nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
9,701
|
Izobraževanje zaposlenih. Še jutri prijave za subvencije. Znanje. Podjetja, ki želijo izobraževati svoje zaposlene, se lahko še jutri prijavijo na razpis javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije. Do zdaj je prošnje oddalo več kot 800 podjetij. Jezikovni in drugi tečaji Sklad bo sofinanciral le tista usposabljanja, ki jih bodo izvajale zunanje organizacije, registrirane za izobraževanje. Pri računalniških in jezikovnih tečajih, pridobitvi nacionalne poklicne kvalifikacije ter formalnem šolanju bo sklad poplačal do 60 odstotkov stroškov (več le invalidom, delavcem brez dokončane srednje šole ali starejšim od 50 let). Pri različnih usposabljanjih, recimo za uporabo strojev, pa bo sklad kril četrtino stroškov. Za tečaj varnosti in zdravja pri delu denarja ne bo možno dobiti. Podjetje lahko pridobi največ tisoč evrov na vključeno osebo, velika podjetja največ 50 tisoč evrov, srednja 40 tisoč, mikro in mala pa do 20 tisoč evrov.
|
neutral
|
9,702
|
Okrog 200 do 250 navijačev Olimpije Green Dragons se bo odpravilo na nocojšnji derbi z Mariborom (18:00). S Policije sporočajo, da bo na zelenem vlaku njihovih pripadnikov dovolj. "V takšnih primerih vedno spremljamo zadeve. Prisotni bomo, kjer se bodo navijači zbrali, nato pa jih bomo spremljali do konca oziroma do mariborske železniške postaje, kjer bodo nadzor prevzeli mariborski policisti," je za zurnal24.si pojasnil Vinko Stojnšek z ljubljanske policijske uprave. Leta 2004 je Olimpija nazadnje slavila v Mariboru. Z dvema zadetkoma Sebastjana Cimerotiča in enim kasnejšega kapetana Maribora Zorana Pavlovića so takratni varovanci Milivoja Bračuna slavili s 3:0. Po vrnitvi v prvo ligo zmaji v Ljudskem vrtu še niso zmagali, šele na zadnjem derbiju v Ljubljani, ki so ga dobili s 4:1, so sploh slavili na večnem derbiju v eri po finančnem zlomu kluba. (nkolimpija.si) Obvezna literatura pred derbijem: • Bozgo: Vršič bo težko 36 tekem vrhunski • Ačimović: V LV večja možnost, da srečam Zahota • NAPOVED: Vse za zmago/čago • Sretenović:"Maribor nima Vršiča" • Fair play: "Nogometaši nasprotniki nasilja na stadionih" V Maribor, kjer se ob 18. uri začenja najbolj opevan derbi slovenske nogometne lige - njegova jesenska izvedba v Stožicah je bila precej incidentna - med Mariborom in Olimpijo, se je predvidoma odpravilo od 200 do 250 najbolj vnetih Olimpijinih navijačev Green Dragons, ki so se v štajersko metropolo odpravili z lastnim vlakom, gotovo pa kdo tudi z lastnim vozilom. "Tudi na vlaku bodo policisti. Natančnih podatkov o številu praviloma ne dajemo. Lahko pa povem, da jih bo dovolj. Težko bi povedal, kaj pričakujemo od gostovanja v Mariboru. Kakšnih večjih kršitev ponavadi na vlaku ni. Če pa se bodo zgodile, bomo ukrepali," je dodal Stojnšek. Vse prej kot mirno pa je bilo na zelenem vlaku pred nekaj več kot dvema letoma, ko je 14 oseb namesto v Ljudskem vrtu končalo na policijski postaji. "Nismo delali nikakršnih izgredov, ni bilo bakel. Edini bakli, ki smo ju prižgali, sta zagoreli v Ljubljani uro pred odhodom vlaka. Postanek na Teznem ni bil predviden. Ko se je vlak ustavil, sem pogledal skozi okno, nato pa sem kmalu začutil, da me nekdo grabi od zadaj in kmalu sem se znašel v marici. Izbili so mi tudi en zob ter nas grdo žalili. Česa takega v 15 letih še nisem slišal. Gre za policiste posebne policijske enote Maribor, ki so tedaj prišli na vlak. Pripadniki posebne policijske enote Ljubljana o tem niso vedeli ničesar in z njimi smo imeli korektne odnose," nam je tedaj pojasnil eden od njih Danijel Komič. Vodja zelenih zmajev nam je svojo zgodbo podrobneje pojasnil tudi v INTERVJUJU.
|
neutral
|
9,703
|
Zamuda. Javno brezžično omrežje v MOL ne bo postavljeno konec leta 2012, ampak leto pozneje. Ljubljana. Mestna občina Ljubljana (MOL) z zasebnim partnerjem kljub napovedim letos ne bo postavila javnega brezžičnega omrežja znotraj ožjega mestnega središča in avtocestnega obroča. Občina namreč na razpisu, ki je bil objavljen že lani poleti, še ni izbrala zasebnega partnerja. "Gre za kompleksno zadevo," zamudo pojasnjuje Ana Seliškar, vodja centra za informatiko MOL. Po njenih predvidevanjih letos še ne bo znano, ali bo posel dobil In.life v konzorciju s Telemachom in Siemensom ali Telekom Slovenije s partnerjem NIL, podatkovne komunikacije. Bo pa MOL zahtevala, naj se omrežje v mestnem središču vzpostavi do konca prihodnjega leta, po vsej občini pa do konca leta 2013. Internet naj bi bil nato dostopen vsem uporabnikom, v omejenem obsegu brezplačno, za komercialne vsebine pa v zameno za plačilo.
|
neutral
|
9,704
|
Desetina triletnikov v zgornji Mežiški dolini ima previsoko vsebnost svinca v krvi, kažejo rezultati analiz v začetku oktobra odvzetih vzorcev krvi. Odstotek tistih s previsoko vsebnostjo svinca pada. Doslej so na Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Ravne na Koroškem, kjer vodijo zdravstveni del sanacijskih ukrepov v zgornji Mežiški dolini, iz laboratorija prejeli 108 izvidov analiz krvi triletnikov, nekaj jih še čakajo. Gre za analize krvi triletnikov, ki so se odzvali na povabilo ZZV Ravne v začetku oktobra, ko so jemali kri tudi devetletnikom iz občin Mežica in Črna na Koroškem. Na letošnji odvzem krvi je ZZV Ravne skupno povabil 195 otrok, starih tri in devet let, odziv pa je bil 77-odstoten. Primer dobre prakse Na srečanju evropske delovne skupine za področje okolja in zdravja v okviru Svetovne zdravstvene organizacije, ki ga je na Bledu pripravilo ministrstvo za zdravje, je bila okoljska sanacija zgornje Mežiške doline, ki je predvidena v 15-letnem vladnem programu, predstavljena kot primer dobre prakse sanacije prekomerno obremenjenih območij. Poseben vidik te sanacije, po katerem ocenjujejo učinkovitost ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja, pa so prav meritve svinca v krvi otrok. "Trenutni rezultati kažejo, da je odstotek otrok, ki imajo povišano vsebnost svinca v krvi, podoben lanskemu. To je 9,3 odstotka. Deset jih je torej imelo vrednosti svinca v krvi preko sto mikrogramov na liter," je povedal Matej Ivartnik z ZZV, ki ocenjuje, da so rezultati zadnjih dveh let spodbudni. Odstotek pada Leta 2004 je namreč prekoračeno vsebnost svinca v krvi imelo 85 odstotkov triletnikov iz zgornje Mežiške doline, po začetku izvajanja sanacijskih ukrepov leta 2008 pa je nato v letih 2008 in 2009 ta delež padel na 18 odstotkov, zadnji dve leti pa na okoli deset odstotkov. Celovita analiza rezultatov bo znana v prihodnjih tednih, ko bodo analizirali tudi druge okoliščine, ki bi lahko vplivale na letošnje rezultate. Med te Ivartnik šteje dolgo suho poletje in gradbena dela na cestnem omrežju v Črni, ki vplivajo na več s svincem obremenjenega prahu v okolju. Izvajanje sanacijskih ukrepov Okoljske sanacijske ukrepe izvajata občini Črna na Koroškem in Mežica. Skupno je za sanacijske ukrepe namenjenih milijon evrov letno iz državnega proračuna. Občini večino sredstev namenjata za preplastitve makadamskih površin z namenom omejitve dvigovanja s svincem obremenjenega prahu. Sredstva namenjata tudi zamenjavi zemljin na območjih, kjer se gibljejo otroci, del sredstev pa je namenjen varovalni prehrani otrok v šolah. V Črni so sicer letos velik del od skupno 601.000 evrov pridobljenih sanacijskih sredstev za to občino namenili za nakup pometalnega stroja za mokro čiščenje javnih površin.
|
neutral
|
9,705
|
Na včerajšnji tekmi Olimpija - Maribor pridržali več oseb. Navijači lomili stole, tepli policiste in metali bakle. Po včerajšnji tekmi med ekipama NK Olimpija in NK Maribor v mariborskem Ljudskem vrtu so policisti pridržali več oseb. Še pred začetkom tekme so se med navijači Olimpije in Maribora vnele strasti. Mariborski policisti so morali okrog pol štirih popoldan posredovati pri pretepu skupine navijačev. Pri tem se je lažje poškodoval 19-letnik. Pridržali so 41 moških starih med 16 in 30 let. Mladoletnikom pa so izdali obdolžilna predloga. Plačilne naloge so izdali še petim osebam. Ovadili zaradi metanja bakel Med samo tekmo so policisti 33-letnemu moškemu zasegli pirotehnični izdelek ter mu izdali plačilni nalog. Zoper 22-letnika, ki je v skupino gledalcev vrgel baklo, pa so zaradi suma povzročitve splošne nevarnosti podali kazensko ovadbo. Poleg težav s pirotehniko so izdali tudi več plačilnih nalogov zaradi kršenja javnega reda in miru. Po tekmi so policisti obravnavali več kršitev javnega reda in miru. Na Mladinski ulici so ob 20.15 sedmim moškim, starim od 21 do 26 let, izdali plačilne naloge, zoper dva mladoletnika pa bodo podali obdolžilna predloga. Ob 20.45 pa so obravnavali devet oseb, v starosti od 16 do 26 let, zoper dva mladoletnika sledi obdolžilni predlog, ostalim so izdali plačilne naloge, so sporočili mariborski policisti. Uničili več stolov in brcali policiste Tako kot 28. avgusta v Ljubljani, so tudi v Mariboru obiskovalci poškodovali večje število sedežev. med samim dejanjem so izločili dva osumljenca, stara 17 in 22 let, zoper katera bodo v primeru podanega predloga za pregon s strani oškodovanca podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja poškodovanje tuje stvari. Medtem, ko so policisti želeli odstraniti dva moška, ki sta trgala stole, so se nad policiste z brcami spravili trije moški stari od 20 do 31 let. Policisti bodo tako zaradi suma storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi zoper njih podali kazensko ovadbo pristojnemu državnem tožilstvu. Izdan pa bo tudi plačilni nalog organizatorju zaradi prižiganja bakel v času javne prireditve in preskakovanja ograje s strani navijačev zagotovil ukrepov za zagotavljanje reda.
|
negative
|
9,706
|
Predstavniki vlade so na sestanku, na katerem so se srečali s predstavniki sindikatov in upokojencev, ocenili, da bi vladna stran lahko pripravila osnutek interventnega zakona. Tega bi obravnaval DZ v novem mandatu, je po sestanku povedal premier, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor. Vladna stran bo pripravila potrebne izračuna, je povedal premier. Poleg interventnega zakona sicer v paket ukrepov za stabilizacijo javnih financ sodijo še zakon o javnih financah, zakon o hipotekarni in komunalni obveznici ter zakon o prevzemih, na katere pa socialni partnerji po Pahorjevih besedah niso imeli večjih pripomb. Generalna sekretarka vlade Helena Kamnar pa je pojasnila, da je prvotni predlog interventnega zakona zajel vse vrste prejemkov iz javnofinančnih blagajn, ki bi jih ohranili na trenutni višini ter s tem preprečili rast odhodkov. Danes so šla razmišljanja socialnih partnerjev v smeri, da se ne bi vsi prejemki obravnavali na enak način. Pri tem so izpostavili socialne transferje, ki bi jih bilo treba obravnavati prednostno in manj rigorozno, pa tudi pri pokojninah ne morejo v celoti pristati na zamrznitev. Kamnarjeva sicer ocenjuje, da bo "presečno množico" težko najti, a se bodo potrudili preoblikovati predlog v tej smeri. "Porazdeliti bremena krize" Eden od udeležencev današnjega pogovora je tudi Dušan Miščević, ki se je srečanja udeležil namesto predsednika KS 90 Petra Majcna. Na vprašanje, ali se mu zdijo pogovori v tem trenutku še smiselni, odgovarja: "Moj osebni pogled je, da je sleherni trenutek možno izkoristiti za dialog. Nikoli se ne ve, morebiti se nam porodi kakšna nova ideja." Zaveda se, da je časa malo, pričakuje pa, da bo tudi nova vlada potegnila neke ukrepe, ki so nujno potrebni za stabilizacijo javnih financ. "Ves čas govorim, da je treba porazdeliti bremena krize," je še dejal za Zurnal24.si in pojasnil, da bi to bilo potrebno storiti v razmerju do finančnih institucij in gospodarstvenikov, "ki so to zakuhali".
|
neutral
|
9,707
|
Boj pri vrhu. Med tremi kandidati za mandatarski stol ni izrazitega favorita. Anketiranci. Svoj denar bi v upravljanje raje dali Jankoviću kot Virantu ali Janši. Še najraje pa nikomur izmed njih. Anketa. Če bi volivci predsednika vlade izbirali neposredno, bi se nam v letošnji volilni tekmi obetal pravi fotofiniš, kažejo rezultati raziskave, ki jo je za Žurnal opravila družba Valicon. Vprašanih, ki bi na mestu predsednika vlade radi videli ali Janeza Janšo ali Zorana Jankovića ali Gregorja Viranta, je namreč skoraj enako število. Kakšen rezultat bi dosegle njihove in preostale liste oziroma stranke, ki se bodo na volitvah 4. decembra potegovale za mesta v parlamentu, bomo objavili v ponedeljkovem Žurnalu24. Koaliciji z nižjo podporo Čeprav bi Jankovića in Viranta kot premierja podprla po četrtina vprašanih, koalicija med njunima listama nima 50-odstotne podpore, temveč le 45-odstotno. Koalicija med SDS in Virantovo listo pa je dobila le 41-odstotno podporo vprašanih, torej bi Janša in Virant na račun koalicije izgubila več kot tandem Janković-Virant. "Tisti Virantovi volivci, ki so se zanj odločili, ker jim ni bil več všeč SDS, verjetno ne bi šli v koalicijo z Janšo. Za takšno koalicijo verjetno niso niti tisti zavzeti volivci SDS, ki so Virantu zamerili odcepitev. Zato v tej koaliciji Virant izgublja glasove," meni Andraž Zorko iz Valicona. Razliki v podpori vsaki od koalicij sicer nista statistično značilni, a kot poudarja Zorko, so si tekmeci na splošno precej bliže kot pred nekaj tedni. "Nekaj časa je zmagoval Virant, pa sta bila Janša in Janković na drugem mestu, blizu skupaj. Zdaj Virant ni več v ospredju, kar gre zagotovo na račun afere Nadomestilo," dodaja Zorko. Visoka udeležba Predčasnih volitev bi se udeležilo kar 63 odstotkov vprašanih. Med anketiranci jih je 53 odstotkov prepričanih, da bodo na volitvah izvolili boljšo vlado, kot je bila prejšnja, a gre bolj za upanje kot pa za realne ocene. Telefonsko anketo je Valicon izvajal med 14. in 16. novembrom, na vzorcu 353 vprašanih. MINI INTERVJU: Andraž Zorko, Valicon Vprašani bi med tremi politiki na pikniku najraje videli Jankovića, največji del pa sploh nikogar od njih. Ni presenetljivo, da Virant ni na prvem mestu? Verjetno Janković prepriča s svojim nasmeškom. Tisti, ki ne bi šli z nobenim, predstavljajo alternativni del volilnega telesa in sporočajo, da politikov nimamo zato, da bi se z njimi družili, temveč zato, da vodijo državo. Kar 53 odstotkov vprašanih meni, da bo nova vlada boljša od vlade Boruta Pahorja. To kaže na upanje volivcev? Lahko, ali pa je to v smislu: "Slabše ne more biti." Sploh pa – zakaj gremo na volitve, če ne bi verjeli, da gremo na boljše? Kako to, da bi anketiranci svoj denar najbolj zaupali v upravljanje Jankoviću, če pomislimo na afero s sinovi? Te afere niso njegove, ampak so od sinov. Če sinovi mešetarijo z denarjem, to še ne pomeni, da on ne zna dobro delati. Poleg tega ima še vedno referenco iz Mercatorja.
|
neutral
|
9,708
|
V Stični se začenja 12. Festival Stična 2011, ki je vrelec glasbe, gledališča in likovne umetnosti. Po besedah organizatorjev je spet pripravljena široka paleta dogodkov, ki vas ne bodo pustili hladnih. Stična bo znova prizorišče kulturne manifestacije z mednarodno udeležbo. Dogajalo se bo tri zaporedne vikende. Začetek se je zgodil že v petek, 18. novembra, z Glasbenim maratonom in natečajem Festivala Stična v Baru Jama. V času festivala se bo Stična zibala še v ritmih skupine Dan D, Trio Sepki, B. T. K., Zuf de Žur (Italija) in koncerta glasbe Akademskega pevskega zbora Obilić (Beograd) ter Zborallice. Stična: Jama Bar, Market Marinka Maver, Ivančna Gorica: Prince pub, Knjižnica Ivančna Gorica, Grosuplje: Mestna knjižnica Grosuplje, Šentvid pri Stični: Market Pipo. Letošnja novost je abonmajska vstopnica, s katero kupite vstopnice za vse priredite Festivala. Več informacij o njem najdete TUKAJLE. Uradna otovoritev festivala bo v soboto, 18. novembra, v galeriji Muzeja Krščanstva na Slovenskem, in sicer z odprtjem fotografske razstave Nejca Puša. Istega dne bo v Kulturnem domu Stična tudi prva letošnja glasbeno – gledališka izvedba in sicer GodArt live (Jure Godler in Tilen Artač). Vse ljubiteljem gledališča bosta na voljo še komediji To so Gadi in Iščem moža (v sebi) ter otroški Tinko polovinko in Huda mravljica. Na letošnjem festivalu bo tudi filmski večer ter pogovor z ustvarjalci in potopisni večeri. Festival Stična ni samo festival različnih kulturnih dogodkov. Festival Stična so ljudje. Mladi, ki festival ustvarjajo, z njim dihajo in živijo. Ljudje, katerim je mar in ki želijo, da se prav vsak gost v Stični dobro počuti. Zato je Festival Stična na nek način tudi festival prijetnega druženja in lepih prijateljstev. V Stični so vrata odprta prav vsem, sporočajo organizatorji.
|
positive
|
9,709
|
V Ljubljani se nadaljuje sojenje peterici obtoženih v zadevi Patria. Janšo ob prihodu na sodišče pozdravili njegovi privrženci, ki so skočili iz grmovja in vpili: "Dajmo Janša, dajmo Janša." Sodnica kaznovala Janševega odvetnika. Vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc je prebral 56 strani od več kot strani dolgega obtožnega predloga, v katerem med drugim piše, da so v finskem podjetju Patria vedeli, da bi tudi najboljša ponudba prinesla le 40-odstotno možnost, da bi jih izbrali na razpisu. Preostalih 60 odstotkov za zmago na razpisu pa da je predstavljala politično odločitev, zato naj bi si morali zagotoviti tudi tovrstni vpliv. “Danes smo se naposlušali več špekulacij, kot jih lahko najdete na Wall Streetu. Janez Janša Zagožen naj bi tako v letih 2005 in 2006 večkrat zahteval 30-odstotno predplačilo za posredovanje pri sklenitvi posla. Ta denar, več milijonov evrov, naj bi Patria tudi nakazala februarja 2007. Matoz kaznovan Še preden je Ferlinc začel s prebiranjem obtožnega predloga, pa je Janšev zagovornik Franci Matoz opozoril, da v sodni dvorani sedi novinar Dela Dejan Karba, ki ga želi obramba zaslišati kot pričo, ker je bil zaslišan na Finskem. Sodnica je Karbo zaprosila, da zapusti prostor, Matoz, ki bo ob morebitni zmagi Janeza Janše na decembrskih volitvah najverjetneje zasedel mesto pravosodnega ministra, je nato želel podati ugovor, a mu sodnica Barbara Klajnšek tega ni dovolila. Odvetnik je namreč želel opozoriti, da tožilstvo še vedno ni predložilo vseh spisov v zadevi Patria, kar je sodnica že pred časom zahtevala, je povedal tiskovni predstavnik SDS Jernej Pavlin. Ker sodnice ni upošteval, ga je ta kaznovala s 350 evri. Janša: Ukrajinski model Sodnica Barbara Klajnšek je z napačnim pravnim poukom dobila izgovor, da je razpisala obravnavo tik pred volitvami, kar je ukrajinski model, pa je pred začetkom naroka povedal Janša. Slednji je še dejal, da obžaluje, da ima "politična konkurenca za te volitve isti negativni program kot leta 2008". Po njegovih besedah se vse koncentrira na "politični proces", namesto da bi se pripravljali na težave, ki jih bo treba reševati po volitvah 4. decembra. Skočili iz grmovja in vpili: "Dajmo Janša, dajmo Janša." Pred sodiščem se je pred začetkom sojenja zbralo nekaj deset privržencev predsednika SDS Janeza Janše, ki so, kot je dejala naša novinarka, tik pred njegovim prihodom skočili iz grmovja in vpili: "Dajmo Janša, dajmo Janša." Kakšnih večjih incidentov pa ni bilo mogoče opaziti. Nadaljevanje sojenja sovpada z volilnim časom, a na okrajnem sodišču zanikajo, da bi takšne termine določili namenoma. V nedeljo so namreč iz SDS sporočili, da so pridobili informacije o morebitnem namernem organiziranju incidentov pred sodno palačo na Miklošičevi ulici. Kot so zapisali, se od morebitnih tovrstnih provokacij vnaprej distancirajo. Iz SDS so nam danes na vprašanje, zakaj niso prijavili policiji, da so pridobili namige o morebitnih incidentih, odgovorili: "Govorimo o verbalnih, ne o fizičnih zgodbah."
|
neutral
|
9,710
|
Na novinarski konferenci je sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko povedal, da se naj začetek uveljavitve zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev prestavi vsaj za eno leto. Kot pravijo v zvezi, je nova socialna zakonodaja v več točkah problematična, nanjo pa niso pripravljeni tudi centri za socialno delo (CSD). Samostojni svetovalec pri ZSSS Goran Lukič je med drugim izpostavil dejstvo, da novi zakon ukinja državne štipendije za dijake, mlajše od 18 let. "Dijaška organizacija Slovenije je opozorila, da bo 18 tisoč mladoletnim dijakom, ki so prejemali štipendijo, le ta mirovala," je povedal Lukič in dodal, da ni jasno, na kakšen način se bo izguba štipendije kompenzirala z otroškim dodatkom. Družine teh dijakov bodo namreč v nekaterih primerih upravičene do višjega otroškega dodatka. Po njegovem mnenju je problematičen tudi varstveni dodatek, ki ga ureja zakon o socialnovarstvenih prejemkih. Nekateri upravičenci so se namreč ustrašili ob omembi vpisa prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiško knjigo in omejitve pri dedovanju. Ker zaradi tega niso želeli uveljavljati pravice do dodatka, Lukič upa, da bodo pristojni na CSD (kjer se bo po novem zakonu uveljavljalo vse pravice iz javnih sredstev) upravičencem znali jasno razložiti pomen omenjenega. Zorko je izpostavil, da centri za socialno delo nimajo dovolj zaposlenih za izvajanje določil novega zakona. Dodal je, da je vprašljiv tudi informacijski sistem, ki ga bodo centri uporabljali za reševanje vlog za pridobitev pravic do denarnih prejemkov, subvencij oziroma znižanih plačil. Po njegovih informacijah ga namreč v centrih še niso preizkusili. Kot pravi, se pojavlja tudi vprašanje verodostojnosti podatkov o vrednosti premoženja in lastništvu, ki so v več bazah in bodo podlaga za sprejemanje odločitev o dodelitvi posamezne socialne pravice. Predsednik ZSSS Dušan Semolič pa je poudaril, da je treba novo socialno zakonodajo še enkrat pregledati in upoštevati nekatere spremembe. "Eksperimentiranje tu ni dovoljeno," je dejal.
|
neutral
|
9,711
|
Zakaj se sodišče ne zgleduje po računskem sodišču? Nadaljevanje sojenja v aferi Patria se je vnovič sprevrglo v farso. Ponedeljkova obravnava se lahko obrne v prid Janeza Janše ali pa v prid njegovih tekmecev. V vsakem primeru pa bo izgubila sodna oblast. Tako kot na začetku sojenja, ko se je blamirala s slabo organizacijo. Pred tedni je kazalo, da bo ob sodnih razpravah utrpel škodo predvsem Janša. Mislili smo: če ga bodo volilci gledali na sodišču, se bodo odvračali od njega. Zdaj se zdi drugače. Del volilnega telesa utegne prepoznati Janšo kot žrtev, še zlasti po šesturnem branju obtožnega predloga slaba dva tedna pred volitvami. Najverjetneje pa bo rezultat takšen: zaradi sojenja Janša ne bo izgubil veliko podpore, dobil je pa tudi ne bo. Kljub temu ne bi bilo nič narobe, če bi se sojenje namesto danes nadaljevalo po volitvah. Itak 4. decembra še ne bomo vedeli, ali je Janša kriv. Sodišče bi se lahko zgledovalo pri računskem sodišču. Tam velja nenapisano pravilo, da v zadnjem mesecu pred volitvami ne objavljajo poročil. Kot pravi predsednik računskega sodišča Igor Šoltes, tako ravnajo tudi njegovi kolegi v tujini. Ker pač ne želijo vplivati na izid volitev. Sodišče je nekomu omogočilo brezplačno volilno kampanjo. Janši? Njegovim tekmecem? Obojim? Ne vemo. Narobe pa je, da jo je sploh omogočilo. To ne dviga ugleda sodne oblasti.
