nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
8,101
|
Kitajska obljublja, da bo rast vsaj sedemodstotna Apple je v drugem četrtletju prodal več kot 31 milijonov iPhonov, kar je nad pričakovanji. Kljub padcu dobička so delnice poskočile. Največje tehnološko podjetje na svetu je v torek zvečer objavilo rezultate poslovanja med 1. aprilom in 30. junijem. Dobička je bilo za 6,9 milijarde dolarjev, kar je 22 odstotkov manj kot v istem lanskem obdobju. Ker so analitiki pričakovali nižji dobiček, so delnice v zunajborznem trgovanju pridobile pet odstotkov. Spomnimo, da so delnice od januarja padle za 20 odstotkov, saj se vlagatelji sprašujejo, kako bo Apple, ki ima v bilanci za neverjetnih 146,6 milijarde dolarjev gotovine oziroma kratkoročnih vrednostnih papirjev, odgovoril na vedno večjo konkurenco in na vedno nižje marže. Kitajska obljublja, da bo rast vsaj sedemodstotna Na delniških trgih je torkovo trgovanje prineslo nov rekord indeksa Dow Jones, ki je prvič pogledal nad 15.600 točk, dan pa končal pri 15.567 točkah +0,14 odstotka. Vpliv na dogajanje na zahodnih borzah je imela spet Azija. Kitajski predsednik je poudaril, da bodo z vlaganji gospodarsko rast tudi v prihodnje obdržati nad sedmimi odstotki, medtem ko se po mnenju japonske vlade tretje največje svetovno gospodarstvo pomika proti okrevanju in se počasi končuje uničujoče obdobje deflacije. Telefonica prevzema E-plus Frankfurtski DAX30 8.314 točk se je včeraj malce znižal. Na pozitivni strani je najbolj izstopala 1,7-odstotna podražitev delnic Deutsche Telekoma, kar je posledica novice o novem prevzemu. Španski mobilni operater Telefonica, ta v Nemčiji nastopa pod imenom O2, je napovedal prevzem mobilnega operaterja E-plus, ki je v lasti nizozemskega KPN. Z združitvijo bosta O2 in E-Plus postala največji ponudnik mobilne telefonije v Nemčiji po številu uporabnikov. V Turčiji zvišali ključno obrestno mero Evro se je tretji dan zapored okrepil in se povzpel precej na 1,32 dolarja. Na zdrs dolarja vplivajo pričakovanja, da bo Fed naslednje leto začel zmanjševati obseg programa QE3, v okviru katerega mesečno odkupi za 85 milijard dolarjev obveznic. Ob tem omenimo, da je turška centralna banka včeraj ključno obrestno mero, po kateri si poslovne banke od nje sposojajo denar čez noč, zvišala prvič v skoraj dveh letih, in sicer za 25 bazičnih točk, na 7,25 odstotka. Malce boljše razpoloženje v območju evra V evrskem območju je zaupanje potrošnikov julija doseglo najvišjo raven v skoraj dveh letih, a je še vedno v negativnem območju, potem ko se je indeks z -18,8 povzpel na -17,4 točke. Tudi v Sloveniji se je zaupanje potrošnikov julija nekoliko izboljšalo. Donos ameriške desetletne obveznice znaša okrog 2,51 odstotka. 8. julija je bil donos že 2,755 odstotka, največ po avgustu 2011. Donos slovenske obveznice je 6,52-odstoten. Zlato navzgor, srebro še bolj Zlato je v ponedeljek doživelo največjo rast v zadnjih 13 mesecih, kar je tudi posledica tega, da so številni vlagatelji v strahu, da se bo zlato še dražilo, zapirali svoje kratke pozicije. Cena se je povzpela za dobre tri odstotke, še več, skoraj pet odstotkov in pol, pa je pridobilo srebro in se zavihtelo nad 20 dolarjev. Cena zlate unče je trenutno približno 1.340 dolarjev. Cena soda nafte vrste brent se je znižala pod 108 dolarjev. Tečaji delnic na Lj. borzi 24. julij LUKA KOPER+5,03 %9,99 EUR NOVA KBM+3,75 %0,415 KRKA+2,57 %51,80 TELEKOM+2,38 %109,55 ZAV. TRIGLAV+1,03 %19,70 MERCATOR+0,93 %108,00 GORENJE+0,88 %4,45 PETROL+1,42 %215,00 V Ljubljani navzgor ob nizkem prometu Rast na Ljubljanski borzi se nadaljuje, kar je posledica pričakovanj o privatizaciji nekaterih slovenskih blue-čipov. Indeks SBI TOP +1,83 odstotka se je v sredo drugi dan zapored povzpel za več kot odstotek, kar se ni zgodilo že tri mesece. Pri 638 točkah je spet višje, kot je bil na začetku leta, toda kaj, ko je bil promet zelo nizek. Še največ, 211 tisoč evrov, ga je bilo s Telekomovimi delnicami, ki so se podražile do 109,55 evra. Dobra dva odstotka je pridobila tudi Krka in dnevni vrh dosegla pri 51,85 evra.
|
positive
|
8,102
|
Krka se usmerja tudi na čezmorske trge Skupina Krka je v letošnjem prvem polletju ustvarila 100,32 milijona evrov čistega dobička, kar je 11 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Medtem je matična družba Krka čisti dobiček v letni primerjavi zvišala za 13 odstotkov na 93,22 milijona evrov. Med januarjem in junijem letos se je prodaja skupine na letni ravni okrepila za šest odstotkov na 597,07 milijona evrov, prodaja matične družbe pa se je povečala za 13 odstotkov na 587,44 milijona evrov, pri čemer je bilo 93 odstotkov prodaje skupine oziroma 95 odstotkov prodaje matične družbe ustvarjene na trgih zunaj Slovenije. Predsednik uprave Krke Jože Colarič je poslovni izid glede na krizno obdobje označil za uspeh, povečanje prodaje in dobička pa je pripisal zgolj izvozu. Krka na Bližnji vzhod, Daljni vzhod, Afriko in Ameriko Krka bo po njegovih besedah v prihodnjih tednih svojo pozornost usmerila tudi v svojo novo, šesto regijo čezmorskih trgov, ki vključujejo Bližnji vzhod, Daljni vzhod z Afriko ter obe Ameriki, tam pa bo stavila predvsem na prodajo svojih zdravil na recept. Krka ima pozitivna pričakovanja predvsem na Bližnjem vzhodu, pri čemer je Colarič izpostavil Irak, Iran in Savdsko Arabijo. Letos za naložbe 182 milijonov evrov Krkin letni načrt predvideva za 182 milijonov evrov naložb, Krka pa je v prvi polovici leta za naložbe namenila dobrih 70 milijonov evrov. Njena največja, 200 milijonov evrov vredna naložba Notol 2 v novomeški Ločni, bo začela obratovati leta 2015, konec prihodnjega leta pa bodo zagnali proizvodnjo kemijske sinteze v Krkini novi tovarni v Krškem. V Krki so število zaposlenih letos povečali za štiri odstotke in bodo do konca leta še zaposlovali, predvsem v tujini. Glede lastniške strukture pa je Colarič pojasnil, da je bilo konec junija v lasti tujcev 19,5 odstotka Krkinih delnic. Slovenski skladi in slovenske fizične osebe namreč te prodajajo, v Krki pa glede na priporočila analitikov, ki svetujejo nakup Krkinih delnic, menijo, da se bo omenjena smernica nadaljevala. Krka bo sicer po Colaričevih besedah nadaljevala nakup svojih delnic za lastni sklad, v tem pa se je do konca junija nabralo 6,83 odstotka njenega osnovnega kapitala.
|
positive
|
8,103
|
Pregled dogajanja na finančnih trgih Premoženje Marka Zuckerberga je po četrtkovem skoku Facebookovih delnic poraslo za 3,8 milijarde dolarjev. Vedno premožnejše se, sodeč po indeksu zaupanja potrošnikov, počutijo tudi preostali Američani. Facebook je v drugem četrtletju prihodke povišal za 53 odstotkov, na 1,81 milijarde dolarjev, dobička pa je bilo za 333 milijonov. Z oglasi na mobilnih napravah je ustvaril zavidljivih 41 odstotkov vseh oglaševalskih prihodkov, kar je navdušilo vlagatelje. V četrtek se je vrednost delnic priljubljenega družbenega omrežja povzpela za 30 odstotkov in po lanskem maju spet presegla 34 dolarjev. Goldman Sachs ciljno vrednost premaknil na 46 Številni analitiki so že zvišali ciljno vrednost delnic, pri Goldman Sachsu s 40 na 46 dolarjev. Vrednotenje Facebookovih delnic je sicer astronomsko, saj se z njimi trguje pri 149-kratniku dobička in so s tem dražje od 99 odstotkov podjetij, vključenih v indeks S & P 500. A to še najmanj moti Marka Zuckerberga, 29-letnega ustanovitelja podjetja. Njegovo premoženje se je namreč v četrtek povečalo za 3,8 milijarde dolarjev, na 16,8 milijarde, s čimer se je na seznamu ameriških milijarderjev, na katerem je na vrhu Bill Gates, povzpel na 42. mesto. Samsungov rekordni dobiček v senci dvomov Slabše so jo odnesli lastniki Samsungovih delnic. Čeprav je imelo podjetje, ki ima največji tržni delež pri mobilnih telefonih, v drugem četrtletju rekorden dobiček, se na borzah podobno kot pri Applu sprašujejo, ali bo podjetje tudi v prihodnje poslovalo tako uspešno oz. ali ne bodo potrošniki raje kupovali cenejših telefonov kitajskih proizvajalcev. Južnokorejsko podjetje je v drugem četrtletju ustvarilo rekordnih 5,3 milijarde evrov čistega dobička. To je 50 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju. Dow Jones ZDA15.558 točk Nasdaq ZDA3.613 DAX30 Frankfurt8.244 Nikkei Tokio14.129 10-letne slov. obvezn.donos 6,49 % 10-letne am. obvezn.donos 2,56 % EUR/USD1,328 USD/JPY98,30 EUR/CHF1,2328 Nafta brent107,11 USD Zlato1.332 USD Euribor, 6-mesečni0,343 % Zaupanje potrošnikov na šestletnem vrhu Na Wall Streetu se zadnji teden indeksi niso opazneje premaknili, tako da je indeks S & P 500 ta mesec se je zvišal za več kot pet odstotkov, v preteklem tednu pa ostal nespremenjen na dobri poti, da mu julija uspe najvišja mesečna rast po oktobru 2011, potem ko je bil junij prvi negativni mesec letos. V petek je bil objavljen podatek, da je ameriško zaupanje potrošnikov po podatkih univerze v Michiganu poraslo najvišje v zadnjih šestih letih. Indeks zaupanja potrošnikov se je julija zvišal za točko, na 85,1 točke, saj so Američani vedno bolj zadovoljni s svojim finančnim položajem. Ta teden nov sestanek Zveznih rezerv V torek se bo na dvodnevnem rednem sestanku spet sešla ameriška centralna banka. Nekateri pričakujejo, da bo že septembra začela zniževati obseg odkupovanja obveznic, čeprav je predsednik Feda Ben Bernanke poudaril, da bo to odvisno od gospodarskih podatkov. Ključen je trg dela. V petek bo znano, koliko novih služb je julija ustvarilo ameriško gospodarstvo. Potem ko je bilo junija odprtih neto 195 tisoč novih delovnih mest, naj bi jih bilo ta mesec 185 tisoč, stopnja brezposelnosti pa se utegne s 7,6 znižati na 7,5 odstotka. Fed je napovedal, da bo ključno obrestno mero pri ničelni stopnji, kjer je ta že dobra štiri leta, držal toliko časa, dokler stopnja brezposelnosti ne zdrsne na 6,5 odstotka. Kitajsko gospodarstvo se ohlaja Ameriška lahka nafta, ki je bila teden prej pri 109,4 dolarja na 16-mesečnem vrhu, se je zaradi slabih novic iz Kitajske v petek pocenila do 104,1 dolarja. Kitajska proizvodna dejavnost je julija zdrsnila na najnižjo raven v zadnjih 11 mesecih. Lani je bila Kitajska z 11-odstotnim deležem drugi največji svetovni porabnik nafte. Na vrhu so ZDA z 21-odstotnim deležem v svetovnem povpraševanju. Po podatkih ameriškega urada za energijo EIA so zaloge surove nafte prejšnji teden 12.-19. julij četrtič zapored padle, v tem štiritedenskem obdobju pa so se znižale za 30 milijonov sodov, kar je največji štiritedenski padec po letu 1982. Zasuk v filozofiji banke JPMorgan Chase Trg surovin je tudi presenetila novica, da pri vlagateljski banki JPMorgan Chase razmišljajo o tem, da bi prodali svojo enoto, ki trguje s surovinami v fizični obliki. Cena soje je na tedenski ravni utrpela 11-odstotni padec, kar je največ po letu 2009. Evro je v primerjavi z dolarjem splezal najvišje v zadnjih petih tednih in dosegel 1,3296 dolarja. Analitik kalifornijske družbe Merk Investments napoveduje, da ima evro potencial, da letos doseže 1,40, prihodnje leto pa 1,50 dolarja, saj Evropska centralna banka vodi bolj restriktivno denarno politiko kot ameriška. Odkar je junija lani prvi mož ECB-ja Mario Draghi napovedal, da bo banka naredila vse, da reši evro, je evro v primerjavi z dolarjem pridobil približno 10 odstotkov.
|
neutral
|
8,104
|
Varuh konkurence ni želel podaljšati roka za prodajo Varuh konkurence je zavrnil prošnjo Dela za podaljšanje roka za prodajo skoraj osemdeset odstotkov časopisne hiše Večer. Rok za prodajo 79,24-odstotnega deleža Večera se izteče v sredo, Delo pa je na Javno agencijo RS za varstvo konkurence AVK v petek naslovilo prošnjo za vnovično podaljšanje. AVK oz. njegov predhodnik UVK je Delu že septembra 2009 naložil, da mora zaradi presežne tržne koncentracije odprodati vsaj 75-odstotni delež v Večeru. Pivovarna Laško, ki je lastnik Dela, je sicer pojasnila, da si Delo ves čas intenzivno prizadeva realizirati omenjeno odločbo in o tem obvešča AVK. Zaradi pogajanj s potencialnimi kupci so AVK znova zaprosili za podaljšanje roka, vendar tokrat prošnji ni bilo ugodeno. Delo je sicer marca lani objavilo mednarodni razpis za prodajo Večera. Med interesenti so mediji omenjali več družb, med njimi tudi družbo Medici iz Hamburga. Aprila letos so iz Pivovarne Laško sporočili, da prodaja Večera ni bila uspešna, saj kupcu, neuradno naj bi šlo prav za družbo Medici, ni uspelo zagotoviti ustreznih finančnih sredstev za nakup. Med potencialnimi kupci Večera se je v zadnjem času omenjala tudi avstrijska Styria, ki naj bi imela s Pivovarno Laško in Delom sklenjeno pogodbo o ekskluzivnosti nakupa, ki naj bi se iztekla 19. julija. Za nakup skoraj 80-odstotnega deleža pa so uradni interes izrazili tudi zaposleni na Večeru.
|
negative
|
8,105
|
Grep ima že več kot leto dni blokirane račune Podjetje Grep, ki je gradilo več kot stomilijonski objekt v ljubljanskih Stožicah in ki ima že več kot leto dni blokirane račune, ima novega solastnika. Kot poroča Pop TV, je 25-odstotni delež odkupilo avstrijsko podjetje Profan Plus, ki naj bi razmišljalo o stečaju ljubljanskega gradbinca. Marca letos je novoustanovljeno podjetje Profan Plus Projektenwicklung GmbH odkupilo podjetje SN-MTK Projektenwicklung, ki je 25-odstotni lastnik Grepa. Na vprašanje, kakšen je njihov interes, za Pop TV niso želeli odgovoriti. Po informacijah televizije za podjetjem stoji slovenski kapital oziroma slovensko podjetje Profan, katerega direktor je Jožef Tišlar. Grep je od decembra lani brez zastopnika, kar potrjujejo tudi javne evidence. Družbena pogodba pa določa, da se morajo z novim direktorjem strinjati vsi družbeniki. Avstrijski Profan ima torej škarje in platno v svojih rokah in se menda predstavnikom Gradisa in Energoplana ne pusti izsiljevati z nastavljanjem direktorjev , navaja televizija. Čez 15 dni bo potekel 60-dnevni rok neprekinjenih blokad, zato lahko Profan pošlje Grep tudi v stečaj.
|
negative
|
8,106
|
Še vedno pričakujejo prodajo Mercatorja Skupina Pivovarna Laško bo septembra začela prodajo dveh slovenskih časopisnih družb, Radenske in kosovske pivovarne Birra Peja. Prodaja bo potekala prek izbranega svetovalca, je razkril predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko. Upa, da bodo te družbe tudi po prodaji ohranile svoje blagovne znamke in delovna mesta. Zorko pričakuje veliko povpraševanje po Radenski in meni, da denacionalizacijski postopek, ki je v teku, ne bo vplival na prodajo. Ta bo potekala v dveh fazah. Najprej bodo izbrali nezavezujoče ponudbe, potem pa še zavezujoče. Zadnja prodaja Dela neuspešna Prvi mož Pivovarne Laško upa, da bo kaj interesa tudi za nakup družbe Delo, saj pri zadnjem poskusu prodaje niso dobili nobene zavezujoče ponudbe. Delo bo sicer kmalu izdalo novo edicijo Plus 50, ki bo namenjena starejši generaciji. Delo prodaja Večer Kot je znano, družba Delo hkrati prodaja svoj 80-odstotni delež v Večeru. A ne za vsako ceno, je dejala predsednica uprave Dela Irma Gubanec. Po njenih besedah je do zdaj interes za nakup Večera izkazalo 100 interesentov. Med njimi so tudi zaposleni v Večeru, ki pa jih uprava Dela obravnava drugače kot druge potencialne kupce. V pogajanja z njimi na Delu še niso šli, se bo pa to zgodilo kmalu. Zadolženost skupine 350 mio. evrov Glede prodaje Mercatorja je Zorko izrazil pričakovanje, da se bo prodajni postopek končal aprila leta 2014 in bo takrat Pivovarna Laško, ki je skoraj 24-odstotna lastnica najboljšega soseda , na kreditno depotno družbo prenesla delnice Mercatorja. Takrat naj bi tudi Pivovarna Laško prejela kupnino, kar bo skupino Laško razdolžilo za 105 milijonov evrov. Trenutna zadolženost skupine, ki iz tekočega poslovanja vrača bankam glavnico in obresti, pa znaša približno 350 milijonov evrov. Pijače prinašajo dobiček Zorko je poslovanje tistega dela skupine Laško, ki izdeluje pijače, v prvih petih mesecih letos ocenil kot uspešno. Ta del skupine je namreč ustvaril 11,4 milijona evrov dobička iz poslovanja, kar je milijon evrov več kot v lanskem primerjalnem obdobju, prihodi pa so znašali 76 milijonov evrov. Letos Skupina kot celota dobičkonosna Dobiček iz poslovanja skupaj z amortizacijo je v petmesečju znašal dobrih 17 milijonov evrov, v lanskem petmesečju pa 16,2 milijona evrov. V lanskem petmesečju je imela skupina za 11,4 milijona evrov izgube, v prvih petih mesecih letos pa posluje s 3,6 milijona evrov dobička. Skupini Laško je uspelo z bankami upnicami doseči dogovor o reprogramu posojil do konca aprila naslednje leto. Pogodba o reprogramu pa je bila podpisana konec julija letos. Prvi mož Pivovarne Laško pravi, da je njihov cilj narediti enovito podjetje, ki bi prineslo sinergijske učinke. Ali bo to podjetje, ki bi združilo Pivovarno Laško in Union, imelo eno ali dve lokaciji, za zdaj še ni znano. Zorko je tudi poudaril, da so naredili 17 in več scenarijev za finančno sanacijo skupine, vendar brez lastnikov ne morejo narediti nič. Sanacija skupine sicer poteka že od leta 2009. Jadranska pivovarna zastala Na vprašanje, zakaj skupina ne more prodati Jadranske pivovarne, ki ne obratuje že nekaj let, je Zorko odgovoril, da to pivovarno že tri ali štiri leta skušajo spraviti v denar, vendar neuspešno. V današnjih razmerah se namreč tehnologija ne prodaja, prodaja se trg, ki pa ga Jadranska pivovarna nima, je dejal. Ali od novega nadzornega sveta, ki bo delo začel septembra, pričakuje svojo zamenjavo, je Zorko pojasnil, da je njegov stol stabilen toliko, kot je stabilno poslovanje skupine Laško.
|
neutral
|
8,107
|
Spremembe na področju agencijskega posredovanja del Zavod za zaposlovanje bo danes objavil podatke o številu brezposelnih in o povpraševanju delodajalcev po delovni sili. Tega je vedno manj, tudi povpraševanja po agencijskih delavcih, ki bodo do konca leta v okviru sprememb zakona o delovnih razmerjih, deležni še bolj urejene zakonodaje. Pri nas je registriranih od 180 do 190 agencij in kljub novi delovni zakonodaji kršitev ni malo. Po novem agencijski delavci lahko predstavljajo le 25 odstotkov vseh zaposlenih pri podjetju, reforma trga dela je določila tudi odgovornost uporabnika agencijskih delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in upoštevanje omejitev delovnega časa. Nekatere agencije pa še vedno kršijo zakonodajo, predvsem tiste, ki za tako delo sploh niso registrirane. Kršitve so tudi pri spoštovanju delovnega časa, odmorov in počitka. V Združenju agencij za zaposlovanje se zavzemajo za odpravo anomalij. Predsednik združenja Miro Smrekar zato pravi, da je treba te pogoje za ustanovitev in delo agencij spremeniti tudi delno v smislu kaznovanja zlorab, ki se na žalost občasno zgodijo. Delovna skupina, ki oblikuje novo zakonodajo, razmišlja o uvedbi dovoljenja za delo agencij, o bolj natančnih pogojih za obstoj agencije za posredovanje dela pojasnjuje Jakob Počivavšek, sindikat Pergam Razmišlja se o varovalkah glede tega, kakšen kapital bi moral imeti izvajalec, ki opravlja tovrstno dejavnost, in pa o možnostih odvzema licence izvajalca, ki bi kršil zakonodajo. Pričakovati je, da bo delovna skupina novelo zakona oblikovala jeseni - nekateri sindikati sprejetje zakona o inšpekciji in zakona o preprečevanju dela na črno pogojujejo s spremembo agencijske zakonodaje. V državnem zboru bi zakonodajo lahko obravnavali še pred koncem leta. Urška Valjavec, Radio Slovenija
|
neutral
|
8,108
|
Frankfurt četrti dan zapored navzdol Kljub nekaterim znakom okrevanja evropskega gospodarstva so evropske borze ta teden v rdečem območju, saj naj bi ameriški Fed še letos začel voditi manj ohlapno denarno politiko. Gospodarsko razpoloženje v območju evra se je v tem četrtletju izrazito izboljšale, ugotavlja münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo. Indeks gospodarskega razpoloženja se je v primerjavi z drugim četrtletjem zvišal za 7,2 točke, na 102,3 točke. Gre za drugo izrazito zvišanje v zadnjih treh trimesečjih. Nemška industrijska proizvodnja se je junija na mesečni ravni okrepila za 2,4 odstotka, kar je precej nad pričakovanji. Maja je bil padec 0,8-odstoten. Tovarniška naročila so junija porasla za visokih 3,8 odstotka. BoE Cilj je sedemodstotna brezposelnost Že na začetku meseca je presenetila novica, da je v Nemčiji julija indeks nabavnih menedžerjev PMI pri 50,7 točke dosegel najvišjo raven v zadnjih 18 mesecih. Tudi v Italija se počasi pobira. BDP je v drugem četrtletju resda upadel osmo četrtletje zapored Italija tega ni doživela od vojne, toda le za 0,2 odstotka, kar je bolje od pričakovanj. Britanska centralna banka je medtem sporočila, da bo ključno obrestno mero pri rekordno nizki polovici odstotka držala toliko časa, dokler se brezposelnost ne bo znižala na sedem odstotkov. Trenutno je brezposelnost 7,8-odstotna, kar pomeni, da bo moralo britansko gospodarstvo ustvariti 750 tisoč služb, če želi imeti sedemodstotno brezposelnost. Frankfurt četrti dan zapored navzdol Kljub vsem tem novicam na evropskih borzah ta teden indeksi ne pridobivajo. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 1.214 točk se je včeraj znižal za pol odstotka, prav tako frankfurtski DAX30 8.260 točk, ki je s tem četrtič zapored priznal poraz . Vzrok za previdnost vlagateljev je treba iskati v dogajanju čez lužo. Vedno več je znakov, da bo ameriška centralna banka še pred koncem leta znižala količino odkupov obveznic v okviru kvantitativnega sproščanja QE3, z angleško besedo tapering , kar je seveda ohromilo tudi Wall Street. Dow Jones 15.470 točk, ki je bil v četrtek rekordno visoko, se je včeraj tretjič zapored znižal. Dogajanje sta razburkala predsednika Fedove podružnice v Chicagu in Atlanti. Morda bi Fed lahko na zavoro stopil že septembra ali oktobra, odvisno seveda od gospodarskih razmer, je slutiti po njunem nastopu. Toyota skoraj podvojila dobiček Dolar je v primerjavi s košarico valut zdrsnil najnižje v zadnjih sedmih tednih. Vrednost evra je 1,334 dolarja, za ameriško valuto pa treba odšteti okrog 96,5 jena. Japonska vlada si prizadeva, da bi domačo valuto še bolj oslabila in s tem pomagala izvoznim podjetjem, a zadnje čase ji načrt ne uspeva. Kaj pomeni šibkejši jen letos je v primerjavi z dolarjem izgubil skoraj 15 odstotkov, dokazuje največji avtomobilski proizvajalec na svetu Toyota, ki je v zadnjem četrtletju dobiček skoraj podvojil in je preračunano znašal 4,2 milijarde evrov. Zaradi močnejšega jena je včeraj delniški indeks Nikkei strmoglavil za štiri odstotke in se spustil pod psihološko pomembno mejo 14 tisoč točk. Tečaji delnic na Lj. borzi 7. avgust PETROL +0,40 % 212,90 EUR ZAV. TRIGLAV -1,04 % 19,00 KRKA -1,49 % 53,00 GORENJE -2,20 % 4,45 LUKA KOPER -2,33 % 10,50 TELEKOM -2,57 % 110,10 MERCATOR -2,80 % 104,00 NOVA KBM -5,65 % 0,401 Nafta in zlato cenejša Nafta se je v sredo četrti dan zapored pocenila, potem ko so iz vrhov Feda prišli namigi, da je treba kmalu računati z zmanjševanjem Fedovih spodbujevalnih ukrepov. Tudi geopolitično tveganje se je zmanjšalo, potem ko je novi iranski predsednik pokazal željo, da se z Zahodom pogaja glede iranskega jedrskega programa. Mimogrede, Ameriški urad za energijo EIA napoveduje, da bodo ZDA oktobra že proizvedle več nafte, kot jo bodo uvozile. Cena zlata je pri 1.273 dolarjih dosegla tritedensko dno, a so se nato pojavili zlasti kupci s Kitajske, tako da je v nadaljevanju včerajšnjega trgovanja zlato okrevalo.
|
neutral
|
8,109
|
Turistična sezona na Gorenjskem Gorenjska turistična središča so na vrhuncu sezone polno zasedena. V Bohinju dosegajo podobno število prenočitev kot lani, na Bledu in v Kranjski Gori pa je obisk še boljši. Letošnja sezona je do zdaj dobra, je zadovoljna direktorica Turizma Bled Eva Štravs Podlogar. Že junij je bil boljši kot lanski, enako velja za julij, ko so se napolnili ne le hoteli, temveč tudi zasebne namestitve in kamp. Dobro so zasedeni tudi okoliški kraji od Radovljice in kampa Šobec do Bohinja, kar daje destinaciji pravi turistični utrip, je izpostavila in dodala, da bo do sredine avgusta Bled polno zaseden. Struktura gostov na Bledu je izjemno pestra, saj gostje prihajajo iz skoraj 80 držav. V prvih sedmih mesecih letos je bilo po daljšem obdobju znova največ angleških gostov. Sledijo jim gostje iz Nemčije in Nizozemske, v porastu je število gostov iz Rusije in Amerike, Italijanov pa je bistveno manj kot lani. Kranjska Gora dobro zasedena, a ne rekordno Nekoliko drugačno izkušnjo z italijanskimi gosti imajo letos v Kranjski Gori, kamor se italijanski meščani umaknejo pred vročino. Že od začetka poletne sezone so hoteli v Kranjski Gori dobro zasedeni, nekoliko slabše je bilo pri manjših ponudnikih namestitev. Trenutno pa so na vrhuncu sezone skoraj vse nočitvene zmogljivosti zasedene, a za zdaj kaže, da sezona ne bo dosegla rekordne iz leta 2010. Slovenskih gostov je v Kranjski Gori okrog 30 odstotkov, med tujimi pa poleg Italijanov prevladujejo Angleži, Belgijci, Nemci, Hrvati in Čehi, opažajo tudi povečanje števila gostov iz Madžarske, ogromno pa je dnevnih obiskovalcev, predvsem kolesarjev in planincev. Letos se je v vročini pokazalo, kako dobrodošle bi bile v Kranjski Gori urejene vodne površine, zato bodo turistični delavci skupaj z občino v prihodnje poskusili najti rešitev za ureditev kopališča v Jasni. Bohinjska kopalna kad V Bohinju se medtem še vedno spopadajo s težavami nekaterih hotelov, kaže da bo sezona podobna lanski. Z zasedenostjo nočitvenih kapacitet moramo biti zadovoljni. Večje vprašanje pa je, kakšen bo turistični izplen, opozarja direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Zelo veliko je v Bohinju enodnevnih gostov. Žal je Bohinj v zavesti Slovencev predvsem poletna kopalna kad, meni Langus, ki je kljub navalu enodnevnih gostov ob koncih tedna prepričan, da jim je letos z nekaterimi mehkimi ukrepi, kot so dodatni avtobusi, uspelo omiliti prometni pritisk na območje Bohinjskega jezera.
|
positive
|
8,110
|
Stroški pokojnin in zdravstva grozeče pretijo Newyorški župan Michael Bloomberg opozarja, da bi New York lahko čakala podobna črna usoda kot Detroit, če se župan, ki ga bo nasledil, ne bo resno lotil javnih pokojnin, stroškov zdravstva in sindikatov. Izogibanje težkim odločitvam je točno to, kar je pognalo Detroit v bankrot, je dejal Bloomberg v svojem govoru po poročanju New York Posta. 71-letni župan, ki je svoj tretji zaporedni mandat na čelu velikega jabolka nastopil leta 2009, izteče pa se mu konec leta, je pozdravil raznoliko dohodkovno bazo mesta, hkrati pa opozoril, da bi pogodbe, ki jih bo njegov naslednik podpisal z občinskimi sindikati, lahko odločile usodo mesta. Ob tem je spomnil, da je Chicago prejšnji mesec odpustil 2.100 učiteljev in drugih zaposlenih v šolstvu, v veliki meri prav zaradi vrtoglavih stroškov pokojnin. Chicago še zdaleč ni osamljen primer. Mestom po vsej državi preti, da bodo stroški pokojnin požrli čedalje večji del njihovega proračuna, New York ni nobena izjema, je dejal. Kdor koli, ki misli, da se tu to ne more zgoditi, naj samo pogleda konec 70. let, ko je mesto odpustilo več kot 10.000 učiteljev ter na tisoče policistov, gasilcev, smetarjev, bolnišničnega osebja in drugih mestnih uslužbencev. Sindikati se na opazke ne ozirajo Bloomberg se je nato ostro lotil še zdravstvenih bonitet, ki jih uživajo mestni uslužbenci in celo pohvalil svojega političnega rivala, newyorškega guvernerja Andrewa Cuoma, ker je zahteval - in tudi dobil - koncesije od mestnih delavcev. Okoli 95 odstotkov naših uslužbencev in upokojencev ne prispeva niti dolarja svojim osnovnim zdravstvenim premijam. Primerjajte to z državno vlado, v kateri več kot 90 odstotkov zaposlenih prispeva. Predsednik sindikata učiteljev Michael Mulgrew je Bloombergove opazke na hitro odpravil, češ da bo čez nekaj mesecev tako ali tako spokal Vedno rad poslušam župana, kako se hvali, kaj vse je storil. Se že veselim prihodnjih petih mesecev samopromocije in hvale. Med tremi Bloombergovimi mandati so stroški pokojnin vrtoglavo narasli z 1,4 milijarde dolarjev na 8,3 milijarde. Župan še pravi, da bo imel njegov naslednik edinstveno priložnost izsiliti koncesije, ker vsi mestni sindikati delujejo z že poteklimi pogodbami. Ne bodo hoteli čakati še štiri leta na nove pogodbe. Verjetno ne bo nikdar več take priložnosti, meni župan. Problematična specializacija Kot piše časnik Bloomberg, po newyorškem zakonu zaposleni v javnem sektorju ne smejo stavkati, lahko pa delajo s potečenimi pogodbami kolikor dolgo želijo. V nekaterih mestih na severu zvezne države New York tako uslužbenci že leta niso obnovili pogodb in prav radi delajo po starih plačnih tarifah, medtem ko naraščajoči stroški njihovih pokojnin in zdravstvenega zavarovanja uničujejo proračune mest, ki jih zaposluje. A Bloomberg ob tem še piše, da so strahovi, da bi šel New York po poti Detroita, odveč, saj mesto dejansko precej solidno upravljajo. Težava pa je, da se je mesto v zadnjih desetletjih, podobno kot Detroit, specializiralo samo za eno industrijo - finančno - in je od nje popolnoma odvisno. Če bi ta propadla, bi propadlo mesto.
|
negative
|
8,111
|
Podjetje je v stečaju Stečajni upravitelj je več kot polovici od skupaj 192 zaposlenih v mariborskem storitvenem podjetju Himar, ki ga je lastnik dal v stečaj, razdelil odpovedi. Delavci so za stečaj, ki ga je predlagal lastnik Vladimir Palčec, izvedeli med kolektivnim dopustom. Stečajni upravitelj Milan Vajda pravi, da se po njegovih informacijah in odzivih, ki jih dobiva, kažejo možnosti za to, da bi vsaj del delavcev po prijavi na zavodu kmalu znova dobil zaposlitev. Tako nanj kot tudi na nekdanjega delodajalca se namreč obračajo drugi delodajalci. Po Vajdovih besedah so delavci do začetka stečaja prejeli vsa plačila, tudi regres, ostalo je le še vprašanje plač za avgust in izplačila odpravnin, kar bodo morali uveljavljati prek jamstvenega in preživninskega sklada. Lastnik ni čakal na agonijo Ključni razlog za stečaj je plačilna nesposobnost podjetja, vodstvo podjetja pa je, takoj ko se je to zgodilo, sprožilo stečajni postopek. Šlo je za avtonomno odločitev lastnika, ki ni čakal, da bi družba zašla v neko agonijo, ampak je takoj, ko je ocenil, da ne more poslovati, sprožil postopek. V večini drugih primerov se je čakalo in delavce spravljalo v negotovost, postopki so se vlekli, nato pa so šla podjetja v stečaj bodisi s strani zaposlenih ali uprave podjetja, je dejal stečajni upravitelj. Ker je to podjetje, ki je delavce posojalo drugim znotraj Palčečeve skupine, za seboj ni pustilo nedokončanih poslov, težišče stečaja pa je zato zagotovitev pravic delavcev.
