Datasets:

nid
uint16
1
10.4k
content
stringlengths
59
15.5k
sentiment
stringclasses
3 values
5,801
Upad bruto plač Povprečna mesečna bruto plača za junij 2012 je znašala 1.501,40 evra, to je za 1,3 odstotka manj od bruto plače za maj 2012 in za 1,2 odstotka manj od bruto plače za junij 2011, ugotavlja statistični urad (Surs). Ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin, se je povprečna mesečna neto plača znižala tudi realno, in sicer za 1,2 odstotka glede na prejšnji mesec in za 2,9 odstotka glede na lanski junij.
negative
5,802
Na današnji skupščini delničarji Lesne TIP niso podelili razrešnice upravi pod vodstvom Danila Antona Ranca. Razrešnico je dobil njegov naslednik, Dušan Mežnar Delničarji koroškega podjetja Lesna Tovarna ivernih plošč (TIP), ki je od sredina julija v prisilni poravnavi, na današnji skupščini niso podelili razrešnice upravi pod vodstvom Danila Antona Ranca, ki jo je vodil od 1. januarja do 26. oktobra lani. Na drugi strani pa je uprava Dušana Mežnarja, ki je družbo vodil od 26. oktobra do 31. decembra, razrešnico dobila. Razrešnico so podelili tudi nadzornemu svetu in tako potrdili delo tega organa v lanskem poslovnem letu. Za poslovno leto 2012 so za revizorja na predlog nadzornega sveta družbe imenovali družbo KPMG Slovenija. Lani je družba imela 3 milijone evrov čiste izgube Skupščina se je danes seznanila z letnim poročilom za leto 2011, z revizorjevim poročilom in s pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila za leto 2011 in o preveritvi predloga za pokrivanje čistega poslovnega izida. Družba bo lansko čisto izgubo v višini 3,13 milijona evrov pokrila iz rezerv iz dobička v višini 361 tisoč evrov in iz kapitalskih rezerv v višini 2,77 milijona evrov, so sporočili iz družbe.
neutral
5,803
Slabi rezultati in velika izguba so sprva pocenili delnice Mercatorja, zdaj pa se je vrnil na izhodišče. Rahlo pozitivna je Krka, štiri odstotke je odneslo NKBM Slabi rezultati in velika izguba so sprva pocenili delnice Mercatorja, zdaj pa se je vrnil na izhodišče. Rahlo pozitivna je Krka, štiri odstotke je odneslo NKBM Stanje ob 12:10 Indeks SBI TOP je zdaj okoli desetinko odstotka pod gladino, promet pa znaša 1,2 milijona evrov. S 340 tisočaki je vodilna Plama-Pur, 280 tisoč je prispeval Telekom, malenkost manj pa Krka. Sledi Mercator, kjer se je obrnilo 155 tisoč evrov. V prvi kotaciji sta se okrepili dve delnici. Za 0,17 odstotka na 42,12 evra je zrasla Krka, Telekom je pridobil 0,05 odstotka. Mercator je zdaj na izhodišču, nahaja se pri ceni 115 evrov, za odstotek in pol se je pocenila Luka Koper. Pod gladino je tudi Gorenje, padlo je za 1,7 odstotka, cena NKBM pa se je stanjšala za dobre štiri odstotke. Na dnu je Intereuropa, odneslo ji je 23 odstotkov. Na drugi strani je četrtino vrednosti pridobila Abanka, za pet odstotkov je zrasel Aerodrom, Helios pa je pridobil 2,2 odstotka. Stanje ob 11:10 Krka in Mercator sta poskrbela za pretežni del skupnega prometa v vrednosti 455 tisoč evrov, indeks SBI TOP pa je 0,3 odstotka pod gladino. Precej zaslug pri tem ima NKBM, ki se je pocenila za skoraj pet odstotkov in padla na 1,19 evra. Mercator se je ob prometu 113 tisoč evrov spustil za 1,7 odstotka na 113 evrov, tam je na voljo še skoraj 300 delnic, najboljše povpraševanje pa je pri ceni 109 evrov. Ob prometu 17 evrov je za 23 odstotkov padla Intereuropa, Gorenje se je znižalo za 1,7 odstotka, rahlo se je okrepila Luka Koper. Za 0,24 odstotka na 42,15 evra je zrasla Krka - z 267 tisoč evrov prometa je vodilna -, 0,9 odstotka je pridobil Telekom. Na vrhu je Abanka, poletela je za 25 odstotkov, 4,4 odstotka je pridobil Aerodrom, dobra dva odstotka pa Helios. Stanje ob 10:20 Slabi poslovni rezultati Mercatorja - družba je utrpela za 16,5 milijona evrov čiste izgube, prodaja je padla za okoli sedem odstotnih točk - se poznajo tudi na borzi. Delnica najboljšega soseda se je ob prometu 12 tisoč evrov skrčila za 1,7 odstotka na 113 evrov, pri tej ceni je na strani povpraševanja še sto delnic, nato pa povpraševanja praktično ni več. Borzniki so sicer sklenili za 52 tisoč evrov poslov, z 28 tisočaki je na vrhu Krka, pri tem se je pocenila za 0,12 odstotka na 42 evrov. Indeks SBI TOP je izgubil pol odstotka, za 2,4 odstotka je sicer upadla NKBM, pet odstotkov in pol je odneslo Gorenju. Rahlo pozitivna je Luka Koper, za skoraj odstotek je zrasel Telekom. Na vrhu borze je s skokom za 25 odstotkov Abanka, 4,4 odstotka je pridobil Aerodrom.
neutral
5,804
Na evropskih borzah smo trenutno priča rahlim padcem tečajev, londonska borza je zaradi praznika zaprta. Stanje ob 10:00 Trgovanje na evropskih borzah bo danes okrnjeno, saj je zaradi praznika zaprta londonska borza. Na drugih trgih smo priča rahlemu padcu tečajev, vlagatelji pa so med drugim v pričakovanju ukrepov Evropske centralne banke za pomiritev krize v evrskem območju in usode Grčije v območju skupne valute. Vlagatelje skrbijo tudi zaslužki kitajskih podjetij, ti so se znižali za pet odstotkov. Med boljšimi danes so bančne delnice in avtomobilski proizvajalci. DAX -0,15% Na vrhu je ThyssenKrupp, poletel je za več kot odstotek in pol, odstotek je pridobila Deutsche Bank, za pol odstotka je zrasel VW. Štiri desetinke v plusu je BMW, za desetinko je zrasel Daimler. Na dnu borze je Merck, pocenil se je za 0,7 odstotka, 0,4 odstotka je izgubila Deutsche Boerse, štiri desetinke je izgubil Adidas, 0,2 odstotka pod bodo pa je Allianz. CAC -0,27% Za dva odstotka je zrasel Alcatel, Renault je odstotek in pol v plusu, malo manj sta pridobila Peugeot in banka CA. SG je zrasla za 0,4 odstotka, BNP Paribas za 0,75, Carrefour je desetinko odstotka v plusu. Malo več kot odstotek je izgubil Sanofi, ob 0,7 odstotka sta Total in Pernod Ricard, Danone se je pocenil za 0,25 odstotka. Lafarge in AXA sta ob desetinko odstotka, EADS in GDF Suez pa ob dve desetinki.
negative
5,805
Za nov razpis so se na Stanovanjskem skladu RS odločili, ker v prvem razpisu niso dobili "primernih ponudb". Stanovanjski sklad RS je objavil nov razpis za dokončanje stanovanjske soseske Brdo. Za nov razpis so se na skladu odločili zato, ker v prvem razpisu niso dobili "primernih ponudb". Ponudniki morajo svoje ponudbe na ponovljenem razpisu oddati do 3. oktobra, tudi tokrat pa bo kriterij za izbiro najnižja cena. Stanovanjski sklad je razpis za dokončanje soseske Brdo prvič objavil 30. maja, nanj pa je do podaljšanega izteka 18. julija prispelo osem ponudb v višini od osem do 12,5 milijona evrov. Med drugim so na razpis prispele tudi ponudbe Strabaga, Begrada, SGP Pomgrad, CGP in Imosa, slednji pa je bil cenovno najugodnejši. Nobena od ponudb sicer ni bila primerna. Direktor sklada Žiga Andoljšek za današnji Dnevnik ni povedal, kaj je bilo z njimi narobe. Dejal je le, da to vedo ponudniki, ki so jih obvestili o tem, da so ponudbe neprimerne. Ob odpiranju ponudb s prvega razpisa je sicer Andoljšek dejal, da so cene v okviru zagotovljenih sredstev in njihovih pričakovanj. Tudi novo javno naročilo, ki ga je sklad objavil v petek, se deli na tri sklope, predmet javnega naročila pa je dokončanje stanovanjskih in stanovanjsko-poslovnih objektov in energetsko infrastrukturo ter gradnja stanovanjsko poslovnih objektov s pripadajočo zunanjo ureditvijo in prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo, in sicer po sistemu "ključ v roke". Pirc menda odletel prav zaradi Brda Projekt izgradnje stanovanjske soseske Brdo naj bi bil sicer eden izmed razlogov za razrešitev Andoljškovega predhodnika na čelu sklada Primoža Pirca. Pirc naj bi pri projektu Brdo kršil zakon o javnem naročanju, saj je sklad izvajalsko pogodbo sklenil le z Gradbenim podjetjem Grosuplje (GPG), kljub temu da je GPG na razpisu nastopil skupaj z družbo Nivo. Dela pri projektu so se ob stečaju GPG končala. V soseski na Brdu, umeščeni med Cesto na Brdo in Cesto na Vrhovce, naj bi v prvi fazi zgradili 487 stanovanj, v drugi pa 154.
neutral
5,806
Premier Janez Janša je notranjemu ministru Vinku Gorenaku in državnemu tožilcu Zvonku Fišerju predal poročilo o stanju v bančnem sistemu, ki ga je pripravila Banka Slovenije. V Janševem kabinetu menijo, da podatki v poročilu porajajo sume oškodovanj. Premier Janez Janša je notranjemu ministru Vinku Gorenaku in državnemu tožilcu Zvonku Fišerju predal poročilo o stanju v bančnem sistemu, ki ga je pripravila Banka Slovenije. V Janševem kabinetu menijo, da podatki v poročilu porajajo sume oškodovanj. Predsednik vlade Janez Janša je poročilo o stanju v slovenskem bančnem sistemu odstopil tudi generalnemu državnem tožilcu Zvonku Fišerju in ministru za notranje zadeve Vinku Gorenaku, saj se v njem pojavljajo sumi oškodovanj. Oba je pozval, naj čim prej raziščeta navedene sume, so sporočili iz njegovega kabineta. Predsednik vlade je poročilo o stanju v bančnem sistemu prejel od Banke Slovenije. Kot so navedli v kabinetu premiera, se ob navedbah in podatkih v poročilu porajajo sumi oškodovanj. Koalicija se je že uskladila Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je z informacijo o razmerah v slovenskih bankah že julija seznanil poslance, nadzornik bančnega sistema pa je prispeval tudi podatke o slabih terjatvah v slovenskih bankah za parlamentarno delovno skupino, ki je usklajevala rešitev za sanacijo bank. Koalicija se je sicer uskladila o prenosu slabih terjatev na posebno agencijo oziroma sklad, ministrstvo pa naj bi v kratkem pripravilo tudi potrebne zakonske podlage, ki bodo podlaga za nadaljnja usklajevanja. Poleg tega mora ministrstvo pripraviti tudi informacije o javnofinančnih učinkih takšne rešitve, za kar pa so podlaga natančni podatki o slabih terjatvah v treh največjih slovenskih bankah. Poleg podatkov Banke Slovenije potekajo tudi skrbni pregledi v posameznih bankah. Prve ocene pregleda v Novi Ljubljanski banki so že znane, pregleda pa potekata tudi v Novi Kreditni banki Maribor (NKBM) in Abanki. Vodilni predstavniki vlade in tudi politike nasploh ob pripravi rešitve za slabe bančne terjatve, ki bo vsaj v prvi faz najverjetneje padla na pleča davkoplačevalcev, izpostavljajo potrebo po nujnosti ugotavljanja odgovornosti za stanje v bančnem sistemu. Predmet kritike tudi Banka Slovenije Poleg Janše je to ob nedavnih kriminalističnih preiskavah v NKBM med drugim poudaril tudi finančni minister Janez Šušteršič. Kot je poudaril, je odkrivanje nepravilnosti v bankah ključnega pomena pri vzpostavitvi ponovnega zaupanja javnosti v bančni sistem. Zaradi nakopičenih slabih terjatev in sumov nepravilnosti v bankah je bila predmet kritike tudi Banka Slovenije, češ da ni ustrezno opravila nalogo bančnega nadzornika. Iz Banke Slovenije so nedavno sporočili, da bančni nadzor trajno prisotnost v banki oziroma odobritve vsake poslovne odločitve. Ob tem so poudarili, da morajo pri nadzoru in morebitnih ukrepih paziti, da banki ne naredijo več škode kot koristi. Pojasnili so tudi, da so v zadnjih letih v številnih primerih sodelovali z drugimi regulatorji in organi pregona.
neutral
5,807
Ministrstvo za finance, ki ga vodi Janez Šušteršič, bo do torka pripravilo čistopis zakona o državnem holdingu. Ministrstvo se bo opredelilo tudi do ugotovitev protikorupcijske komisije. Ministrstvo za finance pripravlja čistopis predloga zakona o Slovenskem državnem holdingu, o katerem se je od konca julija usklajevala parlamentarna delovna skupina. Komisija se bo vnovič sestala predvidoma v torek, do takrat pa naj bi se ministrstvo opredelilo tudi do ugotovitev protikorupcijske komisije glede zakona. Nobena od različic ne daje zadovoljivih jamstev Komisija, ki sicer razpolaga z nekaj različnimi verzijami zakona, med drugim ugotavlja, da nobena od različic, ki so jih imeli priložnost preučiti, ne daje zadovoljivih jamstev za obvladovanje korupcijskih tveganj in tveganj za nastanek nasprotja interesov, niti v njih ni določb, ki bi zagotavljale ustrezno odgovornost poslovodstev in nadzornik organov ter krepile transparentnost upravljanja kapitalskih naložb države. Komisija opozarja, da se s ključno statusno spremembo krovnega organa za upravljanje kapitalskih naložb pomembno spreminja oziroma omejuje domet obstoječe "protikorupcijske zakonodaje", ki je sicer po navedbah komisije pomanjkljiva in zakonodaje, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, na sam holding, njegovo poslovodstvo, nadzorne organe in na zaposlene. S tem nastaja praznina, ki bi jo bilo treba, tako komisija, nujno zapolniti z ustreznimi določbami v zakonu. Omejitve je potrebno podkrepiti s sankcijami Omejitve, ki veljajo za člane vodstvenega in nadzornega organa, in normativi v zakonu po navedbah komisije ne smejo biti zapisani zgolj na načelni ravni, ampak je potrebna njihova vsebinska in postopkovna konkretizacija, predvsem pa podkrepitev z učinkovitimi prekrškovnimi in delovnopravnimi sankcijami. Potrebno je zagotoviti institucionalne in strokovne razprave Kot poudarjajo v komisiji, so trenutno prevladujoče politične in strokovne razprave in iskanja soglasja o konceptu upravljanja, statusni obliki holdinga in o (ne)izločitvi posameznih delov (Kad, Modra zavarovalnica, slabe bančne naložbe) nedvomno pomembne."Vendar je vsaj enako pomembno zagotoviti ustrezen institucionalni, normativni in nadzorstveni okvir, ki bi vsaj poskušal storiti korak naprej tudi pri omejevanju oz. obvladovanju tveganj, ki predstavljajo humus sistemske korupcije in so pomembno prispevala k nezavidljivi situaciji, v kateri je danes Slovenija," navaja komisija. Pogačnik je sicer pojasnil, da je del protikorupcijske klavzule že zdaj predviden v zakonu o Slovenskem državnem holdingu, protikorupcijska komisija pa opozarja, da bi jo bilo priporočeno še razširiti.
neutral
5,808
Kljub nekoliko višji rasti bruto domačega proizvoda pa ta še vedno ne dosega ravni, ki bi omogočala hitrejši upad stopnje brezposelnosti v gospodarsko najmočnejši državi na svetu. Ameriško gospodarstvo se je v drugem četrtletju v letni primerjavi okrepilo za 1,7 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več od prvotnih ocen. Druga ocena ministrstva za trgovino je bolj ali manj v skladu s pričakovanji analitikov, nekoliko boljši podatki pa so rezultat višje porabe potrošnikov in ugodnejših gibanj v zunanji trgovini. Potrošniki so tako svojo porabo zvišali za 1,7 odstotka, kar je 0,2 odstotka več od prvotnih ocen. Izvoz se je ob tem zvišal za šest odstotkov, kar je nekoliko hitreje od prvotnih ocen. Poleg tega se je javna poraba, ki se v zadnjih četrtletjih znižuje, skrčila manj od prvotnih ocen, predvsem zaradi manjšega upada obrambnih izdatkov. Analitiki pričakujejo hitrejšo rast Kljub nekoliko višji rasti bruto domačega proizvoda pa ta še vedno ne dosega ravni, ki bi omogočala hitrejši upad stopnje brezposelnosti v gospodarsko najmočnejši državi na svetu. Ta meja je po ocenah analitikov pri dvoodstotni gospodarski rasti. Poznavalci sicer na podlagi spodbudnejših julijskih podatkov v drugi polovici leta pričakujejo nekoliko hitrejšo rast, a ta naj bi še vedno vztrajala pod ravnjo dveh odstotkov. Pretiranega upanja za znižanje brezposelnosti tako ni in stopnja brezposelnosti, ki je trenutno pri 8,3 odstotka, naj bi do konca leta vztrajala nad osmimi odstotki. Američani bolj zaupajo Romneyju? To ni dobra novica za trenutnega ameriškega predsednika Baracka Obamo, ki se poteguje za drugi mandat na čelu najmočnejše svetovne države. Gospodarstvo je namreč za številne Američane najpomembnejša tema predvolilne kampanje in ankete kažejo, da Američani glede gospodarskih zadev bolj zaupajo republikanskemu tekmecu Mittu Romneyju.
neutral
5,809
Konferenca bo potekala 20. novembra Letošnje Okoljsko srečanje bo potekalo v znamenju vode. Oskrba s pitno vodo in energijo ter nadaljevanje razvoja na trajnostnih principih sodijo med največje izzive človeštva v 21. stoletju. Z nami bodo predstavniki oblasti, strokovnjaki in podjetja, ki bodo predstavila svoje izkušnje. Ob prijavi do 10. novembra imate najmanj 30 odsotni popust! Na tokratnem srečanju bodo v ospredju naslednje teme: Vodna politika v Sloveniji in EU - izzivi in priložnost Upravljanje vodovodnih sistemov - oskrba s pitno vodo Učinkovito z vodo v podjetjih Zaključna okrogla miza: Trajnostno upravljanje z vodnimi viri - izzivi bodočega razvoja, od ideje do izvedbe Tudi letos bomo podelili evropske okoljske nagrade. Rok prijave na razpis je 11. oktober. Vse informacije o srečanju najdete na spletni strani Okoljsko srečanje 2012
positive
5,810
Delnice na azijskih borzah so se tudi danes pocenile, padec je spodbodla informacija o industrijski proizvodnji, kitajske delnice pa so se spustila na najnižje nivoje zadnjih treh let. Pesimizem je znova preplavil azijske borze, indeks MSCI Asia Pacific se je znižal za 0,6 odstotka in padel na najnižjo vrednost zadnjega meseca. Znižal se je tudi na mesečni ravni, kar je prvi negativni mesec po maju. Vzdušje na azijskih kapitalskih trgih je v pesimizem ovila informacija o industrijski proizvodnji. Ta je na Japonskem zdrsnila mnogo globlje od pričakovanj analitikov. Julija je industrijska proizvodnja v primerjavi z mesecem prej na Japonskem zdrsnila za 1,2 odstotka. Zdrs naj bi bil predvsem posledica krčenja svetovnega povpraševanja. Padec je za tretje največje svetovno gospodarstvo veliko razočaranje in kaže na velike negotovosti na poti k okrevanju. Indeks Nikkei se je skrčil za 1,6 odstotka, kitajske delnice so izgubile 0,3 odstotka - indeks CSI 300 je zaključil najniže po februarju 2009. Za 0,4 odstotka je upadel Hang Seng. Korejske delnice se niso bistveno pomaknile pod izhodišče.
negative
5,811
V družbi Marles Hiše so lani ustvarili nekaj več kot 21 milijonov evrov prihodkov, direktor Bogdan Božac pa pričakuje, da jim bo promet letos nekoliko upadel. "Računamo, da bomo izpad deloma nadoknadili s povečano prodajo v Švici, nekaj pa tudi v Avstriji." Družba Marles Hiše je v preteklem letu ustvarila nekaj več kot 21 milijonov evrov prihodkov od prodaje in ob tem zabeležila 38.000 evrov dobička. Prihodke so v primerjavi z letom 2010 nekoliko povečali, medtem ko za letos računajo, da bo promet nekoliko nižji, a bodo leto zaključili tudi z nekaj nižjimi stroški in s podobnim končnim izkupičkom. Kot je za STA povedal direktor družbe Bogdan Božac, je letošnja proizvodnja za zdaj še na ravni lanskega leta, a pričakujejo, da bo v prihodnje upadla. Leto naj bi tako zaključili z okoli deset do 20 odstotkov nižjo prodajo od lanske. Vzrok je predvsem v manjšem povpraševanju na domačem in deloma tudi na italijanskem trgu. Upajo na večjo prodajo v Švici "Računamo, da bomo ta izpad deloma nadoknadili s povečano prodajo v Švici, nekaj pa tudi v Avstriji. Vprašanje pa je, kako bo na področju večjih investicijskih objektov kot so vrtci, šole, ambulante in podobno v Sloveniji, saj je trg javnih naročil kot posledica krize precej usahnil," je dejal Božac. Na švicarskem trgu so trenutno v fazi realizacije nekaj manjših stanovanjskih naselij, obetajo pa si še nekaj zelo ekskluzivnih projektov za ljudi iz bančnih krogov. Kot pravi Božac, se pozna, da je švicarski trg zelo likviden, Marles pa si je tam že ustvaril nekakšen "brand" visokokakovostnega proizvajalca, kar jim odpira vedno nova vrata. Izvajajo naročilo za naselje prestižnih vil Med večjimi tujimi projekti družba Marles Hiše trenutno izvaja naročilo za naselje prestižnih vil ob golf igriščih na ekskluzivni lokaciji pri Boromejskih otokih v Italiji. V dogovorih so trenutno tudi za posle pri popotresni obnovi v Aquili in na območjih severne Italije, ki so jih potresni sunki prizadeli letos. Marles Hiše so največji in najstarejši proizvajalec montažnih objektov v Sloveniji s skoraj 40-odstotnim tržnim deležem.
