Datasets:

nid
uint16
1
10.4k
content
stringlengths
59
15.5k
sentiment
stringclasses
3 values
10,001
Obisk. Koprski župan je ljubljanskemu pripeljal Kuvajtčane. “Kolega župan je prišel na kavo,” je včerajšnji obisk Borisa Popoviča komentiral Zoran Janković. Koprski župan je s sabo pripeljal morebitne investitorje iz Kuvajta, je potrdila Mojca Beljan, tiskovna predstavnica koprske občine. Ali so se pogovarjali tudi o investiranju v Stožice, predvsem v trgovski center, kamor naj bi Popovič včeraj odpeljal Kuvajtčana, nam na Mestni občini Ljubljana niso želeli potrditi. Dejali so le, da je župan ob kavi Popoviču čestital za proslavo ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini. Koprski župan pa na naše vprašanje, ali je našel rešitelje Stožic, ni odgovoril. Že prejšnji teden je bila v Kopru delegacija iz Kuvajta, ki se je zanimala za naložbe v turizem, gradbeni sektor in podobno. V ponedeljek je prišla nova arabska delegacija, ki jo je Popovič odpeljal tudi v Ljubljano. Koprski župan je sicer v Kuvajtu morebitne investitorje iskal junija.
neutral
10,002
V več muslimanskih državah, med drugim v Pakistanu in Indoneziji, se danes pripravljajo na nove proteste zaradi do islama žaljivega filma in karikatur preroka Mohameda. Zaradi straha, da bi se lahko ponovili dogodki izpred tedna dni, ko jo proteste spremljalo tudi nasilje, so Francija, Nemčija in ZDA odredile zaprtje nekaterih diplomatskih misij. ZDA so odredile tudi zaprtje vseh svojih diplomatskih misij v Indoneziji. Washington je poleg tega svojim državljanom odsvetoval nenujna potovanja v Pakistan, ocenjujejo namreč, da se bodo nasilni protiameriški protesti nadaljevali. Podobno je Avstralija svoje državljane v Indoneziji posvarila pred nevarnostjo za danes pričakovanih protestov. Francija,pa je za danes napovedala zaprtje veleposlaništev, konzulatov, kulturnih centrov in mednarodnih francoskih šol v okoli 20 muslimanskih državah. Odločitvi Francije je sledila še Nemčija, ki danes prav tako zapira veleposlaništva v več državah. Protesti že več dni Protesti zaradi karikatur preroka Mohameda, ki jih je objavil francoski satirični tednik Charlie Hebdo, in zaradi filma Nedolžnost muslimanov, posnetega v ZDA, sicer že več dni potekajo v vrsti muslimanskih držav, med drugim v Pakistanu, Afganistanu, Iranu in Indoneziji. V več državah naj bi danes, na dan tradicionalnih muslimanskih petkovih molitev, prišlo do novih večjih demonstracij.
negative
10,003
V Ljudskem vrtu v Mariboru so imeli policisti včeraj kar nekaj dela. Že pred tekmo med NK Maribor in Panathinaikosom iz Grčije, so se stepli navijači. Policisti so po lastnem načrtu opravili varovanje javne prireditve. Težave z navijači so se začele že na mejnem prehodu Gruškovje. Policisti so namreč zaradi neizpolnjevanja pogojev za vstop v državo zavrnili štiri državljane Republike Hrvaške. Na cestnih komunikacijah iz smeri Avstrije proti Mariboru pa so ustavili tudi več osebnih vozil, v katerih se je nahajalo 16 avstrijskih državljanov. Ugotovili so, da so imeli s seboj navijaške rekvizite, ščitnike za zobe in črne prekrivne kape, niso pa posedovali vstopnic. Zato so tujce zavrnili, trem pa so izdali plačilne naloge, ker s seboj niso imeli dokumentov. Pretepali so se pred tekmo Že pred tekmo pa se je med grškimi in slovenskimi navijači vnel pretep. Najprej je v Vetrinjski ulici prišlo do pretepa med 20- ter 22-letnima državljanoma Slovenije in 33-letnim državljanom Grčije. Grk je bil v pretepu telesno poškodovan. Pomoč pa so mu nudili tudi reševalci,  a je prevoz v bolnišnico odklonil. Slovenska državljana pa so pridržali. Do pretepa pa je prišlo tudi okoli 19.30 v križišču Strossmayerjeve in Gregorčičeve ulice. Spopadlo se je 30 grških in okoli 100 slovenskih državljanov. Policisti so nemudoma intervenirali in pri tem zoper večje število neznanih oseb uporabili prisilna sredstva. Policisti so prijeli 12 slovenskih državljanov, starosti od 19 do 30 let, in jih pridržali. Ostali kršitelji so se razbežali. Med prireditvijo so policisti trem grškim državljanom zasegli manjše količine prepovedane droge konoplje, enemu nož in enemu kovinski bokser, so še sporočili s Policijske uprave Maribor.
negative
10,004
Za Planet TV naj bi se zanimali različni kupci. V Telekomu Slovenije so potrdili, da so od napovedi svojega vstopa na televizijski trg opravili nekaj pogovorov, vendar podrobnosti ne morejo razkrivati. V torek je z Ligo prvakov začel svoj program oddajati tudi Planet TV, vendar bomo zaenkrat na novem programu lahko spremljali le nogometne tekme. Po dosedanjih napovedih bodo z ostalim programom začeli šele novembra, če ga Telekom Slovenije ne bo že pred tem prodal, piše današnje Delo. Za Planet TV naj bi se zanimali različni kupci. V Telekomu Slovenije so za zurnal24.si potrdili, da so opravili nekaj pogovorov, vendar podrobnosti ne morejo razkrivati. "Odkar smo najavili svoj vstop na televizijski trg, smo opravili nekaj pogovorov, vendar vam podrobnosti ne moremo razkrivati. Kot smo že večkrat zapisali, bomo program postopno nadgrajevali, celovita programska shema pa bo gledalcem na voljo v novembru." Na slovenskem televizijskem trgu se dogajajo spremembe, kar je bilo ne nazadnje tudi pričakovano, saj smo tako rekoč edina evropska država, v kateri deluje le ena prava komercialna televizija, so še dejali pri Telekomu Slovenije.
neutral
10,005
Orožje. Polovica zaseženega je ilegalnega in brez dovoljenja za uporabo. Napovedi. “Število umorov bi se lahko zmanjšalo, čeprav policija napoveduje vse več ropov in gospodarskega kriminala.” Šestinštiridesetletnik, ki je v torek v okolici Velikih Lašč umoril geodeta, in 69-letnik, ki je dan za tem v Stražišču pri Kranju umoril sestro in sodil še sebi, nista imela dovoljenja za uporabo orožja, brez dovoljenja za uporabo pa sta bili tudi pištoli, ki sta ju uporabila. Samo v prvi polovici letošnjega leta je policija zasegla 119 kosov nelegalnega orožja. Predlani rekordno Zasegi. Lani je policija zasegla skupno 483 kosov orožja, od tega 95 kosov nelegalnega. Leto pred tem je bilo po številu zasegov rekordno. Policija je lastnikom odvzela 1.345 kosov orožja. Od tega je bilo 209 legalnih, kar 1.136 pa jih je bilo brez dovoljenja za uporabo. Policija je med obravnavo različnih kaznivih dejanj letos zasegla še 69 kosov strelnega orožja, ki so ga lastniki hranili zakonito, saj so si za uporabo tega orožja pridobili veljavna dovoljenja. Zakonodaja predvideva, da lahko policija zaseženo orožje uniči ali proda. Če ustreza predpisom, ki urejajo opremo policije, pa ga lahko uporabi tudi za operativne potrebe. V Slovenijo z Balkana Nihče od strokovnjakov ali poznavalcev uporabe orožja ne želi podati ocene o tem, koliko nelegalnega orožja se še uporablja v državi, pa ga policija ne zaseže. “To je praktično nemogoče ugotoviti. Lahko samo ugibamo, da vsaj dvakrat več, kot je zaseženega,” pravi poznavalec, ki ni želel biti imenovan. Strokovnjaki predvidevajo, da kriminalci večino tega orožja v Slovenijo pretihotapijo po Balkanski poti, na podoben način kot drogo. Zaradi krize porast? “Posledice finančne krize lahko skupaj z nekaterimi drugimi dejavniki ključno vplivajo na to, da trenutno situacijo doživljamo kot izjemno negotovo in brezizhodno,” opozarja predsednik združenja Ozara Slovenija Bogdan Dobnik. 388 kosov nelegalnega orožja je policija lani zasegla pri obravnavah različnih kaznivih dejanj. Takšno doživljanje lahko po njegovih besedah v ljudeh povzroča različne občutke, ki se lahko manifestirajo bodisi v obliki popolne apatije, umika in vdanosti v usodo bodisi v obliki agresije do samega sebe, samomora ali umora. “Želim si, da bi se v Sloveniji zgodilo nekaj podobnega kot v ZDA, kjer opažajo, da se je število umorov v zadnjih letih znižalo za okoli sedem odstotkov. Zanimivo je, da naj bi se tendenca zniževanja začela kazati sorazmerno s porastom in stopnjevanjem finančne krize,” pravi Dobnik. Čeprav upa, da se bo število umorov v Sloveniji zmanjševalo, se “upoštevajoč podatke in napovedi policije boji, da bomo na drugi strani v prihajajočem obdobju priča porastu števila tatvin, ropov in vlomov ter organiziranega in gospodarskega kriminala”.
negative
10,006
Situacija v državi je težka oz. težja, kot je bila pred letom, in lažja, kot bo čez eno leto, če ne bomo nič naredili, pravi premier Janez Janša. Če pa bomo sprejeli načrtovane ukrepe, je po njegovih besedah napoved Umarja o vnovični gospodarski rasti v letu 2014 uresničljiva. "Slovenija je od začetka krize v letu 2009 v padanju in to padanje še vedno zaustavljamo. Ni mogoče iz prostega padanja preiti v rast," je v pogovoru za Pop TV dejal Janša. Kljub temu da so z zakonom za uravnoteženje javnih financ proračunski primanjkljaj zmanjšali za polovico, se mora država tudi v letošnjem letu zadolževati. Če bi bile prejšnje ekipe v redu, ne bi bilo potrebnih sorodnikov Odgovarjal je tudi na očitke o zaposlovanju sorodnikov in pojasnil, da gre za zaposlitve za določen čas. Poudaril je, da si mora vsak minister in predsednik vlade, ki nastopi mandat, sestaviti svojo ekipo. "Če bi bile prejšnje ekipe v redu, ne bi imeli predčasnih volitev," je izpostavil. Po njegovih besedah je Slovenija od padca bonitetnih ocen avgusta dala nekaj zelo jasnih signalov, zaradi katerih se je njen položaj izboljšal. Od tega, kaj bo DZ sprejel prihodnji teden - v obravnavi sta zakona o sanaciji bank in o državnem holdingu - pa bo po njegovih besedah v veliki meri odvisno, ali se bo naš položaj tako izboljšal, da oktobra s tem ne bo problemov. Poseči bo treba v javni sektor Koliko ljudi bo odpuščenih v javnem sektorju, Janša danes še ni mogel povedati. Pojasnil je, da proračun le določi razporeditev odhodkov, med drugim tudi maso denarja za plače. Od tega, kolikšna bodo ta sredstva, pa je tudi odvisno, kolikšne bodo plače v tistih delih sistema, ki se financirajo iz državnega proračuna, in koliko ljudi bo lahko zaposlenih. Pri tem je Janša opozoril, da je v času krize zaposlenost v gospodarstvu padala, v javnem sektorju pa se je povečevala. To po njegovih besedah ne bi bilo narobe, če bi imeli gospodarsko rast in bi to lahko plačali. A denarja zmanjkuje, rezerv na ostalih proračunskih postavkah praktično ni več. Poseči bo treba tudi v to postavko, je pa mogoče poiskati rezerve tudi pri drugih stroških dela, ne le odpuščanju, je dejal Janša. Opozoril pa je, da pa je to odvisno tudi od podsistema do podsistema, so deli javnega sektorja, kjer je število zaposlenih morda celo premajhno in so deli, kjer je to število bistveno višje, kot je bilo pred desetletjem, ko so stvari ravno tako funkcionirale. Zdaj predlagana pokojninska reforma je drugačne od prejšnje, temelji na predlogu sindikatov, dvig pokojninske dobe za pet let že sam po sebi rešuje pokojninsko blagajno za nekaj let, so pa predlagani še drugi ukrepi, med drugim "očiščenje" pokojninske blagajne, je rešitve povzel premier. Verjame v slabo banko
negative
10,007
Vrhunec obeležitve 150-letnice smrti škofa Antona Martina Slomška je bilo današnje praznovanje Slomškove nedelje v Mariboru, ki se ga je udeležilo več kot 2000 vernikov. Pred mariborsko stolnico je ob Slomškovih relikvijah potekalo molitveno srečanje, nato pa je sledila praznična maša, ki jo je vodil apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz. Janusz je najprej spregovoril o Slomškovi bistrosti, predvsem pa o njegovi svetosti in zaupanju v Boga. Družba, zlasti pa Katoliška cerkev, danes po njegovih besedah priznavata zasluge tega izjemnega državljana Slovenije, saj ob vsaki priložnosti najdemo zglede iz njegovega življenja, ki jih lahko posnemamo. "Čas, v katerem je živel, ni bil manj težak kot današnji. Z njegove strani je bila potrebna velika odločnost, da je vodil Kristusovo čredo in spodbujal Slovence, naj ohranjajo svoj jezik ter nacionalno identiteto v obdobju, ko Slovenija še ni bila neodvisna," je dejal nuncij, ki je v Mariboru spregovoril tudi o tem, da je treba v življenju pokazati več pokore, molitve in ponižnosti. "Prav teh kreposti danes pogosto manjka v življenju Cerkve. Ko Cerkev spominja, da je treba spoštovati božje in cerkvene zapovedi, in zahteva, da sprejmemo posledice neodgovornega ravnanja tudi s pokoro v dobro vseh nas in Cerkve, moramo to sprejeti. Napake je namreč treba popravljati in vsaj na ta način povrniti svojo verodostojnost. Človeško je namreč delati napake, če pa se nočemo popraviti, to prihaja iz zla," je med drugim dejal Janusz. Tudi Kramberger v javnosti Mariborski nadškof Marjan Turnšek, ki ga je na slovesnosti spremljala tudi večina ostalih najvišjih Cerkvenih dostojanstvenikov, med njimi ljubljanski nadškof Anton Stres, upokojeni mariborski nadškof Franc Kramberger in škofje ostalih slovenskih škofij, je pred sveto mašo povedal, da je smrt njihovega blaženega za njih rojstvo za nebesa, kar je razlog za to, da se mariborska nadškofija in celotna metropolija zares veseli. Slovesnosti ob 150-letnici smrti slovenskega duhovnika, pisatelja, pesnika in pedagoga Slomška (1800-1862), ki ga je papež Janez Pavel II. leta 1999 razglasil za blaženega, so se zgostile prav v tednu pred obletnico. Slomšek je namreč umrl 24. septembra 1862 v Mariboru. Kot je dejal, Slomškovo leto obhajajo pod geslom Svetost prenavlja svet, prav svetost pa za vernike pomeni uresničitev človeka v vsej njegovi polnosti. Slomšek jim je s svojim življenjem pokazal vzgled takega izpolnjenega človeka, ki ga imenujejo svetnik. Sporočilo, ki so ga ob tem jubileju želeli dati, je po Turnškovih besedah vsaj trojno. Na prvem mestu je vzpodbuda za novo evangelizacijo, močno je tudi sporočilo civilni družbi, predvsem s Slomškovo izjavo nekaj mesecev pred smrtjo "Sloga jači, nesloga tlači", ki je aktualno tudi za današnje razmere. Ob tem pa je Slomškovo leto velik klic za moralno in etično življenje, še posebej v današnjem času, polnem kriz na moralnem, materialnem, gospodarskem in političnem področju.
neutral
10,008
Nemški katoličani, ki ne želijo plačevati cerkvenega davka, od danes ne bodo več mogli prejemati zakramentov ali biti botri otrokom, je z dekretom odločila nemška škofovska konferenca. V Nemčiji je vse od 19. stoletja v veljavi praksa, po kateri se državljani izrekajo za neverujoče ali pripadnike neke veroizpovedi, pri čemer v drugem primeru plačujejo davek. Če si kasneje premislijo, morajo začeti postopek za izstop iz Cerkve. V zadnjih letih je število izstopov predvsem iz katoliške, pa tudi protestantskih Cerkva naraslo, predvsem po izbruhu pedofilskih škandalov leta 2010. V Nemčiji je približno tretjina prebivalcev katoličanov. Zaradi tega "zaskrbljujočega" razvoja dogodkov je nemška škofovska konferenca v četrtek objavila dekret, v skladu s katerim vsak katoličan, ki bo izstopil iz Cerkve, ne bo več mogel prejeti zakramentov, niti bolniškega maziljenja, razen v primeru življenjske ogroženosti. Prav tako ne bo več mogel biti boter otrokom. Dekret prav tako določa, da mora posameznik, ki je izstopil iz Cerkve, če se želi cerkveno poročiti, za to zaprositi cerkvene oblasti. "Pod pogojem, da obljubi, da bo ohranil vero in da bo otroke vzgajal v katoliški veri," so škofi dodali v dekretu. Zapisali so tudi, da je mogoče odreči cerkveni pogreb posamezniku, ki pred smrtjo ni izkazal obžalovanja. Ta dekret je sprožil burne odzive v naprednem katoliškem gibanju "Wir sind Kirche" (Mi smo Cerkev). "To je slab dekret, do katerega prihaja v slabem trenutku," so v gibanju zapisali v danes objavljenem sporočilu za javnost.
negative
10,009
Peter Stelzer je že oddal vzorec za analizo DNK. Franc Rode naj bi ga opravil konec tedna. Oba pa naj bi ga oddala v Münchnu. Po poročanju Dela je domnevni sin Franceta Rodeta Peter Stelzer že oddal DNK test. Še ta teden pa naj bi ga oddal tudi kardinal Franc Rode. Oba bosta test opravila na Inštitutu za sodno medicino v Münchnu. Ni pa še znano, kdaj bodo znani rezultati. Omenjene navedbe je potrdila tudi odvetnica Nina Zidar Klemenčič in dodala, da bi to lahko naredili že veliko prej, a sta bila oba zelo neodzivna. Naj vas spomnimo Konec avgusta je Delo poročalo, da naj bi imel Rode leta 1969 intimno razmerje s Tanjo Bredo S., ki je leto pozneje v Nemčiji rodila otroka. Ta naj bi bil danes v Dubaju živeli Peter Stelzer, ki je za časnik, še isti dan pa tudi za nekatere druge medije, izrekel željo, da Rode opravi test očetovstva. Kardinal je še isti dan odločno zanikal, da bi prelomil celibat, in izrazil pripravljenost, da opravi omenjeni test. Predlagal je, da se ta opravi na Inštitutu za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ker pa se Stelzer s tem ni strinjal, je pristal tudi na test očetovstva na eni izmed nemških ustanov, ki jo je predlagal Steltzer. Petega septembra so tako v pisarni Zidar Klemenčičeve v izjavi za javnost zapisali, da so Stelzerjevemu nemškemu odvetniku sporočili, da je Rode pripravljen opraviti test v Nemčiji, obenem pa ga zaprosili, naj takoj posreduje termin, v katerem bi Rode in Stelzer po protokolu sodnih ugotavljanj očetovstva istočasno oddala vzorce DNK.
neutral
10,010
Slovenijo je ponoči zajelo močno neurje z nalivi, v katerem je med drugim odkrivalo strehe in podiralo drevesa ter povzročalo lokalne izpade električne energije. Neurje se je začelo v zahodni Sloveniji, nato pa nadaljevalo v osrednjo in vzhodno Slovenijo. V Portorožu je neurje podrlo drevo čez cesto na Poti pomorščakov, v Idriji in Vipavi pa je močan veter odkril streho, piše na spletnih straneh Uprave RS za zaščito in reševanje. V Kopru je meteorna voda zašla v stanovanje, v kraju Gore v Občini Idrija pa je veter odkril streho gospodarskega objekta. Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Dole so streho že prekrili s ponjavo in tako preprečil zamakanje objekta, še piše na straneh uprave za zaščito in reševanje. Veter je podrl drevo še na ulici Drska v Novem mestu, drevo pa je padlo na cesto tudi v naselju Podgrad pri Ilirski Bistrici, kjer je prišlo tudi do izpada električne energije, ter na cesto med Ilirsko Bistrico in Jelšanami. V kraju Dornberk pri Novi Gorici je neurje odkrilo streho, v naselju Grahovo pri Cerknici pa je veter razkril skedenj in podrl drevo. Močnejša nevihta z nalivi je nastala tudi v Ljubljani, močan veter pa je drevesa podiral tudi v več krajih vzhodne Slovenije, med drugim na regionalni cesti Smednik–Raka v Občini Krško, na regionalni cesti Sevnica–Breg in v Zidanem Mostu v Občini Laško. Drevesa so se podirala tudi v Skolibrovi ulici v Ormožu, pa na glavni cesti Celje–Laško v Polulah v Celju ter tudi na Cesti na Grad v Celju. Tam je neurje tudi razkrilo streho objekta, brez dela strehe je ostalo tudi gospodarsko poslopje v Brezju pri Poljčanah. Tudi celjsko območje zajelo neurje Tudi celjsko območje je prejšnjo noč zajelo neurje z močnim vetrom in dežjem. Na območju Občine Šmartno ob Paki je zaradi izpada daljnovoda Gorenje brez električne energije ostalo 1.300 odjemalcev. Na več lokalnih cestah so celjski gasilci ponoči odstranjevali podrto drevje, na Teharjah pa so s folijo pokrili odkrito ostrejše stanovanjske hiše. Tudi na območju Braslovč je bilo med 21.50 in 0.50 zaradi izpada daljnovoda Letuš, 1.417 odjemalcev brez električne energije, prav tako je bilo brez nje 907 odjemalcev na območju Vinske Gore, so danes sporočili z Uprave RS za zaščito in reševanje. Velenjsko območje je v ponedeljek okrog 21.30 zajelo neurje z močnim vetrom in dežjem. Posredovali so velenjski in šaleški gasilci, ki so na cesti Paka pri Velenju–Paški Kozjak rešili dve osebi, ki sta ostali ujeti v vozilu med podrtimi drevesi. Zaradi več podrtih dreves sta si kraj ogledala tudi predstavnik civilne zaščite velenjske občine in tamkajšnja komunalna služba. Omenjena cesta je zaprta in označena z ustrezno signalizacijo. Odstranitev podrtih dreves pa bodo začeli danes. Podrto drevje je oviralo promet tudi v Šmartnem ob Paki, Rečici ob Paki in Malem Vrhu v Občini Šmartno ob Paki. Naraščajo lahko reke Danes lahko narastejo manjši vodotoki v zahodni, severni, osrednji in jugovzhodni Sloveniji. Reke bodo znova narasle v sredo in četrtek. Večji porast rek je po podatkih Agencije RS za okolje pričakovati v Posočju, na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji, kjer lahko reke dosežejo velike letne pretoke. Povišano bo tudi plimovanje morja ob slovenski obali. Jaz poročam Moje ime: Moj kontakt (za povratne informacije): Dodaj novo polje Pripnite datoteko (neobvezno): Pripnite datoteko 2 (neobvezno): Pripnite datoteko 3 (neobvezno): Pripnite datoteko 4 (neobvezno): Opis: Strinjam se s splošnimi pogoji Pošlji
negative
10,011
Mobilna klinika. Sameva na parkirišču. Za vzdrževanje 50 tisočakov na leto. “Napotitev bolnišnice v mednarodno operacijo in misijo v srednjeročnem obdobju ni načrtovana, je pa odvisna od potreb in odločitve Vlade Republike Slovenije,” je dejal Simon Korez, tiskovni predstavnik Slovenske vojske (SV). Iz virov blizu SV smo namreč dobili informacijo, da naj bi mobilno bolnišnico Role 2 LM kmalu preselili na misijo v Afganistan. Vzdrževanje: 50 tisočakov V SV so potrdili, da sta trenutno v Afganistanu na misiji medicinska sestra in civilna zdravnica, ki sta del pogodbenega osebja mobilne bolnišnice. Pojasnili so tudi, da je del opreme uporabljen v mednarodnih operacijah in misijah Kfor na Kosovu in Isaf v Afganistanu. Spomnimo, da je omenjena bolnišnica že večkrat dvignila prah, predvsem ker smo zanjo odšteli 11 milijonov evrov proračunskega denarja, a skoraj ni v uporabi. Trenutno se nahaja v vojašnici generala Maistra v Mariboru, kjer jo pripravljajo na zimovanje. “Bolnišnico redno vzdržujemo, v njej pa izvajamo usposabljanje moštva, ki je vključeno v procese njenega delovanja. V zimskih mesecih jo bomo hranili v vojaškem skladišču v Kidričevem. Enkrat na leto bomo izvedli vajo, na kateri bomo preverili postopke oblikovanja in premeščanja te zmogljivosti ter urili osebje v različnih situacijah,” je o načrtih povedal Korez. Čeprav Role 2 LM večinoma sameva na parkirišču omenjene vojašnice, vojska letno namenja 50 tisoč evrov za redna vzdrževalna dela in letne servise medicinske opreme.
neutral
10,012
Dohodnina. Durs mora do konca oktobra odločbe poslati vsem, ki so se pritožili. 4,24 odstotka dohodninskih zavezancev je ugovarjalo Dursovim informativnim izračunom v letu 2011. Še dober mesec ima davčna uprava (Durs) čas, da dohodninskim zavezancem, ki so se na informativni izračun pritožili ali pa so napoved vložili sami, izda odločbe. “V teh dneh bo izdanih več kot 15 tisoč odločb na podlagi ugovorov in dohodninskih napovedi. Tako mora na svojo dohodninsko odločbo počakati še okoli pet tisoč davčnih zavezancev, kar je pol odstotka vseh zavezancev,” poudarjajo na Dursu. Za pritožbo 15 dni Zavezanci se lahko v 15 dneh od datuma vročitve pritožite tudi na odločbo o odmeri dohodnine, vendar pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Poslati jo morate davčnemu uradu, ki je odločbo izdal, upravne takse vam za to ni treba plačati. V prvi tranši v začetku avgusta je davkarija rešila slabih 80 odstotkov ugovorov na informativne izračune, izdala je več kot 33 tisoč odločb. V tem paketu je povprečni znesek vračila znašal 603 evre, povprečni znesek doplačila pa 518 evrov. Razlogi za ugovore Vzdrževani družinski člani. Na informativne izračune dohodnine za leto 2011 so se pritožili več kot štirje odstotki zavezancev. “Večina, skoraj tri četrtine ugovorov, se je nanašala na spreminjanje podatkov o vzdrževanih družinskih članih. Če bi izločili te ugovore, bi glede na izdane informativne izračune prejeli le dober odstotek ugovorov,” pravijo na Dursu. Lani manj ugovorov Davčna uprava je za dohodnino za leto 2011 prejela 42.631 ugovorov, kar je dva odstotka manj kot leto prej. So pa zavezanci do konca letošnjega julija, ko se je iztekel rok za oddajo dohodninskih napovedi, sami vložili 11.588 napovedi za odmero dohodnine za leto 2011, kar je osem odstotkov več kot za leto 2010.
neutral
10,013
UKCL. Sestre napovedujejo, da bo zaradi potez vodstva nega bolnikov slabša. “Z ukinjanjem nadur bo nega pacientov slabša. Polulani bodo, imeli bodo preležanine,” je po odločitvi sveta zavoda, da v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL) do konca leta ne bo več nadurnega dela, dejala ena od zaposlenih sester. S prstom kaže na vodstvo, ki ima po njenih besedah dovolj denarja za plačilo sester, le razporediti ga ne zna. Odgovorov UKCL na te obtožbe včeraj nismo dobili. Poleg tega je izpostavila, da je načrt vodstva, da bodo sestre premeščali v različne oddelke po potrebi, nesmiseln. “Ne morejo premestiti sestre, ki dela na nevrološki kliniki, na kardiologijo, ko jih je tam premalo. Saj potrebujemo čas za uvajanje.” Kako so si to premeščanje zamislili, smo vprašali tudi vodstvo, a odgovorov nismo dobili. Lahko bi zamenjali direktorja Vodstvo največje slovenske bolnišnice je včeraj kritiziral tudi minister za zdravje Tomaž Gantar, potem ko je generalni direktor Simon Vrhunec kot ključne vzroke za veliko izgubo v prvi polovici leta izpostavil preslabo financiranje glede na dejanske stroške, vse več bolnikov in vse več težjih, kroničnih bolnikov. Gantar je podfinanciranost UKCL označil za napačno prikazovanje podatkov in svetoval, naj prenehajo tarnati in zavajati, ampak naj se začnejo ukvarjati z obvladovanjem stroškov. Če svet zavoda in direktor tega ne bosta storila, nima nobenega zadržka niti za morebitno zamenjavo.
