet se hitro spreminja in Evropejci pričakujejo od Evropske unije, da bo reševala vprašanja globalizacije, podnebnih in demografskih sprememb, varnosti in energije. Lizbonska pogodba krepi demokracijo v Evropski uniji in njeno sposobnost uveljavljanja interesov državljanov v vsakdanjem življenju. več
Evropski parlament je 23. marca potrdil delno spremembo pogodbe in tako omogočil uvedbo evropskega mehanizma za stabilnost. Poslance so tudi prepričali pozitivni signali iz držav, da naj bi se medvladni mehanizem približal evropskemu okviru delovanja.
28/02/2011 - Nova pravila komitologije
Prvega marca 2011 so začela veljati nova pravila komitologije, ki določajo, kako države članice nadzorujejo izvajanje izvedbenih pooblastil Evropske komisije. Nova pravila uvajajo dva postopka: svetovalni postopek in postopek preverjanja.
17/02/2011 - Zelena luč za evropsko državljansko pobudo
Svet EU je 16. februarja sprejel uredbo, po kateri bodo od leta 2012 evropski državljani Komisijo lahko pozvali k pripravi zakonodajnih predlogov, če bo podpornikov pobude vsaj milijon iz večjega števila držav članic.
|
<urn:uuid:468c966f-eda8-461f-849f-17168169f453>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://europa.eu/lisbon_treaty/index_sl.htm
|
2013-05-20T18:53:42Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368699186520/warc/CC-MAIN-20130516101306-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000008
|
Latn
| 3
|
{}
| 2.8
|
Film distribucije Blitz Film & Video Distribution
Pijevo življenjeLife of Pi pustolovska drama
14.2.2013, Kolosej De Luxe Kranj
Režiser oskarjevskih filmov Prežeči tiger, skriti zmaj in Gora Brokeback predstavlja priredbo priljubljenega romana Yanna Martela, v katerem spoznamo 16-letnega mladeniča Pija Patela. Po brodolomu tovorne ladje se Pi znajde sam sredi oceana, družbo v čolnih pa mu delajo tiger, orangutan, hijena in ranjena zebra. Pi skuša preživeti neizprosne zakone narave, ki jih narekujejo živali, od tem pa se spominja svoje mladosti. Toda njegovo dojemanje resničnosti z vsakim dnem osame postaja bolj in bolj prepleteno s prividi in domišljijo.
Režiser Ang Lee (Brokeback Mountain, Crouching Tiger, Hidden Dragon) je s Pijevim življenjem ustvaril naravnost revolucionaren film o mladeniču, ki preživi katastrofo na morju in se poda na epsko popotovanje, polno pustolovščin in odkritij. Kot brodolomec se nepričakovano in neverjetno poveže s še enim preživelim – s strašnim bengalskim tigrom.
Film je nastal na podlagi knjige, ki so jo prodali v prek sedemmilijonski nakladi in je leta prebila na različnih lestvicah najbolje prodajanih knjig. Dogaja se na treh celinah, dveh oceanih, skozi mnoga leta in obširno vesolje domišljije. Leejeva vizija je roman, ki je dolgo veljal za nekaj, česar ni mogoče prenesti na veliko platno, s pomočjo neverjetnih posnetkov v 3D tehniki povzdignila v vznemirljiv in drzen spoj veličastnega pripovedništva in silovitih, provokativnih tem.
Odkar se je Lee pred skoraj štirimi leti pridružil projektu, se je trudil ustvariti enotno vizijo, kakršno je zasnoval pisatelj Yann Martel v svoji nepozabni zgodbi o pogumu, navdihu in upanju. Film nas popelje skozi neverjetno dogodivščino mladeniča, ki je zdaj vznemirljiva in poduhovljena; zdaj mučna in zmagoslavna; pa duhovita in polna navdiha. Pri prenašanju zgodbe na velika platna Lee presega meje najbolj sodobnih filmskih tehnologij in tako je s Pijevim življenjem poskrbel za trenutek, ko znanost in umetnost znova preskočita v prihodnost – podobno kot sta to storili z vizualnimi učinki Titanika, 3D revolucijo Avatarja in računalniško grafiko uspešnice Rise of the Planet of the Apes, ki je glavnemu liku Ceasarju vdihnila dotlej neverjetno čustvenost in globino. Podobno kot Ceasar je tudi Richard Parker v Pijevem življenju povsem dodelan, verodostojen in plastičen lik, za katerega z lahkoto verjameš, da je v čolnu skupaj s Surajem Sharmo, ki igra Pija.
Hkrati je film Leejev prvi izlet v 3D ustvarjalnost; zasnoval ga je že davno pred prihodom Avatarja v kinematografe. Tehniko uporablja z namenom, da filmu doda širino, nas potopi v Pijevo fizično potovanje in nas prevzame s čustvenostjo zgodbe. »Hotel sem, da je izkustvo filma vsaj tako edinstveno kot izkustvo knjige Yanna Martela,« pravi režiser, »kat je pomenilo, da smo ga morali posneti v drugačni razsežnosti. 3D je je nov filmski jezik in pri Pijevem življenju gre za to, da se gledalci potopijo v čustveni prostor likov, kot tudi za epsko razsežnost in pustolovščino.
FOX 2000 Pictures predstavlja film Pijevo življenje Anga Leeja v produkciji podjetja Haishang Films in Gila Netterja. Igrajo Suraj Sharma, Irrfan Khan, Tabu, Rafe Spall in Gérard Depardieu. Glasbo je prispeval Mychael Danna, sodelovali pa so še koproducent David Lee, montažer Tim Squyres, scenograf David Gropman in direktor fotografije Claudio Miranda. Producentje so Gil Netter, Ang Lee in David Womark. Scenarij je na podlagi romana Yanna Martela spisal David Magee.
O filmu
Pijevo življenje se začne in konča v Montrealu, kjer pisatelj, ki išče navdiha, naleti na neverjetno zgodbo o Piscinu Militorju Patelu (Pija pri sedemnajstih igra Suraj Sharma; sodobni lik igra Irrfan Khan; lik v otroških letih na začetku filma pa Ayush Tandon). Piscine, ki ga vsi kličejo Pi, v sedemdesetih odrašča v Pondicherryju v Indiji; njegovo življenje je bogato in polno. Njegov oče (Adil Hussain) je lastnik živalskega vrta in Pi svoje dneve preživlja med tigri, zebrami, povodnimi konji in drugimi eksotičnimi živalmi. Razvije lastne teorije o veri, verovanju in človeški – ter živalski – naravi. A ko se skuša spoprijateljiti z bengalskim tigrom po imenu Richard Parker, fantiča oče strogo prime in pouči o naravi odnosa med človekom in zverjo. »Tiger ni tvoj prijatelj!« rohni g. Patel na sina. »Živali ne razmišljajo kot mi; in tisti, ki na to pozabijo, končajo mrtvi!« Pi na to lekcijo ne bo pozabil nikoli, kar vpliva na njegovo nenasitno zvedavost glede sveta, in na potovanje, na katerega se je primoran podati.
Raznolikost Pijevega sveta razburkajo nenadne spremembe, ki zavejejo po njegovi deželi. Pri njegovih sedemnajstih se oče in mama (Tabu) odločita, da se mora družina v iskanju boljšega življenja izseliti iz domovine. Selitev obeta nove pustolovščine v povsem novem svetu, a pomenu tudi, da mora Pi za seboj pustiti svojo prvo ljubezen…
Po odločitvi, da se preselijo v Kanado, zapro živalski vrt, pripravijo prtljago (med katero je tudi nekaj živali iz živalskega vrta) in se vkrcajo na japonsko tovorno ladjo, kjer spoznajo sadističnega francoskega kuharja (Gérard Depardieu). Ponoči se na odprtem morju narava prelevi v pošast in poskrbi za kataklizmo. Ladja potone, Pi pa čudežno preživi. Sredi Tihega oceana se znajde na čolnu z najbolj nepričakovanim sopotnikom – Richardom Parkerjem.
Podata se na družno pustolovščino – in strašni tiger, zgodbe o čigar naravi je Piju v glavo vcepil oče, je Pijev smrtni sovražnik. A ko se navadita na skupni obstoj, Richard Parker postane Pijev najboljši up, da najde pot domov. Njuno vez utrdi še ena skupna izkušnja: oba ne vesta kaj prida o resničnem svetu, in oba je vzgojil isti gospodar – Pijev oče. Od te preteklosti jima ni ostalo nič – razen njiju samih…
In zaradi tehnike 3D je, kot bi bili tudi gledalci v čolnu s Pijem in Richardom Parkerjem.
Popotovanje filma se je začelo s priljubljeno knjiga Yanna Martela, ki je prejela prestižno Brookerjevo nagrado in se za več kot eno leto zasidrala na seznamu literarnih uspešnic New York Timesa. Producent Gil Netter je nanjo opozoril studio Fox 2000 Pictures in pravi, da ga je zgodba takoj pritegnila, »ker ima vse, kar iščemo v kinu – in česar drugje ne dobimo.« Z direktorico produkcije pri Foxu Elizabeth Gabler sta projekt razvijala več let, prepričana, da bo zgodba, ki jo negujeta s takšno strastjo, nekoč dozorela v mogočen filmski dogodek.
Predvsem pa sta čakala na pravega filmskega umetnika, ki se ne bo ustrašil izzivov in priložnosti takšnega projekta. Kot pravi Netter, je »Ang Lee umetnik, s katerim sem si že dolgo želel sodelovati, in eden tistih čarobnih nadarjenih ljudi, ki se znajo mojstrsko spopasti s snovjo.« Gablerjeva dodaja: »Gre za film gigantskih razsežnosti in Ang je vizionar, ki mu niti na misel ne pride, da bi se projekta lotil, če ga ob njem ni nekoliko strah, kar priskrbi priložnost za nove dosežke. Podobno kot pri Piju in Richardu Parkerju se je Angov začetni strah prek na videz nepremagljivih izzivov prelil v zmagoslavje.«
Martel, še en dolgoletni občudovalec Leejevega dela, se strinja: »Ang je popolna izbira, saj ustvarja čustveno nabite filme. Njegovi projekti se iz majhnih in intimnih prelevijo v spektakularne. Od Sense and Sensibility do Brokeback Mountain,od Ice Storm do Crouching Tiger, Hidden Dragon… njegovo delo je neverjetno raznoliko. In to si želiš pri Pijevem življenju, saj gre za intimno dramo mladeniča, ki izgubi družino in se mora na spektakularnem prizorišču spopasti z nezamisljivimi izzivi. Zajeti to s kamero in ohraniti čustveno srž je izjemno zapleteno – in Ang ima s svojim moštvom znanje, odločnost in ustvarjalno slo, da mu to uspe.«
Zahtevno nalogo, da za filmsko platno priredi Martelov bogati in dalekosežni svet, ki združuje globino in humor, epsko pustolovščino in poglabljanje vase, so naložili Davidu Mageeju (Neverland). Scenarist priznava, da je knjigo sicer iz čistega veselja prebral, preden je dobil to nalogo, in se je zdaj spraševal, »kako jo bom lahko prenesel na platno.« Spoznal je, da je poglavitna zamisel, da pove zgodbo o zgodbi. »V knjigi Pi zgodbo pripoveduje liku z imenom Pisatelj; kot vam jo Ang pripoveduje v tem filmu,« pravi Magee.
Film so v glavnem snemali v Indiji in na Tajvanu, kar je na celotni filmski ekipi pustilo neizbrisen pečat. »V Indiji je mogoče mnogo kaj,« pravi Martel. »Je prostor neskončnih zgodb. Čarobnih zgodb, resničnih zgodb. Indija je zlata žila zgodb.«
Potem ko so zaključili snemanje, se je režiser posvetil dolgotrajni postprodukciji z montažerjem Timom Squyresom, skladateljem Mychaelom Danno in strokovnjaki za vizualne učinke. Medtem se je mladi zvezdnik filma podal na novo pustolovščino – na študij filma na Delhijski univerzi. A naj Suraja Sharmo čaka še toliko vznemirljivih pustolovščin, poudarja, da bo snemanje Pijevega življenja zanj za vedno ostalo nepozabno: »Niti opisati ne znam, koliko sem dobil s tem, da sem sodeloval pri filmu. Podobno kot Pi imam občutek, da sem izkusil nekaj neverjetnega – čustveno, fizično, umsko in duhovno. Snemanje filma mi je omogočilo, da na stvari gledam iz različnih zornih kotov. Precej močnejši sem in vem, da zdaj zmorem mnogo več, kot sem si kdaj koli mislil, da zmorem. To preteklo leto mi pomeni domala vse.«
O igralcih
Suraj Sharma (Pi Patel), sin matematika, je s starši do pred kratkim živel v predmestju južnega Delhija. Ang Lee je fanta, ki se je že v otroštvu izkazal na glasbenem področju, borilnih veščinah in ima čut za estetiko, a je brez poprejšnjih igralskih izkušenj, našel po izčrpnem in mesece trajajočem iskanju po vsej Indiji. Med sošolci je izjemno priljubljen in med prijatelji velja za dobrovoljneža, čigar navdušenje je nalezljivo in ki je vedno pripravljen zabavati druge, hkrati pa je nežen in čustven mladenič. Med snemanjem film je bil star 17 let – svoj osemnajsti rojstni dan je praznoval med snemanjem prizorov v rešilnem čolnu v velikanskem bazenu na Tajvanu. Zdaj študira na Delhijski univerzi.
Irrfan Khan (odrasli Pi Patel) je diplomiral na prestižni Narodni šoli dramskih umetnosti v New Delhiju; pred kratkim ga je indijska vlada za doprinos k indijski kinematografiji počastila z nagrado padma shri. Debitiral je v slovitem Salaam Bombay! in nato igralsko kariero nadaljeval v Mumbaju, kjer je zaslovel na TV zaslonih v priljubljeni humoristični nanizanki Banegi Apni Baat. Večina hindujskih igralcev pri srednjih letih ponikne, toda Kahn je na prizorišče prišel v letih, ko se večina drugih upokoji. Nekonvencionalni videz in prebadajoče oči so mu priskrbeli glavno vlogo v filmu Maqbool, hindujski inačici Macbetha, ki se dogaja v bombajskem podzemlju. Za vlogo je dobil nešteto nagrad, kot tudi z vlogo v filmu Haasil, vendar ga je najbolj zahtevna vloga šele čakala: v Kapadiajevem kritiško opevanem The Warrior, dobitniku bafte za najboljši film leta 2003. Kahn ima za seboj nebroj izjemnih dosežkov v indijski kinematografiji in je šele pred kratkim presedlal na angleške filme, kot so Partition, A Mighty Heart in The Amazing Spider-Man.
Tabu (Gita Patel) velja za eno najboljših in najbolj vsestranskih igralk indijske filmske industrije. Za seboj ima prek 70 filmov; leta 2011 je prejela nagrado padma shri in osvojila je med igralkami rekordnih 6 nagrad kritikov. Mlajša sestra igralke Farah Naaz je kariero začela kot otroška igralka, zaslovela pa je, ko si je za vlogo v filmu Maachis prislužila indijsko filmsko nagrado ter nato še nagradi kritikov za vlogi v filmih Virasat in Chandni Bar. . Mednarodno slavo si je prislužila z glavno vlogo v ameriškem filmu Mire Nair The Namesake.
Rafe Spall (pisatelj) sodi med najbolj obetavna angleška igralska imena. Pred kratkim je nastopil v zf trilerju Prometheus Rodleyja Scotta, pred tem v Scherfigovem One Day z Anne Hathaway in v Emmerichovem Anonymous, v Shaun of the Dead, Hot Fuzz, Kidulthood, A Good Year in The Scouting Book for Boys Kmalu ga bomo videli v Earthbound Alana Brennana. Na TV je nanizal vloge v Desperate Romantics, Pete Versus Life, The Lion in Winter, A Room with a View, He Kills Coppers Dracula… in v miniseriji The Shadow Line, v kateri igra s Chiwetelom Ejioforjem in Christopherjem Ecclestonom. Igra tudi v gledališču.
Gérard Depardieu (kuhar) je po skromnih začetkih v rodni Franciji postal mednarodni filmski zvezdnik in edinstveni igralec, ki hkrati pooseblja nežnost in surovost. Za igralcem so prek štiri desetletja kariere in več kot 170 naslovov, med katerimi so mu mnogi prinesli kritiška priznanja, nagrade in komercialni uspeh tako v Franciji kot po svetu. Krst na velikem platnu je doživel v kratkem filmu Le Beatnik et le minet in nato do zgodnjih sedemdesetih dobival manjše vloge, dokler ni nase opozoril v Les Valseuses in nato igral v Bertoluccijevem 1900, Truffautovem Le Dernier Métro, vLe Retour de Martin Guerre, Danton Jean de Florette, Camille Claudel, Cyrano de Bergerac (Depardieu je prejel nominacijo za oskarja, nagrado v Cannesu in cezarja za glavno vlogo), Green Card, Tous les matins du monde… .
O ustvarjalcih
Ang Lee (režser/producent) je eden najbolj spoštovanih in cenjenih režiserjev na svetu, dobitnik dveh oskarjev (za režijo drame Brokeback Mountain in za tujejezični film Crouching Tiger, Hidden Dragon), dveh zlatih levov iz Benetk (Lust, Caution in Brokeback Mountain) in dveh zlatih medvedov iz Berlina (The Wedding Banquet in Sense and Sensibility). Lust, Caution, ki je pobral osem tajvanskih filmskih nagrad, je tudi najdonosnejši film v kitajščini vseh časov. Njegov zadnji film Taking Woodstock se je med drugim potegoval za zlato palmo v Cannesu, pred tem pa je že omenjeni Brokeback Mountain od osmih nominacij prejel še dva oskarja (za najboljši prirejeni scenarij in glasbo), Lee pa je med ostalimi za režijo dobil še nagrado Ceha ameriških režiserjev, bafto in zlati globus. Leejev prvi film Pushing Hands je doživel velik uspeh na Tajvanu in je prvi v njegovi t.i. trilogiji »Oče ve najbolje« - sledila sta mu The Wedding Banquet (nominaciji za oskarja in zlati globus za tujejezični film) in Eat Drink Man Woman (prav tako nominaciji za oskarja in zlati globus za tujejezični film). Nadaljeval je s Sense and Sensibility (sedem nominacij za oskarja, oskar za prirejeni scenarij, zlati globus in bafta za najboljši film…), The Ice Storm, Ride with the Devil, The Hulk…
David Magee (scenarij) se je s scenarijem za Finding Neverland potegoval za oskarja in zlati globus. Skupaj s Simonom Beaufoyem je spisal scenarij za Miss Pettigrew Lives for a Day s Frances McDormand in Amy Adams.
Yann Martel (avtor knjige) je kanadski pisatelj, najbolj znan po Pijevem življenju, ki je prejel Brookerjevo nagrado. Rodil se je v Španiji in prepotoval cel planet; v Ontariu je doštudiral filozofijo in nato začel pisateljsko kariero. Za Pijevo življenje je sicer že imel precejšne izkušnje iz različnih kultur, vendar je še šest mesecev preživel v Indiji, kjer je obiskoval mošeje, templje, cerkve in živalske vrte, nato pa celo leto prebiral verska besedila in zgodbe o brodolomcih. Pisanje samo mu je vzelo še dodatni dve leti.
|
<urn:uuid:f75f8e51-0a31-41dd-a2c2-444e6eed4cfe>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.kolosej.si/filmi/film/pijevo-zivljenje/
|
2013-05-20T18:21:57Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368699186520/warc/CC-MAIN-20130516101306-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999986
|
Latn
| 60
|
{}
| 2.7
|
Novice
Slabo upravljanje je vzrok za globino krize
V torek, 12. junija je bil v dvorani Državnega sveta posvet na temo Slabo upravljanje je vzrok za globino krize. Na srečanju so sodelovali tudi dr. Matija Kovačič iz Gibanja za družbeno prenovo Sinteza in starosta slovenske demokracije dr. France Bučar.
Predsednik je v svojem pozdravu dejal, da se po desetletjih hitre gospodarske rasti je svet znašel v veliki krizi. Gre za razvojni cikel, ki je v veliki meri tudi civilizacijski. Krize so ena bistvenih sistemskih sestavin kapitalizma. Kot je že pokazal čas, so v določeni meri pozitivne, saj so priložnost za prestrukturiranje, za nov zagon bolj produktivnega in konkurenčnega gospodarstva. Ključna so sredstva in znanja, s katerimi odgovarjamo na spremembe, ki jih kriza prinaša. Ko iščemo rešitve, je tako na globalni ravni kot tudi v Evropi in Republiki Sloveniji potrebno doseči več. Z enakim pristopom, ki nas je pripeljal do krize, te zagotovo ne bo mogoče rešiti, prav tako pa se bomo z enakim pristopom tudi v času po krizi kaj lahko ponovno znašli v enaki ali še hujši situaciji, kot jo doživljamo danes.
|
<urn:uuid:793b36f9-b7fa-4f1c-a751-22b059367c52>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.ds-rs.si/?q=node/3257
|
2013-05-23T09:43:20Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368703108201/warc/CC-MAIN-20130516111828-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.00001
|
Latn
| 1
|
{}
| 2.8
|
Predsednik prvega demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta državo, ki jo je soustvarjal, slika v črnih barvah. Postavlja drzne trditve, recimo tisto, da države sploh nismo ustanovili, ali ono, da živimo v totalitarizmu.
France Bučar je drugače kot marsikdo tudi samokritičen, pa ne v smislu samokritike v slogu prejšnjega sistema, od katerega se, kot pravi, še nismo poslovili. On se je. Kot mladenič katoliške usmeritve je pristopil k partizanom, a je vedno ostal na kritični distanci, zato je bil tudi v nemilosti komunistične oblasti.
Čeprav se pritožuje nad starostjo, France Bučar skoraj v ničemer ne kaže svojih 89 let. Ves čas je javno prisoten, piše knjige, zadnja ima naslov Temelji naše državnosti. Kljub pronicljivi analizi politične stvarnosti pa mu nekaj vendarle lahko očitamo – izčiščenih receptov za izhod iz politične krize, v kateri se Slovenija po njegovem mnenju nahaja že od osamosvojitve naprej, nima.
Začel bi nekoliko provokativno. Zelo kritični ste do političnih elit po osamosvojitvi, hkrati pa ste bili tudi vi del prve politične elite. Torej ste soodgovorni za državo, kakršno imamo.
Vprašanje je čisto na mestu. Čutim se soodgovornega. Povedal bi naslednje, ne v svoje opravičilo, ampak kot kritiko kritike. Pri nas je eden od glavnih problemov to, da kritike ni. Tiste prave kritike, ki bi kritično presojala stvari na vseh področjih. To je eden od glavnih razlogov, da smo ne samo obtičali, kjer smo bili, ampak smo padli še globlje proti dnu. Ni bilo soočanja z dejanskim stanjem ter z načinom upravljanja in vladanja.
Sam sem še premalo kritičen, to je moja kritika samega sebe. Ne moremo več tako naprej, da bomo samo poslušali, kaj bodo z Olimpa povedali, kako je treba delati in česa ne znamo. To je formula iz prejšnjega sistema. Ta je propadel ne zaradi tega, ker smo bili tako nenavadno demokratični in iznajdljivi, ampak se je sam sesedal, ker ni bilo kritike in ni imel ali pa dopustil povratnih informacij.
A tradicijo kritike imamo, navsezadnje samokritike …
Tista samokritika je bila ritual, to je bilo kakor spovednica. Vsa ta šara je pripomogla k utrjevanju oblasti obstoječe nomenklature. Ta vzorec smo mi kar naprej nadaljevali. Pravimo, da smo ustanovili svojo državo, tu lahko pristavim tudi kritiko samega sebe – pri nas preprosto ni bilo te presoje, da poleg tega, da ustanavljamo svojo lastno državo …
… pravite, da svoje države pravzaprav nismo ustanovili.
Da, preprosto smo presedli na ta vlak. Mislili smo, da smo rešeni, če bomo presedli na ta vlak, ampak ta vlak bi morali postaviti tudi na druge tirnice. Tirnic pa nismo zamenjali in zato gremo po isti poti v implozijo, kot je šel prejšnji sistem. Temu smo kar blizu.
Kaj bi torej morali naredili ob prelomu leta 1990?
Ne bi rad opravičeval samega sebe, a takrat stvari ni bilo mogoče takoj obrniti. Družbeno strukturo bi morali do temeljev zamenjati, ker je bilo bistvo prejšnje ureditve, ki smo jo prevzeli, to, da politični vrh vse ve in vodi družbo v srečno prihodnost. Hkrati je sistem družbo popolnoma atomiziral in izničil vse družbene strukture, tako da smo imeli samo vsoto posameznikov. Ni bilo mogoče čez noč nazaj vzpostaviti tistega, kar je prejšnji režim desetletja sistematično podiral.
Pravite, da tega preloma še vedno ni in da bi bilo treba družbo postaviti na nove tirnice. To zveni kot klic k revoluciji.
Ni nujno. Saj je vsaka sprememba revolucija, gre samo za vprašanje, kakšna je ta revolucija. Ni treba, da je revolucija sinonim za to, da eden drugega pobijemo, ampak da res prelomimo s tistim, kar imamo zdaj.
Ste lahko malo bolj konkretni? Verjetno se vsi strinjajo, da je prelom potreben, a kateri so konkretni koraki?
Predvsem je treba sistematično graditi nov gospodarski sistem ter pomagati in pospeševati vzpostavitev neodvisnega in samostojnega gospodarstva. Brez tega družba ne more delovati. Naše gospodarstvo je razsuto, ne zaradi dolgov, ampak ker ni podjetnosti in zaupanja, da lahko sami kaj naredimo. Denimo, da bi se lahko, oprostite izrazu, požvižgal na državo, ker hočem nekaj ustvariti. Te zavesti ni.
Ta zavest tudi ne more priti iz zraka. Država mora ustvarjati možnosti in pogoje, da se lahko nekdo postavil na lastne noge. Danes pa vodstvena struktura ves čas zavira razvoj zasebnega gospodarstva.
Tudi s tem, ko država ostaja lastnica podjetij?
Tudi s tem, ko je država na veliko govorila o tem, da skuša pomagati gospodarstvu, v resnici pa ga je zatirala. To je psihološko razumljivo, ker zasebno gospodarstvo zmanjšuje moč političnega podsistema.
Pravite, da ima Slovenija problem z intelektualno elito.
Intelektualna elita je v podobnem položaju kot gospodarstvo. V prejšnjem sistemu je bila zatirana, morala je fizično preživeti. Če si hotel preživeti, si moral biti tiho, in pameten človek se ne bo izpostavljal tem nevarnostim in kritiziral.
In ta problem ostaja tudi v sedanjem času?
Da.
Govorite tudi o pomanjkanju državljanskega poguma?
Če sem konkreten – kar poglejte, kako se obnašajo naši ekonomisti in pravniki, recimo ob problemu gospodarske sanacije in zlatega pravila. Lepo ponižno kimajo. Vsi so lepo pridni, vsak misli, lahko bom naredil svojo kariero, če bom tiho ali pa podpiral to, kar želijo vladajoče strukture. Dokler se bodo obnašali tako, za nas ni rešitve.
Živimo v turbulentnem času, a verjetno niso primerljivi s tistim pred drugo svetovno vojno. Vseeno pa smo pred neko prelomnico.
Prva velika prelomnica, ki je opredelila strukturo tako imenovane razvite družbe, je bila ob prehodu v tako imenovani novi vek, v 15. in 16. stoletju. Če pogledate zgodovino socialne filozofije, pravzaprav 200 let ni nastalo nobeno delo, ki bi bilo res izvirno. Šele ko je prišel Descartes, je začel razmišljati drugače, kot smo bili navajeni. Dvesto let je trajalo, da so prišli prvi odgovori. Zdaj smo v podobnem položaju. Tako imenovani pozitivni pristop do problemov sveta se je nekako izčrpal.
Kaj mislite s tem?
Pozitivizem pomeni, da priznamo samo tisto, kar je merljivo, kar se da seštevati, odštevati. Danes toliko govorimo o državljanskih pravicah, o enakopravnosti in to dobiva pridih demokratične romantike, v bistvu pa je to zelo preprosto – če si hotel matematično pristopiti svetu, potem si potreboval enakopravnega državljana, posameznika.
Če vas prav razumem, pravite, da zdajšnji sistem ne daje več vseh odgovorov. Zakaj?
To se najbolje kaže v tem, da kakovosti ne moremo meriti. Ali pa pri ugotavljanju skupne volje. Samo seštevaš. To, kar je več, je tudi boljše. To pa je izmišljotina, ki nima podpore. Zaradi tega demokratičnega načela je propadla Jugoslavija in še marsikaj drugega. Ker smo bili v Jugoslaviji manjšina, smo bili potisnjeni v kot in smo morali to državo zapustiti.
Torej potrebujemo postdemokracijo?
Lahko rečete tako. Danes imamo enak problem v EU. Zdaj govorijo o tem, da bi se EU spremenila v federacijo, Borut Pahor o tem govori z vsem navdušenjem. To je za nas smrt. Če sprejmemo načela evropske federacije kot sprejemljiva, potem se lahko postavi očitek, zakaj smo odšli iz Jugoslavije.
Vidite vzporednice med EU in Jugoslavijo?
EU je pravzaprav povečan problem Jugoslavije. Vsi problemi, s katerimi smo se soočali, se danes v večji razsežnosti odražajo na ravni EU. Mi imamo toliko izkušenj, da bi lahko Bruslju marsikaj pametnega povedali in marsikatero od naših izkušenj bi lahko uporabili.
Našim politikom zamerim, ker v Bruslju ne uveljavljajo svojih stališč. Mi imamo za to legitimacijo. Ne vem, koliko ljudje o tem vedo, a ideja o združeni Evropi je nastala neposredno po 1. svetovni vojni in Slovenci smo bili pionirji panevropske ideje.
Naši politiki pa so prav ponižno čakali, da so nas leta 2004 sprejeli v EU. Nobenega razloga ni za takšno ponižnost. Mi bi morali v lastnem interesu sodelovati pri oblikovanju EU, ne delamo pa nič, samo ponavljamo puhlice iz Bruslja.
Pravite, da je bil edini, ki se mu je posvetilo, da je treba nekaj radikalno spremeniti, Janez Drnovšek. Zakaj?
Drnovšek je videl, da capljamo na istem mestu, in je poskušal z mobilizacijo vsega intelektualnega potenciala, kolikor smo ga imeli, oblikovati nove odgovore. Sistematično je skliceval posvete s strokovnjaki, ki so na posameznem področju kaj pomenili. Te razprave so izšle v pisani obliki, a je potem vse skupaj zamrlo. Škoda, to bi moral razvijati naprej.
Sloveniji primanjkuje državnikov?
Seveda primanjkuje, ker se niso mogli razviti. Ni pa rečeno, da nimamo intelektualnega potenciala. Nekateri pravijo, in tako opravičujejo svoje lastno samodrštvo, da ima Slovenija ljudi le za eno vladajočo ekipo. Če Slovenija nima vsaj deset možnih ekip, potem nima smisla, da smo samostojni. Je pa res, da Einstein ne bi nikoli postal Einstein, če bi moral samo krave pasti. Naš politični sistem zatre vsakega, ki se pojavi z lastnimi idejami.
Imamo parlamentarni sistem brez parlamenta, katerega ključni del so svobodni poslanci, pravite.
Da, seveda.
Nimamo svobodnih poslancev?
Ja, kako? Saj so se že vnaprej dogovorili, kako bodo uredili posamezne zadeve.
Zdi se mi, da so poslanci kar svobodni, delajo, kar hočejo, če pogledate samo primera, kot sta Simčič in Vogrin.
Delajo, karkoli hočejo, vsak ima lahko tudi svojo ljubico, ampak to ne sodi na področje njegove družbene funkcije. Resnični gospodarji so zadovoljni nad takšno samostojnostjo poslancev, ker jih odvrača od tistega, kar je njihova dolžnost.
Govorim o tem, kako težko je našim politikom odstopiti, se odpovedati kakšni funkciji.
Če si poslanec in še predsednik kakšnega odbora v parlamentu, si za naše razmere kar gospod. Če si podjetnik, profesor, advokat in takšno funkcijo izgubiš, jo pač izgubiš. Večina poslancev pa je po izgubi funkcije še eno leto na državnih jaslih.
Pravite, da živimo v totalitarni državi z demokratično preobleko.
Tako je. Država, ki s poslanci dela kot z blagom na polici … To ni nič, to je avtoritarni sistem.
Gospod Bučar, imate častitljivih 89 let …
Popolnoma nič niso častitljiva, zoprna so.
… rojeni ste leta 1923. Če se ozrete na vaše življenje, kaj vas je najbolj zaznamovalo?
Moja generacija je šla skozi dve vojni. Najprej drugo svetovno vojno, nato smo preživeli vse blagoslove socializma, potem smo bili v drugi osvobodilni vojni. Ves čas živimo skrajno dinamično. Včasih, ko nam je šlo za nohte, smo rekli, je težko, a je zanimivo.
Vojno si predstavljamo kot nekaj skrajnega, a do nje lahko pride zelo hitro.
Saj vojna je skrajna. Kdor tega ni doživel, si ne more predstavljati, kakšen strašen šok je to. Ljudje, ki smo se še včeraj pogovarjali kot prijatelji, smo začeli streljati eden na drugega.
Vojna se lahko ponovi jutri ali pa čez 50 let, to je nemogoče reči. Se pa nevarno približujemo turbulentnemu stanju. Hodimo po robu, ena stvar ne gre v pravo smer, pa smo tam. Potem pamet odpove, čisto drugače začneš misliti, čisto drugače gledaš na svet, vse stvari postanejo nekaj drugega. Velikokrat sem bil v življenju lačen, tega občutka vam ne morem opisati. To so stvari, ki jih moraš doživeti.
Verjetno se v takšnih časih ljudje pokažejo takšni, kot so v resnici.
Ljudje se v zaporu obnašajo popolnoma drugače kot sicer. Vsa tista preobleka odpade, pokažeš se dejansko tak, kot si v resnici, in kar naenkrat so ljudje popolnoma drugačni, kot so bili, postanejo pristni. Nekateri, ki si jih prej gledal zviška, postanejo plemeniti in obratno.
Ste vi zadovoljni s tem, kako ste prebrodili težke čase?
Zadovoljen? Tistih časov si ne želim več in zato sem posebej zaskrbljen nad tem, kako se pri nas zdaj stvari odvijajo.
Video: Luka Stopar, Klemen Aber, Luka Petrič
|
<urn:uuid:33aa6fba-41a6-41d5-a2e9-b216c95f292c>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.siol.net/novice/rubrikon/siolov_intervju/2012/05/france_bucar.aspx
|
2013-05-24T13:30:23Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368704662229/warc/CC-MAIN-20130516114422-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000002
|
Latn
| 32
|
{}
| 3.2
|
Janez Gregor Dolničar
|Janez Gregor Dolničar|
|Rojstvo:||10. marec 1655
Ljubljana
|Smrt:||3. oktober 1719
Ljubljana
|Poznan/a po:||kronist in zgodovinar|
|Poklic:||pravnik|
Vsebina
Življenjepis [uredi]
Oče, ljubljanski sodnik in župan, mu je omogočil šolanje in potovanja po Nemčiji in Italiji, kjer se je navdušil za baročno umetnost. Študiral je v Ingolstadtu in Bologni. Leta 1679 je v Bologni postal doktor prava. Nato je v Ljubljani nastopil službo mestnega notarja in sodnika.
Delo [uredi]
Dolničar je bil duša kulturnega preroda v baroka v Ljubljani, pisal je tudi o likovni umetnosti in preučeval starine. Pomembno je njegovo zgodovinsko raziskovanje. V očetovo družinsko kroniko je vnašal nove podatke. V nemško pisanih konističnih zapiskih (Annales Urbis Labacensis) in podobnih tiskanih latinskih zapisih (Epitome chronologica, 1714) je ohranil mnogo sicer neznanih podatkov iz naše zgodovine. Zanimal se je za arheološke najdbe iz rimske Emone in prepisal ter proučeval številne antične napise, tudi z novcev, opisal je tudi mlajše nagrobnike v Ljubljani. Kot član in soustanovitelj Academie operosorum je nameraval spise izdati, tako da bi z našo preteklostjo seznanil tudi tujce, ki so ga sprejeli v različne znanstvene ustanove (akademije). V bogati knjižnici, ki je sedaj skupaj z njegovimi rokopisi v Semeniški knjižnici, je ohranjenih veliko drobnih tiskov, ki so med drugim tudi vir znanja o glasbenem in gledališkem življenju baročne Ljubljane.
Dolničar je bil pobudnik in svetovalec pri vseh umetnostnih načrtih in njihovih realizacijah v Ljubljani, kjer je po njegovi zaslugi zmagal italijanski zreli barok in odmeval tudi v širšem kranjskem zaledju. Že ob zidanju stolnice Sv. Nikolaja je pritegnil pomembne tuje umetnike, za vzgojo domačega naraščaja pa si je zamislil Akademijo treh umetnosti, slikarstva, kiparstva in stavbarstva (Academia trium atrium), ki pa se ni uresničila.
Njegov popis stare in nove ljubljanske stolnice Cathedralis Basilicae Labacensis Histiria (1701 - 1719) v tisku izšel 1882 kot Historia Cathedralis Ecclesiae Labacensis je hkrati prvi teoretični spis o naši umetnosti.
Glej tudi [uredi]
- priimek Dolničar
Viri [uredi]
Enciklopedija Slovenije; knjiga 2, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988
|
<urn:uuid:772472db-d4ff-4ca6-b1ab-67b04ee00691>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Gregor_Dolni%C4%8Dar
|
2013-06-19T03:21:41Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368707440693/warc/CC-MAIN-20130516123040-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000003
|
Latn
| 27
|
{}
| 3.3
|
Operacija Kondor
Vsebina
Začetki [uredi]
Kot začetek Operacije Kondor se šteje v leto 1975, ko so se v glavnem mestu Čila skrivaj sestali čilski diktator Augusto Pinochet in predstavniki tajnih policij Argentine, Brazilije, Urugvaja, Paragvaja in Bolivije ter se dogovorili, da bodo po načelu zvestobe in vzajemnosti obračunali s politično opozicijo. Kasneje sta se jim pridružila še Peru in Ekvador, v katerih je bila prav tako na oblasti vojaška hunta. Zaradi lastnih interesov so se operaciji kasneje pridružile tudi ZDA. Operacija Kondor je delovala na preprost način: če se je, na primer, čilski disident zatekel v Argentino, je zanj poskrbela argentinska tajna policija, če se je argentinski disident zatekel v Urugvaj, je zanj poskrbela urugvajska tajna policija in tako naprej.
Delovanje tajnih služb in tajne policije [uredi]
Seznam »nevarnih« oseb za latinskoameriške hunte je bil zelo dolg, disidenti pa niso bili nikjer več varni. Po večini so jih že vnaprej obsodili na smrt, če je bilo le mogoče pa so jih likvidirali že tam, kjer so jih odkrili. Eksekucije v okviru Operacije Kondor pa niso doživeli le disidenti in levičarji. Leta 1974 je bil v Buenos Airesu ubit bivši bolivijski predsednik Jose Torres, istega leta pa je bil v bombnem atentatu ubit še čilski general Carlos Prats in njegova žena. Akcije v okviru operacije Kondor pa niso bile omejene le na Južno Ameriko. 6. oktobra 1975 sta bila v Rimu ubita bivši predsednik Čila Bernardo Leighton in njegova žena Anita. Atentat je izvedel, po Pinochetovem ukazu, italijanski terorist Alfredo di Stefano. Bivšega Allendejevega ministra za obrambo in čilskega ambasadorja v ZDA, Orlanda Letellierja, je ubila bomba, podstavljena v njegov avtomobil leta 1976. Skupaj z njim je umrl tudi Roni Morfit, Američan, ki se je boril za demokracijo v Čilu. Bombo je podstavil Michael Townley, nekdanji agent Cie, ki je sodeloval s Pinochetovo Dino.
Konec operacije [uredi]
Proti koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja je svetovna demokratična javnost čedalje glasneje zahtevala od Pinocheta, da mora ponovno uvesti demokracijo in se odpovedati popolni oblasti. Prvi uspehi so se začeli kazati leta 1977, ko je oblast začela izpuščati prve politične zapornike in taboriščnike. Kljub tem prvim demokratičnim spremembam pa je general še naprej trdno držal oblast v svojih rokah. Domačo in svetovno javnost je opozarjal, da ne bo hitel z uveljavljanjem demokracije, ker Čilci niso zreli za demokracijo.
Pred morebitno parlamentarno demokracijo je moral Pinochet namreč zakriti sledi svojega krvavega režima. Prvi ukrep je bil podelitev amnestije vsem pripadnikom vojske in tajnih služb. S tem je preprečil morebitne sodne procese za zločine, storjene v času vladanja vojne hunte. Temu je sledila operacija prikrivanja dokazov o zločinih. Trupla iz množičnih grobišč je vojska pobrala in jih iz helikopterjev zmetala v Pacifik. Leta 1980 je Pinochet sprejel novo ustavo, ki je sicer uradno ukinila diktaturo. Tako so v Čilu lahko prvič po njegovem prihodu na oblast ljudje spet odšli na volišča. Volitve so bile farsa, saj je bil na njih le en predsedniški kandidat, Pinochet sam. Po volitvah je postal Pinochet za devet let uradni predsednik z velikimi pristojnostmi. Ta ukrep pa ni omehčal svetovne javnosti, ki je začela Čile odrivati na rob političnega dogajanja. Šele leta 1990 ga je na prvih resnično demokratičnih volitvah zamenjal Patricio Aylwin. Pinochet je ostal na pomembnih položajih vse do leta 2004, ko so mu v Čilu sodili za nekaj manjših kaznivih dejanj, za operacijo Kondor pa ni nikoli odgovarjal pred sodiščem.
Žrtve Operacije Kondor [uredi]
Med najbolj znanimi žrtvami operacije so:
- Jorge Isaac Fuentes Alarcon, čilski sociolog in urbanist, član Gibanja revolucionarne levice,
- Luis Gonzal Munoz, član socialistične stranke,
- Juan Humbert Zape, član socialistične mladine,
- Edgard Enriquez Espinoza,
- Alexej Vladimir Jaccard Siegler, komunistični simpatizer,
- Jacob Stoulman Bortnik, pripadnik Pinochetove opozicije,
- Jose Torres, bivši predsednik Bolivije,
- Bernardo Leighton, bivši predsednik Čila,
- Orlando Letellier, čilski ambasador v ZDA,
- Roni Morfit, ameriški borec za demokracijo,
- ...
|
<urn:uuid:b9400a69-281a-407d-96d0-fd83001d49f4>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Operacija_Kondor
|
2013-05-21T08:10:25Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368699798457/warc/CC-MAIN-20130516102318-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999989
|
Latn
| 50
|
{}
| 3.3
|
Med vsemi obdelovalnimi zemljišči kmetijskih gospodarstev na območju Občine Moravske Toplice prevladujejo njivske površine, kjer se večinoma prideluje pšenica, sledita koruza in ostala žita. V zadnjih letih je vedno več njiv zasejanih z oljno bučo, oljno repico, sončnicami, krmnim grahom, ajdo, bobom.
Precejšnji delež kmetijskih površin predstavljajo travniki in pašniki. Velik delež travnatega sveta omogoča živinorejo kot glavno kmetijsko dejavnost.
Na ravninskem delu občine je večina površin obdelana kot njive in travniki. Večina kmetijskih površin je dobre kvalitete, čeprav se na južnem delu pojavljajo tudi močno peščena in prodnata tla, ki slabo zadržujejo vlago, na nekaterih predelih pa so močvirnati predeli. Gozdov je na ravnem delu občine malo.
Pravo nasprotje ravninskemu delu predstavlja gričevnat del občine, ki je na nekaterih delih celo več kot 40% poraščen z gozdovi. Kvaliteta obdelovalnih površin je slabša, saj večji del površin spada v slabše kvalitetne razrede (3, 4, 5,…). Površine je poleg tega še zaradi nagiba težje obdelovati, zato spada to območje med področje z omejenimi možnostmi pridelave. V neposrednih plačilih Ministrstva za kmetijstvo je bilo to območje označeno kot OMD območje in predstavlja v naši občini 9.562,7 ha, torej 66,19% celotne površine občine (14446,257 ha).
Glede na naravne pogoje pridelovanja, razpoložljive kmetijske površine in ekonomičnost pridelave je kmetijstvo na območju Občine Moravske Toplice raznoliko.
Intenzivno pridelovanje poljščin in vrtnin je predvsem na ravninskem območju, kakor tudi na primernih legah Goričkega dela občine.
Kmetovanje je oteženo zaradi velike razdrobljenosti parcel, vendar si kmetje že sami namensko združujejo zemljišča. V katastrskih občinah Bukovnica, Vučja Gomila, Mlajtinci, Berkovci in Motvarjevci je bila na pobudo lastnikov zemljišč in s sodelovanjem Občinske uprave izvedena komasacija, istočasno so se opravila tudi agromelioracijska dela. V nekaterih katastrskih občinah (npr. Moravci, Tešanovci…) so bila kmetijska zemljišča urejena s komasacijo in melioracijo. Na območju katastrskih občin Ivanjševci in Ratkovci pa se komasacija trenutno izvaja.
Povečanje parcel ima učinek na ekonomičnosti proizvodnje, saj se zmanjšajo stroški premikov, efektivnejše je delo s stroji, bistveno se zmanjšajo meje pred parcelami, ki so vedno vir zapleveljenosti in mesto za zadrževanje škodljivcev, izboljša se kvaliteta obdelave, poveča se povprečni pridelek pri vseh kulturah. Povečanje pridelkov in boljša izkoriščenost površin vpliva na boljše prihodke iz dejavnosti.
Pomemben vpliv na znižanje stroškov ima boljša izkoriščenost mehanizacije, manj stroškov je s premiki, delo je hitreje opravljeno in izvedeno v bolj optimalnem času.
Zaradi komasacij se poveča tudi interes za nakup manjših kosov zemljišč, ki si jih večinoma ostareli kmetje ali lastniki iz drugih krajev že želeli prodati, pa zanje zaradi majhne površine posameznih kosov in sorazmerno velikih stroškov prodaje, s strani večjih kmetov ni bil izražen interes za nakup. Zaradi izvedene komasacije in s tem lažje in cenejše obdelave zemljišč se upočasni ali ustavi zaraščanje kmetijskih zemljišč.
Pozitivni učinki so doseženi tudi s tem, da je urejeno odvodnjavanje površinske vode in izboljšana kvaliteta poljskih poti, za vse parcele se uredijo tudi ustrezne dovozne poti.
Komasacija ima pozitiven vpliv tudi iz naravovarstvenih učinkov. Zaradi številnih mej med parcelami in obračališči, ki so vir plevelov in škodljivcev je velika poraba kemičnih sredstev. Z zmanjšanjem števila mej in obračališč, je tudi manj virov za zapleveljenost in s tem manjša potreba po rabi dodatnih kemičnih pripravkov.
Živinoreja prevladuje na za to preusmerjenih kmetijah. Čeprav je govedoreja in prašičereja tudi v prihodnje osnovna usmeritev kmetij, se v zadnjem času uveljavlja tudi gojenje drobnice, medtem ko perutninarstvo in kunčjereja ostajata v doseženem obsegu.
Glede na ugodne naravne pogoje (primerna lega, podnebje) sadjarstvo temelji na integrirani in bio pridelavi ter predelavi sadja v končne proizvode (suho sadje, kis, žganje, sokovi, sirupi, kompoti, marmelade), ki se prodajajo tudi neposredno na domu.
Posebno pozornost se posveča starim kmečkim in travniškim visokodebelnim sadovnjakom, s katerimi se ohranja kulturna podoba krajine. Zaradi nestalnih vremenskih razmer se na površinah z nasadi uvaja umetno namakanje in zaščita pred točo. Na absolutno sadjarskih legah se razvijajo nasadi z ekonomsko zanimivimi sadnimi vrstami (jablane, breskve, češnje, orehi, lešniki, ipd.).
Vinogradništvo temelji na obnovi starih obstoječih nasadov in razširitvi vinogradov na absolutne vinogradniške površine in združevanju parcel v večje komplekse. Pri obnovah se ponovno uvajajo rdeče sorte. Poseben poudarek se namenja pridelavi kakovostnega vina, to pomeni, ne prezgodaj trgati grozdje, izobraževati ljudi, z namakanjem in ustreznim obdelovanjem doseči dobro kvaliteto vina. Poseben poudarek se namenja tudi blagovni znamki, pod katero se trži vino.
Ker tradicionalne kmetijske panoge kmetijam v Občini Moravske Toplice ne dajejo zadosti dohodka za preživetje, se morajo kmetje usmeriti predvsem tudi v različne dopolnilne dejavnosti (predelava mesa - ki je tehnološko in finančno zelo zahtevna, predelava sadja – kar pride v poštev tako pri intenzivnih sadjarjih, kakor tudi pri tistih, ki razpolagajo s travniškimi sadovnjaki, pridelava in predelava zelišč, peka kruha, peciva, pogač na tradicionalen način v krušni peči, nabiranje in predelava gozdnih sadežev, čebelarstvo, turizem na kmetiji: vinotoči, izletniške turistične kmetije, kmetije z nastanitvijo, gojenje drevesnih sort, pridelava semena, pridelava sadik sadnega in gozdnega drevja, izdelki iz žganja …
Pomembno je vključevanje dopolnilnih dejavnosti v turistično ponudbo občine.
Vrtnarstvo je pomembno predvsem za samooskrbo z doma pridelano zelenjavo, tisti, ki pa so zainteresirani za pridelavo večjih količin, pa se usmerjajo v specializirano pridelavo posameznih rastlinskih vrst, npr. solata, paradižnik, paprika, zelje, kumarice, feferoni, rdeča pesa, čebula, korenje in druge vrtnine. Smotrna je usmeritev v pridelavo zelenjave pod rastlinjaki in plastenjaki, ker je klima ugodna in se na majhni površini dosegajo vrhunski pridelki, s katerimi se ustvarja dobiček. Zaradi naše naravne danosti geotermalne vode in njenega izkoriščanja bo v bodoče sledil nadaljnji razvoj vrtnarstva predvsem na nižinskem delu občine.
|
<urn:uuid:197dead6-bf12-4a46-8e37-a7d8ad9afc16>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.moravske-toplice.si/?lang=&option=content&content_id=31
|
2013-05-21T08:02:50Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368699798457/warc/CC-MAIN-20130516102318-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000009
|
Latn
| 2
|
{}
| 3.2
|
Vhodni deli jame so gotovo gostili obiskovalce že v 13. stoletju, največji del notranjosti pa je 14. aprila 1818 odkril domačin, jamski svetilničar Luka Čeč. Med pripravami na obisk avstrijskega cesarja se je oddaljil od skupine delavcev, ki so bili zadolženi za slovesno opremo in razsvetljavo vhodnega dela jame z Veliko dvorano. Preplezal je steno v do tedaj neznani rov. Ko se je vrnil, je zaklical prijateljem: »Tu je nov svet, tu je paradiž!«
Njegovo odkritje je pomenilo prelom v zgodovini Postojnske jame in Postojne. Odprta je bila pot daleč v notranjost podzemlja, kjer je kraški svet skrival svojo tisočletno stvaritev. Pomembnosti novega odkritja so se v Postojni takoj zavedali. Okrožni urad je jamo nemudoma zaprl in jo je s tem zavaroval pred morebitnimi nepovabljenimi gosti.
17. avgusta 1819 je kot prvi obiskovalec po novo odkritem delu jame stopal avstrijski prestolonaslednik Ferdinand. S tem obiskom so se v letu 1819 vrata postojnskemu turizmu na široko odprla, saj ta z uvedbo vpisnih knjig obiskovalcev, ki so bile v uporabi do aprila 1941, pomeni uradni začetek novodobnega jamskega turizma. Iz vpisnih knjig lahko razberemo, kako je naraščal obisk v jami, različnost krajev in poklicev obiskovalcev pa nam pričata o tem, da Postojnska jama že takrat ni bila znana zgolj v Evropi, ampak tudi širše.
Jamska komisija
Pet let po odkritju so ustanovili Jamsko komisijo, prvi upravni organ Postojnske jame. Komisija je prevzela organizacijo urejanja in vodenja po jami. Leta 1824 je bil izdan prvi jamski statut, uvedli so vstopnino in kmalu so po jami uredili tudi razsvetljavo.
Znan in uspešen predsednik Jamske komisije je bil od leta 1868 do 1885 postojnski okrajni glavar Anton Globočnik. V njegovem času so v jami posodobili razsvetljavo, položili železniške tire, zgradili most čez Pivko v Veliki dvorani, izboljšali poti po Kalvariji in uvedli večjezične napise – ob nemških še slovenske, italijanske in češke. Poskrbel je, da je Postojnska jama ostala v javni lasti in da se je dobiček vlagal izključno v izboljšanje jamske infrastrukture.
Jamska komisija je bila upravni organ Postojnske jame do razpada Avstroogrske države.
Binkoštno slavje
Predstavniki Jamske komisije so sklenili, da bodo iz finančnih in propagandnih razlogov vsako leto na binkoštni ponedeljek priredili jamsko slavje, ki se je odvijalo v Plesni (Kongresni) dvorani Postojnske jame. Prvo tako slavje je bilo leta 1825.
Slavje na binkoštni ponedeljek je bilo med domačini tako priljubljeno, da je postalo postojnski praznik, dan, ko so kar se da veselo in slovesno obhajali spomin na odkritje jame. Sčasoma so začeli z organizacijo ljudskih veselic tudi avgusta in septembra. Na Plesišču (v Kongresni dvorani) se je vsako leto zbrala množica domačih in tujih obiskovalcev, ki so se sproščeno zavrteli ob taktih vojaških in civilnih godb. Na binkoštni ponedeljek je bila vstopnina v jamo precej nižja, domačini pa so imeli celo prost vstop.
Nekoč tradicionalno binkoštno slavje so ponovno oživili v začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja. Za slavnostno vzdušje na prireditvi z mašo, ki običajno poteka v Koncertni dvorani, pa vsako leto poleg domačih godbenikov poskrbijo tudi gostujoče glasbene in vokalne skupine.
Ob železni cesti
Skozi Postojno je leta 1857 stekla železniška proga Dunaj – Trst. Moderna prometna povezava je v Postojno pripeljala tudi cesarja Franca Jožefa in cesarico Elizabeto. Postojnska jama ni bila do tedaj še nikoli tako razkošno razsvetljena. V njej so namestili nad 12.000 luči, od tega v Veliki dvorani 1500. Za cesarico in dve dvorni dami so izdelali tri žametna nosila, ki so jih kasneje lahko najeli tudi drugi petični gostje.
Po zaslugi železnice je Postojnsko jamo leta 1858 obiskalo že prek 4000 popotnikov. Gostje, ki so prišli na ogled jame z vlakom, so imeli znaten popust pri vstopnini. Jamo so s plakati in letaki oglaševali na vseh večjih železniških postajah ob progi, njen sloves pa so širili tudi oglasi v časopisih, turistični vodniki in izbrane predstavitve, na primer na pariški (1867) in dunajski (1873) mednarodni razstavi.
Jamska železnica
Jamska železnica je stekla 16. junija 1872. Od kapniške tvorbe, poimenovane Prižnica, do vznožja Velike gore so položili tirnice v skupni dolžini 2260 metrov, po katerih so jamski vodniki potiskali vozičke z obiskovalci.
Mala ročna železnica pa se ob velikih obiskih, kot so bile na primer tradicionalne jamske veselice, ni obnesla. Vedno večji obisk je upravitelje spodbujal, da so razmišljali o učinkovitejšem prevozu po jami. Motorno vleko, ki so jo načrtovali že pred prvo svetovno vojno, so uvedli leta 1924. Leta 1928 je na vhodu v Postojnsko jamo zraslo novo upravno poslopje, danes Jamski dvorec, v katerem sta bili poleg restavracije tudi nova vstopna postaja jamske železnice in prostor za sprejem obiskovalcev.
V petdesetih letih 20. stoletja je obisk jame nezadržno naraščal, predvojna, enotirna proga z le dvema izogibališčema na celotni poti pa je povzročala vedno več zastojev. Leta 1964 so dogradili drugi železniški tir in tri leta zatem dokončno uredili dvotirno krožno progo po jami. Ta je končno omogočala nemoten prevoz velikega števila obiskovalcev.
Množični turizem je napovedalo povečanje števila obiskovalcev v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja, pravi razcvet pa je turizem v Postojni doživel v obdobju med leti 1970 in 1990. V tem času si je Postojnsko jamo ogledalo več kot 16 milijonov obiskovalcev z vsega sveta. Doslej rekordno je bilo leto 1985, tako v skupnem številu (942.256 obiskovalcev), kot po številu gostov iz tujine (757.318). Največje število obiskovalcev v enem dnevu pa si je Postojnsko jamo ogledalo 8. julija 1978, ko so jo vodniki pokazali kar 12.025 turistom.