neutral
5,812
Na domači borzi smo trenutno priča vidni rasti indeksa, okrepil se je za skoraj dva odstotka. K temu sta veliko pomagala Petrol in Krka - slednja je dosegla 44 evrov, kjer ni bila od konca maja. Stanje ob 11:00 Indeks SBI TOP je po uri in pol poletel za 1,92 odstotka na 515,44 točke, dnevni promet znaša 616 tisoč evrov. Na vrhu je s 432 tisočaki Krka, 75 tisoč je dodal Telekom, štiri tisoč pa Petrol. Slednji se je okrepil za več kot pet odstotkov na 179 evrov. Delnica Petrola raste na krilih špekulacij, da bi ga lahko prevzel Gazprom. Za skoraj tri odstotke na 44 evrov je poletela Krka, farmacevt je bil toliko nazadnje vreden konec maja. Telekom je pridobil 0,81 odstotka., s skokom za 5,6 odstotka pa je na vrhu borze Helios. Kar sedem odstotkov je izgubila NKBM, ob 0,7 odstotka sta Gorenje in Luka Koper, Mercator pa se je pocenil za 0,4 odstotka. Stanje ob 10:00 Na domači borzi smo za zdaj priča rahli rasti, indeks SBI TOP je namreč 0,18 odstotka nad gladino pri 506,63 točke. Posredniki so sklenili za 114 tisoč evrov prometa, z 32 tisočaki je vodilni Telekom, Krka je prispevala 16 tisočakov. Po rasti je na vrhu Laško, pridobilo je 1,1 odstotka, za 0,62 odstotka se je okrepil Petrol. Krka je skočila za dobrega pol odstotka na 43 evrov, kjer ni bila od 22. junija. Za približno pol odstotka se je okrepil Telekom, 0,2 odstotka v plusu je Luka Koper.Za 4,2 odstotka je padla NKBM, ob nekaj več kot odstotek vrednosti je Gorenje. Pod gladino je še Mercator, skrčil se je za 0,44 odstotka.
positive
5,813
Vodje Svetovnega programa za hrano, Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo in Mednarodnega sklada za razvoj kmetijstva svarijo, da podražitve hrane lahko otežijo življenje ljudi. Dodajo, da se s hitro akcijo najslabšemu scenariju lahko izognemo. Vodje Svetovnega programa za hrano, Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo in Mednarodnega sklada za razvoj kmetijstva svarijo, da podražitve hrane lahko otežijo življenje ljudi. Dodajo, da se s hitro akcijo najslabšemu scenariju lahko izognemo. Tri agencije Združenih narodov so danes skupaj pozvale države k hitremu ukrepanju za zajezitev naraščajočih cen koruze, pšenice in soje, da bi se izognili ponovitvi prehranske krize iz let 2007-2008. Svetovne voditelje so tudi opozorile, da v nasprotnem primeru grozi katastrofa, ki bi prizadela na desetine milijonov ljudi. S hitro in usklajeno akcijo se lahko najslabšemu scenariju izognemo Velika podražitev hrane, ki smo ji priča v zadnjih mesecih, namreč grozi, da bo še dodatno otežila življenje več deset milijonov ljudi, večinoma iz revnih držav ugotavljajo vodje Svetovnega programa za hrano (WFP), Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) in Mednarodnega sklada za razvoj kmetijstva (IFAD). Prav tako dodajajo, da se je s "hitro in usklajeno mednarodno akcijo" najslabšemu scenariju še mogoče izogniti. V juliju za tri odstotke višje cene Dolgotrajna suša v ZDA, največji izvoznici koruze, pšenice in soje, ter napovedi o slabi žetvi v Rusiji, ki jo prav tako pesti sušno vreme, dodatno zvišujeta cene hrane. FAO bo naslednji globalni indeks teh cen objavil v četrtek, v svojem zadnjem poročilu je ugotovil, da so v juliju cene po treh mesecih zniževanja narasle za šest odstotkov. Tri agencije Združenih narodov so zato države danes pozvale, naj preprečijo panično kupovanje hrane ter zaradi zmanjšanja proizvodnje ne omejujejo izvoza. Rusija je na primer v preteklosti ob slabih letinah že prepovedala izvoz, da bi se izognila pomanjkanju doma. Prilagodi naj se pravila glede proizvodnje biogoriv Vlade po svetu so tudi opozorile, da je treba ob pomanjkanju hrane ustrezno prilagoditi pravila glede proizvodnje biogoriv. K temu so že pozvali živinorejci v ZDA, kjer gre kar 40 odstotkov žetve za proizvodnjo etanola. Obenem so v skupni izjavi menile, da morajo revne države okrepiti pomoč, ki jo namenjajo malim kmetom, ponuditi prehranske programe za matere in majhne otroke ter zagotoviti šolske obroke, poleg tega pa z boljšimi naložbami v kmetijstvo pospeševati trajnostno proizvodnjo hrane.
negative
5,814
To, da bo ECB državne obveznice kupovala od bank, je tudi danes močno dvignilo tečaje delnic evropskih bank. Stanje ob 12:30 FTSE + 0,15 % Evraz + 11,8 % Xstrata + 6,75 % Barclays + 5,65 % Glencore + 5,05 % Preložitev Glencorovega prevzema Xstrate, je potopila tečaj delnic prvega in dvignila tečaj delnic druge. Vrh kotacije znova obvladuje rudarski sektor, od koder prihaja osem od desetih naj podražitev. Od 4,6 do 5,2 odstotka so zrasli Vedanta, Rio Tinto in Antofagasta. Drsi dobra tretjina delnic. Pod gladino sta naftni družbi BP in Royal Dutch Shell, katerima je spodrsnilo za 0,85 in 0,15 odstotka. Za 1,9 odstotka je padel farmacevt GlaxoSmithKline. DAX + 0,8 % Commerzbank + 6 % Infineon + 5,85 % Deutsche Bank + 5,75 % Deutsche Post - 3,35 % Vrh kotacije, tako kot tudi na ostalih borzah območja evra, obvladujejo delnice finančnih delnic. Tečaj delnic Deutsche Post je spodnesla odločitev nemške države, da proda petodstotni paket delnic. CAC + 1,15 % Credit Agricole + 8,1 % Societe Generale + 5,1 % Pernod Ricard - 1,7 % Delnice bank še naprej letijo v nebo in so samo na račun včerajšnje in današnje rasti na tedenski ravni zrasle od 12 do skoraj 17 odstotkov. Močno se draži tudi precej drugih delnic, saj jih je kar 17 do 40 pridobilo vsaj dva odstotka. Od 3,5 do štiri odstotke so zrasli hotelir Accor, komunalna družba Veolia, proizvajalec cevi za naftno industrijo Vallourec, proizvajalec gradbenih materialov Saint Gobain in ponudnik poslovnih storitev Cap Gemini. FTSE MIB + 2,25 % Banca MPS + 10,65 % Mediaset + 6,25 % Parmalat - 0,95 % Tudi v Italiji se bančne delnice krepijo in to le malo manj kot včeraj. Intesa Sanpaolo, Ubi Banca in Unicredit so se okrepili od 3,5 do 4,5 odstotka. RTS + 2,05 %
positive
5,815
Za Muro je to priložnost, da spet dobi močno strateško pozicijo, kot jo je nekoč že imela, je povedala Mojca Lukančič iz skupine Aha Družba Mura in partnerji je na današnji dražbi v Beogradu za 2,09 milijona evrov kupilo opremo in tri proizvodne hale tekstilnega podjetja Prvi maj iz Pirota, je za STA pojasnila Mojca Lukančič iz skupine Aha. "Za Muro je to priložnost, da spet dobi močno strateško pozicijo, kot jo je nekoč že imela," je dodala Lukančičeva. V Pirotu bo sedaj vzpostavljen Murin obrat, pri čemer pa iz Murske Sobote ne bodo ničesar selili. Kot je povedala Lukančičeva, je bilo za dražbo več interesentov, a niso izpolnjevali zahtevanih pogojev, tako da je bila na dražbi Mura edina. Ponudili so izklicno ceno 2,098 milijona evrov. Mura okrepila strateško pozicijo "Nakup je pomemben, to je velika priložnosti in priznanje za Muro, saj je Prvi maj iskal uglednega kupca. za nas je to priložnost, da dobimo spet močno strateško pozicijo, kot jo je Mura nekoč imela," je poudarila solastnica Mure. Ob sinergijskih učinkih nižje povprečne cene bodo imeli tako zaposleni v Murski Soboti in v Pirotu za zdaj za pet let zagotovljen posel za družbo Boss, za katero bi dnevno skupaj izdelali 1600 moških oblek in še ženski program. Do konca leta bi zaposlili tisoč Srbov V Pirotu bodo delavce zaposlovali postopoma, glede na obseg poslov. Glede na to, da so bili nekateri posli že sklenjeni, naj bi po načrtih do konca leta zaposlili do okoli 1000 ljudi. Strokovne službe v Murski Soboti bodo delo opravljale tudi za obrat v Pirotu, ki bo tako dejansko proizvodna lokacija Mure. Mura bo s strani srbske vlade dobila še 6,6 milijona evrov finančne pomoči, in sicer v štirih tranšah. Zadnjo, četrto tranšo bodo dobili, ko bo izpolnjen pogoj polne zaposlitve 1328 delavcev. Za to ima Mura tri leta časa, a kot je pojasnila Lukančičeva, bi bil lahko ta pogoj izpolnjen že do konca prihodnjega leta. Avgusta letos je sicer za obrat v Pirotu že bila objavljena prva dražba, in sicer za kupnino v višini 4,2 milijona evrov, kar je predstavljalo 100 odstotkov ocenjene likvidacijske vrednosti. Na današnji dražbi je bila cena za polovico nižja in je bila tako sprejemljiva za Muro.
positive
5,816
Ameriški nobelovec, ekonomist Paul Krugman, južnim sosedom svetuje, da se rešijo po njegovih besedah intuitivne, a ovržene dogme, da je v krizi potrebno zategovati pasove "Če varčuješ in ne kupuješ mojih proizvodov, znižuješ moje prihodke, skupaj pa toneva in le še poglabljava krizo," je ameriški nobelovec Paul Krugman v intervjuju za hrvaški Jutarnji List opisal, kako varčevanje vpliva na gospodarsko stanje v državi. Profesor ekonomije na Princetonu in kolumnist New York Timesa velja za pristaša teorije očeta makroekonomske vede Johna Maynarda Keynesa, s katerim deli simpatijo do vpletanja države v gospodarstvo. Na vprašanje, zakaj večina politikov v varčevanju vidi rešitev in izhod iz krize, Krugman odgovarja, da je tovrstno sklepanje verjetno posledica instinkta, ki ljudem govori, da je potrebno v kriznih časih zategniti pas. Potrebno pa bi bilo, tako Krugman, ravno obratno. "Ne smemo pozabiti, da gre tu pogosto za sistemske ukrepe, kjer se pod krinko varčevanja poskuša zagristi v institut države blaginje in ga prikazati kot neprimernega," pravi. 'Zadolževanje držav ni privedlo do krize, temveč obratno' Dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo leta 2008 še pravi, da so zgodbe o gromozanski zadolženosti držav posledica napačnih sklepanj. "Za primer, Španija in Irska sta imeli pred krizo velik plus v državni blagajni in nizek javni dolg. Zdaj pa sta v težavah, iz katerih bosta težko izšli," je dejal. ZDA in Evropska unija (EU) po njegovih besedah pred krizo nista imeli visokih primanjkljajev, a je kriza vse te države močno udarila. Američan se zato ne strinja z ekonomisti in politiki, ki pravijo, da je krizo povzročilo nezadržno zadolževanje držav."Krizni udarec nikakor ni nastal zaradi javnega dolga, temveč obratno," pravi. Paul Krugman čez mesec dni prihaja na Hrvaško. V Rovinju se bo 5. oktobra udeležil mednarodne konference z nazivom 'Pet let kasneje - Evropski upi v luči krizne realnosti'.
negative
5,817
Finančni minister Vitor Gaspar je danes v Lizboni povedal, da bodo prihodnje leto med drugim razširili privatizacijske načrte, uvedli dodatne dohodninske razrede, utegnili pa bi zvišati tudi davek na kapitalske dobičke in davek na nepremičnine. Predstavniki Evropske komisije, IMF in ECB so danes končali peti obisk na Portugalskem, v okviru katerega so preučili, kako Lizbona izpolnjuje zadane ukrepe. Ocenili so, da so naredili velik napredek v smeri stabilizacije gospodarstva, zato so jim nekoliko popustili pri načrtih za znižanje javnofinančnega primanjkljaja. Predstavniki Evropske komisije, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske centralne banke (ECB), ki so v Lizbono prispeli 28. avgusta, so ugotovili, da Portugalska večinoma po načrtih izpolnjuje zadane ukrepe. Gospodarska rast v letošnjem letu je skladna s pričakovanji, izvoz dosega boljše rezultate od pričakovanj, težavo pa med drugim predstavlja visoka stopnja brezposelnosti. "Hiter napredek pri strukturnih reformah ostaja ključen za to, da bi gospodarstvo znova stopilo na pot vzdržne rasti," je v skupnem sporočilu za javnost zapisala trojka. Za letos napovedujejo triodstotni padec portugalskega bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa naj bi se znižal še za za odstotek. Trojka je Portugalski zato nekoliko popustila pri načrtih za znižanje javnofinančnega primanjkljaja. Letos naj bi ga namesto na 4,5 oklestili na pet odstotkov BDP, prihodnje leto namesto na tri na 4,5 odstotka BDP, leta 2014 pa naj bi ga znižali na 2,5 odstotka, torej pod triodstotno mejo, ki jo za območje evra določa pakt o stabilnosti in rasti. Da bi Portugalski to uspelo, bodo po ocenah trojke potrebni dodatni ukrepi. Čakajo na potrdilo finančnih ministrov Odločitev trojke glede sprememb pri znižanju primanjkljaja morajo sicer potrditi še finančni ministri območja evra in odbor izvršnih direktorjev IMF. Pozitivna ocena posojilodajalcev je pogoj za izplačilo nove tranše posojila, vredne 4,3 milijarde evrov, ki bi jo lahko Portugalska po napovedih trojke dobila oktobra. Portugalski premier Pedro Passos Coelho je v petek napovedal, da bo Portugalska za spodbuditev zaposlovanja prihodnje leto socialne prispevke delojemalcev zvišala z 11 na 18 odstotkov bruto dohodka, prispevke delodajalcev pa znižala s 23,75 na 18 odstotkov. Finančni minister Vitor Gaspar pa je danes v Lizboni povedal, da bodo prihodnje leto med drugim razširili privatizacijske načrte, uvedli dodatne dohodninske razrede, utegnili pa bi zvišati tudi davek na kapitalske dobičke in davek na nepremičnine. EU in IMF sta Lizboni maja lani odobrili 78 milijard evrov vredno pomoč, a je morala v zameno za pomoč sprejeti stroge varčevalne ukrepe in izvesti številne reforme, ki so sprožile neodobravanje državljanov. Portugalska je z naslova pomoči doslej prejela 57,1 milijarde evrov.
neutral
5,818
Družba Emonika je v projekt že vložila toliko denarja, da se ne more več enostavno umakniti, pravi ljubljanski župan Zoran Janković. Družba Emonika je konec avgusta umaknila vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za potniški center Emonika, a je ljubljanski župan Zoran Janković kljub temu prepričan, da bo projekt "izpeljan do konca". Kot je poudaril, je družba v projekt že vložila toliko denarja, da se ne more več enostavno umakniti. Janković je ob robu današnje novinarske konference o tednu mobilnosti v Ljubljani ocenil, da lahko Trigranit, ki ima skupaj s Slovenskimi železnicami v lasti podjetje Emonika, sicer začasno ustavi projekt, če ocenjujejo, da bi bil kakšen projekt na drugi lokaciji lahko bolj dobičkonosen, vendar pa je prepričan, da se bo projekt nadaljeval. "Po podatkih, ki jih imamo, so do sedaj že vložili 30 milijonov evrov v skupno podjetje s Slovenskimi železnicami," je poudaril župan. Ob tem je izpostavil, da v času krize morda ne bi bilo slabo, če bi se za projekt pridobila evropska sredstva, saj je del projekta tudi izgradnja infrastrukture. MOL dvakrat spremenila prostorske akte Izpostavil je tudi nujnost nadaljevanja projekta. "Če ne bo novih projektov, kot je ta, tudi ne bo pomagala nobena varčevalna shema", je poudaril. Ljubljanski podžupan Janez Koželj pa je dodal, da je Mestna občina Ljubljana pomagala pri postavitvi projekta Emonika in kar dvakrat spremenila prostorske akte, da bi ugodila Trigranitu in olajšala pogoje za izvedo projekta. "Občina stoji za tem projektom," je poudaril Koželj. Tudi Koželj se je strinjal, da bi bilo smiselno, da se pri izgradnji Emonike uporabijo tudi evropska sredstva.
neutral
5,819
Regulatorji naj bi preiskovali transakcije največje ameriške banke, povezane s pranjem denarja in financiranjem terorizma. Bančni nadzorni urad za državne in tuje banke pri ameriškem finančnem ministrstvu naj bi v banki JP Morgan Chase preiskoval skladnost poslovanja z določila ameriške zakonodaje za boj proti pranju denarja, je za Reuters povedal neimenovani vir. V banki novice niso želeli komentirati. S tem se je največja ameriška banka znašla v sredini široke preiskave transakcij, povezanih s financiranjem trgovine z drogami in finančnimi transakcijami s sankcioniranimi državami kot je na primer Iran. Nadzorni organi naj bi nadzorovali tudi nezakonite transakcije v Venezuelo. Banke zaradi nepravilnosti že plačujejo Pretekli mesec je britanska banka HSBC zaradi obtožb ameriškega senata, da je prala denar za Iran, rezervirala 700 milijonov dolarjev za poravnavo. Poleg Irana, naj bi regulatorji odkrili še sporne transakcije z Mehiko, Kajmanskimi otoki in Savdsko Arabijo. Standard Chartered, ki je bila v ZDA obtožena nezakonitih transakcij z Iranom, pa je že avgusta privolila v poravnavo v višini 340 milijonov dolarjev. Na muhi regulatorjev se je v začetku leta znašla tudi ameriška Citigroup. Regulatorji so odkrili pomanjkljivosti, ki pa so jih v banki po lastnih besedah že popravili ali jih popravljajo.
negative
5,820
Po besedah Špele Vovk iz volilnega štaba Boruta Pahorja, bo nadaljnji potek Pahorjeve predvolilne kampanje nekoliko prilagojen. Predsedniški kandidat Borut Pahor je po petkovem padcu s konja in oskrbi v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana danes zapustil bolnišnico, je pojasnila Špela Vovk iz Pahorjevega volilnega štaba. Pahor bo po njenih besedah moral še nekaj časa okrevati, vendar pa se počuti dobro, zato bodo s predvolilnimi aktivnostmi nadaljevali. Pahorja so v petek popoldne zaradi bolečin po padcu na hrbet slikali z rentgenom, ki sprva ni pokazal poškodb ali zlomov. Z dodatnimi preiskavami pa so ugotovili, da ima počeno križnico. Pahor se sicer ni poškodoval v času opravljanja svojih aktivnosti kot predsedniški kandidat. Po besedah Vovkove bodo v štabu nekoliko prilagojeno, pa vendarle nadaljevali s predvolilnimi aktivnostmi. Že v torek bo tako potekal politično-kulturni večer z Borutom Pahorjem, prav tako bo kandidat nadaljeval z aktivnostmi v okviru projekta Skupaj - spodbujajmo drug drugega. Pahor in Zver kandidature še nista uradno vložila Po nedavnih podatkih volilne pisarne je sicer Pahor že pred dnevi zbral dovolj podpisov za kandidaturo za predsednika republike, vendar kandidature za razliko od aktualnega predsednika republike Danila Türka še ni uradno vložil. Prav tako kandidature še ni vložil predsedniški kandidat Milan Zver, ki bo kandidiral s podporo dveh strank in podpisi poslancev. Rok za vložitev kandidatur se sicer izteče natančno čez mesec dni - 17. oktobra. Doslej je kandidaturo napovedalo 12 kandidatov - poleg omenjenih treh še Monika Malešič, Artur Štern, Miro Žitko, Fani Eršte, Ladislav Troha, Dušan Egidij Kubot - Totislo, Milan Robič, Miran Šic, Martina Valenčič in Veronika Juvan.
neutral
5,821
Nemčija je vse manj bogata država, saj so se neto sredstva države od leta 1992 zmanjšala za več kot 800 milijard evrov. Neenakosti med bogatimi in revnimi v Nemčiji še naprej povečujejo, ugotavlja osnutek poročila nemške vlade, do katerega se je dokopal dnevnik Süddeutsche Zeitung. Najbogatejših 10 odstotkov prebivalstva ima v lasti 53 odstotkov vse zasebne lastnine, spodnjih 50 odstotkov Nemcev pa ima v lasti le odstotek lastnine. Vlada v Berlinu tovrstno študijo opravlja na štiri leta. Kot so ugotovili, se je zasebno bogastvo v Nemčiji kljub krizi v Evropi in globalni recesiji od leta 2007 do leta 2012 povečalo za 1400 milijard evrov, predvsem na račun finančnih investicij, pa tudi kapitalskih dobičkov od rent in podobno. Je pa Nemčija na drugi strani vse manj bogata država, ugotavlja poročilo. Neto sredstva države so se od leta 1992, ko so začeli izvajati to študijo, zmanjšala za več kot 800 milijard evrov, neto sredstva zasebnih gospodinjstev pa so se medtem podvojila z okoli 4,6 milijarde evrov na okoli 10 milijard evrov, še povzema dpa.
negative
5,822
Večino predlogov, ki jih je predlagala Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) pri sprejemu tretjega svežnja varčevalnih ukrepov, je vlada upoštevala. Opozorili so, da so potrebni tudi ukrepi za sprostitev bančnega krča, spodbuditev investicijskega ciklusa in razbremenitev delodajalcev. Večino predlogov, ki jih je predlagala Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) pri sprejemu tretjega svežnja varčevalnih ukrepov, je vlada upoštevala. Opozorili so, da so potrebni tudi ukrepi za sprostitev bančnega krča, spodbuditev investicijskega ciklusa in razbremenitev delodajalcev. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je izrazila zadovoljstvo, da je vlada v sklopu tretjega svežnja ukrepov za spodbujanje gospodarstva upoštevala večino njenih predlogov. Upoštevali so predlog »vsak račun šteje« Vlada je tako upoštevala njihov predlog »vsak račun šteje«, ki zadeva dohodninsko zakonodajo in predvideva zmanjšanje sive ekonomije. Na zbornici so prepričani, da bo »z uvedbo cedularne obdavčitve najemnin, znižanjem normiranih stroškov na 10 odstotkov in možnostjo uveljavljanja dejanskih stroškov na podlagi predloženih računov, plačanih brezgotovinsko, dosežena davčna stimulacija za shranjevanje in predlaganje računov.« Tudi zakon o javnem naročanju uvaja nekatere z njihove strani predlagane rešitve, pomembne za vsebinsko odločanje o ponudbah, znižanje stroškov ponudnikov za sodelovanje v postopkih naročanja, poenostavitev samih postopkov naročanja, zmanjšanje možnosti kartelnih dogovorov med ponudniki in gospodarnejšo rabo javnih sredstev. Potrebni so tudi drugi ukrepi V OZS si želijo še drugih nujnih ukrepov - sprostitve bančnega krča, spodbujanja investicijskega ciklusa in sprememb delovnopravno zakonodaje v smeri večje fleksibilnosti zaposlovanja delavcev ter razbremenitve delodajalca. Zavzemajo se za pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega razloga V zbornici v zvezi z reformo trga dela verjamejo, da mora delodajalcu dati možnost odpovedati pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega razloga. Odpovedni rok bi moral biti enoten pri vseh vrstah redne odpovedi, trajati bi moral 30 dni, in sicer brez zakonsko določene odpravnine, so prepričani. "V nujni povezavi s tem bi bila za OZS sprejemljiva tudi odprava instituta pogodbe o zaposlitvi za določen čas in s tem izenačitev zaposlovalnih pogojev za vse udeležence na trgu dela," so pojasnili. "Na ta način bi bili tudi mladi, ki se sedaj zaposlujejo večinoma za določen čas, v boljšem položaju, delodajalci pa se ne bi bali zaposlovanja," so ocenili. Potni stroški ne smejo biti breme delodajalca Tudi potni stroški po mnenju OZS ne smejo iti v breme delodajalca. Vprašljivi se jim zdijo še stimulacija, vezana na delovno dobo, upoštevanje prihoda na delo in odhoda z dela v delovni čas ter plačevanje nedela (denimo odmora za malico). Namesto tega OZS predlaga stimulacijo delavca glede na njegovo pripadnost delodajalcu.
