Datasets:

nid
uint16
1
10.4k
content
stringlengths
59
15.5k
sentiment
stringclasses
3 values
9,601
Gradbeništvo. Direktor Plečko vidi upanje v prodaji zemljišč. Delavcem po sto evrov. Vodstvo največjega mariborskega gradbinca si je kupilo še nekaj časa. Stavkajočim delavcem bodo lastniki v ponedeljek nakazali po sto evrov, usodo podjetja pa bo vodstvo doreklo prihodnjo sredo. Po besedah direktorja Marka Plečka naj bi namreč še obstajala "rešilna bilka", ki jo vidi v prodaji nekaterih zemljišč. Potrebnih več virov "Še vedno čakamo denar od dokapitalizacije v višini 1,5 milijona evrov, pričakujemo denar od kupnin iz pogodb, ki so že bile sklenjene, dogovarjamo se še za prodajo zemljišča v Zrkovcih, v igri pa je tudi odprodaja stanovanj na objektu Tara, za kar se z banko dogovarjamo že tri mesece," je danes dejal Plečko in dodal, da njegov cilj "ni delavce pustiti čakati na denar", a vidi možnost dodatnih financ, zato "bi mu bilo žal vsake neizplačane plače". Stavka se nadaljuje Delavci so medtem razočarani, a bodo do srede še počakali, čeprav v stavki vztrajajo do izpolnitve zahtev. Podjetje jim dolguje majsko in junijsko plačo, regres za letni dopust in prispevke od aprila naprej. "Do samih ljudi to ni korektno, dajejo jim po sto evrov, kar je denar, ki jim tako pripada. Gre za podaljševanje agonije in resnično upam, da bo direktor v sredo vložil zahtevo za stečaj, če denarja ne bo," je povedal Gregor Cerar, sekretar ZZZS za Podravje. Če Plečko obljube ne bo držal, pa upa, da bo predlog vložil jamstveni sklad, saj to možnost v primeru insolventnosti družbe ima. Spomnimo, da ima Konstruktor že nekaj časa blokirane račune in je na začetku tega meseca vložil predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave, ki pa bi ga moral še dopolniti. Podjetje ima za okoli 49 milijonov evrov dolgov do bank in za okoli 20 milijonov evrov dolgov do dobaviteljev in podizvajalcev. Trenutno ima odprtih okoli dvajset gradbišč, pri čemer je največji projekt gradnja 30 milijonov vrednega trgovskega centra Mercator v Mariboru.
neutral
9,602
V Ljubljani bodo za promet zaprli Vegovo in nekatere sosednje ulice. Na začetku Vegove ulice pri Trgu francoske revolucije so postavili potopne količke. Za promet bodo tako poleg Vegove zaprte tudi Peternelova, Gosposka, Salendrova in Turjaška ulica ter Novi trg. Prevoz mimo zapore bo možen le s posebno elektronsko kartico. Zapora na Vegovi ulici bo spuščena v dostavnem času med 6.00 in 9.30. Zunaj dostavnega časa bodo dostavljalci mimo zapornic lahko prišli le na podlagi dovolilnice občine in posebne elektronske kartice, za katero lahko zaprosijo na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet. Stanovalci bodo lahko ob plačilu letne parkirne takse parkirali na označenih javnih parkirnih površinah, vsaki stanovanjski enoti pa pripada le po ena dovolilnica za parkiranje, še pojasnjujejo na občini.
neutral
9,603
Ponoči je na del spodnje Vipavske doline prizadela toča. Uničevala je pridelek v breskovih in hruškovih sadovnjakih, vinogradih in na poljih. Škoda najhujša v sadovnjakih. Zelo nenavadno je, da je toča padala ponoči, ko se je ozračje že ohladilo, je med ogledovanjem škode v svojem sadovnjaku za STA danes povedal sadjar Tomaž Šinigoj. Sam ima nekaj breskovih in hruškovih nasadov, kjer naj bi bilo po prvih ocenah za 60 do 70 odstotkov škode. "Najbolj je poškodovano to, kar je bilo v fazi zrelosti," je pojasnil Šinigoj. Ukrepati bo treba hitro Če bodo kmetje želeli rešiti vsaj nekaj pridelka bodo morali ukrepati hitro. "Sadeže bi morali čim prej poškropiti s pripravkom proti gnitju, vendar tega ne bomo mogli narediti, če bo še naprej deževalo. Tako bi rešili vsaj del pridelka," je še povedal Šinigoj. Na srečo je nekaj hruškovih nasadov pred opustošenjem obvarovala mreža, a je takšna zaščita po besedah Šinigoja kar precej draga. Za zaščito enega hektara sadovnjaka je potrebno odšteti od 25.000 do 30.000 evrov. Žal pa tudi mreža vedno ni primerna. Pridelovalci ne zavarujejo pridelkov Franc Vodopivec, sadjar iz Dornberka, je povedal, da pridelovalci letošnjega pridelka skorajda niso imeli zavarovanega, saj bi po takem neurju, kot je bilo današnje, dobili mogoče le tolikšno izplačilo za škodo, kot bi bila premija za zavarovanje. "Kmetom se preprosto ne izplača, ker je predrago, zato pač tvegajo," je še dejal Vodopivec. Jaz poročam Moje ime: Moj kontakt (za povratne informacije): Dodaj novo polje Pripnite datoteko (neobvezno): Pripnite datoteko 2 (neobvezno): Pripnite datoteko 3 (neobvezno): Pripnite datoteko 4 (neobvezno): Opis: Strinjam se s splošnimi pogoji Pošlji
negative
9,604
Potem ko je italijanska ministrica za okolje Stefanie Prestigiacomo v pismu Žarniću napovedala izdajo dovoljenja za gradnjo morskega plinskega terminala in plinovoda, v organizaciji AAG od vlade zahtevajo blokado tekmovanja Barcolana. Kot je spomnil predsednik okoljske organizacije Alpe Adria Green (AAG) Vojko Bernard, tako plinski terminal v Žavljah kot tisti v tržaškem morju predstavljata grožnjo okolju in človeškim življenjem. Predsednik tržaške naravovarstvene organizacije Greenaction Transnational, ki je članica AAG, Roberto Giurastante je ob tem pojasnil, da bi izgradnja plinovoda na morju zahtevala kopanje po morskem dnu severnega Jadrana, ki je zelo onesnaženo in vsebuje velike količine živega srebra ter naftnih derivatov. Italija pa nima nobene rešitve, kaj bo naredila s temi toksičnimi sedimenti, je dodal. Terminala tudi tveganje za plovbo Zablokirali bodo Barcolano Glede nadaljnjih korakov je Giurastante napovedal, da se bo AAG znova obrnil na Bruselj. Evropsko komisijo bo zaprosil, naj odmrzne njihovo prvo pritožbo glede žaveljskega terminala, obenem pa bo sestavil tudi novo pritožbo za projekt morskega terminala. S pritožbo bo takoj po objavi dovoljenja za izgradnjo v uradnem listu poskusil tudi na italijanskem upravnem sodišču. Nekateri ukrepi organizacije se nanašajo tudi na slovensko vlado. Kot je dejal Bernard, od nje zahtevajo, da blokira mednarodno jadralsko tekmovanje Barcolana, ki ga financira Gas Natural, "in na ta način pokaže, da ne misli sodelovati v umazanih poslih". Če vlada poziva ne bo upoštevala, se bo AAG blokiranja Barcolane lotil sam. Za pomoč namerava prositi tudi sorodne okoljske organizacije iz tujine. Med drugim upa, da mu bo s svojo ladjo prišel na pomoč Greenpeace. Prav tako po njegovih besedah italijansko okoljsko ministrstvo ni podalo nobenega odgovora, kako bo poskrbelo za varnost obeh terminalov. Terminala, ki naj bi bila med seboj ločena le 15 kilometrov, predstavljata tveganje za plovbo, mesta in ljudi, je prepričan Giurastante. V zvezi z morskim terminalom je ob tem navedel še, da bi se nahajal bližje slovenskemu kot italijanskemu kopnemu in da bi njegova izgradnja pomenila militarizacijo slovenskih teritorialnih voda. Na vsa ta vprašanja bi bilo treba odgovoriti pred izdajo dovoljenj za izgradnjo terminalov, je dejal italijanski okoljevarstvenik. Ob tem je izrazil še ogorčenje, ker je osrednji financer plinskih terminalov, to je španska družba Gas Natural, nazadnje predložil ponarejene podatke o morju. Ti naj namreč ne bi imeli nobene zveze s Tržaškim zalivom. Razočarani tudi nad Potočnikom Bernard je opozoril, da je AAG zaradi terminalov že protestiral na Evropski komisiji in zahteval prekinitev vseh postopkov, vendar neuspešno. "Največji fiasko je zagrešil evropski komisar za okolje Janez Potočnik, ki noče sam odgovarjati na naše pritožbe, ampak si jemlje pravico, da jih oddaja nižjim uradnikom," je tudi dejal Bernard. To, da je komisija odgovornost za rešitev problema preložila na slovenske in italijanske oblasti, je pod vsako kritiko, je menil tudi Giurastante, ki ga čudi, da četudi do dogovora med državama še ni prišlo, Prestigiacomova v pismu nasprotno piše, kot da je. Oba okoljevarstvenika sta bila kritična tudi do Slovenije, ki je po njunem pri obrambi svojih interesov preveč neodločna in še vedno ni ukrepala, čeprav bi morala glede na zagotovila ministra za okolje Roka Žarnića in premierja Boruta Pahorja že zdavnaj tožiti Italijo. Za to ima namreč že več kot leto dni na voljo vso dokumentacijo, sta pojasnila.
neutral
9,605
Promet na slovenskih cestah se že gosti, predvsem na gorenjski in primorski avtocesti. Kolone na mejnih prehodih in najbolj obremenjenih cestnih odsekih je pričakovati popoldne in proti večeru. Zgoščen promet je na cestah od Izole in Šmarja proti Kopru, sporočajo iz Prometno-informacijskega centra (PIC). Popoldne in proti večeru je zgoščen promet, kot so za zurnal24.si povedali na PIC, pričakovati iz smeri Hrvaške proti Sloveniji. Najbolj obremenjeni bodo mejni prehodi Gruškovje, Dragonja in Jelšane. Na Gruškovju že nastajajo kolone. Vozniki osebnih vozil morajo pri vstopu v državo čakati 1 uro in 20 minut. Opozorilo Na regionalni cesti med Ajdovščino in Podnanosom je zaradi burje prepovedan promet za kamp-prikolice, hladilnike in vozila s ponjavami do 8 ton, piše na spletni strani PIC. Kolona na cestninski postaji Lučko pri Zagrebu. (Foto: HAK) Kolona na cestninski postaji Lučko pri Zagrebu. (Foto: HAK) Hrvaški avtoklub (HAK) ob tem sporoča, da lahko danes turisti kolone pričakujejo v trajektnih pristaniščih in na Istrskem ipsilonu ter glavnih prometnicah proti Sloveniji. Priporočamo, da pri vstopu v Slovenijo izberete alternativne mejne prehode in da se proti domu odpravite kakšno uro prej.
negative
9,606
Bralec nam je poslal fotografije kupljenega plesnivega kruha v Hoferjevi trgovini v Lukovici. Hofer: "Nemudoma smo preverili kakovost." "Vsako reklamacijo vzamemo skrajno resno, zato smo v štirih naključno izbranih poslovalnicah nemudoma preverili kakovost polnozrnatega kruha znamke Korngold, 500 gramov. V nobeni od poslovalnic niso bila ugotovljena odstopanja od predpisane kakovosti oziroma pojav plesni," so v odgovoru zapisali v oddelku za odnose z javnostmi pri podjetju Hofer. Dodajajo še, da mnenje proizvajalca še čakajo in da so vsi njihovi izdelki podvrženi strogi kontroli. Prav tako, še pojasnjujejo v Hoferju, skrbno izbirajo dobavitelje, izdelke pa redno preverjajo s strani neodvisnih inštitutov. Dan po nakupu popolnoma plesniv V soboto, 23. julija, je bralec v trgovini Hofer v Lukovici kupil kruh, izdelan v Nemčiji, z rokom veljavnosti do 1. avgusta. Ko ga je odprl naslednji dan, je bil popolnoma plesniv in tako hudo nevaren za zdravje potrošnika, je opozoril bralec. Neprimerno pakiranje "Na izdelku je jasno napisano: Neodprto veljavno najmanj do 1. 8. 2011. Glede na to, da je izdelek že naslednji dan po nakupu neuporaben oziroma hudo nevaren, saj je popolnoma plesniv, kaže na to, da podjetje kruha ne pakira po predpisih, saj sumim, da v plastično vrečko zapirajo vroč kruh, kar je nedopustno," je sporočil bralec. Hramba kruha pravilna Obenem je še pojasnil, da embalaža kruha ni imela nobenih sledi poškodb ali lukenj, kruh pa je pravilno hranil v suhem prostoru. Bralec je, v interesu potrošnikov, kot je še zapisal, "da so obveščeni o zadevah, ki so lahko škodljive za zdravje", o plesnivem kruhu obvestil tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
neutral
9,607
Četudi zdravi morebiti ob zdajšnji ohladitvi negodujejo, je mnogim prinesla olajšanje. Na počutje vpliva pet dejavnikov: temperatura, vlažnost in gibanje zraka, naša aktivnost in oblačila. "Sprememba temperature, ki smo ji priča v zadnjih dneh, na zdravje vpliva blažilno," pravi Peter Otorepec iz inštituta za varovanje zdravja (IVZ). Problematične so predvsem ekstremne vrednosti, bodisi huda vročina ali hud mraz, temperature med 15 in 20 stopinjami Celzija pa na zdravje vplivajo ugodno. "Ljudje, ki imajo težave s srcem, dihali, starejši ali drugi kronični bolniki, si zato v teh dneh lahko predvsem oddahnejo," poudarja Otorepec. "Zdravi pa bodo morda negodovali, ker morajo biti malo bolj oblečeni." Ekstremne temperature V najhujšem vročinskem valu, ki je zajel Slovenijo leta 2003 in ekstremne temperature niso popustile kar 14 dni, je po podatkih IVZ v obdobju med 2. in 15. avgustom umrlo 81 prebivalcev ali 13 odstotkov več, kot je bilo pričakovano glede na podatke iz preostalih let. Podatkov za letošnje leto ni, so pa imele v vročih dneh zdravniške ekipe več dela. O smrtih, povezanih z vročinskim valom, so poročali iz sosednje Hrvaške, kjer je dva tedna nazaj umrl tudi en Slovenec. Na zdravstvene težave sicer lahko vplivajo tudi izredno nizke temperature. "Slednje povzročijo poslabšanje stanja pri astmatikih oziroma bolnikih z boleznimi dihal, večja je tudi obremenitev srca, saj se metabolizem ob zelo hladnih temperaturah poveča," pojasnjuje Otorepec. "Do podhladitev pa lahko pride ob nenadnem padcu temperatur, recimo v tropih, ko se temperatura zraka s 35 stopinj ponoči spusti na 10 stopinj Celzija in ljudje niso primerno oblečeni." Počutje: pet dejavnikov Na počutje ljudi, povezano z vremenom, vpliva več dejavnikov. "Vedno imamo kombinacijo petih parametrov: temperature, vlage, gibanja zraka, naše aktivnosti in tega, kako smo oblečeni," pravi Otorepec. "Temperature zraka so ob večji vlažnosti zraka lahko bolj obremenjujoče in prijetneje se počutimo ob primernem gibanju zraka. Če so ti dejavniki usklajeni, potem je naše toplotno ugodje najbolj optimalno." Vsekakor velja, da je pomembno, da se prilagajamo stanju. "Neprimerno je vztrajati pri poletnih oblačilih, če se temperature spustijo na 15 stopinj Celzija. To še posebej velja za dojenčke, pri katerih moramo biti bolj pazljivi, saj se hitreje shladijo," opozarja Otorepec.
neutral
9,608
Na Delu Revije nadaljujejo s pripravami na stavko, njena usoda pa bo znana avgusta. Na Delu Revije zaposleni in sodelavci družbe od lastnika in direktorja Mateja Raščana zahtevajo, da čim prej vloži predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Raščana so pozvali, naj odstopi, odgovorne pa, naj na njegovo mesto imenujejo nekoga, "ki bo znal voditi posle, uspel pridobiti zaupanje upnikov in sodelavcev ter obvladal poslovna in finančna tveganja". "Zbor podpira prisilno poravnavo, ker v naslednjem četrtletju zagotavlja redno izplačilo plač in honorarjev, ker bo zagotovljen nadzor upravitelja nad denarnimi tokovi družbe in sodelovanje upnikov v postopkih zdravljenja plačilne sposobnosti družbe," so navedli v sklepih zbora, ki jih je medijem v imenu sveta delavcev posredovala Jelka Sežun. Zbor tudi zahteva, da se pogodbene sodelavce v vseh postopkih sanacije obravnava enako kot redno zaposlene. Odboru za pripravo stavke pa je zbor naložil, naj spremlja postopke reševanja likvidnostne stiske in nadaljuje priprave na stavko. "O morebitni stavki bo zbor znova odločal v prvi tretjini avgusta," so sklenili. Od Raščana tudi zahtevajo, naj nadzornemu svetu zagotovi informacije in pregled nad poslovanjem, kot to določa zakonodaja. Obenem je zbor upnike, predvsem banke, pozval, naj medsebojno sodelujejo pri načrtovanih ukrepih za sanacijo plačilne sposobnosti in za ohranitev delovnih mest, ker bodo s tem po njihovih besedah zmanjšana tveganja poplačila njihovih terjatev, morebitni odpisi dolgov pa nižji. Zbor je zahteval še, da je v vseh postopkih zdravljenja plačilne sposobnosti družbe zagotovljeno tudi sodelovanje zastopnikov zaposlenih in pogodbenih sodelavcev, zastopnikom pa naložil, naj poskusijo pridobiti pisne zaveze upnikov za ohranitev delovnih mest in pogodbene sodelavce.
neutral
9,609
Uporabniki Siolovih storitev na Štajerskem včeraj niso mogli dostopati do interneta ali uporabljati telefona in televizije. Na telekomu podobne težave do zdaj še niso zaznali. Sinoči je okrog 20.40 zaradi okvare prišlo do izpada Siolovih telekomunikacijskih storitev pri okoli 5000 uporabnikih na območju Celja in okolice. Na spletni strani Uprave za zaščito in reševanje so zapisali, da je bil onemogočen internetni dostop, digitalna televizija ter digitalna telefonija. Na Telekomu Slovenije so nam dejali, da so imeli "tehnične težave, ki so povzročile odpoved ključnih modulov. Skupaj s proizvajalcem smo napako odpravili ter poskrbeli za dodatno zaščito, da v prihodnje minimaliziramo možnosti tovrstnih težav." Do zdaj podobne težave še niso zaznali, napako pa so odpravili včeraj malo po 23. uri. Pravijo, da bi bili uporabniki njihovih storitev v primeru dlje časa trajajočih težav upravičeni do nižjega plačila storitev. Sicer pa se lahko uporabniki v primeru nevšečnosti obrnejo na brezplačni telefonski številki za prijavo tehničnih težav 080 1000 oziroma 041 700 700 za klic z mobilnika iz omrežja Mobitel.
negative
9,610
S predlogom rebalansa bodo sredstva za zdravstvo skoraj četrtino manjša, kot je bilo prvotno načrtovano. Nekateri projekti, med njimi gradnja urgentnega centra, se bodo zato upočasnili. Na drugi strani bo s prerazporeditvijo financ več denarja za preventivne programe proti raku ter razvoj informacijskih sistemov. Proračun ministrstva za zdravje se tako s predlogom rebalansa, ki ga je vlada potrdila v ponedeljek, za letošnje leto krči za 22,9 odstotka oziroma 23,2 milijona evrov in bo namesto prvotnih 101,5 znašal 78,3 milijona evrov. Investicije nemoteno le do konca leta Sredstva za zdravstvo, pridobljena od Evropske unije, se bodo zaradi prenosa aktivnosti v naslednja leta na projektih eZdravje in centri za urgentno medicino znižala za 17 milijonov evrov oziroma za 90 odstotkov, so navedli na ministrstvu za zdravje. Minister Dorijan Marušič je ob tem pojasnil, da bodo investicijski projekti kljub takšnemu rezu v letošnjem letu potekali predvidoma nemoteno. Dodatna sredstva bodo črpali iz sklada za investicije, ki pa bo do konca leta predvidoma izčrpan. Marušič se je danes odzval tudi na novelo zakona o interventnih ukrepih, ki predvideva prepoved zaposlovanja v javnem sektorju. Poudaril je, da bi morale pri izvajanju novele "obstajati določene izjeme za to, da bi zdravstveni sistem deloval naprej". Obenem je pomiril, da se čakalne dobe zaradi tega ukrepa ne bodo podaljševale, na kar so opozorili v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije. Minister zato napoveduje, da bodo prihodnje leto verjetno morali investicijske projekte, začenši z novim urgentnim centrom v Ljubljani, prerazporejati. Izvajanje nekaterih se bo po njegovih napovedih upočasnilo, nekateri pa bodo "morali počakati na boljše čase". Projekt novega urgentnega bloka v Ljubljani sicer še vedno stoji, saj gre po njegovih besedah vse narobe. Ministrstvo je namreč v začetku leta odstopilo od pogodbe z gradbenim konzorcijem SCT, Vegrad in GPG, ki so gradili objekt nove ljubljanske urgence. Novega izvajalca še nimajo, a naj bi v kratkem podpisovali pogodbe z izvajalci, je pojasnil minister. Tako naj bi do konca leta ponovno začeli z nadaljevanjem del pri omenjenem projektu. Sicer pa so z delom amortizacijskih sredstev in unovčenjem bančnih garancij uspeli nazaj pridobiti šest milijonov evrov. Manj javnim zavodom, več socialno ogroženim in za preventivo Integralna oziroma domača sredstva se znižujejo za 15 odstotkov oziroma 12 milijonov evrov. To bo po napovedih ministrstva "vplivalo predvsem na dinamiko izvajanja" investicij v javne zdravstvene zavode. Z rebalansom pa se zvišujejo namenska sredstva iz unovčenja bančnih garancij (2,6 milijona evrov) in z amortizacijo javnih zdravstvenih zavodov (3,2 milijona evrov). S prerazporeditvami v okviru finančnega načrta bo ministrstvo zagotovilo dodatnih 1,5 milijona evrov za kritje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja socialno ogroženim. Slednjim namreč dopolnilnega zavarovanja ni treba plačevati, saj jim ga krije proračun.
neutral
9,611
Pretekli konec tedna je toča na Goriškem povzročila za več milijonov škode. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj je po današnjem obisku povedal, da je škode največ na travnih nasadih, sadovnjakih in vinogradih, zbornica pa bo oškodovanim kmetom odpisala zbornični prispevek, je dejal za STA. Po besedah Smrkolja je toča tokrat malo manj prizadela koruzo, po drugi strani pa so skoraj stoodstotno poškodovani nasadi breskev. "Mogoče bo izjemoma Fructal vzel nekatere manj poškodovane breskve," je ocenil Smrkolj. Zbornica bo tako oškodovanim kmetom pomagala z odpisom članarin za letošnje leto, je poudaril Smrkolj. Zbornica pa naj bi ustanovila tudi solidarnostni sklad, iz katerega bi črpali pomoč za kmete. Po pomoč pa so se obrnili tudi na ministrstvo za kmetijstvo.
