nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
8,301
|
Koprska občina januarja pričakuje odločbo inšpektorja za na črno zgrajene garaže v Semedeli. “Garaže so nam leta 1959 dodelili, komu so zdaj v napoto?” se sprašuje Semedelan Mario Mikac. Stanovalci blokov na Tomšičevi in Levstikovi ulici so namreč dobili obvestilo koprske občine, da jim bodo garaže, zgrajene na črno, porušili. Odločbo inšpektorja za 47 garaž po besedah občinske predstavnice Mojce Beljan pričakujejo že januarja. Občinski inšpektorat trenutno zbira obvestila o lastnikih garaž, ki jih uporabljajo tudi za delavnice, popravila vozil in celo za preživljanje prostega časa. “ Nekateri krajani so za to, da bi izpraznili garaže in jih uredili ali popravili, ker so v nemogočem stanju,” pravi predsednik krajevne skupnosti Semedela Albert Primoži. Na občini pa so našo neuradno informacijo, da naj bi namesto obstoječih garaž zasebnik zgradil garažno hišo, zanikali. Črne gradnje tudi v centru Na občini so sicer napovedali odstranitev vseh na črno zgrajenih objektov v Semedeli, pa tudi na Vojkovem nabrežju in Tomažičevem trgu. Kdaj se jih bodo lotili, pa nam ni uspelo izvedeti.
|
negative
|
8,302
|
Novoizvoljeni predsednik Danilo Türk še zbira ekipo, ki bo po njegovih besedah večinoma sestavljena iz sodelavcev njegovega predhodnika Janeza Drnovška. Türk je danes še zadnjič predaval študentom na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je do zdaj poučeval mednarodno pravo. Predsedniška funkcija je namreč nezdružljiva z drugimi javnimi funkcijami in poklici. Ob nastopu nove funkcije pa bo, kot je dejal, najbolj pogrešal akademsko svobodo, ki jo omogoča ta poklic. Novoizvoljeni predsednik trenutno še sestavlja ožjo ekipo, in kot je dejal, je zelo zadovoljen s potekom tega procesa. Sodelavci za vsa ključna mesta so že predvideni, o imenih pa še ni želel govoriti, saj se še dogovarja o podrobnostih. V predsednikovem uradu trenutno dela 46 ljudi, nekateri bodo odšli, večina pa bo ostala, je dejal Türk. S seboj bo pripeljal le krog ožjih sodelavcev in tu velikih presenečenj ne napoveduje. V trenutni predsedniški politiki po Türkovih besedah manjka redno in pogosto komuniciranje z javnostjo. "Komuniciranja je bilo v zadnjem času nekaj manj in menim, da javnost od predsednika pričakuje nastopanje z govori in raznimi srečanji v javnosti," je dejal. Glede postavitve častne straže je pojasnil, da o njej ne odloča sam. Povedal je, da je vlada predlagala več ukrepov za krepitev spoštovanja državnih simbolov, tudi za postavitev častne straže, pri teh pogovorih pa sodeluje tudi sam. V soboto zvečer bo v državnem zboru potekala slavnostna seja, na kateri bo Danilo Türk prisegel kot novi predsednik Slovenije. V nedeljo pa bo sledila predaja poslov na uradu predsednika republike na Erjavčevi ulici.
|
neutral
|
8,303
|
Predstavniki pogajalskih skupin zdravnikov in ministrstva za zdravje so bili po uvodnem srečanju zelo zadržani. Vse, kar je znano, je samo to, da se bodo pogajanja nadaljevala januarja. Predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides Konrad Kuštrin in državni sekretar na ministrstvu Darko Žiberna o vsebini zahtev Fidesa nista želela govoriti, napovedala pa sta, da se bodo prihodnjič srečali kmalu po novem letu. Kuštrin pa je ocenil, da se lahko pogajanja končajo že januarja, "če bo dobra volja na obeh straneh". Predlog Fidesa je Žiberna ocenil kot konstruktiven in utemeljen. "Veseli smo, da so v predlogu naredili diferenciacijo med zdravniškimi poklici. To nas zelo veseli, saj je med sindikati v navadi uravnilovka," je dejal državni sekretar. Skrivnostno o zdravniških zahtevah Konrad Kuštrin BOBO Kuštrin po pogajanjih ni želel govoriti o njihovi vsebini. © BOBO "Danes smo si razložili svoje poglede na tarifni del kolektivne pogodbe za javni sektor, nadaljevanje še sledi. O uvrstitvah se sploh nismo pogovarjali, saj se moramo najprej dogovoriti o členih in jih napisati," je pojasnil Kuštrin po sestanku. Glede špekulacij v medijih, da zdravniki zahtevajo 30-odstotno povišanje plač, pa ni želel govoriti. Kot je pojasnil, bodo svoje zahteve javno predstavili takrat, ko bo kolektivna pogodba podpisana. O konkretnih zahtevah Fidesa ni želel govoriti niti Žiberna. Pojasnil je, da "dobri pogajalci nikoli ne razkrijejo kart javnosti" in zato ne more govoriti o vsebini. Znova je poudaril, da so informacije o zdravniški zahtevi po 30-odstotnem povišanju plač "več ali manj špekuliranje". Glede oglašanja preostalih sindikatov v zdravstvu, ki so prav tako izražali željo po pogajanjih z vlado, je Žiberna dejal, da so se pripravljeni pogajati "s komerkoli, ki ima izkazan pravni interes in neko vsebino". Kuštrin je še dodal, da se v Fidesu "ne ukvarjajo s tem, kako se vlada pogaja z drugimi sindikati". "Vsem sindikatom želimo čim boljše in naših zahtev nikoli ne baziramo na uspehih ali neuspehih drugih sindikatov, ampak na argumentih," je Kuštrin odgovoril na vprašanje, kaj pričakujejo po tem, ko je vlada "popustila" medicinskim sestram.
|
neutral
|
8,304
|
Z začetkom težko pričakovane zimske sezone in radosti na smučiščih smo naš portal obogatili tudi z natančnimi podatki razmer na slovenskih in nekaterih avstrijskih smučiščih. Vsak dan boste tako lahko prek rubrike Hitre informacije pod zavihkom razmere na smučiščih na tekočem o tem, kakšne so višina snežne odeje na posameznih smučiščih, temperatura zraka in druge vremenske razmere. Tako se boste lahko s pomočjo naše spletne strani lažje odločili, katero smučišče je na določen dan najbolj vredno obiska. Zbrali bomo podatke o kar dvanajstih slovenskih in avstrijskih smučiščih, in sicer za smučišča Kranjska Gora, Vogel, Cerkno, Stari vrh, Krvavec, Golte, Rogla, Mariborsko Pohorje, Peca, Mokrine, Osojščica in Bad Kleinkirchheim. Ob tem naj vas spomnimo, da smo zaradi zimske sezone začasno umaknili pregled vremenskih razmer na morju in Obali. Slednje boste na našem portalu spet lahko spremljali po koncu zimske sezone.
|
positive
|
8,305
|
To je tako velik dogodek, da smo prav res lahko srečni, da smo ga dočakali. Mladi, ki niste doživeli trde roke, tega ne morete razumeti, poudarja Cirila Pregelj, domačinka z Mirna, ki že vse življenje živi tik ob italijanski meji. "Ne, z današnjim dnem se ne bo spremenilo nič bistvenega, le dokumentov nam ne bo treba povleči iz žepa in narediti ovinka, če bomo šli v Italijo pred sedmo uro zjutraj in po osmi uri zvečer, kose je naš maloobmejni prehod zapiral." S srečo Cirilo Pregelj navdaja njegova zgodovinska in simbolna vsebina. "Vse naše vasi so bile pretrgane. Nenadoma smo ostali ločeni," se spominja povojnih let,ko so za mejo ostale sosednje vasi Rupa in Peč. "S sorodniki in prijatelji, ki so ostali v Italiji, smo se dogovorili, da se bomo en dan v tednu vsi dobili na isti njivi (večino zemljišč so imeli na italijanski strani). Le tako smo se lahko videli in ohranjali stike," pripoveduje. Tisti, ki so živeli v Italiji, so jim pod kakšno glavo ohrovta puščali tudi zdravila, riž, kavo in podobne stvari, ki se jih v Jugoslaviji ni dobilo. "Zelo so nas nadzorovali, tudi ko smo šli na njivo, nas špijoni niso spustili izpred oči. Najbolj ponižujoča pa so bila pregledovanja. Otipavali so nas. Vzeli so nam vse dostojanstvo." Razdeljeno pokopališče Na pol pa je bilo po vojni razdeljeno tudi mirensko pokopališče. "Moj nono je imel glavo v Italiji, noge pa v Jugoslaviji," se zgodovinskega absurda hudomušno spominja Pregljeva. "Vstop je bil dovoljen samo dvakrat na mesec po dve uri in v času pogreba, na italijansko stran pa so lahko šli samo tisti, ki so imeli dvolastniško dovoljenje." V celoti je bilo Jugoslaviji dodeljeno šele z osimskim sporazumom. "Tako je, če se meje riše v Parizu."
|
neutral
|
8,306
|
Evropska komisija bo od članic EU zahtevala vračilo 256,3 milijona evrov zaradi nezadostnih kontrol ali nespoštovanja pravil EU pri kmetijskih izdatkih. Denar bo moralo vrniti kar 17 članic, daleč največ Španija – prek 205 milijonov evrov, večinoma zaradi pomanjkanja nadzora pri izjavah o pridelovanju in nadzoru nad mlini v proizvodnji olivnega olja. V primeru Slovenije se nekoliko preveč izplačana sredstva nanašajo na zahtevke iz leta 2004 ter izplačila iz proračuna v letih 2005 in 2006, so pojasnili na kmetijskem ministrstvu. Gre pa za mlečne premije in ukrepe za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, so dodali na ministrstvu. To je sicer običajen postopek, ko Evropska komisija Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) obvesti o previsokih izplačilih, tudi pojasnjujejo na ministrstvu. Slovenija je zgornje meje plačil presegla predvsem zaradi izplačil pritožb pri mlečnih premijah. Vendar pa Slovenija v praksi Evropski komisiji ne bo vrnila previsoko izplačanih sredstev, saj so se ti zneski poračunali pri rednem postopku med AKTRP in komisijo, so tudi pojasnili na ministrstvu. To pomeni, da v tem trenutku država Bruslju ne dolguje ničesar, so dodali. Španiji, ki komisiji dolguje največ sredstev, sledijo Italija (dobrih 12 milijonov), Francija (dobrih deset), Velika Britanija (skoraj deset milijonov evrov), Finska (čez sedem milijonov) in Grčija (skoraj sedem). Ostale države – Belgija, Ciper, Češka, Nemčija, Danska, Madžarska, Irska, Malta, Portugalska, Švedska in Slovenija – so daleč zadaj.
|
neutral
|
8,307
|
Na sestanku vodij poslanskih skupin ni prišlo do sopodpisa novele zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki so ga pripravile SDS, NSi in SLS. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je po koncu sestanka dejal, da temeljni problem ostaja šesti člen. Skupni dogovor sodelujočih vodij poslanskih skupin je bil, da se zaradi te teme sestanejo tudi predsedniki parlamentarnih strank, je še dodal. Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč pa meni, da vključitev predsednikov strank ni dobra rešitev. Tanko je prepričan, da njihovo besedilo novele onemogoča, da bi sodelavci oboroženih sil med drugo svetovno vojno dobili status žrtev vojnega nasilja. "S tem se tudi onemogoča, da bi status žrtve dobili sodelavci okupatorjev," je pojasnil. Vodja poslanske skupine SDS je poudaril, da se za čas osamosvojitve Slovenije nikoli ni postavljalo vprašanje sodelavcev agresorskih sil, ki so tudi z bojnimi sredstvi delovali proti njeni osamosvojitvi. "Ti ljudje lahko med nami živijo svobodno," je dejal in dodal, da bi se dalo tudi oddaljeno poglavje iz časa druge svetovne vojne urediti na strpen in evropski način. Po Potrčevih besedah je bil na sestanku dosežen pomemben napredek, saj naj bi bila za SLS sprejemljiva rešitev tudi ohranitev obstoječega šestega člena. Potrč je prepričan, da bi člen, ki je zapisan v omenjenem besedilu novele, sodelavcem okupatorjev omogočal pridobitev statusa žrtev vojnega nasilja. Sestanka so se udeležili vodje poslanskih skupin SDS, SD, NSi in SLS. Predstavnikov poslanskih skupin LDS in Zares ni bilo na sestanku. Stranka SNS pa od samega začetka ne sodeluje pri usklajevanju novele.
|
neutral
|
8,308
|
Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana je prek donatorske akcije Darujmo za CT uspelo zbrati potrebna sredstva za nakup aparata. Univerzitetni klinični center Ljubljana je v donatorski akciji v letu in pol zbral 409.686 evrov, kar je zadostovalo za tretjino aparata CT. Preostala potrebna sredstva so zagotovili iz naslova rednih amortizacijskih sredstev. Generalna direktorica Kliničnega centra Ljubljana Darinka Miklavčič je tako v četrtek s podjetjem Siemens, ki bo aparat dobavilo, podpisala pogodbo za sodoben 64-rezinski računalniški tomograf oziroma CT. Vodstvo in celotno osebje UKC Ljubljana se zahvaljuje vsem donatorjem, fizičnim in pravnim osebam ter vsem podpornikom, ki so s svojim delom in drugimi materialnimi prispevki omogočili zbrati sredstva, potrebna za nakup novega CT. Pričakujejo, da bo aparat prispel v drugi polovici prihodnjega leta.
|
positive
|
8,309
|
Protikorupcijska komisija je na enem od ministrstev ugotovila sum korupcije. Gre za napredovanje uslužbenke. Po preiskavi anonimne prijave o nepravilnostih pri napredovanju uslužbenke v enem izmed ministrstev je Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila sum korupcije. Komisija je prejela anonimni prijavi o nepravilnostih pri napredovanju uslužbenke v enem od ministrstev, ki je bila v začetku novembra 2006 začasno premeščena v eno od vladnih agencij in bila po manj kot enem letu vnovič zaposlena na istem ministrstvu. Po navedbah v anonimnih prijavah je v tem času večkrat neupravičeno napredovala v višje nazive in plačilne razrede. Komisija je anonimni prijavi sprejela v obravnavo in oba državna organa pozvala, naj odgovorita na trditve prijaviteljev. Predsednik komisije Drago Kos podrobnejših informacij ni želel dati. © Saša Despot Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos ni želel podrobneje pojasniti, na katero ministrstvo in agencijo se sum korupcije nanaša. Po poročanju medijev naj bi se omenjeno napredovanje zgodilo na ministrstvu za zunanje zadeve. Šlo pa naj bi za uslužbenko, ki je bila v vmesnem času premeščena na Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo, ki jo je takrat vodil Matjaž Šinkovec. Ministrstvo je odgovorilo, da navedbe v anonimnih prijavah o nepravilnostih pri napredovanju uslužbenke niso resnične. Vse premestitve na zahtevnejša delovna mesta oziroma napredovanja uslužbenke so bili skladni s predpisi. Postopki so bili izvedeni zaradi delovnih potreb ministrstva in agencije, uslužbenka pa je po zagotovilih ministrstva izpolnjevala vse zakonsko določene pogoje za zasedbo delovnih mest, na katera je bila razporejena, so zapisali v komisiji.
|
negative
|
8,310
|
Tako na Obali kot na Gorenjskem turisti za silvestrovo na polno zasedajo vse zmogljivosti hotelov. Podobno je tudi v Ljubljani in večjih slovenskih zdraviliščih. Tradicionalno bo silvestrovanje najbolj pestro na Obali, kjer tudi letos hotelirji pričakujejo polno zasedenost hotelov. Ti bodo tako popestrili dogajanje na glavni portoroški ulici. Med gosti, ki se odločajo za praznovanje prehoda s starega v novo leto pri nas, še vedno prevladujejo Italijani, Avstrijci in Nemci. Še posebno pa se na Italijane pripravljajo v treh glavnih portoroških igralnicah, saj bodo prav novoletni prazniki prva resna preizkušnja za novi igralnici Riviera in Bernardin. Polno tudi v gorenjskem biseru Gorenjski biser bo tudi zadnji dan letošnjega leta poln tujih turistov. © BOBO Hoteli so skoraj stoodstotno zasedeni tudi v najbolj znanem slovenskem letoviškem kraju, na Bledu. Tam bo v novo leto po podatkih Turistično-informacijskega centra Bled poleg Slovencev vstopilo največ Italijanov, Nemcev in Hrvatov. Tuji gostje so na Bled prišli že nekaj dni po božičnih praznikih, tako da se pri nas zadržijo nekoliko dlje. Tako za domače kot tuje turiste postaja vse bolj priljubljeno tudi smučišče Straža nad Bledom, saj je zadnje dni tam mogoče opaziti vedno več smučarjev. Prvi dan novega leta pa dogajanje na Bledu popestri tudi tradicionalni novoletni gala koncert v Festivalni dvorani na Bledu. Ljubljana med najlepšimi prestolnicami Ljubljana je tako kot druga slovenska turistična središča raj za italijanske turiste. © BOBO Glavno slovensko mesto Ljubljana bo tudi letos največji raj za vse tiste, ki v novo leto radi stopijo z veselo glasbo in velikim ognjemetom z Ljubljanskega gradu. Ljubljana ima sicer vsako leto vedno več obiskovalcev, po prvih ocenah jo je decembra obiskalo za kar dvanajst odstotkov več turistov kot lani, med njimi pa je še vedno največ Italijanov. To se odraža tudi v zasedenosti ljubljanskih hotelov. Po podatkih Turistično-informacijskega centra Ljubljana bodo v našem glavnem mestu v novoletni noči zmogljivosti v povprečju zasedene 90,5-odstotno, kar potrjuje dejstvo, da je Ljubljana priljubljena destinacija tudi v novoletnem času, in sicer z unikatno svetlobno okrasitvijo in prireditvami. Spomnimo, da je Times Online ljubljanski Praznični sejem uvrstil med dvajset najlepših v Evropi. Pestro tudi v slovenskih zdraviliščih Tudi slovenska zdravilišča so eden izmed načinov preživetja najdaljše noči v letu. © Terme Čatež Sicer pa zadnja leta med praznovanji najdaljše noči v letu vse bolj priljubljena postajajo tudi slovenska zdravilišča. V Termah Čatež, na Mokricah in v hotelu Aquapark Žusterna v Kopru so tako zmogljivosti, enako kot v lanskem letu, polno zasedene. Tudi v čateškem kampu, ki je odprt 365 dni v letu, tudi prek novoletnih praznikov številni gostje prenočujejo v avtodomih in novo leto preživijo na nekoliko drugačen način. Med gosti pa se sicer najde največ Italijanov, Hrvatov, Avstrijcev in Slovencev.
|
positive
|
8,311
|
Nekdanji minister za zdravje Andrej Bručan, ki je dovoljeval črno gradnjo, je podpisal tudi pogodbo za urgentni blok. Na ministrstvu pravijo, da bodo ukrepali. Vsaka domnevna kršitev ali nepravilnost je lahko razlog za uvedbo revizije. Igor Šoltes, predsednik računskega sodišča “ Ne bomo dovolili, da bi nepravilnosti pri projektu nove pediatrične klinika šle pod preprogo", so nam odgovorili z ministrstva za zdravje (MZ). Kot smo pisali na podlagi dokumentov iz analize družbe Perspektiva, je bila nova pediatrična klinika do poletja 2006 črna gradnja. Ker je bil izbor izvajalca (SCT) opravljen na podlagi neustrezne dokumentacije, se je gradnja bistveno podražila. Samo SCT je dosegel, da mu bo investitor za dodatna dela plačal še okoli sedem milijonov evrov (skoraj tretjino) več. Gradnja sprva sploh ni bila nadzorovana, nato pa so se celo sklepale pogodbe za nazaj, da bi prikrili stanje. Določene pogodbene partnerje so na MZ plačevali celo vnaprej. Čeprav je SCT dobil dodatna sredstva za pospešitev gradnje, se je ta podaljšala za leto in pol, kljub zamudi pa so mu na ministrstvu pozabili zaračunati pogodbeno kazen, med drugim ugotavlja analiza. Z SCT nismo dobili komentarja na ugotovljene kršitve. Smo pa iz neuradnih virov izvedeli, da so na ministrstvu za zdravje nad odkrito situacijo pri projektu nove pediatrične klinike (NPK) zgroženi. Kljub težavam, ki se pojavljajo ob gradnji, menimo, da je naša odločitev za donatorstvo pravilna, zato jim bomo pomagali tudi v prihodnje. Takšno institucijo potrebujemo. Divna Brkič Hendrickx, Pristop Še nejasni ukrepi A ministrica Zofija Mazej Kukovič niti včeraj ni želela razkriti, kako in zoper koga bo ukrepala. Za zdaj naj bi se menda bolj osredotočala na končanje projekta v predvidenem roku, to je do jeseni letos. Na napake smo v LDS že opozarjali. Posebej ob informaciji o megalomanskem plačilu davčnega svetovanja iz sredstev za investicije. Odgovornost prevzema investitor.. Dorijan Maršič, generalni sekretar LDS Ali bodo analizo stanja NPK predali kriminalistom, ki sicer že od pomladi proučujejo pediatrično kliniko,na MZ odgovarjajo, da imajo ti vse potrebne dokumente. Postopkov pred računskim sodiščem ali Kosovo protikorupcijsko komisijo pa, da za zdaj ne nameravajo sprožiti. Drago Kos je včeraj povedal, da v zvezi s pediatrično kliniko niso dobili nobene pobude. V preteklost in okoliščine gradnje nove pediatrične klinike se ne želimo vpletati, saj so za to pristojni drugi. Vsekakor pa je čas, da klinika odpre vrata. Simon Šketa, Mobitel Igor Šoltes, prvi mož računskega sodišča, pa je potrdil, da je lahko vsaka domnevna kršitev ali nepravilnost tudi že razlog za uvedbo revizije. Ali jo bodo v primeru NPK uvedli, odgovarja, da tega ne morejo vnaprej napovedati.
|
negative
|
8,312
|
Amnesty International Slovenije je ob šesti obletnici prvih premestitev ujetnikov iz Afganistana v Guantánamo v Ljubljani pripravil protestni shod. Na Prešernovem trgu v Ljubljani se je zbralo kakih 50 ljudi, nato pa so se odpravili protiameriškemu veleposlaništvu, kjer so njegovemu predstavniku izročili pismo z zahtevami po zaprtju baze v zalivu Guantánamo. Organizacija ugotavlja, da je Guantánamo "novodoben simbol nepravičnosti", pri čemer izpostavlja dva vidika: Guantánamo je po eni strani center, kjer so ljudje dolgotrajno pridržani, ne da bi jih česa obtožili oziroma jim omogočili pošteno sojenje, po drugi strani pa naj bi jih tam mučili oziroma z njimi okrutno nečloveško ravnali. "Ujetniki so izpostavljeni izolaciji oziroma osami in žalitvi zaradi verske usmerjenosti,"je pojasnila vodja kampanj in medijev Metka Naglič. Mučenje v samicah ob fluorescenčni svetlobi Pred Moderno galerijo je direktorica organizacije Nataša Posel v kratkem nagovoru opozorila na to, zakaj Guantánamo predstavlja novodobni simbol nepravičnosti. Med drugim je povedala, da je kar 80 odstotkov ujetnikov v Guantánamu zaprtih v samicah brez oken, vsiljena jim je neprekinjena fluorescenčna svetloba,izpostavljeni so neprestani glasni glasbi, nizkim temperaturam in drugim oblikam mučenja. Oblika mučenja pridržanih v Guantánamu je tudi siljenje v dolgotrajne prisilne drže. Udeleženci protesta so zato simbolično izrazili svoje nasprotovanje mučenju in pa solidarnost z žrtvami mučenja, tako da so vsi za nekaj minut pokleknili. AI poleg zaprtja centra za pridržanje Guantánamo med drugim od ameriške administracije zahteva, naj takoj in dokončno ukine program tajnih pridržanj ter zapre vse objekte za tajna pridržanja, ne glede na to, kje so. AI ima sicer podatke o najmanj 38 ljudeh, ki naj bi bili prej v skrivnem Cijinem pridržanju in za katere se ne ve, kje so oziroma kakšna je njihova usoda. Protesti so potekali tudi v drugih mestih po svetu.
|
neutral
|
8,313
|
Vloga nacionalnih parlamentov se bo z lizbonsko pogodbo formalno okrepila, vendar pa bodo morali parlamenti sami znati izkoristiti možnosti za okrepitev svojega vpliva v procesih odločanja v EU. Kot je ob začetku mednarodne konference o vlogi nacionalnih parlamentov v procesih odločanja v Evropski uniji, ki jo prireja Inštitut Jožeta Pučnika, spomnil predsednik državnega zbora France Cukjati, bo nova Lizbonska pogodba nacionalnim parlamentom omogočila, da na zakonodajne predloge v roku osmih tednov podajo svoja mnenja. To morajo nacionalni parlamenti sicer znati izkoristiti, vendar pa je to po Cukjatijevem mnenju prava pot "za izgradnjo močne in celostne parlamentarne dimenzije, ki bo narodom in državljanom Evrope blizu". Predsednik nemškega bundestaga Norbert Lammert je menil, da se Evropa sedaj razvija v smeri večje parlamentarizacije, zato se tudi ni mogoče izogniti večji vlogi nacionalnih parlamentov. Toda nacionalni parlamenti ne smejo postati enakovreden partner institucijam odločanja v EU, oziroma kot je poudaril Lammert, ne smejo postati tekmec Evropskemu parlamentu. "V Evropskem parlamentu se oblikuje parlamentarna volja skupne Evrope, v nacionalnih parlamentih pa nacionalni interesi," je še dejal Lammert. Predsednik portugalskega parlamenta Jaime Gama pa je ob tem opozoril, da je treba zagotoviti večjo učinkovitost nove Evrope. To pa bo prinesla Lizbonska pogodba, ki prvič v kaki pogodbi skupnosti omenja vlogo nacionalnih parlamentov, je prepričan Gama. Podpredsednik francoske nacionalne skupščine Marc Laffineur pa je dodal, da Lizbonska pogodba nacionalnim parlamentom prvič omogoča, da aktivno prispevajo k delovanju EU. Izpostavil je predvsem možnost, da nacionalni parlamenti ukrepajo pred sodiščem evropskih skupnosti, če menijo, da v zakonskem predlogu ni upoštevano načelo subsidiarnosti. Po Lizbonski pogodbi mora Evropska komisija svoje zakonodajne predloge istočasno kot Evropskemu parlamentu posredovati tudi nacionalnim parlamentom. Ti imajo nato osem tednov časa, da jih preučijo in podajo svoja mnenja. Če določeno število nacionalnih parlamentov meni, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti, mora komisija obrazložitve teh mnenj upoštevati.
|
positive
|
8,314
|
Nekdanji poslanci SNS so ustanovili društvo Lipa. Predsednik državnega zbora France Cukjati naj bi kmalu podpisal sklep o ustanovitvi nove poslanske skupine Lipa. Predsednik državnega zbora France Cukjati je na seji kolegija predsednika državnega zbora povedal, da ni nobenih poslovniških zadržkov, da trije nekdanji poslanci SNS – Sašo Peče, Barbara Žgajner Tavš in Boštjan Zagorac – ne bi mogli ustanoviti poslanske skupine nepovezanih poslancev. V Cukjatijevem kabinetu so povedali, da to pomeni, da je nova poslanska skupina praktično že ustanovljena. Cukjati mora o tem zaradi formalnosti sicer podpisati še uradni sklep, kar pa naj bi,kot so povedali, storil še danes. Nekdanji poslanci SNS so medtem v Mariboru skupaj s somišljeniki, med katerimi je velik del članstva mariborskega odbora SNS, ustanovili društvo Slovenska lipa. Ob tem so napovedali, da bo društvo do pomladi preraslo v stranko. "Imamo neko širino, na kateri bomo gradili prihodnjo politično o stranko Lipa," je povedal Peče. Trije poslanci na sedežih 91, 92 in 93 Cukjati ne vidi zadržkov za ustanovitev nove poslanske skupine. © BOBO Na seji so se člani kolegija seznanili tudi z željo omenjenih treh poslancev, da se v dvorani državnega zbora z zdajšnjih sedežev presedejo v zadnji levi del dvorane. Gre za sedeže številka 91, 92 in 93, ki so postavljeni za sedeže poslanskih skupin NSi in DeSUS. Njihovi želji ni nasprotoval noben član kolegija. Kolegij je na seji tudi sklenil, da bodo o morebitnih spremembah v delovnih telesih zaradi izstopov treh poslancev iz poslanske skupine SNS odločali v petek. Cukjati je sicer na kolegiju povedal, da sta ga tako Peče kot predsednik SNS Zmago Jelinčič obvestila, da se strinjata s predlogom, da nekdanji poslanci SNS ohranijo zdajšnja mesta v delovnih telesih. Ker temu ni nasprotoval noben član kolegija, naj bi bila odločitev o tem na petkovem kolegiju le še formalnost.
