nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
8,701
|
Na ministrstvu za promet so zatrdili, da je menjava oblasti zamaknila uvedbo satelitskega cestninjenja. Obenem so mnenja, da je najbolj pravičen tisti sistem, ki omogoča, da plačaš, kolikor prevoziš. Revolucionaren Nouwenov načrt Po uvedbi sistema na Nizozemskem bo vsak motoriziran udeleženec prometa plačal za vsak prevožen kilometer na katerikoli cesti. Cena za prevožen kilometer pa ne bo enotna. Odvisna bo od ceste, po kateri se je peljal voznik, od časa vožnje in porabe avtomobila. Davki pri nakupu in potem vzdrževanju avtomobila se bodo znižali. "Če je za tovorna vozila satelitski sistem že realnost, pa je za osebna vozila ta sistem še zelo odmaknjen v prihodnost," so na ministrstvu za promet komentirali uvedbo satelitskega cestninjenja. "Na zamik uvedbe elektronskega cestninjenja vpliva predvsem menjava oblasti, poleg tega pa sateliti še niso v orbiti, skratka, obstaja več razlogov," so še dodali. Več o tej temi naj bi bilo jasno na naslednji seji državnega zbora, ko bo vlada obravnavala poročilo medresorske komisije. Lani je bilo sicer rečeno, da bo Slovenija po načrtih sistem satelitskega cestninjenja za tovorna vozila uvedla avgusta 2009, za vsa ostala vozila pa do konca leta 2010. Sistem, vreden 1,2 milijarde evrov Viapan je sistem za elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku na osnovi satelitske tehnologije, ki združuje rešitve s področij telekomunikacij in informacijskih tehnologij ter inteligentnih transportnih sistemov. Promotor projekta je družba s področja rešitev v transportu Telargo s sedežem v ZDA. Sistem v celotni življenjski dobi stane 1,2 milijarde evrov, kar bi bil vložek zasebnega partnerja. Za mnenje o tem smo povprašali tudi naključne mimoidoče. Plačaj, kolikor prevoziš Na ministrstvu za promet menijo, da je za Slovenijo najbolj pravičen tisti sistem cestninjenja, ki omogoča, da plačaš, kolikor prevoziš. Poleg tega so mnenja, da je revolucionaren Nouwenov načrt še korak naprej.
|
neutral
|
8,702
|
Janko Goršek obljublja reorganizacijo policijskega sistema, izboljšanje medsebojnih odnosov v policiji, odpravo kadrovskega manka in uresničitev zastavljenih projektov. Napoveduje pa tudi, da bo večji poudarek namenjen raziskanosti kaznivih dejanj, predvsem s področja gospodarskega kriminala. Goršek na mesto vršilca dolžnosti direktorja policije prihaja z mesta direktorja Policijske uprave Celje. V policiji ima 25-letni staž in ni v nobenem policijskem sindikatu. Zakaj se niste prijavili na razpis? Je zaradi tega dela v stik z vami stopila ministrica? Na razpis se nisem prijavil, ker se ne strinjam s tem načinom izbiranja direktorja. Z ministrico so potekali razgovori in tako mi je bilo ponujeno mesto. Kresalova izbirala po svoji vesti Kljub dvema razpisoma za novega direktorja policije se je notranja ministrica Katarina Kresal odločila za svojega favorita. Kot je pojasnila, bo v četrtek vladi predlagala, naj za vršilca dolžnosti generalnega direktorja imenuje Janka Gorška, potem pa še spremembo zakona, po katerem bi novega direktorja izbirali brez razpisa. “Ker je policija eden od večjih sistemov v državi, ki skrbijo za varnost, to breme ne more ležati samo na enem človeku,” je povedala Kresalova in predstavila tudi Gorškova namestnika. To sta Matjaž Šinkovec, dosedanji v. d. direktorja policije, in Tatjana Bobnar. V čem bo vaše delo drugačno, kot je bilo delo vašega predhodnika Jožeta Romška? Tudi moj predhodnik se je trudil po najboljših močeh, a bi bil slab direktor, če ne bi predlagal nekaj novega. Moj sistem temelji na demokratičnih odločitvah širših in ožjih kolegov, gre za vsebinske razprave, predvsem pa, da ljudem prisluhnemo. Ne maram, da šefi zapirajo vrata, rad bi, da od zaposlenih dobim povratno informacijo. Problem policistov ni v večji plači, tega jim ne morem obljubiti, večji problem je v tem, da se policisti kažejo s pokončno držo, da nanje ne letijo razni očitki. Seveda si ne delam iluzij, da se bodo spremembe odnosov zgodile čez noč. Govorili ste o kadrovskih spremembah, boste morda zamenjali šefa kriminalistov Andreja Jevška zaradi spornega prisluškovanja? Vsem dosedanjim delavcem sem dal možnost za sodelovanje pri načrtovanih projektih, tudi Jevšku. Zelo spoštujem, kako vodi oddelek kriminalistov, mu popolnoma zaupam in bi lahko sodeloval pri prenovi policijskega sistema. Ali boste bolj upoštevali oziroma bolje sodelovali s protikorupcijsko komisijo Draga Kosa, ki se je večkrat zmrdoval nad delom policistov? Absolutno, sploh v smislu, da se izmenjava informacij dvigne na višjo raven. Ne glede na pretekle izkušnje bi rad, da se znova vzpostavi zaupanje med policijo in to institucijo, prek katere lahko pridemo do koristnih informacij. Kako nameravate dvigniti ugled policije in pridobiti nove kadre, saj policistov primanjkuje? Ko sem prej dejal, da želim dvigniti ugled policistom, nisem mislil, da je policija čisto na dnu. Imamo okoli deset tisoč zaposlenih, a kronično primanjkuje operativcev oziroma ljudi na terenu. Jedro policije je zdravo, samo vlečni kadri so izčrpani. Sicer pa bomo ta kadrovski deficit, skoraj na vseh policijskih postajah (PP) je okoli 20-odstoten, že v naslednjih mesecih spremenili, saj za delo na PP že usposabljamo ljudi, ki so varovali državne meje, pri tem pa ne bomo obremenjevali proračuna. Koga boste predlagali za vašega namestnika v Celju? Vodjo sektorja uniformirane policije Roberta Vidca.
|
neutral
|
8,703
|
Vodstvo in zaposleni v Siemens Transportation System (STS) so se v četrtek dogovorili o višji odpravnini ob morebitni likvidaciji podjetja. Dogovor določa, da bodo delavci dobili 1,60-kratnik zakonsko določenega zneska odpravnine, poleg tega pa še dodatnih 1180 evrov bruto za vsakega zaposlenega delavca, je pojasnil predsednik sindikata SKEI v podjetju Martin Dular. Z dogovorom so sindikalisti in zaposleni zadovoljni, saj bodo delavci dobili bistveno višje odpravnine, kot jih določa zakon, vseeno pa Dular poudarja, da si vsi še vedno želijo najti rešitev za podjetje. Propad STS bi otežil razvoj slovenskih železnic, meni predsednik sindikata SKEI v podjetju Martin Dular. © Barbara Bradač "Podjetje je potrebno za razvoj slovenskih železnic, če propade, v slovenskem prostoru ni več možno izvajati novogradenj tovornih vagonov, kar pomeni, da jih bomo kupovali od tujcev," je opozoril Dular. Po četrtkovem dogovoru morajo zaposleni do 31. marca dokončati še izdelavo 19 vlakovnih garnitur. Sindikat in svet delavcev sta se zavezala, da bosta to delo po najboljših močeh opravila v mirnem ozračju, obenem pa je sindikat zagotovil, da v tem času ne bo prišlo do stavk. Zaposleni so v četrtek poslali tudi protestni telegram predsedniku vlade Borutu Pahorju, v katerem opozarjajo, da kljub vsem prizadevanjem za ohranitev podjetja in delovnih mest, tako s strani odgovornih ministrov kot predsednika vlade, v tem času ni bilo nobenega odziva.
|
positive
|
8,704
|
Mestni redarji so oglobili avtomobile parkirane v drevoredu in se mirno peljali mimo tistih parkiranih na pločniku. “Mestni redarji niso kaznovali nepravilno parkiranih avtomobilov na pločniku. Ti so ovirali pešce, ki so morali zaradi tega namesto po pločniku hoditi kar po cesti,” nas je obvestil bralec Žurnala24 Franc Brlek. “Medtem pa smo vsi lastniki avtomobilov, ki smo jih parkirali v drevoredu ob Linhartovi cesti in niso ovirali ne pešcev ne kolesarjev, dobili obvestilo redarstva o nepravilnem parkiranju,” še pravi Brlek. Stanovalci bloka v neposredni bližini Linhartove ceste, kjer živi tudi Brlek, so bili zaradi menjave oken v kletnih prostorih stavbe primorani svoja vozila prestaviti na drugo parkirišče. Večina je svoje jeklene konjičke pustila v drevoredu, ki je med pločnikom in kolesarsko stezo ob Linhartovi cesti. V torek zjutraj so vsi avtomobili, ki so bili parkirani na tem mestu, dobili obvestilo redarstva in s tem položnico za plačilo kazni. “Mimo nepravilno parkiranih avtomobilov na pločnikih pa so se redarji samo peljali,” je še povedal Brlek. Redarstvo brez odgovora Roman Fortuna iz Mestnega redarstva je potrdil, da sta v torek zjutraj mestna redarja izdala obvestilo o prekršku vsem nepravilno parkiranim vozilom v drevoredu. Fortuna tudi pravi, da so februarja na tem območju izdali 160 obvestil o prekršku zaradi nepravilnega parkiranja, od tega jih je bilo 14 za parkiranje na pločniku ali kolesarski stezi in kar 146 za parkiranje v drevoredu. Odgovora na vprašanje, zakaj je bilo več obvestil izdanih za nepravilno parkiranje v drevoredu kot na pločniku in zakaj redarji niso izdali kazni vozilom, parkiranim na pločniku, iz mestnega redarstva nismo dobili. “ Zavedamo se problematike parkiranja na tem območju in tudi tega, da primanjkuje parkirnih mest, vendar na podlagi telefonskih klicev občanov in pisnih zahtev četrtne skupnosti izvajamo poostreni nadzor,” je še povedal Fortuna.
|
negative
|
8,705
|
Po raziskavi javnega mnenja, ki jo je za Pop TV opravila Ninamedia, sta največja koalicijska in največja opozicijska stranka skoraj izenačeni. Prvo podpira 28,7, drugo 28,5 odstotka anketirancev. Med SD in SDS je tako po podatkih raziskave le še 0,2 odstotne točke razlike, medtem ko je ta še januarja znašala skoraj deset odstotnih točk. Pri tem je SD izgubil nekaj podpore (januarja 35,6odstotka), SDS pa jo je pridobil (januarja je dosegel 24,9 odstotka). Prvima dvema strankama sledijo Zares (12,7 odstotka), SNS (10,6 odstotka), LDS (6,4 odstotka), DeSUS (5,2 odstotka) in SLS(4,7 odstotka). Število tistih, ki so nezadovoljni z delom vlade, je v primerjavi z januarjem naraslo. 40,6odstotka vprašanih tako delo vlade ocenjuje kot neuspešno (januarja 25,5 odstotka) in tako presegajo delež tistih, ki imajo delo vlade za uspešno. Slednjih je zdaj 39,5 odstotka (januarja44,9 odstotka). Na lestvici priljubljenosti politikov predsedniku Türku na drugem in tretjem mestu sledita evropski komisar Janez Potočnik in premier Borut Pahor. Raziskava Ninamedie je zajela 700 anketirancev.
|
neutral
|
8,706
|
Črnogorske oblasti so se odločile, da bodo poleg Sloveniji tudi Hrvaški in Srbiji podarile po eno podmornico. Načelnik glavnega štaba črnogorske vojske viceadmiral Dragan Samardžić je v odgovoru na novinarsko vprašanje, v kateri fazi je podarjanje male podmornice tipa "una" Sloveniji, povedal, da bosta tudi Hrvaška in Srbija dobili po eno podmornico te vrste. Slovenci bomo svojo podmornico postavili v Tehniški muzej. "V svoji lasti imamo štiri podmornice vrste Una. Naša ideja, po mojem mnenju je več kot dobronamerna, je, da vse štiri podmornice postanejo muzejski primerki. S tem v zvezi smo se pogovarjali z združenjem podmorničarjev Slovenije in Srbije, nedavno pa smo se pogovarjali tudi s predstavniki generalštaba hrvaške vojske," je povedal Samardžić, poroča spletni portal index.hr. Podmornice za prevoz diverzantov Podmornice tipa "una" so bile narejene za jugoslovansko vojno mornarico v sredini osemdesetih let prejšnjega stoletja. Gre za majhne, diverzantske podmornice, ki so dolge 18,8 metrov, široke 2,7 metrov in visoke 3,4 metra. Te podmornice so imele nalogo, da v primeru vojne prepeljejo diverzante do italijanske obale, ti pa bi položili manjša minska polja. Čeprav Črnogorci podarjajo svoje podmornice, pa Samardžić ni omenil vrnitve hrvaške šolskega bojne ladje Jadran, ki so jo Črnogorci zasegli leta 1991.
|
positive
|
8,707
|
Na tradicionalni 49. mednarodni povorki, ki so jo pripravili na Ptuju, je bilo skupno več kot 2500 nastopajočih pustnih likov in mask, od tega kar 678 kurentov. Letošnje že 49. ptujsko kurentovanje je doživelo vrhunec z mednarodno karnevalsko povorko. Povorki po Ptuju, ki si jo je letos po besedah vodje povorke Milana Gabrovca ogledalo okoli 55.000 obiskovalcev, je sledila zabava v karnevalski dvorani in na Mestnem trgu. Letošnja prireditev je potekala v izrazito mednarodnem duhu, saj se bo ptujski festival mask in maskiranja leta 2012 predstavil kot partner tudi v podobi Slovenije kot evropske prestolnice kulture. Povorko so organizatorji označili za povorko presežkov. Tako je na njej nastopilo 67 pustnih likov in mask, tako domačih kot tujih. Med njimi so Most ljubezni iz Srbije, Carneval d'Arlon in Komitee princev iz Arlona ter Mamutzones-Samugheo iz Sardinije. Coprnica Uršula, Ščuka velikanka in Butalci V Cerknici so pustovanje sicer začeli že v četrtek, v soboto pa so priredili otroško maškarado. Veliki pustni karneval je v Cerknici potekal danes, ko je cerkniško glavno ulico zavzel sprevod domačih in drugih mask, med katerimi je bilo videti tradicionalno coprnico Uršulo, Ščuko velikanko in Butalce. Med drugim so maškare zavzele tudi Bovec, Vrsno in Bilje. Še posebej pestro je bilo od 14. ure dalje v Cerknem, kjer je sprevodu laufarjev in predstavitvi 25-članske laufarske družine, enih od najbolj znanih šem na Slovenskem, sledila obsodba Pusta. Največje dolenjsko pustovanje prirejajo v Kostanjevici na Krki, kjer se vse od leta 1854 po dolenjskih Benetkah podijo maske s Šelmo na čelu. V Mokronogu so na pustno nedeljo priredili veliki pustni karneval, ki so ga letos naslovili Svetovni kongres v Mokronogu, Suhi pustni karneval pa je bil danes tudi v Žužemberku. V Novem mestu je novomeško Društvo prijateljev mladine Mojca priredilo tradicionalni otroški pustni karneval, 10. pustovanje z Gomelo gotensko in pustno povorko pa je bilo v Gotni vasi.
|
positive
|
8,708
|
Generalni direktor policije bo od zdaj lahko tisti, ki bo imel deset let vodstvenih in 15 let širših operativnih izkušenj, znanje tujih jezikov, iz preteklih ravnanj pa bo moral dokazati, da mu gre za avtonomijo. Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je pred vložitvijo interpelacije SDS zoper njo predsedniku vlade Borutu Pahorju povedala, da bodo na področju imenovanja prvega moža policije "vsi zelo zadovoljni z rešitvijo, ki jo bomo pripravili". Spomnimo, potem ko je vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije pretekli teden izbrala mimo javnega razpisa, je premier v soboto dejal, da bo morala svojo odločitev pojasniti še na vladi. Kresalova je na premierjevo kritiko odgovorila: "Predsednike strank sem vnaprej obvestila, kakšni bodo moji naslednji koraki. Takrat so mi izrekli polno podporo." Ker namerava pred imenovanjem generalnega direktorja policije spremeniti zakon, pa dodaja, da je običajno, da gre vsak predlog zakona v koalicijsko usklajevanje. In še: "Morda se je preveč pavšalno jemalo zgolj podatek, da ne bo več javnega razpisa. Ne bo več javnega razpisa, bodo pa pravila za imenovanje generalnega direktorja mnogo bolj ostra. V osnutku zakona, ki ga pripravljamo, predvidevamo zelo visoke in zelo zaostrene pogoje za tistega, ki kandidira za generalnega direktorja. Poleg tega pa predvidevamo tudi, da bi o ministrovi izbiri,preden jo da na vlado, mnenje podala tudi uradniški in državno tožilski svet. Če sta oba proti,minister takega predloga ne more dati. To je zagotovo dovolj gosto sito, ki bo preprečilo kakršnakoli politična kadrovanja." Kriteriji pri izbiri prvega moža policije bodo od zdaj po besedah ministrice: "Leta izkušenj na določenih mestih. Recimo deset let vodstvenih izkušenj, 15 let širših operativnih izkušenj, neka znanja tujih jezikov, tudi to, da se je iz dotedanjega ravnanja posameznika videlo, da mu gre za avtonomijo, integriteto, neodvisnost policije. Kar nekaj bivših generalnih direktorjev policije skozi tako sito ne bi prišlo."
|
neutral
|
8,709
|
Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) je sporočilo, da je Slovenija podala zadržek na šesto poglavje pristopnih pogajanj Hrvaške z Evropsko unijo. Hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković je v oddaji Otvoreno na hrvaški televiziji HTV povedal, da je Slovenija komaj dve uri po srečanju med slovenskim in hrvaškim premierjem, Borutom Pahorjem in Ivom Sanaderjem, na Mokricah blokirala še eno poglavje v hrvaških pristopnih pogajanjih z EU. O zaprtju spornega šestega poglavja so sicer po pisanju hrvaških medijev dosegle soglasje vse članice z izjemo Slovenije. Naša država naj bi po Jandrokovićevih besedah pojasnila,da Hrvaška tudi v tem poglavju prejudicira meje. MZZ: Slovenija je podala zadržek Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je v odzivu na Jandrokovićevo izjavo zapisalo, da je Slovenija v razpravi pri pogajalskem šestem poglavju Pravo družb podala pridržek na zaprtje tega poglavja. Pristopna dokumentacija namreč navaja pravilnik o načinu vpisa v sodni register, ta pa se sklicuje na zakon o področjih županij, mest in občin. Slednji v 21. členu pri določanju Istrske županije v mesto Buje vključuje zaselke Bužini, Škrile, Škudelin in Veli Mlin, ki se nahajajo na slovenskem državnem območju. Komisija želi čimprejšnji odgovor Evropska komisija je izrazila obžalovanje nad trenutnim stanjem v pristopnih pogajanjih s Hrvaško, zaradi česar je tudi predlagala evropsko posredovanje pod vodstvom Marttija Ahtisaarija. Pobuda komisije ostaja na mizi in komisar za širitev Olli Rehn želi jasen odgovor obeh držav na svoj predlog kmalu, najpozneje prvi teden marca, je Rehnovo stališče danes ponovila njegova tiskovna predstavnica Krisztina Nagy. Žbogar napovedal tedenska srečanja Včerajšnje srečanje na Mokricah sicer glede vprašanja hrvaško-slovenske meje ni prineslo nič posebno novega, razen tega, da sta se slovenski in hrvaški premier po treh mesecih blokade končno sestala in dogovorila, da bosta srečanja nadaljevala. Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je v oddaji Odmevi na nacionalni televiziji napovedal, da se bo redno tedensko sestajal s hrvaškim kolegom. Naslednji sestanek bo že prihodnji teden ob robu srečanja zveze Nato na ministrski ravni. Pet držav blokiralo poglavje o pravosodju Na včerajšnjem srečanju skupine EZ za širitev je bilo po pisanju hrvaških medijev blokirano še eno poglavje v hrvaških pristopnih pogajanjih. Zaradi nesodelovanja s haaškim sodiščem za mednarodne zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije, je pet držav (Nizozemska, Velika Britanija, Danska, Belgija in Finska) blokiralo pogajanje o 23. poglavju pristopnih pogajanj, ki govori o pravosodju. Slovenija pa je po besedah MZZ umaknila preučitveni pridržek glede tega poglavja.
|
neutral
|
8,710
|
Akciji Slovenske Karitas 40 dni brez alkohola se bo pridružil tudi premier Borut Pahor. Po njegovem mnenju je namreč primernejši način za reševanje težav šport. Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, imata čezmerno pitje alkohola in zloraba kulture pitja alkohola trajne posledice na življenja posameznikov in celotno slovensko družbo, saj "vse prepogosto vodita do tragičnih posledic, bodisi na cesti, v družinskem okolju ali na delovnem mestu". "To so stvarni problemi, s katerimi se moramo soočiti, in naša dolžnost je, da slehernemu človeku pomagamo najti pot iz njegove stiske," meni Pahor. Po njegovih ocenah je primernejši način za reševanje stresa in drugih tegob, s katerimi se srečujemo v življenju, šport, ki "nam omogoča, da imamo takrat dovolj časa, da razmišljamo o nekaterih problemih, utrjujemo duha, hkrati pa na ta način krepimo tudi svoje zdravje". Sporočite svoje odločitve Svojo odločitev lahko posamezniki simbolno potrdijo na odzivniku 01/300-59-69 in na spletni strani www.brezalkohola.si, kjer si lahko na forumu tudi izmenjajo mnenja in preberejo izkušnje drugih. 40 dni brez alkohola Slovenska Karitas je tudi letos pripravila akcijo 40 dni brez alkohola, ki poteka od danes do 11. aprila. Njen glavni namen je opozoriti na posledice čezmernega uživanja alkohola in izraziti solidarnost z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja v družini, nesreč v cestnem prometu in zaradi bolezni, ki so posledica alkohola, so predstavili na Karitas. Letos so akcijo nadgradili in vanjo vključili tudi prizadevanja za manj ali malo popitega alkohola v tem času, saj je "velik izziv tudi, da si nekdo postavlja merico", je dejal generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Jerebic. Po njegovih ocenah je to "morda celo težje kot biti 40 dni brez alkohola". Po besedah predsednika sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Bojana Žlenderja je bilo lansko leto "prvo leto, ko se je v Sloveniji drastično zmanjšalo število povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom in s hudo telesno poškodbo pod vplivom alkohola". Po njegovem mnenju je k temu poleg ostre zakonodaje in njenega izvajanja prispevalo tudi vsako tako sporočilo, kot ga nosi omenjena akcija.
|
positive
|
8,711
|
Za katolike se je na pepelnično sredo začel postni čas, ki se bo končal v noči na velikonočno nedeljo. Postni čas naj bi vernike zbližal z Jezusom. "V našem času se zdi, da je post izgubil svojo duhovno vrednost in se je v kulturi, zaznamovani z iskanjem materialnega blagostanja, uveljavil bolj kot terapevtski ukrep za zdravljenje telesa. Post zagotovo koristi telesnemu blagostanju, toda za vernike je v prvi vrsti terapija za zdravljenje vsega, kar jih ovira pri izpolnjevanju Božje volje," je v poslanici ob začetku postnega časa zapisal papež Benedikt XVI. Namen posta ni prvenstveno v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve. SŠK Postni čas se zmeraj začne na pepelnično sredo, ki sledi pustnemu torku. Na pepelnico v cerkvah opravljajo obred pepeljenja, s katerim vernik pokaže pripravljenost za poboljšanje. Postni čas je po besedah Slovenske škofovske konference (SŠK) "spokorni čas", ko kristjani "pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujejo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu", notranje prizadevanje pa "naj bi se na zunaj izražalo v poglobljeni molitvi, postu in dobrih delih". Kot pojasnjujejo v SŠK, se je tudi Kristus pred nastopom javnega delovanja 40 dni postil v puščavi, sicer pa velja za vernike strogi post le na pepelnično sredo in veliki petek, zdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak petek v postnem času. Nedelje v postnem času, ki traja do velike noči, so po njihovih pojasnilih izvzete iz štetja 40 postnih dni, "saj za kristjane vsak nedeljski dan pomeni 'malo veliko noč'". Duhovniki in ostali bogoslužni sodelavci bodo v tem času nosili bogoslužna oblačila v vijoličasti barvi, so še dodali v SŠK.
|
positive
|
8,712
|
Družbi Vidoni in Oberosler sta v sredo začeli pogovore z 28 podjetniki in obrtniki, ki jim kot podizvajalcem pri gradnji predorov na hitri cesti prek Rebrnic dolgujeta 690 tisoč evrov brez zamudnih obresti. Vidoni jim obljublja poplačilo terjatev brez zamudnih obresti najpozneje en teden po prejemu plačila v znesku milijon evrov od družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, ki naj bi ga dobil 15. marca. Vendar pa Vidoni poplačilo pogojuje z umikom izvršb in odpovedjo drugim zahtevam. Kot je povedal Marko Rondič, sekretar ajdovske obrtno-podjetniške zbornice, bodo na zbornici upnikom zato svetovali, naj se s predstavniki Vidonija dogovorijo za umik izvršb šele po prejemu plačila. Bojijo se namreč, da posamezna podjetja iz drugih delov Slovenije izvršb ne bi umaknila, kar pomeni, da bi bila tudi prednostno poplačana.
|
neutral
|
8,713
|
Člani družine Šuštar menijo, da so zaradi poškodb na hiši, nastalih med gradnjo predora Leščevje, upravičeni do odškodnine. Zaradi gradnje predora Leščevje na avtocestnem odseku mimo Trebnjega se je morala družina Šuštar, ki živi v hiši nad predorom, med gradnjo za pol leta preseliti v svojo počitniško hišico, je pojasnil Marjan Šuštar. Razmere so bile zaradi miniranja in vrtanja namreč nevzdržne. Zdaj je z ženo in sinom že nekaj časa doma, a pravijo, da je hiša v slabem stanju. Motijo jih tudi hrup in tresljaji, ko se skozi predor peljejo težki tovornjaki. "Kako bo šele bobnelo, ko bo skozi potekal promet?!" se sprašuje Šuštar. Tresljaji naj ne bi vplivali Meritve. Graditelj predora SCT je skladno z razpisnimi pogoji od lanske pomladi zagotovil meritve vplivov na okolje, je pojasnil Koler. Posneli so tudi stanje objektov. Že takrat so ugotovili razpoke na zunanjih zidovih in vstavljene mavčne plombe. Septembra, ko je bilo miniranje končano, pa so si objekte spet ogledali. Po navedbah Kolerja se stanje ni poslabšalo. Zadeva je na sodišču Družina Šuštar je zato postavila svoje zahteve. "Prvič je Dars na vrsti, drugič SCT kot izvajalec, tretjič pa je tudi Občina Trebnje odgovorna za to," meni Šuštar. "Zahtevamo, da vsaj sto metrov od zdajšnje hiše zgradijo novo ali nam dajo odškodnino ali kupijo novo hišo kje drugje." Da bi prišli do svoje pravice, so se obrnili na Odvetniško pisarno Sitar, tako da zadeva zdaj poteka prek sodišča. "Nekaj moramo doseči," je prepričan Šuštar. Le obnova vodnjaka V družbi za avtoceste trdijo, da je med gradnjo predora nastala škoda le na vodnjaku, ki naj bi ga SCT obnovil, ko bo primerno vreme. "Stranka je z izvajalcem tudi podpisala dogovor o sanaciji vodnjaka, drugih odškodninskih zahtevkov iz naslova graditve predora pa ni imela," je sporočil Marjan Koler iz službe za komuniciranje. "Neutemeljena je tudi zahteva, naj se postavi nova hiša, saj uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocestni odsek Pluska–Ponikve ni določila rušenja objektov na naslovu Belšinja vas 7." Morajo jim pomagati Družina Šuštar je bila ob gradnji avtoceste dejansko prizadeta, pa je prepričan Alojzij Kastelic, župan Občine Trebnje. "Tukaj je naloga DDC, Darsa in izvajalcev, da spravijo hišo v prvotno stanje. Ob gradnji se nikomur ne smejo poslabšati bivalne razmere," je izpostavil. Občina sama ima sicer pooblastila za pomoč le tedaj, kadar gre za socialno ogroženo družino. "Če pa je škoda nastala zaradi gradnje, je dolžnost izvajalca in organizatorja gradnje, da to povrne," je še pojasnil župan. Do zaključka redakcije odgovora z SCT nismo dobili.
