nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
8,601
|
Ikea bo v Sloveniji trgovino najprej odprla leta 2011, kje, pa v podjetju še ne (po)vedo. Ikea pri nas še vedno išče zemljišče, večje od 300 tisoč kvadratnih metrov. Domžalski podžupan Vinko Juhart jim ponuja več kot sto tisoč kvadratnih metrov, za katerega bi morali predvidoma odšteti vsaj 20 milijonov evrov. Zanima jih obvoznica, saj ne potrebujejo bližine trgovskih centrov, ker so sami tako močni, da s svojo ponudbo vabijo. Ne moti me, če gredo na Brnik ali v Komendo, vendar bi bilo zelo čudno, če bi bili v Celovcu, na Dunaju pa ne. Zoran Janković, župan MOL Pohištveni velikan išče zemljišče z ustrezno infrastrukturo, na odločitev vplivajo še soseščina, okoljski vidiki, obstoječa nakupovalna središča in razvojni načrti mesta. “Zanima nas zemljišče, veliko med 300 tisoč in 350 tisoč kvadratnih metrov,” je sporočil Dragan Skalušević, regionalni direktor Ikee za Hrvaško, Srbijo in Slovenijo. Do začetka prihodnjega leta bi morala biti znana lokacija, do konca 2009 ali začetka 2010 bi pridobili dovoljenja, do leta 2011 bi trgovino odprli. Vrhnika, Trzin, Vodice ... Tri možne lokacije je Ikea našla zunaj Ljubljane, kje, ne izdajo. Župan Trzina Tone Peršak in župan Šenčurja Miro Kozelj sta dejala, da takšnega zemljišča sploh nimajo. Ikea je zemljišče iskala tudi na Brezovici, vendar je župan Metod Ropret dejal, da je gradnja takega nakupovalnega središča projekt, ki presega zmožnosti občine. PC Želodnik (Domžale) kot nalašč 640 tisoč kvadratnih metrov. Ikei bi jih lahko ponudili okoli sto tisoč ali nekoliko več. Avtocesta. Cona se nahaja ob izvozu Krtina na kraku avtoceste Koper-Maribor. V načrtu gradnje avtocest pa je že potrjena tudi obvozna cesta Brnik-Želodnik. Čistilna naprava. Cona bo imela svojo čistilno napravo. Okoljevarstveno. V coni so predvideli zaščito zelenih površin. Več dejavnosti. V PC Želodnik so predvidene dejavnosti logistika, nakupovanje, storitve in proizvodnja. Rado Čuk iz občine Vodice je dejal, da je zanje že pet tisoč kvadratnih metrov zemljišča veliko, župan Grosupljega Janez Lesjak pa, da si v občini v bistvu ne želijo tako velikih distribucijskih centrov. Ikea je po navedbah župana Vrhnike Marjana Riharja zemljišče iskala pri njih, vendar so trenutno še posebno prostorsko omejeni zaradi Nature 2000. Dobrodošli v Domžalah "Ikea, dobrodošla," pa je dejal podžupan Domžal Vinko Juhart. Občina Domžale namreč v Želodniku ureja eno izmed največjih in najsodobnejših poslovnih con v Sloveniji ob izvozu iz avtoceste Krtina in ob načrtovani obvozni cesti Želodnik–Brnik. Vsa cona bo velika 640 tisoč kvadratnih metrov. "Lokacijski načrt te cone je že sprejet, gradnja komunalne infrastrukture je predvidena za prihodnje leto," je dejal Juhart. Cena kvadratnega metra v coni bi bila primerljiva s ceno v okoliških conah. Ikei bi lahko ponudili okoli sto tisoč kvadratnih metrov zemljišča, vendar bi morali v tem primeru prilagoditi lokacijski načrt. Po besedah Juharta je to še možno.
|
positive
|
8,602
|
V Izoli se bodo usposabljali za boljše ukrepanje ob morebitnih nesrečah na morju. "Dali smo pobudo za takšno usposabljanje, kajti ko se na morju kaj zgodi, je za nas zelo pomemben čas od obvestila do začetka reševanja. Tukaj je pomembna vsaka minuta, ob takih situacijah se ne sme mečkati in čakati," nam je povedal kapitan Davorin Fantulin pred jutrišnjim začetkom subregionalnega usposabljanja Odziv na večje nesreče na morju. Grozeči tankerji Na Jadranskem morju se je do zdaj zgodilo le nekaj manjših ladijskih nesreč. Po nekaterih podatkih pa na leto v Trst pluje okoli 400 tankerjev z nosilnostjo okrog sto tisoč ton, proti Benetkam 250 tankerjev, na Reko pa 70. Usposabljanje, ki pri nas poteka prvič, organizira Slovenija skupaj z Regionalnim centrom za ukrepanje v primeru onesnaženja Sredozemskega morja (REMPEC) in bo v Izoli trajalo vse do četrtka, udeležili pa se ga bodo predstavniki vseh jadranskih držav in Grčije. Jadran je zaprto morje "Usposabljanje je pomembno za vse države ob Jadranu, da bomo znali hitreje in pravilno ukrepati ob morebitnih nesrečah. Jadran je namreč zaprto morje, in ker onesnaženje ne pozna meja, so posledice hujših nesreč lahko katastrofalne za vse države ob njem," dodaja Fantulin. Povod za usposabljanje je bila tudi nedavna nesreča turške tovorne ladje ob hrvaški obali blizu Rovinja ter dejstvo, da je severno Jadransko morje vse bolj obremenjeno s pomorskim prometom, kar povečuje možnosti za nesreče ladij in onesnaženja morja. "V tržaško pristanišče prihaja s tankerji na leto okoli 37 milijonov surove nafte, in vsi držimo pesti, da se ne zgodi nobena nesreča," še dodaja Fantulin.
|
negative
|
8,603
|
Napoved redefiniranja odnosa države do verskih skupnosti v Cerkvi razumejo kot napoved oživljanja negativnega odnosa do Katoliške cerkve. Načela ločenosti države in verskih skupnosti se ne bojimo, saj ga tudi sami zastopamo. Ne moremo pa sprejeti laicistične, ideološke, Cerkvi sovražne interpretacije tega načela. Anton Stres, celjski škof Napoved redefiniranja odnosa države do verskih skupnosti, ki se je pojavila v koalicijski pogodbi konec prejšnjega tedna, zbuja med člani Slovenske škofovske konference veliko zaskrbljenost, je na novinarski konferenci dejal celjski škof Anton Stres. Poudaril je, da so upali, da je ta negativni odnos "že za nami, še posebej po desetletjih zelo krivičnega odnosa do Cerkve, in da so napovedi o zmernosti nove politike in konsenzualni politiki resne in iskrene". Po Stresovih besedah so v SŠK upali, da bo odnos med državo in verskimi skupnostmi temeljil na ustavi in pravu in ne na ideologiji ter da se bo razvijal v smeri kooperativne interpretacije načela ločenosti Cerkve od države. Ta po njegovem danes prevladuje povsod po Evropi in ga vsebuje tudi Lizbonska pogodba oziroma njen osnutek. Napoved redefiniranja odnosa države do verskih skupnosti po mnenju celjskega škofa zbuja bojazen, da gre za "nadzorovanje v smeri ponovnega izključevanja Cerkve in verskih skupnosti iz javnega življenja, omejevanja njene navzočnosti v javnosti, njenega delovanja na javnem področju, njenega zatiranja, oživljanja kulturnega boja in getoizacije Cerkve". V SŠK zagovarjajo ureditev, ki po njegovem mnenju ni čisto nič eksotična in nič posebnega, pač pa je splošno sprejeto evropsko načelo. "Ne želimo nobenih privilegijev. Še zelo smo daleč od tistega, kar je normalno recimo na Madžarskem, Slovaškem, v Italiji, Avstriji in Nemčiji," je prepričan. Na področju šolstva po njegovih besedah staršem na primer ni zagotovljena pravica, da otrokom omogočijo versko vzgojo v skladu z njihovim verskim prepričanjem.
|
neutral
|
8,604
|
Mufti islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus je po ogledu oskrunjenega pokopališča v Logu pod Mangartom, kjer so med drugimi pokopani tudi bošnjaški vojaki, obsodil vandalizem. "Obžalujem, da so bila v dneh, ko obeležujemo konec prve svetovne vojne, oskrunjena obeležja muslimanskih vojakov," je po ogledu vojaškega pokopališča iz obdobja prve svetovne vojne v Logu pod Mangartom povedal mufti islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus in dodal: "V islamski skupnosti smo se zato odločili, da obiščemo pokopališče, obsodimo dejanje in opozorimo, da noben vandalizem v civilizirani družbi nikoli ni bil dobrodošel ter da je strpnost ena največjih vrednot." Gre za dejanje vandalov, ki ne odraža vsakdanjega življenja in na podlagi katerega ne gre soditi o položaju islamske skupnosti nasploh, poudarja mufti, ki sicer ocenjuje, da je položaj islamske skupnosti v Sloveniji zadovoljiv, še odprta vprašanja pa rešujejo s pristojnimi organi. Ob tem se je zahvalil upravni enoti Tolmin, da so bili napisi hitro odstranjeni. Da je neznani storilec z barvo skrunil 74 grobov na vojaškem pokopališču avstro-ogrskih vojakov – Bošnjakov – iz prve svetovne vojne v Logu pod Mangartom, so bili bovški policisti obveščeni 7. novembra ob 15.36. Za zdaj še zbirajo obvestila o vseh okoliščinah takšne oblike vandalizma ter o svojih ugotovitvah sproti obveščajo novogoriško okrožno državno tožilstvo, so danes sporočili z novogoriške policijske uprave. Na udaru vandalizma tudi kapelica V sporočilu za javnost so še zapisali, da so bili o podobni obliki vandalizma istega dne ob 12. uri obveščeni tudi policisti v Tolminu, saj je neznani storilec s sprejem črne in bele barve oskrunil tudi kapelico iz 1. svetovne vojne v kraju Gabrje pri Tolminu.
|
negative
|
8,605
|
Svetovni gospodarski forum je objavil analizo enakopravnosti spolov, ki Sloveniji ne more biti v ponos. Z lanskega 49. mesta je zdrknila na 51. mesto. Pred njo so se med drugim uvrstile tri afriške države – Tanzanija, Uganda in Mozambik. Bolje od Slovenije se je s 46. mestom odrezala Hrvaška, boljši indeks od nas pa imajo tudi Kuba, Mongolija, Kirgizija in Rusija. Norveška prehitela Švedsko Prvo mesto na seznamu dežel, ki so v zadnjem letu najbolj zmanjšale razkorak v enakopravnosti spolov, je dosegla Norveška. Zaprla je 82,45 odstotka odprtih vprašanj na področju enakopravnosti spolov. Na drugo, tretje in četrto mesto so se uvrstile Finska, Švedska in Islandija. Lani se je najbolje odrezala Švedska. Zaradi večje politične vloge žensk v politiki je precejšen vzpon doživela Francija, ki se je z 51. povzpela kar na 15. mesto. Sirija, Etiopija in Savdska Arabija so pokazale nazadovanje na vseh področjih. Velik napredek Latvije Sloveniji je morda lahko nekoliko v tolažbo, da se je med srednjeevropskimi državami, ki so skupaj z njo vstopile v EU, za malenkost bolje odrezala le Poljska, Češka, Madžarska in Slovaška pa so imele slabši rezultat, vendar pa se je z 10. mestom odlično odrezala Latvija, ki je v zadnjih dveh letih posebej veliko naredila za enakopravnost spolov. Litva se je uvrstila na 23. mesto. Študija z naslovom The Global Gender Gap Report 2008 sicer ugotavlja enakopravnost žensk in moških v družbi in upošteva štiri področja: politiko, ekonomijo, izobraževanje in zdravje. Pokazala je globalen napredek na političnem, izobraževalnem in ekonomskem področju, medtem ko so ženske na področju zdravja nazadovale. Slovenija se je najbolje odrezala na področju ekonomske participacije (31. mesto) in dostopa do izobraževanja (36. mesto), slabo pa na področju zdravja (76. mesto) in političnega udejstvovanja (85.). Reševanje gospodarske krize Iz ugotovitev analize izhaja tudi, da je večja udeležba žensk na ključnih gospodarskih in političnih položajih pomembna tudi za iskanje rešitev iz gospodarske krize. "Večja zastopanost žensk na višjih položajih znotraj vlad in finančnih institucij je vitalnega pomena ne le za iskanje rešitev iz sedanje ekonomske krize, ampak tudi za preprečevanje podobnih kriz v prihodnosti," je povedal predsednik WEF Klaus Schwab. Študija je pokazala tudi na korelacijo med konkurenčnostjo države in večjo vključenostjo žensk na političnem in gospodarskem področju. "Dežele, ki ne izkoristijo popolnoma ene polovice človeških virov, tvegajo manjšo konkurenčnost," so zapisali. Raziskavo so opravili v sodelovanju s strokovnjaki iz univerz Harvard, California in Berkeley.
|
neutral
|
8,606
|
Slovenski zdravstveni sistem je po prijaznosti uporabniku na dvajsetem mestu v Evropski uniji. Uvrstitev je za mesto boljša od lanskega leta. Slovenski zdravstveni sistem je po prijaznosti uporabniku na dvajsetem mestu v Evropski uniji, kaže evropski indeks uporabnikov zdravstvenega varstva (EHCI). Uvrstitev Slovenije je za mesto boljša od lani, najviše pa se je med 31. državami uvrstila Nizozemska. Sledijo ji Danska, Avstrija, ki je padla z lanskega prvega mesta, Luksemburg in Švedska. Deseterico zaključujejo Nemčija, Švica,Norveška, Finska in Francija. Prva Nizozemska, zadnja Latvija V raziskavi, ki jo pripravlja raziskovalna organizacija Health Consumer Powerhouse, so poleg članic Evropske unije sodelovale še državi kandidatki za članstvo v povezavi (Hrvaška in Makedonija) ter Norveška in Švica. Za Slovenijo se je uvrstila večina novih članic Unije, razen Cipra in Češke (delita si 16. mesto) ter Estonije (11. mesto),bolje pa se je odrezala tudi od Portugalske (26. mesto). Hrvaška in Makedonija sta zasedli 29. in30. mesto, najslabše pa se je odrezala Latvija. Šest kategorij Snovalci indeksa EHCI vsako leto razvrščajo evropske nacionalne zdravstvene sisteme glede na šest ključnih področij: pravice in informiranost pacientov, razvitost e-zdravja, čakalni čas na zdravljenje, rezultati zdravstvenega sistema, razpon in dostopnost storitev ter farmacevtski izdelki. V šestih kategorijah, ki pokrivajo 34 kazalnikov uspešnosti, je Slovenija od možnih 1000dobila 582 točk. Najslabše se je odrezala na področju čakalnih dob, kjer si skupaj s Finsko,Portugalsko in Švedsko deli 27. mesto. Na področju farmacevtskih izdelkov je bila uvrščena na 23. mesto, precej boljšo uvrstitev pa je dosegla na področju rezultatov zdravstvenega sistema, kjer si s Švico deli 15. mesto.
|
neutral
|
8,607
|
47 višjih medicinskih sester iz šempetrske bolnišnice opozarja, da za isto delo še vedno dobijo manjše plačilo, ustavljena pa so tudi napredovanja. Zato napovedujejo ustavni spor. Višje medicinske sestre in tehniki na svoj težaven položaj, ko opravljajo enako delo kot diplomirane medicinske sestre, a za manjše plačilo, opozarjajo že šest let. "Naše pravice so kršene, ker za enako delo in enako izobrazbo dobivamo manjše plačilo v osnovnem količniku ter manjše število dni letnega dopusta in strokovnega izpopolnjevanja," je povedala Helena Sever, ena izmed 47 tamkajšnjih višjih medicinskih sester. Do letošnje uvedbe novega plačnega sistema so bile tako v primerjavi z diplomiranimi kolegicami prikrajšane za en dan dopusta in tri dni strokovnega izpopolnjevanja, imele pa so tudi nižji količnik. S plačno reformo so jim odbili še en oziroma dva razreda ter kot edinim v sistemu onemogočili napredovanje, če so nazadnje napredovali pred tremi leti, je pojasnila višja medicinska sestra Andrejka Brezavšček. Gre za problem, ki je prisoten po celi državi, zato od pristojnih zahtevajo, da ga v skladu z zakonodajo rešijo. "Če se v kratkem to ne bo zgodilo, bomo primorani to urediti na sodišču z ustavnim sporom," je napovedala Severjeva. Pred plačno reformo je razlika v plači med diplomiranimi in višjimi medicinskimi sestrami znašala v povprečju 171 evrov, po reformi pa 100 evrov, a se bo zaradi enega plačilnega razreda razlike številka zaradi prepovedi napredovanja le večala, je pojasnila.
|
negative
|
8,608
|
Predsednik Danilo Türk je danes na lastno pobudo začel pogovore s štirimi kandidati za veleposlanike. S kandidati se je sestal tudi zato, da dobi od njih določene informacije. Predsednik Danilo Türk se je odločil informacije na neposreden način pridobiti tudi zato, ker bo opravil vsebinsko presojo, ali gre za ustrezne osebe za predstavljanje slovenske države v tujini. O konkretnih imenih v uradu predsednika danes niso želeli govoriti, saj se predsednik danes še ne bo odločil katerega od kandidatov bo potrdil. Skrivnost ostaja tudi, kdaj in koga od kandidatov za veleposlanike bo predsednik morda še sprejel. Vlada je pred časom potrdila odpoklic več dosedanjih veleposlanikov in imenovanje novih veleposlanikov, ki pa jih predsednik republike ni želel potrditi. Ta vladi očita, da ti predlogi z njim niso bili ustrezno usklajeni. Do zaostritve zapleta je prišlo, ko so se nekateri veleposlaniki še pred uradnim odpoklicem predsednika vrnili v Slovenijo. Z zunanjega ministrstva so takrat sporočili, da jim je prenehal štiriletni mandat in da jim ministrstvo zato niti ne more več zagotavljati veleposlaniške plače. Predsednik Türk je nato pred desetimi dnevi vendarle podpisal odlok o odpoklicu veleposlanikov iz Bratislave, Kijeva, Washingtona, Haaga, Bruslja, Moskve, Koebenhavna, Berlina in Londona. Namesto veleposlanikov so na čelu slovenskih veleposlaništev v omenjenih mestih sedaj odpravniki poslov.
|
neutral
|
8,609
|
Drugo leto županovanja Zorana Jankovića se izteka, poznavalce različnih področjih smo povprašali, kaj si mislijo o njegovem delovanju do zdaj. V ponedeljek bosta minili dve leti, odkar je Zoran Janković prevzel mesto župana Ljubljane. Poznavalce različnih področij smo vprašali, kaj si mislijo o njegovem delovanju do zdaj. Vprašani so izpostavili nekatere prednosti in slabosti njegovega delovanja. Mitja Rotovnik, direktor Cankarjevega doma: "Zelo dobro ocenjujem njegovo delovanje. Kljub finančnim težavam mestne občine ni vzel denarja proračunu za kulturo, celo povečal ga je. Še posebno dobro pa je to, da ima Ljubljana letos prvi kulturni strateški plan." Martin Jakše, bivši računski sodnik: "Predvsem zadolževanje mesta se mi ne zdi v redu. Župan verjetno računa, da mu bo dodatno izposojeni denar vrnila država. Glede na to, da je dodatni denar potreboval pred iztekom leta, je najbrž prekoračil proračun." Anton Komat, okoljevarstvenik: "Župan je talent za investicije, je pa ekološko nepismen. Ljubljana bi morala postati zeleno mesto, s čimer bi imela priliko, da se uvrsti med elitna mesta sveta, kot sta London in Montreal." Andrej Hrausky, Društvo arhitektov Ljubljana: "Parkiranje in površine za pešce so v starem mestne jedru veliko boljše urejene. Le malce slabo je ocenil potrebni čas za pridobivanje gradbenih dovoljenj, zato se njegovi projekti odvijajo rahlo počasneje." Peter Lipa, Prometnotehniški inštitut: "Dobro je, da je v okvir novih gradbenih projektov vključil tudi študije prometa, ki povedo, kako bodo objekti vplivali na prometno obremenitev Ljubljane. Za prometno razbremenitev mesta pa se je naredilo premalo." Danica Simšič, nekdanja županja Ljubljane: "Verjamem, da je v dveh letih župan spoznal, da je Ljubljana mesto in ne podjetje. Mislim, da je naredil premalo za socialno ogrožene in tiste v stiski. Del denarja za sanacijo okolja bi moral nameniti v socialni sklad." Katarina Deskovič, društvo Kapa, AKC Metelkova mesto: "Župan se je pozitivno odzval in obljubil ureditev pogojev za delovanje in obstanek Metelkove. Konkretni rezultati razen prepisa zemljišča še niso vidni, bo pa potrebna pripravljenost za ureditev z obeh strani."
|
neutral
|
8,610
|
Zamuda pri začetku prodaje letnih vinjet je dogovorjena med upravo Darsa in novo vlado, smo izvedeli neuradno. Prav zamuda bo namreč dala novi vladi možnost, da letne vinjete podraži, še preden se začnejo prodajati. Ceno namreč določa uredba, ki jo sprejme vlada, prva seja nove vlade pa bo v soboto. Zakaj letne vinjete še niso na prodaj, na Darsu niso pojasnili. Pred časom so napovedali, da se bo prodaja začela 15. novembra. Za zamudo je prosil Dars Podjetje, ki vinjete tiska, bi moralo 600 tisoč letnih vinjet za osebna vozila dostaviti do 31. oktobra, vendar so rok dobave za en teden prestavili na željo Darsa. V nasprotnem primeru bi lahko Dars za vsak dan zamude zaračunal pol odstotka vrednosti pošiljke. Dars ima tako letne vinjete v skladišču od 7. novembra, do 15. novembra pa bi morali v skladu s pogodbo prevzeti še dodatnih 300 tisoč vinjet. "To je špekulacija" Na ministrstvu za promet pravijo, da zakonodaja ne določa datuma začetka prodaje vinjet, zato ni mogoče govoriti o zamudi. Vinjete morajo biti na policah najpozneje do 30. novembra, kar obljublja tudi Dars. Po neuradnih informacijah bodo res na voljo šele na skrajni rok. Na vprašanje, ali z zamikom začetka prodaje letnih vinjet novi vladi dajejo možnost, da letne vinjete podraži, na Darsu odgovarjajo, da gre za golo špekulacijo, ki je ne želijo komentirati. Poleti vse v treh dneh Poleti, ko smo uvajali vinjete in ko sistem pogodbenih prodajalcev vinjet še ni bil vpeljan, so od prevzema vinjet na Darsu do začetka prodaje minili trije dnevi. Dars je vinjete prevzel v nedeljo, v ponedeljek so jih distribuirali pogodbenim prodajalcem, v torek in sredo pa so bile na prodaj. Zdaj je od prevzema minilo že 13 dni, vinjete pa so še vedno v Darsovem skladišču. Letne za 14 mesecev Letne vinjete bodo za prihodnje leto sicer veljale 14 mesecev, od 1. decembra letos do 31. januarja leta 2010.
|
neutral
|
8,611
|
V parku Tivoli so začeli graditi pustolovski park, ki bo namenjen otrokom, starejšim od štirih let, in staršem oziroma odraslim. Gradi ga tržiško podjetje Koren sports, ki je julija podoben pustolovski park odprlo na avstrijski strani Ljubelja v soteski Čepa. Pri tem sodelujejo s francosko družbo Alzace Avanture. Odprli ga bodo aprila "V treh tednih bomo zgradili dve tretjini parka, platforme, nadaljevali bomo marca. Park bo odprt aprila," je napovedal direktor Matija Koren. "Želimo ponuditi kakovostno aktivnost, ki združuje vso družino in otroke na privlačen način spravi na zrak, kar je tudi dobro za razvoj motoričnih sposobnosti," dodaja. Ob tem poudarja, da ne gre za tipičen adrenalinski park za odrasle, čeprav je neke vrste plezalni, "tarzanski" park. Vstopnina se bo gibala od šest do 18 evrov, odvisno od starosti obiskovalcev in ponudbe, ki jo bodo izbrali. Park bi bil ob mili zimi lahko odprt vse leto, glavna sezona pa bo od maja do oktobra. Zemljišče v Tivoliju so po Korenovih besedah dobili v najem prek razpisa Mestne občine Ljubljana, in sicer za pet let z možnostjo podaljšanja. Vrednost naložbe pa je 250 tisoč evrov. Društvo Biosfera izviselo Za pustolovski park v Tivoliju so se zanimali tudi v društvu Biosfera, ki ima Adrenalinski park Ježica. Na razpisu, ki je bil decembra lani, so po besedah Luke Vengusa ponudili najvišjo najemnino (izhodiščna je bila 20 tisoč evrov na leto), a končnega sklepa o izbiri niso dobili niti obvestila o morebitni razveljavitvi ali ponovitvi razpisa. Prav tako niso dobili nazaj dva tisoč evrov, ki so jih kot ponudniki morali vplačati. Zdaj se bodo pozanimali, kaj se je zgodilo, in se posvetovali z odvetnikom.
|
neutral
|
8,612
|
US je presodilo, da je ena od določb v neskladju z ustavo. Gre za alinejo, ki določa, da mora prosilec za azil za nastanitev na zasebnem naslovu pridobiti odobritev pristojnega organa. Postopek za oceno ustavnosti je ustavno sodišče (US) pričelo na podlagi ustavne pritožbe štirih srbskih državljanov. Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je na podlagi uradne evidence ugotovilo,da so srbski državljani po svoji volji zapustili azilni dom in se naselili na zasebnem naslovu. Ker se v azilni dom v roku treh dni niso vrnili, je MNZ ustavilo postopek za priznanje azila. Pritožniki so po mnenju MNZ namreč ravnali v nasprotju s prvo alinejo drugega odstavka 45.b člena zakona o azilu, ki določa, da bi za nastanitev na zasebnem naslovu morali pridobiti predhodno odobritev pristojnega organa MNZ. Ta člen sicer opredeljuje tudi pogoje, pod katerimi ta lahko odobri razselitev. Srbski državljani pa so v pritožbi med drugim navedli, da 45.b člen zakona pomeni kršitev ustavne pravice do svobodne izbire prebivališča, ki jo zagotavlja 32. člen ustave. US pa v odločbi navaja, da ustava v prvem odstavku 32. člena določa, da ima vsakdo pravico do prostega gibanja in izbire prebivališča. Ta "pravica torej obsega svobodo gibanja znotraj države,kar pomeni, da se posameznik lahko prosto giblje po ozemlju Republike Slovenije brez kakršnihkoli omejitev (predhodnih prijav, dovoljenj in podobno) in si tudi prosto izbira prebivališče –stalno ali začasno". Zakonska ureditev, ki zahteva vnaprejšnjo odobritev pristojnega organa, da bi posameznik,torej tudi prosilec za azil, prosto izbral svoje začasno prebivališče, in določa pogoje za takšno odobritev, zato pomeni poseg v pravico iz prvega odstavka 32. člena ustave, meni US.
|
neutral
|
8,613
|
SDS javno poziva mandatarja Boruta Pahorja k umiku kandidata za ministra za pravosodje Aleša Zalarja in kandidatke za kulturo Majde Širca Ravnikar. Branko Grims, poslanec SDS, je kandidaturo Majde Širca označil kot sporno zato, ker je kot predsednica sveta javnega zavoda Slovenska kinoteka leta 2005 sklenila pogodbo z arhitekturnim birojem Družba Ravnikar Potokar. Za Grimsa je najbolj sporno dejstvo, da je bil zakonec predsednice sveta javnega zavoda v omenjeni družbi deležnik z deležem, ki presega 20 odstotkov. Po Grimsovem mnenju Slovenska Kinoteka in naročnik, ki posluje v skladu z zakonom o javnih naročilih, ne bi smela preko javnih naročil sploh poslovati s poslovnim subjektom Ravnikar Potokar, katerega družbenik je družinski član predsednice sveta zavoda. Spornost kandidata za pravosodnega ministra Aleša Zalarja pa je poslanec SDS Vinko Gorenak utemeljil z njegovim elektronskim sporočilom z dne 10. Januarja predsednici Slovenskega sodniškega društva (SSD) Janji Roblek, ki ga lahko razumemo kot poziv Glavnemu odboru SSD, naj sprejme ugotovitev, da glede plač sodnikov ni bila uresničena ustavna odločba. V SDS navajajo, da je Zalar v sporočilu tudi pozival Glavni odbor SSD, naj sodniki, člani Sodnega sveta odstopijo in bojkotirajo nadomestne volitve v Sodni svet. Poleg tega Zalarju očitajo napeljevanje glavnega odbora SSD k bojkotu reševanja vseh civilnopravnih zadev, v katerih je edina tožeča stranka država, podjetje ali sklad ali druga organizacija v državni lasti, kar v SDS razumejo kot poziv h kršitvi Ustave RS, ki določa načelo enakosti pred zakonom in načelo sojenja v razumnih rokih.
