nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
5,701
|
Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je med današnjim obiskom Ljubljane zavrnil srečanje z županom Zoranom Jankovićem, poroča Požareport Van Rompuy je že tretji ugledni politik, ki se ni želel sestati z županom prestolnice in vodjo slovenske opozicije. Prejšnji teden je srečanje z njim zavrnila evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström, je poročal spletni portal Požareport. Še prej pa se je Jankovića ognil šef vlade Turčije Redžep Tadžip Erdogan. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je ob današnjem uradnem obisku v Sloveniji po poročanju spletnega zavrnil srečanje z ljubljanskim županom in prvakom Pozitivne Slovenije Zoranom Jankovićem. Protokol ob uradnih obiskih tujih državnikov sicer predvideva, da se visoki tuji gostje navadno srečajo s predstavniki oblasti in opozicije. Van Rompuy se tako bo srečal s predsednikom vlade Janezom Janšo in bivšim predsednikom vlade Borutom Pahorjem, sprejela pa ga bosta tudi predsednik republike Danilo Türk in predsednik parlamenta Gregor Virant. Foto: Irena Herak Kaj je odgnalo evropsko notranjo ministrico? Evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström prejšnji teden med Jankovićevim obiskom v Bruslju ni našla časa zanj in ga je napotila kar k šefinji svojega kabineta. Na Požareportu ugibajo, da se ga je ognila zaradi poslovanja z Draganom Tošićem, domnevnim šefom slovenske podružnice balkanskega narkokartela Darka Šarića in nepremičninskih transakcij z Mihaelom Karnerjem ter poslov še z nekaterimi drugimi sumljivimi osebami. Kaj moti svetovno osebnost desetletja na Jankoviću? Pred tremi tedni je Ljubljano obiskal tudi Redžep Tadžip Erdogan, ki mu je ljubljanski inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije Ifimes podelil priznanje svetovna osebnost desetletja. Erdogan si je priznanje prislužil s povezovalno vlogo, ki jo je v zadnjem desetletju v regiji igrala Turčija. Tedaj je Janković skušal Erdogana povabiti na kosilo v Ljubljani, a ga je turški protokol zavrnil. Na slavnostni večerji v čast Erdoganu na Bledu pa za ljubljanskega župana ni bilo prostega stola. Ker med povabljenci na Bledu ni bilo vladnih politikov, bil pa je denimo koprski župan Boris Popovič in denimo evroposlanec Jelko Kacin, je težko verjeti, da je bil Janković izločen zaradi politične usmeritve. Neuradno smo izvedeli, da je Turke zmotilo Jankovićevo druženje s predsednikom Republike srbske Miloradom Dodikom.
|
negative
|
5,702
|
Ali želimo biti kot Grčija, kjer bodo morali znova na volitve? se sprašuje nekdanji predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi Nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi je danes v senatu predlagal uvedbo predsedniškega sistema v Italiji po zgledu Francije. Berlusconi je predložil načrt za spremembo ustave, po katerem bi Italijani predsednika volili neposredno, pri tem pa ni izključil možnosti, da bi se ob tovrstni spremembi sam potegoval za predsedniški stolček. Italija je parlamentarna republika, predsednika države, ki ima le malo pristojnosti, pa voli parlament. Po mnenju Berlusconija pa bi morali izkoristiti čas do parlamentarnih volitev prihodnje leto in spremeniti sistem volitev predsednika države, poročajo tuje tiskovne agencije. Kandidature za predsednika države ne izključuje Italijani bodo predvidoma spomladi prihodnje leto volili nov senat in poslansko zbornico, ki imata petletni mandat. Prav tako prihodnje leto sedemletni mandat poteče predsedniku države Giorgiu Napolitanu . 75-letni medijski mogotec, katerega stranka Ljudstvo svobode (PDL) je utrpela boleč poraz na nedavnih upravnih volitvah, je danes poudaril, da na parlamentarnih volitvah ne namerava kandidirati kot glavni kandidat. Ni pa izključil možnosti kandidature za predsednika države. "Storil bom, kar me bo prosilo Ljudstvo svobode," je dejal. Berlusconi si ne želi, da bi bila Italija Grčija Predlog za spremembo sistema je Berlusconi utemeljil na trenutnih razmerah v Evropi. "Bile so volitve v Franciji in v Atenah. Ali želimo biti kot Grčija, kjer bodo morali znova na volitve, saj so v brezvladju, ali bi bilo bolje pogledati v smer Pariza," se je vprašal. Generalni sekretar PDL Angelino Alfano je medtem povedal, da bi bile pristojnosti "novega predsednika" okrepljene, ni pa želel iti v podrobnosti, saj naj bi bilo to stvar razprave z drugimi strankami.
|
neutral
|
5,703
|
Predelane in sodobnim časom prilagojene Špagarice Josh združujejo trende sedemdesetih in osemdesetih let. V osemdesetih smo noreli za obutvijo brez pete, katere zgornji del je bil iz platna v različnih barvah, podplat pa iz skupaj stisnjene vrvi. Rekli smo jim špagarice in jih iskali predvsem po sosednjem Trstu. Malokdo bi si danes spet nadel pravzaprav ne prav estetsko, a zelo udobno obutev, ki je status in kulskost nekoga pokazala prav po tem, koliko parov v različnih barvah je premogel. A moda se vrača - čeprav, k sreči, v predelani in sodobnim časom prilagojeni obliki. Tako je to sezono spet združila dve kultni zadevi: špagarice in sandale polnih, debelih podplatov, kakršne so bile modne v sedemdesetih letih. Torej vrvi za visok podplat (tudi v izvedbi plute, lesa, tekstila in usnja), usnje ali tekstil pa za zgornji del, ki ga lahko dodatno popestrijo vrvice, biseri, rožice in podobno. Obutev, ki je primerna za vesele priložnosti, kot so sobotni potep po tržnici, pohajkovanje po plaži ali zabava na prostem. Članek je bil objavljen v prilogi Finance Weekend, 25.5.2012.
|
positive
|
5,704
|
Družbeni angažma Svetlane Makarovič se napaja iz sovraštva in zlobe, ker to v Sloveniji pač uspeva. Slovenska družba je dokaz, da je potovanje skozi čas možno: svet se je razvijal, Slovenija pa je obstala na začetku tisočletja. Dva dokaza za to trditev: 1. Nekaj naslovov deset let starih člankov v Financah, ki bi jih lahko napisali tudi v letu 2012, saj dileme ostajajo že desetletje nespremenjene: Ali Banka Slovenije preveč molči? (28.6. 2002), EBRD ni strateški vlagatelj v NLB (2.1.2002), NLB ne bodo prodajali pod ceno (17.9.2001), Triler v NKBM (5.8.2001), Privatizacija NLB trčila ob nacionalni interes (21.5.2001), Poligon za desni vdor v gospodarstvo? (5.5.2000) 2. Slovenski BDP na prebivalca je po zadnjih podatkih glede na povprečje EU 27, merjeno po kupni moči, znašal toliko kot leta 2003. Slovaki, v slovenski mentaliteti stereotip zaostalosti, nas dohitevajo - medtem ko se mi oddaljujemo od povprečja EU 27, se oni evropskemu povprečju še vedno približujejo. In medtem ko je kupna moč Slovencev leta 2008 dosegla 91 odstotkov povprečja EU 27, dosega letos le še 82 odstotkov. A kljub dramatičnemu padcu blaginje še vedno ne razumem, zakaj vlada ne zna (ne zmore? noče?) vzpostaviti zahodnih kriterijev upravljanja družb v svoji lasti. Zakaj od menedžerjev ne zahteva dividend, kot jih lastnikom izplačujejo primerljive družbe v regiji? Zakaj državna podjetja ne polnijo proračuna in manjšajo proračunski primanjkljaj? Kje je smisel domačega lastništva, od katerega državljani nimamo nobene koristi? Da je strah pred tujim kapitalom globoko zakoreninjen v Slovencih, se je videlo ob prodaji četrtinskega deleža Splošne plovbe in možnosti za prodajo četrtine Sija. Kje tiči izvor tega strahu? Slovenski menedžment in domača stroka, ki je nekoč predavala temelje marksizma, se bojita tujih lastnikov, ker bi jim nastavili ogledalo o lastni 'veličini', bojijo se tujega kapitala, ker bi v Slovenijo pripeljal zahodne norme pojma normalnosti, s tem pa bi jim pokazali razliko med slovenskimi in evropskimi standardi. Prav ta zaprtost Slovenije pred tujim vplivom omogoča razcvet lokalnih uglednežev, ki bi v globalnem merilu bili povsem nepomembni (pod)povprečneži. Ta sprevrženost se je razlezla na vse družbene podsisteme: Samo v Sloveniji so ekonomske misli Jožefa Mencingerja poveličevane kot izviren pogled na svet. Svetlana Makarovič, na primer, je nedvomno vrhunska pesnica in vrhunska pisateljica pravljic za otroke. Toda Svetlana Makarovič ni in nikoli ne bo Elfride Jelinek, kontroverzna avstrijska pisateljica in Nobelova nagrajenka, katere tarča je avstrijsko malomeščanstvo. Družbeni angažma Svetlane Makarovič se napaja iz sovraštva in zlobe, ker to v Sloveniji pač uspeva. Samo v majhni in pred tujimi vplivi zaprti Sloveniji ima lahko Svetlana Makarovič status ugledne družbene kritičarke in politične zvezde, ki finančno spornim ravnanjem navkljub na magistratu poziva rešitelja k vodenju države. Samo v Sloveniji poveličujemo dvoličnost, ko Sapramama zavrne Prešernovo nagrado (15 tisoč evrov), ker je ne bo prejela skupaj z jezuitom, ne zavrne pa izjemne pokojnine, katere diskontirana vrednost, če bo doživela pričakovano življenjsko starost, znaša skorajda pol milijona evrov. Upam, da se zavedate, da se privilegirane elite, četudi hudo ranjene zaradi krize, ne bodo predale, do zadnjega diha bodo branile svojo resnico o lastni večini. Toda razkorak med tem, da se tega zavedate in da nekaj naredite zoper to, je zelo velik.
|
negative
|
5,705
|
Nikoli nisem slišal, da moramo priznati neodvisnost Kosova, preden bomo vstopili v EU, je med obiskom Rusije dejal novi srbski predsednik Tomislav Nikolić Novoizvoljeni srbski predsednik Tomislav Nikolić je danes v Moskvi dejal, da Srbija nima namena priznati neodvisnosti Kosova. "Tega ne moremo storiti, tudi če bi morali zaradi tega prekiniti pogajanja z EU," je izjavil Nikolić na srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom . "Nikoli nisem slišal, da moramo priznati neodvisnost Kosova, preden bomo vstopili v EU," je dejal presenetljivi zmagovalec nedavnih predsedniških volitev v Srbiji. Obenem je izključil možnost ponovnega izbruha sovražnosti, saj da "smo imeli dovolj vojn". Nikolić prejel podporo Putina glede Kosova Putin je Nikoliću obljubil nadaljnjo podporo Srbiji glede Kosova. Poleg tega je Srbiji obljubil posojilo za infrastrukturne projekte v višini več kot 800 milijonov dolarjev. Nikolić, ki se je Moskvi udeležil kongresa vladajoče stranke Enotna Rusija, je še poudaril, da njegov cilj ostajajo pogajanja z EU o članstvu, hkrati pa ohranjanje tesnih odnosov z Rusijo. "Srbija je na poti v EU, vendar bo to dolga pot," je dejal Nikolić, ki bo 12. junija na prvi uradni obisk v tujino po prisegi odpotoval v Bruselj.
|
positive
|
5,706
|
Murska Sobota, prestolnica mode? »Prav je, da ne ostanemo le na ravni šivanja, ampak začnemo dodajati vrednost,« meni stečajni upravitelj Mure Branko Đorđević. Študentje bi šli lahko v prvi letnik oblikovalske šole v Muri oktobra prihodnje leto. Zato bi Đorđević nepremičnine Mure v stečaju rad prodal ljubljanski Visoki šoli za dizajn . »Najprej bi oddali za leto dni z možnostjo podaljšanja, potem pa bi nekdanjo upravno stavbo Mure odprodali v celoti,« pojasnjuje upravitelj, ki se že nekaj časa ogreva za idejo o oblikovanju in proizvodnji na istem dvorišču. Bodo Murine šivilje dobile družbo študentov oblikovanja? »Prostore, ki so sicer namenjeni splošnih službam, kot sta finančna in računovodska, bi oddal za nizko najemnino. Toliko, da bi pokril stroške in dobil minimalni dobiček - ali pa še dobička ne,« pravi Đorđević. V slovenskih stečajnih postopkih sicer ni pogosto, da upravitelj kot menedžer želi premoženje razviti v nekaj, kar bi dodajalo vrednost. A Đorđević je že pred časom dejal, da upravitelj ne sme le odprodajati premoženja, ampak v družbi v stečaju prevzeti vlogo menedžerja. »Pomembno je, da se upravitelj pogovarja z delavci, sodiščem, lokalno skupnostjo.« Tudi tu želi doseči korist ne samo za Muro v stečaju, temveč - kot pravi - tudi nekaj za Prekmurce. »Samo da se nekaj začne dogajati,« pravi Đorđević. Šola nad idejo navdušena V ljubljanski Visoki šoli za dizajn (ki se bo v kratkem preimenovala v fakulteto za dizajn) so nad idejo navdušeni, le še podporo nekaterih partnerjev morajo poiskati. »Morda bo pouk lahko stekel že oktobra prihodnje leto,« pravi dekanja te šole Nada Rožmanec Matičič. To pomeni, da se bodo marca prihodnje leto študentje že lahko vpisali. Oblikovanje in proizvodnja - idealne razmere Mlado modno oblikovalko Petjo Zorec smo vprašali, kaj meni o predlogu. »Če sta oblikovanje in proizvodnja na istem dvorišču, gre za idealne razmere, saj dizajn ne obstaja brez podpore tehnoloških strokovnjakov, ki so del proizvodnje. Že sama komunikacija je tako veliko hitrejša in učinkovitejša. Takšne razmere močno pripomorejo h kakovost končnega izdelka,« pravi Petja. Na fakulteti so sicer imeli možnosti šivanja, saj imajo stroje, a ker obstaja nešteto posebnih šivalnih strojev, bi bili po njenih besedah obiski proizvodnje zelo koristni. Lastnica proizvodnje ni preveč navdušena Ni pa nad tem preveč navdušena lastnica proizvodnje v nekdanji Muri Mojca Lukančič (podjetji Mura in partnerji ter Mura EHM je skupaj s partnerjem Nigelom Buxtonom kupila na javni dražbi lani). »Dizajna tukaj ne potrebujemo,« pravi Lukančičeva. »Lahko ga naredimo v Milanu, Londonu, Firencah, kjerkoli ... Ni treba, da je ravno v sosednji stavbi.« Njenemu podjetju bi bolj prav prišle šivilje, zato meni, da če že, je primerneje v Murski Soboti odpreti srednjo šiviljsko oziroma poklicno šolo. Murino premoženje naprodaj Želite apartma na Pagu? Mura v stečaju bo v drugi polovici leta nadaljevala javno dražbo nepremičnin. Naprodaj bo okoli 40 stanovanj in poslovni prostori po Prekmurju ter tudi počitniški apartmaji v Gajcu na hrvaškem otoku Pag.
|
positive
|
5,707
|
Kaže, da se je ustavilo padanje cene nafte, ki je trajalo skorajda cel april in maj. Pred vrati je poletna vozna sezona, možnost vojne v Iranu pa se spet povečuje Pomanjkanje napredka v pogajanjih v zvezi z iranskim jedrskim programom, za katerega tam že vseskozi trdijo, da je miroljuben, je pripomoglo k okrevanju cene nafte. Za 159-litrski sod je bilo ob 9:30 uri plačati 107,6 dolarja, kar je bilo 0,6 odstotka več kot v petek zjutraj. Vsa rast cene se je zgodila danes. Nafta se danes draži že tretji dan, a je vseeno daleč stran od marčnega vrha malo nad 128 dolarji za sod. Podpora Grkov evru ga je dvignila Evro je danes odločno okreval in izničil ves petkov popoldanski padec. S petkovih zadnjih 1,2515 dolarja, je danes trgovanje evro začel na 1,2561 dolarja. Do pol desetih se je okrepil na 1,2589 ameriškega zelenca. Bil je vreden 0,15 odstotka več kot v petek ob istem času. Grki bi evro in hkrati ne bi vrnili dolgov Razlog za to, da se je evro izkopal iz 23-mesečnega dna in tudi del razloga za okrevanje cene nafte, so rezultati ankete v Grčiji. Ti kažejo, da imajo največ možnosti za zmago na novih volitvah znova v stranki Nova Demokracija. Ta je ena od strank, ki zagovarjajo sedanji način soočanja s prezadolženostjo Grčije. Grki imajo sicer silno nasprotujoče si mnenje. Velikanska večina jih želi ostati v območju evra. Le malo manj odločna večina jih ostro nasprotuje novim varčevalnim ukrepom države, s katerimi želi ta od državljanov iztisniti denar, za servisiranje javnega dolga, ki ga sedaj večinoma dolgujejo Evropski centralni banki in drugim javnim subjektom. Zlato na poti proti 1.600 dolarjem za unčo Cena zlata, ki je rasla že v petek, raste tudi danes. Ob 9:30 uri je bila 31,1-gramska unča vredna 1.580 dolarjev, kar je bilo 1,05 odstotka več kot v petek zjutraj. Tudi srebro se draži. V minulih 24 urah trgovanja je cena okrevala za 0,9 odstotka, na 28,644 dolarja za unčo.
|
negative
|
5,708
|
Oblikovalka Olga Košica je ustvarila novo kolekcijo, imenovano Titanik 100 Zgodba o Titaniku je v minulih 100. letih služila kot vir inspiracije številnim umetnikom. Med njimi je sedaj tudi uveljavljena slovenska oblikovalka Olga Košica, ki je ustvarila novo zapeljivo in neskončno elegantno kolekcijo Zlatarne Celje, imenovano Titanik 100. Navdih iz globin »Moja prva velika ljubezen je morje. Uživala sem pri oblikovanju kolekcije, katere navdih sem črpala prav iz njegovih globin, v katerih leži toliko skrivnosti. Med njimi tudi nekdaj veličastni Titanik,« je o novi kolekciji zaupala Olga Košica. Kolekcijo sestavljajo kot školjke nežni uhani, mistično modra prstan in obesek ter trije nizi biserov. V prstanu in obesku se lesketa Swarovski kristal v barvi globine morja. Privrženci kultne filmske upodobitve Titanika bodo prepoznali podobnost barvne nianse z ogrlico glavne akterke filma. Obesek pa odlikuje še ena posebnost, zaradi edinstvenega zapirala ga namreč lahko obesimo na katerokoli verižico. Morda tudi na enega od treh nizov biserov iz Titanik 100 kolekcije, ki jih tvorijo beli, oranžni ali rjavi Swarovski biseri.
|
positive
|
5,709
|
Po anonimnem pismu, o katerem poročata Delo in Slovenske novice, naj bi bili organizatorji protestov v Mariboru Saša Pelko, Marko Pigac in Matej Špehar, začetni koordinator požigov radarjev v Mariboru pa Rok Peče, brat Saša Pečeta. Marko Pigac, Rok Peče in Matej Špehar vpletenost zanikajo. Objava anonimnega pisma, v katerem so navedeni domnevni organizatorji protestov, je sprožila val solidarnosti na omrežjih Facebook in Twitter. Vse več državljanov zdaj v statusu na svojem profilu sporoča: "Jaz sem organizator protestov v Mariboru". Drugi jim pritrjujejo in posameznikom s tem statusom denimo sporočajo: "Podpiramo te pri organizaciji" ali pa zatrjujejo: "Ne, jaz sem!". Glede Pelka anonimno pismo po navedbah obeh časopisov pravi, da je lastnik in direktor podjetja Mediasplet. Bil naj bi nekdanji član strank AS in pozneje Zares, na svetniških volitvah v Mariboru pa naj bi bil eden izmed elektorjev. "Volitev se je udeležil z majico z napisom Gotof je! v času, ko še nihče ni imel teh majic, saj so jih kasneje natisnili. Vsaj desetletje je znan in aktiven na slovenski internetni sceni. Je dober prijatelj spletnih koordinatorjev Marka Pigaca in Mateja Špeharja," pravi anonimka. Pigac je po navedbah anonimnega pisma dolgoletni fotograf, ki deluje za različne medije. "Je lastnik spletnega portala Pigac.si, ki zagotavlja fotografski material, pripravlja posnetke in skrbi za informiranje novinarjev. Sodi med tiste, ki so zavajali, češ da so policiste napadale Viole. Njegova vloga je, da pripravlja fotomontaže in jih distribuira." Špehar strokovnjak za Facebook Za Špeharja pa pismo navaja, da je najbolj znan slovenski strokovnjak za Facebook. "Je bivši novinar Radia Hit in prijatelj Saša Pelka. Na zadnjih mariborskih demonstracijah je na spletni strani Livestream organiziral prenos demonstracij z mariborskega trga v živo," je zapisano. Začetnik požigov naj bi bil Peče Pismo še navaja, da je bil začetni koordinator požigov radarjev Rok Peče, operativno pa so jih "izvajali mariborski fantje, ki so nekoč posnemali ameriško različico oddaje JackAss". Vsi zanikajo udeležbo Pigac je v izjavi za javnost zapisal, da ni nikjer nikogar hujskal ali kakorkoli podpihoval h kaznivim dejanjem in da ne vodi spletne strani "Franc Kangler naj odstopi kot župan Maribora". "Sem le fotoreporter, najboljši v svoji branži - prav tako veljam za tistega, ki ima ekskluzivne zgodbe iz Maribora - ki na svojem osebnem Facebook profilu realno poroča in javnost obvešča o stanju v Mariboru," je zapisal. Dodal je še, da ne želi, da se ga povezuje z Violami, in navedel, da se Viole kot organizirana navijaška skupina tudi po njihovih lastnih navedbah niso udeležile nobenih dosedanjih protestov. Tudi mariborski mestni svetnik Rok Peče kategorično zanika, da bi imel karkoli s požigi radarjev. Kot pravi, ga žalosti, da sliši take stvari. "Vem, da sem trn v peti nekomu, nisem si pa mislil, da sem tako velik," je dejal.
|
negative
|
5,710
|
Mesec maj je bil slab za azijske borze, delnice so se v povprečju pocenile za 11 odstotkov, k temu je deloma pripomogel tudi današnji padec Zadnji trgovalni dan v maju je na azijske borze prinesel padec indeksa MSCI Asia Pacific za okoli odstotek, v vsem mesecu pa se je znižal za 11 odstotkov. To je največji mesečni padec po oktobru 2008. Nižja rast industrijske proizvodnje na Japonskem Zaskrbljenost zaradi širjenja evropske dolžniške krize ostaja, včeraj so se tako po rekordni obrestni meri zadolžili Španci. V Grčiji ankete kažejo, da ljudje pred novimi volitvami niso naklonjeni varčevalnim ukrepom. Na Japonskem se je industrijska proizvodnja zvišala za manj, kot so pričakovali analitiki, danes so se cenili predvsem večji izvozniki. Nikkei ob 1,2 odstotka Japonski indeks Nikkei se je tako znižal za 1,2 odstotka, pol manjši je bil padec v Hong Kongu. Kitajske delnice so se v povprečju pocenile za 0,3 odstotka, korejske pa za pol odstotka.
|
negative
|
5,711
|
Obstaja pregovor, da je korak po seksu pomladno lahkoten in kot kaže, je res tako. Pozorni opazovalec lahko tako po hoji žensk ugotovi, katera ima med seksom redne orgazme Ženske, ki med seksom redno doživljajo orgazme, hodijo lahkotneje kot tiste, ki ga ne. Po seksu naj bi imeli lahkotnejši korak, raziskovalci na neki belgijski univerzi pa so to potrdili. Proučevali so namreč video posnetke žensk, kako hodijo po ulici in po tem ugotavljali, katera med njimi redno doživlja orgazme med spolnimi odnosi. Seksologi so ocenjevali hojo Kot piše Daily Mail so raziskovalci naredili poskus, kjer so sodelovale ženske, ki redno dosegajo orgazme in tiste, ki ga sploh ne morejo doseči. Nato so njihovo hojo posneli, njihov "orgazmični" status pa so nato ocenjevali seksologi, katerim spolna zgodovina posamezne ženske ni bila poznana. Več orgazmov, lahkotnejši korak Rezultati so tako pokazali, da so ženske, ki imajo redno orgazme med spolnimi odnosi, psihično v boljši kondiciji, kar se kaže tudi na njihovi hoji. Raziskovalci so pojasnili, da vaginalni orgazem sprošča mišice, ki so pri ženskah brez tega orgazma bolj trde. Hoja pri spolno potešenih ženskah je bolj sproščena, lažja, svobodnejša in čutna. Kar se tiče klitoralnega orgazma, pri njem neposredne povezave z načinom hoje niso ugotovili.
