nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
8,201
|
Odstop nadzornika Pivovarna Laško je sprejela odstop člana nadzornega sveta Enza Smrekarja, ki je sicer tudi član uprave Droge Kolinska. Nadzorniki pivovarne so skupaj s sprejemom odstopne izjave preklicali tudi za petek sklicano skupščino družbe, na kateri bi delničarji odločali, ali je bil Smrekar v konfliktu interesov. Ker pa je tudi nadzornik Goran Brankovič odstopil s čela družbe Presad in ker je Smrekar nepreklicno odstopil s položaja člana nadzornega sveta družbe, ni bilo več razloga za sklic petkove skupščine, so sporočili prek spletne strani Ljubljanske borze. Brankovič in Smrekar sta bila v nov nadzorni svet imenovana na junijski skupščini. Njun mandat pa je začel teči z začetkom septembra. Zakon jima dvojnega stola ne dopušča Presad in Droga Kolinska opravljata dejavnost, ki je konkurenčna dejavnosti Pivovarne Laško oziroma njenih odvisnih družb. Tako ima družba Presad med svojimi dejavnostmi navedeno tudi proizvodnjo sadnih sokov, Droga Kolinska pa proizvodnjo mineralnih vod in brezalkoholnih pijač. Zakonodaja določa, da poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo, člani uprave, upravnega odbora in nadzornega sveta delniške družbe ne smejo sodelovati v nobeni izmed teh vlog, pa tudi ne kot delavci v kateri koli drugi družbi ali kot podjetniki z dejavnostjo, ki je ali bi lahko bila v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo prve družbe.
|
neutral
|
8,202
|
V pogodbi ne bo imel možnosti odpravnine Nadzorni svet Luke Koper je za novega člana uprave za področje financ in računovodstva izbral Jožeta Jaklina. Mandat bo začel 1. februarja. Jaklin je bil nazadnje zaposlen v družbi Salonit Anhovo kot član uprave, predtem pa je bil zaposlen v Litostroju, je pojasnila predsednica nadzornikov Alenka Žnidaršič Kranjc in dodala, da ima izkušnje na različnih področjih, tako da verjamemo, da bo dobro opravil svoje delo . Člana uprave za področje operative niso izbrali. Žnidaršič Kranjčeva je še pojasnila, da bo Jaklin mandat nastopil s 1. februarjem, do takrat pa mora tudi podpisati pogodbo o zaposlitvi. S tem naj ne bi bilo težav, saj so se kandidati že izrekli glede vseh elementov pogodbe. Ta med drugim določa, da tudi ta član uprave, podobno kot predsednik uprave Gašpar Gašpar Mišič, ni upravičen do odpravnine. Kot je spomnila Žnidaršič Kranjčeva, je Gašpar Mišič, še preden je bila sama imenovana za predsednico nadzornega sveta, zagotovil, da bo prišel na delovno mesto predsednika uprave, tudi če ne bo dobil odpravnine. Ker ne moremo delati razlike med kandidati, je nadzorni svet pač zahteval, da se pod temi pogoji zaposlijo tudi vsi drugi člani, je dodala. Danes so nadzorniki zaslišali tri kandidate, ki so prišli v ožji izbor, vseh kandidatov za obe mesti v upravi pa je bilo 25, je potrdila prva nadzornica Luke. Nadzorni svet danes ni imenoval člana uprave, zadolženega za operativo, pač pa so se odločili pozvati posamezne kandidate, zaposlene v Luki, da se odzovejo vabilu kadrovske komisije. Ta bo zasedala 24. decembra, ponovni izbor člana uprave pa naj bi nato potekal na seji nadzornikov 10. januarja, je dodala Alenka Žnidaršič Kranjc.
|
neutral
|
8,203
|
Sindikalni predstavniki imajo pomisleke Pošta Slovenije je ob tričetrtletju letos sicer ustvarila pozitiven poslovni izid, a je poslovna izguba zaradi nepredvidene slabitve delnic Nove KBM znašala 210 tisoč evrov. Za izboljšanje poslovanja je tako Pošta Slovenije sprejela številne ukrepe, ki se nanašajo zlasti na zniževanje stroškov dela, materiala, storitev in tudi stroškov poštne mreže. Kot je za Radio Slovenija poročala Lidija Vizantin, zajemajo ukrepi za racionalizacijo poslovanja tudi preoblikovanje rednih poštnih poslovalnic v pogodbene in premične pošte. Do konca leta bo Pošta Slovenije v pogodbene in premične pošte preoblikovala okoli 30 pošt po Sloveniji. Ponekod so naleteli tudi na pomisleke krajanov in lokalnih skupnosti, vendar so, kot še dodajajo, uporabniki pogodbenih pošt v večini z njihovim delovanjem zadovoljni. Pogodbene poštne poslovalnice so namreč praviloma odprte dalj časa od stalnih, v njih pa lahko uporabniki opravijo večino storitev na enak način kot doslej. Preoblikovanje nerentabilnih pošt Pošta Slovenije v pogodbene in premične pošte preoblikuje predvsem manjše in nerentabilne pošte po Sloveniji. Postopek naj bi nadaljevali tudi v prihodnjih letih, ko naj bi preoblikovali od 40 do 50 pošt letno. Racionalizacija poslovanja v Pošti se nanaša tudi na krčenje števila zaposlenih. Sprva je bilo sicer predvideno, da naj bi bilo prihodnje leto v Pošti Slovenije 230 manj zaposlenih, v pogajanjih s sindikati pa so številko skrčili na 150. Sindikalni predstavniki pa se ne strinjajo tudi s tem, da bi Pošta sodelovala pri načrtovanih dokapitalizacijah Poštne banke in Nove KBM. Razpoložljiva sredstva naj bi po njihovem mnenju raje namenili za krepitev lastnega poslovanja.
|
neutral
|
8,204
|
Tuji finančni trgi v pričakovanju Fedove odločitve Borza še vedno ni sprostila trgovanja z bančnimi papirji, čeprav so bili že objavljeni izidi obremenitvenih testov. Verjetno bodo nesrečni delničarji doživeli celo izbris delnic oz. obveznic, s katerimi je zaustavljeno trgovanje. Mogoče je, da se bo ta scenarij po odobritvi Bruslja, ki je sprejel odločitve o odobritvi pomoči in poroštvih petih slovenskih bank, zgodil še danes. V praksi to pomeni, da bodo lastniki teh papirjev ob ves vložek. Takšnega primera v Sloveniji še ni bilo, ustavno sodišče pa bo imelo zahtevno nalogo o odločanju, ali so ti posegi skladni z ustavo ali ne. Prizadetih je veliko Slovencev - spomnite se samo javne prodaje delnic Nove KBM. Veliko delničarjev ni izkoristilo priložnosti, ko je cena s 27 porasla nad 40 evrov, zdaj pa so ostali brez vsega. Za Krko največ po marcu 2011 Na Ljubljanski borzi sicer zadnje dni ni opaziti posebne dinamike. Omeniti velja le Krko, ki je v ponedeljek dosegla 61 evrov, kar je največ po marcu 2011, danes pa so se posli sklepali še višje. Krka je vsekakor perspektivna delnica in še ima prostor za rast. Edino večje tveganje so velike valutne izgube, največ pri poslovanju z Rusijo, je za MMC povedal Marko Pavlovič iz GBD-ja. Na negativni strani spet izstopa Mercator. V sredo dopoldne je delnica pristala pri 64 evrih, tako da se je tečaj ta teden znižal že za več kot deset odstotkov. Kako se bo odločil Fed? Tuji finančni trgi so povsem v znamenju dvodnevnega zasedanja ameriške centralne banke, ki se je začelo v torek. Glavno vprašanje je, ali se bo Fed zaradi spodbudnejše makroekonomske slike že odločil za tapering , torej za postopno zmanjševanje spodbud, ki jih v obliki odkupovanja obveznic namenja gospodarstvu. Trenutno za te operacije mesečno namenja 85 milijard dolarjev. Utegne se zgoditi, da bo Fed danes vsoto znižal za pet ali deset milijard, seveda pa je tudi mogoče, da denarne politike še ne bo spreminjal, ampak bo vlagatelje le pripravil na spomladansko zategovanje pasu. Bitcoin pod 500 dolarji Kakor koli, na borzah nervoze ni opaziti. Še več, frankfurtski delniški indeks DAX30 9.170 točk je danes dopoldne pridobil približno odstotek. Razpoloženje nemških podjetnikov je vedno boljše. Najpomembnejši nemški konjunkturni indeks Ifo izračunajo ga na podlagi raziskave med 7000 podjetji je decembra s 109,3 porasel na 109,5 točke. To je najvišja vrednost po aprilu 2012 in novo znamenje, da je pred največjim evropskim gospodarstvom še eno uspešno leto. Evro se je posledično okrepil in dosegel 1,3779 dolarja. Spletna valuta bitcoin je zaradi nasprotovanj nekaterih centralnih bank tudi Kitajci so opozorili, za kako tvegano valuto gre zadnje dni na udaru. Cena je danes padla precej pod 500 dolarjev, potem ko je bila prejšnji mesec nad 1.200 dolarji.
|
negative
|
8,205
|
Zadržanje bi imelo škodljive posledice Ustavno sodišče je zavrnilo predlog pobudnikov presoje zakona o bančništvu, da se zadrži izvajanje več členov novele zakona, saj bi to pomenilo nepopravljive posledice za finančni trg in vlagatelje v bankah. Ustavno presojo so vložili vseslovensko združenje malih delničarjev VZMD, v imenu imetnikov 26. izdaje obveznic NLB-ja, društvo Mali delničarji Slovenije MDS, za obveznico Abanke in obveznico 26. izdaje NLB-ja, ter državni svet, potem ko je nanjo izglasoval odložilni veto na novelo zakona, a jo je DZ ob vnovičnem glasovanju še enkrat izglasoval. Prenovljeni zakon o bančništvu med drugim imetnike podrejenih bančnih obveznic vključuje v postopke sanacije bank. Ustavitev njihovega izvajanja pa bi po mnenju ustavnih sodnikov povzročila nepopravljive posledice za finančni trg, deponente in vlagatelje v bankah, ki pretehtajo nad morebitnimi škodljivimi posledicami za pobudnike.
|
neutral
|
8,206
|
Prodaja Mercatorja Hrvaški trgovski koncern Agrokor naj bi se nagibal k odstopu od pogodbe za nakup Mercatorja. Hrvaški trgovec naj bi imel težave s pridobivanjem denarja za prevzem. Po informacijah portala Planet Siol.net bo v vodo tako padla že deveta prodaja Mercatorja. Ne gre sicer izključiti možnosti, da se do 31. januarja prihodnje leto, ko mora Agrokor dati končno izjavo o sprejemljivosti posla, stališča ne bodo zbližala do te mere, da bo posel vendarle sklenjen izvedena. A za zdaj kaže, da je posel padel v vodo, piše portal. Po njihovih podatkih Agrokor ne more pridobiti dovolj ugodnih posojil, poleg tega pa največji hrvaški trgovec v Mercator ne namerava vplačati 200 milijonov evrov svežega kapitala, kolikor za reprogram posojil izčrpanemu Mercatorju zahteva konzorcij bank. Postopek prodaje Mercatorja je po poročanju portala trenutno v fazi, kjer je mogočih več scenarijev, tudi ta, da se lahko Agrokor izvleče brez kakršnega koli plačila odškodnine ali že vplačane are v višini 18 milijonov evrov. Agrokor je podpisal kupoprodajno pogodbo z lastniškim konzorcijem 12 prodajalcev in lahko povemo, da obe strani izpolnjujeta obveznosti na podlagi določil iz pogodbe. V tem trenutku je Agrokor pozitiven glede končne sklenitve transakcije, so navedbe o odstopu od pogodbe za STA komentirali v Agrokorju. Dvakrat v dveh letih Agrokor se sicer že drugič v dveh letih poteguje za nakup Mercatorja. Lani so Agrokor in prodajalci govorili o ceni 221 evrov za delnico, vendar Agrokor nikoli ni podpisal pogodbe z Mercatorjevimi lastniki, poleg tega pa ni nikoli dal prevzemne ponudbe za Mercatorja, s čimer bi dokazal resnost nakupa. Je pa hrvaški koncern februarja lani sporočil, da odstopa od pogajanj za nakup Mercatorja. Agrokor ima precej dolgov, na Hrvaškem pa velja za podjetje, ki najpozneje plačuje dobavitelje. Agrokor je kot partnerja za nakup Mercatorja pred kratkim navedel Evropsko banko za obnovo in razvoj, ki pa po informacijah naj ne bi želela podpreti tega nakupa.
|
negative
|
8,207
|
Stvarni vložki se morajo vplačati do petka do 14. ure, denarni pa do polnoči V Trimu v okviru dokapitalizacije in lastniškega prestrukturiranja čakajo, da bodo banke upnice zamenjale terjatve v kapital. Nekaj jih je to že storilo, rok za dokapitalizacijo z denarnimi vložki pa se bo iztekel opolnoči. Glede na sklep skupščine naj bi šlo za konverzijo dela posojil v lastniški kapital, s tem pa bi banke v družbi pridobile 90-odstotni lastniški delež. Trimo je v procesu finančnega prestrukturiranja z bankami upnicami od septembra lani. Predsednik Trimovega nadzornega sveta Bogdan Topič je sicer povedal, da se odstop bančnih terjatev že dogaja . Trimovi nadzorniki pričakujejo, da bodo, če denarna dokapitalizacija družbe ne bo mogoča, dokapitalizacijo izvedle banke. Tako se bodo v petek ob 15. uri vnovič sestali in presodili njen izid, je še dejal Topič. Trimovi nadzorniki so v ponedeljek soglašali, da se denarni vložki vplačajo do danes do 24. ure, stvarni vložki pa do petka do 14. ure. Trimovi delničarji so na zadnji skupščini odločili, da se osnovni kapital družbe zaradi kritja čiste izgube zmanjša za 3,45 milijona evrov, zatem pa se zaradi finančnega prestrukturiranja poveča z denarnimi in stvarnimi vložki do 43,9 milijona evrov. Uprava Trima je sicer predlagala, naj se znesek zmanjšanja osnovnega kapitala prenese v kapitalske rezerve družbe, iz katerih bi za ta znesek pokrili del nepokrite čiste izgube tekočega poslovnega leta. Zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala bi se zmanjšal pripadajoči znesek vsake delnice v osnovnem kapitalu družbe na evro za vsako. Sledila bi dokapitalizacija z novimi denarnimi in/ali stvarnimi vložki za najmanj 3,92 milijona evrov in največ 43,92 milijona evrov, emisijska vrednost ene delnice pa bi znašala en evro. Pri tem so prednostno pravico obstoječih delničarjev izključili. Po podatkih Trimove uprave znesek v prestrukturiranju za matični Trimo znaša 43 milijonov evrov, za skupino Trimo pa 62,4 milijona evrov.
|
neutral
|
8,208
|
Doslej izplačane 1,1 milijarde evrov Alstom ni uresničil groženj in zaradi že dveh neplačanih računov za 10,3 milijona evrov ni ustavil del na Tešu 6. Privolil je v odlog plačila do 20. januarja. Pogajanja med Holdingom Slovenske elektrarne HSE in Alstomom so trajala več dni in očitno tekla do zadnjega trenutka, saj je bil začetek suspenza napovedan prav za današnji dan, 19. december. HSE je lastnik Termoelektrarne Šoštanj Teš. Če bi Alstom danes prekinil dela, bi lahko po podatkih Teša nastali novi stroški pri projektu in podaljšanju roka izvedbe. Glede na predvideno rentabilnost projekta si Teš prizadeva, da bi šesti blok začel obratovati v najkrajšem možnem času, saj bo družba tako hitreje ustvarjala pozitivne učinke, kar za obstoječe zastarele bloke ne morejo trditi. Izplačana že več kot milijarda evrov Doslej je bilo za projekt Teš 6 plačano približno 1,1 milijarde evrov, od tega približno 340 milijonov lastnih sredstev, ostalo pa iz naslova posojil. Po navedbah iz Teša gradnja bloka 6 trenutno poteka nemoteno oziroma pospešeno. Začeli so se že hladni zagonski preizkusi opreme, ravno v teh dneh pa končujejo tlačni preizkus kotla. Trenutno so z vsemi deli v Tešu v okviru predvidenega. Kaj bo povedal osveženi program? Sodelovanje s HSE-jem kot njihovim lastnikom so v Tešu ocenili kot zadovoljivo. Dejali so tudi, da je uprava družbe pripravila novelirani naložbeni program šest na podlagi vhodnih podatkov cena električne energije in premoga, pridobljenih od HSE-ja, in na podlagi veljavne tripartitne dolgoročne pogodbe med HSE-jem, Teš in Premogovnikom Velenje. Ko se bo končala agonija okoli spremembe vhodnih podatkov, bo Teš lahko tudi uradno potrdil ta program. Vhodni podatki se spreminjajo na ravni HSE-ja in premogovnika, kar pomeni, da Teš tukaj nima bistvenega vpliva, pojasnjujejo v podjetju. Na podlagi končanih pogajanj med Tešem in Alstomom se je naložbena vrednost Teš 6 znižala z 1,444 milijarde evrov na 1,428 milijarde evrov, rok končanja del pa so skrajšali s 27. novembra 2015 na 26. junij 2015. Na podlagi trenutnih projekcij cene električne energije, pridobljenih od HSE-ja, je po mnenju Teša naložba v Teš 6 rentabilna.
|
neutral
|
8,209
|
Po prodaji Heliosa V Heliosu, prvem prodanem podjetju od 15 podjetij s seznama vlade, so v sredo začeli prva odpuščanja. Konkretnih številk še ni, neuradno so najbolj na udaru režijski delavci. Službo naj bi izgubila tudi večina zaposlenih za določen čas, predvsem pa so med odpuščenimi že omenjeni režijski in proizvodni delavci. T. i. mehkih načinov prekinitve delovnega razmerja naj bi bilo malo. Avstrijski kupec, družba Ring, je sicer ob prevzemu podpisal tudi pogodbo o poslovni zvezi. Ta med drugim predvideva, da bo po prevzemu sedež Heliosa ostal v Sloveniji, ohranili bodo tudi blagovno znamko, število zaposlenih v Sloveniji pa se utegne celo še povečati. Prevzeli smo jasno obveznost, da bomo za določeno časovno obdobje v Sloveniji obdržali vsa delovna mesta, je na novinarski konferenci ob podpisu pogodbe povedal predsednik uprave holdinga Ring International Gerald Martens. V Konferenci sindikatov KNG družb skupine Helios so opozorili, da prodaja Heliosa, oziroma prihod zasebnega kapitala, pomeni veliko verjetnost sprejemanja poslovnih odločitev, ki ne bodo v korist ljudi. Jasno se tudi kaže, da bo korist, ki jo bo država s prodajo deleža pridobila, zanemarljiva, saj bo pridobljeni denar zapravila že v naslednjem trenutku po prejemu za sanacijo lukenj v bančnem sistemu, ki so nastale zaradi zelo nespametnih odločitev, so poudarili v sindikatu. Privatizacija za vsako ceno rešitev? Ob tem izpostavljajo, da zaradi prodaje izgubljamo delovna mesta, posledično pa naraščajo stroški nadomestil in socialnih transferjev, ki bodo spet obremenili državo. Ponovno sprašujemo vse politične stranke, ali resnično menijo, da je privatizacija za vsako ceno rešitev za to državo, so izpostavili v sindikatu. Zaposleni v Heliosu upajo, da se bodo po prestrukturiranju ustvarili pogoji, ki bodo omogočili rast podjetja in ponovno zaposlovanje. Opozarjajo na svoje znanje in izkušnje ter upajo, da bodo te odlike prepoznane. Helios trenutno zaposluje okrog 2.200 ljudi in ima 10 proizvodnih obratov v Sloveniji, na Hrvaškem, v Rusiji, Srbiji in Ukrajini.
|
negative
|
8,210
|
Intervju s švedskim evropskim poslancem Schmidtom Švedska se je iz ene najrevnejših držav na začetku 20. stoletja razvila v zgled moderne socialne države. Tudi iz zadnje krize je hitro izstopila. Švedski evropski poslanec Olle Schmidt je za MMC pojasnil, zakaj. Švedska je sredi 90. let prejšnjega stoletja doživela gospodarski zlom. Šla je skozi temeljito prestrukturiranje in se vrnila kot model, ki ga tudi številni predstavniki slovenske države na obeh političnih straneh omenjajo kot zgled moderne socialne države. Težave Slovenije dandanes in Švedske tedaj so si do neke mere podobne. Naraščajoč proračunski primanjkljaj in čezmerna državna poraba, dolg države, ki se kotali proti nevzdržnemu, slaba posojila, ki se valjajo po bančnih bilancah. Tudi rešitve so relativno podobne. Med drugim ima Švedska zlato fiskalno pravilo ki ga sicer moramo v Sloveniji še operacionalizirati, kot mi je tudi ta država imela slabo banko. Razlika je predvsem v današnjem stanju. Slovenija ima že od zadnje svetovne gospodarske in finančne krize gospodarstvo v krčenju s krajšimi premori. Tudi Švedsko je ta kriza leta 2008 prizadela, a se je že leta 2010 vrnila z visoko, 6-odstotno gospodarsko rastjo. OECD ji za prihodnje leto napoveduje 2,3-, leta 2015 pa 3-odstotno gospodarsko rast. In to kljub razmeroma visokim davkom. Kako razrešiti kvadraturo kroga visoke davčne obremenitve ter hkratne konkurenčnosti in rasti? Kako so to storili na Švedskem, kjer se še vedno namesto evra oklepajo krone, je za MMC pojasnil evropski poslanec, član komisije za ekonomske zadeve in denarne zadeve ter podpredsednik združenja evropskih liberalcev ALDE, Olle Schmidt. Vabljeni k branju MMC-jevega intervjuja. ____________________ Medtem ko se Slovenija še vedno utaplja v krizi, gre Švedski razmeroma dobro. Pravzaprav je Švedska že prebrodila eno veliko krizo. Ker je spet na dobri poti, je očitno povlekla nekaj pravih potez. Katere? Kaj se lahko Evropa nauči iz vašega primera? Na Švedskem smo v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja ravnali zelo neodgovorno in lahkomiselno, kar nas pripeljalo do velikega kolapsa v 90. letih. Ko smo na koncu potegnili črto, smo se naučili nekaj pomembnih lekcij. Naučili smo se, da ne moreš zapravljati denarja, ki ga nimaš. Švedska je precej specifična socialna država. Ima razmeroma visoke davke in precejšno prerazporeditev v socialne transferje, v zdravstveni sistem in skrb za ostarele. Da vse to lahko dejansko plačujemo, potrebujemo dejansko delujoče gospodarstvo. Potrebujemo visoko gospodarsko rast. Ker so nas dogodki v 90. letih tako šokirali, smo začeli ustvarjati gospodarsko in socialno bolj vzdržno okolje. Vse to smo postorili z visoko stopnjo soglasja med političnimi strankami. Podoben proces lahko danes opazujemo v Evropski uniji. Sprašujete me, zakaj nam gre dandanes bolje? Poglavitni razlog tiči v našem neodgovornem ravnanju v 80. letih, ki je skozi šok pripeljalo do ogromnih sprememb po celotnem sistemu od proračunskega sistema, neodvisne centralne banke do ostrih strukturnih reform. Ugotovili smo, da enostavno moramo spraviti javne finance v red.
|
neutral
|
8,211
|
Borzno trgovanje bo letos potekalo le še v petek in ponedeljek Na ljubljanski borzi danes ne bo potekalo trgovanje, vseeno pa bodo v trgovanje uvrščene obveznice slabe banke oz. Družbe za upravljanje terjatev bank DUTB v vrednosti 1,01 milijarde evrov. Borzno trgovanje bo letos potekalo le še v petek in prihodnji ponedeljek, ko bodo dejansko začeli trgovanje z obveznicami slabe banke, za katere jamči država. Dveletne in triletne obveznice z letno obrestno mero 3,75 odstotka in 4,5 odstotka bosta v zameno za slabe terjatve prejela NLB in NKBM. Banki sta pravni in knjigovodski prenos prvega svežnja slabih terjatev v bruto vrednosti 3,21 milijarde evrov opravili v petek, fizično pa naj bi se ta izvedel v prihodnjih dneh.
|
neutral
|
8,212
|
Prelomna sodba Vsi, ki so jim spletni goljufi ukradli denar z računa z zlorabo spletne banke, imajo zdaj kar nekaj možnosti, da si denar povrnejo. NLB mora namreč vrniti denar komitentu, žrtvi goljufije. Ljubljansko okrajno sodišče je v ponedeljek razsodilo, da mora NLB prek spleta okradeni stranki vrniti denar. Sodba še ni pravnomočna. Kako se je spletni goljuf dokopal do sredstev na tujem računu? Dolgoletni komitent Nove Ljubljanske banke je decembra 2009 pri dvigu na bankomatu opazil, da ima zabeleženo negativno stanje na računu. Po vpogledu na spletni banki je ugotovil, da je bilo nekaj več kot 5.000 evrov z njegovega bančnega računa nakazano na neznani bančni račun. Komitent je nemudoma naročil blokado svoje spletne strani, kaznivo dejanje pa prijavil policiji. V skladu z zakonom o plačilnih storitvah je od banke zahteval vračilo ukradenega zneska, vendar je NLB njegovo zahtevo zavrnila, češ da se komitent ni primerno zavaroval. Po mnenju predstavnikov banke namreč ni primerno zaščitil svojega računalnika, prav tako pa tudi ni prepoznal lažne spletne strani, zato naj bi ravnal malomarno in posledično naj ne bi bil upravičen do povračila. Komitent se s tem seveda ni strinjal, še zlasti, ker je imel na računalniku nameščen protivirusni program in orodje za odstranjevanje vohunske opreme. Zato se je s pomočjo Zveze potrošnikov Slovenije pritožil na poravnalni svet v okviru Združenja bank Slovenije. Ta je sicer njegovi zahtevi ugodil, kljub temu pa se je komitent odločil, da spor reši na sodišču, in kot rečeno, okrajno sodišče v Ljubljani je razsodilo v njegovo korist. Vsi vpleteni, tako zveza potrošnikov kot tudi NLB in združenje bank, primera ne želijo komentirati, dokler sodba ne bo pravnomočna. Če bo to tudi postala, potem bo to prvi primer, ko bo komitent, oškodovan prek spleta, dobil izplačano povračilo.
|
neutral
|
8,213
|
Želijo omejitev tranzitnega prometa čez državo Avtoprevozniki se že pripravljajo na opozorilni protest v Ljubljani, s katerim želijo opozoriti na neizpolnjene obljube, kot so višje cestnine in nižje subvencije. V sekciji za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije OZS sicer še ne želijo napovedati, kdaj bo protest - bil naj bi v kratkem -, upajo pa, da bodo predtem z vlado dosegli dogovor. K organiziranju protesta so povabili tudi druga združenja avtoprevoznikov, je povedal sekretar sekcije za promet pri OZS-ju Bojan Pečnik. Med nerešenimi zadevami z ministrstvom za promet je Pečnik izpostavil predvsem povišanje cestnin in višino sredstev, namenjenih za subvencije za ekološka vozila. Cestnine so se enormno povečale, je dejal. Predsednik sekcije za promet pri OZS-ju Andrej Klobasa pa je dodal, da zvišanje cestnin kljub zagotovilom Omerzela z njimi ni bilo dogovorjeno. Premalo namenskih subvencij Klobasa in Pečnik sta izpostavila tudi problematiko takse za izpuste ogljikovega dioksida. Po ocenah OZS-ja prevozniki letno za takso namenijo približno 60 milijonov evrov, vendar pa se le majhen del tega denarja vrne v obliki spodbud za nakup ekološko najprimernejših vozil, kar zmanjšuje njihovo konkurenčnost. Z državo, ki se mačehovsko obnaša do denarja, ki je zbran namensko in je nato uporabljen za druge namene, je po mnenju Klobase nekaj hudo narobe. Novembra je bilo sicer razpisanih za štiri milijone evrov subvencij za ekološko ustreznejša vozila, vendar pa so ta sredstva zelo hitro pošla in jih ni bilo dovolj za vse, ki so se na razpis prijavili. Minister Omerzel je za Televizijo Slovenija izrazil presenečenje nad očitki in napovedal, da izsiljevanju ne bo podlegel. Pojasnil je, da je bilo zelo težko zagotoviti že štiri milijone evrov za nakup ekoloških vozil. Zahteve po dodatnem denarju pa se mi zdijo kaplja čez rob, je dejal. Klobasa je spomnil tudi, da bo predvidoma do konca januarja na 15 odsekih cest zaradi dotrajanosti infrastrukture država omejila tovorni projekt glede na dovoljeno težo. Zaradi tega bodo imeli avtoprevozniki po njegovem mnenju velike težave in stroške, saj bodo morali tovor prepeljati z več vozili. Avtoprevozniki bi privilegiran položaj Težave imajo tudi z zaposlovanjem voznikov, saj je zaradi zapletenih administrativnih postopkov to dolgotrajen proces. Tudi na tem področju so obljube podane, narejenega pa ni bilo veliko, je dodal Pečnik. Avtoprevozniki želijo, da bi vlada namesto tega omejila tranzitni promet čez državo, domačim avtoprevoznikom pa dovolila, da gospodarstvo in prebivalstvo oskrbujejo po najhitrejši in najcenejši poti. Klobasa sicer pričakuje, da bo premierka Alenka Bratušek storila vse, da dosežejo dogovor in preprečijo morebitne zaplete, ki bi nastali ob protestu v prestolnici.
