nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
3,901
|
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 509,80 točke, kar je 0,90 točke oz. 0,18 odstotka več kot v sredo. Najbolj so se podražile delnice Mercatorja, ki so pridobile dobre štiri odstotke. Delnice Mercatorja so se podražile za 4,35 odstotka na 120 evrov. Po rasti jim sledijo delnice NKBM, ki so pridobile 3,20 odstotka na 1,29 evra. Krkine delnice so se dvignile za 0,12 odstotka na 42,10 evra, delnice Telekoma Slovenije pa za 0,05 odstotka na 60 evrov. Manj optimistično je bilo poslovanje z Gorenjevimi delnicami, ki so zdrsnile za 4,70 odstotka na 4,155 evra. Delnice Zavarovalnice Triglav so se pocenile za 2,38 odstotka na 11,70 evra, delnice Petrola za 1,60 odstotka na 173,05 evra, delnice Luke Koper za 1,52 odstotka na 6,50 evra, Intereuropine pa za 23,11 odstotka na 0,346 evra. Za delnice Pozavarovalnice Sava danes ni bilo zanimanja. Največ prometa so borzni posredniki danes ustvarili z delnicami Mercatorja, in sicer za 458.150 evrov.
|
positive
|
3,902
|
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 501,27 točke, kar je 8,53 točke oz. 1,67 odstotka manj kot v četrtek. Tako nizko indeks doslej še ni bil. Najbolj so se pocenile delnice Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), in sicer za več kot deset odstotkov. Zaključni tečaj delnic NKBM se je danes znižal za 10,85 odstotka na 1,15 evra. Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada so sicer v sredo v obsežni preiskavi sumov nepravilnosti pri preteklem bančnem poslovanju NKBM zaključili z izvajanjem hišnih preiskav v Sloveniji in na Hrvaškem. Kriminalistična preiskava pa se zdaj nadaljuje med drugim s pregledom in analizo zasežene dokumentacije. Preiskava je usmerjena v preiskovanje sumov zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, zlorabe položaja ali pravic in pa pranja denarja. Po prvih ocenah materialna škoda domnevnih kaznivih dejanj presega 30 milijonov evrov. Med blue chipi so se danes močno pocenile še delnice Mercatorja in delnice Telekoma Slovenije. Prve so šle navzdol za 5,33 odstotka na 113,60 evra, druge pa za 2,45 odstotka na 58,53 evra. Zaključni tečaj delnic Gorenja je zdrsnil za 1,06 odstotka na 4,111 evra, zaključni tečaj delnic Zavarovalnice Triglav pa za 0,85 odstotka na 11,60 evra. Pod gladino so pristale tudi delnice Petrola, ki so nazadovale za 0,03 odstotka na 172 evrov, delnice Krke pa so sklenile z 0,12-odstotno rastjo oz. pri 42,15 evra. S temi delnicami je bilo danes znova tudi največ prometa, in sicer za 564.560 evrov.
|
negative
|
3,903
|
Naklo - Lastniki nakelskega Merkurja so na današnji skupščini podprli vse predlagane sklepe. Ob obravnavi lanskoletnega poročila so podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu. Sprejeli pa so tudi spremembo statuta, po kateri bo Merkur ob registraciji dodatnih dejavnosti kupcem svojih centrov lahko ponudil tudi hrano in pijačo. Delničarji so na skupščini, na kateri je bilo prisotnega 35,25 odstotka kapitala, na podlagi predstavitve letnega poročila z mnenjem revizorja za leto 2011 podelili razrešnico upravi v sestavi Blaž Pesjak, Rok Ponikvar, Uroš Zajc in Marjan Smrekar ter nadzornemu svetu v sestavi Matevž Slapničar, Antonija Pirc, Vanja Jeraj Markoja, Gregor Simoniti, Ana Hochkraut in Peter Fratnik. Kot so po skupščini sporočili iz Merkurja, so delničarji za letošnjega revizorja družbe Merkur in celotne skupine imenovali družbo Deloitte revizija. Potrdili pa so tudi spremembo statuta z registracijo dodatnih dejavnosti, kot je trgovina z živili, pijačami in tobačnimi izdelki. "To pomeni, da bomo lahko nakupovalno izkušnjo v Merkurjevih trgovskih centrih naredili prijetnejšo tudi z dopolnitvijo prodajnega programa, kljub temu pa bomo ostali tehnični trgovec in si v skladu z vizijo prizadevali ostati vodilni ponudnik izdelkov in storitev s področja kategorij naredi sam, aparati in sezona," so pojasnili v Merkurju, kjer tudi za prodajo vode v plastenki potrebujejo registracijo in zapis dejavnosti v statut. Merkur, ki v okviru prisilne poravnave prodaja nepotrebno premoženje, je bil sicer spomladi uspešen na področju oddaje odvečnih poslovnih prostorov v najem. V drugem četrtletju tega leta je Merkur podpisal najemne pogodbe z Megadomom, Eurospinom, Lidlom in Pittarelom ter tako oddali dodatnih 8500 kvadratnih metrov prodajnih površin. Družba Merkur je v drugem četrtletju letos ustvarila 2,46 milijona evrov čistega dobička in 3,29 milijona evrov dobička iz poslovanja. Prihodek od prodaje je znašal 66,78 milijona evrov. V prvem četrtletju pa je Merkur beležil izgubo, in sicer je imel ob 51,7 milijona evrov prihodka od prodaje 2,9 milijona evrov izgube iz poslovanja in štiri milijone evrov celotne izgube. Maja je uprava Merkurja za zagotovitev finančne stabilnosti začela pogovore z bankami o prestrukturiranju bilance stanja. Potreba po znižanju obveznosti iz financiranja je bila opredeljena že pred začetkom prisilne poravnave, razrešiti pa jo je treba v naslednjem koraku prestrukturiranja, poudarjajo v Merkurju in dodajajo, da bo na ta način družbi zagotovljeno vzdržno stanje za nadaljnje normalno poslovanje.
|
neutral
|
3,904
|
Gornja Radgona - Na kmetijsko-živilskem sejmu Agra močno odmeva petkova napoved zadružnikov, da bodo na začetku tega tedna objavili ponudbo za prevzem Ljubljanskih mlekarn, v katerih imajo že 33-odstotni lastniški delež. Prvi mož zadružnikov Peter Vrisk pravi: »Težko smo garali, da smo zbrali potreben denar. Plačali bi z gotovino, ne kot tisti tajkuni, ki pridejo prevzemat z nekimi papirji in navzkrižnimi posli. Imamo 'keš', deponiran na banki.« Vrisk ocenjuje, da konzorciju prodajalcev svežnja več kot 50 odstotkov delnic Ljubljanskih mlekarn, zbranem okoli NFD Holdinga, ponujajo pošteno ceno. Kolikšna je, še ne želi razkriti, nam je pa aprila letos dejal, da bi morali v primeru prevzema objaviti nakup celotnega lastniškega deleža, kar bi jih stalo več kot 40 milijonov evrov. "A zadruge same ne moremo zagotoviti vsega denarja za kupnino," je spomladi priznal Vrisk. Zato bo neznani delež h kupnini primaknila Deželna banka Slovenije (DBS), ki je v večinski zadružni lasti in je v prvi polovici leta pridelala precejšnjo izgubo, vendar Vrisk zagotavlja: "Banka je likvidna in kapitalsko ustrezna. Za zdaj tukaj ni težav.""Ko se gre v prevzem, mora biti vse naštudirano" Za nakup Ljubljanskih mlekarn se je zanimala tudi nizozemska zadružna mlekarna Royal Friesland Campina, katere predstavniki so pred časom prišli na pogovor na zadružno zvezo. "Prišli so nas tipat. Rekli so, da želijo, da ostanemo solastniki mlekarne, da pa bi sami postali njen večinski lastnik, ker imajo presežke mleka in bi potrebovali našo mlekarno. Odvrnili smo jim: "Vemo, da znate delati proizvode in tržiti. Mi bi vaše znanje zelo potrebovali, a vam večinskega deleža v mlekarni ne moremo prepustiti," je povzel Vrisk in zatrdil, da z nobenim od prodajalcev še niso dogovorjeni, da jim bo prodal svoj delež. Dejan Židan, bivši kmetijski minister in zdajšnji predsednik državnozborskega odbora za kmetijstvo, o tem: "Mislim, da je, kadar se gre v prevzem in je v igri več deset milijonov evrov, vse naštudirano in preigrano. Zelo neobičajno bi bilo, da bi bila to poteza, ki zadaj ne bi imela dogovora." Sicer pa Židan podpira, da slovenski kmetje preko zadružnega sistema postanejo večinski lastniki Ljubljanskih mlekarn. "Mlekarna, ki odkupi več kot polovico slovenskega mleka, bo lahko le s stabilnim lastništvom razmišljala o razvoju novih izdelkov in o trženju namesto o tem, kaj se bo zgodilo z lastništvom. Pozitivno je to, da slovenski kmetje dve mlekarni že dobro vodijo: ena je Celeia, druga Planika Kobarid, najdejo pa se tudi primeri, ki, žal, niso takšni. Upam, da bodo Ljubljanske mlekarne primer dobrega vodenja," je pristavil Židan.Bogovič: Mlekarne naj ostanejo v slovenskih rokah Prevzemno pobudo zadružnikov pozdravlja tudi aktualni kmetijski minister Franc Bogovič in upa, da bo uspela, kajti: "S tem, ko bi zadružniki prevzeli tudi največjo slovensko mlekarno, bi bili vzpostavljeni pogoji, da bi lahko v vsem slovenskem mlekarstvu stekle povezave in bi dolgoročno stabilizirali ta podjetja, predvsem pa slovensko živinorejo, ki je usodno odvisna tudi od tega, v čigavih rokah bodo slovenske mlekarne." Roman Žveglič, poslanec in kmet, pa je prepričan, da bo čas pokazal, ali je takšna namera zadružnikov dobra ali ne. "Dobro bo to, če bodo vse slovenske mlekarne v zadružni lasti in bodo fantje, če znajo, lahko naredili zgodbo. Je pa lahko tudi problematično, če so dobavitelji hkrati lastniki, kajti njihovi interesi so si včasih diametralno nasprotni: dobavitelj si želi visoko odkupno ceno, lastnik pa mora skrbeti za čim večji dobiček firme, ki ga je mogoče najlažje doseči z nizko ceno vstopne surovine," opozarja Žveglič.
|
neutral
|
3,905
|
Ljubljana - Za nakup Steklarne Rogaška so zavezujoče ponudbe oddali največja steklarna na svetu Waterford, eden od vodilnih svetovnih proizvajalcev kristala in porcelana Lenox iz ZDA in dunajski finančni sklad Emsa. Z Waterfordom Steklarna Rogaška že vrsto let obsežno sodeluje, saj za njo izvaja dodelavne posle. V primerjavi s številnimi drugimi prodajnimi postopki ponudniki niso izvedli skrbnega pregleda. Tega je opravilo podjetje KPMG, ki ga je za potrebe prodaje angažirala Metropolitana v lasti Nadškofije Ljubljana. Kot zastavni upnik Metropolitana tudi prodaja Steklarno Rogaška, medtem ko je družba formalno še vedno v lasti propadlega Zvona Ena Holding. Določeno prepreko pri prodaji Steklarne Rogaška predstavljajo njene zunajbilančne obveznosti v višini 12 milijonov evrov do Abanke, ki izhajajo iz danih poroštev Zvonu Ena Holdingu. Ker tako zahtevajo ponudniki, jih bo morala Steklarna Rogaška ovrednotiti v bilancah. Kot smo že poročali, potekajo dogovori z Abanko Vipa v dveh smereh. Po prvem bi Steklarna Rogaška obveznosti z določenim diskontom poplačala sama, po drugem pa bi se zunajbilančne obveznosti pretvorile v dolgoročno posojilo družbe. Predsednik nadzornega sveta Steklarne Rogaška Žiga Andoljšek je pojasnil, da potekajo pogajanja z Abanko Vipa v smeri, da se projekt konča v korist družbe, njenih zaposlenih in upnikov.
|
neutral
|
3,906
|
Laško - Četudi je prvi mož Pivovarne Laško Dušan Zorko pred tedni "preživel" odločanje nadzornega sveta družbe o njegovi usodi, so mu simbolno nezaupnico včeraj izrekli največji lastniki pivovarne z bankami na čelu. Ti so namreč s tričetrtinsko večino prisotnega kapitala že tretjič v letu dni zavrnili dokapitalizacijo, ki jo je predlagala uprava. A če je ta še na skupščini junija lani delničarje svarila pred črnimi scenariji, ki bi jih prinesla zavrnitev povečanja osnovnega kapitala z obstoječih 36,5 na največ 73 milijonov evrov (po ceni osem evrov na novo vplačano delnico), se je Zorkova ekipa včeraj vdala tako rekoč brez boja. Pred vnaprej odločenim glasovanjem tako na govorniški oder ni bilo nikogar iz njenih vrst. "Pričakovali smo, da sklep ne bo izglasovan, čeprav smo v to vložili precej naporov. Z bankami smo se pogovarjali o večih stvareh, tudi o pretvorbi njihovih terjatev v kapital, a so nam dale jasno vedeti, da želijo poplačila posojil," je po skupščini pojasnil Zorko. Od večjih lastnikov je tako dokapitalizacijo podprl državni Kad, nasprotovala pa ji je tudi NLB, ki je na tokratni skupščini ponovno smela glasovati. Kljub temu je Zorko, ki je še lani na istem mestu zatrjeval, da "bo pivovarna postala muzej, če se vanjo ne bo vlagalo", včeraj eksplicitno zanikal, da bi lahko imela družba zaradi vnovičnega bančnega "ne" težave. "Nikakor ne drži, da smo blizu insolventnosti. Smo v dobri kondiciji. Samo v prvem polletju smo bankam odplačali za 23 milijonov evrov obresti in glavnic," je poudaril Zorko. Čeprav je imela pivovarna v prvih šestih mesecih na ravni skupine sedem milijonov evrov izgube, zabeležila pa je tudi triodstotni padec prodaje, je Zorko tekoče poslovanje - dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je ob polletju znašal 23,4 milijona evrov - ocenil kot "vzorno". "Skupina ima primerljivo EBITDA maržo z bistveno večjimi pivovarnami, a tržni deleži v Sloveniji bodo le padali. Zavedamo se, da moramo prodati Mercator, a ta zgodba presega upravo in lastnike, saj se dogaja v nekaterih drugih sferah," je pojasnil Zorko, ki ni želel napovedovati, kakšni bodo naslednji koraki družbe pri finančni sanaciji. Tudi novega postopka za prodajo Mercatorja ni želel komentirati, ker bi "to lahko kvečjemu škodilo". "Z Mercatorjem imamo le težave. Poleg tega, da nam z zamudo plačuje izdelke, bi z njegovo prodajo po trenutni borzni ceni iztržili sto milijonov evrov manj v primerjavi s ponudbo, ki jo je dal Agrokor. Četudi prodamo Mercator, nam še vedno ostane 200 milijonov evrov posojil pri 90 milijonih letnih prihodkov," je zatrdil. V razpravi na skupščini je Zorko med drugim stopil v bran odločitvi o naročilu domnevno 110.000 evrov vredne študije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani ("Z njo smo dokazali, da se priklici tujih blagovnih znamk dvigujejo."). Delničarjem pa je priznal, da je šlo pri lanski pošiljki piva na Kitajsko za poskusni projekt, ki je družbi prinesel zanemarljive prihodke.
|
negative
|
3,907
|
Ptuj - Malim delničarjem iz društva MDS na današnji skupščini Perutnine Ptuj, na kateri je bilo prisotnega 93 odstotkov kapitala, ni uspelo s predlogom, naj ptujska družba del bilančnega dobička nameni za izplačilo dividend. Prav tako niso uspeli s predlogom, da lastniki ne bi podelili razrešnice upravi in nadzornemu svetu. Večina delničarjev je tako na današnji skupščini podprla predlog uprave pod vodstvom Romana Glaserja, da družba od 4,77 milijona evrov bilančnega dobička 2,39 milijona evrov razporedi med druge rezerve, preostanek pa ostane nerazporejen. Predlog malih delničarjev je sicer bil, da bi za dividende namenili 1,6 milijona evrov oziroma 28 centov bruto na delnico. Zavrnjen je bil tudi predlog Perutninske zadruge Ptuj, da bi delničarjem razdelili vsaj pol milijona evrov. Revizija nepravilnosti ni pokazala Skupščina se je najdlje zadržala pri poročilu o posebni reviziji, ki jo je pripravila revizijska družba BDO Revizija. V njej so preverjali vodenje poslov, ki so jih družbe v skupini Perutnine Ptuj sklepale med seboj in s tretjimi osebami v zadnjih petih letih. Iz družbe so sicer nedavno sporočili, da revizija nepravilnosti ni pokazala, kmalu zatem pa je Glaserjeva ekipa dobila nov petletni mandat. Kad in mali delničarji so želeli predvsem, da revizor preveri posel z nakupom delnic Merkurja, ki je bil opravljen brez soglasja skupščine, posle odprodaje hčerinskih družbe Perutnine Ptuj, posle, povezane s tremi dokapitalizacijami hčerinskih družb v Srbiji, ter posle, sklenjene z Infond Holdingom in Centrom Naložbe. Kot je po skupščini povedal prvi mož društva MDS Rajko Stanković, kljub neugotovljenim nepravilnostim revizije menijo, da je iz nje vendarle razvidno, da je uprava s sklepanjem nekaterih poslov opustila načelo dobrega gospodarja, ki ga je nadomestila "z lastnim upravljavskim interesom". Po njegovih trditvah je bila namreč družba zaradi tega med drugim ob 26 milijonov evrov zaradi nakupa deleža v Merkurju. Mali delničarji napovedali izpodbojno tožbo Mali delničarji so zato na skupščini zahtevali imenovanje pooblaščenca, ki bi proučil, ali obstaja pravni temelj za vložitev odškodninskih tožb zoper Glaserja in nekatere člane nadzornega sveta, na čelu katerega je Radovan Stonič. Ker je bil takšen predlog zavrnjen, so napovedali izpodbojno tožbo. Prvi mož Perutnine Ptuj je po skupščini dejal, da je ta potekala korektno ter da na njej ni "frčalo perje", kot se je napovedovalo v javnosti. Končno je izdal nekaj podatkov o lanskem poslovanju, ki kažejo, da je družba imela slabih 149 milijonov evrov prihodkov in dobrih 650.000 evrov čistega dobička, skupina pa je realizirala 257 milijonov evrov prihodkov in okoli 2,3 milijona evrov izgube, pretežno zaradi povezanih družb. Negativen poslovni izkupiček je po njegovem poleg splošnih gospodarskih razmer posledica dejstva, da se financirajo le še z lastnimi viri, medtem ko bančnih kreditov že dve leti ne prejemajo. Med razlogi pa so tudi velike tečajne razlike v preteklem letu v nekaterih svojih podjetjih v tujini, zlasti v Srbiji.
|
negative
|
3,908
|
Člani nadzornega sveta Pomurskih mlekarn Stanislav Glavač, Andreja Komel in Franc Stajnko so na skupščini prejšnji teden ostali ne le brez razrešnice, ampak so jih lastniki na podlagi nasprotnega predloga Kapitalske družbe tudi v celoti zamenjali. Na skupščini je direktorica Bernardka Hlebič pojasnila, da je bil že lani izdelan sanacijski program, vendar je vmes prišlo do nenapovedanih sprememb, zaradi česar že pišejo novega. Milijon evrov za menedžerje Hidrie Podjetje H & R, prek katerega menedžerji Hidrie obvladujejo idrijsko družbo, bo svojim lastnikom izplačalo za skoraj milijon evrov dividend. Na delnico se jim obeta 1,13 evra bruto. Dnevnik bo izplačal višjo dividendo od predlagane Delničarji Dnevnika, med katerimi je največja družba DZS, so na četrtkovi skupščini sprejeli nasprotni predlog, po katerem se jim bo namesto prvotno predlaganih 1,5 evra izplačala dividenda v višini štiri evre bruto na delnico oziroma skupno 1,33 milijona evrov. Lani je dividenda znašala pet evrov. Prestavili dokapitalizacijo Casinoja Bled Četrtkova skupščina Casinoja Bled, ki je lani znova ustvaril izgubo in ima od junija blokirane vse račune, ni odločala o povečanju osnovnega kapitala, saj je bila točka umaknjena z dnevnega reda. Večinska lastnika - Slovenska odškodninska družba in Gold Club - se namreč dogovarjata glede nakupa delnic, pri čemer še vedno čakata na soglasje ministrstva za finance, da izda soglasje. O dokapitalizaciji bodo odločali na naslednji skupščini. Begrad z novim nadzornim svetom Gradbeno podjetje Begrad, ki je lani povečalo prihodke za skoraj polovico, na slabih 50 milijonov evrov, ima po pričakovanjih nov nadzorni svet. Potem ko je bilo število članov zmanjšano s šestih na tri, sta bila kot predstavnika kapitala vanj imenovana Gorazd Podbevšek in Slavica Tajner (namesto nje je bila sprva predvidena Marija Pečjak Požek). Svetelšek ostal brez razrešnice v Pinusu Lastnik Pinusa Igor Jurij Pogačar je na četrtkovi skupščini družbe odločil, da se Aleksandru Svetelšku, tudi nekdanjemu predsedniku uprave Petrola, ne podeli razrešnice za čas, ki ga je v letu 2011 preživel na vrhu družbe. Brez nje je ostal tudi njegov dolgoletni predhodnik Andrej Andoljšek. Kot je znano, je Pinus od marca letos v prisilni poravnavi. Detel Global pred dokapitalizacijo Lastniki podjetja Detel Global, ki se ukvarja s telekomunikacijami, so na zadnji skupščini sprejeli sklep, da se po neuspešnem povečanju osnovnega kapitala ponovno izpelje dokapitalizacija. Vplačali bi 125.000 evrov. Javna razsvetljava bo vlagala Podjetje Enlux je na petkovi skupščini Javne razsvetljave kot njen edini lastnik sprejelo sklep, po katerem bilančni dobiček v višini 7,4 milijona evrov ostane nerazporejen. Po besedah upravnega odbora se mora družba kapitalsko okrepiti, saj bo letos in v prihodnjem letu izvedla nekaj večjih projektov, za katere potrebuje likvidna sredstva.
|
neutral
|
3,909
|
Ljubljana - Mali delničarji Lepenke bi lahko že v nekaj tednih dočakali vračilo zemljišč, strojev in drugega premoženja, ki ga je iz družbe mimo njihove vednosti "odpeljal" eden najpremožnejših Slovencev Martin Odlazek, bolj znan kot lastnik Papirja Servisa. Medtem ko se nezadržno bliža izvedba posebne revizije, ki so si jo morali mali delničarji izboriti prek sodišča, vse bolj dejavna pa naj bi bila v zvezi s tem primerom tudi policija, so jih Odlazkovi obvestili, da bo v septembru sklicana skupščina Lepenke. Na njej bi razveljavili potencialno sporno razprodajo premoženja družbe, do katere je prišlo v letu 2010. Po nekaj mesecih zavlačevanja naj bi se Odlazkovi omehčali tudi glede založitve 10.560 evrov visokega predujma, s čimer bi revizorji po polletni zamudi le smeli začeti delo, trdijo naši viri. Vendar je še vprašanje, ali se bodo obljube sploh uresničile. Še preden bi sklep Kranjskega sodišča o izterjavi desetih tisočakov postal pravnomočen, so drugi upniki pred 14 dnevi blokirali edini transakcijski račun Lepenke. Verjetno ni niti, da bi bili mali delničarji zadovoljni z vračilom premoženja, saj bodo zemljišča v Tržiču še vedno obremenjena z večmilijonskimi posojili, ki so jih Odlazkove družbe najele še pred prenosom lastništva. Prav zaradi tega so ogorčeni mali delničarji Lepenke, ki so prepričani, da so zemljišča vredna dosti več od 3,2 milijona evrov z DDV (2,6 milijona evrov neto), kolikor je zanje odštel Papir Servis. Ne nazadnje Lepenka zanje ni iztržila kupnine v denarju, temveč je celotni znesek nakazala nazaj v zameno za manjšinski delež podjetja Algas. Gre za "prazno" podjetje, ki služi izključno za vzdrževanje strukture Odlazkovega imperija. Zato pa naj Papir Servis ne bi bil pripravljen vračati proizvodnje in delavcev. Več kot dve leti po njihovem prenosu ostaja odprto tudi vprašanje, kolikšno nadomestilo bi morala Lepenka dobiti. Odlazkovi so namreč ta izračun prepustili posebni reviziji, ki pa se, kot rečeno, še ni začela. Pri tem velja opozoriti, da so Odlazkovi le okoli 90-odstotni lastniki Lepenke, v njenem lastništvu pa so tudi Jože Prosen, Gorenjski glas, Varnost Rival sistemi in drugi delničarji.
|
negative
|
3,910
|
Ljubljana - Skoraj teden dni po začetku stavke v Cestnem podjetju Ljubljana (CPL) je njegov uradni večinski lastnik Ranko Mimović začel zbirati denar za izplačilo julijskih plač. Čeprav naj bi Mimović prek svojega italijanskega podjetja Patera po prvotnih napovedih že pred pol leta pripeljal denar dveh tujih finančnih skladov, se je zdaj, ko je CPL vsak dan bliže stečaju, očitno odločil za pomoč prositi preostale lastnike družbe CPL Naložbe, ki jih je pred dvema mesecema pregnal iz upravljalskih organov ljubljanskega gradbinca. Včeraj je namreč Mihaelu Bizjaku, Zvonetu Šavorju in Bojanu Kozarju, ki skupaj obvladujejo 49,5 odstotka CPL, poslal SMS-sporočilo, v katerem jih poziva, da naj zagotovijo 490.000 evrov za plače, prispevke in kilometrino zaposlenim v CPL. To najbrž pomeni, da so se obljube o tujem rešitelju CPL dokončno izkazale za prazne. Kot nam je včeraj potrdil Bizjak, iz omenjenega SMS-sporočila "ni mogoče razbrati, kdo naj bi zagotovil preostalih dobrih pol milijona evrov potrebnega denarja. CPL namreč izplačilo plač stane okoli milijon evrov na mesec. "Domnevamo, da bodo ta sredstva zagotovljena od podjetij iz sistema CPL in nakazana na Patero," je zatrdil Bizjak, ki je vodilne na CPL javno pozval, da takoj odstopijo, saj "naj bi bil CPL tik pred tem, da bo izgubil koncesijo za vzdrževanje državnih cest. Predsednik upravnega odbora CPL Stanko Petrič včeraj pozno popoldne za pojasnila ni bil dosegljiv, sindikati pa so včeraj v primeru, če družba ne bo izplačala plač, napovedali nadaljevanje stavke.
|
neutral
|
3,911
|
Ljubljana - Nadzorniki Darsa so na današnji seji naložili novi upravi Družbe za avtoceste RS (Dars) zmanjšanje stroškov poslovanja in sprejetje akcijskega načrta povečanja prihodkov. "Pri pregledu stanja del pa je ključna naloga nove uprave, da se zaključijo vsa odprta gradbišča," je po seji dejal prvi nadzornik Dušan Hočevar. Hočevar je pojasnil, da so se člani nadzornega sveta danes seznanili s poslovanjem družbe v prvem letošnjem polletju, s kadrovskim poročilom in poročilom službe za varnost in zdravje pri delu, pregledali pa so tudi stanje del na ključnih gradbiščih. Pri analizi poslovanja so nadzorniki opazili, da je premalo realizacije na investicijah v obnove in vzdrževanje. Upravi so naložili zmanjšanje stroškov poslovanja in sprejetje akcijskega načrta povečanja prihodkov. "Največ rezerve v prihodkih vidimo v uvedbi dodatnih vinjetnih razredov, pri dodatni obremenitvi onesnaževalcev - starejših tovornjakov, tranzita in v drugih dejavnostih Darsa - na primer trženja telekokomunikacij in podobno," je pojasnil Hočevar. Pri pregledu stanja del pa je ključna naloga nove uprave, da se zaključijo vsa odprta gradbišča, predvsem tista, ki so v naravi že izvedena, ni pa delo zaključeno zaradi manjkajoče dokumentacije ali drugih okoliščin. "Da čim prej pridemo na čisto in tako lahko začnemo z novimi projekti," je izpostavil prvi nadzornik in dodal, da morajo biti te aktivnosti usmerjene predvsem v dolenjski in štajerski krak ter v prekmurski del.
|
neutral
|
3,912
|
Washington - Ameriški zasebni delodajalci so avgusta ustvarili 201.000 delovnih mest več, kot so jih ukinili, kažejo danes objavljeni podatki družbe za upravljanje s kadri in plačnimi listami ADP. Število neto ustvarjenih delovnih mest je bilo avgusta v ZDA višje kot mesec pred tem in je preseglo napovedi analitikov. Ameriški zasebni delodajalci so julija ustvarili 173.000 več delovnih mest, kot so jih ukinili, analitiki pa so za avgust napovedovali 143.000 neto ustvarjenih delovnih mest, poročajo tuje tiskovne agencije. Število neto ustvarjenih delovnih mest je bilo avgusta najvišje po marcu. Poročilo izpostavlja, da se je ustvarjanje novih delovnih mest ustavilo predvsem v sektorju predelovalne industrije, ki je bil po recesiji v letih 2008 in 2009 ključna gonilna sila ameriškega gospodarstva. Danes pa so bili objavljeni tudi podatki o gibanju obsega ameriških storitvenih dejavnosti. Vrednost indeksa Instituta za upravljanje s ponudbo (ISM) se je avgusta zvišala z julijskih 52,6 točke na 53,7 točke. Ameriški storitveni sektor zaposluje kar 90 odstotkov vse delovne sile, indeks ISM pa zajema vse od trgovine na drobno in gradbeništva do finančnih storitev, zdravstva in turizma. ZDA se sicer soočajo z upočasnjeno gospodarsko rastjo, ki je bila v drugem četrtletju 1,7-odstotna, in naraščajočo brezposelnostjo. Podatki o stopnji brezposelnosti bodo objavljeni v petek, julija pa je stopnja brezposelnosti znašala 8,3 odstotka. Stopnja brezposelnosti v ZDA sicer že 42 zaporednih mesecev ostaja nad osmimi odstotki, analitiki pa za avgust ne pričakujejo povišanja.
|
positive
|
3,913
|
Ljubljana - Zdaj že nekdanji generalni sekretar Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Dušan Krajnik naj bi ob odhodu z zbornice prejel odpravnino v višini osmih plač. Ta naj bi znašala 7400 evrov bruto na mesec, kar pomeni, da bi obrtnike Krajnikova odpravnina stala okoli 60.000 evrov. Navedeno verjetno ne bilo tako presenetljivo, če ne bi v zbornici zatrjevali, da so pogodbo s Krajnikom prekinili na njegovo željo oziroma celo zahtevo. Da se je moral Krajnik dejansko posloviti na zahtevo posameznih vodilnih članov zbornice, smo poročali že včeraj. Navedeno še dodatno potrjujejo navedbe naših virov, ki pravijo, da je Krajnik v zameno za sporazumno prekinitev pogodbe zahteval štirimesečni odpovedni rok. Vprašanja o višini odpravnine zdaj že nekdanjemu generalnemu sekretarju in trajanju odpovednega roka smo naslovili tudi na zbornico, v katero je v skladu z obrtnim zakonom še vedno vključenih več kot 50.000 obrtnikov in ki se pretežno financira iz članarin, ki so jih obrtniki zakonsko zavezani plačevati. Predvsem nas je zanimalo, ali Krajniku pogodba, ki jo je z zbornico podpisal leta 2010, dejansko zagotavlja odpravnino tudi v primeru, da se za odhod z mesta generalnega sekretarja pred potekom mandata odloči sam. V zbornici, ki je do ukinitve obveznega članstva še vedno oseba javnega prava, na naša vprašanja niso želeli odgovoriti, ker da se te "nanašajo na vsebino sporazuma o prenehanju funkcije generalnega sekretarja OZS, ki pa je zaupne narave". Da razlog za odhod Krajnika ni zgolj propad nedavnega referenduma, na katerem so se obrtniki odločili za ukinitev obveznega članstva, ampak tudi domnevno močno oteženo sodelovanje preostalih zaposlenih v zbornici s Krajnikom, smo poročali že včeraj. Predsednik upravnega odbora OZS Štefan Grosar je naše navedbe sicer že zanikal in zatrdil, da ostaja zbornica s Krajnikom še naprej v dobrih odnosih, a naši viri zatrjujejo drugače. Tako naj bi od Krajnika zahtevali, da čim prej opravi primopredajo poslov s svojim naslednikom, sedanjim namestnikom generalnega sekretarja Pavletom Sedovnikom, tudi v času štirimesečnega odpovednega roka pa Krajnik po trditvah naših virov ne bo delal v prostorih OZS. Tudi navedenega nam v zbornici niso želeli potrditi, ker da gre za vsebino sporazuma o prenehanju funkcije, ki je zaupne narave.
