nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
5,001
|
Nekdanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež je prepričan, da pri vodenju družbe niso nikogar oškodovali. Bine Kordež v Merkurju ostaja kot svetovalec. »Sestop z mesta predsednika uprave je bilo za mene olajšanje,« je v intervjuju za Delo povedal nekdanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež, ki ostaja v družbi. »V Merkurju smo veliko naredili in smo na to lahko ponosni - v času mojega mandata smo povečali obseg za štirikrat, zaposlili več kot tri tisoč ljudi ter postali največji trgovec s tehničnim blagom v JV Evropi,« pojasni. Knuplež je precej samosvoj »Nimam slabe vesti, saj niti sam niti moji sodelavci nismo nikogar oškodovali ali se finančno okoristili,« zagotavlja Kordež, ki pravi, da je že prej sam predlagal umik iz družbe, če bi to pripomoglo k razrešitvi situacije. Je pa zato zelo zadovoljen z novim predsednikom uprave Bojanom Knupležem. »Knuplež je sicer precej samosvoj, je pa dober krizni menedžer. Sam imam veliko znanja, Bojanu pa priznam, da znanje zna bolje prodajati,« razloži Kordež, ki bo v Merkurju sedaj zaposlen kot svetovalec. Odgovornost tudi na bankah O menedžerskem odkupu pravi, da sam ne uporablja te besede, a zdaj ostajajo del tega. »Bi pa v prispodobi rekel, da so nas spodbudili, da gremo teč, nato pa zvezali noge, in zdaj se vsi čudijo, zakaj nam ni uspelo priti na cilj,« karikira Kordež, ki pravi, da menedžerski lastniki denarja, ki bi ga lahko dodatno vplačali za reševanje Merkurja, nimajo. Glede prevzema Merkurja pravi, da pri tem nihče izmed udeležencev ni dobil niti evra in da imajo vsi le dolgove, so se pa za to odločili sami. Del odgovornosti prelaga tudi na banke, za katere pravi, da so se odločile, da bodo podprle projekt, a so se v spremenjenih okoliščinah želele umakniti. »To pa ne gre, projekt brez denarja ne funkcionira,« je prepričan. Greh je, da se je na Merkur zlilo toliko negativne energije »Sam čutim največjo odgovornost: do vseh zaposlenih, do kolektiva, do podjetja, ker smo res ustvarili dobro podjetje. Žal mi je, da se je zadeva tako obrnila, čeprav menim, da je Merkur še vedno dobro podjetje in greh je, da se je na nas zlilo toliko negativne energije,«
|
neutral
|
5,002
|
V SDS so med obiskom Pomurja ugotovili, da se razlike med pokrajinami ne zmanjšujejo, dobršen del krivde za to pa po njihovem prepričanju nosi vlada Poslanska skupina SDS je danes v petih skupinah obiskala Pomurje in s tem sklenila drugi krog obiskov po slovenskih pokrajinah. Med drugim je ugotovila, da se razlike med pokrajinami ne zmanjšujejo, dobršen del krivde za to pa po njihovem prepričanju nosi vlada. Opazno je, da razlike med Ljubljano in ostalimi predeli države samo še naraščajo, eden od problemov za to pa je nerealiziran projekt pokrajin. Vlada nima ne volje ne želje, da bi približno 1,3 milijarde evrov prenesla na novoustanovljene pokrajine, ki bi tako same pripravljale projekte in določale prioritete, je povedal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. Privilegiranje Ljubljane Drugi problem, ki so ga opazili, so predvsem lobistični oziroma privilegirani pristopi do nekaterih območij, kjer predvsem izstopa mestna občina Ljubljana, "in tudi zdaj se cela vladna garnitura ukvarja predvsem s tem, kako zagotoviti manjkajoča sredstva za pokritje recimo Stožic", pri čemer se govori o nekaj deset milijonih evrov, je nadaljeval Tanko. Tretji problem je po mnenju SDS neizvajanje zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki sicer predvideva razdelitev denarja v višini 1,5 odstotka BDP, kar je približno 500 milijonov evrov, območjem z velikimi težavami. Težave s črpanjem evropskih sredstev Četrti problem je črpanje evropskih sredstev, pri čemer so birokrati vloge občin velikokrat zavrnili brez utemeljenih razlogov, ne izplačujejo pa se niti sredstva za projekte, izpeljane leta 2008. To kaže, da "se ima s temi sredstvi poseben namen, da se bodo držala najbrž precej dolgo, najbrž do zaključka mandata, in se potem delila nekaterim področjem, dejavnostim", je nadaljeval Tanko. Ključni problem so po njegovem mnenju gospodarske razmere. Vlada je neučinkovita, saj v glavnem črta investicijska sredstva, medtem ko so naložbe temeljni generator razvoja, rasti, učinkovitosti, dodane vrednosti in tehnološkega preboja, je prepričan. Kandidat za župana v Murski Soboti Robert Celec je komentiral zakon o Pomurju, v okviru katerega poteka drugi razpis. Zakon sicer prinaša pozitivne premike, a so tudi problemi. Tako na primer v pisarni, ki je bila ustanovljena v Murski Soboti, ni mogoče oddati vloge za razpis, pač pa jo je potrebno odnesti v Ljubljano. Razpisna dokumentacija pa je po njegovem pomanjkljiva, ker so mala podjetja v primerjavi s srednjimi in velikimi v veliko slabšem položaju. Malo sredstev za izvajanje pomurskega zakona Predsednik SDS Janez Janša meni, da je treba za oceno pomurskega zakona, ki ga je podprla tudi SDS, še počakati, problem pa vidi v relativno majhnih sredstvih, ki so na voljo. "In je zelo zanimivo, kako se, ko gre recimo za neke športne objekte, ki niso ravno prioritetni, ko gre za iskanje izhoda iz krize v tem času, v Ljubljani omenjajo tudi desetkrat večje vsote in cela vlada pravzaprav išče možnosti za zaprtje teh finančnih konstrukcij. Tukaj pa se pri relativno majhnih sredstvih delajo dodatne birokratske ovire za njihovo uporabo." Za izhod iz krize so potrebna nova delovna mesta, ovira za razvoj pa so po besedah obrtnikov plačilna nedisciplina, siva ekonomija in izobraževanje za poklice, kje ni dovolj stimulacije in posledično ne dovolj zanimanja, je povedal Janša. Dodal je, da zakon za Pomurje predvideva s 15 milijoni nekaj več kot 300 delovnih mest, z nekaterimi ukrepi prek davčne politike in odprave birokratskih ovir pa bi lahko do njih prišli bistveno hitreje in z manjšimi vložki. Janša je še povedal, da bodo del predlogov, ki so jih slišali danes, uporabili za razpravo o rebalansu proračuna v petek in pri pripravi novega sklopa predlogov za vlado, ki jih bo oblikoval strokovni svet SDS.
|
negative
|
5,003
|
Negativni oziroma ne dovolj pozitivni gospodarski kazalci že cel teden silijo vlagatelje ven iz naložb v nafto. Slabe novice cene zlata niso potisnile v nov rekord Ohlajanje kitajskega gospodarstva, komaj 13 tisoč ustvarjenih novih delovnih mest v ZDA, odplačilo 442 milijard posojil, povečanje zalog bencina v ZDA kljub poletni vozni sezoni, Negativno razpoloženje vlagateljev na trgu nafte je posledica vsega omenjenega. Danes ob 9:30 uri je bilo 159-litrski sodček nafte Brent potrebo odšteti 73,7 dolarja, kar je bilo 2,25 odstotka manj kot včeraj ob istem času. Cena nafte je po objavi ECB včeraj poskočila do 76,2 dolarja, kolikor je sodček stal ob poldnevu. Sledilo je padanje cene, ki se še ni ustavilo. V evrih je sodček nafte Brent ob 9:30 uri stal 60,3 evra, kar je bilo 2,2 odstotka manj kot včeraj ob istem času. Cena zlata borzni padci niso dvignili Cena zlata je bila v preteklih 24 urah presenetljivo umirjena. Borzni tečaji v ZDA in Aziji so padli, oscilacija grafa cene zlata pa se je v preteklih 24 urah zmanjšala. Včeraj čez dan je cena poskakovala med 1.236 in 1.246 dolarji, danes zjutraj pa poskakuje med 1.239 in 1.241 dolarji za unčo (31,1 grama) Ob 9:30 uri je bilo unčo zlata mogoče kupiti za 1.240,4 dolarja, kar je bilo 0,2 odstotka manj kot včeraj ob istem času. V evrih se je cena zlata v preteklih 24 urah znižala za 0,13 odstotka na 1.015 evrov za unčo. Nepričakovano skromno refinanciranje začasno dvignilo evro En evro je danes ob 9:30 uri lahko kupil 1,2217 ameriškega dolarja, kar je bilo 0,1 odstotka manj kot včeraj ob istem času. Včeraj, ko je ECB objavila, da je bilo refinanciranih »le« 131,9 milijarde evrov od 442-milijardnega posojila, ki ga je potrebno vrniti danes, je vrednost evra poletela vse do 1,2295 dolarja. Evro je potem čez dan nekajkrat zanihal in poskočil in se malo pred 18. uro še zadnjič dotaknil dnevnega vrha. Zaupanje vanj je potem počasi izpuhtelo in danes ob 4. uri je pristal na dnu pri 1,2196 dolarja za en evro. V zadnjih petih urah je evro rahlo okreval. Švicarski frank na rekordu v primerjavi z evrom in dolarjem Evro je v primerjavi s švicarskim frankom danes v zgodnjih jutranjih urah novo dno, ki je bilo na 1,308 franka za en evro. Slednji je potem okreval v okolico 1,3125 švicarskega franka za en evro. Tudi v primerjavi z dolarjem je švicarski frank danes zjutraj dosegel rekordno vrednost, in sicer 1,0709 franka za en dolar.
|
neutral
|
5,004
|
Manuela Noriego je sodišče v Franciji zaradi pranja denarja obsodilo na sedem let zapora, zapleniti pa mu nameravajo tudi 2,3 milijona evrov Sodišče v Parizu je danes nekdanjega panamskega diktatorja Manuela Noriego obsodilo na sedem let zapora zaradi pranja denarja, prisluženega s trgovino z drogo. Sodišče je tudi odredilo zaplembo 2,3 milijona evrov na francoskih računih 76-letnega generala. Tožilstvo je zahtevalo deset let zapora za Noriego, ki so ga ZDA aprila izročile Franciji, kjer ga je čakalo sojenje zaradi pranja denarja kolumbijskih mamilarskih baronov preko francoskih bank. Kupoval je stanovanja v Parizu Nezakonito pridobljeni denar naj bi Noriega prek svoje žene in posebej za to ustanovljene družbe porabil za nakup treh luksuznih stanovanj v Parizu. Noriega vztraja, da denar ne izvira iz posla z mamili, ampak gre za bogastvo njegove žene, dediščino njegovega brata in plačil ameriške obveščevalne agencije Cia. V ZDA je Noriega služil kazen zaradi trgovine z mamili. Ameriške sile so ga prijele leta 1989 med invazijo v Panami, obsojen pa je bil leta 1992, in sicer najprej na 40 let zapora, kasneje pa so kazen znižali na 30 let. Njegovo izročitev zahteva tudi domača Panama, kjer je obtožen odgovornosti za umore političnih nasprotnikov v času, ko je bil na oblasti. Noriega zanika obtožbe Noriegov odvetnik je po objavi sodbe dejal, da se mu zdi sedemletna zaporna kazen "izjemno stroga". Noriego, ki je Panami vladal med letoma 1981 in 1989, so ZDA izročile Franciji na podlagi mednarodne tiralice zaradi obsodbe v odsotnosti. Noriega in njegova žena Felicidad sta bila obsojena na deset let zapora, vendar se je nekdanji diktator iz zapora v ZDA boril proti izročitvi, poleg tega pa je tudi zanikal vse obtožbe.
|
neutral
|
5,005
|
Lahovnikov odstop ne bo prinesel večjih pretresov ne v vladi ne v stranki Zares, meni publicist Vlado Miheljak Odstop Mateja Lahovnika s položaja ministra za gospodarstvo je pričakovana in logična poteza glede na to, da je izstopil iz stranke Zares, v katere kvoti je gospodarski resor, je odstop komentiral publicist Vlado Miheljak. Ob tem je menil, da odstop niti vladi niti Zaresu večjih pretresov ne bo prinesel. Foto: Urban Štebljaj "Lahovnikov odstop ne bo prinesel kakšnih večjih pretresov v vladi" Eden standardov politične kulture je, da ob umiku iz stranke ponudiš tudi odstop z ministrskega položaja, pa čeprav formalno ministre odstavlja in postavlja premier, je poudaril Miheljak. To je Lahovnik moral narediti, "sicer bi bilo precej neresno", je dodal. Hkrati je bil mnenja, da Lahovnikov odstop ne bo prinesel kakšnih večjih pretresov v vladi. Kot je poudaril, vlada namreč nima druge alternative, kot da obstane. "Predčasne volitve so pravljica za majhne otroke," je dejal. Kot je dodal, Zares, takšen kot je sedaj, po aferi Ultra, tudi nima prevelike moči in kot tak ne more postavljati visoke cene oz. izsiljevati. Novega ministra bi lahko našli že v nekaj dneh V tej luči Miheljak pričakuje, da je mogoče dogovor o novem ministru za gospodarstvo doseči v nekaj dneh, na voljo pa je ogromno možnih kandidatov. "Še najlažje je dobiti ministra tam, kjer so stvari kolikor toliko jasne. Še zlasti sedaj, ko se je nekako začela kazati, čeprav z nekim zaostankom, luč na koncu predora," je dejal Miheljak. Ob tem je dodal, da samo spopadanje z gospodarsko krizo na ministrstvu za gospodarstvo po njegovem mnenju ni bilo personalno vezano. Lahovniku kompetenc ne gre jemati, je dodal Miheljak, ki pa je hkrati mnenja, da je šlo za neko precej populistično politiko, ki ni pripeljala do kakšnih rezultatov. "Dogajanje v Zaresu ni primerljivo s preteklimi krizami LDS" Tudi odhod Lahovnika iz Zaresa sami stranki tako kot vladi ne bo prinesel večjih pretresov. Dogajanje po njegovem namreč ni primerljivo s krizo, s katero se je v preteklosti soočal LDS, ko se je pri nekem izstopu pojavilo samo vprašanje, kdo bo naslednji. Sicer pa je Miheljak še dodal, da ni bila nobena skrivnost, da sta imela predsednik Zaresa Gregor Golobič in Lahovnik "ločene postelje in ločene spalnice" v isti stranki že pred afero Ultra pred razhajanjem mnenj glede Teš 6. Kaj točno pa je botrovalo odločitvi za izstop iz Zaresa, pa bo jasno v prihodnosti. Makarovič: Vlada bo odstop Lahovnika preživela Odhod Lahovnika iz stranke in njegov posledični odstop z ministrskega položaja kaže na precejšnjo zaostrenost situacije znotraj Zaresa. Vlada in koalicija pa bosta kot že mnoge spore doslej seveda preživeli tudi tega, je odstop komentiral politični analitik Matej Makarovič. Foto: Irena Herak Lahovnikov odhod iz Zaresa očitno ne bo tako miren, kot je kazalo v začetku in bo vsekakor predstavljal še en resen udarec za stranko Zares, je menil Makarovič. "Gre za globlje politično in konceptualno neujemanje" Očiten razlog je po njegovem prepričanju v sporu med Lahovnikom in Golobičem oziroma v očitnem nezadovoljstvu Lahovnika z Golobičevo politiko. "Verjetno tu ne gre samo za problem Ultre, ampak za globlje politično in konceptualno neujemanje." Kot že mnoge spore doslej pa bosta vlada in koalicija po mnenju Makaroviča preživeli tudi tega. "Seveda pa se bo vlada spet več ukvarjala sama s sabo in manj s problemi, ki bi jih morala reševati."
|
neutral
|
5,006
|
31. julija se bosta slovenski premier in hrvaška premierka srečala v Bohinju, kjer bosta govorila o problematiki hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke Foto: Urban Štebljaj "Dogovorjeno je, da spričo pomembnih detajlov, ki so sestavni del rešitve tega vprašanja, skupaj s sodelavci opraviva še zadnje konzultacije pred 31. julijem, ko se ponovno prav zavoljo tega in morda še kakšnega drugega vprašanja srečava v Sloveniji v Bohinju," je povedal Borut Pahor po srečanju s hrvaško premierko Jadranko Kosor v Dubrovniku. "Pogovarjala sva se torej o LB in meniva, da obstojijo velika upanja, da do konca meseca skupaj s strokovnjaki in institucijami, ki so zlasti na hrvaški strani involvirane v dokončno odločitev, morda pridemo do zadovoljive odločitve, ki bi omogočala, da bo Hrvaška zaprla četrto poglavje o prostem pretoku kapitala v pogajanjih z EU," je izjavil Pahor. Kosorjeva pred Bohinjem še na pogovor z Rohatinskim Medtem je Kosorjeva v neformalnem pogovoru z novinarji potrdila srečanje v Bohinju in napovedala, da se bo do takrat srečala z guvernerjem Hrvaške narodne banke (HNB) Željkom Rohatinskim, ki odkrito nasprotuje vstopu NLB na hrvaški trg. Kosorjeva je dejala, da se bo o vprašanju LB pogovorila tudi s koalicijskim partnerji. Pahor je izrazil zadovoljstvo, ker "hrvaške oblasti razumejo probleme, s katerimi se soočajo ljudje, ki so na ozemljih, ki jih imata obe državi za svoje". Ob tem je posebej izpostavil probleme Joška Jorasa, "ki so javnosti najbolj znani, niso pa edini". Kosorjeva: vrh pomemben in uspešen Hrvaška premierka Jadranka Kosor je danes na sklepni novinarski konferenci Croatia Summita 2010 ocenila, da je bil mednarodni vrh "izjemno pomemben in uspešen". Kot je dodala, je bilo glavno sporočilo srečanja, da je Hrvaška pripravljena podpirati evroatlantsko perspektivo svojih sosed, kar bo še dodatno okrepila, ko bo kmalu članica EU.
|
neutral
|
5,007
|
Sindikati in vodstvo hrvaškega letalskega prevoznika Croatia Airlines so prišli do dogovora. Potnikom bodo vozovnice zamenjali ali vrnili denar Po več dnevnih pogajanjih z vodstvom družbe je kabinsko osebje hrvaškega letalskega prevoznika Croatia Airlines (CA) včeraj popoldne prekinilo s stavko, ki sicer poteka že od torka. "Uspešno zaključujemo stavko, ki je prinesla novo kolektivno pogodbo, ki jo bomo zaradi potrebnih priprav podpisali v bližnji prihodnosti," je po poročanju Većernjega lista včeraj povedala predsednica sindikata kabinskega osebja Suzana Artuković Vuksan. Med drugim nova kolektivna pogodba predvideva pripravo delovnega plana za en teden naprej, s čimer bo prekinjena praksa zadnjih let, ko je bilo osebje razporejeno na letala zadnji trenutek pred letom. Potnikom bodo vrnili denar Z doseženim dogovorom je zadovoljen tudi predsednik uprave CA Ivan Mišetić, ki zaradi stavke beleži izpad več milijonov evrov prihodkov. Croatia Airlines je že objavila, da bodo leti od danes naprej potekali normalno, potniki pa se za povračilo škode obrnejo na posebne službe. Vsem, ki so letalske vozovnice kupili do vključno 7. julija bodo vozovnico zamenjali ali povrnili kupnino.
|
positive
|
5,008
|
Prvo svetovno prvenstvo v jadranju Extreme 40 Do konca tedna bo v Portorožu prvo svetovno prvenstvo za katamarane extreme 40, kjer se bo za prvo mesto med osmimi ekipami potegovala tudi slovenska posadka The Ocean Racing Club. Jadralci se močno zanimajo za format daljših kurzov, na katerih bi z jadrnicami extreme 40 lahko pokazali vse svoje zmožnosti in sposobnosti. Portorož ima odlično lokacijo in optimalen zaliv ter čudovito obalo za spektakularne regate. Veliki tekmovalni karbonski katamarani že pri lahnem vetru dosegajo izredno visoke hitrosti in ta teden si bodo lahko obiskovalci Obale ogledali njihovo hitrost na regatah v okviru prvega svetovnega prvenstva Extreme 40. Organizator dogodka je jadralni klub The Ocean Racing Club , slovenska posadka pa se bo za prvo mesto pomerila s sedmimi ekipami iz Avstrije, Francije, Omana, Velike Britanije, Rusije in Madžarske. Slovenske barve bo tako zastopal The Ocean Racing Club, na čelu s krmarjem Mitchem Boothom, sicer dvakratnim dobitnikom olimpijske medalje in večkratnim svetovnim prvakom ter trikratnim olimpijcem Tomažem Čopijem. "Letos smo prvič izpeljali celotno serijo daljših kurzov z extreme 40, zato se veselimo boja za naslov prvaka. Portorož ima namreč odlično lokacijo in optimalen zaliv za do 15 jadrnic te vrste ter čudovito obalo za spektakularne regate na daljše razdalje," je dejal Mitch Booth, krmar jadrnice extreme 40. Jadralni dogodki priložnost za razvoj visokega turizma Prvenstvo bo sestavljeno iz niza privetrnih in zavetrnih kurzov ter ene obalne regate. Jadralci v floti se sicer močno zanimajo za format daljših kurzov, na katerih bi z jadrnicami extreme 40 cats lahko resnično pokazali vse svoje zmožnosti in sposobnosti. Organizatorji obljubljajo adrenalinsko tekmovanje, hkrati pa po besedah generalnega direktorja The Ocean Racing Cluba Mitje Zupančiča vrhunski jadralni dogodki pomenijo izredno priložnost za lokalno skupnost in razvoj visokega turizma na slovenski obali. Jadralna vas sredi Portoroža Ker so regate vsak dan do konca tedna, pričakujejo med tednom nekoliko manj obiskovalcev, medtem ko bo ob koncu tedna po njihovih ocenah vsaj tisoč obiskovalcev na dan. Ogled prvenstva je brezplačen, pravila regate pa omogočajo neposredno sodelovanje enega gosta v ekipi v času tekmovalnega dela regate. Sočasno s tekmovalnim delom v času prvenstva pripravljajo tudi vrsto spremljevalnih dogodkov na Obali, tribuno za gledalce v Portorožu, jadralno vas na trgu sredi Portoroža in sprejeme, večinoma zaprtega tipa, za jadralce, pokrovitelje in VIP-goste v kompleksu hotela Kempinski Palace.
