nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
4,001
|
Vse kaže, da se bo davek na dodano vrednost zvišal najkasneje prihodnje leto. Zakon o uravnoteženju javnih financ, ki ga je sprejela vlada Janeza Janše, namreč določa, da se davek na dodano vrednost samodejno zviša, če primanjkljaj letos preseže tri odstotke BDP. Ob vse glasnejših razpravah za dvig davka na dodano vrednost (DDV) in proti njemu je njegovo zvišanje najkasneje v prihodnjem letu dejansko neizbežno. Zagotovila ga je že vlada Janeza Janše, in sicer z maja lani sprejetim zakonom o uravnoteženju javnih financ. Prav Janša je bil do dviga DDV, ki ga sicer vseskozi zagovarjajo v PS, še posebej kritičen, nazadnje včeraj, ko je dejal, da bo nekdaj 100 milijonov evrov, pridobljenih z dvigom DDV, zgolj napolnilo žepe tistih, ki da jih ogroža uvedba slabe banke. V skladu z zakonom o uravnoteženju javnih financ se bo DDV zvišal takoj, ko bo vlada ugotovila, da je primanjkljaj presegel tri odstotke bruto domačega proizvoda. Dvomov, da bo ta večji, dejansko ni več. Medtem ko nam je evropska komisija napovedala celo več kot petodstotnega, nekatere domače institucije pričakujejo, da bo nekje med napovedanimi tremi in petimi odstotki bruto domačega proizvoda. Samo pretvorba pogojno spremenljivih co co obveznic NLB bo, spomnimo, k letošnjemu primanjkljaju prispevala okoli 0,9 odstotne točke BDP. Da bi se v tem primeru zagotovili »dodatni prihodki državnega proračuna«, zakon določa dvig splošne stopnje DDV, a ne za več kot tri odstotne točke. »Presežni primanjkljaj državnega proračuna za namene povečanja splošne stopnje DDV ugotovi finančno ministrstvo na podlagi podatkov o realizaciji državnega proračuna po zaključnem računu za predhodno proračunsko leto,« še pravi zakon, v skladu s katerim tudi poseg v zakon o DDV ne bo potreben, saj je zakon o uravnoteženju javnih financ določil, da splošno stopnjo davka preprosto določi vlada. Proračunske prilive z dvigom DDV si je Janševa vlada zagotovila v letih 2014 in 2015, če bi torej stopnja primanjkljaja tri odstotne točke bruto domačega proizvoda presegla v letošnjem ali prihodnjem letu. Vsakokratno zvišanje bi veljalo od 1. aprila do 31. decembra, dvig DDV pa bi se v skladu z zakonom zaokrožil na 0,5 odstotne točke. Medtem ko je predsednik GZS Samo Hribar Milič pred dnevi dejal, da je dvig DDV najmanj slaba od vseh slabih možnosti, mu ostro nasprotujejo v trgovinski zbornici, mnenja poslanskih skupin pa so različna. To možnost že vseskozi preigravajo v PS, ob sestavljanju vlade Alenke Bratušek pa se vse pogosteje omenja kot najbolj verjetni vir dodatnih prilivov v proračun, dvigu pa nasprotujejo v SDS in SLS. »Svojo konsistentnost bomo ohranili tudi v nadaljevanju in ostro nasprotovali dvigu DDV kot ukrepu, ki bi bil zgolj potuha bodoči vladi, da se ji ne bo treba toliko ukvarjati z realnimi problemi pri proračunskih porabnikih, temveč bo zgolj prevalila breme konsolidacije javnih financ neposredno na vse državljanke in državljane, vse skupaj pa bo še bolj prizadelo potrošnjo gospodinjstev in s tem zniževalo BDP,« je oster poslanec SLS Roman Žveglič, pa čeprav je bila tudi SLS stranka koalicije, ki je omogočila samodejno zvišanje DDV. V SD, ki se te dni pogaja o vstopu v koalicijo, nasprotno menijo, da je dvig zgornje stopnje DDV kot začasni ukrep »treba upoštevati pri obvladovanju proračunskega primanjkljaja«, kot alternativo za zvišanje davčnih virov pa predlagajo še davek na nepremičnine.
|
negative
|
4,002
|
Jugoslav Petković, ustanovitelj spletnega trgovca mimovrste>), bronaste gazele 2008, je skupaj s partnerjem Matevžem Petkom zagnal novi start-up Povio, s katerim se predstavljata na tridnevnem podjetniškem festivalu Launch, ki se je začel včeraj v San Franciscu. Povio je eden od 50 start-upov, ki se predstavljajo investitorjem in najvplivnejšim novinarjem ter blogerjem, izbran pa je bil med več kot 3000 prijavljenimi zagonskimi podjetji. Povio je družbeno omrežje, podobno Twitterju, le da je namenjeno deljenju slik. Gre za enostavno aplikacijo, ki omogoča hitro fotografiranje in deljenje fotografij s sledilci. Prijatelji in znanci si lahko tako na preprost način izmenjujejo fotografije, ki povedo, kaj trenutno počnejo. Aplikacija je uraden nastop na trgu začela včeraj v okviru podjetniškega festivala Launch. Nekateri poznavalci Poviu napovedujejo, da se bo razvil v podjetniško zgodbo leta. Kot je povedal Petković, so se v ožji izbor prebile predvsem ekipe, katerih člani so študirali na Stanfordu ali MIT oziroma izhajajo iz kakšnega podjetniškega pospeševalnika. Sicer pa je Petković že slabo leto dni v Silicijevi dolini, kjer v San Franciscu pomaga mladim podjetnikom in zagonskim podjetjem, ki prihajajo v tamkajšnjo slovensko hišo in se želijo prebiti na globalni trg. Hkrati je eden glavnih pobudnikov slovenske start-up skupnosti Silicijevi vrtički.
|
positive
|
4,003
|
Skupščina delničarjev Melamina ni dala odgovorov na vprašanja o spornem delovanju uprave in nenavadnih okoliščinah dokapitalizacije aprila lani, s katero je bila močno prizadeta družba NFD Holding. Direktor kemične družbe Melamin Srečko Štefanič bo moral v naslednjih tednih revizorjem podrobneje pojasniti številne domnevno sporne posle in lanskoletno dokapitalizacijo, s katero mu je ob pomoči njemu naklonjenih podjetij praktično čez noč uspelo prevzeti lastniški nadzor nad kočevsko družbo. Delničarji Melamina so namreč na včerajšnji skupščini podprli zahtevo za imenovanje posebnega revizorja, le da so to nalogo namesto prvotno predvideni UHY Reviziji (to je predlagal NFD Holding) zaupali družbi Deloitte. Zahtevo za zamenjavo revizorja je na sami skupščini podala švicarska družba Luga Audit &, Consulting, ki velja za naklonjeno upravi. Posle s Švicarji bodo med drugim morali preveriti revizorji. Nekdanji predsednik uprave NFD Holdinga Stanislav Valant je na izglasovan nasprotni predlog napovedal vložitev izpodbojnih tožb, saj je prepričan, da švicarska družba in kočevska družba Zenit-T na skupščini sploh ne bi smeli glasovati. Nakup delnic Melamina je namreč obema družbama posredno financiral kar Melamin, zaradi česar bi morali te delnice obravnavati kot lastne delnice. Kot smo razkrili v Dnevniku, je Melamin tik pred dokapitalizacijo od holdinga M1 Tomaža Pogorelca kupil za okoli milijon evrov delnic Gorenjske banke. S to kupnino je M1 nato od zaposlenih kupoval delnice Melamina, kasneje pa jih v celoti prodal prav družbama Zenit-T in Luga Audit &, Consulting. Smotrnosti nakupa delnic Gorenjske banke Štefanič na skupščini delničarjem ni želel pojasniti, češ da bodo ta posle preverili revizorji. Pod drobnogled bodo morali vzeti tudi posojila, ki jih je v zadnjih dveh letih odobraval Melamin, in posle z dobavitelji in kupci kočevske družbe, saj obstaja sum, da so tudi s pomočjo teh poslov menedžerji olastninili kočevsko družbo. Posebno pozornost pa bodo morali revizorji nameniti tudi lanskoletni dokapitalizaciji in ugotoviti, ali je Melamin to sploh potreboval. Štefanič je nadzornike Melamina o načrtovani 2,4-milijonski dokapitalizaciji prvič obvestil šele sredi lanskega aprila, že dan kasneje pa so člani uprave in nadzornega sveta ter družbi O-Projekt Francija Rupnika in Enoop Jožefa Bovcona vplačali vse nove delnice. S to dokapitalizacijo se je delež NFD Holdinga znižal s 53 odstotkov na vsega okoli 40 odstotkov, upravi naklonjeni lastniki pa so pod svoj nadzor dobili večinski paket delnic. O-Projekt in Enoop dokapitalizacijskih delnic sicer sploh nista vplačala z denarjem. O-Projekt je namreč Melamin dokapitaliziral z zemljišči, Enoop pa s stroji. Čeprav je Štefanič dokapitalizacijo pred lastniki prikrival, vse dokler ta ni bila vpisana v sodni register, pa se je na njo začel pripravljati že več mesecev prej. Na to nakazuje tudi dejstvo, da je Enoop Melamin dokapitaliziral s stvarnim vložkom oziroma s stroji, ki jih je že pol leta prej začel izdelovati prav po naročilu Melamina. Poleg tega je bila cenitev strojev za dokapitalizacijo naročena že več mesecev, preden je Štefanič o dokapitalizaciji sploh obvestil nadzorni svet.
|
neutral
|
4,004
|
Poslovno stavbo SCT na Slovenčevi ulici v Ljubljani je v stečajnem postopku za 1,91 milijona evrov kupila zavarovalnica Adriatic Slovenica, je razvidno iz ta teden objavljenega zapisnika seje upniškega odbora, ki je prodajo odobril. Ločitveno pravico na tej nepremičnini ima Nova Ljubljanska banka (NLB), še kaže zapisnik, objavljen na spletni strani Ajpesa. Stečajni upravitelj SCT Leon Benigar Tošič je stavbo na Slovenčevi neuspešno prodajal na treh javnih dražbah, nato pa se je odločil za zbiranje ponudb. Stavba je bila prvič na dražbi konec leta 2011 po izklicni ceni okoli štiri milijone evrov. Upravitelj je tako po večkratnih poskusih prodal novo nepremičnino iz stečajne mase. Med drugim so bili že prodani poslovni prostori na Slovenski cesti v Ljubljani, kjer je bil sedež SCT, za skupno nekaj manj kot 1,6 milijona evrov, samski dom na Šmartinski cesti v Ljubljani za okoli 800.000 evrov in obrat Brdo za nekaj manj kot tri milijone evrov. Kot kaže poročilo upravitelja za zadnje četrtletje leta 2012, objavljeno na Ajpesu konec januarja letos, je upravitelj od začetka stečajnega postopka junija 2011 do konca lanskega leta med drugim prodal za 3,3 milijona evrov nepremičnin, za pet milijonov evrov težke mehanizacije, za 4,6 milijona evrov vozil in za 1,3 milijona evrov drugega premičnega premoženja. Na računu SCT je bilo v tem obdobju skupno 20,5 milijona evrov prilivov, po plačilu upnikov, stroškov postopka in davka pa je ostalo 7,9 milijona evrov. Večina od tega je namenjena za poplačilo ločitvenih upnikov. Upravitelj ugotavlja, da če bi poslovodstvo namesto prisilne poravnave, ki je potekala od konca leta 2010 do junija 2011 in je povzročila »enormne« stroške, takoj predlagalo stečaj, bi družba lahko poravnala vse obveznosti do zaposlenih iz naslova odpravnin in plač. Od začetka stečaja je bilo poplačanih 3,5 milijona evrov oz. 40 odstotkov stroškov, ki so nastali v prisilni poravnavi. Benigar Tošič bo v zvezi z »neutemeljeno prisilno poravnavo ter njenim zavlačevanjem« uveljavljal odškodninsko odgovornost bivšega poslovodstva, je napovedal. Družbo so ob vložitvi predloga za prisilno poravnavo vodili Ivan Zidar, Janez Jamnik in Aleksander Meze.
|
neutral
|
4,005
|
Delničarji Abanke Vipe bodo v prvi polovici aprila znova odločali o dokapitalizaciji banke, pri kateri pa obstoječi lastniki ne bodo imeli prednostne pravice za nakup novih delnic. Nadzorni svet Abanke Vipe je na včerajšnji seji potrdil predlog uprave za sklic skupščine, na kateri bodo delničarji že tretjič v letu dni odločali o dokapitalizaciji banke. Gradivo za skupščino mora sedaj potrditi le še Banka Slovenije, v Abanki pa računajo, da bi jo lahko opravili še v prvi polovici aprila, medtem ko bi morala biti dokapitalizacija zaključena najkasneje do konca julija. V Abanki so predlog za dokapitalizacijo sicer oblikovali povsem v skladu z željami oziroma zahtevami Banke Slovenije in višino dokapitalizacije določili pri 90 milijonih evrov, minimalno ceno dokapitalizacijske delnice pa pri vsega enem evru. Pri tokratnem poskusu dokapitalizacije delničarji ne bodo imeli predkupne pravice za vplačilo novih delnic, saj bodo nove delnice z nejavno ponudbo ponudili le določenemu krogu vlagateljev. Vlagatelji, ki bodo oddali najboljše ponudbe, bodo pred vplačilom delnic lahko opravili tudi poglobljen skrbni pregled banke. Kljub izključitvi prednostne pravice sedanjih lastnikov, namerava predsednik uprave Abanke Jože Lenič k dokapitalizaciji povabiti vse tri ključne delničarje, to je Zavarovalnico Triglav, Gorenjsko banko in Savo. Kot smo razkrili v Dnevniku, si Gorenjska banka in Sava prizadevata, da bi se kapitalska ustreznost Abanke reševala z združitvijo z Gorenjsko banko. S tem bi se namreč znižala tudi potreba po dokapitalizaciji, saj bi se kapitalski primanjkljaj Abanke lahko deloma pokril s kapitalskim presežkom Gorenjske banke. Interes za sodelovanje pri dokapitalizaciji Abanke naj bi že v prejšnjih poskusih dokapitalizacije izrazili tudi nekateri strateški vlagatelji, ki pa so kot nujni pogoj postavili pridobitev kontrolnega 75-odstotnega deleža. Vlagatelj, ki bi po ceni en evro za delnico vplačal vseh 90 milijonov evrov, bi sicer pridobil kar 93 odstotkov delnic Abanke in bi lahko po dokapitalizacijski ceni delnice iz lastništva iztisnil tudi vse preostale delničarje banke.
|
neutral
|
4,006
|
Ljubljana - Slovenija je januarja izvozila za 1,64 milijarde evrov blaga, kar je 3,3 odstotka več kot januarja lani. Uvozila pa je za 1,86 milijarde evrov blaga oz. štiri odstotke več kot pred letom dni, kažejo danes objavljeni začasni podatki statističnega urada. Primanjkljaj v blagovni menjavi je januarja letos znašal 215,384 milijona evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 88,4-odstotna. V članice EU so slovenska podjetja izvozila za 1,17 milijarde evrov blaga, kar je predstavljalo 71,1 odstotka vsega izvoza blaga. Uvoz blaga iz članic EU pa je znašal 1,36 milijarde evrov, kar je predstavljalo 73 odstotkov vsega uvoženega blaga. Januarja je Slovenija v države, ki niso članice EU, izvozila za 475,9 milijona evrov blaga. Iz teh držav pa je uvozila za 502 milijona evrov blaga, so še navedli statistiki.
|
neutral
|
4,007
|
Ljubljana - Upravi propadlega cerkvenega holdinga Zvon Dva, v kateri sta bila Ljubo Peče in Franc Ješovnik, se obeta odškodninski zahtevek. Upniški odbor družbe, ki je v stečaju od lanskega januarja, je namreč stečajni upraviteljici Vidi Gaberc podal soglasje k pripravi takšnega zahtevka. Stečajna upraviteljica je predlog upniškemu odboru pripravila na podlagi ugotovitve poročila družbe BDO Svetovanje iz sredine lanskega leta. To je med drugim pri prevetritvi morebitnih elementov odškodninske odgovornosti uprave ugotovilo, da obstaja možnost te odgovornosti zaradi nepravočasne razglasitve insolventnosti. Poleg tega obstaja možnost za odškodninsko odgovornost uprave na podlagi ugotovitev, da je uprava domnevno ravnala v nasprotju z določbami zakona, da ko družba postane insolventna, poslovodstvo ali drugi organi družbe ne smejo opraviti nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani, izhaja iz poročila. Na seji upniškega odbora, v katerem so največji upniki holdinga, in sicer NLB, Gorenjska banka, Abanka, NKBM, Gospodarstvo rast v stečaju, Banka Celje in Hypo Alpe Adria Bank, so konec februarja soglašali tudi s predlogom, da se na javni dražbi proda solastniški delež Zvona Dva Holdinga na nepremičninah v katastrski občini Koper po izklicni ceni skoraj 1,8 milijona evrov neto. Kot je razvidno iz današnje objave na Ajpesu, je upniški odbor soglašal še s predlogom prodaje delnic sklada Adriatic Fund po izklicni ceni pol milijona evrov ter s prodajo delnic, ki so lasti dolžnika, v številnih družbah, med njimi v Cinkarni Celje, Cetis Grafu, Elektru Celje in Elektru Ljubljana.
|
negative
|
4,008
|
Ljubljana - Predsednik republike Borut Pahor se je danes udeležil prireditve 500 podjetnic, ki spodbuja podjetništvo med ženskami. V nagovoru je izpostavil, da še vedno živimo v času, v katerem so uspehi za ženske težje dosegljivi, kot to velja za moške. Zaradi tega je treba storiti vse, da se spodbuja ženske k pogumu in ambicijam, je dejal. Kot so sporočili iz predsednikovega urada, se je Pahor zahvalil organizatorkam za to, da so se zbrale in »da ena drugo spodbujajo k temu, da nadaljujejo z delom, ki ne terja samo talenta in ne samo odrekanja, ampak tudi kanček navdušenja nad doseženim in sanjami glede tega, kaj nameravajo v prihodnosti«. Današnje srečanje po njegovem mnenju daje navdih tudi mladim ženskam, ki se ozirajo za svojo prihodnostjo, da vidijo v uspešnih podjetnicah zgled. Dodal je, da si je treba prizadevati za vizijo in da sta pri tem potrebna tudi sreča in pogum. »To krizo bomo premagali skupaj, ker je veliko junakinj in junakov v slovenski družbi, ljudi, ki se trudijo in ki znajo iz problemov narediti priložnosti. Tukaj ste se zbrale tiste, ki verjamete v prihodnost, ker veste iz lastnih izkušenj, da je mogoče doseči nemogoče, če se za to človek res odloči, trdo dela z ambicijo, s talentom in odrekanjem,« je še dodal Pahor.
|
positive
|
4,009
|
London - Britanska banka HSBC, največja evropska banka po tržni vrednosti, namerava odpustiti do 5000 zaposlenih, danes poroča britanski časnik Financial Times, ki se sklicuje na vire blizu banke. S pomočjo tega ukrepa naj bi dosegli cilj in letos privarčevali milijardo dolarjev (okoli 772 milijonov evrov). Financial Times sicer poroča, da bi lahko banka HSBC glede na nedavni tempo varčevanja na plečih zaposlenih odpustila celo do 10.000 ljudi. Ob tem naj bi letos in prihodnje leto prodali ali zaprli nadaljnjih osem do deset podružnic, potem ko so se iz 49 že umaknili od leta 2011. V HSBC so število zaposlenih v minulih dveh letih znižali že za 32.000 na 270.000, prvi mož banke Stuart Gulliver pa je stroške od prihoda na čelo banke v začetku leta 2011 znižal že za 3,6 milijarde dolarjev (2,8 milijarde evrov), poroča nemška tiskovna agencija dpa.
|
negative
|
4,010
|
Skupina ZBG Franka Zweegersa bi lahko z nakupom terjatev bodisi brez prevzemne premije prevzela nadzor nad lastništvom Pivovarne Laško bodisi bi se prek terjatev dokopala do njenih donosnih delov in naložb. Nizozemski milijonar Frank Zweegers svojih načrtov s Pivovarno Laško očitno še ni opustil. Potem ko se je v začetku leta mudil pri upravi, največjih lastnikih in upnikih pivovarne ter celo pri upravi Mercatorja, naj bi se sedaj osredotočil zlasti na banke upnice družb iz Skupine Laško. Čeprav imajo banke v lasti večinski 54-odstotni delež Pivovarne Laško, Zweegersa po naših informacijah ne zanima nakup njihovih delnic. Njegova družba ZBG, ki velja za eno največjih beneluških zasebnih nepremičninskih skupin, naj bi se po navedbah naših virov zanimala le za nakup zavarovanih terjatev do Pivovarne Laško z diskontom. Koliko terjatev je skupini ZBG doslej že uspelo kupiti, ni mogoče preveriti, bo pa to znano najkasneje v prihodnjih tednih, ko se Skupini Pivovarna Laško izteče glavnina od skupno 370 milijonov evrov kratkoročnih posojil. Večina bankirjev naj bi si bila sicer enotna in na prodajo terjatev z diskontom ni pripravljena, saj Pivovarna Laško še vedno redno plačuje obresti, bankam pa teh posojil doslej praktično ni bilo treba slabiti. Načrtovan odkup terjatev do Laškega pa odpira dodatna vprašanja v zvezi z motivi skupine ZBG, ki v Sloveniji sodeluje zlasti s svetovalcem ženevske skupine Orah Markom Vilfanom ter dolgoletnim predsednikom Olimpijskega komiteja Slovenije Janezom Kocjančičem, ki zatrjuje, da za ZBG ni opravil še nobene svetovalne ali lobistične storitve. Po eni strani bi lahko Zweegers s terjatvami v kasnejši fazi dokapitaliziral Pivovarno Laško in tako brez prevzemne premije prevzel nadzor nad njenim lastništvom. Toda s tem bi se morali strinjati tako uprava Laškega z Dušanom Zorkom na čelu kot tudi banke in drugi lastniki pivovarne, ki bi morali na skupščini z najmanj 75-odstotno podporo potrditi dokapitalizacijo. Toda na drugi strani bi nakup terjatev Zweegersu omogočil tudi razkosanje pijačarske skupine in nakup donosnih delov ter naložb. Če bi Zweegersu uspelo med upniki Laškega zamenjati katero od vedno bolj nepotrpežljivih bank, bi namreč konec marca, ko se izteče večina kratkoročnih posojil, lahko zahteval tudi njihovo poplačilo oziroma bi unovčil zavarovanja. Takšen enostranski manever bi lahko privedel celo do stečaja Pivovarne Laško, saj bi se za podoben korak po vsej verjetnosti odločile tudi preostale banke upnice. Tveganj, ki bi jih prinesla prodaja terjatev kateremu od zunanjih investitorjev, se zavedajo tudi bankirji, ki bi morali v primeru stečaja oblikovati za več deset milijonov evrov oslabitev posojil. Tako Zorko nima več veliko manevrskega prostora, saj je Skupina Pivovarna Laško od leta 2009 do konca lanskega septembra ustvarila že več kot 230 milijonov evrov čiste izgube. Konec lanskega septembra je imela celotna Skupina Pivovarna le še nekaj več kot sto milijonov evrov kapitala, matična družba pa še nekaj milijonov evrov manj.
|
negative
|
4,011
|
Ljubljana - Hrvaška družba Dukat je danes objavila namero za prevzem Ljubljanskih mlekarn. Potem ko je pred kratkim že postala lastnica 50,28-odstotnega deleža mlekarne iz Ljubljane, bo ne prej kot v desetih dneh, najpozneje pa do 19. aprila objavila ponudbo za prevzem še preostalega deleža. Lactalis krepi svoj vodilni položaj Dukat, ki posluje v okviru francoske skupine Lactalis, je uradno postal lastnik večinskega deleža konec prejšnjega tedna, po prejemu dovoljenja agencije za varstvo konkurence. Kot so v ponedeljek sporočili iz Dukata, skupina Lactalis tako postaja največji proizvajalec mlečnih proizvodov v Sloveniji in dodatno krepi vodilni položaj na trgih jugovzhodne Evrope. Lactalis, ki se je za nakup omenjenega deleža oktobra lani dogovoril z NFD Holdingom, Factor banko, skladom KD Delniški Dohodkovni, KD banko in Savo, namerava tako kot pri prejšnjih prevzemih nadaljevati z vlaganji v Sloveniji ter obdržati lokalno vodstvo in zaposlene. Vrednost posla lani jeseni ni bila razkrita, mediji so navajali številko nekaj manj kot 20 milijonov evrov. V skupini so takrat razkrili le, da je bila cena za delnico višja kot 6,50 evra, koliko so pred tem v prevzemni ponudbi za mlekarne ponujali Mlekodel, Deželna banka Slovenije, Zadružna zveza Slovenije ter 33 zadrug. Negativne posledice za slovensko prirejo in predelavo mleka? Prodaja Ljubljanskih mlekarn, ki zaposlujejo 550 ljudi in letno predelajo več kot 200 milijonov litrov mleka, je takrat sprožila oster odziv neuspešnih slovenskih prevzemnikov, ki so lastniki 36,41 odstotka Ljubljanskih mlekarn. Ti so Lactalisov prevzem ocenili kot zahrbtno dejanje, njihov namen pa za neprijaznega, ki bo prinesel negativne posledice za slovensko prirejo in predelavo mleka. Lactalis je že lansko jesen napovedal, da bo z Ljubljanskimi mlekarnami okrepil svoj položaj v regiji jugovzhodne Evrope, kjer je skupina Lactalis eden glavnih igralcev na trgu mleka in mlečnih izdelkov. Ljubljanske mlekarne se ukvarjajo tako s proizvodnjo mleka kot tudi smetane, jogurta, sira in sladoleda, imajo pa štiri proizvodne obrate, in sicer v Ljubljani, Mariboru, Kočevju ter Tuzli v BiH. Lactalis ima 64 proizvodnih obratov v Franciji ter še 192 drugod po svetu. Zaposluje približno 56.000 ljudi v 61 državah, Dukat pa je pod njegovo okrilje prešel leta 2007.
|
neutral
|
4,012
|
Frankfurt - Vodstvo Lufthanse je danes popoldne začelo drugi krog pogajanj s sindikatom Verdi, ki za zaposlene v nemškem letalskem prevozniku in njegovih hčerinskih družbah med drugim zahteva višje plače. Podrobnosti za zdaj še niso znane, pogajalci pa pričakujejo, da bodo pogajanja potekala zelo dolgo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Zaposleni, ki zahtevajo 5,2 odstotka višje plače in boljšo zaščito pred odpuščanjem, so v četrtek izvedli opozorilo stavko, zaradi katere je morala Lufthansa odpovedati okoli 700 letov znotraj Nemčije in Evrope. Pogajalci pričakujejo, da tokratna pogajanja še ne bodo prinesla rešitve za nastali spor. Tretji krog pogajanj je predviden za 17. april. Lufthansa je lani ustvarila 990 milijonov evrov čistega dobička, a predvsem na račun prodaje premoženja, zato so v družbi pripravljeni na varčevanje in celo odpuščanje. S pomočjo varčevalnega programa, ki so ga poimenovali Score, naj bi se dobiček iz poslovanja do leta 2015 z lanskih 524 milijonov evrov zvišal na 2,3 milijarde evrov.
|
neutral
|
4,013
|
Uprava Abanke Vipe je za 8. april sklicala novo skupščino, na kateri bodo lastniki na zahtevo Banke Slovenije znova odločali o 90-milijonski dokapitalizaciji tretje največje slovenske banke. Obstoječim delničarjem ne bi podelili prednostne pravice za nakup novih delnic, če bi bilo (pre)malo zanimanja za njih, pa bi se lahko vpisovale po celo daleč najnižji ceni doslej – en evro za delnico. Spomnimo, da so želeli v Abanki že lani poleti izpeljati 50-milijonsko dokapitalizacijo po ceni sedem evrov za delnico, a je zaradi določenih omejitev in pogojev pri vpisu spodletela. Konec leta so znova poskušali zbrati med 50 in 90 milijonov evrov, ceno pa spustili na 4,2 evra za delnico, vplačanih pa je bilo premalo delnic, 40 odstotkov oziroma 36,3 milijona evrov. Tokrat bodo poskušali z najnižjo ceno delnice doslej, ki pa se lahko v primeru večjega povpraševanja po njih dvigne do 9,99 evra. Tako bi lahko imela Abanka, ki ima trenutno 7,2 milijona delnic, prišla do med devet in 90 milijonov novih delnic. Vlagatelj, ki bi po najnižji ceni vplačal vseh 90 milijonov evrov, bi tako prišel do kar 93 odstotkov vseh delnic in bi nato po dokapitalizacijski ceni iz lastništva iztisnil tudi vse druge delničarje. Kljub izključitvi prednostne pravice naj bi sicer predsednik uprave Abanke Jože Lenič k povečanju osnovnega kapitala povabil vse tri ključne lastnike – Zavarovalnico Triglav, Gorenjsko banko in Savo. Interes za sodelovanje pri dokapitalizaciji Abanke naj bi sicer že v prejšnjih poskusih izrazili tudi nekateri strateški vlagatelji, ki pa so kot nujni pogoj postavili pridobitev kontrolnega 75-odstotnega deleža. tm
|
neutral
|
4,014
|
London - Potem ko je minuli mesec Velika Britanija izgubila najvišjo bonitetno oceno pri bonitetni hiši Moody's, bi jo lahko kmalu še pri bonitetni agenciji Fitch. Ta je namreč danes sicer ohranila najvišjo oceno za dolgoročni dolg države AAA, a je njene obete spremenila v negativne. Za to se je odločila zaradi slabih napovedi Otoka glede državnega dolga. "Zadnje gospodarske in javnofinančne napovedi, ki jih je objavil britanski urad za proračun, kažejo, da bo britanski dolg vrh dosegel pozneje, državni dolg pa bo višji, kot smo pričakovali v Fitchu," so pojasnili v bonitetni hiši. Velika Britanija namreč po novem napoveduje, da bo državni dolg naraščal vse do leta 2016 ali 2017, ko bo dosegel 100,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Šele nato se bo začel znova zniževati, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V Fitchu so London pred znižanjem bonitetne ocene države opozorili že pred časom. Kot so napovedali, se bodo za ta korak odločili, če državi ne bo uspelo znižati javnega dolga pod 100 odstotkov BDP in zagotoviti, da začne v srednjeročnem obdobju upadati proti meji 90 odstotkov BDP. Novo oceno Velike Britanije bodo sicer izdelali do konca aprila. Moody's je medtem že minuli mesec znižal bonitetno oceno Velike Britanije z najvišje Aaa za eno stopnjo na Aa1. Kot so tedaj pojasnili v tej agenciji, se britanski državni dolg kopiči, gospodarstvo pa je tako šibko, da o pravi rasti ne bo mogoče govoriti pred letom 2016.
|
negative
|
4,015
|
Skupini Sava Re je lani uspelo skoraj potrojiti čisti dobiček, kar je v veliki meri tudi posledica boljšega poslovanja njenih hčerinskih zavarovalnic, ki so lani skupno ustvarile dobra dva milijona evrov dobička, leta 2011 pa so imele za več kot pet milijonov evrov izgube. Skupina Sava Re je lani ustvarila 13,2 milijona evrov čistega dobička, kar je skoraj trikrat več kot leto prej. Za slabih pet odstotkov so se lani zvišale tudi kosmate premije, ki so dosegle rekordnih 271 milijonov evrov. »Na rast dobička so pozitivno vplivali zlasti nižje oslabitve hčerinskih družb in s tem tudi višji donos od naložb. Poleg tega nam je lani uspelo znižati tudi stroške poslovanja, izboljšalo pa se je tudi poslovanje naših hčerinskih zavarovalnic na Balkanu,« rast pojasnjuje predsednik uprave Save Re Zvonko Ivanušič. Za dokapitalizacije hčerinskih podjetij je Sava Re lani namenila okoli deset milijonov evrov, večjih dokapitalizacij pa letos ni pričakovati, saj so po ocenah uprave vse hčerinske zavarovalnice zdaj sanirane. V minulem letu se je opazneje izboljšalo zlasti poslovanje hčerinskih zavarovalnic na Kosovu in v Makedoniji, kjer so lani poslovali z minimalnim dobičkom, leto prej pa so na obeh trgih skupno ustvarili pet milijonov evrov izgube. Tudi na Hrvaškem je Savi Re izgubo uspelo znižati iz 3,8 na 1,7 milijona evrov, medtem ko so v Črni gori poslovali z milijonom evrov dobička, Zavarovalnica Tilia pa je lansko leto končala s kar 3,5 milijona evrov dobička. Letos naj bi se čisti dobiček Skupine Sava Re povzpel že na več kot 30 milijonov evrov, kar je v veliki meri posledica prevzema Zavarovalnice Maribor. »Prve predstavitve načrtovane 55-milijonske dokapitalizacije, s katero nameravamo financirati prevzem Zavarovalnice Maribor, smo že imeli, odzivi pa so za zdaj spodbudni,« je povedal Ivanušič, a ob tem dodal, da ima Slovenija med tujimi vlagatelji slab sloves, ki ga je izkušnja poljskih investitorjev z delnicami Novo KBM še poslabšala. Po ocenah članice uprave Save Re Mateje Treven bodo dokapitalizacijski prospekt objavili v tretjem tednu aprila, dokapitalizacijo pa bodo izvedli v treh krogih. V prvem krogu, ki bo trajal dva tedna, bodo nove delnice lahko vplačali le obstoječi delničarji, drugi krog bo namenjen malim vlagateljem, tretji krog pa večjim institucionalnim investitorjem. Ceno dokapitalizacijske delnice naj bi v Savi Re določili pred začetkom prvega kroga dokapitalizacije (razpon je trenutno določen med 7 in 9 evri za delnico), ko naj bi izvedli tudi neformalno zbiranje ponudb med potencialnimi investitorji. Uspešno izvedena dokapitalizacija bi po ocenah Ivanušiča pozitivno vplivala tudi na boniteto Save Re, saj bi jo v tem primeru mednarodna bonitetna agencija Standard & Poor's umaknila s svojega tako imenovanega opazovalnega seznama. V prihodnjem letu naj bi Sava Re prvič izplačala tudi dividende, za kar naj bi skupno namenili 30 odstotkov letošnjega dobička. Za dividende naj bi v prihodnjem letu tako namenili okoli šest milijonov evrov oziroma med 0,3 in 0,4 evra bruto za delnico. mp
|
neutral
|
4,016
|
Najnovejša izdaja obveznic SID banke na mednarodnem kapitalskem trgu je po mnenju predsednika uprave banke Sibila Svilana dokaz, da je mogoče tudi v zaostrenih razmerah pridobiti sredstva na mednarodnih trgih. "To je dokaz zaupanja v SID banko in v Slovenijo, ki je njen garant pri teh izdajah," je dejal za STA. "Razmere na kapitalskih trgih so v zadnjih dneh zelo težke in zato menimo, da je ta del izdaje obveznice SID banke v višini 200 milijonov dokaz, da je mogoče tudi v takšnih razmerah pridobiti sredstva na mednarodnih trgih," je dejal Svilan in izrazil pričakovanje, da bo to možno tudi v prihodnje ob ustreznih spremembah, ki so potrebne znotraj Slovenije. SID bo tudi tokrat vsa zbrana sredstva namenila za kreditiranje gospodarstva, in sicer za razvojne projekte in tiste, ki omogočajo povečanje konkurenčnosti gospodarstva, večjo dodano vrednost, zlasti pa za zaposlovanje in odpiranje novih delovnih mest, je spomnil Svilan. V SID banki v drugi polovici leta načrtujejo še eno takšno izdajo. "Predvidevamo še eno izdajo vsaj z enakim, če ne višjim zneskom - približno 300 do 350 milijonov evrov, vse to pa je odvisno od potreb gospodarstva," je dejal predsednik uprave SID banke. Kot je pojasnil, je tovrstno povpraševanje po razvojnih sredstvih v zadnjem letu, ko je Slovenija vstopila v resno recesijo, upadlo. Večina povpraševanj podjetij je namreč po refinanciranju oz. pokrivanju starih obveznosti, česar pa SID banka ne more delati. Če bo povpraševanje, v SID načrtujejo, da bi šli v drugi polovici leta spet na mednarodne trge, pri čemer računajo na enako uspešnost pri obrestni meri. Pri tokratni izdaji znaša polletni spremenljiv kupon šestmesečni Euribor s pribitkom 3,20 odstotne točke. "Tokrat smo uspeli z obrestno mero, ki je nižja od tistih v Španiji, delno tudi Italiji," je dodal. "Vse to je plod dolgoletnega dela vseh v SID banki ter sodelovanja z investitorji in bankami, ki SID banki pri tem pomagajo," je dejal Svilan. Pri tem je izpostavil eno od organizatork najnovejše izdaje, banko Berenberg, s katero so skupaj pridobili banke kot sklade, zlasti pa zavarovalnice, ki zaupajo SID banki in Sloveniji v teh težkih časih. Izdajo je poleg banke Berenberg organizirala Erste Group. V transakciji je sodelovalo skoraj 50 vlagateljev, med njimi 83 odstotkov tujih. Največji oz. 36-odstotni delež obveznice so kupile banke, 30 odstotkov upravljavci premoženja, 23 odstotkov zavarovalnice in 12 odstotkov pokojninski skladi. Datum poravnave obveznic je 28. marec, datum zapadlosti pa je 28. marec 2016. Obveznica bo kotirala na drugem reguliranem trgu Dunajske borze. Obveznica je primerna za zastavo pri Evropski centralni banki, so še navedli v SID banki.