negative
10,014
Dosedanji odstrel volkov se je izkazal za popolnoma neučinkovitega za preprečevanje škode na domačih živali, pravi direktor zavoda Grč Vrh. Bolj učinkoviti so nočne ograde in pastirski psi. Če žival pogine v prometni nesreči, se njena smrt kvalificira kot izguba in se ne šteje v kvoto realiziranega odstrela. (Foto: Miha Krofel) V petih dneh smo izgubili dve volkulji, Tio in Tonko. V sezoni 2011-2012 je bilo tako do sedaj zakonito odstreljenih že 11 volkov od skupno 12, kolikor jih je lani za odstrel določilo naše ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Poleg tega je enega volka povozil avto, eden je bil najden poginjen, vsaj za eno volkuljo (Tonka) pa se sumi, da je bila ubita nezakonito, so v pismu javnosti zapisali iz društva za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka. “Z vztrajanjem pri obstoječih ukrepih (odstrel) Ministrstvo za kmetijstvo in okolje kaže bodisi ignoranco do stroke bodisi lastno brezbrižnost do narave, do svojega poslanstva ter izkazuje morebitno ujetost v interese rejskih lobijev, vrh vsega z nestrokovnimi ukrepi slabi in slabo skrbi za državni proračun. Odstrel ne rešuje težav Število odstrela je pri nas glede na druge države visoko. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje utemeljujejo, da načrtovani odlov preprečuje ilegalno streljanje in zmanjšuje škodo na drobnici, kar pa naj ne bi držalo. “Dosedanji odstrel volkov se je izkazal za popolnoma neučinkovitega za preprečevanje škod na domačih živali (tako v Sloveniji kot v tujih raziskavah), saj število odstreljenih volkov nima vpliva na njihovo plenjenje živine in zaradi težjega lova divjih živali (jelenjad, divji prašič, srnjad) volkovi po odstrelu in rušenju strukture tropa še pogosteje plenijo lažje dostopen plen – drobnico, kjer ta ni primerno zaščitena,“ pravi direktor zavoda Grč Vrh Jure Bedenk. Bolj učinkovito zaščito predstavljajo nočne ograde z elektroograjami in pastirski psi. Zaščite se branijo Na področju volka je približno tri tisoč rejcev drobnice, nadalje navajajo v društvu Lajka, velik del izplačanih odškodnin zaradi napadov volka pa odpade le na sedem rejcev, ki "razen enega niso hoteli sprejeti brezplačno ponujene opreme za boljšo zaščito“. Svoje nestrinjanje s predlaganim osnutkom lahko izrazite do jutri na e- naslov gp.mko@gov.si ali na naslov: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Dunajska 22, 1000 Ljubljana. V ta namen je pripravljena tudi peticija, ki naslavlja MKO naj prepove odstrel volkov do konca leta 2013. Do 13.10 ure jo je podpisalo 1264 oseb. Najdete jo TUKAJ. "Nesprejemljivo, nemoralno in, drznem si trditi, finančno manipulativno. Cena drobnice na trgu je nižja od državne odškodnine, ki jo rejec prejme za škodo po volku. Tu je glavni problem, da nekaj posameznikov posega po davkoplačevalskih sredstvih, trpijo pa njihove črede in volkovi,“ so še zapisali.
negative
10,015
Državni zbor. Poslanci SD najbolj ostro nasprotujejo ustanovitvi državnega holdinga. Na obravnavi zakona o slovenskem državnem holdingu (SDH) so poslanci zeleno luč prižgali dopolnilom, ki jih je vložila koalicija. O usodi združevanja državnega premoženja Soda, Kada in DSU pod eno streho pa bodo poslanci dokončno odločili v petek. Ustanovitvi holdinga so se najbolj postavili po robu poslanci SD. Vodja poslancev SD Janko Veber je ocenil, da se bodo z njim organizirano izčrpavala podjetja in se nato poceni prodala vnaprej dogovorjenim kupcem. Med vrsticami je napovedal referendum: “To je zadnji val privatizacije, zato menimo, da bi morali o tem odločati ljudje.” Čeprav ima koalicija dovolj glasov za sprejem, bi lahko zakon podprl del Pozitivne Slovenije. Moti pa jih sestava nadzornega sveta, v katerega naj bi sedem od devetih članov imenovala vlada. V SDH naj bi se sicer združilo več kot 70 podjetij v vrednosti med devetimi in 13 milijardami evrov.
neutral
10,016
Černačevi. Zavrnili pritožbo, zato Jaklič ne bo mogel legalizirati črne gradnje. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (Mzip), ki ga vodi Zvone Černač, je zavrnilo pritožbi Marka Jakliča, kar pomeni, da (še) ne bo mogel legalizirati svoje domačije v Selu nad Polhovim Gradcem, ki je že več kot sedem let v inšpekcijskem postopku. Direktor javnega zavoda Lekarna Ljubljana se je na ministrstvo pritožil zaradi odločb, s katerima je ljubljanska upravna enota še tretjič zavrnila izdajo gradbenega dovoljenja. Čez mesec dni bi morali porušiti Rušenje. Jaklič mora do konca oktobra porušiti črno gradnjo v Selu nad Polhovim Gradcem, je poleti določila gradbena inšpektorica. Če tega ne bo storil, je tudi inšpektorat za prostor letos še ne bo mogel porušiti, saj bo moral dati Jakliču še eno možnost, da to stori sam. Če se namreč inšpektor v izvršilnem postopku odloči, da bo “druga oseba” porušila nelegalno zgrajene objekte, mora o tem obvestiti zavezanca, v tem primeru Jakliča. “Opozorilo vsebuje tudi naknadni rok za opravo dejanja in pretnjo, da bo po preteku tega roka dejanje opravila druga oseba na zavezančeve stroške,” pravijo na inšpektoratu. Na vprašanje, ali se bo tudi na odločitev Mzip pritožil, je Jaklič odgovoril: “Zadevo sem v celoti predal odvetnikom in projektantom, saj je vse skupaj postalo farsa.” Mzip je sicer konec marca prejšnjo odločbo upravne enote, da ne izda gradbenega dovoljenja, odpravilo in upravni enoti naročilo, naj o tem znova odloči. "V Avstriji bi mi plačali" Jaklič je ob tem dodal, da so mu avstrijski kolegi, pri katerih je kupil višavsko govedo, povedali, da bi v Avstriji za obnovo takšne kmetije, ki leži nad 700 metri nadmorske višine, dobil polovico nepovratnih sredstev: “Elektriko in vodo bi mi v celoti financirala država. Jaz pa sem sam obnovil vse, na lastne stroške sem uredil vodno zajetje in vlekel dva kilometra električnega kabla. V Sloveniji se birokrati trudijo in si dobesedno izmišljujejo nove zahteve, da le ne bi izdali gradbenega dovoljenja. Zato pa je Slovenija tam, kjer je.” Ponovil je, da se bo vsekakor boril do konca, saj je le obnovil več kot 150 let staro kmetijo. Na tej ima poleg 147 kvadratnih metrov velike hiše poslovni objekt in zunanji bazen, velik 4,6-krat 9,5 metra.
neutral
10,017
Senat celjskega višjega sodišča je potrdil pogojni zaporni kazni zdravstvenemu tehniku Iztoku Žilavcu in medicinski sestri Darji Šuper zaradi smrti Bojana Kajtne, ki je junija 2007 zaradi zastoja srca umrl pred vrati celjske bolnišnice. Po poročanju časnikov Delo in Večer se bo z zadevo ukvarjalo še vrhovno sodišče, saj zagovornik Žilavca, Damir Ivančič, napoveduje vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Okrožno sodišče v Celju je decembra lani zaradi smrti Bojana Kajtne Žilavca in Šuperjevo obsodilo na pogojno desetmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let. Njuna zagovornika pa menita, da bi morala biti ovadena zdravnica Andreja Strmčnik. Kot je pojasnil zagovornik Šuperjeve Boris Kmet, se je Strmčnikova, ki je bila usodno noč dežurna na celjski urgenci, na celjskem okrožnem sodišču ob podajanju izjave pretvarjala, da ni ničesar slišala in da je za težave Kajtne s srcem izvedela šele, ko je bilo že prepozno. Izjavo Strmčnikove, da za smrt Kajtne sploh ni vedela, ker se je takrat, ko je prišel po zdravniško pomoč, ukvarjala z nemirnim bolnikom, sta zagovornika Šuperjeve in Žilavca skušala zavreči z izvidom, ki ga je po razglasitvi sodbe nekdo anonimno poslal v njuno pisarno. Iz izvida naj bi bilo razvidno, da bolnik, ki ga je pregledovala Strmčnikova, ni bil nemiren. Zato je Kmet pritožbo na prvostopenjsko sodbo oblikoval kot obtožnico zoper omenjeno zdravnico in višjemu sodišču predlagal, naj jo upošteva kot ovadbo. Šuperjeva in Žilavec, ki jima je tožilec očital kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti, sta na eni izmed obravnav povedala, da nista odgovorna za smrt Kajtne. Sodni senat pa je ugotovil, da obdolžena takrat dežurne zdravnice Strmčnik nista seznanila s težavami Kajtne, kar pomeni, da sta prekršila poklicno dolžnost in ravnala v nasprotju s svojimi pooblastili. Zaporne kazni jim ne bo treba odslužiti, če v preizkusni dobi dveh let po pravnomočnosti sodbe ne bosta storila novega kaznivega dejanja.
negative
10,018
Brezdomci. Po grobih ocenah na ulici že tri tisoč ljudi. Prevladujejo moški, vse več je tudi žensk in mladih. “Tudi ko bo Slovenija počasi prihajala iz gospodarske krize, se bodo njeni učinki pri najranljivejših populacijah šele začeli kazati,” pojasnjuje Romina Purič iz Centra za socialno delo Kranj. Po grobih ocenah je v Sloveniji že zdaj tri tisoč brezdomcev. Kriza, droge in alkohol “O točni številki ne moremo govoriti, ker obstaja več definicij brezdomstva. Če govorimo o tistih, ki so brez bivališča, se številka giblje med tisoč in 1.500,” pravi Puričeva. Če k tem prištejemo še tiste, ki živijo v neprimernih ali začasnih bivališčih, se številka povzpne do tri tisoč. Ogroženih pa je po besedah Puričeve še nekaj deset tisoč ljudi. Med brezdomci sicer še vedno prevladujejo moški nad 45 let. “A vse več je žensk in, kar je morda najbolj skrb vzbujajoče, tudi družin,” opozarja Puričeva. Dodaja, da se vse pogosteje na ulici znajdejo mlajši od 30 let. Pogosto brezdomstvo spremljata zasvojenosti z drogami in alkoholom. Je pa pojava manj v vaških okoljih, saj tam bo besedah Puričeve še vedno živi solidarnost.
negative
10,019
ZZZS študente opozarja, naj ne pozabijo na obvezno zdravstveno zavarovanje. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ob začetku novega šolskega in študijskega leta dijake in študente med 18. in 26. letom poziva, naj si pravočasno uredijo obvezno zdravstveno zavarovanje, saj bodo sicer obravnavani kot samoplačniki in jim storitev ne bo krilo obvezno zdravstveno zavarovanje. Dijaki in študenti, ki so dopolnili 18 let in so mlajši od 26 let, se lahko v obvezno zdravstveno zavarovanje vključijo kot družinski član, pogoj pa je, da se šolajo. Zato morajo ob začetku novega šolskega leta potrdilo o šolanju predložiti zavezancu za prijavo, na primer delodajalcu starša, prek katerega so vključeni v obvezno zdravstveno zavarovanje. Na ZZZS dijakom in študentom svetujejo, da potrdila o šolanju predložilo čim prej. Skrajni rok, v katerem lahko študenti in dijaki tudi po preteku potrdila o šolanju koristijo zdravstvene storitve na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja, je namreč 30 dni po izteku potrdila o šolanju. To pa pomeni, da mora študent, ki se mu bo potrdilo o šolanju izteklo 30. septembra letos, novo potrdilo predložiti najpozneje do 30. oktobra letos, še bolje pa prej, saj je treba upoštevati tudi čas, ki ga zavezanec za prijavo potrebuje, da potrdilo predloži ZZZS. Obvezno zdravstveno zavarovanje velja za čas, ki je naveden v potrdilu o šolanju oz. dokler ima oseba status šolajoče se osebe, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti. Ko posameznik zaključi šolanje, izgubi status študenta ali dopolni 26 let, ne izpolnjuje več pogojev za zavarovanje kot družinski član. V tem primeru se mora v zavarovanje vključiti na drugi podlagi. Kot navajajo na ZZZS, med drugim obstaja tudi možnost vključitve v obvezno zdravstveno zavarovanje prek pristojnega centra za socialno delo, upravičenost pa ugotavlja pristojni center za socialno delo. V tem primeru prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje plačuje občina stalnega prebivališča. V primeru zaključka šolanja ali pavziranja pa na ZZZS priporočajo tudi ureditev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti.
positive
10,020
Skozi tuje oči. Preiskave proti vodilnim politikom so odraz sistema – dobrega ali slabega. Predsedniku vlade in druge največje parlamentarne stranke sodijo v aferi Patria. Predsednik največje parlamentarne stranke in župan glavnega mesta je osumljen nevestnega dela, goljufije pri pridobivanju evropskih sredstev in zlorabe položaja. Župana drugega največjega mesta Franca Kanglerja je doletela že deseta ovadba, koprski župan Boris Popovič pa je bil, kot je znano, že obsojen zaradi zlorabe položaja, davčne zatajitve in razžalitve, zoper njega pa potekajo nove preiskave. "To je katastrofa" “Slovenija se bo morala še potruditi, da nas bo dohitela v korupciji. Resno pa, to je katastrofa tako za vas kot nas, vsi bomo morali očitno vključiti pamet, ko gremo na volitve,” je preiskavo in na sploh stanje v naši politiki opisal Renato Ivanuš, odgovorni urednik hrvaškega dnevnika 24sata. “Res je v tem pogledu kar nekaj podobnosti med državama. Mislim, da je to posledica enakih modelov, po katerih smo živeli, ne glede na to, da je šla Slovenija prej v Evropsko unijo. Ko sem bral novico o preiskavi pri Zoranu Jankoviću, sem se ustavil, aha, saj to se ne dogaja na Hrvaškem. Gre res za enako matrico, fiktivni razpisi, dogovorjeni posli …” dodaja Goran Ogurlić odgovorni urednik Večernjega lista. Jeroen Nab, novinar iz Nizozemske, ki živi v Ljubljani, Slovenijo vidi kot Rusijo pred 20 leti. “Vlada oligarhija in posamezniki na visokih položajih ostajajo nekaznovani. Slovenci vedo, kaj se dogaja, vendar se nič ne zgodi. Morda pa je stvar v vaši mentaliteti, gre morda za to?” “Ali so politiki, ki so v preiskavah, storili kaj nezakonitega ali so ovadeni zaradi političnih iger, boste morali presoditi sami. Jay Loftin, direktor mednarodne šole QSI Preiskave politikov so načeloma dokaz močnega spoštovanja pravne države, pa pravi Joseph Mussomeli, ameriški veleposlanik v Sloveniji. “Seveda, če se dogajajo ne glede na politično pripadnost ali osebni status,” pravi in dodaja: “V ZDA vsako leto preiskujemo 600 uradnikov in to vidimo kot moč, ne šibkost našega sistema.” “Pri nas tisti posamezniki, ki izgubijo zaupanje javnosti, odstopijo. Slovenija je v Evropski uniji in čas je, da se tudi veljaki začnejo obnašati temu primerno. Nasploh se mi zdi, da je korupcija v Sloveniji velik problem. Ne vem, zakaj je stanje takšno, kot je, morda so to ostanki prejšnjega sistema,” pa denimo meni Heikki Mälkiä,
negative
10,021
Jutri se začenja akcija cepljenja lisic, ki bo trajala vse do novembra. Na Vursu pri tem opozarjajo, naj lastniki svoje pse sprehajajo na povodcu. Danes je Veterinarska uprava RS (Vurs) začela z jesensko akcijo cepljenja lisic proti steklini. Cepljenje opravljajo predvsem zaradi varovanja ljudi pred steklino in populacije lisic v gozdovih. S položenimi vabami se aktivno zaščiti populacija lisic v slovenskih gozdovih ter prepreči širjenje bolezni. Pri akciji, ki bo trajala do novembra, bodo piloti domačih športnih društev na celotnem ozemlju Slovenije z višine 300 metrov z zato posebej prirejenimi športnimi letali spuščali vabe. Športna letala letijo iz Portoroža, Murske Sobote, Letališča Jožeta Pučnika in Novega mesta. Na spletni strani Vursa lastnike psov opozarjajo, naj zaradi vab, ki so namenjene divjim živalim, lastniki psov svoje ljubljenčke na sprehode vodijo privezane. V primeru, da pes vabo poje, je ta zanj neškodljiva in se z njo zagotovi le imunizacija. Ne dotikajte se vab V veterinarski upravi ob tem opozarjajo, naj se ljudje nastavljenih vab za lisice ne dotikajo in naj o tem poučijo tudi otroke. Držite se naslednjih opozoril: Če najdete vabo na svojem dvorišču ali vrtu, jo primite z vrečko in odvrzite v najbližji grm ali v smeti. Če je prišla vsebina vabe v stik s sluznico ali svežo rano, to mesto dobro sperite in umijte z milom. Ker se vsak stik z vabo obravnava kot ugriz stekle živali, nemudoma obiščite najbližjo antirabično ambulanto. Če vas ugrizne ali opraska potepuška ali divja žival, obiščite najbližjo antirabično ambulanto. Prepovedano je prosto gibanje psov na javnih mestih. Izogibajte se stikom s potepuškimi in divjimi živalmi.
positive
10,022
Tretje srečanje socialnih partnerjev na temo predlagane reforme delovnopravne zakonodaje. Ideja o enotni pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas naj bi že padla v vodo. Obeta se eno zaposlitveno obdobje z dodatnim mehčanjem postopkov odpuščanja. Torkova pogajanja naj bi se začela na podlagi spremenjenega predloga zakonodaje, ko naj bi predlog obravnavali po členih. Kljub nezgovornim socialnim partnerjem je v javnost pricurljala novica, da je minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak delodajalski in delojemalski strani predlagal, da se iz doslej predlaganega koncepta o enotni pogodbi o zaposlitvi v predlogu zakona o delovnih razmerjih izloči prvo in tretje obdobje. To pomeni, da bi ostalo samo drugo obdobje, po trenutnem predlogu reforme poimenovano prilagoditveno, ki med drugim ohranja razloge za redno ali izredno odpuščanje, kot jih poznamo sedaj, torej poslovni in krivdni razlog ter razlog nesposobnosti in nastale invalidnosti, ter poenostavlja nekatere postopke odpuščanja. Neuradne izjave namigujejo, da je ideja o konceptu enotne pogodbe opuščena in da se bodo pogajanja pravzaprav začela na novo. Nezadovoljstvo Nezadovoljstvo z idejo enotne pogodbe sta že ob začetku pogajanj o reformi trga dela izkazali tako delojemalska kot delodajalska stran. Delodajalci so predlogu očitali premalo prožnosti pri zaposlovanju in odpuščanju, sindikati pa premalo varnosti. Sicer pa naj bi se socialni partnerji danes med drugim osredotočili na vprašanje postopkov odpuščanja, ki naj bi postali manj zapleteni. Občutki sindikatov so bili medtem danes mešani. Olajšanje postopkov odpuščanja bi lahko po njihovem mnenju pomenilo, da se delodajalec ne bo več ukvarjal z zagovori, da ne bo toliko možnost za njihov dogovor z zaposlenim, kot jih je sedaj, in da bo vse skupaj prepuščeno sodiščem. To bi bilo lahko nevarno za obe strani, so nakazali.
neutral
10,023
Ne verjamem, da ima moje prijetje politično ozadje. Ne želim biti novi Sanader, ni razloga za to. Prav tako ne verjamem, da bodo imele hišne preiskave vpliv na mojo politično prihodnost. Odločitev je na strani volivcev, je za srbski Telegraf dejal župan MOL Zoran Janković. O prijetju ljubljanskega župana Zorana Jankovića so se razpisali tudi tuji mediji. Srbski Telegraf pa je na svoji spletni strani objavil ekskluzivni intervju. V njem je Janković dejal, da ne želi biti novi Ivo Sanader, ter da o akciji ni vedel ničesar. „Nisem novi Sanader!“ „Svoje delo bom opravljal še naprej, vse skupaj ne bo vplivalo na moje vsakodnevne naloge. Prvič pa slišim vzporednice z Ivom Sanaderjem, vendar menim, da za to ni razloga. Nočem biti novi Sanader, ker se to sploh ne bo zgodilo,“ je Janković dejal v pogovoru za srbski Telegraf. „Delo opravili korektno“ Poudaril je, da ni bilo nobenih znakov, ki bi nakazovali, da se bo akcija zgodila ravno v četrtek, ter da so kriminalisti in policisti korektno opravili svoje delo. "Niso me aretirali, ampak sem le sodeloval s policijo, ki je opravila preiskavo v moji hiši ter na mojem delovnem mestu. Preiskovalci so s seboj odnesli vse, kar jim bo pomagalo pri nadaljnji preiskavi, Dokumente, ki so jih zasegli so imeli že prej, saj so javno dostopni." „Akcija ni imela političnega ozadja“ Janković je za srbski telegraf zanikal pisanje slovenskih medijev, da naj bi imela četrtkova akcija politično ozadje. Prav tako ne verjame, da bo omenjeni dogodek vplival na njegovo nadaljnjo politično kariero. "Odločitev je na strani volivcev," je še dejal župan MOL za srbski Telegraf.
neutral
10,024
Izobraževalni spot na humoren način opozarja na pasti spletnega poslovanja. Oktober je letos prvič mesec kibernetske varnosti. Evropa obeležuje mesec varnosti na internetu, ki ga spremlja obsežen projekt osmih držav, med katerimi je tudi Slovenija. Potekale bodo številne dejavnosti, Slovenijo pa bo zastopal nacionalni program ozaveščanja Varni na internetu, ki ga koordinira center za odzivanje na omrežne incidente SI-CERT. Preventiva na humoren način V preteklem letu so na SI-CERT-u obravnavali 762 omrežnih incidentov, to številko pa so presegli že avgusta letos in ocenjujejo, da se bo število incidentov v letu 2012 gibalo med 1300 in 1500. Na spletni strani programa Varni na internetu so danes že objavili prvega od treh spotov, s katerimi želijo spodbuditi ljudi, "da premislijo, preden kliknejo. Stvari hočemo predstaviti na humoren način, ker so del vsakdanjika in se tičejo vsakega uporabnika interneta,“ nam je povedala koordinatorka programa Jasmina Mešič. Naslednji dve sredi bodo objavili še dva spota, prvega na temo nigerijske prevare, drugi pa bo obravnaval lažno spletno trgovino. Ne dajajte podatkov Najpogostejše goljufije so ponavadi povezane s krajo podatkov (t.i. phishing), s katerimi se dostopa do spletnih storitev, na primer spletne banke. Kot nam je razložila Mešičeva, so na drugem mestu prevare pri spletnih nakupih. „Npr. nekdo na bolhi prodaja fotoaparat, nekdo drug pa mu pošlje lažno potrdilo o plačilu,“ pojasnjuje Mešičeva. Na tretjem mestu so t.i. nigerijske prevare. „Obljubijo vam, da ste zadeli na loteriji, da rabijo pomoč pri prenosu denarja, pogoste so tudi ponudbe za kredite. V polomljeni slovenščini se pojavijo ponudbe, ljudje poravnajo stroške odobritve kredita, denarja pa nikoli ne vidijo,“ zaključuje Mešičeva.
neutral
10,025
Poslanca SDS Ljuba Žnidarja, ki je bil imenovan za državnega sekretarja, naj bi glede na volilni rezultat v DZ nadomestila Alenka Koren Gomboc, ki pa naj bi imela po navedbah Dnevnika v preteklosti težave s srednješolskim spričevalom. Kot navaja, je 37-letna Alenka Koren Gomboc sestrična soproge predsednika vlade Urške Bačovnik Janša, je koordinatorica SDS za koroško regijo, v politiki pa aktivna zadnjih pet let. Avtorji anonimnega pisma, ki ga hranijo v uredništvu časnika, ji očitajo, da je zaradi ponarejenega spričevala pred leti izgubila službo v eni od koroških poslovalnic SKB. Kot piše Dnevnik, Žnidar položaja v DZ ni zapustil povsem prostovoljno. V odhod naj bi ga prisilili v vodstvu stranke, da bi službo zagotovili brezposelni Koren-Gombočevi. O izobrazbi Koren Gombočeve sicer Dnevnik piše, da je končala poklicno kmetijsko šolo v Šentjurju, takoj zatem pa se je zaposlila kot trgovka in na celjski zasebni šoli Abitura opravila tudi prekvalifikacijo. Ko je želela na delavski univerzi v Žalcu končati srednjo ekonomsko-poslovno šolo, pa ji je "nekdo", kot je dejala sama, svetoval, da lahko izobrazbo pridobi tudi po krajšem postopku. Da je nekaj vendarle narobe, je ugotovila šele, ko je začela prejemati nenavadna SMS-sporočila, češ da nekateri delovna mesta v SKB zasedajo tudi z neustrezno izobrazbo. Takrat je to tudi prijavila ustreznim organom, kjer je pustila vse podatke, tudi o telefonski številki, s katere je prejemala sporočila. Čeprav je v svojem življenjepisu pred državnozborskimi volitvami natančno opisala, kje je bila do takrat zaposlena, zaposlitve pri SKB ni natančno navedla – uporabila je namreč samo termin "v bančništvu". Ali je res morala zapustiti službo zaradi ponarejenega spričevala, pa v SKB niso ne potrdili ne zanikali, saj da gre za osebne podatke, ki jih ne morejo posredovati javnosti. Koren Gombočeva pravi, da so se razšli iz poslovnih razlogov. O izobrazbi Koren Gombočeve danes piše tudi Večer. Oba časnika, ki sta se za pojasnila obrnila tudi na SDS, pa so v omenjeni stranki napotili k branju omenjenega življenjepisa.
negative
10,026
Stroški. Zaradi prenove IT-sistema opravili 147 tisoč ur nepotrebnega dela. “Z uvajanjem novega informacijskega sistema na Davčni upravi Republike Slovenije (Durs) so se pri našem delu začele pojavljati težave,” je včeraj potožil predsednik računovodske zbornice Aleksander Štefanac. Nekaj največjih težav je naštel član upravnega odbora zbornice Tomaž Okorn: dacarji dolg terjajo takoj, preplačil ne vračajo, zavezanci prejemajo opomine za dolgove, čeprav imajo na drugih kontih presežke, stranke zavestno plačajo neobstoječi dolg samo zato, ker potrebujejo potrdilo o plačanih davkih in prispevkih. Stroškov za 6,6 milijona “Od začetka leta smo zaradi teh težav opravili 147 tisoč ur pogovorov z davčnimi nadzorniki. Če preračunamo, nas je to stalo 6,6 milijona evrov,” je še povedal Okorn in dodal: “V obzir je treba vzeti tudi dejstvo, da so 147 tisoč ur zaradi težav z informacijskim sistemom opravili davčni nadzorniki. Tudi njih je treba plačati.” Prenova sistema stoji Varčevanje. Vrednost projekta prenove Dursovega IT-sistema je ocenjena na 22 milijonov evrov. Izvajalcem, družbi IBM, so doslej plačali 13,6 milijona evrov. Zaradi pomanjkanja denarja v proračunu so projekt ustavili. Ker sistem ni deloval, so podjetju RRC plačali pet milijonov evrov za vzdrževanje starega sistema. “Sistem je prinesel veliko novosti, na katere se navajajo tudi računovodski servisi. Res je, da se v večjem številu obračajo na nas, toda naše izkušnje kažejo, da predvsem zaradi pojasnil v zvezi s knjigovodskim stanjem in ne zaradi napak. Seveda se občasno izkaže, da je bila napaka storjena tudi na naši strani,” so odgovorili na Dursu in poudarili, da so zaradi lažje komunikacije z dacarji vzpostavili poseben kanal, prek katerega lahko zavezanci takoj pridobijo želene informacije. Spremembe tudi na slabše Računovodje so dacarje okrcali tudi zaradi spremembe sistema nadzora davčnih zavezancev. Novost je namreč, da se nadzorniki, ki preverjajo poslovanje posamezne družbe ali podjetnika, menjajo. “Durs ne zagotavlja sledljivosti tistega, kar smo računovodje povedali kontrolorjem, ki so podatke zavezanca v preteklosti že preverjali. Vsakič znova jim moramo sporočati najosnovnejše podatke. To je nepotrebno zapravljanje časa,” je bil kritičen Okorn.