|
neutral
|
9,712
|
Koroški župnik Anton Kmet bo moral zaradi spolnega zlorabljanja dveh deklic za deset mesecev v zapor. Vrhovno sodišče je namreč zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil duhovnik. Kmet je tako po nekdanjem kašeljskem župniku Francu Frantarju in župniku iz Ormoža Albinu Žnidariču tretji duhovnik, ki bo zaradi spolne zlorabe otroka moral odslužiti zaporno kazen. Tožbe proti Cerkvi Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji se vse pogosteje sooča z odškodninskimi tožbami zaradi nesprejemljivega ravnanja svojih podanikov. Kmalu tako lahko pričakujemo odločitev mariborskega sodišča v prvi tovrstni tožbi pri nas, v kateri zahteva odškodnino ena od žrtev nekdanjega artiškega župnika Karla Jošta, poroča časnik. Osumljen je bil kar 16 spolnih zlorab otrok, a je še pred koncem sodnega postopka umrl. Za odškodninsko tožbo so se odločile tudi vse tri žrtve ormoškega župnika Albina Žnidariča. Med pripravami na birmo je namreč redno po prsih in zadnjici otipaval deklici, ki se zaradi njegovega položaja izprijenemu početju nista upali upreti, poroča Dnevnik. Duhovnika, ki je svoje poslanstvo opravljal v župnijah Brezno in Remšnik na Koroškem, so slovenjgraški policisti prijeli po večerni maši v zadnjih dneh maja 2007. Dva dni po prijetju spet vodil mašo Takrat so ga zaradi suma pedofilije tudi pridržali, a ga je nato preiskovalna sodnica že naslednji dan po zaslišanju izpustila na prostost. Izrekla pa mu je tudi prepoved približevanja domnevnima žrtvama, ki se jima Kmet ni smel približati na manj kot kilometer. Mariborska nadškofija pa proti duhovniku ni ukrepala, saj je lahko slednji še naprej opravljal svoje poslanstvo. Dva dni po prijetju je tako že vodil večerno mašo. Kljub temu pa je slovenjgraško tožilstvo s pomočjo policije proti njemu spisalo obtožnico, v kateri so mu očitali, da je zagrešil dve kaznivi dejanji spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Enotno deset mesecev dolgo zaporno kazen mu je slovenjgraško tožilstvo sicer prisodilo že pred dobrim letom, a so zaradi zahteve po varstvu zakonitosti odložili nastop prestajanja kazni.
|
negative
|
9,713
|
Anonimka. Po Murski Soboti še Maribor. Ursiks: Običajno gre za diskreditacijo. Golc še vodja Murska Sobota. Pred tedni smo poročali o tragičnem dogodku, ko si je na svojem domu vzel življenje eden od zaposlenih v ZPKZ Murska Sobota. Kot nam je pojasnila njegova mama, naj bi storil samomor, ker “ni več zdržal pritiskov v službi”. Takrat so nekateri zaposleni s prstom pokazali na Albina Golca, vodjo murskosoboških zaporov. “Povezava med tragičnim dogodkom in službo ni bila ugotovljena,” pa so še enkrat pojasnili iz Ursiksa. Golc je še vedno vodja oddelka. “Tudi pri nas je stanje zelo kritično,” je zapisano v pismu, kjer so podpisani zaposleni Zavoda za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Maribor. V pismu vodstvu očitajo šikaniranje in delanje razlik med zaposlenimi. Nekateri pazniki naj bi imeli privilegije pri vodilnih glede prostih dni in dopusta, eden od zaposlenih naj bi od kaznjenca celo kupoval prepovedano drogo, opozarjajo pa tudi na prisotnost alkohola med zaposlenimi in podobno. Obtožbe vodstvo ZPKZ Maribor odločno zanika. Pisanje smo preverili pri viru blizu mariborskim zaporom, ki je navedbe glede šikaniranja v zaporih potrdil. Navedbe bodo preverili Iz generalnega urada Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks) so potrdili, da so tudi oni dobili omenjeno pismo. “Čeprav je namen anonimnih pisem običajno diskreditirati koga in izkušnje kažejo, da so navedbe v njih praviloma neresnične, jih bomo kot običajno tudi tokrat preverili in glede na ugotovitve ustrezno ukrepali,” so povedali. Albin Krajnc, predsednik sindikata ZPKZ Maribor, je pojasnil, da sam pisma glede šikaniranja ni prejel. “Jutri (danes, op. p.) bo sestanek s predstavniki sindikata, na katerem bomo govorili tudi problematiki v Murski Soboti. Najbrž bo beseda nanesla tudi na Maribor,” je dejal za Žurnal24. Spomnimo, na šikaniranje od nadrejenih so s pismom že opozorili zaposleni v ZPKZ Murska Sobota.
|
neutral
|
9,714
|
Radeče papir. Čakajo na odobritev kredita iz Nove KBM. Posla naj bi imeli dovolj za obratovanje. “Ob morebitnem črnem scenariju bi lahko brez dela ostalo 370 ljudi. Tako bi imela naša občina kar 30-odstotno brezposelnost in bi to postal tudi nacionalni problem,” svari Matjaž Han, župan Radeč. Današnji dan je odločilen za usodo tovarne Radeče papir. Spopadajo se s hudimi likvidnostnimi težavami. Nadaljnja usoda podjetja je odvisna od kreditnega odbora Nove KBM, ali jim bo odobrila šestmilijonsko dolgoročno posojilo. Lastnik podjetja Peter Tevž je optimističen, saj poudarja, da imajo dela in naročil dovolj. Sicer so morali zaradi likvidnostnih težav v podjetju že septembra ustaviti en papirni stroj, v ponedeljek ponoči pa še enega. Že razmišljajo o pomoči O morebitni novi socialni katastrofi so spregovorili tudi občinski svetniki na izredni seji. Kot je poudaril župan, so optimistični in verjamejo, da se bo podjetju uspelo izkopati. “Če pa se zgodi najhujše, bomo kot občina delavcem pomagali po najboljših močeh,” je dodal Han.
|
negative
|
9,715
|
Upokojenci. Novembrske uskladitve pokojnin letos ne bo. Uskladitev. Novembrske uskladitve pokojnin ne bo. Tako je na včerajšnji seji sklenil svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz). “Uskladitve ne bo, ker je bil že s februarsko uskladitvijo presežen limit možnega povečanja pokojnin v letošnjem letu, kakršen izhaja iz interventnega zakona,” je pojasnil Jože Kuhelj, namestnik generalnega direktorja Zpiza. Kot je dodal, bi se glede na rast bruto plač pokojnine letos lahko uskladile za 0,625 odstotka, a so bile že pri februarski uskladitvi povečane za en odstotek. Denar bo nakazan en dan prej Decembra bodo upokojenci pokojnine dobili izplačane že dan prej kot običajno, torej že v četrtek, 29. decembra, in ne v petek, 30. decembra. Zaradi praznikov se namreč pričakuje, da bodo banke svoja vrata zaprle ob zgodnejših urah.
|
neutral
|
9,716
|
Rebalans proračuna. Vlada je našla dodaten denar za Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo. Finance. Vlada je z rebalansom proračuna Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) odobrila dodatnih 1,24 milijona evrov, smo izvedeli neuradno. Po spremenjenem proračunu za letos je Sovi pripadlo 14,39 evra, po rebalansu proračuna pa 15,63. Neuradno: več zaposlenih Za kaj bo Sova dobila več denarja? Uradnega odgovora včeraj nismo dobili. Po nekaterih neuradnih informacijah potrebujejo denar za dodatno zaposlovanje in povišanje mase plač. Od dodatnega 1,24 milijona je sodeč po predlogu rebalansa proračuna 83 tisoč evrov namenjenih tehnični opremi, 1,15 milijona evrov pa za stroške dela in mednarodno sodelovanje. "Ukvarjajo se s politiki" "Zelo me je začudilo, ko so me na to opozorili," je dodatni denar za Sovo včeraj komentiral predsednik SDS Janez Janša in dodal: "Vprašal sem tudi kolega Zvoneta Černača, ki mi je povedal, da niso imeli nobenih dodatnih resnih opozoril, zakaj je tako. Bojim se, da se Sova zlorablja. Ne predstavljam si, čemu bi Sova potrebovala milijon evrov dodatnih sredstev, glede na to, da nam ne preti nobena pretirana zunanja nevarnost. Polno pa je indicev, da se ta služba ukvarja z nami, s politično konkurenco." Sova o Jankoviću In kateri so ti indici? "Ravno sem govoril z nekom iz mariborske mestne uprave, ki je rekel, da je uslužbenec Sove prišel k direktorici mariborskega javnega podjetja in jo najprej vprašal, ali ima kakšne stike z ambasadorji, potem pa, kako bi odgovorila na vprašanje, če bi jo kakšen ambasador vprašal, kaj misli o Zoranu Jankoviću. To ni naloga Sove," je povedal Janša.
|
neutral
|
9,717
|
Litostrojska. Čez dobra dva meseca bo naseljena stavba, ki naj bi bila prenevarna za elitne policiste. Računsko sodišče. Tokrat ga niso vprašali za mnenje, čeprav je imelo ob poizkusu najema stavbe za NPU pomisleke. Palača. V pisarne zgradbe na ljubljanski Litostrojski cesti, kamor je nekdanji minister Dragutin Mate želel naseliti policiste iz Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), se bodo predvidoma že v naslednjih tednih pospešeno začeli seliti uslužbenci državnega statističnega urada (SURS) in ministrstva za okolje in prostor (MOP). Kresalova je ni želela Nevarno. Dragutin Mate, minister za notranje zadeve v vladi Janeza Janše, je decembra 2007 sklenil najemno predpogodbo s podjetjem DSU nepremičnine (v lasti D.S.U, ki ga je ustanovila država) – kupcem stavbe v izgradnji na Litostrojski cesti v Ljubljani. Investitor objekta pa je bila družba Imos-Lit nepremičnine in inženiring. Mate je želel tja preseliti vse službe ministrstva in Generalno policijsko upravo. Njegova naslednica Katarina Kresal na selitev ni pristala, ker da bi bilo to zaradi bližine skladišča utekočinjenega plina prenevarno za zaposlene. "Selitev se predvideva do konca januarja. Sredstva za plačilo najemnine so predvidena v predlogu sprememb proračuna za prihodnje leto," pojasnjujejo na SURS. Dodatno še za opremo Za uporabo prostorov v objektu, kjer bodo vsa gradbena dela končana predvidoma do konca novembra, bo SURS plačeval dobrih 140 tisoč evrov mesečno. "To vključuje najemnino za poslovne prostore, parkirišča ter stroške upravljanja in obratovanja. V to ceno ni všteta oprema. Stroški najema opreme bodo znašali 21.846 na mesec, in sicer za dobo pet let, ko oprema preide v last SURS," dodajajo državni statistiki. Žarnićevi do milijona MOP pa bo s to selitvijo privarčeval dober milijon evrov na leto. “Celotna najemnina za ministrstvo in organe v sestavi, ki se selijo, pa zdaj znaša 2.378.384,64 evrov,” pojasnjujejo na ministrstvu za javno upravo (MJU), ki jim je vlada že februarja lani naložila, naj preverijo, kateri državni organi bi se lahko selili v objekt, na katerem so bila gradbena dela takrat še začasno ustavljena do odločitve, kdo se seli. Kdaj točno pa si bodo zaposleni na SURS nove poslovne prostore začeli deliti s kolegi z MOP, ki bodo zato na leto plačevali milijon tristo tisoč evrov, uradno ni znano. Zagotovo pa se na Litostrojsko cesto ne bodo selili uslužbenci z dveh od štirih organov v sestavi MOP, agencije za okolje (ARSO) in geodetske uprave (GURS). Šoltesa niso vprašali Računsko sodišče, ki ga vodi Igor Šoltes, je sicer po pregledu sprva načrtovanega najema stavbe za NPU, ocenilo, da je MNZ ravnalo negospodarno, ko se je odločilo za najem stavbe, namesto da bi sklenilo najem s postopnim odkupom. Šoltesovi revizorji so presodili, da bi stavba v resnici tudi po 20 letih ostala v lasti družbe D.S.U, ki jo je ustanovila država, in da bi lahko šlo v tem primeru za prikrito zadolževanje MNZ. Trenutna vlada v odhodu se je kljub temu odločila, da na Litostrojsko cesto preseli MOP in SURS.
|
neutral
|
9,718
|
Izjema. Nalepka proti oglasom na nabiralniku med volilno kampanjo ne pomaga. "Nalepko proti oglasom sem dal na poštni nabiralnik zato, ker nočem, da mi ga smetijo. Zakaj bi bili politiki s svojo propagando izjema?” se sprašuje bralec iz Ljubljane, ki je včeraj dobil letak kandidata Socialnih demokratov (SD) Franca Križaniča. Da so politiki izjema, dovoljuje zakon o poštnih storitvah. Ta v 45. členu določa, da politična propagandna sporočila med volilno kampanjo niso oglaševalska sporočila, ki jih lahko uporabnik poštnih storitev prepove z nalepko, ki jo ima na nabiralniku. Globa do osem tisoč evrov Pri SD ob tem pravijo, da le delujejo v skladu z zakonodajo in da je raznašanje teh letakov zanje opravila Pošta Slovenije (PS), pri tej posla ne komentirajo. “Vsebine poslovnih odnosov s pogodbenimi partnerji ne moremo razkrivati,” pojasnjujejo. Če imate nalepko in bi letak s politično vsebino dobili pred začetkom volilne kampanje ali po njenem koncu (ta je 3. decembra), bi lahko pritožbo poslali na inšpektorat za elektronske komunikacije, elektronski podpis in pošto. Ta lahko tistega, ki bi to storil, kaznuje z globo od 75 evrov do osem tisočakov ne glede na to, ali gre za PS ali študenta, ki so ga najeli za deljenje letakov, pravijo na agenciji za pošto in elektronske komunikacije.
|
neutral
|
9,719
|
Stečajna upraviteljica gradbene družbe Vegrad Alenka Gril je v ponedeljek nekdanje delavce družbe, ki bivajo v Vegradovem samskem domu v Ljubljani in od avgusta letos protestno ne plačujejo najemnine, obvestila, da bo začela z zapiranjem doma. Kot je Grilova zapisala v današnji izjavi za javnost, je v omenjenem obvestilu delavcem navedla, da bodo zaradi neplačevanja najemnin postopoma začeli zapirati samski dom na Ulici Vide Pregarčeve v Ljubljani oziroma zmanjševati število ležišč in da po preteku začasnih dovoljenj le-teh ne bodo podaljšali najemnikom, ki najemnine ne plačujejo. Od 71 ljudi, kolikor jih biva v domu in od avgusta ne plačuje najemnine, jih ima 13 začasno dovoljenje za bivanje. Pred podaljšanjem začasnega dovoljenja bodo za vsakega preverili, ali in koliko mu dolgujejo ter koliko znaša njegova prednostna terjatev. Grilova je zapisala, da prizadevanja IWW za iskanje pravičnih rešitev za delavce načeloma podpira, da pa je ocena, da je obvestilo zločinsko, močno pretirana. Dodaja, da se je treba zavedati, da bo družba v stečaju prodala svoje nepremičnine, tudi samski dom v Ljubljani, in da bo kupec uveljavil vse svoje pravice. "Menim, da so za reševanje problematike neplačil plač in drugih vrst izkoriščanja iz delovnopravne zakonodaje pristojne druge službe in organi v državi, ne stečajni upravitelji, ki vodimo stečajne postopke," je še zapisala Grilova. Če bo njegov dolg iz naslova najemnine presegal znesek priznane prednostne terjatve, mu bivanja v domu ne bodo več omogočili, če ne bo plačeval najemnine. Enako velja za delavce, ki jim Vegrad nič ne dolguje, pravi Grilova. Vegrad po njenih navedbah od teh 71 ljudi 61 dolguje neizplačane plače, do 10 pa ne izkazuje nobenih obveznosti. Obveznosti do delavcev predstavljajo priznane prednostne in navadne terjatve. "Škandalozno in zločinsko" Predstavniki gibanj Nevidni delavci sveta (IWW), ki se zavzema za pravice migrantskih delavcev, in 15o pravijo, da je bil namen stavke v obliki neplačevanja najemnin odpreti vprašanje položaja delavcev v stečajnih postopkih. Večkrat so tudi Grilovo pozvali, naj se dogovorijo o rešitvi. "Stečajna upraviteljica je opeharjenim delavcem 17. avgusta zagotovila, da jih ne bo preganjala iz delavskih domov. To so delavci in njihovi podporniki razumeli kot pripravljenost stečajne upraviteljice, da sodeluje pri iskanju pravične rešitve za opeharjene delavce," so v gibanjih zapisali v današnjem sporočilu. Odločitev Grilove označujejo za "škandalozno in zločinsko", saj po njihovem preganjanje delavcev na cesto "v kontekstu izsiljevalskega migracijskega režima pomeni odvzem podlage za uveljavljanje pridobljenih pravic". Pravijo, da je njeno dejanje "napad na delavce, njihove delavske in socialne pravice, napad na demokracijo in s tem napad na vse nas". Temu se bosta gibanji "uprli z vsemi potrebnimi sredstvi", pravijo.
|
neutral
|
9,720
|
Zahtevo za glasovanje po pošti še danes. Zahtevek za glasovanje po pošti morajo vložiti pri okrajni volilni komisiji ali volilni komisiji volilne enote, na območju katere imajo stalno prebivališče. Obrazec zahtevka lahko dobijo v zavodu, kjer se nahajajo, ali pa na spletni strani Državne volilne komisije. Volivci, ki bodo na dan predčasnih državnozborskih volitev, 4. decembra, v bolnišnici, zdravilišču, domu za ostarele ali zaporu, lahko glasujejo po pošti. Zahtevo lahko oddajo po pošti še danes. Po pošti lahko glasujejo oskrbovanci domov za starejše, ki nimajo stalnega prebivališča v domu, volivci, ki so na zdravljenju v bolnišnicah ali zdraviliščih, ter volivci, ki so na dan glasovanja v zavodu za izvrševanje kazenskih sankcij. Gradivo po pošti Ti volivci bodo po pošti prejeli volilno gradivo, ki ga morajo oddati na pošto najpozneje 3. decembra. Volivci, ki bodo zahtevali takšen način glasovanja, v nedeljo, 4. decembra, ne bodo mogli glasovati na volišču. V četrtek, 1. decembra, pa se izteče rok, do katerega lahko volivci zahtevajo še druge posebne oblike glasovanja: na domu, zunaj kraja stalnega prebivališča ali na volišču, dostopnem invalidom.
|
neutral
|
9,721
|
Kanalizacija. V Ljubljani brez nje še vsaj pet let. Napeljavo vodovoda in kanalizacije v vsako hišo do leta 2014 je pred lanskimi lokalnimi volitvami obljubljal ljubljanski župan Zoran Janković. Krištof Mlakar, direktor javnega podjetja Vodovod - Kanalizacija (Vo-Ka), pa je včeraj napovedal, da bodo to uresničili šele čez pet let pod pogojem, da bodo od Evrope dobili 36 milijonov evrov. Pol denarja iz evropskega kohezijskega sklada MOL. Po treh letih je končala projekt izboljšanja kanalizacijskega sistema, ki je stal 13,4 milijona evrov. Polovico denarja je prispeval kohezijski sklad, 30 odstotkov so pokrili iz okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, 20 odstotkov pa je šlo iz proračuna Mestne občine Ljubljana (MOL). Osemnajst milijonov evrov potrebujejo za dokončanje zbiralnika C0, 18 milijonov pa za širitev centralne čistilne naprave. “Predvidevamo, da nam bo Evropska komisija namenila ta denar in da bomo čez pet let ukinili greznice na širšem območju Ljubljane,” je povedal Mlakar in dodal, da zdaj pripravljajo vlogi za pridobitev teh evropskih sredstev. Na novo priključili sto objektov Prvi odsek kanalizacijskega zbiralnika C0, ki poteka po Sneberski cesti, so zgradili v sklopu kohezijskega projekta izboljšave hidravličnega delovanja kanalizacijskega sistema v Ljubljani. Poleg tega so zgradili zbiralnik S (poteka po cesti Ob Ljubljanici, Pugljevi, Povšetovi in Puterlejevi ulici ter ob Turnskem nabrežju) in tri zadrževalne bazene. “Na Sneberski cesti smo na kanalizacijo priključili približno sto objektov, to je okoli 350 občanov,” je povedala strokovna vodja projekta v Vo-Ki Barbara Gnidovec.
|
neutral
|
9,722
|
Čez Atlantik. Ekipa se bo januarja podala na skoraj pet tisoč kilometrov dolgo pot. “Vedno je bil priden fant, z njim nikoli ni bilo težav. Ni bil veslač, je pa res, da je bil na svoji prvi regati že pri šestih mesecih. Od podviga, ki si ga je zadal zdaj, ga nisem poskušala odvrniti, me pa seveda skrbi. Najbolj se bojim hitrih kontejnerskih ladij, ki bi jih lahko srečali na poti in se malemu čolničku pred seboj ne bi mogle izogniti,” pravi Ljuba Medak, mama 23-letnega Primorca Marina Medaka, ki se bo s tremi britanskimi pustolovci januarja z devetmetrskim čolnom na vesla odpravil čez Atlantik. “Veslali bomo brez spremstva, pot pa bo trajala predvidoma od 45 do 60 dni, odvisno od vremena. Idejo sem dobil pred tremi leti, a žal nisem našel nobenega Slovenca, da bi se mi pridružil,” razlaga mladi Pirančan. S soncem do pitne vode Po dva bosta veslala po dve uri, preostala člana ekipe pa bosta medtem počivala v eni od dveh kabin na čolnu, ki je opremljen tudi s sončnimi celicami. “Nekje imam skrit električni motor, s katerim si bomo pomagali,” se najprej pošali Medak, ko ga vprašamo, čemu so kolektorji pravzaprav namenjeni. Nato pa pojasni, da bodo s sončno energijo razsoljevali vodo, da jo bodo lahko pili, hkrati pa napajali navigacijo in komunikacijske naprave – s seboj bodo imeli namreč satelitski telefon, vsak dan pa naj bi pisali blog. Sponzor Tuš Odprava je za svojo pot zbrala 70 tisoč evrov, koliko je primaknil slovenski sponzor Tuš, pa niso razkrili. Je pa menda pri odločitvi, da bodo mlade pustolovce podprli, aktivno odločal lastnik Tuša Mirko Tuš. “To bo zelo velika in vznemirljiva avantura, velik izziv tako telesno kot duševno,” pravi eden do treh britanskih članov ekipe, 35-letni Alastair Humphreys, ki je med drugim prekolesaril pot okoli sveta ter prevozil 74 tisoč kilometrov, obiskal 60 držav in pet celin. Nedavno je pešačil po južni Indiji, pretekel šest maratonov v Sahari, prečkal Islandijo in sodeloval v polarni odpravi blizu severnega magnetnega polja. O svojih avanturah je napisal štiri knjige. “Ampak jaz sem običajen človek, poglejte me, sem povsem normalen, fizično nič posebno razvit. Zagotovo pa te ti ekstremni podvigi naredijo nekako zasvojenega in vsakič znova se sprašujem, česa vsega sem še sposoben,” razlaga Humphreys, ki “na meji” živi zadnjih deset let. Uspešnost tovrstnih odprav je sicer dvotretjinska.
|
positive
|
9,723
|
Zasedba. V predavalnicah prespalo okoli 70 študentov. Blokada se nadaljuje. Študenti iz gibanja Mi smo univerza so na zasedeni ljubljanski filozofski fakulteti po prvi noči nadaljevali alternativni študijski proces. Pouk še vedno blokirajo v treh pritličnih učilnicah. Upor se širi na fakulteto za socialno delo, akademijo za likovno umetnost in fakulteto za družbene vede, ki naj bi jo zasedli v sredo. Potek zasedbe ponoči Prvo noč je na filozofski fakulteti v predavalnicah prespalo okoli 70 študentov, ki so si tja prinesli spalne vreče in blazine. Večino časa so porabili za pisanje izjav in pripravo programa za naslednje dni. Ponoči so predvajali družbenoangažirane filme. Glavni vhod je po dogovoru z dekanom zaprt, a je vstop omogočen skozi stranskega. Poleg uradnih varnostnikov imajo študenti organizirano rediteljsko službo. Za kakovosten študij Na fakulteti bodo vzpostavili tudi kuhinjo. Vsak dan sicer potekajo vsebinske delavnice o problematiki visokega šolstva, zvečer pa se protestniki zberejo na direktno-demokratičnih skupščinah. Njihova ključna zahteva ostaja kakovosten in brezplačen študij.
|
neutral
|
9,724
|
Hrup. Zbiranje mladine v baraki na železniški postaji moti stanovalce. “Enostavno se ne da spati, pa niti nisem med tistimi, ki so najbližje,” se jezi stanovalka Kolodvorske ceste v bližini Kranjske železniške postaje. Stanovalci ulice se pritožujejo nad hrupom iz opuščenega objekta nekdanje Oljarice. Vanj se je naselila mladina, ki ob koncih tedna organizira glasbene prireditve ter izkorišča nedorečen status objekta in neodločnost odgovornih, meni bralka. Neučinkoviti ukrepi Zbiranje pri mimoidočih povzroča nelagodje, pravi bralka: “Baje je baraka predvidena za rušenje, ampak nihče nič ne ukrepa.” Policisti sicer posredujejo, po njihovem odhodu pa je takoj vse po starem, dodaja. “Organizatorji zaračunavajo vstopnino, prodajajo pijačo, je to sploh zakonito? Kje so inšpekcijske službe?” se sprašuje, prepričana, da je objekt zasedlo Alternativno kulturno društvo (AKD) Izbruh. Od julija do novembra smo policisti opravili 11 intervencij zaradi glasne glasbe oziroma hrupa, ki ga je povzročila mladina z zbiranjem v zapuščenem objektu na železniški postaji. Boštjan Glavič, višji policijski inšpektor Mestna uprava je z dogajanjem seznanjena. Poslabšale so se varnostne razmere, povečalo se je število kršitev javnega reda in miru ter kaznivih dejanj, piše in se sklicuje na Policijsko upravo Kranj. Tudi po njenem mnenju gre za člane ali simpatizerje AKD Izbruh, ki so izgubili bazen na Savskem otoku. Izbruh zanika “Izbruh s tem nima popolnoma nič,” zagotavlja dolgoletni vodja Andraž Šulc, ne izključuje pa možnosti, da se tam zadržujejo nekateri člani društva. “Mi svoje prostore še iščemo. Pogajamo se za novo lokacijo, ki ne bo moteča,” dodaja. Trenutno organizirajo prireditve v Železnikih, Ljubljani in Novem mestu, sicer pa Šulc pričakuje pomoč občine, in dokler bo ta kazala posluh, ne načrtuje enostranskih akcij. Baraka možna rešitev Po besedah občinske uprave bi bila lahko baraka za društvo ena od rešitev, vendar bi bilo treba najprej urediti status objekta v zemljiški knjigi in določiti lastnika. “Mestna občina Kranj vidi kot možno rešitev izvzem te nepremičnine iz javnega dobrega in izvedbo postopkov, da se vpiše kot lastnina občine, kar bi bila solidna osnova za urejanje razmerij do AKD Izbruh,” so zapisali.