|
neutral
|
4,017
|
Maribor - Probanka je v skladu z napovedmi objavila sklic dokapitalizacijske skupščine. V njem delničarjem predlaga, naj na skupščini, sklicani za 29. aprila, podprejo povečanje osnovnega kapitala za največ 50,075 milijona evrov. Emisijski znesek nove delnice znaša 4,20 evra. Uprava banke delničarjem predlaga, da podprejo predlog, po katerem se osnovni kapital banke, ki znaša 17,925 milijona evrov, poveča za največ 50,075 milijona evrov na največ 68 milijonov evrov, je razvidno iz sklica, danes objavljenega na spletni strani Ljubljanske borze. Uprava Probanke je decembra lani napovedala, da je že postorila vse potrebno za izpeljavo dokapitalizacije. Predsednik uprave Bogomir Kos je takrat izrazil pričakovanje, da bi se ta lahko zgodila v prvi polovici prihodnjega leta, in sicer v višini okoli 30 milijonov evrov. V banki so zagotovili, da intenzivno iščejo investitorje, čeprav niso izključili možnosti, da si ne bodo pomagali s slovenskim kapitalom. Kos takrat bolj konkretno ni želel govoriti, je pa potrdil, da gre za sosednje države, pa tudi dve ali tri države izven območja evra. Če dokapitalizacija morda ne bi uspela, bo banka po Kosovih besedah morala svoj obseg prilagoditi razpoložljivemu kapitalu. Probanka lanskih poslovnih rezultatov še ni razkrila. V prvih devetih mesecih lani je ustvarila čisto izgubo v višini 30,2 milijona evrov, potem ko je imela v enakem obdobju predlani za 1,7 milijona evrov čistega dobička. Kos je pred iztekom lanskega leta napovedal, da bo izguba ob koncu leta nekoliko višja, da pa bo nižja od 38 milijonov evrov.
|
neutral
|
4,018
|
Ljubljana - Mandatno-volilna komisija DZ se je danes seznanila s predlog predsednika republike Boruta Pahorja, da DZ za guvernerja Banke Slovenije imenuje Boštjana Jazbeca. Sklep so člani sprejeli soglasno, glede na njihove napovedi pa se Jazbecu, ki naj bi ga DZ na mesto guvernerja imenoval v torek, obeta zgodovinsko visoka podpora. Pahor je uradni predlog za njegovo imenovanje poslal po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin in predstavitvah kandidata po poslanskih skupinah. Kot je danes njegovo odločitev pojasnila generalna sekretarka Urada predsednika RS Nataša Kovač, se sedanjemu guvernerju Banke Slovenije Marku Kranjcu mandat izteče sredi julija. »Pravočasna zamenjava na čelu tako pomembne institucije pošilja pomembno sporočilo naši in mednarodni skupnosti, da institucija, ki skrbi za stabilnost finančnega sistema, deluje normalno in tekoče,« je dejala. Jazbec je po njenih besedah Pahorja prepričal s svojo študijsko ter profesionalno znanstveno-raziskovalno potjo, ki je vseskozi prepletena z denarno politiko in financami. »Finančna kriza je centralne banke postavila v novo luč. Slovenske razmere zahtevajo osebo, ki je neobremenjena s težavami tranzicije, je strokovno podkovana ter ima domače in mednarodne izkušnje,« je Pahorjevo obrazložitev povzela Kovačeva. Pahor je prepričan, da bo Jazbec povrnil ugled in zaupanje v Banko Slovenije ter v druge finančne institucije tako doma kot v tujini. Z njim so soglašali tudi člani mandatno-volilne komisije. Vsi so poudarili, da jih je Jazbec na predstavitvah prepričal z jasno, preprosto in razumljivo razlago. »Če bo tako delal v praksi, potem bomo zagotovo imeli dobrega guvernerja,« je dejal Franc Jurša (DeSUS). Matej Tonin (NSi) je ob tem izpostavil Jazbečev pozitiven pogled ter enostavne in hitre rešitve za ustanovitev slabe banke, ki je po Toninovem prepričanju sedaj ključnega pomena za reševanje slovenskega bančnega sistema. »Kaže, da bo Jazbec dobil zgodovinsko visoko podporo v DZ,« je napovedal. Za potrditev je sicer potrebna absolutna večina glasov, to je več kot 45. Podporo so mu napovedali v vseh poslanskih skupinah, razen za SD, za katero se ne ve, kako bodo glasovali njeni poslanci.
|
positive
|
4,019
|
Skupini Sava je v zadnjem letu dni uspelo odplačati za kar okoli sto milijonov evrov posojil, vendar pa je zaradi visokih slabitev naložb lansko leto ponovno zaključila z visoko izgubo. Zaradi slabitve naložbe v Gorenjsko banko in Abanko je Skupina Sava leto 2012 zaključila s kar 99 milijoni evrov čiste izgube, s čimer se je skupna izguba zadnjih treh let povzpela že na skoraj 360 milijonov evrov. Samo zaradi slabitve delnic Gorenjske banke je imela Sava lani za 53 milijonov evrov izgube, naložba v Abanko je holdingu prinesla 25 milijonov evrov, slabitev delnic in posojil NFD Holdingu pa tri milijone evrov izgube. Tudi letos naj bi po napovedih uprave Skupina Sava poslovala z izgubo, ki pa naj bi bila pri 11,5 milijona evrov bistveno nižja kot v preteklih letih. Matična družba naj bi zlasti zaradi prodaje gumarske dejavnosti letos poslovala s skoraj 15 milijoni evrov dobička. Medtem ko so Savo bremenile zlasti naložbe iz preteklih let, pa se je opazneje izboljšalo poslovanje njene turistične divizije, ki je lani ustvarila okoli deset milijonov evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Največje breme Skupine Sava pa še vedno ostaja visoka zadolženost, saj se je kapital zaradi visoke lanske izgube znižal na 67 milijonov evrov in bil tako konec lanskega leta za petkrat nižji od finančnih obveznosti. Lani je Skupina Sava poleg 21,5 milijona evrov obresti sicer odplačala tudi za slabih 30 milijonov evrov glavnic posojil, v začetku letošnjega leta pa se je zaradi prejete kupnine za gumarsko dejavnost in prodaje nekaterih nepremičnin finančni dolg znižal še za okoli 70 milijonov evrov. Trenutno ima tako matična družba Sava pri bankah najetih še za okoli 190 milijonov evrov posojil, medtem ko se skupne finančne obveznosti holdinga ocenjujejo na okoli 230 milijonov evrov. Kljub visoki razdolžitvi pa so revizorji družbe Deloitte k letnemu poročilu Save izdali mnenje s pridržkom, saj se niso mogli prepričati o vrednotenju naložb v delnice Gorenjske banke, Abanke in NFD Holdinga (omenjene tri družbe še niso objavile svojih letnih poročil). Revizorji Deloitte v svojem mnenju opozarjajo tudi na visoko kreditno tveganje in tveganje plačilne sposobnosti, ki mu je izpostavljena Sava. mp Zaslužki Savine uprave Štiričlanska uprava Save je lani skupno prejela 757.000 evrov bruto prejemkov, od česar na predsednika uprave Mateja Narata odpade 209.000 evrov bruto, člani uprave Andrej Andoljšek, Franci Strajnar in Miha Resman pa vsak po okoli 180.000 evrov bruto. Člani nadzornega sveta in komisij so lani skupno prejeli 140.000 evrov bruto, od tega predsednik nadzornega sveta Aleš Skok 17.000 evrov bruto.
|
negative
|
4,020
|
Kupec Peka, ki čaka le še na soglasje vlade, se je na Hrvaškem znašel v kriminalistični preiskavi, v kateri ga sumijo dajanja oziroma prejemanja podkupnin. Gre za Željka Biloša, lastnika družbe Osimpex, ki ga v sosednji državi pogosto imenujejo kralj železa. Kupec Peka na Hrvaškem osumljen korupcije Unior globoko v rdečih številkah Zreški Unior je leto 2012 končal s skoraj 15 milijonov evrov izgube. Ta je v veliki meri povezana s slabitvami premoženja, ki jih je bilo za blizu 11 milijonov evrov, in izpadom finančnih prihodkov. Čisti prihodki od prodaje so se povečali za 0,8 odstotka na 155,9 milijona evrov. V Savi bodo zmanjšali kapital Delničarji Save bodo 30. aprila na skupščini, ki bo potekala na Bledu, odločali o zmanjšanju osnovnega kapitala in ga tako prilagodili zmanjšanemu obsegu poslovanja. Po predlogu se bo zmanjšal za 58,3 na 25,4 milijona evrov. Umik ugovora proti prisilni poravnavi Košakov Le dan po tem, ko je mariborsko okrožno sodišče razpisalo narok za obravnavo ugovora zoper prisilno poravnavo podjetja Košaki TMI, ga je že preklicalo. Kmetijska zadruga Ormož, ki je odkupila terjatev družbe Ljutomerčan (ta je ugovarjala prisilni poravnavi), je namreč zahtevala umik ugovora. Dars zadržal dobiček Družba za avtoceste v RS (Dars) je v letu 2012 ustvarila nekoliko manj čistega dobička, 23,3 milijona evrov. Prihodki od prodaje so znašali 305,8 milijona evrov, kar je dva odstotka manj glede na leto 2011. Velana zmanjšala izgubo za polovico... Velana je lani ustvarila 2,1 milijona evrov prihodkov oziroma 43 odstotkov manj kot leta 2011, medtem ko je čisto izgubo zmanjšala z dveh na milijon evrov. ... zmanjšala jo je tudi Tekstina Tudi Tekstina iz Ajdovščine je oklestila izgubo. Z dobrega milijona evrov jo je zmanjšala na 373.789 evrov. Prihodki od prodaje so se glede na leto prej znižali za deset odstotkov, na 4,2 milijona evrov. Terme Dobrna z nižjim dobičkom Terme Dobrna so lani ustvarile 56.600 evrov čistega dobička, okrog tretjino tistega iz leta 2011. Prihodki od prodaje so padli za 6,8 odstotka na 7,62 milijona evrov. Slabše posloval tudi Inles Inles je lani ustvaril 23,3 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je tri odstotke več kot leta 2011. Čisti dobiček se je znižal z 225.000 na nekaj več kot 51.000 evrov. Skok dobička v Alpetourju Potovalna agencija Alpetour je lani zvišala čisti dobiček za 39 odstotkov na 1,1 milijona evrov. Brez dividend v Lami Na skupščini delničarjev dekanske Lame so ti odločili, da dividend letos ne bi izplačali. Lanski bilančni dobiček v višini 546.000 evrov se bo razporedil v zakonske rezerve (27.000 evrov) in preneseni poslovni izid (519.000 evrov). Pripravila Tomaž Modic in sta
|
negative
|
4,021
|
New Delhi - Indijsko vrhovno sodišče je danes zavrnilo prošnjo švicarskega farmacevta Novartis, da patentira izboljšano različico svojega zdravila za zdravljenje raka glivec. Po mnenju sodišča, ki ga tuje tiskovne agencije označujejo kot hud udarec za globalne farmacevtske gigante, nova različica ni dovolj drugačna od stare, da bi si zaslužila patent. Današnja sodba bo pomembno vplivala na sposobnost velikih farmacevtskih podjetij, da v Indiji, ki jo označujejo tudi kot "lekarno sveta", prodajajo svoja patentirana zdravila, piše nemška tiskovna agencija dpa. Mnogi so svarili, da bi patentiranje zdravila lahko ogrozilo dostop do cenejših generičnih zdravil v revnejših državah. Po drugi strani so zahodna podjetja opozarjala, da lahko dokončna zavrnitev Novartisove prošnje farmacevte odvrne od nadaljnjega vlaganja v raziskave in razvoj. Odvetnik Anand Grover, ki je v primeru proti Novartisu zastopal Zvezo za pomoč obolelim z rakom, je dejal, da je ob današnji odločitvi sodišča v New Delhiju "ekstatičen". "To bo pomembno prispevalo k nudenju cenovno dostopnih zdravil za revne," je poudaril. Odvetnica Pratibha Singh, ki zastopa indijskega generičnega farmacevtskega velikana Cipla, pa je izpostavila, da bo današnja sodba pomembno vplivala tudi na dostopnost generikov v drugih državah v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki, saj jasno zavrača prakso vlaganja novih patentov že ob manjših modifikacijah zdravil. Pravna bitka od 2006 Pravna bitka Novartisa v Indiji se sicer vleče že vse od leta 2006, ko so tamkajšnje oblasti prvič zavrnile njegovo prošnjo za patentno zaščito gliveca. Od takrat so različni indijski organi že zavrnili Novartisove pritožbe na to odločitev. Zdravilo glivec, ki se uporablja pri zdravljenju kronične mieloične levkemije in drugih vrst raka, stane približno 2600 ameriških dolarjev mesečno. Generična enačica tega je v Indiji trenutno dostopna za okoli 175 dolarjev, pojasnjuje britanski BBC.
|
neutral
|
4,022
|
Washington - Italijanski finančni sistem se je pokazal za zelo močnega, vendar vztrajanje recesije za banke tretjega največjega gospodarstva v območju evra predstavlja grožnjo, so v pred kratkim objavljenem poročilu o položaju italijanskih bank ocenili v Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF). Kot so po poročanju tujih tiskovnih agencij ugotovili v skladu, so italijanske banke uspešno povečale obseg denarnih vlog in kapital, likvidnost, ki jim jo je pomagala zagotavljati Evropska centralna banka, pa jih je obvarovala pred negotovostjo, ki vlada v območju evra. Ob tem so opozorili, da italijanski finančni sistem kljub trenutni stabilnosti ni imun na tveganja. "Ključna faktorja tveganja ostajata nadaljnja šibkost realnega gospodarstva ter povezava finančnega sektorja z državo," so dodali. Kriza v Evropi ni končana V poročilu je tako mogoče brati, da recesija vpliva na rast slabih posojil in zniževanje dobičkonosnosti bank. Poleg tega bi lahko banke, ki imajo v lasti italijanske državne obveznice, beležile dodatne izgube. Vrednost obveznic se bo namreč, če se bo zahtevana donosnost nanje okrepila, zmanjšala. "Četudi so se obresti na italijanske dolžniške papirje znižale, kriza v Evropi ni končana," so poudarili v IMF. Zapisali so še, da je iz rezultatov preliminarnih stresnih testov italijanskih bank razvidno, da bi se lahko italijanski finančni sistem obdržal tako v primeru "koncentracije šokov" kot v primeru počasne gospodarske rasti. A to bi močno izčrpalo banke, so dodali. Skladno s tem so oblasti pozvali k novim reformam za spodbuditev gospodarske rasti, banke pa k ustvarjanju dodatnih rezervacij ter ukrepom za večjo učinkovitost in dobičkonosnost. Svetujejo tudi vzpostavitev rešitve, ki bi bankam omogočila prodajo terjatev.
|
negative
|
4,023
|
V prostorih zavoda Hekovnik je včeraj potekalo prvo srečanje Cloud:Thursdays. Srečanja so namenjena vsem, ki jih zanimajo trendi in orodja pri razvijanju poslovnih aplikacij v oblaku, pridobivanje tveganega kapitala, podjetništvo, uresničevanje idej ali grajenje socialne mreže. Srečanja bo Hekovnik organiziral v svojih prostorih vsak zadnji četrtek v mesecu do konca decembra. Mesečna srečanja Cloud:Thursdays omogoča podjetje Si.mobil. Na včerajšnjem srečanju je Andraž Vrhovec iz podjetja Xlab udeležencem predstavil storitev Koofr. Gre za storitev, ki združuje različne shrambe podatkov v enoten vmesnik in omogoča postavitev t. i. hibridnega oblaka, ki ga lahko sočasno uporabljajo osebe prek spletnih in mobilnih vmesnikov in stroji prek API. Poleg tega je bilo udeležencem v polni predavalnici Hekovnika med drugim tudi predstavljeno, kako delujejo skladi tveganega kapitala, ki so specializirani za vlaganja v poslovne aplikacije v oblaku, in kakšne so trenutne zahteve trga aplikacij v oblaku. Konkretni sklad, ki je bil izpostavljen na predavanju, je sklad Illuminate Ventures iz San Francisca. Tudi letos se bo izvajal pospeševalniški program Start:Cloud 2013 Hekovnik bo ob podpori Si.mobila kot glavnega partnerja ter preostalih dveh partnerjev – Združenja za informatiko in telekomunikacije ZITex pri GZS in Združenja EuroCloud Slovenija – tudi letos izpeljal program Start:Cloud 2013. Pospeševalniški program za skupnost razvijalcev poslovnih aplikacij je lani dosegel zelo dober odziv. 23 ekip je vstopilo v program in v treh mesecih so izdelali 13 aplikacij v oblaku. Ena od sodelujočih ekip se je po končanem programu po investicijo odpravila v Silicijevo dolino. Glavno nagrado programa v višini 10.000 EUR, ki jo podelil Si.mobil, je prejela aplikacija Shopamine. Nagrajene pa so bile še aplikacije NeedleFound, MART Housekeeping in MetaKocka. Več informacij o letošnjem programu Start:Cloud 2013 bo znanih na naslednjem četrtkovem srečanju Cloud:Thursdays, ki bo 24. aprila v prostorih Hekovnika na Teslovi ulici v Ljubljani.
|
positive
|
4,024
|
Ljubljana - Slovenija in Ciper sta v povsem drugačnem položaju, je prepričan glavni ekonomist Skupine Alta Sašo Stanovnik. Meni, da so depoziti pri nas varni, da pa smo po trenutnih težavah še najbolj podobni Španiji. "Glavni problem ni znesek zadolževanja, ampak kako vzpostaviti zaupanje v Slovenijo," je opozoril. Glavni problem Slovenije je, ali sploh želimo sprejeti rešitve, je ob odprtju seminarja o stanju in prihodnosti bančnega sistema Slovenije, ki ga organizira Študentska borza v sodelovanju z Alumni klubom Ekonomske fakultete, dejal Stanovnik. Izpostavil je tri ključne cilje, ki jih je treba doseči čim prej, in sicer dokapitalizirati oz. sanirati banke, umakniti politiko iz gospodarstva in vzpostaviti zaupanje, kar bi okrepilo rast na kapitalskih trgih. V Sloveniji imamo rešitve in te niso zapletene, meni Stanovnik, moramo pa spremeniti način, kako gledamo na gospodarstvo in podjetja. "Moramo ne samo razmišljati kako, ampak tudi ukrepati," je opozoril in pri tem izpostavil, da Mercator prodajamo že devetič, da predolgo govorimo o slabi banki, ter da je treba začeti s konkretnimi reformami. Ob tem je poudaril, da slabi krediti naraščajo in da se bo ta problem nadaljeval tudi v letu 2013 ter da je naš dolg majhen, a se stalno slabša. "Glavni problem ni znesek, ampak kako vzpostaviti zaupanje v Slovenijo," je poudaril in dodal, da se trenutno glede tega Slovaki bojijo, da bi jih zamenjali s Slovenijo. O stanju in prihodnosti finančnega sistema v Sloveniji je spregovoril tudi direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle. Poudaril je, da je treba izvesti sanacijo bančnega sistema, če želimo prekiniti padanje gospodarske aktivnosti in krčenje BDP. Opozoril je, da imajo podjetja do bank 20 milijard evrov vseh obveznosti, od tega pa štiri milijarde evrov obveznosti zgolj 16 največjih podjetij. Podobno ima okoli štiri milijarde evrov obveznosti 56.000 malih podjetij.
|
neutral
|
4,025
|
Steklarna Hrastnik je lani ustvarila dobrih 51 milijonov evrov prihodkov in 1,35 milijona evrov dobička. Letos načrtujejo 9-odstotno rast prodaje, a se zavedajo, da bo ta cilj težko doseči. Skupina Steklarna Hrastnik je lani kljub zahtevnim pogojem ustvarila 51,36 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je tri odstotke več kot predlani in kar 30 odstotkov več kot leta 2009, ko je imela še pet milijonov evrov izgube. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je znašal 1,74 milijona evrov, čisti dobiček pa dobrih 1,35 milijona evrov, je povedal Andrej Božič, generalni direktor Steklarne Hrastnik, ki proizvaja specialno stekleno embalažo, namizno in razsvetljevalno steklo. V letošnjem prvem četrtletju so poslovali nekoliko slabše, za kar krivi tako razmere v domačem gospodarstvu in politiki kot v tujini, kjer je zadnji večji preplah med kupci povzročila kriza na Cipru. »Letošnje leto bo krvavo. Čim bolj se bo treba usmeriti na trge zunaj Evropske unije in to z drugačnimi izdelki, novimi programi in znanjem, ki ga lahko zaračunamo,« ugotavlja Božič, ki za letos načrtuje 9-odstotno rast prodaje in tri milijone evrov dobička, a se že zdaj zaveda, da bodo cilj težko dosegli. Božič je opozoril, da se zaradi slabega ugleda Slovenije v tujini soočajo s težavami pri poslovanju s tujimi partnerji. Izvozne zavarovalnice namreč kupcev ne zavarujejo več, pa čeprav ti steklarni zaupajo. Steklarna Hrastnik izvozi kar 96 odstotkov vseh izdelkov, največ v zahodno Evropo pa tudi na Japonsko, v ZDA in Rusijo. Obetavni so tudi trgi v Moldaviji, Gruziji in Azerbajdžanu ter na Češkem in Slovaškem. V Rusiji denimo že imajo nekaj stalnih kupcev, imajo pa še dosti rezerv na sicer zelo nelojalnem trgu, je dejal Božič, ki si ob nadaljevanju zdajšnjega trenda prodaje na ruskem trgu čez nekaj let obeta tri milijone evrov prihodkov samo od prodaje steklenic. Poleg novih izdelkov, ki so jih začeli tržiti pod lastno blagovno znamko, si steklarna konkurenčnost na dolgi rok zagotavlja tudi z vlaganji. Marca so tako končali gradnjo 7,5 milijona evrov vredne G peči v poslovni enoti Vitrum. Gre za eno najpomembnejših naložb v steklarni, saj bo peč omogočila obstoj in nadaljnji razvoj Vitruma, s tem pa tudi dvignila njegovo dobičkonosnost. Tudi prihodnja vlaganja bodo usmerjena v izboljšanje energetske učinkovitosti, v roku dveh let pa načrtujejo še eno veliko investicijo, in sicer remont 120-tonske peči v poslovni enoti Special.
|
positive
|
4,026
|
Južni Sudan bo do konca maja preko Sudana ponovno začel izvažati nafto, današnje poročanje sudanske tiskovne agencije SUNA povzema francoska AFP. Sudan in Južni Sudan sta se 12. marca v Adis Abebi dogovorila o ponovnem črpanju nafte, potem ko je Južni Sudan zaradi spora s severom glede tranzitnih pristojbin januarja lani črpanje prekinil. Južni Sudan je postal neodvisen od Sudana julija 2011 po desetletjih državljanske vojne, vendar se stranema takrat ni uspelo dogovoriti glede ključnih vprašanj, povezanih z izvozom nafte in mejami. Sudan je izgubil večino naftnih rezerv, ko je jug postal samostojna država, vendar Južni Sudan nima lastnih naftovodov, po katerih bi nafto izvozil v tujino. Izguba zaslužka od prodaje nafte je močno prizadela obe državi, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Državi sta bili aprila lani na robu vojne, vendar sta se pod pritiskom mednarodne skupnosti vrnila za pogajalsko mizo.
|
negative
|
4,027
|
Ljubljana - Indeks vodilnih gospodarskih kazalcev za članice Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki predstavlja zgodnji signal morebitnih obratov v gospodarskih ciklih, se je februarja zvišal peti mesec zapored. Rast gospodarstva se krepi, še posebej v ZDA in na Japonskem, medtem ko se je v Indiji gospodarska aktivnost nekoliko upočasnila. Indeks predstavlja signal morebitnih obratov v gospodarskih ciklih oz. prikazuje nihanja gospodarske dejavnosti okrog njene dolgoročne potencialne ravni. Naraščajoči indeks z vrednostmi nad 100 govori o konjunkturi, padajoči z vrednostmi nad 100 pa na obrat navzdol, medtem ko padajoče vrednosti indeksa pod 100 govorijo o upočasnjevanju gospodarske aktivnosti, naraščajoče vrednosti pod 100 pa o okrevanju. Indeks za vse članice OECD se je februarja v primerjavi z januarjem povzpel za 0,1 na 100,5 točke, na letni ravni pa se je zvišal za 0,36 točke. Najbolj optimistična gospodarska znamenja po podatkih OECD prihajajo iz ZDA in z Japonske, kjer vrednost indeksa kaže na krepitev gospodarske rasti. V ZDA se je vrednost indeksa februarja na mesečni ravni zvišala za 0,2 na 101,2 točke, na letni ravni pa je pridobila 0,78 točke. V deželi vzhajajočega sonca se je indeks v drugem letošnjem mesecu v primerjavi z januarjem zvišal za 0,3 na 100,9 točke, od februarja lani pa je pridobil 0,44 točke. V začetku letošnjega leta se kažejo tudi znamenja izboljšanja gospodarske dejavnosti v območju evra, še posebej v Nemčiji. Vrednost indeksa v območju skupne evropske valute se je februarja na mesečni ravni zvišala za 0,2 na 99,9 točke, na letni ravni pa je upadla za 0,01 točke. In kaj podatki OECD kažejo za hitro rastoče države skupine BRIC? Najslabše gre Indiji, kjer se je vrednost kazalca februarja na mesečni ravni znižala za 0,3 na 96,8 točke. V Braziliji se je povečala za 0,1 na 99,5 točke, na Kitajskem za 0,2 na 100,3 točke, v Rusiji pa za 0,1 na 99,7 točke.
|
positive
|
4,028
|
Berlin - Nemško gospodarstvo si je v začetku letošnjega leta, potem ko je zadnje trimesečje lani sklenilo z 0,6-odstotnim padcem, opomoglo, so danes sporočili iz Berlina. Kot so poudarili, na to kažejo pozitivni podatki v zvezi z industrijskimi naročili, povpraševanjem potrošnikov in trgom dela. »Potem ko je nemško gospodarstvo konec lanskega leta izgubilo zagon, se je začelo v začetku letošnjega leta najmanj stabilizirati,« so predstavniki nemškega gospodarskega ministrstva zapisali v mesečnem poročilu. Skladno s tem za letošnji začetek leta pričakujejo postopno okrevanje. Nemčija naj bi se na pot rasti vrnila tudi po zaslugi izboljšanega položaja svetovnega gospodarstva in okrevanja finančnih trgov. V tej luči so na ministrstvu izpostavili okrevanje držav, kot so ZDA, Japonska in Kitajska. Tveganja sicer še vedno predstavlja kriza območja evra. Evropska monetarna unija je še vedno v »blagi recesiji«, so spomnili. Izpostavili so še, da se nemška industrija krepi in da se je njen obseg februarja povečal za 0,5 odstotka, več je tudi industrijskih naročil. Po predbožičnem padcu se izboljšujeta tudi povpraševanje potrošnikov in trgovina na drobno. Boljše rezultate na tem področju v Berlinu pripisujejo nižji inflaciji, boljšemu položaju na trgu dela in znižanju davkov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
|
positive
|
4,029
|
Trimo bo še do konca junija bankam plačeval le obresti, v prihodnjih tednih pa se bo morala predsednica njegove uprave Tatjana Fink z bankami dogovoriti tudi za dolgoročni reprogram posojil in uskladiti načrt finančnega prestrukturiranja trebanjske skupine. Predsednica uprave Trima Tatjana Fink si je po navedbah naših virov zagotovila še dodatne tri mesece, v katerih bo trebanjska skupina bankam plačevala le obresti, ne pa tudi glavnice posojil. Dogovor o moratoriju za odplačilo glavnice posojil se je namreč iztekel konec marca, vendar so se banke neformalno dogovorile, da ga podaljšajo do konca junija, v tem času pa nobena od njih ne bo unovčila zavarovanj ali zahtevala poplačila svojih posojil. V prihodnjih tednih bo morala Finkova z bankami tako uskladiti še zadnje podrobnosti načrta finančnega prestrukturiranja in se tudi dogovoriti za dolgoročni reprogram posojil. Po naših informacijah je družba PriceWaterhouseCoopers (PWC) v zadnjih dneh bankam že začela predstavljati načrt finančnega prestrukturiranja, prihodnji teden je predviden tudi skupni sestanek vseh bank upnic. Upravi Trima naj bi po nekaterih informacijah že uspelo rešiti problem bančnih garancij za posle, ki so jih pridobili v zadnjih mesecih in ki bi jih brez bančne podpore morali zdaj prepustiti konkurenčnim družbam. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje glede bančnih garancij za posle, za katere se bo Trimo potegoval v prihodnjih letih. Po projekcijah, ki jih je za banke pripravil PWC, naj bi Skupina Trimo po končani finančni sanaciji ponovno dosegala rast poslovanja, ki pa brez bančnih garancij ni izvedljiva. Toda za dolgoročno finančno in poslovno sanacijo zgolj podaljšanje posojil in bančne garancije ne bodo dovolj. Trimo bo namreč poleg tega potreboval tudi dodatni kapital, čeprav za zdaj še ni znano, ali bo tega družbi zagotovil strateški investitor ali banke, ki bi v kapital družbe pretvorile del svojih posojil. Koliko dodatnega kapitala bo Trimo potreboval, v Trimu včeraj niso želeli pojasniti. Prav tako z izjemo prihodkov (ti so se lani znižali za pet odstotkov, na 96 milijonov evrov) v družbi ne razkrivajo preostalih podatkov o lanskoletnem poslovanju. Po za zdaj še neuradnih informacijah je Skupina Trimo zaradi visokih oblikovanih oslabitev lani poslovala z izgubo, medtem ko naj bi se dobičkonosnost poslovanja kljub temu nekoliko izboljšala. Eno največjih bremen Trima je zlasti njegova hčerinska družba v Srbiji, ki ima posojila najeta v evrih, prihodke pa ustvarja v dinarjih in ima tako zaradi neugodnih gibanj na valutnih trgih visoko izgubo.