Elektrika
Preden so v jami zasvetile električne luči, so jamo razsvetljevali jamski vodniki z oljnimi svetilkami in jamski svetilničarji, ki so sproti prižigali in ugašali stenske sveče. Obseg razsvetljave je bil odvisen od cene, ki so jo obiskovalci plačali za ogled. Gostje so lahko izbrali le nekaj sveč ali »veliko razsvetljavo«, za katero so porabili od štiri do pet kilogramov sveč.
Električno razsvetljavo, prvo na ozemlju Kranjske, so v Postojnski jami začasno postavili leta 1883 ob obisku cesarja Franca Jožefa. Tri električne luči so osvetlile Veliko dvorano. Naslednje leto je Postojnska jama postala tretja jama na svetu s stalno električno razsvetljavo (leto prej so električno razsvetlili jamo Kraushöhle na avstrijskem Štajerskem, že leta 1881 pa Luray Caverns v ZDA). Jamo je osvetljevalo 12 obločnic, vsaka z močjo 1400 sveč. Elektriko so pridobivali z dvema generatorjema, ki ju je poganjal parni stroj.
Sistem električne napeljave so posodobili leta 1901. Iz nove strojnice pa se z elektriko ni napajala le jama, temveč vsa Postojna.
Danes se namesto klasičnih žarnic večinoma uporablja halogenske. Elektronika skrbi, da se postopoma osvetljujejo le določeni predeli jame, električni vodniki pa so, kakor večina luči v jami, prefinjeno zakriti.
Najstarejši podzemni poštni urad
Postojnska jama in Pošta Slovenije imata zanimivo skupno 112-letno zgodovino. Pohvalita se lahko z najstarejšim podzemnim poštnim uradom na svetu.
Razvoj tiska in fotografije, uvedba poštnih znamk ter želja ljudi po spoznavanju zanimivih krajev sta v drugi polovici 19. stoletja v Evropi botrovala razcvetu tiskanja in pošiljanja razglednic. Do leta 1894 so bile razglednice redke, nato pa je njihova uporaba strmo narasla. Število odposlanih razglednic iz Postojne in Postojnske jame se je iz leta v leto povečevalo.
Jamska uprava je izkoristila priložnost in na avstrijsko trgovsko ministrstvo na Dunaju naslovila prošnjo za odprtje poštnega urada v jami. Leta 1899 so ob Plesni dvorani zgradili manjši objekt za potrebe poštnega urada. Po dosegljivih informacijah je to najstarejši podzemni poštni urad na svetu, ki sta ga svetovna poštna zveza in avstrijska pošta leta 1901 vključili v seznam poštnih uradov.
Podatki o številu poslanih razglednic so vredni občudovanja. Leta 1909 je bilo na binkoštni ponedeljek v jami 12.000 obiskovalcev, ki so v treh urah odposlali 37.000 razglednic. Leta 1911 so za binkošte odposlali 75.000 razglednic, ob Marijinem vnebovzetju istega leta pa še 47.800 razglednic.
Poštni urad v jami je sprva deloval le ob posebnih priložnostih, po letu 1911 pa redno. V njem so delali štirje poštni uradniki. Pred urad so postavili pet miz z nadstreškom, kjer so obiskovalci lahko pisali razglednice ne da bi jim nanje padale kapljice iz stropa jame. Leta 1911 so med poletno sezono dnevno prodali med 6000 in 11.000 razglednic.
Danes je v Koncertni dvorani urejena razstava o 112-letni zgodovini podzemnega poštnega urada. Obiskovalci lahko kupijo razglednice in posebne znamke z motivi Postojnske jame. Na voljo je tudi razglednica s fotografijo prvega podzemnega poštnega urada na svetu, ki je bila objavljena v dunajskem časniku leta 1911.
Zibelka speleobiologije
Skrb za varstvo jame se je povečala potem, ko je leta 1831 Luka Čeč v jami našel prvega jamskega hrošča, drobnovratnika. V tistem času so poznali že več najdišč človeške ribice, vendar naravoslovci niso resno razmišljali o podzemeljskih jamah kot o življenjskem prostoru. Z leti pa so sledile nepričakovane najdbe različnih vrst jamskih živali.
Vedno bolj množičen obisk in posegi v jamo so imeli na jamsko fauno negativen vpliv. Zaslužni speleolog in poznejši direktor Postojnske jame, Ivan Andrej Perko je predlagal, da se del jame, imenovan Pisani rov, izloči iz turističnega ogleda. Ker so takrat v Postojni načrtovali mednarodni jamoslovni muzej, je imel Perko v mislih tudi jamsko biološko raziskovalno postajo, ki naj bi jo uredili v Rovu novih podpisov. Leta 1931 je bila tako ustanovljena Stazione biospeleologica, ki sicer ni bil prvi tovrstni laboratorij na svetu, bil pa je bogato opremljen.
Prenovljena Speleobiološka postaja, Proteusova jama – Vivarij je bila v Rovu novih podpisov obnovljena, restavrirana in ponovno odprta leta 2002. Del je namenjen znanstvenemu delu, v akvarijih pa lahko obiskovalci vidijo žive predstavnike jamskih živali, ki jih danes poznamo preko 150 vrst, v postojnskem jamskem sistemu pa jih živi več kot 100.
|
<urn:uuid:686eff37-413c-43e1-b728-5df5e2572811>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.postojnska-jama.eu/si/o-jami/turisticna-znamenitost-ze-200-let/
|
2013-05-21T08:09:48Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368699798457/warc/CC-MAIN-20130516102318-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000008
|
Latn
| 4
|
{}
| 3
|
Kaj je "remanufakturing" ali industrijska obnova proizvodov
Remanufakturing je proces razstavljanja in obnavljanja strojev na nivoju modula, lahko pa tudi na nivoju vsake komponente. Proces je namenjen popravilu oz. zamenjavi obrabljenih delov, lahko pa tudi zamenjavi zastarelih delov in modulov. Deli, ki so podvrženi hitrejši obrabi in imajo pomemben vpliv na performase se zamenjajo.
Nekaj dejstev o Remanufakturing-u (obnovi komponent):
- industrija večja od "jeklarske industrije",
- globalni letni promet višji od 50 mrd €,
- dvomestna številka letne rasti,
- višji prispevek okolju kot sončna in vetrna energija.
Remanufakturing je proces sestavljen iz petih korakov:
- popolna razstavitev izdelka
- temeljito čiščenje vseh delov
- detajlni pregled in razvrščanje delov
- obnovitev oz. zamenjava delov
- ponovno sestavljanje delov
Projekt CLEANER
Podjetje FerroČrtalič je pridobilo mesto nacionalnega nosilca projekta CLEANER (CLEaning Engineering for Remanufacturing). Projekt je bil potrjen tako na nacionalni kot tudi na evropski ravni, saj ga je odobrila Evropska komisija. Podjetje FerroČrtalič bo kot partner z bogatimi izkušnjami na področju obdelave in čiščenja površin, v projektu CLEANER sodelovalo z nemškim Inštitutom Fraunhofer ter univerzama v Ljubljani in nemškem Bayeruthu.
Projekt CLEANER je usmerjen v industrijo obnove proizvodov, ki predstavlja dinamično razvijajoč in perspektiven segment industrije. Industrijska obnova proizvodov (angl. remanufacturing) postaja v okviru trajnostnega razvoja ena od ključnih industrijskih panog, po velikosti primerljiva oz. večja kot je industrija jekla.
Cilj podjetja FerroČrtalič je v okviru projekta CLEANER razviti nove tehnologije, metode in indikatorje za definiranje parametrov čistosti, razvoj novih čistilnih tehnologij, analizo čistosti in razvoj merilne opreme in razvoj rešitev za učinkovit tok materiala v procesu čiščenja. Na osnovi rezultatov navedenih raziskav in razvoja bo razvita baza znanja in spletno orodje za podporo odločanju, ki bo omogočalo uporabniku prijazen in učinkovit dostop do znanja in informacij vezanih na procese čiščenja.
Uradna stran projekta
Čiščenje obnovljivih proizvodov - Članek IRT
Mednarodni evropski projekt CleanER (čiščenje obnovljivih proizvodov) pod okriljem mreže EraSME ima namen raziskati in združiti znanje tehnologij čiščenja na področju industrijske obnove proizvodov. V sklopu načrtovanja in uporabe tehnologij čiščenja so ugledna nemška podjetja BU-Drive, Herrmanns, Mela, MD Rebuilt, Klubert+Schmidt in slovensko podjetje FerroČrtalič sklenila povezati most z nemškim Fraunhofer institutom, Univerzo Bayreuth in laboratorijem LAKOS iz Univerze v Ljubljani.
V sklopu globalnega razvoja industrijske obnove proizvodov bo podjetje FerroČrtalič d.o.o. svoje dosežke predstavilo že letos na največjem sejmu ReMaTec 2011 s področja industrijske obnove proizvodov v Amsterdamu (19.-21.06.2011), kjer bo g. Bojan Črtalič predaval o tehnologijah čiščenja z različnimi postopki v fazi razvoja industrijske obnove proizvodov.
Naj tudi vam pomagamo rešiti takšne in podobne probleme! Za
več informacij o naših rešitvah in izdelkih pridite v stik z nami!
|
<urn:uuid:34687050-e769-40e9-89fc-91966cb29b5c>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.ferrocrtalic.com/hr/resitve_remanufakturing.php
|
2013-05-23T16:33:05Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368703592489/warc/CC-MAIN-20130516112632-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999996
|
Latn
| 1
|
{}
| 3
|
Nasveti za varno mreženje preko spleta
- Razložite učencem, kateri podatki so osebni. Podatkov o njih samih, družinskih članih ter prijateljih, kot so npr. polno ime, telefonska številka, domači hišni naslov oz. ime šole, naj ne objavljajo javno ter naj jih na spletu ohranijo zasebne.
- Učencem pokažite, kako naj v spletnih mrežah uporabljajo nastavitve zasebnosti, s čimer omejijo, kdo vse lahko vidi njihov profil v družabnem omrežju.
- Učencem svetujte, naj v družabnem omrežju objavljajo le informacije, slike, komentarje, videoposnetke, za katere jim je vseeno, če jih vidijo tudi drugi. Slike z norih zabav, žaljivi in obrekljivi komentarji ne sodijo na splet, saj so tam na voljo vsem uporabnikom interneta in ko se enkrat objavijo, tam ostanejo za vedno.
- Učence naučite, da bodo spoštovali tudi zasebnost drugih. Še posebej naj bodo previdni pri objavljanju osebnih podatkov drugih oseb brez njihovega dovoljenja, vključno s fotografijami. Zavedajo naj se, da je takšno početje lahko tudi kaznivo dejanje.
- Spregovorite z učenci o spletnem nadlegovanju v družabnih mrežah. Razložite jim, da imajo lahko besede, ki jih tipkajo, in slike, ki jih objavljajo, posledice v resničnem življenju: prizadenejo tistega, ki jih prejme, in naredijo grd vtis o tistem, ki jih pošilja. Učenci naj zaupajo vam ali staršem, če se zaradi nečesa na spletu počutijo neprijetno. Neprimerne vsebine, kontakte oz. nadlegovanje jim lahko pomagate prijaviti na sami spletni strani družabne mreže, kjer obstajajo mehanizmi za prijavo zlorab.
- Gesla so skrivnost, zato naj jih ohranijo zase in pogosto menjavajo. Mladi gesla za dostop do spletnih omrežij, kakor tudi elektronske pošte in programov za takojšnje sporočanje, npr MSN, pogosto zaupajo svojim prijateljem/sošolcem in niti ne pomislijo, da se tudi najboljša prijateljstva lahko razdrejo, kar lahko privede do zlorabe gesel ter medsebojnega obračunavanja tudi tako, da nekdo v njihovem imenu piše neprimerne komentarje ali objavlja neprimerne fotografije oz. videoposnetke.
- Nič ni narobe, če učitelji tudi uporabljate družabna omrežja, npr. Facebook. Strogo pa je potrebno ločevati med vašo zasebno uporabo in uporabo za potrebe šolskega dela. Priporočamo vam, da si ustvarite poseben profil za šolske aktivnosti, hkrati pa upoštevajte tudi dejstvo, da je meja za uporabo večine družabnih omrežij 13 let.
|
<urn:uuid:f3aa401e-257b-4e9f-848b-50462df98850>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.safe.si/c/1345/Druzabna_omrezja/?preid=1171
|
2013-05-23T16:40:17Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368703592489/warc/CC-MAIN-20130516112632-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.00001
|
Latn
| 6
|
{}
| 3.9
|
braziljana napisal/-a:Slučajno sem naletela na tale forum, ki ima čudovito ime: iskreni.net.
Najlepše je biti med iskrenimi ljudmi. Zato sem se odločila, da iskreno napišem nekaj na ta forum in upam, da bom dobila tudi kakšne iskrene odzive. Izbrala sem temo, ki je trenutno zelo aktualna, pa tudi pomembna za celo človeško populacijo, to je:
"Resnica o cepljenju".
Za resnico mora človek dozoreti, biti pripravljen zanjo. Lahko se zgodi, da nam ne bo lahko sprejeti resnice. Miselni vzorci, ki so nam bili vsiljeni v življenju skozi manipulacijo in propagando nam bodo preprečili sprejeti resnico, če se ta ne bo skladala s programom, ki ga imamo v zavesti. Naš program, ki ga imamo v zavesti pa je tak, da radi verjamemo tisto, kar mislimo, da je za nas dobro, če so nam tako rekli drugi. Pri tem nikoli ne gremo preverjati vira. Če je to TV, časopis, radio....ne preverjamo. Če je to priznani strokovnjak........ne preverjamo. Če je to nekdo, ki ga poznamo......ne preverjamo. Če je to zdravnik........ne preverjamo. V glavnem večji del svojega življenja preživimo kot zgledni verniki družbe. Prepričani smo, da sta družba in sistem v njej naravnana tako, da je to za našo dobrobit. Pa je temu res tako?
Ne, to še zdaleč ni tako.
Resnica o cepljenju je zelo kruta. Gre za to, da cepljenje nima nobene zveze s tem, kar nam o njem govorijo. Cepljenje ni namenjeno zaščiti pred boleznimi ali odpravljanju bolezni. To je le krinka pod katero se skriva kruta resnica: cepljenje je namenjeno načrtnemu uničenju imunskega sistema ljudi, kar jih naredi ranljive, občutljive in podvržene različnim boleznim. Resnica je ta, da imunskega sistema, ki jim ga bo uničilo cepljenje, nikoli v življenju ne bodo mogli več obnoviti.
Ne misliti, da zdravniki kaj vedo o tem. Oni so samo avtomatizirani izvajalci, zlorabljeni da igrajo vlogo orodja v rokah neusmiljenih rabljev. Že zdavnaj so bili podvrženi indoktrinaciji v šolah, kjer jih učijo o boleznih, ne pa o zdravljenju. Oni ne znajo zdraviti, oni znajo prepoznati bolezen in predpisati zdravilo. To je njihov program, v katerega so bili prisiljeni. Oni ne vedo, kaj vsebujejo cepiva in kaj vse se v cepivu nahaja, a vendar nikoli ne bodo podvomili vanj. Prepričani in programirani tako, da verjamejo v to, kar jim povedo farmacevtske družbe, uradne zdravstvene organizacije in inštitucije, priznani in potrjeni znanstveniki, nikoli ne bodo pomislili, da je s cepivom lahko kaj narobe. Tega sploh niso sposobni pa tudi če bi bili, nimajo pri tem nobene dejanske moči.
Če bi ne bilo tistega vestnega in kot kaže, na vse manipulativne programe imunega laboratorijskega delavca na Češkem, ki si je drznil preveriti, kaj vse se v novem cepivu proti virusu gripe N1H1 nahaja, še danes ne bi vedeli, kako daleč lahko vse to gre. In gre res daleč, saj se v cepiva dodajajo razni stimulanti, počasni ubijalci, ki bodo v prihodnosti na daljši rok povzročali različne bolezni kot so avtizem, sladkorna, povišan krvni tlak, alzhajmerjeva bolezen, skleroza multipleks, rak različnih oblik (tumorji, levkemija...) in še marsikaj drugega. Se vam zdi, da bo kdo kdaj pomislil na kakšno povezavo med cepljenjem in temi boleznimi? Da se v cepivih nahajajo različni biološki strupi, težke kovine in razne druge snovi, za katere se niti približno ne ve, zakaj sploh morajo biti prisotni v cepivih, saj nimajo prav nobene funkcije, človek ne bi pomislil niti v najbolj norih sanjah. Ampak, ljudje božji, to se res dogaja, prav pred našimi očmi.
Ali smo pripravljeni to prenesti? Smo se sposobni soočiti z najhujšo resnico, ki bo za vedno spremenila naš pogled na življenje, da smo v veliki nevarnosti za svoje zdravje in obstoj? Da za velikimi farmacevtskimi giganti ne stojijo le ljudje, ki so pohlepni za denarjem, ampak so neusmiljeni uničevalci vsega življenja na zemlji, režiserji masovnega genocida, ki je tako neznansko strašljiv, da človek nanj niti pomisliti ne upa, kaj šele, da bi verjel, da se to res dogaja.
Prišel je čas, ko se mora vsak človek za trenutek ustaviti in pomisliti, kaj se okrog njega dogaja. Ali se nad nami res izvaja manipulacija tako da niti ne pomislimo več na to, koliko in če sploh še kaj odločamo o sebi in svoji usodi?
Ste se kdaj vprašali, zakaj se nekateri ljudje tako krčevito upirajo in borijo za nekatere spremembe, ki se nam zdijo nesmiselne in jih zato vidimo kot nore ali prepotentne? Ali smo se kdaj vprašali, če morda oni ne vedo nekaj več kot mi? Da morda imajo informacije, na osnovi katerih je njihovo početje popolnoma razumljivo in edino logično.
Ljudje na vseh koncih sveta se borijo proti obveznemu cepljenju vseh vrst. Ne zato, ker ne bi zaupali cepivom, saj bi jim lahko v marsičem pomagala. Borijo se proti cepljenju kot takem, ker jih postavlja v zelo ranljiv položaj manipuliranja z njihovim zdravjem in življenjem. Ranljivim zato, ker je to najlažji način za vnos različnih agentov tako bolezni kot uničenja imunskega sistema. Ker je to najlažji način za masovno kontrolo prebivalstva in njihovega zdravja. Ste morda vedeli, da v primeru splošne svetovne ogroženosti zdravja (epidemije) preneha pravica odločanja zdravstvenih inštitucij v posameznih državah in kontrolo nad prebivalstvom prevzame svetovna zdravstvena organizacija? Ta ima vso pravico, da nas prisili v kakršen koli obvezen ukrep, tudi v obvezno cepljenje, če bi se ji to zdelo potrebno. V takem primeru izgubimo vso pravico odločanja o sebi in smo na milost in nemislost prepuščeni vsemu, kar bi se jim zahotelo. Mar niso za take namene najbolj pripravne razne epidemije in širjenja bolezni večjih razsežnosti? V zadnjem času smo priča čedalje pogostejšim pojavom različnih oblik bolezni, za katere se že v naprej napoveduje, da se bodo spremenile v epidemije svetovnih razsežnosti. Kot da kar naenkrat narava postane neverjetno aktivna v proizvodnji novih in novih bolezni ali pa v obujanju starih, ki so bile že zdavnaj izkoreninjene, pa se zopet pojavijo kot že zdavnaj pozabljeni okostnjaki, padli iz zaprašenih omar preteklosti s svojo strašljivo grozljivostjo golih kosti. Mar si sploh lahko še privoščimo, da take očitne znake manipuliranja in priprave masovnih pojavov v znanstvenih laboratorijih še spregledamo?
Prišel je čas, ko se moramo prebuditi iz neznanske manipulacije in prevzeti skrb za svoj obstoj v lastne roke. Informacije so ključnega pomena. Kontrolirani mediji so namenjeni masovni manipulaciji z ljudmi in ne osveščanju ljudi. Za osveščanje je potrebno najprej razumeti, da resnica ne bo sama od sebe prišla do nas, ampak da jo moramo poiskati. Prebuditi se moramo iz iluzije, da je svet lep in namenjen nam. Svet je lep, ampak je v rokah nekaj svetovnih elit, ki jim ni mar ne za nas ne za naše otroke. V svoji sprevrženi igri jim ni problem narediti kar koli, le da bi dosegli svoj cij, to pa je popolna kontrola nad nami.
Ali bomo to dopustili ali ne, je naša odločitev.
Hvala, če ste vsaj malo pripravljeni razmisliti o tem, kar sem napisala.
Naj vas ne bo strah pogledati resnici v oči. Resnica je edina, ki osvobaja. Najhuje je, kadar je človek prostovoljni ujetnik in se tega ujetništva sploh ne zaveda. Zanj svoboda nikoli ne bo dosegljiva.
Z ljubeznijo,
braziljana.
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost
Edinstvena priprava za zakon v Sloveniji!
Naučite se naravnih metod načrtovanja družine!
Šola rahločutnega starševstva.
Odgovor na potrebe številnih zakoncev, ki iščejo skupino zakoncev.
Prva študijska skupina teologije telesa v slovenskem prostoru.
|
<urn:uuid:bfe036f8-9bf8-4ffe-a86c-8e6dc1aa773c>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.iskreni.net/forumi/vzgoja-in-starsevstvo/resnica-o-cepljenju-4686.html?p=73321
|
2013-05-26T00:34:12Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368706474776/warc/CC-MAIN-20130516121434-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000008
|
Latn
| 5
|
{}
| 2.7
|
Modem
Izberite Meni > Povezov. > Modem .
Skupaj z združljivim računalnikom lahko uporabljate mobilno napravo kot modem, na primer za povezavo s spletom.
Preden uporabite napravo kot modem, poskrbite za naslednje:
-
V računalniku morate imeti nameščeno ustrezno komunikacijsko programsko opremo, kot je Nokia PC Suite. Več informacij boste našli v priročniku za uporabo zbirke Nokia PC Suite.
-
Pri mobilnem operaterju ali ponudniku internetnih storitev morate naročiti ustrezne omrežne storitve.
-
V računalniku morate imeti nameščene ustrezne gonilnike. Namestite gonilnike za kabelsko povezavo. Morda boste morali namestiti ali posodobiti tudi gonilnike za infrardečo povezavo ali povezavo Bluetooth.
Če želite napravo povezati z združljivim računalnikom po infrardeči povezavi, pritisnite tipko za pomikanje. Prepričajte se, da sta infrardeča vmesnika naprave in računalnika obrnjena drug proti drugemu ter da med njima ni ovir.
Če želite napravo povezati z računalnikom prek brezžične tehnologije Bluetooth, začnite povezovanje v računalniku. Vmesnik Bluetooth na napravi vključite tako, da izberete Meni > Povezov. > Bluetooth in Bluetooth > Vključeno .
Če napravo povezujete z računalnikom po kablu, začnite povezovanje v računalniku.
Nekatere druge komunikacijske funkcije morda ne bodo dostopne, ko boste napravo uporabljali kot modem.
|
<urn:uuid:2c1e50c9-eb7f-49cb-a15b-1381e9f82172>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.nokia.com/si-sl/podpora/naprave/e71/prirocnik/?action=onlineuserguidepagechange&pFile=GUID-27BAE4FA-08C1-46EF-B21F-12AEE706F28D_FILE001.html
|
2013-05-26T00:44:16Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368706474776/warc/CC-MAIN-20130516121434-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999969
|
Latn
| 1
|
{}
| 2.8
|
Lesena vrata
Lesena vrata so namreč postala že precej redka. Tu in tam jih še lahko zasledimo na kakšni starejši hišici ki stoji sama ob robu vasi. Lesena vrata je danes tako zamenjala plastika in tudi alumini je vse pogostejši. Lesena vrata tako očitno postajajo del naše preteklosti. Po eni strani je to kar nenavadno saj so prava lesena vrata lahko videti odličnoin so seveda zelo učinkovita, pa tudi cena je ugodna, saj je fantastična cena. Je pa postopek izdelave takšnih vrat precej dolgotrajen in posledično tudi drag. To je verjetno glavni razlog, da so bila lesena vrata izrinejna s Pvc materiala. vendar ne pozabimo lesena vrata manj onesnažujejo okolje in poraba energije je manjša.Tako lahko Slovenija prihrani ogromno energije. Slovenija pa ne sme pozabiti da bo tudi manj onesnažena če bo uporabila les in ne plastiko.
|
<urn:uuid:4ba3af7b-af41-4fa0-9b7f-f0176c17eeff>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.zadetek.org/lesena-vrata/
|
2013-05-26T01:05:27Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368706474776/warc/CC-MAIN-20130516121434-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000009
|
Latn
| 48
|
{}
| 2.9
|
Sirska vojska postopoma spet prevzema nadzor nad Kuasairjem in okolico. Sirski predsednik Bašar Al Asad pa je zatrdil, da se pred volitvami ne bo odpovedal oblasti.
Mmm, kaj bo danes za kosilo? Na najdi.si je zdaj na enem mestu zbranih več kot 22.000 receptov. Preverite!
Američanka Christy Walton se letos ponaša z nazivom najbogatejše ženske in desete najbogatejše osebe na svetu. Bogastvo je podedovala po možu, sinu ustabnovitelja WalMarta.
Svetovno znana ameriška astronavtka, ki je že dvakrat poletela v vesolje, je svoj tokratni obisk pradomovine začela na Bledu, z njim pa želi mladim sporočiti, da so pred njimi vse možnosti.
Legendarni angleški nogometaš David Beckham, ki je pustil velik pečat v nogometnem, je v soboto očitno odigral zadnjo tekmo v karieri. Ob odhodu z igrišča v 81. minuti so ga preplavila čustva.
"Nerazumno je razglabljati o pravi meri telesnega kaznovanja ter pravi meji med nasiljem in kaznovanjem - edina prava in varna meja je ničelna toleranca do nasilja."
Parlament EU-ja se bo prihodnji teden izrekel o poročilu o boju proti davčnim goljufijam, utajam in oazam. Podpora dokumentu bi lahko pomenila pomemben korak v boju zoper davčne goljufe in špekulante.
Oddajo o prenovi doma si poglejte v nedeljo ob 17.55
Letošnji Diggit med drugim prinaša tudi okroglo mizo Kako doseči potrošnika - vedno in povsod, na kateri bo pogovor med tremi vrhunskimi strokovnjaki vodil mag. Bojan Amon.
Šov Denisa Avdića
Kviz z Jonasom
Šov z Nino Osenar in Miho Brajnikom
Vsako leto tekmovanje za pesem Evrovizije zbuja veliko pozornosti. Vse o tem kaj se je, se bo in kaj se dogaja v zvezi z Evrovizijo zbrano skupaj, na enem mestu.
Naložite si na svoj mobilnik najnovejše melodije, slike, igre ali uporabite Spletno pošto planet.si
Informativna oddaja DANES vsak dan ob 19:30 in kratke novice ob 16.30. Kredibilne, preverjene in aktualne informacije. Hitro, sodobno ter profesionalno.
Anthony Hopkins in Ryan Gosling v trilerju o državnem tožilcu in manipulativnem inženirju, ki se zapleteta v igro mačke in miši.
Boleče smešna in izjemno uspešna komedija o fantovskem druženju v Las Vegasu, ki se sprevrže v divjo in nepozabno zabavo.
Zvezdnica in njen deset let mlajši partner River Viiperi sta obiskala pestro dogajanje v filmsko obarvanem Cannesu, kjer sta tudi praznovala svojo prvo obletnico.
Modna industrija je več kot le obleke, ki jih nosimo. V zakulisju se pogosto dogajajo prave drame, rojevajo se ikone in spletajo rivalstva. Pravi recept za filmsko zgodbo ali komično serijo, kajne?
Postavna diva v videospotu za pesem, ki jo je ustvarila skupaj z raperjem Pitbullom, razkazuje svoj lepo oblikovan trebušček in čvrsto zadnjico.
Koprska mestna občina išče najem rabljenega avtomobila, toda v času varčevanja in avtomobilskega "downsizinga" so zahteve v razpisu zelo visokoleteče. Ciljajo Koprčani na luksuznega audija A8 4,2 TDI?
Pred nedavnim je izšel album Časovne skice Severe Gjurin in Boruta Činča. Nastal je popolnoma spontano iz improvizacije in igre z zvokom, ki so se skozi proces pretopili v prave skladbe.
V vsakodnevnem stresu se ženske pogosto sprijaznijo z oblačili, s katerimi nimajo veliko dela, pa čeprav tvegajo, da bo njihov videz dolgočasen. Kako se ga znebiti?
Preberite si, kakšne vzpone in padce prinaša leto 2013 posameznim astrološkim znamenjem.
|
<urn:uuid:fd14abd0-a35b-43be-8d09-3972d52caa6a>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.siol.net/
|
2013-05-19T16:02:04Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368697772439/warc/CC-MAIN-20130516094932-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000002
|
Latn
| 1
|
{}
| 2.6
|
In prvi občutki?
NIČ. Vse kot prej, če odšejem da je ikonica za timemachine malce bolj siva. Sicer pa nič opaznega. Težko bi rekel da kaj kar se je prej vleklo sedaj leti ali obratno. Nova slika na namizju pa tudi ne sproža vzdihov in vzklikov. Nič pač.
Pa vendar je ravno ta “nič” v bistvu največja pohvala, ki jo lahko nek operacijski sistem dobi. Sam se namreč zelo zelo strinjam z opisom, ki sem ga prebral že pred časom. Da je informacijski sistem (s tem pa tudi njegovi sestavni deli kot so operacijski sistemi, hardware, software,…) kot živčni sistem v organizmu. Ponavadi se ga sploh ne zavedamo, da ga imamo. Ko pa se enkrat začnemo živcev zavedati je pa ponavadi nekaj hudo hudo narobe. In tako sem sam z operacijskim sistemom, ki ga sploh en opazim, ultra zadovoljen.
Točno zato sem pred časom presedlal na Maca. Ker sem se naveličal ukvarjanja z računalnikom zaradi njega samega. Ko tri dni šraufaš kakšen driver, jih premetavaš naokoli sem ter tja, na koncu imaš pa za pokazati manj kot, če bi na Golem otoku kamne iz enega na drugi kup premetaval.
Sama inštalacija je bila tako na MacBooku kot iMacu enostavna in gladka. Vstaviš DVD, potrdiš namestitev, inštalacija pobije vse ostale programe, potrdiš predlagan disk in počakaš 40 min oz 1 uro, rebootaš in voila. Prvi zagon je malce daljši, verjetno ker sicer ima veliko cachiranega, in to je to. Meni je vse deloval, celo TimeMachine backup je prenašal le nove datoteke, ki pa jih je bilo resda kar nekaj.
Kaj dela hitreje in kaj ne, koliko dlje zdrži baterija, in koliko več ali manj placa imam na disku, se mi ne sanja. Zadovoljen sem s tem, da se mi nič ne zdi posebnega. To je tako kot če se iz slabšega avta usedeš v boljšega, oz. obratno. Precej večja sprememba je pri menjavi na slabše, ker boljšega se vsi precej hitro navadimo. Če torej nisem opazil nič posebnega, to tipično pomeni da slabše prav gotovo ni.
Kar nekako sem se spomnil na neko staro primerjavo unix serverja z telefonsko centralo. Priklopiš in dela. Kar sicer ne moremo ravno reči za razne windows sisteme, sploh ne desktop. Pa tudi za čedalje manj to velja za telefone in TVja. Dokler je bila tehnologija klasična je to vedno delalo. Odkar pa se vse bolj vspostavlja IP telefonija in IP TV pa je zanesljivost delovanja doživela kar krepak korak nazaj. 15 let nazaj, je bilo v bistvu nepredstavjivo da telefon ne bi deloval. Dandanes je pri nekaterih ponudnikih to prej pravilo kot izjema. Pri TVju pa sploh.
Moja verzija je piratska. Ker v Sloveniji ga še ni za dobiti. Ga bom pa kupil. Ker ponudba je enostavno takšna, da je ne moreš zavrniti. 29$. Za “nič”. Neprecenljivo!
|
<urn:uuid:de69594e-077e-4fcf-acef-e8873f765db9>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://imedi.si/blog/jeanmark/tag/macbook/
|
2013-05-22T12:28:07Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368701670866/warc/CC-MAIN-20130516105430-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000005
|
Latn
| 15
|
{}
| 2.6
|
Šempeter v Savinjski dolini leži v osrčju Slovenije.
V prazgodovini je skozi dolino vila jantarska pot z Baltika v Italijo, pozneje je vodila skozi Šempeter rimska cesta Emona–Celeia–Petovio.
Šempeter je znan predvsem po rimski Nekropoli, kjer si lahko ogledate izredno lepo ohranjene rimske izkopanine – nagrobnike bogatih meščanov iz Celeie; ter po jami Pekel – pravemu kraškemu biseru sredi Štajerske, ki ga je izdolbel potok Peklenščica. Ime jame izvira iz vraževerja domačinov, ki so v skalovju ob vhodu v jamo videli figuro peklenščka in si predstavljali, da tam vodijo vrata v pekel.
Središče Šempetra krasi mestni grb, ki so ga v tehniki mozaika izdelali učenci OŠ Šempeter v Savinjski dolini. Grb v obliki ščita po dolgem delita dve poševni črti, ki simbolizirata nekdanjo rimsko cesto in sodobno avtocesto ter kažeta na povezanost Šempetra z ostalimi kraji. Zelena in zlata sta osnovni barvi grba in simbolizirata dolino ter zeleno zlato v njej – hmelj. V središču grba je grobnica Enijcev z motivom ugrabitve Evrope, ki simbolizira prehod v boljše življenje. (Vir: spletna stran TD Šempeter).
Znameniti meščani : Košarkaša - Beno in Samo Udrih
Jože in Cita Galič - glasbenika.
Turistično društvo : Turistično društvo Šempeter v Savinjski dolini
Ob rimski nekorpoli 2
03 700 20 56
www.td-sempeter.si
GPS Northing (N) : 46,2562
GPS Easting (E) : 15,1221
|
<urn:uuid:f27bdfc4-e1e3-46c1-93dc-553b596569e3>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.slovenia.info/si/-ctg-kraji/%C5%A0empeter-v-Savinjski-dolini.htm?_ctg_kraji=3432&lng=1
|
2013-05-22T12:08:45Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368701670866/warc/CC-MAIN-20130516105430-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.99998
|
Latn
| 196
|
{}
| 3.2
|
Kaj je potrdilo o pristnosti sistema Windows?
Potrdilo o pristnosti (COA) je posebna varnostna oznaka, ki jo nosi le programska oprema Microsoft z zakonito licenco. Njen namen je preprečevanje ponarejanja. Če je na škatli programske opreme Microsoft oznaka COA, so programska oprema in druga vsebina škatle, na primer mediji in priročniki, pristni. Če je bil Windows ob nakupu računalnika že nameščen, je oznaka COA na zunanji strani računalnika. Pri majhnih napravah (dolžine ali širine 15 cm ali manj) je lahko oznaka COA pod baterijo.
Če si želite ogledati primere oznak COA, obiščite Microsoftovo spletno mesto.
|
<urn:uuid:dac1053d-4534-42ab-a92e-5003e33c6840>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://windows.microsoft.com/sl-SI/windows7/What-is-the-Windows-Certificate-of-Authenticity
|
2013-05-24T20:52:41Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368705043997/warc/CC-MAIN-20130516115043-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999992
|
Latn
| 1
|
{}
| 2.7
|
V Kočevskem rogu pozvali k obnovitvi Slovenije z ljubeznijo
Na slovesnosti pred grobiščem pod Krenom je apostolski nuncij Juliusz Janusz pozval k obnovitvi Slovenije, a ne s terorjem in nasiljem. Predstavnik Nove slovenske zaveze pa je dejal, da je usodna razklanost slovenskega naroda rezultat "zločinske revolucije".
Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj
Video
Več videovsebin
Pred kapelo ob grobišču pod Krenom v Kočevskem rogu je danes potekala slovesnost s 23. obletno mašo za žrtve revolucionarnega nasilja. Somaševanje pred približno tri tisoč ljudmi je vodil apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz, ki je v mašnem nagovoru pozval k obnovi Slovenije, a ne s terorjem in nasiljem, temveč z ljubeznijo, je poudaril.
Kot je v pastoralno obarvanem govoru povedal Janusz, so želeli z današnjo slovesnostjo počastiti tiste Slovence, ki so bili, ker so odprto izpovedovali svojo vero v boga, žrtve preganjanja med drugo svetovno vojno in v letih po njej.
Predstavnik Nove slovenske zaveze Boštjan Zadnikar pa je menil, da je usodna razklanost slovenskega naroda rezultat "zločinske revolucije" in temeljno slovensko vprašanje. "V to kislo jabolko bo enostavno treba ugrizniti in končno reči bobu bob oz. stvari postaviti na pravo mesto. Če tega ne bomo storili in se bomo temu izogibali ter zatiskali oči pred resnico, je postavljena pod vprašaj celo narodova eksistenca," je dejal in poudaril, da slovenski narod nujno potrebuje nov dan vstaje.
Slovesnosti se je udeležila tudi Ljudmila Novak. (Foto: POP TV)
Slovesnosti z mašo, ki sta jo pripravila župnija Kočevje in Nova slovenska zaveza, so se udeležili tudi nekateri politiki, med njimi ministrica za Slovence po svetu in v zamejstvu Ljudmila Novak, minister za obrambo Aleš Hojs, vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, poslanec SDS Branko Grims in poslanka SDS Alenka Jeraj, poslanka NSi Iva Dimic, kočevski župan Vladimir Prebilič in še nekaj drugih.
|
<urn:uuid:5547ef2b-fd6f-47a7-bc7c-b965a33d22df>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.24ur.com/novice/slovenija/v-kocevskem-rogu-pozvali-k-obnovitvi-slovenije-z-ljubeznijo.html
|
2013-05-24T20:27:33Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368705043997/warc/CC-MAIN-20130516115043-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999978
|
Latn
| 1
|
{}
| 2.7
|
Stephen Wolfram
Življenje in delo [uredi]
Hodil je na Dragon School v Oxfordu in neodvisni Kolidž Eton. Bil je čudežni otrok in je objavil članek o fiziki delcev v starosti 16 let. Pri sedemnajstih se je vpisal na Univerzo v Oxfordu (Kolidž St John's). Istega leta je napisal članek o nastanku kvarkov. Doktoriral je leta 1979 iz fizike delcev na Kalifornijskem tehnološkem inštitutu (Caltech). Kmalu se je začel zanimati za celične avtomate. Njegovo delo s področja kvantne kromodinamike z Geoffreyjem Foxom se uporablja še danes v eksperimentalni fiziki delcev.
Leta 1987 je bil ustanovni urednik revije Complex systems. Med letoma 1979 in 1981 je na Oddelku za fiziko Caltecha vodil razvoj programa Symbolic Manipulation Program (SMP), dejansko ničto različico Mathematice, na katero razvoj sta vplivala programa Macsyma in Schoonschip. Zaradi nesoglasij glede avtorskih pravic je zapustil Caltech. Leta 1981 je postal član Inštituta za višji študij, kjer je raziskoval celične avtomate, večinoma s pomočjo računalniških simulacij. S pomočjo simulacij je raziskoval tudi fizikalne procese (na primer turbulentni tok tekočin) prek celičnih avtomatov na superračunalniku Connection Machine vzporedno s Feynmanom.
Inštitut za višji študij je zapustil leta 1986 in odšel na Univerzo Illinoisa v Urbani in Champaignu, kjer je ustanovil njeno Središče za raziskovanje kompleksnih sistemov, ter začel razvijati Mathematico, ki je prvič izšla leta 1988. Leta 1987 je bil soustanovitelj podjetja Wolframm Research, ki nadaljuje z razvojem in prodajo programa.
Med letoma 1992 in 2002 je pisal knjigo Nova vrsta znanosti (A New Kind of Science), ki podaja študijo zelo preprostih računalniških sistemov. V knjigi je trdil da je našel najpreprostejši znani univerzalni Turingov stroj z 2. stanjima in 5. barvami. Zatem je raziskal 2.985.984 (106) možnih kandidatov univerzalnih (2,3) Turingovih strojev, saj je bilo znano da noben od strojev z 2. stanjema in 2. barvama ne more biti univerzalen. Od teh je intuitivno izbral najboljšega. 14. maja 2007 je objavil nagrado v višini 25.000 $ osebi ali skupini, ki bi podala formalni dokaz za univerzalnost takšnega Turingovega stroja. Nagrado je prejel leto kasneje Alex Smith. Vaughan Pratt je kasneje trdil, da je našel napako v dokazu, vendar je Alex njegovo trditev spodbijal.
|
<urn:uuid:ac7be7a0-1104-4904-b37c-ec38fccc4191>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Stephen_Wolfram
|
2013-06-19T10:37:13Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368708690512/warc/CC-MAIN-20130516125130-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999996
|
Latn
| 87
|
{}
| 3.2
|
Mednarodni študent in izzivi vseživljenjskega učenja
- 0 Opmerkingen
- 43156 Bezoeken
- Beoordeling
Čeprav bi le malo ljudi nasprotovalo mnenju, da je namen vseživljenjskega učenja nuditi pozitivno izkušnjo, ne smemo pozabiti, da mora spletni izobraževalec za zahteve mnogih starejših ljudi verjetno razviti dodatna orodja in veščine.
V tem kratkem članku predstavljamo dva primera izzivov, s katerimi so se soočili mednarodni učenci, ki so v učno okolje prinesli s seboj nekaj vprašanj, ki niso bila zgolj posledica starosti dotičnih učencev, temveč tudi geografskega okolja, v katerem so študirali. Imena učencev smo spremenili.
|
<urn:uuid:eebf2504-9764-4a8c-9de0-2d6a237df4d1>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://elearningeuropa.info/nl/node/118082
|
2013-05-20T00:11:57Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368698150793/warc/CC-MAIN-20130516095550-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000009
|
Latn
| 15
|
{}
| 3.1
|
Triglavski narodni park
|Triglavski narodni park|
Triglav
|Lokacija||Slovenija|
|Površina||880 km²[1][2]|
|Ustanovitev||1981[3]|
|Obiskovalci||1,6 milijonov (leta 2006)|
Tríglavski národni párk (TNP) leži na območju severozahodne Slovenije, natančneje Julijskih Alp. Je edini narodni park v Sloveniji in v njem velja poseben naravovarstveni režim, ki je strožji kot v krajinskih parkih. Na območju parka prevladuje visokogorski kras. Rastlinstvo v parku je značilno alpsko, vendar so zaradi bližine Jadranskega morja in vpliva sredozemskega podnebja na jugozahodnem delu parka prisotne tudi rastline iz tega območja. Park po površini meri 83.807 ha, njegova najvišja točka je Triglav s 2864 m, najnižja površinska pa Tolminka s 180 m.
Park je bil poimenovan po Triglavu, najvišji slovenski gori, ki leži skoraj v središču parka.
Zgodovina [uredi]
Avgusta 1908 je skupinica mož prehodila del Doline Triglavskih jezer. To so bili uradni udeleženci ogleda, ki ga je na pobudo seizmologa in naravoslovca Albina Belarja razpisalo državno gozdarsko oskrbništvo v Radovljici. Do uresničitve Belarjevega predloga za ustanovitev Naravovarstvenega parka nad Komarčo pa ni prišlo, ker za to ni bilo pravne podlage. Tedanji zakonski predpisi tudi niso dopuščali omejevanja paše. Tako je bila zamujena priložnost, da bi imela Slovenija prvi narodni park v Evropi.
Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu je leta 1920 Pokrajinski vladi za Slovenijo predložil znamenito Spomenico, katere zahteva je bila ustanovitev varstvenih parkov po zgledu drugih držav. Ustanovitev Alpskega varstvenega parka se je leta 1924 (Površina 1.400 ha) posrečila Odseku za varstvo prirode in prirodnih znamenitosti in Slovenskemu planinskemu društvu za samo 20 let.
Po izteku 20 letne pogodbe so ponovno ustanovitev parka ovirali predvsem pašniški interesi in nedorečenost v zvezi s pristojnostjo razglašanja parka. Ljudska skupščina Ljudske Republike Slovenije je dne 26. maja 1961 sprejela Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park pod imenom Triglavski narodni park (Površina 2.000 ha). Razširitev Triglavskega narodnega parka je bila sprejeta 27. maja 1981 z Zakonom o Triglavskem narodnem parku (Površina: 83.807 ha oz. 838,07 km²).
Zakonska zaščita parka [uredi]
Poleg Zakona o TNP varujejo ta edinstveni alpski svet Ustava Republike Slovenije (členi 71, 72 in 73), zakon o varstvu okolja, zakon o ohranjanju narave, zakon o vodah, kmetijsko-gozdarski in drugi zakoni ter Alpska konvencija z njenimi protokoli. Najnovejša usmeritev pa izhaja iz Seviljske strategije za biosferne rezervate, ker je UNESCO julija 2003 razglasil Julijske Alpe za biosferni rezervat.
Določbe Zakona o TNP-ju v celoti ne ustrezajo kriterijem in ciljem upravljanja za IUCN kategorijo II (narodni park): Glavne neskladnosti in naravovarstveni problemi v osrednjem območju so[4]:
- manjša stalna naselja/zaselki v osrednjem območju,
- neustrezna ureditev poseganja v prostor, zlasti gradnja prometnic ter drugih objektov v osrednjem območju,
- neurejenost prometa in nekontroliran zračni promet,
- problem množičnega obiskovanja, vključno s hrupnimi prireditvami, in neurejen status za "planinske dejavnosti" (npr. gradnja koč in poti),
- raba naravnih virov z ZTNP ni urejena in ustrezno nadzorovana: gospodarska izraba in sečnja gozdov niso regulirani, lov in ribolov sta dovoljena na vsem območju brez omejitev, pojavlja se problem paše izven za to določenih območij in nenadzorovano izkoriščanje mineralnih surovin.
Hidrologija Triglavskega narodnega parka [uredi]
V Triglavskem narodnem parku sta dve večji razvodji:
Največje jezero Triglavskega narodnega parka je Bohinjsko jezero[1], ki je tektonsko-ledeniškega nastanka. Znana so manjša Triglavska jezera. Eno izmed njih je tudi Črno jezero, od koder ponika voda proti slapu Savice. Visoko v gorah so tudi Kriška in Krnsko jezero [2].
za podrobnejši opis glej Hidrologija Triglavskega narodnega parka
Živi svet v Triglavskem narodnem parku [uredi]
Triglavski narodni park združuje na svojem območju izredno raznolikost ekosistemov. Zajema ostro visokogorje s svojim značilnim rastjem in življenjem, v vmesnih dolinah srečujemo prijaznejše okolje, na južni strani pa se na posameznih mestih pojavlja vpliv morja.
za podrobnejši opis glej Živi svet v Triglavskem narodnem parku
Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku [uredi]
Velik del Triglavskega narodnega parka sestavljajo močno zakraseli zgornjetriasni karbonati. Površje je glaciokraško, na visokogorskih planotah najdemo številne vhode v kraška brezna, ki ponekod vodijo preko kilometra globoko v masiv. Razvoj visokogorskih jam je tesno povezan s pleistocenskimi poledenitvami. Območje parka je eno najbolj vročih jamarskih raziskovalnih področij na svetu. Prve jame so raziskali že v 20. letih prejšnjega stoletja, sedaj pa je v parku registriranih kar 637 jam.
za podrobnejši opis glej Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku
Nekdanje in sodobne dejavnosti v parku [uredi]
V Triglavskem narodnem parku so bile v preteklosti zlasti pomembne štiri gospodarske dejavnosti: fužinarstvo, oglarstvo, planšarstvo in gozdarstvo. Današnji človekov vpliv je v osrednjem delu parka pretežno sezonski - poleg planšarstva in gozdarstva ima pomemben vpliv tudi turizem.
Naravne zanimivosti v parku [uredi]
Okoli Triglava [uredi]
- Triglav - na vrhu stoji Aljažev stolp. Tja ga je dal postaviti triglavski župnik Jakob Aljaž z Dovjega leta 1895.
- Triglavska severna stena je široka 3 km in visoka čez 1000 m in je največja v Vzhodnih Alpah.
- Dolina Vrata vodi do Triglavske severne stene. V njej stoji spomenik na padle partizane gornike med 2. svetovno vojno.
- Slap Peričnik v Vratih je zaščiten ko naravni spomenik. Pada čez konglomeratne stene v dveh stopnjah: spodnaja je visoka 52 m, zgornja pa 16 m.
- Dolina Kot
- Dolina Krma
- Triglavski ledenik
- Triglavsko brezno je najglobje ledeno brezno pri nas. Razkrilo ga je umikanje Triglavskega ledenika.
- Velo in Malo Polje ležita na južni strani Triglava. Velo polje je bilo v času prvih vzponov na Triglav zadnje naseljeno izhodišče pod vrhom Triglava.
- Dolina Triglavskih jezer
Proti Bohinju [uredi]
- Črno jezero leži v senčni kotanji, obdani z smrekovim gozdom. Leži nad zatrepno steno Komarča.
- Savica izvira iz spodnjega dela Komarče. Izvir je znamenit slap že od Prešernovih časov.
- Bohinjsko jezero je naše največje stalno jezero. Poleg Savice ga polni več manjših izvirov, odtok pa je začetek Save Bohinjke.
- Cerkev sv. Janeza Krstnika je najbolj znana cerkev ob jezeru.
- Stara Fužina leži v bližini jezera in je znamenita po ljudskem stavbarstvu in cerkvi sv. Pavla.
- Studor je vas prepoznavna po skupini slovenskih kozolcev.
- Korita Mostnice imajo vstop v Stari Fužini in pripeljejo v dolino Voje.
- Pršivec ima eno najglobjih brezen pri nas (Brezno pri gamsovi glavi).
- Govic je luknja v pobočju Pršivca iz katere po izdatnem dežju bruha voda.
- Potok Ribnica je izdolbel ozka in do 50 m globoka korita.
- Fužinske planine imajo udoben dostop iz Stare Fužine.
- Planina Blato je dostopna po cesti iz Fužinskih planin.
- Planina pri Jezeru ima 150 m široko, skoraj okroglo jezero.
- Črna prst leži na južnem robu Bohinja in je že dve stoletji raj za botanike.
Pokljuka [uredi]
- Visoka šotna barja: Veliko Blejsko barje, Goreljek, Šijec so najjužnejša gorska barja v Evropi
- Medvedova konta ima zahteven dostop. Pod njo se skriva Brezno pri Medvedovi konti.
- Pokljuška soteska leži v severnih pobočjih Pokljuke.
za podrobnejši opis glej Pokljuka
Nad gorenjsko ravnino [uredi]
- Vintgar je 1600 m dolga soteska, ki jo je izdolbla Radovna.
- 500 let stara lipa pri Gogalovi domačiji v Zgornji Radovni.
- 1030 let star macesen na zgornjem koncu Male Pišnice.
- Gorjanska jama ali Šimnovo brezno se skriva v podzemlju Mežakle nad vasjo Krnica.
Visokogorje od severa [uredi]
- Iz Krme: Debela peč, Tosc, Vernar, Luknja peč, Rž (gora), Kredarica
- Iz Kota: Macesnovec, Rjavina, Požgana Minarica, Vrbanova špica
- Iz Vrat: Peričnik, Stena
- Iz Krnice: Rigljica, Frdamane police, Špik, Velika in Mala Ponca, Škrlatica, Rakova špica, Dovški Gamsovec, Kriška stena, Prisank, Razor
- Martuljkova skupina iz ceste pri Gozdu Martuljku: Kukova špica, Široka peč, Visoki oltar, Velika in Mala Ponca, Špik, Frdamane police, krnica Za Akom, Martuljkovi slapovi, Beli potok,
- Prisank s stolpi, okni in Ajdovsko deklico
- Iz Tamarja: Tamar v zgornjem delu Planice, Ponce, kraški izvir Nadiže
- Jalovec, Šit, Travnik, Mojstrovka, Slemenova špica, Ciprnik, Vršič
Visokogorje od juga [uredi]
- Kriški podi, pod Križem leži naše najvišje gorsko jezero Kriško jezero
- Soča
- Iz Trente: Velika Dnina, Trentski Pelc, Srebrnjak, Bavški Grintavec
V dolini Soče [uredi]
- Korita Soče: Mala korita pri odcepu za Vrsnik, Velika korita pri odcepu za Lepeno, korita pri Kršovcu pri vasi Kal-Koritnica, levi pritok Mlinarica
- botanični vrt Alpinum Juliana
- Povirni del soške doline: Trenta, Planina za skalo je avtentičen primerek trentarske ovčje planine
Ob zahodni meji [uredi]
- Pod Mangartom: potoka Koritnica in Predelica, Mangartsko sedlo, Loška stena
- Mala in Velika Korita, Možnica, Kluže
- Prelaz Predel
- Najzahodnejši predel parka so Rombonski podi z orjaškimi kontami in skritimi brezni. V bližini Črnelske špice so jamarji odkrili tri brezna, globja od 1000 m. Med temi je brezno Čehi II. z globino 1373 m na 13. mestu na svetu.
- Proti Bovcu opazimo dva ogromna podora skalovja na obeh straneh Soče
- Planina Golobar na katero je vozila krožna žičnica za transport lesa, imenovana tolminka.
Iz Triglava proti najnižji točki parka [uredi]
- Krn ne spada med naše najvišje vrhove, je pa po relativni višini 2010 m nad Kobaridom ena naših največjih gora.
- Krnsko jezero je naše največje visokogorsko jezero in slovi po tisočih sestradanih ribic – pisancev. Voda jim daje premalo hrane, na kar niso mislili med obema vojanma, ko so jih skupaj z zlatovčico vložili v jezero.
- Dupeljsko jezero v bližini Krnskega jezera
- Jezero v Lužnici ob poti s Krna proti Tolminu
- Peske
- Rdeči rob je neizrazit vrh sestavljen iz rdečkastega zgornjekrednega lapornatega apnenca.
- Pološka jama
- Izvir Tolminke, levi pritok Soče, ki skupaj z Zadlaščico tvori, do 60 m globoka korita.
- Medvedova glava ob Zadlaščici
- Razor
Koče in zavetišča [uredi]
- Dom v Tamarju
- Koča v Krnici
- Mihov dom na Vršiču
- Koča na Gozdu pod Vršičem
- Tičarjev dom na Vršiču
- Erjavčeva koča na Vršiču
- Poštarski dom na Vršiču
- Aljažev dom v Vratih
- Dom Valentina Staniča
- Triglavski dom na Kredarici
- Tržaška koča na Doliču
- Zasavska koča na Prehodavcih
- Planinski dom pri Krnskih jezerih
- Koča pri Peričniku v dolini Vrat
- Blejska koča na Lipanci
- Kovinarska koča v Krmi
- Vodnikov dom na Velem polju
- Planinska koča na Vojah
- Koča pri Triglavskih jezerih
- Koča na Planini pri Jezeru
- Pogačnikov dom na Kriških podih
- Koča pri izviru Soče
- Zavetišče pod Špičkom
Muzeji [uredi]
- Dom Trenta
- Planšarski muzej v Stari Fužini
- Oplenova hiša v Studorju
- Pocarjeva domačija v dolini Radovne
Cerkve [uredi]
- Cerkev sv. Duha na Javorci je spomenik iz 1. svetovne vojne
- Cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru
- Cerkev sv. Pavla v Stari Fužini
- Cerkev Device Marije Lavretanske v Trenti, Na Logu
- Cerkev sv. Jožefa v Trenti
Spomeniki [uredi]
- spomenik dr. Juliusu Kugyu v Trenti
- spodnja postaja krožne žičnice na planino Golobar (imenovana tolminka) ob cesti pri Kalu-Koritnica (tehnični spomenik)
Botanični vrtovi [uredi]
Sklici [uredi]
- Triglavski narodni park (TNP). Triglav National Park. Pridobljeno dne 17 December 2011.
- »Triglavski narodni park se je povečal za Kneške Ravne«, Planet Siol.net, 17 December 2011. (Slovene)
- Banovec Tomaž et al. (2006) (v Slovene). Snovalci Triglavskega narodnega parka - ljudje pred svojim časom [Designers of Triglav National Park − People Ahead of Their Time]. Triglav National Park Public Institute. http://www.tnp.si/images/uploads/Snovalci_TNP.pdf.