neutral
5,823
Med aprilom in julijem se je količina slabih posojil v španskih bankah povečevala tako hitro kot še nikoli in je julija bila najvišja odkar obstajajo podatki. Julija so španske banke zaman upale na poplačilo 9,9 odstotka denarja, ki so ga imele posojenega. To pomeni, da jim je v bilancah, v katerih imajo dobrih 1,7 bilijona evrov posojil, zijala 172 milijard evrov velika luknja. Na drugi strani se je nadaljevala erozija baze depozitov. V prvih sedmih mesecih so varčevalci iz španskih bank umaknili sedem odstotkov vseh depozitov. Ti so znašali vsega 1,1 bilijona evrov, poroča Reuters. Banke oziroma države med kladivom in nakovalom Varčevalci so iz bank v Španiji, Portugalski, Irski in Grčiji v minulih 12 mesecih umaknili 326 milijard evrov depozitov. Na drugi strani se je za približno 300 milijard evrov povišala količina depozitov v državah območja evra, kot je denimo Nemčija, poroča Bloomberg. Ta ugotavlja, da finančni razpad v okviru nacionalnih meja omejuje pozitivne učinke gospodarske in finančne integracije.
negative
5,824
Ker niso želeli povzročiti škode novogoriškemu Hitu, mestni svetniki niso dali soglasja igralniški koncesiji za družbo Alea Iacta, ki je v lasti Sergeja Racmana. Njihovo mnenje ni zavezujoče za odločitev vlade Novogoriški mestni svetniki na današnji seji niso dali soglasja k novi koncesiji za prirejanje iger na srečo družbi Alea Iacta, ki želi graditi igralni salon v Vrtojbi. Novogoriška občina je bila pozvana, da poda mnenje kot sosednja občina, vendar pa to za odločitev vlade glede podelitve koncesije ni zavezujoče."Pričakovano in soglasno so svetniki potrdili negativno mnenje za podelitev nove igralniške koncesije. V nasprotnem mnenju bi to pomenilo, da smo podjetju Hit, katerega solastnik je novogoriška občina, povzročili škodo," je po odločitvi svetnikov dejal župan Nove Gorice Matej Arčon.
neutral
5,825
Letos so v Termah Čatež v sodelovanju z dvema kampističnema tour-operaterjema ustvarili 43 tisoč prenočišč. Drugo leto bodo prenočišča še povečali. V Termah Čatež, ki jih obvalduje Bojan Petan, so v sodelovanju z dvema kampističnima tour-operaterjema v 90 šotorih in 30 mobilnih hišicah v njihovem kampu do sredine septembra ustvarili dobrih 43 tisoč prenočitev. Zaradi povečanega zanimanja za tovrstne turistične nastanitve bodo omenjeno sodelovanje v letu 2013 okrepili.Drugo leto dodatnih 30 šotorov in 20 mobilnih hišicKot so danes sporočili prek spletnih strani Ljubljanske borze, bodo prihodnje leto obseg omenjenega sodelovanja povečali za dodatnih 30 šotorov in 20 mobilnih hišic, z novimi tour-operaterji pa se dogovarjajo še za dodatnih 30 mobilnih hišic in deset šotorov.To jim bo prineslo 20-odstotno rast prenočitev Navedeno povečanje sodelovanja naj bi jim v letu 2013 prineslo dodatnih 50 tisoč prenočitev tujih gostov, kar predstavlja več kot 20-odstotno rast prenočitev v njihovem kampu in več kot osemodstotno rast tovrstnih storitev v celotni družbi.
positive
5,826
V GZS, ki jo vodi Samo Hribar Milič, pričakujejo, da se bo slovensko gospodarstvo letos skrčilo za 2,3 do 2,7 odstotka Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ocenjuje, da bo padec slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) letos še globlji od napovedi Umarja. Ocene GZS kažejo, da se bo BDP letos skrčil za 2,3 do 2,7 odstotka, odvisno od ohlajanja izvoza, naslednje leto pa za 1,3 odstotka. "Stanje je zelo resno," opozarjajo. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v danes predstavljeni jesenski napovedi gospodarskih gibanj dodatno znižal napovedi o gibanju obsega BDP. K negativni rasti prispeva varčevanje Na GZS opozarjajo, da k negativni rasti močno prispevajo domači dejavniki. "Zaradi javnega varčevanja in splošne negativne klime se manjša zasebna in državna potrošnja. Upanje, da bi se lahko domače povpraševanje v doglednem času bistveno okrepilo brez delujočega gospodarstva, je naivno," je za STA ocenila izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri GZS Alenka Avberšek. K padcu BDP po njenem mnenju močno prispeva tudi nadaljnje sesipanje trga investicij. "Ustavljajo se že začeti javni projekti, zadržane so zasebne investicije, ker zanje ni denarja ali celo pripravljenosti še vlagati v Sloveniji. Izvoz kot donedavna edino gonilo rasti se ohlaja, pritiski na znižanje prodajnih cen se večajo, vhodne cene pa rastejo," je opozorila.
negative
5,827
Odgovorni za sprejemanje konkretnih rešitev v Sloveniji preveč čakajo in so nekorajžni, pravi šef banke Unicredit Slovenija Štefan Vavti Štefan Vavti, ki je na čelu banke Unicredit Slovenija junija letos nasledil Franceta Arharja, pravi, da je Slovenija v res težkem položaju. Kot je povedal za Delo, pa so tisti deležniki, ki bi morali priti s konkretnimi rešitvami, dokaj nekorajžni. "Očitno se čaka na nekaj, upam, da ne na Godota," je povedal Vavti. Ko se je vrnil v Slovenijo, je menil, da je Slovenija v še dokaj dobrem položaju."Zdaj, po treh mesecih, pa vidim, da je položaj res težak. Sprva sem ugotovil, da je razpoloženje slabo. V letih 2006 in 2007 smo morda pretiravali z evforijo, pa sem najprej pomislil, da zdaj pretiravamo s pesimizmom. Zdaj vidim, da so razmere resnično resne," ocenjuje Vavti. Nazaj k osnovni dejavnosti Vavti meni, da je investicijsko bančništvo "de facto" v zatonu, bančništvo pa bo postalo močno regulirana industrija."Vsaka nova regulacija pomeni več stroškov za nas. Usoda bančništva je, da gremo "back to kricks and mortar" (opekam in malti, op.a.)," pravi Vavti."Medja in Arhar prava človeka za NLB"Svojega nekdanjega sodelavca in novega šefa NLB Janka Medjo ter Franceta Arharja, ki se omenja kot prihodnji šef nadzornega sveta NLB, ceni."Dejansko smo z NLB bili in bomo konkurenti, je pa položaj v bančni industriji takšen, da je treba za novo obdobje in nov zagon postaviti povsem jasne, tradicionalne bančne standarde. In po mojem sta za to dva prava."
neutral
5,828
Društva se ustanavljajo in poslujejo skladno z Zakonom o društvih, kjer je tudi opredeljeno, da je potrebno voditi knjige in oddajati letna poročila skladno s Slovenskimi računovodskimi standardi. SRS 33 je celoti namenjen poslovanju društev, upoštevati pa morajo tudi druge SRS (predvsem od 1 do 19), skladno s svojimi potrebami. V izjemnih primerih mora tudi društvo revidirati svoje izkaze, ko prihodki ali odhodki presežejo 1 mio evrov. Splošno pravilo velja, da vodijo društva poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva, vendar zakonodaja dopušča, da ob izpolnjevanju spodnjih pogojev društvo izbere možnost vodenja po enostavnem knjigovodstvu, če ne izpolnjuje vsaj dveh izmed naštetih meril: - povprečno število zaposlenih v preteklem poslovnem letu ni preseglo 2, - prihodki preteklega poslovnega leta niso presegli 30.000 evrov, - povprečna vrednost sredstev (aktiva v bilanci stanja) na začetku poslovnega leta ne presega 50.000 evrov. Še eno možnost lahko izkoristijo tista društva, ki ne opravljajo nobene pridobitne dejavnosti (ali le občasno) in katerih prihodki preteklega poslovnega leta niso presegli 10.000 evrov, da poslovnih knjig kot takšnih niso dolžni voditi. Vodijo poenostavljeno knjigovodstvo, le t.i. knjigo prejemkov in izdatkov (neke vrste blagajniški dnevnik), preostale podatke pa pridobijo z letnimi popisi in ocenami. V kolikor ima društvo tudi opredmetena ali neopredmetena sredstva, mora voditi še register osnovnih sredstev. Posebnost: društva, ki opravljajo tako nepridobitno kot pridobitno dejavnost morajo zagotoviti ločeno računovodenje, torej gre za spremljanje tako neposrednih kot posrednih (sprejeti ustrezna merila za te) stroškov in prihodkov za eno in drugo dejavnost.
neutral
5,829
Trg očitno dvomi v to, da se bo Španija uklonila sama od sebe in zaprosila za pomoč. Zato ji zaostruje pogoje pod katerimi se zadolžuje. Španija se je za tri in šest mesecev danes zadolžila občutno dražje kot pred mesecem dni. Kljub temu, da je povpraševanje po trimesečnih zakladnih menicah ponudbo prekašalo za 3,3-krat je morala Španija ponuditi kar 1,203-odstotno letno obrestno mero. Pred mesecem dni je ta bila 0,946-odstotna. Za pol leta se je Španija zadolžila po 2,213-odstotni obrestni meri. Konec avgusta je ta bila 2,026-odstotna. Odločitev ECB, da bo tiskala evre, že pozabljena Zaskrbljujoče je dejstvo, da je prejšnja dražba, na kateri se je Španija zadolžila pod ugodnejšimi pogoji, potekala še preden je ECB obljubila, da bo kupovala kratkoročne obveznice prezadolženih držav članic območja evra.
negative
5,830
Največji posamični upnici Lipa Radomlje sta Probanka nepremičnine z 1,26 milijona evrov terjatev in NLB z dobrim milijonom evrov terjatev. Upniki Lesno industrijskega podjetja (Lip) Radomlje v stečaju so prijavili za 5,35 milijona evrov terjatev, od tega je za 1,39 milijona evrov prednostnih terjatev 130 nekdanjih zaposlenih, ki jim podjetje v mesecih pred stečajem ni izplačalo celotnih plač. Stečajni upravitelj Lipa Radomlje Štefan Ščap od 5,35 milijona evrov terjatev, ki jih je prijavilo 208 upnikov, prereka za 115.000 evrov terjatev, kot pogojne pa je opredelil terjatve v višini 1,76 milijona evrov. Probanka in NLB največji posamični upnici Največji posamični upnici Lipa Radomlje sta sicer Probanka nepremičnine z 1,26 milijona evrov terjatev in NLB z dobrim milijonom evrov terjatev, je razvidno iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev, ki je bil danes objavljen na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve. Stečajni postopek zoper Lip Radomlje se je začel maja letos na predlog same družbe, ki se je že vse od gospodarske krize leta 2008 spopadala s padcem naročil. Julija 2009 je vodstvo podjetja predlagalo likvidacijo, ki pa je bila dobro leto pozneje ustavljena. Podjetje je namreč pridobilo nove posle in 135 od preko 200 zaposlenih je tako lahko ostalo v podjetju. Prihodki so se spet prepolovili Lani so se prihodki Lipa Radomlje znova prepolovili in so znašali le slabih pet milijonov evrov, izguba pa je znašala skoraj dva milijona evrov. Podjetje je neuspešno iskalo možnosti za preobrat negativnih poslovnih trendov in blažitev negativnih vplivov svetovne gospodarske krize, tako je bilo vodstvo podjetja spomladi letos primorano vložiti predlog za stečaj.
negative
5,831
Na trgu obveznic se, od odločitve ECB, da bo spet kupovala obveznice, vse bolj razblinja zaupanje v Španijo. Zahtevana donosnost na desetletne španske državne obveznice je znova presegla šest odstotkov in je le odtenek pod najvišjim nivojem v zadnjih 20 dneh. Razlika med donosnostjo grških in nemških desetletnih obveznic je znova več kot 4,5 odstotne točke. V samo treh dneh tega tedna se je povišala za 0,33 odstotne točke Cene obveznic, ki bi jih kupovala ECB, upadajo Precej bolj kot na desetletne, je danes poskočila zahtevana donosnost na dvoletne španske obveznice. Ta je poskočila za 0,22 odstotne točke, na 3,38 odstotka letno in je najvišja od 3. septembra naprej. Šele 6. septembra je ECB najavila program kupovanja kratkoročnih obveznic prezadolženih držav območja evra. Dno je obrestna mera dosegla 7. septembra, in sicer na 2,74 odstotka. Odkar je torej ECB praktično obljubila, da bo začela kupovati španske obveznice, je njihova zahtevana donosnost (dvom vlagateljev v to, da bodo kdajkoli dobili vrnjen svoj denar) poskočila za četrtino. Višanje zahtevane donosnosti obveznic je posledica upadanja njihove cene.
neutral
5,832
ZDA nameravajo omiliti prepoved uvoza iz Mjanmara. To bo prebivalcem azijske države omogočilo več priložnosti za prodajo izdelkov na ameriškem tržišču. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je na srečanju z mjanmarskim voditeljem Thein Seinom povedala, da nameravajo ZDA omiliti prepoved uvoza iz Mjanmara. Do ukrepa, ki ga mora potrditi še kongres, prihaja teden dni po začetku zgodovinskega obiska Aung San Suu Kyi, med katerim je ZDA pozvala k odpravi sankcij. Korak pri normalizaciji odnosov med državama Po besedah ameriške državne sekretarka Hillary Clinton hitre reforme, ki jih je sprejela ta južnoazijska država, terjajo priznanje, zato se je Washington odločil za naslednji korak pri normalizaciji trgovinskih odnosov z Mjanmarom. Clintonova je izrazila upanje, da bo omilitev prepovedi uvoza prebivalcem Mjanmara omogočila več priložnosti za prodajo izdelkov na ameriškem tržišču. Predstavnik NLD Ohn Kyaing je pozdravil ukrep Washingtona, čeprav prebivalci Mjanmara njegovih učinkov, kot je dejal, ne bodo čutili takoj. Iz Mjanmara pred prepovedjo v ZDA les, žlahtni kamni in oblačila Ameriški kongres je uvoz mjanmarskih izdelkov prepovedal leta 2003, čeprav je bila trgovinska menjava med državama skromna. ZDA so pred tem uvažale predvsem trdi les in žlahtne kamne ter posamezna oblačila.
positive
5,833
Banka Slovenije pod vodstvom guvernerja Marka Kranjca bo morala agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATV), ki jo vodi Damjan Žugelj, plačati 5 tisoč evrov. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je v začetku septembra začela postopek nadzora nad dvema javnima družbama, za kateri je sumila, da sta kršili zakonsko obveznost poročanja javnosti. Za informacije je prosila Banko Slovenije, ker zahtevanih podatkov ni dobila, pa ji je izrekla denarno kazen v višini pet tisoč evrov, so sporočili iz agencije. ATVP je na podlagi javno objavljenih informacij utemeljeno sumila, da sta dve javni družbi kršili zakonsko obveznost poročanja javnosti. Informacije v medijskih prispevkih, ki so se sklicevali na "strogo zaupno poročilo Banke Slovenije", so se namreč razlikovale od informacij, o katerih sta navedeni družbi poročali javnosti. Posredovanje poročila odklonili ATVP je zato v začetku septembra začela postopek nadzora nad omenjenima družbama. Z namenom, da se sum kršitve preveri, je 6. septembra Banko Slovenije zaprosila, da ji posreduje poročilo, na katerega so se nanašali medijski prispevki. Banka Slovenije je posredovanje poročila odklonila, zato ji je ATVP 13. septembra posredovala zahtevo, v kateri jo je pozvala, naj ji nemudoma predloži zahtevano poročilo. Po poteku roka iz prvega zahtevka je ATVP Banki Slovenije 21. septembra poslala nov zahtevek za posredovanje podatkov. Razlogi Banke Slovenije neutemeljeni Zahtevo ATVP je Banka Slovenije istega dne zavrnila z navedbo, da se pravna podlaga, ki jo je ATVP v zahtevku navedla, ne nanaša na Banko Slovenije, določilo pa obveznikom tudi ne zapoveduje posredovanja zaupnih podatkov. Razlogi, ki jih je v svojem odgovoru navedla Banka Slovenije, po prepričanju ATVP niso utemeljeni. ATVP je zato po poteku roka iz svojega drugega zahtevka Banki Slovenije s sklepom z dne 28. septembra izrekla denarno kazen v višini pet tisoč evrov.
neutral
5,834
Predsednik grškega parlamenta, konservativni poslanec Evangelos Meimarakis, je že zanikal obtožbe, da je bil skupaj z dvema nekdanjima ministroma vpleten v deset milijard evrov vredno pranje denarja. V Grčiji so danes objavili seznam 36 grških politikov, ki jih trenutno zaradi suma korupcije in utaje davkov preiskuje vrhovno sodišče države. Seznam so objavili, potem ko je grško finančno ministrstvo prejšnji teden potrdilo, da zaradi domnevne korupcije večje število politikov preiskuje finančna policija. Na seznamu je enajst nekdanjih ministrov, deset nekdanjih namestnikov ministrov in dvanajst sedanjih in nekdanjih poslancev. Grško vrhovno sodišče je primer prevzelo, potem ko je grški premier Antonis Samaras preiskovalcem finančne policije zaukazal, naj vse pridobljene informacije posredujejo vrhovnemu sodišču. Ostreje proti utaji davkov Predsednik grškega parlamenta, konservativni poslanec Evangelos Meimarakis, je že zanikal obtožbe, da je bil skupaj z dvema nekdanjima ministroma vpleten v deset milijard evrov vredno pranje denarja, medtem ko je med letoma 2004 in 2007 zasedal položaj obrambnega ministra. Preiskava sledi obljubam finančnega ministrstva, da bo ostreje nastopilo proti utajevanju davkov, ki Grčijo vsako leto stane več milijard evrov na leto. Do preiskave pa je prišlo ravno v času, ko grška vlada drastično zmanjšuje pokojnine in plače javnih uslužbencev, s čimer želi doseči zastavljene fiskalne cilje. Vlada namreč že zaključuje uvedbo varčevalne ukrepe v vrednosti 11,5 milijarde evrov, ki so jih zahtevali mednarodni upniki Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad.
neutral
5,835
Manjšinski lastnik koncerna EADS, francoski medijski konglomerat Lagardere, poziva EADS, da znova preuči projekt združitve in bolje poskrbi za interese francoskih delničarjev Manjšinski lastnik evropskega letalskega in obrambnega koncerna EADS, francoski medijski konglomerat Lagardere, je danes izrazil nezadovoljstvo s trenutnimi pogoji za predlagano združitev EADS z britanskim obrambnim podjetjem BAE Systems, s katero naj bi nastal globalni letalski in obrambni koncern, konkurenčen ameriškemu Boeingu. Skladno s tem so v skupini Lagardere EADS, v katerem imajo 7,5-odstotni delež, pozvali, da znova preuči projekt združitve in bolje poskrbi za interese svojih francoskih delničarjev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. 45-milijardni koncern EADS in BAE Systems sta načrt združitve prvič predstavila zgodaj septembra. Z združitvijo naj bi vzpostavila 45 milijard dolarjev vredno letalsko in obrambno industrijo, s katero bi konkurirala ameriškemu letalskemu proizvajalcu Boeing. Vpleteni igralci v napovedani združitvi sicer zaradi komercialnih in nacionalnih interesov še niso našli soglasja glede pogojev združitve. Izvršni direktor BAE Ian King in izvršni direktor EADS Tom Enders pa sta zapisala, da je ideja za združitev "priložnost in ne nuja". V pismu, ki je bil danes objavljen v več evropskih časnikih, sta zavrnila nekatere "mite in netočnosti" glede načrtovane združitve. "S potrebno politično podporo in pravilnim upravljanjem lahko BAE Systems in EADS tvorita celotno, ki bo presegla seštevek dveh podjetij," sta zapisala. Izvršna direktorja sicer v skupnem pismu nista želela razkriti več podrobnosti o pogajanjih, ki še potekajo. Čas za najavo združitve do 10. oktobra EADS trenutno neposredno ali posredno nadzirajo Francija, Nemčija in Španija, BAE Systems pa je zaradi obrambnih programov zelo pomemben za Britance in Američane. Nemški Spiegel je včeraj poročal, da sta se Francija in Nemčija dogovorili, da se bosta z britansko vlado pogajali s ciljem, da v združenem letalskem in obrambnem koncernu vsaka od njiju pridobi devetodstotni lastniški delež. Financial Times Deutschland je medtem v petek pisal, da želita Pariz in Berlin manjšinski delež, ki jima bo omogočal blokade. Tej ideji Velika Britanija nasprotuje. Glede na britanska pravila morata družbi združitev uradno napovedati do 10. oktobra.