|
positive
|
5,712
|
Težave se nam bodo še nekaj časa kopičile Biti Zoran Janković je lepo, vse je videti tako, kot si želiš. Mnenja in trditve drugih so nepomembni, razen če so seveda pohvale. Zamislimo si, da bi bil Zoran Janković država. Če pogledamo razmišljanje sindikatov, to niti ni tako daleč od resnice. Seveda ne bi priznali nobenih težav z dolgovi, to bi bilo samo natolcevanje drugih držav, ki nam zavidajo, da smo Zoran Janković. Tudi to, da kot država že kako desetletje postopno razvojno zaostajamo, bi bila samo naravna posledica let, ki nam daje še nekaj več zrelega šarma. Zasebno gospodarstvo, tisti ki niso pri skledi, bi bili koristni le toliko, kolikor se jih da še dodatno obdavčiti. In seveda gospodarski uspeh prvega letošnjega četrtletja bi bil čudovit rezultat. To je seveda hudo naivno in nevarno razmišljanje. Se še spomnite prejšnjega finančnega ministra Križaniča , ki je v začetku leta 2009 hud gospodarski zdrs Slovenije naivno postavil v povprečje evropskih razmer in upal, da ne bo nihče opazil zmote? Cilj zavajanja je bil jasen, država ni imela načrtov, s katerimi bi lahko zmanjšala preveliko državno porabo. Edina rešitev je bilo upanje, da se bodo razmere hitro uredile. Pa se niso. Štiri leta zatem moramo Evropi in svetu dokazati, da smo se zresnili. Da je država sposobna sprejeti ukrepe, s katerimi bo porabila le toliko, kot prejme. Težave se nam bodo še nekaj časa kopičile. Čeprav je bil skromen medletni gospodarski upad Slovenije v prvem četrtletju veliko presenečenje, odziva na finančnih trgih ni bilo. Cene slovenskih obveznic se včeraj še dodatno zdrsnile. Vlagatelji za slovenski dolg zahtevajo več, kot si Slovenija lahko privošči plačati. Težave se nam bodo še nekaj časa kopičile. Slovenija se letos zaradi dragih tujih virov zadolžuje predvsem doma, in to s kratkoročnim izposojanjem. Toda s tem se še zmanjšuje likvidnost na našem domačem že tako skoraj povsem uničenem finančnem trgu. Poleg tega pa se bodo državi začele kopičiti težave zaradi čedalje večjih obrokov refinanciranja. Reševanje slovenskih bank se nam že tako zapleta, domače razmere pa samo še poslabšujejo pogajalsko izhodišče z morebitnimi vlagatelji. Poleg tega pa bodo šele v drugem polletju zaživeli varčevalni ukrepi, ki jih bomo občutili vsi. A kar pogrešam med sedanjimi varčevalnimi ukrepi, je večja gospodarnost javnega sektorja. Rezi večinoma posegajo v pravice javnih uslužbencev, upokojencev in socialnih pravic prebivalcev. Malo pa je ukrepov, ki bi izboljšali in racionalizirali delovanje javnih služb. Bi se dalo skrajšati na primer administracijo pri obisku zdravnika? Je res treba, da podjetnik izpolnjuje tako veliko obrazcev na davčni upravi ali carini? Bi se dalo več tega urediti elektronsko? Z bolj podjetniškim obnašanjem javnega sektorja bo država postala cenejša, to pa ji bo omogočilo, da bo lahko bolj razmišljala, kako več zaslužiti. Pa ne mislim višjih davkov. Treba bo obstoječe davke prodati večjemu številu zavezancev. Zato pa bo treba odpraviti tiste davke, s katerimi država nima zaslužka, a ji prinašajo stroške. Morala bo znižati nekatere davke, da bodo postali bolj privlačni. In morala bo dati podjetjem, vlagateljem in prebivalcev vedeti, da so v Sloveniji želeni in dobri gostje. Predvsem za tuje vlagatelje pa si bo morala Slovenija nadeti bolj prepoznavno podobo. In na tej podobi je treba delati zdaj takoj, čeprav bodo rezultati verjetno vidni šele čez pet let ali več.
|
neutral
|
5,713
|
Lobist Andrej Drapal trdi, da je denar za plače prispeval Ranko Mimović. Novo vodstvo CPL pa to zanika in pravi, da gre za denar skupine CPL Novi direktor Cestnega podjetja Ljubljana Mihael Bizjak nam je potrdil, da je podjetje izplačalo aprilske plače, denar pa naj bi našli v hčerinskih družbah Komunalno podjetje Ljubljana in Tovarna asfalta Črnuče . CPL ima namreč še vedno blokirane račune. Drugačna pa je razlaga lobista Andreja Drapala. Kot pravi, gre za denar Ranka Mimovića, ki ima 99-odstotni delež v italijanski Pateri in ki bi moral že marca plačati 22 milijonov evrov za 51-odstotni delež v krovni družbi CPL, CPL Naložbah . Po naših informacijah Mimović kupnine še ni plačal. O zdrahah po menjavi vodstva CPL pišemo v članku V CPL frči perje . ICON ima pripravljen denar za Primorje? Drapal je zatrdil še, da je financiranje za nakup Primorja zagotovljeno in da ICON Capital Group ter Patera čakata le še, kaj bo v ponedeljek povedal največji lastnik Primorje Holdinga Dušan Črnigoj. ICON in Patera bi morala po napovedih v Primorje (Holding) vložiti vsaj 30 milijonov evrov. Sicer pa se je včeraj za stečaj Primorja zavzel tudi ajdovski župan Marjan Poljšak in k temu pozval lastnike in banke upnice, ki jih Primorje dolguje 212 milijonov evrov. Za Primorje Holding je NLB že vložila predlog za stečaj, za Primorje pa naj bi ga predvidoma v tednu ali dneh.
|
neutral
|
5,714
|
Evrsko območje se bo sesulo v nekaj dneh. Vir: Reuters, 28. aprila 2010 Na srečo se napoved ekonomista Nouriela Roubinija izpred dveh let ni uresničila, a negotovost v zvezi z obstojem evrskega območja spet prihaja v ospredje borznih trgov. Več v članku Pocenitve na ljubljanski borzi večje kot na tujih.
|
negative
|
5,715
|
Zbornica zdravstvene nege ministru očita, da se je zdravstveni svet v novi sestavi že sestal brez njihovega predstavnika Čeprav je minister zbornici zdravstvene in babiške nege obljubil, da se bo svetu kmalu pridružil njihov predstavnik, se je ta v novi sestavi že sestal. V zbornici zato pod vprašaj postavljajo njegovo legitimnost in veljavnost odločitev. »Zdravstveni svet ne more začeti z delovanjem in sprejemati strategij, dokler vanj niso imenovani predstavniki vseh zdravstvenih strok, torej tudi zdravstvene nege, kot to določata Zakon o zdravstveni dejavnosti ter Pravilnik o zdravstvenem svetu,« so se danes odzvali z Zbornice zdravstvene in babiške nege, Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Zavračajo ministrovo ponudbo Strateški svet za zdravstveno nego, ki ga je v zameno ponujal minister - predsednik tega sveta pa bi postal član zdravstvenega sveta - je za stroko zdravstvene nege nesprejemljiva rešitev. Je zgolj politični manever, da se znebijo predstavnika zdravstvene nege v zdravstvenem svetu, pravijo. »Razumemo ga kot neposredno zmanjševanje že tako slabih možnosti sodelovanja zdravstvene in babiške nege pri sooblikovanju zdravstvene politike v državi,« dodaja Darinka Klemenc, predsednica Zbornice. Obenem ga razume kot jemanje moči razširjenemu strokovnemu kolegiju za zdravstveno nego, ki je posvetovalni organ ministra za zdravje, sestavljen iz predstavnikov treh enakovrednih strokovnih področij zdravstvene nege. Večja moč politike, slabša avtonomija stroke Zbornica je o nepravilnostih pri oblikovanju zdravstvenega sveta ter neustreznem odnosu slovenske politike do zdravstvene in babiške nege obvestila mednarodne organizacije, med drugim tudi Svetovno zdravstveno organizacijo, Evropsko federacijo nacionalnih združenj medicinskih sester in Mednarodni svet medicinskih sester. Obvestili so tudi predsednika države Danila Türka, naše evroposlance in varuhinjo človekovih pravic. Na odziv ministra za zdravje še čakamo.
|
neutral
|
5,716
|
Hokejsko moštvo LA Kings je v tretji finalni tekmi proti NJ Devils zmagalo s 4:0. Do osvojitve Stanleyjevega pokala jim manjka le še ena zmaga Hokejisti Los Angeles Kings potrebujejo le še eno zmago za naslov prvaka lige NHL. V tretji tekmi finala za Stanleyjev pokal so v domači dvorani premagali New Jersey Devils s 4:0 in v seriji na štiri zmage povedli s 3:0. Slovenski zvezdnik Anže Kopitar je bil strelec drugega zadetka v drugi tretjini ter podajalec pri zadnjem zadetku. Kopitar je v končnici lige NHL prevzel vodstvo na lestvici najboljših strelcev v končnici, zdaj ima že 18 točk. V končnici dosegli 15 zmag in le dva poraza V zgodovini lige NHL je doslej le ena ekipe naredile preobrat in slavile po zaostanku 0:3 - davnega leta 1942 Toronto Maple Leafs, hkrati pa lahko Los Angeles postane šele prva ekipa v ligi, ki bi naslov osvojila kot osmo moštvo rednega dela. Kings so v končnici zabeležili 15 zmag in doživeli le dva poraza, na poti do finala pa so izločili tudi Vancouver in St. Louis, najuspešnejši ekipi rednega dela. Četrta tekma bo v noči iz srede na četrtek znova v Staples Centru v Los Angelesu. Vrhunce tretje tekme si lahko ogledate v spodnjem videu.
|
positive
|
5,717
|
Takšna možnost obstaja, vendar moramo najprej počakati in videti, kaj je naprodaj in ali je cena prava, pravi šef AIG Robert Benmosche Foto: Irena Herak Ameriška zavarovalnica AIG bi bila za "pravo ceno" pripravljena razmisliti o nakupu slovenske Zavarovalnice Triglav in hrvaške Croatia Osiguranje , je za Bloomberg povedal šef AIG Robert Benmosche. "Takšna možnost obstaja, vendar moramo najprej počakati in videti, kaj je naprodaj in ali je cena prava," je povedal Benmosche. Kot pravi, se bo AIG še naprej širila po svetu in rasla. "Pregledovali bomo vse, kar bo naprodaj," je dodal. Bloomberg ob tem navaja še, da je slovenski finančni minister Janez Šušteršič že napovedal, da bi lahko država svoj delež v največji državni zavarovalnici zmanjšala na 25 odstotkov. Podobno je tudi v Zagrebu, kjer bo država v Croatia Osiguranju zadržala četrtinski delež, preostanek pa je naprodaj.
|
neutral
|
5,718
|
S tovarniškega dvorišča družbe Primorje Mehanizacije so upniki odpeljali veliko število strojev, čemur so se zaposleni sprva zoperstavili Kljub vloženemu predlogu za stečaj Primorja , so danes nekateri upniki in leasing hiše iz Primorja Mehanizacije želeli odpeljati stroje in drugo opremo. Zaposleni, ki so se že zjutraj zbrali pred stavbami Primorja, so se sprva temu uprli in do prihoda sodnega izvršitelja preprečili odvoz. Razplet razjasnil sodni izvršitelj Kasneje je v Primorje Mehanizacijo prišel tudi sodni izvršitelj, da so razjasnili zaplet. Tisti rubežniki, ki so imeli s seboj vso potrebno dokumentacijo, so zarubljene stroje lahko odpeljali. Med njimi je bilo veliko skoraj novih delovnih strojev in tovornjakov, pa tudi zadnji osebni avtomobil, ki ga je v zadnjih mesecih uporabljala uprava Primorja. "Stečajnemu upravitelju ne bo ostalo dosti lastnine" Vodja koordinacije sindikatov v Primorju Damjan Volf je dejal, da od sodišča pričakuje hitro odločanje o stečaju, saj v nasprotnem primeru stečajnemu upravitelju ne bo ostalo kaj dosti lastnine, ki bi jo lahko prodal za poplačilo upnikov. "Le stečajni upravitelj lahko ustavi ta rubež, ki smo mu priča v zadnjih tednih," je dejal Volf.
|
neutral
|
5,719
|
Z novelo zakona o cestah se v slovenski pravni red prenašajo evropske direktive s tega področja, hkrati pa se lajšajo zahteve presojevalcev varnosti cest Foto: Urban Štebljaj Odbor DZ za promet in infrastrukturo je na današnji seji podprl predlog novele zakona o cestah. Ta po besedah ministra za infrastrukturo in prostor Zvonka Černača prinaša le manjše spremembe zakona, ki se v enem delu nanašajo na prenos evropskih direktiv o inteligentnih prometnih sistemih v slovenski pravni red. Drugi del sprememb pa se nanaša na nekatere dele obstoječega zakona, pri katerih se je pri izvajanju pokazalo, da jih je treba spremeniti za olajšanje postopkov, je pojasnil Černač. Po njegovih besedah gre sicer za manjše spremembe pri vrednotenju storitev presojevalcev varnosti cest, pri pristojnosti posameznih organov za ukrepanje ob zaporah na cestah ter pri izdelavi investicijske dokumentacije za projekte, ki pomembneje ne posegajo v prostor. Ustanovitev Nacionalnega centra za upravljanje prometa Novela ureja tudi vprašanja povezana z ustanovitvijo Nacionalnega centra za upravljanje prometa , da bo mogoče začeti operativne postopke za njegovo delovanje, je še pojasnil Černač. Medtem ko so poslanci koalicije podprli vse predlagane spremembe zakona, pa so nekaterim nasprotovali poslanci opozicije. Janez Ribič (SLS) je dejal, da bo uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v prihodnje izredno vplivalo na varnost v prometu, prav tako pa se bo zmanjšalo onesnaževanje okolja. "V tem se skriva velik potencial, ki bo koristil tako Sloveniji kot Evropi," je poudaril. Čeprav gre pri omenjeni noveli zgolj za vzpostavitev pravnega okvira, pa gre po mnenju Ribiča za pomemben strateški korak k izboljšanju stanja na področju prometa, saj je težav ogromno. Mišič: Ponudnikov veliko, a so možnosti premalo izkoriščene Gašpar Gašpar Mišič (Pozitivna Slovenija) je dejal, da se v Sloveniji veliko podjetij ukvarja z razvijanjem inteligentnih prometnih tehnologij, vendar pa na področju infrastrukture nimamo razvitega javno-zasebnega partnerstva, ki bi te možnosti bolje izkoriščalo. Opozoril je, da bi bilo to ob pomanjkanju sredstev zelo pomembno ter bi zato morali "storiti korak naprej". Renata Brunskole (Pozitivna Slovenija) je opozorila, da omenjene spremembe posegajo tudi v zakon o graditvi objektov, pri pripravi sprememb pa po njenem mnenju niso sodelovali strokovnjaki, ki bi to ustrezno uredili in odpravili. Ljubo Žnidar (SDS) je njene trditve zavrnil in dejal, da spremembe zakona le izboljšujejo in poenostavljajo postopke. Černač: Predlog sprememb omejen na zelo majhno področje
|
neutral
|
5,720
|
Preiskava še traja in storilci ostajajo neznani Foto: BloombergDružabna oziroma poklicna spletna stran Linkedin je v sredo sporočila, da so neznani hekerji vdrli v sistem in ukradli gesla več milijonov uporabnikom ter jih dali na svetovni splet. Linkedin ima okrog 160 milijonov uporabnikov, ki imajo na svojih straneh tudi zaupne informacije. Večji problem je v tem, ker ljudje uporabljajo isto geslo za različne zadeve. Tatovi gesel lahko sedaj vdrejo tudi v druge račune, kot so google, amazon in drugi. Linkedin zato priporoča vsem uporabnikom, naj redno spreminjajo gesla. Preiskava še traja in storilci ostajajo neznani. Linkedin je prizadetim, ki so jim ukradli gesla, že zaprl račun in bodo dobili elektronska sporočila z nadaljnjimi navodili. Pri tem pa je treba biti spet previden, saj bodo sporočila, zamaskirana kot da so Linkedinova, pošiljali tudi nepridipravi. Podjetje sporoča, da njihova sporočila ne bodo vsebovala nobenih povezav.
|
negative
|
5,721
|
Doslej je stroške založilo ministrstvo, kandidatom pa sredstev ni bilo treba vrniti, če so dokazali, da so se zaposlili na sodišču, tožilstvu, pravobranilstvu, pravosodnem ministrstvu ali pa so se želeli, pa se niso mogli Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) je prinesel spremembe tudi za vse, ki bodo opravljali pravniški državni izpit. Vsi, ki ga želijo opravljati, morajo poslej pravniški državni izpit plačati. In sicer po ceniku: 660 evrov za šestčlansko komisijo, če je komisija petčlanska 588 evrov, če kandidat ponavlja samo pisni del, je cena 96 evrov, če ponavlja samo ustni del, pa 234 evrov. Zadnji »neplačljivi« pravosodni izpiti pred obveznim plačilom (kandidati so se na izpit prijavili, preden je začel veljati ZUJF) so bili v začetku tega tedna. Prijavilo se je rekordno število kandidatov, 76. Za primerjavo, januarja je bilo prijavljenih 30, februarja 32, marca 39, aprila 58 in maja 62 kandidatov. Doslej je stroške založilo ministrstvo, kandidatom pa sredstev ni bilo treba vrniti, če so dokazali, da so se zaposlili na sodišču, tožilstvu, pravobranilstvu, pravosodnem ministrstvu ali pa so se želeli, pa se niso mogli. »Sprememba ZUJF tudi ne predvideva nikakršnih izjem,« pravijo na ministrstvu za pravosodje in javno upravo.
|
neutral
|
5,722
|
Miša Molk je varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev na nacionalni televiziji ter nekdanja voditeljica in velika zvezda slovenske televizije Blagovna znamka številka ena? Prodano. Prva izbira parfuma? Sem hotela kar zinit, ... no,... trenutek, a prvi, ki sem si ga zlila na vrat, ali ta, ki zdaj vznemirja celo mene? Katero uro nosite? Jutranjo. V kateri restavraciji najraje jeste in zakaj? Še po vampih se mi dobro kupček podre, če mi neonke ne silijo v 'ksiht' (smeh). Najboljši film? Ja, a ne, potem pa še najljubša barva, pa najljubši pesnik. Ne, ne bo šlo, nekaj časa imam namen še živeti. Pa da vidimo. Katero knjigo ta hip berete in katero bi nam priporočili v branje? Po delovni dolžnosti, pa tudi z užitkom slinim strani Mircea Carturescuja Zakaj ljubimo ženske. Pomenskost njegovih stavkov sicer sproti sprevračam, ker mi tako 'paše', ampak, glejte, ko reče recimo približno tako, da možganska lobanja zakriva našo goloto, on seveda tu iskreno misli ljubezen, jaz pa berem, da mi možgani res kdaj ne dopustijo iti čez. On piše, jaz berem, in oba se imava fajn. Se pa včasih tudi zelo strinjava. "Za to, da bi imel stil, se ne da nič narediti. Ker stila nimaš, ampak to si". Podpišem!
|
neutral
|
5,723
|
Pet velikih podjetij išče način, kako iz obnovljivih virov ustvariti molekularno strukturo za izdelavo plastične embalaže Podjetja iščejo načine, kako napraviti embalažo iz obnovljivih virov. Coca-Cola , Ford , H.J. Heinz , Nike in Procter & Gamble so strnili glave skupaj in ustanovili delovno skupino, ki bo pospešila razvoj plastične embalaže iz rastlinskih surovin, piše Environmentalleader. Podjetja bodo tako družno iskale način, kako iz obnovljivih virov ustvariti molekularno strukturo za izdelavo plastične embalaže, ki bi bila po vseh lastnostih enake sedanjim PET embalaži, izdelane na osnovi nafte. Coca-Coline plastenke iz sladkornega trsa S podobno tehnologijo se lahko že pohvali Coca-Cola, nekatera njihova plastična embalaža je deloma narejena na rastlinski osnovi in ima tako manjši negativni vpliv na okolje kot pa plastična embalaža, izdelana na tradicionalni način - iz fosilnih goriv. Naravi prijazna plastenka je v 30 odstotkih je izdelana iz sladkornega trsa, zdaj pa iščejo način, kako iz obnovljivih virov napraviti še ostalih 70 odstotkov plastenke. Pepsi ima plastenko iz koruznega ličja Že pred časom pa je plastenko, narejeno iz rastlinskih surovin, razvil Pepsi. Njihova "zelena" plastenka je izdelana iz koruznega ličja, borovega lubja in prosa. V prihodnje bi plastenke lahko izdelovali tudi iz lupin pomaranč in krompirja ter drugih ostankov iz proizvodnje prehrambenih izdelkov. PET plastiko se sicer danes uporablja v prehrani, oblačilih, obutvi in v avtomobilski industriji.
|
positive
|
5,724
|
Če upoštevamo, da se je vrednost evra v minulem letu zmanjšala za dobra dva odstotka, je slovenska zunanja trgovina v rahlo slabšem položaju kot pred letom dni Foto: Aleš BenoV prvih štirih mesecih letos je Slovenija izvozila za dva odstotka več, uvozila pa za 1,5 odstotka več kot v prvih štirih mesecih lanskega leta. Pokritost uvoza z izvozom je bila 93,4-odstotna. Zunanjetrgovinski primanjkljaj je v prvih štirih mesecih znašal 481 milijonov evrov, samo aprila pa ga je bilo 55 milijonov evrov, kažejo podatki Statističnega urada. Aprila letos manj negativna bilanca kot lani Aprila je Slovenija izvozila za 1,709 milijarde evrov, uvozila pa za 1,764 milijarde evrov. Glede na april lani je bil aprila letos izvoz vreden 1,9 odstotka več, uvoz pa je bil za en odstotek manjši. Predelovalne dejavnosti aprila delale manj, imele pa večje zaloge V primerjavi z marcem se je vrednost industrijske proizvodnje v aprilu povišala za 0,1 odstotka. Glede na april lani je bila njena vrednost letos kar štiri odstotke višja. Ob 21-odstotnem skoku vrednosti rudarske proizvodnje, se je vrednost proizvodnje v predelovalnih dejavnostih aprila skrčila za kar 0,7 odstotka. Vseeno je bila slednja aprila letos 3,6 odstotka višja kot aprila lani. Kljub manjši proizvodnji v predelovalnih dejavnostih, se je vrednost njihovih zalog aprila povišala za 0,4 odstotka in je bila debelih 7,3 odstotka višja kot pred letom dni.
|
negative
|
5,725
|
Evropska komisija državi za letos napoveduje 0,5-odstotno gospodarsko rast Francoska centralna banka je danes uradno znižala pričakovanja glede gibanja francoskega bruto domačega proizvoda (BDP) v drugem letošnjem četrtletju. Namesto stagnacije sedaj ocenjuje, da se bo francosko gospodarstvo v drugem trimesečju skrčilo za 0,1 odstotka. Novi francoski predsednik Francois Hollande za naslednje leto sodržavljanom obljublja 1,7-odstotno rast BDP. Če bi se napoved uresničila, bi to pomenilo prvi četrtletni upad francoskega BDP, odkar se je država leta 2009 izkopala iz recesije. V letošnjih prvih treh mesecih je francosko gospodarstvo stagniralo. Komisija ne deli Hollandovega optimizma V četrtek je francoski statistični urad INSEE razkril, da se je stopnja brezposelnosti v Franciji v prvem četrtletju dvignila na 10 odstotkov, kar je 0,2 odstotne točke več kot v zadnjem četrtletju lani in 0,4 odstotne točke več kot v enakem obdobju lani. Stopnja brezposelnosti v Franciji je tako najvišja po letu 1999. Evropska komisija državi za letos napoveduje 0,5-odstotno gospodarsko rast, kar je v skladu tudi z načrti francoske vlade. Nekoliko bolj optimističen je francoski predsednik Francois Hollande pri napovedih za prihodnje leto, ko naj bi se po ocenah njegove vlade BDP Francije okrepil za 1,7 odstotka. Komisija medtem pričakuje 1,3-odstotno gospodarsko rast.
|
neutral
|
5,726
|
Pri DHL so v prvi polovici leta 2012 več kot 100 tisoč evrov namenili za varnost pošiljk Letos so pri DHL z naložbo preko 100 tisoč evrov nadgradili rentgen, opremili pa so se tudi z napravo za odkrivanje eksplozivov in sledi narkotikov. V osmih sekundah naprava zazna preko 40 substanc sledi narkotikov in eksploziva. Običajno takšne naprave uporabljajo v letalskih družbah in vojski. Vsebino pošiljk pri DHL namreč zaradi varnosti tako zaposlenih kot pošiljk redno preverjajo z različnimi napravami. Uporabnike lahko zato opozorijo pred vsebino, ki je prepovedana v določenih državah. V Savdsko Arabijo je denimo prepovedan prenos alkohola, na DHL pa pravijo, da skušajo občasno njihov servis izrabiti tudi za takšne prepovedane prenose.