|
negative
|
9,725
|
Jutri bo jugozahodni veter večinoma pregnal meglo iz nižin. Megla je naša redna spremljevalka v nižinah že kar lep čas, iskanje sončnih žarkov pa občasno pravi podvig. Za jutri pa vremenoslovci tudi tistim, ki ostajamo v dolinah, obljubljajo nekaj sončnih žarkov, čeprav ne vsepovsod. „Čez dan bo zapihal jugozahodni veter in večinoma pregnal meglo iz nižin,“ so zapisali na Agenciji RS za okolje (Arso). Megla se bo sicer ponekod po nižinah zadrževala še zjutraj in dopoldan. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do minus 5, čez dan se bodo povzpele do 10, na Primorskem na okoli 12 stopinj C. Le dan brez megle In kakšno vreme bo pospremilo začetek novega delovnega tedna? „V ponedeljek in torek bo največ sonca spet na Primorskem in v gorah, po nižinah v notranjosti Slovenije pa bo predvsem zjutraj in dopoldne megla ali nizka oblačnost,“ so zapisali na Arsu.
|
neutral
|
9,726
|
Zoran Janković. Podal izjavo o nakupu zemljišča, ko je bil še v Mercatorju. Zoran Janković je pri preiskovalnem sodniku podal izjavo v zvezi z nakupom zemljišča v srbskem Nišu v času, ko je bil predsednik uprave Mercatorja. Izjavo je podal “v zadnjih dveh mesecih”, dodal pa je, da ni bil podpisnik s tem povezane pogodbe. Poslovanje s sinovi Ovadba iz leta 2007. Zoran Janković naj bi bil v isti ovadbi ovaden tudi zaradi suma, da je kot šef Mercatorja zlorabil položaj tudi s poslovanjem z družbama v lasti njegovih sinov, je oktobra poročal Reporter. Sum pobiranja provizij Za kaj gre? V začetku leta 2007 so na vrhovnem tožilstvu prejeli ovadbo zaradi suma, da naj bi Zoran Janković kot predsednik uprave Mercatorja zlorabil svoj položaj in pri gradnji v Nišu pobral provizijo, je oktobra poročala revija Reporter. Postopek naj bi se zataknil na policiji in pozneje tudi na tožilstvu, pred približno pol leta pa sta tožilca Emil Bukovac in Jaka Brezigar, sin Barbare Brezigar, vložila zahtevo za preiskavo. Sodnica se odloča Po neuradnih informacijah se ljubljanska preiskovalna sodnica odloča, ali bo zoper Jankovića uvedla preiskavo.
|
neutral
|
9,727
|
SDS se še naprej utrjuje na prvem mestu, saj vodi že s 35,2 odstotka glasov, na drugem mestu pa Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića. Sledijo SD, DeSUS in Državljanska lista Gregorja Viranta, kaže seštevek rezultatov zadnjih treh dni javnomnenjske raziskave Mladine in Niamedie. Tako imenovana kontinuirana meritev, ki so jo izvedli na vzorcu 600 anketirancev v zadnjih treh dneh, še vedno kaže, da bo zmagovalka nedeljskih predčasnih volitev SDS (zanjo bi glasovalo 35,2 odstotka anketirancev), na drugem mestu pa bi s 24-odstotno podporo pristala Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića. Na tretje mesto bi se uvrstila SD (10 odstotkov), sledi DeSUS (7,3 odstotka), ki mu podpora še narašča, šele nato pa na vrsto pridejo Državljanska lista Gregorja Viranta (6,6 odstotka), NSi (4,9 odstotka) in SLS (4,5 odstotka). "Bolj zaznavna je še TRS Matjaža Hanžka, ki se je prebila nad dva odstotka (podpora znaša 2,4 odstotka). TRS lahko preseneti. Popolnoma pa ne gre odpisati niti Zaresa niti LDS, pa čeprav ju ankete uvrščajo daleč pod prag vstopa v parlament," so sporočili iz Mladine. Če tokratne rezultate primerjamo z včerajšnjimi, lahko opazimo, da se podpora SDS v zadnjih dneh krepi, pri Jankovićevi Pozitivni Sloveniji pa miruje. Na presenetljivem četrtem mestu ostaja DeSUS, ki mu podpora še narašča in zdaj znaša že 7,3 odstotka anketiranih.
|
neutral
|
9,728
|
Iščemo neke vrste boga, ki tudi slabo počne z nerazumljivim, a višjim ciljem. Matej Košir, novinar Žurnala24 (Foto: ) Po dobri slovenski navadi tudi po tokratni kampanji vemo, kdo ima najbolj trdo kožo, a ne vemo, kdo bi naslednja štiri leta najbolje vodil našo državo. Viranta je afera Nadomestila uničila, ker je startal kot pravičnik in poštenjak. Vso drugo nekritično pogrevanje nepremičninskih afer je povsem nepomembno. Jankovič in Janša v zavesti ljudi nista popolna, zato jima minuse oprostijo lažje kot Virantu. Imata pa še eno prednost – oba sta generalska tipa in ljudje v času krize iščejo antipod Pahorju, ki ima sicer najmanj napak, ki hranijo slovensko fovšijo, a ni sposoben udariti po mizi. Kaj je za blaginjo ljudi pomembnejše? Vzklikali smo Tito, Tito, ko nismo imeli za kruh. Bi, ko ne bi videli nobene rešitve več, vzklikali Pahor? Janša? Ali Janković? Iščemo ključavničarja. Ljudje iščejo nekoga, o odločitvah katerega ne dvomijo. Neke vrste boga, ki tudi slabo počne z nerazumljivim, a višjim ciljem. Če bi presojali napake in sposobnosti kandidatov, bi Janša in Janković kvečjemu stopicala pred pragom državnega zbora. Ampak če smo požrli že čisto vse, če bo v parlament še enkrat prišla SNS, če se vanjo vrača NSi, če bi lahko tretje mesto zasedel Pavliha na čelu upokojencev, ki so se mu še upokojenci odrekli ... Potem imamo lahko tudi ključavničarja za mandatarja. O njegovih odločitvah kot nekoč ne bomo smeli dvomiti, zato nas ne bo več razžiral strah pred prihodnostjo. Vso breme bo prešlo na boga in ideologa ... Ljudje bodo vzklikali eno od zgornjih imen, a skoraj prepričan sem, da šele takrat, ko bodo zahtevali njegovo glavo. Ko bo jasno, da je diktator le slab imitator.
|
negative
|
9,729
|
Bruto domači proizvod (BDP) se je v tretjem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej realno in prilagojeno za vplive sezone ter delovnih dni zmanjšal za 0,2 odstotka, na letni ravni pa je padec obsega gospodarske aktivnosti znašal 0,1 odstotka. Ob neupoštevanju sezonskih vplivov in učinka delovnih dni se je gospodarska dejavnost v tretjem četrtletju na letni ravni skrčila za 0,5 odstotka, je danes objavil državni statistični urad. Po petih zaporednih četrtletjih gospodarske rasti se je BDP tako v tretjem trimesečju vnovič zmanjšal. V prvih devetih mesecih letošnjega leta se je BDP v primerjavi z enakim obdobjem lani okrepil za 0,8 odstotka. Po prvi objavi Eurostata je bil bruto domači proizvod v državah EU za 0,2 odstotka višji kot v predhodnem četrtletju, enako rast pa je dosegel že v drugem četrtletju, nižjo rast kot Slovenija pa so (po do sedaj razpoložljivih podatkih) zabeležile le tri države, pa so zapisali v Uradu za makroekonomske analize in razvoj. Ta podatek kaže, da bo rast ob koncu leta verjetno zelo šibka, še posebej v luči dejstva, da se razmere v območju evra in širšem mednarodnem okolju zaostrujejo. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v ponedeljek ocenila, da naj bi dosegla en odstotek, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj pa je napovedal znižanje napovedi rasti za letos in prihodnje leto. OECD sicer Sloveniji za 2012 napoveduje le 0,3-odstotno rast BDP. Domača potrošnja se krči Rast v Sloveniji še vedno poganja izvozno povpraševanje, vendar pa se izvoz povečuje bistveno počasneje kot v prvi polovici leta. Na letni ravni je rast izvoza dosegla 5,6 odstotka. Ker se je rast uvoza upočasnila še bolj in je znašala le 3,7 odstotka, pa menjava Slovenije s tujino na rast še naprej vpliva pozitivno v višini 1,3 odstotne točke. Domača potrošnja medtem še naprej ne kaže znakov okrevanja. Na letni ravni se je tako skrčila za 1,9 odstotka, kar je približno v tolikšni meri kot v drugem trimesečju. V zadnjih štirih četrtletjih primanjkljaja kar 2,3 milijarde Čeprav se je pri tem dinamika tekočega trošenja države upočasnila, pa se je zaradi nominalno manjših prihodkov javnofinančni primanjkljaj v tretjem četrtletju povečal na 456 milijonov evrov, kar predstavlja omenjenih pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). To je sicer manj kot v prvih dveh četrtletjih, a tako je po Flajsovih besedah običajno. V zadnjih štirih četrtletjih je primanjkljaj znašal 2,3 milijarde evrov oz. 6,5 odstotka BDP. S tem smo se znašli v podobnem položaju, kot smo bili na dnu krize v drugem četrtletju 2010, je povzel Flajs. Na tako visoko raven tekočega primanjkljaja sektorja države v letošnjem letu so po njegovih besedah dodatno vplivale tri izredne transakcije: dokapitalizacija Nove Ljubljanske banke, prepoznanje terjatev Slovenskih železnic in dokapitalizacija Adrie Airways. Če bo imel letalski prevoznik ob koncu leta izgubo, bodo statistiki za ta znesek kapitalski transfer vanj še povečali.
|
negative
|
9,730
|
Zunanji minister Samuel Žbogar je danes v Bruslju prvič uradno potrdil, da kandidira za vodjo urada EU na Kosovu. Minister meni, da lahko s svojimi diplomatskimi in političnimi izkušnjami pomembno prispeva k delovanju EU na Kosovu. Odločitev o tem, kdo bo novi predstavnik unije na Kosovu, pričakuje do konca januarja prihodnje leto. Če bo dialog Prištine in Beograda danes uspešen, Srbija decembra lahko dobi status kandidatke za članstvo v EU, je danes v Bruslju povedal zunanji minister, ki opravlja tekoče posle, Samuel Žbogar. "Lahko potrdim, da kandidiram, da sem se prijavil za razpis za vodjo urada, kot tudi za posebnega predstavnika EU na Kosovu," je povedal Žbogar ob prihodu na mednarodno konferenco o Balkanu v Bruslju. Na vprašanje, ali pričakuje, da bo tudi izbran, je dejal, da postopki tečejo in da bo o tem najprej odločala strokovna misija, nato pa visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton, ki bo imela zadnjo besedo. Minister meni, da je dober kandidat. "Mislim, da lahko s svojim profilom, diplomatskim in političnim, pomembno prispevam k temu, kar mora EU v tem trenutku početi na Kosovu," je dejal. Poleg tega je prepričan, da bi bilo njegovo imenovanje priznanje Sloveniji za vse, kar počne na Zahodnem Balkanu. "Pa tudi sam bi videl v tem velik izziv in priznanje," je še dodal. Kdaj bo Ashtonova sprejela odločitev, je po njegovih besedah za zdaj nemogoče natančno napovedati. A sedanjemu začasnemu posebnemu predstavniku EU na Kosovu, Italijanu Fernandu Gentiliniju, so mandat podaljšali do konca januarja, tako da novo imenovanje pričakuje v tem času.
|
positive
|
9,731
|
Portal web-center.si je z lažnim vzdevkom poskušal ugotoviti, kaj se dejansko dogaja na raznih klepetalnicah po spletu. Ugotovili so, da pasti prežijo na vsakem koraku. Štirinajstletnico je 35-letnik nagovarjal, naj mu pošlje svojo sliko. "Za tarčo smo si izbrali popularno slovensko klepetalnico, chat386.com. Komunikacijo z udeleženci smo opravljali pod vzdevkom 'nina14'. Že takoj po samem vstopu na klepetalnico, so uporabniki poskusili vzpostaviti stik z osebo 'nina14'. Bili so različnih starosti – od 18 pa tja do 50 let," so zapisali na portalu web-center.si <nina14> kolk si pa star? <vezan35nm> 35 <nina14> nice <vezan35nm> si že komu dr****? <nina14> hm a te moti kr mam samo 14 let? :P <vezan35nm> ne <vezan35nm> jaz bi te nežno počasi <nina14> a bi bil res nežen? <vezan35nm> maš kako slikco <nina14> ne bi rada svojih slikc pošiljala ... Komunikacija trajala nekaj dni Komunikacija z udeleženci na klepetalnici je trajala nekaj dni. Ugotovili so, da največ uporabnikov zanima tako imenovani "rajc", gledanje preko kamere, komunikacija preko nameščenih programov Skype, spolni odnos, kontakt v živo ... Na portalu so objavili tudi pogovor med osebama "nina14" in "vezan35nm", kjer se lahko jasno razbere, da 35-letnik mladoletnico nagovarja k spolnim odnosom, čeprav ima ta le 14 let. Ker primer, ki so ga izpostavili, ni osamljen, starše in skrbnike otrok opozarjajo, naj pazijo na svoje otroke. Svetujejo jim, da jim omejijo dostop do nevarne spletne vsebine s pomočjo programov, ki so namenjeni za to. Previdno na spletu Na varno uporabo spleta opozarja tudi Center za varnejši internet SAFE-SI, kjer si lahko preberete informacije in nasvete, kako varno in odgovorno uporabljati splet in ostale nove tehnologije. Mi smo jih za vas izbrali le nekaj: 1. Premisli, kakšne fotografije in podatke o sebi objavljaš na spletu! Na spletu objavljaj le tisto, za kar ti je RES vseeno, če vidi kdorkoli! 2. Zaščiti svoj blog, spletno stran, galerijo slik z geslom, ustvari si zasebni profil v spletnih skupnostih ali pri igranju iger. 3. Pazi na svoje geslo za dostop do elektronske pošte, MSN-ja ali spletnih skupnosti – naj bo to skrivnost, ki je ne zaupaš niti najboljšemu prijatelju! 4. Če objavljaš fotografije ali posnetke drugih, jih obvezno vprašaj za dovoljenje! 5. Če pri uporabi spleta naletiš na težave, lahko pokličeš NASVET ZA NET na brezplačno telefonsko številko 080 80 22, kjer ti bodo svetovali, kako rešiti problem.
|
negative
|
9,732
|
Smučarska sezona se začenja. Danes na Krvavcu, konec tedna mogoče tudi na Kaninu, Kopah, Arehu, v Ribnici na Pohorju in na vrhu Mariborskega Pohorja. Koliko snega bo zapadlo, pa lahko preverite tukaj. Danes se bo na Krvavcu začela smučarska sezona. Kljub pomanjkanju naravnega snega so uspeli za smučarje pripraviti progi 1 in 6, ki sta vezani na štirisedežnico Tiha dolina. Vremensko napoved lahko spremljate tudi na našem portalu vreme.net. Sneg si glede na vremensko napoved obetajo tudi na Kaninu, ki je najvišje ležeče slovensko smučišče. Če bo vremenska napoved veljala, bodo naprave lahko zagnali že v nedeljo. Za smučanje na Kaninu mora zapasti najmanj 70 centimetrov snega. Premalo snega je tudi na Voglu, bo pa v soboto začela obratovati nihalka. Na nižjih smučiščih smuke še ne bo Naprav ta konec tedna še ne bodo zagnali na Rogli, Pohorju, v Kranjski gori in na Voglu. Bodo pa, če bo mogoče, pognali naprave na Kopah, Arehu, v Ribnici na Pohorju in na vrhu Mariborskega Pohorja, je STA dejal direktor GTC Kope in Pohorske vzpenjače Srečko Jesenšek. Novost enotne vozovnice Med pomembne letošnje skupne novosti slovenskih smučišč spada enotna smučarska vozovnica, s katero je možno smučati skoraj na vseh smučiščih. Ta trenutek k projektu zaradi različnih razlogov še nista pristopili smučišči na Voglu in Kaninu. Če boste uživali v smuki, nam lahko prek spodnjega obrazca pošljete svoje fotografije.
|
neutral
|
9,733
|
Sneg le še čaka, da dodatno zaposli cestarje in voznike. Doslej je veter naredil že nekaj škode na objektih po državi, do 10 cm snega pa utegne otežiti še promet. V Idrijskem Logu močan veter odkril streho stanovanjske hiše. Veter je del strehe stanovanjske hiše razkril tudi v naselju Ravnik v občini Logatec. Na Rakeku je močan veter odtrgal svetlobne kupole na tovarni. Na območju Štajerske, Koroške in Bele krajine pa je veter podrl več dreves. V noči na soboto naj bi dež zajel vso Slovenijo, hkrati pa prešel tudi v sneg vse do nižin. Po napovedih vremenoslovcev bi ga lahko zapadlo do 10 ali 20 centimetrov. Zjutraj bodo padavine od severozahoda že večinoma ponehale, najpozneje na jugovzhodu. Cestarji pripravljeni na sneg Zimske službe so na sneg pripravljene. Po besedah Mateja Malgaja, izvršnega direktorja za vzdrževanje avtocest pri Darsu, je največ snega v kratkem pričakovati na Štajerskem, okoli deset centimetrov, predvsem na območju Gruškovja in Ptuja. Na Štajerskem imajo na voljo med 65 in 70 vozil oziroma okoli 25 plužnih skupin. Pri Darsu po podatkih, ki so jih dobili od Agencije RS za okolje, manj snega pričakujejo na Gorenjskem in Dolenjskem, in sicer okoli pet centimetrov. Snežilo naj bi predvsem med polnočjo in tretjo uro zjutraj. Tudi dežurna služba direkcije za ceste, ki upravlja glavne in regionalne ceste, je pripravljena na sneženje. Kot so zapisali na svoji spletni strani, imajo koncesionarji na voljo dovolj posipnih materialov, skupaj 53.000 ton soli, naročenih je še 22.000 ton soli. Ta količina naj bi zadoščala za celo zimo. Policija opozarja Policisti sicer že od začetka cestne zimske sezone opozarjajo na dodatno previdnost voznikov v tem času. Kot piše na spletni strani policije, treba hitrost vožnje prilagoditi razmeram in povečati varnostno razdaljo. Zaviranje naj bo rahlo in postopno, sprememba vožnje ne sme biti sunkovita. Policisti prav tako izpostavljajo, naj vozniki večkrat preverijo, ali na avtomobilu res delujejo vse naprave za osvetljevanje ceste, označevanje vozila in dajanje svetlobnih znakov. Pred vožnjo pa je treba avtomobil, če je na njemu sneg, očistiti.
|
neutral
|
9,734
|
Nesreča. Prva v desetih letih “Na Grudnovem nabrežju sta študentki parkirali na parkirnem prostoru za invalide, zato so prišli redarji in pajek. Pri nalaganju avtomobila jim je ta padel na tla, pri čemer je nastala totalka,” je sporočil bralec. Darja Pungerčar, vodja sektorja parkirišč v javnem podjetju Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT), je potrdila “izjemni dogodek, ko se je vozilo citroën C3 pri nakladanju na specialno vozilo (pajek) prevrnilo in padlo na tla. Ob nameščanju kolesnih lisic se je ena premaknila in kolesa ni objela, kot bi morala”. Po njenih besedah gre za prvi tak primer v zadnjih desetih letih. Vse več dela za pajka Statistika. Leta 2001 je bilo 3.765 odvozov s pajkom, lani 7.484, letos do oktobra pa 4.813, kažejo podatki LPT. Odškodnina še ni znana Pri LPT imajo svojo dejavnost zavarovano in bodo prek zavarovalnice oškodovancu plačali odškodnino. Kolikšna bo, bo znano po opravljenih postopkih, je napovedala Pungerčarjeva.
|
neutral
|
9,735
|
Do srede. Jankovićevi snujejo intenzivne sestanke z vsemi, razen z SDS in NSi. "V prvih dneh tedna bo pestro. Sestali se bomo z vsemi razen z NSi, ki je zavrnila vstop v koalicijo, in SDS." To nam je dejal vir blizu Jankovićeve Pozitivne Slovenije. Do prve seje državnega zbora želijo načelne pristanke koalicijskih partnerjev, na kar bi se usklajevali o podrobnostih o koalicijski pogodbi. Hladno pri Virantu Toda medtem so se Virantovi, zaradi tesnejših pogajanj med Pozitivno Slovenijo in SD ob koncu prejšnjega tedna, ohladili. "Če Janković hoče manjšinsko vlado, je to dobra taktika. Z nami se ne bo mogel zmenit v enem tednu," je bil odločen vir blizu Virantove liste. Pričakujejo sicer, da jih bo Janković vključil v pogajanja o koalicijski pogodbi. A se zdi, da so bolj zadržani kot sredi prejšnjega tedna. Tudi zaradi frakcijskih bojev v SD. Drugi vir iz Virantove liste je celo namignil, da bi Pahorja vzeli med Virantove poslance, če bi v SD ostal osamljen: "Nagiba se bolj k našim vrednotam. Pa tudi poglede na Jankovića imamo podobne." Isti vir ne verjame, da bi vlado lahko dobili do svetih treh kraljev, kot je v napovedal predsednik republike Danilo Türk. "Türk ni nikoli dobro razumel katoliških praznikov. Morda je mislil na Veliko noč," se je pošalil. Ultimat Pahorju, kritika Jankovića Medtem se nadaljujejo pritiski levice na Pahorja, naj sprejme mesto predsednika državnega zbora, a se Pahor še vedno ni ogrel zanj. "Če tega ne bo sprejel, se bo izločil," je bil jasen vpliven vir iz SD. Toda obenem celo Jankoviću naklonjen del SD opozarja, da je treba najprej doreči pogodbo, to je program vlade. "Šele januarja se lahko pogovarjamo o kadrovskih zadevah. Janković to podcenjuje."
|
neutral
|
9,736
|
Türk bi (ne)prodajal Mercator, sodeloval v vladi, opravljal ministrsko funkcijo ... Komentira: Borut Hočevar (Foto: ) Danilo Türk je hotel imeti svojega človeka na sejah vlade Boruta Pahorja. To so pokazali videoposnetki, ki so pred dnevi pricurljali v javnost. Vsi smo se ukvarjali le s tehničnimi vprašanji, kdo jih je dal na Youtube, na vsebino pa smo hitro pozabili. Vendar! Zakaj, za vraga, je hotel imeti Türk na vladnih sejah svojega človeka?! Je hotel biti neposredno obveščen, če ga kateri od ministrov opravlja, ali kaj? In kako se je zgodba končala? Vprašanja niso zanemarljiva. Odgovori še manj. Še zlasti zato, ker krožita še vsaj dva indica, ki kažeta, da se želi predsednik republike dejavno ukvarjati z zadevami izvršne oblasti. Prvič, izbira zunanjega ministra. Po neuradnih namigih se pri Zoranu Jankoviću menda ne mučijo zelo z iskanjem močnega zunanjega ministra. Bolj jim paše nekakšen novi Žbogar, torej minister, ki bo skrbel predvsem za tehnikalije. Oblikovanje odgovorov na vsebinska zunanjepolitična vprašanja pa bo prepustil Türku. In drugič, Türkova čudna izjava glede prodaje Mercatorja. Nekateri so razumeli, da Türk prodajo podpira, drugi, da ji nasprotuje, tretji so prepričani, da je bil deležen močnih lobističnih pritiskov in se je diplomatsko izmazal. Nihče pa izjave ni razumel tako, kot jo je hotel prikazati Türk – kot njegovo mnenje. Predsednik republike pač ni navaden državljan in njegovo mnenje šteje več kot mnenje, recimo, kakšnega novinarja. Že dejstvo, da je mnenje ubesedil, nam mora nekaj povedati. Seveda ni nič narobe, če predsednik republike pove to in ono in če ga zanima, kaj delajo ministri. Ni pa zanemarljivo dejstvo, da Türk in Janković pripadata isti struji. Da se bosta najbrž pri večini vprašanj zelo ujela. Takšnega položaja še nismo imeli. Milan Kučan in Janez Drnovšek sta si bila neredko navzkriž. Drnovšek in Janez Janša itak. Še Drnovšek in Tone Rop sta si bila manj blizu kot Türk in Janković. Prihajamo v obdobje tesnega prepletanja predsedniške in premierske funkcije. Slovenija izgublja eno pomembnejših varoval.
|
negative
|
9,737
|
Policija je od generalne sekretarke vlade Helene Kamnar že dobila osnutek delnega poročila interne preiskave o uhajanju posnetkov vlade v javnost, ki so se pojavili na spletni strani YouTube. Zaradi uhajanja posnetkov so na vladi že uvedli dodatne varnostne ukrepe, s katerimi želijo preprečiti, da se posnetki sej vlade znova znajdejo na spletu. Kaj je ugotovila interna preiskava, še ni znano, saj generalna sekretarka vlade Helena Kamnar, ki je policiji predala osnutek poročila, izjav, dokler preiskava še poteka, ne daje. Začudena pa je, da dogodek v javnosti komentirajo nekateri predstavniki vlade. Vlada na YouTubu Posnetki nekaterih sej vlade, Pahorjeve in Janševe, so se pojavili na YouTubu v začetku tega meseca. Vlada je zahtevala njihovo odstranitev, a so se v roku 24 ur posnetki znova znašli na spletu. Tudi te so nato na zahtevo vlade umaknili.