|
neutral
|
4,030
|
Država se po seriji negativnih signalov iz tujine pripravlja na 500 milijonov evrov vredno izdajo zakladnih menic, ki naj bi privabila zadostno število domačih vlagateljev. Včeraj je kot strela z jasnega udarila napoved finančnega ministrstva, da bo prihodnjo sredo izdalo za kar 500 milijonov evrov 18-mesečnih zakladnih menic. V spominu številnih Slovencev in domačih vlagateljev namreč še živi ponesrečena torkova avkcija 6- in 12-mesečnih zakladnih menic, kjer je državi uspelo za razmeroma visoke obresti zbrati le dobro polovico želenega zneska. »Ministrstvo za finance je izbralo nekoliko nepričakovan trenutek,« je ocenil Primož Cencelj iz KD Skladov, ki kljub temu pričakuje uspešno dražbo. Optimizem črpa iz dejstva, da bo šlo po vsej verjetnosti za delni odkup 18-mesečne zakladne menice oznake OZ1, ki jo je država v vrednosti 907 milijonov evrov izdala decembra 2011 in zapade 6. junija letos. Tako naj bi imeli vlagatelji prihodnji teden možnost vrniti za 500 milijonov evrov zakladnih menic OZ1, v zameno pa bodo dobili nove 18-mesečne menice oznake OZ2, ki zapadejo 16. oktobra 2014. Tezo potrjuje tudi pojasnilo banke Hypo, kjer so o dražbi, razpisani za 17. april, dejali: »Naša banka bo sodelovala na dražbi, in sicer v obsegu menic, ki nam zapadejo v juniju.« S tem si bo država dejansko kupila leto in pol časa za odplačilo 500 milijonov evrov vredne glavnice, ki bi jo morala sicer vrniti 6. junija. Kaj se bo zgodilo s preostalimi 407 milijoni evrov glavnice, ki zapadejo na ta datum, ni jasno, a je zelo verjetno, da se bo vlada junija odločila za zelo podobno rešitev. Pri tem se lahko seveda vprašamo, zakaj ne bi vlada junija »podaljšala« celotne zakladne menice. Možnosti sta dve: ali nemudoma potrebuje denar, navsezadnje mora 26. aprila poplačati 61,9 milijona evrov obresti iz naslova dolarske obveznice, ali pa so v ozadju drugi motivi. Viri blizu finančnega ministrstva so nam zaupali, da želi vlada s tem pomiriti trge. Nobena skrivnost ni, da je bilo v preteklih dneh v tujih medijih o Sloveniji prelitega precej črnila. Na ministrstvu za finance naj bi tako želeli z uspešno dražbo dokazati, da se še vedno lahko zadolžijo na finančnih trgih in da je Slovenija v boljši finančni kondiciji, kot je mogoče prebrati v tujini. Ali bo akcija uspešna, je odvisno tudi od zahtevane donosnosti, ki verjetno ne bo odražala vseh skrbi tujih finančnih trgov, saj bodo na dražbi sodelovali pretežno domači vlagatelji. Obrestna mera naj bi se po mnenju strokovnjakov gibala v okolici štirih odstotkov, kar je na las podobno dražbi 18-mesečnih zakladnih menic v decembru 2011. Glede na slabši rezultat torkove avkcije, kjer je morala Slovenija v zameno za 12-mesečne ponuditi triodstotni donos, bo napeto do zadnjega trenutka. Nekoliko nas vendarle lahko pomirijo zagotovila nekaterih bank, da bodo sodelovale na avkciji. To bo zagotovo storila banka Hypo, ki je na prvi dražbi kupila za pet milijonov evrov zakladnih menic OZ1, kot tudi NKBM, ki je predlanskega decembra državi posodila okoli 180 milijonov evrov. Ob tem v NKBM pričakujejo uspešno dražbo in donos, ki bo tržno zanimiv. Ponudbo od ministrstva za finance preučujejo tudi v NLB, ki je po naših informacijah kupila za skoraj 282 milijonov evrov zakladnih menic OZ1. Enako je tudi v bankah Raiffeisen, Probanka in Unicredit.
|
neutral
|
4,031
|
Dublin - Finančni minister Uroš Čufer je imel v Dublinu vrsto neformalnih pogovorov s ključnimi igralci v območju evra, ki jim je pojasnjeval načrte vlade za rešitev problemov, s katerimi se sooča Slovenija. Minister odhaja iz Dublina "z zelo pozitivnim vtisom". Vlada ima sedaj še nekaj tednov časa, da predstavi podroben načrt za reševanje problemov. "Vtis po današnjem in včerajšnjem srečanju tukaj je v bistvu zelo pozitiven. Slovenija ni bila na dnevnem redu, formalno se o tem nismo pogovarjali, je bilo pa veliko neformalnih srečanj. Mislim, da je bil dober vtis," je dejal minister po koncu dvodnevnih zasedanj finančnih ministrov unije v Dublinu. Ob tem je minister potrdil, kar je že v petek povedal šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem - da je dogovorjeno, da kolegom v območju evra na naslednjem sestanku, ki bo 13. maja, predstavi osnovne prioritete vlade. "To je običaj za vse države, ko se zamenja vlada in ko pride nov finančni minister," je pojasnil. Pred zasedanjem v Dublinu je več različnih virov pri EU napovedalo, da bo imel Čufer poseben sestanek z Dijsselbloemom, evropskim komisarjem Ollijem Rehnom, šefom evropskega mehanizma za stabilnost ESM Klausom Reglingom, članom izvršilnega odbora Evropske centralne banke Jörgom Asmussenom in predsednikom Ekonomskega in finančnega odbora Thomasom Wieserjem. Sestanka v takšni obliki po navedbah virov ni bilo, čeprav je bil načrtovan, je bilo pa ob robu zasedanja več neformalnih pogovorov s ključnimi igralci v območju evra, med drugim pogovor s šefom evroskupine Dijsselbloemom. Zanimalo jih je, kaj se dogaja v Sloveniji in kako bo ukrepala nova vlada za rešitev problemov. Slovenija je bila v zadnjih tednih v središču zanimanja mednarodne javnosti in medijev, ki so na veliko ugibali o njeni potrebi po mednarodni finančni pomoči. Obrestne mere na slovenske državne obveznice so visoke, v minulih dneh so se večkrat približale sedmim odstotkom, ki veljajo za mejo, ko izposojanje na finančnih trgih ni več vzdržno.
|
positive
|
4,032
|
Ciper bo olajšal postopek pridobitve državljanstva za tuje vlagatelje, ki bodo skladno z dogovorom o mednarodni finančni pomoči izgubili več kot tri milijone evrov. Predsednik Nikos Anastasiades je napovedal, da bo vlada ukrep, ki bo zadeval predvsem rusko poslovno skupnost, sprejela še danes. Vlagatelji, med katerimi prevladujejo Rusi, ki imajo v ciprskih bankah več milijard evrov, so bili ogorčeni, ko so izvedeli, da bodo v skladu z dogovorom o pomoči izgubili do 60 odstotkov svojih vlog. Ciper je v zameno za pomoč Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada v višini deset milijard evrov pristal na ukinitev druge največje banke ter odpis velikega dela zavarovanega dolga in nezavarovanih bančnih vlog v največji banki Bank of Cyprus. Ciprski predsednik je danes na ruski poslovni konferenci v Limasolu povedal, da bo novi ukrep »do določene mere ublažil škodo«, ki so jo utrpeli ruski vlagatelji. Anastasiades je dejal, da bodo investitorji, ki so imeli vloge v ciprskih bankah pred 15. marcem in so izgubili najmanj tri milijone evrov, lahko zaprosili za ciprsko državljanstvo. Spremenjen bo tudi program »državljanstvo za investicije«, po katerem se bo vrednot investicije, potrebne za pridobitev državljanstva, zmanjšala z desetih na tri milijone evrov. Anastasiades je še napovedal, da bo odpravljena zahteva, po kateri je moral imeti prosilec za državljanstvo v ciprskih bankah pet let naloženih 15 milijonov evrov, poroča BBC.
|
neutral
|
4,033
|
Šoštanj - Novi direktor Termoelektrarne Šoštanj Peter Dermol se je danes odzval na poročanje Dnevnika. Pojasnil je, da informacije o domnevno spornem priznanju petih let delovnih izkušenj širijo tisti, ki projektu Teš 6, Sloveniji in njenemu gospodarstvu ne želijo dobro. "S tem se ne bom obremenjeval, meni je dovolj, da vidim, da mi zaposleni stojijo ob strani in mi zaupajo. V preteklosti sem že bil dežurni v elektrarni, kar pomeni, da sem jo praktično sam vodil. Ti očitki so brezpredmetni in se z njimi ne bom ukvarjal," je še pojasnil Dermol. Iz Dnevnikove tiskane izdaje: Nadzorniki pri imenovanju Dermola zamižali na obe očesi Za projekt bloka šest doslej porabili skoraj milijardo evrov V današnji izjavi za javnost je Dermol v Šoštanju še povedal, da je bila za projekt bloka šest doslej porabljena skoraj milijarda evrov in da po noveliranem investicijskemu načrtu pridobitev uporabnega dovoljenja pričakujejo februarja leta 2016. Dermol je povedal, da je večina odprtih finančnih vprašanj do glavnega izvajalca del Alstoma in podizvajalcev že zaprta, glede nadaljnjega financiranja projekta Teš 6 pa je pojasnil, da se je treba prilagajati dejanskem stanju, projekt optimalizirati, tudi časovno. Ob primopredaji poslov, ki je z vršilcem dolžnosti direktorja Teša Francem Roscem potekala prejšnji teden, Dermol ni opazil nobenih "okostnjakov". "Res je, da poročil s primopredaje še nimam, ko jih dobim, se bo več vedelo. Če so bile kakršne koli nepravilnosti, bodo to raziskali pristojni organi," pravi Dermol. Dermol: Vsi pripetljaji so stvar preteklosti Priznal je, da so zapleti pri pridobitvi posojila s strani Evropske investicijske banke in Alstomov suspenz del pri gradnji Teša 6 vplivali vsaj v psihološkem smislu. Po Dermolovi oceni so vsi pripetljaji stvar preteklosti. Njegova vizija je pogled v prihodnost. "S temi zadevami iz preteklosti se ne mislim obremenjevati, moramo oceniti trenutno stanje na projektu Teš 6 in sprejeti strategijo za naprej," je dejal Dermol. Na vprašanje, ali so ogroženi terminski načrti izvedbe Teša 6, je Dermol odgovoril, da tega ne more ne potrditi ne zavreči. Po njegovi oceni je skladno s terminskim načrtom v Teš prispel več kot 400-tonski blok transformator, ki ga bodo danes pripeljali neposredno na gradbišče Teš 6, po terminskem načrtu prihaja tudi ostala tehnološka oprema. Po navedbah direktorja bo ocena stanja, ki je v izdelavi, razkrila več podrobnosti. Dejal je tudi, da vsa fizična dela na gradbišču potekajo skladno s pričakovanji in ni nobenih težav.
|
negative
|
4,034
|
Medtem ko Tomaž Ročnik pred bankami in drugimi upniki rešuje premoženje, ga kriminalisti NPU sumijo, da je Klasje Celje s samo enim poslom iz leta 2007 oškodoval za več kot deset milijonov evrov. V središču včerajšnje preiskave Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) je bil posel iz leta 2007, v katerem je eden najbogatejših Slovencev Tomaž Ročnik s pekarske družbe Klasje Celje na svoje podjetje Millcom skupina prenesel za več kot deset milijonov evrov vredne nepremičnine, ne da bi plačal zanje. Pri tem naj bi na škodo Klasja prišel do 7,7 milijona evrov nezakonite premoženjske koristi. Kriminalisti so navsezgodaj zjutraj začeli hišne preiskave na štirih lokacijah. Po neuradnih informacijah so obiskali sedež Klasja in poslovne prostore v Šaleški ulici v Velenju, kjer domuje vrsta Ročnikovih podjetij, med drugim Millcom skupina. Ena od glavnih tarč preiskovalcev je bila tudi dolgoletna direktorica Klasja in hkrati solastnica Millcoma skupine Dragica Murko, ki so jo v času preiskave skupaj z Ročnikom tudi pridržali. Očitajo jima storitev več kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete oziroma zlorabe položaja, za kar jima grozi od enega do osem let zapora. Kot smo izvedeli, sta Ročnik in Murkova v maju 2007 ustanovila podjetje Millcom skupina in nekaj tednov kasneje nanj med drugim prenesla lastništvo več kot ducata parcel, na katerih stoji poslovna stavba Klasja, in pekarno v Laškem. Posel je bil po dostopnih podatkih vreden več kot 10 milijonov evrov. Toda Millcomu skupini, ki je imel le 7500 evrov kapitala, ni bilo treba Klasju v zameno plačati niti evra kupnine, ampak sta Ročnikova in Murkova na drugačen način uredila medsebojna razmerja. Klasje je taiste nepremičnine vzelo v 20-letni najem in Millcomu skupini že vnaprej nakazalo avans v višini 11,5 milijona evrov. Konec leta 2011 je vrednost dolgoročne terjatve do Klasja znašala 7,7 milijona evrov. Za koliko bi Klasje do leta 2027 preplačalo svoje lastne nepremičnine, ni znano, po ugotovitvah NPU pa je bila družba skupno oškodovana za 11,5 milijona evrov. Skoraj hkrati z začetkom preiskave je okrožno sodišče v Celju na spornih nepremičninah zahtevalo vpis prepovedi odtujitve in obremenitve. Vendarle si na tožilstvu s tem ne bodo dosti pomagali, saj ima Nova Ljubljanska banka (NLB) na njih vpisanih osem hipotek v skupni vrednosti več kot osem milijonov evrov. Vprašanje je, ali bodo kriminalisti našli še kakšne druge sporne Ročnikove posle oziroma ali jih nemara že preiskujejo. Kot smo januarja letos razkrili v Dnevniku, je Ročnik nedavno pred bankami upnicami in Avtotehno na varno pospravil že za med 20 in 40 milijoni evrov premoženja. Med drugim je umaknil večinski delež uspešne družbe za urejanje prostora PUP Velenje, pomemben delež že omenjene skupine Klasje in nepremičninsko družbo Ježa. Slednja ima po zadnjih podatkih za osem milijonov evrov premoženja. Iz stečajne mase propadlega gradbenega podjetja Stavbar Gradnje je rešil tudi podjetje SP Lendava, ki upravlja več kot 800 stanovanj v Lendavi in njeni okolici. Imperij velenjskega poslovneža se je sicer začel dokončno podirati z odhodom njegove sestre Romane Pajenk s čela Probanke, ki je še vedno pomembno vpeta v Ročnikova podjetja.
|
negative
|
4,035
|
19. aprila 2013 se je v medijih pojavil članek glede reševanja družbe Cimos, d. d., ki vsebuje številne neresnične navedbe in neutemeljena namigovanja in zato zaradi korektne in celovite obveščenosti javnosti terja ustrezno pojasnilo. Na Slovensko odškodninsko družbo, d. d., (SOD) se žal nihče ni obrnil z nobenim zahtevkom po pojasnilih, vendar je bilo kljub temu v članku kot dejstvo navedeno, da »je na Sodu včeraj (op. a., 18. 4.) potekal skrb zbujajoč skrivnostni sestanek o nameravani privatizaciji Cimosa in drugega državnega premoženja«. Trditev ne odraža resničnih dejstev, saj sestanek ni bil skrivnosten in je bil zgolj informativne narave. Tovrstni sestanki so del rednega poslovanja družbe SOD. Vabljeni so bili tudi predstavniki MF in MGRT, udeležila sta se ga tudi državni sekretar v kabinetu predsednice vlade g. Gašpar Gašpar Mišič in g. Marjan Podgoršek, predsednik uprave D.S.U. in član NS Cimosa. Sestanka se je udeležila tudi družba P&S CAPITAL, ki je bila izbrana za izvedbo cenitve družbe Cimos. Slovenska odškodninska družba, d. d., sicer ni lastnica Cimosa, d. d., vendar se je na poziv uprave, bank upnic in obstoječih lastnikov aktivno vključila v proces skupnega iskanja rešitev. Nadalje je bilo v navedeno, da »določen krog resno računa na to, da bi prek nakupa terjatev z diskontom po ugodni ceni izbrani kupci, ki naj bi jih Američani že ponujali, prišli do lastništva Cimosa«. Trditev je neresnična, saj so predstavniki družbe Houlihan Lokey na sestanku vsem prisotnim brezplačno pripravili predstavitev svojega pogleda na Cimos na podlagi javno dostopnih podatkov. Prav tako na sestanku ni bilo govora niti o prodaji niti o potencialnih kupcih. Vse informacije v zvezi s sestankom, vključno s predstavitvijo predstavnikov družbe Houlihan Lokey, so zainteresiranim novinarjem na voljo v Slovenski odškodninski družbi, d. d. Mag. Nada Drobne Popovičv. d. članice uprave Igo Grudenv. d. člana uprave
|
neutral
|
4,036
|
Nekdanji generalni direktor družbe Hypo Leasing Andrej Potočnik je tudi na višjem sodišču izgubil tožbo proti prejšnjemu delodajalcu. Medtem bo moral zaradi suma storitve kaznivega dejanja krive izpovedi v tožbi na zatožno klop sesti Andrej Oblak. Tudi višje sodišče je presodilo, da nekdanji generalni direktor družbe Hypo Leasing Andrej Potočnik pri odpovedi delovnega razmerja leta 2011 ni upravičen do odškodnine. Na drugi strani bo moral poslovnež Andrej Oblak sesti na zatožno klop zaradi suma storitve kaznivega dejanja krive izpovedi. Ker je bil prepričan, da je bil razrešen nezakonito, je Potočnik proti svojemu nekdanjemu delodajalcu vložil odškodninsko tožbo. V postopku pred delovnim sodiščem je pričal tudi nekdanji direktor družbe Hypo Alpe Adria Consultants Andrej Oblak, pri čemer sta Potočnik in Oblak drug drugemu poročni priči. Toda predsednik senata Franc Krašovec je ocenil, da je Oblak v Potočnikovi tožbi krivo pričal, zato ga je lani kazensko ovadil. Na podlagi ovadbe so na specializiranem državnem tožilstvu sredi marca letos proti Oblaku vložili neposredno obtožnico. Na vprašanje, ali je obtožnica že pravnomočna, so na tožilstvu odgovorili, da gre za »skrajšani« kazenski postopek, zato ni postopka preizkusa obtožbe, niti ugotavljanja njene pravnomočnosti. To pomeni, da se bo v bližnji prihodnosti začelo sojenje proti Oblaku. Na njem lahko pričakujemo, da se bo z gotovostjo razjasnilo, kdo je lastnik liechtensteinskega podjetja Immo Fund Invest, ki je imelo eno ključnih vlog v trikotniku poslov med Hypom, off-shore podjetji iz Liechtensteina in Paname ter Vegradom. V povezavi s temi posli poteka obširna mednarodna preiskava. Medtem ko Oblak zatrjuje, da je edini lastnik Imma, so po ugotovitvah policije in tožilstva poleg njega lastniki še nekdanji dolgoletni predsednik uprave Hypo Bank Božidar Špan, njegov naslednik Anton Romih in Potočnik. Špan in Romih v preteklosti teh navedb nista želela komentirati, Potočnik pa je lastništvo v Immu večkrat ostro zanikal. Da je edini lastnik Imma, je Oblak zatrjeval tudi v Potočnikovi tožbi proti Hypu. Toda sodnik Krašovec Oblaku ni verjel, v sodbi, s katero je zavrnil Potočnikove odškodninske zahtevke proti Hypu, pa je navedel, da Potočniku ni v interesu, da se lastništvo liechtensteinskega podjetja razkrije. Odvetnica Katarina Prebil je na podlagi Oblakovega pooblastila pojasnila, da njena stranka ni prejela nobene obtožnice v zvezi z domnevnim kaznivim dejanjem krivega pričanja, zato je ne more komentirati. »Oblak je dejal, da so vse izjave na sodišču, ki jih je podal, resnične. Po vročitvi obtožnice Andreju Oblaku se bodo preučile možnosti za nadaljnje ukrepanje v okviru zakonskih možnosti, morda tudi v smeri vložitve ovadbe zaradi krive ovadbe,« je pojasnila Prebilova. Potočnik je pojasnil, da je v zvezi z odločitvijo višjega sodišča vložil zahtevo za revizijo postopka na vrhovno sodišče in da se namerava pravdati, če bo treba, tudi do evropskega sodišča. »Na prvostopenjskem sodišču ni bilo niti enega pričanja, hkrati pa ni bil predložen noben listinski dokaz proti meni,« je dejal Potočnik in dodal, da je višje sodišče očitno verjelo prvostopenjskemu.
|
negative
|
4,037
|
Ljubljana, London - Danes se v Londonu zaključuje niz sestankov z mednarodnimi investitorji, na katerih je Slovenija preverila možnost letošnjega financiranja na mednarodnih trgih, so sporočili s finančnega ministrstva. Ob tem dodajajo, da t.i. road showu lahko v odvisnosti od tržnih razmer sledi ponudba dolarskih obveznic. Mandat za organizacijo sestankov so sicer dobile banke BNP Paribas, Deutsche Bank in JP Morgan Chase, srečanja pa so potekala v ključnih ameriških finančnih središčih in danes v Londonu. Na njih je sodeloval tudi finančni minister Uroš Čufer. Slovenija je podoben road show ob prisotnosti takratnega ministra Janeza Šušteršiča izvedla že minulo jesen, Slovenija pa je nato že nekaj dni po predstavitvah izdala 10-letne dolarske obveznice in z njimi zbrala 2,25 milijarde dolarjev. Tudi tokrat je Slovenija pod velikim pritiskom in drobnogledom trgov. Predvsem ciprska kriza je skupaj s političnimi razmerami v državi spodbudila špekulacije, da bi Slovenija utegnila biti naslednja članica območja evra, ki bo morala zaprositi za pomoč. V zadnjih dneh je pritisk vseeno malo popustil. Čufer je skušal potencialne investitorje na teh sestankih in že prej na letnem srečanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke prepričati, da je Slovenija svoje težave sposobna rešiti sama in da bo evropskim partnerjem ter mednarodnim trgom do 9. maja predstavila konkreten in verodostojen načrt javnofinančnih in reformnih ukrepov. Do takrat mora namreč Evropski komisiji v okviru t.i. evropskega semestra poslati program stabilnosti in nacionalni reformni program, ki ju bodo v Bruslju nato do konca meseca ocenili in podali svoja priporočila. Tokrat oba dokumenta služita tudi kot vodilo mednarodnim vlagateljem.
|
neutral
|
4,038
|
Probanka, ki jo je do sredine lanskega septembra vodila Romana Pajenk, je lani ustvarila več kot 50 milijonov evrov čiste izgube, ki je bila po ocenah revizorjev podcenjena za dodatnih 29 milijonov evrov. Mariborska Probanka je lani ostala brez skoraj polovice kapitala, ki ga je bilo konec lanskega decembra za le še slabih 52 milijonov evrov. Zaradi visokih oslabitev danih posojil, finančnih naložb in hčerinskih družb je namreč Probanka lani ustvarila več kot 50 milijonov evrov čiste izgube, količnik najbolj kakovostnega kapitala (Core Tier 1) pa se je posledično znižal na vsega 5,2 odstotka. Lanskoletna izguba bi bila še bistveno višja, če bi v banki svoje finančne naložbe vrednotili po borzni in ne po ocenjeni vrednosti. Revizorji družbe Deloitte so k letnemu poročilu Probanke izdali mnenje s pridržkom. Za to so se v Deloitte odločili, ker se niso mogli prepričati o pošteni vrednosti nekaterih naložb, poleg tega se pri posojilih družbama Medaljon in Zlata Moneta II (v lasti sedanjih in nekdanjih vodilnih kadrov Probanke) v skupni višini 25,4 milijona evrov niso mogli prepričati, ali so v banki oblikovali dovolj visoke oslabitve. Za ta posojila je Probanka sicer oblikovala za 13,4 milijona evrov oslabitev, zavarovana pa so zlasti z delnicami različnih podjetij. Po ocenah revizorjev bi morala Probanka lani oblikovati še za dodatnih 29 milijonov evrov oslabitev posojil pravnim osebam, zaradi česar je po njihovem mnenju lanskoletna izguba podcenjena, kapital pa precenjen. V banki, ki jo po razrešitvi Romane Pajenk vodi Bogomir Kos, se trenutno intenzivno pripravljajo na 50-milijonsko dokapitalizacijo, vendar za zdaj še ni znano, ali jim bo uspelo zagotoviti dodatni kapital. Kako poteka iskanje strateškega partnerja, Kos ob predstavitvi lanskoletnih rezultatov ni povedal. Povedal je le, da je več zanimanja zunaj EU kot v EU. V primeru neuspešne dokapitalizacije bo morala Probanka po Kosovih napovedih obseg licence prilagoditi razpoložljivemu kapitalu, kar pomeni nadaljnje krčenje in drugačno obliko ustanove. »Menim, da je to zadnja in najslabša možnost, in verjamem, da do tega ne bo prišlo,« je povedal Kos. Konec lanskega decembra je bilančna vsota Probanke znašala 1,03 milijarde evrov, od česar 711 milijonov evrov predstavljajo posojila nebančnim strankam. Lani so se posojila nebančnim strankam znižala za slabih 90 milijonov evrov, medtem ko so se hkrati depoziti nebančnih strank znižali za 116 milijonov evrov, na 567 milijonov evrov.
|
negative
|
4,039
|
Murska Sobota - Za ponedeljek napovedana stavka zaposlenih v Aha Muri je preložena. Vodstvo družbe je namreč danes sindikatu zagotovilo, da bo preostanek marčnih plač izplačalo najpozneje do sredine prihodnjega tedna. Če se to ne bo zgodilo, bo stavka v četrtek, 9. maja. Delavci Aha Mure so zaradi zaostalega izplačila marčnih plač 25. aprila že izvedli dveurno opozorilno stavko. Dan pozneje jim je vodstvo izplačalo plače v polovičnem znesku oz. okoli 300 evrov na delavca. Predsednica sindikata v Aha Muri Jolanka Horvat je danes pojasnila, da se je stavkovni odbor popoldne sestal z vodstvom podjetja in to je dokazalo, da denar v družbo prihaja. Gre za redna plačila poslovnih partnerjev, ki bi morala zadostovati za izplačilo celotne marčne plače, kot so se dogovorili. Prvi del preostanka marčne plače naj bi delavci Aha Mure prejeli v ponedeljek, drugi del pa najpozneje v sredo. Če se to ne bo zgodilo, bodo v četrtek stavkali.
|
negative
|
4,040
|
Nova kandidatka za vodenje Soda naj bi postala Karmen Dietner, članica uprave Pokojninske družbe A in dolgoletna znanka nekdanjega prvaka Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića. Vse kaže, da vrnitev nekdanjega predsednika uprave Slovenske odškodninske družbe (Sod) Tomaža Kuntariča na čelo družbe določenim političnim akterjem nikakor ni po godu. Kot kandidatka za predsednico uprave Soda se zdaj tako omenja članica uprave Prve pokojninske družbe A Karmen Dietner. Ta je na vprašanje, ali je prejela povabilo k vodenju Soda, odgovorila, da tega ne bi želela komentirati, podatka o svoji kandidaturi za vodenje Soda pa tako ni niti potrdila niti zanikala. Po neuradnih informacijah naj bi bila Dietnerjeva, ki ji mnogi priznavajo potrebno strokovnost, kandidatka ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Njuno poznanstvo sicer seže precej let nazaj, saj je Dietnerjeva v devetdesetih letih sedela v nadzornem svetu Mercatorja, ko je tega vodil Janković. Slednji je nekaj let kasneje predsedoval nadzornemu svetu Pokojninske družbe A v trenutku, ko so Dietnerjevo imenovali v upravo družbe. Dietnerjeva je bila pred leti sicer namestnica direktorja odškodninskega sklada, predhodnika Soda. Kot navedeno, poznavalci Dietnerjevi priznavajo strokovnost, a hkrati sprašujejo, kako dovzetna bi lahko bila za sugestije posameznikov pri upravljanju milijardnega državnega premoženja, ki ga je zakon o Slovenskem državnem holdingu (SDH) v vmesnem obdobju zaupal Sodu. Kot smo lani poleti razkrili v Dnevniku, je Pokojninska družba A pod vodstvom Dietnerjeve in Petra Filipiča v preteklih letih kupovala tudi delnice številnih podjetij, posredno in neposredno povezanih z Darijem Južno, in mu s tem zagotavljala potrebno likvidnost. Družba Perspektiva DZU v lasti Južne je na drugi strani ena od manjših solastnic Pokojninske družbe A, hkrati pa upravlja tudi del premoženja pokojninskih skladov te družbe. Izbira kadrov za vodenje Soda se tako še vedno očitno intenzivneje odvija v zakulisju kot pred očmi javnosti. Spomnimo le, koliko tednov pred dejansko potrditvijo članov nadzornega sveta Soda na vladi je bila že znana večina imen, usklajevanje politike pa je nato vse skupaj zavleklo za več tednov. Tudi prva seja nadzornikov se je končala brez pričakovane zamenjave vodstva Soda, ki ga tako kot vršilci dolžnosti še vedno vodijo Peter Ješovnik, Igo Gruden in Nada Drobne Popovič. Na konstitutivni seji so nadzorniki za svojega predsednika imenovali Otmarja Zorna, ki sodi v kvoto SD, za njegovega namestnika pa Aleksandra Mervarja, ki sodi v krog Državljanske liste, medtem ko naj bi predsednika uprave imenovali 8. maja. Ali bo to mesto pripadlo Pozitivni Sloveniji, ni jasno, medtem ko uvrščajo Kuntariča večinoma v kvoto SD. Kot se za zakulisne igre »spodobi«, pa je prišlo v zadnjih dneh na plan tudi anonimno pismo, polno očitkov na račun Kuntariča in dveh nekdanjih članov uprave Soda Kreša Šavriča in Matjaža Jauka. To naj bi se pojavilo predvsem na mizah posameznikov tako iz Pozitivne Slovenije kot Državljanske liste, ki naj bi poskušali ustvariti pritisk na Kuntariča, da se umakne iz igre.
|
neutral
|
4,041
|
Nikozija - Ciper je izpolnil vse pogoje za izplačilo prve tranše 10 milijard evrov vrednega mednarodnega posojila, je razvidno iz poročila Evropske komisije. Ranljiva evrska država je glede na dokument dosegla tudi dogovor z Moskvo, po katerem bo za preostanek posojila Rusije plačevala nižje obresti, za odplačilo pa je dobila tudi dodatni dve leti časa. Končno odločitev o izplačilu prvega obroka posojila evrskih držav, ki bo po pričakovanju znašal tri milijarde evrov, naj bi stalni mehanizem za stabilnost evra (ESM) sprejel še ta teden, poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki je pridobila poročilo komisije. Iz dokumenta, ki ima datum 30. april, je po pisanju dpa razvidno, da ranljiva sredozemska otoška država za izplačilo prve tranše izpolnjuje vse pogoje. Ciper naj bi izvedel več deset zahtevanih »predhodnih ukrepov«, ki zadevajo davčne spremembe, višje zdravstvene prispevke, nižje stroške, vezane na stanovanjske sheme, ipd. Ciprski poslanci so pogoje mednarodnega posojila kljub demonstracijam, ki se jih je udeležilo na stotine Ciprčanov, potrdili minuli teden. Finančno pomoč državi spremljajo tudi velike izgube nekaterih lastnikov denarnih vlog na ciprskih bankah. Iz dokumenta je po poročanju dpa razvidno še, da se je Ciper z Rusijo dogovoril, da ji bo za preostanek obstoječega posojila plačeval le še 2,5-odstotne obresti. Za odplačilo dolga Rusiji je dobil tudi dodatni dve leti časa.
|
neutral
|
4,042
|
Računsko sodišče je po reviziji učinkovitosti spodbujanja tujih neposrednih investicij (TNI) v obdobju od 2010 do 2012 izreklo mnenje, da pristojno ministrstvo večino obdobja ni spodbujalo TNI na učinkovit način in da bi javna agencija za podjetništvo lahko bolj učinkovito izvajala ukrepe spodbujanja TNI, ki jih določa zakon. Računsko sodišče je revidiralo gospodarsko ministrstvo in Javno agencijo RS za podjetništvo in tuje investicije ter preverilo ali ima država jasno določeno strategijo in cilje spodbujanja TNI, kako so razdeljene naloge in odgovornosti za spodbujanje tujih neposrednih investicij ter ali se ukrepi za spodbujanje izvajajo in ali so učinkoviti. Med drugim je računsko sodišče ocenilo, da cilji države na področju spodbujanja tujih neposrednih investicij niso dovolj jasno opredeljeni. Ukrepi so se od leta 2010 izvajali, ne da bi bil sprejet petletni program izvajanja ukrepov. Večino ukrepov je izvajala agencija, ministrstvo je dodeljevalo le neposredne finančne spodbude podjetjem za večje investicijske projekte. Prejemnikom sredstev ni bilo treba izkazati neposrednega priliva kapitala iz tujine Računsko sodišče je ugotovilo, da dodeljevanje finančnih spodbud za tuje neposredne investicije ni bilo pogojeno z izkazovanjem vsebin, ki bi te projekte pomembno razlikovale od projektov »slovenskih« podjetij, kar bi upravičilo dodelitev spodbud tujim investitorjem. Pri ocenjevanju vlog in spremljanju izvajanja projektov ministrstvo in agencija namreč nista dala poudarka zagotoviti prispevka tujega investitorja v obliki neposrednega pritoka kapitala, znanja in tehnologije. Eden od pogojev je bil, da je imel tuji investitor neposredno le 10-odstotni delež v gospodarski družbi, ki je prejemnik spodbude. Prejemnikom sredstev ni bilo treba izkazati neposrednega priliva kapitala iz tujine. Potrebna tudi ni bila prisotnost tujega investitorja pri projektu in zadostovale so splošne navedbe investitorja o načrtovanem prenosu znanja in tehnologij ter sinergijskih učinkih. Računsko sodišče je ministrstvu in javni agenciji Spirit podalo vrsto priporočil Tuj investitor je lahko hitro pridobil osnovne informacije, pri podrobnejših povpraševanjih pa je bila odzivnost agencije daljša. Na področju promocije je agencija s promocijskimi aktivnostmi posredovala predvsem informacije o podjetniškem okolju in o možnostih pridobitve finančnih spodbud, v manjšem obsegu pa informacije o konkretnih investicijskih priložnostih. Računsko sodišče je ministrstvu in javni agenciji Spirit, ki je naslednica Japtija, podalo vrsto priporočil, ki se nanašajo tako na pripravo usmeritev in oblikovanje ciljev države na področju spodbujanja tujih neposrednih investicij ter na pripravo dolgoročnega programa spodbujanja tujih neposrednih investicij, kot tudi na posamezne ukrepe spodbujanja tujih neposrednih investicij, ki jih določa zakon.