|
positive
|
5,009
|
Ko prodamo blagovne znamke, je vprašanje, kaj bomo v perspektivi. Avtoprevozniki? Z vsem spoštovanjem do njih. Bomo tako kot nekoč narod furmanov? Foto: Barbara Reya Nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan je prepričan, da je bila prodaja Droga Kolinske napaka. Vir: 7 dni
|
neutral
|
5,010
|
Milijoni Mehičanov, ki se med najhujšo vročino poskrijejo v svoja ohlajena zavetja, najbrž že vedo, kaj delajo. Milijoni Mehičanov, ki se med najhujšo vročino poskrijejo v svoja ohlajena zavetja, najbrž že vedo, kaj delajo. "Tako vroče je in delo me čaka, delati ne morem, pustiti delo čakati pa tudi ne morem," takšno tarnanje, ki rado uide številnim slovenskim pridnim podjetnikom, sem pred nedavnim poslušal od znanca, obrtnika, ki se nikoli ne ustavi. Morda je prav njegov življenjski ritem tisto, kar ga je pred kakšnim mesecem za nekaj dni spravilo v bolnišnico na "generalni remont srca", kot pravi sam napol v šali. Kaj, ko bi preprosto poslušal zdravnika in za nekaj tednov, vsaj med najhujšo vročino, izpregel? Na kaj takega moj sogovornik niti pomislil ni. Pa bi morda bilo pametno, še posebno zaradi njegovega zdravja. Prigovarjanje, da milijoni Mehičanov, ki se med najhujšo vročino poskrijejo v svoja ohlajena zavetja, najbrž že vedo, kaj delajo, mu tudi ni ravno seglo do srca. Medtem ko se vsa Evropa skriva v senci in stoka zaradi peklenske vročine, številni pošteno služijo. Najbrž bi tudi ti raje bili nekje na hladnem, ampak kujejo železo, dokler je vroče. Vročinski val odlično vpliva na posel proizvajalcev pijač in na podjetja, ki služijo z ohlajanjem zraka. Kot pravijo v mariborski družbi Klima Petek , je vročina njihova "najboljša marketinška akcija". Ali je vročina bolj učinkovita odpiralka denarnic, kot je gospodarska kriza učinkovita pri zapiranju denarnic? Pri proizvajalcih pijač verjamejo, da je vročina z lahkoto premagala krizo. "V tem času so ljudje bolj mobilni, potujejo na izlete, dopuste, piknike in tudi negativna kampanja proti ustekleničeni vodi je pozabljena," pravi Marko Hren, direktor mirenske Dane . Že pri gostincih in uličnih prodajalcih sladoleda pa se vročina ne izkaže kot dober preganjalec krize. V središču prestolnice nad prometom niso ravno navdušeni, senčni gostinski vrtovi na prepolnih ljubljanskih kopališčih tudi bolj ko ne samevajo. Ljudje nimajo denarja, za pijačo, morda kakšen sladoled se še najde, za kaj več pa že raje dvakrat premislijo, preden odprejo denarnico. Podobno na svoji koži občutijo tudi prodajalci in monterji klimatskih naprav. Čeprav imajo te dni polne roke nujnega dela, opažajo, da kljub veliki potrebi po hladnem zraku ljudem zmanjkuje denarja za nakup in montažo dražjih, kakovostnejših naprav. "Kar na morje grem za nekaj dni, za nemoteno delo in servis stalnim strankam je poskrbljeno, kaj več pa si ne bomo nakopali. Na nas se spomnijo teh 14 dni, ko je najbolj vroče, in nas pozabijo do naslednje vročine," pravi monter klimatskih naprav Renato Djuran iz logaškega podjetja Klima Plus . Škoda, da se Djuran ne bo sproti oglasil pri obrtniku z začetka tega besedila in mu pomagal dopovedati, da delo lahko tudi počaka kak dan in da ni vredno tvegati zdravja za par evrov.
|
neutral
|
5,011
|
Matej Lahovnik zanika pisanje nekaterih medijev, da bo po odstopu z mesta gospodarskega ministra poslanec »Predvidoma s 1. oktobrom se vračam na ljubljansko ekonomsko fakulteto. Niti ne vem, ali moram res sam državni zbor obvestiti, da ne bom poslanec,« nam je povedal do pred kako uro gospodarski minister Matej Lahovnik. »Nič, to so tehnikalije, bom preveril,« je dodal. Spletni portal Žurnal24 namreč piše, da Lahovnik ni podal odstopne izjave, to pa naj bi pomenilo, da bo sedel na mesto, ki ga je do zdaj zasedal nadomestni poslanec Lojze Posedel. Ob primopredaji poslov novi gospodarski ministrici je Lahovnik zagotovil, da bo državnemu zboru v ponedeljek pisno posredoval izjavo, da se odpoveduje poslanskemu mandatu. "Čim prej želim nazaj na fakulteto," je sklenil.
|
neutral
|
5,012
|
Sklad za privatizacijo je prekinil pogodbo o javno zasebnem partnerstvu v Sunčanem Hvaru z luksemburškim Orcom - ta je zadolženost družbe povečal za petkrat Foto: Barbara Reya Hrvaški sklad za privatizacijo je prekinil pogodbo o javno zasebnem partnerstvu države in luksemburškega sklada Orco v družbi Sunčani Hvar . Orco je namreč po mnenju države ogrozil stabilnost družbe. Zadolženost je v petih letih od prevzema povečal kar za petkrat. S tem bo Orco, ki je 55-odstotni lastnik družbe, izgubil sedem odstotkov delnic in padel pod 50-odstotni prag. Za nakup Sunčanega Hvara so se sicer pred leti neuspešno potegovale tudi Terme Čatež . Bo Sunčani Hvar znova naprodaj? Orco je sicer že dalj časa v finančnih težavah in naj bi bil v fazi iskanja kupcev za svoje naložbe. Med drugim se je pred dvema letoma govorilo, da bo prodal tudi Sunčani Hvar. Da bi jih nakup pogojno zanimal, je pred dvema letoma izjavil tudi prvi mož Term Čatež Bojan Petan. Terme so sicer že leta 2003 dale najboljšo ponudbo za nakup omenjene hotelske družbe, a na koncu niso bile izbrane.
|
neutral
|
5,013
|
Merila za izbor projektov povsem jasno privilegirajo točno določenega prijavitelja, pravi koprski župan Foto: Aleš Beno Koprski župan Boris Popovič ministra za šolstvo in šport Igorja Lukšiča poziva, naj razveljavi razpis za sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo. Meni namreč, da so merila za izbor projektov diskriminatorna ter povsem jasno privilegirajo točno določenega prijavitelja. Popovič v dopisu Lukšiču navaja, da Mestna občina Koper izvaja projekt izgradnje mestnega nogometnega in atletskega stadiona. Po preučitvi javnega razpisa za sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo pa so ugotovili, da so zlasti merila za izbor projektov diskriminatorna in s tem kršijo ustavna načela enakopravnosti in pravne države. "Privilegirana je osrednjeslovenska regija Javni razpis po njegovem mnenju vsebuje celo vrsto pogojev in meril, ki so diskriminatorni. Iz vsebine razpisa pa je razvidno, da so že v naprej izločeni morebitni prijavitelji Obalno-kraške, Savinjske, Gorenjske, Podravske in Koroške regije, medtem ko je Osrednjeslovenska regija privilegirana. Zato ministra Lukšiča poziva, naj najpozneje do 21. julija spremeni javni razpis oziroma ga razveljavi ter omogoči enakopravno prijavo vseh slovenskih regij. Da je omenjeni razpis prilagojen točno določenemu projektu, Športnemu parku Stožice, sicer menijo tudi v opoziciji. V SDS so zato že napovedali interpelacijo zoper ministra Lukšiča.
|
negative
|
5,014
|
Na referendumu bomo ljudi vprašali, ali se strinjajo s tem, da se tako podaljšuje delovna doba, napoveduje prvi sindikalist Dušan Semolič Sindikati pred današnjo sejo Ekonomsko-socialnega sveta, na kateri se bodo nadaljevala pogajanja o pokojninski reformi, nimajo velikih pričakovanj. Če bo besedilo reforme v parlamentu sprejeto s sedanjo vsebino, predsednik zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič napoveduje referendum. Na seji zdaj pričakujejo tudi prihod premiera Boruta Pahorja. Delo do 68. leta starosti? "Na referendumu bomo ljudi vprašali, ali se strinjajo s tem, da se tako podaljšuje delovna doba," je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Semolič. "Če bi sprejeli vladni predlog za 43 let pokojninske dobe za moške, bi marsikdo moral delati do 68. leta starosti," je pojasnil. Naj potem ne jočejo "Če bo sprejeta takšna reforma, naj politiki računajo na naknadni zakonodajni referendum," je dejal. "Naj potem ne jočejo, da so referendumi dragi," je dodal. Semolič. Najbolj trdovratno vprašanje je dolžina pokojninske dobe. Vladna stran predlaga, da se moški lahko za polno pokojnino upokojijo pri 65. in ženske pri 63. letu starosti. Po dopolnjenem predlogu bi brez odbitkov lahko moški polno pokojnino dobili tudi stari 60 let in ženske 58 let, a bi morali imeti moški v tem primeru 43 let pokojninske dobe in ženske 41. Sindikati vztrajajo pri 40 letih Sindikati ne odstopijo od zahteve, da mora 40 let pokojninske dobe za moške in 38 za ženske zadostovati za polno pokojnino. Po navajanju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je pogoj vlade prestrog, saj ga številni ne bodo mogli doseči tudi zato, ker ni delovnih mest za starejše.
|
neutral
|
5,015
|
V oglasu prodajalec obljublja izgubo teže za 12 odstotkov brez diet in telovadbe, kar gre po mnenju ZPS za zavajanje potrošnikov Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarja na spletni oglas za Wulong Oolong čaj, ki naj bi s topljenjem maščob pomagal pri hujšanju. V oglasu prodajalec obljublja izgubo teže za 12 odstotkov brez diet in telovadbe, kar gre po mnenju ZPS za zavajanje potrošnikov, saj oglas v svojem besedilu po njihovem uporablja čezmerna pretiravanja. Zdravstveni inšpektorat že izdal odločbo o prepovedi oglaševanja Na ZPS so zato v začetku julija prijavili oglas na zdravstveni inšpektorat, ki je ugotovil, da je podjetje v oglasu uporabljalo nedovoljene trditve. Za ta oglas bodo izdali tudi upravno odločbo o prepovedi oglaševanja. Sicer na ZPS potrošnikom še svetujejo, da oglase s področja hujšanja, ki se pojavljajo predvsem v pomladnih in poletnih mesecih, presojajo z veliko mero kritičnosti in zdravega razuma. "Ne kupujte zdravil prek spleta" Spomnimo, med poplavo različnih pripomočkov smo tudi mi naleteli na tako imenovani čaj za hujšanje z imenom Paiyouji oziroma Paiyouji Plus, ki vsebuje potencialno rakotvorno snov fenolftalein in centralno delujočo učinkovino sibutramin, ki je sicer sestavina registriranega zdravila za hujšanje Reductil, ki se izdaja le na zdravniški recept. Na Zdravstvenem inšpektoratu z izdelkom še niso bili seznanjeni in niso prejeli nobene prijave, glede na naša vprašanja, pa so napovedali izredni inšpekcijski pregled. Javna agencija za zdravila odsvetuje kupovanje zdravil (tudi tistih naravnega izvora) prek spleta, kajti največkrat gre za nelegalne izdelke neustrezne kakovosti, ki lahko ogrozijo uporabnikovo zdravje.
|
neutral
|
5,016
|
V primerjavi z enakim četrtletjem lani je britanski letalski prevoznik v drugem četrtletju izgubo povečal za 15 odstotkov na 146 milijonov evrov Britanski letalski prevoznik British Airways je v drugem letošnjem četrtletju povišal izgubo iz enakega obdobja leto poprej za 15 odstotkov na 122 milijonov funtov (146 milijonov evrov). Izguba je med drugim posledica izpada prihodkov zaradi stavk kabinskega osebja ter motenj letalskega prometa zaradi vulkanskega pepela z Islandije. Za dva odstotka nižji prihodki Med aprilom in junijem je družba vknjižila 1,94 milijarde funtov prihodkov, kar je 2,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lanskega leta. Brez omenjenih enkratnih dogodkov sicer v British Airways ugotavljajo, da bi prihodke v primerjalnem obdobju zvišali za 11 odstotkov. Poslovanje prizadel vulkanski pepel in stavka osebja Kot je znano, je kabinsko osebje British Airwaysa v maju in juniju stavkalo 23 dni, aprila pa je bil promet močno moten zaradi vulkanskega pepela po izbruhu vulkana z Islandije. S kabinskim osebjem družba sicer še ni uspela skleniti dogovora, zato so možne nove stavke.
|
negative
|
5,017
|
Novosti Za zdaj je ponudba tridimenzionalnih televizorjev v Sloveniji še precej okrnjena, zato tudi na primerjalniku cen ceneje.si zbiranje ponudb tovrstnih televizij poteka počasi. To tehnologijo za zdaj ponuja le Samsung , njihova cena najbolj gledanih modelov na ceneje.si pa se giblje od 1.100 do 1.800 evrov, kar pa sploh še ni končni strošek. K televiziji sta namreč priložena le dva para očal, vsaka dodatna pa stanejo več kot 120 evrov! To je dodaten strošek, sploh če imate veliko družino ali pa televizijo radi gledate v družbi prijateljev. Težava je tudi v oddajanju tridimenzionalnega signala pri televizijah, saj v tej tehnologiji oddajajo le Sky Sport , Eurosport in ESPN , pa še to le med večjimi športnimi dogodki. Na ogled filma v tovrstni tehnologiji boste morali še počakati ali pa kupiti predvajalnik, ki takšne filme podpira. Cena takšnega predvajalnika pa je približno 300 evrov. Ta tehnologija je še preveč nova in predvsem predraga, da bi ji ljudje zaupali, razmišljajo na ceneje.si. Z večjo konkurenco na trgu bo tudi cena televizij in vseh dodatkov gotovo še upadla, še napovedujejo. Na trg prihajajo tudi tridimenzionalne televizije drugih proizvajalcev, pri zastopniku za Sony A.C.S. so sporočili, da bodo tovrstni Sonyjevi modeli na voljo že avgusta. Članek je bil objavljen v julijski številki Mojih financ. Izšla je julijska dvojna številka revije Moje finance! Kaj med drugim še prinaša najnovejša izdaja revije, si lahko ogledate v galeriji. Revija je sicer od danes naprodaj tudi v prosti prodaji, lahko pa se nanjo tudi naročite oziroma kupite žetone za vpogled v posamezen ali več člankov.
|
neutral
|
5,018
|
V času gospodarskega zastoja največja slovenska banka podpira nasedle politične projekte Kdaj se bodo vrli slovenski politikanti od Jankovića do Pahorja in Janše vendarle naučili, da se z banko, ki s posojili oskrbuje več kot tretjino slovenskega trga, ne gre zaje...? Banka ni svinja, ki jo v slabem letu zakolješ, razrežeš in spraviš v krvavice ter jo zato lahko hraniš z vsem, kar se da vsaj za silo prebaviti. Banka, zlasti največja v državi, bi morala biti hišni ljubljenček, ki ga z vsemi močmi varuješ pred nevarnostmi življenja zato, da ti daje občutek varnosti in ugodja takrat, ko je to najbolj potrebno. In kaj počne naša vrla politična smetana? Leta je NLB "hranila" s tveganimi posojili. Ta posojila so bila le balast brez energetske vrednosti in zdaj imamo banko z ogromnim trebuhom, ki namesto da bi mecensko podpirala shirano gospodarstvo, prosi Rdeči križ za nove in nove pakete hrane. Rdeči križ - državna blagajna - bo seveda moral za te pakete hrane zaprositi pri prebivalcih. A žal to ne bodo prostovoljni darovi, ampak kar prisilno višji davki. In da je mera polna, zdaj v času gospodarskega zastoja največja slovenska banka podpira nasedle politične projekte, namesto da bi od države pridobljena sredstva namenila tistemu delu gospodarstva, ki bi to lahko z rastjo proizvodnje in prodaje najhitreje vrnil. V času gospodarskega zastoja največja slovenska banka podpira nasedle politične projekte. Da ne bo pomote. Ni narobe to, da poskuša Grep na zelo tvegan način z veliko posojili zagnati projekt Stožice. In ni narobe, da se je Igor Bavčar z velikim finančnim vzvodom poskušal polastiti Istrabenza . Tudi ni narobe, da je Boško Šrot podoben finančni vzvod poskušal uporabiti za prevzem Pivovarne Laško . Niti ni narobe to, da je Bine Kordež s posojili prevzel Merkur . Takih in podobnih primerov velikega tveganja je v svetu ogromno. Narobe je to, da so vsi ti dobili posojilo največje državne banke samo zato, ker nobena druga komercialna banka ni bila tako neumna, da bi pod takšnimi pogoji, kot so jih predlagali navedeni "investitorji", sodelovala v tako tveganih projektih. Skratka, narobe je to, da so posojila dobili z državnim posredovanjem oziroma posredovanjem političnih veljakov. Narobe je to, da jih je odobrila največja banka. Narobe je to, da je državna banka odobravala izjemno visoka posojila pod izredno ugodnimi pogoji skrajno tveganim skupinam komitentov. Narobe je tudi to, da jih je prepogosto odobravala brez ustreznih zavarovanj. Slabo pa je to, da se iz lekcij ni NLB nič naučila. Slabo je to, da največja slovenska banka še vedno bolj kot na kreditno sposobnost stranke gleda na njene politične prijatelje. Naravnost katastrofalno pa je, da tega niti več ne poskuša skriti, ampak brije norce iz prebivalcev Slovenije, ki lahko le nemo plačujejo vse višje davke. In žalostno je, da bo kmalu večina prebivalcev Slovenije to imela za samoumevno. Žalostno je, da se jim bo zdelo normalno, da je njihova denarnica vsak dan bolj prazna. In patetično je, da volitve skoraj gotovo ne bodo nič spremenile, le drugi politični botri bodo sedeli pri skledi NLB in drugih državnih podjetij. Seveda se lahko to spremeni. Le denarja v državni blagajni mora zmanjkati. Če bi NLB dobila nove lastnike, bi morala bolj skrbeti za rast poslovanja in dobiček. Skoraj gotovo bi še vedno vlekla struno državne rešitve v sili, a to bi bilo veliko bolj redko, saj bi taka pomoč lastnike močno udarila po žepu.
|
neutral
|
5,019
|
V zvezi sindikatov ostro nasprotujejo predlogu novega pokojninskega zakona in že napovedujejo zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum Zveza svobodnih sindikatov Slovenije tudi po prejetju predloga novega pokojninskega zakona, ki ga je včeraj zvečer socialnim partnerjem poslala vladna stran, napoveduje zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum. Besedilu, po katerem "bodo morali starejši iztrošeni delavci delati dlje", namreč ostro nasprotujejo. Foto: Bloomberg "Ministrstvo za delo, ki je predlog pripravilo, ne priznava, da je določena kategorija delavcev iztrošena in njihovo zdravje načeto," je na današnji novinarski konferenci zveze dejal izvršni sekretar Andrej Zorko. Močno nižja osnova Po njegovem opozorilu se bo z zvišanjem starostne meje za starostno upokojitev na 65 let oziroma s podaljševanjem pokojninske dobe na 43 let za moške in 41 let za ženske povečalo število bolniških nadomestil. "Težko si predstavljam gradbinca na visokem gradbenem odru pri 65 letih," je dejal. Prav tako so v zvezi proti predlaganemu obdobju za izračun pokojninske osnove, ki se z dosedanjih 18 let podaljšuje na 34 let. Takšno podaljšanje bo po Zorkovih besedah močno znižalo osnovo. Predlagana 80-odstotna odmerna stopnja pa bo pomenila "precej manj, kot pa je to slišati", je poudaril. «Besedilo bo le odložilo probleme pokojninskega sistema« V zvezi so prepričani, da bo predlagano besedilo le odložilo probleme pokojninskega sistema, ne bo pa jih rešilo. Prepričani so namreč, da bi morali za dolgoročnejšo vzdržnost pokojninske blagajne iskati druge vire, npr. z obdavčitvijo luksuza in finančnih transakcij. Sekretar zveze Milan Utroša je dejal, da so se na pristojnih organih zveze že odločili za naknadni zakonodajni referendum, referendumsko vprašanje pa se bo po njegovem pojasnilu glasilo: Ali podpirate zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je sprejel državni zbor?.
|
negative
|
5,020
|
Pavček priznava, da 17-metrskega Azimuta nima več, zanika pa, da bi mu ga zaplenila banka KAJ SMO BRALI TA TEDEN Še enkrat objavljamo enega od najbolj branih člankov tega tedna, ki smo jih objavili v časniku Finance. Pozivamo vas, da preberete dosedanjo debato bralcev in zapišete tudi vaše mnenje. Banka upnica je lastniku Viator & Vektorja Zdenku Pavčku zaradi neplačevanja lizinških obrokov zaplenila njegovo 17-metrsko jahto azimut 55, smo izvedeli neuradno. Pavček to zanika, hkrati pa dodaja, da jahte res nima več. Na vprašanje, ali in kdaj jo je prodal, ni želel odgovoriti, rekoč, da je povedal že dovolj. Cene dve leti rabljenih tovrstnih plovil se na spletu gibljejo okoli 600 tisoč evrov. To je sicer zadnja v nizu Pavčkovih težav. Slabi poslovni rezultati v njegovi Tovarni vozil Maribor (TVM ), neplačevanje socialnih prispevkov in plač delavcem ter neplačevanje članarine GZS so ga pred tedni odnesli s položaja predsednika GZS. Na skupščini TVM so pred tednom dni sicer potrdili sedem milijonov evrov vredno dokapitalizacijo, ki naj bi zadostovala za poplačilo dolgov in nadaljnji razvoj. Svež denar naj bi zagotovil strateški partner iz tujine, Pavček pa tudi včeraj ni hotel povedati več o njem. "Pogovori še potekajo in kmalu bo vse znano," je zagotovil. avtor: Jurij Šimac
|
neutral
|
5,021
|
Takšna združenja obstajajo povsod po svetu in omogočajo hitrejši pretok informacij, boljše sodelovanje, spoznavanje novih ljudi, obstoj združenja opravičuje Miro Senica "Na koncu vselej zmaga tisti, ki dela pošteno," pravi odvetnik Miro Senica "Mreženje je bilo v medijih stigmatizirano podobno kot beseda tajkun, pa kar koli že ta v slovenskem novoreku pomeni," v intervjuju za Delovo Sobotno prilogo razloži odvetnik in partner notranje ministrice Katarine Kresal Miro Senica. "Če je kdo v nekem &
|
positive
|
5,022
|
Pozabili so na točko o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe, pri tem pa gre po besedah Stanislava Valanta le za računovodsko operacijo Uprava NFD Holdinga , ki jo vodi Stanislav Valant je včeraj sklicala novo skupščino, saj so pri sklicu julijske skupščine naredili "administrativno napako", poroča Dnevnik. Do kakšne napake je prišlo in koliko dodatnih stroškov bo zaradi novega sklica imela družba iz NFD Holdinga niso sporočili. Valant je za časnik povedal le, da je šlo "le za administrativno napako", ki jo bodo zdaj popravili. Pozabili na zmanjšanje osnovnega kapitala Iz ponovnega sklica skupščine, ki bo 7. septembra, izhaja, da so na dnevni red julijske skupščine "pozabili" dodati točko o zmanjšanju osnovnega kapitala, o čemer bodo zdaj delničarji odločali prihodnji mesec. "Ne pričakujemo, da bi lahko nadoknadili izgubo iz preteklih let, zaradi česar smo se odločili, da izgubo pokrijemo v breme kapitala," je pojasnil Valant in dodal, da gre pri zmanjšanju osnovnega kapitala le za računovodsko operacijo. Z zmanjšanjem osnovnega kapitala lažja dokapitalizacija Zmanjšanje osnovnega kapitala bo NFD Holdingu olajšalo morebitno dokapitalizacijo, priznava Valant. Po zakonu o gospodarskih družbah namreč dokapitalizacijska cena delnice ne sme biti nižja od nominalne vrednosti. Trenutno je nominalna vrednost delnice NFD Holdinga 4,17 evra, po zmanjšanju osnovnega kapitala pa bo le še tri evre. "Morda je to povezano tudi z načrtovano dokapitalizacijo," je bil kratek Valant. Uprava NFD Holdinga je sicer na prejšnji skupščini konec julija dobila pooblastilo za povečanje osnovnega kapitala dobila že na lanskoletni skupščini, Valant pa bi dokapitalizacijo lahko izvedel tudi prek pretvorbe posojil v lastniški kapital, o čemer pa kot pravi, ne razmišlja.
|
negative
|
5,023
|
Junija se je nemški izvoz povzpel na najvišjo raven po oktobru 2008 Nemška zunanjetrgovinska menjava še naprej skokovito raste. Junija je nemški izvoz tako dosegel 86,5 milijarde evrov, kar je največ po oktobru 2008 in skoraj na predkrizni ravni, uvoz pa je poskočil na 72,4 milijarde evrov, kar je sploh najvišja vrednost od začetka zbiranja podatkov v letu 1950. Nemški izvoz se je junija v medletni primerjavi povečal za 28,5 odstotka, uvoz pa za 31,7 odstotka. V prvih šestih mesecih tega leta je nemški izvoz dosegel 458,4 milijarde evrov, kar je bilo za 18,2 odstotka več kot v prvem polletju 2009, ko je bila svetovna gospodarska kriza na vrhuncu. Uvoz je bil medtem s 383,8 milijarde evrov večji za 16,8 odstotka. Trgovinski presežek za skoraj polovico višji V primerjavi z majem pa je bil izvoz junija po desezoniranih in na število delovnih dni prilagojenih podatkih višji za 3,8 odstotka, uvoz pa za 1,9 odstotka. Nemčija je v zunanji trgovini junija ustvarila presežek v višini 14,1 milijarde evrov, kar je 44 odstotkov več kot maja in 14,6 odstotka več kot junija lani. V prvih šestih mesecih 2010 je zunanjetrgovinski presežek dosegel že 74,6 milijarde evrov, kar je 26 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Najbolj raste izvoz na Kitajsko Nemčija največ blaga izvozi v države članice EU, kamor je šlo junija za 52,6 milijarde evrov nemškega izvoza (60 odstotkov), od tega v države območja evra 35,7 milijarde evrov (41,3 odstotka). To je bilo za 23,5 oz. 22 odstotkov več kot junija lani. Še bolj sicer raste izvoz v tretje države, kjer prednjačijo predvsem hitro rastoča gospodarstva, kot je Kitajska. Ta vse postaja glavni trg za nemško avtomobilsko in strojno industrijo. Izvoz v tretje države je bil junija s 33,8 milijarde za 37,2 odstotka večji kot junija lani. V prvih šestih mesecih 2010 pa je bil s 178,4 milijarde evrov za 26,2 odstotka večji kot v enakem obdobju lani.
