nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
5,201
|
V mestu Rheinberg bo spletni trgovec Amazon postavil logistični center, ki bo obsegal 110 tisoč kilometrov Angleški spletni trgovec Amazon bo v Rheinbergu v Nemčiji postavil okoli 110 tisoč kilometrov velik logistični center. Zanj bo gradila avstralska družba Goodman Group, z gradnjo pa bodo začeli enkrat ta mesec. V Rheinbergu namerava Amazon ustvariti do tisoč dolgoročnih delovnih mest, piše Transport & Logistics News. Glavni razlogi za izbiro te lokacije so po besedah podpredsednike evropskih operacij pri Amazonu Allana Lyalla geografska lega v sredini Evrope, dostop do dobre baze delavcev in odlične povezave z vsemi večjimi avtocestami. »Ta center bo veliko pripomogel k podobi Rheinberga. Še posebej me veseli dejstvo, da bo ta odločitev Rheinbergu prinesla varna delovna mesta,« je zadevo komentiral Hans-Theo Mennicken, župan Rheinberga.
|
positive
|
5,202
|
London Stock Exchange naj bi po operaterju borze v Torontu prevzela kar še ameriški Nasdax OMX Da se London Stock Exhange (LSE) skrivoma pogaja o prevzemu Nasdaq OMX, poroča britanski časopis Sunday Times, ki ne razkriva vira informacij. LSE sicer prevzema upravljavca borze v Torontu TMX Group. V pogajanjih naj ne bi bilo govora o povezavi omenjenih treh borz, ampak naj bi LSE po prevzemu TMX Group, v drugi polovici leta prevzela še Nasdaq OMX. V LSE so dejali, da govoric ne komentirajo, poroča Marketwatch. V Nasdaq OMX želijo imeti najnižje stroške in ne biti največji Pred mesecem dni je šef Nasdaq OMX dejal, da bi kakršnokoli povezovanje Nasdaq OMX bilo izvedeno z namenom zniževanja stroškov in ne ambicij o ustvarjanju največje trgovalne platforme na svetu.
|
neutral
|
5,203
|
Cena zemeljskega plina se je medtem za manjše industrijske porabnike zvišala za 17 odstotkov, za večje pa znižala za 12 odstotkov Cene zemeljskega plina in električne energije za gospodinjstva so se v drugem polletju lani znova zvišale. Na dvig je vplivala tudi sprememba trošarine v avgustu, kažejo podatki Sursa. Povprečna cena zemeljskega plina za gospodinjstva se je v Sloveniji v drugi polovici leta 2010 zvišala za 14 odstotkov, cene električne energije pa za dva odstotka. Povprečna maloprodajna cena zemeljskega plina za gospodinjstva je v Sloveniji v drugem polletju 2010 znašala 19 evrov na gigajoule (GJ) oziroma 14 odstotkov več kot v prvi polovici leta 2010. Na zvišanje je delno vplival 13-odstotni dvig cen plina, delno pa dvig trošarine, ki se je s 1. avgustom zvišala z 0,16 na 0,48 evra za GJ. Cena zemeljskega plina brez DDV se je v Sloveniji v drugi polovici leta 2010 v primerjavi s prvo polovico za manjše industrijske porabnike zvišala za 17 odstotkov, za večje industrijske porabnike pa znižala za 12 odstotkov. Povprečna cena na ravni Slovenije se ni spremenila, in je tako tudi v drugem polletju 2010 znašala 11 evrov na GJ. Elektrika za industrijo cenejša, trošarine višje Povprečna maloprodajna cena električne energije za gospodinjstva je v Sloveniji v drugem polletju 2010 znašala 14 evrov na 100 kilovatnih ur(kWh), to je za dva odstotka več kot v prvem polletju 2010. Zvišanje je bilo posledica avgustovskega dviga trošarine, in sicer se je ta z enega evra na megavatno uro (MWh) na 3,05 evra na MWh. Povprečna cena električne energije brez DDV pa se je znižala za štiri odstotke na devet evrov na 100 kWh. Za industrijske porabnike pa so se cene električne energije v povprečju znižale celo za 11 odstotkov. Vendar se je hkrati zvišala trošarina. Zato se je struktura cene znova spremenila. Dve tretjini (67 odstotkov) končne cene je znašal delež za energijo, delež omrežnine je predstavljal 22 odstotkov, delež prispevkov in dodatkov pa 11 odstotkov. Cene plina precej višje od povprečja EU Cene električne energije v Sloveniji so bile tudi v prvi polovici leta 2010 nižje od povprečja v EU-27, cene zemeljskega plina v Sloveniji pa so bile za 10 odstotkov (gospodinjstva) oziroma za 25 odstotkov (industrija) višje od povprečja v EU-27.
|
neutral
|
5,204
|
Kljub pozitivnim gospodarskim kazalcem najbolj izgubljajo delnice v Nemčiji Stanje ob 14:20 FTSE - 0,45 % FTSE izgublja že vse do začetka trgovanja. Ko je zdrsnil na ponedeljkov zaključni nivo, se je padanje začasno ustavilo po 14:40 uri, pa je indeks dokončno izgubil boj. V enem do dveh odstotkih izgube je petina kotacije, desetina pocenitev pa sega od dveh do skoraj šestih odstotkov. DAX - 0,95 % Kotacija DAX se je iz dveh jutranjih izgub obrnila v vsega pet rasti tečajev. Na dnu vztrajata ThyssenKrupp in BASF, katerih delniška tečaja toneta za 2,05 in 2,35 odstotka. Za en do 1,4 odstotka je spodrsnilo delnicam devetih družb. Le ena od njih je banka, in sicer Deutsche Bank. CAC - 0,45 % Petine kotacije izgublja od en do 1,45 odstotka. Tam so denimo Accor, Roral, CAP Gemini in Publicis. Alcatel-Lucent je s padcem za 3,37 odstotka izničil včerajšnjo rast. Draži se tretjina kotacije.Carrefour, STMicroelectronics in Lafarge se krepijo za 0,43 odstotka. Stanje ob 12:00 FTSE + 0,04 % Randgold tone že za sedem odstotkov. Slabo gre tudi ostanku rudarskih družb. Pocenitev je za tri petine kotacije. Za 2,05 do 2,55 odstotka se najbolj dražijo delnice Vodafona, Old Mutual, BT Group in Inmarsata. Trije od teh so telekomunikacijski operaterji - Vodafone mobilne telefonije, BT Group fiksne telefonije, Inmarsat pa satelitske telefonije. Odl Mutual je zavarovalnica. DAX + 0,25 % Draži se štiri petine delnic. Daimler in Volkswagen sta z vzponoma za 1,85 in 1,5 odstotka na vrhu kotacije. BMw je pridobil 0,85 odstotka, MAN pa 0,6 odstotka. Na dnu je v enem odstotku izgube BASF, za pol odstotka pa se na drugem mestu cenijo delnice jeklarja ThyssenKrupp. CAC + 0,4 CAC je do pred 15 minutami drsel, sedaj pa se krepi. Draži se dve tretjini delnic v kotaciji. Za 0,9 odstotka so poskočili Natixis, Peugeot, Carrefour in Renault. Daleč največ je za 3,15 odstotka poskočila banka AXA. Alcatel-Lucent, ki je letos pridobil skoraj 75 odstotkov, je zdrsnil za 2,3 odstotka. Stanje ob 10:00 FTSE + 0,22 % Za 2,5 odstotka je poskočil telekomunikacijski operater BT Group, za dva odstotka pa banka HSBC. Znižanje cene zlata z rekorda je 3,9 odstotka odneslo delnicam Randgolda. DAX + 0,75 % Največ je pripravljenost Gadafija, da se odpove oblasti prinesla nemškim delnicam. V kotaciji DAX se jih draži 28 od 30. Le BASF in E.ON sta zdrsnila za 0,06 in 0,04 odstotka. Za dva do 2,4 odstotka so poskočili tečaji delnic Henkla, Volkswagna, Daimlerja in Lufthanse. CAC + 0,35 % V izgubi je četrtina kotacije. Alcatel-Lucentu, ki je včeraj poskočil najbolj, je danes odneslo dobra dva odstotka. Na drugi strani so za 1,5, 2,45 in 3,1 odstotka poskočili tečaji delnic Renaulta, banke AXA in Michelina.
|
neutral
|
5,205
|
Prihodki skupine so se povečali za 16,5 odstotka Skupina Gorenje , ki jo vodi Franjo Bobinac (na sliki), je lani ustvarila 1,38 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je za 16,5 odstotka več kot leta 2009, so sporočili iz družbe. Brez upoštevanja učinka skandinavskega proizvajalca vrhunskih gospodinjskih aparatov Asko , ki ga je Gorenje prevzelo julija, so prihodki od prodaje zrasli za 11 odstotkov. Čisti dobiček skupine je znašal 20 milijonov evrov, kar pomeni, da je Gorenje čisto dobičkonosnost izboljšalo za 32,3 milijona evrov. Skupina je dosegla dobiček iz poslovanja (EBIT) v višini 56,44 milijona evrov in s tem za dobrih 364 odstotkov presegla EBIT, ustvarjen v letu 2009. Gorenje je raslo hitreje od trga aparatov za dom za 2,8 odstotne točke in pod lastnimi blagovnimi znamkami prodalo skoraj 90 odstotkov izdelkov, kar je največ doslej.
|
positive
|
5,206
|
Največ so po današnji eksploziji v japonski jedrski elektrarni izgubile delnice jedrske industrije Stanje ob koncu trgovanja Dow Jones - 0,43 % Nasdaq - 0,54 % S&P - 0,61 % Stanje ob 19:30 Ameriške delnice zaradi petkovega potresa na Japonskem padajo, poroča Reuters. Največ so izgubile delnice jedrske industrije po eksploziji reaktorja japonske jedrske elektrarne Fukušima. Dow Jones - 0,71 % Nasdaq - 0,69 % S&P - 0,86 % Stanje ob 15:00 V ZDA danes ni pomembnih gospodarskih objav, zato se bodo vlagatelji osredotočali predvsem na posledice potresa in cunamija na Japonskem in pocenitev nafte WTI, katere cena pa je popoldne znova skočila nad sto dolarjev za 159-litrski sod. Dow Jones - 0,37 % Za začetek je za 2,15 odstotka najbolj padel General Electric, ki je zasnoval 40 let star reaktor v Fukušimi, v katerem je prišlo do eksplozije in se domneva, da se je deloma stalila njegova sredica. Za 1,4 odstotka je spodrsnilo Boeingu, za en in 2,5 odstotka pa sta poskočila Caterpillar in Pfizer. Nasdaq - 0,08 % S & P 500 - 0,4 % Ta in prihodnji teden se bodo ameriške borze odpirale eno uro bolj zgodaj, kot sicer, ker so v ZDA ure že prestavili na poletni čas.
|
negative
|
5,207
|
Prvi vratar slovenske nogometne reprezentance si je izbral Marlesovo individualno leseno montažno hišo Prvi vratar slovenske nogometne reprezentance Samir Handanović se je odločil za zdravo bivanje v novi EKO hiši Marles , ki bo zgrajena na ključ. Handanović si je izbral hišo, ki bo grajena po Marlesovem EKO sistemu, kar pomeni, da bodo toplotne izolacijske plošče, uporabljene pri gradnji hiše, narejene iz čistih naravnih lesenih vlaken. V družbi Marles za izdelavo teh plošč uporabljajo izključno svež les, ki ga pridobijo pri redčenju borovih gozdov. Lesu dodajajo ostanke, ki nastanejo ob razrezu tega lesa. Ob tem upoštevajo stroge zahteve pri trajnem gospodarjenju z gozdovi, kar potrjujejo certifikati neodvisne organizacije FSC® (Forest Stewardship Council). Najvišja raven kakovosti Marlesov EKO sistem zagotavlja, da so lesnovlaknene plošče, ki jih v okviru tega sistema uporabljajo kot izolacijo, okolju prijazne, saj so izdelane iz surovin naravnega izvora, pri procesu izdelave pa se porabi zelo malo energije. V fazi proizvodnje in uporabe prav tako ni nobenih škodljivih izpustov. EKO hiša ima zaradi uporabe lesa kot glavnega gradnika odlične izolacijske lastnosti tako pozimi kot poleti. Pridobljeni mednarodni znak natureplus® pa prek svojega sistema zahtev in izvajanja rednih preverjanj zagotavlja najvišjo raven kakovosti. Znak kakovosti natureplus® se lahko pridobi za trajnostno grajene zgradbe, ki so testirane z vidika zdravja, prijaznosti do okolja in funkcionalnosti. Odlične izolacijske lastnosti Seveda pa hiša, grajena po Marlesovem EKO sistemu, ni samo okolju prijazna, ampak zagotavlja visoko kakovost bivanja tudi svojim prebivalcem. EKO hiša ima zaradi lesa kot glavnega gradnika odlične izolacijske lastnosti tako pozimi kot poleti. To pomeni, da je temperatura v hiši konstantno regulirana tako, da se v prostoru ustvarja biološko izvrstna bivalna klima. Konstrukcija hiše je enostavno in ekonomično obdelana s protipožarno zaščito. Ker je hiša grajena iz naravnih materialov, pušča manjši ogljični odtis v okolju tako v času gradnje kot v dobi uporabe. Hkrati pa je primerna za recikliranje. Lesene montaž- ne hiše so poleg vsega tega še požarno in potresno varnejše od klasično grajenih. Pozitiven vpliv na človekovo počutje Prvi vratar slovenske nogometne reprezentance si je izbral Marlesovo individualno leseno montažno hišo, ki so jo Marlesovi arhitekti prilagodili njegovim željam in potrebam z namenom, da si bo v njej lahko ustvaril svoj dom. Ker je les trajen gradbeni material in ker zaradi svoje barve, strukture in vonja pozitivno vpliva na človekovo počutje, bo Samir s svojo družino lahko dolgo in kakovostno bival v svoji novi leseni hiši.
|
positive
|
5,208
|
Vrednost gradbenih del v januarju 2011 je bila za 17 odstotkov nižja kot v januarju 2010 Januarja je bila vrednost opravljenih gradbenih del 3,9 odstotka višja kot prejšnji mesec, so sporočili iz Statističnega urada (Surs). Ob tem nekoliko nenavadno omenjajo, da je bila vrednost gradbenih del na stavbah bila nižja za 0,1 odstotka, vrednost gradbenih del na gradbenih inženirskih objektih pa višja za 3,1 odstotka. Kako računa Surs? Kako je Surs lahko zabeležil takšno rast, če pa posamezni deli gradbenih dejavnosti ne rastejo tako hitro? "Desezonirane podatke (to so podatki, iz katerih so izločeni vplivi sezone in koledarja, če so ti značilni) za neko časovno vrsto dobimo tako, da časovno vrsto desezoniramo. V primeru, ki ga navajate, imamo tri časovne vrste: Gradbeništvo - skupaj, Stavbe - skupaj, Gradbeni inženirski objekti. Vsako od teh časovnih vrst desezoniramo posebej (rečemo, da uporabljamo direktno metodo). Zaradi tega povezave, ki veljajo med originalnimi podatki, ne veljajo za desezonirane podatke, saj pri desezoniranju vsako časovno vrsto obravnavamo ločeno," nam je pojasnila Špela Kastelic iz Sursa. Na letni ravni je padec še vedno precejšen, saj je vrednost gradbenih del v letu dni upadla za 17,1 odstotka. Nižja je bila na obeh vrstah objektov, na stavbah za 17,3 odstotka, na gradbenih inženirskih objektih pa za 13,1 odstotka še ugotavlja Surs.
|
neutral
|
5,209
|
Povezane so s sumi poneverb, poslovne goljufije, davčne zatajitve in ponarejanja listin Ali je med ovadenimi v Vegradu tudi nekdanja direktorica Hilda Tovšak, še ni znano Kriminalisti PU Celje so minuli teden podali tri kazenske ovadbe, ki se nanašajo na sume nepravilnosti v velenjski družbi Vegrad , ki je v stečaju od oktobra lani. Ovadbe so povezane s sumi poneverb, poslovne goljufije, davčne zatajitve in ponarejanja listin. Kriminalisti preiskavo v Vegradu še nadaljujejo. Kot so danes sporočili iz celjske policijske uprave, so kriminalisti v enem primeru zoper dve odgovorni osebi poslovnega sistema Vegrad podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja. Nezakonita poraba sredstev za vzajemno pomoč V zvezi s tem so celjski kriminalisti že konec lanskega leta podali kazensko ovadbo, ki se je nanašala na neupravičeno zadrževanje prostovoljnih prispevkov delavcev, zbranih za družini dveh preminulih delavcev. Dodatno so kriminalisti ugotovili še, da sta odgovorni osebi poslovnega sistema od začetka leta 2009 do sredine leta 2010 nezakonito in brez pravne podlage uporabljali še druga zbrana sredstva delavcev na posebnem računu t.i. blagajne za vzajemno pomoč. Sredstva so delavci zbirali za posebne namene pomoči, prav tako so se na računu zbirala tudi sredstva za delovanje sindikata, skupaj s članarino. Odgovorni osebi sta v omenjenem obdobju za poslovanje poslovnega sistema oziroma za gospodarsko dejavnost neupravičeno uporabljali sredstva v višini nekaj več kot 420.000 evrov. Del sredstev, ki sta jih neupravičeno uporabljali, sta na račun blagajne vzajemne pomoči sicer vrnili, delavce in sindikat pa sta dejansko oškodovali za nekaj več kot 220.000 evrov. Prikrivali naj bi okoliščine glede izpolnitve obveznosti Kriminalisti so zoper odgovorno osebo poslovnega sistema podali še kazensko ovadbo zaradi suma storitve treh kaznivih dejanj poslovne goljufije. Kot navajajo policisti, obstaja namreč sum, da je odgovorna oseba gospodarske družbe v času med letoma 2007 in 2009 z različnimi izvajalci sklenila različne pogodbe za izvedbo gradbenih del ter sopogodbenike spravljala v zmoto in jim prikrivala vrsto okoliščin glede izpolnitve svojih obveznosti. Odgovorna oseba je to največkrat naredila tako, da je sopogodbenikom večkrat pisno in ustno obljubljala različne oblike poplačil obveznosti, izdajala menice brez kritja ali jih drugače spravljala v zmoto. Zaradi neizpolnitve obveznosti jim je povzročila materialno škodo v skupni višini približno 530 tisoč evrov. Tajili naj bi davke in ponarejali listine Isto osebo so kriminalisti kazensko ovadili tudi zaradi suma storitve kaznivega dejanja davčne zatajitve ter kaznivega dejanja ponarejanja listin. Kriminalisti sumijo, da je odgovorna oseba v začetku leta 2010 preslepila pristojen davčni organ, tako da je v imenu poslovno povezane gospodarske družbe z območja Maribora davčnemu organu posredovala ponarejeno izjavo. Z izjavo je osumljena odgovorna oseba lažno prikazala, da je družba iz Maribora dala soglasje za pobot terjatev presežka obračunanega DDV v korist gospodarske družbe iz poslovnega sistema Vegrad. S tem dejanjem je pristojen davčni organ oškodovala za nekaj manj kot 100 tisoč evrov. Kriminalistična preiskava v poslovnem sistemu Vegrad se še nadaljuje, še navajajo na celjski policiji.
|
negative
|
5,210
|
Zbiramo vprašanja bralcev Finance.si za predsednika uprave Dela Jurija Giacomellija Na Finance.si zbiramo vprašanja za naslednji intervju po želji bralcev. Tokrat bo na vprašanja odgovarjal prvi mož časopisne hiše Delo Jurij Giacomelli. Ponujamo vam možnost, da mu zastavite vprašanja po želji. Zanimivejša bomo zbrali in jih skupaj z odgovori nanje objavili v intervjuju. ZASTAVITE VPRAŠANJE Kdo je Jurij Giacomelli Foto: Irena Herak Od 1. decembra 2009 predsednik uprave časopisne hiše Delo , rojen 1970, je svojo poslovno kariero začel kot sodelavec Gospodarskega vestnika . Tam si je nabiral izkušnje s področja založništva, trženja in managementa. Leta 1997 je postal svetovalec za finančne zadeve GV Skupine in nato finančni direktor družbe, dve leti kasneje pa je bil imenovan za direktorja Časnika Finance . Finance je vodil do leta 2006, oktobra tega leta pa je postal član uprave Prve pokojninske družbe . V podjetju je aktivno prevzel področje notranjega nadziranja, trženja dodatnega pokojninskega zavarovanja in upravljanja s človeškimi viri. Giacomelli je bil nato direktor oblikovalske družbe Gorenja, Gorenje Design Studia , katerega lastniki so Gorenje, Trimo iz Trebnjega, agencija Pristop in Riko. S 1. Decembrom 2009 je Jurij Giacomelli prevzel funkcijo predsednika uprave Dela. Giacomelli je bil med drugim tudi član programskih svetov strokovnih in akademskih konferenc, predavatelj na številnih seminarjih in konferencah in svobodni novinar. Magistriral je leta 1998 na Ekonomski fakulteti v Ljubljani pod mentorstvom Dušana Mramorja. Leta 2004 je prejel nagrado "Mladi Manager leta 2004", ki jo podeljuje Združenje Managerjev Slovenije.
|
positive
|
5,211
|
Banke, vlada in gospodarstveniki razmišljajo o ustanovitvi sklada, ki bi opravljal s podjetji, ki bi prišla pod lastništvo bank in preprečil njihovo razprodajo Gospodarstveniki, banke in vlada razmišljajo o ustanovitvi sklada, ki bi upravljal podjetja, ki bi prišla pod lastništvo bank, ter preprečil njihovo razprodajo, poroča Dnevnik. Pobudo za ustanovitev sklada so dali gospodarstveniki, ki bodo za zagotovitev kapitala skušali privabiti domače in tuje vlagatelje. Banke zaradi konflikta interesov nočejo biti lastnice sklada, vendar so ga pripravljene financirati. Prav tako obstaja nasprotovanje, da bi bila lastnica sklada država. S prenosom lastniških deležev podjetij iz bank na sklad bi banke razbremenile svoje bilance in odložile prodajo podjetij. Sklad bi upravljal in prestrukturiral podjetja tako, da bi zagotavljala primeren donos za lastnike.
|
positive
|
5,212
|
Nagrade vodilnim uslužbencem so letos kljub temu, da jih morajo po novem odobriti tudi lastniki na skupščini delničarjev, poskočile najbolj v zadnjih treh letih Nagrade za dobro poslovanje v preteklem letu 50 direktorjev velikih ameriških korporacij, so v povprečju lani bile za 30,5 odstotka višje kot leta 2009, ugotavlja svetovalna družba Hay Group, poroča WSJ. Petdeset direktorjev, katerih dohodke so analizirali v Hay Group, je lani dobilo za 126,1 milijona dolarjev nagrad. Vsi so vodili korporacije, ki so imele več kot štiri milijarde dolarjev prihodkov. Del reforme ameriškega finančnega sistema je zahteva, da se morajo delničarji vsake korporacije, katere tržna vrednost presega 75 milijonov dolarjev, odločiti za ali proti nagradam vodilnim uslužbencem. Najbolj se smeje šefu družbe, ki proizvaja zabavne vsebine Močno se je za 45,4 odstotka, na 13,5 milijona dolarjev, povečala nagrada direktorja Walt Disneya. Delnice družbe in dobiček so lani lastnikom prinesli 24-odstotno povečanje vrednosti premoženja naloženega v družbo, kar je bilo deset odstotnih točk več, kot je bilo povprečje korporacij v indeksu S & P 500
|
positive
|
5,213
|
Odjemalci električne energije štirih elektro distributerjev se lahko po novem prijavijo na prejemanje in plačevanje e-računa v bankah, ki imajo vzpostavljen sistem za prejemanje elektronskega računa Štirje elektro distributerji - Elektro Ljubljana , Elektro Maribor , Elektro Celje in Elektro Primorska - odjemalcem električne energije po novem omogočajo dostop do bančne storitve e-račun za preprostejše plačevanje električne energije. »S tem korakom se tudi elektro distributerji vključujejo v krog podjetij, ki s svojimi aktivnostmi skrbijo za okolju prijazno poslovanje. Prejemniki e-računov za storitve elektro distributerjev bodo z vključitvijo v sistem prenehali prejemati papirni račun,« so sporočili iz NLB . Unicredit in Probanka zaenkrat storitev omogočata le pravnim osebam Prejemanje elektronskega računa za plačevanje električne energije za fizične in pravne osebe je trenutno omogočeno komitentom NLB , Abanke , Hypo , Sparkasse in Raiffeisen banke , medtem, ko Unicredit in Probanka zaenkrat omogočata prejemanje in plačevanje e-računa le pravnim osebam. Pri osebnih podatkih navedete le številko odjemnega mesta Ob tem na Elektru Ljubljana pojasnjujejo, da je postopek prehoda na e-račun za uporabnike izjemno preprost. »Odjemalec električne energije Elektro Ljubljana se v svoji banki prijavi na prejemanje e-računa, pri čemer pri svojih osebnih podatkih navede le še številko odjemnega mesta. Prejemanje in plačevanje električne energije preko e-računa je enostavno in prinaša odjemalcu vrsto prednosti, saj zmanjša možnost napak pri ročnem vnosu podatkov iz plačilnega dokumenta, potrditev in plačilo računa pa se izvede le, če se odjemalec s prejetim računom strinja. In nenazadnje vsak odjemalec, ki se odloči za plačevanje preko e-računa prispeva k skrbi za okolju, saj računa ne prejema več v papirni obliki,« pravijo. Elektro Ljubljana v okviru elektronskih storitev svojim odjemalcem sicer omogoča tudi oddajanje dejanskega števčnega stanja in tako plačevanje električne energije po dejanski mesečni porabi, spremljanje izstavljenih računov in plačil, dostopanje do arhiva bremenitev in plačil, spremljanje porabe električne energije na posameznem merilnem mestu, dostopanje do tehničnih podatkov merilnega mesta, arhiva e-računov ipd.
