nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
4,101
|
Kratke vesti, ki jih pripravlja poslovna redakcija Dnevnika. Agroruše nadaljuje pogovore s kupcem Družba Agroruše, ki je od aprila letos v prisilni poravnavi, je julija ustvarila slabih 200.000 evrov prihodkov in 50.000 evrov izgube, na nižje prihodke od načrtovanih pa je po pojasnilih vodstva vplivala predvsem suša. Družba, ki je julija glede na enak mesec lani maso plač znižala za petino, medtem nadaljuje pogovore o prodaji večinskega deleža, o čemer smo v Dnevniku že poročali. Kupec, ki ga prvi mož družbe Veselin Djurovič ne razkriva, naj bi že posredoval pismo o nameri. Konkretne odločitve, vključno s skrbnim pregledom, naj bi sprejeli po potrjeni prisilni poravnavi. MLM slabše od pričakovanj Mariborska livarna Maribor (MLM), ki je v prisilni poravnavi od aprila letos, je julija ustvarila 2,7 milijona evrov čistih prihodkov, kar je za dobrih pol milijona evrov manj od načrtov. Po pojasnilih poslovodstva je na manjše prihodke vplivalo dejstvo, da jim še vedno ni uspelo sanirati zaostankov dobav iz preteklih mesecev, manjše zastoje v proizvodnji pa so imeli tudi zaradi popravil strojev. Na nižjo prodajo naj bi vplival tudi kolektivni dopust v General Motors. Glede na načrte pa so znižali tako stroške materiala kot storite, medtem ko so stroški dela načrte presegli. Izguba julija je dosegla slabih 800.000 evrov. Sklep o državnem poroštvu lahko v MLM pričakujejo šele septembra. Banka Slovenije išče nove kadre Banka Slovenije, katere vodenje je sredi julija prevzel nov guverner Boštjan Jazbec, išče nove kadre. Centralna banka, ki je v procesu notranje reorganizacije, bo tako med drugim zaposlila novega strateškega analitika v vodstvu banke in vodjo kabineta guvernerja. Rok za kandidature za novi funkciji se izteče danes. Croatia Airlines želi medcelinske lete Hrvaški nacionalni letalski prevoznik Croatia Airlines se želi na dolgi rok osredotočiti na medcelinske in čezatlantske povezave. Za zdaj o tem le razmišljajo, saj morajo prej okrepiti svoj položaj na evropskem trgu, je poročal spletni portal EX-YU Aviation News. Za zdaj so osredotočeni na razvoj mreže evropskih destinacij, nove priložnosti pa vidijo predvsem v vstopu Hrvaške v EU. Litva bližje uvedbi evra Litva je julija imela že tretji zaporedni padec inflacije. Potem ko je bila rast cen življenjskih potrebščin v tej državi maja na letni ravni 1,4-odstotna, junija pa 1,2-odstotna, je bila julija le še 0,5-odstotna. S tem država trenutno izpolnjuje inflacijski pogoj za prevzem evra, za kar si prizadevajo v letu 2015. Investicijsko povpraševanje po zlatu navzdol Svetovno povpraševanje po zlatu je v drugem četrtletju doseglo najnižjo raven v zadnjih štirih letih, čeprav se je na Kitajskem in v Indiji, v dveh največjih kupcih zlata, močno okrepilo. Povpraševanje po zlatu, ki se je medtem pocenilo, je v drugem trimesečju na letni ravni upadlo za 12 odstotkov, na 856 ton. Če se je povpraševanju po zlatu za nakit povečalo (za 37 odstotkov), povpraševanje tehnološkega sektorja pa je ostalo stabilno, se je najbolj, za 63 odstotkov, skrčilo investicijsko povpraševanje po zlatu. Pripravila: Katja Svenšek in STA
|
neutral
|
4,102
|
Koper - Novi predsednik nadzornikov Luke Koper Dino Klobas upa, da bodo lahko med več kot petimi kandidati za novega predsednika uprave Luke do seje nadzornikov prihodnji ponedeljek izbrali pravega. "Skupaj bomo ugotovili, ali imamo pravega ali ne. To bi se lahko tudi zavleklo, vendar upam, da ne," je povedal za STA. "Cilj je, da do izteka mandata sedanjemu predsedniku uprave Bojanu Branku 6. septembra damo ali novo priložnost njemu ali pa postavimo novega predsednika uprave," je dejal Klobas in potrdil, da se za to mesto med drugim potegujeta tudi državni sekretar Gašpar Gašpar Mišič in predsednik uprave Intereurope Ernest Gortan. Kandidatov je po njegovih besedah sicer več kot pet. "Z njimi individualno opravljamo razgovore, računam, da bomo pripravljeni do 26. avgusta," je povedal in dodal, da bi bilo pravilno čim prej postaviti novega predsednika ali obstoječega: "Torej nekoga s polnimi pooblastili, da gremo strategiji, ki si jo bomo postavili skupaj, naproti." Klobas je na čelu nadzornikov Luke od 12. avgusta, ko so se nadzorniki v novi sestavi sešli na ustanovni seji. Takrat so določili, da za novega predsednika uprave ne bodo izvedli javnega razpisa, ampak bodo določili imena potencialnih kandidatov in jih povabili na razgovor. Po napovedih naj bi kandidature obravnavali 26. avgusta in takrat tudi sprejeli odločitev.
|
neutral
|
4,103
|
Maribor - Na današnji skupščini Zavarovalnice Maribor, na kateri je bilo navzočega 99,88 odstotka osnovnega kapitala družbe, so bili sprejeti vsi predlagani sklepi. Med njimi tudi sklep o prenosu vseh delnic malih delničarjev na Pozavarovalnico Sava, ki že ima v lasti 99,87 odstotka Zavarovalnice Maribor. Z vpisom danes na skupščini sprejetega sklepa o prenosu delnic v sodno poslovni register bo Pozavarovalnica Sava postala 100-odstotna lastnica Zavarovalnice Maribor, so iz slednje sporočili po današnji skupščini. Mali delničarji bodo za eno delnico Zavarovalnice Maribor dobili 10,4919 evra. Skupščina je danes imenovala tudi neodvisnega revizorja za poslovno leto 2013, in sicer revizijsko družbo Ernst & Young. Na skupščini ni bilo napovedanih izpodbojnih tožb. Pozavarovalnica Sava je največja lastnica Zavarovalnice Maribor postala 12. julija. Takoj po prevzemu je nadzorni svet Zavarovalnice Maribor z mesta predsednika uprave razrešil Draga Cotarja, ki je zavarovalnico vodil 22 let, in za novega predsednika uprave imenoval Davida Kastelica, dotedanjega člana uprave, zadolženega za trženje. Skupina Sava Re je z vstopom Zavarovalnice Maribor v skupino postala druga največja zavarovalniška skupina na zahodnem Balkanu in šteje enajst družb.
|
neutral
|
4,104
|
Slovenska odškodninska družba (Sod) je za septembrsko skupščino Aerodroma Ljubljana, na kateri bodo odločali tudi o investiciji v nov potniški terminal, predlagala revizijo poslovanja in skrbni pregled Aerodroma Ljubljana. To bo podlaga za pogovore z morebitnimi vlagatelji v Aerodrom Ljubljana. Sod zahteva skrbni pregled Ravnikar prvi nadzornik Elesa Nadzorni svet družbe Elektro Slovenija (Eles) je včeraj na ustanovni seji za svojega predsednika imenoval Marjana Ravnikarja, za namestnika predsednika pa Igorja Maherja. Istočasno je prvi nadzornik Gen Energije postal Matej Pirc, njegov namestnik pa Danijel Levičar. Košaki do državne pomoči Vlada je državno pomoč za prestrukturiranje dodelila tudi Tovarni mesnih izdelkov Košaki, in sicer v obliki sedemletnega posojila v višini 900.000 evrov ter subvencije za ohranitev delovnih mest v višini 270.000 evrov. Tuš pod drobnogledom preiskovalcev Ljubljanski preiskovalni sodnik je uvedel preiskavo zoper lastnika celjske trgovske verige Mirka Tuša, in sicer v zvezi z domnevno sporno podelitvijo radijskih frekvenc mobilnemu operaterju Tušmobil. Preiskavo zahtevajo ljubljanski tožilci, ki Tušu očitajo podkupovanje nekdanjega šefa državne agencije za pošto in elektronske komunikacije Tomaža Simoniča. V zameno za stanovanje Simoniču v Piranu naj bi agencija brezplačno podelila frekvence Tušmobilu. Kovinoplastika pokrila izgubo Na včerajšnji skupščini Kovinoplastike Lož so delničarji podprli predlog uprave za pokritje 1,93 milijona evrov bilančne izgube v breme oblikovanih rezerv. DZS ne bo izplačal dividend Delničarji družbe DZS so na včerajšnji skupščini pooblastili upravo, da v obdobju treh let kupuje lastne delnice, pri čemer število pridobljenih delnic ne sme preseči 210.884. Upravo so tudi pooblastili, da lahko lastne delnice umakne brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala. Ob tem so odločili, da se bilančni dobiček v višini 12,8 milijona evrov razporedi v preneseni dobiček družbe. Geacomma ni več Koprsko sodišče je podjetje Geacomm, znano iz domnevno spornih poslov z Vzajemno, izbrisalo iz sodnega registra. Rast gospodarske aktivnosti Gospodarska aktivnost v območju evra je avgusta krepko narasla. Indeks nabavnih menedžerjev (PMI), ki ga izračunava analitska hiša Markit, se je avgusta zvišal za 1,2 točke, na 51,7 točke, s čimer je najvišji v zadnjih 26 letih. Težave centralnih bank razvijajočega se sveta Centralne banke v razvijajočih se ekonomijah, kamor ni bila všteta Kitajska, so od maja do konca julija zaradi kapitalskih odlivov in intervencij na valutnih trgih ostale brez 81 milijard dolarjev rezerv.
|
neutral
|
4,105
|
Maribor - Predstavniki bank, iniciativa nekdanjih delavcev Mariborske livarne Maribor (MLM) in predstavniki Mestne občine Maribor (MOM) so na današnjem skupnem srečanju na sedežu mariborske občine uskladili skupen interes, s katerim želijo zagotoviti čim hitrejši vnovični zagon Armala. Proizvodnja sanitarnih armatur je bila aprila zaradi stečaja prekinjena. Potem ko je od nekdaj cenjena proizvodnja armatur, ki je v Mariboru potekala od leta 1923, aprila letos zaradi stečaja prenehala s svojim delovanjem, je brez dela ostalo več kot 200 delavcev Saniteca in Armala. Ti so po stečaju ustanovili iniciativni odbor za ustanovitev delavske zadruge in zagon novega Armala. Pobudo je podprla tudi Mestna občina Maribor, ki je oblikovala projektno skupino, v kateri poleg nekdanjih delavcev Armala in Saniteca sodelujejo tudi predstavniki občine in Slovenskega foruma socialnega podjetništva. Od konca maja so potekale intenzivne analize in priprave poslovnega načrta, pri katerem so ugotovili, da obstaja realna možnost ponovnega zagona sanitarnega dela MLM. Nekdanji delavci Saniteca nameravajo v sodelovanju z MOM ustanoviti delavsko zadrugo, ki bo proizvajala pod blagovno znamko Armal. Podjetje bo delovalo po principih socialnega podjetništva in bo organizirano v pravni obliki delavske zadruge. Omenjena prizadevanja in priprave so pripeljale do današnjega sestanka z večinskimi lastnicami MLM, konzorcijem treh bank - NKBM, Abanko in Probanko, ki so načrt podprle. Kot so ob tem sporočili iz mariborske občine, bodo novi temelji poslovanja, alternativni pristopi k trženju, maksimalna racionalizacija na stroškovnem področju ter kupci, ki priznavajo vrednost blagovne znamke Armal in so pripravljeni podpreti projekt ponovne oživitve Armala, dali rezultat v profitabilnem podjemu, ki bo prinašal pozitiven rezultat vsem deležnikom. Predviden začetek proizvodnje novega Armala je oktobra 2013, v njem pa se bo sprva zaposlilo med 50 in 70 delavcev, ki so zaradi stečaja izgubili službo. V Slovenskem forumu socialnega podjetništva so ob tem dodali, da je mariborska občina pripravljena vložiti sredstva v vrednosti milijon evrov, ki so se letos vrnila v občinski proračun iz javnih podjetij, a se želi po petih letih delovanja podjetja kot vlagatelj umakniti.
|
neutral
|
4,106
|
Delničarji Term Čatež so na včerajšnji skupščini kljub nasprotnim predlogom z večino glasov potrdili predlog uprave in nadzornega sveta, po katerem bo bilančni dobiček v višini nekaj več kot deset milijonov evrov ostal nerazporejen. Na sklep sta Kapitalska družba (Kad), ki je kot 24-odstotna lastnica predlagala izplačilo dividende v višini en evro na delnico, in združenje VZMD, ki je zahtevalo pet evrov na delnico, napovedala vložitev izpodbojne tožbe. Uprava Term Čatež pod vodstvom Sebastjana Selana je sicer neizplačilo dividend delničarjem družbe obrazložila z »zaostreno likvidnostno situacijo v družbi in gospodarskem okolju«. Družba, ki je v 46-odstotni lasti DZS, je v lanskem letu dosegla okoli 31 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in 2,5 milijona evrov čistega dobička, kar je 15 odstotkov manj v primerjavi z letom 2011. V prvem četrtletju letos je družba medtem ustvarila 5,8 milijona evrov prihodkov in poslovala s pozitivno ničlo. Na dnevnem redu skupščine Term Čatež je bila na zahtevo Kada uvrščena tudi točka, na podlagi katere bi zaradi preverjanja vodenja posameznih poslov družbe imenovali posebnega revizorja. Med drugim bi preučili nakupe delnic Marine Portorož in Dela Prodaje ter vse transakcije Term Čatež z družbami skupine DZS. Kljub temu do odločanja o točki ni prišlo, saj jo je uprava umaknila. Kad je že napovedal izpodbijanje takšnega sklepa. tm
|
neutral
|
4,107
|
Zagreb - Slovenija bo morala prenesene devizne vloge nekdanjih hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke Hrvaški plačati iz svojega državnega proračuna, danes ocenjuje Jutarnji list. Pojasnjuje, da takšen razplet spora izhaja iz vsebine zadnjega pisma Banke za mednarodne poravnave (BIS). Banka v Baslu trdi, da ni pristojna za reševanje vprašanja prenesenih vlog hrvaških varčevalcev LB, temveč lahko hrvaškim in slovenskim predstavnikom v nadaljevanju pogajanj zagotovijo le prostor za srečanje, navaja Zagrebški časnik. "Torej bo morala Slovenija znesek prenesenih vlog bivših hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke plačati iz svojega proračuna in ne iz sukcesijske mase. Glede zneska se bosta morali Hrvaška in Slovenija dogovoriti sami," sklene. Spominja, da so v Zagrebu in Ljubljani popolnoma različno razumeli pismo iz Basla. Medtem ko hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić trdi, da se je BIS razglasil za nepristojnega v sporu med državama, je njen slovenski kolega Karl Erjavec ocenil, da so v banki dopustili možnost, da bi vendarle posredovali v pogajanjih.
|
negative
|
4,108
|
Stečajni upravitelj nekdanje Aktive Naložb privatizacijskega mogotca Darka Horvata hoče s forenzično preiskavo prečesati poslovanje družbe v zadnjih petih letih. V družbi Aktiva Naložbe (zdaj CG Invest), ki je bila nekoč eden ključnih delov poslovnega imperija Aktiva Holdings Darka Horvata, danes pa v njeni stečajni masi najdemo le težko prodajljive naložbe in visoke obveznosti do bank, bi lahko v kratkem začeli forenzično preiskavo. Pod drobnogled bi vzeli zadnjih več kot pet let njenega poslovanja. Kot smo razkrili v Dnevniku, je Aktiva Naložbe pred dobrim letom dni dobila nazaj vseh 170 milijonov evrov, ki jih je od leta 2006 posodila svojemu lastniku z Nizozemske in sestrski družbi. Toda namesto denarja je prejela zgolj tako imenovana ekonomska upravičenja za njune dolgoročne finančne naložbe (pravice do morebitnih dividend in kupnin od prodaje naložb). S tem so banke tudi izgubile možnost, da bi Aktivi Naložbam zarubile dana posojila in poplačilo dolgov zahtevale neposredno od njenih dolžnikov. Čeprav ima Aktiva Naložbe ekonomske pravice do naložb, jih ne more niti upravljati niti samovoljno prodati. Upravljalske pravice so namreč ostale v tujini, slovenska družba pa ima zgolj pravico do morebitnih dividend. »Na podlagi skrbnih poizvedb o premoženju stečajnega dolžnika je bilo nedvomno ugotovljeno, da je premoženje občutno manjše od njegovih obveznosti, zato predvidevam, da poslovodstvo družbe v času pred začetkom stečajnega postopka ni delovalo skladno z načeli zakona o gospodarskih družbah in poslovno-finančnimi načeli, zato menim, da je treba zaradi potencialne odškodninske oziroma kazenske odgovornosti preveriti poslovanje družbe in odgovornih oseb v zadnjih petih letih, torej od 1. januarja 2008 do 31. maja 2013,« je pojasnil stečajni upravitelj Boštjan Pavec. Med tarčami ni Horvata, saj v družbi nikoli ni imel nobene funkcije. Na mestu izvršnega direktorja so se sicer v teh letih zvrstili Zaki Ishag, Andrej Ručigaj, Tadej Počivavšek in Aleš Okorn. Še pred začetkom forenzičnih preiskav bodo morale banke, ki od propadle družbe neuspešno terjajo slabih sto milijonov evrov in so jo tudi spravile v stečaj, založiti predujem za izvedbo postopka. V stečajni masi družbe namreč po oceni upravitelja Boštjana Pavca ni dovolj sredstev za plačilo računa v višini 38.000 evrov. Toliko znaša najnižja ponudba. Že cenitev premoženja, med katerim so delnice NLB, Factor banke, Hita, Tu Fina in še nekaterih drugih družb, bi ga stala 68.500 evrov. Tudi ta račun bodo morali poravnati upniki, pri čemer lahko naroči le cenitve tistih dražjih naložb.
|
negative
|
4,109
|
Okrožno sodišče v Celju je stečajnemu upravitelju Minerve Žalec v stečaju Borisu Kastivniku izdalo soglasje, da lahko prostore podjetja v Ložnici odda v najem Kranjskemu podjetju Ipoil, ki se ukvarja z uvozom in prodajo goriv. Mesečna najemnina bo znašala 18.000 evrov, družba pa bo imela tudi predkupno pravico. Za najem Minerve Žalec, ki je znana po proizvodnji polietilenskih in PVC-cevi ter predelavi kovin in je šla v stečaj septembra 2011, so se zanimala štiri podjetja. Ipoil je, kot ugotavlja tudi sodišče, ponudil daleč najvišjo najemnino, ponudbo pa je oddal skupaj s družbama iz Češke in Slovaške, ki se ukvarjata z enako dejavnostjo, kot se je nekoč Minerva, in sta pripravljeni sodelovati pri odkupu premoženja družbe v celoti. Tokrat je bil postopek izbire najugodnejšega ponudnika izpeljan brez napak. Po javnem odpiranju ponudb je stečajni upravitelj vsem štirim dal še možnost, da svoje ponudbe popravijo. Septembra 2011, le nekaj dni po stečaju, je namreč prostore nameraval oddati v najem podjetju Mapi Pipe, ki je bilo tesno povezano z lastniki propadle družbe, to pa je bilo v nasprotju z insolvenčno zakonodajo. Obenem je stečajni upravitelj podjetju Mapi Pipe nameraval zagotoviti tudi predkupno pravico. Čeprav je takrat podjetje Zagožen, ki se je prav tako potegovalo za najem prostorov, ponujalo višjo najemnino, se je celjsko okrožno sodišče s Kastivnikovim predlogom strinjalo in izdalo sklep, da Mapi Pipe postane najemnik. Podjetje Datalab, ki je upnik, je vložilo pritožbo in uspelo. Višje sodišče je namreč odločitev prvostopenjskega sodišča o oddaji prostorov Mapi Pipe razveljavilo in med drugim pojasnilo, da prvostopenjsko sodišče pri svoji odločitvi na podlagi informacij, ki jih je imelo, ni naredilo nobene napake. Izkazalo se je namreč, da je stečajni upravitelj okrožnemu sodišču prikril, da poleg Mapi Pipe obstaja še en ponudnik, ki ponuja celo višjo najemnino. gm
|
neutral
|
4,110
|
Ljubljana - Vlada je danes dala soglasje k ukrepu finančnega inženiringa pri SID banki, v okviru katerega bodo ustanovili sklad, ki bo malim in srednje velikim podjetjem zagotavljal ugodna posojila. Zagotovljenih je 120 milijonov evrov, s katerimi bodo podprli vsaj 100 razvojnih projektov in do konca leta 2016 zagotovili financiranje vsaj 1000 podjetij. Kot so po seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje, je vlada dala soglasje h ključnim elementom ukrepa finančnega inženiringa pri SID banki za spodbujanje razvoja malih in srednje velikih podjetij. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo s SID banko podpisalo pogodbo o zagotovitvi sredstev za izvajanje ukrepa finančnega inženiringa v višini 120 milijonov evrov iz državnega proračuna. Z ukrepi bo podprtih najmanj 100 razvojnih projektov podjetij. Poleg tega bo do konca leta 2016 zagotovljeno financiranje poslovanja najmanj 1000 mikro, malih in srednje velikih podjetij ter ohranitev predvidoma do 30.000 delovnih mest. Za ta ukrep bodo pri SID banki vzpostavili posojilni sklad, ki bo zagotavljal ugodno dolžniško financiranje mikro, malih in srednje velikih podjetij (MSP). Ukrep sledi usmeritvi Slovenske industrijske politike, sprejete februarja letos, in sicer v okviru podpore rasti in razvoju podjetij ter širitvi na tuje trge prek dolžniških virov financiranja (instrumenti finančnega inženiringa: subvencioniranje obrestnih mer, mikrokrediti, mikrogarancije, krediti in mezzanine krediti, garancije). Ukrep je skladen tudi z nacionalnim reformnim programom 2013 - 2014, ki ga je vlada sprejela maja letos, navajajo.
|
positive
|
4,111
|
Gašpar Gašpar Mišič tudi po včerajšnji dopisni seji nadzornikov luke ni podpisal pogodbe o poslovodenju. Ti se namreč še vedno niso odločili, kdo je za to pristojen. Če bo Luko Koper v začetku prihodnjega tedna obiskal inšpektorat za delo, bi lahko družbi naložil plačilo globe. To bi se zgodilo v primeru, če nadzorni svet Luke tudi v prihodnjih dneh z Gašparjem Gašparjem Mišičem, ki je od odhajajočega predsednika uprave Bojana Branka včeraj uradno prevzel posle v družbi, ne bi podpisal pogodbe o zaposlitvi. »Če nekdo – pa naj gre za navadnega delavca ali predsednika uprave – v družbi opravlja delo brez pogodbe, je delodajalec po zakonu o delovnih razmerjih avtomatično v prekršku. Obenem se šteje tudi, da je ta oseba zaposlena za nedoločen čas,« je včeraj pojasnil pravni svetovalec Miha Dolenc. »Res je, da bi lahko predsednik uprave v posameznih primerih funkcijo nastopil tudi brez pogodbe, a bi mu to moral dovoliti statut,« je še dodal Dolenc. Toda statut luke te možnosti eksplicitno ne dopušča. Omenja le, da družba in posamezni član uprave medsebojne pravice in obveznosti določita s posebno pogodbo o poslovodenju družbe. A tudi te Mišič nima. »Ni nujno, da poslovodne osebe sklenejo pogodbo o zaposlitvi. Lahko podpišejo tudi pogodbo o poslovodenju, ki je pogodba civilnega prava. Če tudi te ni, potem predsednik uprave nima podlage za izplačila dohodkov. Te zadeve pa ureja zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno,« je včeraj dejal dr. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete. Omenjeni zakon kot zaposlovanje na črno šteje, če pravna oseba z delavcem ni sklenila ne pogodbe o zaposlitvi ne pogodbe civilnega prava. Pravne zagate bi v Luki Koper najhitreje rešili tako, da bi nadzorni svet z Mišičem podpisal pogodbo. A nadzorniki tudi na včerajšnji dopisni seji še vedno niso razčistili, kdo jo lahko v njihovem imenu sploh podpiše. Po statutu gre za pristojnost predsednika nadzornega sveta. To nalogo je do zdaj opravljal Dino Klobas, ki pa je slaba dva tedna po tem, ko je prispeval odločilni glas za Mišiča, »pod pritiskom medijev in politike« v četrtek zvečer odstopil. Nadzornike tako zdaj vodi podpredsednik Nikolaj Abrahamsberg, pri čemer ni jasno, ali lahko to stori, še preden ga nadzorni svet uradno izbere za predsednika. Po Klobasovem odstopu sta sicer bloka Mišičevih podpornikov in nasprotnikov v nadzornem svetu izenačena. V prvem je poleg treh predstavnikov zaposlenih še vedno tudi Sabina Mozetič z Mestne občine Koper, v drugem pa poleg Abrahamsberga še Vinko Može, Andrej Godec in Jordan Kocjančič. Po naših informacijah je sicer nadzorni svet Luke tako rekoč blokiran. Na dopisni seji naj bi se tako zapletlo že pri potrditvi zapisnika seje, na kateri je bil imenovan Mišič. Kljub temu naj bi se nadzorniki načelno dogovorili o osnutku Mišičeve pogodbe. Ta naj bi med drugim vsebovala določilo, da je Mišič v primeru, če ne bo dosegal načrtovanih rezultatov, upravičen do odpravnine. V vsakem primeru Mišič nobene odločitve v družbi ne bo mogel sprejeti samostojno. Po statutu luke morata biti namreč na vseh pogodbah podpisana predsednik in en član uprave (v četrtek je sicer odstopil njen član Marko Rems). Po statutu Luke Koper mora uprava pri odločanju o poslih, ki presegajo vrednost petih odstotkov osnovnega kapitala, pridobiti soglasje nadzornega sveta, soglasje nadzornikov pa potrebuje za nabavo ali prodajo, ki presega vrednost 400.000 evrov, če ti posli niso bili zajeti v programu razvoja pristanišča ali poslovnem načrtu družbe.
|
negative
|
4,112
|
Priština - Kosovska vlada je odločila, da od nedelje opolnoči dalje velja popolna blokada uvoza vsega blaga iz Makedonije na Kosovo, je po poročanju današnje izdaje srbskega časnika Blic sporočila podpredsednica kosovske vlade in ministrica za trgovino Mimoza Kusari Ljilja. Dodala je, da Kosovo ne namerava omejiti gibanja ali uvesti taks za državljane in vozila iz Makedonije, čeprav je makedonsko vlada v nedeljo sprejela enako odločitev za državljane in vozila s Kosova. "Naši recipročni ukrepi veljajo za trgovinsko blago in podjetja. Ne bomo se spustili na raven uvedbe taks za državljane, pač pa bomo sosednji državi pokazali, da se bo, če bo nadaljevala s takšno obravnavo državljanov Kosova, to neposredno poznalo na njenem gospodarstvu in proračunu. Recipročnih ukrepov glede svobode gibanja državljanov ne bo, ker bi to prizadelo tudi Albance iz Makedonije in druge, ki prihajajo na Kosovo, je še dejala Kusari Ljilja. V Makedoniji od sobote ponoči veljajo vstopne takse za državljane, prevoznike in gospodarstvenike s Kosova. Za vsako osebno vozilo je treba za vstop v Makedonijo plačati pet evrov, za vsakega potnika pa dva. Za avtobuse in kamione je taksa 20 evrov, za potnike pa prav tako dva evra. Odločitev Skopja za uvedbo vstopnih taks je odgovor na embargo, ki so ga uvedle kosovske oblasti na nekatere izdelke iz Makedonije, ker je pred tem Skopje prepovedalo uvoz pšenice in moke s Kosova.
