nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
6,001
|
Znana drža in visoka vrednost golfa Glasujte za poslovni avto 2013 in zadenite 240 evrov 17.701 evro je redna cena golfa 1.6 TDI trendline s petimi vrati. Cena bencinskega 1.2 TSI je 15.840 evrov. 680 evrov stane mesečni najem golfa 1.6 TDI z vsemi vključenimi stroški za tri leta in 90 tisoč kilometrov. Najem bencinarja je 704 evre. 3,8 litra v povprečju porabi golf 1.6 TDI, bencinski 1.2 TSI pa 4,9 litra. Vir: ALD Automotive Pri volkswagnu golfu ni presenečenj - niti pri sedmi generaciji. Čeprav je povsem nov, prinaša stare lastnosti. Že znano, a v podrobnostih zelo spremenjeno obliko. Na videz znano tehniko, ki je prav tako močno drugačna. In povsem enake vrednote kot zadnja štiri desetletja, zlasti vrhunsko kakovost, tehniko in zanesljivost, tudi tradicionalnost oblike, ki prinaša zaupanje in majhen upad vrednosti rabljenih golfov. Predvsem zaradi stabilne cene po nekaj letih tudi novi golf ni tako drag, kot deluje na prvi pogled. Je pa res, da na prvi pogled prestraši cena, tekmeci so se spustili nižje. Novi golf, že sedmi po vrsti, je tokrat dobil bolj napihnjene blatnike, eno kromirano in drugo črno prečno letev v maski, tri centimetre nižjo streho, šest centimetrov daljšo karoserijo ter še nekaj manjših sprememb. Navidez skromne spremembe, ki so del izročila tega uspešnega avtomobila, pa pod karoserijo skrivajo povsem novo revolucionarno prilagodljivo osnovo, ki prinaša do 37 kilogramov lažjo karoserijo (zaradi uporabe visokotrdnostnega jekla), skupni prihranek pri teži do sto kilogramov, nove, v povprečju za 14 odstotkov varčnejše motorje in še vrsto tehničnih poslastic, od varnostnih do tehničnih. Na pogled klasična, toda v podrobnostih dodelana je tudi potniška kabina z razkošno armaturno ploščo s široko sredinsko konzolo, odličnimi materiali, mehkimi stikali in zelo dobro preglednostjo. Prostornost je še boljša kot prej, prtljažnik s 380 litri sodi med največje, poraba goriva pa med najmanjše. Osnovni 1,2-litrski bencinar TSI s 77 kilovati porabi le 4,9, močnejši in dražji 1.4 TSI s 103 kilovati pa le 4,8 litra, kar mu uspeva z izklopom delovanja dveh valjev med vožnjo. Dizelski 1.6 TDI s 77 kilovati bo najbrž klasična izbira slovenskega kupca, saj je skromen po porabi, tovarna obljublja le 3,8 litra. Najugodnejši je tudi njegov poslovni najem - posledica porabe in majhnega upada vrednosti, kljub precej višji ceni kot pri bencinarju.
|
neutral
|
6,002
|
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Alojz Kovšca se je zahvalil za izkazano zaupnico, vendar bo o vodenju zbornice še razmislil. Predsednik upravnega odbora Janez Kaker zaupnice namreč ni dobil Predsednik OZS Alojz Kovšca Skupščina Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je na izredni seji izglasovala zaupnico predsedniku zbornice Alojzu Kovšci, medtem ko predsednik upravnega odbora Janez Kaker zaupnice ni dobil. OZS bo tako do 30. aprila zbirala kandidature za ta položaj, skupščina pa bo o novem predsedniku upravnega odbora odločala 14. maja. Od 82 prisotnih poslancev je glasove oddalo 81 poslancev. Kovšco je po štiriurni razpravi na tajnem glasovanju podprlo 43 poslancev, 38 jih je bilo proti, medtem ko je Kaker prejel 36 glasov podpore, 45 poslancev pa je glasovalo za njegovo razrešitev. Skupščina OZS sicer šteje 94 poslancev. Kovšca: Znašel sem se v moralnem precepu Kovšca se je zahvalil za izkazano zaupnico, vendar bo o vodenju zbornice še razmislil, saj se je po izglasovani nezaupnici Kakru znašel v "velikem moralnem precepu". Zaupnica mu, kot je poudaril, ob nezaupnici svojim kolegom "ne pomeni veliko". Odločitev, ali je pripravljen voditi zbornico še naprej, bo sporočil "v kratkem", je še dodal. Skupščino o glasovanju o zaupnici vodstvu je zahtevala skupina poslancev, prvopodpisani je bivši predsednik zbornice Štefan Pavlinjek, med njimi pa sta tudi nekdanji podpredsednik upravnega odbora Ivan Jani Ulaga in bivši predsednik upravnega odbora Štefan Grosar, ki je z mesta poslanca kasneje odstopil.
|
neutral
|
6,003
|
Španska vlada bo verjetno odkupila avtoceste od zadolženih koncesionarjev po približno polovični ceni Foto: Aleš Beno Španska vlada pripravlja neke vrste slabo banko, v katero bodo spravili dolgove približno desetine propadlih avtocestnih koncesionarjev, poroča Infrastructure Investor. Podrobnosti so še nejasne, okvirno pa naj bi vlada pri odkupu avtocest koncesionarje prisilila v 50-odstotno striženje. Po tej operaciji naj bi začela pogovore z bankami o približno 3,5-milijarde evrov vrednem dolgu koncesionarjev. Koncesionarji se za zdaj takšnemu načinu reševanja upirajo, čeprav potrebujejo neko obliko reševalnega paketa. Ni veliko možnosti, da bo vlada kar tako povečala primanjkljaj za 3,5 milijarde evrov. Zelo verjetno bodo tudi banke upnice prisiljene v striženje. Mediji pišejo tudi o potrebah po dodatnem financiranju za poplačilo obveznosti do lastnikov zemljišč. Kako bo delovala slaba banka za avtoceste Slaba banka za avtocestne koncesionarje bo najbrž organizirana kot javna investicijska agencija, država bo od koncesionarjev odkupila avtoceste, kupnino poravnala s posojili komercialnih bank in odplačevala s pobranimi cestninami. Na prvi pogled je to dobra novica, ker je nekaj koncesionarjev že v stečajnih postopkih. Banke bodo sicer morale odpisati del terjatev, vendar bo po novem njihov dolžnik država. Hkrati pa je to slaba novica, ocenjujejo pri Infrastructure Investorju, ker Španija ni edina, ki se je zaplezala z avtocestnimi koncesionarji. Podobno je bilo tudi v Avstraliji, so pa tam propadle koncesionarje po diskontni ceni kupovali zasebni vlagatelji. Nasedli tudi lastniki sončnih elektrarn Vladno reševanje koncesionarjev bo verjetno spet sprožilo razprave o odgovornosti gradbenega sektorja za ustvarjanje nepremičninskega balona. To bo tudi namig lastnikom propadlih naložb v sončne elektrarne, da se začnejo aktivno zavzemati za vladno reševanje. Španci že imajo slabo banko s 60 milijardami toksičnih posojil V Španiji so sicer klasično slabo banko za skisana posojila z imenom SAREB ustanovili decembra lani, vanjo pa so pospravili večino slabih posojil, nastalih v nepremičninskem kolapsu pred skoraj petimi leti. V slabo banko so prenesli 60 milijard toksičnega premoženja (veljal je v povprečju 63-odstotni diskont na posojila za zemljišča in stanovanjske enote in 46-odstotni diskont za druga nepremičninska posojila) za katerega naj bi v prihodnjih 15 letih poiskali lastnike, investitorji v slabo banko pa bi dosegli vsaj 14-odstotni donos. Ustanovitev slabe banke je bil eden izmed pogojev za pridobivanje 39 milijard evrov vrednega paketa pomoči Evropske unije španskim bankam. Španska slaba banka je s tem postala največja evropska nepremičninska agencija. Stečaji avtocestnih koncesionarjev v Španiji in njihovo vladno reševanje so slaba novica za države, ki razmišljajo o gradnji cest z zasebnimi partnerji.
|
negative
|
6,004
|
Nadaljuje se sojenje Igorju Bavčarju, Bošku Šrotu ter Nastji in Kristjanu Sušinskemu v primeru domnevno spornega trgovanja z delnicami Istrabenza Foto: Irena Herak "Posla z delnicami Istrabenza in delnicami Mercatorja nista primerljiva," je na sojenju v zadevi Šrot - Bavčar prvi mož Pivovarne Laško Dušan Zorko (na sliki) odgovoril na vprašanje Kristjana Sušinskega, če je pivovarna več dobička ustvarila s 378 tisoč delnicami koprske družbe, ki so danes predmet sojenja, ali z neprodanimi delnicami trgovca. Na vprašanje, ali bi pivovarna brez prodaje delnic poslovala bolje, pa Zorko pravi: "Tega ne morem oceniti. Lahko se vprašamo tudi, kaj bi bilo, če delnic sploh ne bi kupili." Po njegovem mnenju namreč posel s tako nelikvidno delnico ni smotrn. Ponovljeno pričanje Zorko je pred tedni že pričal, več v članku Šrot in Bavčar: Današnje priznanje ne pomeni nič novega. Za Kristjana Sušinskega se je glavna obravnava začela kasneje, na njegovo zahtevo je sodišče Zorka še enkrat povabilo na prostor za priče. Pričanje je danes ponovil tudi Peter Groznik, ki je bil v času domnevno spornega trgovanja direktor upravljanja v KD Skladih , danes pa je nadzornik pivovarne. Njegovo prvo pričanje v članku Je uprava Istrabenza s pritiski omejevala rast vrednosti delnice?. Danes je med drugim povedal, da je v času, ko so KD Skladi kupovali delnice ITBG, iz Istrabenza pa so jih prepričevali, da je vrednost delnice precenjena, Bavčar klical direktorja KD Group Matjaža Gantarja. Spomnimo, Bavčar je pred tedni trdil, da sam v zvezi z dotičnim poslom ni klical v Sklade. Danes je dejal, da z Gantarjem, sicer predsednikom uprave KD Group, o poslu z delnicami ITBG nista govorila.
|
neutral
|
6,005
|
V vse slabši realnosti morate podjetniki in menedžerji delati biznis. Kapo dol pred vsemi, ki vam to uspeva! Naša država se že leta, še posebno pa je to jasno vidno v zadnjih tednih, zapleta v popolna nasprotja. Gre tako rekoč za dve vesolji, ki sta si tako vsaksebi, da niti vzporedni nista. Eno je bolj eterično in popolnoma teoretično, drugo je realno, vsakodnevno. Prvo vesolje sestavljajo večinoma politiki in spindoktorji (da, sindikalisti, tudi na vas mislim), drugega podjetniki, ki prve plačujejo. Prvi si vedno znova izmišljajo načine, kako se nekaj ne da. Drugi so primorani narediti. In v letih, ko se prvi pogovarjajo, kako bodo rešili državo, drugi delajo in jo rešujejo. Poglejmo, kaj vse se ne da. Konsolidirati javne finance v manj kot dveh letih. Zgraditi obvoznic zaradi metulja ali poglobiti pomol, ker bi vznemirili morsko travo pozejdonko. Prodati Mercator, čeprav interes kupcev obstaja. Črpati evropska sredstva, čeprav doma ni denarja. Pobrati davke. Sezidati hiše brez tone dokumentacije. Narediti pametne reforme. O čemerkoli. Pozapreti težke lopovove. Uporabiti zdravo kmečko pamet in gospodinjsko logiko. Ki se v praksi kažeta kot najbolj zanesljivi. Zmanjšati število birokratov, ki tistim, ki jih hranijo, grenijo življenje in biznis. Poglejmo, kakšna je realnost. Skoraj 123 tisoč brezposelnih. Naraščajoči javni dolg. Naraščajoča poraba države. Borzni indeksi na ravneh pred letom 2006. Politično kadrovanje (bitka za Petrol je bila kar epska). Sindikalne grožnje. Zavlačevanje prodaj državnih družb tako dolgo, da kupci obupajo. Zavlačevanje s stečaji, dokler ni vse »odšravfano«. V tej vse slabši realnosti morate podjetniki in menedžerji delati biznis. Kapo dol pred vsemi, ki vam to uspeva! Vsem, ki vam je jasno, da morate biti konkurenčni v globalnem merilu, ne na vasi. Vsem, ki vas ne zanima, kaj bi lahko, ampak kaj se da. Kako se da, je pred kratkim pisala ugledna ameriška revija Harvard Business Review. Kako, torej, danes družbo narediti res odlično? Trije koraki so: 1. Kakovost je boljša kot cenenost - z drugimi besedami, tekmujte z razlikami pri izdelkih, ne s cenami. 2. Prihodki pred stroški - vaša prednostna naloga je povečevanje prihodkov, manj nižanje stroškov. 3. Drugih pravil ni - zato spremenite vse, kar je treba, da boste lahko sledili prvemu in drugemu pravilu. Skratka, medtem ko predsednica vlade Alenka Bratušek daje intervjuje, v katerih ne pove nič, ko sindikati javnega sektorja grozijo, da se ne bodo strinjali z rezi v maso plač, še preden so se pogajanja sploh začela, se v normalnih državah dela. Trendi se spreminjajo. Biznis teče.
|
neutral
|
6,006
|
V Kolesarskem centru Novak so zvarili kolo za vodno kolesarjenje Stane Novak iz Kolesarskega centra Novak v Žalcu je prvo vodno kolo naredil že leta 1987. Približno 150 koles je prodal v Dalmacijo, nato pa so posli zaradi vojne zastali. Ker jim je v kolesarskem centru bilo čez zimo spet dolgčas, so lani izdelali izboljšano različico in jo patentirali, zdaj je na prodaj že drugo sezono. Kupujejo ga za predvsem za posojanje »Vodna kolesa kupujejo večinoma izposojevalci plovil, za dodatno ponudbo« pravi Luka Novak, Stanetov sin in nekdanji tekmovalec v gorskem kolesarstvu. Nekaj jih prodajo tudi drugim naročnikom. Po Sloveniji si je zdaj mogoče na različnih koncih sposoditi 15 takšnih koles, najbližje Ljubljani na Zbiljskem jezeru. Izdelajo ga po naročilu v desetih dneh Vodna kolesa sicer izdelajo po naročilu v desetih do 14 dneh, maloprodajna cena je 705 evrov. Ogrodje kolesa je narejeno iz nerjavnih jeklenih cevi, težko je 45 kilogramov in precej veliko, zato ni preveč priročno za prevažanje. Če pa ste doma ob vodi, vam lahko pride prav za rekreacijo, izlete ali opravke. Z vodnim kolesom se lahko vozite naprej in nazaj, poganjati pa ga je lažje kot običajno kolo, pravi Luka Novak. Več v videu:
|
positive
|
6,007
|
Prvi dan 18. Slovenske marketinške konference (SMK) bomo razglasili marketinškega direktorja oziroma direktorico 2013. Med 14 nominacijami in sedmimi prispelimi prijavami je komisija izbrala tri finaliste, ki so z uveljavljanjem marketinške filozofije prispevali k poslovnim uspehom svojih podjetij. Komisija v sestavi: dr. Maja Makovec Brenčič iz Društva za marketing Slovenije, Peter Frankl, direktor in odgovorni urednik časnika Finance, Eva Aljančič iz Si.mobila, Gordana Petek Ivandič, Iztok Sila iz podjetja Sila svetovanje, Sonja Šmuc iz Združenja Manager, Milena Štular iz Društva za marketing Slovenije in Vesna Žabkar iz ljubljanske ekonomske fakultete, je izmed vseh prijav izbrala tri finaliste. To so: - Nataša Hajdinjak, direktorica službe za marketing Skupine Helios, Helios Domžale, - Jožko Križan, direktor marketinga, Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez - Darja Teržan, vodja strateškega marketinga in razvoja, Mlekarna Celeia. Vsi kandidati so že s prijavo pokazali pogum, da izpostavijo svoje delo in uspehe ocenjevanju javnosti, kar je vrlina uspešnih. »Kandidati dokazujejo, da se je vloga marketinga v zadnjih letih spremenila in da vse bolj postaja tako kultura organizacije, njenih strateških usmeritev in taktičnih izvedb. To je tudi osnovni namen marketinga. Vloge kandidatk in kandidatov so pokazale, da marketing vse bolj povezuje procese podjetja oz. organizacije v celoto na vseh ravneh delovanja in postaja vse manj funkcijski, » pojasnjuje komisija. Naj vas spomnimo, da imate samo še teden dni časa (do 30. aprila 2013), da ob prijavi na 18. SMK izkoristite 25 odstotni popust! Prijavite se lahko tukaj . Glasovanje za naziv marketinški direktor/direktorica leta 2013 bo potekalo od 6. do 17. maja 2013 . Glasovali bodo člani Društva za marketing Slovenije in uveljavljeni akademiki in praktiki. Najboljši, najdrznejši in najpogumnejši trije bodo razglašeni na večerni slovesnosti 18. Slovenske marketinške konference, 21. maja 2013 v Gledališču Tartini v Piranu.
|
neutral
|
6,008
|
Nisem ne posredoval za sestanek med Šrotom in Jankovićem niti zanj nisem vedel, je zapisal nekdanji predsednik Milan Kučan Milan Kučan pravi, da ni bil pobudnik sestanka o prodaji delnic Mercatorja "Nimam nikakršnih zaslug ne za Jankovićevo uspešno delo v Mercatorju, ki ga država danes uvršča med srebrnino, ki jo bo zaradi krize morda potrebno prodati, niti za dolgove, ki si jih je nagrmadila Pivovarna Laško v času, ko jo je vodil Boško Šrot. Tudi nimam nikakršnih zaslug za njuno medsebojno poslovanje oz. neposlovanje," je v sporočilu za javnost zapisal nekdanji predsednik države Milan Kučan. Kučan je v sporočilu danes zavrnil navedbe nekdanjega predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota, ki je dejal, da je bil Kučan pobudnik njegovega srečanja z nekdanjim predsednikom uprave Mercatorja Zoranom Jankovićem o prodaji delnic Mercatorja. »Nisem ne posredoval za sestanek med Šrotom in Jankovićem niti zanj nisem vedel, saj je bilo in je moje stališče, naj se konkretni poslovni interesi usklajujejo neposredno, brez vmešavanja politike. Odveč je zato tudi poskus pripisati politična ozadja dejanjem, za katera presoja odgovornost sodišče,« je še zapisal nekdanji predsednik. Šrot je namreč na sojenju v zvezi z domnevno sporno prodajo delnic Istrabenza v torek Jankovića vprašal, ali drži, da je bil pobudnik njunega sestanka prav Kučan. Janković mu je odgovoril, da sta se res srečala, vendar pa da ne ve, na čigavo pobudo. Kasneje je Šrot poudaril, da je sam Kučanu pred leti dejal, da "Janković ne razume vseh stvari", na podlagi Kučanove pobude pa naj bi nato prišlo do sestanka v Smrekarjevem hramu.
|
neutral
|
6,009
|
Predsednik uprave Triglava Matjaž Rakovec zanika pisanje medijev, da naj bi z Adrio Airways letel po nizkih cenah Matjaž Rakovec, predsednik uprave Triglava »Želim poudariti, da podatki, ki jih je danes objavil Dnevnik niso točni, saj na primer na Islandiji nikoli nisem bil. Ne držijo pa tudi podatki o drugih poteh.« Tako se je na današnje navedbe časnika Dnevnik odzval predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec. Dnevnik je danes pisal, da so bili nekateri posamezniki deležni poceni letalskih kart za lete Adrie Airways. Med njimi naj bi bil tudi Rakovec. Za pot v London naj bi trije člani njegove družine odšteli 40 evrov po vozovnici (povprečna cena več kot 250 evrov), za pot v München 28 evrov (200 evrov manj od povprečne cene), za domnevno pot na Islandijo pa 30 evrov (200 evrov manj od povprečne vozovnice). »Potovanja in nakupi letalskih kart za zasebne namene so izbira in odločitev vsakega posameznika,« je v sporočilu za javnosti zapisal Rakovec.
|
neutral
|
6,010
|
Najbolj obdavčene plače na svetu še niso dovolj - vlada razmišlja še o kriznem davku, smo izvedeli neuradno V vladi, ki naj bi do 9. maja predstavila ukrepe za izhod iz krize, po naših informacijah razmišljajo tudi o "kriznem davku". Gre za davek, ki bi vam ga država pobrala kar od neto plače, odstotek ali več. Še več, v igri je tudi scenarij s progresivno obdavčitvijo, pri kateri neto plači bi začeli, pa se še ne ve. Verjetno pa bi minimalne plače ostale neobdavčene. Enoodstotni davek na neto plače bi po naših izračunih državi na leto prinesel okoli 90 milijonov evrov. Stopnjo DDV naj bi dvignili za dve do tri odstotne točke, o čemer smo že pisali. Nepremičninskega davka verjetno ne bo, ker ga država ne zna pobrati, poznavalci pa dvomijo, da bo na odhodkovni strani, pri masi plač v javnem sektorju, vlada uspela. Na vladi tega ne želijo komentirati. Kaj je harač in kakšne izkušnje so z njim imeli na Hrvaškem? Krizni davek bi lahko poimenovali tudi harač. Harač so pobirali v osmanskem cesarstvu, šlo je za nekakšno glavarino - a še tam so bile vsaj ženske izvzete. Pri nas smo do leta 2009 že poznali davek na izplačane plače, , ki pa je bil omejen, a smo se ga vseeno komaj znebili. Primer: za plače, ki so znašale pod 688 evrov bruto, leta 2008 delodajalci niso plačevali tega davka, za plače nad 3.130 evrov pa je znašal ta davek 4,4 odstotka. Avgusta leta 2009 je podoben ukrep uvedla tudi hrvaška vlada - za plače med 408 in 817 evrov je veljala dvoodstotna obdavčitev, za višje plače je bila obdavčitev štiriodstotna. Ukrep so odpravili po dobrem letu dni, po pisanju hrvaških medijev se je s tem ukrepom v letu dni v proračun nateklo 380 milijonov evrov. Gospod Mramor, ste to vi? Nas torej čaka nova doba "samoprispevkov, ki smo jih poznali v Jugoslaviji? Spomnimo, da je pred tedni nekdanji finančni minister in zdaj (še) dekan ljubljanske ekonomske Dušan Mramor, ki je blizu zdajšnji vladi in je bil tudi v igri za finančnega ministra, za Večer že povedal: "Osebno me v tej situaciji ne bi prav nič motilo, če bi se zatekli celo h kakšnemu jugoukrepu, s katerim bi pritegnili ljudi. Denimo, da bi se dogovorili, da bomo nekaj sobot v letu delali zastonj."
|
neutral
|
6,011
|
Ameriška hčera švicarskega farmacevta naj bi z večmilijonskimi 'programi nagrajevanja' podkupovala zdravnike in spodbujala predpisovanje njihovih zdravil pacientom. Ameriško tožilstvo je vložilo tožbo zoper tamkajšnjo podružnico Novartisa , ker naj bi ta zdravnikom omogočal ugodnosti, v zamenjavo pa naj bi ti pacientom pogosteje predpisovali Novartisova zdravila. Matično podjetje Novartis je sicer lastnik Leka . Ugodnosti za zdravnike naj bi farmacevti nudili pod pretvezo izobraževalnih simpozijev, v resnici pa so zdravniki med drugim na njihov račun ribarili na Floridi, ugotovitve tožilstva povzema marketwatch.com. "Kot je navedeno v obtožnici, je Novartis z večmilijonskimi 'programi nagrajevanja' podkupoval zdravnike in spodbujal predpisovanje njihovih zdravil pacientom," so povedali na državnem tožilstvu.
|
negative
|
6,012
|
Kljub rekordni absolutni vrednosti izvoza izgubljamo tržne deleže KAJ SMO BRALI TA TEDEN Še enkrat objavljamo enega od najbolj branih člankov tega tedna, ki smo jih objavili v časniku Finance. Mislite, da je izvoz svetla točka slovenskega gospodarstva in bi nas lahko potegnil iz krize? Potem bo treba izvoznikom močno izboljšati delovne razmere, kajti podatki OECD kažejo, da Slovenija vse bolj zaostaja tudi na tem področju. Čeprav je bil lani slovenski izvoz rekorden, pa njegova moč in pomen pešata že od začetka gospodarske krize. Izjema je leto 2011, ko nam je uspelo zadržati svoj položaj na izvoznih trgih. Avstrija in celo Italija sta v zadnjih treh letih uspešnejši od Slovenije, z Nemčijo pa se niti ne moremo primerjati. Tudi če gledamo celotno tisočletje, je Slovenija izvozno že manj uspešna kot Nemčija, kažejo podatki OECD. Davki, birokracija, finance... Davki, prispevki, toga zakonodaja, birokracija in seveda finančni krč so težave, ki jih ne rešujemo in so lani skoraj ustavile rast izvoza. Seveda je treba k temu dodati tudi prezadolženost slovenskega gospodarstva, zaradi česar slovenska izvozna podjetja premalo vlagajo v razvoj in so vse manj konkurenčna. Slabih 20,9 milijarde evrov, kolikor je po podatkih statističnega urada znašal lanski izvoz, je bilo le 69 milijonov oziroma 0,3 odstotka več kot predlanskim. Položaj na naših izvoznih trgih pa se nam je seveda poslabšal. Kriza razgalila težave Slovenija je bila, relativno gledano, izvozno najmočnejša leta 2008. Takrat smo v primerjavi z letom 2000 imeli 20 odstotkov večji tržni delež mednarodne trgovine. Zdaj je naš delež le še 13 odstotkov večji kot pred 13 leti. Če je še razumljivo, da smo v letu gospodarske krize močno upadli, ko se je izvoz zmanjšal za 19 odstotkov, pa je velika težava v tem, da se naš položaj še kar poslabšuje. Tudi večina drugih evropskih držav je v krizi izgubila svoj položaj na izvoznih trgih, a večina evropskih držav svoje deleže zdaj nekoliko povečuje. Nemčija prehitela slovenski zagon Za primerjavo lahko vzamemo gospodarsko razvito Nemčijo, ki ima sicer manjše, a bolj stabilne rasti. Moč nemškega izvoza se je od leta 2000 do leta 2008 povečala le za osem odstotkov, Slovenija pa je v tem obdobju zrasla za petino. Zdaj je moč nemškega izvoza šestino večja kot na začetku tisočletja in po rasti je lani prehitela Slovenijo. Zgolj kot zanimivost naj opozorimo, da je denimo tudi Italiji v zadnjih treh letih uspelo nekoliko izboljšati položaj na svojih izvoznih trgih. Avtorja: Karel Lipnik in Rok Pikon
|
neutral
|
6,013
|
Tako je v komentarju pred osmimi leti zapisal odhajajoči guverner Banke Slovenije o (Marko Kranjec). Ministrstvo za okolje je v ... Ureditev dimnikarske dejavnosti ni najpomembnejša težava gospodarske in okoljske politike. Je le kamenček v mozaiku nesmislov, ki smo jih stkali v zadnjih letih, in izraža naše razumevanje gospodarstva, trga, konkurenčnosti, svobodne pobude in administrativnega urejanja. Vir: Finance.si, 17. marca 2005 Tako je v komentarju pred osmimi leti zapisal odhajajoči guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Ministrstvo za okolje je v reviziji računskega sodišča, objavljeni pred kratkim, spet dobilo negativno mnenje zaradi slabega nadzora nad dimnikarsko službo.