negative
9,612
Konstruktor. Plečko ni držal obljube, stečaja še ne bo. Del plač napovedanih za petek, prizadevanje za prisilno poravnavo. Slabih 300 stavkajočih delavcev mariborskega gradbenega podjetja Konstruktor danes ni dočakalo sedanjega direktorja Marka Plečka, ki jim je v petek obljubil, da bo vložil predlog za stečaj. Namesto njega je pred delavce stopil Samo Majcenovič, prek ptujskega podjetja Vinstor-Vis solastnik Konstruktorja in novi direktor gradbenega velikana. Rešitev je prisilna poravnava "Prepričan sem, da je Konstruktor možno rešiti, saj zdravo jedro še obstaja. Zakon nam dopušča možnost prisilne poravnave in upamo, da bo ta uspela," je nagovoril delavce ter jim del zaostalih plač obljubil do petka. "Terjatev in zalog je dovolj, že cel teden se pogovarjam z bodočimi upniki in delam na izterjavi dolgov. Pri gradnji hotela City III je denimo ostalo 2,4 milijona neplačil," je dejal Majcenovič in razkril, da je bil sam tisti, ki je obljubljal dokapitalizacijo podjetja, ker "verjame v zgodbo o Konstruktorju". Dolgoročno pa rešitev vidi v ustvarjanju novega dela in novih vrednosti. Glede Marka Plečka, ki ga je sam pripeljal v podjetje, pa je dejal, da ta za zdaj še ostaja v podjetju, so pa zaradi nastale situacije razočarani vsi. Sindikat zbira dokumente Da gre za zavlačevanje, saj še nobena prisilna poravnava v gradbeništvu v Sloveniji ni uspela, pa menijo sindikati. Delavce so zato že seznanili, da imajo možnost, da prek jamstvenega sklada sami vložijo predlog za stečaj. "Zbrali bomo vsa potrebna dokazila, izpiske iz bank o neplačanih plačah in upamo, da bo država pomagala," je dejal Gregor Cerar, sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in priznal, da ta scenarij odpade, če delavci v petek obljubljeno plačo dejansko tudi dobijo. Nov zbor stavkajočih delavcev so napovedali v ponedeljek, stavka pa medtem teče dalje.
neutral
9,613
Na ljubljanski severni obvoznici sta zaradi prometnih nesreč med priključkom Nove Jarše in razcepom Zadobrova v obe smeri zaprta prehitevalni in vozni pas. Nastaja zastoj v obe smeri. Zaradi prometnih nesreč je na ljubljanski severni obvoznici med uvozom in izvozom priključka Nove Jarše v smeri Kosez zaprt prehitevalni in vozni pas, v smeri Zadobrove pa prehitevalni pas, je poročal Prometno-informacijski center. V obe smeri so nastajali zastoji. Posledice nesreče so odstranili okoli 17.ure. Na Gorenjskem razsut tovor Promet je zaradi razsutega tovora oviran tudi na gorenjski avtocesti med priključkom Vodice in počivališčem Povodje v smeri proti Ljubljani. Zastoji tudi pred Karavankami in na Obali Gost promet z zastoji je na gorenjski avtocesti tudi pred Podtaborom in karavanškim predorom proti Avstriji. Do zastojev prihaja tudi na Primorskem, in sicer od Šmarij proti Kopru. Oviran promet je v popoldanskih urah še na cesti Maribor–Hoče, pri carinarnici na Tržaški cesti.
negative
9,614
Portoroški hoteli imajo po oceni julija glede na isti mesec lani do pet odstotkov slabši obisk. Še bolj pa se slabše vreme pozna pri enodnevnih gostih in s tem izvenhotelski porabi. "Predvidevamo, da bo nočitev nekje do pet odstotkov manj kot julija lani, vendar to zagotovo ne bo zelo vplivalo na celoletno statistiko," ocenjuje Lea Šuligoj iz Turističnega združenja Portorož. Razlog za nekoliko slabše podatke v letošnjem juliju je deževno in oblačno vreme. Kljub temu se v hotelih v piranski občini le še tu pa tam da dobiti kakšno prosto sobo. Pretekli mesec so imeli za 12 odstotkov več nočitev kot v enakem obdobju lani, podatki za prvih šest mesecev letošnjega leta pa kažejo, da je bilo gostov glede na prvo polletje lani za 18 odstotkov več. Za avgust predvidevajo, da bo obisk podoben lanskemu. Med gosti prevladujejo tuji, med njimi je največ Italijanov, Avstrijcev in Nemcev. Nočitve na črno V portoroškem turističnem združenju pa nimajo pravih podatkov o zasedenosti zasebnih sob. "Podatke o nočitvah dnevno preverjamo pri turističnih agencijah, vendar opažamo, da vsi sobodajalci ne prijavljajo svojih gostov. Tako lahko uradni podatki na vrhuncu sezone kažejo zelo slabo zasedenost, medtem ko proste sobe v turistični agenciji praktično ni več mogoče najti," pojasnjuje Šuligojeva. Animacija ob dežju "Hotelske kapacitete imamo zasedene nekje od 90 do 95 odstotkov in računamo, da bo letošnja poletna sezona podobna lanski," meni Dean Kocjančič, predstavnik Hotelov Bernardin, pod katere spadajo St. Bernardin Resort, Metropol Resort, Salinera Resort, San Simon Resort in Hotel Piran. "Če je letos malo bolj deževen julij, je bil lani tak avgust," doda. Za zabavo gostov ob deževnih dneh poskrbijo z animacijskimi programi, predvsem s kreativnimi delavnicami za otroke in plesnimi, glasbenimi in drugimi prireditvami za odrasle. "Bolj kot pri nastanitvah pa se slabše vreme pozna pri izvenhotelski porabi, denimo pri restavracijah ali plažah, s katerimi upravljamo," še pove Kocjančič. Manj kampiranja V Turističnem združenju Izola prav tako ugotavljajo, da se je v prvih treh tednih julija glede na enako obdobje lani število nočitev malenkost znižalo, in sicer za tri odstotke. Najbolj se to pozna pri gostih v kampu. Po drugi strani so junija imeli za tri odstotke več nočitev kot istega meseca lani, za avgust pa pričakujejo, da bodo dosegli lanske številke.
negative
9,615
Končala so se pogajanja v črnomaljskem Secopu. Uprava je namreč že na začetku aprila najavila, da nameravajo nemški lastniki odpustiti približno 650 delavcev in njegovo proizvodnjo preseliti na Slovaško. Kot je povedal glavni Secopov sindikalist Zdravko Bahor, naj bi se odpuščanja začela konec septembra, zaključila pa konec junija prihodnje leto. Konec avgusta bodo v Črnomlju začeli z demontažo prve Secopove proizvodnje linije in njeno selitvijo na Slovaško, je pojasnil. V naslednjih dneh bo uprava o prekinitvi delovnega razmerja obvestila presežne delavce. V sredo naj bi po Bahorjevih besedah z upravo Secopa podpisali dogovor, po katerem naj bi konec septembra odpustili prvih 51 delavcev, med njimi bo 40 zaposlenih, ki so se javili sami. Nato naj bi konec decembra odpustili še novih 164, konec marca prihodnje leto naslednjih 168 in konec junija prihodnje leto še zadnjih 57 delavcev, je navedel. Manj odpuščenih, kot so načrtovali Odpuščenih bo 220 delavcev manj, kot so načrtovali sprva. Tisti, ki bodo ostali, pa bodo v Črnomlju izdelovali komponente za tovarno v slovaških Zlatih Moravicah. Teh naj bi tam potrebovali za 3,2 milijona evrov, je dejal. Omenjeni program odpuščanj naj bi predvidoma zaključili junija prihodnje leto, potem pa bo vse odvisno od podpisa novih programov ali morebitnega novega naložbenika, ki ga v Secopu, ravno tako kot novega direktorja, še iščejo, je pojasnil Bahor. Sindikat in uprava sta se dogovorili tudi o tem, da bodo ohranili dogovorjeni motivacijski dodatek pri plači. Hkrati pa se je uprava zavezala tudi, da bo v naslednjih potezah v podjetju sodeloval tudi sindikat.
negative
9,616
Žerjavisti v Luki Koper so ob šesti uri začeli s stavko. Predstavniki Luke Koper ocenjujejo, da je do 9.30 nastalo že 150 tisoč evrov škode. Pri tem niso upoštevani odškodninski zahtevki ladjarjev. Ob tem v Luki Koper še ocenjujejo, da v grobem stavka sto ljudi na kontejnerskem terminalu, medtem ko na drugih terminalih delo poteka nemoteno. Prvi mož sindikata žerjavistov, ki ga vodi Mladen Jovičič in ima 380 članov, je s potekom stavke zadovoljen in poudarja, da bodo vztrajali do izpolnitve vseh stavkovnih zahtev. Po njegovem mnenju bi morala Luka Koper že pred leti zaposliti vsaj 30 novih žerjavistov, ne pa da najema "bosanske sužnje", ki delajo tudi do 24 ur neprekinjeno in dvakrat prekoračijo število dovoljenih ur za 630 evrov na mesec. Opozarja tudi na stiske teh delavcev, ki so najeti prek agencij in jih izkoriščajo. To se izkazuje kot najem storitev, čeprav gre za najem delovne sile in da je zadeva zrela za inšpekcijo, ta pa ne ukrepa. Luka Koper: Prva stavka po t. i. pivski stavki "V zadnjih 50-ih letih se je v Luki Koper zgodila le ena stavka, tako imenovana pivska stavka zaradi piva v menzi. Sedaj je prva stavka po tem," so povedali na tiskovni konferenci uprave Luke Koper. "Ne bomo talci ene skupine ljudi. Stavka je nezakonita, za kar smo pridobili pravno mnenje, zato bodo sprožili ustrezne postopke proti odgovornim," poudarja predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko. Povprečna mesečna plača žerjavista znaša 2500 evrov bruto. Zaradi povečanega obsega dela bodo dobili še dodatek 250 evrov, pravijo v Luki Koper. Po njegovem mnenju je cilj stavkajočih le destabilizacija razmer v družbi. Stavka naj bi v prvih treh urah povzročila za 150 tisoč evro izpada prihodkov. K temu ni prišteta posredna škoda morebitne odškodninskih zahtevkov ladjarjev, predvsem pa izpada ugleda med poslovnimi partnerji. Po mnenju uprave je stavka sprožila odločitev, povezana z racionalizacijo poslovanja, da žerjavisti po novem delajo 5,5 efektivne ure namesto prejšnjih štiri v sicer osemurnem delavniku. V upravi pravijo, da je to začasen ukrep in da bodo zaposlili še 13 novih žerjavistov. Sindikat pristaniških delavcev stavke ne podpira Sindikat pristaniških delavcev, ki združuje okoli 250 članov, stavke ne podpira, saj menijo, da gre za privilegiranje žerjavistov in delavcev na notranjem železniškem prometu, pravi Gregor Mislej. Stavka vpliva tudi na Intereuropo "Ker prihaja do zastojev pri manipulacijah v Luki Koper, obstaja možnost povišanja stroškov zaradi stojnin prevoznih sredstev," razmere ob stavki žerjavistov opisujejo v Intereuropi. "Posledice omejujemo z intenzivno komunikacijo z vsako posamezno stranko in iskanjem najprimernejše rešitve. Zaenkrat večjih finančnih posledic ne pričakujemo, v kolikor bi se stavka nadaljevala pa obstaja tudi ta možnost."
neutral
9,617
Ob 22. uri začne veljati avstrijska prepoved prometa tovornih vozil skozi predor Karavanke, ki bo veljala vsak konec tedna do 3. septembra. Omejitvi slovenski avtoprevozniki ostro nasprotujejo vendar zaenkrat predora ne bodo zaprli, pravi Klobasa. "Omejitev bo povzročila ogromno gospodarsko škodo," je bil ob novici razburjen predsednik sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije Andrej Klobasa. Še danes zjutraj je Klobasa napovedoval, da se zna narediti, da bodo, če omejitev ne bo odpravljena, zaprli tudi predor Karavanke. Eno uro pred začetkom zapore pa nam je povedal, da zapore zaenkrat ne bo. "Moji fantje z Gorenjske bodo sicer šli pogledat, kaj se bo dogajalo. Ali bodo izločali tovornjake ali bodo spuščali naprej. Zaenkrat predora ne bomo zaprli. Smo pa zahtevali sejo meddržavne komisije za cestni predor skozi Karavanke, ki naj bi bila prihodnji teden. Če se ne bodo odzvali, lahko računamo na eno izmed generalnih katastrof," je za zurnal24.si povedal Andrej Klobasa, predsednik sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije. Klobasa je povedal še, da sta z ministrom za promet, Patrikom Vlačičem, ves čas v kontaktu ter poudaril, da je "Vlačič rekel, da verjame, da bomo zadevo rešili". "Dodatnih 10 ur zapore za prevoznike" Vzdrževalci Darsa iz pristojne avtocestne baze v Hrušici bodo s signalizacijo označili, da se morajo vozila, ki so težja od 7,5 tone, izločiti na počivališče na platoju Karavanke. Avstrijsko prometno ministrstvo je namreč Asfinagu BMG, upravljalcu avtocest, določilo omejitev prometa težkih tovornih vozil skozi predor Karavanke na avtocesti A 11 oziroma A 2 v Sloveniji, so pojasnili na Darsu. Prepoved prometa začne veljati danes, 29. julija, in bo trajala do vključno 3. septembra 2011. Ker ob koncih tedna v Sloveniji velja splošna prepoved prometa tovornih vozil, omenjena odredba pomeni, da voznik tovornega vozila nad 7,5 tone ne sme peljati skozi predor Karavanke ob koncih tedna, prepoved pa velja od petka od 22. ure in traja do sobote do 15. ure, nato pa v nedeljo ob 8. uri nastopi splošna prepoved, ki velja do 21. ure. "To je dodatnih 10 ur zapore, zaradi česar bi lahko prevozniki obstali tudi za cel vikend," je še poudaril Klobasa. Kot smo že poročali, pojasnila glede enostranske odločitve Avstrije zahteva tudi prometni minister Patrick Vlačič. V pismu avstrijski ministrici za promet, inovacije in tehnologijo Doris Bures je poudaril, da pričakuje, da se vsi ukrepi, povezani z usklajevanjem obratovanja in vzdrževanja predora, dogovorijo na ustrezni ravni dvostransko.
negative
9,618
Po dopoldanski gneči na slovenskih cestah se razmere vendarle umirjajo. Kljub temu previdnost in strpnost na cesti ne bo odveč. Promet na slovenskih cestah večinoma poteka tekoče in brez večjih težav. Voznikom svetujejo, naj bodo na cesti previdni in strpni. Čakalne dobe na mejnih prehodih: Na hrvaških cestah je povečan promet tako proti morju kot tudi proti notranjosti države. Na avtocesti A1 Zagreb - Split - Vrgorac je kolona dolga kilometer in pol na izvozu Lučko. Hrvaški avtoklub (Hak) voznikom svetuje uporabo izvoza Demerje. Povečan je tudi promet na uvozu Lučko iz smeri mejnih prehodov Obrežje in Gruškovje. Pred predorom Sveti Rok je zaradi prometne nesreče v predoru Krpani oviran promet v smeri proti Splitu. Zaradi gneče na izvozu Vrgorac se voznike preusmerja na izvoz Krapina. Gneča je tudi na avtocesti Zagreb - Macelj (Gruškovje), zaradi česar na cestninski postaji Krapina izločajo vozila. Trajekti vozijo po voznem redu, vendar tudi tam nastajajo kolone. Hrvaški avtoklub (Hak) voznike poziva k upoštevanju varnostne razdalje in prilagoditvi vožnje razmeram na cesti. Izognite se najbolj obremenjenim prehodom Ta konec tedna bo po napovedih prometnih strokovnjakov eden izmed najbolj prometnih, saj se v Nemčiji in Italiji začenjajo počitnice. Če se boste odpravljali na morje, imejte v mislih, da bodo turisti uporabljali najbolj znane mejne prehode. Rešitev je zato uporaba alternativnih prehodov. Podrobneje o napovedih glede gneče na slovenskih cestah. Najgostejši promet je tako mogoče pričakovati na izstopu iz države in ob vstopu v državo, saj se tako v Italiji kot na Bavarskem začenjajo počitnice, številni potniki pa se bodo tudi vračali z dopusta. Dolenjska Na območju PU Novo mesto bodo tako najbolj obremenjeni mejni prehodi Obrežje, Vinica in Metlika. Zato pri prestopanju meje raje uporabljajte meddržavne mejne prehode, kot so Slovenska vas, Rigonce in Orešje. "Tu so običajno čakalne dobe za prestop krajše," so zapisali na PU Novo mesto. Primorska Na območju koprske policijske uprave bosta najbolj obremenjena mejna prehoda Sečovlje in Dragonja. Za hitrejši prehod meje lahko, če se odpravljate v Istro, uporabite mejni prehod Sočerga. Na Jadransko magistralo pa boste najhitreje prišli prek mejnega prehoda Starod ali Jelšane. Štajerska Vsak poletni konec tedna pa o dolgih kolonah poročamo tudi s konca podravske avtoceste pri Ptuju. Najbolj obremenjen je mejni prehod Gruškovje. Gneči pa se lahko izognete tako, da uporabite mejna prehoda Dobovec ali pa Zavrč.
negative
9,619
Le še do konca meseca je znotraj EU dovoljena proizvodnja 60-vatnih žarnic z žarilno nitko. Slovenski kupci že navalili na trgovine, zaloge počasi kopnijo. "Zgolj en kupec nam je pobral vso zalogo," so nam povedali v trgovini Merkur v ljubljanskih Vižmarjah. Še pred koncem meseca sicer pričakujejo novo pošiljko. Po izračunih naj bi EU s prehodom na varčnejše vire svetlobe do leta 2020 privarčevala okoli 11 milijard evrov oziroma 80 teravatnih ur električne energije, kar je povprečna poraba 23 milijonov evropskih gospodinjstev. Vsako evropsko gospodinjstvo naj bi s prehodom na halogenske žarnice, sijalke ali LED svetila privarčevalo do 177 evrov. V Kranjskem Obiju so se pred koncem dovoljene proizvodnje najbolj popularnih žarnic dobro založili. "Nekateri jih že kupujejo na zalogo, mnogi pa še ne vedo, da bodo kmalu prepovedane, zato pravi naval še pričakujemo," so nam povedali. Trgovine bodo lahko po 1. septembru žarnice prodajale do izpraznitve zalog. Vsako leto jih sveti manj Kot smo v zadnjih dveh letih že navajeni, se v skladu z direktivo EU s septembrom izvede prepoved prodaje ene od kategorij žarnic – po stovatnih leta 2009 in 75-vatnih lani bodo letos prepovedane najbolj prodajane 60-vatne. Prihodnje leto pa ne bo več mogoče kupovati žarnic na nitko, močnejših od 25 vatov. Izberite pravo Andrej Mohar iz društva Temno nebo pozdravlja spremembe, ki v pokoj za vedno pošiljajo znameniti Edisonov izum. Pri tem pa priporoča, naj uporabniki pred izbiro novih žarnic premislijo, za kaj jih bodo potrebovali. LED svetloba denimo ne sodi v kopalnice, saj njihov svetlobni spekter za takšen prostor ni ugoden in je v določeni meri celo škodljiv za telo. Za prostore, kjer svetlobo potrebujemo krajši čas, Mohar priporoča halogenske žarnice, ki so cenovno primerljive obstoječim na žarilno nitko, v prostorih, kjer luč gori dlje časa, pa naj svetijo sijalke, ki za polno moč delovanja potrebujejo nekaj deset sekund.
neutral
9,620
Ministrstvo za pravosodje. Ne ve, da je med obtoženimi v največjem procesu proti narkomafiji tudi izvršitelj. “Tadeju Poljaku bi morali glede na pravnomočno obtožnico funkcijo izvršitelja vsaj začasno zamrzniti. Obtožbe so resne, ne gre namreč za primer, ko bi se mu v trenutku nepazljivosti zgodila prometna nesreča. Slabo luč meče na vse nas,” je dejal eden od njegovih kolegov, ki ni želel biti imenovan. Predsednik zbornice izvršiteljev Zoran Kuret Marolt se na našo prošnjo za komentar ni odzval. Spomnimo, Poljak je eden od obtoženih v primeru Balkanski bojevnik, listine, ki so jih doslej prebrali na sojenju, pa naj bi dokazovale povezanost v mednarodno združbo, ki se je ukvarjala s preprodajo kokaina. Poljak naj bi s še enim Primorcem skrbel za avtomobile Hrvata, ki so ga pred slabima dvema letoma prijeli ob zasegu dveh ton kokaina v Urugvaju. Iz portoroške Marine naj bi pomagal odpeljati vsaj dva avtomobila, v katerih je bilo od dva do tri milijone evrov gotovine iz trgovine z drogo. “O pobudi za razrešitev ne vem nič, o tem nisem bil obveščen. Neuradno pa sem izvedel, da so nekateri izvršitelji na ministrstvo za pravosodje podali predlog oziroma se potegovali za to, da bi me umaknili oziroma mi odvzeli funkcijo izvršitelja, in to zaradi konkurence. Sicer je v zakonu jasno napisano, da funkcija izvršitelja preneha v primeru pravnomočne obsodbe,” je povedal Poljak. O zadevi Balkanski bojevnik pa, da zaupa v sodišča in je vse od začetka močno optimističen. Že pred časom je sicer dejal, da je izgubil zaupanje v delo kriminalistov, za katere je menil, da je njihovo delo pošteno, in da se ne čudi, da je na sodišču tako malo obsodilnih sodb. Ministrstvo ne ve nič S pravosodnega ministrstva so nam sporočili, da so na podlagi našega preverjanja, ali Poljak še izpolnjuje pogoje za funkcijo, Okrožno sodišče v Ljubljani zaprosili za odgovor in tudi zahtevali kopijo obtožnice v delu, ki se nanaša nanj. Nato bodo proučili, ali je treba zoper Poljaka uvesti disciplinski ali razrešitveni postopek in s tem povezan ukrep začasnega suspenza.
negative
9,621
Cene bencina ostajajo nespremenjene. Izjema le plinsko olje za ogrevanje KOEL. Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji sprejela uredbo o spremembah uredbe o določitvi zneska trošarine za energente. S predloženo uredbo so zvišali trošarine za neosvinčeni bencin s 410,74 evra na 442,44 evra na tisoč litrov, za plinsko olje za pogon s 346,24 evra na 379,20 evra na tisoč litrov in za plinsko olje za ogrevanje s 86,44 evra na 104,54 evra na tisoč litrov. Zaradi spremenjenih trošarin se cene naftnih derivatov ob polnoči ne bodo dvignile. Liter stooktanskega bencina ostaja 1,3 evra, 95-oktanskega bencina 1,287 evra za liter, dizel pa 1,238 evra za liter. Izjema je le plinsko olje za ogrevanje KOEL, kjer se bo DPC znižala z 0,932 evra na liter na 0,919 evra na liter.
neutral
9,622
Bencin bi se opolnoči lahko pocenil za 3,8 cente, dizel za štiri in kurilno olje za 3,5 centa, a bo vlada, po mnenju poznavalca, občutno zvišala trošarine. Djani Brečevič, direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji, pričakuje, da bo vlada zagotovo zvišala trošarine. "Če pogledamo 24-dnevno povprečje bi se morala 95- in 100-oktanski bencin znižati za 3,8 centa, dizel za 4 cente in kurilno olje za 3,5 centa. Ocenjujem, da bo vlada zagotovo posegla v višino trošarin, po moji oceni bodo najverjetneje cene pogonskih goriv ostale nespremenjene." Upad osnovnih cen po mnenju Brečeviča ni le posledica znižanja cen na mediteranskih borzah, temveč tudi cen surove nafte. "Na naftnem trgu lahko opazimo izrazito negotove razmere, ki so vplivale na padec cen surove nafte. Nestanovitne razmere so posledica zaskrbljenosti glede zdrsa največjega svetovnega gospodarstva v recesijo, torej ZDA, pa tudi to, da že dalj časa prevladuje bojazen glede relativno počasnega reševanja dolžniške krize v Evropi," še meni Brečevič. Opolnoči cenejši bencin? Če vlada trošarin ne bo spreminjala, se bo bencin na naših črpalkah opolnoči pocenil za okoli štiri odstotke, kar pri enkratnem polnjenju pomeni 2,5 evra prihranka, pa pišejo pri Financah. Lastniki avtomobilov na dizelski pogon bi lahko prihranili okoli dva evra, saj bi se končne cene dizelskega goriva lahko znižale za približno tri odstotke.
neutral
9,623
Paradoks. Podjetja z blokiranimi računi lahko iščejo delavce prek zavoda za zaposlovanje. "Mi smo po zakonu dolžni objaviti vsa prosta delovna mesta, ne glede na to, kakšen je delodajalec," pojasnjuje Julita Petrovič, pomočnica direktorice ljubljanske območne službe zavoda za zaposlovanje. Kot smo poročali, je med delodajalci, ki so julija najbolj iskali delavce in objavili največ prostih delovnih mest, precej tudi takih, ki imajo blokirane bančne račune. Kot pravijo na zavodu za zaposlovanje, morajo po zakonu voditi le evidenco delodajalcev z negativnimi referencami in evidenco o kršitvah pri zaposlovanju tujcev – podjetjem iz prve evidence zavod eno leto ni dolžan posredovati delavcev, drugim pa je prepovedano zaposlovanje tujcev od enega do treh let od prekrška. Ni pa zavod, kot poudarjajo, dolžan voditi evidence delodajalcev z blokiranimi računi, saj mu tega zakon ne nalaga. Javno objavo delovnega mesta pa lahko zavrne le, če iz pogojev za sklenitev delovnega razmerja izhaja neenaka obravnava kandidatov zaradi državljanstva, narodnosti, rase, spola, barve kože, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti.