|
positive
|
5,214
|
Vrednost gradbenih del v Sloveniji je bila po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije januarja za 3,9 odstotka višja kot decembra lani, na letni ravni pa je bil padec 17,1-odstoten. V primerjavi s povprečjem za leto 2005 pa je bila vrednost gradbenih del nižja za 5,5 odstotka. Vrednost gradbenih del je bila januarja v mesečni primerjavi za 0,1 odstotka nižja na stavbah, medtem ko se je na gradbenih inženirskih objektih zvišala za 3,1 odstotka. Glede na januar 2010 pa je bila vrednost del na stavbah nižja za 17,3 odstotka in na gradbenih inženirskih objektih za 13,1 odstotka. Se je pa obseg gradbenih del v območju evra januarja na mesečni ravni povečal za 1,8 odstotka, v EU pa za odstotek, je objavil evropski statistični urad Eurostat. Kot kaže prva ocena Eurostata, se je na letni ravni obseg gradbenih del januarja tako kot tudi že v predhodnih mesecih zmanjšal: v območju evra za 4,5 odstotka, v celotni Uniji za 1,2 odstotka. Med državami, za katere je Eurostat imel podatke, se je v letošnjem prvem mesecu obseg gradbenih del v primerjavi z decembrom lani povečal v petih, zmanjšal pa v sedmih državah. Največjo rast so imele Nemčija (+36,3 odstotka), Francija (+7,9 odstotka) in Slovenija, najbolj pa se je obseg gradbenih del zmanjšal v Veliki Britaniji (-9,4 odstotka), Romuniji (-6,4 odstotka) in na Poljskem (-3,1 odstotka). Tudi na letni ravni je Nemčija dosegla največjo rast obsega gradbenih del v EU, znašala je 55,4 odstotka. Sledita Poljska (+11,1 odstotka) in Švedska (+10 odstotkov), medtem ko je Slovenija z omenjenimi 17,1 odstotka takoj za Španijo (-43,2 odstotka) z največjim zmanjšanjem obsega gradbenih del v EU.
|
negative
|
5,215
|
To, kar počnemo in bomo počeli v slovenski, si želimo videti tudi v evropski politiki. Foto: Irena Herak Premier in predsednik SD Borut Pahor si pred evropskimi volitvami 2009 najbrž ni mislil, da bodo Zorana Thalerja, enega njegovih prihodnjih evropskih poslancev, razkrinkali kot podkupljivega. Vir: Finance.si, 29. maja 2009
|
neutral
|
5,216
|
Odkrijte in testirajte novi peugeot 508! Bodite med prvimi, ki bodo preizkusili novega peugeota 508. Kliknite tukaj in se prijavite na brezplačno testno vožnjo. Peugeot predstavlja novo usmeritev znamke pri vozilih srednjega višjega razreda - model 508. Tehnologija zadnje generacije, dinamična eleganca, kakovostna izdelava iz plemenitih materialov, udobje in odlične vozne lastnosti poosebljajo novi Peugeot 508. Tehnologija z občutkom! Izpopolnjena stilska zasnova armaturne plošče in dovršena končna obdelava materialov prispevajo k visokokakovostnem udobju v potniškem prostoru, v katerem je vsakemu potniku namenjen velikodušen in skrbno urejen prostor. Zaradi optimalne teže vozila, aerodinamične oblike in Peugeotovih tehnoloških inovacij se model 508 uvršča med vodilne avtomobile svojega razreda glede na zmogljivost motorjev in nizko porabo goriva. Na voljo so varčni dizelski in bencinski motorji z močjo od 112 do 204 KM z nizko stopnjo emisij CO2. Odlikuje jih Stop&Start sistem, s katerim prihranite do 15 odstotkov goriva v primerjavi s klasičnimi HDi motorji. Tehnologija je poglavitna, vendar na vsakem koraku sodeluje z estetiko.
|
positive
|
5,217
|
Indeks Dow Jones industrial je sklenil z najvišjo tedensko rastjo po lanskem juliju Stanje ob koncu trgovanja Tretji dan zapored in zadnji dan v tem tednu so ameriški indeksi končali z rastjo. Indeks Dow Jones industrial je dosegel najvišjo tedensko rast po lanskem juliju. Poganjali so jo predvsem dobiček Oracla in popravek podatkov o rasti gospodarstva. Dow + 0,41 % Največjo podražitev so doživele delnice tehnološkega velikana IBM (1,3 odstotka), energetske družbe Chevron (1,3 odstotka) in telekomunikacijskega giganta AT&T (1,09 odstotka). Nasdaq + 0,24 % S & P + 0,32 % Stanje ob 14:45 - po 15 minutah trgovanja Dow Jones + 0,2 % Pocenitev je le pet. Še največ je 0,43 odstotka spodrsnilo Intelu. Za 0,95 odstotka je na drugi strani poskočil IBM, podražitev nad en odstotek ni. Bank of America, Cisco, Chevron, Procter & Gamble in Exxon Mobil so pridobili po približno 0,15 odstotka. Nasdaq + 0,2 % S & P 500 + 0,1 % Oracle je v zadnjem lanskem četrtletju ustvaril 2,1 milijarde dolarjev dobička, kar je bilo za 75 odstotkov več od 1,2 milijarde v istem obdobju leta 2009.
|
positive
|
5,218
|
Za nekatere prostore se zanima tudi Srečko Šrot, brat celjskega župana Bojana Šrota Celjska občina letos načrtuje prodajo stavbnih zemljišč v vrednosti več kot pet milijonov evrov, namero občine pa so nedavno podprli tudi mestni svetniki. Vodja okoljskega oddelka na celjski občini Roman Kramer ocenjuje, da je načrt prodaje zelo realen, saj se je letos povpraševanje po občinskih nepremičninah nekoliko povečalo. Kot je pojasnil Kramer, je letos zelo velik interes za nakup vile Sonja na Kersnikovi ulici, za katero trenutno potekajo pogovori o najemu, vendar z možnostjo prodaje za dejavnosti, ki sodijo v okoliš celjske bolnišnice in zdravstvenega doma. Prostore na Prešernovi bi odkupil županov brat Posamezniki se zanimajo tudi za nakup prostorov, v katerih je do lani domoval celjski center za socialno delo. Za odkup prostorov upravne stavbe Novi tednik in Radio Celje na Prešernovi 19 pa se zanima večletni najemnik prostorov, brat celjskega župana Bojana Šrota, Srečko Šrot, ki naj bi že podal pisno ponudbo za odkup. Naj ob tem omenimo, da se je zaradi suma zlorabe položaja pri oddaji omenjenih prostorov, celjski župan znašel pod drobnogledom kriminalistov. Očitajo mu, da je občino oškodoval za najmanj 450 tisoč evrov, ker naj bi bratu omogočil, da ni plačeval najemnine. Šrot je takrat pojasnil, da občina najemnine ni zaračunavala zaradi neurejenih zemljiškoknjižnih razmer. Kot je dejal, se je leta 1993 izkazalo, da je lastnik omenjene stavbe ministrstvo za obrambo, zemljiškoknjižne razmere pa so uredili šele konec leta 2009 in z letom 2010 začeli zaračunavati najemnino skladno z občinskim pravilnikom. Prodajajo tudi dvorec Lanovž Prav tako želi celjska občina prodati dvorec Lanovž, vendar primernemu kupcu, ki bo imel v programu celovito obnovo skladno z zahtevami spomeniškega varstva in celovito ponudbo za zapolnitev dvorca. Na Prešernovi 27 pa prodaja prostore, kjer je nekoč bila komunalna direkcija. Predmet prodaje je tudi mestni mlin ob Mariborski cesti, vendar mora biti tudi ta celovito obnovljen v skladu z zahtevami spomeniškega varstva.
|
neutral
|
5,219
|
Na ledu ga ne bo najmanj šest tednov, moštvo Los Angeles Kings pa je tako ostalo brez najboljšega strelca Moštvo slovenskega hokejskega zvezdnika Anžeta Kopitarja Los Angeles Kings je ponoči doma premagalo Colorado s 4:1, a zmaga ima grenak priokus, saj si je Kopitar, najboljši igralec kalifornijskega moštva, zlomil gleženj. Trener Los Angelesa Terry Murray je dejal, da Slovenca ne bo na ledu vsaj šest tednov. Kopitar se je poškodoval, ko se je za plošček boril z branilcem Colorada Ryanom O'Byrneom. V navidez običajnem prerivanju ob ogradi je Kopitar izgubil ravnotežje in pri padcu poškodoval desni gleženj. Kopitar je sicer podal pri prvem zadetku kraljev, slabih pet minut pred koncem druge tretjine pa je moral zaradi poškodbe zapustiti led.
|
negative
|
5,220
|
Neuradno naj preiskovalci želeli prečesati tudi poslovanje Ine in njenih hčera v zadnjih 20 letih Hrvaški protikorupcijski urad Uskok sumi, da sta šef hrvaške naftne družbe Ina Bojan Milković in njegov nekdanji sodelavec Miroslav Pacak v sedmih letih prejela za okoli 3,3 milijona kun (okoli 450 tisoč evrov) podkupnin, poroča Večernji list. Sumijo ju, da sta od vsake družbe, ki je želela poslovati s Croscom, hčerinsko družbo Ine, prejemala podkupnine v višini do 10 odstotkov vrednosti posla. Bo Uskok prevetril poslovanje Ine v zadnjih 20 letih? Jutarnji list pa medtem poroča, sklicujoč se na neuradne vire, da je preiskava šefa Ina le vrh ledene gore in namerava Uskok razširiti preiskavo tudi nad Ino in vsa njena hčerinska podjetja. Neuradno naj bi želeli prečesati poslovanje Ine v zadnjih 20 letih. V policijskih krogih naj bi se govorilo, da je Ina funkcionirala kot "samopostrežna" in so si denar v obliki provizij in podkupnin delili mnogi, če se je le pokazala priložnost. Zamenjava na čelu Mola povezana s Hrvaško? Medtem so v madžarskem Molu, ki je 47-odstotni lastnik Ine, na isti dan, ko so kriminalisti prijeli Milkovića, sporočili, da s 30. aprilom z mesta izvršnega direktorja odstopa György Mosonyi. Na čelu družbe ga bo zamenjal dosedanji direktor Slovnafta Oszkár Világi. Ali so zamenjave povezane z dogajanjem na Hrvaškem ni znano, piše Jutarnji.
|
negative
|
5,221
|
Družba BDR zastopa okoli 30 košarkarskih upov od vsepovsod, v kratkem pa bodo postali prvi slovenski agenti igralca v ligi NBA V krizi športnim klubom trda prede, številni tudi razpadejo, starši mladih talentov pa so bolj kot nekoč tarče pritiskov in visokoletečih obljub športnih menedžerjev. Prav tu pa ljubljanska družba BDR Športni management vidi prostor za uspeh na trgu. Trije nekoč vrhunski športniki in danes poslovneži Renato Đuran, Dejan Mrak in Benjamin Stević so svoje podjetniške izkušnje in ljubezen do športa združili v podjetju, ki išče mlade košarkarske talente, jih spremlja na šolski in športni poti in jim pomaga priti do prvega zaslužka s poklicnim športom. »Od drugih agencij se ločimo po individualnem pristopu k vsakemu varovancu. Če začnemo z njimi pravočasno sodelovati, jim lahko odpremo vrata skoraj kjerkoli na svetu, kar pa je tesno povezano z njihovim talentom,« pravi Stević. »Postali bomo prvi Slovenci, ki bomo zastopali igralca v ligi NBA,« napoveduje Benjamin Stević iz ljubljanske družbe BDR Športni management. NBA ni cilj, ampak zaveza Družba BDR zdaj sodeluje z mladimi reprezentanti Srbije, Makedonije, Bosne in Črne gore. Med njihovimi strankami so tudi mladi upi iz drugih delov Evrope, ZDA in Afrike, med drugimi je njihov varovanec 220 centimetrov visoki 16-letni košarkar iz Afrike, podrobnosti še ne želijo razkriti. »Postali bomo prvi Slovenci, ki bomo zastopali igralca v ligi NBA. To lahko samozavestno trdimo na podlagi kakovosti varovancev, ki jih zastopamo,« skoraj v en glas zatrdijo trije solastniki družbe BDR Športni management. Pomagajo jim vrhunski skavti in dobri stiki v klubih Ker so tudi sami starši, lažje razumejo pričakovanja in potrebe staršev. Ker pa za športni uspeh zgolj trda vadba brez ustreznega osebnostnega razvoja ni dovolj, se trojica iz družbe BDR precej posveča ravno stikom s starši in skrbi za šolanje ter celostni razvoj mladega športnika. »Tesno sodelujemo s srbsko družbo PFS Scouting, ki nam pomaga promovirati naše športnike na vrhunskih ameriških gimnazijah in fakultetah. Sami pa imamo odlične vezi v klubih po vsej Evropi, še posebno v Španiji, Italiji, Franciji in Turčiji,« pravi Stević. BDR zdaj zastopa okoli 30 igralcev, med njimi je tudi nekaj poklicnih. »Vsak naš varovanec je po nečem poseben, tako denimo je med njimi Američan John Clark, ki igra v Španiji in velja za najboljšega belopoltega zabijalca na svetu,« pravi sogovornik. Stević svoje varovance, kjerkoli že so, redno obiskuje in jim s svojim znanjem svetuje pri osebnostnem razvoju, kar jim lajša pot do vrhunskih rezultatov. Naša košarka ostaja visoko, evropska vse bližje NBA Slovenija bo čez dve leti gostila evropsko prvenstvo v košarki, vendar trio iz BDR ne pričakuje, da bo to njihovemu poslu kaj veliko pomagalo. »Slovenska košarka je v tujini že odlično poznana, tudi naše podjetje je bolj znano po Evropi in Afriki kot doma, to bi radi postopoma spremenili,« pravi sogovornik. Mladi košarkarji v Sloveniji, še posebno v manjših okoljih, so deležni vrhunskega treninga, zato se Sloveniji ni treba bati, da bo izgubila stik z najboljšimi v Evropi. Kakovost vrhunske evropske košarke je vse bližje tisti v severnoameriški ligi NBA, vendar pa bo Evroliga po poslovni plati težko kdaj dohitela NBA.
|
positive
|
5,222
|
Večina delnic v prvi kotaciji se je pocenila, nekatere močno. Indeks SBI TOP je tako utrpel padec v višini dobrega odstotka Stanje ob 13:00 Glavnina delnic v prvi kotaciji se je danes pocenila, pod izhodiščem jih je pristalo šest, Luka Koper je ostala na izhodišču, Intereuropa pa se je podražila. Indeks SBI TOP je tako vnovič upadel, zdrsnil je za 1,15 odstotka, dnevni promet pa je bil skromen in je znašal 628 tisoč evrov. Z 270 tisočaki je bila prva Krka, malo manj kot sto tisočakov so navrgle obveznice SOS2E, 65 oziroma 53 tisoč pa Mercator in Petrol. Največji zdrs prve kotacije je utrpel Telekom, upadel je za skoraj dva odstotka in pol, tri delnice pa so izgubile 1,6 odstotka: NKBM, Mercator in Gorenje. Cena Krke se je znižala za 0,84 odstotka na 60,48 evra - posli med trgovanjem so bili sklenjeni med 60,2 in 61,1 evra. Desetinko odstotka je izgubil Petrol. Cena Intereurope je porasla za 1,7 odstotka, odstotek in pol je pridobil Triglav. Tudi Sava Re se je zvišala, in sicer za desetinko odstotka, dobre tri odstotke je pridobil Aerodrom. To je bila tudi najvišja rast dneva, več kot tretjino vrednosti pa je izgubil Sivent. Stanje ob 12:00 Uro pred koncem je na domači borzi prisotne nekaj več zelene barve, vendar pa indeks SBI TOP ostaja negativen. Izgubil je 0,8 odstotka, največji padec je sicer utrpel Telekom. Posredniki danes veliko dela nimajo, prometa je za manj kot pol milijona evrov. Na vrhu z 230 tisočaki je Krka, 38 oziroma 31 tisoč evrov sta dodala Mercator in Petrol. Na dnu prve kotacije je zdaj Telekom, pocenil se je za dva odstotka in pol, ob dva odstotka je Gorenje. NKBM vztraja pri malenkost nad desetimi evri, to je glede na včeraj padec za odstotek in pol. Malo manj je izgubila Krka. Posli s farmacevtom se sklepajo po 60,25 evra, kar je padec za 1,2 odstotka, na izhodišču je Luka Koper. Rahlo pozitiven je Mercator, pridobil je 0,06 odstotka, cena Petrola pa je porasla za dve desetinki odstotka. Odstotek v plusu je Intereuropa. V borzni kotaciji je rahlo negativna Sava re, odstotek in pol v plusu je Triglav. Podražil se je tudi Aerodrom, in sicer za 3,9 odstotka. Stanje ob 11:00 Rdeče številke še naprej prevladujejo na ljubljanski borzi, indeks SBI TOP je približno 0,8 odstotka pod gladino. V prvi kotaciji je stanje nespremenjeno, tri delnice so na izhodišču, štiri pod vodo, z eno se še ni trgovalo. Dnevni promet znaša 316 tisočakov, s 183 tisoč evri je prva Krka. Ta se je pocenila za 1,2 odstotka na 60,24 evra, kar je blizu dnevnega minimuma, najvišja cena danes je sicer dosegla 61 evrov. Za pol odstotka je upadel Mercator, odstotek in pol je izgubila NKBM, za malo več kot dva odstotka je padlo Gorenje. Poslov z Intereuropo še ni. Na izhodišču so še naprej Luka Koper, Petrol in Telekom, ob 1,9 odstotka je Sava Re. V plus se je premaknil Triglav, poletel je za 0,9 odstotka, rast Aerodroma pa ostaja pri skoraj štirih odstotkih.
|
negative
|
5,223
|
Jen se je v primerjavi z evrom znašel na 10-mesečnem dnu Azijske delnice so danes sledile včerajšnjemu dogajanju na ameriških borzah in so večinoma zrasle. Japonski Nikkei je pridobil 2,6 odstotka, hongkonški Hang Seng 1,6 odstotka, singapurski Strait Times pa 1,5 odstotka. Jen je ponovno izgubil in se v primerjavi z evrom znašel na 10-mesečnem dnu. Japonsko gospodarsko ministrstvo je objavilo podatke, da se je industrijska proizvodnja februarja glede na januar povečala za 0,4 odstotka, kar kaže, da je gospodarstvo pred potresom in cunamijem okrevalo. Rast so po azijskih borzah narekovale delnice družb Hitachi, ki je napovedal, da bo po hudem potresu proizvodnjo v celoti zagnal že aprila. Delnici Agricultural Bank of China in Cheung Kong Holdings sta se podražili, ko sta družbi objavili podatke o boljšem poslovanju od pričakovanj.
|
positive
|
5,224
|
Znamka leta je postala Orto S podelitvijo nagrad se je zaključil 20. Slovenski oglaševalski festival (SOF), ki je od srede potekal v Portorožu. Agencija leta je postala Futura DDB , znamka leta pa Orto. Velike nagrade so prejeli serija televizijskih spotov Kuhinja in Trgovina agencije Futura DDB, serija tiskanih oglasov Nudl valar, Gviht in Padec agencije Futura DDB, plakat Orto lepljiva umetnost agencije Luna TBWA, embalaža Embalaža in obešalnik agencije Votan Leo Burnett in celostna grafična podoba za pivovarno Kratochwill agencije Futura DDB. Pri spletnem in mobilnem oglaševanju zmagovalka Sonce.net Pri internetnem in mobilnem oglaševanju je veliko nagrado prejel Dvoboj spolov agencij Sonce.net in Formitas BBDO , med radijskimi oglasi oglas Temna stran sle Zavoda Radia Študent, med inovativnimi oblikami komuniciranja pa Sponzorska plata Ljubljanskih mlekarn , ki je prejela tudi priznanje za najbolj duhovit oglas. Nagrada tudi Pristopu in Luni Najboljša celostna oglaševalska akcija je bila Ne verjemi! agencije Luna TBWA, med dogodki pa Očistimo Slovenijo v enem dnevu agencije Pristop. Priznanje za najboljšo produkcijsko hišo filmskih oglasov je prejela hiša VPK, priznanje za najboljšo produkcijsko hišo radijskih oglasov pa Zavod Radio Študent. Že v četrtek so razglasili oglaševalca leta, ki je postala družba Mobitel, nagrada za oglaševalsko osebnost pa je šla v roke izvršnemu kreativnemu direktorju Luna TBWA Janezu Rakuščku.
|
positive
|
5,225
|
Višja temeljna obrestna mera bo okrepila pritisk na puščajoč nepremičninski balon v Španiji. Grkom, Ircem in Portugalcem pa bo dodatno otežila odplačevanje posojil z variabilno obrestno mero Višanje temeljne obrestne mere, bo nujno povzročilo višanje variabilnih obrestnih mer. Po variabilnih obrestnih merah je v Španiji in Irski najetih 85 odstotkov, na Portugalskem pa domala vsa hipotekarna posojila, piše Bloomberg. Višje obrestne mere pomenijo, da se bodo povišali mesečni obroki za odplačevanje posojil, ki jih bodo dolžniki zato težje odplačevali. Podražitev posojil bodo bolj čutili Španci kot Nemci Pogled v leto 2005, ko je ECB temeljno obrestno mero dvignila za 1,5 odstotne točke, pokaže, da so se obrestne mere v Španiji dvignile za dober odstotek. Za razliko so v Nemčiji, kjer prevladujejo posojila s fiksno obrestno mero, obrestne mere narasle za le pol odstotne točke, so izračunali v ING Groep. Španci čedalje težje odplačujejo posojila, ki se bodo kmalu podražila V Španiji je lastniških kar 83 odstotkov stanovanj, 40 odstotkov vseh pa je obremenjenih s hipotekarnimi posojili. Lastniška so stanovanja v smislu, da so ljudje, ki v njih prebivajo, za nakup najeli posojilo, ki pa ga sedaj čedalje težje odplačujejo. Brezposelnost v Španiji je februarja bila 20,5-odstotna in je v minulem letu narasla za 1,2 odstotne točke. Brezposelnost med mladimi do 25 let je bila kar 43,5-odstotna in za 3,4 odstotne točke višja kot februarja lani.
|
negative
|
5,226
|
Jutri bodo poravnali še ostale obveznosti, sporočajo iz županovega kabineta Foto: Bloomberg Na občini Logatec so danes izplačali marčevske plače zaposlenim v vrtcih, knjižnici ter občinski upravi, so danes sporočili iz kabineta župana Berta Menarda. Dodajajo, da bodo z jutrišnjim dnem poravnali tudi obveznosti iz naslova materialnih stroškov tako javnih zavodov, ki se financirajo iz občinskega proračuna, kot za osnovno delovanje občine. Kljub vsem ima občina še naprej blokiran transakcijski račun in vsi ostali prihodki, ki pridejo na račun občine, se avtomatično prenakažejo na račun družbe Petrol, so še sporočili. Dolg do Petrola 2,2 milijona evrov Kot smo pisali včeraj, občina Petrolu dolguje okoli 2,2 milijona evrov, zaradi česar je Petrol na sodišče vložil predlog za izvršbo. Zadeva sega v leto 1993, ko je sklad stavbnih zemljišč Občine Logatec prodal sedem tisoč kvadratnih metrov zemljišča v industrijski coni, čez štiri leta pa isto zemljišče še družbi Silan . Leta 2005 je Petrol zaradi tega vložil tožbo, sodišče pa je odločilo, da je občina Petrolu za kupnino in zamudne obresti dolžna slabih 2,2 milijona evrov.