|
neutral
|
8,112
|
Se bo prometni davek zvišal? V drugem četrtletju je bila japonska gospodarska rast počasnejša od napovedovane, kar je negativno presenetilo strokovnjake. Japonski bruto domači proizvod BDP se je v preteklem trimesečju od aprila do konca junija na četrtletni ravni okrepil za 0,6 odstotka, na letni ravni pa za 2,6 odstotka, je objavila japonska vlada. Stroka je medtem pričakovala 3,2-odstotno letno rast. Prvo četrtletje je dežela vzhajajočega sonca po revidiranih podatkih v četrtletni primerjavi sklenila z 0,9-odstotno, v letni pa s 3,8-odstotno gospodarsko rastjo. Po predhodni ceni je bila medtem rast v prvem trimesečju na letni ravni 4,1-odstotna. Cenejši jen spodbudil izvoz Kot so še sporočili iz Tokia, se je zasebna poraba, ki predstavlja okoli 60 odstotkov japonskega BDP-ja, v drugem trimesečju v četrtletni primerjavi okrepila za 0,8 odstotka, javne investicije pa za 1,8 odstotka. Izvoz dobrin in storitev je medtem med aprilom in junijem zlasti na račun okrevanja ameriškega gospodarstva in cenejšega jena napredoval za tri odstotke. Poleg tega so japonske oblasti revidirale tudi podatke za industrijsko proizvodnjo za junij, ki so pokazali, da se njen obseg ni skrčil za 3,3, temveč 3,1 odstotka. Nadaljevanje Abenomike A upočasnjena gospodarska rast bi kljub temu lahko pomembno vplivala na odločitev japonskega premierja Šinza Abeja o tem, ali nadaljevati predvideno višanje prometnega davka ali ne. Japonska vlada namreč s ciljem saniranja javnih financ načrtuje zdajšnji petodstotni prometni davek aprila prihodnje leto zvišati na osem odstotkov, oktobra leta 2015 pa na deset odstotkov. Akira Amari, japonski minister, zadolžen za oživitev japonskega gospodarstva, je pojasnil, da bo Abe odločitev o prometnem davku sprejel jeseni. Boji pa se, da bi višanje davka omejilo izvajanje njegovega načrta za spodbujanje gospodarstva, znanega kot Abenomika. Pretekli teden je sicer iz Japonske prišla novica, da je japonski državni dolg konec junija prvič v zgodovini presegel milijon milijard jenov. Znašal je 1.008 bilijonov jenov 7.793,8 bilijona oziroma 7.793,8 milijarde evrov. Japonski dolg sicer močno presega 200 odstotkov BDP-ja in je glede na velikost gospodarstva med razvitimi državami najvišji na svetu.
|
neutral
|
8,113
|
S SŽ-jem je potovalo več potnikov kot lani v istem obdobju Slovenske železnice SŽ so v prvem polletju ustvarile 4,26 milijona evrov dobička iz poslovanja, čisti dobiček pa je dosegel sedem milijonov evrov. V istem obdobju lani je imel SŽ 7,3 milijona evrov izgube, letošnji doseženi čisti rezultat pa je za dobrih osem milijonov evrov boljši od načrtovanega. Kot so sporočili iz SŽ-ja, je dobiček iz poslovanja pred amortizacijo znašal 23 milijonov evrov. Poslovni prihodki so dosegli 224,6 milijona evrov in so bili za skoraj devet odstotkov višji kot lani. V SŽ-ju so pojasnili, da se je kadrovsko prestrukturiranje nadaljevalo tudi v prvi polovici leta. V skupini Slovenske železnice je bilo konec junija tako 8.272 zaposlenih, kar je za 345 zaposlenih manj kot pred letom dni. Pri tem se je dodana vrednost na zaposlenega v primerjavi z lani povečala za dobrih sedem odstotkov in preračunana na letno raven znaša 31.879 evrov. Tovorni promet na isti ravni, potnikov več Tovorni vlaki SŽ-ja so v prvem polletju prepeljali 8,2 milijona ton blaga. S tem je SŽ količino blaga obdržal na lanski ravni in za odstotek presegel načrte. Z vlaki SŽ-ja se je v tem obdobju peljalo 8,16 milijona potnikov, kar na letni ravni predstavlja 4,8-odstotno povečanje, obenem pa so bila za 4,3 odstotka presežena predvidevanja rebalansa poslovnega načrta.
|
positive
|
8,114
|
Za podoben korak so se odločili v najmlajši članici EU-ja, Hrvaški Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS predlaga, da bi po vzoru javne objave davčnih dolžnikov objavili tudi tiste delodajalce, ki svojim delavcem ne izplačujejo plač. Delodajalci ves čas poudarjajo, da je pot iz krize sprostitev kreditnega in zaposlitvenega krča. Z njimi se lahko strinjamo. A pozor – ali si ponovno želimo gospodarske rasti, ki jo poganjata gospodarski kriminal in sistemska korupcija, ki zdaj kot po tekočem traku dobivata sodne epiloge? je v sporočilu za javnost zapisal izvršni sekretar ZSSS-ja Goran Lukič. Eden izmed korakov vrnitve pravne države v gospodarstvo je bila po njegovem mnenju javna objava davčnih dolžnikov. Po do zdaj razpoložljivih podatkih se je po štirih javnih objavah davčnih dolžnikov poravnalo davčne obveznosti v višini okoli 30 milijonov evrov. Če vzamemo za povprečje šest milijonov evrov poravnanih obveznosti ob vsakokratni javni objavi davčnih dolžnikov, to znese na letni ravni 72 milijonov evrov, kar je, recimo, enako osemkratniku zneska, ki ga bo EU namenil Sloveniji za ukrepe za mlade iz sheme Jamstev za mlade, je še zapisal Lukič. Slovenija pa naj bi po hrvaškem zgledu kot naslednji korak v imenu transparentnosti poslovnega okolja sprejela zakonske spremembe, ki bi omogočale javno objavo delodajalcev, ki ne izplačujejo plač. S tam naj bi zagotovili večjo pravno varnost delavcev in večjo transparentnost poslovnega okolja v Sloveniji ter tudi povečali plačilno disciplino. Izigravanje delodajalcev Na ZZZS-ju so po Lukičevih besedah tudi opazili konkretne primere, da nekateri delodajalci v zadnjem času zgolj oddajajo obrazce o obračunu davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače, vendar pa plač ne izplačajo. Čeprav je po zakonu o delovnih razmerjih zagrožena visoka kazen za neizplačilo plač, pa je tudi ta težko izterljiva, če gre za nelikvidna ali navidezno nelikvidna podjetja.
|
negative
|
8,115
|
Bo tudi Maherjeva nepremičnina po novem legalna? Uprava Soda je v ponedeljek imenovala nove člane nadzornega sveta Elesa, za predsednika nadzornega sveta pa je imenovala nekdanjega črnograditeljskega ministra Igorja Maherja. Maherju bodo družbo v nadzornem svetu delali še Matevž Marc, Milan Krajnik in Marjan Ravnikar. Štiriletni mandat jim je začel teči danes. Maher, nekdanji minister za infrastrukturo in prostor z zgolj enotedenskim stažem odneslo ga je razkritje, da je imel na svoji parceli črno gradnjo, je trenutno vodja projektov v podjetju Maxtel, Ravnikar je trenutno izvršni direktor v Elektru Ljubljana, nadzornik v Tešu in predsednik nadzornega sveta v Premogovniku Velenje. Marc je direktor podjetja ProcionStar, bil pa je tudi nadzornik Elektra Primorske in prihaja iz kvote SD-ja. Krajnik pa je upokojenec, je razvidno iz sklepa uprave Soda, objavljenega na spletni strani Soda. Nadzorni svet Soda, ki ga vodi Samo Lozej, je sicer soglasno potrdil predlog uprave za kandidate za člane nadzornih svetov družb v lasti Soda oz. države. Pri tem je obravnaval tudi možnost nasprotja interesov predlaganih kandidatov za člane nadzornih svetov, a je ocenil, da nasprotje interesov po jakosti in vsebini ni takšno, da bi oviralo neodvisno delovanje kandidata . Poleg Elesa ima od danes nove nadzornike tudi Gen energija. To so Nikola Galeša trenutno nadzornik še v Hidroelektrarnah na spodnji Savi, Roman Dobnikar direktor maloprodaje v Petrolu, Saša Ivan Geržina podpredsednik DeSUS-a in nekdanji veleposlanik v Rusiji, Matej Pirc član uprave Soda in Danijel Levičar med drugim nekdanji direktor Lokalne energetske agencije Dolenjske, Posavja in Bele krajine, pozneje vodja tehničnega sektorja in investicij v Gen energiji ter nazadnje v. d. direktorja direktorata za energijo, potem ko je nova vlada 6. junija letos s tega mesta razrešila Julijana Fortunata. Srečen teden nesojenega ministra Se pa Maherju sreča sicer nasmiha tudi pri črni gradnji v Seči. Portal siol.net namreč poroča, da je ministrstvo za infrastrukturo in prostor inšpektorju, ki je pred meseci odločil, da je Maher zidal na črno, naložilo naj o primeru ponovno odloča. Inšpektor je sicer aprila odločil, da sta objekta na Maherjevem zemljišču črni gradnji in da ju mora Maher v 30 dneh porušiti. Inšpektor je Maherju prepovedal tudi vsa za legalne gradnje in legalne objekte sicer dovoljena ali predpisana dejanja, med njimi izvedbo komunalnih priključkov, vpise in spremembe v zemljiški knjigi, uporabo objekta ter promet z objektom ali z zemljiščem.
|
neutral
|
8,116
|
Cene v Ljubljani so padle tudi do 200 evrov Letos je na trgu veliko neoddanih nepremičnin. Slovenci še naprej varčujejo in zato večinoma najemajo tisti, ki pred nakupom nepremičnine čakajo na še večji padec cen. Interval najema se podaljšuje, ponudba je v primerjavi s preteklimi leti dvakrat večja, pravi največji posrednik za najem, Zoran Džukić, ki vodi družbo Stoja nepremičnine. Nikoli še nismo imeli več kot 200 aktivnih stanovanj za najem, čez 110 hiš za najem, okoli 400 poslovnih prostorov, opisuje. Podjetja raje v Zagreb Posredniki pri najemu letos opažajo tudi, da se tuja diplomatska mreža krči, proračuni za najem so manjši, zato tudi diplomatski najemi ne cvetijo tako kot pred leti, podjetja pa se raje kot za Slovenijo odločajo za najem poslovnih prostorov v Zagrebu. Cene v Ljubljani so padle tudi za 200 evrov Najemniki imajo boljše pogajalsko izhodišče, lastniki nepremičnin se morajo potruditi, da jih pritegnejo, včasih precej spustijo ceno mesečnega najema. Kako se ta giblje v Ljubljani? Prejšnja leta so enosobna stanovanja dosegala do 500 evrov, zdaj jih oddajamo za 300, 350 evrov. Dvosobno stanovanje lahko dobite za 400 evrov, včasih je bilo 600 evrov. Zoran Džukić pravi, da bodo starejše nepremičnine na slabši lokaciji, brez parkirnega mesta in boljše infrastrukture še naprej izgubljale ceno, vrhunske nepremičnine pa bodo kljub začetnemu padcu ceno držale, gre predvsem za najboljša stanovanja. Najboljše hiše so padle s ceno. Ker je pri nas zelo malo luksuznih stanovanj, so dobra stanovanja obdržala ceno glede na hiše, ki so cenejše tudi do 40 odstotkov. Ne zato, ker ne bi bile vredne, ampak ker enostavno ni strank, dodaja. Še vedno precej črnega trga Džukić svetuje, da stranki skleneta najemno pogodbo, že zaradi pravnega varstva, pa tudi zato, da najemodajalci plačajo davek. Če pa bi bila obdavčitev dohodka od najemnin nižja od 25 odstotkov, bi še več ljudi prijavilo najem, je prepričan Džukić. Še vedno je namreč precej črnega najemnega trga, ki naj bi ga vlada skušala, vsaj na papirju, s stanovanjskim programom in z nižjo stopnjo prihajajočega nepremičninskega davka, zmanjšati. Sicer pa je že sam najemni trg črna luknja, doslej na njem ni bilo sistematičnega zbiranja podatkov, zdaj Geodetska uprava že ureja evidenco trga nepremičnin, v katero bodo zajeti tudi najemi.
|
negative
|
8,117
|
Skupščina trebanjskega Trima Delničarji Trima so na skupščini imenovali nova nadzornika, in sicer Gregorja Krajnca iz Probanke in nekdanjega prvega moža Viator & Vektorja ter Istrabenza Bogdana Topiča. Današnja skupščina je za lansko poslovanje podelila razrešnico upravi in nadzornikom, zaradi odstopa dveh nadzornic, Romane Pajenk in Marte Strmec, pa je na predlog Probanke za člana nadzornega sveta imenovala Krajnca in Topiča. Njun mandat bo trajal do 11. julija 2015. Hkrati z njima so med nadzorniki še Peter Zorič, Nataša Šteferl Popit in Stanislav Hostnik. Prav Probanka se je z zasegom delnic Trima od Trimo Investmenta, ta je v lasti menedžerjev Trima, ki so z zasegom izgubili pomemben del vpliva v podjetju, pred skupščino okrepila v družbi in ima tako skupaj z Zlato Moneto II zdaj v lasti 57,5 odstotka trebanjskega podjetja. Obenem so lastniki, s Probanko na čelu, na skupščini sklenili tudi, da bo treba celovito prestrukturirati matično družbo in skupino. Obe se namreč spopadata z visoko izgubo, ki je posledica previsokih anuitet za bančna posojila. Visoke izgube Matična družba Trimo je lani ustvarila nekaj manj kot 96,28 milijona evrov prihodkov in leto končala z nekaj več kot 1,76 milijona evrov dobička iz poslovanja. A celotni poslovni izid vseeno kaže izgubo v znesku skoraj 10,3 milijona evrov. Skupina Trimo je lani ustvarila prihodke v višini nekaj več kot 161,4 milijona evrov ter izgubo iz poslovanja v višini blizu 2,2 milijona evrov. Čista izguba je dosegla skoraj 14,2 milijona evrov. V Trimu so ob tem poudarili, da so jih otežene tržne razmere zadnjega petletja in visoki finančni odhodki pripeljali do tega, da je treba družbo oz. skupino prestrukturirati poslovno, finančno in lastniško. Družba je tako že lani za čas dogovarjanja z bankami upnicami s temi sklenila dogovor o neodplačevanju glavnice do 30. septembra. Iščejo dogovor z bankami upnicami Tudi Trimo Investment se spopada z izgubo. Direktorica Trimo Investmenta Marjeta Štepec je pojasnila, da je družba lani ustvarila za nekaj več kot 14,47 milijona evrov oz. 31 odstotkov več kot pred letom. Čeprav je družba iz poslovanja dosegla dobiček v znesku nekaj manj kot 847.000 evrov, pa so leto končali z 840.000 evri izgube. Družba je konec preteklega leta imela tudi za nekaj več kot 942.000 evrov negativnega kapitala, je pojasnila. Zaradi navedenega bodo morali družbo prestrukturirati, letos pa jo bodo skupaj z družbama Trimo in srbskim Trimo Inženjeringom vključili v celovit proces finančnega prestrukturiranja, ki ga izvajajo z bankami upnicami.
|
negative
|
8,118
|
Skupščina Gorenja Delničarji Gorenja so podprli tri dokapitalizacije. Prvo bo izvedel Panasonic z nakupom 2,3 milijona novih delnic, lastniki pa so podprli tudi kotacijo na varšavski borzi. Panasonic bo za vsako delnico odštel 4,31 oz. skupno 9,68 milijona evrov, s čimer bo postal 13-odstotni lastnik družbe. Osnovni kapital družbe pa se bo z japonskim vplačilom povečal s sedanjih 66,38 milijona evrov na dobrih 76 milijonov evrov. V drugi dokapitalizaciji, ki bo neposredno po prvi, bodo nove delnice lahko kupili še vsi obstoječi delničarji. Takrat bodo osnovni kapital povečali za največ 43,56 milijona evrov na skupaj največ 119,62 milijona evrov. V ta namen bo izdanih največ 10,4 milijona novih navadnih delnic, prav tako po ceni 4,31 evra. Delnice, ki ne bodo vpisane ali v celoti vplačane v sekundarni izdaji, lahko uprava Gorenja ob soglasju nadzornega sveta ponudi v odkup tretjim osebam ali zaposlenim. Po nasprotnem predlogu Franja Bobinca, sicer predsednika uprave Gorenja in njegovega delničarja, so lastniki podprli tudi tretje povečanje kapitala družbe, in sicer z odobrenim kapitalom. Skupščina je tako pooblastila upravo, da v letu dni izpelje tretjo dokapitalizacijo. Osnovni kapital se bo v tem krogu lahko povečal za največ 9,68 milijona evrov isti ceni 4,31 evra na delnico. Sprejet je bil tudi sklep o uvrstitvi Gorenjevih delnic tudi na varšavsko borzo.
|
neutral
|
8,119
|
Nadgradnja informacijskega sistema Slovenskih železnic Pri Slovenskih železnicah načrtujejo začetek spletne prodaje vozovnic v začetku leta 2014. Najprej bo mogoče kupiti le abonentske vozovnice, v naslednji fazi pa še druge vrste vozovnic. Spletna prodaja bo z uporabo brezstičnih čipnih kartic v prvi fazi vzpostavljena za abonentske vozovnice. Abonenti predstavljajo 45 odstotkov potnikov, ki jih prepeljejo železnice SŽ. V naslednji fazi je nato predvidena širitev spletne prodaje na druge segmente. Pri tem bo po pojasnilih SŽ-ja prvi korak zamenjava obstoječih izkaznic za popuste z brezstičnimi čipnimi karticami, ki bodo omogočale nakup prek spleta. Vzporedno s tem pa na SŽ-ju prenavljajo tudi informacijski sistem, ki ga bo prenovil ameriški IT velikan IBM, ki prenavlja tudi informacijski sistem Dursa. Projekt naj bi na železnicah izpeljali do konca tega leta. Ob tem na SŽ-ju poudarjajo, da je bila programska oprema podjetja IBM za področje upravljanja storitev in obvladovanja IT virov in sredstev je bila na Slovenskih železnicah uvedena na podlagi razpisa Posodobitev računalniškega sistema Slovenskih železnic iz leta 2008 . Lani pa so se na podlagi javnega naročila odločili nadgraditi programsko opremo obstoječega Storitvenega centra, ki je namenjen pomoči uporabnikom, obvladovanju IT sredstev v skupini, nadzorovanju stroškov za IT podporo in tehnologijo, odpravi napak na daljavo, centralnemu nameščanju programske opreme itd. Pogodba z IBM-om je sklenjena za obdobje treh let. Vrednosti pogodbe na SŽ-ju ne razkrivajo, poudarjajo pa, da je bila prvotna ponujena cena z intenzivnimi pogajanji znižana za več kot 60 odstotkov.
|
positive
|
8,120
|
Iz Dogodkov in odmevov izpostavljamo Slovenska odškodninska družba, ki v Luki Koper zastopa interese Republike Slovenije in družbe Sod, je na nadzorni svet, ki bo v ponedeljek odločal o novem predsedniku uprave, naslovila pismo, v katerem ob problematiki imenovanja predsednika uprave izraža zaskrbljenost. Od nadzornikov, ki bodo odločali o treh kandidatih - med drugim tudi o Gašparju Gašparju Mišiču -, pričakuje, da bodo na najvišji položaj v družbi imenovali osebo, ki bo družbo vodila resno, odgovorno in skladno s pomenom, ki ga ima Luka Koper za gospodarstvo, blaginjo in zaposlovanje. Poznavalci razmer ob tem opozarjajo, da je stanje na področju korporativnega upravljanja slabše kot kdaj koli prej. Tvitopis Gašpar nima politične podpore. Ja, mene pa ne zanimajo ženska telesa. Slovenska odškodninska družba od nadzornikov Luke Koper pričakuje, da bodo za predsednika uprave imenovali izkušeno strokovno osebo z jasno vizijo in velikopotezno strategijo, pa tudi, da bo kandidat izbran na podlagi transparentnega in vnaprej določenega postopka. Da bi bila ponovitev postopka nominacije in izbora najpametnejša odločitev, v tem trenutku meni tudi ekonomist Bogomir Kovač Veliko bolje je, da gremo z neko sorazmerno čisto rešitvijo, z upravo, ki bo imela za sabo politično in poslovno kredibilnost, kot pa da zopet hitimo in improviziramo, s tem pa ponavljamo napake kadrovanja v zadnjih nekaj letih, kar ogroža poslovni in strateški položaj Luke. Morda vas zanima tudi Tedenski aktualni mozaik na Radiu Slovenija Kaj bodo dejansko naredili nadzorniki, mora biti izključno njihova stvar, opozarja generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije Irena Prijović, ki meni, da se je treba v tako razgretem ozračju umiriti in razmisliti o nadaljnjem ravnanju So pa dejansko že s tem, ko imajo političnega kandidata - ker če je to politik do včeraj -, potem gre za nekaj, kar bodo težko spremenili, in to je dvom o neodvisnosti izbora kandidatov. Ob tem še opozarja, da politični apetiti še nikoli niso bili tako transparentni, kot so zdaj. Temu bi bilo treba narediti konec, a politika je do zdaj le malo naredila za to Od premierke in tudi vlade, ki nosi politično odgovornost, se pričakuje, da začne delati red. Na kakšen način? Verjetno tudi na način, da se nekomu pokaže vrata, da se javno obsodi določene prakse in da se sami ne vključujejo v proces razreševanja tega. Večkrat se je namreč že izkazalo, da je politično kadrovanje škodljivo za družbe in da v proces vnaša visoka korupcijska tveganja, še opozarjajo na združenju. Simeona Rogelj, Radio Slovenija
|
neutral
|
8,121
|
Želeli so mednarodne vodstvene kandidate NLB je javno objavil skupni znesek plačila za storitve mednarodne kadrovske agencije Korn Ferry, zaradi katere se je tresel stolček predsednika uprave Janka Medje. Plačali so 680.488 evrov. Sodelovanje z agencijo po pojasnilih NLB-ja vključuje predvsem splošne stroške svetovanja glede primernih vodstvenih kadrov in iskanja nadomestnih članov nadzornega sveta, pri čemer je bilo preverjenih in ocenjenih več kot 30 kandidatov, ter iskanja kadrov za člane uprave, pri čemer je bilo preverjenih in ocenjenih 264 kandidatov. V NLB-ju menijo, da je bilo glede na položaj konec lanskega poletja ključnega pomena kadre iskati tudi na mednarodnem trgu, da bi s tem zagotovili neodvisno in visoko strokovno vodstvo z bogatimi izkušnjami na področju bančništva . Spominjajo namreč, da se je nov predsednik uprave neuspešno iskal v lokalnem okolju, vladalo je nezaupanje države do obstoječe uprave, pred banko pa so bili izjemno zahtevni izzivi. V Sloveniji neuspešno iskali vodstvo Prejšnji predsednik uprave banke Božo Jašovič je odstopil decembra 2011, predhodni nadzorni svet pa je v prvi polovici 2012 neuspešno skušal najti novega predsednika uprave prek razpisa znotraj meja Slovenije, pojasnjujejo v NLB-ju. Prijav je bilo tako zanemarljivo malo, noben kandidat pa ni bil označen za primernega. Vse to je kazalo, da zanimanja za delo v upravi NLB-ja zaradi velikih težav iz preteklosti in zahtevnih nalog v prihodnosti pravzaprav ni ter da nikakor ni mogoče računati na to, da bi zagotovili stabilnost in kompetentnost uprave brez organiziranega, sistematičnega in strokovnega procesa, so prepričani. Želeli so mednarodni kader Zaradi vsega tega, časovnega pritiska in jasne zaveze, da mora biti vsak član uprave visoko strokoven, neodvisen in dosegati visoko raven osebne integritete , so nadzorniki 3. julija lani v razpravi izpostavili potrebo, da naj pri iskanju ustreznih vodilnih ljudi banka najame priznano mednarodno družbo za iskanje kadrov. Strinjali so se, da komisija za imenovanja pri nadzornem svetu preveri možnost najema družbe Korn Ferry International. V takih za banko kritičnih razmerah je bila izbira ene od najuglednejših mednarodnih družb za iskanje kadrov, ki spada v najvišji kakovostni in višji cenovni razred ponudnikov tovrstnih storitev, utemeljena odločitev, so prepričani v NLB-ju. Organi upravljanja banke so po navedbah NLB-ja v procesu odločanja o sodelovanju z agencijo upoštevali koristi sodelovanja za banko sorazmerno s stroški in s tveganji, ki jim je bila banka izpostavljena v takratnih razmerah. Nekaj odstopanj od najboljših praks Pri pregledu postopka pa je notranja revizija zasledila posamezna odstopanja od najboljših praks v banki, zato je center za notranjo revizijo navedel priporočila za odpravo pomanjkljivosti. Nadzorni svet je 25. julija letos poročilo obravnaval in izrazil pričakovanje, da bo uprava v sodelovanju z notranjimi viri in pogodbenim partnerjem odpravila ugotovljene pomanjkljivosti.
|
neutral
|
8,122
|
Bo sledila tudi menjava uprave? Po neuradnih informacijah so na predlog lastnikov, Slovenske odškodninske družbe Sod, zamenjali nadzornike Kapitalske družbe Kad. Novi člani nadzornega sveta, predstavniki kapitala, so tako na skupščini postali Aleksander Mervar, Samo Lozej in Stane Seničar, ki so zamenjali dozdajšnjega predsednika Janija Kavtičnika in člane Alda Ternovca, Ano Bilbija, Ladislava Rožiča in Jožeta Jurkoviča. Vsi trije na novo imenovani nadzorniki Kada so že zdaj tudi nadzorniki Soda. Lahko se zgodi, da bo menjavi nadzornikov sledila tudi menjava uprave Kada, ki jo sestavljata predsednik uprave Bachtiar Djalil in članica uprave Anja Strojin Štampar, sklepa POP TV.
|
neutral
|
8,123
|
Polovici nadzornikom se lahko dokaže politična pripadnost Milijarda in pol evrov izgube se je zaradi političnega kadrovanja nadzornih članov nabralo od leta 2000 do 2010, je ugotovila raziskava ljubljanske Ekonomske fakultete, v kateri so analizirali 384 velikih in srednjih podjetij. Največ nadzornikov, ki so bili tako ali drugače povezani z državno politiko, je bilo v energetskih družbah in prometu. Izstopajo tudi panoge, kjer so v lastništvu udeležene še lokalne skupnosti - torej pri oskrbi z vodo, ravnanju z odplakami in odpadki. Prav tako je bilo prek nadzornikov veliko vmešavanja politike v trgovini in predelovalni dejavnosti. Četrtina od 3.368 nadzornikov jih je bilo vsaj dvakrat imenovanih v nadzorne svete podjetij. Skoraj 50 odstotkom od teh nadzornikov se da dokazati politično pripadnost, in to na podlagi javnih evidenc, ki so dostopne, pojasnjuje profesorica Polona Domadenik z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Nižja produktivnost, kjer se vmešava politika Letna produktivnost je bila v podjetjih, kjer so bili politično nastavljeni nadzorniki, za 2,5 odstotka nižja kot v tistih družbah, kjer takšnega kadrovanja ni bilo. Zato se je v desetih letih nabralo kar za 1,5 milijarde evrov izgube, ugotavlja raziskava. To je seveda samo neposredni učinek, koliko je tistega posrednega učinka, je pa seveda šele drugo vprašanje, ki se bo pokazalo bolj dolgoročno, dodaja Domadenikova. Velik vpliv v našem gospodarstvu imajo ljudje, ki so povezani s paradržavnimi skladi - Slovensko odškodninsko družbo in Kapitalsko družbo. V menjalnem sektorju, to je tisti sektor, ki deluje na svetovnih trgih, torej izvozniki, je bilo teh političnih kadrovanj očitno manj kot v nemenjalnem sektorju, torej sektorju, ki delujejo samo na trgu Slovenije, pojasnjuje. Cena, ki jo plačujemo davkoplačevalci zaradi tako imenovanih politično okuženih nadzornikov, je velika manjša rast gospodarstva od potencialne in slabše storitve. Vlasta Tifengraber, TV Slovenija
|
negative
|
8,124
|
Nenadna menjava nadzorniki Soda postali tudi nadzorniki Kada Sinočnja izredna skupščina Kada, na kateri naj bi odločali le o prodaji delnic Telekoma, je na zahtevo Soda pometla z dvema nadzornikoma Kada. Med nadzornike Kada je Sod posedel kar svoje ljudi. In kdo zdaj koga nadzira? Prodaja Telekoma je očitno pošteno sprla upravljavce državnega premoženja. Izredna skupščina Kapitalske družbe, kjer naj bi odločali zgolj o soglasju k sklenitvi sporazuma o skupnem nastopu pri prodaji delnic Telekoma, je na zahtevo Slovenske odškodninske družbe pometla z dvema nadzornikoma in med nadzornike Kada posedla svoje ljudi. Prej Jani Kavtičnik in Jože Jurkovič - od danes s polnimi pooblastili med nadzorniki Kada za štiriletni mandat Samo Lozej, Aleksander Mervar, Stane Seničar. Vsi omenjeni grejejo tudi nadzorni stolček v Sodu. Takšna praksa je nenavadna, opozarja nekdaj prvi mož kadrovsko-akreditacijskega sveta Bi rekel, da je mešanica na eni strani sprijenih političnih interesov, predvsem pa tudi velikega neznanja, ki ga z vsakodnevnimi izjavami in s svojim početjem na korporativnem področju dokazujejo slovenski politiki, pravi Bogomir Kovač. Prav lahko se zdaj zgodi še, da po menjavi nadzornikov zamenjajo še upravo, ker je pred podpisom sporazuma o prodaji Telekoma terjala soglasje skupščine - ki je prav uprava Soda. Kad se ni bil pripravljen odreči avtonomnosti pri prodaji svojega 5,6-odstotnega deleža v Telekomu in Sod, največji delničar Telekoma, je ukrepal. Želeli smo doseči poenotenje upravljanja obeh družb in izboljšanje koordinacije pri postopkih prodaje, so zapisali. Ali se res pripravlja pripojitev Kada k Sodu in torej poenotenje upravljanja državnega premoženja? Spremembe zakona o državnem holdingu, ki naj bi neuradno to tudi zajele, bodo pripravljene jeseni. Sinoči razrešeni prvi nadzornik KAD-a Kavtičnik je ogorčen Sod želi iztisniti Kad iz odločanja, je povedal in dodal, da je sinočnje ravnanje skupščine morda res v skladu s strategijo, ne pa tudi z zakonom o državnem holdingu, ki določa status in obveznosti Kada.
|
negative
|
8,125
|
Davek na nepremičnine Kmetje so na sejmu Agra v Gornji Radgoni proti nepremičninskemu davku zbrali že 6.000 podpisov, je pojasnil podpredsednik sindikata kmetov Franc Küčan. Od vlade kmetje tako zahtevajo, da iz obdavčitev nepremičnin izvzame gozdove, kmetijska zemljišča in objekte, ki se uporabljajo za opravljanje kmetijske dejavnosti. Kmetje so ponovili, da so pripravljeni plačati davke, vendar morajo biti pošteni. Država in občine so v letu 2012 od davkov iz premoženja pobrale 192 milijonov evrov, po novem predlogu pa finančno ministrstvo v letu 2014 računa na 476 milijonov evrov, so navedli. Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Tanja Strniša jim je pojasnila, da so tudi na ministrstvu prepričani, da zahteva delovno mesto v kmetijstvu neprimerno več površin in da je zemlja za kmete osnovno sredstvo. Glede izračuna katastrskega dohodka pa je pojasnila, da so bili izračuni nerealni in zastareli, novi pa kažejo na manjše obdavčitve. Ministrstvo in nevladne organizacije tako skupaj predlagajo novo metodologijo in izboljšane podatke, ministrstvo pa zastopa tudi stališče, da bi kmete, če bi bila nova obdavčitev višja, obremenjevali postopno, letno največ 10-odstotno. Podpredsednik sindikata kmetov Franc Küčan je ob tem povedal, da so na sejmu že zbrali 6.000 podpisov proti novim davkom.
|
negative
|
8,126
|
Hauc pričakuje izboljšanje stanja Skupina NKBM je v prvi polovici letošnjega leta zaradi slabitev in rezervacij imela kar 62,7 milijona evrov čiste izgube. Sama banka ima 44,2 milijona evrov izgube. V drugi največji državni banki poudarjajo, da so bili rezultati skupine, ki ob Novi kreditni banki Maribor združuje še 11 odvisnih družb v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in Avstriji ter pridruženo družbo, pod vplivom nadaljnjega slabšanja kreditnega portfelja. Raven rezervacij in oslabitev v prvi polovici leta 2013 je bila za 17,2 odstotka višja od primerljivega obdobja lani. Obseg neto posojil nebančnega sektorja je predvsem zaradi nižjih bruto posojil, manjšega povpraševanja in oblikovanja dodatnih oslabitev v prvih šestih mesecih 2013 upadel za pet odstotkov, na dobrih 3,2 milijarde evrov. V banki poudarjajo, da kljub težavnim ekonomskim razmeram v Sloveniji in svetu poslujejo stabilno in varno. Hauc pričakuje izboljšanje stanja Predsednik uprave NKBM-ja Aleš Hauc zagotavlja, da dejavno ukrepajo, da bi izboljšali gibanje poslovanja. Banka in hčerinske družbe so pripravile program prestrukturiranja, ki je še v presoji pri Evropski komisiji, ob programu za pripravo prenosa slabih terjatev na DUTB pa tudi z lastnimi strokovnimi službami intenzivno upravljajo slabe terjatve. Poteka tudi projekt za izboljšanje kapitalske ustreznosti skupine. Uresničujemo postopke reorganizacije in preoblikovanja skupine in banke v učinkovitejši finančni sistem ter program racionalizacije stroškov. Kombinacija omenjenih ukrepov bo utrdila finančno moč in poslovno uspešnost celotne skupine. Za končni uspeh bo potrebno obsežno delo, ki pa bo, glede na naravo potrebnih sprememb, pokazalo vse rezultate šele v prihodnjem obdobju, je dodal. Banko pregledujejo Sicer pa so se nadzorniki seznanili tudi s stanjem pregledov, ki potekajo v banki. Kot je znano, je Banka Slovenije v sodelovanju z ministrstvom za finance naročila pregled kakovosti sredstev na ravni bančnega sistema in izvedbo t. i. stresnih testov za deset bank v Sloveniji. Izvedbo stresnega testa v NKBM opravlja družba Oliver Wyman, pregled kakovosti sredstev pa Ernst&Young. Izidi naj bi bili znani predvidoma do konca leta.
|
negative
|
8,127
|
Banka ohranila 70-odstotni delež kreditov nebančnemu sektorju Banke Celje je v prvem polletju ustvarila 5,4 milijona evrov čiste izgube. Tekoči dobiček je bil sicer višji kot lani, a je banka oblikovala oslabitve in rezervacije. Tekoči dobiček je znašal 12,7 milijona evrov, kar je dva milijona več kot v primerljivem obdobju lani. Banka pa je oblikovala oslabitve in rezervacije za 19,1 milijona evrov. Delež depozitov nebančnega sektorja v vseh obveznostih banke se je zvišal z 62 na 63 odstotkov, delež obveznosti do bank pa znižal z 12 na deset odstotkov. Razmerje med neto posojili in depoziti nebančnega sektorja je znašalo 1,08, pri naložbenem poslovanju pa je banka ohranila 70-odstotni delež posojil nebančnemu sektorju. Količnik kapitalske ustreznosti banke je konec junija znašal 12,73 odstotka, količnik temeljnega kapitala pa 9,46 odstotka.
