nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
10,101
|
Po dolgih letih bodo tradicijo blagoslova konj obudili tudi v Lipici. Ob današnjem godu sv. Štefana, izročilnega zavetnika konj, ki ga krščanska cerkev slavi kot prvega mučenca, se bo na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju zvrstila vrsta blagoslovov konj. Po dolgih letih pa bodo to tradicijo znova obudili tudi v Lipici. Sv. Štefan je bil jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem, za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili, ker je nadomestil neko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje ter živino. Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja neki rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal Valvasor. V Šentjerneju tako prirejajo že 154. blagoslov konj, podobne prireditve pa pripravljajo še v Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, v Semiču, Šentrupertu na Dolenjskem, v Kapelah, Pišecah in nekaterih drugih krajih. Blagoslov konj bodo sicer pripravili tudi na Bledu in v Lipici.
|
positive
|
10,102
|
Decembrske pokojnine bodo zaradi prazničnih dni izplačane nekaj dni prej. Izplačali jih bodo že v petek in ne šele v ponedeljek, zadnji dan v mesecu in letu, saj bo takrat večina bank in trgovin delala s skrajšanim delovnim časom. Letos neusklajene Pokojnine se letos zaradi določb zakonov o interventnih ukrepih in o uravnoteženju javnih financ niso uskladile. V prihodnjem letu pa se bodo glede na finančni načrt zavoda za leto 2013 februarja uskladile z rastjo plač. Pokojnine se bodo povišale za 0,5-odstotka. V skladu s pokojninsko reformo, ki bo začela veljati s 1. januarjem 2013, sredstva v ta namen sicer ne bodo smela preseči 50 milijonov evrov. Za leta, ki bodo sledila, pa reforma pri usklajevanju pokojnin predvideva upoštevanje rasti plač in tudi rasti inflacije.
|
neutral
|
10,103
|
V stanovanjskem bloku v Ankaranu so se v začetku tedna štirje ljudje zastrupili z ogljikovim monoksidom. Zastrupitev je zakrivil 58-letnik, ki je med odkopavanjem poškodoval električni vod. Tri ljudi, ki so bili zaradi zastrupitve v resni nevarnosti, so odpeljali v ljubljanski klinični center, enega človeka pa na zdravljenje v Izolo. Ignoriral opozorilo Policisti so ugotovili, da je 58-letni samostojni podjetnik decembra ob stanovanjskem bloku odkopaval zemljo zaradi postavljanja drenažne cevi. Pri tem je poškodoval električni vod, na kar ga je eden od stanovalcev opozoril. Kljub temu je delo nadaljeval, izkop pa je prekril z zemljo, v kateri sta bila tudi stiropor in lepenka. Količina plina zaradi dežja večja Zaradi poškodbe se je električni vod začel močno segrevati, pri čemer je prišlo do tlenja stiropora in lepenke, ob tem pa se je sproščal ogljikov monoksid. Plin je zaradi bližine drenažne cevi začel uhajati vanjo in se tako širil po celi dolžini cevi ob stanovanjskem bloku in nato skozi dotrajano steno v stanovanji, ki mejita na steno ob drenažni cevi. Ob deževju se je količina plina v cevi povečala, saj se zaradi blata ni mogel sproščati skozi nasuto zemljo. Policisti so zoper 58-letnika podali kazensko ovadbo zaradi povzročitve splošne nevarnosti. "Za tovrstno kaznivo dejanje, ki je bilo storjeno iz malomarnosti, je zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do enega leta, če pa nastanejo hude telesne poškodbe, pa z zaporom do petih let," so še zapisali pri PU Koper.
|
negative
|
10,104
|
Brezplačno malico bo dobilo 88.000, brezplačno kosilo pa 14.000 osnovnošolcev. Polna subvencija tudi za 13.300 srednješolskih malic. Soglasno sprejetje zakona o šolski prehrani v je dobra popotnica za novo leto. Žiga Turk, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Poslanci in poslanke so sprejeli predlog zakona o šolski prehrani ter obe dopolnili, s katerimi bodo omogočili razdelitev dodatnih 23,7 milijona evrov, ki jih je ob sprejemanju proračunskih dokumentov za šolsko prehano v prihodnjih dveh letih zagotovil državni zbor. Svoj predlog je najprej vložila skupina opozicijskih poslancev s prvopodpisano Andrejo Črnak Meglič (SD), nato pa še vlada. Čeprav je še ob obravnavi na matičnem odboru minuli teden kazalo, da stališč ne bodo uspeli zbližati, so nazadnje vendarle našli kompromisno rešitev. SD: Popravek napake Črnak Megličeva je namreč danes ugotavljala, da sedanji predlog povzema ključne vsebinske rešitve, ki so jih tudi sami zapisali v svojem predlogu. Poudarila je, da pri tem vprašanju ne gre za prestiž, ampak za skupno spoznanje, da je treba škodo, ki je bila na tem področju povzročena v zadnjem letu, čim prej popraviti. Kot je opozorila, je lakota otrok za moderno socialno državo nesprejemljiva. Majda Potrata (SD) pa je poudarila, da ob sprejemu in podpori tega zakona v SD ne izrekajo "nobenega posebnega velikega veselja, ker bi odgovorna in pametna vlada poskrbela, da takega zakona ne bi bilo treba sprejemati na vrat na nos". Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za izobraževanje Mojce Škrinjar predlagani zakon o šolski prehrani na sistemski način ter bolje in pravičneje ureja prehrano v šoli, predvsem pa zajema več otrok. V novem zakonu je po besedah državne sekretarke pravica do subvencionirane prehrane vezana na že pridobljeno pravico do otroškega dodatka, krog upravičencev pa se s tem precej razširi, saj je upravičencev do otroškega dodatka neprimerno več, kot je upravičencev do subvencije za šolsko prehrane. Brez posebnih vlog Centri za socialno delo bodo vsem, ki bodo imeli na dan uveljavitve zakona veljavno odločbo o otroškem dodatku, po uradni dolžnosti izdali ugotovitveno odločbo o pravici do malice oz. kosila, tako ne bo treba vlagati posebnih vlog. Predlog tako širi stoodstotno subvencijo malice tudi v peti razred otroškega dodatka, kar pomeni, da bo do brezplačne malice upravičenih približno 88.000 učencev osnovnih šol. Dodatnim 14.000 učencem, ki so glede na družinski dohodek uvrščeni v prvi razred otroškega dodatka, pa omogoča pridobitev stoodstotne subvencije za kosilo. Predlog omogoča polno subvencijo za malico tudi 13.300 dijakom do vključno četrtega razreda otroškega dodatka. Do delne subvencije v višini 70 odstotkov cene malice bo upravičenih 12.200 dijakov (peti razred otroškega dodatka), v višini 40 odstotkov cene malice pa 8800 dijakov (šesti razred otroškega dodatka). Zakon omogoča pridobitev subvencije tudi polnoletnim dijakom, ki nimajo več otroškega dodatka, so pa prejemniki državne štipendije. Ureja pa še pravico do subvencije malice mladostnikom, ki bivajo v zavodih za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in se šolajo izven njih.
|
positive
|
10,105
|
Potrjeno. Ikea se širi v Zagreb. 100 milijonov vredni objekt bodo začeli graditi že v marcu. Švedski trgovec s pohištvom Ikea je včeraj vložil zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za nov trgovski kompleks v Zagrebu. Objekt v vrednosti sto milijonov evrov nameravajo postaviti ob vzhodni Zagrebški obvoznici v kraju Ivanja Reka v občini Rugvica. Začetek gradnje v marcu Zakonski rok za izdajo gradbenega dovoljenja na Hrvaškem je 45 dni, 15 dni pa je potrebno počakati, da gradbeno dovoljenje postane pravnomočno. Švedski trgovec bi tako objekt predvidoma lahko začel graditi že v marcu ali aprilu. Na Hrvaškem se veselijo dodatnih 350 delovnih mest. Toliko naj bi jih zaposlili v samem trgovskem centru, še več začasnih zaposlitev pa naj bi prinesla tudi gradnja trgovskega središča. Največ naj bi Švedi zaposlovali zadnjih šest mesecev pred otvoritvijo. Ikea je sicer že aprila lani začela iskati bodoče delavce trgovine. Za vodjo je izbrala Avstrijca Georga Platzerja, ki v Ikei deluje že več kot 20 let in je bil tudi del ekipe, zadolžene za izgradnjo številnim Slovencem poznane trgovine Ikea v Gradcu. Je Slovenija izvisela? Ikea je večkrat poskušala vstopiti tudi na slovenski trg, a se je tako kot mnoga tuja podjetja srečala s (pre)dragimi zemljišči in drugimi administrativnimi ovirami. Med možnimi lokacijami so se omenjale ljubljanske Stožice, Rudnik v Ljubljani in Domžale, vendar vse očitno niso ustrezale zahtevam trgovca po primerni ceni, velikosti in prometni dostopnosti. V Celovcu je svoja vrata odprla pred štirimi leti in ker bodo Slovenci zdaj lahko kupovali tudi v Zagrebu, to zelo verjetno to pomeni, da se švedski trgovec širitvi v Slovenijo vsaj za nekaj časa odpoveduje. Slovenci poleg Celovca nakupujejo tudi v Gradcu in italijanskem Vilešu.
|
neutral
|
10,106
|
V Sloveniji se število priključkov na internetno oziroma IP-televizijo postopno, a vztrajno približuje številu priključkov na kabelsko televizijo, je razvidno iz podatkov Apeka. Ob koncu tretjega četrtletja letos so priključki na kabelsko televizijo zasedali 49-odstotni delež, medtem ko so pred enim letom dosegali 50,7-odstotnega. Delež priključkov na IP-televizijo se je medtem na letni ravni okrepil z 42,1 na 43,8 odstotka, še kažejo podatki agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek). Daleč zadaj satelitska TV Vodilnima tehnologijama za televizijske priključke daleč zadaj sledita satelitska televizija s 4,9-odstotnim deležem in brezžična MMDS-tehnologija za razširjanje televizijskih programov z 2,3-odstotnim deležem. Vodilni ponudnik storitev IP-televizije je Telekom Slovenije, a se mu je delež od konca lanskega do konca letošnjega tretjega četrtletja znižal z 59,2 na 56,6 odstotka. Sledi T2, ki je delež povečal s 30,9 na 32,3 odstotka. Za njim sta še Amis z 10,8-odstotnim in Tušmobil z 0,4-odstotnim deležem.
|
positive
|
10,107
|
Tradicionalno silvestrovanje za brezdomce v Ljubljani. Pripravljajo glasbeni program in tombolo. Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote tudi letos pripravlja tradicionalno silvestrovanje z brezdomci, ki bo v ponedeljek od 19. ure naprej potekalo v Vincencijevem študentskem domu na Taboru v Ljubljani. Po besedah Vesne Šmerc iz društva letos pričakujejo več kot 100 ljudi, večer pa bodo popestrili tudi z glasbenim programom in tombolo. Na silvestrovanje sicer običajno pride okoli 100 ljudi, letos pa pričakujejo, da se bo pripravljenega družabnega srečanja udeležilo od 120 do 130 brezdomcev. Tokrat že 18. silvestrovanje se bo sicer končalo malo čez polnoč. Ob tej priložnosti za brezdomce pripravijo tudi prigrizke in toplo večerjo, program pa bodo popestrili z živo glasbo, raznimi skeči in kvizi. Drugačna struktura brezdomcev Kot pojasnjuje Šmercova se je zaradi trenutnih razmer v državi ter finančne in gospodarske krize nekoliko spreminja tudi struktura brezdomcev, ki pridejo silvestrovat. Pozna se namreč porast predvsem pri starejših parih, pa tudi pri mladih. Udeležbo na prireditvi sta za zdaj potrdila tudi župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković in ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres.
|
positive
|
10,108
|
Silvestrovanja v Sloveniji. Koncerti na prostem in klubski večeri vsepovsod. Kot vsako leto bodo tudi letos za silvestrovo po vsej Sloveniji številni brezplačni koncerti pa tudi tematski klubski večeri. V prestolnici so koncerte na prostem po trgih razdelili žanrsko – na Kongresnem trgu bo pretežno mainstream (Sould Fingers, Natalija Verboten, Kingston), na Trgu francoske revolucije pred Križankami pa bodo na svoj račun prišli alternativci (Barely Modern, Moveknowledgement, Napravi mi dete, Dead Dildo Drome in Klemen Klemen). Od Jesenic in Domžal do Trbovelj in Krškega Na Jesenicah bo na Trgu Toneta Čufarja koncert skupin Šexpir in Orleki, v Ajdovščini bosta na Lavričevem trgu v ogrevanem šotoru nastopila Kavalino in Self Made, v Trbovljah bodo na pokriti tržnici množico ogrevali Red Do, Baby Octopus, Pastichon, Black Out in Ajda Ivšek, v Krškem pa bo na Trgu Matije Gubca igral bend Od oka. Pestro bo tudi v Domžalah – silvestrovalo se bo na prostem v športnem parku, kjer bo nastopil ansambel Pajdaši. Zaradi silvestrovanja bodo po večjih slovenskih zaprte ceste predvsem v mestnih središčih: - v Ljubljani bo popolna zapora Slovenske ceste, med Aškarčevo cesto in Šubičevo ulico od 21. ure do jutri 1.1., do 5. ure, - regionalna cesta Murska Sobota - Gederovci, Murski Soboti od 20. ure do jutri 1.1. do 6. ure, - regionalna cesta Breg - Sevnica - Brestanica, v Sevnici od 16. ure do jutri 1.1. do 6. ure, - regionalna cesta Krško - Brežice, v Krškem od 20. ure do jutri 1.1. do 5. ure, - v Slovenski Bistrici od 18. ure do jutri 1.1 do 3. ure. (Vir: Prometno-informacijski center za državne ceste) Uredništvo Žurnala vam želi srečno novo leto, kjerkoli že boste! Izbor brezplačnih koncertov na prostem in klubskih večerov na silvestrovo Ljubljana. Kongresni trg: Soul Fingers, Natalija Verboten, Kingston. Trg francoske revolucije: Barely Modern, Dead Dildo Drome, Napravi mi dete, Klemen Klemen, Moveknowledgement. Mestni trg: Martina Šraj, Alenka Godec, Elda Viler. Pogačarjev trg: Ansambel Rubin, France in Korado s pevko Anito. Klub K4: DJ TLR, Dojaja retro set, Symann vs. Splinterhouse (predprodaja 15 evrov, sicer 17). Cvetličarna: zabava Novoletna prohibicija v slogu 20. let prejšnjega stoletja (predprodaja 18 evrov, sicer 25). Cirkus: Red & White NYE Party (predprodaja 10 evrov, sicer 20). Klub KMŠ: DJ Yoco (vstopnina: 1,50 evra). Obala. Ambasada Gavioli, Izola: Mauro Picotto, Funk D'Void, Petar Dundov, Eddie F, Veztax (predprodaja 20 evrov, sicer 25). Taverna, Koper: CoverLover, Tinkara Kovač, In&Out. Tartinijev trg, Piran: Kalamari, Slavko Ivančič. Gorenjska. Slovenski trg, Kranj: Rok 'n' Band. Mestni trg, Škofja Loka: Calypso. Štajerska. Trg Leona Štuklja, Maribor: Jebe'la cesta, Edvin Fliser, Tabu. Trg celjskih knezov, Celje: Čuki. Murska Sobota. Pred pošto: Plamen, Jean Bačić Quartet. Novo mesto. Glavni trg: DJ Kova, Nuša Derenda (vstopnina 5 evrov).
|
positive
|
10,109
|
Veterinarji opozarjajo, da je zaradi varčevalnih rezov ogrožena varnost hrane ter zdravje ljudi in živali. V Sloveniji prehajamo v situacijo, ko ne bomo mogli več zagotavljati varne hrane, opozarja predsednik Veterinarske zbornice Borut Zemljič. Zaradi varčevalnih rezov, ki so veterini zmanjšali proračunska sredstva za 40 odstotkov na pet milijonov evrov, je po Zemljičevih besedah ogrožena varnost hrane ter zdravje ljudi in živali. Zemljič je izpostavil, da so ministra za kmetijstvo in okolje Franca Bogoviča za sestanek o tej problematiki zaprosili 7. januarja, a jim do danes na to prošnjo še ni odgovoril. Opustiti bodo morali redne veterinarske preglede Opraviti moramo stvari, ki jih je Slovenija obljubila Bruslju, vse ostalo je podleglo varčevanju, je dejal Zemljič in izpostavil, da bodo zaradi varčevanja prisiljeni opustiti redne letne veterinarske preglede kmetijskih gospodarstev, ki jih sicer predpisuje zakon o veterinarskih merilih skladnosti. Omenjeni zakon določa, da mora vlada zagotoviti, da živali in proizvodi, namenjeni trgovanju ali prometu, izvirajo iz gospodarstev, centrov ali organizacij, na katerih so opravljeni predpisani redni uradni veterinarski pregledi. Podrobne pogoje o načinu pregleda in financiranju predpiše pristojni minister, kar pa kot opozarja Zemljič za to leto ni bilo storjeno. Običajno je pogoje minister predpisal decembra, preglede pa so veterinarji izvajali od februarja do konca novembra. Pojasnil je še, da zaradi nepredpisanih podrobnih pogojev tudi gospodarstva sama ne morejo zaprositi veterinarjev za ta redni pregled, saj kasneje ta ne bo vpisan v predviden register. Pregled bi sicer posamezno gospodarstvo stal okrog 70 evrov. Kot so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, za letošnje leto veterinarski pregledi res niso načrtovani. Bomo jedli živila, ki ne ustrezajo normam? Ob tem so poudarili, da so veterinarji vsako leto (od leta 2006) obiskali reje, ki so bile določene za izvedbo pregleda. Preverjali so podatke o reji, številčno stanje živali, dnevnik veterinarskih posegov - zdravstveno stanje, označevanje živali, zaščito živali, reprodukcijo in biovarnostne ukrepe. Rejcu so svetovali in v primerih neskladnosti z zakonodajo napisali pisno navodilo. "Na podlagi analize pregledov za petletno obdobje, ki je bila izvedena v lanskem letu, ugotavljamo, da so se določena stanja izrazito izboljšala. Predvsem lahko izpostavimo področje zaščite živali in biovarnostnih ukrepov, ki so temelj zdrave črede," so še pojasnili na ministrstvu. "V določenih kmetijskih gospodarstvih so ti redni pregledi tudi edini pregled v celem letu," je poudaril predsednik sekcije veterinarjev praktikov pri veterinarski zbornici Miran Ačko. Ob tem pa izpostavil, da se pojavljajo vedno nove bolezni pri živalih. Veterinarji ob tem opozarjajo, da v kolikor ne bo zagotovljena izvedba predpisanih rednih pregledov, bodo lahko živali za zakol in proizvodi, kot so mleko in jajca, prišli v prehransko verigo tudi z gospodarstev, ki ne ustrezajo normam glede zdravstvenega stanja živali. V prehransko verigo lahko pridejo tudi živali in proizvodi z gospodarstev, kjer se ne vodi evidenca glede uporabe zdravil in karenc.
|
neutral
|
10,110
|
Da so v prisilni poravnavi, so mu povedali šele, ko bi morali poravnati račun. "Na Študentski areni od 23. do 25. oktobra sem delal za agencijo Imelda. To so bili trije dnevi napornega vsakodnevnega sedemurnega risanja karikatur v živo. Risal sem na stojnici, ki je bila reklama za Abanko in je dobila nagrado za najboljšo stojnico. Ker nisem dobil še nič plačano, sem jih poklical, kdaj mi bodo zasluženo nakazali, a so mi odgovorili, da do nadaljnjega ne bo nič, saj so v prisilni poravnavi," je bil presenečen Matej Kovačič, svobodni umetnik, ki je tudi Žurnalov karikaturist. Ker za postopek prisilne poravnave ni vedel, tudi ni prijavil svoje terjatve, a mu je prisilna upraviteljica pojasnila, da bo kljub temu, če bo potrjena, svoj denar dobil – no, polovico od tega, kar mu dolgujejo, in še to v najslabšem primeru šele čez štiri leta, saj načrt prestrukturiranja predvideva do štiriletni odlog plačila. "Odslej vsa podjetja preverim na Ajpesu," pravi Kovačič, ki ga jezi, da je Imelda predlog za prisilno poravnavo vložila že deset dni, preden je za njih opravljal delo, a mu tega ni nihče povedal. Abanka: mi smo vse račune poravnali Abanka je pojasnila, da je njihovo predstavitev na dogodku Študentska arena pripravila Agencija Imelda, ki se je s karikaturistom Matejem Kovačičem dogovarjala neposredno. "Abanka je bila z delom karikaturista zelo zadovoljna in je Agenciji Imelda tudi pravočasno poravnala vse stroške, povezane z izvedbo predstavitve na Študentski areni," so še pojasnili.
|
negative
|
10,111
|
Zaradi manjkajočih opozoril v navodilih za uporabo, pregrevanja police nad grelnikom, deformacij pokrova in neodpornosti komponent proti vročini odpoklic ogrevalnika. "V okviru preverjanja izpolnjevanja varnostnih zahtev s preizkušanjem v laboratoriju je bilo ugotovljeno, da električni ogrevalnik klimatronic LCD 1000 ne izpolnjuje varnostnih standardov," na svoji spletni strani opozarja Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). Podatki o izdelku Naziv: Električni ogrevalnik Klimatronic LCD 1000, art. no. 11351 Proizvajalec: Suntec Wellness GmbH, Holzstrasse 2, 40221 Dusseldorf, Nemčija Uvoznik / distributer: OBI d.o.o., Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana Neskladnosti se nanašajo na manjkajoča opozorila v navodilih za uporabo, pregrevanje police nad grelnikom, deformacij pokrova in neodpornosti komponent proti vročini, zato lahko uporaba električnega ogrevalnika povzroči električni udar, požar ali opekline. Na ZPS zato svetujejo, da ogrevalnik, če ga imate, takoj prenehate uporabljati. Lahko ga vrnete prodajalcu, kjer ste ga kupili, saj ste upravičeni do vračila kupnine.
|
neutral
|
10,112
|
Namesto strankarski se je Jasnič odločil odpovedati funkciji državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade. Tako je 20. junija sklenil tudi svet stranke. Jasnič je z odstopom odlašal vse do danes. Z mesta državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade je danes nepreklicno odstopil Ljubo Jasnič, sicer generalni sekretar stranke Desus. Kot je zapisal v sporočilu za javnost, pričakuje, da bo izvršni odbor Desusa sklical sejo sveta stranke in na njej predlagal sklep o izstopu Desusa iz koalicije in njegovih ministrov iz vlade. "Javnost pričakuje, da bo stranka DL danes uresničila napoved, ki jo je izrekla pred desetimi dnevi, da bo, če predsednik vlade Janez Janša zaradi ugotovitev iz poročila protikorupcijske komisije ne odstopi, sama zapustila vladajočo koalicijo," piše Jasnič. Ob tem opozarja, da je izvršilni odbor Desusa identičen sklep sprejel dva dni po pozivu DL. Odstop začetek razpada koalicije? Jasnič zato pričakuje, da bo strankin izvršni odbor nemudoma sklical sejo sveta stranke in na njej prav tako predlagal dokončni sklep o izstopu Desusa iz koalicije in njegovih ministrov iz vlade: "Pričakujem, da pri realizaciji te naše obljube volilcem ne bomo spet iskali kakšnih zadržkov." Sicer je danes potekel ultimat DL, že popoldne pa bo stranka DL odločala o izstopu iz koalicije in odstopu Gregorja Viranta z mesta predsednika državnega zbora. Odločitev padla že junija Predsednik Desusa Karl Erjavec je sicer 20. junija lani napovedal, da bo svetu stranke predlagal zamenjavo Jasniča, saj naj bi zaradi njegove preobremenjenosti z dvema njegovima funkcijama na organizacijski ravni v stranki nastala vrzel. A Erjavec razrešitve pozneje ni predlagal, saj naj bi imel Jasnič močno podporo v članstvu. Namesto strankarski se je Jasnič odločil odpovedati funkciji državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade. Tako je 20. junija sklenil tudi svet stranke. Jasnič je z odstopom odlašal vse do danes. Pred časom je Jasnič tudi napovedal, da se bo na volilnem kongresu Desusa, ki bo 21. marca, potegoval za mesto predsednika stranke.
|
negative
|
10,113
|
Nov center bo od jutri namenjen družinam s predšolskimi otroki. Na Prečni ulici 7 bodo jutri odprli Družinski center Mala ulica. Javna dnevna soba bo namenjena družinam s predšolskimi otroki, v njej pa bodo na voljo igrače in igrala, labirint, mestni park in trg (namenjen bo delavnicam, predavanjem in rojstnodnevnim zabavam), knjižnica v stolpu, kotiček za dojenčke, kockarnica ter kavarna. Center bo ob delavnikih odprt od 9. do 19. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 18. ure. Vstopnina bo dva evra na otroka, do 10. februarja pa bodo ponujali popust na letne in družinske vstopnice. Rovi, luknje, tobogan Center je opremljen tako, da so obešalniki za obleke, stoli, mize, klopi, tabla in druga oprema oblikovani po meri otrok. Osrednji prostor je razdeljen na sklope, ki so namenjeni različnim starostim otrok in različnim vrstam igre, med seboj pa so povezani z luknjami, rovi, skrivnostnimi vhodi, prehodi in toboganom. Notranje pokrito igrišče je povezano z zunanjim, ki je urejeno v naravni senci dreves, tam pa so postavili klopi, umivalnik ter shrambo v obliki stolpiča za dodatna igrala in opremo. V centru bodo otroci spoznavali tudi mesto Ljubljana.