|
negative
|
4,113
|
Ljubljana - Prvi mož Soda Tomaž Kuntarič ocenjuje, da ob vseh tveganjih predsednik uprave Luke Koper Gašpar Gašpar Mišič morda ni največja grožnja luki in da bi se mu lahko dalo priložnost. Predsednik DL Gregor Virant pa pravi, da bodo, če Gašpar Mišič ne bo razrešen, na vladi zahtevali odgovornost nadzornikov Soda. Gašpar Mišič je po poročanju spletnega portala siol.net v torek vodstvu Soda predstavil svoj pogled na vodenje Luke. Predsednik uprave Slovenske odškodninske družbe (Sod) Kuntarič se v današnjih izjavah o zamenjavi Gašparja Mišiča danes ni želel opredeljevati, dejal pa je, da je treba umiriti strasti in upoštevati vse deležnike, tudi zaposlene in lokalno skupnost, ter da morajo nadzorniki upoštevati vsa morebitna tveganja. Program Gašparja Mišiča za vodenje Luke Koper je ocenil kot dobrega, je pa dodal, da je to tudi edini program, ki so ga videli. Povedal je, da si o primernosti Gašparja Mišiča za vodenje luke ni premislil. "Menim le, da je odprtih preveč tveganj, ki bi lahko prinesla velike materialne posledice, če odpremo novo fronto z njegovo menjavo. Da lokalna skupnost ustavi Luko, denimo ne da soglasij za poglabljanje pomolov ali podobno. Ali da se dvignejo zaposleni in ustavijo delo. Tveganja so noro visoka," je za časnik Finance dejal Kuntarič. Povedal je, da bo novi nadzorni svet imenoval še druge člane uprave ter da Gašpar Mišič ne bo edini v njej. Luka po njegovih besedah poleg tega nima mandatarskega sistema, po katerem bi Gašpar Mišič izbiral upravo. Povedal je še, da v zvezi z Gašparjem Mišičem ni bilo pritiska nanj s strani vlade ali predsednice vlade. »Zgodba bi se umirila, če bi Gašpar Mišič odstopil« Predsednik koalicijske stranke DL in notranji minister Gregor Virant pa je v klepetalnici portala MMC dejal, da bodo, če predsednik uprave Luke Koper Gašpar Gašpar Mišič ne bo razrešen, na vladi zahtevali odgovornost nadzornega sveta Soda. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je na vprašanje, ali se tako kot Kuntarič, zavzema za umiritev strasti, odgovoril, da bi se ta zgodba najbolj umirila, če bi Gašpar Mišič odstopil, je poročal siol.net. Po Erjavčevih besedah novi predsednik uprave Luke Koper namreč nima izkušenj ter podpore stroke in javnosti. Predsednik SD Igor Lukšič pa je dejal, da bo morala vlada opraviti razpravo o nadzornikih Soda, ki odločajo tudi o predsedniku uprave Soda. "Vlada mimo tega ne bo mogla iti. Primer Gašpar Mišič je pokazal, da slovenska politika v celoti ne more uveljaviti kriterijev, za katere se je odločila, to je, da pridejo na položaje najbolj sposobni ljudje, ki ustrezajo kriterijem izobrazbe in potrebnih izkušenj," je za siol.net dejal Lukšič. Sod je po imenovanju Gašparja Mišiča za predsednika uprave Luke Koper podal zahtevo z sklic skupščine družbe, ki bo 7. oktobra in na kateri bodo delničarji odločali o predlogu Soda za zamenjavo vseh šestih članov nadzornega sveta Luke Koper, ki zastopajo kapital. Vlada je poleg tega minuli teden od Soda zahtevala poročilo o imenovanju nadzornikov v Luki. Sod je v ponedeljek sporočil, da je informacijo potrdil nadzorni svet Soda in da so jo poslali vladi, vsebine pa niso razkrili.
|
negative
|
4,114
|
Portugalska je v zadnjih mesecih zabeležila 10-odstotno krepitev turističnega sektorja, kar predstavlja najmočnejšo rast v zadnjih letih, je ta teden dejal portugalski gospodarski minister Antonio Pires de Lima. Samo prihodek z naslova prihoda tujih turistov se je v prvem polletju zvišal za 8,2 odstotka, tako da je dosegel 3,7 milijarde evrov. V prvih šestih mesecih se je na Portugalskem močno okrepil predvsem obisk turistov iz ZDA, Nemčije in Francije. Število prvih se je v letni primerjavi zvišalo za 16,8 odstotka, število drugih za 14 odstotkov, število tretjih pa za 10,8 odstotka, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. V državi, ki se je po izbruhu finančne in gospodarske krize znašla na robu prepada in je bila zato prisiljena zaprositi za mednarodno pomoč, pa so med januarjem in junijem zabeležili tri odstotke manj turistov iz prav tako ranljive Španije. Turizem predstavlja 9,2 odstotka portugalskega bruto domačega proizvoda (BDP) in je pri premagovanju težav države ključnega pomena, je poudaril Adolfo Mesquita Nunes, ki je na ministrstvu zadolžen za to gospodarsko panogo. Portugalska je maja 2011 od območja evra in Mednarodnega denarnega sklada dobila 78 milijard evrov pomoči, v zameno zanjo pa je morala pristati na niz varčevalnih ukrepov. Država sicer zdaj beleži prva znamenja okrevanja. V drugem četrtletju se je njen BDP po dveh letih recesije znova obrnil na pozitivno stran in na ravni trimesečja dosegel spodbudno rast 1,1 odstotka. Obeti pa kljub temu ostajajo negativni, v celotnem letu 2013 naj bi Portugalska zabeležila padec BDP v višini 2,3 odstotka, stopnja brezposelnosti, ki je zdaj 16,4-odstotna, pa bi se lahko zvišala na 18 odstotkov.
|
positive
|
4,115
|
Banke upnice propadlega holdinga Zvon Dva bodo konec meseca znova poskušale prodati večinski delež MK Založbe, vendar je le malo možnosti, da bo znižanje izklicne cene privabilo vlagatelje. Abanka Vipa, Nova Ljubljanska banka in Hypo banka so v zadnjih tednih bistveno znižale svoja pričakovanja in 30. septembra sklicale dražbo, na kateri bodo ponovno poskušale prodati 69-odstotni paket delnic MK Založbe. Tega so zasegle propadlemu cerkvenemu holdingu Zvon Dva. Izklicno ceno so tokrat postavili pri vsega 11 milijonih evrov oziroma pri 13 evrih za delnico, kar je polovico manj, kot so za njo pričakovali še sredi julija. Ali je bankam upnicam Zvona Dva Holdinga v zadnjih mesecih uspelo najti vlagatelja, ki bi bil pripravljen vstopiti v lastništvo največje slovenske založniške skupine, ni znano. Glede na to, da v zadnjih mesecih noben vlagatelj ni niti opravil skrbnega pregleda MK Založbe, je za to le malo možnosti. Na to nakazujejo tudi sami pogoji dražbe. Potencialni vlagatelj bi moral namreč pol milijona evrov varščine na posebni račun Abanke pri Banki Slovenije nakazati najkasneje do prihodnjega četrtka, celoten paket delnic pa se prodaja po načelu »videno-kupljeno«. Potencialni vlagatelj bi moral tako v vsega nekaj dneh preučiti vsa pravna tveganja, pred nakupom pa bi se lahko zanesel le na javno objavljena letna poročila. Interes za nakup MK Založbe naj bi v zadnjem letu sicer izrazilo več potencialnih vlagateljev, vendar pa je skrbni pregled nato opravil le Kompas MTS. Toda Kompas MTS nato ni oddal niti zavezujoče ponudbe niti se ni udeležil julijske dražbe. Po neuradnih informacijah so namreč v družbi ocenili, da finančni dolg družbe ni vzdržen, za dobičkonosno poslovanje pa bi morali bistveno zmanjšati število zaposlenih in izvesti temeljito prestrukturiranje poslovanja. Celotna Skupina MK Založba, ki poleg matične družbe vključuje tudi MK Trgovino, je imela konec lanskega leta nekaj več kot 1200 zaposlenih, kar je skoraj 200 manj kot leto prej.
|
negative
|
4,116
|
Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so na specializirano državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper podjetnika Franca Riemerja. NPU ovadil Riemerja Dvanajst kandidatov za vodenje prodaje Telekoma Slovenska odškodninska družba (Sod), ki vodi med drugim celotni prodajni postopek 72,75 odstotka delnic Telekoma Slovenije, je prejela 12 ponudb za finančnega svetovalca pri prodaji Telekoma Slovenije. Povabilo za izbor finančnega svetovalca je Sod poslal 15 pomembnejšim mednarodnim finančnim institucijam. Za dokončanje del v Markovcu dva ponudnika Na odpiranju ponudb za izvedbo elektro-strojnih del v predoru Markovec so na Darsu ugotovili, da sta prispeli dve ponudbi. Obe sta nižji od ponudb na prejšnjem razpisu, ki se je iztekel septembra lani. Družbe Iskra Sistemi, Riko, IMP, Javna razsvetljava in Traffic Design so v skupni ponudbi dela pripravljene opraviti za 12 milijonov evrov, medtem ko sta Tenzor in GVO oddala ponudbo v višini 10,4 milijona evrov. Ni več zanimanja za notranji odkup Večera? Zanimanje zaposlenih v časopisni hiši Večer, ki so pred časom začeli razmišljati o možnosti notranjega odkupa, je očitno nekoliko uplahnilo. Pobudnikom je namreč uspelo zbrati »le« 65 pooblastil za nadaljnja pogajanja, z lastniki pa se bodo znova srečali v petek. Po pol leta znova normalno do plače V Aha Muri so po šestih mesecih včeraj spet dobili plačo na običajni plačilni dan, in to v celoti. Pol leta so jo namreč dobivali po delih, tudi po četrtinah. Casino Bled z novo nadzornico Alenka Žorž je nova nadzornica v Casinoju Bled, za še en mandat v nadzornem svetu pa sta bila imenovana Slavko Ažman in Boštjan Stopar, sicer direktor sežanskega Gold Cluba. Občina proti odpoklicu nadzornice Luke Koper Mestna občina Koper je za skupščino Luke Koper, ki bo potekala 7. oktobra, vložila nasprotni predlog, s katerim želi v nadzornem svetu obdržati svojo predstavnico Sabino Mozetič. Drsimo po lestvici ekonomske svobode Slovenija je na lestvici ekonomske svobode, ki jo objavlja društvo Svetilnik v sodelovanju z Mrežo ekonomske svobode, letos med 152 državami zasedla šele 97. mesto. To je pet mest slabše kot lani. Najbolje so se odrezali Hongkong, Singapur in Nova Zelandija, med državami EU pa Finska, Velika Britanija in Danska. Draga izdaja napoveduje portugalske težave Portugalska je včeraj z izdajo državnih dolžniških vrednostnih papirjev preizkusila razpoloženje na obvezniškem trgu. Zbrati ji je uspelo 1,3 milijarde evrov, a je bila zaradi strahu trgov, da bo potrebovala nov paket pomoči, prisiljena privoliti v višje obresti. Zahtevana donosnost na njene 18-mesečne obveznice se je glede na zadnjo primerljivo dražbo zvišala za 0,7 odstotne točke, na 2,3 odstotka. Pripravila Jan Bratanič in sta
|
neutral
|
4,117
|
V kratkem se bo začel vnovični prodajni postopek za Palomo. Morebitni kupec bo moral družbo tudi dokapitalizirati. Skoraj zagotovo se bosta za nakup Palome ponovno potegovali slovaško podjetje Slovak Hygienic Paper (SHP) in srbsko podjetje Drenik ND. Obe podjetji sta se uvrstili v ožji izbor v kasneje propadlem prodajnem postopku leta 2011. Po naših informacijah se za nakup Palome zanima tudi za zdaj še neznano italijansko podjetje. V prodajnem postopku konec leta 2008 pa sta se za nakup družbe potegovala še madžarski Paper&More in švicarski Horgen. V letošnjem letu se poslovanje Palome, ki že tri leta zapored posluje v rdečih številkah, izboljšuje. Tako je družba v prvih sedmih mesecih dosegla 47,6 milijona evrov prihodkov, 2,2 milijona evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA) in 200.000 evrov dobička iz poslovanja. Po načrtih naj bi Paloma letos dosegla 90 milijonov evrov prihodkov in poslovala s čistim dobičkom. V minulem letu je Skupina Paloma dosegla 85 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov, kar je bilo slaba dva odstotka manj kot leta 2011. Pri tem je čista izguba znašala 1,16 milijona evrov, kar na letni ravni predstavlja skoraj 120-odstotno rast. Namesto Darka Bračiča je na začetku avgusta vodenje družbe prevzel Tadej Gosak. Slednji je pred tem vodil slovensko podružnico multinacionalke Ecolab, ki se med drugim ukvarja s proizvodnjo pralnih praškov. Konec avgusta je upravo Palome zapustil tudi Stanko Kranjc.
|
neutral
|
4,118
|
Zagreb - Hrvaško ministrstvo za finance je objavilo, da 26 največjih trgovskih podjetij dolguje dobaviteljem 665 milijonov evrov, od tega pa je 884 milijonov kun (118 milijonov evrov) za račune, ki jim je potekel 60-dnevni plačilni rok. Poleg Agrokorjevih trgovskih verig, kot sta Konzum in Tisak, je med največjimi dolžniki tudi Mercator. Ministrstvo za finance je poudarilo, da 28 odstotkov vseh dolgov trgovskih verig, ki poslujejo na Hrvaškem, odpada na Konzum. Največja trgovska veriga na Hrvaškem je dobaviteljem dolžna 1,4 milijarde kun (187 milijonov evrov), sicer pa je imel Konzum lani 13,5 milijarde kun (1,8 milijarde evrov) prihodkov. Dobaviteljem dolžni 41 milijonov evrov Sledi Mercator, ki v zakonskem roku ni plačal 309 milijonov kun (41 milijonov evrov) dobaviteljem. Mercator ima iz lanskega leta 342 milijonov kun obveznosti do dobaviteljev, finančni rezultati iz leta 2012 pa kažejo, da so bili stroški Mercatorja za 465 milijonov kun (62 milijonov evrov) večji kot prihodki. »Glede na to, da Agrokor zaradi koncentracije na hrvaškem trgu verjetno ne bo uspel prevzeti tudi hrvaškega dela Mercatorja, se bodo s temi obveznostmi morali spopasti v kakšni drugi družbi,« ocenjuje danes Novi list. Z obveznostmi tudi Konzum Sicer pa ima Konzum še približno milijardo kun (133 milijonov evrov) obveznosti, ki še niso prispele za plačevanje, levji delež pa je verjetno v obliki posojil, nadaljuje časnik. »V začetku septembra so nadzorniki s finančnega ministrstva, kot smo zvedeli, v Konzumu našli približno pol milijarde kun (67 milijonov evrov) obveznosti, ki so jih morali že plačevati, a je medtem približno 350 milijonov kun (47 milijonov evrov) preoblikovanih v posojila z rokom plačila leto dni,« navaja še reški časnik. Tudi Agrokorjeva veriga kioskov in podobnih prodajnih mest Tisak ima 131 milijonov kun (17,5 milijona evrov) prispelih obveznosti, ki jih niso plačali v zakonskem roku. Nad 100 milijonov kun (13,3 milijona evrov) obveznosti do dobaviteljev ima še splitska trgovska veriga Tommy, sledijo reške Plodine z 81 milijonov kun dolgov (11 milijonov evrov). 26 trgovskih verig lani z več prihodki kot stroški Na ministrstvu so predstavili tudi primere trgovskih verig, ki redno izpolnjujejo svoje finančne obveznosti, kot so DM, Lidl, Fero-Term, Spar Hrvaška ter Kozmo, ki je tudi del Agrokorja. Ob tem so izpostavili, da je DM eden redkih, ki je lani imel pozitivno poslovanje - imeli so 107 milijonov kun (14 milijonov evrov) več prihodkov kot stroškov. Po podatkih finančnega ministrstva je 26 trgovskih verig lani imelo za 343 milijonov kun več stroškov kot prihodkov, kar zastavlja vprašanje, ali se trgovina na Hrvaškem sploh splača, glede na to, da se pogosto odpirajo novi nakupovalni centri ali trgovine. Večina tujih verig z izgubo, domače s pozitivnimi rezultati Na finančnem ministrstvu so se odločili, da se bodo ukvarjali s tem pojavom ter bodo zahtevali finančna poročila od lastnikov tujih trgovskih verig, da bi ugotovili, ali so negativni rezultati posledica poslovanja na Hrvaškem ali posledica transfernih cen oziroma načina poslovanja v matičnih družbah, dodaja še časnik. Večina tujih trgovskih verig na Hrvaškem, kot so Mercator, Kika, Kaufland, Lidl, Billa, Spar in Baumax, je namreč lani imela izgube, medtem ko so hrvaški Konzum, Plodine, Pevec in Tommy prijavili pozitivne poslovne rezultate.
|
negative
|
4,119
|
Predsednica vlade Alenka Bratušek je včeraj znova zavrnila špekulacije, da bo morala Slovenija zaprositi za mednarodno finančno pomoč. Vlada se sicer z Banko Slovenije pogovarja tudi o možnosti, da bodo rezultati obremenitvenih testov bank slabši, kot se pričakuje. Po Večerovih virih naj bi bilo za sanacijo bank potrebnih vsaj pet milijard evrov. Ker država tega denarja nima, večjega zanimanja investitorjev pa ni, bi morala verjetno zaprositi za pomoč iz stalnega evropskega reševalnega sklada ESM. Bratuškova: Ne bomo potrebovali pomoči Raiffeisen zahteva osebni stečaj Nagodeta Celovška izpostava banke Raiffeisen zahteva osebni stečaj Boštjana Nagodeta, so poročale Finance. Raiffeisnu je namreč Nagode jamčil z osebnim poroštvom pri najemu 1,5 milijona evrov posojil propadle tiskarne Schwarz. Nagode se je na zahtevo banke pritožil, pri čemer trdi, da ima zaposlitev in da ni plačilno nesposoben. Okrožno sodišče v Ljubljani je za 1. oktober razpisalo narok za obravnavo predloga za začetek osebnega stečaja. Kot je znano, je Nagode leta 2008 prevzel domžalsko Tosamo, katere lastništvo je pred časom prenesel na karibsko podjetje Donzila. Več indicev kaže na to, da za njim v resnici stoji bodisi Nagode bodisi njegova sestra Tanja Nagode. Kad sam sklicuje skupščino Perutnine Ptuj Potem ko predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser ni želel sklicati izredne skupščine, bo to danes sklicala kar Kapitalska družba. Kad je namreč pred dnevi dobil pooblastilo sodišča za sklic skupščine, na kateri bodo delničarji odločali o posebni reviziji domnevno spornih poslov Perutnine Ptuj. 40 let mariborske OZS Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor zaznamuje letos 40. obletnico obstoja. Predsednik Aleš Pulko je ob tej priložnosti opomnil na vlogo zbornice v gospodarstvu in razvoju regije, ki je bila v preteklosti velikokrat prezrta. Na pomen obrti sta opomnila tudi mariborski župan Andrej Fištravec in dupleški župan Mitja Horvat. Tavčarjeva nova nadzornica Istrabenza Delničarji Istrabenza so na včerajšnji redni skupščini za novo članico nadzornega sveta imenovali Denis Tavčar. Z včerajšnjim dnem je tudi nastopila mandat nadzornice za obdobje do preteka mandata drugim članom. Šušteršič prvi nadzornik Elektra Ljubljana Nadzorni svet družbe Elektro Ljubljana se je včeraj sestal na ustanovni seji. Člani so za predsednika nadzornega sveta izvolili Andreja Šušteršiča, za namestnika pa Žana Jana Oplotnika. Durabus do 3,3 milijona evrov spodbud Vlada je na včerajšnji seji javni agenciji Spirit dala soglasje za dodelitev dobrih 3,3 milijona evrov finančne spodbude mariborski družbi v večinski kitajski lasti Durabus, ki nastaja na pogorišču nekdanje Tovarne vozil Maribor. Denar je namenjen za projekt električnega avtobusa. Uspešna prodaja premoženja GP Bežigrad Stečajnemu upravitelju Gradbenega podjetja (GP) Bežigrad Janezu Artiču je po več poskusih uspelo prodati dve nepremičnini ljubljanskega gradbinca, ki je od lanskega marca v postopku stečaja. Za poslovni objekt v Podmilščakovi ulici v Ljubljani je iztržil 301.000 evrov, za nastanitveni center nedaleč stran pa 950.000 evrov. Pripravila Jan Bratanič in STA
|
neutral
|
4,120
|
BSH Hišni aparati so tudi med krizo ena najuspešnejših hčerinskih družb nemškega velikana. Letos načrtujejo rast prihodkov in naložb, ki so bile že lani za kar 30 odstotkov višje od povprečja zadnjih treh let. Čeprav se je evropsko gospodarstvo šele dobro začelo pobirati, slovensko gospodarstvo pa je še naprej v negativni spirali in z njim tudi potrošnja gospodinjstev, pričakujejo v družbi BSH Hišni aparati uspešno leto. »Poslovanje v prvem polletju je boljše kot v enakem lanskem obdobju, a izključno zaradi višjih naročil iz tujine,« so dejali v nazarski družbi in pojasnili, da se v celotni prodaji povečuje predvsem delež prodaje na svetovnem trgu, medtem ko ostaja prodaja na lokalnem trgu in v regiji na ravni preteklega leta. A tudi to ni zanemarljiv dosežek, saj kupna moč tako večine Evropejcev kot tudi Slovencev že nekaj časa ni več to, kar je bila nekoč. To so na lastni koži izkusili v BSH že lani, ko so se celotni prihodki znižali za dobrih 21 milijonov evrov na 317 milijonov evrov. Pri tem je pomembno poudariti, da je lani upadla prodaja tudi na mednarodnih trgih, saj ustvari BSH v Sloveniji in v jugovzhodni Evropi skupno le okoli 16 odstotkov vseh prihodkov, medtem ko proda na nemški trg denimo kar 78 odstotkov vseh svojih izdelkov. A kljub lanskemu upadu prihodkov, ki so bili še vedno en odstotek nad načrti, je ostal čisti dobiček na podobni ravni kot v letu 2011, saj je znašal dobrih 30 milijonov evrov, kar je petkrat več kot leta 2010. Rast nazarske družbe, ki je lani proizvedla 6,8 milijona malih aparatov za dom, letos pa želi prebiti mejo sedmih milijonov aparatov, je tako ena največjih v nemški skupini BSH Bosch und Siemens Hausgeräte, ki zaposluje okoli 47.000 ljudi in je lani ustvarila kar 9,8 milijarde evrov prihodkov. Takšnih prepričljivih rezultatov nemška skupina ne bi mogla doseči brez nenehnega vlaganja v razvoj in inovacije, česar se drži tudi slovenski BSH. »V letu 2012 smo v nove in obstoječe razvojne projekte investirali 15,5 milijona evrov, kar je 30 odstotkov nad povprečjem zadnjih treh let in največ doslej,« so dejali v BSH. Glavnina vlaganj v letu 2012 (okoli 9 milijonov evrov) je bila namenjena novim razvojnim projektom, predvsem na področju proizvodnje kavnih avtomatov visokega cenovnega razreda, ki so od leta 2011 glavna strateška usmeritev podjetja. Vlaganja v inovacije pa so prinesla spodbudne rezultate tudi na drugih proizvodnih področjih. BSH Hišni aparati so za sekljalnik kockaste oblike MCM6 namreč letos prejeli zlato priznanje za inovativne dosežke, ki ga podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije. Vendar pa ne nameravajo počivati na lovorikah in bodo v letošnjem letu še povečali vlaganja v razvojne projekte, tako nove kot tudi obstoječe. O natančnih številkah sicer niso želeli govoriti. Enako velja tudi za nove zaposlitve, na katere lahko računajo predvsem strojni in elektroinženirji ter tudi izkušeni vodje projektov.
|
positive
|
4,121
|
Trebnje - Banke, ki jim Trimo dolguje nekaj manj kot 65 milijonov evrov, so družbi rok za sporazum o reševanju finančne zadolženosti podaljšale do 30. novembra, je po današnji seji nadzornega sveta povedal prvi nadzornik Trima Bogdan Topič. Danes je namreč potekel rok, do katerega bi moral Trimo podpisati omenjeni sporazum. Trimo je z bankami upnicami dogovor o tem dosegel pred tremi meseci. Nadzorni svet Trima po Topičevih besedah pričakuje, da bo do konca novembra deset bank upnic, s tem, da ima vsaka svojo vizijo reševanja podjetja, našlo medsebojni dogovor, kako rešiti finančno krizo v Trimu. Med njimi je tudi Probanka, katere likvidacijski postopek po njegovi oceni na reševanje Trimove finančne krize ne bo vplival, banka pa bo svojo nalogo v tem konzorciju bank nadaljevala, je dodal. O razpletu Trimove krize Topič ni želel ugibati, dejal pa je, da upa na čimprejšnji sporazum o razdolževanju, pri katerem je za Trimo ključnega pomena, da čim prej pride do po njegovem mnenju prepotrebnih garancij za nadaljnje poslovanje družbe. Stanje, v katerem je Trimo, na njegovo poslovanje ne vpliva pozitivno, njegovi poslovni rezultati do avgusta, ki jih je nadzorni svet obravnaval danes, pa kažejo, da so daleč pod načrtovanimi. Če se bo tako poslovanje nadaljevalo, bo tudi rezultat ob koncu leta zelo slab, je še ocenil Topič.
