Datasets:

nid
uint16
1
10.4k
content
stringlengths
59
15.5k
sentiment
stringclasses
3 values
5,401
Nobelovo nagrado za mir si bodo razdelile evropski javnosti večinoma neznane Ellen Johnson Sirleaf, Leymah Gbowee in Tawakul Karman Nobelova nagrada za mir je šla v roke treh žensk: Ellen Johnson Sirleaf, prve ženske predsednice katere afriške države, in sicer Liberije, Leymah Gbowee, mirovne aktivistke v Liberiji, ter Tawakul Karman, jemenske novinarke in zagovornice človekovih pravic, poročajo tuji mediji. Nagrado so si zaslužile za nenasilno zavzemanje za človekove pravice in boj za ustavitev vsakršnega nasilja. Nagrajenke prehodile trnovo pot za osamosvojitev žensk Vse tri so si aktivno prizadevale za zaščito žensk in njihovo pravico sodelovanja pri mirovnih akcijah. Ellen Johnson Sirleaf, stara 72 let, je prva demokratično izvoljena predsednica na črni celini, izvolili so jo leta 2005, potem ko je prehodila trnovo pot skozi tradicionalno moško področje, kot je politika. Diplomirala je iz ekonomije na harvardski univerzi. Leymah Gbowee, stara 35 let, je liberijska mirovna aktivistka, ki je angažirala ženske različnih etničnih skupin, ki so si prizadevale za končanje vojne v Liberiji, ter jih pozivala, naj gredo na volitve. Tawakkul Karman, stara 32 let, iz Jemna pa se je borila za ženske pravice, demokracijo in mir v svoji državi. Denar bo šel ljudem Dobitnice si bodo razdelile milijon in pol dolarjev nagrade, vsaka bo dobila enak delež. Karmanova je že povedala, da bo svojega namenila prebivalcem Jemna in njihovemu prizadevanju za revolucijo v državi.
positive
5,402
Pridobite si najnovejše informacije o trenutnem globalnem finančnem stanju na 5. kongresu plemenitih kovin in surovin, 14. in 15. oktobra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani Pridobite si najnovejše informacije o trenutnem globalnem finančnem stanju na 5. kongresu plemenitih kovin in surovin, 14. in 15. oktobra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani V zadnjih letih smo se velikokrat vprašali kam vodi pot celotnega finančnega sistema, ki je že močno skrhan. Najprej zlom na borznih trgih leta 2008, nato propad mnogih bank in zlom nepremičninskega trga v ZDA. Današnje stanje ni nič boljše. Reševalni ukrepi, ki jih izvajajo (centralne banke in druge finančne institucije) delujejo le na kratek rok, preti nam tudi vse višja inflacija. Valute vse bolj izgubljajo na vrednosti, nas pa vse bolj skrbi realna kupna moč. Podjetje Elementum letos organizira že 5. slovenski kongres plemenitih kovin in surovin, kjer boste pridobili trenutne informacije o: globalni finančni situaciji, gospodarskem in finančnem stanju v Evropi ter Sloveniji, trenutnem stanju na trgu plemenitih kovin in surovin. Na jubilejni obletnici bodo med drugimi predavali: Dr. Marc Faber, eden izmed najbolj priznanih mednarodnih finančnih analitikov Dirk Müller (Mr. Dax), najbolj znani nemški borzni posrednik Thorsten Schulte, specialist za naložbe v srebro Dr. Hans J. Bocker, v svojih predavanjih predvsem izpostavlja »kako se zaščititi pred manipulativnimi prijemi države in mediji« ter poskrbeti za čim bolj varno osebno finančno prihodnost Sodelovali bodo: dr. Mojmir Mrak (specialist in redni profesor za področje mednarodnih financ) dr. Igor Masten (profesor na ekonomski fakulteti, član nadzornega sveta NLB) Thorsten Schulte (specialist za naložbe v srebro in bivši direktor bančne podružnice Bojan Pravica (mednarodni premoženjski svetovalec) Okroglo mizo bo povezoval: Srečko Pirtovšek, glavni in odgovorni urednik revije Kapital
neutral
5,403
V tem tednu se bodo sindikalisti ponovno sestali na sestanku z vodstvom podjetja in zahtevali odgovor o tem, kdaj bodo dobili še septembrske plače Delavci ajdovskega gradbinca Primorje so danes dobili preostali del avgustovskih plač. Sekretar območne organizacije ZSSS za Primorsko in Notranjsko Bojan Kramar je povedal, da sta tako odpadla oba razloga za stavko in so zato začasno prekinili priprave nanjo. Še v tem tednu se bodo sindikalisti predvidoma ponovno dobili na sestanku z vodstvom podjetja. Po Kramarjevih besedah bodo od pristojnih zahtevali odgovor o tem, kdaj bodo delavci dobili septembrske plače, saj se približuje čas izplačila. Župan Poljšak delavcem predlaga, da sami izberejo novo vodstvo Prav tako bodo sindikati v podjetju budno pazili na dogajanje okrog iskanja novega vodstva. Na sestanku z ajdovskim županom Marjanom Poljšakom, ki so ga v četrtek zaprosili za pomoč, so se namreč dogovorili, da morajo banke poiskati ustrezno vodstvo znotraj Primorja. Bojijo se namreč, da bodo banke upnice postavile vodstvo, ki mu ne zaupajo in bi lahko podjetje spravilo v stečaj. Ajdovski župan je sindikalistom tudi je predlagal, da delavci sami poiščejo kandidata za predsednika upravnega odbora med vodilnimi v družbi. Nato pa je pripravljen pomagati pri nadaljnjih pogovorih, tako pri banka, kot na pristojnih ministrstvih.
neutral
5,404
Napoved UMAR: rast slovenskega gospodarstva je z okoli 3,5 odstotka padla na raven med 1,5 in dva odstotka Slovensko gospodarstvo in podjetja, ki so v zadnjem letu s težavo premagovala posledice finančne in gospodarske krize iz let 2008, 2009 in 2010 se ponovno srečujejo z resno grožnjo ponovitve recesije in z znaki gospodarske krize z dvojnim dnom. Boštjan Vasle iz Urada za makroekonomske analize in razvoj je na današnjem srečanju Združenja nabavnikov povedal, da so se po dobrem prvem kvartalu vsi kazalci gospodarske rasti obrnili navzdol. Brez sprememb ne bo rasti V odsotnosti občutnega obrata na bolje v mednarodnem okolju in bistvenih sprememb v ekonomski ter fiskalni politiki bo slovenska gospodarska rast v srednjeročnem obdobju težko bistveno presegla dva odstotka, pravi Vasle. Potencialna rast slovenskega gospodarstva se je prepolovila in z okoli 3,5 odstotka padla na raven med 1,5 in dva odstotka. Drago zadolževanje ne bo dolgo vzdržno Marina Lindič, predsednica združenja nabavnikov je povedala, da skandinavske države krize denimo trenutno sploh ne občutijo, saj so že z začetkom krize leta 2008 sprejele močno zavezo, da bodo potrošili toliko kot ustvarijo in se niso zadolževali. Tudi pri nas je treba spremeniti način razmišljanja, saj krize ne bomo mogli več prebroditi z zadolževanjem, ki se bo močno podražilo. Po ocenah UMAR se bo Slovenija prihodnje leto denimo zadolžila za tri milijarde evrov, kar pa bo ob višji zahtevani donosnosti za slovenski državni dolg precej dražje. Zahtevana obrestna mera se je v medletni primerjavi dvignila s 4,37 odstotka na 5,31 odstotka in pristala med špansko in italijansko. S centralizirano nabavo do prihrankov v javnem sektorju Nabavniki so izpostavili tudi, da bi lahko usklajeno centralizirano nabavljanje v javnem sektorju prispevalo h prihrankom. S tem se strinja tudi Vasle, ki pravi so med posameznimi ministrstvi ogromne razlike pri stroških na zaposlenega. Stroški na zaposlenega se razlikujejo tudi za 30 krat, kar pomeni, da so še ogromne rezerve. Z nakupom vsaj polovice elektrike še počakajte Posvet nabavnikov je posvečen tudi predvidevanjem glede gibanja cen surovin in energije v naslednjem letu. Po podražitvi v prvi polovici leta in padanju cenovnih pritiskov v drugi polovici Vasle nadaljnji trend navzdol vidi tudi v prihodnjem letu. Za nafto na uradu napovedujejo povprečno ceno okoli 105 dolarjev za 159-litrski sod. Enako Dejan Paravan iz družbe Gen-I napoveduje za cene elektrike. Povsem možno je, da bo ta v dnevnem trgovanju na Evropski energetski borzi padla pod 56 evrov za megavatno uro. Z nakupom vsaj polovice potrebne elektrike se tako splača počakati do novembra. Tečaj med evrom in dolarjem je povsem negotov Miha Zavodnik iz Abanke pa se je posvetil gibanjem na valutnih trgih. Glede tečaja med evrom in dolarjem so vse napovedi po njegovih besedah zelo negotove in v luči trenutnih razmer mejijo na vedeževanje. Povprečna ocena analitikov se za naslednje leto giblje pri tečaju okoli 1,25 dolarja za evro, čeprav je povsem možno, da bo višji. Glede švicarskega franka pa Zavodnik pričakuje, da bo švicarska centralna banka z zadnjim ukrepom določitve minimalnega tolerančnega tečaja tega uspela obdržati nad 1,20 franka za evro.
neutral
5,405
Mehanizem bo razpolagal s 440 milijardami evrov efektivne posojilne zmožnosti in 780 milijardami evrov kapitala Okrepljen začasni krizni sklad za zagotavljanje stabilnosti evra (EFSF) nam zagotavlja močnejše in prožnejše orodje za obrambo finančne stabilnosti območja evra. Tako sta se po ratifikaciji tega mehanizma na Slovaškem v skupni izjavi odzvala predsednika Evropskega sveta in Evropske komisije. EFSF je sedaj popolnoma operativen, sta izpostavila predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso (na sliki). Foto: Irena Herak EFSF je "v očitnem interesu" prav vsake od 17 držav v območju evra, ki v njem sodelujejo, pa tudi vsake države članice EU, sta še poudarila Van Rompuy in Barroso. Šef EFSF Klaus Regling pa je zagotovil, da bodo po uspešno končanem političnem procesu sedaj hitro dorekli vse potrebne smernice in postopke za uporabo novih instrumentov "v bližnji prihodnosti". EFSF ni le skrajni izhod v sili EFSF ima 440 milijard evrov efektivne posojilne zmožnosti in 780 milijard evrov kapitala. Deluje lahko na primarnih in sekundarnih trgih, in to ne več le kot izhod v skrajni sili. Prav tako se lahko razširjeni EFSF uporabi pri dokapitalizaciji finančnih ustanov s posojili vladam, in to tudi tistim državam, ki niso v programu mednarodne finančne pomoči. Že zagotovljena pomoč Irski in Portugalski EFSF je družba s sedežem v Luksemburgu, ustanovljena junija lani. Deluje tako, da članice območja evra jamčijo za njeno zadolževanje, nato pa ta sredstva, ki jih pridobi z boniteto AAA, posoja naprej članicam v težavah. Doslej je EFSF tako zagotovil pomoč Irski in Portugalski. Iz EFSF bo drugo pomoč črpala tudi Grčija, medtem ko je prva pomoč tej državi temeljila na dvostranskih posojilih. Poroštvena obveznost Slovenije se je s krepitvijo EFSF povečala z 2,073 milijarde evrov na 3,664 milijarde evrov za glavnico instrumentov financiranja ter finančnih poslov EFSF.
neutral
5,406
Novi nacionalni energetski program (NEP) predstavlja usmeritev, potem ko je prejšnji program odprl trg energije Morda bo šla kakšna slovenskega elektrarna v stečaj, vendar trg vstopa v naša življenja, je na okrogli mizi o gospodarskih priložnostih NEP povedal generalni direktor direktorata za energijo Janez Kopač (na sliki). Foto: Urban Štebljaj Glavni trije poudarki novega NEP so po besedah Kopača spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije, energetska učinkovitost in pametna omrežja, za gospodarske priložnosti pa bo bolj pomembna izvedbena dokumentacija, na primer energetski zakon ali akcijski načrt, je še povedal. Vsi objekti, ki jih predvideva NEP, so okoljsko že preverjeni, je dodal in pojasnil, da so na jedrski del programa podali pripombe le Avstrijci. Aprila je bila končana tudi celovita presoja vpliva na okolje za 14 lokacij za vetrne elektrarne, gradnja teh obnovljivih virov energije pa bo odvisna predvsem od investitorjev, meni Kopač. Po skoraj v celoti uresničenem starem NEP trg z velikimi koraki vstopa v naša življenja, zato Kopač pričakuje, da bo v naslednjih dveh letih morda "šla v stečaj prva slovenska elektrarna". Do popolne svobode trga nam morda manjka le še kakšna mednarodna povezava več, je ob tem dodal. Počasnost pri gradnji električnih daljnovodov v Sloveniji je pojasnil direktor ELES Milan Jevšenak , ki je opozoril, da nihče noče imeti v svoji bližini stolpov ali žic, zato je na primer do začetka gradnje daljnovoda Beričevo - Krško minilo kar 33 let. Obnovljiva energija bo zahtevala več daljnovodov, je dodal in zbrane pomiril s podatkom, da težav pri mednarodnih povezavah ne bo, če bodo ohranili hitrost gradnje v zadnjih nekaj letih. Termoelektrarne so najbolj stabilen vir energije Po mnenju generalnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Matjaža Janežiča je NEP zelo široko zastavljen in se v njem lahko vidi vsaka gospodarska družba. Tržno delovanje je zanj nujno, hkrati pa je opozoril, da trg ne prinaša nujno nižanja cen energije. Na cene vpliva energetska samozadostnost držav in regij. V bran termoelektrarn je Janežič povedal, da slednje predstavljajo najbolj stabilen vir energije. Pri gradnji TEŠ 6 bodo slovenska podjetja lahko sodelovala predvsem pri gradbenih delih, medtem ko visokotehnološko opremo ponujajo le dve ali tri svetovne družbe, je odgovoril na očitek o pol manjšem deležu slovenskih izvajalcev kot pri zadnji termoelektrarni. Direktor družbe Gen energija Martin Novšak je izrazil pričakovanje, da bo delovanje jedrske elektrarne Krško podaljšano in da se bo država odločila za gradnjo drugega bloka elektrarne. V elektrarni so v zadnjih nekaj letih namreč povečali njeno proizvodnjo za polovico, hkrati predstavlja stabilen vir energije, za slovensko gospodarstvo pa so najbolj pomembne stabilne in vzdržne cene energije, kar omogoča investicije, je dodal.
neutral
5,407
Vrednost gradnje drugega tira presega 1,4 milijarde evrov, zasebnega kapitala za takšno naložbo pa po besedah ministra Sama Omerzela preprosto ni. Številke o vrednosti investicije v drugi tir železniške proge Divača - Koper so po besedah ministra za infrastrukturo Sama Omerzela (na sliki) vrtoglave, šlo naj bi za več kot 1,4 milijarde evrov. Osebno meni, da te številke nikakor ni mogoče upravičiti, zasebnega kapitala za takšno investicijo pa po njegovih besedah preprosto ni. O tem, koliko nas je drugi tir stal do zdaj, smo pisali v članku Za drugi tir Divača-Koper smo doslej porabili 37 milijonov evrov. Skeptičen tudi do študij Omerzel je danes na novinarski konferenci stranke DL povedal, da se je pojavilo kar nekaj študij glede drugega tira, a je do njih zelo skeptičen. "Vsi, ki delajo te študije, jih na osnovi tega, da bo to investirala država," je dejal. Omerzel se močno zaveda, kaj pomeni povezava Luke Področji nabave in logistike, za kateri je bila odgovorna Lahova, bo prevzel predsednik uprave Tomaž Berločnik Nadzorni svet naftnega trgovca Petrol je na današnji sklenil sporazum o prenehanju mandata članice uprave Mariče Lah, so iz družbe sporočili prek strani Ljubljanske borze. Sporazum je bil sprejet na podlage predhodne uskladitve z upravo in nadzornim svetom, vse z namenom uresničitve zastavljenih nalog družbe in skupine Petrol, so zapisali v Petrolu. Področji nabave in logistike, za kateri je bila odgovorna, bo prevzel predsednik uprave Tomaž Berločnik. Dobnikar Petrolovo upravo zapustil septembra Spomnimo, sredi septembra je kot član uprave odstopil šef prodaje in trženja Roman Dobnikar, neuradno zaradi povišanih stroškov trženja in prijateljskega kadrovanja. Tudi Dobnikarjeve pristojnosti je prevzel Berločnik. Da bo Dobnikarju sledila Lahova, smo v Financah napovedovali že v članku Dobnikarja iz Petrola odnesli izsledki revizije? . Kako uspešni so v Petrolu pri rezanju stroškov? Nadzorni svet je danes obravnaval tudi redno poslovanje družbe in ugotovil, da so stroški iz poslovanja v okviru načrtovanih ter skladni z letošnjim planom, so zapisali v družbi. Potrdil in podprl je vse predvidene ukrepe uprave na področju učinkovitega obvladovanja stroškov in jih ocenil za pravilne. Neuradno smo sicer pisali, da zniževanje stroškov ne poteka tako hitro in v tolikšnem obsegu, da bi bili s tem zadovoljni vsi nadzorniki. Podrobnosti v članku So v Petrolu uspešnejši pri nabijanju ali rezanju stroškov?.Koper z zaledjem, a je po njegovem mnenju pametno iskati dodatne alternative ter možnosti za pocenitev projekta.
neutral
5,408
Do leta 2030 naj bi bil turističen delež hitro rastočih trgov 58-odstoten Foto: ShutterstockMednarodni turizem se bo v obdobju med letoma 2010 in 2030 še naprej krepil, vendar pa se bo njegov obseg večal počasneje kot v zadnjih desetletjih. Število mednarodnih prihodov turistov naj bi vsako leto poraslo za 3,3 odstotka, tako da naj bi bil turistični trg vsako leto bogatejši za 43 milijonov turistov, je razvidno iz raziskave UNWTO. Ta teden objavljena dolgoročna napoved Svetovne turistične organizacije (UNWTO), ki nosi naslov Turizem do leta 2030, ugotavlja, da bodo mednarodni prihodi turistov prihodnje leto presegli milijardo, potem ko je bilo lani vseh prihodov 940 milijonov. Rast prihodkov v hitro rastočih državah 4,4-odstotna Do leta 2030 naj bi bilo prihodov turistov že 1,8 milijarde, kar pomeni, da bo v naslednjih dveh desetletjih mednarodne meje za zabavne, poslovne in druge namene prečkalo pet milijonov ljudi dnevno. UNWTO pričakuje, da bo število mednarodnih prihodov turistov najhitreje raslo v hitro rastočih gospodarstvih. Tu naj bi bila rast prihodov na letni ravni 4,4-odstotna, medtem ko naj bi bila v razvitih gospodarstvih 2,2-odstotna. Čez dve desetletji najbolj obiskana severovzhodna Azija Skladno s tem naj bi hitro rastoča gospodarstva v Aziji, Latinski Ameriki, osrednji in vzhodni Evropi, vzhodno-mediteranski Evropi, Bližnjem vzhodu in Afriki zabeležila 30 milijonov, razvita gospodarstva Severne Amerike, Evrope, Azije in Pacifika pa 14 milijonov mednarodnih prihodov turistov na leto. Do leta 2015 naj bi bilo v hitro rastočih gospodarstvih več mednarodnih prihodov turistov kot v razvitih gospodarstvih, do leta 2030 naj bi bil turističen delež hitro rastočih trgov že 58-odstoten. Čez dve desetletji naj bi bila sicer najbolj obiskana severovzhodna Azija (16 odstotkov vseh mednarodnih turističnih prihodov), sledila pa naj bi južna in mediteranska Evropa (15 odstotkov vseh mednarodnih turističnih prihodov).
positive
5,409
V Kanadi je demonstriralo prek 10 tisoč ljudi Po sobotnih protestih proti nasilju finančnega kapitalizma je skupina protestnikov pred poslopjem Ljubljanske borze preživela tudi noč. Še vedno je pred borzo postavljenih nekaj šotorov, protestniki pa nameravajo vztrajati še naprej. V New Yorku 70 aretiranih, v Rimu 70 ranjenih Sobotni protesti proti privilegijem finančnega kapitalizma so bili najbolj dramatični v Rimu in New Yorku. Potem ko so skupine skrajnih protestnikov v Rimu sprožile divjanje in razbijanje, so iz italijanske prestolnice poročali o 70 ranjenih in 12 prijetih. V New Yorku pa so se s protestniki spopadli policisti na konjih in jih prek 70 prijeli. Po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa sta dve mestni četrti v Rimu razdejani, 45 ljudi je moralo v bolnišnice. Kot navaja agencije, je kakih sto tisoč mirnih protestnikov in več tisoč Rimljanov postalo talcev kakih 500 zamaskirancev, ki so kljub močnim policijskim silam uničevali vse, kar jim je prišlo pod roke. Ranjeni tudi v New Yorku? V New Yorku so bili prizori manj dramatični, vseeno pa so se policisti na konjih na Times Squareu spopadli s protestniki in jih najmanj 74 prijeli. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP je bila v prerivanju, ki je nastalo, ranjena neka ženska, sicer pa o ranjenih ne poročajo. Veliko ljudi, prek 10 tisoč, se je protestom pridružilo tudi v Kanadi. Največ jih je bilo v Torontu, demonstracije pa so minile mirno.
negative
5,410
Uvedba davka na finančne transakcije na globalni ravni "ni realistična", meni nemški finančni minister Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso (na sliki) je napovedal, da bo predlagal uvedbo individualne kazenske odgovornosti za nepravilnosti v finančnem sektorju v evropsko zakonodajo. Kot je zapisal v prispevku za današnjo izdajo časnika Le Parisien, bo to uradno predlagal v četrtek. Foto: Evropska komisija "Na trgih smo bili priča nesprejemljivim praksam. Nekatere od njih so celo povzročile sedanjo krizo. Te prakse bomo zdaj regulirali," je napovedal Barroso. Kot je pojasnil, se bodo morali kršitelji pravil soočiti s kazenskimi sankcijami. Merklova in Sarkozy proti ZDA "To bi bila novost v evropski zakonodaji, ki bi poslala tudi močan signal," je prepričan predsednik Evropske komisije. Obenem je pozval politične voditelje, naj - raje kot kritizirajo - podprejo politike EU v prizadevanjih za rešitev dolžniške krize. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble pa je po sobotnem zasedanju finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine G20 v Parizu priznal, da uvedba davka na finančne transakcije na globalni ravni "ni realistična". Še vedno pa je Schäuble prepričan, da je potrebno takšen davek uvesti v Evropi. ZDA mu nasprotujejo, zanj pa sta se zavzela predvsem nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy.
negative
5,411
50-litrski rezervoar 95-oktanskega bencina se bo opolnoči podražil za 0,45 evra, dizelskega goriva pa za 0,3 evra Cene naftnih derivatov se bodo ob polnoči spremenile skladno z vladno uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, so sporočili iz Petrola. Cena 95-oktanskega bencina se bo zvišala za 0,7 centa na 1,32 evra na liter. Za enak znesek se bo zvišala cena 100-oktanskega bencina, ki bo po novem stal 1,333 evra na liter. Dizelsko gorivo se draži za 0,6 centa in bo po novem stalo 1,269 evra na liter. Nespremenjena ostaja le cena kurilnega olja. Za liter slednjega bo še naprej potrebno odšteti 0,937 evra na liter. Za 50-litrski rezervoar 95-oktanskega bencina bo tako po novem treba odšteti 66 evrov, kar je 0,45 evra več kot pred podražitvijo. 50 litrov dizelskega goriva bo naneslo 63,45 evra, kar je 0,3 evra več kot do zdaj.
neutral
5,412
Zoran Janković ob robu večernega pogovora v okviru Družabnega družboslovja v mariborskem klubu KGB ni želel komentirati izjav mariborskega župana Mariborski župan Franc Kangler je namreč izjavil, da je Jankovićeva kandidatura začetek razpada slovenske države. "To je pač v njegovem slogu," pravi Janković in doda: "To bodo komentirali državljani." Ljubljanski župan je bil nekoliko bolj zgovoren glede razmišljanj celjskega župana Bojana Šrota. Kot je dejal, tudi sam podpira njegove besede, da je treba postopke v Ljubljani skrajšati, zmanjšati birokracijo ter omogočiti hitrejši razvoj. Na vprašanje, ali bo njegova prepoznavnost dovolj, da bodo lahko k oddaji glasov zanj nagovorili tudi volivce v Mariboru, je najprej odvrnil, da je vendarle eno leto živel tudi v tem mestu, nato pa dodal, da se bo vse izkazalo 4. decembra. "Zame je bila to poleg razumske tudi zelo čustvena odločitev. Tisti trenutek, ko sem se odločil za kandidaturo in to sporočil javnosti, sem svoj del opravil, zdaj pa je vse prepuščeno državljanom, da se odločijo," je dejal Janković. Program, ki ga bodo predstavili se bo dopolnjeval Kot je še dejal, ekipe za Maribor še nima dogovorjene, pa tudi, če ima kakšno ime že v mislih, ga danes še ne bi izdal. Lista bo po njegovem znana najpozneje 9. novembra, v soboto pa jih čaka kongres, na katerem bodo zbrane javno pozvali, da povedo, kdo so kredibilne osebnosti tukaj, ki bi se jim pridružili in bi jim Mariborčani zaupali. Ob tem ga bo zanimalo vse tisto, kar potrebujejo posamezni deli države, torej tudi Maribor. Program, ki ga bodo predstavili na kongresu, se bo namreč dopolnjeval, iz vsake regije pa želijo pripraviti konkretne projekte, da se bodo pozneje tudi ljudje lahko prepričali, če svoje obljube izpolnjuje. Janković bo v Ljubljani zaključil svoje življenje Sicer pa Janković ne ve, zakaj bi se ga v Mariboru bali. Meni namreč, da je prišel čas, da prekinejo prav take ideološke pozive, ki jim je javnost priča ta trenutek, ter politični sovražni govor. V njegovi morebitni izvolitvi ne vidi nič takega, kar bi Maribor lahko izgubil, pač pa je prepričan, da bo lahko le pridobil. O tem, da večkrat poudarja, kako je Ljubljana najlepše mesto na svetu, pa Janković odgovarja, da sam v tem mestu pač živi in tam bo tudi zaključil svoje življenje. Vsak, ki svoje mesto čuti in ga spoštuje, meni, da je to mesto ali vas najlepša na svetu, je še dejal Janković, ki o tem ne namerava spremeniti svojega mnenja.