- Stališča do pripomb in predlogov z javne predstavitve Predloga zakona o Triglavskem narodnem parku, ki je potekala od 10. februarja do 12. aprila 2010, Ministrstvo za okolje in prostor, Republika Slovenija, 2010, http://www.tnp.mop.gov.si/stalisca_ztnp_19maj10.pdf, pridobljeno 2.5.2013
Viri [uredi]
- Triglavski narodni park, dvajset let pozneje, 2001
- Naravni parki Slovenije, Borut Mencinger, ISBN 86-11-16747-3
Zunanje povezave [uredi]
|Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Triglavski narodni park|
|Wikipotovanje vsebuje popotniški vodič, ki se nanaša na: Triglav National Park|
|
<urn:uuid:c71f6d27-dc9a-44f1-9441-0984680bc4b4>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/TNP
|
2013-05-22T19:48:44Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368702414478/warc/CC-MAIN-20130516110654-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999818
|
Latn
| 87
|
{}
| 3.6
|
Krvodajalstvo
je organizirana dejavnost
, ki temelji na prostovoljstvu
in dobrodelnosti posameznikov
. Namen krvodajalskih akcij je zagotoviti zadostne količine krvi
za vse bolnike, ki to življenjsko tekočino
potrebujejo. Krvodajalstvo
je
v Sloveniji
, tako kot v mnogih evropskih in drugih državah po svetu, organizirano po načelih neplačanosti, prostovoljnosti
in anonimnosti
. Rdeči križ Slovenije
organizira krvodajalske akcije že od leta 1953
in po uspešnosti sodi v sam evropski vrh
. Šestinpetdeset območnih združenj
izvaja krvodajalske akcije v skladu z javnimi pooblastili
. Z organizacijo krvodajalskih akcij zagotavlja RKS okoli sto tisoč odvzemov krvi na leto
oziroma skoraj petinštirideset tisoč litrov krvi letno
, kar zadošča našim trenutnim potrebam.
|
<urn:uuid:c647eebf-236c-4995-940d-116c0eb770fe>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.lopolis.si/?MeniZgorajID=5&MeniID=100&StranID=152
|
2013-05-22T19:33:03Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368702414478/warc/CC-MAIN-20130516110654-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000001
|
Latn
| 27
|
{}
| 3.2
|
Ločina
||Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika.|
Ločina ali sekta je skupina, ki se je odcepila od priznane religije. Kult je poseben bogoslužni obred. Vse večje religije so se začele kot ločine ali kulti, toda obe besedi se sedaj uporabljata v slabšalnem pomenu, ker mnogo ljudi meni, da so nekatere sodobne ločine in kulti škodljivi. Nekateri psihologi mislijo, da se take skupine obračajo na ljudi, ki se počutijo zapostavljene in nesrečne. Ti, pogosto mladi ljudje, pričakujejo, da jim bosta ločina oziroma kult izpolnila pričakovanja o smislu življenja in pripadnosti skupini. Na žalost postanejo včasih tako privrženi skupini, da naredijo vse, kar od njih zahteva vodja, pretrgajo celo vse vezi z družino. Za take vrste kult pogosto velja združitvena Cerkev.
|
<urn:uuid:fe568bf0-de14-4ea3-a360-fef8d71bc4c7>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Lo%C4%8Dina
|
2013-05-25T03:27:26Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368705407338/warc/CC-MAIN-20130516115647-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000003
|
Latn
| 1
|
{}
| 3
|
Natečaj ZN za univerzitetne študente po svetuNatečaj ZN za univerzitetne študente po svetu
Globalna iniciativa »United Nations Academic Impact (UNAI)« (http://outreach.un.org/unai) in institucija Brookings iz Washingtona sta razpisali globalni natečaj za študentke/-e, da sestavijo govor, za katerega bi si želeli, da ga generalni sekretar ZN prebere na naslednjem odprtju zasedanja Generalne skupščine ZN.
Vedno bolj se strinjamo o naši globalni soodvisnosti. V tem pogledu je pomemben 28. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki se pravi: »Vsakdo je upravičen do družbenega in mednarodnega reda, v katerem se lahko v polni meri uresničujejo pravice in svoboščine, določene v tej Deklaraciji.« Ob tem se lahko vprašamo, kako naj izgleda globalna državljanska vzgoja, ki jo potrebujemo in bi bila hkrati tudi izvedljiva in bi na ustrezen način naslavljala to naraščajočo soodvisnost.
Univerzitetni študenti iz vsega sveta so vabljeni, da preučijo prej omenjeno dilemo, in sestavijo tekst v angleškem jeziku, ki naj ne bo daljši od 1500 besed. Po vsebini mora biti strukturiran kot osnutek govora generalnega sekretarja ZN. V ospredju naj bo odgovornost vsakega posameznika do ljudi, ki jih ravno ne razumemo kot naše rojake. Hkrati naj pisci premislijo, katere pravice lahko damo v ospredje, ko se s skupnimi močmi spopadamo z reševanjem svetovnih problemov in se pri tem zavedamo načela družbene odgovornosti.
Natečaj je odprt za vse študente, ki so trenutno vpisani na katero koli univerzo. Prispevke se pošlje hkrati na naslednja dva e-poštna naslova: email@example.com in firstname.lastname@example.org. Rok oddaje je do 15. junija 2012. Prosimo, da v zadevo sporočila napišete geslo »SPEECH COMPETITION«. Avtorji najboljših treh prispevkov, pri čemer bo vsaj eden izbran iz skupine članic iniciative UNAI, bodo povabljeni v New York in Washington, kjer se bodo sestali z generalnim sekretarjem Združenih narodov in vodstvom institucije Brookings.
|
<urn:uuid:a0e3e2e9-f15f-47a9-8249-ad1acaf06e69>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.pf.uni-lj.si/oglasna-deska/dodiplomski-studij-187/zadnjih-30-novic/natecaj-zn-za-univerzitetne-studente-po-svetu/
|
2013-05-25T03:47:16Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368705407338/warc/CC-MAIN-20130516115647-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000008
|
Latn
| 6
|
{}
| 2.9
|
Trinkov koledar 2011 je vsebinsko bogat in zanimiv. Izšel je na 200 straneh in objavlja prispevke 37-ih avtorjev iz FJK in sosednjih krajev Slovenije. Enajst avtorjev je svoje besedilo napisalo v narečju (po nadiško, tersko, breginjsko, kambreško in rezijansko).
Pozdrav koledarju je letos napisal minister Boštjan Žekš.
Prvi vsebinski sklop je posvečen zaščitnemu zakonu za slovensko manjšino (38/2001), ki ga je 14. februarja 2001 sprejel rimski parlament.
Desetletnico pomembnega dogodka obravnavajo štirje prispevki.
“Brez zakona bi bili Slovenci v Italiji šibkejši in siromašnejši, prepuščeni na milost in nemilost trenutnim političnim večinam, predmet medstrankarskega barantanja, kamen spotike pri razvijanju dobrososedskih odnosov med Italijo in Slovenijo. Kaj takega danes ni več mogoče,” je napisala slovenska senatorka Tamara Blažina, ki v svojem prispevku osvetljuje napore, ki so pripeljali do pomembnega zakona, predvsem pa se zaustavlja pri tem, kaj zakon prinaša slovenski manjšini.
“Z udejanjanjem zaščitnega zakona ne moremo biti povsem zadovoljni, saj je ostal še marsikateri člen le na papirju”, ugotavlja Tamara Blažina, ki pa poudarja, da je bil zgodovinskega pomena za Slovence videmske pokrajine, ker jih je priznal in postavil na isto raven kot druge Slovence, podržavil je dvojezično šolo in ji omogočil nadaljnjo rast (z dvojezično nižjo srednjo šolo) ter konkretno prispeva k razvoju krajev, kjer je manjšina naseljena.
Razmišljanje je nadaljeval predsednik SKGZ Rudi Pavšič, ki je pomembno obletnico izkoristil za poziv manjšini, naj premisli o svoji organiziranosti, o svoji vlogi na tem delu Evrope, kjer se s padcem meja ponujajo nove, še neizkoriščene, priložnosti, o potrebni notranji reorganizaciji. “Zamujamo tako organizacijsko kot vsebinsko,” je poudaril Pavšič.
Zanimiv je tudi prispevek Bojana Brezigarja, predsednika institucionalnega paritetnega odbora za slovensko manjšino. Vlogo odbora marsikdo, še zlasti med krajevnimi upravitelji, podcenjuje (zgovoren je primer Rezije), ker se ne zaveda, da ga večinoma sestavljajo predstavniki inštitucij, od državne vlade do deželnega sveta in občinskih uprav. Marsikdo v manjšini pa vidi v njem telo, ki naj rešuje vse odprte probleme. Brezigar zelo pregledno predstavlja pristojnosti in zadolžitve paritetnega odbora. O pomenu zaščitnega zakona za Rezijo podaja nato svojo oceno v rezijanščini Luigia Negro.
V lanskem letu smo se večkrat spotaknili ob sporne politične izbire krajevnih upraviteljev, še zlasti v Nadiških dolinah. Tudi s tega zornega kota je zelo zanimiv prispevek Giorgia Banchiga o Risorgimentu in nacionalni zavesti beneških upraviteljev, ki se uokvirja v 150-letnico proglasitve italijanske kraljevine in 145-letnico priključitve Benečije Italiji. Banchig med drugim navaja zanimiva dokumenta, ki ju hranijo v špetrskem občinskem arhivu in sta dokaz narodne zavesti takratnih županov in njihove skrbi za ohranitev špetrskega okraja ter vsaj dela avtonomije Benečije.
Psihologinja Suzi Pertot nato predstavlja projekt “JezikLingua, Večjezičnost kot bogastvo in vrednota čezmejnega slovensko-italijanskega območja”, katerega strokovno-znanstveni del je njeno delo. V projekt JezikLingua sodi tudi multimedijsko središče v Špetru.
Zvest, večletni sodelavec Trinkovega koledarja Zdravko Likar predstavlja nastanek, delovanje in poslanstvo Kobariškega muzeja, ki deluje že dvajset let in Fundacije Poti miru v Posočju, ki ima za seboj polnih deset let plodnega dela in je na nedavnem srečanju predsednikov Napolitana in Türka, doživela pomembno potrditev.
Zanimiv pogled na Benečijo je prispevala novinarka slovenske televizije Mirjam Muženič, ki opisuje svoje poti v Benečijo in videmsko pokrajino.
Luisa Battistig se s pesmijo spominja desetletnice delovanja koče Dom na Matajure, o novi pomladi v Terski dolini pa je pisal Igor Černo, medtem ko Rudi Bartaloth predstavlja tradicionalne noše na tromeji, ki so bile tema razstave v Beneški palači v Naborjetu.
Med številnimi zanimivimi prispevki, naj omenimo še skok za pol tisočletja nazaj, v čas furlanske ljudske vstaje, na pustni četrtek, Joibe Grasse, leta 1511. Prispevek z naslovom “Plamen, ki še vedno gori” je prispeval Carli Pup, ki je tudi predsednik združenja 1511, ki želi obuditi spomin na uporniško Furlanijo.
Zgodovinske in človeške povezave med Čedadom in Idrijo, katerih protagonist je bil tudi Cesare Costantini, opisuje Tomaž Pavšič, njegov zapis pa dopolnjuje Franco Fornasaro.
Giulia Crisetig je napisala prispevek o ljudskem izročilu v zgornji Rečanski dolini, ki ga je raziskala za svojo diplomsko nalogo. Prof. Irena Popov Novak je napisala kritično oceno pesniške zbirke Duhuor an luna Alda Klodiča, profesor Roberto Dapit pa se je osredotočil na bogato zakladnico subiških pripovedi, ki jih je zbrala Bruna Balloch in so izšle v lepi ilustrirani publikaciji.
Nekatere subiške pripovedi so objavljene v Trinkovem koledarju in ga bogatijo skupaj z drugimi narečnimi prispevki. Med pripovedmi zasluži posebno pozornost “Marija v Landarski jami”, ki jo je napisal France Bevk, čigar 120-letnico rojstva in 40-letnico smrti smo zabeležili lani. V poglavju “V spomin” pa se Trinkov koledar poslavlja od Dina Del Medica, Zdravka Revna in Ivana Volariča Fea.
“Utekli so bogovi” je naslov lepega in obenem pretresljivega vložka, ki je posvečen Kravarščakovemu hramu in ga je grafično oblikoval Alvaro Petricig. Pesmi in besedila so delo Marine Cernetig, Adriana Gariupa in Claudie Salamant, fotografije pa Marine Cernetig ter Giacinta Iusse.
Trinkov koledar je uredila Lucia Trusgnach. Bogati ga kot vsako leto slovenska bibliografija videmske pokrajine (za leto 2009), ki jo je pripravila Ksenija Majovski iz Narodne in študijske knjižnice, ponuja pa tudi pregled razvejanega delovanja kulturnega društva Ivan Trinko, ki izdaja Trinkov koledar.
|
<urn:uuid:5eead476-4490-477b-a231-72c6e4626b4d>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.primorski.it/dossiers/Priloge/6/52/
|
2013-05-25T04:02:26Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368705407338/warc/CC-MAIN-20130516115647-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000006
|
Latn
| 1
|
{}
| 3
|
Čeprav pretirano gibanje v the res vročih dneh ni najbolj priporočljivo, sploh za starejše in tiste, ki imajo težave z zdravjem, bomo v današnji vroči temi vseeno govorili ravno o tem. In to zaradi podatka, da pomanjkanje gibanja po svetu povzroči prav toliko smrtnih žrtev kot kajenje. To kaže nova zdravstvena študija, objavljena v znani medicinski reviji The Lancet. Poročilo ocenjuje, da približno tretjina odraslih ni dovolj telesno aktivnih, kar na našem planetu povzroči kar 5,3 milijona žrtev na leto.
Ta številka je enaka eni desetini smrti, ki jih povzročijo bolezni srca, sladkorna bolezen, rak na prsih in debelem črevesju. Problem naj bi bil tako velik, da bi ga lahko obravnavali kot pandemijo, so povedali znanstveniki.
Dejali so, da reševanje težave zahteva nov način razmišljanja. Javnost je treba opozarjati na nevarnosti neaktivnega življenja, ne le opominjati na prednosti telesnih aktivnosti.
Za odrasle priporočajo vsaj 150 minut zmerne telesne aktivnosti na teden. Med to prištevamo na primer hitro hojo in kolesarjenje, pa tudi vrtnarjenje. V raziskavi so odkrili še, da so ljudje v najbolj razvitih državah najmanj aktivni. Med njimi je ena vodilnih držav Velika Britanija, kjer kar dve tretjini prebivalstva premalo naredita za svoje telo.
Raziskovalci so priznali, da je natančne primerjave med državami težko delati, saj se tudi definicija telesne aktivnosti med njimi razlikuje. Kljub temu so prepričani, da njihove trditve za večino držav držijo.
Pedro Hallal, eden od vodilnih v raziskavi, je dejal: "Z olimpijskimi igrami sta šport in fizična aktivnost privabila veliko pozornost svetovne javnosti. Čeprav je svet gledal športnike iz številnih držav, ki so tekmovali na olimpijskih igrah, je večina gledalcev neaktivnih. Globalni izziv je jasen – telesna aktivnost naj postane prioriteta po vsem svetu, le tako bomo izboljšali svoje zdravje in zmanjšali bremena bolezni."
Nekateri pa so že podvomili glede enačenja kajenja in telesne neaktivnosti. Medtem ko obe dejavnosti ubijeta podobno število ljudi, je število kadilcev precej nižje od števila neaktivnih oseb, kar kaže na to, da je kajenje za posameznika vseeno bolj tvegano.
No,ob vsem povedanem nas danes zanima ali ste mnenja, da se Slovenci dovolj gibamo?
AnketaV katerem delu leta ste najbolj srečni ?
od 20 do 35°C
od 20 do 34°C
od 21 do 32°C
|
<urn:uuid:26e9c13e-75a5-41f4-95e4-abbf68e05e31>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.radiohit.si/se-dovolj-gibate
|
2013-06-19T17:25:51Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368708946676/warc/CC-MAIN-20130516125546-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000007
|
Latn
| 1
|
{}
| 3.7
|
Izvajalec
: Turistčno združenje Portorož, g.i.z. PiranNaslov
: Obala 16 6320 PortorožTelefon
: 05 674 22 20e-mail
: www.portoroz.si
Obisk slikovitih istrskih vasi po starih poteh med vinogradi in oljčniki ter sprehod skozi dišeče gozdnate samote.
Dostop in izhodišče:
Po avtocesti A1 do Kopra in po cesti 11 čez Šmarje do vasi Dragonja, kjer zavijemo skozi vas proti dolini reke Dragonje. Ob odcepu ceste za Sv. Peter je manjše parkirišče, kjer pustimo vozilo.
Opis:
Pot je odlično označena. Najprej se vzpnemo v Sv. Peter, odkoder nadaljujemo v Novo vas in nato proti širokemu slemenu, na katerem se je namestila starodavna vas Krkavče. Iz nje sestopimo proti dolini Dragonje ter se na izhodišče vrnemo po starih poteh nad dolino.
Dolžina: 15 km Čas hoje
: 4 do 5 ur
Zahtevnostlahka tura
Potekv sredogorju, po dolini Skupni vzpon
: 580 m
TIC Piran, TIC Portorož
E-pošta :
|
<urn:uuid:b63345a9-df8d-4394-a59a-1a189f2cf5ec>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.slovenia.info/?pohodnistvo=1103&lng=1&viewscale=20
|
2013-05-18T14:57:30Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368696382450/warc/CC-MAIN-20130516092622-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999931
|
Latn
| 75
|
{}
| 2.6
|
Brezovica, 1. september 2007 (Barje.net) – Prvo nedeljo v mesecu septembru so brezoviški lovci organizirali že 21. srečanje lovcev in kmetovalcev, ki imajo svoja zemljišča na področju Ljubljanskega barja. Pri koči v Vokah so ob prijetnem druženju razpravljali tudi o nekaterih težavah, ki jih divje živali povzročajo kmetovalcem.
V nedeljo popoldne se je pri lovski koči v Vokah zbralo veliko obiskovalcev. Izmed 130 povabljenih lovskih družin se jih je srečanja udeležilo kar 87. Prišli so tudi iz področja bivše Lovske družine Vič, ki se je pred leti pridružila Brezovici. V sproščenem okolju je beseda nanesla tudi na manj prijetno realnost, s katero se barjanski kmetovalci soočajo zaradi škode, ki jim jo povzroča divjad.
Predsednik Lovske družine Brezovica, Roman Bokavšek, je dejal, da je namen srečanja sicer predvsem druženje lovcev in kmetovalcev. Povedal pa nam je tudi nekaj dejstev. Na Barju namreč prevladuje visoka divjad, ki je v iskanju hrane našla zatočišče na njegovih velikih površinah. Pred desetletjem so se divje živali, kot je jelenjad, divji prašič in medved zadrževale na območju Rakitne, Ljubljanskega vrha in Borovnice, kjer je bilo dosti zaselkov in s tem tudi hrane. Sedaj pa je slika drugačna; tam prevladujejo le vikendi, kar je primoralo divjad, da se znajde drugače.
Ena izmed udeleženk srečanja, Anica Pikec, je povedala, da ima njihova družina njivo v Notranjih Goricah. Na koruzi jim delajo škodo v glavnem zajci in fazani. Obvestili pa so lovce tudi o leglu nutrij, ki so se razmnožile v okoliškem grabnu. Sama vidi tovrstna srečanja in druženje kot nekakšno nadomestilo za škodo, ki jim jo povzročajo živali, saj se je pred njo težko zavarovati in so se s tem že kar sprijaznili.
Lovci priporočajo kmetovalcem, da svoja zemljišča in pridelke pred neželenimi obiskovalci zaščitijo s strašili in povečajo nadzor na ozemlju. Človeška prisotnost namreč odganja živali. Lahko pa postavijo tudi zvočnike in s posnetki zvokov prelisičijo škodljivce.
Bokavšek pa je opozoril tudi na problem, da zavarovalnice v svoji ponudbi in naboru zavarovalni produktov ne ponujajo zavarovanja pred škodo, ki jo kmetovalcem povzročajo divje živali. Vodja odgovornostnih zavarovanj v Adriaticu Sovenici, Dejan Srše nam je razložil:"V preteklosti smo določen čas nudili tudi tovrstno kritje, vendar ni doseglo ustreznih ciljev, oz. ni bilo sprejemljivo ne za eno ne za drugo stran". Ker so bile škode na pridelkih zaradi divjadi zelo pogoste, so se povečevale tudi premije. Srše pojasnjuje: "Zaradi izredno visokega skodnega bremena so se tako tudi povecevale premije, ki v primerni visini glede na tveganje niso bile vec zanimive za naslovnike. Zato smo to kritje prenehali tržiti".
Lovci so se zato že obrnili po pomoč na Ministrstvo za okolje in prostor.
Vesna Pogačnik
|
<urn:uuid:d607bb0f-fcfd-4b40-8217-a5a41773b059>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://barje.net/arhiv.php?id=2096
|
2013-05-21T15:06:16Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368700132256/warc/CC-MAIN-20130516102852-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.00001
|
Latn
| 1
|
{}
| 2.6
|
Anadir (reka)
|Anadir
Анадырь
|Izvir||Stanovojski hrbet|
|Izliv||Anadirski zaliv, Beringovo morje|
|Države porečja||Rusija|
|Dolžina||1146 km|
|Nadmorska višina izvira||- m|
|Povprečni pretok||1000 m³/s|
|Površina porečja||191.000 km²|
Anadir izvira v osrednjem delu Anadirske planote na Stanovojskem hrbtu kot Ivaški ali Ivačno približno 67° severno in 171° vzhodno. Najprej teče v jugozahodni smeri, nato pa proti vzhodu. V zalivu Onemen Anadirskega zaliva se izliva v Beringovo morje.
V zgornjem toku je njena dolina ozka, v srednjem in spodnjem toku pa je ravna in na nekaterih delih ni posebej izrazita. V ustju doseže njena širina do 7 km. Glavni desni pritoki so: Jablon, Jeropol, Travka in Majn, levi pa: Činejvejem, Belaja in Tanjurer. Reka je plovna do naselja Markovo 570 km od ustja.
Področje, kjer teče Anadir, je redko naseljeno in prevladuje tundra, bogata z različnim rastlinskim svetom. Območje obkrožajo gore. Devet mesecev so tla pokrita s snegom, zmrznjene reke pa predstavljajo vozne poti. Na tem območju je živelo ogromno severnih jelenov. Število domačih jelenov se je po letu 1992 močno zmanjšalo zaradi reorganizacije in privatizacije državno vodenih kolhozov. Ker se je zmanjšalo število domačih severnih jelenov, se je povečala populacija divjih karibujev.
|
<urn:uuid:93c8f72f-5efa-46c6-9fb2-0f86bab95670>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Anadir_(reka)
|
2013-05-21T15:27:52Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368700132256/warc/CC-MAIN-20130516102852-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999958
|
Latn
| 54
|
{}
| 2.9
|
Ceh
Vsako mesto je imelo en ceh vsakega poklica. Vsi obrtniki so morali biti člani ceha, drugače niso dobili obrtnega dovoljenja za izvajanje obrtne dejavnosti na področju mesta. V zameno so plačevali članarino, s katero se je ceh vzdrževal. Poleg izdaje obrtnega dovoljenja je ceh nadzoroval cene izdelkov, kvaliteto izdelkov, delovanje svojih članov, šolanje novih obrtnikov,... Ceh je imel določen kodeks obnašanja, ki so ga morali spoštovali člani. V primeru nespoštovanja pravil in kodeksa je ceh lahko naložil kršitelju globo, v skrajnem primeru pa tudi odvzem obrtnega dovoljenja.
Poleg stanovskega značaja je imel ceh tudi socialni značaj. Iz vplačane članarine in posebnih dajatev so izoblikovali obliko stanovske pomoči. Tako so dajali pokojnino ostarelim obrtnikom, denarno pomoč ovdovelim ženam in otrokom,...
|Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Zunftwappen|
|Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Zunfthaus|
|
<urn:uuid:7f6f14a1-7631-4bca-b89d-e9c58f71aa40>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Ceh
|
2013-05-21T15:27:54Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368700132256/warc/CC-MAIN-20130516102852-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000006
|
Latn
| 109
|
{}
| 2.7
|
V Sloveniji ima kultura poseben zgodovinski in družbeni pomen. Predvsem po zaslugi kulture in skupnega jezika – slovenščine- so se Slovenci izoblikovali in obstali kot narod. Jezik in kultura sta Slovencem skozi stoletja nadomeščala pomanjkanje lastne države in političnih institucij. Slovenija je ena izmed redkih, če ne pravzaprav edina država na svetu, ki ima za državni praznik dan kulture
.
V čast poetu
Dan kulture v Sloveniji zaznamujejo 8. februarja, na dan obletnice smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna
. Ta je v prvi polovici 19. stoletja ustvaril izjemne pesniške stvaritve, ki veljajo za vrhunsko evropsko romantiko. Ena izmed njih je tudi Zdravljica
, ki je slovenska uradna himna. Sporočilnost Prešernove poezije je imela vlogo pri pripravi prvega pravega nacionalnega političnega programa, ki je pomagal oblikovati slovensko nacionalno identiteto. Najvišje slovenske nagrade za najpomembnejše in najbolj odmevne dosežke v kulturi so vsakoletne Prešernove nagrade.
Zasluga protestanta
Enega izmed najpomembnejših temeljev slovenske kulture je postavil še en literat, sicer protestantski pastor Primož Trubar
, ki je leta 1550 izdal prvo knjigo v slovenščini. S tem je se je slovenščina uradno pridružila evropskim književnim jezikom.
Moč pisane besede in verzov
Književna dela so imela posebno mesto v slovenski kulturi tudi v 20. stoletju, ko so pomemben pečat pustili denimo dramatik Ivan Cankar
, pesnik Srečko Kosovel
in sodobni pesniki kot so Ciril Zlobec, Kajetan Kovič, Tomaž Šalamun, Dane Zajc
ter pisatelji Vitomil Zupan, Drago Jančar, Boris Pahor
in Lojze Kovačič
. Številna njihova dela so prevedena v več evropskih jezikov.
Pomen knjige v slovenski kulturi potrjujeta tudi podatka, da je Slovenija po številu tiskanih knjig na prebivalca na vrhu evropske lestvice. V letu 2010 je bila Ljubljana po izboru organizacije Unesco svetovna prestolnica knjige. Maribor pa je bil leta 2012 evropska prestolnica kulture
.
Stebri kulture
Slovenija ima zelo dobro razvito mrežo kulturnih ustanov, organizacij in združenj, ki so primerljive s kulturno najbolj razvitimi evropskimi državami. Slovenska filharmonija
je med najstarejšimi v evropskem prostoru, saj je stara že preko tristo let.
V Sloveniji sta poklicni operno baletni hiši
v Ljubljani in Mariboru ter številna poklicna gledališča. Med njimi so pomembna Slovensko narodno gledališče Drama, Mladinsko gledališče
in Lutkovno gledališče v Ljubljani.
Kulturno življenje je zelo pestro in bogato v muzejih, galerijah in kulturnih centrih, med katerimi ima osrednjo vlogo Cankarjev dom
v Ljubljani.
Predvsem v poletnem času se v Sloveniji zvrsti nekaj vrhunskih festivalov – Ljubljanski festival
v Križankah, festival stare glasbe v Brežicah, Primorski kulturni festival
in niz kulturnih prireditev pod okriljem Imago Sloveniae
. Zelo priljubljen je tudi Festival Lent
v Mariboru.
V Sloveniji je kar 45 stalnih galerij in prek 800 prostorov, kjer so stalno ali občasno predstavljene razstave upodabljajoče umetnosti. V Ljubljani sta najpomembnejši Moderna galerija
z eksponati moderne umetnosti in Narodna galerija
z zbirko starejše slikarske umetnosti. Slovenska slikarska umetnost je v prvi polovici 20. Stoletja z impresionizmom
postala znana v vsej Evropi, po drugi svetovni vojni pa je zaslovela zlasti Ljubljanska grafična šola.
Glasba
V Sloveniji deluje pet profesionalnih orkestrov
in vrsta glasbenih umetnikov, ki so znani tudi zunaj slovenskih meja. Velike koncertne dvorane so v Cankarjevem domu
, kulturnem in kongresnem centru, ki vsako leto pripravi blizu tisoč prireditev.
Slovenska narodnozabavna glasba je dosegla vrhunec s harmoniko in ansamblom Slavka Avsenika
, vrhunec zborovskega petja
je vsakoletni festival v Stični, po vsem svetu pojejo in plešejo člani folklorne skupine Franceta Marolta.
Sodobni kulturni utrip klasične glasbe zaznamujejo Slovenska filharmonija, še posebej pa vrhunski glasbeni umetniki - flavtistka Irena Grafenauer
, pianistka Dubravka Tomšič
in sopranistka Marjana Lipovšek.
V moderni alternativni glasbi je bila po svetu v minulih nekaj desetletjih zelo vplivna skupina Laibach
. Vse bolj mednarodno prepoznaven postaja etno - pop izvajalec Magnifico
. Velikana slovenske sodobne popularne glasbe ste še Vlado Kreslin
in skupina Siddharta
. Tudi slovenski didžeji so cenjeni gostje svetovnih plesišč, med njimi izstopa DJ Umek.
Arhitektura
Med del slovenske kulture lahko štejemo tudi arhitekturo. Najslavnejši slovenski arhitekt Jože Plečnik
je bil pionir moderne slovenske in evropske arhitekture 20. stoletja. Ljubljana je prepoznavno zaznamovana z njegovo arhitekturo. Mnogi Plečnikovi učenci so v svojem delu v 2. polovici prejšnjega stoletja dostojno nadaljevali s Plečnikovim izročilom.
Mednarodni kulturni dogodki
V Sloveniji vsako leto poteka še vrsta drugih prireditev, ki so znane zunaj državnih meja. Omenimo denimo le Exodos plesni festival
v Ljubljani, festival uličnega gledališča imenovan Ana Desetnica, PEN srečanje
na Bledu in literarni festival Vilenica
pri Sežani.
Če povzamemo: Izbor kulturnih prireditev, festivalov, koncertov in razstav po Sloveniji je zelo velik in zadovolji tudi najzahtevnejše goste.
Podpora države
Kulturne dejavnosti v Sloveniji so zaradi razmeroma majhnega tržišča deležne občutne podpore in subvencij vlade (približno dve tretjini vseh potrebnih sredstev) in sofinanciranja s strani lokalnih skupnosti. Zanimiv je podatek, da kulturne dejavnosti prejmejo manj kot 10 odstotkov sredstev od potrošnikov oziroma obiskovalcev kulturnih prireditev. Izjema je seveda zabavna industrija, denimo rockovska in jazz glasba, kjer so umetniki pri zagotavljanju zaslužka prepuščeni svoji iznajdljivosti.
|
<urn:uuid:b33e8c18-d666-4786-be3e-3a9b596af768>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.slovenia.info/?umetniske_razstave=0&lng=1
|
2013-05-21T15:07:31Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368700132256/warc/CC-MAIN-20130516102852-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000005
|
Latn
| 2,152
|
{}
| 3.8
|
Rožna Dolina, 5000 Nova Gorica
V Sloveniji lahko zasledimo le nekaj kulturne dediščine povezane z Židi in sicer so to večinoma pokopališča oziroma nagrobniki s hebrejskimi napisi. Take primere židovskih pokopališč najdemo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in zelo lepo ohranjeno pokopališče v Rožni Dolini pri Novi Gorici. Pokopališče je bogato tako v zasnovi kot v detajlih, odlikuje pa ga preglednost in krajinska zaključenost.
V pisnih virih so Židje v Gorici prvič omenjeni leta 1316. Leta 1648 so ustanovili geto in kot kaže že zelo zgodaj oblikovali tudi svoje pokopališče. Po podatkih židovske skupnosti v Gorici, ki je danes priključena v Izraelitsko skupnost v Trstu, so najstarejši nagrobniki stari okrog 800 let, kar pomeni, da je židovska skupnost obstajala v Gorici že pred pridobitvijo mestnih pravic in da je nato pokopavala na lastnem pokopališču vse srednji in novi vek.
Pokopavanje na posebnem pokopališču je bilo skozi dolga stoletja pogojeno z večkrat nestrpnim odnosom evropskega prebivalstva do Židov pa tudi z židovskim izročilom - talmudom, ki zahteva pokop izven naselja v naravnem okolju. Pokopališče je bilo ob severovzhodni vpadnici v mesto in tu se je organsko širilo. Dolga leta se ni spreminjalo.
Spremembe so nastopile v 19. stoletju, ki je prineslo veliko socialno razlikovanje tudi med Židi ter njihovo močnejšo prisotnost v družbenem dogajanju. Odraz tega so različno oblikovane grobnice. Židje so tu pokopavali do konca 2. svetovne vojne. Sedanja lokacija pokopališča je iz leta 1881 ko so s pomočjo gospoda Giacoma Bolaffia prenesli 27 nagrobnikov iz starega pokopališča na sedanje. Zgodovini pokopov lahko sledimo po napisih - epigrafih, ki jih delimo v 4. obdobja, in sicer:
1. obdobje - od 13. do 15. stoletja, ohranjena napisa iz leta 14060 in iz leta 1450,
2. obdobje - od. 16 do 17. stoletja, ohranjena napisa iz leta 1617 in 1652,
3. obdobje - od leta 1732 do leta 1829, ohranjenih je 16 napisov, leta 1881, pa so bili nagrobniki preneseni iz starega na novo pokopališče
4. obdobje - od leta 1829 do danes, ohranjenih skoraj 900 plošč.
Židovsko pokopališče v Rožni Dolini je eno redkih na slovenskih tleh. Zaradi svoje lokacije, starosti nagrobnikov in njihove umetnostnozgodovinske vrednosti je spomenik nacionalnega pomena.
|
<urn:uuid:e31ab5dd-3563-4d20-a82c-1e9f446ba4b8>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.slovenia.info/si/pokopalisce/%C5%BDidovsko-pokopali%C5%A1%C4%8De-a41n%7Bposition:absolute;clip:rect(478px,auto,auto,478px);%7D-fax.htm?pokopalisce=3812&lng=1
|
2013-05-23T23:46:37Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368704075359/warc/CC-MAIN-20130516113435-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.00001
|
Latn
| 402
|
{}
| 3.4
|
Koželjnična upogibalka zapestja
Koželjnična upogibalka zapestja (latinsko musculus flexor carpi radialis) je mišica podlakti. Kito mišice ovija ovojnica synovialis tendinis m. flexor carpi radialis. Skupaj z brahioradialno mišico omejujeta na volarni strani podlakti radialni žleb (sulcus antebrahii radialis). Mišica izvira iz medialnega epikondila nadlahtnice na volarni strani ter se narašča na volarno stran baze 2 in 3 dlančnice.
Funkcija mišice je volarna fleksija, radialna abdukcija, pronacija podlakti in fleksija v komolčnem sklepu.
|
<urn:uuid:6d86605f-7c8b-4a7a-876a-aa9977c25090>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Ko%C5%BEeljni%C4%8Dna_upogibalka_zapestja
|
2013-05-26T07:38:49Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368706637439/warc/CC-MAIN-20130516121717-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.993495
|
Latn
| 66
|
{}
| 2.8
|
Bolgarščina
Bolgarščina je skupaj z makedonščino, romunščino, albanščino in nekaterimi narečji srbščine povezana v t.i. balkansko jezikovno zvezo. Zato ima nekatere jezikovne značilnosti, ki niso tipične za ostale slovanske jezike, med drugim določno obliko samostalnikov in pridevnikov, ki je tvorjena s sufiksiranim določnim členom: nedoločno žena - določno ženata, kjer ima končnica -ta podoben pomen kot člen -en/-et v danskem primeru kvinde - kvinden (žena).
Bolgarska pisava je cirilica. Abeceda je pravzaprav enaka ruski, le da je brez ruskih črk ë (jo), э (e) in ы(y). Vsak nabor znakov, ki je primeren za zapis ruščine, je torej primeren tudi za zapis bolgarščine. S pravopisno reformo leta 1945 sta bili iz bolgarske cirilice umaknjeni črki jat (Ѣ, ѣ) in veliki jus (Ѫ, ѫ).
|Bolgarščina (български / (bulgarski))|
|Države:||Bolgarija in okolica|
|Govorni predeli:||Balkanski polotok|
|Skupaj govorcev:||9 milijonov|
|Na svetu:||88.|
|Rodovna
razvrstitev:
|indoevropski
|Uradni položaj|
|Uradni jezik:|| Bolgarija
Evropa
Gora Atos
|Jezikovne manjšine:|| Srbija
Romunija (Banatska bolgarščina)
Ukrajina
|Jezikovni kodi|
|ISO 639-1||bg|
|ISO 639-2||bul|
|SIL||BLG|
|Velika črka||Mala črka||izgovorjava|
|А||а||a|
|Б||б||b|
|В||в||v|
|Г||г||g|
|Д||д||d|
|Е||е||e|
|Ж||ж||ž|
|З||з||z|
|И||и||i|
|Й||й||j|
|К||к||k|
|Л||л||l|
|М||м||m|
|Н||н||n|
|О||о||o|
|П||п||p|
|Р||р||r|
|С||с||s|
|Т||т||t|
|У||у||u|
|Ф||ф||f|
|Х||х||h|
|Ц||ц||c|
|Ч||ч||č|
|Ш||ш||š|
|Щ||щ||št|
|Ъ||ъ||polglasnik (včasih prečrkovan tudi v â)|
|Ь||ь||gl. spodaj|
|Ю||ю||ju|
|Я||я||ja|
V marsikaterem tujem viru črke 'ь' (tanki jer) sploh ne navajajo. Ta črka kljub vsemu obstaja in lahko stoji le med soglasnikom in črko 'о' ter mehča soglasnik.
Glej tudi [uredi]
Zunanje povezave [uredi]
|Poglejte si besedo bolgarščina al Bolgarščina v Wikislovarju, prostem slovarju.|
|
<urn:uuid:548ee483-f969-46f2-9712-c847c555074b>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Bolgar%C5%A1%C4%8Dina
|
2013-05-23T02:19:10Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368702749808/warc/CC-MAIN-20130516111229-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999636
|
Latn
| 1
|
{}
| 3.3
|
Obsežnemu ozemlju jugovzhodne Slovenije dajejo posebno slikovitost vinorodni griči in cerkvice, grajska poslopja in samostani, mogočni gozdovi in nežni brezovi gaji. Dolenjska, ki si prek slikovitih Gorjancev podaja roko z Belo krajino, ter na zgornjem delu s Posavjem. Je dežela neštetih možnosti oddiha, raziskovanja in užitka, ogleda naravnih posebnosti ter mnogih postojank na poteh dediščine in na vinskih cestah. Ribnica
, zibelka dolenjskega suhorobarstva, vabi z Ribniškim gradom
z etnološkim muzejem. Tradicionalne obrti si je mogoče ogledati v mestnih delavnicah in na številnih prireditvah. V Kočevju
, ki je središče enega najbolj goznatih predelov Evrope, je priložnost za ogled pragozdnega rezervata v Kočevskem Rogu
, za obisk Ledene jame ali Željnskih ja, ter za sprostitev ob jezeru ali ob reki Rinži. Urejene so pohodniške, učne, kolesarske in konjeniške poti. Kdor išče odmaknjene dežele, mora obiskati Kostelsko. V skrivnostno deželo nad sotesko reke Kolpe vabi grad Kostel
z bližnjim legendarnim slapom Nežica. Pravljična dežela Petra Klepca ima svoje središče v Osilnici
, dolini s sedmimi cerkvami in raznoterimi možnostmi za oddih: od vodnih športov na Kolpi do pohodniških in kolesarskih poti.
Kdor želi proti jugu potovati z vodami, se bo iz središča Slovenije odpravil za reko Krko
. Od izvira v Krški jami do Žužemberka
, kraja z enim najslikovitejših gradov v Sloveniji, se reka, ki je nekdaj gnala mlinska kolesa, prebija čez pragove, ki zdaj privlačijo kajakaše in kanujiste pa tudi ribiče. Drugačna doživetja ponuja Krkin pritok Temenica, ki prek slikovite doline suhih strug, požiralnikov in brezen vabi v Trebnje
in Mirno peč
.
Reka Krka daje značilno podobo Novemu mestu
, dolenjski metropoli na sedmih gričih. Nedaleč od mesta številnih kulturno-zgodovinskih in sakralnih spomenikov so Dolenjske Toplice
, edini slovenski otoški grad Otočec
sredi Krke ter Šmarješke Toplice
. Bližina Gorjancev obljublja doživetja pohodnikom, kolesarjem in lovcem, Trška gora
nad mestom pa dokazuje, da smo v vinorodni deželi slovitega slovenskega posebneža - cvička.
Tradicije žlahtnih opojnosti, ki jih povezujejo vinske poti, so značilne tudi za Belo krajino, kamor vabijo Semič, Metlika
in Črnomelj
. V bližini Metlike so Rosalnice
z znamenitimi Tremi farami
- tremi gotskimi romarskimi cerkvami iz 14. ali 15. stoletja, stisnjene za skupnim obzidjem. V vasi Rožanec
je iz rimskih časov ohranjeno svetišče sončnega boga Mitre. Okolica Črnomlja vabi s Krajinskim parkom Lahinja.
Tam čez Gorjance, ki zamejujejo Belo krajino, pa se ob Krki vse do njenega izliva v Savo nadaljuje Dolenjska: iz konjeniškega Šentjerneja
vodi v Pleterje
z znamenito kartuzijo.
|
<urn:uuid:a8eb17e5-1d2c-4ea6-b7d5-e54881a8298b>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.slovenia.info/?_ctg_regije=13&lng=1
|
2013-05-23T02:48:50Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368702749808/warc/CC-MAIN-20130516111229-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000003
|
Latn
| 316
|
{}
| 3.1
|
Vozila z elektirčnim pogonom so dandanes v vse večjem porastu. Iz vseh koncev poslučamo besede, kot so “ekološko”, “zeleno”, “nizek CO2 indeks” in podobno. Električna vozila dandanes že lahko konkurirajo določenemu segmentu vozil, ki so bila še pred desetletjem ali dvema povsem v domeni vozil z notranjim izgorevanjem. Z razvojem visoko zmogljivih akumulatorjev ter brezkrtačnih enosmernih motorjev in ustreznih krmilnikov je tako prišel čas, ko lahko električna vozila dejansko konkurirajo “klasičnim”.
|
<urn:uuid:b3b232d5-5aec-4af3-b30b-80e18302ff66>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.ecat.si/elektricna-vozila/
|
2013-05-25T10:23:30Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368705936437/warc/CC-MAIN-20130516120536-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000009
|
Latn
| 1
|
{}
| 3.3
|
Divaška jama leži tik ob cesti Divača Lokev in je od Divače oddaljena približno en kilometer.
Leta 1884 jo je odkril Gregor Žiberna, imenovan Tentava, že tri leta zatem so jo uredili za turistični obisk. Tentava se je prvi spustil še v številne jame, med njimi tudi v 180 m globoko vhodno brezno Kačne jame, ki leži nedaleč stran od Divaške jame in vodi do podzemnega toka Reke. S tem se je proslavil kot veliki raziskovalec kraškega podzemlja ob koncu 19. stoletja.
Jama je eden najstarejših ohranjenih rovov reke Reke, ki danes nedaleč stran ponika v znamenite Škocjanske jame.
Ogled Divaške jame je zanimiv, saj je z množico udornih dolin in brezen v okolici Divače del nekdaj aktivnega jamskega sistema, ki ga je na tem območju oblikovala Reka. Je izvrstna priložnost za spoznavanje in razumevanje razvoja kraških pojavov na Divaškem krasu. Skozi dolgo geološko zgodovino se je skoraj v celotnem rovu odložilo veliko sige, ki z zanimivimi tvorbami krasi njeno notranjost.
Že v preteklosti so Divaško jamo obiskovale znane osebnosti. Med njimi velja izpostaviti prestolonaslednika princa Rudolfa, po katerem se je nekaj časa tudi imenovala, in slovitega psihoanalitika Sigmunda Freuda. Slednjega je zlasti pritegnila osebnost vodnika Gregorja Žiberne, v katerem je videl propadlega genija.
Ker ni osvetljena, vas med stalagmite, sigaste kope, ciprese, zavese in sveče v soju baterijskih svetilk popeljejo izkušeni jamarji.Priporočamo vam planinsko obutev.
Dostop do jame: Sledimo tablam ob cesti Divača–Lokev. Obiščete jo lahko tudi tisti, ki v Divačo prispete z vlakom. S tamkajšnje železniške postaje pridemo do Divaške jame po učni poti Risnik skozi kraški gozd in mimo velikih udornih dolin.
Jamo je mogoče obiskati tudi izven urnika po predhodni najavi. Posebnost ponudbe:
Največje bogastvo jame je Zakladnica z belo-rdečimi zavesami, helektitnimi izrastki in velikimi kristali.
Jamarsko društvo Gregor Žiberna Divača
p.p. 12
6215
Divača
Telefon : 031 522 785
Telefon 2 : 041 498 103
E-pošta :
Spletna stran : www.divaska-jama.info
GPS Northing (N) : 45,6751
GPS Easting (E) : 13,9505
|
<urn:uuid:91830602-6d60-4649-b814-21697c9adfdd>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.slovenia.info/si/kraska-jama/Diva%C5%A1ka-jama.htm?kraska_jama=4313&lng=1
|
2013-05-25T10:24:32Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368705936437/warc/CC-MAIN-20130516120536-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999995
|
Latn
| 1
|
{}
| 3
|
Nove funkcije OpenType, ki so na voljo v programu Microsoft Word 2010 in jih lahko uporabljate s pisavo, ki podpira te funkcije, zagotavljajo visoko kakovost natisnjenih dokumentov.
Med funkcije OpenType spadajo ligature, možnosti razmika med številkami, možnosti številskih oblik in nabori slogov.
V tem članku
Uporaba funkcij OpenType
- Na zavihku Osnovno kliknite zaganjalnik pogovornega okna Pisava.
- Kliknite zavihek Dodatno.
- V razdelku Funkcije OpenType izberite želene možnosti.
Na vrh strani
Funkcije OpenType
Oblikovalci pisav pri ustvarjanju pisav pogosto dodajo oblike za posebne funkcije. Izbrane pisave OpenType vključujejo nekatere ali vse spodaj navedene funkcije, podrobnosti o tem pa najdete pri ponudniki pisav. Pri teh pisavah lahko te funkcije uporabite v svojem besedilu, da bo videz besedila bolj dovršen in da ga bo lažje prebrati.
Pisave v Microsoftovi zbirki ClearType – Calibri, Cambria, Candara, Consolas, Constantia in Corbel – na primer vsebujejo različne funkcije OpenType, vključno s pomanjšanimi velikimi črkami, ligaturami, številskimi oblikami in razmikom med številkami. Gabriola, novejša pisava, ki je bila prvič na voljo v sistemu Windows 7, vključuje še večjo podporo za funkcije OpenType, vključno z uporabo številnih naborov slogov.
Možnosti ligatur
Ligatura je kombinacija znakov, napisana kot glif, ki je napisan kot en sam znak. Ligature so najpogosteje sestavljene iz parov črk. Standard OpenType določa štiri kategorije ligatur, vendar pa se oblikovalec pisave odloči, za katero bo zagotovil podporo in v katero skupino bo vključil poljubno kombinacijo znakov. Spodnji opisi so priporočila o posamezni vrsti ligature, ki jo je mogoče uporabljati.
Le standardne Standardni nabor ligature se razlikuje glede na jezik, vendar vključuje ligature, ki so po mnenju večine tipografov in oblikovalcev pisav primerne za ta jezik. V angleščini so pogoste ligature povezane na primer s črko »f«, ogledate pa si jih lahko v besedni zvezi »five spiffy flowers«.
Standardne in kontekstualne Kontekstualne ligature so ligature, ki so po mnenju oblikovalcev primerne za uporabo s to pisavo, vendar niso standardne. Kombinacija standardnih in kontekstualnih ligatur ponuja nabor ligatur, ki naj bi bil po mnenju oblikovalca pisave primeren za splošno rabo.
Zgodovinske in poljubne Zgodovinske oblike so ligature, ki so bile nekoč standardne, vendar pa se ne uporabljajo več pogosto v jeziku. Uporabiti jih je mogoče za prikaz učinka določenega obdobja. Poljubne ligature so ligature. ki so jih oblikovalci pisav vključili za posebne namene. Zgodovinske ali poljubne ligature boste najverjetneje uporabili le za del besedila. Nekatere zgodovinske ligature si lahko ogledate na primeru angleške besedne zveze »check your fast facts on Fiji Islands«.
Vse V besedilu so uporabljene vse kombinacije ligatur, ki so na voljo za pisavo.
Možnosti razmika med številkami
Privzeto Oblikovalec posamezne pisave opredeli privzeti razmik med številkami.
Spremenljivo Razmik med številkami je večji kot razmik med črkami, pri čemer je tudi širina različna. Številka 8 je na primer širša kot številka 1. Ta razmik omogoča lažje branje številk v besedilu. Candara, Constantia in Corbel so primeri treh Microsoftovih pisav, ki privzeto uporabljajo spremenljivi razmik.
V obliki tabele Širina vseh številk je enaka. To pomeni, da so na primer v stolpcu tabele vse številke, sestavljene iz treh števk, poravnane. Razmik v obliki tabele je uporaben tudi za matematiko. Cambria, Calibri in Consolas so primeri treh Microsoftovih pisav OpenType s privzetim razmikom v obliki tabele.
Možnosti številskih oblik
Privzeto Oblikovalec posamezne pisave opredeli privzeto obliko številke.
Enaka višina številk Ta funkcija zagotavlja, da je višina vseh številk enaka in da se številke ne raztezajo pod osnovno vrstico besedila. Številke z enako višino je lažje prebrati v tabelah, poljih ali obrazcih. Cambria, Calibria in Consolas so primeri treh Microsoftovih pisav OpenType, ki so privzeto nastavljene na enako višino številk.
Stari slog Pri oštevilčevanju s starim slogom so vrstice znakov nad vrstico besedila ali pod njim (tako da je številke lažje prebrati). Nekatere številke, kot sta 3 in 5, se lahko na primer raztezajo pod osnovno vrstico ali so usredinjene višje v vrstici. Candara, Constantia in Corbel so primeri treh Microsoftovih pisav OpenType, ki so privzeto nastavljene na oštevilčevanje s starim slogom.
Možnosti nabora slogov
Videz besedila lahko spremenite tako, da v besedilu uporabite različne nabore slogov. Oblikovalec pisave lahko v določeno pisavo vključi do 20 naborov slogov, v vsakega od teh naborov slogov pa je lahko vključen poljuben podnabor znakov pisave.
Če ste za oblikovanje besedila uporabili na primer pisavo Gabriola, lahko izbirate med 7 nabori slogov, od katerih se pri vsakem spremeni oblikovanje posameznih znakov v besedilu.
Če so v nabor slogov vključene druge funkcije, na primer nadomestni konteksti, bodo te funkcije aktivirane kot del izbora tega nabora slogov.
Ko kliknete številko nabora na seznamu Nabori slogov, se v oknu Predogled prikaže predogled besedila.
Privzeto Oblikovalec posamezne pisave opredeli privzeti nabor slogov.
1–20 Nabore slogov zagotovi oblikovalec pisave. Vse pisave ne ponujajo več različnih naborov slogov.
Besedilo v pisavi Gabriola z uporabljenim privzetim naborom slogov
Isto besedilo z uporabljenih naborom slogov 4
Isto besedilo z uporabljenih naborom slogov 5
Isto besedilo z uporabljenih naborom slogov 6
Uporaba nadomestnih kontekstov
To polje potrdite, če želite zagotoviti natančnejše oblikovanje črk ali kombinacije črk glede na znake, ki so okrog želenih znakov. S to funkcijo lahko zagotovite skript, ki bo videti bolj pristen in tekoč. Z nadomestnimi konteksti lahko zagotovite tudi posebne oblike črk na začetku ali koncu besede, ob ločilu ali celo na koncu odstavkov.
Nekatere pisave vključujejo nadomestne kontekste za celotne besede, kot sta na primer angleški besedi »of« in »the«.
Besedilo v pisavi Segoe Script
Isto besedilo z uporabljenim nadomestnim kontekstom. Razlika je komaj opazna. Vidite jo lahko v obliki črke h.
Opomba Word 2010 ne podpira nadomestnih kontekstov na koncu vrstice, ki ji sledi samodejni prelom strani.
Na vrh strani
|
<urn:uuid:6cfb04a2-697d-42ec-b21a-10f7f058dc4f>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://office.microsoft.com/sl-si/word-help/moznosti-funkcij-opentype-v-pogovornem-oknu-pisava-HA101809106.aspx?CTT=5&origin=HA010372687
|
2013-06-19T23:47:56Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368709906749/warc/CC-MAIN-20130516131146-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000008
|
Latn
| 24
|
{}
| 2.9
|
Obleganje Konstantinopla (674-678)
Prvo arabsko obleganje Konstantinopla (674–678), velik spopad med Bizantinskim cesarstvom in Umajadskim kalifatom v nizu bizantinsko arabskih vojn in eden od številnih prekusov konstantinopelskega obrambnega sistema.
Umajadski kalif Muavija I., ki je prišel na arabski prestol po državljanski vojni, je leta 674 poslal svojega sina Jazida oblegat Konstantinopel. Umajadi niso mogli prodreti preko Teodozijevega obzidja, zato so z blokado ob Bosporju zaprli oskrbovalne poti. Bližajoča se zima je napadalce prisilila k umiku.
Tik pred obleganjem je sirijski krščanski begunec Kalinik (Callinicus) iz Baalbeka iznašel novo uničujoče orožje, ki je postalo znano kot grški ogenj. Leta 677 ga je bizantinska mornarica uporabila v zmagoviti pomorski bitki v Marmarskem morju, ki je prebila blokado in omogočila oskrbovanje mesta po morju, medtem ko je arabska oblegovalska vojska pozimi stradala.
|
<urn:uuid:7d730483-aa55-46e4-9e6f-e0d29609c77a>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Obleganje_Konstantinopla_(674-678)
|
2013-06-20T00:25:20Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368709906749/warc/CC-MAIN-20130516131146-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999864
|
Latn
| 55
|
{}
| 3.3
|
Noč čarovnic
Noč čarovnic (znana tudi po angleškem izrazu Halloween) je praznik, ki ga predvsem v Zahodnem svetu obeležujejo v noči iz 31. oktobra na 1. november. V resnici predstavlja okrajšavo za »All Hallow's Eve oziroma Hallow Eve (Večer vseh svetih oziroma Večer pred vsemi svetimi). Slavi se predvsem v angleško govorečem svetu kot na primer na Irskem, ZDA, Kanadi, Angliji, Avstraliji in Novi Zelandiji. Ustreza nekako katališkemu prazniku Vseh svetih. V teh deželah se po običaju otroci preoblečejo v različne kostume (po navadi čarovnice in pošasti) in hodijo od vrat do vrat, kjer prosijo za sladkarije. Zelo priljubljen običaj za noč čarovnic je izrezovanje buče, v katero se nato vstavi sveča.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Stari Kelti so 1. novembra slavili začetek novega leta, a proslava je bila namenjena bogu Sonca, včasih pa tudi gospodarju smrti (Samhainu). Verjeli so, da ob polni Luni, najpogosteje noč pred dnevom mrtvih (31. oktobra), mrtvi vstajajo iz svojih grobov in tako ponovno pridejo na Zemljo ter obiščejo svoje domove. Zaradi tega so se ljudje, prestrašeni, da bi srečali mrtve, skrivali za različnimi maskami in ustvarjali velik hrup. S prihodom Rimljanov, je dan mrtvih dobil stalen datum. V noči pred tem dnem, po starem rimskem verovanju sodeč, je črni bog lova Samain prevzel oblast nad svetom, ubil boga Sonca in odpeljal boginjo vegetacije v podzemlje, kjer je ta morala ostati do prihodnje pomladi in bdeti nad mirujočimi semeni, živalmi ki spijo in dušami umrlih. V tej noči so se simbolično ugasnila vsa ognjišča. Verovalo se je tudi, da mrtvi poslednjič pridejo na njihov svet, zato so jim na pragih svojih hiš nastavljali hrano. Nekateri so celo v ta namen izdolbli repe, pese ali krompir, ter vanje vstavili gorečo svečo, češ da bi tako pregnali grešne duše, a dobrim pokazali pot do njihovih hiš. Buča je za izrezovanje postala popularna šele v 16. stoletju v Ameriki, kasneje pa po celem svetu. Danes predstavlja izrezana buča, v angleško govorečem svetu jo imenujejo Jack-o'-lantern, glavni simbol praznika.
Legenda o Jack-o'-lanternu[uredi | uredi kodo]
Običaj izrezovanja buč izhaja iz irske legende o kovaču Jacku, znanem po svoji domišljavosti in skopušnosti. Ena od teh zgodb pravi, da je pretental vraga tako, da mu je ponudil svojo dušo v zameno za pijačo. Vrag mu je ustregel tako, da se je spremenil v kovanec, s katerim bi kovač plačal pijačo. Prebrisani kovač pa je kovanec vtaknil v svoj žep, v katerem je imel križ, zaradi katerega se vrag ni mogel spremeniti nazaj. Ko je vrag Jacku obljubil, da 10 let ne bo izterjal njegove duše, ga je izvlekel iz žepa. Po desetih letih je vraga ponovno prevaral tako, da ga je zaprosil, naj mu da jabolko iz stebla, a v trenutku, ko se je vrag spremenil v steblo z jabolkom, je nanj narisal križ. Tako se vrag ponovno ni mogel spremeniti nazaj. Ko je Jack umrl, zaradi svojega grešnega življenja ni bil sprejet v Raj, a na vratih v Pekel ga je pričakal vrag in poslal nazaj v mrak. Pomagal mu je tako, da mu je dal žerjavico oglja. Jack je imel v žepu repo, katero je izdolbel, in vanjo vstavil žerjavico. Od takrat naprej Jack, ki nikoli več ni našel poti domov, tava naokoli z izdolbljeno repo v mraku. Tako je Jack O'Lantern (Jack Luč) postal simbol duše, ki je prekleta in tava med svetovi.
|
<urn:uuid:de2acb0c-3ccb-4fd5-80ce-9dafc16d39e0>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/No%C4%8D_%C4%8Darovnic
|
2013-12-04T19:07:43Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386163037167/warc/CC-MAIN-20131204131717-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000001
|
Latn
| 114
|
{}
| 3.3
|
Predsednik. – Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucij o Braziliji: izročitev Cesareja Battistija(1).