|
neutral
|
5,227
|
Cena nafte se je znova povišala, ceni zlata in srebra pa sta posegli po novih rekordnih. Zelo močan je evro, japonski jen zelo šibek Sod nafte brent je bil danes ob 9:30 uri vreden 122,1 dolarja oziroma 85,45 evra. V dolarjih se je nafta od včeraj zjutraj podražila za 1,1 odstotka, v evrih pa za približno pol odstotka. Cena nafte brent je včeraj popoldne poletela na 122,9 dolarja za 159-litrski sod, kar je bila najvišja cena po 4. avgustu 2008. Cena zlata rekordna Cena zlata je ob 9:30 uri znašala rekordnih 1.456,5 dolarja in se je še višala. Bila je za 1,3 odstotka višja kot v torek zjutraj. Včeraj po 16. uri, ko so se na trgu pojavili še ameriški vlagatelji, je cena do zaključka trgovanja v ZDA poskočila do 1.456,36 dolarja. V azijskem trgovanju je cena sprva nazadovala do 1.451,3 dolarja, zadnjih pet ur pa se zlato znova draži. V evrih je cena zlata včeraj sicer poskočila, danes pa je izgubila del rasti. Ob 9:30 uri je bila unča vredna 1.018,3 evra, kar je bilo 0,55 odstotka več kot včeraj ob istem času. Srebro že skoraj dva meseca vsak dan tolče rekorde Cena srebra od konca januarja ruši vse rekorde. V februarju, marcu in nekaj dneh aprila se je cena unče srebra od 26,6 dolarja, kolikor je ta stala 28. januarja, povzpela na 39,357 dolarja, kolikor je ta stala danes ob 9:30 uri. Samo v minulih 24 urah se je srebro podražilo za 1,65 odstotka. Cena srebra je na novem več kot 30-letnem vrhu. Dolar proti evru izgublja Vrednost evropske valute v primerjavi z ameriško se je včeraj in danes povečala. Najprej beg vlagateljev iz dolarja včeraj popoldne, drugi val danes med drugo in četrto zjutraj in tretji val po pol osmi zjutraj. Do 9:30 ure je evro bil vreden že 1,429 ameriškega dolarja, ki je v minulih 24 urah nazadoval za 0,65 odstotka. Padanje dolarja je tekom azijskega trgovanja začasno prekinil komentar guvernerja ameriške centralne banke Bena Bernankeja, ki je potem, ko je dolgo časa ponavljal, da inflacije v ZDA ni, tokrat dejal, da se ne bo obdržala. Na drugi strani je cena koruze, ki se v ZDA uporablja v domala vseh izdelkih namenjenih prehrani, saj iz nje proizvajajo sladilo, ki ga uporabljajo namesto sladkorja, dosegla nov rekord. Jen zelo šibak Dolar v primerjavi z jenom okrepil na 85,4 jena za en dolar, kjer ni bil že vse od 20. septembra lani. Evro je v primerjavi z jenom danes na 11-mesečnem vrhu. Ob 9:30 uri je bilo razmerje 121,88 jena za en evro, ki je bil tako vreden 1,8 odstotka več jenov, kot včeraj ob istem času.
|
positive
|
5,228
|
S prodajo podjetja Prevent Thierry Brasil, ki je po informacijah Dnevnika ocenjeno na deset milijonov evrov, bi Prevent Global poplačal prednostne upnike Nijaz Hastor (na sliki), ki je s skupino povezanih oseb 45-odstotni (drugi največji) lastnik Prevent Globala , naj bi se zanimal za nakup Preventovega hčerinskega podjetja Prevent Thierry Brasil , poroča Dnevnik. To izdeluje sedežne prevleke, zaposluje pa 300 delavcev. Prodaja brazilskega podjetja naj bi se začela kmalu. Prevent Thierry Brasil je po informacijah časnika ocenjeno na deset milijonov evrov, iz kupnine pa bo Prevent Global poplačal prednostne upnike (zaposlene in Durs). Brazilsko podjetje je skoraj edino premoženje Prevent Globala, ki ni zastavljeno pri bankah upnicah (več v članku 50 milijonov terjatev bank do Preventa Global).
|
neutral
|
5,229
|
Star preizkušen borzni izrek pravi, da delnice kupuj takrat, ko jih nihče noče. A kaj ko na ljubljanski borzi delnic nihče noče že več kot dve leti. Če hočete v Ljubljani videti trgovanje, morate zaviti levo od Tromostovja. A šalo na stran. Klavrne razmere na ljubljanski borzi imajo več vzrokov. Prvi je ta, da se glavnina podjetij ljubljanske borze še vedno ni rešila težav krize izpred dveh let. NKBM še vedno čisti svoj portfelj, Telekom je tudi šele začel reševati težave, ki so se nakopičile v zadnjih desetih letih. Petrol se "prestavlja" iz škandala v škandal, vmes pa sanira posledice, povezane z Istrabenzom . Mercator deluje na trgih z zelo skromno kupno močjo in velikim številom brezposelnih. Drugi razlog je posledica prvega. Podjetja imajo namreč veliko premalo pritiska vlagateljev za izboljšanje poslovanja. Nekaj več optimizma je le v Gorenju in Krki. A prvi ima za zdaj še zelo skromen dobiček, pri Krki pa se vlagatelji še niso navadili na počasnejšo organsko rast družbe. V to bo zdaj prisiljena tudi NKBM, ki je morala svež kapital poiskati zunaj Slovenije. Pravzaprav je kar zanimivo, da podjetja, kot so Pivovarna Laško , Sava in NLB , ne poskušajo s privlačnimi načrti poiskati novih vlagateljev in tako odpraviti katastrofe v bilancah. Res je, da bi delničarji izgubili vpliv na upravljanje, a bi imeli vsaj več možnosti, da kaj zaslužijo. Prva med delničarji je seveda država, ki se bo morala navaditi, da gospodarno ravnanje s premoženjem ne pomeni lastniškega obvladovanja družb, ampak zaslužek, ki se v primeru države še bolj kot v kapitalskih dobičkih pokaže v davčnih prilivih, ki jih ustvarja uspešno podjetje. Tretja težava ljubljanske borze pa je popolna nelikvidnost celotnega finančnega sistema v Sloveniji. Ta ne povzroča težav samo borzi, ampak celotnemu gospodarstvu. Najbolj zgovoren je denimo fiasko poskusa obdavčitve bilančnih vsot bank. V Evropi to počnejo, da bi banke manj nalagale v vrednostne papirje in več posojale. Pri nas se je izkazalo, da imajo banke še zelo malo naložb v finančnih instrumentih, pa še tisto je večinoma v državnih obveznicah. V te se večinoma - prek bančnih depozitov - pretopijo tudi prihranki prebivalcev. Skratka, če hočemo zagnati finančni sektor v Sloveniji, je treba prebuditi kapitalski in tudi posojilni trg, to pa pomeni korenito reformo celotnega finančnega sektorja, katerega temelj bodo prihranki prebivalcev in podjetij. Na kratko povedano, treba bo znižati socialne prispevke in postaviti pokojninske in zdravstvene stebre, v katerih se bodo hranili prihranki prebivalcev. Potem se bo morala obrniti tudi država in začeti spoštovati domači finančni trg, iz katerega je za potrebe proračunske luknje samo v zadnjih dveh letih potegnila okoli šest milijard evrov. To je skoraj toliko, kot je vrednost vseh delniških družb ljubljanske borze, ali povedano drugače: če si država ne bi toliko izposojala iz Slovenije, bi lahko državljani rešili NLB , NKBM in Zavarovalnico Triglav , pa še bi veliko ostalo. Zdaj pa to za nas delajo Poljaki, ki bodo s tem seveda znali zaslužiti.
|
neutral
|
5,230
|
Rast cen, ki jih morajo britanski proizvajalci plačevati za vhodne surovine in cen, ki jih zaračunavajo za svoje izdelke, je bila marca skoraj trikrat oziroma dvakrat večja kot februarja Cene, ki jih za surovine plačujejo britanski proizvajalci, so samo v marcu poletele za 3,7 odstotka. Tempo rasti cen je bil 2,5-krat hitrejši od februarskega, ko je bil 1,4-odstoten. Analitiki, ki so pričakovali 2,1-odstotno rast cen, so udarili povsem mimo. Na letni ravni so se surovine za britanske proizvajalce podražile za 14,6 odstotka. Letna podražitev v marcu je bila za 0,3 odstotne točke manj silovita kot v februarju. Proizvajalci višjih cen niso v celoti prenesli naprej Cene, ki jih proizvajalci zaračunavajo za svoje izdelke, so marca narasle za 0,9 odstotka. Rast je bila domala dvakrat hitrejša od februarskih pol odstotka. Na letni ravni so cene, ki jih zaračunavajo proizvajalci, poskočile za 5,4 odstotka. Februarja je indeks potrošniških cen - tistih, ki jih plačujejo potrošniki, v Veliki Britaniji kazal 4,4-odstotno rast na letnem nivoju.
|
negative
|
5,231
|
To sta se danes dogovorila Dars in prometni minister Patrick Vlačič, v torek bodo ločeno obravnavali posamezne skupine podizvajalcev in iskali rešitve Vodstvo Družbe za avtoceste (Dars) se je danes glede problematike nepoplačil podizvajalcev pri gradnji pomurske avtoceste srečalo s predstavniki agencije za upravljanje kapitalskih naložb države in ministrom za promet Patrickom Vlačičem (na sliki). Dars je dobil nalogo priprave seznama posameznih skupin primerov, o katerem bo besedah tekla na novem sestanku v torek. Kot smo pisali v članku Foto: Protest gradbenih podizvajalcev pred Darsom podizvajalci poudarjajo, da bi glede na pogodbena določila sredstva za njihovo plačilo iz bančne garancije moral zagotoviti Dars, ki je z glavnim izvajalcem del, družbo SCT , podpisal pogodbo. V Darsu pa so medtem že večkrat pojasnili, da podizvajalcev ne morejo poplačati, ker da so njihovo delo že plačali glavnim izvajalcem.
|
neutral
|
5,232
|
Tako je mnenje računskega sodišča in finančnega ministrstva, saj je občina pogodbo o najemu Mariborskega kulturnega središča sklenila brez javnega razpisa Mariborska občina je ravnala nezakonito, ko je s podjetjem ZIM sklenila pogodbo za najem Mariborskega kulturnega središča (Maksa). Po mnenju računskega sodišča in ministrstva za finance so v tako izpeljanem poslu protipravno uporabili izjemo pri javnem naročanju. Potemtakem je najemna pogodba za Maks nična. Foto: Irena Herak Najemna pogodba med Mestno občino Maribor in podjetjem ZIM, ki sta jo podpisala župan Franc Kangler (na sliki) in direktor ZIM Matjaž Knez, je bila sklenjena brez predhodnega javnega razpisa. Podjetje ZIM se je že lotilo rušenja objektov na lokaciji, ki je predvidena za Maks. Danes naj bi tudi objavilo razpis za izbor izvajalca gradbenih del, v katerem pa se ne bo sklicevalo na določila zakona o javnih naročanjih, poroča časnik. Izjema obstaja izključno v primeru, ko gre za najem obstoječega objekta Urška Štorman z ministrstva za finance je pojasnila, da je po določilih zakona o javnem naročanju za izbiro izvajalca gradbenih del treba izvesti postopek javnega naročanja. Izjema obstaja izključno v primeru, ko gre za najem obstoječega objekta.
|
negative
|
5,233
|
Načrt za reformo britanskega bančništva je že pred petmesečnim lobiranjem zelo zmeren. Opuščena je ideja o razdelitvi bank na komercialne in investicijske Načrt za reformo britanskih bank je do njih tako prijazen, da so se denimo delnice Barclays podražile za 3,1 odstotka, Royal Bank of Scotland pa za 2,4 odstotka. Komisija z imenom Neodvisna komisija za bančništvo je sprejela 208 strani dolg načrt zmernih ukrepov. Ti med drugim od velikih bank zahtevajo 10-odstotno kapitalsko ustreznost (kar je manj kot zahtevajo pravila za kapitalizacijo bank banke Basel III), izdelavo načrtov za nadzorovan stečaj in postavitev meja komercialnega bančništva Komisija se je ustrašila groženj z odhodom Zaradi groženj z odhodom, je predlog za reformo britanskega bančništva povsem izpustil možnost razkosanja bank na dele, ki bi se ukvarjali s komercialnim bančništvom in dele, ki bi se ukvarjali z investicijskim bančništvom. Načrt je dobra novica za banke iz izjemo Lloyds. Slednja naj bi morala prodati 600 podružnic, poroča Bloomberg. Načrt še zdaleč ni dokončen, saj današnji objavi sledi pet mesecev lobiranja. Šele potem bo načrt predstavljen britanskemu finančnemu ministru Georgeu Osbornu. Bank ne bi razkosali ampak bi v njih le postavili meje med sektorji Predlagano je, da bi banke svoje oddelke za poslovanje s prebivalstvom premaknile v samostojno kapitalizirane podružnice, ki pa bi bile znotraj holdinške družbe. S tem bi zaščitili varčevalce in okrepili stabilnost. Omenjen ukrep bi omogočil, da investicijsko bančništvo in sektor ki posluje z veliki strankami lahko reševala oddelek, ki posluje s prebivalstvom. Na drugi strani pa bi bila zmanjšana verjetnost, da propad drugih dveh za sabo potegne oddelek za poslovanje s prebivalstvom. »Letni strošek razmejevanja različnih sektorjev bančništva bo precej nižji od 13,5 do 17 milijard evrov, kolikor so ocene s katerimi je trenutno seznanjena javnost,« so dejali v komisiji. Državno financiranje investicijskega bančništva je cenejše od zasebnega »Cena kapitala za banke se bo zvišala, saj bodo tveganje, ki ga sedaj nosimo davkoplačevalci, morali prevzeti vlagatelji. To bo predvsem vplivalo na sektor investicijskega bančništva kot na sektor komercialnega bančništva,« je v intervjuju za BBC dejal John Vickers,ki je predsednik komisije.
|
neutral
|
5,234
|
Na finančnem ministrstvu so že četrtič preložili sestanek z obrtniki, kot razlog pa so tokrat navedli obveznosti povezane s sejo vlade. Ostalega ne komentirajo Foto: Aleš Beno "Zaradi neodgovornega odnosa ministrstva za finance do aktualnih zahtev obrti in podjetništva je pričakovati, da bodo obrtniki in podjetniki v sredo, 13. aprila na Forumu obrti in podjetništva ter skupščini OZS ponovno zaostrili dialog z vlado," sporočajo iz OZS. Pika na i za takšno odločitev je bila današnja, sicer že četrta preložitev sestanka s predstavniki finančnega ministrstva, nam je pojasnila Elizabeta Radelj Pepevnik iz službe za odnose z javnostmi pri OZS. Na sestanku bi morali namreč govoriti o uvedbi načela "vsak račun šteje", kar je bila ena od zahtev obrtnikov, ki so se pred DZ protestno zbrali že sredi marca. Ministrstvo: Sestanek odpovedali zaradi seje vlade Ministrstvo za finance je današnji sestanek odpovedalo zaradi nujnih neodložljivih in nepredvidljivih obveznosti ministra v povezavi z današnjo sejo vlade, so nam sporočili iz finančnega ministrstva. Razlogov za prejšnje tri odpovedi sestankov pa nam niso razkrili, čeprav smo jih po njih povprašali. Ostalih komentarjev ne dajejo: "S protestom obrtnikov nismo seznanjeni ter njihovih napovedi dodatno ne komentiramo," so zapisali. "Že od začetka resni glede zahtev obrtnikov" Na ministrstvu smo povprašali še, ali so pripravljeni prevzeti odgovornost za zaporo Slovenije, če bo do nje res prišlo, a konkretnih odgovorov nismo dobili. Pravijo, da se že od začetka resno in poglobljeno pristopili k proučitvi zahtev OZS in k pripravi ukrepov za razreševanje težav obrtnikov in podjetnikov. "Paket interventnih zakonov, med katerimi so Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, novela Zakona o davku na dodano vrednost ter novela Zakona o javnih naročilih je že potrdil državni zbor RS in so že v veljavi," dodajajo. V zvezi s projektom Vsak račun šteje, o čemer bi moralo ministrstvo z obrtniki pogovarjati danes, pa na MF pravijo da bodo pogovore še nadaljevali. Dokončna odločitev v sredo "Glede na dosedanje (ne)sprejemanje predlaganih zakonov, tako na vladi kot v državnem zboru, ki bi lahko omejili finančno in gospodarsko krizo v naši državi, je pričakovati, da bodo poslanci OZS sprejeli najbolj skrajni ukrep za izvedbo državljanske nepokorščine, to je zapora Slovenije v najkrajšem možnem času," sporočajo iz OZS. Več o tem, ali bo do zapore prišlo in kdaj, bo znano v sredo po skupščini odbora zbornice. Takrat bo najverjetneje znanih tudi več podrobnosti, kako bo zapora izgledala. Sicer bodo najverjetneje obrtniki Slovenijo "blokirali" v maju, morda celo v aprilu, kot je bilo napovedano sprva.
|
neutral
|
5,235
|
Nadzorni svet zavarovalnice se je danes seznanil z revidiranimi rezultati zavarovalnice in Skupine Triglav Po revidiranih rezultatih je Zavarovalnica Triglav , ki jo vodi Matjaž Rakovec (na sliki), lani dosegla čisti dobiček v vrednosti 32,1 milijona evrov, Skupina Triglav pa 26,6 milijonov evrov čistega dobička, so sporočili iz zavarovalnice. Zavarovalnica Triglav je ohranila bonitetno oceno A, ki ji jo je podelila bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P). Skupina Triglav je leta 2010 dosegla 5,5-odstotno dobičkonosnost kapitala, do leta 2013 pa želi doseči 10-odstotno dobičkonosnost kapitala. Iz osnovne dejavnosti premoženjskih zavarovanj je skupina lani postala dobičkonosna. Skupina zasleduje strategijo dobičkonosnosti in ne pa strategijo ohranjanja tržnega deleža za vsako ceno. Dodajmo, da jim je tržni delež že nekoliko upadel. Nova strategija do leta 2015 Uprava zavarovalnice bo pripravila tudi novo strategijo do leta 2015, ki bo nadomestila sedanjo, ki velja do leta 2013. Ta naj bi bila bolj ambiciozna, tudi glede doseganja ciljev dobičkonosnosti iz osnovne dejavnosti. Novo strategijo bi rabili tudi za predstavitev potencialnim vlagateljem ob načrtovani dokapitalizaciji Triglava, ki jo bodo verjetno izvedli prek Varšavske borze.
|
positive
|
5,236
|
Stanislav Meglič, ki so ga bulmastifi napadli leta 2006, je ponudbo zavrnil Bo zaradi novih okoliščin, ki jih je Megličev zagovornik Franci Matoz predstavil sodišču, Megliču pripadla še višja renta? Na sodišču se je danes odvila še ena obravnava glede višine odškodnine do katere je upravičen Tržičan Stanislav Meglič zaradi napada bulmastifov iz leta 2006. Kot nam je povedal Megličev zagovornik Franci Matoz, sodišče danes še ni sprejelo končne odločitve glede višine odškodnine. Zagovornik družine Baričevič Emil Zakonjšek je Megliča in njegovega zagovornika Francija Matoza pozval k mediaciji, vendar sta ga zavrnila. Zagovornik družine Bričevič: pravdni postopek pomeni zapletanje Za Zakonjška vztrajanje pri pravdnem sodnem postopku pomeni zavlačevanje in zapletanje. Po njegovih besedah je namreč zadeva tako zapletena zaradi spremenjenih okoliščin, torej smrti obeh prvotno toženih strank, da se je ne more reševati »z medsebojnim mešetarjenjem«. Mediacija se mu zato zdi idealna rešitev. Zato je tudi poudaril, da ni tožena stranka tista, ki ima interes zavlačevati zadevo in dodal, da če bi tožeča stranka sprejela njihov predlog, bi prišli dosti bližje rešitvi spora. Matoz meni, da njihova stran ne zavlačuje, mediacija, ki je zanj »izguba časa«, pa bi po njegovih besedah po nepotrebnem podaljševala postopek. Zavlačevanja postopka je obtožil nasprotno stran. Zaslišani trije izvedenci ekonomske stroke Sodišče je sicer danes zaslišalo izvedence ekonomske stroke, ki so predstavili svoje poglede glede poškodb in primernosti želene odškodnine in mesečne rente. Hkrati sta Matoz in Meglič predstavila še nekatere nove okoliščine (zdravstvene izvide)glede Megličevega zdravstvenega stanja, ki jih bodo izvedenci preučili do prihodnje obravnave. Meglič sicer za nepremoženjsko škodo zahteva 112.669 evrov, dobrih 40 tisoč evrov za premoženjsko škodo in 462,59 evra mesečne rente, ki pa bi jo morali skupaj z obrestmi izplačati še za obdobje od marca 2006.
|
negative
|
5,237
|
Na vprašanje bo odgovoril Aleksander Čeferin, od 11. februarja predsednik Nogometne zveze Slovenije. Zanj zbiramo vprašanja bralcev Finance.si Na Finance.si zbiramo vprašanja za naslednji intervju po želji bralcev. Tokrat bo na vprašanja odgovarjal predsednik Nogometne zveze Slovenije , Aleksander Čeferin. Ponujamo vam možnost, da mu zastavite vprašanja po želji. Zanimivejša bomo zbrali in jih skupaj z odgovori nanje objavili v intervjuju. ZASTAVITE VPRAŠANJE Kdo je Aleksander Čeferin Aleksander Čeferin se je rodil 13. oktobra 1967. Na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomiral leta 1991 in se še isto leto zaposlil v odvetniški pisarni očeta Petra. Danes je direktor družbe, tretjinski lastnik Odvetniške družbe Čeferin s sedežem v Grosupljem, ki jo deli še z očetom in bratom. Čeferin se ukvarja s kazenskim pravom, gospodarskim pravom in s pravom osebnostnih oziroma človekovih pravic. Posebej se tudi ukvarja z zastopanjem poklicnih športnikov in športnih klubov, od 17. februarja 2011 pa je predsednik nogometne zveze Slovenije. Zase pravi, da je eden bolj dolgočasnih ljudi, razpet med delom, družino in občasnim športom. Pred časom je o poslu njegovega življenja povedal: "Največji uspeh mojega življenja je moja družina. Imam ženo, s katero se imava rada, in tri čudovite hčerke, brez katerih si življenja ne znava zamisliti. Tega se z denarjem ne da kupiti, noben finančno ali drugače uspešen posel pa si ne zasluži tovrstne omembe, saj ni in ne more biti primerljiv z mojo družino." Njegova prva plača je bila 125 evrov, je marca 2008 med drugim dejal v intervjuju za revijo Moje finance. V uvodu volilnega programa za predsednika NZS - nasledil je Ivana Simiča - je zapisal: "Nogomet je že dolgo veliko več kot samo igra. Gre za množično gibanje z ogromno pozitivne energije." Izpostavil je tudi nekatere poglavitne naloge, ena izmed njih bo povečati ter izboljšati sodelovanje med NZS in devetimi Medobčinskimi nogometnimi zvezami ter povečati prihodke, predvsem iz dveh segmentov, trženja in sistemskega, največ rezerv pa Čeferin vidi v položaju nogometa v družbi. Kariera nogometnega funkcionarja:- Stalni sodelavec UO LMN Lesna industrija Litija (2005-2011)- Član IO NK FC Ljubljana Lawyers (2005-2011)- Član IO NK Olimpija Ljubljana (2006-2011)
|
neutral
|
5,238
|
Družba je bilančno vsoto povečala za 26 milijonov evrov, ob koncu leta 2010 je znašala 58 milijonov evrov Družba Triglav Naložbe , v 92-odstotni lasti Zavarovalnice Triglav je lansko leto končala z izgubo v višini 5,8 milijona evrov, je družba sporočila prek borznega portala Seonet. Družba je bilančno vsoto povečala za 26 milijonov evrov, ob koncu leta je znašala 58 milijonov evrov. Na rezultat poslovanja v največji meri vplivali finančni odhodki iz naslova oslabitve finančnih naložb in plačila obresti za najete kredite na eni strani, ter finančni prihodki iz deležev v drugih družbah po drugi. Pri obveznostih do virov sredstev kapital družbe v višini 42,5 milijona evrov pokriva 73,3 odstotka vseh virov sredstev, 15,4 milijona evrov pa ima družba finančnih obveznosti do bank in Zavarovalnice Triglav.
|
negative
|
5,239
|
Uprava Pivovarne Laško se je zaradi spremenjenih dejavnikov v procesu prodaje družbe Mercator nekaterim ponudnikom zahvalila za sodelovanje, z ostalimi pa vodi nadaljnja pogajanja V igri za nakup 23,34-odstotnega deleža Mercatorja po naših informacijah ostaja le še hrvaški Agrokor , ki je v razpisu ponudil največ, 206 evrov za delnico, smo izvedeli iz zanesljivih virov. Uprava Pivovarne Laško je pravkar uradno sporočila: "Danes se izteka rok veljavnosti ponudb za odkup 23,34 odstotnega deleža družbe Mercator v lasti Skupine Pivovarna Laško, ki ga ta prodaja v skladu z zahtevami bank upnic po dezinvestiranju vseh naložb, ki ne spadajo v osnovno dejavnost skupine. S prodajo naložb namreč banke upnice pogojujejo reprogram kreditov Skupini Pivovarne Laško. Uprava Pivovarne Laško se je zaradi spremenjenih dejavnikov v procesu prodaje družbe Mercator nekaterim ponudnikom zahvalila za sodelovanje, z ostalimi pa vodi nadaljnja pogajanja." Spomnimo, preostala dva ponudnika sta bila še zasebna naložbena sklada Mid Europa in Warburg Pincus .