|
positive
|
10,114
|
Janša napoveduje, da bo pritožbe zaradi poročila protikorupcijske komisije vložil še ta teden. "Rušenje vlade se ne bo obrestovalo prav nikomur. Tisti, ki to počnejo, ne razumejo situacije, v kateri se je znašla Slovenija," je v pogovoru za Demokracijo poudaril predsednik vlade Janez Janša. Po njegovih besedah bi predvsem koalicijski partnerji morali razmisliti, kakšno odgovornost so prevzeli nase, ko so vstopili v koalicijo za izhod iz krize. "Ustvarili smo pogoje za vnovični gospodarski preboj in uspešno spopadanje s krizo. Kaže, da so uspehi te vlade neznansko vznemirili ozadja, ki živijo od rent, privilegijev in monopolov," pravi Janša. Po njegovih besedah je več kot očitno, da po premikih v letu 2012, ki so bili na meji mogočega, želi nekdo preprečiti, da bi ta vlada pripeljala Slovenijo iz krize. "Poročilo bo padlo" Janša je prepričan, da bo poročilo protikorupcijske komisije "na koncu padlo tako po vsebini kot pravno, če ustava v tej državi sploh še velja". Po njegovih besedah je očitno, da je "vnaprej pripravljen scenarij stekel in da je Virant njegov glavni vzvod na površini". Glede pritožbe na upravno sodišče Janša napoveduje, da jo bo vložil še ta teden. "Odprta so najosnovnejša vprašanja korektnega postopka, vendar bodo pritožbe kljub vsemu ta teden vložene. Usklajujemo še določene podrobnosti, v osnovi pa se večina stroke strinja, da velja poskusiti kljub Klemenčičevemu zatrjevanju, da je poročilo dokončno," pravi Janša. Če ne drugega, se bo po njegovih besedah razčistila očitna protiustavnost ravnanja komisije. Odgovarjal bo v DZ Janša poudarja, da nima nobenih težav s pojasnili o svojem premoženju: "Prej ali slej bo razprava o tem v državnem zboru, po moje jo bo slovenska javnost pazljivo spremljala, in tam bom od točke do točke odgovoril na novinarske očitke korupcijske komisije." Kot pojasnjuje Janša, je doslej v življenju s plačami in z avtorskimi honorarji zaslužil najmanj okrog milijon evrov: "Moje današnje že odplačano premoženje, če odštejem manjše dedovanje, je vredno približno štirikrat manj od mojih celotnih prihodkov. Kje je tu korupcijsko tveganje?" Janša Komisiji za preprečevanje korupcije očita, da je ravnala proti svojim lastnim pravilom in ustavnopravnim okvirjem na neznan metodološki način in po svojih načelih proste presoje dokazov: "Izročil sem jim vse pogodbe in podal vsa pojasnila, ki so jih zahtevali. Tudi takšna, ki jih po zakonu nimajo pravice zahtevati." Po Janševih besedah so bile v poskusih njegove politične diskreditacije izrabljene že praktično vse razpoložljive ustanove in organi v državi. Ob tem je premier in predsednik SDS spomnil na primera Depala vas in Patria: "Patria se jim je sfižila, iz velikega poka zdaj nastaja dokazana velika blamaža. Zato se je zdaj pojavilo poročilo korupcijske komisije, na katerega pa naj ne bi bilo pritožbe, češ da je dokončno." Okrcal Pop TV in F571 V zvezi s protesti po državi pa Janša pravi, da nezadovoljstvo ljudi s stanjem razume, saj je razlogov za to veliko. Po njegovih besedah so pozivi ljudi k odstopu vlade legitimni, niso pa vsi protesti spontani. Eden glavnih organizatorjev oziroma spodbujevalcev je, tako Janša, Pop TV in F 571 nasploh, "zato, da njihovi botri odvrnejo pozornost". "Eno so torej zahteve ljudi, ki so v težkem položaju in upravičeno zahtevajo, da Slovenija postane pravna in pravična država, drugo pa so politične kalkulacije ljudi, ki so jim ljudje na volitvah izrekli nezaupnico, zdaj pa se skušajo vrniti skozi stranska vrata," dodaja Janša.
|
neutral
|
10,115
|
Slovenija potrebuje projektno vlado, PS pa je pripravljena na pogovore o njej brez pogojevanja, pravi začasna vodja trenutno največje parlamentarne stranke Alenka Bratušek. Po besedah Alenke Bratušek je čas, da se stranke začnejo pogovarjati o projektni vladi in projektih, ki jih je treba nujno izpeljati. "PS je pripravljena aktivno sodelovati pri reševanju situacije. Prvič, z dogovorom o projektni vladi in drugič, z dogovorom o tem, kdaj izpeljemo predčasne volitve, če si tega res vsi, ki o tem govorijo, tako želijo," je povedala. Odzivi pozitivni Bratuškova je v torek vse predsednike in predsednico parlamentarnih strank povabila na sestanek, s tem pa so po njenih besedah pokazali iniciativo za začetek pogovorov. Kot pravi, je že dobila pozitivne odzive nekaterih strank. Po mnenju Bratuškove bi morala projektna vlada izpeljati pet ključnih projektov, in sicer zagon gospodarstva, reformo trga dela, vstop Hrvaške v EU, zaključek pogajanj o novi finančni perspektivi ter spremembo volilne zakonodaje. Pri tem je dodala, da so v PS za razpravo o tem, kateri so ključni projekti, odprti. Povedala je tudi, da še niso razmišljali o tem, kdo bi lahko sestavil takšno vlado in imenoval katerega ministra, saj je po njenih beseda vsebina trenutno bolj pomembna od imen in strankarskih ali osebnih interesov. Pojasnila je, da je do projektne vlade možno priti najprej z dogovorom in potem s konstruktivno nezaupnico, ki bi bila vložena v DZ. "Naša želja je seveda, da bi pod to konstruktivno nezaupnico bilo čim več podpisov kolegic in kolegov iz DZ," je dejala. Na ultimate nekaterih strank, da so se s PS pripravljene pogovarjati le v primeru odstopa "zamrznjenega" predsednika Zorana Jankovića, je dejala, da njen način dela niso ultimati, zato tega ne bo sprejemala tudi z druge strani. "Zahteve o katerih govorijo stranke, so že izpolnjene," je povedala in poudarila, da ima polna pooblastila za vodenje stranke. Dodala je, da upa, da jim bodo druge stranke dovolile, da razmerja v svoji stranki urejajo sami. Bratuškova je povedala še, da se predčasnih volitev v PS ne bojijo ter da je že pojasnila, zakaj v tem trenutku za državo ne bi bile dobre. "Dokler ne spremenimo volilne zakonodaje, ljudje ne bodo imeli večjega vpliva na to, kdo sedi v DZ," je dejala in dodala, da se lahko zgodi, da v DZ tudi po hitrih predčasnih volitvah ne bo veliko razlik.
|
neutral
|
10,116
|
Podjetniki: Če bi župani delovali za zagotavljanje delovnih mest, bi angažirali lokalne obrtnike in tudi znižali prispevke. "Eden od pozivov, ki jih bomo naslovili na vseh šest županov našega območja, je poziv k znižanju komunalnih prispevkov. To je velik vstopni strošek in močno bremeni vsakega podjetnika, ki se odloči za gradnjo poslovnega prostora, zlasti v teh kriznih časih," napovedujejo v novogoriški območni obrtno-podjetniški zbornici pred srečanjem, ki bo v začetku prihodnjega tedna. "Komunalnega prispevka ne moremo znižati, ker ga občina potrebuje za investicije v infrastrukturo. Vseeno pa zdaj proučujemo pravne podlage za dajanje finančne pomoči pri njegovem plačilu," poudarjajo na novogoriški občini. Za znižanje prispevka, da bi tako privabili investitorje, pa so se odločili na južnem Primorskem – v Izoli so ga prepolovili, v Piranu pa ga letos znižujejo za od 20 do 30 odstotkov. Lokalne investicije Kar od 400 od 1.900 članov novogoriške obrtne zbornice je gradbincev. "Če bi torej občine znižale prispevek, po drugi strani pa začele tudi same cikel investicij, pri katerih bi delo dobili lokalni izvajalci, bi podjetnikom veliko pomagale," dodajajo na zbornici. Novogoriška občina je lani podjetjem za investicije, projekte inovacij, udeležbo na sejmih doma in v tujini ter za nova delovna mesta dodelila 240 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Takšno pomoč pričakujejo v zbornici tudi od drugih lokalnih skupnosti. V Novi Gorici razmišljajo tudi o manjših obrtnih conah, zbrali so informativne ponudbe za prodajo 77 nepozidanih stavnih parcel za poslovno gradnjo.
|
neutral
|
10,117
|
Ukinjanje. V poročilu o učinkih združevanja klicev v sili niti besede o denarju. Posebna medresorska komisija, ki so jo od ministrstva za obrambo (Mors) zahtevali poslanci, je neuradno že izdelala oceno o učinkih in posledicah napovedanega ukinjanja nekaterih centrov za obveščanje (CO) po državi, kamor ljudje pokličejo na pomoč ob nesrečah. Nič o posledicah A uradno o teh ugotovljenih posledicah načrtovanega ukinjanja in združevanja nekaterih CO menda ni bil obveščen nihče od gasilcev, operaterjev in drugih sodelujočih v intervencijah po klicih na pomoč, ki ukinjanju sicer nasprotujejo. Z Morsa sicer za zdaj še niso odgovorili, kdaj točno je komisija končala svoje delo in kdaj je izdala poročilo o tem. Zaupno o ugotovitvah Neuradno naj bi bilo poročilo izdelano ob koncu prejšnjega leta. Dokument pa naj bi bil skupaj s predlogom še enega sklepa posredovan na vlado v začetku tega leta. Niti uradno niti neuradno pa ni znano, ali je vlada poročilo posebne komisije že obravnavala oziroma kdaj in če sploh namerava o njem razpravljati. Tako poročilo kot predlog sklepa pa naj bi bila širši javnosti nedostopna, saj naj bi bila oba dokumenta takoj označena kot interna. Posebna komisija pa naj, prav tako neuradno, v sklepu vladi ne bi navedla nobenih izračunov o tem, kakšne finančne posledice bi za državo in državni proračun nastale, če bi Mors res ukinil nekatere CO in jih združil s preostalimi še delujočimi. Kolikšne bi bile finančne posledice teh sprememb, niso pojasnili niti na ministrstvu za finance (MF), kjer pričakujejo, da bodo ta podatek posredovali z Morsa. "V skladu s stalno prakso komuniciranja MF javnosti ne pojasnjuje posameznih usklajevanj in komunikacije med različnimi resorji," na MF odgovarjajo na vprašanja, ali in kdaj so bili obveščeni o morebitnih finančnih posledicah načrtovanega ukinjanja CO ter ali so ti izračuni zanje in proračun sprejemljivi. Temeljito analizo učinkov ukinjanja so od ministra za obrambo zahtevali poslanci, člani parlamentarnega odbora za obrambo, konec julija. V začetku julija pa je Mors že ukinil nočne izmene na šestih od 13 CO.
|
neutral
|
10,118
|
Za Aerodorom Maribor se zanimajo štirje interesenti. Štiri nezavezujoče ponudbe so prispele za nakup podjetja Aerodrom Maribor. Med njimi naj bila tri tuja in eno slovensko podjetje. Boris Kastivnik, stečajni upravitelj družbe Prevent Global, je pojasnil, da bo s ponudniki izvedel neposredna pogajanja, in sicer v roku enega meseca. "Glede na število ogledov, ki smo jih v zadnjem kvartalu lanskega leta imeli v podjetju, so oddane ponudbe pričakovane," pa se je včeraj nad rezultatom razpisa odzval direktor Aerodroma Maribor Marko Gros. Po njegovih besedah si je podjetje oziroma letališče ogledalo »kar nekaj« interesentov, domačih in tujih. Kot smo že poročali, pa se Mestna občina Maribor zaenkrat ni prijavila na razpis, saj še nimajo planiranih sredstev za nakup omenjene družbe.
|
positive
|
10,119
|
V oddaji U zdrav mozak, so si privoščili našega predsednika Boruta Pahorja. Voditelj oddaje se je predstavil kot tajnik predsednika hrvaške Iva Josipovića. Davor Jurković, voditelj oddaje U zdrav mozak si privoščil našega predsednika Boruta Pahorja. Poklical je v njegov kabinet in se predstavil kot tajnik hrvaškega predsednika. Zelo hitro mu je uspelo priti do predsednika. Govorila sta o rokometu Jurković je nato v vlogi tajnika je s Pahorjem govoril kar nekaj minut. Med pogovorom sta se dotaknila tudi težav, ki jih ima Slovenija. Spregovorila pa sta tudi o rokometu. Pahor je dejal, da bomo v finalu premagali Hrvate, ampak le v primeru, če premagamo Špance. Bo pa v nedeljo odšel v Barcelono, če se Slovenci uvrstijo v finale. Težave s centralo Nato je po nekaj minutah "tajnik" našega predsednika preusmeril k hrvaškemu. Najprej se mu je na telefon oglasil nekdo iz kantine, nato iz kotlovnice. Voditelj oddaje se je ves čas opravičeval, da imajo že cel dan težave s centralo. Nato sta Pahor in njegova sodelavka ugotovila, da gre za potegavščino.
|
neutral
|
10,120
|
Krka, ki jo vodi Jože Colarič, je lani prvič presegla milijardo evrov prodaje, v primerjavi z letom prej pa jo je povečala za osem odstotkov. Prodaja celotne skupine se je povečala za šest odstotkov, čistega dobička bo nekaj več kot 155 milijonov evrov. Krka je le osem odstotkov lanske prodaje ustvarila v Sloveniiji, kjer je prodaja v primerjavi z letom prej padla za 11 odstotkov. V Vzhodni Evropi so prodajo povečali za četrtino, prodajo z Iranom pa podvojili. Najpomembnejša skupina zdravil na recept so zdravila za zdravljenje bolezni srca in ožilja, lani po so registrirali 14 novih izdelkov in vstopili tudi na onkološko področje. Nova tovarna v Rusiji Še letos naj bi Krka odprla novo tovarno v Rusiji, ki bo lahko izdelala 1,8 milijarde tablet in kapsul na leto. Skupaj s povečanjem logističnega centra je naložba stala 135 milijonov evrov.
|
positive
|
10,121
|
Danes zvečer bo slovenske rokometaše na polfinalni tekmi s Španijo spodbujalo še 160 slovenskih navijačev več. Velik uspeh slovenske reprezentance je očitno vzpodbudil navijaški duh. Pri agenciji Kompas so tako v enem dnevu razprodali tridnevno potovanje. Danes tako v Barcelono potuje čarter s 160 potniki. "Veliko prijateljev in navijačev slovenske reprezentance bo tako v živo spremljalo naše rokometaše na pomembni tekmi danes zvečer v Barceloni, skupina že ima svoj slogan: Gremo po zlato," so zapisali. Če bo navijanje uspešno, pa jih bo prav toliko lahko na finalno tekmo odšlo v nedeljo. "Imamo že pripravljen poseben program za nedeljo, če se bomo danes uvrstili v finale. Potem imamo še eno letalo, ki bo poletelo, ki bo poletelo v nedeljo zjutraj in se vrnilo v nedeljo zvečer za 299 evrov. Prijave sprejemamo danes od naš zmage naprej," nam je povedal Mišo Mrvaljevič iz Kompasa.
|
positive
|
10,122
|
Razočarani smučarji so petkovo smuko morali zaključiti ob 14. uri, saj so progo na Starem vrhu pripravljali za tekmovanje. Upravljalci smučišča prepričani, da so smučarje ustrezno obveščali. "To je neverjetno, da si privoščijo kaj takega. Če se bodo takole obnašali do smučarjev, je bolje, da zaprejo," so se razočarani na nas obrnili smučarji, ki so včerajšnjo smuko na Starem vrhu morali končati predčasno. Ob 14. uri jih je sedežnica namreč zadnjič odpeljala na vrh, kljub temu, da naj bi smučišče obratovalo do 16. ure. Šlo je za izreden dogodek Na Starem vrhu so prepričani, da so storili vse, da bi preprečili slabo voljo. Kot nam je povedal Matija Demšar, so na spremenjen urnik opozarjali prek svoje spletne strani. Zapisano naj bi bilo na okvirčku, kjer se ponavadi izpisuje obratovalni čas (v času pogovora so se podatki že spremenili, saj je bila spletna stran že posodobljena, tako da se je izpisoval obratovalni čas od 9.00 do 16.00 ure op.a.), pa tudi v razpredelnici Urnik in koledar obratovanja. Tam so zapisane vse spremembe obratovalnega časa. "Kriv" je Srečkov pokal "Ob petkih obratujemo do 14. ure zaradi Srečkovega pokala, da lahko progo pripravimo za tekmo, ravno tako ob ponedeljkih," je pojasnil Demšar. Po njegovih besedah so vsem tistim, ki so želeli popoldansko karto, priznali poseben popust. "Za dveurno karto so tako odšteli le 10 evrov, sicer bi morali plačati 15 evrov." Demšar pravi, da se spominja štirih nezadovoljnih smučarjev. Dodaja pa, da so bili vsi seniorji, ki pa interneta verjetno ne uporabljajo. Z obiskom so kar zadovoljni, saj so po Demšarjevih besedah "glede na ekonomsko stanje pričakovali večji padec". "Mogoče" pa le niso storili vsega, kar bi lahko Demšar še priznava, da so popust priznali tudi zato, ker tokrat "mogoče" niso storili vsega, kar bi lahko. Ponavadi namreč na spletni strani še bolj opazno opozorijo na spremenjen delovnik, tokrat pa zaradi velike količine podatkov, povezanih s Srečkovim pokalom, zaradi preobremenjenosti spletne strani ni bilo mogoče. Preverite obratovanje, preden se odpravite na smuko Demšar trdi, da je Stari vrh edino smučišče v Sloveniji, ki ne obratuje s polnim cenikom. Ker ne obratuje celotno smučišče, smučarjem priznajo 10 odstotni popust. Smučišče sicer večkrat spreminja obratovalni čas, za kar so se na Starem vrhu odločili iz večih razlogov. Tako npr. vse nedelje, kjer je naslednji dan delovni dan, ni nočne smuke. "Za to smo se odločili, ker je ponavadi prišlo 15 do 20 smučarjev," pojasnjuje Demšar. Tudi po šolskih počitnicah spremenijo obratovalni čas smučišča. Smuka je možna le še od osme do 13. ure, nočna ostaja od 19. do 20. ure. Ker se po 3. marcu temperature dvignejo, je podlaga mehka in ni varno smučati, pravi Demšar.
|
neutral
|
10,123
|
Okrog 250 zbranih na shodu v Novi Gorici se je že skoraj razšlo. Protestniki so lahko na glas povedali svoje zahteve, pozivali so k odstopu političnih elit in oblikovanju drugačne, bolj pravične in socialne državljane. Okrog 30 ljudi je podobne zahteve izrazilo tudi na osrednjem trgu v Kopru. "Če je zakonodaja taka, da ne more obračunati z nekom, ki je lopov, potem je zakonodaja namerno narejena tako," je v svojem nagovoru zbranim na novogoriškem Bevkovem trgu poudaril ajdovski župan Marjan Poljšak in dodal, da je potrebno takšno zakonodajo "suspendirati". Pred mikrofon je stopilo več ljudi, ki so povedali svoje mnenje, vsi pa so pozivali k odstopu političnih elit in ponovni vrnitvi socialne države. "Ljudje so apatični, zato moramo narediti vse, da bodo ponovno dobili vero v boljše življenje, predvsem pa spremembe," je dejal eden izmed govorcev. V Novi Gorici se ljudje z različnimi idejami zbirajo vsako soboto, na teh srečanjih pa dajejo različne pobude za boljšo prihodnost na lokalnem in državnem nivoju. Pobudniki teh srečanj, ki potekajo že vse od začetka decembra lani in se jih je doslej udeležilo okrog 50 ljudi, upajo, da jim bo vendarle kdo prisluhnil.
|
neutral
|
10,124
|
Visokih računov marsikdo zaradi krize ne more poravnati. Število izvršb raste. “Za nami je težko leto. Podjetje je sicer zaključilo z okoli 300 tisoč evri dobička, vendar imamo za kar 200 tisoč evrov izvršb,” je za Žurnal24 pojasnil Alan Perc, direktor Energetike Maribor. Počakajo nekaj mesecev Kot je povedal, se je zaradi krize in osebnih stečajev pri njih lani povečal seznam neplačnikov za kar 50 odstotkov. To podjetje, ki skrbi za ogrevanje Mariborčanov, pošilja v teh mrzlih mesecih visoke položnice, ki pa jih zaradi socialne stiske marsikdo ne more poravnati. “Po navadi počakamo tudi nekaj mesecev, preden gremo v izvršbo. Lahko se dogovorimo tudi za odlog plačila. Ne želimo biti neprijazni do naših uporabnikov, saj se zavedamo njihove stiske,” je dodal Perc. To javno podjetje ima tudi najeto odvetniško pisarno, ki ureja izvršbe in izterjave neplačnikov, ki zamujajo s plačilom že več let. O tem, da bi tako šli tudi na ostrejšo izterjavo pri fizičnih osebah, pa ne razmišljajo.
|
negative
|
10,125
|
Družini iz Kamnika se je sprožil detektor in jo tako rešil pred zastrupitvijo. Problematični so stanovanjski bloki, v katerih je dejavnikov tveganja več, a ljudje tega ne vedo. “Ker sva se lani preselila v novo stanovanje, peč v njem pa je bila stara 12 let, sva pred začetkom ogrevalne sezone za vsak primer kupila detektor ogljikovega monoksida. Nikoli si ne bi mislila, da nas bo dvakrat rešil pred plinom,” nam je povedala Teja Kumelj, ki je pred dobrima dvema tednoma že drugič doživela alarm zaradi povečane koncentracije ogljikovega monoksida. Zamenjali so peč Dejavnike tveganja lahko bistveno zmanjšate z upoštevanjem preventivnih ukrepov, ob odpovedi teh pa z ustreznim detektorjem. Gašper Golob, Detektor sistemi “Ko smo dojeli, kaj se dogaja, smo takoj prezračili prostor. Bila je nedelja in serviser peči se je lahko oglasil šele v torek. Vzroka nastanka sicer ni bilo mogoče ugotoviti. Ker se je alarm znova sprožil čez nekaj dni, sva se odločila za menjavo plinske peči z novo, kondenzacijsko, takšno, ki zrak črpa od zunaj, ne iz prostora,” je pojasnila Kumeljeva. “Pri pregledu prostora sem ugotovil, da imajo plinsko peč na naravni vlek v prostoru, kjer je tudi ventilator. Takšnega tipa peči tam ne bi smelo biti, saj se lahko v prostoru ustvarja podtlak,” je povedal Gašper Golob iz podjetja Detektor sistemi. Še en primer iz Ljubljane Konec leta se je smrtonosni plin kopičil tudi v enem od stanovanj na Kamnogoriški cesti v Ljubljani. Ker je policija v sodelovanju z izvedenci, ki ugotavljajo vzrok uhajanja, opravila ogled, smo jih povprašali o morebitnih drugih podobnih primerih v ljubljanskih naseljih, a podatkov na tak način ne spremljajo. Smrti zadnja leta manj • Podatki. Po podatkih inštituta za varovanje zdravja je od leta 1997 do leta 2010 v Sloveniji zaradi ogljikovega monoksida umrlo 187 ljudi. Od leta 2007 je bilo smrtnih žrtev manj kot 10 na leto, pred tem pa tudi do 22 (leta 1998). • Bolnišnična oskrba. Zadnji podatek o številu bolnišničnih obravnav zaradi nenamerne zastrupitve z ogljikovim monoksidom je za leto 2009 – takrat je bilo hospitaliziranih 45 ljudi. Največ obravnav po letu 2000 je bilo leta 2003 (65 ljudi) in leta 2005 (53 ljudi). Golob je pri tem opozoril, da je bistveno več dejavnikov tveganja kot v hišah v stanovanjskih blokih, kjer so nameščene plinske peči na naravni vlek (s tako imenovanimi atmosferskimi gorilniki). Teh je v Ljubljani precej. “Že v osnovi je šlo za neustrezno namestitev, ki pa naj bi bila v času gradnje pred desetletji v skladu s takratno zakonodajo,” je pojasnil. Problematični so lahko zamašeni skupni prezračevalni sistemi, neizvajanje servisnih pregledov, moten dovod zraka v prostor, kjer je peč, pa tudi oddajanje stanovanj v najem, kjer najemniki niso seznanjeni z varno uporabo naprav. “V izolskem naselju Livade so tako denimo imeli nezaščitene prezračevalne sisteme, ki so bili zamašeni tudi s ptičjimi gnezdi,” je še povedal Golob. Zakaj ogroža zdravje?
|
negative
|
10,126
|
Proračun. Pripravljen za prvo branje. Več kot osem milijonov naj bi ostalo od lani. Mestni svetniki Mestne občine Maribor (MOM) bodo v ponedeljek, 4. februarja, v prvem branju obravnavali letošnji proračun. Ta je letos težak 103,8 milijona evrov, kar je veliko manj kot lani, ko je bilo sprva načrtovanih kar 153 milijonov evrov, z rebalansom konec prejšnjega leta pa so odhodke zmanjšali na 123 milijonov evrov. Ocenjujejo, da jim je ostalo Nadomestni 4. 2. Zamenjave. Na seji čez en teden bodo svetniki glasovali tudi o nadomestnih članih mestnega sveta. Potem ko so odstopili Tomaž Orešič, Gregor Jager, Janja Vidmar in Srečko Zorko, zdaj na svetniške stolčke prihajajo Jože Protner, Donald Keranovič, Mirjana Stiplošek Gorza in Jožef Škof. Je pa v proračunu že izračunano, da je od lani na računu občine ostalo 8,7 milijona evrov, vendar o tem še niso čisto prepričani. “Trenutno še ne moremo podati podatkov o zaključku leta, saj dokumenti še prihajajo v knjiženje, prav tako se še opravljajo kontrole. Čakamo tudi podatke za davčne prihodke 31. 12., ki naj bi jih od ministrstva za finance prejeli konec meseca. Bilance je treba pripraviti do konca februarja, zaključni račun proračuna pa do konca marca. Šele takrat bodo podatki popolnoma realni,” so za Žurnal24 glede stanja pojasnili na MOM. Alojz Križman, opozicijski mestni svetnik MOM, pa je glede tega povedal: “Uprava ocenjuje, da smo imeli na računu zadnji dan leta 8,7 milijona evra. To je neverjetno in smešno. Vsak zase ve, kakšno je imel stanje na računu, v drugi največji slovenski občini pa ne vedo, ampak ocenjujejo. Manj za socialo in ceste Občina se glede na načrte letos ne namerava na novo zadolževati. Sicer pa je glede na lansko leto v proračunu med drugim načrtovanih več sredstev na področju za plače, prispevke in dodatke zaposlenih v mestni upravi, za spodbujanje turizma in gostinstva, za šport in prostočasne dejavnosti, kamor spada tudi Evropska prestolnica mladih (1,2 milijona evrov), za dejavnosti občinske uprave, zmanjševanje onesnaževanja ter vzdrževanje vodovodnega omrežja. Uprava pa se je odločila, da letos zmanjša sredstva še za protokol, prireditve in proslave ter programe v kulturi, manj sredstev bo tudi za povečanje zaposljivosti, za socialno varstvo in za vzdrževanje cest.