|
neutral
|
9,738
|
Na Hrvaškem še vedno sneži. V Sloveniji bodo padavine počasi ponehale. Mrzlo bo. Po snegu nas čaka mraz. Že ponoči bodo padavine povsod ponehale, postopno se bo zjasnilo, ponekod bo nastala megla. Oslabela bo tudi burja. Zbudili se bomo v jasno, a mrzlo jutro. Po nekaterih nižinah je mogoča megla. Podrobnejše informacije o vremenu na našem portalu vreme.net. Najnižje jutranje temperature bodo od -10 do -4, v alpskih dolinah do -14, na Primorskem okoli -2, najvišje dnevne od -2 do 2, na Primorskem do 7 stopinj Celzija. Nato se bo popoldne od zahoda spet zmerno pooblačilo. Več sonca bo spet v sredo in četrtek, so zapisali na strani Agencije RS za okolje (Arso). Umirjajo se tudi razmere na slovenskih cestah, a previdnost vseeno ni odveč. Več o prometu (kje so obvezne verige) si lahko preberete tukaj. Na Hrvaškem stanje obupno Vreme ni prizaneslo niti Hrvaški. Po poročanju hrvaških medijev na Hrvaškem predvsem v notranjosti močno sneži. Promet ovira tudi močna burja, ki sneg nese vse do Dalmacije. Avtocesta A1 naj do razcepa Sveti Rok proti Dalmaciji in od Karlovca proti Lici ne bi bila normalno prevozna. Obvezne so verige. Številni avtomobili in tovornjaki v smeri Dalmacije so parkirani na odstavnih pasovih. Večernji list celo piše, da so razmere na avtocesti nevarne za promet in ceste slabo splužene. Sneženje naj bi se glede na vremensko napoved na Hrvaškem počasi umirilo, a naj bi po podatkih vremenoslovcev konec tedna spet zajelo večji del države.
|
neutral
|
9,739
|
Proračun. Svetniki potrdili rebalans zmanjšanega proračuna. Univerzijada še vedno ostaja v igri. “Opozarjali smo na napihnjen proračun in to se je z rebalansom tudi pokazalo,” je pojasnil Tomaž Orešič, mestni svetnik LDS. Svetniki Mestne občine Maribor (MOM) so le nekaj dni pred koncem leta sprejeli rebalans proračuna, in sicer so prihodkovno stran zmanjšali za 42 milijonov evrov, zdaj znaša 111 milijonov evrov. Zmanjšali so ga zaradi neuspešne prodaje plinovoda in nekaterih nepremičnin, po njihovem mnenju pa je manj prihodkov tudi odraz krize. Kot je pojasnila direktorica mestne uprave Milica Simonič Steiner, jim kar nekaj denarja dolguje tudi država. Vztraja pri univerzijadi “Nalijmo si čistega vina in Mariborčanom in državi priznajmo, da univerzijade ne bomo mogli izpeljati,” je bil kritičen Gregor Jager, mestni svetnik Zaresa. S tem pa se ni strinjal podžupan Milan Mikl: “Letos smo za univerzijado namenili 400 tisočakov za organizacijski del, okoli 100 tisoč so že prejeli, preostalo še bodo. Prihodnje leto pa bo za investicije za potrebe univerzijade v proračunu načrtovanih okoli šest milijonov evrov.”.
|
neutral
|
9,740
|
Trije kandidati za predsednika državnega zbora. Tudi Pahor, ki je danes prišel iz bolnišnice. Janković bi imel tudi ministrstvo za ustvarjalnost. Razkrivamo vam prve podrobnosti koalicijske pogodbe. Najverjetnejši novi mandatar, predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković, bi imel 11 ministrstev. Med njimi tudi tri zanimiva, smo izvedeli neuradno: ministrstvo za konkurenčnost, ministrstvo za življenjsko okolje in ministrstvo za ustvarjalnost. Kaj točno naj bi ta ministrstva počela, še ni jasno, pravijo naši viri. Janković jutri s sindikati Zvečer je Janković povzel današnje dogajanje. Dejal je, da so se pogovarjali z vsemi, razen s SDS. Obiskal je tudi Pahorja. Pravi, da so bili vsi pogovori dobri, nanašali so se tudi na kratko koalicijsko pogodbo. Dotaknili so se tudi amandmaja intervencijskega zakona, da se napredovanja zamrznejo za šest mesecev, kar podpirajo vsi, ki so bili danes na pogovorih. Jutri se bo Janković sestal še s predstavniki sindikatov. Inflacija kandidatov Danes je presenetil predsednik SD Borut Pahor, ki je napovedal, da namerava kandidirati za predsednika državnega zbora, a njegove kandidature pri Pozitivni Sloveniji ne podpirajo. Janković je zvečer dejal, da se zna zgoditi, da bodo kar trije kandidati za predsednika državnega zbora. Poleg Pahorja je položaj pred dnevi zamikal predsednika Desusa Karla Erjavca. Janković meni, da Pahor zaradi dejanj v preteklem mandatu ne more zasedati te funkcije. Tudi v Pozitivni Sloveniji imajo svojo kandidatko Mašo Kociper. Ob odpustu iz bolnišnice se je Pahor zahvalil. (Foto: Kabinet predsednika vlade) Boruta Pahorja so danes popoldne odpustili iz ljubljanskega kliničnega centra, kamor so ga zaradi močnega vnetja srednjega ušesa sprejeli pred enim tednom. Zapisali so, da se je premierjevo zdravstveno stanje po manjšem kirurškem posegu izboljšalo, svoje delo lahko opravlja nemoteno. Še naprej bo pod zdravniško kontrolo in prejemal antibiotično terapijo. Pahor je državni zbor sicer že vodil med letoma 2000 in 2004. Rezanje pogače položajev Janković je še povedal, da bi od 12 funkcij SD pripadale tri. Med funkcije šteje tudi mesto predsednika državnega zbora, kar pomeni, da bi SD ostali dve ministrstvi, če bi bil Pahor predsednik državnega zbora. Lista Gregorja Viranta bi dobila dve funkciji, po eno pa SLS in Desus. Za danes zvečer napovedani sestanek s SD so v Pozitivni Sloveniji popoldne odpovedali. So pa pogajalci iz SD Jankoviću prinesli točke za koalicijsko pogodbo, besedila je bilo za debelo knjigo. Janković naj bi na to odvrnil, da če v koalicijski pogodbi piše vse, tudi to, kako voditi filmski sklad, potem vlade sploh ne potrebujemo. Janković se namreč zavzema za kratko koalicijsko pogodbo. SD "ostaja samostojna" Pahorjevo kandidaturo za predsednika državnega zbora bo v sredo vložilo deset poslancev SD, za izvolitev pa potrebuje 46 glasov. Glede na dosedanje izjave in predloge nekaterih strank kaže, da bi Pahor lahko dobil široko podporo. Glede vstopa v koalicijo je Samo Bevk poudaril, da se pogovori nadaljujejo, a je prepričan, da bodo sestavni del koalicije. Ob vprašanju, koliko resnice je v tem, da se bo SD združila s Pozitivno Slovenijo, pa je izpostavil, da je "SD samostojna stranka in bo samostojna tudi naprej".
|
neutral
|
9,741
|
Odhajajoča vlada je sprejela interventni zakon, ki bo v parlamentarni proceduri obravnavan po nujnem postopku takoj po konstituiranju državnega zbora. Vlada je potrdila besedilo predloga zakona o interventnih ukrepih za leto 2012. Če bo v državni zbor sprejet po nujnem postopku takoj po konstituiranju parlamenta, bi bil lahko uveljavljen do konca leta. Danes sprejeti predlog zakona med drugim določa, da se v letu 2012 ne bodo usklajevali transferji posameznikom in gospodinjstvom, pokojnine in drugi prejemki ter plače javnih uslužbencev in funkcionarjev. Višina regresa za javne uslužbence in funkcionarje za leto 2012 ostane pri 692 evrih, v veljavi pa bodo ostale tudi omejitve napredovanj javnih uslužbencev v letu 2012. Plače funkcionarjev se bodo znižale za štiri odstotke osnovne plače, piše v sporočilu za javnost po koncu seje vlade. Sindikati izrazili podporo Jankovićevemu predlogu Konfederacija sindikatov javnega sektorja pod vodstvom Branimirja Štruklja podpira predlog interventnega zakona, kot jim ga je predstavil najverjetnejši mandatar Zoran Janković. Ta predlog predstavlja kompromis med vladnim predlogom in predlogom Pavla Gantarja iz stranke Zares. Tako bi bila napredovanja v plačne razrede in nazive zamrznjena le v prvi polovici leta 2012, v drugi polovici leta pa bi se ta zamrznitev sprostila. Gregor Virant je izjavil, da bi podprl interventni zakon, če bodo slednjemu podporo izkazali tudi sindikati. Več o Virantovih stališčih si lahko preberete v sledečem članku. Podpora ni brezpogojna Pogoj sindikatov za podporo novemu interventnemu zakonu je pisna zaveza, da ne bo nobenih enostranskih posegov v dogovor v prihodnjem letu. Če bi bila ta zaveza kršena, bi bil to po Štrukljevih besedah "neposreden poziv k splošni stavki v javnem sektorju, ker bi šlo za direktno kršitev dogovora". Po njegovih besedah bi bilo tudi smiselno, da se najverjetnejši mandatar Janković sestane z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja in jim predstavi predlog zakona. Del sindikatov predlaga usklajevanje Pogajalska skupina dela sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Drago Ščernjavič, pa predlaga sestanek z začasnimi vodji poslanskih skupin novega sklica. Na sestanku bi predstavili tudi svoje poglede in predloge. V pismu, ki so ga naslovili na predsednika državnega zbora Ljuba Germiča, prosijo, da na sestanek povabi tudi predstavnike vlade in predsednike parlamentarnih strank.
|
neutral
|
9,742
|
Zunanji minister v odhodu Samuel Žbogar naj bi bil po informacijah z ministrstva, na katere se sklicuje STA, izbran za posebnega predstavnika EU na Kosovu, ki bo tudi vodja tamkajšnjega urada EU. Z zunanjega ministrstva so še sporočili, da bodo več sporočili v sredo v Bruslju. Postopek formalno še ni končan, je pa v sklepni fazi, so sporočili iz pisarne visoke zunanjepolitične predstavnice EU Catherine Ashton. Poleg tega pri imenovanju evropskega posebnega predstavnika sodeluje tudi Svet EU. Imenovanje Žbogarja naj bi objavili še ta teden. Minister Samuel Žbogar, ki opravlja tekoče posle, je ob potrditvi, da kandidira za omenjeni položaj, konec novembra dejal, da lahko s svojimi diplomatskimi in političnimi izkušnjami pomembno prispeva k delovanju EU na Kosovu. Z njegovim imenovanjem bo Slovenija dobila prvi visoki položaj v evropski diplomatski službi pod vodstvom Catherine Ashton.
|
positive
|
9,743
|
Tako vlada kot tudi predsedstvo Konfederacije sindikatov javnega sektorja se bosta danes opredelila glede pisma najverjetnejšega bodočega mandatarja Zorana Jankovića, v katerih poudarja nujnost sprejema interventnega zakona. V pismu konfederaciji Zoran Janković tudi predlaga, da bi se napredovanja javnih uslužbencev odložila za pol leta. Janković je v ponedeljek na predsednika vlade, ki opravlja tekoče posle, Boruta Pahorja naslovil pismo, v katerem poudarja, da je treba v parlamentarno proceduro vnovič vložiti interventni zakon, tako da bi ta lahko začel veljati 1. januarja 2012, je v ponedeljek za STA pojasnil državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Miloš Pavlica. Da bi se to zgodilo, bi moral državni zbor zakon obravnavati po nujnem postopku, to pa je mogoče le, če ga predlaga vlada. Janković je na temo interventnega zakona pisal tudi Konfederaciji sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Branimir Štrukelj. Kot so zapisali, se Janković v pismu zavzema za takojšnji sprejem interventnega zakona. Celotnega predloga interventnega zakona Janković ni poslal, ampak le predloge, ki se nanašajo na javne uslužbence, je za STA pojasnil Štrukelj. Tako sindikatom v sprejem predlaga vmesno rešitev med zakonom, ki ga je pripravila vlada Boruta Pahorja, in zahtevami konfederacije, in sicer da bi odložili napredovanje javnih uslužbencev za pol leta. Janković sicer v obeh pismih omenja, da je zakon nujen za stabilizacijo javnih financ. Brez sprejema interventnega zakona se namreč po novem letu obeta okoli 300 milijonov evrov več izdatkov, med drugim za plače javnih uslužbencev.
|
neutral
|
9,744
|
Agencijski delavci. Prepričani, da je nižja božičnica zanje diskriminatorna. Redno zaposleni v podjetju Hella Saturnus Slovenija bodo dobili 770 evrov, agencijski delavci pa le 300 evrov božičnice. Agencijski delavci so zato prepričani, da je to nepravično in da gre za diskriminacijo. "V tovarni sta zavladala žalost in občutek manjvrednosti, čeprav se na pogled agencijski in Hellin delavec ne razlikujeta," so zapisali v pismu, ki so ga naslovili na naše uredništvo. Dodali so, da od direktorja podjetja Christofa Drosteja, ki je bil letos razglašen za menedžerja leta, pričakujejo občutek pravičnosti in solidarnosti. Droste je za Žurnal24 pojasnil, da se trudijo obravnavati vse delavce enako, vendar je božičnica pri njih strošek agencije in ne Helle, saj imajo agencijski delavci pogodbo z agencijo in ne s tovarno. Ob tem je opozoril, da božičnica ni obvezna in da je večina podjetij – v nasprotju z njimi in agencijami – letos sploh ne bo mogla izplačati. "Ne krademo" Ali bo božičnica strošek podjetja ali pa jo bo na svoja pleča prevzela agencija, je po besedah Romane Šercelj iz agencije Manpower odvisno od poslovnega dogovora s podjetjem. Kot je dejala, njihova agencija božičnico izplača vsem delavcem v podjetjih, kjer jo dobijo tudi redno zaposleni, vendar včasih enakega zneska pač ne zmorejo. "Tisočodstotno lahko zagotovim, da agencija denarja ni odtrgala zase. Lahko pa nastane razlika, če agencije prevzamemo strošek nase," je poudarila Šercljeva.
|
negative
|
9,745
|
Kaj nas čaka, če bo zamenjan vsak, ki ne bo po okusu Zorana Jankovića? Zoran Janković je v ponedeljek povedal približno takole: "Že skoraj leto dni ne hodim več v NLB, ker menim, da jo vodijo slabo." V torek pa je odstopil predsednik njene uprave Božo Jašovič. Že druga državna banka je tako v zadnjih dneh ostala brez šefa. Predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič je odstopil pred nekaj dnevi.
|
negative
|
9,746
|
Prodaja Mercatorja. Prevzemne namere za Laško ni več, rezerva je skupščina. Ljubljana. Prevzemne namere za Pivovarno Laško ni, je ugotovila Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). To pomeni, da lahko nadzorniki Pivovarne Laško prodajo Mercatorja Agrokorju v petek potrdijo, uprava, ki jo vodi Dušan Zorko, pa podpiše pogodbo. Kdaj bodo o prodaji odločali nadzorniki NLB, ki so odločanje včeraj odložili, pa še ni znano. Manipulacija iz Trzina Prevzemna namera za Pivovarno Laško, ki naj bi jo predvčerajšnjim popoldne poslala ameriška družba Eatons Capital, nima žiga in podpisa niti glave podjetja, poslana pa je bila s faksa trzinske pošte. Ker včeraj ni bila objavljena v dnevnem časopisu, kot predvideva zakon, je ATVP prvič v zgodovini ugotovila, da ne gre za namero za prevzem. Začeli pa so preiskovati tudi sume, ali je šlo za tržno manipulacijo, za kar je zagrožena kazen do 370 tisoč evrov in celo do pet let zapora. Delnice Mercatorja so včeraj na borzi strmoglavile za skoraj deset odstotkov. Direktor ATVP Damjan Žugelj je sicer priznal, da je to tržno manipulacijo na sodišču težko dokazati, a dodal, da gre za kaznivo dejanje ter bodo v preiskavo vključili vse organe in tuje agencije. Prav tako bo težko odkriti, kdo je s trzinske pošte poslal faks. Nov manever države Kapitalska družba je Pivovarni Laško poslala zahtevo za sklic skupščine, na kateri naj bi se sicer le seznanili s pogodbo o prodaji Mercatorja, ni pa izključeno, da bi, če prodaja bo, točko spremenili v zahtevo za soglasje. Kapitalska družba sicer predlaga dokapitalizacijo, saj bi bila Pivovarna Laško prezadolžena tudi, če ji Mercator uspe prodati. Zdaj ima 155 milijonov evrov kapitala in 390 milijonov dolga.
|
neutral
|
9,747
|
Subvencije. Zavod ne opozarja na pasti samozaposlitve, svari bralka. Bolje več partnerjev Nasvet. Izdelki in storitve morajo biti taki, da jih samozaposleni lahko tržijo, vedeti morajo, kdo je njihova ciljna skupina kupcev. Prav tako naj bodo pozorni na solidnost poslovnih partnerjev, s katerimi sodelujejo, tudi z vidika poslovne discipline, ki je v teh kriznih časih zelo pomembna. Pa ni dobro, da so odvisni samo od enega poslovnega partnerja, svetujejo na zavodu. Izkušnja. “Po 11 mesecih minusa sem obupala in podjetje zaprla. Na glavo sem si nakopala številne tožbe in izvršbe. Preživljali smo hude čase, zgodila se je celo izvršba na nepremičnino in sodišče nam je hišo šestkrat prodajalo,” nam je svojo zgodbo o podjetništvu, ki ga država spodbuja s subvencijami, zaupala N. F. iz Ilirske Bistrice. Previdnost ni odveč Opozorila je, naj bodo brezposelni, ki na zavodu za zaposlovanje zaprosijo za subvencijo za samozaposlitev, previdni in naj dobro premislijo, v kaj se spuščajo. “Če jim ne bo uspelo, lahko izgubijo svoje premoženje. Samozaposlitev se res krasno sliši, ker dobiš denar, ampak moraš voditi papirje, spremljati zakone ...” je posvarila. Ljudje so malo naivni, ker bi radi rešili svojo situacijo, a večina se jih še bolj zakoplje. Jaz sem nasedla. N. F., nekdanja podjetnica Spomni se, kako so jim na zavodu na štiriurnem tečaju razložili prednosti samozaposlitve, o pasteh pa niti besede. “Tako zaprejo kartonček in imajo enega manj v evidenci brezposelnih,” meni N. F. Letos do oktobra so samozaposleni, ki so predčasno zaprli podjetje, zavodu vrnili za skoraj 467 tisoč evrov subvencij, lani v vsem letu 353 tisoč evrov, predlani pa slabih 126 tisoč evrov. “Najpogostejši razlog za vračilo je redna zaposlitev,” so pojasnili na zavodu, kjer so samo letos za samozaposlitve razdelili 4.108 subvencij. Čakajo rebalans Država bo subvencije za samozaposlitev znova delila prihodnje leto, ko bo sprejet rebalans proračuna, je za Žurnal24 povedal Zoran Kotolenko z ministrstva za delo.
|
neutral
|
9,748
|
Sindikat policistov Slovenije nasprotuje interventnemu zakonu. Napovedali so začetek zbiranja podpisov za referendum, s čimer bi ustavili izvajanje zakona. Na svoji spletni strani je Sindikat policistov Slovenije (SPS) zapisal, da predstavniki parlamentarnih strank in vlade niso želeli prisluhniti njihovim rešitvam k bolj enakomerni razdelitvi bremena med javne uslužbence, zato so javno izrazili namero, da takoj po sprejetju interventnega zakona pristopijo k zbiranju podpisov za začetek referendumskega postopka, s čimer bi izvajanje zakona prestavili na čas po 1. januarju 2012, s tem pa se bodo napredovanja za javne uslužbence začela samodejno izvajati, saj veljavni interventni zakon velja le do 31. 12. 2011. Potek procedure: Sindikat mora v 7 dneh zbrati 2.500 podpisov. Nato lahko vloži pobudo za zbiranje 40.000 podpisov, zaradi česar bodo zaustavili uveljavitev zakona. Zbiranje podpisov lahko poslanci zaustavijo, če na ustavno sodišče naslovijo zahtevo za presojo ustavnosti takšnega referenduma, ustavni sodniki pa presodijo, da bil bila vsebina takega referenduma ustavno nedopustna. Pravnik dr. Miro Cerar je za STA dejal, da bi v tem primeru to skoraj zagotovo izglasovali. Ustavno sodišče bi moralo o tem potem odločiti najkasneje v 30 dneh. Najprej morajo zbrati 2500 podpisov, kolikor jih je v DZ treba vložiti v sedmih dneh od sprejetja zakona. Nato lahko začnejo zbirati glasove za podporo razpisa referenduma. "Upam pa, da se bo našel pameten kompromis, ker to, kar zdajle počnejo, ni nikakršen socialni dialog," nam je povedal Zoran Petrovič, predsednik SPS. Pravi, da bodo članom predstavili vse pluse in minuse, ti pa se bodo odločili po svoji volji. Presenetilo ga je, "da se nadaljuje stara praksa, kajti pogovarjati se z le enim delom sindikatov se mi zdi povsem nekorektno". Želi si, da bi bil dialog oziroma dogovarjanje bolj korektno, ne pa pred socialne partnerje postaviti predloga in napovedati, da bodo v primeru nesprejema sledili še radikalnejši ukrepi. "Za 650 evrov delajo petke in svetke" Poudarja še: "Že iz tega, kar je videti, je jasno, da s 30. junijem očitno ne bo konec ukrepov in posegov v plače. Treba bo reševati vzroke in dosledno porazdeliti breme krize, ker trenutno to pade na najbolj slabo plačane javne uslužbence in upokojence." Za "občutek": policist začetnik dobi okoli 600, 650 evrov plače (dodatke dobivajo npr. za nočno ali izmensko delo). "Za ta denar delaš petek in svetek. Problem so prevozni stroški, ker so jih začeli obravnavati na neživljenjski način in niti realnih stroškov več ne pokrijejo," v zvezi s tem še pravi Petrovič.
|
neutral
|
9,749
|
Okoljska organizacija Alpe Adria Green (AAG) je evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika postavila na črno listo. Tja ga je uvrstila zaradi njegove vloge pri upravljanju okoljskega konflikta v zvezi s projekti plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Janez Potočnik je za pozareport.si potrdil, da se je danes ločeno srečal z Gregorjem Virantom in Zoranom Jankovićem. Pogovarjali naj bi se zgolj o evropskih zadevah in zanikal, da bi mu Virant ponujal vodenje tehnične vlade. Janeza Potočnika AAG obenem predlaga v izbor za najmanj ekološko ozaveščeno osebnost leta 2011. "Potočnik je predlagan za najbolj črno osebo v zvezi z varovanjem okolja pri nas, ker je lagal v zvezi s pomembnim okoljskim problemom, to je umeščanjem plinskih terminalov v Tržaški zaliv," pravi član AAG Franc Malečkar. V AAG so pojasnili, da je glavni direktorat Evropske komisije za okolje štiri dni pred obravnavo peticije AAG v Evropskem parlamentu peticijo zavrnil. "Evropski komisar za okolje Potočnik pa o tem evropskih parlamentarcev ni obvestil. Isti dan, ko je bila obravnavana omenjena peticija, je sklical novinarsko konferenco," je pojasnil Malečkar in dodal, da Potočnik na tej konferenci ni omenil, da je peticija blokirana. Nič več prek medijev Potočnik je poudaril, da je vprašanje terminalov v Tržaškem zalivu resno in ga v Evropski komisiji na tak način tudi obravnavajo. "Trditve AAG so žaljive in nesmiselne. Nanje se prek medijev ne mislim več odzivati. Kar pa se tiče sodbe o mojem delu nasploh, pa priporočam, da za mnenje povprašate tiste, ki ga spremljajo celovito in podrobneje poznajo," je še poudaril Potočnik. Evropska komisija je kljub številnim dokazom, ki jih je predložil AAG, zamrznila preiskavo o nepravilnosti postopka pri presoji vplivov na okolje projekta plinskega terminala, opozarjajo. Ko se je postopek preiskave začel, pa je komisija zahtevala blokado preiskave, po njihovem na podlagi neresničnih izjav italijanskih organov. Prek svojega predstavništva v Italiji so vložili ugovor na zahtevo za blokado postopka za kršitev direktive Seveso in vložilo novo peticijo na Evropsko komisijo za peticije zaradi pomanjkanja enotne študije učinka domin v Tržaški pokrajini.
|
negative
|
9,750
|
V dvajsetih letih je ustavno sodišče sprejelo več kot 20 tisoč odločitev. Danes so s slavnostno sejo obeležili 20. obletnico razglasitve in uveljavitve slovenske ustave. Predsednik sodišča Ernest Petrič je poudaril, da je današnja obletnica velik dan za ustavno sodišče in dan ponosa, ko se lahko ozrejo na opravljeno delo. Ustava po njegovih besedah živi, "je med nami in nad nami". Zato jo bodo ustavni sodniki spoštovali, branili in jo varovali, je še poudaril. Slavnostni govornik na seji je bil prvi predsednik tega sodišča Peter Jambrek. Po 21 letih praznik ne bo tako prazničen, kot bi moral biti. Današnji dan daje priložnost, da se spomnimo, kakšno moč imamo v slogi in kaj vse smo bili sposobni doseči z enotnostjo. Gregor Virant, predsednik DZ Petrič je ob tej priložnosti podelil priznanje nekdanjemu ustavnemu sodniku in predsedniku ustavnega sodišča Jožetu Tratniku, in sicer zaradi njegovega prispevka k varovanju človekovih pravic. Tratnik je poudaril, da pri svojem delu ni bil sam, temveč mu je pomagalo še osem kolegov, s katerimi je odločitve sprejemal na podlagi zakonov, ustave in drugih pravnih aktov. Slavnostne seje se je poleg ustavnih sodnikov udeležil celoten vrh slovenskega pravosodja, novi predsednik državnega zbora Gregor Virant, sedanji in nekdanji predsednik republike Danilo Türk ter Milan Kučan, nekateri vidnejši pravni strokovnjaki, predsednik računskega sodišča Igor Šoltes in varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik.