neutral
5,836
Blagovna znamka ameriškega proizvajalca računalnikov Apple je po izračunih lestvice Best Global Brands 2012 vredna 76,57 milijarde dolarjev, Coca-Cole pa še dodatne 1,27 milijarde dolarjev. Apple se je tesno približal Coca-Coli na lestvici najbolj vrednih blagovnih znamk na svetu. Proizvajalec iphonov in ipadov se je na najnovejši lestvici ameriškega svetovalnega podjetja Interbrand zavihtel na drugo mesto ter le še malenkost zaostaja za proizvajalcem kultne brezalkoholne pijače z okusom kole. Blagovna znamka ameriškega proizvajalca računalnikov Apple je po izračunih lestvice Best Global Brands 2012 vredna 76,57 milijarde dolarjev. Kot so danes hkrati v New Yorku in Kölnu povedali predstavniki podjetja Interbrand, se je vrednost Applove blagovne znamke v primerjavi z lanskim letom več kot podvojila. Na lanski lestvici je Apple zasedel osmo mesto, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Vrednost Coca-Cole 77,84 milijarde dolarjev Vrednost večnega prvouvrščenega na lestvici - ameriškega proizvajalca pijač Coca-Cola - letos znaša 77,84 milijarde dolarjev, kar je osem odstotkov več kot lani. Pri izračunu vrednosti blagovnih znamk so v svetovalnem podjetju upoštevali finančne rezultate podjetja, pomen blagovne znamke pri odločitvi potrošnikov za nakup ter njeno sposobnost zagotavljanja prihodnjih dobičkov podjetja. Med desetimi največ vrednimi blagovnimi znamkami so še IBM, Google, Microsoft, General Electric, McDonald's, Intel, Samsung in Toyota. Spletni brskalnik Google je tokrat prvič prehitel konkurenčno podjetje Microsoft. S Facebookom na 69. mestu pa je leta 2001 ustanovljena Interbrandova lestvica prvič dobila tudi družabno omrežje. Obstaja sicer več različnih letvic največ vrednih blagovnih znamk. Na lestvici BrandZ, ki jo sestavlja podjetje za tržne raziskave Millward Brown, je lani in letos prvo mesto zasedel Apple.
positive
5,837
Ustavni sodniki so izdali sklepe v pobudah za ocene ustavnosti členov zakonov o javnih uslužbencih in zakona o uravnoteženje javnih financ, ki se nanaša na vojaške pokojnine Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti zavrglo zahtevo poslancev za oceno ustavnosti člena zakona o javnih uslužbencih, ki določa, da ima s položaja nekrivdno razrešeni uradnik, ki pred imenovanjem na položaj ni imel statusa uradnika, pravico do odpravnine v višini ene petine povprečne mesečne bruto plače za vsak polni mesec, ki je ostal do izteka dobe imenovanja na položaj. Odpravnina se po tem členu lahko nadomesti z zagotovitvijo ustreznega delovnega mesta le s soglasjem uradnika. Ker je bila z uveljavitvijo zakona za uravnoteženje javnih financ izpodbijana določba v celoti spremenjena, 41 poslancev pa ni moglo izkazati pravovarstvene potrebe za nadaljevanje postopka zoper neveljavni predpis, je sodišče ocenilo, da niso izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka za oceno ustavnosti. Zavržena pobuda za oceno ustavnosti zmanjšanja vojaških pokojnin Hkrati je danes ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti zavrglo zahtevo Ljudmile Tul za oceno ustavnosti člena zakona za uravnoteženje javnih financ, ki ji je kot prejemnici vojaške pokojnine po možu pokojnino zmanjšal za 150 evrov. Tulova je menila, da je izpodbijana določba v neskladju z ustavo in je sodišču predlagala začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe. Sodniki so ocenili, da izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno. "V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa," so obrazložili na ustavnem sodišču, kjer ocenjujejo da, pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe.
neutral
5,838
Štiri od desetih delnic v prvi kotaciji so se pocenile za pet do deset odstotkov, upadu tečaja pa je ušel le Mercator. Indeks SBI TOP se je skrčil za 2,21 odstotka. Štiri od desetih delnic v prvi kotaciji so se pocenile za pet do deset odstotkov, upadu tečaja pa je ušel le Mercator. Indeks SBI TOP se je skrčil za 2,21 odstotka. Stanje na koncu trgovanja Sesutje dneva so doživele delnice NKBM. Ob slabih 20 tisoč evrih prometa je njihov tečaj potonil za 9,93 odstotka oziroma le odtenek manj od desetodstotne omejitve. Od pet do sedem odstotkov so se močno sesedli še Zavarovalnica Triglav, Intereuropa in Pozavarovalnica Sava. Z 210 tisoč evri so bile v prvi kotaciji najbolj likvidne delnice Krke. Njihov tečaj je upadel za 1,44 odstotka. Samo Mercatorjeve delnice so se okrepile, in sicer za en evro, na 113 evrov za kos. Tečaj druge serije obveznic Slovenske odškodninske družbe je 78 evrov prometa spodneslo za 0,92 odstotka. S tem je skorajda izničil vso včerajšnjo rast. Stanje ob 12:00 Veliko večino minule ure je SBI TOP preživel v poltretjem odstotku izgube. V "samo" 2,35 odstotka rdečine se je dvignil tik pred poldnevom. Delnicam Luke Koper so se na zeleni veji pridružile delnice Mercatorja, katerih tečaj je zrasel za 0,89 odstotka. Krkine delnice so očitno našle ravnotežje na 48,05 evra, saj so tam in hkrati v 1,13 odstotka rdečine že dolgo časa. Petrolu in Pozavarovalnici Sava je odpihnilo že 5,3 oziroma 6,9 odstotka. Zavarovalnica Triglav je izgubo povečala na 3,85 odstotka. Okrevanje delnic Save je izpuhtelo, upad Aerodroma pa je le še 0,11-odstoten. Delnice Datalaba tehnologij so potonile za 6,67 odstotka. Prometa z njimi je bilo dobrih osem tisoč evrov. Stanje ob 11:00 Unovčevanje dobičkov se na LJSE spreminja v razprodajo delnic. Petrolu in Pozavarovalnici Sava je odpihnilo po približno 5,5 odstotka, NKBM pa skoraj pet odstotkov. Nič kaj dosti bolje ne gre tečajem delnic Zavarovalnice Triglav, Telekoma Slovenije in Krke, ki so od včerajšnjih nižji za 3,2, 2,35 ter 1,15 odstotka. Edina rast v prvi kotaciji so delnice Luke Koper, ki so se okrepile za 0,12 odstotka. Srečo, da se z njunimi delnicami trguje po včerajšnjih tečajih, imata Gorenje in Mercator. Vstopna kotacija je doslej dočakala en rahel zdrs in eno rahlo rast. Cetis je v 0,12 odstotka rdečine, Grand hotel Union pa 0,17 odstotka nad izhodiščem. Stanje ob 10:00 SBI TOP je v prve pol ure trgovanja potonil za 1,07 odstotka. Od šestih delnic prve kotacije, s katerimi so bili doslej sklenjeni posli, so se tri pocenile za več kot 2,5 odstotka, Luka Koper in Krka nazadujeta za 0,12 ter 1,23 odstotka, Mercatorjeve delnice, s katerimi včeraj ni bil sklenjen niti en posel, pa so na ponedeljkovih 112 evrih. Za 5,44 odstotka se je sesedla Pozavarovalnica Sava in s tem izničila vso včerajšnjo rast. Po 2,8 in 2,75 odstotka sta potonila NKBM in Petrol. Aerodrom je s padcem za 3,8 odstotka več kot izničil včerajšnjo rast. Sava se je okrepila za deset centov, na 6,1 evra, kar pomeni 1,67-odstoten vzpon tečaja.
negative
5,839
Podjetje EMO Orodjarna, ki jo je vodil zdajšnji poslanec Pozitivne Slovenije Stanko Stepišnik, naj bi vsaj pol leta neupravičeno prejemalo subvencije za delavce na čakanju, čeprav so ti prihajali na delo. Poslanec Pozitivne Slovenije, ki jo vodi Zoran Janković, Stanko Stepišnik, je do lanskoletnih parlamentarnih volitev vodil podjetje EMO Orodjarna, ki se je zaradi suma nenamenske porabe državnih subvencij znašlo pod lupo kriminalistov Policijske uprave Celje.Celjsko podjetje naj bi namreč pod takratnim Stepišnikovim vodstvom z neupravičenim prejemanjem subvencij za delavce na čakanju državo oškodovalo za 165 tisoč evrov, poroča Siol.net."Preiskava se nadaljuje"EMO Orodjarna naj bi vsaj pol leta neupravičeno prejemala subvencije za delavce na čakanju, čeprav so ti prihajali na delo. "Saj so morali prihajati na delo in se izobraževati," je pojasnil Stepišnik, ki kakršnekoli nepravilnosti odločno zanika.Kot je poročal spletni portal Siol.net, pa so na PU Celje potrdili, da se preiskava nadaljuje. "Trenutno vam še ne moremo posredovati podatka, kdaj okvirno bo končana."
negative
5,840
Volilna kampanja predsedniškega kandidata Milana Zvera bo skromna in skladna z gospodarskim in finančnim stanjem v Sloveniji, pravi vodja službe SDS za odnose z javnostmi Jernej Pavlin. V volilnem štabu kandidata Milana Zvera so prepričani, da tokrat za spremembo potrebujemo predsednika, ki vidi dlje in preko svoje politične zamejenosti, je na današnji novinarski konferenci poudaril vodja službe SDS za odnose z javnostmi Jernej Pavlin. Zver sicer pričakuje intenziven mesec, želi pa si predvsem vsebinske kampanje. Tako bo po Pavlinovih besedah slogan Zverove volilne kampanje Predsednik, ki vidi dlje. Zver kandidira s podporo SDS in NSi. V imenu volilnega štaba je Pavlin izpostavil, da bo kampanja skromna in skladna z gospodarskim in finančnim stanjem v Sloveniji. Večino aktivnosti bodo izvedli v lastni režiji Kampanjo bodo financirali iz lastnih virov in prispevkov podpornikov. Ob tem je Pavlin poudaril, da se jim zaradi trenutnih razmer zdi "neprimerno in neodgovorno pričakovati", da bi državljani veliko donirali za samo kampanjo. Kot je dejal, volilni štab sestavljajo predvsem mladi ljudje iz strank podpornic, večino aktivnosti pa so in bodo izvedli v lastni režiji. Dan pred začetkom uradne volilne kampanje je Zver povedal, da bo stil delovanja "verjetno nekoliko drugačen" od minulih tednov. V njegovem volilnem štabu bodo do dneva volitev, ki bodo 11. novembra, pripravili še devet volilnih konvencij po različnih krajih, sicer pa bo dobršen del kampanje potekal tudi preko medijev in soočenj, je dejal. Zvera je danes podprl tudi minister za obrambo Aleš Hojs, ki je poudaril, da je kot državljan prepričan, da je Zver "najboljši kandidat, ki ga Slovenija premore" in bo tudi "najboljši poveljnik obrambnih sil". "Slovenska vojska je zelo učinkovita" Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da se Zveru "kot bodočemu poveljniku obrambnih sil" vloga predsednika na tem področju zdi ustrezna, kar pomeni, da se zaveda, kaj so pristojnosti predsednika države in kaj so pristojnosti izvršilne veje oblasti. Po Zverovih ocenah je slovenska vojska zelo učinkovita ter operativno dobro usposobljena, zato je prepričan, da bo minister za obrambo tudi z manj denarja zaradi krčenja proračunskih sredstev uspel ohraniti dosedanji nivo obrambe. "Ne zavidam težkega položaja ministra, ki mora zagotavljati ustrezno raven varnosti," je še povedal Zver. Kot je dejal, ima Slovenija izjemno nizek obrambni proračun, vsi proračunski rezi pa imajo določene limite in ta je pri obrambi že dosežen.
positive
5,841
Evropska kriza je ameriški gospodarski rasti po njegovih besedah pojedla do eno odstotno točko rasti bruto domačega proizvoda (BDP), pravi ameriški finančni minister Timothy Geithner. Finančne reforme in drugi ukrepi, s katerimi so se ZDA odzvale na globalno finančno in gospodarsko krizo, že dajejo rezultate. Ameriško gospodarstvo raste hitreje, kot je bilo mogoče pričakovati, izpostavlja ameriški finančni minister Timothy Geithner. Geithner ocenjuje, da so bile ZDA relativno uspešne pri reševanju težav po izbruhu finančne krize leta 2008. "Pri reformah smo bili relativno uspešni, saj gospodarstvo ni ostalo brez posojil," njegove besede povzema ameriška tiskovna agencija AP. "Gre nam občutno bolje" Gospodarska rast je sicer počasna, a v veliki meri na račun evropske dolžniške krize in hude suše v ZDA, dodaja minister. Evropska kriza je ameriški gospodarski rasti po njegovih besedah pojedla do eno odstotno točko rasti bruto domačega proizvoda (BDP), suša pa še okoli pol odstotne točke. "Kakor jaz vidim stvari, gre ameriškemu gospodarstvu občutno bolje, kot je imel kdor koli razlog pričakovati, ne le zaradi resnosti krize, ampak zaradi velikih šokov, ki so prizadeli ameriško gospodarstvo," je še dodal. Zadovoljen je z delovanjem Obamove administracije, ki je hitro sprejela finančne reforme in dokapitalizirala finančne institucije, največ dela pa vidi še pri reformi nepremičninskega trga. Geithner je na finančni konferenci v Tokiu poudaril še, da se bo administracija ameriškega predsednika Baracka Obame potrudila do konca leta najti dogovor s kongresom, s katerim se bodo ZDA izognile avtomatskim varčevalnim ukrepom na vseh področjih. Izogibati se temu problemu bi bila po njegovih besedah "najlažja pot", vendar pa bi to pomenilo nadaljevanje negotovosti za državo. "Mislim, da nam to ne bo pomagalo," je še dejal. Obseg zunanje trgovine se je skrčil Danes objavljeni podatki so sicer pokazali, da se je obseg zunanje trgovine ZDA avgusta skrčil, zunanjetrgovinski primanjkljaj države pa se je povečal. V osmem letošnjem mesecu je znašal 44,2 milijarde dolarjev, kar je 4,1 odstotka več kot julija, je objavilo ministrstvo za trgovino. Izvoz se je znižal za odstotek na 181,3 milijarde dolarjev. Manjše je bilo predvsem povpraševanje po ameriških avtomobilih in kmetijskih proizvodih. Uvoz je bil manjši za 0,1 odstotne točke in je bil vreden 225,5 milijarde dolarjev. Stroški uvoza nafte so se krepko zvišali.
neutral
5,842
Slovenija se bo morala z zavezniki izpogajati za nove cilje, pravi minister za obrambo Aleš Hojs. Minister za obrambo Aleš Hojs je danes pojasnil, da so njegove napovedi o nakupu novih oklepnikov povezane s pogajanji z zavezniki Nata glede podaljšanja roka vzpostavitve srednje bojne bataljonske skupine. Njegov cilj bo podaljšati rok za to "nekje do leta 2025". To pa bo potem pomenilo, da se to skupino do tedaj tudi opremi z oklepniki, je dejal. V sredo je Hojs po koncu dvodnevnega zasedanja obrambnih ministrov članic Nata v Bruslju dejal, da Slovenija ne bo izpolnila srednjeročnega cilja v skladu z zavezami Nata, da mora vzpostaviti srednjo bojno bataljonsko skupino. Ta bi morala biti opremljena s 56 oklepniki do leta 2016, vendar je bilo to po mnenju Hojsa vedno preoptimističen cilj. Ob robu današnje novinarske konference s predsedniškim kandidatom Milanom Zverom, kjer sta govorila tudi o obrambni politiki Slovenije, pa je Hojs pojasnil, da se bo Slovenija z zavezniki morala izpogajati za nove cilje. Če bodo uspeli omenjeno zavezo podaljšati do leta 2025, je po njegovem mnenju "povsem logično", da bo treba tako formacijo vojske tudi ustrezno opremiti. "Pogajanja z zavezniki bodo uspešna" Kot pravi, je zato "posredno dejal", da bo vendarle treba zagotoviti tudi nove oklepnike. A ob tem je opozoril, da je 13 let vendarle dolga doba. Prepričan je sicer, da bodo pogajanja z zavezniki uspešna. Povedal je, da bodo na pogajanjih morali izpogajati "določene odpustke", saj bo treba cilje, ki so si jih zadali in jih tudi na lahko obljubili v zlatih letih gospodarske konjunkture, ponovno definirati glede na današnje razmere. Že v sredo je Hojs opozoril, da je Slovenija po investicijah v obrambo med članicami Nata na zadnjem mestu. Zato je poudaril, da se bo kot obrambni minister zavzemal, da se obrambni proračun spravi na ustrezno raven. "Boril se bom za zvišanje obrambnega proračuna, tega pa ne bo mogoče doseči, dokler ne bo neke gospodarske rasti," je povedal in dodal, da aktualna vlada želi prioritetno vzpostaviti pogoje za dvig gospodarske rasti. O varčevanju v obrambnem resorju je minister pojasnil, da bodo privarčevali tako pri civilnem delu kot vojski. Znižanje plač za pet odstotkov bodo po njegovih besedah v vojski dosegli na en način z znižanjem dodatkov, ki jih imajo vojaki v določenih formacijah, na drug način pa tudi z zmanjšanjem števila vojakov. Po njegovih besedah bodo to v vojski dosegli pravno-formalno lažje zaradi pogodb za določen čas. O konkretnejših številkah še nič "Načrt je tak, da se iz zdajšnjih 7500 vojakov številka spusti nekje na 7100 ali 7200 vojakov, nikakor pa ne v tistih formacijah, ki predstavljajo bojno moč slovenske vojske," je pojasnil. O rezervni sestavi pa je dejal, da je sprejel odločitev, da tudi na tem področju ne bodo podaljševali določenih pogodb. O konkretnejših številkah za zdaj sicer še ni želel govoriti. Je pa Hojs danes napovedal še, da bo ministrstvo za obrambo v ponedeljek obiskal premier Janez Janša.
neutral
5,843
Slovenija se podatkov o vrednosti industrijske proizvodnje ne more veseliti, saj v naših najpomembnejših trgovskih partnericah ta upada ali pa raste vse bolj po polžje. Za 0,6 odstotka je avgusta poskočila sezonsko prilagojena vrednost industrijske proizvodnje je v območju evra. Rast je bila povsem v nasprotju z napovedmi analitikov, ki so pričakovali 0,4-odstoten upad vrednosti. Kljub mesečni rasti, je bila vrednost industrijske proizvodnje avgusta kar 2,9 odstotka nižja kot avgusta lani, kažejo podatki Eurostata. Okrevala proizvodnja trajnih dobrin Medtem, ko je v ZDA doživela sesutje, je avgusta v območju evra najbolj narasla vrednost proizvodnje trajnih dobrin (avtomobili, televizorji, pralni stroji). Poskočila je za kar 3,9 odstotka. Kljub okrevanju je bila še vedno 4,9 odstotka nižja kot avgusta lani. Energije je bil edini sektor, v katerem vrednost industrijske proizvodnje avgusta letos ni bila nižja kot pred letom dni. Bila je identična lanski. Našim pomembnim trgovskim partnericam ne gre dobro Glede na lanski avgust je bila industrijska proizvodnja v Nemčiji avgusta letos vredna 1,6 odstotka manj, italijanska 5,2 odstotka manj, za Avstrijo pa podatkov za avgust še ni, v treh mesecih do julija pa je tempo rasti s 3,5 strmoglavil na 0,6 odstotka mesečno.
neutral
5,844
Na inštitutu za upravno pravo menijo, da bi morala Alea Iacta glede na izid glasovanja občinskega sveta, prejeti soglasje za igralniško koncesijo Družba Alea Iacta, v lasti ljubljanskega poslovneža Sergeja Racmana, ki želi v Vrtojbi zgraditi turistično igralniški center Sailaway, je pozvala župana občine Šempeter - Vrtojba Milana Turka, naj v skladu z zakonodajo popravi sklep občinskega sveta o soglasju za igralniško koncesijo. Sporne so bile prazne glasovnice, ki so jih svetniki šteli za vzdržane in ne kot neveljavne glasovnice. Inštitut za upravno pravo: Sklep bi moral biti sprejet Družba Priori, ki je lastnik družbe Alea Iacta in nosilec celotnega projekta Sailaway, je pridobila mnenje Inštituta za upravno pravo. "V primeru, ko je za sklep glasovalo šest svetnikov, štirje so bili proti, pet pa se jih je vzdržalo, je po 35. členu zakona o lokalni samoupravi treba šteti, da je sklep sprejet," je v pravnem mnenju o tem, ali so svetniki izglasovali soglasje ali ne, zapisala Tanja Pucelj Vidovič z inštituta. Pucljeva je zato prepričana, da bi moral župan Milan Turk Uradu za nadzor prirejanja iger na srečo sporočiti, da je Alea Iacta soglasje občine za podelitev igralniške koncesije dobila: "Kot varuh zakonitosti občinskega delovanja je to celo dolžan storiti." Turk: Sam ne bom predlagal ponovnega glasovanja Župan Turk odgovarja, da se zaveda svoje odgovornosti za zakonitost ravnanja občinskih organov: "Vem, da sprejem sklepa ni bil izglasovan skladno z zakonom. Vendar pa je bil izglasovan skladno s poslovnikom (ki ni skladen z zakonom). To sem sam ugotovil šele naslednji dan (po opozorilu člana občinskega sveta), ravno tako tega ob glasovanju ni vedel občinski svet." Povedal je še, da ima družba Alea Iacta na voljo vse pravne možnosti, da občinskemu "ne" oporeka, tako kot je navedeno v mnenju Inštituta za javno upravo. "Da bi bila stvar popolnoma jasna, bi moral po moje občinski svet ponovno glasovati in tokrat seveda skladno z zakonom. Sam ponovnega glasovanja ne nameravam predlagati, saj ga tudi ne zahteva nadzorni organ za zakonitost, sem ga pa takoj pripravljen izpeljati, če bodo to zahtevali člani občinskega sveta, ali kak drugi za to pristojen organ," je še dejal Turk. Kako se je zapletlo Do zapleta je prišlo, ker je bilo pri glasovanju oddanih pet praznih glasovnic, za katere so svetniki odločili, da jih bodo upoštevali kot vzdržane glasove. Od 15 prisotnih svetnikov jih je tako šest podprlo gradnjo turističnega kompleksa, štirje so bili proti, pet pa je bilo vzdržanih.
neutral
5,845
V 17 državah območja evra sprejeti ukrepi niso prinesli pričakovanih učinkov, ki bi zagotavljali stabilnost, je dejala šefinja IMF Christine Lagarde Finančni ministri so ob koncu jesenskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke pozvali k hitrim in učinkovitim ukrepom za spodbujanje gospodarske rasti in povrnitev zaupanja. Ob tem so opozorili, da mora biti doseženo ravnotežje med varčevanjem in ukrepi za spodbujanje rasti, da bo svetovno gospodarstvo lahko okrevalo. "Globalna rast se je upočasnila, ostaja pa še precej negotovosti in negativnih tveganj," se je glasilo zaključno sporočilo zasedanja. Razvite države so zato ministri pozvali, naj izpeljejo potrebne strukturne reforme in oblikujejo "kredibilne fiskalne načrte". Lagarde: Učinek ukrepov neenoten Prva dama IMF Christine Lagarde je ob zaključku zasedanja izpostavila, da so sodelujoči pokazali veliko zavezanost izpolnjevanju prepotrebnih ukrepov. Učinki teh ukrepov in napredek držav je sicer po njenih besedah neenoten. V 17 državah območja evra sprejeti ukrepi namreč niso prinesli pričakovanih učinkov, ki bi zagotavljali stabilnost, je dejala. Visoki javni dolgovi nekaterih držav pa bodo po njenem mnenju v prihodnje precej oteževali spopadanje z recesijo. Draghi: Kažejo se znaki preudarnega optimizma Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je dejal, da se kljub zahtevnih razmeram v območju evra kaže prilagodljivost in odpornost evropskih bank in relativno nizki proračunski primanjkljaji v državah članicah. "Ključno sporočilo je, da razmere ostajajo zahtevne, vendar pa se kažejo znaki preudarnega optimizma," je dejal.