|
negative
|
4,043
|
Zadnji dan aprila je bonitetna hiša Moody’s objavila novico o znižanju bonitetne ocene državnega dolga Slovenije z Baa2 na Ba1 oziroma na raven »smeti«. Navedli so tri razloge za svojo odločitev: slabo stanje v bančnem sektorju, razmere na področju javnih financ in vprašljivo sposobnost dostopa Slovenije do virov financiranja Ključno vprašanje, ki se takoj pojavlja, je: »Ali je to konec?« Moody’s je ena izmed treh sistemskih bonitetnih hiš, zato je mnenje te agencije seveda pomembno. Ni pa to edini vir informacij o stanju v Sloveniji. Preostali dve agenciji, Standard & Poor’s in Fitch, še vedno držita Slovenijo na ravni A-, ki je v primeru obeh bonitetnih hiš štiri nivoje nad špekulativno oceno. Možni razlagi sta dve: bodisi bonitetne agencije zamujajo z znižanjem svojih ocen glede na višino zahtevane donosnosti slovenskih državnih obveznic bodisi so se finančni trgi pretirano odzvali in lahko pričakujemo znižanje zahtevanih donosnosti. Barclays v svojih analizah, objavljenih 18. aprila in 1. maja, predstavlja svoj pogled na razmere v Sloveniji. Banka se strinja z Moody’s, da je stanje v bančnem sistemu problematično, kar glede na visoke deleže slabih posojil, nizko kvaliteto upravljanja bank in zavlačevanje pri začetku delovanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) oziroma slabe banke niti ni presenetljivo. Kljub temu je verjetnost skorajšnjega delovanja slabe banke visoka. Prav uspešnost DUTB je po mnenju Barclays ključni dejavnik izboljšanja stanja v bankah. Nezanemarljiv problem za Moody’s predstavlja tudi potencialna rast državnega dolga s 54 odstotkov BDP konec leta 2012 na 70 do 75 odstotkov po koncu reševanja slovenskih bank, Barclays pa pričakuje 75 odstotkov v letu 2015. Obe instituciji se strinjata, da je rast državnega dolga do nevzdržnega nivoja malo verjetna, v veliki meri tudi zato, ker je trenutna višina državnega dolga Slovenije merjena v odstotkih BDP med najnižjimi v EU. Tretji razlog Moody’sovega ukrepanja odraža negotove pogoje dodatnega zadolževanja in visoko občutljivost na razpoloženje vlagateljev. Ali lahko Slovenija vpliva na ceno, po kateri se zadolžuje – tako imenovano zahtevano donosnost? Država lahko nekoliko zmanjša potrebe po dodatnih sredstvih s pomočjo prodaje državnih deležev v podjetjih, uravnoteženjem javnih financ in uspešnim reševanjem bančnega sistema. Pomagalo bi tudi redno signaliziranje vlagateljem, da Slovenija ve, kaj dela, in je pripravljena sprejeti nepopularne ukrepe. Kot pozitivno je vredno izpostaviti, da se po objavi novice o znižanju bonitetne ocene cena zadolževanja ni ponovno dvignila, ravno nasprotno, donosnost do dospetja državne obveznice, ki zapade leta 2021, se je celo nekoliko zmanjšala. Moramo priznati, da je Slovenija v težavah, za katere je v veliki meri kriva sama, vendar problemi niso nerešljivi, samo potruditi se je treba in imeti kanček sreče.
|
neutral
|
4,044
|
Predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič pred skorajšnjim iztekom roka za oddajo zavezujočih ponudb za večinski delež v družbi poudarja, da je prodaja stvar lastnikov. Kot pravi, "prodajni postopek poteka, kmalu se bo zaključil in bomo prišli do zavezujoče ponudbe ali ne". Rok za oddajo zavezujočih ponudb za približno 53 odstotkov Mercatorja naj bi se iztekel 15. maja. Natančna časovnica prodaje sicer ni znana, prav tako uradno niso znana imena potencialnih kupcev, ki so opravili skrbni pregled v Mercatorju. Je pa predsednik nadzornega odbora koncerna Agrokor Ivan Todorić konec aprila dejal, da se še z dvema potencialnima kupcema poteguje za nakup večinskega deleža slovenskega Mercatorja in mora do 15. maja oddati zavezujočo ponudbo, kar bo tudi storil. Cilj je prestrukturiranje družbe Cilj uprave Mercatorja je po Balažičevih besedah prestrukturiranje družbe, ki jo bo treba izvesti ob podpori vseh deležnikov. »Ne glede na to, kdo je lastnik, je treba slediti cilju, da Mercator postane fleksibilno, učinkovito in dolgoročno uspešno podjetje,« poudarja. Kot je danes na poslovnem kosilu v Ljubljani v organizaciji Združenja Mreža idej in Akademskega društva Pravnik dejal Balažič, je treba iz Mercatorja znova narediti jedro slovenskega gospodarstva, diamant. Prednost je povezava s slovenskimi dobavitelji Konkurenčna prednost Mercatorja je po Balažičevem prepričanju povezava s slovenskimi dobavitelji, kar bi moral v svoji strategiji ohraniti vsak nov lastnik. Ob tem sicer Balažič opozarja na nujnost konsolidacije slovenske prehranske industrije, saj bo le tako lahko regionalno uspešna. »Za industrija mora biti učinkovita. Mercator ne more kriti neučinkovitosti v prehranski verigi,« je dejal. Balažič je danes priznal, da se Mercator ob sicer močni regionalni navzočnosti sooča s številnimi izzivi - med drugim slabšanjem konkurenčnega položaja v Sloveniji, negativnim poslovanjem na Hrvaškem, kompleksno sestavo sredstev in drugimi poslovnimi dejavnostmi in generiranje rasti z zadolževanjem. Del odvisen tudi od razmer v gospodarstvu Medtem ko je našteto odvisno od Mercatorja samega, pa je del poslovanja odvisen tudi od razmer v gospodarstvu, ki so že nekaj časa zaostrene in se še zaostrujejo. Trgovci se na te razmere odzivajo različno, dejstvo pa je, tako Balažič, da se panoga konsolidira. Mercator s ciljem postati najučinkovitejši trgovec že izvaja določene ukrepe. Do poletja namerava na ravni skupine znižati število zaposlenih od 800 do 1000, znižuje fiksne stroške, se osredotoča na osnovno dejavnost in pet naravni trgov, prizadeva si ustvariti primerljivo EBITDA maržo (v višini vsaj 6,5 odstotka). Ne bo se zgodilo čez noč »Prestrukturiranje se ne bo zgodilo čez noč, ga je pa mogoče izvesti s podporo vseh deležnikov,« poudarja Balažič in dodaja, da je cilj jasen, a je treba imeti dovolj prožnosti, da je mogoče prilagajati pot do njega. Dotaknil se je tudi vladnih ukrepov v okviru programa stabilnosti. Ti bodo, kot ocenjuje Balažič, negativno vplivali na potrošnjo, Mercator, ki je na ravni skupine lani ustvaril nekaj čez 100 milijonov evrov čiste izgube, pa bo moral sprejeti dodatne ukrepe, da bo izplaval iz trenutne situacije.
|
neutral
|
4,045
|
Zagreb - Na Zagrebškem občinskem sodišču so danes znova preložili obravnavo v eni od tožb Privredne banke Zagreb (PBZ) proti Ljubljanski banki (LB) in NLB. Odvetnik LB Matija Pečatnik je zahteval prekinitev postopka, odvetnica PBZ Maja Špoljarić pa je nato prosila za 30 dni časa, da bi pripravila odgovor na predlog obrambe. Pečatnik je pojasnil, da zahteva prekinitev postopka za nedoločen čas na vseh pravosodnih instancah, ker je potrebno rešiti neko drugo predhodno stanje, ki izvira iz memoranduma o reševanju vprašanj LB. Opozoril je, da gre za mednarodno pogodbo, ki sta jo vladi Hrvaške in Slovenije podpisali 11. marca v Mokricah. Sodnik Nikola Raguz je zahteval uradni prevod memoranduma v hrvaški jezik, čeprav mu je slovenska stran predložila hrvaški tekst dokumenta. V njem se je Hrvaška zavezala, da bo ustavila vse postopke proti slovenskim bankam, dokler ne bo dosežena celovita rešitev spora o LB, ki jo bosta državi iskali v okviru nasledstva. Kljub temu pa se obravnave nadaljujejo tudi po 11. marcu. Hrvaška vlada je pojasnila, da je opravila svoj del posla iz memoranduma, potem ko je dala navodila bankam, te pa naprej svojim odvetnikom, naj ustavijo postopke, povezane z LB. O vsem so obvestili tudi pristojno sodišče. Odvetnica PBZ je na obravnavi v drugem primeru PBZ proti slovenskim bankam v začetku aprila sicer zahtevala mirovanje postopka za leto dni zaradi poskusa mirne rešitve spora na podlagi hrvaškega zakona o pravdnem postopku. Sicer je bila današnja obravnava že večkrat preložena, nazadnje 11. februarja letos. Gre za eno od več kot 20 tožb PBZ in Zagrebške banke proti LB in NLB, ki potekajo na podlagi pooblastil hrvaškega finančnega ministrstva. Hrvaška vlada na sodiščih od Slovenije terja vrnitev deviznih vlog varčevalcev nekdanje Zagrebške podružnice LB, ki jih je Hrvaška v začetku 90. let prenesla v javni dolg in nato izplačala delu varčevalcev. Današnja obravnava je potekala prav na dan, ko je na Hrvaško na dvodnevni uradni obisk prispel slovenski predsednik Borut Pahor. Pusićeva in njen slovenski kolega Karl Erjavec sta se sicer v Luksemburgu prejšnji mesec dogovorila, da bosta skupaj poslala pismo Banki za mednarodne poravnave v Baslu in ostalim državam naslednicam nekdanje SFRJ, da se začne postopek v okviru nasledstva. STA je na Zagrebškem sodišču neuradno izvedela, da bodo morali sodniki v vsakem primeru posebej odločati o ustavitvi postopka.
|
negative
|
4,046
|
Za novega predsednika uprave Palome je nadzorni svet izbral Tadeja Gosaka, ki je zaposlen v multinacionalki Ecolab. Vlada je medtem napovedala umik države iz sladkogorske družbe, vendar je vprašanje, ali bo v tretje prodajni postopek uspešen. Novi predsednik Palomine uprave bo postal Tadej Gosak. Trenutno vodi slovensko podružnico multinacionalke Ecolab, ki se med drugim ukvarja s proizvodnjo pralnih praškov. Novega predsednika uprave so člani nadzornega sveta pod predsedovanjem Boštjana Gorjupa začeli iskati konec marca. Zaradi nedoseganja zastavljenih ciljev so se v družbi takrat zahvalili za sodelovanje Darku Bračiču, ki je družbo vodil od sredine leta 2011. Do avgusta, ko bo Gosak nastopil funkcijo predsednika uprave, Palomo začasno vodi Stanko Kranjc, ki je bil pred tem član uprave sladkogorske družbe. Čeprav se je Paloma znašla na seznamu 15 podjetij, ki jih namerava vlada prodati, se zastavlja vprašanje, koliko, če sploh kaj, bo država lahko iztržila od njene prodaje. V zadnjih letih je bila družba, ki zaposluje okoli 750 delavcev, že dvakrat naprodaj. V dolgotrajnih in dragih prodajnih postopkih, ki so jih usmerjali tudi tuji finančni svetovalci, se v zadnjih letih ni našel kupec, ki bi za nakup družbe ponudil dovolj visoko kupnino. Metka Kandrič, glavna izvršna direktorica državnega podjetja PDP, ki obvladuje 70-odstotni lastniški delež Palome, je dejala, da po propadu prodajnega postopka še vedno neformalno iščejo kupca. »Če se bo na trgu pokazal interes za nakup, bomo prodajni postopek obudili,« je pojasnila Kandričeva. Zadnji privatizacijski postopek Palome je zaradi prenizkih ponudb propadel pred dvema letoma, ko sta se v ožji izbor uvrstila slovaško podjetje Slovak Hygienic Paper (SHP) in srbsko podjetje Drenik ND. Za dokapitalizacijo Palome je SHP ponujal sedem milijonov evrov, hkrati pa od PDP zahteval, da zagotovi 3,5 milijona evrov za odpravnine (število zaposlenih je družba nameravala znižati s takratnih 780 na približno 500) in da se z bankami dogovori, da se finančne obveznosti znižajo za več milijonov evrov. Privatizacijski proces Palome je enak konec doživel tudi leta 2008. Takrat sta se za nakup družbe zanimala madžarsko podjetje Paper & More, ki je pred tem že večkrat izrazil interes za nakup družbe, na koncu pa za nakup družbe ponujala le en evro, in švicarsko podjetje Horgen. Paloma je lani dosegla 93 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar na letni ravni predstavlja približno desetodstotni padec. Čista izguba je lani znašala 1,2 milijona evrov, medtem ko je nekdanje vodstvo načrtovalo 3,7 milijona evrov čistega dobička. Zaradi kapitalske neustreznosti so nedavno lastniki Palome za skoraj dve tretjini znižali osnovni kapital družbe, ki po novem znaša le še okoli pet milijonov evrov.
|
neutral
|
4,047
|
Bruselj - Evropski preiskovalci so po navodilih evropske komisije danes izvedli več preiskav na sedežih naftnih podjetij. Komisija je sporočila, da je policija preiskala podjetja v dveh državah članicah EU in še eni evropski državi. Tarč preiskav ni razkrila, gre pa za podjetja, ki se ukvarjajo s surovo nafto in njenimi derivati oziroma energenti. Nemški Spiegel poroča, da je eno od podjetij medtem že stopilo v stik z mediji in priznalo, da sodi med podjetja v preiskavi. Gre za norveško naftno podjetje Statoil. Nadzorniki evropskega prostotrgovinskega območja so v sodelovanju z norveškimi preiskovalci preiskavo podjetja izvedli na sedežu v mestu Stavanger. Podjetje je sporočilo, da z oblastmi sodeluje. Evropska komisija pravi, da so preiskavo sprožili zaradi suma manipulacij s cenami. Podjetja naj bi sodelovala pri izkrivljanju podatkov agencije, ki objavlja cene naftne in naftnih derivatov. Komisija sumi tudi, da bi podjetja lahko v preteklosti odvračala tudi druga naftna podjetja od sodelovanja z mehanizmom za odkrivanje cen. Cene, ki jih objavljajo podobne agencije, veljajo kot referenčna cena trgovanju z naftnimi izdelki po vsem svetu. To velja tudi za trgovanje s povezanimi vrednostnimi papirjih na finančnih trgih. »Že majhna izkrivljanja imajo lahko velik vpliv na cene surove nafte, naftnih derivatov, kot tudi na prodajo in nakupe bio goriv,« je pojasnila evropska komisija. Posledice izkrivljanj bi potencialno lahko občutili tudi potrošniki.
|
neutral
|
4,048
|
Čeprav Ivica Todorić še vedno nima zagotovljenega denarja za prevzem Mercatorja, prek svojih lobistov pritiska na lastnike, da pogovore nadaljujejo zgolj z njegovim Agrokorjem, ki so ga lani pred visoko izgubo rešili le nekateri enkratni dogodki in visoke državne subvencije. Medtem ko lastnik Agrokorja Ivica Todorić še vedno nima zagotovljenega denarja za naskok na Mercator, njegova ponudba v višini 110 evrov za delnico pa je bila bistveno pod pričakovanji lastnikov, slednje lobisti hrvaške skupine že intenzivno prepričujejo, naj pogovore o prodaji slovenskega trgovca nadaljujejo, in to izključno z Agrokorjem. Pričakovati bi bilo, da bodo lastniki takoj ustavili prodajne postopke: poleg slabih ponudb je eden od dveh ponudnikov, sklad MID Europa, oddal le ponudbo za dokapitalizacijo in ne za nakup večinskega deleža Mercatorja. Vendar bodo Agrokorju tudi v tokratnem postopku poleg svetovalca pri prodaji, nizozemske banke ING, očitno zelo šli na roko v NLB. Ta je ena največjih lastnic in financerk Mercatorja z največjim neformalnim vplivom v prodajnem konzorciju. Želja po prodaji je očitno večja od tehtanja posledic za Mercator in s tem tveganj, ki bi jih prinesla prodaja finančno izčrpanemu Agrokorju. Kot razkriva letno poročilo, bi Skupina Agrokor brez visokih državnih subvencij in enkratnih dobičkov pri prodaji nekaterih naložb že lani poslovala z visoko izgubo. Želja NLB po nadaljevanju ekskluzivnih pogovorov z Agrokorjem je morda povezana s skupno zgodovino hrvaške družbe in aktualnega predsednika uprave NLB Janka Medje. Še kot član uprave slovenske banke Unicredit naj bi bil namreč prav Medja odgovoren za operativni del priprav na prevzem Mercatorja, italijanska bančna skupina pa je med drugim ena ključnih financerk Agrokorja. Pričakovati je, da bo ING v prihodnjih dneh pozval Agrokor k izboljšanju ponudbe. A naši viri trdijo, da jo je Agrokor pripravljen podkrepiti zgolj z bančno garancijo v višini desetih odstotkov vrednosti posla (okoli 20 milijonov evrov), čeprav je običajno, da kupec že ob oddaji zavezujoče ponudbe kupnino deponira na posebnem fiduciarnem računu ali za resnost ponudbe predloži bančno garancijo v vrednosti celotnega posla. Namesto tega je Agrokor v svoji ponudbi predložil le nezavezujoča pisma podpore skladov tveganega kapitala One Equity Partners in Blackstone, v katerih je večje število odložnih pogojev.
|
neutral
|
4,049
|
Sintal se zanima za nakup podjetja Securita, v katerem delajo tudi nekdanji varnostniki družbe G7. Varuh konkurence je posel že odobril, a se zastavlja vprašanje, zakaj bi Sintal kupoval podjetje, ki ustvarja visoko izgubo. Vse kaže, da bodo nekdanji varnostniki družbe G7, ki so nazadnje našli delo v ljubljanskem podjetju Securita, v kratkem dobili novega, že četrtega delodajalca v zadnjih manj kot treh letih. Podse bi jih prevzel Sintal. Na sedežu družbe so nam potrdili, da se zanimajo za nakup Securite oziroma so se odločili »preveriti smiselnost nakupa«. »Glede na to, da je koncern Sintal največja družba za varovanje v Sloveniji, je prvi pogoj za nakup pridobitev odločbe Javne agencije za varstvo konkurence, da koncentraciji ne nasprotuje. Odločbo smo pridobili in s tem so izpolnjeni osnovni pogoji za nadaljevanje pogajanj,« so pojasnili. Da Matej Svet išče novega lastnika za Securito in da je najverjetnejši kupec prav Sintal Roberta Pistotnika, smo v Dnevniku poročali že konec minulega leta. Do kdaj predvidoma bi bila lahko zaključena transakcija, ni znano. Zakaj Sintal prevzema podjetje, ki je lani ob dobrih treh milijonih evrov čistih prihodkov od prodaje ustvarilo več kot milijon evrov čiste izgube, za zdaj ni jasno. Securita namreč le za plače in druge stroške dela porabi praktično vse, kar zasluži na trgu. Tako bi Securita, četudi bi vozila, opremo in storitve varnostno-nadzornega centra (VNC) po novem brezplačno najemala pri Sintalu, poslovala z izgubo. Tudi višina prostega denarnega toka, ki lahko služi ugotavljanju vrednosti podjetja, je bila za leto 2012 skrb zbujajoča. Znašala je negativnih 1,1 milijona evrov. Securita obvladuje malo manj kot dva odstotka domačega trga. Vprašanje je tudi, kaj bodo od selitve pod okrilje Sintala imeli zaposleni v Securiti. Po dostopnih podatkih je v njej lani delalo več kot 170 ljudi, vsaj toliko jih je bilo v podjetju zaposlenih na podlagi delovnih ur. Njihova povprečna mesečna plača se je zmanjšala s 1120 na 1057 evrov bruto. Na drugi strani v Sintalu prejemajo v povprečju dobrih 1000 evrov bruto mesečne plače, medtem ko je povprečje celotne panoge za leto 2011 znašalo slabih 967 evrov bruto. Securita je bila ustanovljena konec leta 2010, pri čemer naj bi Matej Svet nanjo prenašal posle svoje Varnosti Koper. Ta je prevzemala naročnike in zaposlene G7, preden je končala v stečaju, pa je pri Securiti našlo delo 88 varnostnikov iz Varnosti Koper. Kako je leto 2012 zaključil koncern Sintal, ki je predlani ustvaril 37 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov in 3,5 milijona evrov čistega dobička, ni znano, saj poslovnih rezultatov osrednje družbe Sintal in krovnega podjetja Pistotnik za zdaj še ni na voljo. Sodeč iz poslovnih rezultatov osmih povezanih podjetij – Sintal Celje, Sintal Maribor, Sintal Fiva... –, ki so lani skupno zaposlovala okoli 700 ljudi, pa so minimalno celo povečali obseg poslovanja.
|
neutral
|
4,050
|
Ljubljana - Ekvilib inštitut, nosilec certifikata Družini prijazno podjetje, je danes podelil certifikate 14 podjetjem. Od tega je 11 podjetij prejelo osnovni, 3 pa polni certifikat. Do danes se je v projekt certificiranja priključilo že prek 160 slovenskih podjetij in organizacij, ki skupaj zaposlujejo več kot 50.000 zaposlenih. Prejemniki certifikatov so Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem, ELRAD INTERNATIONAL d.o.o., HIT d.d. Nova Gorica, Javni holding Ljubljana d.o.o., Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, d.o.o., MAKOM TRGOVINA, d.o.o., Spekter d.o.o., Splošna bolnišnica Izola, Splošna bolnišnica Novo mesto, Stelkom d.o.o. in Združenje delodajalcev Slovenije. Polne certifikate so prejeli ABANKA VIPA d.d., IOLAR informatika v besedi, d.o.o. in CIMOS TAM Ai, d.o.o.. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je ob dogodku poudarila, da »lahko neravnovesje med lastnimi cilji in zahtevami okolja močno vpliva na zdravje in učinkovitost posameznika in v času, ko se zdi, da sta vrednoti medsebojne solidarnosti in občutka za skupnost vse redkejši, je vrednost podjetij, ki si prizadevajo za zadovoljstvo svojih zaposlenih, toliko večja.« Ministrica je ob tej priložnosti tudi dodala, da zaključujejo s pripravo sprememb Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in da pri spremembah izhajajo iz sedanjega položaja žensk in moških na trgu dela ter dajejo velik poudarek usklajevanju poklicnega in družinskega življenja. Petra Hartman, strokovna sodelavka na projektu certifikata Družini prijazno podjetje, je ob slavnostni podelitvi pojasnila: »Kljub trenutnim gospodarskim razmeram se v postopek pridobivanja certifikata vsako leto vključujejo vedno nova podjetja in organizacije, ki dokazujejo, da poslovanje načrtujejo dolgoročno in strateško, pri čemer je načrtno vlaganje v zaposlene ključnega pomena. Vlaganje v zaposlene se jim namreč povrne v obliki zadovoljnih, zanesljivih zaposlenih, ki radi opravljajo svoje delo in so ponosni na podjetje, v katerem delajo. Ta podjetja so svetli zgledi, kakršne slovensko gospodarstvo potrebuje, če želi krizo premagati.«
|
positive
|
4,051
|
Premogovniku Velenje likvidnostne luknje pomaga krpati večinski lastnik HSE. Predsednik uprave Milan Medved zanika, da so si denar izposodili za izplačilo plač. Ker Premogovnik Velenje (PV) očitno čedalje težje krpa lastne likvidnostne luknje, mu je na pomoč moral priskočiti njegov večinski lastnik Holding Slovenske elektrarne (HSE). Ta je namreč v začetku meseca velenjski družbi posodil okoli tri milijone evrov. Zakaj je PV potreboval kratkoročno posojilo, včeraj popoldne ni bilo mogoče uradno izvedeti. Predsednik uprave Milan Medved je informacije, da ga je družba potrebovala za izplačilo plač, zanikal. »Gre za posojilo v okviru tako imenovanega 'cash poolinga', v okviru katerega si pomagajo družbe v skupini HSE,« pa je poudaril generalni direktor HSE Blaž Košorok. Dodal je še, da je bila poraba premoga na termoenergetskih objektih v lasti HSE zaradi ugodnih hidroloških razmer letos manjša od lanske, kar naj bi udarilo tudi po prihodkih premogovnika. Kljub temu finančna injekcija holdinga ponuja dodatne razloge za skrb glede tekočega poslovanja PV. Ta po naših informacijah že drugi mesec zapored beleži negativni denarni tok, likvidnost pa naj bi mu v zadnjih mesecih poleg HSE zagotavljale tudi nekatere družbe iz skupine PV. Spomnimo, da je največja težava premogovnika visoka rast zadolženosti v zadnjih letih. Če je imela velenjska skupina še leta 2007 ob 110 milijonih evrov kapitala za manj kot 30 milijonov evrov obveznosti, so te že ob lanskem polletju za skoraj 60 milijonov evrov presegale njen kapital (103,6 milijona evrov), izpostavljenost do bank pa je znašala skoraj 80 milijonov evrov. Pri tem je ključen podatek, da je PV z dolžniškim financiranjem pokrival tudi nepremičninske in turistične posle svojih hčerinskih podjetij. Z njimi so želeli v Velenju na dolgi rok pokriti izpad prihodkov zaradi skorajšnjega zmanjšanega obsega proizvodnje v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ), kjer bo čez dve leti v polnem obsegu obratovala le še ena, 600-megavatna enota (blok 6). Ker se PV načrt tudi zaradi krize ni izšel, so zato v HSE že pred časom od njegovega vodstva zahtevali sanacijo in odprodajo naložb v skupini. PV in njegove hčerinske družbe sicer še niso objavili rezultatov za lansko leto. Iz njih bo bržčas dokončno razvidno, ali bodo v Velenju zmogli čez dve leti v Šoštanj lignit prodajati po nižji ceni (2,25 evra na gigadžul), določeni v investicijskem načrtu za TEŠ 6, na kateri stoji ali pade tudi ekonomika tega projekta.
|
neutral
|
4,052
|
Ljubljana - Predloženi nacionalni reformni program je le nadaljevanje desetletnega "zablodelega" vodenja gospodarstva, kar nas je pripeljalo v ekonomsko brezno in ga bo še poglobilo, v publikaciji EIPF Gospodarska gibanja meni ekonomist Franjo Štiblar. Po njegovem mnenju Slovenija potrebuje šok terapijo izhoda iz krize. Sistemske reforme so sprejemljive, predvideni ukrepi ekonomske politike pa ne, v oceni nacionalnega reformnega programa 2013-2014, ki ga je vlada konec prejšnjega tedna poslala v Bruselj, meni Štiblar. Z napačno usmeritvijo že četrta vlada Že četrta vlada nadaljuje napačno usmeritev, ki se je začela z letom 2004, dodaja. V času 1991-2003 je Slovenija dosegala povprečno gospodarsko rast v višini 3,63 odstotka na leto, v času 2004-2013 pa le 1,15 odstotka. Prioriteta nad vsem je gospodarska rast, z njo bodo vsi drugi cilji uresničljivi, brez se bomo pogrezali še globlje. A s predvidenimi ukrepi reformnega programa rasti sploh ne bo. Vlada v programu načrtuje padec BDP v letih 2013 in 2014, povečanje stopnje brezposelnosti na doslej najvišje ravni ter rast relativne zadolženosti do tujine. Ali mora slovenska družba to sprejeti? Sledimo Grčiji, Španiji, Cipru, in to z novo vlado z vodilno stranko, opozarja avtor prispevka. Zasuk od politike stiskanja v rast Zgolj nadaljevanje dosedanje ekonomske politike in reform, kolikor jih ponuja nacionalni reformni program, po njegovem mnenju ne zadostuje. Potreben bo zasuk od politike stiskanja v rast, od naslanjanja zgolj na tuje vire tudi v uporabo domačih finančnih virov. Potrebno je povrniti zaupanje najprej doma in zatem v tujini, za to pa je potreben drugačen program kot doslej, ki naj ga nosijo drugi ljudje kot doslej. Potreben je politični konsenz, sklene. Plače se še znižujejo V analizi trenutnih gospodarskih gibanj pa Gospodarska gibanja ugotavljajo, da se je trend trošenja prebivalstva z najnižje ravni po aprilu lani obrnil navzgor Investicije so se povečale, okrepilo se je tudi izvozno povpraševanje. Uvoz se je zmanjšal, kar kaže na močno recesijo pri nas. Plače se še naprej znižujejo, pri čemer plače v javnem sektorju še naprej pešajo hitreje kot drugod, najhitreje pa v šolstvu.
|
negative
|
4,053
|
Medtem ko sta Švedska in Češka ta teden potrdili, da hrvaškim državljanom po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo ne bosta omejili dostopa do svojega trga dela, so z Dunaja sporočili, da bodo s 1. julijem omejili zaposlovanje hrvaških delavcev za dve leti. V Zagrebu ocenjujejo, da bo zaposlovanje Hrvatov omejila dobra polovica držav članic EU. Nemčija je zadnja članica EU, ki je ratificirala hrvaško pristopno pogodbo, januarja letos pa je bila prva, ki je potrdila, da bo prvi dve leti hrvaškega članstva uveljavljala omejitve za delavce iz Hrvaške. Izjema so Hrvati z visoko izobrazbo ter sezonski delavci. Nekatere nemške dežele, kot je Baden Württemberg, so sicer sprožile pobudo, da ne bi omejevali zaposlovanja delavcev iz Hrvaške, so poročali hrvaški mediji. Nemčiji je marca sledila Nizozemska, v četrtek pa tudi Avstrija. Avstrijski poslovni spletni portal FriedlNews.com je poročal, da bo Dunaj izkoristil najdaljše možno obdobje sedmih let za omejitev prostega pretoka hrvaških delavcev na svojem ozemlju. Hrvaška je namreč v pristopni pogodbi sprejela prehodno obdobje sedmih letih, v katerih lahko države članice EU omejijo zaposlovanje hrvaških delavcev. Gre za formulo 2+3+2, kar pomeni, da začetni dve leti omejitve z upravičenim razlogom lahko podaljšajo za tri leta in nato še za dodatni dve leti. Hrvati poudarjajo, da se članicam EU ni treba bati velikega pritiska njihovih delavcev V Zagrebu ocenjujejo, da bo zgledu Nemčije, Nizozemske in Avstrije sledila večina »starih« članic EU, predvsem Francija, Italija in Velika Britanija, podobno kot po vstopu desetih držav leta 2004 oziroma Bolgarije in Romunije leta 2007. Omejitve so napovedale države, v katerih je tudi sicer večina ekonomskih priseljencev iz Hrvaške. Na hrvaškem ministrstvu za delo poudarjajo, da se članicam EU ni treba bati velikega pritiska hrvaških delavcev, ker je resničen interes Hrvatov za delo v tujini v okvirih evropskega povprečja - 2,5 odstotka prebivalstva je pripravljenega na migracije. V vladi neuradno ocenjujejo, da vrat za hrvaške delavce ne bodo zaprle skandinavske in baltske članice EU, kot so Švedska, Finska, Danska, Litva in Latvija ter Slovaška, Romunija in verjetno Portugalska. Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je v sredo povedal, da slovensko stališče glede hrvaških delavcev še ni pripravljeno. Opozoril pa je, da je treba paziti, da se z morebitno uvedbo omejitev ne bo naredilo več škode kot koristi. Kot je še zapisano v hrvaški pristopni pogodbi, lahko Hrvaška uveljavi recipročnost za države, ki bodo omejevale njene delavce.
|
neutral
|
4,054
|
Čeprav ima DC Slovenija od včeraj blokirane vse račune, so prilivi iz naslova obročnih odplačil varni pred upniki. Dinersov denarni tok od začetka tedna poteka prek računa banke Unicredit. Medtem ko lastnik družbe Diners Club Slovenija Tomaž F. Lovše prepričuje imetnike kartic in trgovce, da bo kupnina od prodaje italijanskega Dinersa vsak hip na njegovem računu, so upniki očitno izgubili potrpljenje in mu včeraj blokirali prav vse račune. Pod blokado so bili tudi računi podjetja DC Finance, ki domačim trgovcem dolguje več kot 25 milijonov evrov, ne pa tudi račun pri Unicreditu, kamor se po novem stekajo sredstva iz naslova obročnih plačil. O tem, da se ves Dinersov denarni tok od začetka tedna odvija zunaj poslovnega sistema Diners in dosega njegovih upnikov, priča dejstvo, da so veliki trgovci v sredo zaman pričakovali nakazilo zadnjih zapadlih terjatev. To so nam včeraj potrdili v Merkurju, Rutarju in Studiu Moderna. Ali je Diners bodoča obročna plačila enostavno prodal Unicreditu, ki je njegov glavni financer in mu po zadnjih podatkih dolguje kar 23 milijonov evrov? »Ne želimo razkrivati tovrstnih poslovnih skrivnosti,« so se odgovoru izognili v Dinersu. Obenem so povedali, da imajo poslovne banke »prednostno pravico iz naslova zagotavljanja sredstev za financiranje nadaljnjih plačil trgovcem in odstopa terjatev v zavarovanje«. Če so si v Unicreditu izborili ekskluzivno pravico do sprotnega poplačila terjatev, so s tem ustavili Dinersova tedenska nakazila denarja na račune trgovcev. »Kolikor nam je znano, bodo sredstva nakazali prodajnim mestom, ko ponovno pridobijo licenco Banke Slovenije,« so včeraj pojasnili v Merkurju. »Primer je nenavaden in prevzeli bomo vsa pravna sredstva za izterjavo dolga,« pa je selitev nakazil z računov Dinersa na račun Unicredita komentiral Boštjan Bradeško, vodja prodaje za Slovenijo v Rutarju. Kdaj bi lahko Diners sploh dobil nazaj licenco, ni povsem jasno. Čeprav v Dinersu že od srede naprej vztrajajo, da so izpolnili zahteve bančnega regulatorja, tako da ni nobenih ovir več za vračilo dovoljenja, jim je ta nedvoumno sporočil, da je odvzem dokončen. Diners tako lahko zaprosi zgolj za novo licenco za opravljanje plačilnih storitev, postopek pa lahko traja do tri mesece. »Blokada računov je bila pričakovana, glede na to, da odvzem dovoljenja pomeni bistveno spremenjene okoliščine,« je Tomaž Lovše včeraj poskušal pomiriti več kot 80.000 imetnikov Dinersovih kartic, več tisoč trgovcev in preostalo javnost. Dodal je, da sta Dinersu banki upnici odpovedali posojilni pogodbi. »Z bankama vodimo pogovore, katerih cilj je čimprejšnja rešitev nastale situacije, da dobimo licenco in da banki ponovno omogočimo uporabo kreditnih limitov, ki so bili operativni vse do odvzema dovoljenja,« je povedal. Zadnji rok, do katerega bi moral biti denar za poplačilo zapadlih obveznosti do trgovcev na Dinersovih računih, se po Lovšetovih besedah izteče danes. Četudi se kaj znova zalomi, se je Lovše po dostopnih informacijah rešil največje skrbi – unovčenja osebnih poroštev in zasega premoženja, torej podjetij, vile v Miamiju, luksuzne jahte v Monaku... Kot smo že včeraj razkrili v Dnevniku, je nad Lovšetom visela grožnja zapadlosti 30-milijonske kreditne linije, ki jo je imela Raiffeisen Bank International (RBI) do družbe Diners Club Italia, ki je bila zavarovana z njegovimi osebnimi poroštvi. Po naših informacijah je zapadla ravno v tem tednu, Tomaž Lovše pa je potrdil, da je bilo poplačilo kreditne linije pri Raiffeisen Bank International del prodajnega postopka. Ker jo je ameriški kupec Diners Club Italia po Lovšetovih besedah v torek v celoti poplačal, je s tem pred upniki očitno rešil tudi svoje osebno premoženje.