|
neutral
|
8,714
|
Medtem ko jedro podmladka LDS zapušča stranko, preostali člani podmladka in vodstvo LDS menijo, da je v ozadju njihovega odhoda razočaranje nad izgubo podpore znotraj podmladka. Z zdaj že nekdanjim predsednikom Mlade liberalne demokracije (MLD) Alešem Bučarjem Ručmanom smo se pogovarjali o vzrokih odhoda iz stranke LDS. Zakaj zapuščate Liberalno demokracijo Slovenije (LDS) in MLD? Zaradi ideoloških razhajanj, nezadovoljstva z načinom dela v stranki in poseganja v avtonomijo MLD s strani LDS. Kot socialni liberalci zagovarjamo solidarnost in socialne pravice, zato ne moremo ostati v stranki, v kateri prevladuje neoliberalna miselnost. Dolgo smo poskušali uravnoteževati politiko stranke. Zdaj pa smo dokončno prišli do spoznanja, da v tej stranki ne moremo slediti svojim političnim in moralnim ciljem. Ste bili deležni pritiskov? Ko smo se želeli o vsebinskih razhajanjih pogovoriti z vodstvom LDS, se z nami sploh niso želeli pogovarjati. Ignoranca je najhujši pritisk. Pritisk je postal jasno viden tudi v osebni diskreditaciji tistih, ki mislijo s svojo glavo. Tokrat predsednika lastnega podmladka in kandidata za poslanca. Se boste priključili drugi stranki? Mladi, ki smo vsa leta vztrajali pri socialnem liberalizmu, bomo še naprej aktivno delovali v družbi, se zavzemali za cilje, skladne z našimi vrednotami, in vsebinsko pomagali tistim, ki jim je mar za socialo. To pa definitivno ni več LDS. Kongres MLD v soboto O razkolu v MLD in odhodu nekaterih vidnih članov podmladka bodo člani MLD govorili tudi na sobotnem kongresu v Ljubljani. Razkol v MLD Medtem ko so zaradi ideoloških razhajanj, nezadovoljstva z načinom dela v stranki in poseganja v avtonomijo Mlade liberalne demokracije (MLD) s strani LDS iz stranke odšli predsednik MLD Aleš Bučar Ručman, generalni sekretar MLD, mednarodni sekretar MLD, sekretar za okoljsko politiko MLD, pa se z njihovimi stališči ne strinjajo ostali člani v MLD. Kot je v sporočilu za javnost zapisal podpredsednik podmladka Sebastjan Vajda, se vodstvo LDS v delo MLD in člansko evidenco MLD ne vmešava. "Res je, da je vodenje evidence članov v pristojnosti generalnega sekretarja MLD, vendar tehnično vodenje evidence že od nekdaj izvaja članska pisarna LDS, ki pa nima možnosti vsebinsko posegati v evidenco samo. Kakršnekoli posege vedno opravi generalni sekretar MLD," je zapisal Vajda in dodal, da tovrstne izjave izhajajo iz razočaranja posameznikov nad izgubo podpore znotraj podmladka. Prav tako pa je Vajda zanikal, da naj bi podmladek zapustili tudi člani nekaterih odborov. LDS: Razloge za slabo delo prelagajo na druge
|
negative
|
8,715
|
Hrvaški premier Ivo Sanader je za ponedeljek sklical sestanek hrvaškega političnega vrha. Glavna tema pogovorov bo Slovenija. Po sestanku premierjev obeh držav v torek na Mokricah in najnovejši slovenski blokadi še enega poglavja v pristopnih pogajanjih Hrvaške z Evropsko unijo je hrvaški predsednik Ivo Sanader sklical sestanek predstavnikov vseh parlamentarnih strank, predsednika države Stipeta Mesića in predsednika sabora Luka Bebiča, poroča hrvaški časnik Večernji list. Na sestanku naj bi razpravljali o položaju, ki je nastal v odnosih med Slovenijo in Hrvaško, in o mogočih rešitvah te blokade. Govorili bodo tudi o pobudi Evropske unije, ki je ponudila pomoč pri reševanju vprašanja odnosov med državami. Sanader je ob napovedi sestanka ponovil, kar je povedal že na torkovem sestanku s predsednikom slovenske vlade Borutom Pahorjem na Mokricah, da pričakuje, da bosta mešani komisiji kmalu predstavili rezultate. "Treba je počakati, da komisija konča delo," je povedal in ponovil, da pogovori z Evropsko unijo ne bi smeli zastati zaradi bilateralnih vprašanj med državami, kar ni, kot pravi Sanader, praksa EU. Slovenska blokada v hrvaških pogajanjih z EU je po besedah hrvaškega premierja precedens. Premier je kljub temu optimističen, saj je prepričan, da se bodo pogajanja nadaljevala, čeprav je Slovenija v torek blokirala še eno poglavje. Swoboda pozdravil slovensko odločitev Evropski poslanec in poročevalec Evropskega parlamenta za Hrvaško Hannes Swoboda (PES) je medtem pozdravil pripravljenost Slovenije na mediacijo v sporu glede meje s Hrvaško. V sporočilu za javnost, ki ga povzema STA, je sicer obenem tudi menil, da bi moralo biti temelj za posredovanje mednarodno pravo, saj bi bila le v tem primeru rešitev sprejemljiva tudi za Hrvaško. Slovenija je kot članica Unije v položaju močnejšega, tako da mora biti mednarodno pravo temelj kakršnekoli razsodbe, je poudaril.
|
neutral
|
8,716
|
Če bo LPP zaprosil za podaljšanje mestnih prog v predmestju, se bo s tem moral strinjati tudi novi lastnik. Z morebitnimi novimi podaljšanji mestnih linij v primestje, za katere bo v prihodnosti zaprosil Ljubljanski potniški promet (LPP) Direkcijo Republike Slovenije za ceste (DRSC) po prodaji primestnega prometa drugemu prevozniku, se bo moral strinjati tudi novi koncesionar. Tina Bučić iz direkcije je pojasnila, da zakon o prevozih v cestnem prometu določa, da se javni linijski prevozi v mestnem prometu opravljajo znotraj naselja, le izjemoma in v manjšem obsegu pa lahko tudi s sosednjimi naselji, če je to zaradi dnevne migracije ljudi v večje mesto potrebno, če ne posega v izvajanje javnega linijskega prevoza potnikov in če občina za to pridobi dovoljenje. DRSC za primere, kot je Škofljica, kjer imajo koncesije za izvajanje javnega potniškega prometa tudi drugi koncesionarji, ni prejela še nobene vloge za podaljšanje prog mestnega prometa LPP. “Če bi takšno vlogo prejeli, bo najprej treba pridobiti soglasje vseh obstoječih koncesionarjev, ki izvajajo prevoze na tem področju. To je še posebej pomembno, če gre za linije, kjer so prihodki od prodaje vozovnic sorazmerno visoki oziroma linije profitabilne,” je dodala Bučićeva. Pod enakimi pogoji Če bo do prodaje primestnega prometa, prenesenega iz javnega podjetja LPP na Bus, res prišlo, bo po napovedih DRSC novi koncesionar vozil na linijah po voznih redih kot sedaj vozi primestni LPP oziroma pod enakimi pogoji kot drugih 44 koncesionarjev.
|
neutral
|
8,717
|
Za podporo pri prijavi univerzijade 2013 se je na Boruta Pahorja obrnila še mariborska univerza. Med drugim je zaprosila za vplačilo zneska za prijavo univerzijade v višini treh milijonov evrov. "Dejstvo je, da je za organizacijsko pravico priprave univerzijade treba plačati tri milijone evrov in Slovenska univerzitetna športna zveza tega denarja nima. Pričakuje se od države, da bo plačala ta znesek iz davkoplačevalskega denarja. Zato je edina sprejemljiva možnost ustanovitve javnega zavoda, na katerega se prenesejo vse pravice," se glasi uvod v pismu, ki ga je v zvezi z organiziranjem univerzijade mariborska univerza poslala premierju Borutu Pahorju in na še nekatere druge naslove. Pismo Celotno besedilo pisma je dostopno na tej povezavi . Izredna profesorica Mejra Festić, ki se je podpisala pod pismo, predlaga, da bi javni zavod vodil vse investicije, povezane s projektom. Javni zavod naj bi po mnenju predlagateljev imel nadzorni svet, ki bi ga imenovala vlada. Nadzorni svet naj bi tudi potrjeval vse investicije. V nadaljevanju na mariborski univerzi predlagajo, da bi v projekt vključili še neodvisne strokovnjake, ki bi ocenjevali smiselnost, ekonomičnost in funkcionalnost posameznih investicij. Konkretno so omenjene gradnja treh skakalnic, gradnja treh ledenih dvoran in gradnja ceste Areh–R ogla. "Ključno je graditi objekte, ki bodo trajno ostali študentom in lokalnim skupnostim," opominjajo avtorji pisma in pristavljajo, da vsako leto okrog 1.400 študentov Univerze v Mariboru ostane brez postelje v študentskem domu. Izpostaviti velja še predlog o ustanovitvi univerzitetnega športno-medicinskega centra v Mariboru, ki je po mnenju piscev pisma nujno potreben, saj "trenutna organiziranost zdravstvenega varstva v Sloveniji predstavlja veliko težavo za športnike, ker jih enači z ostalo populacijo. Športniki (razen olimpijskega razreda) se morajo soočati z dolgimi čakalnimi dobami že v diagnostični obravnavi, kaj šele pri konzervativnem in operativnem zdravljenju," še piše v pismu, ki si ga lahko v celoti preberete na zgornji povezavi.
|
neutral
|
8,718
|
Predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader je prepričan, da Evropska unija ne sme dovoliti slovenskega izsiljevanja. V nasprotnem primeru evropske integracije nimajo prihodnosti, še meni Sanader. ''Če bo Evropska unija dopustila, da ena država članica samo zato, ker je članica, izsiljuje drugo državo, kot to danes počne Slovenija, potem evropske integracije nimajo nobene prihodnosti,'' je med drugim dejal Ivo Sanader v govoru na konvenciji podmladka Hrvaške demokratske skupnosti. Najprej je treba rešiti problem blokade. Mi lahko brez težav v enem dnevu na eni mednarodni konferenci teoretično zapremo 15 poglavji. Mi smo pripravljeni. Ivo Sanader O datumu vstopa v EU ne gre špekulirati V intervjuju za Novi list pa je Sanader dejal, da glede datuma vstopa Hrvaške v Unijo ni dobro špekulirati. Najprej da je treba najti način za umik slovenske blokade pogajanj. ''Ključno vprašanje je, ali se bo Evropa vrnila k načelom, na katerih je utemeljena. To so solidarnost, mednarodno pravo in načelo sodelovanja, ne pa konfrontacije. To pomeni, da ne more biti izsiljevanja, blokade pogajanj Hrvaške ali katerekoli države zaradi bilateralnih vprašanj,'' pravi Sanader, ki meni, da bo slovenska blokada umaknjena v kratkem.
|
neutral
|
8,719
|
Zgolj zaradi pozitivne vloge v slovenskem osamosvajanju Dimitrij Rupel ne more biti upravičen do "nad-zakonskega" statusa, je sporočil Borut Sajovic, ki se je odzval na Ruplovo pismo. Vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic se je odzval na pismo nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki ga je ta poslal notranji ministrici Katarini Kresal, in v katerem zahteva, da v najkrajšem času razreši nastalo zadrego glede afere "metla". Afera "metla" Policijska uprava Ljubljana je v tem tednu sporočila, da bo preverila informacije o domnevnih nepravilnostih glede nakupa in uporabe službenega vozila ministrstva za zunanje zadeve, ki so se v zadnjih dneh pojavile v medijih. Gre za domnevno uporabo vozila v zasebne namene soproge takratnega zunanjega ministra Marjetice Rupel. "V LDS podpiramo odziv notranje ministrice Katarine Kresal, v katerem je zavrnila Ruplov poziv po ustavitvi policijskega postopka zoper njega in njegovo soprogo v t.i. 'aferi metla'," poudarja Sajovic. Ob tem ocenjuje, da "pozitivna vloga Dimitrija Rupla v slovenskem osamosvajanju in demokratičnih spremembah, na katero se tako pogosto sklicuje, še ne more biti razlog, da bi bil zaradi tega upravičen na nekakšen "nad-zakonski" status." "Odziv notranje ministrice nas kot liberalne demokrate navdaja z upanjem, da se je končalo sramotno poglavje slovenske zgodovine, ko so lahko notranji ministri z vigilantskih barikad preganjali ljudi z njihovih domov, da se je zaključil čas, ko je lahko predsedniku republike kdorkoli preprečil izročitev humanitarne pomoči prizadetim državljanom, in obdobje, ko so policijski šefi lahko pozabljali na Interpolove depeše, hkrati pa vklenjene ljudi v policijski maricah zlorabljali za potrebe predvolilnih kampanj," piše Sajovic. Sajovic je zavrnil trditve, da Kresalova posega v delo in pristojnosti policije in dodaja, da "od notranje ministrice in pravosodnega ministra pričakujemo, da bosta okrepila avtonomnost in strokovnost organov odkrivanja in pregona, da v njihovo operativno delo ne bosta posegala in jih bosta ubranila pred pritiski politične prakse, ki je zaznamovala Slovenijo v nekih drugih časih in drugi državi." Prisvajanje osamosvojitvenih zaslug "Ponovno smo priča prilaščanju zaslug, zato želimo opozoriti, da za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije niso zaslužni samo Nova revija, SDS (s predhodnicami) in Peterletova vlada, ampak predvsem državljanke in državljani Slovenije, številna civilno družbena gibanja, Mladina, Radio Študent in tudi predhodnice LDS," je še zapisal Sajovic in dodal, da "kritično mnenje o Dimitriju Ruplu ne more biti napad na demokracijo, temveč je le kritika dela nekdanje poslanca, ministra, veleposlanika, župana ter sedanjega 'senčnega ministra'".
|
neutral
|
8,720
|
Ko bo zadnja žrtev (po)vojnih pobojev dobila spokojen grob, bo iz slovenskih mest izginila tudi simbolna zapuščina kulture smrti v podobi Tita, Kardelja, je na spletni strani SDS zapisal Janez Janša. Predsednik SDS Janez Janša se je s prispevkom z naslovom Kultura življenja namesto kulture smrti odzval na polemike, ki so nastale po predlogu SDS, da bi preimenovali ulice in odstranili kipe veljakov totalitarne oblasti države Jugoslavije. Obnašanje mnogih je celo leta 2009 zdrsnilo pod normo barbarskih plemen iz starega veka. Janez Janša "Upor proti okupatorju je bil častno dejanje, sodelovanje z okupatorjem pa nizkotno dejanje. Izkoriščanje oboroženega odpora proti okupatorju za prevzem oblasti je bilo nizkotno dejanje, samoobramba in upor proti revolucionarnemu nasilju pa legitimno dejanje," je uvodoma zapisal Janša in opozoril, da so komunisti med drugo svetovno vojno zagrozili s smrtjo vsakomur, ki se bo proti okupatorju boril izven OF. Leta 1942 so po besedah predsednika največje opozicijske stranke "brezobzirno pobili veliko sredinskih politikov, ki se jim niso hoteli pridružiti". Slovenski komunisti so se pri obsegu pobojev in izbiri metod izkazali za več kot dostojne "sodelavce" svojih nacističnih in stalinističnih vzornikov, ki so uporabljali podobne metode, meni Janša. Deloma barbarska mentaliteta na Slovenskem Po Janševih besedah so bili medvojni in povojni poboji vojnih ujetnikov in civilistov zločin ne glede na to, kdo jih je izvedel. Omenil je stare Grke, ki so že pred tisočletji po vsaki bitki ali vojni dovolili premaganim nasprotnikom, da so pokopali ali sežgali svoje mrtve, medtem ko je komunizem na Slovenskem ustvaril kulturo smrti, ki je privedla do stanja, v katerem je obnašanje mnogih celo leta 2009 zdrsnilo pod normo barbarskih plemen iz starega veka. "Eno glavnih propagandnih orodij kulture smrti skozi vsa zadnja desetletja je pred dnevi ponovno zapisalo, da je odkritje grobišča v Hudi Jami le premetavanje kosti kolaborantov in okupatorjev, ter poniglavo primerjalo povojne poboje s tako imenovanimi izbrisanimi," opozarja Janša. Zakonsko naj se prepove poveličevanje ali opravičevanje zločina. Janez Janša Janša predlaga, da se dopolni zakon o žrtvah vojnega nasilja, tako da bo nediskriminatorski in brez političnih diskvalifikacij. Zakonsko pa naj se prepove poveličevanje in opravičevanje zločina, je zapisal. V glavnem mestu naj se postavi kostnica za pokop tistih žrtev povojnih pobojev, ki jih ni možno pokopati na kraju smrti. "Na glavnem trgu v Ljubljani naj se postavi spomenik vsem umrlim v vseh obdobjih naše zgodovine, na katerega se preprosto zapiše: Našim mrtvim," še predlaga Janša. Afera fotokopirni stroj slepilo za ... V dolini Kolpe, nadaljuje Janša, še vedno stojijo počitniške hišice, katerih temelje so zgradili iz nagrobnikov uničenih pokopališč. "Ko je bil v prejšnjih letih del dokumentacije o teh in drugih privilegijih nekdanje komunistične elite predan Arhivu Slovenije, so si izmislili afero fotokopirni stroj, ki jo generalni sekretar vlade ob pomoči medijskega stroja 'servisira' že vse od nastopa nove vlade," pojasnjuje. Po Janševem mnenju osnovna točka spopada med kulturo smrti in kulturo življenja niso imena ulic."Preimenovanje je tako kot poimenovanje zgolj posledica nečesa. Mrtvi pač ne bodo ostali večno nepokopani, količina njihovega trpljenja je prevelika," pojasnjuje. "In ko bo zadnji med njimi dobil spokojen grob, njihovi svojci pa mesto žalovanja, bo iz slovenskih mest in trgov brez sledu izginila tudi simbolna zapuščina kulture smrti v besedi in podobi Tita, Kardelja ali Kidriča," še piše predsednik SDS na strankini spletni strani.
|
negative
|
8,721
|
Na Celovški cesti v Ljubljani so odprli SOS-trgovino s cenejšimi živili za socialno šibkejše. Alpsko mleko je za 0,27 evra cenejše kot v Mercatorju. Jogurt 0,46 evra ceneje Ponudba. Na policah trgovine SOS smo videli kruh, zobno pasto, gel za prhanje, mleko, jogurt, vodo, testenine in drobtine. Primerjava. Medtem ko boste za liter alpskega mleka v SOS-trgovini odšteli 0,50 evra, boste za enak izdelek v Mercatorju odšteli 0,77 evra. Sadni jogurt Mu v SOS-trgovini stane 0,60, v Mercatorju pa 1,06 evra, gel za prhanje v SOS-trgovini stane 1,50 evra, v Mercatorju pa 3,84 evra. Kilogram belega kruha je v SOS-trgovini cenejši za 0,55 centov. Urnik. Od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure in v soboto od 8. do 13. ure. "Trgovina bi bila dobrodošla, tudi če ne bi bilo gospodarske krize," nam je povedala ena izmed prvih obiskovalk SOS-trgovine, ki ni želela biti imenovana. "Imam 417 evrov pokojnine, živim pa sama z invalidnim sinom, ki prejema pomoč v višini 180 evrov," je pojasnila in dodala, da je trgovine zelo vesela in da je ponudba zadovoljiva. Omejena vsota nakupa SOS-trgovina, ki so jo odprli včeraj na Celovški 291 v Ljubljani, je namenjena brezposelnim in tistim z manj kot 500 evri dohodkov na mesec. Da so posamezniki upravičeni do nakupov, morajo v trgovino prinesti potrdilo centra za socialno delo, odrezek pokojnine ali potrdilo o plači. "Tako jim v trgovini pripravimo kartico, ki je računalniško vodena in bo dovoljevala samo določeno vsoto nakupa," pravi vodja projekta SOS-trgovin Alan Juraković. Dvočlansko gospodinjstvo z do 800 evri prihodkov bo tako lahko mesečno nakupilo za 40 evrov živil. Večina doniranih izdelkov Po navedbah Jurakovića bo posamezno gospodinjstvo omejeno tudi glede nakupa količine posameznega izdelka. "Štiričlanska družina tako ne bo mogla kupiti 50 kilogramov moke na mesec, pač pa bo lahko kupila le pet kilogramov moke, dva kilograma sladkorja in tako naprej," pojasnjuje Juraković. "Večina izdelkov v trgovini je donirana, nekaj pa smo jih dokupili," je dejal Juraković. Po njegovih besedah so k projektu kot dobavitelji že pristopili Žito, Ljubljanske mlekarne in Palmolive Adria, tik pred podpisom pogodbe pa so z Lidlom, Radensko in Pivovarno Laško.
|
positive
|
8,722
|
Po besedah zunanjega ministra Samuela Žbogarja se Dimitrij Rupel vrača na zunanje ministrstvo v rangu veleposlanika. Ruplov odvetnik trdi, da so informacije o Ruplovem odstopu neresnične. V tem rangu bo zdaj že nekdanji premierjev posebni odposlanec za zunanje zadeve prevzel nekatere odgovornosti in naloge, je še dejal Žbogar. Kaj natančno bo počel, še ni jasno. "Glede tega, kaj bo na ministrstvu počel, bi jaz še počakal, da pride na ministrstvo in takrat se bomo skupaj pogovorili, kaj bi lahko koristnega počel," je še dejal Žbogar in dodal, da bi vsekakor lahko koristno uporabili izkušnje, ki jih ima. Odvetnik: Informacije o odstopu niso resnične Iz Ruplove pooblaščene odvetniške družbe Grobelnik in partnerji pa so sporočili, da so informacije o Ruplovem odstopu s položaja neresnične in netočne. Že popoldne je v Ruplovem imenu odstop zanikal Bojan Brezigar, nekdanji vodja službe za odnose z javnostmi na MZZ. Rupel pričakuje, da se bosta s Pahorjem v prihodnjih dneh sporazumela o njunem nadaljnjem sodelovanju. Temelj nestrinjanj je mentaliteta prejšnje vlade Ruplov odhod s položaja posebnega premierjevega odposlanca so dopoldne sicer že potrdili. Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je dejala, da jo je Pahor o odhodu Rupla že obvestil. Dejala je, da je s tako odločitvijo zadovoljna. Sama je že velikokrat opozorila, da Rupel ni bil prava izbira za posebnega odposlanca. Predsednik stranke Zares Gregor Golobič meni, da je razlog nestrinjanja med Ruplom in premierjem Borutom Pahorjem mentaliteta prejšnje vlade oziroma njeno "razumevanje politike, ki je nad vsem in se lahko vmešava v vse mogoče reči". Kot je še dejal, si ta kadrovska menjava sama po sebi ne zasluži posebnega komentarja, pomembnejši je razlog za njo. Po besedah predsednika DeSUS-a Karla Erjavca v njihovi stranki podpirajo Ruplov odhod, saj so bili do njega ves čas zelo kritični. Čas za konec farse Po mnenju prvaka SNS Zmaga Jelinčiča je bil za Ruplov odstop skrajni čas in čas, da se s tem ''preneha ta farsa z Ruplom v vseh oblikah, v vseh vladah in v vseh konzervah". Jelinčič upa, da se bo Rupel upokojil. Predsednik SLS Bojan Šrot je bil nad novico presenečen. Še posebno zato, ker so imeli zunaj koalicije občutek, da so se koalicijska trenja zaradi imenovanja Rupla že polegla. V SDS domnevnega odstopa sicer še niso uradno komentirali, je pa podpredsednik stranke Milan Zver dejal, da ''Ruplova metla in služba'' ne smeta postati glavni točki politike v prihodnjih dneh. Usodno pismo Kresalovi Premier Borut Pahor je Rupla za svojega posebnega odposlanca za zunanje zadeve imenoval konec lanskega novembra in med političnimi zavezniki sprožil val čudenja in ogorčenja. To svojo potezo je na začetku decembra celo zagovarjal pred poslanci in takrat poudaril, da je Rupel sicer "kontroverzna osebnost slovenske politike, vendar pa hkrati veliko zna in veliko ve o zunanji politiki". Tokrat je počilo zaradi pisma, ki ga je Rupel v petek poslal Kresalovi glede nadaljevanja primera "metla".
|
negative
|
8,723
|
Vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar je ob prihodu na zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju dejal, da bo treba pogajalsko konferenco s Hrvaško, napovedano za 27. marec, preložiti. "Do takrat očitno ne bo dogovora o mediaciji," je slovenski zunanji minister povedal kolegom ob prihodu na zasedanje. Samuel Žbogar © Žurnal24 Žbogar sicer od prihodnjih pogovorov s hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Jandrokovićem in evropskim komisarjem za širitev Ollijem Rehnom pričakuje prožnejše stališče Hrvaške glede končnega rezultata mediacije. "Z nekim pričakovanjem gremo v naslednji pogovor, da bo hrvaško stališče bolj fleksibilno, kar se tiče končnega rezultata mediacije," je dejal. Hrvaška danes ni na dnevnem redu zasedanja zunanjih ministrov EU, na katerem je od Zahodnega Balkana samo Bosna in Hercegovina, vendar je srečanje šefov evropskih diplomacij spet priložnost za vodjo slovenske diplomacije, da kolegom ob robu pojasni, kako potekajo pogovori Slovenije, Hrvaške in Evropske komisije o pogojih za mediacijo. "Govoril bom z več ministri ob robu zasedanja, tako da pojasnim, kje smo z mediacijo, in argumente, zakaj mislimo, da pogajalska konferenca konec meseca ni primerna oziroma zakaj bi jo bilo treba preložiti, ker do takrat očitno ne bo dogovora glede mediacije," je povedal minister Žbogar ob prihodu na zasedanje v Bruslju. Slovenski in hrvaški zunanji minister, Žbogar in Jandroković, sta o pogojih za mediacijo minuli torek v Bruslju govorila z evropskim komisarjem za širitev Ollijem Rehnom, vendar preboja še ni bilo in trojica se je dogovorila, da se kmalu spet sreča. Glavno odprto vprašanje je, kakšen naj bo rezultat mediacije.
|
neutral
|
8,724
|
Dimitrij Rupel ne pristaja na premestitev z mesta posebnega odposlanca premierja Boruta Pahorja na zunanje ministrstvo, zato je za vsak primer že najel odvetnika. To je za vlado znak, da se lahko zgodba močno zaplete, je poročala komercialna televizija Pop TV. Neuradno Rupel po poročanju televizije čaka, da bo imenovan za konzularnega predstavnika v Trstu,saj za to ne potrebuje potrditve predsednika republike Danila Türka. Slednji je danes glede presoje Ruplove vloge na slovenskem političnem področju po poročanju STA dejal, da je zapletena in je ni mogoče opisati enopomensko. "Mislim, da je treba razumeti, da se je eno obdobje končalo," je še poudaril predsednik republike. Notranja ministrica Katarina Kresal je včeraj dejala, da ji je predsednik vlade Borut Pahor povedal, da je Dimitrij Rupel zapustil položaj posebnega odposlanca predsednika vlade. Slovenski minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar je včeraj dejal, da se nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel na zunanje ministrstvo vrača v rang veleposlanika in v tem rangu bo prevzel neke odgovornosti in naloge. Iz Ruplove pooblaščene odvetniške družbe Grobelnik in partnerji pa so sporočili, da so informacije glede Ruplovega odstopa z mesta posebnega odposlanca za zunanje zadeve v kabinetu predsednika vlade neresnične in netočne.
|
neutral
|
8,725
|
Predsednik republike Danilo Türk je po sestanku s premierjem Borutom Pahorjem in člani komisije za prikrita grobišča dejal, da je z delom na tem področju treba nadaljevati. Predsednik Danilo Türk in premier Borut Pahor sta napovedala, da je prioriteta sprejem zakona o vojnih grobiščih. "Gre za pomembno vprašanje, ki mu je treba posvečati pozornost tudi v času krize. Letos bo minilo 70 let od začetka druge svetovne vojne. Prav je, da se do teh odkritij obnašamo pietetno in z občutkom, da smo v tej javnosti del Evrope," je dejal Türk in pohvalil delo komisije, ki je po njegovih besedah opravila veliko delo. Premier Pahor si želi čim prejšnjega soglasja med političnimi strankami. Ko bi dosegli soglasje, bi predsednik republike "s primerno besedo nagovoril poslance in javnost". To bi bilo prvič, da bi država pietetno uredila vprašanje dogajanja po vojni. Premier je še dodal: "Moje ambicije in želje vlade so večje od tega, da se zgolj na politični ravni pietetno poklonimo žrtvam in jih obsodimo."