|
neutral
|
10,127
|
Cirkovce–Pince. Kljub 12-letnemu usklajevanju trase civilne iniciative proti. “Ne samo da smo proti predvideni trasi daljnovoda, zdaj smo proti izgradnji daljnovoda v Občini Gorišnica,” po petkovem zboru občanov pojasnjuje Zoran Vesenjak, predstavnik Civilne iniciative Gorišnica. Usklajevali so se 12 let Dvosistemski daljnovod dvakrat 400 kilovatov Cirkovce–Pince, katerega investitor je država, bo postavljen na 264 stebrov v dolžini 80,5 kilometra in bo omogočil povezovanje z obstoječim madžarskim omrežjem. Civilne iniciative doslej niso nasprotovale izgradnji, zahtevale pa so, da teče po drugačni poti. Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor pojasnjujejo, da je bila izbrana trasa v postopku priprave državnega prostorskega načrta (DPN) plod 12-letnega strokovnega kompromisa ob upoštevanju varstvenih in razvojnih zahtev ter zahtev javnosti, in dodajajo: “Sprejem uredbe o DPN na podlagi veljavne zakonodaje tako predstavlja končno odločitev o umestitvi trase daljnovoda v prostor.” Možni le manjši premiki Posebna delovna skupina je proučila morebitna odstopanja od začrtane trase. “Ugotovili so, da so možni in dovoljeni pomiki stebrov v osi daljnovoda 40 metrov ter odstopanja v višini stebrov, in sicer deset odstotkov,” pojasnjujejo na ministrstvu. Padla bosta dva objekta Februarja in marca bo Eles, ki je izvajalec izgradnje, organiziral dneve odprtih vrat v posameznih občinah. Kmalu pa bodo v postopku javnega naročanja izbrali cenilce in tiste, ki bodo na terenu od lastnikov zemljišč, teh je 3.300, pridobivali služnost. “V vplivnem območju, kjer je vpliv elektromagnetnega sevanja večji, kot je dovoljeno, pa se bosta izvedla odkup in odstranitev dveh objektov,” pojasnjujejo pri Elesu.
|
neutral
|
10,128
|
Umrl je eden pomembnejših voditeljev nekdanje Jugoslavije. Repe: Bil je najprej in predvsem partijski funkcionar. V tako imenovanem liberalnem obdobju se je postavil proti Stanetu Kavčiču. V petek je umrl France Popit, nekdanji predsednik Predsedstva Socialistične Republike Slovenije (SFRS). Med drugim je bil član slovenske in jugoslovanske vlade, predsednik slovenske zveze sindikatov in predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Zadnja leta je živel na Primorskem, odmaknjen od oči javnosti. Vodja obračuna proti Kavčiču "France Popit je pripadal partizanski generaciji, po drugi svetovni vojni se je počasi vzpenjal po partijski lestvici, bil je najprej in predvsem partijski funkcionar," njegovo vlogo v slovenski zgodovini opisuje zgodovinar Božo Repe. V sporu, ki je nastal v zvezi komunistov v liberalnem obdobju konec 60. in v začetku 70. let, je deloval proti Stanetu Kavčiču. "V tako imenovani cestni aferi (sporu zaradi kreditov) se je postavil proti Kavčiču in postal operativni vodja tega obračuna," pojasnjuje Repe. Po tem je prevzel vodenje zveze komunistov, bil je predsednik predsedstva CKZK in je to funkcijo opravljal približno 13 let. Repe ga opisuje kot zelo močnega, avtoritarnega voditelja, ki mu je uspelo podrediti tedanje politično vodstvo in ga v senci Edvarda Kardelja obvladovati s sebi zvestimi kadri. Svojo partijsko pot je končal po tedanji utečeni praksi – v začetku 80. let je šel za predsednika predsedstva SFRS, a je ob prvi izvolitvi dobil manj glasov, kot se je pričakovalo. "To pomeni, da se je takrat že začelo kazati, da narašča tiha kritika znotraj vladajoče politike," pojasnjuje Repe. Prevladala Kučanova struja Potem se je upokojil in z izjemo še enega dela zgodbe, ki je po Repetovi oceni še zelo pomemben, ni igral vidnejše funkcije. Ko je vodstvo slovenskih komunistov leta 1986 prevzel Milan Kučan, se je postavil proti njemu. "Znotraj ZK je bila frakcija starejših komunistov. Ta je Kučanovi politiki, ki je peljala v večstrankarstvo, nasprotovala," razlaga Repe. "Nastala je razprava v CK ZK, vendar je na koncu prevladala Kučanova struja." Popit je bil tudi velik nacionalist. "On je izrazito nastopal proti Beogradu, včasih tudi netaktno, preveč zaletavo," pojasnjuje Repe in sklene, da simbolizira še zadnjo generacijo trde linije komunistov, ki je menila, da je mogoče državo obvladovati s kontrolo, omejeno razpravo, tudi znotraj ZK, ne samo navzven.
|
neutral
|
10,129
|
Inšpekcijski nadzor po nesreči krožne kabinske žičnice na Kaninu končan. Smučišče za zdaj ostaja zaprto. Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor je izredni inšpekcijski nadzor žičniške naprave opravil v soboto. Ugotovili so, da ima upravljavec vsa potrebna dovoljenja, hkrati so bila vsa vzdrževalna dela opravljena po predpisih. V petek je med obratovanjem krožne kabinske žičnice na Kaninu prišlo do izpada vrvi. V dveh kabinah, ki sta pri tem pristali na tleh, ni bilo ljudi, dva pa sta ostala ujeta v kabini, ki je obstala med drugim in tretjim stebrom žičnice. V petek, ko se je snela jeklenica, so se poškodovali "nekateri deli sestavnih elementov žičniške naprave". Tako bodo morali pri ATC Kanin zdaj poskrbeti za strokovni tehnični pregled žičnice in magnetno induktivni in vizualni pregled transportne vrvi. Če se bodo pri tem pokazale kakšne nepravilnosti, jih bodo morali odpraviti, vse do tedaj pa smučišče ostaja zaprto. Smučarje v Italijo vozijo z avtobusom Lokalna turistična organizacija Bovec je poskrbela za brezplačni avtobusni prevoz smučarjev na italijansko smučišče Sella Nevea vse dotlej, dokler ne bo začela ponovno delovati krožno kabinska žičnica na smučišče Kanin. Uro in pol Prevoznik Etvin Berginc, ki za LTO Bovec pogodbeno opravlja avtobusne prevoze, je za STA povedal, da so danes organizirali prevoz z dvema avtobusoma za 50 do 70 gostov, ki trenutno bivajo v Bovcu. Pot do smučišča Sella Nevea je dolga 32 kilometrov, zanjo pa potrebujejo približno uro in pol. "Smučarje smo v Bovcu pobrali okrog 8.30, iz Selle Nevee pa se bomo vračali ob 16.30," je še povedal Berginc. Udarec za ATC Kanin Zaprtje ATC Kanin pomeni precejšnji udarec. Družba bi namreč potrebovala dobro smučarsko sezono, saj je precej zadolžena, zato tolikšen izpad dohodka ni spodbuden. Dnevno namreč zaradi zaprtega smučišča izgublja med 5000 in 10.000 evrov, odvisno od dneva v tednu.
|
neutral
|
10,130
|
Obnovili Športno hišo Ilirija ob Vodnikovi cesti. S tri milijone evrov vredno investicijo je Ljubljana dobila nov bazen. Projekt je staro poslopje spremenil v enega najmodernejših športnih objektov. Rado Cvetko, izvršni direktor Športne unije Slovenije Minuli konec tedna so odprli prenovljeno, več kot 50 let staro Športno hišo Ilirija ob Vodnikovi cesti v Ljubljani. Gre za tri milijone evrov vredno investicijo Športne unije Slovenija, kjer je ob obstoječih športnih dvoranah in fitnes centru na voljo tudi center dobrega počutja z bazenom, savnami in masažnim bazenom, plesna šola Kazina, restavracija z zdravo prehrano ter masažni in lepotni salon. Prvi del obnove so zaključili že pred tremi leti z odprtjem ŠUS Eurofitnessa, ki je rezultat sodelovanja Športne unije Slovenije in podjetja Ubaefitness iz Barcelone. Hiša je delo arhitektov Gorana in Maje Dominko. "Prinašamo novost na našem trgu, in sicer all inclusive sistem po dostopni ceni, s čimer želimo kvalitetno športno rekreacijo približati širšim množicam. Smo športni center za vso družino in vse generacije, od najmlajših do izkušenejših seniorjev," je ob odprtju povedal Gregor Pečovnik, direktor ŠUS Eurofitnessa.
|
positive
|
10,131
|
Avtoceste. Več kot sto cestninskih nadzornikov bo naslednji mesec v okolici večjih mest preverjalo, ali imajo vozila veljavno vinjeto. Cestninski nadzorniki ugotavljajo, da se večina voznikov, ki se vozi brez vinjete, namerno izogiba cestninjenju. "To ugotavljamo, ker imajo vozila že nameščene vinjete iz preteklih obdobij," je poudaril Dean Polc z Darsa. Vozilo lahko nadzorujejo že med vožnjo. Če nadzornik sumi, da je brez vinjete, zapelje predenj in ga z lučmi pospremi do prvega varnega mesta, kjer opravi postopek. "Bolj pozorni bomo tudi na kršitelje na počivališčih, bencinskih servisih in izhodih z avtocest. Na cestninskih postajah bo nadzora vedno manj. Rušijo se namreč otoki, zato je zaradi varnosti takšen nadzor mogoč le izjemoma," je opozoril Polc. Število kršiteljev pada Kazen za vožnjo brez vinjete znaša 300 evrov, nadzorniki vam jo znižajo za polovico, če jo plačate v osmih dneh. Število kršiteljev se sicer od uvedbe cestninskega nadzora manjša. Leta 2009 so jih odkrili 52 tisoč, lani okoli 44 tisoč. Na leto v proračun plačajo za okoli 7,5 milijona evrov glob. Letnih prodali manj Čeprav je Dars lani prodal okoli deset tisoč letnih vinjet manj kot leta 2011, so se zaradi povečane prodaje mesečnih in tedenskih prihodki od prodaje zvišali za 1,5 milijona evrov. Za analizo prodaje letošnjih vinjet je še prezgodaj, so povedali. Decembra lani so jih vozniki kupili 119 tisoč, resnejšo prodajo pa na Darsu pričakujejo v teh dneh, torej do konca januarja in v prvi polovici februara, 31. januarja namreč veljavnost lanskim letnim vinjetam poteče.
|
neutral
|
10,132
|
Obisk mlečne kraljice. Varuh pravic: Lahko bi bila izraba. UKC: Promocija zdravega načina življenja. “Na kliniki za pediatrijo imamo veliko dejavnosti za popestritev bolnišničnih dni naših malih bolnikov. Eden od takšnih dogodkov je bil tudi obisk mlečne kraljice, ki je v prvi vrsti ozaveščala o pomenu mleka za zdravje, predvsem zdravje otrok. Ob koncu obiska jim je podarila mlečne izdelke,” pravijo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor. Prikrito oglaševanje? Kot smo pisali v Žurnalu, je bralka dogodek občutila kot prikrito oglaševanje. Med bivanjem na kliniki za pediatrijo so jo z otrokom povabili na lutkovno predstavo, prišla pa je mlečna kraljica. “Najprej je govorila o zdravem mleku in mlečnih izdelkih, nato pa razdelila izdelke nekega podjetja.” Franc Prosnik, mariborski varuh bolnikovih pravic, meni, da bi lahko bila takšna promocija izraba staršev in otrok za oglaševanje. “Takšni dogodki so dobrodošli, saj so namenjeni izključno promociji zdravega načina življenja otrok,” dodajajo v UKC.
|
neutral
|
10,133
|
Po besedah Horvata zgodovinska seja odbora za zunanjo politiko. Tema maratonske razprave: predmet spora v arbitraži o meji s Hrvaško. Seja pristojnega parlamentarnega odbora se je začela ob 15. uri in se zavlekla v pozne večerne ure. Jožef Horvat, predsednik odbora je dejal, da enotna razprava poteka na izjemno strokovni ravni in "kaj dosti politiziranja ni". Kakšne sklepe bodo sprejeli, ni mogel napovedati, bodo pa najverjetneje zaupne narave, saj je gradivo zaupno v skladu z zakonom o arbitražnem sporazumu. Horvat je še poudaril, da bodo sprejeli le en predlog, na mizi sta trenutno dva. Projektna skupina za arbitražo je pripravila več poročil, zdaj obravnavajo četrto, v katerem je opredeljen tudi predmet spora. "Veste, da smo običajno najboljši, ko smo v ciljni ravnini," pa je Horvat odgovoril na vprašanje, kakšen bo vpliv na memorandum, ki ga je skupina pripravljala dve leti, zdaj pa ga bodo morali v nekaj dneh popraviti. Končna odločitev o vsebini memoranduma je v rokah vlade. Kot je zunanji minister Karl Erjavec dejal že pred sejo odbora, bo vlada o tem vprašanju ta ali prihodnji teden. Memorandum morajo sodišču in Hrvaški poslati do 11. februarja. "Čez arbitražni sporazum ni mogoče iti" Dela seje se je udeležil tudi premier Janez Janša. "Razprava na odboru je poglobljena, predvsem pa zelo koristna, prisotno je tudi spoznanje o omejitvah, ki jih prinaša sam arbitražni sporazum in tukaj je na slovenski stroki, na slovenski politiki, da se poenoti in izkoristi manevrski prostor, ki ga je mogoče z memorandumom zavzeti. Seveda ob spoznanju, da izven tega, kar določa sam arbitražni sporazum,ki je bil v Sloveniji sprejet na referendumu, ni mogoče iti," je dejal. Upanje na razumno in kompromisno rešitev Seje so se udeležili tudi predstavniki zavoda Zavoda 25. junij - Marjan Podobnik, Duša Krnel Umek in Daniel Starman. Podobnik je dejal, da verjame, da bi v prihodnjih dneh prišlo do kompromisne rešitve. "Smo optimisti in išče se razumna rešitev in upamo, da bo tudi najdena v naslednjih dneh," se je s Podobnikom strinjala Umkova. Starman je bil zadovoljen z današnjimi pogovori. Po njegovem mnenju je razumna rešitev odprt, neoviran dostop na odprto morje, o ostalem pa se bodo pogovarjali. "Saj smo skupni, mi smo isti, danes smo razpravljali o vsem," pa je dejal o razhajanju v primerjavi s stališčem zunanjega ministrstva. Člani Zavoda 25. junij so del podskupin, ki delujejo znotraj projektne enote, imenoval jih je nekdanji zunanji minister Samuel Žbogar. Horvat je kasneje pojasnil, da so soočili argumente, vendar pa velikih razhajanj ni bilo: "Sami so povedali, da se dejansko z rešitvijo, ki jo pripravlja ministrstvo za zunanje zadeve, projektna enota, ki jo vodi Simona Drenik, strinjajo v 95 odstotkih." Meja po rtu? Na vprašanje pred začetkom seje odbora, ali bo skušal prepričati poslance, da podprejo predlog MZZ ali se nagiba h kompromisu glede obeh predlogov, je Erjavec dejal, da "bodo zagovarjali prvi predlog, predlog ministrstva za zunanje zadeve". Meni, da "sploh ne bo posebnih problemov, da bo OZP sprejel to informacijo in da bo vlada sprejela tisti predlog, ki so ga pripravili skupaj z našo mednarodno odvetniško skupino".
|
neutral
|
10,134
|
Mariborskega aktivista Skupine 29. oktober Sanjina Jašarja, ki že več kot teden dni protestno prihaja na Mestno občino Maribor, varnostniki danes niso spustili v zgradbo občine. Ob jutranjem prihodu so najprej poklicali policijo, ki ga je znova oglobila. Varnostnikom naj bi, neuradno, njihovo ravnanje naročil podžupan Milan Mikl, ki po odstopu župana Franca Kanglerja do volitev opravlja naloge prvega moža mestne občine, razlog pa naj bi bil, da danes ni uradnih ur občine, čeprav so ostali obiskovalci tudi danes lahko nemoteno vstopali in izstopali iz mestne občine. Protestniki so jih motili Kot so pojasnili na mestni občini, so se v ponedeljek na hodniku v stavbi mestne uprave zbrali protestniki, ki so se glasno pogovarjali in poslušali posnetke. Zaradi motenega procesa dela in pritožb nekaterih obiskovalcev na občini so varnostniki zbrane protestnike zaprosili, naj zapustijo prostore. Potem ko protestniki niso upoštevali njihovih navodil, so varnostniki poklicali policijo. "Po ponedeljkovem dogodku je vodstvo Mestne občine Maribor podalo navodila, da se v prostorih mestne uprave ne morejo izvajati protesti in zbiranja protestnikov. Varnostnik je zato danes znova zaprosil protestnika, naj zapusti prostore, in nato poklical policijo," so pojasnili na občini, kjer niso odgovorili na vprašanje, na podlagi česa je občanu sploh lahko izrečen takšen ukrep in ali podoben ukrep velja ali je v preteklosti veljal še za koga. Naj vas spomnimo Policisti so Jašarja pridržali že prejšnji ponedeljek, ko je aktivist zasedel sedež mariborske občine. Po zakonu o prekrških zoper javni red in mir so mu izdali plačilna naloga in ga pridržali, po nekaj urah pa tudi izpustili na prostost. Za pridržanje so se tako prejšnji kot ta ponedeljek odločili, ker po mnenju policije drugače ni bilo mogoče vzpostaviti javnega reda.
|
negative
|
10,135
|
Nekdanjemu županu Francu Kanglerju so odvzeli naslov diplomirani ekonomist zaradi ugotovitve, da njegova zaključna naloga v pomembnem delu ni rezultat njegovega samostojnega strokovnega dela, so sporočili z DOBE. "Senat DOBA Fakultete za uporabne poslovne in družbene študije Maribor je na včerajšnji popoldanski seji soglasno sprejel sklep, da se Francu Kanglerju odvzame strokovni naslov diplomirani ekonomist (VS) zaradi ugotovitve, da njegova zaključna naloga v pomembnem delu ni rezultat njegovega samostojnega strokovnega dela. Fakulteta bo v uradnem listu nemudoma preklicala veljavnost aprila 2008 izdane diplomske listine," so sporočili z DOBE. Kot so zapisali, so za pregled uporabili računalniški program za odkrivanje plagiatov SafeAssign, ki ga fakulteta sistematično uporablja za vse pisne izdelke študentov od študijskega leta 2008/09, za mnenje in pregled pa so zaprosili tudi članico mariborske univerze, fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI). Tehnični pregled sicer ni potrdil suma kršitve, zato je bil izveden še ročni pregled zaključne strokovne naloge. Imenovali so tudi posebno komisijo, ki je pridobila mnenja vseh vpletenih in argumente nato predstavila na seji senata. Komisija senata fakultete je ugotovila, ''da je navedeno zaključno strokovno nalogo nekdanji študent izdelal tako, da je pretežni del besedila prepisal iz del drugih avtorjev, česar ni citiral z uveljavljenimi načeli citiranja, in celotno delo prikazal kot svoje lastno, kar nalogi jemlje značaj veljavnega zaključnega strokovnega dela. To dejstvo pa predstavlja kršitev, za katero je študent odgovoren skladno z drugim odstavkom 28. člena pravilnika o diplomiranju v visokošolskem strokovnem programu.'' Komisija je prav tako ugotovila, da ''zaključna strokovna naloga ni rezultat študentovega samostojnega strokovnega dela'' in tako ni v skladu z 2. členom omenjenega pravilnika. Odgovornost za pripravo zaključne strokovne naloge ima v skladu s pravilnikom in navodili za pripravo zaključne strokovne naloge avtor, ki ob oddaji naloge podpiše tudi izjavo o avtorstvu. Senat je soglasno sprejel ugotovitve in stališča komisije ter v skladu s 85. členom statuta fakultete sprejel sklep, s katerim se navedenemu diplomantu odvzame na tak način pridobljen strokovni naslov. Odvzem pridobljenega strokovnega naslova učinkuje z dnem vročitve odločbe, to je z današnjim dnem. Podvomili anonimneži Franc Kangler je na mariborski zasebni šoli DOBA diplomiral leta 2008. O verodostojnosti njegove diplome pa je podvomila skupina anonimnežev. Pred nekaj več kot enim mesecem je Dnevnik poročal, da naj bi Kangler v celoti po principu kopiraj - prilepi prepisal iz strokovnih člankov, ki so bili objavljeni v reviji za lokalno samoupravo Lex localis. Kangler navedbe zanikal Kangler je navedbe, da naj bi bila njegova diplomska naloga prepisana, zanikal. Dejal je, da so citati določenih avtorjev v diplomskem delu ustrezno označeni, in dodal, da gre za "specifično diplomsko nalogo, ki je neposredno vezana na zakonske in podzakonske akte ter člene, ki so omenjeni in citirani". Po njegovih besedah so ustrezno označeni vsi povzetki oziroma sprotne opombe, ki tudi navajajo avtorje vsebin in citatov.
|
neutral
|
10,136
|
Nov sestanek Arharja in Rogića glede nekdanjih hrvaških varčevalcev LB bo 6. februarja. Odbor državnega zbora za zunanjo politiko (OZP) se je v torek na zaprti seji, ki je potekala več kot devet ur, seznanil s pripravami na zagovor Slovenije na arbitraži o meji s Hrvaško. Kot je po seji povedal zunanji minister Karl Erjavec, predmeta spora niso spreminjali in ga tudi ne bodo. Pričakuje, da ga bo vlada čim prej tudi sprejela. Zunanji minister Karl Erjavec je danes po srečanju s hrvaško ministrico Vesno Pusić povedal, da sta se dogovorila za pospešitev dialoga reševanja problema LB. V tem kontekstu bo 6. februarja potekal sestanek obeh ministrov in finančnih strokovnjakov Franceta Arharja in Zdravka Rogića, je povedal slovenski minister. Takrat bodo po Erjavčevih besedah pogledali, kako daleč so prišli in kaj je še treba rešiti, da bi lahko hrvaška stran umaknila pooblastila za tožbe proti LB in NLB na hrvaških sodiščih, kar je za Slovenijo pogoj za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe. "Osebno ocenjujem, da smo zelo blizu rešitve. Prepričan sem, da z dobro voljo in pozitivno energijo lahko najdemo rešitev in da lahko Slovenija zelo hitro začne ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe," je menil slovenski minister. Erjavec je še ocenil, da bi lahko februarja že obe vladi podprli rešitev, ki bi jo našla ministra skupaj s strokovnjakoma, kar bi bila tudi pot za ratifikacijo v državnem zboru. Zahteve Slovenije Slovenija z rešitvijo problema varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke na Hrvaškem pogojuje ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe. Ima dve konkretni zahtevi - da se problem rešuje v okviru nasledstva, saj je nastal zaradi razpada bivše Jugoslavije, in da Zagreb umakne pooblastila hrvaškim bankam za tožbe proti LB in NLB na hrvaških sodiščih. Bolj se bliža 1. julij, ciljni datum vstopa Hrvaške v EU, bolj je problem LB tudi trn v peti Evropski komisiji, ki želi, da slovenska soseda postane 28. članica unije julija letos, kot je načrtovano. Zato Bruselj vse bolj stopnjuje pritisk na obe državi, naj čim prej poiščeta vzajemno sprejemljivo rešitev, češ da je ta "nujna".
|
neutral
|
10,137
|
Senko Pličanič je na zadnji tiskovni konferenci kot minister delo na ministrstvu za javno upravo in pravosodje ocenil kot dobro. Vrača se v službo na pravno fakulteto, vendar ostaja v politiki. Želi si, da bi njegov naslednik nadaljeval zastavljene naloge na ministrstvu. Jutri se bo še zadnjič udeležil seje vlade, nato pa računa na to, da bo premier Janez Janša za vodenje njegovega resorja pooblastil sebe ali kakšnega od drugih ministrov. Pličanič se s 1. februarjem vrača v službo na ljubljansko pravno fakulteto, čeprav ostaja v politiki. Glede svojega dela na področju pravosodja je minister izpostavil, da je v enem letu, kolikor dolgo je vodil ministrstvo, analiziral stanje na tem področju, pri čemer se je jasno pokazalo, da je stanje v sodstvu skrb vzbujajoče in da se sodni zaostanki ne skrajšujejo, kot to zadnja leta prikazuje sodstvo, ampak se podaljšujejo. Za področje javnega sektorja pa ocenjuje, da je ta neracionalen in da je kakovost storitev premajhna. Protikorupcijski zakon je treba popraviti Pličaničev odstop je posledica poročila Komisije za preprečevanje korupcije, ki je tako ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću kot Janši očital številne nepravilnosti. Pri Pličaničevi stranki DL so zahtevali Janšev odhod, ker se to ni zgodilo, pa so oba ministra stranke ter njen predsednik in donedavni predsednik državnega zbora Gregor Virant odstopili. Danes pa je Pličanič dejal, da bi bilo treba po njegovem mnenju zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki ureja delovanje Komisije za preprečevanje korupcije, spremeniti. "Od izdaje poročila do danes se je nesporno pokazalo, da zakon nekaterih ključnih vprašanj, denimo kakšno pravno varstvo ima tisti, ki je predmet postopkov omenjene komisije, ne ureja dovolj dobro. Zato je zakon potreben sprememb," je dejal.
|
neutral
|
10,138
|
Med zdravniško zbornico in njeno nekdanjo predsednico Gordano Živčec Kalan ni prišlo do dogovora o višini odpravnine. Danes se izteka rok, v katerem naj bi se Živčec Kalanova odločila o kompromisnem predlogu zbornice. A glede na poročanje medijev nanj ne pristaja. Kot je poročal Radio Slovenija, bi Živčec Kalanova po kompromisnem predlogu zbornice namesto šestih plač dobila tri plače, znižane za petino. Prav tako ne bi dobila trinajste plače, predvidene v pogodbi o njeni zaposlitvi. Njena osnovna plača je sicer znašala 8000 evrov bruto. Kalanova za medije ne daje izjav, za radio pa je povedala, da je bila pripravljena sprejeti kompromisni predlog, predstavljen decembra, po katerem bi dobila tri mesečne plače in deset povprečnih plač v državi. Zdaj ponujena pogodba je spremenjena in je ni dolžna sprejeti. Takšne kot je, pravi, ne bi sprejel nihče v skupščinskem svetu zbornice, ki jo je odobril. Dodaja, da bo zbornica morala odgovarjati za posledice. Sedanji predsednik zbornice Andrej Možina pričakuje razumno odločitev, po navedbah radia še posebej za to, ker bo zbornica še dolgo plačevala visoke račune zaradi izgubljenega ugleda, pa tudi račune, ki prihajajo zaradi po njegovem mnenju škodljivih in povsem nesprejemljivih pogodb.