|
negative
|
8,214
|
December je minil v znamenju deflacije Cene življenjskih potrebščin so se v zadnjem letošnjem mesecu ponovno znižale, in sicer za 0,9 odstotka. Inflacija na letni ravni pa je ob koncu leta znašala 0,7 odstotka. Četrta letošnja deflacija je predvsem posledica decembrskih popustov v skupini obleka in obutev ter nižjih cen zdravstvenega zavarovanja. Tako se je ob koncu leta 2013 letna inflacija ustavila pri 0,7 odstotka, medtem ko je bila lani 2,7-odstotna. Povprečna letna inflacija je bila 1,8-, lani pa 2,6-odstotna. Najvišja letna rast cen v letu 2013 je bila v skupini stanovanje 5,2 odstotka, kjer so se najbolj podražili električna energija, komunalne in druge storitve ter trda goriva. Skupini stanovanje pri podražitvah sledijo alkoholne pijače in tobak 3,0 odstotka, hrana in brezalkoholne pijače 2,2 odstotka, gostinske in nastanitvene storitve 1,4 odstotka ter zdravje 0,2 odstotka. Na drugi strani so se izraziteje pocenili izdelki in storitve v skupinah raznovrstno blago in storitve 3,2 odstotka, obleka in obutev 2,9 odstotka, komunikacije 1,5 odstotka, stanovanjska oprema 0,9 odstotka, prevoz za 0,3 odstotka ter rekreacija in kultura za 0,1 odstotka. Cene izdelkov in storitev v skupini izobraževanje so v zadnjem letu v povprečju ostale nespremenjene. Inflacija bo nizka tudi prihodnje leto Nizka stopnja inflacije je po oceni Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Umar rezultat nadaljnjega znižanja gospodarske aktivnosti in poslabšanja razmer na trgu dela. Nizka rast cen ob koncu leta hkrati nakazuje, da bo inflacija ostala umirjena tudi v prihodnjem letu, ko na uradu ne pričakujejo pritiskov na rast cen niti zaradi gibanja gospodarske aktivnosti niti zaradi gibanj na trgu dela.
|
neutral
|
8,215
|
Dve uspešni dokapitalizaciji Gorenja Delnice Gorenja, vplačane v okviru druge letošnje dokapitalizacije, ki je potekala od 20. novembra do 17. decembra, so začele vzporedno kotirati na borzah v Ljubljani in Varšavi. Gorenje je jeseni izvedlo dokapitalizacijo, v kateri je z 10 milijoni evrov sodelovala japonska družba Panasonic. Decembra pa je končala še druga dokapitalizacija, v kateri je bilo 6,17 milijona evrov vplačanih v Sloveniji, 10,55 milijona evrov pa so vplačali vlagatelji na Poljskem. Skupaj je Gorenje tako zbralo skoraj 17 milijonov evrov. Nove delnice vzporedno kotirajo v Ljubljani in Varšavi. Član uprave Peter Groznik je dejal, da je vzporedna kotacija na Varšavski borzi prava odločitev za nadaljnji razvoj poslovanja Gorenja, saj omogoča širši dostop do mednarodnih kapitalskih trgov, dinamičnost poljskega kapitalskega trga in prepoznavnost Varšavske borze med tujimi vlagatelji pa odpira možnosti za izboljšanje likvidnosti Gorenjeve delnice. Za vstop na Varšavsko borzo so v Gorenju odločili, ker gre za enega najbolj dinamičnih kapitalskih trgov v Evropi. Varšavska borza je že vrsto let tudi med vodilnimi evropskimi borzami po številu javnih ponudb. Delnice kupovali tudi v upravi V procesu dokapitalizacije so sodelovali tudi člani uprave in nadzornega sveta družbe. Največ delnic 4.640 delnic v vrednosti 19.998 evrov je vplačal Groznik, medtem ko je predsednik uprave Franjo Bobinac za 2.000 delnic vplačal 8.620 evrov. Novi kapital, 26,7 milijona evrov, bo Gorenje uporabilo za načrtovane razvojno-naložbene dejavnosti in za delno odplačilo finančnih dolgov. S tem naj bi velenjska družba povečala razvojne sposobnosti in mednarodno konkurenčnost ter izboljšala svoj finančni položaj.
|
positive
|
8,216
|
V največji slovenski trgovski družbi Mercator so jajca, kruh, pekovski izdelki, moka, testenine in mlevski izdelki odslej občutno dražji. Vlada je izgovore za podražitve obsodila. Omenjena živila so se v povprečju podražila za 10 do 15 odstotkov, moka in testenine pa še za več. Po navedbah Trgovinske zbornice Slovenije dvig maloprodajnih cen ne bo posledica dvigovanja marž trgovcev, ampak je razlog v zviševanju cen surovin pri proizvajalcih in dobaviteljih. Trgovinska zbornica poziva proizvajalce, naj cene dvigujejo samo glede na povišanje cen surovin. "Slovenija pri vplivih trgov surovin na končno ceno izdelkov ni izjema, hkrati pa ima tudi svoje specifike, ki dodatno vplivajo na raven cen. Nikakor pa te specifike niso tako velike, da dobri slovenski proizvajalci ne bi mogli konkurenčno nastopati na trgu proti evropskim proizvajalcem," je v današnjem sporočilu za javnost zapisal izvršni direktor Trgovinske zbornice Slovenije Viktor Vauhnik. Janša: Rast cen neupravičena Podražitve hrane po mnenju predsednika vlade Janeza Janše ni mogoče upravičiti niti z razmerami na trgu niti z napovedmi za povečanje cen surovin. "V večini prehrambenih izdelkov surovine ne predstavljajo bistvenega deleža stroškov," je dejal na današnji novinarski konferenci v Ljubljani. Tako meni tudi evropska komisarka za kmetijstvo Mariann Fischer Boel. Trgovce z živili v EU je v ponedeljek pozvala, naj vodijo zmerno cenovno politiko, in dodala, da surovine v živilih, kot je na primer kruh, le malo vplivajo na ceno. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je minuli teden opozorila, da med največjimi trgovci v Sloveniji obstajajo kartelni dogovori o cenah izdelkov. V Mercatorju so takšne navedbe ostro zavrnili, na ministrstvu za gospodarstvo pa zagotovili, da bodo urad za varstvo konkurence pozvali, naj to preuči in ustrezno ukrepa. Enako je danes zagotovil Janša. Vlada bo namreč po njegovih besedah urad pozvala, naj takšne informacije preveri. Vauhnik se strinja, da bi lahko bilo glede na napovedani odstotek podražitve in veliko število proizvodov "zadaj nekaj drugega". Kakšni so razlogi, da so ti odstotki tako visoki, Vauhnik ne ve, meni pa, da jih je težko opravičevati s podražitvijo surovin. Trgovinska zbornica sicer pravi, da je za slovensko trgovino v zadnjem obdobju značilno zniževanje marž, "ker prihaja do racionalizacije poslovanja in posledično zmanjševanja stroškov režije trgovine". Po ugotovitvah Urada RS za makroekonomske analize in razvoj so višje cene hrane skupaj z dražjimi gorivi prispevale k višji inflaciji v Sloveniji v zadnjih mesecih. Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se po podatkih državnega statističnega urada avgusta v primerjavi z julijem v povprečju zvišale za 0,3 odstotka.
|
negative
|
8,217
|
Pred 80 leti je bilo ustanovljeno prvo odporniško gibanje, ki se je v obdobju fašistične vladavine v Italiji bojevalo za pravice Slovencev. Zgodovinarka Milica Kacin Wohinz je pojasnila, da je bila organizacija Tigr prvoprotifašistično odporniško gibanje. Po njenem mnenju je imela neprecenljivo vlogo pri poznejšemosvobodilnem gibanju med drugo svetovno vojno. "To ni bilo zgolj pasivno, temveč tudi bojevito protifašistično gibanje," je še povedala. Kacin-Wohinčeva je poudarila, da je bila organizacija zgolj ena od mnogih struj odporaprimorskih Slovencev proti fašizmu in Italiji nasploh. "Za zamolčevanje vloge tigrovcev v bližnji preteklosti niso bili krivi zgodovinarji, temvečpolitiki," je še povedala. Nastanek narodnoobrambne organizacije Tigr je povzročila italijanska nasilna raznarodovalnapolitika nad primorskimi Slovenci. Ti so namreč po prvi svetovni vojni in razpadu Avstro-Ogrskeprišli pod Kraljevino Italijo. V njej so bili izpostavljeni pritisku nasilnega italijaniziranja, kise je še okrepil, ko so oblast prevzeli fašiti. Temelji organizacije so bili zasnovani na skrivnem sestanku skupine primorskih Slovencevsredi septembra 1927 na Nanosu. Ime je organizacija dobila po začetnicah mest Trst, Istra, Goricain Reka (Tigr). Prvi spopad z okupatorji že maja 1941 Med drugo svetovno vojno so se pripadniki organizacije zapletli tudi v prvi oboroženi spopadz okupatorji. Tako se je že 13. maja 1941 skupina tigrovcev na Mali gori nad Ribnico spopadla zitalijansko patruljo. Mnogi tigrovci so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanskim vrstam.Drugi, vključno z neuradnim vodjem organizacije Albertom Rejcem, pa so sodelovanje v odporniškem gibanju pod vodstvom komunistovzavrnili. Tigrovci med žrtvami KP Osvobodilna fronta nikoli ni priznala organizacije Tigr kot posebne skupine, vodstvokomunistične partije pa je nekatere tigrovce likvidiralo že v času vojne. Preživeli tigrovci sobili po drugi vojni potisnjeni na rob političnega in družbenega življenja, bili pa so tudi podstalnim nadzorom tajne službe. Zvečer bo v Sežani slovesna akademija ob 80. obletnici ustanovitve te primorskenarodnoobrambne organizacije, na kateri bosta slavnostna govornika pisatelj Boris Pahor in predsednik vlade Janez Janša.
|
neutral
|
8,218
|
Poslanec SDS Branko Grims je zbiranje podpisov za kakovostno javno šolstvo s strani Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) označil za politično akcijo, ki ne koristi slovenskemu šolstvu. Branko Grims je na današnji novinarski konferenci povedal, da se je poslanska skupina SDS minuli četrtek sestala s glavnim tajnikom Sviza Branimirjem Štrukljem, kjer so po besedah Grimsa dosegli soglasje o vseh ključnih odprtih vprašanjih, tudi glede možnosti financiranja glede na število učencev. Grims pravi, da se bodo v SDS kljub temu držali dogovora in iz predlaganega zakona v celoti črtali možnost financiranja po glavi učenca. "Pa čeprav je v zakonu ta možnost obstajala zgolj kot možnost," je dejal ob tem. Dodal je,da so že v petek vložili nekatera dopolnila k zakonu, ki po poslančevih besedah odpravljajo prav vse kritične točke. Grims vztraja pri stoodstotnem financiranju zasebnih šol "Tovrstne aktivnosti sindikata otežujejo vsakršne nadaljnje možnosti dogovarjanja," je še povedal poslanec SDS. Sicer pa se je Štrukelj minulo sredo sestal tudi s predstavniki ministrstva za šolstvo in tudi tam so, tako pravi Grims, dosegli soglasje o vseh ključnih odprtih vprašanjih. Edino odprto vprašanje po besedah Grimsa ostaja financiranje zasebnih šol. Dejal je, da vztrajajo pri njihovem stoodstotnem financiranju. Poslanec SDS je morebitnim pobudnikom referenduma o tem vprašanju še sporočil, da bi stroški tovrstnega referenduma zadostovali za 12 let financiranja zasebnih šol. Širca: Ne gre za reforme, gre za revolucijo Opozicijski poslanci Majda Širca (NP), Majda Potrata (SD), Barbara Žgajner Tavš (SNS), Rudolf Moge (LDS) in Slavko Gaber (samostojni poslanec) pa so pred četrtkovo obravnavo novel zakonov o osnovni šoli ter organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja na matičnem odboru v DZ poudarili pomen javne predstavitve mnenj. Menijo, da je ta nujno potrebna pred nadaljnjo obravnavo na odboru, saj vse kaže na to, da gre za spremembe brez dogovora s stroko. Potrata je dejala, da je opozicija podpisala predlog za razširitev seje odbora DZ za kulturo,šolstvo in šport z zahtevo po javni predstavitvi mnenj v zvezi z obema predlaganima zakonoma. "Opozicija nikoli ni trdila, da spremembe na šolskem področju niso potrebne, zahtevala pa je jasne, pregledne, strokovne predloge za vse ukrepe, ki jih načrtovane spremembe napovedujejo,"je pojasnila. Širca je menila, da na področju šolstva ne gre le za reforme, ampak za revolucijo. Dodala je,da ostaja minister Zver v zagovoru sprememb obeh zakonov sam na enem bregu, medtem ko je vsa zainteresirana javnost na drugem. "Če bo šel tako naprej, bo dokazal, da rekonstrukcija vlade ni bila popolna," je menila. Gaber pa je dejal, da sistem potrebuje nadgrajevanje, vendar domišljeno nadgrajevanje. Dopolnila po njegovem mnenju nakazujejo, v kateri smeri bi morala stroka najprej razpravljati. Na predlog sindikatov je bilo vloženih več kot 70 dopolnil. Meni, da je na področju zasebnih šol mogoče dograditi sistem, predlaga pa, da ostane delež javnega financiranja takšen, kot je danes,torej 85-odstoten. Gaber predlaga tudi možnost za več ur pouka.
|
neutral
|
8,219
|
Kosova komisija je vrhovno državno tožilstvo zaradi neukrepanja glede nadzorovanja družine Strojan januarja letos osumila korupcije. Nadzorovanje naj bi namreč kršilo človekove pravice. Nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je januarja letos državno tožilstvo opozoril, da je šlo pri nadzorovanju razseljene družine Strojan, ki je takrat prebivala v Postojni, za kršenje človekovih pravic. Tožilstvo ob Hanžkovemu opozorilu ni ukrepalo, saj je presodilo, da ne obstaja sum, da bi policija nezakonito izvajala prikrite preiskovalne ukrepe ali kako drugače kršila človekove pravice. Hanžek je zato sprožil postopek pred komisijo za preprečevanje korupcije, ki je ugotovila, da delovanje policije ni bilo zakonito in za mnenje povprašala še strokovnjake s katedre za kazensko pravo na ljubljanski pravni fakulteti. drago kos Stroka je po besedah Kosa pritrdila komisiji. © BOBO Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos je danes povedal, da je stroka presodila, da je bilo ravnanje policije nezakonito, ravnanje državnega tožilstva pa sporno. Tožilstvo bi po njihovem mnenju prijavo varuha človekovih pravic moralo obravnavati kot kazensko ovadbo, namesto da je v pičlih sedmih dneh izdalo le deklarativno mnenje. Po Kosovih besedah se strokovno mnenje sklicuje na zakon o kazenskem postopku, ki pravi, da bi moralo tožilstvo reagirati tudi, če do njega pride glas o kaznivem dejanju, pa naj bo to pisno, ustno ali telefonsko obvestilo. Zaradi zahtevnosti okoliščin in splošne občutljivosti primera, v katerega sta bili vpleteni država in deprivilegirana skupina ljudi, bi moralo po mnenju pravne stroke vrhovno državno tožilstvo tako obvestilo varuha kot ovadbo obravnavati in temeljito analizirati vsa dejanska in pravna vprašanja. Kos je danes pojasnil, da je tožilstvo s takim ravnanjem omogočilo korist posameznikom v policiji, ki so se tako izognili presojanju korektnosti svojega ravnanja, kar je po mnenju komisije oblika premoženjske koristi. "Komisija preverja, ali je bilo kršeno dolžno ravnanje uradnih oseb in ali je bila s tem komu omogočena korist, ki je lahko premoženjska ali nepremoženjska, " so zapisali v obrazložitvi. Policija: Ravnali smo v skladu z zakonom Na to so se že odzvali na ministrstvu za notranje zadeve, kjer so zatrdili, da je policija v navedenem primeru ravnala skladno z zakonom o policiji in drugimi predpisi ter v vseh primerih naredila vse za zagotovitev varnosti življenja ljudi, njihove osebne varnosti in premoženja. Obenem so poudarili, da policisti v nobenem primeru niso izvajali tajnega opazovanja niti niso ovirali delovanja varuha človekovih pravic.
|
negative
|
8,220
|
DeSUS, razočaran nad potekom zamenjave državnega sekretarja Dorjana Marušiča, bo izstopil iz vladne koalicije, če bo DZ sprejel novelo zakona o žrtvah vojnega nasilja. Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Žnidaršič je pojasnil, da niso bili nikoli dovolj upoštevanja vredni koalicijski partner, zadnji dogodki z nepričakovano zamenjavo Marušiča na ministrstvu za zdravje pa so po njegovih besedah "sodu izbili dno". Ob tem je Žnidaršič opozoril, da je Anton Rous še vedno državni sekretar v kabinetu predsednika, čeprav ga DeSUS že dolgo časa ne podpira več. Od koalicije v DeSUS pričakujejo "realizacijo, ne pa zgolj obljube", saj bodo v nasprotnem zapustili vlado. Tanko: špekulacije o izstopu DeSUS so prenagljene Na grožnje najmanjše koalicijske stranke se je odzval vodja poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Jože Tanko. Po njegovem mnenju so špekulacije o izstopu DeSUS iz koalicije prenagljene. "Stvari se bodo na sestankih ustrezno uredile, " je ob tem še pojasnil Tanko. Sicer pa je Tanko še spomnil, da mora vsak državni sekretar ob prenehanju mandata ministra novemu ministru ponuditi svoj odstop. Novi minister pa sam odloča o tem, ali bo odstop sprejel. Podobnega mnenja tudi na ministrstvu za zdravje Podobno kot Tanko so zadnje zahteve DeSUS obrazložili tudi na ministrstvu za zdravje. Po njihovem mnenju ima vsak minister pravico, da si samostojno izbira najožje sodelavce. Prav tako pa se vlada s prenehanjem funkcije dosedanjega državnega sekretarja ne bo seznanila, saj mu je ta prenehala v skladu z zakonom. DeSUS tudi o žrtvah vojnega nasilja Sicer pa je DeSUS SDS poslal predlog sprememb šestega člena zakona o žrtvah vojnega nasilja. Ta predvideva, da statusa žrtve vojnega nasilja ali pravic po tem zakonu ne more pridobiti oseba, za katero lahko kdorkoli dokaže, da je prostovoljno sodelovala z okupatorji v škodo prebivalstva in pripadnikov osvobodilnega gibanja ali pa je pripadala oboroženim enotam, ki so sodelovale z okupatorji.
|
neutral
|
8,221
|
Slovenija sprejema jedrsko realnost, zato je na Dunaju podpisala izjavo o pristopu h globalnemu partnerstvu za jedrsko energijo. Slovenija je poleg desetih povabljenih držav podpisala izjavo o pristopu h globalnemu partnerstvu za jedrsko energijo (Gnep). Namen pobude je širiti dostop do jedrske energije v civilne namene. Izjavo je na ministrskem sestanku na Dunaju v imenu Slovenije podpisal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. V sklopu prihodnjega sodelovanja v pobudi naj bi se razvijal mednarodni sporazum glede širitve uporabe čiste, varne in konkurenčne jedrske energije, s katero bi oskrbovali naraščajoče potrebe po električni energiji. Skozi partnerstvo naj bi se predstavile napredne tehnologije jedrskega cikla, s čimer bi se izboljšala varnost oskrbe z energijo na način, ki je prijazen okolju. Partnerstvu, ki so ga lani sprožile ZDA, so se maja letos pridružile še Rusija, Francija, Japonska in Kitajska. Poleg Slovenije pa so zdaj izjavo podpisale še Avstralija, Bolgarija, Gana, Madžarska, Jordanija, Kazahstan, Litva, Poljska, Romunija in Ukrajina. Slovenija se je za podpis, ki ni pravno zavezujoč, odločila, ker je jedrska energija realnost, usmeritve pa kažejo, da bo tako tudi v prihodnosti. Gre namreč za čisto energijo, ki je tudi varna. Brez nje bi se količina izpustov toplogrednih plinov povišala za 60 odstotkov.
|
positive
|
8,222
|
Mestni svetnik Miha Jazbinšek (Zeleni Slovenije) je opozoril na proračunske prevare v rebalansu letošnjega proračuna Mestne občine Ljubljana, ki ga bo mestni svet obravnaval v ponedeljek. Jazbinšek je prepričan, da župan Zoran Janković javnost zavaja s podatkom, da v proračunu ni denarja. Nepotrebno in nedopustno se mu zdi tudi zadolževanje v višini 24 milijonov evrov, županu pa očita še prikrivanje prilivov od podpisanih pogodb za donacije. Jazbinšek je predstavil analizo polletne in sedemmesečne realizacije mestnega proračuna. Kot je dejal, je bilo konec julija neporabljenih 16 milijonov evrov, skupaj z lanskim presežkom pa kar40 milijonov evrov, zato ocenjuje, da župan zavestno prikazuje manjše prihodke v mestni proračun. Nepotrebno in nedopustno se mu zdi tudi zadolževanje MOL v višini 24 milijonov evrov, saj je bil dolg že na začetku leta 2007 okoli 66 milijonov evrov oziroma 30,2 odstotka prihodkov, po rebalans upa bo znašal okoli 90 milijonov evrov oziroma 41,2 odstotka. Dovoljeno zadolževanje je sicer 20odstotkov, je pojasnil Jazbinšek in dodal, da je na sporna dejstva v predlogu odloka o rebalansu mestnega proračuna pisno opozoril tudi finančnega ministra Andreja Bajuka.
|
neutral
|
8,223
|
Evropski komisar za večjezičnost Leonard Orban je danes na uradnem srečanju s slovenskim ministrom za šolstvo in šport Milanom Zverom podprl načrte za uvedbo drugega tujega jezika že v prvi triadi osnovnega šolstva. Skupaj z Zverom je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal, da je to tudi eden glavnih ciljev Evropske komisije pri vzpodbujanju jezikovne raznolikosti v Evropski uniji. Orban in Zver sta govorila predvsem o pripravah na slovensko predsedovanje EU v prvi polovici prihodnjega leta in o multikulturnem dialogu, ki je ena izmed prioritet slovenskega predsedovanja. Orban je Zveru predstavil tudi strategijo Evropske komisije na področju izobraževanja in pri tem poudaril, da je ena izmed prioritet Evropske komisije učenje tujih jezikov, oziroma vsaj še dveh tujih jezikov ob maternem jeziku, zato tudi podpira slovenske načrte za uvedbo drugega tujega jezika v osnovno šolstvo. "Naš glavni cilj na ravni EU je vzpodbujanje jezikovne raznolikosti," je dejal Orban in poudaril, da je vseh 23 jezikov v EU enakopravnih. Dejal je tudi, da v Evropi ne smemo nikoli dovoliti, da bi postala talilni lonec in da bi prišlo do stapljanja kultur in jezikov. Orban je pri tem poudaril še, da je enakopravnost jezikov v EU in prevajanje uradnih dokumentov v 23 uradnih jezikov tudi vprašanje demokracije. "Vsak ima pravico, da razume in da je razumljen," je pojasnil in opozoril, da 40 odstotkov državljanov EU govori samo svoj materni jezik. Zato so po njegovem mnenju tudi sredstva, ki jih EU porabi za veliko število prevajalcev (po njegovih navedbah naj bi šlo za približno 1,1 milijarde evrov na leto) "dobro porabljen denar". Na srečanju je sodeloval tudi norveški minister za izobraževanje in raziskave Ojsten Djupedal, pri čemer sta z Zverom napovedala, da bosta junija prihodnje leto v Oslu pripravila skupno konferenco na temo multikulturalizma. Pri tem sta oba ministra izpostavila tudi velik pomen tega, da bo do te konference prišlo v kaki nečlanici EU. Orban se bo sestal še z ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem, pa tudi z državnim sekretarjem za evropske zadeve Janezom Lenarčičem, popoldne pa se bo v Piranu udeležil tudi odprtja prenovljene osnovne šole Vincenzo in Diego de Castro s poukom v italijanskem jeziku. Komisar se bo med obiskom srečal tudi s predstavniki državnega zbora in s predstavniki Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ter tujih kulturnih inštitutov, ki delujejo v Sloveniji.
|
positive
|
8,224
|
Pravni zastopnik družine Strojan je vložil kazensko ovadbo zoper neznane policiste, in sicer zaradi kaznivega dejanja kršitve enakopravnosti. Pravni zastopnik družine Strojan Aleksander Čeferin je danes na vrhovno državno tožilstvo v Ljubljani vložil kazensko ovadbo zoper neznane policiste Policijske postaje Grosuplje, in sicer zaradi kaznivega dejanja kršitve enakopravnosti. V soboto so namreč trije člani družine Strojan želeli obiskati Elko Strojan, ki od četrtka znova biva na svoji parceli v Ambrusu. Kot je zapisano v ovadbi, policisti trojici niso dovolili priti do zemljišča z utemeljitvijo, da Romi – Strojanovi – ne smejo naprej. Aleksander Čeferin © Bobo V ovadbi je med drugim zapisano, da so policisti omenjene tri člane družine – gre za Sandija, Jasno in Miho Marinka Strojan – zaustavili na cesti tik pred Ambrusom. Druge ljudi slovenske narodnosti so medtem mirno spuščali po poti naprej. Policisti PP Grosuplje, ki se niso hoteli predstaviti, so zaradi razlike v narodnosti, rasi in barvi oškodovance prikrajšali za temeljno človekovo pravico do svobode gibanja. Gre torej za kaznivo dejanje kršitve enakopravnosti, ki ga je storila uradna oseba z zlorabo uradnega položaja, je zapisano v ovadbi. Da Strojanovim niso dovolili nadaljevati poti proti Ambrusu, so potrdili tudi na grosupeljski policijski postaji. Povedali so še, da je trenutno v veljavi omejitev gibanja, ki velja za vse tiste, katerih navzočnost bi lahko povzročila ogrožanje varnosti oziroma nerede. Omejitev velja do preklica. Del družine, ki znova biva na zemljišču v Ambrusu, je od občine Ivančna Gorica minuli teden prejel odločbo. Ta jim narekuje, da na omenjenem zemljišču ne smejo taboriti oziroma kako drugače bivakirati. Kot je pojasnil župan Ivančne Gorice Jernej Lampret, je odločba v skladu z zakonodajo, ki prepoveduje bivakiranje na območju vodnih virov. Lampret je dejal, da so v odločbi predvidene tudi sankcije, in sicer naj bi bila družina prisilno odstranjena z zemljišča, če z njega ne bo prej odšla sama. V katerem roku naj bi se to zgodilo, Lampret ni želel govoriti. Cesta med Zagradcem in Ambrusom pa po njegovih besedah ni zaprta, temveč je odprta "pod posebnimi pogoji". Sicer pa celoten del družine, ki je v četrtek zapustil začasno bivališče v Rojah, ostaja na zemljišču v Ambrusu, kar sta potrdila tako Elka Strojan kot Čeferin. Elka je dejala, da bi morali po zahtevah občine do danes zapustiti zemljišče, vendar ne nameravajo oditi. Povedala je še, da se širijo govorice, po katerih naj bi se danes zbrali Ambrušani in jih poskušali na silo pregnati.