neutral
9,624
Prestavljene obravnave. Po tem, ko je imel številne zdravstvene težave Ivan Zidar, ima zdaj probleme tudi izvedenec z oblikovanjem izvedenskega mnenja. Ker potrebuje dodaten čas, bo nadaljevanje sojenja šele naslednji teden. Obe za ta teden sklicani obravnavi v zadevi Čista lopata sta preklicani. Izvedensko mnenje o zdravstvenem stanju enega od soobtoženih v primeru, nekdanjega prvega moža SCT Ivana Zidarja, še ni pripravljeno, je povedal Zidarjev zagovornik Boštjan Penko. Čeprav sta bili obravnavi po dvomesečnem premoru sklicani za sredo in petek, bo nadaljevanje sojenja prihodnji teden. Na ljubljanskem okrožnem sodišču so sicer že na začetku poletja izdali odredbo za izvedenstvo o zdravstvenem stanju Ivana Zidarja, mnenje pa za zdaj še ni pripravljeno. Do izdaje izvedenskega mnenja ostaja nekdanji prvi mož gradbenega velikana SCT, ki je v stečaju, izločen iz postopka. Svojo pogosto odsotnost s sojenja je opravičeval z zdravstvenim stanjem oziroma s težavami s hrbtenico. Kot je znano, so v zadevi Čista lopata Zidar, Hilda Tovšak, Dušan Črnigoj, Tomaž Žibert, Ivan Demšar, Borut Farčnik, Srečko Gabrič in Ivan Kroflič obtoženi sprejemanja in dajanja daril oziroma pomoči pri teh kaznivih dejanjih v povezavi z gradnjo letališkega stolpa na Brniku.
neutral
9,625
Vlada je razrešila zastopnico pacientovih pravic v Celju in zastopnika pravic v Murski Soboti. Nanj je letelo preveč pripomb s strani pacientov, nekateri pa so ga celo ovadili. Z mesta zastopnice pacientovih pravic za območje Zavoda za zdravstveno varstvo Celje je razrešena Alja Verbič Krajnc, Vilijan Ortar pa bo mesto zastopnika pacientovih pravic v Murski Soboti zapustil 15. septembra. Verbičevo so razrešili zaradi njenih osebnih in zdravstvenih razlogov, razrešitev Ortarja pa je predlagalo kar zdravstveno ministrstvo. Za to potezo so se odločili zaradi pritožb in ovadb bolnikov nad njegovim ravnanjem. Najkasneje dva meseca in pol po objavi javnega razpisa bo komisija izbrala nova kandidata za zastopnika. V času od razrešitve do imenovanja bodo bolniki preusmerjeni na druge zastopnike v Sloveniji. Vlada je sicer določila še besedilo predloga novele zakona o pacientovih pravicah in ga poslala v državni zbor. S spremembami zakona želi urediti pravico do drugega mnenja, obveznost izvajalca zdravstvene dejavnosti pri zagotavljanju kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, nadzor nad zakonom z uvedbo inšpekcijskega nadzora in širitev prekrškovnih določb.
negative
9,626
Prijave. Uporabna je le vsaka šesta anonimna prijava, ki jo prejme Davčna uprava RS. Ljubljana. Če nameravate anonimno prijaviti davčne nepravilnosti, poskrbite, da boste dovolj natančni, sicer inšpektorji ne bodo vedeli, koga ste želeli prijaviti. Davčna uprava (Durs) je lani na anonimno številko 080 30 60 prejela 884 telefonskih klicev, uporabnih pa je bilo 143. Leto prej (anonimna številka deluje od 22. aprila 2007) je bilo klicev 606, uporabnih prijav pa 90. Delo na črno in oddajanje “Največ klicev je v povezavi z oddajanjem premoženja v najem in dela na črno, nanašajo pa se na fizične osebe,” so pojasnili na Dursu. “Veliko je anonimnih klicev, v katerih prijavitelji navajajo nepravilnosti, vendar pa ne navedejo, pri katerih davčnih zavezancih se pojavljajo te nepravilnosti. Zaradi nepopolnih podatkov v takšnih primerih ne moremo ukrepati, prijavitelja pa ne moremo pozvati k dopolnitvi prijave, ker je prijava anonimna,” so pojasnili veliko število neuporabnih prijav. Sporočilo na anonimni številki posname avtomatski odzivnik, vsa sporočila se poslušajo, nato se izbere tiste, iz katerih je mogoče ugotoviti, na katerega zavezanca oziroma zavezance se določena prijava nanaša. “Želimo poudariti, da je zelo podrobno obravnavana vsaka prijava,” pravijo na Dursu. Analitičnih podatkov o tem, koliko inšpekcijskih postopkov je bilo začetih na podlagi anonimnih prijav, na Dursu ne vodijo. Vseh postopkov je bilo lani 675, vrednost dodatno zaračunanih davkov pa 18,3 milijona evrov.
neutral
9,627
Študenti. Zasebnih sob ne plačujte vnaprej, saj lahko med letom dobite prostor v domu. Prošnje. Letos bo moralo sobo na prostem trgu iskati približno tri tisoč študentov, ki ne bodo takoj dobili postelje v študentskem domu ali pri zasebniku s subvencijo. 15. septembra bodo prvi študenti dobivali odločbe o sprejetju v študentski dom. Ljubljanski študentski domovi, kjer prošnje sicer še preštevajo, so že do včeraj prejeli več prijavnic, kot imajo razpoložljivih mest, 8.788 prijav za posteljo v domu (razpisanih je bilo 7.510 mest) in 2.992 prijav za ležišče pri zasebnikih s koncesijo (kar je 742 več, kolikor imajo postelj). Tudi v Mariboru, kjer je bilo razpisanih 2.648 ležišč v domovih, so prejeli 3.252 vlog, od tega 1.418 za sprejem na novo in 1.834 za podaljšanje bivanja, za zasebnike pa 189 prošenj, čeprav je mest 170. “Okrog 600 študentov bo ostalo zunaj. Toliko postelj v Mariboru še vedno manjka, čeprav smo lani in letos en dom kupili, enega pa obnovili,” ocenjuje direktorica Študentskih domov Univerze v Mariboru Lidija Divjak Mirnik. Na Primorskem pa bo po besedah Višnje Krečič z Univerze na Primorskem brez subvencionirane postelje ostalo približno 350 študentov, za sprejem na novo so dobili 880 vlog. A tudi za študente, ki bodo ostali zunaj, še ni vse izgubljeno. Te bodo vseljevali med študijskim letom, ko se bodo izseljevali študenti, ki pogojev za bivanje ne bodo več izpolnjevali. Nekateri študenti vselitev med letom sicer odklonijo, “ker so pri zasebniku sklenili pogodbo za celo koledarsko leto in plačali najemnino vnaprej", zato jim Divjak Mirnikova svetuje, naj bodo pri sklepanju pogodb previdni. Obvestila, kdo je sprejet in kdo ne, bodo novi kandidati, ki v domovih ali pri zasebnikih s subvencijo še niso bivali, prejeli po 15. septembru, stari študenti, ki bivanje le podaljšujejo, pa po 15. oktobru.
negative
9,628
Bled. Hoteli polno zasedeni, kopanje v Veliki Zaki ni več dovoljeno. Veslanje. Od danes je zaradi svetovnega prvenstva v veslanju, ki se bo začelo v nedeljo, prepovedano kopanje v Veliki Zaki. “Treba je razumeti, da gre za veliko tekmovanje. Če smo prvenstvo prevzeli, bomo morali malo potrpeti,” pravi blejski župan Janez Fajfar. Po njegovih besedah bi bilo kopanje tam prenevarno. Ukrep pa je vseeno sprožil nekaj negodovanja, je priznal. 1.200 tekmovalcev Svetovno prvenstvo. Začelo se bo z nedeljskimi kvalifikacijami ob 9.30. Slovesnost ob odprtju bo dan prej ob 20.30. Na Bledu se bo zbralo 1.200 tekmovalcev iz 68 držav, 900 bo spremljevalcev in 400 novinarjev. Televizijskih prenosov bo za okrog 15 ur. Turisti bodo imeli med veslaškim prvenstvom na voljo Grajsko kopališče in naravno kopališče na Mlinem. Goste kampa v Zaki pa bodo prav tako usmerili na Grajsko kopališče, kjer bodo dobili ugodnejšo vstopnico za kopanje. Promet omejen Prepovedana sta promet in gibanje po veslaškem centru. Vozil k Mali Zaki ne spuščajo več, v Veliko Zako pa bo mogoče priti le prek železniške postaje. Za obiskovalce tekem bo poskrbljeno, zatrjuje Fajfar. “Najlažje bo osebno vozilo pustiti pri nekdanjih Vezeninah, kjer bo urejeno veliko brezplačno parkirišče, od tam pa se na prizorišče odpeljati s posebnim prevozom,” svetuje. Hoteli polni “Bled je s prvenstvom zaživel. Vse poteka po načrtu, veslači prihajajo, vzdušje je odlično,” še pravi Fajfar. “Vse, kar smo načrtovali, smo naredili,” dodaja. Medtem so hoteli po Bledu že polno zasedeni, ugotavlja Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled. “Konec avgusta Bled sicer nikoli ni povsem poln, ampak zaradi veslaškega prvenstva smo računali, da tokrat bo,” pojasnjuje. Kolikšen bo izkupiček, težko oceni, je pa prepričana, da bo prvenstvo tudi velika promocija za vnaprej.
positive
9,629
Gorenjska avtocesta. Odprtje odseka naj bi zamujalo za en mesec ali več. Dela. Avtocestni odsek od Peračice do Podtabora bo predvidoma namenu predan konec septembra ali v začetku oktobra – sodeč po napovedih predstavnikov Družbe za avtoceste v RS (Dars), ki so se odzvali na pismo zaskrbljenega bralca Žurnala24. Dvom o predvidenem roku “Vsak dan se vozim mimo nedokončanega odseka gorenjske avtoceste in se sprašujem, ali bo ta res dokončan do konca avgusta, kot so pred meseci zatrdili na Darsu,” je zapisal bralec. Zanima ga, kdaj bodo dela končana po novem: “Počasi postaja vsakomur, ki se pelje mimo, jasno, da 31. avgusta to gotovo ne bo.” Na Darsu so to priznali, a poudarili, da od prvotno določenega roka ne bodo veliko odstopali – kljub zapletom, s katerimi so se spopadali v preteklosti. 2,4 kilometra je dolga trasa avtoceste od Črnivca do Podtabora. Težave so preteklost Na Darsu so spomnili na težave družbe SCT, zaradi česar so se popolnoma zaustavila dela v predoru in na viaduktu Ljubno. Pri tem so še poudarili, da jim je v razmeroma kratkem času nalogo uspelo predati Primorju. Za kratkotrajno zaustavitev del je bil kriv tudi zaplet z lastnikom parcele ob vznožju viadukta Peračica, so dodali, prvotnega roka pa ne bodo bistveno zamudili. “Po zdajšnjem načrtu izvajalca bi bila dela lahko končana, preostala polovica avtoceste med Peračico in Podtaborom pa prometu predana predvidoma kmalu po začetku letošnje koledarske jeseni,” so sklenili. Del ne bo konec S tem del na gorenjski avtocesti letos ne bo konec. “Za letošnjo jesen je načrtovana obnova voziščne konstrukcije na odseku gorenjske avtoceste Lipce–Lesce skupaj z viaduktom Moste ter zamenjava asfalta in hidroizolacije na viaduktu Podmežakla. Dela bodo trajala predvidoma mesec in pol, promet pa bo potekal po enem pasu,” so napovedali na Darsu.
neutral
9,630
Nepremičninski kaos. Država ne ve, katere stavbe v njeni lasti so prazne, zato jih hoče združiti pod eno streho. Premeščanja. Ko bo 1. novembra začel delovati javni nepremičninski sklad, bo vanj premeščenih okoli 160 delavcev z različnih ministrstev. Nepremičnine in zemljišča v lasti države zdaj sicer upravlja okoli 300 ljudi. Na ministrstvu za javno upravo ne vedo, kaj bo s polovico zaposlenih, ki ne bodo prešli pod okrilje sklada, saj naj bi o njih odločali posamezni resorji. Sklad naj bi bil na sedanji lokaciji ministrstva za javno upravo. Za svoje delo naj bi potrebovali kar štiri tisoč kvadratnih metrov. Nočejo plačevati najemnin Država ima v lasti dobrih 4.600 zemljišč in okoli 5.600 stavb, ki naj bi jih po novem upravljali uslužbenci sklada. Koliko davkoplačevalce stanejo najemnine, bo jasno šele po primopredaji, po grobi oceni pa država vsak mesec plača okoli tri milijone evrov, zato si bodo prizadevali, da čim več stavb kupijo. Država zdaj prav tako nima centralnega pregleda nad praznimi nepremičninami v njeni lasti. Sredi julija se je sicer končal razpis za člane nadzornega sveta novega sklada. Prijavilo se je 14 kandidatov, dokončen izbor pa bo narejen še ta teden ali najpozneje v začetku naslednjega tedna. Septembra naj bi o njih odločala vlada, nato pa bodo imenovali še upravo.
negative
9,631
V teh dneh lahko še pričakujemo daljše zastoje na cestah, predvsem zaradi povratnikov z morja. Danes je bilo najhuje na primorski avtocesti, kjer je zaradi verižnega trčenja nastal petkilometrski zastoj. Na primorski avtocesti, med Uncem in počivališčem Ravbarkomanda so se zgodile tri manjše prometne nezgode, ena za drugo. Zaradi tega je nastala večja kolona vozil, je potrdila Anita Leskovec iz koprske policijske uprave. Po dosedanjih informacijah poškodovanih ni nastala je le materialna škoda. Zaprt je bil prehitevalni pas, nastal pa je petkilometrski zastoj, ki se zdaj že zmanjšuje. Na štajerski avtocesti je med priključkom Sl. Bistrica - jug in Sl. Bistrica - sever v smeri Maribora zaradi del zaprt vozni pas, nastaja zastoj. Gost promet z zastoji je v smeri Avstrije pred priključkom Podtabor (1km) ter pred CP Hrušica ter od Šmarij proti Kopru. Na dolenjski avtocesti je po informacijah Prometno-informacijskega centra (Pic) na izvozu Kronovo iz smeri Ljubljane zaradi okvare tovornega vozila oviran promet.
negative
9,632
Padavine zajele Slovenijo, ponekod so se pojavile nevihte. Veter je lomil drevesa in odkrival strehe, strele netile požare. Vse o trenutnih vremenskih razmerah na vreme.net. Vročinski val je ustavljen. Padavine so se pojavile popoldan, ponekod so se pojavljale krajevne plohe in nevihte, ki se bodo ponoči razširile še na sever države. Dež, ki ga spremljajo veter in strele, je že povzročil nekaj težav. Gasilci na Koroškem so imeli po 19. uri veliko dela. V občini Mežica je veter odlomil nekaj večjih vrhov dreves, gasilci so jih odstranili s pešpoti. Na območju Železarne Ravne je močan veter podrl nekaj dreves - tudi te so že razžagali in odstranili. V občini Prevalje pa je veter odkril del na novo pokritega ostrešja osnovne šole. Okoli 19.30 pa je v Murski Soboti ponovno odkrilo del strehe na trgovini Obi – enako se je zgodilo že ob zadnjem neurju. Gasilci so okoli 400 kvadratnih metrov strehe prekrili s PVC-folijo. V Cirkulanah pa se je drevo podrlo na cesto. Težave so se pojavljale tudi v osrednji Sloveniji. Nekaj po 19. uri je v naselju Smolnik v občini Dobrova v stanovanjski objekt udarila strela. Gasilci so ugotovili, da je šlo za vodno strelo, ki ni zanetila požara. Okoli pol osme je zaradi udara strele zagorela stanovanjska hiša v Ljubljani. Nekaj pred osmo uro pa se je zaradi udara strele podrlo drevo v naselju Ladja v občini Medvode. Gasilci so podrta drevesa odstranjevali na več mestih v Ljubljani (na Dunajski cesti je drevo podlo na osebni avtomobil) in Trati v Radomljah. Jutri bomo lažje dihali Jutri zjutraj bo še precej oblačno, čez dan pa pretežno jasno. Najvišje dnevne temperature bodo med 21 in 25, na Primorskem pa okoli 29 stopinj Celzija. Če je vreme tudi pri vas povzročilo težave, nam preko spodnjega obrazca opišite dogajanje in pošljite fotografije.
negative
9,633
Zaradi prometnih nesreč in obilice enodnevnih dopustnikov, ki lovijo zadnji počitniški vikend, marsikateri voznik po državi stoji v zastoju. Najhuje je na gorenjski avtocesti ter na Karavankah. Po Podatkih Prometno-informacijskega centra je stanje na cesti sledeče: Gost promet z zastoji: - na gorenjski avtocesti v smeri Avstrije med počivališčem Jesenice in predorom Karavanke, kar 1,6 kilometrov - na cesti Portorož - Izola - Koper. Zgoščen promet je na gorenjski avtocesti med priključkom Brezje in viaduktom Peračica v smeri Ljubljane, na cesti Bled - Lesce ter v obe smeri med Koprom in Dragonjo. Čakalne dobe na mejnih prehodih za osebna vozila: - pri izstopu: Dragonja 30 minut, Jelšane 20 minut, - pri vstopu: Jelšane 40 minut, Starod 2 uri. Velja opozorilo, da se danes na Bledu pričenja svetovno prvenstvo v veslanju, zato bodo prometnice v okolici Bleda danes in v prihodnjih dneh zelo obremenjene.
negative
9,634
Nadzorni svet Slovenskih železnic je za generalnega direktorja holdinga imenoval Ervina Pfeiferja. Nadzorni svet Slovenskih železnic je po današnjih pogovorih na mesto generalnega direktorja holdinga, ki bo ustanovljen v četrtek, imenoval Ervina Pfeiferja. Danes so sicer nadzorniki opravili razgovore tako s Pfeiferjem kot z Marjano Novak. Kot je med prekinitvijo seje dejal predsednik nadzornega sveta Igor Zajc gre za izjemna kandidata in sam bi na čelu železnic najraje videl oba. "Odločitev bo težka," je takrat dodal za STA. Novakova je sicer direktorica Rimskih term, v času prometnega ministra Igorja Umka pa je bila sekretarka na ministrstvu za promet, Pfeifer pa je bivši direktor upravljavskega centra za ekonomiko in organizacijo poslovanja pri NLB, zdaj pa ima svetovalno podjetje Avantom. Rešitev v sili V SŽ za novega direktorja niso objavili razpisa, temveč so najeli kadrovsko agencijo. V ožji izbor naj bi na koncu prišli trije kandidati, a sta dva odpadla, ker naj bi postavljala pogoje, ki nadzornemu svetu niso bili pogodu. Na koncu naj bi tako v igri ostal le Pfeifer, s katerim pa poznavalci niso najbolj zadovoljni, saj naj ne bi imel dovolj menedžerskih izkušenj. A drugih primernih kandidatov, ki bi si upali prevzeti propadajoče železnice, menda ni, zato naj bi Pfeiferju zeleno luč prižgali tako sindikati kot nadzorni svet. Brankovičeva zapuščina Goran Brankovič je bil na čelu SŽ slabi dve leti. SŽ so lani pridelale 18 milijonov čiste izgube. Je pa Brankoviču uspelo, da jim je država namenila 134 milijonov evrov. Novi direktor bo moral opraviti sanacijo podjetja, ki se bo 1. septembra preoblikovalo v holding. Vodila naj bi ga tri- ali štiričlanska uprava.
neutral
9,635
Dušan Kumer, vodja poslanske skupine SD in Borut Sajovic, vodja poslanskega kluba LDS sta kot kandidata za novega predsednika DZ predstavila poslanca Ljuba Germiča. Germič se je danes predstavil tudi kot ljubitelj športa in glasbe – med drugim igra saksofon v Parlament Dixie Bandu, ki ga sestavljajo aktualni in nekdanji poslanci, med njimi Rudi Moge, Geza Džuban, včasih pa zapojeta tudi Eva Irgl in Darja Lavtižar Bebler. S tem, ko že predstavljajo kandidata, želijo dati možnost drugim poslanskim skupinam, da se do seje izrečejo o kandidatu, so na tiskovni konferenci povedali poslanci. Želijo namreč, da bi lahko poslanci o novem predsedniku državnega zbora glasovali takoj po odstopu Pavla Gantarja. Podporo Ljubu Germiču za predsednika DZ so za zdaj napovedali poslanci SD in LDS, ki so ga tudi predlagali, pa tudi poslanci SNS, Zares in DeSUS. V SDS njegove izvolitve ne bodo podprli, nepovezani poslanci in poslanci SLS pa bodo o tem odločali v torek. Tako lahko Germič že sedaj računa na 50 glasov podpore, za izvolitev jih potrebuje 46. (STA) Tako v SD kot LDS menijo, da so predlagali dobrega kandidata, ki bo kvalitetno vodil delo parlamenta. Borut Sajovic, vodja poslanske skupine LDS je dejal, da si odhoda aktualnega predsednika sicer niso želeli. Ljubo Germič sicer prihaja iz Ruš, po izobrazbi pa je univerzitetni diplomirani inženir kemije in kemijske tehnologije. Slovenijo je v EU zastopal pred vstopom v EU, kot opazovalec, po vstopu v EU mu je pripadla naloga prvega predsednika odbora za evropske zadeve v slovenskem parlamentu. Trenutno vodi odbor za zdravstvo in je tudi namestnik vodje poslanskega kluba LDS.
neutral
9,636
Včeraj se je zgodila prometna nesreča, en človek je umrl. Policija išče priče dogodka. Včeraj nekaj minut pred osmo uro se je na Slovenski cesti v Ljubljani zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba zaradi njenih posledic umrla na kraju dogodka. "Enainštiridesetletni voznik tovornega vozila znamke Renault Master je vozil vzvratno po pločniku Slovenske ceste. Pri tem je z zadnjim delom vozila trčil v 62-letnega pešca. Zaradi trčenja je pešec padel, nakar ga je voznik tovornega vozila prevozil. Zaradi hudih poškodb je pešec umrl na kraju prometne nesreče," so sporočili s Policijske uprave Ljubljana. Policija prosi vse, ki bi o nesreči karkoli vedeli, naj se zglasijo na Postaji prometne policije Ljubljana, Grič 56, telefon 01 5838820 ali pokličejo na intervencijsko številko policije 113 ali anonimni telefon 080 1200.
negative
9,637
Z današnjim dnem je začela obratovati avtobusna linija 3G (Grosuplje - Železna cesta). S 1. septembrom pa začenja veljati zimski režim obratovanja medkrajevnega potniškega prometa. Z današnjim dnem se podaljšujeta avtobusni progi 3 in 19. Progi Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) bosta tako vozili do Grosuplja in Iga, s čimer naj bi se zmanjšalo število tistih, ki se vsak dan z osebnim avtomobilom vozijo v prestolnico. Novost obenem prinaša bistveno cenejše vozovnice. Imetniki Urban bodo namreč za šolsko vozovnico odšteli 51 evrov, za splošno pa 60. Linija 3G bo potekala tako od Bavarskega dvora do Bežigrada in naprej v središče mesta, iz Ljubljane pa gre preko Škofljice v Grosuplje (točen seznam že najdete na LPP-jevi spletni strani). Čas obratovanja linije bo v času delavnika med 4.30 in 23.40, pot v eno smer pa bo trajala približno 45 minut. Linija 19I pa bo zdaj vozila do Iga, kar potnikom prinaša občutno pocenitev vozovnic: za splošno mesečno vozovnico bo treba odšteti 34 evrov, za šolsko pa 17. na LPP-jevi spletni strani pa je tudi že obvestilo, da da bo od 1. septembra dalje na avtobusnih linijah medkrajevnega potniškega prometa zimski režim obratovanja.