negative
10,027
Konec tedna bo sončen in zelo topel, pričakujemo lahko tudi do 26 stopinj Celzija. "Ne zgodi se vsako leto, da je v drugi polovici oktobra tako toplo," nam je povedal meteorolog Brane Gregorčič z Agencije RS za okolje. "To so zelo visoke temperature za ta letni čas, a o rekordih še ne moremo govoriti, saj se ti gibljejo okoli 28 oziroma 29 stopinj Celzija," dodaja. Krivi južni vetrovi Iznad severne Afrike prek Sredozemlja k nam prihaja zelo topel zrak. "To pa zato, ker je nad zahodno Evropo ciklonsko območje in nad tem območjem pihajo južni vetrovi, ki prinesejo ta zelo topel zrak," je pojasnil Gregorčič. Najlepša petek in sobota Lepo vreme nas čaka ves konec tedna, najbolj topla in sončna pa bosta petek in sobota. V začetku prihodnjega tedna sicer še ne bo dežja, ne bo pa več tako toplo. Ker bo veter oslabel, bo tudi več megle po nižinah, dodaja Gregorič.
positive
10,028
Kaznovalna politika. Če direktorji ne bodo spoštovali navodil vlade o porabi, jim grozi 10.000 evrov globe. Zakaj so zahteve nemogoče? Socialni zavodi. Socialni zavodi čakajo po eno leto za soglasje uradnikov k spremembi statuta, soglasja za porabo sredstev dobivajo, ko se leto skoraj že izteče in naložbe ne morejo več izpeljati, vedno več zavodov pa nima imenovanih svetov zavodov in so dejansko opravilno nesposobni, ker ustanovitelj ne imenuje svojih predstavnikov, je naštel Koprivnikar. Zdravstveni zavodi. V zadnjih treh letih so se prihodki zdravstvenim zavodom znižali za 300 milijonov evrov, obseg dela pa je zrasel, zato vedno več zavodov presega odobrene programe dela. Mezek je povedal, da so direktorji zato že bili prisiljeni racionalizirati poslovanje. Ob letošnjem polletju so imele izgubo tri četrtine bolnišnic in tretjina zdravstvenih domov. Zaradi kazenskih določb v predlogu proračunskega zakona so ogorčeni tako v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) kot v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije (ZDRZZ). Obe združenji sta napisali pismi in ju naslovili na vlado, poslance in druge naslove. Zmotilo jih je, da je po novem v zakonu določba, ki nalaga deset tisoč evrov globe za prekrške odgovornih oseb posrednih ali neposrednih proračunskih porabnikov, če ne bodo imeli finančnih načrtov, skladnih z izhodišči vlade, jih ne bodo posredovali pravočasno, imeli primanjkljaj, ne bodo upoštevali prepovedi prerazporejanja sredstev ali bodo imeli v letnem poročilu več odhodkov kot prihodkov. “Po tem, ko nam zdravstvena zavarovalnica vzame denar, ko nam zrežejo plače in znižajo cene, je kaplja čez rob, ko nam rečejo, da bomo dobili deset tisoč evrov kazni,” je bil oster Boris Koprivnikar iz SSZS. Meni, da bi moralo potem to veljati za vse državne uradnike. “V teh razmerah je poslovanje mala čarovnija. Če hoče zagotoviti storitve, mora direktor uporabiti vso ustvarjalnost, inovativnost in motivacijo, da mu to uspeva,” je poudaril. V podobnem položaju je skupaj okoli 400 direktorjev zavodov. Pravna varnost direktorjev je že zdaj nikakršna, saj je odgovoren za vse, tudi za nedelo uradnikov. Boris Koprivnikar, Skupnost socialnih zavodov Slovenije “Direktorji imajo vse manj orodij in možnosti, da bi vplivali na poslovanje pri vodenju zdravstvenih zavodov, kljub temu pa se jim nalaga dodatne zahteve in pričakovanja. Materialne možnosti v zdravstvu so vse slabše, zaostrujejo pa se zahteve in pričakovanja,” pa je pojasnil direktor ZDRZZ Metod Mezek. Dodal je, da je ta kazenska sankcija “zelo neposreden pritisk”. S tako visokimi globami se ne strinjajo niti v Skupnosti občin Slovenije. Na ministrstvu za finance so pojasnili, da so določbe dodali, ker je ustanovitelj odgovoren za poslovanje zavoda, zato morata odgovornost nositi oba z vodstvom. Določba pa jim daje pooblastila za ukrepanje pri neučinkovitosti poslovanja, saj je v času krize potrebno hitro ukrepanje.
neutral
10,029
Trgovina z ljudmi. Tudi v kmetijstvu, tekstilni industriji in gradbeništvu. Številke. Po podatkih Mednarodne organizacije dela je na svetu 21 milijonov žrtev prisilnega dela, je ob včerajšnjem evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudi opozorila evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström. “Kriza nedvomno vpliva na porast trgovine z ljudmi,” ocenjuje nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi Sandi Čurin. Po njegovi oceni obstaja resna nevarnost, da postane trgovina z ljudmi celo strukturna komponenta nekaterih gospodarskih panog, kot so kmetijstvo, tekstilna industrija in gradbeništvo. Novi načini izkoriščanja “Po našem mnenju trgovina z ljudmi ni v upadu, temveč si trgovci z ljudmi izmišljujejo vedno nove načine izkoriščanja žrtev,” pravi vodja društva Ključ Katjuša Popović. Trgovina z ljudmi je po njenih besedah ena od najbolj dobičkonosnih dejavnosti organiziranega kriminala. Po izračunih Mednarodne organizacije dela znaša letni dobiček, povezan s trgovino z ljudmi, več kot 23 milijard evrov. Po mnenju Čurina je trgovina z ljudmi neizbežno dejstvo, ki se glede na potrebe družbenega povpraševanja pa tudi dejavnike krize, migracijske tokove, nestrpnost in kršenje človekovih pravic samo še stopnjuje. “Trgovina z ljudmi je vse bolj kompleksna, prepletena v pore legalnega ter tako težko prepoznavna in dokazljiva,” pojasnjuje. Še pred osmimi leti so bile žrtve večinoma brez legalnega statusa in del številnih legalnih pribežnikov. “Današnje so žrtve trgovanja v Sloveniji v glavnem ljudje z urejenim statusom delovnih dovoljenj in tudi bivanja,” dodaja.
negative
10,030
Zaradi vedno manj poštnih pošiljk se zmanjšuje število poštnih nabiralnikov. Tudi v letu 2011 se je v Sloveniji nadaljeval trend zmanjševanja števila poštnih nabiralnikov. V primerjavi z letom 2010 se je namreč število poštnih nabiralnikov zmanjšalo za 191 na skupno 2608, z upoštevanjem leta 2009 pa za 455, je razvidno iz poročila o trgu poštnih storitev v Sloveniji za leto 2011, objavljenega na spletni strani Apeka. Razlog za takšen upad števila nameščenih poštnih nabiralnikov je v vse manjšem številu v njih vloženih poštnih pošiljk ter posledično možnosti Pošte Slovenije, da lahko poštne nabiralnike, ki jih uporabniki ne uporabljajo, odstrani, navaja Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS (Apek). Splošni akt o kakovosti izvajanja univerzalne storitve določa, da izvajalec univerzalne poštne storitve odstrani poštni nabiralnik, če na podlagi dveh 14-dnevnih neprekinjenih štetij v razmiku najmanj treh mesecev ugotovi, da je v njem povprečno manj kot deset pošiljk korespondence na dan. Ta določba pa ne velja za kraje, v katerih je nameščen samo en poštni nabiralnik, kontaktna točka pa ni organizirana.
neutral
10,031
Pozivi k uničenju novih radarjev v Mariboru so očitno obrodili sadove. Ponoči sta namreč gorela kar dva. Čeprav je mariborski župan Franc Kangler včeraj sporočil, da bodo prvim kršiteljem, ki so jih ujeli novi radarji, izrekli le opozorilo, to jeze nekaterih očitno ni pogasilo. Ponoči so nepridipravi namreč zažgali dva nova stoječa radarja, in sicer v križišču na Ptujski cesti in v križišču na Lackovi cesti. Oba požara so pogasili gasilci JZZPR Maribor, pri gašenju drugega pa je pomagal še PGD Radvanje. "21. oktobra okoli 00.20 ure je neznani storilec povzročil požar na sistemu za detekcijo hitrosti na Ptujski cesti v Mariboru, okoli 04.20 ure pa je neznanec povzročil požar na sistemu na Streliški ulici. Višina premoženjske škode še ni znana. Policisti še zbirajo obvestila," se glasi izjava Policijske uprave Maribor. Župan Kangler je sicer na Facebooku objavil, da je bil rekorder v prekoračitvi hitrosti voznik, ki je mimo osnovne šole v Radvanju namesto 50 kilometrov na uro vozil 128 kilometrov na uro.
negative
10,032
Mandatno-volilna komisiji predlaga, da DZ Vogrinu in Mateju ne podeli imunitete. Poslanke in poslanci so z 59 glasovi za in tremi proti potrdili mandat poslanki SDS Alenki Koren Gomboc. V medijih so se sicer v preteklih dneh pojavila namigovanja, da naj bi nova poslanka SDS imela težave s srednješolskim spričevalom in da naj bi zaradi tega pred leti izgubila službo v eni od poslovalnic SKB. Sama je te navedbe zavrnila. Pojasnila je, da je končala šolanje na kmetijski šoli v Šentjurju, nato pa se je zaposlila v trgovskem podjetju. Trenutno je vpisana na srednjo ekonomsko šolo in te izobrazbe še ni pridobila, z vsemi delodajalci pa je po njenih besedah imela korektne odnose. Parlamentarna mandatno-volilna komisija (MVK) se je na današnji seji seznanila z ugotovitvijo Državne volilne komisije, da glede na volilni rezultat pravica do poslanske funkcije v času, ko Ljubo Žnidar opravlja delo državnega sekretarja, pripada Alenki Koren Gomboc in da je ta funkcijo pripravljena sprejeti. Poleg potrditve nove poslanke SDS je komisija danes sklenila DZ v imenovanje predlagati še preostala dva nadzornika Radiotelevizije Slovenija (RTVS). Tri kandidate so določili že na seji prejšnji teden. Ker dva predloga nista bila popolna, pa so o njiju odločili danes. Na predlog poslanske skupine PS komisija DZ za članico nadzornega sveta RTVS predlaga Marto Kos Marko, na predlog poslanske skupine SDS pa Draga Zadergala. Preostali trije kandidati, ki jih je MVK potrdila prejšnji teden, so Bogomir Eržen, Damijan Knap in Gordana Višinski. Predlagale so jih poslanske skupine SD, DL in Desus. Vodji poslanskih skupin SD in PS Janko Veber in Jani Möderndorfer sta ob tem opozorila, da gre za postopek, ki se je začel v nasprotju s pravnim redom, saj se je začel s po njunem mnenju nezakonito razrešitvijo prejšnjih nadzornikov. Vodja poslancev SDS Jože Tanko pa je poudaril, da je težko govoriti, da so neke zadeve nezakonite ali celo neustavne, dokler se po sodni poti ne končajo, in da bo o zakonitosti oz. nezakonitosti razrešitve petih nadzornikov RTVS, ki jih imenuje DZ, odločilo sodišče. Vogrin in Mate brez imunitete? MVK bo DZ tudi predlagala, naj ne podeli imunitete poslancema Ivanu Vogrinu in Dragutinu Mateju. Mariborsko okrožno sodišče je namreč DZ obvestilo o uvedbi kazenskega postopka zoper Vogrina. Nepovezani poslanec, zoper katerega naj bi uvedli preiskavo zaradi suma prevare oz. goljufije, je sicer napovedal, da se na imuniteto ne bo skliceval. Poudaril je, da je žrtev krize, da ničesar ni storil z goljufivim namenom ali naklepno, res pa je podjetje spravil v težave z napačno odločitvijo. Mandatno-volilna komisija je obravnavala tudi obvestilo Okrajnega sodišča v Ljubljani o vloženem obtožnem predlogu zoper poslanca SDS Dragutina Mateja. Ta je pojasnil, da zgodba sega v čas njegovega ministrovanja na notranjem resorju. Tedanji generalni direktor policije Jože Romšek je policijskega atašeja v Srbiji Gorazda Plaperja predčasno odpoklical iz krivdnih razlogov, ker ga med demonstracijami ob razglasitvi neodvisnosti Kosova februarja 2008, v katerih je bilo napadeno slovensko veleposlaništvo, ni bilo v Beogradu. Mate je pojasnil, da Plaper zdaj tako njega kot Romška preganja kot zasebni tožilec, saj sta policija in tožilstvo ovadbo zavrnila. Očita jima zlorabo položaja in koruptivno ravnanje. Mate se na imuniteto ni nameraval sklicevati, za STA pa je poudaril tudi, da on pri odpoklicu ni imel nič. Višje delovno in socialno sodišče je sicer maja lani pravnomočno odločilo, da je bil odpoklic Gorazda Plaperja z mesta policijskega atašeja v Srbiji nezakonit.
neutral
10,033
Izglasovana dokapitalizacija Merkurja je nižja od predvidevane. Lastniki nakelskega Merkurja so izglasovali dokapitalizacijo družbe s konverzijo terjatev, vendar v višini 85,4 milijona evrov in ne 90 milijonov, kot je načrtovala uprava. Kot je po skupščini poudaril predsednik uprave Merkurja Blaž Pesjak, sanacija Merkurja poteka v skladu z načrti. Prisotni delničarji so danes stoodstotno glasovali za povečanje kapitala. "Cilji današnje skupščine so doseženi," je bil zadovoljen Pesjak, ki je pojasnil, da je tudi za 4,6 milijona evrov nižja dokapitalizacija od načrtovane še vedno ustrezna in rešuje trenutno največji problem Merkurja, to je kapitalsko ustreznost. Izglasovana dokapitalizacija z bančnimi upniki, s katerimi se je vodstvo Merkurja pogajalo od 4. junija, zagotavlja nadaljevanje poslovno-finančne sanacije. Družba si bo okrepila kapitalsko ustreznost in likvidnost. Pri dokapitalizaciji, ki mora biti vplačana do 10. novembra, bo namesto 15 bank in dveh podjetij sodelovalo 11 bank in Iskratel. Za sodelovanje pri finančni konsolidaciji Merkurja se zopet niso odločile nekatere tuje banke. Svoj prispevek k sanaciji podjetja pa so dodali dobavitelji trgovskega blaga, saj so dodatno podaljšali plačilne roke. Merkur sicer letos izboljšuje rezultate poslovanja, ki so bili v prvi polovici leta za približno 17 odstotkov boljši kot enako obdobje lani. Oktobrska prodaja je za zdaj sicer nekoliko slabša od pričakovanj, Pesjak pa vseeno računa, da bo Merkur letos dosegel deset odstotkov več prihodkov iz poslovanja kot lani. Ob tem naj bi iz poslovanja imel tudi od enega do dveh milijonov dobička.
neutral
10,034
Poslanci bodo danes največ časa namenili prvemu branju predloga novele zakona o visokem šolstvu. Novela zakona o visokem šolstvu med drugim podaljšuje roke za podaljšanje akreditacij visokošolskih zavodov ter spreminja sestavo in način imenovanja sveta Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu. Novelo že od začetka spremljajo očitki, saj predstavniki visokošolske skupnosti trdijo, da trenutni predlog novele nima njihovega soglasja. Največ pozornosti načinu imenovanja V DZ je sicer 15. oktobra na pobudo pristojnega parlamentarnega odbora za izobraževanje potekala javna predstavitev mnenj o noveli, na kateri so največ pozornosti namenili predlaganemu načinu imenovanja članov sveta Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu in varčevanju na področju šolstva. Glede sprememb pri načinu imenovanja članov sveta agencije so podporniki predlaganih sprememb poudarjali, da so spremembe na tem področju nujne, medtem ko nasprotnike skrbi predvsem neodvisnost agencije. Tudi o varstvu pred požari Poslanci bodo sicer danes obravnavali tudi predlog novele zakona o lokalnih volitvah, ki določa, da bodo državljani držav članic EU takoj po prijavi prebivališča v Sloveniji dobili pravico voliti in kandidirati na lokalnih volitvah. DZ se bo lotil tudi novele zakona o varstvu pred požarom, katere cilj je prispevek k izboljšanju varnosti ljudi in njihovega premoženja, in predloga zakona o fitofarmacevtskih sredstvih, ki v slovenski pravni red vnaša določila evropske direktive glede uporabe pesticidov. Obravnavali bodo tudi predlog sklepa o soglasju k spremembam in dopolnitvam pravilnika o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Sloveniji.
neutral
10,035
17. Ljubljanski maraton. Prijavilo se je 25.686 udeležencev iz 41 držav. Letos je prijavljenih 7.173 več tekačev kot lani, ko se je v dveh dneh ljubljanskega maratona udeležilo 18.513 tekačev. Tokrat je med njimi 1.535 moških in 274 žensk, ki so se prijavili na nedeljskih 42 kilometrov (km). Program se bo sicer začel v soboto s teki otrok, osnovnošolcev in dijakov. Cilj tekov ne bo več na Trgu republike, ampak na prenovljenem Kongresnem trgu. Tako je želel župan Mestne občine Ljubljana (MOL) Zoran Janković, ker gre za novo ljubljansko glavno prizorišče velikih dogodkov, pravi direktor maratona Gojko Zalokar: “Ambient je lepši kot na Trgu republike, je pa Kongresni trg majhen za tako množico ljudi in neugoden za postavitev. Vendar bomo vse to rešili.” Start bo tako kot lani na Slovenski cesti. Spremenjena je tudi lokacija prevzema startnih številk, ki bo na Gospodarskem razstavišču. Vreme ga ne skrbi Zalokarja slaba vremenska napoved za konec tedna ne skrbi, vendar pa zaradi nje ne pričakuje rekordov. Moški rekord na maratonu je 2:08:25. Če ga bo kdo izboljšal in zmagal, bo prejel do 20 tisoč evrov. Nagrada je namreč odvisna od časa, saj si organizatorji prizadevajo, da bi tekači tekli hitro, ne le prišli po nagrade. Nedeljski program: 8.30: start teka na 10 km, 10.20: start paraplegikov na 42 km, 10.30: start maratona in polmaratona (udeleženci bodo razvrščeni v šest startnih con). Parkiranje. V soboto in nedeljo lahko parkirate na parkiriščih P + R na Dolgem mostu in v Stožicah, saj bo prevoz z avtobusom do središča mesta brezplačen, če boste imeli startno številko maratona. Parkirati pa ne boste mogli v garažni hiši Kongresni trg in na Trgu republike. Prva bo popolnoma zaprta (tudi za najemnik17. Ljubljanski maraton. Prijavilo se je 25.686 udeležencev iz 41 držav. Letos je prijavljenih 7.173 več tekačev kot lani, ko se je v dveh dneh ljubljanskega maratona udeležilo 18.513 tekačev. Tokrat je med njimi 1.535 moških in 274 žensk, ki so se prijavili na nedeljskih 42 kilometrov (km). Program se bo sicer začel v soboto s teki otrok, osnovnošolcev in dijakov. Cilj tekov ne bo več na Trgu republike, ampak na prenovljenem Kongresnem trgu. Tako je želel župan Mestne občine Ljubljana (MOL) Zoran Janković, ker gre za novo ljubljansko glavno prizorišče velikih dogodkov, pravi direktor maratona Gojko Zalokar: “Ambient je lepši kot na Trgu republike, je pa Kongresni trg majhen za tako množico ljudi in neugoden za postavitev. Vendar bomo vse to rešili.” Start bo tako kot lani na Slovenski cesti. Spremenjena je tudi lokacija prevzema startnih številk, ki bo na Gospodarskem razstavišču. Vreme ga ne skrbi Zalokarja slaba vremenska napoved za konec tedna ne skrbi, vendar pa zaradi nje ne pričakuje rekordov. Moški rekord na maratonu je 2:08:25. Če ga bo kdo izboljšal in zmagal, bo prejel do 20 tisoč evrov. Nagrada je namreč odvisna od časa, saj si organizatorji prizadevajo, da bi tekači tekli hitro, ne le prišli po nagrade. Nedeljski program: 8.30: start teka na 10 km, 10.20: start paraplegikov na 42 km, 10.30: start maratona in polmaratona (udeleženci bodo razvrščeni v šest startnih con). Parkiranje. V soboto in nedeljo lahko parkirate na parkiriščih P + R na Dolgem mostu in v Stožicah, saj bo prevoz z avtobusom do središča mesta brezplačen, če boste imeli startno številko maratona. Parkirati pa ne boste mogli v garažni hiši Kongresni trg in na Trgu republike. Prva bo popolnoma zaprta (tudi za najemnike) v soboto od 11.30 do 18. ure in nedeljo od 8. do 16. ure, drugi pa vso soboto in nedeljo. Zapore cest. Med nedeljskim maratonom bo začasno zaprtih 26 ulic in cest. Seznam vseh zapor je objavljen na spletnih straneh maratona in MOL. Več dni bodo zaprti Kongresni trg, Šubičeva ulica (od Prešernove do Slovenske ceste) in Slovenska cesta (od Aškerčeve do Gosposvetske in od Gosposvetske do Tivolske ceste). Obvozi avtobusov. Večina linij Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) bo imela obvoze, prav tako tudi dodatna postajališča. Celoten seznam je objavljen na spletnih straneh maratona in MOL. Varstvo otrok. Letos ga zaradi premajhnega zanimanja ne bo. Na trasah maratona in polmaratona bo na vsakih pet kilometrov okrepčevalnica, kjer bodo na voljo voda za osvežitev, pitna voda v plastenkah in kozarcih, energijska pijača, sladkor v kockah, čokolada in sadje (mandarine in banane). e) v soboto od 11.30 do 18. ure in nedeljo od 8. do 16. ure, drugi pa vso soboto in nedeljo. Zapore cest. Med nedeljskim maratonom bo začasno zaprtih 26 ulic in cest. Seznam vseh zapor je objavljen na spletnih straneh maratona in MOL. Več dni bodo zaprti Kongresni trg, Šubičeva ulica (od Prešenove do Slovenske ceste) in Slovenska cesta (od Aškerčeve do Gosposvetske in od Gosposvetske do Tivolske ceste). Obvozi avtobusov. Večina linij Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) bo imela obvoze, prav tako tudi dodatna postajališča. Celoten seznam je objavljen na spletnih straneh maratona in MOL. Varstvo otrok. Letos ga zaradi premajhnega zanimanja ne bo. Na trasah maratona in polmaratona bo na vsakih pet kilometrov okrepčevalnica, kjer bodo na voljo voda za osvežitev, pitna voda v plastenkah in kozarcih, energijska pijača, sladkor v kockah, čokolada in sadje (mandarine in banane).
positive
10,036
Mati v stiski. Za pomoč je zaprosila šest politikov, v dveh tednih ni dobila konkretne pomoči. Izgovori. Preveč prošenj, za pomoč niso pristojni, trudijo se za izhod iz krize. Lakota. Mati samohranilka, ki se je znašla v hudi stiski, se je prek elektronske pošte po pomoč obrnila na nekatere slovenske politike. Pomoč bi potrebovala takoj, saj ji je zmanjkalo denarja za hrano. Konkretne pomoči ji ni ponudil nihče, za hrano pa so nato poskrbeli v Zvezi prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste-Polje, kjer so nas z mamo dveh otrok tudi povezali. Z Zverom na sestanek Predsedniški kandidat Milan Zver jo je dan po prejemu sporočila prek pomočnika povabil na sestanek. Na sestanek ga ni bilo, mamico Tjašo (pravo ime je znano uredništvu) pa je sprejela svetovalka. Spoštovana ga. Tjaša, čeprav vam bolj konkretno žal ne moremo pomagati, vam zagotavljamo, da si sedanja vlada prizadeva s številnimi ukrepi zajeziti finančno krizo. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. “Gospa je bila prijazna, lepo nas je sprejela in obljubila, da se bo pozanimala, kako nam lahko pomaga,” je po srečanju povedala Tjaša. Od srečanja je minilo 12 dni, a je svetovalka še ni poklicala. “S propagandnim materialom, ki smo ga tam dobili, položnic ne morem plačati,” je dodala Tjaša. “Na podlagi temeljitega pogovora smo ugotovili, da se omenjeni osebi sistemsko težko pomaga. Pomaga se ji lahko le z osebnimi sredstvi,” so nam na novinarska vprašanja odgovorili iz SDS. Viranta zanima, kje je oče “Kje pa delate? Ali oče nič ne prispeva za otroke? Ste izkoristili vse možnosti na centru za socialno delo?” pa je zanimalo predsednika državnega zbora Gregorja Viranta. Tjaša mu je odgovorila, a odziva po 13 dneh še ni bilo. “Žal zadnje čase dobivam kar nekaj pisem, kot je vaše, in upam, da razumete, da vsem neposredno ne morem pomagati, čeprav bi zelo rada,” pa je Tjaši dan po prejemu sporočila napisala poslanka Pozitivne Slovenije Maša Kociper. Obenem ji je svetovala, kam in kako naj se obrne po pomoč. Niso pristojni za pomoč Tjaša je pismo naslovila še na predsedniškega kandidata Boruta Pahorja, predsednika države Danila Türka in ministra za izobraževanje Žigo Turka. Potem ko smo jim po 14 dneh poslali še novinarska vprašanja, so ji iz urada predsednika države odgovorili. Svetovali so ji, kam naj se obrne po pomoč, in se ji opravičili, ker sami nimajo pristojnosti in sredstev za neposredno pomoč. Neposredno od predsednika pa odgovora ni dobila. Postanite boter otroku • Tjaša. Če bi želeli stopiti v stik s Tjašo, ji lahko pišete na tjasa980@gmail.com. • Botrstvo. Prek zveze prijateljev mladine lahko postanete boter kateremu od slovenskih otrok. Junija lani je bilo botrov 85, zdaj jih je več kot 800. Da ste boter otroku, darujete 30 evrov na mesec ali nakažete poljuben znesek. V projekt se lahko vključite tudi elektronsko, več na Boter.si. Na ministrstvu Žige Turka so Tjaši v ponedeljek pojasnili, da niso pristojni za urejanje takšnih vprašanj in da si kot del vlade prizadevajo za čimprejšnji izhod iz krize. Svetovali so ji, naj se obrne na občino, v imenu Turka pa odgovora ni dočakala. Od Pahorja odgovora ni prejela, v njegovi pisarni pa so nam dejali, da ji bodo odgovorili. Brez vzornikov v politiki “Če vsi, tudi politiki, vpijejo o varčevanju, bi bilo zelo lepo, da tudi sami prispevajo k lajšanju življenja tistim, ki niso krivi, da so lačni,” je dopisovanje komentirala sekretarka ZPM Ljubljana Moste-Polje Anita Ogulin. Želi si, da bi imela pred sabo vzornike v politiki, kako si je treba ta trenutek pomagati preživeti. Politike je pozvala, naj dajo ljudem navodila, kako premagati revščino, obupanim staršem pa svetovala, naj potrkajo vsaj na njihova vrata, “ker imajo za vsakega kakšno rešitev”.