|
negative
|
3,914
|
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 522,19 točke, kar je 3,60 točke oz. 0,69 odstotka več kot v sredo. K rasti indeksa so največ prispevale delnice Krke, ki so se podražile za več kot dva odstotka in trgovanje končale nad 45 evri. Največ se je tokrat trgovalo z Mercatorjem. Skupen promet na Ljubljanski borzi je dosegel 4,86 milijona evrov, dobre štiri milijone prometa je odpadlo na vrednostne papirje iz prve borzne kotacije. Delnice Krke so danes pridobile 2,15 odstotka in trgovanje končale pri vrednosti 45,10 evra, z njimi pa je bilo sklenjenih za 220.500 evrov poslov. Krkine delnice sicer tokrat niso bile najbolj prometne. Po prometu so bile v ospredju delnice Mercatorja, s katerimi je bilo sklenjenih za 3,59 milijona evrov poslov. Večina prometa je odpadla na tri posle s svežnji v skupni vrednosti 3,54 milijona evrov. V omenjenih poslih je lastnika zamenjalo 31.578 delnic po ceni 112 evrov za delnico. V rednem trgovanju se tečaj delnice Mercatorja ni spremenil in znaša 111 evrov. Prav tako se danes ob zelo skromnem ni spremenil tečaj delnic Telekoma Slovenije, ki ostaja pri 62,50 evra, nespremenjen pri 4,10 evra ostaja tudi tečaj delnic Gorenja, s katerimi pa se danes sploh ni trgovalo. Delnice Petrola so se ob 50.230 evrov prometa podražile za 0,83 odstotka na 182 evrov. Delnice Zavarovalnice Triglav in Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) so se medtem pocenile, prve ob 91.680 evrov prometa za 0,83 odstotka na 12 evrov, delnice NKBM pa so ob 39.550 evrov prometa izgubile 5,55 odstotka in dan končale pri 1,09 evra. Delnice Pozavarovalnice Sava, s katerimi se prav tako trguje v prvi kotaciji, niso pa uvrščene v indeks SBI TOP, so ob skromnem prometu ostale na sredini ravni pri vrednosti 5,15 evra. Delnice Luke Koper so se pocenile za 1,88 odstotka na 7,31 evra, delnice Intereurope pa so pridobile 9,09 odstotka in dan končale pri 60 centov. V standardni kotaciji, kjer je bil promet skromen, so delnice Save pridobile 2,91 odstotka in se oblikovale pri vrednosti 3,54 evra. Delnice Aerodroma Ljubljane so se pocenile za 3,81 odstotka na 10,10 evra, delnice Pivovarne Laško pa za 0,40 odstotka na pet evrov. OBJAVE NEKATERIH BORZNIH DRUŽB Hram holding je sporočil, da so od ponedeljka pa do danes na Ljubljanski borzi odkupili 920 lastnih delnic v skupni vrednosti 607,20 evra. Po omenjenem nakupu ima družba v lasti 19.733 delnic, kar prestavlja 0,454 odstotka vseh izdanih delnic. Ljubljanska borza je danes začasno do konca trgovalnega dne zaustavila trgovanje z delnicami Pivovarne Laško, saj je bil potencialni tečaj na 10 odstotki predhodnega zaključnega tečaja. Ljubljanska borza je določila uvrstitev in začetek trgovanja z državnimi zakladnimi menicami TZ139, SZ56 in DZ44. Vse omenjene menice bodo na borzni trg umeščene v četrtek, medtem ko bodo menice SZ56 iz trgovanja umaknjene 8. marca 2013, menice DZ44 7. julija 2013 in menice TZ139 7. decembra letos.
|
positive
|
3,915
|
Ljubljana - Trditev, objavljena na spletni strani Pivovarne Laško, da je Urad RS za varstvo konkurence preprečil razpolaganje podjetjem v skupini Laško z delnicami Mercatorja, je neresnična, pojasnjujejo v UVK. Skupina Laško je v petek zaradi protipravne preprečitve prodaje delnic Mercatorja vložila odškodninske tožbe. Tožba je po mnenju UVK brezpredmetna. UVK danes na svoji spletni strani pojasnjuje, da je bila omenjena odločba izdana v skladu z določbo zakona o preprečevanju omejevanja konkurence in naslovljena na Centralno klirinško depotno družbo (KDD), kar da izključuje vsakršno protipravnost. Urad je s predmetno odločbo zgolj naložil KDD, da morajo imetniki delnic, navedeni v odločbi s 26. aprila 2011, v primeru prenosa Mercatorjevih delnic pridobiti predhodno soglasje UVK. Podjetja v skupini Laško niso na UVK nikoli posredovala predloga za izdajo soglasja za prenos delnic Mercatorja, o katerem bi UVK nato odločil. "Zato so trditve Pivovarne Laško glede prepovedi razpolaganja z delnicami Mercatorja neresnične in zavajajoče. Posledično je tudi tožba iz tega naslova, s katero urad sicer ni seznanjen, ampak je zanjo izvedel iz medijev in naj bi jo vložila skupina Laško, skoraj po letu in pol od dneva izdaje citirane odločbe, zoper državo in direktorja urada brezpredmetna," so zapisali. Skupina Laško je v petek vložila odškodninske tožbe zoper državo in odgovorno osebo, direktorja UVK. Razlog za tožbo je protipravna preprečitev prodaje delnic Mercatorja, ki je nastala v času prodajnega procesa Mercatorjevih delnic leta 2011. UKV zavrača trditve o 59,2 milijonski škodi UVK tudi zavrača trditve skupine Laško glede nastanka škode v višini 59,2 milijona evrov, saj "je iz obrazložitve odločbe s 26. aprila leta 2011 jasno razvidno, da se obveznosti iz naslova te odločbe nanašajo zgolj na KDD". Kot pojasnjujejo na UVK, vzročna zveza med dejanjem urada, t.j. izdajo omenjene odločbe, in višino škode, ki naj bi nastala po trditvah skupine Laško, sploh ne obstaja. Ob tem so zapisali, da je navedba skupine Laško glede vrednosti delnice Mercatorja v znesku 221 evrov zavajajoča, saj morebitni prevzemnik ni nikoli objavil javne ponudbe za prevzem. Zato tudi morebitna škoda ni mogla nastati, kar pa je bistveni element za ugotavljanje odškodninske odgovornosti. Urad pri vsem tem dodaja, da izdana odločba s 26. aprila leta 2011 nikakor ni in ne more biti razlog za financiranje nepotrebnega premoženja in ukvarjanje s procesom prodaje le tega, ampak je potrebno iskati vzroke za takšno stanje drugje.
|
negative
|
3,916
|
Čeprav je bila cena surove nafte na mednarodnih trgih v minulih dveh tednih nekoliko nižja, ostajajo cene pogonskih goriv v Sloveniji nespremenjene. Vlada je namreč razmere izkoristila za dvig trošarin, s katerimi bo državno blagajno mesečno napolnila z dodatnimi 1,45 milijona evrov. Liter 95-oktanskega neosvinčenega goriva stane še naprej 1,576 evra, 98- oziroma 100-oktanskega bencina pa še ostaja pod mejo 1,6 evra za liter (1,597 evra). Za liter dizelskega goriva je še vedno treba odšteti 1,444 evra, za liter kurilnega olja pa 1,076 evra. V murskosoboški Komunali nova nadzornika V murskosoboški Komunali sta nova nadzornika postala Milan Horvat in Ludvik Sukič, ki je hkrati predsednik nadzornega sveta, tega pa sta zapustila Karel Žekš in Karel Šoš. UVK zavrača tožbo Laškega Trditev, objavljena na spletni strani Pivovarne Laško, da je Urad za varstvo konkurence (UVK) podjetjem v skupini Laško preprečil razpolaganje z delnicami Mercatorja, je neresnična, tožba pa brezpredmetna, menijo v UVK. Družbe iz Skupine Pivovarna Laško so v petek proti UVK in njegovemu direktorju Damjanu Matičiču sicer vložile odškodninsko tožbo v višini 59,2 milijona evrov. UVK naj bi namreč aprila preprečil prodajo delnic Mercatorja Agrokorju. HSE z 944 milijoni evrov prihodkov in bliže odločitvi o TEŠ 6 HSE je v prvem letošnjem polletju ustvaril 944 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar pomeni 41-odstotno povečanje na letni ravni in 21-odstotni presežek načrtov. Čisti dobiček je ob tem znašal 13 milijonov evrov, kar je nekoliko pod načrti. Nadzorniki so se z omenjenimi izidi seznanili včeraj in istočasno potrdili revizijo noveliranega investicijskega programa (NIP 5) za TEŠ 6, ki bo pristojnim organom poslan v nadaljnjo obravnavo. Emo bo v Dmitrovgradu preoblikoval pločevino Emo orodjarna bo v ruskem Dmitrovgradu postavila orodjarno za preoblikovanje pločevine. V njej bodo izdelovali orodja za potrebe ruske avtomobilske industrije, obstoječa orodja iz tamkajšnje orodjarne pa bodo tehnološko izboljšali in istočasno ustrezno izobraževali ruske strokovnjake. Emo bo v Rusiji med drugim sodeloval s podjetjem Tovarna avtomobilskih komponent Dmitrovgrad. Rusija prodaja delež Sberbank, kitajska banka išče priložnosti v Evropi Rusija prodaja 7,58-odstotni delež v svoji največji banki Sberbank, za katerega namerava na londonski in moskovski borzi iztržiti med 3,9 in 4,3 milijarde evrov. Pri tem bo ostala večinski lastnik s 50-odstotnim deležem in eno delnico. Istočasno se je po Evropi začela ozirati velika kitajska banka China Construction Bank (CCB), ki bo za prevzeme namenila okoli 12 milijard evrov. Morebitne prevzemne tarče za Kitajce naj bi bile banke, ki so bile med krizo podržavljene. Samaras išče prihranke Grški premier Antonis Samaras pritiska na parlament in želi sprejetje za 12,5 milijarde evrov varčevalnih ukrepov. Samaras želi dvigniti starost upokojevanja za dve leti, na 67 let, s čimer bi na leto prihranil milijardo evrov, z zdravstveno reformo pa še nekaj več, a za ceno ukinitve številnih bonitet prebivalstvu. Za nameček želi v parlamentu potrditi še nižanje plač v vojski, policiji in pri gasilcih, dvotedensko stavko (najdaljšo v zgodovini) pa so začeli sodniki, tožilci in drugi zaposleni v sodstvu. Pripravila Jan Bratanič in STA
|
neutral
|
3,917
|
Ljubljana - Slovenski bančni sistem bi potreboval dodatnih 400 milijonov evrov kapitala, so po naših neuradnih informacijah v okviru tako imenovanih stresnih testov ugotovili v Banki Slovenije. Toda kapitalski primanjkljaj slovenskih bank so centralni bankirji izračunali opirajoč se na podatke iz konca lanskega leta, medtem ko so se razmere v slovenskem bančnem sektorju letos še dodatno zaostrile, s čimer so se povečale tudi potrebe po dodatnem kapitalu. Kakšne ugotovitve so pokazali stresni testi, v Banki Slovenije pod vodstvom guvernerja Marka Kranjca včeraj niso želeli pojasniti. Po neuradnih informacijah naj bi predstavnikom bank in hranilnic na včerajšnjem sestanku predstavili le ugotovitve za celoten bančni sistem, ne pa tudi za posamezne banke. Bankirje naj bi seznanili tudi z zadnjimi pričakovanji Evropskega bančnega organa (EBA), vendar po sestanku ni bilo mogoče izvedeti podrobnosti. V bankah namreč včeraj niso želeli komentirati vsebine sestanka, v Banki Slovenije pa so nam posredovali le splošen odgovor, da kot nadzornik bančnega sistema redno izvajajo mikroobremenitvene teste. "Rezultate teh testov Banka Slovenije nikoli ni javno objavljala, saj se uporabljajo izključno za nadzorniške namene. Seveda pa z namenom stalne izboljšave tehnike obremenitvenih testov predstavnike bank vsako leto povabimo na delovni sestanek. Na omenjenih sestankih predstavnikom bank predstavimo izsledke obremenitvenih testov, analiziramo razlike v metodoloških pristopih, se dogovorimo za nadaljnje možnosti izboljšav in predstavimo izhodišča za izvajanje obremenitvenih testov v prihodnjem letu," so nam povedali v Banki Slovenije. Ker zaradi bistveno spremenjenih razmer v bančništvu in gospodarstvu rezultati stresnih testov ne kažejo več dejanske slike, bo Banka Slovenije že v kratkem začela pripravljati nove stresne teste. Tako naj bi se že na včerajšnjem sestanku z bankirji dogovorili, da bodo okvirna izhodišča za nove teste pripravili v sodelovanju z Združenjem bank Slovenije oziroma z odborom za upravljanje tveganj, ki deluje v okviru tega združenja. Novi testi naj bi pokazali zlasti to, kakšen vpliv bi imel padec poslovanja v posamezni panogi na banke in celoten bančni sistem.
|
neutral
|
3,918
|
dunaj - Ameriška bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) je danes poslabšala napoved gibanja bruto domačega proizvoda (BDP) v območju z evrom. BDP držav s skupno evropsko valuto se bo letos skrčil za 0,8 odstotka, medtem ko bo v letu 2013 stagniral, napoved agencije povzema avstrijska tiskovna agencija APA. Julijska napoved bonitetne agencije je za območje z evrom za letos predvidevala 0,7-odstotno krčenje BDP, za prihodnje leto pa 0,3-odstotno gospodarsko rast. Novejši gospodarski podatki po ocenah S&P potrjujejo napoved, da bo območje z evrom zdrsnilo v novo recesijo. A med državami ostajajo pomembne razlike. Predvsem naj bi se v letu 2013 še naprej kazala šibkost francoskega in britanskega gospodarstva, BDP Italije in Španije se bo še krčil (za 2,4 oz. 1,8 odstotka). Na drugi strani precej bolje kaže malim in odprtim evropskim gospodarstvom, kot je belgijsko. Nemčija naj bi letos beležila 0,6-odstotno gospodarsko rast, Švica pa 0,8-odstotno. V bonitetni hiši sicer pravijo, da znižana napoved ne bo neposredno vplivala na bonitetne ocene. "Gospodarske napovedi niso neposredno povezane z bonitetnimi ocenami držav," so pojasnili.
|
negative
|
3,919
|
Ljubljana - Kriminalisti Policijske uprave Ljubljana so podali kazensko ovadbo zoper sedem fizičnih in šest pravnih oseb z območja Ljubljane in Kranja zaradi suma zlorabe položaja in izčrpavanja gospodarske družbe z namenom managerskega prevzema. Po neuradnih informacijah naj bi se podane ovadbe nanašale na prevzem Svilanita izpred nekaj let. Kriminalisti so podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve 22 kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic ter hudodelskega združevanja, so sporočili s Policijske uprave Ljubljana. V preiskavi, ki je zaradi zahtevnosti in obsežnosti trajala več kot dve leti, je bila pridobljena in preučena obsežna dokumentacija v povezavi s poslovanjem šestih osumljenih in štirih oškodovanih gospodarskih družb v obdobju od leta 2004 do 2011. V predkazenskem postopku je bilo lani opravljenih 11 hišnih preiskav, analiziranih je bilo 26 poslovnih računov različnih gospodarskih družb glede poslovanja v tem obdobju ter opravljenih preko 50 razgovorov z osebami. Fiktivne posle prikrivali z navzkrižnim lastninjenjem V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so osumljenci kot direktorji oz. člani uprav zlorabljenih delniških družb, izčrpavali oškodovane gospodarske družbe z namenom managerskega prevzema, in sicer na način, da so s pomočjo fiktivnih poslov preprodajali delnice prevzetih družb, s čemer so oškodovali prevzete družbe v skupnem znesku okoli 14,1 milijona evrov. Fiktivne posle so prikrivali z navzkrižnim lastninjenjem oz. preprodajo prevzetih družb, s čemer so zameglili namen transakcij in prikrivali dejanske lastniške deleže v posameznih družbah, s tem pa pridobili odločujoče deleže pri glasovanju v oškodovanih družbah, so zapisali na policijski upravi. S tem so si osumljenci skorajda brez oz. z minimalnim lastnim vložkom prisvojili prevzete družbe in si pridobili protipravno premoženjsko korist najmanj v omenjenem znesku, po bilančnih podatkih pa so štiri prevzete družbe vredne v povprečju vsaka po okoli 20 milijonov evrov. Neuradno gre za prevzem Svilanita Za kazniva dejanja zlorabe položaja ali pravic pri gospodarski dejavnosti in hudodelskega združevanja je predpisana zaporna kazen do osem let. Po neuradnih podatkih, ki jih je pridobila STA, naj bi se podane ovadbe navezovale na prevzem kamniškega Svilanita, pri katerem naj bi nastala večja premoženjska škoda. Svilanit je namreč leta 2004 prevzela Bombažna predilnica in tkalnica Tržič (BPT), katere lastnica je bila Iskra ISD. BPT je pridobil približno 53-odstotni delež v Svilanitu, za kar je odštel približno 1,86 milijona evrov, kasneje pa je svoj delež še povečeval, hkrati pa je lastne delnice začel kupovati tudi Svilanit. Kmalu zatem se je začel proces združevanja BPT in Svilanita, v ta namen so ustanovili BPT-Svilanit, vso proizvodnjo pa so preselili v Kamnik. Nato pa je bila ustanovljena družba Sviteks, ki je od BPT kupila Svilanit.
|
negative
|
3,920
|
Ljubljana - Trgovanje na Ljubljanski borzi se je danes končalo z rastjo. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je pridobil 8,59 točke oz. 1,53 odstotka in se oblikoval pri 569,76 točke. Med blue chipi so največ pridobile delnice NKBM in Telekoma Slovenije, ki so se podražile za več kot štiri odstotke. Borzni posredniki so danes sklenili za 1,67 milijona evrov poslov. Najprometnejše so bile delnice Krke, s katerimi je bilo sklenjenih za 567.680 evrov poslov. Delnice Krke so se sicer podražile za 1,64 odstotka na 49,50 evra. Največ so pridobile delnice NKBM, ki so se podražile za 4,26 odstotka na 1,19 evra, z njimi pa je bilo sklenjenih za 34.270 evrov prometa. Nekoliko manjša je bila rast delnic Telekoma Slovenije, ki so se podražile za 4,07 odstotka na 76 evrov, z njimi pa je bilo sklenjenih za 253.700 evrov poslov. Podražile so se tudi delnice Petrola (167.810 evrov, +1,97 odstotka na 196,50 evra) in Zavarovalnice Triglav (71.720 evrov, +0,68 odstotka na 13,29 evra). Pocenile so se delnice Mercatorja (24.030 evrov, -0,85 odstotka na 111,05 evra), ob skromnem prometu pa so zdrsnile tudi delnice Gorenja (-1,18 odstotka na 4,20 evra). Razmeroma skromen je bil tudi promet s preostalimi delnicami prve kotacije. Pocenile so se delnice Intereurope (-0,33 odstotka na 0,60 evra) in podražile delnice Luke Koper (+4,61 odstotka na 7,89 evra). Tečaj delnic Pozavarovalnice Sava je danes ostal nespremenjen pri 5,60 evra. Med delnicami standardne kotacije so se podražile delnice Pivovarne Laško (+6,79 odstotka na 7 evrov), Save (+0,44 odstotka na 4,85 evra) in Salusa (+0,06 odstotka na 181,10 evra).
|
positive
|
3,921
|
Ljubljana - Razkritje v Dnevniku, da je ministrstvo za finance pod vodstvom Janeza Šušteršiča od uprave Abanke Vipe zahtevalo podatke o kreditni izpostavljenosti in depozitnih vlogah posameznih komitentov, je včeraj naletelo na zgrožen odziv več bančnih in pravnih strokovnjakov. "To je dejanje, ki si ne zasluži komentarja. Gre za višek nesramnosti oziroma neumnosti. Do zdaj je v državi kljub vsemu še vedno obstajalo zaupanje v banke, zdaj pa se to očitno začenja rušiti," je bil oster starosta slovenskega bančništva, dolgoletni član sveta Banke Slovenije in profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, dr. Ivan Ribnikar. Do zahteve Šušteršiča oziroma državnega sekretarja Dejana Krušca je bil kritičen tudi profesor na ljubljanski pravni fakulteti, dr. Miha Juhart, ki opozarja, da ministrstvo za finance sploh nima nobene pravne podlage za takšne zahteve. "Neposredno ministrstvo za finance od nobene banke ne sme zahtevati takšnih podatkov, tudi sicer pa mora biti dostop do teh podatkov zelo omejen na pristojne organe, se pravi Banko Slovenije, davčni urad in organe pregona," še pojasnjuje Juhart. "Gre za nezaslišano dejanje ter za odvod od vseh običajnih zakonskih praks. Bistvo bančništva je zaupanje, in če bomo porušili zaupanje, bodo posledice katastrofalne," opozarja tudi nekdanji član Agencije za upravljanje kapitalskih naložb države Marko Golob. Kot pojasnjujejo na Banki Slovenije pod vodstvom guvernerja Marka Kranjca, lahko banka zaupne podatke o posameznih komitentih posreduje le ob pogojih, ki jih določa 215. člen zakona o bančništvu, se pravi, če komitent banke na to izrecno pisno pristane. Ob tem še dodajajo, da lahko ministrstvo za finance zaupne podatke pridobi od Banke Slovenije, "če te informacije potrebuje za izvajanje zakonov in v obsegu, potrebnem za izvajanje njegovih pristojnosti". "O tem stališču smo seznanili tudi ministra za finance," so nam še povedali na Banki Slovenije, kjer pa na vprašanje, kako bodo zaradi kršitve zakona o bančništvu ukrepali, niso odgovorili. Da je ministrstvo prekoračilo svoja pooblastila, se očitno zavedajo tudi v Abanki, kjer ministru zahtevanih podatkov niso želeli razkriti. "Abanka pri posredovanju podatkov upošteva določila zakona o bančništvu in pravila dobre bančne prakse, ki podatke o komitentih in njihovem poslovanju varuje kot poslovno skrivnost," so nam povedali v banki, ki jo vodi Jože Lenič. Ali so o zahtevi ministrstva že obvestili nadzorni svet in Banko Slovenije, na Abanki niso pojasnili. "Z vidika varstva osebnih podatkov poudarjam, da mora imeti Abanka Vipa za vsako posredovanje osebnih podatkov zakonski temelj. Prav tako mora zakonski temelj za pridobitev izkazati ministrstvo, ki za osebne podatke prosi. V konkretnem primeru takšnega temelja nismo našli," pojasnjuje namestnica informacijske pooblaščenke Rosana Lemut Strle in opozarja, da Abanka Vipa sploh ni zavezanec po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Na ministrstvu za finance zahtevo za pridobitev podatkov o kreditni izpostavljenosti in obsegu varčevalnih vlog po posameznih komitentih upravičujejo s tem, da želijo preprečili odliv proračunskega denarja in potencialne negativne posledice za proračun. Če namreč lastniki Abanke ne bi dokapitalizirali, bi morala v banko vstopiti neposredno Republika Slovenija, še pojasnjujejo na ministrstvu. V tem primeru bi lastniki državi po mnenju Lemut-Strletove sicer morali dati finančne podatke o izpostavljenosti banke, "nikakor pa ne osebnih podatkov o komitentih posameznikih, njihovih varčevalnih vlogah in obveznostih".
|
negative
|
3,922
|
Ljubljana - Predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko je včeraj člane nadzornega sveta seznanil, da doslej niso prejeli še niti ene zavezujoče ponudbe za nakup časopisne družbe Delo ali Večer, pogodba za skupno prodajo Mercatorja pa se še vedno usklajuje oziroma je vsi člani prodajnega konzorcija še vedno niso podpisali. "Želeli bi si, da bi že imeli kakšno kvalitetno ponudbo in da bi postopek dezinvestiranja potekal hitreje. Določeni pogovori za Delo in Večer sicer še vedno potekajo, pri Mercatorju pa hitrost prodajnih postopkov ni odvisna le od nas," je po seji povedal predsednik nadzornega sveta Laškega Vladimir Malenković. Uprava razlogov za zamenjavo vodstev obeh časopisnih družb nadzornikom včeraj ni pojasnila, temveč jih je z zamenjavami le seznanila. Zorko je včeraj nadzornikom predstavil tudi poslovanje v prvih osmih mesecih letošnjega leta, vendar podrobnosti po seji niso sporočili. Povedali so le, da je pijačni del Skupine Laško v tem obdobju ustvaril 158 milijonov evrov prihodkov, dobiček iz poslovanja pa se je povzpel za četrtino in je znašal slabih 29 milijonov evrov. Čeprav je Skupina Laško tudi po osmih mesecih še vedno izkazovala čisto izgubo, ki je že ob polletju znašala sedem milijonov evrov, je bil Zorko s poslovanjem zadovoljen, saj jim je letos uspelo odplačati za slabih devet milijonov evrov glavnic posojil in 12,5 milijona evrov obresti. Nadzorniki so se včeraj seznanili tudi s pogovori obeh pivovarn s Hypo banko o reprogramu posojil, ki naj bi bili končani prihodnji teden. Zaradi konkurenčnega boja, ki se je vnel na trgu plina, bodo po prvih ocenah v Skupini Pivovarna Laško letos privarčevali okoli 150.000 evrov, v prihodnjem letu pa prihranke ocenjujejo na 0,6 milijona evrov. Za dobro desetino so letos v Skupini Laško znižali tudi stroške storitev. "Glede na splošne razmere smo s poslovanjem zadovoljni, vendar pa je pred upravo še vedno veliko dela," je po seji še povedal Malenković.
|
neutral
|
3,923
|
Ljubljana - Novi, skupaj že peti investicijski načrt za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) ostaja zavit v celofan poslovne skrivnosti. Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor, ki ga vodi Zvonko Černač, so nam namreč pred dnevi zavrnili prošnjo za kopijo dokumenta. Čeprav bo novi 600-megavatni blok v Šoštanju luč sveta ugledal le s pomočjo 440 milijonov evrov državnih poroštev, so nas na ministrstvu poslali na Holding Slovenske elektrarne (HSE) in TEŠ. "Dokument je poslovna skrivnost investitorja," so poudarili. V TEŠ pa so žogico vrnili ministrstvu. "Z investicijskimi programi morajo biti najprej seznanjene pristojne institucije, šele za tem bo sprejeta odločitev, ali bo oznaka poslovne skrivnosti z dokumenta umaknjena," so sporočili iz TEŠ. Vpogled v dokument bomo tako zahtevali prek pooblaščenke za dostop do informacij javnega značaja. Cena na papirju ostaja ista O samem načrtu, ki so ga potrdili nadzorniki holdinga, za zdaj kroži več neuradnih informacij, ki odpirajo več dodatnih vprašanj o mogočih podražitvah projekta blok 6 v bližnji prihodnosti. V Šoštanju so nam tako potrdili, da je tudi v peti različici načrta končna cena TEŠ 6 enaka kot v različici, ki sta jo HSE in TEŠ spisala jeseni 2009 - 1,3 milijarde evrov. Opozoriti velja, da je prejšnji načrt omenjal dve vrsti cen: stalne in tekoče. Zadnje so upoštevale višje stroške financiranja in inflacijo, pri čemer je TEŠ 6 po "stalni" vrednosti pred tremi leti stal manj kot 1,2 milijarde. Na vprašanje, ali je torej znesek 1,3 milijarde evrov stalna ali tekoča cena projekta, so v TEŠ odgovorili, da "je izvedba investicije že v fazi, ko ne moremo več govoriti o razlikah med vrstami cen". So pa te po naših podatkih še vedno brez DDV. Če je torej 1,3 milijarde evrov res zgornja meja vrednosti projekta, je dvomov o tem, kako jim je v Šoštanju ne bo uspelo prebiti, še več. V zadnjih treh letih sta se namreč podražili najmanj dve pomembni postavi projekta: glavna tehnološka oprema, ki je po novem vredna 709,6 milijona evrov, kar je dobrih 10 milijonov evrov več kot leta 2009, in montaža. Če so njeno vrednost pred tremi leti v Šoštanju ocenjevali na okroglih 100 milijonov evrov, se je kasneje izkazalo, da želi Alstom iz tega naslova iztržiti vsaj dvakrat višji znesek. Po večmesečnih pogajanjih sta se TEŠ in francoski dobavitelj "našla" pri 150 milijonih evrov, kar je še vedno 50 milijonov več od načrta številka 4. Kako v 1,3 milijarde stlačiti dodatne milijone? Kako bodo torej v HSE in TEŠ znotraj 1,3 milijarde evrov stlačili dodatnih 60 milijonov evrov iz obeh omenjenih postavk in k temu dodali še vse preostale stroške projekta (marže), kot je od obeh družb zahtevala vlada, za zdaj ni znano. Res je, da bodo v TEŠ približno sedem milijonov evrov prihranili s kapico na klavzulo, ki je ceno tehnološke opreme "usklajevala" s cenami materialov na svetovnih borzah. Ta je po novem postavljena pri 93 milijonih evrov, prej pa je bila ovrednotena na dobrih 100 milijonov. Kot so nam pojasnili v Šoštanju, si največje rezerve obetajo "pri stroških financiranja glede na dejansko stanje posojilnih pogodb". Nekaj milijonov cenejša naj bi bila tudi priključitev novega bloka v omrežje, po neuradnih informacijah pa naj bi padla tudi vrednost gradbenih del, ki so v predzadnjem načrtu ocenjena na približno 75 milijonov evrov. "Prav tako so tudi pri vseh preostalih postavkah upoštevane vrednosti podpisanih pogodb in veljavnih ponudb," so še dodali v TEŠ, ki jo vodi Simon Tot. Iz tega je mogoče domnevati, da so se ali z dobavitelji dogovorili za dodatne popuste ali pa so prejšnje načrte pripravljali, ne da bi temeljili na dokumentih.
|
neutral
|
3,924
|
Koper - Nadzorniki Luke Koper so se okoli imenovanja Rada Antoloviča na čelu Luke Koper tako sprli, da so sejo prekinili in jo bodo nadaljevali v torek. Da je bila razprava očitno burna, je jasno tudi zaradi tega, ker je sejo najprej zapustil Tomaž Može, za katerega je sicer znano, da Antoloviču ni naklonjen, živce pa je najbrž izgubil tudi predsednik nadzornega sveta Janez Požar, ki po seji predvidene izjave za javnost sploh ni hotel dati. To je namesto njega storil predsednik kadrovske komisije Nebojša Topič, sicer predstavnik treh zaposlenih v nadzornem svetu Luke Koper, ki si na čelu Luke Koper želijo prav Antoloviča. Topič je v zelo kratki izjavi povedal le, da so zaslišali vseh pet kandidatov, da so sejo prekinili in da jo bodo nadaljevali v torek. Na naše vprašanje, zakaj so sejo prekinili, ni hotel odgovoriti, prav tako ni želel komentirati vprašanja, ali drži, da so se zapletli okoli pogojev pri imenovanju Antoloviča. Tega smo namreč včeraj prestregli, ko je čakal na odločitev nadzornikov. Nadzorniki so se včeraj zbrali na sedežu Primorske gospodarske zbornice, da bi se umaknili pred novinarji, Antolovič pa se prav tako še ne želi medijsko izpostavljati. "Nič ne bom povedal, dokler stvari ne bodo uradne. Če bom izbran, vam zagotavljam, da bodo moja vrata vedno odprta," se nam je izmikal Antolovič, ki ni hotel odgovoriti na naše vprašanje, ali je morda funkcijo sprejel ne glede na to, da mu nadzorniki ne morejo omogočiti postavljenih pogojev. Antolovič je namreč svoje imenovanje pogojeval z letno plačo v višini 360.000 evrov, kar zakonsko v državnih podjetjih ni mogoče doseči, želel pa je imeti tudi uradno podporo vlade, ki pa je za zdaj ni dobil. Premier Janez Janša se namreč ni odzval ne na pismo nadzornikov ne na pismo njegovega zastopnika v Sloveniji Ervina Dokiča. "Grem domov," je zadovoljen in z nasmehom povedal Antolovič, ko je zapuščal sejo nadzornega sveta, kamor so ga nadzorniki vnovič poklicali. Kaj to pomeni in kje je njegov dom, glede na to, da živi v Rusiji, kjer vodi rusko pristanišče Novorossijsk, ni odgovoril. Med razlogi, zakaj Antoloviča sploh zanima vodenje koprskega pristanišča, če je do zdaj vodil bistveno večja pristanišča in bil tam veliko bolje plačan, njegovi zastopniki navajajo tudi to, da bi se rad po toliko letih dela v tujini vrnil domov. Antolovič je namreč Pirančan, da že nekaj časa išče pot za vrnitev v Slovenijo, pa dokazuje tudi to, da se je pred tremi leti zanimal za mesto člana v upravi Gregorja Veselka, ki pa ga je nato zasedel Tomaž Martin Jamnik. Po neuradnih podatkih je Antolovič včeraj sicer zbral dovolj glasov nadzornikov, da bi ga lahko imenovali, kje se je zataknilo, da tega niso storili, pa ni jasno. Sklepamo, da je mogoče Antolovič postavil še kakšen pogoj, o katerem morajo nadzorniki še razmisliti, glede na nervozne odhode nekaterih nadzornikov pa so ti pogoji očitno nekoliko nenavadni. Po naših podatkih ne gre za višino plačila.
|
neutral
|
3,925
|
Ljubljana - Po dveh mesecih zatišja so se ponovno obudile ideje o likvidaciji Heliosovega hčerinskega podjetja Belinka Perkemija, nam je zatrdilo več virov. Predsednik Heliosove uprave Uroš Slavinec(na fotografiji) je sicer dejal, da se predstavniki belgijskega podjetja Solvay, petinskega lastnika Belinke Perkemije, mudijo v Sloveniji, vendar pogovori ne potekajo v smeri zapiranja tovarne. Je pa po Slavinčevih besedah zaprtje Belinke Perkemije ena od možnosti, ki jih morajo skupaj s solastniki preučiti. Ponovni sestanek s predstavniki Solvaya je predviden čez mesec dni. Od julijske skupščine naprej mora uprava Heliosa za vsak večji finančni ali nepremičninski posel dobiti pooblastilo nadzornega sveta. Predsednik Heliosovih nadzornikov Samo Mirnik je dejal, da o ukinjanju Belinke Perkemije niso razpravljali in da uprava nima nikakršnih pooblastil, da sproži likvidacijo družbe. Z načrti Heliosovega vodstva ni seznanjen niti predsednik Belinkinega sindikata Bojan Španič. Po njegovih pojasnilih se trenutno vse sile usmerjajo k temu, da bi družba ostala delujoča. Tako se znižujejo stroški, znižujejo pa tudi število zaposlenih. Čeprav ima Solvay v Belinki Perkemiji le 20-odsotni lastniški delež, ima po družbeni pogodbi pri upravljanju podjetja enak vpliv kot Helios. Poleg likvidacije družbe je ena od možnosti, da Solvay od Heliosa odkupi 80-odsotni lastniški delež. Na mizi je tudi predlog, da se v podjetju zniža stroške in prestrukturira prodajo, saj je zaradi zakonodaje uporaba natrijevega perbonata, ki ga proizvaja Perkemija, v Evropi zelo omejena. V minulem letu je Belinka Perkemija dosegla 17,2 milijona prihodkov, kar je bilo za petino manj kot leta 2010. Medtem ko je družba predlani dosegla dobrega pol milijona evrov čistega dobička, je lani pridelala za 344.000 evrov izgube.