positive
9,638
Letos so nepridipravi že najmanj 10-krat vlomili v poštne poslovalnice. Pošta načrtuje in napoveduje dodatne varnostne ukrepe - a imajo pri tem nekaj ovir. Včeraj smo v članku z naslovom Oropala pošto na Poljanskem nasipu pisali, da smo letos zabeležili že vsaj devet ropov poštnih poslovalnic. S Pošte Slovenije so nam danes odgovorili na vprašanja, med drugim pa so zapisali, da imajo do 31. avgusta v statistiki 10 ropov pošt. "Bolj kot denar nas omejujejo postopki" Kot je znano, so po tragičnem dogodku v Kresnicah uvedli nekatere dodatne varnostne ukrepe, "nekatere pa še bomo. V tem trenutku nas bolj kot finančna sredstva pri uvajanju dodatnih ukrepov omejujejo dolgotrajni in zapleteni postopki javnega naročanja." Na vprašanje, kakšno škodo sta povzročila neznanca v včerajšnjem ropu poslovalnice na Poljanskem nasipu v Ljubljani, so nam odgovorili le, da podrobnejših informacij v zvezi z omenjenim ropom zaradi interesa preiskave ne morejo posredovati. Ste videli roparja? Kot smo poročali, se je v središču prestolnice zgodil nov rop pošte. Sredi belega dneva sta neznanca oropala poslovalnico na Poljanskem nasipu. "Po do zdaj znanih podatkih sta v poslovalnico vstopila moška – en je imel nož, drugi pa pištolo oziroma pištoli podoben predmet. Od uslužbencev sta zahtevala denar. Policija trenutno izvaja ukrepe za izsleditev in ogled kraja dejanja," nam je sporočil tiskovni predstavnik ljubljanske policije Vinko Stojnšek. En moški je visok okoli 180 centimetrov, ima temne kratke lase, podolgovat obraz, oblečen je bil v temno majico ter bež hlače do kolen. Drugi je star okoli 25 let, na glavi pa je imel kapo bež barve s šiltom in oblečene modre hlače do kolen.
negative
9,639
Pacientove pravice. Naročanje tudi po e-pošti, čakanje največ 60 minut. Čakalne dobe Pravila. Najdaljša dopustna čakalna doba je šest mesecev. Bolniki z malignimi obolenji lahko čakajo največ en mesec. Na ortopedske posege in ortodonta se lahko čaka dlje: eno leto oziroma leto in pol. Vsak, kdor je na seznamu, bo lahko vanj dvakrat na mesec vpogledal. Novosti. Naročeni pacient naj bi na pregled ali poseg v čakalnici čakal največ 60 minut. V predlogu zakona o pacientovih pravicah je bilo sprva na primarni ravni kot še dopustno predvideno čakanje 20 minut, a je minister Dorijan Marušič pojasnil, “da so po širših razpravah dosegli drugačen dogovor”. V popravljenem predlogu tudi ni več glob za predolgo čakanje, ki so bile sprva od 400 do 4.100 evrov. Če bo zakon sprejet tak, kot je napisan zdaj, bodo morali vsi izvajalci zdravstvenih storitev zagotoviti tudi naročanje po e-pošti in telefonu med ordinacijskim časom. Drugo mnenje po novem 9000 pacientov je 1. avgusta za 27 najpogostejših pregledov in posegov še vedno čakalo več, kolikor je dopustno, priznava Marušič. Lažji bo tudi dostop do res neodvisnega drugega zdravniškega mnenja, saj ga bo mogoče pridobiti pri zdravniku iz druge zdravstvene ustanove in celo v tujini. Plačnik bo zdravstvena blagajna. V zakonu sicer jasno ne piše, kako bo postopek tekel, je pa Marušič dejal, da bo napotnico za drugo mnenje izdal lečeči zdravnik. Edina izjema, kjer drugo mnenje ne bo mogoče, je bolniški dopust. Sicer pa je bilo prejšnji četrtek na besedilo zakona še za tri strani redakcijskih popravkov, zato ni jasno, ali je zakon že sprejet ali ne, pravijo viri na vladi.
neutral
9,640
Prvi šolski dan je vedno znova pomemben dan, svoj nagovor ob prvem šolskem dnevu začne predsednik države in doda, da bodo učenci kmalu spoznali, da je šola zakon. "Prvi šolski dan je vedno znova pomemben dan. Prvošolci, ki boste prvič prestopili prag šole in sedli v šolske klopi, boste začeli dolgo in zanimivo pot, pot šolanja. Vem, da ste radovedni in polni pričakovanj. Na tej poti vam bodo stali ob strani starši, učitelji, pa tudi starejši učenci. Na prvi šolski dan in vse naslednje šolske dni pa bodo na vas še posebej pozorni vozniki avtomobilov in vsi tisti, ki vam bodo pomagali prečkati cesto in priti varno do šole," je v nagovoru ob jutrišnjem prvem šolskem dnevu povedal predsednik države Danilo Türk. Opozoril je tudi na to, da bodo cilje, ki so si jih učenci med poletjem zadali, lažje dosegli skupaj z učitelji, starši, starimi starši, brati, sestrami in predvsem sošolci. Pomembna sta predvsem medsebojno sodelovanje in pomoč. Poudaril je tudi, "da odrasli razumemo, da je čas šolanja tudi čas odraščanja, ko učenci razvijate odgovornost, pa tudi spoštovanje – najprej spoštovanje do vaših sošolcev, učiteljev, pa tudi spoštovanje do šole kot ustanove." "Šola ima skupaj z vami, učitelji in starši pomembno nalogo in odgovornost," pravi Türk, hkrati pa prinaša znanje in sposobnosti, s pomočjo katerih bodo v življenju dosegli varnost in srečo. "Tudi sami boste gotovo spoznali, da je šola zakon, ker vam bo vse, kar boste v njej spoznali, zelo koristilo." "Drage učenke in učenci, spoštovane učiteljice in učitelji, dragi starši in stari starši, vsem vam želim, da bi bili tako prvi šolski dan kot tudi vsi naslednji šolski dnevi lepi, veseli in da bi se vam izpolnile vse želje in vsa pričakovanja. Srečno!" je svoj nagovor ob prvem šolskem dnevu končal predsednik države.
positive
9,641
Švedska je menila, da je spor o meji med Slovenijo in Hrvaško "otročji" spor in "osje gnezdo", razkrivajo depeše, objavljene na WikiLeaksu. Američane je skrbel Janez Janša. V eni izmed depeš z ameriškega veleposlaništva v Stockholmu iz septembra 2009, je tedanja švedska ministrica za zadeve Evropske unije (EU) in sedanja evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström na pogovorih z ameriškim veleposlanikom ocenila, da je dvostranski spor med Slovenijo in Hrvaško "otročji", a da vsaj kaže znake rešitve, medtem ko spor med Grčijo in Makedonijo glede imena ne. Švedska je bila tedaj predsedujoča EU. Depeša je nastala dan pred srečanjem Boruta Pahorja in Jadranke Kosor, na katerem sta se dogovorila za deblokado hrvaških pogajanj z EU in za reševanje spora z arbitražo ob pomoči EU. V depeši iz novembra istega leta je državni sekretar na švedskem zunanjem ministrstvu Frank Belfrage ocenil, da so ZDA v sporu med Slovenijo in Hrvaško "dregnile v osje gnezdo". Potožil je, da obe državi povzročata veliko težav tudi Švedski. Proces ratifikacije je ocenil kot "zelo umazan". Američane opozarjali na Janšo Dokaze o prizadevanjih ZDA za uveljavitev arbitražnega sporazuma vsebujeta dve depeši iz veleposlaništva v Ljubljani. V depeši iz 9. novembra 2009 je tedanji odpravnik poslov Bradley Freden nekdanjo ameriško državno sekretarko Madeleine Albright pred njenim obiskom seminarja Nata v Sloveniji opozoril, da bo največjo oviro sporazumu najverjetneje predstavljal opozicijski prvak Janez Janša. Freden ji je predlagal, da bi na Janšo pritisnil preko predstavnikov drugih konservativnih vlad, s katerimi ima Janša osebne stike, "tako, kot to delamo mi". Pri tem je ponudil tudi možnost, da uredi srečanje Janše ali nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla s kakim članom ameriške delegacije. Pohvali naj Pahorja, posluša Türka Albrightovi je predlagal, naj pohvali Pahorja, da mu je uspelo skleniti arbitražni sporazum, in naj ponudi nadaljevanje ameriške podpore obema stranema, vendar pa naj ne gre preko tega. "Preveč vidna vloga ZDA bi lahko spodbudila ugibanja med določenimi deli javnosti, da je bil arbitražni sporazum Sloveniji 'vsiljen' s strani tujcev," je še zapisal Freden. Ključni človek, s katerim se mora Albrightova pogovarjati, je predsednik republike Danilo Türk, je zapisal Freden. "Türk bi vam lahko najbolje svetoval, kakšno sporočilo naj bi prišlo od vas, tako da bi bilo morda dobro, če bi se z njim ob kosilu o tem posvetovali, glede na to, da bi se o tem lahko pojavilo kako novinarsko vprašanje. Karkoli boste rekli, bodo pozorno poslušali na obeh straneh meje," je Albrightovo še opozoril Freden. Na kratko se je Freden slovensko-hrvaških odnosov dotaknil tudi v depeši iz 10. februarja 2010, ko je opisal Slovenijo za ameriškega senatorja Georgea Voinovicha pred njegovim prihodom v Slovenijo skupaj s senatorko Jeanne Shaheen. Pri opisu slovenskih politikov je znova opozoril predvsem na Janšo, ki da predstavlja "resno grožnjo ratifikaciji" arbitražnega sporazuma. Sicer pa je senatorju svetoval, naj vzpodbudi Slovence, da odprejo še preostala poglavja v hrvaških pogajanjih z EU.
neutral
9,642
Predsednik Zaresa Gregor Golobič napoveduje, da stranka ne bo podprla novih kandidatov za ministre in s tem zaupnice vladi. Kljub temu ocenjuje, da bi vlada zaupnico lahko dobila. Stranka je odločena, da zaupnice vladi ne bo podprla. O tem, kako bo glasoval, se ni odločil le še poslanec Zaresa Alojzij Potočnik. Predsednik stranke Gregor Golobič je dejal, da je odločitev o zaupnici prišla prepozno, saj je "vlak odpeljal, situacija je danes drugačna". Po njegovih besedah se ne bodo opredeljevali o posameznih ministrih, temveč o "dopustnosti, da vlado vodi sedanji predsednik vlade Borut Pahor". Opozoril je, da zastaja delo na resorjih, ki so v zadnjem času ostali brez ministrov, zaradi česar bodo utrpeli velike posledice pri popravkih za rebalans proračuna za leto 2012. Rebalans bo njihova stranka – čeprav gre za dokument, ki ne navdušuje – podprla. Velika verjetnost, da bo zaupnica Golobič meni, da "obstaja zelo velika verjetnost, da je mogoče dobiti zaupnico". Takšna zaupnica operativne koalicije bi pomenila oblikovanje "koalicije preživetja in koalicije nasprotnikov predčasnih volitev". Kot je razložil, je v Državnem zboru sedaj veliko kalkulacij in aktivnosti, izglasovana zaupnica pa bo vodila v vegetativno stanje, "priklop na aparate za preživetje vlade", ne pa na "infuzijo, da bi dobili novo energijo". Težava: "Kako se znebiti sedanje vlade" Golobič izpostavlja, da sedaj izgleda, da ima Slovenija le eno težavo, in sicer, "kako se znebiti sedanje vlade". Pri tem prevladuje misel, da bi ob prihodu nekoga drugega na oblast težave bile rešene. Golobič meni, da bosta po volitvah sledila streznitev in trd pristanek. Omenjanje Zorana Jankovića kot kandidata levice je komentiral z besedami, da je za Zares bolj pomembna vsebina, ne pa to, kdo je ta hip bolj usposobljen, da premaga nekoga drugega. Po njegovih besedah namreč ni cilj samo "premagati slovenskega Orbana". V sedanjih okoliščinah je namreč bolj pomembno vprašanje, "kaj bo politika počela", kot pa, "s kom bo to počela".
negative
9,643
Predsednik države Danilo Türk se bo z Borutom Pahorjem sestal v petek. Prvak Zaresa Gregor Golobič kot najbolj realno možnost vidi, da predsednik države v enem tednu razpusti parlament. Türk se bo iz New Yorka, kjer se mudi na zasedanju Generalne skupščine OZN v Slovenijo vrnil v petek. Takrat se bo tudi sestal z Borutom Pahorjem, ki mu je državni zbor v torek izrekel nezaupnico, so za STA pojasnili v Türkovem kabinetu. Predsednik države se bo nato sestal z vodji poslanskih skupin v državnem zboru in predstavniki parlamentarnih strank. Z njimi se bo pogovarjal o možnih rešitvah po padcu vlade. Predsednik republike ima pristojnost, da razpusti parlament in razpiše predčasne volitve, če državni zbor v 30 dneh od izglasovane nezaupnice ne izvoli novega mandatarja, lahko pa tudi sam predlaga kandidata za novega predsednika vlade. "Do dogovorov med SD in SDS je že prišlo" "Pred Slovenci je zelo težko desetletje. Situacija ni dosti drugačna od ameriške," je dan po padcu vlade prepričan Gregor Golobič, predsednik stranke Zares, ki je koalicijo zapustila junija. Kot najverjetnejšo možnost vidi, da predsednik države Danilo Türk v enem tednu razpusti parlament, volitve bi v tem primeru bile že novembra. Po volitvah pa bo po njegovem mnenju nastopil trenutek resnice. "Ko si na takem položaju, ni vprašanje, ali si se ves predal, ampak to, kakšen vpliv je to imelo na državo," pa je po včerajšnji izglasovani nezaupnici komentiral besede Boruta Pahorja o svojem delu. Kako bo Pahor ravnal naprej in ali bo šla SD z njim na volitve, pa prepušča njim. Poslanci SD so se sestali danes zjutraj. Podpredsednik SD je dejal, da je bil to čisto običajen sestanek. Ponovil je, da novega mandatarja ne iščejo, če ga bo predlagal kdo drug, ga ne bodo podprli. Zavzemajo se za predčasne volitve. (STA) Ženjenje SDS in SD Že včeraj so se pojavili namigi, da v ozadju med največjima strankama, SD in SDS, potekajo dogovori. Tudi Golobič je o morebitni veliki koaliciji dejal, da je bilo včeraj slišati nekaj koketiranja v razpravah poslancev. Meni, da je do nekaterih dogovorov med največjima rivaloma že prišlo, kar je po njegovem povsem legitimno. Lahko bi do tega prišlo, vendar ga skrbi, kakšna bi bila vsebina, na podlagi katere bi se ti dve politični opciji združili. Ta po njegovem mnenju ni prava. “Vse nove stranke in novi obrazi bodo stopili na vse mine, na katere je stopila stranka Zares. Gregor Golobič Na volitvah bodo konkurenčni
neutral
9,644
Milijoni v obnove. Obnovili staro stavbo onkologije, v kateri ni pacientov, za klime v UKC pa denarja ni. Negospodarno. “Vodstvo onkološkega inštituta (OI) je dalo obnoviti celotno stavbo B, v kateri ni niti enega bolnika več. Škandal pa je, ker to počnejo z denarjem, ki ga prihranijo pri bioloških zdravilih,” nas je opozoril vir, ki ni želel biti imenovan. Da je bila stavba B res temeljito obnovljena in da v njej res ni več bolnikov, so nam potrdili tudi na OI, ki ga vodi Anica Žličar. V obnovo 1,4 milijona Biološka zdravila Pretakanje denarja. Ministrstvo za zdravje je z analizo že za leto 2008 ugotovilo, da se je okoli šest milijonov evrov dodatnega denarja za biološka zdravila “porabilo za druge namene”. Podatke smo v Žurnalu24 razkrili julija lani. Naši viri trdijo, da se pri bioloških zdravilih še vedno varčuje. Privarčevana sredstva pa gredo v za ta čas neprimerne gradbene projekte. Seznam obnovitvenih del na stavbi B je precej dolg. V njej so na primer v času krize in vedno novih rebalansov zdravstvene blagajne rušili stene in tlake, odstranili vrata in podboje, demontirali staro dvigalo in namestili novo, stekleno, ter obnovili vhodna in zadnja vrata, postavili montažne predelne stene ... Račun je na koncu znesel 1,4 milijona evrov. Žličarjeva torej obnavlja stavbo, v kateri ni pacientov, v sosednji stavbi, to je v glavni stavbi univerzitetnega kliničnega centra (UKC), pa tamkajšnji šef Simon Vrhunec že tri leta išče milijon evrov za sistem hlajenja za bolniške sobe. Kaj si mislita o tem, smo povprašali tudi šefa zdravstvene blagajne in ministra za zdravje. Odgovora pričakujemo danes.
negative
9,645
Piranski župan želi zapustiti lokalni odbor Socialnih demokratov. Po naših informacijah želi piranski župan Peter Bossman oditi z vrha piranskega SD. Kot je poročal TV Dnevnik, je uradni razlog za Bossmanov načrtovani odhod preobremenjenost s hkratnim vodenjem občine in lokalnega odbora stranke. Neuradno pa naj bi bilo bili v ozadju spori na občini in v stranki. Kritike na vse strani "Moja ponudba je strateškega pomena. Prepričan sem, da bi morali v tej situaciji biti v stranki veliko bolj aktivni, veliko več delati na terenu. Zato menim, da bi zamenjava prispevala k aktivnejšemu delu in kadrovski krepitvi,“ je Bossman dejal za časnik Delo.  Vse ostale razloge, zakaj bi žele oditi, pa je označil za govorice in konstrukti. Zelo glasna naj bi bila nesoglasja s Sebastjanom Jeretičem, ki je odigral pomembno vlogo pri zmagi Bossmana na županskih volitvah. Jeretič je zelo kritičen do Bossmana. „Povedal sem že, da sem razočaran, ker župansko funkcijo opravlja slabo,“ je dejal za Delo.
neutral
9,646
Kostanj. Hud boj za najbolj zaželeno lokacijo na Cankarjevem nabrežju. Mestna občina Ljubljana (MOL) bo – kot kaže – z najbolj zaželeno utico za prodajo kostanja v bližini gostilne Maček zaslužila 8.500 evrov, kolikor je ponudil Miloš Račić. Minimalno je zahtevala tri tisoč evrov, a sta več ponudila tudi GP Dašmir (8.335 evrov) in Idaver Sulejmani (7.780 evrov), ki je edini od omenjenih oddal popolno ponudbo. Kdo bo izbran, bo komisija odločila do jutri. “Kdor ni oddal vsega, kar je bilo zahtevano, bi ga morali izločiti,” je na javnem odpiranju ponudb bentil Sulejmani. Račić mu je odvrnil, da se je na razpis prijavil prvič in da ni vedel, kaj mora oddati. Nobeden od njiju ni želel napovedati, koliko bo stala merica kostanja, če bo izbran, a cene naj bi bile podobne lanskim, ko je bila mala od 2 do 2,5 evra, velika pa od 3 do 3,5 evra. 14 lokacij, štirih nihče noče Občina je na razpisu ponudila 14 lokacij, a za štiri (na Trubarjevi cesti ob križišču z Resljevo, tržnici Moste, Trgu mladinskih delovnih brigad in Celovški cesti ob Bonbonieri) ni bilo nobenega zanimanja. Z drugimi bo zaslužila od 200 (na Preglovem trgu) do 875 evrov (pred Halo Tivoli), zahtevala pa je od 200 do 500 evrov. Dosti več bo iztržila za utico na Bregu, in sicer namesto dveh tisočakov 7.700 evrov. Lani je na primer za lokacijo na Cankarjevem nabrežju dobila “le” 4.360 evrov, rekord pa je postavila leta 2007, ko je lokacijo pri Tromostovju prodala za 22 tisočakov. Zdaj ima tu utico postavljeno podjetje Seam, ki je leta 2007 za petletni najem gostinskega vrta na Prešernovem trgu plačala dober milijon evrov. Še ena utica s kostanjem bo na voljo na tržnici, ki jo bo oddalo javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice.
neutral
9,647
Na Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani naj bi se zgodil incident. Težave naj bi povzročali nekateri člani, ki želijo po neuradnih podatkih stvari vzeti v svoje roke. Trenutno naj bi potekala seja. Danes naj bi se na Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani zgodil incident. Neuradno naj bi dva člana ŠOU od zaposlene v računovodstvu izsilila in odtujila podatke o plačah zaposlenih. Razlog naj bi bila zavrnitev finančne podpore projekta, ki ga želi v lastno korist izvajati eden izmed članov. Z vprašanjem o incidentu smo se obrnili na ŠOU, vendar na odgovore še čakamo. Težave na ŠOU od Hozjana naprej Vse težave na ŠOU naj bi se začele odvijati, ko je maja letos z mesta predsednika ŠOU odstopil Marko Hozjan. V odstopni izjavi je kot razlog za svoj odstop navedel "bistvene razlike v pogledih na ključna vprašanja v organizaciji med menoj in tistimi, ki so me izvolili". Nasledila ga je Ana Pleško. Na mesto predsednice so jo s 23 glasovi za junija letos izvolili študentski poslanci. Mesto predsednice pa naj bi ji po neuradnih podatkih na kandidatni listi ponudil kar sam ŠOU. Razdelili so se na dve skupini Po odstopu Hozjana so se člani ŠOU razdelili na dve skupini. Ti dve skupini pa naj bi se zdaj borili med sabo. Med drugim naj bi nekateri člani s spremembo aktov želeli pridobiti večino v zavodih, kot so Radio Študent, Študentska svetovalnica in Zavod K4, odstavljali pa naj bi tudi direktorje in jih zamenjali s "svojimi", pravijo naši viri.
neutral
9,648
Prejemniki letošnjih nagrad naj kopališč so Simonov zaliv, Laguna - mestna plaža Ljubljana, Vodno mesto Atlantis, Terme Snovik, Termalni center wellness park Laško in Terme Čatež. Nagrade so danes podelili v Ljubljani. V šestih kategorijah akcije Naj kopališče, ki je letos potekala že 21. leto zapored, je bilo sicer nagrajenih 18 slovenskih kopališč. Poleg Simonovega zaliva je med nagrajenci še Grajsko kopališče Bled in Talaso Strunjan. Nagrajeni letni kopališči sta poleg ljubljanske Lagune še Letno kopališče Celje in Letno kopališče Kranj, v kategoriji pokritih kopališč pa sta se za Atlantisom uvrstila Vodni park Bohinj in Aquapark Žusterna. V kategoriji malih termalnih kopališč so Termam Snovik sledile Terme Radenci in Terme & Wellness lifeclass Portorož. Med srednje velikimi termalnimi kopališči so Laškemu sledile Terme Zreče in Terme Dolenjske toplice, v kategoriji velikih termalnih kopališč pa so zmagovalcu, Termam Čatež, sledile Terme Olimia z Aqualuno in Terme 3000 Moravske Toplice. V akciji Naj kamp priznanja prejelo 27 slovenskih in hrvaških kampov V Sloveniji so med manjšimi kampi največ glasov prejeli kamp Kolpa v Vinici, kamp Koren iz Kobarida in kamp Dolenjske Toplice. Najboljši slovenski večji kamp je postal kamp Terme Čatež, sledila sta mu kamp Šobec v Lescah na Gorenjskem in kamp Term 3000 v Moravskih Toplicah. Najboljši trije manjši kampi v Dalmaciji so kamp Biograd v Biogradu, kamp Filip v kraju Sveti Filip i Jakov in kamp Aloa na Braču, največ glasov med velikimi kampi v Dalmaciji pa so prejeli kamp Straško na Pagu, kamp Šimuni na Pagu in kamp Solaris v Šibeniku. Med manjšimi kampi Kvarnerja so najboljši trije kamp Lopari na Lošinju, kamp Bor na Krku in kamp Zidine na Rabu. Med velikimi kampi v Kvarnerju so priznanja prejeli kamp Čikat v Malem Lošinju, kamp Ježevac na Krku in kamp Njivice na Krku. V Istri so najboljši med manjšimi kamp Ulika Rovinj, Kranjski kamp Premantura in kamp Materada iz Poreča. Med večjimi kampi so priznanja prejeli kamp Zelena laguna v Poreču, kamp Stella Maris iz Umaga in kamp Lanterna v Taru. V kategoriji nudističnih in mešanih kampov sta kampu Straško na Pagu sledila kamp Kanegra v Umagu in kamp Koversada iz Vrsarja. Pod blagovno znamko Naj se bosta oktobra začeli akciji Naj wellness in Naj hotel, v prvi polovici decembra pa še Naj smučišče 2011/2012.