neutral
5,413
Po več prekinitvah zaradi nesklepčnosti so poslanci pred nekaj minutami vendarle potrdili dnevni red seje Predsednik DZ Ljubo Germič je zavrnil zahtevo poslanske skupine SDS za glasovanje o umiku točke o imenovanju nadzornega sveta Slovenske tiskovne agencije (STA) z dnevnega reda, saj po njegovi oceni ni bila vložena po poslovniku. Poslanci za zdaj niso v celoti glasovali niti o dnevnem redu, saj je navzočnost priglasila manj kot polovica poslancev. Tanko: Vlada predlog sprejela, ko za to ni imela mandata Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je uvodoma predlagal umik točke o imenovanju nadzornega sveta STA z dnevnega reda. Kot je pojasnil, je vlada predlog sprejela v času, ko za to ni imela mandata, zato bi bilo po njegovi oceni nehigienično o tem glasovati na zadnji seji DZ. Predsednik DZ Ljubo Germič je Tanku odvrnil, da predlog ni bil vložen v skladu s poslovnikom in da zato predloga za umik točke z dnevnega reda ne more dati na glasovanje. Pritrdila sta mu tudi vodji poslanskih skupin SD in Zares Dušan Kumer in Franco Juri. Vlada je za člane nadzornega sveta STA predlagala Marka Hočevarja, Nikolo Damjanića, Aleša Živkoviča in Andraža Terška. V četrtek jih je potrdila še mandatno-volilna komisija DZ. V dvorani bilo manj kot polovica poslancev Ko naj bi poslanke in poslanci glasovali o širitvi dnevnega reda z nekaterimi drugimi točkami, pa je predsednik DZ moral sejo večkrat prekiniti, saj je navzočnost priglasila manj kot polovica od vseh 90 poslancev. Vmes so poslanci vendarle uspeli sprejeti širitev dnevnega reda z nekaterimi točkami s področja mednarodnih odnosov, nato pa tudi dnevni red v celoti. Še pred tem je Germič sicer zavrnil tudi zahtevo za glasovanje o širitvi dnevnega reda z novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Novelo je vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano poslanko Zares Majdo Širca, predvidevala pa je zagotovitev dostopnosti do zdravstvenega varstva tudi otrokom tistih zaposlenih, ki jim delodajalec ni plačal prispevkov. Poslanke in poslanci bodo sejo nadaljevali z obravnavo poročila parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki pa bo zaprta za javnost.
neutral
5,414
Jutri naj bi na seji nadzornega sveta Hita zamenjali prvega moža Hita Draga Podobnika, v ozadju spor s Podbevškom Foto: Edi Lazar Po neuradnih informacijah, ki prihajajo iz krogov blizu ožjega vodstva Socialnih demokratov, naj bi na jutrišnji seji nadzornega sveta novogoriškega igralniškega giganta Hit zamenjali predsednika uprave Draga Podobnika (na sliki) , poroča Pozareport. Naši viri morebitno zamenjavo Podobnika povezujejo s predvolilno kampanjo pred decembrskimi parlamentarnimi volitvami. Slišati je tudi, da gre za najresnejši poskus Podobnikove zamenjave doslej, poskusov njegove zamenjave je bilo sicer že veliko. Jutrišnja odstavitev Podobnika naj bi bila dogovorjena tudi z vodilnimi Hitovimi sindikalisti, je še poročal Pozareport. V Hitu ne vedo, zakaj naj bi Podobnika menjali Podobnik, ki Hit vodi dve leti, je sicer po navedbah iz družbe skorajda v celoti izpolnil sanacijskih program, saj Hit kljub trenutnim neugodnim razmeram posluje z dobičkom. Na seji nadzornega sveta, ki se bo začela jutri ob 11. uri, bodo nadzorniki sicer obravnavali poslovanje matične in hčerinskih družb v tujini. Po besedah Katje Kogej iz kabineta predsednika uprave so poslovni rezultati dobri, sanacija pa naj bi bila zaključena že konec letošnjega leta, ko sedanja uprava obljublja poslovanje z dobičkom. Zato je informacija o možni zamenjavi predsednika uprave Draga Podobnika presenetljiva. Vendar bodo do tega očitno pripeljala nesoglasja med Podobnikom in predsednikom nadzornega sveta Gorazdom Podbevškom .
neutral
5,415
Osnovni kapital družbe je konec avgusta znašal le milijon evrov Delničarji šentjurskega Alposa , ki je v prisilni poravnavi, so na današnji skupščini odločno zavrnili predlagano dokapitalizacijo družbe s stvarnimi vložki. Uprava Alposa je namreč predlagala, da bi se osnovni kapital družbe povečal z vložki v višini dobrih 27 milijonov evrov in bi po povečanju znašal nekaj več kot 28 milijonov evrov. Proti predlagani dokapitalizaciji je glasovalo vseh šest upnikov družbe. Delničarji so se na skupščini seznanili tudi s poročilom Alposove uprave o ukrepih finančnega prestrukturiranja in mnenjem nadzornega sveta o tem poročilu. Začetek stečajnega postopka? V poročilu je uprava Alposa, ki jo vodi Ljubo Osovnikar, zapisala, da je družba v prvih osmih mesecih ustvarila 2,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, čista izguba je znašala dobrih pet milijonov evrov, ob upoštevanju prenesene izgube pa skupna izguba znaša 21,3 milijona evrov. Osnovni kapital družbe pa je konec avgusta znašal le milijon evrov. Ker je skupno izgubo mogoče pokriti le delno oz. bi višina nepokrite izgube znašala 8,4 milijona evrov, Alposa uprava ocenjuje, da je družba dolgoročno plačilno nesposobna. Ali to pomeni prekinitev prisilne poravnave in uvedbo stečaja, pa za zdaj v upravi Alposa ne dajejo izjav. Država bi prispevala 172 tisoč evrov Za odpravo insolventnosti je sicer Alposova uprava med drugim predlagala omenjeno dokapitalizacijo, pridobitev državne pomoči v obliki subvencije v višini 172.102 evrov prihodnje leto in reorganizacijo delovanja družbe, ki bi začela veljati v začetku leta 2012. Po predlogu o dokapitalizaciji bi bila emisijska vrednost ene delnice enaka pripadajočemu znesku ene delnice v osnovnem kapitalu in bi znašala 50 evrov, kar pomeni, da bi skupna emisijska vrednost vseh novih delnic znašala nekaj več kot 27 milijonov evrov. Predvideno je bilo, da bi plačilo novih delnic izvedlo šest upnikov, rok za vpis in vplačilo novih delnic pa bi bil 15 dni od sprejema sklepa o povečanju osnovnega kapitala na skupščini. Poleg bank naj bi sodeloval tudi Acroni Po predlogu je bilo predvideno, da bi v dokapitalizaciji sodelovala Abanka Vipa , ki bi vplačala 105.675 navadnih imenskih kosovnih delnic v skupni emisijski vrednosti 5,2 milijona evrov. Nova Kreditna banka Maribor bi vpisala 129.791 navadnih delnic, njihova vrednost pa bi znašala 6,4 milijona evrov. Nova Ljubljanska banka bi po predlogu vpisala 80.744 navadnih delnic v skupni višini štiri milijone evrov, Probanka bi vpisala 55.425 delnic v vrednosti 2,7 milijona evrov, medtem ko bi Factor banka vpisala 23.886 delnic v skupni vrednosti 1,2 milijona evrov, jeseniški Acroni pa 145.089 delnic v vrednosti 7,2 milijona evrov.
negative
5,416
Evropski voditelji naj bi bili usklajeni glede dokapitalizacije evropskih bank, ne pa tudi glede krepitve mehanizma za stabilnost EFSF V EU so danes zatrdili, da vrh območja evra v nedeljo bo, a poudarili, da vsa vprašanja ne bodo rešena, temveč bo veliko "tehničnih podrobnosti" treba opredeliti po vrhu. Po pričakovanjih ne bo dogovora o krepitvi začasnega sklada za zaščito evra (EFSF). Na predvečer zasedanja skupine finančnih ministrov držav v območju evra so se pojavila ugibanja, da bo vrh območja evra, predviden v nedeljo, morda preložen zaradi razhajanj med Parizom in Berlinom glede vloge zasebnega sektorja pri drugi pomoči Grčiji in krepitve EFSF. Merklova in Sarkozy bosta še gladila stališča Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy bosta imela v soboto zvečer v Bruslju dvostransko srečanje za pogovore o "globalnem in ambicioznem" odzivu na krizo v območju evra, ki naj bi bil dokončno sprejet na drugem vrhu območja evra, ki bo najpozneje v sredo, sta danes sporočili Nemčija in Francija. Poleg tega sta Berlin in Pariz v skupni izjavi za javnost zahtevala takojšnja pogajanja z zasebnim sektorjem s ciljem dogovora, ki bo omogočil krepitev vzdržnosti grškega javnega dolga. Viri pri EU so danes v Bruslju zatrdili, da vrh bo. Ob tem so poudarili, da bo veliko "tehničnih podrobnosti" treba rešiti po vrhu in da bodo evropski ministri in voditelji na sestankih ta konec tedna predvsem poskušali doseči napredek pri reševanju odprtih vprašanj. Nesoglasja glede krepitve EFSF Predvidoma ne bo dogovora o krepitvi EFSF na način, da ne bi bilo treba povečati poroštev članic v območju evra. Mnenja Pariza in Berlina naj bi bila namreč preveč različna, čeprav so viri pri EU danes ocenili, da je medijsko poročanje o sporih med prestolnicama "pretirano". Vprašljiv je tudi dogovor o vlogi zasebnega sektorja pri drugi pomoči Grčiji, glede katere se mnenja Nemčije in Francije prav tako razlikujejo. Julijski dogovor predvideva, da bi zasebni upniki na račun grških obveznic utrpeli neto izgubo v višini 21 odstotkov. Nemčija se zavzema za to, da bi banke pristale na 50 do 60 odstotkov visoko izgubo na račun grških obveznic, Francija pa predlaga zgolj tehnične popravke julijskega dogovora. Po navedbah virov pri EU bi lahko bil kompromis nekje okoli 40 odstotkov izgube. Se pa od vrha pričakuje potrditev izplačila šestega obroka posojil Grčiji v okviru lani dogovorjene pomoči. Šesti obrok, ki znaša osem milijard evrov, naj bi bil izplačan do srede novembra. Po potrditvi EU ga mora odobriti še Mednarodni denarni sklad. Dokapitalizacija bank menda dogovorjena, potrebovale naj bi 100 milijonov evrov kapitala Prav tako se pričakuje dogovor o pristopu k usklajeni dokapitalizaciji evropskih bank in celo ocena zneska, potrebnega za dokapitalizacijo, čeprav so viri pri EU danes poudarili, da je dokapitalizacija bank v rokah nacionalnih organov držav članic. Po navedbah Reutersa, naj bi se voditelji strinjali, da evropske banke dokapitalizirajo s 100 milijardami evrov. Medtem ko predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in francoski predsednik Nicolas Sarkozy opozarjata, da je v nedeljo ključen odločen odziv na krizo v območju evra, pa so se Berlinu v prizadevanjih za znižanje pričakovanj pridružili tudi drugi ključni predstavniki EU.
neutral
5,417
Ameriški predsednik Barack Obama je napovedal umik ameriških vojakov iz Iraka do konca leta Iraški premier Nuri al Maliki je danes v odzivu na napoved ameriškega umika iz Iraka do konca leta dejal, da je to »zgodovinska priložnost za iraški narod«. »Obrnili smo stran na področju vojaškega sodelovanja in vstopili v novo fazo diplomatskega sodelovanja med Irakom in ZDA na podlagi vzajemnega spoštovanja,« je poudaril. Al Maliki je dejal še, da z umikom ameriških vojakov teroristične skupine nimajo več opravičila za prelivanje krvi v Iraku. Foto: Bloomberg ZDA v Iraku od leta 2003 Ameriški predsednik Barack Obama (na sliki) je napovedal, da se bodo ameriške sile iz Iraka umaknile do konca tega leta, poroča Bloomberg. ZDA se že nekaj časa pogajajo o umiku ameriških vojakov iz države do konca leta, pomemben del teh pogajanj pa predstavlja zahteva ZDA, da bodo imeli ameriški vojaki imuniteto pred iraškimi sodišči. Ameriške sile so v Iraku vse od leta 2003.
neutral
5,418
Smrt Gadafija cene nafte ni znižala. Negotovost glede območja evra in njegovih bank je zamajala evropsko valuto, ki pa je okrevala in še zrasla Nafta brent je danes za poldrugi odstotek dražja kot včeraj. Ob 9:30 uri je bilo za 159-litrski sod treba odšteti 109,75 dolarja. Negotovost glede evra je nafto brent včeraj od 110,2 dolarja ob 16. uri, do 18. ure znižala vse do 107,3 dolarja. Sledil je odboj navzgor, ki je bil le malo počasnejši in ob pol devetih zvečer je sod spet stal 109,85 dolarja. Bo Libija brez Gadafija mirnejša ali ne? Svoje je k nestanovitnosti cene nafte dodala novica o smrti Moamerja Gadafija, ki pomeni, da se je državljanska vojna v Libiji prevesila v novo fazo. Mrtev je namreč mož, ki je zatrl nesoglasja in spore med različnimi libijskimi plemeni. Cena zlata se je komajda obdržala nad 1.600 dolarji Za 31,1-gramsko unčo zlata je bilo ob 9:30 uri treba plačati 1.626,8 dolarja, kar je bilo 0,7 odstotka več kot včeraj ob istem času. Zlato je danes resda dražje, a še zdaleč ni nadoknadilo padca cene, ki se je zgodil včeraj v zgodnjih jutranjih urah. Sredo je zlato namreč končalo na 1.642 dolarjih. Govorice, da bo vrh EU prestavljen, ki so bile postavljene na laž in druge negotovosti glede reševanja evropskih bank, so včeraj spodnesle ceno zlata. Vlagatelji so se namreč obrnili stran od naložb, ki jih nimajo za varne. Zlato je dno malo pred sedmo zvečer doseglo na 1.604 dolarjih. Cena je potem okrevala. V evrih je zlato svoje dno doseglo danes ob enih zjutraj, ko je bilo unčo mogoče kupiti za 1.169 evrov. Do 9:30 ure se je cena dvignila na 1.183,3 evra in je tako bila le 0,2 odstotka višja kot pred 24 urami. Evro zrasel.... Za en evro je bilo ob 9:30 uri treba dati 1,3747 ameriškega dolarja. V primerjavi z razmerjem pred 24 urami, se je vrednost evra povišala za pol odstotka. .... a s precej porodnimi krči Evro in dolar imata za sabo neodločen dan. Vrednost evropske valute je včeraj dopoldne strmo naraščala in svoj vrh našla na 1,3833 dolarja za en evro. Sledil je strm spust, ki je evro do 18. ure zbil za 1,25 odstotka, na 1,3661 dolarja. Sledila je objava, da bo ob sedmih meglo, glede reševanja evra na prihajajočem vrhu EU, razkadil predstavnik nemške vlade za stike z javnostjo. Ta je dejal, da bo na paketu ukrepov za reševanje evra potrebno še delati in, da naj bi do dokončnega dogovora prišlo prihodnji teden. Dodal je, da bo nemška kanclerka zakonodajno vejo oblasti s podrobnostmi seznanila ob »primernem času.« Med šest in deveto zvečer je evro poskočil za 0,93 odstotka, potem pa se je rast ustavila in tudi novega padca ni bilo. Drseti je evro znova pričel danes malo pred osmo zjutraj. Grčija dobila svoj kos mesa Grčiji je bilo nakazanih novih osem milijard evrov, kar je znova omogočilo preložitev razglasitve bankrota države, katero so v preteklih dneh preplavile stavke, saj se Grki ne strinjajo z vladnimi varčevalnimi ukrepi
negative
5,419
Predlogu sta najostreje nasprotovali Italija in Španija, ki sta poudarjali, da je taka dokapitalizacija predraga Evropske banke bodo morale najti 108 milijard evrov svežega kapitala v naslednjih šestih do devetih mesecih za okrepitev bančnega sistema, so se po poročanju Financial Timesa odločili evropski voditelji. To je ocena potrebnih sredstev za krepitev kapitala evropskih bank, ki je blizu ocene Evropske agencije za nadzor v bančnem sektorju (EBA). Po načrtu agencije bi morale imeti banke devet odstotkov deleža najbolj kakovostnega kapitala, medtem ko je bil pri julijskih stresnih testih ta prag določen pri petih odstotkih. Finančni ministri se po navedbah virov načeloma strinjajo, naj usklajena dokapitalizacija evropskih bank temelji na postopnem pristopu - najprej naj banke uporabijo zasebne vire na trgu, nato državna sredstva in šele v skrajnem primeru naj se uporabi začasni mehanizem za zaščito evra (EFSF). 100-milijardni dokapitalizaciji sta po navedbah virov najostreje nasprotovali Italija in Španija in poudarjali, da je predraga. Venizelos: Grčija ni osrednja težava evroobmočja Finančni ministri držav v območju evra so se včeraj strinjali, da je treba »znatno povečati« prispevek bank pri drugi pomoči Grčiji, je danes v Bruslju povedal šef evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker (na sliki) ob prihodu na drugi dan kriznih sestankov s ciljem dogovora o celostnem odzivu na krizo. Foto: Bloomberg Grški finančni minister Evangelos Venizelos je poudaril, da Grčija v nobenem primeru »ni osrednja težava za območje evra«. »Sedaj gre za to, da je treba sprejeti bolj splošno in konstruktivno odločitev za območje evra kot celoto,« je sklenil grški minister. Juncker pričakuje dokončno odločitev v sredo Ob tem je sicer Juncker poudaril, da končne odločitve o tem ne pričakuje pred vrhom območja evra v sredo, ki naj bi po nizu sestankov ta konec tedna ter vrhoma EU in območja evra v nedeljo dokončno potrdil celostni odziv na krizo.
neutral
5,420
Imeli bosta glavno besedo v nadzornem svetu podjetja, ki bo v naslednjih mesecih z Gazpromom gradil slovenski del plinovoda Južni tok Uprava Geoplina in Agencija za upravljanje kapitalskih naložb sta prevzeli oblast tudi v nadzornem svetu hčerinske družbe Geoplina Geoplin plinovodi , poroča Dnevnik. Uprava Geoplina, ki jo vodi Boštjan Napast (na sliki), bo tako skupaj z AUKN imela glavno besedo v nadzornem svetu družbe, ki naj bi v naslednjih mesecih skupaj z ruskim Gazpromom ustanovila podjetje za gradnjo slovenskega dela plinovoda Južni tok. Foto: Aleš Beno Namesto nadzornikov Aleksandra Mervarja iz Elesa in Damjana Zagožna iz Evropske agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev sta nova nadzornika Geoplina plinovodi Napast in Igor Šalamun iz AUKN.
neutral
5,421
Živi ogenj je osnovni element sveče, če se ta napaja z baterijo, je to le še električna lučka Čeprav je zgodovinsko osnova za proizvodnjo sveč čebelji vosek, proizvajalci danes za proizvodnjo največkrat uporabljajo cenejši in dostopnejši parafinski vosek. Zato je proizvodnja sveč močno vezana na ceno nafte. Na trgu pa se pojavljajo tudi elektronske sveče, a je njihov delež zelo majhen. Predvsem velika tuja svečarska podjetja so pred leti mnogo denarja namenila za izkoriščanje biogoriv, a povečano povpraševanje je povzročilo tudi rast cen biogoriv, ki so narasla celo prek cene parafina, naftnega derivata. Danes se cene gibljejo ciklično, odvisne pa so od cen nafte in biogoriv na svetovnem trgu. Nočna mora za svečarje je bila predvsem izjemno visoka cena nafte pred tremi leti, na ceno pa danes vpliva tudi ekološka taksa, ki je vir za reciklažo sveč. A klasične sveče imajo zelo omejen »rok trajanja«. Tudi najbolj kakovostne gorijo zgolj teden dni, največ dva, zato so v preteklosti na trg prišle elektronske sveče. Te se napajajo z energijo iz baterijskega vložka in tako omogočajo gorenje tudi do 100 dni, na trgu pa je možno dobiti tudi takšne, ki gorijo do 300 dni. »Voščene« elektronske sveče Prve elektronske sveče, ki so se pojavile na trgu, so bile pravzaprav kopija klasičnih, saj je bil elektronski modul v plastičnem lončku zalit z voskom, tako je bila elektronska sveča na prvi pogled videti kot klasična. A vosek v takšni sveči je pravzaprav povsem odveč in je bila takšna sveča potratna z materiali, saj je imel vosek le estetski pomen. Danes takšnih sveč skoraj ni več, kar je vsekakor pohvalno. Ne le zaradi potrate voska, temveč predvsem zaradi izjemno zahtevne reciklaže. Reciklaža takšne sveče zahteva izjemno veliko ročnega dela, strojna obdelava je skoraj nemogoča, saj je treba elektronski modul izluščiti iz voska. Elektronska sveča vseeno ni ekološka Danes imajo elektronske sveče v plastični lonček prek spodnje odprtine vstavljen elektronski vložek z baterijo in žarnico, možno pa je tudi menjati baterijo, tako da je mogoča večkratna uporaba. Reciklaža takšnih sveč je v primerjavi s starejšimi elektronskimi svečami precej enostavnejša, saj lahko vsaj delno poteka strojno, ročnega dela pa je precej manj. A elektronska sveča vseeno ni ekološka, saj sta prav elektronski modul in baterija odpadek, ki ga je najteže reciklirati. Strah, da bi pojav elektronskih sveč povzročil upad prodaje klasičnih, je neupravičen, saj vsaj v Sloveniji izbiramo predvsem nagrobne sveče, polnjene z voskom, ki zagotavljajo »živi ogenj«. Čeprav skoraj vsi veliki proizvajalci poleg klasičnih sveč ponujajo tudi elektronske, pa te niso zelo priljubljene, saj utripajoča lučka vsekakor ne more nadomestiti živega ognja, glavnega elementa sveče.
neutral
5,422
Ameriški trgi so ob odprtju stagnirali, zdaj pa delnice podjetij rastejo Zaključek trgovanja Dow Jones + 0,89 % Nasdaq + 2,35 % S & P 500 + 1,29 % Na ameriških borzah se je poznalo, da Evropska unija vse bolj stremi, k izboljšanim ukrepom, ki bi zaustavile naraščanje finančne krize. Vsi trije največji indeksi so trgovanje zaključili pozitivno. McDonald's je kljub dobremu začetku zaključil negativno. Njegova delnica se je ustavila pri vrednosti 92,01, kar je 0,34 odstotne točke manj. Napredovala so predvsem tehnološka podjetja. Microsoft (0,11 odstotka), Cisco Systems (0,92 odstotka), Hewlett-Packard Company Common (2,52 odstotka), Intel Corporation (2,33 odstotka) in Exxon Mobil Corporation Common (0,05 odstotka). Nekaj več kot štiri odstotke je pridobila tudi Bank of America. Stanje ob 20:30 Dow Jones + 1,03 % S & P 500 + 1,42 % Nasdaq + + 2,48 Vsi največji ameriški indeksi se nahajajo v zelenem, prav tako tudi rastejo cene zlata in nafte. Slednja pridobiva 4,89 odstotka, zlato pa 0,91 odstotka. Poskočila je tudi Bank of America, in sicer za 1,24 odstotka, tako kot tudi Lloyds z visokih 6,15 odstotka. Apple beleži pozitivnih 3,12 odstotka, General Motors 2,87 odstotka, McDonald's pa pada z 0,39 odstotka.
positive
5,423
Milan Kučan o svoji podpori Zoranu Jankoviću in Pozitivni Sloveniji Foto: Barbara Reya Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je v Odmevih TV Slovenija izrecno zanikal, da bi bil snovalec Jankovićeve stranke. Priznate očetovstvo te stranke, ga je vprašal voditelj. "Ne, tudi kuršno očetovstvo ne," je odvrnil Kučan. "On (Janković, op. a.) je svoje rezultate dosegel in pri tem pokazal veliko mero socialne občutljivosti, občutljivost za dostojanstvo človeka. Poglejte socialna stanovanja, pogledate vrtce, naprej do Strojanovih. Skratka, njemu ni mogoče očitati socialne neobčutljivosti in brezdušnega kapitalizma." Kaj ostaja Ljubljančanom? "Ta argument, da je Ljubljana zadolžena, stoji, je pa zadolžena manj, kot bi to zakon dovoljeval. Ne vem, zakaj bi bilo problematično, da je Ljubljana zadolžena, saj to, za kar se je zadolžila, ostane Ljubljančanom," je poudaril Kučan, ki pa o Stožicah ni rekel nobene, češ da ni Jankovićev advokat. Socialdemokratska prizma Voditelj je Kučana spomnil, da je na zadnjih volitvah podprl Boruta Pahorja (SD), ki pa ga je, po Pahorjevih navedbah, razočaral,zaradi premalo socialdemokracije. Lahko zdaj Janković zapolni to vrzel, je vprašal novinar. "V tem trenutku je treba pogledati, v kakšnem stanju je država. Država je v krizi," je dejal Kučan. Po njegovem je ključni problem, da so politiki izgubili zaupanje ljudi, Slovenija pa potrebuje politika, ki jih bo prepričal, "da so lahko uspešni - oni, mi, državljani -, če bomo v te reforme šli." Globalno gledano Kučan obsoja politike, da so v krizi najprej žrtvovali socialno državo. "Ko je bil prvi val mimo, so na dan prišli isti ukrepi, ki so svet in Slovenijo pripeljali v krizo. S temi ukrepi iz krize, seveda, ni mogoče iziti. O etiki skoraj nihče ne govori. O okoljski in socialni ceni nihče govori," je še dejal Kučan.