|
negative
|
8,128
|
Slovensko gospodarstvo se še krči Slovenski bruto domači proizvod se je v prvi polovici letošnjega leta zmanjšal za 3,2 odstotka. To je eden največjih padcev BDP-ja v Evropski uniji. V drugem četrtletju je bil BDP v primerjavi z istim obdobjem lani manjši za 1,7 odstotka. Glede na prve štiri mesece tega leta je padel še za 0,3 odstotka, v primerjavi s primerljivim lanskim obdobjem pa za 2,2 odstotka. Skupaj se je BDP v prvi polovici leta 2013 zmanjšal za 3,2 odstotka. Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj opozarjajo, da je bil padec BDP-ja v Sloveniji spet med največjimi v EU-ju. Večji padec je izmeril le Ciper, v večini drugih članic EU-ja pa so na četrtletni ravni zaznali rast. Nekdo se dela norca iz te države Žal so se v tem obdobju skupaj zgrnile vse napake 20 let. Najbolj pa me ne skrbi padanje BDP-ja, temveč da bomo na evropskem dnu še dolgo časa. Še vedno se nismo sposobni soočiti s krizo. Občutek imam, kot da se nekdo iz te države dela norca, je bil jasen ekonomist Marko Jaklič, ki ga podatek o krčenju BDP-ja ni presenetil. Kar je pretresljivo, je, da še nič kaj resnega ne delamo, da bi bilo v prihodnje bolje. To padanje je posledica naše organizacijske ali upravljavske nesposobnosti, da bi se soočili s krizo. Že od leta 2008 naprej je bila večina ukrepov napačnih. In zdaj smo, kjer smo, je opozoril Jaklič. Slovenija se je po njegovem mnenju znašla v začaranem krogu. Posojilodajalci državo silijo k varčevanju, kar zmanjšuje domače povpraševanje in BDP, posledično pa zvišuje proračunski primanjkljaj. Pri tem upa, da gre pri rezih v javno porabo za kratkoročno prilagajanje. Izziv pa bi moral biti, kako okrepiti proračunske prihodke. Vendar meni, da država v tem smislu močno zaostaja, saj še vedno ni na zdrav način zagnala investicij. Ne nazadnje že vsi vrabci na strehi na čivkajo , kako smo neprijazni do zasebnih domačih in tujih vlagateljev. Naredimo vse, da jih ni, je poudaril in dodal, da so negativne tudi zgodbe okoli kadrovanj v državnih podjetjih. Slovenija zamuja na vseh področjih Slovenija po Jakličevem mnenju močno zamuja pri črpanju evropskih sredstev kot tudi pri strukturnih reformah, kjer zamuja 15, 20 let. Velika težava ostaja tudi domače povpraševanje, saj je 65 odstotkov vse realizacije slovenskih podjetij še vedno na domačem trgu. Dokler se te stvari ne bodo pravilno povezale, dokler ne bo optimizma na realnih osnovah, bo zelo težko. Ljudje poslušajo samo o odpuščanjih, o zniževanju plač in podobno, ter seveda tudi ne trošijo. Domača potrošnja, četudi smo majhna država, pa je zelo pomembna, je povedal Jaklič. Gospodinjstva in država trošijo manj Na gospodarsko dejavnost še vedno negativno vpliva manjše domače povpraševanje, vendar je bil ta vpliv bistveno manjši kot v preteklih četrtletjih. Med drugim se je poraba gospodinjstev zmanjšala za dva odstotka, poraba države za 3,1 odstotka, bruto naložbe v osnovna sredstva so bile nižje za tri odstotke. Povečal se je izvoz Pozitivno pa je, podobno kot v preteklih četrtletjih, na gospodarsko dejavnost vplivalo zunanje povpraševanje. Izvoz se je povečal za dva odstotka, uvoz pa je ostal na približno enaki ravni kot leto prej. Statistični urad pri tem poudarja, da so bili pogoji menjave prvič po letu 2009 ugodni. To je pozitivno vplivalo na gospodarstvo, tako da se je dodana vrednost zvišala. Dodana vrednost se je sicer ponovno najbolj zmanjšala v gradbeništvu, za 11,1 odstotka. V finančnih in zavarovalniških dejavnostih se je zmanjšala za 7,1 odstotka, v predelovalnih dejavnostih pa za 2,1 odstotka. Neto davki na proizvode so se zmanjšali za 1,6 odstotka, medtem ko so se v prvem četrtletju za 12,4 odstotka, še kažejo podatki statističnega urada. Sindikati Kriva je politika varčevanja Krčenje bruto domačega proizvoda je posledica vladnega varčevanja in žuganja z njim, podatke komentirajo sindikati. Sekanje, posegi ter ekstremno varčevanje pri plačah in socialnih transferjih po besedah predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča vplivajo na padec povpraševanja, to pa duši industrijo in storitveni sektor. Poudarja, da je to močno sporočilo slovenskim politikom in politikom zunaj naše države, da pot ekstremnega varčevanja ni prava in da bomo zašli še globlje v negativno spiralo. Že nekaj časa opozarjam na to, da je treba temeljito premisliti, kakšne učinke proizvaja to varčevanje. Kajti, kot kaže, se vsakič, ko začne vlada žugati z nadaljnjimi rezi, potrošnja še dodatno zniža in se prebivalstvo prime za žepe še bolj, kot je to realno potrebno, se je strinjal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. Po njegovih besedah je kontraproduktivno tudi zniževanje števila zaposlenih v javnem sektorju, saj se potem zniža tudi število zaposlenih v gospodarstvu. Slabe napovedi Po zadnjih napovedih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj se bo slovensko gospodarstvo letos skrčilo za 2,4 odstotka, za nadaljnjih 0,2 odstotka pa naj bi BDP upadel tudi prihodnje leto. Še nekoliko slabše so za letos napovedi Gospodarske zbornice Slovenije. Mednarodne ustanove Sloveniji za letos napovedujejo, da bo BDP padel za 2-2,5 odstotka, za prihodnje leto pa se njihova pričakovanja precej razlikujejo. Segajo od skoraj enoodstotnega upada do 1,5-odstotne rasti. Za GZS podatki pričakovani Na objavljene podatke so se odzvali tudi v Gospodarski zbornici Slovenije GZS rekoč, da so bili rezultati pričakovani. To po besedah GZS-ja potrjujejo njihove ocene, da se bo BDP letos skrčil za najmanj 2,6 odstotka. Da bi do konca leta lahko računali na hitrejše oživljanje izvoza na naše tradicionalne trge, ni realno, računamo pa vseeno na to, da se izvoz ne bo obrnil v negativno smer, so zapisali. Domače povpraševanje, investicije in trg gradbeništva k rasti v splošni negativni klimi in pomanjkanju financ po njihovem mnenju namreč ne morejo prispevati. Neodločno ukrepanje v smeri ključnih reform, vsak dan nova bremena, rastoče nezaupanje v državo, ki tudi izvoznikom draži finančne vire doma in v tujini in znižuje njihovo konkurenčnost, znižuje poslovni optimizem, so zapisali. Zato tudi ne vidijo osnove za to, da bi jih ugodnejša gospodarska gibanja od pričakovanih lahko pozitivno presenetila.
|
negative
|
8,129
|
Polletni rezultati Čeprav so v družbi Cimos polletje dobro končali, je skupina obdobje končala v rdečih številkah. Slabo se je godilo tudi Savi, Kompasu in Probanki, medtem ko so Sava Re, Žito, Unior in Radenska skovali dobiček. Koprski Cimos je v prvem letošnjem polletju ustvaril za 211,7 milijona evrov poslovnih prihodkov in s tem za okoli 13 milijonov evrov izboljšal številke iz enakega lanskega obdobja. Tudi čisti dobiček družbe se je povečal v prvih šestih mesecih letos, saj je znašal 2,2 milijona evrov v primerjavi z dvema milijonoma evrov v enakem lanskem obdobju. Dobiček iz poslovanja je bil pri 6,7 milijona evrov sicer manjši kot pred letom dni, ko je znašal 8,5 milijona evrov, prav tako se je zmanjšala EBITDA, in sicer s 14 na 12,2 milijona evrov. Po drugi strani pa številke niso enako spodbudne za skupino Cimos, kažejo podatki iz nerevidiranega poročila poslovanju družbe Cimos in skupine Cimos za obdobje januar-junij 2013. Tako je skupina v prvem polletju ustvarila 205,4 milijona evrov prihodkov iz poslovanja, kar je precej manj od 239,6 milijona evrov, kolikor so ustvarili v prvem polletju 2012. Od tega sta 202 milijona prišla iz prodaje lani je ta številka v istem obdobju znašala 220,5 milijona evrov. Na ravni skupine pa so s 16,9 milijona evrov dobička iz poslovanja v lanskem prvem polletju letos imeli čisto izgubo 1,6 milijona evrov. Tako matična družba kot skupina Cimos sta v tem času povečali svoje dolgoročne obveznosti, in sicer Cimos s 101,9 milijona evrov na 119,5 milijona evrov, skupina Cimos pa s 185,9 milijona evrov na 216,6 milijona evrov. Matična družba je povečala tudi kratkoročne obveznosti, ki so z 243,8 milijona evrov do konca junija narasle na 247,3 milijona evrov, na ravni skupine pa so se kratkoročne obveznosti s 383,3 milijona evrov znižale na 351,6 milijona evrov. Slabe naložbe Probanko v polletju pahnile v izgubo Probanka je v prvem polletju imela 6,4 milijona evrov čiste izgube, potem ko je v istem obdobju lani ta znašala dobrih 12 milijonov evrov. V banki kot razlog za izgubo navajajo oslabitve in rezervacije, ki so v polletju znašale devet milijonov evrov, kar je sicer 46 odstotkov manj kot v istem obdobju lani. Za 42 odstotkov na medletni ravni se je zmanjšal tudi dobiček pred oslabitvami in rezervacijami, ki je znašal 2,4 milijona evrov. Slabši rezultat je bil predvsem posledica manjših neto obrestnih in neobrestnih prihodkov, so navedli v banki. Ta je imela 9,2 milijona evrov čistih finančnih in poslovnih prihodkov, kar je 22 odstotkov manj kot v lanskem prvem polletju. Obrestni prihodki so se zmanjšali za 27 odstotkov, na 19,3 milijona evrov, čiste opravnine za 12 odstotkov, na 2,3 milijona evrov, čisti neobrestni prihodki pa so znašali 1,5 milijona evrov, medtem ko so bili v istem lanskem obdobju negativni v znesku 100.000 evrov. Količnik kapitalske ustreznosti banke je v polletju znašal 8,42 odstotka, količnik temeljnega kapitala 5,24 odstotka, so še zapisali. Prodaja gumarske dejavnosti dobro vplivala na zadolženost Save Kranjska Sava je v prvem polletju ustvarila 17,8 milijona evrov čistega dobička in za 71,7 milijona evrov, na 226,7 milijona evrov, zmanjšala zadolženost, pri čemer je večino dobička pomenila odprodaja gumarske dejavnosti. Celotna skupina pa je ustvarila šest milijonov evrov izgube in zadolženost zmanjšala za 53,5 milijona evrov, na 292,2 milijona evrov, so sporočili iz Save. Na ravni skupine so družbe od januarja do junija letos ustvarile 29,9 milijona evrov prihodkov iz prodaje oz. deset odstotkov manj glede na isto obdobje lani. Večino prihodkov, 27,5 milijona evrov, je ustvaril turistični segment, kar je šest odstotkov manj kot v istem obdobju lani. Sodni spori in rezervacije Kompas stali dobička, Unior ga je posedmeril Zaradi odpisa terjatev in oblikovanja rezervacij za sodne spore podjetje je to stalo 5,27 milijona evrov pa je največja slovenska turistična agencija Kompas leto 2012 končala s 5,25 milijona evrov čiste izgube. Brez odpisov terjatev in rezervacij bi družba imela skromen dobiček 19.760 evrov. Povsem drugače pa se je polletje končalo za zreški Unior, ki je v prvih šestih mesecih ustvaril 1,9 milijona evrov čistega dobička, kar je sedemkrat več kot v istem obdobju lani. Prihodki so se povečali za 13 odstotkov, na 88,7 milijona evrov, k rasti pa so največ prispevali stabilnost svetovne avtomobilske industrije kot glavnega kupca Uniorja in novi projekti. Unior je julija z bankami sklenil tudi dogovor o finančnem prestrukturiranju. Družba bo tako do leta 2019 zmanjšala dolg z zdajšnjih 142,1 milijona evrov na 70,9 milijona evrov in začela iskati strateškega partnerja za svoj program turizem. Skupina Unior pa je v prvem polletju ustvarila 116,2 milijona evrov prihodkov oz. 12,9 odstotka več kot leto predtem. Čisti dobiček se je z lanskih 633.000 evrov povečal na 3,2 milijona evrov. Pozavarovalnica Sava skoraj podvojila dobiček Dobro obdobje je tudi za skupino Pozavarovalnica Sava, ki je v prvem polletju letos ustvarila za 19,2 milijona evrov čistega dobička, kar je 86,6 odstotka več kot v istem obdobju lani. Konsolidiran izid vključuje tudi 7,7 milijona evrov vredno prevrednotenje prejšnjega 48,68-odstotnega deleža v Zavarovalnici Maribor na tržno vrednost. Skupina Sava Re je v šestih mesecih na medletni ravni bruto premije zvišala za 19,9 odstotka, na 190,1 milijona evrov. Na to je z 42,5 milijona evrov vplivala tudi vključitev Zavarovalnice Maribor. Konsolidirane bruto škode so v šestih mesecih porasle za 23,8 milijona evrov oz. 37,4 odstotka, na 86,5 milijona evrov. Tudi na to rast je vplivala vključitev Zavarovalnice Maribor, kar je imelo na konsolidiran izkaz učinek v vrednosti 24,4 milijona evrov. Družba Pozavarovalnica Sava je zbrala 87,1 milijona evrov bruto premij oz. 8,1 odstotka manj kot v enakem lanskem polletju. Čisti dobiček matične družbe Pozavarovalnica Sava pa je medtem v prvem polletju dosegel 9,2 milijona evrov, kar je dvakrat več kot lani. Bruto škode iz pozavarovanja so se v polletju zvišale za 10,5 odstotka, na 37,5 milijona evrov, kar je predvsem posledica izplačevanja škod zaradi lanskih novembrskih poplav. Žito s 541.000 evrov čistega dobička Polletje je bilo dobičkonosno tudi za skupino Žito, saj je v omenjenem obdobju ustvarila 541.000 evrov čistega dobička, medtem ko je v istem obdobju lani imela 377.000 evrov izgube. Matična družba Žito pa je polletje končala s 567.000 evrov dobička, medtem ko je lani ustvarila 202.000 evrov izgube. Skupina Žito je v prvih šestih mesecih prodala za 53,5 milijona evrov izdelkov in storitev oz. odstotek manj kot lani, prodaja družbe Žito pa je s 50,1 milijona evrov ostala na lanski ravni. Dobiček iz poslovanja skupine Žito se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 8,5-krat, na 732.000 evrov, matične družbe pa za več kot trikrat, na 724.000 evrov. Za 26 odstotkov se je zmanjšala tudi zadolženost skupine. Dobro je prvih šest mesecev sklenila tudi Radenska, saj je ustvarila 14,8 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je sicer odstotek manj kot v lanskem primerjalnem obdobju, a je čisti dobiček znašal 1,6 milijona evrov. Leto predtem je družba poslovala z izgubo 1,1 milijona evrov.
|
neutral
|
8,130
|
Vlada je trošarine znižala Prihodnja dva tedna bo obisk bencinske črpalke znova bolj udaril po žepu - dražji bodo tako bencin za okoli dva centa in pol kot tudi dizelsko gorivo in kurilno olje. Liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina bo dražji za 2,7 centa in bo stal 1,523 evra, 100-oktanski bencin pa bo dražji za 2,4 centa - nova cena za liter bo tako 1,540 evra. Cena litra dizelskega goriva se bo opolnoči zvišala za 1,7 centa, na 1,406 evra. Podražilo se bo tudi kurilno olje, in sicer za 1,6 centa, na 1,025 evra za liter. Vlada je sicer na dopisni seji s spremembo področne uredbe znižala trošarine za energente. Trošarina za neosvinčeni bencin se tako znižuje s 521,33 evra na 514,16 evra na 1.000 litrov, za plinsko olje za pogon s 404,09 evra na 399,30 evra na 1.000 litrov in za plinsko olje za ogrevanje s 86,16 evra na 81,60 evra na 1.000 litrov, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo na vsakih 14 dni skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro.
|
negative
|
8,131
|
Javna dražba odpovedana Dubajska družba Emkaan želi kupiti tako radeško papirnico kot tudi njeno hčerinsko družbo Muflon, je pojasnil stečajni upravitelj papirnice Borut Soklič. S ponudbo Emkaana, ki je že opravil skrbni pregled poslovanja obeh omenjenih družb, se je seznanil tudi upniški odbor radeške papirnice. Soklič bo tako v prihodnji dneh poskušal s predstavniki Emkaana izpogajati ponudbo. Koliko Emkaan ponuja za papirnico in Muflon, ni želel razkriti, dejal pa je, da je znesek zagotovo večji, kot če bi družbi prodali po izklicnih cenah. Zaradi novega interesenta je celjsko okrožno sodišče preklicalo tudi za danes napovedano javno dražbo. Za Muflon je izklicna cena znašala 100.000 evrov, zadnja izklicna cena za radeško papirnico pa je znašala 2,5 milijona evrov. Težki pogajalci Za papirnico se je sicer še pred prvo javno dražbo novembra lani že zanimalo turško podjetje Saray, ki je opravilo skrbni pregled papirnice, vendar nato ni vplačalo niti varščine v znesku 618.400 evrov. Turki so za papirnico najprej ponujali 15 milijonov evrov, po opravljenem skrbnem pregledu pa so ponudbo znižali na 6,1 milijona evrov. Ko država ni privolila v to, da bi tri leta subvencionirala prispevke za delavce, so ponudbo zbili na 1,2 milijona evrov. Od države so tudi zahtevali, da se odreče davku od dohodkov pravnih oseb, vendar je država tudi ta predlog zavrnila. Vmes pa so si Turki premislili in sporočili, da so pripravljeni plačati davek, če bodo poslovali z dobičkom. Njihov zadnji predlog pa je vključeval še brezplačni triletni najem papirnice. Država je sicer Turkom ponudila subvencijo za zaposlovanje delavcev in za tehnološko posodobitev papirnice, a so si Turki na koncu premislili glede nakupa. Premislili so si tudi Francozi in Tajci Skrbni pregled je opravila tudi francoska družba Oberthur. Njeni predstavniki so Sokliču novembra lani pojasnili, da ne obvladujejo izdelave papirja. Ocenili so tudi, da je treba radeško papirnico nujno tehnološko posodobiti, a so ugotovili preveliko tehnološko tveganost in odstopili od javne dražbe. Tudi tajska multinacionalka Double A je bila pripravljena za radeško papirnico odšteti okoli sedem milijonov evrov, vendar je zavrnila podpis sporazuma o varovanju podatkov pri skrbnem pregledu.
|
neutral
|
8,132
|
Ustanovna seja novega nadzornega sveta Kada Prvi nadzornik Soda Samo Lozej je postal tudi predsednik nadzornega sveta Kada. Država je sicer nedavno v nadzorni svet Kada imenoval tri nove člane, vsi trije so tudi nadzorniki Soda. Iz Kada so še sporočili, da so nadzorniki za člana revizijske komisije nadzornega sveta imenovali Aleksandra Mervarja sicer namestnik direktorja Elesa, za člana akreditacijske komisije nadzornega sveta pa Staneta Seničarja prihaja iz DeSUS-ove kvote. Podpredsednik nadzornega sveta ostaja Aldo Ternovec. Čeprav so se v javnosti pojavile špekulacije, ali bo menjavi nadzornikov sledila tudi menjava uprave Kada, ki jo sestavljata predsednik uprave Bachtiar Djalil in članica uprave Anja Strojin Štampar, se to danes ni zgodilo. Bo Jankoviću uspel preboj v Kad? Spletni portal finance.si piše, da naj bi si Lozej na mestu prvega moža Kada sicer želel nekoga blizu Pozitivne Slovenije. Odločitev sicer ostaja v znamenju prihajajočega kongresa PS-ja in dejstva, da usoda ustanovitelja stranke Zorana Jankovića še ni znana. Ta sicer že dalj časa javno navija, da bi se na mestu predsednice uprave Soda znašla direktorica Javnega holdinga Ljubljana Zdenka Grozde. Skupščina Kada je sicer prejšnj teden odpoklicala dosedanja nadzornika Janija Kavtičnika in Jožeta Jurkoviča ter za člane nadzornega sveta za štiriletni mandat imenovala Lozeja, Mervarja in Seničarja, ki so vsi trije tudi člani nadzornega sveta Soda. Druga polovica šestčlanskega nadzornega sveta je ostala nespremenjena. Poleg tega je nadzorni svet Kada obravnaval tudi poročilo o upravljavskih aktivnostih v Perutnini Ptuj in upravi predlagal, naj nadaljuje potrebne aktivnosti za zaščito Kadovega premoženja.
|
neutral
|
8,133
|
Začetek nadzorovanega ugašanja Probanke in Factor banke Da bi preprečili morebitno paniko in s tem t. i. bank run varčevalci naenkrat zahtevajo svoje depozite nazaj in posledično povzročijo propad banke, so se v Banki Slovenije odločili, da likvidacijo bank objavijo pred koncem tedna, ko so banke zaprte. Ključni element pri tem bo zaupanje vlagateljev v bančni sistem, poudarjajo, zaradi česar so pripravili tudi spisek 21 vprašanj in odgovorov, ki bi se deležnikom lahko porodila ob procesu nadzorovane likvidacije obeh bank preberete si jih lahko v pripeti datoteki. Ali jim je uspelo, bo znano v ponedeljek. 21 vprašanj in odgovorov Banke Slovenije o nadzorovani likvidaciji Factor banke in Probanke Če se torej sprašujete, kaj je razlika med stečajem in nadzorovano likvidacijo, je ključna razlika v tem, da ob morebitnem nadzorovanem prenehanju poslovanja banka še vedno posluje. Premoženje banke se unovči postopno, medtem ko ob morebitnem stečaju banke tej preneha bančna licenca, v celoti pa so poplačani le zajamčeni depoziti. Terjatve drugih upnikov, vključno z imetniki podrejenih finančnih instrumentov, so poplačane po prodaji stečajne mase, zneski, ki se iz tega iztržijo, pa so praviloma nizki.Jamstva za vse vloge Ob morebitni likvidaciji Factor banke in Probanke, skupaj imata okoli štiriodstotni tržni delež ali za okoli 2,1 milijarde evrov bilančne vsote, bo država za vloge vseh navadnih upnikov, tudi fizičnih oseb, ne glede na višino jamčila v celoti. Finančni minister Uroš Čufer je v Odmevih že napovedal, da je država v ta namen v proračunu že rezervirala 1,2 milijarde evrov, zeleno luč za garancije v znesku 1,03 milijarde evrov pa je prižgal tudi Bruselj. Obe banki bosta tekoče poravnavali tudi vse zapadle obveznosti do zaposlenih, dobaviteljev ... Dokapitalizacija obeh bank se bo izvedla s pretvorbo obstoječih depozitov države v posamezni banki v kapital banke in, če bo potrebno, tudi z dodatnimi vplačili v instrumente, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala banke. Ali bo dejansko potreben denar proračuna, je odvisno od tega, ali bo prisilni upravi uspelo unovčiti premoženje po knjigovodski vrednosti, kar pa je glede na trenutna gospodarska gibanja zelo malo verjetno. Nespremenjeni ostajajo tudi pogoji varčevanja in odplačevanja posojil. Vseeno pa ima izredna uprava banke pooblastila, da proda posle drugim bankam, vendar pa to ne spremeni obveznosti oz. pravic komitentov. Ti lahko tudi zahtevajo vračilo depozitov po pogojih, ki so jih z banko določili v pogodbi. Prečiščenje bo sledilo očitno bolj na silo In kaj likvidacija pomeni za preostali bančni sistem? Po besedah Banke Slovenije negativnih posledic za druge banke ne bi smelo biti. Se pa bo v prihodnjih letih zagotovo spremenila slika slovenskega bančnega sistema. Likvidacija obeh bank je namreč odraz razmer in težav, ki trajajo od začetka finančne krize leta 2008 in ki smo jih zadnja leta predvsem pometali pod preprogo. V tem času kljub poslabšani finančni sliki bistvenih sprememb v lastniški strukturi bank ni bilo. Konec leta 2012 je na ozemlju Slovenije delovalo kar 18 slovenskih bank in tri hranilnice s skupno bilančno vsoto 45,3 milijarde evrov. Od tega so pri nas poslovale tri podružnice tujih bank s skupno bilančno vsoto 767,3 milijona evrov in sedem podrejenih družb z bilančno vsoto 13,5 milijarde evrov, kažejo podatki Banke Slovenije. Slovenski bančni trg je torej močno razdrobljen in lastniško neprilagojen na nove razmere, petkovo dogajanje pa kaže, da bo v prihodnjih letih sledilo, očitno precej prisilno, združevanje manjših bank in posledično lastniška koncentracija. Ekonomist Jože P. Damijan je tako že napovedal obstanek le treh ali štirih slovenskih bank. V kakšni obliki, pa je ta trenutek še težko napovedati. Zaradi procesov prestrukturiranja NLB-ja in NKBM-ja trenutno ne smeta iti v nakupe. Slednja je tudi že predvidena za prodajo, na srednji rok pa bo iz državnih rok najverjetneje ponovno šel še NLB. Medijsko bolj obravnavana je bila tudi napovedana spojitev Gorenjske banke in Abanke, kjer po besedah poznavalcev že potekajo konkretne dejavnosti, a bo končen izid odvisen od volje lastnikov. Mogoči so tudi prevzemi tujih bank, ki v Sloveniji že poslujejo Sparkasse oz. Erste Bank, Sberbank, Unicredit, Intesa SanPaolo. Nadaljnje likvidacije in morebitni poznejši prevzemi pa ta trenutek niso najverjetnejši, saj v centralni banki zatrjujejo, da je likvidnostni položaj drugih bank in hranilnic stabilen.
|
neutral
|
8,134
|
Po slabšem prvem polletju kot lani julija in avgusta prodaja vozil v Sloveniji raste Do konca avgusta je bilo v Sloveniji registriranih 35.831 novih osebnih in 4.372 novih lahkih gospodarskih vozil, kar je več kot v enakem obdobju lani. Po prvem polletju je seštevek registracij novih osebnih in lahkih gospodarskih vozil na slovenskem trgu obtičal pod lansko ravnjo, do izenačitve pa je manjkalo le 148 registracij. Že julija je seštevek za 68 registracij preskočil lansko raven, avgusta pa se je razlika povečala na 446 registracij več v osmih mesecih leta. Boljša prodaja osebnih in lahkih gospodarskih vozil V avgustu je bilo registriranih 3.373 osebnih vozil, kar je 301 vozilo več v primerjavi z lanskim avgustom, ko je bilo registriranih 3.072 osebnih avtomobilov. Skupni letošnji seštevek registracij novih osebnih avtomobilov je tako do konca leta zlezel do seštevka 35.831, kar je 327 registracij več kot lani v enakem obdobju 35.504 registracije. Precej več je bilo v letošnjem avgustu registriranih tudi novih lahkih gospodarskih vozil. Letos se je seštevek povzpel do 471, kar je 71 LGV-jev več kot v lanskem avgustu, ko so jih registrirali le 394. Pri osebnih vozilih vodi Renault, pri lahkih gospodarskih Peugeot Po številu registracij sodeč, so na slovenskem trgu še vedno najbolj iskana osebna vozila znamke Renault, med lahkimi gospodarskimi vozili pa tista, ki nosijo Peugeotov znak. Letos je bilo namreč registriranih že 5.538 renaultov iz osebnega programa in 1.128 peugeotov iz lahkega gospodarskega programa. Med ponudniki osebnih vozil je na drugem mestu znamk Volkswagen s 5.117 registracijami, na tretjem mestu Kia z 2.617 registracijami. V prvi peterici pa sta še dokaj tesna zasledovalca Peugeot z 2.561 in Opel z 2.480 registracijami v prvih osmih mesecih leta. Naslednjih pet mest deseterice vodilnih znamk zasedajo še Škoda, Citroën, Ford, Hyundai in Fiat. Pri lahkih gospodarskih vozilih je z 832 registracijami na drugem mestu Renault, tretje mesto s 744 registracijami zaseda Volkswagen, sledita še Citroën s 418 in Fiat s 388 registracijami novih lahkih gospodarskih vozil v prvih osmih mesecih letos. Najbolj iskana modela clio in boxer Med posameznimi modeli osebnih avtomobilov so na slovenskem trgu, vsaj po statističnih podatkih sodeč, najbolj iskani modeli renault clio z 2.597 registriranimi primerki, volkswagen golf pa s 1.616 in kia ceed s 1.258. Četrto mesto najbolj iskanih modelov zaseda volkswagen polo, peto pa renault megane. Na lestvici najbolj iskanih lahkih gospodarskih vozil je glede na število registracij 835 absolutni prvak peugeot boxer, precej manj pa je bilko registriranih zasledovalcev saj se na drugem mestu nahaja renault trafic s 304 registracijami, na tretjem pa renault master z 291 registracijami. Tesno za petami sta mu z enakim rezultatom 290 registracij dva volkswagna, transporter in caddy.
|
positive
|
8,135
|
Nafta brent zdrsnila pod 110 dolarjev Applove delnice so se dan po predstavitvi novih različic iPhona pocenile za skoraj šest odstotkov, kar nekaj analitikov pa je znižalo ciljno vrednost delnic. Glavni očitek , ki leti na vodstvo Appla, je ta, da je cenejša različica iPhona pri 549 dolarjih toliko bo telefon stal v ZDA, medtem ko bo na Kitajskem cena 733 dolarjev še vedno predraga. Bojijo se, da se bo kalifornijsko podjetje težko kosalo s konkurenco, ki uporablja Googlov operacijski sistem Android in ponuja tudi do polovico cenejše pametne telefone, kot je iPhone 5C. Tržna kapitalizacija nižja za 35 milijard Delnice so doživele iPhlop , kot so se pošalili mediji, saj so zdrsnile pod 470 dolarjev. Analitiki pri bankah Bank of America, UBS in Credit Suisse so Applove delnice umaknili s seznama nakupnih naročil in znižali njihovo ciljno ceno. Applova tržna kapitalizacija se je v dveh dnevih že v torek so delnice izgubile dva odstotka znižala za 35 milijard dolarjev. Tečaj delnic je zdaj tam, kjer je bil v trenutku, ko je znani vlagatelj Carl Icahn s tvitom, da je kupil večjo količino Applovih delnic, sprožil njihovo rast nad 500 dolarjev. Elitne evropske delnice na dveletnem vrhu Če zanemarimo, da je Apple navzdol potegnil tehnološki indeks Nasdaq, je bilo včerajšnje dogajanje na zahodnih borzah pozitivno, kar je tudi posledica upanja, da morda ZDA ne bodo napadle Sirije. Elitni evropski delniški indeks Euro STOXX 50 2.863 točk se je zvišal za 0,4 odstotka in dosegel najvišjo vrednost po juliju 2011. Newyorški Dow Jones 15.326 točk se je povzpel za 0,9 odstotka. Verizon se je zadolžil za 49 milijard Na obvezniškem trgu je odmevala rekordna izdaja obveznic različne ročnosti podjetja Verizon v skupni vrednosti 49 milijard dolarjev. Za toliko se niti približno ni zadolžilo še nobeno podjetje, prejšnji rekorder je bil Apple 17 milijard dolarjev. Verizon bo denar delno potreboval za financiranje odkupa deleža Vodafona v skupnem podjetju Verizon Wireless. Kot je znano, je bila vrednost tega posla 130 milijard dolarjev. Tečaji delnic na Lj. borzi 12. september NOVA KBM+5,97 %0,373 EUR GORENJE+0,98 %4,14 MERCATOR+0,55 %92,00 LUKA KOPER+0,00 %9,20 TELEKOM+0,00 %108,00 PETROL-0,48 %209,00 KRKA-1,05 %51,65 ZAV. TRIGLAV-1,61 %18,35 Madrid premagal Rim Donos slovenske desetletne obveznice še naprej vztraja nad 6,5 odstotka, medtem ko je donos italijanske desetletne obveznice prvič po letu in pol višji od donosa španske. Rim se je v sredo zadolžil za 11,5 milijarde evrov in plačal najvišje obresti letos. Tudi Nemčija se ne more več zadolževati zastonj . Za izdajo desetletne obveznice zbrala je pet milijard evrov je morala obljubiti 2,06-odstotno obrestno mero, kar je največ po oktobru 2011 Organizacija iger bo prinesla 30 milijard dolarjev Na Japonskem so delnice na začetku tedna občutno pridobivale, potem ko so Tokiu zaupali organizacijo olimpijskih iger leta 2020, zdaj pa se je rast umirila. Po nekaterih ocenah bo v naslednjih sedmih letih japonskemu gospodarstvu to prineslo dodatnih 30 milijard dolarjev. V drugem letošnjem četrtletju je bila japonska gospodarska rast v primerjavi z istim lanskim obdobjem 3,8-odstotna. Abe postopno dviguje prodajni davek Japonska vlada bo 1. aprila prodajni davek s petih dvignila na osem odstotkov, oktobra 2015 pa na 10 odstotkov. Premier Šinzo Abe je previden, saj so številni analitiki prav dvig davka leta 1997 krivili za zdrs v recesijo. Ker bo domača potrošnja zaradi višjega davka padla, bo še pomembnejši izvoz, ki bo moral nadoknaditi primanjkljaj potrošnje. Nafta brent pod 110 dolarji Cena zlata je v sredo padla na tritedensko dno, saj se je spustila pod 1.360 dolarjev. Tudi pri nafti je opaziti veliko olajšanje, ker ZDA še ne bodo že ta teden kaznovale sirski režim. Brent je pogledal pod 110 dolarjev, tako da je v tem tednu izgubil šest dolarjev.
|
neutral
|
8,136
|
Likvidacija Factor banke in Probanke Čeprav bodo zavarovalnice in banke iz odpisa podrejenih obveznic, tako trdijo, utrpele manjše izgube, pa jo bodo precej slabše odnesli vlagatelji, ki so z njimi napolni portfelj. V procesu nadzorovanega prenehanja delovanja Probanke in Factor banke bodo izgube utrpeli delničarji in lastniki podrejenega dolga. Med kupci podrejenih obveznic omenjenih bank najdemo pretežno zavarovalnice in pokojninske družbe, vendar bodo te utrpele manjše izgube, tako vsaj zatrjujejo. Precej večje izgube pričakujejo tisti, ki so velik del osebnega finančnega portfelja napolnili s podrejenimi obveznicami, niso pa računali s tem, da so zaradi podrejenosti ob morebitnem prenehanju banke poplačani šele za navadnimi upniki, to tako rekoč pomeni, da izgubijo vse. Podrejena obveznica, ki jo izdajajo predvsem banke, je sicer dolžniški vrednostni papir, ki se všteva v bančni kapital. Tega bi sicer lahko vplačali lastniki, torej delničarji sami. A, kot smo videli tudi v primerih Probanke in Factor banke, lastniki tega niso počeli, tudi v preteklosti so to prepustili drugim - to je kupcem podrejenih obveznic, in to pretežno med letoma 2005 in 2009, ko ni bilo strahu pred izgubami zaradi prenehanja bank. A že takrat so podrejene obveznice predstavljale le majhen delež na obvezniškem trgu, do 400 milijonov evrov, zdaj je delež še manjši, pravi Primož Cencelj iz KD skladov. Visoke obresti, veliko tveganje Pri nas sekundarni trg, torej menjava, za podrejene obveznice skoraj ne obstaja, je pojasnil Cencelj. Kdor je papir kupil, ga je običajno držal do konca. In kupovali so ga tisti, ki so si obetali visoke donose, letos izdana podrejena obveznica Factor banke je obljubljala sedemodstotne obresti. A kar prinaša višje donose, je bolj tvegano, na to pozabljajo predvsem manjši vlagatelji. Med tistimi institucionalnimi vlagatelji, ki bodo pri podrejenih obveznicah Probanke in Factor banke utrpeli izgube, najdemo med drugim zavarovalnici Adriatic Slovenica in KD Življenje, Savo Re, Zavarovalnico Triglav, Modro zavarovalnico, Kad, Pokojninsko družbo A, Prvo osebno zavarovalnico in Skupno pokojninsko družbo. A njihovi portfelji so precej razpršeni, izgube bodo zato šteli v zneskih več sto tisoč, redki v milijonih evrov. Za časnik Finance so zatrdili, da poslujejo stabilno, pokojninske družbe bodo naložbo odpisale v breme tekočega donosa. Če ta ne bo pokrival zajamčenega, bodo razliko pokrili iz zadostnih rezervacij.