|
neutral
|
6,014
|
Slabša dostopnost do posojil in ciprska kriza sta glavna razloga za to, da se je poslabšalo razpoloženje v podjetjih evrskega območja V Evropski komisiji pravijo, da so podjetjem precej upadla naročila. To nakazuje, da je povpraševanje po dobrinah šibko, kar je slab znak za gospodarstvo evrskega območja v prihodnjih mesecih Poslabšanje indeksa gospodarske klime v aprilu kaže, da se recesija v evrskem območju nadaljuje tudi v drugem letošnjem četrtletju. Ne le to. Celo poglablja se. Indeks je z minus 0,75 padel na minus 0,93 točke, ugotavlja Evropska komisija. Poslabšanje je dodaten pritisk na Evropsko centralno banko naj ta v četrtek zniža temeljno obrestno mero. Močno poslabšanje v storitvenem sektorju Indeks zaupanja v industriji se je aprila iz minus 12,3 poslabšal na minus 13,8 točke, v storitvenem sektorju pa z minus sedem na minus 11,1 točke. Poslabšanje v industriji je bilo pričakovano, v storitvenem sektorju pa ne. Omenjeno je slaba novica za evropski BDP, saj ga večino ustvarimo ravno s storitvami.
|
negative
|
6,015
|
Letno poročilo Soda razkriva prejemke zdaj že nekdanje uprave v letu 2012 Odstavljeni šef Soda Tomaž Kuntarič Februarja razrešeni prvi človek Slovenske odškodninske družbe Tomaž Kuntarič je lani kot direktor družbe zaslužil 236.250 evrov - od tega, razkriva letno poročilo Soda je Kuntarič prejel 146 tisoč evrov fiksne plače, ki se upravi soda izplačujejo v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD), Poleg tega pa je so, 84.092 evrov znašali še gibljivi prejemki. V pojasnilu letnega poročila piše, da gibljivi del vsebuje obračunane gibljive prejemke za tri leta, večina teh prejemkov je bila izplačana v letu 2013. Enak znesek je prejel tudi razrešeni član uprave Matjaž Jauk, gibljivi prejemki tretjega razrešenega člana uprave Kreša Šavriča pa so znašali 94.628 evrov. Skupno so trije člani odstavljene uprave Soda lani prejeli 695 tisoč evrov. Od tega so 404 tisoč evrov znašale fiksne plače, 263 tisoč evrov pa poplačila nagrad za pretekla leta. Spomnimo, zdaj že bivši nadzorniki Soda so Kuntaričevo upravo razrešili, ker ta upravi Telekoma Slovenije ni poslala zahteve za preklic skupščine. Po zakonu o Slovenskem državnem holdingu bi namreč uprava Soda potrebovala soglasje državnega zbora. Soglasja ni bilo, Kuntaričeva uprava pa ni želela kršiti zakona. Kuntarič, Jauk in Šavrič so takrat napovedali, da bodo prek sodišča zahtevali odpravnino za predčasno končan mandat. Tem so se kasneje odpovedali. Kako izplačilo pojasnjuje Kuntarič »Leta 2009, ko sem nastopil mandat, smo se zaradi gospodarskih razmer nagradam odpovedali. Leta 2011 mi je za preteklo leto pripadala nagrada v višini dveh mesečnih plač, izplačilo katere smo v celoti zadržali. Leta 2012 sem za leto 2011 dobil nagrado v višini treh mesečnih plač, izplačano sem dobil eno in pol. Enako je tudi letos,« je pojasnil Kuntarič. Po Kuntaričevih besedah je letos marca dobil izplačanih okoli 20 tisoč evrov neto nagrad za nazaj. »Gre za pet plač, različnih višin,« je še povedal nekdanji predsednik uprave Soda in zatrdil, da številka 84 tisoč evrov ne drži. Kuntarič je še pojasnil, da gibljivi del vsebuje obračunane gibljive prejemke za tri leta, večina teh prejemkov je bila izplačana v letu 2013, po prenehanju mandata. »Gre torej za računovodsko zadevo,« je dodal.
|
neutral
|
6,016
|
Imamo pa težavo, da znamo vsak parameter, ki se pojavi v družbi, stehtati in izmeriti, družboslovci pa poskušajo svet opisati, kar lahko vodi v probleme. Pravkar se vračam z objekta, ki se je podrl, ker ga je odgovorni za gradnjo samo opisoval... Vir: Dnevnik Dekan ljubljanske strojne fakultete in kandidat za rektorja ljubljanske univerze Jožef Duhovnik o razliki med diplomanti družboslovnih in tehniških ved.
|
neutral
|
6,017
|
Wall Street Journal poziva vlagatelje, naj preučijo apetit bonitetne agencije Moody's za nižanje bonitetnih ocen "Vlade evrskih držav, pazite! Presenetljiva odločitev bonitetne agencije Moody's, da zniža slovensko boniteto na raven "smeti", je zlovešča poteza agencije, ki je že sedaj na slabem glasu." S temi besedami se začenja članek, včeraj objavljen na spletni strani vplivnega ameriškega časopisa Wall Street Journal. Spomnimo, Moody's je v torek oceno Slovenije znižal za dve stopnji iz Baa2 na Ba1, kar slovenski dolg uvršča med špekulativne naložbe. Zaradi novice o spremembi ocene je bil za torek predvideni zaključek izdaje slovenske dolarske obveznice odložen. Avtor članka, Richard Barley nadalje piše, da znižanje bonitete Slovenije ne bi smela preprečiti izdaje obveznice, a pošilja pomemben signal investitorjem v obveznice vlad evrskega območja. "Bodite pozorni na agresivno držo Moody'sa," svetuje avtor. Problematična sta 'tajming' in utemeljitev "Problem ni v bonitetni oceni Ba1, saj so že zahtevani donosi slovenskih obveznic namigovali na to, da so investitorji vzeli v zakup težave Slovenije." Avtorja članka bolj begata 'tajming' in utemeljitev znižanja bonitete. "Moody's je že ocenjeval, da so slovenski obeti negativni, ampak ni oznanil uradnega pregleda ocene," je med drugim zapisano v članku. Vprašljiva je tudi zaskrbljenost Moody'sa glede višine javnega dolga. WSJ ob tem navaja, da je slovenski dolg ob koncu lanskega leta dosegal 54,1 odstotek BDP, s tem pa je bil veliko manjši od evrskega povprečja, ki je znašal 90,6 odstotka. "Veliko nižji je tudi od irskega, ki znaša 117,6 odstotka BDP, a Moody's otoško državo ocenjuje z enako oceno kot Slovenijo." Največji pomislek Moody'sa, izražen v utemeljitvi bonitetne ocene, pa je letel na potencialno izgubo dostopa do finančnih trgov. "Da je Moody's izrazil tovrstno skrb na dan, ko je bila Slovenija tik pred uspešno izdajo obveznic, se zdi perverzna. Še posebno, ker Slovenija ni redna prodajalka obveznic in bi za to potrebovala nenehen dostop do trgov, kot to potrebujeta Španija in Italija," pa sporoča WSJ. "Zaskrbljeni so lahko tudi ostali" "To, da je Moody's osredotočen na zgoraj omenjeno tveganje, lahko predstavlja skrb tudi za ostale države, ki so odvisne od napetosti na finančnih trgih." WSJ med take države uvršča tudi Španijo in obenem poziva vlagatelje, naj preučijo apetit Moody'sa za nižanje bonitetnih ocen.
|
negative
|
6,018
|
Karikatura se navezuje na komentar: Zunanji sovražniki in domači izdajalci...
|
neutral
|
6,019
|
Vodstvo družbe je sindikatu zagotovilo, da bo preostanek marčnih plač izplačalo najpozneje do sredine prihodnjega tedna Za ponedeljek napovedana stavka zaposlenih v Aha Muri je preložena. Vodstvo družbe je namreč danes sindikatu zagotovilo, da bo preostanek marčnih plač izplačalo najpozneje do sredine prihodnjega tedna. Če se to ne bo zgodilo, bo stavka v četrtek, 9. maja. Delavci Aha Mure so zaradi zaostalega izplačila marčnih plač 25. aprila že izvedli dvourno opozorilno stavko. Dan pozneje jim je vodstvo izplačalo plače v polovičnem znesku oz. okoli 300 evrov na delavca. "Denar v družbo prihaja" Predsednica sindikata v Aha Muri Jolanka Horvat je danes za STA pojasnila, da se je stavkovni odbor popoldne sestal z vodstvom podjetja in to je dokazalo, da denar v družbo prihaja. Gre za redna plačila poslovnih partnerjev, ki bi morala zadostovati za izplačilo celotne marčne plače, kot so se dogovorili. Prvi del preostanka marčne plače naj bi delavci Aha Mure prejeli v ponedeljek, drugi del pa najpozneje v sredo. Če se to ne bo zgodilo, bodo v četrtek stavkali.
|
positive
|
6,020
|
Vladni predlogi ukrepov so napačna pot, pravijo v največji opozicijski stranki SDS, ki jo vodi Janez Janša V SDS ocenjujejo, da so vladni predlogi ukrepov za uravnoteženje javnih financ napačna pot, saj je preveč poudarka na ukrepih za zvišanje prihodkov in premalo na racionalizaciji porabe. Predsednik SDS Janez Janša pravi, da gre dejansko za "gašenje požara z bencinom". Poslanec SDS Andrej Vizjak upa, da bo opozicija lahko predlagala svoje ukrepe. Janša je tako že zjutraj prek Twitterja sporočil, da je zviševanje in uvajanje novih splošnih davkov namesto znižanja stroškov napačna smer. "Kot da bi z bencinom gasili požar," je ponazoril prvak SDS. Vizjak ukrepov še ni videl Vizjak je medtem danes v DZ povedal, da predlogov še ne more podrobno komentirati, saj jih v opoziciji uradno še nimajo na mizi. Po tem, kar je slišal in bral, pa je tudi on prepričan, da je pot napačna. Predlagani okrepi v osnutku programa stabilnosti so po njegovih besedah neuravnoteženi. Predlog govori bistveno več o novih davkih ter obremenitvah gospodarstva in državljanov kot o zniževanju neproduktivnih odhodkov in racionalizaciji javnega sektorja, je prepričan Vizjak. Gospodarstvo bo takšne ukrepe po Vizjakovem prepričanju gotovo zelo negativno občutilo. Slovenija, tako nekdanji minister, potrebuje okrevanje, gospodarsko rast in ukrepe, ki bodo dvignili povpraševanje, predlogi pa gredo prav v nasprotno smer zadušitve gospodarske dejavnosti in povpraševanja. Računajo na bolj uravnotežen paket ukrepov Opozicija bo vlado na to tudi opozorila, je dejal poslanec SDS, ki verjame, da tudi EU te neuravnoteženosti ne bo spregledala. Tako Janša kot Vizjak sta spomnila na nedavne izjave predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija, da ima pot konsolidacije javnih financ preko zviševanja davkov v državah z že tako visoko obdavčitvijo nasprotne učinke. Vizjak zato upa, da bodo lahko v opoziciji predlagali bolj uravnotežen paket ukrepov. Napovedanega sredinega srečanja z vlado naj bi se v SDS udeležili, a pričakuje dvosmerno komunikacijo. Problem v Sloveniji lahko po Vizjakovem prepričanju rešijo le okrevajoče gospodarstvo in nova delovna mesta, zdaj pa se od te poti z novimi davki oddaljuje. Spomnil je, da je imela tudi prejšnja vlada podobno situacijo kot ta, ko je bil sprejeti proračun glede na spremenjene okoliščine nerealen, a je šla po drugi poti znižanja davkov in krčenja neproduktivne porabe. Rezerve po Vizjakovem mnenju še obstajajo. "Ko pa se tudi tu pride do konca, je lahko prostor za kak davek," je dodal.
|
neutral
|
6,021
|
Komaj 11 dni za tem, ko je višje sodišče razveljavilo sklep o začetku stečaja CPL, danes eden od upnikov skuša na dražbi prodati zarubljene delnice KPL, ki so v lasti CPL Foto: Andrej Križ Dražbo za 519.524 delnic družbe KPL ali sto odstotkov kapitala KPL, ki je bila razpisana za danes v Kamniku, a je okrajno sodišče pol ure pred napovedanim začetkom dražbe to preklicalo. Po besedah sodelavcev izvršitelja Marjana Hojsa so se dražbe skušali udeležiti trije kupci, a so jih tik pred zdajci zavrnili. »To je zgolj še en dokaz o fleksibilnosti in ažurnosti naših sodišč,« nam je v ciničnem tonu povedal zastopnik enega od upnikov CPL, ki bi bil z uspešno izvedeno dražbo KPL oškodovan. Dodajmo, dražbo je z izvršbo sprožila ljubljanska družba Sago, ki je tako skušala poravnati del od skupno 3,9 milijona evrov terjatev do družbe CPL, edinega lastnika KPL. Izklicna cena je postavljena na 1,7 milijona evrov. Hojs: Presenečen bom, če bo KPL prodan po izklicni ceni Izvršitelj Hojs nam je včeraj povedal, da na današnji dražbi pričakuje dva ali tri dražitelje, ki naj bi se za nakup delnic KPL potegovali z višanjem cene po 100 tisoč evrov. Dejal je, da bi bil zelo presenečen, če bi bil kupec le eden in bi bile delnice prodane po izklicni ceni 1,7 milijona evrov. Na vprašanje, ali v tem primeru ni šlo za prikrajšanje preostalih upnikov CPL, je dejal, da tega ne želi komentirati, vendar pa so po razveljavitvi stečaja izpolnjeni vsi zakonski pogoji za nadaljevanje izvršilnega postopka, ki ga zahteva Sago. Nenavadno hitro sodišče Dražba, ki jo je za danes sklicalo ljubljansko okrajno sodišče, se je sicer zdela sklicana nenavadno hitro, saj je ljubljansko višje sodišče 29. aprila ugodilo pritožbi družbe pooblaščenke CPL zoper sklep okrožnega sodišča o začetku stečaja nad CPL in zadevo vrnilo okrožnemu sodišču v nov postopek. Spomnimo, odločitev za stečaj CPL je bila sprejeta na predlog štirih delavcev, ker jim družba ni izplačala plač in prispevkov za oktober, november in december lani. CPL je na dan sklica naroka štirim delavcem nakazal neizplačane plače in prispevke. Okrožno sodišče je tedaj ocenilo, da je bilo plačilo prepozno in da je veljala neizpodbitna domneva, da je CPL trajneje nelikviden, višje sodišče pa vztraja, da delavci, ki so jim poplačane terjatve, ne morejo nastopati kot predlagatelji stečaja. Kako bo današnja dražba všeč upnikom CPL? Višje sodišče je v svoji sodbi med prazničnimi dnevi okrožnemu sodišču naložilo, naj obravnava predloge ostalih upnikov, ki so zahtevali stečaj - SGP Zasavje v stečaju, SKB banka, Probanka, Banka Celje in SCAC Italpali. Naši sogovorniki, ki so blizu ljubljanskim gradbeniškim krogom in ne želijo biti imenovani, svarijo, da se je okoli CPL doslej nakopičilo že precej nenavadnih naključij. Od prevzemnikov brez denarja, očitnega zavlačevanja s stečajem in odločitve višjega sodišča, do prodaje, ki utegne koristiti le enemu od upnikov, druge pa pustiti na suhem.
|
neutral
|
6,022
|
Zamisel državnega sekretarja o obujanju nasedlih gradbenih velikanov Primorja in SCT je uresničljiva, a bo terjala precej časa in denarja, je prepričan nekdanji prvi mož SCT Ivan Zidar "Telo je mrtvo, naj preživi duša," je o projektu ustvarjanja gradbincev frankensteinov dejal državni sekretar v vladi Alenke Bratušek Gašpar Gašpar Mišič. "Edino pravilno, ta pobuda je vredna podpore," nam je povedal nekdanji gradbeni baron Ivan Zidar. Zamisel državnega sekretarja Gašparja Gašparja Mišiča, da bi država morala obuditi propadle gradbene velikane je sprožila vrsto pomislekov, na drugi strani pa je navdušila v zadevi Čista lopata na 14 mesecev zapora obsojenega Ivana Zidarja. "Ne, nikoli ni prepozno. Res je bistveno dražje in bolj dolgotrajno na novo postaviti SCT, kot ga je bilo uničiti. Zakaj mislite, da smo tedaj v tistem režimu postavili tako velik SCT? Ker je bilo že tedaj vsakomur jasno, da je gradbeništvo multiplikator razvoja in izvoza," nam je po telefonu povedal Ivan Zidar. Kako oživljati mrtve? Zidar se v celoti strinja z Mišičevo tezo, da duša v mrtvem telesu velikih gradbenikov še živi. Strinja pa se tudi, da utegnejo pomanjkanje referenc in znanja ljudi biti težava, a ne nepremostljiva. "Najprej je treba ugotoviti, kdo je uničil veliki SCT in kdo se je spomnil čiste lopate. Povem vam, da je čista lopata čisti blef, zadaj je interes politike," pravi Zidar. Kako torej oživiti pogorišča? "Postopno in s kar precej milijoni je to izvedljiva naloga, zdaj nimate drugega kot par vaških firm. Če se bo našla politična volja, ne bo težav," nam je povedal Zidar. Čufer in Bratuškova se mu dopadeta Finančni minister Uroš Čufer obsojenemu gradbenemu baronu vzbuja zaupanje. "Všeč mi je finančni minister, ker ne govori preveč. Tak po mojem mnenju mora biti finančni minister. Tudi o premierki imam dobro mnenje, v vsakem trenutku glasujem za njo, ker je pogumna," pravi Zidar. Mu je na Alenki Bratušek všeč tudi to, da ima na njo velik vpliv župan Ljubljane Zoran Janković? Spomnimo, Janković je najbrž zadnji slovenski politik, ki je Zidarju zaupal kak večji posel pred dokončnim zlomom SCT. "Lahko mi verjamete, da je na ženske zelo težko vplivati. Če vam bo kak moški rekel, da lahko vpliva na ženske, poiščite koga bolj izkušenega," je dodal sogovornik.
|
neutral
|
6,023
|
Vlada je danes potrdila imenovanje novih veleposlanikov Vlada je danes na zaprti seji potrdila imenovanje novih veleposlanikov v 17 državah, poroča Delo. Veleposlaniški položaj za Slovenijo v gospodarsko najpomembnejši partnerici Nemčiji bo po poročanju Dela zasedla Marta Kos Marko (na sliki), nekdanja dolgoletna novinarka in dopisnica nacionalne televizije iz Nemčije, nekdanja podpredsednica Gospodarske zbornice Slovenije in komunikacijska svetovalka. Na Dunaj naj bi odšel Andrej Rahten, ki je nazadnje vodil strateški svet na MZZ. Pred tem je že bil zaposlen na ministrstvu, v obdobju prve vlade Janeza Janše pa je bil premierov svetovalec za zunanje zadeve. Za veleposlanika v Washingtonu je bil imenovan državni sekretar na zunanjem ministrstvu Božo Cerar, v New York za veleposlanika pri Združenih narodih pa odhaja Andrej Logar. V Rusijo pa vlada pošilja Primoža Šeligo, ki je bil nazadnje veleposlanik v Ukrajini, še poroča Delo.
|
neutral
|
6,024
|
Na negativen četrtletni rezultat največje slovenske banke, ki jo vodi Janko Medja, so vplivale predvsem oslabitve in rezervacije So pa v NLB, ki jo vodi Janko Medja, uspeli znižati stroške. V prvih treh mesecih so bili ti na medletni ravni nižji za 3,3 milijona evrov oziroma za šest odstotkov. Znašali so 52,2 milijona evrov. Količnik najbolj kakovostnega kapitala pri 8,9 odstotka Na zadnji dan marca je kapitalska ustreznost NLB Skupine znašala 10,7 odstotka, količnik temeljnega kapitala (Tier 1) pa 8,9 odstotka. Bilančna vsota NLB je konec marca znašala 14,2 milijarde evrov, kar je odstotek manj v primerjavi s koncem leta 2012. Seznami za prenos na slabo banko so nared, čaka se zakon Nadzorni svet se je na seji seznanil tudi s potekom priprav na prenos slabih terjatev na družbo za upravljanje terjatev bank oziroma tako imenovano slabo banko. Seznam komitentov in sredstev za prenos je pripravljen, tako da bo NLB lahko odreagirala takoj, ko bo oblikovan zakonski in institucionalni okvir in bodo sprejete ustrezne odločitve pristojnih institucij, sporočajo iz NLB.
|
neutral
|
6,025
|
Ljubljanski župan Zoran Janković predstavlja obsežen program investicij mesta v prenovo vodovodne, kanalizacijske in druge infrastrukture "Začeli bomo z Rakovo jelšo," je pravkar povedal ljubljanski župan Zoran Janković na novinarski konferenci, kjer predstavlja obsežen program investicij mesta v prenovo vodovodne, kanalizacijske in druge infrastrukture. Med zahtevnejšimi projekti je izpostavil ureditev jarkov ob Ižanski cesti, kjer nameravajo postaviti cevi in na sedanjih jarkih urediti pločnik in kolesarsko stezo. Komunalna ureditev Rakove jelše, to kar je bilo narejeno in to, kar še bo, bo skupaj stala 27 milijonov evrov, je dejal direktor Vodovoda kanalizacije Krištof Mlakar. Na vprašanje, koliko bodo stala vsa dela na komunalni infrastrukturi, je namesto Mlakarja odgovoril Janković: "Če rečemo 200 milijonov, nismo rekli preveč." Polovico tega zneska bo po pričakovanjih župana prispeval evropski proračun. Primer Tovšak: Verjamem, da bo pravna država svojo nalogo opravila Pobega Hilde Tovšak Janković ne želi komentirati, tega ne razume in verjame, da bo pravna država svojo nalogo opravila. Ni mu žal, da je sodeloval s Tovšakovo. Pravosodnemu ministru Senku Pličaniču svetuje, naj se o zapletu s Tovšakovo pogovori s predsednikoma sodišča in tožilstva. Janković je razočaran nad anketo med direktorji, ki je pokazala na skorumpiranost Slovenije. "Sam sem poizvedoval med direktorji, kdo je sodeloval v anketi in noben ni sodeloval v njej," pravi Janković. Glede informacije, da bo država dala finančno pomoč projektu Emonika, Janković pravi, da ni videl še nobenega papirja. To zamisel pozdravlja, bi pa pomoč morala biti utemeljena na jasnih merilih. "Tožba zoper Moody's se mi zdi dobra zamisel" Janković je trdno prepričan, da se celoten znesek dviga DDV ne bo prelil neposredno v cene. Tožba zoper bonitetno hišo Moody's se mu zdi dobra zamisel, saj je velik podpornik zamisli o ustanovitvi evropske bonitetne agencije. Moody's se je po njegovem mnenju v preteklosti že večkrat izkazal z napačnimi ocenami, v Sloveniji jih že dolgo ni bilo in je ta bonitetna agencija sploh ne pozna, meni Janković.