negative
5,424
Z Mestne občine Ljubljana (MOL) so nam odgovorili, da ne obstaja sum o nesmotrnosti porabe proračunskih sredstev 1. Stožice (odgovoril je Marko Kolenc , načelnik Oddelka za šport MU MOL): V besedilu poročila o opravljenem nadzoru projekta ni nikjer zaznati, da bi obstajal sum o nesmotrnosti porabe proračunskih sredstev. Nadzorni odbor je v svojem poročilu zapisal: "S pogodbo o vzpostavitvi javno zasebnega partnerstva je bilo dogovorjeno, da javni partner MOL plača oziroma nosi stroške izgradnje Športnega objekta Stožice v višini razlike nad 81 milijonov evrov brez DDV. Znesek 81 milijonov evrov (brez DDV) namreč predstavlja ceno, za katero javni partner MOL prenaša zasebnemu partnerju GREP-u sorazmeren delež lastninske pravice na spremljevalnem objektu, to je na trgovskem objektu zasebnega partnerja GREP-a. Končni dogovorjeni znesek stroškov izgradnje je bil (znesek brez DDV) za 45 odstotkov oziroma za 37 milijonov evrov višji od prvotno ocenjenih stroškov. Menimo, da je razlog za to povišanje vsaj deloma tudi v dejstvu, da je bila cena za prenos lastninske pravice določena fiksno, cene za izgradnjo Športnega objekta Stožice pa ob sklenitvi pogodbe o vzpostavitvi javno zasebnega partnerstva (zaradi dejstva, da projektov in popisa del še ni bilo) še ni bilo mogoče dokončno določiti in je bila zato gibljiva, oziroma odvisna od »dejanskih oziroma končnih stroškov izgradnje. 2. Lekarne Ljubljana (odgovoril je direktor lekarne Marko Jaklič ): »Zakon o javnem naročanju med drugim določa, da se postopek s pogajanji brez predhodne objave lahko uporabi za javna naročila gradenj tudi v primeru dodatnih gradenj, ki niso vključene v prvotni projekt oz. prvotno naročilo, vendar so zaradi nepredvidenih okoliščin postale potrebne za izvedbo del zajetih v prvotnem naročilu, pod pogojem, da se naročilo odda ponudniku, ki izvaja prvotno naročilo in če teh gradenj ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od prvotnega naročila, ne da bi to naročniku povzročilo resne težave. Na navedeni pravni podlagi je bil izveden postopek s pogajanji brez predhodne objave za dodatna in nepredvidena dela, ki so se pokazala med izvajanjem del na objektu Cesta v mesti log 90, Ljubljana po javnem naročilu objavljenem na portalu javnih naročil JN 8953/2010, in ki zajemajo nujno zamenjavo strešne kritine, zunanje žlote in vertikalnih žlebov na objektu, ureditve dodatnih prostorov za potrebe Galenskega laboratorija in zagotovitve kolokacije za potrebe Informacijskega sistema. Dodatna in nepredvidena dela so zajeta v dokumentaciji za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave in jih Lekarna Ljubljana ni mogla predhodno predvideti. V skladu z navedenimi določbami zakona o javnem naročanju pa jih tudi ne bi mogla oddati v izvedbo drugemu izvajalcu. Po izdaji sklepa o oddaji javnega naročila v predmetnem postopku je bilo 26.1.2010 na portalu javnih naročil objavljeni prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost št. JN 785/2011, tako da je bila pravnomočnost sklepa o oddaji naročila dosežena 6.2. 2011. Na ta način je bila zagotovljena transparentnost postopka oddaje javnega naročila. Vrednost del zajetih v aneksu je znašala 246.042,79 evrov brez DDV.«
neutral
5,425
Novi Nokiini telefoni bodo stali okoli 420 evrov in bodo že novembra na voljo ponekod v Evropi, v Sloveniji jih bo mogoče dobiti v letu 2012 Finski proizvajalec mobilnih telefonov Nokia je danes predstavil prva telefona z Microsoftovim operacijskim sistemom Windows Phone, imenovana Lumia 800 in Lumia 710. Z novimi pametnimi telefoni želi Nokia izboljšati svoj položaj na trgu, ki se je v zadnjih letih precej poslabšal. K temu je prispeval tudi stari operacijski sistem symbian, ki je vse težje konkuriral Googlovemu androidu in Applu, ki sta vodilna po tržnem deležu. V Evropi že novembra, v Sloveniji drugo leto Po poročanju portala C-net bo nove Nokiine telefone mogoče dobiti že novembra, in sicer v Franciji, Nemčiji, Italiji, Nizozemski, Španiji in Veliki Britaniji. Cena lumie 800 bo znašala 420 evrov, cena lumie 710 pa 270 evrov, so nam povedali v slovenskem predstavništvu Nokie. Kdaj točno bodo telefoni prišli v Slovenijo, še ni znano, bo pa to v letu 2012, zagotavljajo. Moody's poleti nad bonitetno Nokie Poslabšanje tržnega položaja Nokie so opazili tudi v bonitetni agenciji Moody's, ki ji je konec julija znižala bonitetno oceno za dve stopnji tik nad raven, ko bi bile obveznice označene za visoko tvegane. Sicer je Nokia tudi tretje letošnje četrtletje končala z izgubo v višini 68 milijonov evrov. Čista prodaja je v tem obdobju upadla za 13 odstotkov, na 8,98 milijarde evrov, prodaja mobilnih telefonov pa se je zmanjšala za tri odstotke. O telefonih: Lumia 800 Lumia 800 je še posebej prilagojena za dostopanje do spletnih družbenih omrežij, ponuja namreč dostop do družbenih omrežij z enim dotikom, preprosto združevanje stikov v skupine, združevanje sporočil v pogovor in brskalnik Internet Explorer 9. Ima ukrivljen 9,4-centimetrski (3,7-palčni) zaslon AMOLED Clearblack, procesor hitrosti 1,4 GHz s tehnologijo za pospeševanje strojne opreme, kamero z optiko Carl Zeiss, omogoča predvajanje video posnetkov v HD-kakovosti. Za shranjevanje ima uporabnik na razpolago 16 GB notranjega uporabniškega spomina in dodatnih 25 GB brezplačnega prostora v okviru storitve Skydrive. Lumia 710 Lumia 710 z zamenljivim zadnjim pokrovčkom je bila narejena prav tako z mislijo na hitro upravljanje z družbenimi omrežji. Prav tako ima Internet Explorer 9 ima procesor hitrosti 1,4 GHz s tehnologijo pospeševanja strojne opreme. Oba pametna telefona vključujeta sistem Nokia Drive, ki iz njiju ustvari osebno navigacijsko napravo z brezplačno navigacijo zavoj-za-zavojem in uporabi v avtomobilu prilagojenim uporabniškim vmesnikom.
neutral
5,426
Cena farmacevta se je danes stopila za pet odstotkov, močan padec je utrpel tudi indeks SBI TOP - v prvi kotaciji namreč ni zrasla niti ena delnica Stanje ob 13:00 Zaradi počitnic skrajšani teden v Ljubljani se je začel zelo slabo, indeks SBI TOP je namreč izgubil 3,6 odstotka. Največji padec je utrpela najprometnejša Krka, ki se je konec dneva ustavila pri ceni 51,12 evra. Posredniki so sicer sklenili za 660 tisoč evrov poslov. S 470 tisočaki je bila na prvem mestu Krka, a je njena cena na koncu dneva padla za pet odstotkov na 51,12 evra. Tudi drugi najprometnejši Mercator (100 tisoč evrov) je utrpel krepak padec, cena se je znižala za 3,9 odstotka na 168,1 evra. Zgolj malenkost manj je izgubil Telekom (-3,7 odstotka), za dobra dva odstotka in pol se je skrčilo Gorenje. Vrednost Petrola se je znižala za 1,8 odstotka, odstotek in pol je izgubila NKBM, z Intereuropo in Luko Koper pa poslov ni bilo. Malo več kot tri odstotke in pol je izgubil Triglav, za odstotek je zraslo Žito, osem odstotkov pa je pridobil Istrabenz. Stanje ob 12:00 Podoba na domači borzi je danes precej klavrna, promet je zelo skromen, delnice pa se vidno cenijo. Indeks SBI TOP je tako izgubil več kot tri odstotke, prometa je za 440 tisočakov, od tega je Krka prispevala 330 tisoč. Krka, s katero se je sprva trgovalo po 53 evrov, je zdaj padla za 4,3 odstotka na 51,5 evra. Tudi drugi najprometnejši Mercator (50 tisoč), se ne drži najbolje, izgubil je namreč 2,2 odstotka in padel na 171 evrov. Še slabše je Gorenje, odneslo mu je šest odstotkov, za 3,7 odstotka se je stopil Telekom. Okoli šest desetink je izgubil Petrol, v plusu je le NKBM, ki je pridobila malo manj kot sedem desetink odstotka. Stanje ob 11:00 Na domači borzi tečaje premikajo že manjše količine delnic, NKBM je denimo poletela za osem odstotkov, a je prometa za vsega 87 evrov. Ob malo večjem prometu je za 0,03 odstotka zrasel KD Group, na izhodišču je Laško - promet znaša 81 evrov. Malo bolj resno trgovanje je moč opaziti pri Krki, kjer se je obrnilo 300 tisoč evrov, skupni promet je za 16 tisočakov višji. Cena farmacevta se je sicer stopila za 3,3 odstotka na 52 evrov, malo manj sta izgubila Mercator in Gorenje (2,8 odstotka). Indeks SBI TOP se je tako znižal za dva odstotka. V minusu je tudi Petrol, odneslo mu je 1,2 odstotka, za skoraj štiri odstotke in pol se je stopil Triglav, malo manj kot štiri odstotke pa je izgubil Telekom. Stanje ob 10:00 Zaradi počitnic je dogajanje na borzi še bolj anemično, kot smo vajeni. Po pol ure trgovanja je prometa sicer za 151 tisoč evrov, vendar je skoraj 150 tisoč pridonesla Krka, posle pa smo videli le še s tremi delnicami. vse štiri, kjer smo posle že videli, so se pocenile, indeks SBI TOP je tako upadel za odstotek. Cena Krke se je stopila za več kot dva odstotka na 52,6 evra, kupci so za zdaj za delnice sicer plačali med 52 in 53 evrov. V minusu je tudi Gorenje, ob prometu 901 evro se je skrčilo za 0,89 odstotka, za odstotek in pol je padel Telekom. Prometa s slednjim je za 315 evrov, pol manjši je tisti pri Petrolu - cena slednjega je upadla za 0,6 odstotka.
negative
5,427
Grška vlada ni nikoli govorila o referendumu o evropski pomoči. In tudi ne bo. Foto: Bloomberg Vrednost besede politikov, tokrat grškega premiera Georgea Papandreouja, nas vedno znova preseneti, negativno, seveda. Vir: Reuters, 20. septembra 2011
negative
5,428
Vrednost evra, ki je v začetku tedna precej upadla, se danes povišuje. Precej več izgubljenega kot evro, sta nadoknadili ceni zlata in nafte Cena 159-litrskega soda nafte brent je ob 9:30 uri znašala 110,13 ameriškega dolarja oziroma 79,95 evra. Dolarska cena je v minulih 24 urah poskočila za 2,25 odstotka. Polet je doživela včeraj med sedmo in pol osmo uro zvečer, ko je od 107,4 cena zrasla na 109,7 dolarja za sod. Minuli teden je nafta brent končala na 110 dolarjih za sod. To pomeni, da je evrska cena danes dobre tri odstotke višja kot je bila v petek. Zlato padlo, a se pobira Dogodki minulih prazničnih dni so ceno zlata najprej zbili, včeraj popoldne pa se je cena rumene kovine pričela znova vzpenjati. Občuten poskok je nazadnje doživela okrog devete ure in ob 9:30 uri je bilo za 31,1-gramsko unčo zlata treba plačati 1.734,7 dolarja. Bila je 1,45 odstotka dražja kot včeraj ob istem času. Zlato je minuli teden končalo na 1.743 dolarjih za unčo, tako da je danes njegova cena malo nižja. Pocenil ga je strmoglav padec vrednosti evra. Evro končno nehal izgubljati tla pod nogami Za en evro je bilo ob 9:30 uri treba plačati 1,3773 ameriškega dolarja, kar pomeni, da je bil bruseljčan vreden 0,6 odstotka več kot včeraj ob istem času. Dno je evro dosegel včeraj ob dveh popoldne, ko je bilo razmerje 1,3618 proti ena. Odpis dolga Grčiji dvignil evro Evro je svoj vrh dosegel na vrhuncu optimizma glede reševanja območja evra. V četrtek zvečer je bilo za en evro namreč mogoče iztržiti 1,4234 ameriškega dolarja. Danes ob pol desetih je bil evro vreden 3,25 odstotka manj. Kdo bo dal in od kje bodo vzeta sredstva za EFSF? Vrednost enotne evropske valute je sesuvati začelo spoznanje, da denarja za mehanizem EFSF države pravzaprav nimajo in si ga bodo morale še izposoditi. Za povrhu pa je krog držav, ki bi lahko kredibilno garantirale za izgube prek mehanizma EFSF čedalje manjši. Nemci so dejali, da več kot 211 milijard evrov ne bodo dali. Italijanske obveznice v prostem padu Pričakovana donosnost na italijanske državne obveznice se je včeraj povzpela višje od vrhov ustvarjenih v začetku avgusta. Včeraj je za triletne obveznice znašala 5,711 odstotka letno, kar je bilo več kot znaša slovenska cena zadolževanja za deset let. Grki bodo šli na referendum o članstvu v območju evra
positive
5,429
Indeks zamud plačil podjetij iz Francije, Nemčije, Italije, Nizozemske in Španije se je na letni ravni znižal za 0,3 odstotne točke V drugem četrtletju 2011 je po podatkih bonitetne hiše Dun & Bradstreet 7,7 odstotka plačil iz petih največjih evropskih gospodarstev - Francije, Nemčije, Italije, Nizozemske in Španije - za 30 ali več dni prekoračilo plačilni rok, so v sporočilu za javnost zapisali v Bonitetni hiši I . Lani v drugem četrtletju je ta delež znašal 7,7 odstotka. V drugem četrtletju leta 2011 so bile plačilne zamude najbolj pogoste v Španiji, Portugalski, Italiji in Irski, najmanj pa v Nemčiji, Nizozemski in Franciji. Krepitev potrošnje v ZDA, na Kitajskem in v Veliki Britaniji JP Morgan Global All-Industry Output indeks je avgusta 2011 znašal 51.5, septembra pa je zrasel na 52.0, kar kaže na povečanje nakupov industrijskih proizvodov v ZDA, Kitajski in Veliki Britaniji. Indeks temelji na raziskavi nakupov industrijskih proizvodov več tisoč podjetij po svetu in pri 50.0 ločuje rast od krčenja. "Kljub temu pa se recesija še ne bliža koncu, saj se je gospodarska rast zaradi zmanjšanega trošenja potrošnikov in podjetij v Nemčiji, Rusiji, Irski, Franciji in Indiji ustavila, industrijska proizvodnja pa se je zmanjšala v Braziliji, Italiji, Španiji in Japonski," komentirajo v Bonitetni hiši I. Nevarnost valutnih manipulacij še 16 mesecev "Tveganja, ki so nastala zaradi posledic kreditnih krčev v Evropi in ZDA ter napak vlad in centralnih bank, ostajajo visoka," dodajajo. Trenutno so tveganja po mnenju Bonitetne hiše I povečana v Franciji, Kitajski, Nemčiji, Grčiji, Italiji, Portugalski, Španiji in ZDA. Bonitetna hiša Dun & Bradstreet opozarja še posebej na nevarnosti novih valutnih manipulacij in ocenjuje, da bodo prisotne še nadaljnjih 16 mesecev.
neutral
5,430
Wall Street je torkovo trgovanje začel z le delom rasti, ki jo beležijo evropske borze Stanje ob 15:45 - po 15 minutah trgovanja Dow Jones + 0,34 % Po tednu dni pod psihološkimi 12 tisoč točkami, je Dow Jones včeraj zopet prečkal to mejo, nad katero danes utrjuje pozicijo. Ob tem mu najbolj pomagajo delnice Bank of America, ki so se podražile za 1,63 odstotka. Podpora je sicer vsesplošna, saj je 0,3 odstotka v kotaciji Dow nazadoval samo AT & T. Nasdaq + 0,8 % S & P 500 + 0,55 % Američanom zadolževanje omogoča država Včeraj objavljeni podatki o zadolževanju Američanov so razkrili, da ti zmanjšujejo zadolženost do zasebnega sektorja, a jo na drugi strani skokovito povečujejo s pomočjo države. Američani denimo odplačujejo dolgove iz naslova kreditnih kartic, povečujejo pa študentski dolg.
positive
5,431
V EU vztrajajo pri pisni zavezi voditeljev političnih strank v Grčiji, da bodo spoštovali oktobrski dogovor območja evra, ki vključuje pomoč Grčiji v zameno za ostre varčevalne ukrepe Pisne zaveze so nujne sporočajo iz Bruslja, ker je Grčija z enostransko napovedjo referenduma zlorabila zaupanje, čeprav je z omenjenim vztrajanjem po podpisu grška opozicija na čelu z Antonisom Samarasom zaradi te zahteve užaljena. "Enostransko najavo referenduma smo občutili kot zlorabo našega zaupanja ... To zaupanje je treba obnoviti," je dejal evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Za nezaupanje kriva najava referenduma Najava referenduma je po njegovih besedah postavila pod vprašaj zavezanost Grčije k izvedbi oktobrskega dogovora, ki pa je nujna tako za izplačilo šestega obroka posojil v okviru lani dogovorjene pomoči kot za drugo pomoč državi. "Ključno je obnoviti socialno pogodbo med Grki in preostalimi članicami območja evra, zato je potrebno pisno potrdilo," je še dejal Rehn. Samaras užaljen, ker EU ne verjame Vodja glavne grške opozicijske stranke, desnosredinske Nove demokracije Antonis Samaras, je danes po poročanju tujih medijev izrazil užaljenost zaradi zahteve po pisnem potrdilu. Dejal je, da je dogovor pripravljen spoštovati, a nakazal, da se k temu "iz nacionalnega ponosa" ne bo pisno zavezal.
neutral
5,432
Ena največjih laži, ki v Sloveniji velja za resnico, je, da stečaj pomeni konec podjetja ... Bankrot na zahodu praviloma pomeni zgolj novo, večinoma boljše življenje podjetja. Foto: Barbara Reya Sandi Češko, na sveži Managerjevi lestvici z 205 milijoni evrov najbogatejši Slovenec, vidi stečaje kot priložnost, in ne kot pokop. Vir: Delo, 23. julija 2011
positive
5,433
Izsledki analize mednarodnega svetovalnega podjetja Spencer Stuart so jasni. Zdravo podjetje bolje vodijo tisti, ki izhajajo iz podjetja samega, v kriznih časih pa boljše rezultate dosegajo direktorji, ki prihajajo od zunaj. Pobožne želje niso dovolj. Samo če so šefi sami za zgled, bodo zaposleni sprejeli predpisano kulturo podjetja. V raziskavo je bilo vključenih 320 velikih podjetij iz Nemčije, Francije, Nizozemske in Velike Britanije, ki kotirajo na borzi. Med letoma 2004 in 2008 so ta podjetja zamenjala 163 direktorjev. Kar 63 odstotkov naslednikov je prišlo iz podjetij samih, 29 odstotkov od zunaj, preostali pa iz uprave podjetja. V Spencer Stuartu so ocenili uspešnost novih šefov glede na stanje borznega tečaja, prometa, dobička in inovacijske moči. Raziskava je zelo jasno pokazala, da so v ugodnih razmerah bolje poslovali nasledniki, ki so prišli od znotraj. Kar 51 odstotkov jih je doseglo vidne rezultate, medtem ko je bilo med zunanjimi tako uspešnih samo 17 odstotkov direktorjev. V nasprotju s tem je v prelomnih oziroma kriznih časih skoraj vsak tretji zunanji šef delal izjemno dobro, medtem ko je bilo med domačimi takšnih le 23 odstotkov. Ko gre torej za odločitev med notranjim ali zunanjim šefom, je treba presoditi, kakšne razmere vladajo v podjetju. Članek je bil objavljen v reviji Manager, oktober 2011. Na voljo je Manager, november 2011 Revijo lahko kupite v prosti prodaji za 10,85 EUR (DDV vključen), ali pa se na njo naročite in s tem pridobite tudi do 50% popusta.
neutral
5,434
EU še vedno ni enotna glede uvedbe evropskega davka na finančne transakcije, je pokazalo današnje zasedanje finančnih ministrov unije v Bruslju Foto: Aleš Beno Slovenija podpira uvedbo tega davka na globalni ravni ali vsaj na ravni EU, ne pa zgolj v območju evra, je pojasnil finančni minister, ki opravlja tekoče posle, Franc Križanič . Še vedno sta izrazito proti uvedbi tega davka Velika Britanija in Švedska. Proti pa so Križaničevih besedah tudi nekatere druge države, nekatere pa so izrazito za. Za Slovenijo je davek smiselno uvesti na globalni ravni ali vsaj po celotni EU. Minister Križanič meni, da uvedba davka zgolj v območju evra, kar se sicer omenja kot možnost, "ne bi bila najboljša rešitev, saj je preveč konkurence v neposredni bližini v finančnem sektorju". Evropska komisija je uvedbo evropskega davka na finančne transakcije, ki bi lahko letno prinesel okoli 55 milijard evrov, predlagala konec septembra. Na nedavnem vrhu G20 v Cannesu ta pobuda ni naletela na odobravanje, kar je bilo sicer pričakovati. V predlogu obdavčitev vseh transakcij med finančnimi institucijami Komisija predlaga obdavčitev vseh transakcij s finančnimi instrumenti med finančnimi institucijami, če ima vsaj ena od strank pri poslu sedež v EU. Trgovanje z delnicami in obveznicami bi bilo obdavčeno na stopnji 0,1 odstotka, z izvedenimi finančnimi proizvodi pa na stopnji 0,01 odstotka. "Cela vrsta transakcij, običajnih za ljudi in gospodarstvo, najemanje kreditov, plasiranje denarja kot depozite, bi bila tega davka oproščena," je pojasnil minister Križanič. Mnenja o uvedbi tega davka so v EU še vedno različna, je po današnji razpravi v Bruslju povedal Križanič. Ministri so po njegovih besedah sklenili, da bodo delovne skupine podrobneje proučile, ali je davek možno uvesti le v Evropi ali bi to prineslo preveč negativnih stranskih učinkov. Denar v proračun EU Predvideno je, da bi šla več kot polovica pobranega davka v proračun unije, preostalo pa državam članicam. Del davka bi se tako uporabljal kot vir lastnih sredstev EU, ki bi delno zmanjšal prispevke držav članic. Predlog davka je sicer pomemben del predloga naslednjega večletnega proračuna unije za obdobje 2014-2020 in naj bi tako začel veljati 1. januarja 2014.
neutral
5,435
Dolžniška kriza je francosko-belgijsko-luksemburško banko Dexia v prvih devetih mesecih stala že približno 10 milijard evrov Samo v tretjem četrtletju se je finančni položaj skupine zaradi padca vrednosti grških državnih obveznic in podržavljenja belgijske hčere poslabšal 6,3 milijarde evrov, so danes sporočili iz banke. Dexia je bila prva velika evropska banka, ki je zaradi finančne krize leta 2008 potrebovala državno pomoč. V trenutne težave jo je spravilo lastništvo grških obveznic, zaradi česar je izgubila zaupanje na trgu. To je skupini s 35.200 zaposlenimi povzročilo velike likvidnostne težave. V izogib propadu Belgija hčerinsko družbo prevzela za štiri milijarde Da bi se izognili propadu, so se Francija, Belgija in Luksemburg v letošnjem oktobru dogovorili o razčlenitvi skupine in Belgija je za štiri milijarde evrov prevzela njeno belgijsko hčerinsko banko. Poleg nacionalizacije belgijske hčere je načrt iz prejšnjega meseca vključeval še finančno injekcijo Dexiini enoti v Franciji, ki financira lokalne skupnosti, ter prodajo dobičkonosne luksemburške enote skupini investitorjev. Jamstva mora odobriti še Evropska komisija Prav tako so vse tri države ponudile državna jamstva v višini 90 milijard evrov, od tega znaša jamstvo Belgije 60,5 odstotka, Francije 36,5 odstotka in Luksemburga tri odstotke. Odobriti ga mora še Evropska komisija. Podržavljenje belgijske hčere je na četrtletne rezultate Dexie negativno vplivalo s 4,1 milijarde evrov. Dodatno je morala bančna skupina zaradi padca vrednosti grških obveznic za 55 odstotkov opraviti 2,3 milijarde evrov odpisov, je po poročanju tujih tiskovnih agencij danes povedal prvi mož banke Pierre Mariani. S prodajo zavarovalnice v Turčiji pa je Dexia ustvarila malenkosten dobiček. Izpostavljenost se je zmanjšala Izpostavljenost do državnih obveznic ogroženih članic območja evra Grčije, Irske, Italije, Portugalske in Španije se je s 23,2 milijarde evrov, kolikor je znašala konec junija, do konca septembra znižala na 13,6 milijarde evrov. Ker je v fazi razčlenitve, Dexia popolnih podatkov o poslovanju v letošnjem tretjem četrtletju ne bo uradno objavila. V prvem polletju je izguba znašala štiri milijarde evrov. Dexia je državni denar prejela že pred tremi leti. Po podatkih Evropske komisije sta ji Belgija in Francija takrat zagotovili finančno injekcijo v višini šest milijard evrov. Poleg tega je bila deležna približno 138 milijard evrov državnih jamstev.
negative
5,436
V zavarovalnici bi morali novo upravo imenovati do konca meseca, nadzorniki na čelu z Aleksandro Podgornik pa te točke nimajo na dnevnem redu novembrske seje. AZN napoveduje ukrepe Če nov nadzorni svet do konca novembra ne imenuje novih članov uprave, bi lahko zavarovalnici Vzajemna grozila prisilna likvidacija, danes piše Dnevnik. Tako namreč določa zakon o zavarovalništvu. Nadzorniki na čelu z Aleksandro Podgornik (na sliki) čakajo na razlago zakona, imenovanja uprave pa ni na dnevnem redu seje NS, ki bo še ta mesec. Trenutno zavarovalnico sicer vodi Marija Milojka Kolar Celarc. "V kolikor bomo ugotovili, da Vzajemna krši zakon o zavarovalništvu, bomo ustrezno ukrepali," je ob tem dejal direktor Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) Mihael Perman. Oni so namreč tisti, ki po zakonu začnejo postopek prisilne likvidacije. Rok se Vzajemni, po pisanju Dnevnika, izteče 29. novembra.
negative
5,437
Elektro Ljubljana in Telekom Slovenije bosta sodelovala pri skupnem razvoju storitev na področju učinkovite rabe električne energije (URE) Sporočili so, da bodo obogatili svoje ponudbe z novimi storitvami na okoljskem in energetskem področju s poudarkom na učinkovitejši rabi električne energije, s tem posredno pomagali pri zniževanju izpusta toplogrednih plinov in izboljšanju kvalitete življenja. Sodelovali bodo pri več storitvah Katere konkretne storitve imajo v načrtu? »Sodelovanje se nanaša na več storitvenih področij, med katerimi lahko izpostavimo vizualizacijo porabe energije, polnilnih postaj za električne avtomobile in upravljanje električnih porabnikov kot so gospodinjski aparati, grelniki, ogrevalne naprave,« pravijo v podjetju Elektro Ljubljana.
positive
5,438
Več kot petina sporočenih primerov dvojnega obdavčevanja podjetij zadeva zneske v višini nad enim milijonom evrov Evropska komisija pod vodstvom Manuela Barrosa (na sliki) je danes predlagala konkretne ukrepe za odpravo dvojnega obdavčevanja, ki je po mnenju komisije pereč problem za enotni trg EU. Namen predlaganih ukrepov je odpraviti ovire za bolj konkurenčno gospodarstvo in omogočiti, da postane EU privlačnejša za naložbe in poslovanje, so zapisali na spletni strani komisije. Foto: Irena Herak Rezultati javnega poslovanja komisije namreč kažejo, da več kot 20 odstotkov sporočenih primerov dvojnega obdavčevanja podjetij zadeva zneske v višini nad enim milijonom evrov, 35 odstotkov primerov dvojnega obdavčevanja posameznikov pa se nanaša na vrednosti, večje od 100 tisoč evrov. »Mnogi izkoriščajo razlike med nacionalnimi sistemi za izogibanje plačevanju davkov« Številni državljani in podjetja so davčno preobremenjeni samo zato, ker delujejo v več kot eni državi članici, po drugi strani pa mnogi izkoriščajo razlike med nacionalnimi sistemi za izogibanje plačevanju davkov, meni komisija. Obstoječa zakonodaja EU držav članic namreč ne obvezuje k preprečevanju nediskriminatornega dvojnega obdavčevanja. Čeprav skuša komisija dvojno obdavčevanje omiliti z ukrepi, kot so dvo- in večstranske konvencije o dvojnem obdavčevanju, to državljanom in podjetjem ne zagotavlja ustrezne zaščite zaradi različnih pomanjkljivosti.