|
neutral
|
8,137
|
Nove cene vinjet Pogajanja z avtoprevozniki o novem sistemu cestninjenja so bila naporna in trda, je po dogovoru dejal minister Samo Omrzel. A avtoprevozniki upajo, da bo ta denar prišel nazaj. Pogajali so se namreč o svežnju ukrepov, ki zajema tako nove cene vinjet kot ves sistem cestninjenja za tovorna vozila. V tem bodo več plačevala ekološko sporna vozila, medtem ko bodo ekološko sprejemljivejša razbremenili. Kot dodatno pomoč prevoznikom pa so zagotovili štiri milijone evrov sredstev za preteklo obdobje in letos. Močno zadolženi Dars pozdravlja dražje vinjete Prevozniki bodo po besedah ministra Omerzele dobili ta sredstva iz podnebnega sklada. In s tem so tudi končali pogajanja, si korektno podali roko in skupaj sprejeli odločitev, da je ta nov sistem cestninjenja potreben, da imamo dolgoročno vzdržno finančno politiko našega Darsa, je pojasnil Omrzel. Klobasa upa na dodatne subvencije Poklicali smo tudi predsednika sekcije avtoprevoznikov pri OPZS-ju Andreja Klobaso in ga povprašali, kaj sta se z ministrom Omerzelom dogovorila. Klobasa pravi, da so bila pogajanja dolgotrajna, skupaj z ministrom in drugimi odgovornimi pa so iskali najboljše rešitve Skomunicirala sva neko zadevo, ki pomeni štiri milijone evrov za subvencioniranje vozil, vse drugo pa je ostalo v zraku. Klobasa pa je na vprašanje, ali torej podpirajo nove cen vinjet, odgovoril Na neki način podpiramo, vendar je treba slovenskim avtoprevoznikom, slovenskemu gospodarstvu prek subvencij ta denar vrniti. Sicer pa naj bi se v torek sešli tako predstavniki obrtne zbornice, GZS-ja, kmetijske zbornice, sindikata kmetov in številni drugi ter preučili, kaj novi vladni ukrepi in tisti, ki so napovedani, prinašajo. Pri tem Klobasa upa, da bodo navzoči tudi predstavniki vlade, saj od vlade pričakujejo, da jim bo prisluhnila in da bo prevladal razum. Drugače pa bodo zagotovo sledili protesti z resnimi posledicami za vso državo.
|
neutral
|
8,138
|
Postopek vključitve bo potekal daleč od medijskih luči Twitter je napovedal, da bodo njegove delnice kmalu začele kotirati na borzi. Po lanski priključitvi Facebooka na borzo gre za enega najtežje pričakovanih prihodov. Predali smo potrebne dokumente za prvo javno ponudbo delnic, so, pričakovano, s tvitom sporočili iz podjetja, ki so ga leta 2006 ustanovili Jack Dorsey, Biz stone in Evan Williams. Vrednost podjetja je ocenjena na več kot deset milijard dolarjev. Podatki o datumu vstopa in ceni delnic za zdaj ostajajo skrivnost. Po oceni marketinškega svetovalnega podjetja eMarketer naj bi imel Twitter letos 583 milijonov dolarjev prihodkov od oglaševanja, kar je njegov glavni vir prihodkov, poroča BBC. Postopek bo potekal tajno Zdaj, ko je podjetje vložilo potrebne dokumente pri komisiji za vrednostne papirje in borzo SEC, je vstopilo v t. i. tiho obdobje, ko ne sme imeti stikov z mediji. Lani je bila namreč sprejeta zakonodaja, ki omogoča, da poteka vstop na borzo za podjetja, ki imajo manj kot milijardo dolarjev prihodkov, proč od medijske pozornosti. Twitter je tako še zadnje razvito družbeno omrežje, ki vstopa na borzo, potem ko na njej že kotirajo delnice Facebooka in Linkedina. Facebookove delnice so po lanskem uspešnem kotiranju na borzi močno izgubljale vrednost, negativen trend pa se je obrnil šele letos poleti. Analitiki ocenjujejo, da se bo moral Twitter še naprej posvečati inovacijam, predvsem pa bo moral poskrbeti, da bodo njegovi uporabniki še naprej aktivni.
|
positive
|
8,139
|
Virant vztraja pri svojem načrtu krčenja občin Ministrski trojček - Gregor Virant, Karl Erjavec in Samo Omerzel - je obiskal celjski obrtni sejem. Erjavec je ob tem opozoril, da imajo zaradi birokratskih ovir podjetniki iz neevropskih držav velike težave pri pridobivanju vizumov. Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je tudi napovedal, da se bo glede zmanjševanja občin na prvem posvetu s strokovnjaki srečal že prihodnji teden. Odločil sem se dati prednost strokovni kakovosti tega projekta pred časovno dinamiko. Naredili bomo strokovno, kot je treba, cilj pa je jasen manjše število občin, je opozoril. Zavrnil pa je tudi argumente županov manjših občin, da merilo ne bi smelo biti le število prebivalcev. Ni treba odkrivati tople vode, izračun je enostaven. Če zložiš skupaj tri občine, je namesto treh županov eden, prav tako je z občinskimi upravami, sveti in tako dalje, je še ponazoril Virant. Erjavec se je srečeval z diplomati Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec se je na MOS-u srečal z več kot 25 diplomati iz različnih držav. Pri tem je opozoril na težave, ki jih imajo podjetniki pri pridobivanju vizumov. Ti naj bi bili ena glavnih težav, s katerimi se srečujejo podjetniki, ki želijo priti v Slovenijo iz bolj oddaljenih, neevropskih držav. Z ministrom za notranje zadeve in javno upravo Gregorjem Virantom sva se dogovorila, da pripravimo zakonodajo, ki bi olajšala pridobivanje vizumov. Vezani smo sicer na evropski pravni red, vendar smo znotraj tega tudi sami malo zbirokratizirali postopke, je razložil Erjavec in dodal, da mora kdaj pa kdaj osebno posredovati, da poslovneži dobijo vizum. Podobno je tudi na drugih področjih, ko gre za profesorje, študente, študentske izmenjave, ki v prihodnosti tudi lahko prinesejo gospodarske rezultate. Upam, da bomo to odpravili in Slovenijo naredili prijaznejšo za tujce, je še povedal. Sicer pa je bil zunanji minister po ogledu sejma najbolj navdušen nad turško predstavitvijo. Turki pa so po njegovih besedah pomemben strateški gospodarski partner. Slovenija preveč zaprta za tuja vlaganja Erjavec je tudi izrazil mnenje, da je Slovenija preveč zaprta za tuje vlagatelje, razlogi pa po njegovih besedah tičijo v dejstvu, da smo imeli do leta 2008 dober gospodarski položaj in nam niti ni bilo treba iskati tujih trgov. Danes že lahko govorimo o premikih v miselnosti, gospodarstvo ugotavlja, da bomo brez novih trgov težko dosegli dobre rezultate, je pojasnil Erjavec in dodal, da se mora Slovenija odpreti za tiste trge, kot so Rusija, Turčija, Kazahstan, Indija in Južna Amerika, ki nimajo takšne gospodarske krize.
|
neutral
|
8,140
|
Guverner Boštjan Jazbec v Odmevih Mogoče se zdi, da je Slovenija poskusni zajec, a menim, da je to koristno, saj bomo lahko pregledali stanje v bančnem sistemu, o reševanju bank v slovenskem primeru pravi guverner Banke Slovenije. Odločitev o nadzorovani likvidaciji Probanke in Factor banke v evroskupini pozdravljajo s pozitivnimi sporočili, a to je po mnenju prvega moža evroskupine šele začetek, potrebni so nadaljnji koraki. O tem, kakšni bodo, se je Igor E. Bergant v Odmevih pogovarjal z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem. Slovenija v Vilni vsaj uradno ni bila med glavnimi temami. Kljub vsemu, kako lahko razumemo nedvoumen namig Jeroena Dijsselbloema o pomenu sodelovanja slovenske vlade z Evropsko centralno banko. Sam razumem to kot del Slovenije v Evropski uniji in centralni banki, kjer je pomembna izmenjava informacij. Menim, da to ni nič posebnega, ker smo del centralne banke in EU-ja, kjer vsakodnevno razpravljamo in poskušamo najti rešitve za ene in druge države. Vodja evrske skupine, ki naj bi kmalu prišel v Slovenijo, je tudi napovedal, da bo pregled stanja v največjih slovenskih bankah končan do konca novembra. Ali to vendarle ne pomeni, da se tako spet odmika prenos slabih terjatev na tako imenovano slabo banko? To ni nič novega. Dogovorili smo se, da za celotno skupino 10 bank opravimo obremenitvene teste in preglede kakovosti aktive do konca novembra. Hkrati smo si izpogajali, da lahko prve prenose terjatev za NLB opravimo že oktobra. Končna odločitev bo znana, ko bomo imeli podatke za Novo Ljubljansko banko. Ali lahko na njeno delovanje na kakršen koli način vpliva današnja vladna razrešitev neizvršnega direktorja Andreja Širclja? To sem šele pred kratkim izvedel. To je odločitev vlade, zato težko komentiram. Preberite tudi Dijsselbloem Slovenija mora iskati podporo pri ECB-ju in Evropski komisiji . Medja Banke lahko saniramo sami, brez tuje pomoči . Šircelj ni več neizvršni direktor slabe banke Popolnoma jasno je, da je srž in levji delež bančnih in finančnih težav v Sloveniji. Kljub vsemu pa je slišati svarila, da naj bi bila Slovenija nekakšen poskusni zajec mednarodnih finančnih ustanov v reševanju bank. Na čem bi lahko temeljila taka opažanja? To temelji na dejstvu, da moramo opraviti obremenitvene teste in preglede kakovosti aktive, kar čaka vse evropske države v evroobmočju. Preden začne delovati evropski nadzorni mehanizem, morajo vse evropske banke iti skozi obremenitvene teste in preizkuse kakovosti aktive. Mogoče se zdi, da je Slovenija poskusni zajec, a menim, da je to koristno, saj bomo lahko pregledali stanje v bančnem sistemu. Kako koristno je to za slovenske davkoplačevalce, ki rešujejo slovenske banke? Davkoplačevalci smo vsi, strošek sanacije bank je vedno strošek davkoplačevalcev. Upamo, da ne bo večji od pričakovanega. Se lahko že pogovarjamo o tem, koliko nas bo vse skupaj stalo? Kakršna koli številka bi bila zgolj manipulacija. Zato smo najeli zunanje svetovalce, da nam naredijo obremenitvene teste in preglede kakovosti aktive, da bi se izognili tem špekulacijam in dobili prave številke, na katerih bomo lahko gradili in očistili slovenski bančni sistem. Če se bodo te številke izkazale za previsoke, ki jih država ne zmore, bomo morali zaprositi za pomoč? Ta možnost vedno obstaja in se o njej pogovarjamo, sicer bi ravnali neodgovorno. A poudarjam, da delujemo kot del evrosistema, zato so vsa pogajanja, ki jih omenjamo kot nadležna, edini način, na katerega Slovenija deluje v Evropski uniji. V nedeljo bo minilo pet let od propada ameriške banke Lehman Brothers, ki je zamajala mednarodni finančni trg in tudi svetovno gospodarstvo. Navkljub poznejšim reformam in zavezam vse kaže, da se tak potop še vedno lahko zgodi kjer koli in kadar koli. Navsezadnje ste v Vilni razpravljali o reševanju številnih načetih evropskih bank z gromozanskimi dolgovi. Delite to mnenje? Delim, ker so bančne krize nekaj popolnoma normalnega v vsakem dinamičnem gospodarstvu. Ta kriza ni ne prva in ne zadnja. Nekatere države, ki so prej pristopile k reševanju težav v bančnem sektorju, danes že uživajo sadove višje gospodarske rasti in predvsem normalno delujočega bančnega sistema.
|
neutral
|
8,141
|
Do konca leta naj bi podjetje zapustilo še 20 ljudi Zmanjšana potrošnja v Sloveniji in na Hrvaškem in slabe tržne razmere so podjetje Alples prisilile k zmanjševanju stroškov, tudi na račun manjšega števila zaposlenih. V Alplesu po besedah predsednika uprave Franca Zupanca veliko vlagajo v razvoj novih programov pohištva in so sicer kapitalsko dovolj močni, da lahko prebrodijo trenutno krizo, če se bo v nekaj letih končala. Tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, ki sta za Aplesovo blagovno znamko najpomembnejši tržišči, opaža proizvajalec pohištva iz Železnikov močan padec prodaje, ki se je v primerjavi z letom 2011 znižala za 11 odstotkov, na slabih 15 milijonov evrov. Zaradi padca prodaje so se lotili zmanjševanja stroškov in so tako za deset odstotkov zmanjšali plače zaposlenim, kompletno proizvodnjo so združili na eni lokaciji, manjšemu obsegu proizvodnje pa so morali prilagoditi tudi število zaposlenih, ki se je v preteklem letu zmanjšalo za 50, na 213. Število zaposlenih bodo zaradi dodatnega padca prodaje za osem odstotkov zmanjševali tudi letos, saj naj bi do konca leta podjetje zapustilo še okrog 20 ljudi. Prodaja pohištva upada vse od leta 2007 Prodaja Alplesovega pohištva upada vse od začetka krize leta 2007. Zupanc pa je pojasnil, da je dodatna težava v tem, da je Mercator zaprl vse poslovalnice s pohištvom, v katerih je bil prisoten Alples. Lesnina pa se pod lastništvom avstrijskega Lutza in s spremenjenim poslovnim modelom bolj osredotoča na prodajo pohištva tujih blagovnih znamk. Krize v državi še niti dobro nismo začeli reševati, je dejal Zupanc in opozoril, da bo položaj v Sloveniji še slabši. Alples sicer še naprej intenzivno vlaga v razvoj novih izdelkov in tehnologij ter namerava do konca leta predstaviti tri nove modele kuhinj, vgradne omare po meri strank in dva nova tipa spalnic. Rast prodaje na Slovaškem Zupanc je še poudaril, da so razen Slovenije ostali Alplesovi trgi stabilni. Na Slovaškem pričakujejo rast prodaje, saj njihov poslovni partner pod Alplesovo blagovno znamko odpira prvi salon pohištva. Za zapolnitev Alplesovih zmogljivosti in za ponovno rast podjetja pa bo ključno sodelovanje predvsem z nemškimi trgovci s pohištvom, za katere Alples izdeluje pohištvo pod tujo blagovno znamko.
|
negative
|
8,142
|
220 evrov za vinjeto Večina obrtnikov pri svojem delu uporablja kombije, zato Obrtna zbornica Slovenije ostro nasprotuje uvedbi novih vinjet zanje. Nobenih obremenitev več, ponavljajo poziv vladi. Obrtniki in mali podjetniki so že zdaj močno obremenjeni s številnimi visokimi davki in prispevki. Podražitev vinjet za kombije tako za nas pomeni še en finančni udarec vlade, so v sporočilu za javnost zapisali na OZS-ju. Po novi vladni uredbi bo namreč za vozila, ki so nad prvo osjo višja od 130 centimetrov ter s prikolico ali brez nje niso težja od treh ton in pol, treba kupiti novo vinjeto za 220 evrov. Mednje po presoji OZS-ja poleg kombijev spadajo tudi visoka terenska vozila in družinski enoprostorci. Podražitev bo ena izmed točk dnevnega reda sestanka s predsednico vlade in z ministri, ki ga obrtniki, kmetje in podjetniki pričakuje še ta teden. Nobenih obremenitev več, pa že zdaj sporočajo vladi.
|
negative
|
8,143
|
Dobili so plačo. In to celo. Delavci Aha Mure vsak mesec z mešanimi občutki čakajo na plačilni dan. Tokrat je 18. v mesecu precej bolj vesel, saj so po pol leta le dobili plačo na za to določen dan. In to v celoti. Težave pri plačilu plač so se v Aha Muri začele marca, ko so na plačilni dan dobili le po 300 evrov akontacije, nadaljevale pa vse do 29. avgusta, ko so dobili zadnjo četrtino julijske plače. A zdaj se očitno obrača na bolje. Do konca tega meseca bodo v družbi poskušali izplačati tretjino letošnjega regresa. Direktor družbe Matjaž Hudopisk je ob tem pojasnil, da je trenutna zasedenost zmogljivosti dobra, saj so jih z zmanjšanjem števila zaposlenih prilagodili naročilom, trendi glede naročil v prihodnje pa so obetavni, saj kupci napovedujejo rahlo okrevanje prodaje . Dolgovi do davčne uprave še niso poravnani, se pa z njimi dogovarjajo, kako čim prej rešiti dolg, je še dejal Hudopisk. Predsednica sindikata v Aha Muri Jolanka Horvat je potrdila, da so polno zasedeni, tako da še ni določeno, kdaj bodo imeli enotedenski jesenski dopust, presežni delavci pa so po njenih besedah odpravnine dobili pravočasno. Podjetje jih je zavodu za zaposlovanje junija in julija prijavilo 287.
|
positive
|
8,144
|
Lovljenje prihodkov na račun tranzitnih avtoprevoznikov na smeri vzhod-zahod Dars uradnega seznama vozil, za katera bo potrebna vinjeta za 220 evrov, še nima. Neuradno pa je znano, da so to LGV-ji srednjega razreda - npr. Peugeotov boxer, Renaultov master in Citroënov jumper. Čeprav je vlada sprejela kar nekaj sprememb pri cenovni politiki na področju cestnin, je največ odziva sprožila uvedba dodatne vinjete. Lastniki vozil z dvema ali več osmi in dovoljeno težo do 3.500 kilogramov, ki so nad prvo osjo višja od 1,30 metra, bodo morali namreč prihodnje leto na vetrobransko steklo nalepiti precej dražjo vinjeto. Za celoletno bodo odšteli 220 evrov, za mesečno 80 evrov in tedensko 40 evrov. Vozila, ki ne presegajo postavljene meje, pa bodo ostala v nižjem cenovnem razredu, v katerem so sicer v primerjavi z letošnjo ceno 95 evrov tudi dvignili cene na 110 evrov za celoletno vinjeto. Čeprav mejo za razvrščanje v cenejši ali dražji vinjetni razred predstavlja višina, ki na prvi pogled nima neposredne povezave z obrabo cest, porabo ali izpusti ogljikovega dioksida, pa višinska meja ni slovenski izum in je pravzaprav obujanje nekdanjega razvrščanja v cestninske razrede. Podobno višinsko mejo imajo za razvrščanje vozil še v nekaterih drugih evropskih državah, na kar se je skliceval tudi minister Samo Omrzel, ki je po seji vlade dejal Definicija je enaka, kot jo uporablja vsa Evropa, gre za definicijo, ki jo je podala prometna stroka. Finančni razlogi pred strokovnimi Prometno stroko pa bi težko povezali z razlogi za višanje cestnin, saj je vlada ukrepe na področju cestninske politike utemeljila s ciljem povečevanja stabilnosti in višine prihodkov družbe Dars, ki mora poravnavati zapadle finančne obveznosti in se razdolževati. V letu 2013 bodo za vračilo glavnic in plačilo tekočih stroškov finančnih obveznosti namenili blizu 215 milijonov, prihodnje leto bo znesek verjetno še višji. Finančni vidik razlogov za povečevanje cestnin pa med drugim izpostavlja tudi sam Dars, ki v razlagi, kdo se uvršča v nov vinjetni razred, pravi, da so to večinoma kombinirana vozila, ki predstavljajo tranzitni promet na smeri vzhod-zahod, lahka tovorna vozila in minibusi, ki so doslej sodila v enotni vinjetni razred . Uradni seznam vozil bo pripravljen do decembra Višje cene vinjet pa bodo seveda občutili tudi slovenski uporabniki, predvsem tisti iz gospodarstva. Mejo 1,30 metra višine vozila nad prvo osjo, merjeno med podlago in najvišjo točko vozila v ravnini, ki poteka pravokotno skozi simetralo osi prednjih koles, presegajo predvsem večja lahka gospodarska vozila. Dars uradnega seznama še nima, vendar obljubljajo, da bodo sezname vozil uskladili z izdelovalci še pred 1. decembrom. Neuradno pa je že znano, da bodo za vinjeto morali odšteti več vsi lastniki LGV-jev, ki se po statistiki registracij uvrščajo v srednji razred, med katerimi so v Sloveniji najbolj iskani modeli Peugeotov boxer, Renaultov master, Citroënov jumper, Fiatov ducato in Fordov transit. V nižjem razredu pa je nekaj več mejnih primerov LGV-jev, pri katerih bodo odločali milimetri. Najbolj iskani na slovenskem trgu so Renaultov trafic, Volkswagnov transporter, Oplov vivaro, Peugeotov expert in Fordov transit custom. Za prvega pri Renaultu še čakajo na uradne meritve, podobno bo veljalo za njegovega neposrednega sorodnika z Oplovim znakom. Najbolj boleča pa bo nova vinjeta za lastnike Volkswagnovih transporterjev in vseh različic oziroma izpeljank tega modela, vključno s sicer priljubljenim multivanom, ki se pojavlja tudi kot malce večje družinsko vozilo. Vpliv na prodajo LGV-jev se bo pokazal pozneje Nov vinjetni razred na samo prodajo LGV-jev kratkoročno verjetno ne bo bistveno vplival, se pa znajo kupci oziroma uporabniki postopoma prilagoditi in se izogibati avtocest ali pa pred nakupom skrbneje razmisliti o tem, ali za prevoz ob enaki teži res potrebujejo tudi večji volumen tovornega prostora. Navsezadnje pa bodo verjetno znali uvrstitev v nižji vinjetni razred izkoristiti tudi tisti trgovci, ki bodo lahko kupcem ponudili ustrezno nizek model. Nove vinjete bodo začeli prodajati 1. decembra letos, ko bo mogoče, kot je že v navadi, kupiti tudi druge. Letna za 2014 bo veljala od začetka meseca decembra 2013 do konca januarja 2015. Pri Darsu pa tudi zagotavljajo, da bodo letošnje celoletne vinjete, nalepljene na vetrobranskem steklu, veljale do konca januarja 2014 ne glede na to, ali se vozilo uvršča v višji vinjetni razred.
|
negative
|
8,145
|
Odškodnine znašajo 23 mio. evrov Seznam odškodninskih tožb zaradi domnevnih spornih poslov v Novi Kreditni banki Maribor je vse daljši. Po prvem, 23-milijonskem, svežnju tožb bo uprava v kratkem vložila nove. Prvi mož Nove KBM je za TV Maribor informacije o novih odškodninskih tožbah prejšnji teden tudi uradno potrdil. Mi smo svoje naredili, mi smo forenzično revizijo izpeljali, vložili posamezne odškodninske tožbe zoper posamezne odgovorne osebe na banki. To se bo na sodišču dokazovalo in to bomo še tudi naredili v drugem svežnju jeseni s preostalimi primeri, ki jih imamo. Potem je naša misija glede tega končana, je dejal predsednik uprave Aleš Hauc. Na mariborskem delovnem sodišču se je s tožbami znašlo 20 oseb, od članov kreditnih odborov, uprave do direktorjev. Skupna vrednost odškodnin znaša okoli 23 milijonov evrov. Da bi bile obravnave opravljene še letos, pa predsednik sodišča ne pričakuje. Tožba proti nekdanjim članom uprave Dokler postopki niso na sodišču, o imenih ne morejo govoriti. Po neuradnih informacijah pa naj bi bila tožba proti nekdanjemu predsedniku uprave Matjažu Kovačiču in članici uprave Manji Skernišek vredna več kot 20 milijonov evrov. Neuradno je vodstvo banke pred časom na specializirano državno tožilstvo poslalo kazensko prijavo zoper nekdanje odgovorne osebe, ki temelji na ugotovitvah opravljene revizije. Tega nam sicer na tožilstvu niso ne potrdili ne zanikali. Posamezniki iz NKBM-ja so sicer že več kot leto dni pod drobnogledom preiskovalcev NPU-ja. Neuradno je slišati, da utegnejo šesterico preiskovanih že v kratkem doleteti kazenske ovadbe, a nam tega na Nacionalnem preiskovalnem uradu še niso mogli potrditi, saj predkazenski postopek še ni končan.
|
negative
|
8,146
|
Konec evropskega košarkarskega prvenstva S koncem evropskega prvenstva v košarki prihajajo na plan tudi z njim povezane številke, ki organizatorjem zagotovo izvabljajo nasmeh na obraze. Čeprav bodo celotni izkupiček in vse številke prvenstva znani šele čez nekaj mesecev, pa je ena stvar znana že zdaj – prvenstvo je bilo, sodeč po podatkih Košarkarske zveze Slovenije KZS, uspeh. Verjetno bo šel EuroBasket 2013 v zgodovino kot najbolj racionalno, pa tudi najbolj domiselno organizirano prvenstvo, meni predsednik KZS-ja Roman Volčič. Prve ocene tako kažejo, da je 10 milijonov evrov težka organizacija dogodka v blagajno prinesla okoli 40 milijonov evrov prihodkov. Tudi tekme reprezentanc so bile dobro obiskane, saj si je 90 tekem ogledalo 330.000 gledalcev oz. 3.700 gledalcev na tekmo, kar je skoraj desetina več obiskovalcev na tekmo kot na obeh EP-jih v Litvi in na Poljskem glede na velikost dvorane. Tudi število prodanih vstopnic je močno preseglo pričakovanja organizatorjev. Ti so pričakovali, da bodo prodali 145.000 vstopnic, a je bilo do zadnjega dne prodanih kar 182.000 vstopnic, kar je 27,5 odstotka več od načrtov. Glas o Sloveniji je poneslo po svetu V KZS-ju so prav tako prepričani, da je prvenstvo poskrbelo za zelo močno promocijo Slovenije, saj je med prvenstvom našo državo obiskalo skoraj dvakrat več tujih gostov 55.000, kot je bilo načrtovano 30.000. Od tega je bilo recimo kar 25.000 hrvaških navijačev. Samo reprezentance, sodniki ter osebje FIBE in FIBE Europe so skupno opravili 20.000 prenočitev, 10.000 prenočitev pa je opravilo 1.300 akreditiranih medijev iz 40 držav Evrope, Japonske, Kanade, Kitajske in ZDA. Prvenstvo je prav tako prenašala velika večina svetovnih držav, in sicer kar 167, prodanih je bilo 95.000 promocijskih izdelkov EuroBasketa, v sklopu promocijske turneje so organizatorji obiskali 13 držav, uradna maskota Lipko pa je obiskal več kot 500 dogodkov pred prvenstvom. Zaradi enodnevnih gostov bo verjetno manj prenočitev, kot smo jih načrtovali, čeprav bo ta številka vsekakor krepko šestmestna. Hkrati so se potrdile tudi težave s slabo letalsko povezljivostjo Slovenije z Evropo, je izpostavil direktor EuroBasketa 2013 Aleš Križnar. Podlaga za prihodnost Tekme si je brezplačno ogledalo tudi 200 slovenskih osnovnih šol in 15.000 osnovnošolcev, pri organizaciji pa je sodelovalo tudi 1.100 prostovoljcev iz 40 držav. Kot že rečeno, natančne številke bo KZS sporočil do konca leta, naročili pa so tudi analizo stroškov in koristi prvenstva, ki bo referenca za prihodnje podobne dogodke, je še pojasnil Volčič in dodal, da bodo vse denarne presežke s prvenstva vložili v razvoj slovenske košarke.
|
positive
|
8,147
|
Uprava in nadzorni svet nasprotujeta razdelitvi bilančnega dobička Delo, sicer 80-odstotni lastnik Večera, je tik pred verjetno prodajo svojega deleža sklicalo izredno skupščino, na kateri predlaga razdelitev dobička. Zaposleni opozarjajo, da gre za izčrpavanje medijske hiše. V skupščini tako največji lastnik predlaga, da bi skoraj 507.000 evrov oziroma 1,98 evra bruto na delnico razdelili za dividende, le nekaj manj kot 2.000 evrov pa bi prenesli v naslednja poslovna leta. Uprava Večera temu nasprotuje, saj je podjetje lani ustvarilo za 723.000 evrov izgube, pa tudi letos posluje negativno. Tako uprava kot nadzorni svet se zavzemata, da bilančni dobiček ostane nerazporejen, saj je družba v procesu stabilizacije poslovanja in prestrukturiranja, deluje pa na negotovem medijskem trgu. Če bodo delničarji izglasovali izplačilo dividend, bomo zaradi zagotavljanja tekoče likvidnosti prodali kratkoročne finančne naložbe, je za Večer napovedal prvi mož časopisne hiše Jure Štruc, ki zagotavlja, da plačevanje računov in izplačilo plač zaposlenim ter honorarjev nista ogrožena. Da gre za odstopanje od dozdajšnje prakse, v Večeru dokazujejo s podatki o izplačevanju dobička v preteklih štirih letih, odkar je večinski lastnik Večera Delo. Tako je bilo v času precej boljšega poslovanja časopisa leta 2009 izplačanih za dobrih 100.000 evrov dividend, leta 2010 za slabih 200.000 evrov, leta 2011 za skoraj 85.000, lani pa za dobrih 100.000 evrov. Denar potrebujejo za plačilo obresti in odplačilo glavnice Predsednica uprave Dela Irma Gubanec pa je za Večer pojasnila, da so v letih 2005 in 2008 za delež v Večeru plačali 18 milijonov evrov in zato najeli deset milijonov evrov posojila. Po njenih besedah imajo iz tega naslova še vedno 8,7 milijona evrov posojil, okoli 400.000 evrov prejetih dividend pa potrebujejo za odplačilo glavnice ali obresti. Do zdaj smo iz Večera pobrali precej manj dividend, kot smo poravnali obresti, ki so do zdaj znesle že dva milijona evrov, je še dodala Gubančeva in potrdila, da se o prodaji Večera po več neuspelih poskusih pogovarjajo naprej, tako z zaposlenimi kot drugimi zainteresiranimi, neuradno s Styrio. Namera Dela hud udarec za Večer Na sklic izredne skupščine so se odzvali tudi zaposleni - člani uredniškega odbora časopisa Večer, aktiva Društva novinarjev Slovenije, zastopstva uredništva, sveta delavcev in sindikatov Večera so v skupni izjavi opozorili, da namera Dela, da počrpa ves bilančni dobiček, za Večer predstavlja hud udarec in ogroža obstoj najstarejše časopisne hiše v Sloveniji, ki skrbi za informiranost javnosti že vse od leta 1945 . Nesporno je, da imajo lastniki pravico odločati o razporejanju bilančnega dobička. A utemeljeno dvomimo, da je največji lastnik poglobljeno in resno razmislil prav o vseh morebitnih posledicah svoje odločitve, so med drugim zapisali v uredniškem odboru časopisa in dodali, da se bodo posledice v najslabšem primeru pokazale tudi na ramenih zaposlenih in širše v medijskem in družbenem življenju . Vse to je zdaj odgovornost v rokah lastnika. In ne zgolj to, da Delo na račun konkurenčnega Večera rešuje sebe, so še dodali. Črpanje dobička nož v hrbet V aktivu novinarjev Večera pa so v javnem pismu Irmi Gubanec in predsedniku uprave Pivovarne Laško Dušanu Zorku opozorili, da bi počrpanje celotnega bilančnega dobička iz preteklih let, ki našemu Večeru zagotavlja likvidnost, pomenilo hud udarec ali bolje rečeno nož v hrbet našim iskrenim prizadevanjem . Ob tem dodajajo, da se zavedajo, da ima tudi Delo težave in da ni v zavidljivem finančnem položaju. Toda teh razmer pri Delu nismo zakrivili mi, zaposleni v družbi Večer. Nadvse podlo je prevaliti breme preteklih nespametnih odločitev, ki jih v minulih desetih letih v skupini Laško ni manjkalo, na ljudi, ki ustvarjajo dober izdelek in so nanj upravičeno ponosni. Ni prav, da bomo grehe nekdanjih uprav Dela in Pivovarne Laško plačevali zaposleni Večera, poudarjajo.
|
negative
|
8,148
|
Edina alternativa naj bi bila proga Koper-Trst Uprava Luke Koper je premierki Alenki Bratušek poslala pismo, v katerem zagovarja izgradnjo drugega železniškega tira med Divačo in Koprom kot bistveno infrastrukturno potrebo. Koprsko pristanišče za razvoj potrebuje drugi tir, meni uprava, država pa bi morala imeti do tovrstnih projektov jasno in stabilno stališče, saj gre za dolgoročne in kompleksne infrastrukturne posege, ki ne morejo in ne smejo biti vezani na stališče znotraj mandata ene vlade . Uprava je pismo sicer naslovila na premierko, vlado ter ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je v ponedeljek ponovil svoje dvome glede drugega tira. Meni, da bi bilo pametno iskati dodatne alternative in možnosti za pocenitev projekta. Do projekta drugega tira, kot je bil načrtovan, sem izredno skeptičen. Prav tako do študij, ki ga upravičujejo, je dejal Omerzel in napovedal, da bo dokončna odločitev padla v roku enega meseca. Čeprav ga študije, ki jih ima na mizi, niso prepričale, da je investicija upravičena, pa odločitev, da je ne bo, še ni padla. Od drugega tira odvisna kredibilnost Slovenije Kot izpostavljajo v Luki, takšna negotovost in preuranjene skeptične izjave predstavnikov politike sprožajo dvome pri tujih poslovnih partnerjih . Pri drugem tiru ne gre samo za osrednjo priložnost slovenskega gospodarstva , pač pa tudi za mednarodno kredibilnost Slovenije, saj že predolgo obljubljamo povečane zmogljivosti, od katerih so odvisne tudi sosednje države , opozarjajo v Luki. Od celotnega pretovora koprskega pristanišča je le 30 odstotkov prometa vezanega na domači trg, pri 70 odstotkih prometa pa gre za zaledna tržišča tujih držav. Luka si rast pretovora obeta ravno na tujih tržiščih srednje in vzhodne Evrope, za katere pa se bori tudi konkurenca, ki resno in pospešeno načrtuje pomembne nadgradnje pristaniške infrastrukture in njihove povezave z zaledjem . Kot poudarjajo v Luki Koper, zaradi vsega naštetega ustavitev takšnih projektov, ki predstavljajo podporo razvojnim potencialom države in obetajo gospodarsko rast dejavnosti s pomembnimi multiplikativnimi učinki, ni smiselno . Edina alternativa proga Koper-Trst Kot edino alternativo za nadaljnjo načrtovano rast pretovora vidijo železniško povezavo med Koprom in Trstom, pri čemer pa bi veljalo preučiti tudi morebitna poslovna in operativna tveganja, še dodajajo v Luki.