|
negative
|
4,055
|
Murska Sobota - Izvršni odbor sindikata in stavkovni odbor v Aha Muri sta za 4. julij napovedala celodnevno stavko, če do petka ne bodo dobili druge polovice aprilske plače. Konec prejšnjega tedna je vodstvo družbe zaposlenim obljubilo preostanek plače do konca tega tedna. Zaposleni v Aha Muri bi morali drugo polovico aprilske plače dobiti v petek, a se to ni zgodilo. Vodstvo je zaposlenim takrat sporočilo, da »pogajanja lastnikov z bankami še vedno trajajo in kljub zagotovilom iz prejšnjega tedna niso končana«. Denar bank naj bi dobili ta teden Vodstvo družbe je v petek pojasnilo, da so tri banke že dale pozitiven odgovor, na enega pa da še čakajo. Denar od bank naj bi dobili ta teden, prav tako naj bi do konca tega tedna zagotovili denar iz lastnih virov. Zaposleni so prvo polovico aprilske plače dobili 17. maja, solastnica podjetja Aha Mura Mojca Lukančič pa je takrat napovedala, da bodo preostanek plače dobili do konca prejšnjega tedna. Aha Mura znova v težavah Aha Mura, ki se je znova znašla v težavah, je po besedah Lukančičeve od 7. marca pri bankah poskušala dobiti dodatna likvidnostna sredstva za vsa podjetja v skupini, tudi zato, ker so v letih 2011 in 2012 bankam plačevali prek svojih zmožnosti, a jim to ni uspelo. Nato so rešitev našli v shemi, ki jo ima SID banka za obratna sredstva, s katerimi daje 60 odstotkov poroštva. Skupina Aha je za kredit v višini sedem milijonov evrov ponudila zavarovanje za skoraj 19 milijonov evrov z vsemi podjetji, ki so imela lani 108 milijonov evrov prihodkov. Kljub recesiji so izpolnjevali obveznosti do bank Lukančičeva je še poudarila, da so kljub recesiji ves čas izpolnjevali obveznosti do bank, leta 2012 so odplačali šest milijonov evrov glavnic kreditov in niso dobili niti evra novega, tako da so se razdolževali hitreje, kot bi se lahko glede na splošne razmere, kljub temu pa banke zanje niso imele dovolj posluha. Od sedmih milijonov evrov bodo za Aha Muro namenili 2,2 milijona, pri čemer Mura v skupini prinaša le 30 odstotkov prihodkov. Ker mora zaradi pomoči države Aha Mura 1530 delavcev zaposlovati pet let, bi po njihovih izračunih pogodbena kazen znašala okoli 63 evrov za delavca mesečno, razen če bi država ugotovila, da gre za dogodek na trgu, na katerega ni bilo mogoče vplivati. Tako pa je bilo po njihovem mnenju tudi v resnici, je prepričana Lukančičeva.
|
negative
|
4,056
|
Potem ko je Cimos po večmesečni agoniji dosegel dogovor z bankami, državo in lastniki, so se težave zgrnile nad njegovo bosansko-hercegovsko hčerinsko družbo Cimos TMD Ai. Manj kot dva tedna po prejemu državnega poroštva za najem 35-milijonskega likvidnostnega posojila so se nad Cimos znova zgrnili črni oblaki. Tokrat nad njegovo hčerinsko družbo Cimos TMD Ai iz Bosne in Hercegovine, ki je doslej veljala za eno od finančno najbolj trdnih družb koprske skupine. Zaradi razrešitve Fadila Novalića z mesta direktorja Cimosa TMD Ai so namreč zaposleni v teh bosansko-hercegovski družbi v ponedeljek nepričakovano zapustili svoja delovna mesta in začeli nenapovedano stavko, ki je popolnoma ohromila proizvodnjo. »Glede na to, da Cimos redno izplačuje plače in ima zagotovljena naročila, odločitev za ustavitev proizvodnje vsekakor ni spodbudna,« je zaplete v BiH komentiral predsednik Cimosovega sindikata Trajko Isovski, ki pa o razlogih, zakaj je do stavke prišlo, ni želel govoriti. »Obstajata dve popolnoma različni verziji,« je bil kratek. Z razmerami v Cimosu TMD Ai so se včeraj seznanili tudi nadzorniki Cimosa. Ustavitev proizvodnje je povezana prav z Novalićem, ki je ob odhodu iz družbe zaposlenim dejal, da Cimos načrtuje ukinitev številnih proizvodenj v BiH. »Uprava Cimosa me je imenovala za vodjo projekta za zapiranje proizvodnje v Sarajevu in Srebrenici, vendar sem to zavrnil, zaradi česar sem dobil odpoved delovnega razmerja,« je zaposlenim zatrjeval Novalić. Na drugi strani v Cimosu odgovarjajo, da je Novalić »zaposlenim prenesel lažne informacije o zapiranju proizvodenj v BiH do leta 2014 in s tem družbi povzročil nepopravljivo škodo«. V Cimosu ob tem še pojasnjujejo, da se je Novalić uprl zahtevi lastnika po imenovanju prokurista, prav tako pa ni želel privoliti v omejitev svojih pooblastil. Kot so še pojasnili, obstaja sum, da je Novalić večkrat prekoračil pooblastila ter z izplačilom višjih plač od dogovorjenih kršil individualne pogodbe o zaposlitvi. »Naša glavna prioriteta je, da se ponovno zažene proizvodnja v obratu v Gradačcu. Sedanja situacija ne koristi nikomur: zaposleni na kratek rok ogrožajo svoje plače, na dolgi rok pa svoja delovna mesta,« je včeraj še povedal predsednik uprave Cimosa Jerko Bartolić in opozoril, da vsak dan izpada proizvodnje usodno vpliva na zamujanje dobav njihovim kupcem. Program prestrukturiranja Cimosa po neuradnih informacijah predvideva ohranitev zgolj avtomobilskega stebra, ki prispeva več kot 80 odstotkov celotnih prihodkov koprske skupine. Za preostale tri stebre (energetiko, kmetijsko opremo ter strojegradnjo in orodjarstvo) naj bi poiskali strateške partnerje oziroma bi jih prodali. »Kako konkretno bo program prestrukturiranja potekal, nam uprava še ni predstavila. Želimo si, da bi obdržali čim več delovnih mest, vendar bo gotovo treba znižati tudi stroške poslovanja,« je še povedal Isovski. Lani padec v izgubo Družba Cimos TMD Ai se ukvarja zlasti s proizvodnjo delov in dodatne opreme za motorna vozila, na letni ravni pa ustvari okoli 60 milijonov evrov prihodkov in je tudi ena izmed največjih izvoznih družb v BiH. Lani se je poslovanje Cimosa TMD Ai opazneje poslabšalo, saj je družba leto zaključila s skoraj tremi milijoni evrov čiste izgube. Kljub temu je Cimos TMD Ai med kapitalsko trdnejšimi Cimosovimi hčerinskimi družbami, saj je imela konec lanskega leta še vedno skoraj 30 milijonov evrov kapitala.
|
negative
|
4,057
|
Ljubljana - Davčna uprava RS (Durs) je danes po pošti poslala še drugi in hkrati zadnji sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2012. Zavezanci jih lahko v svojih poštnih nabiralnikih pričakujejo v prvih dneh junija, v Dursovem elektronskem sistemu eDavki in pri davčni asistentki Vida pa bodo dostopni že danes po 13. uri. Davčna uprava je prve izračune dohodnine za lani poslala konec marca, ko jih je prejelo 509.916 zavezancev, v današnjem paketu pa je še zadnjih 486.662 izračunov. Skupaj je bilo tako izdanih 996.578 informativnih izračunov dohodnine za leto 2012. V drugem paketu so tudi tisti zavezanci, ki so v začetku aprila prejeli napačen informativni izračun dohodnine iz naslova starševskih nadomestil, npr. porodniške. Zavezancem, ki bodo izračune prejeli v naslednjih dneh, na Dursu svetujejo, naj jih natančno pregledajo in preverijo, ali so vključeni podatki o vseh prejetih dohodkih, ki so obdavčeni z dohodnino. Če podatki niso pravilni ali je davčna obveznost izračunana narobe, morajo najpozneje do 1. julija podati ugovor. Če se zavezanci z informativnim izračunom strinjajo, pa jim ni treba storiti ničesar, saj bo informativni izračun v 30 dneh od odpreme samodejno postal odločba. Preveč plačano dohodnino bodo prejeli na svoje bančne račune 26. julija, če jo morajo doplačati, pa se rok izteče 31. julija. V današnjem drugem svežnju je 134.177 izračunov oz. 27,6 odstotka z doplačili, 314.642 oz. 64,6 odstotka z vračili in preostalih 37.843 oz. 7,8 odstotka brez vračila ali doplačila dohodnine. Skupni znesek doplačil znaša 55,1 milijona evrov, vračil pa 4,4 milijona evrov. Povprečni znesek doplačila znaša 411 evrov, vračila pa 517 evrov. Zavezanci, ki do 15. junija na dom ne bodo prejeli informativnega izračuna dohodnine, morajo dohodninsko napoved vložiti sami, in sicer do 31. julija. Pri tem na Dursu opozarjajo, da se v letno davčno osnovo za odmero dohodnine štejejo tudi dohodki, prejeti v tujini. Durs danes vrača dohodnino Davčna uprava RS (Durs) bo danes tistim zavezancem iz prvega svežnja informativnih izračunov dohodnine za lani, ki so med letom plačali previsoko akontacijo dohodnine, preplačani znesek vrnila na bančne račune. Skupni znesek vračil znaša 69,9 milijona evrov. Prvi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2012 je davčna uprava izdala v začetku aprila, in sicer 509.916 zavezancem. Od teh je vračilo dohodnine izračunala za nekaj manj kot polovico. Da morajo dohodnino doplačati, je pisalo na izračunih za 43 odstotkov zavezancev iz prvega svežnja. Ti morajo zahtevani znesek poravnati najpozneje do ponedeljka, in sicer v skupnem znesku 49,7 milijona evrov. Izjema so zavezanci, ki so zoper informativni izračun dohodnine vložili ugovor, saj ta zadrži izvršitev. Preostalih nekaj manj kot sedem odstotkov izračunov je bilo brez vračila ali doplačila dohodnine. Zavezancev za dohodnino je v Sloveniji nekaj več kot milijon. Tisti, ki informativnega izračuna še niso prejeli, ga lahko pričakujejo že v naslednjih dneh, saj Durs ravno danes pošilja na pošto drugi sveženj izračunov.
|
neutral
|
4,058
|
Naslednji teden bodo banke končale skrbni pregled družbe Diners Club Slovenija in se odločile, kako naprej. Najverjetnejša je prodaja Dinersa avstrijski Erste bank, vendar za zdaj še ni jasno, ali bodo zapadle obveznosti do trgovcev v celoti poplačane. Veliki domači trgovci in več tisoč prodajnih mest po vsej Sloveniji, do katerih je imela družba Diners Club Slovenija Tomaža F. Lovšeta marca letos za skoraj osem milijonov evrov neporavnanih obveznosti, bodo že v naslednjih dneh izvedeli, ali bodo videli ves svoj denar. Medtem ko se tekoči prilivi od obročnih odplačil stekajo na poseben račun banke Unicredit, ki si je v nepojasnjenih okoliščinah priborila ekskluzivno pravico do poplačila svojih terjatev, v Dinersu poteka skrbni pregled. »Končan bo v naslednjem tednu. Na podlagi ugotovitev bodo sprejete nadaljnje odločitve,« nam je včeraj zaupal novi prokurist Dinersa Jože Kaligaro. Potrdil je, da je ta položaj zasedel na pobudo »v prvi vrsti bank in tudi trgovcev«. Ali je ena od možnosti tudi stečaj Dinersa in nato prenos poslovanja na drugo podjetje? »Vse možnosti so trenutno še odprte.« Ker naj bi bila »luknja« v Dinersu kljub dobljenim sredstvom od nedavne prodaje italijanskega Dinersa previsoka, bi lahko bila tudi za slovenski Diners rešitev prodaja novemu lastniku. Interes zanj naj bi obstajal, saj je za neporavnane obveznosti do trgovcev in odvzem licence po ugotovitvah Banke Slovenije krivo Lovšetovo izčrpavanje družbe. Glavna kartična dejavnost je medtem menda povsem zdrava. Kot najverjetnejša nova lastnica Dinersa se omenja avstrijska Erste Bank, ki ji je Lovše pred leti prodal hrvaški Diners Club Adriatic. Za zdaj je ključno vprašanje, kako bodo banke upnice in novi lastniki ponovno zagnali Diners, saj bo to neposredno vplivalo na trgovce in njihove 25-milijonske terjatve. Ali bo novi lastnik saniral celotni Diners z Lovšetovimi nasedlimi naložbami vred, ali bo prevzel zgolj zdravo jedro in ostalo prepustil propadu ali pa bodo licenco enostavno prenesli na drugo družbo in začeli na novo? V zadnjem primeru bi zagotovo močno trpel utrpel ugled Lovšeta, ki je bil v zadnjih letih celo predsednik Smučarske zveze Slovenije (SZS) in ameriške gospodarske zbornice, prejšnjemu finančnemu ministru Janezu Šušteršiču pa je svetoval pri sanaciji bank. »Posel se bo nadaljeval, saj je to v interesu vseh deležnikov,« je bil nedvoumen Kaligaro in je povedal, da je Diners v postopku poplačila upnikov. Vendar je razkril, da so prvi na vrsti ločitveni upniki, torej banka Unicredit, šele nato bodo sledili trgovci. Ker ti zdaj že dvakrat zapored niso dobili sredstev iz naslova obročnih plačil, je nekaterim med njimi prekipelo. »Od odvzema dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev od Diners Cluba Slovenija oziroma podjetja DC Finance nismo prejeli nobenih izplačil, čeprav so bila predvidena, in tudi odločba Banke Slovenije Diners Cluba ne omejuje pri izvrševanju že zatečenih pogodbenih obveznosti,« so bili ostri v Merkurju. Ker niso prejeli predvidenih izplačil, so že vložili izvršbo na zapadle terjatve. Drugi veliki trgovci, na katere smo se obrnili, so zadržani pri razkrivanju podatkov o tem, kako so pri poslovanju z Dinersom zavarovali svoje interese. Čeprav so priznali, da imajo neporavnane terjatve, so dejali le, da so z vodstvom družbe v stalnih stikih in pričakujejo poplačilo. »Stečaj v tem trenutku ni alternativa. Trdno verjamemo, da ta ni v nikogaršnjem interesu, niti imetnikov, kartic niti prodajnih mest, niti bank, pa tudi, da to ni bil namen Banke Slovenije,« so neomajni v Dinersu. Prizadevajo si, da bi čim prej dobili vsaj začasno licenco. »S pridobitvijo licence in dodatnega kapitala, s katerim bi poplačali prodajna mesta, bi lahko vzpostavili normalno poslovanje, kar bi omogočilo ponovno uporabo kartic Diners Cluba,« so dodali.
|
negative
|
4,059
|
Brnik - Aerodrom Ljubljana je po dobrem prvem četrtletju tudi aprila beležil pozitivne trende v poslovanju. V prvih štirih mesecih letošnjega leta so tako ustvarili 1,3 milijona evrov čistega dobička, kar je dobrih 60 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Skupaj so prepeljali 323.308 potnikov, kar je 2,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Aerodrom Ljubljana letos beleži občutnejši porast prometa v segmentu tujih prevoznikov, ki so od januarja do konca aprila prepeljali deset odstotkov več potnikov kot v enakem lanskem obdobju. Povečala se je tudi ponudba nizkocenovnih letov z brniškega letališča, kar je posledica vrnitve madžarskega prevoznika Wizz Air v zadnjem lanskem četrtletju. Načrtovano število potnikov za april je presegel tudi slovenski prevoznik Adria Airways, s čimer se je s številom potnikov precej približal obsegu prometa, predvidenem v obdobnem načrtu, je Aerodrom Ljubljana danes objavil na spletnih straneh Ljubljanske borze. Skupaj so v prvih štirih mesecih prepeljali 323.308 potnikov, kar je 2,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju in 1,5 odstotka več v primerjavi z obdobnim načrtom. Pozitivni trendi na področju prometa se odražajo tudi v dobrih poslovnih rezultatih Aerodroma Ljubljana. V prvih štirih mesecih so ustvarili 9,2 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je dva odstotka več kot v enakem lanskem obdobju in slabih osem odstotkov več kot v načrtu. Vzporedno nadaljujejo tudi z uvedenimi ukrepi obvladovanja poslovnih odhodkov, ki so v prvih štirih mesecih dosegli osem milijonov evrov in za 4,3 odstotka zaostajajo glede na enako lansko obdobje, za 1,9 odstotka pa so nižji tudi v primerjavi z načrtovanimi. Pozitivni trendi tudi v maju Dobiček iz poslovanja tako znaša 1,2 milijona evrov, kar je dobrega pol milijona evrov več kot v enakem lanskem obdobju in 800.000 evrov več kot v obdobnem načrtu. Dobiček pred davki je v prvih štirih mesecih znašal 1,6 milijona evrov, čisti dobiček pa 1,3 milijona evrov. S tem sta za dobrih 60 odstotkov presegla tista iz enakega lanskega obdobja, za okvirno milijon evrov pa presegata tudi načrtovane vrednosti. Doseganje letnega načrta je v obeh kategorijah 27-odstotno, kar je upoštevaje sezonsko komponento v poslovanju družbe zelo visoko. Večino prihodkov namreč zaradi večjega obsega prometa realizirajo v poletnih mesecih, to je od junija do septembra, medtem ko so stroški v pretežni meri linearno razporejeni tekom celega leta. Pozitivni trendi na področju prometa so se nadaljevali tudi v maju. Število potnikov je bilo na letni ravni višje za 16 odstotkov, promet pa so povečali tako tuji prevozniki kot tudi Adria Airways. V obdobju od januarja do maja tako beležijo za skoraj šest odstotkov več potnikov kot v prvih petih mesecih lani. S poslovnimi rezultati se je danes seznanil tudi nadzorni svet družbe. Aerodrom Ljubljana v četrtek sicer čaka skupščina, na kateri se bodo delničarji med drugim seznanili s skoraj 60 milijonov evrov vredno investicijo v nov potniški terminal in - kakor je predvideno v predlogu sklepa - soglašali z njeno izvedbo. Vendar so mali delničarji, ki imajo v lasti skoraj tretjino delnic, do naložbe po poročanju medijev zadržani, država pa ne more uresničevati glasovalnih pravic, zato razplet še ni čisto gotov.
|
positive
|
4,060
|
Maribor - Na Trgu svobode v Mariboru se je danes zbralo nekaj deset ljudi, večinoma odpuščenih delavcev Mariborskih livarn Maribor (MLM), ki so jim sindikalni predstavniki razdelili pakete s hrano. Po besedah sindikalista Koste Nešića je bila udeležba skromna, a je bil namen kljub temu dosežen. Ob tem je opozoril, da je vladno poroštvo le začasna rešitev. »Namen današnjega shoda je bil enak kot na prejšnjem 18. maja, ko smo pozvali vlado, da naj ukrepa. Vlada je to storila, danes pa opozarjamo, da če tega denarja ne bo v MLM, je ogroženih 500 delovnih mest, ki brez hitre pomoči, ki je bila obljubljena, ne morejo preživeti,« je pojasnil predsednik sindikata KNSS-Neodvisnost v livarni Nešić. Spomnil je, da je država dala livarni že prej nekatere obljube, ki pa niso bile uresničene. Zbrali več ton hrane Zbranim so razdelili hrano, ki so jo v minulih dneh zbirali po trgovinah in na stojnici v središču mesta. »To je že tretja takšna akcija. Doslej smo zbrali od sedem do osem ton pomoči,« je povedal Nešić. Zadržano zaradi prisotnosti kamer in fotoaparatov so odpuščeni delavci prevzeli vrečke s prehrambenimi izdelki. Brez dela je ostala tudi dosedanja predsednica Sindikata kovinske in elektro industrije (Skei) v MLM Janja Veber, ki je povedala, da so hvaležni za pomoč, a bi jim v tem trenutku bolj kot hrana koristil denar. »S hrano lahko nekaj stvari rešiš, a naši bivši sodelavci imajo velike težave s položnicami,« je dejala. V stiski tudi tisti, ki še imajo službe Sama je delala v MLM 27 let in je nad dogajanjem v tem podjetju razočarana. Pokonci jo drži upanje, da bo našla novo službo, saj je pripravljena poprijeti za vsakršno delo. »Zavedam se, da si bom službo morala sama poiskati,« je dejala. Poudarila je še, da za vsakim odpuščenim delavcem stoji družina, ki je odvisna od njega. »Ogromno je ljudi, ko sta tako mož kot žena zaposlena v livarni.« Mnogi so na današnjem shodu opozarjali tudi na stisko ljudi, ki so zaenkrat še obdržali delo v livarni. »Tudi njim je MLM dolžna dve plači, ker je v prisilni poravnavi, so pa tudi pod velikim psihičnim pritiskom,« je pojasnila Vebrova. Za prestrukturiranje najmanj 17 milijonov Nešić je opozoril, da posojilo v višini 5,1 milijona evrov, za kar je vlada v četrtek odobrila poroštvo, ne bo dokončno rešilo položaja livarne. »MLM potrebuje najmanj 17 milijonov evrov za prestrukturiranje,« je prepričan. Zbrane je med drugim nagovoril poslanec DZ Matevž Frangež (SD), ki meni, da je četrtkov sklep vlade rezultat tega, »ker so delavci, sindikat, mesto in državna politika stopili skupaj in ključne ljudi v Ljubljani prepričali, da MLM moramo rešiti«. »To je morda nauk za naprej: stopiti skupaj, da rešimo stvari,« je dejal. MLM je od aprila v postopku prisilne poravnave, zaradi česar je delo izgubilo okoli 350 ljudi.
|
negative
|
4,061
|
Država je zaradi kršenja zakona o omejitvi menedžerskih prejemkov v družbah v večinski državni lasti od marca 2010 do danes uvedla kar 84 prekrškovnih postopkov. Pregledovale so se pogodbe iz skupno 245 družb. Zaradi nespoštovanja omejitve menedžerskih prejemkov v družbah v lasti države oziroma tako imenovanega Lahovnikovega plačnega zakona je bilo proti odgovornim nadzornikom v treh letih uvedenih kar 84 prekrškovnih postopkov. »Od tega je bilo izdanih 43 odločb o prekršku (globa ali opomin), nekateri prekrškovni postopki še potekajo, v nekaterih primerih pa je bilo ugotovljeno, da dejanje ni prekršek,« so nam povedali na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. O tem, kako razširjeno je (bilo) kršenje zakona o prejemkih poslovodnih oseb v večinski lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti, jasno priča podatek, da se je pregledovalo pogodbe iz (le) 245 podjetij, v katerih so država in lokalne skupnosti neposredno ali posredno imetnice večinskega lastniškega deleža. Plače v malih družbah so sicer vezane na trikratnik povprečne plače v skupini, za srednje velike na štirikratnik in velike na petkratnik povprečne plače v skupini. Z zakonom so urejeni tudi drugi prejemki. Nadzorniki pri tem nimajo nobenega manevrskega prostora, saj jih sme država, če pogodbe ne uskladijo z določbami zakona, enostavno razrešiti. Če glasujejo za sklenitev pogodbe v nasprotju s členi zakona, so lahko kaznovani z globo od 4000 do 5000 evrov. Eden najbolj znanih kršiteljev Lahovnikovega zakona je bil Aleš Hauc, ko je bil še na položaju generalnega direktorja Pošte Slovenije. Spomnimo, da so mu plačo izračunali na inovativen način, saj so namesto povprečja plač vseh zaposlenih v Pošti in odvisnih družbah sešteli povprečje plač v Pošti, ki je imela 6000 zaposlenih, in podjetju EPPS, ki je imelo 23 zaposlenih, in ga enostavno delili z dva. Haučeva plača je tako presegala 9400 (namesto 7100) evrov bruto. Ker so bile nanjo vezani tudi prejemki drugih vodstvenih delavcev, bi jim družba v petih letih mandata izplačala kar milijon evrov preveč. Čeprav se je moral zaradi plačne afere posloviti takratni prvi nadzornik Pošte Drago Bahun, proti njemu je ministrstvo uvedlo tudi prekrškovni postopek, mu na koncu ni bilo treba plačati niti evra. »Od ministrstva sem dobil globo v višini 4000 evrov, a sem na koncu zmagal na sodišču,« nam je včeraj zaupal Bahun. Hauc, ki naj bi moral del prejemkov vrniti, se je medtem aprila lani preselil na položaj predsednika uprave Nove KBM. Koliko sredstev je bilo uspešno izterjanih in vrnjenih na račune družb, na ministrstvu ne vedo. »Ministrstvo je namreč na podlagi določb zakona zadolženo za ugotavljanje neskladnosti in uvedbo postopkov zoper člane organa nadzora, nima pa pristojnosti za izvajanje nadzora nad realizacijo vračil previsokih prejemkov,« so dejali. Ne glede na to so nekatere družbe prekrškovni organ obvestile, da so sprejele sklepe o vračilu preveč izplačanih prejemkov in z menedžerji podpisale nove pogodbe o zaposlitvi, v katerih so določile način in rok vrnitve preveč izplačanih prejemkov. Da bi se izognili ponovitvi Haučevega primera in nekaterim drugim dilemam, je trenutno v sprejemanju novela zakona. Med drugim bi ministrstvo natančno definiralo posredno državno lastništvo, tako da bi se upoštevali tudi deleži pravnih oseb, v katerih je neposredno ali posredno večinski lastnik država, občina ali obe skupaj. Spremembe zakona definirajo tudi obveznost in način vračila preveč izplačanih plač ter sankcije zaradi nevračila. Obenem se uvaja izjava o uskladitvi plače in ne več pošiljanje pogodb na pristojno ministrstvo. To je po novem ministrstvo za finance.
|
negative
|
4,062
|
Preberite si kratke vestičke s sveta gospodarstva, ki jih za vas pripravljajo v redakciji Poslovnega dnevnika. Koalicija usklajena glede privatizacije Predsedniki koalicijskih strank so se uskladili glede podpore prvemu svežnju podjetij za prodajo. Vlada bo čim prej pripravila dodatne ukrepe glede načina prodaje, da bo ta kar se da transparentna. Že ta teden bodo o prvem svežnju razpravljali na seji odbora DZ za finance, odločitev pa bo padla prihodnji teden na izredni seji. Lovše ima čas le še danes Deležniki in upniki družbe Diners Club Slovenija so njenemu lastniku Tomažu Lovšetu do danes dali čas, da se priključi reševanju. Lovše mora na račun družbe od 22 milijonov evrov, ki naj bi jih odpeljal iz Dinersa, vrniti več milijonov evrov. Če tega ne bo storil, bodo sami poplačali trgovce, od Lovšeta pa terjali ves denar. KD Group bi povsem izpraznil Geo College Družba Gea College bo letos svojemu lastniku predvidoma izplačala več kot 1,7 milijona evrov sredstev. Na današnji skupščini bo KD Group potrjeval izplačilo celotnega bilančnega dobička v višini 689.000 evrov v obliki dividend. Obenem bi KD Group, ki je pred meseci iz lastništva Gee Collegea iztisnil male delničarje, drastično zmanjšal osnovni kapital družbe. Na podlagi tega bi si izplačal več kot milijon evrov. Slovenija uspešno do 125 milijonov evrov Ministrstvo za finance je včeraj uspešno izdalo zakladne menice treh ročnosti, s katerimi je zbralo 125 milijonov evrov, kar je četrtino več od načrtovanega zneska. Vlagatelji so v zameno za 52,1 milijona evrov 12-mesečnih zakladnih menic zahtevali povprečno 2,95-odstotni donos, za 41,8 milijona evrov 6-mesečnih menic 1,45-odstotnega, za 31 milijonov evrov 3-mesečnih menic pa 0,39-odstotnega. Tilia delničarjem dva milijona evrov dividend Na skupščini Zavarovalnice Tilie, ki je bila v ponedeljek, so delničarji odločili, da se od 2,32 milijona evrov bilančnega dobička za dividende nameni 1,99 milijona evrov oziroma 3,34 bruto dividende na delnico. Unior letos z dobičkom Zreški Unior je v prvem četrtletju letos dosegel prodajo v višini 44 milijonov evrov, kar je dobrih pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Hkrati je zabeležil dva milijona evrov čistega dobička, kar pomeni 80-odstotno rast. Mlinotest mora izplačati dividende Mlinotest bo moral skladno s sklepom višjega sodišča v Kopru izplačati dividende za leto 2010, in sicer 16 centov bruto na delnico. Mersteel potrebuje posojilo Merkurjeva metalurška divizija Mersteel mora v ponedeljek upnikom plačati prvi obrok iz prisilne poravnave. Za ta namen za nemoteno poslovanje potrebuje bančno posojilo, pri čemer naj bi do dogovora prišlo do konca tedna. Pripravila Jan Bratanič in STA
|
neutral
|
4,063
|
Delničarji Deželne banke Slovenije (DBS) na sredini skupščini niso izglasovali dokapitalizacije banke z odobrenim kapitalom v višini pet milijonov evrov. To bi morala banka v skladu s predlaganim sklepom izpeljati najpozneje do junija 2018. Predlog uprave in nadzornega sveta ni dobil zadostne podpore. Za sklep, po katerem bi upravo banke pooblastili, da v roku petih let s soglasjem nadzornega sveta z izdajo novih delnic za denarne vložke poveča osnovni kapital banke za največ pet milijonov evrov, je glasovalo 68,86 odstotkov delničarjev, za dokapitalizacijo pa bi bila potrebna tričetrtinska večina, kažejo sklepi skupščine, ki jih je danes na spletni strani Ljubljanske borze objavila DBS. Na skupščini so delničarji potrdili spremembe glede imenovanja predsednika in članov uprave. Predsednika uprave bo imenoval nadzorni svet za obdobje petih let z možnostjo ponovnega imenovanja, člane uprave pa prav tako nadzorni svet za pet let in z možnostjo ponovnega imenovanja, in sicer na predlog predsednika uprave. Delničarji so poleg tega upravi in nadzornikom za delo v letu 2012 podelili razrešnico, seznanili pa so se tudi z letnim poročilom banke, poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila ter letnim poročilom o notranjem revidiranju za leto 2012. Med sprejetimi sklepi je tudi odločitev delničarjev, da bo revizijo letnega poročila za letos izvedla revizijska družba Deloitte.
|
neutral
|
4,064
|
Čeprav so v stranki SD zadržani do privatizacije, bo večina od njihovih desetih poslancev vendarle podprla prvi sveženj podjetij za prodajo, je po seji poslanske skupine SD povedal njen vodja Matjaž Han. Tako je za soglasje k prodaji 15 podjetij pričakovati dovolj glasov poslancev, ki bodo o tem odločali predvidoma v petek. Prvi privatizacijski sveženj naj bi torej poleg ostalih koalicijskih strank podprlo tudi več kot sedem poslancev SD, je v odgovoru na vprašanje, koliko glasov SD je natančno zagotovljenih, odgovoril Han. Zatrdil je, da to ne pomeni razkola v stranki. "Srce se mi trga, da moramo prodajati premoženje, ki so ga generacije ustvarjale. A v življenju pridejo položaji, tudi doma, ko moraš kakšno stvar prodati, da lahko naprej deluješ. Sčasoma jo morda lahko tudi kupiš nazaj," je dejal Han. Koalicija je sicer minuli teden sporočila, da je glede podpore prvemu svežnju podjetij za prodajo usklajena, v soboto pa je prvak SD Igor Lukšič dejal, da se bodo poslanci SD o tem še odločili. Lukšič: Gradivo je še vedno slabo Lukšič je danes ocenil, da je gradivo za prodajo prvih podjetij tudi po tem, ko so ga popravili, še vedno slabše, kot je bila klasifikacija državnih naložb, ki jo je pripravila vlada Janeza Janše. Po Lukšičevih besedah tako v SD še vedno niso zadovoljni s procesom priprave seznama podjetij, niti ne z dopolnitvijo gradiva. V SD seznamu podjetij nasprotujejo tudi zato, ker želijo prej imeti strategijo razvoja gospodarstva, je še dodal predsednik te stranke. Opozoril je, da je improviziranje v vladi slabo, saj da bi bilo treba utemeljiti, zakaj se na seznam uvršča še 10 podjetij več kot je bilo sprva predvideno. Do dogovora prišlo že minuli teden, zatrjuje Bratuškova Predsednica vlade Alenka Bratušek pa je na današnji novinarski konferenci zatrdila, da je do dogovora koalicije glede privatizacije vsekakor prišlo že minuli teden. Glede Lukšičevih izjav po njenih besedah niso potrebni dodatni odgovori, ker "je v preteklosti govoril že marsikaj, pa so se stvari več ali manj iztekle kot je treba". Tudi predsednik DeSUS Karl Erjavec meni, da so različne izjave, ki prihajajo iz SD, "bolj za dnevno politične potrebe". V koaliciji je namreč po njegovih besedah vedno tako, da ima "vsak koalicijski partner specifične interese". Ali lahko nadaljnja privatizacija ogrozi koalicijo, pa je treba po Erjavčevih besedah vprašati Hana oziroma SD. K privatizaciji so se zavezali tudi v koalicijski pogodbi Erjavec je še poudaril, da so se k privatizaciji zavezali tudi v koalicijski pogodbi. Lukšič pa je ravno nasprotno spomnil, da so se v koalicijski pogodbi zavezali k začetku prodaje enega podjetja. "Je pa res, da je DeSUS zelo pragmatična stranka, ki se ukvarja le z eno zadevo, to so pokojnine. Glede strateških vprašanj se ne spušča v razprave, ker jih, izgleda, v glavnem ne razume," je bil do DeSUS oster Lukšič. Slišati je sicer, da se v vladi pogovarjajo tudi o klasifikaciji, privatizacijski shemi. Erjavec pravi, da se koalicija o tem pogovarja le na načelni ravni, vendar tudi po njegovem mnenju morajo strategijo čim prej pripraviti. "A saj vidite, da se pogovarjamo šele o prvem svežnju podjetij, pa še tukaj imamo očitno različna mnenja," je dodal.