|
neutral
|
4,122
|
Kratke vesti, ki jih pripravlja poslovna redakcija Dnevnika. Telekom po novem na minutnem intervalu Telekom Slovenije je z oktobrom za naročnike storitev mobilne telefonije Mobitel uveljavil nov obračunski interval klicev. Gre za interval 60/60, kar pomeni, da bo Telekom polno obračunal vsako začeto minuto pogovora. Pred njim sta minutni interval uvedla že Simobil in Tušmobil. Abanka v prodajo terjatev Abanka Vipa je objavila javni razpis za prodajo 21 milijonov evrov terjatev do Steklarne Rogaška, ki so zavarovane s hipotekami na nepremičninah, zalogami, blagovnimi znamkami, depoziti ter celo terjatvami do kupcev. Ponudbe bodo v banki zbirali do ponedeljka, merilo za izbor pa bo najvišja ponujena cena za odkup celotne terjatve. Višje sodišče potrdilo pripor za Lovšeta Višje sodišče je potrdilo septembrsko odločitev okrožnega sodišča, ki je zaradi begosumnosti nekdanjemu nosilcu franšize Diners za Slovenijo Tomažu Lovšetu za dva meseca podaljšalo pripor. Lovše zdaj vse upe polaga v ustavno sodišče, kamor je vložil ustavno pritožbo. Upokojenci proti davku na nepremičnine Država bo s predlaganimi rešitvami davka na nepremičnine obšla ustavno načelo pravičnosti in s tem tudi načelo pravne države, ocenjujejo v Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Menijo, da sprejem zakona brez natančnejše simulacije in primerjave novih davčnih obremenitev glede na socialni položaj davčnih zavezancev ni smiseln. NKBM: Z novo organizacijo do prihrankov Včeraj je v Novi KBM zaživela prenovljena organiziranost, s katero naj bi v banki na letni ravni prihranili do tri milijone evrov. Nova organiziranost med drugim prinaša tretjino manj zaposlenih z individualnimi pogodbami, vodilni in vodstveni delavci pa bodo imeli po novem podrobneje določene naloge in manj ugodnosti. KD Življenje bo postal KD IT KD Življenje, katerega večji del premoženja je bil prenesen na sestrsko zavarovalnico Adriatic Slovenica, kmalu ne bo več delniška družba, temveč družba z omejeno odgovornostjo. Po novem bo nosil ime KD IT, vodil ga bo Matija Šenk, ukvarjal pa se bo z računalniškim programiranjem in storitvami. Pinus z novim prokuristom Kemična tovarna Pinus je dobila novega prokurista. To je postal Fadil Sarajlić, ki je na tej funkciji zamenjal Davida Kosa. Predsednik uprave ostaja Marko Klemenčič. Menjava na čelu KBM Leasing Damjan Kozjak, nekdanji direktor KBM Invest, je novi direktor KBM Leasing, hčerinskega podjetja Nove KBM. Na mestu vodilnega je zamenjal Ireno Brumen. Omenimo, da vodi KBM Invest po novem direktorica Nada Kolmanič. Hrvaški dacarji v blokado 75.000 računov Hrvaška davčna uprava bo blokirala račune 75.000 pravnih in fizičnih oseb, katerih skupni dolg do države znaša 3,5 milijarde kun (okoli 460 milijonov evrov). Konec avgusta je namreč vsem dala možnost, da v osmih dneh poravnajo dolgove, tistim, ki tega niso storili, bo zdaj blokirala račune. Po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina gre za 25.000 pravnih oseb in 50.000 fizičnih oseb. Pripravila Jan Bratanič in STA
|
neutral
|
4,123
|
Guverner ECB Mario Draghi se drži napovedanega kurza in zagotavlja, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da ohrani cenovno stabilnost in pripelje banke skozi obdobje šibkega gospodarskega okrevanja. Ključno obrestno mero pušča na 0,5 odstotka. Svet Evropske centralne banke (ECB) je včeraj zasedal v Parizu, a izlet iz Frankfurta ni prinesel presenečenj, saj je bila sprejeta pričakovana odločitev, da ključno obrestno mero ohrani pri 0,5 odstotka. Kot je v zadnjih dveh mesecih že v navadi, je guverner Mario Draghi po vzoru kolega iz Bank of England Marka Carneyja napovedal tudi pričakovanja za prihodnje gibanje ključne obrestne mere, ki bo zaradi nizke inflacije (avgusta 1,1-odstotna) in šibkega gospodarskega okrevanja daljše obdobje ostala na zgodovinsko nizki ravni ali še nižje. O nadaljnjem znižanju ključne obrestne mere naj bi svet ECB resno razmišljal že v Parizu, medtem ko naj bi potekali pogovori tudi o novem krogu poceni triletnih likvidnostnih posojil (LTRO). A v razkrivanju prihodnjih ukrepov ECB Draghi ni šel tako daleč, v svojem slogu se je izognil novinarskim vprašanjem in dejal: »ECB je pripravljena na različne scenarije in bo po potrebi uporabila vse razpoložljive ukrepe.« Mnogi menijo, da bi morala to storiti kmalu, saj je gospodarsko okrevanje območja evra z izjemo nekaj pozitivnih trendov med mehkimi statističnimi kazalniki izredno počasno, krhko in neenakomerno. Brezposelnost se je na drugi strani sicer stabilizirala, a na izredno visoki 12-odstotni stopnji. Kljub temu je Draghi prepričan, da je območje evra precej bolj odporno proti političnim in gospodarskim šokom iz posameznih držav. Če so se države skupne valute ob izrednih težavah Grčije, Portugalske in Irske stresle do temeljev, danes namreč ni več tako. Po Draghijevem mnenju so to spoznali tudi finančni trgi, ki se zaradi programa odkupovanja obveznic (OMT) danes ne splašijo tako zlahka. Tako naj politična nestabilnost v Italiji in na Nizozemskem, čakanje na novo vlado Nemčije ter stalne težave Grčije in ne nazadnje tudi Slovenije ne bi negativno vplivali na počasno gospodarsko okrevanje območja evra. Kar pa ne pomeni, da si lahko države privoščijo bolj sproščen pristop k vpeljevanju potrebnih ukrepov za stabilizacijo in vzdržnost javnih financ, kot tudi sanacijo bančnega sistema, ki še vedno ne kreditira gospodarstva. »Močno upam, da se bo kreditiranje obudilo, še preden bo ECB prevzela vlogo enotnega nadzornika evropskega bančnega sistema v prihodnjem letu,« je dejal Draghi in poudaril, da se bo trudil to tudi doseči. Vendar je pri tem poudaril, da je treba ločiti potrebe bank po likvidnosti ali po svežem kapitalu. Slednjega si bodo morale banke zagotoviti same ali ob pomoči davkoplačevalcev. To velja tudi za Slovenijo, kjer živimo v pričakovanju cene, ki jo bomo morali plačati za rešitev bank.
|
neutral
|
4,124
|
Kratke vesti, ki jih pripravljajo v poslovni redakciji Dnevnika. Mervar na čelo Elesa Nadzorni svet Elesa je na včerajšnji seji za direktorja družbe imenoval Aleksandra Mervarja, sedanjega namestnika direktorja. Ta bo štiriletni mandat nastopil 26. oktobra, ko bo tudi odstopil iz nadzornega sveta Slovenske odškodninske družbe. Alta svetovalka pri prodaji Cinkarne Celje Cinkarna Celje je za čas postopka prodaje skoraj 73-odstotnega deleža sklenila pogodbo o svetovanju z Alto Skupino. Sporazum o skupnem nastopu pri prodaji Cinkarne Celje so julija podpisali NLB, Sod, Modra zavarovalnica, NKBM, NFD DZU, Banka Celje in KD Skladi. Sedem prijav za vodenje Košakov Tovarna mesnih izdelkov Košaki, ki jo je avgusta zapustil predsednik uprave Jure Bojnec, še ni dobila novega vodstva. Na objavljeni razpis je prispelo sedem prijav, a nadzorniki odločitve še niso sprejeli. Začasno zdaj vodi družbo dosedanja vodja prodaje Meta Lovše. Pörš bo bedel nad železniškim prometom Vlada je včeraj za največ pol leta imenovala vršilca dolžnosti direktorja Javne agencije za železniški promet. To je postal Alojz Pörš, ki je bil v Javni agenciji za železniški promet na različnih vodstvenih položajih zaposlen od leta 2006. Vlada na pomoč Pomurskim mlekarnam Pomurske mlekarne bodo od vlade dobile pomoč »de minimis« v obliki reprogramiranja dolgoročnega posojila. Gre za dveletni moratorij za odplačilo glavnice, rok vračila celotnih obveznosti pa se podaljša za 24 mesecev. Neto državna pomoč de minimis znaša 42.981 evrov. Bruselj odobril poroštvo MLM Evropska komisija je odobrila državno poroštvo za državno pomoč Mariborski livarni Maribor (MLM) v višini 5,1 milijona evrov. Erste Card izdal 30.000 kartic diners V prvem mesecu po izpolnitvi vseh potrebnih tehničnih zahtev in ponovni vzpostavitvi mreže za delovanje kartice diners na prodajnih mestih je Erste Card, novi lastnik franšize Diners Cluba v Sloveniji, pridobil že 30.000 imetnikov novih kartic diners. V tem času je bil na prodajnih mestih v Sloveniji s karticami diners club ustvarjen promet v višini 1,3 milijona evrov. Terme Olimia z 10 milijoni evrov prihodkov Terme Olimia so ob polletju ustvarile 10 milijonov evrov prihodkov, kar je nekaj odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Direktor Zdravko Počivalšek je ocenil, da je bil začetek leta zelo težak, vendar jim je čez polletje uspelo poslovne rezultate izboljšati. Veliko zanimanje za Novolesov kompleks Po več neuspelih dražbah za prodajo kompleksa straškega Novolesa, ki je od maja predlani v stečaju, je upraviteljica Romana Kruhar Puc julija razpisala dvomesečno prodajo s pomočjo nezavezujočih ponudb in zanjo dobila štiri ponudbe. Za nakup kompleksa se poteguje tudi delavska zadruga, ki so jo ustanovili nekdanji Novolesovi delavci. Pripravila Jan Bratanič in STA
|
positive
|
4,125
|
Madrid - Španska banka Catalunya Caixa, ki ji je območje evra lani dodelilo 10 milijard evrov finančne pomoči, namerava odpustiti med 2400 in 4800 zaposlenih. Ukrep je del zahtev glede prestrukturiranja poslovanja, ki ga je banka sprejela z EU v zameno za finančno pomoč. Dogovor določa tudi znižanje plač preostalim zaposlenim. Catalunya Caixa je prejela okoli 10 milijard evrov od skupaj 41 milijard evrov finančne pomoči, ki jih je območje evra lani dodelilo za dokapitalizacijo najšibkejših španskih bank, poročajo tuje tiskovne agencije. Finančnemu kolapsu druge največje španske banke je leta 2011 sledila nacionalizacija. Catalunya Caixa je zdaj pod nadzorom t.i. slabe banke, ki namerava banko prodati do konca letošnjega leta, če bo to mogoče. Kot pravijo pri Catalunya Caixa, bo banka z nižjim številom zaposlenih "bolj atraktivna" za potencialne kupce. Med zainteresiranimi kupci naj bi bili španski bančni giganti Santander, BBVA in Caixa Bank.
|
negative
|
4,126
|
Maribor - Novinarji časnika Večer so ustanovili zadrugo. S tem so po besedah člana skupine pobudnikov zanjo Bojana Baumana izpolnili enega od temeljev, prek katerega želijo izpeljati notranji odkup njihove časopisne hiše. Naslednji korak je zbiranje zavezujočih ponudb med ostalimi zaposlenimi na Večeru. Kot je razvidno s spletnih strani Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), je Okrožno sodišče v Mariboru danes potrdilo vpis tako imenovane Zadruge za Večer v sodni register. Med ustanovnimi člani so poleg Baumana še Aleš Kocjan, Aleš Dragar in Matija Stepišnik, kot predsednica zadruge pa je navedena Petrina Šebart Žižek. V sredo zbor delavcev Bauman je za STA pojasnil, da bodo v sredo imeli zbor delavcev, na katerem bodo sodelavcem predstavili najnovejše rezultate pogajanj z lastniki in bankami. »Še enkrat jih bomo vprašali, a tokrat že z zavezujočimi ponudbami, ali so pripravljeni sodelovati. Govorimo o tem, ali so pripravljeni najeti kredit.« Na prejšnjem zboru delavcev, ko so pobudniki zadruge dobili mandat za pogajanja, so dobili podporo 65 od skupno 165 delavcev. Koliko podpore imajo sedaj, Bauman ni želel vnaprej ugibati. »Situacija, v kateri smo, ni najboljša. Grozi tudi izplačilo bilančnega dobička, s čimer bi še poslabšali pogoje. Ljudje so v negotovosti za prihodnost in v teh pogojih je zelo težko razmišljati za deset let naprej, za kolikor bi morali vzeti kredit,« je dejal. Vsota za odkup ni znana Bauman prav tako še ni želel govoriti o vsoti, ki jo nameravajo ponuditi za odkup, saj bi rad o tem najprej seznanil kolege znotraj časopisne hiše. »Vmes se je pojavil strateški partner, ena od bank. Računamo, da bi polovico denarja, ki smo ga pripravljeni dati za kupnino, dobili na ta način. Preostalo polovico oz. nekaj manj pa bi zbrali med delavci,« je povedal. Sam se še vedno zavzema za notranji odkup celotnega deleža, čeprav se je pojavila ponudba prodajalca, da bi se odkupilo le blagovno znamko. »To je neke vrste rezervna varianta, ki jo bomo tudi jutri predstavili delavcem,« je dodal. Delo bi prek dividend počrpalo ves bilančni dobiček Družbi Delo, ki ima od novembra 2008 v lasti 79,24 odstotka Večera, se je konec julija iztekel večkrat podaljšani rok za prodajo vsaj 75-odstotnega deleža v Večeru. Urad za varstvo konkurence, zdajšnja Javna agencija RS za varstvo konkurence (AVK), ji je leta 2009 prodajo naložil zaradi presežne koncentracije na področju časopisnega in oglasnega trga. Novinarje Večera je pred dnevi močno razburila namera Dela, da na izredni skupščini prek dividend iz Večera počrpa ves bilančni dobiček. Delničarji Večera bodo na izredni skupščini 4. novembra odločali o delitvi dobrega pol milijona evrov bilančnega dobička. Kot je predlagano v sklicu skupščine, bi skoraj 507.000 evrov oziroma 1,98 evra bruto na delnico razdelili za dividende, le nekaj manj kot 2000 evrov pa bi prenesli v naslednja poslovna leta.
|
neutral
|
4,127
|
Ljubljana - Gospodarsko ministrstvo in vodstvo novomeškega Revoza sta danes podpisala pogodbo o dodelitvi 22 milijonov evrov finančne spodbude Revozu. "Za pomoč Revozu smo postrgali vsa sredstva za tuje neposredne investicije," je ob podpisu poudaril gospodarski minister Stanko Stepišnik, ki verjame, da bo podjetje izpolnilo vse zaveze iz pogodbe. Revoz se je zavezal, da bodo v okviru projekta proizvodnje novega twinga in štirisedežnega smarta v naslednjih petih letih zaposlili najmanj 51 novih delavcev, če bo tovarna obratovala v eni izmeni, oziroma 102 nova delavca, če bo obratovanje v dveh izmenah. V primeru neizpolnitve zahtev to pomeni vračilo sredstev, je dejal minister. Predsednik uprave Revoza Patrice Haettel je pojasnil, da projekt poleg novih zaposlitev zagotavlja tudi ohranitev delovnih mest v podjetju. Razveselila ga je odločitev vlade za finančno pomoč Revozu, saj bodo tako lahko celoten projekt "mirno" zaključili. Vlada je novembra 2011 sprejela sklep o dodelitvi pomoči za omenjeni projekt Edison, in sicer v višini 45,5 milijona evrov, zdaj pa je v luči preiskave s strani Evropske komisije pomoč zmanjšala. Višina investicije v projekt znaša 450 milijonov evrov, od tega naj bi šlo omenjenih 22,5 milijona evrov iz proračunskih sredstev, drugo pa iz lastniškega kapitala projektnega podjetja. Stepišnik je pojasnil, da je za leto 2013 predvidena finančna spodbuda v višini treh milijonov evrov, 4,9 milijona evrov v letu 2014, 7,7 milijona evrov v letu 2015, v letu 2016 pa še preostanek v višini 6,9 milijona evrov.
|
neutral
|
4,128
|
Čeprav je država predsedniku uprave Luke Koper Gašparju Gašparju Mišiču že pred tedni drastično omejila pooblastila, ta še vedno samostojno sprejema odločitve. Čeprav je država na skupščini Luke Koper v začetku tega meseca spremenila statut in drastično omejila pooblastila predsedniku uprave Gašparju Gašparju Mišiču, ta po več kot dveh tednih še vedno samostojno sprejema poslovne odločitve. Glede na določbe novega statuta bi moral Gašpar Mišič odslej za vse nepremičninske posle v Luki Koper predhodno pridobiti soglasje novega nadzornega sveta pod vodstvom Alenke Žnidaršič Kranjc. Hkrati bi delavski direktor in član uprave Matjaž Stare, ki bi lahko Gašparju Mišiču tudi po novem »posojal« glas za sprejemanje poslovnih odločitev, izgubil vsa pooblastila za zastopanje družbe. Mišič se tako pri sprejemu poslovnih odločitev ne bi mogel več zanašati na Stareta, temveč bi nujno potreboval bodisi soglasje prokurista Mirka Pavšiča bodisi člana uprave Marka Remsa (ta je že odstopil, vendar mu še vedno teče odpovedni rok). Toda sprejete spremembe statuta in s tem tudi omenjene omejitve upravi kljub jasno izraženi volji večinskega lastnika vse do danes niso začele veljati. Razlog je začasna odredba, ki jo je na vpis sprememb statuta vložilo društvo malih delničarjev MDS Rajka Stankovića. Da bodo poskušali izpodbiti odločitev 99,1 odstotka vseh prisotnih delničarjev, so v MDS napovedali že na skupščini. Dokler ne bi sodišče pravnomočno odločilo o njihovi izpodbojni tožbi, pa so predlagali zavrnitev ali vsaj odložitev vpisa spremembe statuta. »Spremembe statuta smo v zakonsko predpisanem roku vložili na pristojno registrsko sodišče, vendar nismo dobili odločbe o vpisu prav zaradi zgoraj omenjenega postopka,« so včeraj v Luki Koper potrdili zaplet. Hkrati so zagotovili, da so v zakonskem roku odgovorili na predlog za začasno odredbo. Medtem zaradi odsotnosti sogovornikov niso komentirali informacij, da sta Mišičeva uprava oziroma delavski direktor Stare posegla v odgovor na izpodbojno tožbo MDS, ki ga je pripravila njihova pravna služba, kot tudi ne, da si v luči tega dogajanja prizadevata za zamenjavo vodje pravne službe. Ob tem velja opozoriti, da trenutni razplet koristi ne le Mišiću, ampak tudi Mestni občini Koper pod vodstvom Borisa Popovića. Ta namreč velja za daleč najglasnejšega Mišičevega zagovornika, ki pa je podprl spremembo statuta in omejitev pooblastil. Verjetno je šlo za kompromisno odločitev, saj je v zameno država v nadzornem svetu pustila predstavnico koprske občine Sabino Mozetič. Za pojasnila glede zapletov pri vpisu sprememb statuta smo se obrnili tudi na Slovensko odškodninsko družbo (Sod), ki upravlja državni delež v koprski družbi. Zavrnili so očitke o nevestnem delu in poudarili, da mora vpis sprememb registrskemu sodišču predložiti uprava. »Vsekakor pa bo Sod presodil o smiselnosti in potrebnosti vstopa kot stranski intervenient v pravni postopek (izpodbojna tožba, op.p.),« so povedali. Spomnimo, da si je Mišič namesto razširitve sedanjega vhoda v koprsko pristanišče zamislil kar tri nove vhode, ki pa so v veliki meri povezani prav z nepremičninskimi projekti, za katere (še) ne veljajo omejitve.
|
negative
|
4,129
|
Nikozija - Trojka mednarodnih posojilodajalcev - Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) - je na Cipru začela drugo revizijo položaja države. Osredotočila se bo na reforme bančnega sektorja in načrt privatizacije državnih podjetij, od njene ocene pa bo odvisno, ali bo ranljiva država dobila nov obrok posojila. Predstavniki trojke se bodo v Nikoziji sestali s ciprskim finančnim ministrom in guvernerjem ciprske centralne banke, v sredozemski državi pa se bodo predvidoma mudili do 8. novembra. Ob koncu prve revizije so mednarodni posojilodajalci menili, da Ciper pri izpolnjevanju pogojev iz programa pomoči že beleži napredek tako na področju uvajanja sprememb v bančnem sistemu kot pri implementaciji strukturnih reform, piše nemška tiskovna agencija dpa. Ciper je marca zaradi kolapsa prenapihnjenega bančnega sistema, ki je z visokimi obrestnimi merami in naklonjenim zakonodajnim okvirom privabljal denar različnih bogatašev in podjetij, predvsem iz Rusije, prejel finančno pomoč območja evra. Evrske države so mu v zameno za izpolnjevanje pogojev namenile 10 milijard evrov. Nikozija je v tej luči temeljito prestrukturirala dve največji banki. Donedavno druga največja banka Laiki je šla v likvidacijo, njeno premoženje pa so razdelili na dobro in slabo. Prvo se je preneslo na največjo banko Bank of Cyprus, drugo pa na ciprsko obliko t.i. slabe banke. Imetniki vlog v Bank of Cyprus nad 100.000 evrov, med katerimi so prevladovali ruski državljani, so morali za reševanje banke prek mehanizma bail prispevati 47,5 odstotka vrednosti svojih vlog, ki so jim jo pretvorili v delnice. Na ta način se je banka dokapitalizirala za okoli osem milijard evrov.
|
neutral
|
4,130
|
Po nekaterih napovedih bi lahko bila prodaja Elana končana že do konca leta. Izbrani interesenti trenutno opravljajo skrbni pregled družbe, nekateri se zanimajo za nakup posameznih Elanovih divizij. Po večkratnih poskusih bi lahko begunjski Elan ali vsaj del njega naposled prodali. V družbi je namreč več možnih kupcev pred kratkim začelo izvajati skrbne preglede, čemur bo sledila oddaja zavezujočih ponudb. Podrobnosti kupoprodajne pogodbe bi bile lahko usklajene že do konca leta. Ponudbe, ki so jih prejeli državni lastniki podjetje PDP, Triglav Naložbe in Modra zavarovalnica, se nanašajo na različne sklope premoženja. Tako je le za dva ali tri ponudnike skupina Elan zanimiva kot celota. Če Elana ne bo možno prodati kot celote, bo sledila njegova prodaja po delih. Skrbne preglede pa trenutno izvajajo podjetja in finančni skladi, ki jih zanimata tako nakup Elana kot celote kot nakup družbe po delih. Po naših podatkih so poleg smučarske in navtične divizije zanimanje za nakup izrazili tudi kandidati za nakup proizvodnje sestavnih delov za vetrne elektrarne, ki jih Elan izdeluje za multinacionalko Siemens. S tem poslom so se začeli v Elanu ukvarjati pred nekaj leti, z njim pa po naših informacijah na leto ustvarijo že okoli 10 milijonov evrov prihodkov. Kot smo izvedeli, so se našli tudi kandidati za nakup hčerinskega podjetja Elan Inventa, proizvajalca športne opreme. Samo za to podjetje, ki je lani doseglo šest milijonov evrov prihodkov od prodaje in 116.000 evrov čistega dobička, bi po oceni poznavalca razmer Elan lahko prejel od milijona do dveh milijonov evrov kupnine. Ponudbe za nakup Elana kot celote naj bi bile tokrat bistveno višje od dobrih desetih milijonov evrov, kolikor je pred meseci ponujal londonski finančni sklad Argus Capital. Teoretično bi lahko že prodaja navtične divizije, proizvodnje za vetrne elektrarne in Elana Invente zadostovala, da Elan vrne dobrih 10 milijonov evrov nedovoljene državne pomoči. V primeru uspešno končanega prodajnega postopka bodo Elanovi lastniki del kupnine dejansko prejeli v obliki vrnjene državne pomoči. Razlika med zadnjo propadlo in aktualno prodajo begunjskega podjetja je precejšnja. Poleg odločitve evropske komisije, da je dokapitalizacija Elana v višini 10 milijonov evrov leta 2008 predstavljala nedovoljeno državno pomoč, je nad begunjskim podjetjem več let visela možnost plačila večmilijonske nagrade nekdanjemu predsedniku uprave Urošu Koržetu. Njegova tožba je odvračala marsikaterega možnega strateškega partnerja, da bi se sploh zagrel za nakup Elana. Spomnimo, da je ljubljansko višje sodišče letos spomladi tudi v drugi tožbi, ki jo je vložil Korže, pravnomočno odločilo, da za izplačilo odškodnine Koržetu ne obstaja nikakršna podlaga. Piko na i k dokončno propadli prodaji Elana pa je predstavljal propad avstrijskega hčerinskega podjetja Elan Sportartikel iz Brnce letos spomladi. Kako so poslovali v prvih devetih mesecih letošnjega leta, v Elanu, ki ga vodi Andreja Košir, niso odgovorili. Po neuradnih podatkih pa podjetje posluje v rdečih številkah. K izgubi je največ prispevalo poslovanje navtične divizije, pri čemer naj bi se prodaja letos znižala za približno petino, na manj kot sto plovil. Izgubarsko poslovanje Elana, ki zaposluje še dobrih 500 delavcev, je po načrtih predvideno tudi letos. Konsolidirani prihodki Elana so se lani znižali za 14 odstotkov, na 77,7 milijona evrov. Pri tem se je izguba lani zvišala petkrat, na skoraj sedem milijonov evrov, je razvidno iz nedavno objavljenega letnega poročila Skupine Elan.
|
neutral
|
4,131
|
Zagreb - Sodnik Zagrebškega občinskega sodišča Nikola Raguz je odločil, da bodo nadaljevali postopek v primeru ene od tožb Privredne banke Zagreb (PBZ) proti Ljubljanski banki (LB) in NLB, danes poroča Večernji list. Raguz ni sprejel ne hrvaške zahteve o mirovanju postopka niti slovenske o prekinitvi postopka. Obe strani se lahko pritožita. Gre za primer, v katerem so konec oktobra znova preložili razpravo, potem ko je Raguz ugotovil, da se strani v postopku ne strinjata o ničemer. Odvetnica PBZ je zahtevala mirovanje postopka, odvetnik LB pa je vztrajal pri prekinitvi postopka. Sodnik je takrat napovedal, da bo odločitev o mirovanju ali prekinitvi postopka objavil naknadno po pisni poti. V odločitvi o nadaljevanju postopka, ki jo je danes povzel Večernji list, je pojasnil, da je zavrnil predlog hrvaške strani za mirovanje postopka, ker s tem nista soglašala odvetnika slovenskih bank. Obenem ni ugodil niti slovenski zahtevi, češ da niso izpolnjeni zakonski pogoji za prekinitev, dodaja Zagrebški časnik. Obe strani se lahko pritožita na odločitev sodnika. Razrešil tudi dvome glede prevoda Kot poudarja časnik, je Raguz na ta način razrešil tudi dvome o prevodu angleške besede "stay" iz memoranduma, ki sta ga marca letos v Mokricah podpisali obe vladi. V Zagrebu so namreč izraz prevedli kot mirovanje postopka, v Ljubljani pa kot prekinitev sojenja. Prevod, o katerem sta se strani prerekali več mesecev, ni več pomemben, ker se postopek nadaljuje, še piše časnik. "Tudi če bi uradni sodni tolmač zatrdil, da beseda "stay" v hrvaščini pomeni prekinitev, to ne bo pomenilo, da bo sodišče prekinilo postopek, ker niso izpolnjeni vsi zakonski pogoji za prekinitev," navaja. Izpostavlja, da sodišče niti ne obravnava memoranduma kot meddržavno pogodbo, ki bi bila nad hrvaškimi zakoni, ker dogovor iz Mokric ni potrjen ne v hrvaškem saboru niti ni objavljen v hrvaškem uradnem listu. S tem podpira mnenje hrvaške vlade, ki je memorandum sprejela kot mednarodni dokument in ga izvaja v skladu z določili hrvaškega zakona o pravdnem postopku. Ta predvideva mirovanje postopka za leto dni ob soglasju obeh strani zaradi poskusa mirnega reševanja spora, z možnostjo podaljšanja za še največ leto dni ob vnovičnem soglasju strani v postopku. Potem ga sodišče lahko nadaljuje po uradni dolžnosti. Slovenija: Memorandum je nad domačo zakonodajo Slovenska stran je opozorila, da je memorandum mednarodna pogodba in je tako nad domačo zakonodajo. Slovenija je, med drugim tudi v Evropskem parlamentu, opozorila, da se obravnave kljub memorandumu nadaljujejo ter izrazila pričakovanje, da bodo sporna sojenja ustavljena. Raguz je pojasnil, da Hrvaška z memorandumom ni prevzela mednarodne pravne obveznosti, ker sta državi soglašali, da bodo vprašanje prenesenih deviznih prihrankov Zagrebške podružnice LB urejali na podlagi sporazuma o sukcesiji, kar je zgolj potrditev že podpisane pogodbe o nasledstvu. Zato ni možno znova prevzeti enake obveznosti, še navaja časnik.
|
negative
|
4,132
|
Ljubljana - Svet Banke Slovenije je danes obravnaval revidirani poročili o finančnem stanju Factor banke in Probanke ter predlog ukrepov za njuno prestrukturiranje, ki sta jih v zahtevanem roku predložili izredni upravi bank. Proces prestrukturiranja, ki predvideva postopno prenehanje poslovanja, bo po načrtu končan do konca leta 2016. Svet Banke Slovenije je načrta prestrukturiranja danes sprejel in ju bo posredoval ministrstvu za finance, to pa ju bo zaradi pridobitve dokončnega mnenja k ukrepom Slovenije za krepitev stabilnosti bank predložilo Evropski komisiji. Revidirana ocena finančnega stanja Factor banke in Probanke potrjuje prvotno oceno Banke Slovenije glede primanjkljaja premoženja obeh bank. Banki ob predpostavki pokrivanja izgube s strani lastnikov bank in imetnikov podrejenih kapitalskih instrumentov ocenjujeta primanjkljaj v višini 434 milijonov evrov, so po seji sporočili iz Banke Slovenije. Iz načrtov prestrukturiranja izhaja tudi, da bo v vmesnem obdobju Factor banka za poravnavo dospelih obveznosti črpala posojilo v skrajni sili največ v višini 347 milijonov evrov (poroštvo države znaša 540 milijonov evrov), Probanka pa največ 294 milijonov evrov (poroštvo države znaša 490 milijonov evrov). Zaveza Slovenije glede zagotavljanja solventnosti Factor banke in Probanke ter izdano poroštvo za posojilo v skrajni sili omogoča bankama postopno prestrukturiranje poslovanja s ciljem poplačila vseh navadnih upnikov. Ukrepi, ki so bili izrečeni bankama, so ohranili zaupanje v bančni oz. finančni sistem, saj ni bilo zaznati negativnih pojavov pri drugih bankah in hranilnicah, navajajo v Banki Slovenije. Kot ugotavljajo, banki od imenovanja izrednih uprav pred dvema mesecema nemoteno poslujeta in izpolnjujeta vse svoje obveznosti, aktivno pa se vključujeta tudi v procese restrukturiranja posameznih terjatev. Prednostna naloga izredne uprave obeh bank je doseči kar največje poplačilo danih kreditov in ostalih naložb zaradi minimiziranja višine državne pomoči, ki bo potrebna, da bodo v celoti poplačane obveznosti do navadnih upnikov.