neutral
5,439
»Evropska valuta na dolgi rok ni ogrožena,« meni evropska poslanka Tanja Fajon »Trenutne razmere v EU in območju evra so zaskrbljujoče,« so se danes strinjali evropski poslanci Tanja Fajon (S&D/SD), Romana Jordan Cizelj (EPP/SDS) in Lojze Peterle (EPP/NSi). Med problematičnimi državami so izpostavili predvsem Italijo in Grčijo, glede Slovenije pa so opozorili na nujnost ukrepanja tudi v predvolilnem času. »Evro je kljub krizi še vedno zelo stabilna valuta in na dolgi rok ni ogrožen,« meni Fajonova (na sliki). Ocenila je še, da je trenutno bolj kot Grčija problematična Italija. Če se kriza v Italiji poglobi, bo namreč to po njenih besedah slabo za celotno območje evra. Foto: Urban Štebljaj Peterle: Naš status se slabša, denar je vse težje dobiti »Naš status se slabša, denar je vse težje dobiti,« je poudaril Peterle (na sliki). Ob tem je ocenil, da imajo vsi akterji v Sloveniji še pred decembrskimi predčasnimi volitvami odgovornost preprečiti slabšanje statusa države. Fajonova: Slovenija po mnenju komisije med boljšimi gospodarstvi Glede Slovenije je Fajonova (na sliki) dejala, da jo je Evropska komisija uvrstila med "boljša gospodarstva z boljšimi izgledi za prihodnost". »Ta kriza nam je pokazala, da se ne znamo odzvati nanjo, da smo kljub majhnosti neokretni,« pa meni Jordan Cizljeva. Kot sredstvo za izhod iz krize poleg nadzora in kazni za nespoštovanje dogovorov poslanka zagovarja predvsem ukrepe za oživitev gospodarstva. Evropa verjame v slovensko politiko in ni zaskrbljena Evropski komisiji v Bruslju so danes v odzivu na zvišanje donosnosti slovenske desetletne obveznice nad psihološko mejo sedmih odstotkov dejali, da jih razmere v Sloveniji ne skrbijo, temveč so prepričani, da se bodo slovenske oblasti in gospodarstvo v prihodnjih mesecih spodobni soočiti s pomembnimi izzivi, vključno s strukturnimi reformami. V Bruslju so v odzivu najprej spomnili, da ne komentirajo razvojev na finančnih trgih. "Nujnost strukturnih reform" Nato pa so spomnili, da so že večkrat povedali in da tudi jesenska gospodarska napoved, objavljena v četrtek, kaže, da se mora slovensko gospodarstvo v prihodnjih mesecih in vsekakor do leta 2013 soočiti z nekaterimi pomembnimi izzivi in izvesti nekatere pomembne strukturne reforme. "Kljub temu menimo, da so se slovenske oblasti in gospodarstvo sposobni soočiti s temi izzivi in upamo, da bodo to storili v prihodnjih tednih in mesecih," je poudaril tiskovni predstavnik komisije Olivier Bailly. "Torej ne, nismo zaskrbljeni. Prepričani smo, da se bodo slovenske oblasti in gospodarstvo sposobni soočiti z izzivi," je sklenil Bailly.
neutral
5,440
Nemška kanclerka bi krizo prezadolženosti rada izkoristila za tesnejše povezovanje v EU, kar pomeni dodatno zmanjševanje suverenosti posameznih držav Angeli Merkel je očitno zmanjkalo konkretnih idej za reševanje krize prezadolženosti, zato sedaj stavi na to, da se politična ureditev EU približa tisti v ZDA. Čas je, da se v Evropi sprejme politična unija in s tem pošlje sporočilo lastnikom obveznic, da je območje evra resno glede končanja krize prezadolženosti držav, je na predvečer letnega kongresa svoje stranke dejala nemška kanclerka Angela Merkel , poroča Bloomberg. Rekla je, da želi v območju evra ohraniti vseh 17 članic, kar pa po njenem mnenju zahteva spremembe v temeljih celotne politike. »Mislim, da je za tiste, ki kupujejo državne obveznice pomembno, da jasno povemo, da po korakih hočemo več Evrope. To pomeni, da Evropska Unija, še posebej pa območje evra, postaneta še bolj povezana, je Merklova včeraj dejala v intervjuju za ZDF. »Če ne, ljudje ne bodo verjeli, da lahko obvladamo probleme,« je dodala.
neutral
5,441
Splitski župan Željko Kerum je pred vhodom v zgradbo HDZ obudil spomin na zločine izpred 60 let Jankovićev odnos do dela Parole o delu so tudi sestavni del aktivnosti slovenskih politikov. Najbolj izstopa župan Ljubljane Zoran Janković, ki je znan predvsem po besedah: »Delu čast in oblast! To zame ni parola. To živim.« Najnovejši politični zaveznik hrvaške premierke Jadranke Kosor splitski župan Željko Kerum (na sliki) si je danes privoščil spodrsljaj, poroča Jutarnji list. Preden je obiskal sedež stranke HDZ, ki se nahaja na Trgu žrtev fašizma v Zagrebu, je novinarjem in prisotnim pomahal ter dejal »Delo osvobaja.« Po parih minutah, potem ko je očitno dojel, kaj je rekel, se je vrnil pred vhod v stavbo ter prisotnim poizkušal opravičiti oziroma razložiti svoje besede: »To, kar sem rekel le pomeni, da je delo dobro!« Stranka HDZ sicer danes predstavlja svojo listo kandidatov za parlamentarne volitve, ki bodo potekale 4. decembra.
neutral
5,442
Načrtovanje hladilnic je vedno poseben izziv, saj so te za vsak primer drugačne, tako po namembnosti, velikosti kot načinu delovanja. Hladilnice so projektirane za različno vrsto blaga, ki ga skladiščimo, hranimo ali zamrzujemo, to pa pomeni tudi specifičen pristop k tehnični zasnovi. Kot je dejal Alojz Kračun, direktor podjetja Kračun , moramo pri načrtovanju hladilnice upoštevati: zahtevano temperaturo hlajenega blaga, vlago, izolacijsko sposobnost, količino in temperaturo vnosa in iznosa blaga, čas, ki je potreben za ohladitev na želeno temperaturo, ter logistiko. Osnovni gradniki V izhodišču je hladilnica zgrajena iz treh osnovnih gradnikov: izolacijskih elementov, hladilnega sistema in sistema regulacije. Namenski termoizolacijski paneli morajo biti izdelani skladno s temperaturno prevodnostjo (40 kilogramov na kubični meter) na podlagi poliuretanske mase brez vsebnosti CFC in ob ustrezni stopnji negorljivosti (B1, B2). Vsi vogali pa morajo biti obdelani s sanitarnimi zaključki, ki zagotavljajo čistočo po standardu HACCP. Hladilnice so opremljene s hladilniškimi vrati, v nekaterih primerih tudi z zavesami, ki zmanjšujejo toplotne izgube, ko so vrata odprta. Za zagotavljanje ustreznega temperaturnega režima v hladilnici pa skrbi uparjalnik, v katerem hladilni medij z uparjanjem odvzema toplotno energijo notranjosti hladilnice. Toploto, ki nastaja ob hlajenju, lahko uporabimo Kračun je razložil, da se glede na velikost hladilnice uporabljajo različna hladiva, najpogosteje freoni, a razvoj gre predvsem v smeri uporabe okolju neškodljivega ogljikovega dioksida. Za varčevanje z energijo pa se uporabljajo energetsko varčne komponente - regulacijski sistem, uparjalnik in kompresor. Pomembna je tudi strokovna montaža izolacijskih elementov brez toplotnih mostov. Kračun je poudaril še pomen logistike pri varčevanju z energijo. To pomeni zapiranje vrat, ustavitev hlajenja v času manipulacije blaga in temperaturni režim predprostorov, ki onemogoča vdor zunanjega zraka v hladilnico. Zelo pomembno pa je tudi kakovostno odtaljevanje uparjalnika. Toploto, ki nastane pri kondenzaciji hladilnega medija, lahko po Kračunovih besedah učinkovito uporabimo za ogrevanje sanitarne vode ali pa jo (z dogrevanjem) uporabimo za ogrevanje v prehodnem obdobju. Najboljši je daljinski nadzor Ključen za učinkovito delovanje hladilnic je tudi sistem nadzora in upravljanja hladilnic, kakršen je ADAP-KOOL. Ta omogoča nadzor in upravljanje vseh prametrov neposredno na objektu ali prek internetne povezave. Z daljinskim nadzorom je tudi servisni službi omogočen oddaljeni nadzor, kar zniža stroške servisa. Ker sistem evidentira parametre, je diagnostika nepravilnosti enostavnejša, hitrejša in natančnejša, kar omogoča hitro in ustrezno ukrepanje. Z omenjenim orodjem po Kračunovioh besedah pridobimo dvoje: 24-urno poročilo o stanju temperatur, ki ga zahteva standard HACCP, in varčevanje pri porabi energije do 25 odstotkov.
neutral
5,443
Napaka na pristajalnem sistemu je odpravljena Na letališču Jožeta Pučnika na Brniku so okoli 22. ure odpravili napako na pristajalnem sistemu, je v oddaji 24UR ZVEČER potrdil direktor Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir. "Letališče je zdaj odprto, napaka je odpravljena, letala pa že pristajajo. Pričakujemo, da bo sistem zdaj normalno obratoval," je povedal. Gosta megla ter nedelovanje instrumentalnega pristajalnega sistema je nekaj ur blokiralo ves promet na letališču Jožeta Pučnika. Vse lete so preusmerjali na mariborsko in Zagrebško letališče, odhodni leti so bili odpovedani. Na Aerodromu Ljubljana potnikom svetujejo da se za vse informacije glede sprememb pri letih obrnejo na letalske prevoznike ali na klicni center Aerodroma Ljubljana, tel. št. 04 20 61 981. Jutri Pučnik prazen? Pri Adrii Airways pravijo, da ne gre za nepričakovano dogajanje in da so na take situacije pripravljeni. Potnikom, ki naj bi pristali na Jožetu Pučniku a so se znašli v Mariboru oziroma Zagrebu bodo ponudili alternativne prevoze. In kaj Adria svetuje potnikom, ki naj bi poleteli iz Ljubljane jutri? "Potniki naj spremljajo našo spletno stran, vse spremembe bomo ažurno objavili. Drugače pa naj se potniki, ki potujejo jutri, mirno odpravijo na letališče." Kdo bo plačal nastalo škodo? Adria Airways že intenzivno skrbi za vse obtičale potnike, tistim, ki bodo to želeli, bodo povrnili vse stroške. Postavlja pa se vprašanje, kdo bo stroške povrnil Adrii. Bo to zavarovalnica ali Kontrola zračnega letenja?
neutral
5,444
Ključna obrestna mera bo po navedbah banke ostala nespremenjena, dokler ne bo prišlo do stabilizacije cen Japonska centralna banka danes ni spremenila ključne obrestne mere, tako da se ta še vedno nahaja med nič in 0,1 odstotka. Ključna obrestna mera bo po navedbah banke ostala nespremenjena, dokler ne bo prišlo do stabilizacije cen. Dežela vzhajajočega sonca sicer že daljše obdobje beleži deflacijo, poročajo tuje tiskovne agencije. Banka je v svoji oceni opozorila, da se rast japonskega BDP v času negotovosti na trgih, ki je posledica dolžniške krize območja evra, ohlaja. Ob tem je izpostavila, da bi lahko težave območja držav s skupno evropsko valuto negativno vplivale na gospodarsko rast ne le v Evropi, temveč povsod po svetu. Skladno s tem pričakuje, da bo negativne učinke upočasnjene rasti BDP v tujini občutila tudi dežela vzhajajočega sonca. Rast japonskega gospodarstvo zaustavil krepak jen in poplave Prav tako bodo po ocenah banke na slabši prihodnji gospodarski nastop Japonske vplivali krepak jen, ki zmanjšuje konkurenčnost japonskih podjetij, in poplave na Tajskem. Slednje so po marčnem potresu in cunamiju znova prizadele proizvodnjo pomembnih japonskih podjetij. Zaradi nove naravne katastrofe so bila namreč prisiljena začasno zapreti svoje tovarne, omejeno pa je bilo tudi delovanje verige sestavnih delov. Družbe, kot je avtomobilski proizvajalec Toyota , so tako že znižale letošnje poslovne napovedi. Dodatnih pet tisoč milijard jenov za odkupovanje obveznic Sicer pa je japonska centralna banka minuli mesec napovedala nadaljnje ukrepe, s katerimi želi podpreti občutljivo gospodarsko okrevanje. Skladno s tem bo okrepila sklad, v okviru katerega odkupuje japonske državne obveznice, za pet tisoč na 55 tisoč milijard jenov (za 48,21 na 530,32 milijarde evrov). V banki upajo, da bodo s tovrstnim povečanjem likvidnosti spodbudili investicije oz. gospodarstvo, z blažjimi kreditnimi pogoji pa zmanjšali pritisk na jen.
neutral
5,445
Ob koncu leta 2010 je bilo v Sloveniji 329 tisoč VoIP priključkov Število uporabnikov stacionarne telefonije se je lani zmanjšalo predvsem na račun znižanja števila poslovnih uporabnikov. Konec leta 2010 je bilo v Sloveniji 818 tisoč fiksnih telefonskih priključkov. V primerjavi z letom 2009 se je število stacionarnih priključkov znižalo za odstotek, v primerjavi z letom 2008 pa za tri odstotke. Število uporabnikov spletne telefonije Voip se je od konca leta 2009 povečalo za dobro petino, od leta 2008 pa že za 63 odstotkov. Ob koncu leta 2010 je bilo v Sloveniji 329 tisoč VoIP priključkov. Od leta 2009 stacionarna telefonija izgubila petino prometa V letu 2010 je odhodni govorni promet fiksne telefonije, ki jo je ob koncu leta ponujalo 11 operaterjev, znašal 1,3 milijarde minut oziroma skoraj 22 milijonov ur pogovorov. Od tega so poslovni uporabniki opravili 41 odstotkov minut pogovorov. Število slednjih se je lani v primerjavi z letom 2009 zmanjšalo za osem odstotkov, v primerjavi z letom 2008 pa za 18 odstotkov. Skupni odhodni promet iz mobilnega omrežja je v letu 2010 dosegel 3,7 milijarde minut ali 62 milijonov ur. Poslovni uporabniki so opravili 28 odstotkov minut pogovorov. Vsak od 2,1 milijona uporabnikov je v letu 2010 iz mobilnega omrežja govoril povprečno 29 ur, na dan pa malo manj kot 5 minut. V mobilni telefoniji vedno več naročniških paketov Konec leta 2010 je mobilno telefonsko omrežje v Sloveniji uporabljalo več kot 2,1 milijona uporabnikov ali za odstotek več kot ob koncu leta 2009 in za tri odstotke več kot pred dvema letoma, so sporočili iz Statističnega urada RS (Surs). Število naročniških paketov pri šestih operaterjih na trgu je v primerjavi z letom 2009 naraslo za štiri odstotke, v primerjavi z letom 2008 pa za 12 odstotkov. Predplačnikov pa je bilo za pet odstotkov manj kot konec leta 2009 in za 13 odstotkov manj kot pred dvema letoma.
neutral
5,446
Britanec Richard Branson je ustanovitelj podjetja Virgin ter eden najbogatejših podjetnikov na svetu Richard Branson (na sliki) prek spletnega portala Entrepeneur svoje znanje deli s podjetniki iz vsega sveta. Tokrat je odgovarjal na vprašanja bralcev portala o najpogostejših napakah pri start-up podjetjih. Če bi Bransona radi tudi sami kaj vprašali, ga lahko kontaktirate na: BransonQuestions@Entrepreneur.com. Vprašanje bralca: Katere so najpogostejše napake na začetku podjetniške poti? Napake so sestavni del procesa grajenja podjetja, pomembno je le, da boste po njih hitro okrevali. To je vse del podjetniške pustolovščine, ki pa zahteva vso vašo zagnanost, motivacijo in odločnost. Vendar je vaša pot deloma začrtana. Ko opazite priložnost, ki jo ni še nihče, so določeni koraki kako vaše sanje spremeniti v realnost. Na začetku je seveda poslovni načrt, najti denar, najeti prave ljudi, s katerimi boste načrt uresničili in na koncu izstopiti iz vašega posla v pravem trenutku. Pa si poglejmo vsak korak posebej. Prvi korak: ostanite osredotočeni Ena izmed najpogostejših napak pri prvih korakih je, da podjetnik nima prave vizije, kaj pravzaprav hoče oziroma svoje ideje ne zna predstaviti na preprost način. Podjetnik mora biti sposoben prepričati investitorje, partnerje in potencialne kupce, zato izpilite svoj nastop. Kaj bi rekli investitorju, če bi ga srečali v dvigalu? Tako kot na Twitterju poizkušajte svojo idejo predstaviti v le 140 znakih. Ko vam bo to uspelo, razširite predstavitev na 500 znakov. Zapomnite si, krajša ko bo vaša predstavitev, bolj jasna bo. Povezana napaka je pomanjkanje osredotočenosti. Je če vaša ideja bila označena za revolucionarno, lahko adrenalinski šok, ki sledi, doprinese k površnosti, nepremišljenim odločitvam in izgubi smisla. Veliko podjetnikov na koncu dirja na razne strani, namesto da bi po poti hodili korak po koraku. Natančno definirajte svoje cilje in strategije, na podlagi teh pa postavitve časovnico. Ne pustite, da vas druge priložnosti ali nore sanje odvrnejo od vašega prvotnega cilja. Tudi gledanje daleč v prihodnost je lahko nevarno. Če je vaš produkt ali storitev še v razvoju, morate biti pozorni, da vas ideje za prihodnost ne odvrnejo od trenutno nujno potrebnega dela. Generalno gledano, najboljše je načrtovanje za dve ali tri leta v prihodnost. Vendar šele odziv vlagateljev ter narava vašega posla naj vam bosta vodilo pri postavljanju časovnega okvira. Bodite tudi fleksibilni. Tako kot je pomanjkanje planiranja nevarno, vam lahko tudi zelo škodi, da slepo sledite načrtom in se ne prilagajate sprotnim spremembam. Uspešen podjetnik bo ves čas »usmerjal svojo ladjo.« Drugi korak: bodite realistični glede izdatkov Ne bodite skromni z ocenami sredstev, ki jih bo vaše podjetje potrebovalo - le zmanjšali boste svoje možnosti uspeha. Nadzor nad izdatki je seveda ključen, vendar ne mešajte potrebo po kapitalu z izdatki. Svet je poln start-up, ki so zaradi nezadostne kapitalizacije obsojeni na neuspeh od začetka. Tretji korak: Najemite ljudi, ki jih potrebujete, ne ki so vam všeč Vem da je vsak podjetnik v skušnjavi, da bi posel pričel s sorodniki in prijatelji. V primeru, da se izkaže, da niso kos nalogi oziroma niso pravi za njo, jih bo zelo težko prositi, da odidejo. Ko Virgin najema, vedno iščemo skupino pametnih ljudi, ki poznajo industrijo in tveganja v njej. Izkoristite vse prednosti kadrovskega bazena, ki ste ga ustvarili. Ko se pojavi problem, nihče nima vseh odgovorov, tudi vi ne. Četrti korak: Kdaj odnehati in oditi Velik podjetnik ve, kdaj mora zapustiti mesto direktorja. Le redko kdaj je to lahko, vendar se mora zgoditi. Le malo podjetnikov je tudi dobrih menedžerjev. Vendar to ne pomeni, da podjetnik zapusti podjetje. Jaz osebno v svojih podjetjih vedno sodelujem pri ključnih odločitvah.
neutral
5,447
Interni dokument navaja, da bi moral biti nadzorovani bankrot dopuščen za vse članic območja z evrom, ki ne bi bile sposobne doseči vzdržnosti javnih financ Britanski mediji so objavili podrobnosti iz internega dokumenta nemškega zunanjega ministrstva, ki v prihodnosti dopušča možnost več "nadzorovanih bankrotov" držav v območju z evrom. V primeru nezmožnosti dogovora članic EU glede sprememb lizbonske pogodbe pa omenja možnost alternativne pogodbe za evrsko območje. Britanski Daily Telegraph je objavil šest strani dolg dokument, ki ga je pripravilo nemško zunanje ministrstvo. Dokument navaja, da bi moral biti nadzorovani bankrot dopuščen za vse članic območja z evrom, ki ne bi bile sposobne doseči vzdržnosti javnih financ. "Obstajati mora možnost nadzorovanega bankrota, s čimer bi zmanjšali breme davkoplačevalcev" v drugih državah območja z evrom, ki prispevajo v rešilni program za to državo. Westerwelle: To ni skrivnost Foto: Irena Herak "To ni skrivnost," je v petek razkritje dokumenta komentiralo nemško zunanje ministrstvo. Po njihovih besedah gre za mnenje, ki ga je javno že zastopal zunanji minister Guido Westerwelle (na sliki). Na začetku evropske dolžniške krize so države z evrom vztrajale, da bodo vse države sposobne povrniti svoje dolgove. To leto je to pravilo prekršila Grčija, katere zasebni upniki so morali najprej sprejeti 21-odstotni, nato pa kar 50-odstotni odpis dolga Aten. Za večja pooblastila v državah s prevelikimi primanjkljaji Možnost nadzorovanega bankrota bi Nemčija vključila v ESM. Dokument pa se zavzema tudi za velika pooblastila EU pri upravljanju gospodarskih zadev držav, ki se ne držijo javnofinančnih pravil. Tako bi lahko EU v državi, ki se ne bi držala določenih meja, uveljavila konkretne proračunske ukrepe, kot na primer "specifične varčevalne ukrepe" ali nove davke. V komentarju na nizozemski predlog o ustanovitvi evropskega komisarja z neposredno močjo vmešavanja v nacionalne proračunske zadeve pa dokument opozarja, da je potrebno paziti na ustavne določbe glede proračunske avtonomije nemškega parlamenta. O možnosti zamrznitve regionalne pomoči grešnikom Sicer dokument povzema še znana nemška stališča, da bi s spremembo evropske pogodbe uveljavili reforme, kot so možnost zamrznitve evropske regionalne pomoči za problematične države in tožbe "grešnic" pred evropskim sodiščem. A dopušča tudi možnost, da tega ne bo mogoče doseči. "V primeru, da spremembe evropske pogodbe politično ne bo mogoče doseči, bi bilo potrebno razmisliti o alternativni pogodbi med članicami območja z evrom, ki bi bila v skladu z mednarodnim pravom," še izpostavlja dokument.
neutral
5,448
Kako dotolčena je Slovenija? Kako na dnu smo Slovenci? Smo sposobni narediti obrat in preboj navzgor ali pa gremo lahko s pasivnostjo, goljufanjem in pesimizmom še nižje? Danes je na svetu mnogo za prihodnost zelo neobetavnih držav, Slovenija, se zdi, je med njimi v samem vrhu. Kaj se zato dogaja s to državo in psihičnim zdravjem njenih prebivalcev? Medtem ko smo drugo polovico leta 2008 še živeli v zanikanju, da se gospodarski zastoj Sloveniji ne more zgoditi, smo večino leta 2009 preživeli v šoku, kako se je kriza lahko »zgodila« tudi nam. A še isto leto se je v večino Slovencev naselil strah: strah pred izgubo službe, strah pred nezmožnostjo odplačevanja posojil za avte in nepremičnine, strah pred znižanjem življenjskega standarda in izgubo statusnih simbolov, strah pred prihodnostjo ... Predlanskim je službo izgubilo več kot 32 tisoč Slovencev - to je 32 tisoč osebnih zgodb. Zato je bilo leto 2010 leto nezadovoljstva in frustracije. Bilo je leto podzavestnega spoznanja, da ne bomo lagodno živeli, da ne bomo dosegli svojih ciljev in uresničili svojih želja, ker nas nekdo pri tem omejuje. Ta frustracija se je letos razvila v obup, v stanje brez pričakovanja na izboljšanje. Slovenci smo upali, da lahko predčasne volitve ustavijo propadanje države, a smo spoznali, da vlak drvi prehitro navzdol. Zato je pomembno, katero stanje bo Slovence zaznamovalo po letu obupa. Možnosti so tri: Bo prevladala samouničevalna depresija? Tega stanja ne bodo premagali niti prozac, zoloft, asentra, niti cipramil, najbolj uporabljana zdravila zoper depresijo. Se bo obup preoblikoval v agresijo? Bodo Slovenci neskončno jezni na svoje šefe, ker naj jih ne bi plačali dovolj, na sodelavce, ker naj bi delali manj kot sami, na sosede, ker si lahko privoščijo več kot sami, na voznike, ker vozijo po isti cesti in imajo lepše avte kot sami, na svoje otroke, ker so priročen objekt, da na njih sprostijo svojo agresijo? Ali pa bo Slovenec zmogel odločitev, da bo nekaj naredil zase: da si bo upal postaviti se na svoje noge, sledil svojim sanjam, ne pa se obremenjeval s primerjavo s sosedom, iskal zaščito države in botrov? Bo zmogel racionalen razmislek, kako pomembno je razkazovanje navideznega bogastva in statusnih simbolov? Začetek vsake od teh možnosti je točka nič, dno posameznikovega psihološkega stanja. Kadar je posameznik na tleh, si mora želeti vstati, videti mora upanje. Okolje, v katerem živi, mora pozitivno vplivati na posameznika. Zato Slovenija hoče več podjetniških boscarolov, akrapovičev in uršičev, hoče več menedžerskih colaričev. Magistralna naloga za zmagovalca letošnjih predčasnih volitev je zelo jasna: Zagotovite socialno varnost tistim, ki so zares socialno ogroženi. Preganjajte klientelizem na vsakem koraku. Zaupajte ljudem!