|
neutral
|
4,065
|
Luxembourg - Slovenija je v prvem letošnjem četrtletju zabeležila daleč največji padec stroškov dela na uro v EU. Stroški dela so se v primerjavi z enakim obdobjem lani znižali za 3,8 odstotka. V območju evra kot celoti so se medtem stroški dela v medletni primerjavi zvišali za 1,6 odstotka in v celotni uniji za 1,9 odstotka. Rast stroškov dela se je glede na predhodno trimesečno obdobje okrepila tako v območju skupne valute kot v celotni povezavi. V zadnjem lanskem trimesečju je bila namreč na letni ravni 1,3-odstotna. V Sloveniji pa se je v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem medletno padanje stroškov dela v prvih treh mesecih občutno okrepilo. V četrtem trimesečju lani je bil padec v primerjavi z enakim obdobjem 2011 1,9-odstoten, v letošnjih prvih treh mesecih pa so se stroški dela na uro glede na prvo četrtletje 2012 znižali za 3,8 odstotka. Enakomerno so se v prvih treh mesecih znižale tako plače kot ostali stroški, med katere sodijo predvsem razni socialni prispevki. Oboji so upadli za 3,8 odstotka. V zadnjih treh mesecih lani so se medtem v medletni primerjavi občutneje znižali ostali stroški (za štiri odstotke), medtem ko so plače upadle za 1,6 odstotka. V realnem sektorju so se stroški dela v medletni primerjavi v Sloveniji znižali za 1,8 odstotka (plače za dva odstotka, ostali stroški pa za 0,5 odstotka). Zunaj realnega sektorja, kjer prevladujejo storitve javnega sektorja, pa so stroški dela strmoglavili za 8,4 odstotka, oziroma za daleč največ v uniji (plače za osem odstotkov in ostali stroški za 11 odstotkov). V četrtletju pred tem so stroški dela v realnem sektorju na letni ravni upadli za 0,7 odstotka, zunaj realnega sektorja pa za 4,7 odstotka. Po glavnih skupinah dejavnosti v realnem sektorju so se stroški dela medtem najbolj znižali v storitvenem sektorju (-5,2 odstotka). V gradbeništvu so upadli za 4,1 odstotka, v industriji, kjer je tudi večina slovenskih izvoznikov, pa so narasli za 3,6 odstotka. V območju evra so se plače medtem na letni ravni zvišale za 1,7 odstotka, drugi stroški pa za 1,4 odstotka (v tretjem četrtletju za 1,4 in 0,9 odstotka). V EU so se plače zvišale za dva odstotka, drugi stroški pa za 1,9 odstotka (v tretjem četrtletju za 1,2 in 1,3 odstotka). V realnem sektorju so se v območju evra zvišali za dva odstotka, v celotni povezavi pa za 2,2 odstotka. Zunaj realnega sektorja pa so šli navzgor za 0,9 oziroma 1,4 odstotka. Med državami, za katere so bili podatki dostopni, so najvišjo rast stroškov dela na uro beležile Romunija (+8,6 odstotka), Estonija (+7,5 odstotka), Slovaška (+5,5 odstotka) in Češka (+4,7 odstotka), padec pa so poleg Slovenije beležili še Španija (-0,7 odstotka), Ciper (-0,5 odstotka) in Portugalska (-0,3 odstotka).
|
positive
|
4,066
|
Zagreb - Hrvaški živilski koncern Agrokor bo moral zaradi prevzema Mercatorja prodati ali zapreti nekatere svoje prodajalne, posebej na območju Zagreba, je na današnji novinarski konferenci v Zagrebu ocenila hrvaška Agencija za varstvo konkurence (Aztn). Združitev Agrokorja in Mercatorja bo pomenila od 30- do 40-odstotni delež v maloprodaji na Hrvaškem. »V tej fazi je težko govoriti, kaj bodo morali storiti. Koncentracijo nam niso še prijavili. Če bo prišlo do združitev Agrokorja in Mercatorja, bo koncentracija na hrvaškem trgu velika in bo imela značilne negativne posledice«, je izjavo namestnika predsednice Aztn Mladena Cerovca povzel Jutarnji list na svoji spletni strani. Cerovac je pojasnil, da negativnih posledic ne bodo toliko občutili potrošniki kot dobavitelji, posebej tisti, ki poslujejo z Mercatorjem. V Aztn so še ocenili, da bi bilo, glede na maloprodajni delež Agrokorjeve maloprodajne mreže Konzum na Hrvaškem, za hrvaški koncern idealno, če bi lahko prevzeli Mercator brez njegove hrvaške prodajne mreže. Cerovac je potrdil, da so glede koncentracije že imeli neformalne stike z Agrokorjem, ki je v ponedeljek podpisal pogodbo o sodelovanju z Mercatorjem. Z dokumentom sta opredelila sodelovanje v vmesnem obdobju pred zaključkom transakcije, s katero bo Agrokor pridobil večinski delež v največjem slovenskem trgovcu. Agrokor je prejšnji teden namreč podpisal pogodbo z delničarji Mercatorja o nakupu 53,12-odstotnega deleža Mercatorja. V Aztn menijo, da bo novi tržni delež Agrokorja v maloprodaji na Hrvaškem med 30 in 40 odstotkov, kar je zelo blizu prevladujočem položaju na trgu. Zato so ocenili, da se bo Agrokor moral odpovedati nekaterim svojim prodajalnam na območjih, kjer je koncentracija tudi največja, kot sta Zagreb in Zagrebška županija. Aztn zahteva od Agrokorja tudi dodatne odgovore, med drugim o določenem blagu, ki ga prodajajo tudi v svojih kioskih v okvirju podjetja Tisak, ki ga nameravajo združiti s podobnim podjetjem iNovine. Cigarete in tisk prodajajo v celotni mreži Agrokorjeve maloprodaje, na njihove cene pa trgovci ne morejo vplivati, ker so vnaprej določene. »Ta koncentracija je zelo problematična z vidika konkurence«, je dejala predsednica sveta Aztn Olgica Spevec. Agrokor bo moral prijaviti koncentracijo na vseh trgih, na katerih poslujeta Konzum in Mercator. V Aztn sicer ne pričakujejo, da bo tudi Evropska komisija zahtevala preverjanje koncentracije po 1. juliju, ko bo Hrvaška vstopila v Evropsko unijo.
|
negative
|
4,067
|
Ljubljana - Banke so v prvih štirih mesecih leta ustvarile 41,5 milijona evrov izgube pred davki, po obdavčitvi pa je izguba dosegla 39,6 milijona evrov. Neto oslabitve in rezervacije so bile v štirimesečju s 185 milijoni evrov za 22,6 odstotka nižje kot v enakem obdobju lani, ko so znašale 238,9 milijona evrov. V lanskem prvem štirimesečju je izguba pred davki dosegla 32,2 milijona evrov, čista izguba pa 51,8 milijona evrov, kažejo danes objavljeni podatki Banke Slovenije. V celotnem lanskem letu so sicer slovenske banke pred davki ustvarile izgubo v višini kar 776,4 milijona evrov, po davkih pa je ta dosegla 754 milijonov evrov. Bruto dohodek bank je bil v prvih štirih mesecih letos s 377,2 milijona evrov za 16,8 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani. Od tega so bile čiste obresti z 256 milijoni evrov za 20,8 odstotka nižje kot v prvem štirimesečju 2012, neobrestni prihodki pa so se v medletni primerjavi znižali za 6,6 odstotka na 121,2 milijona evrov. Z 233,7 milijona evrov pa so bili za 5,2 odstotka v obdobju od januarja do aprila nižji tudi operativni stroški bank. Posojilna dejavnost bank je medtem ob zaostrenem finančno-gospodarskem položaju še naprej zelo šibka. Obseg posojil nebančnemu sektorju se je aprila glede na marec zmanjšal za 0,9 odstotka. S 30,14 milijarde evrov je bil medletno manjši za 8,8 odstotka, pri čemer se je obseg posojil gospodarstvu skrčil za 12,5 odstotka, obseg kreditov gospodinjstvom pa za 2,7 odstotka. Po drugi strani so banke z nakupi zakladnih menic za 13,7 odstotka povečale posojanje državi, je razvidno iz poročila Banke Slovenije o poslovanju bank v tekočem letu. Banke se ob tem še naprej odločno razdolžujejo pri domačih in še posebej tujih bankah. Število podjetij z zamudami pri plačilu obveznosti do bank do konca aprila zraslo za 103 na 5796 Trenutne krizne razmere in razdolževanje ter prestrukturiranje bank se odražajo tudi v krčenju bilančne vsote. Ta se je aprila na mesečni ravni zmanjšala za en odstotek. Znašala je 45,66 milijarde evrov, kar je 8,5 odstotka manj kot marca lani. Svet Banke Slovenije je že v torek na podlagi podatkov o poslovanju bank ugotovil, da se je kakovost posojilnega portfelja bank aprila po večmesečnem stagniranju spet nekoliko poslabšala. Delež terjatev z zamudami nad 90 dni med vsemi terjatvami je aprila znašal 15,2 odstotka, kar je 0,6 odstotne točke več kot marca in za 0,8 odstotne točke več kot ob koncu lanskega leta. Samo med podjetji je delež slabih terjatev pri 25,2 odstotka, kar je 0,9 odstotne točke več kot marca in 1,2 odstotne točke več kot ob koncu 2012. Skupno število podjetij z zamudami pri plačilu obveznosti do bank se je od lanskega decembra do konca letošnjega aprila povečalo za 103 na 5796, a je to manj kot marca, ko jih je bilo 6093. Podjetij z zamudo pri plačilih obveznosti je zdaj že 23 odstotkov vseh, kar je sicer 0,6 odstotne točke več kot ob koncu lanskega leta, a za 1,1 odstotne točke manj kot konec marca. Več kot 90 dni jih zamuja 16,5 odstotka, kar je 0,5 odstotne točke več kot konec lanskega leta in za 0,3 odstotne točke več kot marca. Podjetja v povprečju zamujajo 523,5 dni, kar je dobrih 10 dni več kot ob koncu 2012.
|
negative
|
4,068
|
Nova Gorica - Nadzorni svet Hita še ni izbral med kandidatoma za predsednika uprave, ki sta se predstavila. Že pred začetkom predstavitve je od kandidature odstopil Silvan Križman, tako da sta se nadzornikom predstavila le sedanji predsednik uprave Dimitrij Piciga in Barbara Gunčar s svojo ekipo. Sejo bodo s še dvema predstavitvama nadaljevali v četrtek. Kot je povedal predsednik nadzornega sveta Marino Furlan po zaključku seje, so bila med razlogi za Križmanov odstop od kandidature visoka moralna načela. Križman je sicer med leti 1996 in 1999 vodil družbo Hit, med 1999 in 2006 pa je bil član uprave Hita. V letošnjem letu je po imenovanju vlade postal član nadzornega sveta v Hitu. Nadzornikom sta v nadaljevanju seje svojo vizijo vodenja, predloge ukrepov za optimiziranje stroškov in povečanje realizacije, videnje organiziranosti družbe in kadrovske politike ter svoj predlog kandidatov za člane uprave predstavila sedanji predsednik uprave Dimitrij Piciga in Barbara Gunčar s svojo ekipo. Ob zaključku petkove seje so nadzorniki sprejeli sklep, da bodo o izboru novega predsednika uprave odločali na naslednji seji. Tedaj bodo prisluhnili predstavitvi celotne ekipe Dimitrija Picige ter k pogovoru povabili še dva kandidata izmed desetih prijavljenih na razpis. Nadzorni svet družbe je na tokratni seji potrdil letni poročili družbe Hit in skupine Hit za leto 2012 ter dnevni red skupščine delničarjev, ki bo 18. avgusta.
|
neutral
|
4,069
|
Čeprav NLB kot ena glavnih financerk podjetja Gratel zahteva njegov takojšen stečaj, si je lastnik Jurij Krč že vnaprej zagotovil potrebne glasove za potrditev prisilne poravnave. Vse kaže, da si je lastnik Gratela Jurij Krč že vnaprej zagotovil dovolj glasov za uspešno potrditev prisilne poravnave. Medtem ko ga skuša NLB zaradi načrtnega izigravanja in preteklega oškodovanja čim prej spraviti v stečaj, bodo o usodi Gratela odločala kar Krčeva podjetja, in to na podlagi večkrat danih istih poroštev. Okrožno sodišče v Kranju je 5. junija pozvalo nekaj več kot 70 upnikov z navadnimi terjatvami, naj oddajo glas za ali proti prisilni poravnavi Gratela. Časa imajo do 5. julija, do zdaj pa je že glasovala približno polovica. Čeprav niso znani vmesni rezultati, je mogoče z veliko stopnjo verjetnosti napovedati, da bo prisilna poravnava dobila več od zakonsko potrebnih 60 odstotkov glasov. Podjetja T2, Rešet, Lokainvest (tako kot Gratel v prisilni poravnavi) in Ekol, ki jih vsa obvladuje Krč in so že oddala glas, imajo namreč v rokah več kot 70 odstotkov potrebnih glasov. Nanje odpade več kot 67 od skupno 85 milijonov evrov navadnih terjatev z glasovalnimi pravicami. Toda njihove terjatve niso (vse) posledica danih posojil ali izstavljenih (in nikoli plačanih) računov. Velika večina temelji na poroštvih za bančna posojila. Tako so Krčeva podjetja prijavila kar za 61 milijonov evrov pogojnih terjatev, pri čemer so Rešet, Lokainvest in Ekol vsak posebej prijavljali 7,1-milijonsko in 5,8-milijonsko poroštvo. Če pogojnih terjatev ne bi bilo, bi imela NLB kot največja nasprotnica prisilne poravnave 62 odstotkov glasov in bi Gratel brez težav poslala v stečaj. Čeprav niti hipotetično ni mogoče, da bi vsa tri Krčeva podjetja v prihodnosti uveljavila regresne zahtevke zaradi unovčenja poroštev, je upravitelj Boštjan Jurkošek njihove pogojne terjatve v celoti priznal. Jurkošek je poudaril je, da teh terjatev po veljavni zakonodaji ni mogel prerekati: »Ni prav, ampak tako pač je.« Drugi upravitelji so nas opozorili, da bi lahko takšne terjatve prerekali, saj še niso nastale, odločitev o njihovi verjetnosti pa prepustili sodišču. Pred Gratelom, ki se je lani tik pred zdajci z začetkom »prisilke« rešil stečaja, je še ena pomembna ovira. V petek bo sodišče obravnavalo ugovor zoper prisilno poravnavo, ki ga je vložila NLB. Ta si že več kot leto dni neuspešno prizadeva poslati Gratel v stečaj in izterjati čim več od okoli 15 milijonov evrov terjatev. Krč se namreč uspešno brani z vedno novimi manevri. Najprej ji je pred nosom iz Gratela odpeljal 98-odstotno lastništvo v T2 in ga prenesel na bratovo podjetje Garnol. S tem je NLB izgubila glavni predmet zavarovanja in se iz zavarovane prelevila v nezavarovano upnico. Če bo zdaj Krč odbil še ugovor, bo NLB ostala brez 48 odstotkov svojih terjatev, torej dobrih sedmih milijonov evrov.
|
negative
|
4,070
|
Ljubljana - Kratke novice iz sveta gospodarstva za vas pripravljaj v redakciji Poslovnega dnevnika. Vlada ustavlja nižanje davka od dobička Vlada je včeraj potrdila predlog novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, s katero bo med drugim ustavila zdaj predvideno zniževanje tega davka in ga bo določila pri 17 odstotkih. Po veljavnem zakonu bi se ta davek v letu 2014 znižal na 16 odstotkov, v letu 2015 pa na 15 odstotkov. Delavska hranilnica v novo dokapitalizacijo Predsednik uprave Delavske hranilnice Jože Stegne je po včerajšnji skupščini, ki je potrdila izplačilo dividend v višini 900.000 evrov, napovedal novo dokapitalizacijo. Kapital bi se povečal za dva milijona evrov, postopek pa bodo izvedli jeseni. Lansko dobro poslovanje, ko so dosegli rekorden obseg poslovanja in dobička, se je preselilo tudi v letošnje leto. V prvih petih mesecih so ustvarili 652.000 evrov čistega dobička, kar je nad načrti. Infra z novimi nadzorniki Vlada je zamenjala nadzornike v javnem podjetju Infra, zadolženem za gradnjo potrebne elektrarniške infrastrukture. Namesto Bojana Žmavca in Ivana Ivete so bili za štiri leta imenovani Tanja Bolte, Tatjana Colnar in Boštjan Petelinc. V boj za vodenje Ajpesa tudi Logarjeva Vršilka dolžnosti direktorice Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) Romana Logar se bo prijavila na razpis za direktorja, ki ga je svet agencije objavil 21. junija. Logarjeva je sicer na čelu agencije od 1. junija 2008. ZDA le z 1,8-odstotno rastjo Ameriško gospodarstvo se je v prvih treh mesecih letošnjega leta po zadnji vladni oceni okrepilo le za 1,8 odstotka na letni ravni. To je za 0,6 odstotne točke manj od druge ocene, razlog za znižanje rasti pa je predvsem v nižji zasebni potrošnji. Aprila za sedem odstotkov manj turistov V turističnih nastanitvenih objektih v Sloveniji je bilo v aprilu zabeleženih okoli 221.000 prihodov turistov in okoli 560.000 njihovih prenočitev, kar na letni ravni predstavlja sedem odstotkov manj turistov in 12 odstotkov manj ustvarjenih prenočitev. Število prihodov domačih turistov se je zmanjšalo za dva odstotka, tujih pa za devet odstotkov. ATC Kanin v stečaj Družba ATC Kanin je po napovedih končala v stečaju. Okrožno sodišče v Novi Gorici je za upraviteljico imenovalo Natašo Gibičar, upniki pa imajo do 26. septembra čas za prijavo terjatev. Loterija Slovenije z novim nadzornikom Aleš Remih, sicer direktor Športnega centra Triglav, je postal novi član nadzornega sveta Loterije Slovenije, v katerem je zamenjal Leopolda Kremžarja, župana občine Miklavž na Dravskem polju. Pripravila Tomaž Modic in STA
|
neutral
|
4,071
|
Kratke vestičke, ki jih pripravlja poslovna redakcija Dnevnika. Usoda Gratela v rokah izvedenca Podjetje Gratel se še naprej uspešno upira ugovoru zoper prisilno poravnavo, ki ga je kot ena največjih upnic vložila Nova Ljubljanska banka (NLB). Sodišče se je v petek na naroku za obravnavo ugovora strinjalo z imenovanjem izvedenca ekonomsko-finančne stroke. Ta bo ocenil, ali je verjetnost za uspeh finančne sanacije višja od 50 odstotkov. S tem je sodišče do nadaljnjega preložilo narok. Koroške gradnje naposled v stečaju Družba Koroške gradnje iz Slovenj Gradca, ki je v lasti propadlega CM Celje (CMC), gre vendarle v stečaj. Vodstvo je namreč 18. junija vložilo zahtevo za začetek stečaja, ki ji je sodišče prejšnji teden tudi ugodilo. Spomnimo, da so bile Koroške gradnje že pred mesecem dni tik pred stečajem, vendar je vodstvo zadnji hip umaknilo zahtevo za stečaj. Zavrl prokurist družbe Pristop Media V vodstvu podjetja Pristop Media, ki je v lasti agencije Pristop, je prišlo do sprememb. Pred dnevi je mesto prokurista zasedel Franci Zavrl, soustanovitelj in partner v Pristopu. Podjetje Pristop Media je lani ustvarilo 16,3 milijona evrov prihodkov, kar je štiri odstotke manj kot leto prej, in okoli 362.000 evrov čistega dobička. Varnost Maribor brez dividend Tadeju Počivavšku, nekdanjemu izvršnemu direktorju Aktive Naložb, na skupščini družbe Varnost Maribor ni uspelo izboriti izplačila celotnega dva milijona evrov visokega bilančnega dobička. Varnost Maribor letos ne bo delila dividend, saj je velika večina delničarjev glasovala proti nasprotnemu predlogu podjetja Sortes Invest, ki ga je Počivavšek zastopal. Največji lastniki so sicer direktor družbe Marjan Pišek (37 odstotkov), Slavko Pernek (12,4 odstotka) in Probanka (10,8 odstotka). Gimpex tudi uradno v stečaj Podjetje Gimpex iz Novega mesta, ki se je ukvarjalo s prodajo Renaultovih tovornjakov, je končalo v stečaju. Za spodletelo prisilno poravnavo ni bil kriv upravitelj, ki je dvomil o uspešnosti načrta sanacije podjetja, temveč upniki. Za prisilno poravnavo so glasovali upniki z le 46,6 odstotka terjatev. Menjave v vodstvu Johnson Controls Peter Jakšič je novi prokurist slovenjgraškega podjetja Johnson Controls, ki je v nemški lasti. Pred njim je ta položaj zasedal John Craig Howells. Podjetje je imelo lani malo več kot sto milijonov evrov prihodkov, kar 12 odstotkov manj v primerjavi z letom 2011. Obenem je ustvarilo 1,76 milijona evrov čiste izgube. Pripravil Tomaž Modic
|
negative
|
4,072
|
Nikozija - Ciper je zaključil proces prostovoljne zamenjave kratkoročnih državnih dolžniških vrednostnih papirjev v višini milijarde evrov za dolgoročne. Na ta način je zadostil pogojem iz 10 milijard evrov vrednega reševalnega paketa, za katerega se je marca dogovoril z evrskimi partnericami in Mednarodnim denarnim skladom (IMF). "Urad za upravljanje z javnim dolgom pri ministrstvu za finance sporoča, da se je zamenjava milijarde evrov vrednih državnih obveznic uspešno zaključila," so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v ponedeljek sporočili s ciprskega ministrstva za finance. Zamenjali so obveznice, za katere velja ciprsko pravo, dospele pa naj bi med programom izvajanja finančne pomoči, to je med letošnjim letom in prvim četrtletjem 2016. Zamenjali so jih za pet novih izdaj z isto letno obrestno mero, a z daljšo dospelostjo, in sicer od pet do deset let. Bonitetni agenciji Fitch in Standard & Poor's sta zaradi zamenjave obveznic Cipru bonitetno oceno v petek začasno znižali na raven, ki pomeni delno nesposobnost odplačevanja obveznosti. To sta storili, ker Ciper ni imel druge izbire, kot da zamenja obveznice, saj ima omejen dostop do finančnih virov. Znižanje bonitetne ocene je sicer tehnični korak, saj nameravata bonitetni hiši po končani zamenjavi oceno znova zvišati na sicer še vedno zelo slabih CCC, kar označuje izjemno tveganje. Zamenjava obveznic je bil eden od pogojev iz reševalnega paketa EU in IMF. Ciper se je v zameno za deset milijard evrov vredno pomoč zavezal, da bo s pomočjo varčevalnih ukrepov in prestrukturiranja bančnega sistema privarčeval 13 milijard evrov. Gre sicer za podoben proces prestrukturiranja dolga, v katerega je bila lani prisiljena tudi Grčija.
|
neutral
|
4,073
|
Višje sodišče je ugodilo pritožbi upniškega odbora GPG zoper sklep okrožnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo za razrešitev stečajne upraviteljice Melite Butara. Zadevo je vrnilo sodišču prve stopnje, ki se bo moralo opredeliti tako, da bo razvidno, ali je upraviteljica kršila svoje obveznosti ali ne. Sodišče znova o razrešitvi Butare Agrokor bo priglasil koncentracijo Agrokor, ki je 14. junija s konzorcijem 12 delničarjev podpisal pogodbo za nakup 53-odstotnega deleža Mercatorja, bo po lastnih navedbah do konca prihodnjega tedna agenciji za varstvo konkurence priglasil koncentracijo. Trnovec nov direktor Microsofta Slovenija Microsoft je za novega generalnega direktorja slovenske podružnice imenoval Roberta Trnovca. Ta bo vodenje podjetja Microsoft Slovenija prevzel s 1. septembrom, prihaja pa iz podjetja S&T Slovenija, kjer je bil predsednik uprave. ŠGZ krepi vpliv v Vzajemni Včeraj so bile volitve 15 novih zastopnikov za skupščino Vzajemne. Po volitvah so iz MDS sporočili, da je nadzor nad skupščino Vzajemne po volitvah prevzela Štajerska gospodarska zbornica. Ta naj bi poleg 12 obstoječih dobila še najmanj 11 predstavnikov in ima tako absolutno večino najmanj 23 od 45 zastopnikov. Velana zmanjšala osnovni kapital Velana bo za pokrivanje izgube zmanjšala osnovni kapital družbe. Ta zdaj znaša slabih 5,9 milijona evrov, po zmanjšanju pa ga bo še za 1,4 milijona evrov. Delnice Alte Investa na drugo dražbo Stečajni upravitelj družbe Poteza Skupina Janko Maček je za 21. avgust razpisal drugo javno dražbo za prodajo okoli 55-odstotnega deleža družbe Alta Invest. Izklicna cena je postavljena pri okoli 2,26 milijona evrov. Varščina znaša pet odstotkov izklicne cene. Montavar po likvidaciji v stečaj Mariborsko sodišče je na zahtevo upnika ljubljanskega podjetja Exterfer, ki se ukvarja s trgovino s kovinami, razglasilo stečaj družbe Montavar Metalna Nova. Za stečajnega upravitelja družbe, ki je sicer že nekaj časa v postopku likvidacije, je sodišče imenovalo Tadeja Vodičarja. Darsu rdeča luč za cestninjenje Razpis za elektronsko cestninjenje, ki ga je Dars objavil fe bruarja, nanj pa se je prijavil le avstrijski Kapsch, je padel v vodo. Državna revizijska komisija ga je namreč na zahtevo Telekoma, Strabaga, Efkona in Skytolla razveljavila. To je med drugim utemeljila tudi z razlago, da Dars »ne more bre meniti ponudnikov, ki so, glede na trenutne razmere, verjet no tudi sami v položaju, ko si ne morejo privoščiti financira nja tako kompleksnega projekta in nato čakati na poplačilo deset let«. Pripravila Jan Bratanič in STA
|
negative
|
4,074
|
Največja hrvaška zavarovalnica Croatia Osiguranje, ki je prek dokapitalizacije hotela priti do 25-odstotnega deleža Save Re in za katero naj bi dejansko stala rovinjska Adris Grupa, po neuradnih informacijah v tretjem krogu dokapitalizacije ni dobila niti ene delnice. Dokapitalizacija Save Re se je včeraj, ko so kupnino za nove delnice nakazali še zadnji institucionalni vlagatelji, končala. Skupno je tako Sava Re zbrala 55 milijonov evrov svežega kapitala, od česar so polovico delnic vplačali obstoječi delničarji, manjši del delnic je kupilo okoli 400 fizičnih vlagateljev, okoli 25 milijonov pa je odpadlo na institucionalne vlagatelje. Katerim institucionalnim vlagateljem je uprava pod vodstvom Zvonka Ivanušiča, ki je imela zaradi prevplačil diskrecijsko pravico pri dodelitvi delnic, omogočila sodelovanje pri dokapitalizaciji, za zdaj še ni uradno znano. Po naših informacijah pa je za okoli 7,5 milijona evrov delnic vplačala EBRD, podoben znesek je vplačala švedska družba za upravljanje East Capital, po nekaj milijonov evrov delnic pa naj bi dodelili tudi nekaterim nemškim investicijskim skladom. Med vplačniki delnic sta bili Slovenska odškodninska družba (Sod) in Modra zavarovalnica, ki bosta tudi po končani dokapitalizacijami skupaj s preostalimi državnimi lastniki obvladovala slabo tretjino lastništva Save Re. Skupno so v Savi Re prejeli za kar 60 milijonov evrov ponudb institucionalnih vlagateljev. Od tega zneska pomemben delež odpade na največjo hrvaško zavarovalnico Croatia Osiguranje, ki je prek dokapitalizacije hotela priti do kar 25 odstotkov lastništva Save Re in si tako zagotoviti pomembno prednost pri načrtovani privatizaciji družbe (Sod in Modra zavarovalnica sta napovedala, da nameravata v roku treh let izstopiti iz lastništva). Toda po naših informacijah uprava Save Re največji hrvaški zavarovalnici v tretjem krogu dokapitalizacije ni dodelila niti ene delnice. Kot smo razkrili v Dnevniku, naj bi bila Croatia Osiguranje dejansko le trojanski konj rovinjske Adris Grupe, ki naj bi ji v zadnjem času pot v Savo Re poskušal tlakovati tudi lobist Miloš Čirič. Hrvaški zavarovalnici je sicer kljub temu z dokapitalizacijo uspelo priti do nekaj manj kot desetih odstotkov delnic Save Re. Croatia Osiguranje je namreč že pred tedni od Nove KBM, Abanke in NFD DZU kupila njihova upravičenja do nakupa novih delnic Save Re in si s tem manevrom zagotovila možnost sodelovanja že v prvem krogu dokapitalizacije, ki je bil namenjen le obstoječim delničarjem. Toda s pridobljenim deležem se v Croatia Osiguranje očitno ne nameravajo zadovoljiti, saj naj bi pri nekaterih delničarjih neformalno že preverjali možnost nakupa njihovih delnic. Tako ne preseneča, da je Sava Re v začetku tedna več vlagateljem za nekaj manj kot pol milijona evrov prodala 70.000 lastnih delnic in tako postavila še nekaj dodatnih preprek pred hrvaško konkurentko. Po podatkih iz delniške knjige so si omenjeni paket delnic razdelili Salus, NLB Skladi in nekateri tuji investicijski skladi, ki imajo svoje delnice shranjene na fiduciarnih računih celovške Zveze bank ter dunajske Unicredit bank Austria. Sava Re ima trenutno še vedno v lasti 3,7 odstotka lastnih delnic, ki pa naj bi jih že v kratkem prodala.
|
neutral
|
4,075
|
Naklo - Merkurjev nadzorni svet je na današnji seji obravnaval dogovor o zagotavljanju likvidnosti, ki ga je uprava sklenila z bankami upnicami. Ker je postopek prodaje Merkurja že v teku, so se dogovorili, da namesto kratkoročnega likvidnostnega posojila zamrznejo plačevanje finančnih obveznosti do konca tega leta. Kot so v Merkurju pojasnili za STA, ima sklenjeni dogovor z bankami na Merkurjevo poslovanje podoben oziroma kumulativno celo večji učinek kot likvidnostno posojilo, saj bodo več denarnega toka lahko namenili uravnavanju zalog in bodo s tem izboljšali prodajo. "Skupni učinek zamrznitve plačevanja finančnih obveznosti bo v letu 2013 presegel deset milijonov evrov," so zagotovili. Ob začetku pogajanj za premostitev likvidnostnih težav so pogovori februarja letos sprva tekli o zagotavljanju 16-milijonov evrov svežega posojila. Načrt finančnega prestrukturiranja ob prisilni poravnavi Merkurja leta 2010 je namreč predvideval, da bo družba za zagotavljanje likvidnosti prejela 63 milijonov evrov, vendar je do zdaj dobila le 42 milijonov. Zaradi neodobritve drugih posojil je likvidnost v začetku letošnjega leta dosegla kritično točko, normalno poslovanje pa je bilo močno oteženo. Ker je postopek prodaje Merkurja že v teku pa so se namesto kratkoročnega posojila z bankami upnicami dogovorili za zamrznitev finančnih obveznosti do konca tega leta. Uprava Merkurja je letos že začela tudi pogovore z bankami in lizing družbami, ki so v postopku prisilne poravnave postale največje lastnice Merkurja, glede možnosti vstopa strateškega partnerja, pri njegovem iskanju pa jim pomaga finančni svetovalec Roland Berger. V Merkurju so prepričani, da je za dokončanje finančne sanacije in nadaljnje uspešno poslovanje segmenta DIY oziroma Naredi sam ter blagovne znamke Merkur, za zdravi del Merkurja potrebno poiskati investitorja.
|
negative
|
4,076
|
Na Dursu so v okviru inšpekcijskega nadzora nad družbo Electa Naložbe ugotovili, da naj bi se ta neupravičeno izognila plačilu skoraj pet milijonov evrov DDV. Davčni inšpektorji povzročajo družini Janković vedno več preglavic. V inšpekcijskem nadzoru nad družbo Electa Naložbe, lastnico zazidljivega zemljišča na Barju, so še pred koncem postopka ugotovili davčne nepravilnosti. Iz dokumentov, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika, izhaja, da bo morala družba v lasti Damijana in Jureta Jankovića plačati dodatni davek v višini 4,89 milijona evrov. Gre za znesek, po višini enak odbitku davka na dodano vrednost (DDV), ki naj bi ga po ugotovitvah davčne uprave (Durs) leta 2007 neupravičeno uveljavljala Electa Naložbe. Spomnimo, da je pri pregledu poslovanja krovne družbe Electa in povezanih oseb, katerega izsledki so že januarja 2012 prišli v javnost, ena od glavnih ugotovitev ravno neupravičen odbitek oziroma vračilo DDV. V osrčju preiskave je bil posel s 5,4 hektarja velikim zemljiščem, ki ga je Electa Naložbe prodala Hypo Leasingu in ga nato vzela nazaj v najem. Pridobljena denarna sredstva v višini 17,6 milijona evrov so bila nato nakazana na krovno Electo. Čeprav gre za povsem normalen in uveljavljen način pridobivanja likvidnih sredstev, so na Dursu prepričani, da je bil cilj pogodb s Hypo Leasingom zgolj pridobivanje sredstev za financiranje drugih, močno zadolženih podjetij iz omrežja družine Janković. Ta naj bi s tem denarjem v obdobju od leta 2007 do 2011 financirala Zorana Jankovića in mu nakazala skupno tri milijone evrov. Na Dursu menijo, da je izpolnitev pogodb s Hypo Leasingom zaradi slabega finančnega stanja Electa Naložb vprašljiva, z njihovo prekinitvijo pa bodo nastale velike proračunske izgube iz naslova DDV. Četudi bi Durs po končanem postopku nadzora izdal odločbo in odmeril plačilo dodatnega davka, je zelo malo verjetno, da bi sredstva tudi končala v proračunu. Medtem ko je zemljišče na Barju že od samega začetka v lasti Hypo Leasinga, sta edino vrednejše premoženje Electa Naložb manjšinska deleža v podjetjih Medilab in BTC Kratochwill. Na prvem so že vpisane izvršbe treh upnikov, na drugem pa je vendarle uspelo vpisati plombo Dursu, o čemer smo v Dnevniku poročali že pred časom. Medtem ko na Dursu na podlagi podatkov, zbranih v postopku, ugotavljajo, da je davčna obveznost Electa Naložb »podana ali vsaj verjetno izkazana v višini 4,89 milijona evrov«, je njen direktor Damijan Janković prepričan o nasprotnem. »Postopek je v teku, sem pa prepričan, da ne bo prišlo do dodatne obdavčitve. Več bom lahko povedal po zaključku postopka nadzora,« je bil kratek.