Mara Bizzotto, predlagateljica. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v mednarodnem pravu je politični begunec oseba, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi rasne, verske, nacionalne pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja nahaja izven države, katere državljan je.
Cesare Battisti ni politični begunec. Ne glede na zatočišče, ki ga je več let nudila Francija, govorimo o množičnem morilcu, ki je izvedel ali naročil štiri umore in ki se je skrival pod pretvezo političnega boja, da bi se izognil dosmrtni kazni. Sramotno je, da lahko velika država, kot je Brazilija, zavrne izročitev nekaznovanega zločinca tako, da mu odobri status političnega begunca. Italijanske oblasti in predvsem sorodniki žrtev vztrajajo, da se tega zločinca postavi pred sodišče.
Spričo nadutosti predsednika Lule pri zavračanju izročitve EU italijanske vlade ne more prepustiti same sebi. Evropa je uporabila in mora uporabiti razpoložljive diplomatske instrumente, da zagotovi izročitev gospoda Battistija Italiji, celo za ceno groženj s tem, da bo prekinila sporazume o sodelovanju z Brazilijo.
Anneli Jäätteenmäki, predlagateljica. – (FI) Gospod predsednik, spoštovanje neodvisnosti pravosodne oblasti in zakonitosti njenih odločitev je eden od predpogojev za pravno državo in demokratično družbo. Vsaka oseba ima pravico do poštenega sojenja in sodbo neodvisnega sodišča je treba spoštovati.
V tem primeru je brazilsko vrhovno sodišče odločilo dovoliti izročitev Battistija. Odločitve, sprejete v Italiji, v zvezi z zahtevo za izročitev so bile vse sprejete v pravilnem pravnem redu. Evropsko sodišče za človekove pravice pritožbe ni preučilo. Z drugimi besedami, ta zadeva je zaključena.
Zdaj morajo brazilske oblasti zagotoviti izvajanje prava in izročiti Battistija. Moja skupina upa, da bo Evropska služba za zunanje delovanje storila vse, kar lahko, da zagotovi, da bosta prevladala pravosodni sistem in pravna država.
Raül Romeva i Rueda, predlagatelj. – (ES) Gospod predsednik, resnica je, da nisem poskušal prikriti svojega nelagodja v zvezi z zadevo in razmerami, saj sem resnično mnenja, da smo soočeni s pomembnim vprašanjem. Vendar pa gre za vprašanje, ki zadeva Italijo in Brazilijo, obstajajo pa številni forumi, na katerih se moramo po mojem mnenju spopasti z vprašanjem. Nisem prepričan, da je ta forum, ki je namenjen razpravam o resolucijah o kršitvah človekovih pravic po svetu, pravi.
To pravim z največjim spoštovanjem in sem od samega začetka popolnoma solidaren z vsemi žrtvami terorizma v vseh delih sveta, tudi tem. To pravim, da bi spodbudil splošno razmišljanje o tem, kako se na koncu o tovrstnih vprašanjih razpravlja na zasedanjih v četrtek popoldne, ko imamo, in to moram poudariti, stanje sub judice in je resolucija že pripravljena.
Naša skupina težko podpira takšne razmere, zaradi česar se čutimo dolžne vzdržati se glasovanja. Nameravamo se vzdržati, to pa poudarjam ne zato, ker si vsebina ali vprašanje ne zaslužita razmišljanja, ampak zato, ker se nam zdi, da ni ne čas ne kraj za to.
Roberta Angelilli, predlagateljica. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, s to resoluciji evropske institucije pozivamo, naj igrajo vlogo pri utrjevanju pravic pravičnosti in zakonitosti, ko opravljajo svoje diplomatske funkcije.
Danes Evropski parlament jasno in glasno zahteva, naj se na Listino o temeljnih pravicah ne gleda samo kot na zbirko dokumentov in naj se na državljane ne gleda samo kot na potrošnike na skupnem trgu, ampak kot na imetnike neodtujljivih temeljnih pravic, o katerih se ni mogoče pogajati. Sorodniki žrtev Cesareja Battistija – ki je umoril štiri spodobne, delovne ljudi v nesmiselnem pomoru pred očmi njihovih družin in otrok – so včeraj prišli sem v tem duhu zaupanja.
Komisar, z gorečnostjo in zakonsko močjo, ki je za nami, se zanašamo na vsakogar, da bo opravil svoje delo, in v teh zadnjih nekaj sekundah bi kolege poslance prosila, naj naklonijo minuto spominu na žrtve.
David-Maria Sassoli, predlagatelj. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, danes smo v tej dvorani, da bi se spomnili, da morajo Evropski parlament in demokratične institucije zaščititi in podpirati sorodnike žrtev terorizma ter zagotoviti občutek pravice, ki jo zahteva evropsko javno mnenje.
V resoluciji, ki smo jo predložili in bomo o njej kmalu glasovali, poudarjamo, da so odnosi med Brazilijo in Evropsko unijo utemeljeni na vzajemnem priznavanju in spoštovanju pravne države in temeljnih pravic. Zato naši prijateljski odnosi z Brazilijo niso vprašljivi.
Poudaril bi, da je bil v Italiji obtoženec Cesare Battisti spoznan za krivega štirih umorov. Čeprav je ubežnik, je gospod Battisti na svojih sojenjih – ki so vsa potekala v prisotnosti njegovega zagovornika – imel pravna zagotovila, da je italijanski pravosodni sistem opravil svoje, da so bile izčrpane vse pravosodne ravni in da je bil obsojen na dve kazni dosmrtnega zapora.
Gospod predsednik, celo Francija – kamor je prej pobegnil Cesare Battisti – se je leta 2004 odločila sprejeti zahtevo Italije za izročitev in je priznala njegove zločine in zadevne obsodbe, saj je Cesare Battisti zločinec, ki mora plačati za svoje zločine. Nasprotovanje Brazilije je težko razumeti, če ne zaradi drugega, pa zaradi tega, ker mu brazilske oblasti uradno niso dale statusa političnega begunca, kar je eden izmed razlogov za prekinitev dvostranskega sporazuma med Italijo in Brazilijo o izročitvi.
Zato se je odločitev vrhovnega sodišča družinam žrtev in širši javnosti zdela nepojmljiva. Gospod predsednik, predstavljamo Evropo pravic in pravic za vse. Žrtve imajo pravico vedeti, da bodo storilci takšnih grozljivih kaznivih dejanj svojo kazen odslužili v zaporih v svoji državi.
Ryszard Czarnecki, predlagatelj. – (PL) Gospod predsednik, nisem Italijan, nisem Brazilec, sem državljan države članice Evropske unije in nočem, da bi bila Unija takšna Unija, ki je izgubila občutek za sorazmernost – Unija, v kateri ima kriminalec enake pravice kot žrtve kaznivih dejanj in njihove družine. To je nesprejemljivo. Gre za vprašanje določenih osnovnih standardov – rekel bi celo človeških standardov – in ne evropskih standardov. Če govorim kot nekdo, ki ni preveč čustveno vpleten in ki lahko, predvidevam, na situacijo gleda hladno in objektivno, se mi zdi, da lahko v zvezi s to zadevo rečem, da je tu prišlo do določene izgube ravnovesja, ki je nesprejemljiva za naše davkoplačevalce in volivce. Menim, da je odločitev brazilskega vrhovnega sodišča nepojmljiva za vsakogar, ki ji nameni pozornost.
Mario Mauro, v imenu skupine PPE. – (IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, gospod Romeva i Rueda, na včerajšnji tiskovni konferenci v Parlamentu so sorodniki žrtev brutalnih umorov Cesareja Battistija spregovorili odkrito in ponosno, da bi ponovno predstavili vprašanje, ki leži v središču te tragične zadeve.
Ne gre za maščevanje, ampak je treba zadostiti pravici. Ker je treba zadostiti pravici, je treba izročiti Cesareja Battistija, in ker je treba izročiti gospoda Battistija, upamo, da lahko Parlament avtoritativno in verodostojno okrepi ta isti poziv: ne gre za maščevanje, ampak je treba zadostiti pravici.
Evropska unija je politični projekt, v katerem smo združili svoje vrednote in svoje ideale, da bi dokončno premagali moč ideologij, totalitarnih ideologij, samovoljnega nasilja in brezmejnega zla terorizma. Da bi uresničili ta projekt, danes ponovno odločno pozivamo: ne prizadevajmo si za maščevanje, vendar zagotovimo, da bo zadoščeno pravici.
Gianluca Susta, v imenu skupine S&D. – (IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, prepogosto se zgodi, da intelektualci ali institucije z obsežnimi pristojnostmi v nekaterih državah nočejo razumeti pojava italijanskega terorizma, s čimer vzbujajo dvom v verodostojnost našega pravosodnega sistema.
Ker je to pravna podlaga za zavrnitev izročitve Cesareja Battistija, ne moremo storiti drugega, kot to zavrniti. Cesare Battisti, človek z dvomljivo preteklostjo, je proizvod časa, v katerem so tisoči mladih ljudi – izmed katerih so bili številni obupno osamljeni – izbrali oborožen boj kot sredstvo političnega boja in odtujevalne utopične sanje, v katere so verjeli, spremenili v zločin. Druge države so doživele podobne tragedije, vendar pa nobena doslej ni protagonistom ponudila možnosti za reformo, v nasprotju z Italijo, ki je z bojem proti terorizmu resnično utrdila svoj občutek nacionalne enotnosti.
Ob upoštevanju poziva sorodnikov žrtev zato zahtevamo, da se Cesareja Battistija postavi pred italijanski pravosodni sistem, ki bo vedel, kako pokazati – kot je storil v stotinah drugih primerov nekdanjih teroristov, ki so zdaj ponovno vključeni v družbeno in civilno življenje –, da biti kaznovan pomeni tudi uvesti spremembe, kot je Italijan Cesare Beccaria učil zahodno civilizacijo, in ne samo ustrahovanja ali nasilja, kot se bojijo brazilske oblasti.
Ilda Figueiredo, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Gospod predsednik, obravnavamo zadevo, ki ni prav nujna, vendar pa ne manjka tem, ki zadevajo resnično nujne zadeve, kot so zaprtje in umor sindikalistov v Kolumbiji, zatiranje in smrt v Hondurasu ali tragične razmere na palestinskih ozemljih, ki jih je zasedel Izrael.
Če hočete govoriti o Braziliji, bi bilo resnično nujno pokazati našo solidarnost z ljudmi, ki so jih prizadela neurja, ki so nedavno bičala državo Rio de Janeiro, zlasti mesta Nova Friburgo, Petrópolis in Teresópolis, in v katerih je umrlo več kot 700 ljudi, več kot 13.000 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo, povzročena pa je bila tudi ogromna škoda.
Obžalovanja vredno je, da Evropski parlament še ni obravnaval te tragedije in Evropske komisije ni prosil, naj izrazi svojo aktivno solidarnost predsednici Brazilije in svojo razpoložljivost, da zagotovi vso potrebno pomoč. Zato s teh sedežev čestitamo novi predsednici Brazilije Dilmi Roussef za njeno nedavno izvolitev. Pošiljamo čustva solidarnosti in globokega obžalovanja za tragične posledice neurij, čustva, ki zajemajo brazilski kongres, družine, ki so žrtve te tragedije, in vse ljudi v Braziliji.
V zvezi z resolucijo, predstavljeno tu, vztrajamo pri potrebi po spoštovanju odločitev zakonitih oblasti Brazilije, kjer se zadržuje Cesare Battisti, in po tem, da počakamo na odločitve zakonitih oblasti Brazilije brez pritiskov tega parlamenta. Zato predlagam, da se predlog umakne, da bi se izognili obžalovanja vredni odločitvi.
(Govornica se je strinjala, da sprejme dve vprašanji na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8) poslovnika)
Francesco Enrico Speroni (EFD). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kolegi poslanki, ki je med drugim povedala, da obstajajo številne druge nujne zadeve, ki jih moramo obravnavati, bi odgovoril zgolj z navedbo dejstva, da je v nasprotju s številnimi drugimi zadevami, ki so očitno vredne naše pozornosti, to nujna zadeva, ki vključuje ne samo državo zunaj Evropske unije, ampak tudi državo znotraj nje, mislimo pa tudi na državljane, ki so bili ubiti ali poškodovani in so evropski državljani.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, povedala sem že in zdaj ponavljam, da to ni resnično nujna zadeva. Vemo, da je ta primer v rokah zakonitih oblasti v Braziliji in da se tam zadržuje italijanskega državljana. Zato nič od tega, kar govorimo v tem parlamentu, ne sme izvajati pritiska na zakonite oblasti v Braziliji. Počakati moramo na odločitve, ki jih bodo pravočasno sprejele. V zvezi z nujnimi zadevami imamo tu celo vrsto zadev, vključno s solidarnostjo z žrtvami neurij v Braziliji, zaradi katerih je umrlo več kot 700 ljudi.
Roberta Angelilli (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, gospe Figueiredo bi postavila enostavno vprašanje. Ali menite, da 30 let – saj je preteklo veliko let od umora teh ljudi – ne zadostuje, da končno nujno pozivamo k zadostitvi pravici?
Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, kot smo že povedali in zdaj ponavljamo, gospod predsednik, gre za vprašanje tega, kako razpravljamo o tej zadevi. O njej razpravljamo v času, ko bi morali razpravljati o nujnih vprašanjih. Celo iz izjav gospe Angelilli je jasno, da bi o njej lahko razpravljali ob drugi priložnosti in da o njej še vedno lahko razpravljamo ob drugi priložnosti, vendar ne zdaj kot o nujni zadevi. Tisto, kar je bilo nujno, je bila solidarnost s 700 ljudmi, ki so v zadnjih nekaj dneh zaradi neurij umrli v Braziliji.
Fiorello Provera, v imenu skupine EFD. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Cesare Battisti ni romantični junak, kot so ga prikazali nekateri, ampak krut morilec z zgodovino ropov, ki je bil spoznan za krivega za umore štirih ljudi s strelom v tilnik.
Neupravičeno je imel koristi od doktrine političnega azila gospoda Mitterranda ter so ga ščitili in idealizirali nekateri levičarski francoski intelektualci. Po pobegu v Brazilijo, da bi se izognil vračanju in zaporu, je gospoda Battistija rešil predsednik Lula zaradi napačne odločitve, verjetno sprejete iz političnih razlogov, ki ni upoštevala trpljenja žrtev in njihovih sorodnikov.
Gospa Figueiredo, zahteva Parlamenta brazilskim oblastem in Komisiji ne zahteva samo spoštovanja pravnih predpisov in dvostranskih sporazumov, ampak je njen namen tudi utrditi načelo, da noben ideološki razlog ne more upravičiti dejanj morilca in da mu nobena država ne sme zagotoviti nekaznovanosti.
Nikoli ne smemo pozabiti, da je prestajanje kazni etična vrednota moralne odškodnine žrtvam. To je temelj družbene pogodbe, ki podpira vse skupnosti, ki so civilizirane ali nameravajo biti.
Salvatore Iacolino (PPE). – (IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, 31 let po prelitju krvi žrtev barbarskih umorov, ki sta jih zagrešila Cesare Battisti in njegova skupina, zadeva še vedno ni pozabljena.
Bolečina sorodnikov žrtev, ki smo jih včeraj imeli priložnost poslušati na tiskovni konferenci v Strasbourgu, je resničen dokaz tega. Gospod Mastella – takrat minister za pravosodje v italijanski vladi – je bil tisti, ki si je z institucionalnim ukrepanjem nadvse prizadeval zagotoviti končno pravico v primeru Battisti.
Danes je skupaj s sorodniki žrtev, državljani Italije in celotno državo Evropski parlament – ki kaže izredno soglasje s skupnim predlogom resolucije – tisti, ki drugo državo, ki je prijateljica Evrope in prijateljica Italije, odločno poziva k takojšnji izročitvi Cesareja Battistija, ki je zločinec in terorist ter je bil obsojen z dokončnimi sodbami, da bi končno zaključil to težko in boleče dejanje, ki se vleče že predolgo.
Carlo Fidanza (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje: „Sam po sebi je bil nepomemben slepar ali manjši kriminalec, vendar pa je bil pameten in je kot jaz verjel, da lahko postane politik. Ljudje, ki so bili najbolj čustveno in fizično prizadeti zaradi kriminalnih dejanj njegove skupine, niso nikoli zahtevali maščevanja, ampak celo zdaj zahtevajo resnico in pravico. Ne zato, ker gre za dosmrtni zapor, ampak zato, ker je bila izrečena obsodba, je treba kazen, ki je bila določena v skladu s pravili našega pravnega sistema, spoštovati in izvršiti“. To so besede Arriga Cavalline, ki si je Cesareja Battistija prizadeval pridobiti, ko je ta služil kazen za rop, o gospodu Battistiju, njegovih kaznivih dejanjih in družinah žrtev.
To je bistvo celotne zadeve: bil je navaden kriminalec, ki se je ponovno pojavil kot terorist in je bil obsojen na dosmrtni zapor, ker je umoril ali naročil umore štirih neoboroženih ljudi, nato pa se je najprej skrival v Mehiki, zatem Franciji in zdaj v Braziliji, ščitila pa ga je mreža mednarodne podpore, kot da bi bil romantičen revolucionar in ne neusmiljen morilec.
Zato izročitev Cesareja Battistija Italiji ni samo zadnje dejanje v dolgi zgodovini domnevnega političnega preganjanja, kot nas skušajo še vedno prepričati nekateri kavarniški intelektualci, ampak tudi zakonita zahteva države članice – da ne omenjam, da je ustanovna – Evropske unije, da se spoštuje mednarodne pogodbe in lastni pravosodni sistem.
(Aplavz)
Charles Tannock (ECR). – Gospod predsednik, nasprotujem vaši odločitvi, da se postopek „catch-the-eye“ izvede samo na podlagi tega, kdo ni govoril v razpravi o Pakistanu. To je popolnoma drugačna razprava o drugačnem vprašanju. Doslej je bila to razprava med luzofoni in italofoni. To je dobro, vendar pa bi morda tudi druge države hotele izraziti svoje mnenje o tem, prav tako pa druge delegacije iz drugih političnih skupin.
Predsednik. – Popolnoma se strinjam, da je to docela drugačna razprava, vendar pa imamo dodeljeni dve minuti časa, zato lahko dam besedo dvema osebama. Če bi bili na mojem mestu, kako bi to storili? Hočem dati pošteno možnost vsem, ki niso govorili v prejšnji točki, pošteno možnost predstavnikom vsake politične skupine. Res je, da so večinoma govorili naši italijanski kolegi, zato bom poskrbel za to in besedo prepustil predvsem poslancem, ki niso Italijani.
Eija-Riitta Korhola (PPE). – (FI) Gospod predsednik, v določeni meri razumem razočaranje nekaterih kolegov poslancev v zvezi z nujnostjo resolucije o Cesareju Battistiju.
Konec decembra, potem ko je predsednik Lula da Silva izdal odločitev, da se ne dovoli izročitve, je Berlusconi napovedal, da bo odpoklical svojega veleposlanika v Braziliji in nadaljeval boj, da doseže izročitev Battistija Italiji. Nedvomno je to del tega istega boja.
Vendar pa to ne zmanjšuje resnosti Battistijevih kaznivih dejanj. Italijanskemu sodstvu se je izogibal 30 let in se je zato izognil smrtni kazni za umor. Odnosi med EU in Brazilijo temeljijo na zaupanju ter na spoštovanju demokracije, pravne države in človekovih pravic. Povzdigovanje kriminalcev v status političnega begunca je nesprejemljivo.
Corina Creţu (S&D). – (RO) Gospod predsednik, menim, da mora spoštovanje neodvisnosti sodstva – temeljni standard Evropske unije in Brazilije – prevladati nad vsemi drugimi premisleki. Trdno sem prepričana, da bo odlične odnose med obema stranema na gospodarski in politični ravni podprlo enako dobro sodelovanje v sodnih zadevah, tako da bo Cesare Battisti, ki je bil obsojen na dosmrtni zapor zaradi štirih umorov in drugih kaznivih dejanj, služil kazen po zakonu, ki mu vlada.
Med Brazilijo in Italijo je sklenjen sporazum o izročitvi. Zato moramo na Brazilijo nasloviti poziv, naj spoštuje ta sporazum. Ker ima spor zelo izrazit politični vidik, menim, da je treba dialog začeti na tej ravni z novo brazilsko voditeljico države.
Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, nekoliko sem presenečena nad številom poslancev tu v dvorani na četrtkovo popoldne. Ker sem prisotna vsak četrtek popoldne, se mi zdi nenadno zanimanje za vprašanja človekovih pravic precej nenavadno.
To bi pozdravila, če ne bi opazila, da so prisotni predvsem italijanski poslanci, ki jih običajno ne zanimajo človekove pravice in ki so, če smo že pri tem, pogosto prvi...
(Nasprotovanje)
Cenjeni kolega poslanec, bi radi pojasnili? Potem, prosim, govorite v mikrofon in vam bom odgovorila. Temu bi rekli osebna obtožba. Vi ste Italijan, jaz sem Francozinja, spoštujem vas kot Italijana. Vsi lahko vidijo, da je nenazadnje v Parlamentu večina italijanskih poslancev, kar je za četrtek popoldne nenavadno, da ne rečem kaj hujšega. Tu sem vsak četrtek popoldne, gospod! Vsak četrtek popoldne sem tu na plenarnem zasedanju!
(Medklici)
Prosim za tišino, da lahko govorim! Nimam navade prekinjati kolegov poslancev in ne pustim, da se me prekinja! Gospod predsednik, bi lahko dobila svoj dodeljeni čas?
(Predsednik je prosil govornico, naj nadaljuje svoj govor)
Opazila sem tudi, da so italijanski poslanci na splošno prvi, ki zahtevajo, da se spoštuje njihovo demokracijo in da se nihče ne vmešava v italijanske zadeve. To je dejstvo. Prebrati morate samo razprave Evropskega parlamenta, da bi to ugotovili. Tu nismo zato, da bi ugotovili, ali je Cesare Battisti kriv ali nedolžen. Vem – in zdaj govorim vam –, da so svinčena leta težko obdobje, s katerim se morajo sprijazniti Italijani. To vem. Vem, da so bile številne žrtve. Vendar pa vem tudi, da se ni vsem tistim, ki so zakrivili teroristične napade, sodilo v Italiji. Ponavljam: ni se vsem tistim, ki so zakrivili teroristične napade, sodilo v Italiji!
(Medklici)
Bi mi, prosim, pustili govoriti brez prekinjanja? Kot da smo v nacionalnem parlamentu! Tako se ne dela v Evropskem parlamentu! Gospod predsednik, bi bilo mogoče govoriti brez prekinjanja?
(Predsednik je prosil govornico, naj sklene svoj govor)
Menim, da ni naša stvar, da se na četrtkovo popoldne vmešavamo v odnose med Brazilijo in Italijo. Tu smo, da zagotovimo spoštovanje pravice do sodnega varstva, popolnoma se strinjam s tem, toda dajmo brazilskemu vrhovnemu sodišču čas, da izreče svojo sodbo. Zadeva je zdaj pred brazilskimi sodišči, vrhovno sodišče mora še odločiti, to vprašanje ni...
(Predsednik je prekinil govornico)
(Govornica se je strinjala, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8) poslovnika)
– (FR) Gospod predsednik, v navadi mi je, da spoštujem kolege poslance, in pripravljena sem odgovoriti na vprašanje. Želela bi si, da bi bili oni enako strpni do mene.
Roberta Angelilli (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, če spoštujete svoje kolege poslance, gospa Vergiat, potem si vsekakor ne bi smeli drzniti reči, da vaših kolegov poslancev človekove pravice nikoli ne zanimajo.
Tu sem 16 let. Preverite lahko seznam mojega dela v Parlamentu in vsekakor si ne zaslužim vaše pridige o človekovih pravicah.
V imenu mojih kolegov poslancev bi vprašali, ali vas je sram, da vzbujate dvome glede teh štirih ljudi?
Ali veste, kakšno delo so opravljali ti ljudje? Bili so zelo skromni ljudje. Eden je bil varnostnik, drugi mesar, tretji trgovec in četrti agent javnih varnostnih sil.
Včeraj so nam otroci teh ljudi, ki so bili v času umora stari med 10 in 15 let, povedali, da se vsak dan spominjajo svojih očetov v mlaki krvi. Resnično mislite, da je primerno začenjati prepir?
Marie-Christine Vergiat, predlagatelj. – (FR) Gospod predsednik, to imam za vprašanje v obliki osebne obtožbe. Ne, ni me sram, gospa Angelilli, ker sem povedala, da se mi zdi, da so bila svinčena leta težka leta za Italijo. Vsekakor mislim, da so bila svinčena leta težka leta za Italijo! Vem, koliko žrtev je bilo v Italiji. To obdobje me osebno zanima.
Zato, ne, ni me sram. Ne dvomim v žrtve; dvomim v uporabo zasedanja v četrtek popoldan s strani italijanskih poslancev, namenjenega vprašanjem človekovih pravic, za razpravo o vprašanju, ki zadeva samo Italijo in Brazilijo. Menim – in upam, da se bo tudi komisar odzval tako –, da se Evropska unija nima pravice vmešavati v zadeve med Italijo in Brazilijo; to ni njegova vloga. Ta zasedanja so namenjena človekovim pravicam! Poleg tega, gospa Angelilli, nisem vam pridigala o tem!
Predsednik. – Vprašanj na podlagi modrega kartončka ne bom več sprejemal. Imeli smo argumente in protiargumente. (Zdaj besedo dajem naslednjemu govorniku.)
Mario Mauro (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, podati želim pripombo glede pravilnosti postopka, ki temelji na členu v zvezi s sestavo dnevnega reda. Poudaril bi samo, da je to vprašanje na dnevnem redu zaradi odločitve konference predsednikov, ki je bila nato potrjena z glasovanjem na plenarnem zasedanju prejšnji ponedeljek.
Na dnevnem redu ni zaradi želja italijanskih poslancev. Gre za uradno dejanje, ki ga je najprej zahtevala konferenca predsednikov in nato celoten Parlament.
(Aplavz)
Oreste Rossi (EFD). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Evropska unija mora resnično zagotoviti spoštovanje sporazuma med Brazilijo in Italijo, katerega namen je urediti pogoje in postopke sodelovanja v zadevah izročitve.
Brazilsko vrhovno sodišče je dovolilo izročitev Cesareja Battistija, ki je bil na sedmih sojenjih spoznan za krivega in v nenavzočnosti obsojen na štiri kazni dosmrtnega zapora za prav toliko umorov, končne obsodbe pa so izdali italijanski pravosodni organi. Predsednik Brazilije v odhajanju je zavrnil izročitev tega zločinca Italiji. Poleg tega je skupina levičarskih brazilskih poslancev v dejanju izrednega preziranja naše države obiskala Cesareja Battistija v zaporu in se fotografirala ob proslavljanju z njim.
Evropska unija, ki ima odlične trgovinske in gospodarske odnose z Brazilijo, ne more storiti nič drugega, kot posredovati, da bi uveljavila pravo in pravice sorodnikov žrtev do pravičnosti. Ravno včeraj so se sorodniki žrtev s poslanci Evropskega parlamenta srečali v Strasbourg, ti pa so bili – enkrat za spremembo – enotni ne glede na njihovo politično pripadnost.
Štefan Füle, član Komisije. – Gospod predsednik, Komisija se popolnoma zaveda nedavne odločitve brazilskega predsednika v odhajanju, da zavrne izročitev italijanskega državljana gospoda Battistija, ki ga je italijansko sodišče v nenavzočnosti obsodilo na dosmrtni zapor in nekaj drugih zapornih kazni.
Preučil sem vaša mnenja glede tega posebnega primera in se pridružujem vašim občutkom do žrtev in njihovih družin. Vendar pa Komisija meni, da v tem primeru ni podlage za njeno posredovanje. Evropska unija ni sklenila nobenega sporazuma o izročitvi z Brazilijo, in tudi, če bi ga, ne bi imela pravice posredovati v posameznih primerih izročitve. Odločitev o izročitvi med državami članicami Evropske unije ali med državami članicami Evropske unije in tretjimi državami so v izključni pristojnosti sodstva.
Odnose Italije z Brazilijo o sodelovanju v kazenskih zadevah ureja dvostranski sporazum o izročitvi, sklenjen leta 1989. Brazilske oblasti so uporabile svoje diskrecijske pravice v skladu z zakonodajo, da zavrnejo izročitev gospoda Battistija.
Zelo jasno bi dodal: v primeru izročitve ne dvomim, da italijansko sodstvo zagotavlja visoke standarde, ki se jih pričakuje od držav članic Evropske unije.
Predsednik. – Razprava je zaključena.
Glasovanje bo potekalo kmalu.
Pisne izjave (člen 149 poslovnika)
Ana Gomes (S&D), v pisni obliki. – (PT) Sem proti pobudi te resolucije, ker menim, da primer izročitve Cesareja Battistija nima mesta v razpravi v tem parlamentu o nujnih primerih „kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države“, enostavno zato, ker ne predstavlja kršitve človekovih pravic, demokracije ali pravne države v Braziliji, in tudi zato, ker ni nujna zadeva. To je pravni in politični spor med Brazilijo in Italijo, pričakuje pa se odločitev brazilskega vrhovnega zveznega sodišča. Ta čas mi moral Parlament Braziliji poslati dve drugi sporočili: sporočilo o solidarnosti v zvezi z nesrečo, v kateri je življenje izgubilo več kot 700 ljudi, in sporočilo o zadovoljstvu zaradi demokratične izvolitve predsednice Dilme Rousseff. Brazilija je nedvomno demokratična država, ki je v zadnjem desetletju precej napredovala v političnih, civilnih, socialnih, gospodarskih in kulturnih zadevah in je zgled v boju proti revščini in lakoti zaradi vladnih programov „Nič lakote“ in „Družinski dodatki“.
Monica Luisa Macovei (PPE), v pisni obliki. – Ohraniti je treba pravno državo. Od tega je odvisna verodostojnost javnih institucij. Brazilskega predsednika Lulo je brazilsko vrhovno sodišče pooblastilo, da izroči Cesareja Battistija, italijanskega državljana, med drugim obsojenega zaradi štirih umorov. 31. decembra 2009, je predsednik Lula na zadnji dan svojega mandata zavrnil izročitev Battistija Italiji. Pričakujem, da bodo brazilske oblasti sprejele nepolitično nepristransko končno odločitev; odločitev, ki podpira pravno državo. Pravna država je temeljnega pomena za odnose med Brazilijo in EU. Naši sporazumi temeljijo na načelih človekovih pravic in pravičnosti. Prepričana sem, da bodo ta načela ostala vzajemna.
|
<urn:uuid:c8a52430-8fd6-4b80-87a4-eafb82b61795>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=CRE&reference=20110120&secondRef=ITEM-011-02&language=SL&ring=B7-2011-0042
|
2013-12-04T19:09:11Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386163037167/warc/CC-MAIN-20131204131717-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000008
|
Latn
| 36
|
{}
| 3.2
|
Van Allenovi sevalni pasovi
Van Allenovi (sevalni) pasovi predstavljajo prostor okrog Zemlje v obliki svitka, ki vsebuje električno nabite delce; v glavnem protone in elektrone s precejšnjo energijo. Pasove so leta 1958 neodvisno odkrili ameriški fizik James Alfred Van Allen ter s satelitom Sputnik 2 na osnovi podobnih podatkov Sergej Nikolajevič Vernov in Aleksander Jevgenjevič Čudakov.
Detektorji kozmičnih žarkov na krovu prvega ameriškega satelita Explorer 1 so zaznali tako močan signal, da ga niso mogli zabeležiti, ko je satelit prispel v pasove na višini 2000 km. Delci v pasovih izvirajo tako iz sončevega vetra, kakor tudi iz kozmičnih žarkov, in so ujeti v Zemljino magnetno polje. Van Allenove pasove so potrdili še decembra 1958 z balonom.
|
<urn:uuid:1d269ccd-fbab-4c74-846f-8fa97654c3df>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Van_Allenovi_sevalni_pasovi
|
2013-12-08T10:40:10Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386163065002/warc/CC-MAIN-20131204131745-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.99998
|
Latn
| 80
|
{}
| 2.9
|
|Denarna socialna pomoč - povzetek iz Centra za socialno delo|
Po Zakonu o socialnem varstvu se z denarno socialno pomočjo upravičencem zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Šteje se, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki, ki so po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost v višini minimalnega dohodka.
Od 1. julija 2008 osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 221,70 evrov.
Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki nimajo dohodkov ali pa so ti pod zgornjo višino. Če dohodkov sploh nimajo, prejmejo navedeni znesek v celoti, sicer pa v višini razlike med lastnimi dohodki in navedenimi zneski. Poleg tega cenzusa je pri presoji upravičenosti pomembno zlasti, ali ima posameznik oziroma družina premoženje, s katerim bi se lahko preživljala, ali je uveljavljala vse druge pravice (socialna pomoč je namreč zadnja v sistemu vseh pravic, ko so že bile izčrpane vse druge možnosti za preživetje) in ali je oseba sama aktivna pri reševanju svojega problema. Slednje je pomembno zlasti za vse, ki lahko delajo in morajo biti zato prijavljeni na Zavodu RS za zaposlovanje, se vključevati v ponujene programe aktivne politike zaposlovanja ter biti tudi sami aktivni pri iskanju zaposlitve.
VIŠINA DENARNE SOCIALNE POMOČI
Višina denarne socialne pomoči za upravičenca, ki nima lastnih dohodkov po Zakonu o socialnem varstvu, se določi v višini minimalnega dohodka. Osnovni znesek minimalnega dohodka, določen v zakonu, se usklajuje dvakrat letno, in sicer v juliju z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju januar-junij tekočega in v januarju z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju julij-december preteklega leta po podatkih Statističnega Urada Republike Slovenije.
Višina minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana je v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka določena po naslednjih merilih:
Višina minimalnega dohodka za enostarševsko družino se poveča za 30 % osnovnega zneska minimalnega dohodka.
Denarne socialne pomoči se ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
IZREDNA DENARNA SOCIALNA POMOČ
Izredna denarna socialna pomoč se lahko dodeli v izrednih okoliščinah. To pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko upravičenec sicer presega "cenzus" za dodelitev denarne socialne pomoči, a se je iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, znašel v položaju materialne ogroženosti. V vlogi mora vlagatelj natančno navesti, za kakšen namen potrebuje pomoč in natančno opredeliti višino sredstev, ki jih potrebuje, upravičenec pa je dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila le-ta dodeljena.
Poznamo dve kategoriji izredne denarne socialne pomoči:
Ne glede na pomanjkanje sredstev za preživljanje oseba ni upravičena do denarne socialne pomoči, če se ugotovi, da je brez teh sredstev po svoji krivdi.
VLOGA ZA DENARNO SOCIALNO POMOČ
Vlogo za denarno socialno pomoč je treba vložiti pri pristojnem centru za socialno delo na posebnem obrazcu, priložiti pa je treba dokazila, ki so navedena na koncu obrazca. Obrazce lahko najdete in si jih natisnete tudi na našem spletišču.
O upravičenosti do denarne socialne pomoči izda pristojni center za socialno delo odločbo, zoper katero se upravičenec lahko pritoži na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
TRAJANJE PRAVICE
POVEČANJE DENARNE SOCIALNE POMOČI
|
<urn:uuid:b34e43f0-51bd-4860-8f7c-83db48a318f6>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://dlb-ljubljana.org/novice/22-denarna-socialna-pomo-povzetek-iz-centra-za-socialno-delo
|
2013-12-09T20:00:54Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386163997135/warc/CC-MAIN-20131204133317-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.00001
|
Latn
| 2
|
{}
| 3.2
|
Henry Louis Mencken
Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Henry Louis Mencken.
[uredi]
- Nikoli ne bo konca vojne, dokler ne bodo novorojenčki prihajali na svet z večjim cerebrumom in manjšimi suprarenalkami. (o vojni)
- Kdorkoli se tesneje spoprime s tako imenovanim idealizmom kot se zgodi med vojno, ga pretrese njegova podlost. (o vojni)
- Slavna oseba je takšna, ki jo poznajo mnogi ljudje in je srečna, da jih ne pozna. (o slavi)
- Človek, ki se hvali, da vedno govori resnico, je preprosto človek, ki je ne spoštuje. To ni stvar, ki se jo razmetava na lahno kot drobiž. To je nekaj kar je treba varovati in ljubiti in uporabiti le, kadar je neizogibno. (o resnici)
- Ljudje vedno poskušajo napraviti čednosti iz svojih slabosti. Strah pred smrtjo in strah pred življenjem postaneta pobožnost. (o lepoti)
- Noben zdrav moški ne misli ali govori o drugem kot o sebi. (o moških)
|
<urn:uuid:d03524be-7565-49ce-9a86-bf65876fef98>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://sl.wikiquote.org/wiki/Henry_Louis_Mencken
|
2013-12-09T20:14:17Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386163997135/warc/CC-MAIN-20131204133317-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999986
|
Latn
| 81
|
{}
| 2.6
|
Združenje Seed Savers’ Network of Australia
Združenje Seed Savers’ Network of Australia (SSNA) bilo ustanovljeno leta 1986. Glavni povod ustanovitve je ohranjanje in širjenje pridelave lokalno prilagojenih kulturnih rastlin. Danes je v združenje vključenih okoli 15.000 ljudi.
Delovanje SSNA obsega celostno varovanje biotske raznolikosti; od hranjenja rastlinskega genskega materiala preko izobraževanja širše javnosti in širjenja uporabe lokalno prilagojenih sort do znanstvenega raziskovanja. Njihova semenska banka, ki je dolga leta za člane knjižnice predstavljala center njihovega delovanja in vir semenskega materiala, se je leta 2001 decentralizirala. Izoblikovala se je nova vizija; spodbujanje ustanavljanja lokalnih semenskih mrež širom Avstralije. Osnovo lokalnih semenskih mrež predstavlja skupnost varuhov, ki z obnavljanjem in medsebojno menjavo semen, znanja in izkušenj prevzema vlogo angela varuha lokalno prilagojenih kulturnih rastlin.
Do danes se je ob močni podpori in pomoči združenja Seed Savers’ Network of Australia ustanovilo že okoli 80 lokalnih semenskih mrež. V njihovem obtoku je okoli 1200 sort različnih rastlinskih vrst. Seed Savers Network of Australia premikajo meje svojega delovanja z izvajanjem in podpiranjem projektov v številnih drugih državah sveta, izobraževanjem pripravnikov iz tujine, prevajanjem priročnikov v tuje jezike in ne nazadnje s svojo dobrodelnostjo.
Več o Seed Savers’ Network of Australia si lahko preberete na spletni strani: http://www.seedsavers.net/frequently-answered-questions
|
<urn:uuid:c2446c4c-cba3-4861-b05f-96235c0e931b>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://brazde.org/2012/semenska-knjiznica/zdruzenje-seed-savers-network-of-australia/
|
2013-12-11T10:36:44Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386164034487/warc/CC-MAIN-20131204133354-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999975
|
Latn
| 38
|
{}
| 3
|
Opazite podobnost? Apple Švicarjem za uro po obtožbah, da so jo ukradli, plačal 20 milijonov
Z zajetnim kupčkom denarja se je končal spor med švicarskimi železnicami in Applom, ki je nastal, ker je ameriški tehnološki gigant na svojih napravah uporabil uro, ki izjemno spominja na legendarno uro, značilno za železniške postaje, ki jo je za SBB oblikoval Hans Hilfiker.
Apple bo Švicarskim železnicam (SBB) plačal 20 milijonov frankov oziroma 16,6 milijona evrov, v zameno za ta znesek pa bo lahko na svojih napravah še naprej uporabljal obliko ure, ki močno spominja na tisto v lasti Švicarjev.
Apple se je na udaru znašel, ko so Švicarji zagrozili s tožbo, potem ko so na zadnji verziji Applove tablice iPad opazili izjemno podobno uro. Oktobra so sklenili dogovor, po katerem bi Apple dobil licenco za uporabo, a se je zapletlo pri finančnem delu dogovora, ki je zdaj očitno razrešen.
Legendarno uro je za SBB leta 1944 oblikoval inženir Hans Hilfiker, zaščitni znak ure pa je rdeč sekundni kazalec. SBB je to podobo tudi uradno zaščitila.
Pri Applu kopiranja nikoli niso priznali, čeprav je precej očitno, jeza Švicarjev pa je bila še toliko večja, ker gre za družbo, ki izjemno ščiti svoje patente po vsem mogočih sodnih poteh. Še posebej znani so po številnih sodnih bojih s Samsungom.
|
<urn:uuid:a98f0c34-b3ab-4ac0-a718-01b8ce5a79f6>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://www.24ur.com/opazite-podobnost-apple-svicarjem-za-uro-po-obtozbah-da-so-jo-ukradli-placal-20-milijonov.html
|
2013-12-19T10:40:58Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1387345762908/warc/CC-MAIN-20131218054922-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000008
|
Latn
| 36
|
{}
| 2.6
|
Accessibility tools
Service tools
Language selector
Left navigation
Additional tools
Evropska komisija pozdravlja podporo Parlamenta izbirnemu evropskemu pogodbenemu pravu
European Commission - IP/11/683 08/06/2011
Evropska komisija – sporočilo za medije
Evropska komisija pozdravlja podporo Parlamenta izbirnemu evropskemu pogodbenemu pravu
Strasbourg, 8. junija 2011 – Evropski parlament je danes na plenarnem zasedanju 736 poslancev z veliko večino glasov (521 za, 145 proti ter 8 vzdržanih) izglasoval podporo izbirnim evropskim pravilom za podjetja in potrošnike, ki sklepajo pogodbe na enotnem trgu. Glasovanje Parlamenta je sledilo nedavni predstavitvi politike podpredsednice Evropske komisije Viviane Reding, da razmišlja, da bi jeseni predlagala tako izbirno evropsko pogodbeno pravo (SPEECH/11/411). Njen cilj je zagotoviti večjo skladnost pogodbenega prava v Evropi ter zlasti evropskim malim podjetjem in 500 milijonom evropskih potrošnikov olajšati čezmejno poslovanje.
„Navdušena sem nad današnjim glasovanjem Evropskega parlamenta v podporo izbirnemu evropskemu pogodbenemu pravu,“ je dejala podpredsednica Komisije in evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding. „Podrobno proučujem vse možnosti za olajšanje čezmejnega poslovanja in verjamem, da bi bila lahko možnost, ki jo podpira Evropski parlament, zelo dobra možnost. Na ta način bi 500 milijonom potrošnikom v Evropi zagotovili več priložnosti za čezmejno nakupovanje, hkrati pa bi zmanjšali stroške poslovanja malih podjetij, ki so temelj našega gospodarstva. Tesno bom sodelovala z Evropskim parlamentom in vsemi državami članicami, da bi proučili, kako je mogoče danes izglasovano podporo udejanjiti v privlačni pravni stvarnosti.“
Stroški poslov (v zvezi s prilagajanjem pogodbenih pogojev in trgovinske politike ali prevodi predpisov) in pravna negotovost pri uporabi tujega pogodbenega prava zlasti mala in srednje velika podjetja, ki predstavljajo 99 % vseh podjetij v EU, ovirajo pri širitvi na enotnem trgu. Izbirno evropsko pogodbeno pravo bi lahko potrošniki in podjetja v svojih pogodbenih razmerjih prosto izbrali kot alternativo veljavnemu nacionalnemu pogodbenemu pravu pri čezmejnem nakupu in prodaji blaga. S to pobudo bi lahko mala spletna podjetja, ki želijo trgovati v Evropi, po ocenah prihranila 9 000 EUR pri pravnih stroških in stroških prevodov na posamezni trg – ali 230 000 EUR pri poslovanju v celotni EU.
Danes izglasovana politična podpora ideji o izbirnem evropskem pogodbenem pravu se pridružuje podpori, ki jo je aprila izglasoval odbor za pravne zadeve v korist samoiniciativnemu poročilu Diane Wallis (MEMO/11/236).
Ozadje
Pogodbe so bistvenega pomena za delovanje podjetij in prodajo potrošnikom. Z njimi se formalizira dogovor med strankama o različnih zadevah, na primer prodaji blaga in z njo povezanimi storitvami, kot so popravila in vzdrževanje.
Družbe uporabljajo pri poslovanju na evropskem enotnem trgu raznovrstne pogodbe, za katere se uporablja različno nacionalno pogodbeno pravo. Soobstoj 27 različnih nacionalnih ureditev lahko vodi k dodatnim stroškom poslovanja, večji pravni negotovosti za podjetja in nezaupanju potrošnikov. To lahko potrošnike in podjetja odvrača od nakupovanja in trgovanja prek meja EU. Višji stroški poslovanja prizadenejo zlasti male in srednje velike družbe.
Komisija se v okviru strategije Evropa 2020 (IP/10/225) spopada z ozkimi grli na enotnem trgu, da bi spodbudila okrevanje gospodarstva. Sem spada tudi iskanje usklajenih rešitev za potrošniške pogodbe, standardne pogodbene klavzule za območje EU in napredek na področju evropskega pogodbenega prava.
Julija 2010 je Komisija v zeleni knjigi predlagala različne možnosti za skladnejši pristop na področju pogodbenega prava. Nato je pripravila javno posvetovanje, ki je potekalo do 31. januarja 2011, na njegovi podlagi pa je prejela 320 prispevkov (MEMO/11/55).
Odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve je 12. aprila 2011 potrdil samoiniciativno poročilo Diane Wallis, ki je naklonjeno izbirnemu evropskemu pogodbenemu pravu (MEMO/11/236), na njegovi podlagi pa je bila tudi izglasovana podpora na plenarnem zasedanju. Člani parlamenta so tako podprli stališče odbora, da bi bil lahko izbirni pravni akt dopolnjen s „svežnjem orodij“ za zagotovitev skladne in kakovostne zakonodaje na področju evropskega pogodbenega prava.
Strokovna skupina, ki jo je ustanovila Komisija, je 3. maja 2011 predložila študijo izvedljivosti za prihodnjo pobudo o evropskem pogodbenem pravu (IP/11/523). Komisija trenutno proučuje, ali in kako lahko ta študija služi kot izhodišče za politično pobudo o evropskem pogodbenem pravu.
Dodatne informacije
Novinarsko središče Generalnega direktorata za pravosodje:
Spletna stran o evropskem pogodbenem pravu:
Spletna stran podpredsednice Komisije in evropske komisarke za pravosodje Viviane Reding:
|
<urn:uuid:ce3667e3-12f8-40ff-ae6b-004a4b936d2e>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://europa.eu/rapid/press-release_IP-11-683_sl.htm?locale=sl
|
2013-12-05T21:17:09Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386163047675/warc/CC-MAIN-20131204131727-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000007
|
Latn
| 53
|
{}
| 2.6
|
Odstop mrežnice
|Odstop mrežnice|
|Klasifikacija in zunanji viri|
Odstop mrežnice.
|MKB-10||H33|
|MKB-9||361|
|eMedicine||oph/504|
|MeSH||D012163|
Odstop mrežnice je pojav, kjer očesna mrežnica odstopi, se odlušči od zadnje stene, pri tem pa se prekine dobava krvi in hranil vanjo. Mrežnica zato degenerira in izgubi svojo funkcijo, če tega stanja ne odpravimo in ostane v taki legi. V primeru, da odstopi del mrežnice v rumeni pegi, bo posledica tega izpad v centralnem vidu. Odstop mrežnice se nanaša na ločitev mrežnice od spodaj ležečega pigmentnega epitela, na katerega je v normalnih pogojih šibko pritrjena. V osnovi ločimo odstop mrežnice na:
- primarni odstop mrežnice, ki nastane zaradi primarne bolezni očesa, npr. ciste na steklovini, ki povzroči trakcijski odstop mrežnice, in
- sekundarni odstop mrežnice, ki nastane npr. zaradi subretinalne eksudacije, krvavitev, tumorjev ali parazitov.
Odstop mrežnice zaradi raztrganin je najbolj pogosta oblika - približno 7 % odraslih ljudi ima raztrganine na mrežnici. Pogostost tega pojava narašča s starostjo in ima vrh med 50. in 70. letom. To prikazuje pomen posteriornega odstopa vitreusa (ločitev steklovine od notranje plasti mrežnice, ki je tudi poveznana s starostjo) kot možnega vzroka za odstop mrežnice. Letna incidenca je en odstop mrežnice na 10.000 prebivalcev (Nemčija). Poznana je družinska nagnjenost in povezanost z kratkovidnostjo. Vsaka raztrganina na mrežnici še ne vodi v odstop mrežnice. Do tega pride samo, kadar se utekočinjeni del steklovine loči in humor vitreus prodre med raztrganino v mrežnici. Do odstopa pride kadar adhezijske sile ne morejo več nasprotovati temu procesu.
Pojav odstopa mrežnice v očesu je povezan z razvojem očesa; primarni očesni mehur se med razvojem invertira v očesno čašo, tako da pride do invertirane mrežnice, ki je samo prislonjena na pigmentni sloj.
Degenerativni procesi v steklovini in mrežnici povzročajo nastanek ablacije. Hemodinamični faktorji pretoka krvi so vzročno povezani s temi procesi. Vsako povišanje tlaka v finih vejah centralne mrežnične vene ob znižanju intraokularnega tlaka (pri sklanjanju glave, kašljanju, napenjanju, porodu ali kardiovaskularnih obolenjih) povzroča relativen venozni zastoj v postkapilarnih venulah na periferiji mrežnice. Venozni zastoj s transudacijo iz kapilarne mreže med notranjim in zunanjim zrnatim slojem povzroča cistoidne degeneracije mrežnice.
Destruktivno delovanje ciste lahko deluje v smeri steklovine in pride do destruktivnega delovanja na membrano steklovine in do medsebojne zrasti. Resorbtivna moč horiokapilarisa odvzema vodo iz steklovine in se zniža intraokularni tlak, kar neugodno vpliva na hemodinamske faktorje v veni centralis retinae s periferno stazo in vodi do trajnega padca intraokularnega tlaka. Periferne cistoidne degeneracije se večajo in vsak hitrejši gib očesa na tem mestu mrežnico strga. Steklovina, ki pride v stik z žilnico, povzroči, da se prične transudacija in eksudacija, kasneje pa retrakcija steklovine, kar vodi do močne hipotonije in s tem do popolnega odstopa (razvodenela in retrahirana steklovina).
Drugi dejavnik, ki je pomemben za nastanek ablacije, je refrakcija. Med bolniki z ablacijo mrežnice je 65 % kratkovidnih. Naslednji faktor je starost bolnikov med 35. in 55. letom (vzrok so degenerativne spremembe), drugi vrh pa je med 54. in 65. letom, ko je sklerotični proces kapilar v najmočnejšem razmahu.
Kot nadaljnji dejavnik za razvoj odstopa mrežnice navajajo direktno in indirektno travmo, zlasti pri očeh, ki imajo opisane degenerativne spremembe mrežnice. Vzrok za to je lahko že nagla kretnja oči (Bellov fenomen), napenjanje, hud kašelj, skakanje v vodo z glavo naprej, udarec z žogo,…).
Zdravljenje[uredi | uredi kodo]
- koagulacija z argonskim laserjem
- retinalna tamponada z elastičnim silikonskim tamponom (tega zašijemo na zunanjo stran beločnice, tako da dosežemo pritisk od zunaj na mesto raztrganine, to zagozdi steno zrkla na retinalno raztrganino in vzpostavi ponovni kontakt med raztrganim delom mrežnice in retinalnim pigmentnim epitelijem)
- krioterapija (umetno narejena brazgotina, ki preprečuje ponovne odstope)
- vitrektomija (odstranimo steklovino in jo nadomestimo z Ringerjevo raztopino, plinom ali silikonskim oljem - vsa ta sredstva povzročajo tamponado očesa in tesnenje mrešnice na zadnjo steno zrkla)
|
<urn:uuid:c0dc9ac8-d7bf-4757-b8c4-e52d5634ea42>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Odstop_mre%C5%BEnice
|
2013-12-05T21:27:14Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386163047675/warc/CC-MAIN-20131204131727-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999987
|
Latn
| 88
|
{}
| 3.7
|
Plesno društvo Salam Ghazeea za indijski in orientalski ali trebušni ples je bilo ustanovljeno leta 2005. Društvo deluje na področju, kulture, umetnosti, rekreacije in športa. Namen društva je vzpodbujati in organizirati aktivnosti na področju kulture, umetnosti in rekreacije s katerimi se ukvarja društvo, predvsem razširiti kulturo orientalskega in indijskega sveta na slovenskih tleh s spoznavanjem njihovih vrednot preko plesa, in sicer ne samo z učenjem plesne tehnike pač pa tudi s teorijo o sami zgodovini plesa, posameznega plesnega giba ter poudarjanjem pomena le –teh. V želji po doseganju tega namena je društvo odprto za vse člane, ki se želijo naučiti plesati različnih zvrsti, od najbolj pristnih folklor do modernih oblik orientalskega plesa ter indijskega klasičnega plesa Bharat Natyam ter umetniško in kulturno pogljabljati svoje znanje. Temu primerna pa je tudi redna in kvalitetna vadba, ki jo društvo ponuja svojim članom pod kvalitetnim vodstvom in s tem, da skrbi za informiranje in izobraževanje svojih članov. Plesno društvo organizira tudi najrazličnejše prireditve oziroma letne produkcije ob koncu plesnega leta ter številne plesne delavnice z različnimi učitelji in zanimivimi vsebinami, kot so indian bollywood, sagat, drum solo, ples s tančico, folklorni plesi, indijski klasični plesi, obrati in vrtenja…
Ker so bistveni del društva naši člani in članice je prav, da sami povedo nekaj o njem, kar so tudi storili in svoja mnenja strnili v naslednje misli:
»Ko sem prvič spoznala Vesnin način dela, pred tremi leti, je bila to ljubezen na prvi ples, in to ostaja, vendar ne več na prvi..« (Mateja Prebil)
»Plesati v našem društvu mi pomeni ogromno. Družim se s plesalkami, za katere lahko trdim, da je tako kot pravi stari rek- kdor poje, zlo ne misli, pri nas pa velja- kdor pleše z nami, zlo ne misli, ampak spoznava sebe, ples in dobro družbo soplesalk. Zelo uživam!« (Barbara Goričar) »Naše društvo je mavrica sestavljena iz toplih barv - ljubezni do plesa, živahnosti, prijateljstva, podpore in pozitivne energije - ki je ena od lučk na naših poteh.«(Nataša Strnad)
"Nikoli nisi prestar, da postaneš Ghazeea. Salam " (Marina Petrošić)
» Všeč mi je, ker lahko sami izbiramo tempo, ki nam ustreza in vrsto plesa, saj je repertoar društva res zelo raznolik: vključuje klasične indijske plese in tradicionalne arabske folklorne plese kot tudi modernejše plese, kot so klasični orientalski ples s tančico, drum solo, flamenco oriental in indijski bollywood. Vzdušje na vajah je prijetno in sproščeno, razgibamo se in se veliko novega naučimo.« (Vojka Cestnik)
»Lepa si ko plešeš. Si točno to, kar si in samo to. Nič več nič manj.« (Ana Erjavšek).
»Z vstopom v svet plesa se je spremenilo moje življenje, pa naj se sliši še tako TOP – SHOP-ovsko! Vnema plesnih pedagogov, njihovo veselje do ustvarjalnosti in dela z učenci pomenita neznansko spodbudo za vse, ki si sami želimo plesati. In še nekaj se mi zdi prav super: učitelji društva so usposobljeni v svoji stroki in nam nudijo visoko kvaliteto znanja! Če plešeš s Salam Ghazeeo, te zagotovo obdaja občutek dobrodošlosti in plesne razposajenosti!« (Sylvia Valentine)
»Plesati pod Vesninim vodstvom, plesati orientalski ples je kot zasvojenost z najlepšim, najboljšim, najbolj koristnim in odpira nova vrata na vsakem koraku, na vsakem področju življenja…Salam Ghazeea in Vesna Jevšenak ter vse ostale soplesalke so mi poleg neznanske ljubezni do plesa dale popolnoma novo barvo življenja!« (Maja Marinšek)
Pesmica o našem društvu izpod peresa članice Sylvie Valentine
Če si Ghazee-e društva član,
ne moreš nič drugega kot bit’ nasmejan!