|
neutral
|
9,751
|
Kako Zoran, Gregor, Janez, Borut, Karl in Radovan vozijo slalom po parlamentu? Današnje dogajanje v parlamentu je bilo polno blefiranja, višje matematike, sprenevedanja, dvoličnosti, ljubezni in ogorčenja. 1. Drugi obraz. Zoran Janković je celo pred kamerami povsem drugačen kot pred porazom v boju za predsednico DZ. Izjave so izjemno spravljive. Če je denimo pred dnevi zavračal Janeza Šuštaršiča, naj bi ga zdaj štel celo med kandidate za finančnega ministra. Blef ali ne? 2. Dvojna igra. Prav zato, ker Jankoviću najbrž ne verjame na lepe oči, se Šuštaršičev strankarski vodja Gregor Virant medtem pogovarja o tretjem bloku v parlamentu, skupaj z Žerjavovo SLS in Erjavčevim DeSUS. 3. Zaveznik je moj nasprotnik. A Virant se pogovarja s tistim Radovanom Žerjavom, ki hkrati protestira, da prav Virant njegovo stranko uporablja kot element pogajanj z Jankovićevo Pozitivno Slovenijo. Ponavljajoč pri tem, da SLS ne bo šla v koalicijo z Jankovićem. In vendar z Virantom kljub tej "zlorabi" vendarle sooblikuje tretji blok. 4. Bi, pa ne bi. Prav zato naj bi SDS Janeza Janše že pripravila svojo koalicijsko pogodbo, računajoč prav na zavezništvo s trojčkom SLS, DeSUS in Virantova lista. Toda – Virant zanika, da bi bili naklonjeni koaliciji z Janšo. 5. Višja matematika. Medtem poslanec Matevž Frangež iz SD, ki je blizu Borutu Pahorju, poudarja možnost koalicije, ki noče Janše za mandatarja. Govori se tudi o tem, da bi se SD priključila sredinskemu trojčku: SLS,Virantova lista in DeSUS. Toda vprašanje je, kako bodo ti štirje oblikovali skupaj koalicijo, če: a. skupaj vse štiri stranke nimajo dovolj glasov za oblikovanje vlade,b. hkrati SD nasprotuje koaliciji, ki bi jo vodil Janša,c. in hkrati SLS pa nasprotuje koaliciji, ki bi jo vodil Janković. Jasno je le eno, da vsi še vedno barantajo na tržnici. Mi pa se lahko čudimo in tudi zabavamo. In upamo, da ne bomo videli že videnega filma iz mandata še aktualne Pahorjeve vlade, ko je vsak koalicijski lider vlekel le za svoj štrik. Morda žarek upanja o enotnosti politike o ključnih reformah vzbuja današnje sprejetje interventnega zakona. A tudi to glasovanje ni minilo brez svojega retoričnega zvezdnika, Karla Erjavca. Danes je Erjavec za parlamentarnim odrom povedal, da nasprotuje interventnemu zakonu, potem pa tudi, da bo – zanj glasoval!?
|
negative
|
9,752
|
Predsednik republike Danilo Türk v torek še ne bo začel posvetovanj z vodji poslanskih skupin glede imenovanja mandatarja za sestavo vlade. Svetovalec predsednika republike za odnose z javnostmi Boštjan Lajovic je STA pojasnil, da predsednik pogovore po poslovniku državnega zbora ne more začeti, če vse poslanske skupine nimajo svojih stalnih vodij - in SDS ga nima. Predsednik lahko tako vabila za sestanke pošlje šele, ko mu predsednik državnega zbora sporoči, da so vodje imenovane, in kdo so. V kabinetu pričakujejo, da bodo pogovori stekli prihodnji teden. Rok do srede Poslanske skupine imajo sicer teden dni po konstituiranju državnega zbora čas, da imenujejo stalnega vodjo poslanske skupine. Ta rok se izteče v sredo. Poslansko skupino SDS začasno vodi Jože Tanko, ki je omenjeno poslansko skupino vodil tudi v prejšnjem sklicu državnega zbora. V SDS so za Delo pojasnili, da bodo stalnega vodjo imenovali, ko bodo organi stranke končali formalne postopke. Janez Janša je sicer v petek predsednikom SLS, DeSUS, NSi in Liste Virant poslal pismo, v katerem jim je napovedal, da bo v primeru neuspeha Zorana Jankovića pri oblikovanju koalicije organom SDS predlagal, naj k oblikovanju koalicije povabijo njih. Hkrati pa bi Janša ob strinjanju omenjenih strank k pogajanjem povabili tudi SD, in sicer s ciljem oblikovanja dvotretjinske koalicije. Janša je k pismu priložil tudi delovni osnutek za možno koalicijsko pogodbo. V dokumentu je tudi že izhodiščni neformalni razrez možne sestave vrha zakonodajne in izvršilne oblasti ob predpostavki, da bi koalicijo sestavljale stranke, ki so izvolile predsednika DZ. Predsednik SDS je sicer opozoril, da je to rezervni načrt v primeru, če predsednik Pozitivne Slovenije ne bi uspel sestaviti vladne koalicije.
|
neutral
|
9,753
|
Povolilno mnenje. Janez Janša padel na lestvici priljubljenosti, na samem vrhu je predsednik republike, precej pa se je dvignil Gregor Virant. Na Dnevnikovi lestvici priljubljenosti slovenskih politikov še vedno vodi Danilo Türk, ki je ocenjen bolje kot novembra, sledita mu bolje ocenjena Janez Potočnik in Radovan Žerjav. Dobro kaže novopečenemu predsedniku državnega zbora Gregorju Virantu, ki je skočil za štiri mesta navzgor in je sedaj četrti. Zoran Janković je sedmi. Na lestvici je najbolj napredoval Miran Potrč, ki se je poslovil od politike. Borut Pahor je deseti, tik pa Ljubico Jelušič in pred Pavlom Gantarjem. Janša v družbi Kresalove in Golobiča Le trije politiki so ocenjeni slabše kot prejšnji mesec: predsednik SDS Janez Janša je padel s šestega na osemnajsto mesto, za njim pa sta še predsednica LDS v odstopu Katarina Kresal in za zdaj še predsednik Zares Gregor Golobič. Zanimivo bo videti, kakšni bodo rezultati po novem letu - bo Janši pomagal osnutek koalicijske pogodbe SDS-a, za katerega sam pravi, da je rezervni scenarij? Osnutek je parlamentarnim strankam že poslal in pojasnil, da gre za rezervni načrt v primeru, da predsedniku Pozitivne Slovenije Zoranu Jankoviću ne bi uspelo sestaviti vladne koalicije. Več lahko preberete tukaj.
|
neutral
|
9,754
|
Največ bi jih delalo z otroki in pri okoljevarstvenih projektih. “Zdaj je tak čas, ko pridejo k nam tudi zanimive ponudbe, da bi kdo namesto praznovanja novega leta šel komu pomagat,” je za Žurnal povedala Tereza Novak, direktorica Slovenske filantropije. Kot je dejala, je zanimanja za prostovoljstvo vedno več, največ med mladimi. “Populacija, ki je v službi, se javlja manj, le za bolj specifična dela,” je opazila in dodala, da je vedno več interesentov za prostovoljsko delo tudi med brezposelnimi. Prostovoljci si po njenih besedah najbolj želijo delati z otroki in starejšimi, vse bolj pa bi jih potrebovali tudi za informiranje migrantskih delavcev o njihovih pravicah, raznos stvari pri humanitarnih organizacijah in asistenco invalidom. “Bila je priložnost” Duši Kumer je prostovoljka že devet let. Enkrat na teden se dobiva s pacientko psihiatrične klinike, z njo obiskuje kulturne prireditve, gre na sprehod ali pijačo. Poleg tega pomaga migrantskemu dečku pri učenju. Kot je razložila, si je pri 15 letih želela postati psihiatrinja, vendar jo je od tega odvrnila dolgotrajnost študija. “Potem ko so se v prvem letniku na fakulteto prišle predstavljat različne organizacije – psihiatrična klinika prvič –, sem se počutila pozvano, da je to pač priložnost, da se srečam s tistim, kar me je zanimalo toliko let,” je dejala. Izkušnje iz prostovoljstva so ji, kot je poudarila, pomagale tudi pri prvi zaposlitvi. Referenca za službo “To vsekakor je neka referenca. Večina naših prostovoljcev, ki gredo na daljše prostovoljno delo v tujino, tam najde tudi delo. Veliko pa jih je tudi takih, ki ob vrnitvi domov izkoristijo izkušnje, da najdejo novo zaposlitev v Sloveniji,” meni Urban Presker iz Voluntariata, zavoda za mednarodno prostovoljno delo. Njihova organizacija organizira mednarodne projekte tako v Sloveniji kot tujini. Letos so prostovoljci nabirali sol v solinah in pomagali pri urejanju pravljične poti v Kostanjevici na Krki, po svetu pa lahko pomagajo pri obnovi šol, obšolskih dejavnostih ali delu z odvisniki v komunah. A kot je dejal Presker, je največ zanimanja za okoljevarstvene projekte in delo z ranljivimi skupinami.
|
positive
|
9,755
|
Poslanska skupina SDS je po potrditvi mandatov poslancev za vodjo imenovala Jožeta Tanka, za sekretarko pa Majo Prezelj. Poslanska skupina SDS je po potrditvi mandatov njenih poslank in poslancev za vodjo imenovala Jožeta Tanka, za sekretarko pa Majo Prezelj, so sporočili iz SDS-a. Izvršni odbor SDS je v skladu s statutom stranke na korespondenčni seji obema podelil soglasje, tako da sta obe imenovanji dokončni. Tanko in Prezljeva sta enaki funkciji opravljala tudi v preteklem mandatu. Včeraj smo sicer poročali, da predsednik republike Danilo Türk v torek še ne bo mogel začeti posvetovanj z vodji poslanskih skupin glede imenovanja mandatarja za sestavo vlade. Predsednik pogovorov po poslovniku državnega zbora namreč ne more začeti, če vse poslanske skupine nimajo svojih stalnih vodij - in SDS ga ni imel. Predsednik lahko vabila za sestanke pošlje, ko mu predsednik državnega zbora sporoči, da so vodje imenovane, in kdo so. V kabinetu so izrazili pričakovanje, da bodo pogovori stekli prihodnji teden.
|
neutral
|
9,756
|
Borut Pahor je operacijo dobro prestal in se po današnji viziti dobro počuti. Zaradi nadaljnjega zdravljenja pa ostaja v bolnišnici. Borut Pahor je bil včeraj popoldne operiran v splošni anesteziji na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. "Med operacijo, ki je trajala štiri ure, je bil odstranjen celoten sistem koščenih votlinic in vsa močno nabrekla ter spremenjena sluznica, koščene pregrade so bile prizadete tudi ob stiku z možganskimi ovojnicami. Povezava med bobnično votlino ter celičnim sistemom izza ušesa je bila popolnoma blokirana. Zaradi atipičnega poteka sta bila tkivo in izcedek ponovno poslana na vse preiskave na morebitne redke povzročitelje," so sporočili z ljubljanskega UKC-ja. Dodajajo, da je Pahor operacijo dobro prestal in se po današnji viziti dobro počuti. Sluh na levem ušesu se mu je izboljšal, zaradi nadaljnjega zdravljenja pa ostaja v bolnišnici.
|
positive
|
9,757
|
Energoplan. “Krvavimo in se borimo za preživetje,” pravi prvi mož Sraka. Zaposleni v Energoplanu upajo, da bodo do konca leta le dobili novembrsko plačo. “Zaradi likvidnostnih težav družbe nam žal ni uspelo izplačati plač za november v rednem roku. Predvidevamo, da bomo izplačila lahko realizirali do konca decembra,” je v pismu zaposlenim zapisal Simon Jan, glavni izvršni direktor. “Trudimo se, da izplačamo plače, a situacija je težka. Naredili bomo vse, da bomo preživeli. Nočem prisilne poravnave, nočem stečaja, hočem, da podjetje ostane, čeprav bomo eno leto še zagotovo dihali na škrge,” je dejal Zlatko Sraka, predsednik uprave Energoplana, in dodal, da rešitev vidi v poslih v tujini, kjer že delajo, in sicer v Rusiji in državah nekdanje Jugoslavije. Energoplan po neuradnih informacijah prodaja vse, kar ima, od stanovanj do parkirnih hiš. Prav tako je letos po neuradnih informacijah odpustil več deset ljudi. Koliko, v podjetju niso povedali, je pa Sraka pojasnil, zakaj so odpuščali: “Ker doma že dve leti ni nobenega novega posla.” Spomnimo, da je Energoplan z Gradisom skupino G gradil Športni park Stožice. “Borimo se in računamo na to, da bomo dokončali trgovski center, ker so tudi banke blizu temu, da bi odobrile kredit,” je dodal Sraka.
|
neutral
|
9,758
|
Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije je zbral preko 50 tisoč podpisov – novela za slovenske invalide se jim ne zdi sprejemljiva, pripravljajo zahtevo za ustavno presojo. "Prek 50 tisoč podpisov priča, da sporna novela za slovenske invalide ni sprejemljiva. Nacionalni svet bo pripravil zahtevo za ustavno presojo," so danes sporočili iz Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije ob zaključku zbiranja podpisov za referendum proti noveli zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije. "Politično diskriminatorna odločitev Germiča" Dodajajo, da so v času dopustov in počitnic in obdobju zatem za referendum proti noveli zbrali 24.257 overjenih podpisov državljanov in državljank na upravnih enotah. S tem zakonski prag 40 tisoč podpisov ni bil presežen, "na kar je pomembno vplivala politično diskriminatorna odločitev takratnega predsednika Državnega zbora RS Ljuba Germiča, ki je zavrnil našo prošnjo, da zaradi posebnih potreb invalidov in logističnih ovir ob volitvah, z zbiranjem podpisov začnemo šele po predvolilnem in prazničnem obdobju. V normalnih okoliščinah bi prag brez dvoma presegli." Vdati se ne nameravajo – upravni odbor bo namreč pretehtal različne opcije in pravna sredstva, vključno z zahtevo za ustavno presojo.
|
neutral
|
9,759
|
Poslanci. 47 poslancev prejšnjega mandata bo prejemalo nadomestilo. Denar. Od konstituiranja novega sklica državnega zbora 47 od 57 poslancev prejšnjega sklica, ki niso bili na novo izvoljeni, prejema poslansko nadomestilo. To v povprečju znaša okoli štiri tisoč evrov bruto, povprečna plača poslanca namreč znaša nekaj sto evrov več, nadomestilo pa ne vključuje potnih stroškov in drugih dodatkov. Največ iz SD Največ nekdanjih poslancev, to je 15, ki bodo prejemali nadomestilo, je iz poslanske skupine SD, ki je v primerjavi z rezultatom prejšnjih volitev izgubila 19 sedežev. Poleg 47 novih prejemnikov pa nadomestilo prejemata še nekdanja poslanca Zaresa Cveta Zalokar Oražem in Vito Rožej. Spomnimo: Zalokar Oražmova se je od parlamenta poslovila, ko se je vanj zaradi odstopa z ministrskega položaja vrnil Gregor Golobič, Rožeja pa je zamenjala prav tako odstopljena ministrica Majda Širca Ravnikar. Pravica do prejemanja nadomestila sicer traja največ eno leto, nekateri pa je ne bodo izkoristili v celoti, ker se bodo upokojili. Tako bosta na primer Breda Pečan in Franc Žnidaršič nadomestilo koristila le nekaj mesecev (več spodaj). SD Alan Bukovnik Bogdan Čepič Silva Črnugelj Luka Juri Anton Kampuš (do 30. 9. 2012) Janez Kikelj (do 29. 2. 2012) Miroslav Klun Bojan Kontič Marijan Križman Dušan Kumer Darja Lavtižar Bebler Dejan Levanič Tomaž Tom Mencinger Breda Pečan (do 31. 3. 2012) Andreja Rihter SDS Marjan Bezjak France Cukjati (do 31. 3. 2012) Milan Čadež Robert Hrovat Darko Menih Rudolf Petan Miro Petek Peter Verlič Milenko Ziherl Aleksander Zorn DeSUS Joško Godec SLS Gvido Kres Zares Pavel Gantar Gregor Golobič Franco Juri Franci Kek Tadej Slapnik Majda Ravnikar Širca SNS Bogdan Barovič Milan Györek Zmago Jelinčič Sara Viler LDS Anton Anderlič Ljubo Germič Milan Gumzar (do 30. 9. 2012) Miran Jerič Borut Sajovic Nepovezani poslanci Andrej Magajna Alojz Posedel Vili Rezman Vili Trofenik (do 31. 8. 2012) Franc Žnidaršič (do 29. 2. 2012)
|
neutral
|
9,760
|
Ob 7. uri in 3 minute so seizmografske naprave v bližini Maribora zaznale šibek potresni sunek. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 1,6. Z Agencije Republike Slovenije za okolje in njihovega Urada za seizmologijo in geologijo so sporočili, da so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic ob 7. uri in 3 minute zabeležili šibek potresni sunek. Po preliminarnih podatkih je bilo žarišče potresa 90 kilometrov severovzhodno od Ljubljane, v bližini Maribora. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 1,6. Seizmologi ocenjujejo, da intenziteta oziroma učinki potresa v širšem nadžariščnem območju niso presegli III. stopnje po evropski potresni lestvici. Po prvih podatkih so potres čutili prebivalci Hočkega Pohorja. Evropska potresna lestvica ima 12 stopenj Potrese se ocenjuje po evropski potresni lestvici, EMS. Tokratni potres je bil med šibkejšimi, saj so mu določili III. stopnjo. Za potres te stopnje je značilno, da ga v zaprtih prostorih čutijo posamezniki. Mirujoči čutijo zibanje ali rahlo tresenje. Najhujši v zgodovini zabeležen potres pri nas se je zgodil leta 1511. Takrat naj bi učinki dosegli X. stopnjo po EMS. Za potrese te stopnje je značilno, da so rušilni, mnogo navadnih dobro zgrajenih stavb pa se poruši. V času slovenske samostojnosti je bil najhujši potres leta 1998 v dolini reke Soče, dosegel je VII-VII stopnjo, leta 2004 pa na istem območju stopnjo VI-VII.
|
negative
|
9,761
|
Posplošena vrednost vseh nepremičnin v Sloveniji je okoli 140 milijard evrov. To je okoli 20 milijard evrov manj kot ob poskusnem izračunu. Ugovori na vrednost niso več mogoči. Direktor urada za množično vrednotenje nepremičnin pri Gursu Dušan Mitrović pravi, da se je ocenjena vrednost vseh nepremičnin glede na poskusno vrednotenje znižala z okoli 160 na 140 milijard evrov. Največji delež te skupne vrednosti, okoli 36 odstotkov, predstavlja vrednost hiš, sledijo stanovanja, javne stavbe in druge nepremičnine. Postopek popisa nepremičnin je državo stal 11 milijonov evrov, za množično vrednotenje so namenili še 4,5 milijona evrov, od tega je največji strošek, 2,6 milijona evrov, predstavljalo obveščanje lastnikov. Do sprememb vrednosti je prišlo zaradi prilagoditve nekaterih modelov vrednotenja, in sicer na podlagi pripomb, ki so jih lastniki posredovali po obveščanju o poskusnem vrednotenju lani jeseni. V registru nepremičnin je 6,1 milijona nepremičnin, od tega 1,16 milijona stavb. Vseh lastnikov je 1,17 milijona. Dostop prek spleta Podatki o vrednosti posameznih nepremičnin so dostopni na spletu (na naslovu e-prostor.gov.si) prek javnega vpogleda v podatke o nepremičninah ali prek aplikacije, s katero je bilo mogoče do podatkov dostopati po obveščanju o poskusnem vrednotenju in s kodo, ki so jo lastniki prejeli v teh obvestilih. Podatki so javni, tako je mogoče videti lastništvo in ocenjeno vrednost za vse nepremičnine. Na te vrednosti ni več možna pritožba ali ugovor. Dobili naj bi obvestila Novela zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin predvideva, da bodo lastniki na dom dobili obvestila o vrednosti njihovih nepremičnin. Generalni direktor Gursa Aleš Seliškar pravi, da je pošiljanje še "v zraku", saj še nimajo zagotovljenih sredstev. Za tisk in pošto bo strošek okoli 500 tisoč evrov. Lastniki lahko sicer na Gursu dobijo izpis s podatki in vrednostmi za vse svoje nepremičnine. Seliškar lastnikom svetuje, naj preverijo podatke. Te je treba spreminjati v postopkih, v katerih so bili pridobljeni: npr. če gre za katastrske podatke, jih je treba spremeniti v zemljiškem katastru prek upravnega postopka, enako velja za podatke v katastru stavb.
|
neutral
|
9,762
|
Stavim, da je bil Gregorju Virantu vzor Tito. Sicer ne bi manevriral v hladni vojni med Jankovićem in Janšo tako, kot to počne zadnje dneve. Toda, mar ne postaja tudi megaloman? Gregor Virant je že v predvolilni bitki izkoristil hladno vojno med Zoranom Jankovićem in Janezom Janšo in svojo listo programsko oblikoval kot tretji blok. Prejšnji teden je vešče manevriral še v parlamentu in postal njegov šef. Izkoristil je trenja v levem bloku. Vas to kaj spominja na Tita? Zdaj Virant postaja že megaloman. No, Tito je bil tudi to. V čem je videti Virantovo megalomanstvo? Samo včeraj ga je bilo opaziti dvakrat. 1. Kot resno prioriteto si je postavil vlado narodne rešitve s tehničnim mandatarjem. To idejo prodaja, čeprav: - brez podpore Jankovićeve PS in hkrati Janševe SDS nima dovolj glasov v parlamentu, Janša in Janković pa gotovo računata, da bi rajši onadva prej postala mandatarja, - celo Žerjavov SLS, ki je partner sredinskega trojčka, meni, da še ni čas za takšno idejo, - tudi NSi meni, naj najprej poskusi oblikovati vlado Janković, - ni nobenega imena šefa vlade narodne enotnosti na horizontu (baje naj bi priplavali na dan šele, ko bi ta možnost res postala realna), - bi morebitni tehnični mandatar moral biti nestrankarski, sicer ne bi bil tehnični, kot takšen pa bi vladal državi brez podpore ljudstva na volitvah, - bi za oblikovanje takšne vlade potrebovali vse preveč časa, ki pa ga nimamo, - bi takšen mandatar-strokovnjak težko obvladoval vragolije slovenske politične kuhinje brez političnih izkušenj na domačem parketu, 2. Drugič je bilo Virantovo megalomanstvo naslutiti včeraj, ko je na sprejemu nagovoril novinarje kot predsednik državnega zbora. Njegov govor je bil najdaljši, predolg. Prisotno si začeli šušljati že med njegovim govorom. Pa tudi povedal ni veliko. Povsem drugače je bilo pri nagovoru Danila Türka ali celo Mitja Gasparija. Videti je, da se je Virant nekaj dni po zmagi v parlamentu navzel tudi nekaj Pahorjevega mesijanstva. Rad se nastavlja kameram, veliko pripoveduje javnosti, predvsem pa išče neke nove ideje in rešitve, ki so tako zapletene, da ovirajo učinkovite hitre poteze, ki jih zdaj nujno rabimo. Virant bi parlamentiral, užival v svoji priljubljenosti in čim dražje prodal svojo kožo. To je očitno njegov privatni interes, nikakor pa to ni nacionalni interes. Odlično za šefa neuvrščenih, a tega zdaj ne potrebujemo. Ljudje so to že opazili. Če so bili po volitvah kritični do Janše in njegovih trenirk, so to že malce pozabili. Če so bili kritični do samosvoje kandidature Pahorja, mu tega niso preveč zamerili, ker ga mnogi vidijo kot dobrega šefa državnega zbora. Če so bili kritični do Jankovića, ker je nepremišljeno v parlamentarni ring porinil Mašo Kociper, so zdaj do njega že bolj spravljivi, ker je bliskovito spravil v življenje interventni zakon, po prvi parlamentarni lekciji pa je postal tudi malce bolj krotek. Pri Virantu je nasprotno. Prejšnji teden so mu priznali izjemno spretnost, ko je oblikoval ad hoc koalicijo za deblokado pri glasovanju o tem, kdo bo šef državnega zbora, in se hkrati povzpel na najvišji parlamentarni stolček. Včeraj je bilo drugače. Ljudje se sprašujejo, mar mu niso zrasle prevelike perutničke. Mar šef liste, ki je dobila malce več kot osem odstotkov glasov, meni, da lahko blokira hitro oblikovanje izvršne oblasti. Ali ad hoc koalicija zaradi Virantovih želja ali pa sanj postaja koalicija za blokado? Tito je tudi spretno jadral med hladno vojno. Pa še megaloman je bil. A to za takratno državo ni bilo najbolj učinkovito manevriranje, mar ne? Država se je ekonomsko sesula!
|
neutral
|
9,763
|
Od 3. januarja 2012 bodo v poslovalnicah Deželne banke Slovenije naprodaj spominski kovanci, ki jih je Slovenija izdala ob 10. obletnici evrskih bankovcev in kovancev. Spominski kovanec za dva evra bo na voljo po nominalni vrednosti dva evra, dvoevrski kovanec v tehniki visokega sijaja po sedem evrov, spominski dvoevrski kovanec v obliki kartice s kovancem v tehniki visokega sijaja pa po dvanajst evrov. Kupiti jih bo mogoče v 25 poslovalnicah Deželne banke Slovenije. Zaradi majhne količine izdanih kartic s kovancem bodo le-te prvih 30 dni na voljo le abonentom. V letu 2012 bosta predvidoma januarja v prodaji še zbirateljski zlatnik in srebrnik, izdana ob dogodku Evropska prestolnica kulture – Maribor 2012. Predvidoma julija pa bodo v prodaji zbirateljski zlatnik, srebrnik in trievrski dvokovinski kovanec, ki jih je Slovenija izdala ob stoletnici osvojitve prve olimpijske medalje, ter zbirka evrokovancev z letnico kovanja 2012. To je že tretjič, da bodo vse države članice območja z evrom izdale kovanec s skupnim motivom na nacionalni strani. Prvi tak priložnostni evrski kovanec za dva evra je bil izdan leta 2007 ob 50. obletnici Rimske pogodbe, drugi pa leta 2009 ob deseti obletnici ekonomske in monetarne unije ter uvedbi evra kot knjižnega denarja. Motiv na spominskem kovancu ob 10. obletnici evrske gotovine so v spletnem glasovanju, ki je potekalo junija, izbrali prebivalci območja z evrom. Spletnega glasovanja se je udeležilo skoraj 35 tisoč ljudi, zmagovalni motiv pa je izdelal poklicni oblikovalec pri avstrijski kovnici Helmut Andexlinger. Pot evra v minulih desetih letih Izbrani motiv naj bi simboliziral pot evra v minulih desetih letih, ko se je ta razvil v globalnega akterja, ter njegov pomen za življenje običajnih ljudi (v motivu jih predstavljajo ljudje), trgovino (ladja), industrijo (tovarna) in energijo (vetrna elektrarna). Z izdajo tega spominskega kovanca bodo vse države, ki jih povezuje skupna evropska valuta, obeležile deseto obletnico evrskih bankovcev in kovancev. V obtok naj bi bilo danih predvidoma okoli 90 milijonov teh kovancev.