neutral
5,449
»O politiki sem se v petih tednih naučil toliko kot drugi morda v desetih, petnajstih letih,« pravi Gregor Virant Foto: Irena Herak »Na tej ravni politike moja kilometrina traja pet tednov, toliko je minilo, odkar sem se odločil, da se spustim v to tekmo. Danes sem manj naiven kot na začetku. O politiki sem se v petih tednih naučil toliko kot drugi morda v desetih, petnajstih letih,« je v pogovoru za sobotno prilogo časnika Večer povedal Gregor Virant, nosilec državljanske liste Gregorja Viranta. V njegovem najožjem izboru za gospodarskega ministra je krizni menedžer in sanator Mure , Bojan Starman, pravi. Najprej se bo lotil varčevanja Če mu uspe priti na premiersko mesto bo prvi dan ministrom naročil, da na svojih področjih najdejo po pet odstotkov prihrankov, napoveduje. Ministru za delo bo naročil, da takoj začne s spremembami pokojninske zakonodaje, od ministra za zdravje pa bo zahteval, da izdela standarde za zdravniško delo in ukrepa pri ceni zdravil. Ukinil bo državni svet in spremenil referendumsko zakonodajo Obljublja še, da bo ukinil državni svet. Glede referendumov pa pravi, da podpira kvorum, glasovanje določenega odstotka volilnih upravičencev, da je referendum veljaven. »In poslanci ga ne bi več mogli predlagati, samo še 40 tisoč volivcev,« dodaja. Ukrepati je treba takoj, čez pet let bodo potrebni radikalni ukrepi Ura v Sloveniji je pet do dvanajstih za ukrepanje, pravi. »Če pametno ne ukrepamo takoj, bomo čez pet let morali radikalno. Ali pa celo poslušati diktat iz Bruslja, kakor Grčija. Čas za ukrepanje je prvi dan po formiranju vlade.« Pri določenih ukrepih ne bo kompromisa, napoveduje. »Na primer pri zmanjšanju plačne mase v javnem sektorju za dva odstotka na leto.«
positive
5,450
Vrhovni vojaški svet, ki vodi Egipt od strmoglavljenja Hosnija Mubaraka februarja letos, je sprejel odstop začasne egiptovske vlade premiera Esama Šarafa Odločil je tudi, da bodo predsedniške volitve pripravili do julija 2012 ter nakazal možnost izvedbe referenduma, na katerem bi ljudje odločali o takojšnjem sestopu vojaškega sveta z oblasti. Izide današnjega kriznega srečanja predstavnikov vrhovnega vojaškega sveta in drugih političnih sil v državi je po televiziji razkril vodja sveta Husein Tantavi . V nagovoru je tudi sporočil, da se bodo parlamentarne volitve, tako kot je bilo napovedano, začele prihodnji teden. Pripravljen razpisati tudi referendum Poleg tega je zagotovil zavezanost oblasti demokratičnemu procesu ter izrazil pripravljenost na razpis referenduma o takojšnjem prenosu oblasti. "Oborožene sile ne iščejo oblasti ... in so pripravljene takoj sestopiti z oblasti, če je potrebno z izvedbo ljudskega referenduma," je dejal.
neutral
5,451
Nakit raziskuje nove oblikovalske pristope z uporabo sodobnih tehnologij 3D tiska. Ta omogoča oblikovanje nekonvencionalnega, inovativnega nakita. Vodilo kolekcije sta posnetek in neposredna refleksija sodobne digitalne družbe in njene ujetosti v svet. Kolekcija je naprodaj v E2RD galeriji v Mariboru in v NAMI v Ljubljani. Pri nastajanju nakita so sodelovali avtorica Bojana Kovačič Zemljič, in oblikovalca Dušana Pogačarja iz podjetja Ortotip, ki je s svojo tehnologijo omogočilo tiskanje 3D nakita. V omenjenem podjetju so izdelali prvi 3D tiskalnik, ki ga tržijo pod imenom »SOUstvarjalec« – Sestavi, Oblikuj, Ustvarjaj. Tiskalnik je plod lastnega razvoja in je namenjen 'hobi uporabi' in spoznavanju novih tehnologij. Uporablja se ga lahko tako v izobraževalne namene, saj je idealen pripomoček za poživitev pedagoškega procesa in spodbuditev kreativnosti, prav tako pa domači uporabi tehničnim in tehnološkim navdušencem. Tiskalnik ponujajo posameznikom, šolam ali podjetjem v namen testiranja za pridobitev povratnih informacij.
positive
5,452
Wall Street se je v nov dan pocenitev pognal tako zaradi domačih težav kot tudi poglabljajoče se krize v Evropi. Dow Jones v celoti obarvan rdeče Zaključek trgovanja Dow Jones - 2,05 % Nasdaq - 2,43 % S&P 500 - 2,21 % Wall Street je doživel pravo razprodajo, saj so praktično vse kotacije Dow Jones zaključile v rdečem. Tonile so vse banke, tehnološka podjetja (med njimi tudi Intel Corporation - 2,32 odstotka in Apple - 2,53 odstotka). Borza prav tako ni prizanesla McDonald'su in Coca-Coli. Prvi je izgubil 0,84 odstotka, drugi pa 1,67 odstotka. Zlato se je ustavilo pri negativnih 0,36 odstotka, nafta pa 1,92 odstotka. Stanje ob 20:10 Vsi največji ameriški indeksi še vedno tonejo. Dow Jones - 1,85 % Dow je v celoti v rdečem. Najbolj tone Bank of America (3,28 odstotka,), ki ji sledi JP Morgan (2,76 odstotka). Med večjimi korporacijami najbolj nazaduje Hewlett Packard, in sicer za 3,40 odstotka. Nasdaq - 2,20 % S&P 500 - 2,03 % Zlato v primerjavi z včerajšnjim izkupičkom izgublja 0,33 odstotka. Enako velja tudi za nafto, ki pada z 1,66 odstotka. Stanje ob 16:00 Dow Jones - 1,25 % V Dowu spet ni niti ene podražitve. Najbolj za 2,7 in 2,07 odstotka toneta banki Bank of America in JPMorgan Chase, najmanj pa za 0,26 odstotka Wal-Mart, katerega delnice se na slabe dneve za borzo ponavadi podražijo. Nasdaq - 1,44 % S & P 500 - 1,47 % Stanje ob 15:00 Ameriške borze naj bi danes znova nazadovale, kar bi bil že šesti padec v sedmih trgovalnih dneh. Dow Jones naj bi za začetek izgubil 0,8 odstotka. Naročila trajnih dobrin so v ZDA oktobra upadla za 0,7 odstotka. Manj od napovedi analitikov, ki so pričakovali 1,2-odstoten padec in pol manj od 1,5-odstotnega nazadovanja v septembru. Američani višjih zaslužkov oktobra niso zapravili Dohodki Američanov so se oktobra povišali za 0,4 odstotka, zasebna poraba pa le za 0,1 odstotka, kar kaže, da so se Američani obrnili v varčevanje in je slaba novica za rast BDP. Sedem desetin tega predstavlja zasebna potrošnja. Omenjen obrat je dodaten razlog za tretji krog tiskanja dolarjev, s katerim bi Federal Reserve napihovala tečaje delnic in s tem krepila občutek bogastva Američanov, ki bi zato več trošili. Trg dela slabše V tednu do 18. novembra je za nadomestilo za čas brezposelnosti zaprosilo 393 tisoč Američanov, kar je bilo dva tisoč manj kot teden prej. Število tekočih zahtevkov je s 3,623 milijona poskočilo za 88 tisoč, na 3,691 milijona.
negative
5,453
Vodilno gospodarstvo EU je v tretjem četrtletju zabeležilo polodstotno rast, katero so poganjale domača poraba, poraba države in investicije podjetij v opremo Foto: Bloomberg Nemško gospodarsko rast je v tretjem četrtletju poganjala predvsem domača poraba, je danes objavil nemški statistični urad. Ta je potrdil, da se je največje evropsko gospodarstvo v tretjem trimesečju na četrtletni ravni okrepilo za 0,5 odstotka, na letni pa za 2,5 odstotka. Nemški statistiki so tako potrdili prvo oceno, da se je gospodarska rast v tretjem četrtletju v nasprotju s pričakovanji celo nekoliko okrepila. V prvem trimesečju je sicer v četrtletni primerjavi znašala 1,3 odstotka, v drugem pa le 0,3 odstotka. Na letni ravni je nemško gospodarstvo v tretjem četrtletju še vedno beležilo solidno rast, čeprav je bila ta nižja kot v predhodnih dveh četrtletjih. V prvem je namreč dosegla kar pet odstotkov, v drugem pa tri. Investicije v gradbeništvo okrnilo slabo vreme Gospodarsko rast so v tretjem četrtletju poganjali predvsem domači dejavniki. Domača potrošnja je tako v primerjavi z drugim trimesečjem zabeležila 0,8-odstotno rast. Zasebna potrošnja se je okrepila za 0,8 odstotka, kar je največja četrtletna rast po prvem trimesečju 2007, potrošnja države pa za 0,6 odstotka. V medletni primerjavi sta bili zasebna in državna potrošnja višji za 1,2 oziroma 1,4 odstotka. Poleg tega so se v tretjem trimesečju spet občutno okrepile investicije podjetij v opremo (+2,9 odstotka), medtem ko so se zmanjšale investicije v gradbeništvu (-0,7 odstotka), kar pa je deloma tudi posledica slabših vremenskih razmer. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bila rast 7,9- oziroma 2,8-odstotna. Neto učinek zunanje trgovine ničeln Še naprej pozitivni so bili kljub močno okrepljeni negotovosti v svetovnem gospodarstvu tudi kazalci zunanje trgovine. Izvoz se je tako v četrtletni primerjavi okrepil za 2,5 odstotka, a ker se je uvoz povečal za 2,6 odstotka, je imela zunanje trgovina praktično ničeln neto učinek na rast. V medletni primerjavi je bil izvoz večji za 7,9 odstotka, uvoz pa za 7,7 odstotka. Število zaposlenih v nemškem gospodarstvu je v tretjem četrtletju znašalo 41,2 milijona, kar je 1,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani, produktivnost dela pa se je okrepila za 1,3 odstotka. V tekočem četrtletju stagnacija ali krčenje Kljub sorazmerno ugodnim podatkom pa analitiki po pisanju nemške tiskovne agencije dpa vseeno opozarjajo, da dolžniška kriza evrskega območja v navezi z upočasnjevanjem svetovne gospodarske rasti vse bolj negativno vpliva na nemško gospodarstvo. V trenutnem četrtletju tako ekonomisti pričakujejo stagnacijo ali celo krčenje gospodarske dejavnosti, še slabše pa naj bi bilo v prihodnjem letu. Medtem ko naj bi se nemško gospodarstvo v letošnjem letu po najnovejših ocenah okrepilo za 3,1 odstotka, naj bi bila prihodnje leto rast le še enoodstotna.
neutral
5,454
Cena zlata se je spet znižala. Nafta brent se je v dolarjih pocenila točno toliko kot je zdrsnil evro proti dolarju, kar pomeni, da je za Evropejce cena ostala ista Za 159-litrski sod nafte brent je bilo ob 9:30 uri treba plačati 107,66 dolarja, kar je bilo 0,63 odstotka manj kot včeraj zjutraj. Nafta se je v dolarjih pocenila toliko kot je upadla vrednost evra v primerjavi z dolarjem. Zaloge nafte v ZDA so se v tednu do 18. novembra namesto rasti za pol milijona sodov, sesedle za 6,2 milijona sodov. So pa se na drugi strani za 4,5 namesto za milijon sodov povečale zaloge bencina. Upad zalog je bil dobrodošel katalizator, ki je dvignil ceno ameriške nafte WTI. Ta je včeraj od 97 padla vse do 95,35 dolarja za sod, danes ob pol desetih pa je bil sod vreden 96,65 dolarja. Zlato spet cenejše Unča (31,1 grama) zlata je bila ob 9:30 uri vredna 1.696,2 dolarja, kar je bilo 0,25 odstotka manj kot včeraj ob istem času. Minulih 24 ur je cena zlata prebila pod 1.700 dolarji za unčo. Dogajalo se je obratno kot pred nekaj dni. Cena je trikrat poskusila s prebojem nad to psihološko mejo, a ta nikoli ni uspel. Prej kot do varčevanja bo prišlo do novega tiskanja denarja Cena zlata drsi v okolju, ko se poglablja kriza v območju evra, ki se iz javnofinančne seli v gospodarstvo. To je jasno pokazalo oktobrsko 6,4-odstotno sesutje industrijskih naročil v območju evra. Na drugi strani Atlantika je javni dolg ZDA v nekaj mesecih od dviga omejitve eksplodiral za 455 milijard dolarjev, odbrzel mimo psiholoških sto odstotkov ameriškega BDP in presegel 15 bilijonov dolarjev. Tu je še denimo Japonska, kateri nikoli ni bilo niti malo težko natisniti gore jenov in z njimi pokupiti sveže natisnjene dolarje oziroma druge valute, ki so se japonskim izvoznikom zdele prešibke. Evro spet nazadoval Evro je včeraj pogrnil vse do 1,332 ameriškega dolarja. Najmanj je bil vreden ob osmih zvečer. Sledilo je počasno okrevanje, ki je razmerje do 9:30 ure danes v korist evra premaknilo na 1,3372 dolarja. Enotna evropska valuta je bila vredna 0,65 odstotka manj kot pred 24 urami. Okno skozi katero bi evro rešil EFSF se manjša Evro je včeraj spodnesla še ena propadla dražba nemških državnih obveznic. To je slabo znamenje za mehanizem EFSF, ki bi se rad poceni zadolževal, a mu to uspeva tako zelo slabo, da je pristal v izdajanje kratkoročnih vrednostnih papirjev, s katerimi namerava financirati dolgoročne obveznosti. Dokaz za katastrofalnost tovrstnega načina financiranja je ravno trenutna kriza. Ta je v precejšnji meri posledica tega, da se je projekte, ki zahtevajo dolgoročne vire financiranja, financiralo s kratkoročnimi viri in upalo, da posojilodajalec denarja ne bo zahteval nazaj, ampak bo kar pristal na nižjo obrestno mero.
neutral
5,455
Predsednica LDS Katarina Kresal o svojem premoženju, premoženju partnerja Mira Senice in gonji proti njej "Kurirji so medijem dobavljali krvave kose mesa naravnost iz pasjih gobcev, uredniki in novinarji pa so jih le zavijali v časopisni papir in surove servirali 'zainteresirani' publiki," se je afere Baričevič v pogovoru za Mladino dotaknila predsednica LDS Katarina Kresal. Spregovorila je tudi o aferi povezani z najemom stavbe NPU ter komentirala mnenji protikorupcijske komisije in računskega sodišča. "Goran Klemenčič je bil moja desna roka, veliko je vedel o meni, tudi o meni kot o Katarini. Štela sem za za prijatelja. Njegove poteze in izjave so me šokirale," je nad svojim bivšim državnim sekretarjem, danes predsednikom protikorupcijske komisije, Goranom Klemenčičem, potarnala Kresalova. Kot pravi, sta mnenji protikorupcijske komisije in računskega sodišča glede na najema stavbe NPU samo zaključek daljše zgodbe o političnem ubijanju. "Ne vem, zagotovo je večje kot moje. A to imava strogo ločeno že ves čas, in vsako leto znova obnoviva najin sporazum pred notarjem. Njegovo je njegovo. Moje je moje. Skupnega ni," na vprašanje o premoženju svojega partnerja odgovarja predsednica LDS Katarina KresalNe spomni se, kdaj je nazadnje videla Pogačarja "Leto in pol se je prek vseh možnih kanalov gradilo in vsiljevalo prepričanje, da sem naredila napako. Dimičeva in NPU sta postala sinonim za Katarino Kresal, ne da bi kdo resno prisluhnil mojih argumentom in prebral naše dokaze o pravilnosti ravnanja," je prepričana Kresalova. Kdaj je nazadnje srečala Igorja Jurija Pogačarja, direktorja Ram Investa , ki je lastnik stavbe NPU, se ne spomni. "Ne spomnim se, midva se ne srečujeva." S partnerjem imata striktno ločeno premoženje Svoje premoženje ocenjuje na 350 tisoč evrov. Nepremičnin, kot pravi, nima. S partnerjem, odvetnikom Mirom Senico, imata ločeno premoženje in vsako leto obnovita sporazum pred notarjem, pravi. Kolikšno je njegovo premoženje ne ve, zagotavlja pa, da je večje kot njeno. "Njegovo je njegovo. Moje je moje. Skupnega ni." V LDS prepričani, da je čas za unovčitev rezerv BS Predlog o uporabi dela zlatih rezerv Banke Slovenije (BS) je nastal na podlagi razprave bančnih strokovnjakov, tudi takšnih, ki so delali v BS, pravi Kresalova. Teh poimensko ni želela navesti, saj ne želi, da bi postali tarča političnih obračunavanj. "Predlog je smiseln, preverjen in izpeljiv. Edina stvar, o kateri bi se morali pogovarjali kot politiki, je to, ali je za uporabo zlatih rezerv danes pravi trenutek. V LDS mislimo, da je," je dodala.
neutral
5,456
Predsednik SLS Radovan Žerjav je ob današnjem obisku ljubljanske tržnice izpostavil pomen samooskrbe Slovenije, ki je po njegovih ocenah zaskrbljujoča Foto: Irena Herak Kot je dejal, je samooskrba strateško vprašanje, ki mu bodo morali v prihodnjem mandatu posvetiti veliko pozornosti. Na volitvah sicer Žerjav napoveduje vrhunski rezultat. SLS si bo prizadeval, da bodo samooskrbo v prihodnjem mandatu dvignili na takšno raven, da "si bomo poleg zajtrka lahko pridelali še za kosilo. V tem trenutku si pridelamo samo za zajtrk". Treba je vzpostaviti prodajne poti za boljše prodajne možnosti pridelkov Med ukrepi na tem področju SLS predvideva spodbudo gradnje mestnih tržnic po Sloveniji in tudi formiranje verige trgovin, ki bodo ponujale izključno slovensko oziroma lokalno pridelano hrano, kar bi morda lahko storili po zadružnem sistemu. Vzpostaviti je treba prodajne poti, ki bodo slovenskim kmetom omogočile prodajo pridelkov potrošnikom. To je sedaj ob velikih trgovcih za male kmete veliko težje, ugotavlja predsednik SLS Žerjav. Žerjav verjame v vrhunski rezultat Ekipa SLS se tako danes posveča pomenu samooskrbe in slovenskih pridelkov. Dan so začeli s slovenskim zajtrkom na sedežu stranke, nadaljevali s srečanjem na stojnici SLS v središču Ljubljane, obiskom tržnice in nakupom slovenskih pridelkov oziroma sestavin za slovensko jed. Dober teden pred volitvami sicer Žerjav poudarja, da se SLS na javnomnenjskih anketah vzpenja ter verjame, da bo s tem nadaljevala do volitev, ko bodo "dosegli vrhunski rezultat". Žerjav sicer meni, da so po volitvah možne vse koalicije, verjame pa, da bo zagotovo ena opcija tudi vlada desnega političnega pola. Na vprašanje, ali si take vlade želi, pa odgovarja z besedami, da bodo morali v prihodnjem mandatu vsi sodelovati in izkazati več konstruktivnosti, ne glede na to, "na kateri strani se bodo znašli in ne glede na to, ali bo leva, desna ali mešana koalicija".
neutral
5,457
Soglasje je pred nekaj dnevi izdal hrvaški regulator Hanfa Zavarovalnica Triglav lahko prenese hrvaški Triglav Osiguranje na Triglav INT. Regulatorji v ostalih državah kjer ima Triglav zavarovalnice, so po naših informacijah prenos lastništva na Triglav INT že dovolili - torej bo Triglav zdaj prenesel na Triglav INT vse hčerinske zavarovalnice v tujini. V Triglav INT bo predvidoma s 25 milijoni evrov vstopila mednarodna finančna korporacija IFC in tako postala petinska lastnica Triglava INT. Pogajanja sicer še niso zaključena - torej, ni še določena končna višina dokapitalizacije in morebitne zaveze za izstop IFC iz Triglava INT predvidoma čez nekaj let. Po končanih pogajanjih - tudi če bodo uspešna -, pa bo dovoljenje moral dati še nadzorni svet Triglava. Nadzorniki so minuli teden že soglašali z nadaljevanjem pogajanj. Niso pa soglašali z imenovanjem novega člana uprave v zavarovalnico, dosedanjega pomočnika predsednika uprave Andreja Knapa . Po neuradnih informacijah o imenovanju Knapa sploh niso odločali menda pa nad širitvijo uprave dobršen del nadzornikov ni navdušen.
neutral
5,458
Če bi bile parlamentarne volitve danes, bi zmagala stranka SDS Janeza Janše s skoraj tretjinsko podporo, na drugem mestu bi bila Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića s slabo petino glasov Foto: Aleš Beno Če bi bile volitve to nedeljo, bi 31 odstotkov vprašanih volilo SDS, 18 odstotkov pa Pozitivno Slovenijo Zorana Jankovića , kaže anketa, ki jo je za TV Slovenija naredila Mediana. Na tretjem in četrtem mestu bi bili s po osmimi odstotki glasov Državljanska lista Gregorja Viranta in SD. Povečuje se podpora NSi. Na peto mesto bi se s sedmimi odstotki uvrstila NSi, s po petimi odstotki pa bi ji sledili DeSUS in SLS. SNS in TRS bi dobili vsaka po tri odstotke, vse ostale stranke pa bi dobile odstotek ali manj glasov. Podpora najbolj narasla SDS, Janković in Pahor stagnirata Od prejšnjega tedna je podpora najbolj narasla SDS, in sicer za štiri odstotke, medtem ko sta Pozitivna Slovenija Zorana Jankoviča in SD ohranila približno enak rezultat. Povzpela se je tudi NSi, ki bi še pretekli teden dobila 5 odstotkov glasov. 65 odstotkov vprašanih bi se volitev zagotovo udeležilo. Dodatnih 14 odstotkov bi se jih verjetno udeležilo, medtem ko se jih zagotovo ali verjetno ne bi udeležilo 17 odstotkov. Da Jankoviću afere škodujejo, meni 36,5 odstotka vprašanih 81,6 odstotka vprašanih je prepričanih, da afere vplivajo na odločitev ljudi o tem, za koga bodo glasovali. Pri tem jih je 36,5 odstotka prepričanih, da Zoranu Jankoviću afere zelo škodujejo, medtem ko jih 48,3 odstotka meni, da mu škodujejo v manjši meri. 19,8 odstotka vprašanih meni, da afere Janezu Janši zelo škodujejo, medtem ko jih 52,3 odstotka meni, da mu škodujejo v manjši meri. 53,4 odstotka jih je tudi prepričana, da afere zelo škodujejo Gregorju Virantu, medtem ko jih je 32,6 odstotka prepričanih, da mu škodujejo v manjši meri. Anketa je še pokazala, da Pozitivna Slovenija, SD in Virantova lista največ glasov dobivajo od volivcev SD iz leta 2008, medtem ko slaba petina volivcev Virantove liste prihaja od volivcev SDS iz leta 2008. Telefonska anketa je bila opravljena 25. novembra na vzorcu 474.
neutral
5,459
Lokacija in arhitektura uvrščata poslovni objekt Imparo med najkakovostnejše poslovne zgradbe v Ljubljani Poslovna stavba Imparo je zgrajena iz sodobnih materialov ter ima vgrajene najmodernejše sisteme za ogrevanje in hlajenje. S tem zagotavlja zelo nizke stroške in fleksibilno ureditev delovnega okolja. Poleg tega ima zelo privlačno lokacijo, saj stoji v neposredni bližini ljubljanske obvoznice, od izvoza Ljubljana zahod je oddaljena manj kot tri kilometre. Kot smo v Nepremičninskem informatorju že poročali, so junija letos v industrijski coni na Viču namenu predali novo poslovno stavbo Imparo. Ta moderni objekt je tej izjemni lokaciji blizu dveh avtocestnih izvozov prinesel nove vsebine in povišal vrednost vsemu območju. Poslovno stavbo Imparo Vič sestavlja pet etaž: klet, pritličje, dve nadstropji in mansarda. Vsi prostori so naravno osvetljeni in zračeni. Nekatere poslovne enote imajo lastno ložo, ki se navezuje na čajno kuhinjo. V pritličju so skladiščno-prodajni lokali in en gostinski lokal. Klet je namenjena skoraj izključno parkiranju lastnikov poslovnih prostorov. Projektanti so v stavbi zasnovali različne površine poslovnih prostorov. Podjetjem, ki iščejo poslovne prostore, so tako na voljo od 150 do 360 kvadratnih metrov velike enote, ki jih lahko podjetja kupijo ali najamejo. Prostori imajo dnevno osvetlitev, in sicer z dveh strani, obrnjeni pa so proti vzhodu ali zahodu. Tako je celoten objekt enakomerno osvetljen, naravna svetloba pa prodre globoko v prostor. Pomembno je tudi, da lahko kupci oziroma najemniki poslovne prostore združijo ali jim spremenijo namembnost. Ekologija Energetsko učinkovita stavba V današnjem času je energetska učinkovitost eden najpomembnejših dejavnikov, na podlagi katerih se podjetja odločajo za nakup ali najem poslovnih prostorov. Fasada poslovne stavbe Imparo ima tako 19-centimetrski sloj toplotne izolacije, s čimer toplotna izolativnost dvakrat presega predpisane vrednosti. To in drugi elementi stavbo uvrščajo med nizkoenergijske. Energetsko varčno sta izvedena tudi sistema ogrevanja in hlajenja, tako da je za ogrevanje na leto potrebnih 17 kilovatnih ur toplote na kvadratni meter uporabne površine, kar je zgolj tretjina predpisane vrednosti za poslovne stavbe.
positive
5,460
Američani so zaskrbljeni nad načrtom EU, da bo začela letalskim družbam, ki letijo v in iz Evrope, z januarjem zaračunavati emisije CO2 S 1. januarjem 2012 bo EU letalske prevoznike, ki skupaj prispevajo tri odstotke svetovnih emisij toplogrednih plinov, vključila v trgovalno shemo z emisijskimi kuponi. V letu 2012 bodo letalski prevozniki prejeli 85 odstotkov brezplačnih emisijskih kuponov, kar pomeni, bi morali plačati le za 15 odstotkov svojih izpustov. Odstotek brezplačnih kuponov se bo nato postopno zniževal, leta 2020 bodo morali plačati 18 odstotkov izpustov. V ZDA se s to odločitvijo EU ne strinjajo. V bran so Američanom zdaj stopile tudi azijske letalske družbe in v Mednarodni organizaciji za civilno letalstvo. EU pozivajo, naj tuje prevoznike izključijo iz pravil, ki prihajajo v veljavo z začetkom januarja. Obama zaskrbljen nad ukrepom EU Na vrhu ZDA-EU v Washingtonu je včeraj predsednik tudi Barack Obama izrazil zaskrbljenost nad tem ukrepom in se je v zvezi s tem srečal s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem, predsednikom Evropske komisije Joseom Manuelom Barrosom in vodjo zunanje politike EU Catherine Ashton. Ameriški veleposlanik pri EU William Kennard je povedal, da bi si Združene države Amerike želele multilateralen pristop, kar je poželo takojšnje nestrinjanje predstavnika EU na vrhu v Washingtonu, Joaoa Vale de Almeida. "EU ne nasprotuje večstranskim rešitvam," je dejal Almeida. "Vendar smo na to čakali predolgo, kar 15 let smo čakali, da bi Mednarodna organizacijo za civilno letalstvo prišla na kakršenkoli pogovor o tej temi." Ameriške letalske družbe so že vložile tožbo V Ameriškem predstavniškem domu so premišljevali celo, da bi vladi predlagali naj prevoznikom iz ZDA prepove, da bi sodelovali v katerem koli sistemu trgovanja z emisijami, ki ga je enostransko določila EU. Sicer pa se EU zaradi vključitve letalskih prevoznikov v trgovalno shemo z emisijami že zagovarja na sodišču proti jeznim ameriškim letalskim družbam, ki menijo, da je to v nasprotju s sklenjenimi letalskimi pakti.