|
neutral
|
10,139
|
V soboto in v noči na nedeljo lahko zapade do 10 centimetrov snega. Nato bo sledilo suho obdobje. Sneg nas spet lahko preseneti sredi prihodnjega tedna. Danes bo pretežno jasno. V višjih legah in ponekod na severovzhodu države bo pihal severozahodni veter. Nizka oblačnost na Primorskem se bo čez dan prehodno razredčila, a se bo proti večeru spet zgostila. Najvišje dnevne temperature bodo od 7 do 12 stopinj Celzija. V petek bo sprva precej jasno z jutranjo meglo po nižinah. Na Primorskem in Notranjskem se bo zadrževala nizka oblačnost, ki se bo popoldne širila tudi nad osrednjo Slovenijo. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do –5, na Primorskem okoli 3, najvišje dnevne od 4 do 9 stopinj Celzija. Za konec tedna sneg V noči na soboto se bo pooblačilo, v zahodni in osrednji Sloveniji bo začelo rahlo deževati. Padavine se bodo okrepile in zajele vso državo. "Prešla nas bo hladna fronta, povezana s ciklonom nad Sredozemljem. V soboto se bo začelo z dežjem, nato pa se bo meja sneženja čez dan spustila do nižin. V gorah lahko zapade 25 centimetrov snega ali celo več, po nižinah pa od pet do deset centimetrov," nam je dejal dežurni meteorolog Brane Gregorčič z Agencije RS za okolje (Arso). V noči na nedeljo bodo padavine ponehale, v nedeljo pa se bo delno razjasnilo. Hladno bo Sneg se bo po napovedih meteorologa obdržal nekaj dni. "Jutranje temperature bodo pod ničlo, dnevne pa nad nič. Dni, ko bodo temperature cel dan pod ničlo, ne bo. Zima se bo nadaljevala predvsem v gorah. Po nižinah pa se bodo obdobja menjala. Nekaj časa bo topleje, nekaj časa pa hladneje s snegom. Nova pošiljka nas lahko preseneti že sredi prihodnjega tedna," je še dejal Gregorčič.
|
negative
|
10,140
|
Preiskava. Policija še vedno preverja vzroke za nesrečo na Kaninu. Lahko bi šlo za kaznivo dejanje. Smučišča. Policisti iz Bovca še vedno preiskujejo, zakaj se je v petek na smučišču Kanin zgodila nesreča, v kateri sta padli gondoli, v katerih ni bilo smučarjev. Policija namreč še ni izključila možnosti, da bi nesrečo zakrivil človek, zato preverjajo, ali bi komurkoli lahko očitali sum povzročitve splošne nevarnosti. Policija namerava krivca – če ga izsledi – kazensko ovaditi. Tožilka usmerja policiste “Omenjena policijska preiskava okoliščin nesreče še vedno intenzivno poteka in ni zaključena, saj policisti navedene policijske postaje še vedno zbirajo obvestila, pregledujejo določeno dokumentacijo in sodelujejo s pristojnimi službami, ki so vključene v omenjeno preiskavo,” pravijo na policijski upravi v Novi Gorici. Prizorišče nesreče si je po nesreči takoj ogledal tudi preiskovalni sodnik skupaj s tožilko. Zadnja zdaj usmerja policiste in kriminaliste, ki vodijo preiskavo nesreče.
|
negative
|
10,141
|
Honorarci. Plačujejo, a imajo redko koristi. Zaradi prispevka v višini 8,85 odstotka bruto honorarja, ki ga morajo delodajalci od novega leta plačevati za delavce na avtorskih in podjemnih pogodbah, bo marsikdo prejemal nižji honorar ali pa bil primoran urediti status samostojnega podjetnika. Ni pa jasno, kaj naj bi delavci z njim pridobili. Izplačila bi bila nizka Na ministrstvu za delo so pojasnili le, da so takšni delavci s tem prispevkom zavarovani “za primer invalidnosti in smrti, ki sta posledici poškodbe pri delu ali poklicne bolezni”. Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pravijo, da se je prispevek za nekatere primere zavarovancev že plačeval, le da je zdaj višji. “Do primerov, ko bi kdo uveljavljal pravice iz tega zavarovanja, je prihajalo le redko,” razlagajo. Ob smrti študentov so družinske pokojnine redke, saj ti po navadi nimajo otrok. “Tudi če bi jih dobili, bi bili zneski izjemno nizki,” še pravijo. Za študente, ki delajo na napotnico, se tega prispevka sicer ne plačuje. Potrebno bo dokazovanje Če bodo želeli honorarci uveljavljati pravico iz tega prispevka, bodo morali kot del obvezne medicinske dokumentacije priložiti izjavo o nastanku poškodbe oziroma nesreče na delovnem mestu. Postopek bo lahko sprožil zavarovanec ali zdravnik. Kaj dajo zavarovalnice Čeprav vplačevanje tega prispevka s ponudbami komercialnih zavarovalnic ni povsem primerljivo, smo poskušali narediti informativno projekcijo. Če honorarni sodelavec prejme 1.000 evrov neto mesečnega dohodka, bo za nov prispevek delodajalec zanj plačal 114 evrov. Za 114 evrov na mesec pa posamezniku v Zavarovalnici Triglav, če sklene nezgodno zavarovanje za vsaj eno leto, v primeru nezgodne smrti izplačajo 215 tisoč evrov, v primeru invalidnosti pa 430 tisoč evrov. To zavarovanje pokriva tudi prehodno nesposobnost za delo, nastanitev v bolnišnici in zdravljenje. Poklicne bolezni niso vključene. Na Zavarovalnici Vzajemna za mesečno premijo 23 evrov za smrt izplačajo 20, za invalidnost pa 40 tisoč evrov. Če je zavarovanec moški, star 30 let in nekadilec, bi Zavarovalnica Maribor pri zavarovalni dobi petih let in mesečni premiji 114 evrov ob smrti izplačala dobra 2,2 milijona evrov.
|
negative
|
10,142
|
Oblasti v BiH zaradi prisotnosti aflatoksinov zavrnile mleko iz Slovenije. Ljubljanske mlekarne: Naši vzorci kažejo drugače. Oporečno tudi Mercatorjevo mleko na Hrvaškem Z imenom aflatoksini poimenujemo skupino strupov (mikotoksinov), ki jih tvorijo različne vrste glivic, najpogosteje iz rodu Aspergillus (npr. Aspergillus flavus). Od tod izhaja tudi zloženka imena tega strupa: Aspergillus flavus toksin. Vsi sevi glivice Aspergillus flavus ne proizvajajo toksinov, zato pa ta proizvaja najmočnejši znani aflatoksin (AFB1). Aflatoksini niso samo direktno strupeni, temveč so ene izmed najbolj kancerogenih snovi (povzročajo torej raka), so pa tudi teratogeni (povzročajo razvojne napake zarodkov). Zato se jih še posebno prehrambena industrija otepa in izogiba. Vir: Ekomagazin Oblasti BiH so pri kontroli uvoza mleka dveh slovenskih proizvajalcev – Ljubljanskih mlekarn in Kranjske kmetijske zadruge Sloga – zaznale povišane vrednosti aflatoksina, zato so ti dve pošiljki zavrnile. "Pri pošiljki iz Ljubljanskih mlekarn je šlo za en tip mleka, količina te pošiljke pa je bila relativno manjka," je za STA povedal vršilec dolžnosti generalnega direktorja Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Jernej Drofelnik. Kranjska zadruga Sloga v mlekarne v BiH izvaža surovo mleko. Analize pri nas kažejo drugače Na Ljubljanskih mlekarnah so pojasnili, da so na meji z BiH vzorčili Alpsko mleko Omega 3 z 1,6 odstotki mlečne maščobe in rokom uporabnosti 30. marec 2013. "V Sloveniji je analiza istega mleka, ki jo je izvedel akreditiran laboratorij Inštituta za higieno in patologijo prehrane živali pokazala, da je vzorec ustrezen in vrednost aflatoksinov ne presega zakonsko predpisanih vrednosti," so zapisali. Monitoring na prisotnost škodljivih snovi v surovem mleku izvajajo že več kot deset let. "V vseh teh letih prisotnost aflatoksinov nikoli ni bila ugotovljena," pravi direktorica sektorja za kakovost in okolje Neva Makuc. Pošiljka navedenega mleka je v celoti skladiščena v hčerinski družbi Ljubljanskih mlekarn, PPM Tuzla. Oblasti BiH so poleg pošiljk slovenskega mleka ustavile uvoz pošiljk mleka iz Srbije, Madžarske in Nemčije. Oporečno tudi Mercatorjevo mleko Prekomerne vrednosti aflatoksinov M1 je hrvaška sanitarna inšpekcija našla tudi v trajnem mleku blagovne znamke Mercator, ki ga za slovensko trgovsko verigo proizvajajo v Tuzli v BiH. Izmed 12 vzorcev mleka iz hrvaških trgovin, so oporečnost ugotovili pri štirih. Največ aflatoksinov so našli v trajnem mleku znamke Meggle z 2,8 odstotka maščob, kjer je vrednost dovoljeno presegla kar za sedem krat. V Mercatorjevem mleku z 2,8 odstotka maščob in Dukatovem trajnem mleku s 3,8 odstotka maščob ter v Lidlovem trajnem mleku z 2,8 odstotka maščob, ki ga tudi proizvajajo v BiH, je najdena vrednost aflatoksinov le za malenkost presegla dovoljeno. Analizirali so štiri vrste mleka iz Hrvaške, pet iz BiH in tri iz EU.
|
negative
|
10,143
|
Nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar in nekdanji direktor Pivovarne Laško Boško Šrot nista prišla na današnji predobravnavni narok na ljubljansko okrožno sodišče v zadevi, kjer jima sodijo zaradi trgovanja z delnicami Istrabenza. Nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar je danes povedal, da se predobravnavnega naroka na ljubljanskem okrožnem sodišču ni udeležil, ker bi bila njegova navzočnost potrebna le, če bi na naroku nameraval priznati krivdo. Kot je dejal, krivde ne misli priznati, ker očitanega kaznivega dejanja ni storil. "Zato bi bila moja navzočnost nepotrebna in nesmiselna," je še pojasnil. Predobravnavni narok ne poteka samo za Bavčarja, temveč tudi za nekdanjega direktorja Pivovarne Laško Boška Šrota, ki se naroka prav tako ni udeležil. Kasneje je pojasnil, podobno kot Bavčar, da njegova navzočnost ni bila potrebna, saj da ni storil nobenega kaznivega dejanja. "Nisem zlorabil položaja, da bi Bavčarju pridobil premoženjsko korist in s tem oškodoval firmo oziroma sebe," je dejal. Prav tako se naroka, kjer bi se izrekli o krivdi, ni udeležil nobeden od preostalih obtoženih. Nekdanjima šefoma Istrabenza in Pivovarne Laško bodo sicer začeli soditi 19. marca. Obtožnica zaradi domnevno spornega lastninjenja Pivovarne Laško, v katerem so bile pivovarna in njene hčerinske družbe domnevno oškodovane za 109 milijonov evrov, in trgovanja z delnicami Istrabenza je bila vložena avgusta lani. Na zatožno klop naj bi jih sedlo sedem Zaradi domnevno spornega trgovanja z delnicami Istrabenza bi morali danes na zatožno klop sesti še predsednik uprave Maksime holdinga Nastja Sušinski, nekdanji svetovalec za finance v Istrabenzu Kristjan Sušinski, lastnik Sportine Bahtijar Bajrović, Kranjski odvetnik Branko Lipovec, nekdanja "slamnata" lastnica Šrotovega podjetja Kolonel Danijela Raković, Sportina Bled, Durox in Cogito. Vendar ni bilo nikogar. Obtožnico razdelili na dva dela Sodišče je nato na predlog tožilstva obstoječo obtožnico zoper sedmerico razdelilo na dva dela. Tako bodo obtoženim najprej sodili zaradi domnevno spornega trgovanja z delnicami, ki se nanaša na večkratno prodajo 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, pozneje pa še zaradi menedžerskega prevzema Pivovarne Laško. Razdelitev obtožnice je bila po mnenju tožilstva nujna zaradi skorajšnjega izteka dopustnega triletnega roka za zamrznitev premoženja. Naj vas spomnimo Kazniva dejanja naj bi se zgodila leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško prodala najprej hčerinski družbi Plinfin (za 23 milijonov evrov), nato je pivovarna prodala Plinfin za vsega 7.500 evrov Sportini, ta pa 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona evrov Microtrustu v lasti Nastje Sušinski. Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov.
|
negative
|
10,144
|
Ne vem, kaj se je zgodilo Janši s četrtka na petek. S temi besedami je Erjavec komentiral odločitev premierja, da ga umakne iz pogajaj o hrvaških varčevalcih. Na novinarski konferenci je Erjavec tudi potrdil, da je zamrznil postopek imenovanja 17 veleposlanikov, saj se mu ne zdi primerno, da bi o tem odločali, ko vlada razpada. "Kadrovanje na veleposlaniška mesta se bo nadaljevalo tisti trenutek, ko bo DZ ugotovil, da sem odstopil," je dejal. Prepričan je, da bo tako kadrovanje potekalo "po izkaznici", ne pa glede na strokovnost kandidatov. Danes smo že poročali, da brez vednosti ministra poteka imenovanje vsaj 12 veleposlanikov, saj je on postopke ustavil. Dodal je, da bosta z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem, ki je prav tako iz kvote Desusa, odstopno izjavo z ministrskega mesta podpisala v petek. Odziv na premierjevo "odstavko" Minister je na začetku tiskovne konference sicer poudaril, da ga je premier Janša umaknili iz pogajanj s Hrvaško glede Ljubljanske banke zaradi notranjepolitičnih razmer v državi. "Ne vem, kaj se je zgodilo Janši v noči na petek. Dogovor pri Pahorju je bil, da gremo pri LB po začrtani poti, po kateri bi dogovor danes parafirali," je poudaril Erjavec, piše Dnevnik. Zunanji minister obžaluje, da vprašanja LB ni mogel izpeljati do konca. "Kar se je zgodilo v petek, je bilo nenavadno. Ko sem bil v Schladmingu, so me nekateri ministri spraševali, kaj se dogaja pri nas," je opisal Erjavec. Povedal je še, da je glavno vsebinsko delo glede dogovora o rešitvi problema Ljubljanske banke že opravljeno. Upa, da bo dogovor vendarle sklenjen, zatrdil pa je tudi, da je o vsem dogovarjanju s hrvaško stranjo sproti obveščal premierja. O nekredibilnosti Janša je Erjavca v petek odslovil, ker bi ta "lahko ogrozil kredibilnost." Erjavec je sicer prepričan, da je nekredibilen ravno predsednik vlade, ki kljub hudim obtožbam komisije za preprečevanje korupcije ne odstopi s položaja. "Komu pa Janša sploh zaupa? Vlada se ukvarja samo še s kadrovanjem," je na 24ur ob enih povedal Erjavec. Naj vas spomnimo Premier je namreč v petek napovedal, da "zaradi nastopaštva" umika Erjavca iz reševanja vprašanja LB. Napovedal je, da se bo 10. marca sestal s hrvaškim premierjem Zoranom Milanovićem glede reševanja vprašanja nekdanje Ljubljanske banke.
|
negative
|
10,145
|
Izguba slovenskih bank se je lani povzpela na 664 milijonov evrov. Svet Banke Slovenije je danes obravnaval poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere. Seznanil se je s podatkom, da se je izguba bank pred davki lani po nerevidiranih in nekonsolidiranih podatkih povzpela na 664 milijonov evrov, so sporočili iz Banke Slovenije. "Visoko dohodkovno tveganje v bankah se je lani zaradi poslabševanja kakovosti kreditnega portfelja in upadanja kreditiranja realiziralo v nižjih neto obrestnih prihodkih ter v naraščajočih stroških oslabitev in rezervacij. Ti so bili lani višji za 23 odstotkov in so dosegli skoraj 1,5 milijarde evrov," so po seji sveta v sporočilu za javnost zapisali v slovenski centralni banki. V Banki Slovenije ugotavljajo, da se zaradi slabih obetov gospodarske rasti v tekočem letu povečuje tveganje nadaljnjega poslabševanja kakovosti bančnih portfeljev in novih izgub v bančnem sistemu. "Zato je treba ekonomske politike usmeriti v ustvarjanje pogojev za gospodarsko rast, ki bi olajšala nujen proces finančnega prestrukturiranja podjetij in izboljšala pogoje financiranja bank," so izpostavili. Bilančna vsota enkrat nižja kot leta 2011 Bilančna vsota bank se je lani znižala za 3,1 milijarde evrov, kar je enkrat več kot leta 2011. Razlog za to je razdolževanje bank na mednarodnih trgih, ki je lani doseglo 3,6 milijarde evrov oz. 10 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Kot so navedli v Banki Slovenije, se je obnavljanje zapadlih obveznosti bank močno znižalo zaradi negotovih gospodarskih in političnih razmer ter nezaupanja na mednarodnih finančnih trgih do slovenskega dolgoročnega državnega dolga in posledično do financiranja slovenskih bank. K znižanju virov financiranja bank je prispevalo tudi znižanje vlog nebančnega sektorja, zlasti države, ki so v prvih letih krize delovale kot pomemben blažilec izpada zunanjih virov. V prvem četrtletju lani je nadomeščanje virov omogočalo cenovno ugodno triletno financiranje pri Evrosistemu, medtem ko v drugi polovici leta zaradi zniževanja bonitetnih ocen dolgoročnega dolga države ni bilo mogoče nadomestiti poplačila obveznosti do tujine z drugimi viri, kot z zniževanjem kreditne aktivnosti bank in zniževanjem naložb v vrednostne papirje, so povzeli v centralni banki. Kriva gospodarska kriza in naraščajoča brezposelnost Na zniževanje kreditno sposobnega povpraševanja podjetij po posojilih po njihovem mnenju pomembno vpliva dolgotrajnost gospodarske krize, ki se odraža v nižjem tujem in domačem povpraševanju. Naraščajoča brezposelnost v kombinaciji z negotovimi razmerami na nepremičninskem trgu omejuje tudi možnosti gospodinjstev za pridobivanje posojil. Tako znižano kreditno povpraševanje kot manjša naklonjenost bank k tveganju sta se odrazila v močnem krčenju posojil nefinančnim podjetjem, in sicer lani za dobro desetino, od sredine minulega leta pa tudi v negativni dinamiki posojil gospodinjstvom, še navajajo centralni bančniki.
|
negative
|
10,146
|
Mercator prejel večje število nezavezujočih ponudb. Med njimi Agrokorjevo, ki naj bi bila precej nižja od zadnjič ponujane. Konzorcij delničarjev Mercatorja je prejel večje število nezavezujočih ponudb za nakup 53 odstotkov delnic trgovske družbe. Koliko, prodajalci, ki prejete ponudbe zdaj preučujejo, ne razkrivajo. Mercator prodajajo že devetič. V tokratnem prodajnem konzorciju so Pivovarna Union, NLB, Pivovarna Laško, NKBM, Gorenjska banka, Prvi faktor - Faktoring Beograd, Radenska, Banka Koper, banka Hypo Alpe Adria, NFD 1, Banka Celje in NFD Holding. Agrokor spet v igri Med njimi je tudi Agrokorjeva, ki poleg nekaterih skladov velja za enega glavnih igralcev v igri za nakup večinskega deleža Mercatorja. Hrvati so v zadnji ponudbi za delnico Mercatorja ponujali 221 evrov, tokrat pa naj bi bila cena po ocenah analitikov precej nižja. Agrokor naj bi že začel zbirati sredstva za nakup Mercatorja, in sicer z borznimi mahinacijami oz. prerazporeditvijo premoženja znotraj skupine Agrokor.
|
neutral
|
10,147
|
Policista. V zameno za 300 evrov naj bi uredila, da prekrškarja na cesti ne bi več ustavljali. Kronska priča Jožef Ban se je izkazal za neverodostojno pričo, sodnica pa je zaradi pomanjkanja dokazov bivša krška prometna policista Gorazda Kostevca in Jerneja Žvara oprostila. Državna tožilka je za oba predlagala enoletno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let, o morebitni pritožbi pa bo še razmislila. Plačal "za varnost na cesti" Obtožnica je policistoma očitala, da sta od rednega prekrškarja Bana zahtevala 300 evrov za policijski piknik, v zameno pa ga policisti ne bi več ustavljali na cesti. Zalomilo se je, ko so policisti Bana vseeno ustavili, on pa naj bi jim povedal o dogovoru s policistoma. Na pobudo policistov je Ban ovadil Kostevca in Žvara, v ovadbi pa natanko navedel, kdaj in kje se je s policistoma dobil ter kdaj in koliko jima je plačal. Pozneje je ovadbo preklical, priča s specializiranega tožilstva pa je povedala, da se ji je Ban potožil, da se boji, kaj se bo zgodilo, če bosta obtožena izvedela za ovadbo. Policisti so dobili celo informacijo, da sta policista Bana pretepla. "Ni podkupil, le posodil" Na sodišču je Ban povedal, da je policistu denar le posodil in pričal zelo raztreseno. Ker iz njegovega pričanja ni bilo mogoče razbrati, za kaj natančno gre, je sodnica policista, ki sta bila lani že pogojno obsojena zaradi ponarejanja plačilnih listkov in spravljanja glob od tujcev v svoj žep, zaradi pomanjkanja dokazov oprostila.
|
negative
|
10,148
|
Zakaj je med včerajšnjim miniranjem v Krškem nekaj rečnega materiala odneslo po zraku, še proučujejo. Policija ugotavlja, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti. Minirajo že od leta 2007 RGP iz Velenja izvaja miniranje na območju že od leta 2007. Poglabljanje struge poteka zaradi boljšega izkoristka hidroelektrarne in zaradi večje poplavne varnosti mestnega jedra. "Ljudje bi morali gledati tudi v tej smeri, da se jim stanje izboljšuje," pravi Hudournik. "Včeraj smo po običajnem postopku izvajali miniranje za poglabljanje reke Save v Krškem, pri čemer je prišlo do manjšega prša rečnega materiala," je povedal Miran Hudournik, aritekt pri RGP iz Velenja, ki izvaja miniranje na območju že od leta 2007. Kot je pojasnil, je šlo za manjše kamenčke, pri čemer je nekaj tega materiala odneslo tudi po zraku. Pok prestrašil ljudi Zakaj se je to zgodilo, v podjetju še proučujejo. "Mogoče se je biologija malo spremenila," pravi Hudournik. "Mogoče je, da je zaradi predhodnega miniranja eno minsko polnjenje povzdignilo malo više in je zato prišlo do močnejšega zvočnega efekta, kar je imelo verjetno tudi največji učinek na ljudi." Policija je bila včeraj obveščena o poškodbah zaradi miniranja na hišah in dveh osebnih avtomobilih, vendar Hudournik pravi, da večje materialne škode ni. "Morda kakšna pikica na avtomobilu, vendar česa večjega ni bilo," dodaja. Seizmografi niso zaznali preseganja Glede poškodb na objektih, ki bi lahko nastale zaradi seizmičnih efektov miniranja, je pojasnil, da meritve niso zaznale nobenega preseganja. "Imamo popisane poškodbe na objektih. Če bi nastala kakšna poškodba, bi bilo treba narediti primerjavo popisa in zdajšnjega stanja," pravi Hudournik. "Od leta 2007, ko izvajamo meritve, nismo imeli še nobenega takega zahtevka oz. nam ni bilo treba izplačati nobene škode." Cesta je bila zaprta za 15 minut Po navedbah našega bralca v času miniranja cesta ni bila zaprta, vendar pristojni teh informacij ne potrjujejo. Prometnoinformacijski center je imel včeraj obvestilo o 15-minutni popolni cestni zapori med 13.00 in 13.30. Da je bila cesta zaprta, je potrdil tudi Martin Ogorevc iz CGP iz Novega mesta. Policija preiskuje Po podatkih policije je ob miniranju in eksploziji skal nekaj kamenja padlo na dva osebna avtomobila in bližnje stavbe. Policija ugotavlja, ali je bilo v navedenem primeru storjeno kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti. O dogodku so bili obveščeni tudi tožilstvo in pristojne inšpekcijske službe.
|
negative
|
10,149
|
Pomanjkanje. Slovenci imamo na primarni ravni na tisoč prebivalcev 0,53 zdravnika. “Na primarni ravni v Sloveniji manjka 277 družinskih zdravnikov in pediatrov,” opozarja svetovalka zdravstvenega ministra Ljubislava Škibin. Ob predstavitvi osnutka mreže izvajalcev na primarni ravni je pojasnila, da imamo na tisoč prebivalcev povprečno 0,53 zdravnika, kar nas uvršča na dno med evropskimi državami. Urejeno primarno zdravstvo, ki ga želijo vzpostaviti, bi bilo po njenih besedah pomembno tako za dostopnost pacientov kot za finančno vzdržnost celega zdravstvenega sistema: “Če bo mreža na primarni ravni v redu, potem ne bo toliko napotitev na sekundarno raven in ne bo tako veliko hospitalizacij, ki so najdražje.” En zdravnik na primarni ravni ima v povprečju 1.892 pacientov. “Med izvajalci so ogromne razlike, rekorder ima več kot 3.100 pacientov, nekateri jih imajo le nekaj sto,” pravi Škibinova in dodaja, da bi bile potrebne tudi prerazporeditve. Primarno raven nameravajo sicer okrepiti s širitvijo referenčnih ambulant.
|
negative
|
10,150
|
Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov je bila v februarju 2013 za dve odstotni točki nižja kot v prejšnjem mesecu. Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov je bila februarja 2013 za dve odstotni točki nižji kot v januarju 2013, kažejo rezultati ankete o mnenju potrošnikov na SURS-u. K temu naj bi prispevale predvsem bolj pesimistične napovedi potrošnikov glede gospodarskega stanja v Sloveniji v prihodnjih 12 mesecih, brezposelnosti v Sloveniji v prihodnjih 12 mesecih in glede možnosti za varčevanje prihodnjih 12 mesecih. V februarju 2013 so se glede na januar 2013 znižale vrednosti polovice kazalnikov, ki izražajo pričakovanja potrošnikov. Zvišali sta se vrednosti kazalnikov gibanje cen v prihodnjih 12 mesecih in poraba denarja za večje nakupe v prihodnjih 12 mesecih. Vrednost kazalnika finančno stanje v gospodinjstvu v prihodnjih 12 mesecih pa je ostala nespremenjena. Potrošniki pesimistični glede ravni brezposelnosti Vrednost kazalnika raven brezposelnosti v Sloveniji v prihodnjih 12 mesecih se je v februarju 2013 v primerjavi z januarjem 2013 zvišala za dve odstotni točki. To potrjujejo tudi rezultati ankete, v kateri je 22 odstotkov anketiranih odgovorilo, da bo brezposelnost v Sloveniji v prihodnjih 12 mesecih zelo narasla, le en odstotek anketirancev pa meni, da se bo brezposelnost zelo upadla.