|
positive
|
5,727
|
Poslovni objekt Imparo je moderna zgradba na izjemni lokaciji v poslovni coni Vič v Ljubljani. Leži blizu dveh avtocestnih izvozov in v neposredni bližini igrišča za golf. Investitor Imparo, d. o. o., kupcem ponuja šestodstotni popust, tako da je cena kvadratnega metra brez DDV od 1.799 evrov dalje. Poslovna stavba že ima kar nekaj lastnikov. Kakovost gradnje in privlačnost lokacijo sta prepoznali tudi dve ugledni podjetji. V objekt sta se namreč pred kratkim vselila slovenski proizvajalec izpušnih sistemov Akrapovič in mednarodna družba KSB . Podjetjem, ki iščejo poslovne prostore, so na voljo od 150 do 360 kvadratnih metrov velike enote, ki jih lahko kupijo ali najamejo. Podjetja lahko prilagajajo tlorise Poslovna stavba Imparo je zasnovana kot poslovni objekt višjega kakovostnega razreda. Sestavlja jo pet etaž: klet, pritličje, dve nadstropji in mansarda. Vsi prostori so naravno osvetljeni in zračeni. Nekatere poslovne enote imajo lastno ložo, ki se navezuje na čajno kuhinjo. V pritličju so skladiščno-prodajni prostori in en gostinski lokal. Klet je skoraj izključno namenjena parkiranju lastnikov poslovnih prostorov. Projektanti so zasnovali različne površine poslovnih prostorov. Podjetjem, ki iščejo poslovne prostore, so tako na voljo od 150 do 360 kvadratnih metrov velike enote, ki jih lahko kupijo ali najamejo. Prostori imajo dnevno osvetlitev, in sicer z dveh strani, obrnjeni pa so proti vzhodu ali zahodu. Tako je celoten objekt enakomerno osvetljen, naravna svetloba pa prodre globoko v prostor. Pomembno je tudi, da lahko kupci oziroma najemniki posamezne enote združijo ali jim spremenijo namembnost. Imparo, d. o. o., ki je na Viču zgradil moderno poslovno stavbo Imparo, je pred kratkim za šest odstotkov znižal cene. Energetsko učinkovita stavba V današnjem času je energetska učinkovitost eden najpomembnejših dejavnikov, na podlagi katerih se podjetja odločajo za nakup ali najem poslovnih prostorov. Zato naj poudarimo, da ima fasada poslovne stavbe Imparo 19-centimetrski sloj toplotne izolacije, s čimer toplotna izolativnost dvakrat presega predpisane vrednosti. To in drugi elementi stavbo uvrščajo med nizkoenergijske. Energetsko varčno sta izvedena tudi sistema ogrevanja in hlajenja, tako da je za ogrevanje na leto potrebnih 17 kilovatnih ur toplote na kvadratni meter uporabne površine, kar je zgolj tretjina predpisane vrednosti za poslovne stavbe. Fasada poslovne stavbe Imparo ima 19-centimetrski sloj toplotne izolacije, s čimer toplotna izolativnost za dvakrat presega predpisane vrednosti.
|
positive
|
5,728
|
Ameriške delnice so se podražile kljub temu, da se stanje v Evropi poslabšuje in tudi v ZDA je trg dela napravil korak na slabše Stanje ob 15:50 - po 20 minutah trgovanja Dow Jones + 0,2 % Nasdaq - 0,25 % S & P 500 + 0,1 % Deflacija cen v ZDA maja veliko večja kot v Evropi Inflacija cen potrošnih dobrin v ZDA je maja z aprilskih 2,3 potonila na 1,7 odstotka. Razlog je bil velik upad cen energije. Brez upoštevanja cen hrane in energije je bila letna inflacija cen v ZDA 2,3-odstotna. Na mesečni ravni so imeli v ZDA maja še precej večjo, in sicer kar 0,3-odstotno deflacijo cen, kot v območju evra. Brez upoštevanja cen energije in hrane je bil nivo cen maja 0,2 odstotka višji kot aprila. Trg dela na slabše Za nadomestilo za čas brezposelnosti je v tednu do 9. junija zaprosilo 386 tisoč Američanov, kar je bilo devet tisoč več, kot je bilo sprva ocenjeno v tednu do drugega junija. Niso se uresničila pričakovanja analitikov o upadu na 375 tisoč.
|
neutral
|
5,729
|
Uprava družbe z Radošem Lipanjem na čelu delavcem še vedno ni izplačala večinskega deleža lanskega regresa, pod vprašajem pa je tudi izplačilo majske plače Foto: Aleš Beno "Ker vodstvo ni dalo zagotovil, da bodo delavci v ponedeljek prejeli preostanek februarskih, marčevskih in aprilskih plač, smo se odločili za stavko," nam je informacijo, da v Kraškem Zidarju poteka stavka, potrdil prvi sindikalist Obalne sindikalne organizacije Damjan Volf . Kot pravi Volf, je sindikat stavko napovedal že prejšnji petek, potem ko se vodstvo ni odzvalo na zahteve delavcev, ki so ostali tudi brez večinskega deleža lanskega regresa. "Da bo mera polna, prav tako nismo prejeli zagotovil, da bodo zaposleni v ponedeljek prejeli majsko plačo," dodaja Volf. Volf želi, da država izterja denar za prispevke "Delavci so prejeli na svoj tekoči račun le eno šestino lanskega regresa. Poleg tega jim delodajalec ni plačal tudi prispevkov za socialno varnost. Apeliram na državo, da ta denar za prispevke od delodajalca izterja," pravi Volf. Kraški zidar je sicer od 12. junija uradno v prisilki, največji bančni upniki pa so NLB, NKBM, Abanka, Gorenjska banka in Probanka. Družba ima skoraj 94 milijonov evrov obveznosti, samo v letošnjem prvem četrtletju pa je gradbinec ustvaril 8,8 milijona evrov izgube. Krize se ne rešuje na plečih delavcev "Glede na namige, da bo v primeru stavke sindikat kriv za propad podjetja, smo se odločili, da s stavko izrazimo tudi stališče, da se kriza ne more reševati na plečih delavcev, ki zaradi neizplačil nimajo dovolj denarja niti, da bi prišli v službo," dodaja Volf, ki napoveduje, da se bo stavkovni odbor znova sestal v ponedeljek. "Takrat bo tudi znano, kako bomo postopali naprej." Za komentar smo prosili tudi šefa Kraškega Zidarja Radoša Lipanje , ki pa je, po zagotovilih njegove tajnice, na sestanku, zato današnjih razmer v družbi trenutno ne more komentirati.
|
neutral
|
5,730
|
Največji spletni brskalnik opozarja, da je vse več vladnih pritiskov na politično vsebino na spletu V zadnjih šestih mesecih je število pritiskov za odstranitev politične vsebine s seznamov spletnih iskanj postalo alarmantno, Googlovo poročilo povzema britanski Guardian. Spletni velikan poudarja predvsem dejstvo, da gre povečini za pritiske iz zahodnih demokracij, ki nimajo tradicije spletne cenzure. Kanada: Oblasti so zahteve odstranitev videa s portala YouTube, ki prikazuje uriniranje po kanadskem potnem listu. Google je zahtevo zavrnil Španija: Oblasti so zahtevale odstranitev 270 povezav do blogov, ki kritizirajo vladajoče politike. Google je zahtevo zavrnil Velika Britanija: Oblasti so zahtevale odstranitev petih računov uporabnikov na portalu YouTube zaradi promocije terorizma. Google se je strinjal in zahtevo izpolnil. ZDA: Oblasti so zahtevale odstranitev 187 videov s portala YouTube, s katerimi naj bi uporabniki spletnega servisa nadlegovali ljudi. Google se je v 42 odstotkov primerov strinjal in odstranil vsebino.
|
negative
|
5,731
|
Izumitelj viagre naredil še sprej proti prezgodnjemu izlivu in daljšo 'čvrstost' Prezgodnji izliv? Ne bi vnašali kemije v telo? Mogoče pa je prava rešitev sprej za erekcijo. Britanec Mike Wyllie, znanstvenik, ki je pred 20 leti razvil viagro, je naredil novo potencialno uspešnico: sprej, imenovan Tempe, ki zaustavi prezgodnji izliv, piše Jutarnji list. To čudo naj bi bilo na trgu že jeseni 2013. Rešitev Kar v žep z njim Sprej v steklenički je tako majhen, da ga lahko moški diskretno pospravi v žep. Testi kažejo, da sprej, ki ga mora moški napršiti na svoj ud vsaj dve uri pred spolnim odnosom, podaljša čas trdote penisa za približno osemkrat. Statistika pravi, da ima že kar vsak četrti moški težave s prezgodnjo ejakulacijo. Dr. John Dean, ki vodi testiranja, pravi, da povprečni Evropejec od trenutka, ko očvrsti, zdrži le kakih šest minut do izliva. Vprašanje, ali je to dovolj, da bi uspešno zadovoljili partnerko ali partnerja. Novi sprej je namenjen tistim, ki so rekordno hitri v ejakulaciji. Pomagal bo 'sprintašem', medtem ko moškim, ki zdržijo do izliva vsaj šest minut, ne bo bistveno pomagal, pravi Dean. Dobra novica za tiste, ki so do zdaj to 'delo' opravili v nekaj minutah, za druge pa ne. Dve vrsti anestetika Tempe vsebuje dve vrsti anestetika v majhnem odmerku. Ta snov pomaga, da moški obdrži nadzor, obenem pa mu ne daje neprijetnega občutka omrtvičenosti. Z eno stekleničko si bo moški, ki ima spolni odnos od pet- do šestkrat na mesec, lahko pomagal eno leto.
|
positive
|
5,732
|
Vzajemna je v letu 2010 zmanjšala obratovalne stroške za 2,5 milijona evrov, v letu 2011 pa so bili ti stroški še za 1,3 milijona evrov nižji Foto: Bloomberg Zavarovalnica Vzajemna je v preteklem letu ustvarila 246,5 milijona evrov čistih prihodkov od zavarovalnih premij in 2,4 milijona evrov čistega dobička, so sporočili iz zavarovalnice. Iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je Vzajemna ustvarila 736 tisoč evrov čistega dobička, 1,7 milijona evrov pa iz drugih premoženjskih zavarovanj. Pol milijona v rezerve Skladno s sklepom agencije za zavarovalni nadzor je Vzajemna 552 tisoč evrov razporedila v rezerve iz polovice pozitivnega izida dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki zagotavljajo dolgoročno varnost zavarovancev. V varnostne rezerve iz drugih premoženjskih zavarovanj je razporedila 581 tisoč evrov. O bilančnem dobičku v višini 1,3 milijona evrov bo odločala skupščina na prihodnji seji. Čisti dobiček Vzajemna skladno s poslanstvom in načelom vzajemnosti reinvestira v nove storitve za člane, v razvoj družbe ali v povečanje finančne trdnosti s prenosom v varnostne rezerve, so zapisali v Vzajemni. Višji prihodki in nižji stroški V zavarovalnici pojasnjujejo, da so glede na finančni načrt za leto 2011 na rezultat vplivali nekoliko višji prihodki od zavarovalnih premij in nižji stroški poslovanja družbe. Delež obratovalnih stroškov v obračunani bruto zavarovalni premiji je tako v letu 2011 znašal 8,95 odstotka. Vzajemna je že v letu 2010 zmanjšala obratovalne stroške za 2,5 milijona evrov, v letu 2011 pa so bili ti stroški še za 1,3 milijona evrov nižji. Tržni delež Vzajemne je glede na pobrano bruto premijo premoženjskih zavarovanj predstavljal 17,1 odstotka slovenskega zavarovalnega trga. Na področju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je Vzajemna z 58,2-odstotnim tržnim deležem ohranila vodilno vlogo, so še zapisali v Vzajemni.
|
positive
|
5,733
|
Ortopedija Ukrivljeno palico uvedejo neposredno v glavice vijakov v vretencih, ki pomagajo stabilizirati hrbtenico. »Glavna prednost, ki jo imamo pred preostalimi ortopedskimi oddelki po Sloveniji in ki nam omogoča varno manj invazivno hrbtenično kirurgijo, je operativni mikroskop,« je o novi manj invazivni tehniki zatrditve ledvene hrbtenice povedal ortoped asist. dr. Gregor Rečnik iz UKC Maribor. »Že nekaj let vse operacije na hrbtenici opravimo s pomočjo mikroskopa in tako upoštevamo priporočila iz tujine,« pravi dr. Rečnik, ki je vpeljal novo metodo v mariborskem UKC. Poseg skozi nekajcentimetrski rez »Pri manj invazivni tehniki operiranja napravimo 1,5-centimetrski rez skozi kožo nekaj centimetrov stran od srednje linije. Pod kontrolo rentgenskega ojačevalca v vretence vstavimo vodilno žico, ki služi za uvajanje tulcev, s katerimi topo razmaknemo mehke dele vse do kosti,« razlaga. Mišice pri tem ostanejo nepoškodovane. »Skozi največji tulec v kost urežemo navoj ter v vretence zavijemo vijak želene dolžine in širine. Tako vstavimo dva ali več vijakov na isti strani,« doda. Brez poškodbe mišic V svetu se odstotek manj invazivnih zatrditev ledvene hrbtenice v zadnjih letih izrazito povečuje. V UKC Maribor je dosegel »zavidljivih skoraj 40 odstotkov«. V glavice vijakov skozi centimetrski rez uvedejo ukrivljeno palico, ne da bi poškodovali mišice, kot se to zgodi pri povsem drugačni, klasični tehniki zatrditve ledvene hrbtenice, kjer so poškodbe mehkih delov ob hrbtenici precejšnje. »Vijake zaklenemo na palici, odstranimo ročaje in namestimo manjše število kožnih šivov. Enako tehniko uporabimo tudi na drugi strani skozi enoten od tri- do štiricentimetrski rez, vendar šele po vstavitvi kletke,« pojasnjuje dr. Rečnik. Kletka namesto okvarjene medvretenčne ploščice »Za vstavitev kletke potrebujemo operativni mikroskop, saj je sicer vidljivost skozi majhen kožni rez preslaba za varno in učinkovito delo.« Kletko, napolnjeno z delom kosti, ki jo odvzamejo bolniku, namestijo na mesto okvarjene medvretenčne ploščice, ki jo pred tem odstranijo. S kletko »povečamo trdnost celotnega konstrukta in omogočimo kostno preraščanje«, razlagajo mariborski ortopedi. Z raziskavo do dejanskih učinkov posega »Predvsem mišice so izrazito občutljive za mehanski pritisk in si po operaciji le s težavo opomorejo. Del ledvenih mišic odmre, del se zabrazgotini,« o slabostih klasične operacije pove dr. Rečnik. Pri manjših rezih in manj invazivnem postopku, s katerim so v zadnjem letu operirali 16 bolnikov, med drugim tudi bolnico Andrejo Kelbič, ki je svojo izkušnjo delila na tiskovni konferenci, takšnih poškodb ni. »Z ortopedskega stališča opravimo povsem enak poseg z vijaki, palicami in kletkami, le z manj invazivno metodo,« pravi dr. Rečnik. O prednostih pa še: »Opazili smo manjšo izgubo krvi med operacijo in po tej, manjšo potrebo po transfuziji krvi, manjšo poškodbo mišic med operacijo, manj bolečin po operaciji in hitrejše okrevanje bolnikov. Zdaj izvajamo tudi lastno raziskavo, s katero bomo kvantitativno ovrednotili dejanske koristi za bolnika in ki bo zelo verjetno potrdila študije iz tujine.«
|
neutral
|
5,734
|
Na Švedskem so povzdignili varnostni alarm za vse nuklearne elektrarne, v kompleksu ene izmed njih so namreč našli eksploziv - obstaja možnost sabotaže Na Švedskem so v kompleksu ene izmed nukleark našli eksploziv. Tovornjak v kompleksu nuklearne elektrarne Ringhals, 70 kilometrov južno od drugega največjega švedskega mesta Göteborg, je skrival eksploziv. Švedska je zato povzdignila varnostni alarm za vse nuklearke, policija pa preiskuje možnost sabotaže. Pes na tovornjaku zavohal eksploziv Kot piše AP je pes med včerajšnjim rutinskim pregledom zavohal prisotnost eksplozivnih sredstev. Odzval se je na tovornjak, ki se je nahajal v industrijskem delu zaprtega dela nuklearne elektrarne. Policija je za zdaj skopa z informacijami, za kakšen tip in količino eksploziva gre, po mnenju bombnih strokovnjakov pa ni bilo nevarnosti da bi eksplodiral, saj ni imel vžigalne vrvice. Tudi če bi, na nuklearki ne bi povzročil večje škode, so dodali odgovorni. Sabotažo najbrž zakuhal zunanji storilec Policija incident preiskuje, za zdaj nimajo osumljencev, voznik tovornjaka o vsem skupaj ni imel pojma in tudi ni osumljen vpletenosti. Po vsej verjetnosti je eksploziv naložil zunanji storilec, tako da pregledujejo celotno pot tovornjaka pred dogodkom. Deset nukleark Švedski sicer priskrbi 50 odstotkov električne energije.
|
negative
|
5,735
|
Raziskava o otroškem delu na Filipinih je pokazala, da tam dela 5,5 milijona otrok, skoraj trije milijoni težka in nevarna dela - v državi sicer živi 29 milijonov otrok Na Filipinih dela 5,5 milijona otrok, tam jih skupaj živi 29 milijonov. Na Filipinih dela 5,5 milijona otrok, starih med pet in 17 let, skoraj trije milijoni med njimi pa opravljajo težka in nevarna dela, je pokazala raziskava o otroškem delu, ki jo je objavil filipinski statistični urad. Otroci delajo, ker bi radi pomagali družinskim podjetjem, ker potrebujejo denar za šolanje ali za odplačilo dolgov svojih družin - na Filipinih sicer živi okoli 29 milijonov otrok. Zavzemajo se za ukinitev otroškega dela Raziskavo so opravili v okviru kampanje, s katero se zavzemajo za ukinitev otroškega dela na Filipinih. Cilj je izkoreniniti najhujše oblike otroškega dela do leta 2016. "Priti moramo do dna otroškemu delu, ki je povezano z revščino in pomanjkanjem primernega in produktivnega dela. Poleg tega da se trudimo, da bi otroke ohranili v šolah in stran od otroškega dela, moramo zagotoviti tudi spodobno delo za njihove starše in osnovno socialno varstvo za družine," je povedal direktor urada ILO na Filipinih Lawrence Jeff Johnson. Po vsem svetu dela prek 200 milijonov otrok Nevarna in težaška dela, ki jih opravljajo otroci, vključujejo delo v kmetijstvu, pri katerih uporabljajo pesticide in nevarna ostra orodja, ter delo v rudnikih, kjer so izpostavljeni živemu srebru. Podobna raziskava leta 2001 je pokazala, da so na Filipinih takrat delali štirje milijoni otrok, med katerimi jih je 2,4 milijona opravljalo nevarna dela. Leta 2010 je po vsem svetu delalo 215 milijonov otrok.
|
negative
|
5,736
|
Zaradi višje gospodarske rasti, več priložnosti, manjše nasičenosti trga (in veliko drugih razlogov) lahko podjetja v hitro-rastočih gospodarstvih zelo hitro pridobijo na vrednosti, kar lastnikom močno poveča debelino denarnice. Vendar je investiranje v takšna podjetja lahko težavno saj v večini primerov potrebujete brokersko hišo, ki ima dostop do borz v teh državah. Poleg tega so pa tudi stroški investiranja lahko zelo visoki, kar takoj pomeni, da se tistim z manjšim kapitalom ne izplača kupovati na teh borzah, saj jim bodo stroški preveč odžirali donose (ali povečevali izgube). Če se želimo izpostaviti trgom kot so Tajska, Indonezija, Turčija, Rusija, Južna Koreja, Brazilija, Indija, Mehika in druge manjše države, lahko kupimo ETF na njihove delniške indekse. ETF-i delujejo kot klasični skladi, ki pa nimajo upravljalca, kot ga imajo klasični skladi, ampak imajo v naprej določeno metodo investiranja – ponavadi nakup delnic večjih podjetij, na katere so uteži (kakšen delež je v portfelju) določene glede na velikost podjetja. Obstaja pa tudi več ETF-ov, ki imajo v portfelju kar več različnih trgov. Pomembnejše ETF-e trgov v razvoju si lahko pogledate na spodnji listi. Vanguard MSCI Emerging Markets (VWO)iShares MSCI Emerging Markets (EEM)iShares China 25 (FXI)iShares MSCI Brazil (EWZ)iShares MSCI Malaysia (EWM)iShares MSCI Mexico (EWW)iShares MSCI Singapore (EWS)iShares MSCI South Korea (EWY)iShares MSCI Taiwan (EWT)iShares S&P Latin America 40 (ILF)Market Vectors Russia (RSX)WisdomTree India (EPI)iShares MSCI Indonesia (EIDO)iShares MSCI Philippines (EPHE)iShares MSCI Poland (EPOL)iShares MSCI South Africa (EZA)iShares MSCI Thailand (THD)iShares MSCI Turkey (TUR)Market Vectors Egypt (EGPT)Market Vectors Vietnam (VNM) Pri manjših ETF-ih je potrebno biti pozoren na majhno likvidnost, ki pa je še vedno veliko večja od povprečne slovenske delnice. Letni stroški so med 0,2% in 0,9% (povprečje 0,6%), kar naredi ETF-e toliko bolj privlačne od klasičnih investicijskih skladov, ki imajo ponavadi 2% upravljalsko provizijo (in še nekaj drugih provizij). Luka Gubo, vodilni analitik Finančni Trgi
|
neutral
|
5,737
|
Večina ministrstev bo zamrznila del načrtovanih izdatkov, kar naj bi skupno prineslo milijardo evrov prihrankov Francoska vlada bo zamrznila za milijardo evrov načrtovanih izdatkov ministrstev v letošnjem letu, s čimer želi izpolniti zastavljene cilje glede zmanjšanja proračunskega primanjkljaja, je napovedal minister za proračun Jerome Cahuzac. Dodatno varčevanje ne bo prizadelo ministrstev za izobraževanje, za pravosodje in za notranje zadeve. Francoski premier Jean-Marc Ayrault je po besedah ministra ukazal, da se "določeni izdatki, ki so bili načrtovani, ne bodo zgodili nemudoma" in bodo vključeni v že sprejete varčevalne ukrepe. "Prispevala bodo vsa ministrstva" razen omenjenih treh, je zatrdil Cahuzac. Iščejo do deset milijard dodatnih prihrankov Spomnimo, včeraj je finančni minister Pierre Moscovici sporočil, da mora Francija, če želi zmanjšati primanjkljaj na zastavljenih 4,5 odstotka BDP, najti med sedem in deset milijardami evrov prihrankov. O tem smo pisali v članku Francija zaradi varčevanja išče do 10 milijard evrov. Lani je luknja v francoskih javnih financah znašala 5,2 odstotka BDP.
|
neutral
|
5,738
|
Parlament bo odločal o zlatem fiskalnem pravilu in spremembi referendumske ureditve Foto: Aleš Beno "Julija bo trenutek resnice, saj bo parlament glasoval o zlatem fiskalnem pravilu in spremembi referendumske ureditve. Odločali bomo o tem, ali bomo samostojni še naprej ali bomo morali prositi za pomoč," je v oddaji Pogovor o... na Radiu Ognjišče povedal predsednik vlade Janez Janša (na sliki). Na očitke o hitenju, katerih avtor je Pozitivna Slovenije, je dejal, da je Nemčija zlato fiskalno pravilo uvedla že pred tremi leti. "Če se bomo zadolževali še naprej sledi grški scenarij. Trenutne generacije bodo drago plačale neumnosti tistih, ki so odlašali z odločitvami." O državnem svetu V primeru državnega sveta, ki je v zadnjih mesecih na meji obstoja, so problem stroški in pristojnosti. "Mogoče bi se dalo z drugačno postavitvijo stvar rešiti. Razmišljali smo o preoblikovanju v smeri regionalnega zastopstva, če bi Slovenija dobila pokrajine," pravi Janša. Pri tem vztraja, da je najbolj smiselna ukinitev organa, saj "obstajajo mnoge države z enodomnim parlamentom". O nacionalnih simbolih Premier je spregovoril tudi o proslavi ob dnevu državnosti."Potrebno je slaviti dogodke, ki so nas združevali, ne pa poveličevati tistih, ki so nas usodno razdelili," je dejal. Dodal je, da smo z osamosvojitvijo oblikovali nove državne simbole, kjer ni nobenih znakov totalitarnih sistemov, ki so nas nekoč delili. "Pod oznako rdeče zvezde se ni odvijala le zgodba o partizanstvu, temveč tudi krvava komunistična revolucija, pobitih je bilo na deset tisoče ljudi. Pod tem znakom se je vladalo brez volitev, mnogo Slovencev je bilo izgnanih. Ta znak nas ne more združevati kot narod," je še dejal premier. Ob tem pa povedal, da je bil znak vsiljen tudi mnogim ljudem, ki niso sodelovali prostovoljno. O proslavi ob dnevu državnosti Besede Jerneja Kuntnerja, ki je vodil proslavo ob dnevu državnosti, je označil zgolj za odziv na govor predsednika države Danila Türka. Janša vztraja, da je Türka predlagal sam in da to obžaluje. "Upal sem, da ne bo polemiziral, a se je zgodilo ravno to," je dejal. Dodal je, da nekateri ne bodo nikoli zadovoljni s tem, kar dobijo in ne bodo nikoli storili koraka naprej. O najemniških poslih zveze borcev
|
neutral
|
5,739
|
Oba člana upravnega odbora Cestnega podjetja Ljubljana - Jure Kranjc in Bojan Kozar, sta bila odpoklicana. Njuni mesti sta zasedla Primož Ovijač in Andrej Košir Foto: Andrej Križ Od šeste ure zjutraj poteka na še delujočih gradbiščih rubež opreme Cestnega podjetja Ljubljana (CPL), smo izvedeli. Rubež opravlja izvršitelj Marjana Hojsa (na sliki), ki je pobral večino strojev in kamionov na gradbiščih, nekaj po 10. uri pa je prišel na sedež CPL. Kot smo izvedeli, za rubežem stoji podjetje Terra RB , in sicer zaradi terjatev v višini več kot 600 tisoč evrov. Blokiran je tudi račun podjetja CPL in hčerinske družbe. Kot smo včeraj že poročali je zet Dušana Črnigoja Valter Kobal iz Go-Renta skupaj s trgovino Terra RB zarubil kamnolom Primorja in asfaltno bazo Laže ter opremo za proizvodnjo betonskih polizdelkov v obratu ABK (armiranobetonske konstrukcije) v Ajdovščini. Ob 10. uri se je sicer začela skupščina CPL, na kateri sta bila po pričakovanjih imenovana dva člana upravnega odbora. Oba člana upravnega odbora - Jure Kranjc in Bojan Kozar, sta bila odpoklicana. Njuni mesti sta zasedla Primož Ovijač in Andrej Košir, ki prihaja iz Primorja Geotehnike. Vsi sklepi skupščine so bili sprejeti. Poleg tega je bil imenovan tudi nadomestni revizor ABC revizija. Več o tem v članku Kdo se bo zravsal za posle CM Celje?