|
neutral
|
6,026
|
To je sporočilo 18. Slovenske marketinške konference, ki poteka danes in jutri v Portorožu Poglejte si utrinke prvega dne 18. Slovenske marketinške konference
|
neutral
|
6,027
|
V standardni kotaciji na ljubljanski borzi so danes najvišjo rast ob skromnem promet beležile delnice Aerodroma Ljubljana (+7,68 odstotka na 15,29 evra) Foto: Aleš Beno Ljubljanska borza je današnje trgovanje končala s padcem. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP se je znižal za 5,09 točke oz. 0,84 odstotka na 599,36 točke. Pocenila se je večina delnic v indeksu, rast so beležile le delnice NKBM (skoraj sedemodstotno) in Mercatorja (več kot odstotno). Borzni posredniki so sklenili za 750.770 evrov poslov, večino - za 505.410 evrov - v prvi kotaciji. Opravljen je bil en posel v svežnju, in sicer z 28.000 delnicami Pozavarovalnice Save po ceni 7,10 evra. Delnice Save Re so bile danes tudi najprometnejše - z njimi je bilo skupno sklenjenih za 199.510 evrov poslov, zaključni tečaj pa se je znižal za 0,01 odstotka na 7,10 evra. Pozavarovalnica Sava je danes začela z vpisovanjem novih delnic, ki jih bo izdala v okviru 55-milijonske dokapitalizacije. Po ceni sedem evrov jih lahko najprej vpisujejo obstoječi delničarji, v nadaljevanju pa jih bodo ponudili najprej malim vlagateljem, zatem pa še povabljenim, velikim in institucionalnim vlagateljem. Večina delnic iz indeksa navzdol Z izkupičkom od dokapitalizacije namerava Pozavarovalnica Sava financirati nakup Zavarovalnice Maribor, o katerem se je skupaj s Slovensko odškodninsko družbo (Sod) konec lanskega leta dogovorila z Novo Kreditno banko Maribor (NKBM). Kupnina za 50,99-odstotni delež Zavarovalnice Maribor je znašala 65 milijonov evrov. Danes se je sicer pocenila večina delnic iz indeksa: delnice Telekoma Slovenije sej je ob 18.200 evrov prometa pocenila za 2,97 odstotka na 96,05 evra, Zavarovalnice Triglav ob 37.340 evrov prometa za 2,37 odstotka na 18,55 evra, Petrola ob 13.860 evrov prometa za 1,19 odstotka na 212,10 evra, Gorenja ob 360 evrov prometa za 0,60 odstotka na 4,18 evra in Krke ob 141.440 evrov prometa za 0,10 odstotka na 50 evrov. Rast med blue chipi so zabeležile le delnice NKBM (3740 evrov, +6,85 odstotka na 78 centov) in Mercatorja (78.310 evrov, +1,21 odstotka na 87,55 evra). Med preostalimi delnicami iz prve kotacije so se poleg delnic Save Re pocenile še delnice Luke Koper (12.060 evrov, -1,87 odstotka na 7,40 evra), medtem ko so se Intereuropine delnice ob 600 evrov prometa podražile za 0,17 odstotka na 60 centov. Najvišja rast delnic Aerodroma Ljubljana V standardni kotaciji so najvišjo rast ob skromnem promet beležile delnice Aerodroma Ljubljana (+7,68 odstotka na 15,29 evra), podražile so se tudi Salusove delnice (15.960 evrov, +1,70 odstotka na 209,90 evra). Padec so utrpele delnice Letrike (-5,11 odstotka na 16,51 evra) in Žita (-1,70 odstotka na 55,05 evra). Nespremenjeni so ostali tečaji delnic Pivovarne Laško (pri 4,70 evra) in Save (pri 3,73 evra). Na trgu obveznic, kjer je bilo sklenjenih za 195.120 evrov poslov. Po prometu so izstopale delnice Probanke, 10. izdaje - njihov tečaj je ob 182.240 evrov prometa ostal nespremenjen pri 68 odstotkih nominalne vrednosti.
|
neutral
|
6,028
|
Luka Koper dolguje nekdanjemu članu in namestniku uprave Aldu Babiču še 375 tisoč evrov. Ker Luka Babiču denarja še ni nakazala, se je ta obrnil na sodišče Luka Koper je od Okrajnega sodišča v Kopru prejela sklep, zaradi izterjave denarne terjatve nekdanjega člana in namestnika predsednika uprave Alda Babiča. Sklep o izvršbi je bil vložen na podlagi pravnomočne sodbe Delovnega sodišča v Kopru, ki je naložilo Luki Koper, da prizna Babiču vse pravice iz delovnega razmerja in obračuna ter izplača mesečno plačo od 15. julija 2009 do 9. julija 2012. Luka Koper je zoper sodbo Delovnega sodišča vložila izredno pravno sredstvo (revizijo). Zahtevek v izvršilnem postopku predstavlja neto znesek v višini 480 tisoč evrov in je zmanjšan del plačanega zneska dne 28. marca letos v višini 105 tisočakov. To pomeni, da Luka Koper še vedno dolguje Babiču 375 tisoč evrov. Babič postopka ne želi komentirati. Spomnimo, Babič je bil krivdno razrešen sredi leta 2009, nova uprava pa mu je ponudila delovno mesto komercialista, ki ga je zavrnil. V Luki, ki jo je takrat vodil Gregor Veselko, so menili, da je s tem delovno razmerje odpovedano. Vendar je Babič na delovno sodišče vložil tožbo proti Luki, ki jo je dvakrat izgubil, v tretje pa je višje delovno sodišče 19. marca razsodilo, da mora Luka Koper Aldu Babiču izplačati plačo za tri leta.
|
neutral
|
6,029
|
Jaz denarja nimam, da bi karkoli plačal, pravi nekdanji predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin, ki ga preiskujejo zaradi domnevno spornih logističnih projektov Na koprskem okrožnem sodišču so zoper nekdanjega prvega moža koprske Intereurope Andreja Lovšina uvedli še drugo preiskavo, tokrat zaradi poslov v Ukrajini, pišejo primorske novice. Intereuropa naj bi pri gradnji logističnega terminala v ukrajinski prestolnici Kijevu preplačala zemljišče. Prodajalec, ukrajinski državljan, naj bi ga kupil za 5,8 milijona evrov, in Lovšinovim prodal za 12 milijonov evrov. Lovšin naj bi na zaslišanju pred preiskovalno sodnico vse očitke zavrnil. Kmalu obtožnica v primeru Čehov? V začetku leta se je na koprskem preiskovalnem oddelku končala tudi preiskava zaradi domnevne zlorabe položaja, ki naj bi jo Lovšin zagrešil pri nasedli naložbi v ruskem terminalu Čehovu. Več o nepravilnostih v članku Izguba koprskega logista v Rusiji: 99 milijonov evrov. Dodajmo, v projekt Čehov je Intereuropa vložila 144 milijonov evrov, lani pa s prodajo Unicreditu zanj iztržila borih 45 milijonov evrov. Ali je tožilstvo zbralo dovolj dokazov za vložitev obtožnice, še ni znano. Nekdanji predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin je premoženje prepisal na sorodnike. Lovšin pravi, da je brez denarja Ta teden je potekal še poravnalni narok v odškodninski tožbi Intereurope zoper Lovšinovo upravo (v tej sta sedela še Zvezdan Markežič in Ondina Jonke), ki ni uspel. Intereuropa zahteva 37,5 milijona evrov odškodnine za oškodovanje v zgoraj omenjenih projektih. »Jaz denarja nimam, da bi kar koli lahko plačal,« je po naroku dejal Lovšin, ki je svoje premoženje sicer prepisal na sorodnike. Naslednji narok je sklican za 28. avgust.
|
negative
|
6,030
|
Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je poudaril, da bodo potrebni še dodatni rezi in varčevalni ukrepi, med drugim tudi zmanjševanje števila občin. "Shajamo lahko s stotimi," je dejal Dodatni rezi v javno porabo bodo tudi po mnenju ministra Gregorja Viranta nujni. A ukrepi utegnejo zaradi različnih strankarskih pogledov povzročiti trenja v koaliciji. DeSUS nasprotuje posegom v pokojnine, SD ni navdušen nad privatizacijo. A Virant svari: "Koalicija mora biti enotna in pozabiti na strankarski prestiž". Virant bi rezerve iskal na odhodkovni strani Minister za notranje zadeve in javno upravo Virant po seji vlade sicer ni želel povedati, na katera področja bodo segli nadaljnji ukrepi, posvaril pa je, da bo v javno porabo treba rezati na številnih področjih. Sam je bolj zavzet za iskanje rezerv na odhodkovni strani kot pa za uvedbo kriznega davka. Minister Gregor Virant je bolj zavzet za iskanje rezerv na odhodkovni strani kot pa za uvedbo kriznega davka "Izpostavljam železno disciplino" Glede plač javnih uslužbencev je zadeva po njegovih besedah zaprta, zato izpostavlja "železno disciplino" pri zmanjšanju števila javnih uslužbencev. Tega se bodo po njegovih besedah morali držat vsi resorji. Kot je pojasnil, bodo ostali pri načrtovanem zmanjšanju števila zaposlenih za en odstotek letno, kar pomeni 50 milijonov evrov na letni ravni. "Debirokratizacija sistema oddajanja naročil" Izpostavil je še ukrepe pri javnih naročilih. Pri tem je treba po Virantovem mnenju zlasti debirokratizirati sistem oddajanja naročil, kar pomeni, da bi se izbral najugodnejši ponudnik. Poleg tega je po njegovih besedah treba usposobiti ljudi, ki oddajajo javna naročila in jih mogoče tudi nagraditi, če privarčujejo. "Shajali bi lahko s sto občinami" Med nujnimi ukrepi je tudi zmanjševanje števila občin, čeprav po Virantovih besedah koalicija o tem še nima konkretnega načrta. Po njegovih ocenah bi v Sloveniji lahko shajali približno s sto občinami. Kot pravi, bi morali določiti, da je absoluten kriterij za občino najmanj 5000 prebivalcev, ostale pa bi preprosto ukinili oz. združili z večjimi. Na ministrstvu za javno upravo bodo, kot je napovedal Virant, naredili tudi simulacijo, kaj bi tak kriterij prinesel. Primanjkljaja je za 1,5 milijarde evrov Pojasnil je še, da ima vlada zastavljen rebalans proračuna, ki ga bo državni zbor sprejel predvidoma na julijski seji. Deficita je za 1,5 milijarde evrov, je povedal in dodal, da ne bodo smeli odstopiti niti za evro. Upam da bodo v SD "dojeli in razumeli" nujnost privatizacije
|
negative
|
6,031
|
Sklep nekdanjemu direktorju Lekarne Ljubljana Marku Jakliču še ni bil vročen Inšpektorat za prostor je izdal nov sklep, da mora nekdanji šef Lekarne Ljubljana Marko Jaklič porušiti črno gradnjo v Selu nad Polhovim Gradcem, in sicer stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje, piše Žurnal24. Sklep zavezancu, nekdanjemu direktorju Lekarne Ljubljana, še ni bil vročen. Tako je inšpektorat odločil po tem, ko je upravno sodišče aprila ugodilo Jakličevi pritožbi in odpravilo sklep o rušenju črne gradnje ter zadevo vrnilo inšpektoratu v ponovno odločanje. Le malo pozneje je gradbeni inšpektor ugotovil, da je Jakličev bazen ob hiši enostaven objekt, za katerega po Černačevi uredbi ne potrebuje gradbenega dovoljenja. Rušenje Jakličeve črne gradnje bo sicer mogoče šele "na podlagi izvršljivega sklepa", pojasnjujejo na inšpektoratu in dodajajo, da ta sklep za omenjeno nelegalno gradnjo še ni niti izvršljiv niti pravnomočen.
|
neutral
|
6,032
|
Odbor bankirjev, ki svetuje ameriški centralni banki, dvomi v učinkovitost tiskanja dolarjev. Zanj pravijo, da v bankah krepi sistemsko tveganje, njegov konec pa bo najbrž povzročil recesijo "Agresiven tempo kupovanja premoženja, je pripomogel k vzdrževanju nizkih kratkoročnih in hipotekarnih obrestnih mer in likvidnosti na trgih. To je povišalo ceno obveznic in delnic, okrepilo potrošniško zaupanje in zasebno potrošnjo ter zaupanje v finančne trge," je zapisano v zapisniku sestanka dvanajstih uglednih in pomembnih ameriških bankirjev. Bankirji so torej na vprašanje: "Kako bi ocenili trenutno ameriško monetarno politiko?" jasno odgovorili, da je ta napihnila tečaje delnic in obveznic, kar je okrepilo zaupanje v finančne trge. Konec tiskanja dolarjev bo najbrž prinesel recesijo ... "Nejasno je, kako bo trg ponovno vzpostavil normalna vrednotenja, ko se bo Federal Reserve od tam umaknila. Konec monetarnega popuščanja bo najbrž boleč za potrošnike in podjetja," piše v zapisniku. Omenjeno je še eno priznanje, da je tiskanje dolarjev napihnilo vrednotenje finančnega premoženja. Še huje pa je to, da je drugi del pravzaprav napoved bližajoče se gospodarske recesije v ZDA. ... in to ne le ZDA Ko so ZDA gospodarsko nazadovale nazadnje, so za seboj potegnile cel svet. Območje evra je v recesijo leta 2008 vstopilo s pozicije moči. Te sedaj nima, saj je samo od sebe že več kot leto dni v recesiji. Tiskanje dolarjev ni učinkovito Bankirji pravijo, da je nejasen učinek monetarne politike v ustvarjanju zdrave gospodarske rasti in rasti zaposlenosti. "Negotovost o fiskalni in monetarni politiki zavira naložbe, ki bi lahko spodbudile rast. Kljub sproščeni monetarni politike je gospodarska rast ostala šibka in neenakomerna, menijo. Svetovalni odbor dodaja, da nekateri resda verjamejo, da trenutna monetarna politika, glede na fiskalno politiko ameriške države, še vedno ni dovolj sproščena. Dodaja pa, da so drugi prepričani, da nenehne injekcije novih rezerv gospodarstva niso vrnile v živahno pozitivno stanje preteklosti in, da je trenutna monetarna politika neučinkovita. Omenjeno je pravzaprav smrtna obsodba politike tiskanja denarja, ki naj bi ZDA, pa tudi denimo Japonsko, pripeljala nazaj na pot gospodarske rasti. Nizke obrestne mere so udarile po upokojencih ... Kritike tiskanja dolarjev še ni konec. "Obstajajo tveganja povezana s trenutno monetarno politiko. Trenutne nizke donosnosti obveznic delujejo destruktivno na upravljanje portfeljev premoženja s fiksnimi donosi, pokojninskih skladov, prihranke potrošnikov in načrte za upokojitev. Obstaja tudi možnost hitrega povišanja inflacije cen in, glede na trenutni nivo cen, nastajanja nevzdržnega balona cen delnic in obveznic," je zapisano v zapisniku.
|
neutral
|
6,033
|
Kaj obleči za poletno-seksi šik izgled? Letošnje poletje si lahko moški, ki so modno navdahnjeni, dajo duška. Brez zadržkov lahko s sebe odvržejo črne in rjave barvo in se oblečejo v živo rdečo, mornarsko modro, gozdno zeleno, močno oranžno in rumeno ter belo. Hit poletja bo kombiniranje živo rumene s sivo barvo (po vzoru Salvatoreja Ferragama za pomlad/poletje 2013), pa prepletanje rumene, oranžne, zelene in modre (tudi Ferragamo), gatsbyjevske hlače s črtami (to letos priporoča Canali), potiski z živalskimi vzorci, velike torbe (te imajo kar vsi modni oblikovalci velikih hiš), zelo trendovske so tudi mini torbe za tablice. Letos poleti bodo moški šik v tajliranih suknjičih z dvorednim zapenjanjem (spet je navdih The Great Gatsby, film, za katerega je kostume izdelala Prada), pa usnje (Canali ima kratke in tanke usnjene jakne v vseh barvah letošnjega poletja) in, spet, mokasini (a nujno brez nogavic) in usnjeni sandali, ki spominjajo na 'gladiatorke'. Tudi za trednovski ženski izgled poleti velja, da so v ospredju barve, kombinacija smaragdno zelene in srebrne pa bo za nežnejši spol hit poletja. Sodobna ženska, ki spremlja modne zapovedi, bo nosila hlače 'na zvonec' in kratek tajliran suknjič, belo-črna kombinacija in črte so letos med top modnimi smernicami. Tudi povsem beli styling (alias Diesel Black Gold) bo žensko zelo izpostavil, pa cigaretasto krojene hlače in še bolj kot pri moških - cvetlični in živalski vzorci v potiskih, ki jih najbolj 'obvlada' Roberto Cavalli.
|
neutral
|
6,034
|
Ali bo težave sodstva rešil novi dogovor vrhovnega sodišča, predsednice vlade in ministra za pravosodje Sporočilo za javnost objavljamo v celoti: Sodstvo in Vlada podpisala skupno zavezo slovenskemu ljudstvu Danes zvečer so v imenu sodstva predsednik Vrhovnega sodišča RS Branko Masleša ter v imenu vlade predsednica Vlade RS mag. Alenka Bratušek in minister za pravosodje dr. Senko Pličanič podpisali skupno zavezo za izboljšanje stanja v sodstvu. Vsebino zaveze bo na redni seji ta teden potrdila tudi Vlada RS. Ministrstvo za pravosodje podpis zaveze pozdravlja kot nov uspešen korak na poti k delovanju pravne države. Sodstvo je s podpisom zaveze zdaj jasno pokazalo, da razume zahteve državljanov in gospodarstva po učinkovitem sodstvu ter prevzema polno odgovornost za izboljšanje razmer. Minister Pličanič je vesel, da sta po večmesečnem dialogu s sodstvom, v katerem je moral biti na trenutke tudi zelo oster, zdaj tako sodna kot izvršilna veja oblasti sprejela jasno zavezo, kakšni so cilji in kako priti do teh ciljev. Prepričan je, da bo sedaj priložnost za eno leto trdega in zavzetega dela ter bosta tako Vrhovno sodišče kot tudi Ministrstvo za pravosodje državljanom skupaj dokazala, da je pravosodju spet mogoče zaupati, da dela kakovostno in učinkovito. Besedilo zaveze sedaj jasno ugotavlja trenutno stanje v sodstvu, kjer trajanje reševanja posamezne zadeve v povprečju traja več kot eno leto. Skupna je tudi ugotovitev, da so poslovni procesi v sodstvu na nekaterih področjih dokaj dobro urejeni (elektronske izvršbe, sodni register, zemljiška knjiga) in se učinkovitost iz leta v leto povečuje. Slabše pa je stanje glede pomembnejših zadev (torej dejanskega sojenja). Tako je sodstvo v letu 2012 ponovno rešilo 2,4 % manj zadev kot v prejšnjem letu (enako je tudi leta 2011 rešilo manj zadev kot leta 2010). Povprečno pa so postopki pred posameznim sodiščem trajali 13 do 20 mesecev. Cilji so zato jasni. Drugo leto ob istem času naj bi povprečno reševanje zadev pred vsemi sodišči trajalo manj kot eno leto, v nekaterih postopkih in pred nekaterimi sodišči pa celo samo tri mesece. Cilji so določeni za vsako vrsto sodišč in zadev posebej ter objektivno merljivi. Javnost bo tako lahko enostavno preverila, ali sodna in izvršilna veja oblasti svojo besedo držita. Za dosego tega zahtevnega cilja in ponovno pridobitev zaupanja javnosti sta se sodstvo in vlada zavezala h konkretnim ukrepom, ki bodo izvedeni v času enega leta po podpisu zaveze. Ti ukrepi so povezani z racionalizacijo sojenja, zakonodajnimi spremembami, zagotavljanje kadrovskih, prostorskih in drugih materialnih pogojev za poslovanje sodišč. Posebej je določeno tudi, da morajo predsedniki sodišč ustvarjati kulturo odgovornosti in transparentnosti, ki vzpodbuja odprtost delovanja sodišč javnosti.
|
neutral
|
6,035
|
Ministrstvo za notranje zadeve po odločitvi sodišča, da mora Slovenija podjetju Mirage plačati 8,3 milijona evrov, preučuje možnost revizije, je dejal minister Gregor Virant. Glede ugotavljanja odgovornosti se boji, da je primer zastaral Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant v primeru Mirage preučuje možnost revizije, možni pa so tudi postopki zoper odgovorne. Spomnimo, sodišče je odločilo, da mora Slovenija podjetju Mirage plačati 8,3 milijona evrov odškodnine zaradi predčasno prekinjene pogodbe o dobavi nalepk za tehnični pregled motornih vozil. Če ne bo prevelikega tveganja, sledi revizija Ministrstvo zdaj po njegovih besedah skupaj z državnim pravobranilstvom preučuje, ali je možna revizija, za katero pa se bo odločilo le, če ne bo preveč tvegana. V nasprotnem primeru bo država podjetje poplačala. "Ne želim biti kriminalist" V luči ugotavljanja odgovornosti za nastali strošek bodo pristojne službe po besedah Viranta ocenile, ali iti v nadaljnje postopke, sam pa se boji zastaranja. Notranji minister o morebitni njuni odgovornosti danes ni želel govoriti, saj se ne želi "iti kriminalista". Šolski primer "kako se ne dela z javnim denarjem" Virant je danes ponovil, da ravnanje države v zadevi Mirage predstavlja "šolski primer norčevanja iz zdrave pameti državljanov" oz. "kako se ne dela z javnim denarjem". Nalepke so bile "navaden birokratski nesmisel" V tej zadevi je bilo po njegovih besedah s strani države narejenih več napak, najhujši pa sta bili uvedba nalepke za tehnični pregled motornih in priklopnih vozil, kar je bil "navaden birokratski nesmisel", saj "od njih nihče, razen tistih, ki jih tiskali, ni imel ničesar", ter pogodba z izvajalcema Cetis in Mirage, ki je bila sklenjena zaupno, torej brez javnega naročila, čeprav za to ni bilo "nobenega razumnega razloga". Omenjali so se interesi Mirka Bandlja Pogodba je bila sicer sklenjena za določen čas petih let, in sicer leta 2001, ko je bil notranji minister Rado Bohinc. V zvezi s tem primerom se je tedaj pogosto omenjalo tudi interese takratnega generalnega sekretarja vlade Mirka Bandlja. "Odpoved pogodbe je bila speljana na nespameten način" Virant je v zvezi s pogodbo poudaril še, da je bil v njej vračunan visok dobiček. Kot je spomnil, je nalepka stala pet evrov, iz sodbe pa je razvidno, da bi proizvajalec z vsako nalepko iztržil 3,8 evra čistega dobička. Poleg tega v pogodbi ni bilo klavzule, ki bi urejala možnost, da država nalepke ukine. Prav to pa se je zgodilo leta 2005 v času notranjega ministra Dragutina Mateja, je spomnil. A tedaj je njegovih besedah sledila tretja napaka. Odpoved pogodbe je bila namreč enostranska, "speljana na nespameten način ob ignoranci strokovnih pravnih mnenj".
|
neutral
|
6,036
|
Morda lahko jutri ostanem brez službe, ampak volje do življenja mi ne bo vzel nihče! Morda lahko jutri ostanem brez službe, ampak volje do življenja mi ne bo vzel nihče! Ne dvomim, da ste bili tudi sami kdaj med tistimi, ki se sprašujemo, zakaj smo Slovenci (res ne želim delati krivice narodu, a govorim o ljudeh, ki nas obdajajo) tako podcenjujoči do vsega, kar ne zraste na našem zelniku, česar se nismo sami spomnili, posebej pa tega, česar nismo sami naredili. In tega, kar je naredil nekdo drug, pa smo mi naredili drugače. Namesto da bi razmišljali pozitivno, da je konkurenca dobra, ker spodbuja ustvarjalnost in pomaga, da ne »zaspimo«, smo vsaj čisto malo vedno »fovš«, kot se reče. Res slabo sprejemamo, kar naredi nekdo drug in če naredi res dobro. Primer: nekateri družbenokritični delavci nikakor ne morejo dovolj izkašljati gorja, ki se jim je nabralo v srcih zato, ker je finančnemu ministru uspelo prodati obveznico in v Bruslju pridobiti čas. Vse skupaj je postalo že prav utrudljivo, neprenehoma poslušati, kako je vse zanič, in zdaj spet, da mu tako ali tako, čeprav je kupil dve leti časa, ne bo uspelo izboljšati razmer. Ljudje, prosim, spoznajmo že enkrat, da je morda pa vendarle kaj pozitivno. In da, strinjam se, da smo večinoma krivi mediji, ker tem »jamravcem« dajemo prostor in minutažo. Res krivica? Morda boste rekli, da komu delam krivico, ampak zadnje čase sem polna (in priznam, da že malo naveličana) skoraj identičnih zgodb, ki mi jih pripovedujejo predvsem ljudje iz zdravstva, ker se pač z njimi nekoliko več družim. A zdi se mi, da je Slovenija vse bolj nagnjena k ekstremizmu ne samo v športu, ampak tudi na drugih področjih. Vse zgodbe so skorajda identične. Kolega je kolegu nevoščljiv, če prvi naredi stvar bolje, če se mu kaj bolj posreči, če mu kaj bolje uspe, če kaj bolj zna, če je kje bolj spreten. Sem idealistka, če mu svetujem, naj ga prvi raje vpraša, kako mu je to uspelo in kako je to naredil, namesto da je prva misel, ki mu šine na pamet, da mora izničiti, zrelativizirati, razvrednotiti uspeh sočloveka? Stavim, da mu bo drugi, če je normalen, dobromisleči človek, z veseljem razložil svojo metodo za obravnavo težave. Stavim, da so ljudje, ki imajo ideje, te pripravljeni deliti z drugimi za skupno dobro. A velikokrat je težava vmešavanje ljudi, ki nimajo nobenih idej, se zaradi idej drugih počutijo ogrožene ali pa jih »sproducirajo«, morda celo ukradejo samo za plačilo. Vse druge pa poskušajo minirati, onemogočati in jim jemati pogum. Velikokrat realnost. Naj se gredo solit. Očiščenje Spomnim se lanskega začetka poletja, ko smo odhajali počivat in se bali jeseni, za katero smo vedeli, da ne bo preprosta, da bo naporna in stresna. In res je bila. Toda če že lahko gremo na dopust - kar bo veliko Slovencev še vseeno storilo po takem ali drugačnem stroškovnem načrtu -, potem ga lahko izkoristimo za to, da se na to jesen miselno dobro pripravimo in očistimo duševne nesnage. Vsi dobro vemo, da si tisto, kar misliš. Če te obdajajo črne misli in jim dovoliš prosto pot, boš pač tarnal ne glede na dobre ali slabe čase. In morda zato celo zbolel. Ni se tako zelo težko poglobiti vase in razmisliti, kaj bomo naredili, da bomo bolje, lažje in bolj zdravo živeli. Morda lahko jutri ostanem brez službe, ampak volje do življenja mi ne bo vzel nihče. Želim vam lahkotno poletje, tople misli in veliko zdravja, dragi bralci!