|
negative
|
10,151
|
Nadzorniki NLB. Finančno ministrstvo od njih pričakuje revizijo. Finančno ministrstvo je zaskrbljeno zaradi NLB in od nadzornikov največje slovenske banke pričakuje, da bodo opravili svojo vlogo in naročili revizijo domnevno spornih poslov družbe ter ugotovili morebitno odgovornost, poroča Delo. “Ministrstvo za finance kot skrbnik finančnega sistema izraža zaskrbljenost zaradi nekaterih poslovnih odločitev uprave NLB, predvsem v smislu pred kratkim predstavljenih negativnih poslovnih rezultatov za lani ter vnovične zahteve po skoraj 400-milijonski dokapitalizaciji,” sporočajo z ministrstva za finance. Predsednik uprave NLB Janko Medja medtem ni želel komentirati vprašanj o odločitvah nadzornega sveta in špekulacij, da ga želi vlada zamenjati, podprl pa je vladno odločitev o imenovanju četrtega neizvršnega direktorja v slabi banki: “Dobro je, da se zadeve, v katerih bi strokovno sodelovali, nadaljujejo, da bi se čim prej končala negotovost.”
|
neutral
|
10,152
|
Sum korupcije. Koprska občina naj bi izdala lažno potrdilo o plačanem komunalnem prispevku. "Kdo na občini je leta 2009 podpisal lažno potrdilo, da je bil plačan komunalni prispevek v višini 3,5 milijona evrov, na osnovi katerega je upravna enota Primorju izdala dovoljenje za gradnjo bazenskega kompleksa?" se sprašuje koprska občinska svetnica Olga Franca (SLS). Na svoje vprašanje pristojnim na včerajšnji seji občinskega sveta ni dobila odgovora. Nedokončana gradnja Projekt. Poslovno-hotelski kompleks z olimpijskim bazenom, ki naj bi ga Primorje gradilo v javnem partnerstvu s koprsko občino, je bil po prvotnih načrtih ovrednoten na 70 milijonov evrov. Znotraj kompleksa naj bi bil tudi nov center državne uprave. Že dolgo pa na vhodu v koprsko mestno jedro namesto tega sameva nedokončana gradnja. Le bančna garancija Frančeva je namreč pridobila dokument za izdajo gradbenega dovoljenja, iz katerega izhaja, da občina potrjuje, da je komunalni prispevek plačan. V resnici je občina od Primorja prejela le bančno garancijo. Prav včeraj pa je občinski svet odločal o poravnavi med Primorjem v stečaju in občino, po kateri se izvršena gradbena dela na bazenskem kompleksu kompenzirajo z neplačanim komunalnim prispevkom. Prijavila bo KPK "Zadevo bom prijavila Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK)," napoveduje Frančeva. "Zanima me, ali je bila to občinska usluga Primorju, ki se je pred štirimi leti tako izognilo plačilu komunalnega prispevka. Ta pa je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja," pravi in dodaja: "Vztrajala bom, da se zadeva razčisti tudi glede odgovornosti."
|
neutral
|
10,153
|
Sodne napake. Ustavno sodišče je lani odločalo o 1.300 pritožbah na sodbe različnih sodišč.Stroški. V tem trenutku 88 posameznikov od države zahteva za dobrih 12 milijonov odškodnin. 226 preiskovalcev je lani policija preverjala, kako so v posameznih postopkih zbirali dokaze proti osumljencem. Na tožilstvu nadzorov o tem, kako so tožilci usmerjali preiskovalce, lani ni bilo. Slovenska sodišča so v zadnjih letih 41-krat zagotovo nezakonito vodila določene sodne procese. Prav toliko sodb, izrečenih in celo pravnomočno potrjenih v zadnjih letih, je namreč lani razveljavilo ustavno sodišče (US), kjer so posamezniki odločitve sodišč izpodbijali z ustavnimi pritožbami. Največkrat so pravice posameznikom v sodnih postopkih kršili na višjem in socialnem sodišču v Ljubljani, saj je US lani razveljavilo največ njihovih sodb. Nadzor. Delo sodnika, ki izreče sodbo, ki jo pozneje razveljavijo, lahko s službenim nadzorom preverja sodišče višje stopnje. To preveri, kako je sodnik pri izreku sodbe uporabil zakon in pregledal vse dokaze v sodnem spisu. Na vrhovnem sodišču ne razpolagajo s podatki o številu tovrstnih nadzorov. Država naj plača US je sicer precej teh sodb razveljavilo že po tem, ko so mnogi posamezniki že prestajali ali celo že odslužili dosojene zaporne kazni. Zaradi odločitve, da so jim bile kršene pravice do poštenega sojenja – v nekaterih primerih celo, da so bili obsojeni, čeprav je sodišče razpolagalo z nezakonito pridobljenimi dokazi proti njim –, pa so določeni obsojenci posledično zaradi nezakonitega bivanja v zaporu od države nato zahtevali odškodnino. Od leta 1999 do lani je morala država skupno plačati 12 milijonov evrov za odškodnine tistim, ki so bili neupravičeno obsojeni. Skoraj 1,5 milijona evrov odškodnin je dobilo 21 nekdanjih zapornikov, ki jim je s tožbo uspelo od držav iztržiti denarno povračilo za neutemeljeno prestajanje zaporne kazni. 99 zaposlenih v policiji so pristojni lani vzeli pod drobnogled. Pregledali so vse njihove naloge, ne le odkrivanje kaznivih dejanj in zbiranje dokazov. Kriva tudi neizkušenost Določeni kazenski sodniki in profesorji kazenskega prava ne želijo ne uradno ne neuradno ocenjevati, kaj je krivo za to, da se napake v procesih odkrijejo tako pozno in ko so ljudje že v zaporu. “Mogoče svoje k temu v nekih primerih prispeva še neizkušenost ali pa tudi še nepoznavanje sodne prakse sodnikov, predvsem na prvi stopnji sodnega odločanja. Se pa potem pričakuje, da bo njihova napaka, sploh pri presojanju zakonitosti dokazov, ujeta v naslednjem sodnem situ. Upoštevati pa je treba, da vendarle sodniki odločajo samostojno in po svoji vesti. Ni pa skrivnost, da odvetniki s pridom izkoristijo vsak manever, sploh če kot izkušenejši opazijo, da sodnik hote ali nehote napačno bere neki zakon,” vendarle opozarjajo nekateri pravniki.
|
negative
|
10,154
|
Javnomnenjska raziskava Episcentra: podpora Janševi vladi pada, za njen razpad pa je po mnenju večine krivo to, da ni pojasnil nekaterih navedb iz poročila protikorupcijske komisije. Javnomnenjsko raziskavo je Episcenter po naročilu TSmedie izvajal med 11. in 20. februarjem. Anketirali so 1006 polnoletnih oseb, na vprašanje o strankarskih preferencah je odgovarjalo 581 anketirancev (tisti, ki bi se volitev udeležili zanesljivo, verjetno ali mogoče). Raziskava je pokazala, da je vsem strankam, razen SDS in NSi, podpora februarja v primerjavi z januarjem padla. Še naprej jih največ podpira SD (22,6 odstotka), sledi SDS z 17,1 odstotka, nato pa SLS (8,7 %), PS (7,5 %), DL (6,4 %), NSi (5,2 %) in DeSUS (4,6 %), poroča siol.net. 19 odstotkov krivca vidi v Virantu Podpora vladi Janeza Janše je v primerjavi z januarjem še nekoliko upadla, 77 odstotkov jih je odgovorilo, da je ne podpira. Na vprašanje, kaj je najbolj vplivalo na to, da je Janševa vlada razpadla, pa jih je 53,1 odstotka odgovorilo, da je krivo, ker Janša ni pojasnil nekaterih navedb iz poročila protikorupcijske komisije oziroma ni odstopil. 21 odstotkov vzrok vidi v samem poročilu, 19 odstotkov pa je vladno krizo pripisalo pozivom Gregorja Viranta Janši, naj odstopi. 52 odstotkov vprašanih meni, da bi bilo najbolje, da se oblikuje projektna vlada z novim mandatarjem, nato pa naj sledijo predčasne volitve.
|
neutral
|
10,155
|
Kino. Kolosej izgublja, Kinodvor ruši rekorde, v centru pa se obeta še en kino. Lani je bilo v Koloseju (ima 12 dvoran) in Komuni dobrih 900 tisoč obiskovalcev, je sporočila Urška Humar, vodja službe za odnose z javnostmi v Koloseju, ki nam podatkov za prejšnja leta ni razkrila. Kljub temu smo našli podatek, da je bilo leta 2006 v ljubljanskem Koloseju skoraj 1,2 milijona obiskovalcev, kar pomeni, da jih je v šestih letih izgubil četrtino ali 300 tisoč, leta 2010 je število prvič padlo pod milijon. Minipleks v središču Na MOL razmišljajo o investiciji v minipleks mestnega kina s štirimi dvoranami v podhodu Ajdovščina. “Odločitev je odvisna od arhitekturno-urbanistične preverbe, odločitev pa bo sprejela MOL,” pravi vodja oddelka za kulturo Uroš Grilc. To idejo je dala skupina arhitektov Scapelab in Arhitekti Dobrin v sklopu nove zasnove Slovenske ceste, druge lokacije pa trenutno ni v igri, dodaja Grilc. Lažje z javnim denarjem Na drugi strani je imel Kinodvor (ima eno dvorano), ki deluje pod okriljem Mestne občine Ljubljana (MOL), v prvem letu, leta 2009, slabih 68 tisoč gledalcev, lani pa rekordnih 121 tisoč. Humarjeva pravi, da je Kinodvor tako uspešen tudi zato, ker je “usposobljena ekipa finančno razbremenjena, saj za svoje delo prejemajo tudi javna sredstva, brez katerih dejavnosti v takem obsegu ne bi bile mogoče ali ekonomsko upravičljive”. V Kinodvoru uspeh pripisujejo temu, da so uvedli nova termina (zgodaj popoldne in pozno zvečer) in da so z Abonmajem za poznejša leta v kino znova privabili starejši del publike, poleg tega pa imajo program za otroke in mlade Kinobalon ter raznovrsten program, kot je Kino v plenicah za starše z dojenčki, Zajtrk pri Kinodvoru s Sezamovim kotičkom in ciklus Za zamudnike ter poletna kina. Manj gledalcev (lani 24 tisoč, leta 2011 25 tisoč) so imeli tudi v Kinoteki, kjer to pripisujejo manjšemu številu predstav v drugi polovici leta.
|
neutral
|
10,156
|
Rimski vrelec. Začetnih težav konec, pravi Mavsar. “Delamo vse, da bi bil projekt marca dokončan. Računamo, da bi do aprila dobili gradbeno dovoljenje,” je za Žurnal pojasnil Simon Mavsar z IIPM, inštituta imunopatologije in preventivne medicine, podjetja v ruski lasti, ki bo prenovilo objekt Rimskih vrelcev v Kotljah. Kar 11 tisoč evrov za 14 dni Spomnimo, Občina Ravne na Koroškem je aprila lani že prejela skoraj pol milijona evrov za te vrelce od podjetja IIPM v lasti zdravnika Muse T. Abidova, ki namerava na tej lokaciji urediti prestižno kliniko oziroma mednarodni rehabilitacijski center. Investitor namerava dozidati obstoječ hotelski objekt, za nakup pa se je odločil predvsem zaradi zdravilne vode v Kotljah. Po nekaterih podatkih naj bi zdravnik ponujal zdravilne tretmaje za tudi do 11 tisoč evrov za 14-dnevni paket. Računa pa na bogate Ruse, ki bi v tem koroškem kraju našli svoj mir. Ruski nakupi v Sloveniji Omenjeni Rus pa ni edini investitor v slovenski turizem. Naj spomnimo, da je lani Terme Maribor kupilo podjetje, za katerim stoji ruski kapital. Ti so za največje mariborsko turistično podjetje odšteli okoli 30 milijonov evrov. Prav tako so se Rusi zanimali za nakup Aerodroma Maribor. Če ne zgradijo, spet občini Krajanom in občinskim svetnikom je bilo ob tem obljubljeno, da bo objekt stal do letošnje pomladi, vendar investitor še nima niti gradbenega dovoljenja, zato so se številni spraševali, ali iz tega projekta sploh kaj bo. “Po naših informacijah ni še nihče zaprosil za potrebno dokumentacijo. Če kompleks ne bo stal do jeseni 2014, pa preidejo Rimski vrelci nazaj v last občine,” je za Žurnal pojasnil Tomaž Rožen, župan Občine Ravne na Koroškem. Mavsar je zatrdil, da se to ne bo zgodilo, saj je začetnih težav zdaj konec in bodo, ko izberejo izvajalca, stroje za 3,4 milijona evrov vreden projekt kmalu zagnali. Kot je dodal, ostajajo pri prvotnih 22 sobah za goste in celotni etaži, ki bo namenjena le medicinski dejavnosti. “Čeprav se v Moskvi prav tako pozna kriza, je med bogatimi Rusi ni. Na te pa mi računamo,” je pristavil zastopnik zdravnika Abidova, ki računa, da bi do konca leta center lahko odprli.
|
positive
|
10,157
|
Danes mineva pet let od smrti nekdanjega predsednika države in dolgoletnega premiera Janeza Drnovška. Njegovi politični sopotniki ga opisujejo kot odličnega organizatorja političnih procesov in človeka odločitev z izjemno avtoriteto. Ob peti obletnici smrti so se Janeza Drnovška med drugim spomnili v Gibanju za pravičnost in razvoj. Njegovemu spominu so se poklonili v petek na predvečer obletnice na spominskem večeru v ljubljanski knjigarni Konzorcij. "Država takega človeka ta hip zelo potrebuje" Predsednik gibanja Stane Pejovnik je na slovesnosti v Zagorju ob Savi povedal, da Slovenija takšnega človeka, kot je bil Drnovšek, ta hip zelo potrebuje. Kot je dejal Pejovnik, je bil Drnovšek moder, preudaren in odločen, nikoli prehiter. Če je kdo videl daleč naprej, je to bil po Pejovnikovi oceni zagotovo Drnovšek, ki je bil ustanovitelj Gibanja za pravičnost in razvoj. Gibanje danes šteje približno 3000 članov.
|
neutral
|
10,158
|
Vox Populi. Med strankami po podpori – kljub velikemu upadu - vodi SD, največji odstotek vprašanih pa ne bi volil nobene od strank. Po rezultatih zadnje ankete Vox populi ima vlada še slabšo podporo, kot jo je imela januarja. Takrat je vladno delo kot neuspešno ocenilo 78,9 odstotka vprašanih, zdaj tako meni 84,2 odstotka. Telefonsko anketo so opravili med 19. in 21. februarjem na vzorcu 700 oseb. Za Dnevnik in POP Tv jo je pripravila Ninamedia. Podpora zrasla le NSi Če bi bile volitve v nedeljo, bi največ glasov, 12,4 odstotka, dobila SD, pred SDS z 10,3 odstotka, sledili pa bi PS s 6,2 odstotka in SLS s šestimi odstotki glasov. Omenjenih štirim strankam bi sledila DL s 4,2 odstotka, NSi s 3,7 odstotka in DeSUS z 2,1 odstotka glasov. Glede na januarsko merjenje se je podpora zvišala NSi, ostale stranke so beležile nižjo podporo. Največji padec, za tretjino, je beležila SD. Za druge stranke bi volilo 1,9 odstotka vprašanih. 21,9 odstotka vprašanih je odgovorilo, da ne vedo, katero stranko bi volili, 31,2 odstotka anketiranih pa ne bi šlo na volitve. Januarja je bilo neodločenih 14,4 odstotka vprašanih, takšnih, ki ne bi šli na volitve, pa 23,9 odstotka. Na lestvici priljubljenosti politikov je na prvem mestu predsednik države Borut Pahor zamenjal predsednika SLS Radovana Žerjava, ki je na drugem mestu. Najbolje oblikovati novo vlado Za razrešitev politične krize se zdi največjemu delu vprašanih najbolj koristno oblikovanje nove vlade, tako je odgovorilo 44 odstotkov vprašanih. Da bi bile za to najbolj koristne predčasne volitve, meni 36,4 odstotka vprašanih, da bi bilo najbolj koristno to, da ostane tako, kot je, pa meni 12,8 odstotka vprašanih. Da ne vedo, je odgovorilo 6,8 odstotka anketiranih.
|
neutral
|
10,159
|
Nova lokacija. Uporabniki ob glavni cesti čakajo na hrano pred zaklenjenimi vrati. Vhod, neprimeren za invalide, naj bi uredili. "Uporabniki vsak dan od 10. ure na ulici na hrano čakamo pred zaprtimi vrati javne kuhinje. Jedilnice ne odprejo pred 10.50," se je na nas obrnila uporabnica mariborske javne kuhinje, ki jo upravlja podjetje Dom pod Gorco. Invalidu hrana na ulico Kot smo že poročali, se je pred nekaj dnevi javna kuhinja odprla na novi lokaciji, in sicer v prostorih bivše Pande na Dvořakovi ulici 14, ki so v lasti Mestne občine Maribor. Uporabnica, katere ime hranimo v uredništvu, je še povedala, da nimajo urejenega niti dostopa za invalide: "Gospod, ki pride po hrano z invalidskim vozičkom, ne more v jedilnico, zato mu morajo hrano prinesti pred jedilnico na ulico." "Vsakega kaj zmoti" Matjan Cojhter, direktor Doma pod Gorco, pa je zatrdil, da uporabniki nove prostore hvalijo, pravijo, da so boljši kot prejšnji ter da je jedilnica svetlejša in prijaznejša. "Vsakega kaj zmoti. Nismo vedeli, da invalidi ne morejo v notranjost. Zadevo bomo pregledali in jo uredili," je dodal. Hrane za zdaj dovolj V omenjeni kuhinji na dan pripravijo obroke za okoli 600 ljudi. Za tiste, ki imajo od Centra za socialno delo Maribor odločbe za brezplačen obrok, hrane še ni zmanjkalo.
|
negative
|
10,160
|
Dodatne analize enega od 29 vzorcev sestavljenih živil, ki so jih po izbruhu afere s konjskim mesom na Otoku izvedli v Sloveniji, so potrdile vsebnost konjskega mesa, kažejo podatki uprave za varno hrano. Gre za torteline z govejim mesom Spar gourmet. Kot so danes sporočili iz Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je nacionalni veterinarski inštitut v soboto zvečer obvestil upravo, da so bile v izdelku "Spar gourment tortelini - polnjene sveže testenine z mesom" določene DNA, značilne za konje. Izdelek je bil proizveden v Liechtensteinu za družbo Spar Slovenija, vzorčili pa so ga v trgovini Interspar v Murski Soboti. Sparov test ni pokazal nepravilnosti Omenjene torteline so že zjutraj umaknili iz trgovin, vendar pa v Sparu niso popolnoma prepričani, da analize uprave za varno hrano držijo, je poročala Televizija Slovenija. Generalni direktor podjetja Igor Mervič namreč zatrjuje, da so po izbruhu afere tudi sami naročili analize vseh mesnih izdelkov - tudi tortelinov - pri neodvisnem inštitutu v Avstriji, a da tam konjskega mesa v tortelinih niso našli. "Nočem ovreči kakršnih koli slovenskih analiz, ampak seveda se bomo s tem zagotovo ukvarjali v ponedeljek in naslednjih dneh," je povedal Mervič in dodal, da te torteline prodajajo tudi v drugih evropskih državah. Gre za enega od 29 vzorcev, ki jih je zajel drugi val vzorčenja izdelkov v Sloveniji, potem ko je izbruhnila afera s konjskim mesom. Ostalih 28 vzorcev je bilo negativnih. Z analizami bodo nadaljevali. Lazanje lahko vrnete Tudi v prvem valu vzorčenja so analizirali 29 vzorcev živil, 28 jih je bilo negativnih na konjsko meso, en vzorec pa je bil pozitiven. Šlo je za 450-gramsko govejo lazanjo proizvajalca Comigel - Tavola iz Luksemburga, ki jo na trg daje hrvaški Ledo. Ledo je artikel umaknil z vseh prodajnih mest, kupce, ki so izdelek kupili in ga še imajo, pa so pozvali, naj ga vrnejo v njihove distribucijske centre v Ljubljani (Brnčičeva 45) in Mariboru (Limbuška 2), kjer jim bodo tudi povrnili denar. Slovenija pa se je v aferi s konjskim mesom pojavila kot ena tistih, iz katerih naj bi konjsko meso izviralo, je danes poročal Radio Slovenija. Avstrijski mesar iz Labotske doline je med zaslišanjem namreč priznal, da je konjsko meso namenoma dodajal v klobase zaradi izboljšanja okusa, meso pa naj bi dobival iz Slovenije.
|
negative
|
10,161
|
Po anketi, ki jo je opravilo Delo, je več kot polovica vprašanih izrekla podporo morebitni prehodni vladi. Na vprašanje "Če bi se vzpostavila prehodna vlada do predčasnih volitev, bi jo podprli ali ne?" je več kot polovica vprašanih, 56 odstotkov, odgovorila s pritrdilnim odgovorom. Prehodne vlade ne bi podprla dobra četrtina oziroma 27 odstotkov vprašanih. Kot pišejo v Delu so podporo prehodni vladi izkazali predvsem simpatizerji SD in Desusa. Najbolj proti so bili simpatizerji SDS. Sodelujoče pa so spraševali tudi, kaj mislijo o interpelaciji in o konstruktivni nezaupnici. Pokazalo se je, da polovica vprašanih podpira interpelacije proti ministrom, ki jih je začela sprožati SD. Slaba tretjina interpelacijam nasprotuje. Anketa o varni hrani Drugi sklop vprašanj je zadeval varno hrano. Rezultati so pokazali, da je zadnja afera s konjskim mesom nekoliko povečala pozornost javnosti, kljub temu pa večina še vedno zaupa politiki varne hrane od polja do njihovega krožnika. Največ vprašanih tudi meni, da je treba omogočiti nabavo hrane pri lokalnih dobaviteljih.
|
neutral
|
10,162
|
Kadrovske težave. Pripornik zaradi pomanjkanja policistov ostal v zaporu. Sodniki ogorčeni. Predsednik vrhovnega sodišča (VS) Branko Masleša pričakuje, da bodo šefi zaporov po državi vedno in brez izjeme zagotovili dovolj pravosodnih policistov, ki bodo priprte osebe na sodišče pripeljali, kadarkoli bo to potrebno. V koprskem zaporu zjutraj namreč ni bilo na voljo dovolj pravosodnih policistov, da bi na sodišče v Ljubljano odpeljali in spremljali stečajnega upravitelja Braneta Goršeta. "V petek so me na poti domov iz koprskega pripora obvestili, da ne bodo mogli zagotoviti Goršetove navzočnosti na sodišču, menda zaradi kadrovskih težav. Ampak tega opravičila ne sprejmem," je ob tem pobesnela sodnica. Hočejo zagotovilo Pred dnevi so Goršeta namreč priprli in biva v priporu v Kopru, ker ga sumijo oškodovanja podjetja Hidro. Včeraj pa bi mu morali soditi, ker naj bi prav tako oškodoval podjetje HKS Sicura, v katerem je, tako kot v Hidru, vodil stečaj. "Pomotoma" ostal v Kopru Zapori: "Odpoved spremstva je posledica napake vodstva Zavoda za prestajanje kazni zapora Koper. Napaka se je zgodila nehote, saj so morali v petek organizirati dodatno varovanje drugega pripornika v bolnišnici v Ljubljani. Tako je vodstvo ocenilo, da zaradi povečanega obsega in s tem povezanih kadrovskih težav ne bo moglo zagotoviti privedbe na sodišče, in o tem pisno obvestilo sodišče." "Ta zaplet nas je presenetil, saj se ne bi smel zgoditi. Zagotavljanje navzočnosti obdolžencev v kazenskih postopkih je namreč eden od ključnih elementov za njihovo nemoteno in hitro vodenje. Zato v zvezi s tem od ministrstva za pravosodje in javno upravo (MPJU) pričakujemo ustrezno pojasnilo in zagotovitev, da se tovrstni primeri ne bodo več dogajali," so povedali na VS. Čeprav Gorše ni sam kriv za to, da ga na sodišče ni bilo, bo moral najverjetneje še plačati stroške včerajšnjega spodletelega poskusa sojenja. Sodišče je moralo obravnavo za en teden preložiti, domov pa poslati priče, ki jih je nameravalo zaslišati. Sodnica je sicer nameravala stroške preložitve sojenja naprtiti kar državi, saj je za to, da sojenja ni bilo možno izpeljati, kriv državni organ, a zakon takšnega prenosa stroškov ne dovoljuje. Z uprave za izvrševanje kazenskih sankcij nam niso posredovali izračunov, koliko državo stane, da njihovi pravosodni policisti pripornika ali zapornika pripeljejo na sodišče. Pričakujejo, da bodo to izračunali na sodišču. "Ta vprašanja naslovite na sodišče, dobili boste verodostojne odgovore," so povedali na upravi.
|
neutral
|
10,163
|
Prodaja. Delo, hčerinska družba Pivovarne Laško, naj bi prodalo skoraj 80-odstotni delež v Večeru podjetju Medici iz Nemčije. Družba Delo, ki je hčerinska družba Pivovarne Laško, je prodala 79,24-odstotni delež Večera. Po neuradnih informacijah naj bi bil kupec podjetje Medici iz Hamburga, po poročanju STA pa naj bi ga kupili za 5,1 milijona evrov. Aktiv za zdaj ve premalo Iz aktiva in zastopstva uredništva časnika Večer so sporočili, da težko konkretno komentirajo napovedano prodajo Večera, saj da razpolagajo s premalo informacijami o prodaji. “Upamo, da gre za strateškega kupca z jasno vizijo medija, ki namerava družbo krepiti, razvijati njene proizvode ter vlagati v perspektiven in delaven kader,” so zapisali. “Sicer pa ne o kupcu ne o tem, da je prodaja Večera blizu, nismo bili obveščeni. Upamo, da se bo kupec kmalu predstavil in razgrnil svoje načrte glede razvoja medijskega podjetja,” dodajajo novinarji Večera. Prodajajo ga že tri leta Spomnimo: družba Delo že več let prodaja Večer. Urad za varstvo konkurence je septembra 2009 Delu naložil, naj proda vsaj 75-odstotni delež v družbi Večer zaradi ugotovljene presežne tržne koncentracije. Prekmursko računalniško podjetje 3Lan je leta 2010 tako zanj ponujalo dobrih devet milijonov evrov, vendar ni dobilo soglasja ministrstva za kulturo. Pozneje pa je Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila tudi, da je NKBM prek povezanih oseb, med katerimi je bil tudi Matej Raščan, lastnik propadlega podjetja Delo Revije, na koruptiven način podjetju 3Lan zagotovila sredstva za nakup Večera.