|
neutral
|
8,614
|
Osnovna šola v Šentrupertu nad Laškim je tako od zunaj kot od znotraj v izredno slabem stanju, otroci pa so izpostavljeni radioaktivnemu sevanju. Zadnji poseg pred 40 leti Šolo v Šentrupertu so zgradili leta 1920, streho, ki je iz azbesta, pa so zamenjali leta 1967, ko so k šoli prizidali še prizidek in to iz opeke, za katero se je izkazalo, da je radioaktivna. Nova šola bi imela nekaj več kot tisoč kvadratnih metrov površine in vse pogoje za izvajanje programa devetletke. Nekaj prostora v stavbi pa bi dobila tudi krajevna skupnost in vrtec. Podružnična osnovna šola (POŠ) v Šentrupertu nad Laškim je v katastrofalnem stanju, strokovnjaki pa so že pred leti v njej izmerili tudi radioaktivno sevanje. Kljub takšnim argumentom pa so na razpisu Ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje izgradnje novega objekta "izviseli". Napovedujejo, da se bodo zoper sklep pritožili. Katastrofalne razmere V letošnjem šolskem letu pouk obiskuje 34 učencev od prvega do petega razreda, a kaj, ko je na pol razpadajoči objekt, ki kaže klavrno podobo tako od zunaj kot tudi od znotraj, sramota za kraj, občino, pa tudi državo. Ker so strokovnjaki v njej leta 2003 izmerili tudi radioaktivno sevanje, si občina Laško že nekaj let prizadeva, da bi ta problem rešila, in v Šentrupertu zgradila novo šolo. Pouk se v najbolj kritičnem delu šole sicer ne izvaja, a kaj, ko tudi drugim prostorom ni prizaneseno, saj so povsod na stenah vidne razpoke, pri oknih piha, pogrezajo se tudi tla. Ostalih praznih rok Na občini so bili skoraj prepričani, da jim bo na razpisu Ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ) uspelo pridobiti prepotreben denar za sofinanciranje izgradnje, a jih je sklep, ki so ga prejeli, močno razočaral, saj njihove šole ni bilo med izbranimi projekti. " Nad odločitvijo države smo ogorčeni in preučili bomo možnost, da se na sklep pritožimo. To smo dolžni storiti v dobrobit naših otrok, prihodnosti in naše občine. Preprosto ne moremo verjeti, da imamo zdaj na izbiro samo dve možnosti. Ali šolo zapremo, in šolarje vozimo v nekaj kilometrov oddaljene druge šole, ali pa jih v tretjem tisočletju vzgajamo v dobre državljane v šolskih prostorih, polnih razpok in radioaktivnega sevanja," pravi podžupan občine Laško Klemen Grešak, in dodaja, da so na MŠŠ " očitno prevladali neki drugi interesi in neke "objektivne" ter "strokovne" odločitve, podprte z boljšimi argumenti, kot je pouk v radioaktivnem pepelu." Gradbeno dovoljenje že pridobili Razočaranje je toliko večje tudi zato, ker so gradbeno dovoljenje za nadomestno gradnjo pridobili že avgusta letos, sredstva za investicijo, gre za okoli dva milijona evrov, pa so tudi že rezervirali v občinskem proračunu. Občina bi prispevala nekaj več kot polovico tega denarja, preostanek naj bi zagotovila država.
|
negative
|
8,615
|
V Stražunskem gozdu v Mariboru so policisti prijeli nasilneža, ki je storil kaznivo dejanje spolnega nasilja. Moški je osumljen več tovrstnih dejanj. Mariborski policisti so v torek v Stražunskem gozdu v Mariboru prijeli Mariborčana, starega 26 let, ki naj bi pred tem v tem gozdu storil kaznivo dejanje spolnega nasilja, ne posilstvo, nad sprehajajočo se žensko, ta pa je na pomoč poklicala policijo. "Ob prijavi dogodka je takoj stekla obsežna akcija iskanja osebe v gozdu in okolici, v katero je bilo vključeno večje število patrulj, vodnikov službenih psov in kriminalistov," so sporočili iz mariborske policijske uprave. Kriminalisti so pri zbiranju obvestil ugotovili, da je prijeti moški osumljen več tovrstnih spolnih kaznivih dejanj, saj naj bi na omenjenem območju v zadnjih letih izvršil več napadov. Spolna dejanja je izvrševal tudi v okolici Streliške ulice, Ljubljanske ulice, Ulice Moše Pijada, Valvasorjeve ulice in v Stražunskem gozdu. Prijetega moškega so kriminalisti s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Mariboru. Iz sodišča še nismo prejeli informacije, ali je zoper storilca odrejen pripor. Za kaznivo dejanje spolnega nasilja je predpisana kazen zapora od šestih mesecev do desetih let.
|
neutral
|
8,616
|
Tednik Mladina je zoper odhajajočega ministra za kulturo Vaska Simonitija vložil kazensko ovadbo. V njej mu očita, da je s podpisom dogovora, da država vrne blejski župniji oziroma Rimskokatoliški cerkvi tri nepremičnine na Blejskem otoku, zlorabil uradni položaj in drugemu, v tem primeru RKC, pridobil protipravno premoženjsko korist. Minister se je s sporazumom, ki ga je podpisal 14. oktobra letos, dogovoril, da Republika Slovenija neodplačno prenese na župnijo Bled oziroma Rimskokatoliško cerkev tri nepremičnine, in dal RKC v zakup nepremičnine, ki v naravi predstavljajo Blejski otok. Iz ovadbe, ki so jo posredovali iz Mladine, izhaja, da je s tem ravnanjem zlorabil svoj položaj in drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist in s tem storil kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja in pravic po 3. odstavku 261. člena kazenskega zakonika. Osumljeni je kot predstavnik lastnika nepremičnin te nepremičnine odtujil v nasprotju z določbami zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin, trdi ovadba. V ovadbi, ki jo je v imenu Mladine pripravila odvetnica Nina Zidar Klemenčič, piše tudi, da je osumljeni minister pri tem sporazumu kot podlago navedel lažniva in zavajajoča dejstva in okoliščine. "V sporazumu kot razlog za njegovo sklenitev, za prenos premoženja z države na RKC, predstavi, da je še odprto vprašanje denacionalizacije, kar pa ne drži. Denacionalizacija je bila pravnomočno zaključena in zahtevki RKC po vrnitvi predmetnega premoženja v naravi pravnomočno zavrnjeni." Tednik še opozarja, da slovenska zakonodaja prepoveduje podaritev državnega premoženja brez privolitve parlamenta. Odhajajočemu ministru zaradi tega grozi zaporna kazen od treh mesecev do petih let. Primer bo moralo zdaj obravnavati državno tožilstvo.
|
negative
|
8,617
|
Nataša Vodušek, veleposlanica v Sarajevu, ki je bila pred približno mesecem dni vpletena v prometno nesrečo, namerava tožiti državo Slovenijo, če je ne pošljejo nazaj v Sarajevo. Nekdanja veleposlanica Nataša Vodušek naj bi v primeru, da je Ministrstvo za zunanje zadeve ne bo poslalo nazaj v Sarajevo, tožila državo. Voduškova je bila 13. oktobra v domnevno vinjenem stanju vpletena v prometno nesrečo. Zatem jo je MZZ iz Sarajeva poklicalo na posvetovanje in po trditvah njenega odvetnika Boštjana Penka ji v primeru, da je ne pošljejo nazaj, kršijo pravice. "Ima šoloobvezne otroke in na ministrstvu so ji prepovedali, da se vrne nazaj v Sarajevo k njeni družini," je še povedal. Tožba Boruta Trekmana Tožil pa naj bi tudi zavrnjeni kandidat za mesto veleposlanika v Berlinu Borut Trekman, ki naj bi proti predsedniku sprožil ustavni spor in tako spodbijal njegovo odločitev. Predsednika ne more osebno tožiti, ker ga ščiti imuniteta. Trekman govoric ni želel komentirati. Konec prejšnjega tedna je Ministrstvo za pravosodje prejelo poročilo o njeni nesreči. V njem naj bi pisalo, da Voduškova rdeče luči ni prevozila, a da je bila v vinjenem stanju. To je že ves čas trdilo bosansko tožilstvo. A Voduškova svojo krivdo ves čas zavrača. Ker veleposlanica Voduškova uživa diplomatsko imuniteto, po besedah njenega odvetnika to pomeni, da preizkusa alkohola v krvi brez njenega privoljenja ne bi smeli opraviti. Odziv ministrstva Na govorice o morebitni tožbi so se že odzvali na MZZ. Tam so prepričani, da veleposlanica, ki je med Bošnjaki vedno bolj nepriljubljena, ne more več korektno opravljati svojega dela. Zato je v bližnji prihodnosti ne nameravajo poslati nazaj v Sarajevo. Tja naj bi poslali drugega diplomata, ki ni veleposlanik. Ta naj bi tam poskusil popraviti nastalo škodo. Voduškova pa je bila po neuradnih podatkih predmet pogovora tudi med Janšo in Pahorjem ter med Ruplom in Žbogarjem.
|
negative
|
8,618
|
Predsednik vlade Borut Pahor naj bi se s predsednikom države Danilom Türkom pogovarjal o imenovanju veleposlanikov. Trije nepotrjeni kandidati naj bi se odločili za tožbo. Po končanem sprejemu vlade pri predsedniku države Danilu Türku naj bi se sestala predsednik Türk in predsednik vlade Borut Pahor. Beseda naj bi tekla o veleposlanikih, potem ko Türk nekaterih kandidatov ni potrdil. Pahor je že v soboto napovedal, da bo vlada omenjeno vprašanje obravnavala na četrtkovi seji. Do takrat naj bi se Pahor posvetoval tako s Türkom kot tudi z zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem. Tožili bodo Med nepotrjenimi kandidati je tudi nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, ki se je potegoval za veleposlaniški položaj na Dunaju. Türk poleg njega ni potrdil še veleposlanikov v Washingtonu, Bratislavi, Berlinu, Kijevu, Moskvi in Teheranu. Po poročanju Pop TV naj bi med nepotrjenimi kandidati trije razmišljali o tožbi. Po pravno pomoč naj bi se zatekli k odvetniku Petru Čeferinu. Slednji je prepričan, da obstaja razlog za tožbo, saj naj bi bilo imenovanje veleposlanikov bolj v pristojnosti vlade in ne toliko predsednika države. Med tožniki naj bi bil po neuradnih podatkih poleg Rupla tudi Borut Trekman, še navaja Pop TV.
|
neutral
|
8,619
|
Poslanec Franc Pukšič je že novembra napovedal, da namerava izstopiti iz poslanske skupine, če mu ne bo omogočeno vodenje komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Poslanec Franc Pukšič je na začetku novembra v pismu vodji poslanske skupine Jožetu Tanku napovedal, da namerava izstopiti iz poslanske skupine, če bo na izredni seji državnega zbora (DZ) sprejet sklep o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles DZ. "Spoštovani gospod Tanko, ker ste me že v prejšnjem mandatu žalili in diskreditirali in obrekovali ter me opisali, da sem izkušen parlamentarec, vendar nekoliko manjši in poskočen, da vem o vsem vse za naprej, nazaj in še na druge načine, vam tega preprosto ne dovolim več ," v pismu sporoča Pukšič. Poudarja tudi, da je v tem mandatu Tanko že na eni izmed prvih sej razporedil, kje smejo sedeti nekateri izbrani poslanci, za ostale pa naj bi bilo tako ali tako vseeno. Kaplja čez rob pa je bil po njegovih navedbah dogodek na seji 6. novembra, ko je kljub Pukšičevi želji, volji in pripravljenosti voditi komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Tanko to funkcijo ponudil poslancu Miru Petku. Ta je, kot piše Pukšič, ob neki priložnosti jasno povedal, da želi v obdobju mandata le eno od preiskovalnih komisij. Pukšič je jasno izrazil željo, da bi želel voditi komisijo za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zatrdil je, da nekaj problematike na tem področju pozna in da bi lahko prispeval k večji povezanosti Slovencev z rojaki, tako na gospodarskem in kulturnem kot na drugih področjih. Tudi sicer se mu zdi, da so ga Slovenci v zamejstvu in po svetu sprejeli. Pukšič bo mandat nadaljeval kot samostojni poslanec. Povedal je tudi, da se s predsednikom SDS Janezom Janšo o svoji odločitvi ni posvetoval. Pukšič še navaja, da Tanko kljub rešitvi problema, ki jo je ponudil poslanec Zvonko Černač, o tem ni dopustil nobene razprave. Ker Pukšiču ni bilo omogočeno vodenje komisije, izstopa iz poslanske skupine, saj meni, da ga poslanska skupina ne potrebuje. SDS obžaluje Pukšičev izstop Danes se je sestala poslanska skupina SDS, ki po besedah Jožeta Tanka obžaluje Pukšičev izstop. Člani poslanske skupine se strinjajo s kriteriji, ki so jih sprejeli glede delitev funkcij v delovnih telesih, ter menijo, da je postopek potekal korektno in enakopravno do vseh poslancev. Tanko meni, da ni primerno, da si poslanci kopičijo funkcije. Vodja poslanske skupine sicer poudarja, da je imel do Pukšiča korekten odnos, problematično pa se mu zdi, da Pukšič za svoje ravnanje išče utemeljitev v dogodkih izpred petih let. Poslanska skupina SDS je danes še sklenila, da Pukšiča zamenjajo v tistih delovnih telesih, v katerih je bil in ki pripadajo poslanski skupini.
|
neutral
|
8,620
|
Evropska komisija za nadaljevanje procesa potrjevanja projekta gradnje slovenskih avtocest od Slovenije pričakuje "signal" glede bodoče ureditve sistema vinjet. Da ponovno začnemo potrjevati projekt gradnje slovenskih avtocest na odseku Slivnica–Draženci, bi zadostoval signal Slovenije, da namerava sistem vinjet urediti tako, da ne bo kršil načela ne diskriminacije v EU, pojasnjujejo viri v komisiji. To pomeni, da je dovolj, da Bruselj zazna"namero" države glede tega, kako bo sistem vinjet uskladila z evropsko zakonodajo, konkretni ukrepi pa za nadaljevanje procesa potrjevanja avtocestnega projekta niso nujni. Nepravično? Kot je znano, je komisija prekinila proces potrjevanja projekta gradnje slovenskih avtocest. En projekt (odsek Lendava–Beltinci) je sicer potrdila poleti, drugi projekt pa je zdaj v nemilosti prav zaradi vinjet. Evropska komisija je Slovenijo 2. oktobra opozorila, da z veljavnim sistemom vinjet nepravično obravnava tuje državljane, ki slovenske avtoceste uporabljajo le občasno. Presodila je namreč, da so ti zaradi nesorazmernih cestnin za tranzit ali kratkotrajno uporabo avtocest v slabšem položaju kot Slovenci. Dovolj že signal Slovenska vlada bo morala zagotoviti, da uvaja tudi vinjete za krajše obdobje, in dokler tega ne zagotovi, bo proces potrjevanja projekta prekinjen, je sicer že nedavno pojasnila komisija. Komisija je prepričana, da se bo rešitev našla, in upa, da bo to možno čim prej. Tudi zaradi tega, da se projekti in naložbe nadaljujejo, pravi evropska komisarka za regionalno politiko Danuta Hübner. Komisarka sicer pripravlja nekatere spremembe pri črpanju evropskih sredstev prav zaradi hude finančne in gospodarske krize, v kateri sta se znašla Evropa in ves svet,podrobnosti pa bodo znane v sredo, ko bo Bruselj razgrnil obsežen načrt za oživitev evropskega gospodarstva.
|
neutral
|
8,621
|
Premier Pahor in predsednik države Türk naj bi že dosegla dogovor o neimenovanih veleposlanikih. Türk je kot razlog za neimenovanje Rupla navedel "pomanjkanje zaupanja". Po poročanju Pop TV naj bi premier Borut Pahor in predsednik republike Danilo Türk dosegla dogovor o še neimenovanih veleposlanikih. Dogovorila naj bi se za ponovitev postopka, ki bi potekal usklajeno, zadnjo besedo pa bi imel Türk. Iz tega naj bi bilo mogoče sklepati, da Dimitrija Rupla ne bo med novimi predlaganimi kandidati, še poroča televizija. Nenavadno je, da je želela vlada v odhajanju zamenjati kar tretjino veleposlanikov. Danilo Türk, o predlogu za imenovanje 13 novih veleposlanikov Türk nima zaupanja v Rupla Predsednik republike Danilo Türk je v izjavi za Radio Slovenija dejal, da je eden od razlogov za neimenovanje prejšnjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla za veleposlanika na Dunaju "pomanjkanje zaupanja": "Ljudje, ki naj bi zastopali državo, morajo uživati polno zaupanje te države, vključno s predsednikom države, ki jih imenuje." K neimenovanju Rupla ga je navedlo tudi mnenje pomembnega dela koroških Slovencev in "lastne izkušnje". To je slovenska posebnost. Danilo Türk, o tožbi zavrnjenih kandidatov za veleposlanike "Gre tudi za moje izkušnje, ki jih imam iz časa teh kandidatur, kjer nisem dobival celovitih in dobrovernih informacij in zaradi tega moje zaupanje tu ne obstaja. In to je bil tudi zelo pomemben del mojega odločanja," je dejal. Opozoril je še na pristojni zakon, ki kandidatom za veleposlanike nalaga vsaj sedem let dela v diplomaciji, česar naj bi Ruplu primanjkovalo. Na vprašanje, ali bo Borut Pahor, ki je Ruplu izrazil podporo, moral popustiti, je Türk odgovoril: "Predsednik vlade bo zdaj dobil celovit vpogled na vprašanje imenovanja veleposlanikov. Verjamem, da bo izbrana primerna rešitev." S tožbo do ambasade? Türk je informacije, da naj bi se nekateri od neimenovanih kandidatov obrnili na odvetniško pisarno in jo prosili za pravno mnenje, komentiral z besedami, da "si sploh ni mogoče predstavljati, kako bi lahko nekdo iztožil veleposlaniški status". Trenja niso od včeraj Odnosi med Türkom in Ruplom so se zaostrili že lani med kampanjo pred predsedniškimi volitvami, ko je zunanje ministrstvo v sporočilu za javnost zapisalo, da je Türk v času osamosvajanja Slovenije leta 1991 predstavljal Jugoslavijo.
|
neutral
|
8,622
|
Cene vinjet so ostale nespremenjene. Posebna skupina, ki bo ustanovljena v kratkem, bo preučila druge možnosti. V sosednjih državah so razočarani. Besede ministra za promet Patricka Vlačiča, da Evropski uniji pošilja signal, za Evropsko komisijo niso dovolj. Bruselj čaka na formalno izjavo o spremembi vinjetnega sistema. Nezadovoljni z odločitvijo slovenske vlade so tudi v avstrijskem in hrvaškem avtomotoklubu. Hrvaški predsednik Stjepan Mesić pa je dejal, da bi se Slovenija pri takšnih odločitvah morala posvetovati s svojimi sosedami. Cene vinjet ne bomo spremenili ... Obstoječi sistem ruši sistem gradnje avtocest v Sloveniji. Patrick Vlačič, minister za promet, 26. 11. 2008 Izračun Družba za avtoceste republike Slovenije (Dars) je do 17. novembra prodala 2.270.000 šestmesčenih vinjet. Po oceni našega vira – ob upoštevanju cene letne vinjete 55, polletne 35 in morebitne kratkotrajne 15 evrov – bi morali za enak prihodek prodati 900 tisoč letnih, 300 tisoč polletnih in 1,8 milijona kratkoročnih vinjet. Naš vir sklepa, da se bo težko na pogajanjih dogovoriti za ceno 15 evrov za kratkoročne vinjete in bo lahko izpad dohodkov še večji. Glede na nizko predvolilno ceno vinjet je bilo enostavno treba denar nekje pobrati. Načrt je bil zelo transparenten - pobrati denar od tranzitnih potnikov oziroma od tujcev. Tisti, ki so mislili, da EU tega ne bo sankcionirala, so naivno ali namerno naivno izpeljali projekt tik pred volitvam. Patrick Vlačič, svetovalec SD za promet, 2. 10. 2008 Prihodnje leto se bo zato v sistem v sedanji obliki (brez podražitve tovornega prometa ali vinjet po 1. juliju 2009) nateklo le 105 milijonov evrov oziroma še okoli 20 odstotkov manj v primeru uvedbe kratkoročnih vinjet. Črne ocene Glede na obstoječi sistem in na projekcijo pobrane cestnine v letu 2009 bo za obstoječe obveznosti Darsa okoli 55 milijonov evrov primanjkljaja, je na včerajšnji tiskovni konferenci pojasnil novi minister za promet Patrick Vlačič. Zaradi finančne nevzdržnosti cestninskega sistema so ogroženi vsi avtocestni projekti, dodatni avtocestni program (vreden 1,6 milijarde evrov) in razvojne osi (ocenjene na 2,6 milijarde evrov). Na Darsu menijo, da bodo leta 2009 ob nespremenjenem vinjetnem režimu in ob predvideni prodaji skupno 2,5 milijona vinjet ter klasičnem cestninjenju kamionskega prometa ustvarili približno 200 milijonov evrov prihodkov iz cestnin.
|
negative
|
8,623
|
Ko bo sklep pravnomočen, se bo lahko začel postopek revizije javnega naročila za nakup oklepnikov patria, je povedal predsednik računskega sodišča. Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je potrdil, da je bil v sredo izdan sklep o začetku revizijskega postopka javnega naročila za nakup oklepnikov Patria v vrednosti 278 evrov, ki ga je sklenil nekdanji obrambni minister Karl Erjavec. Kot je povedal Šoltes, sklep še ni pravnomočen, ko pa bo, se bodo lahko začeli postopki revizije. Sklep bo po Šoltesovih besedah pravnomočen, ko poteče rok za pritožbe zoper sklep. Kot je pojasnil, revizijski postopek potem poteka v okvirih programa in zakona o računskem sodišču. Praviloma je predmet postopka na računskem sodišču pravilnost in smotrnost poslovanja, je še povedal Šoltes, podrobnejših informacij pa ni dal. Na ministrstvu za obrambo so potrdili, da so sklep računskega sodišča prejeli danes, a o vsebini še ne morejo govoriti. Tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič z njegovo vsebino še ni seznanjena, saj se udeležuje današnje seje vlade.
|
neutral
|
8,624
|
Na Gorenjskem se je popoldansko sneženje umirilo. Kljub temu priporočamo previdno vožnjo, saj bo zaradi dežja nevarnost poledice. Promet pa ponekod ovira tudi megla. Po podatkih Prometno-informacijskega centra promet ovira megla na ljubljanski južni obvoznici med razcepom Malence in priključkom Ljubljana-zahod, na dolenjski avtocesti med razcepom Malence in priključkom Grosuplje, ter med Hrastjem in priključkom Kronovo in na gorenjski avtocesti med počivališčem Jesenice in priključkom Lipce. Zaradi snega na cestišču je zaprt prelaz Vršič. Ceste Mojstrana - Vrata, Čepovan - Dolenja Trebuša in čez prelaz Pavličevo sedlo so v zimskem času zaprte. Na cesti Sp. Jezersko - Zg. Jezersko je obvezna uporaba verig, na cesti čez prelaz Ljubelj so na avstrijski strani obvezne verige. Spremljajte vreme.net Podrobnejše podatke o vremenu si oglejte na portalu vreme.net. Vreme v prihodnjih dneh Vremenoslovci za danes popoldne napovedujejo še oblačno vreme s padavinami. Po nižinah bo tako deževalo, meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 1000 m. Padavine bodo predvsem v vzhodnih krajih proti večeru slabele. Ob morju bo pihal jugo, ponekod drugod jugozahodni veter. Jutri bo pretežno oblačno s padavinami, ki bodo pogostejše na zahodu, na vzhodu pa bodo popoldne in proti večeru večinoma ponehale. Meja sneženja bo na nadmorski višini okrog 900 m. Ob morju bo pihal okrepljen jugo, tudi ponekod v notranjosti bo čez dan zapihal okrepljen jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, na Primorskem okoli 10, najvišje dnevne od 2 do 10, na Primorskem do 13 stopinj C.
|
neutral
|
8,625
|
Predsednik Danilo Türk bi lahko na vse službene poti odhajal s hibridnim avtom. A ne. Predsednik republike želi z vožnjo s hibridnim avtomobilom biti Slovencem za zgled. A kaj ko Toyotinega hibrida uporablja predvsem za vožnjo po mestu, medtem ko smo ga v ponedeljek zjutraj zasačili, ko so ga v službo pripeljali s terenskim BMW-jem X5. Tisti popoldan je moral predsednik v Koper. Ob BMW-ju pogosto uporablja tudi posebej podaljšano različico audija A8, ki velja za vse prej kot ekološko vozilo. Medtem ko si Evropska komisija prizadeva za sprejetje zakonodaje, ki bi omejevala povprečni izpust škodljivih izpustov CO2 na 130 gramov na prevožen kilometer, predsednikov (ugibamo, da dizelski) A8 na enaki razdalji v zrak izpusti 227 gramov. Če gre za potratni bencin v nosu, pa je ta številka še občutno višja. 104 grame škodljivega CO2 na kilometer izpusti prius, A8 pa z 227 grami več kot dvakrat toliko. Hibrida za vse poti “ Glede na dejstvo, da pri A8 ne gre za blindirano vozilo, bi lahko predsednik za potovanja po Sloveniji uporabljal hibridno toyoto, kar bi bilo z vidika ekologije tudi sprejemljivejše,” razmišlja Miha Pečoler, Žurnalov novinar avtomobilizma, in dodaja, da hibridni prius na povratni poti med Ljubljano in Mariborom v zrak izpusti 27 kilogramov škodljivega ogljikovega dioksida, medtem ko izpusti BMW-jeva terenska petica (s trilitrskim dizelskim motorjem) dobrega 55,5 kilograma, audijeva osmica (z motorjem enake prostornine) pa kar 59 kilogramov.
|
negative
|
8,626
|
Štiridnevni paket s silvestrsko večerjo vas bodo v petzvezdničnih hotelih v Portorožu stali od 450 evrov na posameznika. ˝Prenovljeni Palace, ne glede na verigo Kempinski, odpira novo obdobje za Portorož, a to še ne pomeni, da bodo najprestižnejši hotelski apartmaji za nekaj tisoč evrov na noč oddani več kot recimo desetkrat na leto,˝ meni Ivo Silič, dolgoletni direktor portoroškega turističnega združenja. Cene štiridnevnih novoletnih paketov (ob vključitvi silvestrske večerje) se v portoroških hotelih sicer začnejo pri 450 evrih na enega, nadaljujejo pa v ˝nebo˝. Za objavljeno ceno novoletnega bivanja v hotelu Kempinski Palace smo si pomagali z njihovo ponudbo na spletu, saj jim na naša vprašanja ni uspelo pravočasno odgovoriti. Domačini pa v šotor Lucija. ˝Dejstvo je, da je božič v Portorožu tradicionalno relativno slabo zaseden, od 27. decembra do 2. januarja pa ni razloga, da portoroški hoteli ne bi bili polni,˝ pravi Ivo Silič, ki tudi po izteku mandata še naprej vodi portoroško turistično združenje. Po eni strani pohvali program Avditorija Portorož, po drugi pa pripomni, da bi lahko nekoliko prenovili portoroško praznično osvetlitev. ˝Med domačini, morda pa tudi med turisti, bo zagotovo veliko uspeha požel novoletni šotor v Luciji, za katerega bo poskrbela piranska občina,˝ še pove. Večina že rezervirala ˝Za silvestrovo imamo trenutno več kot 70 odstotkov zasedenih zmogljivosti, pričakujemo pa, da bodo naši hoteli v tem obdobju polno zasedeni,˝ pove Janez Jager iz Istrabenzove hotelske verige LifeClass. V Hotelih Bernardin imajo rezerviranih več kot 75 odstotkov vseh hotelskih sob (najmanj sicer v Grand hotelu Bernardin). V primerjavi z lanskim letom imajo za deset odstotkov več rezervacij, prav tako pa pričakujejo, da bodo konec leta polno zasedeni. Enake obete, pa tudi odstotek zasedenih sob v času novega leta, imajo v družbi Metropol Group. Kot nam je še povedal njihov predstavnik za stike z javnostmi Alen Miloševič, so od sedmih luksuznih apartmajev za zdaj prosti še štirje. Med gosti pričakujejo največ Italijanov, za njimi pa Avstrijce in Slovence. Cene nekoliko višje Jager (LifeClass) pove, da imajo v prazničnem obdobju cene nekoliko višje. Za štiridnevni paket v Grand Hotelu Portorož je treba odšteti najmanj 294 evrov. To vključuje tri nočitve z zajtrkom v dvoposteljni sobi, kozarec penečega vina za dobrodošlico, uporabo bazenov ter nekaj razvedrilnega programa (rdeča nit bodo ritmi salse). Doplačilo za celotni zabavni program in silvestrsko večerjo znaša 150 evrov. Cena za štiridnevni novoletni paket v Grand Hotelu Bernardin je 595 evrov, v Grand Hotelu Metropol pa 618 evrov.