|
neutral
|
8,149
|
Gospodarstvo ne prenese novih obremenitev Prišli smo do točke, ko gospodarstvo ne prenese več dodatnih obremenitev, je dejal Boštjan Jazbec, pozneje pa napovedal še, da bo v mesecu ali dveh znano, kaj se bo zgodilo z bančnim sistemom. Jazbec je na poslovnem kosilu v organizaciji Združenja Mreža idej in Akademskega društva Pravnik spomnil, da mora Slovenija sanirati bančni sistem, pripraviti program ukrepov za oživitev gospodarstva in zagotoviti politično stabilnost, ki je pomembna za uresničitev prvih dveh nalog. A ko bomo rešili banke, se postavi večje vprašanje - kaj bo po tem?, opozarja Jazbec. Razmere v bančnem sistemu so po njegovem mnenju zrcalna slika dogajanja v gospodarstvu. Pomembna lastnica bank in podjetij je država, pri čemer je Jazbec spomnil, da smo sami sebi dokazali, da ne znamo učinkovito upravljati svojega premoženja. Obstaja spodnja točka, ko enostavno ne zmorete več, je dejal in dodal, da gospodarstvo dodatnih obremenitev ne prenese več. Če se gospodarstvo ne postavi na noge, sanacija bank ni smiselna Slovenija je še vedno relativno malo zadolžena država, a se pri nas redki ukvarjajo z vprašanjem, kako zagotoviti pogoje za višjo gospodarsko rast ali vsaj preprečiti padanje gospodarske dejavnosti, je dejal. Če nam ne bo uspelo zagotoviti pogojev za višjo gospodarsko rast, je kakršen koli pristop k reševanju bančnega sistema po mnenju guvernerja popolnoma nesmiseln. Jazbec je kljub temu precej optimističen. Kot pravi, smo prišli do točke, ko naprej ne moremo več na enak način kot do zdaj. Ko pridete do te točke, sta rešitvi samo dve - ali zbrati ves pogum in narediti tisti korak naprej ali pustiti, da to namesto vas naredi nekdo drug, je dejal. A verjame, da nam lahko uspe, pri čemer pa bomo verjetno tako ali drugače potrebovali nekakšno pomoč - ali zasebnikov ali institucij. Slovenija ima potencial, ki pa ga do zdaj nismo prepoznali zaradi različnih iger, je sklenil guverner. Izvozniki se spopadajo s prehudimi zahtevami bank Pozneje pa se je guverner udeležil tudi seje upravnega odbora GZS-ja in jim predstavil svoj pogled na reševanje zapletenih finančnih in gospodarskih razmer. Prvi mož GZS-ja Samo Hribar Milič ga je opozoril, da potrebujemo zagon gospodarstva, vendar pa se gospodarstveniki v bankah vsak dan srečujejo z zelo zapletenimi razmerami. S tem so se strinjali tudi prisotni podjetniki. Direktor družbe Štore Steel Marjan Mačkošek se boji, da izvozniki zaradi prehudih zahtev bank ne bodo več zmogli zadovoljevati potreb in naročil iz tujine. Jazbec mu je odgovoril, da upa, da bo izvozni del slovenskega gospodarstva zdržal vsaj še mesec ali dva, ko bomo videli, kaj se bo zgodilo s slovenskim bančnim sistemom. Pričakuje, da bodo banke po začetku prenosa slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank znova lahko razvile svoj kreditni potencial, zato se mu zdi ključno, da se čim hitreje začne čiščenje bilanc. Reševati tiste, ki še imajo potencial Direktor družbe Varis Lendava Štefan Sobočan pa je opozoril, da izvoznike že zdaj skrbi, kako bodo zdržali do konca leta. Meni, da bi morali takoj najti način, kako lahko država pripomore k temu, da bi podjetja dobila posojila za obratni kapital in bančne garancije. Treba je reševati tiste, ki še imamo potencial, je dejal. Guverner se je strinjal, da bodo prihodnji tedni in meseci ključni. Tudi tuji investitorji, ki bi bili pripravljeni vlagati v Slovenijo, čakajo, kaj se bo zgodilo, je dejal in dodal, da imajo z njimi vsakodnevne stike. Trojka - manj socialne države Viceguverner Banke Slovenije Janez Fabijan pa je na vprašanje Hribarja Miliča komentiral tudi morebiten prihod trojke v Slovenijo. Dejal je, da bi to pomenilo manj socialne države, saj bi bilo treba na odhodkovni strani proračuna opraviti velike reze. Slovenija se zato zadolžuje zelo drago, da se to ne bi zgodilo.
|
neutral
|
8,150
|
Predlagajo tudi legalizacijo neproblematičnih gradenj Tisti, ki ne bodo znali ali mogli dokazati izvora svojega premoženja, bodo po predlogu vlade za to kaznovani s 70-odstotno obdavčitvijo. Sočasno pa vlada predlaga tudi legalizacijo neproblematičnih gradenj. Premierka Alenka Bratušek je na tiskovni konferenci po seji vlade pojasnila, da je namen predlagane novele zakona o davčnem postopku, stopiti na prste tistim, ki ne znajo dokazati izvora premoženja, kar je naslednji korak v boju proti sivi ekonomiji. Novela zakona bo tako vsebovala določbo, po kateri se bo razlika ugotovljenih neprijavljenih dohodkov obdavčila s 70 odstotki in zanjo ne bodo veljale običajne davčne stopnje. A ta obdavčitev nikogar ne odvezuje kazenske odgovornosti, ti postopki namreč tečejo posebej, je opozorila premierka in dodala, da namerava vlada tudi v prihodnje predlagati še več podobnih rešitev za boj proti sivi ekonomiji. Postopek bo podaljšan s petih na deset let V skladu z veljavnim zakonom o davčnem postopku sme davčna uprava v določenih primerih pozvati posameznega davčnega zavezanca - fizično osebo, da ji predloži podatke o svojem premoženju, npr. če ugotovi, da razpolaga s sredstvi za zasebno potrošnjo, ki precej presegajo napovedane dohodke. Zdaj lahko postopek za odmero davka od neprijavljenega premoženja uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih pet let, po novem bo torej ta rok podaljšan na deset let. Če nekdo ne zna povedati, od kje je dobil, hkrati pa zna to zelo dobro porabiti, bo država vzela, kar je njenega, je poudarila Bratuškova in dodala, da se z novelo zakona spreminjajo tudi določbe, ki urejajo davčni nadzor, nekaj sprememb je glede predlaganja dejstev in dokazov, s širitvijo kroga oseb, porokov za plačilo davčnega dolga, pa se bo povečala učinkovitost izvršbe. Predlaga se tudi nov institut - zadržanje zastaranja. Legalizacija neproblematičnih objektov - in s tem manj sive ekonomije Sočasno pa je vlada na seji potrdila še en dokument, s katerim skuša zajeziti sivo ekonomijo, in sicer dokument o politiki reševanja problematike nedovoljenih gradenj v državi. Med ukrepi je predviden tudi zakon o legalizaciji nedovoljenih gradenj, ki bo omogočil legalizacijo neproblematičnih objektov. DZ bo zakon predvidoma potrdil marca. Ključno pri pripravi projekta legalizacije je sodelovanje vseh resorjev, ki morajo določiti odstopanja od predpisanih zahtev, da bo legalizacija sploh dosegla svoj cilj, so po seji sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Pojav nedovoljenih gradenj je namreč po oceni vlade tesno povezan tudi s pojavom sive ekonomije, tako v smislu izogibanja plačilu predpisanih dajatev kot tudi v smislu izvajanja neregistrirane dejavnosti pri izvajanju gradnje. Neposredno po izvedbi projekta legalizacije bo sprejeta nova prostorska in gradbena zakonodaja, ki mora odpraviti razloge za pojav nedovoljenih gradenj ter zagotoviti učinkovite mehanizme za nadzor in ukrepanje, so poudarili v vladnem uradu za komuniciranje. Nujnih več vzporednih sprememb predpisov Spremembe v procesih in postopkih umeščanja v prostor in dovoljevanja gradenj bodo morale sicer vzporedno nujno spremljati tudi spremembe sektorskih predpisov, ki bodo omogočile njihovo racionalizacijo, poenostavitev in večjo transparentnost. Poleg normativnih ukrepov so v gradivu predvideni tudi nenormativni ukrepi za reševanje te problematike, ki bodo prispevali k zmanjšanju obsega pojavljanja nedovoljenih gradenj, kot je okrepitev gradbene inšpekcije in ukrepi za evidentiranje nedovoljenih gradenj, kar bo omogočilo tudi učinkovitejši nadzor nad njimi, so še navedli.
|
neutral
|
8,151
|
NS na ustanovni seji tudi o poslovanju družbe Nadzorni svet družbe Elektro Ljubljana je na ustanovni seji za svojega predsednika izvolil Andreja Šušteršiča, za njegovega namestnika pa Žana Jana Oplotnika. Poleg Šušteršiča in Oplotnika v nadzornem svetu Elektra Ljubljana kapital predstavljata še David Valentinčič in Janez Zakonjšek, interese delavcev pa zastopata Mitja Fabjan in Egon Hoda. Nadzorniki so na prvi seji imenovali še ustrezne komisije in se seznanili s poslovanjem družbe v prvem polletju. Konkretnih številk v družbi ob tem niso podali, nadzorni svet pa je ugotovil, da je poslovanje v prvih šestih mesecih v skladu s poslovnim načrtom družbe, so še sporočili iz družbe.
|
neutral
|
8,152
|
Ponovna kriza slovenskega nepremičninskega trga? Povprečna cena rabljenega stanovanja na ravni države je bila v prvem polletju 1.530 evrov na kvadratni meter, kar je najmanj od leta 2007, ko smo v Sloveniji začeli sistematično spremljati te podatke. Na slovenskem nepremičninskem trgu se je tako tudi v prvi polovici letošnjega leta pričakovano nadaljevalo zniževanje cen stanovanj in hiš. Med najdražjimi so rabljena stanovanja v Ljubljani, kjer je bilo treba v opazovanem obdobju za kvadratni meter v povprečju odšteti 2.180 evrov s povprečno 1.830 evri na kvadratni meter pa sledi okolica glavnega mesta, ki vključuje tudi večja naselja, kot so Domžale, Kamnik, Grosuplje, Vrhnika, Medvode. V primerjavi z najvišjimi cenami pred krizo so bila rabljena stanovanja v Ljubljani v povprečju sicer cenejša za skoraj 20 odstotkov, v njeni okolici pa za približno 12 odstotkov, cena stanovanj pa se ni znižala le v Celju. Majhna verjetnost za padec pod psiholoških 1.000 evrov Cena rabljenega stanovanja je - zaradi vedno prisotnega povpraševanja po stanovanjih za počitniške namene - sicer še vedno najvišja na Obali, kjer znaša 2.260 evrov za kvadratni meter. Glede na rekordno nizke cene na geodetski upravi pričakujejo postopno zaustavitev padanja povprečnih cen, vendar pa se jim zdi malo verjetno, da bi lahko v urbanih središčih padle veliko pod psihološko mejo 1.000 evrov na kvadratni meter. Izjema so lahko le stanovanja iz posameznih nasedlih projektov , še posebej v Ljubljani - ta stanovanja so se sicer na trgu postopoma vendarle začela prodajati in pogosteje se ponujajo tudi v najem. Medtem pa se je povprečna cena hiše z zemljiščem na ravni države že pred letom in pol ustalila pri približno 800 evrih za kvadratni meter - to je skoraj za četrtino manj kot v rekordnem drugem polletju 2008. Ponovna kriza slovenskega nepremičninskega trga? Tudi obseg prometa s stanovanji in hišami je bil v letošnjem prvem polletju skoraj za polovico manjši kot v drugem polletju 2007, ko je bila ta številka najvišja. Rabljenih stanovanj so v letošnjem prvem polletju prodali dobro petino manj kot pred tremi leti, a še vedno skoraj polovico več kot v prvi polovici leta 2009, ko je kriza slovenskega nepremičninskega trga prvič dosegla dno. Hiš pa so letos prodali deset odstotkov manj kot v prvem polletju 2010, a vseeno kar trikrat več kot v enakem obdobju leta 2009. Če pa se bo promet z nepremičninami v drugi polovici letošnjega leta še najprej zmanjševal, bomo že lahko govorili o ponovni krizi slovenskega nepremičninskega trga, menijo na geodetski upravi. Gradimo manj večjih projektov in več enodružinskih hiš V prvem polletju se je sicer še naprej zmanjševalo tudi število izdanih gradbenih dovoljenj za večje nepremičninske projekte, zato je obseg načrtovanih gradenj stanovanjskih in poslovnih objektov rekordno nizek, kar pa je za geodetsko upravo tudi razumljivo, saj pravijo, da so tovrstne investicije v sedanjih tržnih razmerah izredno tvegane. Po drugi strani se opazneje povečuje število izdanih gradbenih dovoljenj za enodružinske hiše. To kaže, da se ljudje v kriznih časih pri reševanju stanovanjskega problema vse bolj zatekajo k individualnemu investitorstvu ali samogradnji, pojasnjujejo pri Gursu.
|
negative
|
8,153
|
Cene nižje za okoli 4 cente Cene naftnih derivatov se bodo opolnoči znižale - bencin se bo pocenil za 3,9 centa, dizelsko gorivo pa za štiri cente. Za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina bo tako treba po novem odšteti 1,448 evra, za liter 100-oktanskega bencina 1,476 evra, liter dizelskega goriva pa bo od torka stal 1,378 evra. Znižala se bo tudi cena kurilnega olja - po novem bo treba za liter odšteti 1,001 evra, kar je 3,7 centa manj kot do zdaj. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo vsakih 14 dni, skladno z vladno uredbo in po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolar-evro.
|
positive
|
8,154
|
BDP naj bi narasel šele 2015 Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Umar v jesenski gospodarski napovedi Sloveniji za letos napoveduje 2,4-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda BDP. Napoved je enaka junijski. Tako naj bi se BDP leta 2014 znižal za 0,8 odstotka, kar je 0,6 odstotne točke slabše od poletne napovedi. Rast naj bi dosegli šele leta 2015, in sicer 0,4-odstotno. Direktor Umarja Boštjan Vasle je sicer izpostavil nekoliko boljše razmere v mednarodnem okolju. Prvič po daljšem času lahko namreč pričakujemo, da bodo impulzi iz trgovinskih partneric za Slovenijo pozitivni, je dejal. Med negativnimi dejavniki za gibanje BDP-ja je izpostavil sanacijo bančnega sistema in fiskalno konsolidacijo. Prišlo je do zamika pri sanaciji finančnega in bančnega sistema, kreditna aktivnost pa se bo tudi letos skrčila. V naslednjem letu bodo ta gibanja po pričakovanjih Umarja še vedno negativna, vendar nekoliko manj. Proti koncu leta 2014 pa naj bi se krčenje po besedah Vasleta predvidoma ustavilo. Kot je spomnil direktor, so na Umarju ves čas zagovarjali stališče, da je javnofinančna konsolidacija nujna, hkrat pa so opozarjali, da javnih financ ni še nobeni državi uspelo konsolidirati tako, da bi že istega leta imeli pozitivne učinke na gospodarsko dejavnost in trg dela. Izvoz raste, vendar tudi trpi Izvoz naj bi se letos povečal za približno dva odstotka, naslednje leto pa za približno tri odstotke. A tudi izvozni del gospodarstva trpi zaradi nekaterih težav v domačem okolju, predvsem zaradi sanacije bank, je poudaril Vasle. Domača poraba se ob tem še naprej krči. Slovensko gospodarstvo se je lani po revidirani oceni skrčilo za 2,5 odstotka. V drugem četrtletju letos se je BDP na letni ravni znižal za 1,7 odstotka, v prvem trimesečju pa za 4,8 odstotka. Skupaj se je v prvi polovici letošnjega leta zmanjšal za 3,2 odstotka. Tudi mednarodne ustanove Sloveniji za letos napovedujejo padec BDP-ja, in sicer v višini od dveh do 2,5 odstotka, njihova pričakovanja pa se precej razlikujejo za prihodnje leto. Segajo vse od skoraj enoodstotnega upada pa vse do 1,5-odstotne rasti.
|
negative
|
8,155
|
Do zdaj je bil namestnik direktorja Konec oktobra bo vodenje Elesa prevzel Aleksander Mervar. To bo že četrti direktor družbe to leto, zato si Mervar želi predvsem urediti odnose v družbi. Nadzorniki so Mervarja potrdili v sredo zvečer, posle pa prevzame 26. oktobra. Na razpis se je prijavilo pet kandidatov, med njimi tudi Vitoslav Türk, ki je družbo kot vršilec dolžnosti vodil do sredine aprila, nato pa ga nadzorni svet ni izbral za direktorja. V nasprotju s Türkovim predhodnikom Milanom Jevšenakom, ki je bil v Elesu zaposlen za mandatno obdobje, pa Türk ostaja v družbi. Türk ima veljavno pogodbo, je zaposlen na Elesu in ima trenutno jasno določeno nalogo, pravi Mervar. Poznam politike vseh strank Mervarja sicer nekateri povezujejo z Virantovo Državljansko listo, a očitke, da je bil nastavljen politično, zavrača. Mislim, da sem s svojim delom dokazal, kaj znam, pravi. V Elesu je bil od leta 2008 namestnik direktorja. Poznam vse politike vseh strank. Če bi bil pa v PS-ju, bi pa rekli, da sem prva trofeja PS-ja v zgodovini Elesa. Proti temu se je težko obraniti, je dodal. In zakaj se je odločil kandidirati za direktorja, če je še pred kratkim to možnost izključeval? O tem ga je prepričevalo veliko prijateljev. Vase verjamem. Vem, da to zmorem in znam, družbo poznam in vem, kaj me čaka v prihodnje. Za prevzem omrežja potrebujejo sredstva Pomembno se mu zdi, da bi Eles prevzel vodilno vlogo na področju oblikovanja strategije elektroenergetskega sistema v Sloveniji. Ta je trenutno v rokah proizvajalcev. Med cilji je omenil povečanje čezmejnih prenosnih zmogljivosti, največji zalogaj pa bo prevzem 110-kilovoltnega sistema od distribucijskih družb, proizvajalcev in neposrednih porabnikov. Računajo, da bodo morali za prevzem tega omrežja nameniti okoli 70 milijonov evrov, kar sicer po njegovih besedah ni težava, večja težava je to, da omrežje ni v najboljši kondiciji. Po ocenah iz leta 2010 bi se Elesu stroški letno zaradi zavarovanj in delovne sile na novo bi zaposlili med 50 in 70 ljudi povečali med 15 in 17 milijonov evrov letno. Eles bo moral zato poseči po zunanjih virih financiranja, saj bi potrebovali približno 100 milijonov evrov posojila. Mervar se nagiba, da bi posojil vzeli pri Evropski banki za obnovo in razvoj in Evropski investicijski banki.
|
neutral
|
8,156
|
Odškodninske tožbe Po pregledu poročila Pravni pregled posameznih poslov družbe Poslovni sistem Mercator v času 2007 do 2011 je nadzorni svet ugotovil, da so podani razlogi za odškodninske tožbe. Nadzorniki so tako zaradi ugotovljene škode, ki je nastala poslovnemu sistemu Mercator, že naročili pripravo odškodninskih tožb proti nekdanji upravi. Iz nekdanje uprave, na čelu katere je bil Žiga Debeljak, so se odzvali z besedami, da je celotna uprava ves čas delovala v dobro družbe in kot dober gospodar, z namenom uresničevanja začrtanih poslovnih ciljev. Spomnili so, da so bili na čelu Mercatorja od začetka leta 2006 do začetka leta 2012, ko so zaradi različnih pogledov na način prodaje družbe podali odstopne izjave. Kot so nanizali, je skupina Mercator v tem obdobju postala vodilni trgovec z živili v celotni regiji jugovzhodne Evrope. Milijonska škoda Spletni portal finance.si tako poroča, da je revizija odkrila za 12 milijonov evrov škode, ki so jo povzročili posli v času nekdanje uprave. Gre za posle nakupa podjetja En Plus, nakupa zemljišča v Subotici in nakupa hrvaške trgovske družbe Getro. Za nakup zemljišča v Subotici je Mercator odštel osem milijonov evrov, čeprav je bilo ocenjeno na tri milijone evrov, od obstoječega zemljišča in Mercatorjevega centra oddaljeno le 300 metrov ter pod spomeniškim varstvom. Zemljišče je trgovec kupil od podjetja Tomaža Ročnika,brata nekdanje prve dame Probanke Romane Pajenk. Revizija nakupa Getroja še poteka. V tem poslu naj bi bilo sklenjenih več pogodb o prenosu dejavnosti in škodljive dolgoročne najemne pogodbe. En Plus pa je Mercator kupil leta 2011. Podjetje - to je bilo nekoč v lasti zagorske Ultre, njen solastnik pa je bil tedaj Gregor Golobič - je takrat imelo za štiri milijone evrov negativnega kapitala, Mercator pa je zanj odštel dva milijona evrov in ga nato dokapitaliziral v znesku pet milijonov evrov, še piše portal.
|
neutral
|
8,157
|
Če bodo sumi utemeljeni, sledi nova presoja Častno razsodišče Združenja Manager je po sestanku s predsednikom uprave NLB-ja Jankom Medjo ocenilo, da ni kršitev etičnega kodeksa združenja. Današnji sestanek z Medjo je bil sklican na pobudo častnega razsodišča, vodstva združenja in Medje, in sicer s pozivom, da ta aktualni primer obravnava prednostno. Častno razsodišče je na podlagi v tem trenutku znanih dejstev in Medjevih pojasnil razsodilo, da ni mogoče ugotoviti odstopanj od načel kodeksa, ki menedžerjem narekuje profesionalno in etično ravnanje. Prvi mož največje slovenske banke tako ostaja član združenja. A če se izkaže, da so sumi organov pregona v povezavi z domnevno zlorabo notranjih informacij pri poslih z delnicami Mercatorja utemeljeni, bo častno razsodišče o tem takoj znova presojalo, so napovedali. Častno razsodišče je poleg tega še ocenilo, da ob vsem spoštovanju in podpori uradnim institucijam, ki preganjajo gospodarski kriminal, ne more mimo vtisa, da je bil znotraj možnih ukrepov za preverjanje obtožb, podanih v anonimni prijavi, v konkretnem primeru uporabljen nesorazmerno močan, tako rekoč skrajen postopek . Vprašanje pregona na podlagi anonimk Po mnenju združenja aktualni primer, če bodo sumi potrjeni, odpira vprašanje temeljite revizije korporativnega upravljanja in načina kadrovanja na najvišja mesta v gospodarskih družbah, še posebej tistih v državni lasti. Po drugi strani pa se jim poraja pomislek o integriteti in zaščiti posameznika, ki je lahko izpostavljen organom pregona tudi na podlagi zlonamernega interesa. Na strani pravosodnih organov je, da so v takih primerih skrajno preudarni, opozarjajo v združenju. Medji je združenje pred dvema letoma podelilo priznanje Mladi manager 2011. Kot je zatrdil predsednik združenja Dejan Turk, so ga podelili v dobri veri in do zdaj niso imeli razlogov, da bi o tej odločitvi podvomili.
|
neutral
|
8,158
|
Vodstvo je končno izplačalo obljubljene avgustovske plače V mariborskem podjetju MTT Tekstil je stavkalo 90 zaposlenih, ki so zahtevali izplačilo avgustovskih plač, zaostalih prispevkov in preostanka regresa za letni dopust za leto 2013. Vodja njihovega sindikata Janez Dreisiebner je povedal, da so dopoldne vendarle prejeli avgustovske plače, o tem, kaj bo s preostalimi obveznostmi, pa za zdaj ne vedo še nič, saj jih direktor Rajko Šrimpf ni sprejel na pogovor. Zaposleni so sicer na plačilo regresa pripravljeni počakati do 1. novembra, vendar zahtevajo, da se plače v prihodnje izplačujejo najpozneje do 25. dne v mesecu, saj že leto in pol vsak mesec delajo v negotovosti. Dreisiebner je poudaril, da imajo v podjetju dela dovolj, včasih celo preveč. Prav tako imajo po njegovih podatkih za letos dovolj naročil in tudi za januar so že polno zasedeni. Direktor naj bi jim zagotovil, da bodo nakazila izvedli takoj, ko se odprejo banke. Če se bo to zgodilo, bodo delavci prekinili stavko, je še dodal vodja sindikata. Podjetje MTT Tekstil je bilo v preteklosti že dvakrat deležno državne pomoči. Vlada je mariborskemu podjetju leta 2009 dodelila 800.000 evrov za reševanje v obliki kratkoročnega posojila za čas priprave programa prestrukturiranja, dve leti pozneje pa še državno pomoč za prestrukturiranje v obliki posojila in subvencije v skupni višini 3,1 milijona evrov.
|
neutral
|
8,159
|
Pred uvedbo nepremičninskega davka Večina članic EU-ja ima določeno obliko davka na nepremičnine in v večini je davek prihodek občin. Države imajo tudi po dva ali tri ločene nepremičninske davke. Nekatere države tako obdavčujejo zemljišča in izmed stavb le stanovanja, pri čemer so pri zemljiščih zavezanci lastniki, pri stanovanjih pa stanovalci tako ureditev ima Francija. Poleg lastnikov so zavezanci deloma tudi uporabniki ali upravitelji stavb in/ali zemljišč na Nizozemskem, Poljskem, Portugalskem in v Veliki Britaniji, deloma v Nemčiji. Nekatere članice EU-ja poleg stavb obdavčujejo samo stavbna zemljišča Bolgarija, nekatere ločeno zasebna in najemna državna zemljišča Litva, nekatere prazna zemljišča Madžarska. Nekatere imajo davek na zemljišča in stavbe za nerezidenčne namene Irska. Neka splošna vrednost je osnova Nepremičninski davek je v večini evropskih držav samo prihodek občin, v nekaterih pa je poleg občin tudi prihodek zveznih dežel Nemčija, regij in departmajev Francija, okrožij Danska in delno države Švedska. Davčna osnova je v vseh državah neka splošna ocena vrednosti nepremičnine ali letne vrednosti najemnine, pojasnjujejo na ministrstvu za finance. Dodajajo, da ni nujno, da te ocene v vseh državah odražajo tržno vrednost, čeprav praviloma metodologije v večini držav ta cilj zasledujejo. Pogosto so izračuni narejeni na nek presečni datum in nato redko ali nikoli prevrednoteni, zato so te vrednosti v državah pogosto tudi podcenjene, pravijo na ministrstvu. Davčne stopnje so po večini določene glede na to, ali je stavba stanovanjska, industrijska ali poslovna, ter glede na vrsto zemljišča kmetijsko, gozdno, stavbno. Stopnje so ponekod lahko progresivne glede na vrednost nepremičnine, ponekod pa različne glede na velikost občine. V nekaterih državah lahko občine davek oz. del davka zvišajo tudi za večkrat, npr. v Avstriji za do petkrat, v Nemčiji in Luksemburgu pa tudi za do osemkrat. Del javnih stavb ponekod izvzet Glede na primerjavo oprostitev in olajšav, ki jo je za 19 držav pripravil profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Ivo Lavrač, so v 16 državah nekatere nepremičnine za javne namene vsaj deloma oproščene nepremičninskih davkov. V 16 državah so plačila delno oproščene nepremičnine verskih skupnosti, zdravstvene institucije v osmih, izobraževalne ustanove v 10, spomeniki ter muzeji in galerije v sedmih, diplomatska in konzularna predstavništva pa v 15 državah. Neposredne primerjave s Slovenijo so težke, saj ima vsaka država svoje specifike, pravi Lavrač. Glede obdavčitve sakralnih objektov in javnih stavb pa pravi, da Slovenija v nobenem primeru - če te objekte obdavči ali ne -, ne bo izjema. Če je v kakšni državi Cerkev politično močna, si pač izbori ugodnejšo obravnavo. Mislim, da je koristno, da so javne zgradbe obdavčene, saj predstavljajo določeno obremenitev in strošek v prostoru ter potrebujejo večjo evidenčno in pravno urejenost, ki jo bo davek spodbudil, meni Lavrač. Če javne stavbe izločimo iz obdavčitve, dodaja, bi bilo enako, kot če javni uslužbenci ne bi plačevali dohodnine z argumentom, da gre le za prelivanje iz enega v drug državni žep. Lavrač se strinja tudi z odločitvijo, da obdavčitev zajame skoraj vse nepremičnine, sicer bi postale davčne stopnje za obdavčene nepremičnine zelo obremenilne in nepravično diferencirane. Izmed članic EU-ja davka na nepremičnine sicer nima le Malta.
|
neutral
|
8,160
|
Drugi ponudniki niso izpolnili pogojev dražbe Začasni lastnik Steklarne Rogaška bo družba Metropolitana, ki je sicer zastavni upnik. Drugi dražitelji niso izpolnili pogojev dražbe. Metropolitana je bila tako edini dražitelj na dražbi za prodajo vseh 21.600.000 delnic, ki jih je izdala Steklarna Rogaška. Zanimanje za nakup je izrazilo več ponudnikov, a niso želeli izpolniti dražbenih pogojev, ker pri prodaji na javni dražbi ne morejo uveljaviti jamstev, ki so v poslovnem svetu povsem običajna praksa, so sporočili iz Metropolitane. Zastavni upnik z začasnim prevzemom lastništva tako umirja razmere v podjetju , njen cilj pa je, tako zatrjujejo v družbi, Rogaški poiskati strateškega lastnika, ki bo ohranil razvoj družbe in njeno navzočnost na svetovnih trgih kristala. Družba Metropolitana bo prodajni postopek nadaljevala, prav tako pa bo še naprej vodila pogajanja z bankami upnicami, da bi zagotovila obstoj družbe, so sporočili iz Metropolitane. Dražba je potekala v imenu propadlega cerkvenega holdinga Zvon Ena in družbe Metropolitana, slednja pa je še sporočila, da do popolne konsolidacije zaradi interesov družbe in nadaljnjih postopkov dodatnih informacij ne bo posredovala javnosti.
|
neutral
|
8,161
|
Denar bo zagotovil ameriški finančni sklad Blackstone Konzorcij, ki obvladuje 75-odstotni delež Heliosa, bo domžalsko družbo v sredo prodal avstrijskemu holdingu Ring, cena za delnico pa bo po neuradnih podatkih 520 evrov. Denar bo zagotovil ameriški finančni sklad Blackstone. Delavcev za zdaj ne bodo odpuščali, sedež družbe pa bo ostal v Domžalah. Država je tako očitno še pred poročilom Evropske komisije v Bruselj poslala sporočilo, da s privatizacijo misli resno, dodaja TV Slovenija. Helios na seznamu za privatizacijo Vlada je namreč Helios, ki se ukvarja s proizvodnjo barv in lakov, letos uvrstila na seznam 15 podjetij, predvidenih za privatizacijo. V konzorciju prodajalcev domžalske družbe sodelujejo Slovenska odškodninska družba, Modra zavarovalnica, Nova Ljubljanska banka, Abanka Vipa, Triglav skladi, Nova Kreditna banka Maribor, NFD, Banka Celje, Zavarovalnica Triglav, Gorenjska banka, Primorski skladi, Probanka in KBM Infond. Holding Ring International s sedežem na Dunaju sicer deluje na področju pisarniških izdelkov in industrijskih premazov.
|
negative
|
8,162
|
MMC-jev pogovor z Živo Javeršek Živa Javeršek in Veronika Škof sta znali združiti oblikovalsko in poslovno žilico. Rodila se je okolju prijazna steklenička z vzorci, ki predstavljajo Slovenijo. Najprej sta svoje ideje predstavljali na blogu lavivavera, nato pa je bil sestanek, ki ni bil tako mimogrede, kot sta sprva mislili. Povezali sta se s start-up podjetjem, ki izdeluje okolju prijazne stekleničke za vodo Equa. Zasnovali sta svojo kolekcijo stekleničk, projekt pa bo zaživel šele takrat, ko bosta na svojem blogu zbrali najmanj 150 prednaročil. Za zdaj kaže dobro. Pogovarjali smo se z Živo Javeršek, ekonomistko, ki v skupnem projektu skrbi za trženje in odnose z javnostjo. Kako sta se združili vajini poti? Poznava se že 12 let, skupaj sva obiskovali gimnazijo v Piranu in najini poti se od takrat nista ločili. Veroniko je zaneslo na fakulteto za arhitekturo, mene pa na ekonomijo. Pred kratkim pa sva se odločili najini različni poti tudi združiti in tako je nastala lavivavera. Z blogom želiva ustvarjati tisto, kar naju veseli in na tak način pridobiti pozornost ter skleniti različna nova sodelovanja, ki jih imava za sabo že kar nekaj in vedno prihajajo nova, kot je trenutno sodelovanje z Equo. Je ta projekt tudi posledica dejstva, da morda nista našli nobenih služb? V bistvu ne, saj imava vedno nove projekte in dela toliko, da so najine noči še prekratke. Dela nama trenutno ne manjka, si pa vsekakor želiva sami ustvarjati in iskati vedno nove projekte. Drživa se načela, da delava le tisto, v čemer uživava in le za blagovne znamke, ki jih podpirava. Kaj je crowdfounding? Koncept, s katerim lahko podjetniki preverijo odziv trga, poleg tega pa na tak način oblikovalcem pomaga, da uresničijo svoje ideje in izdelke. Poleg tega prednaročila omogočajo dodano vrednost tudi strankam, ki prve pridejo do ekskluzivnega izdelka. Najbolj znani platformi, ki omogočata crowdfounding, sta Kickstarter in Indiegogo. Krivec za vse je blog lavivavera. Kdaj sta ga začela ustvarjati? Tako je. Lavivavera je nastala pred dobrim letom, z blogom pa sva želeli ustvariti nekakšen začetek ter začrtati skupno pot – v blogu namreč združujeva strasti obeh – Veronika je tista, ki skrbi za videz, animacijo, celoten dizajn, mene pa bolj navdušuje fotografija, marketing, odnosi z javnostjo, nasploh komunikacija. Skupna točka pa nama je kreativnost, DIY-projekti do-it yourself, naredi sam ter organizacija dogodkov. Kako ste navezali stik z blagovno znamko Equa oziroma s start-up podjetjem Zkotz, ki izdeluje okolju prijazne stekleničke za vodo Equa? V svojih študentskih časih sem bila dejavna članica Študentske sekcije Društva za marketing Slovenije, kjer sem navezala ogromno stikov ter spoznala veliko zanimivih in simpatičnih ljudi, med drugim tudi ljudi, ki so ustvarili Equo in ki danes skrbijo za uspeh blagovne znamke. Z Veroniko sva se nekega lepega poletnega popoldneva oglasili pri njih na kratkem sestanku, ki se je nato zelo podaljšal, saj smo med klepetom prišli do ideje o sedanjem projektu – do ideje, da bi lavivavera oblikovala čisto svojo stekleničko za vodo. Vendar pa so v današnjem času sredstva tisti večni problem, ki nas velikokrat omejuje pri uresničitvi različnih projektov ali želja. Tako je bilo tudi tukaj, zato smo se odločili za inovativno in zdaj zelo priljubljeno taktiko t. i. crowdfundinga, kar pomeni, da testiramo trg – testiramo, kako so ljudem stekleničke všeč, kaj menijo o dizajnu, in zbiramo prednaročila. Če bo prednaročil dovolj, da s sredstvi lahko pokrijemo proizvodnjo, bo projekt realiziran, v nasprotnem primeru pa bomo vedeli, da so potrebne izboljšave. Če ne bi zbrali dovolj prednaročil o tej opciji trenutno ne razmišljamo, bodo vsi tisti, ki so prednaročilo že oddali, dobili sredstva povrnjena. Na stekleničkah so tradicionalni slovenski vzorci. Kje sta dobili navdih? Želeli sva vzorec predstaviti na podlagi nekakšnega koncepta, mu dodati vrednost, nisva želeli narediti le lepega vzorca, ki nima nikakršnega ozadja. Zakaj slovenski vzorci? Zato ker so res lepi in ker meniva, da so premalo uporabljeni. Poleg tega pa sva želeli na tak način tudi v tujini predstaviti Slovenijo, saj je cilj najinega projekta tudi širitev zunaj meja naše male dežele. Steklenička stane 20 evrov. Cena se zdi visoka. Se motim? V današnjem kapitalističnem obdobju smo res prišli do tega, ko se nam že vse zdi drago, saj smo navajeni na poceni kitajske izdelke, ki jih lahko dobimo že za nekaj evrov. Vendar pa se vedno potem pojavi vprašanje kakovosti. Ali sploh še kdo zna ceniti ročno delo in človeški trud ali nam je pomembna le cena in kopičenje poceni izdelkov? Sami sva bili vedno mnenja, da imava raje manj izdelkov, ampak tistih dobrih. Cena najine stekleničke ni visoka. Je primerna oziroma celo zelo nizka. Denimo, da je življenjska doba stekleničke 365 dni. To pomeni, da je cena stekleničke na dan le 5 centov. Kolikšna pa je povprečna cena ustekleničene vode v trgovini? Pa si izračunajte, koliko boste v letu dni na tak način privarčevali. Kako je s prednaročili? Bosta zmogli do številke 150? Te številke najbrž ne bo težko doseči ... Trenutno imava dobrih 40 naročil, vendar pa jih zbirava manj kot teden dni, tako da meniva, da številke res ne bo težko doseči. In potem? Kakšen scenarij imata v mislih? Potem greva najprej na dopust smeh. Nisva imeli namena specializirati se za dizajn stekleničk, ampak nikoli se ne ve, morda pa se izkaže za odlično tržno nišo smeh. Z veseljem pa bi projekt kdaj v prihodnje ponovili, morda z isto blagovno znamko in drugimi vzorci ali pa kaj čisto tretjega. Vsa vrata puščava odprta. Je v Sloveniji veliko projektov, ki bi lahko zaživeli s pomočjo takšnega načina financiranja, da bodo torej realizirani le, če bo zbranih dovolj prednaročil? Crowdfunding se je zadnje čase kar razširil, osebno poznava nekaj uspelih, kot je to Musguard, Ondu in Lumu, pa še veliko bi se jih našlo. Nama se zdi ta način primeren predvsem zaradi tega, ker omogoča možnost predhodnega testiranja trga, s čimer se lahko zavarujemo pred velikimi izgubami – saj se tako že takoj vidi, ali bodo potrošniki zainteresirani za novost ali ne. Gotovo se strinjata, da plastenke onesnažujejo okolje in da je veliko bolj prijazno do narave, če pijemo vodo iz kozarca ali steklenice. Se porabniki že dovolj zavedajo tega ali je še vedno preveč plastenk? Zagotovo se strinjava in meniva, da je kljub vsemu opozarjanju še vedno preveč plastenk. Vendar pa se nama vseeno zdi, da se skrb za okolje povečuje ter posledično tudi vedno več ljudi uporablja Equi podobne stekleničke za vodo. Kdaj sta zadnjič pili vodo iz plastenke? Uf, pred kratkim sva pili iz ene stare plastenke in se strinjali, da je voda iz plastenke nekaj čisto drugega kot iz stekleničke ali steklenega kozarca. Enostavno se tega ne da primerjati z umetno plastiko.