neutral
5,461
»Olimpija je v zaostanku s plačami, zadevo urejamo«, pravi direktor kluba Janez Rajgelj Iz zmajevega gnezda v teh dneh ne prihajajo nič kaj spodbudne novice. Po skrb vzbujajočih rezultatih v evropski košarkarski ligi ter regionalni ligi ABA Olimpijo za nameček pretresa še vprašanje izplačila zaostalih plač košarkarjem. Direktor kluba Janez Rajgelj ne beži od nakopičenih težav in zadevo po lastnih zagotovilih ureja. Po slovenskih športnih novičarskih portalih je zaokrožila informacija, da so neurejene zadeve pripeljale do vrelišča in da so se košarkarji odločili za skrajno možnost - stavko. Vendar pa teh alarmantnih informacij niso potrdili niti odgovorni možje kluba niti igralci sami. "Novinarji običajno kličejo, ko je kdo v težavah" "Kot trener si želim, da se te zadeve čim prej uredijo in težko komentiram oziroma povem, kaj več, ker so to vprašanja za direktorja kluba in ne za trenerja," je bil danes kratek trener zmajev Sašo Filipovski, ki je potrdil, da igralci trenirajo enkrat dnevno. "Novinarji običajno kličejo, ko je kdo v težavah," se je na začetku kratkega telefonskega pogovora pošalil direktor kluba Rajgelj, ki se zaveda težav s plačami, s katerimi se soočajo. "Olimpija je v zaostanku s plačami. Urejamo. In takrat, ko se bo uredilo, se bo pač uredilo. Mora pa se seveda čim prej," je medijska ugibanja o protestu košarkarjev pospremil Rajgelj. "A ste vi govorili z njimi, da stavkajo? Te vesti so se od nekod kar pojavile," še pravi Rajgelj, ki zagotavlja, da so ves čas v stiku z igralci in da so z njimi imeli že več sestankov. V štirih do petih letih do pozitivne ničle? "Z igralci smo vedno v kontaktu. Nihče ne beži od igralcev. Seveda smo imeli sestanke. Dejstvo je, da plače moramo dati, o tem ni spora. Ker, če ne bo plač, ne bodo igrali, kar je edino prav. Z igralci smo dogovorjeni. Kaj smo dogovorjeni, pa vam ne bom govoril, mislim, da tudi igralci niso za to pooblaščeni, da bi govorili, kaj smo se zmenili," je še dodal Rajgelj. Niti najmanj ni dvoma, da del problema tiči v zdajšnji rezultatski krizi Uniona Olimpije ter preteklih astronomskih dolgovih, ki so posledica tudi uspešnih odškodninskih tožb nekdanjih igralcev. "Najbolj pomembno za Olimpijo je, da v štirih do petih letih pride na pozitivno finančno ničlo, v tem času pa obdrži status evroligaša," je sklenil Rajgelj, ki je novinarje povabil, naj si ogledajo treninge.
negative
5,462
Dodatno varčevanje drugega največjega gospodarstva evro območja ne bo potrebno, pravi francoska ministrica za proračun Valerie Pecresse Francija in njen predsednik Nicolas Sarkozy (na sliki) vztrajata pri napovedi enoodstotne rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v prihodnjem letu, čeprav ji je Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) v ponedeljek napovedala le 0,3-odstotno gospodarsko rast v prihodnjem letu. Kot je danes povedala ministrica za proračun Valerie Pecresse, ne bo potrebno niti dodatno varčevanje. Foto: Bloomberg Pecressova je v izjavi za televizijski kanal France 2 tako zatrdila, da drugo največje evropsko gospodarstvo ne bo potrebovalo novega varčevalnega svežnja. Leta 2016 brez primanjkljaja? V Parizu so v začetku meseca predstavili paket novih ukrepov, s katerimi naj bi Francija do leta 2016 odpravila javnofinančni primanjkljaj. Ta nabor ukrepov na prihodkovni in odhodkovni ravni javnih financ naj bi imel do leta 2016 pozitivni fiskalni učinek v višini 65 milijard evrov. Pecressova je danes povedala še, da proračunski predlogi za prihodnje leto predvidevajo posebno varnostno rezervo v višini šestih milijard evrov za primer, da bi prišlo do nepredvidenih gospodarskih šokov. V roku do dveh let znižanje bonitetne ocene? Francija si sicer močno prizadeva, da bi s konsolidacijo javnih financ in skozi delovanje v korist reševanja dolžniških težav evrskega območja preprečila izgubo najvišje bonitetne ocene trojni A, kar bi dodatno poglobilo dolžniško in finančno krizo v območju skupne valute. Francoski časnik La Tribune je sicer danes poročal, da naj bi bonitetna hiša Standard & Poor's v kratkem znižala obete za francosko bonitetno oceno s stabilnih na negativne, kar bi pomenilo, da bi se Franciji v roku od pol leta do dveh let lahko obetalo znižanje ocene AAA. V agenciji pisanja niso želeli komentirati, so pa že pred kratkim močno razburili francosko politično in splošno javnost, ko je nekaterim strankam poslala obvestila o tem, da je znižala bonitetno oceno Francije. V Standard & Poor's so to takrat označili za tehnično napako, a odzivi v Parizu in Bruslju so bili zelo jezni. Več solidarnosti prek močnejših inštitucij Pecressova je danes glede reševanja dolžniške krize v evrskem območju ponovno poudarila, da Pariz in Berlin pripravljata nov pakt za stabilnost evrskega območja, ki bo vseboval pravila za strožjo fiskalno disciplino v območju evra, zavezo k izravnanim proračunom in ustavno omejenemu zadolževanju, istočasno pa tudi "več solidarnosti v območju evra z močnejšimi institucijami, ki bi lahko posredovale bolj učinkovito". To zadnje bi bil lahko znak, da se poleg določil o strožji javnofinančni disciplini pripravljajo tudi institucionalne spremembe, ki bodo kratkoročno zagotovile dovolj trden obrambni zid za pomiritev trgov in preprečitev širjenja dolžniške krize po območju skupne valute. Pecressova je sicer na vprašanje, če načrti Francije in Nemčije predvidevajo delitev območja evra na močnejše in bolj stabilne članice na eni strani ter na šibkejše države na drugi, odgovorila, da takšno evrsko območje dveh hitrosti ni v interesu Pariza.
neutral
5,463
Uprava podjetja ocenjuje, da bo podjetje kljub nekoliko nižjemu povpraševanju trga v zadnjem četrtletju izpolnilo vse zastavljene cilje v letu 2012 Skupina Iskra Avtoelektrika je v prvih devetih mesecih letos ustvarila 3,88 milijona evrov čistega dobička ob 185,5 milijona evrov prihodkov od prodaje. Čisti dobiček matične družbe v skupini pa je do konca septembra letos dosegel 2,05 milijona evrov ob prodajnih prihodkih v višini 147 milijonov evrov. Tako skupina kot tudi matična družba sta v prvem devetmesečju beležili stabilno rast prodaje na vseh trgih, tudi na najpomembnejših trgih Zahodne Evrope in ZDA, je uprava družbe na čelu s predsednikom Edvinom Severjem (na sliki) zapisala v nerevidiranem poročilu o poslovanju skupine in matične družbe v prvih devetih mesecih letos, ki je danes objavljeno na spletnih straneh Ljubljanske borze. Foto: Aleš Beno V devetih mesecih do 87,2-odstotne realizacije Prihodki od prodaje izdelkov, blaga, materiala in storitev kupcem izven skupine, ki so znašali 185,5 milijona evrov, so se v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zvišali za 16,45 odstotka in predstavljajo 83,2-odstotno doseganje načrtovane vrednosti. Matična družba pa je v primerjavi z enakim lanskim obdobje ustvarila za skoraj četrtino več prihodkov od prodaje, to pa hkrati predstavlja 87,2 odstotka letnega načrta. Dobiček iz poslovanja (EBIT) za skupino znaša 9,1 milijona evrov in je za 21 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani, dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) pa znaša 15 milijonov evrov in je za dobro desetino višji kot lani v primerljivem obdobju. Matična družba za prvih devet mesecev letos izkazuje EBIT v višini 4,97 milijona evrov in EBITDA v višini 9,5 milijona evrov, kar je oboje malenkost več kot lani. Uprava podjetja, ki proizvaja električno in elektronsko opremo za motorna vozila, ocenjuje, da bo podjetje kljub nekoliko nižjemu povpraševanju trga v zadnjem četrtletju izpolnilo vse zastavljene cilje v letu 2012.
positive
5,464
Namesto policistov in carinikov vas bodo na britanskih letališčih pričakali oboroženi vojaki V Veliki Britaniji se je zjutraj začela enodnevna stavka zaposlenih v javnem sektorju, ki na ta način protestirajo proti spremembam pokojninskega sistema. Gre za največjo stavko v državi po letu 1926, zaprtih je na tisoče šol, v zdravstvenih ustanovah zagotavljajo le pomoč v nujnih primerih, težave pa pričakujejo tudi na letališčih. Tako so potnike na največjem londonskem letališču Heathrow že vnaprej opozorili, naj se pripravijo na triurno čakanje pri pregledu potnih listov, saj stavkajo tudi mejni policisti. Nekatere letalske družbe so zaradi pričakovanih zamud celo odpovedale polete. Stavkajo tudi na Škotskem in Severnem Irskem Po vsej Britaniji je za danes načrtovanih kakih tisoč demonstracij, ena največjih naj bi bila v Birminghamu. Stavkajo tudi na Škotskem in Severnem Irskem. Stavka, v kateri naj bi sodelovala dva milijona ljudi, je doslej največji preizkus za vlado konservativnega premiera Davida Camerona, ki predlaga, da bi zaposleni v javnem sektorju v pokojninsko blagajno prispevali več, obenem pa naj bi se tudi kasneje upokojili, in sicer šele v starosti 66 let. Jeza zaposlenih se je še povečala, potem ko se je finančni minister George Osborne v torek v parlamentu zavzel za znižanje plač učiteljev, medicinskih sester in vojakov ter napovedal znižanje števila zaposlenih v javnem sektorju za 300 tisoč. "Stavka ne bo spremenila ničesar" Danes je Osborne dejal, da bo stavka le škodovala gospodarstvu, in sindikate pozval, naj se vrnejo za pogajalsko mizo. "Stavka ne bo spremenila ničesar," je minister dejal za BBC. Po drugi strani je generalni sekretar zveze sindikatov TUC Brendan Barber poudaril, da vlada "napada" javni sektor, zato je stavka upravičena. "Nastopil je čas, ko se morajo ljudje postaviti zase in povedati svoje stališče," je dejal za televizijo ITV. Barber je obenem zanikal, da so pokojnine zaposlenih v javnem sektorju "zlate" v primerjavi s pokojninami, ki jih dobijo zaposleni v zasebnem sektorju.
negative
5,465
Pobudi so se pridružile Fed, ECB, britanska, švicarska, japonska, kanadska centralna banka Ameriška Fed , Evropska centralna banka (ECB), Bank of Japan (BOJ), Bank of England (BOE), Swiss National Bank in Bank of Canada so napovedale "koordinirano intervencijo centralnih bank za znižanje pritiskov na globalna finančne trge", BusinessInsider.com povzema sporočilo ECB. To v osnovi pomeni, da bo bankam po svetu olajšano izposojanje dolarjev. Z ukrepom omenjene krovne finančne institucije krepijo likvidnostno podporo trgom. Za podoben ukrep so se banke odločile že septembra, tako kot takrat pa so se borze tudi danes nanj odzvale navdušeno. Nemški indeks Dax je štiri odstotke v plusu, francoski Cac 30 pa 3,3 odstotka. Nezaupanje na medbančnem trgu Centralne banke naj bi z današnjim ukrepom, ki bo začel veljati v začetku decembra, bankam olajšale dostop do likvidnosti v ameriških dolarjih in tako zmanjšale napetosti na medbančnem trgu. Banke si zaradi zaskrbljenosti glede razvoja dogodkov v območju evra namreč ne posojajo denarja, raven nezaupanja med njimi pa vse bolj spominja na razmere ob izbruhu svetovne finančne krize ob koncu leta 2008. S še posebej velikimi težavami se soočajo evropske banke, saj se banke drugod po svetu bojijo, da jim zaradi širjenja dolžniške krize evrskega območja, ki povzroča vse večje težave finančnemu sektorju na stari celini, denarja ne bodo odplačale. Banke so zato postale vse bolj odvisne od likvidnostnega financiranja pri ECB. Ukrep v veljavi do januarja 2013 Pri današnjem ukrepu gre za znižanje cene dolarjev v valutnih zamenjavah, ukrep pa naj bi veljal do 1. februarja 2013. ECB bo tako evropskim bankam ponujala tedenske in trimesečne operacije refinanciranja v dolarjih in to po nižjih ter fiksnih cenah. Po potrebi tudi širitev menjav na druge valute Centralne banke so se dogovorile tudi, da bodo kot krizni ukrep vzpostavile začasne dvostranske mehanizme za zamenjavo likvidnosti, tako da bodo nujna finančna sredstva na voljo v vsaki od držav ali gospodarskih območij in to v vsaki od valut. Zaenkrat se sicer kaže zgolj potreba po dolarjih, a za vsak primer so centralne banke pripravljene te zamenjave razširiti tudi na druge valute. ECB se je v tej luči z ostalimi centralnimi bankami dogovoril o začasni mreži recipročnih linij valutnih zamenjav, v skladu s katero bodo centralne banke območja evra drugim centralnim bankam ponujale evre. Medtem bodo centralne banke evrskega območja lahko po potrebi evropskim bankam poleg dolarjev ponujale tudi jene, funte, franke in kanadske dolarje.
neutral
5,466
Po predhodnih podatkih, ki jih je izdal poljski statistični urad, je razvidno, da rast poljskega bruto domačega proizvoda v tretjem četrtletju znaša 4,2 odstotka Foto: Shutterstock Bruto dodana vrednost v državnem gospodarstvu se je sicer v tretjem četrtletju povečala za štiri odstotke. Rast na Poljskem beležijo tako v predelovalni industriji (5,5 odstotka), gradbeništvu (11,9 odstotka), trgovini na drobno (5,3 odstotka), prometu in komunikacijah (3,6 odstotka), kot v finančnem posredništvu (6,7 odstotka), poročajo poljski mediji. Zasebna potrošnja raste, javna poraba pa pada Domače povpraševanje se je povečalo za 3,2 odstotka. Skupna poraba se je v tretjem četrtletju povečala 1,6 odstotka, kar odraža triodstotno rast zasebne potrošnje in 3,1-odstotni padec javne porabe.
positive
5,467
Dokumenti enega glavnih virov financiranja Agrokorja, UniCredit banke, kažejo, da naj bi imel hrvaški trgovec tudi močno omejene možnosti dodatnega zadolževanja Agrokor pod vodstvom Ivice Todorića se je odločil za prevzem Mercatorja v vrednosti 800 milijonov evrov brez evra lastnih sredstev, poroča Dnevnik na podlagi dokumentov banke Unicredit, ki je ena od glavnih virov financiranja Agrokorja. Hrvaško podjetje ima tudi močno omejene možnosti dodatnega zadolževanja, zadolži se lahko samo za 250 milijonov evrov da ne bi kršil zavez kupcev do svojih obveznic. Agrokor namesto kapitala potencialnim partnerjem v poslu obljublja, da bo v letu 2012 mogoče prodal Ledo. Evropska banka za raziskave in razvoj (EBRD) in Mednarodna finančna korporacija se bosta za sodelovanje pri nakupu Mercatorja odločili šele po skrbnem pregledu.
neutral
5,468
Bonitetna hiša Standard & Poor's je včeraj 15 članicam območja evra, tudi Nemčiji in Franciji, zaradi poglabljanja krize v območju skupne evropske valute zagrozila z znižanjem bonitetne ocene Med državami se je znašla tudi Slovenija, ki bi ji agencija v primeru neuspeha vrha EU konec tedna v Bruslju oceno lahko znižala za do dve stopnji. Včerajšnji napovedi sta se izognili le Grčija, katere ocena že tako ali tako označuje nesposobnost odplačevanja obveznosti, in Ciper, čigar ocena ima že tako ali tako negativne obete, kar pomeni, da ji grozi znižanje. Strah pred poslabšanjem slovenskih gospodarskih obetov Razlogi za včerajšnjo odločitev ene od treh vodilnih svetovnih bonitetnih hiš so enaki. Gre za zaskrbljenost agencije nad "potencialnim učinkom poglabljanja politične, finančne in denarne krize znotraj območja evra" na članice evrske skupine. Bojijo se namreč, da bi zaradi finančne krize, ki jo povzročajo dolžniške težave, lahko poslabšali gospodarski obeti Slovenije in drugih držav, s tem pa tudi možnost stabilizacije javnih financ. Standard & Poor's z današnjo odločitvijo izvaja tudi jasen pritisk na politične voditelje območja evra. Kot pravijo, je pomanjkanje političnega preboja pri dosedanjem reševanju krize lahko tudi znak strukturnih pomanjkljivosti procesa političnega odločanja znotraj območja evra in širše EU. Znova bodo proučili sposobnost slovenske politike Ta ocena vpliva tudi na njihovo presojo glede sposobnosti evropskih voditeljev, da sprejmejo proaktivne in odločne ukrepe, ki so trenutno potrebni. V luči teh pomanjkljivosti političnega odločanja bodo ponovno proučili tudi sposobnost učinkovitega političnega odločanja v Sloveniji. Vse je torej odvisno od uspeha odločilnega zasedanja voditeljev držav in vlad EU ta konec tedna v Bruslju. Če bodo rezultati vrha po oceni Standard & Poor's ustrezni, bo agencija ohranila bonitetno oceno Slovenije pri AA-. Če ne, pa bi jo lahko znižala za do dve oceni že kmalu po vrhu. Nemčiji in Franciji preti znižanje za eno stopnjo Enako velja za ostalo štirinajsterico, med katerimi se je znašlo tudi vseh šest članic z najvišjo oceno AAA (Nemčija, Francija, Nizozemska, Luksemburg, Avstrija in Finska). Nemčiji, Nizozemski, Luksemburgu, Finski in Avstriji grozi znižanje za eno stopnjo na AA+, Franciji pa znižanje za dve stopnji na AA. Znižanje bi lahko še bolj ogrozilo evro Če bi Standard & Poor's in drugi dve vodilni bonitetni hiši (Moody's in Fitch) res znižale oceno AAA za šesterico članic območja evra bi to zadalo močan, če ne že končni udarec prizadevanjem za stabilizacijo območja evra. Ostali dve agenciji sta s podobno možnostjo zagrozili, a obetov zaenkrat še nista znižali.
negative
5,469
V letu 2012 se Grkom obeta tudi reforma zdravstvenega sektorja, ukrepe za večjo prožnost zaposlovanja ter reforma pravosodja Grški parlament je ponoči sprejel varčevalni proračun, ki ga je pripravila vlada premiera Lukasa Papademosa (na sliki). Proračun predvideva novo zvišanje davkov, znižanje funkcionarskih plač in plač velikega dela zaposlenih v javnem sektorju, vključuje pa tudi odpis dela državnega dolga. Od 299 navzočih poslancev jih je za proračun glasovalo 258, 41 pa jih je bilo proti. Evropa in skupna valuta ostajata Premier Papademos je dejal, da je proračun začetek konca uničujoče politike, ki je privedla do tega, da na slehernega Grka pade 30 tisoč evrov dolga. Grški javni dolg namreč zdaj presega 350 milijard evrov. "Naša dejanja bodo določila ekonomsko prihodnost države, ne le za leto 2012, temveč za celo desetletje," je v nagovoru v parlamentu dejal premier začasne vlade, ki je položaj zasedel prejšnji mesec. Nekdanji podpredsednik Evropske centralne banke (ECB) Papademos je tudi zatrdil, da je mesto Grčije v EU in da to ni stvar pogajanj. "Evropa in skupna valuta ostajata, kljub krizi, med največjimi dosežki v sodobni grški zgodovini," je dejal. BDP naj bi se namreč letos skrčil za 5,5 odstotka Proračun predvideva zvišanje prihodkov države v višini 4,5 milijarde evrov ter znižanje izdatkov za okoli pet milijard. Dodatni prihodki so predvideni iz naslova sprememb davčnega sistema, ki naj bi bile uveljavljene januarja in v skladu s katerimi se bodo drastično znižale olajšave ter spremenili pragovi obdavčitve. Papademos je napovedal tudi reformo zdravstvenega sektorja, ukrepe za večjo prožnost zaposlovanja ter reformo pravosodja, ki naj bi jih vse izvedli prihodnje leto. Prav tako bo pospešeno stekla prodaja državnega premoženja, katere cilj je ne le povečati zaslužek, temveč tudi izboljšati upravljanje. Premier ocenjuje, da bodo, če bodo ukrepi izvedeni, lahko zabeležili presežek v višini 2,2 milijarde evrov, kar se bo zgodilo prvič po dolgem času. To je sicer ambiciozen cilj, saj je grško gospodarstvo še naprej v recesiji. Bruto domači proizvod (BDP) naj bi se namreč letos skrčil za 5,5 odstotka, prihodnje leto pa za 2,8 odstotka.
negative
5,470
Poslanci so ostali brez 'tajkunske svetovalke' Branke Neffat. Sama pravi, da je odšla zaradi očitkov javnosti in medijev, da je vpletena tajkunske zgodbe. Po neuradnih informacijah iz parlamenta pa to ni bilo odločilno. Zapletlo se je pri denarju, saj je menda za elaborat zahtevala 30 tisoč evrov Družba Alpine Bau je nekaj dni pred načrtovanim prebojem predorske cevi začela z vzdrževalnimi dela na izkopnem stroju. Je to res glavni razlog za zaustavitev del? Graditev predora Markovec se je znova ustavila, saj je izvajalec del družba Alpine Bau začela z vzdrževalnimi dela na izkopnem stroju, o čemer je obvestila Dars . Nadzorni inženir na projektu graditve že preučuje ukrep in bo v prihodnjih dneh ugotovil upravičenost in utemeljenost vzdrževalnih del, je poročal Radio Slovenija. Graditev s koprske strani so ustavili le nekaj dni pred načrtovanim prebojem predorske cevi. Gradnja predora Markovec se zapleta že od izbire izvajalca del dalje. Predor zdaj gradi družba Alpina Bau, in sicer po tem, ko je novembra lani glavni izvajalec del pri gradnji predora, mariborski CPM, zaradi insolventnosti končal dela, se je Dars s posebnim protokolom dogovoril za nadaljevanje del z avstrijsko družbo Alpine Bau, dela so znova stekla marca. Vrednost del znaša približno 64,5 milijona evrov. Kaj je pravi razlog za zaustavitev del? Na Darsu so potrdili, da so prejeli obvestilo Avstrijcev o vzdrževalnih delih na izkopnem stroju. Zdaj bodo počakali na ugotovitve in predloge nadzornega inženirja, družbe DRI upravljanje investicij, zatem pa bodo kot naročnik del ukrepali v skladu s pogodbeno in razpisno dokumentacijo. V Financah pa smo v ponedeljek pisali, da predstavniki družbe Alpine Bau po neuradnih informacijah ne želijo podpisati novega aneksa k pogodbi o gradnji predora Markovec, ter da vztrajajo, naj postane del izvajalske pogodbe protokol o nadaljevanju del, ki so ga novembra lani podpisali z Darsom. Podrobnosti v članku Predoru Markovec še vedno grozi ustavitev del.
neutral
5,471
Blagovna znamka? Ne nosim očitnih blagovnih znamk. Čas blagovih znamk je minil. Parfum? Chloe Love. Ura? Ne nosim. Po vzoru Richarda Seenetta, ki pravi, da grajenje mesta na mreži nevtralizira urbani prostor tako kot merjenje časa nevtralizira naše dojemanje. Naj knjiga, in knjiga, ki jo ta hip berete? (Zakaj?) Michel de Certeau : The Practice of everyday life (Praksa vsakdanjega življenja). Ker kaže, da posameznik lahko individualizira masovno kulturo in življenje spremeni iz utilitarnega v rituale, da posameznik lahko zavzame pozicijo lastne avtonomije znotraj masovne kulture komerca in politike. Zbirko zakonov, ki urejujejo projektantsko prakso kot so: Zakon o graditvi objektov in podobno. Zakaj? Ker je nujno za preživetje. Najljubši film? Odiseja 2001. Večni navdih. Naj restavracija? (Zakaj?) Julija na Starem trgu. Ker imajo res dober golaž in čili z mesom. Najboljši časopis ali revija? Global, ker ga lahko berem cel mesec. Frame, ker je vedno svež.
neutral
5,472
Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je pozdravil nocojšnje odločitve evropskih voditeljev "kot zelo dober izid" za članice območja evra Nemška kanclerka Angela Merkel pa je prepričana, da bodo sprejete odločitve okrepile verodostojnost območja evra. Draghi je še dejal, da bodo današnje odločitve temelj za fiskalno trdnost, za bistveno več discipline v gospodarski politiki, kar bo nedvomno pomagalo v sedanjih razmerah. Ob tem je dodal, da bo odločitve v prihodnjih dneh treba še doreči in izvesti. Fiskalni pakt zelo dober rezultat Merklova je dogovor o fiskalnem paktu za strožjo proračunsko disciplino v 17 članicah območja evra in za zdaj šestih članicah EU, ki evra še niso prevzele, prav tako opisala kot zelo dober rezultat, saj se Evropa uči iz preteklih napak. "Vzpostavili bomo fiskalno unijo, ki bo obenem unija stabilnosti," je prepričana. Dogovor za celotno sedemindvajseterice padel v vodo zaradi Londona Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je potrdil, da dogovor na ravni celotne sedemindvajseterice ni uspel zaradi zahtev Londona, ki so bile nesprejemljive. Britanski premier David Cameron je namreč po Sarkozyjevih zahteval poseben protokol, ki bi Veliki Britaniji (VB) dovoljeval izjemo od določenih delov finančne regulative v EU. Pristanek na take zahteve bi pod vprašaj postavil vse dosedanje delo pri krepitvi nadzora v finančnem sistemu po svetovni finančni krizi. VB je z novo pogodbo želela več varovalk Cameron je medtem poudaril, da je bila odločitev o opustitvi pogajanj glede sprememb pogodbe EU "težka, a dobra", saj si Velika Britanija ni uspela izboriti zadostnih varovalk. Takšna odločitev sicer vse bolj poglablja t. i. Evropo dveh hitrosti. Cameron je zatrdil, da na pravila preprosto ni mogel pristati, partnericam pa želi vse dobro v območju evra. Sarkozy je izdal še en del dogovora voditeljev. Z začasnim skladom za zaščito evra (EFSF) in stalnim mehanizmom za stabilnost evra naj bi tako upravljala Evropska centralna banka (ECB), kar naj bi po prepričanju francoskega predsednika mehanizmoma podelilo dodatno verodostojnost. Draghi skeptičen do novega pakta Če bo današnji dogovor in zadovoljstvo Marija Draghija z njim ECB spodbudilo k večji vlogi pri reševanju dolžniške krize, je težko reči. Po četrtkovi seji sveta ECB je bil Italijan do tega še zelo odklonilen.