|
neutral
|
6,037
|
Preiskava primera mariborskih radarjev se bo najverjetneje dodatno zavlekla. Kriminalista Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki sta preiskovala sume kaznivih dejanj v zvezi z mariborskimi radarji, sta bila razrešena s tega primera, danes pišeta časnika Delo in Večer. Razrešitev naj bi bila posledica anonimne prijave. Po poročanju časnikov naj bi kriminalisti NPU našli dokaze za sum, da je bil posel z radarji med mestno občino Maribor na čelu s takratnim županom Francem Kanglerjem in podjetjem Iskra Sistemi vnaprej dogovorjen. A ker sta bila kriminalista razrešena, se bo preiskava primera najverjetneje dodatno zavlekla. Spomnimo, pri radarjih je sume korupcije ugotovila tudi protikorupcijska komisija. Anonimka o kriminalistih Kriminalistoma je primer odvzel začasni vodja NPU Karol Turk, ki je za Večer povedal, da je na NPU res prišla anonimka o kriminalistih, ki se ukvarjata s primerom, in da bo treba navedbe v njej preveriti. "Če se bo zgodilo, da sta kriminalista dejansko storila kaj narobe, kakor piše v anonimki, bomo zoper njiju ustrezno ukrepali, seveda pa moramo najprej z njima opraviti razgovore in zadevo preiskati," je povedal. V anonimni prijavi naj bi se po neuradnih navedbah kriminalistoma med drugim očitalo, da se neprimerno vedeta do zaposlenih na mariborski občini, omenjal naj bi se tudi sum podkupovanja. V Mariboru negativno presenečeni Mariborski župan Andrej Fištravec je bil po poročanju Dela nad temi informacijami neprijetno presenečen. Povedal je, da je bil prepričan, da bo preiskava kmalu končana in da so bili kriminalisti zelo korektni in profesionalni, zaposleni na občini pa so z njimi dobro sodelovali. Po njegovih besedah so preiskovalci očitno nekomu stopili na žulj. Mestna občina Maribor je s podjetjem Iskra Sistemi sklenila 30 milijonov evrov vredno koncesijsko pogodbo, po kateri naj bi podjetje v obdobju štirih let posodobilo dotrajan semaforski sistem v mestu, pri tem pa naj bi se del plačanih kazni z na novo postavljenih radarjev stekal na njegov račun. Množični protesti ob vzpostavitvi delovanja radarjev vodili do odstopa župana Franca Kanglerja. Po izvolitvi novega župana Fištravca je Iskra Sistemi prekinila pogodbo z občino in začela groziti z večmilijonsko tožbo, Fištravec pa je dal sredi aprila radarje izklopiti.
|
negative
|
6,038
|
Skupina KD, ki jo vodi Matjaž Gantar, želi v dveh letih postati glavni igralec med zavarovalniškimi holdingi Glavni izvršni direktor KD Group Aljoša Tomaž (levo) in predsednik upravnega odbora Matjaž Gantar ob predstavitvi načrtov za prihodnost Z združitvijo zavarovalnic KD Življenje in Adriatic Slovenica Skupina KD Group, ki naj bi se zaključila še letos, želimo postati vodilni zavarovalniški holding do leta 2015. Tako je ob predstavitvi rezultatov Skupine predsednik upravnega odbora Matjaž Gantar predstavil načrte za prihodnost. Po besedah Aljoše Tomaža, glavnega izvršnega direktorja KD Group, bodo sinergijski učinki zelo ugodni, razpoložljivi kapital pa se bo povečal z 87 milijonov evrov na 134 milijonov evrov. 2,6 milijona evrov dobička do marca Tomaž je ob predstavitvi rezultatov Skupine poudaril, da je čisti dobiček Skupine KD v obdobju od januarja do marca letos znašal 2,6 milijona evrov, kar je 54 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Poslovni prihodki so znašali 88,1 milijonov evrov, kar pomeni en odstotek manj kot v enakem obdobju lani. Celotna sredstva pa so se jim od konca leta 2012 povečala z 831,2 milijonov evrov na 842,9 milijonov evrov. Zavarovalnica povečala tržni delež Zavarovalnica Adriatic Slovenica po besedah Gabrijela Škofa, predsednika uprave, medtem posluje dobro in je »že vrsto let na vrhu slovenskega zavarovalništva«. Leta 2012 je zbrala 269,2 milijona evrov premije ter povečala tržni delež na 13,2 odstotka, medtem ko je leto poprej beležila 12,7-odstotni tržni delež. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je zavarovalnica zbrala dobrih devetdeset milijonov evrov premije, kar je štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani, je še dejal Škof. Največja slovenska zavarovalnica Triglav je medtem lani imela 31,7 odstotni delež, Zavarovalnica Maribor pa 13-odstotni.
|
positive
|
6,039
|
V prihodnjih treh mesecih bodo slovenski delodajalci najbolj iskali turistične in gradbene delavce, najmanj pa trgovce. Najslabše napovedi v Evropi so v Italiji Slovenski delodajalci so optimistični, a previdni, povzema ugotovitve raziskave napovedi zaposlovanja za tretje četrtletje Romana Šercelj iz Manpowerja. Neto napoved zaposlovanja tako za tretje četrtletje znaša sedem odstotkov, kar je predvsem posledica sezonskih vplivov. Največ zaposlovanja bo v severovzhodni regiji in panogah gostinstvo in hotelirstvo ter gradbeništvo. Na letni ravni je največja napoved rasti zaposlovanja v gradbeni panogi, najslabša napoved pa v trgovini. Tam je namreč neto napoved zaposlovanja zdrsnila za 10 odstotnih točk na 0. Več o tem pišemo tudi v današnjem članku Največ zaposlovanja bo na vzhodu države. Najslabše v Italiji in na Irskem Splošna klima zaposlovanja po svetu ni obetavna, večjih premikov ne bo, ocenjuje Šercljeva. Najmočnejše napovedi še vedno prihajajo iz hitro rastočih trgov, najšibkejše pa iz Evrope. V Italiji so tako zabeležili -10-odstotno neto napoved zaposlovanja, na Irskem -7 odstotkov, v Španiji pa -5 odstotkov. Tokrat je negativna napoved tudi za Francijo (-1 odstotek), v Nemčiji znaša 4 odstotke, Veliki Britaniji pa 5 odstotkov. V zadnjem četrtletju spet upad zaposlovanja Delodajalci še vedno zaposlujejo takrat, ko res potrebujejo, iščejo pa kadre, ki popolnoma ustrezajo njihovim zahtevam, pravi Šercljeva. Za letošnje zadnje četrtletje napoveduje nekoliko slabše rezultate in upad zaposlovanja tako v Sloveniji kot v regiji. V zadnjih dveh letih se je neto napoved zaposlovanja v zadnjem četrtletju znižala za štiri odstotne točke glede na tretje četrtletje. Upam, da bo podobno tudi letos in bomo ostali v plusu, vse pa je odvisno odvisno predvsem od naročil podjetij, še dodaja Šercljeva.
|
negative
|
6,040
|
Poslovnež Walter Wolf, obtoženi v zadevi Patria, pripravlja protiudarec v zadevi Patria. "Povem vam, nekateri bodo še trepetali," pravi Afera Patria je konstrukt močnega lobija stare levice, je prepričan poslovnež Walter Wolf, eden od obtoženih v sodnem procesu v Sloveniji. Kot je dejal za časnik Večer, v Sloveniji ne bi bil deležen poštenega sojenja, zato se je umaknil v Kanado, od koder pripravlja protiudarec. "Zdaj sem jaz na vrsti, da sprožim veliki pok," je napovedal. Walter Wolf je zatrdil, da ima "kup dokumentov", s katerimi bo dokazal svojo nedolžnost v zadevi Patria. Napovedal pa je tudi protiudarec in pojasnil, da naslednji mesec pridejo k njemu odvetniki in novinarji Reutersa, katerim bo "do zadnjih podrobnosti razkril zelo umazano zgodbo". "Povem vam, da bodo nekateri še trepetali," je poudaril. "V ozadju afere Patria stojijo člani nekdanje komunistične strukture, med temi Milan Kučan, Janez Zemljarič in Janez Stanovnik," pravi poslovnež Walter Wolf O izvozu Sistemske tehnike v Iran in Turčijo Na vprašanje, ali bo zadeva kakor koli vplivala na potek afere Patria, je odgovoril, da "Sistemska tehnika že leta in leta krši mednarodni embargo in pošilja prek Turčije v Iran komponente za orožje". Poudaril je, da gre Američanom to "močno v nos", Izraelcem pa še dosti bolj, in zatrdil, da vse lahko dokaže s papirji. "Imam ime voznika, ki so ga kasneje vrgli iz Sistemske tehnike. Ta možak je z Raven na Koroškem peljal svoj tovor v Avstrijo prek Madžarske. Prek Madžarske! Veste, kakšen ovinek je to, od raven do Avstrije je vsega nekaj kilometrov. Pa so ta avto ustavili in našli tovor komponent za orožje, ki naj bi šel v Iran, a so zadevo pometli pod preprogo. Toda Steyr, ki je v lasti ameriškega General Dynamicsa, je pet dni za tem izstopil iz Sistemske tehnike. In od takrat ne želijo več imeti opravka z njo," je za Večer še povedal Wolf. O vlogi Kučana, Zemljariča in Stanovnika Sicer pa je ocenil, da so v ozadju afere Patria člani nekdanje komunistične strukture, med temi nekdanji predsednik republike Milan Kučan, Janez Zemljarič in predsednik Združenja zveze borcev za vrednote NOB Janez Stanovnik. "Ta mreža še zmeraj drži roko nad celotno državo," je prepričan Wolf.
|
neutral
|
6,041
|
Diplomacija ima kontakte, usmerjeni so v doseganje rezultatov. V kriznem času prihaja do dramatičnih sprememb v kulturnem ozadju diplomacije. Evropska diplomacija se preusmerja v skladu z omejenimi sredstvi, skušajo za manj denarja narediti več in svoje kontakte pretvoriti v konkretne pogodbe. O vlogi častnih konzulov v gospodarski diplomaciji je med drugim spregovoril Janez Pergar, častni konzul Južnoafriške republike v Sloveniji. "Podobno kot moj kolega v Južni Afriki pogreša podporo Slovenije, tudi jaz pogrešam podporo svoje države," je dejal Pergar, ki zase pravi, da je bolj poslovnež kot diplomat. On in drugi častni konzuli svoje delo opravljajo brezplačno, imajo veliko stikov in so usmerjeni v doseganje rezultatov, torej sklepanje pogodb, ki prinašajo denar.
|
positive
|
6,042
|
Če ste začeli z branjem tega članka, ste gotovo uporabnik sodobnih elektronskih naprav in medijev. Sodobno poslovanje je postalo povsem digitalno, še več, postalo je elektronsko in mobilno. Samo pomislite, koliko osebnih podatkov v vsakem trenutku nosite s seboj na svojih mobilnih napravah - telefonu, tablici in računalniku. Si sploh upate pomisliti, kako bi preboleli njihovo izgubo? Zagotovite varnost svojih podatkov, bogastvo vsakega poslovnega uporabnika, z iStorDVNa vaše podatke že dolgo ne prežijo le računalniški virusi. Gospodarska kriza je močno povečala število kraj in drugih kaznivih dejanj. Svetovno povprečje kriminalnih dejanj na področju kraje računalnikov je naravnost strašljivo - zlikovci doma in po svetu ukradejo računalnik kar vsakih 43 sekund. Da, samo na letališčih po svetu vsak teden izgine 15.000 prenosnih računalnikov. Že drobec nepozornosti je dovolj, da ostanete brez telefona ali računalnika. In seveda podatkov. Bolje je preprečiti kot zdraviti A pametni uporabniki, še posebej poslovni, poznajo rek, da je bolje preprečiti kot zdraviti. Zato poskrbijo tudi za ustrezno varnostno zaščito svojih naprav ter omrežij. V letu 2013 shranjevanje podatkov na več varnih lokacijah ni več stvar razkošja, temveč vse bolj postaja nuja. Zagotovite varnost svojih podatkov z rešitvijo iStor DV, ki vam zagotavlja najvišjo raven varnosti in zanesljivosti. Enostavne rešitve za vse vrste podjetij iStor DV zagotavlja popolno in enostavno zaščito vaših podatkov. Švicarsko podjetje iStor je specializirano na področju varnostnega shranjevanja in obnove podatkov, kjer je razvilo rešitev iStor DataVault (iStor DV). Ta podjetjem omogoča popolno in enostavno zaščito podatkov v realnem času, tako lokalno kot tudi na oddaljenih lokacijah. iStor DataVault premore zanesljivo, centralizirano rešitev za varnostno kopiranje, ki odgovornim za IT in lastnikom podjetij odpravi vsakršne skrbi povezane z zaščito najpomembnejšega imetja njihovih organizacij - njihovih podatkov. Rešitev iStor DV je namenjena vsem poslovnim okoljem in prinaša najvišjo raven varnosti in zanesljivosti. Ponuja izredno zmogljive funkcije za optimizirano varnostno kopiranje in obnovo podatkov ter podjetjem pomaga zagotoviti skladnost hrambe podatkov z zakonodajo. iStor DV poenostavlja vse vidike zaščite podatkov, od enostavne izvedbe in samodejnega delovanja do takojšnje zaščite oz. prenosa podatkov na zunanjo lokacijo in hitre obnove. Izredno učinkovito stiskanje in preprečevanje podvajanja podatkov (deduplikacija) na globalni ravni bistveno znižata čas, potreben za varnostno kopiranje, porabo prostora in porabo pasovne širine omrežja. Funkcija preprečevanja podvajanja podatkov deluje na ravni celotne organizacije, vključno z oddaljenimi pisarnami in mobilnimi uporabniki. Preverjanje celovitosti podatkov s funkcijo samodejnega obnavljanja pa zagotavlja, da so podatki vedno pravilno zapisani. Optimalna zaščita je le en klik stran, preverite.
|
neutral
|
6,043
|
V ovadbi ujet še bosanski minister za kmetijstvo, vode in gozdarstvo Jerko Ivanković Lijanović, njegov brat ter več zaposlenih v njunih družbah Avstrijska banka Hypo Alpe Adria je na tožilstvo Bosne in Hercegovine vložila ovadbo proti nekdanjim vodilnim v bosanski veji banke, poroča časnik Slobodna Bosna. Med njimi je tudi nekdanji član uprave mostarske podružnice Urban Golob (na sliki), ki so mu nepravilnosti očitane tudi pri vodenju banke v Sloveniji. Spomnimo, Golob naj bi z ostalimi nekdanjimi člani vodstva v Sloveniji povzročil škodo s spornimi zemljiškimi posli in z lombardnim posojilom Nevenki Vidmar, ki je bilo po mnenju zdajšnjega vodstva neustrezno zavarovano z delnicami Luke Koper. Banka s tožbami skupno terja več kot 38 milijonov evrov. Hypo je medtem v BiH poleg nekdanjega vodstva ovadil še bosanskega ministra za kmetijstvo, vode in gozdarstvo Jerka Ivankovića Lijanovića in njegovega brata Slava ter več zaposlenih v njunih družbah. Lijanovići se sicer ukvarjajo z mesno industrijo. Kot poroča časnik, naj bi brata skupaj s svojimi poslovnimi partnerji oškodovala banko za 63,5 milijona KM oziroma 32,4 milijona evrov. Prvi na seznamu osumljenih je nekdanji dolgoletni direktor Hypo Alpe Adria banke v Mostarju in predsednik nadzornega odbora Razvojne banke Federacije BiH Petar Jurčić. V času njegovega mandata naj bi brata Lijanović Ivanković pridobila milijonska posojila brez primernega kritja. Poleg Jurčića so med osumljenimi tudi izvršna direktorica banke Mirjana Prusina, avstrijski podjetniki Wolfang Kulterer, Josef Kircher in Günter Stiedinger in, že prej omenjeni, Urban Golob. Bosanski Hypo zdaj vodi Alexander Picker, ki je po zamenjavi slovenskega vodstva Hypa odkrival tudi nepravilnosti v slovenskem delu Hypo banke.
|
negative
|
6,044
|
Slovenska premierka Alenka Bratušek je izrazila pripravljenost, da Slovenija, če bo potrebno, še naprej pomaga Hrvaški. Njen hrvaški kolega Zoran Milanović pa je povedal, da hrvaška sodišča ne bodo ustavila postopkov glede Ljubljanske banke "Evropska unija je priložnost za nadaljevanje političnega in gospodarskega sodelovanje ter dialoga med državama," sta se na pogovoru v Opatiji strinjala slovenska premierka Alenka Bratušek (na sliki) in predsednik hrvaške vlade Zoran Milanović. Ob tem je Bratuškova poudarila, da sta sodelovanje in dialog "absolutno edina in prava pot". Milanović pa je napovedal, da je današnje srečanje le eno od rednih podobnih delovnih srečanj. LB: Hrvaška ne bo ustavila postopkov Glede izvajanje memoranduma za reševanje spora o Ljubljanski banki, je Milanović dejal, da postopki v zvezi z LB na hrvaških sodiščih ne bodo ustavljeni, je pa izrazil upanje, da se bo našla rešitev. "V memorandumu je omenjeno, da bodo procesi ustavljeni, da bo zastoj in ne da bodo tudi prekinjeni, da jih več ne bo. Mi v dobri veri spoštujemo svoje obveznosti in bo to tudi nadaljevali. Upam, da bo problem rešen. Spoštovali bomo napisano in podpisano, tudi več kot to", je odgovoril Milanović. "Nočem, ne želim in niti smem vplivati na lastnike Mercatorja" Bratuškova je v odgovoru na novinarsko vprašanje o kritikah zaradi prodaje Mercatorja hrvaškem koncernu Agrokor dejala, da je hrvaškega kolega Milanovića seznanila s slovenskimi odzivi in težavami, s katerimi se srečuje. Ponovila je, da ni njena vlada tista, ki je prodala Mercator, temveč gospodarske družbe. Ponovila je, da "noče, ne želi in niti sme vplivati" na odločitve lastnikov Mercatorja. "Upam, da so se lastniki izpogajali za dobre pogoje za zaposlene in dobavitelje, ter da bo to konec koncev dobro tudi za Slovenijo. Če bo posel uspešen in bomo zadovoljni vsi, Hrvati in Slovenci, bo to dobro za obe državi. Kot predsednica vlade se v ta posel ne vpletam", je izjavila slovenska premierka. "Niti jaz", je nadaljeval Milanović. Gre za gospodarsko transakcijo, ki je javnost v Sloveniji vidi na en, javnost na Hrvaškem pa na drug način. Bratuškova Hrvaški čestitala za vstop v EU Predsednica slovenske vlade je ob tej priložnosti Hrvaški ponovno čestitala za vstop v EU ter Hrvaški, ki bo 1. julija postala nova članica EU, zaželela dobrodošlico. Izrazila je tudi pripravljenost, da Slovenija, če bo potrebno, še naprej pomaga Hrvaški. Hrvaški premier je poudaril, da je treba sodelovati pri skupnih ciljih in interesih, in izpostavil gospodarsko sodelovanje. Omejitev za hrvaške delavce Dodajmo, da je Slovenija sprejela zakon o uveljavitvi prehodnega obdobja za zaposlovanje in delo hrvaških državljanov v Sloveniji po vstopu Hrvaške v EU. Omejitve za zaposlovanje državljanov Hrvaške bodo veljale dve leti od vstopa Hrvaške v EU, do katerega bo prišlo 1. julija.
|
neutral
|
6,045
|
'Žvižgač' ameriških tajnih služb Edward Snowden, ki ga iščejo ameriške oblasti, naj bi v ruski prestolnici ostal zgolj nekaj časa, nato naj bi pot nadaljeval na Kubo Edward Snowden, ki je razkril informacije o programu nadzora telefonskih komunikacij Američanov in spremljanja spletne komunikacije v tujini, se je iz Hong Konga preselil v Moskvo. Tu naj bi ostal le kakšen dan, saj po poročanju ruskih medijev nima vize, nato naj bi nadaljeval na Kubo, od tam pa v Venezuelo. obe državi sta znani po tem, da s težavo izročata prebežnike ZDA. Avtorji spletnega portala Wikileaks pa so na spletni strani objavili, da so Snowdenu uredili "politični azil v demokratični državi". Spomnimo, Snowden je maja razkril informacije o delovanju ameriških tajnih služb na spletu, nato pa pobegnil v Hong Kong. V petek so ZDA proti njemu že vložile obtožnico, več v članku ZDA vložile obtožnico proti 'žvižgaču' Snowdnu . Hongkongovske oblasti so dejale, da ZDA niso izpolnile pogojev za Snowdenovo izročitev.
|
negative
|
6,046
|
V koprskem holdingu, ki ga vodi Rudi Grbec, še čakajo na dogovor z bankami o reprogramu dolgov za podskupino Turizem Koprski Istrabenz , ki je v prisilni poravnavi, se z bankami upnicami še dogovarja o podaljšanju roka za izpolnitev dogovora o reprogramu posojil iz leta 2009. Rok za izpolnitev obveznosti poteče z 28. junijem, Koprčani bi ga podaljšali do 31. avgusta. "Z bankami upnicami družb Istrabenz Turizem in Istrabenz hoteli Portorož so usklajeni bistveni elementi in dogovor o dolgoročnem refinanciranju družb, ki pa morajo biti še obravnavani na ustreznih organih posameznih bank oziroma podpisani," pravijo. Spomnimo, k lanskemu letnemu poročilu holdinga so revizorji iz (KPMG) pripisali: "Čista izguba v višini 69.436 tisoč evrov, negativno stanje kapitala v višini 73.166 tisoč evrov in nesklenjen dogovor z bankami o reprogramu dolgov za podskupino Turizem so okoliščine, ki nakazujejo pomembno negotovost, ki lahko zbudi bistven dvom o sposobnosti družbe Istrabenz, d. d., da nadaljuje kot delujoče podjetje."
|
negative
|
6,047
|
Nešteto pokrajin, a le eno morje. 46 tisoč kilometrov obale, ki povezuje tri celine. Križišče narodov, civilizacij in zibelka najstarejših kultur. Ob stoletnici italijanske Banca Nazionale del Lavoro BNL, članice ene večjih svetovnih bančnih skupin BNP Paribas, so v duhu povezovanja kulturnih in umetniških dialogov zasnovali večmedijsko razstavo "The sea is my land", ki presega fizične družbene meje, verski pluralizem in etnične okvirje. K sodelovanju so povabili po enega avtorja iz vsake države, ki meji na sredozemsko morje, in nastalo je 22 vizij Sredozemlja, ki povezujejo Španijo, Francijo, Monako, Italijo, Malto, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Albanijo, Grčijo, Ciper, Turčijo, Sirijo, Libanon, Izrael, Palestino, Egipt, Libijo, Tunizijo, Alžirijo, Marko in - Slovenijo. Kot predstavnika naše države sta kuratorja Francesco Bonami in Emanuela Mazzonis izbrala fotografa Aleša Bravničarja, ki bo v Narodnem muzeju umetnosti XXI stoletja MAXXI v Rimu 4. julija razstavil sredozemske podobe iz njegove serije miniaturnih svetov Miniverse I in II. Razstava bo na ogled do 29. septembra. Aleša Bravničarja v Sloveniji zastopa Galerija Fotografija.
|
positive
|
6,048
|
Tekmovanje je ljubljanskemu podjetju prineslo stike z različnimi potencialnimi strankami oziroma partnerji. Na podlagi prvih pogovorov se že kaže možnost skupnega nastopa na trgu v ZDA in v Evropi Ljubljansko informacijsko tehnološko (IT) podjetje Xlab je pred kratkim s svojim sklopom rešitev zmagalo na tekmovanju Nasa World Wind Europa Challenge. Slednje je potekalo pod okriljem ameriške vesoljske agencije Nasa, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil Luka Mulej, ki se v Xlabu ukvarja s poslovnim razvojem. Začetki razvoja Xlabove rešitve sicer segajo v leto 2008, ko so v Xlabu začeli uporabljati odprtokodno Nasino programsko ogrodje World Wind, ki omogoča vizualizacijo in obdelavo geografskih podatkov. Lani so se nato prijavili na omenjeno tekmovanje in dotlej razvite rešitve prilagodili za potrebe tekmovanja, na katerem se je v zaključnem delu pretekli teden v Firencah pomerilo osem ekip. Nasa je s tekmovanjem želela priti do informacij, kdo vse in na kakšen način uporablja njihove rešitve, ter hkrati priti do izboljšav, ki povečajo uporabnost Nasinega orodja World Wind. Za tekmovanje razvite rešitve so potem prav tako odprtokodne oziroma dostopne tudi drugim uporabnikom, Nasa naj bi tako v kratkem svoje rešitve nadgradila tudi z Xlabovimi izboljšavami, kot sta bolj realističen prikaz in pohitritev izrisa vektorskih podatkov. Kaže se možnost skupnega nastopa na trgu ZDA Xlab na čelu z glavnimi razvijalci zmagovalne rešitve Vitom Čučkom, Marjanom Šterkom, Markom Praprotnikom in Gregorjem Bergincem je za zmago prejel priznanje, poleg tega pa predvsem veliko referenco. Nasino orodje namreč uporabljajo številne ameriške nevladne in vladne organizacije. Tekmovanje je Xlabu prineslo tudi stike z različnimi potencialnimi strankami oziroma partnerji. Na podlagi prvih pogovorov se že kaže možnost skupnega nastopa s kakšnim ameriškim partnerjem tako na trgu ZDA kot nato tudi v Evropi. Xlab je sicer na istem programskem jedru v zadnjih letih vzporedno razvil več orodij za različne ciljne uporabnike, ki jih trži pod blagovno znamko Gaea+. Med uporabniki njihovih orodij so denimo slovenska uprava za zaščito in reševanje, Planinska zveza Slovenije, Skupnost občin Slovenije, nekatere gasilske brigade. Orodje za občine denimo omogoča uporabnikom 3D-prikaz načrtovanih novih objektov ali infrastrukture v obstoječem okolju, kot so nakupovalni centri, stanovanjska naselja, ceste, ter njihov vpliv na obstoječe objekte (v primeru nakupovalnega centra npr. podatek o osenčenosti sosednjih objektov). Nadgrajujejo osnovno vizualizacijo površja Zemlje Gaea+ je orodje za tridimenzionalno (3D) vizualizacijo z možnostjo prilagoditev in predelav glede na potrebe in želje posameznih skupin uporabnikov. Omogoča predstavitev neomejenih količin poljubnih geografsko označenih podatkov v obliki slojev, ki nadgrajujejo osnovno vizualizacijo površja Zemlje z zbirko vsebinsko sorodnih podatkov. Xlab je razvojno IT-podjetje z okrog 70 zaposlenimi in z močnim raziskovalnim zaledjem na področju t.i. porazdeljenih sistemov. Razvijajo napredno programsko opremo za komunikacijo in sodelovanje preko interneta in visokotehnološke rešitve za potrebe medicine. Xlab je tudi član Tehnološkega parka Ljubljana.