|
neutral
|
5,740
|
Statistiki so popravili prvotni podatek o krčenju britanskega gospodarstva z 0,3 odstotka na 0,4 odstotka Bruto domači proizvod (BDP) Velike Britanije se je med januarjem in marcem skrčil za 0,3 odstotka, je danes prvo oceno potrdil britanski statistični urad. So pa statistiki popravili podatek o krčenju gospodarstva v zadnjem lanskem četrtletju, in sicer z 0,3 odstotka na 0,4 odstotka. Podatki so potrdili šibkost britanskega gospodarstva, ki ima težave z okrevanjem po finančni krizi. Močno se čutijo posledica vladnih varčevalnih ukrepov, pa tudi dolžniška kriza v območju evra, ki ruši zaupanje. Gradbeništvo s petodstotnim padcem Novi podatki za prvo četrtletje so pokazali, da sta padca v gradbeništvu in industrijski proizvodnji izničila največji porast vladnih izdatkov v skoraj sedmih letih. Potrošnja vlade se je namreč zvišala za 1,9 odstotka, gradbeništvo pa je medtem zabeležilo 4,9-odstotni padec. Industrijska proizvodnja je bila nižja za 0,5 odstotka, storitveni sektor pa je beležil 0,2-odstotno rast. Zasebna potrošnja se je znižala za 0,1 odstotka, medtem ko je bil izvoz nižji za 1,7, uvoz pa za 0,3 odstotka. Večina analitikov je mnenja, da se britanska recesija nadaljuje tudi v trenutnem četrtletju. Britanska centralna banka Bank of England bi lahko v luči neugodnih gospodarskih podatkov že prihodnji mesec gospodarstvu namenila nove stimulativne ukrepe.
|
negative
|
5,741
|
Že takoj na začetku pogajanj se bo morala Črna gora posvetiti poglavjem o pravosodju in temeljnih pravicah ter svobodi, pravici in varnosti Črna gora je danes v Bruslju začela pristopna pogajanja z Evropsko unijo, potem ko so voditelji članic unije prižgali zeleno luč za ta korak. Pogajanja je uradno začela na ministrski medvladni konferenci, prva poglavja pa bo odprla po pregledu usklajenosti svoje zakonodaje z evropsko, ki se bo končal prihodnje leto. Pogajalski okvir za Črno goro bo temeljil na novem širitvenem pristopu, uvedenem oktobra lani. Ta takoj na začetku pogajanj predvideva odprtje dveh najtežjih poglavij - o pravosodju in temeljnih pravicah ter svobodi, pravici in varnosti - in njuno zaprtje na koncu pogajanj. Letos še ne bodo odpirali poglavij Evropski komisar za širitev Štefan Füle je na novinarski konferenci povedal, da se bo pregled usklajenosti črnogorske zakonodaje z evropskim pravnim redom za omenjeni poglavji končal prihodnje leto. Črna gora tako letos še ne bo odprla nobenega poglavja, čeprav se je sprva napovedovalo, da bi lahko prvi poglavji odprla še letos. Z novim širitvenim pristopom želi EU zagotoviti res dobro uskladitev zakonodaje kandidatke z evropskim pravnim redom v omenjenih poglavjih, ki so se izkazala za najtežja v pogajanjih s Hrvaško, slabe izkušnje pa ima unija na teh področjih tudi z Bolgarijo in Romunijo, ki sta v EU vstopili leta 2007.
|
positive
|
5,742
|
V Slovenji se je število kmetij do leta 2010 zmanjšalo, vendar so bile te v povprečju večje, ugotavljajo državni statistiki Statistični urad je pripravil publikacijo Popis kmetijstva 2010 - vsaka kmetija šteje, v kateri predstavlja podatke in strukturne značilnosti slovenskega kmetijstva. Ob popisu je bilo v Sloveniji 74.646 kmetijskih gospodarstev ali skoraj 14 odstotkov manj kot leta 2000, vendar so bila ta povprečno večja. Povprečno kmetijsko gospodarstvo je obdelovalo 6,4 hektarja kmetijskih zemljišč v uporabi in redilo 5,6 glave velike živine, so navedli statistiki. Za 474 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč Vsa kmetijska zemljišča v uporabi skupaj so merila okrog 474.400 hektarjev ali dva odstotka manj kot pred desetimi leti. Sestava njihove rabe je bila podobna kot pred desetimi leti, njive so leta 2010 obsegale 36 odstotka vseh kmetijskih zemljišča v uporabi, trajni nasadi šest odstotkov in trajni travniki in pašniki 58 odstotkov. Večina kmetijskih zemljišč v uporabi je v letu 2010 ležala v diagonalnem pasu od osrednjeslovenske do pomurske statistične regije, v tistem delu je bila tudi večina občin, katerih površine so obsegale največje deleže kmetijskih zemljišč v uporabi.
|
neutral
|
5,743
|
Ameriški vlagatelji danes ne delijo optimizma z evropskimi Stopnja ob 20:40 Ameriške vlagatelje je danes v slabo voljo spravila novica, da je junija proizvodnja v ZDA prvič v zadnjih treh letih padla v primerjavi z mesecem poprej. Tudi novica, da bo stanovanjska gradnja bo po ocenah ameriških analitikov letos prvič po letu 2005 prispevala k skupni gospodarski rasti ZDA, ni spremenila gibanja trgov kapitala. Je rešitev v gradbeništvu? Podatki o porabi za gradnje v maju namreč kažejo, da se rast nadaljuje, predvsem v zasebnem sektorju in na ravni zvezne vlade. Z ministrstva za trgovino so danes sporočili, da je poraba za nove gradnje v maju porasla za 0,9 odstotka v primerjavi z aprilom na letno preračunano raven 830 milijard dolarjev. Hkrati je podatke za april popravilo z uvodne 0,3- na 0,6-odstotno rast. Majska poraba za nove gradnje je bila za sedem odstotkov višja kot maja 2011. Dow Jones - 0,23 odstotka Nasdaq+ 0,16 odstotka S&P 500 - 0,01 odstotka
|
neutral
|
5,744
|
Bralnik kartic v božji hiši Švedska je bila prva država v Evropi, ki je leta 1661 uvedla papirnati denar, ta država pa bi lahko bila tudi prva, ki ga bo odpravila. »Sploh ne razumem, zakaj bi morali še vedno tiskati denar,« pravi Björn Ulvaeus, nekdanji pevec skupine Abba (»Money, Money, Money«), ki se poleg številnih drugih zavzema za uvedbo brezgotovinskega denarnega sistema. Skoraj vsi Švedi že dolgo tudi za najmanjše nakupe uporabljajo plačilne kartice, zadnje čase pa čedalje pogosteje plačujejo tudi s pametnimi telefoni. V javnem prometu že dolgo ni več mogoče plačevati z gotovino, v večini trgovin brez kreditne kartice ni mogoče nič kupiti. Nekatere banke so popolnoma prešle na digitalni plačilni promet. Celo v eni od cerkva je pastor za nedeljsko nabirko na željo vernikov namestil bralnik kartic, saj večina nikoli nima s sabo gotovine. V gospodarstvu so v obtoku samo še trije odstotki gotovine, povprečje na evrskem območju je devet odstotkov, v ZDA sedem. Zagovorniki popolne odprave gotovinskega prometa svojo zahtevo utemeljujejo z večjo varnostjo, saj bi tako tatovi ostali brez dela. Statistični podatki švedskega združenja bank to potrjujejo. Število bančnih ropov se je s 110 leta 2008 lani zmanjšalo na 16. Zmanjšalo se je tudi število napadov na vozila, ki prevažajo gotovino. Zagovorniki odprave gotovine pravijo, da bi bil ta ukrep tudi učinkovito sredstvo proti korupciji, saj elektronski plačilni promet skoraj vedno za sabo pušča sledove. Morda si je tudi s tem mogoče razložiti, zakaj imajo na Švedskem manj težav s podkupovanjem kot na primer v Grčiji ali Italiji, kjer je plačevanje z gotovino še zelo razširjeno. Druga stran medalje pa je nevarnost računalniškega kriminala. Na Švedskem se je število tovrstnih kaznivih dejanj s 3.300 primerov v letu 2000 lani povečalo na 20 tisoč. Vsi pa z izginjanjem gotovine niso zadovoljni, zlasti starejši, ki jim je poslovanje s karticami tuje. Tudi trgovci tega niso veseli, saj jim banke za vsako transakcijo s kartico zaračunajo približno 60 centov, ki pa jih po zakonu ne smejo prevaliti na kupce. Članek je bil objavljen v reviji Moje finance, maj 2012. Na voljo je številka revije Moje finance, junij 2012 Revija je naprodaj v prosti prodaji, lahko pa se nanjo tudi naročite oziroma kupite žetone za vpogled v posamezen ali več člankov.
|
neutral
|
5,745
|
Predsednik vlade se je odzval na današnje napovedi interpelacij in nezaupnice vlade s strani Pozitivne Slovenije ter SD "Če so sposobni sestaviti ekipo, ki bo imela v parlamentu trdno večino in ne bo problema pri sprejemanju ukrepov, se pod interpelacijo podpišem tudi sam." Tako se je na današnje napovedi interpelacij in nezaupnice vlade s strani Pozitivne Slovenije ter SD v današnjih Odmevih na TV Slovenija odzval predsednik vlade Janez Janša (na sliki). Dodal je, da bomo zadnja leta vlade Boruta Pahorja - ta je bil na oblasti v letih od 2008 do 2011 - čez deset let jemali kot obdobje naravne katastrofe. Premier meni, da bomo posledice čutili še nekaj časa. Virant: Šušteršič ni ustvaril problema NLB, ga bo pa moral rešiti "Šušteršič opravlja delo dobro, je velik strokovnjak, dober minister," pa je strankarskega kolega podprl predsednik Državnega zbora Gregor Virant. Dodal je, da finančni minister - eden od kandidatov Pozitivne Slovenije za interpelacijo, domnevno zaradi dogajanja okrog dokapitalizacije NLB - vsekakor potrebuje tudi konstruktivne predloge s strani opozicije, ni pa zdaj čas za metanje polen pod noge. "Ni on ustvaril problema NLB, ga bo pa moral rešiti," je dejal. O NLB: Najprej moramo poznati vzroke bolezni, da jo lahko zdravimo Janša se je dotaknil še trenutnega dogajanja okrog največje slovenske banke NLB . Točnih razlogov za umik belgijske KBC iz postopka dokapitalizacije ne pozna. Glede nadaljnjih ukrepov za sanacijo banke pa je dejal le: "Zdravljenja ne moreš predpisati, dokler ne poznaš vzrokov bolezni."
|
neutral
|
5,746
|
Kulturni, kongresni in promocijski center Avditorij Portorož letos praznuje 40. obletnico ustanovitve. Obletnico bodo v Avditoriju obeležili drevi ob 21. uri s prireditvijo Potegnem črto Avditorij Portorož je začel delovati leta 1972 kot zavod za pospeševanje turizma. Njegove osnovne dejavnosti so bili kongresi, kulturne prireditve in predvajanje filmov. Postavitev festivalne kongresne in prireditvene dvorane si je zamislil prvi direktor Nino Spinelli, podoba in ime Avditorija pa sta plod dela arhitekta Eda Mihevca. 3,6 milijona obiskovalcev V zadnjem desetletju si je prireditve v Avditoriju po besedah direktorja Marka Česnika letno ogledalo povprečno okrog 90.000 obiskovalcev. "Če to pomnožimo s 40, dobimo zavidljivo številko 3,6 milijona obiskovalcev," poudarja Česnik. Avditorij si bo po njegovih besedah tudi v prihodnje prizadeval ostati v središču dogajanja na področju kulture, odmevnih prireditev, promocije kraja in kongresne dejavnosti. "Prizadevamo si za tesnejše sodelovanje in skupno načrtovanje dogodkov z obalnimi in drugimi kulturnimi ustanovami v Sloveniji in širše. Za našo kakovostno rast in morda tudi za nekoliko drugačen status po vzoru slovenskih narodnih gledališč in podobnih ustanov," pojasnjuje Česnik, sicer že 15. direktor Avditorija. V prihodnjih letih bodo po njegovih napovedih začeli tudi s sanacijo stavbe. S poslovanjem so zadovoljni Avditorij je v zadnjih letih beležil tudi rdeče številke, a je Česnik s poslovanjem v lanskem letu, ko so našteli 92.000 obiskovalcev, zadovoljen. "Povrnili smo tudi celoten kredit iz prejšnjega mandata v vrednosti 93.000 evrov, pokrili izgubo v višini 100.000 evrov in nabavili novo ozvočenje, tako za dvorano kakor za delo na terenu. V energetsko sanacijo stavbe smo vložili 25.000 evrov," dodaja. Nocojšnja prireditev Potegnem črto bo po besedah scenaristke in voditeljice prireditve Nataše Benčič optimistična, vesela in do Avditorija spoštljiva zgodba. Večer bo preplet glasbe, plesa in besed, na katerem ne bodo manjkale osebnosti, ki so zaznamovale delovanje Avditorija. Ob spremljavi orkestrov Big Banda RTV Slovenija in Obalnega komornega orkestra pod vodstvom dirigenta Patrika Grebla bodo nastopili Ana Dežman, Tinkara Kovač, Nuša Derenda, Faraoni, Anika, Slavko Ivančič, operni pevec Branko Robinšak in solistka - oboistka Maja Kojc.
|
positive
|
5,747
|
Junija je bilo v Sloveniji prijavljenih 105.630 brezposelnih oseb, kar je 1,1 odstotka manj kot mesec poprej Junija se je registrirana brezposelnost še naprej zmanjševala, vendar počasneje kot maja, so sporočili iz Zavoda RS za zaposlovanje. Ob koncu junija je bilo prijavljenih 105.630 brezposelnih oseb, kar je 1.166 oseb oziroma 1,1 odstotka manj kot mesec poprej. V primerjavi z junijem 2011 je bila brezposelnost nižja za 1,4 odstotka. V letošnjem prvem polletju je bilo na Zavodu v povprečju prijavljenih 110.562 brezposelnih oseb, 1,3 odstotka manj kot v enakem obdobju leta 2011. V pol leta 4.200 iskalcev nove zaposlitve Junija 2012 se je na zavod na novo prijavilo 6.189 brezposelnih oseb, kar je 4,4 odstotka manj kot mesec poprej in 4,1 odstotka manj kot junija 2011. Med novoprijavljenimi je bilo 614 iskalcev prve zaposlitve, 1.597 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 2.967 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. V letošnjem prvem polletju se je pri Zavodu na novo prijavilo 44.948 brezposelnih oseb, kar je 5,1 odstotka manj kot lani v tem času. Največ oseb se je prijavilo, ker so izgubile zaposlitev za določen čas (23.026), prijavilo pa se je še 4.275 iskalcev prve zaposlitve ter 11.009 trajno presežnih delavcev oz. stečajnikov. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je pri zavodu prijavilo manj iskalcev prve zaposlitve (-18,1 odstotka), kot tudi manj trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev (-11,8 odstotka), brezposelnih po izteku zaposlitve za določen čas pa se je prijavilo za 3,8 odstotka več. Le v Sevnici več brezposelnih Junija se je v primerjavi z majem brezposelnost zmanjšala v vseh območnih službah zavoda, razen v Sevnici, kjer se je zvišala za 1,1 odstotka. Bolj kot na ravni države je upadla v Kopru (- tri odstotke), Ptuju (-2,3 odstotka), Murski Soboti (-1,8 odstotka), Novi Gorici (-1,8 odstotka), Mariboru (-1,7 odstotka) in Velenju (-1,7 odstotka).
|
neutral
|
5,748
|
Skrbni pregled v največji slovenski banki NLB, ki je bila pred kratkim dokapitalizirana s 400 milijoni evrov, naj bi pokazal, da banka potrebuje še 200 milijonov evrov Foto: Irena Herak Nova Ljubljanska banka (NLB), ki je bila pred kratkim znova dokapitalizirana s 400 milijoni evrov, naj bi potrebovala še vsaj 200 milijonov evrov, poroča Pop TV. Spomnimo, iz dokapitalizacijskega postopka se je zaradi Evropske komisije umaknila belgijska banka KBC , saj Belgijci od komisije niso dobili zagotovila, da lahko tudi po novem letu ostane solastnik NLB. Ker se je KBC umaknil, sta dokapitalizacijo skupaj z Republiko Slovenijo izpeljala še državna KAD in SOD. Skrbni pregled NLB naj bi med drugim zdaj pokazal, da ima banka za okoli tri milijarde evrov slabih kreditov, zato naj bi vlada razmišljala, kako slabe naložbe izločiti iz slovenskega bančnega sistema. To pa vodi k ustanovitvi slabe banke ali agencije, ki se bo s temi slabimi naložbami ukvarjala, poroča Pop TV. Poleg tega naj bi se v NLB začeli tudi forenzični pregledi, ki naj bi našli odgovornost za podpisana slaba posojila. O tem, da se je med zainteresiranimi vlagatelji v NLB že pojavljal interes ustanovitve slabe banke s katero bi se izločile vse slabe naložbe in posojila, smo pisali v članku Tri največje slovenske banke potrebujejo sveži kapital. Skrbna pregleda tudi v NKBM in Abanki Skrbni pregled poslovanja naj bi se po poročanju Pop TV sicer odvijal tudi še v Novi Kreditni banki Maribor (NKBM) in v Abanki . V slednji naj bi s pregledom zaključili v nekaj dneh, medtem ko naj bi bil temeljit pregled poslovanja NKBM opravljen do konca meseca.
|
neutral
|
5,749
|
...in hkrati ves čas jadikujejo, kako nimajo nič za obleči. Ali je to sploh mogoče? Kot kaže je, kljub temu da v življenju za obleke zapravijo več kot sto tisoč evrov V življenju ženska za obleke porabi sto tisoč evrov, a vseeno trdi, da nima kaj obleči. Znano je, da lahko ženske stojijo pred polnimi omarami oblačil in čevljev in hkrati obupano tarnajo, kako nimajo nič za oblečt. Najnovejša raziskava je potrdila, kar je moškim sicer jasno že dolgo: ženske za obleke zapravijo pravo malo bogastvo (in hkrati trdijo, da nimajo ničesar za dati nase). 271 parov čevljev, 185 oblek, 145 torb... Raziskava Sure Women, povzema jo DailyMail, je zajela več kot tisoč vprašanih in pokazala, da ženske v življenju v povprečju kupijo več kot 3.100 garderobnih stvari - v to je vključeno tudi 271 parov čevljev, 185 oblek in 145 torb -, za katere skupaj zapravijo več kot sto tisoč evrov. Kljub impresivnim številkam se jih okoli 60 odstotkov vsakodnevno trudi najti kaj za obleči, bodisi za v službo ali za prosti čas. Precej jih nakupe skriva pred partnerjem Raziskava je še pokazala, da kar 41 odstotkov žensk dnevno zamenja dve obleki, šminka se petkrat na dan, ena od štirih žensk pa se dnevno več kot petkrat pogleda v ogledalo. Okoli 10 odstotkov žensk kupi vsaj eno oblačilo ali modni dodatek v tednu in to sredi belega dne, 14 odstotkov pa jih je priznalo, da nakupe skriva pred partnerjem. Vsaka osma ima v službi vsaj en par čevljev, za vsak primer. Mlajše za obleke zapravijo več. Tako bodo punce, zdaj mlajše od 25 let, za obleke v življenju zapravile 110 tisoč evrov, tiste, ki so zdaj starejše od 55 let pa okoli 80 tisoč evrov.
|
negative
|
5,750
|
Spoštovani bralci, v jutrišnjih Financah lahko preberete, da županovemu sinu Juretu Jankoviću grozi osebni stečaj. Ste vedeli, da so v samo štirih nemških mestih najemnine za stanovanja višje kot v Ljubljani? Zbrali smo podatke o trgu najemnin v Nemčiji in Sloveniji. Lepši zgodbi pa sta, da so tolminski ribiči zbrali denar, želijo zgraditi novo ribogojnico, kjer bi gojili slovenski kaviar. Potrebujejo le še dovoljenje agencije ARSO. Podjetje iz Ribnice je včeraj dobilo posel, da bo sodelovalo pri sedežih v twingu in smartu. Podrobno smo analizirali mlinske kamne, od katerih je odvisno, ali bo NLB potrebovala evropsko pomoč. Izvršnica je korak pred uveljavitvijo, pogledali smo, kako bo koristila podjetjem. Deset tujih menedžerjev je povedalo, kako vidijo Slovenijo in ali bomo spet zgodba o uspehu. Brez dlake na jeziku in pogled od zunaj. Lep vikend!
|
neutral
|
5,751
|
Mednarodna žirija izbora je v utemeljitvi nagrade Iztoka Seljaka izpostavila predvsem njegovo uspešno delo ter uspehe, ki jih pod njegovim vodstvom dosega Hidria V Sarajevu so včeraj podelili priznanja najuspešnejšim gospodarstvenikom oziroma menedžerjem ter najboljšim gospodarskim projektom z območja jugovzhodne in srednje Evrope. Naslov naj menedžerja JV in srednje Evrope je tokrat pripadel predsedniku poslovodnega odbora Hidrie Iztoku Seljaku . Poleg tega je bil za najboljši projekt na tem območju razglašen gradbeni konzorcij Feniks , ki so ga na pobudo Hidrie letos vzpostavila podjetja iz Srbije, BiH in Slovenije. Mednarodna žirija izbora je v utemeljitvi Seljakove nagrade izpostavila predvsem njegovo uspešno delo ter uspehe, ki jih pod njegovim vodstvom dosega Hidria. V utemeljitvi so poudarili tudi inovativne pristope in visokotehnološke rešitve, s katerimi se lahko pohvali korporacija Hidria, ter Seljakova prizadevanja za gospodarsko reintegracijo JV Evrope. Zasluge za reintegracijo držav na območju JV in srednje Evrope Seljak, ki je prestižno nagrado letos prejel kot edini predstavnik slovenskega gospodarstva, je namreč tudi podpredsednik gibanja »Samit 100«, podpredsednik mednarodnega gradbenega konzorcija Feniks, izjemno aktivno pa deluje tudi v Združenju Manager, v vodstvu GZS in na lokalnem nivoju. Mednarodna žirija gospodarstvenikov je tokrat prepoznala tudi potencial, ki ga za gospodarstvo držav na območju JV in srednje Evrope predstavlja osnovanje gradbenega konzorcija Feniks. Kot so navedli v utemeljitvi izbora, gredo Feniksu izjemne zasluge predvsem za reintegracijo držav na območju nekdanje Jugoslavije ter s tem za vzpostavitev zdravega gospodarskega sodelovanja. Zaposlenih 35 tisoč ljudi "Konzorcij Feniks trenutno nastopa s preko 40 družbami v katerih je zaposlenih 35 tisoč ljudi in 4.5 milijarde evrov letne prodaje, predvsem pa se ponaša s kompetencami, kar že ustrezno prepoznavajo tudi zunanji partnerji," pravijo v Hidrii. Feniks tako po mnenju Hidrie združuje kompetence in odlične pozicije srbskih gradbenikov s poudarkom na Rusiji, Kazahstanu in Azerbejdžanu, kjer že potekajo konkretni projekti v Sočiju in v okolici Moskve, ter kompetence in pozicije gradbenikov BiH v državah arabskega sveta, Slovenija pa nastopa predvsem s svojimi visokotehnološkimi podjetji, ki razpolagajo s prebojnimi tehnološkimi inovacijami za trajnostno zeleno gradbeništvo.