|
neutral
|
8,627
|
Petkov sestanek med upravo Acronija, lastniki in predstavniki delavcev ni prinesel dogovora, zato se bodo vnovič sestali v četrtek. Predsednik uprave Slovenske industrije jekla (Sij) Tibor Šimonka je dejal, da je problematika takšna, da hiter dogovor ni bil mogoč. ˝Stanje naročil je iz tedna v teden slabše, finančni trg ne deluje in tudi vlada še ni sprejela konkretnih ukrepov, torej je razlogov, da smo zaskrbljeni, dovolj,˝ je dejal. Tudi januarja manj naročil Ukrepi. V Acroniju imajo decembra za 30 odstotkov manj naročil in tako naj bi bilo tudi januarja. Predsednik uprave Slovenske industrije jekla Tibor Šimonka je med posledičnimi ukrepi zmanjšanja naročil omenil možnost izrabljanja dopustov, odpoved pogodb zaposlenim za določen čas, predčasno ustavitev posameznih delov proizvodnje in neizrabljanje nadur. Petsto delavcev ostalo doma V Acroniju imajo ta čas za 30 odstotkov manj naročil, zato so prejšnji teden ustavili proizvodnjo v jeklarni in vroči valjarni, doma je ostalo petsto delavcev, po besedah glavnega direktorja Acronija Slavka Kanalca pa jo bodo danes spet zagnali. Predsednik sindikata Skei Acroni Marjan Žurman je po sestanku dejal, da skupnega jezika še niso našli, in zanikal neuradne govorice o izstopih iz sindikata. ˝Do tega trenutka iz našega sindikata ni izstopil še nihče,˝ je dejal. Sindikat Skei je pred dnevi že dal pozitivno mnenje k ukrepom uprave, pri čemer zahtevajo upoštevanje panožne kolektivne pogodbe, pa tudi izplačilo božičnice po 600 evrov na zaposlenega. Sindikat Neodvisnost proti Drugače so se odločili v sindikatu Neodvisnost Acroni, saj so dali negativno mnenje, ker po besedah predsednika Klemena Drobiča menijo, da obstajajo še druge možnosti, ne le skrajševanje delovnega časa in znižanje plač. ˝Ne razumemo, kako ni naročil, saj smo ves čas dobro delali, nenadoma pa se je pojavila kriza. Delavci se sprašujejo, kako je mogoče, da bomo leto končali z dobičkom od 30 do 35 milijonov evrov, plače pa naj bi znižali,˝ je poudaril Drobič, sindikat pa vztraja tudi pri izplačilu božičnice v znesku 700 evrov. Kanalec je takšno mnenje sindikata Neodvisnost pričakoval, glede morebitnega odpuščanja pa je dodal, da bi bilo ta čas govoriti o njem še prezgodaj. Povedal je, da je glede četrtkovega dogovora in soglasja sindikatov optimističen, in potrdil, da bodo zaposleni dobili božičnico. Nelogična pa se mu zdi zahteva delavcev, da bi tudi ob krajšem delovnem času, ki naj bi bil posledica pomanjkanja dela, prejemali polno plačo. ˝Ni logično, da hodijo v službo 'mešat zrak’ in so za to plačani,˝ je pojasnil.
|
neutral
|
8,628
|
Urad predsednika Republike Slovenije je na računsko sodišče naslovil prošnjo za revizijo porabe javnih sredstev na področju letalskih prevozov. "Urad predsednika pripravlja nov mednarodni javni razpis za izvajanje letalskih prevozov za obdobje mandata predsednika," je v torek sporočil tiskovni predstavnik predsednika Danila Türka. Ali bo urad izpeljal javni razpis za izvedbo letalskih prevozov predsednika za daljše obdobje,smo urad predsednika spraševali že aprila, ko smo pisali o 30 tisoč dolarjev dragi poti v Bratislavo. Maja je bil razpis zaključen neuspešno, saj nihče od prijavljenih ponudnikov ni izpolnjeval razpisnih pogojev. Sedem mesecev priprav V sedmih mesecih od propada razpisa je Türk v tujino letel s ponudniki, ki so uspeli nasprotnih javnih razpisih. "Zakon o javnih naročilih dopušča tako možnost sprotnih javnih naročil kot izvedbo javnega razpisa za izbiro enega ali več ponudnikov," razlagajo pri predsedniku. "V uradu predsednika republike se trudimo najti rešitev, ki bo najbolj gospodarna". Niso pa povedali, kdaj bodo razpis objavili. O gospodarnosti "Pogodba za večji obseg naročila je po navadi bolj gospodarna," pravi strokovnjak s področja javnih razpisov, ki ne želi biti imenovan. Ocene, ki smo jih objavili v petkovemŽurnalu24, pa dokazujejo, da bi bila najbolj gospodarna uporaba falcona, če ga bo vlada zadržala. Kljub falconu bi bilo za urad v iskanju gospodarne rešitve smiselno izpeljati razpis za več ponudnikov. Zaradi dvomov glede pravilnosti in smotrnosti porabe so na uradu, ki je pod drobnogledom javnosti zaradi 89 tisoč evrov dragega leta v Sarajevo, zahtevali revizijo računskega sodišča.
|
neutral
|
8,629
|
Od letos velja prepoved prodaje, posesti in uporabe pirotehničnih izdelkov, zaradi katerih vsako leto pride do različnih poškodb. Kazni za kršitelje so zelo visoke. Največja novost zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, ki je stopil v veljavo aprila letos, je prepoved prodaje, posesti in uporabe pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok. To so predvsem petarde, je na današnji novinarski konferenci poudaril Janez Vidovič iz uprave uniformirane policije. Kot je povedal Vidovič, vsako leto pride do praktično vseh poškodb ob uporabi pirotehničnih izdelkov prav zaradi petard. Poleg tega so po njegovih besedah tudi moteče za okolico. Viktor Strauch z inšpektorata za notranje zadeve je pojasnil, da kazni zaradi morebitnih kršitev novega zakona lahko izrekajo vsi organi nadzora, tako inšpektorat za notranje zadeve kot tudi policisti, carina in tržni inšpektorat. Za pravno osebo je globa za kršitev predpisov od tri tisoč do 50 tisoč evrov, za podjetnika, samostojnega podjetnika ali osebo, ki samostojno opravlja dejavnost, od tisoč do 20 tisoč evrov, za posameznika, ki stori prekršek, pa od 400 do 1200 evrov. Med pirotehničnimi izdelki so dovoljeni le še tisti, ki spadajo v 1. kategorijo - tako imenovane pasje bombice oziroma izdelki, ki imajo največ 0,8 grama eksplozivne mase. V pirotehničnih izdelkih 2. in 3. kategorije pa je eksplozivne snovi največ šest oziroma 10 gramov. Spremenjene so tudi starostne meje za prodajo in uporabo teh izdelkov. "Na novi zakon nimamo pripomb. Posebej 4. odstavek 35. člena zakona o eksplozivih se nam zdi super, saj pravi, da sme prodajalec od fizične osebe, za katero domneva, da nima pogojev za nakup, zahtevati, da predhodno dokaže svojo starost z osebnim dokumentom. Te pravice prej nismo imeli, zato smo lahko le presojali o starosti s prošnjo 'Ali lahko, prosim, dokažete, koliko ste stari'. Verjamemo, da bo novi zakon pripomogel k manjšemu številu poškodb pri mlajših uporabnikih, pri katerih občutek za nevarnost še ni dovolj razvit,“ je za zurnal24.si povedal Marko Žibert, vodja prodaje-pirotehnik iz podjetja Signal pirotehnika.
|
positive
|
8,630
|
V Slovenijo je iz Češke prispela nova pošiljka vinjet. Po letnih vinjetah so za prodajo pripravljene še polletne vinjete. Cene teh bodo še naprej 35 evrov. Medtem ko se je slovenski minister za promet Patrick Vlačič v Bruslju zaradi vinjet zagovarjal pred evropskim prometnim komisarjem Antoniem Tajanijem, so v Slovenijo iz češke tiskarne prispele polletne vinjete. V prvi pošiljki je tako k nam prispelo 1.100.000 vinjet, konec meseca pa na Darsu pričakujejo še eno pošiljko. Avtocestne nalepke bodo prvič v prodaji 24. decembra po ceni 35 evrov. Spomnimo, da so od konca novembra naprodaj tudi letne vinjete, po ceni 55 evrov. Te so v Slovenijo prispele 11. novembra. Sestanek med Vlačičem in Tajanijem je bil sicer operativno-tehnične narave, saj je Vlačič Tajaniju predstavil slovenske probleme glede vinjet, za Evropsko komisijo pa je izrazil pričakovanje, da bo povedala svoja stališča. Evropska komisija je doslej Slovenijo najprej opozorila, da vinjetni sistem ni v skladu s pravnim redom EU, drugo opozorilo pa je šlo v smeri sorazmernosti, je dodal minister. "Povedal sem mu, da je bilo pri nas ob prevzemu odgovornosti nove vlade premalo časa, da bi karkoli naredili glede spremembe sistema ... fizično ni bilo mogoče ničesar narediti," je dejal Vlačič. "Povedal sem tudi, da je zadeva pri nas notranjepolitično pomembna in občutljiva tema, da je sistem nov in da bomo ustanovili skupino, sestavljeno iz treh ministrstev, prometnega, gospodarskega in finančnega, ki naj bi dala nekatere odgovore v povezavi s cestninjenjem, na primer o vzdržnosti sistema," je pojasnil minister. Predlog o ustanovitvi te skupine bo "jutri ali najpozneje naslednji teden" obravnavan na vladi, je napovedal. "Komisar je bil zadovoljen že zato, ker smo se sploh začeli pogovarjati. Do zdaj se namreč nihče o tem s komisijo ni pogovarjal," je še povedal Vlačič po koncu srečanja s Tajanijem.
|
neutral
|
8,631
|
Zoran Janković meni, da ljubljanski svetnik Mihael Jarc spodbuja nestrpnost med ljudmi, ker naj bi se tako želel samopromovirati. Tako je Jarčevo vložitev pobude za razpis referenduma glede gradnje džamije komentiral ljubljanski župan Zoran Janković. Ob tem je dodal, da si Jarc pridobiva pozornost medijev in se tako pripravlja na volitve čez dve leti. Janković je sicer poudaril, da je Jarčeva poteza legitimna, a mu ni v čast. "Menim, da je Jarc zelo razočaran po parlamentarnih volitvah," je povedal Janković. V okviru današnje predstavitve nekaterih četrtnih skupnosti pa je v zvezi z gradnjo džamije na Parmovi ulici predsednik Četrtne skupnosti Bežigrad Viljem Grebenc dejal, da njihovi občani gradnji džamije ne nasprotujejo. Sicer pasta se ob Četrtni skupnosti Bežigrad danes predstavili še četrtni skupnosti Črnuče in Posavje.
|
negative
|
8,632
|
Obisk Pahorjevega svetovalca za zunanjo politiko Dimitrija Rupla, ki naj bi Italijo opozoril na nujnost varstva slovenske manjšine, se je končal s sprejemom skupne spravljive izjave. Svetovalca predsednika vlade za zunanjo politiko Dimitrija Rupla je v Rimu sprejel svetovalec za zunanje zadeve v kabinetu italijanskega premierja Valentino Valentini. Sogovornika sta se strinjala, da je treba nadaljevati tradicijo dobrih odnosov med državama in vladama ter v tem duhu tudi skrbeti za vprašanja obeh manjšin. Obe strani za praktični pristop Pogovor je bil konstruktiven in je obravnaval nekatere vidike proračunske razprave v italijanskem parlamentu, ki zadevajo finančna sredstva za slovensko manjšino v sosednji Italiji, so sporočili iz kabineta predsednika vlade Boruta Pahorja. Tako slovenska kot italijanska stran sta se domnevno strinjali, da se je treba izogibati politizaciji vprašanj, ki jih je mogoče reševati na praktičen način. Obe strani pa sta še menili, da je glede vprašanja finančnih sredstev za manjšini treba analizirati vsebino konkretnih dejavnosti. Pahorjevo pismo Berlusconiju Rupel je italijanskemu sogovorniku predal pismo premierja Boruta Pahorja, naslovljeno na predsednika italijanske vlade Silvia Berlusconija. Kot so napovedali v kabinetu slovenskega premierja, bosta Pahor in Berlusconi pogovore o omenjeni problematiki nadaljevala tudi ob robu vrha EU, ki bo v četrtek in petek v Bruslju. Italija bi varčevala na račun Slovencev Italijanski senat je v torek začel razpravljati o vladnem predlogu finančnega zakona. Potem ko je krčenje sredstev pred časom že izglasovala poslanska zbornica, so prejšnji petek tudi v senatni proračunski komisiji zavrnili popravke opozicijske Demokratske stranke, da bi tudi v prihodnjem letu slovenski manjšini zagotovili letošnjo vsoto v višini 5,25 milijona evrov. Če bo senat potrdil vladni predlog, bodo organizacije Slovencev v Italiji prihodnje leto morale dobiti 4,13 milijona evrov, leta 2010 4,06 milijona, leta 2011 pa 3,12 milijona evrov.
|
neutral
|
8,633
|
Za kulisami alarma, da bo v koaliciji zavrelo zaradi LDS, se skrivajo številna resnična nezadovoljstva. Denimo v Zaresu, kjer se zdi, da živijo poslanci in ministri ločeni življenji. Ministri poslancev ne obveščajo dovolj, pravijo naši viri. Nezadovoljstvo LDS nad Ruplom pa podpirajo nekateri novi poslanci SD, ki so zelo kritični do koalicijske partnerice Zares. "To ni politična stranka, to je interesna skupina," se eden od poslancev SD jezi zaradi neskromnih apetitov Zaresa do kadrovskega kolača, ki presega uspeh na volitvah. Ministri poslancev ne obveščajo dovolj, pravijo naši viri. Veto Zaresa Po svojem okusu so menda pokadrovali pri Elesu. Kadrovanje v Kad in Sod prihaja z enotedensko zamudo zaradi koalicijskega veta, ki so ga na prvotno izbrana imena dali v Zaresu. V novi vladi so številni funkcionarji starih vlad. Poleg Dimitrija Rupla je pri Pahorju našel službo nekdanji predsednik parlamenta Jožef Školč (LDS), direktorica vladnega urada za komuniciranje je postala Veronika Stabej, ki je bila pred diplomatsko kariero do leta 1997 svetovalka pri Janezu Drnovšku. Podobno kot Valentina Flander, ki je postala vodja kabineta finančnega ministra Franceta Križaniča. Za državno sekretarko pa je vzel kar Heleno Kamnar, ki je isto funkcijo opravljala pod Antonom Ropom in Dušanom Mramorjem. Tudi na kulturnem ministrstvu je državni sekretar nekdanji Drnovškov svetovalec Stojan Pelko. Državna sekretarka na Ministrstvu za lokalno samoupravo Meta Vesel Valentinčič pa je bila v preteklosti generalna sekretarka na Ministrstvu za zdravje. Tudi strankarsko lojalnih ne manjka. V premierjevem kabinetu sedijo dolgoletni člani SD Rado Genorio, Nataša Kovač in Miloš Pavlica. Golobič je za šefico kabineta vzel dosedanjo Zaresovo piarovko Tino Hrastnik, Širca pa strankino strokovno sodelavko iz parlamenta Majo Glücks.
|
neutral
|
8,634
|
Šolsko ministrstvo in sindikati so se dogovorili o oblikovanju skupine, ki bo preučila šolske zakone. Po besedah ministra za šolstvo Igorja Lukšiča naj bi do sprememb prišlo že naslednje leto. Razen napovedi o spremembi sedanje sestave svetov šol minister za šolstvo in šport Igor Lukšič ni želel dajati podrobnejših informacij o smeri, v katero naj bi šle spremembe tako pri zakonu o osnovni šoli kot zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Minister je pojasnil, da so se na sestanku dogovorili še, da bodo ravnatelje oziroma njihove predstavnike vključevali že v prvi delovni skupini, ki bo preučila probleme v zvezi s plačnim sistemom. Kot je dodal, so se dogovorili, da to skupino oblikujejo že v petek in da do sredine januarja oblikujejo prve predloge za spremembo sistema. Prav tako naj bi sindikati sodelovali tudi pri "premišljanju slovenskega šolstva" oziroma oblikovanju bele knjige za to področje, je napovedal Lukšič. Srečanje sta kot pozitivno poleg ministra ocenila tudi glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj ter sekretar republiškega odbora Sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije (Vir) Bojan Hribar.
|
neutral
|
8,635
|
Po besedah zunanjega ministra Samuela Žbogarja je časa za dogovor s Hrvaško glede nadaljevanja njenih pristopnih pogajanj z EU manj kot do petka, torej do pristopne konference. Zunanji minister Samuel Žbogar je še pojasnil, da pogajanja zdaj še potekajo, v četrtek bo o tem odločala vlada, nato pa bo moral mnenje dati še DZ. Žbogar je v DZ na seji odbora za zunanjo politiko (OZP) za zaprtimi vrati obvestil poslance o poteku pogovorov s francoskim predsedstvom EU glede iskanja kompromisa, da bi Hrvaška v petek na pristopni konferenci v Bruslju lahko odprla deset poglavij v pogajalskem procesu z EU. Kot je pojasnil, rešitve še ni, da pa se pogovarjajo na osnovi slovenskega osnutka pisma. V tem procesu so še vedno elementi, s katerimi se slovenska stran ne strinja, vendar pa se pogovori nadaljujejo, časa pa je še nekaj dni. "Časa je v bistvu malo manj kot do petka. Vendarle se mora o tem predlogu izjasniti slovenska vlada in spet OZP in odbor za zadeve EU, tako da nekako do četrtka oziroma do konca srede bi verjetno morali imeti neko odločitev," je povedal Žbogar. Za jasna stališča Slovensko panevropsko gibanje je medtem pozvalo državni zbor, naj v skladu z ustavo v posebnem dokumentu določi jasna stališča glede odnosov s Hrvaško, ki bodo obvezna za vse izvršilne organe, ter naj odreče veljavnost vseh dosedanjih stališč ali izjav glede odnosov med državama, ki niso bili dani po neposrednem pooblastilu DZ. Kot je na novinarski konferenci poudaril predsednik tega nevladnega združenja France Bučar, je treba jasno poudariti, da načela zunanje politike določa DZ in da sklicevanje na dogovore, kot sta bila sporazum o meji med Drnovškom in Račanom ali pa lanski blejski dogovor premierjev Sanaderja in Janša glede reševanja vprašanje meje s posredovanjem tretjega, nima teže, saj "nobeden od teh gospodov nima najmanjše pravice karkoli obljubljati brez avtorizacije DZ". Po njegovem DZ doslej glede tega " ni rekel nič", mora pa sedaj " opraviti svojo dolžnost in povedati, kakšno je naše stališče do vprašanj Hrvaške".
|
neutral
|
8,636
|
Minister za promet Patrick Vlačič je odločen zamenjati vodstvo Slovenskih železnic. Na prihodnji seji vlade bo predlagal zamenjavo nadzornega sveta. Slovenske železnice so slabo pripravljene na prihod tuje konkurence. Patrick Vlačič Prometni minister Patrick Vlačič je sporočil, da uprava Slovenskih železnic (SŽ) ne uživa več njegovega zaupanja. Vladi bo predlagal zamenjavo nadzornega sveta družbe. Ta naj bi kasneje zamenjal upravo, je še povedal. Krive likvidnostne težave Vlačič bo zamenjavo članov nadzornega sveta predlagal zaradi likvidnostnih težav, ob katere naj bi trčile SŽ, izgub v tovornem prometu in napovedi izplačila božičnice. Minister je kritičen tudi do pripravljenosti železnic na nedeljsko uveljavitev novih železniških pravilnikov, ki v praksi omogočajo liberalizacijo tovornega prometa. Kandidatov še nima Minister za promet ta trenutek imen kandidatov za nove nadzornike železnic – devetčlanski nadzorni svet šteje šest predstavnikov države – še nima. Na čelu Slovenskih železnic pa Vlačič vidi nekoga, ki je za to funkcijo usposobljen, torej ima ustrezne reference, in ki uživa podporo vlade in prometnega ministra. Vlačič je opozoril, da je bilo časa za pripravo na uveljavitev novih pravilnikov eno leto, vendar so ga na SŽ porabili za druge stvari. "Mi pa smo tako še v petek popoldne usklajevali določene stvari, da se železniški promet z uveljavitvijo novih pravilnikov ni ustavil. Takšna situacija se mi ne zdi primerna," je bil kritičen minister. Zahteva vodstva Slovenskih železnic za odložitev uveljavitve železniških pravilnikov, ki omogočajo liberalizacijo tovornega prometa, je po Vlačičevih besedah svojevrsten boj proti konkurenci, ki je legitimna. "A je tak način boja nelegitimen," je poudaril in dodal, da so železnice slabo pripravljene na prihod tuje konkurence. Navidezni dobiček "Slovenske železnice so v stanju, ki ni zavidljivo," je dejala predsednica nadzornega sveta Slovenskih železnic Jelka Šinkovec Funduk in dodala: "Po neuradnih podatkih je izguba v samem poslovanju evidentna. Zelo zaskrbljujoča je izguba v tovornem prometu, ki znaša 9,14 milijona evrov in od načrta odstopa za slabih osem milijonov evrov. Izgubo beleži tudi potniški promet, železnice pa se soočajo z viški pri infrastrukturi in investicijskem vzdrževanju." Omenila je, da bodo pod črto SŽ imele dobiček, vendar le zaradi prodaje nepremičnin. Ogrožena delovna mesta Opozorila je na zelo oteženo možnost sanacije stanja: "Vsakršna sanacija s strani lastnika je zelo otežena, evropska zakonodaja namreč natančno določa, kaj so države pomoči in kaj ne. Vse finančne injekcije je treba prijaviti v Bruselj in vsakršni vložki so po mojem mnenju skorajda nemogoči oziroma težko opravičljivi." Izrazila je bojazen, da bodo januarja oziroma februarja 2009 nastopile resne likvidnostne težave, s čimer bodo najbrž ogrožena tudi delovna mesta na železnicah.
|
neutral
|
8,637
|
Vodji poslanske skupine SDS in SNS sta pozvala predsednika odbora za zunanjo politiko, naj odstopi zaradi izjave ob obisku predsednika odbora za zunanjo politiko srbske skupščine. Po besedah Jožeta Tanka in Zmaga Jelinčiča je izjava Iva Vajgla sporna predvsem zaradi razhajanja z referendumsko odločitvijo ljudstva iz leta 2004, ki se je s 95 odstotki izreklo proti reševanju vprašanja izbrisanih z izdajanjem odločb neposredno na podlagi odločbe ustavnega sodišča. Prav tako je po njunem izjava v neskladju z mnenjem mnogih uglednih slovenskih strokovnjakov s področja ustavnega prava, ki je utemeljilo dejstvo, da je izdajanje odločb izbrisanim brez ustrezne zakonske podlage ustavnopravno izjemno sporno. Izplačilo odškodninskih zahtevkov, ki niso omejeni z zakonom, bi imelo velike in nepredvidene obremenitve državnega proračuna, s čimer bi bila ogrožena najbolj ključna področja socialne države, kot so zdravstvo, šolstvo in skrb za starejšo populacijo, dodajata Tanko in Jelinčič. Navedena dejstva po Tankovih in Jelinčičevih besedah pričajo o nedopustni prenagljenosti izjave na uradnem srečanju s predsednikom srbskega parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Dragoljubom Mičunovićem, da bodo "izbrisani dobili dokumente in povračilo škode", zato v SDS in SNS izražajo dvom v Vajglovo primernost za nadaljnje vodenje odbora za zunanje zadeve in posledično zahtevajo njegov odstop. Prav tako v obeh strankah pričakujejo opredelitev vodstva poslanske skupine Zares – nova politika in predsednika stranke Zares Gregorja Golobiča do Vajglove izjave. Zalokar Oražmova: Zahteva po odstopu neutemeljena V odgovoru na poziv Jožeta Tanka in Zmaga Jelinčiča so v poslanski skupini Zares zapisali, da gre v omenjeni zahtevi opozicijskih poslanskih skupin zgolj za nabiranje političnih točk na znan način in z znanimi temami. Po besedah vodje poslanske skupine Zares Cvete Zalokar Oražem Ivo Vajgl v pogovorih s predstavniki srbskih političnih oblasti in strank ni nastopal kot poslanec državnega zbora, še manj pa kot uradni predstavnik Republike Slovenije (RS) s polnimi pooblastili za pogajanja o morebitnih mednarodnih pogodbah RS. V zvezi z odškodninami je Vajgl po njenih besedah le ponovil že večkrat izraženo pravno mnenje. Zalokar Oražmova predlaga, da se o tem organizira razprava v okviru kolegija predsednika državnega zbora, če kdo meni, da je bila Vajglova udeležba konference v nasprotju s pravilnikom in poslovnikom. Po njenem je poziv k Vajglovemu odstopu neutemeljen in zato v Zaresu nanj ne pristajajo.
|
neutral
|
8,638
|
V 27 državah članicah EU živi že 499,7 milijona ljudi, 329 milijonov samo v evro območju. Slovenija prednjači predvsem po stopnji migracije in pričakovani prihodnji rasti prebivalstva. Po navedbah demografskih ocenjevanj, ki so jih objavili na Eurostatu (Statističnemu uradu evropske skupnosti), naj bi v 27 državah članicah EU s prvim januarjem 2009 živelo že 499,7 milijona ljudi. V državah EU je v letu 2008 prebivalstvo naraslo za 4,4 na 1000 prebivalcev, kar gre v prvi vrsti pripisati naravni rasti prebivalstva (+1,1 ‰) in migraciji (+3,3 ‰). Skupno naj bi populacija EU v letu 2008 narasla za 2,2 milijona. Največja stopnja rojstev na Irskem in v Veliki Britaniji Število živorojenih otrok v državah EU je bilo v letu 2008 5,4 milijona, kar je v grobi oceni skoraj 10,8 otrok na 1000 prebivalcev. Največja stopnja rojstev je bila tako na Irskem (18,1 ‰), v Veliki Britaniji (13,0 ‰), Franciji (12,9 ‰), Estoniji (12,2 ‰), na Švedskem (11,9 ‰) in Danskem (11,8 ‰). Nemčija (8,3 ‰), Malta in Avstrija (9,2 ‰), Bolgarija (9,4 ‰), Italija in Portugalska (9,6 ‰) imajo najnižjo stopnjo rojstev. V letu 2008 je bilo v državah EU 4,8 milijona smrti, kar predstavlja 9,7 ljudi na 1000 prebivalcev. Največja stopnja smrtnosti je bila v Bolgariji (14,2 ‰), Latviji (14,0 ‰), Litvi (13,2 ‰) in na Madžarskem (13,0 ‰). Irska (6,1 ‰) je imela najnižjo stopnjo smrtnosti, sledita ji Ciper (6,6 ‰) in Luksemburg (6,9 ‰). Posledično je bila tudi največja stopnja rasti prebivalstva na Irskem (+12 na 1000 prebivalcev), sledita Francija (+4,5 ‰) in Luksemburg (+4,3 ‰). Osem držav EU ima negativno stopnjo rasti prebivalstva, kjer izstopajo predvsem Bolgarija (–4,8 ‰), Litva (–3,2 ‰) , Madžarska (–3,1 ‰) in Nemčija (–2,0 ‰). Slovenijo čaka svetla prihodnost V letu 2008 je skoraj tri četrtine porasta prebivalstva EU posledica migracije. Na prvem mestu je ponovno Irska (+14,1 ‰), sledijo ji Slovenija (+12,6 ‰), Luksemburg (+11,9 ‰), Ciper (+11,7 ‰) in Španija (+10,2 ‰), medtem ko je pri Bolgariji, Latviji, Litvi in Poljski v ospredju emigracija. V zaključku lahko še povemo, da je prihodnja rast prebivalstva pričakovana v dvajsetih državah članicah, padec pa le v sedmih. Največji relativni porast je ocenjen za Irsko (+26,1 ‰), Luksemburg (+16,2 ‰), Ciper (+15,5 ‰), Slovenijo (+13,5 ‰) in Španijo (+12,5 ‰), največji padec pa za Bolgarijo (–5,0 ‰), Litvo (–4,8 ‰) in Latvijo (–4,3 ‰).