neutral
5,473
Nedavno odprta sončna elektrarna v Kozini je postavljena na eni najbolje osončenih leg v Sloveniji Fotonapetostna elektrarna Kristina lahko s pridobljeno energijo napaja šest do sedem povprečnih slovenskih gospodinjstev, za njeno optimalno delovanje pa skrbi avtomatski nadzorni sistem. Pri financiranju z lastnimi sredstvi se takšna naložba povrne v šestih do sedmih letih. Fotonapetostna elektrarna Kristina izkorišča dobro osončenost v Kozini. Konec novembra je bila na Kozini odprta fotonapetostna elektrarna (FNE) Kristina, ki je v lasti Brede Filipovič. Vršna moč elektrarne znaša 22 kilovatov, projektiralo in zgradilo pa jo je podjetje Robotina. Bredo Filipovič je za postavitev FNE prepričal hiter razvoj fotovoltaike v svetu in Sloveniji ter dejstvo, da ima Kozina eno najboljših leg v Sloveniji, kar se tiče osončenja, hkrati pa je na njihovem dvorišču kar nekaj streh, ki imajo idealno južno lego. Kakovostni elementi Teo Zalar iz Robotine pravi, da so v FNE Kristina vgrajeni kakovostni polikristalni fotonapetostni moduli proizvajalca CanadianSolar. Uporabljenih je 93 panelov po 240 vatov moči. Predvidena letna proizvodnja električne energije pri dani postavitvi je okoli 25.100 kilovatnih ur, kar zadostuje za pokrivanje potreb šest do sedem povprečnih slovenskih gospodinjstev. Pri tem pa prihranimo skoraj 16 ton izpustov ogljikovega dioksida na leto. Do prodaje elektrike v treh mesecih Zalar pojasnjuje, da priprava projekta, pridobitev soglasja za priključitev ter lokacijske informacije za elektrarno velikosti FNE Kristina, traja približno mesec dni, vendar se včasih zavleče zaradi počasnih formalnih postopkov. Gradnja take FNE pa traja teden do dva. Po montažnih delih je treba urediti še vse formalnosti za priklop na omrežje in pridobitev podpore. Do začetka dejanske prodaje električne energije po subvencionirani ceni podjetju Borzen bo tako preteklo dva do tri mesece časa. Avtomatski nadzor nad delovanjem Upravljanje elektrarne poteka z Robotininim avtomatskim nadzornim sistemom SPSS (Solar Plant Supervisory System). Ta na podlagi ustreznih podatkov (proizvedena električna energija, meritev dejanske obsevanosti in temperature, stanje varovalk, tokov, napetosti ...) tekoče preverja delovanje sončne elektrarne in omogoča pregled nad njenim obratovanjem. »To daje jamstvo, da bo sončna elektrarna delovala optimalno in proizvedla predvideno količino električne energije ter s tem investitorju prinesla pričakovani donos,« razlaga Zalar. Povrnitev naložbe v sedmih letih Taka naložba se pri financiranju z lastnimi sredstvi predvidoma povrne v šestih do sedmih letih, pravi Teo Zalar. V 15 letih zagotovljenega odkupa (upoštevaje poleg vračila naložbe tudi padec učinkovitosti panelov in stroške zavarovanja) prinese približno 65 tisoč evrov čistega donosa. Pri financiranju s posojilom se doba povračila z vidika lastnega vložka celo skrajša, izboljša pa se tudi razmerje med vloženimi lastnimi sredstvi in donosom (upoštevajoč tudi odplačilo posojila).
positive
5,474
Predstavniki 194 držav so dosegli načelni dogovor o ukrepih, ki bodo pomenili novo smer v boju proti podnebnim spremembam Udeleženci podnebne konference ZN v južnoafriškem Durbanu so včeraj dosegli načelni dogovor o kompleksnem programu, ki bo začrtal novo smer boja proti segrevanju ozračja v naslednjih desetletjih. Pogovori o podrobnostih se bodo sicer še nadaljevali. Delegati iz 194 držav so se pogajali skoraj 14 dni, namesto 12 kolikor jih je bilo sprva predvidenih za konferenco. Dogovorili so se, da se bodo začela pogajanja o novem sporazumu o omejevanju izpustov toplogrednih plinov, ki se bodo končala do leta 2015. Sporazum naj bi se začel uresničevati leta 2020 in bo uvedel za vse države enak pravni režim glede uresničevanja zavez. Milijarde na nerazvite Pogajalci so se prav tako dogovorili o ustanovitvi teles, ki bodo zbirala in delila milijarde dolarjev na leto za pomoč nerazvitim državam za boj proti podnebnim spremembam. Med drugim so v sporazumu izrisali pravila za nadzor in potrjevanje zmanjševanja izpustov, za zaščito gozdov, prenos čistih tehnologij državam v razvoju in druga tehnična vprašanja. Dogovor naj bi bil sprejet tudi glede podaljšanja veljavnosti zavez iz Kyotskega protokola o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, ki je pravno zavezujoč le za razvite države in velja do konca leta 2012. EU naj bi pristala v to, da se začne drugo obdobje zavez, ki bo veljalo do konca leta 2017. Poleg sicer niso ZDA, pa tudi več ne Rusija, Kanada in Japonska.
neutral
5,475
Doseženi kompromis določa, da bodo podatki po šestih mesecih postali anonimni Notranji ministri EU so danes v Bruslju prižgali zeleno luč za podpis sporazuma EU in ZDA o posredovanju podatkov evropskih letalskih potnikov na letih čez Atlantik ameriškim oblastem s ciljem krepitve boja proti terorizmu. Podpis sporazuma mora potrditi še Evropski parlament. Gre za podatke o potnikih (PNR - passenger name record), ki jih letalski prevozniki shranijo ob rezervaciji letalske vozovnice, na primer ime, naslov in telefonska številka potnika, datum in končni cilj potovanja, način plačila, številka kreditne kartice in podatki o prtljagi. Dosežen dogovor naj bi zagotovil, da se bodo podatki o letalskih potnikih, ki jih bodo evropske letalske družbe pošiljale ZDA, uporabljali "le za boj proti čezmejnemu kriminalu in terorizmu", ne pa tudi za preprečevanje nezakonitega priseljevanja. Podatke bodo posredovale letalske družbe Podatke, uporabljene za boj proti organiziranemu kriminalu, bodo lahko ameriški pristojni organi hranili največ deset let, za boj proti terorizmu pa petnajst let. Doseženi kompromis sicer tudi določa, da bodo podatki po šestih mesecih postali anonimni. Po tem obdobju bodo imena potnikov dostopna le pod strogimi pogoji. Po petih letih bodo podatki preneseni v posebne "speče" banke podatkov, v katerih so podatki dostopni pod dodatnim nadzorom. Prav tako dogovor predvideva, da bodo lahko podatke o potnikih ameriški administraciji prenašale evropske letalske družbe, medtem ko ZDA same ne bodo imele dostopa do sistema rezervacij. Evropejci bodo lahko zahtevali izbris Poleg tega si bodo lahko evropski državljani zagotovili dostop do svojih podatkov in zahtevali njihov izbris. "Novi osnutek sporazuma je bistveno boljši od tistega iz leta 2007, predvsem v smislu varstva osebnih podatkov in sorazmernosti," je ocenil minister za pravosodje, ki opravlja tekoče posle in je danes nastopal v vlogi notranjega ministra, Aleš Zalar. Podpis sporazuma mora potrditi še Evropski parlament, ki je bil doslej do takšnih sporazumov EU in ZDA zelo kritičen in je vselej zahteval čim večje varstvo zasebnosti posameznikov. Dosedanji sporazum poteče 2014 Obstoječi sporazum je začel veljati avgusta 2007 za sedem let. Tedaj se je število osebnih podatkov o potnikih, ki jih lahko v imenu boja proti terorizmu zahtevajo ZDA, zmanjšalo s 34 na 19. V skladu s sporazumom iz leta 2007 lahko ameriške oblasti podatke iz EU hranijo do 15 let: sedem let v aktivni podatkovni bazi, v nadaljnjih osmih letih pa je dostop do njih mogoč le v izjemnih primerih in pod strogimi pogoji.
positive
5,476
Zmagovalec predčasnih volitev je po mnenju Ivana Omana bolj Antipahor kot Antijanša "Dokler se ni pojavil Janković - bil je sicer že pripravljen za te stvari -, sem nekajkrat dejal, da naj po volitvah vlado sestavita Janez Janša in Borut Pahor . Verjamem, da bo težko sprejemati pomembne stvari, če dve najmočnejši stranki ne bosta v vladi, ker je v nasprotnem primeru normalno, da drug drugemu mečejo polena pod noge," je v pogovoru za spletni portal Planet Siol.net dejal Ivan Oman, izvoljeni kandidat Demosa na volitvah za člana predsedstva Slovenije (1990-1992) in podpredsednik Demosa, koalicije strank, ki so leta 1990 nastopile na parlamentarnih volitvah. Po njegovem mnenju je Pahorjevo vlado zrušila levica, desnica pa je pri tem samo malo pomagala. " Zorana Jankovića so predstavili kot Antijanšo, v resnici je bil Antipahor. Janković je moral zrušiti Pahorja, zato je edini poraženec Pahor," pravi Oman, ki verjame, da je Pahor pravi socialdemokrat in SD stranka, ki je v zdajšnjem svetu nekaj normalnega. Janša in Janković morata stvar zdaj izpeljati Na vprašanje, ali je Janša glede na volilni rezultat poraženec, Oman odgovarja, da zaostanek parih odstotkov za Jankovićem še ne pomeni, da je prvak SDS poraženec. "Ta dva fanta morata stvar zdaj izpeljati. Ne vidim druge možnosti, da bi kdo drug sestavil večino. Če bo, pa tudi prav," pravi Oman, ki v isti sapi poudarja, da je levica rušila Pahorja. Oman sicer meni, da bi Slovenija lahko dobila tudi tehnično vlado, kot jo imajo Italijani. Vprašanje pa je, ali bi jo vsi podprli. "Ponovne volitve ne bi bile dobra rešitev. Ljudje ne bodo šli volit, ker imajo vsega dovolj, vprašanje je tudi, ali bi bil izd bistveno drugačen," se sprašuje Oman. Janševi napadi na Türka niso v redu Ocena predsednikovanja Danila Türka je po Omanu mešana. "Ne strinjam se z vsem, kar počne, je iz druge politične opcije. A je zakonito izvoljen predsednik države. To je treba upoštevati, ne glede na to, ali ga imaš rad ali ne," pravi Oman, ki mu napadi Janeza Janše na Türka niso všeč, je še v intervjuju za Planet Siol.net povedal Ivan Oman.
neutral
5,477
Gre za doslej najvišje uradnike državnih podjetij, ki odgovarjajo za nečednosti, ki so vodile v zadnjo finančno krizo in recesijo Zvezna komisija za borzo in vrednostne papirje (SEC) je danes v New Yorku vložila tožbo proti šestim nekdanjim direktorjem dveh državnih hipotekarnih bank Fannie Mae in Freddie Mac zaradi prevar in zavajanja vlagateljev glede obsega izpostavljenosti tveganim naložbam v drugorazredne hipoteke. Foto: Dreamstime Pred sodišče morata nekdanji glavni izvršni direktor Fannie Mae v letih 2005 do 2008 Daniel Mudd in nekdanji glavni izvršni direktor Freddie Mac od leta 2003 do 2008 Richard Syron. Obtožena sta še nekdanja direktorica za oceno tveganj pri Fannie Mae Enrico Dallavecchia in nekdanji izvršni podpredsednik za enodružinske hipoteke pri istem podjetju Thomas Lund. Laži so pričele že dve leti pred pokom balona To velja tudi za nekdanjo izvršno podpredsednico ter glavno poslovno direktorico pri Freddie Macu Patricio Cook ter nekdanjega izvršnega direktorja za enodružinske hipoteke pri istem podjetju Donalda Biseniusa. Gre za doslej najvišje uradnike državnih podjetij, ki odgovarjajo za nečednosti, ki so vodile v zadnjo finančno krizo in recesijo. Direktor oddelka za pregone pri SEC Robert Khuzami je ob najavi tožbe sporočil, da so omenjeni direktorji zagotavljali, da je njihova izpostavljenost drugorazrednim hipotekam bistveno manjša, kot je dejansko bila, in so se tega tudi zavedali. To naj bi počeli v času od decembra 2006 do avgusta 2008, ko je nepremičninsko-finančni balon dokončno razneslo.
negative
5,478
Glavni ruski pogajalec za vstop v članstvo Maksim Medvedkov je danes izrazil pričakovanje, da bo ruski parlament protokol ratificiral v začetku novega leta Foto: © Bloomberg businessweek Svetovna trgovinska organizacija (WTO) je po dolgoletnih pogajanjih medse danes vendarle sprejela Rusijo. Tako je danes s soglasjem odločila ministrska konferenca WTO. Ruska duma ima sedaj do 15. junija prihodnje leto čas za ratifikacijo pristopnega protokola. Šele 30 dni po notifikaciji o ratifikaciji protokola bo Rusija dokončno vstopila v WTO. Glavni ruski pogajalec za vstop v članstvo Maksim Medvedkov je danes izrazil pričakovanje, da bo ruski parlament protokol ratificiral v začetku novega leta. O statusu Rusije ameriški kongres? Današnje dogajanje na ministrski konferenci na sedežu WTO v Ženevi je zaznamovala odločitev ZDA, da v protokol vnesejo določilo, da Rusiji ne morejo podeliti statusa države z največjimi ugodnostmi, če za to ne dobijo zelene luči ameriškega kongresa. Status države z največjimi ugodnostmi pomeni, da mora neka država, če sprejme posebno ugodnejšo obravnavo za drugo članico, enako storiti za vse druge članice WTO. V skladu z ameriško zakonodajo ameriška zvezna administracija ne sme brez soglasja kongresa podeliti statusa države z največjimi ugodnostmi politično občutljivim državam. Rusija ni prva Doslej so ZDA to zakonsko določilo uporabile za Romunijo, Moldavijo, Gruzijo, Armenijo, Vietnam, Mongolijo in Kirgizistan. Ohranile so ga samo za Moldavijo. Tovrstni zadržek so v dosedanji zgodovini uporabile zgolj tri države. El Salvador proti Kitajski, Turčija proti Vietnamu in ZDA proti omenjenim državam. Novost pa je, da se je Rusija danes v odzivu na ameriški korak odločila za enak povračilni ukrep proti ZDA. To je sploh prvi primer, da se je kakšna država pristopnica odločila za tak ukrep. 30 dvostranskih sporazumov o zagotavljanju dostopa na trg storitev Rusija je prošnjo za članstvo v WTO vložila leta 1993, vendar so se pogajanja z različnimi članicami organizacije zavlekla, še zlasti po konfliktu z Gruzijo leta 2008. Moskva in Tbilisi sta šele po več mesecih pogajanj ob posredovanju Švice novembra dosegli dvostranski dogovor in Gruzija je umaknila veto. Rusija je morala sicer za vstop v WTO skleniti 30 dvostranskih sporazumov o zagotavljanju dostopa na trg storitev in 57 sporazumov o zagotavljanju dostopa na trg blaga. EU zaradi WTO povečala investicije za štiri milijarde Rusija se bo WTO pridružila kot zadnje večje svetovno gospodarstvo. Članstvo naj bi prineslo koristi vsem, ruski potrošniki upajo na stabilnost cen ali celo občuten upad življenjskih stroškov, gospodarstvo pa na večje zaupanje in boljši ugled med tujimi vlagatelji. Svetovna banka računa, da bo ruski vstop v WTO državi omogočil okoli 3,3-odstotno gospodarsko rast v prihodnjih letih. Samo EU, največji ruski trgovinski partner, naj bi izvoz v največjo državo na svetu zaradi pozitivnih učinkov članstva v WTO letno povečala za štiri milijarde evrov. Rusija je morala za vstop v organizacijo pristati na znižanje povprečne carinske stopnje z letošnjih 10 odstotkov na 7,8 odstotka.
neutral
5,479
Danes v jutranjih urah je preminil češki simbol upora proti Sovjetski zvezi V starosti 75 let je danes zjutraj umrl nekdanji češki predsednik Vaclav Havel (na sliki). Nekdanjemu strastnemu kadilcu so decembra leta 1996 zaradi rakavega tumorja odstranili tretjino pljuč, od takrat pa je trpel zaradi kroničnega bronhitisa. Havel je bil poznan predvsem kot junak žametne revolucije, ki je po štirih desetletjih strmoglavila komunizem na Češkoslovaškem. Od leta 1989 do 1992 je bil zadnji predsednik Češkoslovaške, nato pa je od leta 1993 do 2003 služil kot prvi predsednik samostojne Češke. Komplikacije po dolgi bolezni Havel je državo popeljal po poti demokratizacije in tržnega gospodarstva. Ko je bil na čelu države, se je Češka priključila zvezi Nato. Vstop v EU se je zgodil kmalu po njegovem odhodu s položaja predsednika, a mu svet priznava večino zaslug pri pripravi temeljev za ta dosežek. Njegova asistentka Sabina Dancečova je sporočila, da je Havel umrl danes zjutraj v počitniški hiši na severu Češke. Vzrok smrti so bile komplikacije po dolgi bolezni, umrl pa je v spanju. Ob njem so bile takrat soproga Dagmar ter nekaj redovnic, ki so v zadnjih mesecih skrbele zanj. »Izredna usoda« Havel, sicer tudi pisatelj in dramatik, je bil poleg kajenja šibkega zdravja tudi zaradi več kot petih let, ki jih je preživel v komunističnih zaporih. Zaprt je bil neštetokrat, njegova pisma iz zapora ženi, objavljena pod naslovom Pisma Olgi, pa so postala eno njegovih najbolj znanih literarnih del. Kljub skromnosti je avtor 18 gledaliških iger in več knjig v svojih spominih menil, da je imel "izredno usodo". "Sprašujem se, če je to - dejstvo, da je človek, miren kot jaz, imela tako pustolovsko življenje - treba pripisati dejstvu, da je življenje izreden čudež," je dejal. Havel je bil večkrat tudi nominiran za Nobelovo nagrado za mir, ki je sicer ni prejel, je pa bil zato za svoja prizadevanja za mir in svobodo v svetu odlikovan s številnimi drugimi pomembnimi priznanji. Med drugim je prejel nagrado Olofa Palmeja ter najvišje civilno odlikovanje v ZDA, predsedniško medaljo svobode.
neutral
5,480
Vsak drugi Hrvat zaupa trgovskim blagovnim znamkam Več kot polovica anketirancev na Hrvaškem verjame trgovskim blagovnim znamkam, je pokazala oktobrska raziskava agencije Hendal, ki so jo opravili za specializirani hrvaški časopis Ja trgovac. Potrošniki vse bolj zaupajo trgovskim blagovnim znamkam, med katerimi je na vrhu Konzum , slovenski Mercator pa bolj proti dnu lestvice. V prodajo gredo predvsem živilski izdelki trgovskih blagovnih znamk Več kot tretjina ali 36 odstotkov od 402 anketirancev na celotnem območju Hrvaške je potrdila, da kupuje Konzumove blagovne znamke, medtem ko so ostale trgovske verige pod desetimi odstotki. Sledijo Lidl (devet odstotkov), Kaufland (6,8 odstotka), Plodine (5,9 odstotka), Interspar (pet odstotkov), Billa (4,5 odstotka), Mercator (4,1 odstotka) in Getro (2,3 odstotka). Tržni delež bi bil nekoliko drugačen, če bi združili Lidl in Kaufland, ki sta del skupine Schwartz, ter Mercator in Getro, ki sta v slovenski trgovski verigi. Nekaj manj kot polovica anketirancev je potrdila, da pogosto kupuje izdelke trgovskih blagovnih znamk, medtem ko jih je 15,3 odstotka izjavilo, da redno kupujejo omenjene izdelke. Dve tretjini ali 66,7 odstotka bolj kupuje živilske izdelke trgovskih blagovnih znamk kot druge artikle, ki jih kot svoje ponujajo trgovske verige. Trgovske znamke predstavljajo četrtino nakupov Na vprašanje, zakaj kupujejo izdelke trgovskih znamk, je več kot polovica odgovorila, da gre za cenejše izdelke, ki so enako kakovostni kot tisti, ki imajo blagovno znamko. Nekaj manj jih kupuje zgolj, ker so cenejši, približno deset odstotkov pa zaradi tega, ker so bolj kakovostni kot ostali. Večina se strinja, da je kakovost večja ali primerna cenam izdelkov. Nekaj več kot 16 odstotkov pa trgovskim znamkam ne zaupa. Časopis poudarja, da je delež trgovskih znamk na Hrvaškem še vedno nizek, se pa nenehno zvišuje. Trgovske znamke v svetu predstavljajo povprečno 24,2 odstotka prodaje, na Hrvaškem pa komaj osem odstotkov, kar vsekakor kaže na značilen potencial za zvišanje in širjenje ponudbe omenjene kategorije izdelkov, sklene Ja trgovac.
neutral
5,481
V skladu z medstrankarskim dogovorom, ki je v zadnjem trenutku omogočil potrditev proračuna, so za dva meseca podaljšali veljavnost davčnih olajšav na plače in izplačevanje podpore za brezposelne Potem ko sta oba domova ameriškega kongresa vendarle potrdila težko pričakovane proračunske zakone v višini tisoč milijard dolarjev, je te zakone v soboto podpisal še ameriški predsednik Barack Obama (na sliki). Sprejetje zakonov je tik pred zdajci preprečilo zaprtje dela vladnih agencij, a hkrati se v zvezi s tem v kongresu že januarja obeta nov spopad. Foto: Bloomberg Fiskalno leto se je že začelo Proračun za tekoče fiskalno leto 2012, ki se je začelo že s 1. oktobrom, je v soboto v senatu podprlo 67 senatorjev, proti jih je glasovalo 32. Predstavniški dom kongresa je te zakone potrdil v petek z 296 glasovi proti 121. Po sprejetju v obeh domovih kongresa je moral dokument podpisati le še predsednik Obama. V skladu z medstrankarskim dogovorom, ki je v zadnjem trenutku omogočil potrditev proračuna, so za dva meseca podaljšali veljavnost davčnih olajšav na plače in izplačevanje podpore za brezposelne, ki bi se sicer iztekle 31. decembra. Obenem se mora Obama v 60 dneh po novem letu odločiti, ali bo izdal dovoljenje za začetek del na naftovodu od Kanade do Teksasa. Naftovod ali manj podpore za brezposelne Obama si prizadeva za podaljšanje davčnih olajšav na plače in izplačevanje podpore za brezposelne tudi za preostanek prihodnjega leta, a republikanci v zameno zahtevajo, da prižge zeleno luč za gradnjo spornega naftovoda. Predsednik želi to občutljivo odločitev prestaviti na čas po predsedniških volitvah prihodnje leto, saj del njegove volilne baze projekt podpira, del pa mu ostro nasprotuje. Po sobotnem sprejetju proračuna v senatu je Obama tako sicer dejal, da je zadovoljen, a obenem izrazil pričakovanje, da bo kongres januarja, ko se bo znova sešel, davčne olajšave na srednje visoke plače vendarle podaljšal do konca leta 2012. Kot je ocenil, bi bilo nasprotno ravnanje kongresa "neopravičljivo". Proračunski zakoni so tako sedaj potrjeni, a spor, ki je tako dolgo onemogočal njihovo sprejetje, ni rešen, temveč le preložen na prihodnje mesece.
neutral
5,482
Direktor bolnišnice Marjan Ferjanc je devetmesečni dobiček ocenil na nekaj več kot 53 tisoč evrov Celjska bolnišnica , ki v prvih devetih mesecih ni dobila plačanih storitev specialistične urgentne dejavnosti v višini 170 tisoč evrov s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), je kljub temu poslovala uravnoteženo in pozitivno. Direktor bolnišnice Marjan Ferjanc je devetmesečni dobiček tako ocenil na nekaj več kot 53 tisoč evrov. Ferjanc je na današnji novinarski konferenci v Celju povedal, da so se letos cene neakutne obravnave vsem bolnišnicam zmanjšale za 30 odstotkov oz. bolnišnicam, ki za opravljanje tovrstne oskrbe, niso ustanovile oddelka. V celjski bolnišnici so tako zaradi racionalnosti in pomanjkanja prostora ustanovili negovalni oddelek na več lokacijah. Kljub temu pa jim letos grozi zmanjšanje sredstev za neakutno obravnavo v višini 280 tisoč evrov. Če ta problematika ne bo ugodno rešena, bo celjska bolnišnica leto 2011 morda končala v rdečih številkah. Ferjanc je pri tem opozoril, da celjski bolnišnici za leto 2011 grozi znižanje sredstev za najmanj milijon evrov, v letu 2012 pa se obseg sredstev lahko zmanjša tudi za 1,5 milijona evrov. ZZZS kljub splošnemu dogovoru zavrnil predlog prestrukturiranja Kot je dejal, jim je ZZZS zavrnil tudi predlagano prestrukturiranje programa CT dejavnosti, ki je brez čakalne dobe in ga zaradi zmanjšanih potreb prebivalstva bolnišnica ne dosegajo. Po njegovih pojasnilih je celjska bolnišnica predlagala tudi prestrukturiranje programov v tistih dejavnosti, v katerih se izkazuje največje preseganje načrtovanih programov, to pa je na področju internistične prve pomoči in kirurške prve pomoči, ki delujeta v sklopu urgentnega centra. ZZZS pa je predlagano prestrukturiranje zavrnil, kljub temu, da splošni dogovor za leto 2011 prestrukturiranje omogoča skladno s potrebami prebivalstva. Investirali so predvsem v posodobitev tehnološke opreme V skladu s sprejetim investicijskim načrtom je bila letošnja investicijska dejavnost v celjski bolnišnici usmerjena v posodabljanje in nadomeščanje tehnološko zastarele in iztrošene medicinske opreme ter v posodabljanje bolnišničnih oddelkov iz pridobljenih proračunskih sredstev ministrstva za zdravje. Na področju vlaganja v medicinsko opremo je bilo tako do sredine novembra namenjenih skoraj 2,2 milijona evrov. Ferjanc pričakuje, da bodo do konca letošnjega leta pridobili gradbeno dovoljenje glede nadomestne gradnje bolnišnice. Trenutno je v izdelavi projekt za izvedbo, ki je podlaga za objavo razpisa za izvajanje gradbenih del. Skupna ocenjena vrednost pripravljalnih del je dobrih 3,7 milijona evrov, zaključena pa naj bi bila v letu 2012.