|
positive
|
5,752
|
Spanje je življenjskega pomena za naše zdravje, veliko ljudi pa trpi zaradi pomanjkanja spanca. Nedavne tuje raziskave so pokazale, da ima pomanjkanje spanja resne posledice za zdravje. Ste vedeli, da ste lahko zaradi tega predebeli oziroma da pomanjkanje spanca celo poveča tveganje za nastanek kapi? Pripravili smo nekaj zanimivih dejstev oziroma rezultatov nedavnih tujih raziskav o težavah, ki jih povzroča premalo spanja. 1. Težave s spanjem so povezane z nizkim libidom in pomanjkanjem zanimanja za seks - to velja tako za ženske kot za moške. Če želite popestriti vaše spolno življenje je najbolje, da se prisilite k počitku. 2. 33 odstotkov tistih, ki spije več kot štiri pijače z vsebnostjo kofeina na dan, lahko zboli za spalno apnejo. Gre za bolezen, za katero je značilno smrčanje. Spalna apneja je resno stanje, saj se pri tem grlo popolnoma zapre, kar povzroči začasno prekinitev dihanja. 3. Manj kot spite, bolj bodo vaši geni prispevali k vaši telesni teži. Več kot boste spali, manj bodo vaši geni vplivali na težo in bolj jo boste lahko nadzorovali. 4. Kar 55 odstotkov moških vozi zaspanih (delež žensk je 45 odstoten), 22 odstotkov moških je med vožnjo že zaspalo (delež žensk je 12 odstoten). 5. Ste vedeli, da pomanjkanje spanja za 25 odstotkov poveča občutek lakote? Zato strokovnjaki svetujejo: več spite, saj boste lahko več pojedli oziroma bo vaše telo porabilo več kalorij. 6. 20 odstotkov pilotov potniških letal (oziroma eden izmed petih) je priznalo, da so imeli zaradi pomanjkanja spanca težave med letenjem. Kar 18 odstotkov vlakovodij in 14 odstotkov voznikov tovornjakov je zaradi pomanjkanja spanca skoraj doživelo nesrečo. 7. Raziskave kažejo: premalo spanja (šest ur ali manj) ali preveč spanja (več kot devet ur) skrajša življenjsko dobo. Najbolje je, če spite od sedem do osem ur. 8. V raziskavi ameriškega centra za nadzor bolezni in preventivo je okoli 38 odstotkov vprašanih odgovorilo, da so vsaj enkrat na mesec že zaspali podnevi. Okoli pet odstotkov jih je vsaj enkrat že zadremalo ali zaspalo med vožnjo. 9. Če zaspite takoj, ko ste se nekaj novega naučili, boste zagotovo izboljšali svoj spomin. 10. Raziskava o dihanju med spanjem in smrtnimi primeri zaradi raka je pokazala povezanost med spalno apnejo in povečanjem tveganja za smrt zaradi rakavih obolenj. 11. Razlitje nafte na Aljaski leta 1989, jedrska nesreča v Černobilu in nesrečna razstrelitev ameriškega vesoljskega plovila Challenger so posledica človeške napake, največji delež pri tem ima pomanjkanje spanja. 12. Mladi starši v prvih dveh letih skupaj »izgubijo« šest mesecev spanja. 13. Britanska raziskava je pokazala, da je četrtina otrok vsaj enkrat na teden že zaspala med poukom. 14. Strokovnjaki trdijo, da je 24-urna dosegljivost svetovnega spleta eden izmed največjih vzrokov za težave s spanjem. Mogoče je pravi trenutek, da se naročite na ogledni izvod Stotke
|
neutral
|
5,753
|
Evropska komisija je objavila rezultate raziskave o odnosu Evropejcev do varnosti preskrbe s hrano, kakovosti hrane in podeželja Pri nakupu živil sta Evropejcem odločilni kakovost in cena, ki sta pomembnejši od izvora živil. Rezultati javnomnenjske raziskave Eurobarometer o odnosu Evropejcev do varnosti preskrbe s hrano, kakovosti hrane in podeželja so pokazali, da sta za več kot 90 odstotkov vprašanih v EU pri nakupu živil odločilni kakovost in cena, ki sta pomembnejši od izvora živil (pomemben za 71 odstotkov vprašanih) in blagovne znamke (47 odstotkov vprašanih). Izboljšanje poznavanja znakov kakovosti EU V javnosti se je izboljšalo poznavanje znakov kakovosti EU, manj kot dve leti od uvedbe ekološkega logotipa EU ga na primer prepozna že 24 odstotkov vprašanih. Tri četrtine vprašanih državljanov EU je izrazilo zaskrbljenost zaradi globalnega izziva varne preskrbe s hrano, medtem ko sposobnost EU in držav članic, da zagotovijo hrano svojim prebivalcem, skrbi manj kot 60 odstotkov vprašanih. Slovenci med bolj zaskrbljenimi Vprašani v Sloveniji so bili glede te teme med najbolj zaskrbljenimi v EU: zaskrbljenost glede varne preskrbe s hrano v Sloveniji je izrazilo kar 74 odstotkov vprašanih. Državljani EU so se na splošno strinjali, da ima kmetijstvo koristno vlogo pri ohranjanju okolja in podeželja. V raziskavi javnega mnenja je sodelovalo 26.500 evropskih državljanov, starejših od 15 let, iz vseh 27 držav članic EU.
|
positive
|
5,754
|
Kakovosten neprekinjen toplotni ovoj stavbe je ena od temeljnih zahtev pasivne gradnje. Najbolj kritičen del stavbe je v zemlji, kamor kasneje nimamo dostopa. Ko smo se v Sloveniji lotili pasivne gradnje, smo se zgledovali po dolgoletnih izkušnjah naših severnih sosedov. Postopoma smo se izobrazili o izvedbah brez toplotnih mostov na strehah in fasadnih površinah, pomislek pa se je pojavil pri temeljenju. Pasivni in nizkoenergijski objekti se postavljajo na toplotno izolirano temeljno ploščo. S tem se izognemo izgubi energije skozi masivne pasovne temelje. Pomisleka v Sloveniji sta bila dva Prvi pomislek izvira iz ustaljene gradbeniške prakse pri projektantih in izvajalcih, drugi pomislek pa je bil varnostni, natančneje potresnovarnostni. Tej lastnosti je podjetje FIBRAN NORD namenilo precejšnjo pozornost. Z raziskavami, podprtimi s praktičnimi eksperimenti, je bilo dokazano, da temeljenje na toplotno izolacijskih podlagah ni nobena težava. Nasprotno, pri nižjih objektih celo poveča varnost gradnje na potresno ogroženih območjih. Seveda moramo pri projektiranju in izvedbi upoštevati navodila strokovnjakov ter uporabiti ustrezno izolacijo. Toplotna izolacija pod temeljno ploščo Pod temeljno ploščo eno- in dvostanovanjskih hiš na potresno ogroženem območju uporabljamo toplotnoizolacijske plošče z deklarirano tlačno trdnostjo 400 kilopaskalov. To pomeni, da plošče prenesejo 40 ton obremenitve na kvadratni meter pri posedku največ deset odstotkov. Takih posedkov pri gradnji seveda ne dovoljujemo, pod stanovanjskimi hišami pa tudi nimamo tako velikih obremenitev na kvadratni meter, razen zaradi morebitnih potresnih sil. Nasveta pa ne smemo posploševati in je projekt priporočljivo preveriti s projektanti oziroma strokovnjaki za potresno gradnjo, ki imajo izkušnje na tem področju. Izolacija Pod temeljnimi ploščami se večinoma uporablja izolacija iz ekstrudiranega polistirena (XPS), saj je vgradnja enostavna, gradnja cenovno ugodna, stavba pa je energijsko trajno učinkovita. FIBRANxps 400-L je namensko izdelana izolacija s tlačno trdnostjo 400 kilopaskalov. Z minimalno vodovpojnostjo pri dolgotrajni potopitvi in minimalno dolgotrajno difuzijsko vodovpojnostjo ter odlično toplotno izolativnostjo sodi med najkakovostnejše toplotne zaščite v zemlji. Dolge in gladke plošče z robom na preklop omogočajo hitro in natančno izvedbo površinsko velike toplotnoizolacijske podlage. Izolacija se lahko polaga enoslojno ali večslojno, odvisno od želene energijske učinkovitosti stavbe. Debelino projektant določi s programom ArcjiMAID. Dvanajst centimetrov že zadošča za stavbe po minimalnih zahtevah PURES. Za dobre nizkoenergijske hiše, skoraj nič energijske in pasivne hiše pa se debelina izolacije pod temeljno ploščo giblje med 20 in 36 centimetri. Zaščita proti vlagi Poleg toplotne izolacije moramo poskrbeti tudi za brezhibno hidroizolacijo. Slednjo v pasivni gradnji najpogosteje namestimo neposredno na podložni beton ali med dva sloja toplotne izolacije, s čimer dobimo izredno kakovostno in varno rešitev tudi za čas trajanja gradnje. V tem primeru najpogosteje uporabimo elastomerno samolepilno bitumensko hidroizolacijo debeline vsaj štiri milimetre, katere medsebojni spoji se z ogrevanjem še kakovostneje zatesnijo. Če imamo visoko podtalnico, za varnost dodamo še en varjen sloj. Čeprav toplotna izolacija XPS skorajda ne vpija vode, pa je ob visoki podtalnici primernejša različica z elastomerno hidroizolacijo na podložnem betonu, s čimer dosežemo, da je tudi toplotna izolacija povsem na suhem. Izvedba hidroizolacije na temeljni plošči, ki je tu ne predstavljamo, je sicer izvajalcem najbližja, je pa z energetskega vidika hkrati najneugodnejša, saj stalno vlažna temeljna plošča poveča toplotne izgube.
|
neutral
|
5,755
|
Ob Himni svobodi Ivana Gundulića so včeraj zvečer v Dubrovniku na Orlandovem stolpu izobesili festivalsko zastavo Libertas in svečano odprli 63. dubrovniške poletne igre Prireditev, ki že tradicionalno poteka med 10. julijem in 25. avgustom, bodo zaznamovali tudi slovenski filharmoniki in gledališka režiserja Tomaž Pandur ter Eduard Miler. Tomaž Dubrovnik bo tako od danes ponovno ponudil svoje odre in prizorišča v renesančnem mestnem jedru več kot 2000 umetnikom iz približno 20 držav z vsega sveta. Predvideno je več kot 70 dramskih, glasbenih, plesnih, folklornih in drugih prireditev. Pandur z Medejo Pandur se bo 3. avgusta predstavil s premiero Evripidove Medeje, ki jo pripravlja v sodelovanju s Hrvaškim narodnim gledališčem (HNK) iz Zagreba. Medejo bodo uprizorili na znameniti dubrovniški trdnjavi Lovrijenac. Organizatorji so se odločili, da bodo letos ponovno na dramski program uvrstili uspešnico Kralj Ojdip v režiji Eduarda Milerja in izvedbi Festivalskega dramskega ansambla. Na odru velika imena Med večjimi poletnimi dogodki v Dubrovniku bo koncert Zagrebških filharmonikov, ki bodo nastopili s priznanim ruskim dirigentom Dmitrijem Kitajenkom in slavno hrvaško čelistko Moniko Leskovar. Posebno doživetje bo tudi nastop slavnega pianista in dirigenta Daniela Barenboima, ki bo izvedel skladbe Franza Schuberta. Filharmoniki Na programu bo znova tudi epsko vokalno-inštrumentalno delo Requiem Wolfganga Amadeusa Mozarta v izvedbi enega najbolj znanih angleških zborov The Choir of King's College Cambrdige in simfoničnega orkestra Hrvaške radio-televizije. Slovenskim filharmonikom pa je pripadla čast, da bodo ob dirigentu Ivanu Repušiću, skupaj z velikimi zvezdami klasične glasbe, sopranistko Invo Mulo in baritonistom Leom Nuccijem, 25. avgusta sklenili letošnje igre. Soorganizator njihovega koncerta je Festival Ljubljana.
|
positive
|
5,756
|
Yahoo že spreminja gesla prizadetih uporabnikov Foto: Shutterstock Ameriško spletno podjetje Yahoo je v četrtek potrdilo krajo 450 tisoč elektronskih naslovov in gesel svojih uporabnikov. Za krajo naj bi bila odgovorna skupina hekerjev D33D Company, ki je Yahoo s tem želela pozvati k izboljšanju spletne varnosti. Yahoo že spreminja gesla prizadetih uporabnikov. Podjetje Yahoo je v uradni izjavi potrdilo krajo "starih datotek" iz svoje platforme za izmenjavanje internetnih vsebin Yahoo Contributor Network, v katerih so bila tudi številna uporabniška imena in gesla iz Yahoojeve spletne pošte. Veljavnih menda le pet odstotkov gesel Yahoo se je prizadetim opravičil in je že začel s spreminjanjem njihovih gesel, hkrati pa je uporabnike skušal pomiriti s podatkom, da je od 450 tisoč ukradenih gesel bilo veljavnih le pet odstotkov. Yahoo je obvestil tudi druga podjetja, katerih stranke bi lahko bile prizadete s krajo.
|
neutral
|
5,757
|
V formuli 1 se vrtijo astronomski zneski, širi pa se tja, kjer je denar. Po dirki na Kitajskem pa je bilo samo še vprašanje časa, kdaj se bo v bolidu znašel Kitajec V formuli 1 se utegne kmalu pojaviti tudi Kitajec. Trg formule 1 je globalen, okrog nje pa se vrtijo velikanski zneski - za to je zaslužen Bernie Ecclestone, ki je tekmovanju posvetil več kot pol življenja. Za formulo 1 se zdi, da je prava tiskarna denarja, ki naj bi letno navrgla milijardo evrov. Tako ne čudi, da se bolidi zdaj podijo tudi po dirkališčih v Indiji, Bahrajnu, Abu Dabiju, Maleziji, Singapurju, kmalu v Rusiji in seveda na Kitajskem. Ma Qing piše zgodovino formule 1 Zanimanje pri Kitajcih za formulo 1 pa bo najbrž še večje, če se bo po progi podil Kitajec. Ma Qing tako piše zgodovino tega avto-moto športa, saj je v četrtek postal prvi na Kitajskem rojeni dirkač, ki je testiral bolid formule 1. Kitajec je za špansko moštvo HRT v Silverstonu prevozil 82 krogov, s svojim časom in vožnjo pa je navdušil prisotne. Kitajec požel pohvale za svojo vožnjo "Ni lahko sesti v formulo, odpeljati 82 krogov, pri tem pa praktično ne narediti napake. On je to storil in pokazal izredno nadarjenost. Ne smemo pa prehitevati. Ma more nadaljevati delo, če bo še napredoval, bo slej kot prej postal tekmovalni voznik formule 1," je Kitajca hvalil direktor moštva HRT Luis Perez Sala, ki je prepričan, da bo 24-letni Ma veliko prispeval k razvoju formule 1 na Kitajskem. Ma je doslej tekmoval v formuli renault, veliki nagradi A1, formuli 3 in superligi. Kitajci so sicer že imeli svojega testnega voznika, leta 2003 je bil pri Williamsu to Ho Pin Tung, ki pa se je rodil na Nizozemskem.
|
positive
|
5,758
|
Zahteva za oceno ustavnosti znižanja pokojnin zavržena. "Izpodbijane določbe urejajo višino pokojnine, ne urejajo pa delovnopravnega položaja delavcev, zaradi česar niso ogrožene njihove pravice," pravijo na ustavnem sodišču Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo Zveze svobodnih sindikatov, ki jo vodi Dušan Semolič, za oceno ustavnosti zakona o uravnoteženju javnih financ v delu, ki predvideva znižanje pokojnin. Kot navajajo v sklepu, lahko reprezentativni sindikat za posamezno dejavnost ali poklic na podlagi zakona o ustavnem sodišču začne postopek za oceno ustavnosti le v primeru, če so ogrožene pravice delavcev. "Izpodbijane določbe urejajo višino pokojnine določenih upravičencev ter višino letnega dodatka uživalcem pokojnin oziroma določenih nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ne urejajo pa delovnopravnega položaja delavcev. Zato z izpodbijanimi določbami niso ogrožene pravice delavcev," še dodajajo. Semolič in Lukšič proti SDH, fiskalnem pravilu... Vodstvo SD in Semoličev svobodni sindikat sta se danes sestala in izmenjali poglede na aktualne politične in gospodarske razmere. Strinjali so se, da bi vlada morala takoj začeti z izvajanjem ukrepov, ki bodo pospešili gospodarski razvoj, obe strani tudi ne podpirata ustanovitve Slovenskega državnega holdinga. Opozarjata namreč, da predlog prinaša preveč pasti, saj če holding ne bo mogel unovčiti slabih terjatev bank, bo za poplačilo obveznosti moral razprodajati kakovostna podjetja, kar v končni fazi lahko pomeni tudi odpuščanje delavcev. Za delovna mesta za mlade Kot so sporočili iz ZSSS, so v današnjem srečanju govorili tudi o predlogih za spremembo ustave glede fiskalnega pravila ter o spremembah referendumske zakonodaje. Po mnenju obeh strani bi morala vlada še posebno pozornost nameniti zaposlovanju mladih ljudi ter razreševanju njihovih problemov, so sporočili po sestanku. Opozarjata namreč, da predlog prinaša preveč pasti, saj če holding ne bo mogel unovčiti slabih terjatev bank, bo za poplačilo obveznosti moral razprodajati kakovostna podjetja, kar v končni fazi lahko pomeni tudi odpuščanje delavcev.
|
neutral
|
5,759
|
Vintage Vikend in KD prostoRož vas v soboto, 21. julija med 11. in 19. uro vabita v ljubljanski park Tabor na nostalgičen sprehod Iz ljubezni do zbiranja lepo ohranjenih, nošenih oblačil, se je razvil Vintage Vikend, projekt, ki je v prestolnico prvi prinesel dih nostalgičnega vintage sloga, ki na zahodu že dolgo hodi z roko v roki z visoko modo. Kanček te boste znova našli na stojnici, ki bo bogato obložena z lahkotnimi oblekicami, srajčkami, zapeljivimi krili in bleščavim nakitom. Na voljo bodo tudi izdelki iz linije VINTAGE VIKEND - RETOUCH, umetelno ozaljšani ovratniki in okrasne sponke za čevlje. Vintage Vaši spremljevalci na potepu v preteklost naslednjo soboto bodo Divas vintage, Dame in Gospodje, Kič je Raj, Gvant, Neon Vintage Jewlery in drugi. Divas Vintage ponuja izbor z ljubeznijo izbranih vintage in 'second hand' oblačil, modnih dodatkov, dodatkov za dom vse od 20. do 90. let prejšnjega stoletja. Dame in gospodje Pod to znamko se skrivata Katarina in Anina, ki zbirata vintage oblačila in dodatke naših babic in mam. Ti velikokrat pozabljeni kosi z malo ljubezni ponovno zaživijo in v naše omare prinesejo novo dimenzijo. Vintage krila, vintage bluze, vintage torbice in klobučki, pa rokavice in uhani, broške in ure, prav vsak kos ima svojo zgodbo. Sladki kič KIČjeRAJ je raj za mali kič velikih zgodb. Zbrane znamke pisem prijateljev in ljubimcev, odpeti gumbi izgubljeni na poti, značke naših dedkov in babic. Tiste male stvari vržene na kup. Najdene, kupljene, podarjene, založene ... vsaka s svojo zgodbo ustvarjajo novo, predvsem pa nosljivo zgodbo. Če ljubite vintage in second-hand oblačila in dodatke, ne marate pa visokih cen in majhne izbire, je Gvant pravi naslov. Vsakodnevna pestra ponudba novih kosov, različnih znamk, stilov... Neon Jaka Neon pa je strastni ljubitelj vintage nakita. Pod svojo blagovno znamko Neon vintage jewelry išče unikatnemu in izbranemu nakitu nove lastnike, ki si z njim obogatijo svoj osebni in svojevrsten stil. V zadnjem času se loteva tudi izdelave lastnega nakita z vintage pridihom, kot so uhani in prstani iz starih gumbov, verižice iz kristalov starih lestencev, satenaste pentlje, broške za čevlje, ter druge male modne dodatke.
|
neutral
|
5,760
|
Francoski predsednik obljublja povečanje zaposlenosti in obenem varčevanje na državni ravni Francoski predsednik Francois Hollande (na sliki) je danes zatrdil, da Francija fiskalnega pravila ne bo zapisala v ustavo. Po njegovem namreč zaveze, ki je potrebna samo za nekaj let, ni pametno zacementirati. "Ustava ni spisana za nekaj let, je večna," je dejal v tradicionalnem intervjuju za nacionalno televizijo ob državnem prazniku, dnevu Bastilje. Maja izvoljeni socialist je obljubil, da bo francosko gospodarstvo spravil na pot okrevanja, pri čemer se bo osredotočal bolj na rast kot na varčevalne ukrepe, ki jih zaradi dolžniške krize sicer sprejemajo drugod po Evropi. "Prva prioriteta je zaposlenost. Narediti je treba vse, da bo zaposlenost ob koncu mojega petletnega mandata karseda visoka," je dejal Hollande. Obljubil je reforme v smeri zmanjšanja obremenitve dela. Zagotovil je tudi, da bo Francija "počistila" svoje javne finance. "Obvladovali bomo trošenje, privarčevali bomo," je dejal. Francoski predsednik bi rovaril po PSA Peugeot Citroënu Francoski predsednik je v intervjuju tudi pozval k ukrepom, ki bodo preprečili množično odpuščanje v francoskem avtomobilskem proizvajalcu PSA Peugeot Citroen . Ta je napovedal zapiranje ene od tovarn in rezanje osem tisoč delovnih mest. "Socialni načrt je nesprejemljiv," meni Hollande in dodaja, da država ne bo dopustila, da se uprava avtomobilskega giganta izgovarja na rastoče stroške dela. Vlada je tako že imenovala strokovnjaka, ki bo analiziral finančno situacijo v podjetju. "Načrt mora iti ponovno v pogajanja, uprava pa naj opravi svoje delo," je po poročanju LeMonde.fr odločen Hollande. PSA Peugeot je napovedal, da bo leta 2014 zaprl tovarno na obrobju Pariza, kar bi bilo za avtomobilskega proizvajalca prvo zapiranje tovarne po 20 letih. Hkrati se namerava podjetje, ki ga vodi Philippe Varin, usmeriti v proizvodnjo manjših avtomobilov.
|
neutral
|
5,761
|
Poleg predsednika uprave Uniorja Gorazda Korošca je Vladimirja Voduška ovadil še Vinko Stiplovšek, direktor podjetja Rhydcon, kjer je Unior tretjinski lastnik Novinar in lastnik Info TV Vladimir Vodušek naj bi od predsednika uprave Uniorja Gorazda Korošca zahteval 350 tisoč evrov, je danes razkril pomočnik vodje sektorja kriminalistične policije na celjski policijski upravi Aleš Slapnik na predstavitvi okoliščin četrtkove aretacije Voduška in podjetnika Stanislava Gerbca. Če Korošec denarja ne bi dal, naj bi mu grozil z objavo zanj obremenjujočih podatkov. "Oba pridržana sta si želela pridobiti premoženjsko korist. Ljubljančan je pred mesecem navezal stik z oškodovancem in najprej za to, da ne bo objavil v medijih, terjal 350 tisoč evrov. Dopustil je tudi možnost odkupa terjatev v višini 160 tisoč evrov. Ponudil je tudi možnost oglaševanja. Pritisk je stopnjeval," je povedal Slapnik. Policija je sicer preiskavo začela na podlagi prijave, ki so jo prejeli 4. julija. Vodušku naj bi se mudilo Oba oškodovanca - eden je Korošec, drugi Stiplovšek - sta z odvetniki podala ovadbo. Policija je z dodatnim zbiranjem obvestil prišla do dovoljenja za izvajanje tajnih ukrepov. Ugotovili so, da sta oba osumljenca opravila še druge dejavnosti, ki so potrdile sum izsiljevanja. "Ljubljančan je terjal, da bi prišlo do izplačila čim prej, najprej z akontacijo. In sicer najprej 50, nato pa še sto tisoč evrov," pojasnjuje Slapnik. Kasneje so obema odvzeli prostost, opravili hišne preiskave in preiskave avtomobilov, zaseženi so bili mobilni telefoni in računalniki. Natančneje v članku Kriminalisti zdaj preiskujejo še Voduškovo stanovanje. Preiskujejo tudi podjetji oškodovancev Večinski lastnik podjetja Rhydcon, ki ga vodi Stiplovšek, je podjetja iz nemškega Bremna Hansa-Flex , Rhydcon pa ima v Uniorju pet odstotkov delnic. Prek Rhydcona se je Unior leta 2007 branil pred domnevnim sovražnim ruskim prevzemom. Celjski kriminalisti so zdaj pod drobnogled vzeli tudi transakcije med omenjenima podjetjema, ki sta lastniško prepletena. "Preiskavo smo začeli na podlagi prijave, prej policija obeh podjetij ni preiskovala," pravijo. Pri tem ne povejo niti, kakšne sume kaznivih dejanj v teh pričetih preiskavah raziskujejo. "Ljubljančana (Voduška, op. a.) so že obravnavali v Ljubljani, a za druga kazniva dejanja. Pri njemu je bilo najdeno pri hišni preiskavi orožje, pištolo, za katero pa ima dovoljenje," so povedali na celjski PU.
|
negative
|
5,762
|
Farmakorezistentna epilepsija Približno tretjina bolnikov z epilepsijo se ne odziva ustrezno na dostopne antiepileptike, po kirurških posegih za zdravljenje epilepsije in preprečevanje napadov pa stroka do zdaj ni pogosto posegala. Izsledki prve kontrolirane študije, s katero so primerjali bolnike zgolj na terapiji z zdravili in tiste po posegu, kažejo, da je kirurški poseg smiseln že po dveh letih odpornosti proti farmakoterapiji. V raziskavo so vključili 38 bolnikov z epilepsijo medialno temporalnega režnja (pri tej obliki so bili že prej priporočeni zgodnji operativni posegi), ki so bili vsaj dve leti neodzivni na vsaj dva antiepileptika. Bolnike so naključno razvrstili v dve skupini: prva je nadaljevala le jemanje antiepileptikov, druga je zdravila jemala po operaciji. Oboje so spremljali dve leti. Med bolniki, ki so jemali antiepileptike po anteromedialni resekciji temporalnega režnja, jih je bilo kar 73 odstotkov brez napadov. Izboljšala se jim je tudi kakovost življenja, sposobnost vožnje, več časa so namenili prijateljem in druženju z njimi v primerjavi z bolniki, ki niso bili operirani. Kognitivni testi po posegu so sicer pokazali okvare spomina bolnikov, kar je posledica odstranitve enega hipokampusa. Foto: Barbara Reya Članek je bil objavljen v strokovni reviji Medicina in ljudje, 6. junij 2012.