positive
9,649
Ob 11.04 se je začela koledarska jesen. Prihajajo tudi nižje temperature in prehladi. Predstavniki observatorija Golovec bodo v petek med 10. in 13. ter med 20. in 22. uro odprli svoja vrata za obiskovalce. V primeru jasnega vremena bo v večernem terminu možno tudi opazovanje z več teleskopi. Danes se z jesenskim enakonočjem ob 11.04 začenja koledarska jesen. Dnevi se bodo še naprej krajšali, noči pa daljšale vse do zimskega solsticija ali Sončevega obrata decembra, ko se bo začela zima. Jesen pa s seboj prinaša tudi nižje temperature, meglo, več dežja. Hkrati pa je tudi pravi čas, da se vas lotijo nadležni prehladi. Zato je dobro, da vam je toplotno udobno: ne sme vas zebsti, prav tako pa vam ne sme biti prevroče, svetuje Peter Otorepec z inštituta za varovanje zdravja. Poleg drugačnih oblačil in obuval ohladitev prinese drugačne navade prehranjevanja, nadaljuje sogovornik: "Bolj prija težja hrana, ker je energetska proizvodnja toplote večja." Prehladnih obolenj je res nekoliko več, ocenjuje Otorepec, in to ne le zaradi virusov, veliko simptomov povzročijo alergije. "Ti prehladi niso toliko povezani s temperaturo, vezani so predvsem na povečanje stikov med ljudmi, začetek službe in šole, kar olajša prenos virusov," poudarja ter svetuje spoštovanje osnov higiene, umivanje rok in zadosten vnos vitaminov in mineralov.
neutral
9,650
Trajnostno najbolj mobilni poslanci so Majda Potrata, Miro Petek, Miran Potrč in Breda Pečan. V LDS in SLS pri akciji niso sodelovali. Društvo Focus je danes z razglasitvijo zmagovalcev končalo akcijo za najbolj trajnostno mobilnega poslanca oziroma poslanko, ki so jo izvajali v letošnjem Evropskem tednu mobilnosti. V akciji je sodelovalo 29 poslancev, ki so vsak dan beležili, s kakšnim prevozom prihajajo v službo. Pet poslancev se je na delo vsaj enkrat pripeljalo z javnim prevozom, najbližji so na delo prišli peš, s kolesom sta se pripeljali le dve poslanki. Devet izmed 29 poslancev, ki so sodelovali v akciji, se je vsak dan vozilo z avtomobilom. Na kolo le poslanki Najbolj priljubljena trajnostna alternativa avtomobilu med poslanci je hoja, sledi ji avtobus, še najmanj priljubljeno je kolo. Zgledni kolesarki sta namreč le Breda Pečan, ki je ena izmed zmagovalk tekmovanja za najbolj trajnostno mobilnega poslanca oziroma poslanko, in Majda Širca, ki je uporabila najbolj pestro paleto alternativ. Peš hodijo v službo tudi vsi ostali zmagovalci med poslanci Miro Petek, Majda Potrata in Miran Potrč. Zares najbolj mobilna Najštevilčnejšo podporo so prometni problematiki izkazali v poslanski skupini Zares, ki je tudi osvojila naslov najbolj trajnostno mobilna stranka. V akciji je sodelovalo kar pet od sedmih poslancev iz njihovih vrst, vsaj štirje od njih pa so vsaj tri dni v tednu prišli v službo na trajnostni način. Črno piko sta si prislužili LDS in SLS,saj iz teh dveh strank v akciji ni sodeloval prav noben poslanec.
neutral
9,651
Nasin satelit bo na Zemljo padel danes zvečer ali jutri dopoldne, je v zadnjem sporočilu zapisala ameriška vesoljska agencija. V Severni Italiji ljudi pozivajo, naj zvečer ne hodijo na prosto. Italijanska civilna zaščita je danes opozorila prebivalce severne Italije, naj zaradi možnosti padca delov odsluženega ameriškega satelita nocoj in ponoči ostanejo doma. Po navedbah civilne zaščite namreč obstaja 1,5-odstotna možnost, da bodo ostanki satelita padli na območje severne Italije. Prebivalci naj se tako ne bi zadrževali na prostem, tisti, ki živijo v večnadstropnih stavbah, pa naj, če je mogoče, izberejo nižja nadstropja, po možnosti ob nosilnih stenah, svetuje civilna zaščita. Posvarila je tudi, da kosov satelita verjetno ne bo moč videti pred padcem na Zemljo in da bi se lahko ob padcu sprostili nevarni plini. Ljudem zato svetujejo, naj se morebitnim kosom satelita približajo na največ 20 metrov, poroča STA. Satelit v velikosti avtobusa so v orbito izstrelili leta 1991 z nalogo meritev količin ozona in drugih snovi v zgornjih plasteh Zemljinega ozračja. Od 2005 je brez goriva, zdaj pa ga bo Zemljina sila težnosti dokončno potegnila k sebi. V noči od petka na soboto bo na Zemljo padel odslužen 20 let star ameriški satelit za proučevanje zgornjih plasti atmosfere (UARS). Kam točno bo padel, strokovnjaki še ne vedo. Iz Nase so sporočili le, da se takrat "ne bo nahajal nad ZDA". "Obstaja majhna verjetnost, da bo satelit padel na poseljena območja. Gre bolj za zanimivost," pa nam je povedal slovenski astronom Herman Mikuž. Točne koordinate padca bodo znane šele nekaj ur pred padcem. "Nekaj ur pred padcem bo jasno, kam bo satelit padel. Obstaja zelo majhna verjetnost, da bo kakšen del padel na kopno," dodaja. Hrvaško javnost je pomiril astronom Ante Radonić, ki je za HRT povedal, da noben del satelita ne bo padel na njihovo ozemlje. Ruski vesoljski strokovnjaki pa pričakujejo, da bodo ostanki nedelujočega ameriškega satelita danes padli v Indijski ocean, severno od nenaseljenega otočja Crozet, piše STA. Astronom Tomaž Cvik je za Val 202 povedal, da bo satelit v Sloveniji mogoče videti ob 21.35, če bomo pogledali nizko proti SZ v smeri Rateč. Poškodovali niso še nikogar Ob vračanju satelita v velikosti avtobusa, katerega največji preostali kosi bi lahko tehtali do 150 kilogramov, Nasa opozarja, da se doslej še ni zgodilo, da bi ostanki ob vračanju kogarkoli poškodovali. Pri vesoljski agenciji so tudi izračunali, da je verjetnost, da kateri od ostankov prileti na človeka, 1 : 3.200. Zaradi napovedi, da satelit lahko pade na severni del Alp, so Italijani zagnali paniko in sklicali sestanek civilne zaščite. Smeti na zemljo padajo ves čas
negative
9,652
Predsednik republike Danilo Türk se bo srečal s predsednikom vlade, ki opravlja tekoče posle, Borutom Pahorjem ter predsednikom državnega zbora Ljubom Germičem. Predsednik republike Danilo Türk se bo po vrnitvi iz New Yorka sestal z odhajajočim predsednikom vlade Borutom Pahorjem in predsednikom državnega zbora Ljubom Germičem. Pogovarjali naj bi se o razmerah, v katerih se je znašla država po nezaupnici vladi Boruta Pahorja. Dogovarjali pa se bodo tudi, kako naprej. V ponedeljek se bo Turk srečal še z vodji poslanskih skupin v državnem zboru in predstavniki parlamentarnih strank. "Zdaj je najpomembneje poiskati pot naprej. Obstajajo različni predlogi. O predčasnih volitvah se govori že nekaj časa, v zadnjem času slišimo tudi druge ideje in kot predsednik republike sem dolžan te ideje slišati in se potem odločati, kako naprej," je v torek dejal Türk. Po neizglasovani zaupnici je Türk v torek povedal, da se bo v domovino vrnil predčasno, saj so politične razmere v Sloveniji resne. Ob tem pa je poudaril, da padec vlade ne prinaša zelo negativnih posledic za kandidaturo Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov. Ponovil je, da pred posvetovanji v Sloveniji ne bo dajal ocen o nadaljnjem razvoju dogodkov doma. Predsednik republike ima pristojnost, da razpusti parlament in razpiše predčasne volitve, če državni zbor v 30 dneh od izglasovane nezaupnice ne izvoli novega mandatarja, lahko pa tudi sam predlaga kandidata za novega predsednika vlade.
neutral
9,653
Razveljavljeno. Še enkrat mu bodo sodili za spolne napade na svoje varovanke v Flipu. Mitji Mehori, nekdanjemu trenerju piranskega plesno-akrobatskega društva Flip, bodo začeli na koprskem sodišču predvidoma v naslednjih mesecih še enkrat soditi zaradi domnevnih otipavanj varovank, mlajših od 15 let, in spolnih napadov nanje, zaradi tega je bil novembra že obsojen na sedem let in pol zapora. “Višje sodišče v Kopru je deloma spremenilo obsodilno sodbo Okrožnega sodišča v Kopru, tako da je obtoženca oprostilo obtožbe in v tem delu je sodba postala pravnomočna. V preostalem jo je razveljavilo in vrnilo v novo sojenje,” pojasnjujejo višji sodniki, ki so obravnavali tako Mehorovo pritožbo na dosojeno kazen kot pritožbo tožilstva, ki je zanj ob koncu prvega (za javnost zaprtega) sojenja zahtevalo višjo kazen. Proces bo tajen Sodišče bo moralo tako spet presojati, ali je 36-letni Mehora res več let spolno zlorabljal okoli 14 svojih mladoletnih varovank, tako da naj bi jih jemal v naročje, jih otipaval, poljubljal, slačil in nagovarjal, naj se prhajo z njim in ga masirajo. Vse to naj bi Mehora počel na vajah in taborih, v avtobusu in svojem stanovanju. Koprsko sodišče ga je z zaporno kaznijo sprva kaznovalo za 39 takšnih spolnih napadov na varovanke. S sodišča sicer še niso odgovorili, kdaj se bo sodni proces proti Mehori spet začel. “Poteka postopka ne morem komentirati, saj je in bo tajen vse do pravnomočnega zaključka nove obravnave,” pravi Mehorov zagovornik Luka Zajc.
neutral
9,654
Politične stranke. Letos ustanovljena le ena, novih vlog še ni. Na notranjem ministrstvu so letos, in sicer februarja, dobili le eno vlogo za registracijo stranke in nato registrirali politično stranko Drot s sedežem v Trebnjem. V zadnjih letih sta se v Sloveniji v povprečju vsako leto registrirali dve politični stranki. Izjemni sta bili leto 2006, ko se jih je ustanovilo kar 18, in leto 2010, ko se je ustanovilo 14 strank. Za zdaj je registriranih 74 strank, pojasnjujejo na ministrstvu. Manca Košir, ena od ustanoviteljic Gibanja za trajnostni razvoj Slovenije, ki je že napovedalo registracijo politične stranke, je povedala, da imajo večino gradiva – statut, program in podobno – že pripravljenega. Po 1. oktobru, ko imajo ustanovno skupščino, bodo oddali vlogo za registracijo, ki bi naj bila končana še pred morebitnimi predčasnimi volitvami.
neutral
9,655
Dan kontracepcije. Slovenija: prvi seks pri 16 letih. Le vsak četrti zaščiten. Nedolžnost večina mladih pri nas izgubi pri 16 letih. Kontracepcijo jih pri prvem spolnem odnosu uporabi le 25 odstotkov. To so statistike, ki so jih sporočili iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, in prav zaradi tega so jutrišnji svetovni dan kontracepcije namenili predvsem spodbujanju varne in odgovorne kontracepcije med mladimi. Premalo uporabe kondoma Vsadki le v tujini Splavi. Iz leta v leto jih je manj, rodnost se zvišuje. Maternični vložek. Število uporabnic narašča, zlasti zato, ker je postal brezplačen. Podkožni vsadek. Predstavlja dolgoročno metodo zaščite, za zdaj dostopen le v tujini. Skoraj tretjina mladih Slovencev meni, da je umik spolnega uda iz nožnice pred ejakulacijo učinkovita metoda kontracepcije, čeprav gre dejansko za zelo nezanesljivo metodo, pravi Nataša Pečnik iz Bayerja. Pri nas se še vedno premalo uporabljata kondom oziroma dvojna zaščita, torej hormonska kontracepcija in kondom hkrati, pa dodajata Zalka Drglin in Barbara Mihevc Ponikvar z inštituta za varovanje zdravja. Takšna oblika zaščite varuje tudi pred številnimi spolnoprenosljivimi okužbami, ne le pred nezaželeno nosečnostjo, opozarjata in rešitev vidita v večjem številu vsebin za zdravo spolnost v osnovnih in srednjih šolah. "Glede na mednarodno raziskavo je v Sloveniji spolno vzgojo v šolah imelo samo 34 odstotkov mladostnikov,” še pravi Pečnikova. Za primerjavo: manj spolne vzgoje imajo v šoli samo še mladi Egipčani, Turki in Italijani.
negative
9,656
Tedna se bomo najbolj zapomnili po torkovem glasovanju o zaupnici vladi, ki jo je Borut Pahor izgubil. Od svetovnih dogodkov najpomembnejša Palestinska prošnja za priznanje državnosti v Združenih narodih. Vlada premiera Boruta Pahorja v državnem v torek zboru ni prestala glasovanja o zaupnici, ki jo je Pahor vezal na imenovanje novih ministrov. Te je podprlo le 36, proti pa je glasovalo 51 poslancev. Pahor in njegovi ministri so tako dobili razrešnico in opravljajo le še tekoče posle. V petek je Pahor predsednika Danila Türka seznanil z odločitvijo, da ne bo vložil zahteve za ponovno glasovanje o zaupnici. V petek pa je Agencija Moody's za eno stopnjo znižala bonitetno oceno Slovenije, ob tem pa opozorila na morebitno nadaljnje znižanje bonitete. Znižanje bonitete ni presenetilo, a ministrstvo za finance poudarja, da je Moody's pri svoji oceni preveč previden. Palestina vložila prošnjo za državnost Razburljivo je bilo tudi dogajanje na svetovnem odru. Palestinski predsednik Mahmud Abas je v petek generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu izročil zahtevo za priznanje palestinske državnosti. ZDA so že pred tem sicer napovedale, da bodo prošnjo v Varnostnem svetu ZN blokirale. Končno pa je tudi jasno, kdo od tandema Vladimir Putin - Dimitrij Medvedjev bo prihodnje leto kandidiral za ruskega predsednika. Kot so mnogi pričakovali, bo to ponovno Putin, ki je se je moral z mesta predsednika po dveh mandatih med leti 2000 - 2008 umakniti zaradi ustavnih določil. Teden pa je minil tudi v pričakovanju padca Nasinega satelita. Posebnost njegove vrnitve na Zemljo je bila v tem, da je šlo za največji objekt v zadnjih treh desetletjih, ki se je vračal povsem brez nadzora. V soboto dopoldne po našem času je le strmoglavil v Tihi ocean, po doslej znanih podatkih pa noben njegov del ni povzročil kakšne škode.
neutral
9,657
Na mariborskem Lentu slovesna trgatev Stare trte Stara trta Velja za najstarejšo žlahtno vinsko trto na svetu, saj raste in rodi že več kot 450 let, je sorte modra kavčina ali žametna črnina. Zaščitena je kot naravni spomenik ter je simbol Maribora in vse vinorodne Slovenije. Iz njenega grozdja običajno vsako leto pridelajo okoli 25 litrov vina, ki ga polnijo v posebne stekleničke, te pa mariborska mestna občina uporablja za protokolarne namene. Kot še posebej sladko in kakovostno, je letošnje grozdje Stare trte ocenil mariborski župan in skrbnik trte Franc Kangler. Po celem svetu Grozdje so obrali malečniški brači in ga pred Hišo stare trte tudi stisnili. Kot je v nagovoru povedal župan Kangler, so potomke stare trte prenesli na vse celine, kjer danes tudi že rodijo prve grozde. "To ni preprosta trgatev, ampak edinstven dogodek na svetu," je dejal. Tradicionalna prireditev ob trgatvi grozdja Stare trte je za Maribor pomemben dogodek, ki privabi množico obiskovalcev od blizu in daleč. Letos je bila še posebej slovesna, saj je potekala že 25. zapovrstjo in ker se je ob izredno lepem vremenu udeležilo rekordno število ljudi. S tem dogodkom se je tudi zaključil 11. turistični vinsko-kulinarični dogodek Festival stare trte.
positive
9,658
Delilniki toplote. Od 1. oktobra nujni v večstanovanjskih stavbah. Od sobote bodo morali imeti v večstanovanjskih stavbah s skupnim ogrevalnim sistemom na vseh radiatorjih delilnike toplote. Energetski zakon namreč predpisuje, da se bodo morali stroški za ogrevanje in pripravo tople vode deliti in obračunavati po dejanski porabi. Zakonodajalec želi spodbuditi preudarno porabo energije, saj bo vsak stanovalec plačal toliko, kolikor bo porabil. Dodatni ukrepi Ministrstvo za gospodarstvo priporoča tudi vgradnjo termostatskih ventilov, hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema in preverjanje delovanja centralne regulacije ogrevalnega sistema. Stanovalci lahko porabo energije za ogrevanje zmanjšajo za tretjino ali celo več, obenem pa bodo poleg svojih plačevali tudi stroške ogrevanja skupnih prostorov.
neutral
9,659
Spletni nakupi. Pošiljke, vredne do 22 evrov, so oproščene vseh dajatev. Najzanimivejše carine Povpraševanja. Pri uvozu elektronskih izdelkov fizične osebe najpogosteje zanima carinska stopnja za priključke USB (3,5 %), videokamere (12,5 %), TV sprejemnike z LCD-zasloni (14 %) in mp4-predvajalnike (13,9 %). Če spletna naročila iz Združenih držav Amerike ali Kitajske razdelite na več naročil manjše vrednosti, se lahko izognete plačilu DDV in carine. Za več kot 150 evrov carina Pošiljke v vrednosti do vključno 22 evrov so oproščene plačila vseh dajatev, so nam pojasnili na carinski upravi. Za pošiljke, vredne od 22 do vključno 150 evrov, se obračuna samo davek na dodano vrednost, medtem ko se za pošiljke, katerih skupna vrednost blaga presega 150 evrov, poleg davka na dodano vrednost plača carina. Davek na dodano vrednost se obračuna po stopnji 20 odstotkov, carina pa je odvisna od vrste izdelka, za prenosne telefone in prenosne računalnike je celo ni. Pozor: poštnina se prišteje “Za blago, ki je zavezano plačilu dajatev, se stroški poštnine vštejejo v carinsko vrednost,” opozarjajo na carinski upravi. Kadar se plačuje carina, se ta obračuna, DDV pa se plača od osnove, ki je seštevek vrednosti pošiljke, poštnine in carine. Carinski postopek v imenu kupca praviloma izvede pošta ali predstavnik hitre pošte. Kadar cariniki podvomijo o podatkih na računu, lahko prejemnika pošiljke pozovejo, naj dostavi dodatna dokazila, na primer plačilni nalog, lahko pa se odločijo tudi za pregled. Ko je postopek končan, pošiljko običajno pošta ali hitra pošta dostavi naročniku, ki ob prevzemu plača uvozne dajatve in storitve posrednika. Težav ni, če ne gre za ponaredek 1. Kdaj se najpogosteje zaplete carinski postopek? Če prejemnik pošiljke nima uvoznega dovoljenja, če je to potrebno (na primer za uvoz orožja) ali če izdelka ni dovoljeno uvažati v Evropsko unijo. 2. Katere elektronske izdelke in katere izdelke nasploh na carini zavrnete? Če carinski organ v postopku carinjenja ugotovi, da gre za ponaredek, se izdelek odvzame. Drugih omejitev za uvoz pri fizični osebi za elektronske izdelke ni. 3. Kaj bi svetovali vsem, ki želijo naročiti izdelke iz Kitajske ali Združenih držav Amerike, da bodo postopki čim hitrejši? Pri dobaviteljih iz tretje države naj se pozanimajo, ali ne gre za ponaredek izdelka. Prav tako je pomembno, da imajo račun in potrdilo o plačilu pošiljke.
neutral
9,660
Slovenski turistični delavci si lahko prihodnje leto obetajo prihod tujih gostov tudi iz krajev, ki z letalsko povezavo niso povezani z ljubljanskim letališčem. Iz katerih krajev bodo v Slovenijo leteli nizkocenovni letalski prevozniki, še ni znano. V. d. direktorja direktorata za turizem in internacionalizacijo na gospodarskem ministrstvu Marjan Hribar je za zurnal24.si dejal, da bo Slovenska turistična organizacija v skladu s strateškimi usmeritvami spodbujanja razvoja letalskih linij izvedla vse potrebne korake za promocijo Slovenije skupaj z letalskimi prevozniki. "Razvoj bo usmerjen na tiste destinacije, s katerimi Slovenija še nima letalske povezave in ki pomenijo pomembno emitivno tržišče za slovenski turizem," je dejal Hribar. Na vprašanje, za katere destinacije gre, nam na gospodarskem ministrstvu še niso znali povedati. Na odgovore s strani Slovenske turistične organizacije pa še čakamo. Za spodbujanje letalskih povezav Slovenije z najpomembnejšimi turističnimi trgi bo tako Slovenska turistična organizacija po priporočilu vlade izvedla javni razpis. Na podlagi razpisa bo sofinancirala marketinške aktivnosti v podporo vsaj petim novim letalskim linijam po izboru ustreznega izvajalca. Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007–2011 (RNUTS), na katerem temelji tudi vsakoletna turistična politika, postavlja dva temeljna strateška cilja – povečati globalno konkurenčnost turističnega gospodarstva in obseg turistične dejavnosti. Med ključnimi prebojnimi točkami slovenskega turizma je bila na prvo mesto umeščena dostopnost Slovenije prek letalskih linij.
positive
9,661
Sindikati. “Za padec bonitete je kriva vlada.” Krivda. Sindikati se ne čutijo soodgovorne, ker je bonitetna hiša Moody's Sloveniji znižala kreditno oceno, čeprav je k znižanju pripomogel tudi padec pokojninske reforme na referendumu. Pobudniki referenduma in nasprotniki pokojninske reforme so bili namreč prav sindikati. “Bodite pozorni na tekst. Bonitetna hiša se na to ni odzvala junija ali julija, ampak zdaj, konec septembra. V ospredje dajejo blokado financiranja gospodarstva, neodzivnost države, neučinkovito vladno birokracijo in seveda vlado,” poudarja šef zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič. Prepričan je, da so bonitetne hiše pod vplivom ameriškega kapitala ter da so se v preteklosti pri svojih ocenah pogosto zmotile in s svojimi špekulativnimi napovedmi povzročile več škode kot koristi, zato bi bilo po njegovem mnenju treba povečati nadzor nad njihovim delom.
neutral
9,662
V Osnovni šoli Louisa Adamiča Grosuplje se je pred današnjim začetkom pouka v sprejemni dvorani udrl strop. Kaj je bil vzrok zrušenja, ni znano. 390 osnovnošolcev je zato danes imelo športni dan. Vodstvo šole je zjutraj takoj ukrepalo in poklicalo delavce, predstavnike občine in policijo. "Danes je bil tukaj varnostni inženir, tako da so stvari pod kontrolo," je dejala ravnateljica osnovne šole Janja Zupančič. "V roku ene ure bodo prišli delavci, zavarovali prostore in naredili prehod, ki bo varen za otroke. Od jutri naprej bo tako pouk lahko normalno tekel," je še povedala. Kaj je botrovalo zrušitvi stropa, še ni znano, je pa res, da je streha zamakala že več let, poroča Kanal A. Ob vsakem deževju morajo tako učitelji brisati luže v telovadnici, ki je zavarovana s podobno strešno kritino kot sprejemna dvorana. V šoli se bodo morali s takšnim stanjem soočati še vsaj eno leto, saj občina sanacijo celotnega ostrešja načrtuje za leto 2012.