|
neutral
|
8,726
|
Vrh Evropske ljudske stranke (EPP) v nasprotju z vrhom decembra lani ni sprejel posebne izjave v podporo Hrvaški na poti v EU, za katero si je močno prizadeval hrvaški premier Ivo Sanader. Tokrat vrh EPP izjave v podporo Hrvaški ni sprejel kljub prizadevanjem hrvaške strani. Izjavi je večer pred vrhom na seji predsedstva EPP nasprotoval slovenski poslanec v EPP Lojze Peterle, ki je sočlanom skupine tudi pojasnil, zakaj se mu sprejetje takšne izjave ne zdi koristno. "Izjavi sem včeraj nasprotoval, ker se mi ni zdela uravnotežena, ker ne bi prispevala k dobremu ozračju in predvsem ker ni omenjala pobude Evropske komisije, ki ima v EU veliko podporo," je članom EPP pojasnil Peterle. Pobudo komisije sta namreč podprla tako Evropski parlament kot češko predsedstvo EU. Če je lahko vstopila Slovenija, lahko tudi Hrvaška. To pomeni, da se ne more vplivati na pot Hrvaške. To ni ne v redu ne korektno. Ivo Sanader, hrvaški premier "Če je vstopila Slovenija, lahko tudi Hrvaška" Hrvaški premier Ivo Sanader je povedal, da je bilo danes veliko govora o Hrvaški in da so hrvaški argumenti naleteli na dober odziv. "Predvsem pa obstaja enotna misel, ki je bila rdeča nit mojih današnjih dvostranskih pogovorov in razprave: Hrvaška je 28. članica EU in tega nihče ne postavlja pod vprašaj," je dejal Sanader. "Vprašanje je zdaj, kako rešiti blokado s Slovenijo," je dejal hrvaški premier. Ob tem je pojasnil, da je danes razložil nekaj stvari, ki so jih nekateri predsedniki vlad prvič slišali, in sicer da je Slovenija vstopila v EU z enakim odprtim vprašanjem in da ni razlogov za dvojne standarde. "Če je lahko vstopila Slovenija, lahko tudi Hrvaška. To pomeni, da se ne more vplivati na pot Hrvaške. To ni ne v redu ne korektno," je menil. Vrh EPP vključuje poleg nemške kanclerke Angele Merkel in predsednika francoske vlade Nicolasa Sarkozyja še predsednika nizozemske vlade Jana-Petra Balkenendeja, luksemburške vlade Jeana-Clauda Junckerja in italijanske vlade Silvia Berlusconija, udeležujeta pa se jih tudi predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso in predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering.
|
neutral
|
8,727
|
Hrvaški premier Ivo Sanader je povedal, da se je zjutraj v Bruslju sestal s predsednikom vlade Borutom Pahorjem. "Zjutraj sva se sestala, pogovarjala sva se in izmenjala mnenja o aktualnih razmerah, kar je vedno dobro. Menim, da je vselej dobro, da se pogovarjava in srečujeva," je dejal hrvaški premier. Ocenil je, da je skupna izjava o neprejudiciranju meje, o kateri so se v torek pogovarjali komisar za širitev Olli Rehn ter zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Samuel Žbogar in Gordan Jandroković, "velik korak naprej in da zavrača razlog slovenske blokade". Hrvaški premier od skupine za posredovanje pri reševanju vprašanja meje še vedno pričakuje,da mandat te skupine vodi k mednarodnemu sodišču. "Menimo, da politično risanje meje ni nikoli dobro in prinaša dodatne težave, namesto da bi jih rešilo," je dejal. Hrvaški premier je tudi napovedal skorajšnje srečanje z nemško kanclerko Angelo Merkel, s katero se sicer danes oba udeležujeta vrha največje skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP), ki tradicionalno poteka pred vrhom EU. "Kmalu bo sestanek s kanclerko," je dejal Sanader.
|
neutral
|
8,728
|
Evropski poslanec in poročevalec Evropskega parlamenta za Hrvaško Hannes Swoboda meni, da Slovenija ni glavna ovira Hrvaške na poti v EU, temveč so to v prvi vrsti njeni notranji problemi. Hannes Swoboda je v pogovoru za Mladino izrazil željo, da bi se hrvaško-slovenski spor rešil, zaradi česar Hrvaška ne bi imela več izgovora, da zaradi Slovenije ne more v EU. Swoboda meni, da je pobuda Evropske komisije prišla prepozno, v reševanje slovensko-hrvaškega spora bi se morala vključiti že precej bolj zgodaj. Kot dodaja, Hrvaška želi, da bi mediacijska skupina predlagala, po katerih kriterijih naj bi o sporu odločalo meddržavno sodišče v Haagu. Mediacijska skupina bi torej prevzela vlogo, ki jo je poskušala neuspešno zaigrati mešana hrvaško-slovenska komisija pravnih strokovnjakov. "Naj predlagajo več variant, od tiste, ki je najboljša za Slovenijo, do tiste, ki je najboljša za Hrvaško. Ta predlog gre nato Ahtisaarijevi mediacijski skupini, ki se bo na podlagi političnega premisleka odločila, kot se bo. Izhodišče bi bilo torej mednarodno pravo, dokončna odločitev pa bi bila politična," svoj predlog pojasnjuje poslanec. "Šele zdaj je Slovenija začela govoriti" Nerazumevanje Slovenije in njenih stališč v sporu s Hrvaško je po mnenju Swobode povezano z njeno neaktivnostjo. "Slovenija veliko let svojega stališča ni utemeljevala. Nihče ni mislil, da je treba povedati,zakaj v tem mejnem sporu Slovenija zavzema stališče, kot ga. Slovenija tudi ni menila, da je trebao tem imeti kakršenkoli dialog," je poudaril. Swoboda se spomni, da je enkrat bivši zunanjiminister Dimitrij Rupel priletel v Bruselj, da bi govoril z njim. "Pravzaprav nisva imela posebnega dialoga. Njegovo stališče je bilo: 'Mi smo člani.' In pika. Šele zdaj je Slovenija začela govoriti," je pojasnil.
|
neutral
|
8,729
|
Vursov in terenski veterinar sta pri kobili na kmetiji v Stari Fužini na Gorenjskem potrdila infekciozno anemijo. Dvema konjema sta odvzela vzorce krvi. Uradni veterinar Vursa je danes skupaj s terenskim veterinarjem na kmetiji v Stari Fužini na Gorenjskem opravil epizootiološko poizvedbo na terenu zaradi kobile, ki je bila serološko pozitivna na infekciozno anemijo konj. Kobilo so evtanazirali, konjema, s katerima je bila skupaj na paši, pa odvzeli vzorce krvi. Na podlagi epizootiološke poizvedbe je uradni veterinar ugotovil, da je v reji le ena kobila, ki pa je bila na paši skupaj s še dvema konjema, katerima je bila danes odvzeta kriza preiskavo, so sporočili iz Veterinarske uprave RS (Vurs). IAK je virusna bolezen kopitarjev, ki jo povzroča lenti virus iz družine Retroviridae in se pojavlja po celem svetu. Infekcija,včasih poznana tudi kot "močvirska mrzlica", je omejena na kopitarje. Bolezen ni nevarna za človeka. Vurs je odredil preventivne ukrepe, in sicer osamitev kobile, zaprtje gospodarstva do izločitve živali, evtanazijo obolele kobile ter razkužitev, dezinsekcijo in deratizacijo po izločitvi živali na gospodarstvu. Danes so ugotovili tudi, da je bila obolela kobila decembra lani na prireditvi z drugimi konji. Tudi tem bodo odvzeli kri. Lastnik obolele kobile, ki je bila aprila lani nelegalno pripeljana z Madžarske, je zaradi bolne kobile 7. marca poklical terenskega veterinarja. Ta je opravil klinični pregled in zdravljenje kobile. Lastnik kobile je 10. Marca ponovno poklical veterinarja, ki je kobili odvzel kri za preiskavo na infekciozno anemijo konj. Kot so še poudarili na Vursu, omenjeni primer ni epizootiološko povezan s serološko pozitivnimi konji na Vipavskem. Močvirska mrzlica IAK se pojavlja v več oblikah. Pri akutni obliki se pojavi povišana telesna temperatura,neješčnost, brezvoljnost, pri kronični pa ponavljajoča se stanja povišane telesne temperature,slabokrvnost, hitra izguba telesne teže in otekline spodnjih delov telesa (trebuh, noge …). Okužba se lahko kaže tudi samo s pozitivno reakcijo v serološkem testu. Čas od okužbe do pojava kliničnih znakov je po navadi od enega do treh tednov, lahko pa se klinični znaki zaradi različnih vplivov okolja in gostitelja razvijejo šele po treh mesecih. Okuženi kopitarji ostanejo nosilci virusa celo življenje in predstavljajo zbiralnik virusa. V naravi virus prenašajo krvosesni insekti (obadi,hlevske muhe itd.). Možen je tudi prenos s krvjo preko uporabe okuženih igel in okužba ploda preko matere. Bolezni ni mogoče zdraviti, prav tako pa ne obstaja preventivno cepivo.
|
negative
|
8,730
|
Eksplozivi skupine KIK so varni pred požarom, a pogodba o uničenju ostaja. Namen inšpekcijskega nadzora je bil ugotoviti izvršitev ukrepov, odrejenih z odločbo inšpektoratov. Druge ukrepe s področja varstva pred požarom pa so v KIK Kamnik izvedli. Na ministrstvu za obrambo (MO) so povedali, da bodo po koncu inšpekcijskega postopka v tej fazi nadaljevali postopke izvršbe v skladu z zakonom o upravnem postopku in s prekrškovnimi postopki v skladu z zakonom o prekrških. Sedem let v skladiščih Pogodba med KIK Kamnik in ministrstvom za obrambo za uničenje teh eksplozivov je bila sklenjena že leta 2002. Pri uničevanju teh eksplozivov so 18. junija 2007 na poligonu pri Pivki umrli trije delavci KIK-a. Glavna ovira pri reševanju predmetne problematike ima problem lastništva, ki se rešuje s tožbami na sodišču. MO pa je v preteklosti pisno in na svojih sestankih večkrat zahtevalo od pogodbenega obveznika KIK Kamnik takojšnjo izpolnitev pogodbenih obveznosti. Razkritje Po našem razkritju zgodbe septembra 2008 sta se v reševanje problematike v skladu s svojimi pristojnostmi vključila tudi inšpektorat RS za obrambo ter inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Po opravljenem nenapovedanem inšpekcijskem nadzoru so bili odrejeni ukrepi za odpravo nevarnosti. Vnovični inšpekcijski nadzor konec novembra lani nad izvajanjem ukrepov je pokazal, da so v KIK Kamnik zmanjšali nevarnost za okolje in ljudi. Na MO so nam decembra povedali, da so KIK Kamnik obiskali predstavniki tujega izvajalca, ki ima potrebne resurse za uničenje nevarnih snovi, ki bi morale biti uničene na podlagi pogodbe iz leta 2002. Program uničenja vseh nevarnih snovi na območju KIK Kamnik temelji na pričakovani ponudbi tujega izvajalca in z njim sklenjeni pogodbi ter pripravljenem načrtu uničenja nevarnih snovi v KIK Kamnik. Eksplozivi, ki so že povzročili smrt treh delavcev, pa tako še vedno ostajajo v skladiščih.
|
neutral
|
8,731
|
Če bi bile volitve v nedeljo, bi 25 odstotkov vprašanih volilo SD, SDS 17 odstotkov, šest odstotkov SNS, pet Zares, štirje odstotki pa DeSUS, je pokazala javnomnenjska raziskava Politbarometer. 53 odstotkov vprašanih tudi meni, da ni primerno, da vlada v času zaostrenih gospodarskih razmer financira projekt univerzijade. Izsledki raziskave Dve tretjini, 58 odstotkov vprašanih, ukrepe vlade za premagovanje krize ocenjuje kot nezadostne. Podpora vladi se je sicer nekoliko povečala, in sicer na 55 odstotkov. Po anketi, ki jo je opravil Center za raziskovanje javnega mnenja pri Fakulteti za družbene vede, bi LDS in SLS volilo po dva odstotka vprašanih, NSi en odstotek, Lipo pa manj kot odstotek. Koga bi volili? Če bi bile volitve v nedeljo, bi 25 odstotkov vprašanih volilo SD, SDS 17 odstotkov, šest odstotkov SNS, pet Zares, DeSUS pa štirje, je pokazala javnomnenjska raziskava Politbarometer. V primerjavi s prejšnjim merjenjem je največ izgubila Zares, in sicer štiri odstotke. Po en odstotek sta izgubili SD in SLS, medtem ko je SNS en odstotek pridobila. Ostale stranke so ostale pri približno enaki podpori. 78 odstotkov vprašanih meni, da je kriza že dosegla Slovenijo, čeprav je zadovoljstvo z materialnimi dobrinami ostalo na približno enaki ravni kot prej in znaša 55 odstotkov. 61 odstotkov vprašanih ni zadovoljnih z demokracijo. Anketa je bila opravljena med 16. in 18. marcem, v njej pa je sodelovalo 912 anketirancev. Najbolj ogrožen dohodek Po anketi je finančno-gospodarska kriza anketirane najbolj prizadela pri dohodku, saj 39 odstotkov vprašanih pravi, da se jim je dohodek v zadnjem času zmanjšal. 37 odstotkov vprašanih je zaznalo padec vrednosti njihovih nepremičnin, 32 odstotkov pa zmanjšanje vrednosti njihovih delnic. Slaba tretjina (30 odstotkov) je prepričana, da je zaradi krize ogroženo njihovo delovno mesto, medtem ko jih 15 odstotkov pravi, da je zaradi krize izgubilo službo. 16 odstotkom se je tudi skrajšal delovnik. Vlada ne izgublja podpore Kljub krizi in nezadovoljstvu večine z ukrepi vlade za premagovanje krize pa po besedah predstojnika centra Nika Toša vlada ne izgublja podpore, pač pa se ji je ta glede na merjenje iz decembra lani celo nekoliko povišala. Podpora Pahorjevi vladi po nekaj več kot sto dneh vladanja je nižja, kot je podpora, ki jo je imela v enakem obdobju Janševa vlada, pri čemer pa Toš dodaja, da obdobji zaradi bistveno spremenjenih razmer nista povsem primerljivi. Med institucijami in posamezniki javnost najbolje ocenjuje delo predsednika države. Sledijo mu predsednik vlade, generalna državna tožilka Barbara Brezigar in predsednik državnega zbora. Mnenje glede aktualnih vprašanj V anketi so anketiranim postavili še nekaj aktualnih vprašanj. 57 odstotkov jih meni, da je vlada dolžna spoštovati odločbo ustavnega sodišča glede izbrisanih. 71 odstotkov podpira postavitev skupnega spomenika žrtvam druge svetovne vojne, ki ga je že pred dvema desetletjema predlagala Spomenka Hribar. 78 odstotkov pa jih ne podpira zahteve SDS, naj se spomenike Tita umakne v muzeje, ulice in trge z njegovim imenom pa preimenuje.
|
neutral
|
8,732
|
Gledalci so v Planici postavili nov rekord, saj je prizorišče smučarskih skokov obiskalo 64 tisoč gledalcev. Smučarske polete v Planici si je letos v treh dneh ogledalo okoli 64 tisoč obiskovalcev, so ob koncu tekmovanja sporočili organizatorji. Tako je letos polete na slovenski velikanki obiskalo rekordno število gledalcev, lani jih je bilo 58 tisoč. Kljub veliko navijačem pa policisti niso imeli opravka z nobenim večjim incidentom, so nam sporočili z Generalne policijske uprave. Veliko dela so imeli z usmerjanjem prometa, za varnost na dogodku pa je poskrbelo tudi 125 rediteljev in varnostnikov. Kuhano vino 2,5 evra Kljub akciji organizatorjev Manj alkohola v Planici so imeli obiskovalci na dogodku na voljo veliko izbiro alkoholnih pijač. Na stojnici ob tribunah so med drugim ponujali borovničke, medico, vodko, viski, viljamovko, rum, pelinkovec in jägermaister, po besedah prodajalke pa so od alkoholnih pijač prodali največ piva. Pol litra točenega piva je na stojnicah ob tribunah stalo tri evre, deciliter rdečega ali belega vina pa 1,2 evra. Nekateri obiskovalci so se greli ob kuhanem vinu, za katerega so odšteli 2,5 evra. Reditelji in zabojniki "V primerjavi s soboto smo imeli danes veliko manj dela z opitimi gledalci," je povedal reditelj Iztok Strnat. "Gledali smo, da obiskovalci v notranjost niso nosili alkohola, se je pa zgodilo, da so se nekateri tudi izmuznili in ga pretihotapili," je dejal. Z opitimi posamezniki, ki bi v takšnem stanju že prišli na prireditev, po njegovih besedah niso imeli težav. "Med tujimi obiskovalci prevladujejo Avstrijci, veliko je tudi Italijanov, Norvežanov in Nemcev," je ocenil. Če so reditelji pri obiskovalcih, ki so prihajali na prireditev, našli alkoholne pijače, so jim jih po besedah Strnata zasegli in vrgli v rjave zabojnike ob vhodu. A včeraj so bili zabojniki prazni. Nedelja mirnejša Medtem ko je od petka do nedelje zjutraj zdravstvena služba za gledalce opravila 43 intervencij, je v nedeljo do petih popoldne opravila le še štiri. Po besedah vodje zdravstvene službe Roberta Carotta so nekateri opiti posamezniki dobili infuzijo, izpiranje želodca pa tokrat ni bilo potrebno.
|
positive
|
8,733
|
23. marca obeležujemo svetovni dan meteorologije. Letos poteka pod naslovom Vreme, podnebje in zrak, ki ga dihamo. 23. marec tako zaznamuje dan, ko je leta 1950 stopila v veljavo konvencija o Svetovni meteorološki organizaciji. Svetovna organizacija je za letošnjo temo izbrala naslov Vreme, podnebje in zrak, ki ga dihamo. ''V času, ko se marsikje po svetu srečujejo s pomanjkanjem vode, hrane, veliko onesnaženostjo zraka, pogostimi vremenskimi ujmami in podobnim, se zdi ta tema še kako aktualna. Tudi v luči podnebnih sprememb, ki bodo marsikje razmere verjetno še dodatno zaostrile,'' je na spletnih straneh zapisala Agencija za okolje in prostor (Arso). Opozarjajo, da Slovenija ni izoliran otok, ki ga podnebne spremembe ne bi prizadele. Pogosta so večja neurja, po drugi strani je večja tudi izrazitost suš. Dan odprtih vrat Arso ob dnevu meteorologije organizira posvet z naslovom Spremljanje, napovedovanje in opozarjanje pred nevarnimi pojavi. Želijo, da bi se javnost čim bolj zavedala možnosti nastanka nevarnih pojavov, katerih glavni razlog so vremenske razmere. Med drugim se bodo dotaknili vpliva onesnaženosti zraka na ljudi, živali in rastline, spreminjajočega se podnebja in suše. Hkrati pa Arso vabi, da se jim pridružite na dnevu odprtih vrat. Pripravljajo ga za vse obiskovalce, ki bi želeli od blizu videti, kako potekajo spremljanje vremena, ugotavljanje, katere nevarne snovi so prisotne v zraku in tekočih vodah, ter kje in kako nastajajo napovedi vremena. Svetu grozi pomanjkanje vode, zato je načrtnejša uporaba te dobrine nujna. © Istockphoto Voda v Sloveniji Slovenija je po vodnem bogastvu na 14. mestu na Zemlji. Pijmo vodo iz pip! Že včeraj pa je pod geslom Voda ne pozna meja s poudarkom na podzemnih vodah potekal svetovni dan voda. Svetu grozi suša, pomanjkanje vode pa ima lahko katastrofalne posledice, tudi na področju gospodarstva. Slovenija se lahko v tem pogledu šteje za srečno. Približno tretjina pitne vode pride do potrošnikov v naravnem stanju, brez vsakršne obdelave, tudi brez razkuženosti. Okoljski minister Karl Erjavec je ob tem državljane pozval, naj pijejo vodo tudi iz pip, saj je Slovenija ena izmed redkih evropskih držav, kjer je to še mogoče. Pet tisoč litrov vode za ene hlače iz džins Pri pomanjkanju vode se zastavlja vprašanje načrtnosti uporabe. Po podatkih okoljske organizacije WWF državljan Nemčije dnevno povprečno porabi 4130 litrov vode, vendar od tega le 130 litrov za pitje in umivanje. Ostalo se porabi pri izdelavi proizvodov, pridobivanju surovin, skladiščenju ... Tako so med drugim izračunali, da se za proizvodnjo kilograma kave porabi 20 tisoč litrov vode, za izdelavo para usnjenih čevljev osem tisoč, za izdelavo para hlač iz džinsa pa pet tisoč litrov vode.
|
neutral
|
8,734
|
V prihodnjih dneh si v središču Citypark lahko ogledate razstavo eksotičnih kač, pajkov in škorpijonov. Med njimi sta tudi strupeni gabonski gad in klopotača. Živali so last gojitelja in strokovnjaka za plazilce Jürgna Hergerta. V varovanih terarijih je na ogled postavil 24 strupenih in nestrupenih kač, 52 pajkov in štiri škorpijone. Živali v naravnem okolju lahko srečate v Afriki, Aziji, Severni in Južni Ameriki. Z razstavo želi Hergert obiskovalcem približati te živali, jih poučiti o njihovem naravnem okolju in življenjskih navadah ter jim pomagati znebiti se morebitnega strahu pred omenjenimi plazilci. Živali so nameščene v tako imenovanih afriških hišah z dobro varovanimi terariji. Od 25. marca do 4. aprila si bodo obiskovalci lahko med drugim ogledali tudi strupenega gabonskega gada, modrasa in klopotačo. V tem času bodo organizirana strokovna predavanja Jürgna Hergerta, ki se je med drugim vpisal tudi v Guinnessovo knjigo rekordov, saj je sto dni preživel v kletki skupaj s 24 strupenimi kačami.
|
positive
|
8,735
|
Če se spremenijo okoliščine, lahko vloga za državno štipendijo oddate tudi sredi šolskega leta. “Če se spremenijo okoliščine – to se najpogosteje zgodi zaradi izgube zaposlitve družinskega člana –, se lahko vloge, ki v jesenskem roku niso bile odobrene, spet obravnavajo, po novem zakonu o štipendiranju pa se lahko prav tako kadarkoli med letom vložijo nove vloge za štipendije,'' pravi Vida Bradač s Centra za socialno delo Maribor. Ne več kot plača Znesek. Državna štipendija brez dodatkov za dijake znaša 37,47 evra, za študente pa 56,21. Državna štipendija z vsemi dodatki ne sme presegati minimalne plače. Od meseca vložitve dalje “Dohodki se gledajo po zadnji dokončni odločbi o dohodnini,” dodaja Bradačeva, z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pa sporočajo, da posameznik štipendijo, če je zanjo upravičen, dobiva od meseca, ko je vložil vlogo, dalje. Državne štipendije se dodelijo upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje zakona o štipendiranju in ki prihajajo iz družin, katerih povprečen mesečni dohodek na družinskega člana v zadnjem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 60 odstotkov minimalne plače.
|
neutral
|
8,736
|
Precejšnji del Slovenije so zajele padavine, ki so ponekod na jugu države prešle v sneg. Ta je povzročal nevšečnosti. Po podatkih Prometnoinformacijskega centra je bil zaradi snega oviran promet na cesti od Postojne do Planine. Žurnalova naveza Če imate prve marčevske posnetke ali fotografije zasneženih pokrajin ali cest, jih pošljite na mobilno številko ali na elektronski naslov naveza@zurnal24.si. Mobilna številka za pošiljanje SMS-ov ali MMS-ov s fotografijami: 4224. Pred besedilo oziroma v polje Zadeva vpišite ključno besedo NAVEZA. Za fotografijo vam bomo plačali 20 evrov, če jo bomo objavili v časniku Žurnal24 ali tedniku Žurnal. Fotografije, objavljene na spletnem portalu, se ne honorirajo. Kakšno bo vreme? Popoldne se bo v severnih in zahodnih krajih delno razjasnilo, v južni Sloveniji pa bo oblačno s padavinami, meja sneženja se bo ponekod spustila do nižin. Zvečer bodo padavine ponehale, ponoči bo pretežno jasno. Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Podrobno vremensko napoved za Slovenijo in svet si preberite na naši vremenski strani, dostopni na tej povezavi .
|
negative
|
8,737
|
Vlada predlaga, da si tudi nadzorniki Luke znižajo sejnino (z 858 evrov bruto na 375 evrov za predsednika ter za člane s 660 evrov na 275) ter se odpovejo udeležbi pri dobičku. Od dobička za leto 2007 so si kot nagrado razdelili 135 tisoč evrov, kako bo letos, se še ne ve, jasno je le, da je lanski čisti dobiček Luke dosegel 13,5 milijona evrov in je za 45 odstotkov nižji kot leto pred tem. Kako delajo drugi? Primerjava. Kot pravi Boris Popovič, so imeli nadzorniki nekaterih gospodarskih družb po 25 sej nadzornih svetov na leto, lani so jih v Luki imeli sedem. "Mi se namreč sestajamo le, ko je to nujno, in ne zato, da bi članom izplačali več sejnin," poudarja. Navajen, da mu vzamejo "Sam lahko ostanem tudi brez sejnine, saj je pomembno predvsem, da kot župan v Luki, kot najpomembnejšem gospodarskem subjektu v občini, lahko zastopam interese slednje. Navajen sem že ostati celo brez plače, zdaj so na oblasti spet tisti, ki so izdali prepoved na izplačilo moje plače v celoti in morebitna ponovna prepoved izplačil, v tem primeru sejnine, ne bi bila zame nič novega," razmišlja prvi nadzornik Luke Boris Popovič. Med drugim meni, da so plačila vrhunskih menedžerjev in ministrov prenizka. "Če bi bili najboljši kadri tudi plačani ustrezno, ne bi bilo treba najemati dragih zunanjih strokovnjakov in svetovalcev. In tukaj tiči ključni problem – vse drugo je 'trla baba lan'," še poudarja.
|
neutral
|
8,738
|
Zdravilo Sutent se uporablja za zdravljenje bolnikov, ki imajo katero od naslednjih vrst raka: ► gastrointestinalni stromalni tumor (GIST), vrsto raka na želodcu in črevesju, ki nastane zaradi nenadzorovane rasti celic podpornih tkiv teh organov. Zdravilo Sutent se uporablja pri bolnikih z GIST, ki imajo tumorje, ki jih ni možno kirurško odstraniti ali ki so se razširili na druge organe, če zdravljenje z imatinibom (drugim zdravilom proti raku) ni bilo uspešno ali ga bolnik ni prenašal, ►karcinom ledvičnih celic (RCC), vrsto raka ledvic. Zdravilo Sutent se uporablja, kadar je rak napredoval ali se je razširil na druge organe. Zdravilo se dobi samo na recept. Le na recept? Zdravljenje z zdravilom Sutent lahko uvede le zdravnik, ki ima izkušnje z zdravljenjem GIST ali RCC. Zdravilo Sutent se daje v ciklih, ki trajajo šest tednov, po 50 mg na dan štiri tedne zapored, čemur sledi dvotedenski premor. Čeprav je priporočeni odmerek 50 mg, lahko odmerek povečujemo ali zmanjšujemo glede na bolnikov odziv na zdravljenje, če odmerek ni manjši od 25 mg ali večji od 75 mg. Preprečuje rast in širjenje raka Zdravilna učinkovina zdravila Sutent, sunitinib, je inhibitor proteinske kinaze. To pomeni, da zavira določene encime, ki jim pravimo proteinske kinaze. Ti encimi se nahajajo v nekaterih receptorjih na površini rakavih celic, kot so receptorji "KIT“ na površini celic GIST in podobni receptorji na površini celic RCC, kjer sodelujejo pri rasti in širjenju rakavih celic. Zdravilo Sutent lahko z zaviranjem teh encimov zmanjša rast in širjenje raka.
|
neutral
|
8,739
|
Poslanke in poslanci so k predlogu rebalansa proračuna vložili 44 dopolnil. "Proračunski primanjkljaj si lahko privoščimo, ampak le do neke mere," meni premier Borut Pahor. © Nik Rovan O podpori dopolnilom in rebalansu v celoti bodo poslanci odločali v četrtek. Nova varčevanja Vlada v novem predlogu proračuna varčuje pri materialnih stroških in plačah, več denarja pa namenja ministrstvom za gospodarstvo, za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter za delo, družino in socialne zadeve, trdi Pahor. V SDS so prepričani, da so se po objavi napovedi o letošnjem štiriodstotnem krčenju gospodarstva razmere tako drastično spremenile, da ne more veljati noben del proračuna več. "Danes govorimo o pokojniku, ne pa o novorojencu," je Andrej Vizjak (SDS) ocenil rebalans proračuna. Zato bi poslanci morali obravnavo te točke prestaviti, vlada pa pripraviti ustrezna dopolnila. Premalo časa za odloge Finančni minister Franc Križanič je pojasnil, da kljub vse slabšim napovedim za Zahodno Evropo in tudi Slovenijo vlada ni mogla čakati s predložitvijo predloga rebalansa v DZ. Čeprav ta temelji na predhodnih napovedih, da bo gospodarska rast letos 0,6-odstotna, je po njegovih besedah treba zagotoviti denar za izvrševanje protikriznih ukrepov in zakonov, ki še niso vključeni v sedanji proračun. Opozicija je vladi poleg neaktualnosti očitala, da bi lahko več privarčevali, ne pa računali predvsem na zadolževanje. Predlagane številke Za dobre 204 milijone evrov manjši prihodki (skupaj 8,78 milijarde evrov). Odhodki naj bi bili večji za nekaj več kot 804 milijone evrov (skupaj 9,92 milijarde evrov). Proračunski primanjkljaj naj bi se s predvidenih 125 milijonov evrov povečal na krepko milijardo evrov. To predstavlja 2,94 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) in je tik pod maastrichtsko mejo treh odstotkov. V ozadju že nov rebalans Po besedah premierja že nastaja nov rebalans, ki bo upošteval dejansko zniževanje BDP. Pahor bistvenemu povečanju proračunskega primanjkljaja sicer ni naklonjen, a Slovenija brez tega verjetno s krizo ne bo mogla opraviti. "Mislim, da si proračunski primanjkljaj lahko privoščimo, ampak samo do neke mere," je dejal premier in vnovič pozval k odkritemu socialnemu dialogu pri iskanju rešitev. Križanič krepko povečanje primanjkljaja pojasnjuje z besedami, da se je večina razvitih držav na trenutno finančno in gospodarsko krizo odzvala s primanjkljaji. Bilo bi precej nenavadno, če bi Slovenija poskušala v tem času izravnati proračun, meni Križanič. Hkrati je dopustil možnost, da dolg zaradi izjemno slabih napovedi zraste na štiri ali pet odstotkov BDP. Vendar naj bi Slovenija to še zmogla poravnati po koncu krize.