|
neutral
|
5,240
|
Zastavonoša poskuša v drugo Kateri je najboljši poslovni avto leta? Tudi letos izbiramo poslovni avto leta, zato vas vabimo, da v nagradni igri oddate svoj glas. Po pet finalistov se poteguje za laskave naslove Managerski avto 2011, Poslovni avto 2011, Službeni avto 2011 in Mali službeni avto 2011. Danes predstavljamo Audi A8, enega izmed finalistov v kategoriji Managerski avto 2011. GLASUJTE ZA SVOJEGA FAVORITA Audi A8 80.350 evrov stane audi A8 3.0 TDI quattro. Audi A8, lanski dobitnik naslova managerski avto leta 2010, se po pravilih PAL v letošnji izbor uvršča drugič zapored. Razkošni avtomobil z vrhunsko tehniko in številnimi naprednimi sistemi še vedno pomeni temelj v najprestižnejši kategoriji. Mu bo uspelo tudi letos? Audijevi osmici morda lahko zamerimo le precej neizrazito obliko (kar je sicer značilno za tako rekoč vse audije), vse drugo je, razen izjemoma, na zelo visoki ravni. Zlasti počutje v notranjosti je vrhunsko kot v le redkokaterem avtomobilu, materiali so izbrane kakovosti, izdelava skrbno natančna pri sleherni podrobnosti. 2.528 evrov je mesečni najem audija A8 3.0 TDI quattro z vsemi vključenimi stroški za tri leta in 90 tisoč kilometrov. Vir: ALD Automotive Razkošnost A8 je opazna tudi navzven, saj Audijeva admiralska ladja v dolžino meri kar 5,13 metra (v običajni, krajši izvedenki) oziroma 14 centimetrov več, če gre za podaljšano izvedenko z dolgo medosno razdaljo. A tudi v običajnem A8 je notranjost prostorsko izjemno radodarna, tudi na zadnjih sedežih, ki pa jim lahko zamerimo malce preveč položen in trd sedalni del - v neposrednih tekmecih se zadaj sedi bolje. Jih pa A8 prekaša v tehniki, pa ne le zaradi zmogljivega trilitrskega turbodizla (ki tu razvije nekaj več moči kot v A6 - 184 kilovatov oziroma 250 konjskih moči), temveč tudi zaradi odličnega osemstopenjskega samodejnega menjalnika, učinkovitega štirikolesnega pogona quattro in kopice drugih sistemov - vse od sistema pre sense za zaznavanje nevarnosti trka in s samodejnim ustreznim ukrepanjem do tablične enote, po kateri voznik lahko piše s prstom in tako upravlja navigacijo. 5,13 metra je dolg običajni A8, v podaljšani izvedenki z daljšo medosno razdaljo meri 5,27 metra. Omenjeni turbodizel je dovolj zmogljiv, da ga ocenjujemo kot najboljšo izbiro v A8, zahtevnejši kupci pa bodo navdušeni nad štirilitrskim osemvaljnim dizlom z 258 kilovati oziroma 350 konjskimi močmi in brutalnimi 800 newtonmetri navora. Želje so pri opremi bolj ali manj skoraj brez meja, še zlasti v najprestižnejši izvedenki z daljšo medosno razdaljo in 12-valjnikom s 386 kilovati oziroma 525 konjskimi močmi.
|
neutral
|
5,241
|
Na srečanju vrhovnih revizijskih institucij evropskih držav so udeleženci iskali rešitve za preprečevanje korupcije Računsko sodišče je gostilo predstavnike vrhovnih revizijskih institucij iz Avstrije, Češke, Madžarske, Poljske in Slovaške. Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je kot enega izmed ciljev srečanja izpostavil izmenjavo izkušenj. Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes pravi, da je korupcija problem na evropski ravni. Srečanje je bilo namenjeno predvsem izmenjavi izkušenj, da bi ugotovili, kje so "območja tveganja" za nastanek korupcije. Po Šoltesovih besedah se to ponavadi dogaja "tam, kjer se srečujeta javni in zasebni sektor in tam, kjer javni sektor mimo pravil skuša favorizirati določene ponudnike, prilagaja razpise in dokumentacije in sklepa pogodbe brez razpisov". Področje javnih naročil je tako eno od "velikih tveganj". Ponavadi se "ideja o ravnanjih, ki niso skladna z zakonom", pojavi, še preden je razpis javno objavljen. "Če je takrat ideja o točno določenem ponudniku, se zelo težko izognemo korupciji," je dejal. Ob tem je Šoltes še razložil, da je sodišče v zadnjem času zelo okrepilo sodelovanje s policijo, tožilstvom, protikorupcijsko komisijo in drugimi pristojnimi organi, saj se zavedajo, da "odkrivanje in preprečevanje korupcije ni stvar samo enega organa". Veze in poznanstva za pridobitev posla v Sloveniji Šoltes je opozoril, da v Sloveniji obstajajo razlike med državnim in lokalnim področjem. V Sloveniji je po njegovih besedah problem veliko število občin, saj so lahko lokalna povezanost in poznanstva včasih "ovira pri transparentnem poslovanju, zato kar hitro pride do težav". Ostale evropske države se srečujejo z podobnimi težavami, kot s Sloveniji Šoltes še ocenjuje, da so težave držav, katerih predstavniki so na posvetu v Sloveniji, podobne kot slovenske. To, dodaja predsednik računskega sodišča, pomeni, da se ta del Evrope pa tudi širše območje, spopada s problemi, "ki so očitno spremljevalec sodelovanja javnega in zasebnega sektorja".
|
neutral
|
5,242
|
Revija izhaja v digitalni izvedbi, njena ciljna publika pa so ljudje, ki jim ni vseeno za okolje in za svoje zdravje Ustvarjalci eko portala bodieko.si so začeli izdajati prvo slovensko eko revijo Bodi eko, ki bo pokrivala najrazličnejše teme s področja zdravega in okolju prijaznega načina življenja, zdrave prehrane, ekološkega vrtnarjenja, zdravilnih rastlin ter zanimivosti iz živalskega sveta. Revija je v digitalni izvedbi. Natančneje revijo izdaja podjetje Argos Media , katerega lastnika sta Andraž Dermota in Luka Žargi. Kot pojasnjuje slednji, so v celoten projekt zaenkrat vložili okoli osem tisoč evrov. Za pripravo, organizacijo in izdajanje revije skrbita ustanovitelja podjetja sama, za zanimive vsebine pa skrbijo honorarni novinarji in strokovnjaki s svojih področij. Ciljajo na ljudi, stare od 25 do 35 let Ciljna publika revije so ljudje, ki jim ni vseeno za okolje in za svoje zdravje in ki so pripravljeni za to tudi narediti določene majhne ali velike spremembe v svojem življenju, pravi Žargi in dodaja, da gre največ za ljudi v starosti od 25 do 35 let. Na vprašanje, koliko prihodkov načrtujejo v naslednjih petih letih, Žargi odgovarja, da je trenutno še prekmalu, da bi lahko podali neko oceno. To bo bolj jasno po nekaj izdanih številkah revije, pravi.
|
positive
|
5,243
|
Zaradi obdavčitve bilančne vsote bank bo po izračunih ministrstva za finance v državno blagajno priteklo pet milijonov evrov dodatnih sredstev Finančni minister Franc Križanič želi z obdavčitvijo bilančne vsote bank slednje predvsem »prisiliti« k večjemu kreditiranju gospodarstva. Predlog zakona namreč vključuje olajšave in sicer bo banka oproščene plačila davka, če bodo več kot 60 odstotkov njene bilančne vsote predstavljali krediti gospodarstvu. Križanič pričakuje, da bo zaradi novega zakona v državno blagajno prikapljalo približno pet milijonov evrov. Zakon predvideva tudi izjeme in sicer bodo plačila oproščene hranilnice, ki kreditirajo le prebivalstvo, izvzeta pa bo tudi Slovenska izvozna in razvojna družba, ki kreditira le finančne inštitucije.
|
neutral
|
5,244
|
Posamezniki v stranki imajo neverjeten občutek prepoznavanja ključnih vprašanj, meni šolski minister in član SD Igor Lukšič "Čeprav deluje kot razrahljana, v trenutkih, ko je situacija mirna, stranka stopi skupaj," pravi šolski minister Igor Lukšič Stranka SD je neverjetna in je v resnici bolj enotna, kot se zdi, je šolski minister in član SD Igor Lukšič povedal ob robu odprtja razstave Od odpora do osamosvojitve - boj za slovensko šolstvo v Slovenskem šolskem muzeju. Po njegovih besedah v SD vprašanje o možnem Pahorjevem namestniku trenutno ni na dnevnem redu stranke. "Kakorkoli deluje kot razrahljana v trenutkih, ko je situacija mirna, zelo stopi skupaj, ko gre za obstoj stranke, vlade ali republike Slovenije," je enotnost stranke SD ocenil njen vidni član in minister Pahorjeve vlade Igor Lukšič. Posamezniki z neverjetnim občutkom Po njegovem mnenju imajo posamezniki v stranki neverjeten občutek, da znajo prepoznati ključna vprašanja. Pokojninska reforma in nadaljevanje mandata te vlade je eno od takih vprašanj, je poudaril Lukšič. V resnici je stranka po njegovih besedah bolj enotna, kot se zdi. Na vprašanje, ali je močna podpora Pahorju morda posledica dejstva, da v SD ni velikega nabora ljudi, ki bi lahko postali mandatarji ali novi vodje stranke, Lukšič odgovarja, da si stranka tega vprašanja ne zastavlja, ker ni na dnevnem redu. Na dnevni red ga po mnenju Lukšiča postavljajo tisti, ki ne znajo prav ceniti tega trenutka. "Ta trenutek je ključen za razvoj Slovenije in ni nobenega razloga, da krizo, ki je ekonomska, vodimo še na raven politike," je prepričan. Vlada se bo glede referendumov bolj potrudila Prepričan je tudi, da se bo vlada v času pred tremi referendumi, ki se obetajo (o pokojninski reformi, delu na črno in arhivskem gradivu) potrudila, da bo ljudi prepričala s svojimi argumenti. Vlada bo, kot pravi, "storila vse, kar je v njeni moči in bistveno več, kot je naredila na prejšnjem referendumu oziroma vsaj toliko, kot je naredila za referendum o arbitražnem sporazumu, ki ga je dobila". Glede možnosti, da bi Roko Žarnić ostal okoljski minister tudi, če DeSUS izstopi iz vladne koalicije, pa je Lukšič dejal le, da se bo o tem odločal mandatar. "To je njegova pristojnost, prepričan sem, da bo tako kot zmeraj delal v korist republike Slovenije," je dodal Lukšič.
|
positive
|
5,245
|
Letnega srečanja zaposlenih naj bi se udeležilo okoli 600 ljudi. Koliko bo zabava stala, na Darsu ne povedo Ker junija v Družbi za avtoceste (Dars) pripravljajo letno srečanje zaposlenih, so za pripravo srečanja na portalu javnih naročil objavili naročilo male vrednosti. Kot poroča Dnevnik, na Darsu pričakujejo prostor za organizacijo turnirja v malem nogometu, odbojki in vlečenju vrvi, glasbo in plesišče. Molčijo, koliko jih bo vse skupaj stalo Od hrane si na Darsu želijo slano pecivo ob prihodu, ki bi mu sledila enolončnica. Popoldne bo sledil piknik, zato pričakujejo pečene odojke, jagnjetino, mini klobase in podobno. Med želenimi gostinskimi storitvami pričakujejo 40 litrov aperitiva, 1.500 litrov piva in 200 litrov vina. Dars ima sicer trenutno 1.255 zaposlenih, a od naročnika pričakujejo, da bo zagotovil mize in stole za približno 600 ljudi. Koliko so za zabavo pripravljeni odšteti, na na Darsu za Dnevnik niso razkrili. Ponudbe zbirajo do 4. maja.
|
neutral
|
5,246
|
Javno mnenje kreirajo sindikati. Ne glede na to katero vlado bomo dobili, bo to še naprej vodil predsednik ZSSS Dušan Semolič, pravi podjetnik Ivo Boscarol. "Vlada bi si morala že na začetku zadati cilj, ne samo da vlada, temveč določene cilje pripelje do konca," je v pogovoru za TV Klub na Pop TV povedal podjetnik Ivo Boscarol. "Zadnja leta se srečujemo s tem, da vlada vlada, cilji pa je ne zanimajo." "Ambicioznih podjetij ne bo ustavilo nič. Če ne drugega, se bodo izselila iz Slovenije," meni podjetnik Ivo Boscarol Pravi, da smo imeli v zadnjem času dobro gasilsko vlado, pozabili pa smo se osredotočiti na zdravi del gospodarstva. Prepričan je, da vladi manjka vizija. Boji se, da predčasne volitve ne bodo veliko spremenile. "Vlado bo še naprej vodil Semolič, zato predlagam, da mu damo mandat, saj je vse do sedaj blokiral," pravi Boscarol. Dodaja, da kljub vsemu ambicioznih podjetij ne bo nič ustavilo, če ne drugega, se bodo selila iz Slovenije. Lahovnik: Pahor bi moral zamenjati Golobiča in Kresalovo Znašli smo se v popolni politični blokadi, zato so predčasne volitve najboljša možnost, meni nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik. Po njegovem mnenju je za takšno stanje zaslužna splošna apatija in občutek ljudi, da je država popolnoma odpovedala, predvsem pravosodni sistem. "Žal mi je, da opozicija ni podprla te reforme, res je da ni idealna, gre pa v pravi smeri," meni nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik To se kaže tudi v primeru Vegrada , kjer postopki proti osumljencu, ki je na vrata pisarne nekdanje direktorice Hilde Tovšak nastavil bombo, že tečejo, proti Tovšakovi pa se ne dogaja še nič, se prosto sprehaja in nabira regrat. Če bi Golobič odstopil že takoj ob nastopu afere Ultra, bi imela vlada več kredibilnosti, meni Lahovnik. "Ker Pahor ni že prej zamenjal tako Golobiča kot Kresalove, je afere prevzel nase," dodaja. Boscarol: Vlada ne zna pojasniti, zakaj rabimo reforme Glede pokojninske reforme Boscarol pravi, da ima ta vlada, tako kot prejšnja, problem z marketingom in ne zna javnosti razložiti, zakaj reforme potrebujemo. Lahovnik pa pravi, da se iz danes na jutri zaradi nesprejetja reforme ne bo zgodilo nič, na daljši rok pa bo to pomenilo nižjo boniteto in dražje zadolževanje. To bo na koncu pripeljalo tudi do dražjih posojil za gospodarstvo."Žal mi je, da opozicija ni podprla te reforme, res je da ni idealna, gre pa v pravi smeri," je dodal. "Prihodnji mandatar se išče po imeniku" Za vodenje vlade pa je zmanjkalo ljudi, meni Boscarol. Tako je predlog Spomenke Hribar, ki za prihodnjo mandatarko predlaga prodekanko na EF Majo Makovec Brenčič, komentiral, da izgleda kot da se mandatarja išče po imeniku. Pravi, da vsak pameten, ki si želi kaj spremeniti, doživi blokado ali gre iz politike. "Javno mnenje kreirajo sindikati, ki se ne borijo za delavce, ampak proti njej." Tisti, ki vedo, da bi lahko kaj spremenili, gredo iz politike ali doživijo blokado. Javno mnenje kreirajo sindikati, ke se borijo proti delavcem, ne za delavce. Potrebujemo vizijo. Kline: Rešitev je v konsenzu Strokovnjak za marketing in komuniciranje Miroslav Kline rešitev vidi v konsenzu, ne v predčasnih volitvah. "Najbolj realno se mi zdi, da se ne bo zgodilo nič, če ocenjujem Pahorjevo preteklo ravnanje. On vedno hoče vztrajati do konca."
|
neutral
|
5,247
|
Višja davčna obremenitev povzroča višjo brezposelnost, zato naj države začasno in ciljno usmerjeno znižajo obdavčitve, predlagajo v OECD Povprečna stopnja brezposelnosti v državah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je bila konec lanskega leta še vedno blizu zgodovinskega vrha, ki ga je dosegla med krizo. Tudi v državah, kjer rast brezposelnosti ni bila tako visoka, je bilo gospodarsko okrevanje doslej prešibko, da bi omogočilo znatnejše znižanje brezposelnosti, ugotavlja OECD. Kot Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) ugotavlja v poročilu o trgu dela v državah OECD med krizo in v prvi fazi okrevanja, ki je bilo objavljeno minuli teden, je stopnja brezposelnosti v 12 članicah ostala dve odstotni točki ali več nad predkrizno ravnjo. Do nižjih stroškov dela z nižjimi davki Med predlogi politik, s katerimi bi lahko države zmanjšale dolgoročna tveganja, OECD izpostavlja povečanje povpraševanja po delovni sili. Za znižanje stroškov dela organizacija kot verjetno najučinkovitejši ukrep predlaga začasno in ciljno usmerjeno znižanje obdavčitve. Višja davčna obremenitev namreč povzroča višjo brezposelnost, ugotavlja OECD, pri čemer je velikost tega učinka v posamezni državi odvisna od sistema plačnega dogovarjanja. V državah, kjer so realne plače bolj togo določene, je ta učinek večji. Slednje se po navedbah OECD v splošnem kaže pri državah, kjer se kolektivno dogovarjanje ne odvija ne na ravni podjetij ne na ravni države, ampak na ravni dejavnosti - in nato izid pogajanj velja za vsa podjetja v panogi, ne glede na to, ali so njihovi delavci člani sindikata ali ne. Znižanje stopnje socialnih prispevkov ali davka na plače lahko na kratek rok spodbudi zaposlovanje, meni OECD, ki pa opozarja, da so cenejša ciljna znižanja, npr. za nove zaposlitve, kot pa splošna za vse zaposlene. Na daljši rok so lahko znižanja stopnje za socialne prispevke del širše, prihodkovno nevtralne davčne reforme. Za aktivno politiko na trgu dela OECD med možnimi ukrepi navaja tudi aktivne politike na trgu dela, med drugim zagotavljanje zadostne podpore iskalcem zaposlitve in poklicnega usposabljanja, kar bi lahko koristilo predvsem mladim. Ukrepi naj bodo predvsem v državah z največjimi omejitvami pri proračunskih izdatkih ciljno usmerjeni. Organizacija navaja analize, po katerih stroga delovna zakonodaja sicer pomaga ublažiti šoke ob padcu gospodarstva, vendar hkrati ohranja trdovratnost brezposelnosti. Države s strogo zakonodajo, ki ureja delovna razmerja, naj bi zmanjšale razkorak med varnostjo rednih in začasnih zaposlitev. Poročilo je posebno poglavje prihodnje gospodarske napovedi OECD, ki bo objavljena 25. maja v okviru letnega ministrskega srečanja OECD.
|
neutral
|
5,248
|
Odvetnik padlega najverjetnejšega naslednika Warrena Buffetta, je slednjega obtožil laganja v zvezi z zadevo Lubrizol David Sokol (na levi) ne namerava tiho oditi. »Gospodu Buffetu je bilo ne enkrat ampak dvakrat povedano, da ima gospod Sokol lastniški delež v družbi Lubrizol , še preden je gospod Buffett pričel pogajanja z Lubrizolom,« je v odgovoru odgovor na sklep preiskovalnega odbora zapisal odvetnik Davida Sokola. Sokol naj bi kršil etični kodeks in pravila o trgovanju z notranjimi informacijami Odbor je javnosti včeraj zvečer po našem času sporočil, da je Sokol s svojim nakupom delnic Lubrizola kršil pravila etičnega kodeksa in pravila družbe, ki urejajo trgovanje z notranjimi informacijami. Dodatno je v sporočilu zapisano, da je Sokol višje vodstvo Berkshire Hathaway zavedel z nepopolnim poročanjem. Sokolov odvetnik je v odgovoru zapisal tudi, da je ta o naložbi v Lubrizol razmišljal že od poletja 2010 in, da so tovrstne naložbe eksplicitno določene v njegovi pogodbi o zaposlitvi. Dodal je še, da Sokol v času, ko je opravil nakupe delnic Lubrizola, ni imel nikakršnega razloga za misel, da ima Warren Buffett kakršen koli interes v zvezi z Lubrizolom. Kaj bo s Charliejem Mungerjem? V Berkshire Hathaway zaenkrat niso rekli dosti na temo izjave Davida Sokola, da je Buffettov najtesnejši sodelavec Charlie Munger v času, ko je Buffetta prepričeval za lastniški vstop Berkshire Hathaway v kitajsko družbo BYD , bil lastnik treh odstotkov delnic taiste družbe. BYD je kitajski izdelovalec baterij za avtomobile. David Sokol bil eden najbolj verjetnih naslednikov Warrena Buffetta na čelu Berkshire Hathaway. Sokol je odstopil konec marca letos, odnesel ga je škandal v zvezni s kupovanjem delnic družbe Lubrizol, medtem ko je istočasno predlagal, da jo Berkshire prevzame.
|
neutral
|
5,249
|
Soočamo se z lobistično napisano zakonodajo, ki otežuje tožilčevo delo, pod krinko zaščite človekovih pravic se relativizira delo policije in tožilcev. Foto: Irena Herak Slovo s pičlimi rezultati: odhajajoča državna tožilka Barbara Brezigar o težavah, zaradi katerih ni bila uspešna pri svojem delu. Vir: www.finance.si, 21. aprila 2011
|
neutral
|
5,250
|
V lanskem letu so v zavarovalnici, ki jo vodi Gabrijel Škof, zbrali za 261 milijonov evrov premij, izplačali pa za 46,5 milijonov evrov škod Foto: Irena Herak Zavarovalnica Adriatic Slovenica je lani zbrala 261 milijonov evrov premije in ustvarila 10,5 milijona evrov čistega dobička, so danes sporočili iz družbe. V prvih treh mesecih letos so zbrali za nekaj manj 68 milijonov evrov premij in izplačala za 46,5 milijona evrov škod. V tem obdobju je zavarovalnica, ki jo vodi Gabrijel Škof (na sliki), zbrala skoraj 68 milijonov evrov premij in izplačala za 46,5 milijona evrov škod. Največ premij zbrali pri premoženjskem zavarovanju Zavarovalnica je lani največ premije zbrala na področju zavarovanj premoženja, kjer ima 15-odstotni tržni delež, zavarovanci pa ji zaupajo največ avtomobilskih zavarovanj in stanovanjskih zavarovanj Dom AS, nezgodnih in ostalih zavarovanj premoženja, so predstavniki družbe zapisali v sporočilu za javnost.
|
neutral
|
5,251
|
Dow je zabeležil največjo mesečno rast od lanskega decembra Zaključek rednega trgovanja Glavni »krivec« za današnjo visoko rast ameriških blue-chipo je predvsem proizvajalec težkih strojev Caterpillar, ki je v letošnjem prvem četrtletju kar za petkrat povečal dobiček v primerjavi z enakim četrtletjem lani. Caterpillar je v prvem četrtletju ustvaril 1,23 milijarde dolarjev oz. 1,84 dolarja dobička na delnico, lani v istem četrtletju pa 233 milijonov dolarjev oz. 36 centov na delnico. Prihodki so od lani porasli za 57 odstotkov na 12,95 milijarde dolarjev. Rezultati so povozili pričakovanja analitikov, ki so napovedovali 1,30 dolarja dobička na delnico ob 11,43 milijarde dolarjev prihodkov. Dow Jones + 0,37 odstotka Nasdaq + 0,04 odstotka S&P 500 +0,23 odstotka Stanje ob 20:30 Zlom delnice proizvajalca mobilnikov RIM se nadaljuje, delnica je izgubila že 14 odstotkov vrednosti. Visoko rast pa beleži podjetje Caterpillar , katerega odlični četrtletni poslovni rezultati so vlili optimizem vlagateljem v ameriške blue-chipe, ki povečini vsi beležijo rast tečajev. Dow Jones +0,37 odstotka Nasdaq + 0,03 odstotka S&P 500 +0,2 odstotka Stanje ob 16:00 Potem, ko je indeks Nasdaq v začetku tega tedna dosegel desetletni vrh, se je znašel na prepihu, saj je vlagatelje znova zajel »kaj pa zdaj?« trenutek. Slab poslovni rezultat Research in Motion mu ni v pomoč. Dow Jones + 0,12 % Nasdaq - 0,25 % S & P 500 - 0,1 % Delnice Microsofta so se pocenile za dva odstotka, za kar 13,5 odstotka pa se je sesedel proizvajalec Blackberryev Research in Motion, ki je objavil slabe poslovne rezultate, vodstvo pa je pesimistično tudi glede prihodnjega poslovanja. Omenjena sta precejšen del razloga za zdrs indeksa Nasdaq Stanje ob 15:00 - pol ure pred začetkom trgovanja Ameriškim indeksom je tričetrt ure pred začetkom trgovanja kazalo na 0,05- do 0,2-odstotno rast. To znova podpirajo objave pozitivnih poslovnih rezultatov, ki poleg izjemno sproščene monetarne politike v ZDA, na borze privlačijo kupce delnic. Del razloga za rast bo padajoča vrednost ameriškega dolarja, ki je v primerjavi s košarico svetovnih valut na triletnem dnu in blizu najnižjega nivoja sploh. Dražje delnice bodo kompenzirale del izgube kupne moči dolarja. Rast potrošnje hitrejša od rasti prihodkov Zasebna potrošnja v ZDA je bila marca za 0,6 odstotka višja kot februarja, ko je rast bila 0,9-odstotna. Na drugi strani so se dohodki Američanov marca v primerjavi februarjem povečali za pol odstotka. Potrošnja je torej naraščala hitreje kot prihodki. Kanadski BDP se je februarja na mesečni ravni skrčil za 0,2 odstotka. Rast je na letni ravni bila 2,9-odstotna oziroma 0,2 odstotne točke počasnejša od napovedi.