neutral
10,037
Šolski minister obžaluje, da ni ujel sestanka. Sindikalisti razočarani nad njegovim odnosom do socialnega dialoga. Predstavniki konfederacije sindikatov javnega sektorja, konfederacije Pergam in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so ministra za izobraževanje Žigo Turka danes zaman čakali, da jim predstavi krizne koordinacije. Turk je nato v izjavi za medije dejal, da je diskusija v parlamentu trajala dlje, kot so predvidevali, zato sestanka žal ni ujel. Minister Turk je pojasnil, da je moral biti prisoten na seji DZ, na kateri so poslanci obravnavali novelo zakona o visokem šolstvu, saj je moral odgovarjati na vprašanja in se vključevati v diskusijo. "Ta pa je trajala dlje, kot smo predvidevali, saj se je zavlekla na skoraj pet ur in pol, zato žal nisem ujel tega sestanka," je dejal Turk, ki upa, da se bodo s sindikati na sestanku krizne koordinacije dobili do konca tedna. Kot je še razložil, tehnično iščejo termin za srečanje, saj je prepričan, da je "volja za srečanje na vseh straneh". Danes mu je udeležbo na sestanku preprečila "višja sila", saj je parlament nadrejen ministru, je dejal. Vabilo za torek Turk je sindikate povabil na sestanek v torek oziroma dan zatem, ko so sindikalni predstavniki delovne skupine za pripravo socialnega sporazuma 2012-2016 na novinarski konferenci poudarili, da ne nameravajo pristati na zamenjavo socialnega dialoga s t. i. kriznimi koordinacijami, kot jih po novem predvideva ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, še manj pa da pristajajo na vlogo grešnega kozla za zastali socialni dialog v okviru socialnega sporazuma 2012-2016. A so bili na sindikalni strani ponovno razočarani nad odnosom ministrstva oziroma ministra Turka do pomembnosti socialnega dialoga, kajti minister se na sestanku ni pojavil, so še zapisali.
negative
10,038
Mariborski gasilci so morali ponoči še tretjič gasiti nove radarje za merjenje hitrosti vozil v križiščih, ki zadnje dni burijo strasti v mestu. Kot so sporočili iz uprave za zaščito in reševanje, so neznanci tokrat nekaj po 3. uri zjutraj zažgali stacionarni radar na Ptujski cesti. To je že peti zažgani radar v zadnjih štirih dneh. V noči na torek je zagorel radar v Ulici Heroja Šercerja, na poti do tja pa so gasilci preprečili še en požar na Cesti proletarskih brigad. Po podatkih policije je požigalec z neznano vnetljivo tekočino polil spodnji del kovinskega ohišja stacionarnega radarja in povzročil požar, s čimer je povzročil za okoli 800 evrov škode. V noči na nedeljo so vandali zažgali tudi radar v križišču na Ptujski cesti in še enega v križišču na Lackovi cesti. Z Mestne občine Maribor so nam sporočili, da gre za popolno uničenje merilnih sistemov. Nastalo škodo še ocenjujejo, podjetje Iskra sistemi, ki skrbi za vzdrževanje sistema, pa se še odloča o načinu dodatne zaščite in varovanja objektov. Kazni ne bo treba plačati Mariborski župan Franc Kangler je sicer v soboto prek družabnega omrežja sporočil, da več tisoč kršilcem prometnih predpisov, ki so jih v prvem tednu ujeli novi radarji, ne bo treba plačati kazni. Da bo vztrajal pri radarjih, je napovedal na ponedeljkovi seji mestnega sveta, na kateri je opozicija zahtevala začasno ustavitev izvajanja meritev hitrosti, a predlog ni prišel niti na dnevni red. Postavitev merilnikov hitrosti, ki so začeli delovati prejšnji teden, je močno razburkala mariborsko javnost. Sistem je v prvih 36 urah delovanja zabeležil 5.000 prekrškarjev.
negative
10,039
Ob močnem povečanju števila odkupnih mest zlata in srebra v Sloveniji v zadnjem obdobju v Uradu RS za meroslovje potrošnike opozarjajo, naj preverijo odkupno ceno za konkreten izdelek pri več različnih ponudnikih. Še posebej pa morajo biti kupci pozorni, ali so na tehtnici ustrezne in veljavne oznake skladnosti. Tehtanje izdelkov iz plemenitih kovin (zlata in srebra) se mora opraviti na tehtnici, ki izpolnjuje predpisane meroslovne zahteve, so sporočili iz urada, ki je po zakonu pristojna državna institucija za merilne instrumente in promet za izdelke iz plemenitih kovin. Cena Trenutno se cene za zlate izdelke čistine 585 tisočink (14 kt) in 750 tisočink (18 kt) gibljejo od 22 do 28 evrov na gram. Potrošniki naj preverijo, ali ima tehtnica predpisane oznake skladnosti, v nasprotnem primeru so lahko odstopanja pri tehtanju znatna. Glede na visoko odkupno ceno so lahko že majhna odstopanja pri merjenju mase v škodo potrošnika in se lahko odvisno od količine in vrste plemenitih kovin preračunano v evre gibljejo od nekaj 10 do nekaj 100 evrov. V Sloveniji se je število odkupnih mest zlata in srebra, kjer strankam ponujajo odkup izdelkov in lomljenega zlata po najugodnejših oz. najvišjih cenah, v zadnjem obdobju močno povečalo. Trenutno se cene za zlate izdelke čistine 585 tisočink (14 kt) in 750 tisočink (18 kt) gibljejo od 22 do 28 evrov na gram, še pravijo na uradu.
positive
10,040
Z inšpektorata sporočili, da bo rušenje domačije Marka Jakliča med prvimi 50 prioritetnimi izvršbami nelegalno zgrajenih objektov. Jaklič pa odhaja na jug. Rok, do katerega bi lahko Jaklič sam porušil svojo nelegalno gradnjo v Selu nad Polhovim Gradcem, je potekel že včeraj. "Ker po večkratnem pozivu lastnik objektov ni odstranil sam, bo potrebna izvršba po drugi osebi, stroške izvršilnega postopka pa bo inšpekcijski zavezanec nosil sam," so danes sporočili z Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor. Jakličeva domačija bo, potem ko bo sklep postal pravnomočen, glede na kriterije uvrščena med prvih 50 prioritetnih zadev za rušenje. K temu, da bo tako visoko na seznamu, prispeva tudi dejstvo, da leži objekt v Krajinskem parku Polhograjski dolomiti. Jaklič odhaja na Balkan Danes pa je Jaklič potrdil, da zapušča vodilni stolček na Lekarnah Ljubljana, z njim pa bo odšla celotna vodilna ekipa družbe. Jaklič se je v sporočilu za javnost zahvalil sodelavcem v Lekarnah Ljubljana, še posebej pa se je zahvalil ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću, ki jim je vedno stal ob strani in jih podpiral. "Veselimo se novih izzivov, ki so pred nami. Hvaležni smo, da smo dobili priložnost, kjer bomo s svojim znanjem in izkušnjami lahko sodelovali pri ustvarjanju velike zgodbe na Balkanu, ki pa ni povezana z mediji," so v sporočilu za javnost navedli Jaklič, namestnik direktorja Lekarne Ljubljana (LL) in direktor LL Grosist Marko Žnidaršič, pomočnica direktorja za kadre Spomenka Sluganović in skrbnica blagovne znamke LL Klavdija Verlak. Svetu Lekarn so predlagali sporazumno prekinitev pogodbe med 31. januarjem in 31. marcem prihodnje leto. Po poročanju spletnega portala Požareport naj bi Jaklič odhajal v Beograd, toda ne za direktorja Radia Index, katerega solastnik je, ampak v znano srbsko farmacevtsko podjetje Jugohemija.
neutral
10,041
Občina. Zahtevala bo vpogled v gradbeno dovoljenje Črnigojeve toplarne. “Na upravni enoti bom jutri zahtevala vpogled v gradbeno dovoljenje za toplarno in poiskala odgovore na vprašanja, ki se zdaj pojavljajo, torej tudi, kdo je dal soglasje zanjo in na kakšni osnovi so se nanjo priklapljali uporabniki storitev daljinskega ogrevanja,” napoveduje Vesna Mikuž, direktorica novogoriške mestne uprave. Poleg občinskega javnega podjetja Kenog namreč Novogoričane ogreva zasebna toplarna, ki ima zanimivo lastniško strukturo. Je v lasti ljubljanskega podjetja Eco Atminvest, to pa je v polovični lasti podjetja nekdanjega prvega človeka Primorja Dušana Črnigoja in še treh, med katerimi je nekdanji direktor občinskega urada za gospodarstvo Andrej Zucchiati (zdaj vodi javno podjetje Mestne storitve), druga polovica Eco Atminvesta pa je v lasti Primorja v stečaju. Plombo na tem deležu naj bi po navedbah naših virov imela družba Go-Rent v lasti Črnigojevega zeta. Občani protestirajo “Glede na to, da nam ne dovolijo, da se odrečemo storitvam daljinskega ogrevanja Kenoga, ki so po našem mnenju oderuške in neupravičene, so na drugi strani Črnigojevi združbi dovolili, da postavi svojo toplarno in ogreva stanovanja na Majskih poljanah, v stavbi Zvezda, trgovski objekt Supernova ...” našteva ogorčeni Novogoričan. Sogovornik je sicer tudi eden od več kot 600 podpisnikov peticije proti načinu izračunavanja cen daljinskega ogrevanja podjetja Kenog. “To dovoljenje jim je dala občina, ne jaz. Res pa je, da mi od Črnigojevih odkupujemo toploto, ki jo proizvajajo,” razlaga Gojmir Mozetič, direktor Kenoga. Še kar obvladujejo Javno podjetje sicer skrbi za ogrevanje blizu tri tisoč novogoriških stanovanj, 40 odstotkov svoje dejavnosti pa namenja ogrevanju prostorov pravnih oseb. Po Mozetičevih besedah so na občini v prostorskem načrtu določili, da se bo Nova Gorica ogrevala na daljinsko ogrevanje ali na biomaso, prav s to pa kuri Črnigojeva toplarna. Šlo pa naj bi “za posledico dejstva, da območje še vedno obvladuje določena mreža ljudi, ki si je uredila tudi dostop do storitev daljinskega ogrevanja”.
neutral
10,042
V koaliciji je prišlo, kot kaže, do različnih razlag glede dogovora o usklajevanju pokojnin v prihodnjih dveh letih. Prvak DeSUS Karl Erjavec je po sestanku koalicije v ponedeljek dejal, da je dobil zagotovilo za "odmrznitev" pokojnin. Finančni minister Janez Šušteršič pa pravi, da predlog proračuna, ki ne predvideva usklajevanja pokojnin, ostaja. Vlada je v DZ vložila predlog zakona o izvrševanju proračuna, v katerem predlaga, da se pokojnine v prihodnjem letu ne uskladijo, je danes ob robu seje Ekonomsko-socialnega sveta dejal Šušteršič. Na vladi po njegovih besedah niso razpravljali o nobenem drugem predlogu, niti ni bil vložen v postopek. Kot je povedal, so imeli tudi v torek predstavitev koalicijskim poslanskim skupinam in niso sprejeli nikakršnega dogovora, da se karkoli spremeni. Je bila pa o tem razprava in ta razprava verjetno še kdaj bo, je dejal. Ampak predlog proračuna, ki ne predvideva uskladitve pokojnin, po njegovih besedah ostaja takšen, kot je. Podobno je danes povedal tudi minister za delo Andrej Vizjak. Kot je dejal, še ni vse dogovorjeno, vendar bi po njegovem mnenju težko upravičili dvig pokojnin. Gre za dva različna dokumenta Erjavec je namreč po torkovem srečanju predsednikov strank dejal, da so se dogovorili za dopolnila k predlogom proračunov za prihodnji dve leti na način, da bodo zagotovili sredstva za usklajevanje pokojnin v višini 50 milijonov evrov. Pokojnine tako po Erjavčevih besedah ne bi bile zamrznjene, temveč bi se približno polovično usklajevale. Različne razlage v koaliciji glede tega vprašanja je v sredo komentiral tudi premier Janez Janša. Kot je pojasnil, gre za dva različna dokumenta v tej zvezi, in sicer proračun, ki ne predvideva povečevanja sredstev za transferje, o čemer se je koalicija uskladila, ob tem pa je v obravnavi tudi sprememba pokojninske zakonodaje. Po njegovih besedah še vedno obstaja dilema, kam uvrstiti tisti del sredstev, ki v pokojninsko blagajno prihaja iz kapitalskih virov, in v zvezi s tem ima koalicija v koalicijski pogodbi obvezo, da se bodo pokojnine dvakrat letno usklajevale. Slednje se sicer še usklajuje, a je to ločeno od neposredne proračunske razprave, je dejal Janša. Pričakovati je, da se bo koalicija v prihodnjem tednu usklajevala glede morebitnih dopolnil k predlogu proračunov za prihodnji dve leti. Poleg usklajevanja pokojnin ostaja odprto tudi vprašanje glede dviga DDV. Šušteršič je danes sicer pojasnil, da vlada v proračunu računa na to, da bo pokojninska reforma sprejeta in bo njen učinek 150 milijonov evrov. Temu sicer sindikati nasprotujejo, saj reforma še ni usklajena in sprejeta.
neutral
10,043
Smrtna nesreča pri delu. Odgovoren delovodja gradbišča, soodgovornega še iščejo. Branko Beribak, delovodja v družbi CGP Novo mesto, je kriv, ker na gradbišču v Bočki pri Metliki ni poskrbel za varnost delavcev, in je obsojen na 16-mesečno zaporno kazen, ki mu je ne bo treba prestati, če v dveh letih ne zagreši novega kaznivega dejanja. Pred petimi leti je v hudi delovni nesreči na gradbišču umrl 24-letni Senad Hadžić. Podizvajalec Zoran Perković, čigar delavci so v času nesreče na gradbišču odstranjevali opaž, je obtožb ogrožanja varnosti oproščen, saj ga v času nesreče ni bilo na gradbišču. Bagerist izginil v Bosno Tretji vpleteni, bagerist Milan Bilbija, ki je obtožen povzročitve smrti iz malomarnosti, saj je z bagersko žlico pritisnil Hadžića, da je padel z zidu, je po nesreči izginil v Bosno in ni dosegljiv. Sodišče ga je zato izločilo iz tega postopka in mu bo sodilo posebej. Glavni izvajalec del je s podizvajalci, med katerimi sta bila Bilbija in Perković, opaž na 12 metrov dolgem in štiri metre visokem zidu odstranjeval z bagrom, Hadžić, ki naj bi pripel odstranjeno opažno ploščo na bager, pa je stal na vrhu opaža brez čelade in varnostnega pasu. Zaradi nepazljivosti ga je bagerist sunil z žlico, da je padel v globino in zaradi hudih poškodb možganov umrl.
negative
10,044
Neuradno. Slovenija bo brez pritožbe plačala odškodnino obsojenemu šefu kriminalne združbe. Obsodbe. Prejšnji teden je Slovenijo doletelo sedem kazni zaradi prepočasnega sojenja. (Ne)pritožba. Slovenija, neuradno, najverjetneje ne bo nasprotovala plačilu odškodnine Kranjčanu Andreju Hartmanu, ki je pred več kot 15 leti vodil kriminalno združbo tihotapcev heroina. Spomnimo, Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu, je Sloveniji prejšnji teden naložilo, naj Hartmanu plača 1.200 evrov odškodnine, ker mu je slovensko pravosodje prepočasi sodilo zaradi tihotapljenja droge iz Bolgarije prek Slovenije v druge evropske države. “Prisilno odločanje o zadevah pred letom 2007 bi pomenilo poseg v pričakovane pravice ljudi, kar pomeni, da bi posamezniki dobili manjšo odškodnino od Slovenije, kot bi jo lahko od ESČP. MPJU Prav tako mu po oceni ESČP država ni zagotovila učinkovitega pravnega varstva. Državni pravobranilci se po neuradnih informacijah ne nagibajo k temu, da bi se država zoper sodbo pritožila. “Prisojena je relativno nizka odškodnina, dolgotrajnost sodnega postopka pa je ESČP nesporno ugotovilo ter utemeljilo. Zato je realno pričakovati, da bi sodišče enako sodbo izdalo tudi drugič,” je neuradno slišati iz pravosodnih vrst. Uradne odločitve glede pritožbe sicer še ni, saj rok za vložitev pritožbe še ni potekel. “V sodbah, ki jih je ESČP izreklo 18. oktobra, rok za vložitev zahteve po vnovični obravnavi zadeve pred velikim senatom ESČP poteče 18. januarja prihodnje leto. Do takrat ima država čas za presojo, ali bo to zahtevo vložila ali ne,” pojasnjujejo na pravobranilstvu. Letos obsojeni že 12-krat Prejšnji četrtek, ko je ESČP Hartmanu prisodilo odškodnino, jo je prisodilo še šestim pritožnikom, ki so na sodišču v Strasbourgu enako kot Hartman dokazali kršitve pravic do sojenja v razumnem roku, pritožbe proti Sloveniji pa so vložili leta 2005 ali 2006. Skupno bo morala država (če se ne bo pritožila) v šestih mesecih vsem sedmim izplačati 17.600 evrov. Letos je ESČP Slovenijo zaradi prepočasnega sojenja že 12-krat obsodilo, v samo enem primeru pa državi ni naložilo plačila odškodnine. “Pritožnik je v tem primeru ni zahteval,” dodajajo pravobranilci. Plačali že 14 tisočakov Država je tako do zdaj izplačala že tri odškodnine – skupno dobrih 14 tisoč evrov –, in sicer dve avgusta in eno v začetku oktobra. Do 19. januarja prihodnje leto pa mora izplačati še 12 tisoč evrov, saj je pred dnevi postala dokončna sodba, s katero je ESČP državo kaznovalo konec julija, država pa je ni izpodbijala s pritožbo. Odškodnine po 300 evrov Od leta 2007 sicer posamezniki lahko odškodnino zaradi nerazumno dolgih sodnih procesov terjajo neposredno od države, saj jim to omogoča zakon. “Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja praviloma ne pokriva zadev, vloženih pred 1. januarjem 2007. Kdor je pred tem vložil pritožbo na ESČP, lahko dobi višjo odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, kot bi jo dobil od Slovenije,” pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje in javno upravo (MPJU). Država je do zdaj namreč odmerjala od 300 do 5.000 evrov.
negative
10,045
Kmetijski inšpektorat zbira podatke o napitku Monster Energy. Na centru za zastrupitve ne beležijo primerov zastrupitev z energijskimi pijačami. Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano je po prejetju informacij o možni povezavi pitja energijske pijače Monster Energy s smrtjo petih ljudi v ZDA pričel z zbiranjem podatkov vezanih na omenjeno živilo. "V evropskem sistemu obveščanja za živila in krmo (RASFF), preko katerega se vse države članice EU obveščamo o zdravju škodljivih živilih in krmi, do včerajšnjega dne ni bil javljen noben primer vezan na umik oz. odpoklic omenjenega živila," pojasnjujejo na inšpektoratu. Prav tako na Centru za zastrupitve UKC Ljubljana do včeraj nimajo zabeleženih smrtnih primerov vezanih na pitje energijskih pijač na splošno. Ne mešajte z alkoholom Vzročna povezava med pitjem pijače in smrtjo petih potrošnikov za zdaj še ni bila dokazana, sprožena je bila le preiskava. "Ne glede na navedeno, se aktivnosti na inšpektoratu nadaljujejo," pojasnjujejo pristojni. "V kolikor bo ugotovljeno, da živilo predstavlja takšno tveganje za zdravje potrošnikov, da ga je potrebno umakniti iz prometa, bo javnost nemudoma obveščena." Sicer pa velja upoštevati priporočilo Inštituta za varovanje zdravja, ki svetuje občasno uživanje zmernih količin energijskih pijač pri odraslih, odsvetuje se mešanje z alkoholnimi pijačami. Mladostnikom, otrokom, nosečnicam in doječim materam pa se odsvetuje uživanje omenjene skupine živil. V primeru prekomernega uživanja so možne zdravstvene posledice.
neutral
10,046
Državni zbor je danes imenoval pet nadzornikov Radiotelevizije Slovenija (RTVS). Za člane nadzornega sveta RTVS so bili imenovani Bogomir Eržen, Damijan Knap, Marta Kos Marko, Gordana Višinski in Drago Zadergal. V imenovanje so jih predlagale poslanske skupine, potem ko je bila peterica nadzornikov razrešenih na septembrski seji DZ. Bogomirja Eržena je predlagala poslanska skupina SD, Damijana Knapa poslanska skupina DL, Marto Kos Marko poslanska skupina Pozitivne Slovenije, Gordano Višinski poslanska skupina DeSUS, Draga Zadergala pa poslanska skupina SDS. Za Eržena, Knapa in Gordano Višinski je glasovalo 50 poslancev, proti pa jih je bilo šest, za Kos Markovo in Zadergala pa je bilo 70 poslancev, proti pa eden. Razrešitev prejšnjih nadzornikov še buri duhove Parlamentarna mandatno-volilna komisija o predlaganih kandidatih vsebinsko ni razpravljala. V opozicijskih poslanskih skupinah SD in PS pa so opozorili, da gre za postopek, ki se je začel v nasprotju s pravnim redom, saj se je začel s po njihovem mnenju nezakonito razrešitvijo prejšnjih nadzornikov. K razrešitvi nadzornikov RTVS je sicer aprila pozval parlamentarni odbor za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino. Vlada je nato konec julija predčasno razrešila štiri člane nadzornega sveta, ki so predstavljali ustanovitelja. Mandatno-volilna komisija pa je DZ predlagala, naj razreši pet članov nadzornega sveta RTVS, ki jih je imenoval državni zbor. V današnji predstavitvi stališč poslanskih skupin je sicer Janko Veber (SD) izrazil zgroženost, da je DZ sploh začel postopek razrešitve in imenovanje članov nadzornega sveta RTVS. Postopek je po njegovem prepričanju nezakonit. "S tem dajemo slab zgled vsem, od katerih zahtevamo, da delajo zakonito," je dejal. Nasprotno je Jože Tanko (SDS) ocenil, da mora DZ delovati kot dober skrbnik. "In če ugotovi, da tisti, ki jih je imenoval v nek organ, niso opravili svoje naloge, potem je dolžan ukrepati," je dejal in dodal, da je takšna odločitev edina logična. DZ je danes do izteka mandata Državne volilne komisije za njenega člana namesto Dušana Strnada imenoval Miho Kluna. Strnad je namreč državni zbor 9. oktobra obvestil, da odstopa z mesta člana komisije. Ker je bil vanjo imenovan na predlog poslanskih skupin, je tako tudi pri Klunu, ki ga je predlagala poslanska skupina SDS.
neutral
10,047
Vodovod. Izgube je lahko tudi 30 tisoč litrov na mesec. Če pušča voda in če iz pipe iztečeta samo dve kapljici na sekundo, je mesečna izguba okoli 380 litrov, opozarjajo v Rižanskem vodovodu Koper (RVK). Če voda pušča v prekinjenem curku, vržete skozi okno 2.650 litrov na mesec, če je curek trimilimetrski, pa skoraj 30 tisoč litrov. “Puščanje vode lahko preverite tako, da odčitate stanje na vodomeru, nato pa vode dve uri ne uporabljate,” svetujejo. Če se je stanje na vodomeru spremenilo, potem nekje pušča. Uporaba deževnice Okolje. Varčevanje z vodo ni vidno le v denarnici, pač pa tudi na okolju. Kot dodatek porabljajte manj čistil, ta pa naj bodo prijaznejša okolju. Investicije. Razmislite o namestitvi varčne prhe in o vgradnji dvojnih instalacij za souporabo deževnice. Velike malenkosti “Največje količine vode po nepotrebnem porabimo za splakovanje straniščne školjke,” pravi Sara Milenkovski iz RVK. Za splakovanje školjke porabimo približno trideset odstotkov pitne vode v gospodinjstvu, z varčnimi kotlički pa je lahko prihranimo okoli 50 odstotkov. “Sicer pa mora vsak posameznik sam razmisliti, kje po nepotrebnem porabi vodo. Najbolje je, če ves čas in pri vseh opravilih mislimo na porabo vode, pomemben je tudi vzgled otrokom, ki nas bodo posnemali,” dodaja. “Porabite manj časa za prhanje, med čiščenjem zob zaprite pipo, za mrzle napitke ne uporabljajte vode iz pipe, hladno vodo imejte raje v hladilniku,” še svetujejo v RVK.
neutral
10,048
Nekateri deli Slovenije so brez elektrike, moteno je tudi delovanje telefonov. Motnje v signalu Simobila so na področju Dolenjske (Trebnje in okolica) in Zasavja (Zagorje, Hrastnik, Trbovlje). Tako bo še vsaj do jutri. "Tehniki so na terenu in se trudijo zagotoviti stabilno in nemoteno delovanje omrežja. Delamo vse kar je v naši moči. Zaradi vremenskih razmer je namreč prišlo do poškodbe daljnovoda Elektra Slovenije, zaradi katerega lahko prihaja do motenj delovanja Si.mobilovega omrežja na področju Dolenjske in Zasavja. Si.mobilovi tehniki so že na terenu in bodo takoj, ko Elektro Slovenije odpravi napako na daljnovodu, zagotovili stabilno in nemoteno delovanje omrežja," nam je dopoldne dejal Andrej Krajner s Simobila. Pred slabo uro so na Simobilovi Facebook strani zapisali, da jih je ELES obvestil, da jim daljnovoda danes ni uspelo popraviti. Zaradi teme bodo z delom nadaljevali jutri zjutraj. Pri Simobilu si želijo, da tehniki čim prej popravijo daljnovod. Vsem uporabnikom se za težave iskreno opravičujejo.
neutral
10,049
Danes v Posavju vlada obsedeno stanje. V višjih predelih je napadlo 15 in več centimetrov snega in še naprej sneži. Zaradi mokrega snega prihaja do snegoloma. „Mislili smo, da na strelišču na Radni poteka strelsko tekmovanje,“ je povedala poslušalka, ko je poslušala nenehno rafalno streljanje. Izkazalo se je, da gre za snegolom, saj podrta drevesa sprožajo verižne reakcije in se podira gozd. Po prvih ocenah je škoda velika, kakšna je v resnici, bo znano po tem, ko bo s cest odstranjeno drevje. Zaradi vode so zaustavili tudi NEK. Zaradi obilice podrtih dreves so pretrgane električne žice in nekaj tisoč gospodinjstev je še zdaj brez toka. Na delu so cestne službe, električarji, gasilci in civilna zaščita, a tudi občani so se samoorganizirali, vzeli v roke motorke in sekire in skušajo očistiti ceste, da bi po njih stekel promet. Življenje v nekaterih predelih Posavja je danes dobesedno obstalo, saj zaradi razdejanja enostavno ni moč nikamor priti. Po podatkih regijskega centra za obveščanje je bilo v krški občini brez elektrike tisoč gospodinjstev, v brežiški občini nekaj več, v Kostanjevici dobrih dvesto , v sevniški občini pa kar 3200 gospodinjstev. Večina cest je bila danes zaprta, pojavljali so se plazovi, ponekod poplave, precej dela pa je bilo tudi s prečrpavanjem meteorne vode. V Posavju, kjer je veliko gospodinjstev še kar v temi, s strahom pričakujejo noč, še zlasti zato, ker je spet začelo obilno snežiti. Vreme je v celotni državi povzročilo veliko težav.