|
neutral
|
8,740
|
Obisk finske ministrice za pravosodje ni imel nobenega vpliva na začetek hišnih preiskav v zadevi Patria, je za TV Slovenija pojasnila okrožna državna tožilka Blanka Žgajner. "Preiskave so bile opravljene zato, ker so bili izpolnjeni pogoji, ki jih zakon o kazenskem postopku predvideva za hišne preiskave," je še pojasnila okrožna državna tožilka Blanka Žgajner. "Bili so podani utemeljeni razlogi za sum, da so bila opravljena kazniva dejanja, da so določene osebe storile kaznivo dejanje in obstaja verjetnost, da bodo odkriti sledovi kaznivih dejanj pri hišnih preiskavah," meni tožilka. Trenutno je zadeva na stopnji predkazenskega postopka, zato še ni mogla napovedati, kako se bodo stvari odvijale in ali bodo podane kakšne ovadbe. "Ne stojimo križem rok" Vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Janko Goršek je poudaril, da pred zadnjimi hišnimi preiskavami v zadevi Patria "nismo stali križem rok, kot je bilo predstavljeno v javnosti". Ob tem je pojasnil, da se aktivnosti kriminalistične policije v zvezi s preiskavo še vedno dogajajo. Tako so se v četrtek lotili mariborskega stanovanja poslovneža Walterja Wolfa. Ta je že včeraj, ko so zapečatili stanovanje, za Odmeve dejal, daje "slišal, da so prelepili stanovanje moje hčerke, ki ga uporabljam. Ko se bom vrnil, bom odprl,lahko pogledajo in vzamejo katerekoli papirje, nič nimam proti". Predsednik SDS Janez Janša, ki so ga finski novinarji osumili jemanja podkupnin v zadevi Patria,je dejal, da ni imel stikov s preiskovalci, preiskave pa ne pozna. "Obtožba, ki je bila izrečena v oddaji na finski televiziji, ne bo nikoli dokazana," je poudaril Janša. Kot je dejal, lahko poteka 100 tisoč preiskav, postopek lahko traja 100 let, vendar"nečesa, česar ni bilo, ne morejo dokazati". Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos, ki je sodeloval s finskimi novinarji, pa je dejavnosti policije pospremil z besedami, da "zdaj lahko tudi največji skeptiki nehajo govoriti o zaroti, gre preprosto za huda kazniva dejanja s področja korupcije". "Izvajale so se hišne preiskave in za izvedbo hišnih preiskav je potreben predlog policije in tožilstva ter sodna odredba pristojnega sodišča. Za to so morali imeti policisti in tožilci v rokah kar nekaj utemeljenih sumov," je še poudaril Kos. Prepozno? Goršek je povedal, da so bili v preiskavo vključeni tudi predstavniki finske policije, ter spomnil, da gre pri zadnjih aktivnostih kriminalistične policije v zadevi Patria "za večmesečno preiskavo, ki je potekala na predhodno pridobljenih načrtih", ki so bili tudi časovno opredeljeni. Na vprašanje, ali meni, da lahko hišne preiskave toliko mesecev po dogodkih, ki jih preiskujejo, še prinesejo rezultate, je Goršek pojasnil, da je praksa v večini primerov potrdila, "da ne glede na časovno oddaljenost kriminalistična policija tudi v takšnih primerih pridobiva ustrezne dokaze oziroma dokumentacijo, ki se potem lahko poveže s sumom storitve kaznivih dejanj". Erjavec vesel preiskav Odzval se je tudi nekdanji obrambni minister Karl Erjavec, ki je vesel, da prihaja do preiskav v zadevi Patria, "ker bi želel, da se ta zadeva dejansko razišče do konca". Minister Erjavec si želi, da bi bila preiskava tako v Sloveniji kot na Finskem uspešna. Preiskovalci so se danes lotili včeraj zapečatenega mariborskega stanovanja Walterja Wolfa. © Katarina Pernat
|
neutral
|
8,741
|
Prvega julija uvedba sedemdnevne vinjete po 15 evrov, ukinitev polletne in podražitev letne. Poostrili bodo nadzor, nadzorniki naj bi dobili tudi solzivec, da bi lažje obvladali nasilne voznike. Ker nujno potrebujemo zamrznjene evropske milijone, bomo uvedli sedemdnevne vinjete po ceni 15evrov. To je včeraj napovedal minister za promet Patrick Vlačič. Predvideni rok uvedbe je 1. julij, torej natanko leto po tem, ko je prejšnja vlada vinjete uvedla. Skladi KD vplačali 60 milijonov Minus. Zaradi uvedbe tedenske vinjete bo imel Dars še dodaten 11-milijonski primanjkljaj. Vlačič je zaradi slabe prodaje že februarja napovedal od 30 do 70 milijonov minusa. Plus. Evropska unija bo odmrznila 38 milijonov evrov že odobrenih sredstev in postopke za odobritev 170 milijonov evrov denarja za gradnjo avtocest. Ničla? Neuradno so se s tovornjakarji dogovorili za od 30- do 40-odstotno zvišanje cestnine. V zameno bodo dobili vrnjene trošarine za dizelsko gorivo. Minus dve. Že pred volitvami se je govorilo o elektronskem cestninjenju za tovornjakarje,ki bi ga izvajali ne le na avtocestah, ampak tudi na vzporednih cestah. Ker je zadeva zamrznjena,naj bi Dars na dan izgubljal 300 tisoč evrov. Vlačič pravi, da še ni dovolj razdelano, kateri model je najboljši. Minus tri. Tovorni promet je zaradi gospodarske krize v primerjavi z lani padel za desetino. Poznavalci so pričakovali še večji padec. Primerjava. V Avstriji stane letna vinjeta 73,8 evra, desetdnevna pa 7,7 evra. Če boste, kupite prej Prvega julija se bo letna vinjeta, ki zdaj stane 55 evrov, podražila na 95 evrov, polletne vinjete pa bodo ukinili. Do takrat pa so v prodaji. Če kdo avtoceste uporablja le med poletno sezono in letne vinjete ni kupil, naj še pred julijem razmisli o nakupu letne ali polletne vinjete.Za 35 evrov, kolikor stane polletna vinjeta, bo lahko kasneje dobil le dve sedemdnevni. Spomnimo,letna vinjeta velja 14 mesecev (od začetka decembra predhodnega leta do konca januarja naslednjega leta), polletna pa šest mesecev od dneva nakupa. 150 tisoč špekulantov? Dars, ki je lani domačim kupcem prodal 900 tisoč polletnih vinjet, je letos prodal le 760tisoč letnih. Menda na Darsu ocenjujejo, da so nekateri od te razlike 150 tisoč voznikov že ugotovili, kje poteka nadzor, in predvsem na ljubljanski obvoznici in krajših odsekih avtoceste špekulirajo, da jih ne bodo dobili. Kamera tako ali drugače Zato je uprava Darsa po naših informacijah že obravnavala dve možnosti za povečanje nadzora. Prva, ki bi lahko bila uvedena že 1. julija, je videonadzor. Kamera bi lahko bila na cestninski postaji ali na nadzornem avtomobilu. Pogoj za to možnost je, da so vinjete prilagojene za videonadzor, kar pa ni težava, saj bo treba razpis za tiskanje vnovič objaviti. Drugo vprašanje pa je, kako odkrivati potekle tedenske vinjete. Druga možnost, elektronska vinjeta, pa ni uresničljiva pred začetkom naslednjega leta. V tem primeru bi na prodajnem mestu ob plačilu v sistem vnesli registrsko številko avtomobila,video nadzorni sistem pa bi bral registrske tablice in iskal neplačnike. Nadzorniki s solzivcem Dars je menda že podal predlog, da bi avtomobili cestninskih nadzornikov tako kot policijski dobili opozorilne luči in dvižne zaslone, s katerimi bi voznike lahko ustavljali med vožnjo. Prav tako predlagajo, da bi nadzorniki imeli pravico do uporabe prisilnih metod, kadar bi se vozniki brez vinjete upirali ali bili nasilni. Med drugim predlog vključuje, da bi bili opremljeni s solzivcem.
|
neutral
|
8,742
|
Poslanci so se strinjali z namero vlade, da proračunsko luknjo zapolni z dražjimi cigaretami. Danes odločajo tudi o rebalansu in zakonu o jamstveni shemi. Vlada želi z zvišanjem trošarin na tobačne izdelke zaslužiti dodatnih 14 milijonov evrov, zvišanje pa naj bi začelo veljati 1. maja. Trošarine so trenutno določene na najnižji ravni, ki jo še dopuščajo evropski predpisi, trdijo na ministrstvu za finance. Protikrizni rebalans Ob 17-odstotni rasti odhodkov in zmanjšanju prihodkov se bo proračunski primanjkljaj povzpel na dobro milijardo evrov oziroma na 2,94 odstotka BDP. Po predlogu se bo trošarina na cigarete zvišala z zdajšnjih 64 na 69 evrov za tisoč cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda. Sorazmerno temu se bodo zvišale tudi trošarine na druge tobačne izdelke. V poslanskih skupinah zvišanje trošarin na tobačne izdelke podpirajo, so pa številni izrazili bojazen, da bodo kadilci zaradi podražitve cigaret začeli posegati po izdelkih nižjega cenovnega razreda, ki so slabše kakovosti. Slovenija prodaja Država bo letos prodala 82 nepremičnin, za katere želi iztržiti slabih 80 milijonov evrov. Šlo naj bi za tiste nepremičnine, ki jih nihče ne potrebuje in so za državo le strošek. V smiselnost prodajanja v času ohladitev cen na nepremičninskem trgu so podvomili v SLS, drugi poslanci predlogu niso nasprotovali. Rebalans in jamstvena shema Razprava o predlogu rebalansa letošnjega državnega proračuna se je sinoči zavlekla pozno v noč, koalicija pa je pristala na nekatera opozicijska dopolnila, na primer na predlog SLS o znižanju stroškov vseh proračunskih uporabnikov za deset odstotkov. Danes bodo glasovali o vseh 44 dopolnilih in celotnem rebalansu, čaka jih tudi predlog zakona o izvrševanju proračuna. Garancijska shema bankam za splošno kreditiranje podjetij je najpomembnejši ukrep iz drugega paketa protikriznih ukrepov, ki ga je vlada sprejela februarja. Z zakonom o jamstveni shemi naj bi banke spodbudili h kreditiranju, podjetjem pa zagotovili zadostna sredstva za investiranje.
|
neutral
|
8,743
|
Ta konec tedna bo zelo deževen. Po podatkih agencije za okolje RS nas v nedeljo čakajo zelo obilne padavine, zaradi česar bodo reke ponekod dosegle opozorilne vrednosti. Po podatkih agencije za okolje RS (ARSO) bo do polnoči bo v zahodni Sloveniji lokalno padlo že 15do 30 mm dežja. Ponoči pa se bodo padavine okrepile in ponehale predvidoma šele v ponedeljek sredi dneva. V 36 urah (nedelja 00h do ponedeljek 12h UTC) tako vremenoslovci pričakujejo v zahodni Sloveniji (Posočje, Goriška, Idrijsko-Cerkljansko hribovje, Škofjeloško hribovje, območje Snežnika)od 100 do 150 mm padavin. V osrednji Sloveniji pa 50 do 80 mm padavin, v vzhodni Sloveniji pa od 20 do 40. Žurnalova naveza Če imate posnetke poplav ali naraslega morja, pošljite fotografije na mobilno številko ali elektronski naslov naveza@zurnal24.si. Mobilna številka za pošiljanje SMS-ov ali MMS-ov s slikami:4224. Pred besedilo oziroma v polje Zadeva vpišite ključno besedo NAVEZA. Za fotografijo vam bomo plačali 20 evrov, če jo bomo objavili v časniku Žurnal24 ali tedniku Žurnal. Fotografije,objavljene na spletnem portalu, se ne honorirajo. Reke lahko prestopijo bregove Meja sneženja bo med 1600 in 2000 m nadmorske višine, v noči na ponedeljek pa se bo v severni Sloveniji predvidoma spustila do okoli 1000 metrov. V nedeljo zvečer bo ozračje v jugozahodni Sloveniji nestabilno, možne bodo nevihte, lokalno bo možen pojav stacionarne konvekcije. V nedeljo pa bodo pretoki rek po Sloveniji dosegli velike pretoke. V zahodni in osrednji Sloveniji, ter na vzhodu predvsem Dravinja, lahko dosežejo opozorilne vrednosti pretokov. Poplavljajo lahko reke na zahodu ter Ljubljanica s pritoki, ob nevihtah pa tudi hudourniki v jugozahodni Sloveniji. Okrepil se bo tudi veter V soboto se bo okrepil jugozahodni veter. Najmočnejši bo v severovzhodni Sloveniji, kjer bo v sunkih dosegel hitrosti 70 do 85 kilometrov na uro, v višjih legah (Pohorje) pa tudi nad 100kilometrov na uro. Precej vetrovno bo tudi drugod po Sloveniji. V soboto in nedeljo bo na obali pihal zmeren jugo, visoko bo plimovanje morja. V soboto med 21.45 in 22.30 ter v nedeljo med 11.30 in 12.30 ter med 23. in 24. morje lahko poplavi tudi območja, kjer poplave niso pogoste. V gorah se bo močno povečala nevarnost proženja snežnih plazov (4. stopnja po evropski petstopenjski lestvici).
|
negative
|
8,744
|
Posnetki lahko pridejo do medijev od koderkoli na svetu, izjema je le Darfur, pravi Tomo Križnar. "Vse ni šlo povsem po načrtih, ker nimamo dovolj podpore pri mobilnih operaterjih. Ti bi nas lahko podprli, pa nas iz neznanih razlogov ne," nam je danes iz Čada po telefonu povedal Tomo Križnar. Pred kratkim je Križnar v Darfurju končal projekt Antena Janeza Drnovška. V pokrajino je odnesel telefone, prenosne računalnike in videokamere, "da bi uporniki lažje komunicirali s preostalim svetom in da bi resnice iz Darfurja prišle na dan," kot nam je razložil njegov sin Jan. Vsakodnevno bombardiranje "Dejstvo je, da obstaja tehnologija, s katero se da posredovati posnetke s kraja dogajanja neposredno vsem svetovnim medijem. To se dela v Libanonu, to se dela v Iraku in tudi na planinskih območjih severnega Pakistana. V Darfurju pa kot da to ne sme uspeti," je kritičen Križnar. "Ljudi tukaj vsak dan bombardirajo," opozarja Križnar in dodaja, da so edini stik s svetom kartice predplačilnih satelitskih telefonov, polnilne kartice pa jim pošiljajo sorodniki iz tujine. "To ni dovolj. Treba je pridobiti tiste, ki imajo v rokah satelitsko telefonijo. Zato se tudi vračam domov," nam je še povedal Križnar. Večina iz filma že mrtvih "Nič si niso zapisovali, spočiti, skoraj deviški možgani so skenirali, dokler si po treh dneh eden ni montiral za pol dlani velike Canonove digitalne FS100 v turban na glavi, drugi pa si je enako kamero z izolirnim trakom zalepil na svoj kalašnik," je v pismu medijem po prihodu v Čad zapisal Križnar. "Večina mladih inteligentnih fantov in deklet, ki jih lahko vidite pričati v celovečernem dokumentarnem filmu, ki smo ga naredili z Majo Weiss in Petrom Bratzom, je v teh treh letih padla v bojih tu in tam po Darfurju," je še zapisal Križnar. Bašir se svobodno giblje Sudanski predsednik Omar Al Bašir se je danes udeležil srečanja v Katarju, kjer so razpravljali o obtožnici, ki jo je proti njemu zaradi zločinov v Darfurju vložilo mednarodno kazensko sodišče. Vseh 22 članic Arabske lige naj bi se sicer že dogovorilo, da zapornega naloga proti Al Baširju ne bodo upoštevale.
|
negative
|
8,745
|
Anton Stres je na spravni maši za žrtve pobojev v Hudi jami dejal, da je bil grob žrtev povojnih pobojev tudi in predvsem grob molka. A odslej teh žrtev ne bo več mogoče "prezreti in ne prezirati". Za mariborskega nadškofa in apostolskega administratorja celjske škofije Antona Stresa grob, v katerega so bile žrtve povojnih pobojev zazidane, ni samo tisti, zaprt z več kot 100-metrskim zidom, ampak je to tudi in predvsem grob molka. "100-metrska pregrada, ki je zapirala rov, naj bi zagotovila, da bi za vedno ostali zakopani v molk, da bi o njih nihče več ničesar ne izvedel, predvsem pa, da bi ta zločin nikoli ne prišel na dan. In vendar so tudi iz tega groba molka in strahu pred resnico o zločinu, ko se desetletja o tem ni smelo govoriti, pred tedni te žrtve prišle. Vstale so v našo zavest, umestile so se v naš zgodovinski spomin in odslej jih ne bo več mogoče prezreti in ne prezirati," opozarja Stres. Poudaril je, da je Slovenija zgrožena nad strahotnim trpljenjem, telesnim in duševnim, ki so ga morale te žrtve pretrpeti, preden se je ustavilo njihovo srce. Stres meni, da je naša domišljija na srečo preslabotna, da bi si lahko predstavljali, kaj vse se je dogajalo, koliko trpljenja, bolečin, žalosti in obupa so žrtve iz rova sv. Barbare morale preboleti in prestati, preden so doživele izpolnitev Jezusove obljube: "Kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre, in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl." Spravne maše, pred katero je bil tudi križev pot, so se med drugim udeležili murskosoboški škof Marjan Turnšek, mariborski pomožni škof Jožef Smej in koprski škof Metod Pirih. Hrvaško škofovsko konferenco pa je zastopal varaždinski škof Josip Mrzljak v spremstvu tajnika Vjekoslava Huzjaka. Od slovenskih politikov so se spravne maše udeležili predsednik SDS Janez Janša, podpredsednik SDS Milan Zver ter predstavniki NSi na čelu s predsednico stranke Ljudmilo Novak.
|
negative
|
8,746
|
Tudi na Dolenjskem se zaradi gospodarske krize povečuje število prosilcev pomoči. Zalog je za zdaj še dovolj, a se lahko zgodi pomanjkanje. Na novomeškem Območnem združenju Rdečega križa (OZRK) imajo od lanskega decembra za 20 odstotkov več prejemnikov paketov pomoči, porast prosilcev opažajo tudi na trebanjskem območnem združenju, na metliškem pa je povpraševanje kar dvakrat večje kot pred enim letom. ˝Vrednost posameznega paketa je okoli 20 evrov, v njem pa so osnovna živila in trije kilogrami pralnega praška. Poleg tega nas Kartuzija Pleterje oskrbuje s krompirjem, tako da vse družine prejmejo tudi najmanj deset kilogramov krompirja,˝ pove Barbara Ozimek, sekretarka OZRK Novo mesto. Kartica uporabnika Center za socialno delo Novo mesto bo izdal tako imenovano kartico uporabnika, v katero bodo vse humanitarne organizacije in društva vpisovali pomoči, ki jih bodo namenili določenemu prejemniku. ˝Ugotavljamo namreč, da znajo nekateri potrkati na vsa vrata in pomoč dobiti na vseh straneh, drugi pa ne. Ker bi se lahko zgodilo, da bi ravno za te pomoči zmanjkalo, bomo kriterije prilagodili tako, da tisti, ki je v enem mesecu že dobil finančno ali materialno pomoč pri eni organizaciji, je pri drugi, če bo stiska, ne bo mogel dobiti,˝ pojasni Barbara Ozimek, sekretarka OZRK Novo mesto. Zalog je za zdaj še V vseh treh združenjih pakete kupujejo z lastnim denarjem, ki pa lahko, kot pravijo, če ne bo donacij, kmalu poide. ˝Denar od donatorjev, med katerimi po prispevku izstopa Krka, zbiramo v Skladu za pomoč ljudem v stiski. Za zdaj lahko še vedno kupimo toliko paketov, kolikor imamo potreb,˝ pravi Ozimkova. V Trebnjem za zdaj praznega skladišča še nimajo, a se, kot pravi sekretarka Majda Miklič, bojijo, kaj bo: ˝Tudi zato Rdeči križ Slovenija pripravlja akcijo Lepo je deliti, ki se bo začela jutri. Vanjo bodo posamezniki lahko prispevali s položnico, pa tudi mi bomo med akcijo poskušali pridobiti čim več donatorjev.˝ V Metliki, kot pravi sekretarka Zalka Klemenčič, polnega skladišča nimajo, ni pa tudi ne prazno: ˝V prvi polovici aprila pričakujemo izdatno količino hrane, za kar se pogovarjamo z vsemi gospodarskimi družbami na našem območju. Prejšnji petek pa smo tudi v ta namen pripravili že šesti dobrodelni koncert Stopimo skupaj, tako da bomo tudi iz tega denarja lahko kupili pakete.˝ Kako do pomoči Na OZRK Novo mesto za nove interesente pripravljajo posebno zloženko, na kateri bodo opisali, kakšne vrste pomoči delijo in kako jo pridobiti. ˝Tisti, ki potrebujete pomoč, se oglasite pri nas, opravili boste razgovor s socialno delavko, s sabo pa prinesite tudi dokazilo o dohodkih in družinskih članih,˝ pove Ozimkova. Za pomoči potrebne, ki sicer sami ne bi potrkali na njihova vrata, pa izvedo tudi od prostovoljcev po krajevnih organizacijah.
|
neutral
|
8,747
|
Uradnega odziva Evropske komisije na napoved uvedbe tedenske vinjete še ni, a naj bi jih motila cena. Tako kot avstrijski klub voznikov, kjer so prepričani, da gre za izzivanje voznikov. Ogorčeni Avstrijci Avstrijski klub voznikov (ÖAMTC) je napoved o spremembi slovenskega vinjetnega sistema označil za izzivanje voznikov. Avstrijski turisti na Hrvaškem namreč povprečno letujejo okoli osem dni, kar pomeni, da bi morali za vožnjo prek Slovenije kupiti dve tedenski vinjeti po 15 evrov. Slovenija Evropske komisije uradno še ni obvestila o predlogu za spremembo vinjetnega sistema, ki predvideva uvedbo tedenske vinjete za 15 evrov, ukinitev polletne vinjete in podražitev letne vinjete s 55 na 95 evrov, in bo to storila zelo kmalu, predvidoma v prihodnjih dneh. Tako tudi še ni uradnega odziva Evropske komisije na odločitev. Toda prometni minister Patrick Vlačič je danes po neformalnih pogovorih z evropskim komisarjem za promet Antonijem Tajanijem nakazal, da v Bruslju še niso povsem zadovoljni s slovensko rešitvijo. "Nismo še čisto uglašeni," je dejal Vlačič, ki sicer meni, da je Slovenija z uvedbo kratkotrajne vinjete in ustreznim sorazmerjem med tedensko in letno vinjeto izpolnila zahteve EU. Neuradno naj bi bila težava cena. "Nekatere države v EU imajo to razmerje manj ugodno od tega, kar predlaga Slovenija," je poudaril minister in med njimi izpostavil Češko. Poleg tega je minister danes večkrat izrecno poudaril, da je cena vinjete v pristojnosti države članice, saj je v skladu z načelom subsidiarnosti to tisto področje, ki ga pravno gledano ureja država članica sama.
|
negative
|
8,748
|
Vrtički v Ljubljani bodo imeli enotno podobo in bodo komunalno opremljeni. Imeli bodo enotne lope in kompostnike ter skupne sanitarije. Odlok, ki ga je danes podprl mestni svet, predvideva oddajanje mestnih zemljišč za vrtičke na trajnih in začasnih lokacijah. Posamezno območje vrtičkov bo moralo imeti enotno funkcionalno in oblikovno zasnovo, enotno ograjo, urejena parkiranje in način ravnanja z odpadki, oskrbo z vodo, odvoz smeti in urejene sanitarije. Opremljeno bo lahko z lesenimi lopami ali zaboji za shranjevanje orodja in otroškim igriščem za potrebe območja. 240 stanovanj v Stari Šiški Svetniki so sicer prižgali zeleno luč tudi za gradnjo 240 stanovanj na območju nekdanjega Slovenijavina v Stari Šiški. Načrtovan je stanovanjsko-poslovni objekt z 240 stanovanji in javnim programom v pritličju. V atriju objekta bodo urejene zelene površine in otroško igrišče. Objekt bo visok do 19,4 metra in bo poleg treh kletnih etaž in pritličja obsegal še tri nadstropja in dve terasi. V kletnih etažah so predvidena parkirna mesta, po dve na vsako stanovanje oziroma eno na vsakih 30 kvadratnih metrov poslovnih prostorov. Za obstoječe prebivalce je predvidenih 75 dodatnih parkirnih mest.
|
positive
|
8,749
|
Okoli 80 tisoč evrov znaša skupen dolg najemnikov občinskih stanovanj v Škofji Loki. Takih, ki dolgujejo najemnino in obratovalne stroške za več kot dva meseca, je blizu štirideset. Dolgovi S 179 stanovanji razpolaga občina Škofja Loka, ki jih oddaja v neprofitni najem. 39 najemnikov zamuja s plačili stroškov in najemnine več kot dva meseca. 79.550 evrov znaša skupen dolg najemnikov. 6586 evrov znaša najvišji posamičen dolg. Okoli 80 tisoč evrov znaša skupen dolg najemnikov občinskih stanovanj v Škofji Loki. Takih, ki dolgujejo najemnino in obratovalne stroške za več kot dva meseca, je blizu štirideset. Občinska uprava je v zadnjih petnajstih mesecih vložila tri predloge za izselitev, predstavnik za stike z javnostmi Jernej Tavčar pa poudarja, da poskušajo biti pri tem vprašanju kar se da občutljivi. Dva izpraznila sama Občina Škofja Loka je lani vložila dva predloga za prisilno izselitev, s pomočjo izvršitelja je izvedla eno, v drugem primeru pa je dolžnik sam izpraznil stanovanja. En predlog za deložacijo je vložila tudi letos, vendar je dolžnik prav tako prostovoljno izpraznil stanovanje in vrnil ključe. Ali ji bo letos sledila še kakšna, pri škofjeloški upravi niso povedali, so pa zaupali, da najvišji posamičen dolg trenutno krepko presega šest tisočakov. Povpraševanje Ne glede na to, da je v Škofji Loki petina najemnikov dolžnikov, občinska uprava vsako leto dopolnjuje stanovanjski fond. Bodisi z nakupi stanovanj, obnovo starejših objektov ali gradnjo novih stanovanjskih objektov. Za jesen napoveduje tudi nov razpis za dodelitev občinskih neprofitnih stanovanj v najem. Seznam, ki je bil oblikovan na podlagi zadnjega razpisa iz leta 2002, je bil lani namreč izčrpan.
|
negative
|
8,750
|
Zaradi zmanjševanja števila prijav kaznivih dejanj so se na policiji odločili, da ponudijo dodatno možnost anonimnega prijavljanja, to je e-prijava korupcijskih kaznivih dejanj. Z namenom, da bi zagotovili anonimnost prijave, so se na policiji odločili, da vstopna točka anonimne e-prijave ne bo na policiji oziroma na policijskem strežniku, pač pa projekt poteka v okviru državnega portala e-uprava. Kot je pojasnil pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije (UKP) Robert Črepinko, se iz portala e-uprave na policijo prenese samo vsebina anonimno prijavljenega kaznivega dejanja. S tem se ne zahteva podatkov o prijavitelju in ne podatkov, ki bi kazali IP-številko računalnika, s katerega je bila prijava poslana. Z vzpostavitvijo e-prijave korupcijskih dejanj skušajo na policiji povečati sodelovanje zobčani in tako izboljšati svojo učinkovitost, je še povedal Črepinko.