|
neutral
|
4,133
|
Na newyorški borzi je steklo težko pričakovano trgovanje z delnicami družbenega omrežja Twitter. V prvih nekaj minutah trgovanja so delnice dosegle ceno skoraj 50 dolarjev - 90 odstotkov nad ceno prve javne ponudbe - nato pa se je začetno navdušenje umirilo, delnice pa se trenutno gibljejo okoli 45 dolarjev. Podjetje je v sklopu prve javne ponudbe (IPO) 70 milijonov delnic vlagateljem ponudilo po 26 dolarjev za kos, ob tem pa je napovedalo možnost izdaje še dodatnih 10,5 milijona delnic. Navdušenje vlagateljev je morda malce preveliko, saj Twitter kljub svoji priljubljenosti v sedmih letih obstoja še ni posloval z dobičkom. Vendar pa prihodki rastejo - od tretjega četrtletja lani do tretjega četrtletja letos so se prihodki podvojili na 169 milijonov dolarjev.
|
neutral
|
4,134
|
Frankfurt - Evropska centralna banka (ECB) je danes ocenila, da bi moral biti enotni evropski mehanizem za reševanje bank ustanovljen do takrat, ko bo ECB prevzela nadzorne pristojnosti v okviru enotnega bančnega nadzora v območju evra. V Frankfurtu istočasno podpirajo takšne spremembe, ki bodo omogočile sprejem mehanizma brez sprememb pogodb EU. ECB ocenjuje, da bi moral enotni mehanizem za reševanje bank zajeti vse banke v tistih članicah EU, ki sodelujejo v sistemu enotnega bančnega nadzora. Reševanje posamezne bančne institucije pa se lahko po navedbah ECB začne šele po tem, ko nadzornik oceni, da institucija propada ali bo verjetno propadla. Po mnenju ECB je bistveno, da so pristojnosti organov za reševanje in za nadzor funkcionalno ločene. ECB ali pristojni nacionalni nadzorni organi bi morali imeti tako izključno pristojnost, da ocenijo, ali katera banka propada oziroma ali bo verjetno propadla. ECB vzpostavitev enotnega mehanizma za reševanje v celoti podpira, saj meni, da bo centralizirano odločanje o vprašanjih reševanja prispevalo k večji stabilnosti območja evra in da bo to nujno dopolnilo enotnemu sistemu bančnega nadzora. Gre za drugi steber nastajajoče bančne unije. Vlogo enotnega bančnega nadzornika v območju evra bo predvidoma jeseni prihodnje leto prevzela ECB, ki meni, da bi moral biti enotni mehanizem reševanja vzpostavljen do tega trenutka. Predlagana uredba o enotnem mehanizmu za reševanje bank, o kateri se trenutno usklajujejo članice unije, vsebuje tri bistvene zahteve za učinkovito reševanje bank. To so enoten sistem za reševanje, enoten organ, ki bo pristojen sprejemati odločitve, in enoten sklad, ki bi ga napolnili prispevki bank in naj bi obsegal odstotek vseh kritih vlog v bančni uniji, torej okoli 55 milijard evrov. ECB podpira pozive, da se ustrezna zakonodaja sprejme še v tem mandatu Evropskega parlamenta in odločno podpira predvideni časovni načrt, po katerem bo mehanizem začel delovati 1. januarja 2015. ECB ob tem pozdravlja tudi zgodnjo uvedbo instrumenta za reševanje z zasebnimi sredstvi, t.i bail in načela, ki pa naj bi po sedanjih načrtih po celotni uniji začel veljati šele leta 2018. V ECB namreč menijo, da bi se ob tako pozni uvedbi povečala negotovost glede učinkovitosti mehanizma reševanja. ECB potrjuje tudi prizadevanja za uvedbo sprememb predlogov zakonodaje, ki bi omogočile vzpostavitev mehanizma reševanja brez zapletenega in z nevarnostmi posejanega postopka sprememb pogodbe EU.
|
neutral
|
4,135
|
Kratke vesti, ki jih pripravljajo v poslovni redakciji Dnevnika. Dušan Šešok tik pod 50 odstotki v Iskri Direktor Iskre Dušan Šešok je še povečal svoj lastniški vpliv na ljubljansko skupino. Pred dnevi je kupil skupno 2,7-odstotni družbeniški delež podjetja Maos (neposredni lastnik Iskre) in s tem povečal svoje lastništvo na 49 odstotkov. Delež mu je prodala Jasna Mihelj Coustaury, soproga nekdanjega predsednika uprave Vege, ki ostaja 2,3-odstotna družbenica. Preostalo obvladujejo član uprave Iskre Jože Godec in ducat drugih menedžerjev. Pušnik bo preoblikoval MP Naložbe Delničarji MP Naložb bodo čez natanko teden dni na skupščini odločali o njihovem preoblikovanju v družbo z omejeno odgovornostjo. Kdor koli bo temu nasprotoval, bo lahko v zameno dobil denarno odpravnino v višini 2,45 evra na delnico, kar celotne MP Naložbe vrednoti na 688.000 evrov. Za novega direktorja je predviden Bogdan Pušnik, ki je 29-odstotni lastnik MP Naložb. Skupščina bo prihodnji ponedeljek odločala tudi o soglasju k najemu posojila pri Sberbank v višini do 5,9 milijona evrov. Schollmayerjev Kusch v stečaj Poslovnež Jurij Schollmayer je moral pred dnevi poslati v stečaj eno od svojih podjetij – Kusch. Ukvarjalo se je z dajanjem ladij v najem, v lanskem letu pa je ustvarilo 111.000 evrov prihodkov in prav toliko izgube. Po javno dostopnih podatkih je imelo za najmanj 100.000 evrov davčnega dolga. Kusch je bil sicer v polovični lasti Mihe Kušarja in podjetja Redsey s Sejšelov. Matej Svet bi zaprl Securito Ljubljansko podjetje Securita, v katerem so delo našli tudi nekdanji varnostniki družbe G7, je končalo v likvidaciji. Čeprav je imelo konec lanskega leta krepko manj premoženja kot obveznosti, je njegov lastnik Matej Svet ocenil, da je sposobno poplačati dolgove. Likvidacijo bo vodila odvetnica Barbara Kürner Čad. Za prevzem izgubaške Securite se je pred meseci resno zanimal Sintal, ki je celo pridobil dovoljenje varuha konkurence, vendar je posel očitno padel v vodo. Kristal izgubil polovico hčerinske družbe Podjetje Kristal iz Maribora, ki se ukvarja z obdelavo ravnega stekla in je v postopku prisilne poravnave, je po novem le še 54-odstotni lastnik hčerinske družbe Kristal I. G. Ta je že od leta 2011 v likvidaciji, trenutno pa je v velikih finančnih težavah. Do 46 odstotkov lastništva Kristala I. G. so prišla podjetja, ki tako kot Kristal sodijo v avstrijsko IMSA Group, in sicer prek 420.000 evrov težke dokapitalizacije. Ogrin prokurist prodanega Gradisa – Consulta Podjetje Gradis – Consult, ki je bilo vse do julija v lasti Gradisa Skupine G, nato pa ga je skupaj z 9 milijoni evrov premoženja prevzela družba, katere lastništvo vodi do poštnega nabiralnika v Londonu, je dobilo novega prokurista. To je postal Uroš Ogrin, sicer prvi mož Gradisa Skupine G.
|
neutral
|
4,136
|
Svet Banke Slovenije je zahteval revizijo celotnega poslovanja in upravljanja Probanke in Factor banke, in sicer za obdobje od leta 2006 do leta 2012. Izredni upravi morata v primeru odkritih sumov oškodovanj ali kaznivih dejanj pri poslovanju bank preučiti sume in po potrebi v ta namen najeti forenzične izvedence. Kot so sporočili z Banke Slovenije, morata upravi Probanke in Factor banke o odkritjih obveščati pristojne organe pregona oz. sprožiti druge postopke za zavarovanje interesov bank. Svet Banke Slovenije je na današnji seji obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja in potrdil objavo gradiva oktobrske publikacije Gospodarska in finančna gibanja ter avgustovsko publikacijo Ekonomski odnosi Slovenije s tujino. Svet Banke Slovenije je obravnaval tudi poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere. Gospodarska rast naj bi bila do konca leta v najpomembnejših zunanjetrgovinskih partnericah relativno ugodna. V Sloveniji so bila agregatna gibanja v tretjem četrtletju stabilna. Kazalniki zaupanja na področju gospodarske klime se postopno izboljšujejo, predvsem v povezavi z dogajanji v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, ugotavljajo v Banki Slovenije. V predelovalnih dejavnostih se rast še ni v celoti obnovila, glede na padec prihodkov v trgovini pa ostaja šibko trošenje gospodinjstev. Razmere v večini drugih skupin storitev zasebnega sektorja so ugodnejše, kažejo pa se tudi znaki postopne stabilizacije gradbene aktivnosti.
|
neutral
|
4,137
|
Okrožno sodišče v Ljubljani je v dolgotrajni tožbi podjetja Detel Pet proti državi odločilo, da mora slednja plačati 3,4 milijona evrov odškodnine. Prvotni tožbeni zahtevek je znašal 210 milijonov evrov. Obe strani sta se na sodbo že pritožili. Država bo morala podjetju Detel Pet plačati odškodnino v višini 3,4 milijona evrov skupaj z zamudnimi obrestmi, je v dolgotrajnem sporu, polnem preobratov, odločilo okrožno sodišče v Ljubljani. Povrniti mu bo morala tudi za slabih 35.000 evrov pravdnih stroškov. Obe strani sta se na sodbo že pritožili. Da bo v primerjavi z zahtevanimi 210 milijoni evrov (z obrestmi bi se tožbeni zahtevek povzpel na pol milijarde evrov) dosojena odškodnina mizerna, smo v Dnevniku napovedali že marca letos. Takrat je na sodišču potekala še zadnja obravnava, na njej pa je svoje ugotovitve predstavil sodno imenovani finančni izvedenec. Po njegovem mnenju je država podjetju Detel Pet povzročila škodo v višini med 300.000 evrov in tremi milijoni evrov. Sodišče se je očitno odločilo za zgornjo mejo. Znano je, da je podjetje Detel Pet nekdanjega ministra za trgovino Maksa Bastla že v letu 2001 vložilo tožbo proti državi, ker naj bi mu sredi devetdesetih let takratno ministrstvo za promet in zveze »samovoljno in nezakonito« razveljavilo že pridobljena dovoljenja za mobilno telefonijo GSM. Za razliko od Mobitela so imeli namreč postavljenih že 14 delujočih baznih postaj, nato pa so nepričakovano ostali brez radijskih dovoljenj. S tem je država z le eno potezo pokopala projekt celjskega podjetja, v katero so nameravala vlagati velika slovenska in tudi tuja podjetja, in dovolila državnemu Mobitelu prevzem slovenskega trga. Na prvi stopnji je bila zadeva prvič končana že leta 2001, ko je sodišče v celoti zavrnilo tožbo, z obrazložitvijo, da država ni ravnala nezakonito. Podjetje Detel Pet je moralo zato poiskati pravico na višjem sodišču, ki je odločilo šele leta 2010. V ponovljenem postopku je nato okrožno sodišče ponovno zavrnilo zahtevek, češ da je njegova terjatev v celoti zastarala. Celjsko podjetje se je tako še enkrat obrnilo na višje sodišče, kar pa je tokrat obrodilo sadove. tm
|
negative
|
4,138
|
Kriminalisti so končali pogovore z vpletenimi v domnevno sporno preprodajo delnic MK Založbe. A med zaslišanimi ni bilo Antona Stresa in Franca Krambergerja, ki sta s temi posli mariborski nadškofiji zagotovila milijonsko finančno korist. Primer domnevno sporne preprodaje delnic Mladinske knjige (MK) Založbe, s katerimi sta zdaj že upokojena nadškofa dr. Anton Stres in dr. Franc Kramberger mariborski nadškofiji zagotovila skoraj 1,3 milijona evrov dobička na račun drugih podjetij, je ponovno na mizi tožilcev. Ti se bodo morali odločiti, ali bodo tokrat zahtevali kazenski pregon ali pa bodo ovadbo (ponovno) zavrgli. Kriminalisti policijske uprave (PU) Ljubljana so pred kratkim končali zaslišanja vpletenih v deset let stare posle z delnicami MK Založbe. Kot so povedali na PU Ljubljana, so poročilo konec minulega meseca že dopolnili in poslali okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani, kjer pa odločitve za zdaj še niso sprejeli. Spomnimo, da je tožilstvo pred tremi leti ovadbo malih delničarjev MK Založbe že zavrglo, kriminalisti pa tedaj po neuradnih informacijah niso zaslišali niti ene osebe, vpletene v posle z delnicami MK Založbe. Primer so na tožilstvu znova odprli šele, ko smo delniške malverzacije mariborske nadškofije avgusta letos razkrili v Dnevniku. Šest oseb na pogovoru na policiji S kom so tokrat kriminalisti opravili pogovore, na PU Ljubljana niso želeli pojasniti. Povedali so zgolj, da so »obvestila zbirali pri šestih osebah«. Toda med temi po dostopnih podatkih ni bilo ne Stresa ne Krambergerja, čeprav sta se oba podpisala pod vse domnevno sporne kupoprodajne pogodbe, edina, ki je imela korist od poslov z delnicami MK Založbe, pa je bila mariborska nadškofija. Ta je namreč decembra 2003 od Krekove družbe kupila večji paket delnic MK Založbe in ga še isti dan s 600.000 evri dobička preprodala naprej Etolu. Zgodba se je ponovila februarja 2004, le da je nadškofija delnice kupila od NFD 1, dobiček pri tem poslu pa je bil še nekoliko večji. Milijonska sredstva, ki jih je s temi posli zaslužila Nadškofija Maribor, je zagotovil prav Zvon Ena, ki je pokril tudi izgube nekaterih vpletenih v posle. Tožilstvo ponovno odprlo primer Poleg obeh nekdanjih nadškofov so imeli pri preprodaji delnic MK Založbe pomembno vlogo tudi nekdanji predsednik uprave Zvona Ena Holdinga Simon Zdolšek, ki nam je pogovor s kriminalisti potrdil, nekdanja članica uprave Zvona Ena Mateja Vidnar Stiplošek, nekdanji predsednik uprave družbe za upravljanje NFD DZU Stanislav Valant, bivši direktor Etola Ivan Ferme ter nekdanja člana poslovodstva Krekove družbe za upravljanje (ta je dolga leta upravljala Zvon Ena) Franc Ješovnik in Roza Mlakar Kukovič. Zakaj kriminalisti pogovorov z vpletenimi niso opravili že pred petimi leti, na policiji ne razkrivajo. Dokler avgusta letos teh poslov nismo razkrili v Dnevniku, delniške malverzacije mariborske nadškofije pretirano niso zanimale niti tožilcev. Ker nam na vprašanja na tožilstvu in policiji niso želeli odgovarjati, smo v Dnevniku avgusta po zakonu o dostopu do javnih informacij zahtevali razkritje poteka prvotnega, že končanega predkazenskega postopka. Toda tik preden je minil rok, v katerem bi morali dobiti odgovore, so se na tožilstvu odločili, da primer ponovno odprejo in od policije zahtevajo dopolnitev poročila. Odprtje predkazenskega postopka so na policiji nato tudi izkoristili za zavrnitev naše zahteve po razkritju informacij, češ da bi to »škodovalo interesom predkazenskega postopka«.
|
negative
|
4,139
|
Tik pred koncem prodajnega postopka Fotone je predsednik uprave Matjaž Lukač začel javno favorizirati ponudnika iz ZDA, kar med številnimi sproža veliko nezadovoljstvo. Rok za izboljšanje ponudb za nakup Fotone se je iztekel včeraj. V svetu ugledni proizvajalec dentalnih laserjev se prodaja že dve leti, pred meseci pa je vlada Fotono uvrstila na seznam državnih podjetij, ki so naprodaj. Poleg finančnega sklada Alpe Adria Balkan Fund, ki ima sedež v Gibraltarju, se za nakup družbe zanima ameriško podjetje Technology4Medicine. To podjetje je ustanovil nekdanji direktor družbe Biolase Technology Jeffrey Jones, ki se tudi ukvarja s proizvodnjo dentalnih laserjev. Ali je kateri od obeh ponudnikov zvišal ponudbo in ali lahko v kratkem pričakujemo zaključek prodajnega postopka, včeraj še ni bilo znano. Vsaj predsednik uprave Fotone Matjaž Lukač pa bi si želel, da bi bilo tako. Natančneje, Lukač si želi, da bi družbo prevzel Technology4Medicine, svoje stališče pa je tik pred koncem prodaje začel izražati celo javno. Takšno vedenje poznavalci razmer označujejo kot nedopustno in še zdaleč ne koristi prodajnemu postopku. Za komentar o Lukačevih izjavah smo želeli vprašati Metko Kandrič, direktorico podjetja PDP, 70-odstotnega lastnika Fotone, vendar je bila nedosegljiva. Že dve leti se omenja, da bi država od prodaje Fotone lahko iztržila okoli 20 milijonov evrov kupnine. Pri tem velja poudariti, da gre za izredno perspektivno podjetje. V prvih osmih mesecih so se prihodki od prodaje zvišali za dobrih 40 odstotkov. Veliko zaslug pri pospešku razvoja Fotone ima nedavno razvit ginekološki laser, ki se med drugim uporablja za zdravljenje inkontinence in vaginalno relaksacijo. Po najnovejših informacijah pa bi se lahko družba, tako kot v preteklosti, ponovno začela ukvarjati z vojaškim programom. Gre za sodelovanje z izraelskim podjetjem pri obnovi sovjetskih tankov T-72 za Vietnam. Če bo do posla prišlo, bi lahko družba iz tega naslova v prihodnjih petih letih dosegla okoli 15 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Lukač je bil včeraj nedosegljiv za komentar. sm
|
neutral
|
4,140
|
Mustafa Nadžaković se je od nekdaj ukvarjal z jeklenimi konstrukcijami, področjem, kjer je strokovnjak, izumi pa so njegov hobi. Nedavno je razvil miselno igro Twist ball, ki je osvojila tako domači, še bolj pa tuji trg. Z njim smo se pogovarjali o tem, kje je dobil samo zamisel, in o tem, kam ga bo ta izum popeljal. Mustafo Nadžaković so pred leti, ker je bil iz te stroke, iz Bosne poslali za mesec dni delat v Železarno Štore. Ostal je 33 let. Kasneje je zaradi večje svobode, zaradi drugačnega razmišljanja in načina dela ustvaril svoje lastno podjetje, ki se ukvarja z jeklenimi konstrukcijami. Izumi pa so že od nekdaj njegov hobi. Cilj je bil ustvariti miselno igro, ki bo ljudem zanimiva »Deset let sem se ukvarjal z jeklenimi konstrukcijami, sedaj se bom preizkusil še v tem,« pravi Nadžaković, ki je razvil Twist ball, miselno igro, žogico, ki temelji na principu rubikove kocke. Njen namen je, da se človek zabava, da pri sestavljanju razmišlja, naredi različne kombinacije. Narejena je tako, da nima notranjega mehanizma in se ne more uničiti. In zakaj bi nekdo v roke raje vzel Twist ball kot pa rubikovo kocko? Po mnenju Nadžakovića zato, ker je to žoga. »Žoga je vedno zanimiva, tako otrokom kot odraslim, in na tem temelji naša filozofija. Želeli smo narediti miselno igro, ki bo ljudem zanimiva. Da bodo morali pri tem, ko bodo iskali kombinacije, zraven tudi razmišljati,« pojasni in poudari, da ta igra nikakor ni namenjena le otrokom, ampak tudi odraslim. Obstajajo različne težavnosti Twist balla. Tako za otroke stare 6 let, kot za odrasle, ki se morajo prav tako nekoliko potruditi, da jo sestavijo. Idejo je razvijal dalj časa Na idejo za twist ball je Mustafa prišel po tem, ko je idejno rešitev videl v Bosni in jo vzel v svoje roke. »Josip Matijek je dal le idejno rešitev mi pa smo potem to oblikovali in realizirali. Sam sem to nešteto noči razvijal in sedaj imamo že pravo proizvodnjo, kjer izdelujemo Twist ball,« je povedal in še dodal, da je Matijek idejno rešitev, skico te igre, naredil pred dobrim desetletjem v Bosni, kljub poskušanju pa mu ideje ni uspelo realizirali. Ko je sam to idejo dobil v roke je toliko časa poskušal, dokler mu ni uspelo. »Delal sem vsepovsod po Evropi, celo v Rusiji, ampak v Sloveniji je najlepše in zato sem se odločil, da kljub ponudbam iz tujine proizvodnjo Twist balla zadržim v Sloveniji,« pojasni Nadžaković, ki je, ker je za svoj izum želel reklamo na višjem nivoju, tudi izven Slovenije, igro je sicer poslal že po vsem svetu, celo na Kitajsko, kjer so izdelke tudi odkupili, Twist ball predstavil tudi na »crowdfunding« spletni strani IndieGoGo. In kot pravi so dobili željeni odziv ter kar nekaj ponudb iz tujine, trenutno se dogovarjajo celo z Dubajem. Največji zbiralec miselnih iger na svetu, je Twist ball ocenil zelo pozitivno Sam ima v izdelek veliko zaupanje, vendar kot pravi, se zaveda, da je svet poplavljen z vsemi mogočimi izdelki in mu prodaja oziroma številke niti niso tako zelo pomembne. »Tony Fisher, največji zbiralec miselnih iger na svetu, je našo miselno igro zelo pozitivno ocenil in to je zame zelo pomembno,« je še povedal Nadžaković. Izdelek se sicer že prodaja na poštah po Sloveniji, v DZS-ju in na njihovi spletni strani. Twist ball delajo tudi kot poslovno darilo, saj imajo možnost, da na njih natisnejo vse, kar si stranka zaželi. O prihajajočih izumih pa ni želel govoriti, saj, kot pravi, take stvari pridejo same od sebe, spontano.
|
positive
|
4,141
|
SID banka je že začela financiranje poslovanja malih in srednje velikih podjetij, programa financiranja naložb ter raziskav in razvoja pa sta še v pripravi. Do konca leta naj bi z EIB podpisali pogodbo za 300 milijonov evrov posojila, še 50 milijonov bo na voljo za okoljske naložbe fizičnih oseb. Malim in srednje velikim podjetjem z do 3000 zaposlenimi se kmalu obetajo novi, cenovno ugodnejši finančni viri. SID banka naj bi do konca leta z Evropsko investicijski banko (EIB) podpisala pogodbo za najem 300 milijonov evrov posojila, še dodatnih 50 milijonov pa si bo slovenska razvojna banka sposodila za financiranje okoljskih naložb fizičnih oseb. Kot je pojasnil direktor oddelka za banke in razvoj produktov pri SID banki Saša Keleman, bodo cenovni pogoji posojila določeni šele ob črpanju, je pa zagotovil, da bodo ugodni. Večji del posojila za kreditiranje podjetij bo SID banka namenila za 500 milijonov evrov vreden posojilni sklad za mala in srednje velika podjetja, ki je bil ustanovljen v začetku septembra. Podjetja lahko pridobijo posojila SID banke za financiranje obratnega kapitala in novih naložb ter z njimi povezanega zaposlovanja. Prednost posojil so poleg ročnosti in dostopnosti tudi nizke obrestne mere. Ker so te nižje od tržnih, pa imajo posojila iz posojilnega sklada status državne pomoči. Za posojila, namenjena financiranju poslovanja v višini od 30.000 do 100.000 evrov z ročnostjo od enega do treh let, je obrestna mera spremenljiva. Enaka je seštevku šestmesečnega euriborja in nespremenljivega pribitka v višini dveh odstotkov. Za mikrofinanciranje malih in srednje velikih podjetij je na voljo nekaj manj kot 42 milijonov evrov, administrativni postopki za pridobitev posojila pa so po zagotovilih SID banke enostavnejši in hitri. Obrestne mere za posojila, namenjena financiranju poslovanja v višini od 100.000 do milijon evrov in z ročnostjo od enega do treh let, so odvisne od bonitetne ocene podjetja po metodologiji SID banke. Pribitek k šestmesečnemu euriborju lahko tako znaša od manj kot odstotek za podjetja iz bonitetnega razreda A do tri odstotke za podjetja najnižjega bonitetnega razreda B. Za tovrstno financiranje poslovanja je na voljo nekaj več kot 333 milijonov evrov, v obeh primerih pa podeljuje posojila neposredno SID banka. Poleg omenjenih programov sta v pripravi še dva programa financiranja, ki pa ju bodo izvajale poslovne banke. Prvi tak program, vreden nekaj več kot 83 milijonov evrov, bo namenjen financiranju novih naložb in zaposlovanja. Podjetja bodo lahko najela od 100.000 do pet milijonov evrov posojila, ročnost kredita pa bo od dveh do sedmih let in z dvoletnim moratorijem na odplačilo glavnice. Drug program, vreden okoli 42 milijonov evrov, bo namenjen financiranju novih raziskav, razvoja in inovacij. Znesek posojila bo omejen na od 100.000 do deset milijonov evrov, ročnost posojila bo od dve do deset let, podjetja pa bodo prav tako lahko izkoristila možnost moratorija za vračilo glavnice. Pogoji za podjetja, ki bi želela posojila iz sklada SID banke: niso »družba v težavah«, nimajo neporavnanih obveznosti do Dursa, imajo najmanj tri zaposlene, poslujejo najmanj dve leti, razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA ne presega 5,0...