|
neutral
|
8,315
|
Predstavniki štirih koalicijskih strank – SDS, NSi, SLS in DeSUS – so predstavili predlog zakona o dijaški prehrani, ki so ga decembra lani v parlament vložili njihovi poslanci. Po zakonu naj bi država najverjetneje že v naslednjem šolskem letu vsem dijakom s statusom financirala en topel obrok na dan. Po besedah vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka bo predlagani zakon uredil trenutno povsem neustrezno urejeno stanje na področju prehrane dijakov. Dejal je, da so skupaj s strokovnjaki na ta problem opozarjali že dolgo, vendar se je celovita rešitev na tem področju vseskozi umikala nekim parcialnim rešitvam. Zdaj naj bi ta problem uredili celovito in dokončno. Tanko meni, da je zakon potreben, ker so dijaki še v slabšem položaju kot študentje. Prvič zato, ker imajo obširen urnik, zaradi česar so veliko odstotni z doma. Drugič pa, ker jih velika večina nima privzgojenih prehranjevalnih navad, kar pomeni, da se z nereševanjem te težave ta le prenaša v poznejše obdobje, je dejal. Zakon naj bi po prvotnih načrtih začel veljati 1. januarja leta 2010, vendar bodo po Tankovih besedah v koalicijskih skupinah oblikovali dopolnilo, po katerem bi začel veljati že s šolskim letom 2008/2009. Subvencija države naj bi po njegovih besedah zajela nekaj več kot 90.000 srednješolcev, vezana pa bo na status dijaka. Ker bo posamezna subvencija znašala 2,35 evra, bo država tako za dijaka namenila okoli 450 evrov na leto, kar naj bi državni proračun obremenilo za okoli 38 milijonov evrov. Tanko računa, da bo država ta denar pridobila na račun povečane gospodarske rasti in posledično višjih prilivov v državni proračun.
|
neutral
|
8,316
|
Skupina nepovezanih poslancev poziva Janšo, naj preneha s politično-medijsko korupcijo in z neupravičenim trošenjem davkoplačevalskega denarja. Pri tem izpostavljajo novonastali Slovenski tednik iz Maribora, ki ga prek oglaševanja financirajo državna podjetja, kar ocenjujejo kot ustvarjanje pogojev za politično zlorabo. Po besedah nepovezanih poslancev, članov društva Slovenska lipa, podjetja, ki so v stoodstotni oziroma večinski lasti države in v katerih vodstvena mesta zasedajo ljudje blizu največji vladni stranki, s plačevanjem oglasov omogočajo financiranje brezplačnega tednika. Vsebina tednika pa je po mnenju teh poslancev namenjena "najnižji obliki politične diskvalifikacije". V poslanski skupini nepovezanih poslancev izpostavljajo tudi informacije, da so omenjena podjetja politično dolžna najemati oglaševalski prostor v omenjenem tedniku. Odgovor od predsednika vlade nepovezani poslanci pričakujejo v desetih dneh, v nasprotnem primeru bodo "sum politično-gospodarsko-medijske korupcije" predali Komisiji za preprečevanje korupcije.
|
negative
|
8,317
|
Odbor za zdravstvo je zavrnil protitobačno novelo SNS in znova potrdil novelo zakona o pacientovih pravicah. Člani odbora za zdravstvo so se odločili, da predlog za dopolnitev protitobačne novele, ki ga je vložila skupina poslancev SNS s prvopodpisanim Zmagom Jelinčičem, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Edini, ki je glasoval proti takemu sklepu, je bil poslanec SNS Srečko Prijatelj. S predlogom zakona so poskušali nekoliko omiliti sedanjo ureditev in dati gostincem možnost, da se sami odločijo, ali se bo v njihovih lokalih kadilo ali ne. Odbor za pacientove pravice Odbor za zdravstvo je v nadaljevanju opravil vnovično razpravo o zakonu o pacientovih pravicah, na katerega je državni svet decembra sprejel veto. Člani odbora so s sedmimi glasovi proti trem podprli sklep, da državnemu zboru predlagajo, naj pri vnovičnem odločanju zakon o pacientovih pravicah sprejme. Predlagatelj veta, državni svetnik Peter Požun, je v uvodu pojasnil, da veto ni rezultat "slovenske mentalitete", kot je v intervjuju za STA ocenila ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič. Požun je kot slabo izpostavil, da zakon ne ureja sankcij in kazni za njegovo nespoštovanje, ne določa rokov, v katerih je treba rešiti zadeve, ne predvideva sankcij za prekoračitev čakalne dobe ali za prekoračitev razumnega časa za čakanje. Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Darko Žiberna je Požunove očitke zavrnil. Pacienti prek sankcioniranja prekrškov nimajo neposredne koristi, poleg tega namen zakona ni sankcioniranje, ampak pozitivne rešitve, je dejal. Zakon pomeni novost v slovenskem prostoru. Pacientom prinaša sklop pravic, možne pritožbene poti in funkcijo zastopnika, ki bo pacientom pri pritožbah pomagal, je naštel državni sekretar. Poudaril je še, da so pri usklajevanju zakona upoštevali številne pripombe, tudi pripombe opozicije. "Zakon smo predstavili tudi na okroglih mizah in posvetih, kjer so razpravljali o prejetih pripombah. Očitno smo v Sloveniji vse bolj gluhi, saj se o usklajevanju noče nič slišati," je ocenil Žiberna.
|
neutral
|
8,318
|
Predsednik vlade zaradi inflacije razmišlja o dodatnem znižanju RTV naročnine oziroma njeni odpravi za socialno šibkejše. Guzej nad Janševo izjavo šokiran. Že zdaj po zakonu o RTV socialno najšibkejši ne plačujejo naročnine. Po mojih podatkih je takih med 500 do 600. Branko Grims, SDS “Razmišljamo o dodatnih ukrepih, da bi razbremenili državljane,” je povedal premier Janez Janša . Pojasnil je, da bi lahko prišlo do dodatnega znižanja RTV naročnine. Možno pa je tudi, da bi bil določen del ljudi, ki imajo najnižje dohodke, sploh oproščen plačila RTV naročnine. Prvi mož televizije Anton Guzej, nam bo komentarje in številke, kaj bi tak ukrep pomenil za RTV, razložil jutri. Podpirate predlog za odpravo RTV-prispevka? Ukinitev prispevka RTV bi bila zelo vesela. Mnogo osebam bi to zelo koristilo. (Nurija Alagič, upokojenka) Ukinitev podpiram. Program ustanove je na tako nizkem nivoju, da si prispevka ne zasluži. (Ambrož Mokoter, grafični inženir) Ne, mislim, da je to vsekakor premalo. To bo po mojem mnenju le kapljica v morje. (Barbara Fajdiga, študentka) Brez vednosti Guzeja “Ga je pa, ko je bil o izjavi Janše obveščen, kar prilepilo na stol,” trdi naš vir. Guzej je namreč skupaj z nadzornim svetom usklajeval še zadnje korekcije poslovnega načrta zavoda za letos. NS pa je dokument na koncu tudi sprejel. Napovedanega ukrepa in predvsem tega, v katero smer je bolj verjetno da bo šel, ni bil pripravljen komentirati niti Branko Grims, poslanec in eden vodilnih v SDS. Je pa opozoril, da “že zdaj 500 do 600 socialno najšibkejši po zakonu o RTV ne plačuje prispevka”. Marko Milosavljevič, profesor na FDV in poznavalec javnih televizij, meni, da bi bila ukinitev naročnine za socialno najšibkejše lepa poteza, če pa bi se naročnina znižala za vse, pa bi bila to populistična poteza. To je čisto lepa poteza, če za tem ne stoji populizem. So pa v tujini take poteze sprejete po dolgi strokovni razpravi. Marko Milosavljevič, FDV Posledice katastrofalne Če bi se vlada odločila, poslanci pa sprejeli, da se naročnina ukine le 50 tisoč družinam, ki živijo najgloblje pod pragom revščine, bi se v blagajno RTV nateklo sedem milijonov evrov manj. “To pa je glede na pravkar sprejet proračun, ki bo imel 120 milijonov evrov prihodkov in prav toliko odhodkov, katastrofalno,” trdi vir. Pojasnjuje, da se bodo tudi prihodki iz oglaševanja od leta 2006 do 2008 znižali za skoraj šest milijonov evrov. Uskladitev plač za 3,5 odstotka, o kateri se sindikati javnih uslužbencev pogajajo z ministrom Virantom, pa bi za zavod pomenila še dodatnih 1,6 milijona evrov stroškov. “V dveh letih bo televizija tako v tako težkih finančnih razmerah, da bo potrebna resna sanacija. Tak zlom bi lahko preprečilo le to, da televizija, če pride do večjega znižanja naročnin, uskladitve plač in ob trendu padanja oglasnih prihodkov, ukine polovico programa, ali kar cel II. program ter odpusti 500 ljudi,” ocenjuje vir. Prav kadri so na TV Slo največji strošek. Po nekaterih podatkih predstavljajo kar 80 odstotkov vseh stroškov.
|
negative
|
8,319
|
Predsednik državnega zbora France Cukjati je zavrnil predlog SNS za razpis referenduma o mednarodnih povezavah in vstopu Hrvaške v EU. Kot je Cukjati pojasnil na seji kolegija predsednika DZ, predlog za razpis referenduma ni v skladu z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi. Na novinarski konferenci pa je pojasnil, da je po ugotovitvah parlamentarne zakonodajno-pravne službe predlog v nasprotju s členom, ki govori o možnosti referenduma o mednarodnih povezavah. Ta namreč določa, da se volivci lahko opredelijo do prenosa izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije ali o vstopu v obrambno zvezo, ki se ureja z mednarodno pogodbo. Pri predlogu SNS pa ne gre ne za eno ne za drugo, opozarja Cukjati in zato ne vidi možnosti, da bi DZ o predlogu glasoval. Jelinčič vložil pobudo Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič je v torek v državni zbor vložil predlog za razpis referenduma, saj meni, da so zadnja dejanja Hrvaške dokazala, da ne spoštuje načel mednarodnega delovanja in vleče enostranske politične poteze. Jelinčič je tudi poudaril, da je Slovenija v procesu pridruževanja EU morala izpolniti vse pogoje, zato je normalno, da se to pričakuje tudi od naše sosede. Stranke večinoma proti Na pobudo prvaka SNS so se odzvale tudi druge stranke. Večini se zdi referendum nepotreben, saj je Hrvaška šele v fazi pridruževanja EU, Jelinčičev predlog je pozdravil samo predsednik SLS Bojan Šrot.
|
neutral
|
8,320
|
Slovenec leta 2007 je po izboru bralcev Nedeljskega dnevnika postal Danilo Türk. Največ bralcev bi namreč na kosilo povabilo predsednika države. Nedeljski dnevnik je že dvajsetič razglasil Slovenca leta. Laskavi naziv za leto 2007 si je prislužil predsednik države Danilo Türk, ki bi ga največ bralcev in bralk Nedeljskega dnevnika povabilo k sebi na kosilo. Uredništvo časnika tako vsako leto pripravi izbor Slovencev, ki so zaznamovali minulo leto, nato pa bralke in bralci za svoje favorite glasujejo v štirih krogih glasovanja. Na jubilejni prireditvi v Litiji pa so razglasili tudi častnega Slovenca leta 2007. Ta naziv je tokrat pripadel Janezu Drnovšku. Nekdanji predsednik je bil izbran predvsem zaradi svoje človeške dimenzije in pristnih etičnih dejanj, s katerimi je v zavest Slovencev vnesel globalni pogled in občutek soodgovornosti za svetovne probleme. Priznanje za izjemne dosežke pa je pripadlo plavalcu Petru Mankoču, ki je letos že osmič zapored osvojil naslov evropskega prvaka v plavanju na sto metrov mešano. Poleg omenjenih so za favorite letošnje akcije veljali tudi predsednik vlade Janez Janša, ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran, voditelj Sašo Hribar, poslanec SNS Zmago Jelinčič, športnica Petra Majdič, predsednik SD Borut Pahor in predsednik Zveze borcev Janez Stanovnik. Slovenija dobila tudi sedem čudes Pol leta pa je več kot šest tisoč bralcev Nedeljskega sodelovalo v še eni akciji. Ta je za sedem čudes Slovenije izbrala Aljažev stolp, Blejski grad, bolnišnico Franja, cerkev sv. Roka s Kalvarijo, planiško velikanko, Plečnikovo Tromostovje in Predjamski grad. Župani občin, v katerih so omenjena čudesa, pa so dobili certifikate.
|
positive
|
8,321
|
Predsednik državnega zbora France Cukjati je napovedal, da bo državni zbor o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o razdelitvi Slovenije na pokrajine odločal na februarskem zasedanju. Predlog je že dodelil v obravnavo pristojnemu parlamentarnemu odboru, potem ko je svoje mnenje pripravila parlamentarna zakonodajno-pravna služba. Zakonodajno-pravna služba (ZPS) je ugotovila, da je predlagano referendumsko vprašanje nekoliko nejasno, zakon o referendumu in ljudski iniciativi pa ne govori o postopku, kako dopolnjevati ali popravljati referendumsko vprašanje, je dejal Cukjati. Predlog je dodelil pristojnemu delovnemu telesu, ki bo o njem razpravljal in morda, tudi po navodilih ZPS, dopolnil vprašanje oziroma predlagal, kako bi se ga dalo popraviti. Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o razdelitvi Slovenije na pokrajine je 9. januarja v državni zbor vložila poslanska skupina Zares. Referendumsko vprašanje v njihovem predlogu se glasi: Ali se strinjate s tem, da se na območju Slovenije ustanovi 14 pokrajin na območjih, kot jih predlaga vlada v zakonu o ustanovitvi pokrajin?
|
neutral
|
8,322
|
Hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković je zatrdil, da Hrvaška ne bo dopustila, da bi ji slovenska stran postavljala pogoje glede zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC), piše hrvaški Jutarnji list. S tem se je hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković odzval na izjave slovenskega kolega Dimitrija Rupla, ki je Zagrebu postavil enotedenski rok za razveljavitev ERC za članice EU. Kot je za hrvaški dnevnik še pojasnil novi vodja hrvaške diplomacije, gre za odločitev, ki jo je sabor sprejel na osnovi konvencije ZN o pravu morja iz leta 1962 in ki jo je imela Hrvaška pravico sprejeti. "Očitno je, da imajo naši sosedje iz Italije in Slovenije težave s to odločitvijo, zato je premier (Ivo Sanader) predlagal štiristransko srečanje Hrvaške, Slovenije, Italije in Evropske komisije, na katerem bi rešili sporna vprašanja," je dodal. Zunanji minister Dimitrij Rupel je v torek zvečer napovedal, da Slovenija in EU ne nameravata čakati več kot teden dni, da bo Hrvaška razveljavila odločbo o uveljavitvi ERC tudi za članice EU, sprejete s prvim januarjem 2008.
|
neutral
|
8,323
|
Zunanji minister Rupel na Brdu pri Kranju gosti zunanje ministre Velike Britanije, Francije, Nemčije in Italije. Preučili naj bi najnovejši razvoj v razpravi o Kosovu. Sestanka slovenskega predsedstva s člani kontaktne skupine iz EU se bodo udeležili zunanji ministri Velike Britanije, Francije, Nemčije in Italije, ki se jim bosta pridružila tudi komisar za širitev Olli Rehn in visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana. Kot so sporočili z MZZ, bo slovenski zunanji minister in predsedujoči Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose Dimitrij Rupel tako gostil zunanje ministre Velike Britanije Davida Millibanda, Francije Bernarda Kouchnerja, Nemčije Franka-Walterja Steinmeierja in Italije Massima D'Alemo. Srečanje bo potekalo za tesno zaprtimi vrati, predvidena pa nista niti čas za fotografiranje niti izjava za javnost. Prebojnih odločitev ni pričakovati Na srečanju bodo preučili najnovejši razvoj v razpravi o Kosovu, vendar prebojnih odločitev ni pričakovati, so pred dnevi pojasnili diplomatski viri v Bruslju. Po pričakovanjih naj bi ministri sicer govorili predvsem o tem, kdaj naj bi se EU odločila o napotitvi svoje civilne misije na Kosovo, ki pa ji Beograd ostro nasprotuje. Politično odločitev o tem je Unija sprejela decembra lani.
|
neutral
|
8,324
|
V Sloveniji takšen kraj obstaja le v Mošnjah pri Radovljici, vodita pa ga zanesenjakinji, ki želita med ljudmi povečati spoštovanje do teh plemenitih živali. Lastnica dveh hlevov in najemnica travnatih površin Polona Šarc se skupaj s kolegico Sašo Krainer že več let trudi, da bi čim večjemu številu nekdanjih tekmovalnih konjev zagotovila lepo starost. Trenutno skrbita za 18 konj konjiev, med katerimi je večina njunih aktualnih ali starejših tekmovalnih konj, saj tudi sami z njimi dejavno tekmujeta v preskakovanju ovir. Lastniki drugih konj pa so tujci iz Trsta in Rima, ki so za 230 evrov na mesec svojim zvestim tovarišem v Mošnjah našli nekakšen dom za ostarele. Konjeništvo je finančno izjemno zahtevno. © BOBO Konja prodajo, ko še ima ceno Polona Šarc je pojasnila, da je v Sloveniji še vedno običajno, da lastniki oziroma tekmovalci konja, potem ko ni več primeren za tekmovanje, največkrat prodajo preden definitivno ostari, tako da od njega lahko še kaj iztržijo, hkrati pa se izognejo temu, da bi še naprej skrbeli zanj. Takšna skrb za ostarelega konja namreč tudi nekaj stane. "Konjeništvo je izjemno finančno zahteven šport in za tistega, ki si privošči konja, s katerim trenira in tekmuje, je poskrbeti za enega starega konja v bistvu malenkost, a se temu vendarle rajši izogne," je kritična Šarčeva. Meni, da se sprva vsi tekmovalci navežejo na konja, vendar ko prevladajo ambicije za zmago, slavo in čast, pa ga kaj hitro zamenjajo za drugega. konji2 Bo kdo sledil zgledu? © BOBO Rekreativni konji v Sloveniji slabo končajo "Rekreativni konji običajno v Sloveniji slabo končajo, redko kdo ga uspava in po navadi končajo v klavnici, medtem ko se pri športnih konjih bolj uveljavlja uspavanje," je pojasnila Saša Krainer. Meni, da so ljudje vse bolj ozaveščeni in odgovorni, saj se takšni trendi iz tujine širijo tudi v Slovenijo. Če bi vsak jahač v svoji karieri poskrbel samo za enega svojega športnega konja, bi bilo to že veliko, je prepričana Krainerjeva, ki upa, da ne bosta več dolgo časa edini v Sloveniji, ki imata "hotel" za odslužene konje. Nekateri konji, ki bodo pri njima dočakali tudi 40 let, so še vedno tekmovalno dejavni, kajti tako Šarčeva kot Krainerjeva, ki se je projektu pridružila pred štirimi leti, tekmujeta, prva na nizkih, druga na visokih ovirah. Obe pa se s športom ukvarjata drugače, kot je običajno, kjer je konj le potrošni material. "Delava na okolju prijazen način. Najini konji se ne preprodajajo in jih ne zamenjujeva. Delava s tistimi, ki jih imava in najini konji živijo v skupini, kjer se počutijo varne. Nama zaupajo in midve tega zaupanja ne izkoriščava," pravita. S krediti in navdušenjem Pri njiju je dobrodošel vsak, ki si želi dejavno trenirati na omenjeni, alternativni način. Do poletja bo namreč na travniku predvidoma nastala sprehajalna steza za konje, razmišljata tudi, da bosta ustanovili družbo za kulturo in razvoj naravnega konjeništva. Za svoje delo ne dobita velikega plačila. S plačilom za skrb odsluženih konjev, treniranjem in slikanjem, s katerim se dejansko preživlja Šarčeva, imata dovolj, da se prebijeta iz meseca v mesec, svoje nove projekte pa kujeta s pomočjo kreditov.
|
neutral
|
8,325
|
Prepričan sem, da bo Evropa postala največji izvoznik ekološkega razmišljanja, je na evropskem srečanju o okolju v državnem zboru poudaril njegov predsednik France Cukjati. V državnem zboru je potekalo srečanje predsednikov odborov, pristojnih za energetiko in okolje nacionalnih parlamentov držav članic Evropske unije, Evropskega parlamenta in parlamentov držav kandidatk. Predsednik državnega zbora France Cukjati je v uvodnem nagovoru poudaril, da so ustanovne članice Unije že pred več kot 50 leti razmišljale o energetskih vprašanjih in že takrat čutile potrebo po skupni energetski politiki, danes pa smo po njegovem prepričanju pod vse močnejšim pritiskom problemov, ki spadajo tako v sklop energetike kot v sklop okolijske politike. Cukjati verjame, da bo Evropa tako lahko postala največji izvoznik ne samo demokracije, temveč tudi ekološkega razmišljanja in bo tako spet imela nesporno pozitivno središčno vlogo v svetu. Do leta 2020 20-odstotni delež obnovljivih virov Beseda je med drugim tekla o obnovljivih virih energije ter o podnebnih spremembah v luči podnebno-energetskega paketa Evropske unije, ki ga pripravlja Bruselj. Skoraj vsi uvodni govorniki so poudarili, da od slovenskega predsedovanja veliko pričakujejo. Govorniki so za zaprtimi vrati predstavili svoja stališča o tem, kako do leta 2020 doseči 20-odstotni delež – trenutno predstavlja le šest odstotkov – obnovljivih virov energije v energetski porabi Unije. Unija ima velike načrte s sončno energijo. © iStockphoto Artur Runge Metzger z direktorata Evropske komisije za okolje je poudaril, da smo v obdobju, ko je treba intenzivno razmišljati o tehnologiji z nizkimi izpusti toplogrednih plinov ter o gospodarstvu, ki je na njih zgrajeno. S tem bomo naslednjim generacijam po njegovih besedah predali kolikor toliko čisto in zdravo okolje ter omogočili sožitje med okoljem in gospodarskim razvojem. To mora biti naš cilj kljub visokim stroškom, ki so za to potrebni. Obravnavali so tudi vprašanje, kako oblikovati nacionalne mehanizme za spodbujanje obnovljivih virov energije v luči delitve bremen med članicami in podnebno-energetskim paketom, ki ga pripravlja Evropska komisija na osnovi sklepa voditeljev Unije na lanskem marčnem vrhu EU. Padec zidu na Baliju Dotaknili so se energetskih tehnologij in Evropskega strateškega energetskega tehnološkega načrta, s katerim naj bi EU dosegla nižjo ceno čiste energije in prevzela vodilno vlogo v sektorju tehnologij z nižjimi izpusti toplogrednih plinov, ter govorili o Energetski skupnosti Jugovzhodne Evrope kot modelu doseganja trajnostne in stabilne oskrbe z energijo v regiji. Posebno pozornost so namenili tudi rezultatom okolijske konference na Baliju, ki po besedah predsednika začasnega odbora Evropskega parlamenta za podnebne spremembe Guida Sacconija predstavlja nekakšen padec "berlinskega zidu" na področju okolja. "Z njo je padel zid med razvitimi in nerazvitimi," je dejal.
|
positive
|
8,326
|
Nedeljsko gostovanje Zmaga Jelinčiča v oddaji V nedeljo ob dveh na Hrvaški televiziji je med Hrvati sprožilo veliko odzivov. Poglejte si, s čim jih je tako vznemiril. Zmago Jelinčič je bil neposreden kot vedno, kar je voditelj oddaje tudi pričakoval in tako dokazal, da je vedno aktualen in zaradi tega zelo zaželen v marsikaterem mediju. Za povabilo so se odločili zaradi pobude za referendum o vstopu Hrvaške v EU in zaradi dobrega izida, ki ga je Jelinčič dosegel na predsedniških volitvah. Kljub razburjenju, ki ga je njegov nastop povzročil, ga nameravajo še povabiti, če bo obstajal razlog za to. Odgovorna urednica Hloverka Novak-Srzić je bila po oddaji razburjena in dejala, da lahko Jelinčič s svojimi izjavami povzroči napetosti med državama. Na sestanku redakcije je spregovorila o tem, da je bilo Jelinčiču odmerjenega preveč prostora. Položaj voditelja oddaje naj ne bi bil v nevarnosti. Jelinčič v intervjuju ni odstopil od svojih stališč. © BOBO Odzivi državljanov Hrvaške Njegove izjave o hrvaških politikih, ekološko-ribolovni coni in zgodovini pa so sprožile mnogo razburjenja med Hrvati. Ponujamo vam nekatere komentarje na Jelinčičev nastop. "Kje so naši nacionalisti? Zakaj naši nacionalisti ne smejo gostovati v takih oddajah? Pa naj še oni povedo, kaj mislijo. Če lahko tak idiot, kot je Zmago, gostuje v oddaji, naj še nekdo od naših pride v oddajo in pove, da Slovenija ni bila nikoli država in da so Slovenci pravzaprav karantanski Hrvatje." "Demokracija. V demokraciji lahko vsakdo pove, kar si misli. Drugo pa je, ko demokracijo posiljujejo taki, kot je ta opičjak. Dovoliti take izpade na nacionalni televiziji … Naj še kdo reče, da v Republiki Hrvaški ni svobode govora. Zaradi takih izjav bi bil v demokratičnih državah kaznovan. Smo mi za to preneumni?" "To je samo eden od dveh milijonov. Že več kot trideset let živim v Sloveniji in dobro poznam politično vzdušje. 95 odstotkov ljudi v Sloveniji razmišlja tako kot Zmago Jelinčič. Velikokrat naši hrvaški politiki pravijo, da sta državi v prijateljskih odnosih. To ne drži, ko govorimo o turistih. Od milijona jih je mogoče le dvajset odstotkov pravih turistov, medtem ko bi bilo bolje, da drugi ne bi prišli na Hrvaško, saj ima Hrvaška od njih več škode kot koristi. Dobro vem, da avtomobilom italijanskih in nemških gostov režejo gume in podtikajo požare, da bi pridobili čim več cenjenih istrskih turistov." "Na žalost oddaje nisem gledal, ampak iz tega, kar sem prebral, mislim, da je to še ena DOBRA Stankovićeva poteza. Jelinčič mi ni neznan. On je v bistvu malo slabša kopija Šešlja. Ni bil v vojni in to je njegova pomanjkljivost. Ni imel priložnosti, da bi se razvil, in zato je malo 'intelektualno' zakrnel. Zato je vse to dobro. Da spet vidimo, s kom imamo opravka. Da imamo našim 'evropskim' sosedom s čim pomahati pod nosom."
|
neutral
|
8,327
|
Pri imenovanju novih načelnic in načelnikov upravnih enot v nobenem primeru ni bil kriterij politična pripadnost, je poudaril minister za javno upravo Gregor Virant. "Za nobenega od novoimenovanih načelnikov in načelnic ne vem, ali je član kakšne stranke. To me sploh ni zanimalo," je dodal. Gregor Virant se je odzval na ponedeljkove očitke dveh nekdanjih načelnikov in načelnice. Poudaril je, da nobeden od njih ni bil razrešen, ampak se jim je iztekel štiriletni zakonski mandat. "V vseh teh primerih sem imel močne razloge, da jim avtomatično ne podaljšam mandata. Informacije o njihovi neprimernosti so prišle iz njihovega okolja," je pojasnil minister, ki pravi, da ne želi javno prati umazanega perila, zato bo razloge zadržal zase. "Na razpisu smo dobili boljše ljudi in to je vsa zgodba in s tem se je očitno težko sprijazniti. To, kar sedaj počnejo ti trije užaljeni načelniki, je prvovrstna birokratska komedija," je dejal. Njegova ocena je, da so očitki približno taki, kot če bi recimo Janez Janša vnovič zmagal na volitvah, sestavljal vlado in njega ne bi predlagal za ministra. "Potem bi bil pa jaz užaljen in bi zahteval njegov odstop." Kot je pojasnil minister, je bila ocena delovanja upravne enote eno od glavnih meril, "vendar včasih ta ocena ni edina zveličavna, če izveš, da je nekdo konflikten, da se arogantno obnaša do sodelavcev, ali pa so kakšni drugi problemi v lokalnem okolju".