|
positive
|
8,751
|
Danes smo v Žurnalu24 objavili prikaz nasprotnih dejstev urada predsednika republike o Türkovi uporabi brunarice na Brdu. Odgovarjamo na nekatere navedbe. Urad predsednika republike Danila Türka je v prikazu nasprotnih dejstev o predsednikovi uporabi Titove brunarice na Brdu zapisal neresnice in zavajajoče sklepe. Prva neresnica. Zapisali so: slabonamerna neresnica je, da so moja vprašanja o Türkovi uporabi brunarice večinoma ostala neodgovorjena. To je namreč pisalo v podnaslovu mojega članka. Dejstva pa so takšna: uradu smo poslali 20 sklopov vprašanj, do objave članka smo prejeli zgolj odgovore na šest. Na večino, na 12 sklopov, niso odgovorili, na enega polovično, na enega pa nesmiselno. Naj pojasnim nesmiselnost tega odgovora. V uradu so med drugim zapisali: "Če nastanejo zasebni stroški, jih poravna predsednik republike sam." In v nadaljevanju: "Ni mogoče razmejiti uporabe objekta na uporabo v službene ali zasebne potrebe."Spoštovani uradniki, kako potemtakem ugotavljate, katere stroške mora predsednik poravnati iz lastnega žepa? Vam je morda že pokazal kak račun? Druga neresnica je trditev, da sem "naknadno poslana vprašanja tudi navedla v članku, a v zelo olepšani obliki". To ne drži. Naknadnih vprašanj v članku sploh nisem navedla. Zavajajoča je trditev, da sem naknadna vprašanja poslala pozno popoldne. Poslala sem jih prejšnji petek ob 15.47. Za odgovor pa so imeli čas do nedelje opoldne. Ob tem navajam trditev urada iz odgovora na eno od mojih drugih vprašanj: "Predsednik dr. Danilo Türk opravlja funkcijo predsednika republike v vsakem trenutku." Poskus manipulacije je tudi trditev: "Z opazkami in komentarji podkrepljena vprašanja, ki se jih novinarka očitno sramuje ..."Da se vprašanj ne sramujem, smo dokazali včeraj, ko smo objavili prispevek urada, v katerem dobesedno navaja tista moja vprašanja, ki se zdijo predsednikovim uradnikom najbolj sporna. Naj končam. Kot novinarka sem poslala predsednikovemu uradu vprašanja, ki so povezana z uporabo javnih sredstev. Javnost upravičeno pričakuje odgovore na takšna vprašanja, zlasti ker se uradniki Türkovega urada do zdaj niso izkazali z varčnostjo. Pri tem seveda mislim na drage polete v tujino. Naj spomnim, da smo v Žurnalu24 več mesecev opozarjali predsednika na razsipnost pripotnih stroških, a nas njegovi uradniki niso jemali resno, dokler ni izbruhnila afera, ki je skoraj odnesla predsednikovega generalnega sekretarja. Zaradi opisane slabe izkušnje (in doziranja informacij po meri urada) gledamo novinarji pod prste predsednikovim uradnikom natančneje, kot bi jim sicer.
|
neutral
|
8,752
|
Iz urada predsednika države Danila Türka so se odzvali na članek Skrivnostno Türkovo ugodje v Titovi brunarici in predstavili svojo plat zgodbe. Novinarka Ksenija Koren je v članku z naslovom "Skrivnostno Türkovo ugodje v Titovi brunarici" in v pripadajočem komentarju v časopisu Žurnal24 z dne 6. aprila zapisala, da ni dobila odgovora na vprašanja o koči pri petem jezeru v okviru kompleksa Gradu Brdo, s katero upravlja Urad predsednika republike in da se v "predsednikovem uradu vedejo, kot da je zanje to tabu tema". To je seveda daleč od resnice, saj so o omenjeni koči – oziroma brunarici, kot se je uveljavilo ime v medijih – s transparentnim sodelovanjem Urada predsednika republike že oktobra lani poročali številni mediji, med njimi Televizija Slovenija in POP TV, ki sta kočo tako zunaj kot znotraj tudi posneli. Novinarka je med drugim zapisala tudi, da odgovora na eno od vprašanj "v uradu ne želijo povedati". Za nameček pa je podnaslov članka zavajajoče trdil "Vprašanja o Türkovi uporabi brunarice ostala večinoma neodgovorjena," kar je slabonamerna neresnica. V zvezi s tem poudarjamo, da smo odgovorili na 25 vprašanj novinarke Žurnala24, ki jih je poslala nepovezano v treh elektronskih sporočilih. Nekateri odgovori so razvidni iz članka samega. Nismo odgovorili le na njeno zadnjo serijo petih podvprašanj, ki jih je novinarka poslala naknadno v poznih popoldanskih urah, zadnji delovni dan pred izidom članka. Novinarka je v članku ta naknadno poslana vprašanja tudi navedla, a v zelo olepšani obliki. Menimo, da bi javnost utegnila zanimati vprašanja novinarke Žurnala24 Ksenije Koren v celoti, zato jih na tem mestu navajamo v izvirni obliki: "Predvidevamo, da si predsednik s seboj ne prinese hrane in pijače iz trgovine, ampak zanje poskrbi JGZ Brdo oziroma nekdo drug. Zanima me, koliko so bili torej dosedanji stroški bivanja predsednika dr. Türka na Brdu (skupni, ali posebej za vsako leto)? Znano je, da ima JGZ Brdo svoj cenik, ki ga je 26.3. tudi spremenil in objavil 30.3. na svoji spletni strani. Kakšni so mesečni stroški vzdrževanja objekta? Nam lahko posredujte kakšno fotografijo objekta v pdf. obliki? Koliko časa (ure/dnevi/ tedni) je predsednik v mandatu preživel na Brdu, če objekt uporablja v predsedniške in zasebne namene? Ali ima predsednik na Brdu svojo zobno ščetko, kot jo je imel njegov predhodnik dr. Drnovšek, in je pred leti poročal časnik Delo?" Tudi na z opazkami in komentarji podkrepljena vprašanja, ki se jih novinarka očitno sramuje, saj jih ni objavila v celoti, bomo seveda v želji po čim bolj javnem in transparentnem delovanju v primernem času odgovorili.
|
neutral
|
8,753
|
Iz Mercatorja so sporočili, da so iz prodaje začasno umaknili čips, za katerega od Zveze potrošnikov Slovenije niso prejeli rezultatov testiranj o vsebnosti strupenega akrilamida. Od proizvajalca zahtevamo vse izjave, certifikate in rezultate predhodnih analiz. Tanja Durin, tiskovna predstavnica Mercatorja Kot so sporočili iz uprave Mercatorja, Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) ni posredovala podatkov o izdelku (čipsu, op. p.), ki so ga testirali, da bi lahko določeno serijo takoj poslali na strokovno kemijsko analizo. "Vseeno smo se odločili, da obstoječo zalogo izdelka takoj pošljemo na testiranje in izdelek začasno umaknemo iz prodaje," je pojasnila Tanja Durin, tiskovna predstavnica Mercatorja. Od proizvajalca (Pata Italija, op. p.) zahtevajo vse izjave, certifikate in rezultate predhodnih analiz. Hkrati zahtevajo, da upošteva vse predpise in uredbe EU o sestavinah, ki so lahko v takem izdelku. Čips v običajnih količinah ni zdravju škodljiv. Akrilamid Gre za polimer, plastiko, kemikalijo, ki lahko z veliko verjetnostjo povzroči raka. Po ocenah znanstvenikov ga sme človek vsak dan zaužiti do sto mikrogramov. Rakotvorni akrilamid Akrilamid je kemična snov, ki nastaja med toplotno obdelavo živil. Spada v skupino snovi, ki so po klasifikaciji Mednarodne agencije za raziskovanje raka uvrščene med tiste, pri katerih obstaja "velika verjetnost, da so rakotvorne". Znanstveniki so ocenili, da je sto mikrogramov zaužitega akrilamida na dan mejna vrednost, ki zelo verjetno še ne bo negativno učinkovala na zdravje. Če vaša prehrana vključuje pražene, ocvrte in pečene jedi ter jedi z žara in so te večkrat na vašem jedilniku, se morate zamisliti. Analiza Zveza potrošnikov Slovenije je na 12 živilih preverila vsebnost akrilamida. Analizo vzorcev so opravili v akreditiranem laboratoriju, z mednarodno validirano metodo za analizo akrilamida. Ugotovili so, da je največ akrilamida vseboval Mercatorjev čips - 1600 mikrogramov na kilogram, kar je 16-krat več, kot je še varna dnevna količina. Sparov in Tušev pa sta ga vsebovala 790 oziroma 630 mikrogramov na kilogram. Povprečno pakiranje čipsa vsebuje od 150 do 180 gramov.
|
negative
|
8,754
|
Na Obali po nacionalnih podatkih 264 splavov na leto, na Goriškem 167. Pri nas čakalnih dob za splav ni, v Italiji so se ponekod že podvojile. Vzrok za to je predvsem kriza. “Za umetno prekinitev nosečnosti se najpogosteje odločajo ženske, ki že imajo dva otroka in tiste, ki nenačrtovano zanosijo kmalu po porodu. Za oceno vpliva krize na povečanje števila splavov pa bo treba še malo počakati. Zanjo je za zdaj malo prezgodaj,” pravi Tomislav Vitezica, ginekolog koprskega zdravstvenega doma (njegova ambulanta skrbi za šest tisoč žensk). Nacionalni podatki o tem, da je v Obalno-kraški regiji kar za 58 odstotkov več splavov kot na Goriškem, ga presenečajo in si jih ne zna prav dobro razložiti. “Fai-da-te” splavi Splavi v lastni režiji. Italijanski ginekologi opažajo povečanje števila splavov “fai-da-te” med imigrantskim delom populacije. Ženske jemljejo tablete, ki vsebujejo prostaglandine (tkivni hormon) – te sicer v zdravstvu uporabljajo za sprožanje umetnih popadkov – in se z njihovo pomočjo znebijo ploda. Ta praksa pa je povezana s strahom, da bi jih oblasti zaradi nelegalnega bivanja v državi prek posega v bolnišnici odkrile. Kontracepcija. Ena od najboljših kontracepcijskih sredstev za “zrele” ženske je mirena, Slovenija je ena od redkih držav, kjer je ta maternični vložek brezplačen, v Avstriji stane dobrih 500 evrov. Čakalna doba se je podvojila V Italiji pa zdravniki že ugotavljajo, da se število umetno prekinjenih nosečnosti, za katere se ženske odločajo zaradi finančnih težav, povečuje. Podatki iz nekaterih italijanskih bolnišnic so že skorajda alarmantni, v milanski kliniki Mangiagalli, v kateri opravijo 1.700 prekinitev nosečnosti na leto in je na tem področju prva v regiji, se je čakalna doba za splav podvojila – s šestih čakalnih dni na 12. Basilio Tiso, direktor omenjene bolnišnice, ugotavlja, da pomanjkanje denarja bistveno vpliva na odločitev, ali otroka obdržati ali ne. “Še leto in pol nazaj so bile razmere povsem drugačne, spopadali smo se s pravim baby boomom,” pravi Tiso za enega od italijanskih spletnih medijev. Število zahtev po splavu se je alarmantno povečalo in jih v kliniki, kjer običajno opravijo po 40 splavov na teden, že težko dohajajo. Glavni razlog je recesija. “To je žalostna resnica. Ena od treh žensk, ki prihajajo na splav, nam zatrjuje, da se za prekinitev nosečnosti odloča, ker nima stalne zaposlitve. Uradna statistika teh dejstev še ni zaznala, za splav se sicer odločajo tako pari kot samske ženske. Razlog pa so višji življenjski stroški in službe, ki so zaradi recesije ogrožene ali pa so ljudje zaposleni le za določen čas,” dodaja direktor. Statistika zamuja Ker zdravstvena statistika v Italiji podobno kot pri nas za aktualnimi razmerami caplja s precejšnjo zamudo, obstajajo uradni podatki le za leto 2007. Ti pa kažejo, da je 12 odstotkov žensk, ki splavijo, brezposelnih, tri odstotke predstavljajo iskalke zaposlitve, desetina je študentk in 12 odstotkov gospodinj.
|
negative
|
8,755
|
Mestni redarji so pristojni samo za ukrepanje na cestah lokalne skupnosti in državnih cestah v naselju, ne pa na zasebnih zemljiščih. Če odvoz avtomobila odredi pooblaščena oseba mestnega redarstva s površine, za katero je to pristojno, odvoz plača kršitelj, sicer pa naročnik storitve odvoza. Z zasebnih ne odvažajo Mestne redarje smo namreč vprašali, ali mestni pajek nepravilno parkirane avtomobile odpelje tudi z zasebnih zemljišč, recimo izpred blokov. Odgovorili so, da so pristojni samo za ukrepanje na cestah lokalne skupnosti in državnih cestah v naselju, ne pa na zasebnih zemljiščih. Imajo tudi pooblastila za odvoz vozil z intervencijskih poti. Dovoz na nekategorizirano zasebno cesto, ki jo lastnik uporablja izključno za svoje potrebe, mora biti označen, lahko je tudi preprečen z zapornico, pa je pojasnil vodja mestnih redarjev Andrej Orač. Prošnjo za odstranitev vozila lahko sicer izrazi vsak, pooblaščena oseba pa nato na kraju samem ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za odvoz.
|
neutral
|
8,756
|
Okrožno sodišče v Ljubljani je ustavilo kazenski pregon zoper obtožena nekdanjega ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana in Miho Kreka. Vrhovno sodišče je oktobra 2007 ugodilo zahtevi ljubljanske nadškofije in razveljavilo pravnomočno sodbo proti Rožmanu. © Wikipedia Po navedbah okrožnega sodišča je bila iz tega razloga edina možna odločitev, da se kazenski pregon zoper Gregorija Rožmana in Miho Kreka ustavi. V konkretnem primeru, kot poudarjajo na okrožnem sodišču, je bilo namreč ugotovljeno, da zadeve ni možno sanirati zaradi različnih dejstev, "kot je denimo to, da je oseba že pokojna". "Glede na takšno odločitev sodišče ostalih, s strani vrhovnega sodišča ugotovljenih procesnih kršitev na tem mestu ni presojalo," so pojasnili na okrožnem sodišču. Ob tem so dodali, da je okrožna državna tožilka v enem delu obtožbo tudi umaknila – gre za dejanja, opisana pod naslovom Vojni zločini obtožencev. Kot je znano, je vrhovno sodišče oktobra 2007 ugodilo zahtevi ljubljanske nadškofije ter razveljavilo pravnomočno sodbo proti Rožmanu in nekdanjemu voditelju SLS Mihi Kreku. Sodišče je ugotovilo, da je prišlo v primeru sojenja škofu Rožmanu do bistvenih kršitev kazenskega postopka. Zadevo je vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje. Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da je v primeru sojenja škofu Rožmanu prišlo do bistvenih kršitev določb kazenskega postopka glede vprašanj sojenja v nenavzočnosti, glede vprašanj pravice do obrambe in tudi glede vprašanja, ali je bila dana pravna podlaga za to, da je škofu sodilo vojaško sodišče.
|
neutral
|
8,757
|
Trem nadzornikom Luke Koper julija poteče mandat. Minister Patrick Vlačič zbira prijave za nove le tri delovne dni in pol. "Prepričan sem, da so to zgolj natolcevanja in da ministrstvo dela skrajno pregledno. Tri dni za prijavo zainteresiranih kandidatov za člane nadzornega sveta Luke je več kot dovolj in komaj čakam, da se nam novi nadzorniki oziroma neodvisni strokovnjaki z blagoslovom pristojnega ministrstva pridružijo in tako prispevajo k še boljšemu delovanju nadzornega sveta in posledično celotnega sistema Luke Koper," odgovarja Boris Popovič, prvi nadzornik Luke, na naše vprašanje, ali se mu zdi delovanje prometnega ministra Patricka Vlačiča netransparentno in ali je poziv le formalnost, ker ima že svoje kandidate. 25 odstotkov bo nižja plača vodstva Luke. Minister se je namreč tik pred prazniki odločil objaviti poziv kandidatom za člane nadzornega sveta. Rok za prijavo pa je le tri delovne dni in pol. V torek popoldne so nam s prometnega ministrstva sicer sporočili, da bodo poziv danes podaljšali. Jutri o znižanju plač Nadzorniki Luke v zdajšnji sestavi se bodo sešli v sredo. Na dnevnem redu imajo med drugim znižanje sejnin nadzornikom in plač upravi. Po naših informacijah se bo plača prvega moža Luke Roberta Časarja, ki prejema blizu 17 tisoč evrov bruto osnovne plače na mesec, precej znižala. "Zahtevala sem uskladitev sejnin nadzornikov in plač upravi, kot to zahteva vladni predlog, saj sem se v zvezi s tem kot predstavnica države sestala z ministrom Patrickom Vlačičem," je povedala Olga Franca, članica nadzornega sveta. Po izračunu se bo plača vsem štirim članom uprave zmanjšala za četrtino, proporcionalno pa se bodo zmanjšali tudi prejemki izvršnih direktorjev in vodstvom povezanih družb.
|
neutral
|
8,758
|
Večje demonstracije so mogoče še pred poletjem, svari Boris Mazalin iz konfederacije sindikatov 90. "Danes smo tukaj, da damo politikom jasno sporočilo: dosti imamo socialnega razslojevanja, želimo pravično državo, hočemo, da se zagotovijo nova delovna mesta za zaposlene, hočemo plače za delo, ki si jih ljudje v težkih razmerah zaslužijo, in da se neha z grožnjami v javnem sektorju (enkrat odpuščanja, drugič nižanja plač)," je v torek dejal predsednik konfederacije sindikatov Pergam Dušan Rebolj. Vsi sindikati pa poudarjajo, da morajo biti vladni ukrepi bolj uperjeni k reševanju delavcev, ne pa bankirjev in tajkunov. "Nož v hrbet" "Treba je investirati v panoge, kot sta energetika in promet (ceste in železnice)," je pojasnil Rebolj in dodal, da se bo armada brezposelnih, če tega ne bomo naredili, še bolj povečala. Kje pa so priložnosti? V storitvah, v novih investicijah, je prepričan Rebolj. Pri tem je poudaril, da je treba spodbujati drobno gospodarstvo, česar zdaj nihče ne dela, "ravno obratno: to, kar se zdaj dogaja, je celo nož v hrbet malim podjetjem". Vojna napoved "Če nas vlada ne bo uslišala, bodo imeli delovno vojno. Vsi delavci bomo na cesti, pa bodo tudi oni brez denarja," je dejal eden od udeležencev. Kdaj pa bi lahko bile večje demonstracije? Predsednik konfederacije sindikatov 90 Boris Mazalin odgovarja, da še pred poletjem. Ena od članic sindikata kliničnega centra je za dokaz, kako potrebni so delavci, dejala: "Če mi zapremo samo dvoje vrat, dobimo takoj 500 novih ljudi za na Žale."
|
negative
|
8,759
|
V mešanici začimb Spice, ki se v obliki cigaret prodajajo tudi v Sloveniji, so našli zdravju škodljive snovi. 16-letnik iz Ljubljane se je z omenjenim izdelkom zastrupil. Spice vpliva na vidno, slušno in čutno zaznavanje, kar upočasni reflekse. To je posebej problematično pri upravljanju ali vožnji, saj se poveča tveganje za prometne nesreče. Mercedes Lovrečič, Informacijska enota za prepovedane droge pri IVZ. Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) opozarja na izdelek, imenovan Spice, ki vsebuje psihoaktivne snovi in je v obliki cigaret na prodaj v večjih mestih, v Ljubljani, Mariboru in Celju. Izdelek vsebuje več škodljivih snovi, zato IVZ njegovo uporabo odsvetuje. V Ljubljani so zabeležili tudi primer zastrupitve. Natančne podatke, kje vse je mogoče omenjeni izdelek kupiti, še zbirajo. Laboratorijske analize, izvedene v Švici, so v sibirski srčnici (Leonurus sibiricus), ki je sestavni del zeliščne mešanice v izdelkih Spice, ugotovile prisotnost alkaloida leonurin. V vsaj treh proizvodih Spice (gold, silver in diamond) so prepoznali tudi psihoaktivni snovi, sintetična kanabinoida JWH-018 in CP 47-497. Po nepreverjeni informaciji, pridobljeni na spletnih straneh, so ameriški mejni organi v izdelku Spice gold odkrili še tretjo sintetično snov, HU-210. Center za forenzične preiskave z generalne policijske uprave je opravil analizo vsebnosti v teh izdelkih, ki so na prodaj v Sloveniji, in potrdil prisotnost sintetičnega kanabinoida, homologa CP-47-497-C8. Prepoved prodaje izdelkov Nemčija, Avstrija in Francija so že pripravile zakonodajne ukrepe za prepoved oziroma nadzor nad izdelki Spice. V Avstriji so 7. januarja letos z direktivo v okviru zakona o zdravilih prepovedali uvoz ali trgovanje z mešanico tobaka, ki vsebuje JWH-018. V Nemčiji od 22. januarja proizvodov Spice ni več mogoče kupiti (ne na internetu ne v tako imenovanih 'headshops'), prepovedane pa so tudi proizvodnja, posest in pridobivanje izdelkov, ki vsebujejo snovi CP-47-497 in še štiri iz homologne serije (C6-C9). Sintetične kanabinoide JWH-018, CP-47 in šest homologov ter HU-210 so med prepovedane droge 23. februarja letos uvrstile tudi francoske oblasti. Tveganje Spice predstavlja dvakratno tveganje za zdravje: zaradi načina vnosa snovi v telo, to je s kajenjem, in zaradi psihoaktivnega učinka sintetičnih kanabinoidov. Po trenutno razpoložljivih podatkih IVZ, pridobljenih iz primerov zastrupitev, uživanje učinkuje na srčno-žilni in živčni sistem (pojavijo se pospešeno bitje srca, kratkotrajne izgube zavesti). Psihoaktivni učinki pri človeku so podobni učinkom kanabisa: evforija, sprostitev, večja socializiranost, večja intenzivnost zaznavanja, povečanje teka. Pri višjih odmerkih pa se pojavljajo psihične težave:motnje zaznavanja in depersonalizacija ali hujše duševne motnje. Po drugi strani ima kajenje pripravkov Spice podobne učinke na dihalni sistem kot kajenje cigaret tobaka. Pri tem se razvijajo produkti pirolize s plinsko fazo (kemično in toplotno draženje, rakotvornost) in fazo delcev, ki vsebujejo potencialno rakotvorne snovi. Uporaba sintetičnih kanabinoidov vpliva na psihomotorne pa tudi kognitivne funkcije. Poleg tega spremeni sporočila v možganih, ki vplivajo na zaznavanje in koordinacijo, kar vpliva na vidno, slušno in čutno zaznavanje ter upočasni reflekse. Zmes posušenih rastlinskih delcev, s katero je polnjena cigareta Spice. ©GPU Primer zastrupitve V Centru za zastrupitve UKC Ljubljana so po podatkih IVZ zaradi blažje zastrupitve s tovrstnim izdelkom marca letos zdravili 16-letnega bolnika. Spice naj bi kupil v Ljubljani in ga kadil. Bolnik je zanikal kajenje marihuane in zaužitje ekstazija. Bil je nemiren, bilo mu je slabo,bruhal je, se znojil in tresel, srce mu je bílo hitro in neredno. Vzorca urina in krvi sta bila poslana v toksikološki laboratorij (Inštitut za sodno medicino), izvidov še ni.
|
negative
|
8,760
|
Vlada bo zahtevala sklic izredne skupščine NLB v zvezi z nagradami Marjana Kramarja. Predloga SDS o enkratnem pokojninskem dodatku ni podprla. Vlada je na četrtkovi seji sklenila od uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) zahtevati sklic izredne skupščine, na kateri naj bi delničarji izglasovali javno objavo podatkov o izplačilih nagrad nekdanjemu predsedniku uprave banke Marjanu Kramarju. Nadzorni svet bo do skupščine, ki jo mora NLB sklicati v 30 dneh od poziva, od uprave zahteval popolno informacijo, kako je bila ta nagrada obračunana, kakšna je pogodba, kdo jo je obračunal in izplačal ter zakaj se formula za njen izračun v času bistveno spremenjenih okoliščin v letih 2006, 2007 in 2008 ni spremenila, je povedal finančni minister Franc Križanič. Vlada verjetno nima možnosti, da bi vračilo nagrade zahtevala s tožbo, je ugotovil Križanič. Bo pa še preverila možnost vložitve odškodninske tožbe zaradi nekaterih kreditov, ki so bili dani s prenizkimi jamstvi. "Mislim, da obstajajo realne možnosti, da se vsaj del nagrade vrne," je dejal. Velik kos pogače tudi nadzornikom Minister za finance Matej Lahovnik pa je opozoril na visoke nagrade za nadzornike NLB v preteklem mandatu. Ti naj bi namreč za leti 2006 in 2007 poleg sejnin prejeli še 25 tisoč evrov nagrade. "Če so res prejeli takšen znesek, potem to v veliki meri pojasni, zakaj se niso ustrezno odzvali in spremenili formule za izračun nagrade, ko je bil za to še čas," je dejal. Subvencije za delavce na čakanju Vlada se je tudi seznanila z informacijo o pripravi interventnega zakona, ki bo urejal subvencije za poplačilo dela nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Z informacijo nameravajo ta petek seznaniti tudi socialne partnerje na seji ESS. Predlog zakona bo pripravljen in posredovan v obravnavo vladi predvidoma v začetku maja, veljati pa naj bi začel junija. Ukrep bo veljal največ devet mesecev. Višina nadomestila bo stvar dogovarjanja med socialnimi partnerji, je povedal minister. Nadomestilo bo izplačano delavcem, katerih delo začasno ni potrebno, vendar jih delodajalec ne bi odpustil, ampak poslal na čakanje. Enkratnega pokojninskega dodatka ne bo Minister Svetlik je še dejal, da je vlada zavrnila predlog zakona o izplačilu enkratnega pokojninskega dodatka, ki ga je predložila SDS. Ob tem je navedel štiri razloge za zavrnitev predloga: ►predlog se nanaša zgolj na upokojence, ne pa tudi na ostale ogrožene skupine prebivalstva, ►zakon bi povzročil nove razlike med upokojenci, saj ne upošteva premoženjskega stanja upokojencev, ampak le višino pokojnin, ►zakon bi začel veljati šele leta 2010, kar je "precej pozno", ►vlada že tako v tretjem paketu protikriznih ukrepov pripravlja enkratno solidarnostno pomoč za socialno ogrožene.
|
neutral
|
8,761
|
Maloprodaja Mesne industrije Primorske po stečajnem postopku čaka na prevzemnika. "Vse je prazno. Mesa in mesnih izdelkov nimamo čisto nič. S sodelavko ves dan samevava. Dolgčas preganjava s čiščenjem. Nadrejeni so nam rekli, da se bo kaj več vedelo v roku enega tedna. Živimo v upanju," nam je v sredo povedala prodajalka v eni od dveh Mipovih mesnic v Novi Gorici. "Pri nas smo imeli veliko stalnih strank, predvsem starejših, ki jim je bila naša mesnica pri roki in so nam zaupali. Žalostni in jezni so, ker vidijo, kaj se dogaja." Delavci na zavod Odločbe. Več kot 260 zaposlenih v matični družbi Mip, ki je v stečajnem postopku, je že prejelo odločbe o prenehanju delovnega razmerja s 15-dnevnim odpovednim rokom. Po tem roku se lahko prijavijo na zavod za zaposlovanje. Po uvedbi stečajnega postopka nad Mipovo hčerinsko družbo Maloprodaja (novogoriško okrajno sodišče je sklep o začetku postopka izdalo v torek, za stečajnega upravitelja pa imenovalo ljubljanskega odvetnika Igorja Goršeta) so mesnice še vedno odprte, a prazne. Trgovci so prevzeli tiste v svojih marketih. Direktor Maloprodaje Ljubo Vidrih si želi, da bi stečajni upravitelj ukrepal tako, da bi preostale mesnice (vseh na severnem Primorskem je 24) čim prej oddal najboljšemu ponudniku, tako da bi te poslovale naprej in bi se ohranila delovna mesta. Interes za prevzem nekaterih mesnic je, kot je znano, že izrazila družba Kras Sežana. Nadaljevanja proizvodnje prek nove družbe si želijo tudi zdaj že nekdanji delavci ter tudi vodstvo in nadzorniki matične družbe Mip. Kot smo poročali, naj bi določeno število zaposlenih, ki bodo sicer prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, po dogovoru s stečajnim upraviteljem Miroslavom Benedejčičem vendarle tudi med stečajnim postopkom ohranjalo del proizvodnje.
|
negative
|
8,762
|
Podpredsednik Socialnih demokratov (SD) Vlačič je dejal, da bodo v primeru izstopa Zares iz vlade predčasne volitve, saj nove partnerice ne bodo iskali pri ostalih strankah. Predsednik Zaresa Gregor Golobič pa je za POP TV dejal, da '' nihče ne bo izstopil iz koalicije, če bo vlada vztrajala pri svojih načelih. Verjamem, da bo predsednik vlade v prihodnjih dneh sprožil ustrezne postopke.'' O zadnjih zapletih bodo predsedniki koalicijskih strank govorili na rednem kolegiju koalicije v torek. Vlačič: Predčasne volitve ob izstopu možne Po mnenju Patricka Vlačiča, podpredsednika SD, bi ob morebitnem odhodu Zaresa iz vlade, koalicija razpadla, kar bi pripeljalo do predčasnih volitev. ''To za državo v tem trenutku ne bi bilo dobro in bi še bolj poglobilo krizo,'' je še dejal Vlačič. '' Ne bomo iskali nove koalicije, če kdo izstopi,'' je še dejal Vlačič in poudaril, da ne bodo dovolili špekulacij glede nove vlade. V DeSUS podobnega mnenja kot v Zares Predsednik DeSUS Karl Erjavec je dejal, da se v stranki glede problematike podaljšanja posojil Infond Holdingu strinjajo z Zares. Vlada je po njegovih besedah sprejela jasne sklepe, naj gredo posojila zlasti za tista podjetja, ki želijo ohraniti delovna mesta in ki imajo neke programe, ''ne pa za konsolidacijo lastninjenja posameznih uprav''. Erjavec pravi, da kljub temu sami o morebitnem izstopu iz koalicije ne razmišljajo: '' V tem trenutku neka huda politična kriza ne bi pripomogla k boljšemu stanju v Sloveniji.'' Sajovic: Senzacije ne bo Po mnenju vodje poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Boruta Sajovica Zares ne bo izstopil iz koalicije. '' Javnost pričakuje neko senzacijo, ki pa je ne bo,'' je poudaril. Kot je pojasnil, stranke niso šle v koalicijo zaradi enega samega vprašanje, '' o katerem imamo praktično tudi podobno mnenje''. Zadevo je Sajovic označil za politično pregreto. '' Koalicija zna in zmore odgovoriti na vsa vprašanja,'' je še prepričan Sajovic. Prijatelj: Lahovnik ima popolnoma prav Zadnjih koalicijskih trenj v SDS in SLS niso želeli komentirati. Poslanec SNS Srečko Prijatelj pa je dejal, da se z Lahovnikom strinja. Ministrovo razmišljanje je Prijatelj označil kot trezno in da je glede na trenutno gospodarsko krizo v Sloveniji potrebno takojšnje ukrepanje. '' Omahovanje vlade pri tako pomembnih odločitvah, ki terjajo takojšnje ukrepanje, je neodgovorno dejanje,'' je še dejal Prijatelj. Janković: Koalicija ne sme razpasti Po pisanju spletnega portala POP TV pa je ljubljanski župan Zoran Janković dejal, da koalicija ne sme razpasti, saj ima odgovornost in dolžnost, da potrpi, vzdrži in pomaga, da Slovenija ta gospodarsko težki čas prebrodi. Dejal je, da trenutno ne potrebujemo razdvajanja, ampak sodelovanje. Vrnitev Janeza Janše na oblast je Janković označil za najslabše, kar se lahko zgodi Sloveniji.