|
negative
|
8,225
|
Notranji ministri EU so odločili, da bodo Hrvati lahko v Slovenijo, Italijo in na Madžarsko tudi po širitvi schengenskega prostora vstopali z osebno izkaznico. Notranji ministri Evropske unije so danes v Bruslju sprejeli odločitev, da bodo lahko hrvaški državljani v Slovenijo, Italijo in na Madžarsko tudi po širitvi schengenskega prostora, predvideni za konec leta, vstopali z osebnimi izkaznicami, poleg katerih pa bodo morali imeti s seboj tudi posebne kartone z osebnimi podatki, ki jih bo treba žigosati ob vstopu v državo in izstopu iz nje,je ob robu zasedanja ministrov povedal slovenski pristojni minister Dragutin Mate. Ministri so namreč "po dolgotrajnih pogajanjih našli kompromis" in tako potrdili rešitev s kartoni, ki jo je predlagala Slovenija, je pojasnil Mate. "Rešitev je bila na koncu sprejemljiva za vse," je dejal. Pravna služba sveta EU je ocenila, da je takšna rešitev v skladu s schengenskim pravnim redom. Kartone, na katerih bodo ime in priimek, številka osebne izkaznice ter prostor za vstopne in izstopne žige, bo izdajala Hrvaška, je še povedal Mate. Ministri so se dogovorili tudi, da bo čez dve leti opravljena ocena te prakse, s katero bo preverjeno, ali se pojavljajo zlorabe, je razložil minister. Hrvati zadovoljni Dejstvo, da bodo lahko hrvaški državljani v sosednje države vstopali z osebnimi izkaznicami, je edinstven primer v praksi EU, kakršnega doslej ni bilo in ga tudi ne bo, je danes izjavil pomočnik hrvaške zunanje ministrice za odnose z EU Neven Pelicarić. Dodal je, da današnja odločitev EU kaže na poseben status Hrvaške v odnosu z unijo. Povedal je še, da je Hrvaška že več let na "belem seznamu" EU, kar pomeni, da hrvaški državljani ne potrebujejo vizuma za vstop v EU, Hrvaška pa ni nevarna niti kot izhodišče za nezaželene migracije ali terorizem.
|
positive
|
8,226
|
Predlog zakona o preprečevanju nasilja v družini naj bi zmanjšal nasilje v družini in žrtvam omogočil strokovno pomoč. Vlada je na seji sprejela predlog zakona o preprečevanju nasilja v družini, katerega namen je zmanjšati nasilje v družini, omogočiti žrtvam takojšnjo strokovno pomoč in zagotoviti delo tudi s povzročiteljem nasilja. Po besedah ministrice za delo, družino in socialne zadeve Marjete Cotman gre za prvi sistemski zakon na tem področju v Sloveniji in po njenem je za sprejetje zakona skrajni čas, saj bi ga potrebovali že pred desetimi leti. Gre za prvi tovrstni zakon S sprejemom zakona o preprečevanju nasilja v družini bomo uresničili tudi eno izmed nalog vlade, ki predvideva nastanek zakona na področju preprečevanja nasilja v družini. Poslanka SDS Eva Irgl Po besedah direktorice direktorata za družino na ministrstvu za delo Majde Erzar je zakon o preprečevanju nasilja v družini prvi zakon, ki bo opredelil ta pojav. V zakonu se nasilje v družini ne veže zgolj na določeno skupino žrtev, čeprav raziskave kažejo, da so najpogostejše žrtve otroci in ženske. Pristojnim ustanovam in nevladnim organizacijam se nalaga zagotavljanje pomoči vsem žrtvam, tudi starejšim družinskim članom, ljudem z gibalnimi, senzornimi in intelektualnimi oviranostmi ter moškim kot žrtvam nasilja. Zakon kot nasilje v družini opredeljuje pet oblik nasilja (fizično, spolno, psihično, ekonomsko in zanemarjanje) in podaja definicijo vsake od njih, je pojasnila Erzarjeva. Zakoni z različnih področij urejajo posamezne vidike nasilja v družini, kar pomeni, da mora žrtev sprožati različne pravne postopke za ureditev nevzdržnih razmer, ki jih je povzročilo nasilje v družini. Poleg tega je odgovornost za obravnavanje žrtve razpršena med različne ustanove. Zato ta predlog zakona po besedah Majde Erzar odpravlja oziroma zmanjšuje navedeni značilnosti tega pojava pri nas in na tako zagotavlja ustreznejšo pomoč žrtvam nasilja v družini. Zakon za vse, povezane z nasiljem Poslanka SDS Eva Irgl se zaveda, da je zakon le eden izmed korakov, s katerim se izraža podpora vsem, ki se bojujejo z nasiljem v vseh oblikah. Tudi poslanka NP Majda Širca je dejala, da zakon podpirajo, kot so do zdaj podpirali težnjo, da se zakon pripravi. Po njenih besedah bi bilo "optimalno", da bi zakon začel veljati v paketu s spremembami družinskega in kazenskega zakonika, saj se bodo spremembe nanašale tudi na to področje. Črna statistika Ocene tujih raziskav kažejo, da je vsaka peta ženska vsaj enkrat žrtev nasilja svojega partnerja. Podobne so tudi ocene o nasilju staršev nad otroki. Pri nastajanju zakona so sodelovale tudi nevladne organizacije, ki se pri svojem delu srečujejo s tem pojavom. Generalna sekretarka Belega obroča Slovenije Vlasta Nussdorfer je povedala, da gre pri zakonu o preprečevanju nasilja v družini za povezovanje vseh, ki zagotavljajo pomoč žrtvam nasilja, pa tudi storilcem. Kot pravi, bo pomembna prioriteta pri reševanju načrt pomoči, nevladne organizacije pa bodo v prihodnje lahko sodelovale tudi v razširjeni ekipi centrov za socialno delo. Tudi Nussdorferjeva je izpostavila v zakonu predvideno brezplačno pravno pomoč žrtvam in spremljevalca žrtve. V Sloveniji uradno statistiko nasilja v družini vodi le policija Če se ob ugotovljenih primerih nasilja v družini kot kaznivega dejanja upošteva še nasilje v družini kot prekršek, pa ugotovimo, da se je v zadnjih desetih letih število primerov nasilja v družini povečalo za kar 73 odstotkov.
|
neutral
|
8,227
|
Kandidata za predsednika nove stranke Zares sta postala predsednik Društva brezposelnih in socialno ogroženih Slovenije Ivan Cencelj in nekdanji generalni sekretar LDS Gregor Golobič. Golobič je potrdil, da sta s Cencljem podala soglasje h kandidaturi. Kot je še dejal, o predsedniku nove stranke ne bo odločal kongres, temveč ga bodo volili vsi člani združenja, njihovo odločitev pa bodo nato uradno potrdili na strankinem ustanovnem kongresu. Volitve bodo potekale po pošti, začnejo pa se prihodnji teden in bodo trajale do ustanovitvenega kongresa, je povedal. Več o tem, kdaj naj bi kongres potekal, in podrobnosti o volitvah predsednika nameravajo v stranki Zares razkriti v ponedeljek. Glede dometa nove stranke na parlamentarnih volitvah 2008 Golobič ni želel špekulirati. Po njegovih besedah je potencial stranke velik, "rezultat pa bo odvisen predvsem od nas in naše verodostojnosti ter od tega, kako bomo znali drugačnost izpeljati tudi v praksi," je še dejal. Za volitve predsednika Zares je bilo sicer evidentiranih 12 kandidatov, od tega osem članov združenja, vendar razen Cenclja in Golobiča soglasja h kandidaturi ni dal nihče drug.
|
neutral
|
8,228
|
Ob drugi obletnici referenduma o Radioteleviziji Slovenija Liberalna akademija izraža zaskrbljenost nad stanjem RTVS. Pred drugo obletnico referenduma o zakonu o Radioteleviziji Slovenija so na Liberalni akademiji izrazili zaskrbljenost nad položajem na omenjeni televiziji. Po njihovem mnenju je RTV postala sinonim za politične pritiske in šikaniranja novinarjev, zakonska določila pa so ostala neizpolnjena. Nasprotno pa poslanec Slovenske demokratske stranke Branko Grims izraža prepričanje, da je prav omenjeni zakon preprečil vpliv dnevne politike na delovanje RTVS. Parlamentarni program, nižja naročnina in neodvisnost Po mnenju Liberalne akademije je zakon poleg vedno večjega vpliva politike na Zavod RTVS ostal tudi neuresničen v nekaterih njegovih členih. © BOBO Na Liberalni akademiji so tako spomnili, da se od uveljavitve zakona naročnina za RTV ni znižala, kot je bilo obljubljeno v zakonu. Prav tako so ostali neuresničeni tisti členi zakona, ki govorijo o tretjem parlamentarnem programu. Najbolj pa so kritični do neodvisnosti RTVS, saj naj bi bila po mnenju Liberalne akademije prav ta najbolj na udaru sedanje oblasti. Grims: Očitki so neupravičeni Po Grimsovem mnenju se je prav z uveljavitvijo zakona zmanjšal vpliv politike na delovanje RTVS. © BOBO Na očitke Liberalne akademije se je že odzval poslanec Slovenske demokratske stranke Branko Grims. Po njegovem mnenju so vsi očitki glede obvladovanja nacionalke s strani sedanje oblasti neupravičeni. Je pa bila po njegovih besedah RTV pred uveljavitvijo zakona v naročju "matere partije", kar po njegovem dokazujeta tudi pismi "Dragi Borut" in "Dragi Tone". Glede očitkov o naročnini za RTVS se Grims ne strinja z očitki, da ta ni bila znižana. "Naročnina je bila znižana, morda pa so si ljudje to predstavljali drugače," je dejal. Zakon je po njegovih besedah tudi izrazito socialno naravnan, saj so socialno najšibkejši plačila naročnine opravičeni. Povedal je še, da bi bila v primeru neuveljavitve novega zakona o RTV naročnina danes višja za dober evro. Sicer pa Grims obžaluje, da zakon še ni v celoti izpolnjen, in ob tem upa, da bo zakon v celoti zaživel, s tem pa tudi boljša kakovost informiranosti. Do stanja na RTVS kritični tudi na Omizju združenja Zares Do stanja na javni RTVS so bili kritični tudi udeleženci omizja "RTV Slovenija dve leti pozneje" združenja Zares. Po besedah Marka Milosavljeviča z ljubljanske fakultete za družbene vede komercializacija RTVS poteka že vse od začetka 90. let. Težava je po njegovem v tem, da omenjena televizija pri tem ni uspešna. Obenem je opozoril na čedalje nižjo gledanost osrednje informativne oddaje na RTVS, po njegovih podatkih je TV Dnevnik minuli ponedeljek dosegel 29-odstotno gledanost, konkurenčni 24ur pa 43-odstotno. Po njegovih navedbah se je znatno znižala tudi raven strokovnosti na nacionalki. Po besedah profesorja na ljubljanski fakulteti za družbene vede Vlada Miheljaka položaj ni tako slab, kot se je napovedovalo pred referendumom, temveč je še slabši. Po njegovem mnenju se je namreč z omenjenim referendumom zgolj "institucionaliziralo" prejšnje stanje.
|
neutral
|
8,229
|
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) zahtevajo, naj se osnovne plače usklajujejo s cenami življenjskih potrebščin in produktivnostjo na ravni dejavnosti. Delodajalce ostro opozarjamo, da bomo za uresničevanje zahtev uporabili vse metode sindikalnega boja, 17. novembra se bomo v Ljubljani zbrali na velikih delavskih demonstracijah. Če na naše zahteve ne bodo pristali, bomo sredi januarja pripravili splošno generalno stavko našega članstva,so napovedali v ZSSS. "Danes smo priča klasičnemu spopadu med delom in kapitalom, ki se kaže v zavlačevanju pri pogajanjih o panožnih kolektivnih pogodbah," je dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič. Dodal je, da delodajalci delavcem zanikajo pravico usklajevanja plač s produktivnostjo. "Če imamo evropske cene, dobičke in nagrade menedžerjem ter evropsko storilnost, naj delavci dobijo tudi evropske plače," je bil odločen. Naše zahteve so realne in uresničljive. Če delodajalci nanje ne bodo pristali, bo v Sloveniji konec socialnega miru, so prepričani v ZSSS. "Če imamo evropske cene, dobičke in nagrade menedžerjem ter evropsko storilnost, naj delavci dobijo tudi evropske plače," je bil odločen Dušan Semolič. © BOBO Predstavniki sindikatov so zavrnili trditve delodajalcev, da bodo imele te zahteve za posledico odpuščanje ali stečaje, saj je to po njihovem mnenju posledica slabega dela uprav. "Prišlo je do zvišanja cen hrane, elektrike, vrtcev, zavarovanj, v zdravstvu," je povzel Semolič in spomnil, da Slovenija med državami območja evra ugotavlja najvišjo inflacijo. Pri tem je soodgovorna tudi država, ki bi morala popraviti zakon o minimalni plači, spremeniti krivična pravila pri socialnih transferjih in na pokojninskem področju ter končno sprejeti zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, je poudaril Semolič.
|
neutral
|
8,230
|
Predsednik vlade Janez Janša se je v sklopu zasedanja Generalne skupščine ZN srečal z Banom Ki Munom in obiskal "točko nič". Predsednik vlade Janez Janša se je v sklopu obiska v New Yorku, kjer se udeležuje zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov, srečal z generalnim sekretarjem Organizacije združenih narodov Banom Ki Munom, s katerim sta govorila o prednostnih nalogah ZN in Evropske unije v času predsedovanja povezavi. O Kosovu in podnebnih spremembah Na srečanju z Banom Ki Munom je Janša govoril predvsem o prioritetah slovenskega predsedovanja EU prihodnje leto. © BOBO Kot je dejal Janša sta v pogovoru z Ban Ki Munom pregledala prioritete slovenskega predsedovanja EU. ˝V zvezi s tem smo govorili o pripravah na konferenco ZN o podnebnih spremembah decembra na Baliju,˝ je dejal Janša. Dodal je še, da je ˝prihodnje leto tudi leto medkulturnega dialoga, kar je ena od prioritet slovenskega predsedovanja˝. Poleg tega pa sta se dotaknila tudi vprašanju prihodnjega statusa Kosova. Kot je povedal Janša, sta z Banom ugotovila, da so bila uvodna pričakovanja bolj optimistična - v smislu, da se bo vprašanje statusa Kosova lahko rešilo že letos. "Tako, kot se je sedaj obrnilo, pa bo to eno težjih vprašanj, s katerimi se bomo ubadali v prvi polovici prihodnjega leta," je poudaril. Srečanje s Solano Janša se je sestal tudi z visokim predstavnikom EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierjem Solano. Seznanil ga je s pismom, ki ga je poslal evropskim kolegom v zvezi z vprašanjem Kosova in vprašanji, ki bi jih morali na Zahodnem Balkanu reševati prioritetno. Janša obiskal tudi ˝točko nič˝ Predsednik vlade Janez Janša, ki bo obisk v New Yorku zvečer po našem času zaključil z nastopom na splošni razpravi tokratnega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov, je sicer že obiskal prizorišče terorističnih napadov v ZDA 11. septembra 2001 na jugu Manhattna oziroma t.i. točko nič. Janša si je ogledal gradbišče, kjer sta nekoč stali stolpnici Svetovnega trgovinskega centra (WTC), zvečer pa se je srečal s predstavniki slovenske skupnosti v New Yorku. Vpisal pa se je tudi v spominsko knjigo in, kot so sporočili iz slovenske delegacije, zapisal: ˝ Iskren prikaz bolečine in tragike z vidika teh, ki so postali udeleženci 9/11, dnevu, ki je spremenil pogled sveta na vprašanje vojne in miru. Čutimo z bolečino vseh, ki so tu izgubili najdražje, in delamo vse, kar je v naši moči, da se nikjer nikoli kaj takega ne bi več povrnilo˝. Na številnih srečanjih tudi Rupel Janša je obisk v New Yorku izkoristil tudi za obisk muzej na mestu, kjer sta se 11. septembra 2001 zrušila ˝dvojčka˝. © BOBO
|
positive
|
8,231
|
Vlada je Iva Vajgla razrešila dolžnosti varovanja tajnih podatkov za čas, ko je bil minister za zunanje zadeve, in Rada Bohinca za čas, ko je bil minister za notranje zadeve. Predlagani sklep bo omogočil, da se parlamentarni komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb zagotovijo pogoji za izvedbo nalog iz zahtevka za razrešitev dolžnosti varovanja tajnosti podatkov. Vlada je Vajgla in Bohinca razrešila prav na zahtevo parlamentarne komisije za nadzor obveščevalno varnostnih služb. 19. septembra je poslanska skupina SDS zahtevala sklic nujne seje parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, na kateri naj bi opravili razgovor z nekdanjim ministrom za notranje zadeve Radom Bohincem in nekdanjim zunanjim ministrom Ivom Vajglom. Pogovor z nekdanjima ministroma naj bi glede na nekatere nasprotujoče si izjave razjasnil, ali sta bila obveščena glede domnevnega dogovarjanja med Janezom Janšo in Ivom Sanaderjem. Poslanec SDS Miro Petek je zahtevo navezal na izjavo poslanca SD in nekdanjega premiera Antona Ropa, da je Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) pred parlamentarnimi volitvami leta 2004 v sklopu mednarodnega spremljanja zvez ujela prisluhe, ki so se nanašali predvsem na incidente v Piranskem zalivu, za katere naj bi se dogovarjala tedanji Janša in Sanader. Petek se je pri tem navezal tudi na Ropove izjave v pogovoru za tednik Mladina, ko je dejal, da o dogajanju ni bil obveščen le on, ampak še kar nekaj ljudi, med njimi vsaj še notranji in zunanji minister. Pri tem je Petek spomnil, da je nekdanji direktor agencije Iztok Podbregar po drugi strani na seji komisije dejal, da je bil z vsemi informacijami Sove seznanjen le Rop kot takratni premier.
|
neutral
|
8,232
|
Po dogovoru z odvetnikom Aleksandrom Čeferinom se je Elka s sinom Mirkom že vrnila v prestolnico, drugi člani družine pa naj bi jima kmalu sledili. To očitno pomeni, da so Strojanovi sprejeli ponudbo vlade o zamenjavi zemljišča v Ambrusu z novim vljubljanski občini, ki jo je Čeferinu danes dopoldne predstavil okoljski minister Marjan Podobnik. Za javnost ostaja nova lokacija za zdaj skrita. Na sestanku, ki se ga je udeležil tudi direktor urada vlade za narodnosti Stanko Baluh, so se dogovarjali predvsem o menjalni pogodbi, stalni nastanitvidružine Strojan in na Čeferinov predlog tudi o možnosti čim hitrejše zaposlitve družine. Naministrstvu pojasnjujejo, da so zaradi urejanja infrastrukture na novi lokaciji, ki jo jevlada s sklepom danes predlagala družini, govorili tudi o začasnem podaljšanju bivanja v Rojah. "Če bi se družina strinjala z dogovori, bi lahko zadevo v kratkem uspešno končali,"ocenjujejo. Čeferin je sicer prejšnji teden na ministrstvo vložil pritožbo na odločbo o izvršbiglede prepovedi bivakiranja oziroma kampiranja v Ambrusu. Tja so se namreč Elka in še nekateri člani družine vrnili 13. septembra, postavili so si tudišotore. Elka je ponudbo vlade sprva komentirala: "Dokler bom živa, se moja zemlja ne bo zamenjala, četudi mi dajo grad."
|
neutral
|
8,233
|
Kakih petdeset protestnikov je s transparenti in metanjem cvetnih lističev na Šuštarskem mostu opozorilo na kršenje človekovih pravic v Mjanmaru. "Mesto shoda smo simbolično preimenovali v Mjanmar in s tihim protestom izrazili nasprotovanjezadušitvi miroljubnih demonstracij v tej državi," je povedala generalna sekretarka AmnestyInternational Slovenije Nataša Posel. Protestniki, po navedbah organizatorjev se jih je zbralo kakih petdeset, med njimi tudipredsedniški kandidat Darko Kranjc, so v reko vrgli cvetne lističe, ki predstavljajo ogrožena življenjaljudi v Mjanmaru, preimenovanje mostu pa po besedah Poslove simbolizira željo po miru. Na tragedijov tej azijski državi so opozarjali tudi z različnimi transparenti. Vojaška hunta je minuli teden nasilno zatrla najbolj množične protivladne proteste po letu1988 in pri tem aretirala več kot 2000 ljudi. Pripadniki mjanmarskih varnostnih sil so vdirali vsamostane in napadali miroljubne demonstrante s solzivcem in palicami. Proteste je pripravila AIS v sodelovanju z meditacijsko skupino Šambala. ©Dejan Mijovič/ Žurnal24 Protesti so se začeli 18. septembra kot protest proti podražitvam, ki so ogrozile dostopljudi do hrane in osnovnih potrebščin, ter nato prerasli v protest proti vojaškemu režimu. Na uliceYangona in drugih mest je nezadovoljstvo z režimom privabilo na tisoče ljudi. Na čelu protestnikovso bili budistični menihi, ki so v Mjanmaru med ljudmi zelo spoštovani. Kritike z vseh strani Oblasti v Mjanmaru so po podatkih Amnesty International odgovorne za številne kršitvečlovekovih pravic, od dolgotrajnih priporov političnih zapornikov v slabih razmerah do zapiranjaopozicijskih osebnosti. Med njimi je vodja opozicije in Nobelova nagrajenka za mir Aung San Su Kji, ki je v zadnjem hišnem priporu, popolnoma odrezana od sveta, žeod leta 2003. Organizacija opozarja tudi na široko zatiranje svobode izražanja in zunajsodneusmrtitve, mučenje ter prisilno delo in uporabo otrok za vojake. Da so razmere v Burmi, kakor se je dežela imenovala pred letom 1988, res kritične, pričajotudi opozorila Rdečega križa, ki je sicer znan po tem, da zavzema nevtralno držo in vodihumanitarne operacije v sodelovanju z oblastmi. Organizacija v svoji kritiki, ki jo je letosizrekla prvič, odkar je pred desetletjem javno kritizirala genocid v Ruandi, omenja predvsemzlorabe pripornikov, ki delajo v nemogočih razmerah brez hrane in pijače, ter razmere na meji sTajsko.
|
neutral
|
8,234
|
Vlada je sprejela predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, s katerimi bo mogoče pomagati podjetjem, ki so v poplavah utrpela škodo. Veljavni zakon obravnava škodo na stvareh in v kmetijstvu, s predlaganimi spremembami pa se ga dopolnjuje tudi s poslovno škodo. S tem se zaokrožuje obravnava škod, ki jih povzročijo naravne nesreče, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Mitja Bricelj. Vlada je z namenom zagotovitve pomoči gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom, ki so utrpeli škodo v neurju 18. septembra, že dopolnila program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje od leta 2007 do 2013. Na podlagi tega je Slovenski podjetniški sklad konec minulega tedna objavil javni poziv za pomoč podjetjem, prijave pa že prihajajo, je spomnil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Tomaž Jeršič. Po neurju © BOBO Sredstva tudi za povrnitev izpada dohodka Danes sprejeti predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč nadgrajuje omenjeni ukrep, je dodal Jeršič. Pomoč po omenjenem razpisu je namreč omejena na največ 200.000 evrov na posameznega upravičenca, z uveljavitvijo novele zakona pa bo mogoče pomagati tistim gospodarskim subjektom, ki jim je neurje povzročilo več škode od tega zneska. Medtem ko veljavni zakon o odpravi posledic naravnih nesreč določa, da se pomoč praviloma ne sme dodeliti za povrnitev negmotne škode ali izgubljenega dohodka (izjema je izpad kmetijskega pridelka), pa naj bi s predlaganimi spremembami zakona dosegli, da bi se sredstva zaradi izpada prihodka lahko dodeljevala tudi za škodo v gospodarstvu, ki se kaže v uničenju zalog in izpadu prihodka. Z obnovo bo veliko dela. © BOBO Kritje škode za stroje in opremo Predlog novele zakona tako opredeljuje možnost povračila zaradi nastale škode tudi za gospodarstvo, s čimer omogoča, da se gospodarskim subjektom krije škoda tudi za stroje in opremo, zaloge ter izpad prihodkov. Vsota povrnjenih sredstev iz državnega in občinskega proračuna ter zavarovalnine po tem predlogu ne bi smela preseči 90 odstotkov vrednosti nastale škode, je povedal Bricelj. Upravičenci so gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, zavodi in zadruge. Hkrati naj bi s predlaganimi spremembami zakona posredno spodbudili gospodarske subjekte, da zavarujejo svoje premoženje in izpad prihodkov za primere naravnih nesreč. Predvidena je namreč višja intenzivnost pomoči za take gospodarske subjekte, ki imajo že sklenjena zavarovanja, v primerjavi z ostalimi, ki tega zavarovanja nimajo.
|
neutral
|
8,235
|
Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je prizadetim občinam za odpravo škode na komunalni infrastrukturi namenila 2,3 milijona evrov pomoči. Največ sredstev, in sicer 376.000 evrov, je pripadlo občini Železniki, ki je bila v poplavah najhuje prizadeta, je pojasnil minister Ivan Žagar, ki je danes obiskal prizadeto občino. S to pomočjo je zagotovila kritje 20,3 odstotka stroškov za nujna sanacijska dela, kakor so jih ocenile občine. Čeprav je občina Železniki dobila največ sredstev, pa njen župan Mihael Prevc ni zadovoljen, saj predstavlja vsota le 16 odstotkov vse pomoči, ki je na voljo. Razlog je verjetno v dejstvu, da je občina zaradi nižjih prvotnih ocen prijavila manj škode, kot je v ujmi dejansko nastala. Po mnenju Prevca bi za nujna sanacijska dela, torej oskrbo s pitno vodo in čiščenje komunalnih voda ter vzpostavitev prevoznosti cest, potrebovali 1,8 milijona evrov. Prevc močno računa na evropska sredstva, ki so po besedah ministra že obljubljena. " Upamo, da bomo iz evropskega solidarnostnega sklada dobili sredstva vsaj za vzpostavitev vodovodnega omrežja," je dejal Prevc. Železnike je ujma najbolj prizadela. © BOBO Žagar pa je spomnil tudi na pomoč, ki jo občinam zagotavlja ministrstvo za okolje in prostor, Železniki so precej sredstev dobili tudi prek humanitarnih akcij. Na transakcijski račun občine se je nabralo že 1,2 milijona evrov, veliko denarja pa sta zbrala tudi Rdeči Križ in Karitas. Karitas zbral že 1,35 milijona evrov Na računu slednje so za pomoč prizadetim v poplavah po besedah generalnega tajnika organizacije Alojzija Štefana skupno zbrali že 1,35 milijona evrov. Preko župnijskih in škofijskih Karitas že razdelili 500.000 evrov pomoči, namenjene 1010 gospodinjstvom. Od omenjenih 500.000 evrov pomoči je približno 50 odstotkov razdeljenih na območju Škofijske Karitas Ljubljana, 35 odstotkov na celjskem območju, preostali delež pa na območjih Maribora in Kopra, je pojasnil Štefan. Začeli z obnovo bohinjske šole Minister za šolstvo in šport Milan Zver je medtem z bohinjskim županom Francem Kramarjem podpisal dogovor o zagotovitvi sredstev za sofinanciranje interventne investicije v bohinjsko osnovno šolo, ki jo je prizadel nedavna vodna ujma. Dela v vrednosti 600.000 evrov, ki jih izvaja Gradbeno podjetje Bohinj, so se že začela. Približno v mesecu in pol pa bodo otroci prve triade, ki so ostali brez učilnic v pritličju in se sedaj učijo v učilnicah osmega razreda, znova sedli za svoje šolske klopi.