neutral
5,483
Sodeč po sestavi gospodarske delegacije jih najbolj zanima telekomunikacijska in naftna industrija Delegacija stotih gospodarstvenikov je skupaj s predstavniki francoskega gospodarskega ministra na obisku v Libiji, poroča LeMonde.fr. V delegaciji so med drugim predstavniki podjetij Total , Alstom , Alcatel in France Télécom. Med drugim se bodo sestali z libijskimi ministri za gospdoarstvo, telekomunikacije in nafto. "Dogovarjamo se o podpisu nekaj pogodb za rekonstrukcijo Misrate (uporniško oporišče na zahodu Libije v času arabske pomladi, ki so ga uničile sile umrlega diktatorja Moamerja Gadafija) in spodbujanje naftne industrije. Ob tem je sekretar ministrstva napovedal začetek pogajanj med novimi libijskimi oblastmi in proizvajalcev letal Airbusom o naročilu 11 letal za dve libijski družbi iz leta 2007.
positive
5,484
Postopek naj bi se z izvolitvijo nove vlade nemoteno nadaljeval Na Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) verjamejo, da se bo proces dokapitalizacije NLB z izvolitvijo nove vlade nemoteno nadaljeval, so sporočili iz pisarne Dagmar Komar. Trenutno je postopek pridobivanja 400 milijonov svežih sredstev zamrznjen zaradi volitev in posledične menjave vlade, o čemer smo pisali v članku Dokapitalizacija NLB na »ledu«, EU pogreva državne pomoči. Ob tem na agenciji poudarjajo, da je za nadaljevanje dokapitalizacije treba prepričati investitorje, da je banka sposobna uspešno poslovati. Zaradi slabih rezultatov, banka že tretje zaporedno četrtletje beleži izgubo, je AUKN na oktobrski seji NS NLB predlagala "prevetritev" nadzornega sveta.
positive
5,485
Gre za največjo kreditno injekcijo v bančni sistem v 13 letih obstoja evra Evropska centralna banka (ECB) je danes 523 bankam potrdila posojila v vrednosti 489 milijard evrov, kar predstavlja največjo kreditno injekcijo ECB v bančni sistem v 13 letih obstoja evra. Ročnost posojila je izjemoma določena pri treh letih. Gre za ukrep, ki ga je ECB z namenom stabilizacije razmer v finančnem sistemu sprejela 8. decembra. Kaj si slovenske banke obetajo od posojil ECB, si lahko preberete v članku NLB, NKBM, Abanka in Gorenjska banka v nizkem startu za »zgodovinska« posojila ECB. Pred današnjim zneskom je ECB največji obseg posojil bankam potrdila junija 2009, ko se je finančni sistem spopadal s posledicami kolapsa ameriške investicijske banke Lehman Brothers. Tedaj je sicer zapadlost posojil znašala le leto dni. Sredstva za preprečitev kreditnega krča Svet ECB je dodatne ukrepe za stabilizacijo razmer v bančnem sistemu sprejel 8. decembra. Gre za dve 36-mesečni operaciji refinanciranja v neomejenem obsegu in po fiksni obrestni meri ter razširitev nabora zavarovanj za posojila ECB. Osrednja finančna institucija območja evra želi na ta način bankam zagotoviti dovolj sredstev, da bodo lahko še naprej potrjevale posojila podjetjem, tako da ne bi prišlo do kreditnega krča, ki bi onemogočil gospodarsko rast. Pomoč bankam pri plačevanju dolgov S pomočjo triletnih posojil bo ECB bankam v državah z evrom omogočila, da bodo lahko odplačevale svoje dolgove. Če namreč ne bi mogle poravnavati svojih obveznosti, ne bi potrjevale posojil gospodarstvu, ki denar potrebuje za obratovanje, širjenje in zaposlovanje. Mnogi ekonomisti napovedujejo, da bo območje evra v prihodnjih mesecih zdrsnilo v vsaj milo recesijo, negativna gospodarska rast pa bo močno zadolženim državam, kakršna je Italija, še otežila odplačevanje dolgov.
neutral
5,486
Nadzornik NKBM Dušan Jovanović v prostem času opravlja analize za poslovne partnerje Agrokorja Nadzornik NKBM Dušan Jovanović (na sliki) je včeraj priznal, da je v okviru Inštituta za ekonomsko in korporativno upravljanje opravil strokovne analize slovenskega podjetja, ki dela za Agrokor. To se mu ne zdi sporno, saj je »pogodbeni znesek znašal manj kot promil prihodkov inštituta.« AUKN Jovanovičevo »poslovanje« obsoja, saj » da Dušan Jovanović ni bi imenovan v nadzorni svet NKBM , da bi si zagotavljal dodatno delo in zaslužek preko strank in partnerjev banke, ampak da skrbno in dogovorno nadzoruje upravo banke.« Jovanovića zato pozivajo, da primerno javno predstavi vse svoje pogodbe z NKBM, njenimi odvisnimi družbami in eventualnim delom v nadzornih svetih NKBM-ovih odvisnih družb, sklenjene neposredno ali preko Inštituta za ekonomsko in korporativno upravljanje Univerze v Mariboru, od njegovega imenovanja v nadzorni svet do danes. Prvi nadzornik NKBM voščil sinu Todorića Med prejemniki praznične voščilnice Inštituta za ekonomsko in korporativno upravljanje je tudi sin Ivice Todorića Ante Todorić (na sliki), poroča Dnevnik. Med solastniki inštituta je tudi Dušan Jovanović, ki pa je prvi nadzornik druge največje slovenske banke NKBM . Tako se zastavi vprašanje konflikta interesov predvsem glede zgodbe z Mercatorjem , saj je NKBM bila med največjimi podporniki prodaje slovenskega trgovca hrvaškemu. Foto: Urban Štebljaj
neutral
5,487
Nevladna organizacija Alpe Adria Green je Janeza Potočnika na črno listo uvrstila zaradi vloge pri upravljanju okoljskega konflikta pri projektu plinskih terminalov v tržaškem zalivu Mednarodna nevladna okoljska organizacija Alpe Adria Green je evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika postavila na črno listo za njegovo vlogo pri upravljanju okoljskega konflikta v zvezi s projekti plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Obenem so na Evropsko komisijo za peticije posredovali novo peticiji v zvezi s terminali. Potočnika AAG obenem predlaga v izbor za najbolj neekološko osveščeno osebnost leta 2011. Kot je poudaril predsednik AAG Vojko Bernard, je Potočnik zavestno ravnal proti svoji državi in kršil njeno ustavo. Potočnik naj bi lagal "Potočnik je predlagan za najbolj črno osebo v zvezi z varovanjem okolja pri nas, ker je lagal v zvezi s pomembnim okoljskim problemom, to je umeščanjem plinskih terminalov v Tržaški zaliv," pa je na novinarski konferenci danes v Ljubljani poudaril član AAG in okoljevarstvenik Franc Malečkar. V AAG so pojasnili, da je glavni direktorat Evropske komisije za okolje štiri dni pred obravnavo peticije AAG v Evropskem parlamentu peticijo zavrnil. "Evropski komisar za okolje Potočnik pa o tem evropskih parlamentarcev ni obvestil. Isti dan, ko je bila obravnavana omenjena peticija, je sklical novinarsko konferenco," je pojasnil Malečkar in dodal, da Potočnik na tej konferenci ni omenil, da je peticija blokirana. Zamolčali novico o blokadi postopka preiskave Komisija je po podatkih AAG Evropskemu parlamentu tako zamolčala novico o blokadi postopka preiskave. Parlament je namreč sprejel peticijo AAG in začel skupno preiskavo kršitev direktive EU o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, do katerih lahko pride zaradi nevarnih snovi (Seveso) in nepravilnosti v procesu za pridobitev gradbenega dovoljenja za terminale v Tržaškem zalivu. Malečkar je pojasnil tudi, da so dokumenti o varnostnih vplivih gradnje terminalov sprva vsebovali podatke o možnostih vžiga v terminalu in širjenja nesreče izven "tovarniškega dvorišča". Ti podatki pa so bili kasneje, po podatkih AAG, ob posredovanju na Evropsko komisijo izbrisani.
negative
5,488
Zaupanje slovenskih potrošnikov se je decembra povečalo tako na mesečni kot letni ravni Zaupanje potrošnikov v Sloveniji se je decembra tako v mesečni kot letni primerjavi izboljšalo. K dvigu kazalnika so prispevale predvsem bolj optimistične napovedi potrošnikov glede možnosti za varčevanje v prihodnjih 12 mesecih, je danes objavil državni statistični urad. Kazalnik zaupanja potrošnikov je bil decembra za šest odstotnih točk višji kot novembra. K temu so prispevale predvsem bolj optimistične napovedi potrošnikov glede možnosti za varčevanje v prihodnjih 12 mesecih, vrednost tega kazalnika je bila namreč v primerjavi s predhodnim mesecem za sedem odstotnih točk višja. Trenutka za večje nakupe še ni Hkrati je bila vrednost kazalnika decembra za sedem odstotnih točk višja od vrednosti v lanskem decembru in za pet odstotnih točk višja od povprečja prejšnjega leta. Decembra se je v mesečni primerjavi zvišala vrednost vseh šestih kazalnikov, ki izražajo pričakovanja potrošnikov. Vrednosti polovice kazalnikov, ki izražajo mnenje potrošnikov o sedanjem in preteklem stanju, so se prav tako zvišale. Stanje se je glede november najbolj poslabšalo pri kazalniku primernost trenutka za večje nakupe - vrednost tega kazalnika se je namreč znižala za osem odstotnih točk. Več kot polovica meni, da bo brezposelnost rasla Na vprašanje, kako se bo spremenila brezposelnost v Sloveniji v prihodnjih 12 mesecih, je decembra 14 odstotkov anketiranih odgovorilo, da bo zelo narasla. Da bo nekoliko narasla, jih je menilo 45 odstotkov, četrtina je ocenila, da bo ostala enaka, po oceni 14 odstotkov bo nekoliko padla, medtem ko odstotek vprašanih meni, da bo zelo padla. Preostali anketiranci niso vedeli, kako bi odgovorili, ali niso želeli odgovoriti na to vprašanje.
neutral
5,489
Prvak SDS je v spremnem dopisu h osnutku koalicijske pogodbe zapisal, da bodo s sestavljanjem koalicije počakali, dokler predsednik države ne določi mandatarja Včeraj je SDS Janeza Janše (na sliki) nekaterim parlamentarnim strankam poslal osnutek koalicijske pogodbe, o čemer smo pisali v članku Janša: 'Gre za rezervni načrt'. Slovenske novice so razkrile tudi vsebino spremnega dopisa, kjer je Janša zapisal, "da je Slovenija v položaju, ki ne dopušča dolgega učnega obdobja za privajanje na parlamentarno demokracijo in demokratično upravljanje z državo". Foto: Aleš Beno Pisma od predsednikov parlamentarnih strank nista prejela le Zoran Janković in Borut Pahor. Ostalim Janša 'polaga na dušo', da so odgovorni za usodo koalicije. Dodaja, da SDS "kljub številnim predlogom in pozivom, ki so se še posebej okrepili po dogodkih ob konstituiranju državnega zbora," tega ne bo storila, "dokler ne bosta znana odločitev predsednika republike in izid pogajanj, ki bo temu sledil". Janša bi povabil tudi SD V primeru, da Jankoviću ne uspe sestaviti večinske koalicije, bo Janša SDS-ovim organom predlagal, da stranke, ki so se združile že na četrtkovi sejo, ko so izbirali predsednika DZ, povabijo k oblikovanju. Ob strinjanju ostalih strank bi povabil tudi SD, in sicer s ciljem oblikovanja dvotretjinske koalicije. Priloženi osnutek koalicijske pogodbe je obrazložil z izjavo, da "Slovenija res nima časa za zavlačevanje in da si ne more privoščiti, da se vsa pogajanja v primeru neuspeha relativnega zmagovalca začnejo od začetka". Pripisal je, da gre za delovni osnutek in da so vsi elementi še lahko predmet nadaljnje razprave. Priložil je tudi izhodiščni neformalni razrez mogoče sestave vrha zakonodajne in izvršilne oblasti ob predpostavki, da bi koalicijo sestavljale stranke, ki so izvolile predsednika DZ.
neutral
5,490
Napoveduje se turbulentno leto za francosko avtomobilsko industrijo Francoski avtomobilski proizvajalec Renatult je prejšnji teden napovedal umik petih modelov s trga Velike Britanije in prekinitev pogodb s tretjino tamkajšnjih prodajalcev, poroča SKNVibes.com. Za leto 2012 so napovedali zmanjševanje stroškov v vseh regijah. PSA Peugeot Citroën pa je že novembra napovedal odpuščanja, o čemer smo pisali v članku PSA Peugeot Citroen doma ukinja štiri tisoč delovnih mest. Leto 2012 bo po napovedih težko leto za avtomobilsko industrijo, ki je temelj francoskega gospodarstva. Posredno in neposredno skrbi za zaposlitev četrtine delovne sile v državi. Glavni vzrok za upad prodaje je načrtovana upočasnitev gospodarske rasti in konkurenca iz Azije. Hkrati se končujeta dva ukrepa, ki sta umetno povečevala prodajo avtomobilov (subvencije za kupce novih avtomobilov in davčne olajšave za nakup energetsko varčnih avtomobilov).
negative
5,491
Mejo povzročenih emisij CO2 presega le še za 0,7 grama na kilometer Med velikimi avtomobilskimi podjetji ima največ težav pri izpolnjevanju evropskega cilja zmanjšati emisije ogljikovega dioksida (CO2) nemški avtomobilski proizvajalec Daimler , ki ima v lasti luksuzno znamko Mercedes, najmanj pa japonska družba Toyota , je ta teden sporočila Evropska agencija za okolje (EEA). Toyota mejo povzročenih emisij CO2 presega le še za 0,7 grama na kilometer. Glede na evropsko zakonodajo morajo avtomobilski proizvajalci do leta 2015 zagotoviti, da bodo njihova vozila v povprečju povzročila le še 130 gramov CO2 na kilometer. Cilji posameznih podjetij so sicer prilagojeni glede na težo njihovih avtomobilov, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Daimler mora zmanjšati emisije vozil za 17 odstotkov Cilj Daimlerja je, da bodo njegovi avtomobili povzročili največ 137,3 grama CO2 na kilometer, v povprečju pa so njegova vozila, prodana v lanskem letu, ta načrt presegla za 22,8 grama CO2 na kilometer. Po letu 2015 kazni ob nedoseganju meril Na lestvico proizvajalcev avtomobilov, ki so še daleč od meril EU, so se za Daimlerjem uvrstili japonska Nissan in Mazda , ameriški General Motors in romunska Dacia , ki za leto 2015 postavljeno mejo emisij CO2 presegajo za 20 gramov na kilometer. Po podatkih EEA medtem nemški Audi cilj presega le še za 11,4 grama CO2 na kilometer, nemški BMW pa za 8,9 grama CO2 na kilometer. Še bolje gre francoskemu avtomobilskemu koncernu PSA Peugeot Citroen , italijanskemu Fiatu in francoskemu Renaultu , ki cilj presegajo za sedem gramov CO2 na kilometer. Proizvajalcem naj bi uspelo evropske cilje doseči s pomočjo novih okolju prijaznih modelov- Tisti, ki meril leta 2015 ne bodo dosegli, pa bodo tvegali visoke kazni.
neutral
5,492
Oglejte si, kakšno vzdušje je danes na enem najbolj priljubljenih smučišč v Sloveniji Slovenska smučišča se tudi danes kopajo v soncu. Temperature se gibljejo okoli ničle, na smučiščih pa je okoli 40 centimetrov snega. Na Krvavcu pravijo, da so zadovoljni z obiskom, ki je podoben kot v lanskem letu. Letos imajo več organiziranih skupin, še vedno pa prevladujejo enodnevni gosti. V Kranjski Gori pravijo, da je v času božično-novoletnih praznikov zagotovo slabše kot lani, prav tako še ne obratujejo vse naprave. Tudi na Cerknem opažajo, da je letos nekoliko manj obiskovalcev, so pa odprli celo smučišče. Kakšno je vzdušje na enem od smučišč, predstavljamo v galeriji.
neutral
5,493
Paloma lahko vegetira na višji ali nižji ravni, a toaletni papir je takšen proizvod, ki ga stalno potrebujemo, povpraševanje po njem pa je vselej stabilno in ni podvrženo velikim kriznim nihanjem. Odgovor predsednika uprave Palome Darka Bračiča na vprašanje, kako dolgo lahko Paloma zdrži brez svežih sredstev. Vir: Krizno ogledalo STA
neutral
5,494
Kljub zaostrenim razmeram podjetja v Sloveniji odpirajo nove obrate oziroma povečujejo zmogljivosti. Izbor največjih naložb pokaže, da so večinoma vlagala podjetja v tuji lasti. Na seznamu so podjetja, ki nove tovarne šele začenjajo graditi, manjkajo pa podjetja, kot je Lek , ki je del skupine Sandoz, ker nam niso posredovala podatkov.
positive
5,495
Google je mesečno zabeležil v povprečju 153,4 milijona ameriških obiskovalcev z domačih in službenih računalnikov Prebivalci ZDA so v letu 2011 na spletu najbolj obiskovali spletno stran ameriškega spletnega iskalnika Google . Sledita strani ameriškega spletnega družabnega omrežja Facebook in prav tako ameriškega spletnega iskalnika Yahoo . Google je mesečno zabeležil v povprečju 153,4 milijona ameriških obiskovalcev z domačih in službenih računalnikov, Facebook 137,6 milijona, Yahoo pa 130,1 milijona, kažejo podatki analitske hiše Nielsen. Do desetega mesta še YouTube, Apple in Microsoft Sledijo Microsoftove strani MSN, WindowsLive in Bing, ki so skupaj zabeležile v povprečju po 115,9 milijona različnih ameriških obiskovalcev mesečno. Do desetega mesta sledijo nato še Youtube, Microsoft, AOL Media Network, Wikipedia , Apple in Ask Search Network.
positive
5,496
Guverner grške centralne banke George Provopulos je zavrnil špekulacije, da bi Grčija opustila evro Grčija se bo soočila s pravo nočno moro, če bo evro zamenjala z lastno valuto drahmo, ki jo je imela pred uvedbo skupne evropske valute, je v danes objavljenem pogovoru za grški časnik Katimerini povedal guverner grške centralne banke George Provopulos . "Vsak morebiten povratek k drahmi bo prava nočna mora, vsaj v prvih nekaj letih," je dejal Provopulos. Ob tem je zavrnil špekulacije, da bi se lahko Grčija odpovedala evru in znova prevzela drahmo. To bi po njegovem mnenju terjalo več let priprav, podobnih tistim na prevzem evra. Upanje na pot družbenega in gospodarskega napredka še obstaja V tem primeru bi več let potrebovali tudi za stabilizacijo razmer. "Napredek, ki smo ga dosegli v minulih desetletjih, bo izbrisan," je opozoril. Provopulos je prepričan, da se bodo Grki združili in čim prej vrnili na pot družbenega in gospodarskega napredka v območju evra. Evro na preizkušnji tudi zaradi Grkov Grčija je morala zaradi hudih dolžniških težav zaprositi za finančno pomoč Mednarodnega denarnega sklada in držav z evrom. V zameno za posojila je morala sprejeti stroge varčevalne ukrepe in številne reforme. Pri njihovem uresničevanju ima velike težave, ukrepom pa ostro nasprotujejo tudi Grki. Zaradi težav Grčije se je na preizkušnji znašel tudi evro.
neutral
5,497
Razlogov za nadaljevanje pogovorov o vstopu SLS v koalicijo ni, saj je SLS svoje negativno stališče do tega vprašanja že sporočila, meni predsednik stranke SLS Radovan Žerjav Zoran Janković , predsednik Pozitivne Slovenije je danes dopoldne prejel pismo predsednika SLS Radovana Žerjava , v katerem se je SLS zahvalila Jankovićevemu povabilu na ponovni pogovor z Žerjavom, ki pa se ga slednji ne bo udeležil. "SLS je do vprašanja o vstopu v koalicijo že izrazila svoje negativno stališče, ki so ga izrazili tudi pristojni organi v stranki," so v sporočilu za javnost zapisali v SLS. SLS pripravljen podpreti nujne projekte Žerjav je v dopisu Jankoviću tudi zaželel uspešno nadaljevanje pogovorov z morebitnimi koalicijskimi partnerji in čimprejšnji zaključek le-teh. Kot je še zapisal Žerjav, se bo SLS po izvolitvi mandatarja in sestavi vladne koalicije pripravljena pogovoriti o sodelovanju SLS pri nujnih projektih za Slovenijo, ki so pomembni za izhod iz težav, v katerih se trenutno nahajamo. SLS do danes pričakuje opredelitev do vlade ustavne večine Hkrati Žerjav od Jankovića pričakuje, da se bodo v Pozitivni Sloveniji v skladu s pozivom političnih strank Lista Virant, Državljanska lista Gregorja Viranta , Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS) in SLS, danes do konca dne opredelili do pobude za oblikovanje vlade narodne enotnosti vlade ustavne večine.
neutral
5,498
Slovenija je imela v letu 2010 518 registriranih osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev Število prepeljanih potnikov v javnem cestnem prevozu se je v zadnjih desetih letih v Sloveniji precej zmanjšalo. Obenem pa narašča število registriranih osebnih avtomobilov v uporabi fizičnih oseb, saj jih je bilo konec leta 2010 po podatkih državnega statističnega urada 22 odstotkov več kot leta 2001. Foto: Aleš Beno V letu 2010 je bilo v javnem cestnem prometu prepeljanih 34,8 milijona potnikov, kar je pol manj kot v letu 2001, kažejo podatki državnega statističnega urada. Število potnikov po železnici upada Po železnici je bilo v obdobju od leta 2001 do 2010 prepeljanih največ potnikov v letu 2008, in sicer 16,7 milijona ali 15 odstotkov več kot v letu 2001. V letu 2009 je bilo prepeljanih za skoraj dva odstotka manj potnikov kot v letu 2008 (ali 16,3 milijona), v letu 2010 pa za skoraj tri odstotke manj (ali 16,2 milijona), hkrati pa za 13 odstotkov več kot v letu 2001. Hkrati z upadanjem javnega potniškega prevoza pa narašča število registriranih osebnih avtomobilov v uporabi fizičnih oseb. Konec leta 2009 je bilo takih vozil v Sloveniji že čez milijon (1.003.183), konec leta 2010 pa 1.006.615 ali 22 odstotkov več kot leta 2001. Največ novih registracij koles z motorjem in motornih koles V letu 2010 se je glede na leto 2009 najbolj povečalo število registriranih koles z motorjem in motornih koles, za skoraj tri odstotke, število tovornih motornih vozil se je povečalo za 0,9 odstotka, število tovornih priklopnih vozil za 0,5 odstotka, število osebnih vozil za 0,3 odstotka in število avtobusov prav tako za 0,3 odstotka. Povprečna starost osebnih vozil se povečuje. V letu 2001 so bili v Sloveniji registrirani osebni avtomobili v povprečju stari 6,9 leta, v letu 2010 pa že 8,2 leta. Največ avtomobilov na tisoč prebivalcev v Luksemburgu... Število registriranih osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev je bilo v letu 2009 v vseh državah članicah EU večje kot v letu 2004, razen v Nemčiji in Veliki Britaniji. V obdobju 2004-2009 se je število registriranih osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev izraziteje povečalo predvsem v državah Vzhodne Evrope, med temi pa zlasti na Poljskem (za 38 odstotkov ali s 314 na 433) in v Latviji (za 35 odstotkov ali z 296 na 400). Med državami članicami EU sta po zadnjih podatkih imeli največ (nad 600) registriranih osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev Luksemburg (678) in Italija (606). Več kot 500 na 1000 prebivalcev so jih imeli še: Ciper, Malta, Avstrija, Finska, Slovenija, Nemčija in Litva. ...najmanj pa v Romuniji Najmanj registriranih osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev je imela v letu 2009 Romunija (197 ali manj kot en osebni avtomobil na pet prebivalcev). Slovenija je imela v letu 2004 468 registriranih osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev, v letu 2009 jih je imela 517, v letu 2010 pa 518 na 1000 prebivalcev.
neutral
5,499
Domnevna osumljenca, ki so ju konec minulega tedna prijeli v avstrijskem Bad Kleinkirchheimu, naj bi bila Alenka in Mihael Karner. Objavljamo fotografije bralca Slovenska zakonca, ki so ju zaradi preprodaje prepovedanih steroidov konec minulega tedna prijele avstrijske specialne enote, naj bi bila po neuradnih informacijah Slovenskih novic Alenka in Mihael Karner. Predstavnik celovških pravosodnih organov Helmut Jamnig je za časopis povedal, da sta osumljenca v priporu. Domnevna osumljenca naj bi bila znana vplivneža v svetu fitnesa, ime Mihaela Karnerja pa se je v Financah pojavilo tudi v zvezi z nepremičninskimi posli v Ljubljani. Karner je namreč zastopnik podjetij Velinvestment in Nipl , ki sta v lasti liechtensteinskih družb Veloce Invest Anstalt in Panya AG , lastnikov večine zemljišč na območju nekdanje tovarne Tovil v Ljubljani. Več v članku Iz zelene Ljubljane v davčno oazo. Hiša osumljencev naj bi bila vredna pet milijonov evrov,Foto: bralec Večino premoženja kopičila v nepremičninah V zadnjih desetih letih naj bi se osumljenca dokopala do približno 40 milijonov evrov premoženja. Večina denarja je domnevno spravljena v različnih nepremičninah. Svoj nezakoniti imperij naj bi gradila z uporabo različnih spletnih strani, ki sta jih po določenem času zaprla in ustanovila nove, poročajo novice. Ena preiskava v preteklosti že zastarala Sledi svojega nezakonitega početja naj bi brisala z ustanavljanjem slamnatih podjetij. Župan priljubljenega zimskega letovišča Bad Kleinkirchheim Matthias Krenn je po poročanju Slovenskih novic dejal: "S tem moškim sem govoril samo dvakrat ali trikrat." Razkril je, da sta bila zakonca pred več kot desetimi leti že pod drobnogledom kriminalistov zaradi sumljivih bančnih računov, vendar je zadeva vodila v slepo ulico in zastarala.
negative
5,500
Gre "za fazo usklajevanja", zaradi česar danes še ni pričakovati dokončnih odločitev, je pred srečanjem dejal Jani Soršak iz Državljanske liste Predstavniki Pozitivne Slovenije (PS), Liste Virant in SD so se ob 18. v DZ uri sestali na delovnem sestanku, kjer naj bi po neuradnih informacijah potekala nadaljnja usklajevanja stališč o koalicijski pogodbi, katere osnutek je pripravil predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković. Sestali so se pogajalci Na večernem posvetu naj bi se med drugim sestali Jani Möderndorfer iz Pozitivne Slovenije, Janez Šušteršič in Jani Soršak iz Liste Virant ter Patrick Vlačič iz SD. Več informacij o posvetu ni znanih, saj poteka za tesno zaprtimi vrati, neuradno pa naj bi se predstavniki treh strank pogovarjali o koalicijski pogodbi. Soršak je novinarjem pred posvetom pojasnil, da gre "za fazo usklajevanja", zaradi česar danes še ni pričakovati dokončnih odločitev. O kadrovskih zadevah naj se danes še ne bi pogovarjali, saj bi bilo po besedah Soršaka najprej treba uskladiti vsebino. Möderndorfer medtem vsebine pogovorov ni želel razkrivati.
neutral