|
neutral
|
8,763
|
Na Štajerskem je prišlo do pogina večine čebel iz 29 čebeljih družin. To je že drugi pomor čebel letos, na Čebelarski zvezi Slovenije pa se sprašujejo, ali bomo doživeli ponovitev lanskega leta. Čebele so poginile v Podovi v občini Rače-Fram. Po ocenah lastnika je poginilo 70 odstotkov pašnih čebel iz 29 čebeljih družin. Preživele naj bi le neleteče čebele in nekaj matic. Inšpektorji so po prvih ugotovitvah izključili bolezni, zato so za pomor najverjetneje kriva fitofarmacevtska sredstva. Pristojne službe so odvzele vzorce, na rezultate analize pa bo še potrebno počakati. Prejšnji teden pomor v Potočah Pretekli petek pa se je pomor zgodil tudi na območju Ajdovščine. Šlo naj bi za približno 25 panjev v Potočah, kjer so opravili tudi inšpekcijski pregled. Rezultati analiz naj bi bili tako znani najpozneje v dveh tednih. Ali se ponavlja lansko leto? ''Čebela ima v naravi izjemno pomembno in večplastno mesto, še posebej v povezavi z različnimi kmetijskimi kulturami. Na žalost so čebele zelo ranljive na uporabo večjega dela insekticidov, ki jih za uničevanje škodljivih organizmov uporabljajo pridelovalci sadja, zelenjave in ostalih kmetijskih poljščin. Na žalost pa smo, kljub skrbi kmetijskih pridelovalcev, tudi letos zopet priča pomorom čebel,'' je ob prvih letošnjih poginih na svoji spletni strani zapisala Čebelarska zveza Slovenije. Postopek po poginu Čebelarji imajo sicer natančna navodila, kako ravnati v primeru pomora čebel oziroma ob sumu na zastrupitev zaradi nepravilne rabe fitofarmacevtskih sredstev. Obvestiti morajo Pristojni Center za obveščanje Republike Slovenije, ki obvesti strokovnega delavca s področja zdravstvenega varstva čebel Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI) pri Veterinarski fakulteti ali pa uradnega veterinarja Veterinarske uprave. Če strokovni delavec NVI izključi malomarnost čebelarja oziroma prisotnost kužne bolezni, o tem obvesti kmetijsko inšpekcijo. V primeru suma kaznivega dejanja povzročanja škode iz malomarnosti pa o tem obvestijo policijo.
|
negative
|
8,764
|
Zaradi varčevanja bodo zdravniki že v nekaj mesecih ob osebne recepte. Ob naslednji spremembi pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja se osebni recepti ukinejo. Sklep je minuli teden sprejel upravni odbor (UO) Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), je potrdila predsednica (UO) Lučka Böhm. '' Že delodajalci so ugotovili, gre za boniteto zdravnikov, od katere se ne plačuje dohodnine in je neupravičena,'' pravi Böhmova. Dodaja, da bo sprememba v nekaj mesecih tudi izpeljana. 0,7 milijona evrov so lani zdravstveno blagajno stali osebni recepti, ki so jih predpisali zdravniki. Dvojna merila Lani je 4.827 zdravnikov predpisalo 41.116 receptov za osebno rabo (vsak je na leto upravičen do največ 30 receptov). Vsak zdravnik je v povprečju porabil 8,5 recepta in skupaj predpisal za 227 evrov zdravil. To je zdravstveno blagajno lani stalo 690.275 evrov. Kljub temu v ZZZS ocenjujejo, da gre za minimalen strošek in '' da je to pravico zdravnikov smiselno ohraniti, saj so zdravila predpisana zavarovanim osebam, ki bi ta zdravila dobile, a jim je prihranjena pot k izbranemu osebnemu zdravniku.'' ''Vrhunec norčevanja'' '' Da takšne recepte dobivajo tudi zdravniki zasebniki, ki so povsem izven zdravstvenega sistema in celo upokojeni zdravniki, pa je vrhunec norčevanja iz bolnikov, ki so jim ta sredstva namenjena. Vprašljivo je celo, ali ZZZS s tovrstnimi pravili krši evropska pravila s področja javnih financ,'' opozarja Aleš Živkovič, direktor inštituta za ekonomske raziskave v zdravstvu INERHC.
|
negative
|
8,765
|
Na območju Ljubljane in Kranja se v bližini nakupovalnih središč in različnih dogodkov pojavljajo ekipe, ki se pretvarjajo, da z nagradno igro zbirajo sredstva za Rdeče noske. Na območju Ljubljane in Kranja se v bližini nakupovalnih središč in različnih dogodkov pojavljajo ekipe, ki se pretvarjajo, da z nagradno igro zbirajo sredstva za Rdeče noske. Tako so danes sporočili iz Društva za pomoč trpečim in bolnim Rdeči noski, ki opravljajo klovnovske vizite otrokom v bolnišnicah. Pet let obstoja Smeh. V petih letih obstoja so Rdeči noski opravili 418 klovnovskih vizit in nasmejali približno 20 tisoč hospitaliziranih otrok, piše na njihovi spletni strani. "Ti ljudje, ki imajo običajno s sabo cekar s srečkami, se le izdajajo za naše podpornike. Izdelkov od njih ne kupujte, če pa jih opazite, o tem takoj obvestite policijo," opozarjajo v društvu. Pazite na priponke "Srečke po pričevanjih stanejo pet evrov," pravi Natalija Berra iz društva in dodaja, da so ljudi s srečkami opazili tudi v Cityparku pred koncertom skupine El Divo in med Formaratonom. "Društvo ne izvaja nagradnih iger," pojasnjujejo klovni zdravniki in dodajajo, da vse promocijske dejavnosti društva izvajajo ljudje, ki nosijo priponke Rdečih noskov in vam ob nakupu penastih noskov ali majice izdajo originalni račun. "Vse dejavnosti Rdečih noskov so prej tudi napovedane na spletni strani rdecinoski.org,"še pravijo. Zlorabe svojega imena pa Rdeči noski niso želeli komentirati.
|
neutral
|
8,766
|
Posavska regionalna razvojna agencija bo v ponedeljek objavila poziv delodajalcem za vključitev v štipendijske sheme. Regionalna razvojna agencija (RRA) Posavje bo, kakor tudi vseh 11 drugih slovenskih regionalnih razvojnih agencij, ki izvajajo enotne štipendijske sheme, v ponedeljek objavila javni poziv za vključitev delodajalcev v štipendijske sheme. Razpis je odprt do 31. avgusta. Z gospodarske zbornice so nagovarjali delodajalce, naj se za štipendije prijavijo direktno k njim, kar nas zelo moti. Robert Ostrelič, direktor RRA Posavski pogoji Na poziv se lahko prijavijo podjetja s sedežem ali poslovno enoto na območju občin Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško ali Sevnica, ki želijo štipendirati prihodnjega delavca. Pri tem se mora delodajalec zavezati, da bo štipendista zaposlil za najmanj enako obdobje, kot ga bodo štipendirali s pomočjo posavske štipendijske sheme. Delodajalci morajo do 31. avgusta prijaviti potrebe, na podlagi katerih bo objavljen razpis za štipendije. V posavsko štipendijsko shemo prispeva 30 odstotkov sredstev za štipendijo delodajalec, 20 odstotkov sredstev zagotovi občina, v kateri ima delodajalec sedež ali poslovno enoto, preostalo polovico pa zagotavlja RRA Posavje s prijavo na razpis iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Posavske štipendije V porastu. “Lani se je število štipendij povečalo za 50 odstotkov, saj smo podelili kar 125 štipendij,” pove Ostrelič in napoveduje, da se bo RRA potegovala za status agenta, tako da bodo te štipendije dobile status neposredne kadrovske štipendije. “Posavska najboljša” “Podobne štipendijske sheme izvajajo po modelu posavske štipendijske sheme po vseh slovenskih regijah, vendar je za delodajalce zaradi vključenosti občin posavska štipendijska shema najugodnejša,” pove direktor RRA Posavje Robert Ostrelič. Nataša Šterban Bezjak, zadolžena za to področje, dodaja, da morajo po drugih slovenskih regijah delodajalci prispevati 50 odstotkov sredstev, v Posavju pa le 30, ker 20 odstotkov prispevajo občine.
|
positive
|
8,767
|
V poslanski skupini SDS ostro zavračajo očitek ministra za pravosodje, da blokirajo delo vlade. "Omenjeni očitek je nestrokoven ter kaže na nepoznavanje dela DZ," so zapisali v SDS. Izjava ministra Aleša Zalarja po njihovem mnenju pomeni nedopusten poseg v delo DZ in njegov položaj v okviru načela delitve oblasti. Ob tem so spomnili, da je poslanska skupina SDS v ponedeljek v zakonodajni postopek po skrajšanem postopku vložila noveli zakona o brezplačni pravni pomoči in zakona o kazenskem postopku. "Z obema novelama želimo odpraviti morebitne težave zagotavljanja odvetnikov za zastopanje po uradni dolžnosti in za primere izvajanja brezplačne pravne pomoči," so pojasnili. Iz prvotnega programa dela vlade za leto 2008 je po navedbah SDS razvidno, da ministrstvo za pravosodje načrtuje sprejem novele zakona o kazenskem postopku, prav tako pa načrtuje tudi sprejem novele zakona o brezplačni pravni pomoči. Za oba zakona je vlada določila tudi zadnji skrajni rok za njun sprejem in obravnavo. Kot SDS navaja v sporočilu za javnosti, bi morali novelirani zakon o kazenskem postopku sprejeti do 10. julija, novelirani zakon o brezplačni pravni pomoči pa do 18.decembra. "Vlada torej načrtuje sprejem obeh novel zakonov, ki jih je poslanska skupina SDS že vložila v parlamentarno proceduro. Mar pravosodnega ministra Zalarja moti, da je poslanska skupina SDS opravila delo, ki bi ga moralo opraviti njegovo ministrstvo?" sprašujejo v največji opozicijski poslanski skupini.
|
neutral
|
8,768
|
Novi predsednik Rdečega križa Slovenije (RKS) je Franc Košir, ki je bil izvoljen za mandatno obdobje dveh let. Nasledil bo Boruta Miklavčiča, ministra za zdravje. Franc Košir, nekdanji dolgoletni generalni direktor republiške carinske uprave, seje zahvalil za izkazano zaupanje in izrazil upanje, da bodo v RKS skupaj dobro sodelovali. "Le z združenimi močmi bomo lahko dokončali vsaj tisto, kar je v smernicah za delo RKS,"je poudaril Košir, ki se bo zavzemal "za čim boljše odnose z vsemi, predvsem pa z bazo RKS". Ključna naloga pomladitev RKS Navzoče je nagovoril tudi nekdanji predsednik RKS Borut Miklavčič. Po njegovih besedah je ena ključnih nalog RKS pomladitev organizacije in pridobivanje novih prostovoljcev. Generalni sekretar RKS Janez Pezelj je za letošnje leto napovedal širjenje mreže prostovoljstva,nadaljnjo krepitev ugleda organizacije in povečanje števila mladih članov. RKS ima za leto 2009 predvidenih 7.894.420 evrov prihodkov, odhodkov pa za 7.892.679 evrov. Načrtovanih je tako 1751 evrov presežka. 2008 končali s presežkom Pri humanitarni pomoči ob nesrečah je RKS lani pomagal 2979 osebam s 366.349 evri. Vseh prihodkov RKS v letu 2008 je bilo za 7.339.028 evrov, odhodkov za 7.335.643 evrov, tako da so lansko leto končali s 612 evri presežka. Pezelj je med uspehi RKS izpostavil učinkovito ukrepanje ob naravnih nesrečah, pri gradnji novega hotela na Debelem Rtiču, pri počitniškem domu Punat, kjer je bilo skoraj 30 tisoč nočitev,krvodajalstvu, kjer so presegli 100 tisoč krvodajalcev, omenil pa je tudi uspeh akcij, kot so Peljimo jih na morje, Ujma 2008, Podari igračo in nasmeh ter Drobtinica.
|
neutral
|
8,769
|
Organizatorji volilne kampanje za volitve v evropski parlament lahko še danes odprejo posebne transakcijske račune, na katerih morajo zbrati vsa sredstva, namenjena za financiranje kampanje. Volilna kampanja pred evropskimi volitvami se bo sicer začela 8. maja, ko se izteče tudi rok za vložitev kandidatnih list. Zakon o volilni in referendumski kampanji namreč določa, da mora organizator kampanje najpozneje 45 dni pred dnem glasovanja odpreti poseben transakcijski račun z oznako "za volilno kampanjo". Organizator mora vsa finančna sredstva, ki jih sam nameni ali dobi od drugih pravnih in fizičnih oseb za financiranje kampanje, zbrati na tem računu, prav tako pa mora z njega poravnati vse stroške kampanje. V volilno kampanjo, ki se uradno začne 8. maja, sodijo sicer vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivk in volivcev. Za volilno kampanjo štejejo zlasti propaganda v medijih, elektronskih publikacijah in z uporabo telekomunikacijskih storitev, plakatiranje ter javni shodi. Višina stroškov, ki jih smejo organizatorji porabiti za volilno kampanjo, je omejena. Stroški volilne kampanje za volitve v Evropski parlament ne smejo preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi. Organizatorji kampanje, katerih listam bodo pripadli mandati v Evropskem parlamentu, bodo upravičeni do delnega povračila stroškov za kampanjo, in sicer v višini 0,33 evra za dobljeni glas. Posebne transakcijske račune morajo sicer organizatorji zapreti najpozneje štiri mesece po dnevu glasovanja, v 15 dneh po zaprtju računa pa morajo predložiti poročilo državnemu zboru in računskemu sodišču.
|
neutral
|
8,770
|
Slovenski popotnik Tomo Križnar, ki se je v sredo vrnil v Slovenijo, je s seboj prinesel tudi še zadnje fotografije Furcev, ki so bili zaradi maščevanja sudanskega predsednika obsojeni na smrt. "V ponedeljek, 13. aprila, so v Kartumu, glavnem mestu Sudana, obesili devet pripadnikov afriškega staroselskega darfurskega plemena Fur, ker naj bi jeseni 2006 obglavili sudanskega novinarja in urednika lokalnega časopisa Mohamatha Taha Mhamatha Ahmeda," je le nekaj ur po prihodu iz Čada in Sudana dejal slovenski popotnik in humanist Tomo Križnar. Na fotografiji je Furec s svojo hčerko 60 ur pred usmrtitvijo. © Tomo Križnar Po Križnarjevih besedah je sojenje in izvršitev sodbe pred poltretjim letom pritegnilo veliko pozornost domače in tuje javnosti, saj tožilstvo ni predstavilo nobenega dokaza, da so aretirani res storili zločin. "Polnoletni sin ubitega novinarja je pod prisego pričal, da je videl tiste, ki so odvlekli njegovega očeta, in da so bili ti svetle polti, skoraj beli, in z dolgimi bradami, vsi obsojenci pa so iz afriškega črnskega plemena Fur iz Darfurja, kjer sudanska vojska in plačanci že od leta 2003 izvajajo etnično čiščenje, po mnenju večine poznavalcev pa genocide," je dejal Križnar in dodal, da je bil prav zaradi tega sudanski predsednik Omar Al Bašir s strani Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu obtožen zločinov proti človeštvu. Poznavalci po besedah popotnika obešanje devetih Furcev povezujejo z maščevanjem sudanskega predsednika, ki je pred mesecem in pol zaradi tiralice haaškega sodišča ukazal izgnati iz Darfurja večino humanitarnih organizacij, kar pomeni novo kriminalno dejanje proti več kot štirim milijonom beguncev v taboriščih. Iz taborišč tako na vladni kot uporniški strani pa prihaja vedno več poročil o izbruhu bolezni, propadanju tradicionalnih socialnih vezi in obupu taboriščnikov, ker mednarodna skupnost zanje ne najde rešitve. Na fotografiji je Furec, ki je priklenjen na verige. © Tomo Križnar Sicer pa je Križnarju uspelo od svojcev pridobiti fotografije obešenih, ki so bile posnete 60 ur pred njihovo usmrtitvijo. Fotografije so na skrivaj posneli člani družin obsojencev, pri tem pa je bila v veliko pomoč tudi tehnologija iz Slovenije in sistem obveščanja, ki se imenuje po nekdanjem predsedniku Slovenije, antena dr. Janeza Drnovška. Po besedah Toma Križnarja je tako v Čadu kot v Sudanu zelo nevarno imeti v rokah fotoaparat, še posebej, če si tujec: "Izvleči iz žepa fotoaparat je skoraj nevarneje, kot če bi izvlekel pištolo."
|
negative
|
8,771
|
Veterinarski inšpektor Robert Obal je pojasnil, da v slovenskem morju preiskave za zdaj niso pokazale povišane ravni fitoplanktona, ki naj bi bil toksičen. A ne glede na rezultate fitoplanktonskih preiskav, ki jih opravlja morska biološka postaja, veterinarska uprava maja začne redni nadzor in preiskave teh vrst toksinov v školjkah, opravljajo pa jih do novembra. Po pojavu opozoril s hrvaške strani je veterinarski inšpektor Robert Obal z območnega urada veterinarske uprave v Kopru že danes vzel vzorce školjk v preiskavo, njihova analiza pa bo znana v sredini prihodnjega tedna. Toksini so se sicer v školjkah doslej najprej pojavili junija, maja še nikoli, je pojasnil Obal in dodal, da obstajajo tri vrste toksinov. Ena izmed njih povzroča diarejo in prav zaradi teh na veterinarski upravi vsako leto od dvakrat do trikrat zaprejo gojišča. Po njegovih besedah poznamo še parazitične toksine, ki jih pri nas še niso ugotovili, ter amnezijske toksine. Hrvaško kmetijsko ministrstvo je pred tem v četrtek sporočilo, da redno nadzira vzorce morske vode glede morebitno strupenih fitoplanktonskih vrst in pojava biotoksinov v morskih organizmih.
|
positive
|
8,772
|
Zveza potrošnikov Slovenije je analizirala meso za čevapčiče in pleskavice. Vzorci so vsebovali preveč soli. Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je v potrošniškem primerjalnem testiranju mase za čevapčiče in pleskavice, kjer je analizirala 12 predpakiranih, že oblikovanih izdelkov in en vzorec, kupljen pri mesarju, ugotovila, da imajo vsi analizirani vzorci veliko soli. Rdeča oznaka Vsi analizirani izdelki so vsebovali od 1,6 do 2,1 grama soli na sto gramov izdelka. S tem so si prislužili rdečo oznako ZPS, ki potrošnike opozarja, da je izdelek za prehrano primeren le enkrat ali dvakrat na mesec, je na novinarski konferenci povedala strokovnjakinja za prehrano pri ZPS Marjana Peterman. Senzorično testiranje S senzorično oceno odlično je bil ocenjen izdelek AIA perutninska klobasa čevapčiči. Najmanj maščobe je vsebovala pleskavica Anton (Meso Kamnik), in sicer 8,9 grama na sto gramov izdelka. Je pa ta pleskavica vsebovala največ soli (2,1 grama na sto gramov izdelka). Kot dobre so ocenili piknik krožnik pleskavica (Spar), pleskavica Anton, puranja pleskavica (Perutnina Ptuj), AVE sarajevski čevapčiči in piknik krožnik čevapčiči (Spar). Oceno dobra kakovost so dobili čevapčiči Kras, Ave sarajevska pleskavica, čevapčiči mizica, pogrni se (Mesnine dežele Kranjske) in čevapčiči Strašek. Sprejemljive kakovosti so bili čevapčiči dvojček (Spar) in čevapčiči Košaki, medtem ko vzorec mletega začinjenega mesa za čevapčiče (Tuš Planet Kranj), ki so ga kupili pri mesarju, na senzoričnem testu ni dobil pozitivne ocene.
|
neutral
|
8,773
|
Nadzorni svet Dravskih elektrarn Maribor ni zadovoljen s ponudbo dodatnih zavarovanj s strani finančne družbe Zvon Ena Holding za 21 milijonov evrov posojila. Nadzorni svet Dravskih elektrarn Maribor (DEM) je razpravljal o ponujenih dodatnih zavarovanjih s strani finančne družbe Zvon Ena Holding za 21 milijonov evrov posojila, ki jim ga je odobrila prejšnja uprava DEM. Kot je povedal prvi nadzornik Viljem Pozeb, s ponujenim niso bili zadovoljni, zato bodo upravi DEM predlagali takojšnjo izvršbo. "Kot dodatno zavarovanje za podaljšanje vračila posojila so nam ponudili delež v dveh investicijskih družbah z območja Bosne in Hercegovine, kar naj bi bilo skupaj vredno približno dva milijona evrov. Ob tem smo opravili tudi cenitev okoli 32 hektarjev zemljišča na Braču, ki je bilo kot dodatno zavarovanje dano že ob prvem podaljšanju, neodvisni cenilec pa je vse skupaj ocenil na okoli 3,2 milijona evrov. Na podlagi ponujenega smo zato sklenili, da je to za podaljšanje posojilne pogodbe prenizka vrednost, upravi DEM pa naložili, naj začne izvajati vse pravne postopke za izvršbo in vračilo denarja," je današnji sklep povzel Pozeb. Prvi nadzornik DEM, sicer tudi eden od dveh direktorjev Holdinga Slovenske elektrarne, je ob tem dodal, da njihovi zahtevi po zastavi deležev v slovenskih podjetjih, ki so v lasti Zvona, niti zahtevi po tem, da bi zastavili delež v družbi T-2, niso ugodili. Današnji sklep po njegovih besedah pomeni, da mora Zvon nemudoma povrniti dolg, v nasprotnem primeru pa bodo začeli postopke unovčitve menic, izvršbo in prodajo zemljišča na Braču. To pa bo po njegovem mnenju najverjetneje premalo za popolno poplačilo posojila, še posebej, ker jim ni v celoti jasna finančna kondicija Zvona. V tem primeru jim ostane le še tožba in poseg po premoženju omenjene mariborske finančne družbe, za odobreno posojilo pa bo morala odškodninsko odgovarjati prejšnja uprava in nadzorni svet, ki je takšno posojilo tudi odobril, je še dodal Pozeb. Kot je znano, je omenjeno posojilo Zvonu odobril zdaj že nekdanji direktor DEM Damijan Koletnik, to pa je bil tudi eden od razlogov, zaradi katerih je nadzorni svet januarja zahteval izredno revizijo poslovanja družbe. V njej naj bi bila zabeležena vrsta nepravilnosti, Koletnik pa je konec marca odstopil s svojega položaja, prepričan, da je šlo predvsem za politično gonjo proti njemu. Kot je pojasnil, se je za odstop odločil, ker je v takšnih razmerah nemogoče delati, saj po njegovem mnenju ni več nikakršne podpore za razvojne projekte družbe, za katere se je zavzel ob nastopu svojega mandata. V Zvonu današnje odločitve nadzornega sveta DEM niso želeli komentirati, saj z njo niso bili podrobno seznanjeni, prav tako pa ne morejo komentirati, kakšna zavarovanja so bila v procesu pogovorov ponujena Dravskim elektrarnam, saj te informacije po njihovem predstavljajo poslovno skrivnost. So pa znova zatrdili, da si njihova družba intenzivno prizadeva najti način, da bi obveznosti, ki jih imajo do DEM, v čim krajšem času poravnali.
|
negative
|
8,774
|
Na primorski avtocesti pri Uncu je nastal devet kilometrov dolg zastoj v smeri Ljubljane. Priporoča se uporaba vzporedne regionalne ceste do Logatca. Na cestah bo več motoristov! Policija opozarja na previdnost zaradi povečanega števila motoristov na cestah. Ta konec tedna bo namreč na dirkališču Grobnik na Hrvaškem potekala tradicionalna motoristična dirka, ki se je bo udeležilo veliko slovenskih motoristov. Motoriste, kot tudi vse druge udeležence v cestnem prometu, policija zato opozarja, naj bodo pri vožnji še previdnejši. Daljši zastoj nastaja na štajerski avtocesti pred predorom Pletovarje v smeri Maribora, priporočamo uporabo vzporedne regionalne ceste do Slovenskih Konjic. Na primorski avtocesti pri Uncu je nastal devet kilometrov dolg zastoj v smeri Ljubljane, priporočamo uporabo vzporedne regionalne ceste do Logatca. Občasni zastoj je na primorski avtocesti na izvozu Šmarje iz smeri Ljubljane, zgoščen promet pa je na glavni cesti od Kopra proti Izoli. Na mejnem prehodu Gruškovje je čakalna doba za tovorna vozila pri izstopu iz države tri ure, na Dobovcu eno uro in 30 minut, na Obrežju uro in 30 minut ter v Petišovcih eno uro. Zastoji zaradi obnovitvenih del Pričakovati je zastoje na avtocestnih odsekih, kjer potekajo dela oziroma povsod tam, kjer se promet preusmeri z dveh voznih pasov v enega, torej na koncu dolenjske avtoceste pri Trebnjem in na zoženju gorenjske avtoceste pri Podtaboru oziroma Peračici. Novo zgostitev prometa na teh cestah pričakujejo pred prvomajskimi prazniki, in sicer v četrtek, 30. aprila. V ponedeljek, 27. aprila, in v nedeljo, 3. maja, bo promet predvidoma povečan v obratni smeri, torej predvsem s Primorske in Gorenjske proti Ljubljani. V teh dneh je pričakovati zastoje tudi na mejnih prehodih s Hrvaško pri vstopu v Slovenijo. Najbolj na mejnih prehodih Dragonja, Sečovlje in Gruškovje.
|
negative
|
8,775
|
Ivo Sanader Sloveniji sporoča: "To, da eden sosed izsiljuje drugega, ni v skladu z evropsko prakso, zato s politiko izsiljevanja prenehajte." Hrvaška ne bo dala niti centimetra, niti milimetra svojega ozemlja, a bo vseeno vstopila v EU,pravi Ivo Sanader. Hrvaški premier je ponovil, da je tudi Slovenija vstopila v EU z odprtim mejnim vprašanjem, tako da to za Hrvaško ne more biti ovira. Kot dober znak pa je izpostavil hrvaški vstop v Nato, poroča Večernji list. Hrvaški premier je izrazil željo po dobrih odnosih s Slovenijo in pri tem še ocenil, da je očitno, da Slovenija mejnega vprašanja ne želi prepustiti v reševanje Meddržavnemu sodišču. Ob tej priložnosti je slovensko stran znova pozval, naj deblokira hrvaška pristopna pogajanja in državi tako omogoči nadaljevanje prizadevanj za polnopravno članstvo v EU. "Prenehajte s politiko izsiljevanja. To, da en sosed izsiljuje drugega, ni v skladu z evropsko prakso."