|
neutral
|
3,926
|
Ljubljana - Potem ko sta minuli teden pocenitve zemeljskega plina napovedala Petrol in Energetika Ljubljana, se ob začetku novega meseca (pričakovano) vrstijo nove napovedi nižjih cen tega energenta. Iz družbe Istrabenz plini so sporočili, da bodo gospodinjstvom po novem zagotavljali plin po ceni 0,43 evra za standardni kubični meter. Cene, ki naj bi ostale nespremenjene do konca leta, so se za povprečne uporabnike znižale za približno petino. Z včerajšnjim dnem so nižje cene zagotovili tudi v Energetiki Celje, kjer so plin pocenili za 15 odstotkov. Zapisali so, da verjamejo, da bodo v nadaljnjih pogajanjih z dobaviteljem Geoplinom v začetku prihodnjega leta nadoknadili razliko in ceno še nekoliko spustili, saj pričakujejo, da bo tudi Geoplin v pogajanjih s svojimi dobavitelji dosegel nižje cene. Po novem namreč kubični meter plina stane približno 0,44 evra. Z oktobrom je sicer še vrsta drugih ponudnikov prav tako znižala cene. Podjetje Mestni plinovodi, kjer je kubični meter doslej stal 0,5576, so ceno znižali na 0,439 evra. V Domplanu so obljubili, da bodo zares konkurenčno ceno lahko zagotovili prihodnje leto, hkrati pa zatrdili, da jo "občutno znižujejo" že za zadnje tri mesece letošnjega leta. Tako od včeraj kubični meter plina stane 0,4199 evra, januarja prihodnje leto pa se bo cena znižala na 0,3999 evra, so zatrdili v podjetju. Plin je po novem cenejši tudi v Javnem komunalnem podjetju Jeko-In, in sicer za dvanajst odstotkov. Cena se je z 0,538 evra za kubični meter znižala na 0,467 evra. Zagotovili so, da se z dobaviteljem poskušajo dogovoriti o še nižjih cenah v prihodnjih mesecih. Gen-I povzročil revolucijo Za dvanajst odstotkov so cene znižali tudi v Komunali Slovenj Gradec, ki plin po novem ponuja za 0,4663 evra za standardni kubični meter, pričakujejo pa, da se bodo z Geoplinom sporazumeli o še dodatnem znižanju. Tudi Komunalno podjetje Velenje je ceno z oktobrom spustilo z 0,5269 na 0,3972 evrov za kubični meter. Pogajanja sicer še potekajo, so dodali tudi v Velenju, zato pričakujejo, da se bodo cene še nekoliko znižale. Manj bodo za zemeljski plin porabili tudi na območju Loške komunale, saj je podjetje spustilo cene na 0,3898 evra za kubični meter. V Plinstalu so povedali, da so že za september dosegli petodstotno znižanje cene, oktobra pa bo ta še nekoliko nižja - 0,4652 evra za kubični meter plina. V prihodnjih mesecih naj bi se cena tudi pri njih še znižala. Tako se je nekaj ponudnikov z novimi cenami povsem približalo cenam Gen-I, ki je pred tedni pretresel trg zemeljskega plina. Zato so v družbi napovedali, da bodo cene znižali za dodatnih deset odstotkov do konca leta. Potem ko so objavili vstop na ta trg, so sicer prejeli več kot 10.000 povpraševanj za zamenjavo dobavitelja, s čimer naj bi dosegli 10-odstotni tržni delež oskrbe slovenskih gospodinjstev.
|
positive
|
3,927
|
New York - Apple se je tesno približal Coca-Coli na lestvici največ vrednih blagovnih znamk na svetu. Proizvajalec iphonov in ipadov se je na najnovejši lestvici ameriškega svetovalnega podjetja Interbrand zavihtel na drugo mesto ter le še malenkost zaostaja za proizvajalcem kultne brezalkoholne pijače z okusom kole. Blagovna znamka ameriškega proizvajalca računalnikov Apple je po izračunih lestvice Best Global Brands 2012 vredna 76,57 milijarde dolarjev. Kot so danes hkrati v New Yorku in Kölnu povedali predstavniki podjetja Interbrand, se je vrednost Applove blagovne znamke v primerjavi z lanskim letom več kot podvojila. Na lanski lestvici je Apple zasedel osmo mesto, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Vrednost večnega prvouvrščenega na lestvici - ameriškega proizvajalca pijač Coca-Cola - letos znaša 77,84 milijarde dolarjev, kar je osem odstotkov več kot lani. Pri izračunu vrednosti blagovnih znamk so v svetovalnem podjetju upoštevali finančne rezultate podjetja, pomen blagovne znamke pri odločitvi potrošnikov za nakup ter njeno sposobnost zagotavljanja prihodnjih dobičkov podjetja. Med desetimi največ vrednimi blagovnimi znamkami so še IBM, Google, Microsoft, General Electric, McDonald's, Intel, Samsung in Toyota. Spletni brskalnik Google je tokrat prvič prehitel konkurenčno podjetje Microsoft. S Facebookom na 69. mestu pa je leta 2001 ustanovljena Interbrandova lestvica prvič dobila tudi družabno omrežje. Obstaja sicer več različnih letvic največ vrednih blagovnih znamk. Na lestvici BrandZ, ki jo sestavlja podjetje za tržne raziskave Millward Brown, je lani in letos prvo mesto zasedel Apple.
|
positive
|
3,928
|
Ljubljana - Težave v Kovinoplastiki Lož se iz dneva v dan stopnjujejo. Zaradi padca naročil je še posebej zaskrbljenih približno 800 delavcev. Ker jim je uprava družbe brez ustreznih pojasnil za četrtino znižala avgustovske plače, je njihov strah toliko večji. "Vodstvo družbe je plače delavcem znižalo brez dogovora s sindikatom, zato smo ga bili prisiljeni prijaviti inšpektoratu za delo," je za Dnevnik dejal predsednik sindikata Kovinoplastike Lož Aleš Hoge. V avgustu je Kovinoplastika napovedala, da bo odpustila 150 delavcev. Po pojasnilih Hogeta je seznam 135 presežnih delavcev že izdelan, pri čemer delavci, ki bodo odpuščeni, odpovedi delovnih razmerij še niso prejeli. Zaradi nezadostnih naročil pa je uprava družbe za sto delavcev odredila ukrep čakanja na domu. Kljub precejšnjim finančnim težavam pa je Kovinoplastika Lož, prek katere je bil pred leti izpeljan menedžersko-delavski odkup družbe, bankam odplačala letošnje posojilo v višini 1,8 milijona evrov. S čim so servisirali obrok posojila, smo želeli vprašati predsednika uprave Petra Nelca, vendar je bil za komentar nedosegljiv. Kako se bodo v prihodnosti odvijali dogodki v družbi, ki je najpomembnejši zaposlovalec v Loški dolini, je še težko napovedovati. Veliko bo odvisno od tega, ali bo njihov največji kupec iz Nemčije Roto Frank še naprej naročal stavbno okovje. Naročila so za zdaj ustavljena. Četudi bodo po obisku vodstva družbe v Nemčiji v prihodnjih dnevih ponovno obnovljena, bi bilo po oceni poznavalcev razmer sodelovanje med podjetjema lahko v bližnji prihodnosti dokončno prekinjeno. V začetku prihodnjega leta naj bi namreč Roto na Madžarskem zagnal novo tovarno za proizvodnjo okovja. Za postavitev tovarne se je nemška družba po zatrjevanju naših virov odločila, ker ji Kovinoplastika Lož pred leti ni želela prodati proizvodnega programa za okovje. Od Rotovih naročil naj bi bilo odvisnih okoli 500 delovnih mest. Drugi večji kupec okovja, ki ga proizvaja Kovinoplastika Lož, je rusko podjetje TBM v lasti Viktorja Treneva. Naročila TBM pa naj bi omogočala delo približno stotim delavcem. Rusko podjetje sicer velja za enega največjih evropskih trgovcev z okovji, ki jih proizvaja tudi Kovinoplastika. Za TBM je družba v zadnjem času razvila novo okovje, po neuradnih informacijah pa naj bi Treneva zanimal tudi nakup dela Kovinoplastike Lož.
|
negative
|
3,929
|
Ljubljana - Uprava RS za zaščito in reševanje je 1. oktobra začela postopek ocenjevanja škode zaradi letošnje suše. Oškodovanci oziroma kmetje, ki ocenjujejo, da so utrpeli večjo škodo v suši, morajo vloge na ustreznih obrazcih vložiti najkasneje do 15. oktobra na občine, kjer imajo prizadete kulture, so danes sporočili z občine Izola. Če imajo kmetje prizadete kulture v različnih občinah, morajo vloge oddati na vsako občino posebej. Na izolski občini so obrazci vlog in priloge oškodovancem na voljo v sprejemni pisarni v času uradnih ur. Na podlagi ugotovljene škode so do državne pomoči upravičeni le nosilci kmetijskega gospodarstva z urejeno identifikacijsko številko gospodarstva in usklajeno grafično enoto rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev. K oddaji vlog je danes pozvala tudi Mestna občina Maribor. Vloge ocene škode se bodo upoštevale za prizadete kulture nad 30 odstotkov ocenjene škode, in sicer za koruzo za zrnje, koruzo za silažo in trajno travinje, so sporočili. Nosilci kmetijskih gospodarstev lahko vloge oddajo na predpisanih obrazcih, ki jih dobijo na krajevni skupnosti ali mestni četrti, na Mestni občini Maribor in na občinski spletni strani. Na upravi za zaščito in reševanje so STA povedali, da k zbiranju vlog niso pozvali vseh regij in občin iz predhodne ocene škode. Kot kriterij za določitev občin, ki so bile pozvane k zbiranju vlog, so uporabili karto površinske vodne bilance Agencije RS za okolje in prostor. Poleg tega se je kot kriterij upoštevalo tudi vodnozadrževalne lastnosti tal. V predhodni oceni pa so k ocenjevanju škode pozvali vse občine, škoda je bila ocenjena na več kot 60 milijonov evrov. Predhodno oceno so izvedli v 12 regijah sistema zaščite in reševanja, le Koroška se je izdelavi predhodne ocene škode odrekla. Predhodno oceno škode so tako izdelali v obalni, pomurski, podravski, dolenjski, notranjski, severnoprimorski, posavski, vzhodnoštajerski, zahodnoštajerski, gorenjski, ljubljanski in zasavski regiji. V posameznih regijah se sicer niso odzvale vse občine, ker škoda po posameznih kulturah ni presegala 30 odstotkov poškodovanosti.
|
neutral
|
3,930
|
Washington - ZDA so septembra zabeležile 7,8-odstotno stopnjo brezposelnosti, kar je 0,3 odstotne točke manj kot avgusta, je danes sporočilo ameriško ministrstvo za delo. To je najnižja stopnja brezposelnosti od začetka predsedovanja Baracka Obame januarja 2009. Prejšnji mesec je bilo na novo ustvarjenih le 114.000 novih delovnih mest, toda revizija podatkov za julij in avgust je prispevala k temu, da je po statistiki za september videti, kot da je bilo ustvarjenih veliko novih delovnih mest in da je manj ljudi ostalo brez služb. Svetovalec v Beli hiši David Plouffe pravi, da s padcem brezposelnosti ZDA nadaljujejo z izhodom iz močne recesije. Julija in avgusta je bilo odprtih 86.000 delovnih mest več kot je ministrstvo za delo poročalo sprva. Poročilo ministrstva je dobra novica za predsednika Obamo, ki se v četrtek na televizijskem soočenju predsedniških kandidatov ni najbolje obnesel, a je njegov nasprotnik, republikanec Mitt Romney, sporočil, da to ni pravo okrevanje. Romney: Prava brezposelnost je 11-odstotna "Septembra smo ustvarili manj delovnih mest kot avgusta, ko smo jih ustvarili manj kot julija. Odkar je Obama prevzel položaj, smo izgubili 600.000 delovnih mest v proizvodnji. Če ne bi bilo vseh teh ljudi, ki so enostavno prenehali iskati delo, bi bila prava stopnja brezposelnosti sedaj 11 odstotkov," je sporočil Romney. Predsednik sveta gospodarskih svetovalcev Bele hiše Alan Krueger je bil pri oceni poročila dokaj previden. "Čeprav moramo še veliko narediti, pa današnje poročilo ponuja dodatne dokaze, da ameriško gospodarstvo še naprej okreva od ran najhujšega nazadovanja vse od velike depresije. Ključnega pomena je, da nadaljujemo s politiko, ki gradi gospodarstvo za srednji razred," je dejal. Stopnja brezposelnosti je septembra padla pod osem odstotkov, prvič odkar je Obama januarja 2009 prevzel položaj. Brez dela je sedaj uradno 12,1 milijona ljudi, kar je spet najmanj od januarja 2009. Stopnja brezposelnosti je bila sicer nad osmimi odstotki kar 43 mesecev. Največ delovnih mest odprtih na področju zdravstva Novo poročilo o brezposelnosti v oktobru bo objavljeno tik pred volitvami 6. novembra. Nekateri kritiki sicer mečejo senco dvoma na uradne številke in obtožujejo vlado, da jih prireja. Ministrica za delo Hilda Solis je danes na televiziji CNBC ogorčeno zavrnila takšne namige in zatrdila, da so ljudje, ki delajo statistiko, izurjeni ekonomisti in profesionalci, ki jim povsem zaupa. Ministrstvo pride do številk o brezposelnosti in zaposlovanju na podlagi ankete v 60.000 gospodinjstvih ter na podlagi podatkov 140.000 podjetij. Statistika kaže, da je bilo največ delovnih mest septembra odprtih v zdravstvu, in sicer 44.000. Zaposlovali so tudi v transportu in skladiščenju. Slaba stran poročila je v tem, da je veliko novih delovnih mest začasnih. Od avgusta do septembra so porasla s 7,5 na 8,6 odstotka novih delovnih mest.
|
positive
|
3,931
|
Preberite si aktualne novičke s sveta gospodarstva, ki so jih za vas pripravili v redakciji Poslovnega Dnevnika. Podjetje M. A. & L. iz Ljubljane, ki se je ukvarjalo z veleprodajo bele tehnike, nazadnje pa je v skladiščnih prostorih izvajalo diskontno prodajo starejšega blaga, je za seboj pustilo več kot devet milijonov evrov neporavnanih obveznosti in le za pol milijona evrov premoženja, je ugotovila stečajna upraviteljica Darja Erceg. Več kot polovica dolga odpade na družbo Daimond, javnosti bolj znano iz spodletelega prevzema Istrabenza. Ta je bila še leta 2009 lastnica M. A. & L., takrat pa ga je prodala kar svoji odvisni družbi Vicoma. Ta je minuli mesec končala v stečajnem postopku, njegovo vodenje postopka pa je, zanimivo, prevzel Grega Erman, ki tako kot Ercegova spada v skupino upraviteljev BDO. Stečajnik Betnave prodaja stavbno pravico in renault pet Stečajni upravitelj podjetja Betnava Leon Benigar Tošič je za 17. oktober razpisal javni dražbi, na kateri bo skušal prodati lestenec za 800 evrov, avtomobil renault R5, ki ni v voznem stanju, ter stavbno pravico za obdobje 20 let od pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljenja za obnovo, rekonstrukcijo in dozidavo objektov. Vrednost slednje je po izvedenih cenitvah enaka nič, vendar je Tošič postavil izklicno ceno 40.000 evrov. Pogačar zastavil Ram invest pri NLB Ram Invest, lastnik znamenite poslovne stavbe v Dimičevi ulici v Ljubljani, od katere se v teh dneh poslavljajo NPU in nekateri drugi državni organi, je po novem zastavljen pri NLB. Njegov edini družbenik Igor Jurij Pogačar ga je namreč banki konec septembra dal v zavarovanje 6,5 milijona evrov visoke terjatve. Spomnimo, da je letos poleti Pogačarjev delež v Ram Investu rubila Gorenjska banka, a je kmalu zatem prišlo do izbrisa izvršbe. Vračilo dolgov od Javorja Pivka zahteva vse več bank Odvisne družbe Javorja Pivka, ki je od julija v likvidaciji, rubi vse več upnikov. Po tistem, ko je pravnomočen sklep o izvršbi izposlovala Poštna banka Slovenije, je enako uspelo tudi KD Banki. Ta po dostopnih podatkih že nekaj mesecev zahteva vračilo več kot milijona evrov, drugače bo sodišče na dražbi prodajalo družbo Javor-Trgovina. Ta je imela konec lanskega leta za 1,3 milijona evrov premoženja, od tega je polovico pokrivala s kapitalom. Anderlič za vodenje Hotela Mons izbral Valentina Podjetje Monsadria, ki se ukvarja z gostinsko, turistično in kongresno dejavnostjo in je lastnik Hotela Mons, je po pol leta dobilo novega direktorja. Namesto Ralpha Herberta Schillingerja je njegovo vodenje prevzel Aleksander Valentin, nekdanji pomočnik direktorja hotela Kempinski Palace. Monsadria je prek Kranjske investicijske družbe (KID) v lasti Jožeta Anderliča. Prodaja avtomobilov v Franciji upadla za skoraj petino Prodaja avtomobilov je v Franciji septembra na letni ravni upadla za 18,3 odstotka, kar je dodatna oteževalna okoliščina za francoske proizvajalce, ki se soočajo z vse manjšo prodajo v Evropi in visokimi proizvodnimi stroški. Združenje francoskih proizvajalcev CCFA je sporočilo, da bi bil padec nekoliko nižji, če bi upoštevali, da so imeli septembra lani dva dodatna delovna dneva. V tem primeru bi znašal deset odstotkov.
|
neutral
|
3,932
|
Uprava Heliosa Domžale pod vodstvom predsednika Uroša Slavinca podpira proces prodaje. Ne favorizira pa nobenega potencialnega kupca. Prodajni proces Skupine Helios v imenu prodajnega konzorcija vodi francoska banka BNP Paribas in vloga uprave Heliosa je seveda omejena. Je pa naloga uprave delovati v dobrobit podjetja in zastopati vse deležnike, vpletene v prodajni proces: delničarje, zaposlene, kupce, lokalno okolje... Zato je želja uprave, da dobi lastnika, ki bo podpiral strategijo Skupine Helios in vlagal v njen nadaljnji razvoj, ohranil identiteto podjetja: delovno okolje, blagovne znamke, proizvodne lokacije, programsko usmerjenost. Želimo si lastnika, ki bo ravnal odgovorno do podjetja in vseh njegovih deležnikov. Uroš Slavinec, predsednik uprave Helios Domžale, d.d.
|
neutral
|
3,933
|
Ljubljana - Okoli 500 nekdanjih zaposlenih družbe Viator & Vektor Logistika se po enem letu, od kar se je začel stečajni postopek, sprašuje, ali bodo njihove terjatve v skupni višini okoli šest milijonov evrov poplačane. Obenem pa so nekateri od njih zaskrbljeni, ali ne bo nekdanjemu vodstvu podjetja z Bojanom Novakom na čelu iz stečajne mase uspelo odkupiti pomembnega dela nepremičnin propadlega podjetja. Po pojasnilih nekdanjega prvega sindikalista Viatorja & Vektorja Logistike Marka Vučka Novak namreč prek svojega podjetja Transturist najema poslovne prostore v Škofji Loki, kjer je bil sedež Viatorja & Vektorja Logistike, špedicijske divizije Skupine Viator & Vektor. Pri tem naj bi imel Novak za nakup nepremičnin predkupno pravico. Stečajni upravitelj Viatorja & Vektorja Logistike Anton Jagodic je pojasnil, da je imel Novak do začetka stečaja res predkupno pravico na nepremičninah, in sicer po pogodbi, ki jo je pred stečajem sklenil z nekdanjim lastnikom (Skupino Viator & Vektor Logistika, op. p.). "Po začetku stečaja smo z njim sklenili novo pogodbo, po kateri pa nima več predkupne pravice na nepremičninah," je dejal Jagodic. Za nakup nepremičnin, ki so ocenjene na dobrih deset milijonov evrov, namerava Jagodic v kratkem sklicati javno dražbo, ki pa se je Novak zaradi stečajne zakonodaje ne bo smel udeležiti. Koliko terjatev nekdanjih zaposlenim mu bo uspelo poplačati, Jagodic še ne ve. "Upam, da polovico," je odgovoril. Dodal je, da bo znesek poplačila odvisen predvsem od unovčevanja nekaterih terjatev družbe in od prodaje lastniških deležev v hčerinskih podjetij v državah nekdanje Jugoslavije. Preostalo premoženje je zavarovano in bo namenjeno za poplačilo ločitvenih upnikov, torej bank. Še vedno pa ni znano, ali bo Jagodicu z izpodbojno tožbo v stečajno maso uspelo vrniti romunsko hčerinsko podjetje, ki je bilo pred stečajem preneseno na Izletnik Celje. Slednji je v lasti Skupine Viator & Vektor, ki je po večmesečni agoniji kljub prej izpolnjenim pogojem za to v stečaju končala šele julija letos.
|
negative
|
3,934
|
Ljubljana - Oil Metal Company in druge družbe, povezane z razvpitim mariborskim poslovnežem Samidom Osmanovićem, ki so v letu 2010 "izginile" iz poslovnih registrov, Novi Ljubljanski banki (NLB) dolgujejo skoraj 60 milijonov evrov. Toliko terjatev je največja državna banka prijavila v stečajnem postopku proti pozneje najdenemu premoženju izbrisanega podjetja Z-Pproces. Gre za pravnega naslednika dveh družb - Oil Metal Company in Infinity, ki sta bili obe v lasti Osmanovića. Po dostopnih podatkih tolikšne obveznosti izvirajo iz več poslov, ki jih je Oil Metal Company izpeljal s pomočjo NLB. Osmanović je v preteklosti denimo kupil ladjedelnico v Izoli, daleč najbolj pa je odmevala prodaja sarajevskega podjetja Bosna putevi. Spomnimo, da je banka leta 2007 Osmanoviću posodila okoli 15 milijonov evrov, pri čemer posojilo ni bilo ustrezno zavarovano. Poplačilo se je potem uredilo tako, da je NLB Montavarju leta 2010 posodila 26 milijonov evrov. S tem denarjem se je najprej poplačal dolg Osmanovića do NLB, z razliko pa je Montavar od Osmanovića kupil podjetje Bosna putevi. Kasneje se je izkazalo, da je Montavar kupil mačka v žaklju, zaradi tega posla pa je moral v likvidacijo. Afera pa je konec leta 2010 odnesla celo vodilna bančnika mariborske poslovalnice NLB, Boruta Rataja, znanega iz afere Satex, in Albina Turka. Pri zahtevkih NLB do izbrisanega podjetja Z-Pproces gre tudi za terjatve, ki jih je ta prijavila v stečaju podjetja Dom-Smreka iz Maribora, ki je dolga leta trgovalo z gradbenim materialom. Njegov lastnik je bil Osmanović, še preden ga je konec leta 2009 prodal, pa je to nase prevzelo za okoli 20 milijonov evrov dolgov, v zameno pa prejelo malo vredno premoženje. NLB ima sicer terjatve do Dom-Smreke zavarovane s 86.000 kvadratnih metrov velikim zemljiščem pri Novi Gradiški na Hrvaškem, ki je po zadnjih cenitvah vredno borih 130.000 evrov. Več sreče bi lahko imela NLB v stečajnem postopku proti najdenemu premoženju Z-Pprocesa. Med njim namreč najdemo tudi 39-odstotni delež v podjetju Riosi inženiring, ki je večinski delničar Tovarne kemičnih izdelkov (TKI) Hrastnik. Njegova ocenjena vrednost znaša slabih 2,7 milijona evrov. Dodatnih nekaj sto tisoč evrov bi lahko stečajni upravitelj Drago Dubrovski iztržil s prodajo devetih nepremičnin po Sloveniji, ki so ocenjene na dobrih 700.000 evrov. Enega od stanovanj v okolici Maribora, vrednega 58.500 evrov, koristi celo sam Osmanović, ki pa je Dubrovskemu predložil neverodostojno kupoprodajno pogodbo. Na drugi strani zahtevki upnikov, med katerimi so ob NLB tudi Hypo Leasing, Nova KBM, Factor Banka, Prvi faktor in ljubljanska davčna uprava, znašajo kar 89 milijonov evrov. Ob vsem tem opozorimo, da je Z-Pproces že oktobra 2010 končal v stečaju, vendar so mu novi lastniki uspešno ugovarjali. V imenu slovaškega podjetja Salgari, ki ga vodi Aleš Alojzij Rus, drugi obtoženi v posojilodajalski aferi Orion, je pritožbo vložil odvetnik Mirko Bandelj. Višje sodišče ji je ugodilo, in sicer s pojasnilom, da predlagatelj stečaja (Montavar) ni verjetno izkazal terjatve do Z-Pprocesa. Čeprav so "Slovaki" rešili podjetje, pa je bilo to že leto dni pozneje, lanskega decembra, izbrisano iz sodnega registra. Zelo verjetno pa so se z zavlačevanjem skušali izogniti morebitnim izpodbojnim tožbam. Če sodišče ne bi razveljavilo stečaja, bi se namreč upravitelj lahko lotil tudi preučevanja poslov v letu 2009 in 2010. Tako pa se sme ukvarjati izključno z najdenim premoženjem po izbrisu. Izpostavimo tudi nerazumno postopanje NLB do podjetij Oil Metal Company (kasneje Z-Pproces), Dom-Smreko in LG-Metal. Čeprav je imela že od začetka leta 2008 hipoteke na njihovih nepremičninah, pa se je NLB očitno "zbudila" šele konec leta 2011 oziroma v začetku letošnjega leta, ko je bila zgodba že končana.
|
neutral
|
3,935
|
Mumbai - Bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) je danes ponovila opozorilo, da bi lahko bonitetno oceno Indije potisnila v območje ničvrednosti, čeprav se država trudi s serijo gospodarskih reform. V S&P izpostavljajo predvsem globalne gospodarske napetosti, ki se zaostrujejo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Indijska vlada je v zadnjih tednih napovedala vrsto reform, s katerimi naj bi pritegnila več tujih investicij in podprla zaspano gospodarstvo. Indija trenutno beleži okoli 5,5-odstotno gospodarsko rast, kar je najpočasnejša rast v približno treh letih. A zunanje okolje Indiji ni naklonjeno, poudarjajo v S&P. "Po našem mnenju obstaja velika verjetnost, da bo ta trend vplival na politične, gospodarske, fiskalne ali zunanje dejavnike, kar bi vodilo do znižanja bonitetne ocene Indije," pravi analitik Kim Eng Tan. "Znižanje je verjetno, če se obeti gospodarske rasti države poslabšajo, če se zaostri njen zunanji položaj, poslabša politična klima ali se fiskalne reforme upočasnijo," še dodaja. Indija ima pri S&P trenutno bonitetno oceno BBB-. To je le eno stopnjo nad mejo, ki označuje visoko špekulativne naložbe. Indija ima s tem tudi najnižjo bonitetno oceno med državami skupine Brik, v katero sodijo še Brazilija, Rusija in Kitajska. V S&P so sicer svojo izjavo uravnotežili s pojasnilom, da bi se lahko obeti za bonitetno oceno države, ki so trenutno negativni, spremenili v stabilne, če bo Indija zmanjšala proračunski primanjkljaj, izboljšala investicijsko klimo in okrepila obete za gospodarsko rast. Mednarodni denarni sklad (IMF) je ta teden Indiji za letošnje leto napovedal le 4,9-odstotno krepitev bruto domačega proizvoda (BDP). V tekočem fiskalnem letu, ki se bo zaključilo marca 2013, naj bi se proračunski primanjkljaj države ob tem zvišal na šest odstotkov BDP, s čimer bi Indija zgrešila svoj cilj - primanjkljaj v višini največ 5,1 odstotka BDP, še poroča AFP.
|
neutral
|
3,936
|
Ljubljana - Minuli teden odstavljeni direktor Pekovega makedonskega hčerinskega podjetja Peko Skopje Venco Angelovski je ostro zavrnil, da je brez dovoljenja matičnega podjetja najel posojilo in sebi ter prijateljskim osebam izplačal dividende. Takšno ravnanje je bilo povod za njegovo zamenjavo. "Na junijski skupščini Peka Skopje, na kateri so bili prisotni vsi družbeniki, je bil sprejet sklep o izplačilu dividend v višini 775.000 evrov. Na podlagi tega sklepa je Peko Skopje v skladu z razpoložljivimi sredstvi sukcesivno izplačeval dividende, tako da je bilo do 24. septembra izplačanih za 660.000 evrov dividend. Ker so vse obveznosti konec septembra znašale le 1346 evrov, lahko Peko Skopje preostali znesek dividend izplača v prihodnjih dnevih," je dejal Angelovski. Po njegovih pojasnilih je bil na lanskoletni skupščini sprejet sklep o najemu posojila v višini pol milijona evrov, o čemer se je strinjal tudi slovenski Peko. "Na podlagi skupščinskega sklepa smo lani septembra najeli revolving posojilo. To pomeni, da posojilo ni bilo najeto nepooblaščeno," je pojasnil nekdanji prvi mož Peka Skopje. Angelovski je tudi zavrnil, da bi se v enem letu vrednost Peka na podlagi cenitve družbe BDO znižala z 2,3 milijona evrov na 700.000 evrov. Koliko sta znašali cenitvi, ni razkril. Prav tako pa je zanikal, da bi podatki o poslovanju podjetja v Slovenijo prihajali z 18-mesečno zamudo. "Svojo funkcijo sem opravljal odgovorno. Vsi podatki so bili najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec posredovani v Slovenijo. Še sam predsednik Pekove uprave Janez Sajovic je na slovensko-makedonskem poslovnem forumu poudaril, da Peko Skopje najbolj redno dostavlja popolna mesečna in letna poročila," je dejal Angelovski. Po njegovih zagotovilih je Pekova obutev v makedonskih prodajalnah razstavljena na najbolj vidnih mestih. Sajovic je namreč zatrdil, da imajo trgovine na tamkajšnjem trgu na policah le 10 odstotkov Pekove obutve, pa še ta ni v izložbi. Od leta 1996 do leta 2011 je po besedah Angelovskega Peko Skopje dosegel štiri milijone evrov čistega dobička, od katerega je bilo za dividende namenjenih 2,67 milijona evrov. "Od vseh dividend jih je Peko prejel 1,4 milijona evrov," je dejal Angelovski in dodal, da če bi imele tudi druge družbe v skupini enake rezultate, bi bil Peko eno najmočnejših družb v svoji panogi.
|
neutral
|
3,937
|
Ljubljana - Ministrstvo za finance naj bi pred dnevi Slovenski odškodninski družbi (Sod) predlagalo, da skliče novo skupščino Hita, na kateri bi se odločalo o zamenjavi nadzornega sveta. Ali naše informacije držijo, nam pri predsedniku Sodove uprave Tomažu Kuntariču ni uspelo preveriti, ker je bil nedosegljiv. Četudi bo skupščina sklicana, se zastavlja vprašanje, ali bi zamenjava nadzornikov, ki bi ji sledila zamenjava uprave z Dragom Podobnikom na čelu, uspela. Sod in Kapitalska družba (Kad) namreč obvladujeta le dve tretjini kapitala družbe, za predčasni odpoklic pa je potrebna podpora najmanj tri četrtine na skupščini prisotnega kapitala. To pomeni, da bi moral predlog ministrstva podpreti tudi novogoriška občina. Zamenjavo Hitovih nadzornikov so na ministrstvu za finance snovali že pred poletno skupščino. Ker pa je ministrstvo svoje namere Kadu in Sodu (vsak od njiju obvladuje tretjino navadnih delnic) sporočilo šele po poteku enotedenskega roka, v katerem je možno razširiti dnevni red, do poskusa zamenjave nadzornikov še ni prišlo.
|
neutral
|
3,938
|
Ljubljana - Zaradi neporavnanih obveznosti v višini dobrega milijona evrov je Banka Celje Mercati zaplenila dobro petino delnic v družbi Menina, proizvajalki pogrebne opreme. Ker se javne dražbe, na kateri je znašala izklicna cena 1,2 milijona evrov, ni udeležil nihče, je Banka Celje zaplenjeni delež kupila kar sama. Pri tem naj bi prodajna cena znašala 800.000 evrov. Zaradi precejšnjih finančnih težav namerava Mercata v kratkem sprožiti postopek prisilne poravnave. Kakšne načrte imajo z delnicami Menine, v Banki Celje niso odgovorili, eden od možnih scenarijev pa je, da bodo čez čas prodane menedžerjem družbe. Ti prek podjetij Meng in Haj obvladujejo več kot polovični lastniški delež Menine. Predsednik uprave Jože Homar je dejal, da jih povečevanje lastništva v Menini ne zanima, saj vse sile usmerjajo v proizvodnjo in prodajo pogrebne opreme. Po njegovih pojasnilih je družba v prvih devetih mesecih letos glede na enako obdobje lani prihodke od prodaje zvišala za sedem odstotkov, obenem pa posluje z dobičkom. V lanskem letu je Menina dosegla 7,2 milijona evrov prihodkov od prodaje in pridelala 63.000 evrov izgube. Izvoz se zvišuje, pri čemer Menina na tujih trgih ustvari tri četrtine vseh prihodkov. Njihova glavna izvozna trga sta Francija in Nemčija. Po pojasnilih Homarja so v letošnjem letu začeli proizvajati posebne krste za upepeljevanje umrlih, kar v njihovi proizvodnji predstavlja popolnoma nov program.