|
neutral
|
10,164
|
Tožilstvo: Direktorica mestne uprave ni posredovala pri javnem razpisu, zato je ovadba zavržena. Tožilstvo je zavrglo ovadbo zoper Milico Simonič Steiner, direktorico mariborske mestne uprave, ki se je nanašala na obnovo fasade pravne fakultete v Mariboru. Spomnimo, direktorica je bila obdolžena, da je nezakonito posredovala pri javnem razpisu za sofinanciranje obnove fasad stavb v starem mestnem središču. Na razpisu niso bili izbrani "Med predkazenskim postopkom je bila zasežena vsa dokumentacija, iz katere je razvidno, kako je razpis potekal. Med drugim tudi to, da so na razpis prišle štiri prijave, med njimi prijava Pravne fakultete Univerze v Mariboru," so sporočili z občine in dodali, da je razpisna komisija ocenila, da fakulteta ni upravičena do sofinanciranja. Na podlagi te ocene je župan izdal sklep, da se tej ustanovi sredstva ne podelijo. Glede na navedeno ni utemeljenega suma, da je osumljena storila opisano kaznivo dejanje, je zaključil višji državni tožilec.
|
neutral
|
10,165
|
Poleg Slovenije bo denar moralo vračati še 21 evropskih držav. Slovenija mora v proračun EU vrniti 286.000 evrov neupravičeno porabljenih sredstev v okviru skupne kmetijske politike, je danes sporočila Evropska komisija. Skupno je sicer Bruselj od članic unije v okviru postopka potrditve obračunov zahteval vračilo 414 milijonov evrov neupravičeno porabljenih kmetijskih sredstev. Slovenija bo morala v proračun EU vrniti 98.000 evrov iz sektorja premij za živali zaradi nedoseganja najmanjše stopnje pregledov na kraju samem za ovce in zaradi neizvajanja sankcij v primeru prepoznega označevanja goveda ter 188.000 evrov iz sektorja pomoči na površino zaradi pomanjkljivosti pri izračunavanju pravic. Članice unije so odgovorne za upravljanje večine izplačil v okviru skupne kmetijske politike, ki se opravijo v glavnem prek njihovih plačilnih agencij. Pristojne so tudi za nadzor, ki na primer vključuje preverjanje zahtevkov kmetov za neposredna plačila. Če denar ni ustrezno porabljen, da hočejo nazaj Komisija, ki bdi nad pravilno porabo sredstev, vsako leto izvede več kot 100 inšpekcij, s katerimi preverja, ali sta nadzor in odziv članic na pomanjkljivosti ustrezna. Ima tudi pravico, da naknadno zahteva vračilo sredstev EU, če inšpekcije pokažejo, da članice ne zagotavljajo ustrezne porabe. Omenjen znesek bodo morale članice vrniti v proračun EU zaradi nespoštovanja pravil EU ali neustreznih postopkov nadzora nad izdatki za kmetijstvo. Nekatere zneske je komisija že izterjala, zato bo uradno neto finančni učinek današnjega sklepa približno 393 milijonov evrov. Poleg Slovenije bo denar vračalo še 21 držav Z današnjim sklepom komisija povračilo sredstev zahteva od 22 članic unije. Poleg Slovenije so to še Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Nemčija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Italija, Ciper, Litva, Madžarska, Malta, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovaška, Finska, Švedska in Velika Britanija. Največ morajo vrniti Britanci - 111,7 milijona evrov.
|
negative
|
10,166
|
Predlogi. Polovica predlaganih novih lovnih vrst ptic v Sloveniji ogroženih. Šokantna stvar pri predlogu je, da predvideva tudi streljanje močno ogroženih vrst ptic v Sloveniji. Tako je predlog za širitev seznama lovnih vrst ptic in podaljševanja lovnih dob komentiral varstveni ornitolog pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Tomaž Mihelič. “Če pogledamo štiri predlagane vrste – jerebico, sloko, kozico in kreheljca, vidimo, da je vsaka od njih v Sloveniji ogrožena kot gnezdilka in da govorimo o peščici gnezdečih parov v Sloveniji,” so opozorili. Kdo je predlagal Predlog. MKO je v program dela za letos uvrstilo uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o določitvi divjadi in njihovih lovnih dobah. MKO je prejelo predloge LZS, zavoda za gozdove in Erica Velenje. Na povzetek teh predlogov je podal mnenje Sektor za ohranjanje narave MKO, takšen povzetek pa so v mnenje poslali tudi DOPPS. Pobijanje ni potrebno Povzetek predlogov, ki so jim ga v mnenje poslali z ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO) predvideva uvrstitev osmih zavarovanih ptic med lovno divjad, pravijo v društvu. “Med njimi tudi ruševca in kormorana, ki v skladu s ptičjo direktivo na območju Evropske unije ne moreta biti lovni vrsti,” so opozorili. Poleg zgoraj omenjenih vrst sta v predlogu še liska in grivar, ki se ga zlahka zamenja z ogroženim duplarjem (Columba oenas). Vrste ptic, ki so navedene v predlogu, po zagotovilih društva ne delajo škode, umetno uravnavanje populacije pa ni potrebno. “Pri lovu na te vrste bi šlo zgolj za ubijanje za šport in zabavo,” so dodali. “Uredba je še v fazi, ko še niti niso bila soočena vsa različna mnenja,” so povedali na MKO. Sklicati nameravajo sestanek vseh ustanov in društev, v medresorsko usklajevanje bi poslali šele usklajeno različico. “Lovci nikoli nismo in tudi ne nameravamo loviti ptic, ki so ogrožene,” so se odzvali na Lovski zvezi Slovenije (LZS). Dodali so, da predlagajo predvsem lov na sloko in goloba grivarja, “vrsti, ki se povečujeta”. Odstrel preostalih ptic pa bi bil strogo načrtovan.
|
neutral
|
10,167
|
Podpora nezaupnici je, vprašanje, kako bo z vlado. Virant: predčasne volitve bodo, vprašanje je le, ali pomladi letos ali naslednje leto. Medtem ko je gotovo podporo pri glasovanju o konstruktivni nezaupnici napovedalo 53 poslancev, več težav lahko pričakujemo pri oblikovanju prihodnje vlade. "To, da bomo podprli nezaupnico, še ni nobeno jamstvo, da bomo vstopili tudi v novo vlado," je dejal predsednik DL Gregor Virant. Odločalo bo, ali se jim bo uspelo dogovoriti glede sanacije bančnega sistema in upravljanja državnega premoženja. Na vprašanje novinarjev, ali padec vlade Janeza Janše pomeni tud konec nove koalicije je Virant odgovarja: "V nekaj tednih bomo glasovali tudi o vladi kot celoti, seveda, če bo nastala koalicija oziroma koalicijska pogodba za naprej." Poudaril je, da bomo v vsakem primeru imeli predčasne volitve. "Vsekakor bomo imeli predčasne volitve, vprašanje je le, ali spomladi naslednje leto ali pomladi letos." Pogajanja potencialnih koalicijskih partneric PS, SD, DeSUS in DL se bodo začela v četrtek. “Upam, da levice ne povezuje le Janez Janša, ampak tudi programski dokument in programska izhodišča. Politika je kaj več kot Janez Janša. Matjaž Han, SD Han proti datumu volitev Matjaž Han iz SD meni, da bo Bratuškova danes dobila možnost, da sestavi vlado. „Danes zvečer ali jutri popoldan bodo pogajanja, kjer bodo naši pogajalci izpogajali, kar je dobro za Slovenijo,“ je o programskih razlikah dejal Han. Meni pa, da ni pametno, da bi v koalicijsko pogodbo vpisali datum predčasnih volitev. Možnost, da bi vlada ostala do konca mandata komentira z besedami: „Če bi popravili krvno sliko, finančno, socialno sliko v tej državi, jaz nimam nobenih težav z nobeno vlado, če bi vladala do konca mandata." Janja Klasinc iz PS je poudarila, da mora vsaka koalicija najti skupni jezik. "Se bomo že morali zmeniti. Radi bi ugodili zahtevam, ki so jih povedali demonstranti," je dejala. "Ti hočejo videti v parlamentu ljudi, ki jih sami izberejo. Izvolitev Bratuškove je lahko korak do predčasnih volitev."
|
neutral
|
10,168
|
Oslabljeno vlado, v kateri družbo SDS Janeza Janše dela le NSi, po dobrem letu dela čaka glasovanje o nezaupnici. Vlada Janeza Janše je prvo obletnico 10. februarja dočakala oslabljena. Najprej sta odšla Državljanska lista (DL) in z njo dva ministra, Janez Šušteršič in Senko Pličanič. Dvaindvajsetega februarja sta vlado zapustila Karl Erjavec in Tomaž Gantar iz DeSUS, nazadnje pa še Franc Bogovič in Radovan Žerjav iz SLS. Janša in SDS sta ostala sama z NSi in edino ministrico Ljudmilo Novak. Navzven je delovala trdno vse do poročila Komisije za preprečevanje korupcije, ko se je konflikt zaostril predvsem med Janšo in predsednikom DL Gregorjem Virantom. Namesto 15 le 11 ministrov Delo Janševe vlade je bilo usmerjeno predvsem v uravnoteženje javnih financ in reforme. Na gospodarskem področju se je veliko ukvarjala s sanacijo bank, na zunanjepolitičnem pa s Hrvaško. Že pred imenovanjem vlade je nova koalicija spremenila zakon o vladi, s čimer je število ministrstev s 15 znižala na 11, število ministrov brez resorja pa s tri na enega. Varčevanje in stavka Varčevanja se je lotila z zakonom za uravnoteženje javnih financ, ki je predvideval znižanje izdatkov za javni sektor, ukinitev nekaterih pravic iz pokojnin in socialne zakonodaje, pri čemer je zadela ob interese sindikatov. "V imenu fiskalnih ciljev sta bili žrtvovani ekonomska in socialna slika države," so ob obletnici delovanja sindikatov zapisali v ZSSS. Sindikati so aprila pripravili stavko, ki se je je po ocenah organizatorjev udeležilo okoli sto tisoč javnih uslužbencev. Strukturne reforme V drugi polovici leta 2011 se je vlada lotila priprave strukturnih reform. Kot dve glavni je izpostavila pokojninsko reformo in reformo trga dela. Prvo je sprejela, pogajanja za drugo pa še potekajo. Si je pa vlada novo fronto s sindikati odprla s predlogom proračuna za leto 2013, ki je predvideval petodstotno znižanje mase plač v javnem sektorju. Pogajanja, povezana z znižanjem mase plač, so bila neuspešna, zaradi česar so sindikati javnega sektorja 23. januarja pripravili še eno enodnevno stavko. Še vedno stavkajo policisti. Slaba banka in SDH Niti zakon o Slovenskem državnem holdingu niti zakon o slabi banki doslej še nista uspela zaživeti, kot si je zamislila vlada. S sanacijo bančnega sektorja se je zaenkrat ukvarjala brez večjih uspehov. Največjima državnima bankama je priskočila na pomoč s hibridnim posojilom. Pomoč gospodarstvu Gospodarstvu je priskočila na pomoč z zniževanjem stopnje davka od dohodkov pravnih oseb ter višjimi olajšavami za vlaganja v raziskave in razvoj ter za investicije. Napovedala je tudi nekaj administrativnih razbremenitev.
|
neutral
|
10,169
|
Voznica je zapeljala mimo avtobusa in zbila osemletnika. K sreči jo je odnesel le z odrgninami. Na avtobusni postaji Hruševec v Straži pri Novem mestu je osebno vozilo zbilo osemletnega otroka. "Voznica je zapeljala mimo avtobusa, ko so otroci vstopali in izstopali in pri tem zbila otroka," so povedali na novomeški policijski upravi. Otroka, ki je bil k sreči le lažje poškodovan, so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico. Kot so nam povedali na PU Novo mesto, ni nič hujšega, otrok ima le odrgnine. Policija je voznici odredila alkotest, ki je pokazal, da ni bila v alkoholiziranem stanju. "Bo pa dobila plačilni nalog zaradi prekrška," so še povedali na policiji. Voznik trčil v deklico tudi v Celju Voznik je na prehodu za pešce trčil v deklico tudi v Celju, na Dečkovi cesti v bližini sejmišča Golovec. Nesreča se je že zgodila v torek okoli 15.45 ure, policija pa danes poziva morebitne očividce, da zaradi razjasnitve okoliščin nesreče pokličejo na številko 113 ali se oglasijo na policijski postaji. Voznik vozila sivo-rjave barve je po nesreči ustavil in deklico vprašal, če je vse v redu z njo. Ponudil ji je tudi prevoz do doma oz. bolnišnice. Ko mu je deklica zatrdila, da je z njo vse v redu, je odpeljal. Deklica je pozneje poiskala zdravniško pomoč, ker so ugotovili, da se je v nesreči lažje poškodovala.
|
neutral
|
10,170
|
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je danes v prizivnem postopku oprostilo nekdanjega načelnika generalštaba jugoslovanske vojske Momčila Perišića Sodnik Theodor Meron je ob tem zahteval, da se Perišića takoj izpusti iz zapora, poročajo tuje tiskovne agencije. 68-letni Perišić je bil na prvi stopnji obsojen na 27 let zapora zaradi pomoči bosanskim Srbom pri poboju in pregonu Bošnjakov v Srebrenici ter podpore topniškim in ostrostrelskim napadom na civiliste v Sarajevu ter raketnim napadom na Zagreb. Na to sodbo se je pritožil in zahteval njen preklic, ker da je nedolžen in mu krivda ni bila dokazana brez upravičenega dvoma. Sodniki razsodili, da ni pomagal Sodniki so namreč razsodili, da ni bilo mogoče brez upravičenega dvoma ugotoviti, da je Perišić pomagal ali podpiral zločine vojske bosanskih Srbov in vojske samooklicane Republike Srbske krajine. Glede Sarajeva in Srebrenice po mnenju prizivnega senata na osnovi predstavljenih dokazov ni mogoče sklepati, da je pomoč, ki jo je tedanja jugoslovanska vojska nudila vojski Republike srbske, predstavljala pomoč pri vojnih zločinih, ampak je šlo le za pomoč pri doseganju splošnih vojnih ciljev. Čeprav je vojska Republike srbske izvajala zločine, po mnenju prizivnega senata to vendarle ni bila zločinska organizacija, ampak vojska, ki sodeluje v vojni. Obenem tudi vloge Perišića pri pomoči jugoslovanske vojske vojski bosanskih Srbov ni moč razumeti kot sodelovanje pri zločinih, ampak kot nudenje pomoči drugi vojski pri vojskovanju. Srbi zadovoljni Današnja sodba je zadnja v nizu oprostilnih, ki jih je izreklo haaško sodišče. V Beogradu, kjer haaško sodišče nekateri dojemajo kot pristransko, so jo sprejeli z zadovoljstvom. Srbski premier Dačić je oprostilno sodbo označil kot zelo pomembno za Srbijo in srbski narod v celoti, saj negira obtožbe o domnevni agresiji jugoslovanske vojske na BiH in Hrvaško. "To je končno ena dobra novica iz Haaga," je dejal. Podobno je izpostavil glavni Perišićev odvetnik v Haagu Novak Lukić - da je sodba pomembna, ker razbija predsodke o neposredni vpletenosti Jugoslavije in njenega tedanjega vodstva v vojno v BiH v smislu kazenske odgovornosti. V BiH različni odzivi V BiH je oprostilna sodba po pričakovanju naletela na različne odzive, piše hrvaška tiskovna agencija Hina. Svojci Bošnjakov, ubitih v vojni v BiH, in Bošnjaki, ki so bili v vojni ranjeni, so jo ostro obsodili. V Republiki srbski so jo po drugi strani pozdravili in izrazili upanje, da se odnos celotne mednarodne skupnosti do vojne v BiH končno spreminja. Bošnjaški član predsedstva BiH Bakir Izetbegović je ocenil, da gre za "epidemijo oprostilnih sodb generalov, ki so bili sprva obsojeni na več desetletne zaporne kazni", oprostilno sodbo pa je označil za neresno. "Če mednarodno sodišče v Haagu ne ve, kdo je Momčilo Perišić, to zelo dobro vedo prebivalci Sarajeva, Srebrenice in drugih delov BiH," je dodal.
|
neutral
|
10,171
|
Zagrebško sodišče je za nedoločen čas preložilo obravnavo v enem od primerov tožb Zagrebške banke proti Ljubljanski banki in Novi Ljubljanski banki, ki je bila napovedana za ponedeljek, 4. marca, so potrdili na Zagrebškem občinskem sodišču. Bratuškova: "Upam, da bomo sklenili dogovor". Preložitev je obravnave zahtevala Zagrebška banka. O datumu nove obravnave bo sodnik naknadno pisno obvestil stranke v postopku. Neuradno naj bi akterji spora čakali na morebiten dogovor Hrvaške in Slovenije glede spora o LB. Hrvaška vlada je v letih 1995 in 2001 pooblastila Zagrebško banko in Privredno banko Zagreb (PBZ), da v njenem imenu vodita več kot 20 postopkov izterjave izplačila dolgov LB, ki so bili po razpadu Jugoslavije preneseni v hrvaški javni dolg, nato pa preko Zagrebške banke in PBZ izplačani hrvaškim varčevalcem LB. Po podatkih hrvaškega finančnega ministrstva je bilo v javni dolg prenesenih in izplačanih 544,4 milijona takratnih nemških mark (okoli 272 milijonov evrov). Ravno umik pooblastil za te tožbe je pogoj, ki ga je postavila Slovenije za začetek postopka ratifikacije pristopne pogodbe Hrvaške z EU. Bratušek: "Menim, da je dogovor dober za obe strani" Mandatarka za sestavo nove slovenske vlade Alenka Bratušek pa je v pogovoru za današnji Večernji list izjavila, da Slovenija lahko opravi ratifikacijo "takoj po srečanju ministrov in premierov". Pojasnila je, da se morata najprej srečati zunanja ministra Hrvaške in Slovenije, potem pa tudi premiera. "Upam, da bomo sklenili dogovor," je dodala. Kdaj naj bi se to zgodilo, pa ni napovedala, ker so jo "šele izvolili na položaj". Bratuškova je napovedala, da bodo pogajanja nadaljevali na temelju dogovora hrvaške zunanje ministrice Vesne Pusić in njenega dosedanjega slovenskega kolega Karla Erjavca, ki je bil dosežen na Otočcu. "Menim, da je ta dogovor dober za obe strani," je dejala slovenska mandatarka. Omenila je, da je po njenih informacijah del tega dogovora umik hrvaških tožb proti LB in NLB na hrvaških sodiščih. Ker so informacije zaupne, pa ni želela potrditi, ali bodo rešitev iskali v okviru pogajanj o nasledstvu. Ocenila je še, da so odnosi med državama dobri, ter zavrnila trditve, da Slovenija izsiljuje Hrvaško. "Problem LB je treba rešiti in zdaj je prišel čas za to," je pogovor za Večernji list sklenila Bratuškova. V soboto se bosta srečala predsednika Iz hrvaške vlade danes niso odgovorili, ali se bosta Milanović in Janša v kratkem srečala, ali pa bo do srečanja premierov prišlo po oblikovanju nove slovenske vlade. Za soboto je sicer potrjeno srečanje predsednikov Slovenije in Hrvaške, Boruta Pahorja in Iva Josipovića, ob robu slavnostne skupščine Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu.
|
neutral
|
10,172
|
Farsa. “Odločili smo skladno z zahtevo za legalizacijo kleti,” trdi vodja piranske upravne enote. Upravna enota je na naslovu Seča 16a po naših informacijah legalizirala klet in sploh ni presojala tega, kar dejansko na tem naslovu obstaja, pač pa formalistično pregledala zgolj skladnost vloge Igorja Maherja za legalizacijo (v vlogi je prošnja za legalizacijo kleti) s prvo uredbo, ki je bila sprejeta za časa Zvonka Černača in veljavnimi prostorskimi akti. Pritoži se lahko le Maher Sklep o legalizaciji bo postal pravnomočen v osmih dneh, nanj pa se lahko pritoži le investitor, torej Maher sam. “Kaj dejansko na terenu obstaja, lahko presoja samo gradbena inšpekcija, ta pa po uradni dolžnosti tega običajno ne počne, pač je za to potrebna prijava. Komentarja za izjavo nekdanjega ministra Zvonka Černača pa ne bom dajal,” nas je zavrnil Ivan Seljak, načelnik piranske upravne enote. Nekdanji okoljski minister je včeraj javno opozoril, da je že iz fotografij v medijih razvidno, da v tem primeru ne gre za enostaven objekt, kot ga določa uredba. “Kako je lahko upravna enota v enem dnevu ugotovila dejansko stanje ter v zadevi vsebinsko odločila in v koliko primerih podobnih upravnih postopkov, ki so tekli pred to upravno enoto, se je to zgodilo? Ne dovolim si, da nekateri uradniki to počnejo z zlorabami prava in izkrivljenimi interpretacijami. Vsaj v primeru Maherjevega objekta formalna ureditev za tak objekt na način, kot ga je domnevno zastavil načelnik piranske upravne enote, ne bo mogoča,” je opozoril Černač. Danes se bo z Maherjem sestala tudi premierka. Na Maherjevi kmetijski parceli sicer propada črna gradnja prvega lastnika, z nje je Maher snel hišno številko in jo prestavil na svojo novo “klet”, ki je sodeč po posnetkih spletne aplikacije Google Earth iz zraka skozi leta in glede na izjave prič nastala v času, ko je bil Maher svetovalec piranskega župana Tomaža Gantarja. Maher zadeve včeraj ni želel komentirati. Se bo pa o črni gradnji, ki smo jo razkrili v Žurnalu24, z ministrom danes pogovorila predsednica vlade Alenka Bratušek.
|
neutral
|
10,173
|
Prenove. Jesenice in Koper le do denarja, Ljubljana lovi zadnje roke. Evropski sklad za regionalni razvoj bo za prenovi športnih dvoran Podmežakla in Bonifika, ki bosta septembra gostili evropsko prvenstvo (EP) v košarki, namenil 4,2 milijona evrov, skupna vrednost projektov je 10,8 milijona. Gospodarsko ministrstvo je včeraj izdalo odločbi o sofinanciranju, zdaj pa morata občini Jesenice in Koper še skleniti pogodbi o sofinanciranju z ministrstvom za šport. Kdaj se bo to zgodilo in kdaj bosta občini denar dobili, bodo na ministrstvu povedali danes. V dvoranah več sedežev Podmežakla bo po prenovi (razen na hokejskih tekmah) sprejela 5.500 obiskovalcev, tisoč več kot zdaj. Prenovili bodo tudi streho in fasado ter med drugim uredili razsvetljavo, dvigala ter pomožne in VIP-prostore. Projekt je vreden osem milijonov evrov, od tega bo tri milijone prispevala EU, dobrega pol milijona država in fundacija za šport, drugo pa občina. Za prenovo Bonifike, ki bo stala 2,8 milijona evrov, bo EU dala 1,2 milijona, država in fundacija okoli 350 tisoč, drugo pa občina. Posodobili bodo energetski sistem, uredili ozvočenje in razsvetljavo, zamenjali stole in povečali njihovo število ter nabavili opremo. Izvajalca za to so že izbrali, medtem ko so ustavili javno naročilo za gradbenega izvajalca. Ta bi moral obnoviti pročelje, urediti okolico ter prenoviti garderobe in sanitarije. Na občini verjamejo, da bodo izvajalca izbrali aprila in dela končali do konca julija. Načrte jim lahko prekrižajo morebitne pritožbe na državno revizijsko komisijo, ki bi lahko postopek podaljšale za dva meseca. Enako težavo bi lahko imeli v Ljubljani, kjer bodo javni razpis za gradbinca, ki bo prenavljal Halo Tivoli, predvidoma objavili danes. Izbrati ga morajo do konca aprila, saj je začetek prenove predviden maja. Do konca aprila morajo podpisati tudi pogodbo z ministrstvom za šport, če želijo tako kot Jesenice in Koper dobiti evropski denar za prenovo. Ta mora biti končana do sredine avgusta, 20 dni pred začetkom EP.
|
neutral
|
10,174
|
Črnomaljski policisti so v bližnjem vinorodnem okolišu v sredo obravnavali primer, v katerem sta moški in ženska po sporu drugega moškega napadla s sekirico in desko. V Krškem pa so pridržali 46-letnega osumljenca nasilja v družini, ki se je med vožnjo v avtu z ženo sprl, ko je ta izstopila, pa še zapeljal na pločnik in jo z avtom zbil. Kot so sporočili s Policijske uprave (PU) Novo mesto, so črnomaljski policisti ugotovili, da sta po sporu v vinorodnem okolišu osumljenca napadla oškodovanca, pri čemer ga je moški z manjšo sekiro poškodoval po glavi, njegova pomočnica pa ga je hkrati udarjala z desko. Po tem dogodku so policisti s pomočjo opisa osumljencev in njunega vozila oba nasilneža izsledili in prijeli, moškega pa pridržali. Danes ga bodo odvedli k preiskovalnemu sodniku, za kaznivo dejanja nasilništva pa mu grozi zapor do treh let. Sicer so osumljenega moškega iz naselja v okolici Metlike policisti že večkrat obravnavali zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja in kaznivih dejanj premoženjske kriminalitete. Kot še sporočajo z novomeške PU, so povoženo žensko po navedenem četrtkovem sporu družinskega para iz naselja v okolici Krškega odpeljali v bolnišnico, 46-letnega osumljenca, ki ga bodo ovadili zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini, pa so pridržali.
|
negative
|
10,175
|
Spopad urednikov. Po intervjuju s Kresalovo. Krajnc: "Dovolj imam", Požar: "Neumnost". Bojan Krajnc, urednik in avtor oddaje Ugani, kdo pride na večerjo, bo tožil Bojana Požarja, urednika Pozareporta. Povod za to je včerajšnji odziv Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) na nedeljski intervju z nekdanjo predsednico LDS Katarino Kresal. V kritičnem odzivu je bilo med drugim zapisano, da je Bojan Krajnc format oddaje ukradel BBC-ju. "ZNP v svojem pamfletu ponavlja laži, ki jih vseskozi objavlja Pozareport: da sem BBC-ju ukradel format oddaje. To je daleč od resnice. Edino, kar imata ti dve oddaji skupnega, je naslov. Obe sta si ga sposodili pri kultnem filmu Guess who's comming to dinner, ki ne govori o kuhinji, ampak o nestrpnosti. Doslej sem ta njegova podtikanja ignoriral, zdaj pa imam dovolj in ga bom tožil," nam je sporočil Bojan Krajnc. "Neumnost. Naj si raje natančno prebere, kaj sem napisal. Zatekanje k tožbam novinarjev, ki spremljamo delo javne televizije, mu zanesljivo ne bo pomagalo pri snovanju originalnih formatov. Sicer pa sem to objavil že novembra lani. Ne vem, zakaj se razburja šele zdaj, po tem fiasku s Kresalovo. A ni to malo nenavadno?" odgovarja Bojan Požar.