|
positive
|
8,236
|
Hrvaška je oblikovala hrvaški del mešane slovensko-hrvaške komisije, ki bo določila seznam spornih točk na meji, in del mešane skupine mednarodnopravnih strokovnjakov. Mednarodnopravni strokovnjaki bodo pripravili pravni okvir za reševanje vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško. Hrvaški del obeh komisij bosta vodila Željko Bačić in Davorin Rudolf. V hrvaškem delu meddržavne komisijo za mejo, ki jo bo vodil direktor hrvaške geodetske uprave Bačić, bodo še Franjo Varga iz geodetske uprave, Branko Bolanča in Vjekoslav Majić z notranjega ministrstva, Dragan Medvedović s pravne fakultete v Zagrebu ter Andreja Metelko-Zgombić in Zoran Bradić z ministrstva za zunanje zadeve in evropske integracije, je zapisano v sporočilu za javnost, objavljenem na spletni strani hrvaške vlade. V hrvaškem delu mešane komisije, ki bo pripravila okvir za prenos spora o razmejitvi pred mednarodno telo, pa bodo poleg sopredsedujočega, svetovalca ministrice za zunanje zadeve in evropske integracije Rudolfa, še akademik Vladimir Ibler, Davorin Lapaš in Maja Seršić s pravne fakultete v Zagrebu ter Andreja Metelko-Zgombić, Irena Andrassy in Zoran Bradić z ministrstva za zunanje zadeve in evropske integracije. Slovenski del komisij bosta vodila Miha Pogačnik in Dušan Fatur Slovenska vlada je slovenska dela obeh komisij ustanovila na seji 20. septembra. Skupino slovenskih mednarodnopravnih strokovnjakov, ki bodo pripravili pravni okvir za reševanje vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, bo vodil Miha Pogačnik. V sklopu komisije bo delovala tudi koordinacijska podskupina zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, ki jo bo vodil Janko Prunk. Slovenski del mešane komisije za ugotavljanje stanja na meji med Slovenijo in Hrvaško pa bo vodil Dušan Fatur. Imen članov komisij slovenska vlada ni objavila. Bo razsodil Haag? Ustanovitev skupin je po srečanju s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem 26. avgusta na Bledu napovedal slovenski premier Janez Janša. Premierja sta takrat dosegla neformalno načelno soglasje, da bo vprašanje meje med državama na morju in spornih točk na kopenski meji reševalo Meddržavno sodišče v Haagu. Medtem ko hrvaška stran sodišče v Haagu podpira, je slovenska stran zahtevala, naj se pred sprejetjem odločitve počaka na strokovna mnenja obeh komisij.
|
neutral
|
8,237
|
Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo nedolžnost Neve Miklavčič Predan v zvezi z domnevnim klevetanjem slovenske vojske in policije glede dogodkov na Holmcu. Sodišče je zavrnilo pritožbo državnega tožilstva in potrdilo sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani. To je maja 2006 odločilo, da Predanova ni storila kaznivega dejanja klevetanja slovenske vojske in policije, ko je leta 1999 slovenske policiste in teritorialce obtožila, da so leta 1991 na Holmcu storili vojni zločin. Predanova je v odzivu na potrditev sodbe dejala, da ji sodišče s tem ponovno daje pravico do svobode govora, ki ji jo je država poskušala odvzeti. Dodala je, da je z razsodbo sodišče sum o vojnem zločinu odtegnilo stran od politike in ga postavilo tja, kamor tudi dejansko spada – to je po njenih besedah na področje, kjer se takšni zločini preiskujejo. Sodniki višjega sodišča so ugotovili, da iz predloženih dokazov ni mogoče sklepati, da je Predanova pri obtožbah za vojne zločine obtožila konkretno osebo, s čimer bi bil izpolnjen pogoj, da mora biti klevetanje uperjeno proti konkretni osebi. Prav tako so višji sodniki kot pravilno označili ugotovitev, da Predanova pred izjavo ni mogla vedeti, da je uradna preiskava ugotovila, da zločina ni bilo (ta sklep je bil po navedbah sodišča znan šele pozneje). Tudi če bi zanjo vedela, to po mnenju sodišča še ne bi mogel biti razlog, da ne bi smela misliti drugače. V nasprotnem primeru bi bila namreč po mnenju višjih sodnikov kršena njena pravica do svobode izražanja in mišljenja.
|
neutral
|
8,238
|
Nuklearno elektrarno Krško so zaradi rednega remonta po 510 dneh neprekinjenega obratovanja izklopili iz omrežja. Elektrarna, ki proizvede 20 odstotkov vse potrebne energije v Sloveniji, bo predvidoma izključena31 dni, znova pa naj bi jo priključili 6. novembra. Glavnino remontnih del predstavljajo menjava goriva, preventivni pregledi in vzdrževalni posegi ter modernizacija sistemov in opreme. Med letošnjim remontom, pri katerem sodeluje okoli 800 zunanjih sodelavcev, načrtujejo menjavo 53 gorivnih elementov od skupno 121, pa tudi inšpekcijo integritete vseh gorivnih elementov. V času remonta bo treba predvsem z nakupi v tujini nadomestiti za 300 megavatov električne energije, pri čemer pa v Elektru Slovenije večjih težav ne pričakujejo. Če bo šlo vse posreči, se bo nuklearka naslednjič zaustavila šele ob naslednjem remontu aprila 2009.
|
positive
|
8,239
|
Žreb je določil, da bo izpraznjeni poslanski sedež Mojce Kucler Dolinar zasedel Anton Zakrajšek. NSi s tem ni zadovoljna, saj je kandidat prestopil v SDS. Izpraznjeni poslanski sedež Mojce Kucler Dolinar, ki je postala ministrica za visoko šolstvo, naj bi po neuradnih podatkih zasedel Anton Zakrajšek, je povedal vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat. Volilna komisija volilne enote je namreč v torek izvedla žreb med Majdo Zupan in Zakrajškom, ki sta na volitvah na listi NSi za Kuclerjevo prejela enak delež glasov, zaokrožen na dve decimalni mesti. Težava se je za NSi pojavila, ker je Zakrajšek na volitvah nastopil na listi NSi, pozneje pa prestopil k SDS. Po Horvatovih podatkih so na seji volilne komisije tretje volilne enote pri odločanju sodelovali tako člani kot tudi nadomestni člani komisije. To je po njihovem mnenju sporno. Ob tem je opozoril, da zakonodaja nikjer ne določa, da se mora delež prejetih glasov zaokroževati na dve decimalni števili. "Tu je treba biti matematično natančen," je poudaril Horvat in dodal, da je Zupanova prejela 14,1403 odstotka glasov, medtem ko je Zakrajšek dobil 14,1356 odstotka glasov.
|
neutral
|
8,240
|
Po opozorilih, da je policija tajno nadzorovala Strojanove, bo komisija za nadzor nad obveščevalnimi službami to obravnavala še tretjič. Parlamentarna komisija za nadzor nad obveščevalnimi službami bo obravnavala dokumentacijo in mnenja, ki jih je komisija pridobila v zadevi Strojan. Potem ko je zdaj že nekdanji ombudsman Matjaž Hanžek januarja opozoril, da je policija tajno spremljala in nadzorovala romsko družino Strojan, bo komisija o tej tematiki razpravljala že tretjič. Komisija bo obravnavala dokument policije o strateških odločitvah in odgovor strokovne skupine, ali je policija prekoračila pooblastila. Komisija DZ se je na februarski seji seznanila z navedbami ombudsmana Hanžka o domnevno nezakonitem ravnanju postojnskih policistov v primeru družine Strojan. Komisija takrat še ni sprejela nikakršne odločitve, saj so zahtevali še nekaj dodatnih obrazložitev. Generalni direktor policije Jože Romšek je sicer zavrnil Hanžkove trditve, da je policija v primeru družine Strojan uporabljala prikrite policijske ukrepe. Policija je po njegovih besedah opravljala klasična policijska opravila, kot so opazovanje, omejitev gibanja in prepoved dostopa. Ni pa šlo za tajno opazovanje oziroma sledenje, je zatrdil Romšek. Hanžek je ob tem na vrhovno državno tožilstvo poslal zahtevo za oceno domnevno nezakonitega policijskega nadzora. Vrhovno državno tožilstvo je ugotovilo, da ni nobenih razlogov za sum, da bi policija nezakonito izvajala prikrite preiskovalne ukrepe ali kako drugače kršila človekove pravice. Protikorupcijska komisija je marca zapisala, da je šlo v primeru Strojan za načrtovane in vodene aktivnosti policije. © BOBO Protikorupcijska komisija pa je v načelnem mnenju konec marca zapisala, da "podatki in dokumenti nesporno dokazujejo", da ni šlo za spontano odločanje in ukrepanje, temveč za načrtovane in vodene aktivnosti policije. Za oceno domnevno nezakonitega policijskega nadzora nad družino Strojan v Postojni je protikorupcijska komisija nato zaprosila še strokovnjake s katedre za kazensko pravo ljubljanske pravne fakultete. Mnenje stroke je, da je bilo v tem primeru ravnanje policije nezakonito, ravnanje vrhovnega državnega tožilstva pa sporno, je na začetku septembra pojasnil predsednik omenjene komisije Drago Kos. Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je takrat mnenje protikorupcijske komisije izpodbijala z besedami, da gre v tem primeru za institucijo – organ, ki nima zakonske podlage, da daje mnenja v zadevah iz pravosodne pristojnosti in nadzira delo tožilcev. Zato je opozorila na nedopustnost tega, da predstavnik komisije za preprečevanje korupcije posega v pristojnosti druge institucije in na podlagi strokovnega mnenja nadzira delo državnega tožilstva.
|
neutral
|
8,241
|
Parlamentarna komisija za nadzor dela na državnem tožilstvu in morebitnih odgovornosti nosilcev javnih funkcij v obdobju 2000–2004 ob pregledu dosedanjega dela ugotavlja, da je bilo nepravilnosti "kar nekaj". Na današnji seji so se člani komisije dogovorili tudi, da bodo še pred koncem pripravili tudi vmesno poročilo. Parlamentarna preiskovalna komisija, ki ugotavlja razmere na državnem tožilstvu in morebitno odgovornost nosilcev javnih funkcij v obdobju od 2000 do 2004, je na današnji seji pregledala dosedanje delo in se dogovorila, da bodo še pred koncem pripravili tudi vmesno poročilo. Po seji je v izjavi za javnost predsednik komisije Dimitrij Kovačič (SDS) povedal, da je komisija ugotovila nepravilnosti, ki jih je bilo "kar nekaj", vendar pa so imeli tožilci zaradi nejasne kazenske zakonodaje težave tudi pri kvalifikaciji nekaterih kaznivih dejanj. Po Kovačičevih besedah je komisija ugotovila, da so tožilci pisali le formalne obrazložitve, torej "obrazložitev zaradi obrazložitve". Komisija je ugotovila tudi primere zlorab. Priče so bile zlorabljene za to, da so pod prisilo ali grožnjo obremenjevale nekoga, ki je bil obtožen, pozneje pa se je izkazalo, da je šlo za krivo pričanje, je pojasnil Kovačič. O poročilu še letos Dodal je, da so se v zadnjem času pokazali nekateri koraki v smer izboljšanja dela na tožilstvu, kot primer pa je navedel boljši nadzor nad delom tožilcev. Vmesno poročilo naj bi komisija obravnavala še letos. Predstavljalo bo osnovo za nadaljnji postopek, v katerem bodo, če bo to potrebno, zaslišali še dodatne priče. Državni zbor je preiskovalno komisijo uradno ustanovil 20. aprila 2005, danes pa je bila njena 20. seja. Do sedaj je bilo zaslišanih 29 prič, med njimi nekdanji predsednik republike Milan Kučan, koprski župan Boris Popovič in nekdanja generalna državna tožilka Zdenka Cerar.
|
neutral
|
8,242
|
Poslansko mesto Mojce Kucler Dolinar, ki je postala ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, pripada Majdi Zupan, je na današnji seji ugotovila Državna volilna komisija (DVK). Komisija je namreč razveljavila žreb volilne komisije tretje volilne enote, po katerem bi izpraznjeno poslansko mesto NSi zasedel Anton Zakrajšek. Ker je bila poslanka NSi Mojca Kucler Dolinar imenovana za ministrico, se je njen poslanski sedež izpraznil. Zapletlo pa se je pri določanju njenega naslednika, saj sta Majda Zupan in Anton Zakrajšek na volitvah leta 2004 na listi NSi v tretji volilni enoti prejela enak delež glasov, zaokrožen na dve decimalni mesti. DVK je zato volilno komisijo tretje volilne enote pozvala, naj sporoči, kdo je naslednji na listi za Mojco Kucler Dolinar. Komisija volilne enote se je nato odločila, da imata Zupanova in Zakrajšek enak izid in da se med njima opravi žreb. Ta pa je določil, naj poslansko mesto zasede Zakrajšek. RVK: Zakon ne določa, da se mora delež prejetih glasov zaokrožiti na dve decimalki Državna volilna komisija pa je danes žreb razveljavila, saj zakonodaja nikjer ne določa, da se mora delež prejetih glasov zaokroževati na dve decimalni števili, izid pa se ugotavlja na podlagi deleža. Če bi odstotek glasov zaokrožili na štiri decimalke, pa ima prednost Zupanova. Prejela je namreč 14,1403 odstotka glasov, Zakrajšek pa 14,1356 odstotka. Upokojenka Zupanova, ki ima osem dni časa, da državni volilni komisiji poda svoje soglasje, je že bila poslanka v prejšnjem mandatu državnega zbora, Zakrajšek pa se je po zadnjih državnozborskih volitvah leta 2004 odločil za izstop iz stranke NSi in prestopil k SDS. Predstavniki NSi so sicer na sklep volilne komisije volilne enote podali ugovor, a ga DVK na današnji seji ni obravnavala, saj se je že pred tem odločila za razveljavitev žreba.
|
neutral
|
8,243
|
Ministrstvo za pravosodje je predstavilo osnutek novega kazenskega zakonika, ki med drugim predvideva uvedbo dosmrtne kazni. Dosmrtna kazen je predvidena za kaznivo dejanje genocida, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva ter za tiste, ki bi zagrešili dve ali več kaznivih dejanj naklepnega odvzema življenja, za katera je zagrožena najvišja kazen 30 let zapora. Ministrstvo se je za uvedbo dosmrtne kazni po ministrovih besedah odločilo predvsem zaradi uskladitve slovenske kazenske zakonodaje z določbami rimskega statuta mednarodnega kazenskega sodišča, katerega podpisnica je tudi Slovenija. Zagrožena dosmrtna kazen pride v poštev le v primeru izjemne teže kaznivega dejanja in osebnih okoliščin storilca, je pojasnil pravosodni minister Lovro Šturm. Če Slovenija tega ne bo naredila, to pomeni, da država ne bi mogla izpeljati sojenja za že prej omenjena kazniva dejanja oziroma izvršiti kazni dosmrtnega zapora, ki bi jo izreklo mednarodno sodišče. Posebna evidenca za pedofile Osnutek kazenskega zakonika predvideva tudi možnost vzpostavitve posebne evidence storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost mladoletnih oseb. "Predvidena je možnost dajanja podatkov o izbrisanih sodbah za tako imenovana pedofilska kazniva dejanja tistim ustanovam, društvom in združenjem ljudi, ki se ukvarjajo z učenjem, vzgojo ali varstvom otrok in mladoletnikov," je povedal minister. Te obsodbe bodo izbrisane le v omejenem obsegu glede na upravičence, ki lahko dobijo podatke o sodbah, podrobnosti bo uredil zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, ki je v pripravi, je še dodal minister.
|
positive
|
8,244
|
Vrhovno državno tožilstvo je vložilo nov zahtevek za preiskavo zoper nekdanjega direktorja Sove, vsebina zahtevka pa ni znana. Vrhovno državno tožilstvo je v petek v zahtevanem roku treh dni vložilo nov zahtevek za preiskavo zoper nekdanjega direktorja Sove Iztoka Podbregarja, vendar vsebine zahtevka ni razkrilo, navaja sobotni Dnevnik. Podbregarjev odvetnik Aleksander Čeferin je za časnik povedal, da zahtevka še ni prejel, je pa menil, daje tožilstvo verjetno spisalo enak zahtevek kot poleti. Takrat so preiskavo zahtevali na podlagi Sovinega nakupa ročne ure za upokojenega sodelavca in letalske vozovnice za zdravilca predsednika države Janeza Drnovška, ki sta bila opravljena v času Podbregarjevega vodenja Sove,vendar je senat ljubljanskega sodišča ugodil Podbregarjevemu ugovoru in zahtevek zavrnil, še piše Dnevnik.
|
negative
|
8,245
|
Pričakujemo razum in pripravljenost na razumne kompromise, pred demonstracijami, napovedanimi za 17. november, poudarja predsednik ZSSS Dušan Semolič. Da bodo v delodajalskih organizacijah prevladali razumni glasovi delodajalcev, ki vendarle vedo, da je gospodarsko bolje s sindikati skleniti razumne dogovore, kot pa iti v konflikte. Dušan Semolič Sindikalne centrale Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija novih sindikatov Slovenije Neodvisnost, Konfederacija sindikatov 90Slovenije, Slovenska zveza sindikatov Alternativa in Zveza delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost so začele priprave na protestni shod. Pričakujejo, da se ga bo udeležilo "na tisoče" ljudi, natančne ocene pa za zdaj ne morejo dati, saj prijave še zbirajo, je dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič. Ob visoki gospodarski rasti, visokih dobičkih in visoki produktivnosti je pravi trenutek za zahteve sindikatov, naj se glede na razmere v Sloveniji in prispevek delavstva to pozna tudi pri standardu delavk in delavcev, je poudaril in dejal, da pričakujejo, da bo shod dovolj močan opomin lastnikom kapitala. Danes bodo sindikati predsedniku vlade Janezu Janši poslali prošnjo za pogovor, na katerem bi mu pojasnili razloge za protestni shod. Sindikati zahtevajo višje plače in spremembo plačne politike. Obstoječo kolektivno pogodbo o načinu usklajevanja plač bi po besedah predsednika Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Dušana Rebolja spremenili tako, da bi se dvignile vse osnovne plače, da bi bil dvig teh plač za letošnje leto 3,5-odstoten, da bi se uskladitev z letošnjo inflacijo dosegla že februarja prihodnje leto in ne šele avgusta ter da bi se pri dvigu plač na ravni dejavnosti upoštevalo tudi del produktivnosti. Predsednik KS 90 Boris Mazalin meni, da se inflacije ne da zaustaviti, ne da bi pri tem kogarkoli obremenili. Zavzemajo se za to, da bi se ta obremenitev pravičneje razdelila. Zavedajo se nevarnosti inflacije, zato bodo pri zahtevah "realni in zmerni", vendar trdno odločeni, da imajo tudi delavci pravico do pravičnega mesta pri delitvi "družbenega bogastva". Zato so za uskladitev ne samo z inflacijo, ampak tudi s produktivnostjo. Meni, da bo shod prvi preizkus za pred kratkim podpisani socialni sporazum. Predsednik KNSS Neodvisnost Drago Lombar je poudaril, da delodajalci glede na ankete, opravljene v EU,zanikajo, da so naši delavci med najbolj obremenjenimi v Evropi in da delajo največ v Evropi. Obrasti cen nujnih življenjskih potrebščin bi morali imeti delodajalci "toliko človeškega posluha" in dvigniti plače delavcem, saj jih ti zaslužijo. Od demonstracij pričakuje viden rezultat. Generalni sekretar Solidarnosti Slavko Pungeršič je dejal, da je protestni shod usmerjen izključno proti delodajalcem, ne pa proti vladi. Opozoril je, da na pogajanjih o kolektivni pogodbi o načinu usklajevanja plač za zdaj ni videti, da bi lahko dosegli dogovor.
|
positive
|
8,246
|
Začel se bo 14. oglaševalski festival Zlati boben, na katerem se bodo za nagrade potegovala 3104 dela iz 39 držav. Sam festival pa bo tudi v znamenju Avstrije. Festival bo potekal vse do 19. oktobra, ko se bo za nagrade Zlatega bobna in uvrstitev za tekmovanje The Cup potegovalo 2628 del, 230 del za nagrade Piran Portorož Advertising Award in 246 del za nagrado za najboljšo fotografijo. Največ del iz Romunije Tokratni festival bo predvsem v znamenju Avstrije in tam dobro poznane stojnice za prodajo klobasic. Največ del so tako kot lani prijavile oglaševalske agencije iz Romunije. Ti so letos prijavili 343 del, kar je za 23 odstotkov več kot lani. Sledijo Avstrijci (229 del), Poljaki (207 del), Čehi (206 del) in Rusi (200 del). Sledijo jim slovenske agencije, ki so prijavile 180 del. Med prijavitelji iz Slovenije je največ del prijavila Futura DDB (32 del), sledijo Mayer McCann (23), Original ter Publics/Pubilcs Groupe s po 20 deli, Luna TBWA (16 del) in Pristop s 14 prijavljenimi deli. Precejšnje rasti prijavljenih del organizatorji ugotavljajo tudi iz Izraela, od koder so letos prijavili 134 in lani 41 del, s Finskega (77 del, 54 del), iz Turčije (112, 61 del), Švice (71 del, dve deli) in z Nizozemskega (18 del, dve deli). Predovičeva je omenila tudi visoko rast števila prijavljenih del iz Srbije, Litve, Ukrajine in Bolgarije. Festival v znamenju Avstrije Festival bo potekal pod geslom Onkraj obzorij, tako z idejo kot tudi z oglaševalskimi sredstvi pa bo kreativno najbolj v ospredju nacionalna zabava Avstrije, ki jo bo v sredo pripravila avstrijsko-slovenska agencija Strobl+Strobl Advertising. Linški oglaševalci so v ta namen 70 let stari bivalni prikolici nadeli nov kreativni videz. "Kot glavno vizualno podobo pri vseh oglaševalskih sredstvih – posterjih, letakih in karticah – bomo uporabili v Avstriji dobro poznano stojnico za prodajo klobasic, tako imenovano Würstelstand, ki smo jo uredili v lastnem dizajnu. Stojnico bomo uporabili tudi na zabavi," pravi direktor omenjene oglaševalske agencije.
|
positive
|
8,247
|
V dveh grobiščih pri Škofji Loki so arheologi odkrili posmrtne ostanke enajstih žrtev pobojev. Med žrtvami so bile najmanj tri ženske. Škofjeloška komisija za evidentiranje in urejanje prikritih grobišč povojnih pobojev je danes končala izkopavanja dveh grobišč v Žolščah v bližini Puštala pri Škofji Loki, kjer so arheologi odkrili posmrtne ostanke enajstih žrtev pobojev. Med najdenimi okostji naj bi jih šest pripadalo domačinom, medtem ko o preostalih petih žrtvah za zdaj še ni veliko znanega, je ob koncu izkopavanj pojasnil predsednik posebne komisije za evidentiranje in urejanje prikritih grobišč Jože Kranjc. Po ugotovitvah arheologov, ki jih je vodil Draško Josipovič, so bile med enajstimi najdenimi žrtvami najmanj tri ženske . Poleg posmrtnih ostankov, med katerimi so jih šest našli v eni grobni jami, pet pa v sosednji, so našli tudi različne predmete, od uhanov in glavničkov do praznih tulcev od nabojev. Ostanke žrtev povojnih pobojev bodo v torek odpeljali bodisi sorodnikom žrtev, ki jih bodo pokopali v družinskih grobovih bodisi na pokopališču v Lipici, kjer naj bi še do konca tega leta uredili skupinsko kostnico. V njej bodo mesto našli tudi neidentificirani ostanki žrtev pobojev, ki so jih arheologi odkrili v drugih grobiščih v Škofji Loki. V četrtek naj bi na Gorenjskem s sondiranjem povojnih grobišč začela tudi vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Kot je pojasnil predsednik komisije Jože Dežman, bodo preiskali domnevna grobišča na območju Lancovega in na območju Hrušice.
|
negative
|
8,248
|
Opozicijska poslanca Slavko Gaber in Marko Pavliha sta predstavila osnutek novele zakona o volitvah v DZ, s katero bi omogočili tudi izvedbo elektronskih volitev. Osnutek je sicer zdaj v javni razpravi, avtorja novele pa sta izrazila željo, da bi v sodelovanju z ministrom za javno upravo Gregorjem Virantom novelo vložili v DZ. Če bo le mogoče, bi zakon vložili tako poslanci kot vlada, je povedal Gaber. V Švici se je udeležba povečala za 20 odstotkov Večina mednarodnih strokovnjakov s tega področja meni, da morajo biti za izvedbo elektronskih volitev izpolnjeni trije pogoji, in sicer ustrezna informacijsko-komunikacijska tehnologija, ustrezna pravna osnova in modro zasnovana politika na tem področju, je dejal Marko Pavliha. Elektronske volitve po njegovem mnenju povečajo legitimnost samih volitev, saj to vpliva na povečanje volilne udeležbe. Omogočajo tudi glasovanje tistih, ki so na dan glasovanja odsotni iz volilnega okraja, ter osebam s posebnimi potrebami, je pojasnil Pavliha. Poslanca sta si ob pripravi osnutka pomagala z rešitvami, ki jih poznajo v Švici, Estoniji, na Nizozemskem, v Franciji, Angliji in Španiji, kjer so že uvedli možnost elektronskih volitev. Volilna udeležba se je v Švici na zadnjem referendumu povečala kar za 20 odstotkov, medtem ko se je v Estoniji povečala za 3,4 odstotka. Bodo volitve za nekatere lažje? © iStockphoto Osnutek ima le sedem členov Osnutek novele je sicer zelo kratek, saj ima le sedem členov. Poslanca predlagata, da bi se lahko volivci in volivke v času predhodnih volitev odločili oddati svoj glas tudi elektronsko. Glasovali bi tako, da glasovanje opravijo na spletni strani Državne volilne komisije, je pojasnil Gaber. Za glasovanje bi potrebovali kvalificirano digitalno potrdilo. Na strani bi označili svojo volilno preferenco. Ko jo ponovno s kodami potrdijo, dobijo v odgovoru potrdilo, da je sistem njihov glas sprejel, je še dodal Gaber. Naprej se postopek odvija tako, da so glasovi zaprti v dve elektronski ovojnici, kjer čakajo na štetje. Za varovanje bi po njegovih besedah skrbela večplastna zaščita. Po Virantovih besedah se v nedeljo zvečer po zaprtju volišč "loči identiteta volivca od elektronskega glasu", ti glasovi pa se prištejejo glasovom, ki so bili oddani na klasičen način in po pošti. Minister predvideva, da bi elektronsko glasovalo med tri do pet odstotkov volivk in volivcev. Sicer je minister Virant na novinarski konferenci konec septembra dejal, da bi bilo možno že na državnozborskih volitvah leta 2008 poleg običajnega glasovanja uvesti tudi glasovanje po svetovnem spletu. Po njegovih besedah je osnutek novele zakona o volitvah v državni zbor že pripravljen, vendar še ni usklajen v vladni koaliciji.
|
neutral
|
8,249
|
Po raziskavi organizacije Novinarji brez meja se Slovenija glede medijske svobode uvršča na 22. mesto v svetu. V lanskem letu se je sicer na isti lestvici uvrstila na 13. mesto. V poročilu, ki je objavljeno na spletni strani organizacije, Slovenija sicer ni posebej kritizirana. Na prvo mesto se je letos uvrstila Islandija, ki ji sledita Norveška in Estonija. Pred Slovenije so se med drugim na lestvici uvrstile Slovaška, Belgija, Švedska, Danska, Avstrija in Nemčija. Na lestvici, ki zajema stanje medijske svobode v 169-tih državah, pa so se za Slovenijo uvrstile med drugim Velika Britanija, Avstralija, Združene države Amerike, Francija, Španija, Italija in Japonska. Večjo pozornost poročilo namenja Bolgariji in Poljski, ki se kot edini članici Evropske unije nista uvrstili med prvih petdeset držav sveta. Slovenska uvrstitev na lestvici, ki zajema stanje novinarske svobode v 169-državah, sicer pogosto niha. Tako se je leta 2002 uvrstila na 14. mesto, naslednjo leto pa je padla za šest mest. Leta 2004 se je povzpela 15. mesto, naslednje leto pa na deseto mesto. V primerjavi z drugimi državami nekdanje Jugoslavije je medijska svoboda v Sloveniji najboljša, v Srbiji pa najslabša, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Srbija se je namreč letos uvrstila na 67. mesto. Bosna in Hercegovina je na lestvici na 34. mestu, Makedonija na 36. mestu, Hrvaška 41, Črna gora pa 59. Na 60. mesto se je uvrstilo Kosovo. Novinarji brez meja so s svojimi izpostavami v Avstriji, Belgiji, Kanadi, Franciji, Nemčiji, Italiji, Španiji, Švedski in Švici prisotni na vseh celinah. Poleg tega imajo svoje pisarne tudi v Bangkoku, Londonu, New Yorku, Tokiu in Washingtonu ter več kot 120 dopisnikov v različnih državah. Kot neprofitna organizacije je registrirana v Franciji in ima v Združenih narodih status svetovalca.