|
positive
|
6,049
|
Vlada bi naredila še največ, če bi spodbudila tuja vlaganja, denimo v energetiko in infrastrukturo. Druga spodbuda lahko pride iz privatizacije. Vir: Večer Samo gospodarska rast prinese nova delovna mesta in nas lahko potegne iz krize, opozarja ekonomist Jože P. Damijan.
|
neutral
|
6,050
|
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pojasnjujejo, da je bila odpoved sestanka skupna odločitev vseh povabljenih, saj po njihovem mnenju potrebujejo koordiniram sestanek s premierko Alenko Bratušek Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo je bil danes sklican sestanek ministra Stanka Stepišnika s predstavniki gospodarstvenikov, obrtnikov in trgovcev, na katerem bi govorili o njihovih zahtevah. Predstavniki so pozdravili pripravljenost ministrstva, sestanek pa odpovedali, saj si želijo koordiniranega sestanka z vsemi pristojnimi. Na ministrstvu so zapisali, da so bili pripravljeni prisluhniti predlogom gospodarstvenikov in v dialogu dopolniti že sprejete in veljavne ukrepe, ki so njihovi pristojnosti, s predlogi zbornic in združenj, še posebej pa tiste, ki so v pripravi ali tik pred začetkom veljave. Na sestanek so bili vabljeni predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije ter Združenja Manager, vendar pa so ti sestanek odpovedali. Zahtevajo razbremenitev gospodarstva Kot so pojasnili na GZS, je bila odpoved sestanka skupna odločitev vseh povabljenih, saj po njihovem mnenju potrebujejo koordiniram sestanek s premierko Alenko Bratušek in vsemi pristojnimi ministrstvi, tudi ministrstvom za finance. Omenjena združenja so sicer konec junija premierki Alenki Bratušek poslala skupni dopis, v katerem so zahtevala razbremenitev gospodarstva in izrazila nasprotovanje novim obremenitvam. V dopisu so izpostavili nestrinjanje z rebalansom proračuna v delu, kjer naj bi se zmanjšala sredstva za zagon gospodarstva. V štirih letih izgubili 90 tisoč delovnih mest Med drugim so zahtevali takojšen umik predloga davka na nepremičnine, če bo ta v primerjavi z zdajšnjim nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča dodatno obremenil poslovne nepremičnine gospodarskih subjektov ter umik predloga interventnega zakona, ki naj bi zagotovili dodaten priliv sredstev za zdravstveno zavarovanje, ne pa izboljšal in optimiziral zdravstveni sistem. Ob tem so opozorili na izgubljena delovna mesta v gospodarstvu. V zadnjih štirih kriznih letih jih je Slovenija izgubila več kot 90 tisoč. Ne glede na takšno stanje pa vlada nalaga in napoveduje nova bremena gospodarstvu, kar uničuje njegovo konkurenčnost in še dodatno poslabšuje poslovno okolje, so poudarili v dopisu. Almunia bo v torek sprejel Stepišnika Evropski komisar za konkurenco Joaquin Almunia bo v torek v Bruslju sprejel ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanka Stepišnika, je razvidno iz napovednika Evropske komisije. O čem bosta govorila, uradno še ni znano, pričakovati pa je, da bo na dnevnem redu tudi vprašanje državnih pomoči nekaterim slovenskim podjetjem.
|
neutral
|
6,051
|
Slabšanje gospodarstva je tudi na Celjskem veliko podjetij pahnilo v stečaj. "Mikro podjetja v Celju nimajo težav z najemom poslovnih prostorov, lastniki pa morajo prisluhniti njihovim potrebam." Radovan Cink, Atrij stanovanjska zadruga Nekateri odpuščeni ne čakajo križem rok, ampak ustanavljajo lastna podjetja. Kot pravi Radovan Cink, direktor celjske nepremičninske družbe Atrij stanovanjska zadruga, veliko teh novoustanovljenih podjetij v Celju najema majhne pisarne. Tovrstna mikro podjetja imajo pri najemanju poslovnih prostorov specifične potrebe. »Najemnina mora biti nizka, prostori morajo imeti optimalne tlorise, pomembna sta tudi souporaba skupnih prostorov, kot so sanitarije, čajna kuhinja, parkirna mesta, in občasen najem sejnih sob,« pravi Radovan Cink. Dodaja, da so ta podjetja zelo prilagodljiva, zato se povezujejo, tako da ni nobena redkost, če v eni pisarni poslujejo tri ali tudi več podjetij. Najemnine so upadle Prostih pisarn je dovolj, za mala podjetja pa so najzanimivejše novejše poslovne stavbe, kot sta garažna hiša Glazija na Ljubljanski in Tehnopolis na Kidričevi cesti. Ker je ponudbe dovolj, so temu primerno tudi najemnine za majhne prostore, ki jih potrebujejo mikro podjetja, upadle za 15 do 25 odstotkov. Lastniki še večkrat na začetku zahtevajo od sedem do devet evrov mesečne najemnine za kvadratni meter, kolikor so lahko dobili pred leti. Vendar pa se po pogajanjih najemnik z lastnikom dogovori za šest do osem evrov, čemur je treba dodati tekoče obratovalne stroške. Se je mogoče, podobno kot v Ljubljani, dogovoriti za nekajmesečni moratorij na plačevanje najemnin? »Te prakse v Celju še nismo zasledili,« pravi Cink. 15-25odstotkov so v Celju nižje najemnine za majhne poslovne prostore, ki jih potrebujejo mikro podjetja. Tudi v Celju mešana lastništva poslovnih stavb Slovenija ima specifično lastniško sestavo poslovnih stavb, saj je v njih več etažnih lastnikov, medtem ko je v tujini lastnik eden, podjetja pa poslovne prostore izključno najemajo. To lastniku stavb omogoča večjo prilagodljivost. Stavbo, skupaj z najemnimi razmerji, lahko proda institucionalnim vlagateljem, ki iščejo manjše, vendar zanesljive donose. Pri mešanem lastništvu, kot je to v večini slovenskih poslovnih stavb, kjer imajo poslovne prostore v lasti različna podjetja, pa prodaja celotne stavbe ni mogoča. Radovan Cink pravi, da Celje pri tem ni nobena izjema, saj je v večini poslovnih stavb lastnikov več. »V skladu z običajno poslovno politiko lastnike zanima nepremičnina, ki prinaša donos. To pa je v Sloveniji problematično. Večina stavb je v etažni lastnini, tako da jih ni mogoče uporabljati kot denar ustvarjajočo enoto,« razlaga Cink. Pri tem opozarja še na eno težavo. Gospodarstvo v Sloveniji nazaduje, zato ni zanimiva za vlagatelje, razen za tiste, ki nepremičnine kupujejo po likvidacijskih cenah, pa še ti še kar čakajo na svojo priložnost.
|
neutral
|
6,052
|
Ameriški gigant želi v delovni proces hitreje vpeljati inovacije Glavni izvršni direktor Microsofta Steve Ballmer je zaposlenim sporočil, da se bo podjetje reorganiziralo, in sicer na način, da bodo v delovni proces hitreje vpeljevali inovacije. Poleg tega bo družba bolj tržno naravnana, kar pomeni večji fokus predvsem na tablične računalnike in pametne telefone, ki vse bolj nadomeščajo osebne računalnike. Ballmer je dejal, da bo podjetje strnilo vrste z enotno strategijo in se organiziralo po dejavnostih. To naj bi pomenilo, da bodo na izdelke gledali kot na celoto, ne pa kot na niz osamljenih otokov. Novi oddelki Microsofta bodo med drugim inženiring, marketing in poslovni razvoj. Apple in Google prisilila Microsoft v reorganizacijo Reorganizacija podjetja je posledica pritiskov konkurence, na čelu z Applom in Googlom. Microsoft namreč zaostaja za njima na področju tabličnih računalnikov in prenosnih telefonov. Odraz tega je tudi gibanje delnic. Vrednost Googlovih delnic se je v devetih letih zvišala za desetkrat, Applovih za 28-krat, Microsoftove delnice pa so v desetletju pridobile le 30 odstotkov. Slabi rezultati v primerjavi s konkurenco so sprožili ugibanja o zamenjavi glavnega izvršnega direktorja Ballmerja, ki je podjetje pred 13 leti prevzel iz rok ustanovitelja Billa Gatesa. Ta se sedaj ukvarja predvsem z dobrodelnimi dejavnostmi. Reorganizacijo analitiki razumejo kot Ballmerjev poskus, da ostane na čelu podjetja.
|
positive
|
6,053
|
Spoštovani bralci, spoštovane bralke,poletje je tukaj. Od jutri pa do 23. avgusta bo časopis Finance izhajal po poletni shemi,... Spoštovani bralci, spoštovane bralke, poletje je tukaj. Od jutri pa do 23. avgusta bo časopis Finance izhajal po poletni shemi, ki obsega 16 strani rednega dela in osem strani poletnega Weekenda. Jutri si preberite, kakšne so možnosti financiranja in razdolževanja podjetij v času, ko banke posojajo vse manj denarja. Nasveti za mala, srednja in velika podjetja. Junija in julija so občine razpisale za približno 600 milijonov evrov gradenj vodovodov in čistilnih naprav. Na novo je zagnanih 30 projektov. Preverite, kateri od njih so veliki in katera gradbena podjetja največ gradijo. Prihaja nova davčna batina. Vlada Alenke Bratušek pripravlja novo, 70-odstotno obdavčitev premoženja, za katerega ne morete dokazati, kako ste ga pridobili. Čaka vas nova izdaja rubrike Biznis plus, poslovnega barometra Balkana. Tu je še nepremičninski informator, v katerem pišemo o informatiki pri upravljanju stavb, pa tudi o betoniranju domačega dvorišča. Je moža mogoče prevarati po spletu? To pa izveste v prvi številki poletne izdaje Weekenda. Uspešen začetek tedna vam želi uredništvo Financ.
|
neutral
|
6,054
|
V Carigradu je policija s solzivcem in gumijastimi naboji ukrepala proti okoli tisoč protestnikom V več turških mestih so v soboto znova potekali protivladni protesti, policija pa je proti udeležencem ukrepala s solzivcem in vodnimi topovi. O spopadih s policijo so poročali iz Carigrada, Ankare in Hataya. Protestniki so prek družabnih spletnih omrežij poročali o številnih ranjenih, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V Carigradu je policija s solzivcem in gumijastimi naboji ukrepala proti okoli tisoč protestnikom, ki so skušali vstopiti na osrednji trg Taksim in v park Gezi. Slednja sta bila junija prizorišči protivladnih protestov zaradi spornih načrtov o novi ureditvi prostora, kjer se nahaja park Gezi. Protesti so nato zajeli vso državo, v njih pa je umrlo pet ljudi. Bulvar Istiklal zavit v oblak solzivca Še zlasti bulvar Istiklal, ki vodi do Taksima, naj bi bil zavit v oblak solzivca. Poleg protestnikov so se pred posredovanjem policije prestrašeni razbežali tudi številni turisti. Na fotografijah, ki jih je turška televizija Ulus TV objavila na svoji Facebook strani, je moč videti moške, oborožene z lesenimi palicami, ki so v bližini Taksima napadli novinarje in protestnike. Šlo naj bi za domnevne privržence konservativnega premiera Recepa Tayyipa Erdogana, ki si je v minulih tednih prislužil kritike na račun nasilnega obračunavanja s protestniki. Med posredovanjem policije ranjenih sto ljudi V Ankari naj bi bilo v posredovanju policije ranjenih sto ljudi. Blogerji so na internetu objavili pozive, da je treba poslati zdravnike v tamkajšnji park Kugulu. Do sobotnih protestov je prišlo zaradi aretacije več protivladnih aktivistov, ki so jih oblasti medtem znova izpustile, sedaj pa jim grozi sojenje zaradi domnevne ustanovitve teroristične združbe, še poroča dpa.
|
negative
|
6,055
|
Sindikalist Mitja Gregorc ne razume, da manj obiskovalcev pomeni manj posla in manj plačanih davkov, s tem pa manj sredstev tu... Tuje državljane, ki bodo v času počitnic potovali na morje, bomo obveščali, v kakšni državi so in da se tukaj ni smiselno ustavljati. Vir: www.finance.si Sindikalist Mitja Gregorc ne razume, da manj obiskovalcev pomeni manj posla in manj plačanih davkov, s tem pa manj sredstev tudi za plače policistov.
|
negative
|
6,056
|
Število zaposlenih oseb se je glede na aprila povečalo za 0,3 odstotka na 700.291, kar je pa še vedno 3,2 odstotka manj kot maja lani Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je maja znašala 13 odstotkov, kar je 0,3 odstotne točke manj kot aprila, a 1,4 odstotne točke več kot maja lani. Kot v minulih dveh letih se je stopnja tudi letos spomladi zniževala, od februarja letos tako za 0,6 odstotne točke, je danes objavil državni statistični urad. Maja se je na mesečni ravni znova povečalo število delovno aktivnih, za okoli 2400 na 795.402. Od januarja do maja se je tak povečalo za okoli 6500. Še vedno pa je manj delovno aktivnih kot pred letom dni, glede na maj lani za okoli 21.500. Vse več samozaposlenih Število zaposlenih oseb se je glede na aprila povečalo za 0,3 odstotka na 700.291, kar je pa še vedno 3,2 odstotka manj kot maja lani. Samozaposlenih je bilo 95.111 oseb, 0,3 odstotka več kot aprila in 1,4 odstotka več kot maja lani. Maja je bilo v Sloveniji registriranih 118.576 brezposelnih, 2,3 odstotka manj kot aprila in 11 odstotkov več kot maja lani.
|
neutral
|
6,057
|
Nadzorniki Hita so imenovali dva nova člana uprave. To sta postala Simona Mele in Zvonko Šuler Na današnji seji nadzornega sveta Hita so nadzorniki soglasno potrdili še dva člana nove uprave, ki bosta ob Dimitriju Picigi v naslednjih petih letih vodila družbo. To sta Simona Mele, ki bo z delom začela avgusta, in Zvonko Šuler, dosedanji vodja finančnega sektorja v Hitu, ki z delom začenja že v sredo. Nova uprava se bo morala takoj spopasti s finančnimi izzivi, saj letošnje poslovanje ni najboljše, je v izjavi med sejo povedal predsednik nadzornega sveta Hita Marino Furlan: "Pripravljajo se programi prestrukturiranja, ki morajo biti narejeni do 19. avgusta, ter kar najhitrejši začetek teh ukrepov." Piciga: Kriza je razgalila vse pomanjkljivosti Predsednik uprave Dimitrij Piciga vidi problem slabšega poslovanja v tem, da je celotna družba "slonela le na enem produktu in enem trgu". To pa ni problem le zadnje uprave, pač pa problem, ki je nastajal z leti: "Dokler je ta produkt ustvarjal dovolj dobička, je bilo to v redu, sedaj pa je kriza razgalila vse njegove pomanjkljivosti." Piciga je napovedal iskanje možnosti, da bi v Novo Gorico pripeljali nove goste, vendar jim bo poleg igralništva potrebno ponuditi še kaj, da bodo v mestu lahko ostali več dni in se ob tem imeli prijetno. Bodo odpuščali? Furlan ni znal odgovoriti, ali bodo programi prestrukturiranja pomenili tudi odpuščanje, to se bo pokazalo v prihodnjih mesecih. "Skozi analize bo potrebno ugotoviti, kateri so tisti deli, najprej seveda zunanji, ki bi se jim lahko odpovedali. Če bo potrebno tudi drugačno ukrepanje, pa bo treba najti način, da se bo lahko tisti, ki bo izgubil službo, pozneje vrnil v zdravo podjetje," je še dejal Furlan. Nadzorni svet je potrdil dodatni predlog za skupščino, ki bo potekala 18. avgusta. Z njim želijo doseči tudi udeležbo delavcev pri dobičku, ko bo družba ponovno začela dobro poslovati, je še povedal predsednik nadzornega sveta. Nadzorni svet se je sicer seznanil tudi s položajem Hitove hčerinske družbe v Črni gori, podrobneje naj bi o tem spregovorili na naslednji seji. Sicer pa se seja, ki se je začela že zjutraj, nadaljuje še s seznanitvijo nadzornikov o poslovanju in točko razno.
|
neutral
|
6,058
|
Vlada naj bi jeseni začela s prodajo 60 odstotkov Triglava. Največji poljski zavarovalničar PZU je uradno izrazil zanimanje za kapitalski vstop v Zavarovalnico Triglav , kaže objava na Bloombergu. "Zainteresirani smo za nakup delnic, če se bo pojavila priložnost," je za časopis Pulz Biznesu dejal predstavnik za stike z javnostmi Michal Witkowski. Vlada naj bi jeseni začela s prodajo 60 odstotkov Triglava. Zunanji minister Karl Erjavec je ob obisku na Poljskem, ki ga je končal včeraj, Poljakom dejal, da mora strateški program privatizacije, torej katera podjetja se bodo prodajala, sprejeti še državni zbor, in da se bodo prodajala preko mednarodnih natečajev. Spomnimo še, da je prvi mož poljskega zavarovalniškega velikana Andrzej Klesyk pred časom v intervjuju za Finance dejal, da bi ob morebitnem nakupu Zavarovalnice Triglav rad videl državo kot solastnico.
|
neutral
|
6,059
|
Medtem ko v termah opažajo upad turističnega obiska, so na Obali, v Kranjski Gori in na mariborskem Pohorju z letošnjim obiskom zadovoljni Rezultati turističnih tokov v Sloveniji v prvi polovici letošnjega leta dosegajo rezultate lanskega rekordnega leta, ocenjuje vodja sektorja za turizem pri javni agenciji Spirit Karmen Novarlič. Izjema so le slovenska naravna zdravilišča, ki letos beležijo padec obiska. Uradnih statističnih podatkov za polletje sicer še ni. Lansko leto je bilo po številu nočitev in prihodov turistov rekordno leto v slovenskem turizmu. Hkrati je bil iz naslova tujskega turizma prvič presežen znesek dveh milijard evrov priliva, je izpostavila Novarličeva. Krajši postanki turistov Statistični podatki za prvih pet mesecev letos kažejo enako raven prihodov turistov kot lani, medtem ko je bilo število nočitev v prvem petmesečju letos manjše za dva odstotka v primerjavi z lanskim enakim obdobjem. Začasni podatki državnega statističnega urada samo za mesec maj pa izkazujejo ponovno pozitivni trend tako pri tujih kot tudi domačih turistih, saj so se številčno povečali tako prihodi kot prenočitve turistov, so povedali na agenciji Spirit. Novarličeva ob tem poudarja, da tuji turisti v Sloveniji ustvarijo dve tretjini vseh turističnih nočitev, pri čemer so jih maja letos največ ustvarili turisti iz Avstrije, Nemčije, Italije in Ruske federacije, največji porast pa turistični delavci beležijo pri številu gostov iz Srbije, Nizozemske in Velike Britanije. Ljubljani raste obisk Po podatkih, ki so jih zbrali na agenciji Spirit, se po dobrem obisku v mesecu maju pozitivna turistična statistika v glavnem mestu, Ljubljani, nadaljuje tudi junija. Obiskovalci so junija v Ljubljani opravili kar za skoraj četrtino več nočitev kot lani junija, le število vodstev je v primerjavi z junijem lani upadlo za šest odstotkov. V šestih mesecih leta 2013 je bilo po oceni Turizma Ljubljana realiziranih za 7,1 odstotka več nočitev kot v lanskem do takrat rekordnem polletju. V Portorožu in Kranjski Gori pričakujejo podobne rezultate kot lani Tudi v Portorožu so z dosedanjo sezono zelo zadovoljni, saj so v prvi polovici leta zabeležili za štiri odstotke več prenočitev kot v enakem obdobju lani. Je pa bilo v prvih dveh tednih julija za dva odstotka manj nočitev kot v enakem obdobju lani. Trenutno so hoteli v občini Piran okoli 95-odstotno zasedeni, pričakujejo pa, da bo letošnja poletna sezona zelo podobna lanski, ko so od junija do avgusta v hotelih zabeležili dobrih 480.000 nočitev. Na območju Kranjske Gore so v prvem polletju letos ustvarili za dva odstotka več nočitev kot v enakem obdobju lani, za prihodnje tri mesece pa si tudi obetajo podoben obisk kot lani. Pri tem ima velik pomen za to destinacijo Eurobasket 2013, saj sosednje Jesenice gostijo tekmovanja. Eurobasket naj bi pripeljal 40 tisoč turistov Tudi Maribor z okoliškim Pohorjem beleži nadaljevanje pozitivnega trenda števila prenočitev, navajajo v Spiritu. Obeti za prihodnje mesece pa so pri večini slovenskih turističnih destinacij dobri. Kot je dejala Novarličeva, je v drugi polovici leta tudi nekaj pomembnih dogodkov tudi za slovenski turizem, med katerimi je največji letošnji športni dogodek v Sloveniji, že omenjeno evropsko prvenstvo v košarki, Eurobasket 2013. Na slednjem pričakujejo okoli 40 tisoč potencialnih tujih obiskovalcev. Zdravilišča pogrešajo domače goste in Italijane Drugače pa je v slovenskih naravnih zdraviliščih. Po podatkih Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč je bil trend obiska in ustvarjenih prenočitev predvsem v prvih štirih mesecih letos izrazito negativen, zmanjšalo pa se je predvsem število domačih gostov in gostov iz sosednje Italije.
|
neutral
|
6,060
|
»Zorana Jankovića sem spoznal leta 1991 ali 1992, prišel je k meni, takrat sem bil notranji minister, z zelo nespodobnim predlogom o tem, kako si predstavlja, da naj bi potekal predkazenski postopek zoper takratnega osumljenega direktorja Hita Danila Kovačiča,« je dejal Igor Bavčar »Meni za posel, izveden v času ene največjih konjuktur, sodijo v času recesije,« je v intervjuju za Delo dejal nepravnomočno obsojeni v zadevi Istrabenz Igor Bavčar (na sliki z Zoranom Jankovićem). Po njegovih besedah je v teh okoliščinah zadeve še toliko težje pojasniti. »Po svoje so številke nepredstavljive. V tistem času so bili tovrstni posli ... ne bom rekel nekaj normalnega, ampak zelo pogostega,« je menil. Bavčarju je »skrajno nenavadno«, da si je Zoran Janković »vzel toliko časa, da iz različnih virov pridobi neko dokumentacijo, ki je poslovna dokumentacija in stvar bančne tajnosti, pa se to nikomur ne zdi nič nenavadnega«. Ob tem dodajmo, da je Janković ovadbo podal leta 2009. Kot je ljubljanski župan dejal med pričanjem, mu je anonimnež pri vratarju mestne hiše pustil dokumentacijo z opisom posla, o vsebini pa naj bi se nato prepričal še pri šefu Sportine Bahtijarju Bajroviću. "Jankovića sem prvič spoznal leta 1991 ali 1992 ..." Na vprašanje, kdaj sta se razšla z Jankovićem, Bavčar odgovarja, da se nikoli nista sešla v smislu, da bi se bilo treba raziti. »Spoznal sem ga leta 1991 ali 1992, prišel je k meni takrat sem bil notranji minister, z zelo nespodobnim predlogom o tem, kako si predstavlja, da naj bi potekal predkazenski postopek zoper takratnega osumljenega direktorja Hita Danila Kovačiča,« je pojasnil nekdanji prvi mož Istrabenza. O tem, za kakšen nespodoben predlog, Bavčar ni razkril, je pa povedal, da je bil »zelo nespodoben, tako, da sem se od njega poslovil zelo na hitro«. Po njegovih besedah z Jankovićem ni imel opravka, vse do Mercatorja. "Argumenti za obsodilno sodbo so zoper pravico" Kot je znano, je bil Bavčar v petek nepravnomočno obsojen na prvi stopnji. Dobil je sedem let zapora, 35 tisoč evrov kazni in 21 milijonov evrov vračila. Ali razume sodbo kot del postopkov v pravni državi ali konstrukt stricev iz ozadja. »To državo sem ustvarjal in želel sem si, med drugim glede izkušnje s prejšnjim režimom, da ustvarimo pravno državo. Tudi zato se ne strinjam s prvostopenjsko sodbo, argumenti za obsodilno sodbo so zoper pravico,« je med drugim še dejal v intervjuju za Delo.