|
negative
|
4,077
|
Seul - Južnokorejski proizvajalec elektronike Samsung Electronics v letošnjem drugem četrtletju pričakuje preračunano 6,44 milijarde evrov dobička iz poslovanja. Gre za rekorden znesek, ki pa je vlagatelje razočaral, saj so pričakovali vsaj 400 milijonov evrov evrov več. Južnokorejski velikan je s četrtletno napovedjo okrepil zaskrbljenost vlagateljev glede upadajočega povpraševanja po pametnih telefonih visokega razreda, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Rezultati so slabši od pričakovanj. Slaba prodaja mobilnih telefonov in visoki stroški trženja paradnega pametnega telefona Galaxy S4 so spodkopali poslovne rezultate,« je napoved dobička pospremil analitik pri družbi Hyundai Securities Jeff Kim. Dobiček naj bi se sicer izboljšal v prihodnjem četrtletju, ko se bodo znižali stroški trženja in proizvodnje polprevodnikov ter zaslonov, meni Kim. Za tretje četrtletje napoveduje dobiček v višini 10.500 milijard vonov (7,14 milijarde evrov). Vlagatelje skrbi, da je južnokorejski proizvajalec pametnih telefonov, spominskih čipov in televizij preveč odvisen od informacijske tehnologije in mobilnih tehnologij, ki skupaj predstavljajo kar 70 odstotkov celotnega dobička iz poslovanja. Samsungova tržna vrednost se je od sredine marca znižala za skoraj 23 milijard evrov, sredi aprila pa je podjetje na trg poslalo novi Galaxy S4. Današnja četrtletna napoved, kateri bodo konec meseca sledili tudi uradni podatki, sicer predstavlja kar 47-odsotno povečanje dobička na letni ravni. V drugem četrtletju lani je Samsung zabeležil dobiček iz poslovanja v višini 4,35 milijarde evrov.
|
negative
|
4,078
|
Nadzorni svet Merkurja se je odločil, da kljub drugačnim priporočilom svetovalne družbe Roland Berger nadaljuje prodajo zdravega dela Merkurja, upravi nakelskega trgovca pa je z bankami uspelo doseči dogovor, ki bo družbi zagotovil potrebno likvidnost. Iskanje strateškega lastnika za zdravi del Merkurja oziroma program »Naredi sam« se bo kljub drugačnim pričakovanjem nadaljeval. Čeprav naj bi nemška svetovalna družba Roland Berger, ki išče strateškega lastnika za trgovca, predlagala ustavitev prodajnih postopkov, se je po naših informacijah nadzorni svet Merkurja na včerajšnji seji odločil, da s prodajo kljub vsemu nadaljujejo. »Postopki za prodajo dela družbe potekajo skladno z načrti. Trenutno lahko povemo le, da smo prejeli dve nezavezujoči ponudbi, več informacij pa ne moremo razkriti,« so nam povedali v Merkurju, kjer naj bi potencialne investitorje že v kratkem pozvali k izboljšanju ponudb. Hkrati naj bi jim poslali tudi nove pogodbe o nerazkrivanju podatkov ter informacijski memorandum z nekoliko bolj podrobnimi podatki o poslovanju družbe. Po neuradnih informacijah naj bi se za Merkur poleg strateških vlagateljev zanimal tudi neki finančni investitor, ki pa bi želel kupiti tudi nepremičnine, ki so trenutno v lasti Unicredit Leasinga in Hypo Leasinga. Po več mesecih dogovarjanj je upravi Merkurja z bankami uspelo skleniti tudi dogovor, ki bo trgovcu zagotovil potrebno likvidnost. »Z bankami smo se prav zato, ker postopek prodaje že poteka, dogovorili, da namesto kratkoročnega likvidnostnega posojila z Merkurjem sklenejo dogovor o zamrznitvi plačevanja finančnih obveznosti do konca leta,« so nam povedali v družbi. Po naših informacijah naj bi kreditni odbori NLB, NKBM, Abanke, Gorenjske banke in Hypo Leasinga dogovor že potrdili. Kot pojasnjujejo v Merkurju, bo imel ta dogovor večji učinek kot likvidnostno posojilo, saj bo skupni učinek zamrznitve plačevanja finančnih obveznosti v letošnjem letu presegel deset milijonov evrov. To bo Merkurju omogočilo tudi povečanje prodaje na veleprodajnem področju. Toda sklenjeni dogovor z bankami in lizinškimi družbami je zgolj kratkoročna rešitev, saj je imel Merkur konec marca še vedno za več kot 300 milijonov evrov finančnih obveznosti. V primeru, da ne bo prišlo do prodaje zdravega dela Merkurja strateškemu partnerju, bodo v nakelski skupini konec leta le stežka poravnali nov 20-milijonski obrok iz prisilne poravnave. Tega se zavedajo tudi bankirji, ki naj bi upe za rešitev Merkurja polagali predvsem v novo zakonodajo za sistemsko razdolžitev podjetij. Ta bi med drugim omogočila spremembo načrta finančnega prestrukturiranja in dinamike poplačila obveznosti iz prisilne poravnave, obenem pa bi olajšala tudi pot do nove dokapitalizacije bodisi z odpisom dela terjatev bodisi s pretvorbo dela terjatev v kapital. Po naših informacijah naj bi se že začel pripravljati osnutek sprememb načrta finančnega prestrukturiranja, vendar pa dogovora z upniki pred spremembo zakonodaje ni pričakovati.
|
neutral
|
4,079
|
V kar štirih odškodninskih tožbah proti Telekomu Slovenije, v katerih alternativni operaterji zahtevajo plačilo več kot 400 milijonov evrov, sodi ista sodnica. Če je bilo astronomskim odškodninskim tožbam proti Telekomu Slovenije v zadnjem desetletju skupno to, da so se stalno prelagale obravnave, hkrati pa vedno znova menjavali sodniki, imajo danes novo stično točko. O usodi kar štirih postopkov zaradi domnevne Telekomove zlorabe položaja na trgu, skupno vrednih več kot 400 milijonov evrov, bo odločala ljubljanska okrožna sodnica Lidija Smolar. Smolarjeva bo tako sodila v obeh odškodninskih tožbah zaradi domnevnih kršitev konkurenčnih pravil pri prodaji paketa Itak Džabest iz leta 2011, s katerima Simobil in Tušmobil zahtevata 286 oziroma 86 milijonov evrov. Pristojna bo tudi za odločanje v primeru štiri milijone evrov težkega odškodninskega zahtevka podjetja Akton zaradi domnevnega zaračunavanja previsokih cen. V njenih rokah je ne nazadnje tudi 28-milijonska tožba družbe Tuš Telekom (po novem Tušmobil) proti Telekomu iz leta 2007. Le v primeru Tušmobilove odškodninske tožbe zaradi paketa Itak Džabest se je zgodilo, da ji je bila zadeva dodeljena od samega začetka. Druge tri so bile predodeljene Smolarjevi. Po dostopnih podatkih so pred njo sodili Jelka Rozman, Barbara Krpač Ulaga in Jože Ruparčič. Ker je Smolarjeva dobila praktično vse ključne spore na domačem telekomunikacijskem trgu, njeni predhodniki pa so še naprej zaposleni na gospodarskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča, se zastavlja vprašanje, ali pri tem morda ni prišlo do kršenja ustavne pravice do zakonitega sodnika. Na sodišču so se odgovoru nanj izognili. »Spisi so dodeljeni v skladu z letnim razporedom dela sodnic in sodnikov okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je objavljen tudi na spletni strani sodišča. V omenjenih primerih gre za zadeve, ki se nanašajo na specializacijo sporov s področja varstva konkurence v skladu z letnim razporedom dela in so dodeljene omenjeni sodnici,« so povedali. Dodali so, da so se zadeve predodeljevale (le) v tistih primerih, ko se je po vložitvi tožbe ugotovilo, da gre za spor s področja varstva konkurence, za katerega je uvedena posebna specializacija. »Drugi razlog za predodelitev pa je ta, da se je s spremembo letnega razporeda dela uvedla ožja specializacija za primere varstva konkurence,« so navedli na sodišču. Spomnimo, da je pred tedni na okrožnem sodišču v Ljubljani padla 130-milijonska odškodninska tožba družbe T2 proti Telekomu, saj je sodnica Katja Kmetič presodila, da tožeča stran ni predložila dovolj dokazov o nastali škodi. Če bo sodba vzdržala pritožbo na višjem sodišču, bo proti Telekomu vloženih »le« še slabe pol milijarde evrov zahtevkov.tm
|
neutral
|
4,080
|
Maribor - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) opozarja na nevarnosti deregulacije živilskih dejavnostih. Na področjih pekarstva, slaščičarstva in mesarstva, ki trenutno niso urejena v predlogu uredbe o obrtnih dejavnostih, zbornica zato predlaga uvedbo regulacije na ravni srednje poklicne izobrazbe. Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, narekuje, da v proizvodnji in prometu z živili lahko delajo samo osebe, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo za delo z živili oziroma so zanj dodatno usposobljene in izpolnjujejo osnovne zahteve osebne higiene. Tudi uredba o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje pravi, da je treba zagotavljati visoko raven varovanja življenja in zdravja ljudi z varnimi in kakovostnimi živili. "Če želimo torej slediti predpisom na področju živilske zakonodaje, je predpogoj strokovnost nosilcev živilske dejavnosti in njihovih zaposlenih. Področje živilskih dejavnosti predstavlja veliko tveganje za zdravje ljudi, zato bi moralo biti to področje regulirano," menijo v obrtni zbornici. Prav nasprotno pa po njihovem mnenju danes dejavnost peke kruha in slaščic lahko registrira prav vsak, saj nihče ne nadzira, ali ima oseba ustrezno strokovno izobrazbo ali ne, saj kljub določilu v zakonu ta ni predpisana. Po mnenju zbornice je bila napaka storjena že v preteklosti, saj to področje ni bilo regulirano, čeprav nestrokovno opravljanje živilskih dejavnosti resno ogroža zdravje in življenje ljudi. Pomembno je obdržati nivo izobrazbe Kot poudarjajo, so podobne ugotovitve razvidne tudi v poročilu uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin o pregledu pekarn, ki so ga izvedli maja letos. "S stališča proizvodnje varnih živil je živilska industrija v Sloveniji na zelo visoki ravni in primerljiva z evropskimi državami. Če želimo ta nivo ohraniti, je izjemno pomembno obdržati nivo srednje poklicne izobrazbe kot pogoj za opravljanje dejavnosti," menijo v OZS. Za opravljanje poklicev pek, slaščičar in mesar je poleg znanja o proizvodnih postopkih posameznih vrst živil, kjer lahko zaradi nestrokovnosti pride do napak in okužbe živil, zelo pomembno tudi dobro poznavanje higiene in mikroorganizmov ter njihovega delovanja in okužb, ki jih ti povzročajo. Bolezni, kot so zlatenica, driska, griža, diareja, tifus namreč, kot poudarjajo na zbornici, predstavljajo resno nevarnost za otroke in starejše. Nosilci živilske dejavnosti pa na poklicni ravni lahko pridobijo ustrezna strokovna znanja, se poučijo o nevarnostih ter posledicah okužb s patogenimi mikroorganizmi in znajo ustrezno preventivno ravnati. OZS v svojih pripombah na predlog uredbe o obrtnih dejavnostih še poudarja, da nosilci živilske dejavnosti proizvajajo izdelke za široko potrošnjo in ne zgolj za njihove družinske člane.
|
negative
|
4,081
|
Ljubljana, Murska Sobota - Murskosoboški kriminalisti so danes preiskovali sume storitve kaznivega dejanja preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti v tekstilnem podjetju Aha Mura, v Ljubljani pa so obiskali tudi solastnico družbe Mojco Lukančič. Kriminalisti so po njenih besedah preiskovali sume odtekanja državne pomoči v hčerinsko družbo Aha Mura Prvi maj. Lukančičeva je pojasnila, da so kriminalisti zjutraj prišli na njen dom, kjer so vzeli osebni računalnik, rokovnik in mapo z dokumenti. Obiskali so tudi družbo Aha Mura, ki jo leta 2011 kupila s partnerjem Nigelom Buxtonom, ob nakupu pa sta prejela 5,8 milijona evrov državne pomoči za ustvarjanje novih zaposlitev. Kriminalisti so danes preiskovali uporabo te pomoči oz. sume, da naj bi bila dva milijona evrov od državne pomoči uporabljena za hčerinsko družbo Aha Mura Prvi maj, ki deluje v Srbiji. Lukančičeva je zanikala, da bi bila pomoč uporabljena netransparentno, takšni očitki pa so po njenem mnenju "absurdni". "Ničesar ne skrivamo, kar delamo, pa delamo z dobrimi nameni," je poudarila. Lukančičevi se zdi nerazumljivo, da je "v zahvalo za vlaganje v socialno podjetje" dobila kriminalistično preiskavo Pojasnila je, da je kriminalistom omogočila ogled in zaseg vse potrebne dokumentacije, ob tem pa je poudarila, da si sama tudi v najbolj črnem scenariju ni znala predstavljati, da bi do tega lahko prišlo. Vsa podjetja v skupini, kot tudi ona in njen partner, namreč jamčijo za posojila pri NLB, prav pa je tudi sama osebno porok za državno pomoč, zato se ji zdi nerazumljivo, da je "v zahvalo za vlaganje v socialno podjetje" dobila kriminalistično preiskavo. Prihodnost podjetja bo sicer po njenih besedah odvisna od pametnega obnašanja vseh vpletenih, tudi države in bank. "Dejstvo je, da posle imamo, državo pa že sedem mesecev prosimo, naj nam pomaga z nepovratnimi sredstvi," je poudarila. Po nedavnem odpuščanju je v družbi Aha Mura zaposlenih še 1250 delavcev, Lukančičeva pa je zagotovila, da je dela zanje dovolj. Ob tem je poudarila, da bo prihodnost družbe odvisna tudi od ugleda same družbe, ki pa s preiskavami gotovo ne narašča. Predlagajo, naj jim država odškodnino odpiše Vlada je sicer aprila 2011 sprejela sklep o finančni spodbudi podjetju AHA Moda, ki je nameravalo z nakupom podjetja Mura in partnerji v dveh letih v pomurski regiji odpreti 920 novih delovnih mest. Vrednost investicije je znašala 19 milijonov evrov, vlada pa je podjetju AHA Moda, katerega soustanovitelj je britanska družba Buxton Invest Limited, namenila 5,8 milijona evrov v dveh letih, kar je predstavljalo 30 odstotkov vrednosti investicijskega projekta. Ker pa družba Aha Mura z odpuščanjem ne bo izpolnjevala pogodbe z državo, po kateri mora zaradi subvencije v višini 5,8 milijona evrov 1530 delavcev zaposlovati pet let, predlagajo, naj jim država odškodnino odpiše zaradi bistveno spremenjenih razmer na trgu in s tem poslovanja.
|
neutral
|
4,082
|
Ljubljana, Trebnje - Nekdanji predsednik uprave Adrie Airways Klemen Boštjančič je bil s ponedeljkom imenovan za prokurista trebanjskega Trima, ki se je znašel v hudih finančnih težavah. Na tem položaju bo (zaenkrat) do 30. septembra, do takrat pa naj bi banke upnice z družbo in drugimi pomembnimi deležniki sklenile tudi celovit program prestrukturiranja. "Potrjujemo, da smo s Klemnom Boštjančičem podpisali pogodbo o prokuri in da je že začel delati. Podpis prokure je bil pogoj bank za podaljšanje moratorija do 30. septembra letos. Pogodbe s strani bank, ki smo jih prejeli do srede, smo podpisali in vrnili bankam. V Trimu si želimo, da bomo do 30. septembra z bankami in drugimi pomembnejšimi deležniki sklenili sporazum o dolgoročnem finančnem prestrukturiranju družbe," so za STA zapisali v Trimu. Imenovanje Boštjančiča, nekdanjega prvega nadzornika Vegrada, za prokurista Trima je bil ključen pogoj bank upnic, ki bodo v zameno za to Trimu podaljšale moratorij na odplačevanje obveznosti. Z imenovanjem prokurista po željah bank je Trimo tudi korak bliže obnovi garancij, ki so nujne za normalno poslovanje družbe in prijavljanje na razpise, je iz neuradnih, a zanesljivih virov izvedela STA. Boštjančič bo na položaju prokurista (zaenkrat) do 30. septembra. Takrat se namreč izteče rok, do katerega naj bi banke in vodstvo Trima podpisali celovit program prestrukturiranja družbe. Takrat bo tudi jasno, v katero smer bo šel Trimo. Ali bodo banke vztrajale pri tem, da bi v podjetju preko konverzije terjatev prevzele vsaj 75 odstotkov plus eno delnico, naj zaenkrat še ne bi bilo dogovorjeno. Boštjančič bo verjetno sodeloval pri vseh pomembnejših projektih, pri večjih pogodbah naj bi prispeval svoj podpis, najbolj aktivno pa naj bi bil vpleten v pogovore z bankami. Te naj bi si za imenovanje prokurista prizadevale predvsem zato, da bi o poslovanju Trima dobivale verodostojne podatke. Moratorij naj bi bil podaljšan v petek Vsi sporazumi o novem trimesečnem podaljšanju moratorija na plačevanje obveznosti do bank, t. i. stand still sporazumi, naj bi bili do konca podpisani v petek. Šlo naj bi za 11 sporazumov, ki so si sicer zelo podobni. S tem bi se vsaj za tri mesece zmanjšala negotovost, ki vpliva na poslovanje družbe, čeprav je jasno, da želijo banke za Trimo najti trajno rešitev in ne v nedogled podaljševati moratorijev. Da je Finkova pristala na imenovanje Boštjančiča na položaj prokurista, sta danes poročala že časnika Dnevnik in Finance. Finkova naj bi se po informacijah Financ v sredo mudila v Londonu, kjer naj bi se pogovarjala z morebitnimi kupci družbe. Za nakup Trima naj bi se skupaj z bratom in drugimi vlagatelji zanimal šef Trima UK Ross Fraser, so poročale Finance. Trimo, ki se ukvarja z inženiringom in proizvodnjo montažnih objektov, je v 57,1-odstotni lasti družbe Trimo Investment, prek katere Finkova in preostali ključni menedžerji Trima obvladujejo družbo. Trimo in Trimo Investment naj bi imela do bank po informacijah STA skupaj okoli 65 milijonov evrov dolga. Trimo, ki je dolga leta veljal za enega najuspešnejših slovenskih izvoznih podjetij, je v prvih devetih mesecih lani ustvaril 1,4 milijona evrov dobička iz poslovanja, kar je tretjino več kot predlani, čista izguba pa je znašala 2,3 milijona evrov. Konsolidirani rezultati za celo leto 2012 uradno še niso znani, neuradno pa naj bi družba beležila velike izgube, predvsem zaradi popravkov, ki jih morajo opraviti. "Ko bo nadzorni svet potrdil letno poročilo, ga bomo javno objavili in takrat bomo rezultate lahko tudi komentirali," pa so glede poslovanja za STA pojasnili v Trimu.
|
neutral
|
4,083
|
Preberite kratek pregled poslovnih novic. Agrokor tik pred zdajci v prijavo koncentracije Najpozneje danes naj bi hrvaški Agrokor po lastnih navedbah Agenciji za varstvo konkurence prijavil koncentracijo za nakup Mercatorja. Rok za priglasitev se mu te dni sicer izteka, saj je dogovor s prodajalci 53-odstotnega deleža Mercatorja podpisal že 14. junija, do včeraj pa po pojasnilih varuha konkurence koncentracije še ni prijavil. Sprejet davek na srečke Kljub neenotnosti koalicije so poslanci včeraj z 41 glasovi za in 36 proti sprejeli zakon o davku na srečke, za katerega bo veljala desetodstotna davčna stopnja. Obračunaval se bo od prodajne cene srečk v sistemu prirejanja klasičnih iger na srečo, kamor sodijo loterijske srečke, tombolske tablice, srečke pri srečelovu, stavni listki in druga potrdila o vplačilu denarnega zneska za udeležbo v igri, tudi prek spleta. Gorenje odprlo tovarno v Valjevu Velenjsko Gorenje je v torek v Valjevu slavnostno odprlo svojo drugo tovarno hladilno-zamrzovalnih aparatov. Redna proizvodnja v novi tovarni poteka že od februarja letos. Vrednost naložbe, ki se je začela lani, je znašala okoli 21 milijonov evrov. Enake cene v železniškem prometu Cene prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu bodo v skladu z izdano uredbo o določitvi najvišjih cen ostale nespremenjene. Vlada je s tem zavrnila predlog Slovenskih železnic o devetodstotnem zvišanju cen. Po mnenju ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo namreč takšno zvišanje v trenutnih razmerah ne bi bilo primerno. One v Makedoniji do frekvenc LTE Makedonski One, ki je del skupine Telekom Slovenije, je na dražbi makedonske Agencije za elektronske komunikacije pridobil dodatne frekvence, ki mu omogočajo uvedbo mobilnih tehnologij četrte generacije oziroma LTE-tehnologije. Frekvence so bile podeljene za 20 let, operaterji pa morajo storitve uvesti do 1. avgusta 2014. Postojnska jama z novim članom upravnega odbora Boštjan Udovič je novi član upravnega odbora Postojnske jame, kjer je nadomestil Brigito Kidrič. Tekstilna tovarna Okroglica z novo nadzornico Patricija Gulič je nova članica nadzornega sveta Tekstilne tovarne Okroglica. Med nadzorniki je zamenjala Petra Gabrijelčiča, ki je nadzorni svet zapustil konec februarja. Wall Street blizu rekordov Če je še pred dvema tednoma prvi mož ameriške centralne banke Federal Reserve Ben Bernanke nakazoval konec agresivnega tiskanja denarja in pomoči gospodarstvu, je včeraj sledil preobrat, ki so ga trgi sprejeli evforično. Zagotovila, da konca ekspanzivne monetarne politike še ni na obzorju, so povzročila rast vseh največjih ameriških delniških indeksov, ki so spet zrasli v bližino rekordnih ravni. Pripravila Jan Bratanič in STA
|
neutral
|
4,084
|
Nikozija - Predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) so danes začeli svojo prvo misijo na Cipru. V Nikoziji pričakujejo pozitivno oceno dosedanjega izvajanja varčevalno-reformnega programa. Območje evra je Cipru odobrilo pomoč v višini deset milijard evrov. Trojka je prvi pregled izvajanja ciprskih ukrepov danes začela s srečanjem s finančnim ministrom Harisom Georgiadesom in guvernerjem centralne banke Panikosom Demetriadesom. Misija v tej gospodarsko in finančno močno prizadeti članici območja evra naj bi po poročanju tujih tiskovnih agencij trajala okoli tri tedne, osredotočila pa se bo predvsem na najbolj sporno točko celotnega programa - prestrukturiranje bančnega sektorja in nadaljnje ukrepe v zvezi z največjo otoško banko Bank of Cyprus. Slaba banka tudi na Cipru Dogovor o pomoči Cipru v višini 10 milijard evrov temelji na korenitem prestrukturiranju bančnega sektorja. Druga največja banka Liki je tako v procesu likvidacije, njeno premoženje pa so razdelili na slabo in dobro. Dobri del bo po izvedbi vseh postopkov vrednotenja prevzela Bank of Cyprus. ostalo pa se bo preneslo na t.i. slabo banko. Poleg tega dogovor predvideva tudi poseg v denarne vloge nad vrednostjo 100.000 evrov. Varčevalci Bank of Cyprus naj bi se v zameno za lastniški delež morali odreči vse do 60 odstotkov depozitov, nezavarovani deponenti banke Laiki pa bodo še dolgo čakali na to, koliko denarja jim bo v tem procesu ostalo. Prvi dve milijardi evrov iz reševalnega mehanizma ESM je država že prejela V Nikoziji so po poročanju ciprskih medijev ob začetku prvega obiska optimistični in pričakujejo pozitivno oceno. Ta bo pogoj za izplačilo drugega obroka pomoči tej članici območja evra. Prvi dve milijardi evrov iz reševalnega mehanizma ESM je država že prejela. Območje evra je Cipru odobrilo 10 milijard evrov pomoči, 13 milijard evrov pa mora zagotoviti sam. Georgiades je sicer zatrdil, da je najhitrejša pot do izstopa iz programa pomoči in novega začetka za državo dosledno izpolnjevanje zahtev evropskih upnikov. Kot ključni cilj je izpostavil sanacijo bančnega sistema. A ciprski predsednik Nikos Anastasiades je še sredi junija voditelje držav z evrom pozval k spremembam programa pomoči državi. Opozoril je, da je izvajanje programa ciprskemu gospodarstvu škodilo bolj od pričakovanj.
|
neutral
|
4,085
|
New York - Zvezno sodišče v New Yorku je nekdanjemu članu uprave Goldman Sachsa Rajatu Gupti zaradi trgovanja na podlagi izdaje notranjih informacij naložilo plačilo kazni v višini 13,9 milijona dolarjev. Sodnik Jed Rakoff je Rajatu Gupti poleg plačila finančne kazni prepovedal, da bi kot uradnik ali direktor deloval v kakšnem javnem podjetju, prav tako pa se ne sme povezati z nobenim borznim posrednikom, trgovcem ali investicijskim svetovalcem, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Tožbo proti Guptiju je vložila ameriška komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC) zaradi njegovega sodelovanja z ustanoviteljem hedge sklada Galleon Rajom Rajaratnamom. Galleon je bil eden največjih hedge skladov na svetu, ki je upravljal s sedmimi milijardami dolarji premoženja, po aretaciji Rajaratnama leta 2009 pa je potem propadel. Gupti in Rajaratnam naj bi se dogovarjala o pet milijard dolarjev vredni investiciji podjetja Berkshire Hathaway v Goldman Sachsu in o tajnih finančnih podatkih glede poslovanja Goldman Sachsa leta 2008. V podobnem sodnem procesu leta 2012 je porota na newyorškem sodišču Gupto že spoznala za krivega izdaje zaupnih informacij Rajaratnamu. Gupta je bil oktobra lani obsojen na dve leti zapora in plačilo pet milijonov dolarjev kazni. Pred Goldman Sachsom je bil Gupta tudi direktor priznane svetovalne družbe McKinsey&Co in direktor podjetja Procter&Gamble, in je veljal za enega najbolj uspešnih indijskih priseljencev v ZDA.
|
negative
|
4,086
|
Hrvaški Crobus je le nekaj let po oživitvi znamke in novem začetku razvoja avtobusov postavil 24 milijonov evrov vredno tovarno in sklenil 290 milijonov evrov vreden posel. Čeprav je evropska avtomobilska industrija v slabi kondiciji, se enaki usodi vsaj na področju proizvodnje avtobusov uspešno izogiba zadnja pridružena članica EU Hrvaška. Hrvaška avtomobilska skupina Avto Zubak je z znamko Crobus ustvarila uspešno zgodbo, ki je pred nekaj dnevi z zagonom proizvodnje avtobusov v novi 24 milijonov evrov vredni tovarni dobila novo poglavje. Crobus, ki proizvaja avtobuse na podvozjih sloveče skandinavske družbe Scania, je začel snovati svojo linijo avtobusov že leta 2006, prvi prototip je naredil štiri leta kasneje, leta 2011 pa je prve avtobuse prodal Nacionalnemu parku Plitvička jezera. O svoji kakovosti so prepričali Iračane, ki so v konkurenci velikanov, kot so Man, Volvo, Iveco in Mercedes, izbrali prav Crobus. V poslu, vrednem okoli 290 milijonov evrov, bo Crobus v naslednjih desetih letih v Irak dobavil 2000 luksuznih avtobusov. Cena posameznega avtobusa se giblje okoli 160.000 evrov (brez DDV), Iračani pa pričakujejo nekaj popusta na količino, tako da bi se končna cena gibala okoli 145.000 evrov. Ustanovitelj skupine Avto Zubak Pavo Zubak je začel svojo pot s popravljanjem avtomobilov, napredoval v največjega prodajalca vozil na Hrvaškem, svojo poslovno mrežo pa razvejal tudi v druge sektorje gospodarstva. V preteklih letih je bil zaradi poslovanja z nekaterimi danes zaprtimi poslovneži in predsednikom Franjem Tuđmanom na slabem glasu, danes pa stavi na nadaljnji razvoj znamke Crobus in okrepljeno sodelovanje z Iračani. Crobus razvija namreč tudi svoj minibus, mestni avtobus, iraškemu trgu pa naj bi kmalu ponudil tudi turistični avtobus in avtobus prilagojen za prevoz invalidov. Skrivnosti uspeha v Crobusu niso želeli razkriti, so pa izrazili odprtost za povezovanje s podjetji, tudi slovenskimi, kjer bi sodelovanje prineslo obojestransko korist. jb
|
positive
|
4,087
|
Ljubljana - Jure Janković je vrnil denar, ki si ga je izposodil od podjetnika Marjana Pišljarja, je za Televizijo Slovenija povedal njegov oče in ljubljanski župan Zoran Janković. Od kod njegovemu sinu dva milijona evrov za poplačilo dolga, pa zanima Urad za preprečevanje pranja denarja. Janković je dejal, da je sam le podpisal pogodbo, s katero je predal hišo v Grosuplju v last Pišljarja. Jure Janković zadeve ne komentira, starejši sin ljubljanskega župana Damijan Janković pa je zatrdil, da dolga niso poplačali s prodajo hotela na Hrvaškem, ki je v lasti podjetja Electa, in tudi ne s prodajo delnic Mercatorja, je poročala Televizija Slovenija. Od kod torej denar za poplačilo dolga Pišljarju, pa ni pojasnil niti Zoran Janković. Dejal pa je, da je njegov mlajši sin podpisal pogodbo s podjetnikom ter tudi vrnil denar, ki si ga je izposodil. Po poročanju POP TV so iz odvetniške pisarne Čeferin sporočili, da se Zoran Janković s Pišljarjem ni dogovarjal o nikakršnem posojilu, temveč da se je o tem dogovarjal le Jure Janković. Pojasnili so tudi, da Zoran Janković ni poravnal sinovega dolga ter da se Pišljarjem ni dogovarjal o vračilu. POP TV je v sredo poročal, da je Jure Janković Pišljarju vrnil tri milijone evrov dolga. Dolg naj bi po takratnem poročanju televizije v sinovem imenu poravnal Zoran Janković. Po takratnem poročanju televizije sta Janković in Pišljar sklenila sporazum o ureditvi razmerij. Glavnica skupno trimilijonskega dolga je sedaj poravnana, obresti pa Jankoviću ni treba vrniti. Pišljar naj bi sicer v teh dneh dobil nakazana dobra dva milijona evrov.
|
neutral
|
4,088
|
Ljubljana - Banke so v prvih petih mesecih leta ustvarile 108,1 milijona evrov izgube po davkih, pred davki pa je ta znašala 117,4 milijona evrov, kar je za 134 odstotkov več kot v enakem odboju lani. Neto oslabitve in rezervacije so se medtem znižale za 4,26 odstotka in dosegle 290 milijonov evrov. Bilančna vsota bančnega sistema se je v maju povečala za 380 milijonov evrov, kar je vplivalo na počasnejšo medletno dinamiko krčenja bilanc. Od konca lanskega leta, ko je dosegla 46,12 milijarde evrov, se je do konca maja znižala na 46,04 milijarde evrov, kažejo danes objavljeni podatki Banke Slovenije. Bruto dohodek bank je v prvih petih mesecih dosegel 464,8 milijona evrov in bil 17 odstotkov nižji kot v enakem obdobju lani. Čiste obresti so znašale 318,4 milijona evrov in bile za dobrih 20 odstotkov nižje kot v enakem obdobju lani. Neobrestni prihodki pa so se znižali za 8,8 odstotka na 146,4 milijona evrov. Maja se je nadaljevalo zmanjševanje posojil nebančnemu sektorju, obseg posojil je letos do konca maja upadel za 265 milijonov evrov. Na letni ravni je bil obseg posojil manjši za skoraj 1,1 milijarde evrov oziroma 9,3 odstotka. K temu so slabo polovico prispevala znižana posojila nefinančnim družbam, ki so se medletno znižala za 12,8 odstotka. Dinamika rasti posojil gospodinjstvom se je maja medletno znižala za 3,1 odstotka. Pomemben dejavnik zmanjševanja kreditne aktivnosti bank ostajajo omejeni viri financiranja. Letos so se obveznosti slovenskih bank do bank v tujini zmanjšale že za 1,13 milijarde evrov, od tega 650 milijonov banke v večinski tuji lasti, kar je primerljivo s tistim v enakem obdobju lani. Maja so se znižale tudi vloge gospodinjstev za 81,2 milijona evrov, vendar je znižanje v primerjavi z aprilom bolj zmerno, in ne več tako izrazito kot v predhodnih dveh mesecih. Vloge nefinančnih družb so ostale nespremenjene. Delež terjatev z zamudami nad 90 dni med vsemi terjatvami je maja znašal 15,9 odstotka, kar je 0,7 odstotne točke več kot aprila in 1,5 odstotne točke več kot ob koncu lanskega leta. Samo med podjetji je delež slabih terjatev pri 26,9 odstotka, kar je 2,9 odstotne točke več kot ob koncu 2012.