|
neutral
|
4,142
|
Kratke vesti, ki jih pripravljajo v poslovni redakciji Dnevnika. Letrika do 70-milijonskega posla z Američani Šempetrska Letrika in John Deere, ameriški proizvajalec kmetijske mehanizacije, sta podpisala petletno pogodbo o sodelovanju v skupni vrednosti 70 milijonov evrov. John Deere je Letriki ob tem podelil status razvojnega dobavitelja in tudi prednostnega dobavitelja (preferred supplier). Pogodba zagotavlja povečanje zaposlovanja tako v Sloveniji kot v celotni skupini. Kunškova na čelu Ajpesa nasledila Logarjevo Vlada je na včerajšnji seji za direktorico Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) imenovala Mojco Kunšek, ki bo petletni mandat nastopila s 1. decembrom. Na čelu Ajpesa bo zamenjala Romano Logar, ki je bila direktorica Ajpesa od junija 2008. KD Group z dobičkom Skupina KD Group je v prvih treh četrtletjih letos ustvarila osem milijonov evrov čistega dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani poslovala s 3,5 milijona evrov izgube. Poslovni prihodki so znašali 266,9 milijona evrov, dva odstotka manj kot v lanskem obdobju. Breznik na čelu AMZS Predstavniki avto-moto društev so na včerajšnji skupščini Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) za novega predsednika krovne avtomobilistične organizacije izvolili Antona Breznika iz avto-moto društva Orehova vas. Izvolili so tudi deset članov novega upravnega odbora, pet članov nadzornega odbora in štiri člane častnega razsodišča AMZS. Pripravila Jan Bratanič in sta
|
neutral
|
4,143
|
Potem ko je državni statistični urad objavil, da se je obseg slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) v tretjem četrtletju v letni primerjavi skrčil za 0,6 odstotka, je ekonomist Jože P. Damijan za STA dejal, da je ta podatek pričakoval. »Recesija še vedno traja, vendar se bližamo dnu,« je ocenil. Kot je opozoril Damijan, se bodo s sanacijo bank in razdolžitvijo podjetij vzpostavili pogoji za ponovno rast investicij. Vendar pa je slednje odvisno od razpoloženja tako na domačem kot na izvoznih trgih, je pristavil. Ob tem je opozoril, da samo izvoz Slovenije ne more potegniti iz recesije, »ker predstavlja manj kot tretjino v neto vrednosti BDP«. Problem po njegovih besedah leži tudi v tem, da se stagnacija v območju evra stopnjuje, kar na pričakovanja ne vpliva pozitivno. Če bi se trend rasti v EU obrnil navzgor in če bi vlada zagnala investicijski cikel v infrastrukturo, pa bi lahko pozitivno rast pričakovali v drugi polovici naslednjega leta, je dejal. »Vendar je tukaj veliko 'če-jev'. Vključno z uspešnostjo sanacije bank in procesa razdolžitve podjetij,« je sklenil. Državni statistični urad je danes objavil, da se je bruto domači proizvod (BDP) v Sloveniji v letošnjem tretjem četrtletju na letni ravni zmanjšal za 0,6 odstotka. V prvih devetih mesecih letos je bil obseg BDP za 2,2 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, je v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim letošnjim četrtletjem stagniral, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa je nazadoval za 1,3 odstotka.
|
negative
|
4,144
|
Nad podjetjem Borovo Trade, ki ima dobrih sto zaposlenih in 33 poslovalnic po vsej Sloveniji, se zbirajo vse bolj črni oblaki. Možnosti, da ga bo dokapitaliziral hrvaški lastnik Borovo, so praktično nične, saj se tudi sam rešuje s prisilno poravnavo. Preživetje obutvenega podjetja Borovo Trade, ki ima nekaj več kot sto zaposlenih in 33 delujočih poslovalnic po vsej Sloveniji, je pod velikim vprašajem. Vse manj je namreč možnosti, da bo lastnik v okviru prisilne poravnave priskrbel dodatni kapital, kar od njega zahtevajo največji upniki, saj se je tudi sam znašel v hudih finančnih težavah. Družba Borovo iz Vukovarja, ki je bila pred leti ena največjih tovarn na območju Jugoslavije, danes pa je še vedno vodilna proizvajalka obutve na Hrvaškem, je v začetku avgusta objavila bankrot in se rešuje s tako imenovano predstečajno poravnavo. V prihodnjih tednih bo poskušala prepričati več kot dve tretjini upnikov, da glasujejo za načrt prestrukturiranja. Ta predvideva prodajo nepotrebnega premoženja in starih zalog čevljev. Država, ki je prevzela lastništvo nad Borovim in ima v njem ujetih 60 milijonov kun (slabih osem milijonov evrov), naj bi se odpovedala obrestim in 30 odstotkom glavnice. Preostalih sto milijonov kun obveznosti naj bi reprogramirali in poplačali v desetih letih. Sanacija Borova, v katero se je aktivno vključila tudi hrvaška vlada, pomeni zadnje upanje za skoraj tisoč zaposlenih v naši južni sosedi. Toda obenem kaže, da bo začetek postopka (ne)hote pokopal hčerinsko podjetje v Sloveniji. Član uprave hrvaškega Borova Miroslav Jocić je že na septembrski seji upniškega odbora Borova Trade jasno dejal, da »trenutno zaradi poteka prisilne poravnave lastnika in zakonskih omejitev na Hrvaškem predlog upnikov ni izvedljiv in sprejemljiv«. Poročali smo, da v Kopitarni Sevnica in podjetju Benefit zavračajo zamisli hrvaškega lastnika, da bi Borovo Trade reševali zgolj z odpisom polovice slabih treh milijonov evrov dolga do nezavarovanih upnikov. Od njega zahtevajo, naj sam zagotovi manjkajoči kapital, sicer ne bodo podprli prisilne poravnave. Četudi bosta Kopitarna Sevnica in Benefit, ki imata za 200.000 evrov terjatev, glasovala proti, to ne bo kaj dosti vplivalo na končni izid. Vse kaže, da bodo smeli v prisilni poravnavi glasovati tudi hrvaški lastnik in z njim povezane osebe. Nanje odpade kar 1,5 od skupno 2,8 milijona evrov navadnih terjatev, tako da morajo prepričati le še nekaj manjših upnikov Borova Trade. Drugi upniki lahko njihove glasovalne pravice še vedno izpodbijajo s tožbo.
|
negative
|
4,145
|
Zasedanje 159 članic Svetovne trgovinske organizacije (WTO) na Baliju bo dalo odgovor na vprašanje, ali ima WTO sploh še vidno mesto v svetovni politiki. Svet namreč že 12 let čaka na kakšen omembe vreden dogovor njenih članic. Dvanajst let je že minilo od zasedanja članic Svetovne trgovinske organizacije (WTO) v Dohi, kjer so bili začrtani obrisi temeljitih sprememb v globalizaciji in svetovni trgovini. Vendar napredka še do danes ni, nestrinjanja med državami pa bi lahko pomenila celo dokončni zaton WTO. Na začetku pogajanj leta 2001 je bilo veliko govora o podiranju meja in nadaljnji liberalizaciji svetovne trgovine, o boju proti protekcionizmu in zniževanju carin na kmetijskem trgu in trgu storitev. Medtem se je svet precej spremenil, ambicije pogajalcev pa so še dodatno razvodenele. Na indonezijskem otoku Bali, kjer poteka letošnje zasedanje trgovinskih ministrov 159 članic WTO, naj bi bili tako zadovoljni že z znižanjem carin ter odpravo administrativnih preprek in korupcije na mejnih prehodih, kar bi osvobodilo trgovinske tokove. Rezultat bi bil povečanje vrednosti svetovne trgovine za 1000 milijard dolarjev na leto, lani je sicer ta dosegla vrednost 18.300 milijard dolarjev. O bodočih ukrepih so v preteklih tednih že tekla intenzivna pogajanja v Ženevi, a brez uspeha pri najpomembnejši točki – poenostavitvi trgovanja. Prvemu možu WTO Robertu Azevedu, ki je septembra prevzel vajeti trgovinske organizacije in upal v uspeh na Baliju, tako že močno gori pod nogami. Preprekam kar ni videti konca, saj vleče vsaka država v svojo smer. Gospodarstva v razvoju želijo konec subvencij, ki jih svojim kmetom namenjajo EU in ZDA, medtem ko želi Indija na drugi strani še okrepiti subvencije pridelovalcem žita in zagotoviti trem četrtinam od 1,2 milijarde prebivalcev praktično zastonj pšenico. Zaradi tega tvega sankcije WTO, v kar ne želi privoliti. Kitajska pritiska na WTO, naj jo še naprej obravnava kot razvijajoče se gospodarstvo. S tem bi bila, čeprav je največja svetovna izvoznica, ki je v dvanajstih mesecih do konca julija izvozila za 2158 milijard dolarjev blaga, še naprej deležna raznih bonitet, na katere razvite države ne morejo več računati. Potem je tu še industrija bombaža v Afriki, ki želi lažji dostop do ameriškega trga. Iz tega koktajla zahtev in političnih interesov bo po oceni strokovnjakov težko vzklil pomemben napredek v pogajanjih. Prav mogoče je torej, da bodo prihodnji dnevi odločili o usodi WTO, ki je bila leta 1995 ustanovljena z namenom pospeševanja globalizacije in svetovne trgovine, a svojega poslanstva doslej ni upravičila. Zatorej izgublja vpliv v svetovni trgovini, hkrati pa tvega, da bodo njene bodoče sankcije in ukrepi pospremljeni z ravnodušnostjo. 1000 milijard dolarjev bi se letno povečala vrednost trgovine z znižanjem carin ter odpravo administrativnih preprek in korupcije na mejnih prehodih.
|
neutral
|
4,146
|
Ljubljana - Na Banko Slovenije so se v zadnjih dneh obrnili občani z vprašanji v zvezi s poslovanjem bank v prihodnjih dneh. Zaradi špekulacij o motenem poslovanju bank, ki so se pojavljale v medijih glede na skorajšnjo objavo rezultatov ocene kvalitete bančnih bilanc in stresnih testov, so vprašanja občanov razumljiva. Banka Slovenije ponovno zagotavlja, da je poslovanje bank nemoteno in bo nemoteno tudi naprej, ne glede na to, kdaj bodo objavljeni rezultati in ne glede na to, kakšni bodo ti rezultati. Dejansko je ocenjevanje kvalitete bančnih bilanc, skupaj s stres testi s strani neodvisnih tretjih oseb ter skupaj z ukrepi države za krepitev kapitala v bankah namenjeno krepitvi bančnega sistema. Banka Slovenije v teh dneh zaznava normalno povpraševanje po gotovini za mesec december in zagotavlja, da bo, kot vedno doslej, oskrba z gotovino nemotena.
|
neutral
|
4,147
|
Ljubljana Lah bi izbrisal Peklarjev Socius Sodišče je že tretjič v manj kot dveh letih začelo postopek izbrisa podjetja Socius Leonarda Peklarja iz sodnega registra. To je v središču odmevne afere Bados Consulting, v kateri Peklarju zaradi oškodovanja Telekoma Slovenije grozi večletna zaporna kazen. Tokrat je predlog za izbris podalo podjetje Ceeref Naložbe Igorja Laha, ki je lastnik poslovne stavbe NLB na Trgu Republike v Ljubljani. Sodišču je navedlo, da Peklarju nikoli ni dalo dovoljenja za poslovanje na tem naslovu. Postopku je ugovarjala NLB, češ da ima neporavnane obveznosti do Sociusa, a jo je sodišče zavrnilo. Matoz za 265.000 evrov zvišal kapital Franci Matoz je okrepil osnovni kapital svojega nepremičninskega podjetja Neprus, ki upravlja več kot milijon evrov vredno premoženje. Med drugim gre za dve stanovanji na Viški cesti v Ljubljani. Povečal ga je za okoli 265.000 evrov, pri čemer so sredstva prišla iz kapitalskih rezerv podjetja. Omenimo, da je bil Neprus do julija letos v lasti podjetja s Cipra, dokler ga ni odkupil Matoz. Vodušek izgublja še Novi Info TV Potem ko je v stečaju končala družba Info TV, bi lahko televizijec Vladimir Vodušek v kratkem izgubil tudi podjetje Novi Info TV, na katero je prenašal posle Info TV. Izvršitelj je namreč sodišče obvestil, da podjetja na njegovem uradnem naslovu ni našel, zato je to sprožilo postopek izbrisa. Novi Info TV ima sicer visoke neporavnane obveznosti, tudi do države, in nima več računa. Po novem Vodušek deluje prek podjetja TOP TV Media, ki je v lasti njegovega sina. Telemach si je pripojil Kabel TV... Telemach si je manj kot pol leta po tistem, ko je uspešno kupil podjetje Kabel TV, tudi pripojil enega manjših kabelskih operaterjev na trgu. Kabel TV je imel lani 3,7 milijona evrov prihodkov in 600.000 evrov čistega dobička. ... Total TV pa izplačal 1,35 milijona evrov Podjetje Total TV, ki je tako kot Telemach del regionalne skupine United Group, bo družbeniku vrnilo 1,35 milijona evrov sredstev. Gre za srbsko družbo SBB. NKBM poslala hčer v likvidacijo V NKBM pod vodstvom Aleša Hauca so se odločili, da pošljejo v likvidacijo odvisno družbo KBM-Fineko. Ta se je ukvarjala z nakupom in prodajo nepremičnin ter upravljanjem z nepremičninami, ki so v lasti NKBM. Od leta 2006 do predlani jo je vodil Igor Šujica, konec lanskega leta pa je imela za 30 milijonov evrov premoženja. Pripravil Tomaž Modic
|
neutral
|
4,148
|
Peking, Washington - Kitajska je imela oktobra v rokah že prek 1300 milijard dolarjev ameriškega dolga, kar pomeni 1000 dolarjev na kitajskega prebivalca, je razvidno iz danes objavljenih podatkov ameriške zakladnice. Skupaj s Hongkongom je medtem v kitajski lasti že za 1440 milijard dolarjev ameriških obveznic. Največji gospodarstvi na svetu tako ohranjata odnos posojilodajalec - dolžnik, četudi je Kitajska oktobra nakazala, da bo zaradi političnih spopadov, zaradi katerih je ZDA grozila delna insolventnost, kopičenje ameriškega dolga v prihodnje zajezila. V Pekingu so sicer v zadnjih letih večkrat opozorili pred tveganji velikanskega dolga ZDA, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ker pa sta državi pomembni trgovinski partnerici in ker Kitajska ob tem beleži velikanski zunanjetrgovinski presežek, še naprej kupuje ameriške obveznice. Boji se namreč, da bi se sicer vrednost juana zviševala prehitro. Dolar predstavlja skoraj 40 odstotkov kitajskih deviznih rezerv. Te so konec tretjega četrtletja znašale 3660 milijard dolarjev. Drugi največji lastnik ameriškega dolga je bila z zneskom 1170 milijard dolarjev tudi oktobra Japonska.
|
negative
|
4,149
|
V Elesu je prišlo do novega vala kadrovskih sprememb. S položaja namestnika generalnega direktorja se je moral posloviti Vitoslav Türk, ki je bil v zadnjih petnajstih letih kar štirikrat na čelu Elesa. Türk bo sicer ostal zaposlen v družbi. Novi generalni direktor Elesa Aleksander Mervar ga je postavil za koordinatorja za mednarodne odnose. V zadnjih tednih naj bi tako Türk, proti kateremu je Eles na prelomu tisočletja prav zaradi spornega prodajanja električne energije v Italijo vložil večmilijonsko tožbo, vodil pogajanja z Italijani o čezmejnih zmogljivostih. Mervar je s položaja namestnikov razrešil tudi dolgoletno Türkovo desno roko Ljiljano Perči Štefančič in Jano Oražem, pri čemer obe ostajata v družbi. Novo delovno mesto pa je našel tudi Bernardu Brščiču, še enemu kadru, ki je dobro plačano službo na Elesu dobil v času druge vlade Janeza Janše. Brščič, nekdanji državni sekretar v Janševem kabinetu in predsednik sveta Inštituta Jožeta Pučnika, tako ne zaseda več delovnega mesta svetovalca v sektorju za monitoring trga, ampak je po novem izvedenec za ekonomsko presojo projektov. Spomnimo, Brščič je pred zaposlitvijo v Janševem kabinetu dobro desetletje preživel na ljubljanski ekonomski fakulteti, kjer je predaval pri predmetih politična ekonomija in zgodovina ekonomske misli. Na uradni spletni strani Janševega kabineta še lani v Brščičevem kariernem opusu ni bilo mogoče najti podatkov o ukvarjanju z ekonomiko konkretnih projektov. Med »področji njegovega zanimanja« je omenjena stran navajala le »problematiko pokojninskih sistemov in države blaginje, politično ekonomijo, zgodovino ekonomske misli in intelektualno zgodovino liberalizma«.
|
neutral
|
4,150
|
Washington - Ameriška banka Wells Fargo je sporočila, da bo podržavljeni hipotekarni banki Fannie Mae plačala 591 milijonov dolarjev zaradi prodaje slabih kreditov pred letom 2009. Wells Fargo je podoben dogovor septembra dosegla tudi z banko Freddie Mac. Fannie Mae in Freddie Mac sta v času pred izbruhom finančne krize leta 2008 od drugih bank odkupovali hipotekarna posojila in jih tako kot druge pretvarjali v vrednostne papirje. Ob izbruhu krize se je pokazalo, da je večina teh papirjev brez vrednosti, ker slonijo na hipotekarnih kreditih, ki jih najemniki ne zmorejo odplačati. Fannie in Freddie sta padla v hudo krizo in rešila ju je država s prevzemom. Oba sedaj banke silita, da pokvarjena posojila odkupijo nazaj. Velja Fannie Mae je doslej z bankami sklenila dogovor o poravnavah vrednih skupaj okrog 12,7 milijarde dolarjev. Največ od tega (10,3 milijarde dolarjev) bo plačala Bank of America.
|
neutral
|
4,151
|
Družbeniki družbe Protej, lastnice ACH, se bodo za novo leto očitno obdarovali kar sami. Dan pred iztekom letošnjega leta so namreč sprejeli sklep, po katerem jim bo moral ACH izplačati rekordnih 21 milijonov evrov dividend. Sedanji in nekdanji menedžerji Skupine ACH z bivšim generalnim direktorjem Hermanom Rigelnikom na čelu so se očitno odločili, da bodo najprej reševali finančne težave svoje zasebne družbe Protej, prek katere so izvedli enega najodmevnejših menedžerskih prevzemov v državi. Šele nato bo prišla na vrsto finančna sanacija Skupine ACH, ki bankam dolguje okoli 170 milijonov evrov. Direktor Proteja Branko Šibakovski je namreč na včerajšnji skupščini odločil, da bo moral ACH svojim delničarjem izplačati rekordnih 21,7 milijona evrov, potem ko so si jih v zadnjih treh letih že izplačali za več kot 20 milijonov evrov. Glavnino oziroma skoraj 21 milijonov evrov dividend bo prejel Protej, ki ima v lasti dobrih 96 odstotkov vseh delnic ACH z glasovalno pravico. Rok za izplačilo dividend se izteče že danes, sredstva pa bo holdingu pomagala priskrbeti kar Adria Mobil. ACH si je namreč včeraj iz Adrie Mobil izplačal kar za 27 milijonov evrov dividend, kar predstavlja skoraj polovico kapitala novomeške družbe in je primerljivo čistemu dobičku, ki ga je Adria Mobil ustvarila med letoma 2009 in 2012. Kako bo izplačilo dividend vplivalo na finančni položaj najpomembnejše hčerinske družbe ACH, ni znano. Odločitev delničarjev ACH o izplačilu visokih dividend pa utegne ogroziti tudi pogajanja z bankami upnicami. Te so namreč že pred časom zahtevale, naj v ACH do potrditve načrta finančnega prestrukturiranja in dogovora o reprogramu posojil zadržijo izplačilo dividend. Več bankirjev nam je včeraj v neformalnih pogovorih zatrdilo, da izplačilo dividend z njimi ni bilo usklajeno, kako bo to vplivalo na pogajanja, pa za zdaj še ni znano. Po predlogu uprave in nadzornega sveta ACH bi morali delničarji včeraj na skupščini sprejeti sklep, po katerem bi izplačilo dividend prestavili v čas, ko bi ponovno razpolagali z bilančnim dobičkom, vendar ta predlog ni bil usklajen z večinskim lastnikom. »Po moji oceni ima ACH dovolj premoženja, da se dividende lahko izplačajo,« je bil kratek Šibakovski. Z dividendami ACH bi Protej lahko odplačal praktično vsa posojila, s katerimi je financiral menedžerski prevzem. »Uprava bo spoštovala sklepe skupščine, vendar bo delovala v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, ki prepoveduje izplačilo dividend, če družba ne razpolaga z bilančnim dobičkom,« je povedala generalna direktorica ACH Sonja Gole, ki pa na vprašanje, ali podpira tako visoko izplačilo dividend, ni želela odgovoriti. Samo zaradi oslabitve 40-odstotnega deleža Factor banke, ki jo je bila prisiljena reševati država, je ACH ustvaril 22 milijonov evrov izgube, zaradi izgubljenega sodnega spora, v katerem je višje sodišče odločilo v prid družbe Coming v stečaju, pa še dodatnih 8,6 milijona evrov. V ACH pa so pred kratkim že zapustili poslovno zgradbo na Baragovi ulici v Ljubljani, ki trenutno sameva in čaka novega lastnika oziroma najemnika. Edini, ki so se včeraj mudili na nekdanjem sedežu ACH, so bili družbeniki Proteja. Tik pred skupščino delničarjev ACH so se namreč sestali tudi družbeniki Proteja. O čem so odločali, uradno ni znano, razprava pa je bila vse prej kot mirna, saj so imeli nekateri družbeniki za Šibakovskega pripravljenih več vprašanj, povezanih s poslovanjem in finančnim položajem družbe.
|
neutral
|
4,152
|
Slovenci bodo dojeli, da so zastoji na mejnem prehodu Obrežje bumerang njim samim, vsi potniki bodo Slovenijo ohranili v negativni podobi, opozarja Zagrebški Večernji list Nedeljski zastoji na mejnem prehodu Obrežje so resnično huda klofuta zdravemu razumu, človeškemu dostojanstvu, klofuta vsem nam, ki z delom plačujemo državne ustanove in uradnike, da opravljajo svoje delo za naše dobro, kjerkoli, na Hrvaškem, v Sloveniji ali Južni Afriki, piše današnji Zagrebški Večernji list. Zvračanje krivde na začetek uporabe schengenskega informacijskega sistema na slovenskih mejah je navadna nesramnost, še dodaja. Komentator je prepričan, da obstajajo načini, da se v skrajnih situacijah tudi skrajno ukrepa, vsi morajo biti bolj elastični. "Saj gre za ljudi. Ali je človek res vse manj pomemben? Kje je meja človeškega dostojanstva, ki ga je treba ponižati na račun neke virtualne varnosti, zaradi neke morebitne ogroženosti, nekega terorizma? Vse to je podobno navadni policijski in (ali) državni represiji, v kateri človek ne more zahtevati svojih pravic. Žal bomo vse bolj soočeni s takšnim birokratizmom, kajti največja napaka Evropske unije je prav do skrajnosti pripeljan birokratski sistem, ki živi na številkah in pravilih," piše časnik. "Resnično neverjetno" pa se časniku zdi, kako "kruto" Slovenci uvajajo evropske norme. "Kot da ne bi dojeli, da je to bumerang njim samim, saj bodo vsi potniki, ki nekaj takega doživijo, Slovenijo ohranili v negativni podobi," še piše Večernji list.
|
negative
|
4,153
|
Record avtomatska vrata, d. o. o., ki proizvaja avtomatska vrata vrhunske kakovosti, na slovenskem trgu deluje kot hčerinsko p... Avtomatska steklena vrata Record - estetika in kakovost z roko v roki Record avtomatska vrata, d. o. o., ki proizvaja avtomatska vrata vrhunske kakovosti, na slovenskem trgu deluje kot hčerinsko podjetje hitro rastoče matične družbe Agta record iz Švice, ki jo zastopa tudi v vseh državah nekdanje Jugoslavije. Njihova blagovna znamka je vodilna v Evropi in drugod po svetu. Vsi njihovi izdelki ustrezajo najvišjim standardom kakovosti in imajo opravljene najstrožje preizkuse. Filozofija Recorda temelji na uvajanju najnovejših tehnologij z najvišjo kakovostjo. Pri tem upoštevajo estetske in praktične zahteve arhitektov, gradbenikov in končnih uporabnikov. Record je na trg uvedel številne inovacije v tehnologiji avtomatskih vrat, zato v svetu že dolgo velja za vodilnega v panogi avtomatskih vrat. Tehnološke inovacije Recorda še naprej postavljajo mejnike v industriji. Hiter prodor na slovenskem trgu Slovensko podjetje upravičuje ugled, ki ga uživa ta vrhunska znamka, čeprav so na tem trgu šele dve rosni leti. V tem kratkem času so uspešno postavili precej special nih vrat, na katere so zelo ponosni. Med njimi so tudi zrakotesna avtomatska vrata za operacijske dvorane, požarna vrata, za katera imajo certifikat STS, v kratkem pa bo postavljen prvi sistem ADM, ki omogoča nadzor in povezavo vseh vrat v stavbi, in vrata FlipFlow, ki so specializirana za nadzor prometa in potnikov na letališčih. Dobro se uveljavljajo tudi "redundant" vrata, ki v evropskem prostoru nadomeščajo "panik" vrata. Zadovoljstvo strank je veliko, saj Record vedno izpolni pogodbene obveznosti ažurno in kakovostno. Tudi pri servisih ostaja odzivni čas minimalen, ob ustrezni kakovosti seveda. Nenehna širitev poslovanja v svetu Kakovost avtomatskih vrat zagotavlja podjetje Record z razvojnim oddelkom v Švici. V kratkem bodo predstavili kar nekaj novosti, ki temeljijo na najnovejšem napredku v tehnologiji avtomatskih vrat. Agta record je k svoji visokokakovostni znamki Record priključil še vrhunsko znamko avtomatskih vrat Blasi, ki je v svetu znana kot "draguljarna" med avtomatskimi vrati in proizvaja unikatna vrata. Družba pa nenehno širi obseg svoje dejavnosti z odpiranjem novih podjetij po vsem svetu, kar dokazujejo tudi stalna rast prihodkov in drugi poslovni kazalci (informacije na www.agta-record.com). Izbor avtomatskih vrat Record V svojem prodajnem asortimanu Record poleg že omenjenih specialnih vrat ponuja trenutno najbolj priljubljen model 16 STA, ki ga vgrajujejo v drsna enokrilna in dvokrilna vrata, teleskopska dvo-, tri- in štirikrilna, kotna, polkrožna, zgibna, protivlomna, "panik" in druga vrata. V njihovi ponudbi sta tudi modela 17 STA in 19 STA, ki sta po kakovosti zelo podobna 16 STA, od njega pa se razlikujeta denimo po višini maske za pogon, zmogljivosti motorjev, velikosti kotalnikov in podobno. Vsem, ki bi želeli svoja navadna vrata nadgraditi z avtomatskim pogonom, pa priporočajo novejši model 127 DFA. Kam naprej? V prihodnosti bo podjetje Record avtomatska vrata, d. o. o., zagotovo še naprej širilo svojo dejavnost tako v Sloveniji kot v drugih državah nekdanje Jugoslavije. Kot pravijo, dober glas seže v deveto vas, in o njih je res slišati zelo daleč. p
|
positive
|
4,154
|
Od polnoči se je liter najbolje prodajanega 95-oktanskega bencina pocenil za 3,1 centa 95 oktanski bencin se bo pocenil za 3,1 centa in bo stal 1,0004 evra za liter 98 in 100 oktanski bencin se bosta pocenila za 4,1 centa in bosta po novem stala 1,024 evra za liter Dizelsko gorivo se bo pocenilo za en cent in bo stalo 0,972 evra za liter Kurilno olje se bo podražilo za 1,5 centa in bo stalo 0,635 evra za liter Vlada znižuje trošarine za energente na minimalno raven EU Vlada je na današnji dopisni seji sprejela spremembe in dopolnitve uredbe o določitvi zneska trošarine za energente. S spremembami uredbe se trošarina za neosvinčeni bencin zniža s 400,03 na 359 evrov za tisoč litrov in za plinsko olje za pogon s 323,30 na 302 evra, kar je minimalna raven, določena s strani EU. Kot so sporočili iz urada vlade za komuniciranje, se bo s spremembo trošarin inflacija za mesec september znižala za 0,17 odstotne točke. Z znižanjem trošarin bo vlada zmanjšala nihanja drobno prodajnih cen, do katerih bi sicer prišlo zaradi gibanj oziroma povišanja cene nafte na svetovnem trgu. Zakon o trošarinah daje vladi pooblastilo za zmanjšanje ali povečanje trošarine v skladu s slovensko ekonomsko politiko.