|
positive
|
5,024
|
Za dvorano v Stožicah bo predvidoma izdano delno uporabno dovoljenje, za parkirišče ob športnem centru pa dovoljenje za preizkusno dobo Dvorana in stadion v Stožicah sta po neuradnih virih blizu komisije ministrstva za okolje in prostor dobila pozitivno mnenje komisije. Za dvorano bo predvidoma izdano delno uporabno dovoljenje, za parkirišče ob športnem centru pa dovoljenje za preizkusno dobo. Foto: Urban Štebljaj Dovoljenje sicer izdaja ministrstvo za okolje in prostor, od podjetja Grep , ki za Mestno občino Ljubljana objekte gradi, pa bi ga ljubljanski župan Zoran Janković lahko prevzel jutri dopoldne. Janković: Prepričan sem da bo tehnični pregled dvorane v Stožicah pozitiven "Nova dvorana v Stožicah je najlepša v Evropi!", je na današnji novinarski konferenci pred jutrišnjo prvo tekmo, povedal župan Zoran Jankovič. Prepričan je, da je dvorana tehnično brezhibna in da bo jutri ob tehničnem pregledu objekta zagotovo dobila uporabno dovoljenje. Vstopnice so že razprodane, a župan pravi da jih on vseeno nekaj še ima. Naval na prvo tekmo je tudi med novinarji tako velik, da je od več kot 200 prijavljenih novinarjev akreditacijo za prvo tekmo dobilo le 100. Ker parkirnih mest menda ne bo dovolj, je mesto Ljubljana med 17 in 20.30 uro zvečer zagotovilo brezplačne prevoze z mestnim avtobusom številka 20. Kapetan košarkarske reprezentance Jaka Lakovič je pred jutrišnjo tekmo obljubil, da bodo košarkarji dali vse od sebe, predsednik košarkarske zveze pa je dodal, da si želi, da bi bili naši igralci manj prijazni do španskih in da bi prva zmaga v tej dvorani pripadla Slovencem.
|
positive
|
5,025
|
Pšenica je naredila največji mesečni premik od leta 1973 (Bloomberg). Enostavno jo je razneslo navzgor in bili smo priča enemu najlepših "breakout" scenarijev letos. Mnogi razloge za takšen premik pripisujejo ekonomskim pojavom, kot je recimo vroče rusko vreme, ki naj bi zmanjšalo njihov izvoz za polovico. Po drugi strani pa je bila tudi tehnična slika na to povsem pripravljena. In da ne omenjam še tretje dimenzije: ogromno ujetih borznih trgovcev, ki so bili "short" oziroma so pšenico prodajali, ko je še naprej padala (vsi ti so morali kriti svoje "short" pozicije, kar pomeni, da so morali kupovati, kar je še dodatno pognalo trg proti njim). Na tem blogu sem vas opozoril na nakupno priložnost pšenice 13. maja letos, torej mnogo pred dejanskim trendom. Kadarkoli ima kakšen trg tako dolgo konsolidacijo in zmanjšano volatilnost lahko z veliko verjetnostjo pričakujemo preboj v eno smer. V primeru pšenice je bila priložnost navzgor, ker so zgodovinski grafi kazali ponavljajoč se vzorec - odboj od tega cenovnega območja. Res je vstop v ta posel potreboval kar nekaj potrpežljivosti, saj je cena padala in ne rasla, a trend se je konec junija le obrnil. V takšnih primerih je (kot sem vas opozoril v majskem videu) pametneje počakati na potrditev obrata trenda. "Trailing" oziroma sledeči stop je v tovrstnih primerih najboljši način za zavarovanje dobička. Zakaj? Ker nikoli ne vemo kako dolgo se bo trend nadaljeval. "Trailing" stop vas bo vedno v poslu obdržal dlje, kot če bi izstopili z razmišljanjem: "Ah, saj ne more iti višje", ali pa "Dovolj dobička imam," in podobno. Zapomnite si: "Profesionalci nikoli ne postavljajo omejujočih tarč v trendovskem trgovalnem okolju!" Dovolijo si, da jih trg nagradi. Zato pa trgujemo, mar ne? Za te redke in posebne priložnosti, ki naredijo letni rezultat. Objavljeno na BorzniTrgovec.si
|
neutral
|
5,026
|
Vplivi sindikatov so pri tem precej omejeni, mogoče pa je z dogovorom preprečiti odpustitev vsaj kakšnega izmed zaposlenih, pojasnjujejo v upravi Hita, ki jo vodi Drago Podobnik Foto: Edi Lazar Uprava novogoriškega Hita se je danes s predstavniki sindikatov sestala na skupnem posvetovanju za oblikovanje končnih kriterijev za izvajanje programa presežnih delavcev. Na sestanku so se dogovorili, da uprava posreduje še nekatera dodatna gradiva in da se ponovno sestanejo prihodnji četrtek, so sporočili iz Hita. Vodstvo novogoriške družbe je na srečanje povabilo predstavnike vseh treh sindikatov v Hitu. Udeležila sta se ga le Sindikat igralniških delavcev Slovenije (SIDS) ter Sindikat gostinstva in turizma (GIT), medtem ko se predstavniki sindikata Vrba sestanka niso udeležili in so prosili za njegovo prestavitev. Še ena priložnost Čeprav je uprava Hita kriterije za odpuščanje s sindikati opredelila že marca, je s tokratnim sestankom ponudila še eno priložnost za usklajevanje morebitnih dodatnih predlogov ali podrobnosti za oblikovanje dokončnih kriterijev, po katerih se bo število zaposlenih zmanjšalo še za okrog 270. Zaradi želja sindikatov po dodatnih gradivih bodo o zadnjih podrobnostih razpravljali na sestanku prihodnji četrtek, ko bodo sindikati podali tudi svoje predloge, da bi bilo število presežnih delavcev čim manjše. Vplivi sindikatov so pri tem precej omejeni, mogoče pa je z dogovorom preprečiti odpustitev vsaj kakšnega izmed zaposlenih, je pojasnila Katja Kogej iz kabineta uprave Hita.
|
neutral
|
5,027
|
Kitajski sindikati si želijo, da bi osemminutna telovadba do leta 2011 postala obvezna v vseh državnih podjetjih v Pekingu Po triletni prekinitvi na tisoče delavcev v kitajski prestolnici ta teden znova telovadi, in to dvakrat dnevno ob radijski glasbi. Redna vadba poteka zjutraj ob 10. in nato še popoldne ob 15. uri, oblasti pa si želijo, da bi se na ta način razgibavalo več kot štiri milijone pekinških delavcev. Foto: Shutterstock Tovrstna kolektivna telovadba se je na Kitajskem začela leta 1951 v obdobju maoizma in je bila včasih obvezna. Prekinili so jo pred tremi leti v času priprav na poletne olimpijske igre, ki jih je Peking gostil leta 2008. Bo telovadba postala obvezna? Sindikati si želijo, da bi osemminutna telovadba do leta 2011 postala obvezna v vseh državnih podjetjih v Pekingu, sicer pa bi radi videli, da bi se je redno udeleževalo vsaj 60 odstotkov delavcev po vsej prestolnici. Kako se pravilno razgibavati, bo delavce učilo okoli 5.000 za ta namen izurjenih inštruktorjev. Dodaja tudi, da je uvedba skupinske telovadbe del lani objavljenega desetletnega programa vlade za izboljšanje zdravja prebivalstva. Z razvojem kitajskega gospodarstva se namreč življenjski slog večine ljudi spreminja, in sicer ljudje vse več sedijo, se nezdravo in neredno prehranjujejo in zato debelijo.
|
neutral
|
5,028
|
To je odgovornost uprave in na ta način uprava prevzema odgovornost za to odločitev, meni Miha Juhart iz ljubljanske pravne fakultete Miha Juhart z ljubljanske pravne fakultete je v luči dogajanja v Vegradu danes dejal, da lahko uprava v skladu z zakonom mimo nadzornega sveta na sodišče poda predlog za začetek postopka prisilne poravnave. "To je odgovornost uprave in na ta način uprava prevzema odgovornost za to odločitev," je povedal Juhart in dodal, da "to ne vpliva na druge postopke po zakonu, ki tečejo". Upniki lahko v primeru nestrinjanja kljub predlogu uprave začnejo stečajni postopek. "Bo pa sodišče ugotavljajo, ali so za to izpolnjeni pogoji," je povedal Juhart. "Uprava najbolje pozna stanje v družbi" Ob tem je dodal, da je uprava tista, ki najbolje pozna finančno stanje v družbi. Načrt o finančnem prestrukturiranju vsebuje tudi mnenje poslovodstva o tem, ali obstaja več kot 50-odstotna možnost, da podjetje na podlagi predlaganih ukrepov poplača svoje obveznosti. "O tem bo moralo svoje mnenje povedati poslovodstvo in to poročilo o finančnem prestrukturiranju gre nato na nadzorni svet, ki bo o tem povedal svoje mnenje," je dejal Juhart in dodal, da bodo nadaljnji postopki odvisni od tega, kakšne ukrepe za finančno prestrukturiranje družbe bo predlagala uprava. Delovali mimo nadzornikov Kot je znano, je direktorica Vegrada Hilda Tovšak v četrtek na Okrožno sodišče v Celju poslala predlog za začetek postopka prisilne poravnave nad družbo brez vedenja nadzornikov. Vegrad ga mora v 15 dneh ustrezno dopolniti, med drugim s poročilom o finančnem položaju in poslovanju ter načrtom finančnega prestrukturiranja.
|
neutral
|
5,029
|
Stadion in dvorana sta vrhunska, evropska in če komu kaj ne paše, naj ne hodijo na tekme, je dejal ljubljanski župan Zoran Janković "Tisti, ki so se po tekmi pritoževali nad premajhnim prostorom za noge in vsemi ostalimi stvarmi, naj ne hodijo na tekme. Taki, ki so se pritoževali, ne vedo, kaj je tekma," se je na nekatere pritožbe gledalcev po tekmah v Stožicah odzval ljubljanski župan Zoran Janković. Dodal je še, da je sta stadion in dvorana vrhunska, evropska, "in če je Evropska nogometna zveza postavila to kot primer enega najboljših stadionov, potem so take pritožbe res neumestne." Foto: Aleš Beno Na vprašanje, da je premalo prostora tudi za prodajalce prigrizkov, Janković odgovarja, da si ne predstavlja, da bi med tekmami to potekalo. "Jaz, ko sem na tekmi, hočem tekmo gledat," je še dejal. Akustika bo na preizkušnji šele ob koncertu Carrerasa Ljubljanski župan se je odzval tudi na očitke o slabi akustiki. "Na preizkusu dvorane dan prej v okviru košarkaške tekme med Grepom in Energoplanom, ko je bilo samo okoli tisoč prisotnih, je bila akustika izjemno slaba, med tekmo pa je bila boljša in ravno to je smisel polnih dvoran, da se akustika preverja." Dodal je še, da prihaja zdaj kar nekaj glasbenih dogodkov, ki bodo pokazali, kaj je z akustiko. "In to je temu namenjeno, da tudi akustiko, če bo treba, popravimo tako, da bo vrhunska," je še povedal Janković. Dodal je, da ne ve, ali je tekma res prava za oceno akustike in da bo treba počakati še na nastop opernega pevca Joseja Carrerasa in ugotoviti, kaj to pomeni v polni dvorani ob pravi glasbi.
|
positive
|
5,030
|
Skupina ruskih odvetnikov je na podlagi uradnih statistik in izjav prič ugotovila, da v Rusiji trg korupcije predstavlja 50 odstotkov BDP V Rusiji lahko mesto v prometni policiji kupite za 40 tisoč evrov, pozitivno odločbo sodišča pa za 26 tisoč evrov. Kar polovica ruskega BDP gre v žepe skorumpiranih uslužbencev, po pisanju Business.hr kaže neodvisno poročilo, objavljeno včeraj. Poročilo je sestavilo združenje odvetnikov za ljudsko pravo med 2. julijem 2009 in 30. julijem letos. V anketi zaključujejo, na osnovi uradnih statistik in izjav prič, da »trg korupcije predstavlja 50 odstotkov BDP«. Rusija med najbolj skorumpiran »Te številke odgovarjajo našim ocenam,« je dejal Ivan Nenenko iz Transparency Internationala. Ob tem spominja, da se Rusija nahaja na 146. mestu (od 180 držav) v klasifikaciji od najmanj do najbolj skorumpiranih držav. Dodajmo še, da je povprečna mesečna plača v Rusiji nižja od 600 evrov.
|
negative
|
5,031
|
Pogajalska skupina 22 sindikatov javnega sektorja je za vlado pripravila pogajalski protipredlog Foto: Urban Štebljaj Pogajalska skupina 22 sindikatov javnega sektorja je na današnjem sestanku sklenila, da bo vladi poslala pogajalski protipredlog, je povedal vodja skupine Janez Posedi. Na sestanku so tudi preverili, ali je kateri od sindikatov pripravljen podpisati aneks h kolektivni pogodbi, in ugotovili, da ga ne želi podpisati nihče izmed njih. V protipredlogu 22 sindikatov javnega sektorja vladi predlaga "nekoliko raztegnjeno odpravo plačnih nesorazmerij, in sicer namesto po četrtinkah, po osminkah v roku štirih let", pa tudi to, da se javni uslužbenci "pri indeksaciji odpovejo enemu odstotku inflacije", je povedal Posedi. Če bo v DZ šel interventni zakon, se nam obeta stavka Če vlada omenjenega predloga ne bo sprejela, po Posedijevih besedah v veljavi ostaja zdajšnja kolektivna pogodba. Če pa bo vlada kolektivno pogodbo odpovedala in v državni zbor poslala interventni zakon, s katerim bi brez dogovora z sindikati zamrznila plače, bodo v omenjeni pogajalski skupini sami "prilagodili svoj odziv ukrepom vlade". "To pomeni, da bomo 1. septembra napovedali datum stavke, do 10. septembra pa tudi stavkovne zahteve, ki bodo odvisne od ukrepov vlade," je dejal Posedi. Vlada je namreč julija pripravila aneks h kolektivni pogodbi, s katerim želi zamrzniti plače v javnem sektorju, sindikati pa se morajo do njega opredeliti do 28. avgusta. Aneks predvideva dvoletno zamrznitev napredovanj v javnem sektorju in neizplačevanje redne delovne uspešnosti, omejena pa bi bila tudi višina izplačila povečanega obsega dela.
|
neutral
|
5,032
|
Najbolj so se ob zaključku tedna pocenile delnice v Nemčiji in Franciji. Stanje po koncu trgovanja FTSE - 0,31% DAX - 1,15% CAC - 1,30% Stanje ob 13:50 FTSE - 0,47% DAX - 0,88% CAC - 1,31% V nemškem DAXu se draži le delnica družba Fresenius Medical Care , ki je pridobila tretjino odstotka, dobra dva odstotka cenejša pa sta BMW in Infineon . Za poldrugi odstotek se je skrhal Daimler. V Londonu so še naprej najboljše naftne delnice. Slab odstotek je pridobil tudi GlaxoSmithKline. Najnižje je opaziti surovinarje. Xstrata se je skrhala za 2,7 odstotka, British Airways pa je cenejši za 1,8 odstotka. Stanje ob 10:02 FTSE - 0,05% DAX + 0,03% CAC - 0,15% Britanska naftna družba Dana Petroleum je poskočila 5,5 odstotka, ko je korejska naftna korporacija Koreal National oddala 2,9 milijard evrov vredno ponudbo za sovražni prevzem. 2,3 odstotka je odneslo evropskemu tehnološkemu velikanu EADS, potem ko je Nomura Holdings znižal priporočilo za nakup delnic družbe. Francoski časnik Les Echos je danes poročal, da bi francoska vlada lahko znižala svojo napoved o 2,5-odstotni rasti gospodarstva za 2011. Časnik Le Figaro pa je poročal, da bi bila rast drugo leto lahko "le" dvoodstotna.
|
negative
|
5,033
|
Ocenjujemo, da zadeve niso bile vodene in obravnavane korektno, je prepričan predsednik uprave Uniona Dušan Zorko. Po besedah Dušana Zorka stečajni upravitelj ni v zadostni meri varoval interesov Uniona kot interesov največjega upnika Centra Naložb. Pivovarna Union , na čel katere je o(Dušan Zorko, je zahtevala razrešitev stečajnega upravitelja Centra Naložb Aleksandra Šimona, poroča Dnevnik. "Razrešitev stečajnega upravitelja Centra Naložb smo zahtevali, ker ta ni v zadostni meri varoval naših interesov kot interesov največjega upnika Centra Naložb," je razloge za zahtevo pojasnil Zorko. Razrešitev tik pred odločanjem sodišča o uvedbi stečajnega postopka "Ocenjujemo, da zadeve niso bile vodene in obravnavane korektno. Že lani je Pivovarna Union zahtevala stečaj Centra Naložb, vendar se je stečajni postopek zaradi vedno novih napovedi o dokapitalizaciji začel šele minuli teden," je dodal za Dnevnik. Šimon poteze Zorka še ne komentira, bo pa nanjo v roku 15-ih dni tudi uradno odgovoril sodišču. Po poročanju Dnevnika naj bi Zorko razrešitev stečajnega upravitelja zahteval le dan pred odločanjem sodišča o uvedbi stečajnega postopka. Morebitna dokapitalizacija s Komorskih otokov Prisilna poravnava Centra Naložb je, kot smo že poročali, temeljila le na 30-milijonski dokapitalizaciji, ki bi jo morala izvesti novoustanovljena družba TS Zeron Imperial , katere lastniki uradno domujejo na Komorskih otokih. Več o tem si preberite v članku Šrota bo reševalo skrivnostno podjetje. Center Naložbe Skupini Pivovarna Laško dolguje več kot 60 milijonov evrov, med večjimi upniki pa sta še Hypo banka in Zlata Moneta II . Družba ima sicer za le nekaj milijonov evrov premoženja.
|
neutral
|
5,034
|
Po navedbah obrtne zbornice je Slovenija po obsegu sive ekonomije v evropskem vrhu, predlagajo nove dohodninske olajšave Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je razočarana nad vlogo države v socialnem dialogu, meni, da država ne deluje v smeri zmanjševanja sive ekonomije, z nekaterimi ukrepi jo po mnenju OZS celo spodbuja. OZS sicer želi s projektom Socisklad, ki se izteče maja, med drugim zmanjšati delo na črno in čimprejšnjo ustanovitev sklada za odpravnine. Skoraj tretjino BDP ustvari siva ekonomija Pomočnik generalnega sekretarja Dušan Krajnik je predstavil projekt Socisklad, ki je trenutno na polovici in je namenjen krepitvi socialnega dialoga na področju delovnopravne zakonodaje, predvideva pa tudi sklad za odpravnine in pripravo ustrezne zakonodaje. Krajnik je ob tem izpostavil, da kar 28 odstotkov slovenskega BDP predstavlja siva ekonomija, kar nas postavlja v sam evropski vrh, obenem pa to predstavlja 10 milijard evrov neevidentiranega prometa letno. Izsledki projekta Socisklad in zaključki, ki bodo predstavljeni strokovni javnosti in pristojnim ministrstvom, bodo po Krajnikovem mnenju dosegli, da se bodo na tem področju zadeve počasi spreminjale. Rešitev nove dohodninske olajšave? Po mnenju zbornice bi bil za zmanjševanje sive ekonomije najučinkovitejši ukrep uvedba popolnoma nove dohodninske olajšave, ki bi vse državljane - davčne zavezance za dohodnino usmerila v legalno ekonomijo tako na strani produkcije kot potrošnje. "S takim ukrepom bi v državi povečali davčne prihodke iz dela, socialnih prispevkov, davkov na potrošnjo in tudi kapitalskih davkov. Predlagajo, da se v zakonu uvede splošna olajšava na letni ravni v višini do 100 odstotkov davčne osnove tako, da zavezanec, ki uveljavlja splošno olajšavo, to uveljavlja na podlagi računov o porabi svojih dohodkov.
|
neutral
|
5,035
|
Raziskava je pokazala, da temu načinu zdravljenja zaupa približno 15 odstotkov Slovencev, večinoma starejših od 35 let Alternativne možnosti zdravljenja postajajo vse bolj priljubljene po svetu, tovrstnemu načinu zdravljenja, ki se ponavadi uporablja za zdravljenje kroničnih ali ponavljajočih se bolezni, pa zaupa vse več ljudi tudi v Sloveniji, kaže raziskava Mediane Global TGI. Tisti, ki zaupajo alternativni medicini so verjetno že trpeli za težjimi oblikami bolezni, vendar pa kljub temu ostaja določena stopnja nezaupanja do novih oblik zdravljenja, še kaže raziskava. Najbolj razširjena v Indiji Rezultati raziskave so pokazali, da se sprejemanje alternativnih oblik zdravljenja precej razlikuje med državami, delež tistih, ki zaupajo homeopatski medicini, pa razkriva precejšnje razlike v mnenjih. V Indiji skoraj dve tretjini potrošnikov zaupa takšnim oblikam zdravljenja - tovrstna oblika zdravljenja je vključena v splošni zdravstveni sistem Indije, medtem ko v ZDA, Veliki Britaniji in tudi pri nas, tej vrsti medicine zaupa manj kot petina populacije. V Nemčiji, od koder izhaja homeopatija, tej obliki zdravljenja zaupa le 27 odstotkov vprašanih. V Sloveniji slaba petina zaupa homeopatski medicini Raziskava je pokazala, da so Slovenci do homeopatske medicine precej nezaupljivi, saj je tej v lanskem letu zaupalo 15 odstotkov slovenske populacije. Vendar na Mediani ocenjujejo, da delež teh v Sloveniji narašča in letos naj bi že znašal 17 odstotkov. V zadnjih treh letih pa je narasel tudi delež prebivalstva, ki na spletu zbirala različne informacije o zdravju, še kaže raziskava. V Sloveniji dobrih 30 odstotkov populacije zatrjuje, da pazijo na svoje zdravje. Za alternativno medicino pri nas več žensk kot moških Za alternativno medicino naj bi bila bolj dovzetna starejša populacija, in sicer od 35 let naprej. To velja tudi za Slovenijo, pri Mediani pa domnevajo, da se sprejemanje tovrstne oblike zdravljenja povečuje s starostjo. Najnovejši podatki za prvo polovico letošnjega leta kažejo, da v Sloveniji na primer 18 odstotkov populacije v starosti od 35-75 let pravi, da zaupajo homeopatski medicini, medtem ko mlajša populacija v starosti od 15 do 34 let zaupa manj (15 odstotkov). Raziskava Global TGI je še pokazala, da so ženske na splošno bolj dovzetne za alternativno medicino kot moški. Med tistimi, ki zaupajo alternativni medicini v Sloveniji, je 56 odstotkov žensk in 44 odstotkov moških.