|
neutral
|
8,639
|
Nedavno obilno deževje je poskrbelo za nove premike na plazu Slano blato. Na zgornjem delu plazu Slano blato nad Lokavcem se zaradi obilnih padavin od petka dalje premika 70metrov široka in po ocenah geologov okrog deset metrov globoka gmota, v kateri je približno 30tisoč kubičnih metrov materiala. Glede na vremensko napoved bo treba čez praznike dežurati in po potrebi posredovati. Igor Benko, poveljnik civilne zaščite v Občini Ajdovščina Sama vas po besedah Igorja Benka, poveljnika civilne zaščite v Občini Ajdovščina, ni v nevarnosti, saj je do premikov prišlo na vrhu plazu, na nadmorski višini 700 metrov, plazeča se masa pa se pomika proti območju postavljenih vodnjakov. Če bi jih dosegla, bi poškodovala do zdaj opravljena sanacijska dela, plaz pa bi nadaljeval pot in sprožil tudi premike v spodnjem delu, bliže naselju. O vlogi vodnjakov je Benko povedal, da so porozni in delujejo kot mozniki. Zabiti so skozi drsno ploskev in zajemajo vodo, ki se nižje spodaj odtaka, če bi jih plazina zasula, pa bi se začela voda spet nevarno zadrževati na pobočju. Že za današnji dan so bila napovedana gradbena dela, s katerimi naj bi na plazišču vzpostavili stanje, kakršno je bilo pred začetkom premikanja. Ker pa se je hitrost plazenja zaradi položnejšega terena nekoliko umirila in je bila do kritične točke oddaljena še 50 metrov, bodo dela začeli takoj, ko bo to potrebno. "V ponedeljek se je blatna gmota v štirih urah premaknila za dva metra, čez noč pa se je nekoliko upočasnila in za dva metra porabila 12 ur," je še povedal Benko, ki je napovedal, da bo treba čez praznike, ko je tudi napovedano deževje, na plazu Slano blato dežurati in po potrebi z gradbeno mehanizacijo izvajati potrebne posege.
|
neutral
|
8,640
|
Borut Pahor se je po volilnem zmagoslavju postavljanja nove ekipe lotil strateško. Ob vodenju vlade skrbi tudi za kontinuiteto v stranki. Patrick Vlačič bo očitno njegov naslednik. Gre za tek na dolge proge, a nekateri iz Pahorjeve bližine tudi njegove zadnje nekonvencionalne poteze pojasnjujejo preprosto. Pahor si je želel postati predsednik republike, funkcije predsednika vlade si nikoli ni posebej želel. Zato se tudi ne obremenjuje s tem, da bi jo izgubil. Njegove nove sanje so prevzeti evropsko levico. Na čelu stranke evropskih socialdemokratov nadomestiti sedanjega predsednika Poula Nyrupa Rasmussena, bivšega danskega premierja, ki je v predvolilnem času v podporo Pahorju prišel celo v Ljubljano. Sodeč po slišanem si tudi Rasmussen Pahorja želi za naslednika. Neuradno, a zelo zanesljivo se bo SD marca sešel na kongresu, kjer bo za podpredsednika kandidiral Patrick Vlačič. Do funkcije Pahorjevega naslednika mu tako ostane le še korak. Pahorjeva mlada struja v SD bi se tako še okrepila v primerjavi s staro strujo in strujo prišlekov iz LDS, ki jo simbolizirata predvsem Anton Rop in Milan M. Cvikl. Čeprav je zadnjemu pripadlo visoko mesto v vladi, postal je generalni sekretar, je Pahor v njegov kabinet za šefinjo skadriral perspektivno Damijano Karlo iz svoje baze. Tudi poslanska skupina se je po volitvah pomladila s kadri po Pahorjevem okusu, poslanci so denimo Dejan Levanič, Matevž Frangež in Luka Juri. Kupovanje časa "Vsak predsednik vlade ima okoli sebe svetovalce, ki jim zaupa. Njihove nasvete lahko upošteva ali pa ne. Na splošno ni v navadi, da bi premier v odgovorih posebej omenjal posvetovanje s svojimi svetovalci – to je vendar samoumevno. V primeru Pahorja je to kar običajen pojav, vendar gre verjetno bolj za 'kupovanje časa'. Zaenkrat učinkovito." Tako Pahorjevo kadrovanje svetovalcev ocenjuje njihov nesojeni sodelavec Anže Logar. Sicer mednarodni tajnik SDS je doslej edini, za katerega je javno znano, da je vabilo v kabinet zavrnil. Pahorjeva desna roka. Zaupnica. Skrbi za premierjev urnik. Dolgoletno sodelavko je Pahor spoznal še kot predsednik državnega zbora, ko je bila sodelavka protokola. V času Pahorjeve kariere evropskega poslanca je Dimičeva opravljala funkcijo njegove asistentke v Ljubljani. Pahorjev ekonomski svetovalec. Formalno pomembnejše funkcije nima, menda ga Pahor še "špara", da dozori. Pri tem naj bi opravljal tudi manjše kadrovske naloge in posvete. Zato številni njegovo funkcijo v kabinetu primerjajo s funkcijo Boruta Petka v kabinetu bivšega premierja Janeza Janše. Velja za strankinega kadrovika. Tak sloves si je ustvaril sam pred volitvami, ko je priznal, da ima USB-ključ s 500 naslovi ljudi, ki jih lahko skadrira po zmagi. Na ponedeljkovi zabavi SD je bil gotovo eden od najbolj zaželenih sogovornikov funkcij in kariere željnih gostov. "Motiviranje članstva" šteje med svoje hobije. Človek, ki je osmislil komunikacijski del Pahorjeve kampanje. In iz Pahorja tudi magistriral, iz naloge pa objavil knjigo Borut Pahor od partnerja do alternative. Trenutno se, menda zaradi družinskih razlogov, umika v svojo agencijo za komuniciranje na Obalo, a se do prihodnjih volitev skoraj zagotovo vrača v štab SD.
|
neutral
|
8,641
|
Vlada naj bi popoldne na seji obravnavala predlog ukrepov za omilitev posledic finančne krize ter popravljeno napoved gospodarskih gibanj urada za makroekonomske analize in razvoj. O predlogu vladnih ukrepov ter gospodarski in finančni krizi bo pred tem razpravljal tudi strateški gospodarski svet pod vodstvom premierja Boruta Pahorja. Sicer pa naj bi vlada na seji obravnavala predlog uredbe o odobritvi posojil, ki dopolnjuje uredbo o državnih poroštvih. Ta predvideva možnost najetja državnih posojil za solventne banke, zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe s sedežem v Sloveniji z ročnostjo od enega do petih let, pogoji pa so podobni kot za pridobitev državnih poroštev. Poleg tega bo po napovedih obravnavala sveženj ukrepov za ublažitev učinkov finančne in gospodarske krize, usmerjenih predvsem v zagotovitev preživetja izvoznega gospodarstva ter ohranitev konkurenčnosti na trgih. Vlada se zavzema tudi za začasno znižanje prispevne stopnje delodajalcev za pokojninsko zavarovanje, manjkajoča sredstva pa bi nadomestila iz proračuna. Razpravo o tej spremembi, ki zahteva poseg v zakon, bo v petek nadaljevala na Ekonomsko-socialnem svetu s socialnimi partnerji.
|
neutral
|
8,642
|
Še vedno ni znano, kaj je povzročilo pogin dveh vrhunskih žrebcev v kobilarni Lipica. Za krvne analize bodo potrebovali pomoč iz ZDA. “Po do sedaj znanih rezultatih še ni mogoče z gotovostjo reči, kaj je povzročilo kolike, zaradi katerih je prišlo do poginov,” so nam včeraj povedali na veterinarski inšpekciji, kjer preiskujejo okoliščine pogina dveh od osmih vrhunskih žrebcev konec novembra. Za krvne analize pa bodo, kot so nam povedali, potrebovali pomoč iz ZDA. Šele te bodo namreč odgovorile na vprašanje, ali so bili konji res cepljeni z neregistriranimi in prepovedanimi cepivi. Spomnimo, da je obtožbo, da strokovni vodja kobilarne Marko Marc na lastno pest izvaja sporne tretmaje konj, prav ob poginu žrebcev v javnost lansiral Etbin Tavčar iz Mednarodnega združenja za Lipico. Marc je obtožbe odločno zanikal, kot neutemeljena pa je zavrnil tudi ugibanja o povezanosti pogina s tretmaji, saj poginulih konj po njegovih besedah niso cepili z nobenimi, kaj šele prepovedanimi cepivi, ker nista bila plemenska. Terapija z lipicanko Kobilarna Lipica je fundaciji Nazaj na konja včeraj simbolično predala devetletno kobilo 258 Wera XXII. Plemenita lipicanka bo namenjena za terapije s pomočjo konja, habilitacije in terapevtsko jahanje varovancev ustanove. “Mi na to sploh ne namigujemo, vemo pa, da so takšni tretmaji bili,” poudarja Tavčar, ki sicer ne verjame, da sta bila pogina, iz kakršnihkoli razlogov že, naključje. Boji pa se, da javnost pravih razlogov zanju ne bo nikoli izvedela. V kobilarni so nam včeraj povedali, da izsledke analiz pričakujejo po novem letu. “Če bomo na podlagi rezultatov ugotovili, da obstaja sum kaznivega dejanja, bomo uvedli kriminalistično preiskavo,” pa so nam povedali na koprski policijski upravi. Kriminalisti so z vodstvom kobilarne doslej opravili le informativne razgovore.
|
negative
|
8,643
|
Zunanje ministrstvo ne bo kupilo poslovnih prostorov v Podgorici. Nakupu dva milijona evrov vredne rezidence se je vlada po našem opozorilu odpovedala. "Glede na finančno in gospodarsko situacijo, v kateri smo se znašli, sem se odločil, da trenutek za nakup take nepremičnine ni pravi," je zunanji minister Samuel Žbogar sporočil svojo odločitev o načrtovanem nakupu dva milijona evrov vredne nepremičnine, ki jo je za potrebe veleposlaništva ministrstvo kupovalo v Podgorici. Našli jim bodo nov prostor za najem. Z opustitvijo nakupa je milijon in pol privarčeval slovenski, pol milijona pa tudi proračun Evropske komisije, ki je bila sicer nepremičnino pripravljena sofinancirati. Na dragi nakup v neprimernem času finančne krize, ko je potrebno zategovanje pasu na vsakem koraku, smo opozorili v torkovem Žurnalu24. Premier Pahor, ki ga je v ponedeljek zvečer naše vprašanje o dvomilijonski investiciji vidno presenetilo, je ob tem napovedal še, da vlada za čas po novem letu pripravlja še "paket varčevalnih ukrepov. Vse vlade so poskušale na začetku svojega mandata pripraviti tak paket, a prej ali slej obupale". Zunanje ministrstvo ne bo kupilo poslovnih prostorov v Podgorici. Nakupu dva milijona evrov vredne rezidence se je vlada po našem opozorilu odpovedala. "Glede na finančno in gospodarsko situacijo, v kateri smo se znašli, sem se odločil, da trenutek za nakup take nepremičnine ni pravi," je zunanji minister Samuel Žbogar sporočil svojo odločitev o načrtovanem nakupu dva milijona evrov vredne nepremičnine, ki jo je za potrebe veleposlaništva ministrstvo kupovalo v Podgorici. Našli jim bodo nov prostor za najem. Z opustitvijo nakupa je milijon in pol privarčeval slovenski, pol milijona pa tudi proračun Evropske komisije, ki je bila sicer nepremičnino pripravljena sofinancirati. Na dragi nakup v neprimernem času finančne krize, ko je potrebno zategovanje pasu na vsakem koraku, smo opozorili v torkovem Žurnalu24. Premier Pahor, ki ga je v ponedeljek zvečer naše vprašanje o dvomilijonski investiciji vidno presenetilo, je ob tem napovedal še, da vlada za čas po novem letu pripravlja še "paket varčevalnih ukrepov. Vse vlade so poskušale na začetku svojega mandata pripraviti tak paket, a prej ali slej obupale".
|
neutral
|
8,644
|
Človek potrebuje večno ljubezen, ki bo vzdržala v vseh življenjskih razmerah, je v letošnji božični poslanici dejal ljubljanski nadškof Alojz Uran. Človeška ljubezen ni absolutna, " zato človek potrebuje večno ljubezen, ki bo vzdržala v vseh življenjskih razmerah," je v letošnji božični poslanici dejal ljubljanski nadškof in predsednik Slovenske škofovske konference Alojz Uran. "Mladi in stari, zdravi in bolni, bogati in revni, učeni in neuki, verujoči in neverujoči, rojaki doma in po svetu: vsi iščemo življenje," je dejal Uran. Po njegovih besedah prav božična skrivnost "že skozi 2000 letno obdobje odgovarja na vprašanje: od kod prihajamo, zakaj smo tukaj in kam gremo. Sporočilo božiča je sicer vedno enako, vendar pa je odgovor nanj vsako leto drugačen." Kot je poudaril nadškof, božič v današnjem času " številni praznujejo z množičnimi nakupi in obdarovanji, v blišču in hrupu veselega decembra, drugi se odpravljajo na zimske počitnice in novoletno praznovanje, spet drugi se veselijo lepega družinskega vzdušja, kristjani pa se želimo približati samemu izvoru božičnega praznika." Vsa neravnovesja, zaradi katerih trpi sedanji svet, so po Uranovih besedah " povezana s tistim temeljnim neravnovesjem, ki ima korenine v človekovem srcu. Tukaj se začenjata mir in vojna, ljubezen in sovraštvo, življenje in smrt."
|
positive
|
8,645
|
Predsednik republike Danilo Türk je danes odpoklical slovensko veleposlanico Natašo Vodušek iz Sarajeva. Za odpoklic se je odločil po tem, ko je dobil potrebni predlog vlade, sprejet na četrtkovi seji. Po Türkovem mnenju bi v predvidenih spremembah zakona o zunanjih zadevah morali zagotoviti rešitev, ki bi omogočala, da se v skladu z mednarodno prakso ob podobnih incidentih diplomatu brez odlašanja bodisi odvzame imuniteto ali se ga odpokliče, saj je pri delu diplomatov na prvem mestu treba varovati ugled Slovenije, so sporočili iz urada predsednika republike. Nov razpis za veleposlanike naj bi ministrstvo za zunanje zadeve objavilo še danes. Vlada je razrešitev Voduškove predlagala včeraj, z obrazložitvijo, da je "bilo zaradi zadeve Vodušek oteženo izvajanje nalog veleposlaništva". Minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar je dejal, da predlog za razrešitev ni povezan niti z delom veleposlanice niti s prometno nesrečo, v katero je bila vpletena. "Povezan je z okoliščinami, ki so nastale po nesreči," je poudaril. Burni odzivi v BiH po nesreči Veleposlanica Voduškova je bila 13. oktobra udeležena v prometni nesreči v Sarajevu, v kateri je bil v trčenju huje ranjen voznik drugega avtomobila. Nesreča se je zgodila nekaj ur pred obiskom predsednika Türka v BiH, ki ga je Voduškova kljub nesreči spremljala med dvodnevnim obiskom. Dogodek je v BiH sprožil številne burne odzive, odmeval pa je tudi v Sloveniji. V medijih so se med drugim pojavile navedbe, da je bila veleposlanica med dogodkom vinjena, kar je sama zanikala. Voduškovo so zaradi prometne nesreče na MZZ poklicali na posvetovanja v Ljubljano. Zunanje ministrstvo je na začetku decembra v Sarajevo za tri mesece na položaj odpravnika poslov poslalo vodjo kabineta nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla Aleša Baluta.
|
negative
|
8,646
|
Vladna koalicija se je zaradi imenovanja Draška Veselinoviča za predsednika uprave NLB znašla v napetih odnosih. Pojavili naj bi se celo namigi, da je predsednik Zaresa Gregor Golobič zagrozil z izstopom iz koalicije, piše Dnevnik. Golobič to zanikal,potrdil pa je, da je premierju Borutu Pahorju napisal pismo, navaja časopis. V pismu je Golobič premiera Boruta Pahorja "opozoril na zaveze koalicije glede načina kadrovanja, standarde v zvezi s tem in na obljubo o drugačni politiki kadrovanja, kot smo ji bili priče doslej", piše časopis. Vroče tudi v Petrolu in Zavarovalnici Triglav Po pisanju Dnevnika v zadnjih dneh mimo vedenja ministrov potekajo poskusi zamenjav posameznih članov v upravi Petrola in Zavarovalnice Triglav. Golobič in Pahor sta se o tem pogovarjala tudi po telefonu. V Zares po pisanju časopisa "ne sprejemajo načina postopka imenovanj, saj želijo, da bi ta potekala prek javnega razpisa, pri tem pa poudarjajo, da opozorilo ni uperjeno proti nobeni konkretni osebi". Ministri protestirali proti imenovanju Po informacijah časopisa naj bi sicer že na četrtkovi seji vlade tako Golobič kot minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in minister za finance Franc Križanič odločno protestirali zaradi načina imenovanja novega vodstva Kada. Ob tem Dnevnik še navaja, da so se v imenovanje vodstva Kada v zadnjih dneh vpletle različne interesne skupine, ki so želele postaviti svoje ljudi. Kot je znano, je Veselinovič, nekdanji direktor Ljubljanske borze, doslej pa predsednik uprave Deželne banke, blizu stranki LDS, saj je na zadnjih volitvah celo kandidiral na njeni listi.
|
neutral
|
8,647
|
Če bi našo stavbo na Glavnem trgu 7 vrnili mariborski nadškofiji, bi se mi odločili za novogradnjo, pravi direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor Slavica Tovšak. Stavbo, kjer je omenjena institucija, namreč zahteva nazaj mariborska nadškofija. "Na Vrhovnem sodišču RS teče revizija zoper sodbo Upravnega sodišča RS, ki je zavrnilo tožbo zoper odločitev ministrstva za kulturo. To je namreč zavrnilo našo zahtevo za vračilo objekta v naravi," je povedal za Žurnal24 Igor Vojinovič iz Nadškofije Maribor. Dodal je še, da ne bi zahtevali izselitve arhiva, ampak bi arhivu prostore ponudili v najem. Možna lokacija je Mlinska Mariborska škofija je zahtevek za vrnitev vložila leta 1993, zadeva pa se do danes še ni razrešila. "Pripravljeni smo na vsak odgovor sodišča. Glede na to, da nam na zdajšnji lokaciji primanjkuje prostora, bi bila najboljša rešitev novogradnja. Željo smo posredovali na ministrstvo za kulturo. Ena izmed opcij je novogradnja Slovenskega arhiva Maribor," dodaja Tovšakova. Po njenih besedah naj bi bila ena izmed lokacij za gradnjo tudi Mlinska ulica. "Kako in kaj pa se zagotovo morata dogovoriti še občina in ministrstvo za kulturo," še pojasni.
|
neutral
|
8,648
|
Poleg dneva samostojnosti in enotnosti 26. decembra obeležujemo še en star praznik. Gre za godovanje svetega Štefana, zaščitnika konj. Na to so se spomnili tudi v Ihanu. Pred cerkvijo Svetega Jurija, ki sredi Ihana stoji že vse od desetega stoletja, je tako potekalo že 14. blagoslavljanje konj. Simbolni pomen štefanovega najdemo predvsem v zdravju in lepem ravnanju s konji in drugimi živalmi. Na to se je spomnilo tudi več kot 40 konjenikov, ki so svoje konje pripeljali pred ihansko cerkvijo, kjer jih je z blagoslovljeno vodo blagoslovil tamkajšnji župnik Andrej Marko Poznič. V katoliški cerkvi na današnji dan obhajajo god svetega Štefana, ki je bil diakon in prvi mučenec ter velja tudi za zavetnika konjev in dejavnosti, ki so povezane s konji. "Blagoslov pomeni prošnjo za Božjo naklonjenost in je tudi zunanje znamenje zahvale. Je znamenje, ki je oprto na Božjo besedo, obenem pa je povezano z osebno vero. Smisel in pomen blagoslavljanja lahko doumemo le v veri," so ob prazniku zapisali na Slovenski škofovski konferenci. Kot so pojasnili, so blagoslovi nastali kot svojevrstno posnemanje zakramentov in "označujejo predvsem duhovne učinke, ki jih prejemamo po priprošnji Cerkve". Blagoslov konjev je sestavljen iz dveh delov, in sicer branja odlomka Božje besede iz Svetega pisma, ki je vsebinsko povezan z neposrednim dogajanjem, in blagoslova oziroma posebnega molitvenega obrazca.
|
neutral
|
8,649
|
Referendumska zmaga krajanov Dobrove proti zadrževalnikom ne pomeni veliko. Ali bodo na okoljskem ministrstvu upoštevali referendum, na katerem se je 21. decembra več kot 98 odstotkov krajanov Dobrove izreklo proti zadrževalnikoma, ki bi poplavno zaščitila Ljubljano? Zelo egoističen referendum. Ker pomeni, naj se glavno mesto potopi, mi nočemo zadrževalnikov. Saj je logično, ker se zaradi volitev tri mesece niso imeli s kom pogovarjati. A taki referendumi samo zavajajo. Zoran Janković, župan MOL “Zakon o prostorskem načrtovanju ne omogoča neposrednega odločanja občanov, referenduma glede prostorskih ureditev,” so odgovorili in dodali, da je referendumska odločitev lahko upoštevana le kot pobuda oziroma izraz družbene nesprejemljivosti načrtovane prostorske ureditve v lokalnem okolju. Osnutek državnega prostorskega načrta (DPN) za zagotavljanje varnosti jugozahodnega dela Ljubljane je bil v občinah Ljubljana, Dobrova-Polhov Gradec in Horjul javno razgrnjen od 22. oktobra do 20. novembra. Ministrstvo je od ljudi dobilo “veliko pripomb in predlogov, kar zahteva izdelavo strokovnih podlag in dodatno preveritev, vse s ciljem, da bi bil poseg v prostor kar najbolj sprejemljiv tudi za krajane občine Dobrova-Polhov Gradec”. Tako so pojasnili, zakaj v 30 dneh o pripombah še nimajo končnega stališča. Enkrat v 20 letih S suhima zadrževalnikoma v Razorjih in Brezju bi zaščitili pred poplavami ne le Ljubljano, temveč tudi naselja v občini Dobrova-Polhov Gradec, pojasnjujejo na ministrstvu. Če bi ju že imeli, bi bilo v zadnjih 20 letih potrebno zadrževanje le enkrat, in sicer novembra 1990. Zemljišča znotraj zadrževalnika bi bila le delno poplavljena, in to v 20 letih manj kot dan. Koliko lahko poplavi? “Pri obstoječem stanju bi bilo pri dogodku s povratno dobo sto let poplavljeno urbano območje z infrastrukturo v velikosti 540 hektarjev, in sicer območje Viča od Bokalškega jezu do izliva Malega grabna v Ljubljanico,” poudarjajo na ministrstvu.
|
negative
|
8,650
|
Z novim letom bodo vinjete, ki so bile kupljene do 1. julija, postale neuporabne. Nove, oranžne polletne vinjete so v prodaji od 24. decembra. Letna vinjeta je veljavna 14 mesecev. Pomembno! Vsem, ki ste kupili vinjeto pred 31. decembrom 2008, sporočamo, da bo vinjeta veljavna do 1. julija 2009. Letna vinjeta je veljavna od 1. decembra do 31. januarja 2010. Tujec, ki si na izletu skozi Slovenijo "zaželi" vinjeto, ima dve izbiri: lahko kupi zeleno (staro) vinjeto, katere veljavnost je omejena na šest mesecev od datuma nakupa, lahko pa kupi novo, oranžno vinjeto, ki bo, tudi če jo kupite pred novim letom, luknjana na 1. januar 2009 in bo veljavna do 1. julija 2009. Letna vinjeta po ceni 55 evrov velja izključno od 1. decembra 2008 do 31. januarja 2010 ne glede na to, kdaj v tem obdobju jo kupite. Nove letne vinjete bodo v prodaji od sredine novembra 2009. Prodanih 2,3 milijona šestmesečnih vinjet DARS je od sredine junija prodal nekaj več kot 2,3 milijona šestmesečnih vinjet za leto 2008. Celoletni prihodek od cestnine bo v letu 2008 po predvidevanjih dosegel skoraj 200 milijonov evrov (v prvem polletju, ko je DARS, d. d., cestnino pobiral še na klasični način za vse štiri cestninske razrede, je prihodek dosegel 91 milijonov evrov). Ocena Darsa je, da bi ob nespremenjenem vinjetnem režimu in ob predvideni prodaji skupno 2,5 milijona letnih in šestmesečnih vinjet ustvarili približno 200 milijonov evrov prihodkov iz naslova cestninjenja. Prodanih že 250.000 letnih vinjet Letne vinjete za leto 2009 so v prodaji od konca novembra, doslej pa jih je bilo prodanih že vsaj 250.000. Po navedbah tiskovnega predstavnika Darsa se je prodaja v zadnjih dneh močno povečala, saj je letna vinjeta veljavna od 1. decembra do 31. januarja 2010. Do sredine julija je bilo prodanih približno 410.00 polletnih vinjet za leto 2008 (zelenih, ki se jim veljavnost izteka v obdobju od 1. do sredine januarja 2009), polletne pa so v prodaji od 24. decembra dalje. Obveznosti iz naslova servisiranja dolga v prihodnjem letu pa znašajo 185 milijonov evrov, a bo Darsu kljub temu za plačilo koncesije zmanjkalo 16 milijonov evrov. 90 nadzornikov Vseh nadzornikov DARS, d. d., je 90, nadzor opravljajo z 20 avtomobili (po dva nadzornika v vsakem), v treh izmenah, 24 ur dnevno, vse dni v tednu. V enem tednu 899 plačilnih nalogov Cestninski nadzorniki so samo v tretjem tednu decembra (od 15. do 21. 12. 2008) izdali 899 plačilnih nalogov in prodali 1414 vinjet. Sicer pa so nadzorniki brez policije, carine in prometnega inšpektorata, ki skladno z zakonom tudi izvajajo nadzor, do 22. 12. izdali skupno 15.163 nalogov. Pomemben je tudi podatek, da je bilo največ (5.012) plačilnih nalogov izdanih na primorskem avtocestnem kraku skupaj z odcepom hitre ceste do Vrtojbe, sledijo dolenjski skupaj z ljubljanskim cestnim obročem (4.611), štajerski (4.359) in gorenjski (1.092). Po prvih ocenah je bilo v minulem tednu izdali še najmanj 500 plačilnih nalogov.
|
neutral
|
8,651
|
Policija je proti Ivanu Zidarju in Boštjanu Penku vložila kazensko ovadbo. Oba moška je policija junija že priprla. "Ovadba me ne preseneča. Že po junijski aretaciji sem vedel, da zadeva ne bo ostala brez epiloga," je za zurnal24.si vložitev ovadbe komentiral Boštjan Penko. Zagotovil je, da se ne počuti krivega, ker se je še kot tožilec sestajal z Ivanom Zidarjem: "Že preiskovalni sodnik je ugotovil, da v sestankih ni bilo znakov kaznivega dejanja. Isto je ugotovil tudi pritožbeni senat. Upam, da se policija zaveda, da gre pri ovadbi za kaznivo dejanje krive ovadbe." Naš sogovornik, ki je v lastno obrambo že "sprožil ustrezne postopke", ni želel ugibati o vzrokih za ovadbo proti njemu: "Ozadje je lahko ali politično ali osebno." Za ovadbi naj bi se na policiji odločili zato, ker sta se Boštjan Penko kot tožilec in Ivan Zidar kot osumljenec letos poleti večkrat sešla. Kot je znano, so policisti Ivana Zidarja in Boštjana Penka priprli 29. junija. Zidar in Penko naj bi se takrat sestala, ker naj bi se pogovarjala o prihodnjem sodelovanju, Penko pa naj bi Zidarju ob tem predal kazenski spis o spornem Zidarjevem nakupu nepremičnin v Fiesi. Nekdo znotraj SCT naj bi o sestanku obvestil policiste. Tako Zidar kot Penko sta na policiji preživela 15 ur.