|
neutral
|
8,328
|
Premier Janša je ministru Erjavcu in predsedniku SLS Bojanu Šrotu sporočil, naj s svojimi izjavami o privatizaciji Triglava in Telekoma ne razpihujeta že tako "vročih" razmer na slovenski borzi. Janša se je tako odzval na pismo obrambnega ministra Karla Erjavca in prvaka SLS Bojana Šrota, v katerem ga oba pozivata, naj čim prej skliče sestanek koalicijskih strank. Na sestanku bi poskušali poenotiti stališča v vladni koaliciji glede privatizacije Zavarovalnice Triglav in prodaje Telekoma Slovenije. Erjavec verjame, da bo pobuda dobro sprejeta, saj je premier javno povedal, da pobudo lahko poda vsak partner. V DeSUS so mnenja, da se mora tretjinski delež Zavarovalnice Triglav steči v pokojninsko blagajno, medtem ko naj Telekom doseže čim boljšo ceno, država pa naj ohrani kontrolni delež v državi. Pomembno je, da Telekom ne postane zgolj "ena od podružnic močnega strateškega partnerja". Šrot je ponovil stališče svoje stranke, da je nesmiselno prodajati najboljša državna podjetja. "Naj nas prepričajo z argumenti, preprosto ne sprejemamo trditev, da je država v principu slab gospodar," je še pojasnil prvak SLS. Mislim, da se z eno kavico ne da povzročiti borzne krize. Karl Erjavec Privatizacija naj ne bo hitra Generalni sekretar DeSUS Pavel Brglez je za zurnal24.si povedal, da v poslanski skupini DeSUS še vedno menijo, da s privatizacijo dobrih slovenskih podjetij ne gre hiteti. Možne kupce je treba preveriti in si za odločitev vzeti dovolj časa. Vodja poslanske skupine Franc Žnidaršič je že pred dnevi dejal, da ne vidi potrebe po hitri prodaji državnih deležev v podjetjih. V stranki verjamejo, da bodo s svojim predlogom uspeli, in računajo na "razumnost in treznost drugih članov". Podporo imajo tudi v poslanski skupini SLS. Petkov sestanek Kdaj bo sestanek vodij koalicijskih strank, se še ne ve, mogoče pa bo o tem govora na petkovem sestanku, ko se bodo glede vojne zakonodaje zbrali vsi predsedniki parlamentarnih strank. DeSUS in SLS enotnega mnenja Kot je znano, Bojan Šrot in Karl Erjavec menita, da je prodaja državnih podjetij preuranjena. Če z drugimi koalicijskimi partnerji ne bodo našli skupnega jezika, se lahko zgodi, da bo koalicija razpadla. Iz premierjevega kabineta so se že odzvali na Šrotove in Erjavčeve izjave ter vse koalicijske stranke pozvali, naj ne dajejo neodgovornih izjav o privatizaciji. Srečanje vodij strank naj bi bilo takoj, ko bo to mogoče.
|
neutral
|
8,329
|
Slovenski škofje, ki se od ponedeljka mudijo na obisku ad limina apostolorum v Rimu, so se udeležili zasebne avdience pri papežu Benediktu XVI., so sporočili s Slovenske škofovske konference. Svetega očeta, ki je v pogovoru pokazal, da je dobro seznanjen z razmerami v Sloveniji, so med drugim znova povabili na pastoralni obisk. Papež je najprej sprejel štiri škofe ordinarije, ljubljanskega nadškofa in metropolita Alojza Urana, mariborskega nadškofa Franca Krambergerja, koprskega škofa Metoda Piriha in ljubljanskega pomožnega škofa Andreja Glavana, nato pa še preostale škofe s pomožnimi škofi in spremljevalci, slovenskimi duhovniki. Nadškof Uran je papežu povedal, da se škofje zavedajo pomembnosti trenutka, ko se lahko kot pastirji Cerkve na Slovenskem na grobovih apostolov srečajo z vrhovnim poglavarjem Cerkve. Poudaril je, da je bila velikega pomena ustanovitev treh novih škofij in nove metropolije, ki omogočajo tesnejši in osebnejši stik škofa z duhovniki in verniki. Omenil je tudi plenarni zbor Cerkve na Slovenskem (1997–2000) in izvajanje njegovih sklepov. Vsakega posebej je spodbudil k zaupanju Benedikt XVI., ki je med pogovorom s škofi pokazal, da je dobro seznanjen tako z družbenimi razmerami kot tudi z življenjem Cerkve v Sloveniji, je vsakega škofa posebej spodbudil k zaupanju in ga spomnil, da po molitvi in žrtvi prihaja tudi božji blagoslov, so še sporočili s SŠK. Škofje so danes obiskali tudi kongregacijo za bogoslužje in disciplino zakramentov, kjer jih je sprejel prefekt kardinal Francis Arinze. Nadškof Kramberger je ob tem predstavil zakramentalno življenje v Cerkvi na Slovenskem, ki je v zadnjih letih posebno skrb posvečala zakramentom uvajanja v krščanstvo – krstu, birmi in evharistiji. Zakrament zakona vse redkejši Pojasnil je, da na Slovenskem raste število odraslih katehumenov, ki se za krščanstvo zavestno odločijo pozneje. Opazno se zmanjšuje število mladih parov, ki sklenejo zakrament zakona, po drugi strani pa narašča število raznolikih kakovostnih priprav na zakon, kar pomeni, da so pari, ki se cerkveno poročijo, na zakonsko življenje temeljiteje pripravljeni kot v preteklosti. Na Slovenskem se število duhovnih poklicev zmanjšuje in ne zadošča za opravljanje poslanstva Cerkve, Slovenija pa se – podobno kot sosednje in druge primerljive države – srečuje z relativizmom in izgubo temeljnih vrednot, je menil škof Kramberger.
|
positive
|
8,330
|
Soproga predsednika Türka Barbara Miklič Türk je podpisala peticijo za boj proti okužbam s HPV in raku materničnega vratu. Soproga predsednika republike Barbara Miklič Türk in hči Helena Türk sta na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo podpisali peticijo za boj proti okužbam s HPV in raku materničnega vratu. Ob tem je Miklič Türkova povedala, da se je treba cepiti, če želimo preprečiti okužbo. Dodala je še, da se cepljenja ne smemo bati. Predsednikova žena je poudarila pomen preventive. © BOBO Miklič Türkova je povedala, da je ob ustanovitvi društva za boj proti raku materničnega vratu že poskušala postati članica tega društva, saj se kot hči mikrobiologinje zaveda, kako pomembna je za zdravje preventiva. Dodala je, da "smo lahko srečni, da je ta bolezen obvladljiva". Ob tem pa dodala, da moramo narediti vse, da do okužbe ne pride. Kot je poudarila žena predsednika države, je treba zaupati stroki in ginekologom. Izrazila je veselje nad prizadevanji, da bi bil čim prej dosežen cilj zdravje žensk in tako tudi zdravje družine. Pozvala je k cepljenju, saj je to nujno potrebno za preprečitev okužbe in razvijanja bolezni. Miklič Türkova je še povedala, da se bo tudi v prihodnje udeleževala takih akcij, saj je zdravje najpomembnejše. "Ker je to prioriteta, se bom tukaj še posebej angažirala," je dodala. Peticijo za boj proti okužbam s HPV in raku materničnega vratu sta podpisala tudi dekan Medicinske fakultete Dušan Šuput in predstojnik Inštituta za mikrobiologijo Srečko Koren. Smrt Avstrijke ni povezana s cepivom Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo je poudaril, da je znanost tako napredovala, da so odkritja novih cepiv in zdravil bolj varna kot nekdaj. Več let nazaj se namreč ni toliko preverjalo učinkovitosti in neškodljivosti zdravil kot danes, zato je prepričan o ustreznosti cepiva proti HPV. Peticijo je mogoče podpisati tudi na internetu. V Sloveniji je to peticijo doslej podpisalo 1648 ljudi. Poljak je zavrnil tudi domneve, da naj bi smrt 19-letne Avstrijke povzročilo cepljenje proti humanemu virusu papiloma (HPV). "Ta dogodek je bil izrabljen za negativno kampanjo v tednu boja proti raku materničnega vratu", je poudaril Poljak. Po njegovem mnenju so jo sprožile nevladne organizacije. Poljak je poudaril, da tako avstrijski znanstveniki kot avstrijska strokovna javnost ne dvomijo o cepljenju in da na spletni strani avstrijskega ministrstva za zdravje in inštituta za javno zdravstvo že od petnajstega januarja piše, da smrt dekleta ni povezana s cepljenjem proti virusu HPV. Dodal je, da nobena strokovna javnost ali odgovorne institucije ne nasprotujejo cepljenju proti HPV. To cepljenje se namreč normalno nadaljuje. Kot je še poudaril, so pred šestimi leti cepili okoli 1500 do 2000 otrok, pri katerih se okužba ni razvila. V primeru smrti 19-letnega dekleta, ki je umrla tri tedne po cepljenju proti HPV, pa povezava med smrtjo in cepivom za zdaj ni bila dokazana. Po njegovem mnenju ni mogoče, da bi prišlo do odpovedi dihalnih poti v tako kratkem času po cepljenju.
|
positive
|
8,331
|
Člani parlamentarnega odbora za delo menijo, da je gluhim in naglušnim treba zagotoviti enakopraven položaj. Pri tem so izpostavili pravico do tolmača v rednem izobraževanju. Predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Franc Planinc je dejal, da je propad invalidskega podjetja Dan, ki je delovalo od leta 1946 in propadlo leta 2004, povzročil hudo socialno stisko v skupnosti gluhih. "Delo v podjetju je zagotavljalo relativno varnost gluhih oseb," je zatrdil. O problemu, ki je nastal zaradi propada, je zveza opozarjala pristojne v vladi, še preden je do dokončnega zaprtja podjetja prišlo, je poudaril in dodal, da se za to nihče ni niti zmenil niti ukrepal. Parlamentarni odbor za delo je sklenil, da parlamentarni preiskovalni komisiji, ki preučuje domnevno sporne prodaje deležev Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe, predlaga, naj v svoj program vključi tudi preiskavo propada podjetja Dan. Sklep so podprli vsi člani odbora, razen poslanke SD Majde Potrata. Sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Aljoša Redžepovič in drugi prisotni so opozorili na neenakopraven položaj gluhih in naglušnih pri rednem izobraževanju. "89 odstotkov gluhih ima samo osnovno šolo, to pa prinaša manjše možnosti za zaposlitev, nekonkurenčnost na trgu, s tem slabe plače in tudi slabše življenjske pogoje," je poudaril Redžepovič. Pri tem je omenil, da 25 študentov, ki obiskujejo redni visokošolski program, nima zagotovljenega tolmača.
|
neutral
|
8,332
|
Ključni področji sta postavitev uporabnika v središče sistema zdravstvenega zavarovanja in ureditev javne mreže zdravstvene dejavnosti, je povedala ministrica za zdravje Mazej Kukovičeva. Ministrica za zdravstvo Zofija Mazej Kukovič, ki je predstavnikom civilnih združenj predstavila osnutek nacionalnega načrta zdravstvenega varstva med letoma 2008 in 2013, je sprva izpostavila vizijo samega načrta, in sicer spodbuditi ljudi k skrbi za lastno zdravje ter organizirati kakovosten in dolgoročen sistem zdravstvenega varstva, kjer je pacient partner. Pri tem je poudarila, da je pomembno oblikovanje pogojev in definiranje politike zdravja v korist uporabnikov in v motivacijo izvajalcev zdravstvenih storitev. Strategija nacionalnega načrta zdravstvenega varstva temelji na zdravstveni strategiji EU in Svetovne zdravstvene organizacije ter na strategiji razvoja Slovenije. Ključna področja so po besedah Mazej Kukovičeve postavitev uporabnika v središče sistema zdravstvenega zavarovanja, povečanje zavesti o lastnem vložku v zdravje in ureditev javne mreže zdravstvene dejavnosti. Ministrica je spregovorila tudi o investicijah, za katere bodo v prihodnje odgovorne pokrajine. Kot je napovedala, se bodo osredotočali predvsem na gradnjo urgentnih oddelkov in novega kliničnega centra. Pri tem so cilji predvsem končanje odprte investicije, tekoče izvajanje prihodnjih in doseganje večje učinkovitosti teh investicij, je še poudarila.
|
positive
|
8,333
|
Kljub inflaciji se bodo februarja cene študentskih bonov pri Šoumu pocenile za povprečno tri cente. Medtem ko so v Ljubljani za februar napovedali podražitev študentskih bonov, jih bodo isti mesec v Mariboru pocenili za povprečno tri cente. "Študentsko subvencionirano prehrano bodo februarja 2008 začeli ponujati tudi novi ponudniki. Šoum kot izvajalka študentske subvencionirane prehrane (v Mariboru, Celju, Velenju, Kranju, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Šentjurju, Žalcu in na Ptuju) je podpisala pogodbe s 27 novimi ponudniki. Kljub temu, da se je vrednost bonov za študentsko prehrano lahko zvišala za največ 3,6 odstotka, tega ponudniki večinoma niso izkoristili. V povprečju so se tako cene bonov znižale za tri cente. Na področju, kjer študentsko subvencionirano prehrano izvaja Šoum, se je vrednost bona zvišala pri 31 ponudnikih, kjer se povišanje v ceni bona odraža v razponu od dveh do devetih centov, medtem ko se je pri 65 ponudnikih cena bona znižala do osem centov," sporočajo iz Šouma. Med najbolj prodajanimi boni ostajajo tisti v bližini fakultet in študentskih kampusov. Prehrana na črno Šoum je od aprila lani ponudnikom študentske subvencionirane prehrane izrekel 52 opominov. © Žurnal24 Zadnja leta je v Mariboru na črnem trgu vedno bolj razširjena prodaja nalepk za podaljšanje veljavnosti študentske izkaznice. Ta izkaznica je namreč dovolj za identifikacijo študentskega statusa pri prehranjevanju s študentskimi boni. "Diplomiral sem lani. Ko bi moral oddati študentsko izkaznico, sem na referatu povedal, da sem jo izgubil. Tako sem si letos na črnem trgu kupil nalepko za študijsko leto 2007/08 in jo nalepil na ‘izgubljeno’ izkaznico. Za nalepko sem odštel dvajset evrov. Bone mi kupujejo mlajši kolegi, ki še imajo študentski status. Z boni se prehranjujem brez kakršnihkoli zapletov," nam je povedal eden izmed Mariborčanov, ki je želel ostati anonimen. "Da bi se izognili možnim zlorabam, morajo študentje ob začetku študijskega leta oziroma podaljšanju študentskega statusa predložiti indeks. Vsi poznejši nakupi bonov pa so možni ob predložitvi osebnega dokumenta," še dodajajo na Šoumu.
|
neutral
|
8,334
|
Vlada je na dopisni seji sklenila, da o ratifikaciji nove lizbonske pogodbe UE ni treba odločati na referendumu, kot predlaga SNS. Razprava o reformi Evropske unije v članicah povezave, tudi v Sloveniji, poteka že več let,poudarja vlada v sporočilu za javnost in dodaja, da so se slovenski predstavniki v konvenciji za prihodnost Evrope v to razpravo vključili, še preden se je Slovenija sploh pridružila EU. "Vse bistvene novosti, ki so zdaj vključene v lizbonsko pogodbo, so bile znane že, ko smo državljani Republike Slovenije na referendumu leta 2003 prepričljivo glasovali za vstop v EU,"poudarja vlada. Prav tako v sporočilu za javnost vlada še poudarja, da lizbonska pogodba ohranja vse bistvene vsebine iz ustavne pogodbe EU, pomembna razlika med lizbonsko in ustavno pogodbo pa je, da države članice s prvo na Unijo ne prenašajo dela suverenosti. V SNS, ki se zavzema za ratifikacijo pogodbe na referendumu, poudarjajo, da gre po njihovem mnenju v primeru lizbonske pogodbe kljub spremenjenemu imenu za neke vrste ustavo, ki določa pravila igre, po katerih bomo Slovenci kot državljani živeli. Če bodo Slovenci ta pravila potrdili na referendumu, pa bo imela po prepričanju SNS še večjo veljavnost. DZ bo o tej pobudi glasoval v torek pred napovedanim glasovanjem o ratifikaciji lizbonske pogodbe. Glede na razprave v parlamentarnih odborih, kjer so z veliko večino podprli lizbonsko pogodbo in tudi njeno ratifikacijo v DZ, pa predlog SNS o referendumu nima velikih možnosti za uspeh. To je danes potrdil tudi odbor DZ za zunanjo politiko, ki je zavrnil predlog SNS.
|
neutral
|
8,335
|
Župan Franc Kramar zahteva umik osnutka novega zakona o TNP. Predlagal bo razpis referenduma. Strokovna komisija za pripravo novega zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP) ni upoštevala nobenega predloga in pripombe občine Bohinj. Bohinjski župan Franc Kramar bo na četrtkovi seji občinskim svetnikom predlagal razpis referenduma. Popolna ignoranca Župan Kramar včeraj ni skrival ogorčenja zaradi popolne ignorance pripravljavcev novega zakona o TNP do bohinjskih predlogov, saj kot je dejal, v osnutku zakona niso upoštevali niti enega. Zato je minuli petek tudi protestno zapustil sejo, na kateri je omenjena komisija odločila, da je osnutek primeren za nadaljnjo obravnavo. "Predlagal sem, naj vlada osnutek novega zakona umakne iz nadaljnje obravnave. Če se to ne bo zgodilo in bo šel v obravnavo, bo to diktatura, ne pa demokracija. Na seji bom občinskim svetnikom predlagal razpis referenduma, na katerem se bodo občani odločili, ali so za izločitev naselij, smučišča Vogel in južne obale Bohinjskega jezera iz TNP," je dejal Kramar, ki je včeraj zjutraj po telefonu govoril tudi z okoljskim ministrom Janezom Podobnikom. "Minister ne nasprotuje referendumu," je pojasnil Kramar in poudaril, da je sedanji osnutek zakona o TNP za Bohinjce v celoti nesprejemljiv, saj je omejevalen do potreb in razvoja lokalnega prebivalstva. Poleg tega zanj ni zakonskih ovir, saj je referendum na isto temo mogoč, če sta med prvim in drugim minili več kot dve leti. Zasneževanje da, vodohrani ne Bohinjci ne nasprotujejo parku, vendar ne na območjih, kjer so naselja, saj bi to omejevalo vsakršen razvoj. Bohinjska občina je namreč že zdaj po plačah in bruto dohodku na repu slovenskih občin. Novi zakon daje slabe obete tudi za razvoj smučišča Vogel, saj dovoljuje le umetno zasneževanje z vodo brez uporabe kemikalij, medtem ko gradnja površinskih vodohranov ne bo dovoljena. "To je pesek v oči, saj tako zasneževanje ni mogoče," je novi zakon o TNP komentiral Tomaž Šumi, predsednik uprave Žičnice Vogel Bohinj. Če bodo bohinjski svetniki prižgali zeleno luč referendumu, utegne biti ta uspešnejši od referenduma pred leti. Prvič zavedeni "Pri prvem referendumu smo bili domačini zavedeni s strani uprave zavoda TNP in tako imenovanega društva za zaščito Bohinja s sedežem v Ljubljani. Poslušali smo, kako bo, če glasujemo za izločitev iz parka, obala Bohinjskega jezera pozidana, zato so bili ljudje takrat proti izločitvi iz parka. Tokrat pa bo referendum zagotovo uspel," je povedal Pavel Zalokar, predsednik krajevne skupnosti Stara Fužina. Osnutek zakona je od včeraj v medresorskem usklajevanju in dvomesečni javni obravnavi. Minister Podobnik se bo pred potrditvijo predloga zakona sestal s predstavniki občin in nevladnih organizacij.
|
neutral
|
8,336
|
Zadnji epidemiološki podatki Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) kažejo, da se število obolelih za gripo povečuje. V minulem tednu je za gripi podobno boleznijo zbolelo več kot 2500 ljudi. Zadnji epidemiološki podatki Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) kažejo, da se število obolelih za gripo povečuje. V minulem tednu je za gripi podobno boleznijo obolelo okoli 2544 ljudi, za akutnimi okužbami dihal pa nekaj manj kot 32.310 ljudi. Na inštitutu opozarjajo, da je cepljenje proti gripi še smiselno. Na inštitutu priporočajo, da se starejši od 65 let in kronični bolniki poleg proti gripi cepijo še proti pnevmokoknim okužbam, ki so najpogostejši povzročitelj pljučnice, ki se pri omenjenih kategorijah prebivalstva lahko pojavi kot zaplet gripe, je mogoče prebrati na spletnih straneh IVZ. V laboratorijih IVZ so sicer na podlagi analize vzorcev ugotovili, da po Sloveniji najbolj razsaja virus influence A. Oboleli naj ostanejo doma Obolelim za gripo svetujejo, naj ostanejo doma. Priporočajo tudi pogosto umivanje rok in higiensko odstranjevanje rabljenih robčkov, da se zmanjša možnost prenosa na druge ljudi. Svetujejo tudi, da svojci bolnike v bolnišnicah obiščejo le, če so povsem zdravi. Posameznikom, ki prebolevajo akutno okužbo dihal, odsvetujejo tudi obisk sorodnikov in prijateljev v domovih za starejše, saj oskrbovance, ki imajo kronične težave z zdravjem, virus influence še posebno ogroža. Glede bolezni dihal so občutljiva skupina tudi dojenčki, zato za obiske najmlajših velja enak režim. Stanje še ni zaskrbljujoče Specialistka infektologinja Božena Kotnik Kevorkijan iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, kjer so zaradi povečanja števila gripoznih obolenj danes omejili obisk na eno zdravo osebo na pacienta, je o porastu gripe dejala, "da trenutno situacija še ni zaskrbljujoča, moramo pa biti pripravljeni". Povedala je tudi, da v mariborskem kliničnem centru za zdaj še ni bilo treba vzpostaviti rezervne sestrske in zdravniške ekipe. Glede rotavirusov, ki so sicer prav tako pogosti v zimskem času, je Kotnik Kevorkijanova dejala, da jih je tudi letos veliko, a nič več kot prejšnja leta, prav tako naj ne bi bilo v primerjavi s prejšnjimi leti zaznati več obolelih za drugimi vrstami prehladov.
|
negative
|
8,337
|
Na podpisu pisma o nameri o skupnem nastopu SLS in SMS na volitvah je precej pozornosti vzbudila izjava Bojana Šrota, da ena od parlamentarnih strank ustanavlja slovensko kmečko stranko. SDS o tem nič ne ve. O podrobnostih Šrot ni hotel govoriti, rekel pa je, da je to del politične tekme, ki se dogaja "pod pasom". Gneča na političnem trgu Govorice o nastanku nove stranke, ki naj bi jo spodbujala Janševa demokratska stranka, so znane tudi v parlamentarnih kuloarjih. SDS te informacije odločno zanika: o novi stranki ne vedo nič, je ne ustanavljajo in nimajo tega namena, konec koncev bi s tem sami sebi odžirali volilne glasove. Toda neuradnih informacij je veliko. O novi stranki, ki bi konkurirala SLS na podeželju, razmišljajo nekdanji člani ljudske stranke, konkretno Janez Slevec, predsednik združenja govedorejcev, ki pa govoric ni potrdil. Tretja poroka Povezava SLS in SMS je po združitvi Zaresa in Asa ter povezavi socialdemokratov in krščanskih socialistov že tretji politični premik v zadnjem času. Šrot in Krajnc se strinjata, da to ni zadnja novost, njuna koalicija pa se bo še širila samo s soglasjem obeh strank. Šrot je pojasnil, da bosta stranki na volitvah imeli enotno listo in da bosta po volitvah v DZ oblikovali skupno poslansko skupino. Obenem je poudaril, da stranki še nista dorekli vseh podrobnosti glede kandidiranja kandidatov obeh strank v 88 volilnih okrajih. Pri tem je omenil, da bi lahko člani SMS kandidirali v 15 do 20 volilnih okrajih. Predsednika bosta sama izbirala volilne okraje Po besedah predsednika SLS bodo pustili prostor na kandidatni listi tudi za nestrankarske kandidate. Dogovorili pa so se, da bodo sedanji poslanci SLS lahko izbrali okraje, kjer bodo kandidirali, je povedal. Prav tako bosta tudi predsednika strank sama izbrala volilne okraje, v katerih bosta kandidirala, je še dodal. Šrot je ob tem pojasnil, da bo sam kandidiral v Celju, verjetno v obeh okrajih, medtem ko bo Krajnc kandidiral v Pesnici.
|
neutral
|
8,338
|
Potrjeno je, da se bosta zunanja ministra Slovenije in Hrvaške srečala v soboto v Münchnu. To je prvo srečanje vodij diplomacij po slabem letu dni. Prvo srečanje vodij diplomacij Hrvaške in Slovenije po slabem letu dni (zadnje je bilo 17. februarja lani v Kastvu) bo v soboto v Münchnu. Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Dimitrij Rupel in Gordan Jandroković se bosta srečala na konferenci o varnostni politiki, po srečanju pa bosta ministra podala tudi izjavo. Odprta vprašanja med Slovenijo in Hrvaško • nedoločena meddržavna meja, posebej na morju, • lastniški odnosi v Jedrski elektrarni Krško, • dolg hrvaškim varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke • ekološko-ribolovna cona v Jadranu Srečanje zunanjih ministrov Hrvaške in Slovenije je toliko bolj pod drobnogledom javnosti,saj je to prvo srečanje po slabem letu dni in prihaja ravno v času nekoliko zvišanih napetosti med državama, ko so padale razburljive uradne izjave z obeh strani zaradi ekološko-ribolovne cone (ERC)v Jadranu. Slovenska stran od srečanja pričakuje novo dinamiko v odnosih s Hrvaško, vendar je Rupel prepričan, da ni treba pričakovati rešitve spora glede ERC. To sicer ni edino odprto vprašanje med državama. Državi že vrsto let bremeni kup odprtih vprašanj, zadnje vprašanje glede ERC pa je sprožilo nasprotujoča si mnenja med državama predvsem zato, ker je Hrvaška s 1. Januarjem uveljavila ERC tudi za članice Evropske unije, kljub dogovoru iz leta 2004, da tega ne bo storila brez dogovora z Rimom in Ljubljano. S tem se seveda ni strinjala tako Slovenija kot tudi Italija in Evropska komisija. ˝ Tiha diplomacija opravlja svoje delo,˝ je v četrtek izjavil hrvaški premier Ivo Sanader na seji vlade. Kljub temu, da Slovenija vztraja, da mora Hrvaška odpraviti veljavo ERC za članice EU pa je mnenja, da je z " malo dobre volje vseh strani možno odpraviti razloge za nezadovoljstvo Italije, Slovenije in Evropske komisije, ne da bi spremenili vsebino in polno uveljavitev hrvaške ERC".