|
negative
|
6,061
|
Ljubljanski župan Zoran Janković je premierki Alenki Bratušek predstavil odprta vprašanja med glavnim mestom in vlado, o tem, kdo bo vodil stranko po jesenskem kongresu, pa menda danes nista razpravljala Premierka Alenka Bratušek in ljubljanski župan Zoran Janković sta današnji sestanek o odprtih zadevah med državo in glavnim mestom označila za konstruktiven. Rok za rešitev večine odprtih vprašanj, med drugim glede odvzetih finančnih sredstev prestolnici, sta postavila 30. september. Pobudo za današnje srečanje je podala Mestna občina Ljubljana (MOL), in sicer že maja. Na srečanju so ugotovili, da so nekatera vprašanja, ki se tičejo države in glavnega mesta, že rešena, rešitve za vsa ostala pa bodo poiskali do 30. septembra, je v izjavi za medije po sestanku povedala Bratuškova. Jankovićevi trije sklopi Odprta vprašanja, ki so jih danes obravnavali, so po Jankovićevih besedah razdeljena v tri sklope. V okviru prvega so obravnavali predlog MOL glede zakonskih sprememb, ki bi vplivale na vse slovenske občine in ne le na MOL. Drugi del predlogov MOL zajema ukrepe za Ljubljano, kot so državni prostorski načrt, reševanje vprašanj poplavne varnosti in nadaljevanje projekta Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana (RCERO). Tretji del pa je bil povezan z vprašanjem glavnemu mestu v zadnjem letu odvzetih sredstev v višini 3,5 milijona evrov, je pojasnil Janković. Tudi za to vprašanje naj bi rešitev poiskali do konca septembra. Najprej počitnice, nato bo razmišljal o kandidaturi za povratek na vrh PS "Za strankarsko politiko bo čas po počitnicah," pa je po poročanju Žurnal24.com Janković dejal o morebitni kandidaturi za predsednika stranke. "Na kongresu sem povedal, zakaj se umikam, čeprav bi lahko spet ponovil vse o 'sumih'. Ta današnji sestanek nima veze z mojo odločitvijo, kaj bo na naslednjem kongresu Pozitivne Slovenije. Najprej se moram jaz odločit, nato se delegati stranke," je dejal ljubljanski župan. Bratuškova je obenem zanikala spor glede prevzema vodstva stranke. "Znotraj stranke se bomo dogovorili, ko se bomo," je še pristavila.
|
negative
|
6,062
|
Stečajnik propadlega upnika Franci Ježek zahteva stečaj Klasja, ki ga lastniško obvladuje Velenjčan Tomaž Ročnik, ker da "masa za poplačilo upnikov iz dneva v dan kopni". Stečajni upravitelj podjetja Zlati Klas 1 Franci Ježek je na sodišče vložil ugovor zoper prisilno poravnavo celjskega Klasja v lasti Tomaža Ročnika. Zahteva takojšnjo uvedbo stečaja pekarske družbe, ker da masa za poplačilo upnikov iz dneva v dan kopni, danes poroča Dnevnik. Dodajmo, Klasju zmanjkuje sredstev za plače in plačilo dobaviteljem zaradi štirimilijonskega posojila lastniku Ročniku. Drugo četrtletje je družba po poročanju Dnevnika končala s pol milijona evrov visoko izgubo, iz česar je po Ježkovem mnenju moč sklepati, da bo premoženja vedno manj.
|
negative
|
6,063
|
Angleški Bentley se je po letu in pol draženja odločil za izdelavo razkošnega terenca s ceno najmanj 180 tisoč evrov. Med kupce bo zapeljal leta 2016, v angleškem Crewu bo poskrbel za dodatnih tisoč delovnih mest, znamki pa bo pomagal podvojiti prodajo do leta 2018. Novi terenski bentley, ki bo leta 2016 dopolnil ponudbo razkošnih limuzin, kabrioletov in kupejev te angleške znamke (v lasti nemškega Vokswagna), pa ne bo nosil enakih oblikovnih potez kot konceptni EXP 9 F concept na slikah, predstavljen na lanskem avtosalonu v Ženevi. Kako bo izgledal še ni jasno. Jasno pa je, da bo to najpomembnejši model te znamke. Vsaj tako napoveduje prvi mož Skupine Volkswagen Martin Winterkorn, ki je v naslednjih treh letih razvoju in proizvodnji bentleijev namenil 930 milijonov evrov. Skoraj podvojena prodaja do leta 2016 Razkošni terenec, po vsej verjetnosti opremljen z 12-valjnim bencinskim motorjem s prek 600 konji, bo ciljal predvsem na petične kupce v Rusiji, na Kitajskem in v Severni Ameriki. »Do leta 2016 bo povečal prodajo znamke na 15 tisoč vozil,« verjame predsednik uprave Bentleyja Wolfgang Schreiber. Lani je Bentley izdelal in prodal 8.510 vozil, novi model pa naj bi znamki prinesel med tri in štiri tisoč novih kupcev letno. Dvignil naj bi se tudi dobiček proizvajalca, a napovedi vodilni ne podajajo. Bentley je leta 2001 ustvaril osem milijonov evrov operativnega dobička, lani pa že sto milijonov evrov.
|
positive
|
6,064
|
Naše priporočilo je kupi, ciljna cena pa 74,5 evra za delnico. Natančnejša analiza bo znana po objavi polletnih rezultatov. Vir: Finance, 8. julija 2011 Analitik Sašo Stanovnik iz Alte je pred dvema letoma priporočal nakup Krkine delnice. Jutri bo farmacevt objavil polletne rezultate, analitiki še vedno priporočajo nakup, le ciljna cena je kljub dobrim napovedim nižja. Več v članku Lahko Krka poveča dobiček?
|
neutral
|
6,065
|
Država bo sveže štiri milijarde evrov porabila za financiranje proračuna in servisiranje dolga, IMF ugotavlja, da se država uravnotežuje skozi recesijo, ne pa s strukturnimi reformami Mehanizma za reševanje evra sta danes Grčiji sprostila nov, štiri milijarde evrov vreden obrok iz drugega programa pomoči. Evrska država je namreč izpolnila pogoje, ki so jih za izplačilo nove tranše postavili mednarodni posojilodajalci. Začasni mehanizem za reševanje evra (EFSF) je Grčiji v okviru novega obroka izplačal 2,5 milijarde evrov svežih sredstev, ki jih bo država potrebovala za financiranje proračuna in servisiranje dolga, stalni mehanizem za reševanje evra (ESM) pa je prispeval 1,5 milijarde evrov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. IMF: odprava ravnovesij ima zelo visoko ceno "Grško gospodarstvo se uravnotežuje. A to uravnoteževanje poteka skozi recesijo, ne skozi strukturne reforme, ki naj bi spodbujale produktivnost," pa IMF ocenjuje v poročilu o četrtem pregledu položaja grškega gospodarstva. Odprava gospodarskih neravnovesij ima zaradi zamud pri vpeljevanju reform "zelo visoko" ceno, poudarjajo predstavniki sklada. Grčija je namreč v recesiji že šesto leto, grški bruto domači proizvod (BDP) se je po letu 2007 skrčil že za 25 odstotkov, stopnja brezposelnosti pa je okoli 27-odstotna. Regling Nov obrok kaže solidarnost evrskega območja do države v težavah ESM sicer pomaga tako, da nacionalne centralne banke po ugodnih obrestnih merah odkupijo grške državne dolžniške vrednostne papirje. "Sprostitev obroka kaže na dodatno solidarnost članic evrskega območja do grških državljanov, ki delajo vse, da bi premagali krizo," je v izjavi za javnost poudaril direktor ESM Klaus Regling. Zeleno luč je za izplačilo nove tranše v višini 2,3 milijarde dolarjev (1,73 milijarde evrov) v torek prižgal tudi Mednarodni denarni sklad (IMF). Grki skupno dobili 140 milijard evrov EFSF je doslej Grčiji izplačal že za 133 milijard evrov obrokov posojil, IMF pa za 11 milijard dolarjev (8,28 milijarde evrov). Območje evra je sicer Atenam za oktober, če bodo nadaljevale z reformnimi ukrepi, že obljubilo novo izplačilo v višini ene milijarde evrov. Grčija se je v zameno za finančno pomoč območja evra in IMF zavezala k uveljavitvi strogega varčevalnega programa, med drugim k drastičnemu znižanju plač javnih uslužbencev in pokojnin. Mednarodni posojilodajalci so Grčiji od leta 2010 odobrili dva programa pomoči, skupaj težka 240 milijard evrov.
|
neutral
|
6,066
|
Dosedanjim uporabnikom bo kartica aktivirana po vrnitvi podpisane ponudbe, o čemer bodo obveščeni po sms-u, telefonu ali elektronski pošti. Prvo leto članarine ne bo, standardi odobravanja pa se utegnejo zaostriti. Novi lastnik franšize Diners Cluba za Slovenijo, hrvaški Erste Card , je po petkovi pridobitvi licence Banke Slovenije začel z rekrutiranjem članov in z vzpostavitvijo prodajne mreže. Mladen Mirko Tepuš, generalni direktor Erste Card Ljubljana (levo) in Alen Ptičar, direktor Erste Card Ljubljana Naprej morate poravnati dolg Nove kartice bodo prejeli uporabniki brez dolga, tisti, ki bodo svoje obveznosti poravnali in tisti, ki obveznosti plačujejo obročno, je na današnji tiskovni konferenci povedal generalni sekretar Erste Carda Mladen Mirko Tepuš. 20. avgusta jim bo poslana dokumentacija s pristopno izjavo, ki jo bodo morali podpisati in vrniti, takoj po tem pa jih bo Erste Card obvestil o aktivaciji. »Glede na zanimanje, ki smo ga zaznali v zadnjih tednih, pričakujemo, da bo poleg dosedanjih članov za novo Diners kartico zaprosilo tudi veliko število novih,« je prepričan Mladen Mirko Tepuš. Zapadle obveznosti do starega Dinersa morajo imetniki plačati na račun Unicredit banke. Prvo leto članarine ne bo Letos članarine ne bo treba plačevati, kako pa za naprej? Željko Menalo, predsednik uprave Erste Card Cluba napoveduje, da bo cenovna politika naslednje leto ostala na ravni, kot je bila do letošnje spomladi. »Nekatere stvari bomo obdržali in razvijali naprej, o nekaterih novih ugodnostih pa še razmišljamo,« pravi Menalo, denimo s povezovanjem slovenskega in hrvaškega sistema Diners. Ali bi to pomenilo, da bi lahko ugodnosti, točke in milje izkoristili tudi pri čezmejnem nakupovanju? To je ena od možnosti, bomo videli, pravi Menalo. Po njegovem splošnem mnenju se bo zaradi regulatornega nadzora povečalo tudi preverjanje kreditne sposobnosti in standardi odobravanja. Sklenili so 628 sporazumov s trgovci Do 20.8. bi radi vzpostavili čim boljšo prodajno mrežo, zato intenzivno sestankujejo in se pogajajo. »Z odzivom trgovcev smo zadovoljni, v prvih desetih smo v izplačilo trgovcem dali že 568 nalogov,« o poplačilu dolgov starega Dinersa, ki ga je vodil Tomaž Lovše, pravi Željko Menalo. Od 8.000 ponudb, ki so jih poslali, pa so sklenili 628 sporazumov, pričakujejo jih še več. Vsa bodoča plačila bodo izvedena v celoti in pravočasno, v skladu s pogodbami, pravi Menalo. Razmerja so uredili že z vsemi večjimi trgovci, kot sta Mercator ali Merkur. Ali bo na novem Dinersu delala tudi Simona Dimic? Situacija z Lovšetom je vplivala na ugled znamke, priznavajo, a smo njeno moč dokazali s tem, da smo našli rešitev, pravijo novi lastniki franšize. Lovše je bil vključen v pogajanja za nov plačilni sistem, so razkrili. Do konca leta bodo zaposlili 60 ljudi, vsak dan najemajo nove. Na naše vprašanje, ali bo med njimi tudi Simona Dimic, ki je bila svetovalka prejšnjega direktorja za prodajo, niso konkretno odgovorili, le da izbirajo strokoven kader, ki se spozna na posel in bo lahko znamko razvijal naprej.
|
neutral
|
6,067
|
Za vas ne bo milosti, pravi hrvaški minister Slavko Linić, ki napoveduje boj proti menedžerjem, ki so izčrpali svoja podjetja in zraven obogateli Hrvaški minister za finance Slavko Linić je v pogovoru za Jutarnji list napovedal boj proti vsem, ki so v državi nelegalno obogateli. Kot pravi, je davčna uprava že dobila jasno sliko, kateri lastniki in menedžerji so uničili svoja podjetja, medtem pa znatno povečali svoje premoženje. "Imate podjetnike, ki so proračunski denar dobili skozi različne sklade, denimo sklad za razvoj in zaposlovanje. Mnogi so dobili stotine milijonov kun, uničili podjetja, ostale pa so jim vile in stanovanja. Za te ne bo milosti. Moje sporočilo je: ne boste mirno spali!," pravi Linić in dodaja, da je njegova naloga, da denar, ki je bil nezakonito dodeljen vrne državljanom.
|
positive
|
6,068
|
Nimamo več časa, da ukrepe le pripravljamo, septembra moramo z nekaterimi ukrepi že začeti, pravi šef GZS Samo Hribar Milič Foto: Urban Štebljaj Dovolj je resolucij na papirju, treba je delovati, je na javni tribuni o rasti gospodarstva danes v Ljubljani izpostavil prvi mož GZS Samo Hribar Milič. "Velik del slovenskega gospodarstva, predvsem izvoznega, je še vitalen," je opozoril in dodal, da so analize, da ne bi bilo treba radikalno omejiti porabe, iluzorne. Hribar Milič je poudaril, da je slovensko gospodarstvo v zadnjih štirih letih izgubilo 90.000 delovnih mest, vlada pa gospodarstvo vseeno dodano obremenjuje z davki in dajatvami. "Imamo 26 milijard evrov izvoza, vendar ga je vsak mesec manj. Trenutna ekonomska politika te države ne pelje v pravo smer, ne daje rezultatov. Nujne so reforme. Brez varčevanja Slovenija nima realne možnosti, da se potegne iz te situacije," meni Hribar Milič. Kaj predlaga GZS Med ključnimi ukrepi za zagon gospodarstva na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) izpostavljajo cenejši in kakovostnejši javni sektor, lažji dostop do virov financiranja, močnejšo podporo izvozu, nižje davke in druge dajatve, zagon infrastrukturnih investicij, znižanje obrestnih mer, cenejša posojila ter resnejšo in odločno privatizacijo. Obenem predlagajo novo reformo trga dela, znižanje stroškov dela in prožnejše zaposlovanje, odpravo birokratskih postopkov ter več naročil gospodarstvu s strani državnih organov. O nujnih ključnih ukrepih so razpravljali na javni tribuni, ki jo je pripravila GZS, predloge nujnih ključnih ukrepov pa bodo sedaj uskladili z drugimi delodajalskimi organizacijami in združenji ter jih posredovali vladi kot pomoč za izvedbo tistih aktivnosti, ki bodo Slovenijo ponovno postavile na pot rasti in razvoja ter bodo prispevale k dvigu konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Z vlado bodo bolj ostri "Z vlado bomo imeli odprt in malo ostrejši dialog. Nimamo več časa, da ukrepe le pripravljamo, septembra moramo z nekaterimi ukrepi že začeti," je še poudaril Hribar Milič. Prepričan je, da ima politika ima odločujočo vlogo pri nadzornih svetih in v številnih podjetjih. "Moramo depolitizirati sistem gospodarstva in upravljanja v gospodarstvu po kriterijih OECD. Tudi ob tej vladi se politično kadruje, se menja kar počez," je še dejal.
|
neutral
|
6,069
|
Nekdanji šef Dinersa o(Tomaž Lovše) si je leto 2013 najbrž predstavljal nekoliko drugače.... Imam 38 let in pred menoj je še deset let kariere, ko bom pripravljen sprejemati višjo stopnjo tveganja kot navadno. Vir: Manager, 2007 Nekdanji šef Dinersa Tomaž Lovše si je leto 2013 najbrž predstavljal nekoliko drugače.
|
neutral
|
6,070
|
Analitiki ugibajo, da si je Viktor Orban s predčasnim odplačilom 20 milijard evrov vrednega posojila ustvaril manevrski prostor za volilno kampanjo pred parlamentarnimi volitvami spomladi prihodnje leto Foto: © Bloomberg businessweek Madžarska je predčasno odplačala še zadnjih 2,15 milijarde evrov od skupno 20 milijard evrov posojila, ki ji ga je leta 2008 ob izbruhu svetovne finančne krize odobril Mednarodni denarni sklad (IMF), poroča nemška tiskovna agencija dpa. Madžarska je pomoč vrnila sedem mesecev pred rokom, ne načrtuje pa nikakršnega novega dogovora s skladom. Madžarska je sicer lani na IMF in Evropsko komisijo naslovila prošnjo za morebitno novo previdnostno finančno pomoč. Vendar pa je v pogajanjih s predstavniki obeh institucij ocenila, da so pogoji za pomoč prestrogi in preveč posegajo v madžarsko suverenost. Nacionalistično usmerjena madžarska vladajoča koalicija pod vodstvom Viktorja Orbana tako predčasno plačilo posojila IMF slavi kot velik uspeh in ponovno pridobitev neodvisnosti, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Si je Orban ustvaril manevrski prostor za volilno kampanjo? Madžarska se je vmes uspela zadolžiti že tudi na finančnih trgih. Še vedno visoko zahtevano obrestno mero v Budimpešti jemljejo v zakup. Vsaj neposredno je namreč ne spremljajo strogi reformni in varčevalni pogoji. Analitiki že ugibajo, da si je Orban s predčasnim odplačilom dejansko ustvaril manevrski prostor za volilno kampanjo pred parlamentarnimi volitvami spomladi prihodnje leto. Izhod iz režima IMF bo lahko uporabil tudi kot dosežek svoje vladavine, ki so jo spremljali številni pretresi, še posebej v odnosih med Madžarsko in EU.
|
neutral
|
6,071
|
Ocene števila mrtvih v spopadih med oblastmi in protestniki se gibljejo od 150 pa vse do dva tisoč. Slovensko zunanje ministrstvo zaradi vala nasilja odsvetuje potovanja Oblasti v Egiptu so za mesec dni razglasile izredne razmere. Potem ko so varnostne sile danes sprožile posredovanje za odstranitev dveh protestniških taborov podpornikov odstavljenega predsednika Mohameda Mursija v Kairu, je namreč tako prestolnico kot kraje drugod po državi zajel val nasilja. Medtem ko zdravstveno ministrstvo poroča o 149 mrtvih, je Muslimanska bratovščina, ki je proteste podprla, naštela dva tisoč žrtev, poroča britanski spletni portal BBC. Med drugim je bil v Kairu ustreljen snemalec Sky News Mick Deane. Med mrtvimi je tudi 17-letna hči enega vodilnih likov Muslimanske bratovščine Mohameda el-Beltagyja. MZZ: Letovišča ob Rdečem morju `relativno varna` Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve odsvetuje vsa potovanja v posamezne dele države ter svetuje izredno previdnost. Letovišča ob Rdečem morju sicer zaenkrat ostajajo relativno varna. Sicer pa zaradi aktualnih dogajanj v egiptovski prestolnici in drugih večjih mestih slovenskim državljanom na MZZ odsvetujejo vsa potovanja v Kairo, Aleksandrijo, mesta v delti Nila, mesta ob Sueškem prekopu, mesta Zgornjega Egipta, območje severnega in osrednjega Sinaja ter na obmejna področja z Libijo, Sudanom in Izraelom. Turistična središča in letovišča ob Rdečem morju medtem še naprej ostajajo relativno varna. A na MZZ vseeno svetujejo "previdnost, spremljanje virov informacij ter upoštevanje navodil lokalnih organov in organizatorjev potovanj". V Egiptu spremljajte medije, svetuje MZZ Slovencem v Egiptu tako na MZZ priporočajo redno spremljanje televizijskih in radijskih novic, obvestil oblasti, informacij, ki jih dajejo hoteli in turistične agencije. Svetujejo tudi izogibanje demonstracijam in večjim zborovanjem, središču mesta Kairo ter predsedniški palači in njeni okolici v kairskem predelu Heliopolis. V Hurgadi mirno Kot je za STA povedal Aleksander Gasser, ki dopustuje v Hurgadi, je stanje v tem priljubljenem počitniškem središču ob Rdečem morju povsem mirno. "Predvsem domačini, pa tudi turisti z enim očesom po televiziji spremljamo dogodke v Kairu, a vendarle se nam zdi, da nam teh 400, 500 kilometrov in pet, šest ur razlike po cesti med prestolnico in letovišči na Rdečem morju daje neko varnost, da nam vsaj v tem trenutku ni treba skrbeti in še vedno pravzaprav brezskrbno uživamo tukaj, kar nas je Slovencev, počitnice," je povedal. O pozivu MZZ zaenkrat še niso bili obveščeni, prav tako jih turistična agencija ni kaj posebej opozorila pred morebitno nevarnostjo. "Lahko pa, da se bo tudi to zgodilo. Vendar je tukaj sodelovanje med slovenskimi in lokalnimi vodiči odlično in mislim, da če bo do česa prišlo, da bomo tudi obveščeni," je še povedal Gasser po telefonu iz Hurgade.
|
negative
|
6,072
|
Do konca leta v Srbiji pričakujejo za 700 milijonov evrov neposrednih tujih investicij Srbija je letos po podatkih tamkajšnje centralne banke zabeležila okoli 400 milijonov evrov neto priliva tujih neposrednih investicij. Neto priliv iz tega naslova naj bi v celotnem letu dosegel 700 milijonov evrov, potem ko je lani znašal le 232 milijonov evrov. Kot je po poročanju srbske tiskovne agencije Beta pred dnevi dejala predstavnica srbske centralne banke Snežana Vilaret, največ investicij pričakujejo v predelovalni industriji, trgovini in energetiki. Centralna banka tudi v prihodnjih letih pričakuje rast vlaganj, predvsem v luči ugodnih makroekonomskih kazalcev, pričakovanega okrevanja držav z evrom in večje gospodarske aktivnosti najpomembnejših zunanjetrgovinskih partneric Srbije.
|
positive
|
6,073
|
Anton Stres, nekdanji slovenski nadškof, je bil opažen v obmorski rezidenci družine Čerček v Lovrečici pri Umagu. V ljubljanski nadškofiji koledarja obiskov Antona Stresa ne vodijo več Viri so nas obvestili, da je bil nekdanji nadškof Anton Stres danes na obisku v obmorski rezidenci vplivne mariborske družine Čerček v obmorskem naselju Lovrečica ob severozahodni obali Istre. Kakšen je bil namen obiska nekdanjega nadškofa pri Čerčkovih, preverjamo. Poklicali smo službo za odnose z javnostmi pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK), kjer pravijo, da o trenutnih dejavnostih Antona Stresa ne vedno nič. Z vprašanji so nas napotili na ljubljansko nadškofijo. Tam so nam povedali, da informacije, kje je nekdanji nadškof, nimajo, saj je v začetku avgusta zapustil nadškofijo. Kot dodajajo, Stres od takrat deluje samostojno, vendar v skladu z navodili Vatikana. Slike rezidence družine Čerček v Lovrečici si lahko ogledate v članku časnika Dnevnik. Nekdanji slovenski nadškof Anton Stres, ki je pred nedavnim prevzel objektivno odgovornost za zlom mariborske nadškofije in odstopil, se menda hladi v senci večmilijonske obmorske vile družine Čerček. Poslovne vezi Emanuela Čerčka in Antona Stresa Spomnimo, Emanuel Čerček je nekdanji sodelavec Antona Stresa. Bil je namreč zadnji šef nadzornega sveta propadlega Zvona Ena in ravnatelj Zavoda Martina Slomška, ki je v lasti mariborske nadškofije. Čerček je sicer v zadnjih letih zamenjal več služb in položajev. Nazadnje ga je za svojega svetovalca zaposlil nekdanji minister za infrastrukturo Zvonko Černač, pred tem pa je bil svetovalec nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja. V prvi vladi Janeza Janše je Čerček vodil službo za investicije pri ministru za šolstvo in šport Milanu Zveru. Kot je tedaj poročal Dnevnik, je v tistem času pri več naložbah, ki jih je sofinanciralo šolsko ministrstvo, kot podizvajalec nastopalo podjetje Elektro Tabga, ki je v lasti Ivana Čerčka, ki je Emanuelov oče. Tudi Elektro Tagba je danes v stečaju. Emanuel Čerček je danes namestnik predsednika nadzornega sveta v Stanovanjskem skladu RS. Pred tem je bil do marca član nadzornega sveta Družbe za razvoj infrastrukture (DRI), bil pa je tudi predsednik nadzornikov Steklarske nove v stečaju.
|
neutral
|
6,074
|
Igor Akrapovič je v intervjuju zatresel poslovno javnost. Ali Slovenci res premalo delamo? Čez dan bomo na internetu zgodbo... Igor Akrapovič je v intervjuju zatresel poslovno javnost. Ali Slovenci res premalo delamo? Čez dan bomo na internetu zgodbo nadaljevali. Andreja Rednak razvija zgodbo o nevrokirurgu Vinku Dolencu. Zalomilo se mu je tudi kot podjetniku, ne samo z izraelskim pacientom, ki je iztožil visoko odškodnino. Mladen Miković ureja rubriko Biznis Plus. Sveže zgodbe z Balkana. Današnji urednik Janez Tomažič (levo) s sodelavci redakcije Financ. Stane Petavs pripravlja rubriko posel, v njej rubrika čisti računi. Strokovno branje, ki vam pomaga treti probleme v podjetju. Pišemo še o nova tržni priložnosti: Prostem pretoku bolnikov Slovenski IT trg čakajo velike spremembe. Zgodbo piše Rok Pikon, vabljeni h komentiranju. Prispevajte svoje mnenje. Za podjetja postaja izvoz še bolj dragocena priložnost za povečanje prodaje. Preverjamo, na kaj morajo biti pozorna, preden se podajo na nov trg, in kako naj sestanke B2B izkoristijo kot res učinkovito orodje za iskanje potencialnih partnerjev na tujem. Piše Albina Kenda. Zasedal bo nadzorni svet igralniškega giganta Hit. Spremlja Lana Dakić. Banke so izgubile samostojnost, smo pisali včeraj v članku Kako se je v Slovenijo priplazila bančna tesnoba. Glasujte v spletni anketi www.finance.si/glasovanje2826.