|
neutral
|
8,776
|
IVZ: pri treh Slovencih, ki so se vrnili iz ZDA oziroma Mehike, ni suma na virus prašičje gripe. Vlada bo ustanovila posebno koordinacijsko skupino, ki bo spremljala razvoj prašičje gripe. Pri dveh Slovencih, ki sta se vrnila s potovanja po ZDA, oziroma pri Slovencu, ki se je vrnil s potovanja po Mehiki, ni suma na okužbo z virusom prašičje gripe. Trojica je namreč imela simptome vročične bolezni, zato se je po povratku oglasila pri zdravniku, je dejala predstojnica centra za nalezljive bolezni na IVZ Alenka Kraigher. Po njenih besedah je analiza vzorcev dokončna in jih ne bodo posredovali v nadaljnje testiranje. To bi storili v primeru, če bi ugotovili sum na nov virus. Na IVZ-ju sta bila na nenapovedanem sestanku premier Borut Pahor in minister za zdravje Borut Miklavčič. Pahor je napovedal, da bo vlada jutri zaradi prašičje gripe ustanovila koordinacijsko skupino, ki bo spremljala razvoj bolezni. Tako namreč predvideva načrt priprave na morebitno pandemijo novega virusa gripe. Javnost bo dobro obveščena Skupino bo vodil minister za zdravje, v njej pa bodo sodelovali vsi državni sekretarji vlade. Skupina bo tako koordinirala vsa ministrstva, če nastopi pandemija prašičje gripe. "Kot predsednik vlade nočem oklevati pri nobenem od ukrepov, ki jih lahko sprejme vlada. Poskušali bomo biti korak pred nevarnostjo," je dejal Pahor. Poudaril je, da je pomembno, da je javnost seznanjena z vsemi podatki. Zato bo tiskovna konferenca o prašičji gripi na IVZ le še jutri, nato pa vsak dan na ministrstvu za zdravje, vse dokler nevarnost pandemije prašičje gripe ne bo preklicana. Po sestanku so poudarili, da pri nas ni še nobenega primera suma prašičje gripe. MZZ: Ne potujte v Mehiko, če ni nujno Ministrstvo za zunanje zadeve pa na svojih spletnih straneh odsvetuje vsa potovanja v Mehiko, ki niso nujna. Slovenske državljane, ki so že v tej državi, pa opozarjajo na previdnost in redno spremljanje napotkov lokalnih oblasti. Svetujejo še spremljanje informacij iz vseh razpoložljivih virov. Državljani, ki so že v Mehiki, pa se za morebitno potrebno pomoč in dodatne informacije lahko obrnejo tudi na konzularni oddelek slovenskega veleposlaništva v Washingtonu.
|
positive
|
8,777
|
Minister za zdravje Borut Miklavčič in generalni direktor zavoda za zdravstveno zavarovanje sta pred dnevi pozvala k varčevanju. V koordinaciji zdravniških organizacij menijo, da so predlagani ukrepi varčevanja neizvedljivi in na škodo bolnikov. Prosimo in predlagamo racionalnost znotraj sistema v korist zavarovancev in pacientov. Borut Miklavčič, minister za zdravje Minister za zdravje Borut Miklavčič in generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin sta pred dnevi pozvala k varčevanju, h kateremu lahko po njunem mnenju svoj delež prispevajo tudi z zmanjšanjem premalo utemeljenega napotovanja pacientov k specialistom in z racionalnejšim predpisovanjem zdravil. Pojasnil je, da so predloge pripravili na predlog zdravnikov. "Če me republiški strokovni kolegij opozarja na to, da je sorazmerno pomemben odstotek napotitev na drage diagnostične preiskave nepotreben, potem najbrž imam strokovni argument, da predlagam, da se obseg nepotrebnih napotitev zmanjšuje," je poudaril. Dodal je, da je to dvakrat v korist pacientov in zavarovancev, nepotrebno žarčenje z napravami škodi zdravju, nepotreben strošek pa zmanjšuje obseg sredstev, ki so na razpolago za zdravstvo. Ukrepi za varčevanje so na škodo bolnikov V koordinaciji zdravniških organizacij pa so sporočili, da so ukrepi za varčevanje neizvedljivi in bi bili lahko tudi škodljivi za bolnike. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Gordana Živčec Kalan se je danes odzvala, da soglašajo s potrebo po varčevanju, a ne pri bolnikih. "Administrativni" ukrepi, ki so predlagani, so po njenih besedah lahko tudi na škodo bolnikov, zdravniki pa jim odločno nasprotujejo. Osnova zdravstvenega sistema je, da je kakovosten in varen, česar pa te administrativne rešitve ne zagotavljajo, je opozorila.
|
neutral
|
8,778
|
Slovenski obmejni policisti naj bi družini iz Obrežja odtisnili žig mejne kontrole na kodo potnega lista, zaradi česar so dokumenti neveljavni. Na PU Krško zatrjujejo, da gre za odtis črnila. "Glede na to, da so sinu, tako ob vstopu kot ob izstopu iz Slovenije, kar dvakrat odtisnili žig direktno čez kodo in isto storili tudi očetu, verjetno ne gre za nesrečno naključje," meni Mara R. (39) iz Obrežja. V začetku marca sta njen sin in oče prečkala mejo na mejnem prehodu Slovenska vas. V Slovenijo sta se odpravila obiskat družino. Slovenski policisti so obema žigosali potni list. Kasneje sta opazila, da so žigosali točno na kodo potnega lista. "Naročite nove dokumente" "Ko sem se odpravila na mejni prehod, so mi slovenski policaji rekli, naj preprosto naročimo nove potne liste," se je razjezila hrvaška državljanka Mara. Poleg sina in dedka, ki so jima žigosali na kodo, so policaji preostali družini žig odtisnili v prostor za vize. Družino v Sloveniji od takrat niso več obiskali. "Strah nas je, da nas ne bodo spustili v Slovenijo, kakor nam verjetno ne bodo dopustili vrnitve v Hrvaško. Dejali nam bodo, da sta potna lista neveljavna. Politiki naj se kar kregajo, medtem ko naj normalne ljudi pustijo živeti," je zaključila Mara, ki je po pogovoru s slovenskimi policisti odšla na posvet tudi do hrvaških. "Hrvaški policaj mi je dejal, da je takšno početje za Slovence nekaj običajnega. Pokazal mi je, da so tudi drugim žigosali točno na kodo." Gre za preprost odtis žiga "Slovenski policisti mejno kontrolo izvajajo v skladu s schengenskimi standardi in po pravnem redu RS. Kakor lahko razberemo iz fotografije, ki je bila objavljena v članku, je policist mejnega prehoda Slovenska vas pravilno odtisnil žig mejne kontrole v za to določeno mesto v potnem listu. Po fotografiji sodeč pa je odtis črnila žiga, potem ko se je potni list zaprl, pustil sledove tudi na drugi strani potnega lista, na strani osebnih podatkov imetnika dokumenta, ki je plastificirana. Policist je tako žig odtisnil pravilno," je "incident" komentiral Robert Perc iz PU Krško. "Do danes še nismo prejeli obvestila, da bi kdaj v preteklosti črnilo pustilo sledove ali da bi kdo iz tega naredil problem," še dodaja.
|
neutral
|
8,779
|
Odločba za odstrel medveda, ki je lomastil v okolici Rožnika, je potekla. Na ZGS so dejali, da v primeru, da se ne bo več približeval ljudem in naseljem, kosmatinca ne bodo odstrelili. Tri leta starega medveda, ki se trenutno giblje na krimsko-mokriškem gozdnem območju, je intervencijska skupina Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) 16. aprila na Rožniku v Ljubljani odlovila, mu nadela satelitsko telemetrično ovratnico, nato pa ga je prepeljala v naravno okolje gozdnega območja Notranjske. Kosmatinec se je prejšnji četrtek vrnil v bližino Ljubljane in lomastil v okolici Grosuplja, Pijave Gorice in Škofljice. Zaradi ponovnega obiska naselij je Agencija RS za okolje izdala odločbo za njegov odstrel, ki je z današnjim dnem potekla. Medved, ki so ga po vrnitvi videvali v okolici Grosuplja, pri Sostrem in Lipoglavu, se je nato odpravil proti gozdnemu območju Krima in Mokreca. Intervencijska skupina zavoda za gozdove bo sicer še naprej spremljala njegovo gibanje. Prebivalce še vedno opozarjajo, da naj se medvedu, če ga opazijo, ne približujejo, ampak o tem obvestijo pristojne na številkah 112 ali 113. Pri tem naj navedejo točno lokacijo. Medved le iz naravnega okolja Strokovnjaki ZGS menijo, da je medvedovo vedenje zelo nenavadno: kot kaže, se giblje podnevi, ponoči pa počiva, stalno in neboječe se približuje ljudem. Iz tega je mogoče sklepati, da gre morda za medveda, ki ne izvira iz naravnega okolja. DNK-analiza, ki so jo opravili na Biotehniški fakulteti, je ovrgla ta sum.
|
positive
|
8,780
|
Potovalna agencija Alpetoru je za propadajočo vilo ob avtobusni postaji v Kranju plačala še zadnji obrok in naletela na dve oviri. "V tem hipu smo v slepi ulici. Poskusili bomo zemljišče počistiti in zaščititi, kaj več pa ne moremo narediti niti napovedati,” je priznala direktorica Alpetour potovalne agencije Ivanka Gaber Zupanič. 210 tisoč evrov je agencija Alpetour odštela za nepremičnino ob glavni avtobusni postaji. Kakšna prihodnost čaka zanemarjeno parcelo in propadajočo vilo ob glavni avtobusni postaji v Kranju, v agenciji ne vedo. Pred kratkim so za nepremičnino, ki so jo kupili z namenom širitve glavne avtobusne postaje, plačali še zadnji obrok, v svojih namerah pa naleteli na dve oviri. Prva je poseben varstveni režim, ki velja za vilo, druga pa je nova strategija občinskega trajnostnega razvoja, ki avtobusno postajo umeša k železniški. Vila je zaščitena Sicer razpadajoča vila je vključena v strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine. “Prepovedano je objekt poškodovati ali podreti, spreminjati tlorisno ali višinsko konstrukcijsko zasnovo, tudi zunanjosti ne smemo spreminjati,” je naštela Zupaničeva in dodala, da jo lahko samo restavrirajo. Na zavodu za varstvo kulturne dediščine tega nismo uspeli preveriti, smo pa neuradno izvedeli, da vpis v strokovne podlage ne pomeni avtomatično, da spremembe niso mogoče in da jih investitor lahko predlaga. Je obnova vile smiselna? Zupaničevi se obnova vile sicer ne zdi smiselna, saj je že precej propadla. Meni tudi, da otežuje ureditev območja, da je prostor zaradi nje popolnoma neizkoriščen in da na lokaciji ovira razvoj. V primeru selitve avtobusne postaje se ji zaradi privlačnosti lokacije zdi smiselna predvsem kakšna druga komercialna dejavnost. “Počakati moramo na razvoj dogodkov,” je končala.
|
neutral
|
8,781
|
Zaradi praznikov na slovenskih avtocestah že nastajajo prvi zastoji. Najbolj se spet zatika na primorski in dolenjski avtocesti. Del štajerske avtoceste pa je zaradi nesreče zaprt. Na primorski avtocesti v smeri proti Ljubljani je pred počivališčem Studenec petkilometrska kolona, pred Uncem štirikilometrska, pred koncem dolenjske avtoceste na Pljuski pa je kolona dolga kilometer in pol, so povedali na Prometnoinformacijskem centru (PIC) za državne ceste. Kolona se je naredila tudi na hitri cesti mimo Trebnjega, gneča pa je tudi na stari cesti med Logatcem in Postojno ter od Maribora proti Ptuju. Kot so tudi povedali, je na mejnih prehodih vse normalno, čakalna doba je do 15 minut. Stanje na cestah Prometnoinformacijski center za državne ceste prek kratke telefonske številke 1970 daje obvestila o trenutnem stanju na avtocesti. Dežurni operater voznikom in voznicam predlaga tudi obvoze za izogibanje zastojem. Policija v prazničnih dneh, zlasti ob začetku in koncu praznikov, pričakuje gostejši promet in prometne zastoje proti turističnim krajem, slovenski obali in Hrvaški. Voznikom svetujejo, naj bodo strpni in se zastojem ne poskušajo izogniti s kršenjem prometnih predpisov. Med prvomajskimi prazniki je promet običajno gostejši, več je prometnih nesreč, zato vozite previdno, odgovorno in zbrano, svetuje policija. Kot so zapisali v sporočilu za javnosti, do zastojev lahko pride tudi ob morebitnih prometnih nesrečah in na cestah, kjer potekajo obnovitvena dela. "Jutri bo precej prireditev, tudi tam bo potrebna večja pozornost voznikov, morda bo nekaj gneče," je dopoldne posvaril Mirko Žaren iz PIC. Opozarja tudi na nedeljo, ko lahko pričakujemo večjo obremenitev cest. "Če bo v soboto in nedeljo lepo vreme, bo večina odlašala z odhodom, kar pomeni gostejši promet v nedeljo popoldne." Policija voznike opozarja, naj hitrost in način vožnje prilagodijo omejitvam in prometnim razmeram, naj ob ugodnih vremenskih razmerah ne precenjujejo svojih sposobnosti in naj ne vozijo hitreje in manj previdno.
|
negative
|
8,782
|
Minister za zdravje Borut Miklavčič je ob robu izrednega zasedanja ministrov EU povedal, da se je Evropa hitro in dobro odzvala na novo gripo. "Evropa se je hitro in dobro odzvala na novo gripo, zato obstaja razlog za optimizem, da bomo lahko obvladovali morebitno nevarnost, ki se je začela v Mehiki," je danes ob robu izrednega zasedanja ministrov EU za zdravje poudaril slovenski minister Borut Miklavčič. Stanje v Sloveniji je normalno in dobro, je ocenil. "Slovenija je ena od držav v Evropi, ki je po odstotku pokrivanja zdravil bolje založena. Slovenija pokriva 25 odstotkov prebivalstva z zdravili v državnih zalogah," je pojasnil minister. Na vprašanje, kako resna je epidemija nove gripe, je minister odgovoril: "Na to vprašanje bi kdorkoli od udeležencev tega zasedanja težko odgovoril. Resnost bo večja, če bomo slabše ali površno izvajali preventivne ukrepe v državah." " Evropa še nikoli ni bila tako dobro pripravljena," je dodal. Ustanovljena koordinacijska komisija Vlada je na današnji seji ustanovila koordinacijsko komisijo, ki bo spremljala in vodila ukrepe, povezane z novo gripo. Komisijo bo vodil minister za zdravje Borut Miklavčič, v njej pa so tudi vsi državni sekretarji. Po besedah direktorja direktorata za zdravstveno varstvo Janeza Remškarja je to pomembno zato, da v primeru najhujšega sodelujejo vsi resorji. Pojasnil je, da je v Sloveniji na zalogi 350 tisoč odmerkov tamifluja v obliki kapsul in 150 kilogramov tega sredstva v obliki praška, ki ga je mogoče še pripraviti za obliko prejemanja. To zadošča za četrtino celotnega prebivalstva. Povedal je še, da je treba mobilizirati zdravstvene zavode – od primarne oskrbe do bolnišnic. Upoštevajte navodila! Po Remškarjevih besedah je pomembno zavedanje vsakega posameznika, da lahko s pravilnim ravnanjem prepreči širjenje okuženosti z virusom. Treba je torej upoštevati navodila, ki so javnosti že na voljo in ki se tičejo osebne higiene in drugih preventivnih ukrepov. Vsak morebiten okuženi naj ostane doma in poskrbi za ustrezno terapijo s tamiflujem – naj ne hodi v javnost in naj ima nasploh čim manj kontaktov z drugimi, svetuje Remškar. Tamiflu ne zdravi Kot je opozoril, pa tamiflu ni zdravilo, ki bi se lahko jemalo za vsak slučaj. Ima namreč tudi stranske učinke v obliki želodčnih težav, bruhanja in glavobola. Tudi sicer tamiflu ne zdravi, pač pa le olajša simptome oziroma nekoliko skrajša bolezen. Bolnišnice morajo sicer imeti natančne načrte za morebitno potrebo po izolaciji bolnikov. Podtlačnih sob v Sloveniji ni, ne glede na to pa je mogoča tako izolacija posameznega bolnika kot tudi izolacija več bolnikov v posebnih za to prirejenih prostorih. "Na nevarnost smo pripravljeni" Premier Borut Pahor pa je na novinarski konferenci povedal, da mu tisto, kar je slišal na Inštitutu za varovanje zdravja, vliva zaupanje, da je naš zdravstveni sistem pripravljen na to nevarnost. Kot je zatrdil, bo v primeru izbruha pandemije prva prioriteta zdravje ljudi. "Temu bomo podredili vsa naša ravnanja," je poudaril. Ob tem je dodal, da še nimajo izračunov, kolikšno škodo bi povzročila morebitna pandemija. Minister za finance Franc Križanič je povedal, da bodo v primeru pandemije nove gripe prerazporedili sredstva.
|
neutral
|
8,783
|
Dopolnila Rehnovega predloga, ki jih je včeraj sprejel slovenski politični vrh, tudi danes odmevajo tako doma kot na Hrvaškem. Predsednik hrvaškega dela ukinjene mešane komisije za reševanje spora o meji med Zagrebom in Ljubljano Davorin Rudolf meni, da Slovenija z dopolnili praktično zavrača predlog in bo tako''po vsem sodeč'' Hrvaški preprečila, da bi letos končala pogajanja o vstopu v Evropsko unijo. ''Z omenjeno potezo se Slovenija zoperstavlja ne le Hrvaški, temveč tudi EU, če pa hočete tudi mednarodni skupnosti,'' je dejal Rudolf, ki meni, da bilo ves spor mogoče rešiti z dobro politično voljo v petih minutah ob črni kavi. Škodovanje slovenskim interesom V Zavodu 25. junij so prepričani, da podpora dopolnitvam predlogu evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna za reševanje slovensko-hrvaškega mejnega vprašanja dolgoročno škoduje slovenskim interesom. Menijo, da Sloveniji ne zagotavlja ohranjanja statusa pomorske države, ampak le omejen dostop do mednarodnih voda. Predlog je blamaža Darko Krajnc, predsednik zunajparlamentarne Stranke mladih – Zelenih Evrope je ocenil, da je zadnji Rehnov predlog ''blamaža'' in dokaz, da so hrvaški politiki tudi brez članstva v EU ''totalno povozili'' slovenske. Kot še meni, je meja s Hrvaško za največje stranke le ''tema, ki jim nosi zlata jajca''. Slovenija ne sprejema mednarodnega prava Po mnenju hrvaškega predsednika Stipeta Mesića pa je Slovenija s sprejemom teh dopolnil pokazala, da mednarodnega prava ne sprejema, in bi morala jasno pojasniti, zakaj. To je zadnji kompromisni predlog, Evropska komisija je vložila veliko napora in prožnosti pri iskanju rešitev. A kar je pomembno, je dogovor med stranema, to je cilj te vaje. Krisztina Nagy, predstavnica Ollija Rehna EK ne komentira Evropska komisija formalnega odgovora Slovenije še ni dobila. Zato dogajanja za zdaj ne želi komentirati, so danes v Bruslju še enkrat poudarili v odzivu na navedbe slovenske strani, da Rehnovega predloga ne bo sprejela, če njena bistvena dopolnila ne bodo upoštevana. Prihodnji teden znova v Bruselj Dopolnila bo jutri obravnavala vlada, v petek pa še parlamentarni odbor za zunanjo politiko. Potem naj bi dopolnila poslala v Bruselj. Po poročanju hrvaških medijev naj bi bilo prihodnji teden v Bruslju znova srečanje predsedujočega tria EU z Rehnom ter zunanjima ministroma Slovenije in Hrvaške, Samuelom Žbogarjem in Gordanom Jandrokovićem.
|
neutral
|
8,784
|
Požarna vaja, ki je potekala v karavanškem predoru in s katero so preverjali pripravljenost pristojnih služb na požar, ki bi po prometni nesreči lahko zajel omenjeni predor, je uspela. Kot je po vaji dejal vodja izpostave Centra za obveščanje v Kranju Jernej Hudohmet bodo celostno analizo vaje, ki je pokazala pripravljenost in usklajenost delovanja vseh ključnih sil reševanja in zaščite, pristojni pripravili v zakonsko določenem roku 30 dni. Same vaje pa se je udeležila tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, ki je bila nad izvedbo in sodelovanjem vseh služb izjemno zadovoljna. Organizatorji so sicer okoli sedme ure zvečer zaprli predor in na okoli 2700 metrih v smeri Slovenije simulirali prometno nesrečo, vžig enega vozila in nalet z obeh strani. Poleg tega so tako z avstrijske kot slovenske strani postavili večjo kolono vozil. Kot je pred vajo za zurnal24.si dejal Hudohmet, gre za preizkus dveletnega dela in usklajevanja o novem konceptu ukrepanja v enocevnih cestnih predorih, v sklopu katerega so bili med drugim izvedeni določeni kadrovski ukrepi. Predor z zadovoljivo oceno Enocevni predor Karavanke, ki ga upravljata Dars in Asfinag, je na testu, ki ga je pred letom dni objavil ADAC, po treh letih obdržal zadovoljivo oceno. Več v naslednji povezavi. "Okrepili smo poklicno gasilsko enoto na Jesenicah, ker smo ugotovili, da je ekipa, ki je vedno na razpolago, številčno premajhna. Pomemben je prvi odziv, da močna ekipa lahko pride na kraj dogodka in da, če se le da, v začetni fazi pogasi požar ter prepreči njegovo nadaljnje širjenje." Uvedli so tudi številne tehnične ukrepe. Med drugim so tako jeseniško poklicno gasilsko enoto opremili z namenskim predorskim vozilom, gasilci pa so v zadnjih letih opravili tudi posebne izobraževalne tečaje. V postopku pa je tudi že nabava posebnih namenskih dihalnih aparatov,s katerimi si bodo lahko gasilci pomagali v gorečem predoru. V vaji, ki je potekala skupaj z Avstrijci, je sicer samo s slovenske strani sodelovalo okoli 400 vadbencev iz vrst policije, Darsa in zdravstva. "Gre za eno kompleksno situacijo sodelovanja teh različnih služb, ki morajo v nesreči znati koordinirati svoje lastne sile in po drugi strani svoje dejavnosti uspešno koordinirati tudi med seboj. Tukaj gre za res kompleksno situacijo," je dejal Hudohmet. Sicer pa sogovornik ob tem tudi vsem voznikom svetuje, naj se, preden zapeljejo v predore,pozanimajo o opremljenosti predorov. Predvsem o tem, kako so videti prostori, kjer so gasilni aparati in tudi telefonske govorilnice, od koder se lahko pokliče na pomoč, in kje so naprave za sprožitev alarmov. "Vsi smo le vozniki in od nas je najbolj odvisno , da do nesreče ne pride. Da se zavedamo, da vstopamo v neko cev, in temu tudi prilagodimo vožnjo ter smo pozorni na vse stvari, ki se v predoru dogajajo. Lahko gre samo za kako okvaro vozila, pa z nepravilnim ravnanjem že ogrožamo promet ter posledično sebe in druge," še pravi Hudohmet.
|
positive
|
8,785
|
Državni zbor je odločil, da poslancu SLS Radovanu Žerjavu ne podeli poslanske imunitete. Državni zbor je s 55 glasovi za in petimi proti sklenil, da poslancu SLS Radovanu Žerjavu ne podeli poslanske imunitete. S tem so poslanci dovolili vodenje kazenskega postopka zoper Žerjava zaradi šestih kaznivih dejanj obrekovanja. Sklep, da državni zbor Žerjavu ne podeli imunitete, je DZ predlagala mandatno-volilna komisija,ki je obravnavala zahtevo kazenskega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča. Zaradi ''šlamparije'' toži SCT Žerjav, ki se na imuniteto ni skliceval, je v zvezi s kazenskim postopkom zoper sebe že pojasnil, da gre za tožbo zasebnega podjetja SCT, ker naj bi po njihovem mnenju kot minister za promet ''v medijih z neresničnimi izjavami blatil SCT''. Pri tem kot primer navaja besede ''šlamparija'' SCT pri izvedbi del v šentviškem predoru.
|
negative
|
8,786
|
Državni zbor bo na zahtevo poslancev SDS, SLS in SNS predvidoma ustanovil komisijo, ki se bo ukvarjala z odgovornostjo funkcionarjev za različne podatke o številu izbrisanih. Komisija bo preiskovala politično odgovornost sedanje ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal in nekdanjega notranjega ministra Rada Bohinca. Ukvarjali se bodo z morebitno politično motiviranostjo štetja izbrisanih in domnevnim neustreznim izvrševanjem odločbe ustavnega sodišča. Koliko je izbrisanih? Po podatkih iz leta 2003 je bilo število izbrisanih 18.305. V času ministrovanja Katarine Kresal pa je ta številka narasla na 25.671. V SDS, SLS in SNS so v zahtevi za ustanovitev komisije zapisali, da bi bil njen namen ugotoviti, ''o čigavem naročilu in po kakšni metodologiji sta bili izvedeni štetji izbrisanih v letih 2003in 2009 in zakaj je prišlo do bistvenih razlik v številu oseb''.
|
neutral
|
8,787
|
Evropski komisar za širitev Olli Rehn bo potem, ko je na njegov predlog glede reševanja vprašanja meje med Hrvaško in Slovenijo odgovorila tudi Slovenija, preučil naša dopolnila. Slovenski politični vrh je usmeril vse svoje moči v uresničenje le enegacilja – kako dobiti kos hrvaškega ozemlja, ki naj ji po njenem mnenju tudi pripada, od uresničitvetega cilja pa je zdaj odvisna tudi Pahorjeva vlada. del članka v časniku Novi list Prav tako bodo po komisarjevih besedah potrebna še dodatna posvetovanja s Hrvaško. "Kar je pomembno, je dogovor obeh strani. Smo tako blizu dogovoru, da ne bi bilo smiselnoodnehati zdaj, ko smo že skoraj na cilju," je poudaril Rehn. Komisar je sicer povedal, daformalni odgovor slovenske strani pričakuje v prihodnjih dneh in da nove sestanke pričakuje vbližnji prihodnosti. Sanader: Slovenija, ne izsiljuj nas Hrvaški premier Ivo Sanader je predtem Slovenijo pozval, naj Hrvaške ne izsiljuje na njeni poti vEU. "Sporočam Sloveniji, sosednji in prijateljski državi, da bomo njene turiste prisrčno sprejeli,sicer naj nas prenehajo izsiljevati. Naj spomnim (slovenskega) premierja (Boruta) Pahorja, da jetudi njegova država postala članica EU ne glede na spor o meji," je med drugim dejal Sanader. Veliko različnih pogledov Predsednik zunanjepolitičnega odbora Ivo Vajgl pa je po nujni seji povedal, da je odbor ''izrazil vsebinsko podporo" slovenskim dopolnilom. Na vprašanje, ali so člani odboraizrazili tudi kakšne pripombe, je Vajgl dejal, da je bila razprava izčrpna in da je ''bilo veliko mnenj, veliko različnih pogledov'', da pa je ''prevladovalo konstruktivno razpoloženje in tudi podpora razmišljanju'' v predlogu vlade.Kot je znano, je vlada na četrtkovi seji potrdila slovenske predloge. Teh uradno še vedno nisopredstavili, bilo naj bi jih pet.
|
neutral
|
8,788
|
Najprestižnejši hotel na tem koncu Slovenije se zadnje čase srečuje z velikim upadom prometa, smo izvedeli iz zanesljivih virov. Nekatere zaposlene so poslali na več tednov dolg obvezni dopust, še pravijo naši viri. ˝Tako kot v Sloveniji in mestu Maribor, se tudi v družbi Terme Maribor ubadamo z zmanjšanim povpraševanjem po turističnih storitvah, ki se najbolj kaže na področju poslovnega in kongresnega turizma. Seveda nastalim razmeram prilagajamo tudi organizacijo dela in drastičnih ukrepov nam še ni treba sprejemati,˝ je za Žurnal pojasnila Darja Slivnjak, pomočnica direktorice Term Maribor. Nova hotela Dvignila promet. Pomanjkanja gostov pa ne občutijo pri Športnem centru (ŠC) Pohorje, ki je lastnik in upravljavec največjega dela zmogljivosti na Mariborskem Pohorju. “Letos pozimi smo dvignili število nočitev skoraj za 40 odstotkov, ampak na račun novih zmogljivosti, hotelov Arena in Videc. Pozimi je še sorazmerno enostavno, bistveno težje je poleti, kjer nam letos tudi dobro kaže,” pravi Bojan Gerič, direktor gostinstva in turizma pri ŠC Pohorje. Sobe prazne Renato Kovač, ki je direktor tega največjega hotela Term Maribor, javnosti je bolj poznan tudi kot nekdanji član uprave zdajšnjega Casina Maribor, ki je od srede marca v stečaju, naj bi v prejšnjih dneh imel od 137 sob zapolnjenih le pet. To pa naj se ne bi zgodilo prvič, saj naš vir še navaja, da so pred tedni nekaj dni sobe celo povsem samevale. Število turistov narašča Čeprav druga dama Term Maribor trdi, da se spopadajo z zmanjšanjem povpraševanja po turističnih storitvah, pa so podatki Zavoda za turizem Maribor drugačni. ˝Število gostov na turistični destinaciji Maribor - Pohorje je glede na enako obdobje lani (januar–marec) ostalo nespremenjeno, število nočitev pa je celo poraslo za dva odstotka, kar je veliko uspešneje od slovenskega povprečja,˝ razlaga Vesna Male iz Zavoda za turizem Maribor.