negative
5,846
Podpredsednika podmladka SD sta postala Sanela Bilič in Sašo Koca Mladi forum SD ima novo vodstvo, ki bo naslednji dve leti usmerjalo delovanje foruma. Novi predsednik Mladega foruma SD je na sobotnem kongresu v Murski Soboti postal Jan Škoberne, podpredsednika pa Sanela Bilič in Sašo Koca. Na mesto generalne sekretarke je bila izvoljena Neva Grašič, so sporočili iz Mladega foruma SD. Novoizvoljeni predsednik Jan Škoberne je poudaril, da mora Mladi forum tudi v prihodnosti ostati gonilna sila novih idej na področju mladinske politike, socialne politike in nacionalne politike nasploh. Poudaril je, da mora postati tisti subjekt, ki bo skupnosti dajal relevantne informacije in sposobne ljudi. Imenovali tudi predsednika sveta SD Za predsednika Sveta Mladega foruma je bil izvoljen Tin Kampl, izvoljeno pa je bilo tudi predsedstvo po posameznih resorjih. Sestavljajo ga član predsedstva za izobraževanje in usposabljanje Marko Kozlevčar, članica predsedstva za mednarodno sodelovanje Mojca Faganel, član predsedstva za mladinsko politiko Urban Kodela in članica predsedstva za socialo in trajnostni razvoj Tjaša Jakopič. Predsednik stranke SD Igor Lukšič je v uvodnem nagovoru poudaril pomen podmladka za stranko, edinstvenost Mladega foruma v slovenskem političnem prostoru in njegovo vlogo v mladinskem sektorju v Sloveniji, ki jo mora krepiti tudi v prihodnje.
neutral
5,847
Bo v začetku novembra odobrena dokapitalizacija VOC s strani podjetja Ahac? Za prevzemom podjetja Vzdrževanje in obnova cest (VOC), zdravega jedra CM Celje, naj bi se skrival nekdanji lastnik in direktor propadlega gradbinca Janez Škoberne, piše danes Dnevnik. Tako naj bi 12. novembra prižgali zeleno luč za dokapitalizacijo in lastniški vstop v VOC podjetju Ahac, ki ga vodi Roman Moškotevc. Slednji je tudi prokurist VOC, za dokapitalizacijo, s katero bi postal 62-odstotni lastnik VOC, pa je obljubil milijon evrov. Pogajanj pa naj bi se po pisanju Dnevnika udeleževal tudi Škoberne, ki naj bi nastopal v vlogi svetovalca Moškotevca. Zadnji sicer zanika, da bi za njegovim prevzemom stoji kdorkoli drug. O tem smo sicer že pisali v časniku Finance v članku Se janez Škoberne vrača v gradbeni biznis?
neutral
5,848
Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande sta zadovoljna s časovnim načrtom za vzpostavitev enotnega bančnega nadzora Francoski predsednik Francois Hollande je zadovoljen z dogovorom o časovnem načrtu za vzpostavitev enotnega bančnega nadzora v območju evra. Zadovoljna se je zdela tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki pa je opozorila, da bo za resnično delujoč nadzor potreben čas.Evropski dogovor je po Hollandovih besedah vedno kompromis, z Merklovo pa sta se hitro dogovorila o kompromisu med hitrostjo vzpostavitve nadzora in kakovostjo tega nadzora. "To je dober dogovor," je prepričan šef francoske države.Veseli ga tudi, da je Evropa dokazala, da pri uresničevanju sklepov z junijskega vrha ne zamuja, temveč je časovni okvir sedaj celo bolj ambiciozen.Koliko časa bo potrebno za kakovosten nadzor?Merklova pa je po koncu prvega dela vrha izpostavljala predvsem to, da bo za vzpostavitev kakovostnega nadzora, ki si bo zaslužil to ime in bo boljši od sedanjega, potreben čas.V praksi naj bi zaživel v teku leta 2013, a tudi predsednik ECB Mario Draghi je voditeljem po njenih besedah povedal, da bo to terjalo čas in da ne gre za mesec ali dva.A hitreje se bo ECB lotila dela, prej bo to, je dodala.Z januarjem bo postavljen bančni okvirV vsakem primeru pa je po njenih navedbah pomembno, da bo z januarjem 2013 znan pravni okvir, saj bo ECB šele na tej podlagi lahko začela z operativno vzpostavitvijo nadzora.Ko bo ta res praktično delujoč, bo mogoča tudi neposredna dokapitalizacija bank iz ESM, pri čemer pa niti ona ni želela povedati, kakšni bodo kriteriji za to.
positive
5,849
Branko Masleša, predsednik vrhovnega sodišča, opozarja na negativne posledice predloga proračuna za delovanje sodišč Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je predsedniku DZ Gregorju Virantu poslal dopis, v katerem ga je opozoril na negativne posledice predloga proračuna na delovanje sodišč ter za doseganje takšnega stanja pravne države, ki bo trden temelj izboljšanja delovanja gospodarstva in celotne države. Vsak ostrejši rez v proračunska sredstva bi pomenil občutno in pozneje težko odpravljivo nazadovanje pri doseganju cilja, za katerega je bilo razumljeno, da je v državi soglasno identificiran kot prioriteten - izboljšanje delovanja pravne države, je v pismu zapisal Masleša. Rezultati se izboljšujejo, sedaj pa.... V zadnjih letih so se kazalniki delovanja sodstva bistveno izboljšali, v letošnjem letu pa se je trend še dodatno okrepil, trdi Masleša in dodaja, da je predpogoj za izvajanje zastavljenih ciljev, da imajo sodišča zadostne kadrovske in materialne vire. V primerjavi z zadnjo oceno realnih potreb v letošnjem letu predlagani proračun pomeni znižanje za 12,05 odstotka, od tega 8,48 odstotka na plačah in 19,79 odstotka na materialnih stroških, je navedel v pismu. Finančni načrt je tako po njegovih trditvah mogoče izpeljati le z velikim krčenjem kadrovskih virov in še večjim varčevanjem pri materialnih stroških. "Ogroženo doseganje strateških ciljev" "Sprejem proračuna, kot ga je predlagala vlada, bi ogrozil doseganje strateških ciljev in bi pomenil tudi nazadovanje z vidika že uveljavljenih dobrih praks upravljanja sodnih zadev, med drugim v smer ponovnega obremenjevanja sodnikov z nesodniškimi opravili," je zapisal v pismu. Ob tem je navedel, da vrhovno sodišče sicer nima pregleda nad proračuni in porabo drugih proračunskih uporabnikov, vendar je iz poročil medijev mogoče sklepati, da je sodstvo v deprivilegiranem položaju. Tako se nekaterim proračunskim uporabnikom plačna masa sploh ne znižuje ali pa se jim znižujejo stroški za storitve, ki si jih sodišča že dolgo sploh ne morejo privoščiti, opozarja predsednik sodišča.
neutral
5,850
»V okviru slabe banke pa se bodo stvari razčistile, tudi zato, ker kazenske določbe skladno z zakonom o slabi banki ne zastarajo,« pravi ekonomist in poslanec SDS Andrej Šircelj Ekonomist, pravnik in politik Andrej Šircelj (na sliki) je izrazil upanje, da ne bo prišlo do referenduma o zakonu o državnem holdingu (SDH) in o zakonu, po katerem se bodo sanirale slovenske državne banke. "Upam, da se to ne bo zgodilo, predvsem ker bi bila s tem povzročena zelo velika škoda," je ocenil v pogovoru za Demokracijo. Po njegovi oceni je slabih kreditov v Sloveniji precej manj, kot si trenutno predstavljamo. V okviru slabe banke pa se bodo stvari razčistile. "Menim, da je to eden izmed pomembnih razlogov za tolikšno nasprotovanje temu zakonu. Eden od razlogov je tudi v tem, da kazenske določbe skladno z zakonom o t.i. slabi banki ne zastarajo, ker je rok podaljšan na 20 let," je izpostavil in dodal, da gre za čas od leta 1992 dalje. »Če sanacije ne bo, bodo največje banke ustavile kreditiranje« Ob tem pa je Šircelj opozoril, da če do sanacije bank ne bi prišlo, bi predvsem največje državne banke še bolj zaustavile kreditiranje gospodarstva, kar bi pomenilo dodatne likvidnostne težave za gospodarstvo. "Pomenilo bi, da večji del gospodarstva ne bi prišel več do potrebnih obratnih sredstev, to pa bi vodilo v dodatne insolvenčne postopke, bilo bi več stečajnih postopkov in seveda še večja nezaposlenost," je povzel. »Sindikati delujejo v škodo zaposlenih« Po njegovem mnenju zato sindikati v tem primeru delujejo v škodo zaposlenih. "Zdajšnje sindikalno zavzemanje za referendum je popolnoma neracionalno. Lahko pa, da za sindikati stoji nekdo drug in vodi da vodi igro zato, da se ne bi ugotavljala odgovornost v bankah in da bi se ohranili vsi privilegiji, ki jih imajo določene skupine v Sloveniji pri upravljanju premoženja, kar je bilo netransparentno že ves čas," je opozoril. »Ugotovljeno bo, kdo je dobil posojilo brez zavarovanja« "Na podlagi listin in postopkov bo seveda ugotovljeno dejansko stanje pri posameznem kreditu, tudi to, kdo je dobil kredit brez zavarovanja. In ali je takšen kredit sploh še vračljiv. Ugotovljene bodo lahko tudi določene povezave med politično in bančno elito ter seveda to, kako in na kateri podlagi so se ti krediti dajali," je poudaril. Kot je še pojasnil, postopek delovanja slabe banke temelji na tem, da bodo banke, ki bodo pozvane, naj zamenjajo slabe terjatve, za te dobile obveznice z državnim poroštvom. "Banka je dala kredit, za katerega je dobila določeno garancijo, ta garancija je lahko v obliki pravice, stanovanj, nepremičnin, poslovnih prostorov, deležev v podjetju, delnic in podobno. In t.i. slaba banka bo ocenila, koliko je to dejansko vredno, na tej podlagi pa bo banka prejela določeno vrednost v obveznicah. Povedano drugače, v prvem trenutku se seveda likvidnost države ne bo popolnoma nič spremenila," je zagotovil.
neutral
5,851
Slovenija po nepotrebnem stopnjuje problem Ljubljanske banke zaradi notranjepolitičnih razlogov, je dejala nekdanja predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor Nekdanja predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor meni, da želi Slovenija s stopnjevanjem spora okoli nasledstva Ljubljanske banke pritisniti na Hrvaško, da bi dovolili poslovanje NLB na hrvaškem ozemlju. V današnjem intervjuju za Mladino je pojasnila, da je v času njenega vodenja vlade na srečanju s takratnim predsednikom slovenske vlade Borutom Pahorjem že našla rešitev glede omenjenega vprašanja. Sanader ni odstopil zaradi mejnega spora s Slovenijo Nekdanja prva dama hrvaške politike je zavrnila trditve njenega predhodnika v vladi in nekdanjega šefa hrvaške stranke HDZ Iva Sanaderja, da je odstopil s funkcije predsednika vlade zaradi mejnega spora s Slovenijo. "Če bi to bilo res, bi to gotovo omenil meni ali kolegom v stranki in vladi,« je pojasnila. Takratne očitke Sanaderja, ko je Kosorjevo označil za veleizdajalko zaradi prodaje hrvaškega ozemlja, pa je označila za absurdne, saj je pred podpisom arbitražnega sporazuma pridobila soglasje pri vseh parlamentarnih strankah. Zatrdila je, da sama ni vedela ničesar o nepravilnostih v stranki, ne o črnih fondih ne o čem drugem.
neutral
5,852
Na vzhodni obali ZDA se pripravljajo na orkan Sandy, ki je do sedaj terjal 65 življenj Župan New Yorka Michael Bloomberg je zaradi približevanja orkana Sandy že odredil evakuacijo 375 tisoč prebivalcev, poroča Sky News. Od 19. ure dalje po tamkanšnjem bov New Yorku prenehal delovati tudi javni prevoz, odpovedanih in prestavljenih je bilo tudi več sto letalskih poletov na notranja letališča. Orkan naj bi sicer ZDA dosegel v ponedeljek.Orkan sicer ogroža 60 miljonov ljudi na vzhodu ZDA."Čas je, da se pripravimo. Učinki orkana bodo v New Yorku vidni že zvečer, vrhunec pa bo dosežen v ponedeljek," je na Twitterju zapisal Bloomberg.Do zdaj 65 smrtnih žrtevTropska nevihta Sandy naj bi bila med največjimi v zgodovini. V četrtek in petek je pustošila po Karibih in na Jamajki, Haitiju, Kubi ter na Bahamih, kjer je zahtevala 65 smrtnih žrtev. Večino na Haitiju. Gre za redek vremenski pojav, ki bo nastal z združitvijo orkana in snežnih viharjev in se bo odrazil v obliki močnega deževja, vetra in snega.Izredne razmere od Severne Karoline do ConnecticutaIzredne razmere je razglasilo že več guvernerjev- od Severne Karoline do Connecticuta. Guverner zvezne države Delaware je medtem odredil tudi obvezno evakuacijo prebivalcev obalnih občin. Izredno stanje je v soboto razglasil tudi guverner zvezne države New Jersey. V notranjost te države se je začelo umikati na stotine obalnih prebivalcev.
negative
5,853
Nove skrbi za premiera Pedra Passosa Coelha: iz naslova davkov se je v v portugalsko državno blagajno v prvih osmih mesecih nateklo za skoraj pet odstotkov manj davkov Kriza se na Portugalskem vse bolj pozna tudi na področju davčnih prihodkov. V portugalsko državno blagajno se je iz naslova davkov med januarjem in septembrom steklo za 4,9 odstotka manj denarja kot v enakem obdobju lani. Portugalska državna blagajna je v prvih devetih mesecih prejela za 1,24 milijarde evrov manj prihodkov iz naslova davkov kot v enakem obdobju lani. Višji so bili prihodki iz naslova dohodnine, nižji pa pri skoraj vseh preostalih davkih, vključno z davkom na dodano vrednost in na avtomobile. Kje bo končal javnofinančni primanjkljaj? Vse nižji prihodki so vir glavobola za vlado portugalskega premiera Pedra Passosa Coelha (na sliki). Ta je mednarodnim posojilodajalcem sprva obljubila, da bo letos javnofinančni primanjkljaj znižala na največ 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), cilj pa so upniki nato zrahljali na pet odstotkov BDP. Zrasli so državni izdatki Ta teden razkriti podatki kažejo še, da so se vladni izdatki v prvih devetih mesecih leta zvišali za 1,4 odstotka. Največ so k temu prispevale 20 odstotkov višje obresti. Stroški za osebje so se medtem znižali za skoraj 15 odstotkov.
negative
5,854
Potrditev dogovora Grčija potrebuje do 12. novembra, da bo dobila nov obrok v višini 31,2 milijarde evrov, sicer ji bo že naslednji mesec zmanjkalo denarja. Grčija je danes dosegla dogovor z mednarodnimi posojilodajalci o novem paketu varčevalnih ukrepov za novo tranšo posojila, da bo Grčija lahko ostala nad vodo, je danes sporočil grški premier Antonis Samaras. Zdaj mora dogovor potrditi še parlament, Samaras pa je poslance že opozoril, da bo nastal "kaos", če tega ne bodo storili. "Če bo ta dogovor sprejet in če bo proračun potrjen, potem bo Grčija ostala v območju evra in izšla iz krize," je dejal Samaras. Potrditev dogovora Grčija nujno potrebuje, da bo dobila nov obrok v višini 31,2 milijarde evrov, sicer ji bo že naslednji mesec zmanjkalo denarja, je opozoril grški premier. "Če dogovor ne bo potrjen, pa bo država zdrsnila v kaos," je dodal, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP. Novi varčevalni ukrepi jezijo koalicijske partnerje Pred grškimi poslanci je načrt o novih varčevalnih rezih v višini 13,5 milijarde evrov v prihodnjih dveh letih, vendar pa koalicijski partnerji Samarasove Nove demokracije nad temi načrti niso navdušeni. Vodja socialistov (Pasok) Evangelos Venizelos je danes že kritiziral dogovor, ki ga je sklenil Samaras, podobno pa so kritični tudi v Demokratični levici, ki prav tako podpira koalicijo. Parlament naj bi dogovor Grčije z Evropsko unijo, Evropsko centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom (t.i. trojko) sicer potrdil najkasneje do 12. novembra. Tedaj naj bi se namreč finančni ministri evrskih držav odločili, ali Grčiji odobrijo novo tranšo posojila ali pa jo prepustijo bankrotu. V pozivu poslancem, naj podprejo dogovor, je Samaras dejal, da so v pogajanjih storili vse, kar je bilo mogoče. "Dosegli smo pomembne izboljšave. Tudi v zadnji minuti," je opisal. Nižje plače in odpravnine Med bolj spornimi ukrepi, ki jih predvideva dogovor s trojko, je predvsem delovnopravna zakonodaja, ki naj bi prinesla nižje plače in z nižjimi odpravninami ter krajšimi odpovednimi roki povečala fleksibilnost zaposlovanja. A na levici menijo, da so ti ukrepi proti produktivni, saj da bo država morala povečati maso izplačil za brezposelne. Prav tako menijo, da so ukrepi nepravični, saj je v državi že tako ali tako brezposelnih preko 25 odstotkov delovno sposobnih ljudi. Prva preizkušnja za Samarasovo vlado že jutri Proračun za prihodnje leto naj bi Samarasova vlada v parlament poslala jutri, ko naj bi poslanci glasovali tudi o spornem načrtu privatizacije, ki naj bi odprl vrata prodaji javnih služb. Glasovanje bo pokazalo, kako trdna je vladna koalicija in ali bo Samarasu uspelo danes sklenjeni dogovor uspešno pripeljati tudi skozi parlament.
neutral
5,855
Je mogoče, da predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića in poslanca Ivana Vogrina pri nasprotovanju slabi banki vodi osebni interes? Oba sta namreč lastnika podjetij, ki so v težavah. Tako Janković kot Vogrin takšne špekulacije odločno zavračata. KAJ SMO BRALI TA TEDEN Še enkrat objavljamo enega od najbolj branih člankov tega tedna, ki smo jih objavili v časniku Finance.') Oba zagovornika referenduma o slabi banki utegneta z uveljavitvijo tega zakona izgubiti nadzor nad svojimi podjetji. Pogledali smo, kako gre njunim družbam. Kako slabo gre Jankoviću ... Janković je večinski lastnik podjetja KLM naložbe, družbe, ki je imela ob koncu prejšnjega leta 11 milijonov evrov posojil, premoženja (delnic Mercatorja) pa ima za sedem milijonov evrov. Dividende, ki jih je v minulih letih izplačeval Mercator, so zadoščale le za plačilo obresti. Družina Janković pa ima še več likvidnostnih težav v skupini družb Electa (Electa Holding, Electa Naložbe in Electa Inženiring), ki imajo blokirane vse račune. Pri bankah imajo najetih vsaj 18 milijonov evrov posojil. Premoženje družb - predvsem gre za zemljišča in nepremičnine - je uradno večje, vendar pa ga Jankovići ne morejo unovčiti po želeni ceni. Iz Jankovićeve stranke so nam sporočili: »Predsednik PS bo razloge za vložitev zahtev za referendum pojasnil jutri. Vaše špekulacije pa ocenjuje za neprimerne in neresnične«. ... in kako slabo Vogrinu? Ivan Vogrin je lastniško povezan s petimi podjetji, izmed katerih je eno (Belcont) že v stečaju, preostala štiri (Interles, Interles Belcont, Vogrin Inženiring in Interles IG) pa imajo blokirane vse račune. Unicredit in Banka Koper sta že prepovedali razpolaganje z deleži teh štirih družb. Največji upnici Belconta sta NLB (675 tisoč evrov s prijavljeno ločitveno pravico) in NKBM (810 tisoč evrov). Tretja največja upnica je država (128 tisoč evrov). Vogrin pravi: »Špekulira se v vsakem primeru, tudi da sem za ta podpis dobil denar. Dejstvo pa je, da težave s svojim podjetjem lahko rešim le sam.« Avtor: Karel Lipnik
negative
5,856
Skupina prodaja svoje banke v petih državah jugovzhodne Evrope, pisne ponudbe zbira do 7. decembra Avstrijska bančna skupine Hypo Group Alpe Adria je danes objavila odlok o prodaji svojih bank v petih državah na območju jugovzhodne Evrope, in sicer v Sloveniji, na Hrvaškem, v BiH, Srbiji in Črni gori. Pisne ponudbe bo zbirala do 7. decembra. Prodajo smo napovedovali v članku Božidarja Špana odnaša iz Hypa. Hypo Group Alpe Adria je v Sloveniji prisotna s Hypo Alpe Adria banko in lizinško družbo Hypo Leasing . Vlagatelji, ki bodo do 7. decembra do 15. ure izrazili interes za nakup šestih bank in treh lizinških družb na območju jugovzhodne Evrope in ki bodo k pisnim ponudbam priložili dokaze o njihovi finančni zmogljivosti, bodo nato vstopili v nadaljnjo fazo prodaje. Banke v JV Evropi imajo 1,1 milijona komitentov Naprodaj so bančne mreže Hypo Group Alpe Adria v jugovzhodni Evropi, katerih skupna bilančna vsota znaša približno 11 milijard evrov. Banke skupaj štejejo približno 1,1 milijona komitentov in imajo 250 poslovnih enot. S prodajo želijo iztržiti vsaj 1,5 milijarde evrov Skupine Hypo Group Alpe Adria, ki jo je leta 2009 avstrijska država z nacionalizacijo rešila pred propadom, je postopek prodaje bank v regiji sprožila maja letos. Takrat so poudarili, da želijo s prodajo svojih bank iztržiti vsaj 1,5 milijarde evrov.