|
neutral
|
6,075
|
Javna agencija RS za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma (SPIRIT) je konec julija objavila povabilo za nabor in izbor tržno zanimivih naložbenih projektov za skupinsko predstavitev na sejmu Expo Real od 7. do 9. oktobra v Münchnu. Na 88 kvadratnih metrov veliki stojnici SPIRIT se bo tako lahko predstavilo sedem nepremičninskih projektov. Podjetja lahko projekte prijavijo do 2. septembra. Povabilo je namenjeno tržno zanimivim naložbenim projektom razvojno-industrijskih podjetij, regionalnih razvojnih agencij, inženirskih, planerskih in projektantskih podjetij, družb za vodenje in izvedbo projektov ter nepremičninskih agencij, ki se bodo skupaj predstavili na njihovem razstavnem prostoru. SPIRIT bo izbranim investitorjem pokril stroške zakupa in opreme prostora ter vstopnice za obisk sejma. Na agenciji ocenjujejo, da jih bo organizacija stojnice na Expu Real stala okoli 80 tisoč evrov. Expo Real v Münchnu je največji in najodmevnejši investicijsko-nepremičninski sejem na območju EU. Na 64 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin se bo predstavljalo predvidoma približno 1.700 razstavljavcev.
|
positive
|
6,076
|
V Nemčiji obstaja temeljni družbeni konsenz o razvoju države in ta ostaja bolj ali manj enak, ne glede na to, ali vladajo levi ali desni. Vir: Večer V Nemčiji soglašajo, kam bi radi, ugotavlja direktor Bauhausa v Sloveniji Samo Kupljen. Pri nas pa vlečemo vsak v svojo smer in nazadujemo.
|
neutral
|
6,077
|
Kaj vse plačujete, česar ne potrebujete? V začetku julija je bilo na Vošnjakovi ulici v Ljubljani prodano stanovanje, veliko 87 kvadratnih metrov, od tega je uporabne površine 63 kvadratnih metrov, preostalo sta balkon in shramba. Končna cena je bila 131 tisoč evrov, torej dobra dva tisočaka na kvadratni meter uporabne površine. Na geodetski upravi so to stanovanje ocenili na 206.532 evrov oziroma 3.278 evrov na kvadratni meter. Stanovanje smo izbrali naključno, pravzaprav je prvo, ki smo ga našli v evidenci poslov na trgu nepremičnin. S to primerjavo ne želim pokazati, da je bilo prodano pod ceno, niti tega, da ga je Gurs ocenil previsoko (kar je sicer očitno). Prodano je bilo po ravno pravšnji ceni, toliko je bil nekdo pripravljen za stanovanje plačati, to je tržna cena in to je edina cena, ki prodajalcu in kupcu kaj pomeni. Kaj vse plačujete, česar ne potrebujete? Koliko je stalo, da je Gurs ovrednotil slovenske nepremičnine? Več kot 11 milijonov evrov (za zbiranje in obdelavo podatkov). Na geodetski upravi v oddelku, ki vrednoti nepremičnine, dela 30 ljudi. Vsak mesec dobivajo plače, posredno jih seveda plačujemo mi z davki in drugimi dajatvami. Kaj torej imata od tega merjenja cen nepremičnin kupec in prodajalec stanovanja na Vošnjakovi? Nekdo, ki ne pazi preveč na jezik, bi odgovoril: Nekam si ga lahko zatakneta. Ima kdo drug kaj od meritev Gursa? Denimo podjetja, ki imajo v svojih bilancah nepremičnine, da jim pomagajo pri vrednotenju? Nimajo, podjetja najemajo cenilce. Morda pridejo kaj prav vsaj revizorjem, ki pregledujejo te bilance? Niti ne, tudi oni zgolj preverijo, ali ni cenilec ravno direktorjev brat, in raje pogledajo, po koliko se prodajajo podobne nepremične v okolici. Pogledajo torej na trg, ne na Gurs. Ali kaj prav pridejo bankam, ki morajo oceniti vrednost zastavljene nepremičnine, ko dajo posojilo? Ne, tudi banke večinoma najemajo cenilce. Komu sploh pridejo prav? Državi, ker bo ta cenitev podlaga za nepremičninski davek - ko ta sploh bo. Tri leta po cenitvah ga, hvala bogu, sicer še ni. A tu ne želimo problematizirati le Gursa. Gre za odnos, ki ga ima država do davkoplačevalcev. Gurs stane, mi smo ga plačali. Tudi bolnišnice plačujemo mi, operacija kolena ni brezplačna, čeprav zanjo ne dobimo položnice. In ko moramo čakati na operacijo kolena ali ko je ta opravljena slabo, bi morali znoreti. Tako kot znorimo, če moramo v gostilni čakati na kosilo ali če je hrana pokvarjena. Pa ne le Gurs in zdravstvo. Tudi ko nam prodajajo, da je rešitev za Slovenijo drugi tir med Divačo in Koprom, pa čeprav ne vemo, kaj bomo po njem vozili. In ko Igor Lukšič vpije, da financiramo nemški standard - pa tega ne zna razložiti. In ko se pritožuje, da ni fer, da se Nemci na trgu (!) zadolžujejo ceneje kot mi. Ni opravičilo, da ni ekonomist in da ne ve, kako deluje trg obveznic. Si predstavljate, da bi bil on predsednik vlade in bi to rekel v Bruslju ali pa na obisku pri Angeli Merkel? Kakšna sramota! In ljudje bi morali znoreti, ko jim prodaja buče. In znoreti bi morali, ko vidimo, da Gašpar Gašpar Mišič, nepremičninar, naskakuje Luko Koper, eno največjih slovenskih podjetij, tudi podjetje v državni lasti. Imamo ljudi, ki nadzirajo državno podjetje. Ali opravljajo svoje delo ali pa jih plačujemo za nič? Včasih bi preprosto morali znoreti. »Ampak jaz norim,« boste rekli, »pa nič ne pomaga.« Res je. A verjamem, da nas bo čedalje več in da se bo našla neka alternativa, ki bo uslišala tiste, ki jim je dovolj tega sranja, laganja in kraje. Pa ne mislim kakih demokratičnih socialistov ali protestnikov z ekstremnimi ideji, ampak resnih ljudi, ki jim bo v interesu mirno okolje, v katerem se da delati in pošteno povečevati premoženje.
|
negative
|
6,078
|
V največji slovenski banki priznavajo, da so spremembe sanacijskega načrta možne, ker je bil prvotni načrt pripravljen na predpostavkah, ki niso enake predpostavkam zunanjih izvajalcev V Novi Ljubljanski banki (NLB) pod vodstvom Janka Medje priznavajo, da bi lahko pregledi bančnih bilanc in stres testov zamajali ocene o potrebni dokapitalizaciji banke. Zaostreni kriteriji tujih strokovnjakov, ki pregledujejo bilance slovenskih bank, bi lahko pripeljali tudi do tega, da bo celotni znesek, namenjen reševanju bančnega sistema, porabljen zgolj za NLB. To pa pomeni, da bi morala država za reševanje bančnega sistema zagotoviti bistveno več od predvidene 1,2 milijarde evrov, piše Dnevnik. "Uprava ima svoj pogled na to, kakšna bi bila potrebna višina dokapitalizacije, ne bi pa komentirala številke. Potekajo številni neodvisni pregledi sistemske narave, njihovi rezultati pa lahko vplivajo na spremembo situacije," so za Dnevnik povedali v NLB, kjer s številko že operirajo. "Ocena potrebne dokapitalizacije je bila oblikovana na osnovi določenih predpostavk, načrt prestrukturiranja pa je bil oddan konec leta 2012. Bistvo stres testov je ravno sprememba predpostavk na slabše," so za Dnevnik odgovorili na vprašanje, ali bo 500 milijonov evrov za krepitev kapitala banke dovolj. V NLB tako priznavajo, da so spremembe možne, ker je bil načrt pripravljen na določenih predpostavkah, ki pa niso nujno enake predpostavkam zunanjih ocenjevalcev. O novi eri v slovenskih bankah, kjer Bruselj in Frankfurt zapovedujeta, bančniki pa morajo izpolnjevati, smo sicer pisali v članku Kako se je v Slovenijo priplazila bančna tesnoba.
|
neutral
|
6,079
|
Grški finančni minister pravi, da Grčija v primeru dodatne pomoči na nove pogoje ne pristaja. Kaj bi pomoč pomenila za Slovenijo? "Če bo Grčija potrebovala nadaljnjo pomoč, bo ta znašala okoli 10 milijard evrov," je ocenil grški finančni minister Janis Sturnaras. Atene pričakujejo, da jim bodo evrske države ta denar zagotovile brez postavljanja novih pogojev oziroma novih varčevalnih ukrepov, torej kot navadno posojilo in ne nov program pomoči. O tem, kako bi novo pomoč čutili v Sloveniji, smo pred dnevi pisali v članku Kako bi eksplozijo nove pomoči Grčiji čutila Slovenija. Evrske države obljubile podporo Grčiji bo po preteku drugega programa pomoči v prvi polovici prihodnjega leta za leti 2014 in 2015 zmanjkalo okoli 11 milijard evrov, evrske države pa so obljubile, da ji bodo, dokler se ne bo vrnila na dolžniške trge, zagotovile dodatno podporo, pišejo tuji mediji. "Ne, pomoč, gre za gospodarsko podporo" "Ne govorimo o novem programu pomoči, temveč o gospodarski podpori brez novih pogojev," je poudaril minister. Kot je dodal, so cilji, ki se tičejo grških zavez, danih v zameno za mednarodno pomoč, zastavljeni do leta 2016, na nove ukrepe pa da ne morejo pristati. Da bo Grčija potrebovala nekaj več kot 10 milijard evrov dodatne pomoči, je v soboto ocenil tudi evropski komisar za energijo Günther Oettinger. Sturnaras je sicer za omenjeni grški časnik zatrdil še, da nove razprave o delnem odpisu grškega dolga ni bilo in da bo v prihodnje veliko odvisno od tega, ali jim bo uspelo zabeležiti primarni proračunski presežek, torej pred obrestmi na dolg zabeležiti več proračunskih prihodkov kot odhodkov. V danes objavljenem pogovoru za nemški poslovni časnik Handelsblatt je Grk izpostavil, da lahko država dolg zniža tudi na druge načine, denimo z rahljanjem pogojev, vezanih na dosedanja programa finančne pomoči.
|
neutral
|
6,080
|
Sin ljubljanskega župana Zorana Jankovića je prepričan, da ima Gašpar Gašpar Mišič velik potencial v Luki Koper "Trenutno se razdolžujemo. Če bomo prišli do sredstev, pa bom konkretno razmislil o naložbi v Luki Koper," je na naše vprašanje, ali je po imenovanju Gašparja Gašparja Mišiča pripravljen investirati v Luko Koper, odgovoril Damijan Janković. Dodal je še: "Luka Koper je ena redkih slovenskih družb s potencialom. Gašpar Gašpar Mišič ima potencial. Absolutno bi kupil delnice Luke Koper." Devetčlanski nadzorni svet Luke Koper pod vodstvom Dina Klobasa je s petimi glasovi potrdil prejšnji teden razrešenega državnega sekretarja Gašparja Gašparja Mišiča za novega predsednika uprave. To je razjarilo tri koalicijske stranke. Šef SD Igor Lukšič je denimo že napovedal, da pričakuje ukrepanje Slovenske odškodninske družbe (Sod) in vlade. V nasprotnem primeru, pa bo SD koalicijo najverjetneje zapustila. Ljubljanski župan Zoran Janković je domnevno vpletanje v kadrovanje večkrat zanikal. Podjetja njegovega sina Damijana Jankovića pa so sicer precej zadolžena. Electa Naložbe, Electa d.o.o., Composita, Oxina in Sar imajo po podatkih Ajpesa blokirane račune. Damijan Janković pravi, da ima Gašpar Gašpar Mišič v Luki Koper velik potencial.
|
neutral
|
6,081
|
Recept za izhod iz krize: Več duhovitosti v slovenski politiki. Vir: Twitter Duhovitost je v poslu in politiki dobrodošla. Še zdaleč pa to ni recept za izhod iz krize, kot si to predstavlja Gašpar Gašpar Mišič.
|
neutral
|
6,082
|
Na konsolidirani ravni je znašala 4,4 milijona evrov, kaj to pomeni za razvojno financiranje? Državna SID banka, ki jo vodi Sibil Svilan, je v drugem četrtletju ustvarila 3,8 milijona evrov čiste izgube, na konoslidirani ravni pa 4,4 milijone. Zaradi dobička v prvem četrtletju je ta specializirana razvojna banka prvo polletje končala z dobičkom. Pravkar objavljeni rezultati SID banke, nekdanje Slovenske izvozne družbe, kažejo, da je matična SID banka konec prvega polletja tako izkazala 3,4 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je bil v istem času lani 8,5 milijona. Na konsolidirani ravni pa je konec prvega polletja dobiček znašal le 2,06 milijona evrov, medtem ko je bil v istem času lani 9,7 milijona. Ob matični SID banki so v skupini še družbe SID - Prva kreditna zavarovalnica, PRO KOLEKT, družba za izterjavo, PRVI FAKTOR, faktoring družba in Center za mednarodno sodelovanje in razvoj Ljubljana. Podvojene oslabitve Podrobnejši podatki za drugo četrtletje kažejo, da SID banko udarja zlasti slabšanje portfelja oziroma mora delati večje oslabitve. Denimo SID je med drugim pomembna financerka Cimosa, ki ima težave. Stroški oslabitev so v drugem četrtletju znašali kar 32,1 milijona evrov, kar je skoraj štirikrat toliko kot v prvem četrtletju (8,5 milijona). V celotnem prvem polletju so se stroški oslabitev portfelja tako na ravni matične banke kot skupine podvojili, iz lanskih 22 na čez 40 milijonov evrov. Hkrati SID banki upadajo čisti obrestni prihodki, v prvem četrtletju jih je imela 14,2 milijona, v drugem pa 13,3. Banka, ki jo vodi Sibil Svilan, je sicer znižala administrativne stroške, ti so v drugem četrtletju znašali 1,9 milijona evrov, v prvem pa 2,2 milijona. Ali in kako bo izguba v drugem četrtletju vplivala na delovanje te banke, zlasti razvojno financiranje, preverjamo. Omenimo pa,da so drugo četrtletje z izgubo končale vse banke s porednim ali neposrednim državnim lastništvom, NLB, NKBM, AbankaVipa, Banka Celje in tudi SID banka. Banka Celje, katere največja lastnica je NLB, je ravno danes objavila, da je v celem prvem polletju izkazala 5,4 milijona evrov čiste izgube oziroma skupina 5,5 milijona. Izguba je predvsem posledica visokih oslabitev, ki so se medletno podvojile na skoraj 20 milijonov evrov.
|
neutral
|
6,083
|
Prvi mož Gorenja o (Franjo Bobinac) pravi, da tudi med pogajanji s Panasonicom niso manjkala vprašanja o tem, kakšen vpliv bi l... Dokler ne odpravimo vmešavanja politike v korporacijsko upravljanje družb, ne bo tujih investicij v Slovenijo. Vir: Večer, 31. 8. 2013 Prvi mož Gorenja Franjo Bobinac pravi, da tudi med pogajanji s Panasonicom niso manjkala vprašanja o tem, kakšen vpliv bi lahko imele razmere v Sloveniji na posle.
|
neutral
|
6,084
|
Liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina bo kljub nižjim trošarinam dražji za 2,7 centa. V Avstriji boste za poln rezervoar bencina v povprečju odšteli okoli pet evrov manj Ob polnoči bodo dražje vse vrste goriv, kljub temu, da je vlada znižala trošarine. Za poln 50-litrski rezervoar najbolje prodajanega bencina boste v naslednjih 14 dneh odšteli 1,35 evra več, in sicer 76,15 evra, so sporočili iz OMV Slovenija. Liter 95-oktanskega bencina ni bil tako drag vse od sredine marca, takrat je dosegel 1,547 evra. Nove cene: - liter 95-oktanskega bencina bo dražji za 2,7 centa, stal bo 1,523 evra - liter dizelskega goriva bo dražji za 1,7 centa, stal bo 1,406 evra - liter 100-oktanskega bencina bo dražji za 2,4 centa, stal bo 1,540 evra - liter kurilnega olja bo dražji za 1,6 centa, stal bo 1,025 evra Cenejši smo samo od Italije Od sosednjih držav ima dražje gorivo samo Italija. Za 50-litrski bencinski rezervoar morajo naši zahodni sosednje odšteti dobrih 15 evrov več, za dizelskega pa 14,6 evra. Dražje kot v Sloveniji je tudi dizelsko gorivo na Madžarskem. Enkratno polnjenje dizelskega rezervoarja pri naši vzhodni sosedi stane okoli dva evra več kot v Sloveniji. Toda polnjenje bencinskega rezervoarja bo od jutri naprej 6,8 evra cenejše. Od sosednjih držav je najcenejše gorivo na Hrvaškem, kjer s polnjenjem bencinskega rezervoarja prihranite slabih sedem evrov, dizelskega pa pet. Če živite ob meji, se bolj splača na avstrijske črpalke Rezervoar bencina v Avstriji je v povprečju za pet evrov cenejši kot v Sloveniji, rezervoar dizelskega goriva pa po zadnjih podatkih nekaj deset centov. Cene so lahko zelo različne V večini evropskih držav je sicer treba biti pozoren, saj se cene prosto oblikujejo, razlike pa so lahko zgolj v nekaj kilometrih tudi po več kot 20 odstotkov. Ob tem vas bo polnjenje ob avtocesti praviloma stalo občutno več kot pa ob lokalni cesti ali celo na avtomatski postaji.
|
neutral
|
6,085
|
V prostorih Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani je do 9. septembra na ogled razstava o možnostih recikliranja in uporabe gradbenih odpadkov. Razstavo so pripravili v okviru projekta Promocija recikliranja industrijskih in gradbenih odpadkov in njihove uporabe v gradbeništvu - ReBirth, ki ga finančno podpirata Evropska unija prek programa LIFE+ ter ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Z razstavo o možnostih recikliranja in uporabe gradbenih odpadkov želijo širši javnosti predstaviti tudi projekt ReBirth. Ločene gradbene odpadke lahko znova uporabimo Gradbeni odpadki so eden največjih odpadnih tokov v Sloveniji. Veliko teh odpadkov konča na črnih odlagališčih, kjer obremenjujejo naravo, tla, vodo in zdravje ljudi. S pravilnim pristopom, pripravo na rušenje in selektivnim rušenjem, pridobimo ločene gradbene odpadke, ki jih je možno znova uporabiti ali predelati. Razstava bo potovala po vsej Sloveniji Namen mobilne razstave je predstaviti možnosti uporabe predelanih gradbenih odpadkov in opozoriti na problematiko divjih odlagališč. Razstava, s katero želijo širši javnosti predstaviti tudi projekt ReBirth, bo v prihodnjem letu na ogled v prostorih občin in upravnih enot po vsej Sloveniji, pa tudi na tehniških šolah in območnih enotah GZS. Na razstavi bodo obiskovalci lahko v živo videli različne stopnje predelave gradbenih ruševin in izdelke iz recikliranih gradbenih odpadkov.
|
positive
|
6,086
|
Sestavljivi regalni sistem Cubit je nemški dizajnerski izdelek, ki ga v celoti izdelujemo v Sloveniji (podjetje Pro-tim iz Novega mesta), stol Flux pa je delo nizozemskega oblikovalskega tandema Jacobs in Schouten (pri nas ga prodaja podjetje OSM iz Škofje Loke). Cubit je sestavljiv regalni sistem, narejen iz mediapana. Cubit sestavljajo moduli 25 različnih velikosti v osmih globinah, ki so zasnovane glede na standardne mere za knjižne formate. Zaradi polsvetlečega laka ta regalni sistem izgleda sodobno, a vseeno tudi brezčasno. Cubit je lahko knjižnica, miza, pult, predelna stena. Regalni sistem Cubit je dosegel tretje mesto v kategoriji notranjega oblikovanja in 12. mesto med najboljšimi 100 izdelki v Nemčiji, doslej pa ga je kupilo že več kot 12 tisoč kupcev po vsej Evropi. Vsak omenjeni sistem ima na hrbtni strani krožno režo, ki omogoča njegovo prožnost, moduli pa se med seboj povezujejo brez vijakov. Cubit Na stolu Flux sedi že 100 tisoč ljudi! Aerodinamčni stol Flux oblikovalskega dvojca Toma Schoutena in Douweja Jacobsa iz Nizozemske v Sloveniji za 89 evrov prodaja škofjeloško podjetje OSM. Mlada nizozemska oblikovalca, zaljubljena v oblikovanje pohištva, ki je preprosto, trpežno in prilagodljivo, sta leta 2011 ustanovila podjetje Flux Furniture. Njun zložljivi stol iz enega kosa je narejen iz polipropilena in je takoj postal uspešnica: v slabem letu so ga prodajali že v 55 državah po vsem svetu, dobil je tudi že več mednarodnih oblikovalskih nagrad.
|
positive
|
6,087
|
Evropska centralna banka, ki jo vodi Mario Draghi, ob znakih izboljšanja razmer v območju evra najverjetneje ne bo spreminjala denarne politike Temeljna obrestna mera je pri rekordno nizkih 0,5 odstotka in bo tam verjetno tudi ostala po zasedanju sveta Evropske centralne banke (ECB), ki jo vodi Mario Draghi. Nespremenjeni bosta skoraj gotovo ostali tudi obrestna mera za mejno posojanje, ki je pri enem odstotku, in obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti, ki je pri nič odstotkih. Evrsko območje se je namreč v drugem letošnjem trimesečju izkopalo iz recesije, kar pri ECB-ju smatrajo kot jasen signal, da trenutni stimulativni ukrepi ne potrebujejo sprememb. Novih dodatnih nestandardnih ukrepov ni pričakovati Prav tako najverjetneje ni pričakovati novih dodatnih nestandardnih ukrepov, kot je že nekaj časa pričakovana shema za izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij do finančnih virov. Centralna banka bo danes sicer predstavila tudi najnovejše napovedi za rast in inflacijo, nekateri pa pričakujejo, da bi utegnila napoved za gibanje gospodarske dejavnosti celo izboljšati.
|
positive
|
6,088
|
Sodišče je pisni odpravek sodbe poslalo skoraj natanko tri mesece po izreku sodbe Predsednik SDS Janez Janša je nepravnomočno obsojen v zadevi Patria Pisno obrazložitev sodbe v zadevi Patria je sodišče šele danes poslalo strankam v postopku. Pošta Slovenije namreč v petek popoldne pošiljke na sodišču ni dvignila, so za STA pojasnili na ljubljanskem okrajnem sodišču. Sodbo so zato danes poslali s hitro pošto, vendar se vročilnice še niso vrnile, dodajajo na sodišču. Napaka v komunikaciji Kot so pojasnili na Pošti Slovenije, jih je okrajno sodišče danes opozorilo, da pismonoša v petek ni prevzel pošiljk. Pri tem je po mnenju Pošte Slovenije prišlo do nesporazuma med pismonošo in zaposlenim v vložišču sodišča, saj je pismonoša razumel, da je za tisti dan to vsa pošta, ki jo bo sodišče oddalo v prenos, zato se na sodišče tisti dan ni več vrnil Kljub zapletu so sodbo danes že prejeli na vrhovnem državnem tožilstvu. Pojasnili so, da je sodba v skladu s pričakovanim in s tem, kar je sodišče razglasilo. Sodbo bodo preučili in nato razmislili o morebitnih ukrepih, so še dodali v pisnem pojasnilu. Zagovornik Toneta Krkoviča Jože Hribernik je okoli poldneva za STA dejal, da pošte še ni prejel, zagovornik Janeza Janše Franci Matoz ter zagovornik Ivana Črnkoviča Dejan Marković pa za pojasnila nista dosegljiva. Če naslovniki pošiljke ne bodo prevzeli v 15 dneh, bo ta v skladu z zakonom o kazenskem postopku vrnjena pošiljatelju, so pojasnili na sodišču. Obrazložitev sodišče poslalo tri mesece po izreku sodbe Sodišče je pisni odpravek sodbe poslalo skoraj natanko tri mesece po izreku sodbe. Petega junija je okrajna sodnica Barbara Klajnšek tri obtožene, predsednika SDS Janeza Janšo, lastnika Rotisa Ivana Črnkoviča in brigadirja Toneta Krkoviča, spoznala za krive kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov.