|
positive
|
9,764
|
Tehnična vlada. Predlog podprli v "trojčku", čas za opredelitev še do torka. Državljanska lista Gregorja Viranta, Desus in SLS so danes po telefonu uskladili mnenja o pobudi za vlado narodne enotnosti oziroma vlado ustavne večine in jo posredovali preostalim strankam v proučitev. Do nje naj bi se opredelile do torka. Franc Bogovič (SLS) je povedal, da bo najpomembnejše, ali bo pobuda sprejemljiva za eno od velikih strank v parlamentu, torej Pozitivno Slovenijo (PS) ali SDS, na podlagi te podpore pa bi dobili levo- ali desnosredinsko vlado. "Prvi korak je, da se poskusi dobiti 60 glasov," je poudaril. Nato bi se poiskal mandatar, ki bi bil sprejemljiv za vse in bi oblikoval ministrski zbor. Tehničnega mandatarja naj še ne bi imeli, v pobudi pa so že zapisali 12 programskih izhodišč. Med njimi so že znana – izboljšanje zdravstvenega sistema, sprememba pokojninskega sistema in spremenjena referendumska pravila, po katerih bi lahko referendume predlagali le državljani. Obet dvoboja Türk – Janša? Neuradno pa smo izvedeli, da pobuda trojčka postaja predmet novih političnih kalkulacij, četudi do torka ne bo dobila podpore. Če bi predsednik republike Danilo Türk prihodnji teden mandat za sestavo vlade podelil Zoranu Jankoviću, temu pa koalicije ne bi uspelo sestaviti, se nam morda v parlamentu obeta dvoboj med Türkom in Janezom Janšo (SDS). Eden od poznavalcev nas je opozoril, da bi se Türk lahko odločil, da Janši kot drugemu ne podeli mandata, ampak ga podeli tehničnemu mandatarju. To pomeni, da bi Virantova ideja spet postala aktualna čez dva ali tri tedne. Takrat bi jo lahko podprla tudi Jankovićeva PS. Pri Jankoviću včeraj pobude še niso želeli komentirati, saj je še niso proučili, podobno pa so se odzvali tudi v SDS. Tudi ta ima v drugem krogu možnost, da s podpisi desetih poslancev predlaga svojega mandatarja. Če bi Janša ocenil, da v parlamentu nima dovolj podpore, pa bi lahko SDS predlagala kandidata za tehničnega mandatarja. Tako bi se lahko zgodilo, da bi se sredi januarja za podporo spopadla dva kandidata za tehničnega mandatarja. Do torka ne bo dogovora Pri Virantu so že dejali, da bodo, če njihova pobuda ne dobi podpore, enakopravno nadaljevali pogajanja tako z Jankovićem kot Janšo. Neuradno namreč do torka ne pričakujejo štirih pozitivnih odgovorov, a tudi sami računajo na to, da bo ideja aktualna tudi pozneje. Odločitev, koga bodo podprli, naj bi Virantovi sporočili do 15. januarja. "Pobudo trojčka smo dobili in jo bomo proučili, a vrstni red je jasen, volivci so odločili," je povedal Patrick Vlačič, podpredsednik SD. Pobude prav tako ne podpirajo v NSi.
|
neutral
|
9,765
|
Tokrat je zaradi megle zaprt zgornji del smučišča Krvavec. Bralec opozarja, da vidnost niti na spodnjem delu ni dovolj dobra. "Za varnost je poskrbljeno, zaradi zmanjšane vidljivosti zaradi megle pa obratujejo naprave samo na spodnjem delu," je za zurnal24.si pojasnil Luka Vrančič iz RTC Krvavec. O delnem zaprtju so začeli obveščati še pred začetkom obratovanja. Kako se je spreminjala zamegljenost, si lahko ogledate na tej povezavi. Obratujejo naprave v spodnjem delu: - štirisedežnica Tiha dolina, - dvosedežnica Kriška planina, - enosedežnica Gospinca in otroška vlečnica Luža. Na nas pa se je obrnil bralec, ki pravi, da razmere niti v spodnjem delu okoli 11. ure niso bile primerne za smučanje. "Videl nisem niti zastavic, ki označujejo rob smučišča, pred menoj je nekdo padel, če ne bi plužil, bi ga lahko zadel v glavo. Takoj sem se odpravil dol," pravi bralec. Na blagajni je poskušal dobiti denar nazaj, toda povedali so mu, da nimajo prakse, da bi zaradi vremena vračali denar. Na vprašanje, zakaj niso smučišča zaprli v celoti, saj varno smučanje ni možno, pa so odgovorili, da o tem odloča nadzornik. To sezono že zaprli celo smučišče Vrančič pravi, da je varnost na prvem mestu: "Če bi ocenili, da ni varno, bi bilo smučišče absolutno zaprto, tako kot se je letos to zaradi vetra že zgodilo. Ko razmere niso primerne, smo primorani smučišče zapreti. Danes so ocenili, da je varno. Na smučišču so tudi nadzorniki, ki so usposobljeni za ocenjevanje razmer." Če pride do take situacije, kot je danes – da je torej možno smučati le na polovici smučišča –, je od letos prilagojena tudi cenovna politika: karto namreč lahko obiskovalci kupijo 20 odstotkov ceneje.
|
neutral
|
9,766
|
Zakaj mora vlada ohraniti ministrstvo za Slovence po svetu? In zakaj bi bil ravno Žerjav najprimernejši, da potegne gospodarstvo iz recesije? (Foto: Saša Despot)
|
neutral
|
9,767
|
Psiholog Ljubo Raičevič ne opravičuje ali odobrava dejanja otrok, ki so posneli in objavili pornografski posnetek, a opozarja: "Realnost je to, da rešujemo banke, ne pa naših otrok." Naredili so napako, delamo pa jih predvsem odrasli. Po tem, ko je po spletu zaokrožila zgodba o osnovnošolcih, ki so se lotili snemanja in objave lastnega domačega pornografskega filma, smo za mnenja vprašali psihologa Ljuba Raičeviča. Ta se že več kot tri desetletja ukvarja z mladimi, dejaven je v Mladinskem informativnem svetovalnem središču Slovenije (MISSS). Raičevič se sicer v zvezi s sankcioniranjem samega dejanja – spolnega odnosa med otroki – ne obremenjuje toliko kot z drugimi okoliščinami. Gre namreč za več vidikov problema, poleg pravnega predvsem za psihološki, socialni in kulturni vidik. Otroci so očitno dejanje izvedli prostovoljno, niso pa se zavedali posledic, predvsem ne tistih, nastalih po objavi na spletu. Ni pa dobro, da bi se v tem primeru osredotočili na moralno oziroma etično držo. Tudi z razmišljanjem o sankcioniranju otrok, razen seveda zaradi vdora v tujo prikolico, ne bi smeli pretiravati. Po njegovem mnenju so v tem primeru zatajili predvsem odrasli – pri vzgoji oziroma učenju otrok, da je nekatere stvari smiselno odložiti. V biološkem smislu so namreč tudi otroci sposobni spolnih odnosov, ne da pa se spregledati drugih vidikov. Varna raba interneta še vedno ni razumljena Ljubo Raičevič (Foto: Osebni arhiv) Po mnenju Raičeviča ta zgodba razgalja predvsem družbo, ki je zatajila. Najbolj je zatajila na področju vzgoje za varno rabo interneta. Tudi s tem se ukvarjajo pri zavodu MISSS. Raičevič se sprašuje, zakaj so se otroci odločili za objavo pornografskega posnetka. Največkrat se namreč dogaja, da se objavijo posnetki, ki so ukradeni. Prav objava na internetu je namreč že lahko primer kaznivega dejanja razširjanja otroške pornografije. To, da mladoletniki na internetu objavljajo posnetke, po Raičevičevih besedah kaže tako na neodgovornost mladih kot na neodgovornost družbe, ki mladostnikom posveča premalo pozornosti. Po mnenju psihologa je treba mlade mnogo bolj poučiti o nevarnostih interneta in jih vzgajati za varno rabo tega. O mladih se govori le, ko se govori o demografski politiki "Realnost je to, da rešujemo banke, ne pa naših otrok," pravi Raičevič. Po njegovem se nič več ne vrti okrog otrok in mladih, razen ko se govori o demografski politiki. Tako težko rečemo, da so zatajili mladi, sa so ti naredili "natančno to, kar delajo odrasli" – bili so prevarani, ker so mislili, da je to norma odraslih, ne vedoč, da jih dejanje lahko spremlja vse življenje. Raičevič je kritičen do politikov in slovenske politike, ki se s problematiko mladih sploh ne ukvarja. Po njegovem se je treba vprašati, kaj je z odraslimi, kaj je z državo, kaj s politiko in šolstvom, da je položaj takšen. Pojav nevaren Pojavi, kakršen je pričujoči, so nevarni, a še bolj kot za otroke za družbo. Psiholog Ljubo Raičevič tako pravi, da mu je hudo, da se je ta dogodek zgodil in da so bili posnetki objavljeni, a verjame, da otroci dejanje obžalujejo. Posnetki pa kljub temu lahko krožijo dalje, kar vzbuja še dodatno skrb.
|
negative
|
9,768
|
Natanko pred letom dni je italijanski časnik L'Espresso razgalil propadle finančne posle mariborske nadškofije. Vendar pa to ni prineslo sprememb na bolje. Slovenski javnosti so bile cerkvene težave z nasedlimi naložbami sicer znane, objava v L'Espressu pa je dokončno razkrila stomilijonske dolgove, v katerih so po radodarnem kreditiranju veliko izgubile tudi banke. Težave odnesle nadškofa Mariborska nadškofija naj bi bila zadolžena za 800 milijonov evrov, je razkril L' Espresso. Finančne težave, verjetno tudi omenjena objava, je le nekaj dni pozneje odnesla takratnega mariborskega nadškofa Franca Krambergerja, ki se je uradno upokojil. Namesto njega je papež Benedikt XVI. imenoval dotedanjega mariborskega nadškofa pomočnika Marjana Turnška. Kesanje ja, kaj pa sankcije? Novi nadškof Turnšek je obžaloval dogodke in priznal, da poslovanje med mariborsko nadškofijo in Vatikanom v preteklosti ni bilo vselej najbolj v skladu s pravili. Vendar pa sankcioniranje odgovornih, recimo nekdanjega prvega finančnika nadškofije Mirka Krašovca, za takšno ravnanje ni predvideno, saj to lahko stori le Vatikan. Blokirani računi Pred dnevi se je izkazalo tudi, da ima že več dni blokirana računa pri NKBM in Abanki Vipa, zaradi neporavnanih obveznosti pa sta banki BKS in Sparkasse s pomočjo sodišča že začeli z rubežem njenih številnih nepremičnin. Grozi jim izguba dvorca Betnava in še nekaterih nepremičnin. Dejstvo pa je, da je mariborska cerkvena ustanova preko Gospodarstva Rast obvladovala oba finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, preko njih pa je bila solastnica številnih slovenskih podjetij. Njihov adut pri morebitni sanaciji dolgov je bil prodaja telekomunikacijskega podjetja T-2, ki je bil v večinski lasti Zvona Ena, a so ga upniki s konverzijo terjatev v lastniške deleže, za zdaj sicer še vedno nepravnomočno, razlastili. Za male delničarje stečaj Zvonov pomeni izguba prav vsega kar imajo, saj so delničarji kot lastniki zadnji v vrsti za izplačilo v primerih stečajev. Če plastično ponazorimo, banke bodo zasegle in pobrale kar je vrednega, nekaj malega bo morda ostalo še za ostale upnike ki jih Zvonovi imajo, delničarjem pa verjetno ne bo ostal niti cent. Predsednik društva Mali delničarji Slovenije (MDS) Rajko Stanković Medtem je mariborsko sodišče že razglasilo stečaja v Gospodarstvu Rast in Zvonu Dva, podobna usoda pa v kratkem verjetno čaka tudi Zvon Ena. Za oba Zvonova je stečaj terjala NLB kot največji upnik, naslednji narok za Zvon Ena pa je razpisan za 30. januar. Poleg vseh ostalih so najbolj nedolžne žrtve propada cerkvenega finančnega imperija mali delničarji, ki bodo tako ostali brez svojih naložb. Danes so mali delničarji prepričani, da se posamezni akterji niso želeli pogajati temveč zgolj vzeti tisto, kar se jim je zdelo, da jim pripada. Društvo MDS je večkrat izrazilo kritiko zoper banke upnice, posebej največje NLB, del krivde pa gre po njihovem mnenju pripisati tudi predstavnikom Zvonov in cerkve. Trenutno razmišljajo o vložitvi odškodninskih tožb zoper vodstvo in nadzornike obeh Zvonov.
|
negative
|
9,769
|
Sobotni večer prinaša slovesno odprtje Evropske prestolnice kulture tudi v Velenje. En teden po slovesnosti na Trgu Leona Štuklja v Mariboru se partnersko mesto Velenje s svojim odprtjem pridružuje Evropski prestolnici kulture (EPK). Dopoldne na Cankarjevi cesti v Velenju predstavljajo tri projekte, ki bodo poleg drugih zaživeli v letu EPK. “Točno opoldne bo na Titovem trgu promenadni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, ki mu bodo ob simboličnem času 12.12 sledili pozdravni nagovor velenjskega župana Bojana Kontiča, slovesna kanonada in dvig velenjske zastave EPK 2012 na velenjskem gradu,” so sporočili z zavoda Maribor 2012. Ob 20.12 bo v Domu kulture Velenje slovesnost ob odprtju. Na dogodku se bo predstavilo vseh 24 projektov, ki bodo letos zaznamovali to mesto. V petek se je s slovesnostjo prestolovanju EPK simbolično pridružilo še partnersko mesto Slovenj Gradec.
|
positive
|
9,770
|
Sindikati. Janševa vlada naj najprej poskuša privarčevati pri materialnih in drugih stroških, šele potem pri javnih uslužbencih. Varčevanje. "To je povsem napačen pristop, če bodo tako začeli!" Tako se je na napoved Janševe koalicije, da bo prihodnje leto privarčevala 800 milijonov evrov, tudi na račun javnega sektorja, odzval Drago Ščernjavič, vodja dela pogajalske skupine javnega sektorja. Po njegovem mnenju naj vlada najprej naredi konkreten načrt, koliko bo privarčevala pri javnih naročilih, materialnih stroških, povečanem obsegu dela in potovalnih stroških v tujino, šele potem pa naj pride pred sindikate. "Če bodo pa kar rekli, da bodo odpuščali, pa jaz lahko rečem, da je 90 poslancev preveč glede na to, koliko suverenosti smo prenesli v Bruselj," je primerjal Ščernjavič. Podobno razmišlja vodja druge pogajalske skupine Branimir Štrukelj: "Preden pristanemo na karkoli, nam mora vlada zagotoviti, da bodo bremena pravično porazdeljena. Če v tej situaciji napovedujejo zniževanje obdavčitve kapitalskih dobičkov, hkrati pa bi zniževali plače javnih uslužbencev, to ne bo šlo. To je točka, ki je povsem nesprejemljiva in pomeni točko radikalnega konflikta, tudi splošno stavko v javnem sektorju." Poleg tega Štrukelj meni, da ima zgodba o zniževanju plač ali odpuščanju "v sebi nekaj gnusnega, kar človeka sili na bruhanje". Vse politične stranke razen Janševe so namreč pred volitvami podpisale izjavo, da brez soglasja sindikatov ne bodo posegale v plače v drugi polovici 2012. "Če bodo to storile, bo to pomenilo prevaro najnižje sorte, ki bo imela ustrezen odgovor. Z ljudmi, ki lažejo in varajo, ni mogoče delati v rokavicah."
|
neutral
|
9,771
|
Na današnji dan pred 140 leti se je rodil slovenski arhitekt Jože Plečnik. Velikega arhitekta so se spomnili tudi pri Googlu. Na začetni strani iskalnika bomo danes lahko občudovali eno izmed njegovih velikih mojstrovin, ljubljansko Tromostovje. Jože Plečnik ni ustvarjal samo v Ljubljani, ampak tudi drugod po svetu. Celovito in izvirno je reševal urbanistične probleme ter načrtoval javne in zasebne stavbe na Dunaju (cerkev Svetega Duha, Zacherlova hiša) in v Pragi (Hradčani). Tromostovje, ki ga bomo na Googlu lahko občudovali danes, je bilo zgrajeno leta 1932, povezuje pa Prešernov trg s Staro Ljubljano. Proti toku Ljubljanice most nosi latinski napis: Nadvojvodu Francu Karlu 1842. Mesto. Pred drugo svetovno vojno sta bila po Plečnikovem načrtu postavljena še mostova za pešce. Od takrat se mostovi imenujejo Tromostovje, je zapisano na strani Virtualnega muzeja Jožeta Plečnika. Njegova ostala dela Plečnik je največ ustvarjal v Ljubljani. Njegova dela pa krasijo tudi Domžale, Kamnik, Celje ... Njegova dela so: Plečnikova hiša, glavni oltar v cerkvi sv. Jožefa, Centralni stadion, cerkev sv. Frančiška Asiškega, cerkev Gospodovega vnebohoda, Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, cerkev sv. Mihaela na Ljubljanskem barju, kapelica Marije Snežne, ureditev Šentjakobskega trga (Levstikov trg), ureditev Rimskega zidu, Trnovski most in ureditev bregov Gradaščice, stavba Vzajemne zavarovalnice, stavba Ljudske posojilnice, Ilirski steber – Spomenik Ilirskim provincam, Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), Čevljarski most, Kraljeva lovska koča, stavba Peglezen, ureditev Šanc na Grajskem griču, ureditev cerkve sv. Jerneja, zapornica na Ljubljanici, spomenik pesniku Simonu Gregorčiču, Baragovo semenišče, paviljon Murke, poslovilni kompleks na Žalah (Vrt vseh svetih), Tržnica, Uršulinska gimnazija (danes Plečnikova gimnazija), fasada Prešernovega gledališča, ureditev Križank, kapela v cerkvi sv. Jakoba, Rožnovensko stopnišče.
|
positive
|
9,772
|
Marko Perkovič je za italijansko obalno stražo pripravil računalniško analizo in animacijo zadnje poti Coste Concordie. Na podlagi izsledkov ne ve, zakaj je kapitan tako dolgo čakal z evakuacijo potnikov. Vodja simulacijskega centra za šolanje in posredovanje v izrednih okoliščinah na morju s fakultete za pomorstvo Marko Perkovič je za italijansko obalno stražo pripravil računalniško analizo in animacijo zadnje poti Coste Concordie. Video in izsledke, do katerih je prišel, je predstavil tudi nam. Celoten potek plovbe ladje si lahko ogledate v zgornjem posnetku. Prepozen manever "Ladja je prepozno izvedla zadnji manever show offa, pozdrav otoka," nam je v pogovoru dejal Perkovič, ki se je v raziskavi ukvarjal predvsem z navigacijskimi sistemi. Po podatkih kapitana naj ne bi bilo čeri, na katere je nasedla ladja. "Takoj sem testiral tri različne elektronske sisteme. Ugotovil sem, da vse tri karte kažejo čeri. Prav tako vsi trije elektronski sistemi, ki jih ladja mora imeti, oddajajo alarm, ko se približuješ čerem. O tem sem takoj obvestil italijansko obalno stražo, s katero sodelujem že nekaj let." Najprej je zalilo strojnico Simulacija, ki jo je napravil Perkovič, kaže, kako je ladja kljub blagemu zavoju trčila v čeri. "Trčenje je odprlo ladjo na področju strojnice in jo poplavilo. Ker so v strojnici tudi agregati, je na ladji zelo hitro prišlo do popolnega izpada električne energije. Čez nekaj sekund so se zagnali zasilni agregati. Ker je imel poveljnik podatke, da je strojnica poplavljena, je želel ostati čim bližje obali, da bi olajšal reševanje. Vrgel je sidro, a ga je v trenutku odtrgalo. Voda na tem delu je visoka, tudi teren je zelo slab," je povedal Perkovič in dodal, da je ladjo začelo znašati, nosil jo je veter, ker ni bilo energije. "Domneval sem, da je ladjo poplavilo še kje drugje kot v strojnici. In to se je izkazalo za resnično. Potapljači so to potrdili, saj je ladja na številnih mestih predrta, če ne drugje, vsaj tam, kjer je bil stabilizator." Potop ladje bi lahko pojasnila ali preprečila 25-letna Domnica Cemortan. "Ne vem, kaj je delal uro in pol" "Napaka poveljnika je bila, da ni pravočasno pripravil manevra. Če bi imel plovno pot že vrisano, bi mu že uro prej javilo, da pot ni v skladu z varnostnimi kriteriji. V vsakem primeru je bilo dovolj časa (in rešilnih čolnov), da bi lahko v organizirani akciji rešili prav vse potnike. V uri in pol bi lahko prestavil celo ladjo. Ladja bi morala biti evakuirana v pol ure. On pa je imel uro in pol časa. Verjetno je čakal, da se približa obali, in se ni mogel več ustaviti," nam je še povedal Perkovič.
|
negative
|
9,773
|
Jutri zjutraj bo snežilo. Največ snega bo zapadlo v višjih legah južne Slovenije, na Kočevskem, Dolenjskem in v Beli krajini. Nato nas čaka suh in mrzel teden. Danes bo zmerno do pretežno oblačno. Ponekod v južnih in osrednjih krajih bo popoldne rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature bodo od 5 do 10, na Primorskem do 12 stopinj C. "V popoldanskih urah bo deževalo v južni in osrednji Sloveniji. Danes snežink še ne bo, ponoči in jutri dopoldne se bo ohladilo, tako da bo dež marsikje prešel tudi v sneg. Tudi po nižinah, vendar bo količina padavin tako majhna, da bo snega le za vzorec. Nekaj več ga bo zapadlo v višjih legah južne Slovenije, na Kočevskem, Dolenjskem in v Beli krajini. Tam lahko zapade tudi več kot pet centimetrov snega," nam je povedal dežurni prognostik na Agenciji RS za okolje Benedikt Strajnar. Poledice naj ne bi bilo Poledice jutri zjutraj ni pričakovati, razen na izpostavljenih mestih. "Glede na to, da bo dež prehajal v sneg, nevarnosti poledice ni. Pa še zadnje dva dni je bilo malce topleje." Suh in mrzel teden Prihaja suho, zimsko vreme. "Čaka nas suh, lep sončen teden. Temperature se bodo spet spustile. Zjutraj bo marsikje do minus pet, v alpskih dolinah lahko tudi do minus deset. Čez dan bo topleje, okrog ničle, ob sončnem vremenu lahko tudi kakšno stopinjo več," nam je še povedal Strajnar. Če bo zasnežilo vaš kraj, nam pošljite fotografije prek spodnjega obrazca. Jaz poročam Moje ime: Moj kontakt (za povratne informacije): Dodaj novo polje Pripnite datoteko (neobvezno): Pripnite datoteko 2 (neobvezno): Pripnite datoteko 3 (neobvezno): Pripnite datoteko 4 (neobvezno): Opis: Strinjam se s splošnimi pogoji Pošlji
|
neutral
|
9,774
|
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je razočarana nad pogodbo, ki so jo sestavili koalicijski partnerji na včerajšnjih pogajanjih. Pogodba še naprej favorizira kapital pred delom in kaznuje tiste, ki niso povzročili krize, ugotavljajo sindikati. Po njihovem je pogodba usmerjena v ukinitev socialne države in privatizacijo socialnih storitev. Priznavajo, da so našli tudi nekaj dobrih ukrepov, recimo zmanjšanje administrativnih bremen za gospodarstvo, uporabo lesa, poenostavitev postopkov javnega naročanja in zagotovitev transparentnega pridobivanja poslov prek javnih naročil, kar je bilo do zdaj precej sporno. Nesprejemljivo se jim zdi: da se v tej pogodbi poskuša z negotovimi oblikami zaposlitve povečati stopnjo zaposlenosti in socialne varnosti,mehko prehajanje med oblikami zaposlitve bo po njihovem prispevalo k povečanju zaposlovanja v negotovih oblikah,predvidena reorganizacija Zavoda RS za zaposlovanje se jim ne zdi pravilno zastavljena,postavitev zgornje meje pri plačevanju socialnih prispevkov bo po njihovem nagradila predvsem že zdaj privilegiran sloj zaposlenih,predlog o znižanju stopnje davka od dohodka pravnih oseb na 15 odstotkov se jim ne zdi dopusten,prav tako ne odobravajo večstebrnega pokojninskega sistema.
|
negative
|
9,775
|
Ne, zagotovo ne bom minister za notranje zadeve, niti minister za pravosodje, nam je pravkar povedal Jani Soršak. Bivši šef urada za varstvo konkurence (UVK), zdaj pa odvetnik in član pogajalske skupine Virantove liste je bil pretendent za mesto notranjega ali pravosodnega ministra tako v koaliciji, ki jo je poskušala z Virantovo listo sestaviti levica pod vodstvom Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića, kot tudi v vladi, ki jo zdaj poskuša sestaviti SDS Janeza Janše z desnosredinskimi strankami. Se je pa na vrhuncu usklajevanj ministrskih mest v medijih pojavila anonimka, ki poskuša Janija Soršaka povezati s poskusom nakupa Večera, ki ga je poskušala izpeljati fantomska družba 3 Lan. Anonimka mu očita, da naj bi pri tej finančni operaciji z "mižanjem asistiral tudi urad za varstvo konkurence pod vodstvom Janija Sorška". Soršak nam je pojasnil, da navedbe v anonimki vsaj v delu, ki se nanaša nanj, ne držijo. "Kot je javno znano, sem se iz odločanja o tem primeru izločil, poleg tega UVK pod mojim vodstvom za posel ni dal soglasja, ampak je bilo to dano po mojem odhodu," razloži. Ko ga vprašamo, kaj pa je bil izločitveni razlog, pa pojasni, da se je iz konkretnega primera izločil, ker je pred prihodom na UVK kot odvetnik zastopal Mateja Raščana, nekdanjega lastnika Dela Revij, ki naj bi stal za nakupom Večera. Soršak ni želel komentirati, ali je anonimka del političnega boja, povedal pa je, da odločitev, da ne bo minister, nima nobene zveze s tem pismom. Več o anonimki: Senica v ozadju nakupa Večera Pravosodje Čebulju? Virantova lista naj bi na mesto pravosodnega ministra predlagala Janeza Čebulja. Čebulj je bil od leta 1998 ustavni sodnik, med letoma 2004 do 2007 pa tudi predsednik ustavnega sodišča. Do oktobra 2010 je bil dekan Fakultete za državne in evropske študije, trenutno pa je njen prodekan za študentske in študijske zadeve.