|
neutral
|
8,339
|
Evropski poslanec Hannes Swoboda je po sobotnem srečanju slovenskega in hrvaškega zunanjega ministra opozoril, da je treba najti paket rešitev za slovensko-hrvaške probleme, Mesić pa predlaga posebni zakon. Posebni poročevalec Evropskega parlamenta za Hrvaško Hannes Swoboda je v Bruslju pozdravil preboj v ribiškem sporu med Hrvaško in Slovenijo. Poudaril je, da je bilo srečanje med zunanjima ministroma Dimitrijem Ruplom in Gordanom Jandrokovićem dober znak za nov začetek v odnosih med državama in nujni korak za podporo procesu pogajanj med Hrvaško in EU. Srečanje je zdaj po poslančevih besedah treba nadgraditi in čim prej najti pot do odprtja poglavja o ribištvu, ki ga Slovenija blokira zaradi hrvaške uveljavitve zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu za države članice EU. Ministra sta v soboto po Ruplovih besedah govorila o reševanju vprašanja meje med državama, glede katere sta se premierja Janez Janša in Ivo Sanader avgusta lani na Bledu "dogovorila, da jo je treba reševati s pomočjo tretjega". Vodja slovenske diplomacije je v soboto še dejal, da se morajo stvari čim prej premakniti z mrtve točke. Poleg tega sta Rupel in Jandroković v soboto po besedah hrvaškega ministra tudi ugotovila, da na obeh straneh obstaja pripravljenost na čimprejšnjo rešitev vprašanja ERC, za kar bodo v prihodnjem obdobju storili potrebne korake. Treba se je pogovarjati s Slovenijo in Italijo o tem, kaj jih konkretno moti pri ERC. Treba je videti, ali lahko tudi v času uveljavitve ERC v Jadranu gremo z nekim lex specialis ter uredimo omenjeno vprašanje, da bi na ta način vgradili evropske standarde, ki bodo v veljavi čez dve leti, dokler Hrvaška ne bo v EU. Stipe Mesić Mesić za posebni zakon Hrvaški predsednik Stipe Mesić pa je medtem za Hrvaški radio dejal, da bi za rešitev problema hrvaške cone v Jadranu lahko Hrvaška sprejela poseben zakon, vendar se je treba predvsem pogovarjati. Ocenil je, da v primeru Slovenije ne gre za očitke glede ERC, temveč da je Ljubljana nezadovoljna predvsem s kopensko in morsko mejno črto med državama. Mesić je predlagal, naj se ministri usedejo in pogledajo, kaj se da storiti, lahko pa se srečajo tudi predsedniki. Ponovil je, da se je morala Hrvaška pogovarjati s sosedi, preden je uveljavila ERC tudi za članice EU, ne glede na svoje pravice glede mednarodnih konvencij.
|
neutral
|
8,340
|
Kranjski župan Damijan Perne je še med volitvami napovedal, da bo prenovil mestno hišo in v njej uredil pisarno, ter tako poskušal prispevati k oživljanju mestnega jedra. Mestna občina Kranj bo za obnovo mestne hiše v naslednjih dveh letih namenila 170 tisoč evrov. Opozicijski svetnik Stane Boštjančič meni, da je strošek nepotreben, selitev pa v nasprotju s statutom. “V statutu piše, da je sedež v občinski stavbi,” je povedal Stane Boštjsnčič. Denar gre za obnovo Perne je opozoril, da sedeža občine ne nameravajo seliti, ampak želijo zgolj urediti ustrezne pisarne. Poudaril je tudi, da obnova ni županova selitvena kaprica. “Potrebna je zaradi vztrajnega nagibanja stolpa z uro, zaradi nagriženega ostrešja,” meni Perne. Boštjančiča ni prepričal “Obnova je eno, selitev drugo. Urejati poslovne prostore v muzeju je finančno drago,”trdi Boštjančič. Dvomi tudi, da bo mestno jedro s prihodom župana kaj bolj oživelo. Sedež ni kar tako Boštjančič se boji, da bi selitev županov po občini postala stalna praksa. “Po tej logiki se lahko vsak župan po svoje izmišljuje, kje bo imel pisarno. Občina in župan sta za mene eno. Tam, kjer je občina, mora biti župan,” vztraja Stane. Perne vztraja, da ureditev nekaj pisarn ne bi smela biti problematična. Dela, med katerimi je ureditev ogrevanja, naj bi se začela še letos.
|
neutral
|
8,341
|
Vlada namerava drugič v svojem mandatu obiskati Posavje. Dve leti po prvem in dan pred drugim obiskom vladne ekipe prevladuje v Posavju rahlo nelagodje. Tik pred zdajci je šele nekoliko jasnejše, kateri minister bo sploh prišel in o čem bodo govorili. Veliko bolj jasno pa je, da gre predvsem za inventuro po dveh letih, ne pa za strateške usmeritve. Vlada in urnik Sestava: v vladni ekipi bodo premier Janez Janša, ministri Andrej Vizjak, Žiga Turk, Zofija Mazej Kukovič, Marjeta Cotman, Mojca Kucler Dolinar, Radovan Žerjav, Iztok Jarc, Ivan Žagar, Dragutin Mate, Vasko Simoniti, Karl Erjavec, Andrej Bajuk, Gregor Virant in nekateri državni sekretarji. Med drugim bodo obiskali nuklearko in gradbišče HE na Savi. Posavci se bodo pogovarjali o romski problematiki, namakalnem sistemu in tretji razvojni osi. Na Mokricah bo delovni posvet vlade, ob koncu obiska pa se bodo na Čatežu srečali z župani, gospodarstveniki in poslanci. Različna pričakovanja "Kar je vlada nameravala postoriti, je že storila ali pa mora biti to že v proračunih 2008–2 009," je realen krški župan Franci Bogovič. Brežiški župan Ivan Molan od obiska pričakuje največ, saj bo z ministri podpisal kar nekaj protokolov, ki bodo občini prinesli precej denarja. To ni nenavadno, saj je od prejšnjega obiska vlade v Posavju največ nerešenih zadev ostalo prav v Brežicah. "Vlada je izpolnila sklep o urejanju cestne in vodne infrastrukture ob gradnji HE Blanca," je zadovoljen sevniški župan Kristijan Janc. Z inventuro so zelo zadovoljni tudi v Krškem, gradnja obvoznice, ki so jo dorekli na prejšnjem obisku, je v polnem teku. Pred dvema letoma je bilo podpisano pismo o nameri za ustanovitev fakultete za energetiko, ki bo v naslednjem šolskem letu že sprejela prve študente. Podobni pismi o ustanovitvi fakultete za turizem in o obnovi Gimnazije Brežice so takrat podpisali tudi v Brežicah, a fakulteta še ni rojena, gimnazija pa ne obnovljena. Ob prejšnjem obisku je minister Šturm napovedal selitev okrajnega sodišča v Krškem, a se to še ni zgodilo. Še neuresničen ostaja tudi projekt Feniks, gospodarska platforma, a za gospodarsko središče so zemljišča že rezervirana. Tretja razvojna os Če bo regijo obiskal tudi okoljski minister Podobnik, ga bodo sadjarji spomnili na obljubo o poenostavitvi postopkov za pridobivanje subvencij za namakalne sisteme. Zelo počasi se premika tudi velika ideja o tretji razvojni osi, izbrani so trije možni predlogi, župane pa so prosili, naj ne lobirajo za svojo traso. In ne nazadnje, srečanje z vlado ne bo potekalo v pokrajini Posavje, kot je pred dvema letoma napovedal premier Janez Janša, saj je pokrajinska zakonodaja padla.
|
neutral
|
8,342
|
Danilo Türk je drugi dan obiska v New Yorku v ZDA ob robu razprave o podnebnih spremembah o tej problematiki govoril tudi z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Munom. "Podnebne spremembe so tema, ki si zasluži veliko več pozornosti in veliko večjo prednostno obravnavo, kot je bilo doslej," je dejal Türk in povedal, da so podnebne spremembe v Združenih narodih tema številka ena. Dejstvo Polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih. Ta polovica je odgovorna za90 odstotkov toplogrednih plinov, ki jih oddajamo v ozračje. EU je nedavno sprejela paket ukrepov za varovanje okolja, Slovenija kot predsedujoča povezavi pa bi morala pokazati privrženost ukrepom in takemu procesu pogajanj, je povedal Türk in pojasnil, da se je zato udeležil dvodnevne razprave v New Yorku. Türk še dodaja, da se tudi v ZDA krepi prepričanje o nujnosti odločnih ukrepov za varovanje okolja. Türk meni, da bo novi predsednik ali predsednica ZDA spremenil dosedanji odnos do podnebnih sprememb, saj so vsi trije vodilni kandidati, republikanec John McCain ter demokrata Hillary Clinton in Barack Obama, naklonjeni reševanju okoljevarstvenih vprašanj. Veliko pa se je v tej smeri po besedah slovenskega predsednika zgodilo že na ravni mest in zveznih držav ter civilne družbe. Razprave v ZN, ki je bila nadaljevanje decembrske podnebne konference na v Baliju v Indoneziji, so se udeležili številni politiki, poslovneži in predstavniki nevladnih organizacij ter medijev.
|
neutral
|
8,343
|
Premier Janez Janša je v okviru vladnega obiska v Posavju obiskal terapevtsko komuno za pomoč odvisnikom Skupnost Srečanje - komuna za dekleta. Ob obisku je povedal, da ima komuna zelo dobro prakso odvajanja od odvisnosti. Premier je ob obisku dejal, da stanovalke iz komune uspešno iščejo pot k novemu življenju in sprejemajo odgovornost za svoje delo oziroma početje. Tamkajšnji domačini so mu pojasnili, da niso nikoli obžalovali, da so komuno sprejeli v svojo sredino. Kot so povedali, dekleta pri odhajajo iz komune vedno jočejo. Na obisku v komuni sta se mudili tudi ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič in njena ministrska kolegica Marjeta Cotman. Po oceni Mazej Kukovičeve se področje odvajanja od drog v Sloveniji preveč stigmatizira, ljudje pa imamo preveč zaprt odnos do odvisnikov. ˝Način, ki je vzpostavljen v tej komuni, pa mladim omogoča vrnitev v normalno življenje, to pa je največ vredno,˝ je poudarila Mazej Kukovičeva. Po besedah Cotmanove so tovrstne komune nujne in potrebne, saj število odvisnikov v Sloveniji narašča. Ocenjuje tudi, da komune na nek način spreminjajo način življenja in pomagajo odvajati od drog. Za ministrico je pri tem pomemben predvsem uspeh, to je, da se odvisniki po treh letih življenja v komuni vrnejo v normalno življenje, začnejo delati in ponovno zaživijo v svojih družinah. Začetek Brigade zračne obrambe Karl Erjavec je ob začetku delovanja Brigade zračne obrambe in letalstva brigadi podeli bojno zastavo. © BOBO V okviru vladnega obiska v Posavju je minister za obrambo Karl Erjavec ob začetku delovanja Brigade zračne obrambe in letalstva brigadi podeli bojno zastavo in zatem v sklopu vladnega obiska z brežiškim županom Ivanom Molanom podpisal dogovor o sofinanciranju naložb v občini Brežice v letu 2008. Kot osrednji govornik na slovesnosti ob podelitvi bojne zastave je minister Erjavec dejal, da so na podlagi srednjeročnega obrambnega programa dobili novo brigado, ki je pričela formalno delovati 1. februarja. Z njenim formiranjem so sedaj pod enim poveljstvom v enotni strukturi združene vse enote zračne obrambe in letalstva, tako da bo izvajanje nalog sistema zračne obrambe po njegovi oceni še učinkovitejše in uspešnejše. Minister je poudaril, da bosta ministrstvo in vojska pri urejanju in obnovi letališča stalno iskala kompromisne rešitve z lokalno skupnostjo in prebivalci. Zaveda se, da načrtom izgradnje in obnove nasprotujejo nekatere civilne iniciative in ekološka gibanja, ki z načrti ministrstva in občine niso zadovoljna. Erjavec je obljubil, da bodo spoštovali vse ekološke standarde, kar je po njegovi sodbi njihova dolžnost in odgovornost do narave.
|
neutral
|
8,344
|
Iz državnega proračuna je za stranke namenjenih 2,8 milijona evrov. Denar pa bodo dobile tudi tri zunajparlamentarne stranke. Odbor DZ za notranjo politiko je pripravil predlog razdelitve sredstev, namenjenih sofinanciranju strank letos. Največ sredstev (in sicer dobrih 66 tisoč evrov na mesec) bo prejemala največja koalicijska stranka SDS, na osnovi izida parlamentarnih volitev pa sledi LDS z 52 tisoč evri. Socialni demokrati bodo letos iz državnega proračuna prejemali 24 tisoč evrov na mesec, NSi po 22 tisoč, SLS po 17 tisoč, SNS po 16 tisoč, DeSUS pa po 11 tisoč evrov. Do proračunskih sredstev so upravičene tudi tri zunajparlamentarne stranke, in sicer Aktivna Slovenija (8900 evrov), Slovenija je naša (8100 evrov) in Stranka mladih Slovenije (6900 evrov). Po zakonu o političnih strankah imajo sicer pravico do sredstev iz državnega proračuna stranke, ki so na parlamentarnih volitvah dobile najmanj odstotek glasov volivcev. Pri tem deset odstotkov prejemajo v enakih deležih, preostalih 90 pa na osnovi volilnega izida. Predlagani sklep o višini sredstev, ki pripadajo posamezni politični stranki iz sredstev državnega proračuna v letošnjem letu, mora potrditi še državni zbor.
|
neutral
|
8,345
|
Zunanjega ministra Dimitrija Rupla lahko kot odgovorno osebo doleti denarna kazen, ki jo bo moral poravnati iz lastnega žepa. Zunanji minister Dimitrij Rupel je včeraj potrdil informacijo, da je ministrstvo poslalo odgovor informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar glede notranjega nadzora ob nedavnem razkritju dokumenta na MZZ. Na ministrstvu so namreč opravili interni nadzor, in sicer zaradi odtekanja informacij glede pogovora med slovenskimi in ameriškimi diplomati lanskega božiča v Washingtonu. Informacijska pooblaščenka je povedala, da bo odgovor ministrstva preučila, dodaja pa, da sta možna dva scenarija, piše današnji Dnevnik. Če kršitve na ministrstvu ne bodo ugotovili, je zadeva zaključena, če pa bodo ugotovili, da je šlo za nezakonito pridobitev podatkov o telefonskih klicih diplomata Marjana Šetinca, bodo izpeljali postopek o zakonu o prekrških, ki lahko kaznuje odgovorno osebo. V tem primeru je odgovorna oseba ministrstva minister Rupel sam, doleti pa ga lahko kazen do 8200 evrov, še piše Dnevnik. V primeru kršitve bi moralo ministrstvo nezakonito pridobljene podatke tudi takoj uničiti. Spomnimo: Potem ko je osem ljudi na zunanjem ministrstvu zaseglo računalnik veleposlanika Šetinca in mu sporočilo, da so prek službenega telefona našli njegove pogovore z novinarko Dnevnika, je informacijska pooblaščenka Pirc Musarjeva na ministrstvo poslala dva inšpektorja, ki sta ugotavljala, ali je MZZ kršilo Šetinčevo pravico do zasebnosti. Rupel je glede preiskave na MZZ izjavil, da ne gre za nobeno afero, ampak normalno preiskavo v skladu s pravili in zakoni. "Prišlo je do odtujitve dokumenta, ki je last ministrstva za zunanje zadeve, in preiskovalci se trudijo, da bi prišli tej zadevi do dna." Na zunanjo politiko ne vpliva nihče Diplomatska depeša, ki jo je objavil Dnevnik, ni škodila slovensko-ameriškim odnosom, je pa povzročila "nekaj manjših napetosti," je v sinočnji oddaji Vroči stol povedal minister . "Do zdaj sem že nekajkrat govoril z ameriško državno sekretarko. Iz pogovorov lahko sklepam, da so naši odnosi enako pristni kot so bili prej," je dejal minister. Sama depeša po mnenju slovenskega zunanjega ministra ni bila nič posebnega. Bila je "več ali manj del normalnega komuniciranja naše diplomacije z drugimi diplomacijami, zato ne gre za kakšno veliko odkritje," je dejal. Osebno je bil sicer presenečen na odmevom strokovne javnosti na njeno objavo: "Osebno sem bil zelo prijetno presenečen, ko je 380 diplomatov, ne da bi jih kdorkoli pozval, podpisalo izjavo, s katero so protestirali zoper takšno nevestno poslovanje." "Slovensko zunanjo politiko vodi slovenski parlament," je še dejal Rupel in zanikal, da bi bila slovenska zunanja politika pod vplivom koga drugega. "Slovenska zunanja politika je daleč od tega, da bi bila pod nekim fascinantnim vplivom ameriške politike, kar pa ne pomeni, da je protiameriška," je dejal Rupel. Po njegovih besedah so ZDA tradicionalna slovenska zaveznica.
|
negative
|
8,346
|
Na gradbišču HE Blanca so direktorji HSE, Dravskih elektrarn, Soških elektrarn, Termoelektrarne Brestanica in GEN energije podpisali družbeno pogodbo o ustanovitvi podjetja Hidroelektrarne na Spodnji Savi. Ustanovitev nove družbe, ki bo skrbela za nadaljevanje in zaključek projekta gradnje HE na Savi, je lani zahteval posavski odbor za spremljanje gradnje spodnjesavske verige, ki ji predseduje Niko Galeša, vlada pa je k temu dala soglasje. Novo podjetje je nastalo iz dosedanjega projektnega koordinatorja, Skupnega podviga. Za gradnjo spodnjesavske verige hidroelektrarn od Boštanja do Mokric je bil namreč znotraj HSE ustanovljen Skupni podvig kot pogodbena relacija sodelujočih investitorjev. Takšna oblika ni primerna pravna podlaga, saj ne omogoča transparentnih knjigovodskih in računovodskih izkazov, še posebno, odkar hidroelektrarna Boštanj obratuje. Zadovoljen tudi minister "Z vstopom GEN energije je tudi finančni steber trdnejši in močnejši in daje garancijo, da bo projekt trajno financiran," je ob podpisu pogodbe dejal vidno zadovoljen gospodarski minister Andrej Vizjak. Poudaril je, da si pri gradnji HE na Savi želijo tesnega sodelovanja z lokalno skupnostjo. "Prehajamo pa v tisti del projekta, ki bo odvisen tudi od sosednje države," je dodal Vizjak.
|
positive
|
8,347
|
Tomaž Žibert naj bi pri poslih z gradbinci imel dva pomočnika, kaže obtožnica. To naj bi bila Kranjski podjetnik Borut Farčnik in kočevski podjetnik Srečko Gabrič. Gabrič, ki naj bi skrbel za dostavo popravljenih ponudb za razpis, se je že v preteklosti znašel blizu lokalnih afer in aferic. Tako je bil v začetku devetdesetih šef Kranjske športne zveze. Ta je med drugim gradila velik Kranjski športni bazen, ki je na koncu stal okoli osem milijonov evrov. “V času Farčnika je med gradnjo izginila cela streha,” je povedal eden od tedanjih občinskih veljakov. Tedanji župan je zato razpustil zvezo in uvedel preiskavo, a primer ni dobil epiloga kot noben drug, pravi naš vir in dodaja, da se ime Boruta Farčnika pojavlja tudi v povezavi z najemi Vile Prešeren, hotela Svoboda in hotela na Pokljuki, vse menda prek športne zveze. Pozneje je delal na ministrstvu za obrambo in bil nadrejen Žibertu. V mladosti pa sta bila Farčnik in Žibert tudi sošolca, je včeraj poročala POP TV. Pritiski in akcija policije Konkurenti. V Strabagu in celjskem Gradisu so nam zatrdili, da v postopku trajanja javnega razpisa od Žiberta niso prejeli “nespodobnih” ponudb. Kriminalisti. Akcijo je od vsega začetka vodila posebna enota kriminalistov, šele v fazo hišnih preiskav so se vključile običajne enote. Gradbinci previdni Večina manjših gradbincev, ki v zadnjo preiskavo niso vpleteni, so kriminalistično akcijo komentirali: “Končno bo lahko posle dobil tudi še kdo drug.” Ko pa so bili znani deli obtožnic, številni niso bili več tako prepričani, da bo primer pripeljan do konca. Kljub navedbam vodilnih kriminalistične policije pa kriminalisti opozarjajo, da so kadrovsko podhranjeni in mizerno plačani. “Naša plača znaša med 900 do 1.100 evrov na mesec,” nam je včeraj povedal eden od njih.
|
neutral
|
8,348
|
Sindikati javnega sektorja obtožujejo vlado načrtnega zavlačevanja pogajanj, ker je vlada že tretjič preložila razpravo za nadaljevanje pogajanj o aneksih h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev. Sindikati javnega sektorja v današnji izjavi za javnost ostro protestirajo zaradi preložitve razprave o osnovah za nadaljevanje pogajanj o aneksih h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev. Vlada je namreč razpravo preložila že tretjič. Doro Hvalica je v pismu povedal, da je vlada ob podpisu januarskega dogovora s sindikati javnega sektorja o uresničitvi stavkovnih zahtev zagotovila, da bo nemudoma obravnavala in sprejela osnove za nadaljevanje pogajanj o aneksih h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, ki so pogoj za uresničitev novega plačnega sistema. ˝Ker je s tem ogrožena pravočasna izravnava plač več kot 150.000 zaposlenih v javnem sektorju,zahtevamo razgovor s predsednikom vlade Janezom Janšo in tistimi resornimi ministri, ki bi morali sodelovati v prekinjenih pogajanjih. Sestanek mora biti najkasneje do srede, 20. februarja, kar je pogoj za nadaljevanje pogajanj,˝ je pojasnil Hvalica. Če do pogovora ne bo prišlo, bo po besedah Hvalice 27 sindikatov javnega sektorja v četrtek sklepalo o drugih sindikalnih aktivnostih, ki naj zagotovijo pravico do pogajanj in pravično plačanega dela.
|
negative
|
8,349
|
Na Goriškem vse bolj narašča zasvojenost z igrami na srečo. V novogoriški ambulanti je zaradi takšne zasvojenosti pomoč poiskalo 161 ljudi. "V zadnjih sedmih letih se je v ambulanti oglasilo prek sto zasvojenih z igrami na srečo in njihovih svojcev. Število iskalcev pomoči pa še kar narašča," poudarja psihoterapevt Miha Kramli, vodja novogoriške ambulante za bolezenske zasvojenosti, ki se edina v Sloveniji ukvarja tudi z zdravljenjem zasvojenosti z igrami na srečo. Z zaposlitvijo dodatnega, posebej za to področje usposobljenega terapevta, bo svojo dejavnost še okrepila. Pred kratkim je v njenem sklopu že začel delovati tudi celodnevni SOS-telefon (05/122-66-00), izšel je priročnik za samopomoč pri premagovanju zasvojenosti z igrami na srečo z naslovom Zmagovita pot. Načrtujejo pa tudi vzpostavitev nadzora zaposlenih v igralnicah, pri katerih je tveganje večje, in preventive v šolah. Sporno oglaševanje "Dejstvo je, da se igre na srečo širijo, ker jih ljudje hočejo, zato nima smisla govoriti o prohibiciji, ampak o reguliranju, ozaveščanju in zagotavljanju zdravljenja," razmišlja goriški psihiater Bernard Spazzapan, s katerim ambulanta sodeluje. Opozarja, da grožnja niso samo kazinoji in igralni saloni, ampak tudi loto in različne stave, ki jih množično oglašujejo brez kakršnihkoli spremljevalnih opozoril o njihovi nevarnosti. Brez sistemskega financiranja Miha Kramli pravi, da se bo v nekaj letih izenačilo število kemičnih in nekemičnih odvisnikov. © Veronika Rupnik Kot poudarja direktor novogoriškega zdravstvenega doma Marjan Pintar, je velika težava v tem, da v Sloveniji nimamo sistemsko urejenega financiranja zdravljenja odvisnosti od nekemičnih substanc (najbolj razširjena je sicer zasvojenost s spletom). Novogoriška ambulanta lahko to dejavnost izvaja le zaradi finančne pomoči novogoriške občine, ki na leto prispeva okrog dvajset tisoč evrov, iz lokalnega proračuna pa naj bi zagotovili denar tudi za še enega terapevta. Tega bi že zaposlili, a na trgu dela primernega kandidata še niso našli. Kot še poudarja Pintar, v zdravstvenem domu ostro nasprotujejo predlogu, da naj bi zdravljenje izvajale nekatere izobraževalne ustanove (omenja se fakulteta za uporabne družbene študije). Odgovornost Hita "Kot prvi v tem delu Evrope smo vzpostavili natančna in jasna pravila glede nekontroliranega igranja. Upoštevali smo primere dobrih praks po svetu," pojasnjuje sociolog Tomica Dumančić, sicer zaposlen v Hitu, ki je prav z načrtovanim megazabaviščem spodbudil še dodatne polemične razprave o hazardu.
|
neutral
|
8,350
|
Vizjak pravi, da je pristop razdelitve nadomestila po uredbi za omejeno rabo prostora, ki je vezan le na občinske meje, nepravičen, zato napoveduje spremembo uredbe. "Zdi se mi, da je pristop razdelitve nadomestila po uredbi za omejeno rabo prostora, ki je vezan le na občinske meje, nepravičen," je ob vladnem obisku v Posavju dejal gospodarski minister Andrej Vizjak in dodal, da pripravljajo spremembo uredbe. Popravljanje krivic Nova uredba, ki jo po zagotovilu ministra Vizjaka že pripravljajo, naj bi bila zasnovana pravičneje in upoštevala princip oddaljenosti in poseljenosti ter dejansko okolico jedrskega objekta ne glede na občinske meje. “Vse zamujeno je mogoče popraviti. Težko je sicer popravljati za nazaj in delati nove krivice, za naprej pa je možno ta sistem spremeniti, popraviti in nadgraditi," je odločen Vizjak. Po njegovem mnenju je utemeljena tudi zahteva krajanov, ki živijo v bližini objekta, po kakšnem posrednem ali neposrednem individualnem delu odškodnine. "Jaz mislim, da so načini, da se to doseže. Lokalne skupnosti dobivajo denar od nadomestil in te lokalne skupnosti lahko ljudem omogočijo neposredno odškodnino tako, da jih oprostijo davčnih bremen, denimo plačila za nadomestilo stavbnih zemljišč ali kakšnih drugih prispevkov, ki jih občani plačujejo občini," svetuje minister. "Ti instrumenti so in zavzemal se bom za njih, ker so pravični. Čudim se, da doslej še niso bili uveljavljeni," je kategoričen Vizjak. Dobri zgledi Vizjak je kot dober primer navedel podjetje Gen energija, ki je skupaj z občino odšlo do krajanov, ki živijo ob jedrski elektrarni, in jim ponudilo odkup zemljišč za nadaljnji razvoj. Tudi tako se lahko kaj naredi za individualne tegobe ljudi, je prepričan Vizjak, ki meni, da je za vse prihodnje načrte bistveno družbeno soglasje. Brežičani so za "Ne želimo tujega, želimo samo to, kar nam pripada," so že lani dejali na občini Brežice in s tem izrazili nezadovoljstvo z načinom delitve sredstev za nadomestila za omejeno rabo prostora. "Raziskave, ki vključujejo rožo vetrov, tok rek in druge vplive, kažejo, da smo občani Brežic enako izpostavljeni in ogroženi kot občani sosednje občine, zato menimo, da smo prav tako upravičeni do nadomestila," pravijo Brežičani, ki so se s tem problemom že lani obrnili na resorna ministrstva.