|
neutral
|
5,252
|
Prihodki banke so se zmanjšali za osem odstotkov Britanska banka Royal Bank of Scotland (RBS) je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 528 milijonov funtov (594 milijonov evrov) čiste izgube. Višja izguba od pričakovane je bila sicer posledica enkratnih stroškov. RBS, ki jo je po izbruhu finančne krize morala reševati država in je sedaj v 83-odstotni lasti davkoplačevalcev, je v prvem četrtletju lani vknjižila 248 milijonov funtov izgube, v zadnjem lanskem trimesečju pa je ustvarila 12 milijonov funtov dobička. Osemodstotno znižanje prihodkov Med januarjem in marcem so prihodki banke znašali 7,55 milijard funtov, kar je osem odstotkov manj kot v prvih treh mesecih lani. Dobiček iz poslovanja je znašal 1,05 milijarde funtov. Izgubo pa je banka vknjižila predvsem zaradi enkratnih stroškov, kot so stroški prestrukturiranja in odpisi slabih kreditov. Del izgube gre tudi na račun stroška zaradi sodelovanja banke v državni shemi zavarovanja slabih naložb, s katero je država zavarovala izgube britanskih bank, še poroča AP. Na londonski borzi so delnice banke v zgodnjem trgovanju pridobile skoraj dva odstotka.
|
negative
|
5,253
|
Z investitorjem Minsk Energy so podpisali pogodbo za gradnjo treh transformatorskih postaj v okolici Minska Kolektor Etra bo v poslu sodelovala z gradnjo petih energetskih transformatorjev z močjo 40 megavatov in napetostjo 110/20 kilovoltov. Pogodba med slovenskima podjetjema je vredna dva milijona evrov. V pričakovanju novih naročil Foto: Urban Štebljaj Po besedah direktorja Rika , Janeza Škrabca, lahko v primeru dobro izvedenega naročila pričakujejo nova naročila. Investitor Minsk Energy namerava v prihodnjih desetih letih posodobiti kar 37 takih transformatorskih postaj, s tem poslom pa se slovenskima podjetjema odpira tudi možnost širitve na ruski trg. Bo Kolektor selil del proizvodnje na Vzhod? Delegacija iz Belorusije je že obiskala Kolektor Etro, katerega je Riko za partnerja v poslu izbral na podlagi referenc in kakovosti. Po besedah komercialnega direktorja Kolektorja Etre, Petra Novaka, se z Belorusi že dogovarjajo za višje oblike sodelovanja. Sicer pa je idrijski Kolektor po besedah predsednika uprave Stojana Petriča v Rusiji že prepoznaven in sodeluje pri večjem številu projektov na področju transformatorjev, energetike in avtomobilske industrije. Zaradi velikega potenciala ruskega trga v energetiki razmišljajo celo o selitvi dela obstoječe ali novo razvite proizvodnje. Njihov primarni izvozni trg je sicer trenutno Skandinavija, kjer Kolektor ustvari več kot 50 odstotkov celotne prodaje.
|
positive
|
5,254
|
Interventni zakon, ki ga v primeru nesprejetja pokojninske reforme napoveduje vlada, se zdi nenujen 72,3 odstotka vprašanim Po anketi Dela pokojninsko reformo začetek maja podpira le 37 odstotkov vprašanih (tri odstotke manj kot aprila), proti je 50 odstotkov vprašanih. 13 odstotkov volivcev je neodločenih. V primeru zavrnitve pokojninske reforme je vlada napovedala sprejem interventnega zakona, s katerim bi zamrznila pokojnine, znižala socialne transferje in plače v javnem sektorju. Večina (72,3 odstotka) anketirancev meni , da omenjeni ukrepi niso nujni, 19,3 odstotka vprašanih pa meni, da so nujni. Zakon o preprečevanju dela na črno podpira 34 odstotkov anketirancev dela, proti je 58 odstotkov. Zakon o arhivih podpira 33 odstotkov vprašanih, 32 odstotkov jih je proti, neodločenih pa je še 35 odstotkov vprašanih. Bin Ladnu bi morali soditi ZDA bi po mnenju večine anketiranih (54,1 odstotka) vodjo Al Kaide Osamo bin Ladna morale ujeti in mu soditi. 35,4 odstotka anketirancev se s tem ne strinja. 71,4 odstotka vprašanih je proti temu, da Slovenija sprejme kakšnega zapornika iz Guantanama, 20,1 odstotka vprašanih pa to podpira.
|
neutral
|
5,255
|
Najbolj razširjeno je podkupovanje uradnikov v BiH, kjer se je z njim srečalo nekaj več kot 20 odstotkov prebivalstva, z 19,3 odstotka pa ji sledi Albanija Dobrih 12 odstotkov prebivalcev držav zahodnega Balkana je v preteklem letu vsaj enkrat dalo podkupnino državnim uradnikom, razkrivajo danes objavljeni rezultati raziskave Urada ZN za droge in kriminal (UNODC) in Evropske komisije. Znesek povprečne podkupnine pa je lani znašal 257 evrov. V raziskavi je sodelovalo 28 tisoč oseb iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Kosova, Makedonije in Srbije. Eden od ključnih zaključkov, do katerega so prišli raziskovalci, pa je, da je korupcija poleg revščine in visoke ravni nezaposlenosti eden od najresnejših problemov, ki pestijo zahodni Balkan. Najbolj razširjeno je podkupovanje uradnikov v BiH, kjer se je z njim srečalo nekaj več kot 20 odstotkov prebivalstva, z 19,3 odstotka pa ji sledi Albanija. Povprečna podkupnina v Albaniji znaša 103 evre Najmanj so podkupnine priljubljene v Makedoniji, kjer se je k temu načinu sodelovanja z državnimi uradniki lani zateklo 6,2 odstotka prebivalstva. V Srbiji je lani podkupovalo 9,3, v Črni gori 9,7, na Kosovem in na Hrvaškem pa malo več kot 11 odstotkov prebivalcev. Drugačno sliko pa razkrivajo podatki o zneskih podkupnin. Ti so bili lani najvišji v Makedoniji, kjer so v povprečju znašali 1.212 evrov, najnižji pa v Albaniji, kjer so si uradniki na ta način v povprečju prislužili dodatnih 103 evra. Zanimiv je tudi podatek, da so povprečne podkupnine v Srbiji s 349 evri lani presegale znesek povprečne plače. Rezultati raziskave razkrivajo še, da so med najbolj podkupljivimi javnimi uslužbenci zdravniki, medicinske sestre in policisti.
|
negative
|
5,256
|
Tako je na podlagi nedavnih inšpekcij ugotovila Jedrska regulatorna komisija ZDA. Na Tajvanu so medtem simulirali japonsko jedrsko nesrečo Ameriške jedrske elektrarne bi bile varne tudi v primeru ekstremnih dogodkov, kot so bili tisti na Japonskem, je na podlagi nedavnih inšpekcij ugotovila Jedrska regulatorna komisija ZDA. Komisija sicer pripravlja poročilo o inšpekcijah v elektrarnah, s katerimi je želela ugotoviti, kako bi se v elektrarnah v primeru ekstremnih dogodkov lahko spopadli z izgubo elektrike ali poškodbami v večjih delih reaktorja, piše platts.com. »Naši inšpektorji so ugotovili, da bi bili vsi reaktorju varni tudi v primerih, da bi na njihove varnostne sisteme vplivali takšni dogodki, čeprav bi nekaj elektrarn lahko bolje vzdrževali potrebne vire in postopke,« pravi Eric Leeds, direktor pisarne za regulacijo jedrskih elektrarn. Na Tajvanu simulirali japonsko jedrsko nesrečo V Tajvanu so medtem izvedli vajo, da bi ugotovili, kako so pripravljeni na morebitno jedrsko nesrečo. V jedrski elektrarni na severu otoka so simulirali podobno nesrečo, kot se je zgodila na Japonskem, piše Washington Post.Med vajo so gasilska vozila črpala vodo, da bi pogasili ogenj zunaj območja, kjer sta dva reaktorja elektrarne. Medtem so delavci evakuirali bližnje prebivalce. Tajvanska javnost je vse od marčevske nesreče na Japonskem zelo zaskrbljena glede varnosti treh delujočih jedrskih elektrarn na Tajvanu. Dve stojita le 20 kilometrov stran od prestolnice Tajpej. Predsednik Ma Ying-jeou, ki je spremljal vajo, je sicer zavrnil pozive opozicije, naj zapre vse tajvanske jedrske elektrarne. Obljubil pa je, da bodo za vzdrževanje jedrske varnosti uporabljali najvišje standarde. Japonci kljub zaostankom pričakujejo, da bo zaprtje elektrarne v Fukušimi po načrtih Japonska bo medtem danes razkrila nove načrte za zajezitev krize v jedrski elektrarni v Fukušimi, potem ko je priznala, da se sooča z bolj resnimi izzivi, kot je sporočila prvič. Kljub temu pričakuje, da bodo jedrski reaktorji pod kontrolo do sprva napovedanega roka, piše Reuters.
|
neutral
|
5,257
|
Študija o celotni trasi plinovoda Južni tok bo predstavljena letos avgusta, je napovedal prvi mož Gazproma Aleksej Miller Predsednik vlade Borut Pahor se je danes skupaj z ministrico za gospodarstvo Darjo Radić sestal s predsednikom upravnega odbora Gazproma Aleksejem Millerjem (na sliki). Priprave na gradnjo plinovoda Južni tok po Millerjevih besedah potekajo dobro, projekt bo končan v roku, do decembra 2015. Kot so po srečanju sporočili iz kabineta predsednika vlade, bo študija celotni trasi plinovoda Južni tok po Millerjevih navedbah predstavljena avgusta, nato bo sledila registracija skupnega podjetja, ki bo izvajalo celoten projekt. Čez teden dni predstavitvena konferenca v Bruslju Premier Pahor je ob tem izpostavil pomen Južnega toka za Slovenijo in ponovil slovensko stališče, da podpira razpršitev virov in poti za dobavo plina na območje EU. Slovenija bo aktivno sodelovala pri podpori in pripravi projekta Južni tok ter konstruktivno delovala v okviru EU. Miller je napovedal tudi predstavitveno konferenco, ki bo 25. maja v Bruslju, na njej pa bo Gazprom predstavil več podrobnosti, medtem ko bo o projektu mogoče celovito govoriti šele na konferenci, ki je predvidena za september v Amsterdamu. Ob koncu srečanja je prvi mož Gazproma še dejal, da bo danes podpisan tudi memorandum o sodelovanju med slovenskim podjetjem Comita in Gazpromom o postavitvi optičnih kablov vzdolž celotne dolžine plinovoda Južni tok in napovedal, da bo projekt omogočil sodelovanje tudi drugim slovenskim podjetjem.
|
positive
|
5,258
|
Največja slovenska zavarovalnica je danes objavila prevzemno ponudbo za prevzem vseh delnic Slovenijalesa Zavarovalnica Triglav je danes objavila prevzemno ponudbo za odkup vseh delnic družbe Slovenijales . Da se bo to zgodilo, smo v Financah napovedovali v članku Triglav v 30 dneh s ponudbo za prevzem Slovenijalesa. V Triglavu za delnice Slovenijalesa ponujajo 112,6 evra. Za kupno 273.604 delnic so v Triglavu pripravljeni plačati 30,8 milijona evrov. Triglav ima po podatkih baze Gvin v lasti 61,7 odstotka podjetja, druga dva večja lastnika pa sta državna Sod in Kad , ki imata po 10,91 odstotka podjetja. Kot so nam takrat sporočili iz Triglava, so se za odkup delnic Slovenijalesa odločili zaradi maksimiziranja vrednosti premoženja v skupini Triglav. Z naložbo želijo tudi izboljšati poslovanje Slovenijalesa.
|
neutral
|
5,259
|
Na prvi konstitutivni seji novega upravnega odbora zbornice izvolili predsednico in podpredsednika ter potrdili dosedanjo direktorico Nova predsednica upravnega odbora Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP) je Anka Miklavič Lipušček, ki uspešno vodi Mlekarno Planika iz Kobarida. Anka Miklavič Lipušček s tem prevzema tudi predsedovanje ZKŽP, ki v okviru Gospodarske zbornice Slovenije združuje 300 podjetij, in je na tem mestu zamenjala Alešo Kandus Benčina, sicer predsednico uprave podjetja Medex . Tako se je včeraj na svoji prvi konstitutivni seji odločil novi 25-članski upravni odbor (UO) ZKŽP. Podpredsednik UO in Zbornice je postal Boštjan Kozole, direktor kmetijskega podjetja Evrosad Krško , potrdili pa so tudi štiriletni mandat direktorici zbornice Tatjani Zagorc. Ureditev odnosov v prehrambni verigi Kmetijci in živilci so obravnavali tudi aktualne teme. Med drugim so še posebej poudarili pomen nastajajočega Kodeksa ravnanja udeležencev v verigi preskrbe s hrano. Še vedno menijo, da so šibkejši člen in si prizadevanja za ureditev odnosov v verigi. Sami se že trudijo urediti odnose do primarne proizvodnje, želijo pa si normalizacije odnosov s trgovino.
|
positive
|
5,260
|
Za podjetja z obmejnih problemskih območij skoraj 20 milijonov evrov pomoči Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je objavila javni razpis za spodbujanje začetnih investicij in ustvarjanje novih delovnih mest v Pokolpju. Podoben razpis je za obmejna problemska območja objavil tudi Slovenski regionalno-razvojni sklad iz Ribnice. V okviru razpisov je podjetjem na voljo okoli 20 milijonov evrov pomoči. Kot so pojasnili v službi vlade, prvi razpis velja za začetne investicije v občinah Osilnica, Semič, Metlika, Kočevje, Črnomelj, Loški Potok in Kostel, do sredstev iz drugega razpisa pa so upravičena podjetja iz devetih razvojnih regij, to je iz goriške, gorenjske, jugovzhodno slovenske, koroške, notranjsko-kraške, obalno-kraške, podravske, posavske in savinjske, oziroma iz 57 občin. Navedene občine sicer sodijo med obmejna problemska območja, ki jih določa nedavno uveljavljena uredba. Gre za občine, v katerih živi več kot 50 odstotkov prebivalcev v desetkilometrskem obmejnem pasu in ki imajo primanjkljaj delovnih mest ter podpovprečno gostoto poselitve. Občine iz Pomurja in Posočja do denarja niso upravičene Poleg tega med obmejna problemska območja spadajo še občine, ki mejijo na obmejne občine in imajo več kot 45-minutno povprečno dostopnost do najbližjega priključka avtoceste ali hitre ceste ali visok delež površine, vključene v območje Nature 2000. Poleg 57 občin, ki lahko kandidirajo na razpisu regionalno-razvojnega sklada, je na spisek obmejnih problemskih območij sicer uvrščenih še 18 občin iz Pomurja in tri iz Posočja, vendar tamkajšnja podjetja tokrat do kandidiranja za nepovratna državna sredstva niso upravičena. Posamezen projekt lahko dobi do pol milijona evrov Za vse občine v pomurski regiji in tri občine iz upravne enote Ormož je bil namreč do 19. maja odprt poseben javni razpis z enakimi cilji z naslova zakona o ukrepih razvojne podpore pomurski regiji v obdobju 2010-2016, v Posočju pa je bil tak razpis letos izveden z naslova programa popotresne razvojne pomoči Soča 2013. Na obeh zdaj aktualnih javnih razpisih, ki sta bila objavljena dva meseca po uveljavitvi zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoj, je mogoče pridobiti do 500 tisoč evrov državne pomoči, rok za oddajo vlog pa je 30. junij. Razpisa sta dosegljiva na spletni strani službe vlade in na spletu Slovenskega regionalno-razvojnega sklada.
|
neutral
|
5,261
|
Višje sodišče v Ljubljani je ugodilo pritožbama upnikov NLB in NKBM glede terjatev v postopku prisilne poravnave nad Mersteelom in odločilo, da sta njuni terjatvi verjetno izkazani Upnici Mersteela sta uspeli s pritožbo. NLB za terjatev v višini skupno 6,73 milijona evrov, ki jo je prijavila na podlagi dveh poravnalnih izjav po dveh kreditnih pogodbah, NKBM pa za terjatev v višini 35,33 milijona evrov, prijavljene na podlagi poroštvene pogodbe. Terjatev Merkurja, zaradi odločitve o kateri je ta vložil pritožbo, je vredna 12.036 evrov in ni verjetno izkazana. Nižje sodišče je terjatve zavrnilo Kot so zapisali v odločbi, ki je bila danes objavljena na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 3. marca odločilo, da sporne terjatve obeh bank in Merkurja niso verjetno izkazane. Sodišče je ugodilo pritožbama NLB in NKBM in odločilo, da sta omenjeni njuni terjatvi verjetno izkazani. Merkurjevi pritožbi pa ni ugodilo in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
|
neutral
|
5,262
|
Gre za projekt Boljša vožnja z avtobusom, ki po mnenju ocenjevalcev izpolnjuje potrebe strank in na prvo mesto postavlja ljudi Nagrada za dosežke v prevozu za 2011, ki jo podeljuje Mednarodni transportni forum pri OECD, bo letos šla v roke Dancev. Dobila jo bo družba Arriva Denmark, ki je del Arrive Group v lasti Deutsche Bahna, in sicer za projekt Boljša vožnja z avtobusom (Better Bus Ride), so sporočili iz OECD. Projekt »Better Bus Ride« na domiseln način izboljšuje izkušnjo vožnje tako za stranke kot osebje: zaposleni se na avtobusni postaji pogovarjajo s strankami, da bi tako spoznali njihove potrebe in želje, posebej organizirani 'flash mob' praznuje rojstni dan voznika avtobusa Mukhtar Adowa Mohameda. Projekt Better Bus Ride poskuša transport videti ne kot proizveden izdelek, ampak omogoča izkušnjo vožnje. Žirija je danski projekt izbrala, ker meni, da gre za zgled, ki izpolnjuje potrebe strank kot tudi na prvo mesto postavlja ljudi.
|
positive
|
5,263
|
Nismo država možnosti, ampak država obveznosti. Glavna težava Slovenije je, da nas državni aparat še vedno tlači v totalitarizem. Vsi v državnem aparatu bi radi zlasti ukazovali, nas spravljali v kalup vzornega, poslušnega in revnega državljana. Nismo država možnosti, ampak država obveznosti. Vsi vladajoči možje od predsednika republike do zadnjega uradnika bi nas radi stisnili v klavrno povprečje. Ne pustijo nas razmišljati s svojo glavo. Z vsakim ukrepom, ki ga predstavijo, nas poskušajo potisniti v sivo povprečje, prikrajšati za užitek uspeha in zatreti naše ideje. Slovenija zaradi tega vsak dan bolj tone, gospodarsko in socialno. Vse v Sloveniji je postavljeno tako, kot da je glavna naloga podjetij in zaposlenih v njih služenje državi. Podjetja morajo izpolnjevati kup obrazcev in plačevati serijo davkov, skoraj nič ni prepuščeno njihovi pobudi. In vedno manjkrat se zgodi, da država kaj stori za nas. Zakaj nam država ne omogoči, da bi podjetje, ki želi zgraditi halo v enem dnevu in na enem mestu, dobilo vsa dovoljenja za gradnjo? Zakaj ne poenostavi sistema, tako da bi podjetje svojo administracijo z državo urejalo na enem mestu? Zakaj ni enotnega pregleda, koliko davkov in kako moramo plačati? Zakaj so zakoni tako zapleteni, da jih ne razumejo niti odvetniki, kaj šele tisti, ki so jim namenjeni? Slovenija podjetjem in prebivalcem preprosto ne da priložnosti. Primer: podjetjem nalaga izplačilo vsaj minimalne plače delavcem, kaznuje pa nagrajevanje za dobro delo. Da ne bo pomote, nič nimam proti minimalni plači, moti me le, da je tudi najnižje plačilo tako močno obremenjeno s prispevki in davki. A če bi podjetje delavcem hotelo izplačati nagrado za njihov trud, iznajdljivost ali uspešnost, mora najprej državi plačati več kot polovico nagrade v obliki prispevkov in davkov. Seveda je treba opozoriti na nepotrebno administracijo in kvazinadzor. Podjetja morajo kar trem različnim javnim ustanovam, Dursu , AJPES in Zpizu , poročati kdaj, kako in koliko so izplačala zaposlenim. Kljub temu poznamo primere, denimo Steklarska Nova , Vegrad in še nekaj drugih, ko družbe svojim delavcem več let niso plačevale socialnih prispevkov. Inšpektorji se raje spravljajo na male obrtnike in podjetnike, ki s trganjem od lastnih ust poskušajo čim več denarja obdržati v podjetju. Spravljajo se nad tiste, ki razmišljajo o prihodnosti. Tem hoče država vzeti vse: preteklost in prihodnost. Vsako leto več denarja porabimo za zdravstvo, čeprav bolnišnice zmanjšujejo obseg dela in imamo vsako leto manj pravic. Če zbolimo in hočemo zgledno oskrbo, moramo plačati iz svojega žepa. Obvezni pobot je v tem pogledu še ena administrativna ovira in zgrešen poskus izboljšanja slabe plačilne discipline. A tipičen primer razmišljanja socialistične države, ne pa pravne in socialne države, kar je Slovenija po ustavi. Prav zaradi prisilne narave ukrepa se je plačilna disciplina še poslabšala, plačilni roki pa podaljšali. In da je mera polna, se najslabši plačniki požvižgajo na obvezni pobot. Pravega nadzora namreč ni. S tem in podobnimi ukrepi država vedno več denarja porabi za naš nadzor, vedno manj pa za našo varnost in boljše življenje.
|
negative
|
5,264
|
Dokapitalizacija je potopila delnice Commerzbank, na drugi strani pa rast cen barvnih kovin dviguje delnice rudarskih družb. Pocenitev je malo Stanje ob 15:20 FTSE + 0,67 % Rast cen barvnih kovin, ki so se danes podražile za 1,5 do 2,9 odstotka, v rast potiska delnice rudarskih družb. Rudarji Anglo American, Rio Tinto, Xstrata, Kazakhmys, Fresnillo in Antofagasta so se okrepili za 2,15 do 3,5 odstotka. GlaxoSmithKline in BP sta pridobila po 0,75 odstotka, Rolls Royce Holdings in Randgold pa 1,3 odstotka. Vse štiri velike finančne ustanove, katerim grozijo znižanja kreditne ocene, so v izgubi. Najmanj 0,5 odstotka izgublja HSBc, največ pa 2,15 odstotka Lloyds. Dober poslovni rezultat Marks & Spencer ni bil dovolj za rast delnic, ki so že cel dan naj pocenitev kotacije. Izgubljajo 2,37 odstotka. DAX + 0,9 % DAX se krepi najbolj kljub 19-odstotnemu potopu tečaja delnic Commerzbank. Daimler in BMW sta poskočila za skoraj 2,3 odstotka, Infineon in K+S pa za 2,5 in 2,9 odstotka. V izgubi je sicer le šest od tridesetih delnic. CAC + 0,4 % CAC je ob pol enih popoldne prste pomočil v izgubo in se potem vrnil v rast. Za dobra dva odstotka se dražijo delnice PPR, Michelina in Technipa, za 1,5 in dva odstotka pa še vedno nazadujeta Natixis in Danone. Število pocenitev je s 16 upadlo na 13. Tik pod gladino sta trenutno Alstom in Peugeot. FTSE MIB + 0,3 % RTS + 1,95 % Delnice Gazproma okrevajo za 2,6 odstotka, Norilsk Nickla pa za 2,35 odstotka. Cena niklja danes raste za 2,4 odstotka. Stanje ob 12:20 FTSE + 0,37 % Naj premiki: Cairn Energy + 4,35 % Antofagasta + 2,75 % Kazakhmys + 2,25 % Marks & Spencer - 2,55 % Grožnja z znižanjem kreditne ocene je Barclays in Lloyds odnesla 1,15 in 1,45 odstotka, HSBC in Royal bank of Scotland pa manj, in sicer 0,4 in 0,25 odstotka. Napoved trgovca Marks & Spencer, da bo prenovil trgovine v katerih bo tudi spremenil postavitev artiklov, je spodnesla delnice. Svoje je dodalo negativno gledanje na kratkoročno časovno obdobje. Dobiček pred davki, ki je poskočil za 12,9 odstotka, je ostal v senci. Dvignil se je rudarski sektor. BHP Billiton in Rio Tinto sta poskočila za 1,43 in 1,62 odstotka, Eurasian in Xstrata pa ta 1,75 odstotka. DAX + 0,6 % Naj premiki: K+S + 2,95 % Infineon + 2,7 % BMW + 1,7 % Commerzbank - 20 % Napoved prodaje 2,4 miljarde novih delnic, s katerimi namerava Commerzbank iztržiti 5,3 milijarde evrov oziroma 2,18 evra za delnico, je delnicam, ki so že na borzi porezala noge. Tečaj je strmoglavil na 2,99 evra za delnico. Lastnika je doslej zamenjalo kar 194 milijonov delnic banke, ki so po trenutnem tečaju vredne 582 milijonov evrov. Po včerajšnjih padcih danes okrevajo proizvajalci avtomobilov. Daimler in Volkswagen sta pridobila po 1,6 odstotka. CAC + 0,15 % Naj premiki: Technip + 2,55 % Michelin + 1,8 % Danone - 2,1 % Francoski indeks je pop poldnevu ostro padel in je danes najbližje izhodišču. Za malo več kot en odstotek se krepita Saint Gobain in Vinci, za 1,7 odstotka pa PPR in Air Liquide. Za slabega pol odstotka sta napredovala Vivendi in Alstom. Z izjemo Natixis, ki izgublja 1,55 odstotka in Danoneja, izgube, ki jih je za dve petini kotacije, ne presegajo enega odstotka. Za 0,3 odstotka sta se znižali banki Credit Agricole in Societe Generale. FTSE MIB - 0,15 % Delnice bank Intesa Sanpaolo, Ubi Banca in Unicredit so padle za 1,95, 1,73 in 1,63 odstotka. RTS + 1,43 % Stanje ob 10:00 - po eni uri trgovanja FTSE + 0,34 % DAX + 0,53 % CAC + 0,49 % V Evropi se po krepkih včerajšnjih padcih danes najbolj dražijo surovinske družbe Kazakhmys (2,9 odstotka), Antofagasta (2,67 odstotka) in Fresnillo (2,1 odstotka). Med ostalimi večjimi podražitvami so še K+S (2,8 odstotka), Infineon (1,9 odstotka) in PPR (1,8 odstotka).