|
neutral
|
8,250
|
Cukjati je ob tem poudaril, da je novinarska svoboda resna zadeva v demokratični družbi in je vrednota, s katero se ne sme igrati. "Število podpisov ima svojo težo, vendar je presenetljivo, da je največji proporcionalni delež podpisov iz Dnevnika in Mladine. Za ti dve uredništvi je pomemben čas, da premislijo o svojem ravnanju z novinarji," je še poudaril Cukjati. Zgaga in Šurc od predsednika DZ pričakujeta, da bo peticijo zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji posredoval ustreznemu delovnemu telesu v državnem zboru. "Pozivava tudi poslance, da peticijo po svojih močeh obravnavajo in prispevajo k dvigu ravni medijske svobode v Sloveniji." Po mnenju Zgage je množično podpisovanje peticije dokaz, da novinarjev v Sloveniji ni več strah. Oba avtorja peticije obžalujeta, da ju nekateri novinarji obtožujejo levičarskega aktivizma, medtem ko se borita zoper cenzuro in politične pritiske. Pritiski v medijih se vrstijo. © iStockphoto Pritiski na RTVS, STA, Delu in Primorskih novicah Po besedah Zgage so pritiski na novinarje primer Vide Petrovčič na TV Slovenija, Roberta Škerjanca na Radio Slovenija, odpoklic dopisnikov Dela iz Zagreba in Dunaja ter vpletanje lokalne politike v Primorske novice. Omenil je tudi Slovensko tiskovno agencijo (STA), pri kateri naj bi p rišlo do vrste kadrovskih sprememb in zasuka uredniške politike. Predsednik državnega zbora Cukjati poudarja, da je to peticijo že septembra poslal poslancem in pristojnim delovnim telesom v parlamentu . "Državni zbor bo, v kolikor bo peticijo obravnaval, pozval uredništva, naj omogočijo svojim novinarjem, da pišejo morda bolj korektno, uravnoteženo in objektivno." Ob tem dodaja, da je predvsem za uredništva Mladine in Dnevnika primeren čas, da premislijo o svojem ravnanju z novinarji ter spoštujejo njihovo pravico in željo po svobodi obveščanja. "Verjetno je tudi uredniška politika teh medijev kriva, da so nekateri njihovi sestavki zelo pristranski in nekorektni," je še dodal. "Sem politik in nikoli nimam vplival na to, da bi sam popravil kakšno izjavo, ki jo morda nerodno zapiše novinar," zaključuje France Cukjati.
|
negative
|
8,251
|
Predloga državnih proračunov za 2008 in 2009 za povečanje sredstev protikorupcijski komisiji nista dobila zadostne podpore. Parlamentarna komisija po zakonu o preprečevanju korupcije se je za zaprtimi vrati na nujni seji seznanila s predlogoma državnih proračunov za 2008 in 2009 glede sredstev komisije za preprečevanje korupcije. Predloga za povečanje sredstev tej komisiji pa na seji nista dobila zadostne podpore. Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos je namreč na parlamentarno komisijo naslovil prošnjo, da kot zainteresirano delovno telo obravnava oba predloga proračunov. Obenem je posredoval tudi predloge dopolnil za povečanje sredstev, saj se komisija srečuje tako s kadrovskim kot finančnim primanjkljajem. Vendar pa predloga za povečanje sredstev ustrezne podpore nista dobila. Predsednica parlamentarne komisije Barbara Žgajner Tavš je povedala, da je komisija pred tem v nadaljevanju 14. redne seje sklenila, da DZ na plenarnem zasedanju obravnava poročilo o delu komisije za preprečevanje korupcije za minulo leto. Vendar pa večina predlogov za dodatne sklepe za plenarno zasedanje, ki so jih pripravile strokovne službe, ni dobila zadostne podpore. Brez nje je tako med drugim ostal predlog sklepa, s katerim bi DZ pozval vlado, naj mu v najkrajšem možnem času posreduje izčrpen pregled pojava korupcije v Sloveniji, dodatno obrazložen skozi statistične podatke o številu prijav dejanj, ki imajo znake korupcije, številu obravnavanih prijav pred organi policije, številu podanih kazenskih ovadb ter o številu dokončno odločenih zadev pred sodišči.
|
neutral
|
8,252
|
Mandatno-volilna komisija državnega zbora je podala pozitivno mnenje k vsem petim kandidatom za ustavne sodnike, ki jih je predlagal predsednik države. Mandatno-volilna komisija državnega zbora je podala pozitivno mnenje k vsem petim kandidatom za ustavne sodnike, ki jih državnemu zboru v potrditev predlaga predsednik države Janez Drnovšek. Ti kandidati so: Mile Dolenc, Dunja Jadek Pensa, Miroslav Mozetič, Jadranka Sovdat in Kristina Ožbolt. Sodeč po glasovanju posameznih poslanskih skupin, imata za zdaj teoretično podporo v državnem zboru zagotovljeno le Mozetič in Sovdatova. Kriteriji Drnovška Še pred glasovanjem o kandidatih je svetovalka v kabinetu predsednika države Magdalena Tovornik sicer pojasnila način, po katerem se je Drnovšek odločil izbrati predlagane kandidate. Kot je dejala, se je na predsednikov razpis prijavilo veliko kakovostnih kandidatov, zato se je odločil, da bo svoje kandidate iskal zgolj med prijavljenimi. Po njenih besedah je dal pri izbiri prednost strokovnosti. Iskal je predvsem raznolikost na več področjih dela.
|
positive
|
8,253
|
Mariborski prometni policisti so v prvih mesecih tekočega šolskega leta ugotovili kar 18 kršitev pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozila za prevoz otrok. Tako so bile med opravljenimi nadzori najpogostejše kršitve neustrezna oprema vozil, starost vozil, ki ne smejo biti starejša od 12 let, nekatera vozila so bila tudi tehnično neustrezna, v enem primeru pa so policisti avtobusu celo prepovedali nadaljnjo vožnjo, zato je moral prevoznik vozilo zamenjati. Pred dnevi so ob enem izmed takšnih nadzorov ustavili voznika avtobusa, ki je prevažal otroke, saj je prekoračil omejitev hitrosti v naselju. Pri postopku z voznikom so policisti ugotovili še prisotnost alkohola v izdihanem zraku, in čeprav alkohola pri vozniku avtobusa ne sme biti, je test pokazal 0,11 mg/l. Zato so mu odvzeli tudi vozniško dovoljenje. Opozorilo šolam za pregled vozil Zaradi zadnjih ugotovitev nadzora so iz Policijske uprave Maribor vodstva šol pozvali, naj o načrtovanih izletih nekaj dni pred izletom obveščajo njihovo postajo prometne policije ali krajevno pristojne postaje, ki bodo opravile pregled vozila in nadzor voznika.
|
negative
|
8,254
|
Potem ko smo pred dobrima dvema tednoma dobili Zares, se je na političnem prizorišču pojavila še ena nova stranka – Krščanski socialisti Slovenije. Predsednik novoustanovljene KSS Andrej Magajna je povedal, da so z levo usmerjenim programom osvežitev na tem političnem polju in alternativa za kristjane. V programskem smislu se čutijo najbližje Socialnim demokratom, programa pa ne utemeljujejo na ideološki osnovi, temveč na političnem programu, ki temelji na etičnih načelih, je dodal. Magajna je pojasnil, da želi stranka preseči blokovsko delitev v slovenskem političnem prostoru . "Gre nam za oblast in funkcije," je dejal in dodal, da bi v primeru vstopa v parlament bili pripravljeni skleniti koalicijo samo s SD. Za predsednika države podpirajo Danila Türka. Pri predstavitvi programa stranke je njen predsednik izpostavil vlogo aktivne socialne politike, pri kateri se bodo zavzemali za večje vključevanje posameznikov, nevladnih organizacij in strokovnih institucij v politični sistem. Po njegovem mnenju je treba pri upravljanju, usmerjanju in nadzoru v javnem sektorju dati možnost zainteresiranim skupinam, kot so delegati občanov in sveti uporabnikov ter izvajalcev. Ob tem je še dejal, da se zavzemajo za "podružbljanje" javnih služb, kjer bi se zasebni sektor razvijal samo ob državnem nadzoru. Kot drugo prednost v strankarskem programu je izpostavil tržno gospodarstvo. Prepričan je, da bi se morala svobodna tržna ekonomija, ki temelji na tekmovalnem in podjetniškem duhu, odvijati zgolj v pogojih lojalne konkurence. "Fleksibilno gospodarstvo, ki vključuje hitro odpuščanje in vključevanje novih delavcev, sprejemamo samo v primeru, da ima družba vzpostavljene ustrezne varovalne mehanizme," je zatrdil in dodal, da je hitro odpuščanje zelo drago. Stranka ima po podatkih Magajne trenutno 357 formalnih članov, natančnejših raziskav o podpori v Sloveniji pa nimajo.
|
neutral
|
8,255
|
Lojze Peterle pričakovano in dr. Danilo Turk po tesnem boju z Mitjo Gasparijem bosta v drugem krogu odločala o novem predsedniku Slovenije. Lojze Peterle, ki je kandidaturo napovedal že pred letom dni, se je v drugi krog uvrstil brez težav. Predvolilne ankete so mu vseskozi napovedovale visoko podporo, nekateri pa so dolgo časa napovedovali, da bi mu lahko uspelo zmagati celo v prvem krogu. Peterletu se je zgodnja napoved kandidature močno obrestovala, že ob samem začetku pa je v šahovskem žargonu poudaril pomembnost ''otvoritve''. Peterle je tudi edini med kandidati vsaj delno upošteval pravilo sodobne politike, da se predvolilna kampanja začne takoj po volitvah. Dr. Danilo Türk je na spolzka tla domače politične scene vstopil kot izkušen diplomat, ki nagovarja celotno volilno telo. V javnosti nastopa kot uglajen svetovljan, ki si je ime in ugled ustvaril na mednarodnem parketu in predvsem z delom v Združenih narodih. Njegova prednost pred Gasparijem je verjetno bila, da je v predsedniško tekmo vstopil brez pretiranega političnega predznaka, drugi krog pa bo pokazal, ali zmore v spopadu s Peterletom nagovoriti tudi tiste bolj desno orientirane volilce, ali pa bo postal zgolj simbol nove polarizacije med levico in desnico. Bodo orglice igrale tudi po drugem krogu? Peterle je po končani gimnaziji v Novem mestu na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz geografije in zgodovine, na Ekonomski fakulteti pa še iz ekonomije. Marca 1989 je ustanovil Slovensko krščansko socialno gibanje, ki se je istega leta preoblikovalo v stranko Slovenskih krščanskih demokratov. Leta 1990 je bil na prvih demokratičnih volitvah izvoljen v državni zbor in postal predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade. Med njegovim predsednikovanjem (1990 do 1992) se je Slovenija osamosvojila, pozneje je bil dvakratni zunanji minister, leta 2000 pa je skupaj z dr. Andrejem Bajukom ustanovil Novo Slovenijo-krščansko ljudsko stranko. Leta 2004 je bil izvoljen za evropskega poslanca. Kandidiral je s podporo volilcev, podprle pa so ga tudi pomladne stranke. Z orglicami je navdušil že marsikoga, bo v drugem krogu igral vesele poskočnice? Po bogati mednarodni karieri še predsedniški stolček? Dr. Danilo Türk je na ljubljanski pravni fakulteti diplomiral leta 1975 in čez sedem let uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo. Leta 1992 je odšel v New York in tedanjemu generalnemu sekretarju Združenih narodov Butrosu Galiju predal poverilno pismo predsednika Slovenije ter tako postal prvi slovenski veleposlanik pri tej svetovni organizaciji (1992–2000). Vodil je kampanjo za izvolitev Slovenije v Varnostni svet združenih narodov in mu v letih 1998 in 1999 tudi predsedoval. Leta 2000 mu je generalni sekretar Kofi Anan ponudil službo pomočnika za politične zadeve, ki jo je sprejel in opravljal do leta 2005, ko je Združene narode zapustil. Od leta 2005 je predstojnik katedre za mednarodno pravo. in prodekan za študijske zadeve na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
|
positive
|
8,256
|
Lojze Peterle pričakovano in Mitja Gaspari malce presenetljivo bosta v drugem krogu volitev odločila, kdo bo novi predsednik Slovenije. Lojze Peterle, ki je kandidaturo napovedal že pred letom dni, se je v drugi krog uvrstil brez težav. Predvolilne ankete so mu vseskozi napovedovale visoko podporo, nekateri pa so dolgo časa napovedovali, da bi mu lahko uspelo zmagati celo v prvem krogu. Peterletu se je zgodnja napoved kandidature močno obrestovala, že ob samem začetku pa je v šahovskem žargonu poudaril pomembnost ''otvoritve''. Peterle je tudi edini med kandidati vsaj delno upošteval pravilo sodobne politike, da se predvolilna kampanja začne takoj po volitvah. Mitja Gaspari se je v kampanjo vključil pozno in zgolj s podporo pešajoče LDS, zato se je večini analitikov in medijev njegov preboj v finale zdel manj verjeten. Ob tem so opozarjali na njegovo zadržanost in nepriljudnost, a je Gaspari med kampanjo presenetil s preobrazbo in v kombinaciji s pregovorno umirjenostjo očitno prepričal dovolj volilcev. Poleg tega ne gre pozabiti na njegov prispevek k uvedbi evra, kar mnogi štejejo za največji uspeh slovenske ekonomije. Bodo orglice igrale tudi po drugem krogu? Peterle je po končani gimnaziji v Novem mestu na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz geografije in zgodovine, na Ekonomski fakulteti pa še iz ekonomije. Marca 1989 je ustanovil Slovensko krščansko socialno gibanje, ki se je istega leta preoblikovalo v stranko Slovenskih krščanskih demokratov. Leta 1990 je bil na prvih demokratičnih volitvah izvoljen v državni zbor in postal predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade. Med njegovim predsednikovanjem (1990 do 1992) se je Slovenija osamosvojila, pozneje je bil dvakratni zunanji minister, leta 2000 pa je skupaj z dr. Andrejem Bajukom ustanovil Novo Slovenijo-krščansko ljudsko stranko. Leta 2004 je bil izvoljen za evropskega poslanca. Kandidiral je s podporo volilcev, podprle pa so ga tudi pomladne stranke. Z orglicami je navdušil že marsikoga, bo v drugem krogu igral vesele poskočnice? Od guvernerja do predsednika? Gaspari se je po diplomi na Ekonomski fakulteti leta 1975 zaposlil v Narodni banki Slovenije. Leta 1987 je postal namestnik guvernerja Narodne banke Slovenije in že leto kasneje namestnik guvernerja Narodne banke Jugoslavije. Leta 1989 je končal magistrski študij na Ekonomski fakulteti v Beogradu. V letih 1991 in 1992 je Gaspari delal kot senior financiral ekonomist v Svetovni banki v Washingtonu, junija 1992 pa je postal minister za finance v vladi dr. Janeza Drnovška in na tem mestu ostal osem let. Na parlamentarnih volitvah leta 2000 je bil izvoljen v državni zbor na listi LDS. Naslednje leto je postal guverner Banke Slovenije in funkcijo opravljal do pomladi leta 2007.
|
neutral
|
8,257
|
V sklopu tako imenovanega rožnatega oktobra oziroma svetovnega meseca boja proti raku je predstavnike nevladnih organizacij sprejel predsednik državnega zbora France Cukjati. Ta jih je pozdravil v sklopu posebne slovesnosti, na kateri so bili poleg poslancev, članov vlade in diplomatskega zbora tudi predstavniki Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna, Društva onkoloških bolnikov Slovenije in Zveze slovenskih društev za boj proti raku. Po Cukjatijevih besedah naj bi "veselje do življenja", o katerem se v zadnjem času v Sloveniji veliko govori, vključevalo tudi "veselje do življenja sočloveka oziroma do tistega življenja, za katerega se sočlovek morda bori". Poudaril je, da je prav, da je bolezen, kot je rak, ki spada med večje globalne težave, predstavljena tudi v državnem zboru, saj je "državni zbor mesto, kjer se težave popularizirajo in pridejo na svetlo", je še dodal predsednik državnega zbora. Prav takšno ozaveščanje je po Cukjatijevem mnenju naloga državnega zbora, ki želi, da se na tak način spregovori tudi o stiskah onkoloških bolnikov, in sicer z namenom osveščanja celotne družbe o problematiki. Proti raku se da uspešno boriti Rak dojk - roza pentlja obleka BOBO Na to, da se da proti raku uspešno boriti, je opozorila predsednica društva onkoloških bolnikov Marija Vegel-Pirc. © BOBO Navzoče je nagovorila tudi predsednica društva onkoloških bolnikov Marija Vegel-Pirc, ki je dejala, da želi društvo opozoriti na vrednoto življenja in pokazati, da se lahko tudi proti raku uspešno borimo in ga obvladamo, če ga dovolj zgodaj odkrijemo, zagotovimo optimalno zdravljenje in celostno rehabilitacijo. Dodala je še, da v društvu pričakujejo, da bo Slovenija kmalu sprejela nacionalni program nadzorovanja raka. Ob tej priložnosti je bil v državnem zboru dobrodelni koncert z naslovom Za novo upanje, ki ga je izvajal Parlament Dixie band.
|
positive
|
8,258
|
350 študentov s FDV-ja v času volitev spremlja maše in raziskuje morebitno politično dejavnost duhovnikov med obredi. Raziskavo, v kateri je predavatelj na ljubljanski FDV in podpredsednik SD Igor Lukšič od študentov zahteval, naj v času volitev spremljajo maše in pripravijo poročilo o morebitni politični dejavnosti duhovnikov med obredi, izvaja 350 rednih in izrednih študentov prvega letnika fakultete za družbene vede. "Študentje morajo nalogo dokončati do 31. oktobra," je dejal Lukšič, ki je izrazil začudenje nad tem, da je raziskava dvignila toliko prahu. "Nimam se namena opravičiti niti odstopiti od katere svoje funkcije, ker za to ne vidim nobenih razlogov," je še dodal. Na raziskavo se je že drugič odzvala Slovenska demokratska mladina, ki je prepričana, da bi univerza in SD morali Lukšiča pozvati k odgovornemu ravnanju. Cerkev Lukšiču služi kot poligon Bodo duhovniki manj sproščeni? © iStockphoto "Lukšiču cerkev služi le kot poligon, kamor vnaša nemir in ga želi prenesti v polje političnega", je dejal predsednik SDM Nikolaj Oblak v svojem odzivu na sobotni članek v Delu, v katerem Lukšič podmladek SDS poziva k temu, da bi deloval avtonomno. Lukšič je zatrdil, da je delovanje podmladkov cilj, da dobimo dobro politično elito. Ob tem Oblak meni, da se Lukšič ob nepoznavanju zgodovinskih dejstev namesto k opravičilu zateka k napadu vseh, ki ne delijo njegovega razmišljanja. V SDM so prepričani, da gre pri navodilih Lukšiča za prijeme, ki so jih uporabljali v polpretekli zgodovini z namenom vplivati na ali celo ustrahovati slovenske državljane. Lukšič naj se opredeli glede prioritet Poročilo, ki ga študentje oddajo, vsebuje samo imena študentov, tako da je nadzor ali možnost ugotavljanja o tem, kdo je kje kaj govoril, izključena, še dodaja Lukšič. Oblak te izjave zavrača, saj naj bi v navodilih jasno pisalo, da je stvar raziskovanja tudi mesto dogodka. "Verjamemo, da bodo tako vodstvo fakultete kot tudi predsednik SD Borut Pahor Lukšičevo dejanje odločno obsodili in ga pozvali k odgovornemu ravnanju," je dejal Oblak. "Glede na to, da je Lukšič javna osebnost, čigar namen je tudi krojiti prihodnjo politiko, je zadnji čas, da se javno opredeli, kaj je njegova prioriteta, usmerjati študente k avtonomnemu in samostojnemu razmišljanju ali pa načrtno slediti strankarskim vrednotam in polpretekli zgodovinski praksi," je še dodal. Gasilska slika duhovnikov. © BOBO ''Stvar nima veze s podmladki'' Lukšič je ob tem povedal, da ta stvar nima nobene povezave s podmladki, zato ne ve, zakaj se SDM vmešava. "To poskušajo peljati naprej v nedogled, vendar pri tem nisem več pravi sogovornik," še dodaja. V največji vladni stranki SDS Lukšiču očitajo omejevanje verske svobode in izrabo študentov v politične namene. Tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference Andrej Saje meni, da je Lukšičevo početje zakonsko sporno in da metode raziskovanja spominjajo na pretekli totalitarni komunistični sistem. Pravnik Rajko Pirnat pa pravi, da bi se moral Lukšič kot politik izogibati raziskavi, ki lahko vodi do uporabe v politične namene. Ob tem dodaja, da raziskava niti ne bi bila tako sporna, če bi se študentje udeleževali mašnih obredov na lastno pobudo.
|
neutral
|
8,259
|
Komisija državnega sveta za politični sistem podpira sprejem le del vladnih predlogov novele zakona o zasebnem varovanju. Gre predvsem za tisti del zakona, ki ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) omogočajo učinkovitejše ukrepanje na področju varnosti. Kar se tiče vsebinskih in sistemskih sprememb na področju družb za zasebno varovanje in zbornice za zasebno varovanje pa člani komisije menijo, naj ministrstvo v sodelovanju z zbornico izoblikuje nov predlog novele. DS le delo za sprejem novele Predsednik komisije DS Adolf Zupan je pojasnil, da člani podpirajo le tiste vladne predloge, ki omogočajo ministrstvu učinkovito ukrepanje. Poudaril je tudi, da glede sistemskih sprememb na področju zasebnega varovanja ministrstvo ni predstavilo argumentov in dovolj obširne primerjave z ureditvijo v drugih evropskih državah. Meni še, da je predlog vlade v nasprotju z njeno ˝tendenco˝ o umiku države iz gospodarstva. Državni svetnik Doro Hvalica pa je ocenil, da bi v primeru sprejema novele prišlo do ˝podržavljanja usposabljanja˝ in do nevarnosti oblikovanja ˝parapolicije˝ in vpliva politike nad zasebnim varovanjem. Državni svetnik Anton Peršak pa je dejal, da bo DS v primeru veta na novelo ˝kriv pred javnostjo˝. Če pa bo novela sprejeta, pa bo ˝ostal s strani stroke zoprn pogled na predlagatelje˝, je še dodal. Težave pri usposabljanju varnostnikov Srecko Jarc BOBO Po besedah Jarca je sta bila lansko leto opravljena dva nadzora nad delovanjem zbornice za zasebno varovanje, pri tem naj bi ugotovili nepravilnosti na področju usposabljanja . © BOBO Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Zvonko Zinrajh je članom komisije pojasnil, da je bistvo težav na področju zasebnega varovanja v organiziranosti in pooblastilih zbornice ter v usposabljanju varnostnikov. Po njegovih besedah bi moralo biti usposabljanje urejeno celovito in enovito. Glavno vlogo bi imela policijska akademija, z javnim natečajem pa bi javna pooblastila za usposabljanje lahko pridobile tudi druge organizacije - ˝Med njimi tudi zbornica,˝ je pojasnil. Generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge Srečko Jarc pa je ob tem povedal, da so lansko leto izvedli dva nadzora nad delovanjem zbornice. Pri tem naj bi ugotovili nepravilnosti na področju usposabljanja. S sprejemom novele pa bi lahko prišlo do hitrejšega začasnega odvzema licence ter strožjih pogojev pri pridobitvi in odvzemu licence. Tako bi družbi za zasebno varovanje lahko trajno odvzeli licenco že na podlagi ene - v primeru težjih kršitev - oziroma dveh pravnomočnih odločb v primeru lažjih kršitev. Novela tudi uvaja odgovornost lastnikov, ki bi sklenili dogovor z družbami brez licenc, ter uvaja neobvezno članstvo v zbornici, je še dodal generalni direktor.
|
neutral
|
8,260
|
Državna volilna komisija (DVK) je na seji ugotovila, da drugega kroga predsedniških volitev še ni mogoče razpisati zaradi nepreštetih pričakovanih 44.865 glasovnic volivcev iz tujine. DVK ugotavlja, da bodo ta in 88 okrajnih volilnih komisij te glasovnice začele šteti šele v ponedeljek popoldne. Do takrat, do 12. ure 29. oktobra, je namreč še čas za prispetje volilnih gradiv, ki so jih slovenski izseljenci, gre za volivce s stalnim prebivališčem v tujini, poslali po pošti. Bodo glasovnice odločile Peterletovega sotekmeca ? Na seji DVK sta njen predsednik Anton Gašper Frantar in tajnik komisije Marko Golobi pojasnila , da bo izpeljan drugi krog volitev, ker v prvem 21. oktobra noben izmed kandidatov ni dobil večine, česar glasovnice iz tujine ne morejo spremeniti. Lahko pa, hipotetično, vplivajo na to, kdo izmed kandidatov z največ glasovi se bo v drugem krogu pomeril s prvouvrščenim Lojzetom Peterletom. Razlika med drugouvrščenim kandidatom Danilom Türkom in tretjeuvrščenim Mitjo Gasparijem je namreč manj kot 4000 glasov. Kdo od kandidatov se bo poleg Peterleta uvrstil v drugi krog, bo znano najprej v torek. Šele takrat bo mogoče tudi objaviti uradni izid prvega in razglasiti drugi krog volitev. Iz tujine lahko pride še več kot 40.000 glasov Glasovnice lahko teoretično odločajo o Peterletovem sotekmecu v drugem krogu predsedniških volitev. © Boštjan Tacol 4962 volivcem s stalnim naslovom v drugih državah so v tujino poslali volilno gradivo s prazno glasovnico, ker so to zahtevali. Državna volilna komisija pa je 39.903 volivcem, ki sicer poštnega glasovanja niso izrecno zahtevali, pred volitvami na njihove znane naslove v tujini poslali volilno gradivo z uradnimi glasovnicami, kakršne so bile na voljo tudi v nedeljo volivcem na voliščih v domovini. Frantar je danes še enkrat zavrnil dvome, ki jih je taka odločitev zasejala v delu javnosti in pri nekaterih predsedniških kandidatih. Možnosti, da bi ti volivci dvakrat glasovali (torej po pošti in na enem od 34 diplomatsko-konzularnih predstavništvih v Sloveniji) so po Frantarjevih izračunih "ena proti 2000".
|
neutral
|
8,261
|
V 86. krogu igre na srečo loto je bila izžrebana sedmica. Srečne številke so: 3, 5, 10, 15, 17, 32, 35. Dobili smo milijonarja. V 86. krogu igre na srečo loto je namreč padla sedmica, ki je bila vplačana v Logatcu. Tokrat so srečo prinesle številke 3, 5, 10, 15, 17, 32, 35, dodatna številka pa je bila7. Milijon evrov sicer ni najvišji predvideni znesek za sedmico. Vrtoglavi skladi za sedmico sov preteklosti v Sloveniji povzročili pravo loterijsko mrzlico, saj so se pred prodajnimi mesti Loterije Slovenije nabirale dolge vrste ljudi, ki so prišli preizkusit svojo srečo. Največji znesek doslej so v višini 766 milijonov nekdanjih tolarjev (danes bi bilo to nekaj več kot 3 milijone evrov) izžrebali julija 2005, drugi največji znesek v višini 687 milijonov je dobil srečneža tri leta prej, tretji po velikosti pa decembra 2004, in sicer v višini 513 milijonov nekdanjih tolarjev.
|
positive
|
8,262
|
Ob 3. uri zjutraj smo urine kazalce pomaknili za eno uro nazaj. Za razliko od prehoda na poletni čas, pomik ure nazaj ne bo vplival na naše počutje. Poletni čas se vsako leto začne zadnjo nedeljo v marcu ob 2. uri po srednjeevropskem času, ko se ura premakne za 60 minut naprej. Konča pa se zadnjo nedeljo v oktobru ob 3. uri, ko se čas premakne za eno uro nazaj. Spreminjanje ure so vpeljali zaradi izkoriščanja sončne energije, tako da se delovne in šolske ure lepše prilagajo uram dnevne svetlobe in prihrani električna energija. Srednjeevropski čas v poletni čas spreminjajo vse članice v Evropski uniji. V Jugoslaviji je bil poletni čas v uporabi od leta 1982, Slovenija pa je to navado vpeljala z osamosvojitvijo leta1991. Sprememba ne bo vplivala na počutje Za razliko od prehoda na poletni čas, današnje premikanje ure po mnenju strokovnjakov ne bo vplivalo na naše počutje. S premikom ure nazaj namreč dobimo 25-urni dan, kar je za našo notranjo uro idealna sprememba, trdi profesor Jürgen Zulley. "V posteljo se lahko odpravimo pozneje in pozneje se iz nje lahko naslednji dan tudi dvignemo. To je veliko lažje, kot eno uro prej vstati,“ še dodaja Nemec. Sicer pa strokovnjaki opažajo, da prehod na jesen povzroča le manjše težave. "Nekateri postanejo prej lačni in zaspani. Te težave ponavadi po dveh dneh izginejo,“ je še razložil Zulley.