negative
10,050
Okoli 600 ljudi je danes na trgu Leona Štuklja v Mariboru na protestnem shodu zahtevalo odstop aktualne vlade. Kot so poudarjali številni govorniki, so siti vladne kraje države in uničevanja družbe. Organizatorji nameravajo akcije stopnjevati, vse dokler vlada ne odide. Med najodločnejšimi je bil filozof Boris Vezjak, ki se je vprašal, kam vodi "zatohla politika rezanja glav in varčevanja", slednje pa je po njegovem predvsem krinka za to, kako demontirati državo in se znebiti vseh nasprotnikov. Finančna in socialna kriza sta po njegovem brez dvoma realni, vendar pa oblast reže, kjer jim paše, saj si želijo spreti javni in zasebni sektor, ob tem pa ustvariti policijo, vojsko, sodstvo, šolstvo, kulturo in zgodovino po svoji meri. "Ta vlada ne ponuja nobene alternativne ekonomske politike, ki bi na prvo mesto postavila ustvarjanje delovnih mest in rast gospodarstva, pač pa spominja na salamoreznico. Dovolj je bilo. Vladajo nam tisti, o katerih nastajajo trilogije knjig, ki dokazujejo, da nam vladajo trgovci z orožjem. Tisti, ki so pravnomočno obtoženi, pri tem pa se vsakič, ko ne gredo na sodišče zaradi obtožb o korupciji, sklicujejo na to, da nimajo časa, ker morajo reševati nas," je dejal Vezjak. "Pred protestom deležni pritiska" Pisateljica Janja Vidmar, ki je sodelovala pri organizaciji protesta, je dejala, da so bili pred začetkom protesta deležni številnih pritiskov, zato je ne čudi, da se je tik pred zdajci umaknil rektor mariborske univerze Danijel Rebolj, ki je bil prav tako napovedan kot govornik. Sicer pa je dejala, da je sita, da mora živeti v državi, v kateri je zastraševanje oblika komunikacije oblasti z narodom. "Sita sem podtikanj in tega, da tistim, ki si sploh še upajo javno izpostaviti, takoj očitajo politično konotacijo. S tem samo dokazujejo, da je politika najbolj umazana kurba, kar jih je v tej državi, ter da si ne zasluži, da vodi našo državo. Mi si moramo vzeti državo nazaj, ker nam je bila ukradena," je dejala Vidmarjeva, ki je zbranim prebrala tudi sporočilo pesnika Cirila Zlobca. Ta je v pismu med drugim aktualni vladi očital samovšečnost, ki cinično uživa v zavesti, da ji nihče ne more do živega, pa naj počne kar koli že. Pri tem se sklicuje na pooblastilo volivcev, ki da ga je dobila na volitvah, s prezirom pa zavrača iz dneva v dan vse globlje nezaupanje vse širše javnosti, celo do stvari, pri katerih so spremembe nujne, je zapisal Zlobec in premierja Janeza Janšo spomnil na to, da naj se ravna po merilih, ki jih je postavil sam, in po katerih bi morala vlada odstopiti, "ko zaupanje pade pod določen odstotek". Zbralo se je ogromno govornikov Na govorniškem odru so se med drugim zvrstili tudi igralki Lara Jankovič in Draga Potočnjak, raper Darko Nikolovski, nekdanji član SDS Ludvik Čanžek, predstavniki sindikatov in drugi. Med slednjimi je spregovorila tudi predstavnica podravske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Breda Črnčec in zbrane pozvala tudi na napovedani vseslovenski protest, ki bo v organizaciji sindikatov potekal 17. novembra v Ljubljani.
neutral
10,051
Na ljubljanskih Žalah na voljo električna vozila, parkiranje bo brezplačno na osmih parkiriščih. "Invalidom in osebam, ki težko hodijo, bodo na ljubljanskih Žalah tudi letošnje leto pred dnevom spomina na mrtve olajšali obisk grobov z uporabo električnih vozil," je povedal direktor javnega podjetja Žale Robert Martinčič. V tem času bo v bližini pokopališča veljala tudi posebna prometna ureditev. Pokopališče Žale bo tudi letošnje leto od 27. oktobra do vključno 4. novembra organiziralo dobrodelno prodajo sveč. Izkupiček od prodaje bo tokrat namenjen društvu Hospic, organizatorji pa pričakujejo, da bodo s prodajo zbrali okoli 4000 evrov. V času od 22. do 28. oktobra bo vozilo ob 11. in 15. uri čakalo na parkirišču pri cerkvi Svetega Križa, med 29. in 31. oktobrom pa bo vozilo na razpolago ves čas med 9. in 17. uro, je dejal Martinčič. Vozilo se bo ustavljalo na štirih postajališčih, na vsako polno uro. Od 29. do 31. oktobra pa bosta na voljo tudi dve vozili Kavalir, ki bosta med 9. in 17. uro obiskovalce peljali do želene lokacije, vendar pa v primeru dežja ali snega ne bosta aktivni, je poudaril Martinčič. Vse vožnje bodo brezplačne. Brezplačno parkiranje na osmih parkiriščih Od 31. oktobra od 5. ure pa do 1. novembra do 23. ure pa bo na območju Žal veljala posebna prometna ureditev. Tomačevska cesta bo na odseku od Koželjeve ulice do parkirišča nove Žale v smeri Tomačevega urejena enosmerno. Enosmerna ureditev velja tudi za povezovalno dovozno pot na delu Tomačevske ceste v smeri Jarške ceste, je pojasnila Tatjana Piškur z Mestne občine Ljubljana. Parkiranje bo v tem času brezplačno, in sicer na osmih parkiriščih v bližini Žal, vključno s Stožicami. Prilagojen tudi avtobusni vozni red Nasvet policije: Ob povečanem prometu ob koncu tedna na cestah, predvsem pa v okolici pokopališč, naj bodo vozniki strpni in previdni pri vožnji ter upoštevajo postavljeno prometno signalizacijo, kot tudi dosledno spoštujejo cestno-prometne predpise. V krajih, kjer bo organiziran javni prevoz, priporočajo njegovo uporabo. Dušan Mohar iz javnega podjetja Ljubljanski potniški promet pa je dejal, da bodo zaradi povečanega obiska pokopališča od 31. oktobra do 1. novembra linije mestnega potniškega prometa obratovale po prilagojenem voznem redu. Linije 8, 18 in 24 v tem času ne bodo vozile. Linije 2, 7, 19, 19I, 19B in 22 bodo obratovale po prirejenem voznem redu, linije 1B, 3, 3G in 27K pa bodo obratovale po nedeljskem voznem redu.
positive
10,052
Postopek za prevzem Ljubljanskih mlekarn s strani francoske skupine Lactalis ni zaključen, a zavedam se, da je lahko to za celotno slovensko kmetijstvo, ne samo za mlekarstvo, ena od usodnih stvari, je danes izpostavil kmetijski minister Franc Bogovič. Kot je na odboru za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje v DZ ob robu predstavitve predlogov proračunov za leti 2013 in 2014 poudaril minister, je pred časom že izrazil pozitivno oceno ob ponudbi Mlekodela za prevzem Ljubljanskih mlekarn. "O tujih investicijah pri nas so različne izkušnje. To je velika izpostavljenost celotnega slovenskega kmetijstva, ne samo mlekarstva," je dejal Bogovič, ki verjame, da bo v naslednjih tednih na tej točki narejenega marsikaj. Francoska skupina Lactalis se je dogovorila za prevzem 50,3-odstotnega deleža v Ljubljanskih mlekarnah. Za posel, ki ga mora odobriti še varuh konkurence, so se dogovorili z NFD Holdingom, Factor banko, skladom KD Delniški dohodkovni, KD Banko in Savo. Ljubljanske mlekarne bodo okrepile lactalisov položaj Ljubljanske mlekarne bodo okrepile Lactalisov položaj v regiji jugovzhodne Evrope, kjer je skupina Lactalis eden od glavnih igralcev na trgu mleka in mlečnih izdelkov, so še zapisali v ponedeljkovem sporočilu Lactalisa. Kot so za STA dodatno povedali v Lactalisu, so se pogovori z delničarji odvijali prejšnji teden. Vrednosti posla ne razkrivajo, pravijo le, da je cena višja kot v nedavni prevzemni ponudbi Mlekodela, Deželne banke Slovenije (DBS) in zadrug. Posel bo presojal še urad za varstvo konkurence, družba pa bo morala nato skladno z zakonom objaviti prevzemno ponudbo za preostali delež. Za prevzem Ljubljanskih mlekarn so se odločili zaradi proizvodnih zmogljivosti in blagovnih znamk, ki jih nameravajo razvijati, prestrukturiranje ni predvideno, so zatrdili v družbi. Delničarji so delež ponujali že več let Delničarji so delež ponujali že več let, v Lactalisu pa so zdaj ocenili, da je pravi čas, in se ob prevzemni ponudbi zadrug bolj angažirali glede pogovorov, so še povedali. Mlekodel, DBS in zadruge so v okviru prevzemne ponudbe, ki je trajala od 19. septembra do 19. oktobra in v kateri so za delnico ponujali 6,50 evra v denarju, pridobili 194.713 delnic oz. 4,44 odstotka vseh in svoj lastniški delež v družbi povečali na 36,41 odstotka.
neutral
10,053
226 policistov, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, prejelo anekse o zaključku delovnega razmerja. Osem aneksov čaka na izročitev prihodnji teden. Včeraj in danes je 226 policistov, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, prejelo Predlog za sklenitev novega dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja oz. aneks k Dogovoru o podaljšanju delovnega razmerja, s katerim se jim delovno obdobje skrajša do 31.12.2012, poroča spletni portal časnika Delo. Osem zaposlenih na notranjem ministrstvu pa bo ta isti Predlog oz. aneks po njihovih podatkih dobilo naslednji teden. Na ministrstvu zadeve uradno ne želijo komentirati. Novinarji časnika so govorili z nekaterimi policisti, ki so prejeli spremenjene pogodbe. Aneksov menda ne bodo podpisali "iz protesta". "Odločili smo se tako, saj smo razočarani nad takim ravnanjem. Da te po 30 letih vržejo ven kot garjavega psa, je nedopustno," je izjava enega izmed njih. Na ministrstvu naj bi, v primeru, da policisti aneksov ne bodo želeli podpisati, po novem letu načrtovali odpuščanja.
neutral
10,054
Sindikat kemične industrije ni zbral dovolj podpisov. Kumer: Od 3127 jih več kot 800 niso priznali. Politika je spet na delu." Pobuda Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije za vložitev zahteve za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank ni uspela, je potrdil predsednik sindikata Tomaž Kumer. Obvestili so jih, da niso zbrali dovolj veljavnih podpisov. Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije je pred kratkim vložil pobudo za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki predvideva ustanovitev slabe banke. Danes je zadnji dan, ko bi moral predsednik DZ Gregor Virant razpisati rok za zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma. Virant je danes ministra za finance Janeza Šušteršiča obvestil, da sindikati niso zbrali dovolj veljavnih podpisov. "Od 3127 jih več kot 800 niso priznali," je povedal Kumer. "Lahko rečem, da je politika spet na delu," je dejal in dodal, da so razočarani. Kako se bodo na to odzvali, še ne vedo. Padla tudi pobuda za referendum o holdingu Poleg možnega referenduma o slabi banki je v zraku visela tudi možnost referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu. Pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o tem zakonu je vložil Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije. Ministrstvo za finance ter ministrstvo za infrastrukturo in prostor sta zato z omenjenim sindikatom vodila pogovore, v okviru katerih so poskušali urediti odprta vprašanja in preprečiti referendum. Vlada je na današnji dopisni seji soglašala s predlogom dogovora, podpredsednik sindikata energetikov Branko Sevčnikar pa je izrazil pričakovanje, da bodo pobudo za referendum umaknili še danes. Po Virantovih besedah ga pričakujejo v uri ali dveh. Rok za referendumsko zahtevo se sicer izteče danes opolnoči. Do takrat lahko razpis referenduma zahteva še 30 poslancev. A po Virantovih pričakovanjih se to ne bo zgodilo, saj so opozicijski poslanci večkrat zatrdili, da podpisov za referendum ne bodo zbirali. Virant tako napoveduje, da bo zakona takoj po polnoči podpisal in poslal predsedniku republike.
neutral
10,055
Skupščina Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) za zaprtimi vrati izglasovala razrešitev predsednika zbornice Štefana Pavlinjeka in ostalih. Od 94 poslancev je bilo prisotnih 84, ki so izglasovali nezaupnico celotnemu vodstvu OZS. Izglasovali so nezaupnico predsedniku OZS Štefanu Pavlinjeku, Štefanu Grosarju, predsedniku Upravnega odbora OZS.  S funkcije podpredsednika Skupščine OZS so razrešili Andreja Klobaso, obenem pa potrdili odstop Franca Bukovca z mesta podpredsednika Skupščine OZS. Nezaupnico so poslanci izglasovali tudi Pavlini Svetič, ki je tako razrešena s funkcije predsednice Nadzornega odbora OZS. Obenem so razrešili še člane Nadzornega odbora OZS – Miro Špiljak, Žorža Petrovskega in Darka Petrovčiča ter potrdili odstop Petra Skapina z mesta člana NO OZS. Nadomestne volitve bodo 15. novembra. Sporno izplačevanje nagrad in stimulacij Skupščina se je seznanila s poročilom Nadzornega odbora OZS (NO OZS) v zvezi s pogodbo o zaposlitvi generalnega sekretarja OZS Dušana Krajnika in s sporazumom o nepreklicni razrešitvi s funkcije generalnega sekretarja OZS. V poročilu NO OZS ugotavlja, da sta bila tako pogodba o zaposlitvi kot sporazum o nepreklicni razrešitvi pravno ustrezna. Člani UO OZS so sicer na 31. redni seji minuli četrtek sprejeli sklep, da ne podpirajo ravnanja predsednika Grosarja v zvezi s podpisovanjem stimulacij in nagrad Dušanu Krajniku, podprli pa so nepreklicno razrešitev delovnega razmerja z njim. Krajnik, ki je bil na OZS zaposlen od septembra do konca decembra lani, je marca letos prejel 19.000 evrov, kar naj bi bila nagrada za poslovno uspešnost. Prejel pa naj bi tudi 60.000 evrov odškodnine, čeprav je razrešitev zahteval sam.
neutral
10,056
Roman Horvat, življenjski sopotnik Simone Dimic, nekdanje vodje kabineta predsednika vlade Boruta Pahorja, ni več polovični solastnik hiše v Murglah, ki sta jo s posojilom NLB kupila leta 2009. Po poročanju Dnevnika je Roman Horvat svoj polovični delež prodal očetu Simone Dimic Viktorju Dimicu. Koliko je odštel za delež, ni znano. Bo pa moral najverjetneje novi lastnik skupaj z lastništvom prevzeti tudi za okoli pol milijona evrov hipotek. Odločitev za prodajo ostaja neznanka Zakaj se je Horvat, ki ima sicer že vrsto let stalno bivališče v Dubaju v Združenih arabskih emiratih, odločil za prodajo svojega deleža hiše, ni znano. Že v začetku leta pa je v javnost pricurljala informacija, da mu grozi rubež polovice hiše zaradi dolga 17.600 evrov, a je upnik izvršbo pozneje umaknil, še piše Dnevnik. Do luksuza na lahek način Luksuzna hiša z bazenom Horvata in Dimičeve v Murglah je bila osrednja točka afere pred dobrim letom. Dimičeva in Horvat naj bi namreč v obnovo na sporen način vključila delavce Vegrada, ki so se v Murgle vozili z gradbišča Celovški dvori. Sporno je bilo tudi izredno ugodno posojilo v vrednosti kar 350.000 evrov, ki ga je Dimičeva dobila pri NLB "za nakup" hiše. Poleg hipoteke pri banki NLB sta Horvat in Dimičeva lani najela še 130.000 evrov težko posojilo pri NKBM. Tokrat je obrestna mera relativno normalna: šestmesečni euribor z letnim pribitkom 2,9 odstotka. Posojilo zapade leta 2036.
neutral
10,057
Tožilstvo že preučuje pogoje za uvedbo morebitnega disciplinskega postopka zoper tožilko. V mariborskem Europarku naj bi med krajo šala zalotili okrožno državno tožilko Tatjano Kozelj, poroča Požareport.si. Zapisali so, da naj bi se tatvina zgodila pred tremi dnevi v trgovini Peek & Cloppenburg v mariborskem Europarku. Med krajo šala naj bi zalotili okrožno državno tožilko Tatjano Kozelj. Po dogodku naj bi prišli tudi policisti, po poročanju portala pa vodstvo Europarka vztraja pri kazenski ovadbi. Tožilstvo že seznanjeno Za pojasnila smo se obrnili na Policijsko upravo Maribor, kjer pa nam zaradi določil zakona o varstvu osebnih podatkov niso mogli odgovoriti. Bolj zgovorni so bili na vrhovnem državnem tožilstvu. Sporočili so nam, da je bilo tožilstvo "danes seznanjeno, da je bila zoper državno tožilko na Okrožnem državnem tožilstvu Maribor vložena kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja tatvine". O ovadbi bo pristojni državni tožilec odločal skladno z zakonom, vrhovno državno tožilstvo pa v tem trenutku proučuje pogoje za uvedbo morebitnega disciplinskega postopka zoper tožilko, so dodali.
neutral
10,058
Večina, kar 82 odstotkov vas meni, da drago Töšič razsodbe višjega sodišča ne bo dočakal v Sloveniji. V anketi smo vas spraševali, ali bodo "balkanski bojevniki", ko bo višje sodišče razsodilo, še v Sloveniji. Večina vas je prepričana, da ne. Izmed 314, kolikor vas je glasovalo, vas je kar 256 ali 82 odstotkov odgovorilo, da ne. Da ne bodo pobegnili iz Slovenije, vas meni 58 ali 18 odstotkov. Okrožno sodišče je v primeru 17 obtoženih neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ter hudodelstva združevanja štiri obtožene spoznalo za krive, preostale pa oprostilo. Med njimi prvoobtoženega Draga Tošiča. Sodba še ni pravnomočna. Tožilstvo je napovedalo, da se bo tako na sodbo kot tudi sklep o izločitvi dokazov, pritožilo na višje sodišče.
neutral
10,059
Daljša obdobja oblačnega in sivega vremena negativno vplivajo na naše razpoloženje. Meteorologinja Tanja Cegnar pravi, da manjka predvsem pozitivna spodbuda sonca. Če ste zadnje dni brez energije, nerazpoloženi, slabe volje in brez delovne vneme, lahko za to krivite tudi vreme. Daljša obdobja brez sonca namreč močno vplivajo na naše počutje, saj nas prikrajšajo za pozitiven učinek sončnih žarkov. "Sončni žarki na nas ne vplivajo le s tem, da nas spodbujajo, torej le psihično. Njihov vpliv je mogoče zaznati tudi prek finega hormonskega ravnovesja v telesu," pojasnjuje meteorologinja Tanja Cegnar z Agencije RS za okolje. Naše telo namreč potrebuje sonce tudi zato, da tvori vitamin B. Cegnarjeva pravi, da se v skrajnem primeru pomanjkanje sončnih žarkov lahko odraža tudi na zdravju, a gre v prvi vrsti za psihološki učinek. Svetloba nujna za dnevni ritem Pri pomanjkanju sončnih žarkov nam manjka predvsem spodbuda, pravi Cegnarjeva: "Če imamo megleno in oblačno vreme, so vsi vizualni vtisi, ki jih imamo, bolj medli." Pojasnjuje, da sončna svetloba bistveno pomaga tudi pri vzdrževanju dnevnega ritma dejavnosti in počitka. "V krajih, višje proti severu, kjer imajo zelo dolge noči, je statistično dokazano, da imajo ljudje več depresij. Pomagajo jim tako, da jih izpostavljajo svetlobi, ki je po svojem spektru zelo blizu sončni svetlobi," razlaga strokovnjakinja. Solarij ni primerna pomoč Na vprašanje, ali si lahko pomagamo tudi s solarijem, Cegnarjeva odgovarja negativno. "Solarij ni priporočljiv iz drugih razlogov. Čeprav ne vsebuje UVB-žarkov, vsebuje UVA-žarke, ki vplivajo na staranje kože," pravi. Dermatologi pri tem opozarjajo še na nekatere druge nevarnosti, zato po mnenju Cegnarjeve svetloba solarijev ni primerna za reševanje težav s pomanjkanjem sonca. Tudi zato, tako Cegnarjeva, ker gre pri tem za vizualni učinek, ki pa ga solarij ne nadomesti. Krivi tudi krajši dnevi Pozimi so dnevi krajši, po kotlinah pa se zadržuje megla in nizka oblačnost, kar povzroča, da je še manj sončnih žarkov, ki so tudi šibkejši. "Zato prihaja do zmanjšane delovne vneme in slabšega razpoloženja," pojasnjuje Cegnarjeva. Pomanjkanje sonca krivo tudi za dodatne kilograme Cegnarjeva nam je pojasnila, da svetloba usmerja ritem počitka in dejavnosti. Včasih je bila samo naravna svetloba, skozi zgodovino človeštva pa smo si ljudje pomagali z umetnimi viri svetlobe. In ti prav tako pomagajo pri tem, da si umetno prilagajamo obdobja dejavnosti in obdobja počitka. "Ta obdobja krmili hormon melatonin in vemo, da izpostavljanje beli svetlobi povzroči, da nam koncentracija melatonina v krvi upade," pravi Cegnarjeva. Dolga obdobja mračnega vremena po njenem vplivajo tudi na to, da pridobimo kakšen kilogram, saj imamo manj želje po dejavnosti. "Ko pa se dnevi daljšajo, vsi čutimo potrebo, da bi se razživeli, da bi bili dejavni, da bi šli ven. Ravno te spodbude pa nam v takih sivih in temačnih dnevih manjka," pravi poznavalka in dodaja, da lahko svetlobo le deloma nadomestimo s tem, da razsvetlimo sobo. A tudi rumena svetloba luči svetlobe sonca ne nadomesti v celoti.
neutral
10,060
RTV Slovenija je nocoj v okviru dobrodelne akcije Stopimo skupaj, pomagajmo žrtvam poplav zbrala 582.000 evrov. Zbrana sredstva bo nacionalna televizija namenila za pomoč žrtvam novembrskih poplav. Osrednji dogodek akcije je bila nocojšnja posebna oddaja, ki bo potekala v živo iz studia Televizije Slovenija, začela pa se je ob 20. uri in sedem minut. Oddaja je bila sestavljena iz prispevkov novinarjev in dopisnikov RTVS z najbolj prizadetih območij in pogovora z različnimi gosti, ki so vključeni v saniranje škode in reševanje ljudi ter premoženja ob poplavah. V oddaji je sodeloval tudi Simfonični orkester RTVS s Tinkaro Kovač, Nušo Derenda, Darjo Švajger, Eroiko, Janom Plestenjakom, ansamblom Franca Miheliča, otroškim pevskim zborom RTV SLO in drugimi imeni slovenske glasbe, so sporočili iz RTVS. Voditelji osrednje oddaje so bili Slavko Bobovnik, Jasmina Jamnik in Jelena Aščić. Za žrtve poplav Novembrske poplave so najbolj prizadele Štajersko, Koroško, Posavje in Posočje. Voda je zalila številne stavbe – poškodovanih naj bi bilo nekaj tisoč stanovanjskih in poslovnih objektov – in ceste ter sprožila vrsto plazov. Za pomoč prizadetim so se po poplavah med drugim odločili Slovenska karitas, Rdeči križ Slovenije in poslanske skupine.
positive
10,061
Člani Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb so dopoldne opravili nadzor na sedežu Slovenske obveščevalno-varnostna agencije (Sova). Skupino komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki je opravila današnji nadzor na Sovi so sicer sestavljali Roman Jakič, Maja Dimitrovski, Jerko Čehovin (vsi PS), Matej Tonin (NSi) in Franc Pukšič (SLS). Vendar pa vodstvo ni kazalo pripravljenosti sodelovanja s komisijo in ni omogočilo vpogleda v dokumentacijo, je opozoril član komisije iz vrst PS Roman Jakič. Prav tako po Jakičevih besedah komisija ni dobila vseh odgovorov, ki jih je zastavila pri izvajanju nadzora in so po njegovi oceni zelo pomembni za dokončanje razprave na komisiji. Kot je na novinarski konferenci poudaril Jakič, je komisija sicer upravičena do vpogleda v zahtevano dokumentacijo. Pojasnil je, da komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb na svoji zadnji seji soglasno sklenila, naj Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) posreduje še enega od pomembnih podatkov, ki bi razjasnil, zakaj je poročilo o skrajnih skupinah "šest mesecev ležalo v predalih vlade ali Sove". Na drugi strani pa je član komisije iz vrst SLS Franc Pukšič zatrdil, da je skupina komisije prejela vse relevantne odgovore v zvezi s tehničnimi napravami. Iz Sove uhajajo podatki? Jakič je opozoril tudi, da je direktor Sove Damir Črnčec napovedal nadzor nad tem, kako je članica komisije Maja Dimitrovski prišla do ene od informacij, ki jo je želela preveriti. "Gre za presedanje, ko nadzorovani direktor varnostno-obveščevalne agencije parlamentarnemu preiskovalcu zagrozi z nadzorom," je dejal. Jakič se ne spominja, da bi se kaj takšnega že zgodilo in zanj pomeni "še en očiten zdrs v eroziji demokratičnih standardov v tej državi". Maja Dimitrovska je dodala, da načina nadzora direktor Sove ni pojasnil. "Samo z grožnjami je napovedal nadzor nad tem, kako sem prišla do teh podatkov," je dejala. V prostorih DZ se je sicer že končala zaprta seja komisije, na kateri so razpravljali prav o problematiki skrajnih skupin v Sloveniji. Člani komisije iz vrst PS so sejo kmalu po začetku protestno zapustili, udeležilo pa se je vseh preostalih pet članov iz drugih poslanskih skupin. V zvezi s tem je Jakič še dodal, da v PS menijo, da je do vseh vrst ekstremizmov treba gojiti nično stopnjo tolerantnosti. Pukšič pa je na novinarski konferenci pojasnil, da je Dimitrovska, ko je skupina prišla v Sovo, direktorju Sove natančno povedala, koliko ljudi je prerazporedil, koliko je pripravnikov in koliko ljudi nadomešča uslužbence oziroma uslužbenke na porodniškem dopustu. Ker gre za tajne podatke, je Črnčec napovedal notranji nadzor na Sovi, od kod so te informacije prišle v javnost. "Sam sem bil precej začuden nad dejstvom, da so poslanci Pozitivne Slovenije imeli konkretne podatke," je še opozoril Pukšič. Seja se je že končala V prostorih DZ se je sicer že končala zaprta seja komisije, na kateri so razpravljali prav o problematiki skrajnih skupin v Sloveniji. Člani komisije iz vrst PS so sejo kmalu po začetku protestno zapustili, udeležilo pa se je vseh preostalih pet članov iz drugih poslanskih skupin. V zvezi s tem je Jakič še dodal, da v PS menijo, da je do vseh vrst ekstremizmov treba gojiti nično stopnjo tolerantnosti.
negative
10,062
Neuradno je znana celotna sestava novega mandata državnega sveta. Novoizvoljenih je 18 svetnikov, od katerih jih je 16 funkcijo opravljalo že do sedaj, v 40-članskem organu pa bosta po novem dve ženski. Uradna potrditev rezultatov bo na seji 27. novembra. Novoizvoljeni svetniki naj bi se sestali 12. decembra, na kateri naj bi izvolili svojega predstavnika. V novem mandatu iz vrst delodajalcev je položaj obdržal Stojan Binder, poleg njega so bili izvoljeni predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Milan Lukić, generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Igor Antauer in predsednica upravnega odbora Trgovinske zbornice Slovenije Marija Lah. Predstavnika kmetov bosta še naprej Cvetko Zupančič in Peter Vrisk. Odvetniška zbornica Slovenije je za predstavnico samostojnih poklicev predlagala Bojano Potočan. Univerze, visoke in višje šole bo zastopal rektor ljubljanske univerze Radovan Stanislav Pejovnik. Ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana Mitja Bervar je zastopnik za Funkcionalne interese kulture in športa. Za interese socialnega varstva je bila izvoljena sekretarka Združenja centrov za socialno delo Darja Kuzmanič Korva. Na svetniški funkciji ostaja Janvit Golob kot predstavnik raziskovalne dejavnosti in za interese zdravstva Peter Požun. Predstavniki delojemalcev so sindikalisti Dušan Semolič, Branimir Štrukelj, Drago Ščernjavič in Oskar Komac. Alojz Kovšca bo še naprej zastopal interese obrtnikov, Zveza društev Slavistično društvo Slovenije pa je za predstavnika vzgoje in izobraževanja predlagala Zorana Božiča. Svetniške funkcije bo obdržalo sedem sedanjih predstavnikov lokalnih interesov, nova izvolitev pa ni uspela sedanjemu predsedniku DS Blažu Kavčiču. Za 40 svetniških mest se je potegovalo 127 kandidatov, med njimi več kot polovica svetnikov iz sedanje sestave. V sredo so lektorji volili 22 državnih svetnikov, ki bodo zastopali lokalne interese, danes pa so odločili še o 18 svetnikih, zastopnikih socialnih, gospodarskih in poklicnih interesov.