|
neutral
|
8,351
|
Tretja razvojna os bo potekala od meje z Avstrijo, prek Koroške, Savinjske doline, Dolenjske in Bele krajine do meje s Hrvaško. Državne prostorske načrte za njeno umestitev še pripravljajo. Nekateri govorijo o petnajstih letih, drugi štiripasovno hitro cesto, imenovano tretja razvojna os, postavljajo v še bolj oddaljeno obdobje. Da pa se bistveno v zvezi z načrtovanjem njene trase dogaja prav zdaj, dokazujejo burne razprave, ki so pred časom odmevale v Beli krajini, zdaj pa so najglasnejše na Koroškem. Novomeški različici © Žurnal24 grafika Da se stvari odvijajo tudi v novomeški občini, dokazuje gradivo, ki so ga svetniki prejeli za sklic seje sveta prihodnji četrtek. Pod točko o dopolnjenem osnutku odloka o občinskem prostorskem načrtu mestne občine Novo mesto je mogoče najti tudi karto, iz katere je razvidna uskladitev poselitve z različicami poteka koridorja tretje razvojne osi. Mestna občina je namreč za uskladitev državne prometne mreže s strateškimi razvojnimi načrti lani naročila izdelavo prometne študije Novega mesta. "Rezultati kažejo, da je upravičena gradnja nove vzhodne in zahodne državne ceste, ki bosta skupaj z obstoječo državno cestno mrežo tvorili nov cestni obroč mesta. Vzhodna in zahodna cesta pa prometno ne bosta enakovredni. Ena izmed tras bo prevzela vlogo tretje razvojne osi in bo zato morala zagotavljati možnost izgradnje štiripasovne hitre ceste," pove Izidor Jerala z oddelka za prostor na mestni občini. Kot smo izvedeli neuradno, naj bi bila to vzhodna cesta. Sevniški in beloKranjski Y Štiripasovno hitro cesto, ki prinaša razvoj, bi si seveda želeli marsikje. Sevnica bi na primer prek Mirnske doline nujno potrebovala hitrejšo navezavo na avtocesto proti Ljubljani, kar bi na južni polovici osi pomenilo prvi Y, drugega pa si želijo v Beli krajini, tako da bi hitro cesto dobili obe središči – Metlika in Črnomelj. "Želimo si, da bi šla tretja razvojna os prek Mirnske doline, kar bi bilo idealno tudi za našo industrijsko-obrtno cono, za ta potek pa je še najbolj zainteresirana Sevnica. Ni pa še dorečeno, če bo tretja os tu sploh potekala," pravi Rupert Gole, župan občine Šentrupert. "Gotovo je, da tovrstno cestno povezavo najbolj potrebujeta Bela krajina in na drugi strani Koroška, nam nekega velikega razvoja ne bi prinesla, čeprav bi bila dobrodošla," razmišlja župan občine, ki si veliko obeta predvsem od razvoja turizma. "Prepričan sem, da tovrstna cesta ne bi kaj bistveno pripomogla k razvoju turizma, saj je ta bolj kot od cestnih povezav odvisen od kakovostne vsebine in programov." Kot dodaja, je tretja os pomembnejša tam, kjer bo prinesla razvoj, in ne tam, kjer bo zgolj za nekaj minut skrajšala pot.
|
neutral
|
8,352
|
Boruta Žonta je razhudila položnica za plačilo hladne vode, ki mu jo je poslal Domplan. Slednji namreč ni več upravnik stavbe. ˝Domplan farba narod in pošilja položnice brez utemeljenih razlogov,˝ se je jezil Borut Žonta. Razhudila ga je položnica za plačilo hladne vode v januarju. Znesek sicer ni velik, 0,29 evra, vendar Žonta pojasnjuje, da Domplan že dobra štiri leta ni več upravnik njihovega večstanovanjskega objekta na Zoisovi 6. Z Domplanom nič ˝Domplan je z nami februarja 2004 razdrl pogodbo o upravljanju storitev zaradi nekega, še danes nerazčiščenega spora, ampak to je druga zadeva. Bistvo je, da Domplan z nami na Zoisovi 6 nima ničesar več in nobene pravice, da bi izstavil kakršnokoli položnico. Mi smo že 23. maja 2006 sklenili pogodbo z novim upravnikom Zvezo Kranj, d .o. o.,˝ pojasnjuje Žonta. Tožilstvo ni pravi naslov Žonta razmišlja, da bi zadevo predal tožilstvu. Meni, da je napačno izstavljanje položnic kaznivo in da je nekdo odgovoren. Zadevo smo preverili pri bivšem tožilcu, zdaj mestnem svetniku SD, Stanetu Boštjančiču, ki pravi, da tožilstvo v takem primeru ni pravi naslov, ker gre za civilnopravna razmerja: ˝Težko bo namreč dokazal, da so ga hoteli ogoljufati.˝ ˝Če gre za nenamerno napako, se zdi, da je Domplanov sistem za izdajanje položnic očitno v razsulu,˝ pa razmišlja Žonta. Brez odziva Domplan smo včeraj prek elektronske pošte na dveh naslovih prosili za pojasnilo, vendar odgovora nismo dobili. Prav tako ne odgovora na vprašanje, ali do podobnih primerov prihaja večkrat.
|
negative
|
8,353
|
Britanci v Mojstrani nelegalno oddajajo apartmaje, zaradi česar bo Turistično društvo Dovje-Mojstrana še ta teden poslalo prijavo na tržno inšpekcijo. Poleg tega bodo obvestili tudi Kranjskogorsko policijo in občino, jeseniško upravno enoto in Slovensko turistično organizacijo. Ogorčeni so, ker britanski lastniki nepremičnin v Mojstrani že drugo leto nelegalno oddajajo apartmaje in sobe. Kot je včeraj dejal predsednik TD Dovje-Mojstrana Franc Voga, se mora zdajšnji nered pri oddajanju turističnih apartmajev in sob končati, kajti Britanci, ki so kupili hiše in stanovanja v Mojstrani, te oddajajo "na črno". "Angleži mečejo slabo luč na našo ponudbo, saj nekateri oddajajo tudi zelo neugledne sobe in apartmaje," je povedal Voga. Naj bo za vse enako V krajevni skupnosti Mojstrana je tačas pri zasebnikih okoli 120 ležišč. "Na spletu smo našli 17 naslovov, na katerih Angleži oddajajo apartmaje, med njimi tudi od pet do šest stanovanjskih hiš in celo stanovanje v bloku. Skupaj gre za okoli sto ležišč, skoraj toliko, kolikor jih domačini legalno oddajajo," je pojasnil podpredsednik TD Dovje-Mojstrana Marko Osredkar in dodal, da pri tem ne gre za nikakršno gonjo proti tujim lastnikom nepremičnin v Mojstrani, ampak želijo le, da tudi Britanci legalizirajo oddajanje apartmajev in v svojih objektih zadostijo vsem normativom kategorizacije. Inšpektor je nujen V občini Kranjska Gora, kamor spada tudi Mojstrana, je 1500 lastnikov počitniških hišic, ki plačujejo pavšalno turistično takso od 73 do 183 evrov na leto, kdor pa oddaja svoje nepremičnine v turistične namene, mora plačevati še turistično takso. Kot je povedala Vida Černe, ki je na občini Kranjska Gora zadolžena za turizem, so lani s turistično takso zbrali 485 tisoč evrov, po oceni pa naj bi se okoli pet odstotkov domačinov izogibalo plačevanju te takse. V občini je tačas okoli 60 zasebnih sobodajalcev. Zelo slab nadzor "Vsi Angleži, ki imajo nepremičnine v Mojstrani, plačujejo pavšalno turistično takso, na občini pa so se pred časom oglasili tudi zaradi prijave svoje dejavnosti. Res pa je, da je nadzor nad sobodajalci zelo slab in bi bila uvedba turističnega inšpektorja nujna," je pojasnila Černetova. Hujšega problema v početju Britancev v Mojstrani ne vidi niti Kranjskogorski župan Jure Žerjav, ki meni, da bi v Mojstrani morali spodbujati turistično ponudbo, zato je vsak, ki se želi ukvarjati s turizmom, dobrodošel. "S tistimi, ki oddajajo sobe ‘na črno’, pa naj se ukvarjajo pristojne inšpekcije in poskrbijo, da bodo dosledno plačevali davke," je še dodal Žerjav.
|
negative
|
8,354
|
Sestanek med premierjem Janšo in sindikati javnega sektorja je Doro Hvalica, vodja sindikalne pogajalske skupine, označil za "stvaren, resen in konstruktiven". Predsednik vlade Janez Janša je opozoril, da bo potreben kompromis, vendar se morajo vse strani zavedati, da dodatnega obremenjevanja javnih financ ne bo. "Vlada bo v četrtek nadaljevala z obravnavo pogajalskih izhodišč in upam, da jih bo tudi sprejela," je dejal Janša. Minister za javno upravo Gregor Virant pa je dodal, da "na nerealne zahteve pa ne bomo pristajali". Vlada pri pripravi rebalansa proračuna išče vse notranje rezerve, a "zahtevkov, ki presegajo 170 milijonov evrov, ni mogoče zadovoljiti". Janša opozarja, da bo kompromis mogoče doseči ob upoštevanju realnih razmer in zmogljivosti javnih financ, še posebno v obdobju, ko je treba zaustaviti inflacijo. Virant pričakuje, da se bodo sindikati strinjali s parcialnim vstopom v nov plačni sistem. © BOBO Postopno vstopanje v nov plačni sistem Vlada razmišlja tudi o spremembi zakona, ki bi omogočala parcialni vstop v nov plačni sistem za tiste panoge oziroma dejavnosti, kjer bi se prej o tem dogovorili. Virant meni, da bodo sindikati pritrdili temu predlogu, "ko se bo nabrala neka kritična masa kolektivnih pogodb, ki bodo blizu zaključku pogajanj". Nov plačni sistem naj bi začel veljati maja letos, za kar si bo prizadevala tudi vlada. Veljati bo začela klavzula, ki določa izplačilo proračuna, zaposlenim bodo pripadale nove plače, ni pa nujno, da bo stekel tudi nov plačni sistem. "Vse je odvisno od tega, kdaj bodo sklenjene kolektivne pogodbe," je povedal minister Virant. Zadovoljstvo z rezervo Doro Hvalica je izpostavil dva pogoja, ki bi morala biti izpolnjena, da bi steklo ločeno vključevanje posameznih dejavnosti v nov sistem. Takšen način bi moral omogočati zakon,podpisana pa bi morala biti tudi nova kolektivna pogodba za javni sektor, ki je trenutno le parafirana. Hvalica opozarja, da za parcialni vstop v nov plačni sistem niso izpolnjeni vsi pogoji. © BOBO Hvalica je zadovoljen, da je vlada sindikatom prisluhnila in pojasnila določene stvari. Sestanek, ki je bil po njegovem mnenju resen in konstruktiven, ni prinesel konkretnega dogovora. "Obkrožili so nas tudi z nekaterimi podatki in konkretnimi številkami, o tem, koliko prebijamo makrofinančni okvir s svojimi plačnimi zahtevami. A tem podatkom praviloma po naravi stvari ne verjamemo," je dodal Hvalica. Ponekod je uskladitev blizu Sindikatov, ki presegajo finančne okvire, nobena stran ni želela izpostavljati. Premier Janša in minister Virant sta poudarila, da so ponekod stvari že blizu uskladitve. Pogajanja v zdravstveni negi in kulturi naj bi bila tik pred koncem. Virant je zavrnil namigovanja o zavlačevanju vlade. "Pogajanja so tekla ves čas. Nova pogajalska izhodišča smo prvič dali na mizo prejšnji teden in razprave nismo zaključili, ker je tema preveč zahtevna."
|
neutral
|
8,355
|
Premier Janez Janša je v odgovoru računskemu sodišču po pozivih k odstavitvi ministra Janeza Podobnika dejal, da ga ne bo razrešil, dokler ne bodo odpravljene nejasnosti zakona. Kot je Janša povedal ob robu izjave po sestanku s predstavniki pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, je kabinet predsednika vlade v torek predsedniku računskega sodišča poslal mnenje vladne službe za zakonodajo, ki opozarja na nekaj velikih nejasnosti v zvezi z zakonom, na katerega se predsednik računskega sodišča sklicuje. Več o tem ni želel povedati. Mnenje vladne zakonodajne službe Šoltesu ni dovolj Šoltes je dejal, da so se pristojnosti računskega sodišča s pozivom končale. © BOBO Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je povedal, da so mnenje vladne službe prejeli in da bodo nanj odgovorili. Ker ga še preučujejo, o vsebini še ne morejo govoriti, je dejal. "Dejstvo pa je, da tega mnenja ne moremo šteti za premierjevo odločitev glede našega poziva za začetek postopka za razrešitev ministra Janeza Podobnika," je poudaril in dodal, da se to mnenje do tega ne opredeljuje neposredno. Janša bi moral odločitev računskemu sodišču sporočiti do četrtka. "Zakon o računskem sodišču pravi, da mora organ, ki mu je bil izročen poziv za razrešitev odgovorne osebe, odločiti o pozivu in svojo odločitev pisno sporočiti računskemu sodišču," je določila zakona povzel Šoltes. Znova je izrazil upanje, da bo premier na njihov poziv odgovoril v predpisanem roku, to je v 15 dneh od prejema poziva. Šoltes je dejal, da so se pristojnosti računskega sodišča s pozivom končale. "Od druge strani se pričakuje, da v skladu z našim pozivom začne postopke," je izpostavil in ponovil, da je bil njihov cilj jasen: "Da se odpravijo nepravilnosti in nedorečenosti, ki veljajo na področju okoljskih taks." Janša: Koalicija ni v krizi Janša meni, da v koaliciji ni nobene krize in da ne bo razpadla. © BOBO Janša se odzval tudi na sredine navedbe predsednika koalicijske SLS Bojana Šrota, da so razmere v koaliciji na robu in da obstaja možnost strankinega odhoda iz koalicije. Po premierjevih besedah koalicija ni v nobeni krizi. Prav tako tudi ne bo razpadla, je dodal. Šrotova trditev, da se koalicija ni sestala že tri mesece, je po premierjevih besedah že drugi primer, ko je "na neki novinarski konferenci slišal, da bi se koalicija morala sestati". Kot je dejal, namreč do zdaj za takšen sestanek še ni dobil nobenega uradnega poziva, pa tudi sicer se mu zdi poziv nenavaden. "Še posebej, ker koalicija deluje normalno," je poudaril. Na navedbe predsednika SLS, da naj bi za aretacijami stal prav premier, pa je odgovoril, da ima vsak pravico do svojega mnenja, "kar se je dejansko dogajalo, pa je preverljivo".
|
neutral
|
8,356
|
Predsednik vlade Janez Janša na poziv računskega sodišča še ne bo odstavil ministra Janeza Podobnika. Da naj začne postopek za razrešitev Janeza Podobnika, ga je računsko sodišče pozvalo zaradi kršitve načela dobrega poslovanja na ministrstvu za okolje in prostor. Janez Janša je na poziv sicer odgovoril v 15-dnevnem roku, kot mu predpisuje zakon, odločil pa se še ni, saj želi pred tem dobiti mnenje računskega sodišča glede nekaterih zakonskih dilem, ki jih je izpostavila vladna zakonodajna služba. Zastavlja se vprašanje, ali bo dosledno spoštovanje načela enakosti pred zakonom veljalo tudi za politične zaveznike in prijatelje predsednika vlade. Matej Lahovnik, poslanec Zaresa "Formalno je premier dal odgovor na poziv, ki pa ni odgovor. To je odgovor o neodgovoru. Gre za poskus prevalitve bremena odgovornosti nazaj na računsko sodišče, kar pa ni skladno z zakonom. Odločitev je še vedno na strani premierja in jo utemeljeno pričakujemo. Premier naj se odloči, ali bo poziv upošteval in dal predlog v državni zbor ali ne," je odločen predsednik računskega sodišča Igor Šoltes. Vladna zakonodajna služba dvomi o zakonski ureditvi, po kateri lahko računsko sodišče zahteva razrešitev ministra, da je ustrezna in skladna z ustavo. "Tukaj gre za tolmačenje, s katerim se ne moremo in ne smemo strinjati. Procesno je zakon popolnoma jasen in med nosilci javnih funkcij ne dela razlik. Zakon izjeme v primeru ministra ni predpisal," pravi Šoltes. Zanimivo, da si premier v vladi želi ministra, ki je slab gospodar in krši zakone. To je nedvomno ugotovila vrhovna revizijska institucija v državi. Milan M. Cvikl, poslanec SD "Premier na podlagi našega poziva lahko predlaga razrešitev, o predlogu odloča državni zbor, zato smo presodili, da je on uradna oseba, ki lahko sproži postopek," odgovarja Šoltes na očitek, da bi morali poziv poslati tudi v parlament in ne le premierju. Nismo informacijski biro Računsko sodišče bo poslalo odgovor predsedniku vlade prihodnji teden. "Dejstvo pa je, da naš poziv ne more biti zgolj informacija. To bi pomenilo, da smo informacijski biro. Potem ne potrebujemo take institucije," še pravi Šoltes.
|
neutral
|
8,357
|
Javna obravnava o predlogu novega kazenskega zakonika je pokazala, da je zakonik demokratično, moderno in evropsko naravnan. V DZ se je po šestih urah in pol končala javna obravnava predloga novega kazenskega zakonika. Ob koncu razprave je državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Robert Marolt poudaril, da je predlog zakonika moderno in evropsko naravnan, sam zakonik pa nujen. Po Maroltovih besedah je kazenska zakonodaja v preteklosti pogostokrat predstavljala zlorabo človekovih pravic, namesto da bi jih ščitila. Po njegovem mnenju je novi zakonik demokratično naravnan, hkrati pa predstavlja ustrezno temeljno sredstvo za ravnanje družbe in prebivalstva. Tudi možnost izreka smrtne kazni, ki jo predvideva zakonik, po sekretarjevem mnenju ne odraža čezmernega posega v pravice storilca kaznivega dejanja, saj mu, kot je dejal, daje možnost pogojnega izpusta ali izredne pomilostitve. Na koncu je državni sekretar še enkrat strnil vse novosti, ki jih prinaša zakonik. Kot je ocenil, bo z novim zakonikom dana možnost prilagajanja sodb storilcem kaznivih dejanj. Prav tako naj bi zagotovil večjo varnost delavcev na delovnem mestu, inkriminiral tako imenovani mobbing, kaznoval delodajalce, ki delavkam preprečujejo, da bi zanosile, in omejil zaposlovanje na črno. Novi zakonik po njegovih besedah uvaja nekatere nove definicije kriminalnih dejanj s področja gospodarskega kriminala, na novo ureja kazniva dejanja prejemanja in dajanja podkupnine ter kaznuje obremenjevanje in uničevanje okolja. "Zaradi vsega tega na ministrstvu ocenjujemo, da je zakonik moderno in evropsko naravnan, pri tem pa upamo, da ga bodo poslanci v DZ podprli," je sklenil Marolt.
|
neutral
|
8,358
|
Policija meni, da videokamer na meji trenutno ne potrebujemo. ˝Menim, da videokamer na meji trenutno ne potrebujemo,˝ je bila jasna Melita Močnik, vodja oddelka za izravnalne ukrepe na generalni policijski upravi. Novinarji smo jo za komentar predloga goriške občine izzvali ob predstavitvi novogoriške policijske postaje za izravnalne ukrepe, ki v dveh mesecih po uvedbi schengenskega režima na slovensko-italijanski meji ni opazila povečane čezmejne kriminalitete. Postavitev kamer bi morala biti po pojasnilu Močnikove opravljena v skladu z nacionalno zakonodajo, ki pa je v Sloveniji glede pogojev, zakaj in kam bi se lahko postavile, zelo restriktivna. Sistematičnega nadzora notranje meje pa po njenih besedah ne dopušča niti schengenski zakonik. ˝Nadzor na notranjih mejah ne sme imeti oblike sistematičnega mejnega nadzora, ampak mora biti povezan z določenimi analizami tveganja oziroma operativno problematiko.˝ Na generalni policijski upravi s pobudo sicer še niso bili uradno seznanjeni. ˝Vsekakor bi se morali s policijo kot strokovno službo o tem najmanj posvetovati, če že ne bi mi odločili, ali so kamere dodana vrednost ali ne,˝ meni Močnikova. Da goriška občina pobude ni uskladila s tamkajšnjo policijo, je potrdil tudi goriški kvestor Claudio Gatti, ki nad predlogom ni navdušen, saj naj ne bi bilo jasno, kakšen je njegov cilj.
|
neutral
|
8,359
|
Ob obisku vlade je po Posavju zakrožila anonimka, ki kaže na gospodarsko-politično povezanost nekaterih pumovcev v posameznih podjetjih. Zaradi razžalitve so vložili kazensko ovadbo zoper neznano osebo. ˝V anonimki je kup neresničnih izjav in laži,˝ pravi Robert Ostrelič, ki je poleg Davorja Račiča najpogosteje omenjeno ime v anonimki, in dodaja, da mu je pravzaprav pod častjo komentirati to pismo. ˝Mislim, da se poskuša diskreditirati eno skupino uspešnih mladih ljudi. Tu ne gre za nikakršne falirane študente, kot se očita v anonimki,˝ pravi Ostrelič, ˝ampak je večina ljudi študiranih, tudi magistrov.˝ Ostrelič je prepričan, da je to kazen vladajočih struktur mlajši generaciji, ki si preveč upa in si želi sprememb. Ostrelič, sicer direktor Regionalne razvojne agencije Posavje, v tem vidi politično motivirano diskreditacijo. Posavska unija mladih naj bi predstavila vsebino kazenske ovadbe na današnji novinarski konferenci, vendar so jo zaradi dneva žalovanja prestavili na jutri.
|
neutral
|
8,360
|
Dimnikarstvo Dovrtel je izstavljalo račune, tudi če dimnikarske storitve ni opravilo. Dimnikarji so zaman čakali, da bi vstopili v hiše in opravili svoje naloge, ali pa so jih celo zavrnili. "V zadnjih dveh letih smo izdali približno 250 računov, ne da bi opravili dimnikarsko storitev," je navedbe Gorenjskega glasu priznal dimnikar Rudi Dovrtel. V isti sapi je pojasnil, da so njegovi dimnikarji vedno zaman čakali, da bi vstopili v hiše in opravili svoje naloge, ali pa so jih celo zavrnili. "Mi se dvakrat najavimo, damo stranki možnost, da izbere termin. Če ne odgovori in zaman čakamo pred hišo, je to za nas strošek. Računamo dvakrat pol ure, po uredbi," je dejal. Zavezuje nas koncesija "Ne guncamo afen po terenu, pač pa zagotavljamo varnost," je ogorčeno nadaljeval Dovrtel in spomnil, da jih k rednemu čiščenju dimnikov, pregledom in meritvam zavezujejo predpisi in koncesija ministrstva za okolje in prostor. "Koncesija predvideva kazen, če svoje dejavnosti ne opravljam. Lahko mi jo tudi odvzamejo," pravi Dovrtel in hkrati opozarja, da so kazni zagrožene tudi za gospodinjstva, "vendar inšpekcija spi, do sedaj se na pritožbe dimnikarske službe še ni odzvala". Inšpekcija se ni odzvala Na Kranjski območni enoti inšpektorata za okolje in prostor niso včeraj ne komentirali Dovrtelovih navedb ne odgovorili na vprašanje, koliko pregledov so opravili lani in koliko je bilo ugotovljenih kršitev. Zakon na ustavnem sodišču Dovrtel pravi, da se je izogibanje dimnikarjem razširilo tudi zaradi civilne iniciative nezadovoljnih uporabnikov dimnikarskih storitev. Spomnimo, da je lani prav v Kranju Tone Kristan organiziral srečanje članov iz skoraj cele Slovenije. Ti so prepričani, da so pravilniki in uredbe, ki urejajo dimnikarsko dejavnost, protiustavni, saj po njihovem mnenju grobo posegajo v zasebnost posameznika in kršijo človekove pravice. Zato so zakon vložili v presojo na ustavno sodišče. Kristan dvomi Kristan dvomi tudi o Dovrtelovih trditvah, da so njegovi dimnikarji v spornih primerih res bili na terenu. Prepričan je, da so bili izstavljeni računi kazen, ker stranke Dovrtelu niso odgovorile. Ta po drugi strani zatrjuje, da lahko svojo navzočnost dokaže z delovnimi nalogi in arhiviranim razporedom.
|
negative
|
8,361
|
Kabinet predsednika vlade je kot neutemeljene zavrnil očitke predsednika komisije DZ za nadzor javnih financ Milana Petka o neodzivnosti premierja in vlade na sklepe komisije. Očitke v zvezi s prodajo večinskega deleža v Siju so zavrnili na ministrstvu za gospodarstvo,očitke v zvezi s prodajo NKBM pa na finančnem ministrstvu. Predsednik komisije za nadzor javnih financ Milan Petek (LDS) premierju Janezu Janši med drugim očita neodzivnost v primeru zahteve računskega sodišča za razrešitev ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika ter dodaja, da komisiji še vedno ni poslal svoje odločitve o omenjenem pozivu. Kot so znova poudarili v premierjevem kabinetu, poziv računskega sodišča po mnenju vladne službe za zakonodajo razrešitev okoljskega ministra odpira vrsto ustavno-pravnih dilem in vprašanj,na katera je pred kakršnokoli odločitvijo treba odgovoriti. To mnenje med drugim tudi pravi, da računsko sodišče ne more posegati v ustavno razmerje med zakonodajno in izvršno vejo oblasti. Zato je premier sodišče zaprosil, naj preuči to mnenje in ga s svojimi stališči tudi seznani. Janša odločitve o pozivu računskega sodišča ne bo sprejel, dokler ustavno-pravne dileme, kijih navaja pravna stroka, ne bodo razrešene in na mizi ne bo imel kolikor toliko enotnega mnenja pravnih institucij, kako v tem primeru ravnati.
|
neutral
|
8,362
|
Onkološki inštitut buri duhove slovenske javnosti že dolgo. Svojo plat zgodbe je predstavilo tudi podjetje SCT, ki je sporočilo, da je inštitut zgrajen v skladu s pripravljenim projektom. SCT je v izjavi za javnost zapisal, da so stavbo zgradili v skladu s pripravljenim projektom. Projekt je delo Biroja 71, ki ga je izbralo ministrstvo. Posamezni objekti inštituta so bili zgrajeni na podlagi revidiranega projekta, ki ga je izdelal odgovorni projektant. Tehnični pregled stavbe je bil opravljen, prav tako so pridobili ustrezno dovoljenje. Ker je bilo treba projekt kakovostno in čim prej končati, je ministrstvo za zdravje zahtevalo, da so urejeni pogoji, ki so bili potrebni za čimprejšnjo vselitev v objekt. Za dela v vrednosti nad 600.000 evrov, ki so jih opravili pred preselitvijo na lastne stroške, še niso dobili plačila. Onkološki inštitut BOBO SCT zavrača vse očitke na račun gradnje Onkološkega inštituta. © BOBO SCT je opravil tudi dodatna in vzdrževalna dela, s katerimi so izboljšali pogoje zdravljenja onkoloških bolnikov v objektih, ki od predaje leta 2003 niso bili v uporabi oziroma niso bili optimalno vzdrževani. Posledice večkratnega spreminjanja programov objektov se danes odražajo v težavah z vodo. Objekti so bili tehnično pregledani in predani, kar naj bi dokazovalo, da so bili posamezni objekti zgrajeni v skladu s projekti, predpisi in pravili stroke. Vendar pa opozarjajo, da pri tako zahtevnih projektih lahko pride do tako imenovanih skritih napak. Gradbeno podjetje je opozarjalo tudi na pomen rednega upravljanja in vzdrževanja, na kar pa izvajalec nima vpliva.
|
neutral
|
8,363
|
Župana slovenske in italijanske Gorice sta se dogovorila, da na Goriškem videokamere ne bodo nadzirale meddržavne meje. Razpravljala sta tudi o drugih zadevah. Predlog, ki ga je sprva podal župan Gorice Ettore Romoli, da bi po padcu schengenskega režima meddržavno mejo na Goriškem nadzirale videokamere, je tako dokončno padel v vodo. Novogoriški župan Mirko Brulc je ob tem pripomnil, da nikakor ne bi bilo smiselno nadzorovati komaj padle meje, v kar se je potem prepričal tudi njegovi goriški kolega, ki se mu je tudi opravičil, da je brez posvetovanja predlagal tak ukrep. Medsosedsko sodelovanje Župana obeh Goric sta spregovorila tudi o njunem prizadevanju, da bi Evropska agencija za azilno politika dobila svoj sedež ravno na meji med Goricama. To bi bila sploh prva evropska agencija s sedežem v dveh državah. Želita si tudi ustvariti čezmejni kulturni prostor, ki mu bosta v obeh mestih namenila nekaj obmejnih objektov. Omenila sta še precejšno onesnaženost zraka na Goriškem, ki prihaja iz območja Padske nižine. Za 20. marec sta še napovedala skupno srečanje goriške, novogoriške in šempetrsko-vrtojbenske občinske uprave.