|
neutral
|
5,036
|
Malenkost se je povečalo zaupanje v trgovini na drobno in gradbeništvu, slabše je bilo zaupanje v predelovalnih in storitvenih dejavnostih Vrednost kazalnika gospodarske klime je avgusta znašala -7 odstotnih točk, kar je odstotno točko manj kot julija, so sporočili iz državnega statističnega urada (SURS). Glede na avgust lani je bila vrednost kazalnika višja za 12 odstotnih točk, glede na dolgoletno povprečje pa je bila nižja za sedem odstotnih točk. Višje zaupanje v trgovini na drobno in gradbeništvu Vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno je avgusta znašala 14 odstotnih točk, kar je 4 odstotne točke štiri odstotne točke več kot julija, 22 odstotnih točk več kot avgusta lani in štiri odstotne točke več od dolgoletnega povprečja. Glavni omejitveni dejavniki v trgovini na drobno so bili konkurenca v sektorju (za 46 odstotkov podjetij), nizko povpraševanje (41 odstotkov podjetij) ter visoki stroški dela (41 odstotkov podjetij). 12 odstotkov podjetij ni navedlo omejitev. V gradbeništvu pozitivna pričakovanja za naslednje trimesečje Vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu je avgusta znašala -57 odstotnih točk, kar je štiri odstotne točke več kot julija, dve odstotni točki več kot avgusta lani in 51 odstotnih točk manj od dolgoletnega povprečja. Vrednosti kazalnikov stanj so se v primerjavi s preteklim mesecem znižale, razen vrednosti kazalnika obseg gradbenih del. Pričakovanja za naslednje tri mesece so večinoma ugodna. Med kazalniki stanj se je glede na prejšnji mesec najbolj zvišala vrednost kazalnika obseg gradbenih del (za pet odstotnih točk). Med kazalniki pričakovanj pa se je glede na prejšnji mesec najbolj zvišala vrednost kazalnika pričakovane cene (za 2 odstotni točki). Glavna omejitvena dejavnika v gradbeništvu v tem mesecu sta bila velika konkurenca v panogi (za 54 odstotkov gradbenih podjetij) in nezadostno povpraševanje (za 52 odstotkov gradbenih podjetij), potem pa visoki stroški dela (navedlo jih 29 odstotkov teh podjetij) in visoki finančni stroški (28 odstotkov teh podjetij). Manjše zaupanje v predelovalnih in storitvenih dejavnostih Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je avgusta znašala eno odstotno točko, kar je manj kot julija ter 21 odstotnih točk več kot avgusta lani. Glede na dolgoletno povprečje je bila vrednost kazalnika za štiri odstotne točke višja. Vrednost kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih je avgusta znašala -4 odstotne točke, kar je 2 odstotni točki manj kot julija 2010 in za devet odstotnih točk več kot avgusta lani. Glede na dolgoletno povprečje je kazalnik nižji za 26 odstotnih točk. V Nemčiji zaupanje v gospodarstvo višje Gospodarsko zaupanje v Nemčiji se je avgusta rahlo izboljšalo, s čimer je podkrepilo krepko rast v mesecu poprej. Kazalec poslovnega zaupanja, ki ga mesečno izračunava münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo, se je z junijskih 106,2 zvišal na 106,7 točke, so sporočili z nemškega inštituta. Sicer je gospodarsko zaupanje v Nemčiji julija nepričakovano zabeležilo največjo rast v zadnjih 20 letih.
|
neutral
|
5,037
|
Pravzaprav imamo srečo. Kako to, da imamo ob vseh stranpoteh slovenskega upravljanja podjetij še vedno recimo Krko šampionko? o... Pravzaprav imamo srečo. Kako to, da imamo ob vseh stranpoteh slovenskega upravljanja podjetij še vedno recimo Krko šampionko? Jožetu Colariču, prvemu človeku Krke , vse čestitke. Gotovo ni zelo enostavno dobro voditi podjetje in ga hkrati varovati pred vsemi apetiti takšnih in drugačnih politikov in od njih nastavljenih nadzornikov. Poglejmo samo, kaj se je v zadnjih letih dogodilo denimo z novogoriškim Hitom - še tako velika svetovna gospodarska kriza ne more preseči uničevalnega vpliva lokalnih in državnih politikov. Tudi Žigi Debeljaku, prvemu človeku Mercatorja , ki je danes predstavil kar dobre poslovne rezultate, je vse prej kot lahko. Prej ali slej bo treba presekati lastniško pat pozicijo v Mercatorju. Osredotočimo se na Mercator. 1. Za podjetje gotovo ni dobro, če ga iz dneva v dan prežema nejasnost, kdo je njegov lastnik. Banke, ki so "nasledile" delnice Igorja Bavčarja in Boška Šrota (oziroma Istrabenza in Pivovarne Laško ), bi želele prodati svoj delež Mercatorja, hkrati pa tudi ne. Prodajo jim namreč prepoveduje politika, pa tudi same niso povsem prepričane, ali bi delnice prodale, saj se jim pod bančno kožo pretaka tudi politična kri. Prav tako bi pivovarna želela delnice, ki so ji ostale, prodati, a hkrati ne. Kako naj bo pri vsem tem jasna strategija podjetja? 2. Diskontne trgovine, ki povečujejo svoje tržne deleže, so vsekakor upoštevanja in spoštovanja vreden konkurent - ne samo Mercatorju, temveč tudi Sparu in morda še bolj Tušu (o njegovem novem prvem človeku pišemo na 16. strani). Njihovo poslanstvo je racionalnost na vseh področjih in v času krize je to za kupce lahko še bolj privlačno. Miselnost nekaterih vidnejših predstavnikov slovenskih trgovcev, ki so še pred nedavnim zelo vzneseno zatrjevali, da tuji diskonti, kot sta Hofer (Aldi) in Lidl , pri nas ne morejo uspeti, saj je "slovenski kupec zahteven kupec in da že ne bo kupoval v nekih diskontih", se je izkazala kot zelo pretirana samovšečnost in samozadovoljnost. Diskonti seveda niso Mercatorjev tekmec samo v Sloveniji, temveč na vseh njegovih trgih. Mercator se mora temu prilagajati tudi s svojimi diskonti. 3. Gospodarska kriza seveda ni obšla Mercatorja, ki mora poslovati iz dneva v dan bolj racionalno. Kupci varčujejo. Tudi upadanje vrednosti dinarja v Srbiji je precej velika težava. Konkurenca je vse ostrejša. Zaradi krize so razumljivo vse bolj živčni tudi Mercatorjevi slovenski dobavitelji. Povsem mogoče je, da bi ti uporabljali najrazličnejše vzvode, tudi bančne ali politične, da bi pri Mercatorju dosegli boljše pogoje - ne nazadnje ima Mercator pomembno narodnogospodarsko poslanstvo, mar ne? Naj da Mercator slovenskim dobaviteljem več, kot dobijo pri Sparu ali povsem zasebnem Tušu, v Hofer in Lidl pa itak ne morejo prodreti, tudi zato, ker nimajo dovolj velikih količin? Tudi zato, da se izognemo nevarnosti, da bi Mercator poskušal kdo prek politike izčrpavati, bo prej ali slej treba presekati lastniško pat pozicijo. V dobro bank, njihovih lastnikov, davkoplačevalcev, porabnikov, Mercatorja oziroma vseh njegovih delničarjev. In kaj se bo zgodilo? Nacionalna romantika gor ali dol, Mercator bo čez čas del kakega tako imenovanega strateškega partnerja, najverjetneje tujega trgovca. Največ zaslug za to pa imajo tisti, ki so želeli prek različnih nacionalno-interesnih podvigov in s tujim denarjem (p)ostati vladarji Slovenije.
|
neutral
|
5,038
|
Tokrat gre za corolle in matrixe, izdelane med 2005 in 2008, ki so bile prodane v ZDA in Kanadi Avtomobilski gigant Toyota je objavil ponovni odpoklic avtomobilov v ZDA in Kanadi zaradi možne okvare krmilnega sistema motorja, poroča BBC. Odpoklicali bodo 1,1 milijona vozil, modelov corolla in matrix, izdelanih od leta 2005 do leta 2008. Japonski proizvajalec avtomobilov je sporočil, da so se pripetile tri nepotrjene nesreče, ki so domnevno povezane s težavo in kjer je ena oseba utrpela manjše poškodbe. Avto se je med vožnjo ustavil Pri omenjenih modelih je lahko prišlo do okvare motorja, zaradi česar se je avto lahko ustavil med vožnjo ali pa se sploh ni zagnal. Predstavnik Toyote v ZDA Steve Angelo je dejal, da želijo s tem ravnanjem pokazati odgovornost do svojih kupcev in zagotoviti, da so ti varni in se lahko zanesejo na svoja vozila. Že 14. odpoklic Toyotinih vozil Spomnimo, prejšnji mesec je Toyota po celem svetu odpoklicala 700 tisoč avtomobilov, v zadnjem letu pa že skoraj deset milijonov. Julija so avtomobile odpoklicali zaradi krmilnih težav in težav z motorjem, medtem ko so imela prejšnja vozila težave s stopalko za plin, ki se je zataknila med vožnjo. Prav zaradi slednje težave so Toyoto kritizirale tudi ameriške oblasti, saj ni pravočasno ukrepala, in ji naložile kazen v višini 16 milijonov dolarjev. Sicer so odpoklici vozil v avtomobilski industriji pogosti, vendar je Toyota vodilna na tem področju. Samo v letošnjem letu so objavili kar 14 odpoklicev vozil.
|
negative
|
5,039
|
Avstrijski kriminalisti preiskujejo sporna posojila tamkajšnjim podjetnikom in družbam. Med spornimi posojilojemalci tudi srbski tajkun Miroslav Mišković Foto: © Bloomberg businessweek Avstrijski kriminalisti so preiskavo v aferi Hypo razširili tudi na območje Bosne in Hercegovine, poroča Slobodna Bosna. Kot smo že poročali, je banka v polletju ustvarila več kot pol milijarde izgube, razlog za to pa so bila slaba posojila, ki jih je banka v veliki meri odobravala tudi podjetnikom v BiH. Hypu dolgujejo tudi Mišković, pivovarji in sama Banjaluka Med največjimi dolžniki Hypa v BiH naj bi bili bratje Ivanković-Lijanović, ki prek treh družb dolgujejo 33,5 milijona evrov. 22,5 milijona evrov mora banki vrniti pivovarska družina Selimović, ki obvladuje Sarajevsko pivovaro in številna druga podjetja. Hypu dolguje tudi srbski tajkun Miroslav Mišković, ki si je prek banjaluškega trgovca Tropic sposodil 17,5 milijona evrov. Miškovič je javnosti bolj poznan kot lastnik družbe Delta , ki je pred časom odstopila kot glavni investitor poslovno-trgovskega projekta Stožice. Posojilo v višini 18,5 milijona evrov je prek Hypo banke dobila tudi Banjalučka pivovara , sumljiv kredit pa naj bi prejela tudi sama Banjaluka.
|
neutral
|
5,040
|
Pred ustanovitvijo skupnega slovensko-katarskega sklada, namerava katarska stran z eno ali dvema investicijama spoznati slovensko poslovno okolje Foto: Urban Štebljaj Katar in Slovenija, ki se pogovarjata o ustanovitvi mešanega sklada za spodbujanje okrevanja in tehnološkega napredka slovenskega gospodarstva, sta se po navedbah ministrstva za finance, ki ga vodi Franc Križanič, dogovorila, da bo poskušala katarska stran pred ustanovitvijo sklada izvesti eno do dve neposredni investiciji v Sloveniji in se tako spoznati s poslovnim okoljem. Namen ustanovitve skupnega sklada je pospeševanje okrevanja slovenskega gospodarstva s poudarkom na zagotavljanju ustrezne dolgoročne donosnosti vloženih sredstev. Ustanovitev mešanega sklada v interesu obojih Ustanovitev skupnega sklada je po navedbah finančnega ministrstva deležna načelne podpore obeh strani, o njej pa se je finančni minister Franc Križanič s katarskimi sogovorniki pogovarjal že med januarskim obiskom predsednika republike Danila Türka v Katarju, nato pa še konec maja v okviru Križaničevega obiska v Katarju. Križanič se je pogovarjal tudi s katarskim finančnim ministrom Minister Križanič se je julija v okviru uradnega obiska katarskega emirja Hamada bin Kalife al Tanija z delegacije sestal s katarskim finančnim ministrom Jusefom Huseinom Kamalom in z Ahmedom Mohamedom al Sajedom, glavnim izvršnim direktorjem naložbene roke katarske vladarske družine, Qatar Holding , so ta teden potrdili na finančnem ministrstvu. Sogovorniki so julija po navedbah finančnega ministrstva podrobneje obravnavali nekatere naložbene priložnosti v Sloveniji iz različnih sektorjev gospodarstva. Dvomestna gospodarska rast Katarja tudi v prihodnje Katar ima tretje največje zaloge zemeljskega plina in je šesti največji izvoznik tega energenta ter prvak v izvozu utekočinjenega zemeljskega plina. Država predvsem v zadnjih letih beleži nesluten razvoj, gospodarska rast pa je tudi v kriznem letu 2009 dosegla skoraj 10 odstotkov in naj bi v dvomestnih številkah ostala še nekaj let. Qatar Holding je npr. nedavno od egiptovskega poslovneža Mohameda al Fayeda npr. za 1,5 milijarde funtov kupil elitno londonsko veleblagovnico Harrods. Katarski investitorji sicer večinoma vlagajo nekaj stomilijonske vsote in skušajo čim bolj razpršiti svoj portfelj.
|
positive
|
5,041
|
Kdor se v teh dneh odloča za nakupe na ljubljanski borzi, se zaveda, da se mu ne mudi. Nekaj mesecev zatišja je delnice na ljubljanski borzi potisnilo povsem v ozadje zanimanja vlagateljev. Dovolj skrbi je že na svetovnih trgih, kjer znova prevladuje strah pred slabšo gospodarsko aktivnostjo. Poleg kapitalskih trgov se je pocenila večina surovin, dražijo pa se obveznice. Zahtevani donos petletnih nemških državnih obveznic je od konca junija zdrsnil za več kot četrt odstotne točke. Podobno velja tudi za petletne slovenske državne obveznice, ki zaradi podražitve prinašajo okoli 0,4 odstotne točke manjši donos kot pred dvema mesecema. Evropskim vlagateljem gre na roko le upadanje vrednosti evra, ki po eni strani veča morebitne zaslužke na drugi strani velike luže, poleg tega pa bi lahko to še utrdilo evropsko gospodarsko rast, ki je že v drugem četrtletju zaživela zaradi rasti izvoza. V drugem četrtletju se je gospodarsko prebudila tudi sončna stran Alp, a naj takoj opozorimo, da je velik del prikazane gospodarske rasti končal v zalogah. Lepo se nam je popravil tudi izvoz, a izvozniki opozarjajo, da je položaj na trgih zelo nepredvidljiv. Naša gospodarska barka je v prejšnjem četrtletju zajahala val, a to še zdaleč ni plima, s katero bi odpluli stran od čeri. Prej bi rekel, da nas je val potisnil še bolj na plitvino in med čeri recesije. Kdor se v teh dneh odloča za nakupe na ljubljanski borzi, se zaveda, da se mu ne mudi. Povsem realno lahko pričakujemo, da bodo v drugi polovici leta ključni izvozni trgi Slovenije znova bolj pazili na stroške, to pa seveda pomeni manj naročil in tudi nov pritisk na cene izdelkov. Za borzne družbe to pomeni manjše zaslužke ali krvavo prigarane načrte poslovanja. Nepredvidljivost pa odganja vlagatelje. Delnice na ljubljanski borzi so, kot kaže, že nekoliko cenejše od primerljivih tujih družb in število nakupnih priporočil naših borznih strokovnjakov se povečuje. Toda vse oči tujih vlagateljev so usmerjene v dogajanje na velikih svetovnih trgih, kjer tudi iščejo priložnosti. Če je na tujih trgih tako tvegano trgovati, povprečni tuji vlagatelj sploh ne bo pogledal na borzo, ki ima v celem tednu manj sklenjenih poslov, kot znaša dnevno trgovanje z delnicami srednje velike družbe v Frankfurtu. Slovenija bo, kot kaže, še lep čas životarila od domačih vlagateljev. Težava pa je v tem, da je investicijska moč Slovenije ta hip izjemno slaba. Sveže pritoke denarja imajo zavarovalnice in pokojninske družbe, ki pa so zelo selektivne pri naložbeni politiki. V takem okolju je seveda tudi povprečni slovenski vlagatelj povsem razumljivo in pravilno zelo previden. Če bo scenarij podoben kot v prejšnjih obdobjih borzne rasti, bo minilo še kar nekaj časa do slovenske borzne rasti. Najprej se bodo namreč morali z zaslužki zapolniti tuji borzni trgi, šele potem se bo začel denar seliti na bolj tvegane borze, kot je slovenska. In kot po navadi bo tudi povprečni slovenski vlagatelj z nakupi sledil velikim investitorjem. Kdorkoli se zato v teh dneh odloča za nakupe ali prodaje delnic na ljubljanski borzi, se mora zavedati, da velikih zaslužkov verjetno ne bo hitro videl in se mu zato tudi skoraj zagotovo nikamor ne mudi. Presenečenja so seveda vedno možna - ne nazadnje se zaslužki kujejo prav s presenečenji, in ne s pričakovanimi dogodki.
|
negative
|
5,042
|
Direktor Pošte si je po svoje prikrojil zakonsko formulo za računanje plače Foto: Urban Štebljaj Plača generalnega direktorja Pošte Slovenije Aleša Hauca je vsak mesec previsoka za dobrih 2.300 evrov bruto, je včeraj poročal POP tv. Ker pa sta na njegovo plačo vezani tudi plači drugih dveh članov uprave, je strošek za državo - lastnico Pošte - še višji. Hauc ne bi smel imeti več kot 7.100 evrov Zakon, ki ga je sprejel še nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik, predvideva, da ima direktor državnega podjetja lahko največ petkratnik povprečne plače v podjetju. Haučeva plača po tej formuli ne bi smela biti višja od 7.100 evrov bruto, dobiva pa 9.400 evrov bruto. Menda so to dobili z upoštevanjem povprečne plače v hčerinskem EPPS, ki ima le 23 zaposlenih in precej višje plače. Kot so izračunali na POP tv, bodo v primeru, da teh plač ne bodo znižali, vodstvenim delavcem (upravi, svetovalcem in področnim direktorjem) v petletnem mandatu izplačali milijon evrov preveč. Radićeva napoveduje ukrepanje proti nadzornikom Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je že napovedala, da bodo, če bodo ugotovili nezakonitosti, najprej ukrepali proti nadzornemu svetu. Direktor pošte Hauc pa je prepričan, da je njegova plača zakonita, je poročal POP tv.
|
negative
|
5,043
|
Razpisna dokumentacija je pripravljena, zato bo verjetno že v četrtek prižgana zelena luč za prodajo falcona Vlada bo predvidoma že na četrtkovi seji potrdila program odprodaje vladnega letala falcon, je danes poročal Radio Slovenija. Tako bodo izpolnjeni pogoji za objavo razpisa, ponudbe pa naj bi prejeli do sredine ali konca novembra. Dokončno odločitev, da začne s postopki prodaje vladnega letala falcon, je vlada sprejela že februarja. Za prodajo se je odločila, ker uporaba letala v sedanjih pogojih ni gospodarna. V začetku junija je vlada tako določila orientacijsko vrednost letala 13,7 milijona evrov. Za falcona že več neformalnih ponudb Vodja posebne skupine in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Uroš Krek je za radio povedal, da so opravili ponovno cenitev letala in preverili vso dokumentacijo letala. V zadnjih mesecih so pripravili razpisno dokumentacijo in program posamične odprodaje premoženja, torej samo za to letalo, je pojasnil Krek. Državni sekretar upa, da bo na naslednji seji vlade ali teden kasneje ta program odprodaje potrjen in bodo lahko objavili razpis. Ponudbe bi v tem primeru lahko po Krekovih besedah dobili do sredine oz. do konca novembra. Pojasnil je še, da že zdaj dobivajo neuradna povpraševanja različnih morebitnih ponudnikov, v razpisno dokumentacijo pa so vključili tudi različne garancije za resnost ponudb, ki zagotavljajo, da se bodo na razpis prijavili le resni kupci.
|
neutral
|
5,044
|
Sprejetje novih bančnih pravil je premaknilo višje vrednost evra, kar ima za posledico padec cene zlata v evrih. Krepitev evra je pomagala dvigniti tudi ceno nafte, ki je na enomesečnem vrhu Danes ob 9:30 uri je 159-litrski sodček nafte Brent stal 78,8 dolarja, kar je bilo 1,3 odstotka več kot v petek ob istem času. Cena nafte Brent je v petek poskočila dvakrat. Prvič zjutraj, potem popoldne in še na začetku trgovanja danes. Ceno nafte Brent kvišku potiska povečevanje porabe na Kitajskem. Tam se je avgusta na letni ravni industrijska proizvodnja povečala za 13,9 odstotka, kar je pozitivno presenetilo tudi analitike Evro danes poskočil na višji nivo Občutno se je danes na začetku trgovanja spremenilo razmerje med dolarjem in evrom. Slednji je trgovanje v petek zaključil vreden 1,2679 dolarja. Danes na začetku trgovanja je evro poletel na 1,2771 dolarja in se potem še okrepil. Ob 9:30 uri je bil en evro vreden 1,2815 dolarja, kar je bilo 0,85 odstotka več kot v petek zjutraj. Analitiki so mnenja, da je močna gospodarska rast na Kitajskem, spodbudila naložbe v bolj tvegane naložbe, kamor prištevajo skupno evropsko valuto. Svoje je dodalo sprejetje manj strogih pravil Basel III, kot je bilo pričakovano. V veljavo naj bi dokončno stopila šele leta 2019. Zlato v evrih cenejše za en odstotek Unča (31,1 grama) zlata je ob 9:30 uri stala 1.246 dolarjev, kar je bilo 0,2 odstotka manj kot v petek zjutraj. Cena zlata že vse od približno 19. ure v petek, počasi narašča od 1.243 dolarjev za unčo. V evrih je bila ob 9:30 uri unča zlata vredna 972 evrov, kar je bilo 1,05 odstotka manj kot v petek ob istem času. Do premika na nižji nivo je prišlo na začetku današnjega trgovanja, saj se je občutno povzpela vrednost evra v primerjavi z ameriškim dolarjem. Cena zlata v evrih zaradi rasti vrednosti evra še vedno upada.
|
neutral
|
5,045
|
Forum bo namesto v sredo, 22. septembra potekal teden dni kasneje. Kraj ostaja isti: hotel Šport na Otočcu Dolenjski forum je četrti v letošnjem ciklusu regijskih forumov, ki jih organizira Časnik Finance, zvest svoji ideji iskanja novih poslovnih priložnosti. Forum bo potekal v sredo, 29. septembra, v hotelu Šport na Otočcu, z začetkom ob 17. uri. Zaradi poplav, ki so močno prizadele Dolenjsko, smo forum prestavili na drugo sredo. Udeležba na forumu je brezplačna, zaradi zagotovitve mest pa prosimo, da se prijavite. Prijavnico najdete tukaj. Pester program o izzivih regije V uvodu bo predavateljica z Ekonomske fakultete v Ljubljani Tjaša Redek predstavila ekonomske in gospodarske kazalce regije. Sledila bo okrogla miza na temo prihodnosti regije, ki je nedavno dobila še zadnji avtocestni odsek. Na okrogli mizi, ki jo bo vodil direktor in odgovorni urednik Časnika Finance Peter Frankl, bodo sodelovali Aleš Rotar (Krka), Tatjana Fink (Trimo) in Aleš Bratož (Revoz). V nadaljevanju bodo svoje zgodbe o uspehu predstavili predstavniki manjših podjetij. Vera Avšič bo gostila Radka Luzarja (L-Tek Elektronika), Marka Žarna (Žarn Krško) in Čedomirja Jakovljevića (Infotehna) Forum se bo končal s pogovorom z Viljemom Pšeničyijem, državnim sekretarjem ministrstva za gospodarstvo, ki mu bo sledila kratka pogostitev in čas za navezovanje novih stikov. Vabljeni! Forumu na Dolenjskem bodo do konca leta sledili še Štajerski forum (20.10), Primorski forum (17.11) in Ljubljanski forum (8.12.).