|
negative
|
8,652
|
Udeleženca silvestrovanja v Bratislavi sta za nas časopis razkrila po njunem mnenju katastrofalno organizacijo turistične agencije Supra Travel. To je bilo najnevarnejše potovanje v življenju,” silvestrovanje v Bratislavi s turistično agencijo Supra Travel opisujeta Ljubica Arsova in Mile Zukić. “Ne gre nama za to, da bi dobila denar, želiva le povedati staršem, kam pošiljajo svoje otroke,” zatrjujeta in dodajata, daje bila večina potnikov v skupini mladoletnih. 175 evrov na osebo je stalo silvestrovanje v Bratislavi. Brez plačanega šampanjca Po besedah Zukića je vodnica na avtobusu kljub mladoletnim potnikom začela deliti alkoholne napitke. “Ko smo prispeli v Bratislavo, nas je brez predhodnega opozorila za tri ure pustila v središču mesta, kjer se nas je zaradi nizkih temperatur večina prehladila,” pojasnjuje Zukić. Prednovoletna zabava v diskoteki Dopler bi se po mnenju Zukića lahko sprevrgla v“katastrofo, saj se je okoli dvesto ljudi drenjalo na 25 kvadratnih metrih ob izhodu”. “Poleg tega so na isti prireditvi slovaški varnostniki odpeljali enega fanta v posebno sobo, kjer so ga pretepli in okradli,” je ogorčen Zukić. Za silvestrovo jim vodniki po njegovem pripovedovanju niso dali že plačanega šampanjca, nekateri potniki pa so ob dveh zjutraj zaman čakali na obljubljeni avtobus, ki bi jih moral odpeljati v hotel. “Ko smo se odpravili do diskoteke po informacije o avtobusu, tam ni bilo niti enega treznega vodnika, tako da so nam prevoz v hotel na koncu priskrbeli vodniki druge turistične agencije,” dodaja Zukić. Brez reklamacije V turistični agenciji Supra Travel niso dobili nobene pisne pritožbe, ki bi vsebovala omenjene nevšečnosti, trdi direktor Pavle Kostandinovič. “Če bi šlo za reševanje konkretne reklamacije, bi vam z veseljem odgovorili na vprašanja,” pravi. Tako nam “v skladu s poslovnimi običaji” ne more posredovati pavšalnih odgovorov. “Za destinacijo za Bratislavo smo do zdaj dobili dve pritožbi od skupno skoraj550 potnikov,” pravi Kostandinovič in pojasni, da ne omenjata nevšečnosti Zukića in Arsove. Pritožbo na agencijo Tea Žnidaršič, Zveza potrošnikov Slovenije: Potrošnik mora na napake opozoriti na kraju letovanja. Če agencija napak ne odpravi, ima potrošnik možnost, da po prihodu domov v dveh mesecih na agencijo naslovi pisno pritožbo. Če agencija zahtevek potrošnika zavrne ali nanj ne odgovori, se potrošnik lahko obrne na Tržni inšpektorat RS. Ta lahko agencijo kaznuje z globo.
|
negative
|
8,653
|
Predsednik vlade gre na obisk na Slovaško z avtom, ne z letalom. Prihranil bo skoraj 3.000 evrov. Izračunali smo okvirne stroške, ki jih bo imel predsednik vlade s spremstvom, ki se danes odpravlja na dvodnevni obisk Slovaške. Ugotovili smo, da se pot štirih ljudi (premier, šefinja kabineta, varnostnik in šofer) v primerjavi z najetim letalom izplača, saj bo strošek slabih 400 evrov. Najeto letalo bi stalo štiri tisoč evrov. Podatka, koliko bi stal let z vojaškim letalom slovenske vojske let 410, s katerim je že bil na Kosovu, nam včeraj ni uspelo dobiti. Ocena stroškov poti Gorivo. Uradna tovarniška poraba protokolarnega vozila (audi A8 W12) na tej poti znaša 128 litrov. Strošek goriva je tako 106 evrov. Cestnine. Cena vinjete za vožnjo po avstrijskih in slovaških avtocestah znaša 9,3 evra. Dnevnice. Voznik in varnostnik prejmeta dnevnice v višini 40 evrov, kar pomeni strošek 160 evrov. Hrana, pijača. Če načrtujemo dva postanka, potem je približen strošek hrane in pijače 150 evrov. Dobre štiri ure in pol Do Bratislave ni mogoče priti z redno linijo z ljubljanskega letališča ali bližnjih okoliških. Najem zasebnega letala cessna citattion SII za sedem potnikov bi premierja stal štiri tisoč evrov, pot pa bi trajala 55 minut v eno smer. V vladnem uradu so se zato najverjetneje odločili, da se na okoli 430 kilometrov dolgo pot podajo z avtomobilom. Ob upoštevanju cestnih hitrostnih omejitev bodo za pot – po podatkih, pridobljenih na spletni strani www.viamichelin.com – porabili slabe štiri ure in pol ter 128 litrov goriva. Če vključimo še ceno avstrijske in slovaške vinjete, bodo za pot porabili okoli 115 evrov. Dnevnice in varnost Za voznika avtomobila in varnostnika bo šlo iz proračuna tudi plačilo dnevnic za službena potovanja v tujino. V tem primeru bi za dva dni za dva človeka stroški dnevnic znašali 160 evrov. Pri izračunu nismo upoštevali premierjeve slabše varnosti – na poti, ker potuje v snežnih razmerah – niti nismo izračunali amortizacije vladnega vozila. Prav tako nismo ugibali o najverjetnejši višji porabi goriva vladnega audija, kot je tovarniška. Miha Pečoler, urednik avtomobilizma v Žurnalu24, pravi: “ Poraba se pri avtomobilu takega razreda lahko od tovarniško navedene razlikuje tudi za 30 odstotkov in več. Omenjeni model avta na taki poti pri višji potovalni hitrosti zlahka porabi tudi 20 litrov goriva na sto kilometrov ali več."
|
positive
|
8,654
|
Na Dolenjskem, Gorenjskem, na severnem Primorskem in v osrednji Sloveniji sneži. Zaradi vremenskih razmer so možni zastoji. Ponekod je sneg pomešan z dežjem, zato so možne poledice. Ceste plužijo in posipajo, kljub temu je snežna brozga še vedno na cestišču, zato previdnost ne bo odveč. Cesta Ajdovščina–Col–Črni Vrh–Godovič–Idrija je zaradi sneženja zaprta za priklopnike in polpriklopnike, za ostala vozila pa je obvezna zimska oprema. Na štajerski avtocesti je v predoru Jasovnik v smeri Ljubljane zaradi poškodovanega vozišča zaprt vozni pas. Zaradi okvare tovornega vozila je na dolenjski avtocesti na priključku Šmarje -Sap v smeri Ljubljane oviran promet. Prelaz Vršič je zaprt. Plugi so na delu Na ljubljanski dežurni zimski službi so za zurnal24.si povedali, da so plugi na delu že od pol dveh ponoči. Ceste plužijo in posipajo, "zunaj so vsi plugi, ki jih imamo", so še dodali. Iz zimske službe VOC, ki skrbi za vzdrževanje cest na celjskem, so sporočili, da je zapadlo malo snega. Vseeno so ceste posuli. Popoldne naj bi padavine ponehale Rahlo sneženje bo povsod ponehalo. Popoldne se bo postopno delno razjasnilo. Na Primorskem bo pihala burja, ki bo najmočnejša v Vipavski dolini in na Krasu. Najvišje dnevne temperature bodo od-5 do -1, na Primorskem okoli 5 stopinj. Jutri bo na Primorskem in v višjih legah jasno, burja bo oslabela. Drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -15, na Primorskem od -1do -5, najvišje dnevne od -7 do -2, na Primorskem do 6 stopinj C.
|
neutral
|
8,655
|
Predlog zakona o subvencioniranju delovnega časa po mnenju ZSSS ne zagotavlja, da prejemniki subvencij ob skrajšanju delovnega časa ne bodo zniževali plač delavcev. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarjajo, da predlog zakona o subvencioniranju delovnega časa dopušča, da bi delodajalec lahko skrajšal polni delovni čas s 40 na 36 ur, hkrati znižal plače za 10 odstotkov in še zaprosil za subvencijo. " Predlagano besedilo zakona ne daje zagotovila, da se bo subvencija v višini 60 evrov na delavca namenila za subvencioniranje plač," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal izvršni sekretar za pravno področje in področje delovnih razmerij pri ZSSS Andrej Zorko. Zato se zavzemajo za dopolnitev predlaganega 2. člena zakona, in sicer da bi bila subvencija namenjena za delno sofinanciranje nespremenjenih osnovnih plač. Niso zadovoljni S predlogom zakona pa niso zadovoljni tudi v Združenju delodajalcev Slovenije, kjer pravijo, da predlog ni v skladu s potrebami gospodarskih družb in podjetnikov. Zato so v DZ posredovali svoje predloge dopolnil. Poleg tega predlog zakona omogoča subvencije samo za skrajšanje na 36 in nadalje na 32 ur tedensko. " Če bi se sindikat in delodajalec dogovorila za 38-, 37- ali 34-urni delovni teden, delodajalec ne bi bil upravičen do subvencije. To je neupoštevanje dejanskih okoliščin, ki narekujejo organizacijo poslovanja pri delodajalcu," pravi Zorko. Omenjeni člen navaja tudi krajši delovni čas, ki je po zakonu o delovnih razmerjih vsak delovni čas, krajši od 36 ur tedensko. Zato ZSSS predlaga, da bi v izogib nejasnosti zapisali, da gre za subvencioniranje izpolnjevanja zakonskih obveznosti do delavca iz naslova polnega delovnega časa. Nanj je namreč vezana večina pravic delavca, med drugim pokojninska doba, pokojninska osnova in regres. Protest bo! Brez zagotovila, da se ob prejemu subvencij ne bodo znižale plače delavcem, se zakon odmika od osnovnega cilja, pravi predsednik ZSSS Dušan Semolič. Na to so opozarjali tudi vlado, vendar brez uspeha. " Gre za hudo resno stvar," opozarja Semolič, zato bo sindikalna centrala v ponedeljek, ko bo predlog zakona obravnaval odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ob 13. uri pred poslopjem državnega zbora pripravila protest. Poslanci se bodo po njegovem morali odločiti, ali bodo zaščitili delavce ali pa z nekimi zakoni spet ščitili kapital.
|
neutral
|
8,656
|
Predsednik Zaresa Golobič pričakuje, da bo koalicija prebrodila razlike v nekaterih stališčih. Na vrhu koalicije bo tudi govora o Ruplu. Visokošolski minister Gregor Golobič pravi, da ni razlogov, da pred torkovim vrhom vladne koalicije ne bi ob razlikah, ki niso nove, vzpostavili potreben dialog. Pričakuje, da bo koalicija " našla moč – v preteklosti jo je že – da prebrodi te razlike oziroma najde način, kako uspešno opraviti naloge, ki so ji bile zadane". Napovedal je, da bodo o odprtih vprašanjih na torkovem vrhu odkrito in direktno spregovorili. "Prva zamera je vedno boljša kot zadnja," je dodal. V Zaresu gredo tako na vrh oboroženi z določeno kritiko, z določeno pohvalo in pričakovanji, da bo koalicija prebrodila razlike in izpolnila zadane naloge. Predvsem, je spomnil predsednik Zaresa, bo treba izpolniti mnoga pričakovanja, ki so botrovala uspehu te koalicije na volitvah. Kot je znano, je odnose v koaliciji skrhalo več stvari, zadnja nesoglasja pa so povezana z imenovanjem strateškega energetskega sveta s strani premierja Boruta Pahorja, ki ni po volji Zaresa. Rupel: Kariera kot evropski komisar je le konstrukt Gre mi za državo, pravi Rupel. © BOBO Posebni odposlanec premierja Pahorja Dimitrij Rupel se je odzval na vprašanje, ali se bodo na torkovem koalicijskem vrhu pogovarjali tudi o njegovem imenovanju v premierjev kabinet. Rupel pravi, da se je za ponudbo Pahorja za delo v njegovem kabinetu odločil zato, ker mu gre za državo. Prepričan je namreč, da je treba zunanjo politiko, kolikor je mogoče, izvzeti iz dnevnih strankarskih razprtij. Prav tako meni, da je v teh resnih časih sodelovanje med strankami in ljudmi, ki imajo drugačne ideološke poglede, nekaj običajnega in koristnega ter dobrega za državo. "Želim po svoje prispevati, če bo to mogoče. Če pa ne bo mogoče – obstaja tudi ta možnost, da to ne bo mogoče – potem pa bom seveda razmišljal o tem, ali si bom poiskal kako drugo zaposlitev," je pojasnil Rupel, ki meni, da so informacije, da bo skušal kariero nadaljevati kot evropski komisar, " konstrukcije, ki prihajajo iz krogov blizu vladne palače".
|
neutral
|
8,657
|
Ob 66. obletnici zadnjega boja Pohorskega bataljona je na prizorišču bojišča pri Treh žebljih na Osankarici na Pohorju danes potekala spominska slovesnost. Na slovesnosti je bil slavnostni govornik predsednik države Danilo Türk in dejal, da slovenski narod ne bi smel nikoli pozabiti požrtvovalnosti Pohorskega bataljona. Poudaril je, da moramo biti Slovenci ponosni na dediščino NOB in njegovega prizadevanja pred več kot 60 leti v globalnem spopadu, v katerem se je odločalo o usodi sveta. Brez NOB po njegovih besedah ne bi bilo slovenske države, najverjetneje pa ne niti slovenskega naroda, ki se je na ta način uvrstil v zmagovito koalicijo združenih narodov. Kot je dejal, ta ponos danes ohranjamo s svojo državo, ki je v zgodovini pomenila sanje večine Slovencev. Partizanska enota Pohorski bataljon je bila ustanovljena 11. septembra 1942 v Dobrovljah na Pohorju. V začetku je enota štela 90 borcev, poveljeval pa ji je Rudolf Mede. Vojni zakon bo pripomogel k spravi Türk se je dotaknil tudi notranje krepitve slovenskega naroda in pri tem omenil, da zadnja leta veliko govorimo o narodni spravi, kar je po njegovem prav, saj je potrebno premagati delitve iz preteklosti. Medtem ko je na ravni ljudi po njegovem že marsikaj doseženega, pa se zdaj to pričakuje tudi od slovenske politike. "V naslednjih dneh bo državni zbor obravnaval vojne zakone. S tem ima priložnost, da stori odločilen korak na poti sprave. Tudi tu je že marsikaj opravljenega, čeprav se vsega ne da urediti z zakoni, saj ni načina, kako bi odpravili vsa trpljenja iz tistega časa," je dejal Türk, ki verjame, da bi javnost ta korak državnega zbora razumela in ga ne bi ocenila kot nekaj napačnega ali nezadostnega. Program letošnje slovesnosti sta pripravili občini Oplotnica in Slovenske Konjice v sodelovanju z občinami Slovenska Bistrica, Maribor, Ruše in Zreče. Spominskega srečanja blizu doma na Osankarici, kjer so pripravili tudi priložnostno razstav, so se ob predsedniku udeležili tudi številni drugi gostje, med njimi obrambna ministrica Ljubica Jelušič ter nekateri regijski poslanci in župani tamkajšnjih občin. Pohorski bataljon je izvedel številne akcije, 21. decembra 1942 pa se je premaknil proti Osankarici, kjer si je uredil zimski tabor. Prve dni leta 1943 so nemške sile odkrile partizanski tabor, 8. januarja pa ga je obkolilo okoli 2000 nemških vojakov. V boju je življenje izgubilo 69 borcev Pohorskega bataljona.
|
positive
|
8,658
|
Znani so kandidati za novega direktorja slovenske policije. Komisija uradniškega sveta je potrdila seznam kandidatov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Sedaj je na potezi ministrica. Znani so kandidati za novega direktorja slovenske policije. Komisija uradniškega sveta je prejela 14 prijav, od teh en kandidat ni izpolnjeval razpisnih pogojev, s trinajstimi pa se je komisija prejšnji teden še pogovorila. Po pogovorih je eden izmed prijavljenih odstopil, pet pa jih je komisija ocenila kot neprimerne. Tako je za direktorja policije ostalo sedem kandidatov. To so Zlatko Halilovič, Srečko Jarc, Renato Kranjc, Štefan Skalar, Robert Sušanj, Anton Travner in Miroslav Žaberl. Z njimi so bo sedaj pogovorila še ministrica Katarina Kresal, nato pa se bo odločila za najprimernejšega. Razgovore s kandidati bo opravila, da sliši "njihovo vizijo razvoja". Dokler ne bodo izprašani vsi kandidati, pa po njenih besedah favoritov ni. Komisija objavila seznam kandidatov Komisijo uradniškega sveta vodi Nevenka Črešnar Pergar, danes pa so na seji potrdili seznam kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za generalnega direktorja policije. Seznam kandidatov je bil težko pričakovan, saj je, kot je znano, prvi razpis na začetku svojega mandata zaradi nekaterih pomanjkljivosti razveljavila ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. Ta je sedaj tudi na potezi, saj se bo morala odločiti, katerega izmed kandidatov bo predlagala vladi. Na vprašanje, ali obstaja možnost, da ne bi bil izbran noben kandidat in bi bil razpis ponovljen, je ministrica odgovorila, da to težko komentira, saj kandidatov, njihovih kvalifikacij in programa dela še ne pozna. Zatrdila pa je, da delo policije poteka nemoteno, zato si ministrstvo lahko vzame čas in odločitev o novem direktorju policije sprejme "premišljeno in utemeljeno". Policijo po upokojitvi Jožeta Romška začasno vodi njegov nekdanji namestnik Matjaž Šinkovec.
|
neutral
|
8,659
|
Predstojnik kirurgije na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) Marko Hočevar je zanikal očitke o mobingu Erika Brecelja, kirurga na njegovem oddelku. Medtem sodelavci podpisujejo peticijo v Brecljevo podporo. Hočevar je poudaril, da je Brecelj zadnje tri leta od njega vedno dobival maksimalno oceno in je pred tremi meseci tudi dobil napredovanje za tri plačne razrede, kar se lahko zgodi enkrat na tri leta. Peticija Zdravniki v kliničnem centru so v podporo Eriku Breclju začeli podpisovati peticijo. V štirih urah jih je podpisalo 272. Breclja pa podpirajo tudi bolniki. "Kar se znanja in strokovnosti tiče, imamo na inštitutu postopke ocenjevanja, ki nam jih predpisuje ministrstvo," je povedal Hočevar. Dodal je, da je Breclju nižjo oceno dal predvsem zaradi tega, ker na predavanju s področja, iz katerega je celo doktoriral, ni znal podati odgovora na eno izmed vprašanj. " Glede na to, da je bilo to področje, iz katerega je Brecelj doktoriral, sem bil osupel,"je še dodal Hočevar. Dodal je še, da sta se z Brecljem dogovorila, da se bo ta v letu 2008 naučil endoskopije in laparoskopije, predvsem pa opravil evropski izpit iz onkološke kirurgije. Brecelj dogovorjenega v minulem letu ni opravil, je dejal vodja kirurgije na OI. Hočevar je sicer poudaril, da v kolikor bi se zahtevala zunanja preveritev njegovega ocenjevanja Brecljevega dela za dano obdobje, on temu nebi nasprotoval. Strokovni direktor OI Janez Žgajnar je prepričan, da bodo s konstruktivnimi pogovori rešili situacijo v hiši. Dodal je tudi, da sta se z Brecljem dopoldne pogovorila, med drugim tudi o njegovi prihodnji strokovni poti. "Brecelj ima vse možnosti odprte in ga bom pri tem podprl, kakor se bo odločil."
|
positive
|
8,660
|
Vlada je že 42 najbolj zvestim funkcionarjem odobrila po pet razredov višje plače. Simbolično pa so sebi vladni možje znižali plače le za en plačni razred. ˝Nedopustno.˝ Se je sinoči na informacijo o povišicah odzval glavni tajnik SVIZ Branimir Štruklej. Ker so med prejemniki povišic denimo trije Pahorjevi sodelavci v kabinetu (vsi trije pa so pred volitvami delali za SD, op. p.), katerih dodatek sicer zakon omogoča s formulacijo ˝vezani na osebno zaupanje predsednika vlade,˝ se Štrukelj sprašuje, ˝kako bo predsednik vlade to pojasnil, ko se bo začel pogovarjati s sindikati javnega sektorja˝. Po torkovem zasedanju koalicije je Pahor napovedal nov paket varčevalnih ukrepov, ki ga je podkrepil z besedami: ˝Ne gre samo za neke prazne besede,˝ in pojasnil, da so v pripravo ukrepov ˝že vključeni tudi ministri po posameznih resorjih in njihovi sodelavci, kajti cela vrsta stvari zadeva vlado, upravo kot celoto. Naj bom dovolj jasen, če želimo z znižanjem plač funkcionarjev v politični in tudi gospodarski eliti, v podjetjih z večinskim državnim deležem, doseči simboličen prihranek – stvarnega prihranka seveda tu ni – gre pri varčevalnih ukrepih za jasen cilj: stvarni prihranek. Zmanjšanje stroškov države in razbremenitev gospodarstva. V tem je težava tega projekta. Ko bomo šli od prvega do zadnjega ukrepa, boste vedno znova naleteli na tiste, ki se jih ti ukrepi dotikajo in se bodo seveda postavili zoper njih.˝ Kdo je pri plači napredoval za pet plačnih razredov? © grafika Žurnal24 Ministri nimajo pojma Med novimi predlogi za povišico je denimo vodja kabineta ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika Primož Zupan. Čeprav bi mu predlog prinesel 490 evrov mesečno bruto, minister včeraj o vsoti, ki jo je predlagal, ni imel pojma, priznal je: ˝Tega pa niti sam ne vem.˝ Povišice prihajajo v trenutku, ko vladni možje nenehno govorijo o varčevanju, kar pa Svetlik komentira: ˝Tisti, ki moramo dati moralni zgled, smo ga dali. Da bi bili pri reševanju krize uspešni, pa potrebujemo tudi učinkovite ekipe. Če mi ljudi, ki so sposobni, ne bomo plačali, potem lahko tudi sami zapremo 'naše trgovine'.˝
|
neutral
|
8,661
|
Zaradi domnevno spornega imenovanja dveh notarjev je bila proti nekdanjemu pravosodnemu ministru Lovru Šturmu vložena kazenska ovadba. Anonimna kazenska ovadba zoper prejšnjega pravosodnega ministra Lovra Šturma je bila podana 12. decembra lani na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Nekdanji minister je osumljen storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu kazenskega zakonika. Časnik Dnevnik je poročal, da je Šturm osumljen zlorabe položaja, ker je za notarja imenoval nekdanjega državnega sekretarja Roberta Marolta in bivšo ministrico za delo, družino in socialne zadeve Marjeto Cotman. Na Policijski upravi Ljubljana so potrdili, da v zvezi s to zadevo"kriminalisti izvajajo ukrepe v predkazenskem postopku", a več informacij zaradi nadaljnjih postopkov policije ne morejo posredovati. Na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani pa so pojasnili, da tožilska odločitev v zadevi še ni bila sprejeta. Nekdanji minister Šturm je v svoj zagovor povedal, da so postopki imenovanja Marolta in Cotmanove za notarja potekali v skladu s predpisi in kot so v Sloveniji tekli postopki za imenovanje notarjev od ustanovitve notariata dalje. O kazenski ovadbi pa je seznanjen le prek medijev. Šturm: Gre za preusmerjanje pozornosti Domneva, da gre "za neke vrste odvračanje pozornosti od resnega problema, ki ga ta trenutek povzroča sedanja oblast". Pojasnjuje namreč, da je sam pred tem opozoril na "skrajno dvomljivo ravnanje ministra za pravosodje, ki ni odobril izplačila plač zaposlenim v Študijskem centru za narodno spravo". Plače bi morali dobiti 5. v mesecu, kot vsi zaposleni v javnem sektorju, teden dni je minilo, a plač po enem tednu niso dobili. "To pa je samovolja in zloraba uradnega položaja," je še poudaril, na kar so ministra Aleša Zalarja tudi opozorili. Marolt ne bo notar Na ministrstvu za pravosodje so povedali, da so seznanjeni s predkazenskim postopkom zoper Šturma. Gre za predkazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in sicer glede imenovanja Marolta na notarsko mesto v Kamniku. Ministrstvo je tudi prejelo odločbo upravnega sodišča, ki je ugodilo tožbi Notarske zbornice Slovenije. Ta je zoper odločbo o imenovanju Marolta za notarja v Kamniku sprožila upravni spor, saj naj ne bi izpolnjevala zakonskih pogojev. Maroltove pravniške izkušnje naj bi bile namreč preveč pomanjkljive za opravljanje funkcije notarja. Marolt je v prijavi navedel, da je bil daljše obdobje sekretar na sodišču. Po mnenju zbornice pa to ne ustreza pravniškim izkušnjam, ki so zahtevane za opravljanje notariata. Na ministrstvu za pravosodje so napovedali, da bodo odločbo najprej temeljito preučili. Na podlagi pravnega stališča upravnega sodišča o tej odločbi pa bo minister izvedel ustrezen upravni postopek in izdal zakonito odločbo. Postopka imenovanja Marolta pa niso želeli komentirati.
|
negative
|
8,662
|
Kriminalisti so kirurga, ki je 2. julija lani v ljubljanskem kliničnem centru operiral 14-letno dekle zaradi vdrtega prsnega koša in povzročil njeno smrt ovadili zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti. Preiskava je pokazala, da obstaja utemeljeni sum, da je kirurg smrt povzročil iz malomarnosti. Zaradi neizkušenosti naj bi pacientko kar šestkrat vbodel v srce. Za kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti je zagrožena kazen od šestih mesecev do petih let zapora. Kirurg je pacientko operiral brez pomoči kamere ter poškodoval srce in glavne žile. Po približno desetih minutah, ko je kirurška ekipa ugotovila, da operacija ne poteka, kot bi morala,so poskušali pacientko oživiti, a jim žal ni uspelo. Strokovni nadzor, ki ga je uvedlo vodstvo kliničnega centra, je takrat pokazal, da ni šlo za strokovno napako, ampak za redek, a možen medicinski zaplet.
|
negative
|
8,663
|
Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko si je po besedah ministrice Zlate Ploštajner zadala cilj v letu 2011 konstituirati pokrajine. Po besedah ministrice Zlate Ploštajner so si zadali cilj v letu 2010 izvesti volitve v pokrajinske organe in pokrajine v letu 2011 tudi konstituirati. Ministrica je izpostavila kohezijsko politiko, ki je po njenih besedah tudi regionalna politika. Povedala je, da je bilo konec lanskega leta dogovorjeno, da organ upravljanja ostane enovit, na Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR). S službo vlade za razvoj in evropske zadeve pa bodo tesno sodelovali. Slovenija je v obdobju od 2004 do 2006 uspešno črpala evropska sredstva, manj zadovoljivo pa je stanje na novi perspektivi, saj je bilo v preteklih dveh letih v Sloveniji izvedenih relativno malo aktivnosti. Ploštajnerjeva ugotavlja, da so zamude normalen del procesa in da Evropska komisija ne dela nič hitreje kot posamezne države. Glede na planirana sredstva je proračunski primanjkljaj precejšen in "zdaj je naša naloga, da v letu 2009 stvari popravimo, tako z vidika planiranja proračunske porabe, da bodo pri prilivih v rebalansu proračuna realnejše številke. Po drugi strani pa tudi tako, da se aktivno dela na tem, da prihajajo povračila v slovenski proračun," je še dejala ministrica.