|
neutral
|
8,364
|
Neodvisnost Kosova je priznala tudi Irska z utemeljitvijo, da je zaradi dogajanja v preteklosti vztrajanje Kosova znotraj Srbije nepredstavljivo. Po drugi strani pa Slovaška Kosova ne namerava priznati. Irski zunanji minister Dermot Ahern je pojasnil, da se je irska vlada o priznanju Kosova odločala ponoči. "Vem, da je neodvisnost Kosova boleča in težko sprejemljiva za Srbijo. Poleg tega naj poudarim, da priznanje Kosova nikakor ni znak sovražnosti do Srbije," je dejal Ahern. Po neuradnih podatkih je Irska tako 22. država in enajsta država članica Evropske unije, ki priznava neodvisnost Kosova, 32 držav pa je napovedalo, da naj bi to storile v prihodnosti. Okoli 20 držav, med njimi Srbija, Rusija in Kitajska, odločno nasprotuje enostranski razglasitvi neodvisnega Kosova. Med nasprotnicami kosovske neodvisnosti je tudi Slovaška, ki je glede priznanja neodvisnosti Kosova zadržana, predvsem zaradi bojazni, da bi to povzročilo učinek domin, ki bi lahko podobne težnje spodbudil tudi pri madžarski manjšini na Slovaškem. Premier Robert Fico je tako dejal, da "ne izključujejo možnosti, da Slovaška nikoli ne bo priznala Kosova". Poslanci o Kosovu v sredo Izredna seja, na kateri bo državni zbor obravnaval vladni predlog o priznanju neodvisnosti Kosova, bo v sredo, je sklenil kolegij predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija. Da bi bila seja v sredo, je predlagal Cukjati. Po njegovih besedah imajo poslanci ves naslednji teden veliko obveznosti, pri čemer bi bila sreda najmanj moteč dan za izpeljavo takšne seje. Mirana Potrča (SD) je zmotilo, da so točke, ki so uvrščene na sejo, nesorazmerne glede na njihov pomen in vsebino, zato bi bilo po njegovem bolje, če bi se nekatere uvrstile na kakšno drugo sejo. Cukjati mu je pojasnil, da kolegij o tem, ali izredna seja bo in kaj bo uvrščeno nanjo, ne more odločati, ker o tem s svojimi podpisi odločajo poslanci. Nemčija naj bi povečala svoje sile na Kosovu Medtem beograjska tiskovna agencija Beta poroča, da Nemčija namerava povečati število svojih oboroženih sil na Kosovu. Nemški mediji naj bi poročali, da bo Nemčija v naslednjih dneh na Kosovo poslala rezervni bataljon svoje vojske, ki je trenutno nameščen na Bavarskem. Do sredine marca naj bi tako na Kosovo pripotovalo okoli 600 dodatnih nemških vojakov, ki bodo zamenjali enega od bataljonov italijanske vojske. S tem bo nemški kontingent z 2800 vojaki postal tudi najštevilčnejši v sestavi Kforja.
|
neutral
|
8,365
|
Lokalni turistični organizaciji (LTO) Bohinj in Bled sta na münchenskem sejmu poskrbeli za predstavitev skupnosti Julijskih Alp. Obiskovalce sta navdušili z virtualnim kolesarjenjem in pohodništvom. Klemen Langus in Samo Gardener iz LTO Bohinj sta obiskovalce sejma za prosti čas v Münchnu na domiseln način povabila na popotovanje po Julijskih Alpah s starinskim kolesom in na pohod s planinsko malico. Medtem ko so obiskovalci "kolesarili", se je pred njimi odvrtel osemminutni film o Julijskih Alpah. Odločili pa so se lahko tudi za pohodništvo na tekočem traku, ki ga je prav tako spremljal ogled filma. Pohodništvo se je končalo v prirejeni planinski koči s pravo planinsko malico, v kateri niso manjkali bohinjska zaseka in klobase ter domače žganje. Vzbudili so zanimanje Za kolesarjenje in pohodništvo se odloča vedno več ljudi. © BOBO "Naš animacijski kotiček, v katerem se je predstavila tudi radovljiška lectarska delavnica Lectar, je bil vseh pet dni zelo dobro obiskan. S svojimi zamislimi smo v obiskovalcih vzbudili zanimanje za Slovenijo in za predstavljene kolesarske poti po Julijskih Alpah," je dejal Klemen Langus, vršilec dolžnosti direktorja LTO Bohinj. Sprehajalne bohinjske poti V Bohinju imajo trenutno deset gorskih kolesarskih poti, obiskovalcem pa je na voljo tudi tiskani vodnik po njih. Langus je povedal, da imajo tudi 17 sprehajalnih poti (na primer okoli Bohinjskega jezera, čez Senožete, na Ajdovski gradec), ki jih bodo letos ustrezno označili in uredili manjši vodnik po njih. "Prav tako je urejena kolesarska pot od Bohinjske Bistrice do Ribčevega Laza, na sejmu pa smo med drugim predstavili še nov vodnik Slovenija – 30 gorskih kolesarskih tur v dolini Soče, ki je že izšel v nemškem jeziku, sledila pa mu bo še slovenska izdaja," je pojasnil Langus. "Prihodnost bohinjske turistične ponudbe sta zagotovo pohodništvo in kolesarstvo," je prepričan.
|
positive
|
8,366
|
Poslanci in poslanke so s pičlim glasom večine odločili, da je predlog zakona, ki med drugim ukinja protikorupcijsko komisijo, primeren za drugo obravnavo. Za predlog zakona o omejitvah in prepovedih za nosilce javnih funkcij je ob koncu 36. redne seje glasovalo 37 poslancev, 26 pa jih je bilo proti. Medtem ko so predvsem člani največje vladne SDS pritrjevali državnemu sekretarju na ministrstvu za javno upravo Romanu Repu, ki je ob predstavitvi osrednji zakon v boju proti korupciji označil za jasnega in transparentnega, pa so imeli člani opozicije in tudi vladnega DeSUS glede zakona veliko pripomb. Po njihovem mnenju zakon, ki osrednjo vlogo v boju proti korupciji namenja računskemu sodišču, korupcije ne bo učinkovito odkrival, saj bo preveč pod nadzorom politike. Opoziciji se zdi sporno tudi ukinjanje dosedanje protikorupcijske komisije pod vodstvom Draga Kosa, ki naj bi po predlogu zakona nehala delovati prvega januarja 2009. Proti zakonu je, kot je to pred tem tudi napovedal vodja poslanske skupine Franc Žnidaršič, glasoval tudi vladni DeSUS. Koalicija se je ob glasovanju o protikorupcijskem zakonu znova zatresla. © BOBO O vrtcih brez dopolnil opozicije Z 59 glasovi za in nobenim proti so poslanci in poslanke sprejeli zakon o vrtcih. Še pred tem so zavrnili vsa dopolnila opozicije, dopolnila vladne koalicije pa so sprejeli. Med pomembnejšimi dopolnili koalicije so poslanci sprejeli dopolnilo, po katerem bo država postopoma sofinancirala tudi vrtce za otroke, ki so dopolnili določeno starost. Tako bo po sprejetem zakonu država leta 2010 dodatno sofinancirala starše pri plačilu programov vrtcev za petletne otroke, z letom 2012 za štiriletne, z letom 2014 pa tudi za triletne otroke. DZ je ob koncu redne februarske seje opravil tretjo obravnavo zakona o udeležbi delavcev pri dobičku in ga na koncu tudi sprejel. Za zakon je glasovalo vseh 69 navzočih poslank in poslancev.
|
neutral
|
8,367
|
S prvim marcem so narasle cene storitvam varstva v vrtcu in vozovnicam notranjega železniškega prometa. Železnice bodo naše žepe olajšale za dodatnih 3,5 odstotka, vrtci pa v povprečju za 10 odstotkov. Cene prevoza potnikov po železnici v notranjem prometu so višje za 3,5 odstotka. V zvišanje cen so bile Slovenske železnice prisiljene po tem, ko so lani z nižjo ceno vozovnic izgubile 858.700 evrov prihodkov. Z ukrepom nameravajo realizirati načrtovano zvišanje v osnutku svojega poslovnega načrta, s čimer bodo povečali transportne prihodke za 830.000 evrov, kar še vedno ne bo dovolj za pokritje lanskih izgub. Dražje tudi varstvo Starši bodo za varstvo svojih malčkov od zdaj plačevali povprečno 10 odstotkov več kot lani, kar namesto lanskih povprečnih 91,50 evra zdaj znaša 100,60 evra. Huje bo za starše otrok drugega starostnega obdobja, ki bodo plačevali 14,6 odstotka dražji vrtec, medtem ko bodo starši prvega starostnega obdobja plačevali 5,4 odstotka več. Načelnica oddelka za predšolsko vzgojo, izobraževanje in šport v Mestni občini Ljubljana Marija Fabčič je povedala, da je bila podražitev nujna zaradi višjih plač in stroškov. Pozitivna sprememba pa je uvedba poenotenja cen, pri čemer bodo starši za enak program v vseh ljubljanskih vrtcih plačevali enako. Poleg tega nameravajo s prvim septembrom podaljšati delovni čas vrtcev za pol ure. Fabčičeva je spomnila tudi, da bodo obdržali ljubljanski mestni popust v višini 22 odstotkov v prvem starostnem obdobju in 15 odstotkov v drugem starostnem obdobju, staršem ljubljanskih otrok v vrtcih zunaj občine pa priznali dodatno 17-odstotno znižanje plačila.
|
negative
|
8,368
|
Predstavniki Srbov v Sloveniji so se v Ljubljani zbrali na mirnem protestnem shodu proti odcepitvi Kosova. Središče mesta so varovale trume policistov. Sam na celo situacijo gledam kot podjetnik, ki si želi, da se jugovzhodna regija čim prej priključi EU. Petar Vasić, direktor Soseda Protest, ki je bil prejšnjo nedeljo zaradi smrti nekdanjega predsednika Janeza Drnovška preložen, se je začel v nedeljo ob 12.44. Ura simbolizira resolucijo Združenih narodov z zaporedno številko 1244, ki je potrdila ozemeljsko celovitost takratne Zvezne republike Jugoslavije. Protesti mirni, izjave obsojale Udeleženci protesta so bili mirni in so Srbiji in Srbom na Kosovu ter v Metohiji izrazili podporo. Evropi so namenili sporočilo, da je samooklicana država Kosovo s tem dejanjem izvedla nasilje nad Srbijo. Povedali so še, da se srbski narod "od svojega nastanka ni in se nikoli ne misli odreči svoji svobodi in svoji zemlji." Lahko si mislite, kako hudo in težko je Srbiji, ki so ji odvzeli 15 odstotkov ozemlja in prebivalstva. Slovenija naj na srbsko ozemlje gleda enako kot na parcele v Sečovljah. Dragiša Lazović, član srbske kulturne skupnosti v Ljubljani Letele so tudi kritike na ZDA in Nato, ki so z izvajanjem pritiskov po mnenju protestnikov najbolj zaslužni, da je do razglasitve samostojnosti Kosova sploh prišlo. "S Kosovom je bil Srbiji s silo odvzet del ozemlja, ki je najpomembnejši za srbsko nacionalno zavest," so glasno protestirali in skandirali: "Kosovo je srce Srbije!" V svoji izjavi so vlado Republike Slovenije pozvali, naj pri priznanju neodvisnosti samovoljno razglašene države Kosovo ravna modro in preudarno ter predlog v celoti zavrne, ker je razglasitev neodvisnosti Kosova v nasprotju z mednarodnim pravom, saj gre za nasilno spreminjanje meja v sodobni Evropi. "Kljub temu da je odločitev Slovenije bolj ali manj znana, bomo zaprosili državni zbor, da kosovske neodvisnosti ne prizna. Poskušali bomo uporabiti vsa pravna sredstva in morda organizirali tudi referendum," je dejal predsednik Zveze srbskih društev Slovenije Ilija Janković. Državni zbor bo o priznanju Kosova odločal v sredo. Kot javni izraz nestrinjanja so protesti primerni, sam pa se jih ne nameravam udeležiti. Vuk Ćosić, spletni umetnik Izraz solidarnosti "Protest ni uperjen proti Sloveniji, gre za izraz solidarnosti s Srbi v domovini," je zatrdil Janković . "Ko bomo priznana nacionalna manjšina, bomo svoja stališča povedali neposredno v parlamentu," odgovarjajo iz organizacijskega odbora, "za zdaj pa nimamo druge možnosti." Da je protest pred pravoslavno cerkvijo, je, pravijo, praktične in simbolne narave. Solidarnost srbski skupnosti so izrazili tudi Krščanski socialisti Slovenije. "Države, ki danes brezobzirno teptajo mednarodno pravo in rušijo mednarodni red, bodo nekoč same občutile posledice," je dejal njihov predstavnik. Policija vadi strogost Prizorišče shoda in bližnjo okolico je varovalo večje število policistov, pripadnikov specialnih enot policije, policistov konjenikov, policistov na kolesih, iz zraka pa je dogajanje nadzoroval tudi helikopter. Eno od vprašanj, ki se poraja ob napovedi protestov, je vprašanje izgredov. Kot se je pokazalo v drugih državah, lahko protesti proti neodvisnosti Kosova prerastejo v nevarne izgrede. Tudi prejšnjo nedeljo, ko je bil protest odpovedan, je bila prestolnica preplavljena s policisti.
|
neutral
|
8,369
|
Urban Cerar je Jošku Jorasu zagrozil s tožbo in odškodnino, če Joras zemljišča, ki ga je Cerarju prodalo mesto Buje, do 30. marca ne bo izpraznil in odstranil predmetov, ki jih ima na zemljišču. Odvetniška pisarna Zupan, Martelanc, Ilič, Puc iz Ljubljane je v imenu solastnika Casinoja Mulino Urbana Cerarja Jošku Jorasu zagrozila s tožbo in odškodnino, če Joras zemljišča, ki ga je Cerarju prodalo mesto Buje, do 30. marca ne bo izpraznil in odstranil predmetov, ki jih ima na zemljišču. Kmetijska zemljišča na območju ob Dragonji pri Kaštelu je konec februarja prodala ali dala v najem mestna občina Buje. Hrvaška stran zatrjuje, da so bila vsa omenjena zemljišča v lasti Hrvaške. Pogodbe o nakupu so sklenili s slovenskimi državljani, ki imajo prebivališče na Hrvaškem. To so po njegovih besedah Urban Cerar iz Škrilj, sicer lastnik igralnice Mulino, ki je kupil hektar in sedem arov, Valter Krastić iz Kaštela, ki je kupil 18 arov, ter Maria Umer iz Plovanije, ki je poleg nakupa nekaj manj kot desetih arov zemljišča v najem vzela tudi 15 arov zemljišča. Gre predvsem za vinograde in njive ter manjše območje pašnikov. Slovenija prodajo označila za nično Slovenija je takrat pri Zagrebu z noto protestirala zaradi nezakonite prodaje slovenskih zemljišč na levem bregu Dragonje, ki jo je označila za poseg na ozemlje Slovenije in za nično. Hrvaška je v odgovoru ponovila, da je območje "nesporno hrvaško", in pozvala k srečanju meddržavnih komisij za meje. Joško Joras pa je povedal, da bo v torek notranjemu ministru Dragutinu Mateju prek odvetnika poslal vprašanje, zakaj se je odrekel območju na levem bregu Dragonje. "Zakon pravi, da mora policija varovati celotno slovensko območje," pravi Joras in dodaja, da je "v kazenskem zakoniku kot kaznivo dejanje navedeno tudi, če nekdo s svojim nedelovanjem pomaga, da si tuja sila ali tuja država prilasti območje".
|
negative
|
8,370
|
Predsednik vlade Janez Janša je pri hrvaškem premierju Ivom Sanaderju protestiral zaradi sporne prodaje parcel na levem bregu Dragonje. "Situacija je resna," je slovenski premier Janez Janša po telefonu opozoril hrvaškega kolega Iva Sanaderja. Zagrozil je, da bo, če se bodo enostranska dejanja nadaljevala,če se bodo enostranska dejanja nadaljevala, zamrznil blejski dogovor. Ta je predvideval iskanje rešitev prek tretjega in mešane komisije, ki bi določila sporne točke. Po mnenju Sanaderja gre za pritiske Sanader je na izjavo Janše o zamrznitvi blejskega dogovora dejal, da gre morda za pritisk nekaterih koalicijskih partnerjev ali opozicije. Sanader je Janši dejal, da je prodajo zemljišč izvedla občina Buje. Po navedbah Joška Jorasa je iz zemljiške knjige občine razvidno, da gre za zemljišča v lasti države Hrvaške in ne občine. Sestanek mešane komisije je nujen V pogovoru s sta sklenila, da se mora čim prej sestati mešana komisija, ki je bila ustanovljena na osnovi blejskega dogovora, da se določi sporne točke ob meji. Njihova odločitev bo omogočila lažje izvajanje brionskega dogovora. "Na podlagi slabih izkušenj, ki jih imamo po letu 2005, povem, da bom vladi Republike Slovenije v primeru, če se bodo enostranske kršitve brionskega dogovora nadaljevale, predlagal zamrznitev izvajanja odločitev, ki jih je vlada RS sprejela na podlagi blejskega dogovora iz lanskega leta," je dejal Janša, ki se zaveda, da je položaj resen. Hrvaška mora končati pogajanja z Evropsko unijo, pri čemer bo potrebovala pomoč prijateljev. ERC posredno povezan O ERC se s premierjem Sanaderjem nista pogovarjala. "Ne gre za neposredno povezavo, gre pa seveda za posredno," je dejal Janša. Razglasitev ERC je tako kot poseganje v zemljišča ob meji enostranska poteza, ki je v nasprotju z brionsko deklaracijo. "To je torej skupni imenovalec za oboje," je povedal Janša. Primer je pri državnem odvetniku Sklad kmetijskih zemljišč (SKZ) je Jošku Jorasu včeraj še enkrat obljubil vso potrebno pravno pomoč. 29. 2. je SKZ o prodaji slovenskih zemljišč s strani Hrvaške po e-pošti obvestil državno pravobranilstvo, včeraj pa mu je poslal še dopis s pozivom Jorasa, naj Slovenija zavaruje to ozemlje.
|
neutral
|
8,371
|
Preiskovalna komisija državnega zbora, ki se ukvarja z nakupom oklepnikov 8x8, je danes zaslišala prvo pričo. Predsednik komisije Milan Cvikl verjame v netransparentnost nakupa. Po končanem zaslišanju Petra Stavanje je Milan Cvikl (SD) izjavil, da je pogodba o nakupu netransparentna, saj ne vsebuje ponudbe Rotisa glede protinabav. Komisija za protinabave, ki jo je vodil Stavanja, v besedilo pogodbe sploh ni vključila Rotisovih zavez o protinabavah. Cvikl je še napovedal, da bodo na zaslišanje povabili tudi obrambnega ministra Karla Erjavca, ki naj bi pojasnil odsotnost teh zavez v pogodbi. Hrovat svari pred prenagljenimi zaključki Podpredsednik komisije Robert Hrovat meni, da bi bilo pred podajo sodbe o transparentnosti nakupa treba zaslišati še osebe, ki so podpisale pogodbo. Šele takrat naj bi Stavanjeve besede dobile svoj smisel. Komisija bo svoje delo nadaljevala 25. marca, ko bo zaslišala načelnika Generalštaba Slovenske vojske Albina Gutmana in predsednika komisije za nabavo oklepnikov Bojana Pograjca.
|
negative
|
8,372
|
Na Slovenskem se 12. marca praznuje Gregorjevo. Praznik ima svoje korenine na Gorenjskem, vse bolj pa ga kot nadomestilo Valentinovem privzemajo povsod po Sloveniji. Po starih šegah se na predvečer Gregorjevega spušča razsvetljene barčice in hišice v vodo, saj na ta dan sv. Gregor ˝ luč v vodo vrže.˝ Voda naj bi tako simbolično odnesla vse slabo, skrbi in zimo. ˝Gregorčke˝ bodo spuščali v Železnikih, Kropi in Tržiču. Sv. Gregor © Kdo je bil Sv. Gregor? Gregor Veliki je bil rojen 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža ter cerkvenega učitelja. Po starem julijanskem koledarju je Gregor, prinašalec luči, imel svoj god na prvi spomladanski dan. Gregor je vpeljal nov koledar, ki se uporablja še danes in ga imenujemo gregorijanski. Kot zanimivost lahko navedemo, da se Gregorjevo uradno ne praznuje na god Gregorja. Cerkev je leta 1969 njegov god prenesla na 3. september, dan njegovega škofovskega posvečenja. Poleg tega se je z uvedbo gregorijanskega koledarja Gregorjevo premaknilo nazaj, na 12. marec, in ne na prvi koledarski spomladanski dan. Sv. Gregorij je zavetnik rudnikov, zidarjev, izdelovalcev gumbov in pozamentov (našitkov), učenjakov, učiteljev, študentov, priporočale so se mu žene za rodovitnost, pomagal je zoper kugo, predvsem pa je patron glasbenikov, pevcev, pevskih zborov ter zborovskega in koralnega petja. Upodablja se ga v papeških oblačilih, pri sebi ima škofovsko palico, knjigo, pisalno pero ali goloba. Praznik luči V preteklosti je v mnogih krajih bila razvita obrt, pri čemer so vajenci v zimskem času delali ob svetilkah. Gregorjevo je bilo mejnik, ko luči niso več potrebovali in se je delo opravljalo le dokler jim je to omogočala dnevna svetloba. V Kropi so dan, ko niso potrebovali več svetilke, obeležili z metanjem različnih gorečih predmetov v manjši potok ter tako pozdravili sonce in pomlad. Podobno so kose lesa z gorečim, v smolo namočenim oblanjem ali s svečo metali tudi v drugih delavskih in obrtniških krajih v Sloveniji. Barčice svetega Gregorja ali gregorčki so ponekod pomenili tudi konec zimske preje. Ko se ptički ženijo Velja pa Gregorjevo tudi za praznik zaljubljencev. Dekleta so se na ta dan ozirala v nebo in prva ptica, ki jo je deklo videlo, je naznanila kakšen bo njen mož. Zato je praznik privzel tudi sinonim ˝ko se ptički ženijo.˝ Ptički pa se ženijo tudi na Vincencijevo (22. 1.), zato imajo navado v koroški Rožani reči ˝ K šent Cenovem se tice ženijo˝, na Gorenjskem pa, da imajo ˝ ta dan ptiči ofcet˝. Na splošno velja, naj bi se po izročilu legend za Valentinovo ptički zaročali in snubili, za Gregorjevo pa poročali.
|
positive
|
8,373
|
Penn, Schoenn in Berland Association, podjetje Marka J. Penna, stratega volilne kampanje ameriške predsedniške kandidatke Hillary Clinton, bo pripravljalo predvolilno strategijo tudi za Boruta Pahorja in socialdemokrate. Po naših informacijah je ekipa strokovnjakov že začela pregledovati slovenske javnomnenjske raziskave, nato pa bo za SD pripravila strateški okvir kampanje. Kdo je Mark J. Penn? "Najmočnejši človek v Washingtonu, za katerega niste slišali," Pahorjevega novega stratega opisuje Washington Post. Penn je svetoval tudi Tonyju Blairu, bil je glavni svetovalec Billa Gatesa in Microsofta, najbolj znan pa je kot politični svetovalec in analitik javnomnenjskih raziskav predsednika ZDA Billa Clintona. Z družino Clinton je tesno povezan in tako od februarja 2007 svetuje tudi Hillary Clinton. Sodelovanje z najmočnejšo slovensko levo stranko se je začelo šele po preobratu v Teksasu, kjer je Clintonova v tekmi za demokratskega predsedniškega kandidata premagala Obamo. Spopad “spin doktorjev”? Letošnja predvolilna bitka bo torej silno zanimiva. Mednarodno pomoč ima namreč tudi desnica. Bushevi republikanci (Mednarodni republikanski inštitut) pripravljajo strokovne seminarje tudi za člane SDS, ki se s SD bojuje za zmago na volitvah. Stranka sicer zanika, da bi v kampanji sodelovala z marketinškim gurujem P. J. Maro, ki je na oblast pomagal nekaj evropskim desnim strankam, tudi hrvaškemu premierju Sanaderju, premierjev kabinet pa vprašanja, ali je P. J. Mara Janšev svetovalec, še vedno "ne komentira".
|
neutral
|
8,374
|
Predsednik Türk je za prosta mesta ustavnih sodnikov predlagal dr. Mitjo Deisingerja, Jasno Pogačar, Jana Zobca in prof. dr. Ernesta Petriča. Predsednik republike Danilo Türk je državnemu zboru posredoval predlog štirih kandidatov za štiri prosta mesta ustavnih sodnikov Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Predlagani kandidati predsednika republike za ustavne sodnike so sodniki Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dr. Mitja Deisinger, Jasna Pogačar in Jan Zobec ter veleposlanik Republike Slovenije v Republiki Avstriji prof. dr. Ernest Petrič. Kandidati kandidirajo za mesta prof. dr. Mirjam Marjete Škrk in prof. dr. Janeza Čebulja, ki jima je mandat potekel 30. oktobra 2007, prof. dr. Zvonka Fišerja, ki mu je mandat potekel 17. decembra 2007, ter prof. dr. Franca Grada, ki ga je na lastno zahtevo s 1. februarjem 2008 razrešil parlament.
|
neutral
|
8,375
|
Marsikdo je v začetku pomladi na tleh že videl sprevode malih dlakavih gosenic, le redki pa vedo, da so njihove dlačice toksične in povzročajo draženje kože. V okolici otroškega igrišča v Borovem gozdičku je pinijevih sprevodnic te dni veliko. Zaradi lepega vremena pa tudi precej otrok. Strokovnjaki, s katerimi smo govorili, so drug za drugim trdili, da je panika odveč, vseeno pa so izrazili prepričanje, da je v času, ko se gosenice iz zapredkov selijo na tla, kjer se zabubijo in pozneje preobrazijo v metulje, kar traja od dveh do treh tednov, previdnost dobrodošla. Nevarne za male živali V novogoriški ambulanti v zadnjih letih sicer niso obravnavali nobenega primera srbečice ali drugih težav zaradi omenjenega fenomena, zato pa so zaradi tega stokali komunalni delavci, ki so v letošnjem letu odstranili veliko zapredkov z borovcev v mestu. Da so pinijeve sprevodnice nevarne tudi za male živali so potrdili na Veterini Gorica, kjer so v zadnjih dveh letih obravnavali dva psa, ki sta strupene gosenice zaradi radovednosti okusila. Obema je odmrl večji del jezika in oba imata težave z jetri. Da do česa podobnega ne bi prišlo tudi pri katerem od malčkov, so na novogoriški občini že lani razmišljali o tem, kako se nadloge znebiti. Kemična sanacija zaradi navzočnosti otrok ni možna. Ker so zapredki zelo visoko na drevesih, bi za njihovo odstranitev potrebovali posebno dvigalo za alpiniste, ki bi to izvedli, kar pa seveda stane. Zato so nameravali že lani v obdobju selitve gosenic v okolici otroškega igrišča postaviti opozorila za starše, a jih niso. Včeraj so obljubili, da bodo v naslednjih dneh za to poskrbeli. Bomo videli.
|
negative
|
8,376
|
Na kolegiju je predsednik DZ France Cukjati podal ugotovitev, da je v DZ ustanovljena nova poslanska skupina Lipa, medtem ko je poslanska skupina nepovezanih poslancev prenehala obstajati. Člani poslanske skupine Lipa so nekdanji nepovezani poslanci Sašo Peče, Barbara Žgajner Tavš in Boštjan Zagorac. Vodja poslanske skupine Lipa je Žgajner Tavševa, njen namestnik pa Boštjan Zagorac. Člani kolegija so tudi soglasno sprejeli sklep o spremembi sklepa o določitvi števila mest poslanskih skupin v delovnih telesih DZ in o določitvi poslanskih skupin, ki jim pripadajo mesta predsednikov in podpredsednikov delovnih teles DZ. Z njim so člani nekdanje poslanske skupine nepovezanih poslancev obdržali mesta v delovnih telesih DZ, ki so jih imeli že prej. Zapleti pri imenu Predsednik novoustanovljene stranke Lipa Sašo Peče pričakuje različna nagajanja glede imena stranke. Kot je pojasnil, je stranka prijavljena v registru političnih strank pri ministrstvu za notranje zadeve kot 77. politična stranka. Ustanovitev nove politične stranke Lipa je v slovenski javnosti zaradi imena sprožila različne odzive. Najglasnejši so v civilnem gibanju Združeni ob lipi sprave, ki opozarja, da je lipa najpristnejše slovensko ime in lipa sprave narodni simbol z visokim etičnim pomenom. "V okviru politične stranke Lipa, ki je bila registrirana minuli teden, pričakujemo različna nagajanja. Eno izmed njih je tudi tisto s strani Združenih ob lipi sprave. Kar se tiče pravne formulacije imena lipa v okviru registra političnih strank, ki ga vodi ministrstvo za notranje zadeve, nam je bilo na podlagi naše želje podeljeno to ime. To ni bilo zasedeno," je dejal Peče, ki ocenjuje, da gre za stranko širine in da to ime ne bi smelo biti sporno za nikogar.