|
neutral
|
5,763
|
Kabinet guvernerja regije zaposluje 192 delavcev, pri čemer ima en vodja le šest podrejenih Urad guvernerja sicilijske regije Raffaela Lombarda v otoški prestolnici Palermu na šest delavcev zaposluje enega direktorja. A to ni osamljen primer, piše portal corriere.it, podobno je na elitnem londonskem Downing Streetu. V kabinetu britanskega premierja Davida Camerona ima vsak menedžer povprečno šest podrejenih. Lombardov urad sicer zaposluje 192 uradnikov, Cameronov šest več. Sicilija ima skupno 18 tisoč javnih uslužbencev, je pred časom pokazala analiza revizijskega sodišča. To je sprožilo hude polemike, saj ima na primer Lombardija z dvakrat večjim številom prebivalcev kar petkrat manjšo 'ekipo'. Poleg tega je skrb vzbujajoč visok dolg otoške regije - ta se je v letu 2011 povečal za 818 milijonov evrov, na rekordnih 5,3 milijarde evrov.
|
neutral
|
5,764
|
»Če nimate ničesar skrivati, ste se stvari lotili napačno. Menim, da bi morali svoj finančni položaj deliti z Američani,« je Romneyja pozval guverner Alabame Robert Bentley Medtem ko se podpora ameriškemu predsedniku Baracku Obami pred novembrskimi volitvami veča, republikanci po poročanju Bloomberga pozivajo svojega kandidata Mitta Romneyja (na sliki) naj razkrije več informacij o davkih, ki jih mora plačati za svoj dohodek. »Če nimate ničesar skrivati, ste se stvari lotili napačno. Menim, da bi morali svoj finančni položaj deliti z Američani,« je Romneyja pozval guverner Alabame Robert Bentley. Romneyjeva finančna situacija prihaja v ospredje predsedniške tekme v času, ko Romney predlaga ohranitev olajšav za obdavčenje najbogatejših Američanov.
|
neutral
|
5,765
|
Tudi v šestem poizkusu odkup delnic NLB v lasti NFD ni bil uspešen. Družba NFD na javno vabilo za odkup 131.693 rednih imenskih kosovnih delnic NLB , kar predstavlja 1,19-odstotni delež, ni prejela nobene ponudbe. Kot je pojasnil Izidor Jerman iz NFD, je glavni razlog za nezanimanje negotova prihodnost NLB. Dokler ne bo jasna prihodnost ne bo povpraševanja Zanimanja za to delnico že dolgo ni, glavni razlog pa je, ker se ne ve točno, kaj bo z NLB, je pojasnil Jerman in dodal, da kaj več ni pričakovati, dokler se ne bo zjasnilo, kaj bo s slovenskimi bankami. "Slaba banka je en začetek, a dokler ne bomo vedeli kaj več, je težko pričakovati kakšno konkretno odločitev in zanimanje drugih potencialnih delničarjev," je poudaril. Že šesti poizkus prodaje delnic NFD je delnice NLB tokrat prodajal že šestič. Prvič jih je ponudil oktobra, drugič januarja, tretjič februarja, četrtič marca lani in petič decembra lani. V NLB, ki je nedavno z dokapitalizacijo in drugimi ukrepi povečala osnovni kapital za skupaj 500 milijonov evrov, je za približno 1.5 milijarde evrov slabih terjatev. Vlada razmišlja, da bi slabe naložbe državnih bank prenesla na Slovenski državni holding. Predlog tega zakona je v parlamentarnem postopku.
|
negative
|
5,766
|
Danes se bo 68 delavcev propadlega bistriškega podjetja prijavilo na zavod, a se bodo že jutri po zagotovilih novega avstrijskega lastnika ponovno vrnili v proizvodnjo Foto: Irena Herak Nekaj več kot polovica delavcev podjetja Almont v stečaju se je danes prijavilo na zavod za zaposlovanje. Že jutri pa se bodo po zagotovilih novega lastnika, avstrijskega podjetja Alumero , lahko zaposlili v novem podjetju, ki bo nadaljevalo proizvodnjo v Slovenski Bistrici, pravi sindikalni predstavnik v Almontu Matjaž Drozg. Bistriški Almont, ki ima za skoraj 19 milijonov evrov terjatev, je v stečaju od 22. junija. Za stečaj se je vodstvo podjetja odločilo po dolgotrajnem postopku potrjevanja prisilne poravnave. Vseh 104 zaposlenih je 28. junija dobilo sklepe o odpovedi delovnega razmerja, po preteku 15-dnevnega odpovednega roka pa so jim konec prejšnjega tedna razdelili delovne knjižice. 40 delavcev zaenkrat brez dela Za prevzem podjetja se dogovarja avstrijska družba Alumero, ki jo je leta 1991 v Avstriji ustanovil Manfred Rosenstatter. Ta je že na sestanku z delavci konec junija v Slovenski Bistrici napovedal, da je pripravljen prevzeti tudi del delavcev, morda kasneje tudi vse. "Obljubljeno nam je, da proizvodnja jutri steče normalno naprej," je danes povedal sindikalni predstavnik v Almontu Matjaž Drozg. S torkom naj bi začelo delati 68 delavcev Almonta, ki so bili danes vabljeni na zavod za zaposlovanje. Ostali se morajo na zavodu za zaposlovanje zglasiti v četrtek, s tem da bodo zaenkrat ostali brez dela. Nejevolja na račun stečajne upraviteljice Almont svojim delavcem dolguje še dve plači in pol ter regres za letni dopust. Po besedah stečajne upraviteljice Romane Kruhar Puc bodo ti dolgovi obravnavani kot prednostne terjatve in poplačani iz jamstvenega sklada. A delavci po besedah Drozga še danes čakajo na izračune za jamstveni sklad, zato je med njimi veliko nejevolje na račun stečajne upraviteljice. "Ta denar za nas delavce predstavlja bistven priliv dohodka," je poudaril. Če bi izračune prejeli te dni, bi lahko bilo poplačilo izvršeno sredi avgusta, ocenjuje.
|
neutral
|
5,767
|
Danaja Vegelj je modna novinarka, stilistka, odgovorna za stike z javnostjo v Agent Provocateur Blagovna znamka številka ena? London Review of Books, revija, ki je prerasla v institucijo. Maison Martin Margiela, če govorimo o modi, ker je mojster črne in bele, Agent Provocateur, ker z njim diham in živim. Danaja Prva izbira parfuma? Samo ena je, Intelligence & Fantasy, podpisana z The Beautiful Mind. Katero uro nosite? Tisto na HTC prenosnem telefonu, sicer pa plastično z Miki Miško, ki je ostala še od otroštva. V kateri restavraciji najraje jeste in zakaj? V Le Chateaubriand v Parizu, ker me poznajo in brez besed vedo, kaj imam najraje. Doma v Le Petitu, ker diši po Parizu in pri prijatelju Jonu, ker je človek z najbolj prefinjenimi brbončicami in najlepšo teraso v Ljubljani. Najboljši film? I'm Not There Todda Haynesa, čisto preprosto. Malo zato, ker govori o življenju Boba Dylana, človeka, s katerega glasbo sem odrasla, malo zato, ker je vsebinsko in tehnično popoln. Katero knjigo ta hip berete in katero bi nam položili na nočno omarico? Franzenovo Svobodo, že tretjič. To verjetno veliko pove, a bi na vrh kupa knjig, ki se je nabral ob postelji, vseeno najprej položila zbirko poezije Ezre Pounda.
|
neutral
|
5,768
|
Italijanski premier Mario Monti je skoraj zajokal. Boji se namreč, da bi Sicilija utegnila bankrotirati Ali lahko Sicilija bankrotira? "Bojim se, da bi se lahko avtonomna pokrajina Sicilija znašla v položaju, ko ne bi več mogla vračati svojih dolgov," je pojamral italijanski premier Mario Monti, ko je komentiral stanje na jugu države. Gre za dolg Sicilije, ki je težak okoli pet milijard evrov, samo za obresti dajo letno pol milijarde evrov, piše Reuters. Guverner naj gre Vrh italijanske vlade meni, da je za visok dolg kriva lokalna vlada. Monti tako pričakuje, da bo guverner Raffaele Lombardo odstopil s položaja. Kot naj bi bilo dogovorjeno, bi guverner zaradi niza korupcijskih afer ter povezanosti z mafijo moral odstopiti do konca meseca, vendar je ta zahteval še en sestanek z Montijem. Na Siciliji ne znajo varčevati Rim od Sicilije zahteva rigorozne varčevalne ukrepe, vendar pa se jim tudi dozdeva, da lokalna administracija na otoku ni sposobna začeti politiko zategovanja pasu, kot se to počne v drugih delih države. Italijanski BDP naj bi sicer letos upadel za dva odstotka.
|
negative
|
5,769
|
Obseg gradbeništva se je maja skrčil v šestih državah in okrepil v osmih. Slovenija na letni ravni beleži padec obsega za 23,7 odstotka Obseg gradbenih del se je v območju evra po sezonsko prilagojenih podatkih maja na mesečni ravni zvišal za 0,1 odstotka, v EU pa za 1,6 odstotka, je danes sporočil evropski statistični urad Eurostat. V Sloveniji se je obseg gradbenih del maja glede na april skrčil za kar 17,5 odstotka. Obseg gradbeništva nespremenjen na Češkem Največje padce so zabeležile Slovenija (-17,5 odstotka), Madžarska (-4,1 odstotka) in Španija (-3,3 odstotka). Največjo rast pa so imele Velika Britanija (+6,3 odstotka), Romunija (+pet odstotkov) in Portugalska (+3,6 odstotka). Med državami, za katere je Eurostat imel podatke, se je obseg gradbeništva v mesečni primerjavi maja skrčil v šestih državah, okrepil v osmih, samo na Češkem pa je ostal nespremenjen. Na letni ravni največji padec beležita Slovenija in Španija Na letni ravni se je obseg gradbenih del v območju skupne evropske valute maja zmanjšal za 8,4 odstotka, v sedemindvajseterici pa za 6,9 odstotka. Največje padce so zabeležili v Španiji (-24,8 odstotka), Sloveniji (-23,7 odstotka) in na Portugalskem (-16,4 odstotka). Največjo rast pa so imeli v Romuniji (+21,1 odstotka), na Poljskem (+6,5 odstotka) in v Nemčiji (+2,2 odstotka). Aprila se je obseg gradbenih del v območju evra na mesečni ravni znižal za 3,7 odstotka, v EU pa za 6,9 odstotka. V letni primerjavi so se gradbena dela v evrskih državah marca skrčila za 6,3 odstotka, v sedemindvajseterici pa za 5,8 odstotka.
|
neutral
|
5,770
|
Onkologija S pomočjo švicarske donacije bo UKC Maribor za Onkološki inštitut kupil dva obsevalnika v vrednosti 6.155.124 evrov. Gre za zadnji projekt v okviru slovensko-švicarskega programa sodelovanja za zmanjševanje razlik v razširjeni Evropski uniji, tako imenovanega Švicarskega prispevka. Švicarska stran bo prispevala okoli 4,5 milijona evrov. Z nakupom obsevalnikov bo bolnikom omogočena višja kakovost obravnave, predvsem pa lažji dostop do zdravljenja in krajše čakalne dobe, so se ob podpisu sporazuma strinjali direktor UKC Maribor prim. dr. Gregor Pivec, minister za zdravje Tomaž Gantar in švicarski veleposlanik Robert Reich (na sliki od leve proti desni). »Razvoj tega centra bo za severovzhodno Slovenijo in predvsem za bolnike pomenil veliko pridobitev,« je poudaril Pivec in dodal, da v UKC že potekajo kadrovska izobraževanja za uporabo novih naprav. V UKC Maribor do zdaj niso imeli ne obsevalnikov ne primernih prostorov, zato so bolnike na obsevanje pošiljali na ljubljanski Onkološki inštitut. Z obsevanjem naj bi se sicer zdravilo 50 odstotkov ali več vseh bolnikov, ki zbolijo za rakom. Članek je bil objavljen v strokovni reviji Medicina danes, 6. junij 2012.
|
neutral
|
5,771
|
Pobuda za oceno ustavnosti novele zakona o poslancih, ki sta jo vložila Franci Kek in Franco Juri, po mnenju ustavnega sodišča ne izkazuje pravnega interesa, saj še niso prejeli odločbe Ustavno sodišče je zavrglo pobudo dveh nekdanjih poslancev stranke Zares Franca Jurija in Francija Keka , ki trdita, da je novela zakona o poslancih protiustavna. "Pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo," piše v sklepu ustavnega sodišča. Bivši poslanci, ki še vedno prejemajo nadomestilo, morajo tako o tem prejeti odločbe, ki jim zakon o uravnoteženju javnih financ niža pokojnine. Foto: Aleš Beno "Izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo," pravijo na ustavnem sodišču, kjer še dodajajo, da iz listin in priloženih pobud, "pa tudi iz veljavnih zakonskih določb izhaja, da je za izvršitev izpodbijane določbe zakona treba izdati odločbe." Novela niža poslanska nadomestila za 20 odstotkov Državni zbor je novelo, ki poslancem višino nadomestila niža za 20 odstotkov, sprejel 15. junija, po objavi v uradnem listu pa bo začela veljati 1. avgusta. Juri je pred časom dejal, da gre pri retroaktivnem posegu v pravice za protiustaven člen, proti znižanju nadomestil pa je bila tudi Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića . Poslanci s polletnim mandatom do nadomestila ne bodo upravičeni Zakon sicer med drugim tudi skrajšuje dolžino prejemanja nadomestila z enega leta na šest mesecev. Izjema bodo tisti poslanci, ki so bili v DZ-ju več zaporednih mandatov. Poslanec z dvema mandatoma bi tako nadomestilo lahko prejemal devet mesecev, poslanec s tremi ali več zaporednimi mandati pa eno leto. Vsem pa se višina nadomestila zniža za 20 odstotkov. Poslanci, ki so funkcijo opravljali manj kot šest mesecev, do nadomestila ne bodo upravičeni, enako bo veljalo za poslance, ki jim pogodba o zaposlitvi miruje in imajo možnost, da se vrnejo na staro delovno mesto.
|
negative
|
5,772
|
Zahtevana donosnost na desetletne državne obveznice je danes presegla mejo sedmih odstotkov in znaša rekordnih 7,54 odstotka Finančni pritisk na Španijo se je danes še okrepil. Zahtevana donosnost na desetletne državne obveznice je presegla 7,5 odstotka, tako da je na rekordno visokih ravneh. Pribitek na referenčne nemške deset letne obveznice se je dopoldne dvignil na rekordnih 640 bazičnih točk. Povprečna zahtevana donosnost na španske desetletne obveznice je bila okoli 14.30 ure na elektronski borzi MTS pri 7,54 odstotka, kar je 0,26 odstotne točke višje od petkove zaključne ravni. Visoka donosnost odraz skeptičnosti vlagateljev Obrestna mera je tako močno nad psihološko mejo sedmih odstotkov, ki po oceni analitikov državam ne dopušča več vzdržnega zadolževanja. Rast cene zadolževanja je nov znak, da so vlagatelji skeptični do tega, da bo španska vlada uspela obvladati dolg. Trgov ni pomirila niti napoved 65 milijard evrov vrednega varčevalne paketa niti odločitev evroskupine, ki je v petek potrdila program do sto milijard evrov pomoči za španske banke. Nov državni sklad Španije je namenjen najbolj zadolženim regijam Analitiki rast deloma pripisujejo poročilom, da tri od 17 španskih regij razmišljajo o tem, da bi špansko vlado zaprosile za pomoč. Regija Valencia je za tovrstno pomoč že zaprosila. Da razmišljajo, da bi zaprosili za pomoč, je nato v nedeljo zvečer sporočil še predsednik regionalne vlade Murcie Ramon Luis Valcarcel. Poleg omenjenih naj bi o prošnji za pomoč razmišljalo še pet regij - Katalonija, Kastilja-La Mancha, Baleari, Kanarski otoki in Andaluzija. Španija je oblikovala nov državni sklad, vreden 18 milijard evrov, namenjen pomoči najbolj zadolženim regijam. Regije so v veliki meri odgovorne za španski proračunski primanjkljaj, ki je lani znašal 8,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).Dolg regij znaša 140 milijard evrov, od tega ga je treba del - 36 milijard evrov - povrniti letos. Španija naj ne bi šla po poti Grčije Iz Berlina so medtem danes sporočili, da se bo španski gospodarski minister Luis de Guindos v torek sestal z nemškim finančnim ministrom Wolfgangom Schäublejem. "Verjetno bosta govorila o trenutnem položaju Španije," je danes povedala tiskovna predstavnica nemškega ministra Marianne Kothe. Glede prošenj španskih regij za pomoč je dejala, da gre za "domače vprašanje". "To nima veze z evropsko pomočjo," je poudarila in dodala, da Berlin nima nobene informacije o tem, da bi se španska vlada pripravljala na prošnjo za splošno pomoč držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada. Tovrstne špekulacije je danes v Madridu zavrnil tudi de Guindos. Schäuble je medtem v danes, zatrdil, da se ne boji, da bi šla Španija po poti Grčije, saj da je položaj v tej državi popolnoma drugačen. Vzroki za krizo v Španiji se po njegovih besedah ne morejo primerjati s tistimi za stisko Grčije. "Špansko gospodarstvo je mnogo bolj močno in ima drugačno strukturo. Država se bo kmalu pobrala," je napovedal
|
neutral
|
5,773
|
Niti eno podjetje, ki jim sledi indeks Dow Jones, ne beleži rasti Stanje ob 16:10 Vsi pomembnejši ameriški borzni indeksi so takoj po odprtju strmoglavili, kar so analitiki zaradi dogajanja na evropskih in azijskih trgih kapitala tudi pričakovali, poroča Marketwatch. Razlogi so trije: španska dolžniška kriza, ohlajanje kitajskega gospodarstva in nezaupanje vlagateljev v zmožnost Grčije, da bo jutri prepričala trojko, da ji odobri novo tranšo posojil. Med podjetji, ki jim sledi indeks Dow, niti eno ne beleži rasti. Na dnu lestvice se nahajajo tehnološka podjetja, največ sta izgubila Microsoft in HP -oba dobre tri odstotke. Sledi jima veriga restavracij s hitro prehrano McDonald's, ki je danes objavil četrtletne poslovne rezultate. Podjetje je sicer povečalo prihodke, vendar za manj kot odstotek, kar je razočaralo analitike. Na udaru so tudi ameriške banke, Bank of America je odpihnilo dva odstotka, JPMorgan je zdrsnila za slab odstotek. Dow Jones - 1,74 odstotka Nasdaq - 2,27 odstotka S&P 500 - 1,73 odstotka
|
negative
|
5,774
|
Petrol je ponovno objavil (Uradni list 55/2012) tri razpise, s katerimi podeljuje subvencije za projekte, ki prinašajo prihranke energije pri končnih odjemalcih - podjetjih ali javnemu sektorju. Opisujemo, kdo in do kdaj se lahko prijavi na tri razpise ter kolikšne subvencije se lahko nadeja. Nepovratne finančne spodbude za izvedbo energetskih pregledov so namenjene javnemu sektorju in podjetjem. Program dela, izvedba energetskega pregleda in končno poročilo o izvedenem energetskem pregledu morajo biti v skladu z metodologijo izdelave energetskega pregleda iz avgusta 2007, ki je objavljena tudi na spletni strani Petrola. Javni sektor lahko za sofinanciranje projekta pridobi največ tri tisoč, podjetje pa pet tisoč evrov, pri čemer je sofinanciranje omejeno na 8 evrov na kvadratni meter. Javno razpis je odprt do 30. novembra, vsako drugo sredo pa bodo odpirali vloge. Sončne elektrarne in toplotne črpalke Javnemu sektorju je namenjen tudi razpis nepovratnih finančnih spodbud za izvedbo ukrepov vgradnje sprejemnikov sončne energije, toplotnih črpalk in drugih naprav za proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije. V tem razpisu je denar predviden za te tri projekte: - za zamenjavo električnega grelnika za toplo sanitarno vodo s toplotno črpalko tipa zrak/voda, - za vgradnjo toplotne črpalke za ogrevanje stavb tipa zrak/voda, zemlja/voda in voda/voda in - za pripravo tople sanitarne vode s sprejemniki sončne energije. Tehnične specifikacije vgrajene opreme so podrobneje opredeljene v razpisni dokumentaciji, kjer je natančno opisano tudi sofinanciranje posameznih naložb. Le-to je odvisno od višine letno prihranjenih kWh in se giblje med 0,203 in 0,675 EUR/kWh letnega prihranka. Odpiranje vlog bo dvakrat na mesec (ob sredah) od 8. avgusta. Informiranje in osveščanje o energetski učinkovitosti Prav tako se je možno ponovno pridobiti nepovratne finančne spodbude za izvedbo programov informiranja in ozaveščanja. Projekt informiranja in ozaveščanja mora biti skladen z instrumenti Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost 2008-2016 oziroma s programi in ukrepi, navedenimi v Nacionalnem akcijskem načrtu za obnovljive vire energije 2010-2020. Za delavnico oziroma dogodek je normirana aktivnost organiziranje izobraževalno-ozaveščevalnih prireditev, kot so denimo simpoziji, seminarji, posveti, delavnice, okrogle mize, konference, razstave in natečaji, ter organiziranje skupinskih ogledov primerov dobre prakse. Minimalna udeležba na skupinskem dogodku je najmanj 10 slušateljev. Določene so tudi normirane aktivnosti za izdajo tiskanih publikacij in spletnih strani. Višina sofinanciranja ne sme presegati 10 tisoč evrov, obenem je določena tudi omejitev glede na velikost podjetja. Sredstva se podeljujejo do 30. oktobra, vsako drugo sredo pa bodo odpirali vloge.
|
neutral
|
5,775
|
Nekdanjemu državnemu sekretarju je tudi višje sodišče izreklo sodbo za kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti. Obtoženi se je namreč soočal z obtožbami o šeškanju sodelavk Po tem ko je Gorazda Pereniča, okrožno sodišče lani novembra obsodilo na leto in dva meseca zapora s preizkusno dobo dveh let zaradi dveh kaznivih dejanj nadaljevane kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja, je to sodbo potrdilo še višje sodišče, poroča Delo. Perenič je zlorabil svoj položaj Tako je tudi višje sodišče razsodilo, da ni šlo za intimno razmerje in da opisane spolne prakse niso potekale na podlagi soglasja, temveč je Perenič zlorabil svoj položaj in izkoristil izjemno slab socialni položaj dveh sester. Sestri sta delali zanj v njegovem podjetju, ena pa tudi na ministrstvu za javno upravo, kjer je bil državni sekretar v času ministrovanja Gregorja Viranta. Kot smo že pisali, Perenič trenutno na ministrstvu za pravosodje in javno upravo predseduje strokovnemu svetu za prijazen in učinkovit javni sektor. Kdo je Gorazd Perenič Gorazd Perenič je bil državni sekretar na ministrstvu za javno upravo, ki ga je v prvi vladi Janeza Janše vodil zdajšnji predsednik državnega zbora Gregor Virant. Perenič je s funkcije odstopil leta 2005, za svojo odločitev pa je navedel osebne razloge. Sodišče ga je proti koncu lanskega leta zaradi kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja obsodilo na 14 mesecev pogojne kazni. V letih 2003 do 2005 naj bi namreč spolno nadlegoval svojo uslužbenko in njeno sestro. Obramba je napovedala pritožbo.
|
negative
|
5,776
|
Monika Malešič, nova predsedniška kandidatka, je predstavila svoj pogled na trenutno stanje v Sloveniji. Predsednika Danila Türka in kandidata Boruta Pahorja ter Milana Zvera sprašuje, če imajo izkušnje v gospodarstvu Nova predsedniška kandidatka, Monika Malešič se je predstavila na današnji novinarski konferenci. Ugotavlja, da sedaj niso časi za opravljanje protokolarnih in častnih funkcij, temveč časi, ko moramo zavihati rokave in spodbuditi gospodarstvo. Foto: Tea Černič Ob tem s kritiko do predsednika Danila Türka ter do kandidatov Boruta Pahorja in Milana Zvera sprašuje: "Ali imajo izkušnje v gospodarstvu? So si kdaj zaslužili kruh sami?" H kandidaturi za predsednico republike jo je spodbudilo dejstvo, "da je Slovenija v globoki gospodarski in politični krizi". Meni namreč, da lahko kot podjetnica z izkušnjami v gospodarstvu in v državni upravi pomaga slovensko gospodarstvo premakniti naprej. Tako je spomnila na majsko srečanje voditeljev najvplivnejših držav, kjer so se po njenih besedah vsi predsedniki držav strinjali, da morata biti gospodarska rast in nova delovna mesta prednostna naloga vsake države. Ob tem se sprašuje, kakšno vlogo je po tem sklepu odigral naš predsednik Türk in še, kako lahko nekdo, "ki nima izkušenj v gospodarstvu, a se zaveda, da državo vzdržuje gospodarstvo, sploh vodi našo državo". Kaj so naredili Türk, Pahor in Zver? Po njenem mnenju bi namreč predsednik republike moral spodbuditi voditelje držav in pomagati premierju pridobiti čim več investitorjev. Sedaj pa se "ukvarjamo z oblastjo in ne s tem, kako bomo ljudem zagotovili kruh". Prepričana je, da ona že sedaj pospešuje razvoj gospodarstva, pri čemer je predstavila tri pisma o nameri investicije tujih partnerjev v Sloveniji, podpisana s strani njenega podjetja. Sama je, kot pravi, povedala, kako se namerava lotiti dviga gospodarstva. Sprašuje pa se, kaj so naredili Türk, Pahor in Zver. Dodala je, da si ona, ki "sama služi svoj kruh", ne more privoščiti vsakodnevne kampanje, saj da je ne financira država. 'Leva in desna opcija si zatiskata oči pred tem, da so ljudje obupani' Malešičeva bo v primeru izvolitve predlagala spremembo zakona o predsedniku republike, s katerimi bo črtala "nepotrebne privilegije zakonskih partnerjev predsednika države" in določil, ki predsedniku zagotavljajo privilegije po končanem mandatu. Če bo izvoljena, želi ljudem ponovno vliti upanje v socialno varno državo. Po njenih besedah si namreč leva in desna opcija zatiskata oči pred tem, da so ljudje obupani. Malešičeva, ki je sicer ustanoviteljica Združenja za razvoj podjetništva in investicij v Sloveniji, bo kandidirala s podpisi državljanov, s programom Iz ljudi za ljudi. Z vprašanjem financiranja kampanje se ne obremenjuje. Prepričana je, da bo potrebne podpise za kandidaturo zbrala, bolj pa jo skrbi, "koliko ji bosta nagajali leva in desna opcija". Na lanskih parlamentarnih volitvah je bila kandidatka SLS, vendar sedaj na podpor te stranke ne računa. Če bo SLS kandidiral s svojim kandidatom, bo po njenih besedah zato, da ji bo "drobil glasove".