|
neutral
|
5,046
|
Avtomobili Janez se je odločil za nakup Renaultovega clia, najbolje prodajanega avtomobila v minulem letu, za 10 tisoč evrov, kolikor ima tudi privarčevano. Avto mu bo služil pet let, na leto bo prevozil približno 15 tisoč kilometrov, po tem času pa ga bo prodal za tri tisočake. Ob upoštevanju letnih stroškov zavarovanja in registracije v vrednosti 400 evrov, servisov in zamenjave pnevmatik (povprečno po 200 evrov na leto), cene goriva 1,2 evra na liter in porabe sedem litrov, samo za avto, če upoštevamo tudi nakupno ceno, v petih letih odšteje povprečno 3.145 evrov na leto. Janez, ki zasluži povprečno slovensko plačo v višini 950 evrov na mesec, tako za vse stroške, povezane z avtomobilom, dela 3,3 meseca na leto, avto pa ga na dan stane devet evrov. Če bi recimo za nakup najel še posojilo za obdobje petih let pri naši največji banki, pa bi moral dodatno plačati še obresti v skupni višini 1.700 evrov. To pomeni, da bi za avtomobil vsak dan plačal še štiri evre več. Koliko pa vas stane avto? Podoben izračun si lahko naredite tudi sami s kalkulatorjem na spletni strani društva za sonaraven razvoj Focus ( www.focus.si/avto.html ).
|
neutral
|
5,047
|
Če se plače ne znižajo, bo treba zmanjšati število zaposlenih. Preprosto. Bo imela naša vlada moč zarezati v javni sektor? Malo verjetno. Za to nimajo prav nobenega interesa. Vsak tak poseg bi namreč zmanjšal njihovo volilno bazo - več kot 156 tisoč volilnih glasov pač ne gre podcenjevati. Tega si letos, ko so občinske volitve, ne morejo privoščiti, prihodnje leto pa se bodo že začele priprave na nove parlamentarne volitve. Poleg tega pa bi bil to tudi poseg v njihove osebne pravice, ki so v naši neosocialistični državi najvišja vrednota. Vlada je zato raje ubrala drugo strategijo in je krivdo za krizo naprtila gospodarstvu ter mu z nabijanjem trošarin in dvigom minimalne plače naložila sanacijo posledic. Tako je dve leti po začetku krize še vedno povsem v ozadju, da Sloveniji upada zunanja konkurenčnost skoraj na vseh mednarodnih lestvicah, ki to merijo. Denimo pri trgu dela smo zadnji že desetletje. Kriza je kronično nekonkurenčnost slovenskih izvoznikov samo še poudarila. Na gospodarskem področju skoraj ni zaslediti nobenih ukrepov, ki bi pripeljali v Slovenijo nove naložbe in olajšali iskanje zaposlitve približno sto tisoč nezaposlenim. To število se bo na žalost v prihodnjih mesecih skoraj gotovo še precej povečalo, saj nas - kot smo napovedali večkrat - čaka krvava jesen. Vladni varčevalni ukrepi so bili do zdaj v celoti usmerjeni v zmanjšanje socialnih pravic, toda to v Sloveniji ni bilo tako izrazito kot recimo v Veliki Britaniji. Tam so znižanje nadomestil za brezposelne utemeljili, da "so ljudje brez nadomestil bolj motivirani za iskanje in sprejetje ponujenega dela". Nekaj je bilo tudi zmanjšanja investicij, a je tu treba opozoriti, da bodo občinski proračuni letos močno poglobili proračunski primanjkljaj, saj je treba volitve dobiti pred mešalcem, kot se je slovito izrazil župan ene od mestnih občin v vzhodnem delu Slovenije. Vlada, če bi resnično hotela varčevati, bi morala zaposlene v javnem sektorju "prestrašiti" enako, kot so to naredili direktorji v večini podjetji. Stopiti bi morala pred zaposlene, najprej sebi znižati plače za 20 odstotkov in jasno povedati, da si država zaradi potratnosti javnega sektorja ne sme privoščiti primanjkljaja. Dogovori iz preteklosti, iz nekih drugih časov, so brezpredmetni, ker denarja pač ni. Če se plače ne znižajo, bo treba zmanjšati število zaposlenih. Preprosto. Masa je, kakršna pač je, sindikalisti pa se morajo odločiti, ali bodo vsi dobili veliko manj ali pa bo v službi manj ljudi, ki bodo vseeno dobili manj kot zdaj. Osnovna težava je seveda v tem, da večina zaposlenih v javnem sektorju ni plačana po učinku, ampak po funkciji in izobrazbi. Tako imamo vse več raznih pomočnikov, vsi se trudijo pridobiti čim višjo izobrazbo samo zato, da bi lahko napredovali. Potem imamo sistem javnih plač, ki ne nagrajuje učinkovitih ali pa takih s prodornimi idejami. Plačni sistem nagrajuje posameznike, ki se pogosto tudi prek političnih vez (levih in desnih, pač glede na trenutno vlado) uvrstijo v neki plačni razred, na neko ministrstvo. Da dobri vseeno ne bi množično bežali, se nagradijo z nadurami ali dežurstvi ali pa se spodbuja napredovanje. Kako rešiti zaplet? Najbolj preprosto bi bilo, da podjetja spet začnejo ustvarjati dobičke, da se povečajo prilivi, pa bi bili v dobrih starih časih. Toda zato je treba podjetja razbremeniti, tega pa ne moremo, ker se nam bodo v prvi fazi prilivi zmanjšali. Začarani krog, ki ga bo težko presekati.
|
negative
|
5,048
|
Na vprašanja bralcev Finance.si bo tokrat odgovarjali predsednik OZS Štefan Pavlinjek Na Finance.si zbiramo vprašanja za naslednji intervju po željah bralcev. Tokrat bo na vprašanja odgovarjal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Štefan Pavlinjek. Ponujamo vam možnost, da mu zastavite vprašanja po želji. Zanimivejša bomo zbrali in jih skupaj z odgovori nanje objavili v intervjuju. ZASTAVITE VPRAŠANJE Kdo je Štefan Pavlinjek Foto: Irena Herak Predsednik OZS se je rodil 9. 11. 1950 v Murski Soboti, kjer živi tudi danes. Po izobrazbi je inženir strojništva. Z obrtjo, kovinoplastiko, se ukvarja od leta 1974. Poslovne prostore ima v Černelavcih. Skupina ROTO, katere lastnik in direktor je, združuje štiri podjetja v Sloveniji in tri podjetja na Hrvaškem, v Srbiji in Makedoniji. ROTO ima več kot 220 zaposlenih, od tega preko 140 v Sloveniji. Dosedanje funkcije v obrtno-zborničnem sistemu: dva mandata podpredsednik OOZ Murska Sobota, tri mandate predsednik OOZ Murska Sobota, član upravnega odbora OZS in delegat skupščine OZS. Od leta 2002 dalje je bil predsednik Upravnega odbora OZS, od 19. marca 2009 do volitev 2010 pa je opravljal tudi naloge predsednika OZS. Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in predsednik njene skupščine je od 15. junija 2010.
|
neutral
|
5,049
|
Največje zanimanje je za župansko mesto v Ljubljani in Mariboru Potem ko se je v sredo iztekel rok za vlaganje kandidatur pred letošnjimi lokalnimi volitvami, je iz podatkov občinskih volilnih komisij razvidno, da se bo za županska mesta skupaj potegovalo 774 kandidatk in kandidatov. V nadaljevanju objavljamo pregled županskih kandidatov po večjih slovenskih občinah. Na tokratnih lokalnih volitvah se bo za županska mesta v 208 občinah skupaj potegovalo 774 kandidatov, kar je v povprečju 3,7 kandidata na župansko mesto. Zanimanje za županski položaj je tokrat v zgodovini lokalnih volitev najmanjše: ob prvih lokalnih volitvah leta 1994 je denimo za župansko mesto kandidiralo v povprečju 4,3 kandidata, na zadnjih volitvah leta 2006 pa štirje. Najbolj jih zanima Ljubljana Največ zanimanja je za župansko mesto v Ljubljani, kjer je v volilno tekmo vstopilo 13 kandidatov, 12 pa v Mariboru. Večje število kandidatov je še v Novi Gorici in Piranu (devet) ter v občinah Grosuplje, Ilirska Bistrica, Ivančna Gorica in Izola, kjer si županske funkcije želi po osem kandidatov. Po drugi strani pa v 23 občinah na županskih volitvah nastopa en sam kandidat. Lokalne volitve bodo tokrat potekale v 208 občinah, saj v Mestni občini Koper in občini Trebnje volitev ne bo, ker je njihovo izvedbo zadržalo ustavno sodišče.
|
neutral
|
5,050
|
Prvi mož Loterije Slovenije Tim Kocjan je lani na mesec zaslužil 16 tisoč evrov, kar je za tri tisoč evrov na mesec več, kot je zaslužil predsednik uprave NLB Božo Jašovič Foto: Irena Herak Predsednik uprave Loterije Slovenije Tim Kocjan je lani prejel 195 tisoč evrov bruto, kar je dobrih 16 tisočakov na mesec. Od tega je 72 tisoč evrov nagrade, po pisanju Žurnala24 kažejo podatki iz letnega poročila. Za primerjavo, predsednik uprave NLB Božo Jašovič je lani na mesec zaslužil tri tisoč evrov bruto manj. Skupina NLB ima osem tisoč zaposlenih v 17 državah, loterija pa 59. Kocjanova plača je v primerjavi s predsednikom uprave Športne loterije Janezom Bukovnikom nizka, saj je Bukovnik za vodenje družbe s 23 zaposlenimi lani prejel 255 tisoč evrov. A Loterija Slovenija je skoraj v celoti državna.
|
neutral
|
5,051
|
Zunanjetrgovinski presežek območja evra se je julija povečal bolj od pričakovanj, a je bil manjši kot lani Območje evra je namesto za 1,3 milijarde, julija pridelalo za 6,7 milijarde evrov zunanjetrgovinskega presežka. Celotna EU je imela zunanjetrgovinski primanjkljaj v višini 5,7 milijarde evrov. Presežek območja evra je bil julija letos manjši kot lani, ko ga je bilo za 11,9 milijarde evrov. V primerjavi z junijem je julijski presežek poskočil na račun 0,6-odstotnega upada izvoza, ki pa ga je presegel 1,5-odstotni padec uvoza. Julija je območje evra izvozilo za 137,2 uvozilo pa za 130,4 milijarde evrov. Presežek z ZDA, primanjkljaj s Kitajsko in Rusijo V prvi polovici letošnjega leta se je presežek EU v trgovini z ZDA skorajda podvojil na 31,5 milijarde evrov. Na drugi strani je primanjkljaj v trgovini s Kitajsko v prvi polovici letošnjega leta znašal 71,5 milijarde evrov, z Rusijo pa 37,7 milijarde evrov. Najbolj izvozno usmerjena članica EU je še vedno Nemčija, ki je v prvi polovici letošnjega leta izvozila za 74,3 milijarde evrov več, kot je uvozila. Največji zunanjetrgovinski primanjkljaj je pridelala Velika Britanija, in sicer 52,8 milijarde evrov. Slovenija je glede na podatke Eurostata v prvi polovici letošnjega leta uvozila za 10,7 milijarde, izvozila pa za 10,6 milijarde evrov. Evropa uvaža energijo, izvaža izdelke Evropska Unija je v prvi polovici letošnjega leta na področju trgovine z energijo pridelala 140,2 milijarde evrov primanjkljaja. Na drugi strani je na področju trgovine z izdelki imela 81,4 milijarde evrov presežka.
|
neutral
|
5,052
|
Celotna skupina Elan v letošnjem letu še ne bo poslovala pozitivno. Kot kaže, bo zimski program ustvaril dobiček, navtična divizija pa bo končala v rdečih številkah. Predsednik uprave Elana Robert Ferko načrtuje letos rast prodaje tako na navtičnem področju kot tudi pri zimskem programu. Begunjski Elan in nemški Siemens krepita svoje sodelovanje. Potem ko je Elan maja zadovoljivo izdelal testni set za izdelavo 49 metrov dolgega trna - to je posebno orodje, ki se uporablja za proizvodnjo lopatic za vetrne elektrarne, je od Siemensa prejel nova naročila, poroča Dnevnik. Predsednik uprave Robert Ferko podrobnosti sodelovanja s Siemensom na podlagi dogovora ne sme razkrivati, pojasnil pa je, da širijo poslovanje na druga področja. "Poleg 49-metrskega trna smo prejeli naročilo še za izdelavo 55 metrov dolgega trna, hkrati pa potekajo pogovori tudi za druge dimenzije." Letos še brez dobička Po besedah Ferka Elanu v letošnjem letu kaže boljše tako pri prodaji jadrnic kot pri prodaji smuči. Medtem ko je v lanskem letu begunjsko podjetje prodalo 118 plovil, načrtuje v letošnjem letu prodati od 120 do 130 plovil. "Ravno zdaj se po svetu začenjajo sejmi, na katerih bomo predstavili nova plovila, ki smo jih razvili v letošnjem letu," je za Dnevnik pojasnil Ferko. Pri prodaji smuči Elan načrtuje letos od 15- do 20-odstotno rast. V minulem letu je znašala prodaja smuči pod lastno blagovno znamko 245 tisoč parov, pod tujimi blagovnimi znamkami pa 180 tisoč parov smuči. Celotna skupina Elan v letošnjem letu še ne bo poslovala pozitivno. Kot kaže, bo zimski program ustvaril dobiček, navtična divizija pa bo končala v rdečih številkah. Elan je sicer lani reprogamiral vsa kratkoročna posojila v dolgoročna, vrednost teh pa znaša okoli 20 milijonov evrov. Tožbe zoper nekdanje vodstvo Sicer pa je Elan proti nekdanjemu predsedniku uprave Ivanu Štrlekarju in prokuristu Jožetu Kralju pred časom vložil odškodninske tožbe v višini okoli 450 tisoč evrov. Tožbe so bile vložene zaradi prevelikih odvetniških in svetovalnih stroškov, ki so nastali, ko sta bila na čelu Elana Štrlekar in Kralj.
|
neutral
|
5,053
|
Predstavljamo lestvico držav, katerih podjetja v oktobru, novembru in decembru predvidevajo največje povečanje delovnih mest Ameriška agencija za zaposlovanje Manpower je sestavila lestvico držav, ki bodo glede na rezultate ankete največ zaposlovale v zadnjem letošnjem četrtletju. Na vrhu so se znašle kar tri azijske države. V anketo je bilo vključenih 62 tisoč podjetij iz 36 držav sveta, ki so odgovarjala na vprašanje, kakšno spremembo glede števila zaposlenih predvidevajo v načrtu do konca leta, torej ali bodo zaposlovali ali odpuščali. Oceno prihodnjega zaposlovanja je agencija dobila kot razliko med odstotkom podjetij v državi, ki v zadnjih treh mesecih leta predvidevajo povečanje zaposlenih, in odstotkom podjetij, ki načrtujejo odpuščanja. Slovenska podjetja v anketo niso bila vključena. Države, ki ob koncu leta obljubljajo največje število novih delovnih mest, si lahko ogledate v galeriji. Jutri pa bomo objavili lestvico tistih držav, ki za zaposlovanje ob koncu leta ne bodo najbolj prijazne.
|
positive
|
5,054
|
Za finančno pomoč pa bo vlada zaprosila tudi Evropsko komisijo. Žarnić napoveduje, da bodo oškodovanci prejeli prvo pomoč v roku šestih mesecev Vlada je že prejšnji teden sprejela ukrepe, ki so pripomogli k temu, da je bila škoda manjša, je pojasnil po seji vlade predsednik vlade Borut Pahor. Dejal je, da so kljub temu precejšnje gmotne posledice in žal tudi smrtne žrtve. Foto: Ksenja Tratnik Pahor je povedal, da se je vlada že začela aktivno ukvarjati s sanacijo, pri čemer ocenjujejo, da si ne smejo zadati za cilj sanirati samo posledice te naravne nesreče, temveč tudi sanirati vzroke, ki pripeljejo do takih nesreč. "Seveda ne bomo nikoli obvladali narave, ampak moramo z njo živeti tako, da bo škoda, nastala zaradi vremenskih pojavov, čim manjša," je še dejal Pahor. Zaprosili bodo tudi za finančno pomoč Evropske komisije Na sestanku z ministri bodo pregledali prednostno listo tistih ukrepov, ki bi bila po mnenju vlade nabor investicij države v infrastrukturo slovenskih vodotokov, da bi bili ti prepustnejši za obilnejša deževja. Sicer je v proračunu 18 milijonov evrov, ki jih bodo namenili glede na poročila ministrstev za sanacijo škode. Vlada pa bo za finančno pomoč zaprosila tudi solidarnostni sklad v okviru Evropske komisije in upa na pozitiven odziv. Pahor je še dodal, da se je vlada tokrat prvič odzvala pred samo naravno nesrečo. Zavoljo poplav pa je preložil tudi pot v ZDA na danes popoldne, vrača pa se v nedeljo. V tem času ga bo nadomeščal razvojni minister Mitja Gaspari ob tesni pomoči notranje ministrice Katarine Kresal in obrambne ministrice Ljubice Jelušič. Za podjetja državna pomoč za sanacijo škode v poslovanju Ministrstvo za gospodarstvo je za podjetja že pripravilo nekaj načinov pomoči, predvsem pri pokrivanju izpada prihodka in obnavljanju zalog, ki so bile uničene v poplavah. Kot je pojasnila ministrica Darja Radić bodo denimo prek slovenskega podjetniškega sklada podeljevali državno pomoč za sanacijo škode v poslovanju (ne pa tudi za sanacijo stavb) v višini do 200 tisoč evrov, eden od ukrepov pa so tudi garancije za bančne kredite. "Vsi sanirani plazovi so zdržali povodnje" Po seji vlade je minister za okolje in prostor Roko Žarnić dejal, da so napovedi Arso bile točne, kar pomeni, da imamo orodje, da lahko takšne dogodke napovemo in lahko pomagamo gasilcem in zaščiti, da se pripravijo. Hkrati je poudaril, da si želijo bolj resnega razumevanja ljudi, da se lahko pripravijo. "Ugotovili smo, da vsi plazovi, ki so bili sanirani, so zdržali te povodnje in to je dobra šola za naprej, da metode, ki so bile uporabljene, se lahko koristno uporabljajo naprej," je še dejal Žarnić. Strokovnjaki ministrstva so se že vključili v delo gasilcev in zaščite ter začeli ocenjevati škodo in izvajati prve ukrepe. Ugotovilo se je, da se je poleg teh plazov pojavilo veliko število novih plazov in v vseh primerih je te plazove sprožila voda.
|
neutral
|
5,055
|
Nocoj so v središču prestolnice v nekdanji stavbi Centromerkurja, zdaj Galeriji Emporium, predstavili prvo modno revijo prestižnih blagovnih znamk. Na prireditvi so se predstavile tudi finalistke modnega resničnostnega šova Supermodel Slovenije, ki poteka na komercialni televiziji Pop tv. Galerija Emporium bo sicer uradno odprta predvidoma prihodnji teden. Kakšne so modne smernice, si lahko ogledate v galeriji.
|
positive
|
5,056
|
Delovno aktivnih prebivalcev je bilo lani zaradi krize 15 tisoč manj kot leto pred tem Lani je bilo v Sloveniji 981 tisoč delovno aktivnih prebivalcev, kar je več kot 15 tisoč manj kot v letu 2008. Zmanjšanje števila delovno aktivnih prebivalcev je bilo posledica gospodarske krize, ki smo jo na slovenskem trgu dela zaznali v drugi polovici leta 2008, ugotavlja državni statistični urad (Surs). Stopnja brezposelnosti je bila lani višja za poldrugo odstotno točko. Četrtina vseh zaposlena v predelovalnih dejavnostih Skoraj četrtina vseh delovno aktivnih je bila zaposlena v predelovalnih dejavnostih. Poklic, ki so ga opravljali v največjem številu, pa je bil poklic tehnika ali drugega strokovnega sodelavca, in sicer je ta poklic opravljalo nekoliko več kot 16 odstotkov vseh delovno aktivnih prebivalcev.
|
negative
|
5,057
|
Najpomembneje je, da so starši mladega podjetnika njegovi učitelji, svetovalci in mentorji, otrok pa izvajalec projekta Vsak starš bi rad verjel, da je njegov otrok nadarjen. Nekateri imajo res velik potencial in se razcvetijo že zelo zgodaj. Ta blagoslov je hkrati tudi velika težava za starše, ki se ne zmorejo spoprijeti z dejstvom, da jih je presegel otrok. Najpomembnejše pravilo mentorstva nad mladim podjetnikom je, da starši ne postanejo preveč vpleteni v otrokov projekt. Vloga staršev je v tem, da so otrokovi mentorji, učitelji, svetovalci in kljub hudi skušnjavi ne postanejo izvajalci projekta. V galeriji si oglejte nekaj nasvetov Forbesa o tem, kako prepoznati in oblikovati mladega podjetnika, da bo postal uspešen veliki podjetnik.
|
positive
|
5,058
|
Podjetjem bo za blaženje škode po poplavah na SPS na voljo 5,63 milijona evrov. V gospodarstvu je sicer po okvirnih ocenah zaradi poplav nastalo za 50 milijonov evrov škode Vlada je danes Slovenskemu podjetniškemu skladu za izvedbo ukrepa, s katerim bo blažil posledice škode v gospodarstvu po poplavah, zagotovila 5,63 milijona evrov. Posamezno podjetje bo lahko prejelo do 200 tisoč evrov, prva izplačila pa ministrstvo pričakuje decembra letos. Po okvirni oceni je v gospodarstvu nastalo za 50 milijonov evrov škode. Foto: Irena Herak Ministrstvo za gospodarstvo bo predvidoma 8. oktobra objavilo javni poziv podjetjem, ki so utrpela škodo v septembrskih poplavah na osnovi sheme pomoči po pravilu "de minimis", so po današnji seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Podjetja bodo lahko dobila največ 20 odstotkov upravičenih stroškov škode oziroma največ 200 tisoč evrov. Prva izplačila decembra letos Skupni znesek pomoči, dodeljen istemu upravičencu na podlagi pravila "de minimis" ne sme presegati 200 tisoč evrov v obdobju treh let od zadnjega prejema takšne pomoči, ne glede na obliko ali namen pomoči. Upravičenci, ki delujejo v cestno prometnem sektorju, bodo lahko prejeli do 100 tisoč evrov pomoči. Podjetja bodo morala na sklad podati vlogo in predložiti dokaze o obsegu škode. Če bodo sredstva zagotovljena in bo sklad takoj objavil javni poziv, je prva izplačila pomoči realno pričakovati decembra letos, so zapisali v današnjem sporočilu. Za 50 milijonov evrov škode Po podatkih, ki jih je ministrstvo pridobilo do 28. septembra, skupna okvirna ocenjena škoda v slovenskem gospodarstvu znaša 50 milijonov evrov. Z ukrepom, uporabo katerega je ministrica za gospodarstvo Darja Radić napovedala minuli četrtek in je del programa ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007-2013, želijo gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom zagotovili čimprejšnjo sanacijo posledic naravne nesreče in vzpostavitev normalnega poslovanja. Ministrstvo bo na podlagi zakona o odpravi posledic naravnih nesreč pripravilo tudi program odprave posledic škode v gospodarstvu, katerega del bo tudi omenjeni ukrep.