|
positive
|
8,664
|
Premier Borut Pahor je že ukrepal in svojim sodelavcem ukinil dodatke. Ministri pa Pahorjevih napotkov niso upoštevali. Potem ko smo včeraj prvi objavili seznam 42 uslužbencev, ki jih je nova vlada dala na seznam upravičencev do petih plačnih razredov dodatka, in ogorčen odziv sindikalista Branimirja Štruklja, je premier Borut Pahor še dopoldne ukrepal. Sodelavci, ki jih je pripeljal s seboj v kabinet – osebni tajnik Matjaž Nemec ter svetovalca Žiga Čebulj in Špela Vovk –, so bili takoj vključeni v obljubljene varčevalne ukrepe. Pet dodatnih razredov k osnovi plači, ki jih zakon sicer dovoljuje, jim je premier takoj ukinil in ga februarja ne bodo več dobili. Čebulj bo denimo tako februarja spet dobil 2266 evrov osnovne plače, medtem ko bi znašala pet razredov povišana 2757 evrov bruto. Pahor je odločitev pojasnil: "Če bi njegovi sodelavci ostali pri dodatnem nagrajevanju, bi kot glavni pogajalec s sindikati javnega sektorja ter v pogajanjih med delodajalci in delojemalci sam izgubil moralno pogajalsko pozicijo, da bi apeliral na dosego novega dogovora o plačnih razmerjih." Eldina Knez bi dobila 2549 evrov, če ne bi bilo dodatka. 3101 evrov bo dobila, ker ji dodatka ne bodo črtali. © Mediaspeed Ministri pa nič Ministri Pahorja niso upoštevali. Premier jih je opravičeval, da ne morejo ukrepov sprejeti kar “čez palec”, ampak se morajo posvetovati s sodelavci. Tako bo denimo svetovalka za odnose z javnostmi pri prometnem ministru Eldina Knez februarja dobila 3101 evrov osnovne bruto plače. Če bi minister upošteval premierja, bi se vrnila na osnovnih 2549 evrov bruto. Od kod dodatki na MZZ? Posebno zanimive so povišice na ministrstvu za zunanje zadeve, kjer je seznam tistih, ki bodo dobili dodatke, najdaljši. Na njem so Suzana Češarek, Barbara Engelsberger, Nina Gvozdić, Irena Krapež in Aljaž Zupan. Poudariti velja, da so ljudje v kabinetih do petih dodatnih razredov pri plači upravičeni zaradi nestalnosti zaposlitve. Za razliko od drugih uslužbencev naj bi si ga zaslužili, ker so vezani na ministrov mandat, s prenehanjem mandata službo izgubijo. Minister Žbogar pa nam je povedal, da so v njegovem kabinetu zgolj ljudje, ki so bili kot javni uslužbenci zaposleni že prej. Ob pojasnilu, da gre za dodatek za nestalnost zaposlitve, nam je minister, ki sicer meni, da si sodelavci povišice zaslužijo, odgovoril z zmedenim vprašujočim pogledom in priznanjem, da s podrobnostmi ni seznanjen.
|
neutral
|
8,665
|
Odstopno izjavo ameriškega veleposlanika v Sloveniji je Bush že sprejel. Ghafari se ob odhodu zahvaljuje za priložnost in pravi, da se bo v Ljubljano še vrnil. Z iztekom mandata ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu se mandat izteka tudi ameriškim veleposlanikom. Veleposlanik ZDA v Sloveniji Yousif Boutros Ghafari je tako že podal odstopno izjavo, ki jo je Bush že sprejel, v torek pa bo Ghafari tudi dokončno zapustil Slovenijo, so potrdili na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani. Ghafari bo do torka predvidoma še v Sloveniji, nato pa bo odpotoval v ZDA. Kot so pojasnili na veleposlaništvu ZDA v Ljubljani, Ghafari dokončno zapušča Slovenijo in se za položaj veleposlanika ne bo več potegoval. Hvala za priložnost, da sem lahko služil našima državama. Prepričan sem, da bosta ZDA in Slovenija kot partnerici v transatlantski skupnosti še naprej gojili tesne dvostranske vezi. Yousif Boutros Ghafari Ghafari je pred svojim odhodom dejal, da mu je bilo v posebno čast in priznanje, da je lahko služboval na mestu ameriškega veleposlanika v Sloveniji. "Med mojim službovanjem so se ZDA in Slovenija skupaj zavzemale za rast dvostranskih vlaganj in trgovine, povečanje priložnosti za akademske in kulturne izmenjave ter za izboljšavo in poglabljanje odnosov med ZDA in EU," je zapisal Ghafari v sporočilu za javnost in poudaril, da sta Slovenija in ZDA kot partnerici v zvezi Nato s skupnim delom prispevali k boljšim možnostim za mir, demokracijo in blaginjo tako v regiji kot na oddaljenih območjih. Ghafari je maja lani prevzel naloge veleposlanika ZDA, na tem položaju pa je nasledil Thomasa Robertsona. Nove kandidate čaka dolgo preverjanje in zaslišanje Novi ameriški predsednik Barack Obama bo tako v prihodnjih mesecih predlagal novega kandidata za veleposlanika, čemur bo sledil običajni postopek imenovanja novih veleposlanikov. Kandidate za veleposlanike med drugim najprej čaka preverjanje, nato zaslišanje pred senatnim odborom za zunanje zadeve in kasneje še pred celotnim senatom. Gre za dolgotrajen postopek, ni pa znano, kdo bi utegnil biti novi kandidat za ameriškega veleposlanika v Sloveniji, niti kdaj je mogoče pričakovati novega veleposlanika v Ljubljani, so povedali na veleposlaništvu.
|
neutral
|
8,666
|
Na shodu za zaustavitev nasilja v Gazi v središču Ljubljane je nekaj sto ljudi opozarjalo na trpljenje Palestincev. Zbrane na Kongresnem trgu sta med drugimi nagovorila varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik in Osman Đogić iz Slovenske muslimanske skupnosti, udeleženci pa so s plakati in fotografijami otrok opozarjali na trpljenje prebivalcev Gaze. Varuhinja je med nagovorom opozorila na spoštovanje Splošne deklaracije o človekovih pravicah, predvsem na njen 1. člen, ki govori o tem, da se vsi ljudje rodijo svobodni,imajo enako dostojanstvo in enake pravice. "Danes smo se zbrali, da bi pomagali zaustaviti nasilje v Gazi, da bi glasno povedali, da ni smole nemi opazovalci in gledalci, da od naših vodilnih politikov pričakujemo in zahtevamo, da v našem imenu v svet pošljejo jasno sporočilo: morijo nedolžnih prebivalcev Gaze je treba končati," je povedala Čebašek-Travnika. Udeleženci shoda so dvigovali več kot deset plakatov z naslovi, kot so "Prenehajte pobijati palestinske otroke", "Novi holokavst v Gazi", "If they'd kill animalls, all the world would object.But they kill children! (Če bi ubijali živali, bi ves svet nasprotoval. ampak ubijajo otroke.)" in"Smo proti terorizmu, vendar tudi proti genocidu". Dvigovali so tudi palestinski zastavi in fotografije umrlih otrok ter tako opozarjali na trpljenje ljudi v Gazi. "Želim sporočiti, da šteje vsak glas, da vsak od nas lahko pove in naroči in sporoči ljudem, ki odločajo o miru in vojni, da naj ustavijo morijo, morijo v Gazi in drugje po svetu. Zato sem zraven, da vidijo, da mi ni težko priti, da mi ni težko povedati," je ob robu shoda povedala Čebašek-Travnikova. "Danes smo tukaj zaradi nemira, ki v nas izziva mir. Ta mir, ki je drugim prikrajšan, od katerih je tako oddaljen. Danes smo žalostni v svojem udobju in miru, ker z bolečino v očeh vidimo,koliko sovraštva je na tem svetu in koliko hinavščine. Nismo tukaj, da odgovorimo s sovraštvom,prišli smo, da odgovorimo z našim dostojanstvom, prišli smo, da povemo morilcem nedolžnih, morilcem otrok in žena, ne glede na to s katere strani prihajajo, da nam naše dostojanstvo ne dovoljuje, da smo na njihovi strani," je zbranim dejal Đogič in pozval k molitvi. "To je sporočilo, da smo z ljudmi Gaze, z žrtvami Gaze, s tistimi, ki so žrtve brutalnega nasilja. Ne gre za politični shod. Mi ne podpiramo ne ene ne druge strani v političnem smislu, ker je to vprašanje zelo kompleksno. To je sporočilo podpore žrtvam brutalnega nasilja, ki se dogaja danes v Gazi," je dodal Osman Đogić.
|
neutral
|
8,667
|
Zaradi kazenskih točk je lani vozniško dovoljenje izgubilo 3.130 voznikov. Kazenske točke so po mnenju prometnih strokovnjakov učinkovit način discipliniranja nevarnih voznikov. Statistika to potrjuje, saj je leta 2008 zaradi prekoračitve meje 18 točk vozniško dovoljenje izgubilo kar 3.130 voznikov, od tega 1.252 voznikov začetnikov (meja: 7 točk). Seštevek le s prošnjo Na uredništvo se je obrnilo več nezadovoljnih bralcev, ki ne vedo skupnega števila kazenskih točk zaradi prekrškov v prometu. Na ministrstvu za pravosodje, ki vodi evidenco kazenskih točk, pojasnjujejo, da so za obveščanje o prejetih točkah zadolženi policija in sodišča. O prejetju kazenskih točk je voznik, ki stori prekršek, obveščen od policije ob izreku kazni oziroma od sodišča ob izreku pravnomočne sodbe. Obveščajo pa tudi o dosegu ali presegu 8 ter 13 kazenskih točk. Takrat zakon predvideva udeležbo programa varne vožnje. Točke in prekrški Odvzem vozniškega dovoljenja: Za naslednje prekrške je poleg globe zagrožen tudi takojšen odvzem vozniškega dovoljenja (18 kazenskih točk, 7 za voznike začetnike). • Vožnja pod vplivom alkohola nad 0,71 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. • Prekoračitev hitrosti za več kot 50 kilometrov na uro v naselju ali 30 v območju za pešce (območju umirjenega prometa). • Upiranje preizkusu z alkotestom ali zdravniškemu pregledu. Zakon sicer določa, da se podatki iz evidence kazenskih točk posredujejo samo na podlagi pisne prošnje posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Obrazec za izpisek iz evidence najdete na spletni strani ministrstva za pravosodje, na spletnem naslovu http://www.mp.gov.si/si/potrdila_in_obrazci. O izbrisu ne obveščajo Voznikov se o izbrisu kazenskih točk iz registra ne obvešča, saj se toke izbrišejo po treh letih od pravnomočnosti izrečene kazni. Če ste prekoračili 13 točk, lahko do 17. točke pričakujete sodno napotilo na usposabljanje za varno vožnjo. Če ste polovico točk dobili zaradi vožnje pod vplivom alkohola, pa še predavanje o nevarnostih takšne vožnje. Po uspešno opravljenem tečaju se vam v roku dveh let štiri točke izbrišejo.
|
negative
|
8,668
|
Na besede Branka Mariniča, da so preiskave v aferah Patria in Čista lopata ter menedžerskih odkupov končane, se je odzval Drago Kos, ki meni, da je Marinič njegove besede preveč poenostavil. Predsednik komisije DZ po zakonu o preprečevanju korupcije Branko Marinič je namreč po seji dejal, da je predsednik protikorupcijske komisije na današnji seji dejal, da so z njihove strani vse tri preiskave zaključene, gradiva pa so posredovali policiji in tožilstvu. Drago Kos, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, je pojasnil, da je na današnji zaprti seji komisije v zvezi s preiskavo afere Patria dejal, da je komisija preiskavo zaključila maja lani. Takrat je podala načelno mnenje o zadevi in pristojnim organom posredovala gradivo, za katero je menila, da bi jim lahko koristilo. Glede menedžerskih odkupov je, kot je pojasnil, članom komisije povedal, da je že predhodnik komisije, to je nekdanji Urad RS za preprečevanje korupcije, opozoril, da so odkupi nedopustni, če menedžerji pri tem jamčijo s premoženjem, ki so ga kupovali, sicer pa komisija zadeve ni obravnavala. Prav tako komisija ni obravnavala afere Čista lopata. "Edino, kar smo imeli s to zadevo, je bilo, da smo pristojnim organom odstopili zadeve, za katere smo menili, da bi jim lahko pomagale pri preiskavi," je povedal Kos. Krajši obrazec Komisija je obravnavala tudi obrazec za prijavo premoženjskega stanja. Marinič je povedal, da je pet strani, kolikor jih obsega omenjeni obrazec, preveč. Vlado so zato pozvali, naj razmisli o enotnem registru, v katerem bi bili v elektronski obliki zbrani podatki vseh funkcionarjev, o katerih morajo ti poročati komisiji. Komisija za preprečevanje korupcije je predložila tudi dopolnjena poročila o svojem delu za leto 2007 in za prva tri četrtletja v letu 2008. Predmet obravnave je bilo tudi poročilo za zadnje trimesečje lanskega leta, ki je bilo po besedah Mariniča prvo poročilo, ki ga je komisija DZ obravnavala v novi sestavi. Enega izmed članov je zanimalo, ali komisija že obravnava visoko nagrado predsedniku uprave NLB v odhodu Marjanu Kramarju. Kos je po Mariničevih besedah odgovoril, da v zvezi s tem še ni dobil prijave.
|
neutral
|
8,669
|
Zunanji minister Samuel Žbogar je po pogovoru s srbskim kolegom Vukom Jeremićem dejal, da Slovenija odločno podpira Srbijo na njeni poti v Evropsko unijo. Po Žbogarjevem mnenju je treba čim prej najti način za odmrznitev in nadaljnje izvajanje sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, ki ga je Srbija podpisala lani. Priložnost za pogovor o tem bo imel Žbogar že na današnjem srečanju z evropskim komisarjem za širitev Ollijem Rehnom. Tudi za sporno uredbo možna ugodna rešitev Jeremić in Žbogar sta razpravljala še o več dvostranskih vprašanjih. Dotaknila sta se tudi sporne lanske srbske uredbe o zaščiti premoženja delov podjetij s sedežem na ozemlju nekdanjih jugoslovanskih republik. Slovenija, Hrvaška in BiH so zoper to uredbo takrat ostro protestirale. Žbogar je izrazil optimizem, da se bodo tudi glede tega našle ustrezne rešitve. Kot dobro priložnost za reševanje vprašanja vidi prihodnji sestanek visokih predstavnikov za nasledstvo marca v Beogradu.
|
positive
|
8,670
|
Stanje na stanovanjskem trgu se že odziva na prve znake krize. Cene stanovanj padajo, najemnine rastejo v nebo. Kaj lahko pričakujemo v letu 2009, nam je zaupal Marko Puschner iz Slonepa. 1. Se je povpraševanje na trgu nepremičnin močno spremenilo zaradi dražjih kreditov in zmanjšanja sposobnosti nakupa nepremičnine? Glede na informacije iz različnih virov lahko sklepamo, da se je povpraševanje na stanovanjskem trgu močno zmanjšalo. Glavni razlog so zagotovo previsoke cene, ki so lani dosegle vrhunec. Na povpraševanje pa vpliva tudi nekaj drugih dejavnikov: strah pred finančno krizo, dražji krediti in čakanje na nižje cene. Ne smemo pa pozabiti niti na dejstvo, da veliko ljudi kupi stanovanje z denarjem, ki ga dobijo s prodajo stanovanja, kjer živijo. Če stanovanja ne morejo prodati, potem tudi ne kupijo drugega. 2. Kaj se dogaja z najemninami? Oglaševane najemnine stanovanj v Ljubljani so se lani dvignile za 12 odstotkov. Domnevamo, da je glavni razlog za dvig, predvsem v pričakovanjih najemodajalcev, da lahko iztržijo višje najemnine. K temu jih je verjetno spodbudila visoka rast cen stanovanj v minulih letih. Vendar so to zgolj domneve, saj nimamo podatkov o povpraševanju. Vprašanje pa je, ali bo trg prenesel takšen dvig najemnin. Marko Puschner, urednik spletne strani slonep.net © Dejan Mijovič 3. Katerim stanovanjem se je najbolj dvignila najemnina? Najemnine so se najbolj dvignile dvosobnim in štirisobnim stanovanjem. Močno so se tudi dvignile najemnine sob, kar pa je bilo pričakovano, saj je leta 2007 prišlo do njihovega občutnega padca. 4. Je opaziti efekt "čakanja" kupcev na še nižje cene nepremičnin? Vsekakor. To se zelo lepo odraža v številu sklenjenih poslov, ki je v letu 2008 ves čas padalo, padanje pa je bilo bolj intenzivno v drugi polovici leta. Kupci čakajo, da se bodo cene še bolj spustile. 5. Kaj lahko pričakujemo do konca 2009? Za prodajalce bo leto 2009 pesimistično, za kupce pa optimistično. Cene bodo po vsej verjetnosti še naprej padale. Ponudbe bo dovolj, pričakujemo pa lahko še njeno povečanje, saj naj bi letos na trg prišlo tudi večje število novogradenj. 6. Kaj svetujete tistim, ki se odločajo za prodajo ali nakup stanovanja? Tisti, ki želijo stanovanje prodati, ker potrebujejo denar, naj postavijo nižjo ceno, kot so sicer cene na trgu, in stanovanje bodo morda lahko prodali. Tisti, ki nameravajo stanovanje kupiti, naj, če je le mogoče, z nakupom še počakajo. Enako velja tudi za vse tiste, ki bi želeli prodati obstoječe stanovanje in kupiti drugo. V tem trenutku morda lahko prodajo stanovanje po bistveno nižji ceni, kot se sicer oglašujejo na trgu, težko pa ga bodo po takšni ceni kupili. Zato naj počakajo toliko časa, da se bodo cene stanovanj še bolj znižale. Obstoječe stanovanje bodo sicer prodali po nižji ceni, vendar pa bodo lahko tudi drugo stanovanje kupili po nižji ceni.
|
neutral
|
8,671
|
Varnostniki in direktor VIP varovanja ter pomočnica direktorja in menedžerja Globala so vsi zanikali navedbe prodajalke kart Svetlane Vukić, da je bil Suljanović vodja varnostnikov. Pred sodnim senatom se je s Svetlano Vukić soočila že zaslišana pomočnica direktorja Mirjana Ilič. Znova je zatrjevala, da je Seada Suljanovića poznala le kot gosta lokala ter da ni delal kot neformalni vodja varnostnikov. Vukićeva pa je dejala, da so vsi zaposleni vedeli, da Suljanović dela v lokalu kot varnostnik. Ob tem je dodala, da so se tako varnostniki VIP varovanja kot tudi zaposleni v Globalu zmenili, da bodo na sodišču govorili eno zgodbo. Iličeva je to zanikala. Iličevo so nato soočili z obtoženim Suljanovićem. Čeprav je on trdil, da je v lokalu delal kot varnostnik v civilu, je Iličeva trdila, da ji ga ni nihče predstavil, tako da ni vedela, da je varnostnik. Z Vukićevo je bil soočen tudi menedžer lokala Željko Zvizdalo, ki je prav tako zanikal, da je bil obtoženi v lokalu varnostnik,ter ob tem dodal, da ga je poznal le kot gosta lokala. Vukićeva je med soočenjem še povedala, da sta ji Zvizdalo in direktor VIP varovanja Danijel Praštalo govorila, kaj mora povedati policiji o samem pretepu. Tudi to je Zvizdalo zanikal. Ob navedbah Vukićeve, da je tiste noči po dogodku Zvizdalo prišel pred vhod v lokal, kjer mu je Suljanović pokazal, kakšen je bil pretep, je Zvizdalo dejal, da se tega ne spomni. Ob tem pa je zanikal tudi besede Vukićeve, da so skupaj s Praštalom gledali posnetke kamere in se dogovorili,kaj bodo povedali. Glavna obravnava se nadaljuje 5. februarja.
|
neutral
|
8,672
|
Sem prvi in edini slovenski civilni strokovnjak v Afganistanu, a prepričan, da ne zadnji, je dejal Srečko Zajc, nekdanji generalni sekretar Rdečega križa. Slovenija bo okrepila posebno obliko mirovnega sodelovanja v tujini. Gre za civilne strokovnjake, kot je Srečko Zajc, nekdanji generalni sekretar Rdečega križa, ki dela na misiji v Afganistanu. Obmejna preventiva? Civilni funkcionalni strokovnjaki smo usposobljeni, da razumemo tako vojaško kot civilno okolje. Delujem pod italijanskim poveljstvom, kjer so me glede na to, da sem najstarejši in imam pestre življenjske izkušnje, izbrali za svetovalca na področjih, kot sta sodelovanje s civilno družbo in univerzo. Kakšno je sodelovanje Slovenca z Afganistanci? Sporazumevamo se v angleščini prek tolmačev. Za vsako informacijo je treba preveriti, ali sta obe strani sporočilo enako razumeli. Sicer pa Afganistanci presenečajo – na sestanek pridejo vedno, dogovorjenega se držijo. Po čem vas poznajo? Na nacionalni televiziji v Heratu smo s sredstvi Republike Slovenije zgradili studio. Za 1300 dolarjev je to eden od najsodobnejših studiev. Ob odprtju je bil neposredni prenos in naslednji dan so se mi Afganistanci v naši bazi zahvaljevali. Slovenija je s tem stopila v srca Herata. Kako komunicirate z družino? Skype je rešitelj družinskih odnosov, to tehnologijo bodo morali začeti uporabljati za povezovanje drugih ustanov. Vsake toliko izvedemo videokonferenco z deklico, ki se v Italiji zdravi zaradi nenavadne oblike raka, in njeno družino, ki so nomadi in gojijo drobnico. Sodobno tehnologijo uporabljamo tudi v take namene.
|
positive
|
8,673
|
Zaradi zapletov pri obnovi Kranjskega Globusa osrednje Kranjske knjižnice pred februarjem leta 2010 še ne bo. Občina in investitor valita krivdo eden na drugega. Podjetje IC Dom bi moralo že konec minulega leta predati Kranjski občini urejene prostore za novo osrednjo knjižnico v Globusu. Vendar zaenkrat ne kaže, da bi se lahko knjižnica v nove prostore preselila pred februarjem leta 2010. Zakaj se zapleta, bosta prodajalec in občinska uprava morala v sredo pojasniti mestnim svetnikom. Podžupan Igor Velov je zagotovil, da občina izpolnjuje vse svoje obveznosti iz pogodbe ter je dajala soglasja in pomagala pri pridobivanju dokumentacije v skladu s terminskim načrtom. Vendar pa od podjetja IC Dom posamezne dokumente dobiva veliko kasneje, kot bi jih morala. Z naše strani smo naredili vse, kar smo lahko. Seveda s položajem in dejstvom, da knjižnice še vedno ni, nismo zadovoljni. Igor Velov, Kranjski podžupan Občina je 9. januarja vendarle dobila tudi projekt za izvedbo, na katerega mora odgovoriti do konca meseca. "Občina ne more nositi odgovornosti niti za dan zamude," je prepričan Velov, ki meni, daje prodajalec tisti, ki se ne drži pogodbe. Zato je občina, ki je za ureditev objekta knjižnice že dala štiri od predvidenih 6,5 milijona evrov, lani tudi zaustavila izplačila. "Kot dober gospodar smo stvar ustavili in zavrnili plačilo naslednjega računa v vrednosti milijon evrov, ker nam je bilo jasno, da pogoji iz pogodbe ne bodo izpolnjeni," je poudaril Velov in spomnil, da IC Dom trdi, da zaradi tega ne more izpeljati projekta. "Ampak če je za štiri milijone naredil le to, kar je, potem me je strah, koliko denarja bo še potreboval, da bo objekt res dokončan," je opozoril Velov. IC Dom pa v svojem poročilu za Kranjske svetnike zagotavlja, da se je skupaj s Primorjem z vso odgovornostjo lotil priprave in izvedbe projekta rekonstrukcije objekta Globus. S svojim poročilom IC Dom odgovarja na "neupravičene in neobjektivne navedbe" Kranjske občine, ki želi prikazati, da je za stanje in zamudo pri izvedbi v celoti odgovoren prodajalec, medtem ko ne sprejema svojega dela odgovornosti za zamudo pri realizaciji projekta. V podjetju želijo spodbuditi občino, da se v najkrajšem času dogovorijo o vseh spornih vprašanjih ter strokovnih in vsebinskih stvareh, ki še niso dorečene, kot sta na primer dokončni izbor materialov in izvedba fasade. Občina na drugi strani zahteva od upravljavca, da pove, kdaj bo pripravljen izročiti stavbo, ki bi jo morala predati že 15. novembra lani. Dokler nov terminski načrt ni postavljen, si Velov tudi ne upa napovedovati, kdaj bodo novo knjižnico odprli, računa pa, da bi se to lahko zgodilo februarja prihodnje leto.
|
neutral
|
8,674
|
Vsi splošnoinformativni dnevniki so bralce izgubili, razen Žurnal24. Tudi tednik Žurnal je utrdil svoj položaj in je četrti najbolj bran časopis v državi. Dokazujemo, da imajo dobri časopisi prihodnost. Hvala vsem bralcem. Goran Novković, odgovorni urednik Žurnala24 Časnik Žurnal vsak teden prebere 368 tisoč ljudi, kar je 11 tisoč več kot ob prvem polletju lani, in je četrti najbolj bran časopis v državi. Žurnal pa je, če bi se strogo držali pravil statistike, najbolj bran časopis v državi, skupaj z Nedeljskim dnevnikom (388 tisoč bralcev), Pilotom (387 tisoč) in Vikendom (372 tisoč), je povedal Andraž Zorko, direktor raziskav v Valiconu, ki je izvajalec NRB. Tudi v tej skupini je le Žurnal pridobil bralce – vsako soboto ga prebere 368 tisoč ljudi, preostalim je branost upadla. Nedeljski dnevnik in Pilot imata 22,7-odstotni doseg, a je za obe izdaji časopisne hiše Dnevnik padec branosti značilen. Kar ne velja za tretjeuvrščeni Vikend, čeprav je nacionalna raziskava branosti, ki se izvaja v okviru SOZ, tudi tu zabeležila manj bralcev. Na lestvici najbolj branih izdaj ni sprememb, so si pa te precej bližje kot v predhodnem valutnem obdobju. Če je bila prej razlika med prvim in petim še dobrih pet odstotkov, je zdaj le še dva odstotka. Razlike med prvim in četrtim mestom, na katerem je Žurnal, niso statistično značilne. Je pa značilno padla branost brezplačniku Dobro jutro, ki je izgubil 34 tisoč bralcev. Tudi Žurnalov dnevni brat Žurnal24 je pridobil bralce, ima jih 212 tisoč, ob zadnjem merjenju jih je bilo 11 tisoč manj. Vsi drugi splošnoinformativni dnevniki so bralce izgubili. Še posebej velik padec je doživel Večer, kar za 22 tisoč bralcev. Branost je upadla vsem skupinam časopisov, razen brezplačnikom. ˝Reči, da imajo ljudje manj denarja, da pa seveda še vedno radi berejo, bi bilo preveč poenostavljeno,˝ meni medijski strokovnjak Marko Milosavljevič. Padec branosti je trend tudi v tujini in za to je gotovo “ kriv” tudi internet. Pri brezplačnikih za padec branosti ni ekonomskega razloga, dodaja. Neodvisnost in informacije A pri rasti branosti Žurnala24 gotovo ne gre le za ekonomski razlogω ˝Brezplačnost še ni rešitev za uspeh časopisa, gotovo pa je pomemben dejavnik. Občinstvo se zaveda, da je to neodvisen medij, ki ga zanima medij kot tak in nima zadaj svojih političnih ali drugih ciljev. Če ponudi večino informacij za tisti dan, je to precejšnjemu krogu ljudi povsem dovolj,˝ je pokomentiral Milosavljevič. Vse bolj bran tudi naš spletni portal Spomnimo, da je tudi spletni portal na zadnjem, jesenskem merjenju obiskanosti spletnih strani MOSS, dosegel lep rezultat, saj je raziskava pokazala, de je četrti najbolj obiskani medijski portal v Sloveniji in na prvem mestu med portali časnikov. Več preberi tukaj!