neutral
5,857
Spoštovani bralci, v reviji Manager, ki izide jutri, razkrivamo novo lestvico najbogatejših Slovencev. Po treh letih upadanja je skupno premoženje stoterice letos spet zraslo in znaša blizu tri milijarde evrov. Na vrhu še vedno ostaja Sandi Češko iz Studia Moderna, a ima novega zasledovalca - Joca Pečečnika, ki je svoje premoženje povečal najbolj, kar za štirikrat, na skoraj 184 milijonov evrov. Kdo so novinci na lestvici in kdo poraženci ter kako so se premešali najbogatejši Slovenci, si preberite v novem Managerju. V jutrišnjih Financah pišemo, ali bi prodaja Petrola in Telekoma prepričala analitike bonitetne agencije S & P, da zna država premoženje upravljati učinkovito in da privatizacijski procesi tečejo. Telekom in Petrol lahko država začne prodajati, če bo trdna politična volja, v nekaj dneh, pravijo ekonomisti in analitiki, prodaja pa ni povezana z ustanovitvijo slovenskega državnega holdinga. Primerjali smo ugodnosti in pasti ponudnikov zemeljskega plina ter svetujemo, kako ravnati, da se s plinom ne bi opekli. Žičničarji so v zvezi z zimsko sezono optimistični in ponekod napovedujejo, da bodo lahko sezono zaradi novega tehničnega zasneževanja začeli prej. Kje so pripravili nove proge in kdo je dražil smučarske vozovnice, si preberite v jutrišnjih Financah. Neuspeh ne pomeni konca podjetniške zgodbe, pravi direktor mariborskega visokotehnološkega podjetja ROBOTI c. s. Saša Jevtić, ki ga je ameriško veleposlaništvo izbralo za udeležbo v programu International Visitor Leadership, v katerem so bili podjetniki iz 30 držav. Poleg spoznavanja ameriškega poslovnega okolja in novih znanj je razširil svojo poslovno mrežo, zato meni, da bi podoben program morala organizirati tudi Slovenija. Prijetno branje! Ekipa Financ
positive
5,858
Ministrstvo za finance in Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije (KNG) se bosta v izogib referendumu o slabi banki pogajala še naprej, sta po popoldanskem sestanku v DZ dejala minister Janez Šušteršič in sekretarka KNG Sonja Kos. Minister pričakuje, da bodo do dogovora prišli v tednu ali dveh. Preiskava v državnem zboru je pokazala, da na ministrstvu za notranje zadeve niso upoštevali 36 listov s podpisi za referendum o slabi banki. Predsednik državnega zbora Gregor Virant pravi, da bodo liste ponovno poslali v preverjanje in domneva, da se bo izkazalo, da je podpisov dovolj za razpis referenduma. Ko bo to predsednik državnega zbora dobil tudi potrditev ministrstva za notranje zadeve, Virant obljublja, da bo določil 35-dnevni rok za zbiranje podpisov za zahtevo za razpis referenduma. Koalicija bo verjetno tudi v tem primeru zahtevala presojo ustavnega sodišča o dopustnosti referenduma. Tudi ministrstvo za notranje zadeve je uvedlo nadzor nad delom direktorata za upravne notranje zadeve, kjer so opravili štetje in pregled glasov podpore za vložitev zahteve za referendum. Notranji minister Vinko Gorenak je danes imenoval tričlansko komisijo, ki bo opravila nadzor nad delom direktorata za upravne notranje zadeve. Virant je odredil interno preiskavo zaradi očitkov Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije, da so v državnem zboru izgubili podpise. Preiskava je res pokazala, da je državni zbor poslal v preverjanje na ministrstvo za notranje zadeve 307 listov s podpisi, nazaj jih je prejel 271. Napako bodo lahko popravili, saj v DZ hranijo originalne liste s podpisi in jih bodo še enkrat poslali MNZ v preverjanje veljavnosti. To bo po Virantovem pričakovanju trajalo dan ali dva.
neutral
5,859
Novi bankovci bodo uvedeni postopoma v naslednjih nekaj letih, prvi bo novi bankovec za 5 evrov, ki bo uveden maja 2013 Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke Eurosistema bodo uvedle drugo serijo evrskih bankovcev, so sporočili iz Banke Slovenije. Imenovala se bo serija »Evropa«, saj bo imela na vodnem znaku in hologramu portret Evrope iz grške mitologije, po kateri se imenuje naša celina. Novi bankovci bodo uvedeni postopoma v naslednjih nekaj letih, začenši z novim bankovcem za 5 evrov, ki bo uveden maja 2013. Celotna oblikovna podoba novega petaka iz serije Evropa bo predstavljena 10. januarja 2013, kreditne institucije pa jih bodo na okencih in bankomatih v obtok začele dajati maja naslednje leto. Trije novi zaščitni elementi novih bankovcev Serija Evropa upošteva nova dognanja, ki jih je tehnologija bankovcev dosegla od uvedbe prve serije pred več kot desetimi leti. Zaščitni elementi na novih eurobankovcih so izboljšani, zato so bankovci še varnejši. Trije novi zaščitni elementi - portretni vodni znak, večdelni hologram in smaragdno zelena številka - so bili predstavljeni danes. Prva serija bo v začetku v obtoku vzporedno z bankovci nove serije, vendar bo postopoma umaknjena in bo sčasoma prenehala veljati kot zakonito plačilno sredstvo. Ta datum bo objavljen daleč vnaprej.
positive
5,860
Mednarodna univerzitetna športna zveza Fisu naj bi proti organizatorju odvzete zimske univerzijade leta 2013, Mestni občini Maribor in Slovenski univerzitetni športni zvezi Susi, vložila tožbo Mednarodna univerzitetna športna zveza Fisu naj bi proti organizatorju odvzete zimske univerzijade leta 2013, Mestni občini Maribor in Slovenski univerzitetni športni zvezi Susi, vložila tožbo na Mednarodno športno razsodišče (Cas) v Lozani, danes piše časnik Delo. Ob tem ugiba o višini odškodnine - pri Fisuju naj bi zahtevali 4,5 milijona evrov. Tiskovni predstavnik Fisuja Dejan Šušović je že pred časom povedal, da bo zveza Fisu tožila Mestno občino Maribor in Slovensko univerzitetno športno zvezo (Susa), ki sta z njimi podpisali pogodbo o organizacijskih pravicah. V imenu mesta jo je podpisal župan Franc Kangler, v imenu Suse pa njen predsednik Otmar Kugovnik. Mestna občina Maribor tožbe ne komentira Predstavnica za odnose z javnostmi in mediji Mestne občine Maribor Tatjana Štelcer zapisa o domnevno 4,5-milijonski tožbi, ki naj bi jo po besedah Šušovića že imeli v rokah, ni želela komentirati, vendar je potrdila, da se bo mariborska občina na to temo predvidoma odzvala v ponedeljek. "Tudi podžupan, ki pokriva to temo, je trenutno odsoten, zato bo več znano v ponedeljek. Žal vam v tem trenutku ne morem ničesar povedati," je dejala Štelcerjeva. Bolj zgovoren je bil predsednik Suse Otmar Kugovnik, ki je takoj potrdil, da je univerzitetna zveza iz Lozane prejela tožbo zaradi odpovedane univerzijade. "Ja, jaz lahko potrdim, da so dokumenti prišli tudi na Suso. A omenjenega zneska za zdaj ne morem potrditi, saj dokumentov še nismo tako natančno preštudirali, da bi lahko dajal kakršne koli relevantne podatke, ker zadeva ni tako enoznačna," pa je dejal Kugovnik.
negative
5,861
Svoj glas v prid enemu izmed treh kandidatov bo lahko oddalo 1.712.193 volilnih upravičencev Ob 7. uri se je po državi odprlo več kot 3.300 volišč, na katerih bo 1,7 milijona volilnih upravičencev na volitvah predsednika republike lahko oddalo svoj glas za enega izmed treh kandidatov. Volivke in volivci svoj glas lahko oddajo do 19. ure, dotlej pa še vedno velja volilni molk. Svoj glas v prid enemu izmed treh kandidatov bo lahko oddalo 1.712.193 volilnih upravičencev. Po državi se je odprlo 3.337 rednih volišč. Hkrati bo glasovanje potekalo tudi v tujini, in sicer na 32 diplomatsko-konzularnih predstavništvih, kjer bodo volišča odprta med 9. in 17. uro po lokalnem času. Koga vse smo ujeli med oddajo volilne glasovnice, si oglejte v spodnji galeriji. Foto: Sandi Baumkirher, Barbara Reya, Irena Herak, Urban Štebljaj
neutral
5,862
Skupaj z švicarsko družbo Bados Consulting Mobitel obdolžen zlorabe položaja Leonarda F. Peklarja, nekdanjega predsednika nadzornega sveta (NS) Telekoma in Antona Majzelja, nekdanjega predsednika uprave Mobitel , hčerinskega podjetja Telekoma ter švicarsko družbo Bados Consulting , ki je z Mobitelom sklenila več navideznih poslov, je sedem let po aferi Mobitel tožilstvo obdolžilo zlorabe položaja, napeljevanja k temu ter pomoči pri kaznivih dejanjih, pišejo v Delu. Podjetje Bados Consultig je Mobitelu v času, ko je bil Peklar predsednik NS Telekoma, priporočilo 42 analiz, ki so bile po mnenju preiskovalcev popolnoma nepotrebne. Septembra 2002 je Majzelj z Badosom sklenil tri navidezne pogodbe o sodelovanju in tako je bilo Mobitelu od decembra 2002 do decembra prihodnjega leta izdanih 25 računov v vrednosti več kot 1,9 milijona evrov. Ta znesek so v celoti plačali. Obtožba še ni pravnomočna, proti njej še lahko ugovarjajo.
negative
5,863
Dogovora o Grčiji še vedno ni, kar krepi dvome v obstojnost območja evra. Pozitivna posledica negotovosti je ta, da se je znižala cena nafte. Cena nafte brent je danes ob 9:30 uri znašala 108,5 dolarja za 159-litrski sod. To je bilo 0,46 odstotka manj kot včeraj ob istem času in kar 2,55 odstotka manj kot včeraj, ko je bila cena malo po četrti uri popoldne najvišja. Rast cene nafte ni vzdržala Trg z nafto se je včeraj sicer odločil, da bo trgoval na podlagi tega, da Izrael že dva dni obstreljuje Sirijo, da se je Kitajski izvoz povečal malo bolj od napovedi in, da je odstopil šef ameriške obveščevalne agencije CIA. Niso se ozirali na kar 0,9-odstotno sesedanje japonskega BDP, ki se je zgodilo kljub masovnemu tiskanju jenov. V stave na upad cen je vlagatelje prepričal šele propad pogajanj, da bi Grčiji za pomoč domačim in evropskim bankam še pred 16. novembrom nakazali svež denar. V ZDA se zaostruje retorika v zvezi z iztekom davčnih olajšav, ki naj bi državo pahnil v krizo. Od politikov se pričakuje, da bodo začetek prilagajanja življenju v okviru zmožnosti znova preložili v prihodnost. Cena zlata nazadovala Unča (31,1 grama) zlata je bila ob pol desetih zjutraj vredna 1.723,6 dolarja oziroma 0,7 odstotka manj kot včeraj zjutraj. Cena zlata je pričela drseti že včeraj opoldne in je dno dosegla danes ob dveh zjutraj, ko je bila unča vredna 1.721,4 dolarja. Sledil je rahel odboj, ki pa je v minuli uri izgubil zagon. Evro na novem dvomesečnem dnu Del razloga za pocenitev zlata je bil v novem upadu vrednosti evra. Finančni ministri območja evra so se namreč odločili, da se bodo o izplačilu nove tranše denarja Grčiji odločili šele 20. novembra - štiri dni prepozno. Iz Grčije so namreč nedavno sporočili, da jim bo 16. novembra znova povsem zmanjkalo denarja. Vrednost evra se je do 9:30 ure danes zjutraj znižala na vsega 1,267 dolarja. Glede na včeraj ob istem času je evro danes vreden 0,38 odstotka manj. Španija se pomika nazaj v krizo prezadolženosti Španiji se že vse od sredine oktobra vse bolj draži zadolževanje. Zahtevana donosnost na španske dvoletne oziroma desetletne obveznice je bila na vrhuncu evforije na 2,75 oziroma 5,37 odstotka letno. Danes sta zahtevani donosnosti že 3,22 oziroma 5,89 odstotka letno Pocenitev zadolževanja Španije je bila le prehodna zadeva, saj so vlagatelji stavili na to, da bo država zaprosila za pomoč in bodo obveznice, ki jih je izdala, po visokih cenah lahko prodali Evropski centralni banki.
negative
5,864
Po zadnji različici naj bi trasa Južnega toka potekala tudi prek Kranjske Gore. Tamkajšnji župan meni, da je umestitev plinovoda v ozko dolino praktično nemogoča, plinovod naj bi "poleg tega prebivalstvu prinesel le težave in nikakršnih koristi" Medtem ko sta Slovenija in Rusija danes dokončno potrdili investicijo v slovenski del plinovoda Južni tok, v Kranjski Gori opozarjajo na nesprejemljivost zadnje neuradne različice predvidene trase so opozorili na Kranjskogorski občini, kjer nasprotujejo poteku skozi ozko in okoljevarstveno zaščiteno Zgornjesavsko dolino. Dodajmo, da trasa, po kateri bo plinovod potekal, še ni dokončna. Prvi pogovori z urbanisti Po pojasnilih Kranjskogorskega župana Jureta Žerjava so v Kranjski Gori že večkrat slišali, da naj bi plinovod po najnovejši različici Slovenijo namesto v Šempetru zapustil v Ratečah, kar pomeni, da naj bi v Ljubljani namesto proti Primorski zavil proti Gorenjski. Konec oktobra so občino prvič obiskali predstavniki Ljubljanskega urbanističnega zavoda in neuradno predstavili, kako naj bi bila trasa umeščena v prostor občine Kranjska Gora. 'V ozki dolini je umestitev plinovoda praktično nemogoča' Župana predlagana različica trase ni prepričala. "Moje osebno mnenje je, da je v tako ozki alpski dolini, kot je Zgornjesavska dolina, umestitev plinovoda v prostor zelo težka, praktično nemogoča. Nenazadnje več kot polovica občine leži v Triglavskem narodnem parku, zavarovanem območju Natura 2000 ali naravnem rezervatu Zelenci. Trasa bi zato marsikje posegala na zavarovana območja," je opozoril Žerjav. Župan predlaga prvotno traso Prepričan je, da podpisani mednarodni sporazumi, kot je Alpska konvencija, zavezujejo občino ter državo k varovanju narave. Zato je po njegovem mnenju takšna umestitev plinovoda, ki naj bi poleg tega prebivalstvu prinesel le težave in nikakršnih koristi, nesprejemljiva. "V izogib temu, da bi pri tako pomemben projektu nastale zamude, predlagam, da bi se upoštevala trasa, ki je bila prvotno začrtana in se v Ljubljani obrne proti Primorski," je izpostavil župan. S predlogom za potek plinovoda skozi Kranjskogorsko občino je Žerjav seznanil tudi občinske svetnike, ki so se strinjali z njim, da je umestitev plinovoda v njihovo okolje nesprejemljiva. Žerjav je tako stališče izpostavil tudi v pismih pristojnim ministrstvom. Ker se nobeno ministrstvo ni odzvalo, pa bo danes pismo naslovil tudi na vlado, predvsem v upanju, da bi dolino ohranili, tako kot je in je ne bi obremenjevali z dodatnimi infrastrukturnimi posegi.
negative
5,865
Kar nekaj delnic na borzi se je pocenilo, kar je indeks SBI TOP stanjšalo za pol odstotka. Negativen predznak je imela tudi najprometnejša Krka Stanje ob 13:00 Posredniki so tekom dneva sklenili za skoraj 1,1 milijona evrov prometa, 313 tisoč je prispevala Krka, 250 tisoč pa Mercator. Indeks SBI TOP se je skrčil za pol odstotka. Na vrhu prve kotacije je bilo sicer Gorenje, pridobilo je dober odstotek in pol, za manj kot desetinko odstotka sta se podražila NKBM in Mercator. Intereuropa je ostala na izhodišču. Za 0,2 odstotka sta se pocenila Telekom in Krka, končala je pri ceni 47,9 evra. Za dobrega pol odstotka se je pocenila Sava Re, 0,9 odstotka je izgubil Triglav. Za 1,2 odstotka se je pocenila Luka Koper, Petrol pa je padel za odstotek in pol. Stanje ob 12:10 Promet se počasi približuje milijonu evrov, z 241 tisočaki je vodilna Krka, malo manj je prispeval Mercator, za 0,2 odstotka pa je padel SBI TOP. V rdečih številkah sta dve delnici, za odstotek je padel Petrol, Telekom je izgubil 0,2 odstotka. Intereuropa, Krka in Triglav so na izhodišču, minimalno rast beleži Mercator. Za desetinko se je okrepila Luka Koper, za 0,8 odstotka je skočila NKBM, Gorenje pa je zraslo za 1,65 odstotka. Stanje ob 11:20 Mercator ostaja na vrhu po prometu, h skupaj 730 tisoč je prispeval 216 tisočakov, šest več kot Krka. Indeks SBI TOP se je znižal za 0,25 odstotka, v prvi kotaciji je najboljše Gorenje. Gorenje je zraslo za 0,8 odstotka, 0,2 odstotka je pridobila Intereuropa, 0,13 odstotka pa Mercator. Na izhodišču so Triglav, Krka in NKBM. Cena Telekoma se je znižala za 0,34 odstotka, odstotek je izgubil Petrol, malenkost več pa Luka Koper. Stanje ob 10:00 Indeks SBI TOP nadaljuje pot navzdol, v prve pol ure današnjega trgovanja je izgubil okoli pol odstotka. Prometa je za 150 tisočakov, s 63 tisočaki je vodilna NKBM, 38 tisoč je dodal Mercator. V plusu sta Gorenje in NKBM, slednja se je okrepila za 0,8 odstotka, velenjski proizvajalec bele tehnike pa je pridobil 0,7 odstotka. Na dnu borze je Petrol, zdrsnil je za odstotek in pol, 0,3 odstotka je izgubil Telekom. Krka se je pocenila za 0,31 odstotka in upadla na 47,85 evra, Mercator pa je na izhodišču. Družba je v prvih devetih mesecih letos utrpela 22 milijonov evrov izgube. V članku Prodajte delnice Mercatorja, ni kaj čakati si preberite več o tem.
neutral
5,866
Pri kmetijskih predelovalcih so se podražili sadje, zelenjadnice in živali za zakol Cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih so bile septembra povprečno za 9,8 odstotka višje kot septembra lani, kažejo danes objavljeni podatki državnega statističnega urada (Surs). Sadje dražje za skoraj petino, zelenjadnice za več kot tretjino Cene sadja so bile septembra za 19,3 odstotka višje, razlog za to pa je predvsem v višji povprečni ceni grozdja za predelavo. Cene zelenjadnic so bile višje za 35,4 odstotka, cen vina za 12 odstotkov, cene žit pa za 14,8 odstotka. Višje so bile tudi cene krompirja (za 48,7 odstotka) in industrijskih rastlin (za 1,3 odstotka). Živali za zakol dražje za 11 odstotkov Cene živali za zakol so bile septembra v povprečju za 11 odstotkov višje kot septembra lani. Cene prašičev in goveda so bile višje (cene prašičev za 26,9 odstotka, cene goveda za 11,1 odstotka), cene perutnine pa nižje (za 0,6 odstotka). Cene živalskih proizvodov so bile v povprečju nižje za 3,6 odstotka (cena mleka je bila nižja za 5,3 odstotka, cena jajc pa višja za 13,2 odstotka).
negative
5,867
Krčenje gospodarske aktivnosti, ki je bilo do sedaj značilno za periferijo, se širi v samo jedro evrskega območja, pravi ekonomist Nouriel Roubini Foto: Bloomberg Ameriški ekonomist Nouriel Roubini, ki je pravilno napovedal svetovno finančno krizo, meni, da se dolžniška kriza vse bolj dotika največji evrskih držav, predvsem Francije in Nemčije. "Krčenje gospodarske aktivnosti, ki je bilo do sedaj značilno za periferijo, se širi v samo jedro evrskega območja," je po poročanju Bloomberga Roubini povedal včeraj v Nemčiji. Kot je poudaril, je vse bolj jasno, da Francija vstopa v recesijo. Upočasnjevanje je prisotno tudi v Nemčiji, kar se vidi predvsem v zmanjšanjem izvoznem povpraševanju glavnih trgovinskih partneric Nemčije iz območja evra in Kitajske. Veseli ga aktivna vloga ECB Roubini je sicer pohvali program neomejenega kupovanja državnih obveznic, ki ga izvaja ECB. Meni, da se je s tem znatno znižalo tveganje razpada evra. Vlogo centralne banke je označil za "zelo pozitivno."
negative
5,868
Predsednik Danilo Türk bi moral odstopiti. KAJ SMO BRALI TA TEDEN Še enkrat objavljamo najbolj bran komentar tega tedna na Finance.si. Napisal ga je Keith Miles. Vabimo vas, da preberete dosedanjo debato bralcev in zapišete tudi vaše mnenje. Izidi volitev so za predsednika Danila Türka porazni. Moral bi odstopiti. Če je zanj glasovalo le 17 odstotkov vseh volilnih upravičencev, je to jasno znamenje nezaupanja. Predsednik Danilo Türk bi moral odstopiti. Da sta dve tretjini volili proti zdajšnjemu predsedniku, ni le znamenje nezaupanja, ampak jasno sporočilo, da želijo nekoga drugega. Kako se je lahko to zgodilo? Z nizko udeležbo so volivci pokazali, da jih kampanja v času težav ni navdušila ter da je nezaupanja do politikov vse več. Seveda je nezaupanje politikom nekaj, ampak predsednik Türk se je v tekmi za svoj prvi mandat predstavljal kot nepolitik, govoril je o človekovih pravicah in združevanju naroda. Seveda vem, da vsi predsedniki govorijo o tem, vendar pa je bilo njegovo vedenje po izvolitvi nekoliko cinično, še posebno, ker je odlikoval Tomaža Ertla in se nespretno odzval na odkritje masakra v Hudi Jami. Potem pa še mahinacije na zadnjih državnozborskih volitvah, ko je, potem ko zmagovalcu Zoranu Jankoviću ni uspelo sestaviti vlade, poskušal onemogočiti demokratični proces in za mandatarstvo nagovarjal različne ljudi. Ne ravno dobra reklama za demokracijo! Od začetka se je vmešaval v politiko, namesto da bi bil nad njo. A ne le to - zaradi tekanja okoli šol in drugih ustanov v zadnjih nekaj mesecih se je mnogo ljudi spraševalo, zakaj ni več tega počel že prej. Kot je zanimivo, sta preostala kandidata (Borut Pahor in Milan Zver) zagovarjala, da mora narod držati skupaj, in jasno je, da so jima volivci verjeli bolj kot Türku. Kljub sorazmernemu neuspehu Pahorjeve vlade se je zdelo, da vendar je želel reformirati, pa čeprav nekoliko omejeno. Zver kot precejšnji neznanec je imel zahtevnejšo nalogo, vendar je bilo njegovo sporočilo o enotnosti pravilno, in Pahor je bil dovolj pameten politik, da je to zagrabil in se enako pozicioniral kot nekdo, ki združuje. Upajmo, da to v nasprotju s predsednikom Türkom. Zanj je čas, da gre. Nikoli ne more združiti naroda v teh časih in najbolje, kar kot kakršenkoli patriot lahko zdaj stori, je, da se po ponižujočem porazu umakne. Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.