|
positive
|
4,155
|
Hrvaškega predsednika Stipeta Mesića napredek slovenske industrije ne preseneča, od osamosvojitve slovenska BDP raste znatno hitreje od Hrvaškega Hrvaški predsednik Stipe Mesić je danes odprl 83. Jesenski Zagrebški velesejem, na katerem je Slovenija država-partnerka. "V času, ko smo živeli v skupni državi, je bila Slovenija 20 odstotkov bolj razvita od Hrvaške. Danes je Slovenija 100 odstotkov bolj razvita od Hrvaške, kar pomeni, da ima dvakrat večji bruto domači proizvod od Hrvaške," je poudaril Mesić. Dejal je, da je Slovenija to dosegla, ker izvaža dvakrat več kot Hrvaška, čeprav ima dvakrat manj prebivalcev. "Slovenski letni izvoz je devet tisoč evrov na prebivalca, hrvaški pa le dva tisoč evrov. Zato ne preseneča, da slovenska industrija napreduje, medtem ko hrvaška nenehno zaostaja," je izpostavil Mesić, ki je v nagovoru posebej opozoril na pomanjkanje dolgoletne gospodarske strategije na Hrvaškem. Hrvaška zmanjšuje blagovni primanjkljaj v menjavi s Slovenijo Slovenski veleposlanik na Hrvaškem Milan Orožen Adamič je na otvoritvi velesejma povedal, da Hrvaška zmanjšuje primanjkljaj v blagovni menjavi s Slovenijo v zadnjih dveh letih. "Izvoz hrvaške živilske industrije v Slovenijo je bil v letu 2006 za 18,5 odstotka večji kot leto pred tem, medtem ko je v enakem obdobju slovenska živilska industrija izvozila na Hrvaško za pet odstotkov izdelkov več," je dejal Orožen Adamič. Poudaril je še, da so bili slovenski vlagatelji na Hrvaškem v prejšnjih letih pogosto soočeni s problemi, zaradi katerih celo prevladuje mnenje, da je Hrvaška neljubezniva do tujih investitorjev. "Upam, da se bo to spremenilo v procesu hrvaškega pristopa Evropski uniji," je dodal. Na otvoritvi je bil tudi slovenski minister za razvoj Žiga Turk, ki se bo danes srečal z Mesićem. Hrvaški predsednik bo obiskal slovenski razstavni prostor, ki ga bodo uradno odprli popoldne. Svoji stojnici bosta imeli tudi Slovenska turistična organizacija in Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije.
|
positive
|
4,156
|
Osumljenci so povzročili za okoli 750.000 evrov škode, v preteklem letu pa naj bi podtaknili okoli 60 požarov. Mariborski kriminalisti in policisti so 11. septembra s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku eno polnoletno in dve mladoletni osebi iz Maribora. Sumijo jih naklepnega požiga tribune v izgradnji na stadionu v Ljudskem vrtu , trgovine Maxina na Šentiljski cesti, stavbe bivše psihiatrije v Pivoli, lesenih vrtnih hiš v skladišču trgovine Baumax na Tržaški cesti in zabojnika za smeti v podhodu večstanovanjske hiše na Ruški cesti. Osumljeni so člani prostovoljnega gasilskega društva. Kot je danes na novinarski konferenci povedal vodja urada kriminalistične policije mariborske policijske uprave Marjan Fank, je preiskovalni sodnik po zaslišanju zoper polnoletno osebo odredil pripor. Osumljeni so z omenjenimi dejanji po neuradni oceni povzročili škodo v višini okoli 750.000 evrov. Enega osumljenca so na podlagi obvestila občana prijeli 9. septembra, neposredno po podtaknjenem požaru na zabojniku za smeti, ostala dva pa v jutranjih urah naslednjega dne. So za povečano število požarov krivi požigalci? "V obdobju od decembra 2006 do septembra letos smo na območju Policijske uprave Maribor zaznali bistveno povečanje požarov, za katere je bilo z ogledom ugotovljeno, da so podtaknjeni. Te zgostitve so bile večinoma na območju centra Maribora, levega in desnega brega reke Drave, kakor tudi Slivnice in Rač. Na teh območjih smo izvajali v nekajmesečnih aktivnostih tudi opravila, kot so zasede in pa blokade območij," je pojasnil Fank. Po njegovih besedah mariborski kriminalisti in policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil, saj dosedanje ugotovitve kažejo, da naj bi osumljeni samo na območju policijske postaje Maribor II naklepno požgali okoli 60 različnih objektov in predmetov, s požiganjem pa naj bi začeli decembra 2006. V večini primerov je šlo za požige zabojnikov za smeti. "Motiv za njihova dejanja je bil predvsem v dokazovanju in pa prisotnosti ob gašenju požarov," je dodal Fank. Obtoženim grozi zaporna kazen Policisti in kriminalisti so med preiskavo zasegli tudi nekaj računalnikov. Kot je dejal Fank, preiskava uporabe računalniške opreme še poteka, podatkov o tem, da bi osumljeni požare tudi snemali, pa zaenkrat ni. Za kaznivo dejanje požiga je zagrožena kazen od enega do osmih let zapora. Osumljenim pa očitajo tudi storitev kaznivih dejanj povzročitve splošne nevarnosti in poškodovanja tuje stvari. Osumljeni so sicer člani mariborskega prostovoljnega gasilskega društva. Kot je pred dnevi povedal predsednik društva Milan Eržen, nihče od kolegov ni nikoli posumil, da bi mladeniči lahko bili požigalci. Veljali so namreč za požrtvovalne gasilce, ki so vselej pripravljeni pomagati drugim.
|
negative
|
4,157
|
Podpredsednica družbe Harrah's Entertainment se je v okviru svojega drugega obiska v Sloveniji sestala z novogoriškim županom Mirkom Brulcem V okviru svojega drugega obiska v Sloveniji se je podpredsednica družbe Harrah's Entertainment , ki skupaj s Hitom načrtuje 750 milijonov evro vredno megazabavišče, Jan Jones danes v Novi Gorici sestala tudi s županom Mestne občine Nova Gorica Mirkom Brulcem. Čeprav podobnosti o projektu, kot tudi ne njegova lokacija, še niso znani, je Jonesova prepričana, da je bil od njenega julijskega obiska narejen manjši napredek. "Občutek je dober. Zadovoljen sem z odgovori," je po sestanku dejal Brulc. Novogoriški župan, ki je bil vesel obljube Jonesove, da na Goriškem ne nameravajo zgraditi novega Las Vegasa, je predstavnico Harrah'sa seznanil sklepi torkove izredne seje mestnega sveta, pa tudi drugimi zahtevami, ki se glede turistično-igralniškega projekta pojavljajo v novogoriškem okolju. Ajševica edina možna lokacija v novogoriški občini Jonesovi je Brulc predstavil območje Ajševice kot edino možno lokacijo za megazabavišče v novogoriški občini. "Lokacija ima nekatere prednosti, kar bomo s kolegi upoštevali," je dejala Jonesova, ki želi, da bi bil turistično-zabaviščni center postavljen na Goriškem. "To je zame pomembno, kajti Novo Gorico smo izbrali zaradi njenih lepot, dostopa do infrastrukture, bližine Italije in Avstrije. Tu je po mojem mnenju prava lokacija," je poudarila Jonesova. Sicer pa sta Jonesova in Brulc, ki sta se danes srečala prvič, zgolj izmenjala mnenja, kot kaže pa Američani razumejo zahteve lokalnih skupnosti, je ugotovil slednji. Dotaknila sta se tudi predlaganih sprememb igralniške zakonodaje, ki jih pripravlja ministrstvo za finance in na katere imajo na Goriškem precej pripomb. "Imamo obljube, da bodo naše zahteve upoštevane. Če bo tako, potem je pot dosti bolj odprta kot sicer," je Jonesovi zagotovil Brulc.
|
positive
|
4,158
|
Stanje na balkanskih borzah je bilo za vlagatelje razveseljivo, sak se je večina borznih indeksov se je nahajala v plusu V Zagrebu je osrednji borzni indeks Crobex ob 15:30 za dobre pol odstotka v plusu. Tečaj naftne družbe Ina se je okrepil za slabe dva odstotka. V Skopju je borzni indeks MBI10 po nekaj dneh padanja trgovalni dan končal na 9.426 točkah, kar je 1,8 odstotka višje kot včeraj. Najbolj prometne so bile delnice Komercijalne banke Skopje in Makpetrola . Tečaj prve je dan zaključil rahlo v rdečem, medtem ko so se delnice Makpetrola podražile za dobra dva in pol odstotka. Tudi banjaluški borzni indeks BIRS je zabeležil porast, in sicer se je okrepil za dobri dve desetinki odstotka. Najbolj se je trgovalo z delnicama banjaluške Nove Banke in Rafinerjie nafte Slavonski Brod . Sarajevski borzni indeks SASE pa se končal dobre pol odstotka v rdečem. Beograjski borzni indeks Belex15 je zaključil dober odstotek višje kot včeraj. Tečaj včeraj najbolj prometnih delnic AIK Banke pa je končal slabe štiri odstotke višje kot včeraj.
|
positive
|
4,159
|
V Műnchnu se je danes odprl tradicionalni praznik piva Oktoberfest na katerem organizatorji pričakujejo šest milijonov obiskovalcev V bavarski prestolnici se je danes odprl tradicionalni praznik piva Oktoberfest. Organizatorji v 16 dneh največje ljudske veselice na svetu pričakujejo šest milijonov obiskovalcev, ki bodo spili najmanj toliko litrov piva. Oktoberfest je lani Münchnu prinesel skoraj milijardo evrov, od tega je bilo 450 milijonov evrov neposredno povezanih s festivalom, 300 milijonov pa so obiskovalci zapravili v hotelih, ki so ob tej priložnosti seveda nabito polni. Ude: Odprt je! Prvi sodček piva na 174. Oktoberfestu je odprl župan Münchna Christian Ude s tradicionalnim vzklikom "O'Zapft is!" (Odprt je!), prvo "superco" - liter piva je namreč edina količina, ki jo je možno naročiti - pa je dobil bavarski premier Edmund Stoiber.
|
positive
|
4,160
|
Ker po treh tednih pogajanj ni prišlo do dogovora med vodstvom in sindikatom v General Motorsu, so slednji danes sprožili največjo splošno stavko po letu 1976 Ker po treh tednih pogajanj ni prišlo do dogovora med vodstvom in sindikatom v General Motorsu, so slednji danes sprožili največjo splošno stavko po letu 1976 Delavci General Motorsa (GM) so začeli največjo splošno stavko po letu 1976, v kateri bo sodelovalo okoli 73 tisoč zaposlenih. Vodstvo družbe namreč ni ugodilo zahtevam ameriškega sindikata delavcev v avtomobilski industriji (The United Auto Workers Uninon, UAW ). Tri tedne dolga, neprekinjena pogajanja med GM in UAW so se začela, ko je uprava GM sporočila, da bo ukinila svoje, skoraj pet milijard dolarjev visoke izdatke za letno zdravstveno varstvo zaposlenih in ustanovila sklad, ki bo pokrival stroške pokojnin, povezane s številnimi upokojenimi delavci ameriškega velikana. "Šokirani in razočarani smo, da General Motors ni uspel pripoznati in ceniti, kar je naše članstvo prispevalo v preteklih štirih letih", je izjavil predsednik UAW, Ron Gettelfinger v svoji izjavi za javnost. Sindikat je v preteklosti namreč pomagal pri odpustitvi 34 tisoč presežnih delavcev.
|
negative
|
4,161
|
Raziskava je pokazala, da sta slovenski gradbišči pri Vrhniki in Senožečah med najslabše zavarovanimi v Evropi Več o raziskavi 50 gradbišč v 11 evropskih državah, po katerih je Slovenija na zadnjem mestu, si lahko preberete v članku raziskovalca (v angleščini)Vir: EuroTest Mobility Slovenski gradbišči na avtocesti Ljubljana-Koper pri Vrhniki in pri Senožečah sta drugo oziroma tretje najslabše zavarovano gradbišče v Evropi, je pokazala raziskava 50 gradbišč v 11 evropskih državah. Raziskavo je julija opravilo 16 avtomobilskih klubov v Evropi, sodelovala je tudi Avto moto zveza Slovenije (AMZS). Slovenija se je odrezala najslabše, Anglija najboljše Raziskava je zajemala gradbišča v Avstriji, Švici, Nemčiji, na Danskem, Španiji, Franciji, Veliki Britaniji, na Hrvaškem, Italiji, Sloveniji in na Nizozemskem. Slovenija se je z dvema gradbiščema na začetku lestvice med državami odrezala najslabše. Najboljša so bila po raziskavi gradbišča v Angliji. Največje pomanjkljivosti so pri varnostni opremi in napravah V Sloveniji so največje pomanjkljivosti pri varnostni opremi in napravah, je danes ob predstavitvi raziskave povedal odgovorni urednik Motorevije France Kmetič. Marsikje ni odstavnih niš ali vsaj zasilnih prostorov, kjer se lahko vozniki ustavijo ob okvarah vozil, voznikom tudi ni na voljo telefonov za klic v sili, je nadaljeval Kmetič. Poleg tega so opozorila o meritvah hitrosti postavljena zelo na redko ali pa sploh ne, še dodaja.
|
negative
|
4,162
|
Na ljubljanski borzi se najbolje godi delnicam Aerodroma in Telekoma, najslabše pa Gorenju in Istrabenzu Hit ljubljanske borze so ta trenutek delnice Aerodroma . Z njimi se posli sklepajo okoli 137 evrov, kar je okoli tri odstotke in pol več kot včeraj. V prvi kotaciji je najbolje začel Telekom , z njegovimi delnicami se trenutno trguje pri 465,6 evrih, kar je okoli odstotek višje kot včeraj. Najslabše se godi delnicam Petrola in Gorenja . Petrolove delnice so trenutno vredne okoli odstotek manj kot včeraj. Z delnicami Gorenja pa se posli sklepajo pri 48 evrih, kar je dobre dva odstotka in pol nižje od včeraj. Vsi indeksi obarvani rdeče Indeks SBI je trenutno dobro desetinko odstotka nižje kot včeraj, najgloblje se nahaja indeks investicijskih skladov PIX, le ta je trenutno dobre pol odstotka pod gladino. Opomba:Stanje na ljubljanski borzi ob 11:30
|
neutral
|
4,163
|
24. oktobra se bosta v pokalu Hervis po dolgem času pomerila prvoligaš Maribor in tretjeligaš Bežigrad Olimpija Žreb četrtfinala pokala Hervis je izpolnil želje marsikaterega nogometnega navdušenca v dveh največjih slovenskih mestih. Po dolgem času bo namreč na sporedu največji slovenski derbi, v katerem se bosta pomerila prvoligaš Maribor in tretjeligaš Bežigrad Olimpija . V četrtfinalnih obračunih, 24. oktobra, bodo igrali le eno tekmo, domačin derbija pa bo Maribor . Hervis še naprej pokrovitelj slovenskega pokala Žreb v prostorih Hervisa v Ljubljani, - Hervis je podaljšal pogodbo z Nogometno zvezo Slovenije in ostaja pokrovitelj pokala vse do leta 2010 -, so pozdravili tudi najbolj zvesti ljubitelji ljubljanskega kluba (navijaška skupina Green Dragons), ki so se udeležili žreba, v katerem so bili poleg Maribora nosilci še MIK CM Celje , Koper in Nafta (glede na dosežke v pokalu v zadnjih treh letih). Maribor in Olimpijo Bežigrad so izžrebali prav v zadnji par. Zadnji derbi je bil odigran novembra 2004 Olimpija in Maribor sta se zadnjič pomerila v sezoni 2004/2005. V zadnjem derbiju je bila z 1:0 boljša ljubljanska Olimpija. V medsebojnih dvobojih vodi Maribor, ki ima 25 zmag, Olimpija je zabeležila 20 zmag, šestnajstkrat pa sta se ekipi razšli z neodločenim izidom. Prvi derbi med ekipama je bil odigran leta 1962 v drugi jugoslovanski ligi.
|
positive
|
4,164
|
Večina tečajev na ljubljanski borzi je obarvana rdeče, trenutno najbolje kaže delnicam družbe Krka in Iskra Avtoelektrika Najbolj prometna je še vedno delnica Krke , do tega trenutka je bilo z omenjeno delnico že več kot dva milijona evrov prometa. Zadnji posli z novomeškim farmacevtom se sklepajo pri 116 evrih, oziroma tri desetinke odstotka višje. Dobro se godi tudi delnicam Iskre Avtoelektrike , z njimi se trguje okoli odstotek višje, oziroma pri 56 evrih. Še vedno sta v rdeče ovita tečaja delnic Istrabenza in Pivovarne Laško . Z delnicami koprskega holdinga se zadnji posli sklepajo pri 140,4 evrih, kar je slabe pol odstotka nižje kot v petek. Z delnicami Pivovarne Laško pa se posli sklepajo pri 96 evrih, kar je okoli odstotek nižje od petkovega enotnega tečaja. Vsi indeksi obarvani rdeče Indeksa SBI se trenutno nahaja slabe pol odstotka pod gladino. Tudi indeks SBI TOP je obarvan rdeče, ta trenutek je njegova vrednost četrtino odstotka manjša kot v petek. Indeks investicijskih skladov PIX pa je malo manj kot pol odstotka v rdečem. Opomba: Stanje na ljubljanski borzi ob 11:30
|
negative
|
4,165
|
Miran Potrč iz SD volivce poziva, da na referendumu o zavarovalnicah, ki bo 11. novembra, glasujejo proti V poslanski skupini SD volivke in volivce pozivajo, naj na naknadnem zakonodajnem referendumu o noveli zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic glasujejo proti. V primeru uveljavitve novele zakona namreč utegne priti do nerazvidne enkratne prodaje deležev Zavarovalnice Triglav, s tem pa razvrednotenja pravic, ki jih imajo državljani in državljanke na nenominiranem kapitalu zavarovalnice, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal vodja poslanske skupine SD Miran Potrč. Potrč: V SD referendum po vsebini podpiramo Naknadni zakonodajni referendum o noveli zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic je zahteval državni svet, za datum njegove izvedbe pa je določena nedelja, 11. novembra. "V SD referendum po vsebini podpiramo," je dejal Potrč ter dodal, da so v njegovi poslanski skupini glasovali proti sprejemu novele zakona tako ob prvem glasovanju 12. julija kot tudi ob drugem 11. septembra, ki je sledilo vetu državnega sveta. Ta je zatem zahteval razpis referenduma. Kad bi lahko deleže v Zavarovalnici Triglav prodal V SD sicer sprejemajo pojasnilo vlade kot predlagateljice novele zakona, da bi bila delitev deležev Zavarovalnice Triglav med 750 tisoč upravičenih fizičnih oseb preveč zahtevna, vendar pa ne pristajajo na to, da Kapitalska družba (Kad) z njimi upravlja z namenom zagotavlja sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. "To dopušča možnost prodaje," je ugotovil Potrč ter dodal, da se jim zdi takšna odločitev slaba in nepremišljena.
|
neutral
|
4,166
|
Danes bo pretežno jasno Zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po nižinah megla. V severnih in severovzhodnih krajih bo občasno zmerno oblačno, a večinoma suho. Jutri bo sprva delno jasno z jutranjo meglo po nižinah. Popoldne se bo v zahodnih in severnih krajih nekoliko pooblačilo. Zapihal bo jugozahodnik. Zvečer bodo predvsem v severni Sloveniji možne posamezne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, ob morju do 14, najvišje dnevne od 21 do 26 stopinj C. Napoved za sosednje pokrajine Povsod bo večinoma jasno. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. V Avstriji in na Madžarskem se bo zmerno pooblačilo, tam bodo posamezne plohe. Jutri popoldne bo več oblačnosti tudi v severni Italiji. Krajevne plohe se bodo pojavljale v Avstriji, severni Madžarski in severni Italiji. Vremenska slika Nad večjim delom Evrope je šibko območje visokega zračnega pritiska. Ciklon je nad Baltiškimi državami. Vremenska motnja se počasi pomika čez srednjo Evropo in bo s svojo oblačnostjo danes oplazila tudi naše kraje. Nad našimi kraji se ob šibkih vetrovih zadržuje razmeroma topel zrak. Obeti V noči na petek in v petek čez dan bo spremenljivo do pretežno oblačno. Sprva bo le tu in tam kakšna ploha, proti večeru pa bo pogosteje deževalo, tudi nevihte bodo. Do sobote zjutraj bo dež ponehal. Na Primorskem se bo zjasnilo, pihala bo zmerna burja. Drugod bo ostalo nekaj oblačnosti. Hladneje bo. Napoved vpliva vremena na počutje Vremenski vpliv bo ugoden in v krajih s sončnim vremenom vzpodbuden.
|
neutral
|
4,167
|
Ukrajinska vlada je zagotovila, da bo do konca meseca plačala dolg za dobavo plina. Spor ne bo vplival na dobavo plina v EU Ruska družba Gazprom je danes sporočila, da je ukrajinska vlada zagotovila, da bo do konca meseca plačala dolg za dobavo plina v višini 1,3 milijarde dolarjev. Na pogovore je danes v Moskvo odpotoval ukrajinski minister za energije Jurij Boiko, jutri se mu bo pridružil še ukrajinski predsednik vlade Viktor Janukovič. Gazprom in Ukrajina sta ob tem zagotovila, da spor med Rusijo in Ukrajino ne bo vplival na dobavo ruskega plina v Evropsko unijo. Dolgujejo ukrajinska podjetja in ne država Podpredsednik ukrajinske vlade in finančni minister Nikolaj Azarov pa je medtem v Kijevu zanikal, da bi dolg imela Ukrajina. Dejal je, da je to dolg podjetij. Predstavnik Gazproma Sergej Kuprijanov pa je dejal, da posamična ukrajinska podjetja dolgujejo Rusiji za dobavo plina in ne država Ukrajina. Gazprom danes zagrozil z zmanjšanjem dobave plina Ruski Gazprom je danes zagrozil da bo zmanjšal dovod naravnega plina Ukrajini, v primeru da Kijev do konca oktobra ne izplača Moskvi dolg v višini 1,3 milijarde dolarjev, poroča Večernji list. Grožnja naj bi bila opozorilo Juliji Timošenko, možni kandidatki za premierko, kar Moskva ne odobrava, je dejal vir blizu ukrajinskih oblasti. Evropska komisija pozvala k hitremu reševanju krize Približno 80 odstotkov plina, ki ga Rusija izvozi v EU gre skozi Ukrajino. Prepir med Rusijo in Ukrajino januarja 2006 je takrat onemogočil nemoteno oskrbo s plinom nekaj držav EU. Zato je Evropska komisija včeraj pozvala k hitremu reševanju nove krize med Ukrajino in Rusijo.
|
neutral
|
4,168
|
Na spletni dražbeni strani Limundo.com prodajajo bager, ki je v Srbiji simbol "petooktobrske revolucije", s katero so zrušili režim Slobodana Miloševića Na spletni dražbeni strani Limundo.com smo zasledili, da se trenutno prodaja bager, ki je v Srbiji simbol revolucije proti režimu Slobodana Miloševića. S tem bagrom so si namreč "revolucionarji" 5. oktobra 2000 pomagali, da so osvojili prostore Radio Televizije Srbije in s tem zrušili zadnje zatočišče Miloševićevega komunističnega režima ter osvobodili stavbo takratne jugoslovanske skupščine. Izklicna cena za ta zgodovinski bager je 90 tisoč evrov, trenutno pa ni še nihče oddal ponudbe. Primerljiv nov bager naj bi stal okoli 100 tisoč evrov. Bager so ohranili v stanju po napadu Na bagru naj bi bile še vidne poškodbe, ki mu jih je zadala Miloševićeva policija med napadom. Nove so edino gume, ki so jih zamenjali zaradi praktičnih razlogov, saj so ga zaradi njegove prepoznavnosti vozili na različne prireditve po Beogradu. Bager je sicer znamke O International, tip 530 A/II, izdelan pa je bil leta 1981.
|
neutral
|
4,169
|
Približujemo se zadnji tretjini borznega tekmovanja World TopInvestor Danes mineva 32. teden od začetka tekmovanja World TopInvestor (WTI). Spomnimo, tu vlagatelji s celega sveta neposredno tekmujejo v uspešnosti s trgovanjem na valutnem trgu (Forex), s pogodbami za razliko (CFD), s standardiziranimi terminskimi pogodbami (futures) in delnicami. Pri tem trgujejo z realnimi vložki in ustvarjajo realne donose. Tekmovanje se bo zaključilo 18. februarja, na koncu pa bo štel izključno doseženi donos v odstotkih. Na ponovitev Klavžarjevega uspeha še čakamo Aleš se še vedno nahaja med petimi najboljšimi slovenskimi WTI tekmovalci. V slovenski ligi trenutno tekmuje 34 trgovalcev. Do sedaj se je med njimi najbolje odrezal 31-letni Aleš Klavžar, ki je po izobrazbi kemik. Na vrh slovenske lestvice se je zavihtel že drugi teden tekmovanja, naslednji teden pa mu je uspel tudi preboj na vrh svetovne lestvice. Tu je vztrajal vse do osmega tedna, ko je utrpel izgubo zaradi slabih CFD pozicij na določene ameriške delnice. Kot nam je pojasnil sam, je pri trgovanju osredotočen le na določeno število izvedenih finančnih instrumentov - na začetku je tako trgoval zgolj na deset delnic in štiri valutne križe, kar ga je na vrhu slovenske lestvice obdržalo devet tednov zapored. Gibanje donosov treh najboljših slovenskih tekmovalcev po dnevih. Slovenskim udeležencem najbolj dišijo CFD-ji in delnice Sicer pa so do sedaj slovenski tekmovalci največ trgovali s CFD-ji in delnicami. V povprečju so na mesec odprli 645 novih pozicij, kar je ob povprečnem številu 46 tekmovalcev pomenilo več kot 14 pozicij na posameznika. Razmeroma velika aktivnost je sicer razumljiva, saj so trgi pred krizo s hipotekarnimi posojili ponujali veliko dobrih priložnosti za zaslužek. Največji svetovni indeksi so dosegali rekordne vrednosti, družbe so izkazovale rekordne rezultate, na trgu pa je prihajalo tudi do rekordnega števila prevzemov. Prav tako so na vrednosti vztrajno pridobivali tudi energenti. Valutni trg je zaznamovalo neprekinjeno padanje ameriškega dolarja, slovenski vlagatelji pa se za trgovanje z valutnimi pari vseeno niso preveč ogreli. V povprečju so mesečno odprli 480 valutnih parov. Še manj povpraševanja je bilo po standardiziranih terminskih pogodbah, vsak mesec so jih v povprečju odprli 148. Večina tekmovalcev v rdečem Po sprva spodbudnem začetku večina slovenskih vlagateljev trenutno beleži izgubo. Ta se je občutno povečala po krizi na ameriškem hipotekarnem trgu, ko je skupni povprečni donos padel skoraj za 20 odstotnih točk na -45,5 odstotka. Vlagatelji so tako dobili jasno sporočilo o nepredvidljivosti finančnih trgov. Še enkrat se je pokazalo, da se bodo med najboljše prebili tisti, ki se bodo na spremenljive razmere znali najbolje odzvati.
|
neutral
|
4,170
|
Dušan Uršič, prvi mož in lastnik Radia Dur, je zanikal tožbo Cityparka. Trdi da se bodo najprej poskušali civilno dogovoriti ter rešiti nastali problem. Lastnik Radia Dur Dušan Uršič nam je danes pojasnil, da trditve o napovedani tožbi Cityparka , ki smo jih včeraj po poročanju STA zapisali v novici z naslovom Radio Dur toži Citypark ne držijo. Uršič nam je zatrdil, da jim je upravitelj Cityparka protipravno izklopil elektriko v njihovih prostorih, kar jim je onemogočilo delovanje ter jih prisililo k oddajanju iz zasilnega studia na Šmarni gori. Poudaril je, da so z argumenti zavrnili sodno odločbo. Direktor in lastnik Radia Dur je še povedal, da se bodo z upravitelji Cityparka poskušali rešiti problem na civilen način. »Če se ne bomo dogovorili bo motenje posesti predmet tožbe,« je povedal Uršič.