|
neutral
|
5,777
|
Nemčija se je za obdobje 30 let zadolžila najceneje doslej Nemčija je danes na dražbi dolgoročnih državnih dolžniških vrednostnih papirjev zbrala okoli 2,32 milijarde evrov. Kljub torkovi odločitvi Moody's, da ji spremeni obete za bonitetno oceno v negativne, se je s 30-letnimi obveznicami zadolžila po rekordno nizki obrestni meri. Povprečna obrestna mera na nemške državne dolžniške vrednostne papirje najnižja doslej Povpraševanje po nemških obveznicah z ročnostjo 30 let je močno preseglo ponudbo. Doseglo je namreč 3,37 milijarde evrov. Država je prodala za 2,32 milijarde obveznic, za 678 milijonov evrov pa jih je dala na stran, je sporočila nemška centralna banka Bundesbank. Povprečna obrestna mera na nemške državne dolžniške vrednostne papirje z dospelostjo čez 30 let je znašala 2,17 odstotka, kar je najmanj doslej. Na zadnji primerljivi dražbi 30. aprila je bila zahtevana donosnost pri 2,41 odstotka, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Moody's je znižal obete za šest nemških zveznih dežel Bonitetna agencija je včeraj znižala obete za oceno dolgoročnega dolga Nemčije (ter Nizozemske in Luksemburga), tako da ti poslej niso več stabilni, temveč negativni. Za ta korak se je odločila, ker je ocenila, da dolžniška kriza območja evra ogroža tudi najstabilnejše evrske države. a zaradi potez Moody's izid ni bil nič slabši. Danes je Moody's v negativne spremenil še obete šestih nemških zveznih dežel. Znižanje je doletelo tri industrijsko najpomembnejše dežele Baden Württemberg, Bavarsko, Severno Porenje-Vestfalijo ter Berlin, Brandenburg in Saško-Anhalt.
|
negative
|
5,778
|
K rasti dobička naj bi vplivale nižje obveznosti pri plačilu davkov in prevzem ameriške biotehnološke družbe Human Genome Sciences Britanska farmacevtska skupina GlaxoSmithKline je v drugem četrtletju letos ustvarila 1,25 milijarde funtov (1,59 milijarde evrov) čistega dobička, kar je 13,3 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. K rasti dobička je po navedbah družbe prispevala nižja obveznost pri plačilu davkov. Kot je danes objavila družba, je prihodek v primerjavi z drugim lanskim četrtletjem upadel za štiri odstotke na 6,46 milijarde funtov (8,24 milijarde evrov). Uspeli so s prevzemom Human Genome Sciences Poslovanje v četrtletju odraža težavno makroekonomsko okolje, v katerem deluje družba, in prehodno fazo proizvodnega portfelja družbe, je ob rezultatih zapisal glavni izvršni direktor Andrew Witty. GlaxoSmithKline je v tekočem četrtletju uspel s prevzemom ameriške biotehnološke družbe Human Genome Sciences , hkrati pa je v ZDA pristal na zunajsodno poravnavo zaradi napačnega trženja zdravil ter zavajanja potrošnikov in zveznih regulatorjev, po kateri bo moral plačati tri milijarde dolarjev.
|
positive
|
5,779
|
Pri reševanju prostorske problematike slovenskih zaporov v letih 2006-2012 Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij in ministrstvo za pravosodje nista bila uspešna, je ocenilo Računsko sodišče Računsko sodišče ugotavlja, da Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij in pristojno ministrstvo za pravosodje v zadnjih šestih letih nista bila uspešna pri reševanju prostorske problematike zaporov. Sodišče je revidiralo uspešnost reševanja prostorske problematike slovenskih zaporov v obdobju od 1. januarja 2006 do 10. februarja 2012. Pri tem ugotavlja, da uprava ni ustrezno strateško načrtovala oz. sodelovala pri pripravi realnih strateških načrtov investicij v zapore, s katerimi bi se zmanjšala njihova prenapolnjenost. Načrtovani projekti, razen Doba, se niso izvedli Kot opozarja sodišče, v tem obdobju na področju investicij cilji niso bili doseženi. Razen projekta prenove in dozidave zapora na Dobu, se namreč drugi načrtovani projekti niso niti začeli izvajati. Obenem pa je uprava izvedla projekt, ki ni bil načrtovan. Poleg tega pa računsko sodišče tudi za projekt na Dobu ugotavlja, da ga uprava ni ustrezno načrtovala in izvajala. Projektna naloga je bila večkrat spremenjena, zaradi česar se je skupna pogodbena vrednost sredstev za pripravo projektne dokumentacije povečala za 107 odstotkov na skoraj 1,6 milijona evrov. Prvotna ocena potrebnih finančnih sredstev pa se je predvsem na račun povečanja načrtovanih kapacitet na predlog uprave s 6,1 milijona evrov povečala na 86,7 milijona evrov. Ministrstvo ni ustrezno sodelovalo pri načrtovanju investicij Po oceni sodišča je bilo neuspešno tudi pristojno ministrstvo za pravosodje, saj ni ustrezno sodelovalo pri načrtovanju investicij za rešitev prostorske problematike slovenskih zaporov in ni ustrezno nadziralo uprave pri izvajanju projekta na Dobu ter pri doseganju zastavljenih ciljev na področju investicij v zapore. Ministrstvo pa je bilo uspešno pri zagotavljanju pravnih podlag, ki so širile nabor ukrepov za zmanjševanje prenapolnjenosti in zato vplivale na zmanjševanje posledic prenapolnjenosti zaporov. Pri preverjanju, kako se uprava spopada s posledicami prenapolnjenih zaporov, pa je računsko sodišče ugotovilo, da je uprava ustrezno in v zadostni meri uporabljala ukrepe za zmanjševanje prenapolnjenosti zaporov, ki so v njeni pristojnosti. Uprava naj ponovno določi kapaciteto vseh zaporov Računsko sodišče revidirancema svetuje več sodelovanja glede vodenja in nadzora prihodnjih investicij, predvsem pri nadaljevanju projekta na Dobu in novogradnji v Ljubljani. Glede investicije na Dobu od uprave tudi zahteva, da preuči možnosti za uveljavljanje odgovornosti projektanta "zaradi domnevno nestrokovnega dela pri pripravi projektne dokumentacije". Računsko sodišče priporoča še preučitev možnosti dodatnega spodbujanja alternativ priporu in kazni zapora. Od uprave pa zahteva, da ponovno določi uradno kapaciteto vse zaporov in da se v vseh zaporih upošteva enak normativ, kakšna je primerna površina na zaprto osebo.
|
negative
|
5,780
|
V drugem četrtletju imajo 823 milijonov evrov čistega dobička, kar je 70 odstotkov več kot v enakem obdobju lani Nemški industrijski koncern Siemens je v tretjem četrtletju tekočega poslovnega leta in v drugem letošnjem četrtletju zabeležil 823 milijonov evrov čistega dobička, kar je 70 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kljub skoku je dobiček nižji od načrtov, kar kaže, da je letna napoved družbe nekoliko preveč optimistična. Siemens, ki je v drugem četrtletju tekočega poslovnega leta zabeležil padec dobička za približno 60 odstotkov zaradi prevrednotenja premoženja in stroškov naložb v projekte v Nemčiji, je za letošnje leto napovedal dobiček v višini med 5,2 milijarde in 5,4 milijarde evrov. Obseg novih naročil manjši za 23 odstotkov Prihodki družbe so se v tretjem četrtletju tekočega poslovnega leta v medletni primerjavi zvišali za 10 odstotkov na 19,54 milijarde evrov. Obseg novih naročil pa je padel za 23 odstotkov na 17,77 milijarde evrov. V družbi jih najbolj skrbijo napovedi o ohlajanju rasti kitajskega gospodarstva. Druga gospodarsko najmočnejša država na svetu je namreč njihov ključni trg.
|
positive
|
5,781
|
Vzrok za izgubo so bili visoki stroški kompenzacij z delnicami po vstopu na borzo. Brez enkratnih stroškov bi Facebook posloval z dobičkom Ameriška spletna družba Facebook , ki se je pred dvema mesecema klavrno podala v prvo javno prodajo delnic na borzi, je v četrtletju od aprila do junija pridelala 157 milijonov dolarjev (128 milijonov evrov)čiste izgube, kar znese osem centov izgube na delnico. Lani v drugem četrtletju z dobičkom Izguba je predvsem posledica stroškov kompenzacij z delnicami po vstopu na borzo, ki jih zahtevajo računovodska pravila. Brez teh enkratnih stroškov je Facebook posloval z 295 milijoni (240 milijonov evrov) oziroma 12 centi dobička na delnico. V drugem četrtletju lani je Facebook pridelal 240 milijonov dolarjev (195 milijonov evrov) čistega dobička oziroma 11 centov na delnico. V letošnjem drugem četrtletju so prihodki v primerjavi z lanskim narasli za 32 odstotkov na 1,18 milijarde dolarjev (962 milijonov evrov). Rezultati vlagateljev na borzi vseeno niso prepričali in delnice Facebooka so se po objavi rezultatov in zaprtju borz pocenile za 8,9 odstotka na 24,47 (19,96) dolarja. Izklicna cena za prvo javno prodajo delnic Facebooka je bila 38 dolarjev (31 dolarjev), kar je prvi dan prodaje uspela doseči in tudi preseči le za nekaj trenutkov, nakar je padla in si še ni opomogla. Morda bo bolje v prihodnje, saj število uporabnikov Facebooka na pametnih telefonih narašča, podjetje pa je z oglasi na teh napravah začelo šele spomladi. Kavarne Starbucks z višjim dobičkom V drugem četrtletju je tako v primerjavi z enakim četrtletjem lani čisti dobiček zvišal za 19 odstotkov na 333,1 milijona dolarjev (271,6 milijona evrov, vendar pa so analitiki pričakovali več in delnice Starbucksa so se po zaprtju borz pocenile za desetino na 47,40 dolarja (38,66 evra). Starbucks s sedežem v Seattlu je dobiček med drugim zvišal zaradi šestodstotne rasti prihodkov v najmanj leto dni odprtih kavarnah po vsem svetu.
|
negative
|
5,782
|
Toyota bo odpoklicala 1,5 milijona avtomobilov, tudi v Evropi. Informacije o tem, če bo odpoklican tudi kakšen avtomobil iz Slovenije, še čakamo Japonski avtomobilski proizvajalec Toyota je v sredo napovedal odpoklic 1,5 milijona avtomobilov, pri katerih se pojavljajo težave z zadnjim vzmetenjem. Odpoklic se nanaša tudi na 600 tisoč vozil v Evropi. V ZDA bo odpoklicanih 760 tisoč avtomobilov rav4, ki so bili proizvedeni med letoma 2006 in 2011. V mehanične delavnice bodo vpoklicali tudi 18 tisoč lexusov HS 250h. Nemška tiskovna agencija poroča, da bo Toyota voznike prizadetih avtomobilov pisno obvestila. V Evropi naj bi odpoklicali avtomobile rav4, toyote avensis in auris V Evropi naj bi prav tako odpoklicali avtomobile rav4, pa toyote avensis in auris. V japonskem podjetju sicer zagotavljajo, da ne gre za napako v sami obliki avtomobila, pač pa se težave lahko pojavijo po popravilu. Pravijo še, da je odpoklic povsem prostovoljen. Odgovor na vprašanje, ali bo v odpoklic vključen tudi kakšen avtomobil iz Slovenije, še čakamo. Sicer je Toyota leta 2009 prestala obsežen škandal, saj se je v nekaterih njenih avtomobilih dogajalo, da se je stopalka za plin ujela v predpražnik, kar naj bi vodilo tudi do več nesreč s smrtnim izidom. Podjetje je od samega začetka problem podcenjevalo, zaradi česar je tudi moralo plačati več kot 40 milijonov evrov kazni in se javno opravičiti. Od takrat japonski avtomobilski proizvajalec veliko bolj skrbi za svoj ugled in se tudi veliko hitreje odloča za odpoklice.
|
negative
|
5,783
|
Če pravočasno plačate račun za elektriko, dobite 10-odstotni popust za vse leto. Vir: www.epcg.co.me , 1. avgusta 2012 Črnogorski ponudnik električne energije poskuša izboljšati likvidnost in stabilnost poslovanja - eden od ukrepov je nagrajevanje uporabnikov, ki redno plačujejo račune.
|
positive
|
5,784
|
Kljub velikemu upadu cen nepremičnin se število kupcev zmanjšuje. V Beogradu je treba za kvadratni meter odšteti med 800 in 2.500 evrov Foto: Barbara Reya Cene stanovanjskih in poslovnih prostorov v Srbiji so se od leta 2009 znižale že za okoli 40 odstotkov, število kupcev pa se kljub temu še znižuje, so ta teden povedali srbski predstavniki srbskih nepremičninskih agencij in strokovnjaki. V Beogradu je treba za kvadratni meter odšteti od 800 do 2.500 evrov. V Nišu so v upadu tako cene poslovnih in stanovanjskih prostorov kot promet z nepremičninami. Kot zanimiv paradoks v tamkajšnjih nepremičninskih agencijah po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug navajajo, da je promet s poslovnimi prostori še slabši kot s stanovanjskimi, kar se v preteklosti ni dogajalo. Cene stanovanj so sicer v tem srbskem mestu odvisne od lokacije, starosti in kvadrature, gibljejo pa se med 600 in 1000 evri za kvadratni meter. V Kragujevcu do 20 odstotkov nižje cene V Kragujevcu so se medtem cene nepremičnin, tako staro- kot novogradnje, glede na leto 2008 znižale za 10 do 20 odstotkov, v središču mesta se gibljejo med 700 in 1000 evrov za kvadratni meter. Na trgu nepremičnin v Novem Sadu se je ponudba stanovanj v zadnjih treh letih prepolovila, povpraševanje pa se je zmanjšalo za dve tretjini, so za Tanjug povedali v eni od tamkajšnjih nepremičninskih agencij. Cene stanovanj se tam gibljejo med 700 in 1250 evrov za kvadratni meter.
|
negative
|
5,785
|
Grški varčevalni program še ni dokončan Grčija se že peto leto zapored bori z recesijo in zaradi več tednov trajajoče politične krize zaostaja za programom reform in varčevanja Grška koalicijska vlada še ni dosegla dogovora o težko pričakovanem 11,5 milijarde evrov vrednem varčevalnem programu, je danes dejal finančni minister Janis Sturnaras. "Manjka nam še 3,5 do štiri milijarde evrov," je Sturnaras povedal po srečanju s predsednikom Karolosom Papuljasom. Odpuščanj ne bo Grški finančni minister je ob tem zavrnil govorice, da je na mizi znova odpuščanje v javnem sektorju, kot možnost pa je omenil umeščanje javnih uslužbencev v program čakajočih na delo. Prejšnja grška vlada je do konca leta 2012 na seznam t.i. rezervne delovne sile želela premestiti 15 tisoč zaposlenih v javnem sektorju. Ob tem je Sturnaras pojasnil še, da se bodo pogajanja z Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko (ECB) in Mednarodnim denarnim skladom (IMF), t.i. trojko, nadaljevala do konca avgusta. Strokovnjaki omenjenih institucij so v nedeljo Atene zapustili v pozitivnem tonu, saj je Poul Thomsen iz IMF izpostavil "dober napredek".
|
negative
|
5,786
|
Upanje na to, da bo po napovedani, a ne (še) izvedeni intervenciji ECB, delnice moč prodati še dražje, je že sedmič v zadnjih devetih trgovalnih dneh dvignilo tečaje evropskih delnic Stanje ob zaključku trgovanja Čeprav ECB danes ni napovedala težko pričakovane nove posege na trgih, so vse evropske borze danes trgovanje dočakale v zelenih številkah. Dobre novice so prihajale predvsem iz Londona, kjer je indeks FTSE dosegel najvišjo vrednost v zadnjih štirih mesecih. Rast je slonela na večini gospodarskih sektorjev, po višini rasti pa so izstopali predvsem rudarji. Evraz je z 10-odstotno rastjo zabeležil najvišjo skok vrednosti, Xatra je zrasla za slaba dva odstotka. Izguba Standard Chartered se je umirila in konec dneva znašala »le« 16 odstotkov. V Frankfurtu so prevladovali avtomobilski proizvajalci in tehnologi, Volkswagen in ThyssenKrupp sta pridobila več kot dva in pol odstotka. Parižane so razveseljevale predvsem domače banke, Credit Agricole je pridobila skoraj sedem odstotkov. DAX + 0,71 odstotka FTSE 100 + 0,56 odstotka CAC 40 + 1,52 odstotka Stanje ob 15:30 FTSE + 0,06 % Izguba Standard Chartered se je unesla na 18 odstotkov rdečine. Rudarske delnice so še naprej večji del razloga za rast indeksa FTSE. DAX + 0,55 % Nemški proizvajalci in elektroenergetske družbe so sedem naj podražitev v kotaciji DAX. Daimler, BMW, Volkswagen, E.on in ThyssenKrupp so zrasli od 1,25 do 2,5 odstotka. Slab dan ima proizvajalec kozmetike Beiersdorf, ki nazaduje za 2,2 odstotka. Tudi Henklu je spodrsnilo, in sicer za 1,6 odstotka. CAC + 1,15 % Bančne delnice so spet prevzele pobudo. Za kar 4,9 odstotka se krepi Credit Agricole, za 3,6 odstotka pa AXA. FTSE MIB + 0,6 % RTS + 0,7 % Stanje ob 12:30 FTSE - 0,15 % Naj premiki: Intercontinental Hotels + 7,1 % Evraz + 5,05 % Icap - 2,05 % Standard Chartered - 24 % Delnice banke Standard Chartered so strmoglavile zaradi obtožb ameriških oblasti o pranju denarja. Velika večina, od dve petin kotacije pocenitev, izgublja manj kot en odstotek. Tik pod gladino so denimo Reckitt Benckiser, G4S in Aviva, malo bolj pa so, približno en odstotek, nazadovali Capital Shopping Centres, Rolls-Royce in Experian. Rudarske delnice se znova močno dražijo. Od dva do 2,5 odstotka so se dvignili denimo Anglo American, Xstrata, Fresnillo in Glencore. DAX + 0,33 % Naj premiki: ThyssenKrupp + 2,05 % E.on + 1,25 % HeidelbergCement - 1,4 % Beiersdorf - 2,05 % Indeks navzdol poskuša potisniti kar 14 od 30 delnic, ki drsijo. Od 0,8 do en odstotek nazadujejo Deutsche Boerse, Deutsche Post in Henkel. Od 0,7 do 0,9 odstotka so zrasli BMW, Daimler, Deutsche Telekom, Allianz in RWE. CAC + 0,4 % Naj premiki: ArcelorMittal + 2,9 % Vinci + 2,1 % Cap Gemini - 1,7 % Draži se pol delnic v kotaciji. Po 1,7 odstotka sta zrasla Vivendi in Saint Gobain, za 0,6 odstotka pa Technip in Bouygues. Pod gladino so v pol odstotka rdečine L'Oreal, EADS in Peugeot. FTSE MIB + 0,6 % Naj premiki: A2A + 3,1 % Mediolanum + 2,55 % Prysmian - 2,6 % Komunalno podjetja A2A je v prvi polovici prihodke pred plačilom obresti, davkov, zmanjšanjem vrednosti premoženja in amortizacijo (EBITDA) povečala za štiri odstotke, na 484 milijonov evrov. RTS + 0,4 %
|
neutral
|
5,787
|
Celjsko okrožno tožilstvo predlaga podaljšanje pripora za lastnika Info TV, ki je osumljen izsiljevanja poslovnežev Okrožno državno tožilstvo v Celju je zoper lastnika Info TV Vladimirja Voduška predlagalo podaljšanje pripora, ki bi se mu sicer iztekel konec tega tedna. Zahteva za podaljšanje pripora je bila vložena tudi za Velenjčana Stanislava Gaberca, ki ga je policija prejšnji mesec na Trojanah prijela skupaj z Voduškom. Enomesečni pripor se omenjenima sicer izteče 12. avgusta. Za kako dolgo želijo pripor podaljšati, vodja okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivan Žaberl ni želel izdati. Po besedah Voduškovega odvetnika Boštjana Penka mora o podaljšanju pripora odločiti zunajobravnavni senat. Pripor se v takšnih primerih praviloma podaljša za dva meseca. V šestih mesecih po odvzemu prostosti pa se mora vložiti obtožnica, je pojasnil Penko. Obramba podaljšanju nasprotuje Tako Penko kot odvetnik velenjskega poslovneža Gaberca Boris Kanduti podaljšanju pripora nasprotujeta in bosta ustrezno odgovorila tudi na zahtevo tožilstva. Poslovni dogovori ali podkupovanje? Spomnimo, Vodušek in Gaberc sta osumljena izsiljevanja vodstev podjetij Unior iz Zreč in Rhydcon iz Šmarja pri Jelšah. Oškodovancema naj bi grozila, da bosta o njiju razkrila podrobnosti v medijih, v zameno za molk pa zahtevala denar. Od predsednika uprave Uniorja Gorazda Korošca in direktorja Rhydcona Vinka Stiplovška naj bi Vodušek zahteval 350 tisoč evrov v gotovini ali odkup njegovih terjatev v višini 160 tisoč evrov. Kot tretjo možnost naj bi jima ponudil, da z njegovim podjetjem skleneta pogodbo o oglaševanju, vredno 360 tisoč evrov. Tako Vodušek kot Gaberc krivdo zanikata in pravita, da je šlo za poslovne dogovore. Zagrožena kazen za izsiljevanje je od enega do osmih let zapora.
|
negative
|
5,788
|
Generalni direktor policije Janko Goršek bo delo opravljal še do oktobra Vir: Policija.si Janko Goršek je na tiskovni konferenci potrdil svoj odstop z mesta generalnega direktorja policije. Za svojega naslednika je predlagal dosedanjega namestnika Karola Turka (na sliki), ki pa ga mora minister Vinko Gorenak še potrditi. Goršek bo svoje delo opravljal še do 1. oktobra, tudi po tem pa bo ostal na policiji. Pravi, da ni možnosti, da bi se pridružil kateri koli politični stranki. "Jaz sem policist in ne politik," je dejal. Notranji minister Vinko Gorenak in Janko Goršek. (z leve proti desni) Gorenak: Ministri so hitro pokvarljiva roba Gorškov odstop je nastopil po včerajšnjem pogovoru z notranjim ministrom Gorenakom, kjer je debata nanesla tudi na vizijo delovanje slovenske policije. Tu je med njima prišlo do razhajanj, zato se je odločil za odhod. Natančneje ne Goršek ne Gorenak nista želela govoriti, dejala sta le, da gre za različne poglede na vodenje policije. Gorenak pa je zanikal, da bi prišlo do kratkega stika zaradi aretacije lastnika Info TV Vladimirja Voduška. Na novinarsko vprašanje, če je sam naslednji na vrsti za 'odstrel', je notranji minister dejal: "Ministri so hitro pokvarljiva roba." Dodal je, da se s svojo morebitno odstavitvijo ne ukvarja. Dodajmo, da so se že ob nastopu vlade Janeza Janše pojavile govorice o Gorškovi menjavi, k čemur naj bi se bil nagibal predvsem notranji minister Vinko Gorenak. Več o tem v članku Se Goršku trese stolček?.
|
neutral
|
5,789
|
Po 16 let trajajoči bitki na sodišču so organi odločili, da mora Kemofarmacija državi plačati 345 tisoč evrov za preplačane regrese iz leta 1992 Kemofarmacija je izgubila v 16 let trajajočem sodnem sporu z državo zaradi oškodovanja državnega premoženja, piše Dnevnik. Vrhovno sodišče je namreč zavrnilo zahtevo za revizijo odločitve ljubljanskega višjega sodišča in razveljavitev odločbe Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje , kar pomeni, da je sodba dokončna. S tem je potrjena odločba agencije iz leta 1999, ki je ugotovila oškodovanje v višini 345 tisoč evrov (to je takrat predstavljalo 8,56 celotnega osnovnega kapitala družbe). Kemofarmacija je namreč leta 1992 delavcem izplačala regres, ki je presegal zadnje izplačane bruto plače. DSU za višjo odškodnino Državna družba za svetovanje DSU meni, da bi morala danes družba, ki jo vodi Davorin Poherc, morala državi plačati 6,18 milijona evrov odškodnine. To poleg 8,56-odstotnega lastniškega deleža v prodajalcu zdravil vključuje še izplačilo dividend od leta 2006 do 2010.