|
neutral
|
8,675
|
Ko pri prvi informativni tabli mislite, da ste že bliže Ljubljani, pred drugo tablo presenečeno ugotovite, da je Ljubljana v resnici bolj oddaljena kot prej. To lahko doživite na primorski avtocesti. Pozorna bralka nas je obvestila, da je na primorski avtocesti pri odcepu za Razdrto v smeri proti notranjosti države cestna tabla, na kateri piše, da je do Ljubljane 54 kilometrov. Dober kilometer naprej, na drugi tabli, pa je do Ljubljane 55 kilometrov. ˝Namesto da bi se približevali, se torej oddaljujemo. Da gre za napako, je razvidno že iz pravilno zmanjšane razdalje do Postojne na drugi tabli. Domnevam, da bi prenekaterega turista lahko ti dve tabli zmedli,˝ pravi naša bralka. ˝Če so že postavljeni, naj bodo napisi vsaj pravilni. Kakšen je sicer njihov smisel?˝ se še sprašuje. ... čez nekaj kilometrov pa presenečeno ugotovite, da je Ljubljana bolj oddaljena kot prej. © Petra Božič Napisa bodo popravili Na napako smo opozorili Družbo za avtoceste v RS (Dars), v kateri so nam zagotovili, da bodo napisa v kratkem ustrezno popravili, tako da se bosta tabli ujemali. ˝Tabla, na kateri je do Ljubljane 55 kilometrov, je bila postavljena leta 1974, druga pa po letu 1994. Nastal položaj je torej posledica faznosti gradnje avtocest in dejstva, da se na starejših, torej že zgrajenih odsekih avtocest prometna signalizacija ne zamenjuje vsako leto,˝ pojasnjujejo napako. ˝V vmesnem obdobju se je spremenilo tudi pojmovanje oddaljenosti od Ljubljane (center ali obvoznica), razdalje na starih tablah pa se vse naenkrat niso popravljale.˝ V tem primeru očitno že več kot 15 let ne.
|
negative
|
8,676
|
Rezultati zadnje javnomnenjske raziskave, ki jo je opravila agencija Ninamedia, kažejo, da vlado premierja Pahorja podpira najmanj ljudi, odkar je prevzela oblast, in sicer 44,9 odstotka. Z vlado premierja Boruta Pahorja je po rezultatih javnomnenjske raziskave zadovoljnih 44,9 odstotka vprašanih, medtem ko jih je 25,5 odstotka z njenim delom nezadovoljnih, 29,6 odstotka pa neopredeljenih. Lestvica političnih strank na drugi strani ostaja bolj ali manj nespremenjena. Največ, 27,7odstotka anketirancev, bi volilo Socialne demokrate, na drugem mestu pa je SDS z 19,4-odstotno podporo. Sledijo Zares (11,3 odstotka), SNS (6,5 odstotka), LDS (5,1 odstotka), DeSUS (4,8odstotka) in SLS (1,4 odstotka). Na lestvici najbolj priljubljenih politikov še vedno vodi predsednik republike Danilo Türk, sledijo mu evropski komisar Janez Potočnik, premier Borut Pahor, minister za razvoj Mitja Gaspari, gospodarski minister Matej Lahovnik, minister za visoko šolstvo Gregor Golobič, nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant, ljubljanski župan Zoran Janković, ministrica za obrambo Ljubica Jelušič in evropski poslanec Lojze Peterle. Predsednik SDS Janez Janša je izpadel iz prve deseterice priljubljenih politikov in pristal na18. mestu, je poročal Pop TV.
|
neutral
|
8,677
|
Ob mednarodnem dnevu carine so na Carinski upravi Slovenije pripravili razstavo zavarovanih rastlin in živali, ki so jih cariniki zasegli v zadnjih letih. Med drugim so bili tako na ogled prepariran krokodil, kače v alkoholu, lupine morskih školjk in morskih polžev, kamene korale, izdelki iz kaktusov, koža volka, izdelki iz slonovine in fotografije zasegov uplenjenih zavarovanih ptic. Letošnja glavna tema je varovanje okolja in poteka pod geslom Carina v službi okolja: varujmo naravno dediščino. Carina je namreč služba, ki poleg tradicionalnih nalog, kot so pobiranje dajatev in trošarin, kontrola potnikov, blaga in storitev, preiskave in inšpekcije, skrbi tudi za varovanje okolja. Odkriva in preprečuje nedovoljeno trgovino z zavarovanimi rastlinskimi in živalskimi vrstami ne glede na to, ali gre za žive osebke, njihove dele ali izdelke iz njih.
|
positive
|
8,678
|
Premier Borut Pahor se bo s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem poskusil dogovoriti o srečanju. Sanader: Hrvaška naj bo obravnavana enako kot Slovenija pred petimi leti. Premier Borut Pahor je napovedal, da namerava v prihodnjih dneh po telefonu govoriti s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem in se dogovoriti za srečanje. Dejal je še, da Slovenija z "zmernim optimizmom" spremlja poskuse Evropske komisije, da bi z mediacijo dokončno rešili vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško. "Če bi Evropska komisija formalizirala to pobudo in jo predstavila obema stranema, ki bi se zanjo tudi odločili, potem to vzbuja zmerni optimizem, da bi lahko letošnje leto izkoristili kot leto ureditve tega vprašanja, ki obremenjuje obe državi že 17 let," je dejal. Pahor je glede slovenske blokade Hrvaške na poti v EU ponovil, da Slovenija ne bo spremenila svoje odločitve, če se ne bodo spremenile okoliščine, zaradi katerih je do te odločitve prišlo. Hrvaške pred vstopom v EU ni mogoče obravnavati drugače kot Slovenijo pred petimi leti, pred vstopom. Ivo Sanader Sanader: Komisiji naj končata delo "Mejni spor je treba ločiti od hrvaških pogajanj z EU. Hrvaške v nobenem primeru ni mogoče pred vstopom v EU obravnavati drugače, kot je bila Slovenija obravnavana pred petimi leti, ko ob vstopu v Unijo prav tako ni imela rešenega vprašanja meje," je po poročanju časnika Večernji list hrvaški premier Ivo Sanader ponovil v ponedeljek. Predsednik hrvaške vlade je tudi vnovič dejal, da sta slovenska in hrvaška vlada pred letom in pol sprejeli odločitev, da bosta mejni spor uredili na Meddržavnem sodišču v Haagu in da bosta parlamenta vnaprej sprejela vsako odločitev tega sodišča. Sanader in takratni slovenski premier Janez Janša sta se na Bledu dogovorila za oblikovanje dveh komisij za vprašanje meje, od katerih je ena komisija mednarodnopravnih strokovnjakov, ki naj bi pripravila predlog sporazuma, ki ga morata državi skleniti pred morebitnim začetkom postopka pred tretjo stranjo. Janša je prejšnji teden ponovil, da je sodišče v Haagu samo ena od možnosti pod pogojem, da mešana komisija mednarodnopravnih strokovnjakov določi okvir, ki bo za obe državi sprejemljiv. Pogačnik bo predlagal sklenitev dela komisij Predsednik slovenskega dela te mešane komisije Miha Pogačnik je povedal, da bo na sredinem četrtem srečanju komisije predlagal sklenitev dela. Kot je pojasnil, se namreč "vrtijo okoli treh, štirih odprtih vprašanj", za katera mora odločitev sprejeti politika. Izrazil je sicer upanje, da bodo na sredinem sestanku, ki naj bi bil v Šmarjeških Toplicah, lahko vnovič pregledali še odprta vprašanja in videli, ali lahko tokrat pridejo bliže kot zadnjič. "Če da, sijajno, če ne, pa moramo pošteno povedati, do kod mednarodni pravniki stvari lahko uskladimo, od kod dalje pa je končna odločitev vendarle politična," je povedal za STA. Slovenski premier Borut Pahor je v ponedeljek napovedal, da bo omenjena komisija v sredo končala delo. Preden se bo slovenska politika kakor koli odzvala na nadaljnje pobude, pa bo najprej temeljito preučila poročilo komisije, je dejal premier in dodal, da bo z njim seznanil tudi predsednike parlamentarnih strank, verjetno pa tudi odbor DZ.
|
neutral
|
8,679
|
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je sporočila, da bodite pozorni na otroško jopico, ki je bila v prodaji v trgovinah H&M po Sloveniji. Za otroke naj bi bila nevarna predvsem vlakna. Predstavniki proizvajalca so se zaradi tega že odločili za umik kitajskega izdelka s svojih polic,saj obstaja resna nevarnost, da se iz dolgih vlaken v otroških ustih oblikujejo klobčiči, ki lahko povzročijo zadušitev. Poročajo o eni nesreči. Gre za otroško jopico H&M kitajskega porekla,katere cena v slovenskih trgovinah je znašala 14,90 evra. Identifikacijski številki izdelka, na kateri naj bodo kupci še posebej pozorni, sta 437260-6555 in 437261-6555. Ob tem v ZPS opozarjajo, naj vsi tisti, ki imajo takšno jopico doma, to takoj prenehajo nositi. Jopico pa lahko takoj vrnete prodajalcu in zahtevate vračilo kupnine.
|
negative
|
8,680
|
Predsednik Danilo Türk bo v spremstvu zunanjega ministra Samuela Žbogarja danes obiskal palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. Za pot bo porabil dvakrat več, kot bi lahko. Na državniški uradni obisk v Ramali je predsednik Danilo Türk skupaj z devetčlansko delegacijo letel s falconom 2000EX. Samo za potje po naših podatkih porabil 46 tisoč evrov ali več. Lahko pa bi porabil le 22.500 evrov davkoplačevalskih evrov, če bi izbral letalo cessna citation excel družbe Air Exklusive, nekdanjega državnega Gio aviation. Draga pot Na vprašanje, kolikšni bodo stroški za letalski prevoz, so v kabinetu predsednika najprej odgovorili, da nekaj več kot 20 tisoč evrov. Potem ko smo od Türkovega urada želeli natančne podatke, in sicer, koliko članska delegacija potuje na Zahodni breg in s katerim letalom potujejo,smo izvedeli, da to ni štiri- ali petčlanska, ampak devetčlanska posadka. Danes zvečer se delegacija po sestanku s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom vrača v Slovenijo, potuje pa sprav takim falconom, kot ga ima v lasti slovenska vlada in ga hrani v Združenih državah Amerike. O skupnem javnem naročilu za letalske prevoze, v katero bi bil zajet tudi urad predsednika republike, ni znanega še nič. © BOBO Türkov obisk Zahodnega brega Türk se na palestinskih ozemljih mudi v občutljivem trenutku, ko na območju Gaze po22 dneh vojaške ofenzive, ki se je končala z razglasitvijo prekinitve ognja, sicer še vedno vladajo napetosti. Predsednik bo z Abasom glavno pozornost namenil političnim vprašanjem o prihodnosti mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu, govorila pa bosta tudi o humanitarni pomoči. Türk je že pred obiskom poudaril, da je njegov obisk v političnem smislu predvsem akt solidarnosti majhne države, kot je Slovenija, s palestinskim narodom. Obisk pa je pomemben tudi za Slovenijo, saj se bo s palestinskim vprašanjem pogosto srečevala v Evropski uniji, ki bi morala po Türkovem mnenju v prihodnje na Bližnjem vzhodu igrati dejavnejšo politično vlogo, Slovenija pa pri tem ne bi smela biti pasivna.
|
negative
|
8,681
|
Žalska policista Matej Kralj in Tomi Puckmeister sta občana s pomočjo vrvi izvlekla iz vodnjaka in mu rešila življenje. Matej Kralj in Tomi Puckmeister, policista žalske policijske postaje, sta bila v petek na sprejemu pri direktorju Policijske uprave Celje Janku Goršku pohvaljena za hrabro dejanje. Oba sta pred dnevi rešila pred smrtjo 67-letnega varovanca doma starejših občanov iz Polzele. Ta se minulo nedeljo ni vrnil s sprehoda v okolici graščine Založe, kjer je živel do prihoda v dom. Podobno lani Rešili utapljajočega. Julija lani sta prav tako žalska policista Damjan Herodež in Igor Orešnik iz reke Savinje v Grižah rešila utapljajočega se 26-letnega Gotoveljčana. Pri tem jima je pomagal občan, ki je poklical na pomoč. Brez oklevanja Zaposlene je skrbelo, zato so o tem obvestili policiste. Ti so ga tam tudi našli in ugotovili, da je padel v vodnjak, saj je izgubil ravnotežje, medtem ko je želel z vedrom iz njega zajeti vodo. "Takoj ko sem ga zagledal, sem vedel, kaj se dogaja in da časa ni veliko, saj mu je glava že omahovala v vodo. Brez oklevanja in pomišljanja sva se lotila reševanja," dogodek opisuje Tomi Puckmeister, ki ima v policiji devet let delovnih izkušenj. "Položaj je bil težak. Takoj sem poklical gasilce, reševalce, a bi bilo čakanje lahko usodno, zato sva odšla k sosedu po vrv, ki sem jo spustil v vodnjak in jo držal, medtem ko je Tomi splezal v vodnjak. S pomočjo soseda sem nato oba počasi vlekel ven," pravi Matej Kralj, ki se je v 13 letih dela na policiji v takšnem položaju znašel prvič.
|
positive
|
8,682
|
Usklajevanje plač v javnem sektorju bi se po predlogu vlade zamaknilo za nekaj mesecev. Predsednik konfederacije sindikatov Branimir Štrukelj je predlog ocenil kot podcenjujoč. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs in finančni minister Franc Križanič sta predstavila predlog usklajevanja plač v javnem sektorju, ki predvideva, da bi se usklajevanje zamaknilo za kar nekaj mesecev. Splošna uskladitev plač,predvidena za letošnji 1. julij, naj se ne bi izvedla. Tretja četrtina uskladitve bi se po predlogu s 1. septembra premaknila na 1. januar 2010, četrta četrtina pa s 1. marca 2010 na 1. januar 2011. Druga četrtina uskladitve plač pa bo po besedah Plavlinič Krebsove izpeljana po prvotnem načrtu in jo bodo javni uslužbenci prejeli že z izplačilom februarskih plač. Še drugi ukrepi Predlog predvideva tudi spremembo pogojev za napredovanje v plačne razrede za javne uslužbence in funkcionarje za leti 2009 in 2010. Vlada bi med drugim znižala tudi regres, in sicer na 75 odstotkov obsega sredstev za regres iz leta 2008. Pavlinič Krebsova je ob tem opozorila, daje sodišče že pred časom odločilo, da imajo delavci pravico do regresa, medtem ko je javni uslužbenci nimajo. Zato ocenjuje, da je poseg v regres bistveno lažji kot poseg v pravico do plače za opravljeno delo v tekočem letu. Ne zmanjšanje plač, le zmanjšanje povečanja plač Predlog ukrepov je vlada že posredovala sindikatom javnega sektorja, ki so podpisali kolektivno pogodbo za javni sektor. Pričakujejo, da bodo sindikati v času krize delili usodo z gospodarsko panogo. Njihov odgovor in podpis sporazuma ministra pričakujeta do 15. februarja. Križanič je še dodal, da pri vseh teh ukrepih ne gre za zmanjšanje plač, ampak le za nekoliko manjše povišanje plač. Če tega ne bi storili, bi morali žrtvovati ostale politike za povečevanje prihodkov, ki jih država potrebuje zaradi gospodarsko-finančne krize. Predlog podcenjujoč do sindikatov Na vladni predlog se je že odzval predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. Predlog je označil kot podcenjujoč do sindikatov. Od vlade pričakuje, da jih bo s trdnimi dokazi in številkami prepričala, da je položaj tako kritičen, da je treba poseči v že pridobljene pravice. Vladi očita, da jih je z že oblikovanim predlogom postavila pred dejstvo in s tem odvzela možnost, da bi se o predlogu pogajali in podali svoj predlog. Štrukelj je dejal, da razume, da se vladi mudi, vendar "so take bližnjice lahko prej poti, ki cilj zgrešijo, kot pot, ki do cilja pripelje".Člani konfederacije naj bi se do predlogov vlade opredelili v prihodnjih dneh.
|
neutral
|
8,683
|
Napeti politični odnosi med Slovenijo in Hrvaško so se preselili tudi na splet. Na hrvaški inačici Wikipedije se je pod geslom Slovenije pojavil sramotilen opis naše države. Uporabnik Sauly je na hrvaški inačici spletne enciklopedije Wikipedija pod geslom Slovenija objavil nadvse posmehljiv sestavek. Poglejmo nekaj izsekov: "Slovenija je država, ki se nahaja na neprivlačni parceli v podnožju Alp in se razprostira na borih 20.000 kvadratnih kilometrih. Na zemljevidu Evrope se nahaja med Italijo, Madžarsko in Hrvaško, a je s prostim očesom ni možno videti (že lep čas se Slovenijo lahko vidi na zemljevidu Republike Slovenije). Najvišji planinski vrh je Triglav, visok 2863 metrov, najneumnejši vrh pa je – državni vrh. Podnebje je srednjeevropsko, v severozahodnem delu alpsko, v zadnjih časih pa tudi antihrvaško." Morje "Po nekih novih raziskavah ima Slovenija menda tudi morje. Priče trdijo, da so ga videli okoli Pirana in Kopra, vendar pravijo, da je v piranskem pristanišču prepovedano zasidrati čoln daljši od petih metrov. To pa zato, ker bi večji že štrlel v mednarodne vode. V sklopu koprskega hotela Triglav trenutno gradijo bazen z morsko vodo, s čimer bodo površino slovenskega teritorialnega morja povečali za 42 odstotkov. Slanost tega morja je malo manj kot 38 promilov, s čimer se slovensko morje uvršča med najbolj neslane šale tega dela Sredozemlja." Državna ureditev Glede na majhen prostor je slovenska država urejena dokaj okusno in funkcionalno. Levo od vhoda se nahaja obširno Cerkniško polje in na neobičajni legi Postojnska jama. Po sredini države teče Sava, prek katere se pride do največjega slovenskega naselja - Ljubljane, in nato do vsiljivih Julijskih Alp, ob vznožju katerih je nekaj simpatičnih jezer. Desno od vhoda so nepretenciozni vinorodni griči in natančno urejene poljedelske površine. Narodnoosvobodilna vojna Vojna za neodvisnost Slovenije (1991-1991) je ena najbolj krvavih, najdaljših in najbolj izčrpavajočih vojn v zgodovini človeštva. Od vojne, med katero je državo napadlo več deset povampirjenih rekrutov JNA s 14 oklepnimi transporterji, in ki je s krajšimi prekinitvami trajala celih sedem dni, si je razrušena in zmrcvarjena Slovenija opomogla šele po treh letih. Neslanega opisa naše države na spletni enciklopediji ni več možno prebrati, saj ga je administrator že umaknil.
|
neutral
|
8,684
|
Premier Borut Pahor je po petkovi seji vlade povedal, da ne bo več klical svojega hrvaškega kolega Iva Sanaderja. Ta pa čaka na odgovor na noto, ki jo je Slovenija prejela pred osmimi dnevi. "Po svojih močeh sem skušal priti do pogovora s Sanaderjem, do tega ni prišlo. Razumel sem, da takega interesa ni, in z moje strani vnovičnih poskusov za to, da bi prišlo do dogovora, ne bo. Zdaj se ne bom več trudil," je pojasnil premier Borut Pahor. "Mislim, da sem storil to, kar je praksa v mednarodni skupnosti med predsedniki vlad, da premier pokliče sogovornika. Običaj je, da premier nato vrne klic. Ta običaj tokrat ni bil upoštevan in jaz poskušam to razumeti," je še povedal. Skesani Mesić Hrvaški predsednik Stipe Mesić je med proslavo ob 65. obletnici ustanovitve Istrskega partizanskega korpusa na Reki omenil, da so hrvaške partizanske enote "skupaj s slovenskimi partizani leta 1945 osvobodile Trst in ozemlje do Soče". Tako je revidiral svojo nedavno izjavo o hrvaškem osvobajanju slovenske Primorske. Pahor: Ne gre za prestiž "Ne gre za vprašanje mojega osebnega prestiža, ampak za dostojanstvo položaja, ki ga zasedam," je zatrdil Pahor. "Kot predsednik vlade sem storil vse v dobri veri in z iskrenimi nameni, da bi izmenjala stališča, kako naprej. Odziva hrvaške strani ni bilo," je dejal. Pahor je še izrazil nestrinjanje z mnenjem hrvaškega premierja Iva Sanaderja, da je treba odprte stvari med državama urejati po diplomatskih kanalih. "Konec koncev, kaj je pomembneje od tega, da je predsednik ene vlade pripravljen poklicati predsednika druge vlade po telefonu," je vprašal premier. Sanader bi se sestal s Pahorjem ... "Pripravljen sem na pogovor s slovenskim kolegom ter pripravljen storiti vse, da se slovenska blokada konča," je po poročanju Jutarnjega Ivo Sanader dejal v petek. Omenil, da še čaka na odgovor Ljubljane na noto, ki jo je hrvaška Sloveniji poslala pred osmimi dnevi in v kateri med drugim predlaga srečanje obeh premierjev. Sanader ni želel specificirati, kje in kdaj naj bi se s Pahorjem srečala in omenil, da je "treba pustiti diplomaciji, da opravi svoj posel". Po informacijah Jutarnjega, ki se sklicuje na vir na zunanjem ministrstvu, je Hrvaška v noti predlagala, da se premierja srečata nekje na Hrvaškem, pri čemer naj bi bil izrecno omenjen Zagreb. Vseeno naj bi bila Hrvaška stran pripravljena na srečanje v Sloveniji.
|
neutral
|
8,685
|
Zaradi deževja in taljenja snega se je v Pomurju sprožilo več manjših plazov, zato je nekaj cest zaprtih. Najbolj kritično pa je v dolini Ščavnice, kjer so aktivirane enote civilne zaščite. Kot je povedala poveljnica gornjeradgonske Civilne zaščite Marjeta Erdela, je aktiviranih vsej šest gasilskih društev ob reki, ki večinoma spremljajo razmere, v Spodnjih Ivanjcih pa tudi pripravljajo nasipe, da bi obvarovali območje kmetijske zadruge. Pri Negovi je plaz pretrgal del vodovodnega omrežja. V Vratji vasi in Podgorju so hudourniki zalili nekaj hiš, tako da je zaprta regionalna cesta Šentilj-Gornja Radgona, cesta v Rodmošcih, ki jo je zasul plaz, pa bo po napovedih pristojnih zaprta več tednov. Zaradi močnih padavin meteorne vode poplavljajo tudi v Dupleku in Lenartu. Plazovi ogrožajo hiše O težavah že poročajo iz občine Slovenj Gradec, kjer se je ob 9.33 sprožil zemeljski plaz v kraju Gmajna. Gasilci so na kraju ugotovili, da gre za plaz na strmem pobočju za stanovanjsko hišo. V bližini hiše je vidna razpoka dolžine 30 metrov in širine 60 centimetrov. Ob 11. uri pa je zaradi močnega deževja meteorna voda vdrla v kletne prostore stanovanjskega bloka v Vuhredu. Zvečer pa se je sprožil zemeljski plaz na cesti Stari trg - Sele, zaradi česar je bil zaprt del cestišča, posledice odstranjujejo delavci Cestnega podjetja Maribor. Plaz se je utrgal tudi v Negovi, kjer je poškodoval vodovodno omrežje. V Zbigovcih pa je v nevarnosti električni daljnovod. Plazove bodo predvidoma sanirali v ponedeljek, nočno dogajanje pa bodo spremljale straže. Gasilci v občini Selnica ob Dravi so odmašili podcestni kanal ter namestili vreče s peskom, da ne mi prišlo do ponovnega poplavljanja ceste v naselju Janževa gora. © Tadej Zorec Ob 13.45 se je Ruperčah blizu Maribora sprožil zemeljski plaz. Slednji ogroža bližnjo stanovanjsko hišo. Zemeljski plaz se je sprožil tudi v Raškem dolu in ogroža dva stanovanjska objekta. Meteorna voda pa ogroža zalitje bivalnega zanojnika. Ob 14.29 pa je zemeljski plaz zasul del ceste Zavrč-Turški vrh v občini Zavrč. Ob 15.14 pa se je v kraju Vršnik v občini Kungota zamašil propust pod mostom potoka, zaradi česar je voda poplavila most. Narasle vode še vedno ogrožajo Po podatkih Agencije za okolje so pretoki rek po Sloveniji veliki, ponekod že upadajo. Naraščajo reke v južni, jugovzhodni in vzhodni Sloveniji. Reka Ljubljanica poplavlja na Ljubljanskem Barju v območju vsakoletnih poplav. Reka Krka pa bo poplavlja na območju, večjem kot so vsakoletne poplave. Grozi tudi reka Ščavnica, ki ogroža stanovanjsko in gospodarsko poslopje v zgornjem toku na območju Spodje Ščavnice. Poleg tega so tam poplavljena območja s pašniki in polji. Morje bo po napovedih jutri med 8. in 10. uro poplavilo nižje dele obale.
|
negative
|
8,686
|
Zobozdravniki paciente pošiljajo na plačljivo slikanje zob, čeprav to krije tudi zavarovalnica. Območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je posredovala pri zobozdravnikih – predvsem tistih s koncesijo –, ki so svoje paciente pošiljali na plačljivo slikanje zob k zasebniku v Izolo, pri tem pa jih niso obvestili, da jim v zdravstvenem domu v Kopru in Luciji to storitev krije dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zobozdravniki so pacientom, ki so se na koprski ZZZS v zvezi s tem pritožili, povrnili neupravičeno zaračunan znesek. Brezplačno v Kopru, Luciji "V Kopru imamo nov aparat in menim, da ponujamo kakovostno storitev, pri čemer za zavarovance ni plačljiva. Res pa je, da fotografijo posnamejo le na CD in je ne natisnejo," pravi Metod Mezek, direktor koprskega zdravstvenega doma. Doda še, da le redki zobozdravniki koncesionarji pošiljajo svoje paciente k njim. Pravice zavarovancev Rentgensko slikanje zob je sestavni del programa zobne ambulante in je vključeno v ceno storitve, ki jo zobozdravnik obračuna v okviru storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Izvajalec rentgenskega zavarovanja torej posnetek zaračuna zobozdravniku, ta pa naprej ZZZS in zavarovalnicam, ki izvajajo dopolnilna zdravstvena zavarovanja. Matjaž Krajnc iz zdravstvenega doma v Luciji pa priznava, da imajo star rentgenski aparat, ki ni digitalni, in nameravajo kupiti novega, takoj ko bodo sredstva za to. Zobozdravnica hvali Izolo "Pacient se sam odloči, kje si bo dal slikati zobe. Trdim pa, da so v Izoli slike veliko bolj kakovostne kot v Kopru," pravi koprska zobozdravnica Anuška Majer . "Smešno pa je, da bi imeli zobozdravniki od tega kakšne koristi," pripomni. Zobozdravnica Sanda Marc se glede kakovosti enega ali drugega zavoda ni želela opredeliti. "Pacientu dam zeleno napotnico in ga nikamor ne usmerjam. Prav tako mu tudi ne svetujem, kakšno zobno pasto naj uporablja," pove. X-Dent vložil prijavo V izolskem zasebnem zavodu X-Dent, kamor precej istrskih zobozdravnikov pošilja svoje paciente na slikanje zob, menijo, da se v javnosti po nepotrebnem blati njihovo ime. "Anonimna elektronska pošta, ki kroži po slovenski Istri, namiguje, da naj bi naš zavod s podkupovanjem zobozdravnikov pridobival njihovo naklonjenost. Take trditve v celoti zanikamo," sporoča predstavnik X-Denta Tomaž Glažar. Proti anonimnemu pošiljatelju elektronskega sporočila, ki je opozoril na domnevne nepravilnosti, so celo vložili kazensko prijavo. Glažar je prepričan, da večina zobozdravnikov pošilja svoje paciente k njim, ker so njihovi aparati vrhunski in celo najboljši v Sloveniji. Kot je še povedal v prispevku za Primorsko kroniko, njihova storitev z napotnico stane 20 evrov, brez nje pa 27 evrov.