neutral
10,063
Šolski minister spreminja standarde mimo sindikatov. Štrukelj zaradi predvidenega posega v plače v 2013 napoveduje splošno stavko in s podpisi poziva Turka k odstopu. Ta pravi: podpisovali tudi sorodniki šolnikov, čeprav za odstop zadostuje en sam podpis. Šolski minister Žiga Turk se je odzval na pozive Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ), naj zaradi spreminjanja standardov in normativov v predšolski vzgoji na lastno pest odstopi. Turk pravi, da spoštuje mnenje vsakogar, "torej tudi mnenje tistih, ki so se odločili, da s podpisom podprejo poziv Glavnega odbora SVIZ, naj minister odstopi, ne glede na to, da se je v medijih pojavila informacija, da so pooblaščenci sindikata k podpisu poleg svojih članov pozivali tudi sorodnike, prijatelje in znance, pa tudi, da je SVIZ svoj predlog utemeljil z zavajajočimi in deloma neresničnimi trditvami." Kot v podtonu komentarja na zbranih 16.183 podpisov za njegov dostop dodaja Turk, ga je za ministra potrdil državni zbor na predlog premiera, za ministrov odstop pa je dovolj en sam podpis - od Turka. Rožljanje s splošno stavko SVIZ opozarja, da šolsko ministrstvo spremembo standardov in normativov v predšolski vzgoji po neuspelem poskusu z zakonom za uravnoteženje javnih financ poskuša vpeljati preko zakona o uravnoteženju javnih financ občin, čeprav je ministrstvo predhodno napovedalo, da se bo s sindikatom šolnikov uskladilo. Njihov glavni sindikalist Branimir Štrukelj medtem zaradi predvidenega posega v maso plač v letu 2013 napoveduje splošno stavko. Kot je pojasnil, so vladi dali čas za odgovor na njihovo pisno zahtevo do četrtka, a jim vlada ni odgovorila, zato so napovedali stavko, ki bo trajala "neopredeljivo dolgo". Obenem je ministra za šolstvo pozval k odstopu. Sviz je, kot omenjeno, zbral več kot 16 tisoč podpisov za Turkov odstop. Štrukelj je ob tem opozoril na strah in pritiske s strani oblasti in političnih strank, ki so spremljali podpisovanje. Več otrok. Ups, ni bila pomota! Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) je predlog besedila o spremembi standardov in normativov brez dogovora s sindikati posredovalo Ministrstvu za pravosodje in javno upravo, da ga umesti v zakon o uravnoteženju javnih financ. Enkrat je to že poskušalo storiti, a se je po posredovanju Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) izgovorilo, da se je predlog pomotoma znašel v besedilu ter da se namerava s sindikatom še naprej usklajevati. Državna sekretarka na ministrstvu Mojca Škrinjar danes v pismu sindikatu pojasnjuje, da so predlog ministrstvu za upravo posredovali, ker so bila dosedanja pogajanja neuspešna, da pa je ministrstvo še naprej pripravljeno na dialog in želi "nadaljevati prizadevanja za dogovor s socialnimi partnerji". Več otrok v skupino Po predlogu bi delovno obveznost (neposrednega dela z otroki) vzgojiteljev povečali s sedanjih 30 na 32,5 ur tedensko za prvo starostno obdobje in na 35 ur za drugo starostno obdobje. Do 1. septembra 2016 bi občinam začasno omogočili, da povečajo število otrok v oddelkih za 2, tako da bi bilo v oddelku za prvo starostno obdobje največ 14, za drugo starostno obdobje pa največ 24 otrok. Na področju osnovnega šolstva zadevajo ukrepi predvsem oblikovanje šolskih okolišev tako, da se v naseljih z dvema ali več javnimi osnovnimi šolami oblikuje skupni šolski okoliš, občine pa lahko tudi spremenijo status šole v podružnico, če ima šola manj kot 9 oddelkov, razen če je to edina šola na območju lokalne skupnosti.
neutral
10,064
Neplačil prek študentskega servisa je vse več. Recesija je tako prizadela tudi študente. Če delodajalec ne vrne napotnice se začne mediatorstvo. Na nas se je pred kratkim obrnil oče dveh fantov, ki po končanem delu nista dobila plačila prek študentskega servisa. Lastnico podjetja so morali večkrat poklicati in jo prositi za denar. Dejala jim je, da je trenutno v manjših finančnih težavah, ter da bo denar nakazala, takoj ko bo to mogoče. Neplačil vse več Neplačil je v času krize vse več. Zato na študentskem servisu na posebni strani neplačniki.com, že nekaj časa objavljajo in posodabljajo seznam neplačnikov. Na omenjeni strani lahko najdete tiste delodajalce, ki napotnico vrnejo, vendar s plačilom zamujajo več kot 60 dni. "Prvi dan naj podpišejo napotnice" Na seznamu ni podjetij, ki ne vračajo napotnic. Nad njimi tudi nimajo nadzora. „Da ne ostanejo brez napotnice in posledično brez nakazila, je dobro, da že takoj prvi dan dela delodajalca prosijo, da jim podpišejo in ožigosajo en izvod napotnice. Tako imajo v primeru komplikacij vsaj en izvod napotnice, ki služi kot dokazilo, da so tam dejansko delali,“ nam je dejala Veronika Gerbič iz e-študentskega servisa. Če pa se vseeno zgodi, da delodajalec ne vrne napotnice študentskemu servisu, pa Gerbičeva svetuje, da se študenti najprej sami poskušajo dogovoriti o vračilu napotnice. "Če ne gre, poskušamo še mi. In sicer se poskušamo dogovoriti o vračilu napotnice, smo kot nekakšen mediator. Nato sledi izterjava. Zgodi se, da so v ozadju še kakšne druge stvari, bolj kompleksne zadeve." Nekatera podjetja zalagajo Seveda pa obstajajo tudi takšni delodajalci, ki svoje obveznosti poravnajo v roku. Takšnim na servisu zneske tudi zalagajo."S tistimi, s katerimi imamo dobre odnose, ki vsak mesec plačajo izdane napotnice zalagajo zneske. vendar tudi ne vsem. Odločimo se na podlagi posameznega primera.
negative
10,065
Zbiranje podpisov proti slabi banki je za zdaj ustavljeno, saj je DZ izglasoval sklep, da naj o referendumski zahtevi o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank odloči ustavno sodišče. Podpisi sicer doslej deževali. DZ je na današnji izredni seji z 48 glasovi za in 26 proti podprl predlog koalicijskih poslanskih skupin za presojo ustavnosti referendumske zahteve o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Ustavno sodišče bo tako presodilo, ali bi imela neuveljavitev zakona oziroma njegova zavrnitev na referendumu protiustavne posledice. Koalicija in opozicija sta v zelo dolgi razpravi - seja se je začela ob 10. uri - s svojimi stališči ostali na ločenih bregovih. Medtem ko so v koaliciji prepričani, da bo ustanovitev slabe banke omogočila kreditiranje in zagon gospodarstva, so v opoziciji opozarjali, da za to obstajajo tudi cenejše rešitve. Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije je do odločitve sodišča prekinil zbiranje podpisov za referendum. Do četrtka jih je sicer zbral prek 5500. Za razpis referenduma jih mora sicer v 35 dneh zbrati 40.000. O čem govori zakon Cilj zakona, ki predvideva ustanovitev t.i. slabe banke, je po mnenju koalicije sprejetje pravne podlage za odpravo kreditnega krča in sprostitev pogojev za izkoriščanje potencialov slovenskega gospodarstva. S tem zakonom se bodo po navedbah koalicije izboljšali pogoji za gospodarsko rast in ohranitev ter ustvarjanje novih delovnih mest. Skladno s predlogom se bodo slabe terjatve transparentno prenesle na novo družbo in na tej podlagi bo možna ugotovitev odgovornosti za posamezne slabe terjatve. Slabe terjatve se bodo vrednotile oz. odkupovale po pravilih Evropske komisije. V koaliciji poudarjajo, da bo tako preprečen moralni hazard. Z zakonom je določena tudi kazenska in odškodninska odgovornost za dajanje tistih kreditov, ki niso bili dani na podlagi zakonov ter ostalih predpisov in so bili izven okvira načel bančnega poslovanja.
neutral
10,066
Ministrstvo za finance potrdilo in razširilo navedbe o resnih kršitvah zakonodaje pri poslu nabave radarjev. Ministrstvo za finance je v novem dopisu Mestni občini Maribor potrdilo in dodatno razširilo navedbe o resnih kršitvah zakonodaje pri celotnem poslu nabave radarjev, poroča današnji Večer. Med drugim so po poročanju časnika zapisali, da se je prvotno naročilo spremenilo do nerazpoznavnosti, zato bi morali objaviti nov razpis. Ministrstvo se je o spornem poslu izreklo že oktobra, ko je tudi že ugotovilo nepravilnosti, včeraj pa po poročanju časnika mariborskemu županu Francu Kanglerju poslali nov dopis, v katerem so zapisani uradni očitki na račun celotnega postopka izbora dobavitelja in podpisa pogodbe. Razpis bi morali razveljaviti Na ministrstvu ugotavljajo, da sta ''obravnava in odločanje o investiciji potekala na strokovno pomanjkljivih izhodiščih''. Občina namreč ni pripravila ustreznih investicijskih dokumentov, prav tako projekt ni bil vključen v pripravo občinskih proračunov, kar pomeni kršitev zakona o javnih financah in pristojne vladne uredbe. Kot dodajajo v časniku, občina sploh ne bi smela podpisati pogodbe s podjetjem Iskra Sistemi, ki je postavilo radarje, ampak bi morala razpis razveljaviti. Zakonodaja namreč določa, da bi se morala občina pogajati z vsemi tremi podjetji, vendar tega ni storila, ampak je k pogovorom povabila le Iskro. Po predpisih bi morali na občini vsaj preveriti, če je na trgu konkurenca, pa tega niso storili. Ulica in izključitev iz stranke Položaj mariborskega župana postaja tako vse bolj zapleten. Na ulicah njegovega mesta se skoraj vsak dan vršijo množični protesti, ki jih je sprožila postavitev radarjev, zaradi suma korupcije pa so se mu odrekli tudi v stranki SLS. Zdaj bo glede spornih poslov z radarji moral odgovarjati še ministrstvu.
neutral
10,067
Odhod Radovana Žerjava, najbolj priljubljenega politika vladne koalicije, je presenetila tudi politične analitike. Uhan: Poteza kaže na vrenje v SLS in je dokaz težav vlade. Makarovič: SLS pod Žerjavom pogosto vlekel poteze na podlagi zahtev javnosti. 44-letni Prekmurec Radovan Žerjav se po treh letih poslavlja z vrha SLS in s tem nadaljuje neslavno tradicijo, ki se drži te stranke zadnjih 12 let, ko se je po odhodu Marjana Podobnika leta 2000 na njenem čelu rokohitrsko zvrstilo kar pet predsednikov. Samo Uhan iz koprske Fakultete za humanistične študije odločitev Žerjava, da na marčevskem kongresu ne bo več kandidiral za predsednika stranke, vidi kot dokaz, da se znotraj SLS dogajajo javnosti nevidni, a očitno zelo intenzivni boji, vse skupaj pa je gotovo zaostrila še odločitev Žerjava in članov njemu zvestega ožjega vodstva, da iz stranke zaradi številnih obtožb o nevestnem ravnanju izključijo mariborskega župana in nekdaj enega najpomembnejših članov Franca Kanglerja. Vsekakor ima Uhan napovedan umik za radikalno potezo, saj je Žerjav nenazadnje tudi eden ključnih ministrov vlade. Kdo je Radovan Žerjav Magister kemije se je najprej izkazal v gospodarstvu, saj je pomagal na noge ponovno postaviti Nafto Lendavo. V prvi Janševi vladi je po odhodu takratnega ministra Božiča leta 2007 postal prometni minister. Njegov mandat je najbolj zaznamoval šentviški predor in posledični spor z SCT. Na parlamentarnih volitvah 2008 je postal poslanec SLS v DZ, maja 2009 pa je po sestopu Bojana Šrota postal vodja SLS. Po vstopu stranke v koalicijo druge Janševe vlade je postal njen podpredsednik in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. Oktobrska javnomnenjska anketa Vox populi ga je po priljubljenosti postavila na četrto mesto, s čimer je bil najbolje ocenjeni politik aktualne koalicije. Uhan ob tem spominja na izjavo premierja Janeza Janše izpred časa, da kriza vladno koalicijo dela še močnejšo in bolj operativno. "Očitno so dejstva nekoliko drugačna," pravi Uhan, pri tem pa poleg Žerjavove odločitve navaja še današnjo izjavo Karla Erjavca po klavzuri DeSUS-a, da bodo v stranki nasprotovali zamrznitvi pokojnin tudi za ceno obstoja koalicije. Sociolog ima to za dokaz heterogenosti koalicije in pomanjkanja enotne strategije, povrh pa ji zmanjkuje še kadrov. Makarovič: odločitve po željah javnosti Matej Makarovič iz novogoriške Fakultete za uporabne družbene študije sicer meni, da sama odločitev Žerjava za usodo koalicije ne bo usodna, prav tako ne verjame, da se bo politika SLS odslej bistveno spremenila, gotovo pa odhod tako pomembnega člana koalicije za vlado prihaja v neugodnem trenutku. Makarovič dodaja, da je bila politika SLS pod Žerjavom sicer že nekaj časa nekonsistentna, strankine odločitve pa pogosto vezane na prevladujoče vtise, ki so se pojavljali v javnosti. Med slednje po njegovem spada tudi zadnja odločitev, da se SLS odreče Kanglerju v trenutku, ko so vodilni ocenili, da jim povzroča javnomnenjsko škodo.
neutral
10,068
Konec prihodnjega tedna ohladitev, vendar večjih količin snega ni pričakovati. Aktualno vremensko napoved spremljajte na Vreme.net. "Že v četrtek bo manj stopinj kot sedaj, občutneje hladneje pa bo od petka dalje," pravi dežurni prognostik na Agenciji RS za okolje (ARSO). Resnih obetov za sneg po nižinah glede na trenutno dostopne meteorološke podatke ni. "Meja sneženja bo sicer precej nizko, vendar ni videti večjih padavin in če ni padavin tudi snega ni." Zmerno jasno do oblačno Popoldne bo po podatkih agencije v jugozahodni in deloma v osrednji Sloveniji zmerno do pretežno oblačno, v osrednji in ponekod v zahodni in jugovzhodni Sloveniji bo pihal jugozahodni veter, na jugozahodu pa bo občasno tudi rahlo deževalo ali rosilo. Najvišje dnevne temperature bodo od 9 do 15 stopinj Celzija. Jutri bo v vzhodnih krajih delno jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno, na zahodu bo občasno rahlo deževalo. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, v alpskih dolinah okoli 0, na Primorskem do 11, najvišje dnevne pa od 8 do 13, v vzhodnih krajih in ob morju do 16 stopinj C. V sredo dež V torek bo na vzhodu delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo, veter bo popoldne slabel. Dež se bo na zahodu krepil in popoldne širil nad osrednjo Slovenijo. V sredo se bo postopno razširil nad vso državo, pogosteje in bolj bo deževalo na zahodu.
neutral
10,069
Hočejo referendum. Župana Petra Bossmana Pirančani opozarjajo na zgrešeno razvojno politiko. Ne župan Peter Bossman ne občinski svetniki – ti so ta teden sprejeli občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) – niso prisluhnili lokalnemu okolju, ki nasprotuje pozidavi območja Kampolin v Luciji, kjer bi podjetje iz Ljubljane gradilo stanovanja. Zato prebivalci o OPPN zahtevajo referendum. Odločno namreč nasprotujejo pozidavi območja, opozarjajo, da je v slovenski Istri že zdaj neprodanih najmanj 500 novozgrajenih stanovanjskih enot. Piranska občina je nadpovprečno gosto pozidana: na okoli 17 tisoč prebivalcev je registriranih 8.971 stanovanj. Očitno je, da so številna stanovanja namenjena le počitniškemu bivanju in niso odraz dejanskih potreb, ki bi izhajale iz odpiranja novih delovnih mest in novih priselitev. Zgrešena razvojna politika se nadaljuje, standard občanov pa pada, opozarjajo v civilni pobudi.
neutral
10,070
Umrl je Miran Trontelj, legendarni napovedovalec vremena na televizijskih zaslonih. Miran Trontelj se je v zadnjih mesecih boril z zahrbtno boleznijo, ki pa je bila kljub njegovemu optimizmu na koncu močnejša. Umrl je star 72 let. “Bilo je lepo, drugih fraz ne bom uporabljal. Morda se še vidimo kdaj, a gotovo ne vsak četrtek. Tudi ob kakšnega mogotca ali politika se bom še spotaknil. Pa ne zato, ker bi do njih gojil osebno zamero, temveč zato, ker so naredili ali pa še delajo veliko škode prebivalcem na sončni strani Alp. Miran Trontelj ob poslovilni napovedi vremena 15. 12. 2011, (Vir: Pop TV) Javnosti je najbolj poznan po napovedovanju vremena na nacionalni televiziji. Bil je prvi televizijski meteorolog, zaslužen za populariziranje vremenske napovedi. Njegovi vremenski prispevki so bili pogosto začinjeni s političnimi bodicami, kar je bilo v času prejšnjega režima več kot le pogumno dejanje. Kasneje je začel sodelovati s Pop TV, kjer je enkrat tedensko napovedoval vreme tudi zadnjih osem let, ko je že živel kot upokojenec. Tako kot njegov zaključni komentar na aktualne razmere v državi so bile zaščitni znak tudi rože, pripete na suknjič. S televizijskih ekranov se je Trontelj poslovil pred enim letom, skoraj natanko na štirideseto obletnico svojega prvega televizijskega nastopa. Po maturi je sicer najprej študiral matematiko, nato pa vpisal študij meteorologije na fiziki. Leta 1969 se je kot vremenski prognostik zaposlil na Hidrometeorološkem zavodu. Konec 80-ih let je postal namestnik direktorja zavoda, ki so ga pozneje priključili Agenciji za okolje. Poleg ljubezni do rož je gojil tudi veliko strast do znamk. Za seboj je pustil ženo in hčerki.
negative
10,071
Višje delovno in socialno sodišče je zavrnilo pritožbo nekdanje kriminalistke na ljubljanski policijski upravi Maje Tanasić zoper sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je sklenilo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita. Sodišče je tako pravnomočno ugotovilo, da je bila izredna odpoved zakonita. Maja Tanasić je s tožbo od ministrstva za notranje zadeve oziroma policije po sodni poti zahtevala nazaj svojo nekdanjo službo, a je sodišče sklenilo, da je upravičeno ostala brez nje, saj je presegla pooblastila in kršila zakone oziroma predpise in navodila svojega delodajalca. Naj vas spomnimo Ime Tanasićeve se je v javnosti pojavilo po ropu pošte v Kresnicah junija lani, v katerem je Blaž Ereiz ubil poštno uslužbenko Anico Likovič. Po tragediji se je v medijih razširila informacija, da je prav 30-letna kriminalistka skrivala Ereiza. Kmalu zatem je ostala brez službe, nekdanji delodajalec pa ji je kot razlog izredne odpovedi očital hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki naj bi bile imele znamenja kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. V policijskih in upravnih evidencah je namreč večkrat dostopala do podatkov, čeprav za to ni imela zakonske podlage, poleg tega je menda obstajala možnost, da je osumljencem že novembra 2010 posredovala podatke o delovanju kriminalistov. Delovno sodišče je sicer menilo, da gre zgolj za namigovanja in ne za utemeljene obtožbe, a je po drugi strani ugotovilo, da vendarle ni ravnala popolnoma pravilno. Tanasićeva je v postopku sicer zatrjevala, da je do evidenc dostopala le zaradi odrejenih ji nalog in da ni presegla pooblastil, a je sodišče menilo, da za to ni imela utemeljenega razloga. Višjih sodnikov ni prepričala Odpuščena kriminalistka višjih sodnikov delovnega in socialnega sodišča ni prepričala o razlogih, zakaj je vpogledovala v osebne podatke teh ljudi. Zato so ti prav tako kot njihovi prvostopenjski kolegi sklenili, da ni imela pravne podlage za 35 vpogledov, ki so se nanašali na osebne podatke policistov, med njimi tudi 15 takih, ki so izvajali najzahtevnejše naloge kriminalistične policije, navaja Delo. Čeprav je imela Tanasićeva kot policistka pooblastila za dostop do evidence in obdelavo podatkov iz evidenc, mora za vsak tak vpogled obstajati razlog, povezan z opravljanjem njenega dela, je po navedbah Dela poudarilo višje sodišče.
neutral
10,072
Nadaljujejo se pogajanja glede pokojnin – sindikati predvsem niso zadovoljni z višino pokojnin. Če se danes uskladijo, lahko dogovor podpišejo že v torek. Socialni partnerji bodo danes poskušali doseči kompromis glede ključnih vprašanj v predlogu pokojninske reforme. Sindikati namreč še vedno niso zadovoljni z njegovo vsebino, še zlasti pa ne z višino pokojnin. Če jim bo danes uspelo uskladiti stališča, bodo dogovor podpisali v torek. Prehodna obdobja in poklicno zavarovanje Poleg odmere in s tem višine pokojnin, ki po oceni sindikatov pomeni najbolj pereč problem, so med ključnimi vprašanji prehodna obdobja in poklicno zavarovanje. Sindikati so prejšnji teden vladni strani posredovali svojo zadnjo ponudbo, vendar se vladna stran v petek z njo ni strinjala, češ da zahteva preveč finančnih sredstev. Predlog državnega proračuna za leto 2013 namreč iz naslova pokojninske reforme že predvideva približno 150 milijonov evrov prihranka. Sindikati opozarjajo na višino pokojnin Sindikati opozarjajo na svoje izračune, ki kažejo, da bodo pokojnine po vladnih predlogih v prehodnem obdobju, torej do leta 2020, izjemno nizke. O natančnih številkah ne želijo govoriti, opozarjajo pa, da zagotovila vladne strani o višjih pokojninah po reformi zavajajo. Če bodo danes dosegli kompromis, bodo v torek dopoldne podpisali dogovor. Ta naj bi v tem primeru kot prilogo vključeval tudi vsebino dopolnil, ki naj bi jih vlada v dogovoru s socialnimi partnerji vložila k predlogu pokojninskega zakona. Reformo potem v torek popoldne čaka obravnava na parlamentarnem odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Za četrtek in petek pa je sklicana izredna seja državnega zbora, ko naj bi poslanci opravili drugo obravnavo reforme.
negative
10,073
Umetniške akademije. Študenti in profesorji v petek skupaj proti varčevanju. “Senati vseh treh umetniških akademij so sklenili, da v petek ob 10. uri protestno prekinemo vse dejavnosti,” napoveduje dekan akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) Miran Zupanič. Študenti in profesorji AGRFT, akademije za glasbo ter akademije za likovno umetnost in oblikovanje bodo po Zupaničevih besedah tako opozorili na “škodljive posledice finančnih rezov na visoko šolstvo”. Kaj se bo dogajalo? Petek. Študenti, profesorji in drugi univerzitetni delavci na vseh treh akademijah bodo delo prekinili med 10. in 13. uro. Zbrali se bodo v Kazinski dvorani. Beda med študijem in po njem Zupanič pojasnjuje, da bodo vse tri akademije leto končale v rdečih številkah, naslednje leto pa jim bo napovedano znižanje sredstev “onemogočilo izvajanje javne službe”. Da bodo proračunski rezi v sredstva univerz še posebno prizadeli že tako finančno podhranjene umetniške akademije, že nekaj časa opozarja tudi društvo Študentska iskra: “Zaradi slabega financiranja upada kakovost študijskih programov, saj primanjkuje sredstev za osnoven študijski material.” Dodajajo, da akademije ne dobivajo dovolj sredstev za razvoj umetniških projektov, ki so ključni za razvoj študentov. Študenti opozarjajo, da je neperspektivna tudi njihova prihodnost, saj se slabša položaj kulturnih ustvarjalcev na splošno.
neutral
10,074
Intereuropa. Ruski terminal Čehov, ki je družbo stal 144 milijonov evrov, so prodali za 45 milijonov evrov. Iz koprske logistične družbe Intereuropa so sporočili, da jim je končno uspelo prodati nasedlo rusko naložbo, terminal Čehov. Zakrivil jo je nekdanji predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin, ki ga družba zaradi te – pa tudi zaradi naložbe v Ukrajini - odškodninsko toži. Kupec je družba UCTAM LLC RU iz Rusije, ki spada v skupino Unicredit. Intereuropo je terminal stal 144 milijonov evrov (po nekaterih informacijah pa celo 150 milijonov evrov), zanj pa je iztržila 45 milijonov evrov. Pravi kupci "skriti" Za Unicreditovo družbo pa naj bi po pisanju Dnevnika stali "pravi" kupci, ki so že od vsega začetka sodelovali pri poslu. Med tistimi, ki so pri naložbi sodelovali, je sicer tudi Janez Škrabec iz Rika. Ta prav danes podpisuje 140-milijonsko pogodbo z družbo Zvezda iz Sankt Peterburga o projektiranju, gradnji in opremi nove tovarne, poročajo Finance. Pogoj za dokapitalizacijo "S tem so izpolnjeni vsi pogoji, da lahko banke upnice realizirajo dokapitalizacijo družbe s konverzijo dela terjatev v kapital. Posledično se bo zadolženost družbe Intereuropa, d. d., bistveno znižala. Tako bo proces finančnega prestrukturiranja družbe zaključen, banke upnice pa bodo postale večinske lastnice družbe," so sporočili iz Intereurope, ki jo vodi Ernest Gortan.
neutral
10,075
Minister Hojs: "Imamo lokalne šerife." Državnozborski odbor o medijih, ki naj bi svoj prostor odprli neposrednemu pozivanju k nasilju. Vlada je potrdila poročilo o nasilnih izgredih med protesti v Mariboru. Kaj piše v poročilu, bo javnosti ostalo skrito, saj je dokument označen z eno od stopenj zaupnosti. Po mnenju ministra za obrambo Aleša Hojsa v ozadju protestov ni le nezadovoljstvo s stanjem v državi, temveč "želja nekaterih, da se stvari razvnamejo pred predsedniškimi volitvami". Minister za obrambo sicer proteste razume tudi kot sporočilo, da del ljudi živi v drugačnih razmerah, kot je živel pred leti. Vlada po besedah Hojsa poziva, naj so demonstracije mirne in naj ljudje svoje mnenje izražajo tako, kot ga "v normalni, pravni državi morajo". Čudijo ga maloštevilni Ljubljančani Ob novinarskem komentarju, da so protesti usmerjeni tudi proti nespoštovanju pravne države, med drugim s strani lokalne oblasti, se Hojs strinja, da "imamo lokalne šerife". Čudi ga, da se je v Ljubljani na protestih zbralo samo 300 ljudi, glede na to, "da Ljubljana deluje precej podobno, kot delujejo nekateri drugi šerifi". Hojs se sicer, je pojasnil, kot Ljubljančan čudi, da so ljudje "kar naprej zadovoljni z dogajanjem v Ljubljani". Za prihodnje dni so napovedani že novi protesti. Janšo skrbi varnost vojakih objektov Minister je še povedal, da v torek zvečer na vladi ni zasedal svet za nacionalno varnost, temveč je predsednik vlade Janez Janša želel le poročilo o tem, kako so zavarovani vojaški objekti, objekti, kjer se poseduje orožje in druga municija. Na podlagi poročila policije je namreč moč razbrati, pravi Hojs, s čim razpolagajo demonstranti. Po njegovih besedah gre za eksplozivne naprave, kar se mu zdi "za demokratično in pravno državo nesprejemljivo". Zanikal pa je, da bi bila zaradi napovedi protestov v pripravljenosti tudi vojska. Krivdo pripisujejo medijem Poslanski skupini SDS in NSi je zahtevalo sklic nujne seje odbora za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino. Predsednik odbora Branko Grims je sejo sklical za petek. Pri SDS in NSi so namreč prepričani, da so mediji ob mariborskih protestih svoj prostor odprli neposrednemu pozivanju k nasilju. Ravno mediji so po njihovem mnenju krivi, da so se mirne demonstracije sprevrgle v poskuse organiziranega nasilja. Od medijev, ki naj bi se hujskali, so izpostavili le RTVS.
