nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
8,801
|
Čebele so pomemben pokazatelj razmer v naravi, pokazatelj čistosti okolja in skrbne rabe narave, je na 7. prazniku slovenskih čebelarjev v Majšperku dejal predsednik republike Danilo Türk. Kot so sporočili iz urada predsednika republike, je predsednik Danilo Türk spomnil na umiranje čebel, ki smo mu bili priča v lanskem letu, v bistveno manjšem obsegu pa tudi letos. Opozoril je, da je krivec pomorov človek in to nas mora še posebej skrbeti, kajti čebele umirajo zaradi nepravilne rabe insekticidov in drugih kemičnih sredstev. "Tako kot danes, bo tudi v prihodnje obstoj čebel povezan z obstojem zdravega človeštva,"je dejal predsednik. Zavzel se je za nujno potrebne sistemske ukrepe in spodbude organiziranemu delovanju čebelarjev, društev in drugih oblik te dejavnosti ter dodal, da tržne priložnosti na tem področju še niso povsem izčrpane. Zanimanje za našo čebelo, Kranjsko sivko, je veliko, je pojasnil predsednik, naše zdravilne učinkovine in drugi čebelji produkti pa so prepoznavni v svetu in so s slovensko oznako tudi cenjena blagovna znamka.
|
positive
|
8,802
|
Krajani Trbovelj so uzrli medveda, ki je prečkal cesto blizu mesta. Na srečo pa jo je ucvrl v gozd in ni povzročil težav. Pred dvema dnevoma so krajani Trbovelj uzrli medveda, ki je pri Podmeji prečkal cesto. Tamkajšnji lovec Julij Plantan je za zurnal24.si povedal, da se je medved pojavil iz Dobovške strani čez Savo, pobegnil pa je v gozd proti Savinjski dolini. Prešel je iz sosednjega lovišča v njihovega, lovci pa so ga sledili v gozd. Če bi medved zataval v mesto, je po navedbah Plantana posebna enota za reševanje tam že v pripravljenosti. Medved med prebivalci ni povzročil nobene panike, nekateri so se ga sicer ustrašili, drugi pa uspeli fotografirati, so za zurnal24.si povedali v lovskem domu Trbovlje. V Trbovljah ne pomnijo, kdaj bi nazadnje uzrli medveda. Lovec Plantan pravi, da se na njihovem koncu zelo redko pojavi, na oči krajanov pa se prikolovrati enkrat na trideset let. Pobegnil je v gozd ... © Josip Korimšek
|
positive
|
8,803
|
Diplomatsko sporočilo iz Češke navaja, da namerava komisar Rehn pri reševanju meje popustiti Sloveniji. Hrvaška dodatnih pogovorov ne sprejema. Iz hrvaškega veleposlaništva na Češkem je v Zagreb prispelo diplomatsko sporočilo, ki po navedbah Novega lista nedvomno potrjuje, da bo evropski komisar za širitev Olli Rehn Hrvaško prevaral, kljub temu, da so jo zaradi pristanka na končni kompromis, javno pohvalili. "Rehn se ne namerava umakniti" Iz sporočila je jasno razvidno, da se je komisar Rehn odločil, da bo popustil Sloveniji in pričel z novimi pogovori, piše Novi list. To naj bi pomenilo, da se bo celotna situacija vrnila na začetek pogovorov. Pavel Svitil, vodja gospodarskega oddelka za širitev češkega zunanjega ministrstva, je 18. maja hrvaške diplomate obvestil, da se Rehn ne namerava umakniti iz pogovorov okoli mejnega spora. Pat položaj Glede na to, da EU nima nikakršnega mehanizma, da bi preprečila takšno vedenje Slovenije in deblokirala hrvaška pristopna pogajanja, se zdi, da se je Olli Rehn znova znašel v pat položaju, iz katerega ni videti izhoda. Z drugimi besedami lahko Slovenija še naprej brez kakršnih koli ovir in sankcij blokira Hrvaško, piše Jutarnji list. Hrvaška mora vztrajati pri svojem Hrvaška stran ne namerava popustiti pri odločitvi sabora, ki je potrdil kompromisni predlog Rehna, po katerem se spor med državama rešuje z arbitražnim sodiščem. Akademik Davorin Rudolf, predsednik komisije za mejo, poudarja, da mora Hrvaška vztrajati pri končnem predlogu "vzemi ali pusti", ki ga je predlagala evropska komisija. "Slovenija nima podpore pri članicah" Čeprav zahteva Slovenije bistveno odstopa od zadnjega Rehnovega predloga, Rehn meni, da morajo slovenski amandmaji predstavljati osnovo za nadaljnje pogovore, je Hrvatom sporočil Svitil. V diplomatskem sporočilu je zapisano tudi, da nobena izmed članic EU ne podpira slovenske zahteve in da EU nima mehanizma, ki bi prisilil Slovenijo, da od te odstopi. Čehi Hrvatom dobronamerno svetujejo, naj nadaljujejo z dialogom, ki je edini način za reševanje bilateralnega problema. Potrebni so dodatni pogovori Z reševanjem svojega propadlega predloga in lastnega političnega ugleda v Bruslju bo Rehn tako pozval Hrvaško k nadaljevanju pogovorov, ki pa so bili po dogovoru med hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Jandrokovićem in Rehnom zaključeni. Trud hrvaškega sabora, ki je potrdil Rehnov predlog, je tako zaman, piše Novi list. Rehn pričakuje, da bodo na nadaljnje pogovore Hrvati brezpogojno pristali, saj brez pogovorov Slovenija ne bo odstopila od blokade pristopnih pogajanj s Hrvaško.