|
positive
|
4,171
|
BDP evro območja se je v drugem četrtletju v primerjavi s prvim zvišal za 0,3 odstotka, v Sloveniji je bila 1,2-odstotka Bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem četrtletju letošnjega leta v primerjavi s prvim v območju evra zvišal za 0,3 odstotka, poroča Eurostat. V celotni EU se je zvišal za 0,5 odstotka. Rast BDP v Sloveniji v drugem četrtletju 2007 po podatkih Eurostata znaša 1,2 odstotka. Medletna rast BDP EU 2,5-odstotna, v Sloveniji 6,3-odstotna V primerjavi z enakim obdobjem leta 2006 se je BDP v območju evra v drugem četrtletju povečal za 2,5 odstotka, v celotni EU pa za 2,8 odstotka. V Sloveniji je bila rast BDP v prvem četrtletju 2007 glede na prvo četrtletje 2006 višja za 7,5 odstotka, v drugem pa za 6,3 odstotka. Potrošnja gospodinjstev se je povečala, vlaganja zmanjšala Potrošnja gospodinjstev se je v drugem četrtletju po podatkih Eurostata v območju evra povečala za 0,5 odstotka (v celotni EU za 0,6 odstotka), medtem ko so se vlaganja v območju evra zmanjšala za 0,2, v območju sedemindvajseterice pa za 0,1 odstotka.
|
positive
|
4,172
|
Delnice na ljubljanski borzi so danes doživele tretji največji polom letos. K pocenitvi prav vseh prometnejših delnic so največ pripomogli Petrolovi apetiti po Istrabenzu Slovenski borzni trg je danes po dolgem času spet doživel vsesplošno pocenitev. Osrednji borzni indeks je zgubil 2,6 odstotka, kar je tretji največji padec letos. Zanimivo, tudi 10. julija (skoraj natanko pred tremi meseci) je k padcu indeksa v višini 2,9 odstotka največ pripomogel ravno Istrabenz . Delnice koprskega holdinga so danes ponovile sredin padec za devet odstotkov, prometa pa je bilo tokrat za 657 tisoč evrov. Njihovo trgovanje se je končalo pri 112,6 evra oziroma le 12,6 evra nad ceno, ki jo je za Istrabenz v prevzemni ponudbi za preostali 99,94-odstotni delež objavil Petrol . Tudi ta je zabeležil občuten padec, pri prometu v višini 2,7 milijona evrov se je pocenil za 3,8 odstotka. Med borznimi prvokategorniki so se sicer pocenile prav vse delnice, več kot tri odstotke sta izgubila še Gorenje in Telekom , Luka Koper pa se je pod to mejo ravno ustavila. S praviloma najprometnejšo Krko je bilo tokrat 2,3 milijona evrov prometa, njen tečaj pa se je znižal za dva odstotka. Prodana desetina Term Čatež Z 19,6 milijona evrov so bile tokrat najprometnejše delnice Term Čatež. Velik promet je posledica svežnja 62.618 delnic, kar je 10,5 odstotka vseh izdanih delnic družbe. Posel je bil sklenjen pri 312 evrih oziroma 3,8 odstotka nad zaključnim enotnim tečajem, po podatkih delniške knjige pa je bila prodajalec Erste Bank . Idi izgubili manj kot delnice Prodajni pritisk je bilo zaznati tudi na prostem trgu, kjer je najprometnejši holding Zvon Dva upadel z rekordne vrednosti za 2,4 odstotka. Investicijske družbe so jo odnesle precej bolje kot delnice, indeks PIX je zdrsnil za dober odstotek. Z 206 tisoč evri je bilo največ prometa z NFD 1 , ki se je pocenil za 2,8 odstotka. Malce nad odstotek so zgubili še idi KD , Infond in Maksima .
|
negative
|
4,173
|
Če bi bil lastnik Pivovarne Union InBew namesto Pivovarne Laško, bi ljubljanska pivovarna lahko imela lani kakšen raziskovalno-razvojni projekt, opozarjajo na blogu Razgledi Če bi bil lastnik ljubljanske Pivovarne Union nekdanji Interbrew (sedanji InBew) namesto Pivovarne Laško , bi ljubljanska pivovarna lahko imela lani kakšen raziskovalno-razvojni projekt. Inbew je namreč lani v raziskave in razvoj po podatkih evropske komisije vložil 17 milijonov evrov in se s tem zneskom uvrstil na 476. mesto med tisoč podjetji, ki so največ vlagala v raziskave in razvoj. Če bi se tovarne za proizvodnjo živil in pijač splačalo samo zapirati in prekupčevati z lastniškimi deleži in zemljišči, na katerih stojijo, ta podjetja ne bi nič vlagala v raziskave in razvoj. V tem primeru ne bi bilo 39 proizvajalcev živil in pijač med tisoč evropskimi podjetji, ki so lani po podatkih evropske komisije v R&R največ vlagala. Med njimi je najvišje, na 27. mestu, britanski Unilever , s katerim Droga-Kolinska pravkar ni podaljšala licenčne pogodbe. Kakšnega slovenskega proizvajalca pijač in živil na tem seznamu seveda ni, ker lastniki ne vlagajo v njihov razvoj. Glede na leto 2005 so živilci vlaganja v R&R lani povečali za 7,6 odstotka Med svetovnimi 1.400 podjetji, ki so lani po podatkih evropske komisije največ vlagala v raziskave in razvoj, so proizvajalci živil s 3,9 milijarde evrov med 15 panogami, ki imajo največja tovrstna vlaganja, na 14. mestu. V primerjavi z letom 2005 so živilci vlaganja v raziskave in razvoj lani povečali v povprečju za 7,6 odstotka. Vseh 1.400 podjetij, ki so jih na evropski komisiji razvrstili po panogah, je lani za raziskave in razvoj porabilo 366 milijard evrov ali 10 odstotkov več kot leta 2005. Na vrhu so podjetja s področja farmacije in biotehnologije z vložkom 70,5 milijarde evrov in 15,7-odstotno rastjo vložka v primerjavi z letom 2005. Triindvajset panog je lani za raziskave in razvoj porabilo manj kot živilci in proizvajalci pijač. Šest proizvajalcev živil je med prvimi 200 na lestvici Na evropski lestvici tisoč podjetij, ki so lani največ vlagala v raziskave in razvoj je med prvimi stotimi na 27. mestu z 906 milijoni evrov le Unilever. Je pa šest proizvajalcev živil med prvimi 200 na lestvici, med njimi francoski Danone na 128. mestu z vložkom 126 milijonov evrov, kar je 0,8 odstotka več kot leta 2005. Britanski Cadbury Schweppes , ki je na 150. mestu, pa je lani svoja vlaganja v raziskave in razvoj v primerjavi z letom 2005 povečal za 19 odstotkov na 102 milijona evrov. Britanski proizvajalec pijač Diageo se je recimo uvrstil na 355 mesto, lani je v raziskave in razvoj investiral 26,7 milijona evrov, kar je 12,5 odstotka več kot leta 2005, nizozemski proizvajalec pijač Campina je s 26,6 milijoni evrov takoj za njim, svoj vložek v primerjavi z letom 2005 je lani povečal za 7,7 odstotka. InBew je lani za raziskave in razvoj porabil 17 milijonov evrov Belgijski InBew (nekdanji Interbrew, ki je hotel prevzeti Pivovarno Union in je zdaj v brazilski lasti) se je uvrstil na 476. mesto, za raziskave in razvoj je lani porabil 17 milijonov evrov. Tudi danski pivovar Carlsberg vlaga v raziskave in razvoj, na lanski lestvici z vložkom 14 milijonov evrov, kar je sicer 5,6 odstotka manj kot leta 2005, je zasedel 530. mesto. Tudi paradna slovenska živilska podjetja bi bila lahko na seznamu Šest družb med 39 proizvajalci živil in pijač, ki so na lestvici 1000 podjetij, ki so lani največ investirala v raziskave in razvoj, je za ta namen porabilo manj kot pet milijonov evrov. Za paradna slovenska živilska podjetja in njihove lastnike je glede na dobičke, s katerimi se hvalijo, to vsekakor dosegljiv znesek. Če bi njihovi lastniki razmišljali dolgoročno, bi moralo vsaj kakšno izmed njih biti na tej lestvici. Avtor je darja na blogu Razgledi
|
neutral
|
4,174
|
Norveška družba Statkraft bo prodala nemškemu energetskemu gigantu Eonu 44,6-odstotni delež, medtem ko bo Statkraft dobil Eonovo premoženje v nekaterih evropskih državah Nemški energetski velikan Eon je z norveško državno družbo Statkraft podpisal pismo o nameri, po katerem bo nemška družba prevzela preostali, 4,4 milijarde evrov vreden 44,6-odstotni delež v skupni družbi Eon Sverige . Statkraft bo dobil Eonovo elektroenergetsko premoženje na Švedskem, Poljskem, v Nemčiji in Veliki Britaniji ter dva odstotka delnic Eona. Posel bo predvidoma zaključen v prvi polovici prihodnjega leta, odobriti pa ga morajo še regulatorni organi. Z zamenjavo premoženja bo Eon pridobil popoln nadzor nad četrtim največjim proizvajalcem elektrike v Skandinaviji. Statkraft ima trenutno v lasti 44,6 odstotka skupne družbe, ki elektriko proizvaja v treh jedrskih elektrarnah in eni hidroelektrarni.
|
neutral
|
4,175
|
Bruselj je danes pozval k vzpostavitvi elektronske mreže med nacionalnimi registri javnih družb, ki kotirajo na borzi Evropska komisija je danes v Bruslju članice EU pozvala k vzpostavitvi elektronske mreže med nacionalnimi registri, ki razpolagajo s podatki o javnih družbah in kotirajo na borzi. Na ta način bi imeli vlagatelji na voljo podatke o preteklem delovanju družb, pa tudi o spremembah v lastniški strukturi podjetij. Evropski komisar za notranji trg Charlie McCreevy je povedal, da je treba preglednost informacij o podjetjih olajšati in poenostaviti. Investitorji namreč potrebujejo dostop do informacij na enem mestu, je še dodal. Komisija poziva k elektronski povezavi centralnih depozitarjev Direktiva o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, sicer določa, da so informacije o tem na voljo udeležencem na trgu, in to pri centralnih depozitarjih, ki jih imenujejo države. Zato komisija te poziva, naj svoje registre elektronsko povežejo in pri tem seveda zagotovijo nek minimalni varnostni standard, gotovost glede virov informacij, beleženje časa ter enostaven dostop s strani končnih uporabnikov. Evropski sistem zasebnega plasiranja načrtovan za pomlad 2008 Evropska komisija je danes tudi objavila povzetek odgovorov, ki jih je prejela na podlagi poziva k predložitvi dokazov glede delovanja držav EU pri sistemih zasebnega plasiranja, saj trenutno neskladje pravil na tem področju ovira čezmejno zasebno plasiranje. Z zasebnim plasiranjem se namreč vrednostni papirji lahko zasebno prodajo izkušenim vlagateljem, pri tem pa se ne upoštevajo pravila o zaščiti vlagatelja, poročanju in razkritju, ki veljajo, kadar se tovrstni papirji prodajajo malim vlagateljem, pojasnjuje komisija. Ob tem opozarja, da obstajajo resne težave pri čezmejni distribuciji nekaterih vrst vrednostnih papirjev. V Bruslju bodo ocenili potrebe in morebitne možnosti za vzpostavitev evropskega sistema zasebnega plasiranja, načrtovanega za pomlad 2008. Revizija Lamfalussyjevega procesa bo končana sredi leta 2008 V Bruslju so danes tudi predstavili še zadnje poročilo o Lamfalussyjevem procesu, ki je pomemben za sprejem in izvedbo zakonodaje na področju finančnih storitev, ki naj bi EU opremili za hitro in prožno odzivanje na različne dogodke na finančnih trgih. V okviru Lamfalussyjevega procesa EU pripravlja, sprejema in uveljavlja zakonodajo na področju finančnih storitev. Trenutno je v teku revizija procesa, ki bo predvidoma zaključena sredi leta 2008.
|
neutral
|
4,176
|
Trgovanje na južnih trgih po optimističnem začetku sedaj poteka mešano. Prodajnim pritiskom so trenutno klonili tudi Zagrebški tečaji Na Balkanskih borzah so po spodbudnem začetku kasneje prevladala prodajna naročila. Preobrat je bilo še zlasti moč zaslediti v Zagrebu, kjer se je indeks Crobex po rasti v višini 0,8 odstotka trenutno nahaja odtenek pod včerajšnjo vrednostjo. K optimizmu v začetku dneva je pripomogla včerajšnja rast Hrvatskih telekomunikacij (T-HT) na londonski borzi. Cena delnice je namreč presegla psihološko mejo 400 kun, kar je osem kun nad trenutno vrednostjo v Zagrebu. Sicer pa je T-HT Zagrebu likvidnost dodobra povečal, Institut građevinarstva Hrvatske je zabeležil promet v višini 2,5 milijona evrov prometa, Dalekovod pa v višini 1,9 milijona evrov. Prvi je trenutno pridobil 2,8 odstotka, drugi pa se je pocenil za 2,9 odstotka. T-HT je s 4,4 milijona evrov trenutno najprometnejši, njegova cena pa je upadla za 1,1 odstotka. Banjaluka in Sarajevo nad gladino Danes še najbolje kaže tečajem v Banjaluki, delniški indeks BIRS je trgovanje zaključil 0,8 odstotka v zelenem. Najprometnejši Rafineriji nafte in ulja sta narasli za 7,7 oziroma 9,7 odstotka. Nekaj optimizma je bilo moč zaznati tudi v Sarajevu, kjer je delniški indeks Sasx pridobil 0,14 odstotka. V Skopju in Beogradu tečaji navzdol V Skopju je po jutranji rasti za 0,1 odstotka makedonski indeks MBI-10 trgovanje zaključil desetino odstotka pod včerajšnjo gladino. Najslabše so jo odnesle delnice v Beogradu, kjer je indeks Belex15 končal 0,8 odstotka v minusu. Najprometnejši Metalac se je pocenil za 1,9 odstotka.
|
neutral
|
4,177
|
Minister za javno upravo Gregor Virant se strinja s poslancema Markom Pavliho in Slavkom Gabrom o uvedbi e-volitev Osnutka novele zakona o volitvah v državni zbor, ki sta ga danes predstavila opozicijska poslanca Slavko Gaber in Marko Pavliha in ki bi omogočil izvedbo elektronskih volitev, minister za javno upravo Gregor Virant natančno še ni pogledal, je pa vesel podpore e-volitvam. Tudi Virant je pripravil svoj osnutek Kot je pojasnil, so tudi sami v precej široki delovni skupini že izdelali zakonski osnutek, ki je sedaj v "fazi koalicijskega usklajevanja". V četrtek se bo Virant na to temo sestal s koalicijskimi poslanskimi skupinami, če bo dobil njihovo podporo, se bo nato sestal še z opozicijskimi poslanskimi skupinami. Za spremembe, je dodal minister, bo v državnem zboru potrebno zagotoviti dvotretjinsko večino. Virant: Pavlih in Gaber sta vabljena na krov barke Po Virantovih besedah je najboljše, da združijo sile, najmanj bistveno pa, kdo je nosilec predloga. Zato sta oba poslanca, Gaber in Pavliha, vabljena "na krov te barke, ki pluje proti elektronskim volitvam". Minister predlaga, da bi elektronske volitve prvič izvedli za državnozborske volitve prihodnje leto. Rešitev, ki so jo zasnovali, predvideva, da bi e-volitve potekale kot predčasno glasovanje - od torka do četrtka v tednu pred volilno nedeljo. Edini pogoj, da bi volivec lahko oddal glas prek interneta, pa je ob dostopu do interneta veljavno digitalno potrdilo oziroma elektronski podpis, overjen s kvalificiranim digitalnim potrdilom.
|
positive
|
4,178
|
Na pogrebni komemoraciji balkanske pop zvezde Toša Proeskega se je zbrala nepregledna množica ljudi, med njimi tudi predstavniki makedonske vlade in več glasbenih zvezd vir: makedonska nacionalna televizija MTV Balkansko pop zvezdo Todorja Toša Proeskega so pred nekaj trenutki pokopali. Na pogrebu se je zbrala nepregledna množica ljudi, ki ga želijo pospremiti do njegovega zadnjega počivališča v rojstnem mestu Kruševo. Med njimi so tudi predstavniki makedonske vlade, s premierjem Nikolo Gruevskim na čelu. Ta je v govoru med drugim dejal, da se poslavljajo od osebe z velikim srcem, osebe, ki so jo imeli vsi radi. Makedonska nacionalna televizija pa tudi ostali tamkajšnji mediji prenašajo pogrebno komemoracijo. Med bolj znanimi ljudmi smo opazili tudi nekatere druge estradne zvezde s področja nekdanje Jugoslavije, kot so Ceca Ražnatović, Toni Cetinski in pevec skupine Parni Valjak Aki Rahimovski. V cerkvi Presveta Bogorodica je sicer dopoldne potekal cerkveni obred, okoli katere se je zbralo veliko število ljudi. Reuters: Ljudje jokajo na ulicah, otroci v učilnicah Veliko število ljudi se je zbralo že dopoldne v cerkvi in okoli nje, med njimi tudi predstavniki tamkajšnje vlade. Ta je včeraj Tošeja razglasila za častnega državljana Makedonije in predlagala, da ga pokopljejo z državnimi častmi, s čemer se je strinjala tudi Tošejeva družina. Novica o Tošejevi smrti je bila včeraj udarna na vseh spletnih portalih na Balkanu, o njej pa so poročale tudi največje svetovne agencije. BBC: Popularnost makedonske pop zvezde na Balkanu je podobna popularnosti Elvisa Presleya v ZDA V Makedoniji dan žalosti, v rojstnem Kruševu bodo žalovali tri dni V Makedoniji so sicer za danes razglasili dan žalosti. Zato so tudi prestavili obeležitev današnjega svetovnega dneva boja proti revščini, ki ga bodo obeležili jutri. V Tošejevem rojstnem Kruševu so razglasili tridnevno žalovanje. Reuters: Proeski je ena največjih zvezd v državah nekdanje Jugoslavije Toševo krsto so v Skopju pričakali tudi predstavniki vlade Telo Tošeja so sicer v zgodnjih jutranjih urah prepeljali v Kruševo iz skopskega letališča Aleksandar Veliki, kamor so ga iz hrvaške Nove Gradiške, kjer se je zgodila nesreča, prepeljali s helikopterjem makedonske vojske. Na letališču so krsto Tošeja Proeskega med drugim pričakali tudi predstavniki tamkajšnje vlade. V Imenu EU je Tošejevi družini in Makedoncem sožalje izrekel evropski ambasador Ervan Fouere, v imenu ZDA pa njihovo veleposlaništvo v Makedoniji. Toše naj bi pred nesrečo spal in bil takoj mrtev Po izjavah Tošejeve menadžerke Lilijane Petrović, ki so jo zapisali hrvaški mediji, je Toše pred nesrečo spal. Prve ocene kažejo, da je Tošeju počilo tretje vratno vretence, kar pomeni, da je bil že takoj po nesreči mrtev. Kot smo že poročali je najboljši makedonski pevec Toše Proeski včeraj okoli šeste ure zjutraj udeležen v prometni nesreči blizu kraja Nova Gradiška na Hrvaškem. Šestindvajsetletnega Tošeja, ki je sedel na sovoznikovem sedežu, so za mrtvega razglasili okoli pol osmih zjutraj v bolnišnici v Novi Gradiški (video avtomobila po nesreči si lahko pogledate tukaj). Vse kar si je želel, je, da bi bil živ in zdrav"Sem skromen človek in vse kar si želim je, da bom živ in zdrav ter zdržim ta tempo. Najbolj iskreno, zelo je naporno," je Toše, ki je bil sicer tudi makedonski ambasador za Unicef, izjavil v enem izmed svojih intervjujev.
|
positive
|
4,179
|
Stare prostitutke v Mehiki, ki ne morejo več opravljati svojega dela, lahko najdejo zavetišče v domu upokojencev za prostitutke V najrevnejšemu delu mehiškega mesta Ciudad de Mexico je prvi dom upokojencev za prostitutke, poroča BBC. V dvonadstropni stavbi, ki se imenuje Casa Xochiquetzal prebiva 30 žensk, ki so se v preteklosti ukvarjale s prostitucijo. S to idejo želijo pomagati ostarelim prostitutkam, ki živijo na cesti in ne morejo več opravljati svojega poklica. Dom sponzorirajo župan in zasebni donatorji Hiša, ki je dobila ime po azteški boginji lepote in seksualne ljubezni, je ideja Carmen Munoz, ženske ki se je ukvarjala s prostitucijo zadnjih 20 let. Munozova je morala prepričati oblasti in policijo, da bo to res zavetišče za stare prostitutke, ki sedaj bivajo na cesti in ne morejo nikamor. Hišo sponzorira župan in nekaj zasebnih donatorjev. Ena izmed stanovalk je stara 90 let in je zadnjih 40 let delala kot prostitutka. Ves denar, ki so ga te ženske imele, so jim odvzeli zvodniki in podkupljivi policisti. Prebivalke lahko imajo tudi obiske svojih otrok in vnukov, vendar jih je večina že izgubila stike.
|
neutral
|
4,180
|
Guverner Kalifornije Arnold Scwarzenegger je z novim zakonom napovedal boj proti diskriminaciji istospolno usmerjenih. Otrokom v vrtcih in šolah utegne zato prepovedati uporabljati besedi mama in oče pa tudi nekatere druge Kalifornijski guverner in nekdanji igralec Arnold Schwarzenegger je z novim zakonom SB 777 napovedal boj diskriminaciji istospolno usmerjenih, poroča WorldNetDaily. Guverner, ki je predlog zakona podpisal, ta pa še ni bil sprejet, želi z njim doseči, da se otroci, ki imajo istospolno usmerjene starše, ne bi počutili zapostavljeni ali prikrajšani. Tako naj bi v šolah in vrtcih prepovedali uporabo besed "mama" in "oče", "zakon" in "mož" ter "žena". Prav tako bodo otroci seznanjeni s pojmi homoseksualnost, biseksualnost in transseksualnost, kljub morebitnim ugovorom staršev. Burni negativni odzivi ameriške javnosti Ameriška javnost se je že burno odzvala in označila zakon za promocijo homoseksualnosti. Prav tako je slišati kritike, da zakon napada tradicionalne družinske vrednote v Kaliforniji. Pobudnica zakona je sicer predstavnica demokratov Sheila Kuehl, ki je prva v kongresu javno priznala, da je lezbijka. Dodajmo, da je Scwarzenegger pred kratkim vložil veto na zakon, ki dovoljuje poroke istospolnih partnerjev. Zaenkrat ni znano, kakšne bodo kazni za kršitelje.
|
negative
|
4,181
|
Inovator iz Trzina Tomaž Pevc je na mednarodnem inovacijskem sejmu British Invention Show prejel zlato medaljo za plovilo na podvodnih krilih Na mednarodnem inovacijskem sejmu British Invention Show, ki je letos potekal od 17. do 20. oktobra v Londonu in na katerem je bilo razstavljenih 79 inovacij iz različnih držav sveta, je sodeloval tudi edini slovenski predstavnik, inovator Tomaž Pevc. Ta je navdušil mednarodno komisijo sejma, saj je Pevcu podelila najvišje priznanje za inovativnost - zlato medaljo, so danes sporočili iz združenja inovatorjev Aktivni slovenski inovatorji. Plovilo, ki lebdi na vodi Pevc se je predstavil s plovilom na podvodnih krilih, ki ga poganja izvenkrmni motor s samo štirimi konjskimi močmi in "lebdi" na vodi na podvodnih krilih. Vse, kar ni nujno potrebno za plovbo, se dvigne iz vode, s tem pa se zmanjšata vodni upor in posledično poraba goriva (porabi le en do 1,5 litra goriva na uro). Čoln je plovilo za prosti čas in primeren za priobalno plovbo. Doseže hitrost 20 kilometrov na uro, zaradi podvodnih kril pa je izredno stabilen tudi v valovih in s tem varnejši.
|
positive
|
4,182
|
Hrvaški predsednik Stjepan Mesić meni, da je dvajset odstotkov glasov na predsedniških volitvah preveliko število za človeka, ki si želi slabih odnosov s sosedi Hrvaški predsednik Stipe Mesić je komentiral visoko podporo Zmagu Jelinčiču na nedeljskih predsedniških volitvah v Sloveniji: »Dvajset odstotkov glasov je preveliko število za človeka, ki si želi slabih odnosov s sosedi. Vsak, ki svoji državi želi dobro, si namreč želi tudi dobrih odnosov s sosedi. Zmago Jelinčič očitno ne misli tako in meni je žal, ker se to dogaja v sosednji Sloveniji.« Hrvaški predsednik je še dejal, da odprta vprašanja med Hrvaško in Slovenijo niso nerešljiva in da jih je mogoče rešiti bodisi z dogovorom bodisi s pomočjo mednarodnega sodišča. »Mi smo predlagali mednarodno sodišče za pravo morja v Hamburgu, slovenska stran pa se s tem ni strinjala. Zdajšnji predlog je mednarodno sodišče v Haagu. Če bo predlog sprejet, bo Hrvaška vsekakor sprejela kakršno koli odločitev sodišča,« je še dejal Mesić, ko je odgovarjal na vprašanja novinarjev med obiskom Siska.
|
neutral
|
4,183
|
Državni svet po nujnem postopku podpira sprejem le del novele zakona o zasebnem varovanju Komisija Državnega sveta podpira sprejem le dela vladnih predlogov novele zakona o zasebnem varovanju, ki Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) omogočajo učinkovitejše ukrepanje na področju varnosti. Kar se tiče vsebinskih in sistemskih sprememb pa člani komisije menijo, naj ministrstvo v sodelovanju z zbornico izoblikuje nov predlog novele. Večji poudarek bi moral biti na usposabljanju Državni sekretar na MNZ Zvonko Zinrajh je članom komisije pojasnil, da je bistvo težav na področju zasebnega varovanja v organiziranosti in pooblastilih zbornice ter v usposabljanju varnostnikov. Poudaril je še, da je treba na področju zasebnega varovanja dati več poudarka usposabljanju. Po njegovih besedah bi moralo biti usposabljanje urejeno celovito in enovito. Glavno vlogo bi imela policijska akademija, z javnim natečajem pa bi javna pooblastila za usposabljanje lahko pridobile tudi druge organizacije.