neutral
9,663
Boštjan Šoba, soobtožen v primeru Šuštar, se na sojenju zaradi zlorabe uradnega položaja ni želel zagovarjati. Zagovornik Šobe Jure Snoj je predlagal izločitev sodnice Dejane Fekonja, ker je sodila že Šuštarju. Sodnica je njegov predlog zavrnila, ker bo Šuštar v tem primeru vabljen kot priča. Šoba je nato nasprotoval temu, da bi ga zastopal Snoj, saj ni uspel s predlogom, da bi sojenje končali v eni obravnavi. Sodnica mu je odvrnila, da "tako po domače na sodišču ne delajo", in torej dogovora ne bo, ampak lahko skrajšajo postopek. Prav tako po njenih besedah člen v zakonu o kazenskem postopku, ki bi predvideval dogovor, da bi se zadeva prej zaključila, ne obstaja. Šobi so začeli soditi že pred leti, a je leta 2005 v času sojenja odšel na službeno pot v Kanado, od koder se ni vrnil. Sodišče je zato postopek proti njemu izločilo in mu danes začelo soditi ločeno. Obramba je podala ugovor tudi nad nekoliko spremenjeno obtožnico. Okrožna državna tožilka Jožica Boljte Brus je pojasnila, da je bila sprememba potrebna, saj je bil Šoba po odhodku v Kanado izločen iz sodnega postopka. Ob tem je dodala, da je Šoba zaradi tega "na boljšem", saj je tožilstvo zaradi zastaranja moralo umakniti obtožbo o kaznivem dejanju napeljevanja k zlorabi položaja in ponareditvi listin. Sodnica je odločila, da se spremenjeno obtožnico dopusti. V obtožnici Šobi očitajo, da je sodeloval pri tem, da je ministrstvo za gospodarstvo na podlagi razpisov iz leta 1998 in 1999 podjetjem podeljevalo sredstva v zameno za to, da se del sredstev nato vrne Šobi in nekdanjemu državnemu sekretarju na ministrstvu za gospodarstvo Borisu Šuštarju. Kot je navedla Boljte Brusova, je Šoba na računalniku vodil evidenco prijavljenih družb na razpise, v datotekah pa naj bi imel tudi zapisano, koliko denarja bodo morali odstopiti. Del zneska, pridobljenega na razpisu, se je po navedbah iz obtožnice vračalo s pomočjo Šobovega podjetja GSP, ki je izdajalo fiktivne račune za nikoli opravljene storitve. Podjetje GSP je nato denar nakazovalo na Šuštarjev račun. Šoba je dejal le, da so obtožbe v nasprotju z dejstvi, a se ni zagovarjal, zato se je začelo z branjem njegovih izpovedb iz prejšnjih postopkov. Na sojenju leta 2005 je navedbe zanikal, obtožbi pa je očital, da je neustavna.
neutral
9,664
Obdukcije. Strošek naj prevzamejo država ali svojci, predlaga Fekonja. Mestni svetnik Beno Fekonja predlaga spremembo zakonodaje, s katero občine ne bi bile več plačniki stroškov obdukcij. V zadnjih treh letih je bil strošek Kranjske občine 150 tisoč evrov. Obdukcije v zadnjih treh letih Obdukcije Stroški Št. obdukcij leto 2009 35.362,07 € 27 leto 2010 62.170,47 € 52 leto 2011 50.010,30 € 46 Cena posamezne obdukcije občino stane od 500 do 1.500 evrov. Finančno breme Plačevanje obdukcij je za občine veliko finančno breme, je ob svojem predlogu na zadnji seji Kranjskega mestnega sveta dejal Fekonja in opozoril, da se obdukcija opravi, kadar ni znan vzrok smrti, na zahtevo zdravnika ali preiskovalnega sodnika, če gre za sum nalezljive bolezni ali pa tudi na željo družinskih članov, sorodnikov ali partnerjev, kadar se ne strinjajo z ugotovljenim vzrokom smrti. Pri tem občina na odločitev, ali naj se obdukcija opravi ali ne, nima nobenega vpliva, je dodal Fekonja. Meni, da plačniki ne morejo biti več občine, temveč bi morali to breme prevzeti bodisi država bodisi svojci, če se pokaže, da so bili z nestrinjanjem o vzrokih smrti v zmoti. Podprli pobudo Mestna uprava je pobudo Fekonje podprla. “Prepričana sem, da to ni del primarnega zdravstva, zato bi morala strošek kriti država,” meni Nada Bogataj Kržan, načelnica urada za družbene dejavnosti. Po tej logiki bi morala občina plačati tudi strošek specialističnega pregleda, če pacienta na tak pregled pošlje splošni zdravnik, je dejala. “Zdi se mi, da zdravniki pri mrliškem ogledu, ki ga plača občina, obdukcijo včasih odrejajo po nepotrebnem,” je dodala. Skupaj do pravilnika Kranjčani bodo s pobudo seznanili Skupnost občin Slovenije in Združenje občin Slovenije, da bi skupaj dosegli dopolnitev zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter pravilnika o pogojih in načinu opravljanja mrliškopregledne službe.
neutral
9,665
Župansko gibanje. Radi bi učinkovitejšo državo. "Imamo izkušnje z izvršilno oblastjo. Za sabo imamo nekaj volitev in rezultate, pred odgovornostjo pa ne moremo nikamor uiti. Ni mogoče, da bi bil za naše ravnanje kriv kdo drug. Tega manjka na državni ravni," je poudaril župan Občine Kočevje Vladimir Prebilič, eden izmed ustanoviteljev županskega Gibanja za Slovenijo. V tem se je združilo 20 nestrankarskih županov in njihovih list, ob uradni ustanovitvi prihodnji teden pa se jim bodo pridružili simpatizerji iz različnih sfer. Prebilič je dejal, da bodo prvič v zgodovini Slovenije kandidirali na državnozborskih volitvah s podpisi, kot so storili že na županskih volitvah, zbrati jih bodo morali osem tisoč. Poslanske kandidate nameravajo zagotoviti v vseh 88 volilnih okrajih.
positive
9,666
Poštna uslužbenka na pošti Griže pri Žalcu naj bi strankam s sklepanjem lažnih pogodb o vezanih vlogah neuradno pokradla 90 tisoč evrov. Prav tako je s celjskega tožilstva po prvih ocenah izginilo sto tisoč evrov, ki jih je na svoj račun nakazovala računovodkinja. Poštna uslužbenka naj bi strankam, ki so na pošti vezale denar, kar na roke napisala pogodbo, denar pa spravila v svoj žep. Pogodb v sistem ni vnašala, da je ne bi ujeli, ni hodila niti na dopust. Interna preiskava še poteka, uslužbenka pa je sicer že junija dobila izredno odpoved delovnega razmerja. Pošta Slovenije je vsem oškodovancem zagotovila, da jim bodo denar povrnili. S celjskega tožilstva pa so po poročanju Pop TV sporočili, da je na tožilstvu že več let prihajalo do nepravilnosti. Pri notranji kontroli dela so ugotovili hujše nepravilnosti in sum, da je računovodkinja storila kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja. Na svoj račun naj bi namreč nakazovala denar za pisarniški material, ki pa na tožilstvo ni nikoli prispel. Po tatvinah finančnice v regijski organizaciji sindikata SKEI za Štajersko, računovodkinje na fakulteti za varnostne vede ter ravnateljice in računovodkinje v vrtcu Zelena jama je to že peti primer goljufije v 14 dneh. Skupaj naj bi odtujile za skoraj milijon evrov.
negative
9,667
Odziv KPK. "To je zlonamerno rušenje ugleda komisije. Usmerjeno je proti vodstvu." "Zavračamo navedbe, da fingiramo javne razpise, da smo komu na komisiji urejali službe za nedoločen čas in da so javni razpisi pesek v oči," se je odzval podpredsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Rok Praprotnik. Da so bili vsi razpisi za delovna mesta transparentni in da so bili izbrani najboljši kadri, je zatrdila tudi druga podpredsednica Liljana Selinšek. So pa medtem že ugotovili, da je bil anonimni vir, ki nam je poslal imena oseb, ki bodo izbrana na štirih javnih razpisih, "iz notranjih vrst" KPK. Za koga gre, molčijo, o ukrepih pa se bodo odločali, ko se vrne predsednik Goran Klemenčič. "Ne pričakujte pa, da bomo izvajali kakšne maščevalne ukrepe," je zagotovila Selinškova. "Klepet ob kavi" Na naše vprašanje, kako si razlagajo, da so anonimneži že vnaprej stoodstotno natančno napovedali, kdo bo na štirih javnih razpisih dobil službo, je Praprotnik odgovoril, da je bilo na kolegijih večkrat povedano, da se pripravljajo javni razpisi. Zaposleni pa naj bi se nato ob kavi pogovarjali, kdo se bo kam prijavil in kdo bi se lahko prijavil. "Kaj pa tvegaš, če potem napišeš anonimko. In če uganeš, si genij," je dodal. Da so dve osebi najprej zaposlili v kabinetu, pa se je zgodilo, ker ob njunem prihodu na KPK ta še ni imela nove sistemizacije. Zlonamerno rušenje KPK Na KPK menijo, da bi oseba, če bi že imela kakršnekoli dvome o razpisih in bi bila dobronamerna, na to opozorila vodstvo, ker pa je šla v medije, "to razumemo kot zlonamerno rušenje ugleda komisije, ki je bistven, da nam prijavitelji sploh zaupajo", je prepričan Praprotnik. Selinškova pa meni, da je vse to uperjeno proti vodstvu, saj se v službo "ni mogoče več hoditi le štempljat".
negative
9,668
Tveganje recesije z dvojnim dnom je veliko, je na konferenci v Ljubljani poudaril finančni minister, ki opravlja tekoče posle, Franc Križanič. Slovenija je sicer po njegovem mnenju naredila vse, da do tega ne bi prišlo. Kot je na javni razpravi o vprašanjih slovenskih fiskalne politike, ki sta jo pripravila fiskalni svet vlade in Zveza ekonomistov Slovenije, poudaril vršilec dolžnosti ministra Franc Križanič, se trenutno nahajamo v drugi fazi krize. "Upam, da bomo razmere obvladali in ne bo prišlo do recesije v obliki dvojnega v," je poudaril. Slovenski parlament je svoje opravil, je Križanič spomnil na torkov sprejem novele zakona, s katero je Slovenija v svoj pravni red prenesla dogovor evropskih voditeljev z dne 21. julija o krepitvi začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF). "Upamo, da bo to dovolj močan instrument za zaščito območja z evrom in bančnega sistema," je dejal. "Visoko šolstvo reševanje socialnega položaja" O prihodkih in odhodkih državnega proračuna je razpravljala tudi generalna sekretarka vlade Helena Kamnar. Glede na strukturo odhodkov Slovenija po njeni oceni ne odstopa preveč od evropskega povprečja, a glede na ravni prihodkov so ravni odhodkov previsoke. "Odhodkovna stran je tista, ki jo bo treba zaradi strukturnega primanjkljaja v prihodnjih letih skrčiti za najmanj dva do tri odstotke BDP," je izpostavila Kamnarjeva. "To ne bo majhen napor, sama pokojninska reforma ne bo zalegla, treba bo poseči tudi po drugih segmentih." Vprašanje poslabšanja standardov in normativov bo po njenem mnenju v prihodnje pomemben dejavnik. Kamnarjeva pa se je dotaknila še vprašanja zajetja mladih v visoko šolstvo. "Mi smo z zajemanjem 60 odstotkov populacije v visoko šolstvo reševali socialni položaj mladih," je poudarila in dodala, da je učinkovitost študija zelo slaba. Slovenija se bo morala vprašati, ali res potrebujemo toliko diplomiranih medicinskih sester, vzgojiteljic v vrtcu, diplomiranih ekonomistov in pravnikov v javni upravi ... Velik del opravil bi lahko opravljali nediplomirani kadri, je zaključila.
positive
9,669
Vlada, ki opravlja tekoče posle, bo predlagala podaljšanje interventnega zakona v leto 2012. Predloga, ki ga je pripravila na današnji seji, še ne bo poslala v parlament, saj se bodo o njem uskladili še s socialnimi partnerji Veljavni zakon o interventnih ukrepih sicer deloma posega tudi v leto 2012, a se nanaša predvsem na omejevanje proračunskih odhodkov v letu 2011. Ker pa sprejeti proračun za leto 2012 ne omogoča vseh povečanj izdatkov v prihodnjem letu, je treba nadaljevati z osnovno strategijo omejevanja rasti različnih javnih izdatkov, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil finančni minister France Križanič. Ukrepi iz predlaganega zakona bi sicer v prihodnjem letu prinesli 300 milijonov evrov prihranka, skupaj z veljavnim zakonom torej 600 milijonov evrov, je povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar. Križanič pa pravi, da bi ti ukrepi v naslednjem letu izjemno koristili prihodnji vladi. Višji minimalni dohodek Podaljšanje interventnih ukrepov v leto 2012 se med drugim nanaša na transferje posameznikom in gospodinjstvom, ki se v prihodnjem letu ne bi uskladili z inflacijo, je pojasnil Križanič. Prav tako se ne bi uskladile pokojnine in drugi prejemki, pri čemer Križanič opozarja, da se tudi zmanjšali ne bi. Kljub temu pa se bo po predlogu zvišal minimalni dohodek oziroma denarno nadomestilo, in sicer z 230 na 260 evrov. Osnovni predlog je sicer predvideval zvišanje denarnega nadomestila na 280 evrov, a se je vlada odločila za nekoliko nižji znesek. Funkcionarjem štiri odstotke manj Kar se tiče plač javnih uslužbencev, se te v letu 2012 prav tako ne bodo uskladile z inflacijo, regres pa ostaja v enaki višini kot letos, torej 692 evrov. Za funkcionarje bo tudi v prihodnjem letu veljalo štiriodstotno znižanje plač, prav tako bodo v prihodnjem letu še vedno zamrznjena napredovanja uslužbencev v javnem sektorju. Kot je pojasnil Križanič, predloga še ne bodo poslali v parlament, saj se bodo prej uskladili s socialnimi partnerji, predvsem reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. S pogovori bodo začeli v petek, skrajni rok za vložitev zakona v parlamentarno proceduro pa je prihodnji petek, je še napovedal Križanič.
neutral
9,670
Podizvajalci. S prijavo na Evropsko komisijo bi se lahko ustavilo črpanje evropskih sredstev. Podizvajalci, ki so gradili slovenske avtoceste in ostali brez plačila, grozijo, da bodo o nepravilnostih pri uporabi kohezijskih sredstev obvestili Bruselj, če vlada v enem tednu ne bo pregledala primera vsakega od 30 podizvajalcev. Kot so opozorili, bi se s prijavo na Evropsko komisijo do revizije ustavilo črpanje sredstev iz kohezijskih skladov za vse projekte, namenjene Sloveniji. Po njihovih ocenah gre za približno 1,5 milijarde evrov. Z Darsa, ki je dela že plačal propadlemu gradbincu SCT, so nam le skopo odgovorili, da obžalujejo, ker predstavniki podizvajalcev niso sprejeli pobude o arbitraži, ki sta jo predlagala ministrstvo za promet in vlada. Kaj bi uresničitev grožnje pomenila za Dars, niso povedali, dodali so le, da proučujejo možnosti za čimprejšnjo rešitev nastalih razmer.
neutral
9,671
V soboto zjutraj vas lahko na avtu pričaka srce. Slovenska filantropija bo po Sloveniji razdelila 10 tisoč src z napisom "Kdaj ste nazadnje kje pustili srce?" Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, skupaj s prostovoljskimi organizacijami in posamezniki jutri prireja posebno promocijsko akcijo v okviru evropskega leta prostovoljstva. Svet Evropske unije je 24. novembra 2009 razglasil leto 2011 za Evropsko leto prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva ali kratko Evropsko leto prostovoljstva. Po 59 mestih po Sloveniji bodo tako v noči s petka na soboto na avtomobile in kolesa razdelili 10 tisoč srčkov z napisom "Kdaj ste nazadnje kje pustili svoje srce? Prostovoljstvo.org" . Z magnetkom v obliki srca želijo Slovence vseh starosti povabiti med prostovoljce in s tem prvič postaviti virtualne baze prostovoljcev, so sporočili s Slovenske filantropije. Prostovoljec je lahko vsak V bazo se bodo lahko vpisali vsi, ki bi prostovoljsko delo radi vključili v svoj urnik dnevnih obveznosti. Slovenska filantropija bo vpisanim prostovoljcem pošiljala potrebe po prostovoljski pomoči iz cele Slovenije in s tem ponujala možnost vključevanja vseh, ki se še niso kot prostovoljci zapisali kateri od organizacij. Prostovoljstvo lahko po besedah Slovenske filantropije prinese samo pozitivne spremembe, sebi in drugim, tudi skupnosti, v katero s prostovoljskim delom posegamo.
positive
9,672
Zaradi domnevnega goljufanja pri izpitu iz nemščine na fakulteti za organizacijske vede bo poslanec SDS Branko Marinič konec novembra sedel na zatožno klop Kranjskega okrajnega sodišča. Sojenje se bo tako predvidoma začelo dva tedna pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami, ugotavlja časopis Delo. Kranjsko okrožno državno tožilstvo je 29. novembra lani, dober mesec po odvzemu poslanske imunitete Branku Mariniču, na okrajno sodišče vložilo obtožni predlog. V njem Mariniča bremeni kaznivega dejanja ponarejanja listin, ki ga je domnevno zagrešil leta 2005, ko je opravljal svoj prvi poslanski mandat. Izpit naj bi namesto njega opravljal nekdo drug Marinič je očitke zanikal, namige, da je izpit namesto njega opravil nekdo drug, pa označil za konstrukt. Obtožnico je sodišče podalo na podlagi ovadbe Komisije za preprečevanje korupcije. Ta je Mariniču očitala, da se je namesto njega na ustnem delu izpita pred profesorico pojavil neznanec in se poskušal identificirati s ponarejenim indeksom. Kriminalisti so nato z grafološko analizo pisnega dela izpita ugotavljali, ali je tudi tega opravljal nekdo drug. V skrajšanem postopku mu je sodišče lani izreklo kazen štiri mesece zapora s preizkusno dobo enega leta. Ker je vložil ugovor, je sodbo sodišče petega januarja letos razveljavilo. Postopek se nadaljuje z razpisom glavne obravnave, ki je razpisana za 24. novembra. Za kaznivo dejanje ponarejanja listin je predpisana kazen do dveh let zapora, še poroča časopis.
negative
9,673
Pomoč na daljavo. Od zdaj bo za uporabnike cenejša, saj jo bosta ponujala tudi Telekom in Pacient. Klici. “Imamo eno uporabnico, ki pokliče vsak dan, tako ima občutek varnosti. Veliko jih kliče zaradi padcev, gumb pogosto pritisnejo tudi pomotoma. Včasih pa le želijo koga, s katerim se lahko pogovorijo,” pravi Bojana Mazil Šolinc, direktorica celjskega doma upokojencev, kjer izvajajo pomoč na daljavo. Od 1. oktobra bo storitev na voljo uporabnikom po vsej Sloveniji. Ponujalo jo bo podjetje Pacient, za tehnično povezavo pa bo poskrbel Telekom Slovenije. Uporabnik se bo lahko odločil med posebnim stacionarnim ali mobilnim telefonom z rdečim gumbom, ki ga bo sprožil, če bo v stiski. Operaterji v klicnem centru mu bodo lahko svetovali na daljavo, ga povezali s splošnim zdravnikom ali k njemu napotili nujno medicinsko pomoč, gasilsko službo ali policijo ter o dogodku obvestili svojce. Šestinsedemdesetletni Drago Berlan, sicer uporabnik Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana, pravi, da živi sam in tako najhitreje dobi pomoč. “Reševalno vozilo je v desetih minutah pri meni, sicer pa čakam pol ure ali več. Pred dvema mesecema, ko nisem mogel dihati, ker mi je voda zalila pljuča, mi je ta storitev rešila življenje,” opisuje.
positive
9,674
Analize na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor so pokazale, da dojenček Voice and light doll ni skladen s pravilnikom o varnosti igrač. Vsebuje večje količine ftalatov, kot je dovoljeno, in je zato nevaren za otroke. Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) vam svetuje, da igračo, če jo imate doma, vrnete v trgovino, kjer ste jo kupili. Upravičeni ste do povrnitve kupnine. Dojenček je strupen. Dojenček je strupen. (Foto: ZPS) Lili se lomi Podatki Vrsta proizvoda: Igrača na vrvici Blagovna znamka: Selecta Spielzeug A.G. Naziv modela: Konjiček Lilli Številka tipa/črtna koda: 1624 / EAN 400333201624 Država porekla: Nemčija Prozvajalec: Selecta Spielzeug A.G. Nemčija Distributer za Slovenijo: Fractal, d. o. o., Ljubljana, Cesta v Mestni Log 55, 1000 Ljubljana, tel. 01 2800 600, fractal@siol.net Nevaren je tudi konjiček Lilli, ki ne ustreza varnostnim standardom, saj ni odporen na udarce, zaradi česar so ga tudi odpoklicali s trga. Določeni deli izdelka ob močnem udarcu ali padcu z višine razpadejo na manjše delce. Ker je velikost nastalih delcev lahko premajhna, obstaja nevarnost, da otrok zaužije delce in se začne dušiti. Tudi v tem primeru vam na ZPS svetujejo, da igračo vrnete v trgovino. Nevarni konjiček Lilli. Nevarni konjiček Lilli. (Foto: ZPS)
negative
9,675
V Majlandu nad Zidanim Mostom se je začela sanacija plazu, ki je tamkajšnje prebivalce po lanskoletnih poplavah popolnoma odrezal od sveta. Sama obnova naj bi trajala osem mesecev. Več kot 60 tamkajšnjih prebivalcev, ki živijo v 32 hišah, si bo tako lahko končno oddahnilo, saj morajo do svojih hiš dostopati peš po zelo strmem pobočju, avtomobile pa morajo parkirati pri železniški postaji. Ker z njimi ne morejo dostopati do svojih domov, se še posebej bojijo letošnje zime, saj si ne predstavljajo, kako bodo lahko do hiš pripeljali drva in kurilno olje za kurjavo. Naročnik sanacije plazu so Slovenske železnice, njene stroške (okoli 1,2 milijona evrov) pa bo pokrilo ministrstvo za promet. Sama sanacija naj bi trajala osem mesecev. Vodja urada za gospodarske javne službe, okolje in prostor na laški občini Andrej Kaluža je za zurnal24.si dejal, da so se tamkajšnji prebivalci že dogovorili, da si bodo pri tem pomagali, na pomoč pa jim je priskočil tudi izvajalec del, ki jim bo omogočil interventno pot. Plaz sprožilo močno deževje Zemeljski plaz se je nad železniško postajo sprožil v noči na 19. september lani. Tamkajšnji prebivalci so v trenutku ostali odrezani od sveta. "Vozila imajo še vedno tam, plaz je cesto preveč poškodoval. Danes je bil na sestanku sklenjen dogovor, da bodo zagotovili varen prehod prek železniških tirov. Za vozila še ni dokončne rešitve, kako jih spraviti stran. Morda jih bodo z zasebnimi helikopterji, a to bo znano jutri," je pred letom dni dejal vodja izpostave civilne zaščite v Celju Silvester Šrimpf.