|
neutral
|
5,059
|
Za Slovenijo in slovensko gospodarstvo je življenjskega pomena, da se Bosna premakne naprej. "Kako je v Bosni?" me vsi sprašujejo po nekajdnevnem potepu po tej nekoč bratski republiki. "Ubogo," odgovorim vsem tistim, ki jih hočem odpraviti na hitro. Komur lahko namenim več časa, pa dodam še, da je dobro občasno obiskati kako bolj ubogo državo, da se ti razmere doma ne zdijo več tako sive. S svojega tridnevnega obiska Bosne sem tokrat namerno izpustil Sarajevo in morda je prav izogibanje prestolnici, pospremljeno s kislim vremenom, krivo za žalostne slike, ki so se mi usidrale v glavi. Težko je primerjati razmere v državi z dobrih tri tisoč evrov bruto domačega proizvoda na prebivalca s tistimi v Sloveniji, kjer ta presega 17 tisoč evrov. Povprečni Bosanec, če že ima službo, se mora skozi mesec prebiti z manj kot 400 evri, kar ni niti pol slovenske povprečne neto plače. Hvala bogu se Slovenija še ne more primerjati z državo, ki svetovno gospodarsko krizo najbolj občuti zaradi za petino manjših prilivov denarja, ki ga domov pošljejo izseljenci. V državi, ki jo v dneh pred nedeljskimi splošnimi volitvami politiki vseh barv zasipajo s sladkimi obljubami o boljši prihodnosti, pa je kot na dlani ena podobnost s Slovenijo. Tako tu kot tam je razdalja med političnimi elitami in volivci podobno neskončna. V obeh državah sta prezir in nezaupanje do politikov tako očitna, da se ju najbrž vidi z Lune. In še nekaj imamo skupnega z Bosanci, mi radi brijemo norce iz Bosancev, ti pa iz nas. Šale na račun Bosancev v naših komercialnih zabavnih oddajah so pogosto zares smešne, šale na račun Bosancev v podjetjih, kot je Vegrad, pa niti najmanj. Ko pa ti začne bosanski podjetnik, ves počaščen zaradi tvojega obiska, hvaliti urejenost in evropskost Slovenije, najprej pomisliš, da je trčen, potem njegove pohvale razumeš kot posledico neobveščenosti. Šele čez čas pa sem v toči pohval na račun Slovenije ob omembi pravne varnosti pri nas posumil, da moj sogovornik ni trčen, ampak ima le zelo prefinjen smisel za humor. Za Slovenijo in slovensko gospodarstvo je življenjskega pomena, da se Bosna premakne naprej. Da Slovenija v Bosni naglo izgublja svoj dolga desetletja grajeni ugled, ni nobena skrivnost. Mladi kupci v lokalu se zlepa ne spomnijo na Fructalov sok, Gorenjevo belo tehniko pa po domovih, ki mi jih je uspelo obiskati, vse bolj uspešno izpodriva cenejši in podobno kakovosten turški Beko . Moji sogovorniki v Bosni so vsi takoj vedeli, kaj pomenita besedi SCT in Vegrad , pridevnikov, ki so jim ob omembi omenjenih podjetij prileteli iz ust, na tem mestu ne bi omenjal. Po drugi strani pa imajo ljudje s konkretnimi Slovenci, malimi podjetniki, vlagatelji, direktorji in zdravniki, odlične izkušnje. Natakarica v Banjaluki zaradi odličnega odnosa nadrejenih do nje ne more pozabiti časov, ko je delala za slovensko lesno podjetje, ki se je zaradi krize umaknilo iz Republike srbske. Tudi direktor hčerinskega podjetja goriškega Gostol Gopana je navdušen nad poslovnostjo svojih slovenskih partnerjev in sodelavcev. Samo zato, ker smo nekoč živeli v skupni državi in ker smo si kulturno in jezikovno blizu, si ne moremo delati utvar, da bo Bosna vedno naš teren. Ni in ne bo. Čeprav je BiH po indeksu korupcije na razmeroma visokem 99. mestu skupaj s Tongom in Senegalom, bo prostora za ribarjenje v kalnem tudi tam iz leta v leto manj. Dolgoročno bodo tudi v Bosni uspevali le pošteni poslovneži s konkurenčnim razmerjem med ceno in kakovostjo. Upajmo, da bo tako. Ali lahko k temu cilju kaj pripomorejo nedeljske volitve? Bomo videli. Vsekakor pa je za Slovenijo in slovensko gospodarstvo življenjskega pomena, da se Bosna premakne naprej proti boljšim časom.
|
neutral
|
5,060
|
Na lokalnih volitvah bi sicer več kot 40 odstotkov volivcev glasovalo za katero od lokalnih list, šele nato pridejo na vrsto stranke Kako z volitvami služijo informatiki Med strankami si na lokalnih volitvah, ki bodo potekale prihodnjo nedeljo, največ lahko obeta SDS, ki bi jo volilo dobrih deset odstotkov vprašanih v anketi, ki jo je izvedla Fakulteta za uporabne družbene študije. Na drugem mestu je SD (5,5 odstotka), sledijo pa Desus, LDS, SNS, Zares in SLS. Največ volivcev se bo tako, kot kaže, odločilo za eno od lokalnih list. Večina si želi istega župana kot doslej Volitev se sicer namerava udeležiti 76 odstotkov vprašanih, zagotovo pa se jih ne bo udeležila petina vprašanih. FUDŠ sicer ugotavlja, da ima SDS največ podpre med volivci z osnovnošolsko izobrazbo, SD pa med starejšo populacijo. Večina anketirancev (60 odstotkov) je prepričanih, da bi bilo za njihovo občino najboljše, če bi bil znova izvoljen sedanji župan. Vlado podpira le tretjina vprašanih Če bi bile parlamentarne volitve na sporedu to nedeljo bi se dobrih 17 odstotkov vprašanih odločilo za SDS, največjo vladno stranko SD pa bi volila dobra desetina vprašanih. Po vrstnem redu sledijo Desus (5,4 odstotka), SNS (3,7 odstotka), LDS (3,4 odstotka), SLS (2,9 odstotka), NSi (1,7 odstotka) in Zares z enoodstotno podporo. Na vprašanje, ali podpirate sedanjo vlado, je nikalno odgovorilo 56 odstotkov vprašanih, delo vlade pa podpira tretjina vprašanih. Instext('Anketo je med 27. in 29. septembrom izvedla FUDŠ, in sicer na vzorcu 913 anketirancev.')
|
neutral
|
5,061
|
Največji delež sredstev je namenjen osnovnošolskemu izobraževanju Foto: Shutterstock Javni izdatki države in občin, namenjeni za formalno izobraževanje, so v letu 2008 znašali 1,94 milijarde evrov ali 5,22 odstotka BDP. Od tega je 2,36 odstotka šlo za osnovnošolsko izobraževanje, 1,22 odstotka za terciarno in 1,15 odstotka za srednješolsko izobraževanje, kažejo podatki Statističnega urada. V letu 2008 so se izdatki države za formalno izobraževanje v primerjavi s prejšnjim letom povečali za 7,5 odstotka in so znašali 1,60 milijarde evrov, izdatki občin pa za 9,5 odstotka in so znašali 350 milijonov evrov, skupaj je to predstavljalo slabo petino (18 odstotkov) vseh javnih izdatkov za izobraževanje. Država je 45 odstotkov vseh sredstev za formalno izobraževanje namenila za osnovnošolsko izobraževanje, nekaj manj kot 28 odstotkov za terciarno, slabih 27 odstotkov za srednješolsko in 0,5 odstotka za predšolsko izobraževanje.
|
positive
|
5,062
|
Vladajoča koalicija je dobila večino, kljub ostrim ne nepopularnim varčevalnim ukrepom Po prvih rezultatih je na sobotnih parlamentarnih volitvah v Latviji zmagala desnosredinska vladajoča koalicija pod vodstvom Valdisa Dombrovskisa. Kot je v soboto zvečer sporočila osrednja volilna komisija, je po 61 odstotkih preštetih glasovnic, je sedanjo vlado podprlo 61 odstotkov volivcev. Rezultati vzporednih volitev, ki jih je v soboto po zaprtju volišč objavila latvijska tiskovna agencija Leta, so pokazale 53-odstotno podporo vladajoči koaliciji. Zmaga kljub ostrim varčevalnim ukrepom Dombrovskis je že napovedal, da se bo še danes sešel z dosedanjimi koalicijskimi partnerji in z njimi začel pogovore o oblikovanju nove vlade. Dombrovskis je na čelu vlade od marca lani, potem ko je prejšnja vlada zaradi gospodarske krize padla in je bila država na robu bankrota. Zahvaljujoč ostrim varčevalnim ukrepom in več milijardam evrov mednarodnih posojil do njega ni prišlo.
|
neutral
|
5,063
|
Povečanje brezposelnosti na Hrvaškem je predvsem posledica zaključka sezonskega dela v turizmu Na hrvaškem zavodu za zaposlovanje je bilo konec septembra prijavljenih 289.503 brezposelnih oseb, kar je za 2,2 odstotka več kot konec avgusta oziroma za 11,7 odstotka več kot konec septembra lani. Na zavodu so ob tem pojasnili, da je povečanje brezposelnosti predvsem posledica zaključka sezonskega dela v turizmu. Se je pa septembra drugi mesec zapored zvišalo število novih zaposlitev. V devetem mesecu je namreč zaposlitev našlo 5259 oseb, kar je 67,7 odstotka več kot avgusta in za 18,6 odstotka več kot lani septembra. Največ novih zaposlitev med drugim v gradbeništvu Največ novo zaposlenih je bilo v Zagrebu, Osijeku, Splitu in Vukovarju, zaposlovali pa so se predvsem v industriji, izobraževanju, trgovini in gradbeništvu. Zagreb ima sicer tudi največ brezposelnih, septembra jih je bilo več kot 38 tisoč. Sledita Split s približno 35 tisoč brezposelnimi in Osijek z nekaj manj kot 32 tisoč prijavljenih oseb brez zaposlitve. Spomnimo, v Sloveniji je bilo ob koncu septembra na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 97.908 brezposelnih oseb, kar je 1,1 odstotka manj kot avgusta in 10,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. O tem smo pisali v članku Število registriranih brezposelnih padlo pod 98.000 .
|
neutral
|
5,064
|
Gradišče v lasti Ram Investa Igorja Pogačarja podizvajalcem dolguje pet milijonov evrov Foto: Irena Herak Gradbeno podjetje Gradišče Cerknica , čigar delavci so v začetku tedna stavkali, dolguje podizvajalcem pet milijonov evrov, je poročal Pop TV. Na svoj denar čakajo nekateri že leto dni, mnogi so na robu propada. Omenimo, da je Gradišče v lasti Ram investa Igorja Pogačarja, ki je ministrstvu za notranje zadeve oziroma Nacionalnemu preiskovalnemu uradu oddal v najem stavbo na Dimičevi. Ram Invest je imel lani 20,8 milijona evrov prihodkov od prodaje in 940 tisoč evrov izgube. Podizvajalci: kam gre denar? Predstavniki podjetja so upnikom zagotavljali poplačilo terjatev iz sredstev od prodaje betonarne. Betonarna je bila prodana, nihče od upnikov pa ob tem ni bil poplačan, so povedali na novinarski konferenci. Prav tako so banki po njihovih besedah prodali tudi upravno stavbo podjetja v Cerknici in zanjo sedaj plačujejo najemnino. Podjetje naj bi imelo sicer precej dela tako na domačem območju kot tudi na Vipavskem, Ajdovskem in v ljubljanski regiji. Podizvajalci se zato sprašujejo, kam izginja denar. Pogačar: Gradišče sem prodal "Nobenih finančnih malverzacij se ne grem. Sicer pa z Gradiščem nimam več nič, saj sem ga prodal manjšemu podjetju iz Ljubljane," pa je v izjavi za 24 ur zapisal Pogačar.
|
negative
|
5,065
|
Bo SD interpelirala Radićevo? Grozi koaliciji razpad? Ministrica pravi, da bo pri menjavah v energetiki vztrajala "Dokler kakšnega papirja nimam na mizi, ne bom komentirala. Govorice sem slišala, to pa je tudi vse, kar vem za zdaj. Pri menjavah bom vztrajala, ker mislim, da imam prav," je za Finance povedala ministrica Darja Radić. Nekateri poslanci Socialnih demokratov naj bi se po neuradnih informacijah ogrevali za interpelacijo zoper ministrico Radićevo, je nocoj namreč poročala RTV Slovenija. Za interpelacijo naj bi se najbolj ogrevali krogi iz Šaleške doline, od koder je tudi vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič, ki naj bi bil tudi pobudnik zbiranja desetih poslanskih podpisov za vložitev interpelacije. Kontič sicer kandidira za velenjskega župana. Energetski upor? Ministrici naj bi nekateri v stranki očitali, da želi zaustaviti naložbo v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), ki je tudi najdražja naložba v slovenski energetiki ta trenutek. Ves čas se napovedujejo tudi kadrovske menjave v TEŠ. Kontič je komentar RTV obljubil za ponedeljek, po volitvah. Takrat naj bi se po neuradnih informacijah poslanci SD sestali tudi s premierjem in predsednikom stranke Borutom Pahorjem, od katerega naj bi zahtevali, naj Radićeva preneha kadrovske menjave. Kako trdna je koalicija? Vlada je na pobudo Radićeve včeraj zamenjala nadzorni svet Holdinga slovenske elektrarne, po naših informacijah pa je njen cilj tudi zamenjava poslovodstva v TEŠ. Interpelacija bi sicer lahko resno ogrozila odnose v koaliciji, saj je Radićeva pred kratkim postala podpredsednica druge največje vladne stranke Zares. Komentar Radićeve še pričakujemo, saj je na posvetu o razvojnih možnostih Bele Krajine. Prav tako komentarja za zdaj nimajo v Pahorjevem kabinetu, v SD pa pravijo, da se ukvarjajo z volitvami in ne TEŠ.
|
neutral
|
5,066
|
Stečajni upravitelji opozarjajo tudi na pomanjkljivosti zakona o osebnih stečajih. "Gre za legalizirano krajo," pravijo V prvih šestih mesecih letos je osebni stečaj sodišču predlagalo 540 fizičnih oseb, kar pomeni, da jih je glede na isto obdobje lani skoraj dvakrat toliko, danes piše Žurnal. Številka pa je tudi daleč nad pričakovano, trdijo stečajni upravitelji. Upravitelj: zakon se zlorablja Po dveh letih od sprejetja zakona, ki omogoča stečaj tudi za fizične osebe, šefi stečajev na podlagi izkušenj že opažajo njegove pomanjkljivosti. "Zakon o osebnem stečaju se zlorablja že danes. V obliki kot je, ne more biti," je povedal eden od upraviteljev, ki trenutno vodi nekaj manj kot deset osebnih stečajev in ne želi biti imenovan. Glavno pomanjkljivost vidi v tem, da zakon ne predvideva določite načrta za poplačilo vsaj dela dolga. Prvi stečaji v kratkem Prvi osebni stečaji z odpisom dolgov se bodo končali v kratkem, stečajni upravitelji pa ugotavljajo, da bo le redkim dolžnikom uspelo poplačati del dolgov, še redkeje pa v celoti. "Večina stečajnih oseb premoženja nima, med postopkom pa redki najdejo službo," so povedali. Ker ne premoženja ne prihodkov ni, se denarja za poplačilo upnikov nima kje vzeti. Tako v enem od primerov dolžnik želi odpis pol milijona evrov dolgov. "Na nek način je to legalizirana kraja," komentira eden od upraviteljev. Stečaj bi bil smiseln, če bi se dolžniki nekje zaposlili in delali. Večina stečajnih dolžnikov pa ne dela. Kako najceneje v osebni stečaj Najceneje je, da dolžnik na sodišču za zapisnik pove stanje, poda izjavo, da premoženja ni in da želi začeti osebni stečaj (tako mu ni treba iti k notarju in mu plačati overitve). Ko je na sodišču, dolžnik lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč. Sodišče določi stečajnega upravitelja, ta pa vodi celoten postopek. Premoženje, ki je pisano le na partnerja, ni predmet stečajne mase, razen če se lahko dokaže, da sta ga ustvarila skupaj. Dolžnik se ne more izogniti niti dedovanju. Premoženje morebitnega dedovanja gre v stečajno maso, še poroča Žurnal.
|
negative
|
5,067
|
Na ministrstvu za finance za učinkovitejše pobiranje DDV predlagajo uvedbo davčnih blagajn in plačevanje z negotovinskimi sredstvi Za zajezitev nepravilnosti na področju gotovinskega poslovanja in učinkovitejše pobiranje DDV je po besedah Alenke Kovač Arh s finančnega ministrstva v pripravi nabor različnih ukrepov. Med drugim predlagajo uvedbo tako imenovanih davčnih blagajn, je na okrogli mizi v okviru davčno-finančne konference v Portorožu dejala Kovač Arhova. Pri davčnih blagajnah gre za posebne komponente, ki se jih priključi na registrske blagajne, po besedah Kovač Arhove pa jih uporabljajo v kar nekaj evropskih državah. Na ta način bi skušali zatreti utaje davka na dodano vrednost (DDV) pri upravljavcih storitev, ki poslujejo z gotovino in račune sicer izdajajo, a jih kasneje brišejo. Kot smo v Financah že poročali, bodo davčni inšpektorji kot prve začeli pregledovati odvetnike, notarje in profesorje, saj jih je veliko v najnižjem dohodninskem razredu. Več o tem v članku Davkarji nad odvetnike, notarje in profesorje. Spodbudili bi tudi negotovinsko plačevanje Naslednji ukrep je po besedah Kovač Arhove vzpodbujanje negotovinskega poslovanja oziroma sankcioniranje goljufij v zvezi z gotovinskim poslovanjem. Delovna skupina kriznih ministrov je gradivo obravnavala in potrdila minuli teden, prihodnji teden pa naj bi ga sprejela tudi vlada. Simič predlaga več dohodninskih razredov Nekdanji prvi mož davčne uprave Ivan Simič v zvezi z davčnimi reformami predlaga uvedbo več dohodninskih razredov, znižanje stopnje davka od dohodka in povišanje stopnje DDV. Sicer pa sprememb davčne zakonodaje Simič do prihodnjih državnozborskih volitev ne pričakuje. Tavčarjeva: državi iz stiske lahko pomaga gospodarstvo Po mnenju Zlate Tavčar iz družbe Tax-Fin-Lex pa bi potrebovali boljšo ureditev na odhodkovni strani, predvsem kar se tiče javnih naročil. Država se po besedah Tavčarjeve ne zaveda dovolj, da ji bo iz stiske pomagalo le gospodarstvo. Podjetjem bi lahko priskočila na pomoč s stimulativno davčno zakonodajo, obenem pa bi bil nujen boljši nadzor na davčni stani.
|
positive
|
5,068
|
Novinar Financ Jaka Elikan, ki mu je Jure Janković grozil s smrtjo, se je odzval na njegovo opravičilo Izjavo kolega Jake Elikana objavljamo v celoti: "Zdi se mi plemenito, da je Jure Janković zmogel opravičilo. Ne morem pa se strinjati z navedbami o provokacijah in o izmišljenih zgodbah. Vedno sem deloval v skladu z novinarskimi standardi in kodeksom Časnika Finance. Zato opravičila ne morem v celoti sprejeti. Tako izjave župana Zorana Jankovića kot Jureta Jankovića pa kažejo, da očitno ne razumeta demokracije in vloge novinarjev v demokratični družbi. Naloga novinarjev je, da gledajo oblastnikom in z njimi povezanim osebam pod prste."
|
neutral
|
5,069
|
SDS je prepričljiva zmagovalka teh volitev. /.../ SDS je dobila skoraj toliko glasov kot stranke vladne koalicije skupaj. Foto: Irena Herak Janez Janša očitno vidi v izidih lokalnih volitev dober obet za SDS na parlamentarnih volitvah čez dve leti. Če mu seveda ne bo zmešal štren vse močnejši ljubljanski župan Zoran Janković, ki izrecno ni izključil naskoka na vlado. Vir: Delo
|
neutral
|
5,070
|
Padanje dolarja se je obrnilo v okrevanje, kar je poleg pričakovanja novega povečanja rekordnih zalog, ceno nafte pomagalo znižati za dober odstotek Cena nafte je preteklih 24 ur večinoma preživela v padanju. Danes ob 9:30 uri je bilo 159-litrski sodček nafte Brent mogoče kupiti za 82,95 dolarja, kar je bilo 1,3 odstotka manj kot včeraj ob istem času. Ceni nafte je nižje pomagalo okrevanje dolarja. Analitiki ta teden znova pričakujejo povečanje zalog v ZDA, ki so že tako občutno nad povprečjem zadnjih petih let. Ceno zlata zadržuje okrevanje dolarja Zlato je bilo v preteklih 24 urah najdražje danes na začetku dneva, ko je unča (31,1 grama) stala 1.355,2 dolarja. Cena se je v jutranjih urah potem znižala in ob 9:30 uri je unča stala 1.346,6 dolarja, kar je bilo 0,15 odstotka manj kot včeraj ob istem času. V evrih je bila unča zlata ob 9:30 uri vredna 973,05 evra, kar je bilo 0,55 odstotka več kot včeraj ob istem času. Ceno zlata v evrih je višje potisnilo okrevanje dolarja, ki se dogaja že vseh preteklih 24 ur. Danes ob 9:30 uri je en evro lahko kupil 1,3836 dolarja. Vrednost slednjega je v preteklih 24 urah tako narasla za 0,7 odstotka in še naprej narašča. Ustavilo oziroma zelo upočasnilo se je upadanje vrednosti dolarja v primerjavi z jenom. Ob 9:30 uri je dolar lahko kupil 82 jenov, pred 24 urami pa 82,07 jena. Vlagatelji pokrivajo svoje »short« pozicije proti jenu v valutnem križu dolar/jen.
|
neutral
|
5,071
|
Guverner hrvaške centralne banke dvomi v reforme vlade Jadranke Kosor in napoveduje, da bo na pomoč moral priskočiti IMF Željko Rohatinski, guverner hrvaške centralne banke, misli, da hrvaška vlada ne bo izvršila potrebnih reform, ter da se bo država soočila s padcem BDP za dva odstotka, in ne 1,6 odstotka, kot napoveduje vlada, piše Jutarnji list. »Primanjkljaj javnega sektorja na Hrvaškem se bo to leto znašal več kot šest odstotkov BDP, proračunski prihodki bodo manjši od pričakovanih, vlada pa se sooča s političnimi problemi zaradi zmanjšanja porabe proračunskih sredstev,« je izjavil guverner. »V volilnem letu ne bo večjih reform« Hrvaško bo po njegovem mnenju, v primeru neuspeha konsolidacije javnih financ, za pomoč morala zaprositi Mednarodni denarni sklad (MDS). To se zna zgoditi, ker je naslednje leto volilno leto, ko se večje reforme ne izvajajo. Po izbruhu krize se je hrvaška centralna banka soočila s pomanjkanjem likvidnosti, zato je vlada z denarno pomočjo zagotovila izhod iz recesije. Močno zmanjšanje tujih neposrednih investicij v Hrvaško Guvernerjeve negativne napovedi potrjujejo tudi najnovejši podatki o neposrednih tujih naložbah v Hrvaško, ki so v prvi polovici leta znašale le 645,8 milijonov evrov, v primerjavi z lanskim letom, ko so znašale 2,1 milijarde evra.
|
neutral
|
5,072
|
Izšla je knjiga »Ekonomika nedolžne prevare. Resnica našega časa«, ki je bila prvič objavljena že pred sedanjo gospodarsko krizo (leta 2004), a je lani zaradi aktualnosti doživela ponatis. Avtor kanadsko-ameriški ekonomist John Kenneth Galbraith (1908 - 2006) v svoji zadnji knjigi odkriva zamolčano nadvlado zasebnega sektorja nad javnim življenjem. Prevedla jo je Tanja Česen, izdana pa je bila v sozaložništvu založb Mladina in družbe Piano. Galbraith je bil velik nasprotnik neoliberalnega prostega trga, deregulacije, korporacijskega poseganja v javni sektor in drugih neoliberalnih idealov. Veljal je za intelektualnega naslednika Johna Maynarda Keynesa. V knjigi Great Crash 1929 iz leta 1954 je pojasnil vzroke, ki so pripeljali do velikega borznega zloma. Nekateri menijo, da bi se na podlagi te analize lahko izognili današnji krizi, saj so vzporednice očitne.
|
neutral
|
5,073
|
Danes, jutri in pojutrišnjem bodo svoje poslovne rezultate razkrile tri velike ameriške banke, katerih tečaji delnic so pretekli teden zaradi ponarejanja dokumentov občutno upadli Ameriške banke, katere pretresa škandal s ponarejanjem dokumentacije o hipotekarnih posojilih, bodo poslovne rezultate objavljale ta teden. Citigroup bo poslovne rezultate tretjega četrtletja objavila danes še pred 15:30 uro. Bank of America bo poslovne rezultate razkrila jutri, Wells Fargo pa v sredo pred odprtjem ameriških borz. Hudi padci tečajev v četrtek in petek Tečaj delnic Wells Fargo in Bank of America se je pretekli teden sesedel za 9,1 odstotka, delnic Citigroup pa za 5,7 odstotka. Indeks Dow Jones je pretekli teden denimo pridobil pol odstotka. Več kot desetina prihodkov naj bi bil dobiček Analitiki ocenjujejo, da bodo banke, katerih delnice so uvrščene v indeks s&P 500 v tretjem četrtletju pridelale 252,9 milijarde dolarjev prihodkov in od tega 27,7 milijarde dolarjev dobička, poroča Business.hr. Sezono dobrih poslovnih rezultatov na bančnem področju je preteklo sredo odprla JPMorgan Chase, ki je v tretjem četrtletju ustvarila 4,4 milijarde dolarjev dobička. Ta teden bo pomembna tudi objava pogleda Federal Reserve na ameriško gospodarstvo. Takoimenovana »bež knjiga« bo objavljena v sredo ob 20. uri.