|
negative
|
4,089
|
Nadzorniki Premogovnika Velenje so direktorju Milanu Medvedu naročili, naj dodela načrt krčenja stroškov. Ti so se lani močno povečali kljub slabšanju finančne slike družbe. Premogovnik Velenje se spopada z vse večjimi finančnimi težavami. Po informacijah iz več virov naj bi družba, ki jo vodi Milan Medved, že pred časom večinskemu lastniku Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) predlagala dokapitalizacijo, s čimer bi se razbremenila najemanja posojil za financiranje tekočega poslovanja. A na HSE so jo zavrnili, saj želijo, da premogovnik prej zmanjša stroške in odproda nekatere naložbe v turistični in nepremičninski dejavnosti. Po javno dostopnih podatkih je zadolženost matične družbe, ki že pol leta ustvarja negativni denarni tok, na zadnji dan lanskega leta presegla 75 milijonov evrov. Pri tem se je poslabšala tudi struktura zadolženosti. Skoraj 30 milijonov evrov finančnih obveznosti tako družbi zapade oziroma je zapadlo letos. Višina zadolženosti je v začetku leta znašala že skoraj tri četrtine kapitala, ki ga ima družba za okoli 111 milijonov evrov. O finančni sanaciji skupine je včeraj razpravljal tudi nadzorni svet premogovnika. Njegov predsednik Marjan Ravnikar je po seji potrdil, da »so nadzorniki potrdili program racionalizacije, ki ga bo treba še dodelati«. O konkretnih številkah ni želel govoriti. Toda že javno dostopni podatki razkrivajo kar osemodstotni porast stroškov dela v lanskem letu. Samo za plače je družba, ki je lani prodala za 118 milijonov evrov premoga in pri tem ustvarila le dobrih 19.000 evrov čistega dobička, v letu 2012 porabila 40,2 milijona evrov, kar je dobre štiri milijone evrov več kot leto pred tem. Olajševalna okoliščina za Medveda je, da je morala krovna družba zaradi spremembe invalidske zakonodaje zaposliti več deset delavcev iz hčerinske družbe HTZ. A lani so v premogovniku narasli (z 49,8 na 52,4 milijona evrov) tudi stroški blaga, materiala in storitev. Družba bi sicer leto končala v rdečih številkah, če ne bi HSE in Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) februarja letos z aneksom, ki je premogovniku prinesel štiri milijone evrov, naknadno popravila odkupne cene lignita z 2,56 na 2,67 evra na gigajoul. Ob tem velja spomniti, da naj bi cena premoga že leta 2015, ko naj bi začel v Šoštanju delovati blok 6, znašala le še 2,25 evra na gigajoul. TEŠ 6: Košorok umaknil Brešarja Po tistem, ko smo včeraj razkrili, da je TE Šoštanj v odbor za aktivni nadzor investicije v blok 6 imenovala Bojana Brešarja, ki je v predkazenskem postopku NPU, so Brešarju rdečo luč prižgali v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE). Njegov generalni direktor Blaž Košorok je potrdil, da je TEŠ na zahtevo HSE Brešarja razrešila članstva v odboru. »Ne bom se spuščal v strokovno usmerjenost gospoda Brešarja, ampak to imenovanje zaradi drugih okoliščin zagotovo ni bilo v prid projektu,« je dejal Košorok.
|
negative
|
4,090
|
Nadzorni svet Cimosa je poleg imenovanja direktorja družbe DSU za novega člana uprave prižgal tudi zeleno luč za prodajo več hčerinskih podjetij. Namesto Jerneja Razborška, ki je bil odgovoren za finance, je novi član Cimosove uprave postal direktor državnega podjetja DSU Marjan Podgoršek. Razborška so nadzorniki razrešili sporazumno, tako kot Jerko Bartolič pa je bil za člana uprave imenovan marca. Do nadaljnjega Bartolič ostaja vršilec dolžnosti predsednika Cimosove uprave. Prihodnji teden se bodo predvidoma začeli prodajni postopki za hčerinsko podjetje Cimos Titan, ki zaposluje okoli 170 delavcev in se ukvarja z izdelavo kakovostne bele temprane litine. Obenem naj bi se začela prodaja hrvaške družbe Labinprogres-TPS, ki proizvaja multikultivatorje. V pripravi je tudi razpis za prodajo Litostroja Power. Cimos naj bi to podjetje po najnovejši odločitvi prodajal brez nepremičnin. Če se bo tokrat našel kupec za dejavnost, pa bo lahko najel nepremičnine, ki so zastavljene pri SID banki. V kratkem bo objavljen tudi javni razpis za prodajo podjetij v Sarajevu in Srebrenici. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je Cimos dosegel 185 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je malo več kot v enakem obdobju lani in milijon evrov manj od načrtov. Medtem ko je družba v enakem obravnavanem obdobju lani dosegla štiri milijone evrov dobička, je letos pridelala 1,5 milijona evrov izgube. Izguba v letošnjem letu je posledica znižanja vrednosti zalog in dodatnih stroškov poslovanja, ki so nastali zaradi likvidnostnih težav. Ker družbi dobavitelji niso redno dobavljali materiala, se je pogosto dogajalo, da je morala med konci tedna najemati dodatno delovno silo. Kot smo že napovedovali, bodo na skupščini konec avgusta delničarji odločali o imenovanju posebnega revizorja, ki bo preveril posojilo Skupini Viator & Vektor v stečaju v višini štirih milijonov evrov, kreditiranje rokometnega kluba Cimos, večkratno zavarovanje istih terjatev bankam pri najemu posojil in posle z recipročnimi nakupi delnic med družbama Cimos in Kovinoplastika Lož. Za izvedbo posebne revizije je predlagana revizija Deloitte. Po predlogu dnevnega reda naj se nekdanjemu predsedniku uprave Francu Krašovcu ne bi podelilo razrešnice.
|
neutral
|
4,091
|
Sanacija bančnega sistema se prestavlja na jesenske mesece, negotovosti pa je kljub temu veliko. Izvajalec stresnih testov naj bi bil pri pregledu bančnih bilanc izredno konservativen, a po pojasnilih finančnega ministrstva so sredstva za dokapitalizacije bank zagotovljena. Sanacija bančnega sistema, torej prenos terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in hkratne dokapitalizacije bank, se bo očitno zavlekla. Vlada zdaj cilja na jesen, a negotovosti je veliko. S 1. avgustom začnejo medtem veljati nova pravila evropske komisije glede državne pomoči bankam, ki pa določene zahteve nekoliko rahljajo. Ne le prenos slabih terjatev, na zeleno luč evropske komisije čakajo tudi dokapitalizacije slovenskih bank. Hkratni prenos slabih terjatev in dokapitalizacije namreč zahteva že zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, pri čemer je vlada predvidevala, da bo za dokapitalizacije zadoščalo 900 milijonov evrov. Na ministrstvu za finance priznavajo, da bo uresničitev napovedi glede potrebnega stroška dokapitalizacije bank odvisna od zunanjih pregledov kakovosti aktive bank ter obremenitvenih testov, a hkrati zatrjujejo, da so »sredstva zagotovljena«. Rezultati stresnih testov, ki jih opravljajo v družbi Oliver Wyman, pa bi lahko načrte vlade zamajali. Predstavniki svetovalne družbe, ki so pregledovali že španski bančni sistem, naj bi bili po pojasnilih neuradnih virov pri svojem pregledu bančnih bilanc slovenskih bank namreč izredno konservativni. Spomniti velja, da bi lahko že Nova Ljubljanska banka (NLB) glede na sklepe skupščine terjala do 500 milijonov evrov svežega kapitala, ali bo znesek zadoščal, pa bodo prav tako pokazali rezultati neodvisnih pregledov. Že zdaj pa v DUTB pojasnjujejo, da bo morala NLB v skladu s temi prenoviti načrt prestrukturiranja, ki ga je že posredovala v Bruselj. Vse, tako zunanji neodvisni pregledi kakovosti terjatev ter stresnih testov kot prenovljen načrt prestrukturiranja NLB, naj bi po pojasnilih DUTB končali čez poletje. Medtem sta se že sestali tudi vodstvi DUTB in Nove KBM (NKBM), ki je postopek za prenos terjatev na DUTB sprožila v začetku julija, pobudo mariborske banke pa je kot upravičeno že sprejela tudi vlada. »Zdaj so na vrsti neodvisni pregledi,« glede prenosa terjatev NKBM, ki je svoj načrt prestrukturiranja v Bruselj poslala maja, pojasnjujejo v DUTB. Medtem pa bodo začela veljati nova pravila evropske komisije glede državnih pomoči bankam. Med pomembnejšimi novostmi so pravila glede natančnega načrta prestrukturiranja bank in pravila glede delitve bremen. Banke bodo morale še pred dokapitalizacijo s strani države pripraviti načrt prestrukturiranja, iz katerega bo jasno razvidno, kako nameravajo postati dobičkonosne. Na finančnem ministrstvu pojasnjujejo, da pripravo podrobne uresničljive poslovne strategije banke, vključno z načrtom prestrukturiranja, predvideva že sedanji zakon, pravila pa se bodo z avgustom nekoliko zrahljala. Poslej bo po pojasnilih finančnega ministrstva tako mogoče, da evropska komisija dokapitalizacijo z javnimi sredstvi začasno odobri tudi pred dokončno potrditvijo načrta prestrukturiranja, če je pomoč nujno potrebna z vidika varovanja finančne stabilnosti. Da je takojšnja intervencija nujna, bo morala predhodno sicer potrditi nadzorna institucija, torej Banka Slovenije. Nova pravila spreminjajo tudi določbe glede delitve bremen pomoči bankam. Po novem bodo morali banki najprej pomagati obstoječi lastniki, če dolžnosti ne bodo izpolnili, pa lahko po pojasnilih ministrstva pričakujejo iztisnitev iz lastništva. Če bo banka potrebna državne pomoči, bodo morali pri sanaciji sodelovati tudi imetniki podrejenih dolžniških instrumentov.
|
neutral
|
4,092
|
Vlada je včeraj potrdila spremenjeno uredbo o obračunavanju prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije, ki znižuje višino prispevka za gospodarstvo, in sicer za 40 do 47 odstotkov. Skupno znižanje obremenitve gospodarstva s prispevkom bo od septembra do konca decembra zneslo okoli osem milijonov evrov. Znižanje prispevkov za obnovljive vire Metal Ravne do pomembne investicije SIJ in hčerinska družba Metal Ravne sta prejšnji teden podpisala pogodbo s podjetji iz skupine SMS (italijanski SMS INNSE in nemški SMS Mevac) o naložbi v novo ponovčno peč in vakuumsko postajo v jeklarni Metala Ravne. Naložba naj bi bila izvedena do marca 2015, pogodba pa je vredna 12,5 milijona evrov. Celoten projekt je sicer vreden 18,2 milijona evrov in bo za Metal Ravne pomenil povečanje letne proizvodnje zelo zahtevnih specialnih jekel za 10.000 ton končnih izdelkov. Peko preklical skupščino in sklical novo Uprava Peka je preklicala za včeraj načrtovano skupščino delničarjev in sklicala novo, ki bo 29. avgusta. Tedaj bodo delničarji odločali o podelitvi razrešnice upravi ter nadzornemu svetu. Hkrati bodo odločali tudi o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala družbe zaradi pokrivanja izgub iz lanskega leta in preteklih let. Na skupščini Hit Larixa tudi o menjavi uprave Novogoriški Hit je zahteval dopolnitev dnevnega reda skupščine Hit Larix, ki bo 22. avgusta. Predlagal je sklep, po katerem se odpokliče člana upravnega odbora Tomaža Repinca in Tomaža Černeta, njuni mesti pa bi prevzela Marjan Zahar in Dimitrij Piciga, predsednik uprave Hita. ZVD delničarjem dva milijona evrov Na skupščini Zavoda za varstvo pri delu (ZVD), ki bo potekal 28. avgusta, bodo delničarji med drugim odločali o predlogu za delitev bilančnega dobička, po katerem bi se med delničarje razdelilo 1,962 milijona evrov, bruto dividenda na delnico pa bi znašala 0,18 evra. Udarec za premožne varčevalce na Cipru Nov model reševanja propadajočih bank v območju evra in EU bo najprej zaživel na Cipru. Veliki varčevalci v največji ciprski banki Bank of Cyprus bodo tako ostali brez kar 47,5 odstotka prihrankov, ki presegajo 100.000 evrov. V zameno za 42,5 odstotka prihrankov nad omenjeno mejo bodo varčevalci prejeli delnice banke, medtem ko se bo preostalih pet odstotkov prihrankov spremenilo v obveznice Co-Co. Italijanski regulator nad največje banke Italijanska centralna banka naj bi potihoma preverjala finančno zdravje nekaterih največjih italijanskih bank, je razvidno iz dokumentov, ki jih je pridobil časnik Wall Street Journal. Razlog za preverjanje bank je rastoč obseg slabih posojil, ki se je lani povečal za 0,9 odstotne točke, na 125 milijard evrov. Regulator jim je sicer ob lanski podobni akciji naložil oblikovanje za 3,4 milijarde evrov kapitalskih rezerv za kritje izgub in slabih posojil. Pripravila Jan Bratanič in STA
|
neutral
|
4,093
|
V prisilni poravnavi so upniki prijavili več kot 90 milijonov evrov terjatev. Če bodo upniki potrdili predlog prisilne poravnave, bodo nekdanji večinski lastniki, ki so se skrivali za avstrijskimi podjetji, skoraj v celoti razlastninjeni. Obrestna mera, po kateri bo Mariborska livarna Maribor (MLM) najela 5,1 milijona evrov likvidnostnega posojila z državnim poroštvom, bo presegala visokih deset odstotkov. To je presenetilo celo NKBM, ki je članica upniškega odbora v prisilni poravnavi družbe. Toda gre za najnižjo obrestno mero, ki jo dopuščajo pravila evropske komisije. Če bi bila ta nižja, bi se namreč lahko bančno posojilo štelo za nedovoljeno državno pomoč. Veljala bo namreč toliko časa, dokler komisija MLM ne odobri državnega poroštva. Kljub vsemu bo morala družba likvidnostno posojilo vrniti v roku šestih mesecev, vendar tega ne bo sposobna storiti. Zato je predvideno, da bo država vstopila v lastniško strukturo MLM. Če bodo upniki potrdili prisilno poravnavo, bodo nekdanji večinski lastniki, ki se že vrsto let skrivajo za avstrijskima podjetjema Metalka Dunaj in Ditachmair & Partner ter odvetnikom Wolfgangom Rainerjem, v MLM izgubili vse vzvode odločanja. Ob uspešno potrjeni prisilni poravnavi in dokapitalizaciji se bo trem bankam upnicam – Abanki Vipi, Novi KBM in Probanki – lastniški delež v MLM zvišal z dobrih 50 odstotkov na več kot 75 odstotkov. To pomeni, da bodo banke pridobile vpliv tudi na statutarne spremembe. Na petkovi seji upniškega odbora je predsednik uprave Boris Šlamberger pojasnil, da obstaja možnost ponovnega zagona sanitarnih armatur. Po stečaju hčerinskih podjetij Sanitec in Armal je proizvodnja tega programa obstala. Največje upnike je prvi mož MLM seznanil tudi z načrtovano prodajo določenih osnovnih sredstev, ki niso zastavljena. V prisilni poravnavi MLM so upniki sicer prijavili za 90,2 milijona evrov terjatev, od katerih jih je prisilni upravitelj odvetnik Blaž Štumpfl prerekal za 4,5 milijona evrov. Dobrih 40 milijonov evrov terjatev odpade na ločitvene upnike. Od tega zneska so v NKBM prijavili 21,8 milijona evrov terjatev, v Abanki Vipa 19,6 milijona evrov, v Probanki pa 11,4 milijona evrov terjatev. Te tri banke bodo morale v osnovni kapital družbe konvertirati 10 milijonov evrov terjatev, hkrati pa naj bi družbo dokapitalizirale s svežim kapitalom v višini enega milijona evrov. To je namreč pri odobritvi državnega poroštva za najem posojila od bank upnic zahtevala vlada. Navadni upniki, ki bodo edini glasovali o prisilni poravnavi, so prijavili za skoraj 34 milijonov evrov terjatev, medtem ko je 11,3 milijona terjatev Štumpfl priznal pogojno. Med navadnimi upniki je največ terjatev v višini 4,8 milijona evrov prijavil Eko sklad, sledi pa mu Banka Sparkasse s 4,2 milijona evrov terjatev. Avstrijska Metalka, ki obvladuje 9,48-odstotni lastniški delež MLM, je prijavila za 3,8 milijona evrov terjatev, vendar jih je Štumpfl priznal le v višini 1,8 milijona evrov.
|
negative
|
4,094
|
Ljubljana - Novi lastnik franšize Diners Cluba za Slovenijo Erste Card je po pridobitvi licence Banke Slovenije začel vzpostavljati prodajno mrežo in bo dosedanjim imetnikom kartic Diners v Sloveniji do 20. avgusta poslal ponudbe za nove kartice. Kartice bo možno uporabljati v nekaj dneh po vrnjeni podpisani pristopni dokumentaciji. Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal generalni direktor novoustanovljene družbe v Sloveniji Erste Card Mladen Mirko Tepuš, se s prodajnimi mesti dogovarjajo za vzpostavitev plačevanja z novimi karticami. Ponudbe za sodelovanje članom Do 20. avgusta bodo dosedanjim članom Diners Cluba Slovenija poslali ponudbe za sodelovanje. Uporabnikom, ki se bodo odločili za sodelovanje in bodo poslali podpisano pristopno dokumentacijo, bodo kartice aktivirali predvidoma v nekaj dneh in jih bo mogoče uporabljati. Uporabnike, ki imajo dolg do Dinersa, bodo najprej pozvali k poplačilu dolga na račun Unicredit banke Slovenija. Med pogoji za vzpostavitev plačevanja je poravnava dolga do trgovcev. Glede na dogovor med trgovci, Diners Clubom International in konzorcijem bank, ki bo Diners Clubu omogočil nadaljevanje poslovanja v Sloveniji, se bodo dolgovi podjetij Diners Club SLO in DC Finance - po besedah generalnega direktorja hrvaške družbe Erste Card Club Željka Menala so dosegli okoli 30 milijonov evrov - vrnili vsem trgovcem brez zamudnih obresti prek Diners Cluba International. Uporabnike bi vabili s posebnimi akcijami in oprostitvijo članarine v prvem letu V Erste računajo, da bodo do konca leta pridobili 50.000 uporabnikov novih kartic Diners, želijo pa se približati številu 80.000, kolikor je bilo uporabnikov kartic Diners, ko je bil prejšnji imetnik franšize Diners Club Slovenija Tomaža Lovšeta. Uporabnike nameravajo privabiti z različnimi akcijami, med drugim z oprostitvijo plačevanja članarine v prvem letu, ohraniti pa nameravajo vse dosedanje ugodnosti te kartice. Glede na zanimanje računajo, da bodo poleg dosedanjih članov pridobili tudi precej novih. Obveznosti redno poravnajo Težave prejšnjega imetnika franšize v Sloveniji so vplivale na ugled znamke, priznava Menalo, a meni, da bo razmeroma hiter dogovor o rešitvi, ki so ga dosegli, zagotovil, da škode ne bo, in da se bo pokazala moč blagovne znamke. Da se ne bo ponovila zgodba prejšnjega imetnika franšize, po besedah Menala zagotavlja moč skupine Erste. Spoštujejo namreč zaveze do trgovcev in obveznosti redno poravnavajo, nova družba v Sloveniji pa je izpolnila vse zakonske pogoje za pridobitev licence, del katerih so tudi garancije za poplačilo trgovcem, če družba teh poplačil ne bi zagotovila. Do konca leta s 45 novo zaposlenimi Za ustanovitev nove družbe, ki deluje na naslovu družbe Diners Club SLO, so se odločili po pogovorih z Diners Club international, Unicredit banko Slovenija in Hypo Alpe-Adria-Bank ter izvedenem skrbnem pregledu družb Diners Club SLO in DC Finance. Nova družba v Sloveniji trenutno zaposluje 15 oseb, načrtujejo pa, da bo imela do konca leta okoli 60 zaposlenih. Odkup terjatev trgovcev Banka Slovenije je maja družbi Diners Club SLO zaradi neizpolnjevanja obveznosti odvzela dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev tako v Sloveniji kot v tujini. Nadaljevanje poslovanja Diners Cluba v Sloveniji so zagotovili z dogovorom med Diners Clubom International, bankama Unicredit in Hypo ter družbo Erste Card Club. Po dogovoru bo obveznosti podjetij Diners Club SLO in DC Finance do trgovcev pokril Diners Club international, in sicer z odkupom terjatev trgovcev ob pomoči omenjenih bank financerk, ki zbirajo plačila imetnikov kartic, novi lastnik franšize v Sloveniji pa je postal Erste Card Club.
|
neutral
|
4,095
|
Ljubljana - Mercator je v sredo izdal petmesečne komercialne zapise v skupni vrednosti 6,55 milijona evrov po 4,92-odstotni obrestni meri. Celotna izdaja obsega 6552 apoenov po 1000 evrov, ki so bili vplačani s strani 27 investitorjev. Komercialni zapisi so bili izdani za uravnavanje ročnosti sredstev in obveznosti do virov sredstev izdajatelja ter razpršitev baze dolžniških virov financiranja, je Mercator danes sporočil prek spletne strani Ljubljanske borze. Mercator je komercialne zapise izdal nazadnje sredi marca, in sicer v skupni vrednosti 20 milijonov evrov. Takrat je instrument pritegnil 52 investitorjev. Komercialni zapisi bodo izdani v centralnem registru KDD - Centralni Klirinško Depotni Družbi in bodo prosto prenosljivi. Izdani so bili v okviru javne ponudbe. Vse storitve in aktivnosti organizacije in izvedbe prve prodaje komercialnih zapisov, izdaje komercialnih zapisov v nematerializirani obliki z vpisom v centralni register KDD in uvrstitve komercialnih zapisov na organiziran trg je za Mercator opravljala Alta Invest.
|
neutral
|
4,096
|
Zavarovalnice, ki so bile vrsto let največji vlagatelj v domače vzajemne sklade, so v zadnjih mesecih praktično zaustavile svoja vplačila, kar je v veliki meri tudi posledica padca prodaje naložbenih zavarovanj. Napovedi, da bo padec prodaje naložbenih zavarovanj svoj davek terjal tudi pri domačih vzajemnih skladih, se v zadnjih mesecih potrjujejo. Zavarovalnice, ki so bile v zadnjih letih največji vlagatelj v domače vzajemne sklade, so namreč v zadnjih mesecih praktično zaustavile svoja vplačila, kar nakazuje, da vedno težje pokrivajo izpade iz predčasno prekinjenih in izteklih naložbenih zavarovanj. Po podatkih Banke Slovenije so vsi slovenske zavarovalnice in pokojninski skladi maja v vzajemne sklade neto vložili za vsega 136.000 evrov sredstev, potem ko so aprila šele petič po letu 2008 zahtevali neto izplačila. »Delno zmanjšanje vplačil gotovo izhaja iz naslova padca premij življenjskih zavarovanj, vezanih na točke vzajemnih skladov,« ocenjuje direktor Agencije za zavarovalni nadzor Sergej Simoniti, ki med razlogi omenja tudi prilagajanje naložbene politike razmeram na finančnih trgih ter spremembe poslovnih politik glede nagnjenosti k tveganjem. »Že nekaj let trajajoča gospodarska kriza vpliva tudi na povpraševanje po določenih produktih, kot so na primer naložbena zavarovanja oziroma življenjska zavarovanja z naložbenim tveganjem,« pojasnjujejo v Zavarovalnici Triglav in dodajajo, da to vpliva tudi na obseg naložb v vzajemne sklade. Konec lanskega leta je imelo pol milijona zavarovancev v naložbenih zavarovanjih slovenskih zavarovalnic že za 1,02 milijarde evrov premoženja, medtem ko je od 860 milijonov evrov, zbranih v vzajemnih pokojninskih skladih, skoraj 200 milijonov evrov odpadlo na različne investicijske in vzajemne sklade. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so se domače družbe za upravljanje soočale s 30-milijonskimi neto odlivi, konec junija pa je imelo 426.250 vlagateljev v domačih vzajemnih skladih za 1,78 milijarde evrov premoženja. Ali bodo letos domače družbe za upravljanje že tretje leto zapored končale z neto odlivi, bo po ocenah poznavalcev v veliki meri odvisno od sprejema podzakonskih aktov zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Trenutno pokojninske družbe pri bolj tveganih naložbah, kot so delnice in vzajemni skladi, omejuje zajamčen donos, kar pa se bo z oblikovanjem krovnih pokojninskih skladov spremenilo. Vsak krovni pokojninski sklad bo namreč sestavljen iz najmanj treh podskladov, ki bodo imeli nekoliko drugačno naložbeno politiko, namenjeno različnim starostnim skupinam. Po novem bi tako moral zajamčen donos dosegati le eden od teh podskladov, medtem ko bi preostali lahko v delnice in vzajemne sklade vložili bistveno večji delež premoženja, kot jim zakonodaja dopušča sedaj.
|
negative
|
4,097
|
Luxembourg - Obseg trgovine na drobno se je v območju evra junija na mesečni ravni zmanjšal za 0,5 odstotka, v EU pa za 0,3 odstotka, je danes objavil evropski statistični urad Eurostat. Slovenija je junija v mesečni primerjavi končala z 0,2-odstotnim, v letni primerjavi pa s 3,6-odstotnim padcem trgovine na drobno, kar predstavlja drugi največji padec v EU. Na letni ravni se je obseg trgovine na drobno v območju skupne evropske valute v šestem mesecu zmanjšal za 0,9 odstotka, v sedemindvajseterici - Hrvaška je v EU vstopila 1. julija - pa okrepil za 0,1 odstotka. V mesečni primerjavi se je prodaja hrane, pijač in tobačnih izdelkov junija tako v območju evra kot v uniji zmanjšala za 0,6 odstotka. Prodaja neživilskih izdelkov se je medtem v evropski denarni uniji skrčila za 0,2 odstotka, v sedemindvajseterici pa je ostala stabilna. Med državami članicami, za katere je Eurostat imel podatke, se je obseg trgovine na drobno junija na mesečni ravni zmanjšal v 11 državah, povečal pa v 10 državah. V eni državi je ostal nespremenjen. Največji padec so zabeležile Estonija (-3,3 odstotka), Madžarska (-1,9 odstotka), Avstrija (-1,7 odstotka) in Nemčija (-1,5 odstotka, največjo rast pa Malta (+1,8 odstotka), Luksemburg (+1,3 odstotka) in Danska (+1,2 odstotka). V letni primerjavi se je prodaja hrane, pijač in tobačnih izdelkov v državah z evrom junija zmanjšala za 1,6 odstotka, v EU pa za 1,2 odstotka. Prodaja neživilskih izdelkov se je medtem v državah s skupno valuto skrčila za 0,2 odstotka, v celotni EU pa okrepila za 1,2 odstotka. Med državami članicami, za katere so bili podatki dostopni, se je obseg trgovine na drobno na letni ravni zmanjšal v sedmih državah, povečal pa v 15. Največji padec so zabeležili v Španiji (-6,9 odstotka), v Sloveniji (-3,6 odstotka) in Romuniji (-3,1 odstotka), največjo rast pa v Luksemburgu (+27,5 odstotka), Litvi (+6,7 odstotka) in na Poljskem (+5,5 odstotka).
|
negative
|
4,098
|
Skupini Hypo je Avstrija odobrila 700 milijonov evrov za dokapitalizacijo hčerinskih bank, tudi slovenske. Začeli so se tudi že postopki prodaje hčerinskih družb. Avstrijska bančna skupina Hypo Alpe Adria Bank International, ki jo je morala pred finančnimi težavami z nacionalizacijo rešiti država, naj bi načrtovala dokapitalizacijo nekaterih bank v svoji skupini. Med njimi se omenjata tako srbska kot tudi slovenska Hypo Alpe Adria Bank, kjer so nas po odgovore napotili k lastnikom v Celovec. »Skupina Hypo ravnokar zaključuje svoje polletno poročilo, ki bo dalo več odgovorov na vprašanji, koliko dodatnih oslabitev mora oblikovati banka ter kakšne ukrepe bo jeseni od banke zahtevala Evropska komisija,« so pojasnili v matični banki skupine Hypo. Avstrija, ki je lastnica bančne skupine, se je sicer že pred tem odločila, da bo za banke v skupini in matico zagotovila okoli 700 milijonov evrov dodatnega kapitala. Koliko sredstev bo namenjenih slovenski banki ali kateri drugi banki v skupini, bodo v Hypu razkrili po tem, ko bodo znani polletni poslovni rezultati. Že sedaj pa je znano, da je moral Hypo vložiti okoli 150 milijonov evrov v dokapitalizacijo italijanske hčerinske banke in lizinške družbe, pri čemer je moral do konca leta zagotoviti tudi ustrezna jamstva za obveznosti obeh italijanskih družb. Končna cena za popolno sanacijo skupine Hypo ob tem sicer še ni znana, po nekaterih pesimističnih ocenah pa bo morala Avstrija na koncu poravnati račun, ki bi lahko dosegel celo sedem milijard evrov. Iz Celovca so na drugi strani poudarili, da vse banke v skupini Hypo izpolnjujejo zahteve regulatorjev in jih v mnogih primerih tudi presegajo, zaradi česar naj ne bi bilo potrebe po dodatnih ukrepih. Sočasno je začela avstrijska Hypo iskati že tudi kupce za hčerinske banke v državah nekdanje Jugoslavije, ki jih bo morala po navodilih iz Bruslja najti do približno sredine leta 2015. Čeprav je Hypo pripravljen sprejeti ponudbe tudi za posamezne hčerinske banke, naj bi tako v Celovcu kot tudi na Dunaju raje poiskali kupca, ki je pripravljen kupovati v paketu. »Doslej je interes za nakup katere od naših bank izrazilo že nekaj potencialnih kupcev,« so pojasnili v avstrijskem Hypu in dodali, da se bodo proti koncu leta začeli individualno pogovarjati s potencialnimi kupci, med katerimi bodo v začetku prihodnjega leta zbrali nekaj najbolj primernih kandidatov.
|
neutral
|
4,099
|
Koper - Nadzorniki Luke Koper so na ustanovni seji za predsednika nadzornega sveta imenovali Dina Klobasa. Ta je pojasnil, da nadzorni svet za novega predsednika uprave ne bo izvedel javnega razpisa, ampak bo določil imena potencialnih kandidatov in jih povabil na razgovor. Kandidature bodo obravnavali 26. avgusta, ko naj bi tudi sprejeli odločitev. Klobas, za katerega je to prva nadzorna funkcija, je bil že direktor v Tomosu, trenutno pa je zaposlen v korporaciji Hidria. V izjavi za medije po današnji seji nadzornega sveta je povedal, da imen potencialnih kandidatov za predsednika uprave, s katerimi bodo opravili razgovore, še niso določili, jih pa bodo do prihodnje seje nadzornega sveta, katere datum pa še ni določen. Zatem naj bi na seji 26. avgusta obravnavali imena kandidatov in predvidoma tudi sprejeli dokončno odločitev. "Mislim, da bomo 26. avgusta imeli prvo ime Luke Koper," je napovedal Klobas. O številu in ozadju kandidatov pa je bil Klobas redkobeseden. Kandidatov tako naj ne bi bilo veliko, gre pa "za kandidate, ki so v Sloveniji". Ob tem je poudaril, da izbira ne bo politična, pač pa bodo izbirali "menedžerja, ki bo znal to krmilo Luke Koper najbolje voditi". Namerava ostati neodvisen kandidat Klobas je izpostavil, da je kandidiral za člana nadzornega sveta "kot neodvisen kandidat, kar tudi želim v prihodnje ostati". Njegov cilj kot prvi nadzornik bo, da skupaj z upravo preverijo potenciale podjetja, za katere je Klobas prepričan, da jih je "ogromno", ter postavijo strategijo in cilje za naprej. Na današnji seji so nadzorniki po njegovih pojasnilih sicer imenovali še kadrovsko, revizorsko in infrastrukturno komisijo. Aktualni predsednik uprave Luke Bojan Brank pa je po seji povedal, da upa, da bo tudi njegovo ime v ožjem izboru kandidatov, da pa je to odvisno od nadzornega sveta. Ob tem je ponovil svoje stališče, da so za vodenje Luke Koper potrebne tako splošne menedžerske kompetence - za katere je sam prepričan, da jih ima - kot tudi specifične kompetence, vezane na pristaniško dejavnosti. Prav zaradi tega je Brank upal, da jim bo na čelo Luke uspelo imenovati Rada Antoloviča. Ta je lani, kot je znano, ponujeno funkcijo naposled zavrnil. »Treba je spoštovati to, kar je Mišič dosegel na podjetniškem področju« Na vprašanje, ali ima omenjene kompetence državni sekretar Gašpar Gašpar Mišič, ki se tudi omenja kot kandidat za prvega moža Luke, pa je Brank ponovil svoje besede z zadnje skupščine Luke Koper, da je treba spoštovati to, kar je Mišič dosegel na podjetniškem področju, "in to verjamem še danes". Brank je sicer izrazil hvaležnost tako Mišiču kot infrastrukturnemu ministru Samu Omerzelu za podporo pri prizadevanjih vodstva Luke za poglobitev luških bazenov. Na vprašanje, ali bi v primeru imenovanja za predsednika uprave za poln mandat zahteval proste roke pri izbiri članov uprave, pa je Brank dejal, da bi bila njegova prošnja, če bi bil izbran, da nadzornemu svetu za svojega namestnika predlaga človeka, za katerega sam meni, da ima ustrezne kompetence. V sobotni tiskani izdaji Dnevnika smo pisali o tem, da si je za mesto prvega nadzornika prizadeval Vinko Može, ki naj bi želel na čelo koprske družbe ustoličiti Gašparja Gašparja Mišiča.
|
neutral
|
4,100
|
Pred ponedeljkovo sejo nadzornega sveta Soda, ki bo odločal tudi o kandidatih za nove nadzornike državnih energetskih družb, še vedno ni jasno, kdo bo sedel v nadzornem svetu Gen energije, lastnice slovenske polovice krške nuklearke. S seznama petih imen sta tako po neuradnih informacijah dokončno izpadla Danijel Levičar, ki prihaja iz kvote DL, in Roman Dobnikar (SD). Uprava Soda naj bi namreč po dodatnih preverjanjih ocenila, da bi se z imenovanjem v nadzorni svet znašla v navzkrižju interesov. Kot je znano, Levičar vodi direktorat za energijo pri ministrstvu za infrastrukturo, ki postavlja zakonodajne okvire za delovanje elektroenergetskega trga. Dobnikar pa je na čelu maloprodaje v Petrolu, ki si z Gen energijo deli lastništvo družbe Gen-I, Petrolovega konkurenta na trgu električne energije. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi uprava Soda, ki jo vodi Tomaž Kuntarič, nadzornikom predlagala, da bi na prazni nadzorniški mesti imenovala dva kandidata, ki sta prišla skozi sito akreditacijske komisije. Med možnimi imeni so naši viri včeraj omenjali Nika Galešo, predsednika Posavskega odbora za hidroelektrarne, ki velja za kader PS, in Primoža Gabriča (DL), svetovalca uprave komunalnega podjetja Kostak iz Krškega. Kot smo že poročali, naj bi Sod v nadzorni svet Gen energije, na čelu katere je Martin Novšak, imenoval še Mateja Pirca iz uprave Soda, Jerneja Andrejaša (DL) in Saša Geržino (DeSUS). pc
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.