|
neutral
|
6,089
|
Podjetja, ki so na vrhu po uspešnosti med podjetji iz iste dejavnosti, so ne le boljša od drugih, ampak večinoma tudi bistveno boljša, kot so bila sama pred usodnim letom 2009. Pogled v zadnja štiri leta razkrije, da je kriza poleg tega, da je zoprna, tudi zdravilna. Podjetja na vrhovih panožnih lestvic so ne le boljša od drugih, ampak večinoma tudi bistveno boljša, kot so bila sama pred usodnim letom 2009. Leto velikega šoka je številne zbudilo iz uspavajoče samovšečnosti. Vsaj tiste, ki so bili pametni, ki so imeli nad seboj zahtevne lastnike ali so vodili svoja lastna podjetja. Vsi namreč natančno vedo, kaj je smisel njihovega poslovanja, kaj je njihov cilj. Poleg tega, da so podjetja skrbnejša pri stroških in organizaciji, postajajo tudi okretnejša. Medtem ko je nekoč veljalo, da se je treba osredotočati na glavno dejavnost, se zdaj marsikje dogaja prav nasprotno - ko veliki projekti usihajo, podjetja iščejo več manjših, ki so lahko tudi zelo drugačni od tega, kar so počeli doslej. Vzemimo za primer samo dobavitelje avtomobilske industrije: čeprav jim gre v primerjavi z drugimi trenutno še presenetljivo dobro, številni po grenki izkušnji iz leta 2009, ko so nemočno opazovali upad povpraševanja, iščejo programe še v drugih dejavnostih, da bi si zagotovili stabilnost. <U+FFFC>Podjetja, ki so na vrhu po uspešnosti med podjetji iz iste dejavnosti, so ne le boljša od drugih, ampak večinoma tudi bistveno boljša, kot so bila sama pred usodnim letom 2009. Lepota panožnih lestvic je, da na površje priplavajo tudi podjetja, za katera redko slišimo, ker ne sodijo med največja, so pa izjemno uspešna in predvsem izjemno rastejo. Pogled nanje nas tudi osvobodi pregovorne slovenske skromnosti. Že mogoče, da je naša vlada za luno, a naši podjetniki pač niso. Tudi ni res, da smo zarukani železokrivci, ki so jim nove tehnologije španska vas. Pa naj 'železokrivci' ne mislijo, da jih hočem užaliti. V nekaterih podjetjih iz kovinske, strojne in elektroindustrije, te skupaj tvorijo večino naše industrije, inženirji snujejo resnično visokotehnološke rešitve. Tudi takšne, po katerih se zgleduje preostali svet. Njihovi zaposleni ustvarjajo dodano vrednost, ki jo lahko s spoštovanjem gledajo tudi v IT-podjetjih. V dveh letih ali treh je postal že kar znan nakelski LPKF, ki je v večinski nemški lasti, a je svoji materi z lastnim razvojem prinesel ne le nov izdelek, ampak kar nov program. Ta zgodba sicer ta hip nima prav veselega nadaljevanja, saj je zaradi tega prišlo do spora med nemškimi in manjšinskimi slovenskimi lastniki. Če bi kdo iz tega hotel izpeljati, kako nevarno je za zdravje slovenskih možganov tuje lastništvo (kar bi sicer lahko že prerasli), lahko tudi odgovor na to razbere, če malo pobrska med več kot 500 podjetji na naših lestvicah. Res je v njihovih zgornjih polovicah ali celo tretjinah ponekod kar veliko tujih podjetij, a bi težko rekli, da je to zato, ker so tujci pokupili naša najboljša podjetja. Nasprotno, večino so kupili, ko so visela na nitki, in so jih zato, logično, dobili za majhen denar, saj jih je bilo treba šele postaviti na noge. Ljudje imajo v njih zdaj službe in tudi ni res, da delajo samo z rokami, naše roke so pač predrage. Recepti, ki jih navajajo uspešna podjetja, zvenijo pravzaprav klišejsko: ključ do uspeha so izvirni izdelki po meri kupca, nizki stroški in zadovoljni zaposleni, ki dajo od sebe najboljše, kar zmorejo. A čeprav je kalup isti, so zgodbe v njih različne. Naj vam bodo v navdih in vas navdajo z optimizmom.
|
neutral
|
6,090
|
Blaž Brodnjak, član uprave naše največje banke, meni, da mora NLB v prihodnosti postati bolj odzivna in da za špekulativne posle ne bo več prostora "NLB ni nič v slabšem položaju kot slovensko gospodarstvo, po njegovem mnenju pa v državi za dobre projekte ni kreditnega krča," je v okviru 46. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju povedal član uprave NLB Blaž Brodnjak (na sliki). "NLB je počasna" Po Brodnjakovi oceni je NLB počasna, kar velja tudi za cel slovenski bančni sektor. Ena izmed nalog banke v prihodnje bo postati odzivnejša. V segmentu malih in mikro podjetjih želi NLB postati jasen tržni vodja. Brodnjak pravi, da je NLB v fazi prestrukturiranja in da potrebuje svež kapital, predvsem za sanacijo. Ocenil je, da banka potrebuje tudi sistemske ukrepe. V ta namen banka zmanjšuje stroške, zmanjšala bo tudi število zaposlenih, nekatere poslovalnice pa bo zaprla. Prav tako mora banka stabilizirati svoje prihodke in jih povečati. Brodnjak pravi, da je konec financiranja špekulativnih poslov "Zgodovina se ne sme ponoviti, kar pomeni, da banka ne bo več financirala špekulativnih poslov," je dejal Brodnjak, ki je ocenil, da depozite preplačujemo, medtem ko so stanovanjska posojila prepoceni. Poudaril je, da je osnovna usmeritev banke povečati obseg poslovanja z velikimi družbami, ki imajo zdravo jedro. Po njegovi oceni za dobre projekte ni kreditnega krča. Medtem ko gospodarstvo diha na "škrge", bi se moral javni sektor občutneje racionalizirati, je dodal. "NLB se komunikacijsko mora vrniti na trg, se debirokratizirati in racionalizirati, saj je delež slabih posojil 30-odstoten," je še dejal Brodnjak.
|
negative
|
6,091
|
Vlada bo počakala do novembra, ko bodo znani prvi rezultati uvedbe 'virtualnih' davčnih blagajn "Vlada je danes sprejela paket ukrepov za boj proti sivi ekonomiji, ki jo želimo zmanjšati za polovico. Računamo na dodatnih 200 milijonov evrov prihodkov v proračun," je po seji vlade povedal kmetijski minister Dejan Židan, ki je vodil vladno ekipo za pripravo ukrepov. Nekateri ukrepi za boj proti sivi ekonomiji se sicer že izvajajo - več o tem pišemo v članku Davkarija še strožja: zdaj preverjajo vaše izpise podatkov o računih. O blesarijah pri uvedbi davčnih blagajn na Hrvaškem pa pišemo v današnji tiskani izdaji, in sicer v članku Če ni elektrike, ni piva: fiskalizacija na Hrvaškem. Židan je danes povedal, da so davčne blagajne ostale odprto vprašanje. "Letos smo uvedli virtualne davčne blagajne. Če bodo rezultati uvedbe, ki bodo predvidoma znani novembra, zadovoljni, davčnih blagajn ne bo, sicer pa jih bomo uvedli z naslednjim letom," je povedal. Inšpektorji začenjajo s finančnimi sankcijami Davčni prilivi so se v prvem mesecu (z julija na avgust) povečali za 17 milijonov evrov, vendar po Židanovih besedah ni mogoče razmejiti, kolikšen del odpade na povišanje DDV in kolikšen na virtualne davčne blagajne. Poleg tega po njegovih besedah večina zavezancev pripravlja trimesečno davčno napoved. Inšpekcija je letos sicer izvedla dobrih 13 tisoč, od tega 10 tisoč preventivnih. Zdaj se 'preizkusno' obdobje, kjer so inšpektorji ob nepravilnostih podajali opozorila, končuje.
|
neutral
|
6,092
|
Apple ni predstavil "nizkocenovnega" iPhona, kar so vlagatelji sprejeli zelo slabo Torkova predstavitev novih modelov pametnih telefonov iPhone vlagateljev ni zadovoljila. Tečaj delnic Appla je zato že v torek upadel za 2,25 odstotka, včeraj pa še za skoraj 5,5 odstotkov. Novi iPhone je tržni kapitalizaciji Appla tako odpihnil že dobrih 26 milijard evrov. To le slabih deset milijard evrov manj kot je lani znašal slovenski BDP. Applove delnice so se včeraj sesedle kljub temu, da so se delnice v ZDA večinoma podražila. Indeks Dow Jones se je okrepil za 0,9 odstotka. Poceni verzije iPhona ni Vlagatelje je razočaralo tudi dejstvo, da Apple ni predstavil "nizkocenovne" verzije iPhona. Podjetje bo tako še naprej usmerjeno v bolj premožne sloje prebivalstva. "To je dokazano dober poslovni model in je zanje dober. Mislim pa, da vlagatelji menijo, da Apple izgublja tržni delež in ne inovira," je dejal analitik za družbo IHS iSuppli, ki se ukvarja z raziskovanjem proizvajalcev komponent za Applove naprave. Razlika med novim in starim iPhonom je premajhna Vlagatelji so včeraj pokazali svoj strah, da prodaja novega iPhona ne bo šla dobro. Kot prvo je mobilni telefon premalo izboljšana verzija prejšnjega, kot drugo pa je tudi najcenejša verzija precej draga. S 549 dolarji (412 evri) bo iPhone 5C težko našel veliko kupcev v manj razvitih državah. Tam živi večina svetovnega prebivalstva, ki še nima pametnih mobilnih telefonov, a je 400 evrov zanje krepko več kot ena mesečna plača. V manj bogatih državah iPhone dražji Pravzaprav je iPhone 5C na Kitajskem dražji kot v ZDA. Kljub temu, da je na Kitajskem proizveden in so stroški prodaje, marketinga, transporta in ostalih storitev tam precej nižje kot denimo v ZDA, stane preračunano 550 evrov. V Nemčiji in Franciji bo iPhone 5C stal najmanj 599 evrov, v Veliki Britaniji 557 evrov. Po novi iPhone morate v tujino V Si.mobilu novih iPhonov še nimajo, zato tudi ni znano kolikšna bo njihova cena v Sloveniji. Za zdaj tudi ne vedo, kdaj bodo novi modeli iPhonov naprodaj v Sloveniji.
|
negative
|
6,093
|
Andreja Širclja je vlada razrešila zaradi nezdružljivosti funkcij poslanca in direktorja DUTB Foto: Irena Herak Vlada je pri poslancu SDS Andreju Širclju ugotovila nezdružljivost njegove poslanske funkcije s položajem neizvršnega direktorja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Na tej podlagi ga je na današnji dopisni seji razrešila s položaja v družbi, ki predstavlja osrednjo orodje za sanacijo razmer v bančnem sistemu. Kot so sporočili iz vladnega urada za informiranje, je ministrstvo za finance ugotovilo, da pri Širclju obstajajo razlogi za nezdružljivost opravljanja funkcije, ki narekujejo predčasno razrešitev skladno z zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Ta namreč po oceni ministrstva ni izključil uporabe zakona o poslancih, ki določa, da poslanci ne smejo opravljati funkcije nadzora v gospodarskih družbah, med katere spada tudi DUTB. Neizvršni direktorji namreč v družbi opravljajo funkcijo nadzornega odbora. O tem, da Šircelj ne more biti poslanec in direktor DUTB hkrati, smo pisali v članku KPK: Šircelj ne more biti poslanec in neizvršni direktor DUTB hkrati. Šircelj je sicer za Dnevnik včeraj povedal: "Lastnik, torej država, me je imenoval, prav tako pa me lahko brez obrazložitve razreši."
|
neutral
|
6,094
|
Kako bo na posel vplival izid nemških volitev? Ekonomisti in politični analitiki ne dvomijo o zmagi Angele Merkel, sprašujejo se ... Kako bo na posel vplival izid nemških volitev? Ekonomisti in politični analitiki ne dvomijo o zmagi Angele Merkel, sprašujejo se le o njeni koaliciji. Slovenske podjetnike, ki poslujejo v Nemčiji, je Merklova z dozdajšnjim delom navdušila. Po volitvah je pomembno, da Nemčija ostane stabilna in ohrani zdajšnjo gospodarsko politiko, skupaj z zavzemanjem za evropsko bančno unijo, poudarjajo. Kaj mora narediti Merklova, da EU ne konča kot Jugoslavija, pa se v komentarju sprašuje ekonomist Jože P. Damijan. Pomemben »ukrep«, s katerim bo vlada Alenke Bratušek zaprla proračun 2014, je odprava avtomatičnega usklajevanja davčnih olajšav in osnov za odmero dohodnine z inflacijo. Kdaj bo vaša denarnica tanjša? Pišemo tudi o pozitivnih zgodbah: Marko Bandelli in njegovi italijanski partnerji bodo v Ajdovščini s 1. oktobrom oživili betonarno Primorja in zaposlili 50 delavcev. Prekmursko podjetje Paradajz pa je s 120 tisoč evri v letu in pol zgradilo prepoznavno blagovno znamko paradižnika Lušt. Prihodnje leto bodo postavili že tretji rastlinjak v Beltincih. V rubriki Posel svetujemo, kako prodajati izdelke na ameriških TV-postajah. Jutri izide priloga Weekend. Preberite, katere multinacionalke so v Sloveniji videle priložnost za razvoj novih izdelkov in uporabljajo lokalno pamet. Pripravili smo tudi vodnik po zagonetnih evrokratskih kraticah, ki krojijo našo usodo, a jih skoraj nihče ne razume, začenši s trojko Jutri izide tudi revija TRENDI, v kateri med drugim svetujemo, kako se obleči, če dobite vabilo, na katerem piše business formal, black tie ali smart casual. Prijeten konec delovnega tedna vam želi ekipa Financ!
|
neutral
|
6,095
|
Tiskovna konferenca pred 15. Poslovno konferenco Portorož »Največja težava vlade je, da ni strukturnih reform. In dokler jih ne bo, bomo životarili. Bruselj dolgoročno ne more biti zadovoljen z ukrepi, ker dobro vedo, kaj bi potrebovali,« poudarja ekonomist Egon Zakrajšek, ki predstavlja svoja stališča, ki niso povezana z ameriško centralno banko, kjer je zaposlen. »Ukrepe, ki smo jih obljubili, je treba tudi uresničiti. Treba je pokazati jasno vizijo, kako bomo reševali težave,« pa je na tiskovni konferenci pred 15. Poslovno konferenco Portorož (PKP) dejal ekonomist Mojmir Mrak. Osrednja tema 15. PKP bodo hitro rastoči trgi. »V primerjavi s tujino razmere niso tako slabe. In prav zato bomo na konferenci poskušali pokazati vizijo in sejali optimizem,« je na tiskovni konferenci dejal Peter Frankl. Strinja se, da so projekcije boljše kot pred letom dni, vendar pa tako Evropo kot ves svet čakajo še veliki izzivi. »Slovenija se je dvakrat zadolžila v zelo specifičnem položaju, predvsem maja letos. Zadolžili smo se namreč v času, ko se je zadolžilo deset afriških držav, in to prvič v zgodovini v obliki obveznic. Razmere so bile torej nenormalne, saj je bilo sredstev veliko in so vlagatelji iskali donos. Mi smo to izkoristili,« je pojasnil Mrak. »Vendar pa se položaj na tem trgu spreminja. V takšnih razmerah bodo s trga padli tisti, ki so mejni. In mi se sprehajamo po tej meji,« poudarja Mrak. Po njegovem mnenju fiskalna politika kroji naš trenutni položaj. Zakrajšek dvomi o vladni oceni prihodkov Ekonomist Egon Zakrajšek pa pravi: »V vsakem primeru je to, da se zmanjša obseg sive ekonomije, dobro. Ampak zvišanje davkov lahko v takšnih razmerah prinese prav nasprotno, še več sive ekonomije. Ocene o prihodkih so zelo optimistične, dvomim, da so na vladi znali izračunati, kakšni bodo dejansko. Smo stoodstotno na napačni strani Lafferjeve krivulje. Nepremičninski davek na trgu, ki je že tako mrtev, se bo prelil v cene in še večjo nelikvidnost. Vlada tudi ne razume, da ena poteza sproži odziv. Največja težava je, da ni strukturnih reform. In dokler jih ne bo, bomo životarili. Bruselj z ukrepi dolgoročno ne more biti zadovoljen, ker dobro vedo, kaj bi potrebovali.« Papir prenese vse »Vlada je na papirju do zdaj pokazala že veliko dobrega, večja težava se mi zdi, ali je možna izvedba ukrepov v roku,« meni Andrej Vizjak, predsednik za svetovanje v jugovzhodni Evropi pri družbi PricewaterhouseCoopers. Po njegovem mnenju težava ni v pristopu k ukrepom, ampak v njihovi uresničitvi. Razen uvedbe višjega DDV do zdaj še nismo videli opaznejših ukrepov, ki bi se začeli uresničevati, pravi. Na vprašanje, ali bodo ukrepi zadovoljili Bruselj, pa odgovarja: »Mislim, da Bruselj ni več težava, mi jim pošiljamo le papir. Težava je, kaj od tega je konkretno uresničeno.« Egon Zakrajšek, ekonomist: "V vsakem primeru je to, da se zmanjša obseg sive ekonomije, dobro. Ampak zvišanje davkov lahko v takšnih razmerah prinese prav nasprotno, še več sive ekonomije."
|
negative
|
6,096
|
Kot pravi, je dal garancijo za sina, ki je bil v Delikatesi do začetka septembra letos predsednik upravnega odbora. KAJ SMO BRALI TA TEDEN Še enkrat objavljamo enega od najbolj branih člankov tega tedna, ki smo jih objavili v časniku Finance. Foto: Urban Štebljaj V prisilni poravnavi Delikatese je bilo prijavljenih za 5,3 milijona evrov terjatev, upravitelj Matjaž Polenčič jih je priznal 4,9 milijona evrov. Med upniki je tudi znani pravnik in ekonomist Jože Mencinger (na sliki), je razvidno iz objave na Ajpes. Največ navadnih terjatev so prijavili Sberbank (1,5 milijona evrov), Tuš Nepremičnine (393 tisoč) in PBS (380 tisoč). Jože Mencinger je do Delikatese prijavil navadno terjatev 6.553 evrov ter 327.860 evrov pogojne terjatve, »ki se bo uresničila, v kolikor bo banka unovčila preostala dana zavarovanja in bo tako nastala nova obveznost dolžnika do upnika v tej višini«, je zapisal upravitelj. Več ni želel povedati, Jože Mencinger pa nam je dejal samo, da je »dal garancijo, za sina«. Spomnimo, njegov sin Tomaž Mencinger je bil v Delikatesi do začetka septembra letos predsednik upravnega odbora. Avtorica: Andreja Rednak
|
neutral
|
6,097
|
Pokojninska blagajna je stabilna, zagotavlja premierka Alenka Bratušek. "V pokojninski blagajni smo morali za letošnje poslovanje zagotoviti 140 milijonov evrov dodatnih sredstev, s čimer smo ohranili višino pokojnin, ki bi se sicer morale znižati za dobrih šest odstotkov," je Bratuškova začela odgovor na vprašanje Marka Pogačnika iz SDS, kako bodo ohranili stabilnost pokojninske blagajne, brez dvigovanja davkov. "Tako danes ne bo potrebno zniževanje pokojnin, kakšen je bil vaš načrt, pa ne vem," je dejala premierka in dodala, da tudi za naslednje leto niso spreminjali načrta poslovanja in ostaja enak kot ga je napovedala že druga vlada Janeza Janše. "Dodatnih posegov ne bo." Z gospodarsko rastjo več prispevkov In kako bodo zagotovili sredstva za naraščajoče pokojninske izdatke? "Z višjo gospodarsko rastjo, novimi delovnimi mesti, bodo višji tudi prispevki, ki so glavni vir blagajne," je še povedala. Dodala je, da se bodo že letos pokazali učinki pokojninske reforme, ki bi morali biti po načrtih Janševe vlade "enormni", je dejala. Opoziciji je navrgla še, da naj upokojencem pojasnijo, koliko denarja je Kad porabil za dokapitalizacijo NLB in za koliko so takrat oškodovali pokojninsko blagajno.
|
positive
|
6,098
|
Vrednost gradnje drugega tira presega 1,4 milijarde evrov, zasebnega kapitala za takšno naložbo pa po besedah ministra Sama Omerzela preprosto ni. Številke o vrednosti investicije v drugi tir železniške proge Divača - Koper so po besedah ministra za infrastrukturo Sama Omerzela (na sliki) vrtoglave, šlo naj bi za več kot 1,4 milijarde evrov. Osebno meni, da te številke nikakor ni mogoče upravičiti, zasebnega kapitala za takšno investicijo pa po njegovih besedah preprosto ni. O tem, koliko nas je drugi tir stal do zdaj, smo pisali v članku Za drugi tir Divača-Koper smo doslej porabili 37 milijonov evrov. Skeptičen tudi do študij Omerzel je danes na novinarski konferenci stranke DL povedal, da se je pojavilo kar nekaj študij glede drugega tira, a je do njih zelo skeptičen. "Vsi, ki delajo te študije, jih na osnovi tega, da bo to investirala država," je dejal. Omerzel se močno zaveda, kaj pomeni povezava Luke Koper z zaledjem, a je po njegovem mnenju pametno iskati dodatne alternative ter možnosti za pocenitev projekta. "Do projekta drugega tira, kot je bil načrtovan, sem izredno skeptičen. Prav tako do študij, ki ga upravičujejo," je dejal Omerzel in napovedal, da bo dokončna odločitev padla v roku enega meseca. Čeprav ga študije, ki jih ima na mizi, niso prepričale, da je investicija upravičena, pa odločitev, da je ne bo, še ni padla. Alternativa odprava ozkih grl na obstoječem tiru Kot je pojasnil, je 21 kilometrov od skupaj 27 kilometrov dolge proge predvidene pod zemljo. Vsekakor je smiselno iskati alternative, je ponovil in omenil, da se razmišlja o odpravi ozkih grl na obstoječem tiru, kar bi zagotavljalo normalen pretok blaga prek Luke Koper za naslednjih deset let. Vrednost takšne investicije je ocenil v višini 300 milijonov evrov.
|
negative
|
6,099
|
Družba Martina Novšaka naj bi bila zaradi težav HSE z naložbo v TEŠ 6 v pogovorih za sofinanciranje spodnjesavskih elektrarn V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) naj bi zaradi visoke cene TEŠ 6 in zadolženosti - holding je imel ob polletju za 900 milijonov evrov obveznosti - razmišljali o tem, da bi del obveznosti pri sofinanciranju gradnje hidroelektrarn (HE) Brežice in Mokrice na spodnji Savi prenesli na Gen Energijo. Spomnimo, o špekulacijah, da bi naložbo HSE v TEŠ 6 lahko reševala Gen Energija, smo pisali že ob zadnji podražitvi projekta, več v članku Vse dražji TEŠ 6 utegne reševati GEN energija. Novšaku nova priložnost za nakup HESS? Investicijska vrednost HE Brežice in Mokrice je v energetskem delu ocenjena na skupno 211 milijonov evrov, po prvotnem načrtu pa bi moral HSE za vsako prispevati okrog 100 milijonov evrov. Pri tem bi denar v obliki naknadnih vložkov izplačal svoji hčerinski družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS). Gen Energija, ki je tudi lastnica polovice krške nuklearke, naj bi se zdaj s HSE pogovarjala o vstopu v HESS. Po predlogu, ki so ga pripravili, bi z vplačilom povečala svoj lastniški delež v HESS, ki ga zdaj obvladuje HSE, na skupno okoli 30 odstotkov. Košorok: Te ideje ne gre odmisliti To pa bi direktorju Gen Energije Martinu Novšaku (na sliki) odprlo manevrski prostor, da bi lahko v naslednjem koraku holdingu predlagal odkup večinskega deleža v HESS, še piše Dnevnik. Delež je Gen Energija neuspešno skušala kupiti že v letih 2009 in 2010. Novšak je včeraj potrdil, da je HESS večletna želja Gen Energije, direktor HSE Blaž Košorok pa je dejal, da ideje ne gre odmisliti, a da bi bilo "v vsakem primeru (...) treba preučiti, kaj to pomeni, predvsem z vidika pravne in ekonomske stroke".
|
neutral
|
6,100
|
Avtoprevozniki hočejo blažji dvig cestnin, povračilo CO2 takse in več denarja za nakup ekoloških vozil, pogajanja še potekajo, vinjete za kombije bodo predvidoma stale 210 namesto 220 evrov Predstavniki avtoprevoznikov so se danes sestali z ministrom za infrastrukturo in prostor Samom Omerzelom, ki jim bo zelo verjetno ustregel vsaj pri nekaterih njihovih zahtevah. Andrej Klobasa, predsednik sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici je sicer prepričan, da jim bo ustregel pri kar pri vseh. "V interesu vlade je, da nam hitro odgovorijo. Mogoče že danes," pravi Klobasa. Za zdaj so se samo pogovarjali, dogovorili pa se niso še nič. Kaj vse zahtevajo Med zahtevami avtoprevoznikov je blažje zvišanje cestnin od napovedanega, to pomeni od dva pa do 20 odstotkov manj od predvidenega v različnih razredih. Druga zahteva je, da dobijo več subvencij za nakup okolju prijaznejših vozil. Za zdaj imajo obljubljene štiri milijone evrov, želijo 12 milijonov, šest pa najmanj, pravijo. Tretja zahteva je, da bi dobivali povrnjene ekološke CO2 takse, ki jih pri vsakem litru dizla plačujemo vsi v višini 0,037 centa. Za zdaj avtoprevozniki dobivajo povrnjen del trošarine - to pomeni, da dobijo pri tisoč litrih goriva povrnjenih približno 72 evrov. Vinjete za kombije na 210 evrov Glede zahtev za manjše zvišanje cestnin se bo minister Omerzel pogovarjal z Darsom, glede možnosti vračanja ekološke takse pa se bo pogovarjal s finančnim ministrom Urošem Čuferjem in ministrom za kmetijstvo in okolje Dejanom Židanom, ki skrbi za podnebni sklad, ta pa se napaja iz CO2 takse. Rober Sever iz združenja za promet pri GZS, ki je sodeloval na pogajanjih z ministrom Omerzelom, pravi, da so se okvirno dogovorili tudi za znižanje vinjet za kombije iz 220 na 210 evrov. Na Darsu bodo računali, za koliko lahko popustijo avtoprevoznikom pri cestninah, minister Čufer pa bo iskal način, da jim vrača ekološko takso.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.