|
neutral
|
3,939
|
Washington - Ameriška letalska družba Alaska Airlines bo kupila 50 letal 737 letalskega proizvajalca Boeing, sta podjetji sporočili ta teden. Kataloška vrednost letal je okoli pet milijard dolarjev (3,86 milijard evrov), je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Gre za največje naročilo v zgodovini Alaska Airlines. To vključuje tudi 37 boeingov 737 max, ki jih odlikuje manjša poraba goriva. "Naročilo nam bo omogočilo rast in zagotovilo, da bomo še naprej leteli z najtišjimi in najbolj varčnimi letali, ki so na voljo," je posel komentiral prvi mož letalskega prevoznika Brad Tilden. Alaska ima sicer v svoji floti zgolj boeinge 737. Leti s 120 letali, 25 pa naj bi jih še prejela v prihodnjih nekaj letih. Naročilo iz tega tedna naj bi bilo izvršeno med letoma 2015 in 2022. Od 75 letal, na katere sedaj čakajo pri Alaski, jih bo dve tretjini nadomestilo starejša letala v floti. Preostala bodo podpora načrtovani rasti podjetja. Boeing ima v svojih knjigah trenutno naročila za 858 letal 737 max. Prvi primerek tega letala bo dobavil družbi Southwest Airlines.
|
positive
|
3,940
|
Ljubljana - Trgovanje na Ljubljanski borzi se je danes končalo z rastjo, podražili pa so se vsi blue chipi. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je pridobil 2,52 odstotka oz. 14,75 točke in se oblikoval pri 600,59 točke. Med delnicami indeksa so največ pridobile delnice Gorenja, ki so se podražile za več kot štiri odstotke. Borzni posredniki so skupaj ustvarili za 853.540 evrov prometa. Delnice Gorenja so se pri 15.450 evrov prometa podražile za 4,38 odstotka na 4,50 evra, delnice Petrola (61.970 evrov) so pridobile 3,86 odstotka in trgovanje sklenile pri 215 evrih, delnice zavarovalnice Triglav pa so ob 3,62-odstotni rasti trgovanje končale pri 15,75 evra. S slednjimi je bilo za 86.030 evrov prometa. Podražile so se tudi delnice Telekoma Slovenije (41.050 evrov, +2,56 odstotka na 80 evrov) in Krke (+1,91 odstotka na 48 evrov). S slednjimi je bilo tudi največ prometa, in sicer za 305.270 evrov. Delnice Mercatorja (116.070 evrov) so se podražile za 0,86 odstotka na 117 evrov, delnice NKBM (30.660 evrov) pa za 0,34 odstotka na 1,49 evra. Med preostalimi delnicami prve kotacije so se podražile delnice Pozavarovalnice Sava (7100 evrov, +2,94 odstotka na sedem evrov) in Intereurope (2200 evrov, +0,17 odstotka na 0,60 evra). Tečaj delnic Luke Koper je ostal nespremenjen pri 7,70 evra. V standardni kotaciji se je tečaj spremenil edino delnicam Aerodroma Ljubljana. Podražile so se za 1,87 odstotka na 13,65 evra, borzni posredniki pa so z njimi opravili za 4110 evrov prometa.
|
positive
|
3,941
|
Zagreb - Za ustanovitev podjetja na Hrvaškem je od danes dovolj deset kun (1,35 evra) osnovnega kapitala, nižji so tudi stroški ustanovitve. Gre za možnost odpiranja enostavnega zasebnega podjetja, kot ga določajo spremembe zakona o trgovskih družbah. S tem naj bi privabili mlade, ki se želijo preizkusiti v podjetništvu, in tudi podjetnike iz tujine. Ob simboličnem znesku deset kun osnovnega kapitala bo za odpiranje enostavne družbe z omejeno odgovornostjo (enostavni d.o.o.) potrebnih še 807 kun (108 evrov) za takse in stroške, kar je približno devetkrat manj, kot je bilo treba plačati pri registraciji zasebnega podjetja. Za enostavni d.o.o. bo treba plačati približno 547 kun (73 evrov) za izbiro naziva podjetja in potrdilo, da lastnik novega podjetja nima nobenih dolgov. Stroške za registracijo na sodišču so znižali s 400 kun (54 evrov) na 60 kun (osem evrov). Dodatnih 200 kun (27 evrov) je treba plačati za oglas o registraciji v uradnem listu. Pred spremembami zakona, ki so začele veljati danes, so lastniki podjetij morali plačati tudi do 1000 evrov stroškov pri notarju in na sodišču, morali so imeti tudi najmanj 20.000 kun (2700 evrov) osnovnega kapitala, kar je bila po oceni vlade precejšnja ovira za nove podjetnike. Hrvaški pravosodni minister Orsat Miljenić je ob sredini napovedi spremenjenega zakona izpostavil, da gre za orodje, ki je predvsem namenjeno mladim, ki se nameravajo preizkusiti v podjetništvu, ter ljudem, ki bi radi legalizirali svoje delo, ker trenutno delajo na črno, v okvirih sive ekonomije. Enostavni d.o.o. je zelo podoben d.o.o, temeljna razlika pa je ravno v višini osnovnega kapitala, občutno nižjih stroških ustanovitve podjetja in hitrejšem postopku. Podjetje bo možno odpreti v 24 urah prek spletne aplikacije, so poudarili v hrvaški vladi. Pričakujejo, da bodo tudi podjetniki iz tujine prepoznali nove pogoje za zagon poslovanja na Hrvaškem.
|
neutral
|
3,942
|
Ljubljana - Vlada Janeza Janše nadaljuje svoj način korporativnega upravljanja, pri katerem pa ne krši več zgolj zakona o upravljanju kapitalskih naložb, ampak očitno tudi vse druge zakone, ki ji stojijo na poti pri kadrovanju v družbah z lastniškim deležem države. Vlada je namreč Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) po naših informacijah izrecno naložila, da pooblaščenec, ki bo na torkovi skupščini Cinkarne Celje zastopal 20-odstotni delež Modre zavarovalnice, vloži nasprotni predlog in v nadzorni svet ene najuspešnejših gospodarskih družb v državi imenuje člana SDS Matjaža Janšo. Z navodilom je vlada tokrat povozila tudi zakon o gospodarskih družbah, ki določa, da lahko nasprotne predloge na skupščinah vlaga zgolj delničar, torej v tem primeru Modra zavarovalnica. Vlada postavlja s tovrstno prakso v neprijeten položaj tako pooblaščenca, ki bo na skupščini glasoval v imenu Modre zavarovalnice, kot predsedujočega skupščini. Glede na sklic skupščine bo to vodil Zdenko Podlesnik in ta bo odločil, ali na dnevni red skupščine uvrstiti nasprotni predlog brez podpisa oziroma soglasje delničarja ali ne. Delež v Cinkarni Celje je sicer edini delež Modre zavarovalnice v kakšni gospodarski družbi, ki ga v imenu in za račun zavarovalnice upravlja AUKN, to pomeni, da v njenem imenu izvršuje glasovalne pravice. Prav na skupščini Modre zavarovalnice pa je vladi s podobnim načrtom enkrat že spodletelo. Spomnimo, predsednica skupščine pooblaščencu AUKN takrat ni dovolila vložitve nasprotnega predloga o nepodelitvi razrešnice, saj ta ni imel pooblastila Kada, ki je lastnik zavarovalnice. Vlada želi Matjaža Janšo, v času prve Janševe vlade nadzornika Pošte Slovenije in Telekoma Slovenije ter kasnejšega direktorja direktorata za elektronske komunikacije ter vladnega pooblaščenca neuspešnega postopka prodaje Telekoma, imenovati na mesto v nadzornem svetu Cinkarne Celje, ki ga je v začetku julija sprostila nekdanja članica uprave propadlega Zvona Ena Holdinga Mateja Vidnar. Po prvotnem predlogu naj bi mesto v nadzornem svetu zasedel član uprave Slovenske odškodninske družbe (Sod) Krešo Šavrič. Sod je namreč 11,41-odstotni lastnik cinkarne in predsednik uprave Soda Tomaž Kuntarič, ki mu vlada želi v prehodnem obdobju zaupati vodenje Slovenskega državnega holdinga (SDH), bo tako pred odločitvijo, ali podpreti člana svoje uprave ali kandidata vlade. Pomembnejši, 15-odstotni delež, ima poleg Modre zavarovalnice, propadlega Zvona in Soda v Cinkarni Celje zgolj še družba za upravljanje NFD, medtem ko Skupina KD Group obvladuje slabo desetino lastništva. Če se bo nasprotni predlog za imenovanje Matjaža Janše v nadzorni svet Cinkarne Celje dejansko uvrstil na skupščino družbe, je njen razplet zaradi razpršenega lastništva zelo težko napovedati.
|
neutral
|
3,943
|
Ljubljana - Potem ko je Gen-I septembra vstopil na trg z zemeljskim plinom in tako sprožil verižno reakcijo med konkurenco v nižanju cen plina, se je družba zdaj odločila še znižati ceno plina. Namesto 0,3599 evra za kubični meter plina za november in december ponujajo še nižjo ceno, in sicer 0,3499 evra za kubični meter. Kot so danes sporočil iz Gen-I, so v samo mesecu dni od vstopa na trg zemeljskega plina za gospodinjstva uspeli pridobiti 17.000 novih odjemalcev, tako da zdaj njihov tržni delež oskrbe gospodinjstev znaša že skoraj 15 odstotkov. V Gen-I so znova zatrdili, da do 30. junija 2013 njihova cena zemeljskega plina ne bo presegla 0,3999 evra za kubični meter. Ob tem so še dodali, da vsaj dve leti ne bodo višali cen zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce. Tako bo v obdobju od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2014 cena zemeljskega plina za vse dosedanje in nove gospodinjske odjemalce znašala 0,3950 evra za kubični meter.
|
positive
|
3,944
|
Ljubljana - Kamniška prehrambena družba Eta bo kot kaže še pred koncem letošnjega leta dobila novega večinskega lastnika. S tem se bo končal tudi lastniški spor med predsednikom upravnega odbora Ete Draganom Marjanovićem na eni strani in srbskima solastnikoma Ete Slavenom Živkovićem in Srđanom Boškovićem na drugi strani. Ker ji Marjanović oziroma njegova družba Fineta ni vrnila 3,5 milijonskega posojila, je namreč Volksbank za 19. novembra sklicala dražbo, na kateri bo prodajala 78-odstotni paket Ete. Poleg celotnega paketa delnic, ki je v lasti Marjanovića, bo tako naprodaj tudi 12 odstotkov delnic, s katerimi je za posojila Finete jamčila tudi beograjska Eterra. Kot smo razkrili v Dnevniku, je bila Volksbank pripravljena nadaljevati s financiranjem prevzema Ete le v primeru, če bi si oba tabora lastništvo razdelila na polovico, nato pa bi vsaka stran za vodenje imenovala svojega izvršnega direktorja, ki bi družbo zastopala po načelu štirih oči. Medtem ko naj bi bila Živković in Bošković na ta korak pripravljena, pa se s predlogom Volksbank ni strinjal Marjanović, ki mu je sodišče v začetku septembra začasno prepovedalo samostojno zastopanje Ete. Eterra je namreč Marjanovića kazensko ovadila, saj naj bi brez soglasja upravnega odbora odobril večmilijonska posojila in poroštva Fineti in družbi Absolutist njegove zunajzakonske partnerice Metke Horvat. Na napovedano dražbo Ete sta se Bošković in Živković že pripravila in naj bi k sodelovanju pritegnila tudi eno od večjih srbskih prehrambenih skupin, medtem ko za zdaj ni znano, ali se bo za Eto na dražbi potegoval tudi Marjanović. Glede na to, da slednjemu tudi pri nekaterih drugih bankah ni uspelo nadomestiti zapadlih posojil Volksbank, je za to le malo možnosti. Toda poznavalci tega ne izključujejo v celoti in opozarjajo zlasti na Marjanovićevo povezavo z družbo S. T. Hammer Roka Habinca, Marka Koniča in Aleša Musarja. Marjanović je namreč z družbo tveganega kapitala STH Ventures, s katero upravlja S. T. Hammer in katere 49-odstotna solastnica je tudi država, že ustanovil družbo BioEta. Ozadje ustanovitve te družbe za zdaj ostaja še nepojasnjeno, osnovna dejavnost podjetja pa je veleprodaja sadja in zelenjave.
|
neutral
|
3,945
|
Ljubljana - V Telekomu Slovenije bodo v nekaj dneh izbrali novega zavarovalnega posrednika. Posel naj bi bil, kar zadeva zavarovalno premijo, težak okoli dva milijona evrov. Komu bo uspelo priti do enega najbolj zaželenih poslov v tem trenutku, še ni znano, v ožji izbor pa so se po naših informacijah uvrstile družbe Priori Zavarovanje Jasmina Osmanovića, Za & Svet Nade Klemenčič in Vzajemnost, ki je v solasti Aleksandre Lesnika Ješe in Bruna Ludvika Ješeta. Osmanović, lastnik Priorija, ki je daleč največji igralec na zavarovalno-posredniškem trgu, je potrdil, da jih je Telekom povabil k oddaji ponudbe in da so se prebili v zaključni izbor. "Svoje smo naredili, zdaj čakamo na odločitev komisije na Telekomu. Kolikor vem, pa bi morala biti znana v naslednjih dneh," je dejal Osmanović. Več zaradi občutljivosti posla ni hotel povedati. Povedal pa je, da je višina provizije vselej stvar dogovora med zavarovalnim posrednikom in konkretno zavarovalnico. Tako kolebajo med višino provizije in znižanjem premije za zavarovance, saj si s tem izboljšajo možnosti za pridobitev posla. Tudi sicer pa imajo s tako velikimi naročniki mnogo dela, nikakor pa ne pobirajo le provizije. Kolikšna bo provizija pri poslu s Telekomom, uradno ni znano. Po naših informacijah pa si posredniki odrežejo od nekaj odstotkov, pri čemer naj bi v Telekomovem primeru znašala tudi do deset odstotkov. Zmagovalcu se tako obeta do 200.000 evrov visok zaslužek. Glede na to, da omenjene tri zavarovalno-posredniške družbe ustvarijo na leto od 400.000 do 800.000 evrov prometa, bi si s tem že zagotovile velik del letošnjega dela. Kdaj poteče dosedanje zavarovanje in za koliko let se bo sklepalo novo, na Telekomu niso želeli pojasniti. "Razlog za izbiro posrednika je celovito svetovanje s področja urejanja zavarovanj ter zagotovitev optimalnih zavarovalnih kritij in premij," so bili kratki. Kot smo izvedeli, pa postopek ni bil izpeljan prek javnega razpisa, temveč z neposrednim povabilom nekaj več kot desetim družbam. Neznanka ostaja tudi, koliko Telekom vsako leto nameni zavarovanju. Zgolj za ilustracijo pa omenimo, da vrednost zgradb in ostalih nepremičnin, kabelskega omrežja in druge opreme na ravni krovne družbe presega 800 milijonov evrov.
|
neutral
|
3,946
|
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks SBI TOP izgubil tretjino odstotka oz. dobri dve točki in se ustavil pri 584,61 točke. Pocenile so se delnice Petrola, Zavarovalnice Triglav in Krke, podražile pa delnice Telekoma Slovenije, Mercatorja in Gorenja. Vlagatelji so danes sklenili za 3,12 milijona evrov prometa. Najbolj prometne so bile delnice Krke. Z njimi so vlagatelji sklenili za 2,88 milijona evrov prometa in štiri posle s svežnji. Njihov tečaj se je znižal za tretjino odstotka na 47,45 evra. Delnice Petrola so izgubile 2,33 odstotka na 210 evrov, delnice Zavarovalnice Triglav pa 0,98 odstotka na 15,20 evra. Delnice NKBM so ostale na izhodiščni ravni. Delnice Telekoma Slovenije so pridobile dobra dva odstotka in se ustalile pri 77,89 evra. Navzgor so šle še delnice Gorenja (+0,91 odstotka na 4,44 evra) in Mercatorja (+0,44 odstotka na 113 evrov). Med delnicami v prvi kotaciji, ki niso v indeksu, so šle najbolj navzdol delnice Intereurope. Izgubile so 4,62 odstotka. Približno prav toliko pa so pridobile delnice Luke Koper. Delnice Pozavarovalnice Sava so ostale na petkovi zaključni ravni. V standardni kotaciji so delnice Save izgubile dobrih sedem odstotkov. Za dober odstotek so se pocenile tudi delnice Aerodroma Ljubljana in za 0,18 odstotka delnice Žita. Delnice Istrabenza pa so ob skromnem prometu pridobile šest odstotkov.
|
negative
|
3,947
|
Ker po končanem izboru novega zavarovalnega posrednika v Telekomu Slovenije prihaja na dan vse več informacij o domnevnih posrednikih, poraženec Priori zavarovanje grozi s pritožbo. V Telekomu Slovenije so izbrali novega (starega) zavarovalnega posrednika. Posel, ki po naših neuradnih informacijah prinaša med 150.000 in 200.000 evrov provizije, so zaupali družbama Za &, Svet Nade Klemenčič in Vzajemnost Aleksandre Ješe Lesnika. S to odločitvijo so ne le razjezili poraženca, temveč še dodatno podžgali večmesečna namigovanja, da je bil zmagovalec vnaprej znan. Vodilni igralec na trgu, družba Priori zavarovanje Jasmina Osmanoviča, ki se je še kot zadnji prebil v zaključni izbor, a očitno ni prepričal komisije na Telekomu, naj bi že grozil s pritožbo. Pri postopku izbire zavarovalnega posrednika naj bi bila vprašljiva predvsem vloga Ervina Pfeiferja, domnevnega lobista in lani kandidata za prevzem vodenja Slovenskih železnic (SŽ). Kot trdijo viri, ima Pfeifer s Telekomom sklenjeno svetovalno pogodbo, sodeloval pa naj bi tudi pri tem postopku. Ali to drži in kakšno vlogo je imel pri izbiri Klemenčičeve in Ješe-Lesnikove, na Telekomu včeraj popoldne zaradi »službene zadržanosti pristojnih« niso mogli povedati. »Trenutno je naš zavarovalni posrednik podjetje Vzajemnost,« so na Telekomu potrdili, da je Vzajemnost, ki naj bi več kot deset let skrbela za zavarovanja na Mobitelu, po lanskoletni pripojitvi prevzela tudi združeno družbo. Kako je uspelo hišnemu zavarovalnemu posredniku tudi v tretje priti do zelo zaželenega posla in ali so k temu pripomogli tudi »posredniki«, včeraj pri Ješe-Lesnikovi ni bilo moč preveriti. Kot smo poročali, Telekom aktualnega postopka ni izvedel z javnim razpisom, ampak z neposrednim povabilom nekaj več kot desetim družbam. V ožji izbor so se nato, kot rečeno, prebili Priori zavarovanje, Za &, Svet in Vzajemnost, od katerih je prvi izvisel. Vrednost premije, ki jo v zavarovanje nekaj sto milijonov evrov visokega premoženja plačujejo na Telekomu, se sicer po nekaterih informacijah giblje od 1,5 do dveh milijonov evrov. Od tega pa naj bi si podjetji odtegnili od 10 do 12 odstotkov veliko provizijo, ki jo formalno plača zavarovalnica. Naši viri opozarjajo tudi na povezave Vzajemnosti s članom uprave Telekoma, Zoranom Jankom, pristojnim za finance, in ekonomistom Bogomirjem Kovačem. Prvi je namreč do združitve junija lani za kratek čas vodil Mobitel, pred tem pa kar 14 let preživel na čelu področja financ, računovodstva in kontrolinga. Kovač je na drugi strani zunanji član ene od komisij nadzornega sveta Telekoma, ki je med drugim bdela nad projektom združevanja Orion, v zvezi s tem pa naj bi družbi napisal strategijo. Kot je Kovač v začetku leta potrdil za časnik Finance, že desetletja pozna solastnika Vzajemnosti Ludvika Bruna Ješeta, a da z njim vsaj 20 let ni poslovno sodeloval. Odločno je zanikal tudi očitke, da bi bil on v ozadju omenjene zavarovalnoposredniške družbe. Aleksandra Ješe Lesnika je na drugi strani dejala, da Kovača včasih prosijo za kakšno mnenje, a da jim nikakor ne ureja poslov. 1,5 milijona evrov naj bi znašala višina zavarovalne premije, 10 odstotkov naj bi najmanj znašala provizija posrednika.
|
neutral
|
3,948
|
Grawe in Sava Re sta oddali zavezujoči, KD Group pa nezavezujočo ponudbo za nakup večinskega deleža Zavarovalnice Maribor. Za nakup večinskega 51-odstotnega paketa delnic Zavarovalnice Maribor, ki ga prodaja Nova KBM, se bosta zagotovo potegovali Sava Re pod vodstvom Zvonka Ivanušiča in avstrijska zavarovalniška skupina Grawe, ki naj bi imela tudi podporo vladajoče politike. Obe (po)zavarovalnici sta namreč včeraj oddali zavezujoči ponudbi za nakup Zavarovalnice Maribor, medtem ko so v KD Group oddali le nezavezujočo ponudbo. Sava Re naj bi po naših informacijah za delež Nove KBM v mariborski zavarovalnici ponudila okoli 60 milijonov evrov oziroma desetino več kot v nezavezujoči ponudbi, medtem ko naj bi Grawe svojo ponudbo po končanem skrbnem pregledu celo nekoliko znižala (sprva so ponujali okoli 70 milijonov evrov). Poleg tega naj bi v Grawe svojo ponudbo pogojevali s pridobitvijo najmanj 75-odstotnega paketa delnic oziroma tem, da jim svoj delež proda tudi Sava Re. Na to v pozavarovalnici, ki lahko s svojim 49-odstotnim paketom delnic blokira vse statutarne spremembe in imenovanje nadzornikov, niso pripravljeni pristati, kar so jasno sporočili tudi Avstrijcem. Koliko je za zavarovalnico ponudil KD Group, nam ni uspelo izvedeti, so pa v holdingu upravo Nove KBM z Alešem Haucem na čelu zaprosili za podaljšanje roka. Iz holdinga so sporočili, da jim pri skrbnem pregledu ni uspelo dobiti vseh podatkov, ki bi jih potrebovali za oddajo zavezujoče ponudbe. Kdo je v ozadju ponudbe KD Group, uradno ni znano, po naših informacijah naj bi šlo za drugo največjo svetovno pozavarovalnico Munich Re in Evropsko banko za razvoj in obnovo (EBRD). Slednja bi KD Group sredstva za nakup zavarovalnice zagotovila z dokapitalizacijo, a le v primeru, če bi holding dokapitalizirali tudi drugi investitorji. Nekoliko drugačna naj bi bila vloga Munich Re, ki naj bi le sofinancirala prevzem, obenem pa bi po končanem nakupu prevzela tudi vse pozavarovalne posle v Zavarovalnici Maribor in Adriaticu Slovenici (ta je že v lasti KD Group). Ker bi se z okrepitvijo pozavarovalnih poslov znižala tudi potreba po kapitalu obeh zavarovalnic, bi ti lahko izplačali tudi nadpovprečne dividende in KD Group omogočili poplačilo večjega dela stroškov prevzema. V Savi Re so prvotno načrtovali, da bi pri prevzemu sodelovali s koncernom Kolektor Group in Slovensko odškodninsko družbo (Sod), vendar ta možnost ni več realna. Zaradi očitkov, da bi sodelovanje Soda lahko predstavljalo nedovoljeno državno pomoč, so se v Savi Re raje odločili za dokapitalizacijo. S tem so na včerajšnji seji soglašali tudi nadzorniki Save Re. Za financiranje nakupa bi Sava Re po neuradnih ocenah potrebovala od 30 do 50 milijoni evrov svežega kapitala. Toda pri potrditvi dokapitalizacije Save Re bo imela pomembno vlogo zlasti vlada, ki pa naj bi bila bolj naklonjena Grawe. Kot smo razkrili v Dnevniku, naj bi za Avstrijce lobiral zlasti mariborski vplivnež Leo Ivanjko, ki so ga že v času prve vlade Janeza Janše v gospodarskih krogih povezovali s člani mariborske družine Petek. Grawe naj bi bilo naklonjeno tudi ministrstvo za finance pod vodstvom Janeza Šušteršiča, kjer pa so to ostro zanikali. S prodajo Zavarovalnice Maribor se Novi KBM mudi, saj morajo do konca leta zagotoviti najmanj 9-odstotni količnik temeljnega kapitala. Rast dobička Zavarovalnice Maribor V prvih devetih mesecih letošnjega leta so v Zavarovalnici Maribor ustvarili 9,5 milijona evrov čistega dobička, kar je dober milijon evrov več, kot so ga načrtovali za vse letošnje leto. Letos v zavarovalnici, ki jo vodi Drago Cotar, načrtujejo 268 milijonov evrov kosmatih premij oziroma slaba dva odstotka več kot leta 2011, medtem ko so jih v prvih treh četrtletjih zbrali za 211 milijonov evrov. Drago Cotar (Foto: Nada Mihajlovič.)
|
neutral
|
3,949
|
Tokio - Japonski koncern Olympus je v četrtletju med julijem in septembrom ustvaril 12,5 milijarde jenov (133 milijonov evrov) čistega dobička, potem ko je v enakem obdobju lani po razkritju afere s prikrivanjem izgub beležil 30,9 milijarde jenov (307 milijonov evrov) čiste izgube. Po mnenju analitikov si je Olympusu po razkritju afere povrnil zaupanje. Olympus je v četrtletju, ki se je zaključilo septembra, dobiček iz poslovanja povečal za 23 odstotkov na 15,9 milijarde jenov, medtem ko so prihodki iz prodaje na letni primerjavi ostali skoraj nespremenjeni pri 216 milijardah jenov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Zaradi močnega jena je sicer Olympus, ki proizvaja tudi medicinsko opremo, beležil padec prihodkov od prodaje fotoaparatov na tujih trgih. K padcu prodaje fotoaparatov je pripomogla tudi vse večja uporaba pametnih mobilnih telefonov. Na poslovanje negativno vpliva tudi diplomatski spor med Kitajsko in Japonsko, zaradi česar kitajski potrošniki bojkotirajo japonske izdelke. Ugled in poslovanje japonskega koncerna Olympus sta bila sicer močno prizadeta zaradi razkritja afere s prikrivanjem izgub, ki naj bi potekalo prek dragih prevzemov v 90. letih prejšnjega stoletja. Tožilstvo nekdanjemu vodstvu Olympusa očita sodelovanje pri dolgoletnem prikrivanju izgub, koncern pa je ukrepal tudi sam, saj je proti 19 članom sedanjega in prejšnjega vodstva vložil odškodninske tožbe.
|
neutral
|
3,950
|
Občina Štore je zaradi spornega dolga, ki ga je nekdanji župan Franc Jazbec priznal lastniku propadlega Hudournika Gradbeništva Stanku Zakelšku, v težkem finančnem položaju. Stečajna upraviteljica podjetja Hudournik Inženiring Andreja Trpotec bi po pravnomočni sodbi in sklepu o izvršbi lahko občini Štore zarubila nekaj več kot 264.000 evrov, vendar se je odločila, da bo terjatve raje prodala. Podjetje, ki ga je ustanovil Boštjan Zakelšek, je namreč že leta 2007 tožilo občino, ker ni dobilo plačila za izvedena gradbena dela na eni od lokalnih cest. Do spora je pravzaprav prišlo zaradi podjetja Hudournik Gradbeništvo, ki je bilo v lasti njegovega očeta Stanka Zakelška. Ta naj bi nekdanjega župana Franca Jazbeca pregovoril, da mu je na lastno pest oziroma brez vednosti občinskega sveta podpisal izjavo, po kateri naj bi bila občina podjetju dolžna nekaj manj kot 90 takratnih milijonov tolarjev. Šlo naj bi torej za odkup terjatev, ki v resnici sploh niso obstajale. Ko je Hudournik Gradbeništvo končal v stečaju, je morala dolgove začeti odplačevati občina. Vodilnim se je seveda zdelo absurdno, da bi po veliki prevari plačali še račune, ki jim jih je izstavilo podjetje Boštjana Zakelška. Na sodnih obravnavah so poskušali dokazati, da gre v bistvu za družinska podjetja, da sta oče in sin tudi poslovno tesno povezana, vendar je sodišče menilo drugače in je presodilo, da je Hudournik Inženiring upravičen do plačila. Sodba je letos postala pravnomočna. Sicer pa ima stečajna upraviteljica Andreja Terpotec pri vodenju stečajnega postopka precej težav. Zaradi rubeža podjetja L in G Inženiring nima dovolj denarja, da bi plačala nekatere nujne stroške. Ker ni mogla plačati takse, je denimo sodišče pred časom ustavilo postopek proti Zakelškovi bližnji sorodnici Angeli Zakelšek, ki je pri podjetju Hudournik Inženiring najela posojilo v višini nekaj več kot 44.000 evrov, vendar ga do zdaj ni vrnila. Sicer pa sta posojila v podjetju, ki je nato šlo v stečaj, vzela tudi lastnik in njegov oče. Glede 1,3 milijona evrov, ki bi jih moral vrniti Stanko Zakelšek, še teče tožba, postopek proti Boštjanu Zakelšku, ki si je v svojem podjetju sposodil in nikoli vrnil nekaj manj kot 22.000 evrov, pa je bil postopek prekinjen zaradi njegovega stečaja.
|
negative
|
3,951
|
Ljubljana - Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Anton Panjan je ugodil zahtevi obrambe suspendiranega stečajnega upravitelja Braneta Goršeta in izločil sodnika Srečka Škerbca. Ta je bil član senata, ki je uvedel preiskavo zoper obtoženca, čeprav se preiskovalni sodnik s tem ni strinjal. Vodenje sodnega postopka zato prevzema sodnica Dejana Fekonja. Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je danes zaključil predobravnavni narok za suspendiranega stečajnega upravitelja, ki ga obtožnica bremeni kaznivega dejanja zlorabe položaja pri vodenju stečaja Hranilno-kreditne službe (HKS) Sicura. Na sodišče bi moral ponovno priti tudi Jože Šuštaršič, ki je kupil terjatve HKS Sicura, obtožnica pa ga bremeni napeljevanja k zlorabi položaja, vendar pa se je opravičil in se naroka ni udeležil. Škerbec je sicer na prvem predobravnavnem naroku pred tremi tedni pojasnil, da ni nobenih procesnih ovir, da član zunajrazpravnega senata ne bi pozneje v isti zadevi tudi sodil. Odločitev o tej zahtevi pa je Škerbec kljub mnenju, da ni razlogov za njegovo izločitev, prepustil predsedniku okrožnega sodišča. Gorše in Šuštaršič na prvem predobravnavnem naroku sicer nista priznala krivde. Okrožni državni tožilec Edvard Ermenc jima je za priznanje krivde ponudil nižjo kazen, in sicer za Goršeta dve leti in 10 mescev zapora ter denarno kazen, za Šuštaršiča pa eno leto in 10 mesecev zapora ter prav tako dodatno denarno kazen. Gorše, ki se je imel danes ponovno možnost izreči o obtožnici, je ponovno zanikal krivdo, okrožni državni tožilec Edvard Ermenc pa je dejal, da vztraja pri dokaznih predlogih v obtožbi. Tožilec je predlagal tudi branje dodatnih listin iz sodnega spisa in zaslišanje izvedenke finančne stroke, ki je o zadevi že pripravila mnenje. Predobravnavni narok se je danes zaključil, glavna obravnava se bo začela prihodnjo sredo, ko bodo zaslišane prve priče. Podjetje HKS Sicura je šlo v stečaj leta 2002, upniki pa so že leto za tem Banko Slovenije pozvali, naj sodišču predlaga zamenjavo Goršeta, vendar pa na Banki Slovenije tega niso storili. V začetku leta 2004 pa je Gorše po poročanju medijev terjatve, ki so bile skupaj nominalno vredne skoraj 200.000 evrov, za 34.400 evrov prodal Jožetu Šuštaršiču. Šuštaršič je nato leto pozneje z njihovo prodajo iztržil 228.000 evrov.