|
positive
|
8,163
|
27 kilometrov nove proge bi stalo kar 1,4 milijarde evrov Upam si trditi, da se da drugi tir narediti za pol te cene, je povedal minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. Investicija je trenutno ocenjena na kar 1,4 milijarde evrov. Minister Omerzel je potrdil, da se bo Slovenija lotila izvedbe gradnje drugega tira železniške proge med Divačo in Koprom v dolžini 27 kilometrov, vendar se mu zdi ocenjena vrednost previsoka. Omerzel je ob tem spomnil, da ima Slovenija znotraj Evrope izjemno strateško lego, vendar to samo po sebi ni dovolj, zato je treba vlagati v infrastrukturo, ne le železniško. Drugi tir pa je po njegovem mnenju pomemben tudi za razvoj Luke Koper. Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor so pred svojo odločitvijo, ali in kako projekt nadaljevati, proučili podobne projekte doma in v tujini ter pregledali, kakšne rešitve predvideva projektna dokumentacija in kaj se je do zdaj dogajalo s projektom. Ob tem se je izkazalo, da znaša ocena investicije 1,4 milijarde evrov. Ta številka je zame nesprejemljiva. Vložiti 1,4 milijarde evrov v 27 kilometrov železnice je nekaj, kar noben finančno-poslovni model ne more prenesti. Po vseh informacijah, ki jih imamo, si upam trditi, da se da drugi tir narediti za pol te cene, je dejal Omerzel. Prepričan je, da ne potrebujemo vedno najboljših tehnoloških rešitev na svetu, gradbena dela pa se da izvesti veliko bolj optimalno, marsikatera niti niso potrebna Ko vse to upoštevamo, pridemo v ta rang cene. Černač To bo novi Teš 6 - tokrat na tirih Na Omerzelove trditve, da je tir mogoče zgraditi za polovico prvotne ocene, se je že odzval njegov predhodnik in poslanec SDS-a Zvonko Černač, ki je prepričan, da minister zavaja javnost in da bo gradnja drugega tira Divača-Koper postala novi Teš 6, tokrat na tirih. Ob tem je spomnil, da je o propadlem razpisu za cestninjenje tovornih vozil v prostem prometnem toku dejal, da je projekt, ki ga je ponudnik skupaj s stroški financiranja vrednotil na približno 200 milijonov evrov, mogoče izvesti za deset milijonov evrov in da bo do konca poletja predstavil način izvedbe tega projekta . Čakamo. Poletje je mimo, je zapisal in nadaljeval Tako, kot je bila vrednost projekta drugega tira včeraj 1,3 milijarde evrov, je lahko danes za ministra Omerzela ob istih predpostavkah vrednost 700 milijonov evrov, pojutrišnjem če bo javnost ocenila, da je to previsoko pa mogoče samo 500 milijonov evrov. Gradnja bo trajala šest let Omerzel je sicer pojasnil, da bo pridobitev gradbenega dovoljenja predvidena na začetku leta 2014, šele nato bodo lahko začeli iskati izvajalca. Gradnja naj bi po trenutnih načrtih trajala približno šest let. Pri infrastrukturnih projektih je vrnitev investicije malce daljša, saj po ocenah ministra znaša okoli 20 ali 25 let. Minister je tudi prepričan, da je 700 milijonov evrov ekonomsko upravičena investicija in da bo recenzija pokazala, da so si zastavili pravi cilj. Gradnjo drugega tira pa naj bi bilo mogoče financirati s kohezijskimi sredstvi iz nove finančne perspektive 2014-2020, druga možnost pa je koriščenje sredstev iz t. i. sklada CEF Connecting Europe Facility, za katere lahko kandidiramo s projekti. Tretja možnost za financiranje je javno-zasebno partnerstvo V tem konceptu moramo na Slovenske železnice gledati malce širše. Če govorimo o javno-zasebnem partnerstvu, govorimo o tem, da pripeljemo partnerja za upravljavski del - torej ne govorimo o infrastrukturi, ampak o upravljavskem delu. Ob tem je spomnil, da je bila v preteklosti že predstavljena ideja o povezovanju Luke Koper in Slovenskih železnic, ki se zdi ministru dobra, saj oba sistema drug brez drugega dejansko ne moreta delovati. Njuno povezovanje se mu zdi zato smiselno. Država porabila že 40 milijonov Ideja o projektu drugega tira Divača-Koper sega v sredino 90. let preteklega stoletja, umestitev proge v prostor pa je vlada potrdila že leta 2005. Postopki so se zavlekli zaradi sprememb načrtov in dolgotrajnega pridobivanja potrebnih zemljišč. Za projekt pa je bilo porabljenih že skoraj 40 milijonov evrov. Pretežni del sredstev so porabili za projektiranje in pripravo dokumentacije, za analize in pregled zastavljene trase, je povedal minister. Kot pravi, drži podatek, da je bilo odkupljenih 99 odstotkov zemlje, vendar znaša to le pet milijonov evrov. Večinski del gre pod zemljo in dejansko te zemlje za odkup res ni tako veliko, je dodal. SŽ Gradnja drugega tira je nujna Na Slovenskih železnicah napoved gradnje drugega tira pozdravljajo, saj so prepričani, da je nujna - brez sodobnih železniških prog se bo promet namreč preusmeril na ceste, kar bo povzročilo dodatne okoljske obremenitve, železniški prometni koridorji pa se bodo popolnoma izognili Sloveniji, so dejali na SŽ-ju. Ob tem so dodali, da je zdajšnja enotirna proga že danes popolnoma zasedena, dodatne omejitve pa povzročajo nujna vzdrževalna dela, ki jih je bilo v preteklosti bistveno premalo, pomenijo pa popolno ustavitev tovornega prometa. Proga med Divačo in Koprom sodi med najpomembnejše evropske železniške povezave in je del evropskega jedrnega železniškega omrežja. Prevozi v Luko Koper in iz nje pomenijo kar 60 odstotkov vsega tovornega prometa Slovenskih železnic, še pravijo. Predsednik uprave Luke Koper Gašpar Gašpar Mišič pa je že v četrtek izrazil pričakovanje, da bo vlada projekt potrdila. Četudi danes začnemo graditi, smo že prepozni, je zapisal v sporočilu za javnost in dodal, da se mu zdi dilema o gradnji drugega tira nesprejemljiva.
|
neutral
|
8,164
|
Kaj bo z infrastrukturo? S prodajo Heliosa je stekel vladni načrt privatizacije 15 podjetij. Naslednja naj bi bila Telekom Slovenije in Aerodrom Ljubljana. Premierka sicer poudarja, da se tako velika podjetja ne prodajo čez noč. Vlada je na začetku maja določila 15 podjetij, pri katerih bi začeli postopek privatizacije. Poleg Heliosa, Telekoma Slovenije in Aerodroma Ljubljana so med njimi tudi Adria Airways, Cinkarna Celje, Gospodarsko razstavišče, Paloma, Terme Olimia, Unio, Žito, Aero Celje, Elan, Fotona. Prodaja je izjemen korak Prvo podjetje na seznamu, ki se je po pol leta prodalo avstrijskemu holdingu Ring International, je Helios. Vlada Alenke Bratušek je s prodajo domžalske družbe zadovoljna, pozdravljajo jo tudi v gospodarskih krogih. To je izjemen korak in velik signal, da je Slovenija resna glede privatizacije, je prodajo komentiral Rob Irwing iz mednarodne pravne družbe White&Case. Član uprave Nove Ljubljanske banke Archibald Kremser pravi, da s tem pridobivamo novo znanje, izkušnje, v Sloveniji pa bo ostal tudi razvoj. Ob tem pa opozoril, da Slovenija ni edina država, ki prodaja državna podjetja. Imamo konkurenco, je dejal in dodal, da moramo narediti pozitiven vtis, da zagotovimo povpraševanje za podjetja, ki so na prodaj. Ni dovolj le pripravljenost na prodajo. V letu 2014 odprodaja Telekoma in Aerodroma? Finančni minister Uroš Čufer je že napovedal, da bo privatizacija tekla naprej. Po poročanju Radia Slovenija naj bi že potekali postopki prodaje vsaj za pet podjetij. Naslednji dve podjetji, ki naj bi bili prodani, sta Telekom Slovenije in Aerodrom Ljubljana, pravi Matej Runjak iz Slovenske odškodninske družbe. Prihodnji teden bo predvidoma podpisana tudi pogodba z vsemi zainteresiranimi prodajalci deležev v Aerodromu Ljubljana. Poslali bodo povabila finančnim svetovalcem, ki bodo poiskali najprimernejšega kupca. Tako lahko podpis prodajnih pogodb za obe podjetji po njegovih besedah pričakujemo pred poletjem 2014, če bo šlo vse po načrtih. Pri Telekomu smo tik pred podpisom pogodbe s finančnim svetovalcem, ki bo vodil postopek prodaje. Predvidevam, da bo prihodnji teden podpisana pogodba, potem pa začnemo formalno tudi celoten proces prodaje, je Runjak dejal za Radio Slovenija. Kaj bo z infrastrukturo? Pri tej prodaji se sicer lahko kaj tudi zaplete. Že premierka Bratušek je v četrtek v Odmevih poudarila, da se tako velika podjetja, kot je Telekom, ne prodajo čez noč . Vsi postopki morajo biti popolnoma transparentni, da ljudje ne bodo dvomili o nobenem koraku znotraj postopka. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pa se zavzemajo, da se iz Telekoma Slovenije pred privatizacijo izloči optično in bakreno omrežje, ju prenese na novo, javno podjetje, ki bi to infrastrukturo upravljalo in nadgrajevalo, do nje pa bi nato vsi operaterji dostopali pod enakimi pogoji. Minister za izobraževanje Jernej Pikalo namreč opozarja, da mora Slovenija do leta 2020 zagotoviti dostop do hitrega medmrežja vsem, saj brez tega ne bo enakomernega razvoja podeželja in mest. To infrastrukturo ima zdaj v lasti Telekom in po mnenju ministrstva obstaja bojazen, da bi, če bi infrastrukturni del prav tako prodali, kupec gledal zgolj komercialni interes, ki je seveda večinoma navzoč le tam, kjer je koncentracija uporabnikov največja in kjer so seveda tudi vlaganja v infrastrukturo, gledano na posamičnega prebivalca, najmanjša . Novega seznama podjetij ne bo Od drugih podjetij, predvidenih za prodajo, pa sta po Runjakovem mnenju zelo zanimivi za prodajo tudi Cinkarna Celje in Letrika. Ker vlada verjame, da bo prodala vseh 15 podjetij, drugega seznama še ne pripravlja, je za Radio Slovenija poročala Simeona Rogelj. Pravzaprav ga sploh ne bo pripravila. Mitja Mavko s finančnega ministrstva pojasnjuje, da vlada ne pripravlja ločenega seznama podjetij za privatizacijo, pač pa bo celovito naslovila vprašanje skozi pripravo nove strategije, ki jo predvideva nov zakon o SDH-ju . Strategije upravljanja državnega premoženja se bodo na finančnem ministrstvu lotili po sprejetju zakona o holdingu.
|
neutral
|
8,165
|
Dnevnik vse slabše posluje, zaostreni so tudi razmere in odnosi znotraj kolektiva V časopisni hiši Dnevnik se razmere in odnosi vse bolj zaostrujejo. Uprava Dnevnika, ki je v lasti DZS-ja, ki ima vse večje finančne težave, je odpovedala kolektivno pogodbo, zaradi slabih poslovnih rezultatov pa so se začela tudi odpuščanja redno zaposlenih novinarjev. Dnevnikovi zaposleni se bodo čez nekaj minut zbrali na skupščini obeh sindikatov, kjer bodo odločali o nadaljnjih korakih, kako najbolje zaščititi svoje pravice. V Sindikatu novinarjev Dnevnika ne vemo, kaj pomeni odločitev uprave o odpovedi kolektivne pogodbe oziroma to, da se ne pogaja o novi. Kmalu naj bi začela veljati KP dejavnosti , katera pogodba konkretno to sploh je, pa nam niso sporočili. Morebitna uveljavitev t. i. Pergamove pogodbe bi prinesla slabše pogoje za novinarje, pojasnjuje predsednik izvršilnega odbora Sindikata novinarjev Dnevnika Zoran Senković. Na vprašanje, ali morda razmišljajo o kakšni ostrejši obliki sindikalnega boja, odgovarja, da za zdaj o tem še ne razmišljajo. Upravi bomo predlagali, da rešitev najdemo za pogajalsko mizo, pravi Senković. Zaostrujejo pa se tudi odnosi v novinarskem kolektivu Dnevnika, kjer so se že začela odpuščanja. Ta bodo ob odpovedi kolektivne pogodbe še lažje izvedljiva, saj druge pogodbe za novinarje predvidevajo slabšo zaščito zaposlenih in nižje odpravnine. Koprska dopisnica prva žrtev Prva, ki je prejela odpoved, je koprska dopisnica Tatjana Tanackovič, ki je razkrivala tudi vseslovenske teme, kot je recimo prekoračena naložba Andreja Lovšina v Rusiji, Janševa odpoved pooblastila odvetnici Nini Zidar Klemenčič, razkrivala pa je tudi nepravilnosti v Luki Koper, v mestni občini Koper in opozarjala na sporna ravnanja koprskega župana Borisa Popoviča in drugih lokalnih veljakov. Tanackovičeva je povedala, da je prejela odpoved iz poslovnih razlogov, odpovedni rok ji še teče. Vendar dvomi, da je to resničen razlog. Odpoved sem dobila, ker sem večkrat opozorila na slabo uredniško politiko, ki zastopa le ozke interese določene skupine ljudi in sprejema slabe poslovne odločitve, kot je recimo prekinitev sodelovanja s kolumnistom Vladom Miheljakom, kar nam je odneslo več sto naročnikov in še bistveno več bralcev. Še veliko je drugih težav in zgrešenih odločitev, razmere in odnosi na Dnevniku so slabi, ljudje so prestrašeni in ustrahovani, zapirajo se v pisarne. Če se ne bo v kratkem kaj spremenilo, bo taka uredniška politika Dnevnik pokopala, pravi Tanackovičeva. Na Dnevniku vse več mobinga Dejstvo, da so razmere in odnosi na Dnevniku res napeti, posredno potrjujejo tudi v svetu delavcev Dnevnika. Predsednica sveta delavcev Vesna Vaupotič je pojasnila, da so delodajalca v zadnjem času večkrat opozorili na zaostritev razmer v podjetju, na poslabšanje odnosov in na pritiske na zaposlene in nato le dosegli, da so v družbi imenovali pooblaščenko za preprečevanje mobinga in sprejeli pravilnik o preprečevanju, odpravljanju in obvladovanju primerov nasilja na delovnem mestu. Trenutno je v uradnem postopku več primerov, ki še niso zaključeni. Sta pa dve osebi, ki sta prijavili mobing, dobili odpoved delovnega razmerja, je še pojasnila Vaupotičeva. Odpoved po pošti med bolniškim dopustom, svet delavcev ne more nad odločitev uprave Ena izmed njih je prav Tanackovičeva. Kot pravi, so nadrejeni v zadnjem letu nanjo hudo pritiskali, ker je opozorila na nekatere nesmisle, se uprla pisanju po nareku in je pri svojem delu spoštovala novinarski kodeks in standarde. Odgovorna urednica Suzana Rankov se z mano ni želela sestati, da bi razčistili in uredili stvari. Raje je poskrbela, da so ukinili koprsko dopisništvo, ki je eno pomembnejših v Dnevnikovi dopisniški mreži, in se me tako znebila. Do danes mi namreč še nihče od odgovornih ni pojasnil, zakaj so se odločili ukiniti prav in le koprsko dopisništvo. Odpoved so mi vročili po pošti med bolniško, pred tem pa mi nihče od nadrejenih ni niti omenil ali namignil, da razmišljajo o čem takem, pojasnjuje Tanackovičeva, ki je že najela odvetnika in bo svoje pravice zaščitila po pravni poti. Odgovora na vprašanje, zakaj ukinjajo prav in samo koprsko dopisništvo, ni dobil niti svet delavcev, ki je ukinitvi koprskega dopisništva ostro nasprotoval. V odgovoru nam je uprava le odrekla pristojnost, da bi podali t. i negativno mnenje na odločitev uprave, in zagotovila, da bodo prijavo mobinga obravnavali v skladu z zakonom ter da prijava ni vplivala na ukinitev koprskega dopisništva. Uprava je zatem dopisnici Tatjani Tanackovič odpovedala delovno razmerje, pravi Vaupotičeva. Za pojasnila aktualnih razmer na Dnevniku smo zaprosili tudi odgovorno urednico Dnevnika, Suzano Rankov, ki je pozno popoldne ocenila, da so naša vprašanja, kot so denimo kaj za uredništvo pomeni odpoved kolektivne pogodbe, čemu pripisuje upad branosti, kako komentira očitke o mobingu in zakaj so se odločili za ukinitev koprskega dopisništva tako neprofesionalna, da si ne zaslužijo komentarja. Petanov imperij mučijo finančne težave Poslovni rezultati Dnevnika so slabi, saj imajo upad prihodkov tako na področju trženja kot na področju trženja oglaševalskega prostora. Že leta 2012 so prihodki upadli za 10 odstotkov, v prvi polovici letošnjega leta pa je prihodek iz poslovanja nižji še za 14 odstotkov glede na enako obdobje lani. V velikih finančnih težavah je tudi lastnik Dnevnika, podjetje DZS, ki banke bolj ali manj neuspešno prosi za reprogramiranje kreditov. Eugenija Carl, TV Slovenija
|
negative
|
8,166
|
Evropska komisija je uvedla preiskavo Minister za gospodarstvo Stanko Stepišnik in predsednik uprave Revoza Patrice Haettel bosta podpisala pogodbo o dodelitvi finančne spodbude novomeškemu podjetju. Poročali smo že, da je vlada zmanjšala znesek finančne spodbude na najvišjo dovoljeno vrednost 22,5 milijona evrov, saj je ob napovedi, da bo vlada Revozu pomagala s 45 milijoni in pol, Evropska komisija uvedla preiskavo. Vlada je novembra 2011 sprejela sklep o dodelitvi pomoči za projekt Edison - proizvodnjo novega twinga in štirisedežnega smarta v Revozu. Ko je julija Evropska komisija sprejela odločitev o odprtju preiskave te pomoči, sta Renault in Revoz sprejela odločitev o umiku priglasitve pomoči pri Evropski komisiji, saj bi preiskava lahko trajala še nadaljnjih 18 mesecev. Vrednost investicije je 450 milijonov evrov Novomeško podjetje pa lahko izkoristi možnost dodelitve državne pomoči do stopnje, ki ustreza najvišjemu dovoljenemu znesku, določenem skladno z uredbo o finančnih spodbudah za tuja neposredna vlaganja, to je 22,5 milijona evrov. Pomoč lahko prejme podjetje za naložbo z upravičenimi stroški v vrednosti 100 milijonov evrov. Vrednost naložbe v projektu Edison znaša 450 milijonov evrov, 150 milijonov je bilo že vloženih. Upravičeni stroški so se znižali s 326 milijonov evrov na 99,9 milijona. Manj zaposlenih od prvotnih načrtov Ker se je spodbuda podjetju torej zmanjšala, hkrati pa so se spremenile tudi trenutne gospodarske in finančne razmere na trgu, bo spremenjeno tudi število novih delovnih mest, za katere se bo podjetje v pogodbi o sofinanciranju zavezalo, da jih bo ustvarilo v dveletnem obdobju. Namesto prvotno predvidenih 162 novih delovnih mest naj bi tako v Revozu odprli 51 novih delovnih mest. To pomeni najmanj 51 novih zaposlenih, če bo tovarna obratovala v eni izmeni, oziroma 102 nova zaposlena, če bo obratovala v dveh izmenah. Sklepni del investicijskega projekta je predviden za september 2014, serijska proizvodnja pa v drugem polletju leta 2014.
|
positive
|
8,167
|
Brezposelnost še vedno nad 26 odstotki Španija se je z 0,1-odstotno rastjo gospodarstva v tretjem četrtletju izkopala iz več kot dve leti trajajoče recesije. Izboljšanje gre pripisati predvsem okrepljeni izvozni dejavnosti. Španska centralna banka je v rednem mesečnem sporočilu zapisala, da se je Španija izkopala iz recesije. Izhod iz recesije je banka sicer napovedala že konec septembra, kmalu potem pa so tudi iz Evropske komisije in Evropske centralne banke ECB sporočili, da je španski bančni sistem začel kazati znake stabilizacije. Banka je sporočila, da se je hitrost zmanjševanja števila delovnih mest upočasnila na najnižjo raven od začetka krize. Brezposelnost je v drugem četrtletju znašala 26,3 odstotka. Zmanjšal se je tudi pritisk na državne obveznice - zahtevan donos na desetletne obveznice je tako znašal 4,20 odstotka, kar je za več kot polovico manj kot ob najvišji točki julija 2012. Španija v recesiji z dvojnim dnom Španija, sicer četrto največje gospodarstvo v območju evra, se je po izbruhu svetovne finančne krize leta 2008 znašla v recesiji z dvojnim dnom. Najbolj jo je prizadel pok nepremičninskega balona, ki je v velike težave potisnil tudi banke, država pa se še vedno spopada z rekordno visoko stopnjo brezposelnosti.
|
neutral
|
8,168
|
Tečejo pogovori med Gazpromom in Evropsko komisijo V interesu Slovenije je, da se izvede investicija projekta plinovoda Južni tok, ki je za Slovenijo zelo pomemben, pravi minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. Minister je izrazil pričakovanje, da bo projekt kljub mnenju nekaterih skeptikov izpeljan do konca. Ob tem je spomnil, da pogovori med investitorjem projekta, ruskim Gazpromom, in Evropsko komisijo glede spoštovanja evropskih pravil tečejo. Dobra volja šteje Da se da projekt z dobro voljo izpeljati, je poudaril generalni direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc. Plinovodi so polovični lastnik skupnega podjetja Južni tok Slovenija, zato si razvoja in dokončanja projekta želijo. Eberlinc je opozoril na zahteve Gazproma po večji zmogljivosti plinovoda, kar naj bi predstavljalo težave, saj je treba temu primerno dograditi oz. nadgraditi plinovodno omrežje. Sprva je bilo predvidenih osem milijard kubičnih metrov letno, nato 25,9 milijarde kubičnih metrov, zdaj pa je potrebe po več kot 30 milijardah kubičnih metrov plina letno. Najprej obstoječe, potem novo Ideja je, da se v prvi fazi, ko zmogljivosti še ustrezajo, za Južni tok v celoti uporabi obstoječi plinovodni sistem, nato pa se začne graditi nov, zmogljivejši plinovod, predvsem odsek Vodice-Rateče. Spremenjena zmogljivost plinovoda vpliva tudi na postopke umeščanja v prostor, ki v Sloveniji po Eberlinčevih besedah potekajo neverjetno dolgo . Projekt je razdeljen v tri faze Lendava-Kidričevo, Kidričevo-Vodice in Vodice-Rateče, dinamika umeščanja v prostor pa je različna. Večja zmogljivost spremeni tudi tehnično zasnovo - tu nas čakata resen izziv in delo, ki je v dobršni meri odvisno tudi od Italije in Madžarske, je dejal prvi mož Plinovodov. Glede na spremenjene okoliščine o povečanju količin oz. zaradi precej nedefiniranih tehničnih parametrov plinovoda se bo spremenila tudi investicijska cena plinovoda, ki je zdaj ocenjena na skoraj eno milijardo evrov. V študiji izvedljivosti je stopnja tveganja oz. deviacije te vrednosti postavljena na 25 odstotkov, tako navzgor kot navzdol. Ključna zavarovanja bank Tako je treba poiskati tudi finančne vire, ki še niso natančno določeni, ključna so zavarovanja bank. Našli so model, ki Južnemu toku Slovenija in Gazpromu daje trdno podporo, gre za transportno pogodbo, ki nadomesti bančno garancijo, če je to sprejemljivo za banko, je pojasnil. Plinovod bo v Sloveniji dolg 266 kilometrov, imel bo dve kompresorski postaji - Kidričevo in Vodice, zadnja še ni natančno določena. Trenutno na projektu po njegovih besedah poteka veliko operativnih dejavnosti, družba Južni tok Slovenije je zaživela in začenja delovati. Spoštovati red Eberlinc je spomnil še, da je bil sporazum med vladama Slovenije in Rusije o sodelovanju pri projektu podpisan novembra 2009 in ratificiran marca 2010. Poudaril je, da je treba spoštovati evropski pravni red, sprejema pa vsako drugo možnost za razvoj projekta po dogovoru z Evropsko komisijo.
|
neutral
|
8,169
|
Skupni nastop goriških oljkarjev Letošnja letina oljk v Goriških Brdih bo nadpovprečna. Lani so stisnili 80 ton oljk, letos pa pričakujejo, da bodo stisnili od 150 do 200 ton, tudi od pridelovalcev iz sosednje Italije. V Goriških Brdih je po ocenah od 150 do 200 hektarjev oljčnikov. Letno na novo posadijo oljke na približno desetih hektarjih, kar je zagotovo tudi plod projekta Uelje 1, sofinanciranega iz evropskih sredstev, v okviru katerega so postavili oljarno. Letos so jo obnovili, na zagon pa čaka tudi linija za stekleničenje olja. Oljarna dela pod streho vinske kleti Dobrovo, ki dobro sodeluje z društvom oljkarjev Brda. Direktor vinske kleti Silvan Peršolja Mi naredimo tisti del, ki ga znamo, vse strokovne odločitve pa prepuščamo oljkarskemu društvu, ki je najbolj usposobljeno za to. Medsebojno se podpiramo. In razmišljajo tudi o skupnem nastopu, saj sta vinarstvo in oljarstvo tesno povezana in pomenita zgodbo o teritoriju. Sicer pa društvo oljkarjev Brda, ki šteje 240 članov, dobro sodeluje tudi z Goriškim društvom. Pripravljajo ustanovitev skupine proizvajalcev. Cilje pojasnjuje predsednik briških oljkarjev Elizej Prinčič Cilj projekta je, da povežemo vse večje proizvajalce na Goriškem v enotno blagovno znamko ter dosežemo enotna pravila in enoten pristop na trgu. Trenutno pripravljajo proizvodni pravilnik, na podlagi katerega bodo tudi zaščitili blagovno znamko Uelje, da bo olje prepoznavno kjer koli na trgu. Ingrid Kašca Bucik, Radio Slovenija
|
positive
|
8,170
|
Druge izbire kot rešiti težave nimamo Najverjetneje bomo morali zaprositi za pomoč, vendar pa bi čez 10 let lahko spoznali, da je bila to najboljša možnost, meni direktor družbe Elementum Peter Slapšak. Slovenija ima veliko različnih težav, ki so se nabirale v preteklih 20 letih in jih nismo ustrezno reševali, zdaj pa druge izbire nimamo, je Slapšak povedal v intervjuju za STA. A to bo dolgotrajen in zahteven proces, je dodal. Na vprašanje, ali bo Slovenija morala zaprositi za finančno pomoč, je odgovoril Upam, da ne, vendar mislim, da druge možnosti ne bomo imeli. Morda bi bilo to bolje za državo in gospodarstvo, da se to čim prej razjasni. Za Slovence bi to sicer najverjetneje pomenilo nekakšen poraz, vendar pa bi čez 10 let lahko spoznali, da je bila to najboljša možnost. Pred nami je še nekaj težavnih let, če pa bomo pravično reševali težave, imamo pred sabo lepo prihodnost. Tihe gospodarske vojne Po njegovem mnenju ta trenutek po svetu poteka tudi veliko ekonomskih vojn. To so vojne za surovine, v katerih se kot orožje uporablja denar, da se z npr. podkupovanjem doseže zastavljene cilje, in to na globalni ravni . Opozoril je, da povpraševanje po plemenitih kovinah še vedno raste, a se njihova cena prek manipulacij ameriških zveznih rezerv in peščice velikih bank umetno znižuje, kar nakazuje, da je s finančnim sistemom nekaj narobe. Po mnenju analitika ekonomskega razvoja omenjene družbe Williama F. Engdahlda bi bila cena za unčo zlata pri okoli 10.000 dolarjih, če bi cena odražala realno povpraševanje in ponudbo. Vendar pa bi to sprožilo veliko paniko na finančnih trgih, vodilne ameriške banke bi bankrotirale, kriza pa bi bila veliko večja kot tista po propadu Lehman Brothersa leta 2008, je zatrdil. Kriza ali strah pred zmanjšano pomembnostjo dolarja? Glede usode evroobmočja Engdahld meni, da so ukrepi vlad gospodarske razmere le še poslabšali, zlasti v Grčiji. Grška kriza je eksplodirala v času, ko je bil dolar ogrožen, Kitajci pa so iskali alternativo zanj, najverjetneje prav v evru. Zahtevana obrestna mera na grške obveznice je naenkrat močno narasla, vendar ne zaradi realnih razmer, pač pa zaradi potez različnih skladov, ki so želeli spodkopati vrednost evra. Zaradi pritiska nekaterih vlagateljev je zato obrestna mera grških obveznic poskočila, strogi varčevalni ukrepi pa so krizo le še poglobili, je pojasnil. Slapšak pa je ob tem dodal, da se podobno lahko zgodi tudi Sloveniji. Bojim se, da se bo slovenski bančni sistem reševalo po ciprskem scenariju, predvsem zato, ker imamo večinski delež depozitov v slovenskih bankah prav Slovenci, zato takšen način reševanja bank ne bi opazneje prizadel tujih vlagateljev, je mrko napovedal. Meni, da bi bil za ljudi najlažji ukrep zmanjševanja vrednosti javnih dolgov devalvacija denarja in nadzorovana inflacija. Bilo bi težko za vse, vendar bi bilo to boljše kot nižanje plač in socialnih pravic, je še dejal.
|
neutral
|
8,171
|
Razkritje časopisa Finance Gospodarski minister Stanko Stepišnik je prek družbe Corda Orodjarna največji lastnik EMO Orodjarne, ki je prek razpisa ministrstva za gospodarstvo dobila 348 tisoč evrov. KPK za zdaj ne vidi težav. Kot poroča časopis Finance, je bil razpis objavljen še pred ministrovim nastopom funkcije. Ko je bil izbor podjetij, ki so dobila državne razvojne spodbude, končan, pa je Stanko Stepišnik že zasedal svoj položaj. Stepišnik Glejte bolj pozitivno Zatrdil je, da se je izločil iz vseh postopkov odločanja in nanje ni na nikakršen način vplival. Narobe pa bi bilo, če njegovo podjetje, ki redno kandidira na razpisih, naenkrat pri tem ne bi smelo sodelovati. Novinarje Financ je pozval, naj na zadevo gledajo bolj pozitivno , saj gre za razvojno podjetje, ki državi prek davkov veliko vrne. Težava je v interpretaciji zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, natančneje njegovem 35. členu. Zakon določa, da državni organi ne smejo poslovno sodelovati s subjekti, v katerih funkcionar prej omenjenega organa z več kot petimi odstotki sodeluje s kapitalom ali pri upravljanju. Vprašanje je, ali gre pri podelitvi državnih spodbud za poslovanje. Na komisiji za preprečevanje korupcije KPK so za časnik povedali, da zakon tovrstno poslovanje dopušča ob pogoju, da se je minister izločil iz vseh postopkov dodeljevanja konkretnih razvojnih sredstev. Ali se je minister dejansko izločil in s tem izognil nasprotju interesov, komisija v tej fazi še ne more oceniti, saj je bila z omenjenim primerom seznanjena danes iz medijev, so dejali in dodali, da iz pojasnil ministrstva za medije izhaja, da minister v postopku ni sodeloval. SDM Stepišnik naj odstopi V Slovenski demokratski mladini podmladku SDS-a Stepišnika pozivajo, naj nemudoma odstopi, sredstva, ki jih je pridobilo njegovo podjetje, pa naj vrne v proračun. Sami so prepričani, da je Stepišnik vplival na razpis, njegovo zanikanje pa označujejo kot sprenevedanje . Kot razlog za odstop navajajo še rezultate ministrovega dela, ki gospodarstvenike silijo v tujino ali k zmanjševanju obsega lastnega dela.