negative
10,076
Mandatno-volilna komisija je izbrala kandidate za člane državne volilne komisije. Člani mandatno-volilne komisije (MVK) DZ so danes volili kandidate za člane državne volilne komisije (DVK), ki jih bodo predlagali v potrditev DZ. Za predsednika Državne volilne komisije (DVK) predlagajo Antona Gašperja Frantarja, za njegovega namestnika pa Petra Goloba. Za člana DVK iz vrst pravnih strokovnjakov predlagajo Marka Kambiča in Slavka Vesenjaka. Na javni poziv za kandidate za člane DVK izmed pravnih strokovnjakov je prispelo 14 kandidatur. Kandidature Mirjam Ravnikar Šurk, Cvetke Žirovnik in Franca Grada se ne upošteva, saj s kandidaturo niso prejeli potrdila, da so pravni strokovnjaki. Za nadomestni članici DVK izmed pravnih strokovnjakov predlagajo Vesno Fister in Marijo Leustek. Izmed predlaganih kandidatov na predlog poslanskih skupin so izbrali Miho Kluna (predlagal ga je SDS), Miroslava Pretnarja (na predlog SD) in Saša Lenčiča Stojanoviča (na predlog PS). Za nadomestna člana DVK na predlog poslanskih skupin pa predlagajo Aleša Veharja (na predlog SLS) in Ksenijo Vencelj (na predlog DeSUS). Ob tem MVK poziva poslanske skupine k novim predlogom za nadomestne člane, saj potrebujejo še enega nadomestnega člana na predlog poslanskih skupin. MVK danes še ni dokončno potrdila seznama kandidatov za člane DVK. O celotnem seznamu bodo glasovali na prihodnji redni seji.
neutral
10,077
V ponedeljek se bo v Ljubljani tradicionalno začel veseli december, in sicer s prižigom luči. Nameščenih bo 64 kilometrov svetlobnih skulptur in lučnih girland na sedmih smrekah in drugih drevesih, največja smreka (15 metrov) bo na Prešernovem trgu. Okrasitev bo stala slabih 167 tisoč evrov brez DDV. V veselem decembru bodo poleg sejmov in sprevodov Miklavža in dedka Mraza številni brezplačni koncerti. Med nastopajočimi bo znova ljubljenka ljubljanskega župana Zorana Jankovića Danijela, poleg nje pa Siddharta, Modrijani, Čuki, Nuša Derenda, Alenka Godec, Elda Vilder, Neisha, Crvena jabuka, Murat & Partizan, Time to Time, Fake Orchestra. Silvestrovanja bodo tradicionalno na štirih prizoriščih. Na Kongresnem trgu bodo na prehodu v novo letu zabavali Soul Fingers, Natalija Verboten in Kingstoni. Novost letošnjega veselega decembra v Ljubljani je drsališče na Kongresnem trgu, ki bo obratovalo vsak dan med 9. in 22. uro, vsak dan bodo med tem časom tri ure brezplačnega drsanja.
positive
10,078
Davčni paket v proračun prinaša dodatnih 60 milijonov. Po novem bosta davčna in carinska uprava na svojih spletnih straneh objavljali davčne dolžnike z več kot pet tisoč evrov dolga, ki s poravnavo davčnih obveznosti zamujajo vsaj 90 dni. Od novega paketa davčne zakonodaje, ki ga je sprejel državni zbor, si vlada obeta 60 milijonov evrov dodatnih prihodkov, namesto selektivnega dviga DDV pa vlada napoveduje tudi dodatno zvišanje trošarin. Prihodki od oddajanja nepremičnin v najem bodo s prihodnjim letom obdavčeni 25-odstotno. Znižale se bodo tudi nekatere olajšave, najbolj olajšava za študentsko delo. Finančni minister Janez Šušteršič pa je v uvodu poudaril, da bodo spremembe tudi razbremenile manjše podjetnike, ki ne ustvarijo več kot 50 tisoč evrov prihodkov. Ti se bodo lahko odločili za pavšalno obdavčitev, 70 odstotkov prometa pa se jim bo priznalo kot normiran strošek. “Morda je še pomembnejše, da gre tudi za administrativno poenostavitev postopkov,” pravi Šušteršič.
neutral
10,079
Nepremičnine. Prodaja stoji, cene padajo in bodo padale še naprej – kar velja za prihodnjih nekaj let. Prodaja novih stanovanj je najmanjša od začetka leta 2007, odkar se statistično spremlja, kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije za tretje četrtletje tega leta. Njihov komentar je, da kupci novih stanovanj očitno še vedno čakajo na premike v zvezi s praznimi stanovanji iz stečajnih postopkov. Med ugotovitvami izstopa tudi, da so cene rabljenih stanovanj v Ljubljani že krepko nižje od tistih iz prvega četrtletja leta 2007 (za 11 odstotkov), čemur je sledilo obdobje hitrega naraščanja cen vseh nepremičnin. Najnižje doslej “Cene nepremičnin so na najnižji točki doslej, odkar smo v tem poslu,” pravi Nataša Hergold iz podjetja Agencia. “Cena trisobnega stanovanja je danes enaka ceni enosobnega izpred treh let,” ponazarja sogovornica. Po njenih besedah bodo cene padale še naprej, saj je trg mrtev. S tem se strinja tudi Alen Komič iz podjetja ABC nepremičnine, ki dodaja, da bodo cene prihodnjih nekaj let padale predvidoma za dobrih pet odstotkov na leto. Prepričan je, da povpraševanje še kar nekaj časa ne bo doseglo ponudbe.
neutral
10,080
Po anonimnem pismu, o katerem poročata Delo in Slovenske novice, naj bi bili organizatorji protestov v Mariboru Saša Pelko, Marko Pigac in Matej Špehar, začetni koordinator požigov radarjev v Mariboru pa Rok Peče, brat Saša Pečeta. Marko Pigac, Rok Peče in Matej Špehar vpletenost zanikajo. Objava anonimnega pisma, v katerem so navedeni domnevni organizatorji protestov, je sprožila val solidarnosti na omrežjih Facebook in Twitter. Vse več državljanov zdaj v statusu na svojem profilu sporoča: "Jaz sem organizator protestov v Mariboru". Drugi jim pritrjujejo in posameznikom s tem statusom denimo sporočajo: "Podpiramo te pri organizaciji" ali pa zatrjujejo: "Ne, jaz sem!". Glede Pelka anonimno pismo po navedbah obeh časopisov pravi, da je lastnik in direktor podjetja Mediasplet. Bil naj bi nekdanji član strank AS in pozneje Zares, na svetniških volitvah v Mariboru pa naj bi bil eden izmed elektorjev. "Volitev se je udeležil z majico z napisom Gotof je! v času, ko še nihče ni imel teh majic, saj so jih kasneje natisnili. Vsaj desetletje je znan in aktiven na slovenski internetni sceni. Je dober prijatelj spletnih koordinatorjev Marka Pigaca in Mateja Špeharja," pravi anonimka. Pigac je po navedbah anonimnega pisma dolgoletni fotograf, ki deluje za različne medije. "Je lastnik spletnega portala Pigac.si, ki zagotavlja fotografski material, pripravlja posnetke in skrbi za informiranje novinarjev. Sodi med tiste, ki so zavajali, češ da so policiste napadale Viole. Njegova vloga je, da pripravlja fotomontaže in jih distribuira." Špehar strokovnjak za Facebook Za Špeharja pa pismo navaja, da je najbolj znan slovenski strokovnjak za Facebook. "Je bivši novinar Radia Hit in prijatelj Saša Pelka. Na zadnjih mariborskih demonstracijah je na spletni strani Livestream organiziral prenos demonstracij z mariborskega trga v živo," je zapisano. Začetnik požigov naj bi bil Peče Pismo še navaja, da je bil začetni koordinator požigov radarjev Rok Peče, operativno pa so jih "izvajali mariborski fantje, ki so nekoč posnemali ameriško različico oddaje JackAss". Vsi zanikajo udeležbo Pigac je v izjavi za javnost zapisal, da ni nikjer nikogar hujskal ali kakorkoli podpihoval h kaznivim dejanjem in da ne vodi spletne strane "Franc Kangler naj odstopi kot župan Maribora". "Sem le fotoreporter, najboljši v svoji branži - prav tako veljam za tistega, ki ima ekskluzivne zgodbe iz Maribora - ki na svojem osebnem Facebook profilu realno poroča in javnost obvešča o stanju v Mariboru," je zapisal. Dodal je še, da ne želi, da se ga povezuje z Violami, in navedel, da se Viole kot organizirana navijaška skupina tudi po njihovih lastnih navedbah niso udeležile nobenih dosedanjih protestov. Tudi mariborski mestni svetnik Rok Peče kategorično zanika, da bi imel karkoli s požigi radarjev. Kot pravi, ga žalosti, da sliši take stvari. "Vem, da sem trn v peti nekomu, nisem si pa mislil, da sem tako velik," je dejal.
negative
10,081
Sojenje. Prodaja občinskih zemljišč sporna, tudi ker naj bi izločili višjega ponudnika. Direktorica koprske občinske uprave Sabina Mozetič je bila v opravičljivi zmoti, saj ni izdelala domnevno spornega sklepa, na osnovi katerega je občina izvedla javno zbiranje ponudb za prodajo občinskega zemljišča na Serminu, je včeraj trdil njen zagovornik. Za to naj bi bila zadolžena Odvetniška družba Matoz. Dokumenti razkrili višjega Mozetičeva je namreč soobtožena v kazenski zadevi, ki bremeni koprskega župana Borisa Popoviča, da je leta 2007 s prodajo občinskega premoženja omogočil 4,5 milijona evrov protipravne koristi podjetju Sermin'g v lasti Vilijema Orla. To je edino ustrezalo pogoju iz razpisa, da je lastnik sosednjih zemljišč. Na včerajšnji obravnavi se je izkazalo, da je imela občina še vsaj enega kupca, ki je ponujal višjo ceno od 86 evrov za kvadratni meter, kolikor je plačal Sermin'g. Podjetje Magic Pietra Amprima je bilo pripravljeno seči v žep po 98 evrov za kvadratni meter. Informacija izhaja iz zasežene dokumentacije na koprski občini. Odgovorna je direktorica Okrožna državna tožilka je zagovorniku Mozetičeve sicer odgovorila, da je za zakonitost delovanja občine odgovorna direktorica ne glede na to, ali delo zanje opravlja kdo od zunaj. V omenjeni zadevi je soobtožen tudi Rajko Srednik, sodni cenilec, ki naj bi prenizko ovrednotil ceno občinskega zemljišča, na katerem se danes končuje gradnja nove koprske obrtne cone.
neutral
10,082
Ob polnoči se je zaključila volilna kampanja in začel volni molk. Natančno ob polnoči se je pred nedeljskimi volitvami predsednika republike uradno zaključila volilna kampanja. Začel je veljati volilni molk, ki ga je treba spoštovati do nedelje do 19. ure, ko se bodo zaprla vsa volišča po državi in bo znano, kdo bo novi predsednik Slovenije. V času volilnega molka je prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi volivce navajala h glasovanju za enega od kandidatov, kršitve pa bo sprejemala dežurna služba ministrstva za notranje zadeve. 800 do 1200 evrov globe Prek vikenda bo ponoči do 7. ure zjutraj kršitve mogoče prijaviti operativno-komunikacijskemu centru Generalne policijske uprave na telefonsko številko 080 12 00. Preko dneva, od 7. ure zjutraj do 19. ure zvečer, pa bo prijave na telefonski številki 080 21 13 sprejemala dežurna služba inšpektorata za notranje zadeve. Za kršitve so predvidene globe od 800 do 1200 evrov za organizatorja volilne kampanje, od 150 do 300 evrov za odgovorno osebo organizatorja volilne kampanje in od 120 do 200 evrov za posameznika.
neutral
10,083
Volilni rezultat nas v nedeljo lahko preseneti, pravijo na Valikonu. Protesti delajo za Türka. Vse javnomnenjske raziskave, ki so jih opravili od prvega kroga predsedniških volitev do danes, napovedujejo zmago Boruta Pahorja s precejšnjo prednostjo pred protikandidatom Danilom Türkom. Javnomnenjska raziskava, ki jo je opravil Valicon, pa kaže, da se utegne slika v luči aktualnih dogodkov tudi precej spremeniti. "Meritve, ki smo jih opravili danes in včeraj kažejo, da se razlika med obema kandidatoma znižuje," so zapisali na spletni strani. "Čeprav je ta še vedno relativno visoka, pa je hkrati tudi trend zniževanja razlike relativno močan. Ta trend pa je še posebej zanimiv v kontekstu aktualnih protestov." Anketa kaže, da je med tistimi, ki proteste v celoti podpirajo, razmerje med kandidatoma izenačeno. "Ker je v celotnem vzorcu takšnih, ki proteste v celoti podpirajo, dobrih 43%, bi to lahko predstavljalo dovolj velik bazen za rekrutacijo volivcev v zadnjem hipu," ocenjujejo pri Valiconu. Razmerje med kandidatoma se je po raziskavi agencije umirilo in je sedaj bližje razmerju 60:40 v korist Boruta Pahorja, kot pa razmerju 70:30, ki je bilo v zadnjih dnevih večkrat omenjeno. "Če k temu dodamo še dejstvo, da je prelivanje glasov nesorazmerno in v prid Türku, lahko sklenemo, da je preobrat sicer malo verjeten, ne pa povsem izključen," ocenjujejo v Valiconu in dodajajo, da raziskava kaže, da je razmerje med deležem tistih, ki so v zadnjih dnevih spremenili svojo odločitev v smeri Pahor - Türk in tistimi, ki so svojo odločitev spremenili v obratni smeri (torej od Türka k Pahorju), 4 : 1 v korist Türka. Ta hip je Pahor glede na raziskavo še vedno v zanesljivi prednosti. Če bi bile volitve danes, bi zagotovo zmagal, a bo ta zmaga verjetno manj suverena, kot je kazalo še nekaj dni nazaj. Ob polnoči se sicer volilna kampanja izteče in nastopi volilni molk.
neutral
10,084
V Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS) so zaskrbljeni nad novico, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) izvajalcem ne plačuje obveznosti v načrtovanih rokih. Kot je pojasnil predsednik zbornice Andrej Možina, v že tako osiromašenih zdravstvenih zavodih zamiki plačil povzročajo težave v poslovanju. ZZZS namreč od sobote približno 2.150 pogodbenim partnerjem ne plačuje več računov in akontacij v načrtovanih rokih, s tem pa zavod izvaja prenos obveznosti v višini 73,3 milijona evrov v leto 2013. Zdravniki pričakujejo več posluha Z veliko večjo zaskrbljenostjo v zdravniški zbornici spremljajo realizacijo sklepov skupščine ZZZS, ki ob prepovedi zadolževanja zavoda sprejema restriktivni finančni načrt za leto 2013 v nasprotju z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem, je še zapisal predsednik zbornice. Izrečene besede, da ZZZS ostaja na "varni strani", po mnenju zbornice nakazujejo, da so zdravniki in bolniki na nevarni strani posledic take odločite. "V atmosferi izgubarjev na strani zdravstvenih izvajalcev se bodo stopnjevali poslovodni pritiski na nosilce zdravstvene dejavnosti, kar lahko posredno že vpliva na varnost in kakovost procesov zdravljenja," je opozoril Možina. Dvotirno upravljanje slovenskega zdravstva po njegovem mnenju nakazuje, da "smo še daleč od vsebinskih rešitev razlogov za veliko krizo slovenskega zdravstva". V zdravniški zbornici pričakujejo večji posluh za njihove predloge reševanja krize, zavedajo pa se, da lahko le z razumnimi rešitvami pripomorejo da bodo rezi v slovenskem zdravstvu najmanj boleči tako za zdravstvene delavce kot za dobrobit slovenskih bolnikov, je še zapisal predsednik zbornice.
negative
10,085
Skupina Gorenje, ki je v prvih devetih mesecih izkazala 6,4 milijona evrov izgube, bo konec leta po ocenah končala z dobičkom v višini 100.000 evrov. Za leto 2013 je načrtovan dobiček v višini 4,2 milijona evrov. V Gorenju poudarjajo, da aktivnosti dezinvestiranja še niso povsem zaključene, izpostavljajo pa tudi stroške, povezane s štiriurno zaustavitvijo proizvodnje 12. decembra zaradi nenapovedane stavke zaposlenih. Uprava je sicer z ukrepi za hitro zaustavitev stavke minimalizirala škodo, ki je bila družbi s stavko povzročena. Če bi nenapovedana stavka trajala dlje, bi bile finančne in strateške posledice za družbo veliko večje tako na kratki kot dolgi rok. Nadzorniki Gorenja, ki so se danes seznanili z letošnjim poslovanjem in načrti za prihodnje leto, so pozdravili ukrepe uprave za hitro zaustavitev stavke, pozdravili pa so tudi aktivnosti uprave in sindikata, da v napovedanem roku odgovorita na vsa odprta vprašanja. Dobra prodaja v Ukrajini in Rusiji Gorenje bo na ravni skupine letos po ocenah ustvarilo 1,28 milijarde evrov prihodkov od prodaje, prihodnje leto pa se bodo ti po načrtih povzpeli na 1,34 milijarde evrov oz. 4,5 odstotka višje od ocenjenih za letos. Gorenje bo večjo prodajo beležilo predvsem na trgih, na katerih dosega boljšo dobičkonosnost (Rusija, Ukrajina, Slovenija, Češka, Poljska, Slovaška, Kitajska), rast bo beležilo tudi v Nemčiji. Medtem ko je letos dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) ocenjen v višini 86,3 milijona evrov, naj bi prihodnje leto znašal 96,7 milijona evrov. Dobiček, ki bo letos po ocenah minimalen, pa naj bi prihodnje leto znašal 4,2 milijona evrov. Čaka jih zahtevno dobičkonosno leto 2013 V Gorenju poudarjajo, da bo leto 2013 zelo zahtevno, saj so razmere na trgih še vedno zaostrene, poleg tega je družba v fazi izvajanja strateškega prestrukturiranja proizvodnih lokacij in s tem povezanih selitev. Slednje se bodo zaključile jeseni prihodnje leto, prihranek iz tega naslova pa bo od leta 2014 na letni ravni znašal približno 15 milijonov evrov. Dezinvestiranje in zniževanje zadolženosti ostajata med ključnimi cilji leta, poudarjajo v Gorenju, kjer bodo letošnje poslovanje in načrte za prihodnje leto podrobneje predstavili na novinarski konferenci.
positive
10,086
Na Ekonomsko šolo Ljubljana se naslednje leto ne bo mogoče vpisati. "V dopisu so razložili, da programe ukinjajo zaradi nizkega vpisa in proračunskih sredstev,“ pravi ravnateljica omenjene šole, ki se sprašuje, zakaj je ministrstvo potem odprlo nove oddelke na drugi šoli. "Po zakonu o splošnem upravnem postopku se na odločitev ministrstva ne moremo pritožiti, bomo pa skušali vplivati na razumno odločitev o ukinjanju naše šole, ki ima dolgoletno tradicijo in zgodovino in ki je paradni konj ekonomskih šol v Ljubljani. Delujemo že 78 let," je za nas povedala ravnateljica Ekonomske šole Ljubljana Eva Kardelj Cvetko, ki se odločitvi ministrstva ne more načuditi. Osnovni merili sta vedno vpisni trendi in demografska projekcija, potem pogledamo še opremljenost šol, lokacijo šole, zapisnike inšpekcijskih nadzorov v zvezi s potresno in drugo varnostjo šol, mrežo šol v celoti, na ravni mesta, regije in države, prometne povezave in podobno. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport V omenjeno šolo se namreč prihodnje leto ne bo mogoče vpisati, saj ministrstvo šoli ni podelilo soglasja za vpis. Kot kaže, bodo morali ukiniti šest oddelkov, tri programe ekonomski tehnik in tri programe ekonomske gimnazije. "Nihče se ne bo mogel vpisati. Težava nastane tudi za dijake, ki bi morali ponavljati prvi letnik, kar na naši šoli ne bo več možno." Zaradi ukrepa več učiteljem grozi odpoved. "Starejši delavci z več prakse in višjimi nazivi so zaščiteni. Na cesti bodo tako pristali mladi. Teh imamo ogromno. Zelo so uspešni in predani delu,“ dodaja Kardelj-Cvetkova, ki zavrača razloge ministrstva, navedene v prejetem dopisu, da oddelke ukinja zaradi nizkega vpisa in proračunskih sredstev. "Pri nas vpis nikoli ni padel. Jaz sem tukaj že 15 let. Letos je 300 več dijakov kot lani." Enim vzeli, drugim dali Kardelj-Cvetkova se ob tem sprašuje, zakaj se je, če ministrstvo varčuje, potem povečalo število oddelkov na Srednji ekonomski šoli Ljubljana (iz 2 na 12 razredov), ki naj bi se po njenih besedah že več let spopadala z nizkim vpisom. "Ta šola je že izvajala program ekonomske gimnazije, a so jo zaradi pomanjkanja vpisa ukinili. Enako je bilo v Kamniku in Ivančni Gorici. Mi smo edina ekonomska gimnazija na širšem ljubljanskem območju." "Potresna nevarnost je samo izgovor“ "Gre za urejanje mreže šol v Ljubljani, ki izvaja programe s področja ekonomije in zagotavljanja ustreznejših materialnih pogojev za izvajanje teh programov. Poleg tega je za Ekonomsko šolo Ljubljana že od leta 2008 znano, da je med potresno ogroženimi šolami, saj je bila pripravljena ekspertiza o izvedbi dodatnih preiskav talne plošče in je navedeno, da trdnost betona ne zadošča za nosilno konstrukcijo. Načrt za sanacijo je že pripravljen. Nerešeno pa je vprašanje etažnih razmerjih lastnika stanovanja v istem poslopju, brez soglasja katerega dela ni mogoče začeti,“ so za nas razložili na ministrstvu. Ravnateljica meni, da gre za izgovore. "O združitvi smo se pogovarjali 29. avgusta. 28. avgusta pa so se o tem pogovarjali srednja ekonomska šola, srednja upravno administrativna šola in srednja trgovska šola. Obvestila o združitvi nimam, so mi pa takrat obljubili, da nas bodo pravočasno obvestili. Potresna nevarnost je samo izgovor. Šola je tako potresno varna, kot so vse hiše na tem območju. Vse je mogoče obnoviti. Ekspertize zahtevajo kontrolo razpoke na hiši, in to na pol leta. To opravljamo sami, ker od 2002 na šolo ni bilo nikogar. Vse druge pomanjkljivost smo sanirali, na primer energetsko potratnost in tudi sanitarije." Na izjavo ravnateljice Srednje ekonomske šole Ljubljana še čakamo.
neutral
10,087
Znanje preselili iz predavalnic. Ministrstvo trdi, da vse skupaj sloni na lažni trditvi. Študentje štirih fakultet v Ljubljani in njihov profesorji so danes predavanja preselili na ulice, trge, gostinske lokale, muzeje, knjižnice …  v središču Ljubljane. Z akcijo Pozor, znanje na cesti! opozarjajo na uničujočo visokošolsko politiko vlade. Iz organizacijskega odbora so sporočili, da so zelo zadovoljni z odzivi: "Obisk predavanj je bilo presenetljivo dober. Srečali smo številne posameznike in posameznice, ki so si danes posebej vzeli čas za obisk naših predavanj". Neresnične trditve "Nesmiselna in neutemeljena pobuda, oprta na neresnične trditve," pa so današnjo akcijo študentov komentirali na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. "Ta manifestacija se ponovno opira na lažni trditvi, da se vlada zavzema za privatizacijo visokega šolstva in da javno šolstvo meče na cesto. To enostavno ni res: odkar ta vlada obstaja ni bil odprt niti en sam zasebni visokošolski program. Financiranje zasebnih visokih šol je na natanko isti ravni, kot v času prejšnje vlade. Profesorji torej z izmišljenimi trditvami motivirajo študente za protest, za katerega ni nobenega razlog," so prepričani na ministrstvu.
negative
10,088
Državni svetniki so na današnji seji sklenili podati pobudo državnemu zboru za sprejetje spremembe zakona o funkcionarjih v državnih organih, s katero bi uredili problematiko plačila za opravljanje njihove funkcije. Do ureditve vprašanja ne bodo prejemali sejnin. Zakonska sprememba je potrebna, saj k ureditvi področja poziva računsko sodišče, je na seji dejal predsednik DS Mitja Bervar. Zavzema se za to, da bi pri urejanju vprašanja dosledno sledili ugotovitvam računskega sodišča. S predlogom bi uredili vprašanje plačila za opravljanje funkcije tako za člane kot za podpredsednika DS. Področje je treba urediti, ker zakon o državnem svetu ne vsebuje določb glede plačila, je navedeno v predlogu. Višina plačila za opravljanje funkcije podpredsednika in člana DS lahko znaša mesečno največ tretjino osnovne plače predsednika DS, še navaja besedilo. Ni podlage za izplačilo sejnin V povezavi s tem vprašanjem so v nadaljevanju razveljavili sklep o merilih za izplačevanje sejnin za opravljanje funkcije članov DS in izplačil za opravljanje funkcije predsednika in sekretarja DS. Sklenili pa so, da so do ustrezne ureditve področja člani DS upravičeni do povračil stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije. Kot je spomnil predsednik DS Bervar, je računsko sodišče v revizijskem poročilu v začetku decembra navedlo, da v zakonu o državnem svetu ni podlage za izplačilo sejnin. To opozorilo računskega sodišča pa po njegovih besedah ni bilo prvo, saj je sodišče na problematiko opozorilo že leta 2002 in zatem še večkrat.
neutral
10,089
Plačevanje. Če so pred nekaj leti na spletu nakupovale le mlajše generacije, se trend počasi, a vztrajno spreminja. Prazniki. Število transakcij s “plastičnim denarjem” se v božičnem in novoletnem času poveča. Kupca najmanj stane, če nakup v spletni trgovini poravna neposredno prek spletne banke. "Prek spletne banke so provizije najnižje. Za plačilo po povzetju so pri nizkih vrednostih nakupa previsoke in jih odsvetujem, pri vrednostih nad 500 evrov pa je plačilo po povzetju nekoliko ugodnejše. A seveda nizke cene plačila prek spletne banke ni mogoče premagati," pravi Aljoša Domijan, solastnik spletne trgovine EnaA.com, in dodaja, da so provizije za plačila s kreditnimi karticami v Sloveniji previsoke, zato se jih trgovci izogibajo. V tujini ne brez kartice Vendar pa Aleksandra Babić, vodja marketinga in komunikacij družbe MasterCard za Slovenijo in Hrvaško, pojasnjuje: "Uporaba kartic pri spletnem nakupovanju je priročna, saj lahko izdelek poravnate takoj in se vam ni treba obremenjevati s tem, ali boste ob dostavi imeli dovolj gotovine. To je priročno sploh pri večjih nakupih, kot so elektronska oprema ali gospodinjski aparati." So pa kreditne kartice neizogibne pri plačilih v spletnih trgovinah in pri spletnih dražbah v tujini, saj tam plačilo drugače kot s kreditno kartico skorajda ni mogoče, obstajajo celo kreditne kartice, ki so namenjene zgolj spletnemu nakupovanju. "Kreditna kartica je primerna predvsem za večje nakupe, debetna kartica pa nam po drugi strani omogoča, da zapravimo le toliko, kolikor imamo na kartici. Kartice so odlično plačilno orodje, vendar morate z njimi ravnati previdno in nakupovati v okviru svojih zmožnosti, tudi v času obdarovanja," dodaja Babićeva. Petkrat manj kot v Nemčiji Po raziskavi Mossa skoraj vsak peti Slovenec vsak mesec nakupuje v slovenskih spletnih trgovinah, vsak četrti pa tak nakup opravi nekajkrat na leto. Vendar pa po mnenju Domijana Slovenci opravimo precej manj spletnih nakupov kot ljudje drugod po svetu, čeprav se decembra število nakupov močno poveča. "Slovenija sicer že dolgo ne spada več med države, kjer ljudje zelo radi nakupujejo prek spleta. Računalniško in fotografsko opremo sicer še radi kupujemo na spletu, a pri beli tehniki in gospodinjskih aparatih močno zaostajamo. V Nemčiji na primer prek spleta prodajo že več kot 15 odstotkov, v Sloveniji le od dva do tri odstotke." Če so pred leti z miško nakupovale bolj ali manj mlajše generacije, pa se ta trend počasi, a vztrajno spreminja. "Opažamo tudi spremembe v profilu nakupovalcev, saj starejši uporabniki odkrivajo prednosti spletnih nakupov, kot so udobnost nakupa iz domačega naslanjača, ugodne cene in kakovostna podpora strankam," razlaga Iva Marovt, vodja projektov v marketingu pri Mimovrste.com. Pokrije nenačrtovan nakup Tako kupci večino nakupov še vedno opravijo v trgovinah, vendar pa je gotovine v denarnici pogosto premalo za vse želje. Število transakcij s kreditnimi karticami se v času božično-novoletnih praznikov poveča. “Prednost plačila s kreditno kartico je ta, da pokrije tudi kakšen nakup, ki ga sprva nismo načrtovali in bi bilo zanj gotovine v denarnici premalo. Prednosti so tudi zamik plačila, plačilo zneska na obroke in v prilagodljiv okvir porabe po kartici. Druga prednost je tudi, da lahko kupujete pri tujih ponudnikih oziroma v tujini,” pojasnjuje Brina Černetič, svetovalka uprave Diners Cluba Slovenije.