|
negative
|
3,952
|
Bled - Raziskava Gospodarsko okolje v RS kot dejavnik vzdrževanja sistemske korupcije kaže na močno povezavo med bančniki in politiko, pri čemer državna podjetja hromijo zasebni sektor. Zaradi tega Slovenija nima potenciala za rast po koncu krize, opozarja zunanji sodelavec Komisije za preprečevanje korupcije Urban Vehovar in poziva k odprodaji bank. Izsledke raziskave, ki je bila med 600 slovenskimi menedžerji zvedena aprila letos, je Vehovar predstavil na današnji delavnici Prepoznajte korupcijska tveganja, ki je potekala na IEDC - Poslovni šoli Bled, kjer ima sedež pred petimi leti ustanovljeno slovensko društvo Združenih narodov za trajnostni razvoj. Današnji dogodek je društvo organiziralo v sodelovanju s protikorupcijsko delovno skupino - Iniciativo Ethos, Komisijo za preprečevanje korupcije in slovenskim odsekom mednarodnega Inštituta za notranjo revizijo. Delavnica je bila sicer zaprte narave, Vehovar pa je pred tem izsledke raziskave prvič predstavil tudi javnosti. V pogovoru z novinarji je pojasnil, da lahko sklepamo, da obstaja cel grozd podjetij in oseb, ki so medsebojno povezane. Te skupine politične in ekonomske moči favorizirajo podjetja v državni lasti na škodo zasebnega sektorja. "Soočamo se z razmerami, v katerih paradržavna in državna podjetja zavirajo nastajanje in rast podjetij, ki so v zasebni lasti. Kar ima lahko že srednjeročno izrazito negativne posledice, saj se slovenski zasebni sektor ne more razviti, kot bi se moral," je opozoril Vehovar in dodal, da je to rezultat delovanja političnih in gospodarskih elit, ki so v zadnjih 20 let dušili zasebni sektor. Kor primer je izpostavil kartel 16 podjetij v dobavi električne energije. Prepričan je, da Slovenci plačujemo elektriko od 30 do 50 odstotkov predrago, zato da zagotavljamo visoke plače vsem nekdanjim politikom in njihovemu sorodstvu, zaposlenim v teh podjetij. Največja žrtev sistemske korupcije na Slovenskem so brez dvoma srednja in majhna podjetja, ki bi edina lahko zagotovila prihodnji gospodarski razvoj, meni Vehovar in dodaja, da jih ubija tudi plačilna nedisciplina, ki jo država tolerira že 20 let. "Polno odgovornost za to nosijo menedžerji velikih podjetij in politika, ki je ta sistem gradila in vzdrževala," je dejal Vehovar. Prepričan je, da so v ozadju omrežja, ki delujejo kot mreže organiziranega kriminala in so z zlorabo politične in ekonomske moči izrinile poštene akterje. "Zelo ozka omejena elita si je prilastila družbo in gospodarstvo v celoti, kar moramo razbiti, če želimo znosno živeti," je vzporednice med Slovenijo in Egiptom, kjer ima celotno premoženje družbe v lasti nekaj družin, potegnil Vehovar in dodal, da je bila v Egiptu reakcija na takšno neznosno stanje arabska pomlad. Trenutna kriza lahko ta sistem razbije tudi v Sloveniji, vendar pa je vprašanje, kaj lahko zraste na pogorišču, glede na to, koliko časa je trajalo izčrpavanje. Vehovar meni, da je treba prekiniti vpliv politike v gospodarskem sistemu in povezavo med politiko ter bankami v državni lasti s prodajo bank. "To je edini način, da se rešimo iz krize in ohranimo neko znosno stopnjo blaginje prebivalstva," je poudaril. Državna revizorka Tatjana Habjan pa je dodala še pomen vračanja etike in s tem tudi zaupanja, ki peša na različnih področjih. Pri tem je po njenem mnenju bistveno povezovanje strokovnjakov in inštitucij tudi na dogodkih, kakršen je bil današnji.
|
negative
|
3,953
|
Ljubljana - Glavni izvršni direktor SKB Gerald Lacaze in podpredsednik Evropske investicijske banke (EIB) Anton Rop sta danes v Ljubljani podpisala pogodbo o najemu 75 milijonov evrov dolgoročnega posojila. Sredstva bo banka SKB namenila financiranju mikro, majhnih in srednje velikih podjetij ter občin v Sloveniji. Sredstva iz tega posojila bo banka v večini namenila malim in srednjim podjetjem z manj kot 250 zaposlenimi, bodisi za povečanje zmogljivosti bodisi za vlaganja v razvoj ali nove izdelke bodisi za dostop na nove trge. Sredstva so v javnem sektorju namenjeni za naložbe na področju energetike, okolja in na znanju temelječega gospodarstva, do njih pa so upravičena tudi neodvisna srednje velika podjetja z najmanj 250 in ne več kot 3000 zaposlenimi, so navedli v SKB. "Verjamemo, da je SKB banka, ki je sposobna kakovostno uporabiti ta sredstva," je pred podpisom dejal Rop. "Računamo, da bo temu posojilu SKB dodala svoj delež in da bo na koncu rezultat 150 milijonov evrov dodatnih investicij za mala in srednja podjetja," je dejal. Lacaze je poudaril, da si SKB prizadeva za nadaljnjo krepitev partnerstva s svojimi strankami in si prizadeva pridobiti zadosten kapital za financiranje njihovih projektov. "Skupina SKB si je in si bo v zaostrenih razmerah v gospodarstvu prizadevala spodbujati kakovostne investicije," je dejal. Po Ropovih besedah si EIB prizadeva za financiranje zlasti mikro, malih in srednjih podjetij, saj ta "v veliki meri odpirajo nova delovna mesta in vzpodbujajo rast". Ta podjetja predstavljajo hrbtenico gospodarstva, saj so nosilci zaposlenosti, zlasti novih zaposlitvenih možnosti in ustvarjajo znaten delež BDP v Sloveniji. SKB in EIB sta prvo pogodbo v višini 75 milijonov evrov sklenili leta 2009 in iz tega zneska je bilo financiranih 220 investicijskih projektov v vseh slovenskih regijah. Tokrat gre za drugi del posojila v enaki višini, kot je bil prvi, to posojilo EIB pa je prvo v okviru skupnega akcijskega načrta mednarodnih finančnih institucij za rast v Osrednji in Jugovzhodni Evropi.
|
neutral
|
3,954
|
V zadnjih dveh tednih je bilo na evropskih delniških trgih zaznati kar precej nihanja. V začetku obarvanega obdobja so na trgih prevladovale predvsem rdeče številke. K temu so pripomogle tudi številne negativne novice. Priča smo bili ponovnim težavam, povezanih z reševanjem Grčije, in objavi podatka o bruto domačem proizvodu držav v območju evra, ki je že drugo četrtletje zapored upadel. Prav tako je na pesimistično vzdušje na evropskih delniških trgih vplivala tudi negotovost, povezana s tako imenovanim fiskalnim prepadom v ZDA. V zadnjem tednu pa se je trend obrnil in ponovno je bilo zaznati nekoliko več optimizma. Z enotedenskim zamikom so se namreč končno srečali finančni ministri držav evrskega območja. Po dolgem zasedanju sicer niso uspeli doseči dogovora o nadaljnji pomoči Grčije, vendar so sporočili, da so blizu dogovora ter bodo zato pogovore nadaljevali v začetku naslednjega tedna. Vlagatelji so novico pozitivno sprejeli, saj to pomeni, da bi se znala Grčija ponovno izogniti bankrotu. Evropski trgi so tako nadaljevali z rastjo tudi ob prazniku dneva zahvalnosti v ZDA, ko so bile ameriške borze zaprte. V petek pa je bilo znova zaznati zaskrbljenost vlagateljev, na kar je vplival podatek o ponovnem krčenju gospodarske aktivnosti evrskega območja. Obenem so vlagatelji tudi bolj previdni pred ponedeljkovo odločitvijo glede pomoči Grčiji. Skratka nadaljuje se volatilnost brez pravega trenda gor ali dol. Kljub nihanju na delniških trgih v zadnjih dveh tednih je osrednji evropski indeks FTSE Eurotop 100 zabeležil 0,4-odstotno rast. Med najbolj donosnimi sektorji preteklih dveh tednov najdemo predvsem bančništvo, med najmanj donosnimi pa so elektro-energetska podjetja. Avtor članka ni imetnik omenjenih delnic. Alta Invest in z njo povezane osebe so lahko lastnice omenjenih delnic.
|
neutral
|
3,955
|
Ljubljana - Upniki in delničarji Semenarne Ljubljana, ki je od julija v prisilni poravnavi, so dokapitalizirali družbo v višini 910.020 evrov, je bilo ta teden objavljeno na Ajpesu. Največ novih delnic, za 460.000 evrov, je vplačala Deželna banka Slovenije (DBS) in tako postala njena večinska lastnica. Pri dokapitalizaciji Semenarne Ljubljana je poleg upnice DBS sodelovala tudi Abanka Vipa kot največja upnica Semenarne Ljubljana, in sicer z 255.000 evri. Nove delnice so vplačali tudi italijanski lastniki Semenarne, in sicer Trasfin (175.000 evrov), Dinomarchi (50.000 evrov) in Semfin (20 evrov). Skupaj so Italijani vplačali za 225.000 evrov delnic, kar je bil tudi prag uspešnosti dokapitalizacije. Omenjene italijanske družbe, ki so imele pred dokapitalizacijo skupaj v lasti 53 odstotkov Semenarne Ljubljana, so po pisanju Financ tako povsem izgubile lastniški vpliv. Prav tako je po navedbah časnika z dokapitalizacijo razlastninjena družba KD Kapital v lasti KD Group, prej 30-odstotna lastnica Semenarne, ki pa v dokapitalizaciji ni sodelovala. DBS in Abanka Vipa pa imata po dokapitalizaciji v lasti večino Semenarne, in sicer več kot 75 odstotkov, so še poročale Finance, ki so se pri tem sklicevale na neimenovani vir. Upniki in delničarji Semenarne Ljubljana so bili k dokapitalizaciji družbe v višini do 10 milijonov evrov pozvani pred dobrim mesecem dni. Uspešnost dokapitalizacije je bila določena pri vplačilu za vsaj 225.000 evrov delnic. Dokapitalizacijo Semenarne so na marčni izredni skupščini podprli tudi delničarji Semenarne. Na skupščini so predstavili tudi ugotovitve izredne revizije, ki kažejo na negospodarno, za družbo škodljivo ravnanje prejšnjega vodstva z dolgoletnim direktorjem Antonom Prašnikarjem na čelu. Delničarji so zato podprli predlog, po katerem bo sporne posle v letih od 2007 do 2010 preverila posebna revizija. Kot je ugotovil zdajšnji direktor Mavsar, se je Semenarna v preteklosti zaradi negospodarnega in netransparentnega poslovanja s hčerinskimi družbami na območju nekdanje skupne države SFRJ zadolževala do take mere, da so obveznosti presegle premoženje družbe. Semenarna, ki je v tem letu zmanjšala število zaposlenih za 12 odstotkov na 285, posluje z izgubo tudi letos. Poslovanje naj bi se po pričakovanjih izboljšalo prihodnje leto, ko je ne bodo več bremenili stroški odpravnin. Vodstvo družbe je v načrtu finančnega prestrukturiranja navadnim upnikom ponudilo 50-odstotno poplačilo terjatev v štirih letih od pravnomočno potrjene prisilne poravnave. Glede na osnovni seznam preizkušenih terjatev, ki je bil objavljen 21. septembra, imajo največ priznanih navadnih terjatev Abanka Vipa (16 milijonov evrov), Unicredit banka Slovenije (3,1 milijona evrov), DBS (1,5 milijona evrov), Interkorn Trading (787.000 evrov), Nova Ljubljanska banka (641.000 evrov), Gorenjska banka (503.000 evrov) in družba Zrno (460.000 evrov).
|
neutral
|
3,956
|
Raiffeisen banka se bo očitno v naslednjih dveh letih spremenila v butično banko. Poleg tega, da bodo že prihodnje leto odpustili tretjino od trenutnih 321 zaposlenih, do konca leta 2015 pa jih bo v banki ostalo le še okoli 100, bo Raiffeisen banka temeljito zmanjšala tudi obseg svojega poslovanja. Po napovedih glavnega izvršnega direktorja avstrijske bančne skupine Raiffeisen International Herberta Stepice naj bi namreč njihova slovenska hčerinska banka po temeljiti reorganizaciji poslovala le še s premožnejšimi strankami in podjetji. Poslovanje s slovenskimi gospodinjstvi v Raiffeisen banki tako ukinjajo. To očitno pomeni, da bodo zaprli tudi dobršen del poslovalnic, ki so v prvi vrsti namenjene prav servisiranju gospodinjstev oziroma fizičnih oseb, čeprav so še sredi minulega meseca zatrjevali, da do tega ne bo prišlo. Zakaj konkretno so se sploh odločili za tako drastično reorganizacijo, še vedno ni znano. Stepica je namreč včeraj ob predstavitvi rezultatov bančne skupine dejal le, da so bili v to »primorani«. Odpuščati so v Raiffesen banki že začeli, saj so od začetka leta število zaposlenih znižali za desetino. Podobno kot lani bo Raiffeisen banka očitno tudi letos poslovala z izgubo, ki je samo v tretjem četrtletju znašala okoli dva milijona evrov. 2 milijona evrov izgube je v tretjem četrtletju ustvarila Raiffeisen banka.
|
negative
|
3,957
|
Bruselj - Gospodarsko razpoloženje v območju evra in EU se je novembra izboljšalo. Vrednost kazalnika gospodarskega razpoloženja (ESI) se je v območju skupne evropske valute zvišala za 1,4 točke na 85,7 točke, v uniji pa za dve točki na 88,1 točke. Razpoloženje se je izboljšalo tudi v Sloveniji - vrednost kazalca je narasla za 2,3 točke na 78,4 točke. Vrednost kazalnika ESI, ki opisuje splošno gospodarsko dejavnost, se je zvišala prvič po osmih mesecih zniževanja. Kljub temu ostaja globoko pod 100 točkami, torej precej pod dolgoletnim povprečjem, je danes objavila Evropska komisija, ki se glede na obete stagnacije v investicijah prihodnje leto boji, da prvi znaki okrevanja ne bodo trajali dolgo. V območju evra se je vrednost kazalnika ESI zvišala v predelovalni industriji (+3,2 točke na -15,1 točke), v trgovini na drobno (+2,5 točke na -14,9 točke) in na področju storitev (+0,2 točke na -11,9 točke), zmanjšala pa se je v gradbeništvu (-2,6 točke na -35,5 točke) in na področju zaupanja potrošnikov (-1,2 točke na -26,9 točke). V EU se je vrednost kazalca ESI zvišala v trgovini na drobno (+3,6 točke na -9,2 točke), na področju storitev (+2,9 točke na -8,9 točke), v predelovalni industriji (+1,6 točke na -14,2 točke) in na področju zaupanja potrošnikov (+0,5 točke na -23,8 točke), zmanjšala pa se je v gradbeništvu (-0,1 točke na -35,6 točke). V šestih od sedmih največjih državah članicah EU se je razpoloženje izboljšalo, in sicer v Veliki Britaniji (+3,1 točke), Nemčiji (+2,3 točke), na Poljskem (+2,1 točke), v Franciji (+1,6 točke), Španiji (+0,5 točke) in Italiji (+0,4 točke). Na Nizozemskem se je razpoloženje poslabšalo (-3,2 točke). V Sloveniji se je vrednost kazalca ESI zvišala na področju storitev (+3,8 točke na -19,8 točke), v predelovalni industriji (+3,1 točke na -13,9 točke), na področju zaupanja potrošnikov (+dve točki na -37,7 točke) in v gradbeništvu (+1,9 točke na -42,3 točke), v trgovini na drobno pa je ostala nespremenjena pri -7,9 točke. Tudi vrednost kazalnika poslovne klime (BCI), ki temelji na rezultatih ankete o stanju in pričakovanjih v industrijskem sektorju, se je v območju evra novembra zvišala, in sicer za 0,42 točke na -1,19 točke. Izboljšanje se je odrazilo v vseh komponentah kazalca - pri naročilih (skupnih in izvoznih), pretekli proizvodnji, pričakovanjih glede proizvodnje in zalogah končanih proizvodov.
|
positive
|
3,958
|
Slovenske Konjice - Makedonski Makpetrol s slovenskim proizvajalcem LED-razsvetljave Grah Lighting iz Slovenskih Konjic nadaljuje lani začeti projekt. Prvi bencinski servis v kraju Gradsko ob avtocesti Skopje - Gevgelija je pomenil odskočno desko za nadaljnje sodelovanje. Z novo razsvetljavo so tako Konjičani opremili že 15 bencinskih črpalk v Makedoniji. Največja zasebna naftna družba Makpetrol s skoraj 2000 zaposlenimi in 122 bencinskimi servisi je že 65 let vodilni dobavitelj bencina, zemeljskega plina, biodizla in drugih naftnih proizvodov v Makedoniji. Za njihove sodobne bencinske črpalke je Grah Lighting dobavil industrijske LED-svetilke. Zunanjost 15 bencinskih servisov razsvetljujejo svetilke Terralite LCL90, ki so primerne za bencinske črpalke, skladišča, proizvodne površine, nakupovalne centre in športne objekte, so sporočili iz Grah Lighting. Trpežno ohišje iz vlečenega aluminija v kombinaciji z visoko trdim jeklom omogoča dolgo življenjsko dobo, enostavna in hitra montaža svetilk pa pomeni dodaten prihranek pri investiciji. Nove LED-svetilke na bencinskih servisih dajejo bistveno boljšo svetlobo ob znatno znižani porabi električne energije. Med Makpetrolom in Grah Lightingom je predvideno nadaljnje sodelovanje v obliki postopne zamenjave starih, neučinkovitih svetilk z novo LED-tehnologijo še na ostalih bencinskih črpalkah.
|
positive
|
3,959
|
Zadružniki upajo, da največja slovenska mlekarna ne bo postala last francoske multinacionalke Lactalis. Ministra Franca Bogoviča in Radovana Žerjava ter premierja Janeza Janšo so zato pozvali, naj jim pomagajo podjetje obdržati v slovenskih rokah. Zadružniki še vedno upajo, da bodo postali večinski lastniki Ljubljanskih mlekarn, čeprav so za delnico konec poletja ponudili pičlih 6,5 evra, njihov tekmec – francoski Lactalis – pa približno dva evra več, zato so prodajalci z njim že sklenili pisni dogovor o prodaji. Če bi zadružniki svojo ponudbo zvišali za dva evra, bi jim bil konzorcij prodajalcev, zbran okoli NFD Holdinga, menda pripravljen prepustiti mlekarno, toda mnogi direktorji zadrug menijo, da so to neuresničljive sanje prvega zadružnika Petra Vriska. »Nismo sposobni zbrati toliko denarja,« zagotavljajo. Čeprav so bile nekatere zadruge sprva za prevzem mlekarn pripravljene odšteti tudi po dva milijona evrov, so svoj prispevek na koncu močno oklestile. Tako je rekorderka po naših informacijah nastrgala slabih 700.000 evrov, preostale pa precej manj. Računajo zadružniki zdaj na pomoč države? Tako je mogoče sklepati iz pisem, ki sta jih Zadružna zveza Slovenije in Mlekodel poslala ministroma za gospodarstvo in za kmetijstvo Radovanu Žerjavu in Francu Bogoviču ter premierju Janezu Janši. Vabijo jih na pogovor, na katerem bi jim pojasnili, kako pomembna je mlečna zgodba v Sloveniji. »Lactalis ima v rokah pisni dogovor za nakupu več kot 50-odstotnega deleža Ljubljanskih mlekarn. Pričakujejo še odgovor urada za varstvo konkurence in ne vidim razloga, zakaj bi urad temu nasprotoval,« nam je včeraj povedal Bogovič, ki ne vidi možnosti, kako bi lahko država posegla v ta posel. Podobno tudi Žerjav poudarja, da je podpornik neposrednih tujih naložb. »Upam, da bodo zagotovljena delovna mesta in da je to strateška naložba Lactalisa,« je dejal Žerjav, ki »obžaluje, da slovensko kmetijstvo ni organizirano tako, da bi bilo sposobno obdržati lastništvo v svojih rokah«. Bogovič se sprašuje, kaj so počeli zadružniki, da bi sploh prišli do večinskega lastniškega deleža mlekarne. Že pred dvema letoma, ko je bil še sam član ene od zadrug, je namreč postavil tezo, da bodo do zadnjega delali vse, da bi v javnosti zbudili vtis, kot da si prizadevajo za nakup Ljubljanskih mlekarn, v resnici pa jim ni do tega. Če bi jim bilo, ne bi dan pred odprtjem letošnjega sejma Agra Vrisk javnosti seznanil, da nameravajo objaviti javni prevzem. »To kaže na njegovo veliko željo po javnem nastopanju, posel pa se ne pelje na tak način. Počasi mi je dovolj Vriskovega iskanja krivde pri nekom drugem. Upam, da bodo Francozi vsaj tako dobri lastniki, kot bi bil Mlekodel,« je sklenil Bogovič. Toda predsednik nadzornega sveta Mlekodela Janko Stojkovič je prepričan, da »nameravani prevzem ni prijazen do slovenskega kmeta in zadrug«. »Skrbi nas, da bo Lactalis po določenem času ukinil proizvodnjo mleka v Sloveniji, saj ima na zelo kratki razdalji več proizvodnih obratov,« pravi Stojkovič. Skrbi ga tudi to, da Lactalis ni privolil v nikakršne dolgoročne zaveze, ki bi »pisno odražale njihov pošteni namen in zagotavljale dolgoročni odkup in pridelavo mleka po sprejemljivih cenah«. Francozi so dali na sestanku z zadružniki jasno vedeti, da želijo postati edini lastnik mlekarne, da zadružnikom ne bi prepustili nobenega sedeža v nadzornem svetu in da dividend ne bi izplačevali. Če bi se to res zgodilo, bodo zadruge svoj 36-odstotni delež najverjetneje prodale. Počasi mi je dovolj Vriskovega iskanja krivde pri nekom drugem. Franc Bogovič
|
neutral
|
3,960
|
Ljubljana - Termoelektrarna Toplarna Ljubljana (TE-TOL) je v nezavidljivem finančnem položaju, pravi v.d. direktorja družbe Samo Lozej. Po ocenah bodo letos beležili med 1,7 in 1,8 milijona evrov izgube, precej globlja naj bi bila izguba v letu 2013. Družba pravi, da cene ogrevanja v letošnji kurilni sezoni ne bodo višje. Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal Lozej, se je v mesecu dni od prevzema položaja - nasledil je Blaža Košoroka, ki je prevzel vodenje Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) - osredotočil na poslovanje. "Znašli smo se v nezavidljivem finančnem položaju," je dejal in dodal, da je TE-TOL že lani za letos načrtoval izgubo v višini 5,6 milijona evrov. Rezultat bo boljši, a še vedno negativen, izguba bo letos po ocenah znašala od 1,7 do 1,8 milijona evrov. Glede na osnutek poslovnega načrta za prihodnje leto pričakujejo devet milijonov evrov izgube, je povedal Lozej. Poslovni načrt sicer še ni dokončen in ga mora potrditi tudi nadzorni svet družbe. Nadzorni svet trenutno zaradi odstopov in prenehanj mandata ni sklepčen. Lozej pričakuje, da se bodo pogovoru o odkupu deleža države s strani javnega podjetja Energetika Ljubljana - država ima v TE-TOL 14,8-odstotni, Energetika Ljubljana pa 85,2-odstotni delež - končali januarja 2013 in da bodo nato imenovali nov nadzorni svet. TE-TOL si po Lozejevih besedah trenutno prizadeva spremeniti pogodbe z dobavitelji in zagotoviti nižje cene energentov. Cena indonezijskega premoga, ki ima razmeroma nizko vsebnost žvepla, na azijskem trgu se zvišuje, prodajna cena elektrike v Evropi pa pada, je povedal namestnik direktorja Marko Notar. V družbi bodo do marca novelirali strategijo, pravi Notar. Prilagoditi se bodo morali zahtevam industrijsko-emisijske direktive, ki z letom 2016 določa nižje dovoljene vrednosti žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in praha v izpustih. Težave pričakujejo pri dušikovih oksidih, tako da bodo morali do leta 2016 oz., ob morebitnem dogovoru o prehodnem obdobju, do leta 2020 prilagoditi sistem čiščenja izpustov. Med projekti v srednjeročnem obdobju je prva faza plinske elektrarne, ki je po trenutnih načrtih predvidena za leto 2017, ter morebiten projekt sežigalnice odpadkov v povezavi s centrom za ravnanje z odpadki na Barju. Glede plinske elektrarne Lozej pravi, da je projekt odvisen od spremembe fiksnega dela cene toplote, ki je opredeljen z državno uredbo in trenutno zamrznjen, od zagotovitve premije za soproizvodnjo toplote in elektrike ter od zagotovitve bančnih posojil. Projekt sežigalnice odpadkov je odvisen od odločitev na državni ravni, saj bo šlo za državno javno službo. Lozej pravi, da so se pogovarjali z ministrom za kmetijstvo in okolje Francem Bogovičem in da se na ministrstvu odločajo med različnimi možnostmi, med drugim med možnostima, da bi bila ena sežigalnica na ravni celotne države in da bi bili sežigalnici dve. Glede cene ogrevanja - TE-TOL v Ljubljani prek daljinskega ogrevanja zagotavlja toploto okoli 36 odstotkom prebivalstva - Lozej pravi, da se cena to kurilno sezono ne bo zvišala.
|
neutral
|
3,961
|
Grosupeljski Belimed, ki proizvaja opremo za pomivanje in dezinfekcijo v zdravstvu, je včeraj uradno odprl blizu 13 milijonov evrov vredne poslovne in proizvodne prostore. Belimed odprl nove proizvodne prostore NKBM v zamenjavo hibridnih obveznic NKBM bo odkupila oziroma zamenjala za malo manj kot 98 milijonov evrov hibridnih obveznic. Gre za ukrep za krepitev kapitalske ustreznosti banke, potrebuje pa še dovoljenje Banke Slovenije. Postojnska jama bi kupila hotel Kras Na zadnji dan letošnjega leta bo prva dražba družbe Epic, ki je v stečaju. Za hotel Kras sredi Postojne se zanima Postojnska jama, ki bi si z nakupom zagotovila nove prenočitvene zmogljivosti. Kograd Igem tudi uradno čez prisilno poravnavo Prisilno poravnavo družbe Kograd Igem je sodišče včeraj tudi uradno potrdilo. Navadni upniki, ki imajo za 10,5 milijona evrov terjatev, bodo poplačani 76-odstotno. Plin 30 odstotkov dražji... Cena zemeljskega plina za gospodinjstva je v tretjem četrtletju znašala 30 evrov na gigadžul, s čimer je bila 30 odstotkov višja kot v drugem četrtletju. ... Butan plin pričakuje nižjo prodajo Butan plin bo leto končal z nekoliko nižjimi prodajnimi količinami utekočinjenega naftnega plina (UNP). Čisti dobiček je predviden v višini 2,5 milijona evrov. Slovaška ukinja enotno davčno stopnjo Slovaški parlament je sprejel paket reformnih ukrepov, ki začnejo veljati 1. januarja. Med njimi je ukinitev enotne 19-odstotne davčne stopnje, zaradi katere je bila Slovaška privlačna za tuja vlaganja. Parlament je ob tem povišal tudi davek na dobiček, dohodninsko stopnjo za najbogatejše, reformirali pa so tudi pokojninski sistem. Pripravila Jan Bratanič in STA
|
neutral
|
3,962
|
Washington - Stopnja brezposelnosti v ZDA je novembra v primerjavi z oktobrom zdrsnila za 0,2 odstotne točke na 7,7 odstotka, kar je najmanj po decembru 2008. Ameriški delodajalci so kljub negativnim učinkom orkana Sandy neto ustvarili 146.000 delovnih mest, kar je 8000 več kot oktobra in več od pričakovanj. Novembrske številke so tako analitike presenetile, saj so ti v povprečju napovedovali, da se bo stopnja brezposelnosti dvignila na osem odstotkov, delodajalci pa naj bi neto ustvarili le 90.000 delovnih mest. Trgi so namreč pričakovali, da bo divjanje orkana Sandy po vzhodni obali ZDA ob koncu oktobra, ki je za nekaj dni paraliziralo enega gospodarsko najpomembnejših delov države, občutneje vplivalo na trg dela. Vendar pa je ameriško ministrstvo za delo po pisanju tujih tiskovnih agencij pojasnilo, da učinek ni bil poudarjen. Najbolj se je vpliv Sandy poznal v gradbeništvu, odrazil pa se je v dejstvu, da kar 369.000 ljudi več dni ni moglo na delo. Izpisi iz evidence brezposelnih Stopnja brezposelnosti je na najnižjo raven v skoraj štirih letih sicer padla predvsem zaradi dejstva, da se je več brezposelnih Američanov odločilo, da ne bodo več iskali dela in so tako izpadli iz evidence brezposelnih. Je pa ministrstvo za delo nekoliko poslabšalo ocene glede na novo odprtih delovnih mest v septembru in oktobru. Številka je bila glede na prve ocene nižja za 49.000. Delodajalci še vedno zadržani Povprečno so v ameriškem gospodarstvu od julija na mesec v povprečju neto ustvarili 158.000 delovnih mest, kar je 12.000 več kot v prvem polletju, a še vedno kaže na zadržanost ameriških delodajalcev pri zaposlovanju. K temu verjetno prispeva tudi negotovost glede pogajanj o načinu konsolidacije javnih financ v prihodnjih letih. Delodajalce namreč zanima predvsem morebiten dvig davkov.
|
neutral
|
3,963
|
Atene - Grčija bo v operaciji predčasnega odkupa dolga od zasebnih vlagateljev odkupila za 31,9 milijarde evrov državnih obveznic, je sporočila grška agencija za javni dolg. Uspeh operacije je bil predpogoj za izplačilo pretežnega dela naslednjega obroka mednarodne finančne pomoči Atenam v višini 34,4 milijarde evrov. Povprečno bo Grčija imetnikom obveznic izplačala 33,8 odstotka nominalne vrednosti obveznic. Odkup bo tako državo stal okoli 11,3 milijarde evrov, Atene pa bodo z njim svoje dolžniško breme znižale za okoli 20 milijard evrov oz. okoli 10 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), poroča nemška tiskovna agencija dpa. Dpa sicer izpostavlja, da je financiranje operacije negotovo. Grčija naj bi namreč v skladu z napovedmi za odkup dolga namenila za 10 milijard evrov, saj so Atene računale, da bodo odkupile za 30 milijard evrov obveznic, upnikom pa izplačale 28,2 odstotka njihove nominalne vrednosti. Pri financiranju se je tako pojavila milijardna luknja. Kako priti do tega denarja, naj bi v četrtek odločili finančni ministri držav z evrom. Pogoj za uspeh operacije je bil, da se na vabilo grške agencije za upravljanje z javnim dolgom odzovejo upniki, ki imajo v lasti vsaj 30 milijard evrov državnih obveznic. Vabilo se je nanašalo na skupno za 62,3 milijarde evrov grških obveznic, ki so jih imeli zasebni upniki še v lasti po lanskem delnem odpisu dolga v višini 107 milijard evrov. Uspešna izvedba predčasnega odkupa dolga pomeni, da je Grčija izpolnila pogoj za izplačilo nove tranše posojila. Finančni ministri območja z evrom naj bi izplačilo predvidoma potrdili v četrtek. Ameriška tiskovna agencija AP pa izpostavlja, da je predčasni odkup dolga tudi dobra priložnost za vlagatelje. Grške obveznice namreč od prostovoljnega lanskega delnega odpisa dolga trgujejo daleč pod nominalno vrednostjo. Vlagateljem, ki so bili dovolj pogumni, da so pred nekaj meseci kupili grške obveznice, se tako obetajo tudi 200-odstotni donosi. Donos do dospelosti grške 10-letne obveznice se je danes znižal na 12,6 odstotka, kar je najnižja vrednost od marčnega odpisa in znak večjega zaupanja vlagateljev v sposobnost države, da obvlada svoj dolg. Zadovoljstvo z izidom operacije je že v torek izrazila prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde, ki pa kaj več pred odločitvijo finančnih ministrov držav z evrom ni želela povedati.
|
neutral
|
3,964
|
V preteklem tednu je bila slovenska (finančna) javnost deležna kar nekaj zanimivih in pomembnih novic, povezanih z gospodarstvom in podjetji, a to na Ljubljansko borzo ni imelo večjega vpliva. Delniški indeks SBI TOP je tako pridobil 0,55 odstotka vrednosti. Med delnicami, ki sestavljajo omenjeni indeks, je na tedenski ravni največ pridobila delnica Mercatorja, in sicer 3,45 odstotka, najbolj pa se je znižala cena delnice Petrola in končala 1,45 odstotka nižje kot teden prej. Med makroekonomskimi novicami moramo žal izpostaviti podatek o padcu BDP, ki se je v tretjem četrtletju na medletni ravni znižal za 3,3 odstotka. Domače povpraševanje ostaja zelo šibko, saj se je v tretjem četrtletju znižalo za 6,6 odstotka, bruto investicije pa so se zmanjšale za kar dobrih 20 odstotkov. Na drugi strani so podjetniški svet zaznamovale bolj pozitivne novice. Zavarovalnica Triglav je uspešno prevzela Slovenijales, v Petrolu pa so sklenili prodajo petletnih obveznic s 6-odstotno obrestno mero. Z denarjem, ki so ga zbrali, bodo odplačali del kratkoročnih obveznosti. V okviru akcijskega načrta za izboljšanje kapitalske ustreznosti je Nova KBM pretekli teden končala z delnim odkupom in zamenjavo dveh izdaj hibridnih obveznic ter na ta način izboljšala količnik čistega temeljnega kapitala, ki do določene mere prikazuje trdnost in stabilnost banke. Za odkup in zamenjavo obveznic so se odločili vlagatelji, ki skupaj predstavljajo okoli dve tretjini vseh vrednosti izdaj. Banka svojo kapitalsko ustreznost izboljšuje tudi s prodajo naložb. S Pozavarovalnico Sava je pretekli teden končala pogajanja o prodaji 51-odstotnega deleža Zavarovalnice Maribor. Pozavarovalnica Sava bo delnice druge največje slovenske zavarovalnice za 65 milijonov evrov kupila skupaj s Slovensko odškodninsko družbo. Z vložkom 15 milijonov evrov bo Pozavarovalnica Sava svoj lastniški delež povečala za slabih 12 odstotkov, na 60,5 odstotka, Sod pa bo postal 39,2-odstotni lastnik. Predvidoma naj bi se Sod iz lastništva zavarovalnice umaknil po končani dokapitalizaciji Pozavarovalnice Sava. Za konec pa še ena pozitivna novica o podjetju, ki ne kotira na borzi. Največja slovenska spletna trgovina Mimovrste je z uspešnim poslovanjem prepričala nizozemski Netretail Holding, da je svoj manjšinski delež, ki ga je pridobil v septembru 2011, povečal na 100 odstotkov. Slovenija očitno še vedno ostaja zanimivo poslovno okolje za tuje investicije, vsem oviram in težavam navkljub. Prispevek izraža trenutno stališče avtorja in ne nujno tudi Abanke Vipe, d.d., v kateri je zaposlen. Prispevek ne predstavlja naložbenega priporočila.