|
negative
|
5,790
|
Nadzorni svet družbe Klasje je zapustila Irena Stanka Čurin, namesto nje bosta tako sedaj kar dva nova nadzornika, Silva Trstenjak in Erik Hribernik V nadzornem svetu družbe Klasje ostaja velenjski poslovnež Tomaž Ročnik, piše Dnevnik. Kot smo poročali, naj bi Ročnika pod drobnogled vzel Urad za varstvo konkurence , saj je prek svojega podjetja Fraktal Consulting decembra 2006 pridobil 59 odstotkov glasovalnih pravic v Ptujskih pekarnah , s tem pa je povečal svoj delež na 55 odstotkov v Klasje Celje . Ker je pridobil večinski delež v dveh podjetjih, bi moral to priglasiti Uradu za varstvo konkurence. Brez mesta med nadzorniki ostal Borut Bezjak Po sklepu skupščine delničarjev je nadzorni svet družbe Klasje zapustila Irena Stanka Čurin, še piše Dnevnik. Namesto nje bosta tako sedaj kar dva nova nadzornika, saj sta bila v nadzorni svet imenovana Silva Trstenjakin Erik Hribernik. Po potrditvi nasprotnega predloga Probanke je brez mesta med nadzorniki ostal Borut Bezjak.
|
neutral
|
5,791
|
Dušan Egidij Kubot, nekdanji duhovnik, se bo podal v predsedniško tekmo. Zavzemal se bo predvsem za delo, pravičnost in razvoj za vse Slovenke in Slovence. Za vstop v letošnjo volilno bitko za predsednika republike se je odločil še iz mariborske nadškofije izključeni duhovnik Dušan Egidij Kubot z vzdevkom Totislo, ki pomeni Trdno odgovornost in trajno istovetnost Slovenije. Kot je pojasnil, ga je Nadškof Marjan Turnšek ga je oktobra "izključil iz občestva škofov in duhovnikov" zaradi organizacije javnih shodov v zadnjih letih. 'Vidim velik nered in neučinkovitost delovanja naše pravne države' Kandidirati namerava kot neodvisni kandidat, za kar pa bo potreboval pet tisoč podpisov državljanov. Vsem ostalim protikandidatom prav tako želi srečo na volitvah, morebiten svoj uspeh pa je kar sam poimenoval za čudež. Sicer pa Kubota močno skrbi sedanje stanje v državi ter velika stagnacija na gospodarskem, socialnem in ekonomskem področju. "Vidim velik nered in neučinkovitost delovanja naše pravne države, pa tudi v nepravilnostih ter družbenih deviacijah v državi, ko v središču niso človek in vrednote," je dejal Kubot, ki se bo v primeru izvolitve zavzemal za demokratični socializem, kar je, kot je še dodal, alternativa, ki prihaja. Plačo bi si znižal za petino Sam želi delati odgovorno, nujni so po njegovem ukrepi za gospodarsko rast, in ga zelo boli, ker sedanji državni voditelji niso opravili revizije lastninskega preoblikovanja podjetij. Zavzema se za vrnitev in odvzem vsega premoženja nezakonitega izvora, saj si lahko le tako Slovenci povrnemo ponos in etično ter moralno avtoriteto, ki so jo imeli naši predniki. Še vedno vidi svetlo prihodnost, vendar pa bo potrebno trdo delo. Kot duhovnik namerava državo voditi z ljubeznijo, a tudi s trdo palico, zavzema se za uvedbo predsedniškega sistema, pri čemer bi si plačo takoj znižal za petino.
|
positive
|
5,792
|
Novi predsednik nadzornega sveta vipavske hranilnice je Uroš Glavan, ki je povezan s krogi privatizacijskega mogotca Igorja Laha Foto: Aleš Beno Novi predsednik nadzornega sveta vipavske hranilnice, ki jo Kmetijska zadruga Vipava prodaja, je Uroš Glavan, poroča Dnevnik. Ta je do pred leti sodeloval s privatizacijskim mogotcem Igorjem Lahom (na sliki) in je znan iz poslov z Gradbenim podjetjem Grosuplje (GPG). Ob tem so se pojavila namigovanja, da naj bi se Lah in njegovi nekdanji tesni sodelavci zanimali za nakup druge družb v lasti zadruge, Agroind Vipava 1894 . V Lahovi družbi KS Naložbe so vse zanikali. Agroind, ki ima v lasti mlekarno in drugo največjo vinsko klet pri nas, je sicer v zadnjih letih ustvaril izgubo, vrednost njegovega premoženja pa se ocenjuje na dobrih 18 milijonov evrov. Zamenjana tudi predstavnika interesov zadruge "Nimam nobenih lastniških ambicij niti v Hranilnici in posojilnici Vipava niti v Agroindu," je včeraj zagotovil Glavan. "Zadruga me je povabila v nadzorni svet, ker sem z njimi že sodeloval pri nekaterih drugih projektih v preteklosti oziroma jim svetoval," je povedal. Vodja Kmetijske zadruge (KZ) Vipava, Boris Bajc je iz nadzornega sveta odpoklical Branka Košuto in Nežko Soja. Po trditvah virov Dnevnika pa si je vsaj eden od odstavljenih nadzornikov prizadeval za prodajo hranilnice po transparentnem postopku, morebitnemu predlogu likvidacije pa bi nasprotoval. Zamenjal je tudi predstavnika interesov zadruge, saj bosta v nadzornem svetu namesto Borisa Perica (KB 1909 ) in Adriana Kovačiča (Zadružna kraška banka ) zastopala samostojni podjetnik Aleš Krečič, sicer komitent hranilnice, in investicijski menedžer Glavan. Za večino hranilnice slabih dva milijona evrov Kot smo že poročali v članku Patriotizem občine žene v boj za svojo banko je bilo več interesentov za hranilnico, njihove ponudbe pa bodo odpirali prihodnji teden. Po izvedenih pogajanjih pa bi morali do konca avgusta že izvedeti končne rezultate. Po naših informacijah morebitni likvidaciji hranilnice nasprotuje Banka Slovenije, a ji po trditvah naših virov ne bo nasprotovala, če prodaja ne bi uspela. Ta pa je v Bajčevih rokah, ki se bo moral odločiti, ali bo sprejel katero od ponudb. V zadrugi naj bi pričakovali, da bodo za večino hranilnice iztržili vsaj 2,1 milijona evrov, primorske občine pa naj bi svojo ponudbo po izvedbi skrbnega pregleda oklestili na 1,6 milijona evrov.
|
negative
|
5,793
|
Ernst Strasser, nekdanji evropski poslanec in avstrijski notranji minister, se sooča z obtožbami zaradi sprejemanja podkupnine. Sam očitke zavrača. Nekdanji avstrijski notranji minister in evropski poslanec iz Avstrije Ernst Strasser je obtožen sprejemanja podkupnin, je danes sporočilo avstrijsko tožilstvo za gospodarstvo in korupcijo. Strasser sicer očitke zanika, a če bo spoznan za krivega, mu grozi do deset let zapora. Podkupnina naj bi znašala sto tisoč evrov Strasser je bil leta 2009 izvoljen v Evropski parlament, a je marca lani odstopil s položaja evropskega poslanca. Za to se je odločil po izbruhu korupcijske afere, ki jo je razkril britanski časnik Sunday Times. Naj spomnimo, novinarji so se pod krinko lobistov z določenimi poslanci Evropskega parlamenta dogovorili, da bodo ti v zameno za denar poskrbeli za sprejetje določenih dopolnil k evropski zakonodaji na področju financ. Svoje navedbe je časnik podkrepil tudi s skrivaj narejenimi video posnetki. Iz posnetkov je razvidno, da je danes 56 letni Strasser novinarjem, ki so se izdajali za lobiste, ponudil, da lahko za sto tisoč evrov letnega honorarja vplivajo na njegove odločitve pri sprejemanju evropske zakonodaje. V afero vpleten tudi nekdanji slovenski evropski poslanec Thaler Vpletenosti v afero so bili poleg Strasserja osumljeni še trije evropski poslanci - Slovenec Zoran Thaler, Romun Adrian Severin in Španec Pablo Zalba Bidegain. Thaler in Strasser sta, ko je zadeva prišla na dan, kot evropska poslanca odstopila, Thalerja pa je Evropski urad za boj proti goljufijam v Bruslju obtožb tudi oprostil. Evropski urad za boj proti goljufijam (Olaf) v okviru preiskave primera Thalerja ni našel dokazov o nepravilnostih, na podlagi katerih bi lahko uvedli disciplinski ali kazenski postopek. Preiskavo je Olaf zaključil 22. decembra lani.
|
negative
|
5,794
|
Kaj se vam zdi najbolje, da bi banke naredile z nepremičninami, ki jim cena na trgu upada? Kako bi to vplivalo na njihove bilance? Milan Torkar, pooblaščeni ocenjevalec nepremičnin: »Cene stanovanj v Sloveniji bodo morale upasti, ker so cene nepremičnin odvisne od razmer v celotnem gospodarstvu. Ker ima v Sloveniji zaradi krize vse več ljudi manj denarja, se morajo tudi cene znižati. Na Obali in v Ljubljani bi se morale znižati vsaj še za 20 odstotkov, v preostalem delu Slovenije pa so cene nepremičnin lokalno pogojene: odvisne so od lokalne zaposlenosti, plač in privlačnosti lokacije. V Pomurju tako za sto tisoč evrov dobite hišo, za enak denar pa v Ljubljani samo garsonjero, cene v Pomurju so absurdno nizke, zato se ne bodo zniževale (kljub majhni kupni moči tamkajšnjih prebivalcev), ostale bodo enake ali pa se bodo zviševale. Banke sicer ne bodo želele (in ne želijo) prodati premoženja po nižji ceni, a bodo to morale storiti, saj se 'uri resnice' ne bodo mogle izogniti in se sprijazniti z do 15-odstotnimi nižjimi cenami nepremičnin. Treba je opozoriti, da se slovenski nepremičninski trg razlikuje od drugih nepremičninskih trgov v Evropi, saj imamo izjemno malo najemniškega trga – le od deset do 15 odstotkov – v primerjavi z drugimi evropskimi državami, kjer obsega več kot 50 odstotkov trga. Prav najemniški trg daje nepremičninskemu trgu večjo prožnost, ki v Sloveniji manjka.« Ljubljanska Situla je lep primer, ko banka ravna kot slab gospodar, saj se z gradbenim podjetjem o dokončanju objekta pogovarja že pol leta in s tem sama izgublja. Pravi Frano Toš iz nepremičninske hiše Interdom. Frano Toš, Interdom, nepremičninska hiša: »Stanovanja na trgu so predraga, ker so neprimerna: zgrajena so bila na podlagi želja kupcev pred krizo, ki so kupili vse, kar je prišlo na trg. V Ljubljani je tako množica stanovanj, ki jih ljudje ne želijo: s slabim tlorisom, gradnjo, ki kaže slabosti lokacije, in drugimi pomanjkljivostmi. Trenutna 'nova' neprodana stanovanja v Sloveniji so neustrezna za trg, saj so bila načrtovana v letih 2005 in 2006 ter zgrajena v letih 2007 in 2008. Njihova cena bi se morala spustiti, za koliko, pa je odvisno od posamezne pomanjkljivosti in lokacije nepremičnine: spustiti bi se morala od 20 do 25 odstotkov, nekatera pa vse do 50 odstotkov. Banke so hipotekarni upniki nepremičnin, ki jih prodajajo stečajni upravitelji v postopku stečaja propadlih podjetij. Kot aktivni lastnik bi morale vplivati na ceno in tako iztržiti kar največ od svoje terjatve. Tega slovenske banke v preteklosti niso delale, zato morajo čim prej začeti investirati v nepremičnine in iztržiti čim več: prazna nepremičnina propada in pomeni izgubo za banko. V preteklosti bi morala na primer NLB prevzeti projekt Celovških dvorov takoj, ko je bilo jasno, da jih Vegrad ne more dokončati. Stanovanja bi morala dokončati, plačati podizvajalcem in zgraditi kakovostnejša stanovanja. Tako bi lahko ta stanovanja prodala od 20 do 30 odstotkov dražje.« Metka Vehovar, Vehovar nepremičnine: »Lastniki stanovanj morajo prodajne cene prilagoditi zdajšnjim razmeram na trgu, kar pomeni znižanje na realno ceno. Banke morajo čim hitreje začeti prodajati nepremičnine, seveda po zdajšnjih tržnih cenah.«
|
neutral
|
5,795
|
Bančne upnice naj bi sklenile dogovor o dokapitalizaciji logistične družbe Intereuropa. V prednostne delnice Intereurope naj bi pretvorile za 20 milijonov evrov posojil Po neuradnih informacijah naj bi v zadnjih dneh skupina bančnih upnic Intereurope uspela skleniti dogovor o dokapitalizaciji Intereurope s pretvorbo okoli 20 milijonov evrov posojil v njen kapital, poroča Dnevnik. NLB, Nova KBM in SID banka naj bi tako v prednostne delnice Intereurope pretvorile za okoli deset milijonov evrov posojil, posojila v istem znesku pa naj bi v redne delnice pretvorile tudi Unicredit, Gorenjska banka, Raiffeisen banka, SKB banka in Banka Koper. Za nakup Intereuropinega moskovskega logističnega centra Čehov se zanima italijanska bančna skupina Unicredit, ki po neuradnih informacijah Dnevnika deluje zgolj kot formalni ponudnik. Za dolgoročno sanacijo potrebna prodaja Čehova Dokapitalizacijo morajo po navedbah Dnevnika potrditi le še kreditni odbori bank, konec meseca pa bodo o tem na skupščini odločali tudi delničarji Intereurope. Toda za dolgoročno finančno-poslovno sanacijo koprskega logista bo poleg dokapitalizacije in dolgoročnega reprograma posojil potrebna tudi prodaja moskovske logistične družbe Intereuropa East oziroma logističnega centra Čehov. Dnevnik piše, da se za naložbo najresneje zanima ena od družb italijanske bančne skupine Unicredit. Po navedbah Dnevnikovih virov pa naj bi ta nastopil le kot formalni kupec, saj naj bi za rusko hčerinsko družbo Unicredita stala skupina posameznikov, ki je bila vpletena že v gradnjo logističnega središča. Unicredit naj bi v imenu svoje ruske hčere že oddal tudi ponudbo za nakup celotne družbe Intereuropa East, v katero je nekdanji predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin vložil čez 130 milijonov evrov. Zanimanje na ruski strani Za nakup Intereurope East se zanima tudi eden od manjših ruskih logistov, ki naj bi ga obvladoval manj znani ruski mogotec in bankir Andrej A. Bekarev. Ta ima skupaj s svojima poslovnima partnerjema Igorjem Kimom in Aleksandrom Taranovim v lasti pomembne deleže v več manjših ruskih bankah. Med drugim imajo omenjeni v lasti skoraj polovico Orient Express Bank. Toda ruska družba ponudbe za zdaj še ni oddala, saj čaka na ureditev odprtih vprašanj z glavnim izvajalcem del ter zagotovitev osnovne infrastrukture. Uprava Intereurope pod vodstvom Ernesta Gortana bo soglasje za prodajo Intereurope East iskala na skupščini konec meseca, za celotno družbo pa pričakuje najmanj 45 milijonov evrov.
|
neutral
|
5,796
|
Opravljamo analizo, ki vključuje možnost nižjega DDV na hrano, pravi hrvaški kmetijski minister Tihomir Jakovina, medtem ko huda suša viša cene hrane na svetovnih trgih. Avstrijska Volksbank umika naložbe s katerimi lahko stranke špekulirajo gibanja cen hrane. Hrvaški minister za kmetijstvo Tihomir Jakovina je napovedal možnost, da bi vlada Iva Milovanovića znižala davek na dodano vrednost za hrano in hkrati delno sprostila najemnine za kmetijska zemljišča. Razlog, da hrvaška vlada razmišlja v tej smeri, je po besedah Jakovine huda suša in višanje cen hrane na svetovnih trgih. "Opravljamo analizo, ki vključuje možnost nižjega DDV na hrano," je po pisanju Tportala povedal Jakovina za hrvaško Novo TV. Minister je hkrati dodal, da vlada razmišlja tudi o zaščitnem modelu dviga carine, ki pa je še v usklajevanju z Evropsko komisijo. "Na ta način bi se izognili možnosti, da bi izgubili kmetijske pridelke, medtem ko njihove cene na evropskih in svetovnih trgih rastejo," je prepričan Jakovina. Volksbank si ne želi več špekulantov Poslovni.hr pa poroča, da je avstrijska Volksbank v torek sporočila, da bo umaknila tiste naložbe, s katerimi lahko stranke špekulirajo glede gibanja cen kmetijskih proizvodov na trgih. Nedavno povišanje cen žita je namreč obnovilo razpravo o vlogi finančnih špekulantov na trgih surovin in njihove morebitne krivde za nenaden skok cen hrane. "Volksbank takšnih ponudb ne bo več imela," so po poročanju Poslovni.hr sporočili iz avstrijske banke.
|
neutral
|
5,797
|
Dobiček pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo (EBITDA) je Simobilu pod vodstvom Dejana Turka v drugem četrtletju porasel za 19,8 odstotka na 14,4 milijona evrov. Drugi največji slovenski mobilni operater Simobil, ki ga vodi Dejan Turk, je v drugem četrtletju ustvaril 9,2 milijona evrov dobička pred obrestmi in davki (EBIT), kar je za 56,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Prihodki so se povečali za 5,2 odstotka na 49,8 milijona evrov. Simobil, ki je del skupine Telekom Austria, je na konkurenčnem trgu uspel povečati povprečni prihodek na uporabnika (ARPU) za 6,1 odstotka, je razvidno iz četrtletnega poročila, ki ga je danes objavil Telekom Austria. Število uporabnikov večje za 2,1 odstotka Dobiček pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo (EBITDA), ki velja za pomemben kazalnik uspešnosti poslovanja v telekomunikacijski panogi, je porasel za 19,8 odstotka na 14,4 milijona evrov. Simobil je število uporabnikov mobilne telefonije v drugem četrtletju glede na enako obdobje lani povečal za 2,1 odstotka na 646.000. S tem je na slovenskem trgu zasedel 29,9-odstotni delež.
|
positive
|
5,798
|
Tečaj delnic Luke Koper ni več nižji kot včeraj, za rast tečaja indeksa SBI TOP pa so zaslužne predvsem delnice Mercatorja Stanje ob 11:00 Tečaj SBI TOP raste za 0,68 odstotka. Delnice Krke in Gorenja se ne dražijo več, sta pa za tri in 0,57 odstotka poskočila Mercator in Petrol. Tečaja delnic Krke in NKBM sta nazadovala nazaj v izhodišče. Tečaj delnic Luke Koper je okreval nazaj v izhodišče, za 2,22 odstotka pa je spodrsnilo Intereuropi. V standardni in vstopni kotaciji so delnice KD group še naprej edine s prometom. Njihov tečaj je le še 0,41 odstotka nižji kot včeraj. Stanje ob 10:00 SBI TOP je prve pol ure opletal okrog izhodišča in je bil ob desetih 0,16 odstotka nad gladino. Povišali so se tečaji treh delnic v njegovi kotaciji. Krka je zrasla za 0,24 odstotka, Gorenje za 0,23 in Mercator za 0,43 odstotka. Kar sedem odstotkov je potonil tečaj delnic Luke Koper, s katerimi je promet znašal 210 evrov. Z delnicami NKBM in Petrola se je trgovalo po včerajšnjih 1,35 oziroma 174 evrov za delnico. Standardna kotacija še čaka na prvi posel, v vstopni kotaciji pa so trgovanje, kot ponavadi, odprle delnice KD group, katerim je spodrsnilo za 2,37 odstotka, na 33 evrov. Tečaj obveznic SOS2E se je znižal za 0,15 odstotka, na 99,1 odstotka nominalne vrednosti. Omenjene obveznice so najbolj likvidne slovenske obveznice in kot takšne zelo dober odsev javnofinančnega stanja v državi.
|
neutral
|
5,799
|
Grški premier Antonis Samaras naj bi na prihajajočih srečanjih z nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Francoisom Hollandom zaprosil, da se predvideni varčevalni ukrepi raztegnejo na štiri leta. Grški premier Antonis Samaras bo prihodnji teden na srečanjih z evropskimi partnerji razpravljal o omilitvi varčevalnih ukrepov, ki jih mora Grčija izvajati v zameno za mednarodno finančno pomoč, uradne prošnje pa zaenkrat še ne bo podal, navajajo grški vladni viri. Nemci Atene pozivajo, naj vztrajajo na začrtani poti. Bo Samaras zaprosil za več časa? Poslovni časnik Financial Times je poročal, da bo Samaras na načrtovanih srečanjih z nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Francoisom Hollandom zaprosil, da se varčevalni ukrepi, ki bi jih morala Grčija izvesti v letih 2013 in 2014, raztegnejo na štiri leta. Grški časnik Ta Nea, ki se sklicuje na vire iz grške vlade, to zanika. Tako naj bi premier o tej temi želel zgolj razpravljati, nikakor pa še ne bo podal uradne prošnje. Za to naj ne bi bil pravi čas. Samaras se bo z Merklovo srečal prihodnji petek v Berlinu, s Hollandom pa dan zatem v Parizu. Še pred tem bo v Atenah sprejel šefa evroskupine Jeana-Claudea Junckerja. Če bi Samaras s svojo prošnjo uspel in bi se grški varčevalni ukrepi raztegnili na štiri leta, pa bi se najverjetneje odprlo vprašanje o novem, tretjem paketu mednarodne pomoči, saj bi se časovni okvirji v celoti zamaknili. "Pri reformah ne sme biti popuščanj" Tiskovni predstavnik Merklove Steffen Seibert je sicer v sredo v Berlinu poudaril, da za nemško vlado edina veljavna podlaga za odločitve ostaja dogovorjeni sporazum med Grčijo in njenimi mednarodnimi partnericami. Danes je nemški gospodarski minister Philipp Rösler dejal, da po njegovem mnenju pri reformah ne more biti popuščanj. Grška vlada še vedno išče soglasje o novih varčevalnih ukrepih v vrednosti 11,5 milijarde evrov, ki bi jih morala izvesti v prihodnjih dveh letih. Ta dogovor je pogoj za izplačilo naslednje tranše posojila EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v vrednosti skoraj 31,5 milijarde evrov. Tega sicer ni mogoče pričakovati pred oktobrom.
|
neutral
|
5,800
|
Lani julija je trgovinski presežek območja evra znašal 'le' 0,2 milijardi evrov, letos pa kar 14,9 milijarde. Izvoz se je na mesečni ravni okrepil za 2,4 odstotka Evropski zunanji trgovini kaže bolje, saj je območje evra v trgovini s preostalim svetom junija zabeležilo 14,9 milijarde evrov presežka, potem ko je junija lani presežek znašal 0,2 milijarde evrov, je danes sporočil evropski statistični urad Eurostat. Izvoz se je po sezonsko prilagojenih podatkih na mesečni ravni okrepil za 2,4 odstotka, uvoz pa je ostal skoraj nespremenjen. Slovenija z 0,1 milijardo zunanjetrgovinskega primanjkljaja Celotna EU je tako junija izvozila za 0,4 milijarde evrov več blaga kot ga je uvozila. Junija lani je sedemindvajseterica ustvarila 15,3 milijarde evrov primanjkljaja, maja letos pa je ta minus znašal 3,8 milijarde evrov. Države EU so junija svoj izvoz po sezonsko prilagojenih podatkih okrepile za 2,1 odstotka, uvoz pa za 0,9 odstotka. Slovenija je v prvih petih letošnjih mesecih izvozila za 10,4 milijarde evrov blaga, kar pomeni zvišanje za odstotek. Uvoz je znižala za odstotek na 10,5 milijarde evrov in s tem zabeležila 0,1 milijarde evrov zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Najbolj okrepljen izvoz v Rusijo, najmanj Indija in Turčija Tako je EU med januarjem in majem glede na enako obdobje lani okrepila izvoz v večino večjih trgovinskih partneric, kjer je najbolj opazno povečanje obsega uvoza blaga v Rusijo, Južno Korejo, Brazilijo in Japonsko. Izjema sta Indija in Turčija. Kar se tiče uvoza sedemindvajseterice je slika manj enotna. Najbolj se je povečal uvoz iz Norveške in ZDA, največji pa je bil padec uvoza blaga iz Indije in Japonske. Zunanjetrgovinski presežek večji v menjavi z ZDA Zunanjetrgovinski presežek EU se je zvišal v menjavi z ZDA, saj se je povečal za štiri milijarde na 35,5 milijard. Za slabo milijardo pa je upadel v menjavi s Švico na 18,2 milijardi in za pol milijarde v menjavi s Turčijo na 10,5 milijarde evrov. Kar se tiče članic EU je najvišji zunanjetrgovinski presežek med januarjem in majem letos beležila Nemčija (+74,7 milijarde evrov), sledile pa so Nizozemska (+20,4 milijarde evrov) in Irska (+16,9 milijarde evrov). Zunanjetrgovinski primanjkljaj nižji v menjavi s Kitajsko Ob tem se je zunanjetrgovinski primanjkljaj znižal v blagovni menjavi s Kitajsko, Rusijo in Japonsko. Zvišal pa se je v trgovini z Norveško. Pri članicah EU je najvišji primanjkljaj imela Velika Britanija (-60,9 milijarde evrov), sledili pa sta ji Francija (-36,1 milijarde evrov) in Španija (-16,8 milijarde evrov).
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.