|
neutral
|
8,687
|
Po ratifikaciji protokola o vstopu Hrvaške v zvezo Nato je pristojna komisija državnega sveta vlado pozvala, naj omogoči vpogled v dokumentacijo, ki jo je dala Hrvaška za vstop v Nato. V sklepu, ki so ga sprejeli člani komisije državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve,komisija od vlade, zunanjega ministrstva in ministrstva za obrambo zahteva, da predsedniku državnega sveta (DS) Blažu Kavčiču in članom komisije omogočijo vpogled v pristopno dokumentacijo in vse ustrezne dokumente, na podlagi katerih bo lahko državni svet ocenil, "ali Hrvaška kot kandidatka za članico zveze Nato spoštuje in sprejema vrednote in pogoje za sprejem v zvezo Nato", so sporočili iz DS. Ob tem komisija vlado opozarja, naj pri določitvi termina za vpogled v zahtevane dokumente upošteva dejstvo, da ustava določa sedemdnevni rok, v katerem lahko DS od državnega zbora (DZ)zahteva ponovno odločanje o zakonu. To pomeni, da ima DS do prihodnjega ponedeljka čas, da se sestane in morda izglasuje veto na v ponedeljek v DZ potrjen zakon o ratifikaciji protokola o pristopu Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi. V tem primeru bi moral DZ o zakonu znova glasovati in ga podpreti z dvotretjinsko večino. Državni svetniki si bodo pred odločanjem o potrditvi ratifikacije protokola o vstopu Hrvaške v Nato lahko dokumentacijo o hrvaškem vključevanju v Nato ogledali v centralnem registru Nata na ministrstvu za obrambo. Vpogled v to dokumentacijo so imeli pred odločanjem sicer tudi poslanci državnega zbora, a jim je bil vpogled omogočen v prostorih parlamenta. Državni svetniki si bodo dokumente lahko ogledali v sredo. Kot so sporočili iz DS, si bo dokumentacijo najprej, ob 11.15, ogledal predsednik DS Kavčič, ob 14. uri pa še člani komisije DS za mednarodne odnose in evropske zadeve. Državni svetniki so sicer na seji 21. januarja z 19 glasovi proti pritrdili mnenju komisije DS za mednarodne odnose in evropske zadeve, da bi moral DZ preložiti odločanje o ratifikaciji protokola o vstopu Hrvaške v zvezo Nato ne glede na sprejeto časovnico vključevanja povabljenih držav v zavezništvo. Večina svetnikov je namreč menila, da je treba upoštevati zadržke, ki izhajajo iz odprtih vprašanj v odnosih s Hrvaško, ter ocenila, da se EU in Nato dopolnjujeta.
|
neutral
|
8,688
|
Projekt ustanovitve finančne policije v Sloveniji gre v smer posebnega urada, je po srečanju s prvim možem protikorupcijske komisije Dragom Kosom dejala notranja ministrica Katarina Kresal. V naslednjih dneh bo pripravljen formalni protokol, ki bo urejal način izmenjave informacij med komisijo in ministrstvom ter med komisijo in policijo, je po sestanku s predsednikom protikorupcijske komisije Dragom Kosom napovedala notranja ministrica Katarina Kresal. Poleg protokola bodo v ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) in policiji določili kontaktne osebe, vsake tri mesece pa bo tudi razširjen sestanek predstavnikov obeh ustanov, je še dejala ministrica. Kos je v zvezi s tem pojasnil, da gre za dva protokola. Eden se bo nanašal na sodelovanje med komisijo in policijo, drugi pa na sodelovanje med ministrstvom in policijo. "Stvari, ki so predmet konkretnih preiskovalnih aktivnosti policije in prijav sumov korupcije,s katerimi se ukvarja komisija, bomo reševali na ravni komisija-policija," je še pojasnil. "Poenostavljen" pojem finančne policije Kresalova je dodala, da so predsednika komisije za preprečevanje korupcije (KPK) seznanili tudi s postopki preureditve kriminalistične policije na področju pregona gospodarskega kriminala in korupcije. Prepričana je, da se pojem finančne policije večkrat poenostavlja in uporablja v politične namene. Zatrdila je, da ima ministrstvo analize, da je pripravilo osnutek, in dodala, da gredo priprave v smeri posebnega urada. Sicer pa Kresalova komisijo za preprečevanje korupcije podpira v tem, da postane centralen protikorupcijski organ po konvenciji Združenih narodov. "Kresalova sledi evropskim trendom" Drago Kos je izrazil zadovoljstvo nad seznanitvijo s prihodnjim razvojem kriminalistične policije. Meni, da so v načrtih upoštevani zadnji evropski trendi na tem področju. Tudi sicer je bil s sestankom zadovoljen. Z ministrico sta med drugim dorekla načine medsebojnega sodelovanja,pri čemer Kos MNZ vidi kot enega ključnih partnerjev v boju proti korupciji. Izpostavil je, da bo komisija ministrstvu pomagala pri vzpostavitvi in sprejemanju tako imenovanih načrtov integritet v ministrstvu. Omenil pa je tudi organizacijo po njegovo "največjega evropskega dogodka na področju boja proti korupciji" letos – 9. Konference organizacije EPAC (European partners against corruption).
|
neutral
|
8,689
|
Glavni odbor Sviza je v celoti zavrnil vladni predlog varčevalnih ukrepov na področju javnega sektorja. Spremembe, kot jih vlada zdaj predlaga, "zavračamo v vseh točkah", je pojasnil glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj. Po njegovih besedah pa ne zavračajo pogajanj o spremembah kolektivne pogodbe za javni sektor "pod edinim pogojem, da je možno v ta pogajanja vključiti tudi vse predloge, ki bi nastali na sindikalni strani". Pri sindikalnih predlogih je Štrukelj v primeru svojega sindikata navedel odpravo anomalij, "zaradi katerih Sviz ni podpisal kolektivne pogodbe za javni sektor". "To je pogoj za pogajanja," je še dejal. Prav tako so v Svizu nezadovoljni s tem, kako se obravnavajo pridobljene pravice zaposlenih. "Če se nekaj dogovoriš, potem morajo za spremembo takega dogovora biti res tehtni razlogi," je poudaril Štrukelj. Ocenil je, da tu "vlada še ni izčrpala vseh možnosti". Glavni tajnik Sviza je glede omenjenih možnosti navedel primer obrambnih stroškov in se vprašal, ali se bomo letos odpovedali nakupom orožja, ki so predvideni v proračunu. Po njegovo ti nakupi niso nujno potrebni, ne prinašajo dodane vrednosti in povzročajo zgolj velik strošek naši državi. Odrekli povišanju plač na račun evra V javnosti je bilo tudi prezrto, opozarja Štrukelj, da so javni uslužbenci v preteklosti v kritičnih trenutkih pokazali pripravljenost do državotvornega obnašanja. Tako so se na primer leta 2003 odrekli povišanju plač, da bi omogočili vstop v območje evra. "Ti ljudje imajo zaradi tega še danes nižje plače," je spomnil Štrukelj in ocenil, da se morajo na tej točki stvari nehati. Na finančne učinke, ki bi jih prinesli dogovori o spremembah plač, so v sindikatu sicer pripravljeni počakati do izboljšanja gospodarskega stanja. "Ne zahtevamo tega zdaj, zahtevamo zgolj, da se uredijo te nedorečenosti in anomalije," je pojasnil Štrukelj.
|
neutral
|
8,690
|
Razpis za izvedbo projekta onkologija v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor je bil zaustavljen zaradi nedodelana finančna konstrukcija in rizika podpisa pogodbe na ključ. Za take vrste razpisa pa naj bi se UKC Maribor odločili na osnovi pooblastila prejšnje ministrice Zofije Mazej Kukovič. Na Ministrstvu za zdravje RS so po zaustavitvi razpisa poudarili, da se postopek izvedbe projekta onkologija UKC Maribor nadaljuje, a na racionalnejši način. Napovedali so tudi, da bo ministrstvo direktno sodelovalo pri vodenju in izpeljavi projekta. Eden od razlogov za zaustavitev razpisa je, da postopek javnega naročanja po principu ključ v roke od projekta do opreme ne omogoča širšemu krogu ponudnikov, da pripravijo kompletne in konkurenčne ter primerljive ponudbe, so pojasnili na ministrstvu. Nadaljujejo s skladu s pravili Projekt se bo nadaljeval v skladu s pravili pri izpeljavi tako zahtevnih projektov. Najprej se bo pripravil investicijski program, izvedel razpis za pridobitev projektne dokumentacije, na osnovi katere se bo pridobilo gradbeno dovoljenje, nato razpis za gradbeno obrtniška dela in razpis za nabavo opreme. Ministrstvo je kot investitor že pripravilo predlog izvedbe projekta v skladu s planiranimi sredstvi s ciljem, da se projekt izvede varno in ekonomično, brez dodatnih rizikov za investitorja in uporabnika - UKC Maribor.
|
neutral
|
8,691
|
Slovenci podpirajo organizacijo univerzijade, kaže naša anketa. Slovenci se večinoma požvižgajo na recesijo. Tako lahko sklepamo izjavno mnenjske raziskave Valicona in Žurnala24, v kateri je večina vprašanih zatrdila, da Slovenija ne bi smela odstopiti od organizacije zimskih študentskih iger leta 2013. Streznitve (še) ni Rezultati so nas presenetili. Tako rekoč vsa Slovenija govori o gospodarski krizi. Dan za dnem se vrstijo poročila o odpuščanju zaposlenih in o skrajševanju delovnega časa. Po najbolj črnogledih napovedih bo konec leta že sto tisoč brezposelnih. Zakaj Slovenci kljub temu podpirajo trošenje denarja za študentski žur na snegu? Razloga sta verjetno dva. Prvič, leto 2013 je še zelo oddaljeno in anketiranci upajo, da bo gospodarska kriza takrat že zdavnaj minila. In drugič, krizo občuti le majhen del prebivalstva. Občutijo jo zlasti ljudje v manjših središčih, kjer so v težavah območni gospodarski vlečni konji. Prebivalci prestolnice in tisti, ki so ekonomsko vezani nanjo, krize ne občutijo. Podobno je najbrž na Obali in še kje. To pa pomeni, da vlada in zlasti premier Pahor še nista prepričala Slovencev, da so razmere kritične. Ljudje, ki ne verjamejo v resnost gospodarskega položaja, pa ne nasprotujejo razsipavanju denarja za igre. Opozorilo je resno. V takšnih okoliščinah bo Pahor namreč težko opravil korenit gospodarski zasuk. Slovenci večinoma še niso pripravljeni na odrekanje. Škoda. Streznitev bo prišla prej ali slej. Pozneje kot bo, težje bo.
|
neutral
|
8,692
|
Skupščina ZZZS se je začela s protestom okoli 30 sindikalnih predstavnikov, končala pa s prekinitvijo, saj so sindikalni zastopniki sejo obstruirali. Približno 30 predstavnikov sindikatov je pred začetkom seje skupščine ZZZS, na kateri naj bi razpravljali o predlogu varčevalnih ukrepov, pričakalo ministra za zdravje Boruta Miklavčiča in ga pospremilo do vhoda v dvorano. Sindikalisti so s seboj nosili table z napisi, da bodo varčevalni ukrepi ZZZS vzeli revnim in dali bogatim. Policisti so nekaj sindikalistov popisali. Predstavniki sindikatov nasprotujejo predvsem napovedanim spremembam glede bolniških nadomestil, ki predvidevajo, da bi bil zavarovanec v primeru bolniške odsotnosti upravičen do bolniškega nadomestila šele po določenem številu dni doma, in omejevanju trajanja pravice do bolniškega nadomestila. Med preostalimi varčevalnimi ukrepi so med drugim še dvig trošarin na cigarete in alkohol, pobiranje prispevkov od avtorskih pogodb in racionalizacija zdravniške službe. Po obstrukciji sejo prekinili Sejo so sicer prekinili, saj so zastopniki sindikatov sejo obstruirali. Na predlog delodajalcev se bo v kratkem spet sestal upravni odbor zavoda, kjer bodo še enkrat prediskutirali predloge varčevalnih ukrepov, seja pa se bo nadaljevala predvidoma v drugi polovici marca. "Zadeve bomo poskušali na novo opredeliti. Mogoče je bilo res premalo časa in pogovora, a nekaj je treba narediti. Ukrepi so še drugi, ni samo ta o bolniških nadomestilih. Zato se tako zelo čudimo ravnanju sindikatov, saj so danes obstruirali vse predlagane ukrepe, kar je popolnoma nelogično," je povedala zastopnica delodajalcev v skupščini Branka Neffat. Ta ocenjuje, da je šlo pri današnji obstrukciji predvsem za izkazovanje moči sindikata. Finančna projekcija Projekcija finančnega poslovanja zavoda za 2009 napoveduje primanjkljaj v višini 169,81 milijona evrov. V primeru nesprejetja kakršnih koli varčevalnih ukrepov na ZZZS ocenjujejo, da bi dolg ZZZS do konca leta 2011 znašal že 292 milijonov evrov. Zato je po ocenah zavoda treba letos prihraniti 39,5 milijona evrov izdatkov ali pa pridobiti dodatne vire, v letu 2010 pa prihraniti 104,1 milijona evrov.
|
neutral
|
8,693
|
Ministrska ekipa predlaga začasno znižanje plač funkcionarjev za štiri odstotke. Znižanje naj bi veljalo eno leto, od 1. aprila letos. Prihranki v enem letu začasne veljave tega interventnega zakona bodo po besedah ministrice za javno upravo znašali 2,5 milijona evrov, in sicer brez upoštevanja nadomestil za bivše funkcionarje, ki bi jih ravno tako znižali za štiri odstotke. Predlagani zakon ne vključuje plač predsednika in podpredsednika DZ, generalnega sekretarja DZ ter poslancev, ker so ti že sami pripravili svoj predlog. Na vseh treh postavkah, torej pri plačah funkcionarjev izvršilne, sodne in zakonodajne veje oblasti ter pri nadomestilih bivših funkcionarjev naj bi v letu dni prihranek znašal od 2,8 do treh milijonov evrov, je še povedala ministrica.
|
negative
|
8,694
|
V poletnem času je predvidena sanacija predora pod ljubljanskim gradom. Z vidika prometne varnosti je v Ljubljani najbolj zahteven predor Golovec, pravi France Kmetič iz AMZS. “Ugotovitev, da predor pod gradom ne ustreza standardom, ni utemeljena,” je povedala Lucija Breskvar, vodja Odseka za vzdrževanje Mestne občine Ljubljana (MOL). Bralec namreč meni, da v predoru osvetljava ni primerna in da predor na splošno ne ustreza standardom. V predoru dovolj svetlo “Doseženi nivoji svetlosti na vozišču popolnoma ustrezajo predpisom, kar se preverja tudi s kontrolnimi meritvami,” je odgovorila Breskvarjeva. Poleg tega je, kot pravi, skozi predor dovoljen le promet z motornimi vozili, hitrost vožnje pa je omejena na 50 kilometrov na uro. V predoru pa so kljub ustreznosti predvidena dela. “Potrebna je predvsem gradbena sanacija, saj je mogoče opaziti rahle vdore vode,” je pojasnila Breskvarjeva. Ena od verjetnih rešitev je po njenih besedah vgradnja porcelanske prevleke s posebnimi profili, vgrajenimi pod prometom. Njena prednost pa je tudi enostavno čiščenje, je dejala. Popravili bodo ventilacijo “V predoru so predvideni še večji servis ventilatorjev in dograditev sistema za krmiljenje prezračevanja ter zamenjava vrat v elektroprostor,” je povedala Breskvarjeva. Stroški sanacije za zdaj še niso ocenjeni. “Dela se bodo izvajala v poletnem času, predvidoma v poznih nočnih urah,” je povedala Breskvarjeva. Tako ne bodo predstavljala večje ovire za promet. Za varnost predor stalno nadzorujejo, izdelava ocene varnosti pa zaradi dolžine predora (do 500 metov) ni zahtevana, je dodala Breskvarjeva. France Kmetič HITROST IN RAZDALJA (Pogovor s Francetom Kmetičem, predstavnikom AMZS v konzorciju EuroTest) 1. Kako varni so krajši predori v Ljubljani? Varnost praviloma ni vprašljiva, zahteva pa vožnja skoznje prilagoditev zaradi spremembe svetlobe, ko zapeljemo v predor in iz njega. Krajši predori zahtevajo dobro osvetljenost. 2. Kateri predor v Ljubljani je neustrezen? S prometnovarnostnega vidika je zahteven predor Golovec, ker se v njem ločijo prometni pasovi na dva dela oziroma se združijo. Zato sta tu še posebno pomembni primerna hitrost vožnje in varnostna razdalja. 3. Na kaj je treba biti pozoren pri vožnji skozi predor? Ob vstopu vanj je treba biti med drugim pozoren na zeleno luč na semaforju. Če gori rdeča, nikakor ne smemo zapeljati v predor. Treba je tudi prilagoditi hitrost vožnje predpisani, zagotoviti varnostno razdaljo in sneti sončna očala. Med vožnjo opazujte dogajanje pred seboj. Če se zgodi nesreča, je treba ostati priseben.
|
neutral
|
8,695
|
Po šestih letih je v slovensko morje spet zašel kit grbavec. Potem ko ga je že prejšnjo soboto opazil potapljač Damir Komadina, so ga danes znova opazili v bližini Fiese. Danes okoli pol enajstih je več kot deset metrov dolg kit grbavec, ki ga je Damir Komadina opazil prejšnjo soboto med Koprom in Izolo, znova obiskal slovensko morje. Opazili so ga, ko je plaval od Fiese, mimo Mesečevega zaliva in pod piransko cerkvijo, nato mimo piranske punte v Piranski zaliv, potem pa je izginil proti Savudriji. Potapljač Komadina je bil nad senzacijo v slovenskem morju navdušen. Gre za prvo uradno opažanje te vrste kita pri nas. "Najprej sem ugledal nenavadno kroglo, v katero se je stisnila velika jata sledov (haringov). Iz filmov vem, da se te ribe tako vedejo, ko se znajdejo v nevarnosti. Le nekaj trenutkov kasneje pa sem samo nekaj metrov stran od čolna in kakih deset metrov od sebe ugledal veliko temno gmoto. Sprva nisem dojel, za kaj gre. Po izrazito dolgih (več kot tri metre) belih in z vitičnjaki poraslih prsnih plavutih, majhni hrbtni plavuti pri repu in po črni barvi sklepam, da je bil to kit grbavec. Ocenil sem, da je bil dolg več kot deset ali enajst metrov, ker je bil več kot dvakrat daljši od mojega čolna. Kasneje sem mu s čolnom sledil še do Izole. Večkrat je priplaval na površje in brizgnil vodo iz glave. Potem se je izgubil," je za časnik Delo dejal Komadina. Strokovnjaki na počitnicah Na Morski biološki postaji Piran so nam povedali, da zaradi šolskih počitnic tam ni nikogar od dveh strokovnjakov za kite, ki bi lahko kaj povedala glede vnovičnega obiska tega sesalca v slovenskih vodah. Prav tako jim osemmetrske živali danes ni uspelo fotografirati. Prejšnji teden se je sicer njihov strokovnjak, doktor biologije Lovrenc Lipej, ob novici o obisku kita odpravil na morje. Ker je danes nedosegljiv, ni mogoče izvedeti, kaj je ugotovil. Kita grbavca so sicer v Sredozemlju uradno opazili le petkrat, zato je tokratni "obisk" kita pri nas prava senzacija. Znanstveniki ocenjujejo, da je omenjenih kitov na svetu le 70 tisoč, v Atlantiku 12 tisoč, zato niso ravno pogosti v Sredozemlju. Kit grbavec je sicer uvrščen med ogrožene živalske vrste in je zato tudi zaščiten.
|
positive
|
8,696
|
Na delovnem srečanju so se sestali premier Borut Pahor, del ministrske ekipe in ljubljanski župan Zoran Janković. Rešitve aktualnih vprašanj naj bi komisija podala do 4. aprila. Janković in Pahor sta se dogovorila, da bo vsa aktualna vprašanja reševala mešana komisija. Ta bo obema primerne rešitve ponudila že do 4. aprila, ko se bosta delegaciji znova sestali na vladi. Obravnavali bodo raznovrstne težave. Gre za probleme, ki so pravne narave, politične narave. Razčistili bodo, kako nova vlada gleda na razvoj Ljubljane kot prestolnice in koliko naj soinvestira v njen razvoj. "Pričakujemo denar" Eno izmed najbolj perečih nerešenih vprašanj je vračanje denarja MOL, ki so ga občine izgubile s spremembo zakona o financiranju občin iz leta 2006. "Moje osebno politično stališče je, da je pri spremembi zakona o financiranju občin pred dvema letoma prišlo do nesorazmerno velikega odvzema sredstev prestolnici, glede na vlogo, ki jo ima," je dejal Pahor. "V današnjem razgovoru ne samo, da smo iskali rešitve za krivično odvzet denar, ampak sem prepričan, da ta vlada ne bo ponovno posegla po takem ukrepu, da bi Ljubljani še dodatno odvzela denar. Dejstvo pa je, da mi pričakujemo denar, ki je bil Ljubljani odvzet," pa je poudaril Janković. Obiski po zgledu predhodnikov Pahor je napovedal, da bo vlada nadaljevala dobro prakso svoje predhodnice. Obiskovala bo občine po Sloveniji, se seznanjala z njihovimi problemi in iskala ustrezne rešitve. Današnji obisk v Mestni hiši je bil že prvi izmed teh obiskov.
|
neutral
|
8,697
|
Davčna uprava Republike Slovenije paciente poziva k prijavi vseh zobozdravnikov, ki ne izdajajo računov. Če vam zobozdravnik ne izda računa, ga anonimno prijavite, poziva Davčna uprava Republike Slovenije (Durs). Anonimno prijavo lahko podate po telefonu na številko 080 30 60. Pri prijavi je treba navesti čim več podatkov o kršitelju in kršitvi, prijavitelj pa ostane anonimen. Kaj mora biti na računu? Durs je zobozdravnikom poslal dopis, v katerem natančno opisuje, kaj mora biti na računu: terminska, vsebinska in vrednostna opredelitev storitev (na primer čiščenje zobnega kamna, odstranitev zoba, izdelava bele zalivke). Na računu ni treba navajati specifikacije porabljenega materiala ali dela. Račun morate dobiti za vsako opravljeno storitev ne glede na to, ali je plačnik zdravstvena zavarovalnica ali vi sami. Menda se je v praksi dogajalo tudi, da so račun, ki ste ga plačali, izstavili še zavarovalnici. Vpogled v kartoteke Durs že ima mnenje informacijske pooblaščenke, da lahko pregleda tudi v kartoteke pacientov. Tam je namreč navedeno, katere storitve so bile opravljene in kdaj, tako pa bo mogoča primerjava z izstavljenimi računi in plačanim davkom. Doktor, od kod vikend? Durs še opozarja, da ne bo nadziral le izdajanja računov, ampak tudi izvor premoženja zobozdravnikov. Tega se bodo lotili, ko bo premoženje precej večje od dohodkov, ki so jih zobozdravniki prijavili kot fizične osebe. Še je mogoča samoprijava Davčni zavezanci, ki opravljajo dejavnost na področju zobozdravstva, imajo še vedno možnost samoprijave, vendar samo do vročitve sklepa o začetku davčnoinšpekcijskega nadzora, potem pa ne več. Na Dursu so od začetka postopka nadzora dobili le eno. S tem se je zobozdravnik izognil kazni, davčni dolg pa bo moral poravnati.
|
neutral
|
8,698
|
Pred vhodom na pokopališče je kup zemlje, iz katerega gledajo človeške kosti in del krste. " Pred vhodom na destrniško pokopališče so na kupu zemlje človeške kosti. Česa tako groznega paše ne!" je v uredništvo poklical občan Destrnika. Ob našem obisku pokopališča kup zemlje pred vhodom s človeškimi kostmi in razpadajočo krsto ni vzbujal pretiranega zanimanja obiskovalcev. Predstavnik pogrebnega podjetja Jančič iz Lenarta, ki tam opravlja svojo dejavnost, si je ogledal sporen kup zemlje. Pozneje je pregled opravil tudi kriminalist. Policija je na pokopališču naredila zapisnik in kup s kostmi tudi fotografirala. © Nino Verdnik 70 odstotkov vseh umrlih v Občini Destrnik še vedno pokopljejo v krstah. Kopanje na črno "Čudno, da se lahko kaj takšnega zgodi. Če gre za prekop, mora biti to storjeno profesionalno. Ne podjetje ne posameznik ne moreta tega storiti sama. O izkopu trupla mora biti obveščena upravna enota, ki izda odločbo, navzoč pa mora biti tudi zdravstveni inšpektorat. Če ti pogoji niso izpolnjeni, lahko govorimo o skrunitvi grobov," je pojasnila Lidija Pliberšek, direktorica Pogrebnega podjetja Maribor. Po kazenskem zakoniku se skrunitev grobov kaznuje z zaporno kaznijo tudi do treh let. "Ogledal sem si prizorišče. Ne vem, kako se je lahko to zgodilo. Naše podjetje vsaj eno leto na tem pokopališču ni izvajalo nobenega izkopa trupla," je pojasnil predstavnik pogrebnega podjetja Jančič. Kot nam je pojasnil Franc Pukšič, župan Destrnika, je del pokopališča v lasti občine, preostalo pa jev lasti cerkve. Neuradno smo izvedeli, da policija zadevo že intenzivno preiskuje. Krivcu, ki naj bi bil znan v naslednjih dneh, bo najverjetneje izdan vsaj plačilni nalog, če se policija že ne bo odločila za ovadbo na tožilstvo.
|
neutral
|
8,699
|
Gradnja Hidroelektrarne Blanca je v zaostanku. Huda zima naj bi dela zaustavila za pol meseca. Tudi načrti niso bili pripravljeni v predvidenem roku. Gradnja elektrarn Rok. "Gradbena dela na HE Blanca bodo vključno z ribjo stezo končana do 1. maja," pojasnjuje vodja projekta Bogdan Barbič. "Prvi agregat je pripravljen za obratovanje, druga dva sta v zaključni fazi montaže," dodaja in napoveduje skorajšnji začetek del v drugi gradbeni jami v Krškem. Gradnjo Hidroelektrarne (HE) Blanca zavira sočasna gradnja čistilne naprave v Sevnici, zato bodo akumulacijsko jezero lahko do konca napolnili šele sredi maja. Zamuda pri gradnji HE Krško, ki je nastala lani, je nadoknadena, so pa morali zaradi hude zime dela za pol meseca ustaviti. Državni prostorski načrt (DPN) za HE Brežice bi moral biti razgrnjen že konec prejšnjega leta, a bo predvidoma šele letos poleti, sprejet pa naj bi bil junija prihodnje leto. "V zvezi z Brežicami je še veliko odprtih vprašanj, ki jih je treba zapakirati v DPN, zato je ta rok nerealen," je članom odbora za HE na spodnji Savi povedal Darij Krajčič, direktor direktorata za prostor. Predsednik odbora Niko Galeša od nas zahteva, naj HE Brežice do pomladi zapakiramo s pentljo in oddamo. Cveto Kosec Kje so Mokrice? Veriga HE na spodnji Savi bo zgrajena do leta 2015, napovedujejo vpleteni, čeprav zamik nastaja že pri HE Brežice. O HE Mokrice pa se sploh še ne govori oziroma niso v teku nobeni postopki za pripravo DPN, opominja Cveto Kosec z ministrstva za gospodarstvo
|
neutral
|
8,700
|
Kljub snežnim padavinam, ki so v torek zvečer in v noči na sredo ovirale promet, se ni pripetila nobena hujša nesreča. Policisti so v noči na sredo obravnavali 56 prometnih nesreč, v katerih se je en udeleženec huje, 13 pa lažje poškodovalo. Ceste po državi so zdaj že splužene in posipane. Previdnost je potrebna na mestih, kjer veter nanaša sneg na vozišče. Treba je opozoriti, da močan veter ovira promet na Gorenjskem. Prelaz Vršič je zaprt, za vožnjo prek Ljubelja so potrebne verige. Goriška zasnežena Sneg je v noči na sredo za kratek čas pobelil tudi Goriško, kar ni ravno pogost pojav. Tanka bela odeja je zjutraj presenetila nekatere voznike, zato se je promet na tem območju odvijal počasi, a večjih težav, niti s kakšno zvito pločevino ni bilo, so povedali na novogoriškem operativno-komunikacijskem centru. Na Koroškem je minulo noč v dolinah zapadlo od tri do pet centimetrov novega snega, ki pa večjih težav v prometu ni povzročil. Delavci Cestnega podjetja Maribor so glavne ceste na Koroškem začeli posipavati in čistiti v torek okoli 18. ure, nekaj delavcev je še vedno na terenu, je povedal vodja koroške baze cestnega podjetja Aleksander Celan. Maribor je v torek zasnežilo. © Katarina Pernat Danes bo jasno, le na vzhodu in severu bo občasno več oblačnosti. V vzhodnih krajih bo lahko naletaval sneg. Burja bo oslabela, do večera naj bi ponehal tudi severni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od –8 do –3, v alpskih dolinah do –14, na Primorskem od –4 do 0, najvišje dnevne pa od –3 do 2, ob morju in v Vipavski dolini do 6 stopinj Celzija. Najnovejše vremenske informacije dobite na portalu vreme.net.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.