Shimmy, osmica in skokec vstran,
palica v roke… in včasih (v laseh) rdeči cvet krasan.
Kaj kmalu odplesal s tretjo brzino boš DIT TEJ TAM
in HKRATI razprl v indijsko mudro boš dlan…
Ah, neverjetno! Na Bollywood - v ritmu s teboj - nastopa sam Shahrukh Khan!
Skratka, kaj hitro premagal boš odrski sram!
In še v sanjah plesal in pel boš ponosno “Salam Salam”! =))
|
<urn:uuid:1cf56651-65b1-4b61-b518-1d856aed4fc2>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://www.salamghazeea.si/index.php/odrustvu
|
2013-12-05T21:17:00Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386163047675/warc/CC-MAIN-20131204131727-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.99999
|
Latn
| 24
|
{}
| 2.7
|
Nekdaj je bil otok porasel z gozdovi, vendar so vsa drevesa posekali in uporabili pri žganju apna, katerega so prodajali v Šibenik. Otok je bil v 14. stol. v posesti šibeniške fevdalnedružineLjubić, leta 1500 pa preide v last družine Divnić (Difnico).
Prvi stalni prebivalci so se na otoku naselili v 15. stol. Od leta 1510 so se na Kaprije pričeli zatekati pribežniki s kopnega, ki so bežali pred Turki.
Cerkev v naselju Kaprije je bila postavljena med 16. in 17. stoletjem, ter leta 1801 obnovljena in razširjena.
|
<urn:uuid:8125bacf-1deb-4c98-b2df-a82813fed337>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Kaprije
|
2013-12-07T11:30:27Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386163054352/warc/CC-MAIN-20131204131734-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000007
|
Latn
| 40
|
{}
| 2.9
|
Zberite različne informacije o visokih uradnikih ZN in veleposlanikih držav članic Varnostnega sveta, tudi o generalnem sekretarju ZN Ban Ki Moonu, podatke o kreditnih karticah, biografske informacije, njihova gesla za komunikacijske sisteme ... Takšna navodila so lani od državne sekretarke Hillary Clinton dobili diplomati v New Yorku, Rimu, na Dunaju ter 33 drugih ameriških veleposlaništvih.
V enem izmed zaupnih dokumentov piše, da so ZDA od Slovenije zahtevale, da mora sprejeti zapornika iz Guantanama, če se želijo njeni vodilni srečati z Barackom Obamo. Uradni govorec ministrstva za zunanje zadeve Milan Balažic je danes to zanikal. Dejal je, da pritiskov za sprejem zapornikov ni bilo ter da depeše ne poznajo. Dodal je še, da ni nobena skrivnost, da bo šel premier Pahor verjetno drugo leto na obisk v ZDA, točneje v Silicijevo dolino. Tako kot številne druge države tudi vrh slovenske politike obsoja to, da so dokumenti prišli oziroma prihajajo v javnost. Komentirali jih bodo, ko bo znano, kaj točno piše v njih.
11 tisoč od 250 tisoč dokumentov, ki jih bo WikiLeaks objavil v naslednjih dneh, nosi oznako zaupno. V objavljenih dokumentih bodo odstranjena nekatera imena oseb ali podatki, zaradi katerih bi bil lahko kdo v nevarnosti.
Pahorjev kabineta zanika
Skoraj 1000 dokumentov naj bi se nanašalo na Slovenijo. ZDA naj bi srečanje z Obamo pogojevale z zapornikom iz Guantaname. Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da v vseh "dosedanjih formalnih in neformalnih pogovorih niti predsednik Obama, niti predstavniki ZDA niso nikoli povezali sprejema zapornikov iz zapora v Guantanamu z obiskom pri njem, niti z nobenim drugim vprašanjem. Prav tako premier Pahor ali predstavniki Slovenije tega pričakovanja niso nikoli izrazili ali izpostavili."
Med drugim dokumentacija obsega naslednje zapise oziroma opise dogodkov:
Putin – alfa samec, Sarkozy – cesar brez oblačil ...
- V enem izmed dokumentov je zabeleženo resno opozorilo Nemčiji, če bo poskušala izvršiti nalog za aretacijo agentov Cie, ki so ugrabili nedolžnega človeka z enakim imenom, kot ga ima osumljeni terorist, in ga več mesecev zasliševali v Afganistanu.
- Italijanski premier Silvio Berlusconi po mnenju ameriških diplomatov postaja nekakšen predstavnik ruskega premierja Vladimirja Putina v EU. Berlusconi je opisan kot človek norih zabav, Putin pa kot alfa samec, ki ne zmore obvladati lastne neobvladljive birokracije.
Berlusconiju je bilo sicer namenjenih še precej ostrih besed. Ameriški diplomati, ki so bili v stiku z njim, so ga opisali kot nesposobnega in neučinkovitega voditelja moderne Evrope. Zaradi pogostega ponočevanja in nagnjenja k zabavam naj bi bil italijanski voditelj deležen premalo spanja. Sklicujejo se na zabave, ki se jih je 74-letnik udeležil v razkošni vili v mestu Arcore pri Milanu. Po večerjah na srečanjih naj bi se domnevno šli razne seksualne igrice.
Berlusconi se je po poročanju italijanskih medijev se je na pisanje WikiLeaks odzval s smehom, medtem ko je francoski zunanji minister Franco Fratini uhajanje informacij označil za 11. september diplomacije. Kljub temu je prepričan, da to ne bo poškodovalo italijansko - ameriških odnosov.
- Predsednika Francije Nicolasa Sarkozyja so označili za cesarja brez oblačil, nemška kanclerka Angela Merkel pa si po njihovem ne upa tvegati.
- Savdski kralj Abdulah naj bi Američane prepričeval, da napadejo Iran. Depeše razkrivajo tudi, da Al Kaida še vedno dobiva največ denarja iz savdskih virov.
- Vodstvo kitajske komunistične partije naj bi ukazalo hekerske napade na spletne strani podjetja Google.
Washington objavo dokumentov ostro kritizira. TUKAJ si lahko ogledate, koliko dokumentov se nanaša na posamezno državo. Podatki se ves čas posodabljajo.
Do zdaj je znano, da se na Slovenijo nanaša 947 spisov.
Večina objavljenih dokumentov izvira iz časa po 11. septembru 2001, nekateri pa segajo do leta 1966.
- Ker mu niso dovolili postaviti šotora v času zasedanja Generalne skupščine ZN oziroma obiskati prizorišča terorističnih napadov 11. septembra 2001, naj bi libijski predsednik Moamer Gadafi zagrozil z odstopom od dogovora, da pošlje oplemeniteni uran v Rusijo.
- Po ameriškem raketiranju oporišč Al Kaide v Jemnu naj bi predsednik Jemna Ali Abdulah Saleh generalu Davidu Petraeusu dejal, da bo njegova vlada še naprej trdila, da je Jemen sam bombardiral teroriste, ker so se bali razkritja, da sodelujejo z Američani.
- Barack Obama naj bi bil bolj naklonjen vzhodnim državam kot zahodnim. V dokumentih se zapisi nanašajo še na nadaljevanje ameriške vojne proti terorizmu, ukrepanje proti iranskemu jedrskemu programu, strah pred nevarnostjo izraelskega napada na Iran, odnose med velesilami, pri čemer je EU prikazana kot "drugorazredna".
|
<urn:uuid:a4a76176-bb79-4257-ab00-fca96c571438>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://www.zurnal24.si/pahor-zanika-pogojevanje-zda-clanek-103466
|
2013-12-09T07:57:34Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386163936569/warc/CC-MAIN-20131204133216-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000001
|
Latn
| 41
|
{}
| 2.8
|
Zakaj je hitrost prenosa podatkov nižja od obljubljene?
Kabelski internet ni najeti vod. Pri dostopanju do strežnikov, ki so v drugih omrežjih so hitrosti odvisne od povezave med Elto in tistim delom omrežja do kamor dostopate, ter od hitrosti in zasedenosti strežnikov do katerih dostopate.
Kakšna je hitrost in ali je to sigurno hitrost, ki jo dosežem?
Hitrost je odvisna od paketa, ki ste ga izbrali. Hitrost prenosa podatkov iz interneta je odvisna od veliko dejavnikov. Predvsem pa od pasovne širine, preko katerih so vključene naprave (internet strani), do katerih dostopate, v internet omrežje. Maksimalna dosežena hitrost je tako omejena z hitrostjo vašega priklopa in hitrostjo linije, preko katere je vključena naprava (internet stran) do katere želite dostopati.
Ali lahko določen modem uporabim na drugem območju?
Da, vendar pod pogojem, da imate EuroDOCSIS modem in le znotraj Eltinega omrežja. O prenosu modema nas predhodno obvestite, ker je potrebna nova konfiguracija.
Ali modem lahko kupim tudi drugje in kakšen modem potrebujem?
Lahko, vendar mora modem ustrezati standardom EuroDOCSIS 1.1 z možnostjo nadgradljivosti na EuroDOCSIS 2.0. Modem mora biti predhodno odobren in preizkušen s strani Elte.
Kakšna mrežna kartica mora biti vgrajena v računalnik?
V računalniku mora biti vgrajena klasična mrežna kartica (ethernet 10/100 Mbit ali 10/100/1000 Mbit).
Kaj je IP?
IP pomeni internet protokol; IP številka je unikatna številka, s katero se vsak računalnik izkazuje v internet mreži. Računalnik jo mora nujno imeti za dostop do interneta. Skupaj z ostalimi parametri ga je treba ročno vnesti v nastavitve mrežne kartice.
Ali lahko dobim dodatni poštni predal?
Že pri prvem priklopu vam je dodeljen poštni predal z naslovom, kot na primer email@example.com. Podatke zanj vam izroči tehnik, ko vam pride uredit priključek za internet.
Za dodatne poštne predale pa morate stopiti v stik s tehnično podporo, da se izda zahtevek za njegovo ustvaritev. Podatke vam bodo še isti ali takoj naslednji dan poslali po pošti na dom.
Vsak naročnik interneta ima lahko do 5 poštnih predalov. Pri naslovu novih poštnih predalov upoštevamo vaše želje, seveda če ta naslov še ni zaseden.
Katere strežnike naj nastavim za POP3 (incoming mail - prihajajoča pošta), SMTP (outgoing mail - odhajajoča pošta)?
strežnik SMTP (odhajajoča pošta) mail.elta.si
strežnik POP3 (prihajajoča pošta) mail.elta.si
Pošto lahko pošiljam, sprejemati pa je ne morem. Kaj je narobe?
Najpogostejši vzrok je napačno nastavljen račun v programu za elektronsko pošto. Preverite uporabniško ime, geslo in poštne strežnike.
Že več časa ne dobivam nove pošte na svoj e-poštni naslov. Kaj je narobe?
V tem primeru odprite spletno stran webmail.elta.si za pregledovanje e-pošte in se prijavite. Tu lahko preverite svoj e-poštni predal in izbrišete sporočila, ki so vam zapolnila e-poštni predal. V primeru presežene kvote na disku prejemanje nove pošte ni mogoče! Če imate na strežniku dovolj prostora, pošte, ki je bila poslana na vaš pravi e-poštni naslov pa zagotovo ne prejmete, je napaka v računalniku ali programu, ki ga uporabljate za prejemanje in pošiljanje elektronske pošte.
Za več informacij nas pokličite na 051/648-388.
Moj izbrani paket vključuje hitrost 10 Mb/768 Kb, dosegam pa 1280 KB/94 KB.
Internetni ponudniki ponujajo hitrosti v kilobitih (Kb), kar ni isto kot kilobajt (KB). Razmerje med bajti in biti je: 1 bajt = 8 bitov. V primeru, da imate pri nas internetni paket M, vključuje ta paket hitrost 10 Mb/768 Kb, kar pomeni 10.240 Kb/768 Kb. Če to pretvorimo v bajte (B), je to 1280 KB/94 KB, kar načeloma tudi prikazujejo računalniki.
Če želite preveriti svoje hitrosti, obstaja več internetnih strani (npr. www.speedtest.si). Če prikazana hitrost ne ustreza vašemu paketu, nas pokličite.
V računalniku imam že vgrajen modem. Ali ga lahko uporabljam tudi za internetni priključek preko kabla?
Ne, v računalnikih so ponavadi vgrajeni modemi za klicno povezavo. Za dostop do Telemachovega interneta potrebujete modem za kabelski internet, ki ga pri Elti dobite brezplačno v najem ob priklopu.
Ali imam lahko priključenih več računalnikov?
Da. Z uporabo usmerjevalnika lahko priklopite več računalnikov na en modem.
Kaj naj storim v primeru nedelovanja interneta?
Preverite sliko na televizijskem sprejemniku. Če slike ni, preverite delovanje KTV pri sosedih. V kolikor sistem ne deluje niti pri sosedih, pomeni, da so težave širšega obsega. Ugotovitev sporočite na 041/661-412.
Ponovno zaženite modem in računalnik. Modem ponovno zaženete tako, da ga izklopite iz elektrike in po 10 sekundah znova priklopite. V primeru, da je priklopljen tudi usmerjevalnik, uporabite enak postopek še za usmerjevalnik.
V kolikor internet še vedno ne deluje, nas pokličite na 051/648-388. Pri klicu boste potrebovali naslednje podatke:
* Ime in priimek naročnika oziroma podjetja
* Naslov
* Tip modema
* Tip operacijskega sistema na vašem računalniku (Windows, Linux, MacOS...)
* Datum in (okvirna) ura, ko se je problem pojavil
* Telefonska številka, na kateri ste dosegljivi
Če ste naročnik naše storitve telefonije, prosimo, uporabite mobilno telefonijo, ker je v večini primerov potrebno ponovno zagnati modem in bi se v primeru klica prek naše storitve telefonije klic prekinil.
Kakšen je postopek za spremembo paketa?
Spremembo naročniškega paketa lahko uredite v naši pisarniv Izoli, ali na v Sežani.
Ali je priključek na kabelsko televizijo (KTV) pogoj za kabelski internet?
Da. Iz tehničnih razlogov vam ne moremo nuditi samo internetnega priključka.
Ali za sprejem digitalne televizije lahko uporabim osebni računalnik?
Da, če ima vaš računalnik TV tuner z DVB-C kanalnikom in ražširitveno režo za PCMCIA modul.
Ali za priklop sprejemnika ustreza vsak tip televizorja, tudi starejši od 10 oz. 15 let?
Da, televizor mora imeti SCART priključek.
Kaj se bo zgodilo z obstoječo klasično kabelsko napeljavo ob digitalizaciji leta 2010?
Eltino kabelsko omrežje bo še naprej oddajalo analogni signal. Spremembe ne bodo vidne. Evropska direktiva se nanaša samo na prizemeljsko oddajanje TV vsebin.
V kolikor imate dodatna vprašanja nas kontaktirajte
|
<urn:uuid:8a40a53b-efb1-43d0-997c-f0369bf8ab17>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://www.elta.si/index.php?module=faq
|
2013-12-10T17:14:30Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386164022328/warc/CC-MAIN-20131204133342-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999994
|
Latn
| 16
|
{}
| 2.8
|
Preveri, zakaj ne shujšaš, pa čeprav telovadiš in se odrekaš hrani!
1. Nimaš dovolj mišic
Več mišic ko imaš, več kalorij porabiš. Moški imajo več mišic, zato si lahko na dan privoščijo več kalorij. Ne glede na to, kaj počneš, mišice pokurijo več kalorij kot maščoba, pa četudi spiš ali bereš. To ne pomeni, da moraš postati bodibilderka, vsekakor pa moraš v svojo vadbo dodati vaje za moč: dviguj uteži ali pa delaj „z lastno težo“; tudi navadne sklece, trebušnjaki in počepi gradijo mišice.
2. Krivi so geni
Ja, drži, in ne, to ni izgovor za to, da ne narediš ničesar! Če sta oba starša predebela, je 50% – 90% maščobe gensko pogojene. Zato je za 10% do 50% težje shujšati, vendar pa ne obupaj. Pogosto so krivi vzorci vedenja in razmišljanja, ki jih prav tako „podedujemo“, zato delaj tudi na tem, da jih spremeniš.
3. Staraš se
Metabolizem se z leti upočasni, za to pa je kriv tudi sedeči način življenja, ki mu podležemo v odrasli dobi (in vse bolj mu podlegajo vse mlajši ljudje!). Začni se gibati – pa ne le v fitnesu, ampak tudi kar tako; vsakič se sprehodi do avtomata za vodo, hodi po stopnicah namesto z dvigalom, v službo se odpelji s kolesom, skuhaj zahtevno večerjo… Ta „nenamenska“ aktivnost lahko pokuri kar 350 kalorij dnevno ali 2/3 čokolade – to je pa kar precej, mar ne? Kot že omenjeno, mišice kurijo kalorije, zato si jih pridelaj, saj bo metabolizem takoj hitrejši.
4. Predelana hrana „zmede“ hormone
V evoluciji je telo razvilo startegije, s katerimi se je spopadlo z lakoto oz. stradanjem, ko je hrane primanjkovalo. V prebavilih nastaja okoli dva ducata hormonov, nekateri spodbujajo apetit, drugi pa ga zmanjšujejo, predelana hrana in sedeči način življenja pa jih, če poenostavimo, zmedejo. Za premagovanje lakote se najej nizkokaloričnih jedi, ki dajo občutek sitosti: brokolija, korenčka, stročjega fižola…
5. Jemlješ zdravila
Zdravila za sladkorno bolezen, depresijo, visok pritisk, hormonska kontracepcija itd. lahko vplivajo na težo. Nekatera med njimi vzbujajo apetit, druga pa telo spodudijo k skladiščenju maščobe. Sami od sebe seveda ne moremo prenehati jemati zdravil, zato se z zdravnikom posvetuj, ali obstaja druga različica zdravila oz., ali lahko zmanjšaš odmerek zdravila.
6. Podcenjuješ kalorije in porcije
Če že preračunavaš kalorije, se prepričaj, da jih na pravi način, saj si z napačnim izračunom lahko narediš več škode, kot če o kalorijah sploh ne razmišljaš, ampak slediš občutku. Na spletu lahko najdeš več strani, ki ponujajo lestvice in merske enote za porcije. Navadi se odmerjati manjše porcije.
7. Ko ješ, ne razmišljaš o hrani
Veliko ljudi ima to slabo navado, da med obroki berejo ali gledajo TV. Najslabše je pred televizijo jesti „prigrizke“, ki so vedno mastni in zelo kalorični. To slabo navado lahko premagaš z upoštevanjem pravila: vedno jej za mizo in iz krožnika, z vsem zavedanjem, kaj ješ.
8. Prikrajšaš se za VSE dobrote
Če imaš zelo dolgo seznam stvari, ki jih ne smeš jesti in se sploh ne moreš spomniti, kdaj si nazadnje pojedla tortico ali kos pice, obstaja velika verjetnost, da boš vsak čas popustila in se s „prepovedano“ hrano prav nesramno nabasala, češ, da boš z dieto spet začela že jutri… A tako ne gre. To je eden od razlogov, zakaj čudežne diete NE DELUJEJO. Mati Tereza je dejala: „Predlagajte dobre stvari in slabe bodo izginile same od sebe.“ Enako velja za zdravo hrano, ki je dobra za tvoje telo. Namesto, da si obsedena s tem, česa vsega ne smeš jesti, se raje osredotoči na to, kar lahko ješ. Če lahko z zadovoljstvom jš zdrave stvari 90% časa, se svet ne bo podrl, če ostalih 10% ješ stvari, ki za hujšanje niso najboljše. Če si torej zaželiš kosa pice, si ga pač privošči.
9. Delaš preveč izjem
Zdi se ti, da ves čas paziš na to, kaj poješ, razen, ko greš na večerjo, ko ima sin rojstni dan, ko imaš pms, ko si na počitnicah … Vse te izjeme pa močno sabotirajo tvoje hujšanje: že ena obilna večerja na teden lahko izniči mala odpovedovanja čez teden. Praznuj drugače kot s hrano in naročaj manjše porcije. Prenehaj z dietami, raje najdi načine, kako zdravo živeti, ne da bi te preganjal občutek prikrajšanosti.
10. Precenjuješ porabo kalorij
Naj te ne zavedejo „odštevalci“ kalorij na fitnes napravah – pogosto kažejo precej večji „minus“ od realnega. Kakor koli, nikakor ni primerno, da se za svoje trdo delo v fitnesu nagrajuješ s hrano!
Preberi, kako lahko v petih korakih pospešiš svojo prebavo in metabolizem!
|
<urn:uuid:9940f1dd-eb0f-412e-9cf3-44bdf36f724f>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://www.zenska.si/zdravje/hujsanje-in-rekreacija/10-razlogov-zakaj-nikakor-ne-mores-shujsati/
|
2013-12-12T07:13:08Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386164567400/warc/CC-MAIN-20131204134247-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000001
|
Latn
| 44
|
{}
| 3.6
|
Dobro
Dobro je največja moralna vrednost, je človeška lastnost, katera ustreza človeški biti. Človečnost je dolžnost vsakega posameznika, je pogoj za dobro življenje. To pomeni sodelovanje z drugimi ljudmi, dialog, ljubezen in dostojanstvo osebe. Filozofi so podali različne odgovore na kreposti, ki določajo vsebino dobrega. Vsako dobro nujno osrečuje človeka. Pri Platonu je Dobro oziroma ideja Dobrega središčni pojem njegove filozofije, nadresničnost, ki določa vsako obliko bivajočega. Ostali ne-teološki filozofski nazori so v razumevanju dobrega nekoliko bolj v stiku s človekovim vsakdanjim delovanjem in njegovimi potrebami.
|
<urn:uuid:4aeb8176-422b-404f-a04d-5f4b193f32e7>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Dobro
|
2013-12-11T14:37:19Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386164037630/warc/CC-MAIN-20131204133357-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000004
|
Latn
| 61
|
{}
| 3.5
|
Amsterdam - Cilj projekta izgradnje optičnega omrežja, ki bo povezovalo celoten Amsterdam, je ustvariti odprto in na prihodnost pripravljeno komunikacijsko infrastrukturo prek inovativnega javno-zasebnega partnerstva. Gradnja omrežja, ki je že pritegnilo mednarodno pozornost, se bo pričela v četrti Zeeburg, sledile pa bodo Oost/Watergraafsmeer in Osdorp.
Omrežje je zasnovano za zagotavljanje nove, napredne komunikacijske infrastrukture za prebivalce Amsterdama, ki jim bo - po konkurenčnih cenah - ponudila večjo možnost izbire novih paketov storitev, vključno s telefonijo, televizijo in dostopom do interneta. Poleg običajnih omrežnih storitev, kot so prenašanje podatkov s spleta ali pa možnost preproste izmenjave večpredstavnega materiala s sorodniki in prijatelji, je cilj novega omrežja tudi omogočanje novih aplikacij z dodano družbeno vrednostjo kot sta tele-oskrba in tele-izobraževanje.
Cilj projekta, ki ga bo Cisco izpeljal s partnerjem BBNed, je pred letom 2010 z novim optičnim omrežjem povezati 450 tisoč prebivalcev, inštitutov in podjetij.
Michiel Panders, komercialni direktor za ponudnike storitev pri podjetju Cisco: "Naše omrežje Intelligent Information Network bo predstavljalo osnovo optičnega omrežja, ki ga bomo zgradili v sodelovanju z našim partnerjem BBNed. Ethernet optika do doma (Ethernet Fibre to the Home - E-FTTH) je najnovejša širokopasovna tehnologija, ki ponuja številne možnosti, sodelovanje z različnimi strankami pa nam omogoča pripravo novih in inovativnih storitev za prebivalce in podjetja v Amsterdamu".
Projekt optičnega omrežja je edinstven v tem, da je zasnovan v treh ločenih nivojih, ki jih neodvisno izvajajo tri stranke. Na področju infrastrukture je podjetje Glasvezelnet Amsterdam (GNA) zadolženo za polaganje omrežja in bo ostalo lastnik fizičnih vodov, optičnih vlaken in zgradb za oskrbo. Podjetje ARCADIS skrbi poleg priprave in tehničnega svetovanja ter usklajevanja namestitve omrežja tudi za pripravo pogodb za storitve in za upravljanje ter vzdrževanje omrežja. Naveza podjetij BAM/VandenBerg-Draka (BD) gradi omrežje in bo odgovorna za njegovo vzdrževanje. Za izvedbo drugega nivoja - zagona in izkoristka omrežja - bo BBNed od GNA najel optične vode. Tretji nivo je storitveni: vsi ponudniki storitev bodo lahko zakupili transportne zmogljivosti na odprtem omrežju in tako nudili nove storitve.
CityNet temelji na jedrnem omrežju MPLS z edinstveno zasnovo Ethernet optike do doma (E-FTTH), ki uporablja arhitekturo navideznega lokalnega omrežja (VLAN) za vsako storitev. Vsak VLAN se zaključi v lastnih fizičnih vratih, ki se nahajajo v prostoru, kjer ima stranka opremo, kar zagotavlja logično ločitev storitev, na primer interneta, videa in telefonije. Končnim uporabnikom tako omogoča vzdrževanje večjega števila naročnin na širok nabor storitev, pri čemer vsako naročnino vodi specializiran ponudnik storitev. Rešitev E-FTTH podjetja Cisco vključuje usmerjevalnike Cisco 7600 Series in stikala Cisco Catalyst 4500 Series.
O podjetju Cisco Systems
# # #
Cisco, Cisco Systems, logotip Cisco Systems, Catalyst in StackWise so registrirani zaščitni znaki podjetja Cisco Systems, Inc. in/ali njegovih podružnic v ZDA in drugih državah. Vsi drugi zaščitni znaki, omenjeni v tem dokumentu, so last odgovarjajočih podjetij in ustanov. Uporaba besede partner ne pomeni partnerskega odnosa med Ciscom in katerimkoli drugim podjetjem. Cisco Systems International BV so dobavitelji Cisco opreme v Evropi, podružnica v lasti Cisco Systems, Inc.
Oseba za stike z javnostmi:
|
<urn:uuid:ec5b8a98-4c74-47d4-924b-bd6e2fb29a23>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://www.cisco.com/web/SI/news/2006/2006_news_s68.html
|
2013-12-11T14:41:08Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386164037630/warc/CC-MAIN-20131204133357-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000006
|
Latn
| 22
|
{}
| 2.7
|
Izvajalec
: TIC ŽalecNaslov
: Šlandrov trg 35 3310 ŽalecTelefon
: 03 710 04 34Faks
: 712 12 62e-mail
: www.zkst-zalec.si
Hmeljska pot
Zanimivosti hmeljarstva odkriva Hmeljska pot. Hmelj in hmeljarstvo sta zaznamovala Spodnjo Savinjsko dolino in ji dala tudi prepoznaven pečat. Tako Hmeljska pot povezuje vse ostale omenjene poti oz. predstavlja njihovo izhodišče.
Dolžina poti: 15 km, večina med hmeljišči, po ravnini.
Opis poti: Hmeljska pot se začne v Novem Celju, kjer je bil eden prvih nasadov hmelja in se nadaljuje med hmeljišči mimo obiralnega stroja do Krajinskega parka ribnik Vrbje z zaledjem. Pot se nadaljuje po delu učne ekološke poti Vrbje in po pešpoti ob Savinji, pa ponovno med hmeljišči do Rimske nekropole (arheološki park z najlepšimi rimskimi nagrobniki v Sloveniji). Od Rimske nekropole se Hmeljska pot vije med hmeljišči do Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (edini tovrsten muzej na slovenskem. Pripoveduje zgodbo o zgodovini hmeljarstva in pivovarstva v Spodnji Savinjski dolini), Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ter nazaj do dvorca Novo Celje (dom prve slovenske pesnice Fanny Hausmann).
Označitev poti: Pot je dobro označena z usmerjevalnimi in informacijskimi tablami, ob poti so tudi klopi in koši za smeti.
Vsako leto, zadnjo soboto v mesecu avgustu, Zveza turističnih društev Občine Žalec, ZKŠT Žalec in Občina Žalec organizirajo prireditev Pohod po hmeljski poti“ katere se udeležijo številni pohodniki. Na prireditvi se pohodnikom predstavita tudi hmeljarski starešina in princesa, ki jim predstavita pomen hmeljarstva za Spodnjo Savinjsko dolino.
Letošnji pohod bo v soboto, 31. avgusta, s startom ob 8. uri.
Oglediindividualni, vodeni
Hmeljska pot je v letu 2011 v okviru projekta "Moja dežela lepa in gostoljubna" bila izbrana kot druga "Naj tematska pot" v Sloveniji.
|
<urn:uuid:2030499a-19fa-4ec1-aa23-1c56071ddd80>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://www.slovenia.info/?ucna_pot=6388&lng=1
|
2013-12-20T07:20:26Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1387345769117/warc/CC-MAIN-20131218054929-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000001
|
Latn
| 10
|
{}
| 2.9
|
Mednarodno razvojno sodelovanje ali uradna razvojna pomoč (official development assistance, ODA) je pomoč, ki jo dajejo razvite države v podporo gospodarskemu, družbenemu in političnemu razvoju držav v razvoju. Države donatorice skladno z razvojnimi cilji tisočletja in drugimi mednarodnimi zavezami prispevajo delež bruto nacionalnega dohodka za enakopravnejši in bolj uravnotežen svetovni razvoj.
Večplastni izzivi sodobnega časa, predvsem neugodne finančne in gospodarske razmere ter spoprijemanje s posledicami podnebnih sprememb, krepijo zavedanje mednarodne skupnosti o pomenu trajnostnega razvoja držav v razvoju. Razvojno sodelovanje je kot tako izraz solidarnosti in interesa razvitih držav. Posledice neenakopravnega in neuravnoteženega razvoja namreč ogrožajo mir, stabilnost in varnost v svetu.
Slovenija se po višini bruto nacionalnega dohodka na prebivalca uvršča med gospodarsko razvite države sveta in je od leta 2004 donatorica uradne razvojne pomoči. V skladu z Evropskim soglasjem o razvoju si prizadeva, da bi povečevala delež uradne razvojne pomoči, s čimer bi ta do leta 2015 dosegel raven 0,33 odstotka bruto nacionalnega dohodka. V letu 2009 so sredstva, namenjena mednarodnemu razvojnemu sodelovanju, znašala 51.266.839 evrov ali 0,15 odstotka bruto nacionalnega dohodka.
|
<urn:uuid:2eb03f58-0ecd-4c22-b08d-c09b2dc483de>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://newyork.predstavnistvo.si/index.php?id=3448&type=98&no_cache=1&MP=&tx_ttnews[tt_news]=&L=
|
2013-12-07T16:33:45Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386163054974/warc/CC-MAIN-20131204131734-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000008
|
Latn
| 526
|
{}
| 3
|
Psevdovektor
Psevdovektor (tudi aksialni vektor) je količina, ki se obnaša kot vektor, vendar ne menja predznaka pri inverziji (spremembi predznaka) koordinat, kar pomeni zrcaljenje. To pomeni, da se transformira kot vektor pri pravih vrtenjih (vrtenje za poljuben kot okrog poljubne osi). Spremeni pa se mu predznak pri nepravih vrtenjih (transformacije, ki jih lahko obravnavamo kot pravo vrtenje zrcalne slike ali inverzija preko izhodišča, ki ji sledi pravo vrtenje). Za primerjavo: običajni vektor (polarni vektor) spremeni predznak, če opravimo inverzijo (spremenimo predznak) njegovih koordinat.
Razen psevdovektorja poznamo še pravi vektor ali polarni vektor. Enostaven zgled psevdovektorja je vektorski produkt:
Trojni produkt vektorjev , in
pa je polarni vektor.
Za vektorski produkt veljajo naslednja pravila:
- Pri vektorskem produktu dveh psevdovektorjev dobimo kot rezultat tudi psevdovektor.
- Pri vektorskem produktu polarnega vektorja in psevdovektorja pa dobimo polarni vektor.
- Pri vektorskem produktu polarnega vektorja s polarnim vektorjem dobimo psevdovektor
- Pri vektorskem produktu pseudovektorja s polarnim vektorjem dobimo polarni vektor
Za skalarni produkt pa velja:
- Skalarni produkt dveh polarnih ali dveh psevdovektorjev je skalar
- Skalarni produkt polarnega in psevdovektorja pa je psevdoskalar
Vektor hitrosti je polarni vektor, prav tako tudi vektor gibalne količine in vektor premika (če vektor premika delimo s časom-skalar, dobimo polarni vektor). Psevdovektorji so običajno povezani z vrtenjem.
Zgledi psevdovektorjev[uredi | uredi kodo]
Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]
- Stephen A. Fulling, Michael N. Sinyakov, Sergei V. Tischchenko (2000). Linearity and the mathematics of several variables. World Scientific. str. 343. ISBN 9810241968.
|
<urn:uuid:ffcf85a0-37f8-49dc-8bfb-b7f188653b59>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Psevdovektor
|
2013-12-07T16:19:55Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386163054974/warc/CC-MAIN-20131204131734-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999938
|
Latn
| 66
|
{}
| 3.1
|
Ravnanje z odpadki je del celovitega področja ravnanja z okoljem, ki je bistvenega pomena za kakovost življenja vsakega posameznika in družbe kot celote. Odgovorno ravnanje z odpadki posega v vse sfere človekovega življenja - zasebno, gospodarsko in družbeno.
Sistem odgovornega ravnanja z odpadki, za katerega se zavzemata tako Evropska unija kot Slovenija, spodbuja odgovorno potrošništvo in ločevanje odpadkov na izvoru. Tako predstavlja ravnanje z odpadki vitalen del kakovosti življenja vsakega posameznika.
V Sloveniji smo zakonodajo, ki ureja področje ravnanja z odpadki, v celoti uskladili z evropskimi predpisi. S tem smo prevzeli zelo stroge kriterije in pogoje za ravnanje z odpadki.
Stara odlagališča komunalnih odpadkov v regiji ne ustrezajo Direktivi Evropske unije o odlagališčih odpadkov, omejen prostor teh odlagališč pa ne omogoča nadaljnjega odstranjevanja odpadkov. Izgradnja Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje bo omogočila, da bomo le-tem lahko zadostili tudi v Savinjski regiji.
R-CERO Celje je skupni projekt 24 občin Savinjske regije.
|
<urn:uuid:964fb5f9-d7a9-4279-9b8c-1af24cb62728>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://www.rcero-celje.si/?a=1&cat=9&id=9
|
2013-12-09T11:57:16Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386163968717/warc/CC-MAIN-20131204133248-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.00001
|
Latn
| 158
|
{}
| 2.9
|
Danes se poleg številnih podjetij, ki izdelujejo spletne strani, pojavlja nova storitev, in sicer optimizacija spletnih strani. Optimizacija pomeni doseganje maksimalne učinkovitosti delovanja spletnega mesta. Vlaganje v optimizacijo je potrebno, če želi podjetje ostati konkurenčno in pridobiti čim več kvalitetnih uporabnikov. Ta diplomska naloga obravnava postopke, ki jih uporabljajo ponudniki storitev optimizacije. Opisane bodo različne komponente optimizacije (optimizacija za iskalnike, informacijska arhitektura, uporabnost), metode analize spletnega mesta ter napotki in navodila za izboljšavo. Nekateri vidiki optimizacije segajo v načrtovanje spletnega mesta. V primeru slabe postavitve spletnega mesta optimizacija zaradi obsežnih posegov postane prenova. Zato bodo podani napotki kaj upoštevati pri izdelavi spletnega mesta zaradi dobre nadaljnje optimizacije. Ponudniki storitev optimizacije se najbolj usmerjajo na optimizacijo za iskalnike, predvsem za vodilni iskalnik Google. Pri slehernem vidiku optimizacije ne zadostuje zgolj narediti naloge po točkah in zaključiti projekt. Potrebno je izmeriti določene parametre pred in po optimizaciji, analizirati rezultate in oceniti ali je optimizacija bila uspešna. Na podlagi analize in rezultatov postopek ponavljamo in modificiramo v smeri želenih rezultatov. Optimizacija je proces, ki se nenehno izvaja zaradi stalnih sprememb trendov in hitrega razvoja informacijske tehnologije.
optimizacija spletnih strani, SEO, uporabnost, informacijska arhitektura, analiza spleta.
|
<urn:uuid:753eb8d8-cf0b-4393-b2e1-2bae5e7ee80e>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://www.ris.org/db/17/12210/Publikacije/Optimizacija_spletnih_strani/?cat=676&p1=276&p2=285&p3=1318&p4=1319&p5=1321&id=1321
|
2013-12-10T23:51:15Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386164027110/warc/CC-MAIN-20131204133347-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999998
|
Latn
| 37
|
{}
| 2.7
|
WikiWikiSplet je kolaborativno hiper-besedilno okolje, z poudarkom na preprost dostop do in za spreminjanje informacij.
Lahko spremeniš katerokoli stran tako, da klikneš "spremeni" povezavo. Odvisno od izbrane teme boš povezavo našel na vrhu, strani ali pa dnu strani. Besede z velikimi začetnicami združene skupaj sestavijo WikiIme, kar ustvari povezavo do strani s tem imenom. Če klikneš na osvetljen naslov, boš dobil sezname vseh strani, ki povezujejo na trenutno stran. Strani ki še ne obstajajo so zaznamovane z vprašajem (?) ali pa so v trdem redečem tisku; samo sledi povezavi in lahko dodaš svojo definicijo. Tako tudi ustvariš novo stran: dodaš WikiIme na že obstoječo stran, shraniš spremembo, klikneš na svojo novo povezavo in ustvariš novo stran (več podrobnosti na PomočPriUstvarjanjuStrani).
Da se spoznaš z načinom kako wiki deluje lahko prosto spreminjaš stran WikiPeskovnik. Prosim ne spreminjaj ostalih stvari dokler ti delovanje wiki strani ne postane domače.
Če se hočeš pozanimati o tem, kaj je WikiWikiWeb, si preberi WhyWikiWorks in WikiNature. Lahko tudi posvetuješ WikiWikiWebFaq in OneMinuteWiki. Ta wiki je del MedWiki prostora, kar pomeni da lahko z lahkoto posreduješ veliko informacij, ki so na voljo na ostalih wiki straneh.
Dobre začetne točke za raziskovanje wiki so:
ZadnjeSpremembe: glej na čem ljudje trenutno delajo
PoiščiStran: išči ali brskaj po bazi podatkov na različne načine
KazaloStrani: seznam vseh strani na Wiki
KazaloBesed: seznam vseh besed ki so del naslovov strain (torej, seznam konceptov na Wiki)
NavigacijaStrani: stran ki vsebuje različne kazalne sheme te wiki
WikiPeskovnik: spreminjaj in urejaj po svoji volji
PomočPriUrejanju: začetna točka da se naučiš o različnih načinih urejanja besedila
|
<urn:uuid:c9e621c9-3caa-4e52-9abf-16d675ec4a57>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://www.flossuk.org/Pomo%C4%8DZaZa%C4%8Detnike
|
2013-12-05T06:45:20Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386163041297/warc/CC-MAIN-20131204131721-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000007
|
Latn
| 362
|
{}
| 3.2
|
Adler Lounge
Nebu tako blizu. Sredi spektakularnih hribov področja Großglockner se moderna arhitektura sreča s stilom in užitkom. S pogledom na več kot 60 tritisočakov lahko uživate, jeste, pijete ali samo počivate v Adler Lounge.
Nebu tako blizu. Sredi spektakularnih hribov področja Großglockner se moderna arhitektura sreča s stilom in užitkom. S pogledom na več kot 60 tritisočakov lahko uživate, jeste, pijete ali samo počivate v Adler Lounge.
Alpinarij Galtür in njegova arhitektura sta zahvaljujoč kombinacija zaščitnega zidu in razstavnega prostora dandanes edinstvena v Evropi.
Z uporabo modernih materialov in jasnih, preprostih konceptov se je gorata dežela Predarlško razvila v pravi magnet za ljubitelje arhitekture.
Romantična cesta leži med deželo Salzburg in Dunajem in se razteza vse od Salzkammerguta preko Voralpenlanda, okrožja Strudna in Nibelunga do Wachaua. Skupna dolžina znaša okoli 380 kilometrov.
Dolga zgodovina Avstrije je ustvarila mnoge znamenitosti in kulturne zaklade - našteti vse, je skorajda nemogoče. Ta majhen izbor pa bo gotovo porodil veselje do več...
Dolgo časa so cveteli na skrivaj. Toda pred kratkim so razkošni dvorni parki, stilsko urejeni samostanski vrtovi in skriti rožni vrtovi v Spodnji Avstriji odprli svoja vrata za ljubitelje vrtov iz celega sveta. S svojo edinstveno raznolikostjo ne presenečajo zgolj poznavalcev, temveč ustvarjajo novi trend: obiskovanje in ogledovanje vrtov v deželi okoli Dunaju je v razmahu.
Leta 1091 ustanovljen samostan je od vsega začetka zaznamoval kulturo in gospodarstvo regije, pri tem pa je predstavljala veliko vlogo v samostanskem življenju umetnost. Šentpavel je zato danes lastnik ene najdragocenejših samostanskih zbirk Evrope.
Bregenz - glavno mesto dežele Vorarlberg je postalo pravi magnet za ljubitelje kulture, a ne le zaradi festivala. Tu tudi primeri moderne arhitekture postavljajo mejnike za kulturno deželo Avstrijo.
Užiti razkošje preprostega življenja – lepo bivati, dobro jesti in piti ter zaužiti in sprejeti pokrajino. Vodnik za očiščenje.
Mir, preprostost, vonj po cvetočih travnikih in senu, zvezdnato nebo, kot ga prebivalci mest več ne poznajo: v dolini Villgratental na nadmorski višini 1400 m se nahaja pravo razkošje našega časa.
Z mestom Eisenstadt sta neločljivo povezani dve imeni: dvorec Esterházy in Joseph Haydn. Znani komponist je več kot štirideset let deloval kot knežji kapelnik na dvoru Esterházy in dvorec je bil pomembno mesto njegovega ustvarjanja.
Čudovit baročni dvorec, ki obsega Zgornji in Spodnji Belvedere, je v 18. stol. po naročilu avstrijskega vojskovodje princa Evgna Savojskega kot letno rezidenco zgradil baročni arhitekt Johann Lukas von Hildebrandt.
Grad Herberstein na vzhodnem avstrijskem Štajerskem s svojimi različnimi arhitektonskimi slogi - gotiko, renesanso in barokom - skriva arhitektonsko celostno umetnino.
Z več kot 30 milijoni evrov je od leta 2002 naprej oživljena ena najlepših baročnih zgradb na svetu – poletni dvorec Hof princa Evgena.
V naravnem okolju Marchfelda, z avtom oddaljenim slabo uro vožnje od Dunaja, se razprostira veličasten grad Hof z razkošnim terasastim vrtom, ki sodi med najlepše baročne vrtove Evrope.
Grad Schönbrunn, ki so ga nekoč zgradili kot lovski dvorec z obširnim parkom, so od sredine 18. stoletja dograjevali do današnje velikosti. Bil je letni sedež ter rezidenčni grad cesarske družine in dvora.
Osupljivo lepo skrivališče v osrčju Alp združuje očarljivost 1920-ih let z modernim dizajnom.
Ciljno spodbujanje zdravja z individualno prilagojenim programom. Prihodnost trajnostnega dobrega počutja se nahaja na Tirolskem.
Pogled namenite pisani kulturni sceni in raznoliki ponudbi Linza, kulturne prestolnice Evrope 2009!
Tu je vse 100 % bio, povrhu vsega pa še odličen zrak višinske lege, obilo narave in, če želite, celosten razvajalni program.
Zahvaljujoč bogastvu naravnih izvirov je Avstrija dežela termalnih toplic.
Tu si roko podajata tradicija in inovacija, stara obrt se srečuje z novim dizajnom in tradicionalna lesena gradnja z moderno arhitekturo.
Proštija St. Gerold v biosfernem parku Großes Walsertal velja za mesto srečanja in odkritja smisla. Tukaj vas čaka „Rajski vrt“: leta 2009 je regija zato prejela nagrado EU „European Destinations of Excellence".
Veliko zanimivih odkritij obiskovalcem ponuja regija Hallstatt-Dachstein-Salzkammergut, ki je prava zakladnica svetovne dediščine: pred 100 leti so odkrili dachsteinske jame, zdaj pa lahko obiskovalci mogočni dachsteinski masiv in slikoviti kraj Hallstatt občudujejo iz razgledne ploščadi, ki je omembe vredna tudi iz arhitektonskega vidika.
Krasen samostan vzbuja občudovanje predvsem z zgovorno arhitekturo ter raznolikostjo umetnostnozgodovinskega bogastva in spada med najpomembnejše baročne zgradbe Evrope.
Avguštinski kanoniški samostan St. Florian pri Linzu je ena najpomembnejših baročnih zgradb Avstrije. Ostanki zidov pod baziliko izvirajo iz časa mučenika Floriana v 4. stoletju nš., čigar grob je služil kot romarsko mesto.
Začinjen predarlški sir je garancija za kulinarična doživetja posebne vrste. Po njegovih okusnih sledeh se je mogoče podati vzdolž Sirne ceste Bregenzerwald.
Nov innsbruški futuristični simbol mesta je smučarska skakalnica na gori Bergisel, znana predvsem zaradi Turneje štirih skakalnic.
Mlado glavno mesto dežele Spodnje Avstrije bi lahko poimenovali prestolnica baroka: baročne meščanske hiše in karmeličanski samostan so priče pomembne preteklosti.
900 let stara utrdba Hohensalzburg, visoko nad starim delom mesta Salzburg, je največje v celoti ohranjeno gradišče Evrope in simbol Mozartovega mesta.
Utrdba Kufstein je bila v listinah prvič omenjena pred več kot 800 leti. Ker so se zaradi pomembne strateške lege zanjo dolgo časa močno bojevali Bavarci in Habsburžani, so jo v teku stoletij razširili v mogočno trdnjavo.
Počitnice s stilom! V kraju Kals am Großglockner je decembra 2012 svoja vrata odprl kompleks Gradonna Mountain Resort****S, ki obsega nadstandardni hotel s 4* in 41 lesenih počitniških koč. Kompleks se nahaja sredi narave, v neposredni bližini smučarskih prog.
|
<urn:uuid:9ad248c7-a6ac-4d01-bd0c-965ec661fc2a>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://www.austria.info/si/tags/arhitektura
|
2013-12-06T21:04:36Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386163052537/warc/CC-MAIN-20131204131732-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999991
|
Latn
| 17
|
{}
| 2.6
|
Almagest
Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (الكتاب المجسطي, al-kitabu-l-midžisti, Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot Μαθηματικἠ Σύνταξις: Mathematikē Sýntaxis, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot Hē Megálē Sýntaxis, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso. Almagest je najpomembnejši vir podatkov o staroveški grški astronomiji. Pomemben je tudi zato, ker dokumentira delo Hiparha, katerega delo je bilo sicer večinoma izgubljeno. Hiparh je pisal o trigonometriji, vendar, ker se je njegovo delo izgubilo, matematiki rabijo Ptolemajevo knjigo kot vir za Hiparhovo delo in staroveško grško trigonometrijo nasploh. Slovenska imena za knjigo so še: Velika astronomska zgradba,Velika astronomska sintaksa, Matematična zbirka ali Veliki zbornik astronomije.
Arabski izvod je izšel leta 827 in se je pozneje latiniziral v Almagest (Almages), ter se tudi ohranil v arabskih rokopisih. Zaradi slovesa so ga v latinščino v 12. stoletju prevedli dvakrat, enkrat na Siciliji in v Španiji. V knjigi je Ptolemaj v sistematični obliki podal prikaz celotne astronomije do svojega časa, ob koncu aleksandrijske dobe, pri čemer se je opredelil za geocentrični model, kar je bilo velikega pomena. Ker delo ni vsebovalo ničesar, kar bi nasprotovalo tedanjemu uveljavljenemu svetovnemu nazoru, je ostalo podlaga za vsakršno astronomsko znanje vse do 17. stoletja. Njegov model je temeljil na predpostavki, da se Sonce, planeti in zvezde vrtijo okrog Zemlje kot nepomičnem središču Vesolja. Čeprav je bila zasnovana na napačni predpostavki, se je ta teorija dobro skladala z opazovanji gibanj planetov. Šele s Kopernikovo teorijo iz leta 1500, so njegov model zamenjali s heliocentričnim modelom.
Čas nastanka Almagesta[uredi | uredi kodo]
V zadnjem času so ugotovili, da Almagest ni mogel biti napisan pred letom 150. Ptolemaj je v priobalnem staroegipčanskem mestu Kanop v Nilovi delti leta 147 ali 148 postavil javni napis. N. T. Hamilton je ugotovil, da je bila različica Ptolemajevih modelov v »kanopskem napisu« zgodnejša kot različica v Almagestu. Zaradi tega Almagest ni mogel biti napisan prej kot četrt stoletja po prvih Ptolemajevih opazovanjih.
Vsebina[uredi | uredi kodo]
Almagest sestavlja trinajst delov - knjig:
- 1. knjiga - oris Aristotelove kozmologije: o krogelni obliki neba s krogelno Zemljo, ki leži brez gibanja v središču, z nepomičnimi zvezdami in različnimi planeti, ki krožijo okrog Zemlje. Nato sledi razlaga tetiv z več razpredelnicami tetiv, opazovanja naklona tira proti ekliptiki in uvod v sferno trigonometrijo.
- 2. knjiga - problemi povezani z dnevnim gibanjem neba (vzhajanje in zahajanje nebesnih teles), dolžina dneva, določevanje zemljepisne širine, točke Sončevega nadglavišča, sence gnomona med enakonočji in Sončevim obratom, ter druga opazovanja, ki se spreminjajo z opazovališčem. Podani so tudi koti, ki jih ekliptika tvori z navpično ravnino, in priložene razpredelnice.
- 3. knjiga - dolžina leta, gibanje Sonca. Ptolemaj opisuje Hiparhovo odkritje precesije enakonočij in teorijo epiciklov.
- 4. in 5. knjiga - gibanje Lune, Lunina paralaksa, gibanje Luininega odzemlja, velikosti in razdalje Sonca in Lune relativno glede na Zemljo.
- 6. knjiga - Sončevi in Lunini mrki.
- 7. in 8. knjiga - gibanje nepomičnih zvezd, vključno s precesijo enakonočij. Zvezdni katalog 1028 zvezd z navideznimi legami v ozvezdjih z navedenimi ekliptičnimi koordinatami.[1] Najsvetlejše zvezde so označene z navideznim sijem (magnitudo) m = 1, še vidne s prostim očesom pa z m = 6. Vsaka numerična magnituda je dvakrat svetlejša od predhodne v logaritemski lestvici. Ta sistem je verjetno iznašel Hiparh. Tudi lege zvezd izvirajo od Hiparha, čeprav je Ptolemaj trdil drugače.
- 9. knjiga - splošna vprašanja o tvorjenju modelov za pet klasičnih planetov in gibanje Merkurja.
- 10. knjiga - gibanje Venere in Marsa.
- 11. knjiga - gibanje Jupitra in Saturna.
- 12. knjiga - nepomične lege in navidezno vzvratno gibanje planetov glede na živalski krog. Ptolemaj je razumel , da se to gibanje poleg zunanjih planetov nanaša tudi na Merkur in Venero.
- 13. knjiga - gibanje v latitudi, odstopanje navideznih leg planetov od ekliptike.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]
- Ptolemajev zvezdni katalog (v angleščini)
|
<urn:uuid:60d4c604-333e-4597-a8d2-f6ba9e3b42eb>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Almagest
|
2013-12-13T04:14:47Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386164848402/warc/CC-MAIN-20131204134728-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1
|
Latn
| 75
|
{}
| 3.3
|
Mednarodni atomski čas
Mednarodni atomski čas ( oznaka TAI iz francoskega imena Temps Atomique International) je zelo natančen časovni standard, ki meri lastni čas na geoidu Zemlje. Določa se v Mednarodnem uradu za uteži in mere (Bureau international des Poid et Mesures ali BIPM) na osnovi atomskih ur , ki se nahajajo v različnih laboratorijih po Zemlji (preko 300 lokacij, ki pošiljajo odčitke atomskih cezijevih ur v središče). V BIPM (Sèvres, Francija) se izračuna srednji čas, ki predstavlja mednarodni atomski čas [1]. Tako je mednarodni atomski čas statistični način merjenja časa na osnovi velikega števila atomskih ur. V resnici je to zemeljski čas (TT) z osnovo v univerzalnem koordiniranem času (UTC), ki se uporablja v večini primerov. Mednarodni atomski čas je osnova za univerzalni koordinirani čas. V letu 2007 je bil mednarodni atomski čas za 33 s pred univerzalnim koordiniranim časom. 31. decembra 2008 se bo dodala prestopna sekunda času UTC, tako bo TAI še samo 34 s pred UTC (od 1. januarja 2009 dalje):
-
- UTC – TAI = - 34 s [2]
Osnovna enota mednarodnega atomskega časa je sekunda iz SI sistema enot. Uporablja se enaka sekunda kot v koordiniranem univerzalnem času. Mednarodni atomski čas ni povezan z vrtenjem Zemlje, čeprav je bila prvotna definicija sekunde povezana z vrtenjem Zemlje.
Razvoj[uredi | uredi kodo]
Prvotni način merjenja časa z določanjem vrtenja Zemlje okoli vrtilne osi ni več zadovoljiv, ker na ta način lahko določamo čas natančno samo do 1/1000 sekunde na dan. Atomski čas pa ima osnovo v nihanjih izsevane svetlobe med točno določenima energetskima nivojema v atomih cezija ali vodika. Ta nihanja se ne spreminjajo. Zemlja se na poti okoli Sonca upočasnjuje, zato je potrebno zaradi sinhronizacije dodajati prestopne sekunde. Določanje atomskega časa se je pričelo leta 1955 z uporabo prve cezijeve atomske ure v National Physical Laboratory v Veliki Britaniji. V letu 1961 se je pričel uporabljati univerzalni koordinirani čas (UTC), ki pa je nezvezna oblika časovne lestvice, ki je v resnici v posameznih delih linearna transformacija atomskega časa. V letu 1967 so obnovili definicijo sekunde in jo povezali a cezijevimi atomskimi urami. V letu 1970 so spoznali, da atomske ure ne delajo vse enako zaradi gravitacijske dilatacije časa (ure so na različnih težnostnih potencialih). Atomski čas je tako bil tako odvisen od povprečne nadmorske višine atomskih ur. S pričetkom na Julijanski dan 2443144,5 ( to je 1. januarja 1977 ob 00:00:00) so naredili popravek pri vseh sodelujočih urah. Od takrat dalje mednarodni atomski čas meri potek lastnega časa na srednji morski gladini (na u). To pomeni, da je to bila realizacija zemeljskega časa. V letu 1990 so opazili, da vse ure ne delujejo enako zaradi različnega sevanja črnega telesa, ki je odvisno od temperature okolice ure. V letu 1997 so morali zaradi tega spremeniti definicijo sekunde, ki je po novem zahtevala sevanje cezijevega atoma v mirovanju pri temperaturi absolutne ničle. Popravek so uvedli v letih od 1995 do 1998 , kar je povzročilo, da se je atomski čas pospešil za 10-14,3.
|
<urn:uuid:5e614996-a24e-4398-a664-f6f4e413bb87>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Mednarodni_atomski_%C4%8Das
|
2013-12-06T07:56:52Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386163050081/warc/CC-MAIN-20131204131730-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000004
|
Latn
| 83
|
{}
| 3.3
|
Karōshi
||Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: slaba, okorna slovenščina.|
Karoshi ki jih je mogoče prevesti dobesedno iz japonščine kot "smrti zaradi prekomernega dela", je poklicna nenadna smrt. Japonska je ena izmed redkih držav, ki ga navaja v statistiki kot posebno kategorijo. Glavni medicinski vzroki smrti karōshi so srčni infarkt in možgansko kap zaradi stresa.
Prvi primer karōshi so poročali leta 1969 s smrtjo zaradi kapi za 29-letnega moškega, ki je delal v transportnem oddelku največje japonske časopisne družbe. [1] Šele v zadnjem delu leta 1980, v času Bubble Economy, ko pa je več visokih poslovnežev, ki so bili v svojih najboljših delovnih letih, so nenadoma umrli brez predhodnih znakov bolezni. Mediji so o tem začeli poročati, kot da gre za nov pojav bolezni. Ta nov pojav, je bil hitro označen kot karōshi. Obravnavan je bil kot resna grožnja delovni sili. V letu 1987, se je skrb javnosti povečala, japonsko ministrstvo za delo je začelo objavljati statistične podatke o karōshi.