|
negative
|
8,804
|
Marjan Kramar, kot kaže, še ni dobil celotne nagrade. Po pogodbi bi mu NLB morala izplačati 36 plač odpravnine. V skladu s pogodbo o zaposlitvi, ki smo jo dobili v uredništvo, bo nekdanji predsednik uprave banke Marjan Kramar še nekoliko obogatil milijonsko nagrado, ki je že na njegovem računu. Nagrada za prejšnje leto se mu namreč lahko izplača šele 15 dni po skupščini NLB, ki pa je letos še ni bilo. Sanjska pogodba Če NLB predsednika uprave šest mesecev pred pretekom mandata ne seznani z vnovičnim imenovanjem ali neimenovanjem, mu mora izplačati odškodnino v višini 24 mesečnih plač. Kramarju je po pogodbi pripadel tudi dodatek za izpolnitev mandata v višini 12 mesečnih plač. Skupaj naj bi tako poleg nagrade prejel vsaj 450 tisoč evrov odpravnine. Če pa bi ga predčasno odpoklicali, bi dobil 18 plač. Kako do milijona? Pogodba, ki jo je s Kramarjem konec januarja 2004 podpisal Anton Žunič, predsednik nadzornega sveta NLB, dodatek na uspešnost izračunava na podlagi čistega dobička na delnico. Sporno je predvsem to, da je bil za osnovo za izračun uspešnosti vzet dobiček na delnico iz leta 2001, ki je bil za 7,4 odstotka nižji kot leta 2002. Poleg tega pa je Kramar za izplačilo nagrade moral doseči le 80 odstotkov dobička iz leta 2001. "Skrajno nenavadno je, da za izračun niso vzeli zadnjih revidiranih rezultatov," pravi poznavalec tovrstnih pogodb, ki ni želel biti imenovan. Po naših ocenah bi Kramar moral v skladu s pogodbo dobiti celo okoli 1,5 milijona evrov nagrade in drugih dodatkov – in to brez upoštevanja njegovega zadnjega leta vodenja NLB. Ob tem pa poznavalci poudarjajo, da se dobiček na delnico ni zvišal zaradi dobrega vodenja banke, ampak predvsem zaradi spremenjenih računovodskih standardov. Druge ugodnosti Pogodba, ki je zaupen dokument, je Kramarju dala tudi druge ugodnosti. NLB je prvemu možu družbe z osnovno plačo 12.950 evrov plačevala 350 evrov dodatnega pokojninskega zavarovanja in rentnega varčevanja, skupaj 16.800 evrov. Na stroške banke je Kramar lahko odšel vsako leto na 14-dnevni "medicinsko programiran dejaven dopust". NLB je plačevala tudi dodatno zdravstveno zavarovanje za največje mogoče kritje stroškov medicinskih storitev prvega moža družbe, "vključno z nadstandardnimi storitvami in storitvami v tujini", piše v pogodbi. "Takšna neomejena določila so redka," pravi zavarovalniški poznavalec in dodaja, da so tudi izplačila za dodatno pokojninsko zavarovanje razmeroma visoka. Običajno se gibljejo med sto in 150 evri.