|
neutral
|
8,789
|
Slovenija načrtuje sodelovanje v pomorski operaciji EU za boj proti piratom ob obali Somalije z do tremi pomorskimi častniki, je povedala obrambna ministrica Ljubica Jelušič. "Začetek delovanja v operaciji Atalanta, kot se imenuje operacija EU proti piratom, naj bi bil vezan na julij letos, a je odvisen od postopkov doma," je pojasnila obrambna ministrica Ljubica Jelušič in dodala: "Kot pomorska država smo izpostavili občutek odgovornosti za varnost na svetovnih morjih in v zvezi s tem napovedali resnejši razmislek, ki ga zdaj pripravljamo v Sloveniji o tem, da se tudi pripadniki Slovenske vojske, zlasti pomorske komponente, vključijo v operacijo Atalanta." Oblika sodelovanja še nedoločena Načrti Slovenije gredo po njenih besedah v smeri vključitve pomorskih častnikov v poveljstvo v Džibutiju, pozneje pa bo Slovenija preučila, ali obstajajo še kakšne druge možnosti za sodelovanje v tej operaciji. Veliko nezasedenih mest je tudi v poveljstvu v angleškem Northwoodu. "Odločitev, da gremo v Džibuti, je bila povezana s tem, da želimo imeti neposredne izkušnje, želimo videti, kako zadeva poteka od blizu, ne pa samo iz oddaljenega poveljniškega mesta v Northwoodu na angleških tleh," je dejala. Slovenija po ministričinih besedah razmišlja o možnosti, da bi imela v Atalanti do tri častnike."Ali bodo le v poveljstvu v Džibutiju ali pomorski častniki na ladjah, pa težko rečemo v tem trenutku. Zagotovo bomo začeli s popolnjevanjem poveljstva v Džibutiju vsaj z enim častnikom." Slovenija potrebuje pomorske izkušnje Ministrica upa, da bo ta namera dobila podporo doma. Za Slovenijo kot pomorsko državo je namreč po njenih besedah pomembno, da pridobi ustrezne izkušnje. "Mi namreč doslej, razen na papirju, še nismo sodelovali v pomorski operaciji in te vrste izkušnje nujno potrebujemo, če hočemo vsaj sanjati o tem, da bi imeli kakšne obrise pomorskih sil, naj bodo sestavni del Slovenske vojske ali morebitne bodoče obalne straže, v vsakem primeru potrebujemo te izkušnje," je poudarila ministrica.
|
positive
|
8,790
|
Novela zakona o policiji s spremembo postopka imenovanja vodstva policije odpravlja politizacijo, meni notranja ministrica Katarina Kresal. Opozicija pa je prepričana o nasprotnem. Odbor državnega zbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je na seji obravnaval novelo zakona o policiji, ki po besedah notranje ministrice Katarine Kresal prinaša spremembe na področjih, ki so se po njeno pokazala za neustrezna in neučinkovita. "Gre za spremembe na področju kadrovske problematike, za dvig skrbi za varnost policistov, za boljšo ureditev izvajanja policijskih pooblastil ter spremembo postopka imenovanja in razrešitve generalnega direktorja policije," je Kresalova spremembe zakona strnila v štiri sklope. Po nujnem postopku Po besedah Kresalove je vlada predlagala sprejetje novele po nujnem postopku zaradi pomanjkanja policistov, saj naj bi bilo na policijskih postajah nezasedenih štiristo delovnih mest. Ključne spremembe po navedbah Kresalove: ►preusmeritev dela nadzornikov schengenske meje na operativna policijska dela v notranjost države in začasno reaktiviranje že upokojenih policistov. Spreminjajo se tudi policijska pooblastila: uveljavljeno bo novo pooblastilo pregleda osebe, ki bo policistom omogočila pregled osebe, stvari in vidnega dela vozila. ►vodstvo policije z generalnim direktorjem vred bo izbrano prek treh načinov: javnega ali internega natečaja ali javnega poziva. ► zvišujejo se strokovni kriteriji pri imenovanju za generalnega direktorja in odpravlja se politizacija. Temeljna varovalka, ki bo uveljavila strokovni izbor generalnega direktorja in preprečevala politizacijo, je strokovna komisija. Urad predsednika republike se je strinjal z vlogo predsednika pri imenovanju člana te komisije. Sporna vloga predsednika Predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ Špela Maček Guštin je dejala, da so v noveli opazili določene pomanjkljivosti in nejasnosti. Kot je med drugim omenila, vloga predsednika republike v delu novele, ki govori o tem, da predsednik predlaga enega od članov strokovne komisije, ki daje strokovno mnenje o predlaganem kandidatu za generalnega direktorja policije, z ustavnega vidika ni povsem jasna. Kot je poudarila, je vloga predsednika republike pri določanju šefa policije novost. Vrata policije odprta laikom? Opozicijski člani odbora so predlagane spremembe odločno zavrnili. Jožef Jerovšek (SDS) vidi v noveli težnjo po uvedbi policijske države. Njegov strankarski kolega Vinko Gorenak pa je poudaril, da ne nasprotuje spremembi postopka imenovanja generalnega direktorja, opozoril pa je, da novela "odpira vrata ljudem, ki ne izhajajo iz policije in ki nimajo policijske izobrazbe ter policijskega pooblastila", da postanejo generalni direktorji policije. Po njegovo mora biti generalni direktor policije policist. Kresalova je poudarila, da so se za možnost, da policijo vodi tudi nekdo, ki nima izpita iz policijskih pooblastil, odločili zato, ker policija ni vojska. "Samo v državah vzhodnega bloka je policija tako zaprta," je zatrdila. Člani odbora so sejo prekinili in jo bodo nadaljevali v torek ob 8. uri.
|
neutral
|
8,791
|
Člani parlamentarnega odbora za kmetijstvo so opravili drugo obravnavo zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin. Bistvena novost zakona so odškodnine. Te bo moral plačati povzročitelj za morebitno škodo zaradi prisotnosti gensko spremenjenih organizmov v rastlinah in pridelkih, ki se pridelujejo brez uporabe gensko spremenjenih organizmov. V primerih nenamerne prisotnosti, ko povzročitelj ni znan, pa se odškodnine izplačajo iz posebnega namenskega vira proračuna, v katerega sredstva vplačujejo vsi pridelovalci gensko spremenjenih rastlin. Poleg tega bodo morali pridelovalci gensko spremenjenih rastlin preprečevati tudi nenamerne prisotnosti gensko spremenjenih organizmov v drugih kmetijskih rastlinah v varovalnem, zadrževalnem in pribežališčnem pasu. Največ časa so se poslanci na seji zadržali pri točki o varovalnih pasovih. Anamarija Slabe iz Inštituta za trajnostni razvoj in Vlado Avguštin iz Čebelarske zveze Slovenije sta se vprašala, kako se bo preprečil prenos cvetnega prahu z oljne ogrščice, na katero čebele letijo tudi do šest kilometrov daleč. Po njegovih navedbah je mogoče gojiti gensko spremenjene rastline v Sloveniji, ne da bi prišlo do prenosa peloda, le na vrhu Triglava, vrhu Pohorja in v snežniških pragozdovih. Generalni direktor direktorata za varno hrano na kmetijskem ministrstvu Matjaž Kočar je odgovoril, da je to le ena izmed raziskav, ki se bodo opravile. V zvezi s čebelami pa je dejal, da gre za odprto vprašanje, a dvomi, da bo katera izmed kultur, ki je izrazito žužkocvetka, lahko pridobila status GSO-kulture v EU in posledično Sloveniji. Kot je na seji dejal kmetijski minister Milan Pogačnik, vlada z zakonom ne dovoljuje gojenja gensko spremenjenih rastlin, ampak tako pridelavo ureja. Gre predvsem za urejanje soobstoja tako, da bo skladno z evropsko zakonodajo vsakemu pridelovalcu dana možnost izbire med ekološko, konvencionalno in integrirano pridelavo ali pridelavo gensko spremenjenih rastlin.
|
positive
|
8,792
|
Na odboru za notranjo politiko poslanci obravnavajo novelo zakona o policiji. Opozicija je izrazila zaskrbljenost nad zakonom, saj naj bi ta širil policijska pooblastila. Predsednik odbora za notranjo politiko Vinko Gorenak (SDS) je na seji odbora opozoril, da novela s tako imenovanim osebnim pregledom širi policijska pooblastila. Državni sekretar na notranjem ministrstvu Goran Klemenčič pa meni, da ne gre za širitev pooblastil, ampak za večjo določljivost sedanjih pooblastil. Osebni pregled, je zatrdil, zapolnjuje manjkajočo vmesno fazo med varnostnim pregledom in osebno preiskavo, za katero je potrebna odločba sodišča. Pooblastilo osebnega pregleda, ki ga določa 13. člen novele, bo po besedah državnega sekretarja končalo zlorabo pravice varnostnega pregleda s strani policistov. Tudi o imenovanju direktorja Člani odbora niso podprli amandmaja SDS, da se črta drugi člen novele, ki govori o imenovanju generalnega direktorja policije. Po Gorenakovem mnenju je osebni pregled novo pooblastilo. Ob tem je opozoril, da to pooblastilo v noveli ni dorečeno. Opozoril je, da bodo "prej ali slej naleteli na nekoga, ki bo zahteval ustavno presojo tega člena". Miran Potrč (SD) pa je dejal, da so pooblastila potrebna, a je prav, da so precizna. Tudi po mnenju Vita Rožeja (Zares) ni potrebe po širitvi pooblastil, zato je napovedal podporo amandmaju SDS, ki črta 13. člen. Jožef Jerovšek (SDS) pa je bil mnenja, da so pri tem členu "trčili na dvoličnost", saj se v zadevi Penko-Zidar "avtomobila ni smelo niti pogledati". Takrat, je poudaril poslanec SDS, so mnogi govorili o kršenju človekovih pravic, zdaj pa novela določa, da ima policist diskrecijsko pravico, da pregleda avto. "Ne bom komentiral zadeve Zidar-Penko! Krucifiks!" je Jerovšku odvrnil Klemenčič. Kot je zatrdil, zadeva Zidar-Penko "nima zveze s tem". Pooblastilo osebnega pregleda je podprl tudi Silven Majhenič (SNS). Na koncu so člani odbora zavrnili amandma SDS, ki je predlagal črtanje 13. člena. Odbor DZ za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je zaradi zasedanja DZ prekinil sejo, na kateri obravnavajo novelo. Ni pa še znano, kdaj bodo sejo nadaljevali.
|
neutral
|
8,793
|
Zaradi nejasnega položaja so se delavke Intime Designa zbrale v podjetju. Stečaj je pred vrati. Razočarane in obupane so se delavke podjetja Intima Design včeraj zbrale v tovarni. Po dveh mesecih čakanja, kdaj jih bo delodajalec Samo Valant poklical na delo, kot je menda obljubil, jim je prekipelo. ''Direktor nam je rekel, da bo do 15. maja vse jasno, pa v vsem tem času ni bilo nobenega klica in nobene informacije o tem, kaj bo z nami,'' pravijo delavke. Ker niso dobile aprilske plače, so se odpravile v tovarno protestirat. Valant jih, čeprav je bil tam, ni sprejel. Najugodnejša rešitev Stečaj. Ker se nas drži status pravnega naslednika Lisce, imamo še večje težave, saj moramo redno izplačevati jubilejne nagrade za 10, 20 in 30 let, čeprav je naše podjetje staro šele štiri leta, pravi Valant. ''Če bi delavke poslali na zavod, bi imele 120-dnevni odpovedni rok, izplačati pa bi jim morali polne odpravnine, a denarja nimamo. Če gre firma v stečaj, bodo delavke po 15 dneh na zavodu in bo lažje za vse,'' je prepričan Valant, javnosti bolj znan kot avtomobilski dirkač. ''V tej sezoni sem se iz solidarnosti do delavk odpovedal vsem dirkam, čeprav gre denar zanje iz povsem drugega računa.'' Ogorčene in razočarane ''Trideset let sem delala in nikoli si nisem mislila, da bom morala moža prositi za denar,'' je vidno prizadeta dejala delavka. Na mesec je prejemala 420 evrov plače, o podobnih zneskih so govorile tudi druge. ''Za delo smo bile dobre, zdaj pa nismo toliko vredne, da bi nam direktor povedal, kaj bo z nami,'' so menile delavke in razmišljale, kako se bodo, predvsem samohranilke, pretolkle skozi mesec. Sindikalist kot posrednik Razburjene delavke je poskušal pomiriti sekretar območne sindikalne organizacije Igor Iljaš, ki se je pred tem sestal z direktorjem družbe. ''Zagotovil mi je, da bo do 25. maja vse jasno in takrat vam bo to tudi sporočil,'' je povedal Iljaš in delavkam svetoval, naj se razidejo, saj nima smisla ves dan stati v avli podjetja. Valant odgovarja na očitke ''Z delavkami smo bili dogovorjeni, da se bomo do 22. maja odločili, kaj bomo storili. Včeraj zvečer pa me je poklicala ena od njih, da hočejo zjutraj pojasnila. To ni način,'' pravi Valant. ''Predlagal sem, naj pridejo k meni v pisarno sindikalni zastopniki in sedem delavk, pa niso hoteli.'' Stečaj (skoraj) neizogiben Valant je povedal, da je podjetje, ki dela za znane blagovne znamke in zaposluje 130 ljudi, ostalo povsem brez dela. "Aprilskih plač ne bomo izplačali, ker jih nimamo od kod," pojasnjuje direktor, ki je pred štirimi leti, ko je Lisca v Krmelju zapirala svoj obrat, tega odkupil in ohranil delovna mesta. "Dela ni, denarja ni, čakali smo na ukrepe države in zdaj se nam zdi najbližja rešitev stečaj," je odkrit. Po današnjem dogodku v podjetju se mu zdi odločitev lažja. "Vozim se 700 kilometrov daleč, da bi delavkam zagotovil delo. Po tem, kar se je zgodilo danes, nimam več ne volje ne energije," dodaja direktor.
|
negative
|
8,794
|
Na preiskovalnem oddelku na Okrožnem sodišču v Mariboru so zaslišali Roberta Pogorevca zaradi domnevne vpletenosti v smrt 12-letnega Bora Nekrepa. Zdravnice Zlatke Kanič niso zaslišali. Njeno zaslišanje je preloženo, saj se je zagovornica opravičila. Zahtevo za preiskavo zoper Zlatko Kanič in Roberta Pogorevca je zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti 14. aprila vložilo Okrožno državno tožilstvo v Mariboru. Kaničevo so kazensko ovadili tudi starši Bora Nekrepa, ki je marca lani umrl zaradi previsoke ravni amonijaka v krvi po hospitalizaciji v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Borovi starši so prepričani, da je zdravnica storila umor iz malomarnosti, pravni zastopnik družine Nekrep Andrej Pitako pa je poleg tega vložil tudi kazenski ovadbi zaradi suma storitve kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja proti dvema zdravnikoma na isti kliniki. Ravnanje zdravnikov Zlatke Kanič in Roberta Pogorevca je že obravnavalo prvostopenjsko razsodišče zdravniške zbornice, ki je Kaničevi odredilo dvomesečni odvzem licence, Pogorevcu pa je izreklo ukrep javnega opomina.
|
negative
|
8,795
|
V nekaterih ljubljanskih vrtcih starši ob podpisu pogodbe ne izvedo, v katero enoto je otrok sprejet. Letos so v nekaterih ljubljanskih vrtcih starši prejeli pogodbe za sprejem otroka, v katerih je naveden le vrtec, ne pa tudi enota vrtca. Ti vrtci sledijo pogodbi, ki jo je kot nezavezujočo predlagala mestna uprava. Do letos pa so imeli v vseh vrtcih, ki smo jih poklicali, starši v pogodbi vpisano tudi enoto. Primer Mladi rod Premeščanje. Zaradi prostorske stiske je želela lani Mestna občina Ljubljana premestiti nekatere otroke iz enote Vetrnica vrtca Mladi rod v novoodprte oddelke na osnovni šoli Savsko naselje. Starši so temu nasprotovali, saj so otroke vpisali v vrtec prav zaradi lokacije. Sklicevali so se na na pogodbo, v kateri je bilo navedeno, da so otroci sprejeti v enoto Vetrnica na Črtomirovi ulici. Otrok naposled niso premestili. Načelnica oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje (OPVI) na Mestni občini Ljubljana (MOL) Marija Fabčič je pojasnila, da je do sprememb prišlo, ker lahko vrtec po novem oblikuje le eno čakalno listo, in sicer zaradi mestnega odloka, ki je bil sprejet na podlagi spremenjenega zakona o vrtcih. “To posledično pomeni, da vrtec sprejema otroke po vrstnem redu s čakalne liste, pri tem pa v okviru dodeljenih točk po merilih lahko, ob enakih pogojih, zgolj upošteva željo staršev po določeni lokaciji (enoti),” dodaja. Kot pravi, šele po podpisu pogodbe vrtci začnejo postopek oblikovanja oddelkov glede na normative in sestavo oddelkov. Dve pogodbi, dve možnosti Kot je potrdila načelnica, se lahko zaradi nedorečenosti enote zgodi, da starši podpišejo pogodbo v več različnih vrtcih, če so bili otroci vanje sprejeti, in se šele, ko morajo otroka dejansko peljati v vrtec, odločijo, v kateri vrtec in s tem enoto ga bodo peljali glede na njim ustreznejšo lokacijo. Vrtci in MOL sicer prosijo starše, naj ob morebitnem sprejemu v več vrtcev podpišejo le eno pogodbo in podajo izjavo, da bodo sporočili v druge vrtce, da odstopajo od pogodbe. S tem namreč sproščajo mesta drugim otrokom na čakalni listi. Podpisa več pogodb trenutna zakonodaja ne omejuje, saj imajo starši pravico izbire. Na ministrstvu za šolstvo in šport so pojasnili, da zakon ne zapoveduje oblike pogodbe med vrtcem in starši, pod pojmom vrtec pa razume vrtec v pravnem pomenu in ne v pomenu konkretne lokacije. O sprejemu odloča število točk, šele nato otroke razporedimo v enote. Ni nujno, da so otroci sprejeti v enoto, ki jo želijo starši. Tatjana Prešern, Vrtec H. C. Andersena V praksi različno Pogodbe brez navedbe enote bodo na primer starši podpisovali v Vrtcu Najdihojca, ki deluje na šestih lokacijah. Ravnateljica Jelka Fijavž je pojasnila, da so se zaradi težav pri vpisu in pomanjkanja prostora odločili, da se v pogodbo enota ne vpiše in se s tem vrtcu omogoči prosto in lažje sestavljanje skupin. “Če je enota vpisana v pogodbi, starš lahko zahteva obiskovanje vrtca v tej enoti,” je povedala. V kateri enoti bo otrok, bodo starše predvidoma obvestili junija. V pogodbah Vrtca Hansa Christiana Andersena in Vrtca Ciciban Ljubljana bo enota navedena. V Vrtcu Viški gaj pa so starši o enoti obveščeni z obvestilom o sprejemu, saj že ob pošiljanju teh obvestil vedo, v katero enoto bo otrok sprejet, v pogodbi pa enota vseeno ni napisana, je pojasnila ravnateljica Ivanka Jaušovec.
|
neutral
|
8,796
|
Ali bo šlo na čakanje okoli 400 delavcev jeseniškega Acronija, ki se spopada z upadom naročil in je trenutno v remontu? V jeseniškem Acroniju naj bi šlo po neuradnih podatkih prek sklada dela na čakanje 460 delavcev. O tem, koliko delavcev nameravajo prek sklada dela, ko bo ta potrjen, poslati na čakanje, smo v četrtek vprašali Slavka Kanalca, glavnega direktorja Acronija, vendar na naša vprašanja ni želel odgovoriti, dejal je le, da izjav o tem ne daje. Nam je pa Klemen Drobič, predsednik sindikata Neodvisnost, potrdil, da se govori o presežnih delavcih, vendar še čakajo, da bo državni sklad dela sprejet. Izjav o tem ne dajem. Slavko Kanalc, glavni direktor Acronija Delavci, ki bodo na čakanju, naj bi prejemali 85-odstotne plače, za tiste, ki bodo delali,pa naj bi veljal 40-urni delovnik namesto zdajšnjega 32-urnega. Delavci naj bi bili razdeljeni v skupine in se menjali na tri mesece. "Taki intervali se mi zdijo predolgi, menim, da bi čas treh mesecev moral biti krajši, res pa je, da gre šele za prve pogovore in predloge. Danes (četrtek, op. a.) smo se predstavniki sindikatov o tem pogovarjali z direktorjem Kanalcem," je povedal Drobič. Remont kmalu končan Na čakanje naj bi neuradno šlo trideset odstotkov od 1.570 zaposlenih. Delavci so zaradi pomanjkanja informacij negotovi, kritični pa so tudi do vodstva Slovenske industrije jekla,ki jim ne pojasni, kako bo s podjetjem v prihodnje. In izvedeli smo, da naj bi jim v četrtek ukinili tako imenovano rekreacijo – podjetje Acroni jim je do zdaj financiralo vstopnino za nekatere športne dejavnosti. Gospodarska kriza se pozna tudi pri naročilih, ki naj bi jih bilo trenutno v primerjavi z istim obdobjem lani za polovico manj. Na mesec bi morali imeti za 27 tisoč ton naročil, zdaj pa jih imajo za okoli 17 tisoč ton. V jeklarni trenutno poteka remont, ki se je začel sredi aprila, končan pa naj bi bil predvidoma 25. maja, ko naj bi poskusno zagnali proizvodnjo.
|
negative
|
8,797
|
Vlada si želi, da bi poslanci v novelo zakona o jamstveni shemi vendarle vrnili varovalko, ki bankam pod določenimi pogoji dovoljuje reprogramiranje tako imenovanih tajkunskih kreditov. Minister Križanič: Zneski kreditov so šokantni. Vlada želi, da se lahko banke, ki sodelujejo v jamstveni shemi, kljub prepovedi kreditiranja in podaljševanja kreditov za menedžerske odkupe izjemoma in ob soglasju nadzornega sveta odločijo za izdajo oziroma podaljšanje kredita, če bi se s tem preprečila znatna škoda banki. Vendar je to vladno dopolnilo pristojni odbor DZ na predlog SDS izločil iz predloga vladnega besedila. DZ bo predlog novele zakona obravnaval na plenarni seji v torek. Ob tem bodo imeli poslanci in poslanke na mizi tudi dopolnilo poslanskih skupin koalicijskih strank, s katerim se vnovič uvaja omenjeno izjemo. Ob tem mora soglasje nadzornega sveta temeljiti na oceni o ekonomski upravičenosti obnovitve konkretnega posojila. Vlada ima pri tem po besedah Boruta Pahorja jasno usmeritev, naj kreditiranje podjetij ne bo namenjeno "za interese tistih, ki so se lastniško konsolidirali", ampak podjetjem, njihovemu poslovanju, ustvarjanju dobička in s tem ohranjanju delovnih mest ter njihovi konkurenčnosti. Zato so se odločili za diskrecijsko pravico, je pojasnil premier. Minister za finance Franc Križanič je glede posojila Infond Holdingu, s katerim je družba pod nadzorom Boška Šrota lastniško konsolidirala Pivovarno Laško, dejal, da je njegova umestitev med take z možnostjo podaljšanja odvisna od interpretacije pojma povezane osebe.
|
neutral
|
8,798
|
Vedno več je prometnih nesreč, v katerih so udeleženi kolesarji. Tem nesrečam je v zadnjih letih velikokrat glavni vzrok tudi alkohol. Mišljenje, da so globe za vinjene kolesarje manjše, je napačno. V sredo okoli 10.45 se je na Dunajski cesti v Ljubljani zgodila prometna nesreča, v kateri je en človek dobil hude telesne poškodbe. Na kolesarski stezi je prišlo do trčenja dveh kolesarjev. 44-letni kolesar je kolesaril po napačni strani kolesarske steze v smeri Črnuč. V tistem trenutku je pravilno iz nasprotne smeri pripeljal 54-letni kolesar, ki je zaradi preprečitve trčenja pade po vozišču in se hudo telesno poškodoval. Globe Ne vozi po kolesarski stezi ali ob desnem robu – 80 evrov. Ne vozijo eden za drugim – 80 evrov. Izpusti krmilo, dvigne noge s pedala, vleče ali potiska druga vozila, se pusti vleči ali potiskati, prevaža predmete, ki ga ovirajo, vozi druge osebe v nasprotju z zakonom – 80 evrov. Nima luči – 80 evrov. Parkira tako, da ovira druge – 40 evrov. Telefonira med vožnjo – 40 evrov. Vožnja v enosmerno ulico – 40 evrov. Vinjen (različno od stopnje) – 180 do 950 evrov. Rumena luč na semaforju – 120 evrov. Rdeča luč – 250 evrov. Zelo pomembno je, da se kolesarji držijo cestnoprometnih predpisov. Voziti morajo po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni, smejo voziti ob desnem robu vozišča v smeri vožnje. Bodite vidni Zelo pomembno je, da kolesarje ponoči in ob zmanjšani vidljivosti drugi udeleženci v prometu opazijo. Kolesa morajo imeti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti na sprednji strani kolesa prižgano belo luč za osvetljevanje ceste, na zadnji strani pa rdečo pozicijsko luč. Na zadnji strani kolesa morajo imeti nameščen tudi rdeči odsevnik, na obeh straneh pedal rumene ali oranžne odsevnike in na bočni strani kolesa rumene ali oranžne bočne odsevnike. Varni le s čelado na glavi Pri kolesarjih, ki so umrli za posledicami prometnih nesreč v Sloveniji, je namreč kar v 60odstotkih vzrok smrti poškodba glave. Kolesar si lahko v prometni nesreči usodno poškoduje glavo že pri hitrosti med 20 in 30 km/h. Čelada takšne poškodbe v veliki meri preprečuje, saj ublaži in porazdeli sile udarca ob trčenju ali padcu po površini čelade in notranjosti ter tako zmanjšuje udarec neposredno na glavo. Kolesarska čelada je obvezna za ljudi, mlajše od 14 let, in tudi za otroka, ki se pelje kot potnik na kolesu. Vinjeni kolesarji kaznovani kot vozniki avtomobilov V zadnjih letih se v prometnih nesrečah, kjer so udeleženi kolesarji, močno povečuje prisotnost alkohola. Pri starejših udeležencih se pojavlja tudi kombinacija uživanja raznih tablet in alkohola. Alkohol je pri kolesarjih še toliko nevarnejši, ker ima prevozno sredstvo samo dve kolesi. Eden od vzrokov, da so kolesarji vinjeni, je tudi napačno mišljenje, da so globe za vinjenost na kolesu manjše kot pri upravljanju osebnega avtomobila. Vendar je treba povedati, da se višine globe ne razlikujejo.
|
neutral
|
8,799
|
Hrvaška naj umakne prejudice v pristopnih dokumentih in Slovenija bo umaknila blokado, je premier Pahor na kratko zavrnil poziv hrvaškega kolega Sanaderja, naj uradna Ljubljana omogoči nadaljevanje pristopnih pogajanj. Hrvaški premier Ivo Sanader je na današnji redni seji vlade znova pozval Ljubljano, naj umakne blokado hrvaških pristopnih pogajanj z EU. Kot je dejal, bo le tako mogoče nadaljevati pogovore, če Slovenija ne bo sprejela zadnjega predloga Bruslja za urejanje spora o meji. Vendar slovenski premier Borut Pahor vztraja pri blokadi pogajanj, ki jo je Slovenija uvedla konec lanskega leta. Vztrajanje pri vzemi ali pusti Sanader je na seji hrvaške vlade spomnil, da je Hrvaška sprejela predlog Bruslja za urejanje spora o meji, ki naj bi ga slednja po njegovih besedah predložila po načelu vzemi ali pusti. "Ne vemo, kakšen je odgovor Slovenije. Slišali smo, da imajo določene amandmaje na uradni predlog Evropske komisije in Evropske unije. Če ne bodo sprejeli predloga in če se bodo želeli še naprej pogovarjati, predlagamo, da takoj umaknejo blokado pogajanj, pa bomo lahko nadaljevali pogovore," je pojasnil Sanader. Ob tem je pristavil, da gre za predlog Unije in ne evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna. Hrvaški premier je še enkrat poudaril, da se Hrvaška ne bo pustila izsiljevati: "Načelo izsiljevanja ni načelo EU, niti del načela dobrih odnosov, posebej s sosednjimi državami." Vlado je še obvestil, da ga je predsednik češkega senata Premysl Sobotka pred sejo vlade obvestil, da bo medvladna konferenca EU o Hrvaški 26. junija, ko naj bi Hrvaška odprla in zaprla nekatera pogajalska poglavja.
|
neutral
|
8,800
|
Minister Žbogar se je s tajnikom Svetega sedeža za odnose z državami Mambertijem pogovarjal tudi o aktualnem stanju pri reševanju odprtih vprašanj s Hrvaško. Zunanji minister Samuel Žbogar in tajnik Svetega sedeža za odnose z državami Dominique Mamberti sta izpostavila dobre odnose ter se strinjala, da se bodo dobri in prijateljski odnosi med Slovenijo in Svetim Sedežem nadaljevali tudi v prihodnje. Govorila sta tudi o aktualnih evropskih in mednarodnih temah, med drugim o razmerah na Zahodnem Balkanu. Kot je dejal minister Žbogar, so za ljudi v tej regiji še posebej pomembni konkretni koraki in ob tem izpostavil pomen vizumske liberalizacije. Kot navaja MZZ, sta si izmenjala tudi stališča v zvezi s situacijo na Bližnjem vzhodu, posebej v luči nedavnega obiska papeža Benedikta XVI. v regiji. Slovenski zunanji minister pa je tajniku Svetega sedeža za odnose z državami predstavil tudi prioritete slovenskega predsedovanja Odboru ministrov Sveta Evrope. Slovenija je nalogo prevzela 12. maja, 18. novembra pa jo bo predala Švici. Žbogar se je v Vatikanu srečal tudi s prefektom kongregacije za redovnike, slovenskim kardinalom Francem Rodetom, so še sporočili z MZZ.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.