|
negative
|
10,176
|
Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (JSS MOL) je danes objavil dva razpisa in javno povabilo, za katere so namenili 400.000 evrov. Gre za nakup stanovanj po modelu deljenega lastništva, rentni odkup stanovanj ter stanovanjska posojila za rekonstrukcijo in vzdrževalna dela na stanovanjskih hišah, so sporočili iz sklada. V okviru javnega razpisa za nakup stanovanj po modelu deljenega lastništva kot javno-zasebnega partnerstva lahko prosilci s skladom kupijo stanovanja, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Pri nakupu 60 odstotkov cene plača prosilec, 40 odstotkov pa sklad. Prosilec nato v roku 15 let od sklada odkupi preostali delež stanovanja, v vmesnem času pa skladu plačuje mesečno nadomestilo za uporabo solastniškega deleža, so zapisali v JSS MOL. Javno povabilo za nakup stanovanj z ustanovitvijo dosmrtne služnosti stanovanja in izplačilom doživljenjske mesečne rente je namenjeno prosilcem, starim vsaj 65 let, ki so stanovanje pripravljeni prodati skladu zaradi pomoči pri vzdrževanju stanovanja. Ob prodaji stanovanja se v korist prodajalca ustanovi odplačna neprenosljiva dosmrtna služnost stanovanja, na podlagi katere prodajalec stanovanje uporablja do smrti. Kupnina se izroči zavarovalnici, ki prodajalcu izplačuje mesečno rento, zmanjšano za nadomestilo za nadaljnjo uporabo stanovanja, so pojasnili na skladu. Z razpisom za stanovanjska posojila za rekonstrukcijo in vzdrževalna dela na stanovanjskih hišah pa bodo namensko posojilo lahko dobili tisti prosilci, ki izboljšujejo ali razrešujejo stanovanjsko vprašanje z rekonstrukcijo, rednimi vzdrževalnimi deli ali investicijskimi vzdrževalnimi deli v večstanovanjski ali družinski stanovanjski stavbi. Ta mora biti starejša od 20 let. Razpisi so objavljeni na spletnih straneh MOL in JSS MOL ter na oglasni deski sklada. Kot so še pojasnili v skladu, je rok za oddajo prijav na prvi razpis 16. september, druga dva pa se iztečeta 30. septembra letos.
|
neutral
|
10,177
|
Delavci Kiva Vransko od avgusta prejemajo le akontacijo plač in preostalih prispevkov. Zaposleni v Kivu Vransko, ki so zjutraj začeli stavkati, zahtevajo od vodstva družbe poplačilo vseh terjatev, v nasprotnem bodo predlagali uvedbo stečaja. Predsednik podjetniškega sindikata Kiva Marjan Svet je danes v izjavi za medije povedal, da nekateri delavci na osebnih računih nimajo niti za kilogram starega krompirja. Svet je napovedal, da bodo s stavko nadaljevali, dokler ne bodo dosegli zastavljenih ciljev, to je poplačilo vseh odprtih terjatev, nadur in potnih stroškov, poseben problem pa so tudi neplačani prispevki za socialno in pokojninsko zavarovanje. Dejal je, da so se težave v Kivu začele pojavljati že leta 2011, o tem so se pogovarjali tudi z upravo družbe, ki pa jim je samo obljubljala rešitve. Delavcem prekipelo Julija lani je bil prvič uporabljen sindikalni račun za izplačilo akontacij za plače, je pojasnil Svet in poudaril, da je do vrelišča prišlo sredi tega meseca, ker je delavcem preprosto prekipelo. Dosedanji direktor Ivo Kreča, ki je sicer danes prišel v podjetje, a za javnost ne daje izjav, je namreč prejšnji teden napovedal, da po 20 letih odstopa kot direktor in družbenik Kiva. Novi družbenik je Andrej Urek iz podjetja D&G s Pragerskega. Delavci se po Svetovih besedah z Urekom ne bodo pogajali, dokler ne bo vpisan v lastniško strukturo Kiva, do takrat pa bi se najraje pogajali s Krečo. Naročila so, ni denarja za material Svet meni, da ni veliko upanja za poplačilo njihovih terjatev, ker je matična družba Kiv ves denar prenesla na hčerinske družbe. Po njegovi oceni ima Kiv dovolj naročil, vendar nima denarja za poplačilo terjatev in materiala. Zato delavci razmišljajo, da bi sami vstopili v lastniško strukturo, odkupili določene terjatve in ustanovili neko novo podjetje, ki bi ohranilo vseh 90 delovnih mest. Naš cilj ni zaustavitev proizvodnje Kiva, ki deluje po celem svetu in 90 odstotkov proizvodnje izvozi, temveč njena ohranitev, je še dejal Svet.
|
neutral
|
10,178
|
Pred sodnika stopila ključna priča obrambe. Čehajić: Sodnik Škoberne nikoli ni zahteval denarja. Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je začelo sojenje celjskemu sodniku Milku Škobernetu in soobtoženima Esadu Ramiću in Marjanu Salobirju zaradi prejemanja podkupnine. Pričala je ključna priča obrambe Esad Čehajić, ki je Škoberneta tudi prijavil policiji. Čehajič je povedal, da se je glede denarja vedno pogovarjal le s Salobirjem in Ramičem, nikoli pa s Škobernetom. "Denar sem izročil Ramiću, rečeno mi je bilo, da bo sodnik Škoberne našel odvetnike zame," je dejal. Povedal je, da je leta 2000 zaradi pritiskov odšel iz Slovenije. "Do leta 2011 me ni bilo nazaj, nikoli nisem prestopil hrvaško-slovenske meje," je dejal. "So me pa v tem času ustavili na bosansko-hrvaški meji." Takrat je bila zoper njega razpisana mednarodna tiralica. Uspel drugi poskus predaje denarja Ko so pripravljali aretacijo Škoberneta, je policija po Čehajićevih besedah pripravila 18 tisoč evrov, ki naj bi jih sam predal celjskemu sodniku. Prvi poskus predaje denarja po njegovih besedah ni uspel, v drugo pa je denar predal na srečanju, na katerem sta bila udeležena Ramić in Salobir. Škoberneta ni bilo zraven.
|
neutral
|
10,179
|
Ljubljanski mestni svet. Predloga NSi, da naj bo na javnih krajih prepovedano uživanje alkohola, večina svetnikov verjetno ne bo podprla. Nova Slovenija (NSi) je pripravila odlok o prepovedi popivanja na javnih krajih zunaj prostorov, ki so določeni za točenje alkohola. Mestni svetniki bodo o njem glasovali na seji 15. aprila, a verjetno ne bo dobil zadostne podpore. Spomnimo, da je NSi že pozvala Mestno občino Ljubljana (MOL), naj pripravi ta odlok, a tega niso storili, ker predloga ne podpirajo. Pojasnili so, da se skrb vzbujajoče zlorabe alkohola pri mladih zavedajo, a menijo, da prepovedi niso pravi odgovor, zato reševanje tega problema vidijo v izobraževanju in okrepljenih preventivnih ukrepih. Drugače menijo na inštitutu za varovanje zdravja. Zapisali so, da je tak ukrep učinkovit, saj obstajajo dokazi o tem, da prepoved pitja na javnih površinah vpliva predvsem na zmanjšanje prometnih in drugih nesreč, ki se zgodijo pod vplivom alkohola. Kaznovali bi jih redarji Po predlogu NSi bi kršitelje odloka kaznovali mestni redarji, ki bi jim izrekli opozorilo ali globo v višini sto evrov. Če bi prekršek storila oseba, mlajša od 14 let, bi redarji o tem obvestili starše, po potrebi pa tudi pristojni organ socialnega varstva, če bi prekršek storila oseba, stara od 14 do 18 let, bi izrekli tudi vzgojni ukrep. V NSi so poudarili, da ima podobne odloke že devet občin, tudi mestni občini Kranj in Velenje. Po njihovem mnenju bi tak odlok tudi zmanjšal kaljenje nočnega miru in smetenje po mestu.
|
neutral
|
10,180
|
Mariborsko letališče. Nova čarterska linija v Turčijo bi lahko zaživela maja. “Dokler ne bomo imeli letal v Mariboru in vseh papirjev, ne želimo napovedati, kdaj bomo začeli polete iz Maribora,” pravi Tom Mastnak iz Express Airways, ki ima sedež v Nemčiji. Leteli bi v Irak in Rusijo Omenjena letalska družba se je namreč odločila, da Maribor izbere za svojo destinacijo, od koder naj bi že od konca maja s čarterskimi leti letela v Turčijo. V načrtu imajo še polete na sever Iraka, v Nemčijo in morda tudi Rusijo. Tom Mastnak, ki je poznan kot direktor družbe Golden Air, pravi, da si ne želi ponoviti zgodbe z omenjenim prevoznikom, ko je ta iz Maribora opravil le en sam polet. “Iz Golden Aira sem se veliko naučil. Dolžni so mi še štiri plače, dolgovi pa so ostali tudi do drugih upnikov. Bili smo izigrani,” pravi Mastnak in dodaja, da je za že kupljene karte potnikom tudi sam iz svojega žepa vračal denar. Po neuradnih podatkih naj bi bilo deset potnikov, ki niso dobili vrnjenega denarja. “Vem, da bomo težko dobili denar, saj je takratni lastnik Golden Air v Avstriji razglasil osebni stečaj,” dodaja Mastnak. Iščejo 20 stevardes Express Airways, ki je v lasti Sefe Tuncerja, ima v lasti airbus A320, floto pa še dopolnjuje. Po besedah Mastnaka se Tuncer v prvi vrsti ukvarja s prodajo airbusov in boeingov 737. “Pilote smo že zaposlili, zdaj pa smo objavili še razpis za 20 stevardes,” pravi Mastnak. Štirje interesenti Omenjena družba je tudi močno zainteresirana za nakup družbe Aerodrom Maribor, ki je v stečajni masi Prevent Globala. Boris Kastivnik, stečajni upravitelj Prevent Globala, je do 22. januarja prejel štiri nezavezujoče ponudbe za nakup Aerodroma, vendar še ni znano, kdo bi lahko bil nov lastnik. Kastivnik se na naše klice v petek ni odzval. Med interesenti naj bi bili Diga Ing iz Ivančne Gorice, Aviofun iz Libelič v solastništvu družbe Fraktal Consulting in Damjana Cehnerja, Express Airways ter nemška družba Burglade UG iz Frankfurta. Sicer pa Marko Gros, prvi mož Aerodroma Maribor, pravi, da se poleg Express Airwaysa pogovarjajo še z več potencialnimi prevozniki. Potrjen imajo čarter do grškega otoka Kos, ki bo potekal prek turistične agencije Intelekta. Dogovarjajo se tudi s Kompasom in Adrio Airways.
|
positive
|
10,181
|
7 tisoč. Toliko prebivalcev v Sloveniji nima oskrbe z vodo v hiši. 60 odstotkov. Toliko vodnih teles površinskih voda v Sloveniji ni v dobrem stanju. 50 milijonov. Toliko kubičnih metrov vode se v Sloveniji izgubi v omrežjih. “Država bistveno premalo vlaga v upravljanje vod, če samo pomislimo, koliko namenimo za ceste ... Pa je ta infrastruktura res pomembnejša kot voda?” se sprašuje Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja in članica Svetovnega partnerstva za vodo. Kot izziv je tako predstavila nekatere cilje, ki bi jih morala Slovenija doseči do leta 2030. Med njimi so zaprtje termoelektrarn, izkoriščanje vode kot obnovljivega vira energije, posodobitev vodooskrbne infrastrukture pa tudi zapis pravice do vode v ustavo. Največ za hrano 7 tisoč. Toliko prebivalcev v Sloveniji nima oskrbe z vodo v hiši. 60 odstotkov. Toliko vodnih teles površinskih voda v Sloveniji ni v dobrem stanju. 50 milijonov. Toliko kubičnih metrov vode se v Sloveniji izgubi v omrežjih. Komisar: Ne privatiziramo “Če imamo pravico do koncesij, bi lahko imeli tudi pravico do vode,” je bila kritična Kajfež Bogatajeva. Ob robu posveta o vodi kot priložnosti za trajnostni razvoj in mednarodno sodelovanje Slovenije je namreč evropski komisar za okolje Janez Potočnik ponovil stališča Evropske komisije v zvezi s sporno direktivo o koncesijah. “Tudi če bi hotela, Evropska unija ne more nikogar prisiliti v privatizacijo vodnih virov. Z direktivo želimo doseči le, da se postopki upravljanja vodnih virov vodijo transparentno,” je pojasnil Potočnik. Državljansko pobudo v zvezi s pravico do vode sicer pozdravlja in dodaja, da so ljudje končno povzdignili glas v bran enega od naravnih virov. Prevečkrat so pozivi k drugačnemu ravnanju z viri namreč preslišani, meni Potočnik. Ne izvajamo projektov Mitja Bricelj z ministrstva za kmetijstvo in okolje je dejal, da orodja za doseganje ciljev v Sloveniji imamo, a jih ne uporabljamo. “Ni odziva z izvedbenimi projekti,” je prepričan. Novi minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan pa je obljubil, da bodo zakon o vodah odprli za spremembe, kar je “tudi posledica kakovostne razprave o vodi, ki poteka zadnje tedne”.
|
neutral
|
10,182
|
V PS potrdili: premierka Bratuškova si je tekmo v Stožicah ogledala na mestu za visoke goste, kjer naj bi bil po besedah prič tudi od trgovine z mamili oproščeni Dragan Tosić. Sedežev na častni tribuni pa po zagotovilih stranke ni grel ljubljanski župan Zoran Janković kljub drugačnim navedbam. Kot je poročal Požareport, so na mestih, rezerviranih za posebej visoke goste na nogometnem stadionu v Stožicah med kvalifikacijsko nogometno tekmo med Slovenijo in Islandijo, med drugim sedeli nova premierka Alenka Bratušek, ljubljanski župan Zoran Janković, minister za šolstvo Jernej Pikalo pa tudi Dragan Tosić, ki je bil pred meseci po odmevnem sodnem procesu za akcijo Balkanski bojevnik oproščen obtožb, da je vodja slovenske veje balkanskega narkokartela srbskega mafijca Darka Šarića. Poleg njega so priče v predelu VIP-lož videle tudi njegovega odvetnika Marka Bošnjaka iz Odvetniške družbe Čeferin. Stadion Stožice ima 558 "običajnih" VIP-mest, vstopnica za posamezno tekmo pa stane 120 evrov. Vsak imetnik je upravičen do pokritega in varovanega parkirišča, na tribuno vstopa skozi poseben vhod, deležen pa je lahko tudi kulinarične ponudbe v posebnem VIP-salonu. Poleg VIP-sedišč pa ima stadion še več privatnih VIP-lož in prav v teh ložah naj bi sedeli Bratuškova, Tosić in ostali. Iz Pozitivne Slovenije so nam danes potrdili, da si je Bratuškova ogledala tekmo, vendar niso navedli, kje je sedela. "Lahko potrdimo, da je predsednica vlade, mag. Alenka Bratušek, v petek obiskala nogometno tekmo v Stožicah. Tja je prišla samo z enim namenom: spodbujati slovensko nogometno reprezentanco. S tem, kdo sedi v VIP-loži, pa se premierka ne ukvarja, niti ne ve, ali je omenjena oseba (Tosić, op. a.) tam resnično bila." V stranki so na naše vprašanje še zatrdili, da župana Jankovića tam gotovo ni bilo. "Župan Zoran Janković si petkove nogometne tekme ni ogledal v loži, temveč je bil z vnukom na super VIP-u." Kaj je super VIP in kateri del stožiškega stadiona je to, v PS niso navedli. Tekmo si je ogledal tudi predsednik države Borut Pahor, vendar pa je bil v družbi mladoletnega sina, zato po lastnih navedbah ni smel koristiti VIP-lože. Minister za šport Pikalo, ki ga sicer na nogometni tekmi še niso videli, je na socialnem omrežju objavil fotografijo sebe in Pahorja, posnete očitno v predelu stadiona za VIP-vstopnice.
|
neutral
|
10,183
|
Zaradi rdečih številk so profesorji na sedmih mariborskih fakultetah v roke dobili bianco izjavo, v kateri je zapisano, da bi na drugi stopnji poučevali zastonj. Sindikat se s tem ne strinja. Včeraj je senat Univerze v Mariboru sklenil, da je leto 2012 v rdečih številkah končalo sedem fakultet. In sicer: Filozofska fakulteta, Pedagoška fakulteta, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Fakulteta za energetiko, Strojna fakulteta in Fakulteta za organizacijske vede. Zaposleni teh fakultet naj bi podpisali bianco pisno izjavo, da je vsak posameznik vse delovne obveznosti na drugi stopnji pripravljen opraviti ne glede ne plačilo, sicer univerza ne bo razpisala drugostopenjskih študijskih programov na sedmih fakultetah. Predsednica visokošolskega sindikata Univerze v Mariboru Marija Javornik Krečič pravi, da je tovrstno dejanje izsiljevanje in pritisk na zaposlene, kar ostro obsojajo. "Kako lahko na instituciji, kot je univerza, tako brezbrižno odvržejo temeljno dostojanstvo in preostale človekove pravice ter fakultete rangirajo na manj vredne in več vredne, forsirajo neoliberalno logiko, ki so jo v preteklosti v javnih nastopih sicer obsojali, in neetično izsiljujejo." Vodstvo fakultete tako sili zaposlene, da to izjavo podpišejo, hkrati pa vedo, da je večina ne bo podpisala. Posedi pravi, da gre za to, da obstajajo določene pravice, ki se jim ljudje ne morejo odpovedati in menijo, da je pravično plačilo ena izmed teh pravic. Zato so prepričani, da bo treba pogledati, ali je ta podpis bianco izjave tudi kaznivo dejanje. Zaposlenim še ni jasno, ali to pomeni, da bo prišlo do znižanja avtomatsko ali ne, in ker je finančna situacija v Mariboru zelo slaba, gre za to, da bodo prisiljeni delati zastonj. Tistim, ki imajo obveznosti na prvi stopnji, se sicer ne bo poznalo, lahko pa se zgodi, da bodo tisti, ki delajo le na drugi stopnji, ostali brez plačila.
|
negative
|
10,184
|
Zaradi objavljene fotografije kazensko ovaden urednik in fotograf spletnega portala Podlupo.net. V Združenju novinarjev in publicistov na nogah, prepričani, da se že kaže politika premierke Alenke Bratušek. Boštjana Janija Božiča, urednika in fotografa omenjenega portala, so policisti PP Ljubljana Moste danes z vabilom povabili na zaslišanje zaradi suma storitve kaznivega dejanja kršitve tajnosti občil. Po pisanju Podlupo.net sta mu policista na vprašanje, kdo je zoper njega podal ovadbo, odgovorila, da Alenka Bratušek. Po naših virih ovadbe zoper Božiča ni podala premierka Bratuškova temveč so jo vložili v državnem zboru. Božič je ovaden zaradi suma, da je prekršil 139. člen kazenskega zakonika, ki pravi, da se z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta kaznuje, "kdor se z uporabo tehničnih sredstev neupravičeno seznani s sporočilom, ki se prenaša po telefonu ali s kakšnim drugim elektronskim komunikacijskim sredstvom." Kot je znano, je portal nedavno objavil bližinsko fotografijo, posneto z balkona dvorane v DZ, na katerem Bratuškova bere sporočilo ekonomista Petra Kraljiča, ki je čestital ob izvolitvi za mandatarko. "Prioriteta bo obračun z mediji" V Združenju novinarjev in publicistov, ki ga vodi Igor Kršinar, so v odzivu zapisali, da so "zgroženi" zaradi kazenskega pregona za opravljanje novinarskega dela v državnem zboru, za katerim da stoji premierka. "V združenju smo nad ravnanjem predsednice vlade še posebej ogorčeni, ker je ob izvolitvi za mandatarko pred poslanci zagotovila, da je 'konec politike delitev, zaničevanja, žalitev in strahu'. S kazenskim pregonom fotoreporterja Janija Božiča sporoča ravno nasprotno, da se morajo novinarji in fotografi bati njene oblasti. Njen prvi ukrep po prevzemu vlade pa kaže, da njena prioriteta očitno ne bo spopad z gospodarsko krizo v državi, ampak obračun nad mediji, ki niso po njeni volji." Prek Twitterja se je oglasil tudi Jernej Pavlin, tiskovni predstavnik SDS: "Bratušek 27.2.: Konec je politike delitev, zaničevanja, žalitev in strahu, 27.3. pa z belorusko ovadbo nad novinarja."
|
negative
|
10,185
|
Čakalne dobe. Med slovenskimi izvajalci velike razlike, na ambulanto za bolezni dojk ponekod čakajo 583 dni, drugod pa le sedem. "Opozarjamo na dolge čakalne dobe pri artroplastiki kolena s čakalno dobo 517 dni in ortopedski operaciji rame s čakalno dobo 449 dni," o povprečnih čakalnih dobah pravijo na inštitutu za varovanje zdravja. V marčevskem poročilu opozarjajo na dolge povprečne čakalne dobe še v ambulanti za bolezni dojk (400 dni), za posege na perifernem ožilju (329), v revmatološki ambulanti (299), za operacije krčnih žil (288) ter posege in operacije v ustih, grlu in žrelu (199). Sodeč po poročilu je najdaljša dopustna čakalna doba v Sloveniji spoštovana, saj je za določeno zdravstveno storitev vsaj pri enem izvajalcu mogoče najti čakalno dobo, ki je znotraj postavljenih meja. Ti sta 180 dni za stopnjo nujnosti redno in 90 dni za stopnjo nujnosti hitro. Neravnovesje med člani Med specialističnimi ambulantami je bil v začetku marca izvajalec z maksimalno čakalno dobo mariborski zdravstveni dom, kjer so morale pacientke za ambulanto za bolezni dojk čakati 583 dni. Za primerjavo, najmanj so za ambulanto za bolezni dojk čakale pacientke v železniškem zdravstvenem domu, in sicer sedem dni. Mariboru sledi revmatološka ambulanta Splošne bolnišnice Izola s čakalno dobo 450 dni, na revmatološko ambulanto pa so najmanj čakali pacienti v Splošni bolnišnici Celje, in sicer 180 dni. Med zdravstvenimi storitvami je bil izvajalec z maksimalno čakalno dobo novomeška bolnišnica, kjer so pacienti na artroplastiko kolena na začetku marca čakali 1.129 dni, v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec bi čakali 32 dni. Delež čakajočih pacientov nad dopustno dobo za artroplastiko kolena je sicer več kot 15 odstotkov.
|
negative
|
10,186
|
Vitoslav Türk. Prvi mož Elesa trdi, da ni črnograditelj, a njegova uta je vila. 3.038 evrov je po oceni geodetske uprave vredna Türkova “uta”. Kmalu lahko s soprogo pričakujeta poziv za novo cenitev. “Nisem graditelj črne gradnje ... Omenjeni objekti so v lasti družbe Virtus, v kateri pa nimam lastniških deležev,” je očitke, da je črnograditelj, zavrnil Vitoslav Türk, vršilec dolžnosti direktorja Elesa, vplivni član SDS in brat nekdanjega predsednika Danila Türka. Njegovo trditev na laž postavlja zemljiška knjiga. Po njej sta z ženo Metko vsak polovična lastnika parcele 402/13, na kateri stoji ogromna vila z razgledom na soline. Načelnik Upravne enote Piran Ivan Seljak je že večkrat zatrdil, da za to parcelo ni bilo izdano nobeno gradbeno dovoljenje, kar pomeni, da je objekt zgrajen na črno. Po podatkih portala Prostor.gov.si je 144 kvadratnih metrov velik objekt v kategoriji senčnica (uta), mešana klet, stavba tehtnice vozil, vratarnica in podstrešje, po teh podatkih pa tudi naj ne bil priključen ne na električno ne na vodovodno omrežje. Na sosednjih parcelah pa ima vilo, ki je bila prav tako zgrajena na črno, saj bi smelo tam stati le precej manjše gospodarsko poslopje podjetja Virtus, ki je v lasti Türkovih sinov. V tem podjetju Vitoslav Türk res nima lastniškega deleža, ustanovljeno je bilo leta 2001, ko je pridelalo dobrih šest tisoč evrov dobička, že leto pozneje pa je kupilo parcele z razgledom na morje. “Vidim ga občasno in vedno obrne glavo stran,” pa je o Vitoslavu Türku dejal njegov sosed na Parecagu, ki ne želi biti imenovan. “Sam sem kupil kmetijo tu v 70. letih, in ko smo hoteli narediti novo hišo, so bili strogi predpisi, da mora biti v istrijanskem slogu z lesenimi polkni in vsem tem, nekaterim pa očitno ni treba nič upoštevati in lepo gradijo na črno. Novinarji so za to vedeli, a si, dokler ni padel Janša, o tem niso upali pisati,” je dodal.
|
neutral
|
10,187
|
Kupci zavarovani, saj morajo kmetovalci v primeru zlorabe vrniti pridobljeno subvencijo. Kupci bio kmetijskih izdelkov lahko zaupajo v kakovost teh izdelkov, meni predsednik Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije Boris Fras. Po njegovih izkušnjah tiste kmete, ki goljufajo, prej ali slej dobijo. “Ekološki kmet dobi subvencijo in če ga dobijo, jo mora vrniti. Kmet bo dvakrat premislil, preden bo uporabil kakšne nedovoljene kemikalije, kupci ste tudi iz tega naslova zavarovani,” pojasnjuje. Fras je hkrati razočaran, ker kupce ponavadi ne zanima certifikat, ki jamči, da je kupljena hrana res bio. “Tudi če kupite bio hrano pri enem od trgovcem, vam morajo tam na vašo zahtevo pokazati certidikat,” pravi. Včeraj je predstavil program akcij informiranja in promocije eko hrane BIO užitek. Več na biouzitek.si.