|
neutral
|
8,263
|
Zmagovalec 12. ljubljanskega maratona je Ukrajinec Oleksandr Sitkovskiy, ki je v cilj pritekel s časom 2:12,49 in postavil nov rekord. Drugo in tretje mesto sta zasedla Kenijca. Maraton (42 km) moški: 1. Oleksandr Sitkovskiy 2. Sammy Rotich 3. Solomon Rotich ženske: 1. Tatyana Filonyuk 2. Helena Javornik 3. Seboka Mulu V slovenski prestolnici je potekal že 12. mednarodni ljubljanski maraton. Tekmovalci so se pomerili na 10-kilometrskem rekreativnem teku, tisti najbolj pripravljeni pa so se podali na 21 in42 kilometrov dolg maraton. Zmagovalec maratona je Ukrajinec Oleksandr Sitkovskiy, ki je v cilj pritekel s časom 2:12,49 in postavil nov rekord ljubljanskega maratona. Kot drugi in tretji sta v cilj pritekla Kenijca Sammy in Solomon Rotich. Tudi med ženskami je bila najhitrejša Ukrajinka, Tatyana Filonyuk. Druga je bila Slovenka Helena Javornik, tretja pa Etijopijka Seboka Mulu. Polmaraton (21 km) moški: 1.Mitja Kosovelj 2.Peter Kastelic 3.Damjan Slapnik ženske: 1.Mateja Kosovelj 2.Valerija Mrak 3.Lucija Krkoč "Bilo je zelo težko, ker je deževalo in je bilo zelo mrzlo. Zato sem zelo zadovoljna s tem dosežkom," je po prihodu dejala Filonjukova. Podobno pa je menil tudi Sitkovskij, ki je izboljšal rekord proge tokrat šestouvrščenega Joachima Nshimirimane, ki je leta 2004 tekel 2:13,31. Lani je Sitkovskij na svojem prvem maratonu v karieri v Ljubljani zasedel četrto mesto (2:15),tokrat pa je zmagal na svojem šele drugem maratonu v življenju. Sicer pa je tudi član ukrajinske reprezentance na srednjih progah, letos je svojo državo zastopal na evropskem pokalu na 5000 m. "Oba Ukrajinca sta tekla zelo dobro predvsem v zadnjih petih kilometrih, pametna taktika se je obrestovala," je menil manager mitinga Borut Podgornik, ki je tudi mož in trener Javornikove. Slednja je bila v začetku zelo hitra, na 25 kilometru pa je imela krizo in je morala zaradi želodčnih težav na stranišče.
|
positive
|
8,264
|
Tudi današnja pogajanja predstavnikov delodajalcev in sindikatov o pogodbi o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust so se končala neuspešno. Sindikati zahtevajo dvig vseh osnovnih plač, saj je inflacija, kot poudarjajo, prizadela vse, ne le tistih z najnižjo izhodiščno plačo. Za delodajalce je dvig osnovnih plač nesprejemljiv. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je povedal, da so delodajalci danes sicer predlagali določene popravke oziroma dvige plač, a ne osnovnih, hkrati pa bi postavili določene meje dvigovanja plač,tako da dviga ne bi bili deležni vsi po kolektivnih pogodbah tega dviga. Kot je povedal predsednik sindikalne centrale Pergam Dušan Rebolj, so predlog delodajalcev sindikati odklonili. "Vztrajamo, da je treba dvigniti vse osnovne plače, kajti glede na inflacijo so ogroženi tako tisti z najnižjimi plačami kot srednji in visoki kadri," je dejal Rebolj in dodal, da takšne rešitve ne morejo sprejeti. Protesti so napovedani za 17. november. © BOBO Nadaljevanje pogajanj v ponedeljek Kot je po pogajanjih sporočil izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije za socialni dialog Jože Smole, so predstavniki delodajalcev danes znova izpostavili problem dviga osnovnih plač, saj ta kolektivna pogodba usklajuje najnižje osnovne plače. "Zato dvig osnovnih plač ni možen," je zapisal v sporočilu za javnost. Kot pojasnjujejo,bi dvig osnovnih plač porušil tudi sistem večine veljavnih panožnih kolektivnih pogodb, zato je takšen način dviga plač za delodajalce nesprejemljiv. "Tudi danes ni prišlo do nobenega dogovora, ker so razhajanja vedno prisotna za pogajalsko mizo," je dejal Semolič. "Sindikati vztrajamo, naj pride že letos do takšnega dogovorjenega dviga, ki se bo poznal pri delavskih plačah, ne le na fiktivni ravni, kar se pogosto dogaja, ko pride le do dviga izhodiščnih plač," je dodal. Delodajalska stran je danes predlagala, naj obe strani ustanovita strokovno skupino, ki bi pripravila strokovno rešitev, kar pa so predstavniki sindikatov zavrnili in vztrajali, da se pogajanja nadaljujejo v isti sestavi kot doslej. Pogajanja se bodo sicer nadaljevala v ponedeljek, a Rebolj napredka ne pričakuje. Prihodnji ponedeljek se bodo predstavniki delodajalcev in sindikatov sešli zadnjič po napovedanih protestih17. novembra, Rebolj pa vse bolj verjame tudi v splošno stavko, katere možnost so sindikati napovedali za začetek prihodnjega leta.
|
negative
|
8,265
|
Evangeličanski škof Geza Erniša je prepričan, da vključitev katoliškega škofa Tomaža Hrena na proslavi ob dnevu reformacije ni bila posrečena, saj je igral Hren pomembno vlogo v protireforemamaciji. Škof Geza Erniša meni, da proslave niso namenjene delitvi Slovencev© BOBO Erniša je povedal, da je torkova osrednja proslava v Cankarjevem domu sicer dalaprimeren poudarek slovenski reformaciji, ker pa naj bi šlo za praznik reformacije, je vendarlepričakoval, " da bodo bolj upodobljeni tisti liki, ki so bili zaslužni za reformacijo". Prav tako jeErniša menil, da tovrstne prireditve niso namenjene temu, da bi se Slovenci delili okoli njihovevsebine. Ob tem je še spomnil, da ostaja zgodovinsko dejstvo, da je katoliški škof Hren odigralpomembno vlogo prav pri protireformaciji in sežiganju slovenskih knjig. Na torkovi proslavi je ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar v slavnostnem govoru poudarila, da bi današnji Sloveniji inEvropi koristil kakšen nov Trubar. V samem scenariju prireditve pa so med relevantne zgodovinskelike uvrstili tudi Tomaža Hrena. Tomaž Hren (1560-1630) je bil od leta 1599 ljubljanski škof. V skladu s tedanjo cerkveno indržavno (cesarsko) politiko protireformacije, ki je zahtevala, da se luterani v katoliških deželahbodisi spreobrnejo bodisi izselijo, je Hren v letih 1600-1603 v svoji škofiji poskrbel za zatiranjekali protestantizma in sežiganje protestantskih knjig. Škof Hren pa je takšno usodo prihranilDalmatinovi Bibliji in od papeža dobil dovoljenje za njeno rabo. Tako je na tej osnovi omogočilizdajo Čandkovih Evangelijev in listov, s tem pa ohranil slovensko jezikovno in knjižno tradicijo.
|
neutral
|
8,266
|
Transportno letalo, ki ga namerava kupiti Slovenska vojska, bo stalo 30,8 milijona evrov. Toliko je namreč za nakup namenila vlada, je pred parlamentarnim odborom za obrambo povedal državni sekretar na obrambnem ministrstvu Franc Žnidaršič. Dodal je še, da bo pogodba o nakupu podpisana najpozneje sredi decembra, letalo pa bi lahko Slovenija prevzela konec prihodnjega leta. Člani odbora, ki se je sestal na pobudo poslanca SD Aurelia Jurija, so pozvali vlado, naj pripravi poročilo o poteku nabave, razpisu in razpisnih pogojih, ki bo članom odbora omogočilo preverjanje transparentnosti nakupa. Kot je pojasnil sekretar Žnidaršič, je razpisno dokumentacijo dvignilo pet podjetij, ponudbo so oddala tri, od katerih pa ena ni izpolnjevala pogojev. Tako sta pri nakupu v ožji izbor prišli dve letali – španska CASA 295 in italijanski C27. Podjetji sta pripravili ponudbi, ki ju na ministrstvu sedaj preučujejo. Državni sekretar je zavrnil očitke, da so člani odbora o nakupu transportnih letal izvedeli iz medijev. Nakup namreč med drugim predvidevajo resolucija o opremljanju SV ter kratkoročni in srednjeročni načrti nabave opreme, ki jih je sprejel državni zbor, je poudaril Žnidaršič. Podatek o tem, da SV kupuje transportno letalo, pa je bil objavljen tudi na portalu evropske obrambne agencije, je še dodal Žnidaršič. Opozicijskega poslanca Aurelia Jurija je zanimalo, v kakšne namene se bo lahko tovrstno letalo uporabljalo. Po Žnidaršičevih besedah naj bi se letalo uporabljalo tudi za humanitarno oskrbo pri elementarnih nesrečah, za hitro angažiranje reševalnih ekip in nujno evakuacijo slovenskih državljanov z ogroženih območij v tujini ob morebitnih nesrečah.
|
neutral
|
8,267
|
Medtem ko finančni minister Bajuk zagotavlja, da ZA na nedeljskem referendumu o lastninjenju zavarovalnic prinaša skupno dobro, Rop opozarja, da to pomeni takojšnjo razprodajo Triglava. Finančni minister Andrej Bajuk pričakuje, da se bodo državljani in državljanke na nedeljskem referendumu o noveli zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic odločili pametno. Če bodo glasovali za uveljavitev zakona, potem se bodo sredstva iz naslova upravljanja z delnicami Zavarovalnice Triglav, ki se bodo prenesla na Kapitalsko družbo (Kad), v celoti namenila za skupno dobro, je obljubil. Kad bo moral namreč vse prihodke nameniti Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Novela zakona določa, da se na Kad prenese 35 odstotkov delnic Zavarovalnice Triglav, ki bi jih sicer morali v skladu z veljavnim zakonom o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic razdeliti med upravičene fizične osebe – zavarovance iz leta 1990. Vse prihodke iz upravljanja s temi delnicami bo moral Kad nameniti za pokojninsko blagajno, je povedal Bajuk. Kot je opozoril, bomo imeli v prihodnosti velike težave s pokojninskim sistemom, saj pokojninska blagajna od leta 2025 ne bo mogla več izplačevati vseh obveznosti. Minister je ob tem zanikal, da bi nameravala vlada razprodati delnice Zavarovalnice Triglav. To je strateška naložba, država namerava v zavarovalnici ohraniti 25 odstotkov plus eno delnico, je spomnil. S potrditvijo novele se bo bogatelo Nasprotno pa poslanec SD Anton Rop opozarja, da bo glas proti preprečil takojšnjo razprodajo 35-odstotnega deleža Zavarovalnice Triglav. Ob tem se je vprašal, zakaj je vlada brez soglasja partnerstva za razvoj umaknila varovalke, ki bi Kad obvezale, da bi morala ta delež obdržati v trajni lasti, če ga ne misli takoj prodati. Rop meni, da "rokohitrska prodaja Zavarovalnice Triglav" ne bo nikomur povišala pokojnine, bo pa izjemno povečala zaslužke nekaterim vpletenim v netransparentno privatizacijo slovenskega državnega premoženja. Potrditev novele po njegovem mnenju pomeni zeleno luč vladi, da bo lahko še naprej na netransparenten način prodajala državno premoženje, kot je to počela pri Mercatorju, Merkurju in Istrabenzu. Pričakovati je mogoče enake učinke, pravi, s to razliko, da je premoženje v primeru Triglava bistveno večje. Po nekaterih ocenah glede na ceno Triglava na sivem trgu je ta vreden okoli 2,9 milijarde evrov. Miloš Pavlica, ki je vodil pogajalsko skupino SD v sklopu partnerstva, je povedal, da so na partnerstvu dali soglasje k noveli ravno zaradi varovalke, da Kad ne more prosto razpolagati s tem kapitalom. Vlada je, ne da bi obvestila partnerski svet, spremenila besedilo, ki je bilo dogovorjeno, je povedal. "Edini racionalni razlog, da je vlada to umaknila iz dogovorjenega besedila zakona, je, da ima namen to premoženje prodati," meni Pavlica. Z glasovanjem proti bi ustvarili možnost, da se poišče boljša rešitev prek pokojninskih bonov, obveznic ali avtonomnega upravljanja tega kapitala s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in se prepreči razprodaja tega premoženja, ki mora služiti vsem generacijam, pravi Pavlica. Po njegovem bi lahko poiskali rešitev, ki bo najbliže zavezi zakona o zavarovalnicah – da prejemniki sredstva dobijo, vendar ne kot posamezniki na račun, ampak prek stabilnosti delovanja pokojninskega sistema.
|
neutral
|
8,268
|
Predsednik vlade Janez Janša, ki je danes začel uradni obisk na Kitajskem, se je z gostiteljem, kitajskim premierjem Wenom Jiabaom, pogovarjal predvsem o dvostranskem sodelovanju. Janša je po srečanju povedal, da sta dala z Wenom največ poudarka gospodarstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Kitajsko v luči priprav na vrh EU – Kitajska, ki bo 28. novembra v Pekingu, ter v luči slovenskega predsedovanja EU v prvi polovici prihodnjega leta. Izpostavila sta tudi vprašanje trgovinskega primanjkljaja, ki ga v trgovini s Kitajsko ugotavljata tako Slovenija kot EU. Blagovna menjava med državama je lani znašala 299,3 milijona evrov, kar je 28,4 odstotka več kot leto prej, skupaj s posebnima upravnima območjema Hongkongom in Macaom pa 335,7 milijona evrov. Slovenski izvoz v tem obdobju je znašal 79,1 milijona evrov, uvoz pa 256,6 milijona. Kitajski premier je slovenskega kolega sprejel z vojaškimi častmi. © BOBO Janša sprejet kraljevsko Z ministrstva za gospodarstvo so sporočili, da sta strani na zasedanju gospodarske komisije izmenjali informacije o stanju gospodarstev, pregledali razvoj dvostranskega gospodarskega sodelovanja in določili področja za nadaljnji razvoj sodelovanja, med drugim industrijo, visoke tehnologije, okoljevarstvene tehnologije in turizem. Slovenski in kitajski predstavniki so se dogovorili tudi za okrepitev sodelovanja med Luko Koper in kitajskimi pristanišči, slovenska stran pa je posebej izpostavila javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v Slovenijo. Slovenska in kitajska stran sta danes podpisali tudi pet sporazumov na področju obrambe, kulture, znanosti in gospodarstva. Kitajski premier je slovenskega gosta z vojaškimi častmi sprejel v Veliki dvorani ljudstva na Trgu nebeškega miru v Pekingu, po pogovorih pa mu je priredil še svečano večerjo. Slovenska delegacija si je pred tem ogledala Prepovedano mesto in astronomski observatorij na stražnem stolpu Jian Guo Men, kjer je delal tudi slovenski jezuit in astronom Avguštin Ferdinand von Hallerstein, ki je v 17. stoletju živel na Kitajskem. Zunanji minister Dimitrij Rupel, ki skupaj z ministrom za gospodarstvo Andrejem Vizjakom in ministrico za zdravje Zofijo Mazej Kukovič spremlja premierja na obisku na Kitajskem, pa se je danes sestal s kitajskim kolegom Yang Jiechijem. Govora je bilo o dvostranskih odnosih, slovenskem predsedovanju EU, vrhu EU – Kitajska ter o aktualnih vprašanjih v regiji, predvsem o Pakistanu in Iranu.
|
positive
|
8,269
|
Ministrstvo za zdravje je predlagalo umik zakona o pacientovih pravicah z dnevnega reda petkove seje odbora za zdravstvo. Predsednik odbora za zdravstvo in poslanec LDS Ljubo Germič je na seji komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, kjer razpravljajo o predlogu zakona o pacientovih pravicah, dejal, da je z ministrstva za zdravje prejel predlog za umik tega zakona z dnevnega reda petkove seje odbora za zdravstvo. Na ministrstvu pojasnjujejo, da sta priprava amandmajev in vsebina zakona tako pomembni, da bi jih bilo treba sprejeti s širšim družbenim konsenzom. Komisija je kljub temu nadaljevala z razpravo o zakonu, na katerega je trenutno vloženih več kot 40 dopolnil poslanskih skupin, številne kritike pa prihajajo tudi iz nevladnih organizacij in stroke. Svoje pripombe so na seji komisije predstavile varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, mariborska varuhinja bolnikovih pravic Magda Žezlina in predstavnici Zveze prijateljev mladine ter Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. Opozicijska poslanka Cveta Zalokar Oražem pa je zaradi številnih pomanjkljivosti v zakonu že v začetku tedna ministrico pozvala k umiku zakona iz zakonodajnega postopka in k dopolnitvi zakona, pozivu pa so se pridružili tudi v poslanskem klubu LDS. Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič je te pozive zavrnila in poudarila, da bi bilo do državljanov krivično, če bi zakon umaknili, saj bo največ doprinesel prav njim.
|
negative
|
8,270
|
Slovenija je dobila tretjega predsednika. Njegova pot je bila zanimiva in prepredena z nenavadnimi poznanstvi. Pravi, da med zakoni in človekovo vestjo ne bi smelo biti razlik. Mladost je preživel v Mariboru kot prvorojenec učitelja Štefana in šivilje Marije. Kot sam pravi na svoji spletni strani, je bila "polna radosti in potolčenih kolen''. Iz tistega obdobja so se mu v spomin najbolj vtisnile zadnje očetove besede, ''naj eden deli, drugi izbira'', ki so še danes eno izmed njegovih življenjskih vodil. Kar zadeva mojo generalno politično opredelitev, so moja edina ideologija človekove pravice. To je moja ideološka in politična platforma. Galantnosti so ga naučile knjige in zanimivo življenje, najbolj zaupa šestemu čutu, njegove brbončice pa se najbolj radostijo ob primorski joti. Včasih se zaloti pri sanjaštvu, v bran svobode pa bi ravnal predrzno. Če mu vzamejo vse, mu ostane poštenje, je razkril v svojem nenavadnem intervjuju za zurnal24.si. Zaradi želje po pravičnejšem svetu se je odločil za študij prava. Diplomiral je leta 1975, magistriral leta 1978 in še istega leta postal asistent na pravni fakulteti. Že doktor je leta 1983 postal predstojnik Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose. V sodelovanju z Amnesty International je reševal kršitve človekovih pravic v tedanji Jugoslaviji in bil leta 1984 izvoljen v Podkomisijo OZN za preprečevanje diskriminacije in zaščito manjšin ter leta 1987 postal profesor na fakulteti. Superman z naslovnice Nasmeh bodočega zmagovalca © Boštjan Tacol Leta 1992 je odšel v New York in tedanjemu generalnemu sekretarju Združenih narodov Butrosu Galiju predal poverilno pismo predsednika Slovenije ter tako postal prvi slovenski veleposlanik pri tej svetovni organizaciji (1992–2000). Ob imenovanju ga je Mladina na naslovnici upodobila kot Supermana in jo še danes hrani v okvirju. Vodil je kampanjo za izvolitev Slovenije v Varnostni svet, ki mu je v letih 1998 in 1999 tudi predsedoval. Leta 2000 mu je generalni sekretar Kofi Anan ponudil službo pomočnika za politične zadeve, ki jo je sprejel in opravljal do leta 2005, ko je Združene narode zapustil. Trenutno deluje kot profesor mednarodnega prava in prodekan za študijske zadeve na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Veste, diplomacija so ljudski, človeški stiki. Diplomacija so ljudje in nauči vas, da morate z njimi sodelovati prijazno, izkazovati razumevanje in se prilagoditi tistemu, kar je zanje zanimivo. To niso stvari, ki bi mi bile tuje. Ženo je našel v knjižnici Ženo Barbaro, s katero sta si zvesta že 32 let, je spoznal v knjižnici med iskanjem gradiva o mednarodnih organizacijah. Očarala ga je z izkušnjami in milino, že naslednje leto pa sta se poročila. Imata 27-letno hčer Heleno, ki je bila tako prikupna, da je "vstajal ob 4. uri zjutraj, najprej pisal doktorat, nato pa svojima princeskama pripravil zajtrk,'' je zapisal v svoji predstavitvi. Pametna ženska mu predstavlja izziv, med simpatično gospodinjo in sofisticirano svetovljanko pa bi raje izbral slednjo, je povedal v nekonvencionalnem intervjuju za zurnal24.si. Če ne bi bil poročen, pa bi moral razmisliti, katero bi peljal na večerjo, dodaja.
|
positive
|
8,271
|
Vrhovno državno tožilstvo bo s specializiranim oddelkom obravnaval sume kaznivih dejanj, ki jih bodo storile osebe s policijskimi pooblastili. Po besedah generalne državne tožilke Barbare Brezigar bo oddelek povsem ločen od policije in vojske, s čimer želijo odpraviti vsakršen dvom v preiskavo kaznivih dejanj pri osebah s policijskimi pooblastili. Na oddelku, ki ima prostore na Puharjevi ulici v Ljubljani, v skladu s spremenjeno zakonodajo deluje devet policistov, ki so tudi zaposleni na vrhovnem državnem tožilstvu, pomagata pa jima dve državni tožilki. Oddelek bo po besedah Brezigarjeve preiskoval sume kaznivih dejanj pri vseh osebah, ki imajo policijska pooblastila (policisti, vojaški policisti in uslužbenci vojaške varnostno-obveščevalne službe). Brezigar: Projekt pomemben za naš kazenski sistem Projekt, pri katerem sodelujejo ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za pravosodje in ministrstvo za obrambo, je po besedah Brezigarjeve zelo pomemben za slovenski pravni red, hkrati pa tudi za samo tožilstvo: "Projekt pomeni zelo veliko spremembo v našem kazenskem postopku, saj v njem prvič delujejo policisti in državni tožilci skupaj. To pomeni, da sta se prvič združili vlogi odkrivanja kaznivih dejanj in pregona, kar je zelo pomembno," je dejala Brezigarjeva. Po besedah pravosodnega ministra Lovra Šturma jih je k sodelovanju vzpodbudila sodba evropskega sodišča, ki je v tako imenovanem primeru Matko (primer je iz leta 1995) leta 2006 ugotovilo, da država osebi, ki je bila v primeru prizadeta, ni zagotovila ustreznega varstva zaradi nasilja. "Nova zakonska ureditev in oddelek, ki smo ga ustanovili, daje zagotovilo, da do podobnih dogodkov ne bo več prišlo. Hkrati je sam oddelek pomemben preizkus sodelovanja med različnimi organi pri preiskavi kaznivih dejanj, kar je sicer v svetu vse pogostejša praksa," je dejal Šturm. Lani v policiji 362 sumov kaznivih dejanj Na policiji so lani zabeležili 362 sumov kaznivih dejanj, kar naj bi po besedah Mateja dokazovalo, da je ustanovitev oddelka upravičena. © BOBO Notranji minister Dragutin Mate je povedal, da so v policiji lani zabeležili 362 sumov kaznivih dejanj, od katerih je bila v 80 primerih podana kazenska ovadba, kar po njegovih besedah pomeni, da je ustanovitev takšnega oddelka več kot upravičena. Na vprašanje, ali se ji zdi, da bodo policisti, ki bodo v sklopu oddelka preiskovali sume kaznivih dejanj svojih nekdanjih kolegov, res lahko povsem nepristranski, je Barbara Brezigar odgovorila, da je v to skoraj povsem prepričana. Po njenih besedah slednje zagotavlja prav to, da bodo policisti zaposleni na tožilstvu in da ne bodo del policijskega ali vojaškega sistema. Poleg tega bo pri njihovem delu zagotovljen tudi nadzor s strani tožilcev, je dejala.
|
neutral
|
8,272
|
Vseslovenskega protestnega shoda Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki bo v soboto v Ljubljani, se bo udeležilo tudi okrog 2000 delavcev z območja, ki ga pokriva celjska območna organizacija sindikatov. Rezerviranih je 28 avtobusov, prijave za udeležbo na shodu pa še prihajajo, je povedal sekretar celjske območne organizacije ZSSS Srečko Čater. Prijave za udeležbo na shodu še prihajajo. © BOBO Kot je pojasnil Čater, so sindikati organizirali vseslovenski shod zato, ker z delodajalci ne morejo vzpostaviti socialnega dialoga, kakršnega so si želeli. "Ko se obravnavajo rezervacije poslovanja, se vedno prikazujejo številke, ki nas uvrščajo v sam vrh EU, ko pa želimo na podlagi teh podatkov doseči rast plač, naletimo na gluha ušesa," je dejal. Čater meni tudi, da so plače delavcev odraz dogajanja v državi in prikazujejo povprečno neto in bruto plačo v vseh dejavnostih. Opozoril je, da so tudi pokojnine posledica nizkih plač in da upokojenci intenzivno delijo usodo delavcev, katerih povprečna plača je nizka. Čater problem vidi tudi v tem, da v Sloveniji ni brezplačnih zdravstvenih storitev, pri nekaterih storitvah je treba v celoti plačati participacijo, čeprav ima večina ljudi sklenjeno tudi dodatno zdravstveno zavarovanje. "Sodu je izbila dno rast cen živilskih izdelkov, ki so porasle za od tri do 20 odstotkov, to pa je prizadelo zlasti delavce, ki na mesec prejmejo od 450 do 500 evrov plače. Država je do teh delavcev mačehovska," je povedal Čater. Dodal je, da delavci vse bolj postajajo zgolj sredstvo za izjemno hitro bogatenje dobro organiziranih skupin, medtem ko kar 242.000 Slovencev oziroma dobrih 12 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije živi pod pragom revščine. Postregel je tudi s podatki, da se je dobičkonosnost gospodarskih družb v minulih letih povečala z 9,5 odstotka na 12,4 odstotka, medtem ko se je delež za plače v bruto domačem proizvodu znižal z 52,7 odstotka na 51,4 odstotka. Ker so stroški hrane previsoki, 120.000 Slovencev ne more jesti mesa v vsakodnevnem obroku, je dejal.
|
negative
|
8,273
|
Zares bo zaradi slabega odziva opozicijskih strank premislil o vložitvi interpelacije proti notranjemu ministru Dragutinu Mateju. V poslanski skupini Zares so do danes postavili rok vsem opozicijskim poslanskim skupinam, da posredujejo pisne pripombe v amandmajski obliki k besedilu interpelacije proti ministru za notranje zadeve Dragutinu Mateju. Vodja poslanske skupine Zares Matej Lahovnik je pojasnil, da so od poslanskih skupin dobili le načelna mnenja, ki so pokazala, da se opozicija ne strinja glede napovedane interpelacije. "V poslanski skupini Zares bodo premislili, ali še vztrajati pri interpelaciji," je dejal Lahovnik. Številna nesoglasja z opozicijskimi strankami Po besedah Lahovnika bodo v Zares še premislili o vložitvi interpelacije zoper Mateja. BOBO Odzivi preostalih poslanskih skupin so po Lahovnikovih besedah pokazali, da v SD ne bodo pristopili k podpisu interpelacije – torej interpelacije ne bodo podprli. Poslanska skupina LDS pa je posredovala samo načelne pripombe in nobenega gradiva. V Zares ugotavljajo, da v opoziciji vsebinsko ne najdejo skupnih točk s SNS, ki očitno pričakuje, da bi bila interpelacija predvsem usmerjena na delo policije. V poslanski skupini Zares pa po Lahovnikovih besedah menijo, da je treba opozoriti predvsem na primere kršitev zakonov s strani ministra Mateja, zaradi katerih so nastale tudi hude in nepopravljive posledice. "Ti primeri so Plut, Global in Lipa ter neažuriranje volilnega imenika v predvidenem roku," je spomnil vodja poslanske skupine Zares. Global povod za razmislek o interpelaciji V prvi točki interpelacije Mateja obtožujejo kršitve zakona o policiji, saj policija ni opravljala ustreznega varnostnega nadzora v primeru Plut. V drugi točki ga obtožujejo kršitve zakona o zasebnem varovanju, kjer je prav tako prišlo do hudih posledic v primerih klubov Global in Lipa. V tretji točki pa ga obtožujejo kršitve zakona o evidenci volilne pravice, ker ni v postavljenem roku ustrezno in ažurno popravil volilnih imenikov. "Tako so bile v tujino poslane prazne glasovnice preminulim ljudem in ljudem, ki nimajo slovenskega državljanstva," je še povedal Lahovnik.