|
neutral
|
9,776
|
Mestni redarji. Hitrost največkrat merijo na Jarški cesti in Jamovi ulici. Mestno redarstvo je lani v proračun Mestne občine Ljubljana (MOL) prispevalo 3,7 milijona evrov, letos bo 3,8 milijona, je predvideno v rebalansu. Redarji so lani prvič kaznovali neprimerno razkazovanje spolnih organov in prepovedano grafitiranje, je zapisano v lanskem letnem poročilu, ki ga bodo mestni svetniki obravnavali na seji 13. februarja. 1622 cestnoprometnih prekrškov, ki so jih storili vozniki s tujo registrsko oznako, mestno redarstvo še rešuje. Prav tako so prvič uporabili fizično silo ter sredstva za vezanje in vklepanje, po letu 2010 pa tudi plinski razpršilnik. Vsa ta prisilna sredstva so uporabili v enem postopku zoper eno osebo, v katerem storilec ni bil telesno poškodovan, redar pa. Pol manj prehitrih V letnem poročilu je vodja redarstva Andrej Orač izpostavil, da so lani zaznali manj prekrškov ter izrekli 16 odstotkov manj represivnih ukrepov in manj opozoril. Z radarjem so največkrat preverjali hitrost na Jarški cesti ter Jamovi in Pugljevi ulici, v Trnovskem pristanu in na Zadobrovški cesti. Lani je bilo skoraj 48 odstotkov manj kršitev hitrostnih omejitev kot leto prej. Orač meni, da tudi zato, ker je "kar nekaj voznikov prejelo eno ali več glob za prehitro vožnjo v letu 2010". Spomnimo, redarstvo je lani po šele enem letu začelo pošiljati globe prehitrim voznikom, ker, kot pravijo, prej niso imeli potrebne programske opreme. Dve tretjini lanskih prekoračitev sta bili do deset kilometrov na uro, v petih primerih pa so vozniki v območjih umirjenega prometa in območjih za pešce omejitev presegli za več 30 kilometrov na uro. Med tistimi, ki so napačno parkirali, je bilo največ takih, ki so parkirali na pločnikih in kolesarskih stezah (14.076). Tri pritožbe utemeljene Orač v poročilu opozarja, da imajo premalo redarjev, ki imajo zaradi stresnih delovnih razmer in neugodnih vremenskih razmer tudi veliko bolniškega dopusta. Lani so sicer dobili 26 pritožb zoper delo redarjev, obravnavali so jih 19, tri pa so bile delno utemeljene. Leta 2010 je bilo pritožb le pet, kar Orač pripisuje večjemu številu izdanih plačilnih nalogov na kraju prekrška.
|
neutral
|
9,777
|
Tudi tokrat sedmica ni bila izžrebana. Naprej se prenese 4,4 milijona evrov. V osmem krogu sedmica ni bila izžrebana. V naslednji krog se prenese 4.400.000 evrov. Gre za rekorden dobitek v zgodovini igranja omenjene igre. Dobitna kombinacija prav tako ni bila izžrebana na Hrvaškem. Trenutno je sedmica pri sosedih vredna 4.991.548,70 evrov oziroma 37,8 milijona kun. Številke, ki tudi tokrat niso prinesle sreče so 4 6 9 15 17 21 24, in dodatna 37. So pa bile izžrebane tri 6+1 v Mariboru, Kamniku in Ljubljani. Nekaj pomembnih podatkov Verjetnost, da zadenete sedmico, je ena proti 15.380.937. Imate pa zato več verjetnosti, da denimo zadenete šestico (ena proti 70.880) in petico (1 proti 1.477). Pri štirici potrebujete še najmanj sreče, saj je verjetnost dobitka ena proti 89. Če zadenete kombinacijo, morate listek unovčiti v 67 dneh. Pravica do izplačila dobitka pri igrah Loto namreč nato zastara. Loto rezultati 7 prenos 4.365.662,65 6+1 3 25.287,90 6 143 1.061,03 5 6939 46,46 4 112529 5,73 3+1 79696 3,09 ( Vir: Loterija Slovenija) Dobitek nad 300 evrov je obdavčen s 15-odstotno davčno stopnjo in to je edini davek, ki ga je potrebno plačati, medtem ko je nagrada obdavčena s 25-odstotno stopnjo in jo moramo prijaviti v napoved za odmero dohodnine. Rekordna sedmica v Sloveniji je bila izžrebana 10. julija 2005, vredna pa je bila kar 3.195.599 evrov. Razdelila sta si jo dva igralca, ki sta listke vplačala v Ljubljani.
|
neutral
|
9,778
|
Slovenci po svetu in njihova kultura potrebujejo več skrbi kot kultura Slovencev v domovini. Manca Borko, novinarka Žurnala24. (Foto: Boštjan Tacol) Zmanjševanje števila ministrstev je s stališča poenostavitve delovanja države in pocenitve nujno. Problem nastane, če bo krčenje ostalo na papirju, če mu ne bo sledilo krčenje števila direktoratov, služb in javnih uslužbencev v birokratskem aparatu ter povečevanje učinkovitosti vsakega zaposlenega. Nisem za rezanje počez in za odpuščanje operativcev. Vendar vsi poznamo vsaj eno zgodbo o javnih uslužbencih, katerih naloga je kuhanje kave ali štempljanje pri vhodu. Drugi problem krčenja je prenašanje pristojnosti. Ko se direktorat preseli z enega na drugo ministrstvo, uslužbenci menda po več mesecev ne vedo, komu odgovarjajo in kaj po novem počnejo. Brez sprememb. Ampak bodimo za začetek optimistični. Zamislimo si, da bo krčenje števila ministrov z 18 (trije brez listnice) na 12 (eden brez listnice) pomenilo boljše in cenejše delovanje države. Kljub optimizmu ne razumem, čemu služi ukinitev ministrstva za kulturo na eni in ohranitev ministra za Slovence po svetu brez listnice na drugi strani. Formalno bi lahko to področje brez težav dodelili ministrstvu za zunanje zadeve. Kultura bo postala del drugega ministrstva, skrb za pravočasno dostavljanje volilnih gradiv Slovencem po svetu pa je z boldiranimi črkami zapisana v koalicijski pogodbi. Proti ukinitvi kulturnega ministrstva se je že podpisalo več kot 1.200 ljudi. Če jim ne bo uspelo, jim ostaja upanje, da se na operativni ravni ne bo nič spremenilo. Ministra ne bodo imeli, verjetno bodo dobili sekretarja, za kulturo pa bo še naprej skrbelo isto število ljudi, skupaj s tistim, ki zgolj kuha kavo.
|
neutral
|
9,779
|
Gibanje Mi smo univerza se je odločilo zaključiti delno zasedbo filozofske fakultete ljubljanske univerze. Ocenjujejo, da je bila problematika visokega šolstva glede na dani položaj zadovoljivo izpostavljena, poleg tega se morajo vrniti k svojim študijskim obveznostim. Zasedba se je začela konec novembra 2011, študentje, zaposleni in vsi ostali, ki jih visoko šolstvo tako ali drugače zadeva ter so zbrani v gibanju Mi smo univerza, jo tako končujejo po natanko dveh mesecih. Ocenjujejo, da so v teh dveh mesecih izpostavili vrsto družbeno aktualnih in relevantnih tem s poudarkom na visokem šolstvu, tako na državni kot univerzitetni in fakultetni ravni. Med drugim so bili med temami socialni položaj študentov in zaposlenih, avtonomija univerze, paradigme izobraževanja in vprašanje raziskovalne dejavnosti, so sporočili. Ljubljanska filozofska fakulteta se je prebudila Na vodstvo fakultete je gibanje Mi smo univerza naslovilo dve neposredni zahtevi. Kot potrebo izpostavljajo avtonomen prostor študentov na fakulteti ter ureditev doktorskega študija, vključujoč znižanje v lanskem študijskem letu "samovoljno postavljenih" šolnin. "Razprava se je s potrebno pozornostjo prenesla na fakultetne organe, kjer teče dalje," sporočajo iz gibanja. Kot so prepričani pri gibanju, spada med manj otipljive, a pomembnejše in daljnosežnejše učinke odpiranje javnega prostora in vzdušje, ki ga je to prineslo na fakulteto. Tako so navedli, da so se začele oblikovati oddelčne skupščine, "vzdušje apatije ni več samoumeven del študentskega vsakdana", pozdravljajo tudi odločitev fakultete, da sestavi resolucijo, ki zadeva njene najbolj pereče probleme. Gibanje bo delovalo še naprej Gibanje Mi smo univerza bo po lastnih napovedih nadaljevalo s svojim delovanjem. Tako bodo odprli svoj spletni portal, ki bo nudil možnost odpiranje prostora za diskusijo ter "produkcijo znanja brez birokratskih, ekonomskih in vsakršnih drugih ovir, ki dušijo univerzitetni prostor", kot so zapisali. Kot so prepričani v gibanju, so pridobljene organizacijske izkušnje, vsebinska izhodišča in vzpostavljena infrastruktura "pomembna popotnica v boju za javno, brezplačno in družbeno angažirano visoko šolstvo". Ob tem ne gojijo iluzij, da bo ta "boj, najtesneje zvezan s širšim odporom zoper neoliberalne politike", v prihajajočem času kaj lažji – kot so zapisali, bo kvečjemu nasprotno.
|
neutral
|
9,780
|
IVZ. Razkriti bi moral povezave zdravnikov s proizvajalci cepiv. Sporno. Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) ni zagotovil transparentnosti pri porabi javnih sredstev, prav tako pa ni preprečil morebitnega navzkrižja interesov pri določanju meril za nakup cepiva proti HPV, je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) zapisala v svojem mnenju. Navzkrižje interesov Razrešitev. Člani skupine niso podpisali izjave o navzkrižju interesov. Ali bo IVZ ali ministrstvo zahtevalo njihovo razrešitev iz skupine, nam včeraj še ni uspelo izvedeti. Spomnimo, strokovna skupina za HPV (posvetovalni organ IVZ) je na enem izmed svojih sestankov znova prisodila prednost štirivalentnemu cepivu ter IVZ pozvala k postopku javnega naročanja za le eno vrsto cepiva. Cepljenje se namreč lahko opravlja s štiri- ali dvovalentnim cepivom različnih proizvajalcev. S tem, ko so vnaprej določili tip cepiva, pa so določili proizvajalca. "V takem primeru (ko je na trgu samo en ponudnik, ki ustreza pogojem) morebitna korupcijska tveganja predstavlja predhoden izbor in ne sama izpeljava naročila," so razložili na KPK. Sodelujejo s proizvajalci Člani omenjene skupine so se dolžni izogibati nasprotju interesov, meni KPK. Praviloma to pomeni, da bi se moral član skupine, povezan s katerim od proizvajalcev, ki je predmet razprave, izločiti iz postopka izrekanja mnenja, so še razložili. Proizvajalci cepiv proti HPV pa so za Žurnal24 že priznali, da sodelujejo tudi z nekaterimi predstavniki te skupine. Neuradno naj bi šlo za Marjeto Uršič Vrščaj in Maria Poljaka. Brez podpisanih izjav Na KPK so sicer poudarili, da take povezave same po sebi vnaprej nujno ne diskvalificirajo posameznika pri podaji strokovnega mnenja, ki je lahko povsem objektivno in legitimno. "Je pa v tem primeru ključno, da so vnaprej razkriti vsi domnevni elementi navzkrižja interesov," so dodali.
|
negative
|
9,781
|
Pri nakupu večinskega deleža družbe Ipko na Kosovu je po mnenju revizorjev nastala škoda v višini 3,86 milijona evrov, pri prodaji deleža iste družbe Factor banki in izvršitvi dogovorjene opcije pa je sledila še škoda v višini 8,34 milijona evrov. Revizorska družba Deloitte revizija je v posebni reviziji vodenja nekaterih poslov v zadnjih letih v družbah skupine Telekom Slovenije ugotovila vrsto škod. Gre za milijonske zneske. Revizijo so opravili na zahtevo Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod), ki imata skupno v lasti petino Telekoma. Revizorji so v povzetku revizije med drugim zapisali, da je pri nakupu 75-odstotnega deleža družbe Ipko na Kosovu nastala ocenjena minimalna škoda v višini 3,86 milijona evrov. Škodo, ki je nastala pri prodaji deleža družbe Ipko družbi Factor banka in izvršitvi dogovorjene opcije, pa ocenjujejo na 8,34 milijona evrov. Ocenjena minimalna škoda pri nakupu družbe AOL, kasneje preimenovane v Primo, na primer znaša 1,65 milijona evrov, ocenjena minimalna škoda pri nakupu slovenske družbe Najdi.si pa 470.000 evrov. Dremelj: revizorji podlegli pritiskom Nekdanji predsednik Telekomove uprave Bojan Dremelj je ločeno sporočil, da nad objavljenimi ugotovitvami ni presenečen. Kot pravi, je danes objavljen povzetek posebnega revizijskega poročila v popolnem nasprotju s tistim, ki ga je posebni revizor podpisal in oddal z datumom 7. decembra 2011. To po Dremljevih besedah potrjuje njegovo že pred tedni podano izjavo, da je nadzorni svet zahteval spremembe že podpisanega poročila. Dremelj med drugim sicer odločno zavrača povzročitev kakršnekoli škode. "Preseneča nas, da je mednarodna revizijska hiša podlegla pritiskom enega izmed revidirancev, saj je bil tudi aktualni nadzorni svet Telekoma Slovenije predmet revizije za obdobje dveh od petih let, in na njihove pritiske spremenila poročilo," je še zapisal Dremelj.
|
negative
|
9,782
|
Žurnalov dan se je zaključil. Zdaj je na vrsti uresničitev idej, ki smo ji danes oblikovali skupaj z našimi bralci, poslovnimi partnerji, oglaševalci, direktorji podjetij in mnenjskimi voditelji. Čeprav je bil takšen dogodek, kot je bil današnji Žurnalov dan, prvi tak dogodek v Sloveniji, je rezultat odličen. Zbralo se nas je 60 udeležencev z vseh vetrov, a vsi pomembni za Žurnal. Sprva malce presenečeni povabljeni, ki so izvedeli, da dogodek nima vnaprej določenega urnika kot klasični dogodki, ampak ga bomo ustvarili skupaj, in da lahko vsak predlaga temo za debato in lahko kadarkoli odide ali spremeni skupino, v kateri debatira, če izgubi zanimanje za temo, so se kmalu opogumili. Vsi enakopravni Padati so začeli predlogi in v manj kot pol ure smo udeleženci ustvarili praktično nevede seznam tem, ki so se nanašale na razvoj Žurnalovih medijev v prihodnosti, in se razdelili v skupine glede na to, katere teme so nas zanimale. Debata, v kateri je vsem priznana strokovnost in ni nihče bolj usposobljen za določeno temo kot nekdo drug, se je uspešno razvila. Bralci, oglaševalci, direktorji podjetij, mnenjski voditelji, poslovni partnerji in novinarji so skupaj oblikovali kar 14 konkretnih predlogov za še bolj uspešno prihodnost Žurnala. Med 14 predlogi smo zbrani določili tri tiste, ki so najpomembnejši in morajo biti prvi na dnevnem redu, potem pa so na vrsti ostali. Vse predloge bomo zdaj res temeljito preučili in morda bo že naslednja sprememba, ki jo boste opazili, rezultat današnjega Žurnalovega dneva. Upamo, da se bomo še kdaj zbrali predstavniki tako različnih skupin, ki pa smo vsi povezani z Žurnalom in zato ključni za njegovo prihodnost.
|
positive
|
9,783
|
Umestitev tožilstva pod okrilje ministrstva za notranje zadeve je po mnenju generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja v "vseh pogledih neprimerna in nedopustna" rešitev. Njegova predhodnica Barbara Brezigar izvirni greh vidi v lani sprejetem zakonu o tožilstvu. Taka rešitev ima lahko samo en namen, je prepričan, in sicer podrejanje državnega tožilstva, saj strokovnih argumentov ni, "lahko so le politični", meni generalni državni tožilec Zvonko Fišer. Fišer je v sporočilu za javnost zapisal, da se drži načela, po katerem se kot generalni državni tožilec o političnih vprašanjih ne bo opredeljeval. Ker pa je odločitev po njegovi oceni prejeta praktično brez poglobljene razprave, ne more molčati. Fišer zato meni, da je vključitev organa pregona v tisti organ, ki odkriva kazniva dejanja, odločitev, "ki ji ni primere v sodobnih državah". Za prenos pristojnosti organa pregona na ministrstvo za notranje zadeve ni nobenih strokovnih argumentov, lahko so le politični, je sklenil. Politike ni želel vmešavati Pojasnil je, da si je vselej prizadeval za to, da bi bila politika čim dlje stran od kazenskega pregona, saj je prepričan, da je tako prav na ustavnopravni ravni in po teoretični plati. Po njegovih besedah bi se morali iz tragičnih primerov v preteklosti naučiti, kaj se v kazenskem postopku lahko zgodi, če se politika vpleta vanj. Neodvisno pravosodje, katerega nujen sestavni del sta neodvisno tožilstvo in neodvisen tožilec, pa je tudi velika pridobitev človeške kulture, znanja in duha, je še izpostavil generalni državni tožilec. Brezigarjeva: s prenosom na MNZ se ne strinjam Nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar pa je povedala, da je izvršilna veja oblasti v tožilstvo prišla z novim zakonom o državnem tožilstvu, ki je bil sprejet lani. "Omenjeni zakon je namreč povečal pristojnosti ministrstva za pravosodje in zmanjšal pristojnosti generalnega državnega tožilca. To je izvirni greh vsega. Zdaj pa to prehaja le pod drugo ministrstvo," je dejala. Ob tem je dodala, da se sicer s prenosom tožilstva pod ministrstvo za notranje zadeve ne strinja. Meni, da je delitev funkcij v kazenskem postopku, po kateri eni organi odkrivajo, drugi, od njih neodvisni, odločajo o pregonu in tretji, od obeh prejšnjih neodvisni, odločajo o krivdi in kazni, nujna ne samo za pošten postopek, temveč tudi za pravnost in pravičnost v družbi. "Stoletja dolgo so si veliki umi kazenskega postopka prizadevali za to, da bi o tem, kaj je pregona vredno in potrebno, odločala neodvisna institucija po strokovnih kriterijih," je dodal Fišer. To se je po njegovih besedah v modernih demokratičnih državah doseglo in je zdaj zapisano v številnih dokumentih, nacionalnih in mednarodnih. Tudi v Ustavi Republike Slovenije, ki ureja državno tožilstvo skupaj z drugimi pravosodnimi organi, pravi Fišer. V tej smeri je že odločilo tudi slovensko ustavno sodišče, vprašanje ustavnega položaja organa pregona pa je pred njim odprto tudi v tem trenutku, je izpostavil generalni državni tožilec.
|
neutral
|
9,784
|
Nerazumljivo. Koprska občina prometa čez Markovec zjutraj ne dovoli. Koper. Promet proti Kopru čez Markovec pri izolski bolnišnici je zjutraj še kar prepovedan. Takšna prometna ureditev je začela veljati, ko so zaprli Semedelski most, tedaj so na koprski občini napovedovali, da bo tako do njegovega vnovičnega odprtja. “Semedelski most je odprt že od jeseni, takšna prometna ureditev pa je bila uvedena zato, da vozniki zjutraj po cestah čez Markovec ne bi delali gneče. Zakaj semafor in prometni znak še vedno stojita, jaz pa se moram, če hočem domov, iz bolnišnice peljati naokoli in naredim od osem do deset kilometrov namesto enega ali dveh?” sprašuje bralec. O spremembah še nič Na koprski občini jih gneča, ki zjutraj nastaja na obalni cesti med Izolo in Koprom, ne zanima. “Prometni režim na cesti Markovec–bolnišnica Izola do nadaljnjega ostaja nespremenjen. O spremembi ne razmišljamo, saj bi to pomenilo bistveno povečanje tranzitnega prometa po lokalnih cestah na Markovcu in v Semedeli, s tem pa tudi zmanjšanje prometne varnosti na tem območju,” razlagajo. Na vprašanje, ali imajo kakšno konkretno oceno, za koliko bi se promet po Semedeli povečal, če bi prometno ureditev vrnili na staro, niso odgovorili. Nekateri sogovorniki sicer ob tem ocenjujejo, da so ceste čez Markovec ostale zaprte, kar otežuje življenje prebivalcem Izole in Pirana, ki v jutranji konici izgubljajo živce na obalni cesti, predvsem zaradi ohlajenih odnosov med obalnimi župani. Razgrete duhove ob volitvah je dodatno razburila enostranska odločitev Koprčanov, da se obalni reševalci (prehospitalna enota) iz prostorov pri izolski bolnišnici preselijo v Koper, Boris Popovič jo je podprl, menda ne tudi zaukazal, Peter Bossman in Igor Kolenc pa sta jo obsodila.
|
neutral
|
9,785
|
Zdravila na recept. Analiza predpisovanja receptov razkrila tudi zasvojence in kriminalce. Družinski zdravnik na leto povprečno napiše 9.572 receptov v vrednosti dobrih 245 tisoč evrov, kaže analiza Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Zdravniki pa lahko v bazi podatkov že nekaj časa preverjajo tudi, ali predpišejo več ali manj receptov kot kolegi, pa kje so po predpisovanju antibiotikov, pomirjeval in zdravil za želodčne težave ter koliko njihovih pacientov ima več kot deset in koliko več kot 15 zdravil hkrati. Dokončanje mesec prej Zdravniki so povprečnemu bolnemu leta 2009 predpisali že za 23 odstotkov zdravil več kot leta 2004. (Foto: Žurnal24) Juri Fürst z ZZZS zanika, da je cilj nove baze podatkov, da bi ugotavljali ekstreme in tako iskali “najbolj potratne zdravnike”, saj naj bi informacijski sistem zavodu že prej omogočal spremljanje najrazličnejših kazalnikov. “Seveda pa si želimo, da bi se predpisalo manj receptov in da bi se strošek predpisanih receptov na osebo zmanjševal,” priznava. Zdravniki ne gledajo na kartico Ugotovitve. ZZZS ugotavlja, da zdravniki, ko predpisujejo zdravila, ne izkoristijo možnosti vpogleda v zapis na zdravstveni kartici, katera zdravila vse že ima pacient. Tako je več kot dva tisoč ljudem predpisanih več kot 15 zdravil. So pa ugotovili, da se določenim pacientom predpiše zelo veliko receptov. Rekorder je zavarovanec, ki je od zdravnikov dobil kar 331 receptov, na drugem mestu je oseba z 259 in na tretjem oseba z 237 recepti na leto. “Take primere smo seveda raziskali,” pravi. Podali kazensko ovadbo Kot pojasnjuje, ti ljudje vseh teh receptov običajno ne dobijo pri enem, ampak pri več zdravnikih, ki pogosto ne preverijo, kaj je pacientu že predpisal kateri drug zdravnik. Med rekorderji po receptih so sicer odkrili tudi zlorabe, to je zasvojence z zdravili in že skoraj kriminalce, ki naredijo vse, “tudi izsiljujejo, grozijo in jokajo, če je treba, samo da od zdravnika dobijo zdravila”. Tako je zavod pred kratkim podal kazensko ovadbo zoper enega od zavarovancev. Neuradno naj bi bil iz Ljubljane. Na vprašanje, zakaj takih pacientov ne prijavijo zdravniki sami, Fürst odgovarja, da zdravnike v prvi vrsti zavezuje zdravniška molčečnost. Vse več zdravil Poleg tega je analiza pokazala, da se število ljudi, ki prejemajo zdravila, v zadnjih letih ni bistveno povečalo (zraslo je le za tri odstotke). Se je pa povečala količina predpisanih zdravil, v petih letih je zrasla za kar 23 odstotkov. Samo število ljudi, ki hkrati jemljejo več kot deset zdravil, je od leta 2004 do 2009 s 13 tisoč poskočilo na več kot 23 tisoč.
|
negative
|
9,786
|
Za predsednika Zbora za republiko Lovra Šturma je potrditev Janeza Janše za mandatarja dobra novica. V Liberalni akademiji pa prihodnjim korakom SDS in Janševi vladi ne zaupajo. Kot so med drugim zapisali v Liberalni akademiji, so že v času Janševega mandata med leti 2004 in 2008 opozarjali na "številne kadrovske intervencije" vlade v gospodarsko sfero, javni sektor, medije in šolstvo, pa tudi na "nedopustno nižanje demokratičnih standardov in spoštovanja človekovih pravic". Do ponovitve mandata "nekoga, ki je pravnomočno udeležen v sodnem procesu in je zaznan v preiskavah kar treh evropskih držav" je po prepričanju Liberalne akademije prišlo zaradi nemoči oz. "spregleda državljanov, da trezno presodijo in ugledajo, komu točno naj bi bilo zaupano vodenje Slovenije v naslednjih letih". V društvu menijo, da so ljudje v Sloveniji "talci dnevno zlaganih in zanikanih očitnih dejstev". Ta pa so z vedno novimi manipulacijami potvorjena tako, da ustvarjajo vtis o Janši kot žrtvi, ne pa "kot obvladovalcu gospodarstva, medijev, šolstva in drugih družbenih sistemov". Šturm: Dobra novica za Slovenijo Po mnenju Šturma pa je potrditev Janše dobra novica za Slovenijo kot državo pa tudi vse njene prebivalce. Z Janševo vlado se bo namreč ustavilo drsenje navzdol, "ki smo mu bili priča zadnja tri leta". S to odločitvijo državnega zbora bodo trendi šli krepko navzgor, je dejal Šturm. "Če bi se namreč nadaljevali sedanji trendi, bi se v petih letih znašli s standardom držav nekdanje Jugoslavije," je še razmišljal. Zanj tudi ni bistveno, ali se bo Janševa vlada obdržala štiri leta. Poudaril je, da smo sedaj v tako težkem času, kot smo bili v času osamosvajanja. V letih 1990 in 1991 smo bili pred vojaško-političnimi izzivi, danes pa smo pred ekonomsko-političnimi izzivi, meni Šturm. Za nekdanjega pravosodnega ministra se tako tudi nasprotja okoli prenosa tožilstva pod okrilje ministrstva za notranje zadeve zdijo obroben problem. Taka odločitev je sicer po njegovem mnenju ustavno popolnoma nesporna in tudi nepomembna. "Ob vsem tem ekonomskem dogajanju je to popolnoma zanemarljivo vprašanje," je še dodal Šturm.