Gospodarski vzpon na Japonskem v povojnih desetletjih je bil obravnavan kot povod za to, kar je bila imenovana nova epidemija. Ugotovljeno je bilo, da zaposleni ne morejo delati za dvanajst ali več ur na dan, šest ali sedem dni na teden, leto za letom, ne da bi trpeli tako fizično kot psihično. Meritev je pokazala, da ima japonski delavec približno dve uri nadur na dan v povprečju. Te nadure, pa v povprečju niso bile plačane. [2][3]
Vsebina
Vpliv na družbo[uredi | uredi kodo]
Mnogi bodo pripravljeni delati neplačane nadure do skrajne mere, zlasti njihovi mladi sodelovci pa bodo odnehali zaradi prevelikega stresa. V nekaterih primerih je bilo dokazano, da se podjetja zavedajo slabega zdravja delavcev. Medtem tožbe zaradi smrti, ki nastopi zaradi prekomernega dela na Japonkem naraščajo in s tem tudi odškodnine sorodnikom zaradi izgube svojca. Vendar, preden se lahko dodeli družini nadomestilo, mora inšpekcijski urad za delo dokazati, da je bila smrt povezana z delom. To pa lahko traja več let v podrobnih in dolgotrajen sodnih obravnavah. Zaradi tega, mnogi ne zahtevajo plačila.
Reakcija vlade[uredi | uredi kodo]
Japonska sodišča dodelijo odškodnino sorodnikom v primeru, da je prekomerno delo botrovalo k stresu ali depresiji na delovnem mestu, ki se je končala s samomorom zaposlenega[4]. Urad za inšpekcijske standarde zavrača tožbe z odškodnino, ki jih utemeljujejo s prakso “ prostovoljno ” nedokumentiranih neplačanih nadur, kot glavni vzrok v karōshi promerov.
Tukaj imamo edinstveni običaj: hkratno zaposlovanje novih diplomantov na Japonskem je zelo težko, kajti najti novo stabilno službo je zelo težko, če izgubiš dosedanjo službo. Zaradi tega delavci ne morejo zavrniti delo z neplačanimi nadurami.
Japonsko ministrstvo za zdravje, delo in socialne zadeve je objavilo statistiko za leto 2007: 189 delavcev je umrlo, večina od njih zaradi možganske kapi ali srčnega infarkta in približno 208 je hudo bolnih zaradi prekomernega dela v tistem letu do marca, kar je najvišja raven v evidenci v primerjavi s preteklim letom, kjer je bilo 17,6%. 921 delavcev trdi, da je postalo duševno bolnih zaradi prekomernega dela. V 306 primerih pa je ministrstvo odobrilo odškodnino. V 201 primeru pa so delavci naredili samomor ali ga poskušali narediti.
Japonska vlada je prepoznala odgovornost podjetij za prekomerno delo njihovih zaposlenih. 20 aprila 2008 je bilo odobreno, da mora podjetje plačati 200 milijonov jenov, moškemu, ki je padel v komo zaradi prekomernega dela [5]. Zakonodaja, ki je trenutno v veljavi, je v veljavi s tem namenom, da se prepreči ali vsaj zmanjša številov primerov karōshi. Pričakovati je, da taki primeri vključujejo tudi omejitve nadurnega dela, kot tudi uvedbo zdravniškega pregleda, preden delodajalec odobri nadurno delo zaposlenemu, ki presega določeno število ur.
Odziv korporacije[uredi | uredi kodo]
Številna podjetja so se začela trudit izboljšat delovno življenje za svoje zaposlene. Toyota, na primer zdaj na splošno omejuje nadurno delo do 360 ur na leto (povprečje 30 ur mesečno), in uvedla javna obvestila v svoje pisarne, da na vsako uro more bit malo počitka in da po 19.00 uri pozivajo delavce oditi domov. Nissan ponuja Teledelo za pisarniške delavce, da bi lažje skrbeli za otroke ali starše [3]. Več deset velikih družb so uvedle dneve brez nadurnega dela in zahtevale od svojih zaposlenih, da zapustijo svoja delavna mesta najkasneje do pol šeste ure. Vendar, ker je dela veliko, se je nekaj delavcev odločilo da, kar prespijo na svojih delovnih mestih ali pa preprosto svoje delo odnesejo domov in ga tam končajo.
V letu 2007, Mitsubishi UFJ Trust in največje Japonske bančne podružnice, začelo omogočat zaposlenim, da lahko zapustijo delovno mesto tri ure prej in tako poskrbijo za svoje otroke in starše. 5. Januar 2009, je 34 družb z 7.000 zaposlenimi, potrdilo uvesti tak načrt[3].
Problem neplačanih nadure v raznih podjetjih je, da se nadure preprosto v nekaterih primerih sploh ne zabeležijo. Delovna zakonodaja omejujejo število opravljanih nadur. Delavci so povedali, da sami nadur ne zabeležijo in s tem podjetje ni v kršitvi delovnega časa. Delavci sami pogosto to racionalizirajo, da gre za prenaporno delo s premalo znanja z njihove strani. Opisujejo jo kot pomanjkanje domačnosti z delom, in da niso dovolj usposobljeni za delo, ki ga delajo in je to vzrok za to, da dela ne opravijo dovolj hitro in ob pravem času. Na splošno, nadure so nekaj kar splošno spada pod delo. Pritožbe glede tega so zelo redke. Seken' (世間), ali javen vpogled (mnenja drugih o nekem vedenju) je močan dejavnik v tem. Predvideva se, da večina statistike nadur v japonskih podjetjih niso točne, kot tudi, da v večini primerov nadure niso zabeležene. To ni nič nenavadnega, saj za večino zaposlenih Japoncev velja, da delajo do zelo poznih ur, tam do 2 ali 3 ure zjutraj in se od njih pričakuje, da bodo v pisarni že isti dan ob 9 dopoldne. V nekaterih primerih (predvsem v hčerinskih podjetjih velikih javnih družb, ki se spopadajo s pritiskom matične družbe, ki ustvarjajo poti skozi katere izkoriščajo hčerinske družbe). Zaposleni so poročali, da so naredili 300 ur nadurnega dela v enem mescu. Ta statistika je v skoraj vseh primerih in je neuradna. Zaposleni se vzdržijo omenjanju takih statistik javnim organom ali tisku, ali da bi bili imenovani pod temi statistikami.
Medijske pozornosti[uredi | uredi kodo]
Francosko-nemški TV kanal Arte so pokazal dokumentarec z naslovom "Alt in Japan", 6. novembra 2006, ki se ukvarjajo s starostjo delavcev na Japonskem. Leta 2008 je Karōshi spet prišel na naslovnice: Smrt nazaj v letu 2006, ključni Toyota inženir, ki v povprečju opravil več kot 80 ur nadurnega dela vsak mesec. Njegova družina je bila nagrajena v koristi, potem ko so si ogledal njegov primer. [6]
Preprosta multi-platforma arkadna igra se imenuje Karoshi (2008), ki ga Jesse Venbrux razvija in YOYO GAMES pomagala objaviti pri ustvarjanju zavesti o Karoshi v letu 2008. Ta igra je bila serija sestavljanke platformne igre, v kateri cilj je umrla. Igra še vedno živi z novejšo različico Karoshi: Samomor salaryman (2008) je nasledil Super Karoshi (2009). Nekatere od teh iger so bile prenešene na računalnik Macintosh, ki ga Vetra GAMES, medtem ko je iOS različica z naslovom Mr. Karoshi objavljena na nekaterih mobilnih platformah YOYO GAMES.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
- Japonsko delovno okolje
- Japonska organizacijska kultura (management)
- Nadlegovanje podrejenih
- Vpliv
- Deloholik
- Delodajalec
- Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja
- Stres
- Izgorelost
- Toyotin način
- Hkratno pridobivanje novih diplomantov
Opombe[uredi | uredi kodo]
- http://www.workhealth.org/whatsnew/lpkarosh.html
- Japanese salarymen fight back The New York Times - Wednesday, June 11,
- Recession Puts More Pressure on Japan's Workers Business Week, January 5, 2009
- [1]
- http://mdn.mainichi.jp/national/news/20080429p2a00m0na015000c.html
- Labor bureau: Japanese man, 45, died of overwork, Japanese labour bureau says
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
|Poglejte si besedo karoshi v Wikislovarju, prostem slovarju.|
|
<urn:uuid:eb242c10-9cdf-453d-b4ec-ebe2e38a68fe>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Kar%C5%8Dshi
|
2013-12-07T22:04:18Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386163055855/warc/CC-MAIN-20131204131735-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000006
|
Latn
| 52
|
{}
| 3.8
|
Wikipedija:Lutkarstvo
|Stran je uradno pravilo slovenske Wikipedije. Sprejema ga velika večina urejevalcev in je standard, ki naj mu sledijo vsi uporabniki. Pri urejanju pravila pazite, da spremembe resnično izražajo soglasje občestva. Kadar o tem niste prepričani, se najprej pogovorite na pogovorni strani.|
Uporabniški račun v Wikipediji skupaj s seznamom urejanj, uporabniško stranjo in uporabniškim pogovrom predstavlja identiteto posameznika, kar olajša drugim uporabnikom komunikacijo z njim in razumevanje njegovih stališč. Nekateri uporabniki poleg svojega prvotnega uporabniškega računa (to je tisti, s katerim imajo največ urejanj in najbolj razdelano identiteto) ustvarijo tudi alternativnega. Takšna praksa je načeloma nezaželena, saj otežuje komuniciranje znotraj občestva.
Izrecno je ustvarjanje marionetnih računov prepovedano, če se poskuša uporabnik s tem izogniti administratorskim ukrepom in pravilom (blokada, pravilo treh vračanj), za napihovanje števila glasov v anketah in drugih glasovanjih, ustvarjanje kontroverznosti in za druge nekonstruktivne dejavnosti.
Omejena uporaba marionetnih uporabniških imen je dovoljena le uveljavljenim uporabnikom za preizkušanje delovanja sistema, uporabnikom, ki upravljajo bote in v drugih primerih, o katerih odloča občestvo. Če ustvarite tak alternativni račun, naredite na njegovi uporabniški strani jasno vidno povezavo do svojega prvotnega.
Ravnanje z marionetnimi računi[uredi | uredi kodo]
Uporabniški račun, za katerega obstaja sum, da je marioneta drugega uporabnika, označimo s predlogo {{marioneta}} na uporabniški strani. Kadar je bil ustvarjen za izogibanje administratorskim ukrepom ali druge zgoraj opisane nekonstruktivne namene, se lahko blokira tako tega kot uporabnikov prvotni račun.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
|
<urn:uuid:694c2da0-f4d9-49b9-bb34-21fd7c4ccec7>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Lutkarstvo
|
2013-12-12T15:34:45Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386164641982/warc/CC-MAIN-20131204134401-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000003
|
Latn
| 94
|
{}
| 3.4
|
Koroška velja za zibelko slovenstva
. Po plebiscitu leta 1920 je večji del Koroške pripadel Avstriji, tako da zdaj slovenska regija Koroška obsega območje treh dolin – Mežiške, Dravske
in Mislinjske
ter treh pogorij – Pohorja, Karavank
in Savinjskih Alp
.
Središče regije sestavlja 'somestje' Slovenj Gradca, Raven na Koroškem
in Dravograda
. Za podeželsko zaledje večjih krajev in mest na Koroškem je tipična razpršenost poselitve. Na Koroškem so se naselile najvišje kmetije
v Sloveniji, ki so v obliki celkov
razpršene po celotnem območju regije. Neokrnjena gorska narava
in gozdovi
z razvejano mrežo cest in poti nudijo raznovrstne možnosti raziskovalnih potepanj po vrhovih Pece
in Raduhe
, po širokih prostranstvih Uršlje
, Olševe
, Smrekovškega pogorja
, Zahodnega Pohorja
ali Kozjaka
ter na pobočjih slikovitih alpskih dolin. Te poti so še posebej privlačne za pohodnike in gorske kolesarje. Čez Koroško vodijo Slovenska planinska pot
, Evropska pešpot E6
ter številne druge tematske poti
, planinske poti
in gozdne stezice, ki vodijo do najboljših razglednih točk. Posebnost je tudi koroška naklonjenost do gorskega kolesarjenja
. Gozdovi so prepredeni s cestami, kolovozi in potmi, ki koristno služijo kolesarjem. Tu je nastal prvi gorski kolesarski park
v Sloveniji, v dolini ob zasanjani Dravi poteka del mednarodne Dravske kolesarske poti
, nad njo pa po slemenih Pohorja poteka Pohorska kolesarska transverzala
. Pohorje
je obdarjeno z globokimi in temnimi gozdovi. Alpske senožeti se tu pozimi spremenijo v smučišča. Največji smučarski center zahodnega Pohorja so Kope
. V neposredni bližini pa se nahaja še smučišče Ribniško Pohorje. Na Ribniškem Pohorju
raste Sgermova smreka, ki je najvišje drevo v srednji Evropi
. Na Uršlji gori se nahaja najvišje ležeča cerkev
na Slovenskem, na severnih pobočjih pod njo je smučišče, ki skupaj z jezerom pod njim tvori turistično rekreacijski center Ivarčko
. Pod najvišjo goro vzhodnih Karavank Peco
, v katere nedrjih spi kralj Matjaž
, se razprostira dolina enkratne lepote - krajinski park Topla
. Na bližnjem Ludranskem vrhu raste Najevska lipa – mati vseh slovenskih lip
, nad vrhom pa se razprostira Smrekovec, ki je edino vulkansko pogorje
v Sloveniji.
V prejšnjih stoletjih se je tu razvilo rudarstvo
, zdaj pa je nekdanji rudnik v Mežici urejen v turistični rudnik in muzej z unikatno ponudbo kolesarjenja po opuščenih skrivnostnih rovih v Podzemlju Pece
.
Tudi v Dravski dolini je danes moč podoživeti nekoč najpomembnejšo gospodarsko dejavnost, ko so splavarji
prevažali les po reki v daljne kraje. Plovne poti pravih splavov, ki so zdaj namenjeni turističnim vožnjam vodijo iz dveh pristanov – na Gortini
in na Javniku
, kjer je urejen tudi splavarski muzej
. V srednjeveškem mestnem jedru Slovenj Gradca – mesta Glasnik miru
- sta sedeža Koroške galerije likovnih umetnosti
in Koroškega pokrajinskega muzeja
. Enota pokrajinskega muzeja je tudi na Ravnah, kjer je še Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika
. Številne zaokrožene zbirke in razstave
pa so posejane po vseh koroških občinah. Slikovita in raznolika arhitektura podružničnih cerkva
, ki jo pogled doseže na domala vsakem izpostavljenem griču izven naselij, zrcali kopico avtohtonih značilnosti, ohranja koroško pokrajino prepoznavno in jo uvršča med kulturno najbolj mikavne dele v Sloveniji.
Po turističnih kmetijah
je najbolj poznana vas Šentanel
, pristno gostoljubnost pa je moč doživeti tudi na številnih drugih kmetijah širom koroškega podeželja
. Naravno, domače in tradicionalno so besede, s katerimi lahko opišemo posebnosti koroške kulinarike
. Izpostaviti velja okusen črni ali rženi kruh
in pa odličen mošt
, tradicionalno pijačo, pridobljeno z alkoholnim vretjem soka iz starih sort jabolk.
|
<urn:uuid:61c6f4bc-ab1b-48fe-a1f6-411b8457693f>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://www.slovenia.info/?_ctg_regije=121&lng=1
|
2013-12-18T15:42:44Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1387345758904/warc/CC-MAIN-20131218054918-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000007
|
Latn
| 199
|
{}
| 3.5
|
Kaldejska katoliška cerkev
Kaldejska katoliška cerkev ali Kaldejska babilonska cerkev (arabsko: الكنيسة الكلدانية [al-kanīsä 'l-kaldāniyyä]) spada med katoliške cerkve vzhodnega obreda in je v polnem občestvu z Rimskokatoliško cerkvijo. Cerkev nima direktne zveze s Kaldejo in Kaldejci iz starejše zgodovine. Ustanovljena je bila v 15.-17. stoletju z odcepitvijo od Asirske cerkve. Danes šteje 600000 do 700000 vernikov. Od leta 2003 naprej jo vodi patriarh Mar Emanuel III. Deli.
Opomba: Obstaja tudi Kaldejska sirska cerkev, ki ni ista cerkev kot Kaldejska katoliška cerkev.
V 15. stoletju je Asirska cerkev sprejela sklep, da lahko postanejo patriarhi samo člani rodbine takratnega patriarha Mar Šimuna IV. Leta 1552 so nasprotniki te rodbine izvolili drugega patriarha Mar Johanana VIII. Soulaka. Ta je je hitro dogovoril za zavezništvo z Rimskokatoliško cerkvijo. Njegov naslednik Mar Šimun XIII. Dinkha je leta 1662 prekinil zavezništvo z Rimom in se podredil patriarhu iz prej omenjene rodbine Mar Šimuna IV. Nekaj vernikov pa je ostalo zvestih Rimskokatoliški cerkvi - to skupino štejemo za začetek Kaldejske katoliške cerkve.
Kaldejska katoliška cerkev je potem ostala povzana z Rimskokatoliško cerkvijo, a šele leta 1830 je zavezništvo prerastlo v polno občestvo. Takrat je Rim voditelju Kaldejske katoliške cerkve priznal uradni naziv babilonsko kaldejski patriarh.
Od leta 1996 se izboljšujejo odnosi med Kaldejsko katoliško cerkvijo in Asirsko cerkvijo.
|
<urn:uuid:0752f516-c74f-49bc-8d1b-6c0d392ce7e1>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Kaldejska_katoli%C5%A1ka_cerkev
|
2013-12-05T11:23:58Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386163044331/warc/CC-MAIN-20131204131724-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999974
|
Latn
| 69
|
{}
| 2.9
|
Posnetek sistema je natančna kopija pogona. Privzeto so v posnetek sistema vključeni pogoni, ki so nujni za izvajanje sistema Windows. Vključuje tudi sistem Windows in vaše sistemske nastavitve, programe in datoteke. S posnetkom sistema lahko obnovite vsebino računalnika, če trdi disk ali računalnik kdaj preneha delovati. Ko računalnik obnovite iz posnetka sistema, je to popolna obnova. Ne morete izbrati samo obnove nekaterih elementov; vse trenutne programe, sistemske nastavitve in datoteke zamenja vsebina posnetka sistema.
Čeprav ta vrsta varnostne kopije vsebuje vaše osebne datoteke, priporočamo, da datoteke redno varnostno kopirate z varnostnim kopiranjem, tako da lahko po potrebi obnovite posamezne datoteke in mape. Ko nastavljate varnostno kopiranje, lahko sistemu Windows prepustite izbiro vsebine varnostne kopije, ki bo vključevala posnetek sistema, lahko pa tudi sami izberete, katere elemente želite varnostno kopirati in ali želite vključiti posnetek sistema. Če želite več informacij o nastavljanju Varnostnega kopiranja, glejte Varnostno kopiranje datotek.
Če je v računalniku več pogonov ali particij, lahko posnetek sistema, ki vključuje vse particije, ustvarite tako, da sledite navodilom v razdelku Varnostno kopiranje programov, sistemskih nastavitev in datotek.
|
<urn:uuid:a54772ad-17ed-4ee9-9b9e-eb14aabadf20>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://windows.microsoft.com/sl-si/windows7/what-is-a-system-image
|
2013-12-05T11:24:40Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386163044331/warc/CC-MAIN-20131204131724-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000006
|
Latn
| 53
|
{}
| 3.4
|
Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma ali krajše SPIRIT Slovenija pod eno krovno agencijo združuje najpomembnejša področja slovenskega gospodarstva: podjetništvo, inovativnost, tehnološki razvoj, investicije in turizem.
Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma ali krajše SPIRIT Slovenija pod eno krovno agencijo združuje najpomembnejša področja slovenskega gospodarstva: podjetništvo, inovativnost, tehnološki razvoj, investicije in turizem.
Slovenija je dežela s čudovito neokrnjeno naravo, ki jo cenimo prebivalci in turisti. Naravne danosti predstavljajo predpogoj za razvoj zelenega, odgovornega turizma.
• Slovenija je s približno 65 % gozdnih površin tretja najbolj gozdnata država v Evropi. • Kar 36 % površine Slovenije je vključeno v omrežje Natura 2000. • Petina slovenske obale je zaščiteno območje. • Po količini rečne vode na prebivalca je Slovenija med najbogatejšimi evropskimi državami. • V Sloveniji je skupno okoli 28.000 kilometrov vodotokov, okoli 1.300 jezer s površino nad enim hektarom in okoli 46,6 kilometra morske vode. • Več kot 22.000 živalskih in rastlinskih vrst Slovenijo uvršča med naravno najbogatejše v Evropi. • Pragozd se v naši državi nahaja samo 60 kilometrov od glavnega mesta Ljubljane.
Umanotera - Slovenska fundacija za trajnostni razvoj je predstavila Zbornik Plan B 2.0, kjer trdijo, da:
- trajnostni razvoj nima alternative; - naravni kapital je temelj vsega, zato tudi temelj razvoja; - trajnostni razvoj je lahko ključna primerjalna prednost Slovenije; - zaradi gospodarske rasti same nismo ljudje ne bolj srečni, ne bolj zadovoljni; - podnebne spremembe in usihajoče zaloge poceni nafte oznanjajo konec fosilne dobe; - zemljišča niso zgolj kosi zemlje, zanimivi le z vidika kmetijstva ali gozdarstva; - pretresi v globalnih oskrbovalnih sistemih kažejo na to, da postaja samooskrba ključna za preživetje.
Pod okriiljem Umanotere - Slovenske fundacije za trajnostni razvoj je izšlo poročilo Ogledalo vladi 2010 - Zeleni nevladni monitor, v katerem opozarjajo da je v Sloveniji razkorak med predvolilnimi zavezami in zakonodajo na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja ter njihovim izvajanjem precejšen.
Povzetek in celotno poročilo Ogledalo vladi 2010 najdete TUKAJ.
Slovenija na 5. mestu med najbolj legendarnimi destinacijami
Center National Geographic za trajnostne destinacije je v svojem šestem poročilu (2009) ponovno ocenjeval najbolj legendarne destinacije (države in znotraj držav posamezne destinacije) na globalnem nivoju – tokrat je med 133 destinacij uvrstil tudi Slovenijo. Slovenija je z 78 točkami pristala na odličnem 5. mestu (1. mesto je s 85 točkami osvojila Norveška s fjordi, zadnje pa z 31 točkami Costa del Sol). Ocenjujejo šest sklopov kriterijev: okoljska in ekološka kakovost, družbena in kulturna integriteta, stanje kulturne dediščine in arheoloških najdišč, estetska privlačnost, kakovost upravljanja turističnega razvoja ter vizije za prihodnost.
Uspešna predstavitev in trženje slovenske turistične ponudbe je pogojena z odličnim poznavanjem trga in ciljnih obiskovalcev, trženjem, ki je osredotočeno na gosta, in razvoju ponudbe, ki temelji na kakovosti in na načelih trajnostnega razvoja
|
<urn:uuid:0503806e-d205-4dbf-b6a1-a3d81dc5baa5>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://www.slovenia.info/?ps_zelena_dejstva=0&lng=1&viewscale=30
|
2013-12-05T11:28:08Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386163044331/warc/CC-MAIN-20131204131724-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999995
|
Latn
| 78
|
{}
| 3.2
|
Južna Afrika
Odnosi med Evropsko unijo in Južno Afriko so se razvili v glavnem v 90-ih letih 20. stoletja v okviru razvojne pomoči. Južna Afrika je zaradi svoje vloge na regionalni in svetovni ravni še vedno pomemben partner Evropske unije.
Sporazum o trgovini, razvoju in sodelovanju (STRS) je glavni okvir odnosov med obema partnerjema, podpirajo pa ga različne oblike sektorskega sodelovanja. Južna Afrika ima tudi pooblaščeno članstvo v sporazumu iz Cotonouja (2000).
- SPLOŠNI OKVIR
- SEKTORSKO SODELOVANJE
- REGIONALNI OKVIR
- FINANČNA POMOČ
Glejte tudi
- Mednarodni sporazumi (EN)
|
<urn:uuid:56a665c8-811c-4db1-88a9-5facb318366a>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://europa.eu/legislation_summaries/development/south_africa/index_sl.htm
|
2013-12-07T01:37:42Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386163052970/warc/CC-MAIN-20131204131732-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000008
|
Latn
| 3
|
{}
| 2.7
|
Deklaracija o spremembi podnebja
08.11.2006
Podnebne spremembe vplivajo na alpski prostor zelo intenzivno: vedno pogostejše naravne nesreče ter taljenje ledenikov in stalno zamrznjenih tal so le nekatere od posledic, na katere opozarja IX. alpska konferenca. Ta zato zahteva izvajanje okvirnega podnebnega protokola in Kjotskega protokola na svetovni ravni, obenem pa alpskim državam in ES svetuje, kako delovati, da bi po eni strani z zmanjševanjem in absorbiranjem toplogrednih plinov lahko preprečili nadaljnjo rast podnebnih sprememb, ter kako se po drugi strani s konkretnimi strategijami prilagoditi posledicam podnebnih sprememb. Za izvajanje podnebne deklaracije so okoljski ministri alpskih držav Stalni odbor pooblastili, da do X. zasedanja Alpske konference izdela alpskemu prostoru prilagojen akcijski načrt s priporočili za nadaljnje delovanje in z dolgoročnejšimi pobudami, vključno s časovnim načrtom.
|
<urn:uuid:402007a6-5e25-419b-896d-20f630a1f361>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/95?set_language=sl
|
2013-12-11T22:50:30Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386164069141/warc/CC-MAIN-20131204133429-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000004
|
Latn
| 5
|
{}
| 3
|
05.04.2011
Obele┼żitev mednarodnega dneva o nevarnosti min v New Yorku
New York, 5. aprila 2011 - Na sede┼żu Organizacije zdru┼żenih narodov je v─Źeraj zve─Źer potekal poseben dogodek, posve─Źen Mednarodnemu dnevu za ozave┼í─Źenost o nevarnosti protipehotnih min in pomo─Ź ┼żrtvam min, ki sta ga organizirala Slu┼żba OZN za protiminsko delovanje in Slovenija. Navzo─Źe so nagovorili Kiyo Akasaka, podsekretar pristojen za javne informacije, Dimitrij Titov, pomo─Źnik generalnega sekretarja OZN za vladavino prava in varnostne in┼ítitucije in veleposlanik Andrej Benedej─Źi─Ź, generalni direktor za globalne zadeve in politi─Źno multilateralo.
Generalni direktor Benedej─Źi─Ź je kot predsednik Upravnega odbora Mednarodne ustanove ÔÇô fundacije za razminiranje in pomo─Ź ┼żrtvam min (ITF) v svojem nastopu izpostavil njen pomemben prispevek na podro─Źju humanitarnega razminiranja. Ustanova, ki jo je Vlada Slovenije vzpostavila leta 1998, je namre─Ź s svojimi aktivnostmi v Jugovzhodni Evropi bistveno prispevala k temu, da so pred kratkim Makedonija, ─îrna Gora, Albanija in Srbija uspele o─Źistiti vsa znana obmo─Źja, kontaminirana s protipehotnimi minami. V Bosni in Hercegovini in na Hrva┼íkem, najbolj minsko onesna┼żenih dr┼żavah na Zahodnem Balkanu, pa programi razminiranja ┼íe potekajo.
Svoje znanje in izku┼ínje pa ITF ┼że deli z dr┼żavami v drugih regijah, in sicer na Ju┼żnem Kavkazu, v Centralni Aziji, Latinski Ameriki, Afriki in na Bli┼żnjem vzhodu. V zvezi s tem je generalni direktor Benedej─Źi─Ź navzo─Źe posebej opozoril na projekt rehabilitacije otrok ÔÇô ┼żrtev konflikta v Gazi, ki poteka na pobudo predsednika Slovenije dr. Danila T├╝rka, in v kateri aktivno sodeluje tudi ITF. Sicer pa slovenske aktivnosti na tem podro─Źju nazorno pri─Źajo o zavezanosti Slovenije k ohranjanju mednarodnega miru in varnosti, ki se odra┼ża tudi v slovenski kandidaturi za nestalno ─Źlanstvo v Varnostnem svetu OZN za obdobje 2012-2013.
Generalni direktor Benedej─Źi─Ź se je v svojem nastopu tudi zahvalil vsem donatorjem, ki so od vzpostavitve ITF za delovanje ustanove prispevali 330 milijonov USD in tako omogo─Źili, da je postala zgodba o uspehu. Od leta 1998 je namre─Ź ITF razminiral ve─Ź kot 100 milijonov kvadratnih metrov ozemlja, omogo─Źil rehabilitacijo ve─Ź kot 1.000 ┼żrtev protipehotnih min in pomagal pri razvoju lokalnih kapacitet v 12 minsko onesna┼żenih dr┼żavah. Posebej pomembna je pri tem vloga ZDA, ki je s prispevkom 141 milijonov USD najve─Źja dr┼żava donatorica za aktivnosti ITF.
V okviru obele┼żitve mednarodnega dneva o nevarnosti min so bila tudi vro─Źena priznanja ITF za prispevek na podro─Źju humanitarnega razminiranja. Priznanja, ki jih je v imenu ustanove vro─Źil direktor ITF Dorijan Mar┼íi─Ź, sta prejela g. Justin Brady, kot predstavnik Slu┼żbe OZN za protiminsko delovanje, in g. James Lawrence, kot predstavnik ameri┼íkega zunanjega ministrstva.
Na dogodku je bila tudi odprta razstava z naslovom "Odlo─Źeni", ki vklju─Źuje multivizijsko predstavitev aktivnosti ITF s poudarkom na projektu rehabilitacije otrok ÔÇô ┼żrtev konflikta v Gazi, in na uspe┼ínem projektu ─Źi┼í─Źenja min in streliva v Albaniji.
|
<urn:uuid:10071ee3-9dc5-43b1-b226-88a0d1af130e>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://newyork.predstavnistvo.si/index.php?id=824&L=1%5C&tx_ttnews[pointer]=1&tx_ttnews[tt_news]=7805&tx_ttnews[backPid]=823&cHash=f87b6c46c3
|
2013-12-21T22:54:42Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1387345776447/warc/CC-MAIN-20131218054936-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999974
|
Latn
| 764
|
{}
| 3
|
Naslov: Tomšičeva ulica 44, 4000 Kranj
Grad predstavlja s svojo stavbno gmoto, ki raste na robu konglomeratnega pomola, eno najučinkovitejših arhitekturnih poudarkov starega Kranja in nepogrešljiv člen v silhueti mesta. Stoji nad prehodom čez Savo, na delu mestnega pomola, kjer je staro utrdbeno področje od antičnega obdobja do zgodnjega srednjega veka. Po času nastanka je grad eden najstarejših spomenikov profanega stavbarstva v Kranju. Prav v sklopu grajskega poslopja, ki v sedanji obliki predstavlja celoto, nastalo od 15. do 19. stoletja, moramo iskati leta 1256 zgrajeni ortenburški stolp. Današnji jugovzhodni del gradu je nastal v času turških vpadov in spremenjene vojaške tehnike. Vpet je v mestno obrambno obzidje in je njegov sestavni člen. V jugozahodnem delu je bil v začetku 16. stoletja zgrajen obrambni stolp, ki kaže vse lastnosti sodobne italijanske fortifikacijske gradnje. Sredi 16. stoletja je grad kupil Janž Khisl s Fužin in ga prezidal v graščino, ki je dobila po njem ime Khislstein (1578). Kasnejši lastniki gradu so bili pl. Mosconi in Ravbarji. V 18. stoletju so bili lastniki Apfaltrerji in Auerspergi. Ob koncu 18. stoletja je postal lastnik Natalis Pagliaruzzi. Njegovi nasledniki so grad obdržali do leta 1913, ko je postal državna last. Grad ima ohranjeno vrsto kvalitetnih stavbnih členov, med katerimi izstopata dvoriščni in glavni portal, ki sta nastala okrog leta 1578, dvoriščni trakt z arhadnimi hodniki pa je rezultat prezidav v 18. in 19. stoletju. Grad je bil v letih 1985/89 prenovljen in so v njem našli prostore: Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Gorenjski muzej, likovni ustavrjalci.
Gorenjski muzej Kranj
Tomšičeva ulica 44
Kranj
Telefon : 04 201 39 50
Faks : 04 201 39 51
E-pošta :
Spletna stran : www.gorenjski-muzej.si
individualni
Urejen dostop za invalide
GPS Northing (N) : 46,2386
GPS Easting (E) : 14,3545
|
<urn:uuid:b54cf2bf-e709-40f4-b9b5-62d94d71a0d6>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://www.slovenia.info/?grad=1053&lng=1&viewscale=30
|
2013-12-21T23:26:03Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1387345776447/warc/CC-MAIN-20131218054936-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000002
|
Latn
| 234
|
{}
| 3
|
Spoštovani starši,
mesec december bo namenjen roditeljskim sestankom, govorilnim uram, delavnicam ali čajankam. Zaradi lažje udeležbe staršev smo dejavnosti razdelili na dva dneva (10. in 11. 12. 2013).
Objavljamo razpored govorilnih ur za oba dneva.
OPOMBA:
Govorilne ure se bodo namesto ob 16. uri, kot jr bilo prvotno objavljeno, pričele ob 15.30.
Vljudno vabljeni.
V četrtek in petek, 28. in 29. novembra 2013, smo na OŠ Otočec izpeljali tehniški dan na temo steklopihaštva. Prvo šolsko uro sta nam zaposlena iz podjetja Labteh predstavila poklic steklopihača, ter nam v tej uvodni uri prikazala, kako se steklo oblikuje in kaj vse se da z njim početi. Gospod Franc se s steklopihaštvom ukvarja že celih 45 let, zato je izdelovanje steklenih izdelkov izpod njegovih rok videti povsem enostavno.
V ponedeljek, 25. 11. 2013, smo v podaljšanem bivanju skupaj s starši izdelovali adventne venčke. Ob tej priložnosti se nam je pridružila gospa Zinka Žnidaršič, ki nam je z nasveti pomagala do čudovitih izdelkov. Izdelani adventni venčki že krasijo naše domove, nekaj najlepših pa bomo prodajali tudi na predbožičnem bazarju.
V torek smo učenci 4. razreda kuhali ajdove in koruzne žgance. Preden smo odšli v gospodinjsko učilnico, smo si nadeli predpasnike. Na štedilniku smo v dveh loncih zavreli osoljeno vodo. Ko je voda zavrela, smo v prvi lonec stresli 500 g ajdove moke, v drugi lonec pa 500 g koruzne moke.
V loncih sta nastali kepi, v kateri smo z ročajem kuhalnice naredili 2-2,5 centimetrov široko luknjo. Lonec smo pokrili s pokrovko in pustili kuhati še 20 minut. Med tem časom smo pogrnili mize s prti.
Obveščamo vse učence, učitelje in starše OŠ Otočec, da bo v naslednjem tednu od 18. do 22. novembra 2013, potekala zbiralna akcija izrabljenih kartuš in tonerjev. Štetje posameznih kosov bo v petek, 22. novembra 2013, po 5. šolski uri. Prosimo razrednike, da skupaj s predstavnikoma svojega razreda preštejete prinešeni material.
Veliko uspeha pri ponovnem zbiranju EKO točk.
Za tim ZDRAVE ŠOLE, Bernarda Vrtačič Turk
V četrtek, 14. novembra 2013, smo imeli v 1. B razredu naravoslovni dan z naslovom TRADICIONALNA SLOVENSKA HRANA. Izdelovali smo pirine kruhke in žemljice ter medenjake. Na obisk smo povabili našo bivšo kuharico, go. Olgo Jerman. Pred malico sem se z učenci pogovorila o naši slovenski hrani, ki so jo kuhale že naše babice in prababice.
V tednu slovenske tradicionalne hrane smo učenci 2. razredov OŠ Otočec povabili k sodelovanju starše in stare starše. Z njihovo pomočjo smo pripravili tradicionalno jed ali sladico. V razredu smo jed predstavili, povedali smo, kako se imenuje in iz katerih sestavin je narejena. Nato je sledila pokušina tradicionalnih slovenskih dobrot. Na mizi so bile orehove potice, šarklji, različne vrste kruha, praznična kita, orehovi štrukeljčki, gibanica, buhteljni, miške, žganci, zelje, ocvirki,… Njami…Vse je bilo naravnost odlično!!!
11. 11. 2013 smo imeli učenci 9. a razreda svoj 1. naravoslovni dan v letošnjem šolske letu z naslovom Slovenska hrana.
|
<urn:uuid:a188f0a9-b4a0-4b48-afc9-81cdc4190174>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://www.os-otocec.si/
|
2013-12-05T16:06:57Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386163046801/warc/CC-MAIN-20131204131726-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999962
|
Latn
| 1
|
{}
| 2.6
|
Dokument Prednostne naloge državne statistike za naslednje leto pripravi Statistični urad RS (v nadaljevanju SURS) v sodelovanju pooblaščenimi izvajalci državne statistike vsako leto spomladi. V njem predstavi v naslednjem letu načrtovane najpomembnejše redne in razvojne naloge državne statistike. Natančen pregled vseh statističnih raziskovanj za naslednje leto pa pripravijo SURS in pooblaščeni izvajalci državne statistike vsako leto jeseni. Objavljen je tudi v Uradnem listu RS.
Pri pripravi dokumenta Prednostne naloge državne statistike v letu 2012 je SURS s pooblaščenimi izvajalci sledil strateškim ciljem in aktivnostim, ki so navedeni v Srednjeročnem programu statističnih raziskovanj 2008–2012, in osnutku Statističnega programa Evropske komisije za leto 2012. Dokument je vsebinsko razdeljen na poglavja: v vsakem so predstavljene prednostne naloge, načrtovane v letu 2012 v okviru posameznega statističnega področja, v zadnjem pa prednostne naloge, povezane s statistično infrastrukturo.
Slovenska statistika je dosegla relativno visoko razvojno stopnjo v mednarodnih primerjavah tako glede izpolnjevanja zahtev zakonodaje EU kot tudi zahtev domačih uporabnikov. Tudi ob manj ugodnih finančnih in kadrovskih pogojih se stalno razvija, ohranjanja in dviguje svojo kakovosti. Konec leta 2012 se bo iztekla veljavnost sedanjega srednjeročnega programa, zato bo SURS s pooblaščenimi izvajalci pripravil nov srednjeročni program, in sicer za obdobje 2013–2017. Pri pripravi dokumenta bodo upoštevane potrebe domačih uporabnikov, usmeritve iz Srednjeročnega programa evropskega statističnega urada – Eurostata in dokumenti z različnimi pobudami, kot je na primer sporočilo Komisije z naslovom Evropa 2020 Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast.
Tudi v letu 2012 bo SURS nenehno intenzivno spremljal razvoj administrativnih evidenc in pri tem sodeloval z vključevanjem statističnih potreb. Tako se bo postopno razbremenjevanje poročevalskih enot (dajalcev podatkov) nadaljevalo, državna statistika pa bo lahko tudi v prihodnje pravočasno izkazovala kakovostne statistične podatke. Hkrati bodo upoštevane tudi rešitve, ki jih nudi razvoj informacijske tehnologije.
|
<urn:uuid:de3b5ea3-1100-4d00-9449-16c91a7fead2>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4006
|
2013-12-07T06:51:47Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386163053669/warc/CC-MAIN-20131204131733-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.00001
|
Latn
| 34
|
{}
| 2.7
|
POZDRAVLJENI
Oddelek za prevajalstvo je del Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. S pedagoškim delom je začel v študijskem letu 1997/98, po triletnih pripravah v okviru mednarodnega projekta TEMPUS.
Leta 2004 je bil po predhodnem preverjanju kvalitete poučevanja in ocenjevanja prevajanja in tolmačenja ter kvalitete diplomantov in diplomantk sprejet v mednarodno združenje visokošolskih ustanov, ki poučujejo prevajanje in tolmačenje na visokošolskem nivoju CIUTI. Oddelek je tako postal po Karlovi univerzi v Pragi edina institucija iz srednje in vzhodne Evrope, ki je izkazala zahtevano kvaliteto.
Junija 2005 je Oddelek postal polnopravni član mednarodnega konzorcija EMCI (European Masters in Conference Intepreting), ki sta ga ustanovili službi za tolmačenje pri Evropski komisiji in Evropskem parlamentu. Ta organizacija je pred sprejetjem v polnopravno članostvo temeljito preverila naš program, način poučevanja, vrednotenja in ocenjevanja znanja. V organizaciji je lahko včlanjena le ena visokošolska institucija iz posamezne evropske države, vendar le pod pogojem, da izpolnjuje zahtevane kriterije kvalitete. S članstvom smo pridobili možnost izdajanja certifikata oz. evropskega magisterija poleg naše specialistične diplome, naši študentje in učitelji bodo lahko preživljali del študija na drugih članicah združenja, k nam pa prihajali tuji učitelji tolmačenja iz najbolj eminentnih evropskih ustanov.
Leta 2010 je Oddelek postal član evropske mreže magistrskih programov iz prevajanja EMT. Generalni direktorat za prevajanje pri Evropski komisiji je ugotovil velik porast magistrskih programov iz prevajanja v zadnjih letih, saj se je številka teh programov v letu 2010 povzpela že čez 300. Zato se je ta evropska institucija odločila podeliti certifikat odličnosti le 34 izbranim evropskim visokošolskim programom za usposabljanje prevajanja in med njimi je tudi program magistrski študijski program Prevajanje.
Študijski program na Oddelku za prevajalstvo je tako edini program za poučevanje prevajanja in tolmačenja v Sloveniji, ki je bil mednarodno ovrednoten in ocenjen kot eden najkvalitetnejših v Evropi.
Vrste študija na oddelku
Na Oddelku za prevajalstvo izvajamo študij na treh stopnjah. Na prvi stopnji dodiplomskim študentom nudimo študij Medjezikovnega posredovanja, na drugi stopnji lahko magistrski študentje izbirajo med študijem Prevajanja in študijem Tolmačenja, na tretji stopnji pa se doktorski študentje posvečajo študiju Prevodoslovja.
Študentje
Trenutno izobražujemo nekaj nad 540 študentov na vseh treh bolonjskih študijskih stopnjah, naši diplomanti in magistranti pa navadno nimajo težav z zaposlitvijo.
Predavatelji
Na Oddelku za prevajalstvo poučuje 30 visoko specializiranih univerzitetnih učiteljev, asistentov in lektorjev, ki so habilitirani za področja prevodoslovja, slovenskega, angleškega, francoskega, italijanskega in nemškega jezika. Poleg poučevanja so naši predavatelji vpeti v številne nacionalne in mednarodne projekte s področja prevodoslovja in korpusnega jezikoslovja.
Prostori
Oddelek za prevajalstvo domuje v glavni stavbi Filozofske fakultete v desnem traktu pritličja. Poleg tajništva, oddelčne tehnike in učiteljskih kabinetov med oddelčne prostore sodijo še računalniški, podnaslavljalski in tolmaški laboratoriji ter knjižnica z obsežnim naborom strokovne literature in periodičnih publikacij.
|
<urn:uuid:c53126c1-46df-4f88-aa37-c32f8da8c08d>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://www.prevajalstvo.net/
|
2013-12-09T03:58:49Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386163870408/warc/CC-MAIN-20131204133110-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000004
|
Latn
| 3
|
{}
| 2.6
|
Deviški pas
||Članek ne navaja nobenega medbesedilnega sklica ali vira.|
Deviški pas (imenovan tudi Venerin ali florentinski pas) je priprava, ki so si je domislili v poznem srednjem veku, namenjena zavarovanju ženske kreposti. Uporabljali so ga zlasti pripadniki meščanskega razreda, najprej naj bi se ga domislili Florentinci. To je bilo običajno za dlan široko kovinsko ogrodje, s katerim so popolnoma zakrili vhod v vagino, vendar so dopustili odprtine, da je ženska lahko opravljala neseksualne potrebe. Pas je nad bokom zapirala majhna ključavnica, ključ je imel običajno soprog.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
O svojevrstnem deviškem pasu poroča že grška mitologija, opisana v Homerjevi Odiseji. Opisana je zgodba, kako Afrodita prevara soproga Hefajsta z njegovim bratom Aresom. Hefajst sklene maščevanje in skuje pas, da ga ne bi več mogla znova prevarati. Vendar ni dokazov, da bi antični Grki pas res izdelali in vanj vklenili svoje žene.
Domnevno so se pasovi prvič pojavili med Florentinci, med drugim zato, ker naj bi tamkajšnje ženske slovele po nezvestobi. V 15. in 16. stoletju se razširi po vsej Evropi, znan kot Venerin (po rimski ustreznici grške Afrodite) ali florentinski pas. Tehnično so ga izpopolnili, bogati meščani ga okrasijo z umetelnim zlatarskim lišpom. V Španiji se je ohranil vse do 19. stoletja.
Literatura[uredi | uredi kodo]
- Morus (1961): Zgodovina spolnosti, Cankarjeva založba, Ljubljana, str. 138.
|
<urn:uuid:eca7d737-4d9f-411f-a42e-5051f871a443>
|
CC-MAIN-2014-10
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Devi%C5%A1ki_pas
|
2014-03-09T14:47:46Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2014-10/segments/1393999679206/warc/CC-MAIN-20140305060759-00076-ip-10-183-142-35.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999989
|
Latn
| 71
|
{}
| 3.3
|
Sir David Stirling, škotski častnik, plemič in operativec, * 1915, † 1990.
Stirling velja za očeta SASa.
Stirling je diplomiral iz arhitekuture na Cambridgeu.
Leta 1939 se je ob izbruhu druge svetovne vojne prostovoljno javil v oborožene sile Združenega kraljestva.
Postal je poročnik pri Škotskih gardistih, nakar pa se je junija 1940 pridružil No 8 Commando.
Z komandosi je sodeloval v specialnih operacijah v Severni Afriki, ko je prišel do idejo o majhni, hitri, gibljivi, udarni enoti, ki bi delovala v sovražnikovem zaledju in napadala sovražnika.
Njegovo zamisel je junija 1941 zavrnil general sir Claude Auchinleck, vrhovni poveljnik Bližnjevzhodnega poveljstva, a je njegovo zamisel podprl njegov načelnik štaba, generalmajor Neil Ritchie.
Dobil je poveljstvo L odreda, Brigada specialne zračne službe. Odred je bil oktobra 1942 preimenoval v 1. SAS polk.
Januarja 1943 so ga zajeli in poslali v grad Colditz, od koder je poskušal parkrat pobegnili.
Tudi njegov brat, William Stirling, je bil član SASa in sicer poveljnik 2. SAS polka.
|
<urn:uuid:a2078d58-ca4c-4725-8cd7-f993d35e5935>
|
CC-MAIN-2014-10
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/David_Stirling
|
2014-03-10T13:35:12Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2014-10/segments/1394010824518/warc/CC-MAIN-20140305091344-00076-ip-10-183-142-35.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999962
|
Latn
| 24
|
{}
| 2.6
|
Tukaj so navodila za ukrepanje v primeru spletne zlorabe, lažnih sporočil in neželene pošte, poslane ali prejete prek poštnih računov storitve Outlook.com. Ta navodila veljajo tudi za e-poštne naslove hotmail.com, msn.com in live.com.
Če ste prejeli grožnjo, se obrnite na lokalno policijsko upravo.
Če želite prijaviti nadlegovanje, poosebljanje, zlorabo otrok, otroško pornografijo ali druge nezakonite dejavnosti, prejete prek računa storitve Outlook.com, posredujte žaljivo e-poštno sporočilo na naslov email@example.com. Vključite pomembne podatke, na primer število prejetih sporočil iz računa in morebiten odnos med vami in pošiljateljem.
Če želite prijaviti zlorabo iz računa, ki ni račun storitve Outlook, obiščite spletno mesto http://abuse.net in poiščite pravi naslov za prijavo zlorabe.
Če je nekdo vdrl v vaš račun storitve Outlook.com ali ste prejeli potrditveno e-poštno sporočilo za spremembo gesla, ki je niste odobrili, lahko obnovite svoj račun. Glejte Nekdo je vdrl v moj račun.
Prejmete lahko e-poštno sporočilo, ki se zdi legitimno, vendar je pravzaprav lažno sporočilo – nekdo poskuša pridobiti vaše osebne podatke ali vam ukrasti denar.
Nikoli ne odgovorite na e-poštno sporočilo, ki od vas zahteva, da pošljete osebne podatke ali podatke o računu.
V sumljivem e-poštnem sporočilu nikoli ne kliknite povezav, ki naj bi odprle spletno mesto podjetja. Pošiljatelj je morda ustvaril svojo lažno različico spletnega mesta, da pri pridobil vaše podatke za vpis.
Nikoli ne odpirajte datotek, ki so priložene sumljivemu e-poštnemu sporočilu. Morda vsebujejo virus ali drugo zlonamerno programsko opremo.
Če naj bi e-poštno sporočilo poslalo podjetje, se obrnite na službo za podporo uporabnikom podjetja po telefonu ali v spletu in preverite, ali je e-poštno sporočilo legitimno. E-poštno sporočilo lahko posredujete tudi oddelku za zlorabe ali prevare tretje osebe.
Pojdite na spletno mesto za odkrivanje potegavščin, kot je snopes.com, in iščite po zadevi e-poštnega sporočila.
Nikar ne odgovarjajte na sporočilo, tudi če želite ošteti ali kaznovati pošiljatelja. S tem boste samo potrdili, da je vaš e-poštni naslov veljaven, in prejeli še več neželene e-pošte.
Če prijavite lažna sporočila ter neželeno ali vsiljeno e-pošto, nam pomagate preprečevati dejavnosti pošiljateljev neželene pošte. Poleg tega je to povsem preprosto. V storitvi Outlook.com kliknite puščico ob možnosti Neželena pošta in izberite:
Neželena pošta za pogosto neželeno e-pošto.
Lažno sporočilo za e-pošto, ki poskuša od vas pridobiti osebne podatke (kot so gesla, bančni podatki ali številka zavarovanja) ali vam ukrasti denar.
Mojemu prijatelju so vdrli v račun, če začnete prejemati neželeno ali lažno e-pošto od pošiljatelja, ki mu sicer zaupate.
Tukaj je nekaj namigov, s katerimi lažje ugotovite, kdaj je e-poštno sporočilo prevara.
Ko se ponudba zdi predobra, da bi bila resnična.
Ko e-poštno sporočilo od vas zahteva, da v odgovoru pošljete osebne podatke ali podatke o računu (na primer uporabniško ime in geslo, datum rojstva, številko zavarovanja ali bančne podatke). Microsoft in druga zakonita podjetja od vas ne bodo nikoli zahtevala, da navedete takšne podatke v e-poštnem sporočilu. Prosili vas bodo, da se vpišete na njihovo spletno mesto in tam posodobite svoje podatke.
Opozorilo: V sumljivem e-poštnem sporočilu nikoli ne kliknite povezav, ki naj bi odprle spletno mesto podjetja. Pošiljatelj je morda ustvaril svojo lažno različico spletnega mesta, da pri pridobil vaše podatke za vpis. Če ste v dvomih, pojdite na spletno mesto prek priljubljenih ali zgodovine iskanja oz. vnesite URL v naslovno polje.
Ko ima e-poštni naslov pošiljatelja tujo domeno. Na primer firstname.lastname@example.org, @example.ru ali @example.ng.
Ko ima e-poštni naslov pošiljatelja domeno, ki je niz navidez naključnih številk oz. črk. Na primer @VNbM6f3.com.
Ko se ime pošiljatelja v glavi ne ujema z e-poštnim naslovom pošiljatelja.
Ko je ton oseben in zaupen, vendar se zdi, da gre za skupinsko e-pošto s splošnim pozdravom. Na primer »Spoštovana Microsoftova stranka« ali »Spoštovani gospod ali gospa«.
Spodaj je navedenih pet najpogostejših prevar z dodatnimi namigi za njihovo prepoznavanje.
Prevara: Prejmete e-poštno sporočilo, za katerega se zdi, da ga je poslala vaša banka ali storitev elektronskega poslovanja, kot je PayPal ali Ebay, oz. vaš ponudnik e-poštnih storitev, in ki vas opozarja, da bo vaš račun začasno ukinjen ali zaprt, če ga ne »potrdite«, tako da v odgovoru pošljete svoje podatke o računu.
Kaj želi prevarant: V primeru bančnih prevar ali prevar pri elektronskem poslovanju želi pridobiti vaše osebne podatke in tako ukrasti vašo identiteto, izprazniti vaše bančne račune in plačevati z vašo kreditno kartico. Če naj bi sporočilo poslal vaš ponudnik e-poštnih storitev, želi prevarant pridobiti uporabniško ime in geslo za vaš e-poštni račun, tako da bo lahko vdrl v vaš račun in pošiljal neželeno e-pošto.
Dodatni namigi, da gre za prevaro: Zahteva takojšen odgovor (na primer »Račun morate potrditi v 24 urah«). V tem primeru imate zelo malo časa, da raziščete, ali je sporočilo legitimno.
Kako ukrepate: Predvsem NE odgovarjajte na sporočilo z osebnimi podatki ali podatki o računu, ne glede na to, kako resna se zdijo opozorila.
Če gre za spletno mesto banke ali elektronskega poslovanja, se obrnite na službo za podporo uporabnikom podjetja po telefonu ali v spletu in preverite, ali je e-poštno sporočilo legitimno.
Če naj bi bilo sporočilo poslano iz storitve Outlook.com, posredujte e-poštno sporočilo na naslov email@example.com.
Prevara: Na nekem računu je denar, ki ga želi neka oseba, ki deluje kot uradnik, deliti z vami. Poslati jim morate le osebne podatke ali nekaj denarja.
Kaj želi prevarant: Včasih želi le, da mu pošljete denar. Včasih pa želi pridobiti vaše osebne podatke in tako ukrasti vašo identiteto, izprazniti vaše bančne račune in plačevati z vašo kreditno kartico.
Dodatni namigi, da gre za prevaro:
Vsaka ponudba, ki vključuje mednarodno banko ali pri kateri morate poslati svoje podatke ali gotovino v tujino, je zelo sumljiva.
Pogosto gre za tatvino. Morda denar ni zares vaš ali njihov, vendar pa je zakoniti lastnik mrtev ali pa je nepošten uradnik oz. gre za anonimno podjetje, ki denarja ne bo pogrešalo. Ali pa je denar domnevno vaš in vam ga nekdo poskuša ukrasti.
Če je v ponudbi karkoli sumljivega ali če ne razumete, zakaj neznanec pošilja takšno ponudbo ravno vam (izmed vseh ljudi na svetu), ste lahko prepričani, da gre za prevaro.
Kako ukrepate: Predvsem NE odgovarjajte na sporočilo z osebnimi ali finančnimi podatki, ne glede na to, kako mamljiva se zdi ponudba.
Pojdite na spletno mesto za odkrivanje potegavščin, kot je snopes.com, in iščite po zadevi e-poštnega sporočila.
Prijavite e-poštno sporočilo kot Lažno sporočilo (glejte zgoraj).
Prevara: Čestitamo! Pravkar ste zadeli na loteriji! Ali pa ste sodelovali v Microsoftovi nagradni igri in osvojili glavni dobitek!
Kaj želi prevarant: Vaše osebne podatke, tako da lahko ukrade vašo identiteto in izprazni vaše bančne račune.
Na loteriji ali v nagradni igri ste sodelovali brez vaše vednosti ali dovoljenja.
Od vas zahtevajo bančne podatke za neposredni polog.
V nagradnih igrah podjetja zbirajo osebne podatke prek obrazca, ki ga izpolnite ob prijavi. Te podatke nato prodajo ali jih uporabijo za trženje svojih izdelkov in storitev. Zakonite nagradne igre ne zahtevajo vaših podatkov, saj jih že imajo.
Kako ukrepate: Predvsem NE odgovarjajte na sporočilo z osebnimi ali finančnimi podatki, ne glede na to, kako mamljiva se zdi ponudba.
Prevara:Vaš prijatelj je na počitnicah ostal brez vsega. Hitro mu morate nakazati nekaj denarja!
Kaj želi prevarant: Da mu pošljete nekaj denarja.
Dodatni namigi, da gre za prevaro: Ta primer je težje prepoznati. Običajno prevarant vdre v e-poštni račun vašega prijatelja in pošlje to »nujno« e-poštno sporočilo njegovemu seznamu stikov. E-poštni naslov pošiljatelja bo legitimen. Pozdrav je morda celo oseben (»Dragi Jože«), toda ali je e-poštno sporočilo res od vašega prijatelja?
Kako ukrepate: Preden naredite karkoli drugega, preverite stanje.
Pokličite prijatelja. Če ni dosegljiv, poskusite poklicati skupne prijatelje.
Vprašajte se naslednje:
V e-poštnem sporočilu verjetno piše, da je obupan in ne ve, na koga drugega bi se obrnil. Toda ali imata res takšen odnos, da bi se v takšnem primeru obrnil na vas?
Ali vam je omenil potovanje?
Kakšna je verjetnost, da je prijatelj v situaciji, ki je opisana v e-poštnem sporočilu, in je naredil, kar je opisano v e-poštnem sporočilu?
Ali se zdi, da gre za vašega prijatelja?
Predvidevajte, da gre za prevaro, razen, če lahko s prijateljem ali skupnim prijateljem stopite v stik na drug način kot prek e-pošte. Prijavite jo kot Mojemu prijatelju so vdrli v račun (glejte zgoraj).