|
neutral
|
8,172
|
Predstavniki ministrstva za pravosodje znova s sindikati Predstavniki ministrstva za pravosodje se bodo po petkovem dogovoru na ESS-ju v ponedeljek na temo novele insolvenčnega zakona sešli s predstavniki sindikatov in OZS-ja. Sindikati si prizadevajo, da bi bile terjatve delavcev v insolvenčnih postopkih poplačane pred vsemi drugimi, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije OZS pa želi pojasnila glede sprememb za malo gospodarstvo. Kaj je bilo dogovorjeno? Na petkovi seji Ekonomsko-socialnega sveta ESS so se dogovorili, da se bodo predstavniki ministrstev za pravosodje in za delo sestali s predstavniki sindikatov. Ti so namreč opozorili na položaj delavcev v insolvenčnih postopkih in neplačilo njihovih terjatev, zavzemajo pa se za to, da bi bile terjatve delavcev poplačane pred vsemi drugimi, tudi pred zavarovanimi terjatvami. Vrstni red izplačil Med terjatvami se zdaj najprej poplačujejo zavarovane terjatve, nato pa nezavarovane, in sicer med temi po vrsti prednostne, navadne in podrejene terjatve ter korporacijske pravice delnice oz. poslovni deleži. Po sestanku s sindikati se bo pravosodno ministrstvo sestalo še s predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije OZS. Kot so dejali v petek, na OZS-ju želijo pojasnila glede načrtovanih sprememb, ki se nanašajo na malo gospodarstvo. Predlog zakona na vladi v sredo Predlog zakona - ki naj bi ga vlada potrdila v sredo - med drugim predvideva, da bi bilo mogoče poenostavljeno prisilno poravnavo voditi tudi za majhne družbe, medtem ko zdaj to velja le za samostojne podjetnike. Med pogoji pri navadnih postopkih prisilne poravnave pa bi se črtalo določilo, da morajo biti terjatve poplačane vsaj polovično v štirih letih, pri čemer bi morala prisilno poravnavo potrdili več kot polovica vseh upnikov. Preventivno finančno prestrukturiranje Večji del novosti v zakonu se sicer nanaša na velika in srednje velika podjetja. Tako je med drugim predvidena uvedba postopka preventivnega prestrukturiranja, v katerem bi se družba, ki ji grozi insolventnost, z bankami dogovorila o finančnem prestrukturiranju. Za sprejem sporazuma bi bilo potrebno soglasje imetnikov 75 odstotkov vseh finančnih terjatev. Posebna pravila za prisilno poravnavo Predvidena so tudi posebna pravila za prisilno poravnavo v teh družbah. In sicer bi med drugim lahko začetek postopka zahtevali tudi finančni upniki. Ti bi lahko tudi pripravili načrt finančnega prestrukturiranja dogovor bi lahko vključeval spremembe roka za plačilo in obrestnih mer in v določenih primerih zahtevali prevzem vodenja poslov.
|
neutral
|
8,173
|
Na vrhu lestvice že osmo leto zapored Singapur Slovenija se je na lestvici Svetovne banke o pogojih poslovanja uvrstila malce slabše kot lani, na 33. mesto med 189 državami na svetu. Raziskava Doing Business 2014, ki jo vsako leto izvede Svetovna banka, je pokazala, da je na prvem mestu, že osmo leto zapored, Singapur, nato pa mu sledita Hongkong in Nova Zelandija. Od četrtega mesta dalje so se uvrstile ZDA, Danska, Malezija, Južna Koreja, Gruzija, Norveška in Velika Britanija. Hitro rastoča Kitajska se je uvrstila šele na 96. mesto in v primerjavi z lani tako nazadovala za pet mest. Slovenija je lani zasedla 31. mesto, letos pa 33., uvrščena pa je tik za Nizozemsko, Švico, Avstrijo, Portugalsko in Ruando ter pred Čile, Izrael, Belgijo, Armenijo in Francijo. Največji napredek pri gradbenih dovoljenjih Največji napredek je Svetovna banka pri Sloveniji opazila na področju izdaje gradbenih dovoljenj, kjer je država olajšala njihovo izdajo z manj strogimi projektnimi pogoji glede vode in kanalizacije. Država je razrahljala tudi pogoje za zaposlovanje, spremenila odpovedne roke in določila o odpravninah za odpoved iz poslovnih razlogov ter zvišala minimalno plačo. Slovenija se je na 10 podpodročjih, ki sestavljajo skupno uvrstitev države, znova najvišje uvrstila pri zaščiti vlagateljev. Na tem področju je bila najboljša tudi v preteklih letih in tako kot lani ostala na 14. mestu. Pri zagotavljanju električne energije je ostala na enakem mestu kot lani, in sicer na 32. mestu, pri ustanavljanju podjetij pa je nazadovala za pet mest na 38. mesto. Najslabša uvrstitev pri pridobivanju posojil Skok je Slovenija naredila na področju plačevanju davkov, kjer je pridobila pet mest in pristala na 54. mestu. Daleč najslabše se je odrezala na področju pridobivanja posojil, kjer je po lanskem padcu izgubila še štiri mesta in med podpodročji zasedla najnižje mesto na lestvici, to je 109. mesto. Pri odpravljanju insolventnosti je Slovenija ostala na 41. mestu, pri čezmejnem trgovanju je izgubila dve mesti in se uvrstila na 48. mesto. Pri uveljavljanju pogodb je pridobila štiri mesta in zasedla 52. mesto, pri registraciji lastnine pa je padla za tri mesta na 83. mesto. Pri ravnanju z gradbenimi dovoljenji se je Slovenija uvrstila na 59. mesto.
|
negative
|
8,174
|
Očitno se ne počutijo lagodno na položajih Vodstvo NLB-ja o odločitvah in ukrepih, denimo o odpuščanjih, obvešča medije in s tem javnost vse pogosteje zvečer. Strokovnjak za odnose z javnostmi vidi v taki praksi skrivaštvo in za državno banko neprimeren način obveščanja. Nadzorniki Nove Ljubljanske banke so ta teden imeli sejo in na njej odločili, da razlogov za odpoklic predsednika uprave banke Janka Medje ali za menjavo predsednika nadzornega sveta Franceta Arharja v tem trenutku, glede na znana dejstva o nedavni kriminalistični preiskav, ni. To so iz banke sporočili pozno zvečer. Datuma sej ne bodo sporočali V banko je država samo z dokapitalizacijami nekaj letih vložila več kot 600 državnih, naših milijonov. Banka izstopa z visokimi stroški za kadrovsko agencijo. Nazadnje celo s kriminalistično preiskavo vodilnih. Interes javnosti je velik. France Arhar, predsednik njenega nadzornega sveta, ki je ta teden znova odločal o usodi vodilnega Janka Medje, nam je vprašanje, kdaj se sploh sestanejo, odgovoril, da datuma prihodnjih sej ne bodo sporočali javnosti. Da naj se obrnemo na banko, od koder odziva tudi ni bilo. Tak odgovor je najmanj nevljuden in neprimeren za javno delniško družbo in mimogrede bo spet sanirana za davkoplačevalskim denarjem in ima veliko komitentov v Sloveniji, pravi Dejan Verčič iz Fakultete za družbene vede v Ljubljani Očitno se ne počutijo lagodno na položajih Banka nikoli ni slovela po zgovornih vodstvenih kadrih, ki bi razumeli položaj, v katerem je banka, poslovne skrivnosti so bile ljub izgovor. Tačas pa njihova sporočila prihajajo vse pozneje, proti večeru, ko je rok za objavo v medijih že mnogokrat minil. Gre za skrivaštvo, očitno se sami ne počutijo lagodno na položajih, na katerih so. Nova Ljubljanska banka bi moral bistveno okrepiti službo za odnose z javnostmi, opozarja Verčič. V svetu v krizi še več obveščanja Eden od odgovorov na krizo v podjetjih po svetu je bil, pravi Verčič, tudi povečano obveščanje in pojasnjevanje odločitev. To manjka v državnih podjetjih pri nas nasploh Zdi se mi, da se večina podjetij v državi lasti predvsem boji politikov. Ti politiki imajo edini kanal, mi vsi drugi pa smo v vlogi denarnic, ki bodo lahko te zadeve odplačevale, in naj se nas niče ne tiče, kar počnejo. Za sanacijo banko so šle milijarde, ne milijoni. Država se je za to že zadolžila in se še bo. Lidija Pak, Prvi dnevnik
|
negative
|
8,175
|
Škoda še ni natančno ocenjena Cinkarna Celje bo zagnala del proizvodnje v obratu, kjer se je v petek zgodila delovna nesreča. Hkrati bodo začeli obnavljati poškodovani del obrata in skušali ugotoviti natančnejši vzrok za nesrečo. Nesreča se je zgodila v obratu, kjer proizvajajo titanov dioksid, in sicer pri procesu razklapljanja in raztapljanja titanove rude v razklopnem stolpu, visokem približno 12 metrov. Poškodovani so bili trije delavci. Dva so prepeljali v celjsko bolnišnico, enega pa v ljubljanski klinični center. Po poročanju medijev naj bi enega iz celjske bolnišnice že odpustili v domačo oskrbo, drugi je ostal, a dobro okreva. Delavec, ki so ga po nesreči zaradi hudih poškodb prepeljali v ljubljanski univerzitetni klinični center, je bil še v nedeljo v umetni komi. Nadzorniki so pred nesrečo opazili, da kemijski proces v stolpu ni potekal kot običajno, zato so odprli odprtino na pokrovu stolpa. Pri tem je odjeknila eksplozija. Vroča tekočina je poškodovala dva delavca, enega pa je po navedbah policije najverjetneje poškodoval del trdne snovi, ki je ob eksploziji priletel iz stolpa. Višina gmotne škode, ki je nastala ob eksploziji, še ni natančno ocenjena, tehnična direktorica Cinkarne Celje Nikolaja Podgoršek Selič pa je povedala, da izpustov oz. vpliva na okolje ni bilo. Vzrok nesreče pa naj bi bila najverjetneje okvara na opremi.
|
negative
|
8,176
|
Banka z dobičkom pred rezervacijami Skupina NLB je v prvih devetih mesecih letos ustvarila 293,5 milijona evrov izgube po davkih. Dobiček pred rezervacijami je znašal 51 milijonov evrov. Doseženi dobiček največjo slovensko bančno skupino tako navdaja z upanjem, da bo banki po večletnem padanju kmalu uspelo doseči stabilizacijo rednega mesečnega rezultata pred rezervacijami in izrednimi dogodki , so sporočili. Temu navkljub bodo bremena preteklosti še naprej močno vplivala na končne poslovne rezultate. Zaradi slabih posojil, ki v največji meri izvirajo izpred leta 2009, so morali samo v tretjem četrtletju oslabiti za 344,9 milijona evrov naložb. Ker je NLB letos uvedel bolj konservativno metodologijo knjiženja obrestnih prihodkov, so se neto obrestni prihodki v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšali za 35 odstotkov. Redni neobrestni prihodki so primerljivi z lanskimi, z izjemo lanskega visokega enkratnega pozitivnega učinka, ko so predčasno odkupili izdane kapitalske instrumente z diskontom. Nižji stroški kažejo učinke Stroški so se v prvih devetih mesecih v primerjavi z istim obdobjem lani na ravni banke znižali za sedem odstotkov, na ravni skupine pa za 11 odstotkov. Stroški dela so bili nižji za 13 odstotkov, na ravni individualnih pogodb pa za več kot 19 odstotkov, so navedli. Bilančna vsota banke je konec septembra dosegla 10,87 milijarde evrov, na ravni skupine pa 13,66 milijarde evrov oz. pet odstotkov manj kot pred letom dni. Do konca leta banka namerava število zaposlenih oklestiti za 228 na vseh ravneh, tudi vodstveni. Cilj je, da bi NLB do konca leta 2014 imel predvidoma okrog 20 odstotkov manj zaposlenih kot ob koncu leta 2012. S prostorsko optimizacijo pa naj bi v prihodnjih letih prihranili več kot milijon evrov.
|
neutral
|
8,177
|
Bonitetna ocena Slovenije Sanacija slovenskih bank bo državo stala 13 odstotkov BDP-ja, a v Fitchu verjamejo, da bo Sloveniji uspelo pokriti te potrebe, zato so bonitetno oceno ohranili na BBB+. Ker se je kakovost sredstev poslabšala še bolj od predvidevanj, so se stroški dokapitalizacije slovenskega bančnega sektorja povzpeli na okoli 4,6 milijarde evrov ali okoli 13 odstotkov BDP-ja, sodeč po revidiranih ocenah Fitch Ratings, so zapisali na spletni strani Fitcha. Zato so Sloveniji sicer ohranili ceno BBB+, a so zraven primaknili še negativne obete. Agencija je tako dvignila ocene stroškov za 1,8 milijarde evrov glede na letošnji april, a se ti nanašajo le na domače banke in ne na banke v lasti tujih matic. V agenciji menijo, da se bo pokazalo, da je obseg slabih posojil precej večji v prvih šestih mesecih leta se je v NLB-ju, NKBM-ju in Abanki povečal za 11 odstotkov, kot se je sprva domnevalo. Posledično bo tudi slovenski BDP še naprej upadel. Slaba banka bi lahko olajšala kapitalske tegobe Letos bo manjši za 2,4 odstotka, leta 2014 pa še za 0,4 odstotka. To bo zadolženost gospodarstva potisnilo na 140 odstotkov BDP-ja, od 30 do 50 odstotkov bančnih posojil v analiziranih bankah pa bo postalo slabih. Ob tem ocenjujejo, da bi bankam potrebe po svežem kapitalu lahko olajšal tudi prenos slabih terjatev na slabo banko, in sicer za vsaj 170 milijonov evrov. Kljub temu v Fitchu verjamejo, da bo Sloveniji uspelo prenesti stroške dokapitalizacije, javni dolg pa naj bi ostal obvladljiv. Negativni obeti pa se nanašajo na negotove stroške in časovni razpored čiščenja bančnih bilanc. Kljub ohranjanju bonitetne ocene države pa se to ne odraža na boljši oceni treh slovenskih največjih bank, ki tako še vedno ostajajo v špekulativnem območju, in sicer NLB ter NKBM z oceno ccc in Abanka z oceno cc.
|
negative
|
8,178
|
Upravljanje državnih naložb Finančni minister Uroš Čufer se bo o Slovenskem državnem holdingu očitno težko uskladil s predstavniki sindikatov. Pomislekov imajo precej, nad novelo pa visita še referendumski grožnji. V petek pozno popoldne se je sešla posebna skupina Ekonomsko-socialnega sveta ESS za uskladitev predloga novele zakona o Slovenskem državnem holdingu SDH. Poleg predstavnikov sindikatov in Zveze društev upokojencev Slovenije Zdus se je je udeležil tudi minister Čufer. Po besedah Lada Rožiča iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so sindikati znova opozorili, da jih skrbi morebitna totalna razprodaja premoženja . Sindikaliste skrbi tudi predvidena sestava nadzornega sveta SDH-ja, saj bi vseh pet kandidatov predlagala vlada na predlog ministrstva za finance. Sindikati pa vztrajajo, da bi morali pri nadzoru sodelovati tudi predstavniki delavcev. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je ob tem pojasnil, da se je pojavil še predlog o ustanovitvi posebnega svetovalnega telesa, ki bi prevajalo poglede upokojencev, javnih uslužbencev in zaposlenih v državnih podjetjih na upravljanje državnega premoženja. Sporna točka - Kad A s tem spornih vprašanj ni konec. Med njimi je še pripojitev Kada - ki za usklajevanje pokojnin zagotavlja 50 milijonov evrov letno - k SDH-ju. Za DeSUS in Zdus je to sprejemljivo, če se bo v SDH-ju ves denar, namenjen za pokojnine, evidentiral in vodil ločeno. Erjavec se malo heca. Največji hec je, da se upokojenci pogovarjajo tudi o aktivnih zavarovancih, ki bodo šli nekoč v pokoj, in menijo, da je to premoženje samo njihovo. Mi pa to polnimo in tu je hudič, pa je bil kritičen Rožič, ki vztraja, da mora Kad ostati samostojna pravna oseba. Sporen se mu zdi tudi predviden prenos 35-odstotnega deleža v Zavarovalnici Triglav z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Zpiz na holding. Poudaril je, da so prenos dela lastništva v zavarovalnici na Zpiz ljudje izglasovali na referendumu in se s tem tepta referendumska volja ljudi. Napovedana dva referenduma, novela ni še niti v DZ-ju Poleg tega je kamen spotike še vedno Modra zavarovalnica, ki upravlja dodatno pokojninsko zavarovanje javnih uslužbencev. Po Štrukljevih besedah je načrt, da se ji ukine status strateške naložbe države, nesprejemljiv. Za to so se pripravljeni boriti tudi prek naknadnega zakonodajnega referenduma, je dodal. To pa ni edina referendumska grožnja predlagani noveli. Če namreč pred njenim sprejemom ne bo določeno, katero premoženje je strateško in katero ne oz. če kot strateško ne bo določeno premoženje, vezano na energetiko, referendum napoveduje tudi Rožič. Pri nas je jeza velika in tako močna organizacija smo, da smo sposobni 10.000 podpisov zbrati v 24 urah, je zatrdil. Predstavnikov delodajalcev, ki pomislekov zoper zakon nimajo, na sestanku ni bilo. V preteklosti so že poudarili, da jim je najpomembnejše dejstvo, da bo državno premoženje dobro upravljano.
|
neutral
|
8,179
|
Prvi val privatizacije Privatizacija podjetij prek pooblaščenih investicijskih družb, nepregledne pripojitve podjetij, sumljive poslovne odločitve, neodzivnost sodišč ... Vse to je nekaterim ljudem v Sloveniji omogočilo, da so obogateli. Darko Horvat in Igor Lah sta še vedno na seznamih najbogatejših Slovencev. Oba imata denar naložen v davčnih oazah, obsojen, a še to le pogojno na pol leta, je bil Igor Lah. Igor Lah, na lestvici najbogatejših Slovencev še vedno na šestem mestu, je do premoženja prišel v devetdesetih letih preteklega stoletja kot upravljavec skladov Kompas. Prek številnih nepreglednih pripojitev, združitev in izbrisov je nato denar prenašal na verigo prepletenih podjetij v davčne oaze. Kolega s časopisa Dnevnik je na Cipru iz poslovnega registra razkril, da je tja v zadnjih letih nakazal za 180 milijonov evrov kapitala. Prek podjetja Ceeref je lastnik številnih nepremičnin, tudi stolpnice TR3 v Ljubljani in hrastniške steklarne, ki jo prodaja. Durs sicer nadzoruje pretok denarja vendar konkretnih korakov ne razkriva. Specializirano državno tožilstvo preiskuje domnevne nepravilnosti v družbi Liko Vrhnika, ki je zdaj v prisilni poravnavi. Sicer pa je bil do zdaj pravnomočno obsojen le enkrat, in sicer pred dvema letoma. V postopku, ki se je vlekel 15 let, mu je sodišče izreklo pol leta pogojne zaporne kazni zaradi okoriščanja s pidovskim denarjem.
|
negative
|
8,180
|
Dovoljenje najprej izdano, nato potrjeno, nazadnje preklicano Papir servis je zaprl svoj obrat v Vevčah. Brez dela je tako ostalo 172 delavcev - 58 zaposlenih za določen čas in 114 zaposlenih za nedoločen čas, od teh je 30 odstotkov težko zaposljivih invalidov. Podjetje je pred kratkim namreč izgubilo okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje v Vevčah, nad izgubo so še vedno presenečeni, hkrati pa zaskrbljeni nad usodo 768 zaposlenih v družbi. Odločitev upravnega sodišča, ki je razveljavilo dovoljenje, pomeni velik šok za podjetje in hude finančno-socialne posledice tako za zaposlene v obratu v Vevčah kot za celotno družbo, pojasnjujejo. Direktor Janez Mlakar pravi, da je usoda podjetja in zaposlenih zdaj v rokah države. Ena izmed možnosti je po njegovem mnenju v rokah Mestne občine Ljubljana. To je pospešena ureditev obljubljene selitve podjetja na novo lokacijo na Barju, ki bi Papir servisu omogočila stabilnejšo in dolgoročnejšo rešitev. In seveda obstaja še druga možnost - da Papir servis od države in pristojnih terja odgovornost za nastalo nepopravljivo škodo, dodaja Mlakar. Krajani Vevč s preklicem dovoljenja zadovoljni Predstavniki Državljanske pobude Vevče, ki sodelujejo z drugimi civilnimi družbami v četrtni skupnosti Polje, ribiško družino Vevče, mednarodno okoljevarstveno organizacijo Alpe Adria Green in krajani, pa so s sodbo upravnega sodišča zelo zadovoljni. Dodali so, da sodba upravnega sodišča nikakor ne pomeni zaprtja Papirja servisa v Vevčah, če bo ta deloval po slovenski zakonodaji in standardih EU-ja, saj bo na podlagi dejstev Agencije RS za okolje Arso odločal, ali ta objekt z uporabo spremenljive tehnologije sodi v ta prostor ali ne . Dovoljenje izdano, potrjeno, preklicano Arso je družbi februarja izdal okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov v pokriti hali, v katerem je določil pogoje za zagotavljanje varnosti in zdravja ljudi in okolja. Na dovoljenje so prejeli več pritožb, o njih je odločalo ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ki je dovoljenje maja letos potrdilo. Krajani Vevč so nato prek organizacije Alpe Adria Green sprožili upravni spor, v katerem je upravno sodišče odpravilo okoljevarstveno soglasje, ki Papirju servisu v obratu v Vevčah dovoljuje predelavo odpadkov, in zadevo vrnilo Arsu v ponovno odločanje.
|
negative
|
8,181
|
Poslovanje v prvih treh četrtletjih Skupina Mercator je v devetmesečju ustvarila dobri dve milijardi evrov čistih prihodkov iz prodaje ter ustvarila 17,6 milijona evrov izgube. Prihodki iz prodaje so bili pri dobrih dveh milijardah evrov za 3,6 odstotka manjši kot v istem obdobju lani, so sporočili iz podjetja. Manjši prihodki so predvsem posledica slabše prodaje tekstilnih in tehničnih izdelkov ter manjših prihodkov v Sloveniji in na Hrvaškem. Prihodki so se zmanjšali tudi zaradi prestrukturiranja podjetja izstop z albanskega in bolgarskega trga, zapiranje neučinkovitih prodajnih enot in zmanjševanje prodajnih površin. Po besedah podjetja uspešno poteka tudi proces zmanjševanja stroškov, saj so prihranki v vrednosti 27,4 milijona evrov v prvih devetih mesecih leta presegli celoletne prihranke, načrtovane za leto 2013. Največ so prihranili pri materialnih stroških in stroških storitev. Skupina je v tem času zmanjšala tudi svojo zadolženost za 29,7 milijona evrov, na 994,3 milijona evrov. V omenjenem obdobju je skupina poslovala s 17,6 milijona evrov izgube, ki je manjša od izgube, ustvarjene v primerljivem obdobju lani. Od tega so v tretjem četrtletju ustvarili 2,4 milijona evrov izgube.
|
negative
|
8,182
|
Močna burja ovira promet Elektro Primorska ocenjuje, da je močna burja povzročila vsaj za 316.000 evrov škode, vendar bodo končne številke višje. Distribucijsko omrežje je bilo zaradi močnega vetra poškodovano na 121 mestih. Prizadetih je bilo 14.300 metrov daljnovodov, 9.600 metrov nizkonapetostnega omrežja in porušenih 165 drogov. V zadnjih dveh dneh je bilo v pregledovanje distribucijskega omrežja, odkrivanje napak, odstranjevanje podrtega drevja in sanacijo nastalih razmer vključenih 150 delavcev Elektro Primorske in njihovih pogodbenih partnerjev, ki so opravili več kot 3.500 ur dela v zahtevnih vremenskih pogojih na težko dostopnih terenih. Poškodbe na omrežju so sicer samo začasno sanirane, do zime pa jih bodo morali dokončno odpraviti, da ne bi nastale nove poškodbe. V noči na sredo je bil sicer znova prekinjen daljnovod med Kobaridom in Bovcem pri Srpenici, zato so na tem območju vzpostavili otočno obratovanje Bovškega iz Soških elektrarn. Napaka je bila odpravljena v dopoldanskih urah. Delavci Elektra Primorske pa se še vedno trudijo, da bi odkrili napako na daljnovodu za napajanje smučišča Kanin in tamkajšnjega televizijskega stolpa. Do vzpostavitve ponovnega obratovanja tega daljnovoda bo zato moteno oddajanje televizijskega signala na Bovškem. Prav tako še niso zagotovili napajanja dveh baznih postaj mobilne telefonije na ilirskobistriškem območju. Močna burja ovira promet Močna burja tudi danes povzroča preglavice predvsem v prometu, saj posamezni sunki presegajo 100 kilometrov na uro. Na hitri cesti med razcepom Nanos in Ajdovščino ter na regionalni cesti Ajdovščina-Podnanos je zato prepovedan promet za vsa vozila s ponjavami in hladilnike.
|
neutral
|
8,183
|
Fed bo verjetno šele spomladi umaknil del spodbud Na finančnih trgih je v zadnjem tednu glavna vloga pripadla Janet Yellen, ki bo januarja postala predsednica Feda. Očitno je, tako kot zdajšnji guverner Ben Bernanke, naklonjena ohlapni denarni politiki. V zaslišanju pred senatnim odborom za bančništvo je poudarila, da si je ameriško gospodarstvo opomoglo, vendar je še daleč od dobre kondicije. Skrbi predvsem visoka brezposelnost, zato bodo še naprej potrebne spodbude v obliki kvantitativnega sproščanja. Kdaj bi po njenem mnenju moral Fed znižati znesek, ki ga mesečno namenja odkupovanju obveznic 85 milijard dolarjev, ni povedala, rekla je le, da je nevarno to storiti prehitro. Na vprašanje, ali so delniški trgi že previsoko, je odgovorila, da o borznem mehurčku še ne moremo govoriti. Dow Jones napada mejo 16 tisoč V petek se je Dow Jones povsem približal meji 16 tisoč točk, rekordno vrednost pa je dosegel tudi širši indeks S & P 500, ki je zdaj tik pod 1.800 točkami. Tehnološki indeks Nasdaq je le 15 točk oddaljen od meje 4.000 točk, kjer ni bil od septembra 2000, takoj po zlomu delnic tehnoloških podjetij. Bikovsko naravnani vlagatelji verjamejo, da gredo lahko indeksi še navzgor, saj se bodo želeli zabavi pridružiti tudi tisti, ki so do zdaj le opazovali rast, medtem ko medvedi pravijo, da je čas za popravek, ki se bo začel v trenutku, ko bo Fed začel zaostrovati denarno politiko. To se lahko zgodi že decembra, čeprav je verjetneje, da bo Fed počakal na pomlad. Minimalna rast BDP-ja v evrskem območju Tudi evropske borze so v preteklem tednu pridobivale. Izjema je bil le London, kjer je indeks FTSE 100 v petih dnevih izgubil 0,22 odstotka. Pariški CAC40 se je zvišal za 0,75 odstotka, frankfurtski DAX30 pa za odstotek. Evrsko območje je imelo v tretjem četrtletju minimalno 0,1-odstotno gospodarsko rast, v primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem pa je bil obseg gospodarske dejavnosti nižji za 0,4 odstotka. V Franciji in Italiji je BDP v obdobju od 1. julija do 30. septembra v primerjavi z drugim letošnjem četrtletjem zdrsnil za 0,1 odstotka, v Nemčiji pa je bila na četrtletni ravni gospodarska rast 0,3-odstotna. Močan evro ogroža dobičke nemških podjetij Član sveta Evropske centralne banke Ewald Nowotny je v torek opozoril, da je v evrskem območju nevarnost stagnacija, in ne inflacija, zato je ECB pripravljen, da ključno obrestno mero po zgledu Feda zniža na ničelno raven. To bi podjetjem še olajšalo zadolževanje in vplivalo tudi na nižjo vrednost evra. Svetovalna družba Ernst & Young je v sveži študiji ugotovila, da je nepričakovano močan evro v tretjem četrtletju močno vplival na prihodke in dobičke nemških podjetij. Dobiček iz poslovanja podjetij, ki kotirajo na borzi v Frankfurtu, se je predvsem na ta račun znižal za sedem odstotkov. Dow Jones ZDA15.961 točk Nasdaq ZDA3.985 DAX30 Frankfurt9.078 Nikkei Tokio15.165 10-letne slov. obvezn.donos 5,88 10-letne am. obvezn.donos 2,71 EUR/USD1,3498 USD/JPY100,2 EUR/CHF1,2346 Nafta brent108,37 USD Zlato1.290 USD Euribor, 6-mesečni0,318 % Kitajska največji kupec zlata Cena zlata je bila v petek zvečer takšna, kot teden prej. V torek je bilo treba za zlato unčo plačati le 1.260 dolarjev, nato pa se cena v četrtek zaradi pričakovanj, da bo Fed še nekaj mesecev vodil ultraohlapno denarno politiko, povzpela nad 1.290 dolarjev. Največji kupec zlata na svetu je postala Kitajska, ki je prehitela Indijo, kjer se je povpraševanje znižalo tudi zaradi višjih uvoznih dajatev. Kitajska je letos kupila že 798 ton zlata na koncu leta naj bi bila številka tisoč ton, Indija 715. Telekom bi bil lahko prevzet po 150 evrov za delnico Indeks SBI TOP se je med četrtkovim trgovanjem prvič po februarju povzpel nad 650 točk, teden pa končal pri 645 točkah, kar pomeni 1,15-odstotno tedensko rast. Tečaj Telekoma, s katerimi je bilo največ za 1,26 milijona evrov prometa, je poskočil za skoraj sedem odstotkov, saj vlagatelji verjamejo, da bo država prodala svoj delež v Telekomu. Prevzemna cena bi lahko dosegla 150 evrov za delnico. Nakup pri trenutni tržni ceni se mi zdi špekulativno, saj bi v primeru, da prodaje ne bo, verjetno tečaj padel vsaj na 100 evrov ali niže, je povedala Alenka Eržen iz GBD-ja. Letrika tik pred prodajo Delnice Mercatorja so glede na prejšnji petek izgubile 3,61 odstotka in so spet pri 80 evrih. Še več, skoraj šest odstotkov, je padlo Gorenje, ki je objavo četrtletnih poslovnih rezultatov preložil na naslednji teden. V standardni kotaciji so se delnice Letrike nekdanje Iskre Avtolektrike podražile za 20 odstotkov. Sod naj bi pisanju četrtkovega Dela v imenu konzorcija prodajalcev, v katerem sta med drugimi Modra zavarovalnica in NLB, še ta teden v poslovnem časniku Financial Times objavil razpis za prodajo družbe. Največji lastniški delež, 17 odstotkov, ima sicer Kolektor Group.
|
neutral
|
8,184
|
Časnik navaja, da je Slovenijo pokopalo slabo korporativno upravljanje Britanski časnik Financial Times je pod drobnogled vzel stanje v Sloveniji, ki je postala laboratorij za eksperiment prestrukturiranja dolgov v evroobmočju. Kljub načrtom in zagotovilom predsednice vlade, da se bo Slovenija rešila sama, pa se avtor članka sprašuje, ali bo Sloveniji sploh uspelo pokriti gromozansko bančno luknjo. To bodo krpali tudi imetniki podrejenih obveznic, ki bodo imeli 500 milijonov izgube, kar pa še zdaleč ne bo dovolj za pokritje. Med imetniki, ki bodo na izgubi, je tudi večkrat odlikovan metalec kladiva Primož Kozmus, ki je za Financial Times dejal Če je to moja donacija Sloveniji in če bo to pomagalo, potem je v redu. Nisem pa prepričan, da bo. Kozmus je namreč kupil za 100 tisoč evrov podrejenih bančnih obveznic, ko so banke radodarno delile posojila. Če je bil za Grčijo usoden javni sektor, za Španijo nepremičnine, je Slovenijo pokopal tovariški kapitalizem s slabim korporativnim upravljanjem in omrežjem politično povezanih skupin, poroča FT. Država, ki je še do pred kratkim veljala za zgled tranzicije, se je gospodarsko že prestrukturirala po obliki, toda nomenklatura je ostala, pri tem pa so iz bank v državni lasti tekla posojila. Banke imajo za 7,8 milijarde evrov slabih posojil, pri tem pa je le pet odstotkov tega dolg gospodinjstev. To kaže na razsežnost slabega korporativnega upravljanja. Samo v NLB-ju so približno štirje od desetih evrov del slabih posojil. Po oceni agencije Fitch Sloveniji manjka 4,6 milijarde evrov sistemskega kapitala. Vlada je sicer dala na stran 1,2 milijarde javnih sredstev, uporabi pa lahko tudi del 3,6 milijarde evrov vrednih gotovinskih depozitov. Veliko manevrskega prostora pa vlada nima, zato se časnik sprašuje, ali bo Sloveniji uspelo težave rešiti brez pomoči tujega kapitala.
|
neutral
|
8,185
|
Poslovno devetmesečje Skupina Žito je v prvih devetih mesecih letos prodala za 79,87 milijona evrov, družba pa za 74,6 milijona evrov izdelkov in storitev, kar je malenkost nad rezultatom v istem obdobju lani. Medtem ko sta imeli lani v tem obdobju skupina in matična družba izgubo 566.000 oz. 315.000 evrov, je skupina v letošnjih devetih mesecih ustvarila dober milijon, družba pa 1,14 milijona evrov čistega dobička, so sporočili iz družbe. Prodaja skupine je bila od januarja do septembra večja za 0,8 odstotka, matične družbe pa za dva odstotka. Prodaja je v letošnjih prvih devetih mesecih zrasla v stebrih kruh in sodobna kuhinja, medtem ko je prodaja v slaščičarskem delu in mlinarstvu upadla. Glavnino prihodka je še vedno predstavljal domači trg, na katerem je prodaja upadla za 0,6 odstotka. Na tujih trgih, kjer Žito ustvari skoraj 17 odstotkov prihodkov, so zaznali 2,1-odstotno rast. Ta je predvsem posledica povečane prodaje svežih in trajnih pekovskih izdelkov na trge EU-ja. Rast bi bila še višja, so poudarili, če ne bi nemški kupec Hitschler zmanjšal odjema bombonov in žvečilne gume. Že dalj časa se soočamo z negativnimi gospodarskimi trendi, visokimi cenami ključnih surovin na nabavnih trgih, padanjem kupne moči ter kreditnim krčem. Kljub temu smo presegli načrtovani čisti dobiček in presegli vse zadane cilje, je rezultate pospremil predsednik uprave Janez Bojc.
|
positive
|
8,186
|
NEK je ravno ponoči začel znova obratovati s polno močjo Ravno ko bi morala po enem mesecu in pol remonta jedrska elektrarna Krško znova doseči polno obratovalno moč, se je ob 4.51 samodejno ustavil reaktor. Zaustavitev je povzročilo neustrezno delovanje novega merilnega sistema. Kot so pojasnili v elektrarni, pa ni kratkotrajna zaustavitev elektrarne v nobenem primeru povezana z njenim stanjem. Šlo naj bi le za neustrezno odzivanje elektronike. Jedrska elektrarna je sicer pripravljena za vrnitev v omrežje, njeni strokovnjaki pa izvajajo diagnostiko in motnjo odpravljajo. NEK so sicer po končanem remontu v torek vključili v elektroenergetsko omrežje. Postopoma je dvigoval svojo moč, ko je stabilno obratoval z 90-odstotno močjo, pa se je samodejno zaustavil. Vzrok za to je bilo neustrezno odzivanje elektronike zaščitnega sklopa reaktorja, in sicer tistega, ki je povezan z novo vgrajenim sistemom za merjenje temperature reaktorskega hladila. Do proženja ene izmed reaktorskih zaščit je prišlo zaradi elektronske ali električne kratkotrajne motnje v elektronskem tokokrogu zaščite, je pojasnil predsednik uprave NEK-a Stane Rožman. Ko bodo omenjeno diagnostiko opravili in zagotovili, da se ne bo več pojavljala, bodo elektrarno predvidoma do začetka novega tedna vrnili v elektroenergetsko omrežje, je še napovedal. Zamenjava sistema meritve temperature reaktorskega hladila je ena izmed tridesetih modifikacij, ki so jih izvedli med letošnjim remontom. Po Rožmanovih besedah gre za popolnoma nov merilni sistem nadzora in proženja reaktorske zaščite in ne za kakšno dotrajano opremo. Da se pri vračanju jedrske elektrarne na polno moč, ki je sicer potekalo tekoče in brez težav, dogajajo taki zapleti, ni običajno. Težave se lahko pojavijo le pri novih in kompleksnih sistemih, je pristavil. Pri tem je Rožman opozoril predvsem na drobne nejasnosti pri uvajanju novih sistemov, kot so njihova pravilna nastavitev, slab stik, elektronska napaka in podobno. Nekaj, na kar so sicer bili pozorni, a se jim je kljub temu prikradlo, je ocenil. Kot zagotavljajo v NEK-u, trenutno poteka natančno ugotavljanje in odpravljanje vzroka omenjene motnje. Uprava za jedrsko varnost Osebje ukrepalo ustrezno O dogodku so v NEK-u obvestili tudi Upravo RS za jedrsko varnost, od koder so sporočili, da so vsi tehnološki varnostni sistemi pravilno delovali in da je osebje elektrarne ustrezno ukrepalo. Po dosedanjih podatkih ni bilo nobenih vplivov na okolje. Na Upravi za jedrsko varnost spremljajo razvoj dogodkov in bodo javnost sproti obveščali, če in ko bo treba. Jeklene palice za krepitev poškodovanih elementov Med remontom so na rob gorivnega elementa namestili jeklene palice in s tem okrepili štiri elemente, ki so nameščeni na izpostavljenih mestih, na katerih so odkrili poškodbe zaradi prečnih tokov. Na področju tehnološke nadgradnje so izvedli okvirno 30 modifikacij, ki bodo zagotovile višjo raven jedrske varnosti in zmanjšale tveganja v prihodnje. Med njimi je gradnja redundantnega 400-kilovoltnega transformatorskega polja, zamenjava glavnega transformatorja, zamenjava sistema meritve temperature reaktorskega hladila in posodobitev izolacijskih ventilov glavnih parovodov. Hkrati so uspešno dokončali projekt razbremenilnega sistema zadrževalnega hrama in pasivni sistem vezave vodika v zadrževalnem hramu iz programa nadgradnje varnosti, so v torek pojasnjevali v Krškem.