|
neutral
|
5,265
|
Prvo letošnje četrtletje je bilo zelo uspešno za Luko Koper, v primerjavi s istim obdobjem lani je dobiček zrasel za 83 odstotkov Skupina Luka Koper je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 35,21 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je tri odstotke nad načrti in 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prve tri mesece je skupina zaključila s 4,24 milijona evrov čistega dobička, razkriva danes objavljeno nerevidirano poročilo o poslovanju skupine. Čisti dobiček skupine je bil za 25 odstotkov višji kot v prvem lanskem četrtletju in 73 odstotkov nad načrti. "Pomembno smo izboljšali dobičkonosnost poslovanja, kar smo dosegli predvsem s povečanjem prodaje ob ustreznem obvladovanju stroškov," poudarjajo v Luki Koper, ki jo vodi Gregor Veselko. Foto: Aleš Beno Rast stroškov izvajalcev pristaniških storitev in stroškov energije Ob višjih prihodkih so bili v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, ko je Luka Koper ustvarila 2,45 milijona evrov čistega dobička, v letošnjem prvem trimesečju višji tudi odhodki. Ti so se zvišali za sedem odstotkov na 29,1 milijona evrov, a so bili še vedno dva odstotka nižji od načrtovanih. "Gibanje poslovnih odhodkov sta zaznamovala predvsem rast stroškov izvajalcev pristaniških storitev in stroškov energije," navajajo v Luki Koper. Dobiček iz poslovanja skupine je tako med januarjem in marcem dosegel 6,1 milijona evrov, kar je 83 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in 29 odstotkov nad načrtom za prvo četrtletje. Dobiček pred davki pa je znašal 4,3 milijona evrov in je bil 23 odstotkov nad lanskim. Lani 2,9 milijona evrov izgube Nekoliko manj uspešna je bila Luka Koper pri ladijskem pretovoru. Ta je v prvem četrtletju znašal dobre štiri milijone ton, kar je sicer za sedem odstotkov več kot v prvem četrtletju lani, a pet odstotkov manj od načrtovanega obsega, še navajajo v skupini. Skupine Luka Koper je lani po revidiranih podatkih ustvarila izgubo v višini 2,9 milijona evrov. V letu 2009 je izguba znašala 66,6 milijona evrov.
|
neutral
|
5,266
|
Britanski FTSE se je okrepil za 0,18 odstotka, nemški DAX in francoski CAC pa sta nazadovala za 0,8 in 0,3 odstotka V Londonu se je podražila dobra polovica delnic. Za 3,45, 2,55 in 2,3 odstotka so poskočile rudarske družbe Antofagasta , Lonmin in Fresnillo . Dobra dva odstotka je pridobil nepremičninar Land Securities , BP pa 0,87 odstotka. V CAC se je podražilo 12 od 40 delnic, v DAX pa le štiri od 30. Za 1,25 in 1,5 odstotka je spodrsnilo Renaultu in Peugeotu . V izgubi so končale tudi vse komercialne banke. Še najmanj, 0,3 odstotka, je izgubila BNP Paribas . V Frankfurtu se je za odstotek do dva pocenilo devet delnic. Deutsche Telekom in ThyssenKrupp sta se znižala za 1,27 odstotka. Kar 3,93 odstotka je odneslo Deutsche Post . Polžja rast BDP ustavila rast Wall Streeta Prvi dve uri trgovanja sta Dow Jonesu odgriznili 0,35 odstotka, S & P 500 pa 0,2 odstotka. Tehnološke delnice so se upadanju večinoma izognile. Nasdaq Composite se je za 0,19 odstotka okrepil. Wall Street je v slabo voljo spravila polžja rast BDP, ki je z 1,8 odstotka letno v prvem četrtletju zaostala za napovedmi. Svoje je dodala le 2,2-odstotna četrtletna rast zasebne porabe, medtem ko je bila pričakovana 2,8-odstotna rast. Azija močno okrevala Za 2,75 odstotka je poletel indeks v Južni Koreji, zelo dobro pa je šlo tudi delnicam na Japonskem in v Indiji, kjer sta indeksa Nikkei in BSE 30 poskočila za 1,48 in 1,11 odstotka. Kitajski Shanghai Composite je od vrha 18. aprila pa do danes izgubil že 10,5 odstotka. Državo pesti čedalje višja inflacija, gospodarska rast pa popušča. V HSBC za drugo polovico leta napovedujejo 20-odstotno rast indeksa.
|
neutral
|
5,267
|
Prezadolženost ostaja ključen problem pri financiranju "Slovenska podjetja zadolževanje še vedno preveč razumejo kot pravico in ne kot privilegij za tistega, ki je posojila zmožen odplačevati," pravi Tomaž Košak iz Banke Slovenije . Prezadolženost podjetij ostaja ključen problem pri oživljanju financiranja, dodaja. V prihodnjem letu dni se bodo po besedah Košaka podjetja soočala s problemom višanja obrestnih mer. Slovenske banke namreč odobravajo največ posojil z variabilno obrestno mero. Težave za banke? In težava za banke? "V naslednjem letu dni bankam zapade za 3,2 milijarde posojil do tujih kreditodajalcev, v letu 2012 pa zapadejo triletne obveznice bank z državnim jamstvom v vrednosti dveh milijard evrov," razlaga Košak. Je pa pod povprečjem EU zadolženost slovenskih gospodinjstev. Ta v Sloveniji dosega 35 odstotkov BDP, v EU pa povprečje zadolženosti gospodinjstev sega prek 70 odstotkov BDP.
|
negative
|
5,268
|
Evropski komisar za energijo Günther Oettinger se je že dobil z energetskimi ministri iz Alžirije, Maroka in Tunizije, ki so mu nakazali, da so pripravljeni zgraditi infrastrukturo za to Evropa bo v naslednjih petih letih svojo prvo elektriko iz sonca uvažala iz severne Afrike, je po pisanju EurActiv dejal evropski komisar za energijo Günther Oettinger (na sliki). Evropska unija podpira projekte, s katerimi želijo sončno svetlobo v puščavi Sahara, kjer je je ogromno, pretvoriti v elektriko za energije lačno Evropo. EU upa, da ji bo tako uspelo doseči cilj, da bo leta 2020 20 odstotkov elektrike pridobila iz obnovljivih virov. Sčasoma bomo uvozili več tisoč megavatov elektrike »Mislim, da bomo z nekaj modeli, s katerimi bomo začeli v naslednjih petih letih, na evropski trg prinesli nekaj sto megavatov,« je Oettinger dejal Reutersu po sestanku z energetskimi ministri iz Alžirije, Maroka in Tunizije. Po njegovih besedah bo začetna količina prišla iz majhnih pilotnih projektov, ko pa se bodo začeli izvajati projekti, kot je 400 milijard evrov vreden sončni projekt Desertec, bo količina elektrike, ki jo bomo uvozili iz severne Afrike, zrasla na več tisoč megavatov. »Desertec kot celota je vizija za naslednjih 20 do 40 let, gre pa za investicijo v vrednosti več sto milijard evro. Za integracijo večjega odstotka obnovljivih virov, kot sta sonce in veter, je potreben čas,« pravi Oettinger. EU prav tako podpira izgradnjo novih električnih kablov, povezovalnikov, pod Sredozemskim morjem, ki bi to obnovljivo energijo prenesli od severne Afrike do Evrope. "Gre za dvosmerno partnerstvo" Konzorcij Desertec vključuje večje družbe, kot so Siemens , RWE in Deutsche Bank . Ta naj bi za projekt zaprosila za javni denar. Oettinger pravi, da bodo v pomoč EU najbrž vključeni pomoč pri usklajevanju delničarjev, posodabljanje predpisov, uredb, tako da se bo lahko uvoženo elektriko premikalo čez evropske meje, in financiranje študij izvedljivosti. Po Oettingerjevih besedah so vsi trije energetski ministri, s katerimi so se sestali v alžirski prestolnici, nakazali, da so pripravljeni zgraditi infrastrukturo in vzpostaviti pravila skupnega trga, potrebnega za trgovanje z elektriko iz obnovljivih virov v Evropi. Glede skrbi, da bi lahko s projektom Evropejci izkoriščali severnoafriške naravne vire, Oettinger pravi, da so obnovljivi viri dvosmerno partnerstvo, kajti elektrika, ki jo bodo proizvedli tudi, je namenjena za domači trg severnoafriških držav. »Morda bo v Evropo izvožen večji odstotek elektrike, a istočasno moramo izvoziti tehnologijo, orodje, stroje, strokovnjake, tako gre za resnično partnerstvo in ne samo za partnerstvo s prodajanjem in s kupovanjem.«
|
neutral
|
5,269
|
V zadnjem času so v fotovoltaični sektor vstopili energetska velikana General Electric in Total ter internetni velikan Google. Strokovnjaki so prepričani, da bo tega še več Če je bil fotovoltaični sektor prej rezerviran za nišne igralce, je danes vse bolj privlačen za energetske velikane, kot sta General Electric in Total , kot tudi za nepričakovane nove vlagatelje, kot je Google , piše EurActiv. Ameriški velikan General Electric (GE) je v »sončno tekmo« vstopil aprila, ko je napovedal prevzem podjetja PrimeStar Solar , v katerem je imel GE večinski lastniški delež od leta 2008. GE je sicer pred okoli desetletjem vstopil v posel z vetrno energijo in je od takrat okrepil svojo enoto, ki proizvaja vetrne turbine, da danes ustvari okoli šest milijard dolarjev letne prodaje. Sedaj GE upa, da mu bo uspeh uspelo ponoviti s sončno energijo. Med njegovimi načrti je tudi odprtje največje solarne fotovoltaične tovarne v ZDA leta 2013. V GE so namreč prepričani, da se bo svetovno povpraševanje po sončni energiji v naslednjih petih letih povečalo za 75 gigavatov. S tem pojasnjujejo svojo odločitev za investiranje 600 milijonov dolarjev v fotovoltaično tehnologijo in komercializacijo. Prepričani so, da lahko to do leta 2015 zanje postane dva ali tri milijardni posel. Totalova ponudba bi lahko kazala na nadaljnje prevzeme V podobno smer se nagiba francoski energetski velikan Total , ki je aprila oddal ponudbo za nakup večinskega deleža v ameriški družbi SunPower Corp. v višini 1,37 milijarde dolarjev. Gre za enega največjih premikov kakšnega naftnega in plinskega velikana doslej na trg obnovljive energije in bi lahko nakazoval začetek obsežne konsolidacije v fotovoltaičnem sektorju, kar je nekaj, na kar vlagatelji čakajo že več let, piše EurActiv. Arno Behrens, vodja energetskega oddelka v Centru za evropske politične študije (CEPS), verjame, da sektor čaka nadaljnja konsolidacija. »Zaradi neprestanega pritiska na fotovoltaično industrijo, da naj postane bolj konkurenčna, se nadaljnji konsolidaciji sektorja ne moremo izogniti, tudi zaradi vse večje konkurence na Kitajskem,« je dejal. Prepričan je, da bo to prineslo združitve znotraj industrije in prevzeme drugih energetskih podjetij. Aktiven tudi Google V sončno tekmo pa se ne podajata samo GE in Total. Aprila je ameriški internetni velikan Google napovedal investicijo v vrednosti 168 milijonov dolarjev v izgradnjo solarno-termalne elektrarne v kalifornijski puščavi Mojave. Pred tem je vložil pet milijonov dolarjev v sončno elektrarno blizu Berlina v Nemčiji. Čeprav gre za manjše naložbe kot pri GE in Totalu, kaže na naraščajoče zanimanje velikih družb za fotovoltaični sektor.
|
neutral
|
5,270
|
Letošnja zima je močno načela ljubljanske ceste, ki jih bodo začeli sanirati šele po njenem koncu Letošnja zima je močno načela ljubljanske ceste, ki jih bodo začeli sanirati šele po njenem koncu, ko se bo, kot je dejal župan Zoran Janković, naredilo vreme. Vrstni red bodo ubrali po dveh merilih, najprej bodo sanirali ceste po kategorizaciji, torej tiste, ki so najprevoznejše, potem pa tiste, kjer so luknje največje. Da bi ceste sanirali že zdaj, tako kot to delajo v nekaterih drugih občinah, se županu ne zdi smiselno, saj je polaganje asfalta v mrazu tvegano, še zlasti pri cestah v prestolnici, ki so zelo obremenjene. Odvoz le petine snega Delavci KPL so na Ambroževem trgu v Ljubljanico odvozili le okoli 20 odstotkov snega, saj so poskušali upoštevati vse strokovne nasvete o tem, kaj in koliko se sme spuščati v Ljubljanico. Drugo leto tudi v Savo Janković je naklonjen prošnji Zvonka Šavorja, direktorja KPL, da bi prihodnje leto določili še eno odlagališče snega, ki bi bilo nekje ob Savi. Letos so bile na Ambroževem trgu težave, saj so tudi zasebniki tja dovažali sneg in ga spustili kar na cesto. “Smo morali najprej poklicati bager, da je to spravil dol, ves Ambrožev trg je bil zaseden,” je povedal Janković.
|
neutral
|
5,271
|
Županski kandidati italijanske desnice v večjih, tradicionalno desnih krajih neuspešni Levica je dobila župana tako v Milanu, Berlusconijevem rodnem mestu, kot tudi v Neaplju in Trstu. V tržaški občini je kandidat levice Roberto Cosolini prejel 57,5 odstotka glasov. Opozicija zadovoljna, Berlusconi molči Sekretar največje opozicijske stranke, Demokratske stranke, Pier Luigi Bersani je zmago levice na volitvah ocenil kot začetek novega političnega obdobja, v Berlusconijevi stranki Ljudstvu svobode pa so volilne rezultate večinoma pospremili z oceno, da bo v stranki potrebna samorefleksija. Premier Berlusconi se mudi na vladnem obisku v Romuniji in rezultatov volitev še ni komentiral. Lokalnim volitvam naj v stranki ne bi pripisovali pomembnejše vloge, čeprav je italijanski premier v predvolilni kampanji (ne)uspeh na volitvah omenjal kot merilo zaupanja vladi. Umazana kampanja vodilnih strank Drugi krog lokalnih volitev je včeraj in danes potekal v 88 občinah, v šestih provincah pa je prek šest milijonov volilnih upravičencev izbiralo predsednike. Volilno kampanjo pred drugim krogom volitev - prvi krog je potekal pred dvema tednoma - so zaznamovali mnogi nizki udarci. Italijanski premier je tako levico v Milanu obtožil, da bo ob morebitni zmagi mesto spremenila v cigansko in islamsko mesto, njihove volivce pa označil za bedake.
|
neutral
|
5,272
|
Eno izmed večjih poslovnih tveganj za družbo predstavlja začetek delovanja nove veledrogerije LL Grosist s strani največjega Salusovega kupca - Lekarne Ljubljana Ljubljanski veletrgovec z zdravili in medicinskimi pripomočki Salus je v prvem četrtletju po nerevidiranih podatkih ustvaril 50,4 milijona evrov čistih prihodkov iz prodaje, kar je 8,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja se je medtem znižal za 7,5 odstotka na 1,5 milijona evrov. Prvo trimesečje je Salus sklenil z 1,6 milijona evrov čistega dobička, kar je 16 odstotkov manj kot v prvem četrtletju lani. Nižji dobiček je posledica nižjih prihodkov iz financiranja in nižjih prihodkov od prodaje, je razvidno iz poročila o poslovanju družbe. Foto: Barbara Reya Slabši rezultati ker največji kupci kupujejo manj Nižji prihodki od prodaje so po pojasnilih direktorja družbe Mihe Lavriča posledica manjše prodaje največjim kupcem, predvsem Lekarni Ljubljana . Družba je po drastičnem znižanju naročil sredi februarja z Lekarno Ljubljana v sredini marca uspela razrešiti nastale razmere okoli neskladja glede poslovnih pogojev in se dogovoriti, da bo uspešno dolgoletno poslovno sodelovanje nadaljevala tudi v letošnjem letu. "Znižanje čistih prihodkov od prodaje je bilo začasno in v družbi ocenjujemo, da bo družba v prihodnjih devetih mesecih beležila prodajo primerljivo z lanskim letom," je poudaril Lavrič in dodal, da so nižji promet beležili tudi pri obeh največjih bolnišničnih kupcih, ki sta v največji meri posledica direktne dobave s strani proizvajalcev in velikih popustov proizvajalcev. V Salusu ocenjujejo, da bo trg prodaje zdravil na debelo stagniral Zaostrene gospodarske razmere tako v svetu kot tudi v Sloveniji in posledično vedno nižji prilivi iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje silijo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v nadaljnje zaostrovanje glede porabe in cen zdravil. V Salusu ocenjujejo, da bo trg prodaje zdravil na debelo stagniral in ne bo beležil bistvenih stopenj rasti v nadaljevanju poslovnega leta. Eno izmed večjih poslovnih tveganj za družbo predstavlja začetek delovanja nove veledrogerije LL Grosist s strani največjega Salusovega kupca - Lekarne Ljubljana. S poslovanjem Salusa v prvem četrtletju so se danes seznanili tudi nadzorniki družbe.
|
negative
|
5,273
|
»Tuje naložbe v Sloveniji nikoli niso bile izredno visoke, ampak zdaj so pa zares na izredno nizki ravni,« pravi generalna direktorica Microsofta Slovenija Biljana Weber »Slovenija mora privabiti več tujih naložb, saj se zdaj na tem področju odreže zelo skromno,« je v pogovoru za Krizno ogledalo povedala generalna direktorica Microsofta Slovenija Biljana Weber, ki je pred tem dolgo delala v prav tako ameriškem tehnološkem velikanu IBM . »Tuje naložbe v Sloveniji nikoli niso bile izredno visoke, ampak zdaj so pa zares na izredno nizki ravni,« je povedala Weberjeva. Slovenija je zaradi tega po nekaterih mednarodnih primerjavah med državami z najnižjimi deleži tujih naložb. Podatek za velika podjetja v Sloveniji za lansko leto in letošnje prvo četrtletje kaže, da so se naložbe zmanjšale za 7,6 odstotka na letni ravni. Tako je razvidno iz raziskave analitske hiše, s katero sodeluje Microsoft Slovenija in ki dela četrtletne raziskave za podjetje za celo Vzhodno Evropo. Namesto prodaje programske opreme bodo v ospredju računalniške storitve Webrova je pojasnila, da je do sedaj Microsoftov poslovni model temeljil na prodaji licenčne programske opreme. Z računalništvom v oblaku pa bodo osrčje poslovnega modela predstavljale predvsem storitve. Storitve računalništva v oblaku bodo na razpolago vsakemu posamezniku in podjetju, enako kot je danes kjerkoli in kadarkoli na voljo elektrika. »To pomeni, da bodo uporabniki namesto sedanjega načina, to je licenciranja oziroma licenčne programske opreme, plačali za storitve, in sicer takrat, ko jih bodo potrebovali, ter toliko, kolikor jih bodo potrebovali,« pojasnjuje Weberjeva. Microsoft Slovenija ima v zasebnih oblakih že nekaj strank, pri javnih oblakih pa je še v fazi razvoja Microsoft Slovenija ima pri zasebnih oblakih že lepo število strank, pri javnih oblakih pa je še v razvojni fazi z nekaj pilotskimi projekti. Javni oblak so storitve, ki jih Microsoft ponuja iz svojih podatkovnih centrov ter se v Evropi nahajajo v Amsterdamu in v Dublinu. Gre za različne standardne rešitve za različna podjetja, od spletne e-pošte do gostovanja določenih aplikacij. Zasebne oblake pa postavijo lokalni partnerji za lastne potrebe ali pa za ponujanje storitev tretjim strankam, Microsoft jim le zagotovi rešitve za samo postavitev oblaka. V primeru zasebnih oblakov torej vsi podatki in aplikacije ostanejo v matični državi. V Sloveniji sta naša največja partnerja na področju ponujanja storitev v zasebnem oblaku Avtenta.si , ki sodi pod okrilje Telekoma Slovenije , in Pošta Slovenije . »Tehnologija omogoča veliko dobrih stvari, seveda pa tudi zlorabo. Zato je izredno pomembno imeti zelo visoko raven varnosti,« poudarja Weberjeva. Med glavnimi izzivi panoge je omenila spodbuditev tujih naložb v Slovenijo, inovativnost in usmeritev na nove trge.
|
neutral
|
5,274
|
Haaškega obtoženca Ratka Mladića je pričakala ogromna množica novinarjev Vir fotografije: blic.rs Letalo s haaškim obtožencem Ratkom Mladićem je okoli 20. ure pristalo na letališču v nizozemskem Rotterdamu, od tam pa so ga s helikopterjem prepeljali v zapor haaškega sodišča v Scheveningnu. Prispel je okoli 21.30 ure. Pot od Beograda do beograjskega letališča Nikola Tesla je bila blokirana od 16.30 ure, piše Blitz. Prav ob tej uri je iz prostorov specialnega sodišča proti letališču krenila kolona šestih vozil, ki je prevažala Mladića. Zapora Beograda se je končala. Sodišče zavrnilo pritožbo na izročitev Mladića Haagu Višje sodišče v Beogradu je danes zavrnilo pritožbo haaškega obtoženca Ratka Mladića na odločitev o izročitvi Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, je povedal namestnik srbskega tožilca za vojne zločine Bruno Vekarić. Kot je dodal, bo Mladić »kakor hitro bo mogoče« izročen v Haag. Mladić obiskal hčerin grob Vojni zločinec Ratko Mladić je danes zjutraj obiskal grob svoje hčerke Ane, ki je leta 1994 storila samomor, poroča Blic. Grob je Mladić obiskal v spremstvu dobro oboroženih policistov, po obisku pa se je vrnil v pripor. V ponedeljek je Mladićev odvetnik poslal pritožbo na odločitev o izročitvi nekdanjega poveljnika vojske bosanskih Srbov haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Tričlanski sodni senat, ki mora odločitev sprejeti v treh dneh, bi lahko o pritožbi odločal danes.
|
neutral
|
5,275
|
Grčiji se v sredini junija obeta splošna stavka, sindikati pozivajo ljudi, naj se uprejo varčevalnim ukrepom vlade in razprodaji državnega premoženja Foto: Reuters Grški sindikati so danes pozvali k splošni stavki 15. junija zaradi novega vala varčevalnih ukrepov, ki jih je pod vse hujšim pritiskom mednarodne skupnosti sprejela grška vlada. Poziv k splošni stavki prihaja iz dveh glavnih sindikatov, sindikata zasebnega sektorja GSEE in sindikata javnega sektorja Adedy. Sindikati: Nismo naprodaj! Sindikata želita ljudi mobilizirati proti varčevalnim ukrepom in množični razprodaji državnega premoženja v okviru privatizacije, ki jo je napovedala socialistična vlada. "Ne prodajamo in nismo na prodaj," je v sporočilu za javnost, ki vlado obtožuje, da se je uklonila "izsiljevanju" EU in Mednarodnega denarnega sklada (MDS), zapisal GSEE. Grčija tone pod pritiski EU in dolgovi EU, MDS, in Evropska centralna banka (ECB), ki so Grčijo lani rešili pred finančnim zlomom s 110 milijard evrov vrednim posojilom, na Atene sedaj vse bolj pritiskajo, da morajo uresničiti obljubljene reforme, če si želijo zagotoviti nadaljnjo pomoč. Vse glasnejša so tudi ugibanja, da bo Grčija potrebovala še dodatno pomoč in prestrukturiranje svojega 350 milijard evrov težkega dolga, sicer ne bo sposobna plačevati svojih obveznosti.