|
neutral
|
3,965
|
Podjetje Marmor Hotavlje je bilo letos tik pred stečajem. Skoraj so ga pokopali domači nasedli gradbeni projekti, kjer je bil Marmor Hotavlje podizvajalec zdaj že propadlim gradbenikom od Vegrada do SCT. V prihodnost zdaj zrejo optimistično. Podjetje Marmor Hotavlje, ki ima v Poljanski dolini že več kot 60-letno tradicijo, je bilo letos tik pred stečajem. Zaradi nasedlih projektov propadlih gradbenih firm so morali samo v zadnjih treh letih odpisati ali kako drugače »pozabiti« na šest milijonov evrov, še vedno imajo za štiri milijone evrov odprtih terjatev ter osem milijonov bančnega dolga. A za skoraj deset milijonov naročil, od katerih jih bodo skoraj pol uresničili prihodnje leto, uspešno prestrukturiranje in usmeritev na nove tuje trge jim vlivajo optimizem. Včeraj so precej slovesno in ob prisotnosti ministra za gospodarstvo Radovana Žerjava odprli novo pridobitev, več kot 200.000 evrov vreden stroj za rezanje kamna z vodnim curkom. Marmor Hotavlje je sicer v lasti družine Branka Selaka (v uradnih evidencah zaveden sicer kot Franc Selak), ki ima sam osebno po letošnji dokapitalizaciji z delnicami Gorenjske banke tudi večinski delež in v družbi ostaja kot prokurist. Podjetje sicer vodi direktor Tomaž Kraškovic. »Imamo reference in znanje. V stečaju bi izgubili upniki, lastniki in zaposleni, zato smo se odločili za temeljito prestrukturiranje, a ob tem ohranili 125 delovnih mest. Uspelo nam je z reprogramiranjem posojil pri petih bankah za obdobje petih let, z odplačevanjem začnemo marca. Z dokapitalizacijo so na pomoč priskočili lastniki, mi pa smo poskrbeli za znižanje stroškov in usmeritev na nove, tuje trge. Vlagati v domači trg v teh časih ni smiselno,« ugotavlja Kraškovic. V okviru teh načrtov je tudi naložba v nov stroj z vodnim curkom. Tak stroj Marmor Hotavlje nujno potrebuje za vrhunske izdelke za najbolj zahtevne kupce. Stroj omogoča bolj gladek ter tanjši rez, manj odpadka, večjo natančnost in manj ročne obdelave, ki pa je prav pri vseh delih s kamnom še vedno obvezni sestavni del proizvodnje. Letos jim je v Hotavljah uspelo pridobiti za skoraj deset milijonov evrov poslov, največji je oprema hotela Ritz Carlton v Kazahstanu, vreden kar dva milijona evrov. »Sicer pa smo se usmerili na trge EU, Rusijo, uspešno poslujemo z ameriškim podjetjem Knoll, za katerega izdelujemo kamnite mize. Opremili bomo ta hip največjo in najdražjo luksuzno jahto na svetu, ki je dolga 190 metrov in katere imena ne smem razkriti,« je še dodal Tomaž Kraškovic. Podjetje je imelo lani devet milijonov prihodkov, od tega veliko večino iz slovenskih trgov. Pridelali so dva milijona izgube. Letos je razmerje obrnjeno. Prihodki se bodo skrčili na dobrih sedem milijonov, od tega manj kot polovica na domačem trgu, delež tega pa nameravajo še zmanjševati. Tudi letos bodo poslovali z izgubo, a naj bi bila manjša od milijona. Načrt je, da bi prihodnje leto povečali prihodke na raven iz preteklih let, a izključno na račun tujih trgov. Števila zaposlenih niso zmanjševali in ga ne nameravajo. Podjetje namreč sodi med redke večje zaposlovalce v dolini in je s tega vidika za lokalno okolje ključno. »Rešitev podjetja ob velikih dolgovih je le povečevanje realizacije. Te pa z zmanjševanjem kadra ne moremo doseči. Res pa je, da smo morali močno znižati fiksno plačo, a smo uvedli velik variabilni delež. Zaposlujemo komercialiste, inženirje, informatike. Problem pri nas je, da se za kamnoseka ne da več izšolati. Ta kader bomo morali priučiti sami,« je še razložil Kraškovic.
|
neutral
|
3,966
|
Sodišče je ugodilo zahtevi NLB in vpisalo začasno odredbo na lastništvu T2, ki ga je lastnik Gratela Jurij Krč spretno prenesel na bratovo podjetje. Hkrati Krču ni preostalo drugega, kot da Gratel pošlje v prisilno poravnavo. Čeprav je lastniku Gratela Juriju Krču uspelo bankam pred nosom odpeljati edino vrednejše premoženje – 98-odstotno lastništvo operaterja T2 – in ga prenesti na bratovo podjetje Garnol, je Nova Ljubljanska banka (NLB) delež T2 s sodno odredbo »zamrznila«. Hkrati je Krča po mesecih zavlačevanja prisilila, da poda predlog za prisilno poravnavo Gratela. Po dostopnih podatkih je okrožno sodišče v Kranju na predlog NLB na Garnolov lastniški delež v T2 vpisalo plombo in mu prepovedalo njegovo prodajo. Če bi Garnol, ki je v lasti Štefana Krča, ravnal v nasprotju z odločitvijo sodišča, pa bi si prislužil (le) 100.000 evrov denarne kazni. Kot smo izvedeli, NLB izpodbija celo septembrsko dokapitalizacijo T2, s katero je Garnol po ovinkih prišel do večinskega lastništva. »Zoper izdani, še ne pravnomočni sklep se bo Garnol v roku pritožil, ker meni, da je začasna odredba povsem neupravičena. Garnol in NLB namreč nista v nikakršnem poslovnem odnosu,« so včeraj odločitev sodišča komentirali v Gratelu. Toda dosedanje dogajanje, o katerem smo v Dnevniku obširno poročali, in vsebina predloga NLB za začasno odredbo prikazujeta povsem drugačno sliko. Tudi v NLB so tako več kot prepričani, da skuša Gratel načrtno izigrati in oškodovati svoje upnike. Krčeva ekipa je namreč na Garnol, ko je bil še v njegovi neposredni lasti, prenesla večino Gratelovih terjatev do T2, natanko 41,5 milijona evrov. Enako je storilo drugo Krčevo podjetje Lokainvest. S tem manevrom Gratela niso le obvarovali insolvenčnih postopkov, ampak je šlo tudi za predpripravo na prenos lastništva zunaj dosega NLB. Garnol je po novem dolgoročni dolžnik Gratela, ki je v svojih bilancah obdržal polno vrednost terjatev, popravke pa oblikoval za zgolj toliko terjatev, kolikor jih še ima do T2. Garnol je po drugi strani terjatve do T2 pretvoril v kapital in postal njegov lastnik. Po drugi strani je Gratelov večinski delež T2, na katerem je vpisana vrsta upnikov, zvodenel na 1,7 odstotka. NLB, ki skuša od Gratela izterjati blizu 15 milijonov evrov, Krčeve manevre sicer že izpodbija. Da je zahteva NLB po vračilu lastništva T2 na Gratel utemeljena, meni tudi Kranjsko okrožno sodišče. Ne nazadnje je zapisalo, da je Gratel »prek lastniško oziroma osebno povezanih družb (Garnol in T2) brez ustreznega nadomestila prodal svoje premoženje oziroma zmanjšal njegovo vrednost z namenom oškodovanja upnikov«. Tako je »verjetno izkazano, da bodo tožene stranke taka ravnanja nadaljevale in da bi bil poslovni delež po prejemu tožbe (pod ceno) prodan tretji osebi«. V nekaj dneh bi moralo sodišče sprožiti tudi prisilno poravnavo Gratela. V družbi so nam potrdili, da so predlog na sodišče vložili sami. Tako kot pred dnevi v primeru Lokainvesta je namreč NLB zahtevala stečaj in jim drugega, kot da Gratel pošljejo v prisilno poravnavo, ni preostalo.
|
negative
|
3,967
|
Nadaljnje razdolževanje Save bo v veliki meri odvisno od dogovora o znižanju obrestne mere in reprogramu preostalih bančnih posojil, ki se bodo zaradi prodaje gumarske dejavnosti, nepremičnin, Term Maribor in energetike znižala na okoli 170 milijonov evrov. Zaradi prodaje gumarstva in večjega dela nepremičninske dejavnosti ter napovedanih dodatnih slabitev naložbe v delnice Abanke Vipe so nadzorniki upravi Save pod vodstvom Mateja Narata naložili, naj v čim krajšem času pripravi nov načrt za prihodnje leto. Podrobnosti v Savi za zdaj še ne razkrivajo, bo pa uresničevanje strategije in nadaljnje razdolževanje holdinga v veliki meri odvisno od dogovora z bankami o znižanju obrestnih mer in reprogramu 170 milijonov evrov posojil. Samo letos je Sava plačala za 20 milijonov evrov obresti, v začetku prihodnjega leta, ko bo dobila kupnino za gumarstvo, pa bo bankam vrnila še okoli 70 milijonov evrov glavnic posojil. Kupnino naj bi Sava po predvidevanjih naših virov dobila najkasneje do konca februarja, ko bi se morali zaključiti tudi pogovori z bankami upnicami. Že v kratkem bo Sava prodala tudi Energetiko Črnomelj in bosansko-hercegovsko družbo Ensa ter tako v celoti izstopila iz energetske dejavnosti. Večjih prihodkov Sava v prihodnjem letu predvidoma ne bo imela, saj je prodajo preostalih nepremičnin pričakovati šele v letu 2014. Gorenjska banka, Abanka Vipa in Sava Turizem pa prihodnje leto predvidoma ne bodo sposobne izplačati dividend. V prihodnjem letu se bodo znižali tudi prihodki od najemnin, saj je Sava svoji turistični družbi pred kratkim prodala nekatere blejske hotele, ki jih je Sava Turizem pred tem imela v najemu. Poleg dogovora o reprogramu posojil bo v prihodnjem letu ključnega pomena tudi kapitalska krepitev Abanke, brez katere ne bo moglo priti do načrtovane združitve Abanke in Gorenjske banke. Prav tako naj bi se v prihodnjem letu izboljšalo tudi poslovanje Save Turizem, ki naj bi bila v letu 2014 že sposobna izplačevati dividende. K temu naj bi pripomogla tudi krepitev poslovnega sodelovanja med Savo Turizmom in Hoteli Bernardin, ki jih lastniško obvladujeta NFD Holding in Sava. Ali bo do poslovnega povezovanja med obema turističnima družbama prišlo, za zdaj ni mogoče napovedati, bi pa to opazneje znižalo zlasti nekatere režijske stroške in stroške marketinga obeh družb. Franci Strajnar zapustil upravo V upravi Save od začetka prihodnjega leta ne bo več Francija Strajnarja, ki je na četrtkovi seji odstopil iz uprave holdinga. Zakaj se je odločil za ta korak, v Savi niso pojasnili. Povedali so le, da so ga nadzorniki z mesta člana uprave odpoklicali sporazumno. Po neuradnih informacijah so zmanjšanje števila članov uprave predlagali nadzorniki, saj je v matičnem holdingu Sava trenutno le še okoli 30 zaposlenih, v kratkem pa naj bi se njihovo število še nekoliko znižalo. Naši viri tako ne izključujejo možnosti, da bo v kratkem prišlo do ponovnega zmanjšanja števila članov uprave, v kateri sta poleg predsednika uprave Mateja Narata še Miha Resman in Andrej Andoljšek.
|
neutral
|
3,968
|
Zagreb - Odločitev bonitetne hiša Standard & Poor's (S&P), ki je v petek znižala oceno dolgoročnega dolga Hrvaške, po oceni hrvaškega premiera Zorana Milanovića ni razlog za paniko, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Je pa to priložnost za razmislek, kaj lahko Hrvaška naredi sama, brez pomoči Mednarodnega denarnega sklada (IMF), je dejal Milanović. Pomoči IMF Hrvaška trenutno ne potrebuje, je na današnji novinarski konferenci v Koprivnici dejal Milanović. Na vprašanje, ali glede na to, da na njegove ministre letijo čedalje pogostejši očitki o neaktivnosti, razmišlja o preoblikovanju vlade, je prav tako odgovoril nikalno. Zatrdil je, da ministri nikakor niso inertni. Milanović verjame, da bo leto 2013 prineslo napredek, ministrom, za katere verjame, da trdo delajo, pa želi dati le dodaten "veter v hrbet", je dejal in poudaril, da ministre, ki si prizadevajo za red, kritizirajo predvsem tisti, ki so sami zrasli v neredu. "Vse je odvisno od nas, ne od bonitetnih hiš, ne od sindikatov, ne od Beograda ali Pešte, ampak od nas. Vlada je najbolj odgovorna. Hrvaška narodna banka lahko naredi nekaj, a je njen manevrski prostor zelo majhen," se je odzval Milanović na možnost iskanja pomoči pri IMF. IMF "lahko pride, le če ga pokličemo". "V tem trenutku mislimo, da to ni potrebno in da zmoremo sami. Morda pa to ni slabo kot opozorilo nekaterim na Hrvaškem o tem, kakšno je stanje. Težko je, izrazito težko," je opozoril hrvaški premier in poudaril, da je potrebno rešiti problem brezposelnosti in ponovno oživiti gospodarsko rast.
|
neutral
|
3,969
|
Okoli 66-odstotni delež družbe Vzdrževanje in obnova cest (VOC) Celje, ki je v lasti družbe CMC v stečaju, se bo na dražbi prodajal po izklicni ceni nekaj več kot 870.000 evrov. VOC Celje naprodaj za 870.000 evrov Nolik se je rešil grožnje s stečajem Za danes predvidenega naroka proti vodenju prisilne poravnave Nolika ne bo, saj je bil ugovor umaknjen. Slednjega je na sodišče naslovila upraviteljica Nasta Korbun, ki je imela zadržke glede investicije v projekt Kogeneracija, saj bi lahko ta ogrozil uresničevanje načrta finančne sanacije. Keor uspešno skozi prisilno poravnavo Podjetje Keor iz Maribora, ki se ukvarja s prodajo kopalniške opreme, je uspešno prestalo glasovanje upnikov o prisilni poravnavi. Ti so jo potrdili z 78 odstotki glasov. Podjetje v lasti Marjana Pivca je največ prihodkov ustvarilo leta 2008, kar 3,6 milijona evrov, lani pa le še okoli 770.000 evrov. Colgate-Palmolive Adria z novim direktorjem Colgate-Palmolive Adria, hčerinska družba ameriškega koncerna Colgate-Palmolive, ima novega direktorja. To je postal Grk Eleftherios Vitalis, ki je zamenjal Evangelosa Spyridakosa. Kot prokuristi so bili imenovani Aleš Lunder, Vasileios Antoniou, Georgios Antonoulis in Marina Gabriela Popescu. Košakom TMI skoraj 2 milijona evrov prihodkov Košaki TMI, ki so v prisilni poravnavi, so v oktobru in novembru ustvarili skupno 1,97 milijona evrov prihodkov. Kljub dobrim 96.000 evrom dobička pred davki in amortizacijo (EBITDA) so dvomesečje sklenili z dobrimi 87.000 evri čiste izgube. Kovintrade surovine z novim vodjo Matej Karničnik je postal novi direktor v podjetju Kovintrade surovine, kjer je prevzel vajeti od Matjaža Turka. Peter Tilinger, član uprave v družbi Kovintrade, lastnici Kovintrade surovin, pa je postal prokurist. GZS opozarja na nizko izrabo obnovljivih virov Slovenija ima veliko neizkoriščenega hidroenergetskega potenciala, delež obnovljivih virov energije (OVE) pa kljub visokim zavezam podnebnega paketa do EU pada, opozarja GZS. Nasprotuje širitvi Nature 2000, ki že zdaj povzroča zamude pri gradnji infrastrukturnih objektov. Na GZS zato zahtevajo odpravo ovir, ki preprečujejo gradnjo objektov za izkoriščanje OVE in povzročajo zaostajanje za ciljem 25-odstotnega deleža OVE, zaradi česar grozijo državi visoke kazni evropske komisije. Ciper pred finančnim zlomom Če Cipru ne uspe pridobiti potrebnih posojil od državnih podjetij, bo v prihodnjih nekaj dneh postal insolventen. Medtem ko se Ciper še pogaja za pomoč mednarodnih kreditorjev, ki jo lahko pričakuje šele sredi januarja, potrebuje 250 milijonov evrov. Denar, ki bo namenjen predvsem izplačilu 12. in 13. plače v javnem sektorju, naj bi si Ciper izposodil od ciprskega nacionalnega telekomunikacijskega ponudnika (Cyta) in agencije za nadzor nad pristanišči (CPA). Pripravila Jan Bratanič in STA
|
neutral
|
3,970
|
Na novogoriškem okrožnem sodišče se je z današnjim preobravnavnim narokom začelo sojenje nekdanjemu predsedniku uprave Primorja Dušanu Črnigoju, in sicer zaradi nakupa delnic Stavbenika leta 2001. Pri tem naj bi prišlo do kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic, za kar se je Črnigoj danes izrekel za nedolžnega. "Tožilstvo svojo obtožbo gradi na neki odločbi Davčne uprave RS iz leta 2004, ki pa je bila leta 2008 razveljavljena, ko je bilo ugotovljeno, da s to pripojitvijo Stavbenika družbi Primorje ni bilo prav nič narobe in da so vsa menjalna razmerja taka, kot morajo biti," je po zaključku dejal Črnigojev odvetnik Janez Košak. Vendar tožilstvo vztraja pri obravnavi, v kateri naj bi po zahtevi tožilke Damjane Bandelj in pravne zastopnice Primorja Sabine Mikulin zaslišali številne priče. Črnigojev odvetnik pa je od sodišča zahteval, naj pridobi plačilne liste vseh obtoženih v letu 2001, iz katerih je razvidno, da so jim od njihove neto plače odtegovali po deset odstotkov za sklad, ki je kasneje kupoval delnice. Prav tako naj bi po zahtevi Košaka sodišče pridobilo celotno dokumentacijo v zvezi s pripojitvijo Stavbenika Primorja. Košak je zahteval tudi zaslišanje davčne inšpektorice Sonje Mavrič, ki je izdala davčno odločbo leta 2008, s katero je ugotovila, da pri tem prevzemu ni prišlo do nobenih nepravilnosti. Drugi Črnigojev odvetnik Danilo Gril pa je zahteval zaslišanje pooblaščenega revizorja Branka Podborška, ki je sestavil revizorsko mnenje o pripojitvi Stavbenika in v katerem je navedeno tudi menjalno razmerje. "Postopek je tak, da senat, ki odloča o ugovoru, ne more podajati dokazne ocene, zato je obtožnico dalo naprej in se sedaj s tem ukvarja razpravljajoči sodnik, čeprav je že senat, ko je odločal o ugovoru, povedal, da ima obramba sicer prav, vendar je žal zakon napisan tako, da dokazne ocene ne more podati. Zato smo bili danes tukaj in še nekajkrat bomo. Tu se pogovarjamo o zadevi iz leta 2001, sedaj pa smo leta 2012," je povedal Košak. Mikulinova je oporekala, da bi moralo Primorje sodišču predložiti številne predlagane dokaze, saj naj bi to za podjetje v stečaju pomenilo dodatne obremenitve. O tem bo odločalo sodišče v nadaljevanju postopka. Začetek glavne obravnave je razpisan za 7. februar 2013.
|
negative
|
3,971
|
Bruselj - Evropska komisija je začasno odobrila dokapitalizacijo Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) za 100 milijonov evrov v obliki hibridnih kapitalskih instrumentov. Banka bo morala sicer v treh mesecih od dneva odločitve komisiji predložiti načrt prestrukturiranja. Kot poudarjajo v Bruslju, je pomoč potrebna zaradi zagotavljanja finančne stabilnosti, banka pa bo z ukrepom zadostila zahtevam evropske bančne agencije (Eba). Decembrska skupščina NKBM je sklenila, da lahko banka izdala za do največ 100 milijonov evrov pogojno zamenljivih obveznic. Te v skladu z določili Ebe štejejo kot najkvalitetnejši kapital banke. Na finančnem ministrstvu so sicer pojasnili, da bi država raje videla, da v banko vstopi zasebni vlagatelj, vendar je pripravljena obveznice kupiti tudi sama, če do dogovora z zasebnim vlagateljem ne pride.
|
neutral
|
3,972
|
V Pivovarni Laško za prihodnje leto napovedujejo bistveno izboljšanje poslovanja, potem ko letos ne bodo dosegli nobenega od pomembnejših ciljev. Predsedniku uprave Pivovarne Laško Dušanu Zorku letos očitno ne bo uspelo doseči nobenega od pomembnejših ciljev. Namesto načrtovane 12-odstotne rasti količinske prodaje pijač jim bo prodajo uspelo povečati za le odstotek, prihodki pa bodo pri 265 milijonih evrov za osem milijonov evrov pod načrti. Še večja odstopanja je opaziti pri dobičku iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), ki bo znašal 39 milijonov evrov oziroma četrtino manj, kot so načrtovali. Na nižji EBITDA so vplivale tudi 9-milijonske slabitve dobrega imena Dela, vendar Zorku tudi brez ekratnih dogodkov načrtov ne bi uspelo izpolniti. Ker Laščanom ni uspelo prodati deleža v Mercatorju, bodo namesto s 53 milijoni evrov čistega dobička leto znova zaključili z izgubo, ki je že po devetih mesecih znašala 20 milijonov evrov. Za prihodnje leto uprava Laškega (znova) napoveduje večji preobrat pri poslovanju, saj naj bi količinsko prodajo povečali za dobrih pet odstotkov. Po štirih letih nedobičkonosnega poslovanja naj bi skupina v prihodnjem letu ustvarila 11,7 milijona evrov čistega dobička, vendar pa bo to odvisno tudi od prodaje Dela in Večera. Pri nobenih od obeh časopisnih družb Zorko v prihodnjem letu ne pričakuje dodatnih slabitev, obe pa naj bi prodali najmanj po knjigovodski vrednosti. Prihodnje leto naj bi v Skupini Pivovarna Laško odplačali 39,5 milijona evrov glavnic posojil. To naj bi Laščanom uspelo zlasti s prodajo Večera in Dela, medtem ko bi s tekočim poslovanjem finančni dolg lahko znižali za le okoli 15 milijonov evrov. Večina posojil se Skupini Laško izteče konec marca prihodnje leto.
|
neutral
|
3,973
|
Potem ko je Marka Višnarja konec oktobra na čelu Farm Ihan zamenjal Iztok Svetina, se je tam obdržal manj kot dva meseca. Minuli teden je namreč Višnar spet prevzel vajeti v Farmah Ihan, ki sicer že več let ustvarjajo izgubo. Farme Ihan: vrnitev Višnarja STO v stečaj Novogoriški STO, ki je še lani ustvaril več kot milijon evrov prihodkov in skoraj 317.000 evrov čistega dobička, je v stečaju. Revoz pošilja delavce na mesečni dopust Renaultove težave zaradi krčenja povpraševanja se hitro širijo na hčerinske družbe, vključno z Revozom, ki beleži 20-odstotni padec naročil. Novomeška družba je tako včeraj ustavila proizvodnjo, delavci pa so odšli na kolektivni dopust. Vnovični postopni zagon proizvodnje načrtujejo v drugem tednu januarja, serijsko proizvodnjo pa bodo zagnali 14. januarja. GP Radlje v stečaj Vodstvo Gradbenega podjetja Radlje ob Dravi je na slovenjgraško sodišče podalo predlog za stečaj, slednje pa bo o njem odločalo v kratkem. Podjetje, ki zaposluje okoli 100 ljudi, je sicer v zadnjih treh letih kljub vsakoletnim prihodkom, višjim od 11 milijonov evrov, ustvarjalo izgubo. Komisija odobrila dokapitalizacijo NKBM Evropska komisija je začasno odobrila sto milijonov evrov visoko dokapitalizacijo NKBM v obliki hibridnih kapitalskih instrumentov. Banka bo morala sicer v treh mesecih od dneva odločitve komisiji predložiti načrt prestrukturiranja. Bruselj dodelil sredstva za nov terminal na Brniku Projekt gradnje potniškega terminala na letališču Jožeta Pučnika na Brniku bo podprt tudi z evropskimi sredstvi. Skupna vrednost projekta znaša 89,6 milijona evrov, od tega bo dobrih 15 milijonov evrov prispeval evropski sklad za regionalni razvoj, nekaj manj kot milijon evrov slovenski državni proračun, 73,6 milijonov evrov pa Aerodrom Ljubljana. Adriatic Slovenica letos z dobičkom Adriatic Slovenica je v prvih 11 mesecih zbrala za 245 milijonov evrov premij in izplačala za 171 milijonov evrov škod. Do konca leta naj bi se obseg premij povzpel na 270 milijonov evrov. Zavarovalnica bo po napovedih vodstva letos poslovala z dobičkom. Seaway postavlja razvojni center v Prekmurju Podjetji Seaway Yachts in SGP Pomurje sta včeraj podpisali pogodbo o gradnji razvojnega centra za nove materiale, pogone in tehnologije v Puconcih v Prekmurju. Gradnja bo stala 5,8 milijona evrov, v njem pa bodo zaposlili od 120 do 150 ljudi. Polovico denarja za gradnjo je prispevalo ministrstvo za gospodarstvo. Pekarna Blatnik v prisilni poravnavi Včeraj je stekel postopek prisilne poravnave Pekarne Blatnik. Družba je zašla v težave, potem ko kratkoročne naložbe v blagovno znamko, objekte za franšizni sistem Happy pek in podjetje v Srbiji niso prinesle pozitivnih učinkov. Pripravila Jan Bratanič in STA
|
neutral
|
3,974
|
Konec prihodnjega tedna bo znano, ali bodo bankirji izpolnili obljube in z dokapitalizacijo rešili več kot 3000 delovnih mest v nakelski trgovski skupini Merkur. V kapital Merkurja morajo banke do konca prihodnjega leta namreč pretvoriti za najmanj 38,5 milijona evrov in največ 74 milijonov evrov posojil, s čimer bi se finančne obveznosti matične družbe Merkur znižale na od 250 do 290 milijonov evrov. Banke so se po neuradnih informacijah že dokončno uskladile o dokapitalizaciji, svoja soglasja pa naj bi upravam že dali tudi nadzorni sveti in kreditni odbori bank. Tako naj bi bankirji prihodnji teden podpisali tudi upniški sporazum, kar je ključni pogoj za izvedbo dokapitalizacije. Koliko bank bo na koncu pristopilo k dokapitalizaciji, bo predvidoma znano konec prihodnjega tedna. Že zdaj pa je znano, da dokapitalizacijskih delnic ne bodo vplačale banka Unicredit, SKB, Sparkasse in Raiffeisen, ki že od vsega začetka zavračajo vsakršno sodelovanje pri sanaciji družbe. Prav tako ni pričakovati niti sodelovanja Banke Koper, ki je sicer imela eno pomembnejših vlog pri propadlem menedžerskem prevzemu, ki je Merkur privedel do roba prepada. Sočasno s postopkom dokapitalizacije pa uprava trgovca z Blažem Pesjakom na čelu nadaljuje tudi prodajo Merkurjeve divizije Mersteel, za katero se zanimata dva strateška in en finančni investitor. V pogovore o prodaji Mersteela naj bi se že vključile tudi banke, ki bodo skupaj z upravo Merkurja v začetku prihodnjega leta predvidoma tudi začele pogajanja s potencialnimi kupci. Nekoliko so se izboljšala tudi izhodišča za prodajo Big Banga, ene od treh divizij Skupine Merkur. Doslej se je za Big Bang zanimal le en finančni investitor, vendar naj bi v zadnjem času dokumentacijo prevzela še dva investitorja, kar utegne izboljšati tudi Merkurjeva pogajalska izhodišča pri prodaji te družbe. 1700 delovnih mest v Merkurju in še skoraj enkrat toliko v hčerinskih družbah je odvisnih od dokapitalizacije trgovca.
|
neutral
|
3,975
|
Ljubljana - Družba Patera je zagotovila sredstva za poplačilo upnikov Cestnega podjetja Ljubljana (CPL) in njegove hčerinske Tovarne asfalta Črnuče (TAČ), kar pomeni, da bodo delavci zaostala poplačila prejeli 7. januarja, so danes sporočili iz Patere. Sindikalni predstavnik v CPL Janko Skvarča je potrdil, da so se v četrtek sestali z vodstvom družbe, ki je zagotovilo, da bodo delavci januarja prejeli zaostale obveznosti. Družba delavcem dolguje plače in prispevke za oktober in november, je povedal Skvarča. Delavci CPL so v začetku decembra vložili predlog za stečaj družbe, ker vodstvo ni spoštovalo dogovora, po katerem so delavci prekinili stavko in ki je predvideval poplačilo obveznosti do konca novembra. V Pateri sicer pravijo, da vse obveznosti Komunalnega podjetja Ljubljana (KPL), ki je prav tako del sistema CPL, do delavcev in dobaviteljev poravnavajo v rokih. Patera je, kot je zapisala v sporočilu, s prevzemom nadzora nad sistemom, ki povezuje podjetja CPL, KPL in TAČ, pričela s postopki za tržno prestrukturiranje sistema. "Pomemben del priprave sistema za uspešnejši nastop na gradbenem trgu je finančna sanacija, ki se bo začela odvijati v začetku leta 2013," napovedujejo. Načrte naj bi sicer podrobneje predstavili na novinarski konferenci 8. januarja.
|
neutral
|
3,976
|
Danes začenja veljati zakon o Slovenskem državnem holdingu (SDH), s katerim se ukinja Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), državno premoženje pa bo do ustanovitve SDH upravljala Slovenska odškodninska družba (Sod). Veljati je začel tudi zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki uvaja tako imenovano slabo banko. SD je za omenjena zakona napovedala ustavno presojo, po besedah finančnega ministra Janeza Šušteršiča pa bodo oba zakona kljub temu začeli izvrševati. Veljati je začela tudi novela zakona o bančništvu, ki daje Banki Slovenije večja pooblastila. Zakona o SDH in slabi banki v veljavi Za spodbujanje gospodarstva 457 milijonov Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo imelo v kratkem za spodbujanje gospodarstva na voljo 457 milijonov evrov. Osem javnih razpisov je že objavljenih in odprtih, novih 23 jih bodo predvidoma objavili v januarju in februarju, še devet pa do junija 2013. Pet milijonov evrov za škofjeloške nepremičnine Viatorja &, Vektorja Stečajni upravitelj družbe Viator &, Vektor Logistika Tone Jagodic je za 12. februar sklical javno dražbo, na kateri bodo naprodaj družbine nepremičnine v Škofji Loki, in sicer po izklicnih cenah v skupni višini 4,9 milijona evrov. Med njimi bo naprodaj servisni center po izklicni ceni 3,2 milijona evrov. Zelena luč dokapitalizaciji Livar Na skupščini Livarja so delničarji sprva podprli predlog, da se od 6,3 milijona evrov osnovnega kapitala 4,8 milijona evrov prenese v kapitalske rezerve. S tem manevrom se je osnovni kapital družbe znižal na 1,52 milijona evrov. Nato pa so potrdili še konverzijo terjatev Banke Unicredit in Hypo Alpe-Adria Bank v osnovni kapital. Banki sta imeli za 4,55 milijona evrov, osnovni kapital pa se je posledično zvišal na 6,07 milijona evrov. Hrvatom z vstopom v EU tudi 2,5-odstotni pospešek BDP Hrvaška bi lahko po vstopu v EU na srednji rok imela tudi 2,5 odstotka višjo rast BDP, ocenjujejo pri avstrijski banki Erste Group. Rast naj bi spodbujala sredstva iz evropskih skladov in dostop do skupnega evropskega tržišča. Abanka dokapitalizirala Aleasing Abanka Vipa je dokapitalizirala hčerinsko družbo Aleasing, ki je lani ustvarila 2,5 milijona evrov izgube. Njen osnovni kapital je povečala za 3,64 milijona evrov, na slabih šest milijonov evrov.
|
neutral
|
3,977
|
Ljubljana - Adria Airways posluje v skladu s poslovnim načrtom, v nekaterih segmentih tudi bolje, kot je bilo to predvideno, čeprav na poslovanje negativno vplivajo višji stroški goriva ter neugodno razmerje tečaja med evrom in dolarjem. Likvidnost poslovanja družbe v zimski sezoni je bila zagotovljena z odobrenim črpanjem kredita s strani poslovnih bank. Kot so sporočili iz Adrie Airways, se je povečal predvsem prihodek na potnika, zasedenost potniške kabine se je povečala za pet odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, čarter prihodki pa so višji od načrtovanih. Na letošnje poslovanje sicer najbolj negativno vplivajo višji stroški goriva ter neugodno razmerje tečaja med evrom in dolarjem. Likvidnost poslovanja družbe v zimski sezoni je bila zagotovljena s pravkar odobrenim črpanjem kredita s strani poslovnih bank. Odobren kredit bo družbi omogočal nemoteno izvajanje vseh operacij tudi v prihodkovno šibkejši zimski sezoni in pomeni osnovo za stabilen ter dolgotrajen razvoj družbe. Zdaj že nekdanji predsednik uprave Klemen Boštjančič je sicer oktobra poudaril, da bo Adria Airways pozimi opravila 169 rednih tedenskih letov na 15 destinacij iz Ljubljane in tri iz Prištine, vendar bi zimsko sezono težko preživela brez devetmilijonskega posojila NLB in Unicredit banke. Nadzorniki Adrie Airways so sicer decembra odpoklicali Boštjančiča, na njegovo mesto pa imenovali dosedanjega direktorja komercialnega sektorja Marka Anžurja. Ta bo opravljal naloge predsednika uprave do imenovanja novega predsednika uprave, vendar največ za obdobje šestih mesecev. Adria Airways sicer trud še naprej usmerja v izboljšanje kakovosti servisa in cenovno dostopnost vseh storitev, z različnimi prodajnimi akcijami in uvedbo novih produktov pa omogoča ugodne cene tudi najširši skupini potnikov. V skladu s tem Adria Airways tako uvaja princip ugodnejših cen letalskih vozovnic pod določenimi pogoji.