|
neutral
|
5,074
|
Avgusta je bilo v slovenskih bankah v primerjavi z junijem za približno 110 milijonov evrov več stanovanjskih posojil, v primerjavi z začetkom leta pa za dobrih 650 milijonov več Zadolževanje za potrebe nakupa stanovanj se je v avgustu povečalo. Tudi to je eden izmed podatkov, ki kaže, da se število nepremičninskih transakcij povečuje. Po analizi Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) sta bili dobri dve tretjini avgustovskih posojil prebivalstvu stanovanjska posojila. Avgusta je bilo v primerjavi z junijem za približno 110 milijonov evrov več stanovanjskih posojil, ki so jih imeli slovenski prebivalci najetih pri slovenskih bankah. Od začetka leta je ta številka višja za dobrih 650 milijonov evrov, od lanskega avgusta pa za 940 milijonov evrov. Tako banke kot statistika beležijo rast stanovanjskega financiranja. Efektivne obrestne mere so nizke, vendar predvsem zaradi nizkega EURIBOR. Banke ne zahtevajo višjih garantov Banke v zadnjem času zaznavajo več povpraševanja po stanovanjskih posojilih. Pravijo, da ne zahtevajo višjih garantov za sklenitev stanovanjskih posojil kot pred krizo. Obrestne mere so sicer na nizkih ravneh. Vendar je treba upoštevati, da so nizke zaradi rekordno nizkih vrednosti EURIBOR. Pribitki so precej večji kot pred samo krizo, zato se bodo vrednosti mesečnih anuitet z rastjo referenčne mere zvišale. Seveda pa ni mogoče napovedovati, za koliko in kdaj se bo to zgodilo. Tako Evropska centralna banka v začetku oktobra ni spremenila ključne obrestne mere za območje evra. Ta že od maja lani, torej že sedemnajsti mesec zapored, vztraja na zgodovinsko nizki ravni enega odstotka. Reprogramiranje posojil Slovenske banke opažajo, da želijo posojilojemalci zaradi gospodarske krize reprogramirati posojila. Pri tem gre za precej presenetljiv podatek, da večina bank opaža več potreb po reprogramiranju potrošniških posojil, ki so nižjih vrednosti kot stanovanjska. Predvidevamo lahko, da se za stanovanjske namene prebivalci zadolžujejo bolj premišljeno. Na drugi strani se je za nakup nepremičnine in s tem financiranje odločal predvsem srednji sloj, ki v krizi ni bil toliko prizadet, da ne bi zmogel poravnavati posojilnih obveznosti. V bankah pravijo, da vsak primer za reprogramiranje posojil obravnavajo individualno. Navadno banka predlaga moratorij odplačevanja za določeno obdobje, pozneje pa se lahko čas odplačila podaljša, kar zniža mesečno anuiteto.
|
neutral
|
5,075
|
Revizija BDO Ljubljana je pokazala, da predsednik uprave Taluma ni bil v konfliktu interesov pri poslovanju Taluma z GP Ptuj in tako tudi ni bilo oškodovanja Taluma, pravi prvi nadzornik družbe Miro Žunec Predsednik uprave Taluma Danilo Toplek kot skriti lastnik podjetja Schop in posredno Gradbenega podjetja Ptuj ni bil v konfliktu interesov, je po poročanju Radia Slovenija na današnji izredni seji ugotovil nadzorni svet Taluma. Iz revizijskega poročila hiše Eos Svetovanje je razvidno, da predsednik uprave ni bil v konfliktu interesov pri poslovanju družbe Talum z Gradbenim podjetjem Ptuj in tako tudi ni bilo oškodovanja Taluma, je za radio povedal predsednik nadzornikov Miro Žunec. Kot je dodal, so nadzorniki na izredni seji temeljito pregledali revizijska poročila. Toda s tem izrednih sej in revizij še ni konec, saj se je ista revizijska hiša zdaj lotila še revizije podjetja Vesol , v katerem je poleg Topleka solastnik še član nadzornega sveta Taluma Marko Drobnič, je še poročal radio.
|
neutral
|
5,076
|
Po dolgih pogajanjih je bil dosežen konsenz o neavtomatski uvedbi potnih listov za sklade iz tretjih držav Finančni ministri EU so danes v Luksemburgu po 18 mesecih pogajanj dosegli dogovor o novi ureditvi hedge skladov, ki naj bi preprečila tveganja za finančno stabilnost. Glavno odprto vprašanje je bila uvedba potnih listov za sklade iz tretjih držav, ki v skladu z dogovorom ne bo avtomatska. Dogovor ovirala Francija, pospešiti ga je želela Velika Britanija Dogovor o ureditvi hedge skladov in drugih investicijskih skladov je ovirala Francija, ki je vztrajala pri tem, naj se potni listi za upravljanje skladov iz tretjih držav ne začnejo izdajati takoj ob uveljavitvi novih pravil. Na drugi strani je bila Velika Britanija, ki se je zaradi svojega londonskega Cityja, največjega evropskega finančnega središča, kjer je doma tudi največ hedge skladov, zavzemala za bolj liberalno rešitev. »Predlog brani interese potrošnikov in investitorjev« »Evropa je z današnjim dogovorom stopila korak naprej, saj predlog direktive brani tako potrošnika, kot interese investitorjev, poleg tega pa izpostavlja pomen vzajemnosti,« je poudaril Veleposlanik Slovenije pri EU Rado Genorio, ki je sodeloval v razpravi. »Na koncu smo zaploskali belgijskemu predsedstvu, ker je opravilo ogromno dela, da je prišlo do kompromisnega predloga,« je povedal.
|
neutral
|
5,077
|
Kaj namerava novi lastnik domene Clover Holdings narediti z domeno, še ni znano Spletno domeno sex.com je za 13 milijonov dolarjev kupilo neznano podjetje Clover Holdings , ki je registrirano na Karibskem otočju, poroča AFP. Domeno so kupili od prejšnjega lastnika, bankrotirane družbe Escom , ki je domeno za okoli 14 milijonov dolarjev kupila leta 2006, kar je bil eden najdražjih nakupov domen vseh časov. Kaj natančno namerava Clover narediti z domeno - nov pornografski portal, ali jo prodati naprej-, še ni znano. Revija MANAGER Najbogatejši Slovenci 2010izide v sredo, 3. novembra- Kaj nosi in s čim se vozi- Kje dopustuje in koga zaposluje - Kam hodi, koga ljubi, s kom se druži- Kaj prezira in kaj ga navdušuje - Kje zapravlja, s kom obeduje- Je pošten, ali kaj skriva NAROČITE SVOJ IZVOD IZVEDITE VEČ O NAJBOGATEJŠIH SLOVENCIH 2009 IN NAJBOGATEJŠIH ZEMLJANIH
|
neutral
|
5,078
|
Zaradi ustrezne pozavarovalne zaščite poplave ne bodo pomembno vplivale na poslovanje Save Re Ocena škodnih zahtevkov, ki so jih zavarovalnice prijavile Pozavarovalnica Sava iz naslova septembrskih poplav v Sloveniji, znaša 7,4 milijona evrov. Od tega se 1,3 milijona evrov nanaša na Zavarovalnico Tilia , ki je odvisna družba Pozavarovalnice Sava in je v njeni skoraj 100-odstotni lasti. Ocena škodnih zahtevkov drugih slovenskih zavarovalnic, ki imajo sklenjene pozavarovalne pogodbe s Savo Re, pa znaša 6,1 milijona evrov. Foto: Andrej Križ Neto učinek na poslovanje Save Re 2,3 milijona evrov Ker ima Sava Re za te primere sklenjeno ustrezno pozavarovalno zaščito, bo skupni neto učinek škod iz naslova poplav na rezultat skupine Sava Re 2,3 milijona evrov. Znesek razmeroma nizek in ni usoden za poslovanje Save Re Znesek je posledica varne in konzervativne pozavarovalne zaščite in je glede na skupaj cenjeno škodo razmeroma nizek in ne bo pomembneje vplival na poslovanje Sava Re, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Pozavarovalnice Sava.
|
neutral
|
5,079
|
Drži pa, da tudi ni neke stabilnosti, ki je ne bo pred prihodnjim poletjem, napoveduje generalni direktor RTV Slovenija Marko Fili Generalni direktor RTV Slovenija Marko Fili, naslednik Antona Guzeja, je v intervjuju za Delo pojasnil, da se s starimi grehi ne želi ukvarjati več kot je treba. "Mislim, da krize vodenja ni, drži pa, da tudi ni neke stabilnosti. Vendar te ne bo pred prihodnjim poletjem," je pojasnil. Pričakuje, da bo po oblikovanju novega sveta in nadzornega sveta maja objavljen razpis za generalnega direktorja, nato pa sledi oblikovanje uprave, priprava razpisov in imenovanje odgovornih urednikov. "Pred poletjem stabilnih mandatov RTV nikakor ne more dobiti," je še dejal Fili. Ocenjuje, da se spremembe v zavodu vendarle dogajajo in meni, da so kljub zamudam in časovni stiski uspešni. Dnevnik se bo še spreminjal Pri osrednji informativni oddaji Dnevnik po besedah Filija že uvajajo drobne spremembe, ki z gledanostjo dokazujejo, da se popravljajo. Dnevnik mu je všeč po vsebini, ne pa tudi po obliki, saj po njegovem vizualno in izvedbeno ni lepa oddaja. Meni, da je 19. ura prezgodnja za osrednjo informativno oddajo, ki bi se morala po njegovem začeti ob 20. ali kvečjemu ob 19.30 uri, vendar pa se o tem trenutno ne pogovarjajo. "Guzej je bil dober direktor" Guzej je bil po njegovem dober direktor, saj ga "je pustil delati in odločati o svojem področju dela". Na vprašanje, ali je zapustil veliko težav, je Fili odvrnil: "Danes, ko sem v njegovi koži, na nekatere stvari gledam drugače kot takrat, ko sem bil njegov pomočnik." Glede nadstandardnih pogodb je pojasnil, da takrat ni vedel, da to ni skladno s pravili, zato se mu ni zdelo sporno. Z zaposlenimi, ki so imeli takšne anekse, pa so zadevo uredili. "Pogodbe, ki smo jih podpisovali člani sedanjega vodstva, so povsem standardne," je še dejal Fili. "Politika pri meni ni lobirala" Za Patrika Grebla kot direktorja televizije se je odločil, ker je mlad, svež kader s področja kulture, ki ima izkušnje z vodenjem. "V pogovoru z njim se mi je zazdelo, da bi z drugačnim pogledom na našo televizijo in neobremenjen z notranjimi razmerami lahko znal in zmogel nekatere stvari postaviti na pravo mesto," je še pojasnil Fili. Povedal je še, da pri njemu politika ni lobirala. "Imamo preveč sodelavcev, vendar ne preveč redno zaposlenih" Na očitke, da je na RTV Slovenija preveč zaposlenih, Fili odgovarja, da ima skupno preveč sodelavcev, nima pa preveč redno zaposlenih. "V prihodnje se bomo vrteli okoli številke 1.950 zaposlenih, z zaposlovanjem honorarcev bomo zmanjševali skupno število sodelavcev," je še dejal Fili. Tako bodo prihodnje leto zaposlili 36 novinarjev in precej drugih sodelavcev, toda predvideni so tudi odhodi. Trenutno imajo sicer 1.935 redno zaposlenih.
|
neutral
|
5,080
|
Skoraj polovica potrošnikov na globalni ravni je mnenja, da so gospodarstva še vedno v recesiji Globalno potrošniško zaupanje je septembra upadlo glede na junij, predvsem v ZDA in Evropi, ko je skoraj polovica potrošnikov menila, da so gospodarstva še vedno v recesiji, je po poročanju BBC potrdila anketa Nielsen Company. Za mnoge potrošnike je razpoložljiv dohodek padel na najnižjo raven od začetka raziskave štiri leta nazaj, ko 27 odstotkov Američanov, 19 odstotkov Evropejcev in 16 odstotkov Latinoameričanov ni imelo dodatnega denarja po plačilu temeljnih življenjskih stroškov. Problema predvsem brezposelnost in proračunski primanjkljaji vlad »Kljub temu, da je nova globalna kriza malo verjetna, so v zadnjih nekaj mesecih potrošniki sprejeli, da hitre rešitve za problema brezposelnosti in proračunskih primanjkljajev vlad, ki ovirajo hitrejšo oživitev gospodarstev, ne obstajajo,« pravi predstavnik Nielson Company Venkatesh Bala. Potrošniško zaupanje ostaja visoko v Aziji, z izjemo Japonske, vendar naraščajoče cene hrane zmanjšujejo njegovo stabilnost.
|
negative
|
5,081
|
Primož Kozmus bo na olimpijskih igrah v Londonu branil zlato kolajno Foto: Aleš Beno Metalec kladiva in aktualni nosilec olimpijske zlate medalje v tej disciplini je Primož Kozmus je po današnjem srečanju s premierom Borutom Pahorjem in šolskim ministrom Igorjem Lukšičem oznanil, da bo znova nastopal. Tako bo na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012 skušal ubraniti zlato medaljo iz Kitajske. Pahor je Kozmusu obljubil, da bo glede finančnih pomoči za vnovičen zalet treningov storil vse kar je v njegovih pristojnostih. Kozmus je sicer oktobra lani zagotovil, da se na tekmovanja ne bo vrnil. Pred letom dni je namreč dejal, da nima več moči in ne motiva za nadaljevanje kariere. Dodal je, da je njegov odhod posledica preobratov v osebnem življenju. Kozmus je sicer zaslovel s svojim pozivom, naj država naredi kaj za to, da bo materialni status športnikov končno urejen.
|
positive
|
5,082
|
Nekdanji direktor Preventa Globala Renato Krajnc ima sedaj v lasti tudi 26 odstotkov Sijaja Hrastnik Renato Krajnc, ki je do stečaja Preventa Globala zadnjih nekaj mesecev vodil koroškega proizvajalca avtomobilskih delov, je postal novi predsednik uprave družbe za proizvodnjo svetil Sijaj Hrastnik , poroča Dnevnik. Nasledil je Matjaža Vallanta, ki je Sijaj Hrastnik vodil devet let in je tudi 15-odstotni lastnik tega podjetja. Iz delniške knjige je razvidno, da je Krajnc pridobil tudi 26-odstotni lastniški delež Sijaja Hrastnik, in sicer od Silva Kačarja. Po tej transakciji je Kačar še približno 54-odstotni lastnik Sijaja Hrastnik. Foto: Miško Kranjec Krajnc: V Sijaj Hrastnik sem prišel kot krizni menedžer Krajnc pravi, da je v Sijaj Hrastnik prišel kot krizni menedžer in da je že pripravil sanacijski program. »Podjetje ima po moji oceni zelo dobre možnosti za preživetje,« je ocenil. Več kot 500 tisoč evrov bilančne izgube podjetja V letu 2009 je imel Sijaj Hrastnik 1,93 milijona evrov prihodkov od prodaje kar je skoraj 27 odstotkov manj kot v letu 2008, ter 35 odstotkov manj od načrtov. V lanskem letu je podjetje ustvarilo 251 tisoč evrov izgube, bilančna izguba pa je znašala 504 tisoč evrov. Na nedavni skupščini sta lastnika Kačar in Vallant odločila, da bilančna izguba ostane nepokrita. Povečanje dolgoročnih in zmanjšanje kratkoročnih obveznosti Sijaj Hrastnik je imel konec preteklega leta 69,4 odstotka dolžniškega kapitala, kar je bilo nekaj več kot leto pred tem. Dolgoročne obveznosti so se povečale za 110 odstotkov zaradi najema dolgoročnega posojila. Po drugi strani so se kratkoročne obveznosti lani v primerjavi z letom 2008 zmanjšale za 16 odstotkov. Iz letnega poročila je razvidno, da se je Sijaj Hrastnik že v lanskem letu približeval kapitalski neustreznosti. Na zemljiščih in zgradbah podjetja ima Nova Ljubljanska banka vknjižene hipoteke v skupni vrednosti 900 tisoč evrov. V povprečju je Sijaj Hrastnik lani zaposloval 68 delavcev, medtem ko je bilo v njem konec lanskega leta zaposlenih 62 delavcev.
|
neutral
|
5,083
|
Italija bo do leta 2013 število javnih uslužbencev znižala za 300 tisoč, napoveduje minister za javno upravo Renato Brunetta V dokumentu, ki ga je predstavil italijanski minister za javno upravo Roberto Brunetta, je tudi zapisano, da se je število italijanskih javnih uslužbencev že v letih 2008-2009 zmanjšalo za približno 72 tisoč na 3,5 milijona. Do leta 2013 pa naj bi se število zmanjšalo še za 8,4 odstotke oziroma 300 tisoč uslužbencev, še piše italijanski Corriere della Sera. Minister Brunetta pravi, da gre za usklajevanje vrednot med javnim in realnim sektorjem, obenem pa zagotavlja, da javne storitve in s tem javno dobro ne bo oškodovano. Produktivnost delavcev naj bi se namreč v poprečju na letni ravni povečala za dva odstotka.
|
negative
|
5,084
|
Nadzorniki so se seznanili tudi s pismom Bineta Kordeža Bojanu Knupležu, o novi upravi pa včeraj ni bilo govora Na včerajšnji seji nadzornega sveta Save so se nadzorniki seznanili z elektronskim sporočilom nekdanjega direktorja Merkurja Bineta Kordeža njegovemu nasledniku Bojanu Knupležu. Uprava Save je nadzornemu svetu zagotovila, da Sava do Merkurja nima nobenih zavez za odkup katerekoli od Merkurjevih naložb, je družba sporočila na Seonetu. Spomnimo, Kordež je v pismu Knupležu zapisal, da gre "med Merkurjem in Savo za zaupne dogovore, ki večinoma niso bili zajeti v dokumentih, temeljili pa so na medsebojnem zaupanju". "Menim, da je prav, da si s tem seznanjen za lažje razgovore in razumevanje, seveda pa ne smejo biti te informacije zlorabljene. Že zapis tega je obremenjujoč in ga najbrž ne bi smel posredovati prek elektronske pošte," je Kordeževe besede pred kratkim povzemal Dnevnik. "Izsledki revizije delničarjem, ki želijo" Nadzorniki so na seji obravnavali tudi pismo delničarjev družb Kad in Sod šefu nadzornikov Miranu Kalčiča, v katerem zahtevajo razkritje izsledkov revizijskih poročil. Nadzorniki in uprava so se odločili, da "v izogib nadaljnjim dvomom omogočijo vpogled v celotno poročilo zunanje revizije vsem delničarjem, ki bi to želeli". Spomnimo, v zunanjo revizijo so bili tedaj zajeti večji posli, kot na primer: odprodaja družbe Sava Trade , pridobitev lastniškega deleža družbe Merkur, nakupna in prodajna opcija za delnice družbe Merkur , nakup delnic Gorenjske banke ter odkup terjatve do družbe NFD Holding . V Savi zatrjujejo, da revizija nepravilnosti ni odkrila.
|
neutral
|
5,085
|
Namesto tega moramo stopiti skupaj in premagati težave, s katerimi se sooča Italija, je Italijane nagovoril njihov premier Silvio Berlusconi, ki se sooča z najnovejšim spolnim škandalom Foto: Reuters Italijanski premier Silvio Berlusconi, ki ga je opozicija zaradi novega spolnega škandala, v katerega se je zapletel, pozvala k odstopu, je posvaril pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami v Italiji. Meni namreč, da bi bile v tem trenutku predčasne volitve lahko velika izguba za Italijo, danes poročajo italijanski mediji. "Predčasne volitve bi bile v stanju globalne krize, v kateri se nahajamo, hud udarec za Italijo. Namesto tega moramo stopiti skupaj in premagati težave, s katerimi se sooča Italija," je po poročanju italijanskih medijev povedal Berlusconi. "Sem žrtev politične spletke" Opozoril je še, da bi v primeru, da bi vodenje države prevzela začasna vlada, kar med drugim tudi zahteva opozicija, na oblast prišle ravno tiste stranke, ki so na zadnjih parlamentarnih volitvah izgubila. To pa je po mnenju Berlusconija "v demokraciji nesprejemljivo". Italijanski premier še meni, da je žrtev politične spletke, s katero želijo nasprotniki zrušiti njegovo vlado in sestaviti novo. Fini: Zaradi takšnih afer je Italija osramočena Berlusconi, ki se trenutno sooča z najnovejšim spolnim škandalom - gostil je namreč zabave, na katerih naj bi sodelovala tudi mladoletna maroška manekenka, je bil tudi tarča ostrih kritik nekdanjega zaveznika, predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija. Ta je dejal, da je zaradi tovrstnih afer Italija osramočena. Opozicijske stranke pa so zahtevale odstop Berlusconija, saj trdijo, da njegov življenjski slog ni primeren za položaj premiera. "Berlusconi je bolan. Moral bi odstopiti in se začeti zdraviti," je dejal opozicijski politik o(Antonio Di Pietro, vodja stranke Italija vrednot.
|
negative
|
5,086
|
V Sloveniji bi lahko ob različnih stopnjah poseganja v predelavo hrane inštalirali tudi do desetkrat več bioplinskih elektrarn Trenutno imamo v Sloveniji za približno 15 megavatov zmogljivosti bioplinskih elektrarn, po scenariju, ki bi najbolj posegal v pridelavo hrane in živinske krme, pa bi jih lahko zgradili tudi desetkrat več. Peter Pšaker, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje: V bioplinskih napravah s fermentacijo živinskih gnojil rešimo problem nastajanja metana, ki prispeva največ toplogrednih plinov iz kmetijstva. Na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje , ki deluje v okviru Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije , so izdelali študijo o kmetijskem potencialu za proizvodnjo bioplina v Sloveniji. Po besedah enega od avtorjev, Petra Pšakerja, so ugotavljali, kakšen potencial imajo živinska gnojila, ki nastajajo v reji domačih živali, in koliko kmetijskih površin bi lahko namenili za pridelavo rastlinske biomase za proizvodnjo bioplina. Ugotovili so, da so največji potencial pri živinskih gnojilih gnojila govedi (gnojevka in hlevski gnoj), sledi gnojevka prašičev, gnoj kokoši nesnic ter gnoj piščancev in puranov. Različni scenariji poseganja v kmetijsko pridelavo Po treh scenarijih so izračunali površine, ki bi bile primerne za pridelavo energetskih rastlin za proizvodnjo bioplina. Po prvem bi za to namenili 10 odstotkov njivskih površin in travinja na izbranih kmetijskih gospodarstvih, po drugem 20 odstotkov, po tretjem pa 30. Prvi bi najmanj posegal v primarno kmetijsko pridelavo, drugi bi bil uresničljiv ob večji produktivnosti živinoreje, večjih hektarskih pridelkih in spremembah v prehranskih navadah ljudi, zaradi česar bi lahko sprostili določen del kmetijskih površin. Tretji najbolj posega v primarno kmetijsko pridelavo in bi bil mogoč, če bi bilo za kmetijsko gospodarstvo bolj ugodno prodati rastlinsko biomaso za proizvodnjo bioplina kot za hrano za ljudi ali krmo za živali. Različne količine proizvedene elektrike in toplote Skupaj z živinskimi gnojili bi lahko po prvem scenariju proizvedli toliko bioplina, da bi lahko inštalirali naprave s skupno nazivno močjo 86 megavatov ter na leto proizvedli 689 gigavatnih ur električne energije in še najmanj toliko toplote. Po drugem scenariju bi lahko inštalirali naprave s skupno nazivno močjo 116 megavatov ter na leto proizvedli 927 gigavatnih ur električne energije in še najmanj toliko toplote. Po tretjem scenariju bi lahko inštalirali naprave s skupno nazivno močjo 147 megavatov ter na leto proizvedli 1.179 gigavatnih ur električne energije in najmanj toliko toplote.