|
neutral
|
8,187
|
Najbogatejši v davčno blagajno prispevajo dobrih 80 odstotkov Švicarji so na referendumu zavrnili omejitev najvišjih menedžerskih plač na največ 12-krat višji znesek od najnižje plače v podjetju. Predstavniki združenj delodajalcev so izid že pozdravili. Švicarsko gospodarstvo je namreč v kampanjo proti pobudi vložilo kar milijon švicarskih frankov in svarilo, da bi takšna omejitev prinesla zmanjšanje števila delovnih mest, poleg tega pa Švica ne bi bila več zanimiva za tuja podjetja. V koncernu Nestle, ki ima sedež ob Ženevskem jezeru, direktor Paul Bulcke po navedbah gospodarske revije Bilanz na leto zasluži 12,6 milijona švicarskih frankov, kar je 238-krat več od najnižje plače v podjetju. V farmacevtskem koncernu Roche se ponašajo z razmerjem 1 261, pri izdelovalcu ur Swatch pa 1 137. Podatki švicarske davčne uprave sicer kažejo, da deset odstotkov najbogatejših Švicarjev v davčno blagajno prispeva kar dobrih 80 odstotkov. Poraz naj bi bil pričakovan Omejitev najvišjih plač je predlagala Pobuda 1 12 . Kot je razvidno že iz imena, so predlagali, da bi lahko bila v prihodnje najvišja plača v podjetju največ 12-krat višja od najnižje. Pobuda je brez težav zbrala 100.000 podpisov, potrebnih za razpis referenduma. A zmaga na današnjem referendumu se ji je izmaknila. Kot kažejo izidi, je proti predlogu glasovalo 65,3 odstotka volivcev, večina v vseh 26 švicarskih kantonov. Poraz je bil pričakovan, je pa pobuda vendarle sprožila živahno razpravo v Švici. Sledi referendum o uvedbi vsedržavne minimalne plače Predsednik švicarskega združenja delodajalcev Hanspeter Vogt je pozdravil odločitev svojih sodržavljanov in dejal, da je bil izid pričakovan, potem ko so podjetja ljudem natančno razložila, kakšne posledice bi imela omejitev plač za švicarsko gospodarstvo. David Roth, predsednik mladih socialistov, avtorjev pobude, je po drugi strani izrazil razočaranje nad izidom. Nasprotnikom pobude je očital, da so ga dosegli s kampanjo vzbujanja strahu pred domnevnimi gospodarskimi posledicami. Koordinator Pobude 1 12, socialdemokratski poslanec Cedric Wermuth, je dejal, da se kljub porazu pobude boj za plačno pravičnost nadaljuje, saj prihodnje leto sledi referendum o uvedbi vsedržavne minimalne plače. Proti zvišanju cene vinjete na 80 evrov Švicarji so sicer na današnjem referendumu glasovali tudi proti predlogu povišanja cene letne vinjete za osebne avtomobile za 150 odstotkov oziroma na 80 evrov, saj je predlog zavrnilo 60,5 odstotka volivcev. Kljub temu pa bo morala Švica poskrbeti za izgradnjo in modernizacijo avtocestne mreže, so opozorili pri konservativni Švicarski ljudski stranki. Proti davčnim olajšavam za družine Z 58,5 odstotka glasov so volivci zavrnili tudi predlog o uvedbi davčnih olajšav za družine, ki otrok ne pošiljajo v vrtec.
|
neutral
|
8,188
|
Odšel naj bi nazaj v Gorenje Nadzorni svet Soda se je na današnji redni seji seznanil s predlogom o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja predsednika uprave Tomaža Kuntariča, vendar pa se do predloga še ni opredelil. Javnost bo o tem obveščena takoj, ko bo nadzorni svet sprejel odločitev, so sporočili iz Slovenske odškodninske družbe. Mediji so sicer poročali, da naj bi Kuntarič s 1. januarjem odšel v Gorenje, kjer je bil zaposlen pred prevzemom vodenja Soda leta 2009. Sprva naj bi bilo sicer dogovorjeno, da Kuntarič ostane na čelu Soda do uveljavitve Slovenskega državnega holdinga SDH, do predčasnega odhoda pa naj bi prišlo zaradi odlašanja z ustanovitvijo holdinga. Nadzorni svet se je sicer seznanil tudi z informacijo o upravljanju kapitalskih naložb in s finančnim stanjem Soda in podal svoja pričakovanja glede aktivnega upravljanja družb s strani Soda glede skrbnosti in odgovornosti ravnanja družb v energetskem sektorju ter izrazil nujnost opredelitve sektorskih politik kot podlago za učinkovito upravljanje kapitalskih naložb.
|
neutral
|
8,189
|
Preiskave NLB-jeve preteklosti Guverner centralne banke Boštjan Jazbec je v odgovoru Vinku Gorenaku potrdil, da so predstavnikom NLB-ja pojasnili, da s posredovanjem podatkov v policijskih preiskavah ne kršijo tajnosti. Jazbec je v odgovoru Gorenaku - ta je na ministra Uroša Čuferja naslovil poslansko vprašanje - pojasnil, da je NLB Banko Slovenije pred časom seznanil s pomisleki njenih strokovnih služb glede posredovanja podatkov policiji zaradi določb zakona o bančništvu. Preberite si tudi NLB ne da kreditnih map, Gorenaka zanima, kaj bo storil Čufer Pristojni iz centralne banke so se na to temo nato s predstavniki NLB-ja tudi sešli in jim pojasnili, da v primerih, ko pristojni organi od njih zahtevajo podatke na podlagi drugih zakonov, NLB s posredovanjem podatkov ne krši zakona o bančništvu. Še zlasti pa mora banka v primerih, ko sama podaja kazenske ovadbe, priložiti vse ustrezne dokaze. Kmalu zatem so se sestali tudi s predstavniki policije in specializiranega državnega tožilstva, kjer so tudi njim pojasnili svoje razumevanje v zvezi s problematiko posredovanja zaupnih podatkov. Jazbec je ob tem dodal, da tudi zadnja dopolnitev zakona o bančništvu, ki jasneje določa izjeme pri dolžnosti varovanja zaupnih podatkov, če banka posreduje podatke pristojnim organom zaradi suma kaznivega dejanja, potrjuje njihova stališča, ki so jih posredovali tako NLB-ju kot tudi pristojnim organom. Omenjena dopolnitev prav tako za štirikrat podaljšuje zastaralni rok glede kazenske in odškodninske odgovornosti, povezane z opravljanjem funkcije člana uprave ali nadzornega sveta. Osem nevsebinskih ovadb Svet Banke Slovenije je danes namreč obravnaval odgovor guvernerja Boštjana Jazbeca na petkov poziv poslanca SDS-a Vinka Gorenaka, naj zaradi onemogočanja učinkovitega preiskovanja sumov kaznivih dejanj v zvezi s slabimi posojili ukrepa zoper NLB. Gorenak je Jazbeca v petek pozval, naj v okviru svojih zakonskih pristojnosti ukrene vse potrebno, da bo vodstvo NLB-ja odpravilo vse ovire ter policiji in tožilstvu nemudoma omogočilo takojšen dostop do vseh podatkov, ki so potrebni za učinkovito delo na področju preiskovanja sumov kaznivih dejanj, povezanih s slabimi krediti. Po Gorenakovih podatkih je banka do zdaj podala osem ovadb, ki so bile praviloma neprimerne za nadaljevanje preiskovanja, saj iz njih ni mogoče razbrati niti storilcev niti višine materialne škode, ki naj bi jo banka utrpela. Prav tako NLB ovadbam praviloma ne prilaga nobenega listinskega dokazila, listin pa ne izroča niti na poziv tožilstva ali policije. Banka NLB d. d. vztrajno zavrača zahteve po izročitvi kreditnih map in spremljajoče dokumentacije. Pri tem zastopa stališče, da bi z izročitvijo listin tožilstvu ali policiji brez odredbe sodišča prekršila določbe Zakona o bančništvu, ki urejajo zaupnost podatkov, čeprav je seznanjena, da njenega razumevanja zakonskega besedila ne delijo niti policija, niti tožilstvo, niti sodišče, niti Pravni oddelek Banke Slovenije . NLB diametralno nasprotno Konstruktivno sodelujemo Že v petek so se na Gorenakov zapis odzvali tudi v NLB-ju in odločno zanikali očitke o nesodelovanju. Poudarjamo, da je prav ugotavljanje odgovornosti ena od ključnih sestavin temeljite preobrazbe banke, ki je v teku, so zapisali. V banki so zagotovili, da poteka celovit in sistemski pregled nekaj več kot 100 primerov izpostavljenosti, ki so razlog za okoli 70 odstotkov vseh izgub v zadnjih letih. Letos je bilo zaznanih več kot 30 primerov, nekateri so že končani in predani pristojnim organom. Z organi preiskovanja in pregona v državi redno in konstruktivno sodelujemo, dosledno skladno z zakonodajo in ob upoštevanju bančne tajnosti, so še poudarili.
|
negative
|
8,190
|
Brezposelnost mladih Program Jamstvo za mlade - dokument je šele v javni razpravi - bi mladim v štirih mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih ponudil zaposlitev, usposabljanje ali izobraževanje. Za te ukrepe bo skupno v letih 2014 in 2015 namenjenih več kot 153 milijonov evrov, je povedala ministrica za delo Anja Kopač Mrak. Ob predpostavki gospodarske rasti bi nabor 38 ukrepov lahko prispeval k izboljšanju stanja na področju zaposlovanja mladih, je dejala ob predstavitvi dokumenta. Vsaki mladi osebi v starosti od 15 do 29 let bo, sodeč po programu, v štirih mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih ponujena zaposlitev - tudi s pripravništvom, usposabljanje na delovnem mestu, vključitev v formalno izobraževanje ali pa krajša oblika institucionalnega ali praktičnega usposabljanja. Takoj po nastanku brezposelnosti sledijo med drugim priprava individualnega zaposlitvenega načrta in ukrepi aktivne politike zaposlovanja, po treh mesecih je naslednji korak med drugim podpora pri uresničitvi podjetniške ideje, korak po štirih mesecih brezposelnosti pa predvideva dodatne ukrepe aktivne politike zaposlovanja, med njimi sofinanciranje obveznega pripravništva v določenih sektorjih. Mladim želijo ponuditi bolj zaposljive poklicne profile Ključni ukrepi so po besedah ministrice povezani z boljšim napovedovanjem prihodnjih potreb na trgu dela in večji dostopnosti vseživljenjske karierne orientacije na vseh ravneh izobraževanja, da bi se mladi odločali za bolj zaposljive poklice. Program vključuje tudi ukrepe v okviru Pobude za mlade, za katero je Slovenija dobila 10 milijonov dodatnih sredstev za spodbujanje zaposlovanja mladih na vzhodnem delu države. V tem okviru bosta kombinirana programa prve zaposlitve mladih in pripravništva, predvidenih pa je približno 2.000 vključitev v letu 2014 in dodatno 660 v letu 2015. Več kot 100.000 vključitev v dveh letih Za izvajanje jamstev za mlade bo skupno namenjenih več kot 76 milijonov evrov v letu 2014, predvidenih pa je več kot 60.000 vključitev, medtem ko je v letu 2015 namenjenih več kot 77 milijonov evrov in predvidenih več kot 52.000 vključitev, je še povedala ministrica. Po besedah predsednice Mladinskega sveta Slovenije Tee Jarc pa je iz besedila videti, da niso bila vsa vključena ministrstva, torej za delo, gospodarstvo, izobraževanje, kulturo in kmetijstvo, enako zavzeta za sodelovanje. Nekateri ukrepi so nedodelani in se podvajajo in medresorsko sodelovanje ni bilo v celoti uspešno, je menila.
|
positive
|
8,191
|
Mercator naj ne bi bil prodan tudi v devetem poskusu Agencija za varstvo konkurence je brez zadržkov sprejela odločitev, da največjemu hrvaškemu trgovcu Agrokorju dovoli prevzem Mercatorja. Največ pomislekov v javnosti pri Agrokorjevem prevzemu Mercatorja je bilo glede dobave blaga in izdelkov, saj bi se lahko zgodilo, da bi novi lastniki zaprli vrata slovenskim dobaviteljem oz. ti ne bi mogli več dostopati do maloprodaje. Varuhi konkurence pravijo, da so podrobno analizirali slovensko tržišče in anketirali tako konkurente kot dobavitelje ter ugotovili, da imajo dobavitelji dovolj široko mrežo svojih strank, da lahko ustvarijo alternativno prodajo, če bi jim slučajno onemogočili dostop do Mercatorjevih prodajnih polic. Skupno podjetje pa bi glede na razmere na slovenskem trgu po mnenju varuha konkurence imelo premajhno tržno moč, da bi lahko oviralo konkurente. Direktor agencije Andrej Krašek pa je na vprašanje novinarjev zagotovil, da pri presojanju ni bilo političnih ali kakšnih drugačnih pritiskov. Tudi sam sem malo presenečen, da se to ni zgodilo, je poudaril. Zagotovil je tudi, da se nikoli ni sestal s predstavniki Agrokorja, srečal pa se je z njihovimi pravnimi svetovalci, ki so sodelovali v postopku. Prodaja Mercatorja negotova Po poročanju Dnevnika naj bi po zadnjem sestanku bank upnic Mercatorja s predstavniki Agrokorja postajalo vse jasneje, da posla ne bo. Agrokor namreč bankam upnicam še vedno ni razkril virov financiranja za prevzem Mercatorja, banke upnice pa naj bi Agrokorju tudi postavile skoraj neuresničljive pogoje. Hrvaška trgovska družba v lasti Ivice Todorića je junija s konzorcijem lastnikov 53 odstotkov Mercatorja sklenila pogodbo o nakupu, in sicer po 120 evrov za delnico. Nakup Mercatorja bi Agrokor torej stal 240 milijonov evrov. Agrokor se za nakup Mercatorja poteguje že drugič v dveh letih. Lani so prodajalci in hrvaška družba sicer govorili o 221 evrih za delnico, vendar ni Agrokor nikoli podpisal pogodbe z Mercatorjevimi lastniki, niti ni dal prevzemne ponudbe, s čimer bi dokazal resnost nakupa. Februarja lani je hrvaški koncern sporočil, da odstopa od pogajanj za nakup slovenske trgovske družbe. Agrokor bi kupoval kljub dolgovom Agrokor ima sicer precej dolgov, na Hrvaškem pa velja za podjetje, ki najpozneje plačuje dobavitelje. Kot partnerje za nakup Mercatorja je Agrokor pred kratkim navedel Evropsko banko za obnovo in razvoj, ki pa naj ne bi želela podpreti tega nakupa. Todorić naj bi se o skupnem nakupu dogovarjal s hrvaško družbo Adris, lastnico rovinjske tobačne tovarne. Adris je med najresnejšimi kandidati za nakup največje hrvaške zavarovalnice Croatia Osiguranje, zato pa potrebuje več sto milijonov evrov. Nakup tako Mercatorja kot Croatie pa bi Adris precej izčrpal, in vprašanje je, ali bi banke želele tak projekt podpreti, ugotavljajo poznavalci. Največji posamični lastnik Mercatorja, ki se prodaja že devetič, je Pivovarna Union, sledijo NLB z 10,75 odstotka Mercatorja, Societe Generale - Splitska banka z 10,17 odstotka, Pivovarna Laško, Unicredit Banka Slovenije z 8,01 odstotka, NKBM s 5,24 odstotka, Hypo Alpe Adria s 4,40 odstotka, GB s 3,80 odstotka, Prvi Faktor - faktoring Beograd s 3,35 odstotka in Radenska.
|
neutral
|
8,192
|
Menjave energetskih dobaviteljev Prihodnji teden začne veljati nov zakon na področju energetike, ki bo porabnikom omogočal lažjo menjavo dobavitelja elektrike ali zemeljskega plina in izbiro iz celotnega EU-ja. Nov krovni zakon na področju energetike v slovensko zakonodajo vnaša evropske direktive. Na vladi pravijo, da je zakon naravnan v korist porabnika, saj uvaja večjo možnost izbire dobavitelja elektrike ali zemeljskega plina, ki ga bo poleg tega po novem mogoče zamenjati že v treh tednih. Gospodinjstva in mali poslovni odjemalci bodo tako po novem izenačeni, kar pa moti dobavitelje. Eno glavnih vprašanj, ki zadevajo energetsko prihodnost Slovenije, je, kako hitro bomo izvedli prehod na obnovljive vire energije in po kakšni ceni, da gospodarstvo ne bo prehudo na škodi, je na forumu Energetika in pravo na Brdu pri Kranju izpostavil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Bojan Kumer. Obnovljivi viri se spodbujajo, vendar subvencije za sončne elektrarne ne bodo več samoumevne. Tako kot so morali zdaj dobavitelji tekmovati med seboj za odjemalce, tako bodo zdaj za subvencijo morale med seboj tekmovati tudi elektrarne, je pojasnil Kumer. Kazni za porabnike ne bo Kakšne novosti pa lahko pričakujejo porabniki? Dobavitelja bo po novem mogoče zamenjati v treh tednih in še Novost je tudi, da lahko porabnik odstopi od pogodbe brez plačila kazni, odškodnine, nadomestila ali kakršnega koli drugega plačila z naslova odstopa od pogodbe. In to pred rokom, ki je določen v pogodbi, če je večletna, če to želi narediti po enem letu. To velja tako za gospodinjstva kot male poslovne odjemalce, in sicer ne glede na morebitno vezavo za daljši čas. Na očitke dobaviteljev, da to posega v njihovo tržno svobodo, pravnik Rajko Pirnat, ki je sodeloval pri pripravi zakona, odgovarja Dobavitelji imajo mnogo več informacij, kakšen je trg in kakšen bo trg, od gospodinjskega in pa tudi malega odjemalca. Popolnoma jasno je, da mora biti svobodno ravnanje v položaju, ko je ena stranka mnogo močnejša od druge, omejeno, da močnejša stranka ne izkorišča te svoje svobode. Odjemalci bodo imeli poleg tega po novem pravico skleniti pogodbo s katerim koli dobaviteljem v Evropski uniji.
|
neutral
|
8,193
|
Sindikati ogorčeni Detroit lahko nadaljuje stečajni postopek, je odločil zvezni sodnik. Gre za največji bankrot kakega mesta v ameriški zgodovini. Razsodba sodišča odpira vrata mestu za izbris na milijarde dolarjev, ki so jih dolžni mestnim uslužbencem, upokojencem, vlagateljem in drugim upnikom. Po mnenju sindikatov Detroit ne bi smel biti primeren za sodno zaščito na podlagi bankrota, pravijo, da se ne glede na finančne težave mesta predstavniki oblasti niso pogajali z upniki v dobri veri in prizadevanju, da bi dosegli dogovor. Sodnik Steven Rhodes je v svoji razsodbi sklenil, da bi bila taka pogajanja nepraktična zaradi velikega števila več kot 100.000 upnikov, zato je nazadnje razsodil, da je mesto svojo prošnjo vložilo primerno. Eden izmed večjih sindikatov, American Federation of State, County & Municipal Employees, je že napovedal pritožbo. Detroit, nekdanji simbol industrijske moči ZDA, je stečaj razglasil 18. julija. Nekdanje središče ameriške avtomobilske industrije je po desetletjih upadanja moči, selitve proizvodnje čez lužo in zatonom domače avtomobilske proizvodnje danes le še senca samega sebe. Velik del prebivalstva se je izselil, mesto pa se spopada z eno najvišjih stopenj kriminala v državi, visokimi davki in slabimi socialnimi razmerami. V čakanju na načrt Stečajni upravnik mesta Kevyn Orr je predlagal odpis več kot devet milijard dolarjev od 11,5 milijarde dolarjev dolga. A Orrov načrt bi lahko pomenil hude reze v pokojnine in zdravstvena zavarovanja. Nasprotniki trdijo, da pokojnine ščiti ustava ameriške zvezne države Michigan, a je sodnik Rhodes razsodil, da so pod zveznim stečajnim zakonom dovoljeni tudi posegi v pokojnine. Pa čeprav še ni nujno, da bo to tudi zares dovolil. Še noben stečaj kakega ameriškega mesta ni potegnil za seboj neprostovoljnih rezov pokojnin. Orr mora zdaj pripraviti predlog, kako namerava mesto krčiti svoj dolg, sodnik pa mora načrt odobriti. Časovne omejitve obstajajo, glavno vprašanje pa je, koliko bodo pritožbeni postopki vso stvar zavlekli. Se pa že zdaj več 10.000 delavcev in upokojencev pripravlja na najhujše in se sprašuje, kako bodo sploh še lahko plačevali račune.
|
negative
|
8,194
|
T-2 mora plačati stroške sodnega postopka Ljubljansko višje sodišče je potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je januarja zavrnilo okoli 130 milijonov evrov težko odškodninsko tožbo družbe T-2 proti Telekomu Slovenije. T-2 mora skladno s sodbo prvostopenjskega sodišča Telekomu plačati pravdne stroške v znesku 27.197 evrov, skladno s sodbo višjega sodišča pa še dodatne stroške pritožbenega postopka v znesku 2.091 evrov, so sporočili iz Telekoma. T-2 je odškodninsko tožbo zoper družbo Telekom Slovenije vložil že na začetku leta 2007 zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja Telekoma. Telekom naj bi T-2 tehnično oviral pri ponujanju paketov za dostop do interneta prek tehnologije VDSL. Nato je sledilo več zamenjav sodnikov in niz preklicev obravnav, šele januarja letos pa se je začela glavna obravnava. Sodnica ljubljanskega okrožnega sodišča Katja Kmetič je že na prvem naroku 21. januarja ugotovila, da tožeča stranka oziroma družba T-2 ni predložila dokazov glede višine tožbenega zahtevka in zato končala glavno obravnavo. Odvetniki družbe T-2 so ob koncu obravnave znova izrazili mnenje, da je Telekom ravnal protipravno in s tem oškodoval družbo T-2. Telekomovi odvetniki pa so poudarili, da Telekom ni ravnal protipravno ali naklepno ali malomarno, kot se mu očita. V Sloveniji še vedno ni konkurenčnega okolja Iz T-2 so sporočili, da bodo naredili vse, da bodo zaščitili vitalne interese družbe, in da bodo vložili revizijo postopka, ker so trdno prepričani, da so s skladno s postopkovnimi standardi in primerljivo mednarodno sodno prakso podali ustrezno trditveno podlago ter predložili vse potrebne dokaze, iz katerih bi lahko že prvostopenjsko sodišče, potem pa tudi višje sodišče ugotovilo višino škode. Poudarjamo, da sodišče ni zavrnilo trditev družbe T-2, da je prihajalo do zlorab prevladujočega položaja na trgu, so še zapisali v sporočilu za javnost. Hkrati še dodajajo, da je odločitev sodišča pomenljiva tudi zaradi vpliva na vrednotenje Telekoma, ki je v večinski državni lasti in je v postopku prodaje. V družbi T-2 še menijo, da se v Sloveniji od leta 2004 ni nič spremenilo in da država še vedno ne zagotavlja konkurenčnega okolja, s čimer naj bi bila kršena tudi zakonodaja Evropske unije.
|
neutral
|
8,195
|
Stečajni postopek Primorja Do konca letošnjega leta naj bi nekdanji delavci Primorja v stečaju dobili poplačan del svojih terjatev neizplačanega dela plač in odpravnin. Stečajni upravitelj Rudolf Hramec je s prodajo dela premičnin nekdanjega Primorja zbral okoli 3,7 milijona evrov, ki jih bo namenil za poplačilo prednostnih terjatev. Socialna stiska nekdanjih zaposlenih je namreč velika, saj večina med njimi še ni našla zaposlitve, večini pa se je tudi izteklo nadomestilo za brezposelnost. Pretežni del teh prednostnih terjatev sicer predstavljajo prav terjatve nekdanjih zaposlenih. Hramec tako predlaga, da bi nekdanjim zaposlenim razdelili denar v znesku 15 odstotkov priznanih prednostnih terjatev. Skupni znesek vseh prednostnih terjatev, ki jih je upošteval ob prvi prednostni razdelitvi pa znaša 16,6 milijona evrov. To je le drobiž v prazne denarnice delavcev, upnikov. Od 21. junija 2012, ko se je začel stečajni postopek, pa do danes je dnevno izhlapeval njihov denar, ker se ni usklajeval z letno inflacijo. V sindikatu smo pričakovali, da bo do konca letošnjega leta poplačana vsaj polovica terjatev, ki so jih prijavili delavci v stečajno maso, je predlog Hramca komentiral nekdanji vodja sindikatov v Primorju Damjan Volf.
|
negative
|
8,196
|
Slovensko gospodarstvo zelo zadolženo Veljati je začela novela insolvenčnega zakona, eden ključnih ukrepov vlade za oživitev gospodarske rasti . Med drugim uvaja predinsolvenčni postopek za srednje in velike družbe. Obrtniki in podjetniki v državi so dolgo zatrjevali, da postopek prisilne poravnave predstavlja uzakonjeno krajo , s katero močno zadolženo veliko podjetje v praksi enostavno odpiše večino dolgov in se s tem izogne stečaju. Vladni odgovor je novela zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Ključna novost je postopek preventivnega prestrukturiranja. Predlagale ga bodo lahko srednje in velike družbe, za katere je verjetno, da bodo v letu dni postale insolventne ne bodo več zmožne plačevati svojih dolgov. Takšno napoved bodo lahko podali upniki sami. Postopek preventivnega prestrukturiranja bodo lahko začeli lastniki tretjine vseh finančnih terjatev, za potrditev sporazuma pa bo potrebno soglasje treh četrtin vseh terjatev. Prisilna poravnava ne bo mogoča Z uvedbo preventivnega prestrukturiranja bo onemogočena uvedba prisilne poravnave, prav tako ne bo več mogoča izvršba terjatev. Če bo družba s plačilom plač delavcev zamujala več kot 15 dni, bo mogoče postopek prekiniti. Preurejena prisilna poravnava Tudi sam postopek prisilne poravnave je doživel preureditev. Že lastniki petine terjatev srednjih in velikih družb bodo lahko začeli postopek, pripravili bodo lahko tudi načrt finančnega prestrukturiranja in v določenih primerih sami prevzeli vodenje. Mogoča bo izločitev zdravega jedra v novo družbo. Samostojni podjetniki in mikropodjetja Poenostavljeno prisilno poravnavo bodo poleg samostojnih podjetnikov in mikropodjetij lahko vodile tudi majhne družbe. Spremembe so tudi pri pogojih za insolventnost, in sicer bodo lahko delavci predlagali stečaj, če bo družba s plačilom pač zamujala dva meseca. Zdaj je ta rok tri mesece. Pravosodni minister Senko Pličanič, čigar ministrstvo je pripravljalo novelo, je pred časom poudaril, da bo ta zakon omogočil hitro in učinkovito sistemsko razdolžitev slovenskega gospodarstva . Predstavil ga je kot enega ključnih vladnih ukrepov za oživitev gospodarske rasti in ohranjanje delovnih mest.
|
neutral
|
8,197
|
Maratonska pogajanja predstavnikov 159 držav Svetovna trgovinska organizacija WTO je dosegla prvi dogovor, ki zajema celotno svetovno trgovino in bi lahko svetovnemu gospodarstvu prinesel tisoč milijard dolarjev. Na ministrski konferenci WTO-ja na indonezijskem otoku Bali so po napornih večdnevnih pogajanjih pogajalci dosegli zgodovinski preboj , ki bo olajšal trgovino na svetovni ravni, s tem ko bo omogočil enostavnejši čezmejni pretok blaga in revnejšim državam olajšal izvoz izdelkov na svetovne trge. Na maratonskih pogajanjih, ki so se končala v soboto v jutranjih urah, so sodelovali predstavniki iz 159 držav. Po ocenah analitikov bi lahko dogovor svetovnemu gospodarstvu prinesel tisoč milijard dolarjev. Skladno z novim sporazumom bodo poenostavili trenutne postopke, ki bodo olajšali in pospešili trgovanje v prihodnosti. Gre za prvi dogovor o liberalizaciji svetovnega trgovanja v zadnjih skoraj 20 letih. Generalni direktor WTO-ja Roberto Azavedo je pojasnil, da bo sporazum koristil milijonom zaposlenim po vsem svetu in prinesel nova delovna mesta. Evropska komisija sporazum pozdravlja Evropski komisar za trgovino Karel De Gucht je prepričan, da je težko dosežen sporazum WTO rešil pred temo nepomembnosti . Odleglo mi je, saj sporazum vrača WTO iz teme večstranske nepomembnosti v luč večstranske aktivnosti in uspeha, je poudaril v izjavi za javnost ter dodal, da je s sporazumom rešen WTO in Balijski paket. De Gucht meni, da bo sporazum pomagal državam v razvoju prihraniti letno okoli 325 milijard evrov. Britanski premier David Cameron je prepričan, da bo sporazum s podiranjem trgovinskih meja zagotovil rešilno vrv najrevnejšim državam. Poenostavljeni carinski postopki Dogovor z Balija naj bi tudi pripomogel k jasni zavezi za uresničitev zadnjega kroga pogajanj o liberalizaciji svetovne trgovine, t. i. kroga iz Dohe, ki je bil nekaj časa v slepi ulici, velika gospodarstva pa so medsebojno trgovino sproščala pretežno s prostotrgovinskimi sporazumi. Sveženj ima skupno deset posameznih dogovorov in med drugim predvideva poenostavitev carinskih postopkov. S tem bodo najrevnejše države dobile boljši dostop do trgov razvitih držav in držav z rastočim gospodarstvom. Razvijajoče se države so dobile tudi več manevrskega prostora pri uporabi subvencij za zaščito svojih zalog hrane. Dogovor sicer predvideva tudi omejitev subvencij.
|
positive
|
8,198
|
Povečalo se je tudi število končanih stečajev Število začetkov stečajev se je v primerjavi s prejšnjim mesecem nekoliko zmanjšalo. Toda številka 106 začetkov stečajev v letošnjem novembru je še za enkrat višja v primerjavi z lanskim decembrom. Število končanih stečajev nad pravno osebo je glede na ugotovitve Bonitetne hiše i, d. o. o., novembra doseglo številko 83 in se je na mesečni ravni povečalo za 20 odstotkov, na letni pa več kot podvojilo. Novembra je bilo 168 začetih postopkov prisilnega prenehanja družb, kar je 61 odstotkov manj kot oktobra in za sedem odstotkov manj kot novembra lani. Število izbrisov družb pa se je tako na mesečni kot na letni ravni zmanjšalo za približno tri odstotke. Novembra jih je bilo 466. Manj blokiranih računov na letni ravni Število blokiranih transakcijskih računov, novembra jih je bilo 7259, se je na mesečni ravni povečalo za odstotek. Na letni ravni pa se je število blokiranih računov zmanjšalo za osem odstotkov.
|
neutral
|
8,199
|
Dokapitalizacija bank bo lahko izvedena izredno hitro Svet Banke Slovenije je že obravnaval rezultate obremenitvenih testov slovenskih bank. Javno bodo objavljeni v naslednjih dneh. Država ima sicer pripravljena prosta sredstva. Dokapitalizacija bank bo lahko izvedena izredno hitro, v Banki Slovenije pa so prepričani, da bodo banke po objavi obremenitvenih testov delovale normalno. Prav tako je na prenos slabih terjatev iz bank pripravljena tudi Družba za upravljanje terjatev bank. Sanacija ni dovolj za okrevanje gospodarstva Sama sanacija bank brez izboljšanja razmer v realnem delu gospodarstva ne bo zadosten pogoj za opaznejše gospodarsko okrevanje. Zanj bodo poleg spodbudnejših zunanjih dejavnikov potrebne predvsem korenite spremembe v domačem poslovnem okolju, kar zahteva tudi izboljšanje delovanja pravne države in njeno dosledno spoštovanje na vseh ravneh odločanja, so poudarili v banki. Nujno se jim zdi tudi, da se začete strukturne reforme nadaljujejo. To bo skupaj s fiskalno konsolidacijo omogočilo vračanje zaupanja mednarodnih finančnih trgov in s tem zagotovilo nemoten dostop do virov financiranja v tujini. Le počasno okrevanje V Banki Slovenije menijo, da tuje okolje ostaja razmeroma stabilno v prid razvitih držav, obeta pa se le počasno okrevanje. Razmere na trgu dela se umirjajo. Učinke konsolidacijskih ukrepov javnih financ pa po njihovem prepričanju omejujejo zaostrene makroekonomske razmere.
|
neutral
|
8,200
|
BDP ostal nespremenjen Gospodarska aktivnost se zadnje mesece v Sloveniji ni spreminjala, povečevanje števila brezposelnih se je umirilo, Umar pa najbolj skrbijo razmere v bančnem sektorju. Kakovost bančnih terjatev se še poslabšuje, je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj zapisal v najnovejši številki publikacije Ekonomsko ogledalo. Obseg slabih terjatev, ki je septembra dosegel 17,5 odstotka celotne izpostavljenosti bančnega sistema, se je v prvih treh četrtletjih povečal za 1,4 milijarde evrov oz. bolj kot v celotnem lanskem letu. Gospodinjstva se letos razdolžujejo, po rasti v lanskem letu je manjši tudi obseg posojil državi. Še naprej se pri domačih bankah razdolžujejo podjetja in nefinančne institucije, ki pa letos najemajo posojila v tujini, predvsem na dolgi rok. Obseg posojil domačim nebančnim sektorjem se je tako v prvih desetih mesecih zmanjšal za 1,7 milijarde evrov. Več brezposelnih, a tudi več novih zaposlitev Na trgu dela se je poslabševanje razmer umirilo. V prvih desetih mesecih je bilo v evidenco brezposelnih v povprečju prijavljenih 119.460 oseb. To je 9,3 odstotka več kot v istem obdobju lani, predvsem zaradi večjega števila iskalcev prve zaposlitve in brezposelnih, ki jim je prenehala pogodba za določen čas. Hkrati je več oseb kot v istem obdobju lani dobilo zaposlitev, predvsem zaradi povečane dejavnosti države pri izvajanju programov dejavne politike zaposlovanja, manj je bilo tudi upokojitev. Nižja plača v državnih službah Povprečna bruto plača je bila v prvih devetih mesecih nižja kot v istem obdobju lani, in sicer zaradi znižanja v državnem sektorju, medtem ko je bila v zasebnem sektorju podobna kot pred letom. BDP ostal nespremenjen V Sloveniji je bruto domači proizvod BDP v tretjem četrtletju ostal nespremenjen, v evrskem območju pa se je gospodarska aktivnost skromno povečala. Ključni nalogi evrskega območja po mnenju Evropske komisije in Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj ostajata vzpostavitev bančne unije in odprava strukturnih nesorazmerij.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.