Prevara: Posredujte to e-poštno sporočilo in Microsoft vam bo poslal 500 USD! Posredujte to peticijo, da bo Outlook.com še naprej brezplačna storitev! Posvarite vse svoje prijatelje pred tem strašnim računalniškim virusom!
Kaj želi prevarant: Gledati, kako se njegova potegavščina širi kot virus, in se pohvaliti pred svojimi prevarantskimi prijatelji.
Kako ukrepate:
Če gre za računalniški virus ali drugo varnostno grožnjo, obiščite spletno mesto svoje protivirusne programske opreme in preglejte najnovejše podatke o grožnjah.
Prijavite e-poštno sporočilo kot Neželeno pošto (glejte zgoraj).
Preprosta navodila za pogosta opravila.Osnove storitve Outlook.com
Potrebujete pomoč za namizni program Outlook?Preiščite podporo za Office
Ali imate zamisli za Outlook.com?Pošljite nam povratne informacije
Ali ne morete dostopati do storitve Outlook.com?Preverite stanje storitve
|
<urn:uuid:22e3b99a-31c7-41da-ae9b-1018c4046dd4>
|
CC-MAIN-2014-10
|
http://windows.microsoft.com/sl-si/windows/outlook/abuse-phishing-junk-email
|
2014-03-10T13:34:06Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2014-10/segments/1394010824518/warc/CC-MAIN-20140305091344-00076-ip-10-183-142-35.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000004
|
Latn
| 24
|
{}
| 3.3
|
Pljučni rak je bolezen, za katero je značilna nenadzorovana rast celic v tkivih pljuč. Če ga ne zdravimo, se lahko v procesu, ki se imenuje zasevanje, iz pljuč razširi v bližnje tkivo ali druge dele telesa. Večina primerov raka, ki se pojavijo na pljučih (t. i. primarni pljučni raki), so karcinomi, ki se razvijejo iz epitelijskih celic. Glavni vrsti pljučnega raka sta drobnocelični karcinom pljuč in nedrobnocelični karcinom pljuč. Najpogostejši simptomi so kašelj (vključno z izkašljevanjem krvi), hujšanje in zadihanost.
Najpogostejši vzrok pljučnega raka je dolgoročna izpostavljenost tobačnemu dimu
, ki povzroči 80–90 % primerov pljučnega raka. Primerov pljučnega raka pri nekadilcih je 10–15 % in jih pogosto pripisujemo kombinaciji genetskih dejavnikov
, radona
, azbesta
, in onesnaženosti
zraka, vključno s pasivnim kajenjem
. Pljučni rak se lahko vidi na rentgenskem posnetku
prsnega koša (na sliki)
in računalniški tomografiji
(slikanje CT). Diagnoza
se potrdi z biopsijo
, ki je običajno vodena bronhoskopsko
ali s CT-jem. Zdravljenje in dolgoročni rezultati so odvisni od vrste raka, razvojne stopnje
bolezni in splošnega zdravja osebe. Zdravljenje pogosto vključuje operacijo
, kemoterapijo
in radioterapijo
. NSCLC se včasih zdravi z operacijo, SCLC pa se običajno bolje odziva na kemoterapijo in radioterapijo. Na splošno 15 % ljudi v ZDA z diagnozo pljučnega raka preživi
pet let po diagnozi. Po vsem svetu je pljučni rak
najpogostejši vzrok smrti zaradi raka pri moških in ženskah ter je po podatkih iz leta 2008 kriv za 1,38 milijona smrti na leto. Preberite več ...
|
<urn:uuid:ac7a27fb-6e0e-4c35-802e-f6c21118bc69>
|
CC-MAIN-2014-10
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Main_Page
|
2014-03-11T12:18:36Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2014-10/segments/1394011190529/warc/CC-MAIN-20140305091950-00076-ip-10-183-142-35.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000007
|
Latn
| 6
|
{}
| 3.6
|
Fakulteta za pomorstvo in promet je integralni del Univerze v Ljubljani. Začetki Univerze segajo v 16. stoletje, vendar je bila kot samostojna institucija formalno ustanovljena leta 1919. Danes zaposluje preko 5000 učiteljev in sodelavcev. Na Univerzi v Ljubljani študira preko 50.000 študentov.
Fakulteta za pomorstvo in promet je visokošolski zavod, ki opravlja znanstveno-raziskovalno in izobraževalno dejavnost pretežno s področja pomorstva in prometa, junija 2010 smo praznovali 50 letnico delovanja.
Od leta 1960, ko je bil sprejet zakon o ustanovitvi Višje pomorske šole (VPŠ) v Piranu, do danes je preteklo že 54 let. Poleg navtičnega in strojnega oddelka, ki delujeta od ustanovitve, je na VPŠ deloval Poslovni oddelek, ki se je v šolskem letu 1977/78 preoblikoval v samostojni program Tehnologija prometa.
Pomembni mejniki v razvoju so leto 1992, ko je bila z zakonom ustanovljena Visoka pomorska in prometna šola (VPPŠ), leto 1993, ko je bil sprejet zakon o visokem šolstvu, ki visokošolske zavode loči na univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole in leto 1995, ko je Državni zbor sprejel odlok, s katerim se je Visoka pomorska in prometna šola preimenovala v Fakulteto za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani (skrajšano ime ULFPP).
Fakulteta za pomorstvo in promet ima danes vseslovenski in tudi širši značaj v dodiplomskem izobraževanju univerzitetnih in visokošolskih strokovnih kadrov s področja pomorstva in prometa, podiplomskem izobraževanju magistrov stroke in doktorjev prometnih znanosti, ter znanstveno raziskovalni dejavnosti s področja prometnih znanosti. Fakulteta je zaključila s prenovo vseh dodiplomskih študijskih programov 1. stopnje v skladu z bolonjsko deklaracijo in dva podiplomska magistrska študijska programa 2. stopnje ter doktorskim študijskim program 3. stopnje.
Prometna dejavnost doživlja velike tehnične, tehnološke in organizacijske spremembe. Spreminja se koncept transporta, procesi prometnih tehnologij posameznih prometnih panog pa se nenehno posodabljajo. Transportna logistika je s svojo strukturo in funkcijami zajela celotno gospodarstvo in družbene dejavnosti. Razvoj znanosti zlasti na področju operacijskih raziskav in informatike zagotavlja oskrbo po principih just in time, kar omogoča vse večjo konkurenčnost prometnih storitev.
V pomorskem prometu prihaja do vse večje uporabe informatike in avtomatizacije. Ladje postajajo vse bolj avtomatizirane in specializirane. Spremembam na tržišču pomorskih prevozov so se prilagodila pristanišča, ki postajajo najpomembnejši logistični člen v transportni verigi.
Da bi Slovenija bolj smotrno izkoristila svojo obmorsko lego, ugoden geoprometni položaj v Evropi, ter omogočila učinkovito funkcioniranje prometnega sistema, bo čedalje bolj potrebovala usposobljene visoko strokovne in znanstvene kadre, ki bodo s svojimi znanji obvladovali teorijo sistemov, teorijo upravljanja in vodenja, problematiko eksploatacije prometne infrastrukture in transportnih sredstev, tehnologijo in organizacijo prometa, transportno logistiko, ekonomiko in varnost prometa, prometno ekologijo idr.
Fakulteta pri delovanju na vseh področjih svojega dela sledi Strategiji Univerze v Ljubljani 2012-2020.
Na dodiplomski univerzitetni, visokošolske študijske programe, na podiplomska magistrska študijska programa in na doktorski študijski program Fakultete za pomorstvo in promet je vpisanih okoli 700 rednih in izrednih študentov. Izredni študij poteka na sedežu fakultete v Portorožu ter v dislocirani enoti v Ljubljani.
Študij na UL FPP je organiziran in izvajan v skladu z Zakonom o visokem šolstvu, Statutom Univerze v Ljubljani in Pravili Fakultete za pomorstvo in promet.
Univerzitetni študijski program Tehnologija prometa je mednarodno verificiran pri evropskem združenju inženirjev in tehnikov FEANI. Študentje, ki končajo ta program lahko pridobijo naziv EVROING. Pomorski programi pa so verificirani pri mednarodni pomorski organizaciji IMO in izvajani v skladu s standardi kakovosti mednarodne konvencije STCW 1995.
|
<urn:uuid:b3faadcc-0753-49bf-85ab-8df33c0bd7fe>
|
CC-MAIN-2014-10
|
http://www.fpp.uni-lj.si/fakulteta/
|
2014-03-11T12:19:30Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2014-10/segments/1394011190529/warc/CC-MAIN-20140305091950-00076-ip-10-183-142-35.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000006
|
Latn
| 49
|
{}
| 3
|
Accessibility tools
Service tools
Language selector
Left navigation
Additional tools
Evropska komisija želi uvesti kazenske sankcije za trgovanje z notranjimi informacijami in tržno manipulacijo za dosego odvračilnega učinka in izboljšanje celovitosti trga
European Commission - IP/11/1218 20/10/2011
Evropska komisija – Sporočilo za medije
Evropska komisija želi uvesti kazenske sankcije za trgovanje z notranjimi informacijami in tržno manipulacijo za dosego odvračilnega učinka in izboljšanje celovitosti trga
Bruselj, 20. oktobra 2011 – Osebe, ki trgujejo z notranjimi informacijami in manipulirajo trge z razširjanjem napačnih ali zavajajočih informacij, se lahko izognejo sankcijam z izkoriščanjem razlik med zakonodajami 27 držav članic EU. Organi v nekaterih državah nimajo dovolj učinkovitih pooblastil za sankcioniranje, v drugih pa za nekatere prekrške na področju trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije niso uvedene nobene kazenske sankcije. Učinkovite sankcije lahko imajo močan odvračilni učinek in lahko izboljšajo celovitost finančnih trgov EU. Evropska komisija je zato danes predlagala uvedbo vseevropskih predpisov, s katerimi bi se določile minimalne kazenske sankcije za trgovanje z notranjimi informacijami in tržno manipulacijo. Komisija zdaj prvič uveljavlja nova pooblastila iz lizbonske pogodbe za izvrševanje politike EU v obliki kazenskih sankcij. Predlog direktive določa, da morajo države članice z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da so za kazniva dejanja v povezavi s trgovanjem z notranjimi informacijami in tržno manipulacijo predvidene kazenske sankcije. Države članice bodo morale kazenske sankcije uvesti tudi za spodbujanje k zlorabi trga, pomoč in podporo v zvezi s tem ter za poskus takega kaznivega dejanja. Direktiva dopolnjuje današnji predlog uredbe o zlorabi trga, ki bo izboljšala obstoječi zakonodajni okvir EU in okrepila upravne sankcije.
Evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding je povedala: „V teh kriznih časih je bistveno, da državljani ponovno zaupajo trgom. Komisija zato danes kot dopolnilni ukrep za učinkovit nadzor trgov predlaga, da se izvrševanje predpisov EU za boj proti trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji okrepi s pomočjo kazenskega prava. Na evropskih finančnih trgih ne sme biti prostora za kazniva dejanja!“
Komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier je izjavil: „Veljavne sankcije za zlorabo trga so preveč raznovrstne in premalo odvračilne. Vseevropske kazenske sankcije za resno zlorabo trga bodo imele jasen odvračilni učinek za morebitne kršilce – za trgovanje z notranjimi informacijami ali tržno manipulacijo grozita zaporna kazen in kazenska evidenca. Cilj predlogov je povečati celovitost trga, okrepiti zaupanje vlagateljev in zagotoviti enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu.“
Opredelitev kaznivega dejanja na ravni EU
Do trgovanja z notranjimi informacijami pride, ko oseba, ki ima dostop do notranjih informacij, ki vplivajo na ceno, trguje s povezanimi finančnimi instrumenti. Tržna manipulacija se zgodi, ko oseba z namenom pridobitve dobička umetno priredi cene finančnih instrumentov s praksami, kot sta razširjanje napačnih ali zavajajočih informacij in trgovanje s povezanimi instrumenti. Te prakse so znane kot zloraba trga.
Predlog direktive določa, da morajo države članice oba prekrška (trgovanje z notranjimi informacijami in tržno manipulacijo) šteti za kaznivo dejanje, kadar sta ta prekrška namerna. V skladu s področjem uporabe predloga uredbe o zlorabi trga so transakcije za nekatere namene izključene iz področja uporabe, in sicer povratni odkup in programi stabilizacije, ukrepi na področju monetarne politike in upravljanja dolga ter ukrepi v zvezi z dodeljevanjem pravic do emisij pri izvajanju politike podnebnih sprememb.
Predlog poleg tega določa, da morajo države članice kot kaznivo dejanje obravnavati spodbujanje k trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji, pomoč in podporo v zvezi s tem ter poskus take oblike zlorabe trga. Kazensko in nekazensko odgovornost je treba razširiti tudi na pravne osebe.
Države članice morajo zagotoviti, da bodo kazenske sankcije za take prekrške učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Predlog vsebuje klavzulo o pregledu, v skladu s katero mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu v štirih letih po začetku veljavnosti direktive poročati o njeni uporabi in morebitni potrebi po ponovnem pregledu, zlasti glede ustreznosti uvedbe minimalnih skupnih predpisov o vrsti in stopnjah kazenskih sankcij. Po potrebi bodo poročilu priloženi zakonodajni predlogi.
Gre za prvi zakonodajni predlog na podlagi novega člena 83(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da se lahko določijo minimalna skupna pravila glede kazenskega prava, če se izkaže, da je to nujno za učinkovito izvajanje usklajene politike EU. Izkazalo se je, da so veljavni sistemi sankcioniranja, ki jih države članice uporabljajo za prekrške v zvezi z zlorabo trga, premalo učinkoviti. Države članice kazniva dejanja ne opredeljujejo vedno enako, poleg tega pa so opredelitve preveč raznovrstne in kršiteljem omogočajo, da izkoriščajo obstoječe vrzeli.
Današnji predlog sledi pristopu iz sporočila Komisije „Oblikovanje kazenskopravne politike EU: zagotavljanje učinkovitega izvajanja politik EU s pomočjo kazenskega prava“, objavljenega 20. septembra 2011 (glej IP/11/1049). Sporočilo je vsebovalo z jasnimi dokazi podprto oceno veljavnih nacionalnih sistemov izvrševanja ter dodane vrednosti minimalnih skupnih standardov EU o kazenskem pravu, pri čemer so se upoštevala načela nujnosti, sorazmernosti in subsidiarnosti.
Današnji predlog je poleg tega nadaljevanje sporočila Komisije „Krepitev sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev“, objavljenega 8. decembra 2010 (glej IP/10/1678). To sporočilo je predvidelo uvedbo kazenskih sankcij za najhujše kršitve predpisov o finančnih storitvah, kadar bi to bilo nujno za učinkovito izvajanje take zakonodaje.
Naslednji koraki
Zdaj morata predlog preučiti in sprejeti še Evropski parlament in Svet. Po sprejetju bodo imele države članice na voljo dve leti za prenos direktive v nacionalno zakonodajo.
Več informacij:
Domača spletna stran Viviane Reding, podpredsednice in evropske komisarke za pravosodje:
Domača spletna stran Michela Barnierja, komisarja za notranji trg in storitve:
|
<urn:uuid:bb2a7104-f022-4f1d-b4fe-8f515d02a230>
|
CC-MAIN-2014-10
|
http://europa.eu/rapid/press-release_IP-11-1218_sl.htm?locale=en
|
2014-03-15T07:48:49Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2014-10/segments/1394678696502/warc/CC-MAIN-20140313024456-00076-ip-10-183-142-35.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000008
|
Latn
| 90
|
{}
| 2.6
|
Domišljija
Domišljija je zmožnost zamišljanja novih predstav neodvisno od čutenja. Predhodno izkušnje in med sabo nepovezane predstave lahko z domišljijo povežemo v novo celoto. Predstavlja pomemben dejavnik človekove inovativnosti v znanosti, umetnosti, tehnologiji in v vsakdanjem življenju. Zgodnja psihoanaliza povezuje domišljijo kot obrambni mehanizem v povezavi z neizpolnjenostjo želja v vsakdanjem življenju.
|
<urn:uuid:9eeb4703-38af-4d1a-9088-5509d828f4ed>
|
CC-MAIN-2014-10
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Domi%C5%A1ljija
|
2014-03-08T06:04:33Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2014-10/segments/1393999653644/warc/CC-MAIN-20140305060733-00076-ip-10-183-142-35.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000008
|
Latn
| 71
|
{}
| 3.1
|
Če želite nastaviti povezavo DSL (Digital Subscriber Line) ali kabelsko povezavo , najprej potrebujete račun pri ponudniku internetnih storitev. Za DSL je ponudnik internetnih storitev po navadi telefonsko podjetje; za kabelsko povezavo pa se obrnite na ponudnika kabelske televizije.
Potrebujete tudi modem, usmerjevalnik ali napravo, v kateri sta združena oba. Nekateri ponudniki internetnih storitev vam bodo naprave poslali po e-pošti; sicer jih boste morali kupiti. Ko imate modem in usmerjevalnik ali kombinirano napravo z modemom in usmerjevalnikom, sledite navodilom ponudnika internetnih storitev ali spodnjim navodilom.
Priključite napravo na električno vtičnico.
En konec telefonskega kabla priključite na vrata prostranega omrežja (WAN) na napravi, drugega pa na zidno vtičnico. Vrata prostranega omrežja WAN morajo biti označena z oznako »WAN«. (Uporabniki DSL-ja: ne uporabljajte filtra DSL v telefonski liniji.)
En konec ethernetnega kabla priključite na vrata lokalnega omrežja (LAN) na napravi, drugi konec pa na omrežna vrata računalnika, iz katerega želite vzpostaviti internetno povezavo. Vrata LAN morajo biti označena z oznako »LAN«. (Če vzpostavljate brezžično povezavo, preskočite ta korak.)
Zaženite (ali znova zaženite) računalnik.
Odprite čarovnika za povezovanje z internetom tako, da kliknete Start, Nadzorna plošča, Omrežje in internet, Omrežno središče, Vzpostavitev povezave ali omrežja in potem Namesti povezavo ali omrežje.
Priključite modem na električno vtičnico.
En konec telefonskega kabla priključite na modem, drugi konec pa na zidno vtičnico. (Uporabniki DSL-ja: pri telefonski liniji ne uporabljajte filtra za DSL.)
En konec ethernetnega kabla priključite na modem, drugi konec pa na vrata prostranega omrežja (WAN) na usmerjevalniku.
Priključite usmerjevalnik na električno vtičnico.
En konec ethernetnega kabla priključite na vrata lokalnega omrežja (LAN) na usmerjevalniku, drugi konec pa na omrežna vrata na računalniku, iz katerega želite vzpostaviti internetno povezavo. (Če imate brezžično povezavo, ta korak preskočite.)
|
<urn:uuid:b68cd20d-82e9-492c-a5ce-96779b02cdc6>
|
CC-MAIN-2014-10
|
http://windows.microsoft.com/sl-si/windows-vista/set-up-a-dsl-or-cable-connection
|
2014-03-08T06:05:30Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2014-10/segments/1393999653644/warc/CC-MAIN-20140305060733-00076-ip-10-183-142-35.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999984
|
Latn
| 25
|
{}
| 2.7
|
Outils d'accessibilité
Outils
Sélecteur de langues
Left navigation
Additional tools
Varnejši proizvodi in enaki konkurenčni pogoji na notranjem trgu
Commission Européenne - IP/13/111 13/02/2013
Evropska komisija
Sporočilo za medije
Bruselj, 13. februarja 2013
Varnejši proizvodi in enaki konkurenčni pogoji na notranjem trgu
Evropska komisija je danes predlagala nova pravila za izboljšanje varnosti potrošniških proizvodov na enotnem trgu in okrepitev nadzora trga vseh neživilskih proizvodov, vključno s tistimi, ki so uvoženi iz tretjih držav. To bo prispevalo k okrepitvi varstva potrošnikov in k ustvarjanju enakih konkurenčnih pogojev za podjetja. Nevarni proizvodi ne bi smeli priti do potrošnikov in drugih uporabnikov, k njihovemu hitrem umiku s trga pa bo največ prispevala boljša identifikacija in sledljivost proizvodov. Potem ko bosta Evropski parlament in Svet sprejela nova pravila, jih bodo izvajali nacionalni organi za nadzor trga v državah članicah, ki jim bodo okrepljeno sodelovanje in boljša orodja prinesli koristi pri izvajanju nadzora.
Dva zakonodajna predloga dopolnjuje večletni načrt za nadzor trga, ki določa 20 konkretnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti do leta 2015 za izboljšanje nadzora trga v sedanjem regulativnem okviru, dokler ne začnejo veljati nova pravila.
Podpredsednik Evropske komisije Antonio Tajani, komisar za industrijo in podjetništvo, je dejal: „Če želimo v celoti izkoristiti gospodarske prednosti enotnega trga, potrebujemo visokokakovostna pravila o varnosti proizvodov, podprta z učinkovitim in usklajenim vseevropskim sistemom izvajanja. Boljše usklajevanje pregledov varnosti proizvodov, zlasti na zunanjih mejah EU, bo odpravilo nepošteno konkurenco nepoštenih ali goljufivih gospodarskih subjektov, katerih dejanja so kazniva.“ Tonio Borg, evropski komisar za zdravje in varstvo potrošnikov, je dodal: „Potrošniki pričakujejo, da so proizvodi na evropskem trgu varni. Podjetja pričakujejo, da bodo delovala v poštenih tržnih pogojih. Organi potrebujejo ustrezna orodja, da lahko delujejo na učinkovit in uspešen način. Namen svežnja predlogov, ki ga je Komisija sprejela danes, je izpolniti ta pričakovanja. Prepričani smo, da bodo imeli potrošniki, podjetja in nacionalni organi koristi od jasnih in doslednih pravil na enotnem trgu, bolj učinkovitega nadzora trga in boljše sledljivosti proizvodov.“
Boljša varnost proizvodov in nadzor trga
Trenutno so pravila Unije o nadzoru trga in varnosti potrošniških proizvodov razdrobljena in razpršena po več različnih zakonodajnih aktih, kar ustvarja vrzeli in prekrivanje. Zakonodajna predloga, ki ju je Komisija sprejela danes, bosta omogočila boljšo skladnost pravil, ki urejajo potrošniške proizvode, njihovo identifikacijo in sledljivost ter boljše usklajevanje načinov, na katere organi preverjajo proizvode in izvršujejo predpise o varnosti proizvodov v vsej Evropski uniji.
Bistvene spremembe današnjega paketa so:
Kdo bo imel koristi in kakšne?
O predlogih bosta zdaj razpravljala Evropski parlament in Svet. Nova zakonodaja naj bi začela veljati leta 2015.
Ozadje
Na enotnem trge EU se blago prosto giblje, potrošniki in podjetja lahko proizvode kupujejo in prodajajo v 27 državah članicah EU in 3 državah EFTE/Evropskega gospodarskega prostora, ki imajo skupaj več kot 490 milijonov prebivalcev. Predpisi EU o varnosti proizvodov in nadzor trga s strani nacionalnih organov, ki je podlaga za varne proizvode, so osnova varnega enotnega trga.
Direktivo 87/357/EGS o proizvodih, ki so imitacije živil, in Direktivo 2001/95/ES o splošni varnosti proizvodov bo nadomestila nova, sodobna uredba o varnosti potrošniških proizvodov. Pravila, ki urejajo nadzor trga in so razpršena po različnih zakonodajnih aktih, bodo združena v enem pravnem instrumentu, ki se bo uporabljal za vse (neživilske) proizvode.
|
<urn:uuid:b8b91cd3-bc69-4504-b522-a9758f124d2a>
|
CC-MAIN-2014-10
|
http://europa.eu/rapid/press-release_IP-13-111_sl.htm?locale=FR
|
2014-03-12T02:36:41Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2014-10/segments/1394021097827/warc/CC-MAIN-20140305120457-00076-ip-10-183-142-35.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000009
|
Latn
| 85
|
{}
| 2.8
|
1. Območje veljavnosti
2. Vsebina storitve
Ti splošni pogoji poslovanja veljajo tako za vsa neobvezujoča povpraševanja za rezervacije kot tudi za vse obvezujoče rezervacije nočitev ali srečanj preko posrednikovega svetovnega sistema za rezervacije. Posredovanje posameznih potovalnih storitev, ki jih lahko kot stranka rezervirate preko spletnih strani posrednika, lahko poteka preko spletnih sistemov za rezervacijo, ki jih upravljajo partnerji posrednika ("upravitelj sistema za rezervacije").
3. Pogodba med vami in ponudnikom potovalnih storitev
Vsebina storitve je posredovanje in sklepanje prenočitvenih oz. potovalnih ali kongresnih pogodb, ki nastane med rezervacijo neposredno med vami in vašim izbranim hotelom. Potrjeno ceno plačate neposredno v hotelu. Vsi zahtevki in obveznosti, ki izhajajo iz prenočitvene oz. potovalne ali kongresne pogodbe, obstajajo neposredno in izključno med osebo, ki je hotel rezervirala, in izbranim hotelom. Med osebo, ki je naredila rezervacijo, in posrednikom ni pogodbenega razmerja.
Posrednik kot tudi eventualno upravitelj sistema za rezervacije vas na spletnih straneh posrednika obveščata o izboru posameznih potovalnih storitev. Če želite rezervirati potovalno storitev, bosta vaše povpraševanje o rezervaciji prevzela posrednik ali upravitelj sistema za rezervacije. Če posrednik ali upravitelj sistema za rezervacije vesta, da je rezervirana potovalna storitev na voljo, bo posrednik ali upravitelj sistema za rezervacije naredil rezervacijo pri ponudniku in vam posredoval potrdilo o rezervaciji. Drugače posrednik ali upravitelj sistema za rezervacije vaše povpraševanje posredujeta zadevnemu ponudniku in čakata na njegov odgovor.
Ponudnik potovalne storitve („Ponudnik“) ni upravitelj sistema za rezervacije ali posrednik, ampak upravitelj hotela.
Če preko spletnih strani posrednika rezervirate več potovalnih storitev, vam posameznih potovalnih storitev ne bo pripravil in izbral upravitelj sistema za rezervacije, ampak morate to storiti sami.
Pri izboru posameznih potovalnih storitev, ki vam jih predlaga sistem za rezervacije, bodo vaši pogoji (npr. kraj, cilj, cena, časovno obdobje, kategorija) upoštevani, kolikor bo mogoče. Izbora, ki ga naredi sistem za rezervacije, ne smete razumeti tako, kot da razen tega ni drugih ali boljših potovalnih storitev, ki bi lahko ustrezale vašim željam ali pogojem.
4. Vsebina rezervacije
Z uporabo sistema za rezervacije se med vami in ponudnikom zadevne potovalne storitve sklene prenočitvena pogodba ("pogodba").
Pogodba postane obvezujoča po uspešno zaključeni spletni rezervaciji.
Upravitelj sistema za rezervacije in posrednik sporazum med vami in ponudnikom posredujeta zgolj kot kurirja. Upravitelj sistema za rezervacije in posrednik sta v razmerju z vami in ponudnikom dejavna kot neodvisna tretja oseba in ne kot partner, zaupnik, zastopnik ali podizvajalec vas ali ponudnika. Upravitelj sistema za rezervacije in posrednik nista odgovorna za potek pogodbe.
4.1 Standardne rezervacije hotela 5. Ocene strank
Standardno rezervacijo vam hotel drži do 18:00 po lokalnem času. Če ne prispete do 18:00 po lokalnem času, vam lahko hotel zaračuna stroške, pri čemer je treba upoštevati napotke med potekom rezervacije vsakokratnega hotela. V tem primeru nimate več pravice do prenočitve. Če veste, da boste v hotel prispeli šele po 18:00 po lokalnem času, morate o predvidenem času prihoda obvestiti hotel. Posamezno so na voljo tudi nestandardne rezervacije. V tem primeru upravitelj hotela drži rezervirane sobe na dan prihoda do določene ure. Po tem več nimate pravice do rezervirane sobe, če upravitelja hotela neposredno ne obvestite o poznejšem prihodu. Pri tem upoštevajte podrobne pogoje za rezervacije hotela, s katerimi vas seznanijo med potekom rezervacije in so navedeni tudi v vašem pisnem potrdilu o rezervaciji. Rezervacije, zavarovane s kreditno kartico, morajo biti zagotovljene vso noč. 4.2 Obveza vaše rezervacije, spremembe in stornacije
NAPOTEK:
glede na pogoje ponudnika morate po rezervaciji
plačati dogovorjeno ceno za vodenje potovanja (ali
del te vrednosti), če rezervacije niste pravočasno
stornirali ali niste izbrali možnosti vodenja potovanja brez
storniranja. Če stornirate pozneje ali sploh ne, vam lahko hotel zaračuna celotno ceno potovanja v skladu z zakonom v državi, v katero potujete, in z odštetimi privarčevanimi stroški.
Podrobne pogoje za stornacijo izveste med postopkom rezervacije in jih sprejmete.
Stornacije morajo biti izvedene spletno preko posrednikovega sistema ali njegovega servisnega centra pod navedbo kode za stornacijo. V primeru stornacije neposredno pri hotelu posrednik ne more dati nobenih informacij o morebitnih neskladnostih glede trenutka stornacije ali dejanskem stanju stornacije stranke.
Posebne cene, ki so vezane na najmanjše število nočitev, lahko hotel zagotovi samo, če bivate v hotelu za celotno rezervirano obdobje. Če odpotujete predčasno, vam lahko hotel zaračuna višjo cene glede na krajši čas bivanja.
Če stranka želi spremeniti že narejeno rezervacijo (t. i. sprememba rezervacije) in pri tem posredniku pošlje e-pošto ali ga pokliče, ima hotel.de pravico, shraniti osebne podatke stranke, da lahko naredi spremembo rezervacije. To ne vpliva na pravice kupca do izbrisa njegovih podatkov v skladu z hotel.info določili o varstvu podatkov. Pri skrajšanem času bivanja v skladu z veljavno rezervacijo si hotel pridržuje pravico do prilagoditve zadevne cene za nočitev, ki ustreza skrajšanemu času bivanja.
Posrednik si pridržuje pravico, da pri rezervacijah z nepopolnimi, dvomljivimi ali očitno napačnimi podatki rezervacijo stornira, brez da bi se pred tem moral o tem pogovoriti z osebo, ki je rezervacijo naredila ali osebo, ki potuje. Ta pravica obstaja tudi pri rezervacijah oseb ali registracijah, ki se v preteklosti več krat niso pojavile (gost ni prispel v hotel in ga ni storniral) ali niso/niso v celoti poravnale hotelskih računov. V obeh primerih pravica za spremembo rezervacije ne obstaja.
Posrednik priporoča sklenitev ustreznih zavarovanj odpovedi, predvsem zavarovanj, pri katerih se vam stroški potovanja povrnejo in/ali nadomestijo. 4.3 Plačilo s kreditno kartico
Pri rezervaciji je treba pogosto navesti številko vaše kreditne kartice in veljavnost kreditne kartice. Ti podatki se posredujejo ponudniku zadevne potovalne storitve in preverijo pred potrditvijo vaše rezervacije.
Vaša kreditna kartica zadevnemu ponudniku zagotavlja plačilo vseh nastalih stroškov pri rezervirani potovalni storitvi. Stroške vam ponudnik potovalne storitve zaračuna preko kreditne kartice neposredno v hotelu. Kartico je treba predložiti ponudniku v hotelu. Čas obračuna je odvisen od pogojev ponudnika.
V posameznih primerih so prikazane posebne cene za nočitev, ki so mogoče samo pri predplačilu. Na to vas med postopkom rezervacije posebej opozorijo. V teh primerih izražate soglasje, da lahko vašo kreditno kartico takoj bremenijo s skupno ceno z vsemi davki in pristojbinami, kot je dogovorjeno med postopkom rezervacije. Za naknadne spremembe rezervacij vam lahko zato hotel zaračuna določen znesek.
Uporaba tega sistema za rezervacije je za vas brezplačna.
Če je za rezervacijo potrebna kreditna kartica, brez veljavne kreditne kartice uporaba sistema za rezervacije upravitelja sistema preko posrednika ni mogoča. 4.4 Kategorije hotelov in informacije o hotelu/potovanju
Razporeditev ponujenih hotelov v kategorije ustreza mednarodni oz. vsakokratni nacionalni običajni rabi in označuje standard in opremo hotela. Temelji zgolj na samooceni vsakokratnega upravitelja hotela in je posrednik ne preverja. Tudi vse ostale informacije o hotelih in opisi sob temeljijo zgolj na podatkih upravitelja hotela. Posrednik nima nobenega vpliva na te podatke in ne prevzema odgovornosti za njihovo pravilnost in popolnost. 4.5 Pogodbeno dogovorjene cene za sobe
Vse cene so aktualne, ugodne dnevne cene, ki so prikazane v imenu vsakokratnega hotela in ki veljajo za vse rezervacije, narejene preko posrednikovega svetovnega sistema za rezervacije.
Rezervacije se izvajajo za najboljšo, trenutno najugodnejšo dnevno ceno posrednika, ki jo za izbrano obdobje zagotavlja hotel in je prikazana v imenu hotela. Cene Last Minute, sezonske cene, vikend cene ali posebne akcijske cene, ki so na voljo pri posredniku, se pri rezervaciji upoštevajo samodejno.
Ceno sporoči hotel in vključuje vse davke in pristojbine. Če so navedeni davki in prostojbine, gre za davke in pristojbine, vključene v ceno. Višina navedenih davkov se nenehno spreminja in je zato ni mogoče obvezujoče navesti. Pri določenih destinacijah je morda treba plačati dodatne krajevne dajatve, kot so npr. turistične takse, mestne takse itd. Navedene cene hotela veljajo za eno sobo za eno noč brez dodatnih storitev. Ponujene dodatne storitve so odvisne od vsakokratnega hotela. Zajtrk je vključen v ceno sobe le, če je to posebej navedeno v opisu hotela. Navedbe cen v drugih valutah so lahko podvržene nihanjem menjalnega tečaja in so zato prikazane brez jamstva in izključno za orientacijo. Prenočitvena pogodba in obračun se naredita neposredno v hotelu.
Prečrtane cene so realne cene enake kategorije sobe, ki je v ponudbi v obdobju od 30 dni pred oz. po načrtovanem bivanju.4.6 Predpisi za potne liste, vize, carino, devize in zdravstveni predpisi potovalne storitve
Posrednik posreduje samo posamezne potovalne storitve in ni obveščen o podrobnostih vašega potovanja in vaših osebnih razmerah (npr. državljanstvo). Posrednik zato ne more določiti veljavnih predpisov za potne liste, vize, carino, devize in zdravstvenih predpisov, tako da ste sami odgovorni za upoštevanje vseh predpisov. 4.7 Združitev enakih posameznih rezervacij
Če se zaradi zaporednih ali vzporedno narejenih posameznih rezervacij stranke ali skupine strank ustvari skupinska rezervacija, ima hotel ali posrednik pravico, te posamezne rezervacije združiti v skupinsko rezervacijo in prilagoditi pogoje za rezervacijo in stornacijo. Če stranka ne sprejme novih pogojev, ima hotel ali posrednik pravico, rezervacijo stornirati. Nadaljnje lahko svojo pravico do rezervirane potovalne storitve odstopite drugi osebi samo z izrecnim dovoljenjem ponudnika. Pri manjkajočih oz. dvomljivih podatkih o stranki, si posrednik pridržuje pravico, da rezervacije stornira brez dogovora s stranko. 4.8 Povpraševanje, rezervacija in storniranje kongresa
Pri povpraševanju preko strani za kongresne hotele bodo izbrani hoteli o povpraševanju stranke obveščeni po e-pošti. Hoteli nato stranki preko strani za kongresne hotele pošljejo ustrezne ponudbe. Če se ponudba hotela rezervira preko posrednikovih strani, se ob zaključku rezervacije sklene obvezujoča pogodba med stranko in hotelom. V primeru stornacije mora stranka obvestiti posrednika in hotel. Rezervacijo za kongresni hotel je mogoče pri posredniku stornirati izključno preko spleta na območju za kongresne hotele ali pisno. Po koncu prireditve posrednik od hotela zahteva kopijo računa za kongres, da lahko oceni dejansko opravljene storitve in jih statistično prikaže. 4.9 Rezervacije preko bonus programov
Posrednik prav tako nudi možnost rezervacij preko bonus programov priznanih partnerjev. Pri tem lahko hotel rezervirate izključno preko povezave, integrirane na spletnih straneh partnerja. Povračilo se izvede pribl. 6 tednov po koncu meseca, v katerem je stranka odpotovala iz hotela. Glede višine povračila se obrnite na ustreznega partnerja. Rezervacije hotelov iz hotelske verige Marriot so izključene iz povračila bonusa. Pri rezervaciji preko bonus programa morata biti član, kot oseba, ki je rezervacijo naredila, in oseba, ki v hotel prispe, ista oseba. Povračilo velja za člana bonus programa in enega spremljevalca. Za rezervacije udeležencev bonus programa preko servisnega centra posrednika bonusa ni mogoče izplačati. Prav tako ni mogoče med seboj združevati različnih popustov. 4.10 Povpraševanja po telefonu preko servisnega centra posrednika
Za rezervacije po telefonu preko servisnega centra je potrebna registracija. Pri tem je treba navesti osebne podatke, kot so ime, naslov, e-poštni naslov oz. številko faksa in po potrebi bančne podatke ali podatke kreditne kartice, če so potrebni za izvedbo rezervacije.
S telefonsko registracijo preko servisnega centra posrednika stranka sprejema splošne pogoje poslovanja hotel.de AG.
Za izvedbo rezervacij, stornacij ali spremembe podatkov, mora stranka navesti zadevne podatke, da jo je mogoče identificirati. Pri tem je potrebna številka stranke in pri stornaciji še koda za stornacijo. Posrednik si pri tem pridržuje pravico, da pri nezadostni pisni ali ustni identifikaciji zavrne rezervacijo, stornacijo ali spremembo podatkov. Izvajanje rezervacij, stornacij ali spremembe podatkov v imenu drugih ni dovoljeno.
Pred rezervacijo, stornacijo ali spremembo podatkov po telefonu je treba še enkrat ustno uskladiti podatke. Ta uskladitev podatkov in posledična rezervacija, stornacija ali sprememba podatkov so za stranko obvezujoči in bodo priznani po koncu ustne uskladitve podatkov.
Posrednik lahko pri ustrezni razpoložljivosti na hotelski strani izvaja posamezne rezervacije izven sistema. Stranka bo o tem posebej obveščena in se strinja, da postane obvezujoča rezervacija stranke za hotel veljavna šele po vnovični pisni potrditvi in se lahko spreminja. To ne velja za skupinske rezervacije, narejene preko servisnega centra.
6. Drugo
Stranka ima po vrnitvi z rezerviranega potovanja možnost hotel oceniti. Pri tem lahko stranka oceni kakovost sobe, hrup v sobi, čistočo, prijaznost in kompetenčnost osebja, razmerje cene in storitve, gastronomijo in šport/wellness. To oceno je mogoče spremeniti samo 3 dni po prvotnem vnosu. Posrednik si pridržuje pravico, da ocene brez navedbe razloga izbriše.
6.1 Prevzem podatkov7. Razlage o varstvu podatkov 8. Izključitev jamstva
Vsi podatki in navedbe so skrbno sestavljeni. Za morebitne napake pri zajemanju ali prenosu podatkov ne prevzemamo odgovornosti. 6.2 Opomba o pravici preklica
Prijavo pri posredniku lahko stranka kadar koli pisno prekliče. Prav tako ima posrednik pravico pri utemeljenem razlogu preklicati prijavo stranke. Posrednik si poleg tega pridržuje pravico, da račune strank z nepopolnimi, dvomljivimi ali očitno napačnimi podatki brez posveta s stranko deaktivira. Ta pravica obstaja tudi, če je stranka v preteklosti pogosto krat kršila dogovor, npr. ni prispela v hotel in rezervacije ni stornirala ali ni plačevala računov.
9. Omejitev jamstva
Sistem za rezervacije, ki ga upravlja posrednik ali upravitelj sistema za rezervacije, je za vas brezplačna storitev. Zato posrednik ali upravitelj sistema za rezervacije ne prevzema nobene odgovornosti za delovanje in uporabo sistema za rezervacije, predvsem glede naslednjih točk:
- za razpoložljivost sistema za rezervacije in za možnost, preko njega rezervirati potovalne storitve;
- za pravilno izpolnjevanje pogodbe med vami in ponudnikom potovalnih storitev, četudi je bila pogodba sklenjena s pomočjo posrednika ali sistema za rezervacije upravitelja sistema za rezervacije;
- za možnost, sklenjeno pogodbo spremeniti ali stornirati s pomočjo sistema za rezervacije ali kako drugače;.
- za pravilnost in popolnost opisov potovalnih storitev, vsebovanih na sistemu za rezervacije.
9.1 10. Avtorske pravice
Jamstvo posrednika ali upravitelja sistema za rezervacije za vse škode, ne glede na to, iz kakšnega razloga so nastale, vključno z nedovoljeno uporabo, kvazipogodbeno obveznostjo, pogodbo ali garancijo, je izključeno, če škode pri izpolnjevanju storitve niso nastale zaradi (i) krivdne kršitve pogodbenih dolžnosti s strani posrednika ali upravitelja sistema za rezervacije na način, ki bi ogrožal namen pogodbe ali (ii) zaradi grobe malomarnosti ali kršitve s strani posrednika ali upravitelja sistema za rezervacije. 9.2
Če posrednik ali upravitelj sistema za rezervacije v skladu s št. 9.1(i) prevzema odgovornost za kršitev kardinalnih dolžnosti, brez da bi šlo za grobo malomarnost ali namerno ravnanje, je celotno jamstvo posrednika ali upravitelja sistema za rezervacije omejeno na takšne škode in takšen obseg škode, katerega je posrednik ali upravitelj sistema za rezervacije ob sklenitvi pogodbe lahko predvidel glede na znane okoliščine. V primerih te št. 9.1(ii). posrednik ali upravitelj sistema za rezervacije ne prevzema odgovornosti za posredno škodo, posledično škodo ali izgubljen dobiček. 9.3
Če posrednik ali upravitelj sistema za rezervacije v skladu s št. 9.1(ii) prevzema odgovornost za grobo malomarnost ali namerno dejanje sodelavcev ali pooblaščenih, ki niso organi ali vodilni zaposleni pri posredniku ali upravitelju sistema za rezervacije, je celotno jamstvo posrednika ali upravitelja sistema za rezervacije prav tako omejeno na takšno škodo in takšen obseg škode, katerega je lahko posrednik ali upravitelj sistema za rezervacije ob sklenitvi pogodbe lahko predvidel glede na znane okoliščine. V primerih te št. 9.3 posrednik ali upravitelj sistema za rezervacije ne prevzema odgovornosti za posredno škodo, posledično škodo ali izgubljen dobiček. 9.4
V primerih št. 9.2 in 9.3 je celotno jamstvo posrednika ali upravitelja sistema za rezervacije omejeno na 50.000 EUR. Celotno jamstvo za čisto premoženjsko škodo (v nasprotju s telesnimi poškodbami ali gmotno škodo) je v teh primerih omejeno na vrednost storitev. Odškodninski zahtevki zastarajo najkasneje leto dni po trenutku, ko ste izvedeli za škodljiv dogodek. To ne velja za vse zahtevke iz nedovoljenega jamstva. 9.5
Izključitev ali omejitev jamstva za nadomestilo škode v skladu z obstoječimi predpisi velja tudi za morebitne zahtevke proti sodelavcu ali pooblaščenemu posrednika ali upravitelja sistema za rezervacije.
11. Uporabno pravo
Sestavni deli sistema za rezervacije, ki ga upravlja posrednik ali upravitelj sistema za rezervacije, so zaščiteni z Zakonom o avtorskih pravicah in nadaljnjimi zaščitnimi zakoni. Uporaba spletnih strani posrednika ali sistema za rezervacije, ki ga upravlja upravitelj sistema za rezervacije ter na njih shranjenih materialov je dovoljena samo za izvajanje rezervacij preko posrednika ali upravitelja sistema za rezervacije.
12. Sodna pristojnost
Poslovne pogoje in osnovne pogodbe med končno stranko in posrednikom uravnava pravo Zvezne republike Nemčije pod izključitvijo kupnega prava ZN.
Sodna pristojnost za trgovce v mislu trgovskega registra je Nürnberg, Nemčija. Za potrošnike v smislu 13. člena Zveznega zakonika velja zakonska sodna pristojnost.
|
<urn:uuid:aa6fe744-8340-4aaa-945b-c3a6b707200a>
|
CC-MAIN-2014-10
|
http://www.hotel.info/TermsAndConditions.aspx?dcc=CNY&lng=sl
|
2014-03-12T02:32:25Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2014-10/segments/1394021097827/warc/CC-MAIN-20140305120457-00076-ip-10-183-142-35.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000007
|
Latn
| 94
|
{}
| 2.7
|
Ključne besede: pomanjkanje, železa, hrana, anemija, slabokrvnost, hemoglobin
Simptomi: Anemija (Slabokrvnost), Slabokrvnost (Anemija)
Deli telesa: SRCE, KRI, OŽILJE
Opis: Zanima me, kako pomanjkanje železa v hrani povzroči slabokrvnost, oz. zakaj? Katera živila vsebujejo večje količine železa? več
Vprašanje: Zanima me, kako pomanjkanje železa v hrani povzroči slabokrvnost, oz. zakaj? Katera živila vsebujejo večje količine železa?
Odgovor: Železo je nujna sestavina hemoglobina, ki se nahaja v rdečih krvničkah in prenaša kisik po telesu. Veliko železa vsebuje predvsem rdeče meso, pa tudi druga hrana živalskega izvora (npr. jetra, ribe). Lep pozdrav,
Ključne besede: sideropenična, anemija, pomanjkanje, železa, kri, hemoglobin, Hb
Simptomi: Anemija (Slabokrvnost), Slabokrvnost (Anemija)
Deli telesa: SRCE, KRI, OŽILJE
Opis: Spoštovani! 27-letna aktivna športnica ugotavljam, da sem praktično že celo življenje bolj ali manj anemična (sideropenična anemija), Hb je okoli 100, serumsko železo trenutno 1, tablete in sirupi ne ... več
Vprašanje: Spoštovani! 27-letna aktivna športnica ugotavljam, da sem praktično že celo življenje bolj ali manj anemična (sideropenična anemija), Hb je okoli 100, serumsko železo trenutno 1, tablete in sirupi ne pomagajo - stanje se v bistvu poslabšuje. Je homeopatija alternativna rešitev? Uspehi na področju zdravljenja anemije... Na koga se lahko obrnem v LJ? Hvala in LP!
Odgovor: Spoštovani!
Iskreno se opravičujem za pozen odgovor - zadnje mesece sem bil tako zaposlen, da nisem utegnil odgovarjati na vprašanja.
Vsekakor je možno poizkusiti, saj smo večkrat uspešni. Seveda pa tega vnaprej ne morem zagotoviti, saj je vsak človek posebna zgodba. Verjetno pa bi se izplačalo poizkusiti.
Lahko pokličete v mojo ordinacijo: 01 2329 234
Lep pozdrav,
Ključne besede: sideropenična, anemija, pomanjkanje, železa, hemoglobin, razbijanje, srce, hitra, utrujenost, kronično, izgubljanje, krvi,
Simptomi: Anemija (Slabokrvnost), Slabokrvnost (Anemija)
Deli telesa: SRCE, KRI, OŽILJE
Opis: Spoštovani!
Po padajočih vrednostih Hb in serumskega železa s 120 in 9 pred 5 leti sem kljub zdravljenju s praktično vsemi možnimi tabletami prišla na trenutnih 105 in 1,4. Nisem vegetarijanka, ... več
Vprašanje: Spoštovani!
Po padajočih vrednostih Hb in serumskega železa s 120 in 9 pred 5 leti sem kljub zdravljenju s praktično vsemi možnimi tabletami prišla na trenutnih 105 in 1,4. Nisem vegetarijanka, sem aktivna športnica, ki me izredno hitra utrujenost čedalje bolj moti, v zadnjem času se mi pojavlja občutek razbijanja srca. Bila sem pri hematologu, ki je ugotovil blago sideropenično anemijo, absorpija železa je na podlagi testa absorpcije normalna, stanje se je od tedaj še poslabšalo. Ali je šport ob obstoječem stanju priporočljiv? Je možno, da je za stanje "krivo" katero izmed živil? Kaj pa intermuskularna terapija? najlepša hvala za odgovor!
Odgovor: Spoštovani,
vzrk nizkih vrednosti hemoglobina pri vas je verjetno kronično izgubljanje krvi. Najpogostejši razlog je prebavni trakt zato potrebujete (če tega že niste opravili) test za odkrivanje sledov krvi v blatu ter diagnostiko s strani gastroenterologov (gastroskopija, kolonoskopija). Če imate še menstruacije, so možen vzrok tudi močne mesečne krvavitve. V tem primeru mora svoje povedati ginekolog.
Anemija (nizka vrednost hemoglobina) je tudi kriva za hitro utrujenost in razbijanje srca pri naporu. Napor počutju in ne pretiravajte tako da boste vedno prijetno utrujena nikoli pa izčrpana.
Če jeste vse, hrana ni kriva. Če imate normalno absorbcijo železa, intramuskularna terapija (injekcije v mišico) ne bo prinesla prednosti pred tableti.
Pozdrav, marko noč
Ključne besede: anemija, slabokrvnost, pomanjkanje, železa, celiakija, hemoglobin, MCV, alergije,
Simptomi: Anemija (Slabokrvnost), Slabokrvnost (Anemija)
Deli telesa: SRCE, KRI, OŽILJE
Opis: Lepo pozdravljeni.
Sem 25-letna študentka.
Že nekaj let se zdravim zaradi GERB-a in alergij (GI alergije na žita, brezo, pelin in mleko). Zadnje leto se mi poleg vseh naštetih bolezni pojavlja ... več
Vprašanje: Lepo pozdravljeni.
Sem 25-letna študentka.
Že nekaj let se zdravim zaradi GERB-a in alergij (GI alergije na žita, brezo, pelin in mleko). Zadnje leto se mi poleg vseh naštetih bolezni pojavlja anemija.Ginekologinja mi je dejal, da bi biloz moje zdravstveno stanje morda lahko krivih tudi nekaj hormonov, še posebej sumiva na estrogen (trenutno meriva bazalno temperaturo, vsekakor pa je svetovala pregled pri endokrinologu) Po najnovejših izvidih imam hemoglobin 92, eritrocite 3.09 ,
Fe 9.4, transferin 33.57 ostale vrednsti pa so normlne (trombociti, levkociti....).
Moja prehrana je res zelo enolična, nobenih žitaric, razen koruze in riža, nobenih mlečni izdelkov, bolj malo vrst svžega sadja in zlenjave..., saj se moram take iete držati zaradi alergij.
Dobivala sem že talete Ferrum lek in tudi kapjice Aktifferin (za povečanje železa), jem zelo veliko rdečega mesa, brokolija, špinače, suhih dateljev, rozin.... pa se mi stanje kljub vsemu ne izboljša. Kaj bi še lahko naredila, da bi izboljšala moje stanje?
Naj dodam še to, da moje menstruacije niso ravno močne, pa tudi kakih drugih krvavitev nimam (sem bila na gastroskopiji in so rekli, da je v želodcu vse o.k.). Pogosto me boli glava in vedno imam zelo nizek krvni tlak okoli 90/53, pulz pa 53, 54, le ko se fejst gibljem naraste nad 60.
Za vsak nasvet Vam bom iz srca hvaležna.
Najlepša hvala že vnaprej.
Odgovor: Spoštovana študentka,
bolezni žlez z notranjim izločanjem lahko spremlja tudi anemija, vendar ni ravno med najbolj tipičnimi znaki ali celo edina manifestacija takšne motnje. Bolj verjetno je, da vam manjka železa, saj je to ena najpogostejših anemij, za katero je značilen poleg nizkega Hb še nizek MCV. Morda gre za motnjo resorbcije železa, glede na to kar ste napisali bi veljalo izključiti tudi celiakijo. Ferrum Lek se pri določenem odstotku ljudi ne resorbira, zato običajno svetujemo Haematopan. Zdravilo je potrebno jemati vsaj en mesec. Lep pozdrav,
Ključne besede: pomanjkanje, železo, kri, anemija, slabokrvnost, hiperaktivnost, koža, izpuščaj
Simptomi: Anemija (Slabokrvnost), Slabokrvnost (Anemija)
Deli telesa: SRCE, KRI, OŽILJE
Opis: Pozdravljeni! Imam leto in štiri mesece starega sina, kateri ima probleme s pomankanjem železa. Ni mi jasno zakaj, ker imamo zelo raznoliko prehrano. Sedaj jemljeva Ferum 2x dnevno po polovičko ... več
Vprašanje: Pozdravljeni! Imam leto in štiri mesece starega sina, kateri ima probleme s pomankanjem železa. Ni mi jasno zakaj, ker imamo zelo raznoliko prehrano. Sedaj jemljeva Ferum 2x dnevno po polovičko žličke,že mesec dni. Zanima pa me, če so ostala obolenja, ki jih ima lahko povezana z pomankanjem le tega. Vsake štirinajst dni imamo bronhitise, je zelo nemiren, tudi ponoči malo spi, ko sem rekla pediatrinji da je sigurno hiperaktiven se mi je smejala, verjetno me ni jemala resno, ampak jaz še vedno mislim tako. Sem in tja se mu pojavi po trupu kot nek posip, ali pa rdeči lišaji na katerih so čudni izpuščaji, kot bi bili vodeni, a je lahko to alergija? Lomijo se mu nohtki. Koliko časa je potrebno da se stanje popravi? Ali so te bolezni povezane z anemijo? Na kaj moram biti pazljiva?
Odgovor: Spoštovana gospa,
na vsa Vaša vprašanja bom težko zelo podrobno odgovoril. Vsekakor je prav, da Vaš otrok prejema železo - s tem se bo najprej popravila anemija, potem pa se bodo še napolnile zaloge z železom. Anemija verjetno ni povezana z preostalimi težavami, ki jih omenjate.
Otroci imajo danes žal zelo pogosto kožne reakcije na številne stvari v okolju. Če jih ob tem koža srbi, so lahko zaradi tega bolj neirni in tudi slabše spijo. Večinoma je zelo težko določiti neposreden vzrok takim prehodnim izpuščajem. Če je izpuščaj hudo moteč ali dolgotrajen, je smiselno obiskati Vašega izbranega pediatra, ki bo otroku morda predpisal kakšen antihistaminik ali pa se bo morda kasneje odločil za testiranje pri pediatru-alergologu. Prepričan sem, da Vas Vaša izbrana pediatrinja jemlje resno, morda Vas z prijaznim nasmehom želi pomiriti.
Dobre želje,
Ključne besede: pomanjkanje, železa, kri, povečan, bilirubin, Gilbertov, sindrom, slabo, počutje, vnetje
Simptomi: Anemija (Slabokrvnost), Slabokrvnost (Anemija)
Deli telesa: SRCE, KRI, OŽILJE
Opis: Lep pozdrav! Pri odvzemu krvi so mi ugotovili primanjkovanje železa (6,6). Hematokrit in hemoglobin pa sta bila v mejah normale. Hematokrit (0,48) in hemoglobin (160). Imam tudi povečan cel. ... več
Vprašanje: Lep pozdrav! Pri odvzemu krvi so mi ugotovili primanjkovanje železa (6,6). Hematokrit in hemoglobin pa sta bila v mejah normale. Hematokrit (0,48) in hemoglobin (160). Imam tudi povečan cel. bilirubin (49,8) in direktni bilirubin (9,4). Ta povečan bilirubin naj bi bil vzrok Gilbertovega sindroma, saj so jetrni testi in UZ trebuha normalni. CRP je bil (16.76). Osebni zdravnik mi je predpisala Retafer 100mg tablete. Zanima me, kakšni so lahko vzroki za nizko vsebnost železa in če je možno, da se mi bo vsebnost železa dvignila na normalno raven? Naj še povem, da nisem vegetarijanec in da se zadnje čase zelo slabo počutim. Zanima me še, če je to slabo počutje vzrok povišanega bilirubina ali zmanjšane količine železa? Za odgovor se vam zahvaljujem.