|
positive
|
10,188
|
Zaradi izključitve nekdanjega premierja Janeza Janše iz Slovenskega centra PEN se je za izstop iz centra odločilo več članov, med drugim tudi ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, ki je izključitev Janše označil za politizacijo. Poleg njega so izstopili tudi Andrej Capuder, Tone Kuntner in Alenka Puhar. Literat, esejist, prevajalec in nekdanji minister za kulturo Andrej Capuder je iz centra v sredo izstopil po tem, ko je upravni odbor Slovenskega centra PEN pritrdil stališču častnega razsodišča centra, da nekdanji premier Janez Janša ne more več biti njihov član. V izstopni izjavi, ki jo je na svoji spletni strani v sredo zvečer objavil časnik Demokracija, je Capuder pojasnil, da se je za izstop odločil v ugovor "servilni potezi Slovenskega PEN, ki je bila izglasovana v najožjem krogu, v soglasju z zdajšnjo politično klimo, kjer sta na kocki čast in svoboda slovenskega naroda". Dodal je, da izstopa iz "druščine, ki je tako očitno poteptala svojo ustanovno listino" in pozval vse tiste, ki se z njim strinjajo, naj storijo enako. Stres pa je v svoji izstopni izjavi zapisal, da je izključitev Janše po njegovi oceni in globokem prepričanju politizacija, ki je v nasprotju z ustanovnimi načeli PEN. Ker bi njegovo nadaljnjo članstvo v Slovenskem centru PEN lahko pomenilo, da se s tem strinja, je nepreklicno izstopil. Po poročanju spletnega portala Delo.si sta iz Slovenskega centra PEN protestno izstopila tudi pesnik Tone Kuntner in novinarka, prevajalka in esejistka Alenka Puhar. Ob tem navajajo tudi pismo, ki ga je pisatelj Drago Jančar naslovil na upravni odbor Slovenskega centra PEN. V njem odbor sprašuje, ali so ob izključitvi Janše pretehtali dejstvo, da sta Kuntner in Puharjeva izstopila že zaradi odločitve častnega razsodišča. Jančar je za Delo sicer povedal, je bilo ugovorov zoper Janševo izključitev več, le da so bili večinoma interne narave. Odločitev je sprejel upravni odbor društva Podpredsednik Slovenskega centra PEN Tone Peršak ni želel komentirati odstopov in poudaril, da se ne bodo odzivali na vsak komentar, ker ne želijo razplamteti javnih polemik. "Nekateri člani odločitev podpirajo in se jim zdi prav, drugi ne," je opisal vzdušje v društvu. Odločitev je sprejel upravni odbor društva in z njo sledil stališču častnega razsodišča PEN. Ker pa je najvišji organ društva občni zbor, se lahko nanj naslovi pritožbo zoper odločitev upravnega odbora, je pojasnil Peršak. Peršak je na vprašanje glede nekonkretnosti očitkov Janši dejal, da "namen sporočila ni zaporedno navajanje zapisov s Twitterja ali izjav z novinarskih konferenc". Sam med drugim kot sporno ocenjuje, da nekdo člane društva obsodi kot "udbovce" in "oznovce", pri čemer je bil sam več kot 20 let v istem društvu ter "ga to doslej ni motilo".
|
neutral
|
10,189
|
Nekdanji slovenski smučar Boris Strel naj bi umrl tragične smrti. Slovensko športno javnost je danes pretresla novica, da je umrl nekdanji alpski smučar Boris Strel. Po poročanju Dela naj bi si vzel življenje. Strel, specialist za veleslalom Boris Strel se je rodil 20. oktobra 1959 v Žireh. Leta 1977 je v Kranjski Gori v veleslalomu postal evropski mladinski prvak, nato pa je leta 1981 na tekmi za svetovni pokal v Cortini v veleslalomu zmagal. Na SP v Schladmingu si je v veleslalomu prismučal bronasto kolajno, kar je pomenilo prvo kolajno na SP v slovenski zgodovini smučanja. Slovel je kot smučar s prefinjenim občutkom za smuči in drsenje, bil je specialist za veleslalom. Po koncu smučarske sezone 1984/85 je tekmovalne smuči postavil v kot, od takrat se je ukvarjal s servisom in prodajo smučarske opreme.
|
neutral
|
10,190
|
Vlada je na današnji seji imenovala podpredsednike vlade in nove državne sekretarje. Minister, ki opravlja funkcijo podpredsednika, nadomešča predsednika vlade, če je ta odsoten ali zadržan, pri predstavljanju vlade, vodenju vladnih sej in usmerjanju uprave, ne more pa ga nadomeščati pri opravljanju nalog, ki se nanašajo na zaupnico vladi ter na imenovanje in razrešitev ministrov. Podpredsedniki vlade so tako postali zunanji minister Karl Erjavec, kmetijski minister Dejan Židan in notranji minister Gregor Virant. Pet sekretarjev v kabinet premierke Vlada je danes imenovala tudi pet državnih sekretarjev v kabinet predsednice vlade. Tamara Vonta bo pristojna za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud. Gašpar Gašpar Mišič bo zadolžen za koordinacijo velikih infrastrukturnih projektov in pomoč pri sanaciji gospodarskih družb v težavah. Za koordinacijo učinkovite državne informatike bo skrbel Dušan Kričej. Dušan Kumer in Jernej Pavlič pa bosta sekretarja brez resorja. Premierki bosta pomagala pri "opravljanju funkcije v okviru danih možnosti". Pavlič je predsednik podmladka Pozitivne Slovenije in sin poslanke te stranke Alenke Pavlič. Nov na Morsu Za državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo pa je vlada na predlog obrambnega ministra Romana Jakiča imenovala Zorana Klemenčiča. Za v. d. generalnega sekretarja na Morsu pa imenovala Mojco Ferjančič Podbregar. Vsi sekretarji bodo na položaj imenovani s 1. aprilom. Tudi razreševali Vlada danes ni le imenovala, ampak tudi razreševala. Razrešila je štiri člane uradniškega sveta in imenovala nove, razrešila je generalnega sekretarja na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Tomaža Rozmana in na njegovo mesto kot vršilca dolžnosti imenovala Gregorja Kosa. Vlada je razrešila tudi Boruta Rončevića in imenovala Urbana Krajcarja za v. d. direktorja direktorata za visoko šolstvo in znanost. S položaja generalnega direktorja direktorata za šport je razrešila Draga Balenta, s položaja generalnega direktorja direktorata za investicije so razrešili Andrejo Vihtelič.
|
neutral
|
10,191
|
Bojan Dremelj. Bivši šef Telekoma in njegova uprava pridržana zaradi suma, da so podjetje oškodovali za 25 milijonov evrov. Nekdanjemu šefu Telekoma Slovenije Bojanu Dremlju neuradno grozi do osem let zapora, ker naj bi ga policija sumila, da je skupaj s še štirimi sodelavci zlorabil položaj in to državno podjetje oškodoval za okoli 25 milijonov evrov. Pridržani. Policija je neuradno hišne preiskave zaključila v poznih nočnih urah. Takrat naj bi na prostost izpustili tudi tri nekdanje člane Dremljeve uprave, ki naj bi jih pridržali zgodaj zjutraj, ko je policija na njihovih domovih začela hišne preiskave. Istočasno naj bi pridržali še štiri ljudi, tudi dva nekdanja vodilna v Factor banki. Prijavila jih je KPK Preiskovalci policijskega Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so zato neuradno na domovih vseh petih članov nekdanje uprave, ki jo je vodil Dremelj, opravili hišne preiskave in jim pri tem zasegli precej dokumentov ter celo osebne računalnike, najbolj obremenilne dokaze pa so menda zasegli na sedežu Telekoma. Domnevno sporno poslovanje Dremljeve uprave pa naj bi policiji naznanila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Sumljivih jim je bilo vsaj osem poslov Telekoma v tujini. Največji sporni posel naj bi bil nakup kosovske družbe Ipko, pri katerem je Dremljeva uprava omogočila več kot 12 milijonov evrov zaslužka Factor banki. Dremelj je sicer na skupščini, ki je obravnavala revizijo polov njegove uprave, razlagal, da je v zameno za ta posel Mobitel sploh dobil licenco na Kosovu.
|
negative
|
10,192
|
Belvedere. Občina prek pravnomočne sodbe dosegla, da bivši najemnik odstrani propadajoči lokal. “Na Belvederu ste lahko opazili, da so začeli rušiti. To je primer našega delovanja: kljub pritiskom javnosti, da je treba objekt odstraniti, smo raje počakali, da so bili vsi sodni postopki končani, in se izognili nepotrebni odškodninski tožbi,” je dejal izolski župan Igor Kolenc. Nekdanji najemnik lokala na Belvederu nad Izolo, podjetje Hill Ham, je po pravnomočnosti sodbe o odstranitvi začasnega objekta začel rušenje. Štiri leta brez podlage Zgodba sicer sega v leto 2008, ko se je iztekla občinska pogodba s Hill Hamom in je najemnik ni pravočasno podaljšal. Kljub pozivom občine, naj ji vrne nepremičnino brez vseh začasnih objektov, je Hill Ham štiri leta brez pravne podlage zasedal občinsko zemljišče, trdijo na izolski občini. Slednja je bila zaradi tega tudi ob prihodke. Lani je lokal celo pogorel in kazil videz ob cesti od Izole proti Strunjanu. Občina bo zdaj z razpisom iskala novega najemnika, a ni pričakovati, da bo nov lokal zaživel že do začetka poletne sezone.
|
negative
|
10,193
|
Kvaliteta zakonodaje ni nujno sorazmerna z njeno količino in zapletenostjo. (Foto: Anže Petkovšek) $("
|
negative
|
10,194
|
V Lekarni Ljubljana (LL) so potrdili, da so prejeli odločitev Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke, ki veletrgovcu LL Grosist dovoljuje ponovno poslovanje. Kot so pojasnili v LL, odločba, ki je grosistu prepovedala poslovanje, v izreku posebej ne vsebuje navedbe, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. Iz LL so sporočili, da je njihov pravni pooblaščenec v četrtek prejel odgovor Odvetniške družbe Matoz, ki zastopa javno agencijo za zdravila. V odgovoru so zapisali, da odločba agencije, ki je LL Grosistu prepovedala poslovanje, v izreku posebej ne vsebuje navedbe, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. "Povzročena velika nematerialna škoda" LL Grosist se je na odločbo agencije pritožil, zato prepoved opravljanja dejavnosti še ni začela učinkovati, so pojasnilo odvetniške družbe Matoz navedli v LL. V odvetniški družbi so dodali, da lahko LL Grosist zaradi navedenega zaenkrat še izvaja vse aktivnosti, za katere so v svojem pozivu spraševali, ali jih glede na izdano odločbo lahko izvajajo. "Iz povedanega lahko torej razberemo, da izdana odločba zaradi vložene pritožbe ne učinkuje ter da LL Grosistu sploh ne bi bilo potrebno prenehati s poslovanjem. Novo mnenje agencije je diametralno nasprotno z mnenjem, ki so ga navajali tako na svoji spletni strani, v elektronski pošti, ki so jo poslali vsem dobaviteljem LL Grosista, kakor tudi v vseh izjavah medijem v minulih dneh. S tem je bila LL Grosistu poleg poslovne povzročena tudi velika nematerialna škoda na ugledu," so sporočili iz LL. Neizpolnjevanje pogojev za opravljanje prometa na debelo Tudi na spletni strani agencije je zapisano, da ker o pritožbi LL Grosista še ni odločeno, njihova pritožba zadrži odločbo agencije. Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke je LL Grosistu promet z zdravili prepovedala 15. marca, in sicer zaradi neizpolnjevanja pogojev za opravljanje prometa na debelo, ki jih zakonodaja določa na področju obveznosti javnih storitev pri preskrbi prebivalstva z zdravili. LL Grosist se je na odločbo agencije pritožil 18. marca. Na ministrstvo za zdravje je ob tem vložil predlog, da se odločba agencije razveljavi ali odpravi, podal pa je tudi kazensko ovadbo zoper odgovorne na javni agenciji. Na ministrstvu za zdravje so danes pojasnili, da je ministrstvo pristopilo k reševanju zahteve za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici v primeru LL Grosist. Več informacij bodo lahko posredovali predvidoma prihodnji teden po preučitvi zadeve, ki jo, kot so zapisali, rešujejo prioritetno.
|
neutral
|
10,195
|
Mariborsko sodišče je na predlog specializiranega državnega tožilstva za nekdanjo direktorico Vegrada Hildo Tovšak in še dva od ostalih treh osumljencev, ki so priprti zaradi posredovanja tujih delavcev, podaljšalo pripor. V priporu ostajata tudi Aleš Pangerc in Marek Andrzej Konfisz, četrtemu osumljencu Urošu Plankarju pa ga je sodišče odpravilo. Kot so pojasnili na mariborskem sodišču, se Tovšakovi, poslovodji poljskega podjetja Remak Mareku Andrzeju in Alešu Pangercu iz podjetja Go Extra pripor podaljša za nadaljnja dva meseca oziroma do 28. maja, medtem ko so Uroša Plankarja iz ljubljanskega podjetja Terbo izpustili na prostost. Specializirano državno tožilstvo je sicer predlagalo podaljšanje pripora za vse štiri osumljence, in sicer zaradi ponovitvene nevarnosti, begosumnosti in nevarnosti uničenja dokazov. Osumljeni kaznivih dejanj dajanja in sprejemanja daril pri gospodarskem poslovanju so bili sicer pridržani po 34 hišnih preiskavah, ki jih je v konec februarja opravil Nacionalni preiskovalni urad. Vodja specializiranega tožilstva Harij Furlan je takrat pojasnil, da so osumljeni želeli pridobiti nedovoljeno nagrado za posel v zvezi z zaposlovanjem tujih varilcev kot tudi z njihovimi nastanitvami in celo prevozi na delo. Po neuradnih podatkih gre za varilce, ki bi delali na projektu gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Nacionalni preiskovalni urad je napovedal, da bo na podlagi preiskav ovadil 14 oseb zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj, od tega 13 za dajanje in za enega tujca za nezakonito prejemanje daril. Primer je sprva vodilo slovenjgraško okrožno sodišče, ki pa ga je v skladu z zakonom o sodiščih v nadaljnjo obravnavo odstopilo oddelku mariborskega sodišča, ki je specializiran za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj.
|
neutral
|
10,196
|
Na družabnem omrežju Facebook se je spet pojavila aplikacija, ki naj bi razkrila najpogostejše obiskovalce vašega profila. "Facebook tega ne bi dovolil," pravi Jasmina Mešić, koordinatorka nacionalnega programa ozaveščanja javnosti o informacijski varnosti. Na Facebooku je vedno več uporabnikov, ki so nasedli aplikaciji Zdaj vem!, ki obljublja, da bo razkrila, kateri prijatelji najpogosteje obiskujejo vaš profil oziroma vohunijo za vami. "Odlikuje jo slovenski jezik, kar deluje še bolj avtentično in zaupanja vredno," opozarjajo na spletni strani Varniinternet.si. Gre za zavajanje "To so lažne aplikacije. Včasih gre za okužbo z zlonamerno kodo, včasih pa za včlanitev v plačljive SMS-klube ali za izpolnjevanje nekih vprašalnikov,“ je za Žurnal24 povedala Mešićeva in dodala, da sicer ne gre za prevaro, ampak grdo zavajanje uporabnikov. "Ko klikaš po aplikaciji, prideš do neke točke, ko sodeluješ v neki nagradni igri. Te nagradne igre so zelo različne. Od Hoferjevega goriva, Petrola ... Gre za nedovoljeno uporabo blagovnih znamk. Aplikacija ljudi prepriča, da vpišejo svojo telefonsko številko in se včlanijo v SMS-klub, ki stane približno 20 evrov na mesec." Ko uporabnik vpiše svoje številko, dobi SMS, na katerega mora odgovoriti z "da". "Ljudje so zavedeni, ker mislijo, da se z odgovorom strinjajo, da sodelujejo v igri, v resnici pa se včlanijo v klub. Prostovoljno." Pet ključnih nasvetov, ki pripomorejo k večji zaščiti vašega profila, nastavitve pa vam ne bodo vzele več kot 10 minut časa. Zelo pogosto se tudi zgodi, da tovrstne aplikacije uporabnika pozovejo, da všečka strani na Facebooku in si tako nabira oboževalce. "Strani z ogromno oboževalcev se nato prodajajo naprej, na primer podjetjem, ki to stran nato preimenujejo. Velikokrat gre tudi za zbiranje elektronskih naslovov." Nepridiprave težko izslediti Mešićeva uporabnike Facebooka poziva k previdnosti. Zelo pomembno je tudi, da preberejo drobni tisk, v katerem se skrivajo bistvene informacije. "Facebook sam v splošnih pogojih opozarja, da tovrstnih aplikacij ne bi dovolil. V nobenem primeru to ni možno. Za tem se vedno skriva nekaj drugega." Ponudnike tovrstnih aplikacij je zelo težko preganjati, saj njihov sedež ni v Evropski uniji.
|
negative
|
10,197
|
Najboljši ponudnik za nakup slovenskega Peka osumljen podkupovanja policistov na Hrvaškem. Lastnika podjetja Osimpex Željka Biloša, ki velja za najboljšega ponudnika za nakup tovarne Peko, je hrvaška policija pred desetimi dnevi aretirala med preiskavo o uhajanju informacij iz policije, danes poroča hrvaški Jutarnji list. Časnik dodaja, da so Biloša izpustili še isti dan, osumljen pa je podkupovanja policistov. Podjetje Osimpex je za nakup Peka izbrala posebej za to vzpostavljena slovenska državna komisija, odločitev o prodaji tržiške družbe hrvaškemu podjetniku pa bo morala potrditi še slovenska vlada. "Hrvaški kralj železa" se ni nikoli ukvarjal s proizvodnjo obutve Za Biloša nakup Peka, glede na to, da se ni nikoli ukvarjal s proizvodnjo obutve, predstavlja nov poslovni izziv, navaja Zagrebški časnik. Pri tem opozarja na Bilošev vzdevek "hrvaški kralj železa", ki ga je dobil zaradi svojega poslovnega imperija, ki temelji na trgovini železa na debelo. Osiješki podjetnik je bil nekaj let tudi lastnik osiješke livarne in tovarne strojev OLT, v lasti pa ima tudi Osiješko televizijo (OSTV). V izgradnjo največjega nakupovalnega središča v vzhodni Hrvaški, to je Portanova v Osijeku, pa je denimo vložil 80 milijonov evrov. Ni član nobene stranke, ima pa močno politično zaledje Čeprav ni član nobene politične stranke, hrvaški mediji poudarjajo njegovo tesno povezanost s predsednikom HDZ Tomislavom Karamarkom, omenjajo pa tudi njegove povezave z nekdanjim predsednikom Hrvaške stranke prava (HSP) Antom Đapićem, ki na majskih lokalnih volitvah znova kandidira za osiješkega župana. Biloš zaslišan glede uhajanja policijskih informacij Policisti so Biloša v okviru preiskave o uhajanju zaupnih policijskih informacij, ki se je začela lani jeseni, prejšnji teden prijeli in zaslišali skupaj s še štirimi osebami. Biloša so sicer povezovali tudi z lansko afero domnevnega nezakonitega spremljanja izpiskov telefonskih pogovorov in kratkih sporočil. Policijska preiskava je takrat pokazala na povezave nekaterih javnih oseb ter tudi nekaterih obveščevalcev in policistov s kriminalci. Ponudba boljša, čeprav je ponudil za tretjino manj Biloš je za Peko ponudil dva milijona evrov, kar je milijon evrov manj od ponudbe Blue Rose Trust Funda s sedežem v davčni oazi Delaware, a je slovenska državna komisija upoštevajoč še druge dejavnike ocenila, da je Biloševa ponudba bistveno boljša. Osimpex bo Peko dokapitaliziral s štirimi milijoni evrov, s čimer bo družba dobila nujno potreben svež kapital. V prihodnjih petih letih se je Osimpex zavezal v razvoj družbe vložiti skupaj dva milijona evrov ali 400.000 evrov letno, še navaja Jutarnji list. Zaposleni naj bi ostali Hrvaško podjetje se je zavezalo še, da bo od okoli 380 delavcev, kolikor jih Peko zaposluje v Sloveniji, najmanj pet let obdržalo 280 zaposlenih. Za vse zaveze pa naj bi Osimpex predložil ustrezne garancije.
|
negative
|
10,198
|
Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant pravi, da mesec dni zamude z dogovorom o ukrepih za znižanje plačne mase javnih uslužbencev prinaša dodatne varčevalne ukrepe v višini približno 0,3 odstotka plače zaposlenega. Napoveduje še vpis fiskalnega pravila v ustavo in ustavne spremembe glede referenduma. Zaradi načrtovanega prihranka v višini 158 milijonov evrov bi se po vladnem predlogu sicer plača javnega uslužbenca znižala za povprečno štiri odstotke. Bodo pa na ravni posameznih proračunskih porabnikov omogočili, da se del prihrankov pri materialnih stroških porabi za povečanje plačne mase za največ dva odstotka, je v pogovoru za Dnevnikov Objektiv dejal Gregor Virant. Regresi: Pravni argumenti na strani sindikatov Napovedal je sicer, da bodo tokrat sprejeli ukrepe za znižanje plačne mase, "ki bodo stali tudi pred sodiščem, ukrepe, pri katerih ne bomo zaradi vtikanja palice v zakonodajno kolesje zamudili kakšnih rokov". Glede vračanja razlike do polnega regresa, o katerem je razsodilo sodišče, meni, da so pravni argumenti na strani sindikatov. Drugače pa je po njegovem mnenju s tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij, kjer meni, da ima vlada realne možnosti, da na vrhovnem sodišču zmaga, saj je ministrica Krebsova s sindikati podpisala aneks h kolektivni pogodbi, s katerim so odložili izplačevanje. Ker ni šlo za zakon, je prepričan, da lahko velja tudi retroaktivno. Indici, da se želi Jankovič vmešavati Na vprašanje, kdo je odgovoren za storjene napake, je dejal, da so odgovorni vedno tisti, ki so te ukrepe predlagali oziroma podpisali. "Najbolj je gotovo odgovoren bivši predsednik vlade Janez Janša," je navedel. Pri primerjanju sedanje in prejšnje vlade je izpostavil razliko v načinu političnega delovanja, stopnji strpnosti, kulturi dialoga, komunikaciji z javnostjo. "Sedanja predsednica vlade deluje bistveno bolj pozitivno, kot je deloval prejšnji premier," je dejal. Prepričan je, da vlado vodi Alenka Bratušek, a priznava, da se v zadnjem času kažejo indici, da želi bivši predsednik PS Zoran Janković posegati v državno gospodarstvo in kadrovanje. PS se bo morala zato po njegovem mnenju na kongresu pred volitvami odločiti, kdo bo njen voditelj v prihodnosti. O DL je zagotovil, da prepirov v stranki ni. Glede težav s kadri, ki jih imajo v stranki, pa je med drugim dejal, da je največji greh vseh njihovih ministrskih kandidatov mala "šupa", domnevno zgrajena na črno. "Minister Omerzel je morda naredil kadrovsko napako, sicer pa je njegova preteklost čista," zagotavlja prvak DL. Virant pričakuje, da bo vpis fiskalnega pravila v ustavo na majski seji državnega zbora sprejet. "Veliko je odvisno od izračunov in prav je, da je predsednica vlade ministrstvu za finance naročila, da jih pripravi," je dejal. Tudi o ustavnih spremembah glede referenduma po njegovih besedah obstaja širok konsenz in po vsej verjetnosti bodo sprejete že kmalu.
|
neutral
|
10,199
|
Stroški v nebo, denarja ni. "Nekatere družine imajo več tisoč evrov dolga, ki se je nabral zaradi neplačila najemnin in drugih stroškov. Dolg nekaterih je tudi več kot 20 tisoč evrov," je za Žurnal pojasnil Jožef Tivadar, prvi mož Centra za socialno delo (CSD) Maribor. V nekaj tednih je po njegovih ocenah predvidenih okoli 20 deložacij iz najemniških stanovanj. Kot problem je navedel, da je Javni medobčinski stanovanjski sklad (JMSS) Maribor kupoval ali gradil stanovanja, ki imajo visoke stroške vzdrževanja, česar nekateri ne morejo plačevati. "Kažejo mi položnice, da imajo tudi 600 evrov mesečnih stroškov," je dodal Tivadar. Brezizhodno. Na CSD pravijo, da so eksistenčne stiske velikokrat med številčnejšimi družinami. "Nekateri res nimajo več kje vzeti. Tudi če ne plačujejo najemnine, se ne izselijo, ker bi lahko šli le na cesto. In tako se postopki lahko vlečejo tudi leta, dolg pa narašča," dodaja Tivadar. Imeli bi večji vpliv Na JMSS nam še niso odgovorili na vprašanja glede deložacij, je pa zgovoren njihov podatek, da je zaradi krize v Mariboru vedno več prosilcev za socialna stanovanja, in sicer tudi za 70 odstotkov več kot pred leti. Na CSD si želijo tudi večjega vpliva pri dodeljevanju socialnih stanovanj, saj pravijo, da imajo o družinah, ki kažejo dejansko stisko, velikokrat relevantnejše podatke kot JMSS. Zavedajo se in iščejo ideje Stopnja brezposelnosti v Mariboru je okoli 17 odstotkov. Po podatkih Rdečega križa Maribor je revščine vedno več. Novi župan Andrej Fištravec je glede na slabo socialno situacijo napovedal, da namerava v rebalansu proračuna nameniti dodatna sredstva za socialne programe, pred volitvami je omenjal tudi dodaten milijon evrov. "Ker se zavedamo, da gašenje socialne stiske ni dovolj, smo pred dnevi povabili tudi priznanega ekonomista Petra Kraljiča, naj nam da ideje in pomaga rešiti gospodarsko situacijo," je za Žurnal pojasnil Bartolo Lampret, tiskovni predstavnik župana.
|
negative
|
10,200
|
Zakon velja dober teden, zakonodajalec pa še brez navodil, kako bo ravnal sam. Kako ob selitvi iz Domžal v Celje Mercator. V Mercatorju povrnejo razliko povečanega stroška za prevoz na delo za do 20 kilometrov večjo razdaljo, več pa po posebnem dogovoru, če gre za kadre, ki jih nujno potrebujejo. Telekom. Ker povračilo stroškov za prevoz na relaciji Ljubljana–Celje presega povprečne stroške prevoza na ravni družbe, bi delavcu povrnili stroške v višini povprečnih stroškov prevoza na ravni družbe oziroma največ v višini trenutnega povračila stroškov za prevoz na delo in z dela na (nekdanji) relaciji Ljubljana–Domžale. NLB. Kolektivna pogodba NLB določa, da banka v primeru spremembe bivališča, od koder delavec prihaja na delo – posledica česar je povišanje stroškov prevoza –, delavcu povrne stroške v višini 60 odstotkov. Če se je delavec do zdaj v službo v Ljubljano vozil iz Domžal, zdaj pa se bo preselil v Celje, delodajalec po novi zakonodaji ni zavezan k povrnitvi povišanih stroškov prevoza na delo. Ureditev ne velja v primeru, da kritje zaradi selitve povišanih stroškov posebej ureja kolektivna pogodba na ravni dejavnosti ali pa če se delodajalec strinja, da bo plačeval višje stroške. Zanimalo nas je, kako bodo v primerih povečanega stroška prevoza na delo ravnali v javni upravi. Z ministrstva za notranje zadeve in javno upravo so nam sporočili, da bodo “po prejemu razlage in stališča ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pripravili pojasnilo glede novosti” pri povračilu omenjenih stroškov. Nov zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) je sicer začel veljati že 12. aprila. Kaj piše v kolektivnih? “Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo ter kolektivna pogodba dejavnosti trgovine tako določbo že vsebujeta. Za preostale težko rečem, po navadi pa tega ni bilo,” na vprašanje, ali kolektivne pogodbe sploh opredeljujejo takšne primere “selitve” delavcev, odgovarja Igor Antauer iz Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. “Če bo delodajalec zelo zainteresiran za ta ključni kader, bo povečanje stroška plačal, sicer pa ne,” dodaja.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.