|
neutral
|
8,377
|
Večja naselja za najmlajše skrivajo številne možne nevarnosti, od medvrstniškega nasilja do zlorabe drog. Reševanje stisk otrok na poti med šolo in domom se v Ljubljani izvaja na različnih točkah. V današnjem času vedno prezaposlenih staršev in podaljšanih delovnikov so otroci v težavah na žalost pogosto prepuščeni sami sebi. Zato sta slovenski Unicef in Mestna občina Ljubljana (MOL) v sklopu dobro sprejetega mednarodnega projekta Otrokom prijazna mesta marca 2007 tudi v Ljubljani začela vzpostavljati mrežo tako imenovanih varnih točk za otroke. Kje so varne točke v Ljubljani? • Varne točke v centru • Varne točke v Šiški Kaj so varne točke Varne točke so lekarne, knjižnice, cvetličarne, zdravstveni domovi oziroma kakršnikoli lokali s posebej usposobljenimi zaposlenimi, na katere se lahko na poti od doma do šole otrok obrne s svojo težavo. Knjižničarji, prodajalci ... so za svetovanje posebej izobraženi, imajo pa tudi seznam vseh pomembnih številk krajev, kamor lahko otroke napotijo po strokovno pomoč. Zdaj je v Centru in Šiški približno 25 takih mest, označenih s prepoznavnimi nalepkami. Leta 2008 bodo nova naredili še v četrtih Vič in Bežigrad. Poleg Ljubljane imajo varne točke še Nova Gorica, Celje, Ruše in Piran, kmalu pa jih bodo uvedli tudi v Mariboru, Velenju, Domžalah in Kranju. Njihove pravice • Pravico imajo biti zaščiteni pred vsemi oblikami telesnega ali duševnega nasilja. • Za telesno in duševno nasilje velja mučenje in ponižujoče ravnanje, zanemarjanje ali malomarno ravnanje, trpinčenje ali izkoriščanje, spolno izkoriščanje in spolne zlorabe. Vzroki za obisk "Otroci se v varne točke zatekajo zaradi različnih razlogov, zaradi medvrstniškega nasilja, družinskih stisk, občutka zapostavljenosti, pozabljenih ali izgubljenih ključev, telefona ...," pravijo na Unicefu Slovenija. Včasih pa jih tja prinese preprosto njihova radovednost. Konkretni primeri V Ljubljani so imeli dva obiska zaradi hujših težav. Pri prvem so močnejši fantje v razredu nadlegovali šibkejšega vrstnika, pri drugem pa se je pri šoli pojavil starejši moški, fotografiral otroke in jih vabil na pijačo v svoj avto. V obeh primerih je osebje v varni točki obvestilo svetovalno službo in ravnateljico, v drugega pa se je vključila še policija.
|
neutral
|
8,378
|
Na zaposlitveni razgovor se predhodno pripravi 65 odstotkov iskalcev zaposlitev, kažejo rezultati ankete, ki jo je izvedlo podjetje Adecco H. R., slovenska podružnica švicarske kadrovske agencije. Pred samim zaposlitvenim razgovorom 37 odstotkov anketirancev nima nobenih težav, medtem ko 31 odstotkom anketirancem največjo težavo predstavlja trema, 13 odstotkov anketirancev pa ima težave s pomanjkanjem samozavesti. Deset odstotkov anketirancev je obkrožilo odgovor "drugo", devet odstotkov anketirancev pa se boji, da bi delodajalci iz njih "izvlekli njihove slabosti oziroma šibke točke". Oglase tedensko in dnevno spremlja 40 odstotkov Anketirance so poleg tega povprašali, kako pogosto spremljajo zaposlitvene oglase. Pri tem jih je 41 odstotkov dejalo, da oglase za delo spremljajo tedensko, 39 odstotkov anketirancev jih spremlja dnevno, sedem odstotkov pa je takšnih, ki oglasov ne spremljajo. Na vprašanje, prek katerih kanalov spremljajo zaposlitvene oglase, je 23 odstotkov anketiranih dejalo, da jih najpogosteje spremljajo v raznih tiskanih medijih, enak odstotek oglase spremlja na zavodu za zaposlovanje, 21 odstotkov pa si tovrstne informacije pridobiva od prijateljev ali znancev. Podjetje Adecco je anketo opravilo med iskalci zaposlitve v obdobju od novembra 2007 do konca februarja letos. V njej je sodelovalo 312 anketirancev.
|
neutral
|
8,379
|
Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik pravi, da je zahtevo po oceni ustavnosti podpisala v imenu institucije varuha in ne zaradi osebnega interesa. Zdenka Čebašek Travnik se je danes odzvala na nekatere navedbe v javnosti, da je bila pobuda za oceno ustavnosti določb zakona o sistemu plač v javnem sektorju vložena zaradi uveljavljanja osebnega interesa. Kot je zapisala varuhinja, je zahtevo po oceni ustavnosti podpisala v imenu institucije varuha. Kot navaja Čebašek Travnikova, je zahtevo vložila zato, ker so v uradu ocenili, da nove rešitve ogrožajo učinkovito delo in neodvisnost institucije varuha človekovih pravic pri nadzoru nosilcev oblasti, predvsem v izvršilni veji, in s tem posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine. "Ta ogroženost pa se ne nanaša samo na delo varuha človekovih pravic v tem mandatu, ampak tudi v vseh prihodnjih," je še dodala. Varuhinja je pobudo za oceno ustavnosti določb zakona o sistemu plač v javnem sektorju napovedala januarja. V njej izpodbija posamezne določbe zakona, ki se nanašajo na plačo varuha in njegovih namestnikov in so po njenem mnenju neustavne. 6. marca je ustavno sodišče pobudo sprejelo, istočasno pa zavrnilo varuhinjin predlog, naj do končne odločitve zadrži izvajanje spornih določb zakona. Čebašek Travnikova je v pobudi za oceno ustavnosti navedla, da je neprimerno, da je plačna reforma sodnikom Ustavnega sodišča Republike Slovenije (US), ministrom in generalnemu državnemu tožilcu plačo zvišala, njej in njenim namestnikom pa znižala. Pred reformo je bila plača varuha namreč enaka plači predsednika US, plača namestnikov pa plači sodnikov US. US je odločilo, da varuhinja človekovih pravic ne more zahtevati ustavne presoje, če gre za njen lastni interes, tudi v primeru svoje plače.
|
neutral
|
8,380
|
Slovenski ribiči so opolnoči odšli lovit na morje, kar je prvič od razglasitve zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) za članice EU 1. januarja. Poveljnik Ribe 1 Leon Čebulj je dejal, da so ribiči nameravali na morje že prejšnjo noč, a zaradi slabega vremena tega niso storili. Povedal je, da so občutki mešani, ter izrazil upanje, da bodo kaj ulovili. Na morje naj bi se odpravili približno 30 navtičnih milj zahodno od otoka Susak, gre pa za mednarodno morje v ERC, ki je zdaj zamrznjena. Do tja naj bi potrebovali najmanj sedem ur vožnje. Če bodo ujeli dovolj, se bodo zvečer vrnili domov, sicer bodo prespali in lovljenje nadaljevali v torek. V najboljšem primeru ribiči nalovijo od 10 do 12 ton rib, najmanj šest ton pa morajo uloviti, da se jim pot izplača. Gre za velik izpad dohodka. Predvidevam, da smo izgubili najmanj od 100 do 120 ton rib. Leon Čebulj Ribičem je sicer žal, da niso mogli loviti ravno ta dva meseca in pol, ko je ulov navadno zelo dober. Vse skupaj se je po Čebuljevih besedah precej poznalo na ulovu in dohodku. Pojasnil je, da bodo tokrat lovili plavo ribo. Zamrznitev od sobote Hrvaška v skladu s četrtkovo odločitvijo sabora, da zamrzne izvajanje ERC za članice Evropske unije, od sobote ne izvaja več strogega ekološkega in ribolovnega režima v svoji coni za Italijo in Slovenijo. Na ta način je Hrvaška vrnila stanje v svoji coni v Jadranu, kakršno je veljalo pred novim letom. Zagreb je sicer napovedal nadaljevanje pogovorov z Rimom, Ljubljano in Brusljem glede ERC. Vatikan kot mediator Dr. Jožef Kunič, član Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) ter predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose (SDMO) je v svojem članku opozoril na možnost overitve reševanja mejnega spora med Hrvaško in Slovenijo Vatikanu. Pri tem še dodaja, da je učinkovito rešeni spor med Čilom in Argentino dokaz, da bi bilo potrebno razmisliti tudi v tej smeri. Vatikan bi bil po njegovih besedah zainteresiran za tako posredovanje, glede na to, da sta tako Slovenija kot Hrvaška državi z večinoma katoliškim prebivalstvom.
|
neutral
|
8,381
|
Vzhodni del Slovenije je nekoliko presenetil sneg tudi po nižinah, saj vremenoslovci nanj niso opozarjali. Poleg tega pa je povzročil motnje tudi v oskrbi z električno energijo. Na območju Slovenije, ki ga z električno energijo oskrbuje Elektro Celje, je bila ob 11.30 motena oskrba z električno energijo. Poleg tega je na območju Laškega (DV Jurklošter) brez elektrike ostalo 335 odjemalcev, na območju Krškega pa 150 odjemalcev. Glavni vzrok za motnje v oskrbi z električno energijo je moker in težek sneg, ki se oprijema žic, te pa se trgajo pod njegovo težo, so sporočili z Elektra Celje. Po zadnjih podatkih je oskrba z električno energijo motena le še na območju Laškega. Brez električne energije je tako še približno 300 odjemalcev. Sneg presenetil Celjane Na Celjskem je tako po podatkih tamkajšnje zimske službe zapadlo od pet centimetrov snega na območju Celja do 20 centimetrov na nekaterih višjeležečih območjih širšega celjskega območja. Zaradi mokrega in težkega snega, ki se je oprijemal žic, te pa so se pod njegovo težo trgale , je bilo največ težav pri oskrbi z električno energijo na območju Celja, Laškega, Šentjurja, Podloga, Selc, Krškega, Brestanice in Planine. Na Celjskem je brez elektrike dopoldne ostalo približno 1488 odjemalcev. Sicer pa so z Elektra Celje sporočili, da so na območju, ki ga oskrbujejo z električno energijo, ob 14.30 odpravili vse motnje na srednjenapetostnem omrežju, ki jih je povzročilo jutranje sneženje. Medtem pa na območju Maribora in na Koroškem sneg ne povzroča večjih težav, saj je pobelil le višjeležeče predele. S Kop tako poročajo, da je zapadlo od 20 do 25 centimetrov novega snega, na območju Črne na Koroškem pa je od 10 do 15 centimetrov. Ljubljana dočakala sneg Najmanj snega je zapadlo na Gorenjskem. © BOBO Po skoraj zeleni zimi je sneg dočakala tudi Ljubljana, kjer je v višjeležečih predelih zapadlo do okoli deset centimetrov snega, na območju Viča v Ljubljani pa pet. Večjih težav v prometu pa v prestolnici ni. Sneženje bo sicer po napovedih vremenoslovcev ponehalo v popoldanskih urah. Novo "pošiljko" snega pa lahko spet pričakujemo med velikonočnimi prazniki. Več o vremenu si lahko preberete tukaj. Gorenjska z manjšimi snežnimi padavinami Sneg, ki je ponoči in danes zjutraj pobelil Slovenijo, na Gorenjskem ni povzročal težav. Po nižinah je zapadlo le do dva centimetra snega, še vedno pa ponekod rahlo sneži. Ceste so normalno prevozne tudi na višjih območjih, kjer je zapadlo okrog deset centimetrov snega, ki ga je cestno podjetje že splužilo s cest. Čeprav od 15. marca zimska oprema za vozila ni več obvezna in nekateri vozniki svojih vozil nimajo več opremljenih s snežnimi pnevmatikami, na gorenjskih cestah danes ne beležijo nobenih prometnih nesreč, ki bi jih povzročil sneg. Stanje na cestah Po podatkih prometno-informacijskega centra ponekod po Sloveniji še vedno rahlo sneži. Ceste so mokre, zato priporočamo previdno vožnjo. Zaradi burje je med Podnanosom in Vipavo prepovedan promet za kamp prikolice, hladilnike in vozila s ponjavami do osem ton. Na mejnem prehodu Obrežje je pri izstopu iz države čakalna doba za tovorna vozila štiri ure, na Gruškovju pa dve uri.
|
neutral
|
8,382
|
Na MNZ so ravnanje policije, ko se je v nedeljo odločila izprazniti diskoteko Gavioli, ocenili kot nujen in pravilen ukrep. Tudi po mnenju profesorja na Fakulteti za varnostne vede Branka Lobnikarja je policija ravnala v skladu s standardi, ki se od nje pričakujejo. Kot je pisno sporočil predstavnik MNZ Drago Menegalija, ukrepi organizatorja v soboto v diskoteki Gavioli niso zadostovali za varno izvedbo prireditve, zato je bilo posredovanje policije v diskoteki nujno. Na ministrstvu pri tem ocenjujejo, da so policisti ravnali pravilno, ko so prekinili prireditev in izpraznili diskoteko. Po njihovem je bil ukrep v skladu z zakonskimi določili, z njim pa je policija "z najmanjšimi možnimi posledicami preprečila ogrožajoče okoliščine". Profesor na Fakulteti za varnostne vede Branko Lobnikar je povedal, da lahko iz medijskih poročil sklepa, da je bilo v diskoteki več ljudi, kot jih lahko diskoteka sprejme, zato je tudi po njegovi oceni policija, ko je naročila izpraznjenje diskoteke, ravnala v skladu s standardi, ki se od nje pričakujejo. Po njegovih besedah je napako pri celotni zadevi naredila varnostna služba, ker je prodala karte več ljudem, kot jih lahko diskoteka sprejme. Po njegovem bi morala namreč varnostna služba poskrbeti, da bi šlo v diskoteko samo toliko ljudi, kot jih diskoteka lahko sprejme, druge pa bi morala zavrniti.
|
neutral
|
8,383
|
Za letne vinjete naj bi bilo treba odšteti od 50 do 60 evrov. V nobeni drugi članici EU turistom ni treba kupiti polletne vinjete. Cena avstrijskih in švicarskih vinjet Cena desetdnevne vinjete po avstrijskih avtocestah je 7,60 evra. Za dvomesečno je treba odšteti 21,80 evra, letna vinjeta za vozila do 3,5 tone pa stane 72,60 evra. Švica pozna le letne vinjete. Teh se v Sloveniji ne da kupiti, temveč le na švicarskih mejnih prehodih, bencinskih črpalkah ali poštah, stanejo pa 25 evrov. Vlada bo v četrtek na redni seji odločala o predlogu ministrstva za promet za uvedbo vinjet. Ministrstvo naj bi predlagalo le letne in polletne vinjete. Cena letne vinjete naj bi se po pisanju časnika Finance gibala med 55 in 60 evri, polletna pa naj ne bi presegla 40 evrov. Vinjete naj bi se uvedle še pred poletno sezono, točneje konec junija. Cestninjenje po starem sistemu ostaja za tovornjake, zanje pa naj bi se uvedlo tudi ABC. Sicer bo v četrtek znana uvedba in cena omenjenih vinjet. Po naših informacijah bosta na mizi še dve drugačni možnosti. Prometni minister včeraj na vprašanja o vinjetah ni želel odgovarjati. Ali bo pri taki ceni in s takim sistemom Dars lahko zbral dovolj denarja za odplačevanje dolgov, na ministrstvu za finance niso želeli komentirati. Bo pa, kot je že pred časom zagotovil minister Andrej Bajuk, to ključno pri njegovi podpori ali nepodpori vinjetam. Kakšno bo uvajanje vinjet? Države po Evropi, kjer se ne plačuje cestnin Za vožnjo po avtocestah vam ne bo treba plačevati v Belgiji, Estoniji, Islandiji, Latviji, Luksemburgu, Nemčiji, na Švedskem, v Ukrajini, Rusiji, na Danskem, Finskem, Irskem, Malti in Nizozemskem. Vlada bo predlog prometnega ministrstva o uvedbah vinjet predstavila v četrtek. Čez 14 dni bo znana uradna objava razpisa za izdelavo vinjet, 31. maja pa naj bi se začelo vračanje dobroimetja lastnikov ABC. Do 30. junija, ko se bo začela uradna uporaba vinjet, naj bi po državi že nemoteno delovala mreža prodajnih mest z vinjetami. Napoved vinjet pred štirinajstimi dnevi Minister za promet Radovan Žerjav je v začetku marca napovedal uvedbo vinjet za osebna vozila. Za tovorna vozila do uvedbe satelitskega cestninjenja ostaja cestninjenje po starem sistemu. Kot je še povedal minister, je uvedba vinjet za osebna vozila in ohranitev obstoječega sistema cestninjenja za tovornjake najbolj smotrna in smiselna rešitev. Zagotavlja tudi finančno vzdržnost Družbe za avtoceste v RS.
|
neutral
|
8,384
|
Predsednik vlade Janez Janša je prepričan, da se bo z uvedbo vinjet za cestninjenje na slovenskih avtocestah tranzit, ki se vztrajno povečuje, ustrezneje obremenil. Z novim sistemom se bo pobralo tudi za 10 odstotkov več cestnin, je v DZ na poslansko vprašanje vodje poslancev SDS Jožeta Tanka o pričakovanih učinkih uvedbe vinjet odgovoril premier. Janša meni, da je sedanji sistem cestninjenja nepravičen do številnih državljanov, pri čemer je opozoril, da kar polovica uporabnikov avtocest ne plačuje cestnine. Kot je še prepričan premier,bo nov sistem cestninjenja tudi povečal mobilnost delovne sile, zmanjšal onesnaženje in pravičneje porazdelil stroške uporabe avtocest med domačimi vozniki in tranzitom. "Tranzit doslej ni bil ustrezno obremenjen," je opozoril. Po tem datumu je Hrvaška nekajkrat kršila dogovor, vendar nobeno enostransko dejanje ni ostalo brez ustreznega odgovora. Janez Janša, slovenski premier Premier za dolgoročno skladnost rasti plač v javnem in zasebnem sektorju Janša je v odgovoru na poslansko vprašanje poslanca Zares Vilija Trofenika o tem, "kaj bo v luči spoštovanja načela enakosti storil za odpravo krivičnih neskladij med nekaterimi plačami v javnem in zasebnem sektorju", dejal, da se je vlada zavezala za dolgoročno skladnost rasti plač v javnem in zasebnem sektorju. Po Janševih besedah je bila rast bruto plač med letoma 1996 in 2004 večja v javnem kot zasebnem sektorju oziroma gospodarstvu. "Od leta 2004 se je trend obrnil," je poudaril Janša in dodal, da so bile na primer lani v javnem sektorju bruto plače večje za 0,5 odstotka, v zasebnem pa za 3,2 odstotka. Janša: Mi želimo probleme reševati Sašo Peče (Lipa) je predsedniku vlade očital, da vodi neodgovorno in nekredibilno politiko v dogovarjanju s sosednjo Hrvaško in pred parlamentarnimi volitvami manipulira z odprtimi vprašanji. Pečeta je zanimalo, kaj je vlada v sklopu predsedovanja EU storila za zaščito nacionalnih interesov in ozemeljske celovitosti države, od predsednika vlade pa je želel tudi odzivna pobudo o odpoklicu slovenskega veleposlanika iz Zagreba. Po Janševih besedah vlada dosledno izhaja iz temeljne ustavne listine, potrditev njenega osnovnega izhodišča pa je vlada dosegla junija 2005 z brionsko izjavo, s katero sta se državi zavezali k izogibanju incidentov. "Po tem datumu je Hrvaška nekajkrat kršila dogovor, vendar nobeno enostransko dejanje ni ostalo brez ustreznega odgovora," je zatrdil premier. Na predlog o odpoklicu slovenskega veleposlanika pa premier odgovarja: "Mi želimo probleme reševati, ne pa jih zamrzniti ali prispevati k temu, da bi bili mi odgovorni za enostranske poteze, ki jih dela druga stran."
|
neutral
|
8,385
|
Zavod za zdravstveno varstvo (ZZZV) Celje opozarja prebivalce celjske regije na razširjenost klopnega meningitisa in jih poziva k preventivnemu cepljenju. Klopni meningitis je resna virusna bolezen možganske ovojnice in osrednjega živčevja, ki lahko pusti trajne posledice, kot so zmanjšana sposobnost koncentracije, manjša sposobnost dela ali celo ohromelost. Bolezen, ki jo prenašajo okuženi klopi, je v celjski regiji zelo pogosta. Kot navaja ZZZV Celje, je na Celjskem v minulih sedmih letih za klopnim meningitisom zbolelo 288 ljudi. Kdor se cepi, je imun na bolezen Zavod opozarja, da bi se prebivalci celjske regije morali še pred poletjem dvakrat cepiti, nato pa spet v roku enega leta. Tako cepljeni posamezniki naj bi po zagotovilih ZZZV Celje imeli zagotovljeno imunost na bolezen, ki se potem obnavlja s periodičnim cepljenjem na tri leta. Cepijo se lahko vsi ljudje, starejši od enega leta. Alenka Trop Skaza, ki na ZZZV Celje vodi epidemiološki oddelek, opozarja, da se še vedno zelo malo ljudi odloči za cepljenje. Po njenih besedah bi bilo idealno, če bi se za ta korak odločila vsaj velika večina, če že ne celotna populacija. Klopnemu meningitisu je v času od marca pa do pozne jeseni, ko so klopi dejavni, izpostavljen sleherni posameznik, ki se giblje v naravi. Okuženi klop lahko napade svojo žrtev z drevesa, grmovja, trave na vrtu. Priporočljivo je, da se pred vsakim odhodom v naravo, še posebno, če traja dlje, primerno zavarujemo.
|
neutral
|
8,386
|
V Inštitutu za ekonomske raziskave v zdravstvu so prepričani, da ministrstvo neprimerno in nestrokovno obnaša do prihodnosti slovenskega zdravstvenega sistema. V svojih pripombah, komentarjih in predlogih na resolucijo nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013, ki so jih poslali ministrstvu za zdravje, pišejo, da slednji ne vsebuje nikakršnih korenitih ukrepov za povišanje izjemno slabe učinkovitosti zdravstvenega sistema. „Usmeritve so podane zgolj pavšalno in neoprijemljivo, med tem ko se dokument nekaterih izjemno problematičnih področij slovenskega zdravstva niti dotakne ne,“ so zapisali. Moč vplivnim skupinam V inštitutu INERHC, za katerega med drugim delata ekonomista Mićo Mrkaić in Rado Pezdir, in so prepričani, da začrtana pot ohranja in celo povišuje moč in vpliv interesnih skupin ter zbornic, s čimer se sredstva, namenjena zdravstvenemu sistemu netransparentno uporabljajo za financiranje interesnih skupin in na škodo bolnikov. Problematizirajo sedanji sistem kolektivnih plač, ki bi ga bilo po njihovem mnenju potrebno korenito reformirati ter omogočiti plačevanje v skladu s produktivnostjo zdravstvenega osebja. „ V nasprotnem primeru nas čaka razpad javnega zdravstva zaradi odhoda kvalitetnega kadra,“ so zapisali. Inštitut ministrstvu še predlaga, naj reorganizira bolnišnično mrežo, tako da bo odražala epidemiološke in demografske potrebe prebivalstva, spremeni vodenje javnih zavodov in posveti več pozornosti izjemno nerazvitemu sistemu uravnavanja izdatkov za zdravila, kar se odraža v bolnikovi slabi dostopnosti do novih terapij in dražjih zdravilih.
|
negative
|
8,387
|
Na obisku v Sloveniji je visoki komisar ZN za begunce Antonio Guterres, ki se je z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom pogovarjal o azilni politiki in sodelovanju med uradom ZN in EU. Kot je povedal Rupel, sta z gostom govorila predvsem o tem, kaj je z vidika slovenskega predsedovanja EU mogoče storiti na relaciji med EU in uradom ZN za begunce. "Poznamo problem beguncev. Videli smo del te problematike, tudi pred kratkim na obisku na Bližnjem vzhodu," je dejal Rupel in dodal, da EU in urad ZN za begunce druži tudi zanimanje za medkulturni dialog. "Gosta sem med drugim vprašal, kako ocenjuje idejo Unije za Sredozemlje in kako je mogoče to idejo uporabiti za izboljšanje statusa rešitev problemov na tem področju." "EU specifičen problem" Kot je izpostavil Rupel, je EU specifičen problem. "EU je organizacija sedemindvajsetih držav, ki imajo različne pravne sisteme obravnavanja beguncev. Vendarle mejá med nami ni oziroma jih je vse manj, tako da je tudi nekaj logističnih problemov," je še dejal Rupel. "Imamo skupno mejo, skupen prostor, hkrati pa veliko azilnih sistemov, ki so med sabo precej različni," je ob tem povedal Guterres in dodal, da je zelo težko usklajevati prostor s skupno mejo in veliko različnimi nacionalnimi sistemi. "Ključni vidik v trenutnem razvoju EU je razvijanje evropskega azilnega sistema. Slovensko predsedstvo EU je predlagalo številne pobude, ki so zelo koristne za razvoj tega projekta, in razvili smo zelo pomembne oblike sodelovanja," je še poudaril Guterres. Gosta sprejel tudi Türk Antonio Guterres Turk bobo Antonio Guterres je Türku predstavil različne oblike sodelovanja in svetovanja, ki jih visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) omogoča državam članicam EU. © BOBO Na srečanju s slovenskim predsednikom Danilom Türkom pa je Guterres je predstavil svoje poglede na razvoj varovanja beguncev v sklopu EU in ob tem posebej opozoril na vprašanje usklajenosti ureditev evropskih držav na tem področju. Ob tem je izrazil zaskrbljenost zaradi prakse uveljavljanja najmanjšega skupnega imenovalca v tej politiki. Guterres je predstavil tudi različne oblike sodelovanja in svetovanja, ki jih visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) omogoča državam članicam EU pri uporabi mednarodnih standardov določanja statusa begunca in pri vodenju postopkov v zvezi s tem. Kot so še zapisali v sporočilu za javnost v uradu predsednika republike, je bil Türk mnenja, da bi Sloveniji takšno sodelovanje koristilo.
|
neutral
|
8,388
|
Zakon o subvencioniranju dijaške prehrane je sprl poslance obeh strani. Opozicija ga označuje kot predvolilno potezo, medtem ko ga koalicija vidi kot pametno naložbo v zdravje mladih. Z zakonom o subvencioniranju dijaške prehrane, ki mu v prvem branju v DZ ni nasprotoval nihče, bi v skladu z dopolnilom, sprejetem na matičnem odboru, s 1. septembrom letos zagotovili subvencioniranje prehrane za vse dijake. Po prvotnem predlogu naj bi zakon namreč začel veljati leta 2010. Predlagatelji kot glavni razlog za nujnost sprejema zakona navajajo dejstvo, da so dijaki, kar se tiče prehrane, najbolj zapostavljen del otroške in mladinske populacije. Odzivi poslancev Minister za šolstvo in šport Milan Zver je ocenil, da je ravnanje opozicije "paradoksalno", saj ob načelni podpori v opoziciji "iščejo dlako v jajcu in poskušajo na vsak način doseči, da bi predlagatelji umaknili ta zakon, češ da je nedomišljen". Pri tem zver še dodaja, da bo sicer ta zakon "velik zalogaj" za državni proračun. Po mnenju Rudolfa Petana (SDS) v opoziciji "nekateri ne vidijo, ne želijo ali pa nočejo videti odgovorov in tudi še niso v celoti pripravljeni, da takšno vsebino sprejmejo". Ob zavlačevanju pri zahtevah po poglobljenih analizah posledic sprejetja zakona v opoziciji po njegovem mnenju pozabljajo na najpomembnejše, to je na dijake. Majde Širca (Zares) meni, da ima zakon vso dobronamernost, hkrati pa "skrajni egoizem, ki se ga politika polasti tik pred volitvami, ne glede na posledice". Meni, da so rešitve nedodelane in da ostajajo nejasnosti, kako bo potekalo njihovo izvajanje. Majdo Potrata (SD) ugotavlja, da je nemogoče napovedati, kakšno bo povpraševanje po nadstandardnih obrokih. Zato se je vprašala, "koliko sredstev bo v resnici potrebnih za to, da bo topli obrok tudi v tej nadstandardni izvedbi zagotovljen vsem udeležencem izobraževanja in koliko bo to stalo". Financiranju vzgoje in izobraževanja Poslanci bodo odločali tudi o vladnem predlogu zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Skoraj istočasno je vlada v postopek poslala nov predlog brez najbolj spornih členov o financiranju javno veljavnih programov zasebnih šol in možnosti ustanavljanja šolskih centrov. Sprejem zakona po mnenju ministra Milana Zvera prinaša številne pozitivne in tudi nujne rešitve, kot so brezplačni učbeniki in brezplačno podaljšano bivanje tudi za peti razred osnovne šole.