neutral
9,676
Danes na sojenju Kaničevi in Pogorevcu pričali zdravniki in medicinske sestre, ki pa z Borom niso imeli veliko stika. Na Okrožnem sodišču v Mariboru so v sojenju zdravnikoma Zlatki Kanič in Robertu Pogorevcu zaslišali več medicinskih sester in pediatra Jerneja Dolinška iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor. Specializant po navodilih Prvi je na današnji obravnavi pričal specializant pediatrije Gorazd Mlakar, ki je 12-letnega Bora spremljal zadnje tri dni pred smrtjo v UKC Ljubljana. Kot je dejal, je kot specializant delal vse po navodilih nadzornega zdravnika. Odlašajo, preden pokličejo za pomoč Bolj zgovoren je bil mariborski pediater Dolinšek, ki z Borom sicer ni imel stika in je primer podrobneje spoznal iz medijev. Zato so se vprašanja odvetnikov zanj vrtela predvsem okoli splošnih pravil delovanja mariborske pediatrije. Pojasnil je, kako izvajajo dežurstva, kakšne so naloge in odgovornosti specializantov ter kako potekajo posvetovanja z UKC Ljubljana. Kot je dejal, velja pravilo, da se zdravnik, ko oceni, da primer presega njegove sposobnosti in znanje, posvetuje z drugimi zdravniki. Za to imajo vnaprej določene telefonske številke, a Dolinšek je priznal, da velikokrat traja kar nekaj časa, preden se zahtevanega prikliče na telefon. Zato se sam raje zanaša na osebna poznanstva med zdravniki. Sestre: Zdravnica se ni vedla neobičajno Kasneje je pričalo še šest medicinskih sester, ki so v noči z 12. na 13. marec 2008 za kratek čas in na različne načine pomagale oskrbeti Bora. Potrdile so, da je bil otrok zelo nemiren. Nobena pa ni opazila, da bi se zdravnica takrat vedla neobičajno. Kaničeva in Pogorevc krivdo zanikata Kaničevi in Pogorevcu zaradi domnevno neustreznega zdravljenja grozi kazen od šestih mesecev do petih let zapora. Sojenje se je začelo konec junija. Prvoobtožena Zlatka Kanič in Robert Pogorevc, ki ju obtožnica bremeni povzročitve smrti iz malomarnosti, sta takrat krivdo zanikala in poudarila, da sta za fanta naredila vse, kar je bilo v njuni moči. Kaničeva je zavrnila očitke na račun njenega odnosa do Borovih staršev. Dejala je, da prevzema odgovornost za napačno diagnozo, nikakor pa ne pristaja, da je bila pri svojem delu malomarna in lahkomiselna. Pred sodni senat sta stopila tudi Borova starša Tatjana in Matjaž Nekrep. Kaničevi sta očitala arogantnost in neukrepanje kljub resnosti otrokovega zdravstvenega stanja. Mati je dejala, da se Kaničeva ni hotela pogovarjati z njima, otroku pa naj sploh ne bi posvečala pozornosti. Tudi drugo osebje na oddelku po zatrjevanju staršev ni hotelo ukrepati, čeprav sta sama nenehno opozarjala, da je Borovo stanje zelo resno. Na obravnavi 9. septembra je bilo največ zanimanja namenjenega pričanju ljubljanskega pediatra endokrinologa Tadeja Battelina. Pričala sta tudi zdravnika Peter Šuštar in Nataša Bratina ter zaposleni v mariborski reševalni postaji.
neutral
9,677
Priselitev. Primer družine iz Bereče vasi pokazal na nesoglasja tudi med Romi. Priseljevanje Romov v črne gradnje zunaj romskih naselij, kakršna je tudi zidanica v Bereči vasi v metliški občini, kamor se je preselila družina iz semiškega romskega naselja Sovinek, je trenutno najbolj vroča tema beloKranjske romske problematike. Napeto tudi med Romi Desetčlanska družina naj bi v omenjeni zidanici, ki je za zdaj še nelegalni objekt, čeprav potekajo postopki za legalizacijo, živela na manj kot 20 kvadratnih metrih v nemogočih razmerah. “Na ta problem nas opozarjajo tako Krajevna skupnost Suhor kot prebivalci Bereče vasi, najbolj skrb vzbujajoče je, da tej preselitvi nasprotuje tudi romska skupnost iz Metlike,” je povedala Renata Brunskole, županja Občine Metlika. Ena od najpomembnejših rešitev je, da tudi Romom delo postane vrednota. Danica Ošlaj, državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Kot je dodala, jih je strah, da bodo Romi to težavo reševali ostro, tudi z orožjem. “To je bilo očitno tudi iz pogovora med semiškim in metliškim romskim svetnikom, mislim, da so navzoči predstavniki policije to zaznali kot težavo,” je ob včerajšnjem posvetu na temo reševanja romske problematike dodala Brunskoletova. Za obvezen vrtec Na posvetu, ki so se ga udeležili tudi predstavniki ministrstva za šolstvo, centrov za socialno delo in policije, so sicer največ pozornosti posvetili nevključevanju romskih otrok v izobraževanje in predšolsko vzgojo. Iz vrst romskih svetnikov je bilo slišati predlog, da bi za romske otroke z zakonom uvedli obvezno obiskovanje vrtca vsaj eno leto pred vstopom v osnovno šolo. “Za večje vključevanje romskih otrok v vrtec in šolo potrebujemo čim več konkretnega dela na terenu, dragih študij o tem pa ne,” je zaključke povzela Mojca Čemas Stjepanovič, županja Občine Črnomelj.
neutral
9,678
Ločen postopek zoper nekdanjega prvega moža SCT Ivana Zidarja je bil v zadevi Čista lopata zaključen v Zidarjevi odsotnosti. V petek bodo spet zaslišali Slodeja. Zidar se zaradi neodložljivih obveznosti današnje obravnave ni udeležil. Ker pa tožilstvo ni nasprotovalo obravnavi v Zidarjevi nenavzočnosti, je predsednica sodnega senata Vesna Podjed predstavila še preostali del dokaznega gradiva, ki v postopku zoper Zidarja še ni bil izveden. V zadevi Čista lopata so Zidar, Hilda Tovšak, Dušan Črnigoj, Tomaž Žibert, Ivan Demšar, Borut Farčnik, Srečko Gabrič in Ivan Kroflič obtoženi sprejemanja in dajanja daril oziroma pomoči pri teh kaznivih dejanjih v povezavi z gradnjo letališkega stolpa na Brniku. Zidar je bil sicer izločen iz postopka, saj je svojo pogosto odsotnost s sojenja opravičeval z zdravstvenim stanjem oziroma težavami s hrbtenico. Izvedensko mnenje, ki ga je naročilo sodišče, pa ugotavlja, da je Zidar omejeno sposoben sodelovanja na obravnavah, zato se je na začetku oktobra zoper njega nadaljeval ločen postopek. Spet zaslišan kriminalist Na prihodnji obravnavi v petek bo tako vnovič združen postopek v zadevi Čista lopata, Podjedova pa je pojasnila, da je za petkovo obravnavo predvideno zaslišanje Slodeja, ki je bil sicer v zadevi Čista lopata zaslišan že aprila. Na omenjenem zaslišanju se je zatikalo zaradi Slodejeve delne odveze molčečnosti. Slodej namreč ni odgovarjal na postavljena vprašanja, saj naj bi s tem razkrival tehnike in metode dela policije, v tem delu pa odveze molčečnosti nima. Obramba je večkrat ocenila, da poskuša Slodej s tem prikriti nezakonito delo policije. Višje sodišče je nato odločilo, da je treba postopek v zvezi z odvezo tajnosti kriminalista Slodeja ponoviti, kar pomeni, da bo Slodej vnovič zaslišan. Višje sodišče kriminalista Slodeja sicer ni odrešilo dolžnosti varovanja tajnih podatkov v obsegu, ki je večji od tistega, ki ga je dovolilo notranje ministrstvo.
negative
9,679
Ponoči padavine nad vso državo, meja sneženja pa se bo spustila do 500 metrov, kakšna snežinka lahko pade tudi nižje. Ohladilo se bo. Sneg pa očitno še ne obeta smučarskih radosti, vsaj organiziranih ne. Kot so nam pojasnili na Krvavcu, se bodo temperature spustile le za nekaj dni, potem pa se tudi v gorah obetajo temperature precej nad ničlo, tako da s kakšnim zgodnjim smučanjem ne bo nič. Boljše ocene o začetku sezone pričakujejo šele po 15. novembru. Nobenih organiziranih dejavnosti si še ne obetajte tudi na smučišču Golte. "V letošnji jeseni smo tekaške proge že uredili ob prvem večjem sneženju, tako da je bilo mogoče teči na približno tri kilometre urejenih prog v času od 8. do 11. 10. 2011, v katerem smo našteli okoli 80 smučarjev tekačev," je za zurnal24.si povedala Tina Tinta Kovačič iz podjetja Unior d.d. Program Turizem, ki upravlja smučišče Rogla. Dodali so, da bodo v primeru, da bo zapadlo dovolj snega, tekaške proge ponovno uredili. Začetek smučarske sezone pa predvidevajo konec novembra oziroma v začetku decembra, v kolikor bodo to dopuščale vremenske razmere. "Zaradi sneženja bo nevarnost lomljenja vej in drevja, lahko bo oviran tudi promet. Na Gorenjskem, Koroškem, v hribih zahodne Slovenije, na Notranjskem in Kočevskem bo nad 500 metrov zapadlo od 20 do 40 centimetrov snega," so v danes ob dveh objavljenem posebnem opozorilu objavili na spletni strani Agencije RS za okolje. "V severovzhodni Sloveniji, v Posavju in po nižinah Primorske bo deževalo. Drugod bo meja sneženja na okoli 500 m nadmorske višine, ob močnejših padavinah tudi nižje," opozarjajo. Ob tem bo na primorskem sredi dneva zapihala močna burja, ki bo na izpostavljenih mestih v sunkih presegla hitrost 100 kilometrov na uro, še opozarjajo. Po nižinah Primorske bo do petka zjutraj padlo 50 do 80 litrov dežja na kvadratni meter. Opozorilo bo predvidoma obnovljeno v četrtek, 20.10. do 9h. V noči na petek bodo padavine ponehale. Vsaj v hribih se bo sneg še obdržal tudi za konec tedna, pa nam je povedal dežurni prognostik. Temperature jutri čez dan le do 6 stopinj, na Primorskem 8 Vreme.net Več o vremenu danes in v prihodnjem tednu si preberite na našem vremenskem portalu vreme.net. Danes bo v vzhodni Sloveniji še sončno, drugod bo zmerno do pretežno oblačno. V hribovitih krajih zahodne Slovenije bo čez dan začelo deževati. Pihal bo jugozahodni veter, zvečer ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature bodo od 12 do 17, na vzhodu države do 20 stopinj Celzija, napovedujejo na Arsu. Ponoči se bodo padavine okrepile in do jutra zajele vso državo. Meja sneženja se bo čez dan spustila do nadmorske višine okoli 500 metrov. Zapihal bo severni do severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Zjutraj bodo temperature od 3 do 10, na Primorskem okoli 13 stopinj Celzija. Čez dan se bo ohladilo, temperature bodo od 0 do 6, na Primorskem do 8 stopinj Celzija, še poroča Arso. Reke bodo narasle V četrtek zjutraj bodo začele naraščati reke v zahodni Sloveniji, čez dan pa v večjem delu države. Najbolj bodo narasle reke v zahodni Sloveniji, zlasti reke v Slovenski Istri na širšem goriškem območju, v Vipavski dolini in v Brdih. Reke na omenjenih območjih bodo narasle predvidoma so velikih pretokov, drugod po državi do srednjih. Povečana vodnatost rek bo še v petek, ob koncu tedna pa bodo reke pričele upadati.
neutral
9,680
Slovenski predsednik Danilo Türk je z zlatim redom za zasluge odlikoval podjetje Pipistrel, ki je "Slovenijo postavil med tehnološke velesile". "Danes je Pipistrel s svojim štirisedežnim letalom na električni pogon vodilno podjetje na svetu pri razvoju okolju prijaznih in energetsko učinkovitih letal, Slovenija pa s tem svetovna sila v razvoju ekološkega letalstva," je v obrazložitvi nagrade povedal slovenski predsednik Danilo Türk. Na sam vrh ga je postavila prva nagrada Nase na mednarodnem tekmovanju osebnih letal v Kaliforniji, kjer je ekipa dokazala izjemne dosežke letala Taurus G4. "Čeprav je svojo vodilno vlogo pri razvoju okolju prijaznih letal Pipistrelova ekipa dokazovala s svojimi uvrstitvami že prej, je bila energetska učinkovitost Pipistrelovega letala letos presenečenje tudi za strokovnjake, saj se je pokazalo, da je njihovo letalo desetkrat učinkovitejše od običajnih in torej visokokonkurenčno tudi avtomobilski industriji," je povedal slovenski predsednik in dodal, da je širša uporaba električnega letalstva dober obet za varovanje ozračja, ne samo zato, ker ne onesnažuje okolja s CO2, ampak ga tudi zvočno ne onesnažuje. Po mnenju predsednika je tako Pipistrelov uspeh dosežek dela vrhunskih strokovnjakov, ki uspešno prenašajo najnovejše znanje v prakso. Prav tako pa je Pipistrelov dosežek tudi izraz poslovne filozofije, ki temelji na jasni viziji, družbeni in okoljski odgovornosti, družbeni občutljivosti, strokovni osredotočenosti in poslovni etiki, ki so temeljna zahteva vsakega trdnega uspeha. "Pipistrel se s tem uvršča v krog tistih slovenskih podjetij, ki so se zavezala odličnosti in jim to odličnost priznavajo tudi drugi, poslovni partnerji in širša družba," zaključuje Türk.
positive
9,681
Protestniki. Vztrajajo kljub mrazu. Zasedli bodo FF. Protestniki pred borzo v šotorih vztrajajo že peti dan. Danes bodo na Filozofski fakulteti (FF) ponovno opozorili na izkoriščanje ljudi s strani finančnih institucij. Izvedli bodo t.i. teach in, podobno akcijo kot v petek, ko so v poslopju NLB prebrali izjave protestnikov o krivicah kapitalizma. “Ne izključujemo možnosti, da se bomo protestno prestavili tudi do nadškofije," je povedal Andrej Kurnik, frontman protestnikov pred Borzo, kamor so včeraj postavili dva velika šotora. s katerima se poskušajo zavarovati pred napovedanim snegom. Ekipa direktnega socialnega dela vseskozi dežura in pred borzo pomaga ljudem v stiski. na sinočnji skupščini pa se je ponovno zbralo okoli 150 ljudi. Tam naj bi bil po nekaterih informacijah tudi Borut Pahor. “Bolj se mi zdi , da je dolgo čakal na avtobus in je le od daleč opazoval dogajanje,” pravi aktivistka Danijela Tamše.
neutral
9,682
Univerzijada. Mesec pred pripravo poročila organizatorji lobirali pri ministru za šolstvo in šport. Še dober mesec ima mariborska delegacija časa, da pripravi poročilo in podrobno predstavitev, kako in na kakšni infrastrukturi naj bi potekala univerzijada leta 2013. To namreč od nje zahteva Mednarodna univerzitetna športna zveza (Fisu), ki je pred dnevi že govorila o "nacionalni sramoti", če Mariboru in partnerskim mestom ne bo uspelo izpeljati te največje študentske športne prireditve ne svetu. Tone Vogrinec, predsednik organizacijskega odbora univerzijade 2013, je pojasnil, da zdaj na občini pripravljajo dokumentacijo za mariborski mestni svet, da bodo lahko potrdili izgradnjo in posodobitev najnujnejše infrastrukture. Organizatorji pričakujejo, da bi univerzijado 2013 lahko izpeljali s 45 milijoni evrov. Naj spomnimo, da so proračun dogodka z investicijami vred sprva planirali na 250 milijonov evrov.
neutral
9,683
V Ljubljani je dopoldne zagorelo v zapuščeni nestanovanjski stavbi pri železniškem muzeju na Parmovi ulici, gasilci ljubljanske brigade pa so požar pogasili v desetih minutah. Vodja intervencijske ekipe gasilcev Silvo Kuntarič je pojasnil, da je v nekdanji tovarni zagorel odpadni material, a na stavbi to ni povzročilo škode. Požar je po Kuntaričevih besedah izbruhnil okoli 11. ure, zagorel je odpadni material v transportnem jašku, zaradi kosov plastike pa se je ob tem iz stavbe vil gost temen dim. Na kraj dogodka se je s petimi avtomobili odpravilo okoli 15 poklicnih gasilcev Gasilske brigade Ljubljana. V stavbi, ki je sicer brez elektrike, ni bilo ljudi, pojasnjuje Kuntarič, ki vzroka za požar ne pozna. Tega preiskuje policija. Slovenske železnice so sporočile, da gre za starejšo stavbo v njihovi lasti, ki pa je ne uporabljajo in je prazna. Dolgoročno je po njihovih navedbah tam v načrtu ureditev muzeja.
negative
9,684
Program SDS. Janez Janša bi delil certifikate. Tokrat bodo digitalni in jih ne bo mogoče zamenjati za delnice. "Virant bi šel dlje" Mnenje. "Virantovi so bolj klasično liberalni in zagovarjajo deregulacijo, medtem ko je SDS razmeroma socialna stranka. Virantovi bi šli dlje pri privatizaciji in znižanju davkov, manj pa so usmerjeni v vzdrževanje socialnega statusa quo. Hkrati manj poudarjajo ideološke teme, med drugim družinski zakonik, ki mu ostro nasprotujejo nekateri vidni člani SDS," meni analitik Matevž Tomšič. SDS je včeraj predstavila svoj program, dolg 55 strani. Med drugim bi banke prisilila, da zasežena stanovanja prodajo. Na vprašanje, kako, saj je večina bank v zasebni lasti, je predsednik stranke Janez Janša odgovoril, da država lahko regulira bančni sektor. Razkrili so tudi, da bi dohodninsko obremenitev zmanjšali za 45 milijonov evrov, kar znese 44 evrov na zavezanca na leto. Z 20 na deset odstotkov bi znižali tudi davek na dobiček, in sicer za odstotno točko vsako leto. "Oboji govorimo o davčnih olajšavah, a jih ima SDS morda že preveč. Mi smo odločnejši pri privatizaciji, umiku države iz gospodarstva, bolj poudarjamo sprostitev trga," ključne razlike med listo Gregorja Viranta in programom SDS vidi Virantov kandidat Janez Šušteršič. Na področju javne uprave je Virantov program praktično identičen. Virant bi sicer še ukinil državni svet in strankam dal pol manj denarja iz proračuna. Janša bi vsem državljanom brezplačno razdelil digitalne certifikate, ki omogočajo elektronsko podpisovanje (že zdaj so na voljo brezplačno, a je treba dati vlogo na upravni enoti).
neutral
9,685
HE Brežice. Civilna iniciativa ponavlja zahteve po celoviti protipoplavni zaščiti ob bodoči gradnji. "Gradbeni lobiji želijo betonirati naše okolje, namesto da bi odpravljali vzroke za poplave ob Krki, ki so posledica odvzema pretočnosti na Savi," nam je povedal Janez Ivšič iz civilne iniciative (CI) za spremljanje načrtovanja protipoplavnih ukrepov v Krški vasi in Velikih Malencah. CI je te dni na ministrstvo za okolje in prostor (MOP) oddala stališča do sprememb državnega prostorskega načrta (DPN) za hidroelektrarno (HE) Brežice. V njih znova zahtevajo – z MOP jim prvič niso odgovorili –, naj se ministrstvo opredeli do stališča, da zdajšnje visoke vode niso naravne, temveč posledica napak ob gradnji visokovodnih nasipov vzhodno od Brežic od leta 1963. "Ugotavljamo, da nekatere hiše Velikih Malenc ostajajo brez sleherne zaščite, drugje pa je nepopolna in načrtovana bistveno nižje od dejanskih visokih voda v Krški vasi, Velikih Malencah, Župeči vasi in Cerkljah," pojasnjuje Ivšič. DPN za HE Brežice bi bil po njihovih besedah sprejemljiv le, če bi zajemal celovite protipoplavne ukrepe od hrvaške meje do Krškega.
negative
9,686
Izjeme. Vrtec je mogoče dobiti tudi brez izpolnjevanja pogojev. Ena od mamic je otroka lahko vpisala v vrtec, čeprav ni imela dovolj točk, nas je opozoril eden od staršev in dodal, da je vrtec dobila po pogovoru pri županu Zoranu Jankoviću, ki naj bi imel za posebne primere rezerviranih nekaj mest v javnih vrtcih. Marija Fabčič, načelnica oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje Mestne občine Ljubljana (MOL), je to zanikala. Je pa res, da občina sodeluje z javnimi vrtci pri vključevanju otrok v vrtce v primerih, ko gre "za otroke, katerih starši predložijo odločbo pristojnega organa o otrokovih posebnih potrebah, ali otroke, za katere starši predložijo ustrezno mnenje centra za socialno delo o ogroženosti otroka zaradi socialnega položaja družine", je dodala Fabčičeva. Pri reševanju prednostnega sprejema MOL po potrebi sodeluje tudi z materinskim domom, varno hišo in Društvom za nenasilno komunikacijo.
neutral
9,687
Maraton. Avtobusi po spremenjenih trasah. Zaradi 16. Ljubljanskega maratona bo danes in jutri zaprtih veliko cest, avtobusi LPP pa bodo vozili po spremenjenih trasah. Ljubljanski policisti posebnih težav v prometu ne pričakujejo, pravi tiskovni predstavnik Vinko Stojnšek. Po njegovih besedah bodo imeli težave le tisti, ki ne bodo dovolj obveščeni o zaporah in obvozih. Trg republike povsem zaprt Med drugim bodo popolne zapore na Kongresnem trgu (do ponedeljka do 5. ure), parkirišču na Trgu republike (do jutri do polnoči) ter delu Šubičeve ulice (do jutri do polnoči) in Slovenske ceste (do jutri do 8. ure). Popolne zapore bodo tudi na cestah, kjer potekajo trase šolskega teka (danes med 12.30 in 18.00), rekreativnega teka (jutri med 8. in 16. uro) ter polmaratona in maratona (start je jutri ob 10.30). Vse trase si lahko ogledate na spletni strani Mestne občine Ljubljana, kjer so objavljene tudi vse zapore in obvozi. Sicer pa bosta za promet zaprta še priključka s severne obvoznice, in sicer na izvozu Bežigrad (iz smeri Tomačevo in Šiška) in na uvozu Dravlje - Šiška (iz smeri Brdo). Zaradi tekov bodo avtobusi vozili po spremenjenih trasah. Jutri od 8. do 16. ure ne bodo startali na linijah številka 3 in 3G iz smeri Litostroja, bodo pa zato dodatni avtobusi vozili po Celovški cesti do Hale Tivoli. Prav tako jih ne bo na liniji številka 6 iz smeri Črnuč, namesto teh bodo izredni avtobusi na trasi Savlje–Nove Stožice. Jutri od 8. do 16. ure ne bodo vozili niti avtobusi na liniji številka 14 iz smeri Savelj – nadomestili jih bodo z izrednimi avtobusi od Savelj do Vojkove ceste, kjer bo mogoč prestop na linijo 20.
neutral
9,688
Slovenci gospodarski položaj v državi ocenjujemo kot porazen. Še bolj so pesimistična pričakovanja za prihodnost, kar nas uvršča med najbolj pesimistične narode na svetu, kaže povzetek raziskave, s katero je podjetje Ipsos ocenjevalo, kako ljudje ocenjujejo gospodarski položaj v svoji državi in kakšna so pričakovanja. Raziskava, ki jo je tržnoraziskovalno podjetje Ipsos v 29 državah sveta izvedlo avgusta in septembra, je pokazala, da zgolj šest odstotkov Slovencev meni, da je gospodarski položaj v Sloveniji dober. Večina stanje ocenjuje kot slabo, več kot polovica kot zelo slabo. Najbolj kritične do gospodarskega položaja so ženske, po starosti tisti od 30 do 49 leta, lokalno iz severovzhodne Slovenije, Gorenjske in Primorske, po dohodkih pa tisti, ki imajo nižje. Večinoma negativni tudi preostali Evropejci Gospodarskega okrevanja Slovenci ne pričakujejo niti v prvi polovici prihodnjega leta. Vsak tretji Slovenec namreč ocenjuje, da bo lokalno gospodarstvo v naslednjih šestih mesecih še šibkejše. Optimističnih je manj kot desetina. Negativna gospodarska klima je prisotna tudi pri večini preostalih Evropejcev. Rep lestvice, ki meri stopnjo zaupanja v gospodarski položaj v državi, namreč skoraj v celoti pripada evropskim državam: poleg Slovenije še Hrvaški, Grčiji, Madžarski, Španiji, Irski, Srbiji, Italiji. Toda v večini omenjenih držav, z izjemo Grčije in Madžarske, je čutiti večji optimizem glede prihodnosti kot pri nas, tudi pri naših južnih sosedih, na Hrvaškem in v Srbiji. Toda, kljub na splošno nizkemu zaupanju v gospodarstvo med državljani stare celine je položaj v Evropi vse prej kot enoznačen. Optimizem je opaziti na Švedskem ter v Nemčiji, kjer ocena trenutne gospodarskega položaja narašča vse od sredine leta 2010 in je konec letošnjega poletja znašala 70 oz. 66 odstotkov. S tem se državi uvrščata v sam vrh omenjene lestvice. V Belgiji je pozitiven trend opaziti od konca leta 2010. V zadnjih treh mesecih so bolj optimistični tudi Poljaki. Najbolj pozitivni Brazilci in prebivalci Savdske Arabije Gospodarska klima je sicer najboljša v Savdski Arabiji, kjer je 88 odstotkov prebivalcev mnenja, da je stanje dobro. Tam je pozitiven trend opaziti od sredine leta 2010. Sledijo Kanada, Švedska, Indija, Nemčija. Daleč najvišja pričakovanja ohranjajo Brazilci, med katerimi jih kar 71 odstotkov meni, da bo njihovo gospodarstvo čez pol leta močnejše, kot je bilo. Sledijo Savdska Arabija s 64 odstotki, ter Argentina in Indija, obe s po 52 odstotki. Med Evropejci so najbolj pozitivni Nemci, kjer je 18 odstotkov takih, ki v naslednjega pol leta pričakujejo izboljšanje gospodarskega položaja. Raziskava je bila izvedena v 29 državah sveta, v vsaki med najmanj 450 anketiranimi.