|
neutral
|
8,274
|
Pogajanja o plačah v javnem sektorju se lahko zavlečejo za eno leto, kar je nedopustno, se jezi vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Doro Hvalica. Hvalica je zaskrbljen zaradi poteka pogajanj o aneksih h kolektivnim pogodbam, ki naj bi odpravili krivično nesorazmerje med plačami v javnem sektorju. Zaradi zastojev v pogajanjih prehoda v nov plačni sistem ne bo možno izpeljati do 1. januarja 2008, kot si je v svojem načrtu zadala vlada, je dejal Hvalica. "Po zagotovilih vlade bi se lahko pogajanja zavlekla za kakšen mesec. To lahko pomeni tudi eno leto, kar pa je nedopustno," je dodal Hvalica. Hvalica je zavrnil očitke, da so za zastoje krivi sindikati sami. Do zastojev je po trditvah sindikatov prišlo, ker vlada zamuja z imenovanjem pogajalskih skupin. O naboru delovnih mest, ki so izhodišče za pogajanja, pa se sindikati še vedno pogajajo, je poudaril Hvalica.
|
negative
|
8,275
|
Predsednik vlade Janez Janša je prispel na uradni obisk v Veliko Britanijo, kjer ga je sprejela britanska kraljica Elizabeta II., popoldne pa se bo srečal z britanskim kolegom Gordonom Brownom. Predsednik vlade Janez Janša se mudi na uradnem obisku v Veliki Britaniji. Gre za prvi uradni obisk kakega slovenskega premierja v tej državi doslej. Janšo je sprejela britanska kraljica Elizabeta II., pozneje pa se bo srečal tudi z britanskim kolegom Gordonom Brownom. V ospredju pogovora obeh premierjev bodo predvsem evropske teme,izmenjala pa bosta tudi stališča o boju proti podnebnim spremembam in drugih aktualnih mednarodnih vprašanjih. Premierja se bosta med drugim dotaknila načrtov in pričakovanj glede slovenskega predsedovanja EU, obe strani pa si veliko obetata tudi od spomladanskega vrha EU, ko bodo v ospredju pregled lizbonske strategije ter dogovori na področju energetike in boja proti podnebnim spremembam. Na dnevnem redu ima Janša poleg sprejema pri kraljici in pogovora z gostiteljem Brownom še srečanji z vodjo laburistične večine v spodnjem domu britanskega parlamenta Geoffom Hoonom in županom finančnega središča Londona Davidom Lewisom.
|
positive
|
8,276
|
Leta 1999 naj bi Zdenka Cerar vodji skupini tožilcev za posebne zadeve preprečila vložitev kazenske ovadbe zoper kriminalista Draga Kosa in Romana Praha. Poslanec SDS Dimitrij Kovačič je na novinarski konferenci dejal, da je leta 1999 tedanja generalna državna tožilka Zdenka Cerar takratni vodji skupine tožilcev za posebne zadeve Barbari Brezigar preprečila vložitev kazenske ovadbe zoper kriminalista Draga Kosa in Romana Praha. Vrhovno sodišče je sicer novembra letos razsodilo, da sta omenjena kriminalista leta 1999 nezakonito pridobila izpisek klicev na mobilni telefon nekdanjega novinarja TV Slovenija Tomaža Ranca. SDS pričakuje odstop Draga Kosa. © BOBO Kovačič meni, da "očitno tukaj ni šlo za samostojno ravnanje dveh kriminalistov, ampak je bila prisotna zelo usklajena podpora s strani državnega tožilstva, da se je zadeva utišala". SDS pričakuje Kosov odstop Poslanec SDS je poudaril, da je Brezigarjeva leta 1999 že spisala ovadbo zoper oba kriminalista. Ker pa je ni smela vložiti na sodišče, je odstopila s položaja vodje skupine tožilcev za posebne zadeve, je še pojasnil. Po njegovih besedah je Brezigarjeva poseg Cerarjeve razumela kot nedovoljen poskus vplivanja na njeno avtonomnost in neodvisnost kot državne tožilke. "Temeljni pogoj korupcije je nezakonitost in če je nezakonito deloval sam, kako lahko odkriva nezakonitost drugih," je dejal Kovačič in dodal, da Kos nima več legitimnosti za vodenje komisije za preprečevanje korupcije. V SDS pričakujejo, da bo "Kos naredil edino razumno potezo in odstopil", je še dejal. Brezigarjeva je junija 1999 za TV Slovenija dejala, da je tedanja generalna državna tožilka Zdenka Cerar od nje zahtevala, da že spisani predlog sodišču v konkretni kazenski zadevi zadrži, da bo lahko o tem najprej razpravljal kolegij vrhovnih tožilcev. Ranc je konec leta 1998 in v začetku leta 1999 pripravil vrsto prispevkov o aferi Vič-Holmec. Ker je ob tem javno povedal, kdo z ministrstva za notranje zadeve naj bi bil vpleten v afero, so ga kriminalisti osumili izdaje uradne skrivnosti in, da bi ugotovili, od kod dobiva informacije, pridobili tudi spisek njegovih telefonskih pogovorov.
|
neutral
|
8,277
|
Če bo sedanja vlada dobila podporo večine poslancev, bo naprej normalno opravljala svoje delo. V nasprotnem primeru obstaja več možnosti. Če v državnem zboru zaupnica vladi ne bo izglasovana, bo moral državni zbor v tridesetih dneh izvoliti novega predsednika vlade ali zdajšnjemu v ponovnem glasovanju izglasovati zaupnico. V nasprotnem primeru bo predsednik republike Janez Drnovšek razpustil državni zbor in razpisal predčasne volitve. Če poslanci vladi ne bodo izkazali podpore, vlada pade. Po padcu vlade lahko predsednik države po posvetovanju s poslanskimi skupinami predlaga novega kandidata za premierja, o čemer bo glasoval državni zbor. Za izvolitev kandidat potrebuje 46, torej večino glasov vseh poslancev. Če kandidat ne bo potrjen, lahko predsednik v 14 dneh predlaga drugega ali istega, lahko pa tudi več kandidatov. Kandidata za novega mandatarja vlade lahko predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj10 poslancev. Tak kandidat bo moral dobiti podporo večine vseh poslancev. Državni zbor lahko v ponovnem glasovanju izreče podporo tudi stari vladi. V tem primeru bo nova vlada postala stara vlada Janeza Janše. Ureditev v Sloveniji dopušča možnost vzpostavitve t.i. manjšinske vlade. Državni zbor se bo namreč lahko odločil, da bo volil predsednika vlade tudi z navadno večino. To lahko stori takrat,ko bodo vse druge možnosti izčrpali in če v predhodnih dveh krogih pri iskanju mandatarja, ko je za izvolitev potrebno zagotoviti najmanj 46 glasov poslank in poslancev (absolutna večina), niso izvolili. To je zadnja možnost, preden predsednik republike razpusti parlament in razpiše ponovne volitve, meni predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski Pravni fakulteti Igor Kaučič. Odločilni glasovi Desusa Ali bo Janševa vlada na glasovanju o zaupnici dobila podporo večine, je odvisno predvsem od koalicijskega Desusa. Njegov predsednik Karl Erjavec je dejal, da bodo poslanci najmanjše koalicijske stranke zaupnico podprli, če bo glasovanje vezano na izvajanje koalicijske pogodbe. Obenem je zavrnil očitke, da njegova stranka večkrat glasuje proti vladnim predlogom. Je pa Erjavec dodal, da v zvezi z zakoni, ki niso opredeljeni v koalicijsko pogodbi, poslanci Desusa pač glasujejo po vesti. Vojni zakoni so tak primer, kjer " nikoli ne bomo glasovali za rešitev, ki bi dala ugodnosti sodelavcem okupatorja," je pojasnil.
|
neutral
|
8,278
|
Sodišče je ugotovilo, da je Slovenija s predolgimi sodnimi postopki kršila 6. člen Evropske konvencije o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki govori o pravici do poštenega sojenja v razumnem roku. Slovenija je kršila tudi 13. člen, ki določa pravico do učinkovitega pravnega varstva pred domačimi sodišči. Denarno odškodnino mora Slovenija plačati v treh mesecih po pravnomočnosti razsodbe. Odprava zaostankov do 2010? Evropsko sodišče za človekove pravice je zaradi sodnih zaostankov proti Sloveniji prvič razsodilo oktobra 2005. V primeru Lukenda je državi naložilo plačilo odškodnine tožniku v višini 3200 evrov zaradi sodnih zaostankov in 965 evrov za sodne stroške. Takrat je tudi zapisalo, da zaradi nenehnega kopičenja nerešenih primerov na slovenskih sodiščih meni, da so predolgi sodni postopki v Sloveniji velika težava. Ljubljana je zatem oblikovala tako imenovani projekt Lukenda, katerega cilj je odprava sodnih zaostankov do konca leta 2010. Sodišče v Strasbourgu je sicer maja letos v primeru Grzinčič proti Sloveniji razsodilo, da ima Slovenija od 1. januarja letos učinkovito pravno sredstvo za varstvo pravice do sojenja v razumnem roku oziroma pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Evropsko sodišče za človekove pravice je tako zdaj pristojno le za primere, ki so bili pred slovenskimi sodišči končani pred 1. januarjem in so stranke nato vložile pritožbo na sodišče v Strasbourgu.
|
negative
|
8,279
|
Ne verjemite elektronskim obvestilom, da ste od ustanove The UK National Online Lottery dobili nagrado, saj gre za goljufijo. Pri tem izplačilo dobitka goljufi pogojujejo z nakazilom določenega denarnega zneska in s posredovanjem osebnih podatkov. Policija svetuje, naj bodo občani previdni pri sklepanju takšnih poslov. V zadnjem času je na policijo prišlo tudi več prijav zaradi tako imenovanih "nigerijskih goljufov", ki prek interneta in pisemske pošte občanom pošiljajo ponudbe, v katerih obljubljajo velike zaslužke za prenos gotovine (več milijonov ameriških dolarjev) iz pošiljateljeve države prek Slovenije na različne račune v tujini. Za pomoč pri prenosu gotovine ponujajo tudi do 30-odstotne zaslužke. Seveda pa mora občan, ki sprejme omenjeno ponudbo, najprej nakazati znatna sredstva za plačilo odvetnika, ki bi mu lahko sprostil to premoženje. Prvi znesek, ki ga mora prejemnik take ponudbe nakazati, je navadno nizek, nekaj sto ameriških dolarjev, vse poznejše zahteve pa so vedno višje, dokler človek, ki je k takemu poslu pristopil, ne spozna, da gre za goljufijo.
|
negative
|
8,280
|
Odbor za kulturo, šolstvo in šport ni potrdil besedila novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Državni svet je menil, da zaradi neusklajevanja s socialnimi partnerji in nesoglasji s strani strokovne javnosti ostajajo odprta bistvena vprašanja, kot sta ureditev področja zasebnega šolstva in sprememba financiranja. Zato so svetniki izglasovali veto na novelo in poslance pozvali, naj ob pripravi nove novele izvedejo natančne analize stanja na področju šolstva in po možnosti predvidijo učinke morebitnih sprememb. Predsednik odbora Branko Grims je novelo zakona podprl, ker je po njegovih besedah to glas za brezplačne učbenike, večjo zaščito otrok, večjo vlogo staršev v šolskem sistemu in odpravo socialne neenakosti. Hkrati je to po besedah Grimsa glas za več razuma in za to, da bi argumenti prevladali nad netenjem kulturnega boja, kot se je to zgodilo ob tej priložnosti. Barbara Žgajner Tavš je sedanjo novelo ocenila kot "slabo, nedodelano in neusklajeno" in dejala, da minister dela šolsko reformo brez analiz. Spomnila je, da so na področju šolstva potrebne korenite spremembe, sprejetje zakona v sedanji obliki pa bo po njenem mnenju "slaba popotnica za vlado Janeza Janše". Veto posledica predloga o financiranju zasebnih šol Po besedah poslanke NSi Marjetke Uhan je bil veto izglasovan predvsem zaradi nasprotovanja javnosti v tistem delu zakona, ki se dotika financiranja zasebnih šol. Zasebne šole zdaj niso financirane v enaki meri. S sprejetjem novele se po njenih besedah ne bi izboljšal položaj šol, temveč staršev,hkrati pa bi vsem otrokom zagotovili enake možnosti za izobraževanje in vzgojo. Poslanka SD Majda Potrata je med razpravo poslance koalicije pozvala, naj novele ne podprejo in se tako izognejo odgovornosti za referendum. Njenemu predlogu, da bi novelo zavrnili, se je pridružil tudi Mitja Slavinec (LDS), ki je spomnil, da bi predlagatelj s padcem novele pridobil čas, da jo pripravi tako, da bo zagotavljala dobro organizacijo in financiranje slovenskemu šolstvu. "Če ostane v sedanji obliki, bo zakomplicirala življenje našim otrokom," je še dejal. Opozorili so tudi na strah pred zasebnimi šolami, ki sicer dosegajo boljše rezultate na maturi, in na dejstvo, da v zasebne šole večinoma hodijo otroci premožnejših staršev. Zvera pozvali k odgovornemu ravnanju Zvera pozivajo, naj ne vztraja pri spornem zakonu. © BOBO Opozicijski poslanci so ministru za šolstvo Milanu Zveru poslali "poziv k odgovornemu ravnanju", v katerem šolskega ministra pozivajo, naj odstopi od "vztrajanja pri potrditvi spornega zakona o organizaciji in financiranju vzgoje ter izobraževanja", saj predlogu zakona nasprotujejo strokovna javnost, sindikati, dijaki,opozicija in državni svetniki, so sporočili iz poslanske skupine Zares. Ministru priporočajo, naj "sprejme ponujeno roko stroke in sindikatov za pripravo strokovnih podlag (Bele knjige)".Opozicijski poslanci pravijo, da bodo šele po objavi strokovnih podlag pripravljeni sodelovati pri političnem delu razprave.
|
neutral
|
8,281
|
Županske volitve na treh voliščih v Škofji Loki bodo ponovljene v nedeljo, 16. decembra, je na ponedeljkovi seji sklenila občinska volilna komisija. Ta tako sledi odločbi upravnega sodišča, ki je že julija odločilo in oktobra znova potrdilo, da se zaradi nepravilnosti ponovijo županske volitve na voliščih v Godešiču, Gostečah in Lenartu. Za župansko funkcijo se bo z Igorjem Drakslerjem pomeril Dušan Krajnik, ki je na volitvah pred enim letom za sedanjim županom zaostal za 16 glasov. Na volišča 1100 volivcev O škofjeloškem županu bo znova odločalo okrog 1100 volilnih upravičencev na volišču številka 1 Krajevna skupnost Godešič, volišču številka 7 Gasilski dom Gosteče in na volišču številka 17 Osnovna šola Lenart. Glasovi, ki so jih Škofjeločani na teh voliščih oddali v lanskem drugem krogu županskih volitev, so bili namreč razveljavljeni. Ker je večina krajanov Godešiča, Gosteč in Lenarta glasovalo za Drakslerja, to pomeni, da se Krajnik v župansko tekmo ne spušča s 16 glasovi zaostanka, temveč s 47 glasovi prednosti. Občinska volilna komisija tako sledi odločitvi upravnega sodišča, ki je določilo, da morajo biti vnovične volitve na treh voliščih razpisane v 45 dneh od vročitve odločbe, torej od 8. novembra, izvedene pa morajo biti najpozneje v roku 60 dni, torej do 6. januarja. Zapleti po volitvah Dušan Krajnik je na lanskih županskih volitvah zgubil le za 16 glasov. © BOBO Kot je znano, je upravno sodišče novo odločbo, ki je bila Drakslerju in Krajniku vročena 8. novembra, izdalo že 24. oktobra. To je dva tedna po tem, ko je upravnemu sodišču na Krajnikovo pritožbo ustavno sodišče vrnilo v odločanje še preostale nepravilnosti na županskih volitvah v Škofji Loki. Ker večjih nepravilnosti na ostalih voliščih upravno sodišče ni ugotovilo, velja prva odločba, ki jo je potrdilo tudi ustavno sodišče, da se vnovične volitve izvedejo na voliščih v Godešiču, Gostečah in Lenartu. V vnovični obravnavi nepravilnosti, ki jih je Krajnik naštel na številnih voliščih po vsej občini, je upravno sodišče pritrdilo le eni pritožbi, in sicer je razveljavilo dve sporni glasovnici na volišču v Logu, ki jih je volilni odbor na drugem krogu volitev prištel Drakslerju. Tako je Draksler Krajnika v drugem krogu volitev dejansko premagal za 14 in ne za 16 glasov. Če se odštejejo še glasovi z razveljavljenih treh volišč, pa ima pred ponovitvijo volitev Krajnik 47 glasov prednosti.
|
neutral
|
8,282
|
Pravosodni minister Lovro Šturm je pri predstavitvi dosežkov ministrstva dejal, da so na ministrstvu veliko storili za odpravo sodnih zaostankov, sodniki pa bi lahko naredili več. Po ministrovih besedah so učinkovitost sodstva povečali s 14 novelami, ki jih je ministrstvo posredovalo vladi in parlamentu v letu 2007. Izpostavil je novelo zakona o sodniški službi, ki je uvedla stimulacijo za sodnike, ki uspešno rešujejo sodne zaostanke. Poleg tega je novost novele tudi uvedba instituta sodniškega napredovanja, ki je prav tako odvisna od uspehov pri odpravi sodnih zaostankov. Obenem je Šturm okrcal sodno vejo oblasti, saj bi ta lahko po njegovem mnenju pokazala več volje in zavzetosti pri odpravi zaostankov. Prej so sodniki reševali le lažje primere, težje pa puščali v predalu, s čimer so nekateri sodniki statistično izkazovali dobre uspehe, je dejal. Za odpravo takšnega ravnanja je novela uvedla merilo zahtevnosti zadev in upoštevanje vrstnega reda pri reševanju, novela pa omogoča tudi angažiranje upokojenih sodnikov, je še pojasnil minister. Šturm je še opozoril na zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki je začel veljati prvim januarja 2007. Po njegovih besedah je evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu zakon večkrat testno presodilo. Pri tem je ugotovilo, da ima Slovenija s tem zakonom učinkovita pravna sredstva za varstvo pravice do sojenja v razumnem roku. Po ministrovih besedah so učinkovitost sodstva povečali s 14 novelami, ki jih je ministrstvo posredovalo vladi in parlamentu v letu 2007. Izpostavil je novelo zakona o sodniški službi, ki je uvedla stimulacijo za sodnike, ki uspešno rešujejo sodne zaostanke. Poleg tega je novost novele tudi uvedba instituta sodniškega napredovanja, ki je prav tako odvisna od uspehov pri odpravi sodnih zaostankov.
|
neutral
|
8,283
|
Vlada se je seznanila s poročilom o pripravah na predsedovanje Slovenije EU, ki zajema proces priprav v triletnem obdobju od 2005 do 2007. Vlada se je seznanila s poročilom o pripravah na predsedovanje EU v prvi polovici leta 2008. To navaja proces priprav v triletnem obdobju. Leto 2005 je bilo namenjeno fazi načrtovanja in identificiranja nalog, nosilcev ter rokov za izvedbo, lani so priprave prešle v izvedbeno fazo, letos pa so se nadaljevali intenzivni stiki strokovnjakov z institucijami EU in drugimi članicami povezave, poleg tega naj bi se okrepilo tudi sodelovanje na politični ravni. Priprave na predsedovanje naj bi bile tako praktično končane. Državni sekretar za evropske zadeve Janez Lenarčič je poudaril, da je bilo opravljeno pomembno delo, ki je potekalo v skladu z opredeljenimi nalogami in zastavljeno časovnico. 2005: Vzpostavljena organizacijska struktura priprav Vlada je za vodenje projekta predsedovanja in oblikovanja splošnih političnih smernic ter prednostnih nalog slovenskega predsedovanja vzpostavila ožjo delovno skupino za predsedovanje pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše. Za operativno vodenje priprav in izvedbo projekta je bila ustanovljena širša delovna skupina za predsedovanje, ki jo vodi Lenarčič. Znotraj te skupine pa je bilo oblikovanih še pet podskupin. Faza načrtovanja v letu 2005 je bila namenjena predvsem poglabljanju stikov z generalnim sekretariatom Sveta EU, izmenjavi izkušenj z drugimi članicami povezave in preučitvi pravne podlage za izvedbo predsedovanja. Vlada je sprejela tudi kadrovski načrt za predsedovanje in prvo oceno stroškov. 2006: Izvedbena faza Lani je potekalo intenzivno sodelovanje z vsemi institucijami EU, predvsem na ravni generalnih direktorjev in strokovnjakov za posamezna področja. Zlasti se je okrepilo sodelovanje z Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom. Pripravljen in usklajen je bil 18-mesečni program predsedovanja, ki ga je Slovenija oblikovala skupaj z Nemčijo in Portugalsko, oblikovani pa so bili tudi prvi osnutki koledarja glavnih dogodkov, seznama neformalnih srečanj v Sloveniji in srečanj s tretjimi državami ter seznama spremljajočih dogodkov. 2007: Okrepitev intenzivnih stikov strokovnjakov Letos so se nadaljevali intenzivni stiki strokovnjakov s posameznih področij z institucijami EU in drugimi državami članicami, okrepilo se je sodelovanje na politični ravni. Nadaljevalo se je tudi intenzivno delo resorjev pri oblikovanju možnih prednostnih nalog predsedovanja EU in šestmesečnega programa slovenskega predsedovanja EU. Pred kratkim je bila končana tudi gradnja Kongresnega centra Brdo, kjer bo potekala večina omenjenih dogodkov v Sloveniji. Vlada ostaja pri oceni, da bodo stroški predsedovanja Slovenije EU 62 milijonov evrov.
|
positive
|
8,284
|
Poslanec SDS Branko Grims je četrtkove trditve poslanca SD Dušana Kumra, da je Grims sodeloval pri odstavitvi urednika Studia ob sedemnajstih Sandija Freliha, označil za neresnične. Grims je prepričan, da prav Kumrove izjave "razgaljajo sistem dejanskih političnih pritiskov na RTV Slovenija". Poslanec SDS zagotavlja, da z direktorjem Radia Slovenija Vinkom Vasletom v zadnjih dneh ni govoril niti enkrat. "Kumer dobro ve, da je govoril neresnico. Jaz vem, da je govoril neresnico, in vsi, ki poročajo o tem, vedo, da je govoril neresnico." Dodal je še, da "besede poslanca iz vrst Socialnih demokratov potrjujejo misel, da se za lepim nasmehom skriva grd obraz". Kumer je v četrtek na seji državnega zbora dejal: "Na pritisk in grožnjo poslanca največje poslanske stranke SDS, gospoda Grimsa, je bil včeraj odstavljen z mesta urednika Studia ob sedemnajstih novinar Sandi Frelih. To so konkretni primeri,ki se zdaj dogajajo, tako da ni treba nazaj govoriti o primerih. Lahko, ker so evidentirani." RTV bo tožil tako Kumra kot Zgago Tudi direktor Radia Slovenija Vinko Vasle se je ostro odzval na Kumrove besede in ga pozval,naj predloži dokaze za svoje trditve. Obenem je pojasnil, da kadrovske in programske politike na Radiu Slovenija ne ureja ne Branko Grims ne kdo drug. Vasle je zatrdil, da je pripravljen takoj odstopiti z mesta direktorja Radia Slovenija, če bo Kumer svoje trditve dokazal. RTV Slovenija se je sicer odločila tožiti Kumra in novinarja Večera Blaža Zgago zaradi njunih izjav. Zgaga je pred dnevi dejal, da so vsi zaposleni na Radiu Slovenija, ki so podpisali sporno peticijo, ostali brez stimulacije.
|
neutral
|
8,285
|
Ministrstvo za promet je v tem letu delo opravilo dobro, je povedal minister za promet Radovan Žerjav in pri tem poudaril, da ocenjuje z zornega kota zadnjih dveh mesecev, kolikor tudi ministruje. "V okviru normativnega dela programa vlade za letos je ministrstvo za promet pripravilo 25 predpisov," je povedal minister in pri tem med drugim posebej izpostavil sprejem novele zakona o železniškem prometu in zakona o varnosti v železniškem prometu, "s čimer smo v pravni red Slovenije uvedli direktive EU iz tako imenovanega drugega železniškega paketa". Do 2010 elektronsko cestninjenje za vsa vozila Izpostavil je tudi sprejem resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007–2011 in sprejem noveliranega akcijskega načrta za uvedbo novega cestninskega sistema. Ta predvideva dvofazen prehod na zaprt elektronski cestninski sistem. V prvi fazi, ki bo končana leta 2009, bo uveden zaprt cestninski sistem v prostem prometnem toku za tovorna vozila nad 3,5 tone največje dovoljene mase, leta 2010 pa bo končana druga faza z uvedbo elektronskega cestninjenja še za vsa druga vozila. Avtocestni program v polnem zamahu zerjav3a Avtoceste bodo kmalu zgrajene. © BOBO Na področju razvoja cestne infrastrukture se po ministrovih besedah pospešeno izvaja nacionalni avtocestni program, ki bo, razen na odseku mimo Trebnjega, v celoti realiziran do konca prihodnjega leta. Tako je za leto 2008 predviden največji obseg gradenj doslej. Predvidoma bo do konca leta 2008 končano delo na skupno 94,1 kilometra avtocest. "Z drugimi besedami – to pomeni, da bo do konca 2008 v celoti dokončan peti koridor, deseti koridor pa v letu 2009, ko bo zgrajen odsek mimo Trebnjega," je pojasnil minister. Slovenske železnice bodo morale povečati promet in s tem zagotoviti večje prihodke, je povedal Žerjav. "V nasprotnem primeru bo seveda težava, glede na to, da je v Slovenskih železnicah zaposlenih še zelo veliko ljudi, izjemno velika," je dejal. "Ljudi ni preveč, premalo je posla. Treba se je osredotočiti na posel," je o svojem mnenju glede potrebe po izboljšanju poslovanja Slovenskih železnic povedal Žerjav. ''Ljudi ni preveč, premalo je posla.'' © BOBO S pred kratkim imenovanim novim generalnim direktorjem železnic Tomažem Scharo se minister na tem položaju še ni srečal, je pa v prihodnjem tednu načrtovan sestanek, kjer se bodo dogovorili za ukrepe. Prihodnost mariborskega letališča v tovoru Glede razvoja mariborskega letališča Žerjav ocenjuje, da ta leži predvsem v specializaciji za tovorni promet. "To pa ne pomeni, da se mariborsko letališče ne bi ukvarjalo tudi s potniškim prometom."
|
neutral
|
8,286
|
Anketa Vox Populi in anketa časnika Večer kažeta, da vlado Janeza Janše podpira manjšina ljudi. Socialni demokrati bi, če bi bile volitve minulo nedeljo, prejeli največ glasov. Anketa Vox Populi, ki jo je na vzorcu 700 oseb za časnik Dnevnik in televizijo Pop TV pripravila agencija Ninamedia, kaže, da je vladi pozitivno oceno dela dalo 36,9 odstotka ljudi, medtem ko 58,2 odstotka vprašanih meni, da vlada dela slabo. Opozicijski SD Boruta Pahorja je tudi ta mesec trdno na prvem mestu. Sledi ji največja vladna stranka SDS z 18,5 odstotkov glasov, ki jo podpira 3,2 odstotka ljudi več kot oktobra. Na tretjem mestu je LDS (7,2 odstotka), sledi Zares (6,8 odstotka), SNS (6,3 odstotka), NSi 86,3 odstotka), SLS (4,4 odstotka) in DeSUS (2,5 odstotka). Večerova anketa kaže nekoliko drugače Nasprotno pa anketa, ki jo je za časnik Večer izvedla agencija RM Plus na vzorcu 700 anketiranih, kaže, da razlike med prvima dvema strankama skorajda ni. SD bi tako volilo 18,3 odstotka glasov, SDS pa 18 odstotkov. Na tretje mesto bi se po tej anketi uvrstila SNS, ki bi jo volilo 5,6 odstotka vprašanih. Sledita LDS in Zares s po 3,9 odstotka glasov. 3,3 odstotka vprašanih bi volilo SLS, 2,1 odstotka NSi, 1,1 odstotka pa DeSUS. 26,3 odstotka vprašanih ne ve, koga bi volilo, 9,9 odstotka ne bi volilo nobene stranke, 5,1 odstotka vprašanih pa ne bi odšlo na volitve. Premierja Janšo po Večerovi anketi podpira 39 odstotkov ljudi, ne podpira pa ga 45 odstotkov. 16 odstotkov je odgovorilo z "ne vem". Borut Pahor in njegova stranka sta slabo leto pred volitvami na vrhu po priljubljenosti med anketiranci. © BOBO Prihodnji slovenski predsednik Danilo Türk na anketi Vox Populi zaseda prvo mesto na lestvici najbolj priljubljenih politikov, na drugem mestu pa je njegov protikandidat Mitja Gaspari. Borut Pahor je na tretjem mestu, sledijo mu ljubljanski župan Zoran Janković, aktualni predsednik Janez Drnovšek, evropski komisar Janez Potočnik, na sedmem mestu pa je prvi predstavnik vlade, minister za javno upravo Gregor Virant. Premier Janez Janša je zasedel 17. mesto.