|
positive
|
3,978
|
Med raznimi mednarodno uveljavljenimi standardi o kakovosti poslovanja podjetij so v AUKN tik pred ukinitvijo podjetjem v državni lasti priporočili model EFQM. Eden od redkih strokovnjakov za predlagani model je nekdanji predsednik uprave AUKN Janez Benčina. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) je tik pred ukinitvijo konec lanskega leta za vsa podjetja v državni lasti izdala priporočilo za doseganje kakovosti in odličnosti poslovanja. Da se kakovost poslovanja dvigne na višjo raven, se bo strinjal marsikateri od poznavalcev razmer. Toda po drugi strani je vprašljiva določitev enega in edinega modela, ki ga morajo pri izboljšanju kakovosti poslovanja uporabljati podjetja. Gre za tako imenovani evropski model odličnosti (EFQM), ki ga podjetja bistveno manj uporabljajo kot podoben standard ISO 9000. Zakaj so se v AUKN odločili državnim podjetjem priporočiti ravno model EFQM, ni znano, dejstvo pa je, da je eden od promotorjev priporočenih standardov v Sloveniji nekdanji predsednik uprave AUKN Janez Benčina, ki je tudi predsednik Slovenskega združenja za kakovost in odličnost. Benčina je AUKN lani vodil le nekaj tednov, ker v času nastopa njegove funkcije svet AUKN ni imel več pooblastil za podpis pogodbe o zaposlitvi, za svoje delo ni prejel niti ene plače. Po zatrjevanju naših virov je Benčina svojo vodilno vlogo v AUKN izkoriščal tudi za promoviranje modela EFQM, med drugim na predavanju, ki ga je AUKN organizirala za nadzornike v državnih podjetjih. Poleg tega naj bi svoje znanje o modelu EFQM ponujal tudi nekaterim večjim slovenskim podjetjem. Ali to drži, smo želeli vprašati Benčino, vendar je bil za komentar nedosegljiv. Profesor z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Marko Jaklič meni, da vpeljava določenih standardov kakovosti poslovanja ne pomeni nič slabega, prepričan pa je, da pri podobnih uvedbah v ozadju marsikdaj stoji kakšen lobi. »Podjetja so lahko kakovostna tudi brez mednarodno uveljavljenih standardov,« je dejal Jaklič. Pri tem je izpostavil Nemčijo, kjer ima le malo podjetij ISO 9000 in podobne standarde, v globalnem okolju pa so izjemno uspešna. »Po drugi strani pa so nemška podjetja zainteresirana, da imajo tovrstne standarde tuja podjetja, s katerimi poslujejo. Ta podjetja pa za pridobitev standardov razne svetovalce drago plačujejo,« je dodal Jaklič. Analiza podjetja na modelu EFQM temelji na devetih merilih (voditeljstvo, strategija, zaposleni, partnerstva in viri, procesi, proizvodi in storitve...), z njim pa je mogoče ugotoviti, kaj podjetje dela, in oceniti rezultate, ki jih dosega. Od podjetij v državni lasti v AUKN pričakujejo, da se bodo redno samoocenjevala in da bodo do sklica rednih letnih skupščin pripravila ustrezna poročila.
|
neutral
|
3,979
|
Ljubljana - Vladni dvig prispevka za zagotavljanje podpor pri proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije bo po mnenju Gospodarske zbornice povzročil enormne stroške podjetjem. Že samo desetim največjim podjetjem iz kemijske industrije ta dvig zviša stroške za dodatnih 2,8 milijona evrov. Na Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) vsak dan prihajajo novi podatki o stroških, ki jih bo povzročil vladni dvig omenjenega prispevka. Deset velikih podjetij iz kemijske industrije, ki zaposlujejo okoli 38 odstotkov vseh delavcev v panogi ter ustvarijo 48 odstotkov vseh prihodkov, ocenjuje, da bodo samo zaradi dviga omenjenega prispevka imela okoli 2,8 milijona evrov dodatnih stroškov, so sporočili iz zbornice. Eno od teh podjetij poroča, da jim bo povečanje prispevka odneslo kar tretjino načrtovanega dobička. Jeklarske družbe je dvig omenjenega prispevka še bolj prizadel, ocenjujejo v GZS. Ob recesiji, ki je v poslovanju Metala Ravne že pustila močan pečat, jih je zdaj dodatno presenetilo še višanje prispevka, kar drastično vpliva na njihovo konkurenčnost. Na letni ravni bodo izgubili 700.000 evrov. "Glede na to, da se v letu 2013 pričakuje nadaljevanje recesije, tako drastično povišanje stroškov poslabšuje že tako slabo stanje. Tega si ne moremo privoščiti," pravi glavni direktor Andrej Gradišnik. GZS je v torek o posledicah do 392-odstotnega dviga omenjenega prispevka vnovič opozorila še ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, že v petek pa tudi ministrstvo za finance. Obenem so v petek pozvali vlado, naj revidira svojo odločitev. Dodatno so apelirali na finančno ministrstvo, naj ne uresniči napovedanega dviga trošarin na energente za nadaljnjih 50 odstotkov, ki bi samo papirniški industriji povzročil še dodaten milijon evrov letnega stroška. Na zbornici pravijo, da do danes še niso prejeli pozitivnega odgovora. Vlada tako po mnenju zbornice nosi velik del odgovornosti za pričakovani razvojni zastoj številnih podjetij, za zmanjšanje njihovega izvoza, za morebitno odločitev lastnikov, da začnejo proizvodnjo seliti v tujino ali raje razvijati sestrska podjetja v tujini in posledično tudi za manj delovnih mest v Sloveniji. Vlada je na seji prejšnji četrtek dala soglasje za zvišanje prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. Dvig tega prispevka se po mnenju vlade sicer ne bo v celoti poznal pri višini končnega računa za dobavo električne energije, ker vlada odpravlja omenjeni prispevek za zagotavljanje oskrbe z uporabo domačih virov ter daje soglasje agenciji za energijo za znižanje omrežnine za prenos.
|
negative
|
3,980
|
Budimpešta - Medtem ko se svet sooča skoraj s 75 milijoni brezposelnih mladih, starih med 15 do 24 let, je generalni direktor Mednarodne organizacije za delo (ILO) Guy Ryder ta teden v Budimpešti pozval odločevalce, naj več investirajo v okrevanje delovnih mest. Še posebej so po njegovi oceni potrebni ukrepi za spodbujanje zaposlovanja mladih. Kot je Ryder poudaril na konferenci o brezposelnosti med mladimi v Budimpešti, namreč obstaja grožnja, da bo kriza brezposelnosti med mladimi pustila sledi v družbi. Zato bi morali biti ukrepi za zaposlovanje mladih po njegovem mnenju ograjeni od varčevalnih politik, povečati pa bi se morali izdatki za spodbujanje zaposlovanja mladih. Investiranje v zmanjševanje brezposelnosti med mladimi je po Ryderjevi oceni precej manj drago, kot se soočati s posledicami skozi sistem podpor za brezposelnost, antisocialnim vedenjem ali bolj dolgotrajno odsotnostjo s trga dela. "Višje, kot so investicije, manjša stopnja brezposelnosti med mladimi," je izpostavil. Vajeništvo ali drugi podobni programi usposabljanja, vladne spodbude za delodajalce, ki zaposlujejo mlade, podjetništvo, socialno podjetništvo, pa tudi javni programi zaposlovanja so lahko po njegovem mnenju del rešitve za zmanjšanje brezposelnosti med mladimi. Na svetu je skoraj 75 milijonov brezposelnih mladih, starih med 15 do 24 let. V Evropi je brez dela 5,5 milijona mladih, kar predstavlja 22 odstotkov vseh brezposelnih, je še pojasnil Ryder in opozoril, da dolgotrajna brezposelnost prizadene skoraj 30 odstotkov brezposelnih mladih.
|
neutral
|
3,981
|
Naveza Roman Moškotevc-Janez Škoberne je v boju za obvladovanje družbe Vzdrževanje in obnova cest (VOC), zdravega jedra propadlega CM Celja, dosegla pomembno sodno zmago. Okrožno sodišče v Celju je namreč pred dnevi odločilo, da lahko Žan Moškotevc, sin Romana Moškotevca, direktorja in četrtinskega lastnika VOC, ostane član nadzornega sveta te družbe. Kljub temu da statut VOC kot pogoj za nadzornika predvideva visokošolsko izobrazbo, ki je 21-letni Žan Moškotevc nima, je sodišče presodilo drugače. Pri tem je obrazložilo, da je Žana Moškotevca v nadzorni svet VOC na skupščini imenoval prav njegov večinski lastnik (CM Celje), čeprav se je to zgodilo še pred stečajem celjskega gradbinca, torej v času, ko je bilo na njegovem čelu še staro vodstvo. »Kaj naj vam rečem? Na slovenskih sodiščih je vse mogoče. Seveda se bom pritožila,« je včeraj dejala stečajna upraviteljica CM Celje Milena Sisinger, ki ji odločitev sodišča ne gre v prid, saj ji bo močno otežila prodajo večinskega 66,3 odstotka paketa delnic VOC na skorajšnji dražbi. Nadzorni svet, ki ga vodi Dušan Mohorko, namreč ostaja v rokah Moškotevca, pri čemer ga tudi novi večinski lastnik VOC ne bo mogel razrešiti pred letom 2015, saj bi za predčasni odpoklic potreboval 75-odstotno večino. Sisingerjeva je sicer pred dnevi izbrala izvajalca rudarskih del v kamnolomu Velika Pirešica, ki je uradno še vedno del stečajne mase CM Celja. To je postalo podjetje Ecobeton v lasti Edite Gmajner, ki je na razpisu premagal prav VOC. pc
|
neutral
|
3,982
|
Sindikat bo danes banke upnice propadlega Radeče papirja pozval, naj zagotovijo tri milijone evrov obratnega kapitala za ponovni zagon stroja štiri, ki se uporablja za proizvodnjo papirja. Nekdanji predsednik sindikata Radeče papirja Stane Klajnšek bo skupaj s predsednikom Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Janezom Posedijem največje banke upnice danes pozval, naj zagotovijo tri milijone obratnega kapitala za zagon stroja štiri, ki je namenjen proizvodnji papirja. Da razmislijo o financiranju zagona stroja štiri podjetju Papirnica Radeče, ki ga je nedavno ustanovila občina Radeče prek svojega komunalnega podjetja, je pred dnevi člane upniškega odbora, v katerem so med drugimi tudi predstavniki bank upnic, pozval že stečajni upravitelj Borut Soklič. Pri pridobivanju obratnega kapitala za zagon stroja štiri je Papirnici Radeče sprva želela jamčiti radeška občina. Toda ko je občina glede svojih namer povprašala računsko sodišče, so jim tam pojasnili, da tovrstno poroštvo za občine ne pride v poštev. Klajnšek namerava podrobnosti o apelu na banke razkriti danes, zato vsebine današnjega dogodka, ki ga organizira skupaj s Konfederacijo sindikatov Slovenije Pergam, včeraj še ni želel razkrivati. Iz virov blizu sindikatu smo izvedeli, da so prepričani, da bi v primeru zagona stroja štiri Soklič lahko proizvodni kompleks Radeče papirja prodal za višjo ceno. Na zadnji javni dražbi pred mesecem dni ni nihče od možnih kupcev vplačal varščine, pri čemer se je proizvodni kompleks prodajal po izklicni ceni v višini dobrih šest milijonov evrov. Po neuradnih informacijah so v sindikatu tudi prepričani, da bi bil Borut Soklič pri prodaji stečajne mase Radeče papirja lahko bolj učinkovit, če bi stroj štiri in pet prodajal ločeno. Za stroj pet, ki je namenjen proizvodnji papirja za tiskanje denarja, namreč obstajajo specifični kupci, njegova uspešna prodaja pa naj bi terjala več časa. Spomnimo, še preden je turška družba Saray izrazila interes za nakup Radeče papirja, se je zanj zanimala tudi francosko družba Oberthur Technologies, v sklopu katere deluje tudi ena največjih tiskarn evrskih bankovcev. Svoje nakupne namere je Oberthur Technologies pozneje opustila. Poleg tega naj bi sindikat motilo, ker po propadu zadnje javne dražbe Soklič ni takoj razpisal nove, in sicer že konec lanskega leta, tako kot je napovedal. Za komentar je bil stečajni upravitelj včeraj nedosegljiv, pred dnevi pa je pojasnil, da je od finskega podjetja Pöyry konec lanskega leta prejel ponudbo za iskanje strateškega partnerja za Radeče papir. Ker bi moral Radeče papir v primeru sklenitve pogodbe Fincem tudi ob njihovem neuspehu plačati 100.000 evrov fiksnih stroškov, je Soklič odločitev o morebitnem angažiranju Pöyryja prepustil upniškemu odboru. Ta se do njegovega predloga še ni opredelil. Nekdanji radeški župan in poslanec stranke SD Matjaž Han je dejal, da če se v kratkem ne bo našel kupec za proizvodno enoto propadlega podjetja, namerava pozvati državo, da se bolj intenzivno vključi v reševanje zdravega jedra Radeče papirja. »Na tak način bi se lahko rešila delovna mesta in perspektivno izvozno podjetje,« je dodal Han.
|
neutral
|
3,983
|
Tudi peta prodaja Mesne industrije Primorske (Mip) ni bila uspešna. Nihče ni namreč vplačal varščine. Niti podjetje Geofin s sedežem v Novi Gorici, ki ga je italijanski poslovnež Enzo Duilio di Vincenz iz Tržiča septembra lani za 7500 evrov ustanovil prav zaradi nakupa Mipa. »Ponudbe smo poslali več kot 50 potencialnim kupcem po Sloveniji in Evropi. Odziv je bil dober in zanimanje veliko. Pričakoval sem najmanj dva kupca iz Italije. Analiziral bom sedanje stanje in v nekaj dneh razpisal novo dražbo z isto izklicno ceno – 13 milijonov evrov,« je bil razočaran stečajni upravitelj Miroslav Benedejčič po dražbi, na kateri mu ni uspelo prodati Mipa v stečaju. Pri njem je bilo na pogovorih sicer kaj nekaj potencialnih kupcev. Med njimi ni bilo slovenskih podjetij, kot tudi ne turške družbe Etcci. »Na Geofin, ki ima finančne povezave tudi v Švici, sem sicer postal pozoren, ko sem izvedel, da kupuje tudi Pomurko. Že sam nakup Mipa je velik zalogaj. Delovali so zelo resno. Preverjal sem tudi, zakaj niso vplačane varščine, vendar se na klice ni nihče oglašal,« je še povedal Benedejčič. Pri odvetniku Mitji Mateliču, ki je sodeloval pri ustanovitvi Geofina (sedež ima v isti poslovni stavbi kot odvetnik), smo izvedeli, da varščina ni bila položena, ker italijanski podjetnik ni pridobil dovolj denarja za celotno kupnino. »Denar za varščino je bil že v Sloveniji, preostalega denarja pa še ni bilo in zato nismo pristopili k javni dražbi. Kako bo zdaj, ne vem, ker še nisem govoril z lastnikom,« je povedal odvetnik Matelič. Naj dodamo, da je stečajni upravitelj Benedejčič takoj po izteku pogodbe s Turki (iztekla se je konec lanskega leta) ponovno obnovil pogodbe z bivšimi najemniki hladilnic in skladišč v Kromberku. »Proizvodni prostori Mipa so v polni kondiciji. Vzdrževanje obrata na mesec stane okoli 20.000 evrov. Vseh šest zaposlenih za določen čas tudi redno dobiva plače.« Turško podjetje s sedežem v Ljubljani Alemin Halal pa je kazensko ovadil zaradi poslovne goljufije. Ko je Benedejčič z njimi sklenili pogodbo o najemu, so se obvezali, da bodo obrat vzdrževali. Zaposlili so tudi določeno število ljudi. A na koncu iz posla ni bilo nič. »Turki so bili sicer zainteresirani za nakup Mipa, vendar za precej nižjo ceno,« je še dodal Miroslav Benedejčič. Zanimivo je, da naj bi Geofin oddal tudi najboljšo nezavezujočo ponudbo za nakup Mesne industrije Pomurka (10,5 milijona evrov), dodatnih 3,5 milijona pa je italijanski poslovnež pripravljen dati za nakup zemljišča okoli objekta v Murski Soboti. Prav zato so prodajo Mipa in Pomurke nekateri začeli povezovati z nekdanjimi lastniki (Marko Volk in njegov svak Martin Kovač), vendar Benedejčič pravi, da je za to povezavo prvič slišal od novinarjev in da bi bil zelo presenečen, če bi se to izkazalo za resnično.
|
neutral
|
3,984
|
Slovenj Gradec - Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je zavrnilo tožbeni zahtevek Preventa Globala v stečaju, ki ga je ta vložil proti podjetju Eurocity zaradi prerekanja prijavljene terjatve v višini 1,59 milijona evrov. Stečajni upravitelj Prevent Globala Boris Kastivnik sodbe še ne more komentirati, je pa že napovedal, da se bo na odločitev pritožil. Prevent Global, ki je skupaj s hčerinskimi družbami v preteklosti predstavljal enega največjih zaposlovalcev na Koroškem, je v stečaju od 9. avgusta 2010. Podjetje Eurocity v večinski lasti Janka Zakeršnika je v stečajnem postopku prijavilo terjatev v višini 1,59 milijona evrov iz naslova danega kredita za plače zaposlenim v novembru 2009, ki pa jo je stečajni upravitelj Prevent Globala Kastivnik v stečajnem postopku prerekal in je zato moral vložiti tožbo proti Eurocityju. Strani se na predobravnavnem naroku 5. oktobra lani nista uspeli poravnati, zato je sledilo nadaljevanje obravnave, v okviru katere je bila 12. decembra lani zaslišana vrsta prič, ki so bile v zadnjem obdobju pred stečajem Preventa Globala povezane s tem podjetjem. Kot je razvidno iz sodbe, ki jo je sodišče strankam v postopku poslalo v petek, je sodišče ocenilo, da v času, ko je bil s strani Eurocityja dan kredit Prevent Globalu za izplačilo plač zaposlenim, v podjetju ni bilo stanja plačilne nesposobnosti, kar je sicer sodišču skušala dokazati odvetnica Preventa Globala v stečaju Teja Verbič. Prevent Global v stečaju se je v postopku skliceval na 498. člen zakona o gospodarskih družbah, ki pravi, da družbenik, ki je v času, ko bi morali družbeniki kot dobri gospodarstveniki zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega družbi dal posojilo, ne more proti družbi uveljavljati zahtevka za vračilo posojila v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave. Stališče Eurocityja pa je bilo, da je posojilo zagotovil kratkoročno, izključno za plače delavcem, ker je Prevent Dev, ki ga lastniško obvladuje Nijaz Hastor, nekdanji drugi največji lastnik Globala, zamujal s plačilom dela, ki so ga opravili delavci. Sodišče je torej razsodilo, da v Preventu Globalu takrat ni šlo za položaj insolventnosti in da Eurocityju ni mogoče očitati odgovornosti za nepravilno podjetniško financiranje. S tem je sodišče Eurocityju tudi priznalo prijavljeno terjatev. Kastivnik s podrobnostmi sodbe še ni seznanjen, je pa za STA danes napovedal, da se bo na odločitev sodišča pritožil.
|
negative
|
3,985
|
Ljubljana - Kratke vestičke s sveta gospodarstva za vas pripravljajo v redakciji Poslovnega dnevnika. Boštjan Kreft okrepil kapital Reporterja... Boštjan Kreft je v dneh okrog novega leta izvedel za 110.000 evrov težko dokapitalizacijo podjetja Prava smer, ki izdaja tednik Reporter. V kapital je pretvoril terjatev do podjetja Gradis iz Srbije v lasti Ljubomirja Svorcana in hkrati vložil še 30.000 evrov v denarju. Prava smer ima sicer že od ustanovitve leta 2008 naprej negativen kapital. ...Miklavž Borec pa podjetja Finea Tudi Miklavž Borec, lastnik Finee, se je odločil za dokapitalizacijo podjetja. V kapital je pretvoril za 600.000 evrov posojil. Pulsar Naložbe bo ugasnil Družba Pulsar Naložbe, ki jo vodi Marko Vavpetič in je imelo še konec leta 2011 za dobrih deset milijonov evrov premoženja, bo po odločitvi ciprskega lastnika prenehala po skrajšanem postopku brez likvidacije. Tomaž Jeršič do leta 2018 pod budnim očesom upnikov Sodišče je v osebnem stečaju Tomaža Jeršiča začelo postopek odpusta obveznosti. Preizkusno obdobje bo trajalo do januarja 2018, pri čemer se lahko upniki na čelu z NLB na sklep še pritožijo. Jeršič, nekdanji državni sekretar, je sicer jamčil za obveznosti podjetja Proholding. Stojanu Oštirju zamrznili lastništvo Lesnine trgovine Direktor in večinski lastnik Lesnine trgovine Stojan Oštir do nadaljnjega ne more razpolagati s svojim 90-odstotnim deležem. Sadjar in zelenjavar se je rešil stečaja Upniki ljubljanskega podjetja Bokat, ki se ukvarja z uvozom sadja in zelenjave, so potrdili prisilno poravnavo. Za 50-odstotni odpis terjatev so glasovali upniki s 64 odstotki glasov. Linxair izgubil družbenika Letalska družba Linxair, ki ima že več kot pol leta blokirane račune, je pred dnevi izgubila enega od lastnikov. Saša Vinković je dober odstotek lastništva prodal Rudiju Bricu. Upniki “napadajo” Odlazkovo Komunalo Pred dnevi sta še dva upnika Komunale iz Lendave uspela z izvršbo in se vpisala na njen 15-odstotni lastniški delež Papirja Servisa. Na njem je sicer že vrsta upnikov, prva pa je NLB. Kot je znano, lendavsko Komunalo, ki jo večinsko obvladuje prav Papir Servis Martina Odlazka, zapirajo. Grunt: NLB Leasing ob najmanj polovico denarja Tržna vrednost 32 stanovanjskih hiš v Bistrici ob Dravi pri Mariboru, ki jih je do tretje faze zgradilo podjetje Grunt in so danes v njegovi stečajni masi, je okoli tri milijone evrov. Po dogovoru z NLB Leasingom (prijavil 5,6 milijona evrov terjatev) kot ločitvenim upnikom se bo sklop hiš prodajal v celoti. Usoda družbe KVM-Grafik v rokah DZS Grafika Bojan Kos, direktor in lastnik družbe KVM-Grafik, ki jo je pred dnevi poslal v prisilno poravnavo, bo moral za njeno uspešnost v prvi vrsti prepričati družbo DZS Grafik. Do nje ima namreč za več kot 1,5 milijona evrov navadnih terjatev. Pripravil Tomaž Modic
|
neutral
|
3,986
|
Begunje na Gorenjskem, Ljubljana - Medtem ko se danes izteka rok, do katerega bi moral Elan vrniti deset milijonov evrov domnevne nedovoljene državne pomoči, Sodišče EU še vedno ni odločilo o predlogu za začasno zadržanje izvršbe odločbe Evropske komisije. Državni skladi, ki so pristojni za izterjavo denarja od Elana, pa o nadaljnjih postopkih molčijo. Tako ni jasno, ali bodo Kapitalska družba, Triglav Naložbe in DSU, ki so leta 2008 izvedli sporno dokapitalizacijo Elana, od podjetja vendarle izterjale deset milijonov evrov, ali pa bodo počakale na odločitev Sodišča EU oziroma na novo dokapitalizacijo in prodajo Elana. Ob tem sicer državi grozi, da Evropska komisija na sodišču sproži tožbo proti državi, sodišče pa lahko določi dnevno odškodnino do izpolnitve obveznosti. Evropska komisija je namreč septembra lani na podlagi prijave s strani enega od Elanovih konkurentov odločila, da je bila dokapitalizacija Elana v letu 2008 nedovoljena državna pomoč, zato jo mora Elan vrniti. Republika Slovenija se je novembra lani na to odločbo pritožila in na splošno sodišče EU vložila tožbo za ugotovitev ničnosti sklepa Evropske komisije ter predlog za začasno odredbo, s katero bi zadržali izterjavo do odločitve o utemeljenosti tožbe. Kot so danes za STA pojasnili na Državnem pravobranilstvu RS, po njim dostopnih informacijah Splošno sodišče EU o utemeljenosti predloga za začasno odredbo še ni odločilo. Kaj to pomeni za izterjavo domnevne nedovoljene državne pomoči, pa bi morali pojasniti tisti, ki so izvedli dokapitalizacijo in so pristojni za izterjavo. Vendar so na Kapitalski družbi za STA povedali le, da v zvezi z aktivnostmi z vračilom sredstev zaradi interesov postopka ne morejo govoriti. Za razvoj potrebna dokapitalizacija Ta petek je sicer na Sodišče EU v Luksemburgu tožbo in zahtevo za začasno odredbo za zadržanje izvršljivosti odločbe Evropske komisije vložil še sam Elan. Kot so prepričani v podjetju, so v tožbi navedli dovolj argumentov, da jim domnevno nedovoljene državne pomoči ne bo potrebno vračati. Uprava Elana sicer ponovno poudarja, da je za nadaljnji razvoj Elana ključen čim hitrejši zaključek postopka dokapitalizacije in morebitna prodaja obstoječih poslovnih deležev družbe kateremu izmed zainteresiranih investitorjev. Po poročanju nekaterih medijev je že dve leti trajajoči postopek prodaje Elana v zaključni fazi in naj bi bil končan do pomladi. Uradnih informacij o poteku prodaje pa medtem ni. "Z zvezi s postopkom dokapitalizacije in prodaje družbe Elan lahko zapišemo le, da je še v teku in ni zaključen, zato v zvezi s tem ne dajemo posebnih izjav," so zapisali v Posebni družbi za podjetniško svetovanje. Predsednik nadzornega sveta Elana Aleš Zupančič pa je opozoril, da lahko prav špekulacije in komentarji ogrozijo postopek prodaje. "V interesu čim boljše izvedbe prodaje komentiranje postopka v času prodaje ni primerno. Prav komentarji lahko ogrozijo postopek, saj v tujini na to gledajo z drugačnega vidika in se podpisani dokumenti o zaupnosti spoštujejo," je poudaril.
|
neutral
|
3,987
|
Proizvodnjo novomeškega Revoza so lani zaznamovali padec povpraševanja na evropskem trgu, prehod z dveh izmen in pol na dve izmeni, zaključek proizvodnje clia II za evropski trg in takojšnje odzivanje na zaostrene razmere na trgu. Kljub temu so bili učinkoviti in so izdelali skoraj 131.000 vozil, je poudaril predsednik uprave Revoza Aleš Bratož. Kot je Bratož povedal na današnjem srečanju z novinarji v Novem mestu, je bil novomeški Revoz tudi lani najučinkovitejša tovarna zveze Renault-Nissan, ki je dobrih 98 odstotkov svojih izdelkov izvozila, za slovenski trg pa so lani izdelali nekaj več kot 900 vozil. Med največjimi Revozovimi trgi je navedel Francijo, Nemčijo, Alžirijo, Nizozemsko in Italijo ter dodal, da je njihovo lansko poslovanje zaznamoval tudi s socialnimi partnerji dosežen sporazum o prilagoditvi proizvodnje povpraševanju, zaradi katerega po omenjenem padcu prodaje v podjetju ni prišlo do novih odpuščanj. Navedeni lanski sporazum jim bo tudi letošnje prilagajanje povpraševanju in trgu omogočil izpeljati brez odpuščanj zaposlenih, je pristavil. Bratož je za tekoče poslovno leto napovedal nadaljevaje krepitve priprav pri projektu Edison, za katerega so v Revozu doslej namenili 40 milijonov evrov. Za projekt, ki ga bodo začeli prihodnje leto, bodo letos v Novem mestu zaključili gradbena dela in postavili novo opremo, hkrati pa si bodo ob prilagajanju tržnim razmeram v Revozu letos prizadevali za čim večjo konkurenčnost pri njih izdelanih vozil in za povečevanje deleža twinga v njihovi proizvodnji. Ob tem je predsednik Revozove uprave opozoril, da so zadnji vladni ukrepi poslabšali pogoje njihovega delovanja. Podražitev elektrike jih bo tako na letni ravni stala približno pol milijona evrov, podražile pa so se tudi komunalne storitve, je dejal. Bratož je danes navedel tudi nekaj podatkov o poslovanju skupine Renault. Po njegovih besedah je Renaultova prodaja izven Evrope - predvsem v Južni Ameriki in Evroaziji - lani zrasla za dobrih devet odstotkov, v Evropi pa je tržni delež skupine padel za odstotno točko, medtem ko so se prodajne količine v primerjavi s predlanskimi v Evropi znižale za 18 odstotkov. Za tekoče leto je Bratož v skupini Renault napovedal rast prodaje na svetovnem trgu za tri odstotke, na evropskem pa naj bi ta padla tudi za najmanj tri odstotke. V svetovnem merilu bo Renault letos ponudil več novih modelov vozil. Med temi bodo novi clio, captur in zoe ter nova vozila clio grandtour, symbol, logan, sandero in fluence, je še povedal Bratož.
|
neutral
|
3,988
|
Ljubljana - Cestno podjetje Ljubljana (CPL) bo vse zaostale obveznosti do delavcev poravnalo v ponedeljek, je danes povedal direktor CPL Stanko Petrič. Družba Patera bo namreč vložila napovedanih 15 milijonov evrov, kar zadostuje za poplačilo delavcev in dobaviteljev, zatrjuje direktor, ki je tako prepričan, da družba ne bo šla v stečaj. Lastnik CPL, družba Patera, bo vložil napovedanih 15 milijonov evrov, iz tega zneska se bodo poplačale obveznosti do delavcev in dobaviteljev, je povedal Petrič. CPL ne gre v stečaj "CPL nikakor ne bo šel v stečaj. Rešitev je tukaj," je zatrdil Petrič. Prepričan je, da s poplačilom obveznosti ne bo razlogov, da bi sodišče začelo stečaj. Obveznosti do delavcev - izplačilo zadnjih treh plač in regresa za lani ter tudi izplačilo odpravnin - po Petričevih besedah skupaj znašajo okoli 2,5 milijona evrov, obveznosti do dobaviteljev, ki jih morajo poravnati takoj, pa okoli devet milijonov evrov. Delavci vložili predlog za stečajni postopek Predlog za stečaj pa so danes vložili tudi delavci, vodja sindikata v CPL Janko Skvarča pa je dejal, da kot predsednik sindikata ni podpisal predloga za stečajni postopek. Generalni sekretar Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Jakob Počivavšek je pojasnil, da je omenjeni predlog za stečaj danes vložila skupina štirih delavcev. Predstavniki Pergama so delavcem pomagali pri pripravi vse potrebne dokumentacije za stečajni predlog in odšli z njimi na sodišče, kjer so predlog vložili, vendar pa Pergam nima pooblastil, da bi v njihovem imenu vložil predlog, je poudaril Počivavšek. Omenjena skupina delavcev je predlog vložila, ker jim CPL še ni izplačal treh plač in regresa za leto 2012. Banke se bodo pogovarjale o reprogramu posojil CPL je sicer v dogovorih z bankami o reprogramu obveznosti. Kot pravi Petrič, so jim vse banke potrdile, da se bodo pogovarjale o reprogramu posojil. Podrobnosti bodo sicer še uredili na sestanku, ampak nobena od bank ni izrazila nasprotovanja rešitvi CPL, pravi direktor. Obveznosti celotne skupine - v kateri so CPL, Komunalno podjetje Ljubljana (KPL) in Tovarna asfalta Črnuče (TAČ) - do bank po Petričevih besedah znašajo okrog 40 milijonov evrov, ta znesek pa ne vključuje poroštev, ki jih je v preteklosti dal CPL. Družba ima za izvedena dela v lanskem letu odprtih okoli 10 milijonov evrov terjatev, ampak ker je bila blokirana in ni mogla dati garancij, je bilo terjatve nemogoče izstaviti, sedaj pa je ena od bank prevzela vodilno vlogo, je povedal Petrič. Meni, da bodo banke račune podjetja odblokirale najkasneje do naroka, ki je sklican za 12. februar. Okrožno sodišče v Ljubljani je v četrtek v register vpisalo spremembe s skupščine 15. januarja, ko so lastniki med drugim izglasovali prehod na dvotirni sistem upravljanja. Direktor družbe je Petrič, v nadzornem svetu pa so Ranko Mimović, ki predseduje nadzornemu svetu, Rado Kreft, namestnik predsednika, in Igor Sosič.