neutral
9,689
Po desetih dneh protestov proti finančnim institucijam, ki potekajo pred Ljubljansko borzo, so udeleženci zadovoljni, da jim je uspelo ustvariti razpoko v dosedanjem političnem enoumju. Svoje delovanje bodo kljub težavam še okrepili, že v sredo jih bo podprl mislec svetovnega kova Michael Hardt. Domen Savić: Splet pomaga, a odločilna je še vedno ulica. Pred Ljubljansko borzo ponoči vztrajajo le protestne straže, čez dan pa trg znova oživi. Trenutno imajo največ težav z vlago in mrazom, zato v pozivu podpornikom prosijo za rekvizite, kot so grelci, lesene palete, šotorske ponjave … Težavo predstavlja tudi pomanjkanje elektrike, saj so bili že dogovorjeni za napeljavo prek kabla, a naj bi na posredovanje Ljubljanske borze ponudnik moral umakniti ponudbo. Po besedah enega od najbolj vidnih udeležencev protesta pred Ljubljansko borzo Andreja Kurnika gibanje 15o za zdaj ne razmišlja o spremembah svojega dela znotraj neposredne demokracije v druge oblike boja proti nadvladi kapitala. "Prav gotovo smo v dosedanjem boju izpolnili cilj, da se naredi neka razpoka v političnem življenju, ker je bilo očitno, da se stvari vrtijo v prazno in da je strankarska politika neustrezna pri reševanju vprašanj naše družbe," je za Žurnal24 pojasnil Kurnik. Po njegovem mnenju se z gibanjem vzpostavlja družbena opozicija z odgovori za drugačen izhod iz krize, predvsem v obliki direktne demokracije, ki pride do izraza vsak dan na t. i. skupščinah. "Na skupščini na minimalnem skupnem imenovalcu udeležencev združujemo najrazličnejše ideje. S tem dajemo ogromno prostora za človeške resurse in omogočamo sproščanje novih inovativnih idej, kar je temeljno za izhod iz krize, v kateri živimo," pravi Kurnik, sicer predavatelj na FDV. V volitve ne verjamejo Glede morebitnega udejstvovanja v kampanji pred volitvami pa Kurnik poudarja, da bi bilo zgrešeno, če bi se gibanje vnovič zapiralo v neke oblike centralizacije in nadzorovane komunikacije, kar zahtevajo volitve. Vseeno pa nimajo nič proti, če se bodo njihovih skupščin kot enakopravni del javnosti udeleževali tudi politiki. Naslednji korak gibanja je vzpostavljanje podobnih samoiniciativnih skupin tudi v drugih slovenskih mestih, kjer kljub omejenim protestom 15. oktobra ni prišlo do ohranitve stalnosti. Prav tako naj bi nov zagon gibanju in njegovi umestitvi v svetovno vozlišče protestov dal obisk Michaela Hardta, ameriškega političnega filozofa in avtorja tudi v slovenščino prevedenih knjig na temo družbenih sprememb in razredne ureditve kot posledice globalizacije in porazdelitve virov. Sprememb ne čakajte za tipkovnico Domen Savič, sourednik spletnega portala E-demokracija, kljub povezanosti moči interneta in dogajanji v zvezi z Wikileaksom, gibanjem 15o ali arabsko pomladjo poudarja, da splet ni dovolj za svetovno revolucijo. Novi načini komuniciranja gotovo pomagajo pri koordinaciji, saj so tradicionalni kanali pod cenzuro, vendar pa so ljudje svoje cilje dosegali predvsem s pritiskom na ulicah, pravi Savič. Po njegovem bo prava e-demokracija dosežena šele takrat, ko bodo politiki na eni strani uporabljali spletno komunikacijo oziroma spletne kanale za podporo pri sprejemanju odločitev in ko bodo ljudje vključeni v oblikovanje političnih procesov prek spleta.
neutral
9,690
Pesnika, akademika, prevajalca in urednika Toneta Pavčka, ki je umrl v petek, bodo jutri pokopali z vojaškimi častmi, se je na dopisni seji odločila vlada. "Taka odločitev je tudi v skladu z željami bližnjih sorodnikov pokojnika," so sporočili. Sklep o določitvi protokolarnih pravil sicer ne določa posebnih slovesnosti ob smrti odlikovancev, zato pa Pravila službe v Slovenski vojski določajo, da Vlada Republike Slovenije lahko določi izvedbo pogreba z vojaškimi častmi za osebe po njeni presoji. Osebni pogum, ki ga je izkazal ob prelomnih trenutkih sodobne zgodovine, uvršča Toneta Pavčka med osrednje  protagoniste  procesa osamosvajanja Slovenije. V letih od 1986 do 1990 je bil poslanec slovenske skupščine, na množičnem zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani leta 1989 pa mu je pripadla tudi čast branja Majniške deklaracije, prve izmed političnih izjav, ki je zahtevala suvereno slovensko državo. Vlada RS Z vojaškimi častmi se namreč lahko poleg naštetih oseb v določbi pokoplje tudi osebe, za katere tako odloči vlada. Taka odločitev je tudi v skladu z željami bližnjih sorodnikov pokojnika, so v sporočilu za javnost zapisali v uradu vlade za komuniciranje. Pavček bo tako pokopan jutri ob 13. uri na Plečnikovih Žalah v Ljubljani. Po čem se ga bomo spominjali Toneta Pavčka se bo slovenska javnost spominjala po obsežnem literarnem opusu, ki ga sestavljajo dela tako za otroke kot odrasle. Besede je prelival na papir vse do konca. Nedavno sta pri založbi Miš izšli slikanici s pesnitvijo o Medvedji ljubezenski zgodbi in zadnjim delom pripovedi o Juriju Muriju. Leta 1953 je skupaj s Kajetanom Kovičem, Janezom Menartom in Cirilom Zlobcem izdal Pesmi štirih. V njegovi poeziji izstopa predvsem ljubezen do rodne Dolenjske.
positive
9,691
V naslednjih 48 urah bo zahodni del države zajelo močnejše deževje, zaradi česar bodo porasli vodotoki. Poplavljalo bo tudi morje. V prihodnjih dneh dež. V hribovitem svetu do četrtka zjutraj pričakujejo od 100 do 200 litrov dežja na kvadratni meter. Največ padavin naj bi bilo v zgornjem Posočju, intenzivnost padavin pa bo največja v sredo dopoldne in sredi dneva. K porastu vodotokov bo dodatno prispevala taleča se snežna odeja. Povečana bo tudi nevarnost zdrsa zemeljskih plazov. Vremenske razmere lahko spremljate tudi na našem vremenskem portalu VREME.NET. Med osmo in deseto uro danes bo povišano plimovanje morja. Gladina morja bo na mareografski postaji v Kopru presegla opozorilno višino 295 centimetrov. Morje lahko poplavi nižje ležeče dele obale. Plimovanje morja bo povišano tudi v naslednjih dneh. Brez dežnika ne bo šlo Danes in jutri bo pretežno oblačno. Predvsem v zahodni, južni in osrednji Sloveniji bo občasno deževalo, meja sneženja se bo dvignila nad višino 2000 metrov nad morjem. Ponekod bo pihal južni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, na Primorskem okoli 12, najvišje dnevne od 8 do 13, na Primorskem okoli 16 stopinj Celzija. V četrtek bo dež postopno ponehal, a bo še oblačno. V petek se bo delno razjasnilo, zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost.
negative
9,692
Investitor. Napoveduje pritožbo, ker preklic soglasja izolske občine za gradnjo ocenjuje kot nezakonitega. “Skladno z zakonom o splošnem upravnem postopku se bomo pritožili na nezakoniti preklic soglasja lokalne skupnosti,” napoveduje Bojan Ščukovt, direktor podjetja Malija, ki nedaleč od razvpite turistične kmetije Bužekijan načrtuje svoj objekt. Včeraj se je iztekel rok Spomnimo, izolski župan je pred dnevi preklical soglasje za gradnjo, zato je postopek izdaje gradbenega dovoljenja ustavljen. Preklic soglasja pred zaključkom upravnega postopka (ta se je iztekel včeraj, op. p.) pa naj bi bil nezakonit, saj so jim vzeli možnost dopolnitve dokumentacije. Ščukovt ocenjuje, da sta v tej zgodbi moteča zakonca Dakić. “Pri projektu vzorčne kmetije Malija prek medijev potekajo zgolj linč naših načrtov ter napad name in žalitev prijateljice Jadranke Dakić, preslišana pa je zanimiva poslovna priložnost,” še meni. Vrednost investicije je 1,1 milijona evrov. Na 613 kvadratnih metrih bi uredil biološko predelavo zdravilnih zelišč in oljčnih listov, štiri apartmaje pa bi namenil udeležencem njihovih izobraževalnih seminarjev.
neutral
9,693
Novogoriški kriminalisti preiskujejo sum storitve več kaznivih dejanj na sedežu tehničnih pregledov v Ajdovščini. Dvema osumljencema so v teku preiskave odvzeli prostost. Kot so sporočili s Policijske uprave Nova Gorica, so 18. oktobra po večmesečni kriminalistični preiskavi na sedežu tehničnih pregledov v Ajdovščini opravili hišni preiskavo. Zaradi utemeljenega suma storitve več kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, kaznivih dejanj ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva in več kaznivih dejanj jemanja podkupnine so odvzeli prostost 46-letnemu moškemu. Naslednjega dne so odvzeli prostost 37-letnemu moškemu zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic in utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva. Osumljenca sta bila kasneje izpuščena na prostost. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da je tehnični preglednik zaradi suma prejemanja podkupnine zlorabil svoj položaj, in sicer tako, da je odobril in potrdil zapisnik o tehničnem pregledu za vozila v nasprotju s pravili za izvajanje tehničnih pregledov in s tem ponaredil tudi uradno listino. Postopek registracije bo treba ponoviti Kriminalisti so v sklopu preiskave zasegli tri osebna vozila in zanje odredili izredni tehnični pregled, poleg tega pa so občanom, ki so na tak način opravili tehnični pregled, zasegli še večje število prometnih dovoljenj ter registrskih tablic. Vsi vozniki motornih vozil, ki so na takšen način opravili tehnični pregled oziroma pridobili zapisnik o tehničnem pregledu za motorna vozila v nasprotju s pravili za izvajanje tehničnih pregledov, bodo morali ves postopek registracije vozil obnoviti. Na omenjeni način so bila večinoma registrirana vozila starejše izdelave in tehnično niso bila povsem brezhibna, kar vpliva tudi na stopnjo varnosti omenjenih vozil v cestnem prometu. Kriminalistična preiskava v zvezi z omenjeno zadevo še vedno poteka in jo usmerja novogoriško okrožno državno tožilstvo.
negative
9,694
Najnovejša javnomnenjska raziskava kaže, da bi, če bi bile volitve to nedeljo, največ glasov dobila SDS, na drugem mestu bi se znašla lista Gregorja Viranta, na tretjem pa Jankovićeva lista Pozitivna Slovenija. Število neopredeljenih 32 odstotkov. 18,8 odstotka anketirancev bi tako volilo Slovensko demokratsko stranko, 11,2 državljansko listo Gregorja Viranta, 6,7 odstotka pa listo Zorana Jankovića. Raziskava časnika Večer (opravilo jo je podjetje RM plus), v kateri je sodelovalo 700 anketirancev, je še pokazala, da bi manj kot štiri odstotke glasov dobile stranke SD, DeSUS, SNS, SLS, NSi, TRS in LDS. Zdajšnja največja vladna stranka bi tako dobila 3,9 odstotkov glasov. Vse ostale stranke pa med 0,9 in 1,3 odstotka glasov. Volitev se ne bi udeležilo 9,4 odstotka sodelujočih v anketi, neopredeljenih pa je 32,3 odstotka anketirancev. Medianina raziskava: Zmagal bi Virant Torkova raziskava Mediane je, kot smo poročali, pokazala, da bi se na volitvah, če bi bile volitve prihodnjo nedeljo, najbolje odrezala stranka Gregorja Viranta, ki bi ji sledila SDS. Za Virantovo stranko bi tako svoj glas oddalo 17,2 odstotka vprašanih. SDS pa bi dobila 16,5 odstotka. V primerjavi z drugim tednom istega meseca je SDS izgubila slabe štiri odstotke glasov in padla s prvega mesta. Na tretjem mestu bi pristala stranka Zorana Jankovića z 12,5 odstotka, sledila bi ji SD s 6,1 odstotka in SLS s 4,3 odstotka.
neutral
9,695
Žale. Med prazniki bodo spremenili prometni režim in vozne rede LPP. Od sobote zjutraj do torka zvečer bo zaradi dneva spomina na mrtve na območju ljubljanskih Žal veljala posebna prometna ureditev. V enosmerne bodo uredili ceste v neposredni bližini Žal, in sicer Tomačevsko cesto (od Koželjeve ulice do upepeljevalnice), Dečkovo in Koželjevo ulico (od Kranjčeve ulice v smeri Tomačevske ceste), povezovalno dovozno pot (od Tomačevske ceste v smeri Jarške ceste) ter cesto med krožiščema Žale in Koželjeva (v smeri Žal). Na voljo bo pet brezplačnih parkirišč (na zemljevidu), parkiranje pa bo urejeno tudi ob levi strani enosmerno urejene Tomačevske ceste ter med krožiščema Žale in Koželjeva. Tatjana Piškur z Mestne občine Ljubljana je obiskovalce pozvala, naj uporabijo tudi garažno hišo v Stožicah. Tudi linija 22 mimo Žal Avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) bodo od nedelje do petka vozili po prilagojenih voznih redih, v nedeljo pa bo rednim linijam mimo Žal dodana linija 22. Na pokopališču bo za invalide in starejše mogoč tudi prevoz s posebnimi električnimi vozili, ki zaradi prevelike gneče ne bodo vozila 1. novembra.
positive
9,696
Davčna vrača udarec. Objavljamo tajne podatke strokovnjaka za utaje Roka Snežiča. Razkritje. Po kazenski ovadbi Roka Snežiča, strokovnjaka za davčno pravo, ki jo je minuli teden vložil na koprski policijski upravi, v njej pa dvema davčnima inšpektoricama očita nevestno delo, so se dacarji odločili razkriti tajne podatke o njem. Ker je razpolagal z zneski, ki so bistveno presegali prijavljene prihodke, so ga namreč podrobno pregledali. Če zavezanec v medijih sam nepopolno oziroma enostransko razkrije podatke, se lahko skladno z zakonodajo odločimo za razkritje davčne tajnosti. Durs Trošil na veliko Ugotovili so, da je v nadzorovanem obdobju porabil skoraj milijon evrov, za katerega pa mu ni uspelo verodostojno dokazati, od kod izhaja. V postopku niso presojali le gotovinskih pologov in dvigov s transakcijskega računa, kot trdi Snežič, temveč tudi vsa preostala dejstva, ki so omogočila določiti davčno osnovo. “Snežič je v tem obdobju kupil nepremičnino, nabavil avtomobile v vrednosti 172 tisoč evrov, dal posojilo družbi, samo na plačilnih karticah je bila njegova poraba v povprečju okoli 50 tisoč evrov. Hkrati pa je davčni upravi v istem obdobju napovedal prihodke, ki ustrezajo neto prejemkom dobrih tisoč evrov na mesec,” razkrivajo dacarji, ki so mu zato odmerili plačilo dodatne dohodnine v višini 350 tisoč evrov. “Strokovnjak z davčnega področja, kar glede na akademsko titulo Snežič je, bi moral vedeti, da je dokazno breme na davčnemu zavezancu in ne na davčnem organu,” menijo na davčni upravi, opozarjajo še, da je treba vsako darilo, tudi denarno, ki naj bi v njegovem primeru pojasnilo razliko med prijavljenim in porabljenim, prijaviti davčni. Tega pa Snežič ni storil.
negative
9,697
Zoran Janković predstavil programsko ekipo. Ukinil bi Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb, obdržal pa bi državni svet. Vodje programskih področij Liste Zorana Jankovića za parlamentarne volitve so Jadranka Dakić, Vasja Butina, Alenka Bratušek, Maša Kociper, Rajko Kenda, Miran Gajšek in Stojan Pelko. Sodelavce je danes predstavil Zoran Janković in pojasnil, da bo vsaki ekipi v pomoč tudi "kritični modrec". Sam še vedno ni želel razkriti, ali namerava kandidirati. Janković je v današnji izjavi za javnost povedal, da njihov program vsebuje sedem sklopov, vsako programsko področje pa bodo sestavljali vodja ekipe in "kritični modrec" ter njuni sodelavci. Danes je predstavil vse ekipe z izjemo dveh modrecev, saj še nista potrdila sodelovanja. "Sebe ne vidim v parlamentu, kot sem že povedal, sem človek za izvršni del – tam, kjer je treba poprijeti za lopato," je ponovil Janković. Kot je dejal, gre pri strokovnih sodelavcih za kolege, ki so izjemno kompetentni na svojih področjih. Napovedal je tudi še, da bodo naslednji teden predstavili tudi vodje regijskih enot. Janković je komentiral tudi kandidaturo liste Avion koprskega župana Borisa Popoviča, o katerem je dejal, da ceni njegovo delo, ki ga opravlja v Kopru. Z Gregorjem Virantom se, kot je dejal, še nista pogovarjala, sicer pa bo s sodelavci opravil tudi pogovore o koalicijskem povezovanju, vendar zgolj povolilnem. Svet, ki bo deloval do volitev Področje konkurenčnega gospodarstva bo vodila Dakićeva, modrec pa bo Jože Mencinger. Področje racionalne javne uprave bo vodil Vasja Butina, modrec pa bo Jaro Berce. Za področje stabilizacije javnih financ bo zadolžena Alenka Bratušek, za področje pravne države in politične participacije pa Kociprova z modrecem Lojzetom Udetom. Področje socialnega dialoga, socialnega sistema in zdravstva bo pokrival Rajko Kenda, sogovornica pa bo Mateja Kožuh Novak. Področje življenjskega okolja bo vodil Miran Gajšek, modrec bo Janez Koželj, področje ustvarjalnega preboja pa bo naloga Stojana Pelka. Janković je omenil še vodjo kampanje Aleša Čerina ter pomočnike Romana Jakliča, Janija Möderndorferja in Sama Lozeja. Kot je pojasnil, gre za strokovni svet, ki bo deloval do 4. decembra, dogovorili pa so se, da se o obdobju po volitvah za zdaj še ne bodo pogovarjali. Glede programa je Jankovič danes med drugim izpostavil ukinitev Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), glede državnega sveta pa je dejal, da nima težav s tem, da ostane, saj je le "neka varovalka kot taka". O sestavljanju povolilnih koalicij se Zoran Janković z drugimi kandidati, kot je dejal, ni pogovarjal. "O tem ni pogovorov do 5. decembra," je zatrdil.
neutral
9,698
Preiskavo glede tako imenovanih črnih fondov so razširili tudi na vodilno stranko HDZ premierke Jadranke Kosor. HDZ na izredni tiskovni konferenci. Kosorjeva ob novinarskih vprašanjih ni ostala mirna. Kot je poudarila Jadranka Kosor, so vsi člani in predsedstvo stranke pripravljeni pričati o tem, kako se je stranka financirala. "Dokazujemo, da so za nas interesi države pomembnejši kot interesi stranke," je med drugim dejala. Zagotovila je, da HDZ še naprej ostaja trdna stranka in da so "prvi, ki so Hrvaško popeljali v boj proti korupciji". Špekulacije o tem, da je Kosorjeva vedela za denar v črnih fondih, se sicer v medijih pojavljajo že lep čas. Začetek preiskave včeraj zvečer Preiskava bo zagotovo še dodatno začinila predvolilni čas na  Hrvaškem. Tako kot pri nas bodo imeli parlamentarne volitve 4. decembra. Na sedežu HDZ je bilo sinoči živahno do poznih večernih ur. Urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala je sinoči preiskavo glede tako imenovanih črnih fondov razširil tudi na samo stranko kot pravno osebo in na posamezne funkcionarje stranke. Poleg nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja, ki čaka na začetek sojenja zaradi drugih zadev, urad preiskuje še nekdanjo blagajničarko Branko Pavošević, nekdanjega tiskovnega predstavnika vlade Ratka Mačka in Ivana Jarnjaka, nekdanjega ministra za notranje zadeve – oba tudi visoka funkcionarja v stranki. Jarnjak je na tiskovni konferenci dejal, da dokumentov o začetku preiskave še ni videl, vendar je zagotovil, da bo z uradom sodeloval. Kosorjeva nadrla novinarja Novinarjem iz 24sata je tiskovni predstavnik po približno 25 minutah prepovedal nadaljnje snemanje tiskovne konference. Kot poroča portal 24sata.hr, je Kosorjeva na tiskovki nekoliko izgubila živce in se na novinarja zadrla: "Nihče od vas ni v uradu za preprečevanje korupcije ali državnem odvetništvu. Mediji so škodili HDZ." V črne fonde naj bi se po sumljivih poteh in od "prijateljev" stekal denar, ki naj bi ga HDZ uporabila za financiranje kampanje v letih 2003 in 2007. Šlo naj bi za več kot štiri milijone evrov.
neutral
9,699
Žena poslanca Luka Jurija se je zaradi domnevnega nasilja moža nad njo zglasila na policijski postaji, a se ni odločila za prijavo. "Policija naj opravi svoje delo," je za Primorske novice, ki so zgodbo objavile, povedal Luka Juri, poslanec SD. Pravi, da tako on kot žena vesta, da nasilja ni bilo. "Šlo je le za informativni pogovor na policijski postaji. Policija nima nobene podlage, da to preiskuje. Če je to njihova dolžnost, jim tega ne morem preprečiti. Do nobenih takih dejanj, ki se navajajo, pa ni prišlo," je za časopis povedala tudi žena Simona Prelovšek Juri. Poudarila je, da prijave ni podala, ni pa želela pojasniti, zakaj se je potem na policiji sploh zglasila, še poroča primorski časopis. Ta sicer navaja, da se je na policiji zglasila zato, ker naj bi "bi bil mož do nje večkrat nasilen vpričo njunih otrok".
neutral
9,700
Medtem ko se na Danskem in Švedskem več kot polovica moških od doma odseli pri 21 letih, se jih v Grčiji, Sloveniji in Bolgariji od doma polovica odseli šele po 31. letu. To ugotavlja danes objavljeno poročilo Evrostata za leto 2008. Medtem ko povprečno evropsko gospodinjstvo šteje 2,4 osebe, jih povprečno slovensko šteje 2,8. Najnižje je povprečje na Danskem, nekaj pod dve osebi, najvišje pa v Bolgariji, nekaj pod tri. V Sloveniji samske odrasle osebe brez otrok predstavljajo 21 odstotkov vseh gospodinjstev. Pari brez otrok predstavljajo 17 odstotkov, pari z otroki 25 odstotkov, samski starši dva odstotka gospodinjstev, ostala gospodinjstva z otroki pa štiri odstotke. Moški 31, ženske 28 let Slovenija skupaj z Grčijo v evropskem merilu vodi na področju "ostalo", ki pomeni gospodinjstva, v katerih večinoma živijo starši z odraslimi otroki ali odrasli z ostarelimi starši. V obeh državah je teh gospodinjstev kar 31 odstotkov oziroma slaba tretjina. Polovica moških se pri nas od doma odseli pri 31. letih, polovica žensk pa do 28. leta, še ugotavlja poročilo Evrostata.
neutral