|
neutral
|
9,787
|
Pomanjkanje ugleda vlade pomeni največjo nevarnost za uspešno izvedbo reform. Pomanjkanje kredibilnosti je nemara največja past, v katero se lahko ujame Janša. Zakaj največja? Šibak ugled vlade v javnosti in izvajanje socialnih reform ne gresta skupaj. Še več, pomanjkanje kredibilnosti pomeni, da bo izvajanje reform težje in dražje. Janši bo težko prepričati Slovence, naj zategnejo pas. Kdo mu bo verjel, kdo se mu ne bo upiral, kdo mu bo sledil? Ne nazadnje, to je lani občutil tudi Pahor – ob padajoči javnomnenjski podpori so bili njegovi reformni predlogi vnaprej obsojeni na neuspeh. Janšev položaj ni nič boljši od Pahorjevega. Zaradi načina sestave vladne koalicije se nezanemarljiv del Slovencev počuti opeharjenega. Janša sicer ni kriv za Jankovićev neuspeh, a ne sme zanemariti takšnih občutkov državljanov. Drugič, zapleti s sestavljanjem vlade ne vzbujajo optimizma. Res jih je precej zakuhala Virantova lista, a pomanjkanje zaupanja bo občutila vsa vlada. Tretjič, priljubljenost vlade bo bremenila preteklost, zlasti Janševi prejšnji spori, sojenje v zadevi Patria, afera s trenirkami ... Janšev plus. Janši, natančneje reformam v prid, pa govori vse večje zavedanje prebivalcev Slovenije, da potrebujemo korenite spremembe. Ljudje so pripravljeni na zategovanje pasu bolj kot pred enim letom. Vendar bo moral Janša meriti zelo natančno. Kateri spor je nujen, kateri pa prinaša več škode kot koristi? Pomemben kazalnik bo, na čigavo stran se bo nagnilo javno mnenje ob ukinjanju ministrstva za kulturo. Komentar se nanaša na članek Komu štejejo dnevi?
|
negative
|
9,788
|
Erasmus. Če se univerze ne prijavijo pravočasno, študenti na izmenjavo brez denarja. Izmenjava. Ker se letos na razpis za štipendije za mobilnost študentov, ki so na študijski izmenjavi v tujini, ne prijavljajo več študentje sami, temveč v njihovem imenu univerze, se je nekaterim primerilo, da so šli na izmenjavo brez denarja. Denar bodo dobili Janez Cigler Kralj iz Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije zagotavlja, da se sredstva lahko “podelijo tudi študentom, ki so že odšli na Erasmusovo izmenjavo”. Gre za 150 evrov za vsak mesec izmenjave, ki jih študenti dobijo poleg osnovne dotacije iz programa Erasmus. Na razpis, ki bo odprt do konca junija, so se že prijavile vse štiri univerze. Naslednjič bodo pohiteli Sprememba načina kandidiranja za dotacije je po Kraljevih besedah nastala, ker naj bi se s tem izognili dvojnemu delu. “Ker ima matična ustanova že vse podatke o vpisih študentov, njihove študijske sporazume in podatke o mobilnosti, smo se odločili, da bomo razpis pripravili tako, da se bodo nanj lahko prijavile matične ustanove, ki bodo nato sredstva razdelile med študente,” razlaga. Obljubljajo, da bodo razpis naslednje leto objavili prej, tako pa bodo študenti hitreje pridobili denar.
|
neutral
|
9,789
|
Tihi dogovori. V soseski šefa redarjev naj bi bili lastniki napačno parkiranih vozil oproščeni kazni. Mestno redarstvo. Policija naj bi preverjala tudi, komu ni bilo treba plačati za prehitro vožnjo. Kje drugje pa naj parkiramo? Dogovor. Nekateri stanovalci soseske priznavajo, da se na pločniku lahko parkira brez kazni. "Kje drugje pa naj parkiramo, še pred vhodi v bloke so vsak večer parkirana vozila." Na drugi strani soseske pa je slišati, da tak dogovor že dobro leto ne velja. "Dovolil naj bi ga šef ljubljanskega redarstva, ki naj bi živel v bližini. In tudi njegov črn avto je bil kdaj parkiran na tem pločniku," je bilo slišati med naključnimi mimoidočimi. Na sedežu te četrtne skupnosti pa za pojasnila ni bil dosegljiv. Kriminalisti po naših informacijah preiskujejo poslovanje in vodenje Mestnega redarstva v Ljubljani od leta 2009 do danes. Policija naj bi vodenje redarstva začela preverjati zaradi naznanila neznanega prijavitelja, da naj bi se iz uradnih evidenc brisale nekatere kazni, ki so jih redarji zaradi napačnega parkiranja ali prehitre vožnje izrekli voznikom. Policisti naj bi že marca 2010 tožilcem ovadili šefa redarjev Andreja Orača, ker naj bi pri teh odpustkih zlorabil uradni položaj. Po naših podatkih naj bi kazni odrešil tudi enega od vodilnih v ljubljanski redarski službi, ki ga je zaradi prehitre vožnje s službenim vozilom ujel radar. Tega nam v Oračevem uradu niso potrdili. Preiskujejo tudi mobing Tožilci naj bi predvidoma danes pojasnili, ali bodo preiskovalnemu sodniku predlagali, naj domnevno brisanje izrečenih redarskih glob preveri tudi v sodni preiskavi. Kriminalisti pa od oktobra preiskujejo tudi, ali se Orač psihično izživlja nad podrejenimi redarji in šikanira njihovo delo, kar mu prav tako očita neznanec v drugi, ločeni prijavi. "Na podlagi anonimne prijave policija vodi predkazenski postopek. Pri tem policisti sodelujejo tudi z inšpektoratom za delo," pojasnjujejo na ljubljanski policijski upravi. "Tihi pakt ne obstaja" Med vodilnimi redarji in stanovalci ene od sosesk ob ljubljanski Glinškovi ploščadi pa naj bi že od leta 2009 veljal dogovor, da se lastnikov vozil ne kaznuje zaradi parkiranja na pločniku ob osrednji cesti, ki vodi skozi sosesko. Na to naj bi redarje opozorili prav stanovalci, ko so jim pred dnevi vozila od tam odstranjevali s pajkom. Na redarstvu so naše informacije zanikali, češ da "se mestni redarji zavedajo svoje dolžnosti in so njihovi postopki zakoniti ter strokovni". Prav zato takšen tihi pakt o nekaznovanju med redarji in katerokoli sosesko v mestu ne sme obstajati, so poudarili.
|
negative
|
9,790
|
Slovenska veleposlanica v Tokiu v precej osebnem zapisu na spletu obžaluje svoj podpis pod pogodbo, ki po mnenju mnogih, tudi nje, "jemlje svobodo delovanja na največjem in najpomembnejšem omrežju v zgodovini človeštva". Zato tudi podpira shod proti temu sporazumu. Slovenska veleposlanica v Tokiu Helena Drnovšek Zorko je v zapisu na spletnem portalu Metina lista zapisala, da je sporazum Acta podpisala po navodilu in pooblastilu slovenske vlade. Po njenem državljanskem prepričanju sicer sporazum "omejuje in jemlje svobodo delovanja na največjem in najpomembnejšem omrežju v zgodovini človeštva in tako omejuje predvsem prihodnost generacije naših otrok". Želim se opravičiti, ker sem sicer opravila svojo službeno dolžnost, ne pa tudi svoje državljanske dolžnosti. Helena Drnovšek Zorko, veleposlanica RS na Japonskem Prav zato se veleposlanica opravičuje javnosti in izjavlja, da je sporazum podpisala "iz državljanske malomarnosti, zato, ker nisem bila dovolj pozorna". Veleposlanica še zapiše, da ne ve, koliko je imela izbire, da ne bi podpisala, "vendar bi lahko poskusila". Obžaluje, ker ni izkoristila priložnosti, da bi se borila za "pravico do ugovora vesti nas birokratov". Ministrstvo pojasnjuje, da nima pristojnosti za to tematiko "Zunanje ministrstvo in njegovo veleposlaništvo v Tokiu nimata pristojnosti za spremljanje tematike, ki jo sporazum obravnava, in tako ni sodelovalo pri njegovem usklajevanju in sprejemanju," so zapisali na ministrstvu za zunanje zadeve. O pristopu je odločala slovenska vlada in odbor za EU zadeve slovenskega parlamenta in pred tem je Slovenija kar nekaj časa sodelovala pri usklajevanju sporazuma. Vse to ne dovolj na očeh javnosti, sodeč po zgroženih odmevih, ki se pojavljajo po formalnem podpisu. Slovenski mediji takrat te odločitve niso demonizirali v isti meri in na isti način, kot zdaj demonizirajo moj podpis. Kar se mi zdi zelo nevarno za nadaljnji (ne)razvoj demokracije v Sloveniji. Helena Drnovšek Zorko, veleposlanica RS na Japonskem Kot še pojasnjujejo na Mladiki, je veleposlanica v Tokiu sporazum v japonski prestolnici podpisala skupaj s še 21 veleposlaniki držav članic EU "v skladu z navodilom in pooblastilom" vlade po predlogu gospodarskega ministrstva, "kot uradna predstavnica Republike Slovenije na Japonskem in ne na svojo roko, kot je moč razbrati iz nekaterih obtožb na spletnih portalih". Pri zunanjem ministrstvu še navajajo, da se tudi sicer večkrat zgodi, da mednarodne pogodbe podpisujejo po pooblastilu vlade najvišji slovenski diplomatski predstavniki, pooblaščeni v tujih državah. "Treba preprečiti uveljavitev sporazuma" Veleposlanica v Tokiu sicer še spominja, da bo to soboto v Ljubljani protestni shod proti ratifikaciji sporazuma Acta. "Resnična zaskrbljenost in odločenost slovenskih državljanov, da je treba preprečiti uveljavitev sporazuma, se bo odrazila v številu vas, ki boste prišli na shod," je zapisala in dodala, da prosi, naj bo kdo tam tudi v njenem imenu. Po njenem prepričanju gre namreč za boj za ohranitev državljanskih svoboščin, kar je tudi v duhu dediščine njenega pokojnega brata, nekdanjega predsednika dr. Janeza Drnovška. Veleposlanica še opozarja, naj bo njen primer v opozorilo, kako hitro lahko delamo napake, če pri boju za svoboščine popustimo.
|
neutral
|
9,791
|
Stranka SD ne bo podprla zahteve za oceno ustavnosti novele zakona o vladi, ki jo predlaga Pozitivna Slovenija, kar pomeni, da Jankovićeva stranka nima dovolj podpisov za vložitev ustavne presoje. Pozitivni Sloveniji Zorana Jankovića sta zmanjkala dva glasova za vložitev ocene ustavnosti novele zakona o vladi. Stranko motijo spremembe glede treh ministrstev, umestitev tožilstva pod notranje ministrstvo, priključitev kulturnega ministrstva šolskemu in kmetijskega okoljskemu ministrstvu. Vodja poslanske skupine SD Janko Veber pravi, da se tudi oni sicer z ukinitvijo samostojnega kulturnega ministrstva in prenosom tožilstva ne strinjajo, a da bi bila "škoda za Slovenijo z ustavno presojo bistveno večja, kot če bi pozneje naredili trezen premislek o tem, ali sta takšna organizacija in nadzor nad tožilstvom v Sloveniji res smiselna". Veber računa, da bo koalicija sama znova premislila, ali ni bolje, da se politika posveča gospodarstvu kot pa prerekanju o tem, kakšna naj bodo ministrstva.
|
negative
|
9,792
|
Edino slovensko vojaško letališče v Cerkljah ob Krki je od sobote zaprto. Agencija za civilno letalstvo RS mu je namreč zaradi nevarno slabe vidljivosti z novega letališkega stolpa odvzela uporabno dovoljenje. Ministrstvo za obrambo namreč kljub večkrat podaljšanemu roku ni odpravilo napak, poroča Pop TV. Po poročanju televizije je letališče zaprto zaradi odsevov posebnih stekel, nameščenih na stolp, ki slepijo kontrolorje. Do nadaljnjega je tako na letališču prepovedan ves civilni promet, ki ga ima vojska – to so letalska šola in civilni helikopterji –, leti pa lahko le nekaj vojaških helikopterjev. Ministrica za obrambo, ki opravlja tekoče posle, Ljubica Jelušič o tem, kdaj bi lahko bilo letališče znova odprto, molči. Ministrstvo sicer za nevarna stekla že dolgo ve in je obljubilo, da bo zadevo popravilo, a tega do zdaj še ni naredilo.
|
negative
|
9,793
|
Če se boste jutri vozili brez nove, vas lahko doleti 300 evrov kazni. “Nadzorniki bodo v naslednjih dneh preverjali predvsem voznike okoli večjih mestnih središč,” pravijo na Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars), kje točno bo povečan nadzor, pa nočejo razkriti. DARS lani kaznoval skoraj 50 tisoč voznikov: Na Štajerskem 16.809, na Primorskem 16.574, na Dolenjskem 10.119 in na Gorenjskem 5.480. Za 25 milijonov kazni Za vožnjo brez veljavne vinjete je treba plačati kazen 300 evrov, za nadaljevanje vožnje pa seveda tudi kupiti vinjeto. Če kazen plačate v osmih dneh, vam Dars globo zniža za polovico. Od sredine leta 2008, ko je začel veljati vinjetni sistem cestninjenja, do konca lanskega leta je Dars izdal nekaj več kot 169 tisoč kazni. Če bi vsak voznik izkoristil možnost polovičnega plačila (150 evrov), bi se v državni proračun s tem nateklo za najmanj 25 milijonov evrov. Prodaja podobna lanski Podatkov o prodanih letnih vinjetah za letos na Darsu še nimajo, predvidevajo pa, da bo številka podobna lanski, ko so jih prodali 843 tisoč. Okoli 840 tisoč se je številka vrtela tudi leta 2010, vendar se je v zadnjem letu za 11 odstotkov povečala prodaja tedenskih in za dobrih sedem odstotkov prodaja mesečnih vinjet za avtomobile. Lani so prihodki Darsa od prodaje vinjet znašali okoli 137 milijonov evrov. Največ jih proda Petrol Polovico vseh letnih ter tretjino mesečnih in tedenskih vinjet vozniki kupijo na bencinskih servisih Petrola. Sicer jih lahko kupite na več kot 700 mestih v Sloveniji in več kot 800 v tujini. Dars ima na petih mejnih prehodih (Škofije, Fernetiči, Šentilj, Gruškovje in Obrežje) tudi svoje prodajalne.
|
neutral
|
9,794
|
Potem ko je lastnik Prve TV, švedska skupina MTG, na začetku januarja napovedal ukinitev TV3, se je danes tudi uradno začela likvidacija družbe. Ukinitev TV3 je predvidena za konec marca. Likvidacija je od danes vpisana v sodni register, za likvidacijskega upravitelja pa je imenovan generalni direktor družne Gregor Memedović, poročajo Finance. "TV3 bo delovala le še do konca marca," je četrtega januarja za Žurnal24 potrdil Memedović. Razlog za ukinitev TV: monopolizacija in nekonkurenčnost na slovenskem medijskem trgu ter neodzivnost državnih organov. V Pro Plusu so bili takrat nad tem presenečeni. Zaradi ukinitve televizije je odpovedano snemanje tudi vseh napovedanih novih oddaj na TV3. Brez dela pa bo ostalo 39 redno zaposlenih in nekaj več kot 20 honorarno zaposlenih sodelavcev, so takrat povedali na TV3. Več preberite v tej povezavi.
|
negative
|
9,795
|
Na fronti univerzijade: "Igor Lukšič v zvezi z univerzijado išče prepir," pravi minister Turk. Izterjajo naj kotizacijo Turk slovenskim organizatorjem predlaga, da od Fisu izterjajo nazaj omenjene tri milijone evrov in dodaja, da bi se "za ta denar, tako mi pravijo, na obstoječih prizoriščih v Sloveniji in s sodelovanjem študentov slovenskih univerz dalo organizirati študentske igre, seveda brez VIP šotorov in zdravljenja kompleksov, da smo za olimpijske igre premajhni." Novi minister za šport Žiga Turk se je na blogu odzval na petkove izjave bivšega ministra za šport Igorja Lukšiča, ki je novi vladi očital, da je z odpovedjo univerzijade prekoračila svoja pooblastila in s tem posredno državno blagajno oškodovala za tri milijone kotizacije, ter vse te trditve zavrnil. "Igor Lukšič v zvezi z univerzijado išče prepir," začenja minister Turk, ki pravi, da vlada zavrača trditev, da je vlada odpovedala univerzijado in dodaja, da je le ugotovila, da sredstev za ta projekt v proračunu ni. Poudarja še, da organizator ne more računati na drugačno rešitev v rebalansu proračuna. Denarja za do sredine novembra Turk ugotavlja, da omenjenih sredstev ni zagotovil nekdanji minister Lukšič in pravi: "Mimogrede, luknja, ki sta mi jo pustila ministra Lukšič in Žekš je težka 185.000.000 evrov. Povedano drugače, ob sedanji dinamiki porabe imam denarja v proračunu za učitelje, umetnike, kulturnike, znanstvenike do sredine novembra." Minister priznava, da bi vlado k financiranju projekta z zakonom res lahko prisilil državni zbor, a tega ni storil, že v prejšnji sestavi pa bi DZ z amandmaji k proračunu lahko zagotovil sredstva za projekt, a jih ni. Storili praktično nič Turk izpostavlja tudi, da bo morda treba ugotavljati odgovornost ministra Lukšiča, ki je iz državne blagajne dal denar za nerazumno visoko kotizacijo za projekt in priznal, da bo Slovenska športna univerzitetna zveza glede na prihodke omenjene tri milijone težko vrnila. Ministru Lukšiču ob tem očita, da je odobril kotizacijo za projekt na podlagi neresnih finančnih načrtov za izvedbo tekmovanja, kot je to ugotovilo računsko sodišče. Turk zaključuje, da Lukšičevo ministrstvo za "pomoč organizatorjem v Mariboru ni naredilo praktično ničesar, so pa naredili vse, da bi vroč kostanj pristal v Mariboru". Novi minister ob tem ocenjuje, da je "Lukšičevo izgovarjanje na razpis, ki ga je objavil za Stožice, češ, to bi bilo lahko tudi za Univerzijado, žalitev inteligence neumnih ljudi".
|
negative
|
9,796
|
Čistka. Ali je med ovadenimi, ki so goljufali pri izobrazbi, tudi Simič, Mors ne sme izdati. Ministrstvo za obrambo (Mors) je v zadnjih šestih letih na pristojna državna tožilstva podalo 58 kazenskih ovadb zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin. Ovadili so svoje nekdanje zaposlene, ki so uporabili ponarejene ali spremenjene listine o izobrazbi. “Največ kazenskih ovadb, in sicer 46, je bilo podanih leta 2006,” so povedali na Morsu. Dela plače, ki so ga kot zaposleni neupravičeno prejemali na podlagi take izobrazbe, pa odpuščeni niso vračali. Čistka pod Virantom Med letoma 2005 in 2007 so namreč v celovitem pregledu izobrazbe vseh javnih uslužbencev ugotovili, da je 85 zaposlenih na Morsu predložilo ponarejene listine o izobrazbi. Pregled je takrat naročilo ministrstvo za javno upravo pod vodstvom zdajšnjega predsednika državnega zbora Gregorja Viranta. Sporna srednješolska izobrazba Poslanec. Predsednik Desusa Karl Erjavec, ki je bil v času odkritja ponarejanja listin o izobrazbi minister za obrambo, za komentar ni bil dosegljiv. Sporno naj bi bilo Simčičevo spričevalo, na podlagi katerega se je vpisal na filozofsko fakulteto in tam študij tudi uspešno končal. Mors potrdil goljufijo Med odpuščenimi je bil tudi sedanji poslanec stranke Desus Ivan Simčič. “Imenovani je bil pripadnik stalne sestave Slovenske vojske do junija 2007 in je bil v skupini zaposlenih na Morsu, pri katerih se je ob ugotavljanju verodostojnosti dokazil o doseženi izobrazbi, predpisani za določeno delovno mesto, ugotovilo, da ta niso verodostojna,” so potrdili na Morsu. Ali je med ovadenimi tudi on, na Morsu zaradi varstva osebnih podatkov ne smejo povedati.
|
negative
|
9,797
|
Slovenski škofje so v drugem delu pastirskega pisma, ki so ga pri današnjih mašah brali duhovniki, pozvali kristjane, naj se zavzamejo za obrambo doslej veljavnega pojmovanja družine. Če bo to treba braniti s pomočjo referenduma, pa jih pozivajo, naj se glasovanja množično udeležijo in glasujejo proti zakoniku. V pismu so navedli, da je dolžnost kristjanov, da si prizadevajo za pravično družbo, kar obsega tudi druga področja družbenega življenja, med katerimi so najpomembnejši vzgoja in izobraževanje ter družinsko življenje. V tem smislu je po njihovi oceni treba še okrepiti prizadevanja, da "bo naša družba zakonsko zvezo in družino moralno, pravno in finančno podpirala ter varovala". Niso enakovredni "Spodbujamo vas, da se v sedanjih javnih razpravah o spornem družinskem zakoniku dejavno zavzamete za obrambo doslej veljavnega pojmovanja družine in za to storite vse, kar je v vaši moči. Če bomo to morali braniti s pomočjo referenduma, vas pozivamo, da se ga množično udeležite in glasujete proti poskusom, da bi tisti družini, ki se ji imamo vsi skupaj zahvaliti, da smo to, kar smo, postavili ob bok druge oblike skupnega življenja, ki ne morejo enakovredno opraviti vloge prave družine," so zapisali škofje. Referendum o družinskem zakoniku bo 25. marca. Roki za izvedbo referenduma so začeli teči 13. februarja, 24. februarja pa se bo začela uradna referendumska kampanja.
|
neutral
|
9,798
|
Zoran Janković naj bi znova kandidiral za ljubljanskega župana, njegov poslanski sedež naj bi zasedla nekdanja vrhunska atletinja Britta Bilač. Čedalje več je namigovanj, da bo na nadomestnih županskih volitvah nekdanji ljubljanski župan in prejemnik največje podpore na parlamentarnih volitvah, predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković, znova kandidiral za ljubljanskega župana. Njegov poslanski sedež naj bi zasedla nekdanja vrhunska atletinja Britta Bilač, portal Podlupo.net navaja svoje vire. V Pozitivni Sloveniji so nam povedali, da je še prezgodaj in da se bodo glede tega odločili ta teden. Nadomestne županske volitve bodo sicer potekale 11. marca, medtem ko bodo v Ljubljani 25. marca. Tako lahko županski kandidati vlagajo kandidature do 29. februarja. Enkrat je Janković na omenjeno vprašanje že odgovoril, in sicer je pojasnil, da je to zdaj druga raven in da se bo posvetil dolgoročni gradnji stranke. Podobno pa je skrival odločitev za kandidaturo, ali pa se je odločil v zadnjem trenutku, tudi v primeru tako svojih prvih županskih kot lanskih parlamentarnih volitev.
|
neutral
|
9,799
|
Center. Bolj ga zapirajo, več težav imajo stanovalci. Stanovalci mestnega središča morajo smučarsko opremo in prtljago nositi 400 metrov, če se s smučanja vrnejo zvečer in ne med 6.00 in 9.30, ko je vstop v center dovoljen. Na Mestni občini Ljubljana (MOL) jim svetujejo, da zaprosijo za dovolilnico za dostavo oziroma prevoz in zanjo plačajo deset evrov. Dodajajo, da je “zaprtje središča mesta med obiskovalci in stanovalci odlično sprejeto, seveda pa za nekatere pomeni tudi posamezne ovire pri vsakdanjih ali občasnih opravilih. A verjamemo, da je mogoče s Kavalirjem, sistemom Bicike(LJ) in taksijema, ki vozita po središču, ter z dobro voljo tudi te uspešno premagati.” Sprememb režima ne bo Drugi bralec ob tem opozarja na to, da zapirajo vse več centra, s čimer so težave stanovalcev vse večje, saj je zdaj zaprto že vse v radiju 300 ali 400 metrov: “Zato imamo vse več preglavic pri prevozu starejših ljudi in obolelih otrok, prihodu domov ponoči, občasnih večjih nakupih ali odhodu oziroma prihodu s počitnic.” Kljub takim težavam in predlogom, da bi stanovalcem po potrebi dovolili ali številčno omejili dostop do centra zunaj dostavnega časa, na MOL sprememb režima ne predvidevajo. Na občini tudi pravijo, da pritožbe dobijo, ko kakšno novo območje priključijo coni za pešce, vendar so pritožbe zelo redke, ko se stanovalci navadijo na nov prometni režim. Avto po pločniku, pešec nikjer Bralec tudi pravi, da nekateri gostinski lokali v stari Ljubljani ne pospravijo svojih stvari, zato morajo dostavna vozila voziti po pločniku, za pešce pa prostora sploh ni. Na občini ob tem pravijo, da morajo gostinski lokali vozilom omogočiti prehodnost.
|
negative
|
9,800
|
Livar. Zaradi prepovedi odlaganja v Vranovičih izdelki stanejo več, a delovna mesta niso ogrožena Zaradi težav z odlaganjem inertnih odpadkov Livar ne bo zapustil Bele krajine in tudi delovna mesta zaradi prepovedi odlaganja na deponiji v Vranovičih niso ogrožena, kot je bilo slišati poleti, je dejal Izidor Derganc, član uprave podjetja Livar iz Ivančne Gorice, ki v Črnomlju zaposluje 350 delavcev. Izdelki jih stanejo več “Zdaj industrijske odpadke – po dva tovornjaka na dan – vozimo v Domžale, kar močno podraži naše izdelke po enoti proizvoda. Prisiljeni smo iskati dolgoročnejšo rešitev, novo lokacijo v Beli krajini, kjer bi v prihodnje odlagali te odpadke,” je pojasnil Derganc. Nekaj odpuščanj bo Nekaj odpuščanja bo, čeprav ne zaradi odlaganja odpadkov. “Podjetje je v fazi prenove poslovnih procesov, stroški dela na enoto proizvoda so, čeprav so plače nizke, previsoki. Nekaj odpuščanja bo v režijskih pomožnih službah, v proizvodnji pa ne, saj nam tam delavcev še primanjkuje,” je povedal Derganc.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.