|
neutral
|
8,287
|
Policisti na Gorenjskem so minuli konec tedna velikokrat posredovali v gostinskih lokalih na območju Škofje Loke, Jesenic in Preddvora. Tragični dogodek v Globalu je vznemiril slovensko javnost, ki je postala pozornejša na dogajanje v gostinskih lokalih, še posebno čez konec tedna. Dejavnejši so tudi policisti, na katere je letelo precej očitkov. Minuli konec tedna so imeli policisti na Gorenjskem veliko dela, saj je v gostinskih lokalih na območju Škofje Loke, Jesenic in Preddvora prišlo do več kršitev javnega reda in miru. Na srečo udeleženci v pretepih niso bili huje poškodovani. Policisti so v soboto v zgodnjih jutranjih urah posredovali v gostinskem lokalu v Škofji Loki. Sprla sta se dva Škofjeločana, pri čemer je 26-letnik 18-letnika udaril s steklenico po glavi. Posredovali so reševalci, ki so poškodovanemu mladeniču zagotovili zdravniško pomoč. Medtem pa bi se skorajda slabo končalo tudi za 26-letnika, saj so gostje v lokalu poskušali z njim fizično obračunati. Policistom je uspelo umiriti nastali položaj. Zoper mladeniča in nekaj drugih kršiteljev bodo podali obdolžilne predloge zaradi kršitev javnega reda in miru, zoper 26-letnika pa bodo vložili tudi kazensko ovadbo. Vroče tudi na Hrušici in v Tupaličah V nedeljo zjutraj so policisti intervenirali na Hrušici, kjer je prišlo do prepira in pretepa med tremi Jeseničani. Dvajsetletnik in leto starejši vrstnik sta obračunala s 30-letnim Jeseničanom, ki je pri tem dobil lažje telesne poškodbe in so ga nato zdravniško oskrbeli v bolnišnici na Jesenicah. Zoper napadalca bodo policisti podali kazensko ovadbo zaradi povzročitve lahkih telesnih poškodb. Policiste so poklicali tudi v Tupaliče v občino Preddvor, kjer sta se sprla dva moška. Krajan Kokre je napadel Kranjčana, ga večkrat udaril v glavo ter mu poškodoval arkado. Kranjčana so odpeljali v Zdravstveni dom Kranj, kjer so ga oskrbeli.
|
negative
|
8,288
|
Na seji študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani poslanci na tajnih volitvah z 21 glasovi za ter 15 proti presenetljivo niso izglasovali razrešitve direktorja Edvina Makuca. Direktor ŠOU v Ljubljani Edvin Makuc je bil nad izidom presenečen, saj je pričakoval razrešitev. Še pred današnjim glasovanjem so člani predsedstva ŠOU v Ljubljani (predsednik ter ministri) kot razloge za razrešitev Makuca, ki je bil na položaj imenovan leta 2005,izpostavili slabe odnose, pomanjkanje zaupanja in različne poglede na prihodnost. Želeli so, da se Makuc s položaja direktorja razreši brez krivdnih razlogov. Kljub želji nekaterih poslancev predsedstvo ni hotelo podrobneje razložiti razlogov za razrešitev. Predsednik ŠOU v Ljubljani Tomaž Černe je dejal, da "ne bodo prali nesporazumov v javnosti". Navedel je le primer, ko je Makuc prevzel pristojnost iz rok študentov, česar po njegovih besedah ne bi smel. Makuc je željo predsedstva komentiral z besedami, da "se vse enkrat začne in enkrat konča", vendar se mu zdi pomenljivo, da bo razrešen brez krivdnih razlogov.
|
neutral
|
8,289
|
Predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor obžaluje izstop Boška Šrota iz stranke, glede svoje domnevno preveč zmerne politike do Janeza Janše pa meni, da je premier tekmec, ki pa ga je treba spoštovati. Socialni demokrati smo alternativa sedanji politiki, na volivcih pa je, da prej kot v enem letu odločijo, po kateri poti bomo šli naprej. Borut Pahor Borut Pahor je v posebni deklaraciji, ki jo naslovil na medije, zapisal, da izstop predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota iz stranke SD razume kot znak nestrinjanja in nezaupanja v strankino delo. Pahor ugotavlja, da je razlog za izstop njegova zmerna in konstruktivna politika ter domnevna premajhna jasnost in odločnost v oceni nesprejemljivih izjav predsednika vlade Janeza Janše o nekaterih gospodarstvenikih, medijih in opoziciji. Ob tem pa opozicijski prvak opozarja, da tudi "če se je s kritičnimi stališči g. Šrota do predsednika vlade mogoče večinoma strinjati, se zastavlja strateško vprašanje našega političnega obnašanja, ki si zasluži vso pozornost". "Predsednik SDS in vlade je naš tekmec, politični nasprotnik. Pogostokrat se ne strinjamo z njegovo politiko, predvsem pa ne z njegovim načinom vladanja. Toda kljub temu si zasluži spoštovanje. Meja med političnim nasprotovanjem na eni strani in sovraštvom oziroma prezirom na drugi je namreč lahko zelo tanka in zahteva železno disciplino najbolj odgovornih politikov, da jih prizadetost ob neutemeljenih in žaljivih obtožbah ne pahne čeznjo. Zlasti tistih, ki dajemo prednost politiki soglasja pred politiko konflikta," je zapisal Pahor. Boško Šrot je v torkovem pismu Pahorju zapisal, da ga preseneča njegova molčečnost v zvezi s kritikami in lažnimi izjavami vladajoče politike pod vodstvom premierja Janše. "Od vodje opozicijske stranke, ki ima apetite po vodenju države, takšne pasivnosti nisem pričakoval," je zapisal Šrot in napovedal odhod iz stranke. © Saša Despot/Žurnal24 "Rokavice konflikta ne bom pobral" Kot nadaljuje predsednik SD, se je Slovenija znašla na izjemno pomembnem razpotju, kjer se odloča o tem, ali se bo kljub političnim razlikam in prav zaradi njih pristajalo na tip vladanja, ki utrjuje svojo moč s poudarjanjem razlik in deluje razdiralno, ali pa bo v ospredje stopil tip vladanja, ki bo iskal sorodnosti in deloval povezovalno. Pahor zagotavlja, da ostaja zvest konsenzu pred konfliktom, saj le tako vidi možnost uspešnega vodstva Slovenije v prihodnosti njenim razlikam navkljub. "Zdi se mi izjemno pomembno, da v tem obdobju povečane politične napetosti ne padem v skušnjavo, da bi pobral vrženo rokavico konfliktne politike, ker bi bilo to dolgoročno za stranko in Slovenijo zelo slabo," sklene deklaracijo Pahor.
|
neutral
|
8,290
|
Aids je doslej zahteval življenja že več kot 25 milijonov ljudi po vsem svetu, ocenjuje pa se, da je z virusom HIV okuženih okoli 33,2 milijona ljudi. Evropski komisar za zdravje Markos Kiprianu je povabil zdravstvene ministre v državah članicah, naj s skupnimi prizadevanji po vsej Evropi opozorijo na preprečevanje te bolezni in povečajo ozaveščenost o aidsu in virusu HIV med mladimi Evropejci. "Ostati moramo pozorni na aids, ki je danes še vedno eden največjih ubijalcev na svetu, čeprav lahko okužbo preprečimo," je dejal Kiprianu. "Povečano vedenje, ozaveščenost in obveščenost so glavna orodja, ki jih morajo mladi osvojiti, naša odgovornost pa je, da jim zagotovimo vse potrebne informacije in vodenje. Preventiva ostaja najboljša kurativa," je še poudaril komisar. V Sloveniji UNICEF pričenja z zimsko akcijo zbiranja sredstev za pomoč sirotam aidsa, ki jo je pričel lani v okviru globalne kampanje pod imenom Združeni za otroke - združeni proti aidsu. Po vsem svetu 1. december obeležujejo kot dan spomina na žrtve smrtonosnega virusa. © AFP Oktobra 2005 se je na pobudo UNICEF in UNAIDS začela do sedaj največja svetovna kampanja pod imenom Združeni za otroke - združeni proti aidsu. Namen kampanje je opozoriti svetovno javnost na posledice, ki jih ima ta pandemija na otroke ter izboljšati skrb za otroke na tem področju. Kampanja ima štiri konkretne programske cilje in sicer zagotoviti zdravila za preprečevanje prenosa okužbe z mater na otroke, zagotoviti osnovno pediatrično nego okuženih otrok, razviti ustrezne programe informiranja in izobraževanja mladih o načinu spolne zaščite pred okužbo ter zagotoviti zaščito in podporo otrok, ki so osiroteli zaradi aidsa. Zajezitev ter zniževanje okuženosti z virusom HIV bo dosežena le s povezovanjem strategij na področju reševanja problematike HIV s strategijami, usmerjenimi v zdravje in preživetje otrok, izboljšanje preventive, zdravljenje, nege ter razvoj prodornih mehanizmov za zaščito prizadetih otrok, so prepričani na Unicefu. Posamezniki lahko svoj prispevek nakažejo na TRR: 0208 5001 7741 956 ali pošljejo SMS s ključno besedo UNICEF na 1919 in tako prispevajo 0,96 EUR.
|
neutral
|
8,291
|
Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik je na delovnem spoznavnem obisku sprejela ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja s sodelavci. Varuhinja je med drugim poudarila, da je treba pri reševanju problematike izbrisanih spoštovati odločbe ustavnega sodišča, Mate pa je Čebašek-Travnikovi podrobneje pojasnil stališče vlade do reševanja tega vprašanja. Minister in varuhinja sta se v pogovoru o nadzoru nad ustanovami, kot so policijske postaje, zapori, center za tujce in azilni dom, dotaknila tudi možnosti za intenzivnejše sodelovanje nevladnih organizacij. To sodelovanje naj bi se oblikovalo zlasti kot zagotavljanje funkcionalne pomoči in izvajanja drugih dejavnosti prosilcem za azil v obdobju, ko ti čakajo na odločitev o njihovi prošnji za azil. Govorila sta tudi o problematiki varnostnih služb, ob čemer je Mate varuhinji človekovih pravic predstavil ukrepanje policije v primerih, kot je bil tragični dogodek pred diskoteko Global. Med drugim je beseda tekla tudi o vprašanju delovnih razmerij v policiji in pritožb zoper delo policistov. Iz varuhinjinega urada so še sporočili, da sta se Mate in Čebašek-Travnikova dogovorila tudi za poglobitev sodelovanja na področju boja proti nasilju na vseh ravneh. Strinjala sta se, da je sodelovanje med uradom in ministrstvom za notranje zadeve kljub razlikam v stališčih sicer zelo dobro.
|
neutral
|
8,292
|
Ministrstvo za zdravje je posredovalo opozorilo zdravstvene inšpekcije, da je kajenje v prostorih gostinskih lokalov, ki so označeni z napisom "privat", prav tako prepovedano. Gostinci namreč v zadnjih tednih označujejo posamezne prostore kot "privat" prostore, ker pa so ti prostori v skladu z zakonom o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov javni prostori, to pomeni kršitev zakona, so sporočili z ministrstva za zdravje. Zdravstveni inšpektorat je pristojen za opravljanje nadzora nad zagotavljanjem in spoštovanjem prepovedi kajenja v javnih prostorih, kot jih opredeljuje zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. V skladu s tem zakonom so med javnimi prostori tudi prostori, namenjeni dejavnosti gostinstva in turizma, so še sporočili. Če pri inšpekcijskem nadzoru inšpektor ugotovi, da se prostor uporablja za namen gostinske dejavnosti, so ti prostori v skladu z določbami zakona javni prostori, "ne glede na to, kako so označeni. V primerih nespoštovanja zakonskih določb v teh prostorih mora inšpektor ukrepati v skladu z zakonom", so še sporočili.
|
neutral
|
8,293
|
Edvin Makuc se je odločil za sporazumni odhod z mesta direktorja Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU). Edvin Makuc se je po dobrih dveh letih vodenja Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) "zaradi nejasnih okoliščin" odločil za sporazumni odhod z mesta direktorja. Kot je zapisal v izjavi za javnost, ga na ŠOU vežejo mnogi lepi spomini in mnoga prijateljstva. Prav tako meni, da ni potrebe po podajanju dodatnih pojasnil in komentarjev o njegovem odhodu, saj je do tega prišlo sporazumno in brez krivdnih razlogov. Svojemu nasledniku želi vse dobro. Makuc v izjavi za javnost piše, da je zadnjih nekaj let ŠOU v Ljubljani zaznamoval intenziven razvoj različnih dejavnosti in storitev, ki jih imajo danes študentje na voljo. Makuc pravi, da ne želi biti ovira pri uveljavljanju poslanstva ŠOU v Ljubljani. Zavedajoč se pomena obdobja, ki je pred študentskim organiziranjem v Sloveniji, se je z vidika reforme visokošolskega prostora, predvsem pa zaradi doseženih zastavljenih ciljev odločil za sporazumni odhod s funkcije direktorja ŠOU v Ljubljani. Med dosežki svojega delovanja na ŠOU v Ljubljani Makuc navaja popolno finančno konsolidacijo, ureditev poslovanja v skladu s serijo standardov ISO 9000 in spremembo miselnosti o smotrni porabi sredstev za blaginjo študentov. Makuc dodaja, da je zastavljene cilje dosegel in ustvaril pogoje za nadaljnji razvoj ŠOU v Ljubljani.
|
neutral
|
8,294
|
Prvak SNS Zmago Jelinčič poziva predsednika DZ Franceta Cukjatija, naj Antona Anderliča razreši s funkcije predsednika odbora za obrambo zaradi "pacifističnih usmeritev." V pismu Cukjatiju Jelinčič piše, da predsednikov način razmišljanja in delovanja ter vodenja sej odbora ni primeren, saj je Anderlič "človek, ki odkrito sovraži orožje in se ga ne želi niti dotakniti, kaj šele uporabljati." Jelinčič dvomi o Anderličevem celotnem odnosu do obrambe Slovenije. Pravi, da bi bilo zanimivo pogledati, ali je v času slovenskega osamosvajanja podpisal "belo listino", ki ni zagovarjala oboroženega boja za osamosvojitev svoje države, "ampak vse kaj drugega". Jelinčič, tudi član odbora za obrambo, izpostavlja tudi vprašljivost funkcije predsednika odbora za obrambo v luči prihajajočega predsedovanja Slovenije EU, ko bo Slovenija obenem tudi "nosilka obrambnih in varnostnih zadolžitev ter funkcij znotraj Unije". Jelinčič je prepričan, da jih v sklopu odbora DZ za obrambo "ne bo mogla učinkovito izvajati, predvsem zaradi pacifističnih usmeritev predsednika odbora za obrambo." Anderlič na pozive odgovarja, da pisma ne bi jemal resno, če ne bi odražalo splošnega prizadevanja koalicije, da utiša opozicijo. Ni mu jasno, zakaj se je prvak SNS pridružil tem prizadevanjem. Problematično se mu zdi, da se obračunava z mnenji in razmišljanji, kar po Anderličevem mnenju sploh ni v duhu parlamentarizma ali demokratičnega razmišljanja. Anderlič dodaja, da ne pozna nobene "bele listine" in da je dvomljivo, ali je sploh obstajala.
|
neutral
|
8,295
|
Koprski sodniki so izrekli sodbo v primeru afere na koprskem območnem združenju Rdečega križa. Sodni senat je vsem trem obtoženkam, nekdanji sekretarki območnega združenja Alji Budair, administrativno-računovodski delavki Nadji Vlačič in zunanji sodelavki Nevji Klapčič, izrekel pogojne kazni. Sodniki so Budairjevi izrekli enotno kazen enega leta in pol pogojnega zapora z dveletno preizkusno dobo, Vlačičevo so obsodili na osem mesecev zapora, na eno leto pogojno, Klapčičevo pa na pet mesecev zapora, prav tako pogojno na eno leto. Sodba še ni pravnomočna. Obtožnica je Budairjevi očitala nadaljevano kaznivo dejanje zlorabe položaja in pravic in napeljevanje h kaznivemu dejanju ponarejanja poslovnih listin. Administrativna delavka Vlačičeva je bila obtožena nadaljevanega kaznivega dejanja ponarejanja poslovnih listin, Klapčičeva, ki je prek javnih del na območnem združenju opravljala administrativna opravila, pa je bila obtožena nadaljevanega kaznivega dejanja prikrivanja. Okrožna državna tožilka Vanja Bažec je pri obtožbi vztrajala tudi po končanem dokaznem postopku. S ponarejanjem listin, izdajanjem fiktivnih potnih nalogov in dnevnic, izplačili nadur, nagrad in nezakonitim izplačilom regresov sodelavcem Rdečega križa naj bi v času, ko je bila Budairjeva sekretarka, koprsko območno združenje Rdečega križa oškodovala za približno 25.000 evrov. Sodišče je koprsko območno združenje Rdečega križa s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.
|
negative
|
8,296
|
Minister za obrambo Karl Erjavec je kot prvi od ministrov slovenske vlade iz rok svojega portugalskega kolega prevzel predsedovanje Svetu Evropske unije na obrambnem področju. Kot poglavitno prioriteto je omenil Kosovo. Predaja poslov, minister Erjavec je iz rok kolega Nina Severiana Texiere simbolno prejel posebno štafetno palico, je potekalo na Brdu pri Kranju. Slovesnosti ob predaji sta se udeležila tudi državni sekretar na nemškem obrambnem ministrstvu Christian Schmidt, v imenu francoskega obrambnega ministra pa veleposlanica Francije v Sloveniji Chantal de Bourmont. "Naše prioritete bodo nadaljevanje razvoja evropske te politike, stabilnost in evropska perspektiva za države na Zahodnem Balkanu, nadaljnje razvijanje vojaških in civilnih zmogljivosti EU in zlasti sodelovanje s pomembnimi svetovnimi akterji, kot sta ZN in zveza Nato," je ob prevzemu poslov Erjavec znova predstavil prioritete, ki jih jima Slovenija na področju nadaljnjega razvoja evropske varnostne in obrambne politike. "Na vrhu naše agende prioritet bo prav gotovo Kosovo," je poudaril minister in pojasnil, da je tam situacija zelo občutljiva. Prav od Kosova pa je odvisno, kakšna bo stabilnost Zahodnega Balkana. "Zavzemali se bomo za to, da bodo spoštovane vse odločitve ZN, znotraj EU pa moramo doseči soglasje glede rešitve tega vprašanja," je poudaril. Med predsedovanjem bo Slovenija glavne aktivnosti na Evropske varnostne in obrambne politike namenila tudi operacijam kriznega odzivanja, razvoju in krepitvi vojaških zmogljivosti ter razvoju Evropske obrambne agencije. Slovenijo čakajo tudi naloge v zvezi s humanitarno misijo EU v Čadu in Srednjeafriški republiki. "Portugalska delo opravila odlično" Trio predsedujočih držav, ki ga sestavljajo Nemčija, Portugalska in Slovenija, je že pred koncem leta 2006 pripravil skupni osemnajstmesečni program predsedovanja, Slovenija pa bo svoj del predsedovanja EU za prvo polovico leta 2008 prevzela s 1. januarjem. Slovenija je zadnja država v trojki, ki bo uresničevala program. Erjavec je prepričan, da bo Slovenija drugi trojki, ki jo sestavljajo Francija, Češka in Švedska, zapustila dobro opravljeno delo. Prav tako kot je to storila Portugalska, ki je po Erjavčevem mnenju odlično opravila svoje delo, ki ga Sloveniji ne bo težko nadaljevati. Portugalski obrambni minister Texeira je pojasnil, da je bilo v času portugalskega predsedstva veliko pozornosti namenjenega odnosom med EU in zvezo Nato, še precej dela na tem področju pa čaka tudi Slovenijo. Lizbona je poudarek dajala tudi partnerskim odnosom med EU in Afriko. Posebej pa je Texeira izpostavil tudi lizbonsko pogodbo, ki jo bodo voditelji držav članic EU v četrtek podpisali v Lizboni. Ta bo namreč zagotovila reformo institucij EU tudi na področju obrambne in varnostne politike. Ob pravem času Svoje izkušnje iz predsedovanja pa je s slovenskim ministrom in obrambnim atašejem Francije, polkovnikom Pierreom Betrandom, ki je kot predstavnik države, ki bo predsedovala za Slovenijo, delil tudi državni sekretar na nemškem obrambnem ministrstvu Christian Schmidt. Osredotočil se je zlasti na pomen lizbonske pogodbe, ki daje okvir za prihodnost EU. Prepričan pa je tudi, da predsedovanje Slovenije, ki pozna razmere na Zahodnem Balkanu prihaja v pravem času, ko je potrebno rešiti vprašanje Kosova za zagotovitev stabilnosti v regiji.
|
positive
|
8,297
|
Ljubljansko okrožno sodišče je nekdanjega generalnega direktorja Veterinarske uprave RS (Vurs) Zorana Kovača oprostilo kaznivega dejanja razžalitve. Na zatožni klopi se je znašel zaradi obtožbe nekdanje državne sekretarke na kmetijskem ministrstvu in sedanje prve dame Vursa Vide Čadonič Špelič. Čadonič Špeličeva je sicer danes potrdila, da se bo zoper oprostilno sodbo pritožila na višje sodišče. Po mnenju Čadonič Špeličeve je Kovač v besedilu, objavljenem v Dnevniku 10. oktobra 2005 kot "Odgovor Vidi Čadonič Špelič" na njene trditve, zapisane v Večerovih člankih novembra 2003in nato v Dnevniku 7. oktobra 2005, da ni pravilno ravnal v aferi s kloramfenikolom leta 2002,zapisal več trditev, ki naj bi jo razžalile kot uradno osebo, piše Večer. Ker se očitano kaznivo dejanje preganja po uradni dolžnosti, je Čadonič Špeličeva zoper njega sprva vložila predlog za pregon na državno tožilstvo decembra 2005, to pa ga je čez tri mesece zavrglo, zaradi česar se je nato odločila za zasebno tožbo. Po mnenju sodišča nobena besedna zveza v spornem članku ne zadošča kriterijem kaznivega dejanja razžalitve, zato je Kovača oprostilo.
|
neutral
|
8,298
|
Znanih je že deset finalistov za ime leta, pridružila pa se jim bosta še izbranca mesecev novembra in decembra. Ime leta bo znano 17. decembra. Finalisti so: - januar: Janez Janša, gostitelj slovesnosti ob uvedbi evra z uglednimi evropskimi gosti, - februar: Andrej Jerman, prvi slovenski smukaški zmagovalec v Svetovnem pokalu, - marec: Špela Veselič, strokovna sodelavka društva SOS telefon, ki je opozorila na prikrito nasilje v družinah, - april: Gregor Virant, minister, ki je uvedel sobotne uradne ure na upravnih enotah, - maj: Katarina Kresal, najresnejša kandidatka za predsednico stranke LDS, - junij: Marjan Pečan, 369-kratni darovalec krvi, - julij: Janez Janša, premier, ki je zahteval opravičilo zaradi navedb v zvezi s Sovo, - avgust: Ivo Boscarol, dobitnik nagrade ameriške vesoljske agencije Nasa za model ultralahkega letala Virus, - september: Janez Janša, ker je sprejel odstop treh ministrov in rekonstruiral vlado, - oktober: Sandi Ritter, zagorski gostinec, ki se je z naselitvijo v svojem lokalu zoperstavil restriktivni prepovedi kajenja. Za finalista meseca novembra se bodo potegovali Peter Peterka, Memi Bečirovič, Janez Janša in Sašo Kragelj, decembrski kandidati pa so Pankrti in Andrej Bajuk. Letošnje ime leta, peto po vrsti, bo tako znano v ponedeljek, 17. decembra, po 18. uri, ko bodo sami finalisti med sabo izbrali tistega, ki je po njihovih mnenjih letos najbolj izstopal.
|
neutral
|
8,299
|
Če predhodno niste vedeli za pasti postavljenega modela privatizacije, potem ocenjujem, da niste sposobni voditi ministrstva za finance. Če je vaša vloga v tej farsi aktivnejša, pa se vam mora nemudoma prepovedati stik z državnim premoženjem in javnimi financami, je v pozivu, ki ga je poslal na ministrstvo, zapisal Peče. Peče je spomnil, da je na model privatizacije NKBM opozoril že v začetku decembra, ko je vlada odločala o prihodnosti banke. Dejstvo je, da so se posamezniki znotraj vlade odločili, da večinski delež NKBM, namenjen dobro poučenim vlagateljem, namenijo tujim institucionalnim vlagateljem pod pretvezo tuje profesionalnosti in dolgoročnosti njihovega interesa kot vlagateljev. "Žal so se moje napovedi uresničile. Tujim povezanim institucionalnim vlagateljem ste tako omogočili milijonske zaslužke v nekaj dneh na račun slovenskega zaupanja pravnih in fizičnih oseb v NKBM," je prepričan Peče, ki pravi, da se prva faza privatizacije NKBM s tem ni končala. "S kontrolo cene vrednostnega papirja in z vnaprejšnjimi dogovori ste omogočili kratkoročno parkiranje lastništva in začetek faze koncentracije papirjev, prek nizozemskih Antilov in ostalih off shore," je zapisal Peče. Kot je še prepričan poslanec SNS, se je privatizacija NKBM prelevila v izigravanje primarnega domačega sektorja v iskanju lastniškega deleža NKBM in v usmerjanje vrednosti delnice NKBM.
|
negative
|
8,300
|
Novinarji Maga so v izjavi, s katero so se odzvali na današnjo izjavo Izvršilnega odbora (IO) Aktiva novinarjev Dela, IO tega aktiva znova pozvali, naj člana nadzornega sveta Dela Tomaža Prpiča javno pozove k odstopu. Magovi novinarji svet delavcev kot organ, ki je Prpiča postavil v nadzorni svet, pozivajo, naj odpokliče Prpiča. IO aktiva je sicer v današnji izjavi Prpiča in še enega člana nadzornega odbora Vesa Stojanova pozval, naj v nadzornem odboru ne podpreta kandidata za odgovornega urednika Maga, ki ne bi imel podpore njegovega uredništva. "Prpič je izdal zaposlene" Kot pišejo novinarji, je že znano dejstvo, da Prpiča ni postavil aktiv, temveč svet delavcev, ki mu predseduje Veso Stojanov, Prpič pa je njegov podpredsednik. "Prpič na seji nadzornega sveta Dela, na kateri so izbirali med prijavljenimi na farsični javni razpis za odgovornega urednika Maga, kljub jasno izraženi javni podpori vseh novinarjev Maga sedanjemu vršilcu dolžnosti odgovornega urednika Silvestru Šurli ni glasoval zanj, s čimer se je namesto na stran zaposlenih postavil na stran predstavnikov kapitala – lastnika Dela Pivovarne Laško – in podprl Stojanova, ki je tako kot on član nadzornega sveta," pišejo novinarji. Ker je Prpič s tem po njihovem mnenju nečastnim dejanjem izdal zaposlene – novinarje Maga, ki bi jih moral kot njihov predstavnik v nadzornem svetu zastopati, novinarji svet delavcev pozivajo, naj Prpiča "nemudoma odpokliče iz nadzornega sveta". Novinarji Maga – Igor Kršinar, Brigite Ferlič Žgajnar, Nenad Glücks, Biserka Karneža Cerjak in Silvester Šurla – pozdravljajo poziv IO aktiva predstavnikoma zaposlenih v nadzornem svetu, naj pri odločanju o imenovanju novega odgovornega urednika Maga glasujeta skladno z voljo novinarjev Maga in ne podpreta kandidata, ki ne bo prejel podpore uredništva. Prav tako pozdravljajo njegov poziv nadzornemu svetu za vnovičen razmislek o tem, ali je smiselno, da za novega odgovornega urednika imenuje kandidata, ki ga uredništvo v svojih izjavah tako odločno zavrača.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.