|
neutral
|
4,184
|
Preberite, kateri so aktualni evropski razpisi za podjetja in organizacije. Kako lahko podjetje pridobi sredstva EU? Vsebina projekta, iz katere je razvidno področje (raziskave in razvoj, ekologija, izobraževanje,...), je tista, ki nam daje glavno izhodišče pri iskanju primernega programa za pridobitev sofinanciranja za naš projekt. Pomembno je tudi, ali so v okviru projekta predvidene investicije v infrastrukturo ali predvidevamo izključno stroške dela. Infrastruktura se financira iz strukturnih skladov, kar pomeni, da je treba vir za tovrstne projekte poiskati v Sloveniji (decentralizirani programi). Centralizirani programi ne predvidevajo (oziroma izjemoma v redkih primerih) financiranja infrastrukture in podpirajo predvsem projekte, katerih rezultati predstavljajo vsebine, ne zgradbe. Vir: založba Forummedia
|
neutral
|
4,185
|
Kopica obveznosti, stres in posledično pomanjkanje časa močno vplivajo na naše prehranjevalne navade. Jemo hitro in z mislimi drugje, izpuščamo obroke in se velikokrat odločamo za nezdravo hrano Zlasti med tednom nam navadno ne ostaja dovolj časa za pripravo uravnoteženih toplih obrokov, zato vse pogosteje posegamo po hladnih jedeh in hitri prehrani, recimo sendvičih. Tudi če vemo, kako bi morali jesti, nam hiter tempo življenja to mnogokrat onemogoča. Rešitev v vnaprej pripravljeni hrani V zadnjih letih se tudi pri nas v trgovinah pojavlja vse več vnaprej pripravljene hrane. Njena odlika je, da jo samo pogrejemo in že je obrok pripravljen za uživanje, hkrati pa ne vsebuje veliko konzervansov, saj jo moramo porabiti v nekaj dneh od nakupa. Ponudnikov je veliko, prav tako pa je pestra izbira jedi, med katerimi ni težko najti svoje najljubše. Takšna hrana je gotovo bolj zdrava kot sendvič ali čokoladica. V trgovinah kupljena pripravljena hrana je odlična rešitev tudi za službeno malico, če le imamo na voljo mikrovalovno pečico ali štedilnik, kjer jo lahko pogrejemo. V trgovinah kupljena pripravljena hrana je odlična rešitev tudi za službeno malico, če le imamo na voljo mikrovalovno pečico ali štedilnik, kjer jo lahko pogrejemo. Zmrznjena hrana boljša kot tista v pločevinkah Tudi doma lahko nekatere vrste hrane pripravimo v večjih količinah in jih nato zamrznemo za dni, ko smo v časovni stiski. Za skrajno silo pa lahko uporabimo živila in jedi iz pločevinke, ki so praktične in jih brez težav shranimo za dlje časa. Vendar pri nakupu izberite samo tiste brez dodanega sladkorja in soli. Še boljša kot izdelki v pločevinkah pa je globoko zamrznjena hrana, saj se pri zamrzovanju denimo ohrani kar do 80 odstotkov vitamina C, kar je več kot denimo v sveži solati, ki nekaj dni leži v shrambi. Pet obrokov na dan Pomembno je, da jemo redno, in sicer več manjših obrokov na dan. Za malico si lahko tudi v službi privoščimo jogurt, jabolko ali kos polnovrednega kruha, kar nam ne bo vzelo veliko časa. Pri tem hrano temeljito prežvečimo in ne jemo ob računalniku ali telefonu, temveč se ukvarjamo samo s svojim obrokom. Zvečer pa je najbolje, če ne jemo vsaj tri ure pred spanjem. Če živite zelo stresno, je dobro premisliti o jemanju prehranskih dodatkov, vsaj nekaj osnovnih vitaminov in mineralov, ki izboljšajo naše splošno počutje in skrbijo tudi za večjo odpornost. Dobro je vedeti, da je naše zdravje zelo odvisno od naše prehrane, zato ni vseeno, kaj in kdaj jemo. Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Finance Club, oktober 2007
|
positive
|
4,186
|
Apple bo po novem omejil njegov nakup iPhona ter zavračal gotovino pri nakupu, saj s tem želijo preprečiti preprodajo telefonov Iz Appla so sporočili, da bodo omejili nakup iPhonov na vsega dva aparata na osebo, poroča Los Angeles Times. S tem želijo preprečiti presžen nakup preprodajalcev, ki kupijo tudi po pet telefonov in jih nato prodajajo naprej. Pri Applu bodo po novem izdajali tudi plačilne oziroma debetne kartice s katero bo mogoč nakup iPhona, saj gotovine ne bodo sprejemali več. Premalo ponudbe za tako povpraševanje Predstavnica Appla Natalie Kerris, pravi, da je bila prodaja telefonov po njihovi predstavitvi na trgu ekstremna. Z novimi omejitvami, pa želijo doseči, da bo vsak imel možnost nakupa telefona. Namreč dogajalo naj bi se, da zaradi nekaterih posameznikov, ki kupijo tudi po več telefonov hkrati, številni kupci ostanejo brez.
|
neutral
|
4,187
|
V ljubljanski mestni hiši so prejšnji teden predstavili novi Kolizej , stavbni kompleks s koncertno in operno hišo v središču mesta, kjer danes stoji stari Kolizej. Gre za preoblikovano rešitev nizozemskega projekta, delo arhitekturnega studia Neutelings Ruedjik Architecten , ki je bil leta 2004 izbran na natečaju. Če bo do sredine prihodnjega leta sprejet ustrezen urbanistični akt, bi se gradnja lahko končala do leta 2012. Stavbni kompleks bo sestavljen iz treh delov: iz osrednje koncertne in operne hiše s stanovanjskim in poslovnim stolpom z največ 18 etažami, stanovanjske vile na južni strani s petimi etažami ter blagovne hiše na severni strani. Pod celotnim kompleksom bo šest podzemnih etaž, namenjenih parkiranju ter pripadajočim tehničnim in servisnim prostorom. Prvotni projekt se je z 98 tisoč zmanjšal na 83 tisoč kvadratnih metrov, pri čemer se je bistveno zmanjšal komercialni del, povečala pa se je dvorana, in sicer s 14 tisoč na 19.960 kvadratnih metrov. Celotna investicija bo stala 180 milijonov evrov, sama dvorana pa okoli 70 milijonov evrov.
|
positive
|
4,188
|
Bralci Finance.si ste v prejšnjem tednu največkrat prebirali komentar direktorice in raziskovalke ICK Alje Brglez - Hrvati so takoj pomislili na Janšo Najbolj brani prispevek prejšnjega tedna (od 22. do 28. oktobra) na Finance.si, je bil komentar direktorice in raziskovalke Inštituta za civilizacijo in kulturo (ICK) Alje Brglez, z naslovom Hrvati so takoj pomislili na Janšo. V njem med drugim piše o laži kot definicija politike ter o domnevnem glasovanju Slovenije proti vstopu Hrvaške med nove nestalne članice varnostnega sveta Organizacije združenih narodov. Tudi drugi najbolj brani prispevek tedna se nanaša na našega premiera. Tokrat z druge, lepše strani, saj naj bi se ta po besedah njegove izbranke Urške Bačovnik kmalu z njo poročil - Urška napovedala poroko z Janšo. Na tretje mesto se je uvrstil Intervju z županom Zoranom Jankovićem po prvem letu županovanja Ljubljani. Ta je med drugim dejal, da bo konec leta 2009 v Stožicah zgrajen stadion, z državno pomočjo ali brez nje. 10 najbolj branih člankov v prejšnjem tednu 1. Hrvati so takoj pomislili na Janšo2. Urška napovedala poroko z Janšo3. Intervju: Zoran Janković po prvem letu županovanja Ljubljani4. Vroče branje - vroča ritka5. Še en spregledan slovenski milijonar6. Spregledani slovenski milijonarji 7. Jelinčič prikadil sebi in Rotovniku mastno globo. Zmaga gradualista Lojzeta Danila Gasparija9. Jutarnji list: Kar petina glasovala za fašista Jelinčiča10. Mirko Tuš vrgel rokavico državi Spomnimo. Najbolj brana prispevka pred dvema oziroma tremi tedni sta bila Umrl Toše Proeski, Hrvati objavili video avta po nesreči oziroma V nekaterih lokalih bo spet dovoljeno kaditi. Največkrat slišan radijski prispevek V prejšnjem tednu ste med dnevnimi radijskimi prispevki, ki jih pripravljamo novinarji Financ v sodelovanju z Radiom 1, največkrat prisluhnili petkovemu prispevku. Ta govori o prvem letu županovanja Zorana Jankovića: Za ogled posnetka kliknite na sliko ali na povezavo tukaj Največkrat ogledana karikatura Bralci so v prejšnjem tednu največkrat pogledali petkovo karikaturo, ki se nanaša na komentar Policaja "na gobec". Največkrat kupljeni članki Med plačljivimi prispevki so bralci brez naročniškega statusa v prejšnjem tednu največkrat kupili članek Mirko Tuš, najbolj drzen ponudnik za Telekom Slovenije. Sledita mu Svetovalnica: Ali je dolar dovolj poceni za nakup? in Kdo rešuje Telekomove certifikatarje pred nadaljnjim polomom?. Nakup žetonov je možen preko sistema Moneta ali pa z naročilnico
|
neutral
|
4,189
|
Organizacija držav izvoznic nafte (Opec) poudarja, da ni kriva za trenutne visoke cene nafte, od včerajšnjega rekorda se je sicer nafta rahlo pocenila Predstavniki organizacije držav izvoznic nafte Opec so na mednarodni energetski konferenci poudarili, da naj se ne krivi Opeca za visoke cene nafte. Organizacija nima moči nad večino dejavnikov, ki spodbujajo naftne trge, povzema njihove besede Reuters. Zaskrbljeni so nad rekordnimi cenami nafte, ki lahko ogrozijo svetovno gospodarstvo, in nad povečevanjem povpraševanja po nafti. Opec na povečano povpraševanje vedno odgovori s povečano dobavo nafte, toda tokrat so za 34-odstotni dvig cene nafte od srede avgusta kriva špekulativna vlaganja in politična zaostrovanja, so še dodali. Cene nafte so se po včerajšnjem rekordu nekoliko znižale Svetovne cene nafte so se v prvih trgovalnih urah po rekordnem ponedeljku nekoliko znižale. Za sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo decembra je bilo v današnjem azijskem elektronskem trgovanju na newyorški borzi Nymex potrebno odšteti 75 centov manj oziroma 92,78 dolarja. Ponedeljkova zaključna vrednost omenjene nafte je znašala rekordnih 93,53 dolarja za sod, med trgovanjem pa se je njena vrednost zvišala vse do rekordnih 93,80 dolarja. Na londonski borzi ICE se je sicer cena severnomorske nafte brent danes znižala za 65 centov na 89,67 dolarja za sod. Rast cen nafte tudi zaradi možne nižje proizvodnje mehiškega naftarja Rast cen v ponedeljek je med drugim poganjala novica, da bo mehiški Petroleos Mexicanos (Pemex) zaradi slabega vremena začasno moral znižati svojo proizvodnjo surove nafte za 600 tisoč sodov dnevno. Vendar se je zaskrbljenost trga nato zmanjšala, saj se je izkazalo, da bo motnja v proizvodnji le nekajdnevna, so pojasnili analitiki. Zviševanju cen so botrovali tudi šibak dolar in napetosti na Srednjem vzhodu ter negotovost glede dobavnih zmogljivosti pred prihajajočo zimo na severni polobli.
|
neutral
|
4,190
|
Ustavno sodišče je zavrnilo oziroma zavrglo večino pobud in pritožb nekdanjega predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Aleša Zalarja Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo nekdanjega predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Aleša Zalarja za oceno ustavnosti člena zakona o pravdnem postopku. Odločilo je tudi, da izpodbijani člen zakona o sodiščih ni v neskladju z ustavo. Obenem je sodišče pritrdilo Zalarjevemu mnenju, da mu je bilo s sodbo vrhovnega sodišča leta 2006 kršena pravica do nepristranskega sojenja. Sodišče je zavrglo tudi Zalarjevo pritožbo Sodišče je hkrati zavrglo tudi Zalarjevo ustavno pritožbo zoper omenjeno sodbo v delu, v katerem se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in tudi zoper sklep vrhovnega sodišča izleta 2006.
|
neutral
|
4,191
|
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy bo namesto sedanjih 8.300 prejemal 20 tisoč evrov plače Francoski predsednik Nicolas Sarkozy se lahko veseli bogatega povečanja svoje plače. Francoski parlament je namreč v torek podprl zahtevo, da francoskemu predsedniku mesečno plačo povečajo s sedanjih 8.300 na 20 tisoč evrov. Po sedanjem povišanju bo francoski predsednik z višino plače izenačen s francoskim premierom Francoisom Fillonom. Povišanje je predlagala šefica Sarkozyjevega kabineta Emmanuelle Mignon z utemeljitvijo, da je potrebno plačo predsednika izenačiti s plačo francoskega premiera in drugimi evropskimi predsedniki. Opozicija se je že oglasila Francoska opozicija je kritizirala tako višino kot čas povišanja predsednikove plače. "Grozno je, če pomislimo, da ljudje ne zaslužijo niti minimalne plače," je dejal socialistični politik Jean-Louis Bianco. Polovica zaposlenih v Franciji sicer zasluži manj kot 1.500 evrov mesečno. Sarkozy tudi po povišanju plače sicer še vedno zaostaja za ameriškim predsednikom Georgeom Bushom, nemško kanclerko Angelo Merkel in britanskim premierom Gordonom Brownom.
|
neutral
|
4,192
|
Pakistanski predsednik Pervez Mušaraf je v državi razglasil izredne razmere, to naj bi omejilo nasilje v državi Po poročanju državne televizije, je pakistanski predsednik Pervez Mušaraf razglasil izredne razmere. Za ukrep se je odločil pred ključno odločitvijo pakistanskega vrhovnega sodišča o tem, ali bo njegova nedavna volilna zmaga razveljavljena, pa tudi v času, ko v državi narašča nasilje islamskih skrajnežev. Slaba poteza pakistanskega predsednika Odločitev Mušarafa bo prestavila tudi predsedniške volitve, ki naj bi bile januarja. Nekateri analitiki menijo, da odločitev predsednika Mušarafa ne bodo odobravale ZDA. Zato Mušarafovo odločitev smatrajo za zelo slabo potezo, še poroča Reuters. Vojska blokirala oddajanje nekaterih televizijskih postaj Pakistanska vlada je danes v več mestih blokirala oddajanje zasebnih televizijski postaj, v prestolnici Islamabad pa tudi telefonske povezave. Paravojaške enote in policija pa so obkolile poslopje vrhovnega sodišča v Islamabadu, ki naj bi v prihodnjih dneh izreklo sodbo o zakonitosti Mušarafove zmage na predsedniških volitvah 6. oktobra. Mušaraf na oblast prišel z državnim udarom Mušaraf se je na oblast povzpel leta 1999 z državnim udarom, ob predsedniški funkciji pa je tudi na čelu pakistanske vojske, zaradi česar je opozicija pred predsedniškimi volitvami pred sodiščem izpodbijala zakonitost njegove kandidature. Mušaraf je sicer ob bojkotu opozicije gladko zmagal na predsedniških volitvah, sedanji mandat pa mu uradno poteče 15. novembra. Najhujši samomorilski napad ob vrnitvi nekdanje premierke Državo je pretreslo že okoli 20 samomorilskih napadov, v katerih je umrlo 420 ljudi. Najhujši se je zgodil 18. oktobra v Karačiju, ko je umrlo 139 ljudi. a napad se je zgodil na dan vrnitve nekdanje pakistanske premierke Benazir Buto iz osemletnega izgnanstva, ki se je z Mušarafom dogovarjala o delitvi oblasti. Butova je v sredo izrazila strah pred razglasitvijo izrednih razmer, nato pa je v četrtek iz Pakistana odpotovala v Dubaj.
|
negative
|
4,193
|
Zvezno državo Tabasco na jugu Mehike so prizadele najhujše poplave doslej, ki so oškodovale več kot milijon ljudi Južnomehiško zvezno državo Tabasco so v četrtek prizadele najhujše poplave doslej. Samo v glavnem mestu Tabasca Villahermmosi so po podatkih civilne zaščite poplave prizadele 100 tisoč ljudi. Ljudje so v zgornjih nadstropjih hiš in na strehah čakali na reševalce. Skupno je bilo v poplavah oškodovanih več kot milijon ljudi, mnogi so ostali brez domov. V Tabascu so zabeležili eno smrtno žrtev. Zalog osnovnih živil primanjkuje Po navedbah oblasti je poplavljenih 80 odstotkov ozemlja in 850 krajev v tej kot Belgija veliki zvezni državi. Oblasti v Tabascu so posvarile pred nemiri. Zalog osnovnih živil zaradi paničnega kupovanja primanjkuje. Calderon pozval k vsesplošni pomoči prizadetim Mehiški predsednik Felipe Calderon, ki je včeraj obiskal poplavljena območja, je pozval k vsesplošni pomoči prizadetim. Na terenu je zaradi strahu pred izbruhom okužb okoli 400 zdravnikov in zdravstvenih delavcev. Calderon je predstavnike vlade poslal v Tabasco, da bi koordinirali pomoč in reševanje, lokalnim oblastem pa naročil, naj zaostrijo varnostne ukrepe, da bi preprečile plenjenje opuščenih domov. Po njegovih besedah v Tabascu v reševalnih akcijah in vzpostavljanju reda sodeluje več kot 7500 pripadnikov varnostnih sil.
|
negative
|
4,194
|
Sod zahodnoteksaške lahke nafte se je danes v azijskem trgovanju pocenil za 93 centov, še vedno pa ostaja blizu rekordnih vrednosti Cena ameriške nafte se je danes nekoliko znižala, a se še vedno giblje okoli svoje zadnje rekordne vrednosti. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v decembru je bilo treba zjutraj v azijskem trgovanju odšteti 95 dolarjev. To je bilo 93 centov manj kot ob koncu trgovanja v petek. Prejšnji teden se je cena zahodnoteksaške lahke nafte povzpela na svojo doslej najvišjo vrednost 96,22 dolarja za sod. Pocenila se je tudi severnomorska nafta brent. Z decembrskimi terminskimi pogodbami so danes trgovali po ceni 91,49 dolarja za sod, kar je 59 centov manj kot v petek. Turki še naprej krojijo naftni trg Kljub rahlemu znižanju cen pa poznavalci naftnega trga opozarjajo na še vedno napet položaj v sporu med Turčijo ter Kurdsko delavsko stranko (PKK) na severu Iraka. V luči grožnje z vkorakanjem Turčije v Irak se bo predsednik turške vlade Recep Tayyip Erdogan danes v Washingtonu srečal z ameriškim predsednikom Georgeom Bushom. Turčija je zagrozila z vojaškim posegom proti Kurdom v Iraku, potem ko je v napadih PKK umrlo več turških vojakov. Na severu Iraka, ki velja za tretjo največjo proizvajalko nafte na svetu, je več iraških naftnih polj.
|
neutral
|
4,195
|
Na centraliziranih razpisih na voljo sredstva za naložbe, na decentraliziranih za primere dobrih praks Projekti s področja turizma lahko sodelujejo na razpisih za nepovratna evropska sredstva, vendar mora projekt ustrezati zahtevam, navedenim v razpisni dokumentacij. EU običajno sofinancira največ polovico vrednosti projekta. Foto: Irena Herak"Investitorji lahko nepovratna sredstva iz centraliziranih skladov črpajo tudi za primere dobrih praks, na primer za kolesarske steze," pravi Barbara Maček iz podjetja Pro-Eco. Investitorji lahko svoj projekt prijavijo na centralizirane razpise v Ljubljani ali decentralizirane v Bruslju, pravi Barbara Maček iz podjetja Pro-Eco. Centralizirane razpise razpisujeta ministrstvo za gospodarstvo in Slovenski podjetniški sklad, decentralizirane pa evropska komisija. Investitor lahko običajno zaprosi za polovično sofinanciranje, le ob redkih primerih pa za večji delež nepovratnih sredstev. Sredstva za tri ali več zvezdic Pri centraliziranih razpisih se sredstva podeljujejo za naložbe v nastanitvene zmogljivosti s tremi ali več zvezdicami, bazene in bazenske komplekse, zabaviščne parke ali na primer gradnjo in prenovo žičnic. Na podeželju se sofinancirajo naložbe v turistične kmetije ali kmečke turizme. Po drugi strani pa lahko investitorji nepovratna sredstva iz centraliziranih skladov črpajo za primere dobrih praks. Sogovornica kot primer navaja gradnjo kolesarskih stez ali gozdnih poti, ki povezujejo dve državi. Prednost okolju naklonjenim tehnologijam Vsak razpis ima svoja merila, ki jih je treba natančno proučiti in pred začetkom pisanja dokumentacije ugotoviti, ali konkreten projekt ustreza navedenim merilom, poudarja sogovornica. Tako je na primer poudarek na preglednosti, saj je priporočljivo celoten projekt predstaviti na internetu in ga promovirati. Poleg tega je pri gradbenih projektih treba uporabljati okolju naklonjene materiale, pri prijavi na razpis pa je že treba imeti gradbeno dovoljenje. Pomembna je tudi dodana vrednost na zaposlenega. Vsi turistični projekti morajo sicer biti skladni s strategijami v nacionalnih in regionalnih razvojnih dokumentih. Nasvet: Pri prijavi polno pasti Pri izpolnjevanju projektne dokumentacije je treba biti pozoren na številne dejavnike. Tako je na primer treba uporabljati terminologijo, ki jo uporablja organ, ki razpisuje projekt, ta pa mora vsebovati tudi vse zahtevane priloge, pravi Mačkova. Dodaja, da se lahko investitorji tudi kadarkoli obrnejo na kontaktne službe pri organu, ki je objavil razpis.
|
neutral
|
4,196
|
Na tekmovanju študentskih ekip v sintezni biologiji so študentje ljubljanske fakultete prejeli nagrado v kategoriji medicina in zdravje ter tako med drugim premagali študente iz Berkeleya, Princetona in Imperial Collega Predstavniki ljubljanske univerze so v sodelovanju s Kemijskim inštitutom po lanski glavni nagradi na tekmovanju študentskih ekip v sintezni biologiji, ki se je v nedeljo zaključilo na univerzi MIT v ZDA, letos zopet prejeli eno izmed nagrad in sicer v kategoriji medicina in zdravje, na blogu novebiologije.blogspot.com piše mentor slovenske ekipe Marko Dolinar. Študenti biokemije, mikrobiologije in biotehnologije Andrej Ondračka, Peter Cimermančič, Rok Gaber, Saša Jereb, Katja Kolar, Anja Korenčič in Marko Bitenc so pod mentorstvom Marka Dolinarja in Romana Jerale so v svoji konkurenci tako premagali ekipe priznanih univerz, kot so Berkeley, Princeton in Imperial College. Slovenska ekipa je odlični uspeh dosegla z raziskovalnim projektom, ki prinaša novo metodo pri zdravljenju okužbe z virusom HIV. Vir: student-info.net Ljubljanska univerza med šestimi finalisti Skupni zmagovalec je postala ekipa študentov iz Pekinške univerze, drugega in tretjega mesta pa letos niso podelili. V igri za skupno zmago so bili tudi študenti slovenske ekipe, ki so se uvrstili med finalnih šest tekmovalcev. V kategoriji energije je zmagala univerza Alberta, Glasgow je predstavil najboljši projekt na področju okolja in senzorjev, pri temeljnih raziskavah so najboljšo rešitev prikazali študenti iz pariške univerze, skupni zmagovalci iz Pekinga pa so prejeli tudi nagrado na področju procesiranja informacij. Letos se je na mednarodno tekmovanje iz sintezne biologije prijavilo 57 študentskih ekip, kar je 20 več kot lani. Izmed po ocenah 10 najprestižnejših svetovnih univerz letos manjkata le dve, Yale in Chicago.
|
positive
|
4,197
|
Predsedniškega kandidata Danila Türka je pravkar podprl še svet LDS, ki je v prvem krogu predsedniških volitev podpiral Mitjo Gasparija Svet LDS je na današnji seji sklenil podpreti neodvisnega predsedniškega kandidata Danila Türka. Člani sveta so tako podprli predlog predsednice te opozicijske stranke Katarine Kresal. LDS je pred prvim krogom volitev podprla neodvisnega kandidata Mitjo Gasparija, ki je za Türkom zaostal za 3.717 glasov. Türka so pred prvim krogom volitev podprli v Zares, SD in DeSUS. Türk in Kresalova sta se sestala včeraj Predsednica LDS Kresalova in predsedniški kandidat Türk sta se včeraj v strankinih prostorih sešla na delovnem pogovoru. Kresalova je ob tem povedala, da je bila odločitev o dveh kandidatih leve sredine pozitivna, saj so rezultati prvega kroga pokazali, da se je ta politična opcija okrepila.
|
neutral
|
4,198
|
V današnji operaciji proti skupini albanskih kriminalcev je makedonska policija ubila osem domnevnih kriminalcev Makedonska policija je danes v streljanju, ki je izbruhnilo med operacijo v bližini Tetova na severozahodu Makedonije, ubila osem domnevnih kriminalcev. Med operacijo, v kateri je policija posredovala s posebnimi enotami, uporabila pa je tudi helikopterje, naj ne bi bili ranjeni policisti ali civilisti. Tarča operacije je bila skupina albanskih kriminalcev Tarča operacije, ki se je nadaljevala tudi v popoldanskih urah, je bila kriminalna skupina pod vodstvom Lirima Jakupija, ki je pred nekaj meseci zbežal iz zapora na Kosovu. Policija je aretirala osem osumljencev in zasegla večjo količino orožja in streliva. Več osumljencev je še vedno na begu. Območje operacije je zaprto za civiliste Po poročanju nekaterih medijev je med operacijo zagorelo več hiš, strmoglavil naj bi tudi policijski helikopter, kar pa je policija zanikala. Makedonsko ministrstvo naj bi še danes pripravilo brifing o dogajanju. Na območje operacije - gre za vasi Brodec, Vejče in Vešala, so novinarjem in civilistom prepovedali dostop. Mirovne sile Kfor na Kosovu so okrepile nadzor meje med pokrajino in Makedonijo v bližini operacije, niso pa je zaprle, kot so pred tem poročali mediji. Oktobra na tem območju ubit policist Blizu Tetova ob meji s Kosovom sta bila konec oktobra ubita nek policist in nekdanji vodja albanskih upornikov. Makedonske oblasti domnevajo, da se na tem območju zadržuje oborožena skupina albanskih skrajnežev. Leta 2001 so tu izbruhnili spopadi med albanskimi uporniki in makedonskimi varnostnimi silami, ki so državo pripeljali na rob državljanske vojne, končali pa so se šele s posredovanjem Zahoda.
|
negative
|
4,199
|
Pogled na tečaje večine ameriških podjetij včeraj po zaključku trgovanja na Wall Streetu ni bil prijeten. Indeks Dow Jones je utrpel še drugi hud padec v zadnjem tednu, njegova vrednost se je znižala za več kot 360 točk oziroma 2,6 odstotka. Razlogov za padec ni bilo malo Že precejšnji minus ob odprtju borz ni veliko obetal, vendar se takrat še nihče ni nadejal manjše katastrofe. Rekordne cene nafte in nova oslabitev dolarja sta poskrbela za dodatni prodajni pritisk, sodu pa je kasneje dno izbila rekordna izguba proizvajalca vozil General Motors (GM). To je bil ob že dlje časa prisotnem strahu zaradi neljubih posledic kreditne krize znak za alarm in k borznim posrednikom se je vsul plaz prodajnih naročil. Dow in Nasdaq ob skoraj tri odstotke Delniški indeks Dow Jones je tako trgovanje zaključil 360 točk oziroma 2,6 odstotka nižje pri 13.300 točkah, kar je skoraj podoben padec kot ga je utrpel prejšnji četrtek. Še slabše jo je odnesel širši indeks S&P 500, ki je utrpel padec v višini treh odstotkov, vrednost tehnološkega indeksa Nasdaq pa se je znižala za 2,7 odstotka na 2.748 točk. Vsi trije indeksi so najnižje dnevne vrednosti zabeležili prav ob koncu dneva. Vlagatelji se bojijo, da se približuje medved Poletna rast Dow Jonesa je že precej oddaljena. Vlagatelji se zdaj bojijo, da padci kakršnim smo bili priča v zadnjem tednu, niso del korekcije, ampak da se borzi približuje medvedji trend. Težave finančnih institucij, ki se zaradi kreditne krize merijo v milijardah dolarjev, precej negativno vplivajo na razpoloženje borznikov. Nič kaj veseli niso niti drsenja dolarja proti vsem pomembnejšim svetovnim valutam, kar posledično vodi v podražitev surovin in energentov. Nafta se je obdržala pri 98 dolarjih za sod. Rekordna izguba je računovodske narave Za dokončen potop trga so včeraj poskrbeli pri General Motorsu, ki je zaradi posledice spremembe računovodskih standardov na področju davkov v družbi v zadnjem kvartalu utrpel izgubo v višini 39 milijard dolarjev. Tržna kapitalizacija podjetja po včerajšnjem padcu tečaja za šest odstotkov sicer znaša le dobrih 19 milijard dolarjev. Čeprav je družba v zadnjem trimesečju prodala rekordnih 2,3 milijona vozil in ustvarila 43 milijard dolarjev prihodkov, se računovodski izgubi ni mogla izogniti, po zagotovilih iz družbe pa to denarnega toka družbe ne bo prizadelo. Finančni sektor se ne bo kmalu rešil tegob Slabo je včeraj spet stal finančni sektor, neslavni titulo poraženca dneva pa je s padcem za 17 odstotkov odnesla posojilnica in hranilnica Washington Mutual (WM). V družbi menijo, da se bodo tegobe nepremičninskega trga nadaljevale globoko v prihodnje leto, izgube iz naslova slabih kreditov se bodo povečale, hipotekarna posojila pa utegnejo pasti na najnižjo točko v zadnjih osmih letih. Slabe volje so bili po približno desetodstotnih padcih tudi delničarji Fannie Mae in Freddie Mac.
|
negative
|
4,200
|
Današnji radijski prispevek, ki ga pripravljamo novinarji Financ v sodelovanju z Radiom 1, govori o tem kako bomo kupovali delnice NKBM
|
positive
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.