Odgovor: Spoštovani,
kroničnega slabega počutja s preiskavami, ki ste jih navedli, vsekakor niso pojasnili, saj so te normalne oz. gre v glavnem za take odstope, ki jih zazna le laboratorij, ne pa bolnik ali zdravnik. CRP je povišan v območje kot pri virozi, teoretično gre lahko tudi za kakšno drugo vnetje. Serumsko železo je lahko prehodno nižje že kot posledica vnetja. V tem primeru ga ni potrebno nadomeščati. Retafer sicer učinkovito napolni zaloge železa in ob kontroli svetujem ponoviti tudi parametre vnetja, torej CRP. Lep pozdrav,
Vprašanje: Lepo pozdravljeni. Pred casom je zdravnik ugotovil, da imam zelo nizko vrednost zeleza v krvi in mi predpisal zelezo v obliki tablet. Ker ne uzivam rdecega mesa, me zanima, iz katerih drugih virov se lahko pridobim zelezo. Ker se mi po dvomesecni terapiji stanje ni izboljsalo, sem zacela jemati se B-kompleks in folno kislino, po tem pa mi je v dveh mesecih teza poskocila za 8 kg. Zdaj teh preparatov vec ne uzivam, a se mi teza vseeno se zvisuje. Kako naj to zaustavim? Se vedno pa jemljem zelezo. Prej sem imela vedno 64 kg, zdaj pa jih imam 72 pri visini 1,79m. Stara sem 21 let. Kako naj po prenehanju terapije spet pridobim prejsnjo tezo, ne da bi si ogrozila zdravje? Hvala ze vnaprej.
Odgovor: Spoštovani, železo je tudi mioglobinu, ki po potrebi prenaša kisik iz hemoglobina v tkiva. Zaradi pomanjkanja železa občutimo seveda pomanjkanje energije (smo utrujeni, izžeti, nekoliko potrti, primanjkuje nam jutranjega elana,...)Ker menite, da vam zdravila oz. predpisane tabletke ne pomagajo dovolj, da bi nadomestili manjakoče železo, vam svetujem, da uživate več hrane bogate z meleso, bučnimi semeni, oreščki, jetri, mesom, ribami, perutnino, žitnimi zrni, jajci, fižolom v zrnju, temnozeleni zelenjavi, suhim sadjem. Dejstvo pa je, da strokovnjaki s tega področja zatrjujejo, da telo lahko absorbira več železa iz mesa kot iz rastlinskih virov. In sedaj še k vašemu drugemu problemu, ki ste ga izpostavili. Morda ne bi bilo odveč kontrolirati tudi delovanje ščitnice, v kolikor menite, da se kljub kontroliranemu prehranjevanju, še vedno vaša teža zvišuje. Dobro je tudi, da vedno pri uživanju zdravil preberete tudi kontraindikacije, ki so navedene v priloženih navodilih. Poskušajte tudi z uravnoteženo hrano, zdravo prehrano, o tem pa je veliko napisanega v slovenskih in tujih priročnikih. V kolikor potrebujete še kakšno dodatno informacijo, pa me kontaktirajte po e-mailu:email@example.com ali 031 654 213, da bova lahko še kakšno dilemo razčistili. Pozdrav
Vprašanje: Do 14. leta starosti, dokler nisem imela močnih menstrualnih krvavitev, sem imela zelo dobro kri (veliko hemoglobina). Zelo močne menstrualne krvavitve pa me iz meseca v mesec (že 30 let) vodijo v slabokrvnost - pomanjkanje železa in hemoglobina. To nadomeščam s preparati železa (tablete, infuzije). Ginekologinja mi je predlaga maternični vložek Mireno,ki bistveno zmanjša menstrualno krvavitev. Sama pa nisem pristaš tovrstnih hormonskih pripomočkov. Vprašala bi, ali obstaja homeopatsko zdravilo za zmanjšanje menstrualne krvavitve? Prosim za vaše mnenje o možnostih reševanja moje težave in se vam iskreno zahvaljujem za pomoč.
Odgovor: Spoštovani, menim, da je previdnost s hormonskimi preparati utemeljena. Homeopatsko zdravljenje lahko ugodno deluje na vaš hormonski sistem in s tem uredi premočne menstrualne krvavitve, ki so vzrok za slabokrvnost. Homeopatija namreč deluje homeostatsko (sili fiziološke funkcije v ravnotežje) in s tem relativno zelo uspešno zdravi funkcionalne motnje, ki jih opisujete. Lep pozdrav,
Ključne besede: prekomerno, izpad, izpadanje, lasje, lasišče, barvanje, barva, anemija, železo, pomanjkanje, redčenje, tanjšanje, pigmenten, znamenje, sprememba
Simptomi: Plešavost
Deli telesa: GLAVA, KOŽA
Opis: Stara sem 30 let,dvakrat mamica (10 in 8 let).Že nekaj časa me muči izpadanje las.Imam daljše črne barvane lase( 1x mesecno narastek),umivam jih na 4 do 5 dni z blagim otroškim šamponom,subrino ali ... več
Vprašanje: Stara sem 30 let,dvakrat mamica (10 in 8 let).Že nekaj časa me muči izpadanje las.Imam daljše črne barvane lase( 1x mesecno narastek),umivam jih na 4 do 5 dni z blagim otroškim šamponom,subrino ali za barvane lase).Odpadajo mi tudi v šopu ali posamezno.Lasje so tanki,redki in brez leska.Prej sem imela močne in zdrave lase.Drugače naj bi sicer bila zdrava,težave imam s slabo krvjo(pomanjkanje železa in Hb 87 do 100,nekaj ginekoloških težav,endometrioza,dolga,močna menstruacija,abrazija,laparoskopija,utrujenost,kontracepcijskih tablet ne jem.) Opravljam nočno delo,kjer sta videz in urejenost zelo pomembna. Postalo je že zelo moteče,zato lase spenjam. Prosim vas za pomoč,nasvet in napotke,katere preiskave bi bilo potrebno opraviti in seveda zdravilo.
Na prsih oz.trebuhu pa imam dve večji materini znamenji,izbočeni,ki sta se spremenili in zrasli,zelo me motita,saj se drgneta ravno ob rob perila.Se ju da odstraniti pri kirurgu ali samo plačniško v zasebni ordinaciji?
Najlepša hvala,
Odgovor: Spoštovana gospa,
vaše težave so očitno kompleksne, tako da vam žal ne morem odgovoriti na ta način. Svetujem, da se o tem pogovorite z dermatologom, ki bo na podlagi razgovora, pregleda in morebitnih dodatnih preiskav predpisal primerno zdravljenje.
Kot v vsej medicini velja tudi v dermatologiji, da so nekatere bolezni zlahka razpoznavne in ozdravljive, za nekatere pa žal ne vemo vzroka in zato je tudi zdravljenje dolgotrajno in večkrat ne povsem uspešno. Karkoli drugega bi vam svetovala, bi bilo zgolj ugibanje.
Še najmanj pa je mogoče o čemerkoli sklepati, ne da bi bolezenska žarišča videli.
Lep pozdrav
Ključne besede: jetra, cista, slabokrvnost, premalo, železa, kri, anemija
Simptomi: Anemija (Slabokrvnost), Slabokrvnost (Anemija)
Deli telesa: JETRA, TREBUŠNA SLINAVKA, SRCE, KRI, OŽILJE
Opis: Na UZ so mi ugotovili:Jetra so norm.velikosti,gladkih površin,ostroroba.Struktura je homogena in normoehodena. V levem lobusu tik pod diafragmo na sprednji steni leži septirana cista z neravno ... več
Vprašanje: Na UZ so mi ugotovili:Jetra so norm.velikosti,gladkih površin,ostroroba.Struktura je homogena in normoehodena. V levem lobusu tik pod diafragmo na sprednji steni leži septirana cista z neravno steno,ki boči kapsulo in meri 2.3x2cm.Vzeli so mi kri-sum ehinokok, vendar je bil test negativen.Že 2 leti imam problem s slabokrvnostjo.Na sistematskem pregl.so mi namerili 0,7 železa. Skoraj leto dni je trajalo,da sem s tableti prišla na normalo.Ko neham jemati tablete mi železo pade.Ali je lahko to vzrok ta cista. Stara sem 44 let, ima idiopatsko hiperkalciurijo, zato jemljem po 1 tbl dnevno Moduretica, Alopurinola in Magnesola.Prosim, da mi svetujete, kakšna cista je to oz.kam naj se obrnem po nasvet oz.nadaljnje preglede, če je to potrebno.Ali je možno, da se parazit-ehinokok potuhne in da ga ne odkrijejo vedno. LP, Petra
Odgovor: Spoštovani,
svetujem vam posvet z gastroenterlogom in po potrebi ev. tudi z infektologom. Vsekakor bo verjetno potrebna vsaj UZ kontrola čez nekaj mesecev.
Cista verjetno ni povezana s slabokrvnostjo, če se je hemogram po terapiji z železom popravil. Najverjetneje vam manjka železa zaradi obilnih menstrualnih krvavitev, lahko pa oddate tudi vzorce blata na okultno kri pri osebnem zdravniku. Lep pozdrav,
Vprašanje: Pozdrav
Imam tri in pol letnega sina.Pri zadnjem zdravniškem pregledu pri treh letih mu je bilo ugotovljeno rahlo pomankanje železa v krvi. Dobil je sirup (ferrum lek). Že po nekaj dnevih pa je imel zaradi sirupa močno obarvane sicer zelo lepe zobke zato smo prenehali s sirupom. Zanima me če obstaja kak drug način(z zdravili) izboljšanja krvne slike in v kolikšni meri lahko k temu pripomore prehrana ter kakšna mora biti? Drugo vprašanje pa je če je možno da je zaradi te slabokrvnosti otrok zelo ozebel.Je namreč po rokah in nogah zelo mrzel in nasploh ga zelo rado zebe!?
Hvala in lep dan
Mitja
Odgovor: Spoštovani, vašega otroka boste zdravo prehranjevali in mu popravili stanje železa v krvi s pravim sokom rdeče pese, če ne marate zdravil oz. preparatov te vrste. Stanje anemičnosti se bo hitro popravilo. Kar pa zadeva mrzle roke in noge, pa mu zagotovo primanjkuje energije, poskušajte vnašati v telo več ogljikovih hidratov, beljakovin, da bo pridobil tako tudi potrebno energijo(ali kalorije). Lep pozdrav, v kolikor vas dodatno še kaj zanima, me lahko kontaktirate na osebni mail, v primeru kakršnihkoli vprašanj s področja pediatrije, pa vam predlagam, da se obrnete na strokovnjake te medicinske stroke.
Ključne besede: vegetarijanstvo, slabokrvnost, pomanjkanje, železa, prehrana
Simptomi:
Deli telesa:
Opis: Spoštovani!
Stara sem 19 let in že približno 4 leta ne uživam mesa in mesnih izdelkov. Prvo leto sem sicer še jedla juhe ali pa omake, kjer je bilo huhano meso, a sem potem opustila še to. Enkrat na ... več
Vprašanje: Spoštovani!
Stara sem 19 let in že približno 4 leta ne uživam mesa in mesnih izdelkov. Prvo leto sem sicer še jedla juhe ali pa omake, kjer je bilo huhano meso, a sem potem opustila še to. Enkrat na leto grem na pregled krvi in izvidi zadnjega pregleda so me nekoliko presenetili. Sama se sicer ne spoznam na vse to, a tudi moj osebni zdravnik tega ne jemlje preveč "resno", zato sem se zdaj obrnila na vas. Izvidi kažejo slednje: K-sr 24 (normalno do 25), K-levkocit 7,3 (normalno od 4 do 7), K-eritrocit 4,61 (normalno 4,2 - 6,3), K-hemogl 101 (normalno 120 do 180), K-hematokrit 0, 321 (normalno 0,37 do 0,54), erci-mcv 70 (normalno 81 do 94), K-trombociti 426 (140-320). Zdravnik mi je predpisal tablete RETAFER, za nadomestilo železa. Zanima pa me, če mogoče obstaja kakšna dieta s katero bi lahko s hrano nadomestila primankljaj železa in prehrambeno uravnala krvno sliko (in ne s tabletami)? Zanima me tudi, če mogoče obstaja povezava s tem, da sem vegetarijanka in tem, da me večkrat bolijo ledvice? Drugače, pa se počutim zelo v redu, redko sem bolna, prehlajena, redno telovadim, .... Mogoče naj omenim še to, da zadnje čase, ko me zebe dobim vijolično-modre barve ustnice in me zanima če je to tudi povezano s slabokrvnostjo? Za odgovor se vam že v naprej zahvaljujem!
Lepo pozdrav!
Odgovor: Spoštovana, vaša odločitev je popolnoma prava. Tudi zdravnikovo priporočilo za zdravljenje anemije oz. slabokrvnosti je prav, da spoštujete, saj vam želi samo dobro. Kar zadeva samo slabokrvnost oz. anemijo, sem veliko pisala v enem izmed mojih zadnjih odgovorov in tam boste prejli tudi informacijo, kaj sama predlagam za dodatek (rdeča pesa, oreški,...) Strogo vegeterijanstvo seveda ima tudi vpliv na naše splošno počutje, saj smo ljudje ustvarjeni tudi za mesno prehrano in ne samo za zelenjavo in sadje, vendar takšna odločitev je popolnoma pravica vsakega posameznika. Sama krvna slika ni tako strašno zaskrbljujoča in še vnaprej upoštevajte navodila svojega zdravnika. O tem kako izgledate, ko vas zebe, pa je jasno, saj imate v sebi premalo energije, ki bi grela vaše telo. Razmislite o spremembah v vašem prehranjevanju. Za dodatne informacije me kontaktiraje na moj osebni e-mail. Lep pozdrav
Ključne besede: pomanjkanje, železo, fe, migrena, anemija, slabokrvnost, glavobol
Simptomi: Anemija (Slabokrvnost), Glavobol, Migrena, Slabokrvnost (Anemija)
Deli telesa: GLAVA, SRCE, KRI, OŽILJE
Opis: Prosila bi Vas za mnenje. Stara sem 28 let in imam probleme z glavoboli in pomankanjem železa.
Že od pubertete sem anemična, pogostokrat imam nizek hemoglobin zadnji testi so pokazali 110 in nizke ... več
Vprašanje: Prosila bi Vas za mnenje. Stara sem 28 let in imam probleme z glavoboli in pomankanjem železa.
Že od pubertete sem anemična, pogostokrat imam nizek hemoglobin zadnji testi so pokazali 110 in nizke eritrocite, zato se občasno zdravim s tabletami Retafer, ki velikokrat ne primejo takoj, tudi moje blato postane črno, zato predvidevam, da veliko železa od tablet tudi izločim. Nikoli mi še niso delali podrobnejše analize krvi ali iskali vzrok zakaj pride do pomankanja železa.
Večkrat ima tudi glavobole in migrene. Pogostejše so migrene ( bolečina nad levim očesom), zato vzamem tableto lekadol, včasih tudi aspirin/nalgesin. Pri zdravnici sem pa dobila tudi avamigran. Problem pa nastane ko pojem tableto, mi postane slabo, začne se mi spahovati in na koncu postane tako hudo, da bruham. To vse skupaj me tako utrudi, da imam dan čisto uničena. Vedno kadar imam bolečine v glavi mi tudi v trebuhu, želodcu ni prijetno. Tablet nikoli ne jem na prazen želodec, vedno prej jem in počakam vsaj 2 uri po obroku, da vzamem tablete, pa vseeno ne pomaga! Lepo Vas pozdravljam in hvala za odgovore!
Odgovor: Lep pozdrav!
Navedli ste dva večja problema. Prvi je slabokrvnost. Pri ženskah v rodnem obdobju se pogosto srečujemo s slabokrvnostjo. Navadno gre za anemijo zaradi pomanjkanja železa, ki ga v telesu primanjkuje zaradi premočnih ginekoloških krvavitev (prevelčika izguba). Kadar izgube niso večje od nadomeščanja s preparati železa, se kri popravlja. Včasih, posebno v obdobju klimakterija, so včasih krvavitve zelo močne in je prav vztrajno potrebno nadomeščati manjkajoče železo, tudi daljše časovno obdobje. V telesu imamo zalogo železa v t.i. depojih, ki jih je tudi potrebno zapolniti, šele takrat preparati železa pomagajo popravljati tudi kri. Svetovala bi vam pregled pri ginekologu, včasih je za pretirane ginekološke krvavitve lahko "kriva" tudi ginekološka bolezen.
Po jemanju zdravil z železom je blato običajno (pri vseh ljudeh) črno ali vsaj temno sivo.
Drug problem je glavobol, občasno migrenskega tipa. Predvidevam, da je diagnozo izbral zdravnik. Ljudje namreč mnogo vrst glavobolov uvrščajo med migrenske glavobole. Bruhanje, ki vas najbolj moti lahko nastopa vsaj iz dveh razlogov. Lahko je posledica slabega prenašanja zdravil (zlasti to velja za Aspirin in Nalgesin), veste pa, da se bruhanje lahko pojavlja tudi kot zaplet migrene. V tem primeru bi se mu lahko izognili tako, da bi zdravila za glavobol vzeli čim preje. Danes imamo tudi bolj specifična zdravila za migreno, dobite pa jih le na recept pri svojem zdravniku.
Želim vam lep dan!
Marjana Grm
Ključne besede: slabokrvnost, krvna, slika, pomanjkanje, eritrociti, modrica, povišana, sedimentacija, pomanjkanje, železo, trombociti
Simptomi: Anemija (Slabokrvnost), Slabokrvnost (Anemija)
Deli telesa: SRCE, KRI, OŽILJE
Opis: Stara sem 23 let in imam težave z prekrvavitvijo, namreč sem slabokrvna. Zadnja krvna slika je pokazala pomanjkanje eritrocitov in povišano stopnjo sedimentacije. Že ob najmanjšem fizičnem pritisku ... več
Vprašanje: Stara sem 23 let in imam težave z prekrvavitvijo, namreč sem slabokrvna. Zadnja krvna slika je pokazala pomanjkanje eritrocitov in povišano stopnjo sedimentacije. Že ob najmanjšem fizičnem pritisku ob telo se mi pojavijo modrice, ki do 14 dni ne izginejo. Občasno uporabljam Lokohepan. Je mogoče to povezano s slabokrvnostjo, čeprav sem imela podobne težave že prej, a v manjši meri? Kaj lahko storim preventivno za moj izgled v prihodnosti?
Odgovor: Vzrokov za slabokrvnost je lahko več. Pri mlajših ženskah je najpogosteje posledica pomanjkanja železa v krvi zaradi premajhnega vnosa le tega s prehrano ali posledica večje izgube npr. z menstrualnimi krvavitvami. V tem primeru govorimo o sideropenični anemiji, da pa jo potrdimo, pa moramo opraviti še nekatere laboratorijske preiskave, ki nam povedo, kakšne so zaloge železa v krvi. To lahko opravi tudi vaš splošni zdravnik. Seveda pa to ni edini tip slabokrvnosti. Za kakšno obliko gre pri vas, na osnovi podatkov, ki ste jih posredovala, ne morem povedati.
Modrice, ki vam nastajajo po telesu, ni nujno da so v neposredni zvezi s slabokrvnostjo. Lahko pa vam poleg eritrocitov v krvi manjka tudi duga skupina krvnih telesc, to so trombociti, ki sodelujejo pri normalnem strjevanju krvi. Seveda gre pri vas lahko za eno samo obolenje, zato pa je potreben obsežnejši pregled krvi, ki ga v večji meri lahko opravi vaš lečeči zdravnik.
Vprašanje: Spoštovani!
Stara sem 19 let in mi že pol leta izpadajo lasje - po celotni glavi, obrvi, verjetno tudi malo po trepalnicah in spolovilu. Pod pazduho nikoli nisem bila močno poraščena, drugje sem normalno. Naštela sem okrog 120 las dnevno. Že pet let sem izmenično slabokrvna: najnižji Hb je bil 95, max je 123, večino časa imam nekje okrog 115. retafer ne pomaga in škodi želodcu, zato jem klorela alge in sirupe ki jih kupim v lekarni (vsebujejo železov glukonat+vitamine). Odkar mi lasje izpadajo dodatno jemljem še Fidival retard (7,6 mg zinka, 1.5 mg bakra, 150 mg cistina - je to dovolj ali potrebujem več Zn, ter kakšnega, da bo najboljša absorbcija?
Hkrati imam od slabokrvnosti dalje težave z aknami po obrazu, dekolteju, hrbtu in lasišču, hkrati imam zelo suho kožo poobrazu in luščečo po nogah. V zadnjem letu sem imela 3x tur, zdravljena v bolnišnici. Uporabljeni antibiotiki: augmentin, infektostof (oba neučinkovita) in amoksiklav - pozdravil tur in za 2 tedna uničil mozolje, nato stanje ponovilo.
nato sem jemala zaradi suma na borelijo Sumamed, zopet uničil mozolje za 2 meseca, ampak možno da se mi je po njem pojavilo izpadanje las, ker časovno nekako sovpada. Po tem sem dobila še vnetje levega jajčnika, gin. ne ve zakaj ker nisem imela spolnih odnosov, predpisala Ciprobay - ni pomagal in nato še Hiconcil - tega še nisem začela jemati zaradi strahu pred stranskimi učinki, ker je to že 6. predpisani antibiotik v zadnjem letu. najdene so bakterije v urinu, tudi to se ni izboljšalo po ciprobayu - te informacije samo zato, da boste morda lažje našli vzrok za izpadanje ki me trenutno najbolj obremenjuje. Menstruacije imam redne, neboleče, so pa močne in imam strdke.
Stres ne more biti vzrok težav.
Se zelo zdravo prehranjujem, jem meso, oreščke, veliko sadja, polnozrnat kruh, skratka mislim da bolj zdravo že ne morem. Splošni zdravnik ni opravil nobenih testov za feritin, samo splošne teste za urin in kri, ter ščitnico - bilo v redu.
Tako, mislim da bo to vse. Zanima me predvsem, kaj storiti glede izpadanja las. Naročena sem pri dermatologu (ampak to bo prepozno), ali je pametno iti še k endokrinologu? Katere stvari mi morajo preveriti v krvi in kaj naj storim do pregleda da se mi stanje ne bo preveč poslabšalo? Ali je možno, da je do izpadanja las in tudi pomanjkanja Hb prišlo zaradi vnetij, ki jih imam, ker že dlje časa uživam max. priporočene količine železa?
Najlepša hvala za vaš odgovor in dragocen čas.:)
Lep pozdrav, Mateja
Odgovor: Spoštovana Mateja,
kombinacija izpadanja las in aken je sumljiva za funkcionalno androgenizacijo, torej višek moških hormonov, zato bi bilo smiselno iti še na pregled k endokrinologu zaradi morebitne uvedbe antiandrogenega zdravljenja. Tam bodo verjetno poleg hormonskih testov preverili tudi feritin, torej zalogo železa v telesu. Kot veste, pomanjkanje železa lahko prispeva k izpadanju las. Opozarjam, da ni nujno, da se železo iz prebavil vedno resorbira v kri, če ga človek jemlje v obliki tablet ali sirupa. Lep pozdrav,
Ključne besede: nohti, pomanjkanje, železo, Fe, lomljivost, krhkost, cepljenje, slabokrvnost
Simptomi: Anemija (Slabokrvnost)
Deli telesa: KOŽA
Opis: ali vpliva na luščenje,lomljenje nohtov,nizka raven železa (4,1)? obdobju ,ko se oslabeli nohti je prisotna črna črta oz.umazanija za nohti,kljub stalni skrbi za nego,ker ko se izboljša stanje nohtov ... več
Vprašanje: ali vpliva na luščenje,lomljenje nohtov,nizka raven železa (4,1)? obdobju ,ko se oslabeli nohti je prisotna črna črta oz.umazanija za nohti,kljub stalni skrbi za nego,ker ko se izboljša stanje nohtov in železa,teh težav ni.zahvaljujem se va za odgovor.
Odgovor: Spoštovani,
DA - slabokrvnost oz. pomanjaknje železa lahko vpliva na kvaliteto nohtov (lahko se stanjšajo, so mehkejši, lomljivi)
Lep pozdrav
Ključne besede: pomanjkanje, železo, dojenček, otrok, kri, hemoglobin
Simptomi: Anemija (Slabokrvnost), Slabokrvnost (Anemija)
Deli telesa: SRCE, KRI, OŽILJE
Opis: Ker nikjer ne najdem pediatrov na tej strani se obračam na vas.Doma ima sedem mesecov staro hčerko,ki ima premalo železa.Zanima me če je to kaj nevarnega,kako naj ji pomagam in ali bo imela lahko ... več
Vprašanje: Ker nikjer ne najdem pediatrov na tej strani se obračam na vas.Doma ima sedem mesecov staro hčerko,ki ima premalo železa.Zanima me če je to kaj nevarnega,kako naj ji pomagam in ali bo imela lahko zaradi tega kasneje kakšne posledice?Naj povem,da sem imela tudi sama pred in po porodu malo železa.Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem.
Odgovor: Lep pozdrav!
Vsi novorojenčki, dojenčki in majhni otroci imajo v krvi manj železa kot odrasli ljudje. Za vsako starost obstojajo za to starost normalne koncentracije. Vsekakor vam bo podatek o tem, koliko naj bi otrok imel v krvi železa povedal vaš oz. otrokov pediater. Železo je namreč nujni sestavni del rdečih krvničk, ki je odgovoren v končni fazi za dobro oksigenacijo tkiv in zdrav razvoj in pravilno rast otroka. Ker ne napišete vrednosti, vam svetujem, da se obrnete na pediatra, ki vam bo povedal, koliko je železa. Pozanimajte se tudi, ali ga je dovolj, da ga boste poskušali nadomeščati s hrano ali pa je potrebno nadomeščanje z zdravili. Ne vem tudi. ali otroka še dojite ali ne in kaj ji že dodajate.
Želim vam lep dan!
Marjana Grm
Vprašanje: Spotovani!
V krvi imam 32,6 železa, kar je verjetno preveč. Zanima me, če je to že potrebno zdraviti.
Odgovor: Spoštovani,
se oproščam za pozen odgovor. Vrednost železa, ki jo omenjate, je le malo nad zgornjo referenčno vrednostjo in če nimate kliničnih težav, verjetno ne potrebujete zdravljenja.
Lep pozdrav,
Ključne besede: močne, krvavitve, premalo, železa, kri,
Simptomi: Anemija (Slabokrvnost), Močne menstrualne krvavitve (Menoragija), Slabokrvnost (Anemija)
Deli telesa: SPOLNI ORGANI, SRCE, KRI, OŽILJE
Opis: Spoštovani !
Stara sem 5o let. Zadnje čase imam zelo močne krvavitve, vendar ginekološko vse vredu. Pri zadnjem pregledu krvi, (januarja) sem imela popolnoma premalo železa v krvi( pod 3), kljub 2 ... več
Vprašanje: Spoštovani !
Stara sem 5o let. Zadnje čase imam zelo močne krvavitve, vendar ginekološko vse vredu. Pri zadnjem pregledu krvi, (januarja) sem imela popolnoma premalo železa v krvi( pod 3), kljub 2 mesečnemu jemanju tablet Retafer 1 x dnevno. Sicer se počutim vredu razem različnih težav ki jh vsi pripisujemo meni. Sem vsak dan aktivna. Ali je možno, da pač imam premalo železa, pa ni z mano nič narobe?! Ali moram
jemati tablete, ali naj na "železo" enostavno pozabim oziroma ali obstajajo homeopatska zdravila za to težavo. Sicer zelo zaupam homeopatskemu zdravljenju, saj imamo v družini že zelo pozitivne izkušnje s takim celostnim zdravljenjem.
Želim Vam vse lepo in se Vam zahvaljujem za odgovor.
Odgovor: Spoštovani!
Iskreno se opravičujem za pozen odgovor - zadnje mesece sem bil tako zaposlen, da nisem utegnil odgovarjati na vprašanja.
Vaše težave bi bilo smiselno zdraviti homopatsko, da bi tako vplivali na premočne krvavitve. Do izboljšanja pa bi bilo priporočljivo še naprej jemati železo.
Tudi Vam želim vse najboljše,
Ključne besede: povišana, vrednost, železa, kri,
Simptomi:
Deli telesa: SRCE, KRI, OŽILJE
Opis: 17-letnemu sinu je bila na pregledu krvi ugotovljena povišana vrednost železa (30,7). Je aktivni plavalec. Zanima me zakaj pride do tega, kako se to zdravi oz. kakšne so lahko posledice povišanja. Za ... več
Vprašanje: 17-letnemu sinu je bila na pregledu krvi ugotovljena povišana vrednost železa (30,7). Je aktivni plavalec. Zanima me zakaj pride do tega, kako se to zdravi oz. kakšne so lahko posledice povišanja. Za odgovor se zahvaljujem in lep pozdrav!
Odgovor: Spoštovani,
enkratna mejno višja vrednost železa ne pomeni nič. Vrednost je potrebno kontrolirati, določiti še TIBC in po možnosti feritin, šele nato je moč napraviti neke zaključke. lep pozdrav,
|
<urn:uuid:5b190fb0-7ddd-41a5-95f8-daeec99ed79b>
|
CC-MAIN-2014-10
|
http://vizita.si/iskanje/anemija+pomanjkanje+%C5%BEeleza
|
2014-03-07T16:40:08Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2014-10/segments/1393999646172/warc/CC-MAIN-20140305060726-00076-ip-10-183-142-35.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.99999
|
Latn
| 18
|
{}
| 2.9
|
Naslov
: Muzejski trg 1 3000 CeljeTelefon
: 03 428 09 50, +386041662907Faks
: 03 428 09 66e-mail
: www.pokmuz-ce.si
Pokrajinski muzej Celje, Grofija
Muzej stoji v slikovitem starem delu Celja ob Savinji in v svojih prostorih že od leta 1882 zbira, hrani in razstavlja kulturno dediščino Celja in širše celjske regije. Razstavljene stalne zbirke nudijo obiskovalcu enkratno možnost "sprehoda skozi čas", od prazgodovine do 1. svetovne vojne.
Ogled se prične v arheološki zbirki, ki pred obiskovalca razgrinja pisano paleto eksponatov od starejše kamene dobe do poznorimskega obdobja. Življenje v prazgodovini je prikazano z najdbami iz naselbin in grobišč. Poudarek je na dveh arheoloških najdiščih, Potočki zijalki in Rifniku. S številnimi eksponati iz vsakdanjega življenja je predstavljen eden izmed vrhuncev v zgodovini Celja, doba rimske Celeje v prvih stoletjih našega štetja. Za vse sladokusce in poznavalce antike je na vrtu in v kletnih prostorih muzeja na ogled bogat rimski lapidarij.
Sledi sprehod skozi kulturno in umetnostnozgodovinsko zbirko v poznorenesančni palači, imenovani Stara grofija. V intimnem vzdušju urejena zbirka pohištva, slik, grafik, kipov, posodja, orožja in drugih "mičnih drobnarij" predstavi obiskovalcu različna stilna obdobja v časovnem loku od 13. stoletja do konca 19. stoletja. Najodličnejši del zbirke je znameniti Celjski strop iz začetka 17. stoletja v slavnostni dvorani Stare grofije. V pritličju dvorca so na ogled etnološka zbirka, numizmatična zbirka in dve specialni zbirki: zbirka Alme Karlin in zbirka Schützove keramike.
Na ogled so tudi občasne razstave, ki doprinesejo k bogatejši ponudbi.
Muzej ima tudi muzejsko trgovino, kjer si obiskovalci lahko kupijo razne spominke in naše publikacije.
Arheološka parka:
Rimska nekropola v Šempetru in Starokrščanski kompleks Rifnik nad Šentjurjem.
V Celju si lahko ogledamo še:
rimsko cesto, Herkulov tempelj, starokrščansko piscino, Stari grad, Knežji dvor in srednjeveško obzidje s stolpi.
Stalna razstava Potočka zijalka v razstavišču Firšt, Logarska dolina 1, z možnostjo ogleda jame.
Pokrajinski muzej Celje:
Ogledi :
Marec - oktober: vsak dan od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto.
November - februar: vsak dan od 10.00 do 16.00, ob nedeljah, ponedeljkih in praznikih zaprto.Posebnost ponudbe:
Stara grofija je ena najstarejših in hkrati najpomembnejših celjskih profanih objektov.
|
<urn:uuid:aacfcfa7-1c73-436f-a138-eea93c5fa4ec>
|
CC-MAIN-2014-10
|
http://www.slovenia.info/?muzej=4491&lng=1&viewscale=20
|
2014-03-11T15:15:25Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2014-10/segments/1394011215089/warc/CC-MAIN-20140305092015-00076-ip-10-183-142-35.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999991
|
Latn
| 265
|
{}
| 2.6
|
Ob pomoči nočne snežne nevihte sedem zapornikov, prijetih med Stalinovo vladavino terorja, leta 1940 zbeži iz sovjetskega gulaga. Zdaj so svobodni, vendar skoraj zagotovo mrtvi, saj je malo verjetno, da bodo našli zaklonišče v neusmiljeni pokrajini, ki jo morajo prehoditi. Z malo hrane in opreme in brez vedenja o tem, kje so in kam gredo, se odpravljajo na potovanje, ki je polno nepredstavljivih težav in zapletov. Na poti jih ženeta primitivni, živalski nagon po preživetju in strah, hkrati pa se naslanjajo na sočutje in zaupanje med seboj. Doživeli bodo globoke, mračne, tesnobne izkušnje, zaradi katerih se bodo za vedno spremenili. Med potjo pa se držijo enega samega pravila: pojdi naprej, pojdi naprej, pojdi naprej …
Posrkal ga je vase
Enega od pobeglih zapornikov, Američana in nekdanjega patriota, je v filmu Pot v svobodo, ki se posredno navezuje na roman The Long Walk Sławomira Rawicza, upodobil Ed Harris. "Ko sem prebral scenarij, sem menil, da je dober," je povedal v enem od intervjujev. "Mislil sem si, da bi ga bilo zanimivo posneti, cel proces, štirimesečno življenje na terenu in poglobitev v ozadje zgodbe, pa so se izkazali za nekaj več. Na koncu sem projekt sprejel bolje in z večjo intenzivnostjo, kot sem si sprva predstavljal."
Harris se je na vlogo pripravljal z dokumentarnimi filmi o tem obdobju, ki mu jih je posodil režiser filma Peter Weir, najbolj pa mu je pomagala knjiga Tima Tzouliadisa, The Forsaken. Ta pripoveduje zgodbo o tisočih Američanih, ki so se v Rusijo odpravili v tridesetih letih 20. stoletja, povečini zato, da bi si v času velike krize našli delo. "Dala mi je veliko količino informacij in trdne kreativne temelje."
Kljub temu da ga je film na koncu tako rekoč posrkal vase, Harris kot eno najbolj sebi ljubih plati filma navaja telesno stran svoje vloge – ta je bila fizično namreč precej zahtevna. "Snemanje je bilo čudovito. Veliko je bilo fizičnega dela, ki je bilo na trenutke precej težko. Težje je bilo, bolj si čutil svojo vlogo – to je bilo super."
Najprej nogomet, potem oder
Ed Harris je v New Jerseyju na svet prijokal leta 1950. V srednji šoli se je navdušil nad ameriškim nogometom. Še več, na šoli je veljal za eno največjih športnih zvezd, s športom pa se je ukvarjal tudi na univerzi. "S športom sem bil zadovoljen vse do osemnajstega leta starosti, potem pa je sledilo nekaj let, ko resnično nisem vedel, kaj početi. Ko sem v Oklahomi nekajkrat obiskal gledališče, sem se odločil, da se bom naučil igrati. Nisem pričakoval, da bom kadarkoli ustvarjal filme, kaj šele živel od njih. Šlo je bolj za osredotočenje na nekaj, kar lahko nadomesti šport. Takoj, ko sem stopil na oder, pa sem vedel, da v življenju ne želim početi drugega kot to."
Odločitvi, kaj želi početi v življenju, je sledilo učenje dramske igre, s svojo prvo pomembno filmsko vlogo pa se je v drami Nemirna meja ob Charlesu Bronsonu predstavil leta 1980. Še večjo prepoznavnost mu je prinesla vloga astronavta v filmu The Right Stuff. Dvanajst let pozneje si je s filmom s podobno tematiko, Apollo 13, prislužil prvo nominacijo za oskarja. Tej so sledile še tri – leta 1998 za Trumanov show, leta 2002 za Ure do večnosti, leta 2001 pa za glavno vlogo v biografskem filmu o slikarju Pollocku, ki je hkrati pomenil tudi njegov režijski prvenec. "Čeprav verjamem, da to ve vsak študent umetnosti, sem se jaz iz tega projekta naučil Pollockovega razmišljanja, in sicer da nesreče ne obstajajo – v tem prepričanju je živel vse svoje življenje," je nekoč povedal igralec. "Vsak njegov zamah s čopičem, vsaka packa in vsak madež so tu z namenom."
Prednost "podzemnih" scenarijev
Harris se je k režiji vrnil leta 2008 s filmom Appaloosa, vedno pa je primarno ostal igralec. Čeprav je znan po veliko cenjenih in uspešnih filmih, je med svojo kariero kakopak doživel tudi marsikateri polom. "Filmov, ki nimajo možnosti za komercialni uspeh, ne izbiram zanalašč. Po naključju najzanimivejši scenariji padejo ravno iz kategorije mainstreama. Rad imam like, ki imajo svojo ostrino, ki počnejo nepričakovane stvari."
Harris, ki smo ga nazadnje videli v kriminalnem trilerju Samomorilec, se bo v prihodnosti skupaj z Davidom Duchovnyjem na velikem platnu pojavil v trilerju Phantom, akcijski komediji Michaela Baya Pain and Gain ter romantični komediji z Robinom Williamsom Look of Love.
Spodaj si lahko pogledate, kaj je Harris o filmu Pot v svobodo še povedal.
Preberite še:
V filmu Izvorna koda z Jakom Gyllenhaalom v vlogi vojaka, ki mora s potovanjem skozi čas preprečiti terorističen napad, je mogoče občudovati tudi igralko, nekoč manekenko Michelle Monaghan.
Izjemno cenjenega, z dvema oskarjema nagrajenega igralca si v DKino na SiOL TV oglejte v romantični komediji Larry Crowne, ki jo je sam tudi režiral.
"To, da si videti nemarno, je enako, kot da bi podpisal svojo obsodbo na smrt."
Video: YouTube
|
<urn:uuid:a376d406-709e-4fc4-a182-ee63121468d1>
|
CC-MAIN-2014-10
|
http://www.siol.net/tv/zanimivosti/2012/06/ed_harris.aspx
|
2014-03-12T13:56:29Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2014-10/segments/1394021856395/warc/CC-MAIN-20140305121736-00076-ip-10-183-142-35.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000006
|
Latn
| 27
|
{}
| 3.1
|
Travnik
Nujen pogoj za vzdrževanje travnika je redna košnja, ki jo izvajajo enkrat ali dvakrat letno. Če na travniku občasno zastaja voda, se vrstna sestava travniške združbe spremeni. Na travniku pa so tudi rože. Na travnikih kmetje pridelujejo krmo za živino, kar pomeni, da nas travniki posredno oskrbujejo z mesom, mlekom, volno in usnjem. Gosta travna ruša preprečuje erozijo.
Tudi travniki zadržujejo padavinsko vodo in vzdržujejo kvalitetno prst. Travniki so naravna genetska banka, so vir zdravilnih rastlin, sodelujejo pri kroženju vode, preprečujejo erozijo, predstavljajo življenjski prostor rastlin in živali tudi talnih živali.
|Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Travnik|
|
<urn:uuid:06c777fa-f3d1-455e-99f5-aeddebd87ba0>
|
CC-MAIN-2014-10
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Travnik
|
2014-03-07T20:59:24Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2014-10/segments/1393999650844/warc/CC-MAIN-20140305060730-00076-ip-10-183-142-35.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000009
|
Latn
| 5
|
{}
| 3.5
|
ŽABA je najbolj plodna dvoživka, v krščanstvu
znamenje stvarjenja in vstajenja, posvetitve in preobrazbe, saj se razvije iz
paglavca. Znan je tudi pravljični motiv princa, spremenjenega v žabca, ki si bo
človeško podobo povrnil šele, ko bo junakinja zgodbe prestala iniciacijske
preizkuse.
če skače
stran od vas - lahkomiselni ste
ŽAD je
Veneri posvečen kamen nepodkupljivosti, sončnost, zvestobe in kreposti;
konkretizacija moške življenjske energije, janga; na Kitajskem je
preprečeval razpadanje trupla in ga izvlekel iz krutega prijema časa. Po
analogiji z Venerinim astrološkim znamenjem tehtnice je dragocen
talisman ljubezni.
ŽAFRAN
je simbol modrosti.
Rumeni cvet, ki ga predelujejo tudi v okusno začimbo, v sanjah pomeni nevarnosti, ki ste se jim izognili.
ŽAGA
zarjavela ali polomljena - opozarja
na neuspeh in nezgodo
če zarjavelo najdete - pridobili boste tisto, kar ste izgubili
če žago izgubite - sanje namigujejo na kaznive posle, ki vas lahko pripeljejo do katastrofe
topa žaga - opozarja, da se boste težko rešili skrbi
ŽAGOVINA v
sanjah simbolično opozarja, da imajo tudi malenkosti svojo vrednost.
če jo vidite - na drobnarije pozabljate, puščate jih ob strani ali jih preprosto spregledate; glej še žaga
ŽALITEV - glej užaljenost
preroški pomen
- sanje pomenijo veselje, čast,
velikodušnost
ŽAMET
simbolizira
občutek udobja doma in globoke vdanosti staršev, namiguje na potrebo po
miru in udobju.
V sanjah obeta čast in premoženje.
ŽAR
- glej meso in raženj
ŽARA v sanjah ponazarja na vaše trenutno razpoloženje in nedoslednost.
pogrebna žara - je znamenje rojstva
če jo vidite v prijetnih sanjah - sanje obetajo premoženje in srečo
če jo vidite v neprijetnih sanjah - sanje napovedujejo smrt v vaši bližini
polna - napoveduje srečno poroko
prazna - pomeni celibat
ŽARNICA - glej luč
ŽAROMET - glej avtomobil
ŽEBELJ
Žebelj
je simbol
preganjanja, kaznovanja, mučenja, trpljenja in žrtvovanja. V sanjah
simbolizira sredstvo, ki vam bo v pomoč
pri rešitvi iz kočljivega položaja in
upanje, ki se vam bo uresničilo.
ŽEJA
v sanjah izraža notranji nemir. Trud je zaman, zato poiščite
stike s prijaznimi ljudmi in se izogibajte neiskrenih prijateljev.
ŽELE
če ga delate - sanje napovedujejo prijetna srečanja s prijatelji
če ga jeste - sanje napovedujejo veselje v drobnih in prijetnih trenutkih
ŽELEZNICA simbolizira sredstvo, s katerim pridete nekam drugam. V sanjah izraža željo po rešitvi iz dosedanjega življenja, pustiti vse za seboj in začeti znova ali napoveduje novico in uspeh na poslovnem področju. Lahko se nanaša na preteklost, v tem primeru pa vzbuja občutek nostalgije.
preroški pomen
- v sanjah železnica obljublja ugodne posle
ŽELEZO
simbolizira trdo silo, ki je mračna,
nečista in diabolična.
V sanjah izraža trdnost, nepopustljivost, pretirano vnemo,
neupogljivost, slabokrvnim ljudem pa lahko namiguje, da potrebujejo več
železa.
ŽELJA v sanjah lahko
izraža dejansko uresničitev ali pa se nanaša na dosežek v resničnem
življenju, ki se bo sam naznanil.
ŽELOD
Želod
je
pozitivni falični simbol, ki ponazarja potenco, bogastvo in napredek. V
sanjah
simbolizira obilje, bogastvo in plodnost, označuje
moč duha in krepost resnice.
ŽELODEC
ŽELVA
Želva je znamenje matere, prvobitna žival, povezana z vodo in
zemljo, težka, počasna, skoraj stoječa. Na njej sta združena krog in kvadrat,
zemlja in nebo.
ŽEMLJA
če jo vidite - sanje obetajo dober gmotni položaj
če jih pečete - morali boste varčevati
ŽENA v sanjah simbolično predstavlja vaše slabosti.
preroški
pomen - lastna žena sanjajočega, ki se pojavi v njegovih
sanjah, je znamenje sprememb in pogojev pri poslih, žene drugih pa
opozarjajo na na morebitne prepire
če imate dve ženi - sanje
namigujejo na izgubo moškosti in pešanja umskih sposobnosti
če jih imate več - sanje opozarjajo na obrekovanje
če ženska sanja, da ima mož dve ženi - sanje napovedujejo sramoto
Glej še partner.
ŽENIN v sanjah napoveduje srečno prihodnost. Glej še poroka.
če ga poljubite - podzavest izraža zvestobo; glej še poljub
ŽENSKA
v sanjah simbolično izraža vaša
čustva, razpoloženje, ljubezenske
sposobnosti.
psihološki
pomen - ženska predstavlja mladostno dobo, iniciacijski jaz,
začetek dejavnosti, ljubezni; po Jungu ženska za moškega pomeni dušo,
njegov ženski del, ki se mora uresničiti, da bi bilo doseženo popolno
ravnotežje; za žensko je sanjska podoba druge ženske neznani del
podzavesti, ki jo Jung imenuje "senca" in ji pripisuje negativno
konotacijo
če moli -
sanje so dobrega pomena;
glej še molitev
če jo tepete -
sanje napovedujejo ločitev
od ljubljene osebe;
glej še tepež
ŽEP
|ŽEPAR - glej lopov in tat|
ŽERJAV
preroški pomen - kot znamenje periodičnega
obnavljanja in zdravja žerjav po preobrnjeni razlagi napoveduje bolezen
prijatelja; po nekaterih drugih ključih pomeni tudi prepir, izdajo
ŽETEV simbolizira poslednjo sodbo (odvisna je od zrelosti sadov, ki ste jih pridelali, pa tudi z izražanjem zadovoljstva ali nezadovoljstva ob tem) in predstavlja dobro znamenje za naložbe in uspešen konec začetega. Žetev lahko kaže na to, da pričakujete, da boste poželi koristi od obdobja povečane dejavnosti. Pomembno je kaj ste želi, sanje pa se s tem osredotočijo na večjo varnost, znanje in izpolnitev. Čas žetve prav tako lahko vzbuja podobo smrti, utelešeno v žanjici. V tem smislu žetev ponazarja začetek novega ciklusa, ki zahteva iskanje svežih priložnosti.
v prijetnih sanjah -
obeta srečo,
zadovoljstvo, bogastvo in izpolnjena pričakovanja
ŽEZLO
je sanjski simbol, ki danes pripada le še kraljestvu
mitov in pravljic; znamenje kraljev in bogov, ki temelji na motivu
plodnosti in avtoritee, je os sveta, sočasno pa tudi šiba, žarek,
falusni simbol.
V sanjah simbolizira moč, oblast in avtoriteto.
če ga vidite v prijetnih sanjah - sanje napovedujejo čast, nagrado in vpliven položaj, poslovnežem spremembe na bolje
če ga vidite v neprijetnih sanjah - sanje napovedujejo revščino in skrbi
če ga držite v rokah - sanje pomenijo časti brez zaslužka ali obetajo rešitev gmotnih skrbi; glej še roka
če ga drži kdo drug - napoveduje revščino
zlomljeno - sanje namigujejo, da se odpovedujete oblasti
več žezel - anpoved okrepi, tako da napoveduje skrajno revščino, pomanjkanje in lakoto
|ŽGANJE morda opozarja na to, da preveč
pijete.
če ga vidite - sanje namigujejo na neuresničljiva upanja
če ga kuhate - prepovedano veselje uživate
če ga pijete - sanje pomenijo zaljubljenost
če ga pijete in se pri tem opijanite - sanje opozarjajo, da ne počnite neumnosti
ŽGEČKANJE
je
simbolični izraz otroške želje po sprejemanju,
ima pa tudi seksualni pomen.
|ŽICA
izraža simbolizira željo, da ljubljeno osebo navežete nase ali pa
znancu onemogočite, da pride v vaš dom.
če jo vidite - sanje opozarjajo na nevarnost in neprimerno družbo; zadrega
bodeča - čutite se izpostavljenega mnogim vbodljajem; vaša duša je ranjena
zarjavela - kaže na zavrtost
bakrena - namiguje na dobre kupčije
zlata - napoveduje izpolnitev želja in dobre kupčije
srebrna - namiguje na dobre prijatelje
jeklena - vaša moč, trdnost in nepopustljivost vas delajo nesproščenega in nesvobodnega
električna - predstavlja vaš lasten opis; glej še elektrika
ŽID
ŽIG
simbolizira oblast in avtoriteto. V sanjah se izraža v zakriti
pripadnosti.
ŽILA
če jo vidite - sanje napovedujejo neprijetne dogodke, skrbi in nemir
zdrava - zagotavlja varnost
otekla, nabrekla - označuje čezmernost, obup, telesno slabost in bolezen
nabrekla - napoveduje nove odgovornosti in višji položaj
preluknjana - izdaja zla dejanja
če iz nje teče kri - sanje pomenijo žalost; glej še kri
prerezana - napoveduje nezadovoljstvo in opozarja nevarnost pred nezgodami
če se sama odpre - sanje napovedujejo prepir ali smrt v sorodstvu
ŽIMNICA je simbol za
oporo, ki jo imate v življenju.
|ŽIRAFA
v prijetnih sanjah - napoveduje imenitno novico
v neprijetnih sanjah - sanje opozarjajo, da vam nepozornost in netaktnost lahko povzročita težave
|ŽITO
Žito simbolizira plod, ki ga boste pospravili in okrepili svoj
notranji jaz.
preroški pomen - sanje o žitaricah napovedujejo obilje
žito v velikih količinah - je znamenje bogastva
v majhnih količinah - je znamenje revščine
žitno polje - sanje vam sporočajo, da se rojeva nekaj novega, da je na obzorju nekaj obetavnega, če boste le pustili seme dovolj globoko v zemlji, da bo vzklilo; veselje
če ga vidite - sanje napovedujejo dobre dohodke in dobiček
v klasju - sanje pomenijo srečo, veliko veselje in bogastvo; glej še klasje
če ga nevihta ali vihar uničita - ne žalujte za izgubljenim, temveč svoja prizadevanja usmerite na drugo področje; glej še nevihta in vihar
če ga kosite - sanje napovedujejo dobiček; glej še kosa
če ga žanjete - sanje opozarjajo na škodo; glej še srp
če se pri delu urežete - sanje napovedujejo veselje
če ga spravljate - sanje namigujejo na srečo pri loteriji
v vrečah - sanje opozarjajo na bolezen in nevarnost poškodb; glej še vreča
če ga meljete - sanje so dobrega pomena; glej še mlin
če ga tehtate - sanje napovedujejo uspeh na poslovnem področju; glej še tehtnica
če ga sejete - sanje napovedujejo dobiček
če ga dobite v dar - sanje opozarjajo na bolezen
če ga jeste - sanje pomenijo spoštovanje
ŽIVA MEJA lahko deluje zaščitniško ali
zaviralno, pa tudi namiguje, da vašo seksualno zvezo vidite kot oviro vaši
svobodi. Pomeni omejitev svobode, morda
oviro med vami in nečim, kar iščete. Upoštevajte, kaj na drugi strani žive meje
vidite, kako do tega reagirate ali kakšen imate odnos do te osebe ali stvari.
ŽIVAL kot simbol nagonov, instinktov
in reakcij predstavlja globoke
plasti vaše podzavesti. Nastopa kot delna identifikacija z vami, zrcali vaše
globoke impulze, ukročene ali divje
instinkte, vidike in podobe vaše kompleksne narave.
preroški
pomen - sodobna tradicija daje prednost domači živali pred
divjo. Sanjska podoba živali napoveduje vrnitev daljnih prijateljev in
spravo, divja žival pa opozarja na prikrite sovražnike, izgubo, dolgove,
neskončne težave pri poslih. Nas plošno pojav živali v sanjah napoveduje
bogatemu revščino ter revežu bogastvo in čast. Napoveduje tudi novice od
odsotnih prijateljev.
ujeta v nenavadno situacijo - vaš talent ali skriti del osebnosti je
omejen na način, ki grobo nasprotuje vaši
naravi; situacija simbolično predstavlja
izjemno občutljivo osebo, ki mora delati v
okolju, kjer so ljudje zahrbtni in opravljivi, napreduje pa lahko samo preko
dobro premišljenih spletk; predstavlja lahko tudi umetniško dušo, ki ji je njena
strast prepovedana, ker je za nekatere »nesmiselna« ali osebo, ki ji je ena
glavnih lastnosti čustvenost, živi pa v
suhem, analitičnem razmerju s preveč
natančnim, strogim in drobnjakarskim
partnerjem
žival z mladiči -
odkriva željo po materini ljubezni
zveri - pomenijo skrbi
če se znajdejo na enem mestu
divje in domače živali - sanje simbolizirajo vaše paralelno
razmišljanje, saj se tudi vi v spornih situacijah nočete izneveriti sebi
in vztrajate pri svojem načinu razmišljanja, pri tem pa jemljete
impulze, ki prihajajo iz vaše notranjosti, zelo resno; notranji glas se
vam zdi prav tako pomemben kot druga dejstva, s katerimi se soočate; v
sanjah je torej poudarjena vaša intuitivnost (potreba po komuniciranju z
»divjimi deli« sebe) in potreba, da to lastnost še naprej razvijate
ŽIVALSKI VRT simbolizira vaš razcvet v družbi.
ŽIVČNOST
ponazarja duševni nemir zaradi pomanjkljive obrambe v vašem življenju.
če se vi ali kdo drug živčno obnaša - sanje so posledica razburjenj, ki jih doživljate v vsakdanjem življenju
|ŽIVO BLATO - glej blato|
|ŽIVO SREBRO opozarja na druženje z lahkomiselnimi ljudmi. Sreča je minljiva.|
ŽLEB
ŽLICA
ponazarja željo, da bi vas kdo v življenju razvajal.
ŽOGA je simbol celovitosti vaše duše, ki je dejavna. V sanjah namiguje, da morate zbrati voljo in pogum in prevzeti iniciativo, da se bodo stvari končale, uredile, postale cele. Glej še krog.
psihološki pomen
- žogo lahko enačimo tudi s prsmi ali z
rodovitnim trebuhom, z nosečnostjo; v simboliki kroga je vidno tudi
znamenje celotnosti
ŽOLČ
izraža
jezo, strupene nakane in ogorčenje, moškim
bolezen, ženskam bogastvo.
preroški pomen - po analogiji z jezo, katere znemenje je, pomeni žolč v sanjah prepire, bolezen, izgubo pri igrah, napad tatov
|ŽOLNA simbolično odganja nesreče. Predstavlja se v varnosti in nadaljevanju življenja.|
ŽONGLER
simbolizira vaše občutke, ko morate »žonglirati« z
različnimi vidiki svojega življenja, da bi lahko šli v korak z mnogimi
odgovornostmi.
|ŽREBANJE
simbolizira dobitek ali izgubo (odvisno od vsebine sanj).
če prepoznate izžrebane številke - številke predstavljajo del razlage ostale vsebine sanj; glej še številke
če številk ne vidite - zanesite se na delo svojih rok, ne pa na goljufivo srečo
|ŽREBE
če ga vidite - sanje napovedujejo blaginjo, nove uspešne posle in spoštovan položaj
če ga jahate - simbol pomanjkanja občutka za pravičnost
če ga jahate po mestu - sanje opozarjajo na izgubo dobrega imena
če stopite nanj - sanje opozarjajo na bahanje
če ga hranite - sanje obetajo bogastvo
če ga vprežete - sanje napovedujejo potovanje
če pobegne - sanje opozarjajo na izgubo premoženja
če skoči v vodo - sanje napovedujejo spremembe
če plava - sanje obetajo uresničitev načrtov
če utone - sanje pomenijo zadrego
če ga prodate - sanje obetajo uspeh na poslovnem področju
če pogine - sanje namigujejo neizpolnjena pričakovanja in neuresničene cilje
rjavo - napoveduje obrekovanje
rdeče - obeta srečo
belo - pomeni nedolžnost
pisano - pomeni trmoglavost
ŽRTEV
simbolizira žrtvovanje, s katerim boste dosegli brezmadežnost
v svojem okolju. Morda bi morali žrtvovati neko svojo razvado, da bi se laže
uveljavili.
|ŽUGANJE napoveduje prepir.|
|ŽUPNIK - glej duhovnik|
ŽUŽELKE
simbolizirajo domišljavost in prevzetnost.
ŽVEČENJE v sanjah svetuje, da bodite bolj potrpežljivi pri reševanju problemov, ki vas trenutno pestijo; ne sme vam biti žal nobenega truda.
|ŽVEČILNI
če ga vidite ali kupite - radi pretiravate; tudi namig na spolne igre
ŽVEPLO
simbolizira duhovna dejanja, ki se predstavljajo v krivdi in
kazni.
|ŽVIŽG v sanjah izraža zamero ali daje
znamenje za akcijo.
preroški pomen - obrekovanje, utemeljene skrbi
če ga slišite - sanje napovedujejo žalostno sporočilo; sprememba načrtov
če vi žvižgate - sanje opozarjajo na zamero med znanci in prijatelji
Glej še piščalka.
|
<urn:uuid:25036db2-ee6f-498e-911a-3002a51cc19a>
|
CC-MAIN-2014-10
|
http://www2.arnes.si/~rhrast1/sanje-naprejZ1.htm
|
2014-03-07T20:57:15Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2014-10/segments/1393999650844/warc/CC-MAIN-20140305060730-00076-ip-10-183-142-35.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000002
|
Latn
| 22
|
{}
| 3.1
|