|
neutral
|
3,989
|
Ključno besedo pri imenovanju novih nadzornikov Telekoma Slovenije utegnejo imeti zlasti družbe blizu Darija Južne, ki bodo obvladovale kar četrtino vseh glasov, medtem ko bo med državnimi lastniki lahko glasovala zgolj NLB. Slaba dva tedna pred skupščino Telekoma Slovenije, na kateri bodo delničarji odločali o zamenjavi celotnega nadzornega sveta, je direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Damjan Žugelj državi vzel glasovalne pravice v nacionalnem operaterju. Zaradi kršitve zakona o prevzemih so brez glasovalnih pravic poleg države ostali tudi Kapitalska družba (Kad), Slovenska odškodninska družba (Sod), NKBM, Zavarovalnica Triglav, Sklad za financiranje razgradnje NEK in Aerodrom Ljubljana, ki imajo skupaj v lasti 73 odstotkov Telekoma. Žugelj pa glasovalnih pravic ni vzel NLB, ki je očitno niti ni vključil v postopek nadzora, čeprav je v večinski lasti države. Izid skupščine, napovedane za 6. februar, in imenovanje novih članov nadzornega sveta bo tako vse do zadnjega negotovo. Eno od ključnih vlog na skupščini utegne imeti beloKranjski poslovnež Dari Južna, ki je že na zadnji skupščini vlado rešil iz zagate in namesto države za vodenje Telekomove skupščine kar sam predlagal Francija Matoza. Glede na preteklo udeležbo nedržavnih lastnikov na skupščinah Telekoma bodo imele družbe blizu Južne kar okoli četrtino, skupaj z NLB pa tretjino vseh glasov. »Ne vem niti, kdo so predlagani člani za nadzorni svet, saj se s tem še nisem ukvarjal,« nam je povedal Južna in dodal: »Naslednji teden se bom odločil, ali se bom na skupščino sploh prijavil.« Okoli 20 odstotkov glasov bodo na skupščini imeli vzajemni skladi, ki jih upravlja Skupina KD Group, prav tolikšen delež pa bo pripadel pokojninskim skladom, ki jih upravlja Modra Zavarovalnica. Pomembno vlogo utegnejo tokrat imeti tudi vlagatelji, ki se skrivajo za fiduciarnimi računi tujih bank, čeprav so se ti v preteklosti le redko udeleževali skupščin. Ker zdaj že nekdanja Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) pri zahtevi za sklic skupščine Telekoma ni opravila nominacijskega postopka za nove nadzornike, je te naknadno začel opravljati kar Sod. Toda to se utegne izkazati za jalovo delo, saj zasebnim lastnikom ni treba upoštevati zakona o upravljanju kapitalskih naložb države. Za zdaj tako ni mogoče izključiti, da bodo vladni kandidati mesta v nadzornem svetu Telekoma zasedli prav zaradi odvzema glasovalnih pravic državi. Pri nekaterih se sicer pojavljajo tudi vprašanja o etični spornosti. Med predlaganimi kandidati je namreč tudi Matjaž Savodnik, ki je v preteklosti vodil Tušmobil, nato pa svetoval generalnemu direktorju ravno tako konkurenčnega T-2. Za nadzornika Telekoma je predlagan tudi nekdanji predsednik uprave Zavarovalnice Tilia Adolf Zupan, ki je bil pred leti na prvi stopnji obsojen zaradi ponarejanja listin, prvostopenjsko sodišče pa mu je naložilo za 450.000 takratnih tolarjev kazni. Bo ATVP državi vzela tudi glasove v Zavarovalnici Triglav? Državi grozi tudi izguba glasovalnih pravic v Zavarovalnici Triglav, kjer bodo delničarji 14. februarja na zahtevo AUKN prav tako odločali o zamenjavi celotnega nadzornega sveta. Če bi država tudi v Triglavu izgubila glasovalne pravice, bi imela ključno besedo pri imenovanju novih nadzornikov švedska družba za upravljanje East Capital, ki je za državo druga največja lastnica Triglava.
|
neutral
|
3,990
|
Banka Volksbank, ki je del skupine Sberbank Europe (prej Volksbank International), se od danes imenuje Sberbank banka. S tem se je začela sprememba zunanje podobe banke, ki bo zaključena predvidoma junija, so danes sporočili iz banke. V banki so potem, ko je skupina Volksbank International februarja lani postala del skupine Sberbank, začeli uvajati korenite spremembe z namenom, da postanejo "še modernejša, zanesljivejša in še bolj k strankam usmerjena banka, ki se bo financirala iz lastnih virov", pravijo v banki. "Naša banka je z novim močnim lastnikom veliko pridobila. Poleg močne blagovne znamke lahko odslej dostopamo do gospodarsko obetavnega ruskega trga ter izkoristimo globalno prisotnost naših delničarjev," je zapisal predsednik nadzornega sveta Sberbank banke Valentin Mihov. Predsednik uprave Sberbank Gašpar Ogris-Martič pravi, da želijo izkoristiti vodilni položaj lastnika na področju tehnologije in hkrati strokovno znanje bank v skupini Sberbank Europe. Tako želijo postati prvi naslov za lokalna podjetja, ki so prisotna v srednji in vzhodni Evropi ter poslujejo z Rusijo oz. državami Skupnosti neodvisnih držav. Banka Volksbank na slovenskem trgu deluje od leta 1993, ko je Volksbank prevzela Štajersko banko obrti in podjetništva. Največji delničar banke je Sberbank Europe s sedežem na Dunaju. Slednja ima poleg Slovenije banke še na Slovaškem, Češkem, Madžarskem, Hrvaškem, Bosni in Hercegovini, Srbiji in Ukrajini. Sberbank je največja banka v Rusiji, kjer upravlja skoraj tretjino vseh sredstev v bančnem sektorju, in po bilančni vsoti ena izmed petih največjih bank v Evropi. Ustanovila jo je ruska centralna banka, ki s 50-odstotnim deležem plus eno delnico ostaja največji delničar banke, še navajajo v slovenski podružnici.
|
neutral
|
3,991
|
Nadzorniki DRI bodo morda že v ponedeljek izbrali novega direktorja. Za zdaj imata največ možnosti za imenovanje v upravo Srečko Hvauc in Tadej Veber. Vse kaže, da se Rajku Siročiču iztekajo dnevi na čelu Družbe za razvoj infrastrukture (DRI), ki je v izključni lasti države. Čeprav naj bi njen nadzorni svet, ki ga vodi Bojan Kekec, v ponedeljek opravil razgovore z osmimi kandidati za novega direktorja, naj bi bila vrhu DRI najbližje nekdanji poslanec SDS in direktor Nigrada Srečko Hvauc in Tadej Veber, član strokovnega sveta SDS in dosedanji svetovalec ministra za infrastrukturo in prostor Zvonka Černača, ki so ga nadzorniki DRI konec decembra imenovali za člana uprave. Kot so sporočili iz družbe, je na razpis za direktorja, ki je od kandidatov zahteval zgolj minimalne pogoje, prispelo osem prijav. Poleg Siročiča in Hvauca so med kandidati po naših informacijah tudi Slovenko Heningman, sicer zaposlen na DRI, nekdanji vodja direktorata za ceste na ministrstvu za promet Tomaž Vidic in nekdanji direktor novomeške Zarje Miloš Dular. Za zdaj ni znano, ali Veber na razpisu kandidira za položaj direktorja (v tem primeru mu poznavalci pripisujejo več možnosti kot Hvaucu) ali le člana uprave, saj za pojasnila včeraj ni bil dosegljiv. V prihodnjih dneh gre tako pričakovati hud lobistični spopad za vrh družbe, ki je bila ustanovljena kot »hišni« inženir države pri njenih projektih. Medtem ko naj bi imela Hvauc in Veber trdno podporo ministra Černača in tako imenovanega mariborskega kroga, ki je lani prevzel oblast v Darsu, ima nekaj »orožij« še vedno tudi Siročič. Nekdanji direktor Darsa ima namreč relativno dobre zveze v SDS, natančneje pri ministru za delo Andreju Vizjaku in tako imenovani kočevski skupini, ki naj bi povezovala več vplivnežev iz »osamosvojiteljske« struje SDS. V zadnjih letih naj bi Siročič dobre odnose stkal tudi v delu politične levice (v času vlade Boruta Pahorja je bil njegov največji zagovornik nekdanji minister za promet Patrick Vlačič, stik do Pozitivne Slovenije pa naj bi imel prek poslanke Renate Brunskole, ki prav tako prihaja iz Bele krajine), SLS in v železničarskih krogih, predvsem s tamkajšnjimi sindikati. Pri tem velja spomniti, da prihaja prvi nadzornik DRI Kekec, sicer član SDS, s Slovenskih železnic (SŽ). A kot smo neuradno izvedeli, Kekec vsaj za zdaj ni naklonjen možnosti, da bi s Siročičevim imenovanjem nasprotoval Černačevi volji. Prav tako je težko verjeti, da bi mu pri tem sledila tudi dva od skupaj šestih nadzornikov DRI (Emanuel Čerček in Boštjan Rigler), ki sta zaposlena na Černačevem ministrstvu. »V ponedeljek bomo poslušali predstavitve kandidatov. Drugih izjav v tem trenutku ne morem dati,« nam je včeraj dejal Kekec, ki ni želel komentirati dosedanjega Siročičevega dela. Prav tako ne, kdaj bo njegov naslednik nastopil mandat, ki se Siročiču uradno izteče čez tri leta. Dodaten minus za Siročiča, ki je na čelo DRI prišel junija 2011, že kmalu zatem pa ga je Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) želela razrešiti zaradi domnevno spornih svetovalnih in drugih pogodb pri poslih v Srbiji, sta vsaj za del nadzornikov po naših informacijah tudi dva (pred)kazenska postopka, v katerih nastopa kot obdolženec oziroma osumljenec. Kot smo namreč že poročali, je Siročič, nekoč član uprave novomeškega CGP, ki je med letoma 2004 in 2006 plačal 4,5 milijona evrov za domnevno fiktivne svetovalne storitve, skupaj z Darijem Južno eden od štirih obdolžencev v zadevi. Denar naj bi prejelo liechtensteinsko podjetje v lasti Južne. Siročič je – med drugim tudi skupaj z Riglerjem – med osumljenimi tudi v zadevi Šentvid, v kateri je okrožno sodišče konec leta zavrnilo neposredno obtožnico, a je tožilstvo nato vložilo zahtevo za sodno preiskavo.
|
neutral
|
3,992
|
Britanski naftni velikan BP je v lanskem letu ustvaril 11,6 milijarde dolarjev (8,6 milijarde evrov) čistega dobička, kar je 54 odstotkov manj kot v letu 2011. Padec dobička britanski naftni velikan pripisuje padcu proizvodnje in milijardnim odškodninam za sorodnike žrtev nesreče v Mehiškem zalivu leta 2010, ki jo je povzročilo izlitje nafte. V lanskem zadnjem četrtletju je BP imel 1,6 milijarde dolarjev (1,2 milijarde evrov) čistega dobička, medtem ko je ta v zadnjem četrtletju leta 2011 znašal 7,7 milijarde dolarjev (5,7 milijarde evrov), poroča francoska tiskovna agencija AFP. BP je namreč lani z ameriškimi zveznimi oblastmi dosegel poravnavo o plačilu 4,5 milijarde dolarjev kazni in odškodnin za izliv nafte iz vrtine v Mehiškem zalivu leta 2010, kar predstavlja največjo odškodnino, naloženo ameriški družbi. V eksploziji naftne ploščadi Deepwater Horizon 20. aprila 2010 je umrlo 11 ljudi. Do 15. julija, ko so zamašili vrtino, se je v morje Mehiškega zaliva ob obali Louisiane izteklo 780 milijonov litrov nafte. BP je pred sodiščem svojo krivdo priznal.
|
neutral
|
3,993
|
Ker podjetnik Jožef Pipenbaher ni zmogel servisirati svojih obveznosti do Skupine Hypo, so ga v banki razlastninili. Čeprav so njegove obveznosti znašale več, kot so vredni hoteli, Pipenbaher do Hypa nima več dolgov. Zaradi nakopičenih milijonskih dolgov, ki jih podjetnik Jožef Pipenbaher ni bil sposoben odplačevati, ga je Skupina Hypo razlastninila hotelov v Rogaški Slatini. Njihovo upravljanje bo do prodaje prevzela v hotelirskem poslu ugledna angleška družba Hamilton Hotel Partners. Rogaški hoteli bodo po novem v lasti Hypo Leasinga, medtem ko bo Hamilton njihov najemnik. Načrtujejo dvig kakovosti hotelov, pri čemer nameravajo posebno pozornost nameniti kadrovski politiki. Hamilton med drugim upravlja tudi hotele Sheraton in Holiday Inn. Ko se bo izboljšalo poslovanje rogaških hotelov, jih nameravajo v Hypo Leasingu prodati. Za nakup hotelov so se pred časom že zanimali Rusi, vendar zaradi prenizke cene ni prišlo do realizacije posla. Tudi sicer so Rusi najpomembnejši gostje v rogaških hotelih. Kljub temu si bodo v Hamiltonu v Rogaško Slatino prizadevali privabiti goste tudi od drugod. Prevelika odvisnost od enega trga je namreč preveč tvegana. Rogaški hoteli Grand hotel Rogaška, Hotel Slovenija, Hotel Styria in Hotel Strossmayer so v lasti družbe Terme SPA Rogaška, ki jo je Pipenbaher obvladoval po podjetju Turizem naložbe. Po zadnjih javno dostopnih podatkih so Terme SPA Rogaška v letu 2011 dosegle 4,6 milijona evrov prihodkov od prodaje in dobrih 270.000 evrov izgube. Skupina Vates, ki združuje vse Pipenbaherjeve naložbe, je predlani dosegla 7,4 milijona evrov prihodkov, pri čemer je izguba znašala 2,4 milijona evrov. Celotne finančne obveznosti Skupine Vates so bile konec decembra 2011 skoraj 37 milijonov evrov. Poleg rogaških hotelov je imel Pipenbaher v lasti še bovški Alp hotel in murskosoboški Hotel Diana. Slednjega bo po novem upravljala dosedanja direktorica Olga Belec in njen sin Patrick Belec. Belčeva je pojasnila, da je od Turizma naložbe odkupila lastniški delež v podjetju Hotel Diana, medtem ko je lastnik hotela postal Hypo. Koliko bo znašala mesečna najemnina za hotel, Belčeva ni želela razkriti, po neuradnih podatkih pa ne bo visoka. Pri prodaji hotela bo imela Belčeva predkupno pravico. Hotel Diana je lani dosegel slaba dva milijona evrov prihodkov oziroma malenkost manj kot predlani. Medtem ko je leta 2011 družba ustvarila dobrih štiri tisoč evrov čistega dobička, je lani poslovala z rahlo izgubo. Kdo bo prevzel upravljanje hotela Alp, še ni dokončno znano. Po naših informacijah se v Hypu za zdaj pogajajo še z nekaj možnimi najemniki. Če ne bi prišlo do dogovora med Pipenbaherjem in Skupino Hypo, bi rogaški hoteli, bovški in murskosoboški hotel pristali v stečajni masi Pipenbaherjevih podjetij, pri čemer bi bilo ogroženih okoli 200 delovnih mest. Jožef Pipenbaher včeraj (še) ni želel komentirati sklenjenega dogovora. Čeprav so njegove obveznosti do Hypa znašale bistveno več, kot je možno iztržiti od prodaje hotelov, naj bi bil del dogovora tudi ta, da z umikom iz lastništva ni več dolžnik Hypa.
|
neutral
|
3,994
|
Za rešitev neugodnega gospodarskega položaja v državi je po navedbah Banke Slovenije nujna aktivnejša in odgovornejša vloga lastnikov podjetij, v primeru državnih podjetij pa tudi odgovornejša vloga države in paradržavnih skladov. Banka Slovenije poziva tudi k takojšnjim korenitim spremembam insolvenčne zakonodaje. V Banki Slovenije so v izjavi za javnost opozorili, da so lastniki, zasebni in državni, pogosto delovali v nasprotju z gospodarskimi interesi podjetij. Za uspešno prestrukturiranje prezadolženega realnega sektorja je po njihovih navedbah ključna priprava ustrezne strategije za centralizirano in koordinirano upravljanje z državnim premoženjem ter izvrševanje programov prestrukturiranja. Hkrati v Banki Slovenije izpostavljajo nujnost priprave dolgoročne strategije države na področju strateških panog in sistemsko pomembnih podjetij. Ta bi morala vključevati razdelane industrijske politike, določitev objektivnih kriterijev za presojo strateško pomembnih panog oziroma podjetij in preučitev možnosti za dodelitev državnih pomoči ali spodbud v obliki subvencij. Za prestrukturiranje gospodarstva je po prepričanju Banke Slovenije nujno tudi nemudoma sprejeti korenite spremembe insolvenčne zakonodaje. Trenutna namreč po njihovi oceni onemogoča hitrejše prestrukturiranje gospodarskih družb, saj lahko obstoječi lastniki in vodstva podjetja kljub prezadolženosti ali celo negativnemu kapitalu blokirajo ali zavlačujejo začetek insolvenčnih postopkov ter prestrukturiranja. Upniki, ki bi kljub takim ravnanjem poslovodstva ali lastnikov želeli sodelovati pri reševanju podjetja, za to nimajo ustreznih možnosti, če pa obstaja soglasje za prestrukturiranje podjetja med upniki in lastniki, pa zakonodaja ne daje orodij za hitro in učinkovito realizacijo tovrstnih dogovorov, dodajajo v Banki Slovenije. Nezmožnost reševati težave, ko so te še sorazmerno majhne, oziroma nesposobnost obstoječih lastnikov, da kapitalsko podprejo podjetje v težavah, zato po nepotrebnem povzroča številne stečaje podjetij, kar na koncu slabo vpliva tudi na poslovanje bank, opozarjajo. Spremembe insolvenčne zakonodaje bi morale upnikom ali novim vlagateljem omogočati več možnosti za vplivanje na prestrukturiranje podjetij, ki jih lastniki niso sposobni sami reševati, so prepričani v Banki Slovenije. Ob tem pozivajo tudi k ureditvi postopka poravnave med upniki in dolžnikom zunaj insolvenčnih postopkov. Zakon bi moral omogočati hitro dogovarjanje o tovrstnih poravnavah in varovati njihove učinke, če bi k poravnavi z dolžnikom pristopilo ustrezno število upnikov, menijo v nadzorniku bančnega sistema. V Banki Slovenije so sicer v izjavi za javnost spomnili, da skupaj z Združenjem bank Slovenije že od sredine 2012 usklajeno izvajajo aktivnosti za izboljšanje pogojev poslovanja gospodarstva. Med dogovorjenimi ukrepi navajajo spremembe zakona o bančništvu, po katerem banke niso zavezane k oddaji prevzemne ponudbe v primeru pridobitve kapitalske naložbe v procesu prestrukturiranja podjetja v obdobju dveh let po pridobitvi. Ob tem so bili izdelani predlogi v zvezi s potrebnimi spremembami insolventne zakonodaje, oblikovane rešitve v zvezi s konverzijo bančnih terjatev v kapital podjetij in vrednotenjem tako pridobljenih naložb, pripravljene rešitve za učinkovito upravljanje kapitalskih naložb, pridobljenih s konverzijo bančnih terjatev in sprejete regulatorne spremembe za banke, katerih namen je prek prilago
|
neutral
|
3,995
|
Ljubljana - Upravni odbor Združenja nadzornikov Slovenije je danes javno opozoril, da je nadzorni svet Soda z razrešitvijo nekdanje uprave deloval v nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah. Uprava Soda je namreč ravnala v skladu z veljavno zakonodajo, ko ni poslala zahteve za preklic skupščine Telekoma Slovenije brez soglasja DZ. Takratna uprava Soda bi s tem kršila določbo zakona o Slovenskem državnem holdingu, po kateri do uveljavitve klasifikacije za upravljanje z naložbami države s knjigovodsko vrednostjo nad 20 milijonov evrov oz. z več kot 25-odstotnim lastniškim deležem potrebuje soglasje DZ na predlog vlade, so sporočili iz združenja nadzornikov. Nadzorni svet od uprave v nobenem primeru ne more zahtevati delovanja v nasprotju z zakonom, ravno nasprotno, njegova pristojnost je, da nadzoruje upravo in zakonitost njenih ravnanj. Člani nadzornega sveta morajo tako kot uprava skladno z zakonom o gospodarskih družbah delovati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. "Ta standard pa vključuje ravnanja v skladu z veljavno zakonodajo in internimi akti," nadaljujejo v združenju nadzornikov. Takratna uprava Soda, ki je branila zakonitost svojih ravnanj, je po navedbah združenja delovala v skladu s standardom vestnega in poštenega gospodarstvenika in omenjeno določbo zakona o Slovenskem državnem holdingu, zato takšno ravnanje ne more biti razlog za krivdno razrešitev. Nadzorni svet Soda je na izredni seji 6. februarja odpoklical predsednika uprave Tomaža Kuntariča in oba člana uprave Matjaža Jauka in Kreša Pavriča. Za začasnega predsednika uprave je imenoval Petra Ješovnika, za člana pa Iga Grudna in Nado Drobne Popovič. Hujša kršitev dolžnosti Delovanje novoimenovane uprave Soda, ki je zavestno kršila zakon o Slovenskem državnem holdingu, pa medtem predstavlja hujšo kršitev dolžnosti. To ima za posledico razrešitev članov uprave skladno z zakonom o gospodarskih družbah, kar pa je v pristojnosti nadzornega sveta, še pravijo v združenju nadzornikov. Združenje nadzornikov Slovenije ob tem od vlade kot izvrševalke pristojnosti skupščine Slovenske odškodninske družbe (Sod) pričakuje odgovorno ravnanje v skladu z zakonom o Slovenskem državnem holdingu. Da je bil odpoklic uprave Soda primer slabe prakse državnega korporativnega upravljanja, je že v ponedeljek opozorilo tudi Združenje Manager. Glede odstopa dveh novoizvoljenih članov Telekomovega nadzornega sveta le nekaj ur po skupščini družbe, ki je bila 6. februarja, pa v združenju nadzornikov danes pravijo, da njuno javno pojasnilo razlogov za odstop kaže na nerazumevanje opravljanja funkcije člana nadzornega sveta. Odstopljena člana nadzornega sveta sta izjavila, da ne moreta delovati v sestavi novoizvoljenega nadzornega sveta, ker ni v skladu s predlogom zdaj že ukinjene Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN), saj takšna sestava "ne odraža lastniške strukture družbe". Kot glede tega pojasnjujejo v združenju, kandidati s soglasjem h kandidaturi posledično sprejemajo tudi delovanje v sestavi nadzornega sveta, kot bo o njej odločila skupščina. V skladu s kodeksom upravljanja javnih delniških družb posamezen član nadzornega sveta pri svojem delu ni vezan na mnenja ali navodila tistih, ki so ga izvolili, predlagali oz. imenovali, temveč za opravljanje svoje funkcije prevzema polno osebno odgovornost. Član nadzornega sveta ni delegat posameznega delničarja in posamičnih interesov.
|
negative
|
3,996
|
Luxembourg - Območje evra je v zadnjem četrtletju lani v primerjavi s predhodnim trimesečjem zabeležilo 0,6-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda (BDP), v celotni EU pa se je gospodarstvo skrčilo za 0,5 odstotka. Skupno se je lani BDP v območju evra skrčil za 0,5 odstotka, v vsej uniji pa za 0,3 odstotka. Rezultati za Slovenijo bodo znani ob koncu meseca. Podatki, ki jih je danes objavil evropski statistični urad Eurostat, tako pričajo o šibkosti gospodarskih razmer ob koncu lanskega leta, ki se je razširilo tudi na države v samem središču območja skupne valute. Območje evra tako vztraja v recesiji, v katero je zdrsnilo v tretjem trimesečju. Zadnji podatki in kazalci kažejo na stabilizacijo razmer, območje evra pa naj bi se po napovedih nekje do polovice leta vrnilo k rasti. V tretjem četrtletju je območje evra v četrtletni primerjavi po zadnjih podatkih beležilo 0,1-odstotno krčenje BDP, v celotni uniji pa se je BDP okrepil za 0,1 odstotka. Na letni ravni se je gospodarstvo v tretjem trimesečju lanskega leta skrčilo za 0,9 oziroma 0,6 odstotka. Analitiki so sicer pričakovali, da bo območje evra v zadnjem trimesečju zabeležilo le 0,4-odstotno krčenje BDP. Krčenje je predvsem posledica strogih varčevalnih ukrepov nekaterih evropskih vlad in ohlajanja svetovnega gospodarstva. Med velikimi gospodarstvi je v zadnjem četrtletju lani Nemčija na četrtletni ravni zabeležila 0,6-odstotni padec BDP, Francija pa 0,3 odstotnega. Krčenje BDP je bilo v obeh največjih evropskih gospodarstvih večje od napovedi analitikov. Recesija v Italiji se je v lanskem zadnjem četrtletju še poglobila, saj je Italija na četrtletni ravni zabeležila 0,9-odstotni padec BDP, kar je več, kot so pričakovali analitiki. V letu 2012 je bil padec italijanskega BDP 2,7-odstoten. Italija, sicer tretje največje gospodarstvo območja evra, je v recesiji od druge polovice leta 2011 in se sooča z eno največjih kriz v svoji povojni zgodovini. Med preostalimi sosednjimi državami je Madžarska v zadnjem četrtletju zabeležila 0,9-odstotni padec BDP, Avstrija pa 0,2-odstotni padec. V Španiji se je gospodarstvo v zadnjem četrtletju skrčilo za 0,7 odstotka, na Portugalskem pa za 1,7 odstotka. Na letni ravni se je portugalski BDP zmanjšal za 3,8 odstotka, grški pa za šest odstotkov. Rezultate za Slovenijo bo statistični urad objavil ob koncu meseca. Ekonomist Jože P. Damijan je sicer v sredo ocenil, da bo zmanjšanje slovenskega BDP v zadnjem četrtletju večje od 2,4 odstotka, kot so to napovedale domače in tuje institucije. "Osebno pričakujem padec lanskega BDP za okrog tri odstotke," je dejal. Gospodarska rast ZDA je v lanskem zadnjem četrtletju stagnirala, medtem ko je bila v tretjem četrtletju rast 0,8-odstotna. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2011 se je BDP povečal za 1,5 odstotka.
|
negative
|
3,997
|
Ljubljana - Agencija za varstvo konkurence bo glede na dosedanje predloge in prijave v prihodnje natančneje spremljala trge energetike, poštnih storitev, prehrane in telekomunikacij, je v pogovoru za časnik Delo napovedal novi varuh konkurence Andrej Krašek. Natančno bodo preučili tudi državni nakup deleža NLB. Koncentracija Nove Ljubljanske banke (NLB) je bila pred agencijo priglašena zaradi državnega nakupa deleža od KBC. »Država obvladuje razmeroma velik delež bančnega trga, zdaj se je njen lastniški delež v NLB še povečal, soodločanje s KBC pa bo prenehalo. Priglasitev koncentracije je vsekakor treba natančno preučiti,« je za časnik povedal Krašek. Lastniški delež države v NLB se je skupaj z deležema Soda in Kada povečal s približno 59 na 82 odstotkov. Delničarski sporazum bo z izstopom KBC prenehal veljati, agencija bo tako presojala zlasti spremembo upravljanja iz stanja, ko je pri tem sodelovala KBC, v stanje, ko o tem odloča samo država, je pojasnil. Agencija za varstvo konkurence je nastala pred poldrugim mesecem iz dotedanjega urada za varstvo konkurence. Krašek upa, da bodo postopki zdaj tekli hitreje. Doslej so namreč po njegovem mnenju številni postopki tekli bistveno predolgo: »Obstajajo primeri, ko je urad postopek uvedel, nato pa se ni zgodilo nič več, ali pa ko je urad z veliko elana vodil postopek, ni pa prišlo do odločbe.« Doseči želi tudi hitrejše preizkušanje odločb pred vrhovnim sodiščem. Zato bodo poskušali način pisanja prilagoditi odločbam, ki so običajne v sodnih postopkih. Če bi bile odločbe urada bolj prilagojene sodnemu slogu odločanja, bi lažje in hitreje izvedlo odločitev, je prepričan. Na vprašanje, ali pri verjetni presoji prodaje Mercatorja Agrokorju pričakuje politične pritiske, pa je Krašek odgovoril nikalno. »Nobenih političnih pritiskov ne pričakujem in tudi ne bi imeli nobenega smisla, ker bi bili brez učinka,« je zatrdil.
|
neutral
|
3,998
|
Zagreb - Slovenci so najštevilčnejši med tujimi državljani, ki so kupili nepremičnine na Hrvaškem med letoma 2010 in 2012, je objavila hrvaška davčna uprava. Od 13.883 nepremičnin prodanih tujim državljanom v treh letih, so Slovenci postali lastniki 5673 nepremičnin. Sledijo Nemci s 1757 nepremičninami in Italijani s 1574 kupljenimi nepremičninami. Davčna uprava sicer poudarja, da se število tujcev, ki so kupili nepremičnine na Hrvaškem zmanjšuje. Tako so leta 2010 tuji državljani kupili 5445 nepremičnin na Hraškem, leta 2011 nekoliko manj - 5087, lani pa le še 3351 nepremičnin. Podoben trend je tudi med slovenskimi kupci, ki so se leta 2010 odločili za nakup 2245 nepremičnin, leto potem so kot svojo lastnino vpisali 2141 nepremičnin na Hrvaškem, lani pa 1287. Kljub občutnem znižanju nakupov so se Slovenci obdržali na prvem mestu, ker so tudi tuji državljani iz drugih držav lani kupili manj nepremičnin kot v dveh letih pred tem. Poleg najbolj pogostih hrvaških turističnih gostov iz Slovenije, Nemčije, Italije, Avstrije in Madžarske, ki so tudi med vodilnimi kupci nepremičnin na Hrvaškem, so se visoko uvrstili Švedi, ki sicer ne izstopajo s svojim številom med turisti na Hrvaškem. Oni so v treh letih kupili 488 nepremičnin, ali več kot državljani Velike Britanije, Slovaške, Češke in Francije, ki jih je sicer pogosto videti na Hrvaškem. Državljani BiH so lani kupili zgolj pet nepremičnin na Hrvaškem, srbski državljani pa le štiri. Sicer pa so lani zabeležili tudi dva kupca iz Gane, kot tudi posamezne kupce z Nove Zelandije, iz baltskih držav ter iz Grčije, Bolgarije in Romunije. Hrvaški časnik Poslovni dnevnik kot zanimivost poudarja, da med kupci nepremičnin na Hrvaškem niso omenjeni državljani Rusije. Kot pojasnjuje, Rusi praviloma kupujejo nepremičnine preko podjetij, ki jih odpirajo na Hrvaškem. Hrvaška in Rusija namreč nimata dvostranskega sporazuma o recipročnosti pri nakupu nepremičnin, zato ruski državljani potrebujejo posebno dovoljenje, da bi kupili nepremičnino na Hrvaškem.
|
neutral
|
3,999
|
Ljubljana - Preberite si kratke vestičke iz sveta gospodarstva, ki jih za vas pripravljajo v redakciji Poslovnega dnevnika. 50 milijonov evrov za mobilno omrežje 5G Evropska komisija bo za raziskave v mobilni telefoniji namenila 50 milijonov evrov. S tem želi pospešiti razvoj nove generacije omrežja 5G, ki bi omogočalo kar 33-kratnik povprečne hitrosti prenosa podatkov v letu 2010. Omrežje naj bi bilo uporabnikom dostopno leta 2020. Revozu lani prodajapadla za petino Revozova prodaja je po nerevidiranih podatkih lani znašala skoraj 911 milijonov evrov. S tem je za 19 odstotkov manjša od leta pred tem, čisti dobiček pa je znašal 12,8 milijona evrov. Padec proizvodnje v Revozu pripisujejo slabši prodaji na evropskem trgu, predvsem francoskem. Za radeško papirnico dve novi ponudbi Za nakup radeške papirnice kot celote sta na vidiku dve novi ponudbi, ena zelo resna. Stečajni upravitelj Borut Soklič je včeraj povedal, da imen novih potencialnih kupcev na njuno zahtevo ne more razkriti. Pričakuje, da bosta ponudnika kmalu opravila skrbni pregled. Slovenija mora vrniti 286.000 evrov Slovenija mora v proračun EU vrniti 286.000 evrov neupravičeno porabljenih sredstev v okviru skupne kmetijske politike. Tilia z rekordnim dobičkom Zavarovalnica Tilia je lani ustvarila rekordni dobiček v višini 3,54 milijona evrov, kar je v primerjavi z letom prej 52,5 odstotka več. Rosec umaknil tožbo zoper TEŠ V. d. direktorja Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) Franc Rosec je umaknil tožbo zoper družbo, čeprav je po njegovih besedah še vedno prepričan o nezakonitosti odpovedi delovnega razmerja maja lani. Delovno razmerje Roscu in nekdanjemu prvemu sindikalistu TEŠ Branku Sevčnikarju je odpovedal prejšnji direktor TEŠ Simon Tot.
|
neutral
|
4,000
|
Podjetnik iz Mozirja Darko Penezič, sicer znanec predsednika upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Janeza Kakerja, ostaja kandidat vodstva za generalnega sekretarja zbornice. Imenovanje Peneziča je skupščina OZS, spomnimo, z dnevnega reda enkrat že umaknila, nezadovoljstvu članov skupščine z imenovanjem Peneziča pa je po naših informacijah botrovalo predvsem dejstvo, da se zbornici obetajo odpuščanja, medtem pa se zaposluje zunanje ljudi. A vse kaže, da bo Kaker vztrajal pri imenovanju Peneziča, s katerim sedita skupaj tudi na območni obrtno-podjetniški zbornici Mozirje. Penezič se je včeraj tako predstavil članom upravnega odbora zbornice, predsednik organizacijsko-kadrovske komisije OZS Viktor Barlič pa je članom upravnega odbora zatrdil, da so Peneziča kot najprimernejšega kandidata izbrali soglasno. OZS pa še vedno ni končala zgodbe z zdaj že nekdanjim generalnim sekretarjem Dušanom Krajnikom. Člani upravnega odbora OZS so včeraj odločili, da v odškodninski zahtevi zoper Krajnika pooblastijo odvetniško pisarno. Svoja dejanja pa bo očitno moral pojasnjevati tudi nedavno imenovan predsednik zbornice Alojz Kovšca, o katerem med obrtniki že kroži anonimno pismo. Na očitke naj bi odgovarjal na marčevski izredni skupščini. So pa člani upravnega odbora OZS včeraj sprejeli sklep, da se vsem 147 prosilcem v celoti odpiše dolg iz naslova članarin. Upravni odbor si sicer še vedno prizadeva za ohranitev obveznega članstva v zbornici, članarine pa so pripravljeni znižati za tretjino. ks
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.