|
neutral
|
5,276
|
S tema predlogoma se zaključuje ciklus prioritet na področju pravosodja, pravi pravosodni minister Aleš Zalar Vlada potrdila spremembe kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku, ki pomenita največjo spremembo na področju kazenskega pravosodja v tem mandatu, je po seji vlade povedal pravosodni minister Aleš Zalar. O omenjenih zakonih in njihovih razsežnosti sicer pišemo v članku Kljub Zalarjevim izboljšavam postopki zoper Zidarja, Tovšakovo & Co. ne bodo učinkovitejši. Odprava nedoslednosti in pospešitev postopkov S spremembami kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku po njegovih besedah želijo odpraviti nedoslednosti in pospešiti vse vrste kazenskih postopkov. Kot je na novinarski konferenci povedal Zalar, je vlada danes določila predlog dveh velikih sprememb zakonov s področja kaznovalnega prava, s čimer se zaključuje ciklus potrebnih sprememb na področju pravosodja, ki so bile opredeljene kot absolutna prioriteta te vlade. Med glavnimi cilji novele kazenskega zakonika, ki je po Zalarjevih besedah nastajala od začetka vladnega mandata in v širokem usklajevanju, je takojšnja odprava vseh nedoslednosti in pomanjkljivosti, ki sta jih zaznali zlasti sodniška in tožilska praksa. Za več izrečenih denarnih kazni Kot pravi, poskušajo spodbuditi, da bodo sodišča pogosteje kot doslej izrekala denarne kazni. Pri nas namreč po njegovih besedah prevladujejo pogojne kazni, le v petih do sedmih odstotkih primerov obsodilnih sodb se izrečejo denarne kazni. Prav tako po njegovih zagotovilih varujejo gospodarske temelje države. V povezavi s tem prenavljajo vrsto kaznivih dejanj, denimo lažni stečaj. Kaznivo dejanje stečajne goljufije bo namreč obravnavano ločeno od kaznivega dejanja stečaja, ki je bil povzročen z nevestnim gospodarjenjem. Prenavljajo tudi preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojil in ugodnosti, kaznivo dejanje davčne zatajitve, zlorabe položaja in zaupanja pri gospodarski dejavnosti, pojasnjuje. Novo kaznivo dejanje: oškodovanje javnih sredstev Kot pravi, pa določajo tudi novo kaznivo dejanje - oškodovanje javnih sredstev, kar je posledica predlogov in priporočil računskega sodišča. Tako bodo kaznovani funkcionarji, javni uslužbenci, uradne osebe, državni organi ali organi lokalnih skupnosti, če bodo z zavestno kršitvijo predpisov povzročili premoženjsko škodo. Poleg denarne kazni bo za veliko premoženjsko korist zagrožena osemletna zaporna kazen, pojasnjuje minister. Kot novost je Zalar omenil tudi določilo, da storilec ne bo mogel več preprečiti, da se mu odvzame premoženje, čeprav ga bo prenesel na ženo ali sorodnika. Pogajanja med tožilci in obrambo Prav tako po njegovih besedah posebej varujejo področje družin in otrok, tako se med drugim zvišujejo zagrožene kazni za spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let, na deset let zapora in za zlorabo prostitucije na 12 let zapora. Kot novo kaznivo dejanje pa se določa pridobivanje oseb, mlajših od 14 let, za spolna ravnanja. Posebno pozornost pa namenjajo tudi kršitvi pravil v cestnem prometu. Novost pa je po njegovih besedah tudi pri pogajanjih med tožilci in obrambo, kjer lahko v zameno za priznanje kaznivega dejanja posameznik lahko doseže nižjo kazen, kot bi jo prejel v rednem kazenskem postopku. Tak sporazum pa bo moralo odobriti sodišče.
|
neutral
|
5,277
|
Največji upnik je državna banka NLB in sicer od Zvona terja skoraj 200 milijonov evrov Prisilna upraviteljica Zvon Ena Holdinga Mojca Breznik je danes mariborskemu sodišču predložila osnovni seznam preizkušenih terjatev. Kot je sporočila, je svoje terjatve v zakonskem roku prijavilo 48 upnikov v skupni vrednosti skoraj 708 milijonov evrov. Breznikova je priznala za dobrih 621 milijonov, prereka pa 86,5 milijona evrov terjatev. Breznikova je upnikom tako priznala za 318 milijonov evrov navadnih terjatev, 163,5 milijona evrov ločitvenih terjatev, 104 milijone evrov pogojnih navadnih terjatev in 25 milijonov evrov pogojnih ločitvenih terjatev. NLB priznanih le 150 milijonov evrov terjatev Najvišjo terjatev je prijavila NLB , in sicer v višini 197,5 milijona evrov, prisilna upraviteljica jih je največji slovenski banki v državni lasti priznala za 148 milijonov evrov. Drugi največji upnik, sestrski Zvon Dva Holding , ki mu je sodišče v postopku prisilne poravnave prav danes rok za predložitev osnovnega seznama preizkušenih terjatev podaljšal za deset dni, je prijavil za 178,5 milijona evrov terjatev, ki so mu bile priznane v celoti. Upniki pretežno cerkvenega finančnega holdinga so sicer na seji upniškega odbora pretekli teden upravo pozvali, da zaradi novonastalih razmer takoj pripravi alternativni program finančnega prestrukturiranja, ki bo upošteval nove okoliščine. Zvon Ena brez T-2 ostal brez rešilne bilke Zvon Ena Holding, ki je prek Gospodarstva Rast v večinski lasti mariborske nadškofije, je namreč tik pred stečajem, s tem pa se maje celotno gospodarstvo mariborske nadškofije. Pretekli teden je družba ostala brez lastniškega deleža v telekomunikacijski družbi T-2 , s tem pa brez edine rešilne bilke pred dokončnim finančnim propadom. Zvon namreč ni sodeloval v dokapitalizaciji T-2, s tem pa ta najverjetneje prehaja v večinsko last Gratela . Razlastitev Zvona Ena v njegovi najpomembnejši naložbi pa je le eden od dogodkov, ki najverjetneje pomeni dokončen zlom omenjenega holdinga. Zahtevo za njegov stečaj je namreč nedavno vložila NLB, NKBM pa je že pred časom z zasegom nekaterih vrednostnih papirjev začela unovčevati zavarovanja.
|
neutral
|
5,278
|
Z nafto bogata Savdska Arabija ima 826 superbogatih družin, torej manj kot Nemčija KAJ SMO BRALI TA TEDEN Še enkrat objavljamo enega od najbolj branih člankov tega tedna, ki smo jih objavili v časniku Finance. Vabimo vas, da preberete dosedanjo debato bralcev in zapišete tudi vaše mnenje. V Nemčiji je 839 družin s premoženjem nad 100 milijonov dolarjev oziroma 69,5 milijona evrov, v Avstriji jih je dobrih 100, ugotavlja Boston Consulting Group (BCG). V Sloveniji definiciji superbogataša, ki ima več kot 100 milijonov dolarjev, pogojno ustreza Darko Horvat. Edini Slovenec, ki pogojno ustreza definiciji superbogataša, je po Managerjevi lestvici 112,8 milijona evrov "težki" Darko Horvat, ki posredno nadzira skupino Aktiva. BCG je mejo za superbogataše - to je ljudi, ki imajo depozite, kotirajoče delnice in premoženje v upravljanju, ne pa tudi nepremičnin in umetnin - postavila na 100 milijonov dolarjev oziroma 69,5 milijona evrov. Največ je takih družin v ZDA, in sicer kar 2.692. Z nafto bogata Savdska Arabija ima 826 superbogatih družin, torej manj kot Nemčija. BCG ocenjuje, da se je svetovno bogastvo zaradi borzne rasti v letu dni povečalo za devet odstotkov, na 86 tisoč milijard evrov. Najhitreje se veča število superbogatašev na Kitajskem, zdaj jih je 393, v letu dni 30 odstotkov več. V Sloveniji le en superbogataš Po Mangerjevi lestvici ima pet Slovencev več premoženja kot 69 milijonov evrov. Večina ima takšno premoženje v podjetjih ali nepremičninskih projektih, tako da zahtevnim pogojem vsaj delno zadosti le Darko Horvat - revija Manager je njegovo premoženje ocenila na 112,8 milijona evrov. Horvat posredno nadzira skupino Aktiva, ki kotira na borzi. Avtor: Janez Tomažič
|
neutral
|
5,279
|
Najenostavneje je odstraniti grafite z betona, velik izziv pa je marmor, ki dobesedno vsrka barvo V starih mestnih jedrih lahko pogosto vidimo z grafiti porisane stare stavbe, ki si tega vsekakor ne zaslužijo. To kaže nespoštovanje do naše kulturne in stavbne dediščine. Grafiti so vsekakor, vsaj nekateri, prava umetnost. A zavedati se moramo, da vsaka barvna packa še ni grafit, zato bi bilo treba grafitarjem nameniti neke površine, našo bogato dediščino pa pustiti neomadeževano. Nataša Kajzer Vukša iz podjetja Sistemi-Sapi je povedala, da so pred leti intenzivno delovali na področju odstranjevanja grafitov in packarij v Ljubljani. "Z različnimi postopki smo očistili veliko različnih površin. Uvedli smo tedensko dežurstvo in sprotno odstranjevanje grafitov." Učinek je bil viden po približno pol leta vztrajnega dela, ograja in pristani ob Ljubljanici so bili kar nekaj časa čisti. Pografitirali so jih samo ob izrednih dogodkih. Podobno izkušnjo je sogovornica opisala na primeru Trubarjeve ulice v Ljubljani, kjer so kar dve leti ohranili čiste fasade, obseg grafitiranja pa se je zmanjševal. Na objekte stavbne dediščine grafiti pač ne sodijo. "Pred nekaj dnevi sem se sprehodila ob Ljubljanici. Pristani, ograja in predvsem fasade so spet polni grafitov," je ugotovila sogovornica. Več metod za odstranjevanje Vedno se začne z najmanj agresivno metodo, skladno z navodili restavratorske stroke. Za odstranjevanje v njihovem podjetju uporabljajo gele podjetja Mavrox iz Nizozemske. So biorazgradljivi, ne poškodujejo objekta, so varni za uporabo in okolje. Včasih pa se grafiti preveč vpijejo v notranjost materiala, takrat se uporablja para, ki je dokaj uspešna metoda. Na nekaterih površinah odstranjujejo grafite tudi z mikropeskanjem. Kot je dodala sogovornica, te metode niso vedno učinkovite, saj na poroznih materialih lahko ostane senca, ki se je ne da odstraniti brez poškodb materiala. Zato pri odstranjevanju vedno testirajo majhno površino, šele ko se izkaže, da izbrana tehnika deluje, se lotijo odstranjevanja. Beton je lahek, marmor pa trd oreh Najenostavneje je odstraniti grafite z betona, velik izziv pa je marmor, ki dobesedno vsrka barvo. Na glaziranih površinah pa grafit poškoduje glazuro in povzroči trajne poškodbe. "Ker grafitarji uporabljajo različne barve in več tehnik ter se prilagajajo zaščitam, nam pomeni vsak grafit nov izziv. Večkrat se zdi, da bo odstranjevanje enostavno, a se hitro izkaže za trd oreh," je pojasnila sogovornica. Kot je dodala, je posebna težava odstranjevanje grafitov na barvanih fasadah, kjer je najboljša metoda kar barvanje prek grafita. Možna je tudi zaščita Površine je možno tudi zaščititi in tako olajšati odstranjevanje grafitov. Zaščit je več vrst, uporabimo pa jih glede na površino. Zaščita za kamen in beton (porozne površine) mora biti paroprepustna, predvsem pa ne sme spremeniti videza zaščitene površine. "S tem letom strankam ponujamo tudi zaščito za barvane fasade, kar pomeni, da fasado zaščitimo in grafit enostavno odstranimo s pomočjo gelov Mavrox, jo spet zaščitimo in se tako izognemo ponovnemu barvanju fasade. Tako je fasada lahko enotne barve, brez raznih barvnih madežev, s katerimi smo doslej prekrivali grafite," je še povedala Nataša Kajzer Vukša. Novost je zaščita Tutoprom, razvita v sodelovanju z Naso , ki je primerna za vse neporozne površine, saj zagotavlja večletno zaščito pred grafiti in nesnago. S tem sredstvom lahko zaščitimo tudi kovinske, plastične, lesene, nerjavne in druge površine. Pri nas ta proizvod še ni v množični uporabi, v tujini pa ga uporabljajo velika podjetja, kot so Deutsche Bahn , Daimler Chrysler , Metro Stocholm , Telekom Cells (Buenos Aires) in drugi.
|
neutral
|
5,280
|
Predsednik upravnega odbora CPL ne podpira Upravni odbor Cestnega podjetja Ljubljana (CPL) bo v torek odločil, ali bo družba nadaljevala aktivnosti glede vstopanja v družbo SCT , je povedal predsednik upravnega odbora Stanko Petrič. "Upravni odbor ne bo obravnaval predloga, ker ga ni, ampak dosedanje aktivnosti in se do njih opredelil," je dejal Petrič. Ostaja na stališču, da zanj vstopanje v SCT ne pride v poštev. CPL bi vložil 30 milijonov evrov Izvršni direktor prodajnega področja v CPL Jure Krajnc (na sliki desno) pa je danes povedal, da bo v torek upravnemu odboru predstavil predlog, po katerem bi CPL vstopil v SCT. "Ta točka je na dnevnem redu seje upravnega odbora in upravni odbor se bo odločil, kakor se bo pač odločil," je dodal Krajnc. Po predlogu, kot ga je Krajnc predstavil na skupni izjavi za medije 25. maja, ko je moral SCT predložiti spremenjen načrt finančne reorganizacije, bi CPL družbo SCT dokapitaliziral za 10 milijonov evrov in zagotovil še okoli 20 milijonov evrov obratnih sredstev, med drugim za izplačilo plač zaposlenim. CPL bremen SCT ne bi prevzel, posle bi vodili prek nove hčerinske družbe. CPL bi denar po Krajnčevih besedah zagotovil "iz različnih virov", tudi od bank, podrobnosti pa Krajnc ni želel razkriti. Krajnc je danes dejal, da pogovori z bankami še potekajo in da še ne more govoriti o izidu. SCT mora plače zaposlenim izplačati najkasneje do 14. junija, ko je na sodišču narok o dveh ugovorih zoper prisilno poravnavo, sicer bo šla družba v stečaj. Objavljen seznam terjatev do SCT Prisilna upraviteljica SCT Marija Magdalena Šantl pa je danes objavila popravljen seznam preizkušenih terjatev, v katerem so upoštevani nekateri ugovori. Iz seznama, ki je objavljen na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), je razvidno, da je skupno prijavljenih za 206,3 milijona evrov terjatev, od česar je Šantlova priznala za 120,15 milijona evrov navadnih terjatev, ki bi imele glasovalno pravico pri potrjevanju prisilne poravnave. Za 24,4 milijona evrov je priznanih prednostnih, ločitvenih in izločitvenih terjatev. Največji upniki so Abanka Vipa , ki ima za 10,7 milijona evrov ločitvene terjatve in za 16,5 milijona evrov navadne terjatve, ISC Integrated Systems iz Münchna s šestimi milijoni navadne terjatve, Probanka s 4,9 milijona evrov navadne terjatve ter Salonit Anhovo z 1,6 milijona evrov ločitvene ali izločitvene terjatve in okoli štirimi milijoni evrov navadne terjatve.
|
neutral
|
5,281
|
Zelo preprosto, pritisk bomo zagotovo vzdržali. Potrebno bo najti rešitev, vlada sicer ima plan B in to je nek interventni zakon. Foto: Irena Herak Kako si bo vodje poslanske skupine SD Dušan Kumer pomagal z "nekim" interventnim zakonom, če bi ga sindikati lahko spet poslali na referendum? Vir: Finance.si
|
neutral
|
5,282
|
Vse bo rešeno v nekaj mesecih, je optimističen Marko Jaklič. Problem s katerim se sooča je v resnici problem države, pravi. Za govoricami o črni gradnji pa stojijo nasprotniki LL Grosista "Rušiti? Zakaj le? Postopek že teče naprej, in v nekaj mesecih bo vse urejeno. Nobenih zadržkov ni več, da ne bi pridobil gradbenega dovoljenja," je prvi mož ljubljanskih Lekarn Marko Jaklič komentiral odločbo ministrstva za okolje in prostor, ki je zavrnilo njegovo pritožbo na odločitev inšpektorata, da bo moral porušiti svojo hišo v Polhovem Gradcu. Za zaplet naj bi bila kriva ena izmed poti, ki teče čez njegovo zemljišče in v uradnih listinah "ni bila vrisana tam kjer teče, temveč je bila vrisana, da teče čez hišo," pojasnjuje Jaklič, ki dodaja, da so pa postopki povezani z urejanjem stali okoli štiri tisoč evrov. "To ni moj problem, to je problem države," dodaja. "Tako skrbimo za razvoj podeželja" Kot pravi, je že marca oddal vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, saj naj bi bili že izpolnil vse pogoje. Za zaplete pa krivi državo, birokracijo in nasprotnike LL Grosista. "Za to, da je pot sedaj vrisana tam, kjer je, sem moral odšteti okoli štiri tisoč evrov," pravi Jaklič. "Tako skrbimo za razvoj podeželja!" Nasprotnikom LL Grosista: Ne boste nas ustavili Za tem, da v javnost prihajajo govorice o črni gradnji, stojijo nasprotniki LL Grosista, meni Jaklič. "Grosist gre vsem v nos," pravi in dodaja, da ni naključje, da je bil na televiziji 14 dni, o njem so celo razširili "lažne govorice, da je ponaredil magisterij, ki so sedaj, ko se kaže, da je šlo za avtorsko delo, potihnile," pravi Jaklič. Vsem nasprotnikom LL Grosista zato sporoča: "Ne glede na pritiske, ustanovitve LL Grosista ne bo mogoče ustaviti." Jaklič bo moral rušiti hišo v Polhovem Gradcu Direktor javnega zavoda Lekarna Ljubljana Marko Jaklič bo moral podreti svojo na črno zgrajeno hišo z bazenom v Selu nad Polhovim Gradcem, piše Reporter. Tako je odločilo ministrstvo za okolje in prostor, ki je zavrnilo Jakličevo pritožbo na odločitev okoljskega inšpektorata, ki je januarja 2008 odločil, da mora Jaklič odstraniti nelegalno zgrajene objekte. Jakličev komentar še čakamo. Jaklič ima po prejemu odločbe ministrstva 30 dni časa, da sproži upravni spor. Jaklič je zemljišče nad Polhovim Gradcem kupil leta 2002, gradbenega dovoljenja si ni nikoli pridobili, na parceli pa je kljub temu zrasla nova vila z bazenom. Jaklič je sicer ves čas trdil, da je ob nakupu stare kmetije želel poslopje obnoviti, domačini pa trdijo, da je Jaklič staro hišo takoj porušil in zgradil novo, navaja Reporter.
|
negative
|
5,283
|
Karikatura se navezuje na komentar: Kako na volitvah doseči absolutno večino...
|
neutral
|
5,284
|
Najhuje je v Podravju, kjer 45 odstotkov v anketi sodelujočih gospodinjstev ocenjuje, da so njihovi prihodki nižji od stroškov osnovnih življenjskih potreb Manj kot 60 odstotkov slovenskih gospodinjstev ocenjuje, da so njihovi prihodki višji od stroškov osnovnih življenjskih potreb, kar četrtina pa, da niso dovolj veliki niti za pokritje osnovnih potreb. Ob tem izstopa Podravje, kjer je takšnega mnenja kar 45 odstotkov gospodinjstev, ki so sodelovala v anketi slovenske podružnice GfK. Povprečni mesečni dohodki slovenskega gospodinjstva so januarja letos znašali 1497 evrov, gospodinjstva pa v povprečju ocenjujejo, da za pokritje osnovnih stroškov in življenjskih potreb potrebujejo 1259 evrov mesečno. Glede na povprečni mesečni dohodek gospodinjstvom za dodatne nakupe ali pa morda za varčevanje v povprečju mesečno ostane nekaj manj kot 240 evrov, kaže raziskava slovenske podružnice nürnberškega inštituta GfK. Največ gre za izdatke povezane s stanovanjem Med izdatki gospodinjstev glede na kategorije proizvodov in storitev izstopajo predvsem izdatki, povezani s stanovanjem (najemnina, ogrevanje, elektrika idr.), za katere gospodinjstva mesečno v povprečju namenijo več kot 300 evrov, ter stroški hrane in pijače, za katere v povprečju mesečno odštejejo nekaj več kot 270 evrov. Pomembne izdatke predstavljajo prevozni stroški ter stroški obleke in obutve, za katere pa sedem odstotkov gospodinjstev ne namenja sredstev na mesečni ravni. Tisti, ki za prevoz namenjajo sredstva, sicer v povprečju v ta namen porabijo skoraj 130 evrov mesečno, medtem ko gre za obleko in obutev 90 evrov mesečno. Več kot polovica jih mesečno varčuje Kot v spletni objavi podatkov navaja GfK, niso zanemarljivi izdatki za lastno zadovoljstvo oz. za kulturo, rekreacijo in zabavo. Med gospodinjstvi jih 20 odstotkov ne troši sredstev v ta namen mesečno, tista, ki jih, pa za lastno zadovoljstvo v povprečju namenijo skoraj 80 evrov mesečno. Odgovori glede varčevalnih navad pa so razkrili, da 57 odstotkov gospodinjstev varčevanju mesečno namenja vsaj del sredstev, v povprečju nekaj manj kot 170 evrov. Na vprašanja o prihodkih in izdatkih gospodinjstev je odgovarjalo 589 oseb, ki skrbijo za posamezno gospodinjstvo.
|
neutral
|
5,285
|
Kapitalska ustreznost je višja od zahtevane in "v Sloveniji na tem področju ni težav", odgovarjajo v pokojninskih družbah Pokojninske družbe, ki delujejo v Sloveniji, zagotavljajo, da varčevalcem v prostovoljnem dopolnilnem pokojninskem zavarovanju sredstva v celotnem znesku ali v obliki rent izplačujejo nemoteno. Pokojninska družba Skupna ob tem zagotavlja, da njeni varčevalci niso v ničemer oškodovani zaradi nesporazuma z Zavarovalnico Triglav . Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je vpeljal pokojninski zakon z začetkom veljave v letu 2000. Prvi varčevalci že imajo namesto prejemanja pokojninske rente možnost zahtevati izplačilo zbranih sredstev na svojem računu v celoti. Moja naložba: Težav ni in jih ne bo V Sloveniji kot pokojninske družbe delujejo Skupna pokojninska družba, Moja naložba in Pokojninska družba A . "Ni in ne bo težav niti pri izplačilu pokojninskih rent niti pri izplačilu privarčevane vsote v celotnem znesku," je dejal predsednik uprave Moje naložbe Lojze Grobelnik. "V Sloveniji ni izvajalca, ki bi imel na tem področju težave," je poudaril. Pokojninska družba A: Kapitalska ustreznost višja od zahtevane Podobno zagotavljajo v Pokojninski družbi A. "Težav ni, kapitalska ustreznost je celo višja od zahtevane," je povedala članica uprave Karmen Dietner. Vse pokojninske družbe so po njenih besedah "močno likvidne". Tudi Skupna poudarja, da zavarovancem zagotavlja vse pravice, ki izhajajo iz sklenjenih pogodb o prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju. "Izplačevanje zbranih sredstev tistim, ki so zavarovanje prekinili, poteka nemoteno," so poudarili.
|
neutral
|
5,286
|
Osrednji ameriški borzni indeks je v petek padel pod 13 tisoč točk, danes pa se je povzpel nazaj in se drži psihološke meje Stanje ob 15:45 Okrevanje v ZDA je bilo po močnem petkovem padcu povsem pričakovano. S pozitivno noto se začenja teden, ki bi lahko bil že sedmi negativen zapored, na drugi strani pa bi lahko prekinil borzno drsenje. Tega sta vzpodbudila bližanje konca drugega kroga tiskanja ameriških dolarjev in poplava gospodarskih kazalcev, ki kažejo, da je ameriško gospodarstvo, kljub zapravljenim tisočem milijardam dolarjev, da bi to preprečili, nazaj na robu recesije. Dow Jones + 0,4 % V rahlih izgubah dan začenjajo le štiri delnice od tridesetih. Slabega pol odstotka so poskočili American Express, Boeing, Chevron, Walt Disney, IBM, 3M, United Technologies in Wal-Mart. Nasdaq + 0,5 % S & P 500 + 0,43 %
|
neutral
|
5,287
|
Družbi sta na streho Seawayevega plovila namestili Bisolove fotonapetostne module. Obljubljata plovbo brez onesnaževanja okolja Proizvajalec fotonapetostnih modulov Bisol in navtično podjetje Seaway , sta združila moči na področju okolju prijazne plovbe, so sporočili iz Bisola. Tako so na streho hibridnega plovila Greenline 33 integrirali Bisolove fotonapetostne module, tako da že več kot 80 lastnikov omenjenih plovil za delovanje svojih čolnov uporablja sončno električno energijo. Gre za odgovor na okoljevarstvene pozive k zmanjšanju onesnaževanja okolja, sporočajo iz Bisola. Kot pojasnjujejo, pri plovbi na energijo pridobljeno iz sonca plovilo ne ustvarja nikakršnih okolju škodljivih izpustov. V dizelskem načinu pogona Greenline 33 Hybrid porabi povprečno do štirikrat manj goriva letno kot primerljivo plovilo na dizelski pogon, obenem pa okolje obremenjuje neprimerno manj kot plovila primerljive velikosti.