neutral
10,090
Sobivanje. Srečanje z rjavim medvedom lahko preprečimo sami. Le desetinka odstotka lokacij, ki so jih obiskali medvedi, so naselja. Posebni zabojniki Smeti. Na lokacijah, kamor medved večkrat zaide, je treba urediti zabojnike za smeti, da odpadki medvedom niso dostopni. Raziskovalci so poudarili, da se je na istih lokacijah zabojnikov v Sloveniji zgodilo že več odstrelov medveda, njihovo vračanje pa v tujini preprečujejo s posebnimi, “proti medvedom odpornimi” zabojniki, ki jih izdeluje podjetje iz Celja, a ne za Slovenijo. Medvedi seveda smetnjake obiščejo zaradi dostopa do hrane. S pomočjo ovratnic, ki so prek SMS-sporočil obveščale o gibanju 33 medvedov vključno z medijsko “zvezdo” Rožnikom, so raziskovalci v štirih letih ugotovili več kot sto tisoč medvedjih lokacij, milijon podatkov o dejavnosti in 30 tisoč kilometrov medvedjih poti. Pri tem je bilo le 0,1 odstotka lokacij, kjer so se zadrževali medvedi, v naseljih. Rožnik najbolj ljudski Ključen razlog, da se medvedi približujejo ljudem, je hrana človeškega izvora v neposredni bližini naselij. Tako so v primeru medvedke Goranke, ki je živela na območju Nanosa, ugotovili, da je vas Šmihel obiskovala en teden, ker je nekdo na obrobje odvrgel truplo poginulega konja. Velik del srečanj medveda s človekom povzroča le majhno število medvedov, pravijo raziskovalci. Tako je medved Rožnik “odgovoren” za kar 70 odstotkov takšnih srečanj v aprilu leta 2009, ko so spremljali njegovo pot. Čeprav je območje dejavnosti povprečnega medvedjega samca znašalo 370 kvadratnih kilometrov, se je Rožnik gibal na kar štiri tisoč kvadratnih metrih med Hrvaško, Slovenijo in Avstrijo, kjer je bil na koncu nezakonito ustreljen. Vodja projekta Klemen Jerina z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani opozarja, da je ključno obveščanje ljudi o preprečevanju dostopa do hrane človeškega izvora, saj se s tem v veliki meri lahko izognemo medvedjim obiskom.
neutral
10,091
Promet. Zaradi daril nakupi poskočijo. Po oktobrskih podatkih Mossa na mesec prek spleta nakupuje več kot 200 tisoč spletnih uporabnikov, takšnih, ki spletni nakup opravijo nekajkrat na leto, pa je 320 tisoč. Igrače na vrhu lestvice "V predprazničnem obdobju na Mimovrste.com ugotavljamo največjo rast prodaje v oddelkih Igrače in otroška oprema (igrače), Računalništvo (prenosniki, tablični računalniki, prenosni diski), Avdio-video (televizije), Foto (fotoaparati), Gospodinjski aparati (mali gospodinjski aparati), Zdravje in osebna nega (parfumi) ter Knjige," pravijo pri Mimomvrste.com, kjer imajo v ponudbi okoli sto tisoč izdelkov. Pri EnaA.com decembra ugotavljajo povečanje prometa za kar okrog 40 odstotkov. "Vsak december je tako, kot da nekdo nekje pritisne na čaroben gumb in ljudje začnemo kupovati več. Na EnaA.com smo se letos pripravili z zelo ugodnimi cenami, pestro ponudbo in zanimivo možnostjo 'online' pogajanj za ceno," pravi Aljoša Domijan. Na EnaA.com kupci najraje kupujejo tehnične izdelke, čeprav se odlično prodajajo tudi parfumi, nadaljuje. Njihov letošnji prodajni hit so televizorji, zunanji diski, tablični računalniki in fotoaparati. Čeprav je M-tehnika Spletna trgovina še mlada, hitro pridobiva svoje kupce. "Povprečna vrednost nakupa v M-tehnika Spletni trgovini znaša več kot 200 evrov, saj je naša najmočnejša kategorija bela tehnika," pojasnjujejo pri omenjeni trgovini.
positive
10,092
ZD Ljubljana. Zaradi krčenja sredstev bodo pacienti dobili cenejše materiale. Več bo samoplačništva. Nižji proračun Proračun. Dolšak se zgraža nad zakonom o izvrševanju državnega proračuna za leti 2013 in 2014, ki določa, da morajo biti javni zavodi profitabilni. ZD Ljubljana je sicer v zadnjih letih imel pozitivno nulo, a z novimi varčevalnimi ukrepi to ne bo mogoče, pravi: "Sistem ne more slediti profitabilnosti. Direktor lahko zmanjša nabavo materiala, porabo električne energije, zapre vrata ob sobotah in nedeljah, ampak s tem bomo znižali standard bolnikov. Na to ne moremo pristati." Prihodnje leto bo zaradi varčevalnih ukrepov treba zniževati sredstva za bolnike, sta včeraj napovedala Rudi Dolšak, direktor Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana, in strokovna vodja Tonka Poplas Susič. ZD Ljubljana bo naslednje leto ob desetino proračuna oziroma 5,5 milijona evrov. Direktor zagotavlja, da rezerv ni več, stroškov dela (zanje porabijo kar 72 odstotkov proračuna) pa ne morejo znižati, ker so fiksni, saj so plače določene v kolektivni pogodbi. Dodaja, da ima zdravnik začetnik 1.200 evrov neto plače na mesec, zdravnik specialist s 25 leti delovne dobe pa med 2.200 in 2.400 evri Nujne preiskave bodo Po besedah Poplas Susičeve se bodo morali zdravniki že januarja individualno odločati, katerega bolnika je treba poslati na preiskavo in katerega ne, saj bodo morali zmanjšati obseg laboratorijskih storitev na bolnika, ob tem zagotavlja, da nujnih preiskav ne bodo odklonili. Ko bodo morali zdravniki izbirati med manj materiala ali cenejšim materialom, pa bodo izbrali drugo možnost, ker želijo zagotoviti enakovredno obravnavo bolnikov, še pove. Po izračunih Poplas Susičeve imajo že zdaj za medicinske materiale in pripomočke na leto na voljo 6,60 evra na bolnika, zdaj pa bodo imeli še manj.
neutral
10,093
Dvanajst priprtih po protestih danes na predobravnalnih narokih. Prvi že priznal krivdo. Pred sodnike so stopili tudi že Mitja Murko, Jernej Štebih, Igor Janžekovič. Krivde niso priznali, sodnica jim je pripor podaljšala. Žarko Strahinić, ki so ga policisti priprli na protestu v Mariboru 3. decembra, je pred sodnico v celoti priznal krivdo. On in še enajst preostalih je obtoženih, da so na policiste, ki so varovali protestni shod, naj bi namreč metali granitne kocke, lesene palice in steklenice ter se kljub večkratnim opozorilom niso želeli raziti. Vodila sta ga razočaranje in obup V Mariboru je potekala okrogla miza v podporo priprtim posameznikom na protestu 3. decembra. Zbrani, večinoma prijatelji in sorodniki priprtih, so poudarili, da so te osebe po krivem v priporu, saj da so sicer miroljubne osebnosti. Prav tako so se dogovorili za nadaljevanje pritiska na oblasti, tudi prek tujih medijev. Petintridesetletni Strahinić je svoje dejanje obžaloval. Povedal je, da je nekdanji protestantski duhovnik, ki pa je pred leti opustil duhovništvo in zdaj dela v domu starostnikov v Avstriji. Je poročen in oče dveh majhnih otrok ter edini v družini, ki je zaposlen. "Obžalujem, kar sem s tem naredil svoji družini. Po drugi strani pa je težko gledati vse to, kar se dogaja okoli nas," je povedal. Kot je dejal, ga je h kaznivemu dejanju vodilo razočaranje in obup, najprej nad razmerami v državi, nato pa zaradi nasilja policistov. Poudaril je, da je na protest prišel neopremljen in sam, skupini izgrednikov pa se je pridružil po naključju, ko zaradi policijskega kordona ni mogel domov. Policija je danes na Twitterju tudi sporočila, da je podala kazenske ovadbe še zoper 10 ljudi (tri mladoletne), ki so utemeljeno osumljene napada na uradno osebo na ljubljanskih protestih konec novembra. Sodnica se je odločila za pogojno obsodbo, ki bo veljala štiri leta. Prav tako je odredila, da se Strahinića takoj izpusti na prostost. Večina še v priporu Pred sodnico so bili poklicani še Borut Podgrajski, Matej Lorber, Niko Štampar, Sanel Canović, Jernej Bohak, Antonio Merdaus, Jurij Škerget in Nino Krtanjek. Lorber, Štampar in Merdaus krivde niso priznali. Canović je krivdo priznal in dobil kazen pogojno 4 mesece na preizkusno dobo 3 let. Dvanajsterica je bila aretirana na protestu v Mariboru 3. decembra, ki se je sprevrgel v nasilje in vandalizem. T. i. tretje mariborske vstaje se je po podatkih policije udeležilo okoli osem tisoč ljudi. Policisti so takrat pridržali 119 ljudi, od tega jih je 28 ostalo pridržanih. Večina jih je še vedno v priporu.
neutral
10,094
Zlatka Srdoč Majer, nova vršilka dolžnosti direktorice Zavoda za zaposlovanje RS, ocenjuje, da do 80 odstotkov prejemnikov socialne pomoči dela na črno. Kadri. "Še vedno bodo iskani dobri prodajniki, višje kvalificirani kadri na področju razvoja in financ ter strokovnjaki s tehničnih področij," pravijo v Adeccu. Mladim svetujejo, naj sprejmejo tudi delo, ki ga ne bi opravljali dolgoročno, da pridobijo izkušnje, ki jim bodo koristile, ko bo gospodarstvo zaživelo. "Odpuščanju se ne bo mogoče izogniti," je dejala nova vršilka dolžnosti generalne direktorice državnega zavoda za zaposlovanje Zlatka Srdoč Majer. Večino od predvidenega zmanjšanja zaposlenih so izvedli z upokojevanjem in nepodaljševanjem pogodb, zdaj bodo morali njihovo število skrčiti še za 30, je pojasnila za STA. Večina dela na črno Srdoč Majerjeva je med drugim napovedala nagrajevanje tistih zaposlenih, ki bodo našli zaposlitev čim več brezposelnim. Krepila bo tudi sodelovanje z inšpektoratom za delo, centri za socialno delo in drugimi ustanovami na trgu dela za omejitev zlorab, ko prejemniki denarnih nadomestil hkrati delajo na črno. Takšnih je po njeni oceni med 70 in 80 odstotki. Napovedala je tudi ustanovitev nekakšne agencije za posredovanje dela, ki bo spoštovala pravice delavcev, ki jih mnoge agencije ne. "Novi investitorji ne prihajajo, proizvodnja in predstavništva multinacionalk pa se selijo v finančno in administrativno ugodnejša okolja, na primer na Češko in Slovaško. Posledično se manjša število delovnih mest za visoko kvalificirane kadre, kar vodi v postopno večanje števila tistih, ki iščejo primerno delo v tujini," ugotavljajo v podjetju za kadrovsko svetovanje Adecco H.R. Iščejo talente V Adeccu že dolgo opažajo, da je očiten razkorak med povpraševanjem in ponudbo na trgu. "Izziv je najti talente za specializirana in nišna delovna mesta," menijo, zato je za določene poklice prekvalifikacija lahko zelo dobra odločitev. Poleg tega se dogaja, da kljub številnim nezaposlenim mnogo mest ostaja nezapolnjenih, saj so pod pričakovanji iskalcev zaposlitve.
neutral
10,095
Hörður Torfason, islandski revolucionar, aktivist za človekove pravice, igralec in eden izmed organizatorjev znamenite "kuhinjske revolucije" na Islandiji, ki se je začela leta 2008, je v video posnetku Slovencem in Slovenkam zaželel veliko dobrega na jutrišnjih protestih in v času, ki prihaja. Dejal je, da Islandci podpirajo Slovence in Slovenke v prizadevanjih za boljši sistem. Na Islandiji so se po njegovih besedah začeli boriti leta 2008 in vztrajajo še danes. Poudaril je še da bo trajalo še nekaj časa, ter dan ne smemo obupati. "Borili se bomo dalje in borili se bomo skupaj. Borimo se proti korupciji tistih, ki so ukradli naš sistem in kradejo naš denar, našo lastnino in naše vrednote, račun pa izstavljajo nam. Njim vpijemo: Ne!" Nadaljuje, da bodo jutri z nami v srcih, ter da mu je žal, da se nam ne more pridružiti."Protestirajte naprej, razmišljajte in delujte proti korupciji. Prijatelji moji, želim vam vse najboljše jutri in v mesecih ter letih, ki sledijo."
positive
10,096
Vlada se je danes seznanila s poročilom o škodi po poplavah, ki so Slovenijo prizadele 4. in 5. novembra. Končna škoda je dosegla 373 milijonov evrov, kar pomeni, da lahko država zaprosi za solidarnostno pomoč EU. Gospodarsko ministrstvo mora do sredine januarja pripraviti vlogo za Evropsko komisijo, je povedal minister za obrambo Aleš Hojs. Vlada se je seznanila z oceno neposredne škode, nastale na stvareh ob poplavah v 112 občinah na območjih gorenjske, koroške, ljubljanske, notranjske, obalne, podravske, pomurske, posavske, severnoprimorske, vzhodnoštajerske, zahodnoštajerske in zasavske regije, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje (Ukom). Škodo je utrpelo 7892 oškodovancev. Škoda brez DDV znaša 310,9 milijona evrov, z upoštevanjem DDV pa 373,1 milijona evrov. Škoda na stvareh znaša 55 milijonov evrov, škoda v gospodarstvu je dosegla 45 milijonov evrov, škoda na državnih cestah 15,7 milijona evrov, na železnici 710.000 evrov in na vodotokih 194,5 milijona evrov (brez DDV). Škoda po poplavah ne presega samo tistega zakonskega praga, ki nalaga pripravo programov sanacije, to je 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2012, ampak tudi tistega, ki državi omogoča vložitev vloge za pridobitev sredstev iz evropskega solidarnostnega sklada, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil Hojs. Ministrstvo za obrambo je dokumente že predalo pristojnim ministrstvom, ki bodo pripravili programe sanacije, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa je zadolženo, da v predpisanem roku, ki se izteče sredi januarja, pripravi vlogo za Evropsko komisijo, je povedal Hojs. Vlada se je danes seznanila tudi z dokončnim poročilom o oceni neposredne škode, ki je nastala zaradi letošnje suše. "Gre za prizadetih 122 občin, nekaj več kot 17.000 oškodovancev in prizadetih približno 106.000 hektarjev površin," je pojasnil Hojs. Ta škoda je ocenjena na dobrih 56 milijonov. Ker ta znesek presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, je treba v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč pripraviti program sanacije škode. Ministrstvo za obrambo bo zadeve predalo ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki bo pripravilo ta program, je pojasnil Hojs.
negative
10,097
Po odločitvi ustavnega sodišča o zavrnitvi referendumov o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank ter o zakonu o Slovenskem državnem holdingu so donosi na slovenske obveznice močno upadli. Ustavno sodišče je odločilo, da bi z odložitvijo uveljavitve in z zavrnitvijo zakonov o Slovenskem državnem holdingu in o ukrepih za krepitev stabilnosti bank na referendumu protiustavne posledice. Ocenilo je namreč, da morajo imeti ustavne vrednote prednost, ki da bi v primeru referendumov in še bolj v primeru zavrnitve obeh zakonov ostale nezavarovane do te mere, da bi to ogrozilo ravnotežje med različnimi ustavnimi vrednotami. Pobudi za presojo ustavnosti zahtev za referenduma, ki sta ju vložila skupina poslancev PS in Sindikat KNG, je na ustavno sodišče naslovil DZ. Odločitev ustavnega sodišča predstavlja pozitiven signal mednarodni skupnosti in finančnim trgom, so danes izpostavili na finančnem ministrstvu. "Investitorji ponovno zaupajo v nadaljevanje uveljavitve sprejetih reformnih ukrepov za stabilnost bank in upravljanja premoženja," ocenjujejo. Tako je v sredo donos na slovenske dolarske obveznice s 5,36 odstotka padel za 0,49 odstotne točke na 4,87 odstotka, z nadaljnjimi obeti postopnega padanja. Pozitivni odziv se je, kot poudarjajo na ministrstvu, odrazil tudi v gibanju donosnosti 10-letnih slovenskih obveznic z zapadlostjo leta 2021. Medtem ko so se obresti na te obveznice konec oktobra, ko je opozicija vložila podpise za referendum o slabi banki in državnem holdingu, zvišale, pa so po odločitvi ustavnega sodišča upadle za 0,33 odstotne točke na 5,1 odstotka. Padec donosov tako slovenskih evrskih obveznic kot dolarske obveznice predstavlja največji enodnevni padec v letošnjem letu, dodajajo. Nižji stroški zadolževanja Ob tem na finančnem ministrstvu izpostavljajo še, da 0,49 odstotne točke nižja obrestna mera na letni ravni predstavlja za približno 8,6 milijona evrov, v desetih letih pa za 86 milijonov evrov nižji strošek zadolževanja glede na glavnico oktobra izdane dolarske obveznice. Mednarodni finančni trgi ostajajo pomemben vir financiranja proračuna Slovenije, slovenskega bančnega sistema in gospodarstva, še pravijo na ministrstvu. "Hitra uveljavitev ukrepov za krepitev stabilnosti bančnega sektorja in upravljanja z državnim premoženjem je v tem trenutku bistvena," še dodajajo. Danes se sicer po podatkih z elektronske borze MTS donos do dospelosti 10-letne slovenske obveznice giblje pri 2,25 odstotka.
neutral
10,098
Rajko Kenda. Alkohol spodnese tudi najbolj pridne učence, včasih še lažje, ker niso navajeni. Šokirala me je novica, da je prišel na izpiranje želodca desetletnik … Se starost opitih otrok, ki jih pripeljejo k vam, res znižuje? Dvoje je. Niža se starost teh otrok in povečuje se njihovo število. Na vikend ali zabavo jih pripeljejo do 15 in vsi so stari nekje od 11, 12 do 18 let. Ta zadeva dobiva res velike dimenzije, ki bi morale biti skrb vzbujajoče. Ob dogodkih v Ljubljani, ko so kakšni žuri, koncerti ... zadnjič so jih pripeljali 16! Potem je tako imenovana poletna plaža, Trnovski pristan. Zdi se mi, da je eden od pametnejših predlogov Nove Slovenije, da bi se popivanje na javnih mestih poskušalo omejiti. Dejansko je žalostno poslušati jutranje poročilo v ponedeljek, ko dežurne ekipe poročajo, koliko opitih otrok so pripeljali v bolnišnico. Kdaj se je starostna meja tako znižala? Lahko rečem, da številka, odkar smo se preselili (leta 2009, op. p.), narašča. Dokler smo bili na pediatrični kliniki na Vrazovem trgu, so te otroke sprejemali na urgenci v kliničnem centru, zdaj jih sprejemamo mi. Tu ne gre samo za otroke iz socialno deprivilegiranih družin, družin alkoholikov, narkomanov. Zanimivo je, da spodnese tudi najbolj pridne učence, včasih še lažje, ker niso navajeni. Dodaten problem pri teh otrocih je, da ko jih pripeljejo z rešilcem, nezavestne, vse ponesnažene, pogosto z znaki kakšne poškodbe ali podhlajene, ne veš, ali niso tudi zadrogirani, ali je nastala kakšna poškodba, ki jo je treba resno diagnosticirati, treba je izključiti tudi spolno zlorabo. So te pogoste? Po naših izkušnjah to ni pogosto, ne moremo pa tega izključiti. Ta možnost vedno obstaja, zlasti pa kombinacija alkohola, drog ... Pričakujete med prazniki več opitih otok? Nihče od nas si ne želi dežurati za praznike in to je eden od razlogov. Tedaj bo najbrž treba ekipo okrepiti, bi pa res položil na srce staršem bolj kot otrokom, da jim seveda ne morejo stati za hrbtom, a se da tudi konkretno v teh primerih paziti nanje. Sočuten do staršev, ki pridejo v bolnišnico po opite otroke Rajko Kenda. Pediater in strokovni direktor Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in nekdanji predsednik zdravstvenega sveta. Voziček. Energičen sogovornik po več vprašanjih o številkah pove, da ni statistični urad. Med sprehajanjem po hodnikih pediatrične klinike ogovarja starše in otroke, po stopnicah pomaga nesti voziček z dojenčkom. Vse večje število opitih otrok ga zelo skrbi, s sočutjem opisuje starše, ki pridejo drugi dan v bolnišnico po svoje otroke. Danes imate mobilnike, lahko se z otrokom dogovorite za neko uro, kdaj bo doma. Če ga tedaj ni, naj pošlje sporočilo in pove, kdaj pride. In že po tem se da videti, ali je trezen, izgubljen ali nekje leži. Če otroka, ki bi moral biti doma ob 23. uri, ni domov do 2. ure zjutraj, potem je najbrž nekaj narobe.
negative
10,099
V SD poudarjajo, da so proti razprodaji državnega premoženja in proti ustanovitvi slabe banke. Po tem, ko je ustavno sodišče že odločilo glede referendumov o državnem holdingu in o slabi banki, pa bodo po novem letu vložili zahtevo za ustavno presojo obeh zakonov, tako o holdingu kot o slabi banki, so povedali danes. "Socialni demokrati smo proti razprodaji državnega premoženja, proti ustanovitvi slabe banke in proti varčevanju kot edini politiki vlade," je predsednik SD Igor Lukšič povedal na današnji novinarski konferenci, enako pa je zapisal tudi v pismu predsedniku vlade in SDS Janezu Janši. SDS je namreč v začetku decembra pozvala preostale stranke, naj predstavijo svoja stališča o več kot desetih predlogih za spremembo zakonodaje. SD je po Lukšičevem opozorilu za čim bolj kakovostno in strokovno upravljanje državnega premoženja. Prav tako so za dokapitalizacijo bank v državni lasti. Postopke za vložitev zahteve za ustavno presojo zakonov tako o holdingu kot o slabi banki so že začeli, je povedal. SD pozdravlja, da se je tudi SDS pridružila pobudi za spremembo ureditve referenduma v ustavi. "Postopek dobro teče in upamo, da nam vsem skupaj na tej točki uspe," navaja Lukšič. Prav tako SD veseli, da je SDS ocenila pokojninsko reformo kot prednostno nalogo. Po opozorilu SD je nujna še davčna reforma, ki bo odpravila proračunski deficit in bo obremenila najbogatejše sloje. "Za SD so prioritete kakovostna kultura, javno zdravstvo, javno šolstvo in kakovostna javna uprava v celoti," je poudaril Lukšič. SDS: SD se odloča za vpeljavo blokade v državo V SD se s pripravo zahteve za ustavno presojo zakonov o holdingu in o slabi banki odločajo za to, da ponovno vpeljejo blokade v državo in ravnajo povsem v nasprotju s prioritetami, ki so si jih zadali, so se na napoved SD odzvali v SDS. Kot so v sporočilu za javnost ponovno poudarili v SDS, je "strašenje o razprodaji državnega premoženja povsem brezpredmetno in brez realnih podlag". Zakon o Slovenskem državnem holdingu omogoča transparentno, pregledno in učinkovito upravljanje z državnim premoženjem, z ustreznim nadzorom v okviru pristojnosti DZ, so pojasnili. Z zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank pa bodo na slabo banko prenesena slaba posojila, kar bo po navedbah SDS omogočilo očiščenje bančnih bilanc in možnost za ponovno kreditiranje slovenskega gospodarstva. "Zakon za krepitev stabilnosti bančnega sistema določa tudi kazensko in odškodninsko odgovornost za dajanje nezavarovanih kreditov na podlagi klientelističnih povezav in politično-bančnega 'pajdaštva'," so dodali. Zakona podpisana, zahteva izvajanja zakonov ne bo zadržala Na ministrstvu za finance današnje napovedi SD niso komentirali, saj da bodo zahtevo lahko komentirali, če bo dejansko vložena. "Ob tem poudarjamo, da bomo oba zakona po uveljavitvi začeli izvajati, saj zahteva sama po sebi ne zadrži izvajanja zakonodaje," so še dodali. Predsednik republike Borut Pahor je oba zakona podpisal danes, na svoj prvi delovni dan na tem položaju. Stališče SD, da so za dokapitalizacijo bank v državni lasti, pa je po mnenju SDS "atentat na denarnice davkoplačevalcev", saj so bile v zadnjih 20 letih državne banke večkrat dokapitalizirane z denarjem davkoplačevalcev. "Rezultat je tajkunizacija in bogatenje podpornikov SD na eni strani, na drugi pa opustošen proračun in prezadolžena država," so prepričani v SDS. V SDS so ob tem poudarili tudi, da je največja spodbuda gospodarstvu in pogoj za odpiranje novih delovnih mest sprejemanje ključnih ukrepov, ki so potrebni za izhod iz krize.
neutral
10,100
Izračun. Tudi konkreten izračun je pokazal, da je nova pokojninska reforma ostrejša za ženske. Ženska, ki bi se sicer upokojila skoraj sočasno z moškim, bo morala po novem delati eno leto in osem mesecev dlje kot po starem pokojninskem zakonu. Moški bo moral ob upoštevanju vojaščine delati eno leto in dva meseca dlje. To je pokazal izračun na dveh konkretnih primerih, za katera smo prosili Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz). V obeh izračunanih primerih bosta tudi po novem oba dosegla upokojitvene pogoje za starostno pokojnino. Ne bosta se torej upokojila predčasno in tako pri izračunu višine pokojnine ne bosta deležna malusov. Na hitro zviševanje potrebnih let za upokojitev za ženske so sicer že pred sprejemom opozarjali tudi socialni partnerji. Po prehodnih obdobjih, ki bo za ženske po novi zakonodaji trajala do leta 2020, se bosta sicer pokojninska doba ter starost žensk in moških izenačili. Prehodna obdobja za moške pa se bodo iztekla dve leti prej. Kot je znano, bo po izteku prehodnih obdobij za oba spola pri 40 letih pokojninske dobe zahtevanih najmanj 60 let starosti. Obema višja pokojnina Izračun pritrjuje trditvam pripravljavcev zakona, da bodo pokojnine po novih izračunih nekoliko višje kot po starih. Pri izračunu za moškega je to še posebno izrazito. Obema pa se bo že upoštevalo daljše obdobje za izračun pokojninske osnove. Prihodnje leto se bo že upoštevalo 19-letno obdobje, nato se bo vsako leto podaljšalo za eno leto, dokler ne doseže 24 let. V naših primerih se bo ženski že upoštevalo 23-letno, moškemu pa 22-letno obdobje. Aplikacija za informativni izračun po novem zakonu na spletni strani Zpiza bo na voljo do konca leta.
neutral