|
neutral
|
8,389
|
Nemške oblasti so uvedle preiskavo proti Lidlu, ker naj bi med službenim časom zalezovali zaposlene. Inšpektorji v slovenskem Lidlu so ugotovili le manjše kršitve. Nemške oblasti so uvedle preiskavo proti trgovskemu podjetju Lidl, ker naj bi med službenim časom zalezovali zaposlene. Na inšpektoratu za delo so nam povedali, da so v letu 2007 in do februarja2008 opravili devet inšpekcijskih pregledov v slovenskem Lidlu in njegovih poslovalnicah. Leta 2007 je bilo v Lidlu v Sloveniji zaposlenih 750 delavcev. Zalezovanje, mobing, afere O domnevno spornem početju Lidla je prvi poročal nemški tednik Stern, ki je objavil poročilo,v katerem je zapisano, da nekateri zaposleni niso primerni za delo, ki ga opravljajo, so pretihi in ne navežejo stika s strankami. V poročilu pa so zapisane tudi ljubezenske aferice med zaposlenimi. S pomočjo varnostnih kamer pa naj bi nadzorovali tudi, kaj počnejo zaposleni med odmori, kaj se pogovarjajo in kdaj hodijo na stranišče. Slovenski delavci v Lidlu V Sloveniji je inšpekcija odkrila nekaj manjših kršitev, ki so se nanašale na zagotavljanje počitka med zaporednima dnevoma in razporeditvijo delovnega časa, letos pa kršitev v povezavi z izrabo letnega dopusta. Pri slovenskem Lidlu je direktor uprave Martin Kokol nad nemškimi obtožbami ogorčen. Obtožbe o zalezovanju ostro zavrača in trdi, da so takšna dejanja v strogem nasprotju z načeli podjetja. Na kršitve, ki jih je ugotovila delovna inšpekcija pri nas, pa odgovarja, da je do kršitve zaradi nezagotavljanja počitka med zaporednima dnevoma prišlo zaradi opustitve nadzora delodajalca nad počitkom poslovodje v času odprtja prvih trgovin marca 2007. Po mnenju Lidla je dokaz za njihovo upoštevanje delovnega prava nizek odliv delavcev iz njihovega kolektiva.
|
negative
|
8,390
|
Vodja hrvaške diplomacije Jandroković ni želel komentirati zadnjih dogodkov ob Dragonji, dejal je le, da gre za hrvaško ozemlje. Dogovor glede reševanja vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško pred mednarodnim pravosodnim organom, sklenjen lani na Bledu, je ustrezna rešitev, je danes ob robu srečanja z zunanjimi ministri EU na Brdu pri Kranju dejal vodja hrvaške diplomacije Gordan Jandroković. S slovenskim kolegom Ruplom sta se srečala le na kratko, je povedal, a izrazil pričakovanje, da bo kmalu prišlo tudi do dvostranskega srečanja. Minister Jandroković je dejal, da je reševanje vprašanja meje pred mednarodnim pravosodnim organom edina rešitev", saj so bile izčrpane že vse možnosti za dvostranski dogovor. Povedal je, da sta komisiji, o katerih sta se lani na Bledu dogovorila premiera Janez Janša in Ivo Sanader, že začeli s pripravami, upa pa, da bo kmalu steklo tudi resno delo pri identifikaciji spornih točk na meji. Sanader in Janša sta lani sklenila, da bo vprašanje meje med državama reševal mednarodni pravosodni organ.© BOBO Vladi obeh držav sta namreč na podlagi dogovora z Bleda ustanovili komisijo za ugotovitev stanja na meji med državama ter skupino mednarodnopravnih strokovnjakov, ki naj bi pripravila pravni okvir za reševanje vprašanja meje. Premiera Slovenije in Hrvaške sta takrat sicer dosegla neformalno načelno soglasje, da bo vprašanje meje med državama na morju in spornih točk na kopenski meji reševalo Meddržavno sodišče v Haagu. Vodja hrvaške diplomacije je danes še izrazil pričakovanje, da bosta parlamenta obeh držav že kmalu lahko sprejela sklepa o tem, da bosta spoštovala mnenje mednarodnega pravosodnega organa glede meje med državama, ni pa želel napovedati, kdaj bi se to lahko zgodilo. "Pozivam k temu, da zadeve rešujemo v mirnem ozračju, Hrvaška je za dogovor v evropskem duhu in z njene strani ne bo izzivanj," je zatrdil Jandroković, ki ni želel komentirati zadnjih dogodkov ob Dragoniji, temveč je dejal le, da gre za hrvaško ozemlje. "Če kdo meni, da je to sporno, bomo to reševali pred sodiščem," je dodal. Jandroković se je danes na Brdu pri Kranju udeležil neformalnega srečanja zunanjih ministrov EU, kamor so bili vabljeni tudi ministri držav Zahodnega Balkana. Zatrdil je, da bo Hrvaška pospešila priprave na vstop v EU, tako da bi lahko pristopna pogajanja končala v letu 2009, do konca leta 2010 pa bi vstopila v unijo.
|
neutral
|
8,391
|
Večina strank se z evidentiranjem kandidatov že resno pripravlja na jesenske volitve. Izjema je le največja vladna stranka SDS, ki se bo z volitvami začela ukvarjati po koncu slovenskega predsedovanja EU. Trenutno sicer še ni znano, kateri od dosedanjih poslancev se bodo znova potegovali za sedež v tem zakonodajnem telesu. V vladnem NSi se bodo o kandidaturi svojih poslancev na volitvah dokončno odločali še pred poletnimi počitnicami. Morebitni kandidati so že v fazi evidentiranja. Tudi v SLS poteka evidentiranje , zato so z imeni še bolj skopi, vendar bodo dosedanji državnozborski poslanci načeloma znova kandidirali, nekateri pa si bodo morda vzeli še čas za premislek. V najmanjši vladni stranki DeSUS pa bosta dva poslanca zagotovo znova kandidirala, dva pa se še nista odločila. V SD so pohiteli V največji opozicijski stranki SD so že končali postopek evidentiranja kandidatov. Stranka je tako evidentirala nekaj čez 900 možnih kandidatov, nekaj čez 400 pa jih je dalo tudi že soglasje. Med njimi je vseh dosedanjih 14 poslancev. V stranki o morebitnih kandidatih potekajo pogovori s strankinimi lokalnimi vodstvi, opravljajo pa tudi analize, s katerimi želijo poiskati najboljše kandidate po posameznih volilnih okrajih. Tudi vsi poslanci opozicijske LDS so evidentirani kot kandidati za letošnje parlamentarne volitve. Večina poslancev Zares se namerava na državnozborskih volitvah za poslanski položaj znova potegovati. Vseh sedem poslancev je sicer tudi že evidentiranih kandidatov. Za položaj se bodo potegovali tudi vsi trije kandidati SNS, medtem ko bodo v novoustanovljeni Lipi o postopkih za kandidaturo še razpravljali. Kandidirali naj bi vsi trije njeni parlamentarci.
|
neutral
|
8,392
|
Mitja Deisinger bo predsedoval kazenskemu senatu, Jasna Pogačar bo odločala o ustavnih pritožbah kot članica upravnega senata, Jan Zobec pa kot član civilnega senata. Ustavno sodišče je novim ustavnim sodnikom razdelilo funkcije. S sprejetjem sprememb razporeda dela za spomladansko zasedanje je tako odločilo, da bo Mitja Deisinger predsedoval kazenskemu senatu za preizkus ustavnih pritožb. S tem je postal sodnik poročevalec v vseh nerešenih zadevah, ki so bile doslej dodeljene v delo Zvonku Fišerju. Jasna Pogačar, ki bo odločala o ustavnih pritožbah kot članica upravnega senata,je prevzela v delo vse nerešene zadeve, ki so bile dodeljene Janezu Čebulju, razen tistih, ki so mu bile dodeljene kot članu civilnega senata za preizkus ustavnih pritožb (namesto Franca Grada). Te zadeve je poleg drugih, ki so bile do 1. februarja dodeljene vdelo sodniku poročevalcu Gradu, prevzel sodnik poročevalec Jan Zobec. Dokler Ernest Petrič, ki zaradi zadržanosti ni mogel zapriseči na seji minuli četrtek, nebo začel izvrševati funkcije ustavnega sodnika, bo sodnica Marta Klampfer sodelovala kot članica senata tudi pri delu kazenskega senata. Petrič naj bi prisegel predvidoma na prvi naslednji seji državnega zbora, ki se bo začela v ponedeljek, 21. aprila.
|
neutral
|
8,393
|
Kaj bo s študenti, ki so diplomirali po starem univerzitetnem sistemu in magistrirali v bolonjskem sistemu, a niso pridobili višjega naziva izobrazbe? Spomnimo: Študentska organizacija Slovenija (ŠOS) je na Ustavno sodišče (US) vložila pobudo, naj presodi ustavnost spremembe Zakona o visokem šolstvu iz leta 2006, predvsem v luči razvrščanja starih in novih bolonjskih študijskih programov ter določbe zakona, ki Svet RS za visoko šolstvo uvrščal pod okrilje Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVSZT). US je vlagatelju presoje delno ugodilo. Neustavnost zakonskih sprememb je ugotovilo v dveh primerih, in sicer v zvezi s položajem študentov, ki so še v starem sistemu pridobili univerzitetno diplomo, kasneje pa vpisali magisterij v bolonjskem sistemu in po opravljenem magisteriju neupravičeno obdržali isto stopnjo izobrazbo, kakršno so imeli prej. Navzkrižje z ustavo je US ugotovilo tudi pri določbi zakona, ki Svet za visoko šolstvo podreja MVSZT, čeravno bi moral biti povsem samostojen vladni organ. Ekonomska fakulteta po svoje nad neustavno stanje Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani so v torek izvedli okroglo mizo, kjer so predstavniki Univerze v Ljubljani, MVSZT in študentov razpravljali o tem, kaj odločba US pomeni za slovensko visoko šolstvo. Kako bo popravljena krivica, prizadejano 550 študentom v času prehoda na bolonjski visokošolski sistem? © iStockphoto Saša Zagorc s Pravne fakultete v Ljubljani je dejal, da je US državnemu zboru izrecno naložilo, naj spremeni tisti člen zakona, ki se tiče "osmoljenih" študentov, ki so magistrirali v bolonjskem sistemu, obdržali pa isto nivo izobrazbe, medtem ko je pri členu zakona, ki se nanaša na Svet za visoko šolstvo, ugotovilo samo neustavnost, ni pa parlamentu naložilo spremembe člena. Dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani Dušan Mramor je opozoril, da so na EF po svoje rešili krivico, ki se je zgodila diplomantom po starem sistemu, ki so vpisali bolonjski magisterij. Fakulteta jim je namreč omogočila, da so lahko po končanem magisteriju opravili pet izpitov in se vpisali 2 letnik magisterija po starem sistemu in tako dosegli višjo stopnjo izobrazbe Državni sekretar na MVSZT Dušan Lesjak, je priznal, da je Zakon o visokem šolstvu imel določeno pravno praznino, saj je prizadel okoli 550 študentov s treh fakultet, kar je ugotovilo tudi ustavno sodišče, vendar je še pristavil, da že obstoječa zakonodaja omogoča popravo krivic in navedel prej omenjeni zgled EF. Predstavnik Študentske organizacije Slovenije Andrej Krček pa je MVSZT pozval, naj predstavnike študentov in univerz povabi k pogovorom, kako bi udejanjili odločbo US, ki poziva k odpravi neustavnega položaja prizadetih študentov
|
neutral
|
8,394
|
Društvo Heraldica Slovenica je na Wolfovi ulici v Ljubljani obeležilo 160. obletnico prvega izobešanja belo-modro-rdeče slovenske zastave. "Borimo se, da bi mladina spoštovala simbol zastave, ki za narod pomeni osebno izkaznico,"je dejal predsednik Heraldice Jožef Lajevec. "Študent prava Lovro Toman, kasneje poslanec v dunajskem državnem zboru, je sedmega aprila 1848s svojimi prijatelji pri gostilni Zlata zvezda na Wolfovi ulici v Ljubljani razvil slovensko zastavo kot protest proti nemški zastavi," je pojasnil predsednik Heraldice Lajevec. Po njegovih besedah so le-to istega leta izobesili na ljubljanskem gradu privrženci Nemcev. Zastavo z belo, modro in rdečo barvo smo Slovenci dobili v mesecu marcu 1848, določili pa sojo slovenski izobraženci na Dunaju, je še pojasnil Lajevec in dodal, da so bile barve za slovensko zastavo izvzete iz Kranjskega grba. Kot je povedal, je bil Kranjski grb moder orel z rdečimi šapami na beli podlagi. Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković pa je kot slavnostni govornik na spominskem obeležju poudaril, daje zanj zastava simbol ljubezni in spoštovanja do domovine. " Treba je delati na tem, da bodo tudi mladi vedeli, kaj je naša zgodovina. Zgodovine se ne da spreminjati, treba jo je spoštovati ter odlikovati in ohranjati za bodočnost," je poudaril Janković.
|
positive
|
8,395
|
Slovenija in Kosovo sta vzpostavila diplomatske odnose. Kosovski parlament bo v sredo sprejel predlog ustave. Slovenija je s Kosovom vzpostavila diplomatske odnose, so povedali na zunanjem ministrstvu. Do vzpostavitve diplomatskih odnosov je prišlo s podpisom skupne izjave slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla in kosovskega premierja Hashima Thacija. Slovenija je Kosovo priznala 4. marca, dobra dva tedna po razglasitvi neodvisnosti Kosova. Parlament v Prištini je sicer neodvisnost Kosova razglasil 17. februarja. V izjavi o vzpostavitvi diplomatskih odnosov, ki sta si jo Ljubljana in Priština izmenjali po pošti, je zapisano, da je cilj vzpostavitve diplomatskih odnosov "krepitev prijateljstva in sodelovanja med državama na enakopravnih osnovah, ob medsebojnem spoštovanju neodvisnosti, ozemeljske celovitosti in nevmešavanja v notranje zadeve", so še sporočili z MZZ. Slovensko veleposlaništvo v Prištini za zdaj še ni predvideno. Prav tako še ni znano, kdo naj bi bil veleposlanik na Kosovu, so še pojasnili na MZZ. Kosovski parlament bo v sredo potrdil ustavo Kakšna bo ustava? Ustava Kosova je delno oblikovana po ameriški ustavi, med drugim pa zagotavlja enake pravice srbski manjšini. Kosovo je država svobodnih državljanov, ki bo zagotovila pravice vsem državljanom, državljanske pravice in enakost vseh državljanov pred zakonom, piše v preambuli ustave. Kosovski parlament bo v sredo na posebnem zasedanju brez razprave sprejel predlog ustave, ki so ga v ponedeljek podpisali visoki kosovski predstavniki, je sklenilo predsedstvo parlamenta. Odločitev je sprejelo na podlagi zahteve predsednika in premierja Kosova Fatmirja Sejdiuja in Thacija. Sejdiu je tako danes poudaril, da je hitri sprejem ustave v interesu Kosova, tako da bi čim prej minilo prehodno obdobje. Kosovo je ob podpori Zahoda razglasilo neodvisnost 17. februarja. Doslej ga je kljub nasprotovanju Srbije in Rusije priznalo 38 držav. Predlog ustave je minuli teden odobril odposlanec EU na Kosovu Peter Feith. Njegova privolitev je bila potrebna, saj pomeni zagotovilo, da je ustava v skladu z načrtom posebnega odposlanca ZN o nadzorovani neodvisnosti Kosova. V Prištini že ameriško veleposlaništvo ZDA so medtem danes v Prištini odprle svoje veleposlaništvo. Tako so nadgradile svoj urad za zveze, ki v Prištini deluje že več let. Vodja tega urada Tina Kaidanow je izjavila, da odprtje veleposlaništva ZDA na Kosovu "priča o novem obdobju razvoja naših odnosov in kaže na našo zavezo, da si bomo prizadevali za napredek Kosova in vseh njegovih državljanov". Slovesnega odprtja so se udeležili najvišji predstavniki Kosova in osebje dosedanjega ameriškega urada za zveze. ZDA so sicer med prvimi priznale neodvisnost Kosova. Doslej so veleposlaništva na Kosovu že odprle Albanija, Velika Britanija, Nemčija in Švica.
|
positive
|
8,396
|
Potem ko je družba DDC trdila, da ni kriva za drseča cestišča v predorih ter da ne bo plačala sanacije, so čez nekaj ur vseeno DDC, Dars in SCT podpisali dogovor. SCT bo še v tem mesecu začel s sanacijo v vseh sedmih predorih, to je štirih trojanskih in treh primorskih. Dela bodo potekala le ponoči in bodo končana v dveh do treh tednih. Med delom odseki avtoceste tudi ponoči ne bodo zaprti, saj se bo hrapavljenje izvajalo hkrati le v eni cevi, po drugi pa bo promet tekel dvosmerno. Kdaj natančno se bo sanacija začela in predvsem kdo jo bo plačal, pa so bili na DDC in Darsu po maratonskem sestanku, na katerem je bil tudi SCT, skrivnostni. Povedali so le, da bodo vse podrobnosti pojasnili v sredo. Kdo bo koga? V sredo bo znano, kdo od trojke Dars, DDC in SCT bo plačal sanacijo drsečih predorov in koliko. - 2004 V veljavo stopijo novi standardi za hrapavost vozišč v tunelih. - April in maj 2005 SCT betonira vozišča v skladu s pogodbo, to je po starih standardih, ki ne veljajo več. DDC betoniranje nadzoruje, a ne ukrepa. - 15. 1. 2008 Analiza, naročena v tujini, pokaže, da bo tunele potrebno sanirati, saj ne ustrezajo standardom. - 19. 3. 2008 Minister Radovan Žerjav napove, da bo sanacija končana do 1. maja, stroške pa naj bi krila DDC in SCT. Za zdaj je tako znano le, da je do podpisa dogovora med Darsom, SCT in DDC prišlo. Še v torek opoldne je bila slika povsem drugačna. DDC je namesto, da bi odšel na Dars skupaj z SCT podpisat pogodbo, ki je predvidevala, da DDC v celoti poravna stroške sanacije vseh sedmih drsečih predorov, sklical tiskovno konferenco. "Tak dogovor za nas ni sprejemljiv," je pojasnil Ljubo Žnidar, generalni direktor državnega DDC. Po večurnem sestankovanju je bil očitno sklenjen dogovor, trdi naš vir, in DDC menda vendarle ne bo v celoti nosil stroškov. Ali to res drži, nam na DDC in Darsu niso niti potrdili niti zanikali. So pa na Darsu še januarja izjavljali, da sta v garanciji le dva od štirih trojanskih predorov in da bo hrpavljenje tistih, ki niso v garanciji, plačal Dars. Na DDC pa so v torek potrdili, da so v garanciji vsi predori in da bi Dars sanacijo lahko izvedel in plačal tudi tako, da unovči garancije. Šele v sredo bo tudi znano, koliko natančno bo davkoplačevalce stala sanacija. Žnidar je še dopoldne, to je pred maratonskim sestankom, na katerem je bil sklenjen dogovor, zagotavljal, da v pogodbi ni navedeno, za koliko naj bi SCT izvedel sanacijo predorov. Poleg tega SCT za to delo ni bil izbran prek javnega razpisa ampak s pogajanji, je povedal Žnidar. Je pa minister Radovan Žerjav konec marca govoril o stroških hrapavljenja v višini 750 tisoč evrov. Ali podatek drži, nam po sestanku ni želela razkriti niti stran Darsa niti DDC.
|
neutral
|
8,397
|
Nekdanji predsednik Janez Drnovšek je lani v javnosti neobjavljenem pismu pisal italijanskemu kolegu in ga opozoril na italijansko enostransko spreminjanje zgodovine. Pokojni predsednik Janez Drnovšek se je po pisanju Dnevnika odzval na besede italijanskega predsednika Giorgia Napolitana, ki jih je ta izrekel ob dnevu spomina na začetku leta 2007. Napolitano je takrat krivdo za "eksodus" italijanskega prebivalstva iz tedanje Jugoslavije pripisal "krvoželjnemu besu" slovanskega prebivalstva in "slovanskemu priključitvenemu načrtu, ki je prevladoval predvsem v mirovnem načrtu iz leta 1947". Hrvaški predsednik Stjepan Mesić se je takrat javno odzval, kar je povzročilo burne polemike med hrvaško iz italijansko stranjo, medtem ko so bili slovenski odzivi precej bolj medli. Zdaj pa se je izkazalo, da je Drnovšek takrat na Napolitana naslovil dve strani dolgo pismo, o katerem pa ni obvestil javnosti in v katerem kolega opozarja na potvarjanje resnice ter nevarnost stalnega spodbujanja maščevalnosti in sovraštva. "Oddaljili se bomo le od že leta pričakovane sprave. Oddaljili se bomo od Evrope, njenih vrednot, njene vizije." "Če je to resnica, ki naj bi se predstavljala skozi dan spomina, potem sem zaradi te resnice resnično zaskrbljen," je zapisal Drnovšek. "Globoko sem prepričan, da spomina na žalostno preteklost na tak način res ne bomo pozabili. Bomo pa v naš vsakdan vrnili duha tistih tragičnih časov, ki so žalostno obeležili prvo polovico preteklega stoletja ter povzročili največjo morijo na evropski celini. Niso potrebne revizije, potrebna so dejstva, pa če so še tako boleča," je še poudaril pokojni slovenski predsednik. "Niste me razumeli" Napolitano mu je v šestindvajsetih vrsticah odgovoril, da ga Drnovšek ni pravilno razumel in da se je v govoru "skliceval na vrednote, ki so skupno premoženje Evropske unije, v kateri je Italija od vsega začetka dejavnik političnega združevanja."
|
negative
|
8,398
|
Dars je objavil javni razpis za izdelavo vinjet za slovenske avtoceste in hitre ceste. Vsi zainteresirani ponudniki lahko vloge oddajo do 13. maja. Dars je tako objavil naročilo 6.840.000 vinjet za letošnje in naslednje leto. Vinjete za osebna vozila in motorna kolesa bodo zelene oziroma oranžne. Ponudniki bodo morali poleg barve vinjete, tiskanja in skladiščenja zagotoviti tudi dobavo in uničenje neprodanih vinjet. Pri poskusu odstranjevanja in premeščanja se mora vinjeta strgati, na njej pa se mora pojaviti tudi napis "neveljavno". Poleg tega pa morajo biti odporne tudi na svetlobo, temperaturo, vodo, čistila, gorivo in slani prš. Naslednje leto bodo vinjete oranžne. © Dars Obalna LDS za tedenske vinjete Koprska, izolska in piranska LDS pozivajo vlado, ministrstvo za promet, obalne poslance in župane, naj preprečijo vključitev hitre ceste Koper–Škofije (vključno s križiščem Srmin) ter bodočo hitro cesto Koper–Izola–Lucija v sistem z obvezno uporabo vinjet. Predlagajo pa tedenske vinjete. Obalna LDS zaradi razvoja turizma predlaga možnost nakupa tedenskih vinjet, so zapisali v sporočilu za javnost. Po njihovem mnenju je za obalne občine značilna zelo velika dnevna migracija iz smeri podeželja in primestnih naselij proti Kopru, Izoli in Piranu, saj so v mestih poleg večine delovnih mest tudi državna uprava, socialne službe in zdravstveni domovi.
|
neutral
|
8,399
|
Sektor prometne policije na GPU v ponedeljek začenja preventivno akcijo Hitrost – počasneje je varneje, katere cilj je zmanjšanje števila prometnih nesreč zaradi prevelike hitrosti. Vodja sektorja prometne policije Robert Sušanj je ob predstavitvi preventivne akcije Hitrost – počasneje je varneje poudaril, da je najpogostejši vzrok za prometne nesreče na naših cestah prav neprilagojena hitrost. Lani je namreč na slovenskih cestah zaradi omenjenega razloga umrlo 126 ljudi, letos pa do zdaj že 22. Prometne nesreče se zgodijo na tistih cestah, za katere vozniki mislijo, da jih dobro poznajo. Največkrat se zgodijo mladim med 18. in 34. letom, posebej pa izstopajo ob koncih tedna. Robert Sušanj Preventivna akcija v treh obdobjih Akcijo v sklopu obdobnega načrta za zagotavljanje varnosti cestnega prometa, ki ga je sprejela vlada, bodo izvedli v treh obdobjih: od 14. aprila do 27. aprila, naslednjič od 16. maja do 18. maja in nato še od 27. junija do 6. julija. Med dejavnostmi akcije vodja prometne policije izpostavlja uporabo nove metodologije za nadzor prometa s civilnimi vozili, preizkusili pa bodo tudi metodologijo nadzora prometa na avtocestah z večjim številom nadzornih sistemov. V tem obdobju bodo delili tudi tako imenovane prikazovalnike, ki jih je zagotovila Zveza šoferjev in avtomehanikov Slovenije in prikazujejo pot ustavljanja v različnih pogojih. Sušanj je poudaril tudi, da bodo za najhujše kršitelje predlagali obravnavo na sodiščih, bistveno večkrat pa bodo posegali po zasegu vozila. Po besedah Bojana Žlenderja z ministrstva za promet bo akcija izpostavljena tudi v medijih. Kot je dejal, je največji problem hitrosti nerazumevanje le-te. "Ljudje smo z zgodovinskega vidika slabo opremljeni, da bi razumeli, kaj hitrost v resnici pomeni, če pride do trka," je izpostavil Žlender. Kot je še poudaril, je preventivna akcija namenjena opozorilu, da ni povratka, ko na cesti narediš napako.
|
neutral
|
8,400
|
Stranka Zares je na svetu stranke Evropskih liberalcev, demokratov in reformistov v Talinu postala njena polnopravna članica. Stranka Zares je na petkovem svetu stranke Evropskih liberalcev, demokratov in reformistov (European Liberal Democrat and Reform – ELDR) v estonskem Talinu postala njena polnopravna članica. Srečanja sveta ELDR v Talinu, ki traja še danes, sta se v imenu Zares udeležila podpredsednica Zaresa Felicita Medved in član sveta stranke Roman Jakič. Medvedova je v svojem predstavitvenem nagovoru med drugim kot posebnost Zares omenila napredno zasnovan sistem spletnega komuniciranja in izrazila prepričanje, da bo stranka na jesenskih državnozborskih volitvah kljub svoji "mladosti" dosegla dober volilni izid. "Zares se je poleg pridobitve statusa članice opazovalke v Liberalni internacionali tako pridružila številnim liberalno-demokratskim in reformnim evropskim strankam, s tem pa bo lažje vzpostavila evropska partnerstva s programsko sorodnimi političnimi skupinami in uveljavljala novo politiko tudi v Sloveniji," so še sporočili iz stranke. ELDR s sedežem v Bruslju sicer združuje stranke s skupnimi liberalno-demokratskimi in reformnimi vrednotami iz več kot tridesetih evropskih držav in je bila ustanovljena leta 1993. Stranka je pod imenom ALDE – Zveza evropskih liberalcev in demokratov tretja največja politična skupina v Evropskem parlamentu, vodi pa jo Britanec Graham Watson.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.