|
positive
|
5,288
|
Zmagovalca predčasnih volitev je danes za premiera imenoval tudi predsednik države Portugalski predsednik Anibal Cavaco Silva je danes za novega premiera imenoval zmagovalca nedavnih predčasnih parlamentarnih volitev, predsednika desnosredinskih socialdemokratov Pedra Passosa Coelha, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Predsednik je odločitev sprejel po posvetih s parlamentarnimi strankami, kot to določa ustava. Socratesova vlada padla zaradi varčevalnih ukrepov 46-letni Pedro Passos Coelho je nasledil socialista Joseja Socratesa, ki je bil premier od marca 2005. Njegova vlada je padla marca letos zaradi že četrtega paketa varčevalnih ukrepov, ob tem pa je bila Lizbona prisiljena sprejeti mednarodno finančno pomoč in privoliti v stroge varčevalne ukrepe. Na predčasnih parlamentarnih volitvah 5. junija so po še vedno delno izidih socialdemokrati (PSD) prejeli 38,6 odstotka glasov, socialisti pa so z 28 odstotkov podpore dosegli najslabši rezultat po letu 1987, poroča AFP. Končne izide naj bi objavili danes po preštetju glasov Portugalcev, ki živijo v tujini in ki volijo štiri poslance.
|
neutral
|
5,289
|
Vlagatelji se kljub pozivom politike niso mogli izviti iz spirale pesimizma Stanje ob zaključku Vlagatelji so pesi8mistični zaradi razmer v Grčiji. Evropski indeksi so ob koncu dneva pristali najnižje v zadnjih treh mesecih. FTSE - 0,76% CAC - 0,38% DAX - 0,07% Stanje ob 15:00 Medtem ko se politični vrh evro območja z evropskim komisarjem Ollijem Rehnom na čelu trudi rešiti grški dolžniški problem, pa kapitalski trgi padajo vse nižje. Vlagatelji očitno ne verjamejo,da bo reševanje Grčije uspešno, posledično so še vedno najbolj na udaru banke, ki so v Grčiji tudi najbolj izpostavljene izmed vseh gospodarskih sektorjev. Vendar se danes veselijo res le redki vlagatelji, večina podjetij je namreč v rdečih številkah. V Londonu so med 'srečneže' uvrščajo vlagatelji v Capita Group in WWP, pa še zadnji beležita minimalno rast. Podobna slika je še vedno tudi v Frankfurtu, kjer sedaj le še MAN beleži, zelo skromno, 0,1-odstotno rast. Parižane razveseljujeta le Vivendi in GDF Suez, medtem ko lastniki francoskih trgovcev in bank čakajo na boljše dni. FTSE 100 - 1,50 odstotka DAX - 0,97 odstotka CAC - 1,18 odstotka FTSE MIB - 0,92 odstotka RTS - 2,07 odstotka Stanje ob 12:00 Nadaljnja ura trgovanja, nadaljnji zdrs vseh evropskih borz, ki sedaj beležijo že vsaj enoodstotni zdrs. Pozitivnih novic iz trgov kapitala je le malo, redkokatero podjetje je danes uspelo prepričati vlagatelje, da so njihove delnice podcenjene. V londonskem indeksu FTSE le tri podjetja od 102 beležijo rast tečajev, podobna slika je tudi v Frankfurtu, kjer se med »zelene« uvrščajo le Deutsche Telekom, Lufthansa in BMW. V Parizu je iskanje rasti podobno iskanju igle v konici sena, izgubarje v rdečo prihodnost še vedno vodijo banke, ki so se jim pridružili tudi trgovci. Italijanski bančni velikani blodijo okoli triodstotnega zdrsa, rekorder je Ubi Banca, ki je izgubila 7,5 odstotka.
|
negative
|
5,290
|
O usodi nove vlade bodo poslanci razpravljali od nedelje do torka, ko dokončno znana usoda nove vlade Foto: Bloomberg Grški premier George Papandreu bo predvidoma danes objavil imena novih ministrov, o katerih naj bi parlament odločal v nedeljo, poroča FT. Katere ministre namerava zamenjati Papandreu, še ni znano. Prav tako se ne ve, ali se bo Papandreu zamenjal finančnega ministra Georgea Papaconstantinoua, ki je tarča številnih kritik o nedoseganju fiskalnih ciljev. Kot možna zamenjava zanj se omenja Andreas Loverdos, zdravstveni minister, ki je lani uvedel nepopularno pokojninsko reformo, ko je opravljal funkcijo ministra za delo. Odločitev o novi vladi pa bo dokončno znana do torka, ko bo tudi končana tridnevna parlamentarna razprava. Papandreu se je danes sestal s poslanci, ker sta poslansko skupino v znak protesta proti varčevalnim ukrepom apustila dva poslanca Papandreujeve stranke Pasok. Premier je pozval "vse, naj sodelujejo pri premagovanju te krize", in dodal, da je država pred "zgodovinskim trenutkom". "Pred nami so težka pogajanja in naslednji dnevi bodo ključni ... To so kritični trenutki za državo in moramo zagotoviti stabilnost," je poudaril. "Izziv pred nami, trenutek, s katerim se soočamo, je zgodovinski. Ali bo Evropa ustvarjala zgodovino ali pa bo zgodovina izbrisala Evropsko unijo," je dejal Papandreu v dramatičnem pozivu. Vse več poslancev socialistične stranke glasno kritizira varčevalne ukrepe, ki jih od Grčije zahtevata EU in Mednarodni denarni sklad. "Zadnjih 18 mesecev so šli napori za rešitev problema s slabega na slabše," je izjavil poslanec Dimitris Linceris. Nova demokracija ga je zavrnila Kot smo pisali, je Papandreou svoj odstop ponudil včeraj. Na zaostrovanje razmer v Grčiji so se z upadom odzvali evro in evropske delnice, vpliv se je čutil tudi na Wall Streetu in današnjem trgovanju v Aziji. Papandreu, ki skuša v parlamentu pridobiti podporo za stroge varčevalne ukrepe, je v sredo glavno opozicijsko stranko Nova demokracija povabil v vlado in predlagal oblikovanje velike vladne koalicije, a je stranka sodelovanje zavrnila. Grški predsednik upa, da ne bo prišlo do krize demokracije Grški predsednik Karolos Papulias je v luči zaostrenih razmer in grozečega bankrota izrazil zaskrbljenost za demokracijo v državi. Kot je po poročanju grške televizije NET v sredo zvečer dejal novinarjem v Atenah, ga skrbi, da bi lahko "politična kriza postala kriza demokracije".
|
neutral
|
5,291
|
Nove opcije, ki bi presegle sedanji način vladanja, še niso razvite, pravi nepovezani poslanec Padec zakonov na referendumu ne more biti podlaga za predčasne volitve, ker še niso razvite nove opcije, ki bi lahko presegle sedanji način vladanja, je na novinarski konferenci dejal nepovezani poslanec Franc Žnidaršič. S pravnikom in politologom Gojkom Staničem sta predstavila tudi pogled Demokratične stranke dela in rešitve glede težav NLB. Za rekonstrukcijo vlade Kot pravi Žnidaršič, delovanje vlade ocenjujejo slabo, zato se zavzemajo za rekonstrukcijo vlade - po možnosti z novim premierom, kajti sedanji ni bil sprejemljiv za predloge in pobude nikogar. V dosedanjem načinu vladanja je namreč vsaka opcija skušala poskrbeti zase in na ljudi pozabila, pojasnjuje. Zagotoviti želijo, kot je poudaril, odločilen vpliv takih poslancev, ki so "z žulji svojih rok spoznali, kakšen kapitalizem imamo in kaj je treba spremeniti, da bo vsem bolje". Po njegovih besedah prednost dajejo delu in pravičnejši delitvi. "Dokapitalizacija bank iz proračuna je kraja" Dokapitalizaciji državnih bank s strani državljanov nasprotujejo, Žnidaršič jo je označil kot krajo. "Tisti, ki o delovanju banke odločajo, naj za svoje odločitve prevzamejo odgovornost tako, da vložijo vanjo svoj kapital ali pa s teh položajev odstopijo," je poudaril. Kot meni Stanič, slovenski politiki vzdržujejo skrajno neodgovorno državno lastništvo NLB in NKBM - zavirajo rast teh bank in prepuščajo slovenski bančni trg tujemu kapitalu. Po njegovem prepričanju je pospešeno rast bank in kapitalsko ustreznost preprosto doseči, če se vloga zaščite nacionalnih interesov v omenjenih bankah prenese na odgovorne člane uprave, nadzornega sveta in vse zaposlene, člani uprav pa bi morali za svoje odločitve jamčiti z osebnim premoženjem. "Intelektualne organizacije morajo biti v solastništvu zaposlenih," je poudaril.
|
neutral
|
5,292
|
Znani Slovenci: Maja Keuc Mlada glasbenica Maja Keuc je prejšnji teden Slovenijo zastopala na izboru za evrovizijsko popevko. Z nastopanjem se ukvarja že od zgodnjih najstniških let, ko se je zapisala glasbi. Številni se je najbrž spominjajo kot osmoljenke na lanskem izboru talentov največje slovenske komercialne televizije, vendar pa je osvojeno drugo mesto ni odneslo v pozabo. Njena pevska kariera se lepo razvija. Koliko avtomobilov, hiš, vikendov in počitniških hišic imate in koliko je skupaj vredno vaše premoženje? Stara sem 19 let, lani sem naredila maturo in nisem lastnica nobene nepremičnine, jahte ... Sem delna lastnica svoje sedanjosti in potencialno dobra lastnica svoje prihodnosti. Kako ste zaslužili prvi denar? Z delom prek študentskega servisa. Moj prvi zaslužek je znašal štiri evre na uro. S čim ste največ zaslužili? Zdaj nekaj zaslužim z glasbenimi nastopi. S katero naložbo ste izgubili največ denarja in koliko? Moja naložba je pevska kariera. Nimam toliko denarja, da bi lahko vlagala v druge naložbe ali poslovala na borzi. Tukaj izgubljam in dobivam, se učim. Kam bi vložili milijon evrov, če bi ga zadeli na loteriji? Zagotovo v izobraževanje in ustvarjanje novih priložnosti za tiste, ki zmorejo, znajo in lahko. Kako varčujete za pokojnino? To je (ne)resno vprašanje za nekoga, ki je star 19 let in je včeraj odprl svoj s. p. Bom povedala čez deset let. Kakšna bi bila vaša sanjska služba? Točno to, kar delam zdaj - veliko prepevati in imeti uspešne nastope. Katerega slovenskega podjetnika cenite toliko, da bi mu zaupali tudi prihranke? Darka Horvata. Bil je "drugogimnazijec" (obiskoval je II. gimnazijo v Mariboru, op. a.) tako kot jaz. In ni obrnjen le k sebi, tako kot je večina ljudi, ki ima denar. Cenim to, da spodbuja inovativnost, kreativnost in daje priložnosti tistim, ki jih lahko uresničijo. Čemu se ne bi odpovedali, če bi končali v osebnem bankrotu? Petju in druženju s prijatelji, ki razumejo glasbo. Kdo je vaš najboljši prijatelj/ica? Več jih je. To so osebe, ki so z menoj tudi takrat, ko nisem na dobri poti. Vem, da me ne bodo vedno podpirale, zavedam se, da bodo zelo kritične do mojih načrtov, dejanj, vendar vem, da me ne bodo zapustile, ko bom v krizi. Avtorica: Stela Mihajlovič Članek je bil objavljen v reviji Moje finance, maj 2011. Izšla je junijska številka Mojih financ. Kaj prinaša nova izdaja revije, si lahko ogledate v galeriji. Na voljo je revija Moje finance, junij 2011 Revija je naprodaj v prosti prodaji, lahko pa se nanjo tudi naročite oziroma kupite žetone za vpogled v posamezen ali več člankov.
|
neutral
|
5,293
|
V začetku leta večje število podjetij z najboljšo bonitetno oceno, manj neporavnanih obveznosti Foto: Barbara Reya Bonitetna hiše Bisnode je v najmanj tvegani razred AAA maja letos uvrstila 11 odstotkov podjetij več kot lani, poroča Delo. Plačilne razmere se kljub finančnim in solventnostim težavam nekaterih, predvsem gradbenih podjetij, izboljšujejo. To dokazujejo tudi podatki Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) o številu podjetij z neporavnanimi dospelimi obveznostmi, ki se je v zadnjih dveh mesecih zmanjšalo. Največ stečajev pri gospodarskih družbah Kljub temu pa je stanje še vedno resno. V Sloveniji je bilo v letošnjih prvih mesecih začetih 286 stečajnih postopkov. Izbrisov iz registra, ki pomenijo konec stečajnega postopka, je bilo 177. Največ stečajev je bilo pri gospodarskih družbah, 233 začetih in 124 končanih, stečajev podjetnikov pa je sorazmerno malo. Od januarja do maja je bilo začetih 50 stečajnih postopkov, izbrisov pa je bilo 52. Od začetka leta skoraj 4.500 novih podjetij Število podjetij v Sloveniji je v porastu. V prvih petih mesecih so na Ajpesu zaznali neto dotok 4.484 podjetij. v register se je vpisalo skupaj 10.763 novih, medtem ko je bilo izbrisanih 6.279 podjetij. Med njimi je bilo kar 61 odstotkov samostojnih podjetnikov.
|
neutral
|
5,294
|
Število novih registracij v Sloveniji je v prvih petih mesecih letos glede na isto lansko obdobje zraslo za 1,6 odstotka Foto: Novica Mihajlovič V letošnjih prvih petih mesecih se je število novih registracij avtomobilov v celotni EU, brez upoštevanja Cipra in Malte, v primerjavi z istim obdobjem leto prej zmanjšalo za 0,8 odstotka. K temu je pripomogel zlasti enoodstotni upad novih registracij v 15 starih članicah EU, medtem ko je deset novih članic medletno zaznalo 3,4-odstotno rast novih registracij. Na medletni ravni se je število novih registracij v kar treh državah več kot podvojilo: v Latviji je bila rast 122,4-odstotna, v Litvi 102-odstotna, v Estoniji pa 100,7-odstotna. Največji, 45,6-odstoten upad novih registracij so zaznali Grki, 25,7-odstotnega Španci, 16,2-odstotnega pa Portugalci. Število novih registracij v Sloveniji je v prvih petih mesecih letos glede na isto lansko obdobje zraslo za 1,6 odstotka, medtem ko je maja letos glede na lanski maj upadlo za 0,7 odstotka.
|
neutral
|
5,295
|
Bližnja okolica mestnega središča Ljubljane bo kmalu dobila nove parkomate. Na MOL bodo najprej začeli v Prulah, pravi ljubljanski župan Zoran Janković Ljubljanski mestni svetniki so včeraj potrdili sklep o širitvi območij, kjer bo za parkiranje potrebno plačevati, so nam potrdili na Mestni občini Ljubljana (MOL). "Začeli bomo v Prulah. Ko smo zaprli mestno središče za promet, se je dnevna migracija preselila na najbližje mestno središče - Prule, Mirje, Trnovo, Murgle, Rožna dolina, spodnji Bežigrad, Kodeljevo," je povedal ljubljanski župan Zoran Janković za Radio Kaos. "In tako bomo sledili s parkomati. Zapirali bomo konce, kjer dnevna migracija pušča avtomobile brezplačno, to pa pomeni, da jih počasi porivamo proti obvoznici, kjer so narejeni ali planirani 'parking drive' sistemi" je dejal Janković. Še več enosmernih ulic Na MOL so dodali še to, da načrtujejo tudi širitev območja enosmernega prometa, s čimer bodo pridobili še dodatna parkirna mesta. Dodatna pojasnila in roke, v katerih bodo parkomati na posameznih območjih postavljeni, so nam v MOL obljubili za jutri.
|
neutral
|
5,296
|
Prejšnja uprava družbe je poročilo skrila pred delničarji oziroma jim je dovolila vpogled le, če podpišejo izjavo o zaupnosti Uprava pod vodstvom Mateja Narata se je odločila za objavo povzetka revizije lanskega poslovanja.. Uprava in nadzorni svet Save sta naznanila, da bosta po prvi seji nadzornega sveta družbe objavila povzetek ugotovitev »Poročila o dejanskih ugotovitvah na podlagi opravljenih dogovorjenih postopkov v zvezi z izbranimi posli«, ki ga je 2. junija lani opravila revizorska hiša KPMG . KPMG je Savo revidirala 16 let (več v članku En revizor, šest težav). Prejšnja uprave tega poročila, ki ni »razkrilo« nobenih nepravilnosti pri poslovanju, skrila pred delničarji oziroma jim je dovolila vpogled le, če podpišejo izjavo o zaupnosti.
|
neutral
|
5,297
|
Zanimivo je, kako malo se ob okroglem jubileju Slovenije govori o Jožetu Pučniku in Janezu Drnovšku. Dvajset let po osamosvojitvi smo z razmerami v državi resnično lahko nezadovoljni, povsem nepripravljeni smo zašli v krizo, iz katere se ne moremo izkopati. Ampak vse je odvisno od primerjav. Če se primerjamo recimo s Slovaško, ugotovimo, da so Slovaki v 20 letih napredovali bolj, kot smo mi, in naša začetna prednost je skopnela. Če pa se recimo primerjamo z okoljem, iz katerega smo se izkopali pred 20 leti, ugotavljamo, da smo kar okej. Prednost, ki smo jo imeli pred 20 leti pred Hrvaško, da ne govorimo o drugih delih nekdanje skupne države, se je povečala. In ker je ravno praznik, 20 let ni nepomemben jubilej in naj patriotizem in optimizem ne bosta iz mode, povejmo: odločitev, da gremo na svoje, ni bila napačna in kljub vsemu smo lahko ponosni na svojo državo. Upamo le, da bomo to lahko zapisali tudi čez 20 let (da, prepričan sem, da bom takrat še pisal!), napake, veliko smo jih storili, naj bodo v opomin, da ne bomo vsega skupaj res zavozili. Ob jubileju bi se rad spomnil dveh ljudi, ki sta zelo pomembno krojila slovensko usodo in ki ju ni več med nami. Zanimivo pravzaprav je, kako se danes malo, kljub okrogli obletnici, govori o Jožetu Pučniku in Janezu Drnovšku. Najprej nekaj besed o Jožetu Pučniku: voditelj demokratične opozicije Slovenije je na svoji koži izkusil surovost prejšnjega režima, sedem let je bil v zaporu zaradi »subverzivne dejavnosti«. Ko so ga izpustili, je šel s trebuhom za kruhom v Nemčijo, kjer se je šolal, doktoriral, in se vrnil v domovino v osemdesetih letih, ko se je že bolj svobodno dihalo. Bil je med glavnimi organizatorji Demosa, na predsedniških volitvah ga je premagal Milan Kučan. Bi bila Slovenija danes boljša država, če bi takrat zmagal Pučnik? Danes mi je več kot nelagodno, ko se spomnim, kako je mnogo pomembnih ljudi že takrat Pučnika poskušalo diskreditirati, češ da nam že ne bo vladal nekdo, ki pravzaprav ni naš, nekdo, ki je toliko časa prebil na tujem, in to v Nemčiji. Premnogo ljudi je nasedlo tej primitivni finti. Poraz na teh volitvah je bil začetek konca njegove politične kariere. Zgodba Janeza Drnovška je drugačna. Dolgoletnemu predsedniku vlade in poznejšemu predsedniku države lahko očitamo marsikaj, recimo to, da ni bolj energično udaril po najrazličnejših interesnih skupinah, ki so nas izžemale v devetdesetih letih, in da iz vrhov slovenske družbe ni odstranil ali ni mogel umakniti ljudi, ki so naredili veliko škode. Ampak: Janez Drnovšek je bil demokrat, veliko večji demokrat kot vsi drugi politiki, ki se prištevajo med slovensko levico. Bil je odprt človek, nikoli ni izključeval ljudi. Za precejšen del slovenske levice lahko rečemo, da je izključujoč, da ne daje domovinske pravice tistim, ki ne plešejo tako, kot piska. Janez Drnovšek ni bil tak, bil je vse prej kot politični rasist. Kar dobro je veslal med slovenskim gradualizmom in napredkom, njegova zasluga je, da smo v razmeroma dobri koži prišli v EU in naprej. Res je, da je bilo med njegovo vladavino veliko nepravilnosti, afer, ampak v primerjavi s tem, kar danes delajo vladajoči in režiserji iz ozadja, kako plenijo, je bil čist kot solza. Ko danes gledam nabor politikov, se mi toži po Pučniku in Drnovšku. Če bi danes lahko na volišču izbirali med njima, bi bili veliko boljša država. Dragi bralci, poslovni partnerji in sodelavci, čestitke ob jubileju — v upanju, da bosta Pučnik in Drnovšek kmalu dobila dostojnejše naslednike.
|
neutral
|
5,298
|
Prodajo 24-odstotnega deleža je stečajni upravitelj koroškega podjetja izvedel skupaj z Abanko in NLB. Dražba 95-odstotnega deleža v Prevent Brasil ni uspela. Foto: Bogdan Perko Stečajni upravitelj Prevent Globala Boris Kastivnik je prejšnji teden ob sodelovanju Abanke in Nove Ljubljanske banke (NLB) iztržil 14,5 milijona evrov s prodajo 24-odstotnega deleža v hrvaški družbi AD Plastika . Dražba 95-odstotnega deleža Prevent Globala v podjetju Prevent Thierry Brasil pa je bila neuspešna, saj interesenti k dražbi niso pristopili. Prodajna cena delnice trikratnik vrednosti, zapisane v lastniški knjigi "Če gledamo na vrednost teh delnic, ki so prikazane v knjigah lastnika, konkretno stečajnega dolžnika, potem smo iztržili za te delnice trikratno vrednost," je povedal Kastivnik. Kupcev delnic je bilo več, prodaja je bila zaključena pred tednom dni, o njej so obvestili tudi pristojne hrvaške organe, Prevent Global pa še naprej ostaja lastnik 36 tisoč delnic hrvaške družbe. Po poplačilu bank upnic Preventu trije milijoni evrov Abanka, katere terjatev znaša 13,8 milijona evrov, je bila iz naslova zavarovanih terjatev oziroma ločitvenih pravic na tem premoženju poplačana v celoti, kar znaša 7,6 milijona evrov, NLB pa v velikem delu. Poleg tega je v navadno stečajno maso priteklo še okoli 2,7 milijona evrov. Skupaj z nameravano prodajo preostalih delnic bo Prevent Global zaslužil več kot tri milijone evrov.
|
neutral
|
5,299
|
To pravi eden izmed bralcev Financ ob vprašanju, ali podpirate novo dokapitalizacijo NLB. Anketa je sicer pokazala, da ji bralci večinoma sploh niso naklonjeni Rezultati ankete "Država nikoli ni dober gospodar. Ker nima konkurence, je monopolist in kot taka neekonomična, toga, počasna in neučinkovita," je povedal bralec Jackk, ko smo spraševali, ali podpirate novo dokapitalizacijo NLB. Ena izmed možnosti je namreč bila, da denar zagotovi država. Država bo najbrž zmanjšala delež v NLB Največja domača banka mora sicer do konca leta zbrati 250 milijonov evrov svežega denarja, vendar pa je vlada po besedah premierja Boruta Pahorja "tik pred dogovorom s KBC", da ta prevzame večinski delež NLB. Država naj bi po dokapitalizaciji delež v NLB tako zmanjšala z 51 na 25 odstotkov in eno delnico, kar ji omogoča statutarno blokado pri, denimo, nezaželenih ali za državo škodljivih spremembah statuta, lahko preberemo v članku Bo Komarjeva ubogala, da ne sme dokapitalizirati NLB? Bralci dokapitalizacije sploh ne podpirajo V anketi z vprašanjem "Ali podpirate novo dokapitalizacijo NLB?" je sicer sodelovalo 1.006 bralcev, 59,2 odstotka jih je izbralo odgovor "Ne". Skoraj 37 odstotkov jih je za to, da 250 milijonov zagotovi belgijska KBC, le štirje odstotki pa so za to, da banko dokapitalizira država.
|
negative
|
5,300
|
Najboljši sosed bo po novem prodajal še naftne derivate Največji slovenski trgovec Mercator je od finančne družbe Hram Holding kupil 18 bencinskih servisov družbe En Plus pod blagovno znamko 24/7, je družba sporočila na spletnih straneh ljubljanske borze. Prevzem po mnenju Mercatorja pomeni dopolnilno dejavnost za stranke. Ponudbo servisov bo trgovsko podjetje širilo tudi na Hrvaško in Srbijo, postavljeni pa bodo na parkiriščih v sklopu trgovskih centrov. Pogovori o sodelovanju z Mercatorjem že pred leti V letu 2004, ko je bila lastnik bencinskih servisov še zagorska Ultra , so sicer že tekli pogovori o lociranju bencinskih servisov 24/7 pred Mercatorjeve trgovske centre, a je projekt padel v vodo. Ultra, ki je bencinske servise ustvarila z lastno tehnologijo, je kasneje svoj delež prodala. Bencinski servisi 24/7 omogočajo samopostrežno prodajo naftnih derivatov Bencinski servisi družbe En Plus so trenutno na voljo na 18 različnih lokacijah po Sloveniji in omogočajo prodajo naftnih derivatov omejenega asortimana brez prisotnosti zaposlenega osebja na lokaciji.
|
positive
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.