neutral
5,869
Na LJSE je lastnika zamenjalo za dobra dva milijona evrov vrednostnih papirjev, tečaj indeksa SBI TOP pa se je, čeprav mu je kazalo precej slabše, znižal za 0,23 odstotka. V prvi kotaciji so se podražile tri delnice od desetih. Najbolj, za 7,1 odstotka, je zrasla Intereuropa , z delnicami katere je bilo za vsega 230 evrov poslov. Krkine delnice, s katerimi je bilo za 1,17 milijona evrov prometa, so končale v 0,73-odstotni izgubi, na 46,5 evra za vsako. Večino dneva so preživele pol odstotka nad gladino, v okolici 47 evrov za delnico. Mercatorju kazalo precej slabše Največja izgubo v prvi kotaciji je imel Telekom Slovenije , in sicer za 3,1 odstotka. Mercatorjeve delnice so se pocenile za 0,04 odstotka, čeprav jim je kazalo, da bodo potonile za kar 2,5 odstotka. Telekom se je izvlekel iz petih odstotkov izgube. Na 4,15 oziroma 6,3 evra sta ostala tečaja delnic Gorenja in Pozavarovalnice Sava , z delnicami Luke Koper pa ni bil sklenjen niti en posel. Promet v nižjih kotacijah simboličen Simboličen promet je za 16,5 odstotka sesul tečaj delnic Istrabenza . Z delnicami Aerodroma se je ves dan trgovalo po 13,5 evra oziroma 2,17 odstotka manj kot v petek. Pičel promet v vstopni kotaciji tokrat ni povzročil velikih premikov delniških tečajev. Po skromnih 0,19 oziroma 0,34 odstotka sta se zvišala tečaja delnic Alpetoura , za 0,08 oziroma 0,24 odstotka pa sta nazadovala Juteks in Nama . Druga serija obveznic Slovenske odškodninske družbe je bila drugi najbolj likviden vrednostni papir na ljubljanski borzi. Prometa z njimi je bilo 310 tisoč evrov. Nekaj časa je bil njihov tečaj pol odstotka višji kot v petek, končal pa je na petkovih 100,66 odstotka nominalne vrednosti.
negative
5,870
Največji nakup je opravil predsednik uprave Janez Bojc, ki je kupil za 275 tisoč evrov delnic. Lastniške deleže sta povečala tudi člana uprave Erik Žunič in Sandi Svoljšak Predsednik uprave družbe Žito Janez Bojc (na sliki) je pretekli petek kupil 4.617 delnic družbe v vrednosti 259 tisoč evrov, so iz živilskega podjetja sporočili prek spletnih strani Ljubljanske borze. Bojc, ki prej ni imel delnic Žita, je zdaj 1,2977-odstotni lastnik Za nakup delnic sta se odločila tudi člana uprave za finance Erik Žunič in za proizvodnjo Sandi Svoljšak. Prvi je kupil 2.350 delnic družbe v vrednosti 132 tisoč evrov in ima zdaj 0,7726-odstotni lastniški delež (2749 delnic). Drugi pa je kupil 1.500 delnic družbe v vrednosti 84 tisoč evrov, s čimer je svoj lastniški delež povečal na 0,4685 odstotka (1.667 delnic). V upravi je sicer še Peter Rajačič, ki je zadolžen za trženje.
neutral
5,871
Višje delovno in socialno sodišče je razveljavilo odločitev prvostopenjskega sodišča, da mora Hypo Bank nekdanjemu predsedniku uprave Antonu Romihu zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja plačati več kot 250 tisoč evrov. Nekdanji član uprave Hypo Bank Anton Romih bo na morebitno odpravnino moral še nekaj časa počakati, poroča Dnevnik. Višje delovno in socialno sodišče je namreč razveljavilo odločitev prvostopenjskega sodišča, da mora banka Romihu zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja plačati več kot 250 tisoč evrov. Sodišče: Odpravnina dosojena prehitro Po oceni višjega sodišča je prvostopenjsko sodišče Romihu odpravnino dosodilo prezgodaj, saj ni ugotavljalo, ali je bil odpoklican zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti. Zato bo moralo sodišče na novem sojenju to ugotoviti.
neutral
5,872
K protestu je pozvala novo ustanovljena skupina na družbenem omrežju Facebook z naslovom "Protest proti Kanglerjevemu vnebovzetju v državni svet" Mariborski župan (Franc Kangler) (na sliki) je član državnega sveta. Pol ure pred začetkom volitev se je na Glavnem trgu v Mariboru zbralo med 500 in tisoč protestnikov, ki so s slogani in gesli "Gotof je", "Maribor ni tvoj", "Dovolj korupcije, dovolj nepotizma, dovolj primitivizma", "Kanglerja poslat sedet ne pa v državni svet" pozivali Kanglerja k odstopu z županske funkcije. K protestu je pozvala novo ustanovljena skupina na družbenem omrežju Facebook z naslovom "Protest proti Kanglerjevemu vnebovzetju v državni svet". Njeni člani so prepričani, da se Kangler želi z izvolitvijo v državni svet izogniti sodnemu pregonu. "Dati poslansko imuniteto lopovu, pomeni dati mu proste roke, da nas opleni do konca," so zapisali na Facebooku. Kangler član državnega sveta Po izidih volitev članov državnega sveta (predstavnikov lokalnih interesov), ki jih je sporočila državna volilna komisija, so bili izvoljeni: - za volilno enoto Novo mesto je bil izvoljen Bojan Kekec - za volilno enoto Črnomelj Samer Khalil - za volilno enoto Krško pa Jože Slivšek - za volilno enoto Ljubljana je bil izvoljen Metod Ropret - za volilne enote v okolici Ljubljane Toni Dragar - za volilno enoto Duplek, Pesnica in ostale Franc Kangler (na sliki) - za volilno enoto Oplotnica, Slovenska Bistrica in ostale Milan Ozimič - za volilno enoto Celje z okolico Janko Požežnik - za volilno enoto Gornji Grad in ostale Milan Medved - za volilno enoto Hajdina, Dornava in ostale Rajko Fajt - za volilno enoto Lenart in ostale Branko Šumenjak - za volilno enoto Cerklje na Gorenjskem, Naklo in ostale Mirko Kozelj - za volilno enoto Bled, Bohinj, Jesenice in ostale Stevo Ščavničar - za volilno enoto Beltinci, Hodoš in druge Anton Glavač - za volilno enoto Ajdovščina in ostale Tomaž Horvat - za volilno enoto Bovec, Cerkno in ostale Uroš Brežan - za volilno enoto Ilirska Bistrica in ostale Jernej Vebič - za volilno enoto Cerknica, Logatec in ostale Miloš Pohole - za volilno enoto Koper, Izola, Piran Boris Popovič - za volilno enoto Črna na Koroškem in ostale Franc Golob
neutral
5,873
V območju evra se izboljšuje razpoloženje v proizvodnih podjetjih, poslabšuje pa v storitvenem sektorju. Kaže, da je evropsko gospodarstvo novembra manj bolno, kot je bilo oktobra. Kompozitni indeks razpoloženja vodilnih v nabavnih oddelkih evropskih podjetij se je novembra minimalno izboljšal. S 45,7 je okreval na 45,8 točke. To sicer pomeni, da evropsko gospodarstvo še vedno nadaljuje z drsenje, a se to že upočasnjuje. S 45,6 je na 46,2 točke okreval indeks razpoloženja v proizvodnem sektorju. V storitvenem sektorju je prišlo do poslabšanja, in sicer s 46 na 45,7 točke. Izboljšanje v proizvodnem sektorju je dobra novica v smeri zmanjševanja zunanjetrgovinskega primanjkljaja območja evra. Po drugi strani je nazadovanje v storitvenem sektorju slaba novica za BDP območja evra, saj storitve predstavljajo precej večji delež gospodarske aktivnosti območja evra, kot pa proizvodnja.
neutral
5,874
K dvigu naj bi prispevale predvsem bolj optimistične napovedi potrošnikov glede stopnje brezposelnosti v prihodnjih 12 mesecih Foto: Barbara ReyaPo podatkih statističnega urada je Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov bila novembra za en odstotek višja kot v prejšnjem mesecu. K temu naj bi prispevale predvsem bolj optimistične napovedi potrošnikov glede stopnje brezposelnosti v prihodnjih 12 mesecih. Večji optimizem glede gibanja cen Vrednost kazalnika gibanje cen v prihodnjih 12 mesecih se je v novembru v primerjavi z oktobrom znižala za osem odstotnih točk. Znižanje vrednosti tega kazalnika pomeni, da gre za izboljšanje, saj čim nižja je vrednost tega kazalnika, tem boljše je stanje, ki ga ta odraža. Na vprašanje, kakšna bo rast cen v prihodnjih 12 mesecih glede na sedanje gibanje cen, je 21 odstotkov anketiranih odgovorilo, da naj bi po njihovem mnenju cene rasle hitreje, 46 odstotkov jih je odgovorilo, da naj bi cene naraščale po enaki stopnji, 12 odstotkov, da naj bi cene naraščale po nižji stopnji, 17 odstotkov, da naj bi cene ostale približno enake in 2 odstotka, da naj bi cene rahlo padle. Drugi anketiranci (2 odstotka) niso vedeli, kako bi odgovorili, ali niso želeli odgovoriti na to vprašanje.
positive
5,875
Ali se zaslužnega profesorja Lojzeta Udeta lahko sprašuje o denarju? Notarske tarife naj bi se v kratkem znižale, pristojnosti pa okrnile. To je spodbudilo notarsko zbornico k okrogli mizi o prihodnosti notariata in pravni varnosti pravnih poslov. Med razpravo se je moderator, zaslužni profesor prava Lojze Ude spotaknil ob delo novinarjev. Moti ga, da novinarji sprašujemo o zaslužkih in denarju na sploh. »Ko se začne pisati o tarifah in denarju, se to zlahka sprevrže v demagogijo,« je med drugim dejal Ude, ki sodi, da znižanje notarskih tarif posledično privede do manjše pravne varnosti, prav tako tudi, če bi se določene pristojnosti notarjev prenesle na upravne enote. Foto: Sandi Baumkirher Kaj se sme vprašati »Ko mene novinar vpraša, koliko sem dobil plačano za neko pravno mnenje, mu odgovorim, da naj nikar ne sprašuje naprej,« je poudaril Ude in omenil, da je direktor Inštituta za primerjalno pravo (IPP) in da pripravlja pravna mnenja za razne naročnike. IPP je ustanovila državna pravna fakulteta univerze v Ljubljani in gre zavod, ki je od leta 2010 od javne agencije za raziskovalno dejavnost prejel 242 tisoč evrov, od ministrstva za javno upravo 25 tisoč evrov, od Apeka 20 tisoč evrov, ... Skupaj od neposrednih proračunskih porabnikov 563 tisoč evrov, medtem ko so prihodki IPP lani in predlani znašali 868 tisoč evrov. Ena sama mizerja »Mi nismo zavezani za posredovanje informacij javnega značaja. Sploh pa so ta plačila mizerna v primerjavi s tujino, kjer so takšna mnenja plačana 200, 300 tisoč evrov ali pol milijona evrov. Kaj naj rečem novinarjem? Da sem za neko mnenje zaračunal 15 tisoč evrov? To je mizerja, tako kot so mizerne plače na fakulteti. Tudi plače naših politikov so mizerne. Naj novinarji samo pogledajo, koliko so plačani italijanski politiki.« Tako je misel sklenil Ude.
neutral
5,876
Vprašanje, kdo tekmuje za vašo službo, se je spremenilo. Leta 1900 so bili to ljudje iz mojega mesta, pred letom 1950 ljudje iz moje regije, pred letom 1970 ljudje iz moje države, pred letom 1990 ljudje držav, s katerimi imamo trgovinski sporazum. Danes zaradi globalizacije tekmujete z ljudmi z vsega sveta. Vir: Finance.si, 22. novembra 2012 Ko bi le Semolič in Štrukelj vedela, kar ve Gary P. Pisano iz poslovne šole Harvard, bi gotovo na proteste na ljubljanski Kongresni trg povabila vse delavce sveta, ki jih je prizadelo varčevanje držav, kar bi imelo zelo pozitiven učinek na slovenski turizem.
neutral
5,877
Župan Ljubljane Zoran Janković je po lastnih besedah šele lani izvedel, da je njegov sin Jure polovico Electe zastavil za tri milijone evrov Foto: Aleš Beno »Menim, da je prav, da je bil opravljen rubež,« je rubljenje premoženja njegovega sina Jureta Jankovića komentiral prvi človek PS in župan Ljubljane Zoran Janković, ki je ob tem poudaril, da »mora v državi veljati prav za vse.« Jure je po njegovih besedah sodil sam sebi, saj je »samostojen, mlad in dovolj star. In denar mora vrniti. Bomo se usedli in poizkušali ugotoviti, kaj vse se še lahko proda.« Janković je še enkrat poudaril, da si je njegov sin denar sam sposodil: »Tega takrat sploh nisem vedel, izvedel sem šele lansko leto. Del denarja je že vrnil.« Na vprašanje, kje trenutno prebiva Jure, Janković ni želel odgovoriti.
neutral
5,878
Dobra tretjina (35 odstotkov) Avstrijcev v prihodnjem letu načrtuje večje nakupe kot so nakup lastnega stanovanja, novega avtomobila ali obnove Kar 60 odstotkov Avstrijcev pravi, da evrska dolžniška kriza ne vpliva na njihove osebne dohodke, kaže raziskava Erste bank . Vendar nameravajo Avstrijci manj prihraniti: za četrtino se je zmanjšala načrtovana količina varčevanja v prihodnjem letu: medtem ko je lani povprečen Avstrijec želel prihraniti ali investirati 5.720 evrov na leto, se je ta številka letos znižala na 4.250 evrov. Dobra tretjina (35 odstotkov) Avstrijcev načrtuje večje nakupe kot so nakup lastnega stanovanja, novega avtomobila ali obnove. Večina, 86 odstotkov, bo te večje nakupe financirala z lastnimi prihranki, 14 odstotkov pa namerava za nakupe najeti posojila.
positive
5,879
Tako je banka Celje uspešno zaključila prvo prodajo podrejenih obveznic z oznako BCE16 v skupni nominalni vrednosti 24,478 milijona evrov Banka Celje je izdala za dobrih 24 milijonov evrov podrejenih obveznic z oznako BCE16. Obveznice so lahko vpisali imetniki inovativnih obveznic BCE11, ki so sprejeli ponudbo banke o predčasnem odkupu. Banka je obveznice z oznako BCE11 odkupila v višini 34,855 milijona evrov njihove nominalne vrednosti. Izvedla bo postopek vpisa obveznic BCE16 v centralni register pri Kliriški-depotni družbi (KDD) in začela aktivnosti za njihovo kotacijo na Ljubljanski borzi. Začela bo tudi aktivnosti za postopek razveljavitve lastnih obveznic BCE11 in njihovega delnega izbrisa iz registra ter vložila zahtevo za znižanje števila apoenov v kotaciji na borzi.
positive
5,880
Karikatura se navezuje na komentar: Že veste, kaj boste prodajali leta 2020?...
neutral
5,881
Družba, ki jo vodi David Nabergoj, za poslovanje pod načrti krivi cenovne razmere in slabšo prodajo od načrtov Ajdovski Mlinotest je v prvih devetih mesecih leta 2012 ustvaril 33,7 milijona čistih prihodkov iz prodaje. To je pet odstotkov manj kot v enakem obdobju predhodnega leta in skoraj desetino manj od načrtovanih prihodkov. Čista izguba je dosegla 455 tisoč evrov, potem ko je v enakem obdobju lani družba beležila 495 tisoč evrov čistega dobička. Končni poslovni izid za 2012 bo slabši od napovedanega, deloma zaradi slabše prodaje od načrtovane ter spremenjenih cenovnih razmer na tržišču, pravijo v družbi, ki jo vodi David Nabergoj (na sliki). Izguba iz poslovanja je namreč znašala kar 590 tisoč evrov. Dodajmo, v začetku leta je Mlinotest uspešno izpeljal 7,2-milijonsko dokapitalizacijo. Največ, 828 tisoč delnic je takrat vplačala Vipa Holding , ki je tako prišla tudi do statutarne večine. Sredi leta so dobršen delež lastništva prodali, tako da zdaj ostajajo 48,10-odstotni lastnik podjetja. Tudi skupina globoko v rdečem Skupina Mlinotest je v obdobju od januarja do septembra 2012 ustvarila 44,7 milijona EUR čistih konsolidiranih prihodkov od prodaje, kar je za tri odstotke manj kot v enakem obdobju leta 2011. Do konca leta pričakujejo 59 milijonov evrov prihodkov. Ustvarjena čista izguba na ravni skupine znaša 866 tisoč evrov. V prvih devet mesecih leta 2011 so ustvarili 369 tisoč evrov čistega dobička. Negativni donos na kapital Donos na kapital (angl. ROE ali return on equity) - razmerje med čistim dobičkom obdobja, preračunanim na letni nivo in povprečnim kapitalom brez čistega poslovnega izida obdobja - je znašal -2,20 odstotka.
negative
5,882
Na vrh združenja, v katerega je vključena tudi Adria Airways, se je povzpel predsednik in glavni izvršni direktor družbe Air Canada Calin Rovinescu Predsednik in glavni izvršni direktor družbe Air Canada Calin Rovinescu je bil izvoljen za novega predsednika izvršnega odbora združenja Star Alliance v katerem je tudi Adria Airways. Predsednik in glavni izvršni direktor družbe Air Canada Calin Rovinescu je bil izvoljen za novega predsednika izvršnega odbora združenja Star Alliance, v katerega je vključena tudi Adria Airways. Nadomestil bo Roba Fyfeja, glavnega izvršnega direktorja družbe Air New Zealand, ki je bil na tem položaju pretekli dve leti in se bo konec leta upokojil. Kot predsednik izvršnega odbora bo Rovinescu vodil obe letni srečanji odbora in deloval kot njegov imenovani predstavnik. Prednostne naloge po njegovem mnenju vključujejo krepitev globalne mreže, osredotočenost na zagotavljanje brezhibne potovalne izkušnje in ohranjanje zvestobe strank s pomočjo vrhunskih storitev in priročnosti. Partnerstva so zelo pomembna za uspeh "V tej industriji so partnerstva zelo pomembna za uspeh in le redko katero je tako koristno za člane in stranke kot Star Alliance," je dejal Rovinescu. Ob tem je izpostavil, da bodo še naprej spodbujali komercialno sodelovanje med člani ter tako krepili svoj položaj vodilne globalne mreže letalskih prevoznikov. Več kot 21.900 letov na dan Izvršni odbor je nadzorni organ združenja, v katerem vsakega od 27 članov zastopa njegov glavni izvršni direktor. Odbor načrtuje skupne strateške usmeritve združenja, potrjuje finančne načrte in glasuje o sprejemanju novih članov. Združenje skupno opravi več kot 21.900 letov dnevno na 1.329 letališč v 194 državah.
neutral
5,883
Nove vinjete z modrozelenim videzom so naprodaj od 1. decembra, cene ostajajo enake. Letos je Dars prodal manj vinjet kot lani, tudi prekrškarjev brez vinjete je bilo manj Od jutri naprej je možno kupiti novo vinjeto za leto 2013. Uporabniki slovenskih avtocest bodo od 1. decembra dalje lahko kupili novo vinjeto, ki bo modrozelenega videza. Cena bo ostala nespremenjena, letna vinjeta za dvosledna vozila bo tako stala 95 evrov, mesečna 30 evrov in tedenska 15 evrov. S sedanjimi vinjetami se lahko brezskrbno po avtocestah vozite do 31. januarja 2013, po tem datumu pa bo treba imeti novo. Prodanih manj letnih vinjet, več tedenskih in mesečnih Prodaja vinjet je bila do konca oktobra letos v primerjavi za lanskim letom nižja, za dvosledna vozila so jih prodali 30.443 oziroma 3,65 odstotka manj. Nekoliko se je povečala prodaja mesečnih (24.226 vinjet, +2,38%) in tedenskih vinjet (99.346 vinjet, +3,25%). Iz tega naslova je imel Dars letos 675 tisoč evrov manj prilivov glede na lani, prihodki od vinjet so lani v vsem letu znašali 136,9 milijona evrov. Na Darsu so kaznovali tudi manj prekrškarjev, ki na slovenskih avtocestah in hitrih cestah niso uporabljali vinjet.
neutral
5,884
Dokler lahko hodite s svojimi nogami, ne pokličite trojke, saj se ta ne bo odločala namesto vas, apelira svetovalec nemške vlade Jürgen von Hagen "Občutek mi pravi, da dokler lahko hodite s svojimi nogami, ne pokličite trojke," v intervjuju za Delo Sloveniji polaga na dušo svetovalec nemške vlade Jürgen von Hagen (na sliki), ki sicer v intervjuju pove, da nemški kanclerki Angeli Merkel ne svetuje. Po mnenju von Hagna se v mnogih prezadolženih državah ob uvajanju bolečih strukturnih reform porajajo vprašanja, komu naprtiti breme, kar reforme blokira. "To je politični zastoj. Ne vem, ali se nanaša tudi na Slovenijo, a če se, lahko pripelje do predloga: »Pokličimo trojko, pa naj ona sprejme to odločitev.« Ne, trojka tega ne bo storila namesto vas. Ne bo. Ne bo prišla in vam rekla, storite to, to in to." Pojasnjuje, da bi se trojka pogajala z vlado, ta pa bi nato še vedno potrebovala zeleno luč za ukrepe v parlamentu. "Zunanji igralec, kakršen je trojka, ne more rešiti notranjih konfliktov. Saj ni več tako, kot je bilo v avstro-ogrskem imperiju, kjer je veliki mož na Dunaju odločal o vsem," dodaja v smehu. 'Merklovo bi nadaljnja posojila Grčiji stala položaja' Evrska dolžniška kriza je dodobra zamajala temelje koalicije Angele Merkel. Opozicija, domnevno pa tudi nekateri koalicijski partnerji, se upirajo nadaljnji pomoči Grčiji, zaupanje javnosti je nizko. Pomoč v obrokih po von Hagnovih besedah v Nemčiji imenujejo 'taktika salame', kjer "namesto da bi vam dali celo salamo in vam naložili, da jo takoj celo plačate, vam režemo majhne in tanke koščke". Po njegovem mnenju to ljudi jezi, saj imajo občutek, da se jih vleče za nos. "Če se bo breme reševanja grških dolgov še bistveno povečalo med tem in prihodnjim novembrom, bi to lahko gospo Merkel stalo tudi njenega kanclerstva. To bi bilo v Nemčiji zelo nepopularno, ljudje bi rekli, saj nam je vendarle obljubila, da nas to ne bo nič stalo," meni. 'ECB in Evropska komisija nimata pojma' V pogovoru kritično ocenjuje kompetence trojke, ki jo sestavljajo Mednarodni denarni sklad (IMF), Evropska centralna banka (ECB) in Evropska komisija. "Le IMF ima strokovno znanje, z 20 ali 30 let izkušenj pri ukvarjanju z državami v fiskalnih krizah. (...) Evropska komisija in ECB pa nimata pojma. Nimata izkušenj in ljudi s potrebnim strokovnim znanjem," pravi. Zakaj imata potem prste zraven pri ukrepanju v kriznih državah? "Naši politiki, ko so se odločili, da dajo finančno pomoč Grčiji in nato še Portugalski, niso želeli vsega prepustiti le IMF."