|
positive
|
5,087
|
Cena nafte se je včeraj podražila toliko, da je izničila upad vrednosti dolarja v primerjavi z evrom. Zlato čaka na današnjo odločitev Federal Reserve Sodček nafte Brent je ob 9:30 uri stal 85,55 dolarja, kar je bilo 0,65 odstotka več kot včeraj ob istem času. Cena nafte Brent je včeraj popoldne in zvečer narasla v okolico 85,7 dolarja, zadnje pol ure pa je rahlo upadla. Zaradi upada vrednosti dolarja, se cena nafte v evrih skorajda ni spremenila. Danes ob 9:30 je sodček nafte Brent preračunano stal 60,9 evra. Zlato po rezultatih volitev čaka še na odločitev Federal Reserve Unčo (31,1 grama) zlata je bilo ob 9:30 uri potrebno odšteti 1.353,5 dolarja, kar je bilo 0,27 odstotka manj kot včeraj ob istem času. Cena zlata je v pričakovanju rezultatov vmesnih Kongresnih volitev v ZDA in današnje odločitev o monetarni politiki v ZDA, v preteklih 24 urah opletala med 1.350 in 1.360 dolarji za unčo. Dolar je zdrsnil in se opoteka nad razmerjem 1,4 dolarja za en evro Dolar je včeraj popoldne potonil nad razmerje 1,4 dolarja za en evro. Danes ob 9:30 uri je bilo za en evro mogoče kupiti 1,4042 dolarja. Vrednost slednjega je v preteklih 24 urah upadla za 0,6 odstotka. Ves padec je dolar pridelal včeraj med 12. in 13:30 uro.
|
neutral
|
5,088
|
Grške oblasti so se za takšen ukrep odločile, ker so odkrile več paketov z eksplozivom, naslovljenih na voditelje Francije, Nemčije in Italije ter nekaj tujih veleposlaništev Grčija je danes za 48 ur ustavila dostavo poštnih pošiljk v tujino. Ukrep so grške oblasti sprejele, ko so odkrili več paketov z eksplozivom, naslovljenih na voditelje Francije, Nemčije in Italije ter na tuja veleposlaništva v Atenah. Paket z eksplozivom je včeraj prispel v urad nemške kanclerke Angele Merkel, kasneje pa so na letalu, ki je iz Aten letelo proti Parizu, odkrili še nevarno pošiljko, ki je bila naslovljena na italijanskega premiera Silvia Berlusconija. Za več ur zaprli letališče v Bologni Paket z eksplozivom, naslovljen na Berlusconija, so odkrili na letalu poštne družbe TNT, zaradi česar so ga preusmerili v Bologno. Letalo so v Bologni parkirali stran od terminalov in ga povsem raztovorili. Ko so prišli do paketa za Berlusconija in ga začeli odpirati, je zagorel. Pri tem ni bil nihče poškodovan. Zaradi odkritja paketa, ki je tehtal le okoli dva kilograma, izgledal pa je, kot da so v njem knjige, so letališče v Bolgoni za več ur zaprli. Znova so ga odprli ob 2. uri zjutraj. Grške oblasti so zaradi paketov z eksplozivom za 48 ur ustavile dostavo poštnih pošiljk v tujino, da bi lahko opravile temeljit pregled. Paketi z eksplozivom pa v minulih dneh niso potovali le v tujino, temveč so bili naslovljeni tudi na več veleposlaništev v Atenah.
|
negative
|
5,089
|
Tiskanje 600 milijard novih dolarjev je zlato podražilo le v dolarjih, saj je njihova vrednost upadla. Je pa za več kot dva odstotka v dolarjih dražja nafta Cena zlata se je včeraj popoldne od 1.363,8 sesedla vse do 1.329 dolarjev za unčo (31,1 grama). Sledilo je okrevanje, na katerega odločitev ameriške centralne banke, da bo v prihodnjih mesecih nakupila za 600 milijard dolarjev državnih obveznic, ni imelo skoraj nobenega vpliva. Cena zlata je pač naraščala že prej in je tudi potem. Danes ob 9:30 uri je unča zlata stala 1.359,5 dolarja, kar je bilo 0,45 odstotka več kot včeraj ob istem času. V evrih je unča zlata ob 9:30 uri stala 957,4 evra, kar je bilo 0,7 odstotka manj kot včeraj ob istem času. Novi dolarji podražili nafto Tiskanje 600 milijard novih dolarjev v ZDA, je pomagalo in še pomaga dvigovati ceno nafte. Ob 9:30 uri je 159-litrski sodček nafte Brent stal 87,4 dolarja, kar je bilo 2,15 odstotka več kot včeraj ob istem času. Na trg nafte se je zlil dodaten špekulativni denar, saj je ameriška centralna banka pokazala, da bo pot iz krize iskala s tiskanjem denarja , kar bo prineslo inflacijo in zmanjšanje vrednosti dolarja, ki je v trgovanju s surovo nafto prevladujoča valuta. Cena nafte se vse bolj oddaljuje od območja med 70 in 80 dolarji za sodček, kolikor v Opecu menijo, da je poštena cena. Dolar v primerjavi z evrom ob več kot en odstotek Tiskanje dolarjev negativno vpliva na vrednost ameriškega dolarja. V primerjavi z evrom je dolar v preteklih 24 urah izgubil 1,1 odstotka vrednosti. Polovico, oziroma 0,55 odstotne točke izgub je pridelal po pol deveti uri. Ob 9:30 uri je bilo razmerje 1,4195 dolarja za en evro. V primerjavi z avstralskim dolarjem se ameriški oddaljuje od paritete. En avstralski dolar je danes ob 9:30 uri lahko kupil 1,0082 ameriškega dolarja. V preteklih 24 urah je ameriški zelenec v primerjavi z avstralskim dolarjem nazadoval za 1,05 odstotka. V primerjavi z jenom se je ameriški dolar v preteklih 24 urah okrepil za 0,35 odstotka. Ob 9:30 uri je en dolar lahko kupil 81,91 jena.
|
neutral
|
5,090
|
Družba Hit, ki jo vodi Drago Podobnik, je v prvih devetih mesecih ustvarila 4,9 milijona evrov, skupina Hit pa 2,6 milijona evrov izgube Družba Hit , ki jo vodi Drago Podobnik, je v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarila 111,2 milijona evrov celotnih prihodkov, so sporočili s kabineta uprave novogoriške igralnice. Izguba za to obdobje je znaša 4,9 milijona evrov, kar je za skoraj 20 odstotkov manj od načrtovane izgube (6,1 milijona evrov). Hitove igralnice in igralni saloni so zabeležili obisk 979,7 tisoč gostov. V tem obdobju je Hit je ustvaril 127,4 milijona evrov bruto prihodkov, od tega 106,5 milijona evrov od iger na srečo, 14,6 milijona evrov od gostinstva, ter 5,8 milijona evrov od ostalih dejavnosti. Stroški in odhodki skupaj znašali 116,1 milijona evrov. Poslovni izid za Skupino Hit, ki jo trenutno sestavlja devet družb (matična in osem odvisnih), kaže, da so poslovni prihodki v prvih devetih mesecih znašali 163,5 milijona evrov, izguba Skupine Hit pa znaša 2,6 milijona evrov.
|
negative
|
5,091
|
Največ na novo brezposelnih je oktobra ostalo brez službe v hotelskem in gostinskem sektorju Hrvaški zavod za zaposlovanje je danes objavil, da je bilo konec oktobra na Hrvaškem 304.479 brezposelnih, kar je za 14.976 oseb oziroma pet odstotkov več kot mesec poprej. Obenem je to za 31.214 oseb oziroma 11,4 odstotka več brezposelnih kot oktobra lani. Kot so pojasnili, je jesensko zvišanje brezposelnosti običajno zaradi konca sezonskih del v turizmu in spremljevalnih storitvah. To potrjuje tudi podatek, da je večina na novo brezposelnih oseb na zavod prišla s turističnih območij na hrvaški obali. Največ na novo brezposelnih je oktobra ostalo brez službe v hotelskem in gostinskem sektorju, sledijo trgovina industrija, gradbeništvo, ter administrativne in pomožne storitve.
|
negative
|
5,092
|
Od januarja do oktobra se je kitajski potrošniški indeks dvignil za tri odstotke Povečanje cene hrane je oktobra dvignilo kitajski potrošniški indeks na najvišjo raven v zadnjih dveh letih, na 4,4 odstotka, poroča CNN. Stopnja rasti potrošniškega indeksa na Kitajskem se je glede na september dvignila za 0,8 odstotne točke. Od januarja do oktobra letos se je indeks dvignil za tri odstotke. »S tem, ko naraščajo cene, narašča tudi pritisk na makroekonomske kazalnike,« so povedali na kitajskem statističnem uradu. Vidni znaki upočasnitve gospodarske rasti Kitajske Iz preostalih podatkov so razvidni znaki upočasnitve rasti drugega največjega gospodarstva na svetu. Industrijska proizvodnja je oktobra na mesečni ravni zrasla za 13,1 odstotka, potem ko je bila njena rast septembra 13,3-odstotna, kar je posledica zaprtja nekaterih okolju neprijaznih tovarn. Državne naložbe v urbana območja so med januarjem in oktobrom zrasle za 24,4 odstotka, med januarjem in septembrom pa so se dvignile za 24,5 odstotka. Višja bonitetna ocena kitajskega gospodarstva Ena vodilnih svetovnih bonitetnih agencij Moody's pa je sicer zaradi ugodne kitajske gospodarske slike in napovedi glede nadaljnje rasti gospodarstva zvišala bonitetno oceno kitajskih državnih obveznic z A1 na Aa3. Agencija je prepričana, da bo kitajsko gospodarstvo ostalo stabilno in da je Kitajska po izbruhu krize dokazala, da zoper negativne učinke izvaja pravo politiko.
|
neutral
|
5,093
|
Volilna kampanja pred referendumom o zakonu o Radioteleviziji Slovenija se lahko začne 30 dni pred referendumom, zaključiti pa se mora najpozneje 24 ur pred dnem glasovanja, torej 10. decembra opolnoči Začela se je uradna kampanja pred referendumom o zakonu o Radioteleviziji Slovenija, ki bo 12. decembra. Organizatorji kampanje imajo za nagovarjanje volivcev mesec dni časa. Aktivno sodelovanje v kampanji, a z minimalnimi stroški, so napovedali v večini parlamentarnih strank. Volilna kampanja se namreč v skladu z zakonom o volilni in referendumski kampanji lahko začne 30 dni pred referendumom, zaključiti pa se mora najpozneje 24 ur pred dnem glasovanja, torej 10. decembra opolnoči. Organizatorji kampanje se morajo prijaviti do 17. novembra Za sodelovanje v predreferendumski kampanji se je treba tudi uradno prijaviti kot organizator kampanje, in sicer je to treba storiti do 17. novembra. Kot organizatorji se lahko prijavijo predlagatelji referenduma, pa tudi drugi subjekti, ki so zainteresirani za izid referenduma. Pri tem bodo morali odpreti posebne transakcijske račune, na katerih bodo zbirali sredstva za financiranje kampanje. SLS se bo podala v kampanjo Proti zakonu o RTVS bodo v kampanji nastopili v SDS, kjer so referendum o zakonu o RTVS tudi zahtevali. V kampanjo bodo vstopili samostojno, postopek za odpiranje posebnega transakcijskega računa pa so že začeli. Čeprav so med podpisniki zahteve za referendum tudi poslanci SNS, pa v tej stranki v kampanji ne nameravajo aktivno sodelovati. Po drugi strani pa se bo v kampanjo podala stranka SLS, ki sicer referendumske zahteve ni sopodpisala. Za aktivno sodelovanje v kampanji pa so se odločili v koalicijskih strankah, kjer zakon podpirajo. Vsaka izmed strank bo sicer kampanjo prijavila posebej, a bodo pri njeni izvedbi sodelovale, tako bodo denimo volivce nagovarjali na skupni spletni strani. Vsebino kampanje bodo sicer predsedniki koalicijskih strank podrobneje predstavili v ponedeljek. Vlada bo vsebinsko sodelovala Vlada, sicer predlagateljica zakona, pa v kampanjo uradno ne more vstopiti, bo pa v njej vsebinsko sodelovala. Za kampanjo bodo organizatorji lahko porabili po največ 0,25 evra na volilnega upravičenca oz. največ 350.000 evrov. A se bodo, sodeč po napovedih, v to kampanjo podali z bolj skromnimi oziroma minimalnimi sredstvi.
|
neutral
|
5,094
|
Grki se pogajajo o podaljšanju roka za odplačilo dolga Mednarodnemu denarnemu skladu, pravi grški premier Georges Papandreu Grški premier George Papandreou pred jutrišnjim obiskom predstavnikov Evropske unije, Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in Evropske centralne banke (ECB), ki bodo preverili napredek Grčije pri izvedbi reform, danes ni izključil možnosti, da bi Grčija zaprosila za podaljšanje roka za vrnitev posojila. MDS in EU sta maja Grčiji namenila posojilo v vrednosti 110 milijard evrov. Papandreu je v danes objavljenem pogovoru za grški časnik Proto thema dejal, da so vprašanje podaljšanja roka "že dali na mizo". Dodal je, da se Grčija o tem lahko pogaja, saj je v zadnjem času dokazala svojo kredibilnost in pripravljenost na spremembe, želijo pa si doseči bolj pošteno rešitev. Tretja tranša še v zraku Jutri Grčijo čakajo težka pogajanja s predstavniki EU, IMF in ECB glede njenih prizadevanj za zmanjšanje javnega primanjkljaja. Vlada bo v torek v parlamentu predstavila tudi svoj predlog proračuna za leto 2011. Predstavniki EU, IMF in ECB se bodo do konca svojega obiska morali odločiti, ali bo Grčija prejela še tretjo tranšo posojila, vredno devet milijard evrov. V Grčiji sicer danes poteka drugi krog lokalnih volitev, ki pomenijo preizkus za vladne varčevalne ukrepe. V prvem krogu volitev 7. novembra je vladajoča socialistična stranka kljub nezadovoljstvu zaradi finančnega zloma države prevzela vodstvo v sedmih od trinajstih regij. Kljub temu so le v dveh regijah in tretjini občin že v prvem krogu dobili zmagovalce, ki morajo sicer zbrati 50 odstotkov glasov. Danes tako volivci izbirajo še 11 od skupno 13 guvernerjev in 221 županov. Po prvem krogu volitev je Papandreu zaradi dobrega rezultata svojih socialistov opustil napoved o sklicu predčasnih parlamentarnih volitev. Kot je dejal, so Grki na volitvah pokazali, da želijo, da njegova vlada še naprej izvaja varčevalne ukrepe, katerih cilj je izhod iz finančne krize te zadolžene države.
|
neutral
|
5,095
|
Simbol demokracije in vodja opozicije v Mjanmaru Aung San Suu Kyi je v prvem političnem govoru po sedmih letih, ki jih je preživela v hišnem priporu, danes pred več tisoč privrženci zagotovila, da se bo še naprej borila za človekove pravice in vladavino prava Simbol demokracije in vodja opozicije v Mjanmaru Aung San Suu Kyi je v prvem političnem govoru po sedmih letih, ki jih je preživela v hišnem priporu, danes pred več tisoč privrženci zagotovila, da se bo še naprej borila za človekove pravice in vladavino prava. Dan po tem, ko jo je vojaška hunta po sedmih letih izpustila iz hišnega pripora, je Nobelova nagrajenka za mir danes govorila kakim 5000 privržencem pred sedežem svoje, letos razpuščene stranke Narodna liga za demokracijo (NLD) v prestolnici Yangon. Verjamem v človekove pravice "Verjamem v človekove pravice in verjamem v vladavino prava. Vedno se bom borila zanju," je dejala navdušeni množici, ki ji je ob silovitem ploskanju klicala: "Radi imamo Suu". Poudarila je, da želi delati z vsemi demokratičnimi silami in da potrebuje podporo ljudi. Suu Kyi se je pred tem na sedežu stranke sestala s tujimi diplomati, ki imajo sedež v Yangonu. Danes naj bi se sestala tudi z novinarji, se udeležila pogreba bližnjega prijatelja ter obiskala pagodo Shwedagon.
|
positive
|
5,096
|
Povprečna cena kvadratnega metra stanovanja v državi višja za 2,6 odstotka, v Ljubljani nižja za dva odstotka Geodetska uprava (Gurs) v poročilu o nepremičninskem trgu za tretje letošnje četrtletje zaznava, da so cene stanovanj v Ljubljani spet izraziteje upadle. Znižale so se za dva odstotka v primerjavi s preteklim četrtletje. Povprečno je kvadratni meter stanovanja v Ljubljani stal 2.399 evrov. V okolici Ljubljane pa so se stanovanja podražila za 2,6 odstotka. Okrevanje na Štajerskem Na ravni države po pol leta stagnacije cen Gurs spet zaznava rast cen, in sicer 2,6 odstotno v tretjem četrtletju in sedem odstotno v enem letu. Povprečno je bila cena v tretjem četrtletju 1.784 evra za kvadratni meter. Največ k povprečni četrtletni rasti so prinesle prodaje stanovanj v Mariboru za pet odstotkov in v Celju za štiri odstotke. Najvišjo četrtletno rast sicer beleži Prekmurje s 16 odstotki. Letošnji rekord Kopru Letos pa so se najbolj podražila stanovanja v Kopru, in sicer za 17 odstotkov. »To je predvsem posledica povečevanja števila prodaj v starem mestnem jedru, kjer obnovljena stanovanja dosegajo tudi cene do pet tisoč evrov na kvadratni meter,« pravijo na Gurs. Največji padec cen (17 odstotni) pa se je v tretjem četrtletju zgodil na Dolenjskem in v Posavju.
|
neutral
|
5,097
|
Ne. Foto: Aleš Beno Tako je Marjan Kramar v intervjuju iz leta 2008 odgovoril na vprašanje, ali se je z Miroslavom Miškovićem pogovarjal o reševanju težav podjetja Agroživ . To pa ni edina balkanska težava NLB , zapleta se v BiH, na Hrvaškem ... Vir: Finance, 12. junija 2008
|
neutral
|
5,098
|
V primeru odkritih nepravilnosti pri poslovanju, je Kapitalska družba prepričana, da bo nadzorni svet Gorenja ustrezno ukrepal Kapitalska družba je prepričana, da bo nadzorni svet Gorenja glede navedb in domnev o nepravilnostih, ki jih je javno podal pomemben manjšinski delničar (o tem smo že pisali v članku Razkrivamo: Ultimat Philipa Sluiterja Franju Bobincu), preveril vse očitke in po potrebi ustrezno ukrepal. Foto: Irena Herak Kapitalska družba potrdila svojo pripravljenost dokapitalizacije Gorenja Kot smo že pisali v članku Dokapitalizacija v Gorenju ni uspela, povezovanje z Mehičani vliva upanje je Kapitalska družba sporočila tudi, da je bila pripravljena sodelovati v dokapitalizaciji Gorenja v primeru nezagotovitve finančnih virov s strani drugih investitorjev. To sta podprla tako nadzorni svet, kot uprava Kapitalske družbe.
|
positive
|
5,099
|
Družba Simt, za katero je Istrabenz pred leti plačal skoraj 20 milijonov evrov, je vložila predlog za začetek stečajnega postopka. Iz Istrabenza so prek Seoneta sporočili, da je njena družba vnukinja Simt 12. novembra vložila predlog za začetek stečajnega postopka. Pri družbi je nastopila insolventnost v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. V stečaj po dobrih dveh letih Informacijsko podjetje Simt so v Istrabenzu kupili leta 2008, zanj so plačali skoraj 20 milijonov evrov. Zapisali so, da povezovanje družb Actual IT in Simta pomeni oblikovanje enega najmočnejših ponudnikov celostnih informacijskih rešitev in storitev pri nas. Takratni lastnik Simta Boštjan Primec - v zameno je dobil 22-odstotni delež v Actual IT - je zatrdil, da bo vstop v skupino Istrabenz podjetju omogočil nadaljevanje izredno hitre rasti ter mu pomagal pri hitrejšem osvajanju trgov v regiji. Istrabenz kupil Simt za sedemkratnik njegove knjigovodske vrednosti Istrabenz je večinski lastnik podjetja Simt postal leta 2008 preko hčerinske družbe Actual IT, poroča Dnevnik. Na vprašanje, zakaj so pri nakupu vrednost Simta ocenili na skoraj 20 milijonov evrov glede na to, da gre v glavnem za preprodajalca strojne opreme, je takratni direktor Actuala Igor Kosmina odgovoril, da se je podjetje v zadnjih letih prestrukturiralo in zdaj ponuja tudi lastne storitve. Istrabenz je sicer Simt vrednotil na kar sedemkratnik knjigovodske vrednosti in 17,3-kratnik čistega dobička.
|
neutral
|
5,100
|
Zakaj nimamo nemških plač? Ker za te premalo zaslužimo, to pa zato, ker smo neambiciozni. V Sloveniji posluje zelo malo podjetij... Zakaj nimamo nemških plač? Ker za te premalo zaslužimo, to pa zato, ker smo neambiciozni. V Sloveniji posluje zelo malo podjetij, ki prodajajo končne izdelke z lastno blagovno znamko, s čimer so zaslužki največji in kar je najtežje, ker zahteva največ pameti in energije. In ker takih izdelkov ni, ne moremo doseči preboja, ki bi nam prinesel nemške plače. Pri nas se le počasi spreminja miselnost, da moramo biti vsi enaki in ne sme nihče štrleti iz povprečja. Inovativni pa so le tisti, ki so drugačni. Naložb bi bilo več, če bi vlada podjetjem za te dala davčno olajšavo. Smo sicer zelo pridni in znamo delati različne sestavne dele, pri katerih je potrebna natančnost, a ni nas tam, kjer so potrebni preboji. Najmočnejši smo kot dobavitelji sestavnih delov, najbolj za avtomobile. Tu smo dobri, saj je vsem večjim podjetjem uspelo tudi v krizi obdržati posel in zdaj pospešeno vlagajo, k čemur je pripomogla tudi državna SID banka z ugodnimi posojili. Izjema je Prevent, ki pa je propadel zaradi lastniških zdrah. A zaslužki so majhni, saj ni končnega izdelka. Cilj avtomobilskih dobaviteljev, ki so se zdaj končno združili v skupni razvojni projekt, ker bo ta polovično financiran z javnimi sredstvi, je le postati sistemski dobavitelj. To naj bi sicer zagotavljalo, da bodo obdržali posel za nekaj let, a zaslužki ne bodo občutno večji. Nemških plač nimamo tudi, ker imamo predrago državo. Ta podjetjem z izjemno visoko obdavčitvijo plač, energije, višino komunalnih in drugih stroškov znižuje konkurenčnost in zaslužek. Tako malo ali nič ne ostane za naložbe. Huda težava je tudi neučinkovitost državnega aparata, kar spet draži poslovanje. Italijanska vlada je na primer Pipistrelu v mesecu dni podelila koncesijo za brezplačno uporabo zemljišča. Pri nas bo v najboljšem primeru šest mesecev čakal na dražbo, na kateri se bo potegoval za nakup zemljišča ministrstva za obrambo. Zdravilišča pa se pritožujejo, da nimajo gostov, ker ti zelo težko dobijo vizume za vstop v Slovenijo, ker nimamo mreže veleposlaništev oziroma ker več turističnim agencijam ne dovolijo posredovati dokumentov za pridobitev vizumov. Kdor ne vlaga, je na dolgi rok mrtev. To zelo dobro vedo v delovno intenzivnih panogah, ki najbolj občutijo visoke stroške dela in sestavljajo še vedno zelo velik del slovenskega gospodarstva. Povprečna bruto dodana vrednost na zaposlenega v slovenskem gospodarstvu je po raziskavi Boštjana Ložarja samo 31 tisoč evrov na zaposlenega in ti podatki veljajo za začetek krize oziroma za leto 2008. Lani je bila dodana vrednost še nižja. Več kot leto dni že spremljamo lomilce krize - podjetja, ki uspešno premagujejo krizo. Za večino velja, da naložb med krizo niso zmanjševala, ampak so jih celo povečevala. To lahko storijo podjetja, ki niso izčrpana od plačevanja dolgov menedžerjev, ki so postali ali želeli postati lastniki. In pa podjetja z dobrimi izdelki. Naložb bi bilo prav gotovo več, če ne bi vlada Janeza Janše ob koncu mandata odpravila davčne olajšave za naložbe in ohranila le tiste za razvoj in investicije. Pahorjeva vlada tega ni popravila. Res je, da je treba še posebej spodbujati inovativnost. A avtoprevoznik je težko inovativen, naložbe pa prav tako potrebuje in mu lahko omogočijo preživetje.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.