negative
5,885
Kako preprečiti, da Maribor v ponedeljek med protesti ne bi eksplodiral Sinoči okoli pol sedmih zvečer se je središču Ljubljane bližala skupina zamaskiranih mladeničev. Nihče jih ni ustavil, čeprav je bilo povsem jasno, da so bili namenjeni razgrajat na Trg republike, pravijo očividci. Če bi policija mladeniče pravočasno zaustavila, tako kot denimo zaustavlja nevarne nogometne navijače, bi bilo kasneje nasilnih izgrednikov nekaj manj. Podobno priložnost je policija zamudila po nedavnih izgredih v Mariboru. Če bi v dneh po mariborskih izgredih lovila nasilnike tako zagrizeno, kot opravlja racije zoper osumljence za gospodarski kriminal, bi bilo sinoči v Ljubljani manj nasilja. Nekateri huligani bi bili namreč za zapahi, drugi pa bi bili sinoči nemara manj srboriti. A kaže, da policija mariborskih izgredov morebiti ni najbolje analizirala. Vendar pa ima policija zdaj novo priložnost. Ima dva dni časa da najde in pridrži huligane s Trga republike. Čim več jih bo odkrila, manj neredov bo v ponedeljek na napovedanem mariborskem protestu. Kaj bo naredila policija v naslednjih 48 urah, je zato zelo pomembno. Vlada ima namreč še drugo možnost. V Mariboru lahko v ponedeljek prepove vsako zbiranje. Razglasi lahko nekakšno policijsko uro. A proteste napovedujejo tudi drugod po državi ...
neutral
5,886
Zaenkrat so kriminalisti prostost odvzeli trem osebam, ki so sodelovale pri organizaciji napadov na policiste in so že bili obravnavani zaradi podobnih kaznivih dejanj Ljubljanski kriminalisti so odvzeli prostost prvim osebam, ki so sodelovale pri organizaciji in izvedbi napadov na policiste, so sporočili iz policijske uprave Ljubljana. Prostost je bila do sedaj odvzeta trem osebam, in sicer za največ 48 ur. Omenjena trojica je bila pridržana zaradi kaznivih dejanj napada na uradno osebo in sodelovanja v skupini. "Omenjene osebe so že bile obravnavane za kazniva dejanja in prekrške z elementi nasilja. Vsi bodo v roku 48. ur, privedeni na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku," dodajajo v policiji. Naredili bodo vse, da bodo odgovorni procesuirani Sporočajo še, se ne bodo zadovoljili le z nevtralizacijo napadalcev, ampak bodo naredili vse, da bodo kazniva dejanja dokazana in v nadaljevanju procesuirana v kazenskih postopkih. Zato bodo nadaljevali s predkazenski postopki zoper vse, ki so aktivno sodelovali pri organiziranju ali neposredno sodelovali pri napadih na policiste ali na kakršenkoli drug način ogrožali varnost ostalih udeležencev javnih shodov. Iz mirnih demonstracij v vojno Spomnimo. Policija je med izgredi na petkovih demonstracijah v Ljubljani pridržala 33 kršiteljev, nato pa vse izpustila, mladoletne pa so po postopku preiskave predali staršem. Sprva mirni petkovi protesti v prestolnici so se sprevrgli v nasilne izgrede, v katerih je bilo poškodovanih več protestnikov in policistov. Protesti so sicer v petek potekali tudi v Kopru, Novem mestu, Novi Gorici, Ajdovščini, Trbovljah in Velenju, kjer pa so minili mirno.
neutral
5,887
Novoizvoljeni predsednik pravi, da se bo do 22. decembra umaknil iz javnega življenja, in pustil Danilu Türku, da dokonča svoj mandat "V meni se preveva mešanica silovitih občutkov in spokoja, kar mi je dano redkokdaj" je v govoru po zmagi na predsedniških volitvah v Cankarjevem domu dejal novi slovenski predsednik Borut Pahor (na sliki). Ob njem je ves čas stala partnerica, bodoča prva dama Slovenije Tanja Pečar. Pahor meni, da ima v sebi - nasprotno kot pred petimi leti - dovolj voditeljstva, zbranosti, da "sežemo po zvezdah, ki za nas sijejo na nebu". Dodaja, da se bo Slovenija iztrgala iz primeža krize in se zavihtela med "zvezde Evrope". Zagotavlja, da bo novim odgovornostim kos, do nastopa funkcije pa se bo umaknil iz javnega življenja. 'Moja zmaga dokazuje obstoj izhoda iz kolosalnih težav' "Ob vseh kolosalnih težavah mora obstajati izhod, tega bomo dosegli skupaj," po mnenju Pahorja sporoča njegova izvolitev. "Nič po naplavinah štirih let krize ne bo lahko, a so težave premostljive." Časa ni veliko, a dovolj za tiste, ki verjamejo, da je mogoče doseči nepredstavljivo, pravi Pahor. Kratek stisk rok Pahorjev govor je sledil po kratkem stisku rok s protikandidatom Danilom Türkom, ki je prvi nagovoril občinstvo v Cankarjevem domu. Spomnimo, po prvem krogu je bil stisk rok po mnenju mnogih kratek in predvsem hladen.
positive
5,888
Pravosodno ministrstvo ustanavlja pravosodni inšpektorat, ki bo nadziral hitrost sodnih postopkov. Hitrost delovanja sodišč bo po novem nadziral samostojen organ, pravosodna inšpekcija, je pojasnil minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič. "Inšpekcija bo prevzela dosedanje pristojnosti ministra glede službenega nadzora, ki bi zaradi politične narave funkcije ministra lahko ustvaril videz neprimernega vmešavanja v drugo vejo oblasti," pravijo na ministrstvu. Če bo predlog obveljal, bodo nadzor sodnikov po novem opravljali inšpektorji, ki bodo karierni uradniki Pravosodni inšpektor ne bo smel posegati v neodvisnost sodnika pri opravljanju sodniške službe, domnevo nedolžnosti, tajnost sodnega postopka ali v jamstva poštenega sojenja. Predsednik sodišča bo lahko zavrnil vpogled ali posredovanje podatkov ali dokumentacije v celoti ali delno, če bi to posegalo v našteta načela ali jamstva, so še pojasnili na pravosodnem ministrstvu.
positive
5,889
Policisti so na shodu zaradi naraščajočega nasilja razgnali protestnike. Shoda naj bi se udeležilo okoli 400 protestnikov. Priprtih 11 oseb Sprva mirni protest na Jesenicah, ki se je pričel ob 18. uri je kmalu po 19. uri prešel v nasilje, ko je manjša skupina protestnikov začela metati pirotehnična sredstva in molotovke v policiste. Posledično so posredovale okrepljene vrste policistov, ki so razgnale protestnike. Pridržanih 11 izgrednikov. Tudi zoper 'grobarje' hokejskega kluba Danes so protestni shod, ki tako kot drugi na Gorenjskem poteka pod geslom "Ejga, konc je", preselil pred občinsko stavbo, kritiko pa usmerili tudi zoper tiste, ki so botrovali propadu hokejskega kluba Acroni. Protest so tako naslovili "Za pravno državo in z grobarji jeseniškega hokeja v zapor!" s podnapisom "Vse se vrača, vse se plača!". Gorenjska vstaja z drugim shodom Nezadovoljstvo z vladajočo politiko so Jeseničani s protestnim shodom pokazali že pred tednom dni, ko se je kljub močnemu nalivu na Čufarjevem trgu zbralo okrog sto ljudi. Pobudnik shoda pa je bila prav tako kot danes skupina Gorenjska vstaja, ki se je izoblikovala na spletnem družbenem omrežju Facebook.
negative
5,890
Ameriški predsednik Barack Obama se je uvrstil na vrh lestvice najvplivnejših ljudi na svetu, ki jo je danes objavila znana ameriška revija Forbes Po lestvici, ki jo objavlja Forbes se je na drugo mesto uvrstila nemška kanclerka Angela Merkel, tretji pa je ruski predsednik Vladimir Putin. Bernanke na šestem mestu Na četrtem mestu je ustanovitelj Microsofta Bill Gates, na petem pa papež Benedikt XVI. Šesti je prvi mož ameriške centralne banke Ben Bernanke, sedmi pa savdski kralj Abdulah bin Abdulaziz al Saud. Osmi je Draghi Osmi je predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi, deveti novi predsednik kitajske komunistične partije Xi Jinping, deseti pa britanski premier David Cameron. Najbogatejši Zemljan na 11. mestu Na enajstem mestu je najbogatejši Zemljan, mehiški telekomunikacijski tajkun Carlos Slim Helu. Na dvanajsto mesto je uvrščena druga najvplivnejša ženska na svetu, voditeljica indijske vladajoče stranke Sonia Gandhi.
positive
5,891
V prehodnem obdobju bomo intenzivno spremljali zaposlitvene postopke v subjektih Mestne občine Maribor, je izjavila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki jo vodi Goran Klemenčič (na sliki) je po uradni dolžnosti pričela s postopkom odprave posamičnih ali sistemskih korupcijskih tveganj v subjektih, povezanih z Mestno občino Maribor (MOM). Spremljanje do izvolitve novega župana Komisija bo do izvolitve novega župana MOM sistematično zahtevala in v nadaljevanju sprotno spremljala uvedbo zaposlitvenih postopkov ter sklepanje novih pogodb o zaposlitvi v mestni upravi MOM ter v subjektih javnega sektorja (podjetja, zavodi ...), v katerih ima MOM prevladujoč vpliv, piše v izjavi za javnost. 'Tveganja za utrjevanje klientalističnih omrežij' Komisija naj bi zaznavala realna tveganja, da bodo v razmerah zamenjave oblasti ter vodstvenih struktur v MOM klientalistična omrežja vmesno obdobje do izvolitve novega župana izkoristila za utrjevanje pozicij in zagotavljanje eksistenčnih pogojev članom omrežja tako, da bodo z njimi sklenjene zaposlitvene pogodbe za nedoločen čas.
neutral
5,892
Zlikovci najprej okužijo računalnik s škodljivo programsko opremo, ki jim omogoča, da beležijo vse aktivnosti uporabnika in do računalnika dostopajo prek omrežja V Sloveniji se je letos opazno povečalo število poskusov zlorab na področju spletnega bančništva, v veliki večini primerov pa so zlorabe z neodgovornim ravnanjem omogočili uporabniki sami, pravijo v Združenju bank Slovenije. Zato svetujejo, naj uporabniki računalnik po uporabi dosledno ugašajo. Kot so sporočili iz združenja, se večina zlorab zgodi na enak način: "zlikovci" najprej okužijo računalnik s škodljivo programsko opremo, ki jim omogoča, da beležijo vse aktivnosti uporabnika in do računalnika dostopajo prek omrežja, nato se dokopljejo do vseh potrebnih informacij in gesel za dostop v spletno banko. Redno odstranjujte pametno kartico Za izvedbo zlorabe - nakazilo sredstev na račun pri drugi banki - izkoristijo čas, ko uporabnik ni prisoten, računalnik pa pusti prižgan, večinoma ponoči, pravijo v združenju. Dodajajo, da v trenutku, ko je denar na drugi banki izplačan v gotovini ali nakazan v tujino, možnosti za povrnitev sredstev praktično ni več. Zato priporočajo, da uporabniki ob zaključku dela z elektronsko banko redno odstranjujejo pametno kartico oz. USB-ključek iz čitalnika oz. računalnika, da po zaključku delovnega dne dosledno ugašajo računalnik ter da, če je le možno, računalnika, ki ga uporabljajo za dostop do elektronske banke, ne uporabljajo tudi za elektronsko pošto, brskanje po spletu ali igranje igric.
neutral
5,893
Brezplačno popoldansko srečanje, namenjeno iskanju novih poslovnih priložnosti Podjetniški forum, je nadgradnja regionalnih forumov, ki jih Časnik Finance organizira po vsej državi. 3. Podjetniški forum je potekal, v sredo, 12. decembra 2012, v Kristalni palači v Ljubljani, Z nami so bili: • Benjamin Jošar (Zavarovalnica Triglav) • Matej Runjak (Direktorat za javno premoženje in finančni sistem), • Beno Stern (Pro-Eco), • Matej Falatov (Hypo Alpe-Adria-Bank) in drugi. Na okrogli mizi smo govorili o povezovanju in skupnem nastopanju na domačem in tujih trgih, pod drobnogled smo pa vzeli pasti in priložnosti balkanskih trgov, pogledali smo tudi, kaj si lahko podjetja obetajo od prihodnje finančne perspektive EU? Udeležba je brezplačna, zaradi lažje organizacije pa vas vabimo k pisni prijavi na spletni strani Podjetniškega foruma!
neutral
5,894
Boljši prevozni pogoji za živali, strožje kazni za kršitelje predpisov V EU želijo izboljšati prevozne pogoje za živali, uvedli bodo strožje kazni za kršitelje. V EU se vedno več živali prevaža v pogojih, ki ne ustrezajo standardom. Rešitev je ustrezno izvajanje obstoječih pravil, povečanje števila inšpekcijskih pregledov ter nalaganje kazni za kršitelje, ki so bolj odvračilne, navajajo evropski poslanci v resoluciji, ki je bila sprejeta v sredo. Da se preprečijo dolgi prevozi do klavnic, bi morala EU spodbujati uporabo lokalnih klavnic ter razmisliti o osemurni omejitvi prevoza, dodajajo poslanci. Število živali, ki se jih prevaža v EU, se je v obdobju 2005-2009 zelo povečalo, na primer za 70 odstotkov za prašiče. Tretjina teh prevozov je trajala osem ur ali več. Več inšpekcijskih pregledov in strožje kazni Za rešitev nenehnih težav v zvezi z dobrim počutjem živali pri prevozu je treba obstoječo zakonodajo v vseh državah članicah EU ustrezno in enotno izvajati, pravijo evropski poslanci. Treba je izvajati več inšpekcijskih pregledov na kraju samem, nacionalne kazni za kršitelje predpisov bi bilo treba uskladiti, postati pa bi morale tudi bolj odvračilne, pravijo poslanci. Osemurna omejitev ne bi zadostovala Razmisliti bi bilo treba o ukrepih za omejitev časa, ki je potreben za prevoz živali do zakola, na osem ur, toda za nekatere vrste morajo biti dovoljene izjeme zaradi geografskih razmer in znanstveno utemeljenih možnosti daljšega prevoza, je navedeno v besedilu. Toda osemurna omejitev sama po sebi ne bo zadostovala za izboljšanje počutja živali, ki je pogosto odvisno bolj od ustrezne opreme vozila in ustreznega ravnanja z živalmi, pravijo evropski poslanci. Parlament tako poziva k izboljšavam prevoznih pogojev, ki temeljijo na znanosti, vključno z dodeljevanjem prostora in oskrbo z vodo. Podpora lokalnim klavnicam Da se prepreči nepotreben prevoz živali na dolge razdalje, bi morala EU pomagati pri vzpostavljanju kratkih in preglednih verig preskrbe s hrano ter sprejeti ukrepe za ustavitev upadanja števila malih lokalnih klavnic in za spodbujanje lokalne predelave, dodajajo evropski poslanci.
positive
5,895
Stopnja brezposelnosti se je v močno zadolženi državi povzpela na 24,8 odstotka V Grčiji je stopnja brezposelnosti v tretjem letošnjem četrtletju dosegla nov rekord. Povzpela se je na 24,8 odstotka, potem ko je v enakem obdobju lani znašala 17,7 odstotka, je danes sporočil grški statistični urad. V najslabšem položaju so mladi, stari do 24 let. V tej starostni skupini je stopnja brezposelnosti dosegla 56,6 odstotka. Pri tem so še posebej ogrožene mlade ženske - brez dela jih je 65,4 odstotka. Močno zadolžena Grčija si je danes sicer vsaj nekoliko oddahnila. Finančni ministri držav v območju evra so ji odobrili sprostitev naslednjega obroka posojila v okviru že dogovorjene pomoči, ki je bil zadržan več mesecev in znaša 34,4 milijarde evrov, je povedal šef evroskupine Jean-Claude Juncker. Denar bo v Grčijo začel pritekati prihodnji teden.
negative
5,896
Cene na debelo v Združenih državah Amerika tudi novembra navzdol Foto: Bloomberg Cene na debelo so se novembra v Združenih držav Amerike znižale za 0,8 odstotka, potem ko so že oktobra nazadovale za 0,2 odstotka. Inflacija torej za zdaj še ne ogroža poskusov za oživitev gospodarske rasti s strani ameriške centralne banke. Na letni ravni so se cene pri trgovcih na debelo novembra zvišale le za 1,5 odstotka, osnovna rast cen brez cen energentov in hrane pa je bila 2,2-odstotna. S tem se okvirno dosega cilj, na katerega z monetarno politiko meri ameriška centralna banka. Pocenila sta se bencin in kurilno olje, dražja govedina in zelenjava K znižanju cen na debelo so najbolj pripomogle nižje cene bencina, ki se od poletne podražitve naprej zgolj ceni. Povprečna cena za galono bencina (3,8 litra) je trenutno pri 3,32 dolarja, kar je 50 centov manj kot sredi oktobra. Pocenilo se je tudi kurilno olje. Še večji padec inflacije so po poročanju ministrstva za trgovino novembra preprečile cene hrane, predvsem govedine in zelenjave. Govedina se je podražila za 8,2 odstotka, kar je največ v zadnjih štirih letih in pol, zelenjava pa se je podražila za 12 odstotkov.
neutral
5,897
Podpisi za referendum o izvrševanju proračunov za 2013 in 2014 že preverjeni. Gorenakova interpelacija bo na sporedu v torek Foto: Aleš Beno MNZ je že preverilo podpise za zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o izvrševanju proračuna. Ugotovili so, da je pobudo podpisalo zadostno število volilnih upravičencev. Poročilo je tudi že na spletni strani državnega zbora. Virant bo določil datum za zbiranje overovljenih podpisov Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije je vložil 1.331 listov seznama, na katerem je po trditvah sindikalistov 13.280 podpisov. Uslužbenci ministra Vinka Gorenaka pa so pregledali le 302 lista in na njih našteli 2.614 pravilnih podpisov, zadošča pa jih 2.500. Naslednja poteza bo, da bo predsednik državnega zbora Gregor Virant določil datum za zbiranje overovljenih podpisov. Tokrat jih bodo morali zbrati 40 tisoč. Za razpravo o Gorenakovi interpelaciji predvidenih 16 ur Vladna koalicija je že napovedala, da bo zahtevala izredno sejo državnega zbora in presojo Ustavnega sodišča o dopustnosti referenduma o zakonu o izvrševanju proračuna za leti 2013 in 2014. Janša ne pričakuje glasovanja o interpelaciji proti Gorenaku Interpelacija proti notranjemu ministru Vinku Gorenaku, o kateri bo državni zbor razpravljal v torek, nima nobene zakonske osnove, je danes v Bruslju ocenil premier Janez Janša. Premier tako ne pričakuje glasovanja o tej interpelaciji. STA
neutral
5,898
V Financah 13. decembra je bila na strani 22 v članku Reciklaža: Jože Zagožen objavljena moja izkrivljena izjava novinarju Financ... V Financah 13. decembra je bila na strani 22 v članku Reciklaža: Jože Zagožen objavljena moja izkrivljena izjava novinarju Financ ob priliki prejšnje stavke v Gorenju in sicer s pripombo, da sem se z njo osramotil. Pridana je bila navedba, da sem obtožen prejemanja daril pri poslih s Patrio. Kot sem že večkrat javno pojasnil - če se ne motim tudi Financam - sem novinarju po telefonu res dejal, da so bile v stavki udeležene v večini ženske, ki imajo nizke plače, poleg tega pa, da so te plače močno obremenjene tudi s krediti, tako da je končno izplačilo res majhno. Na novinarjevo vprašanje ali imajo ženske kredite tudi za »cunje« (njegov izraz) sem odvrnil, da imajo jih za vse mogoče, kar se kupuje na kredit. Novinar je mojo izjavo prikrojil in priredil, tako da so bili nekateri ljudje upravičeno ogorčeni. Delavke Gorenja sem vseskozi podpiral, ne le pred leti, ko sem bil predsednik nadzornega sveta Gorenja, pač pa tudi v času mojega sedemnajstletnega dela v tem podjetju, kjer sem prehodil pot od pripravnika do podpredsednika Gorenja. S takšnim odnosom do delavk, ki mi ga je podtaknil novinar, te poti zagotovo ne bi bilo. Nisem obtožen prejemanja daril pri poslih s Patrio, kot piše v Financah, pač pa obljube darila pri nezakonitem posredovanju. Po letu in pol, kolikor teče postopek pred sodiščem in ko so bile zaslišane že vse priče tožilstva, ni bilo niti enega indica, kaj šele dokaza, da bi prejel ali dal kakšno obljubo denarne nagrade v neznani višini, v neznanem času in na neznanem kraju. Dr. Jože Zagožen, Ljubljana
negative
5,899
V nedeljo so se sklenila pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med EU in Singapurjem, ki bodo v prihodnje pomembno prispevala k oživitvi gospodarstva in širjenju evropskih podjetij na trge Jugovzhodne Azije. Foto: Bloomberg Prostotrgovinski sporazum, katerega osnutek predloga naj bi bil pripravljen do spomladi 2013, bo evropskim podjetjem omogočil večji dostop do bančnega, finančnega in sektorja javnih naročil ter pospešil izvoz evropske avtomobilske industrije na singapurski trg poročata Reuters in Evropska komisija. To je že drugi prostotrgovinski sporazum, ki ga je EU sklenila z azijsko državo. Prvi je bil sklenjen z Južno Korejo v letu 2011. Hitrorastoči singapurski trg in močne trgovinske povezave predstavljajo odskočno desko za vstop in nadaljnje poslovanje evropskih podjetij na trgih Jugovzhodne Azije. Singapur je drugi največji azijski investitor v EU, takoj za Japonsko. Lani je trgovina med partnerjema znašala 46 milijard evrov, s presežkom EU v višini osem milijard evrov, pri čemer avtomobilska panoga predstavlja velik delež celotne menjave. Tudi EU je za Singapur druga največja partnerica, takoj za Malezijo. EU skuša pospešiti izvoz avtomobilov in kmetijskih proizvodov Sklenjen sporazum je tudi prvi, ki promovira »zeleno rast« in je usklajen z evropsko »Strategijo 2020«, ki je namenjena izboljšanju konkurenčnosti EU. Sicer pa EU želi, da bi omenjeni sporazum služil kot precedenčni primer za sklepanje vseh prihodnjih prostotrgovinskih sporazumov z državami članicami ASEAN. Trenutno že potekajo pogajanja EU z Malezijo in Vietnamom. EU je prejšnji mesec še dorekla, da bo začela še pogajanja z Japonsko, potekajo pa tudi preliminarna pogajanja z ZDA.
positive
5,900
Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je zagotovil, da bo ECB ob izvajanju nadzora nad bankami v območju evra ohranil svojo neodvisnost "Vzpostavili bomo primerne notranje postopke, ki bodo zagotovili ločitev monetarne funkcije in funkcije nadzora. Pri tem bomo sledili najboljšim mednarodnim praksam," je zagotovil Mario Draghi (na sliki), predsednik Evropske centralne banke (ECB). 'Pravni temelji so dovolj robustni' Zavrnil je tudi kritike nemške centralne banke Bundesbank , ki je podvomila v to, ali evropske pogodbe zagotavljajo zadostno pravno podlago za izvajanje nadzora ECB. "Sam nisem pravnik, zato moram zaupati drugim pravnikom. In ti pravijo, da so pravni temelji dovolj robustni, da naredimo korak naprej," je dejal. Finančni ministri EU so prejšnji teden dosegli dogovor o zakonodajnem okviru za enotni bančni nadzor v območju evra. ECB bo neposredno nadzirala do 200 bank, tudi tri največje slovenske.
neutral