|
neutral
|
8,805
|
V Tržaški zaliv je priplula jahta Pelorus ruskega milijarderja Romana Abramoviča, vredna je približno 245 milijonov evrov. Pelorus velja za štirinajsto največjo razkošno jahto na svetu, 115-metrsko lepotico pa so leta 2003 splavili v bremenski ladjedelnici Lürssen. Nagradna križarjenja Leta 2005 je Abramovič Franka Lamparda in Johna Terryja nagradil s 14-dnevnim križarjenjem, ker sta bila najboljša igralca kluba. Terry je junija 2007 na krovu Pelarusa preživel še dva medena tedna po poroki z zaročenko Toni Poole. Njen lastnik je že skoraj ves čas Abramovič, ki je dal na ladjo vgraditi še drugo pristajalno ploščad za helikopter. Poganjata jo dva motorja s 5.500 konjskimi močmi, njena največja hitrost pa je 19 vozlov. Podatki o notranji opremi so zelo skopi, saj ruski bogataš skrbno varuje svojo zasebnost. Za plovbo in udobje potnikov skrbi stalna 46-članska posadka, skupaj z Abramovičem in njegovimi gosti pa se na ladjo vkrca tudi številna skupina varnostnikov. Pelorus v poletnih mesecih ponavadi križari v zahodnem Sredozemlju, pozimi pa skozi Suez odpluje na južno poloblo.
|
positive
|
8,806
|
Evropska komisija (EK) sicer pozdravlja uvedbo tedenskih in mesečnih vinjet, vendar te rešitve ne odpravljajo zaskrbljenosti komisije. Kaj to nezadovoljstvo pomeni za zamrznjena avtocestna sredstva, niso pojasnili. Diskriminacija EK je oktobra lani zaradi vinjet proti Sloveniji sprožila postopek zaradi kršitve pravnega reda EU. Slovenski vinjetni sistem naj bi diskriminiral tujce. S tem stališčem je evropski komisar za promet Antonio Tajani tudi že seznanil premierja Boruta Pahorja in ministra za promet Patricka Vlačiča. Podpora v DZ Državni zbor je zvečer podprl novelo zakona o javnih cestah, ki uvaja vinjete za krajše časovno obdobje. Nov vinjetni sistem bo začel predvidoma veljati s 1. julijem letos, cene vinjet pa bo določala uredba. Poslanke in poslanci so tako zavrnili dopolnila poslanske skupine SDS, s katerimi je ta predlagala, da se obstoječi vinjetni sistem cestninjenja - veljati je začel 1. julija lani, skladno z njim pa v Sloveniji veljajo polletne vinjete po ceni 35 evrov in letne po ceni 55 evrov - ohrani, ter da se poleg tega ohranijo tudi obstoječi roki za določitev projektnih pogojev in izdajo soglasja pri gradnji in obnovi državni cest. Predvidene cene Letna vinjeta naj bi po novem stala 95 evrov, tedenska 15 evrov. Cena mesečne vinjete še ni določena, gibala naj bi se med 30 in 35 evrov. Vlačič pričakuje sprostitev blokade Vlačič je ob predstavitvi novosti, ki jih prinaša novela, dejal, da je država s spremembami sledila očitkom EK. Minister zdaj pričakuje, da bo EK odmrznila sredstva za gradnjo avtocestnih odsekov.
|
negative
|
8,807
|
Objavljamo kopijo podrobnosti pogodbe nekdanjega predsednika uprave NLB Marjana Kramarja, ki mu je ob odhodu z mesta predsednika uprave prinesla visoko nagrado. Kot smo že pisali, je pogodba Kramarju ob odhodu s položaja prinesla milijon evrov nagrade. Poleg tega mu bo NLB morala izplačati še 36 plač odpravnine. Pogodba je Kramarju omogočala še številne druge ugodnosti. Kako do milijona? Pogodba, ki jo je s Kramarjem konec januarja 2004 podpisal Anton Žunič, predsednik nadzornega sveta NLB, dodatek na uspešnost izračunava na podlagi čistega dobička na delnico. Sporno je predvsem to, da je bil za osnovo za izračun uspešnosti vzet dobiček na delnico iz leta 2001, ki je bil za 7,4 odstotka nižji kot leta 2002. Poleg tega pa je Kramar za izplačilo nagrade moral doseči le 80 odstotkov dobička iz leta 2001. "Skrajno nenavadno je, da za izračun niso vzeli zadnjih revidiranih rezultatov," pravi poznavalec tovrstnih pogodb, ki ni želel biti imenovan. Po naših ocenah bi Kramar moral v skladu s pogodbo dobiti celo okoli 1,5 milijona evrov nagrade in drugih dodatkov – in to brez upoštevanja njegovega zadnjega leta vodenja NLB. Ob tem pa poznavalci poudarjajo, da se dobiček na delnico ni zvišal zaradi dobrega vodenja banke, ampak predvsem zaradi spremenjenih računovodskih standardov.
|
negative
|
8,808
|
Lastniki hotelov so občini dolžni 50 tisoč evrov, zato jim je župan zagrozil z zaprtjem vode. Od obiska predstavnikov škotskega turizma si obetamo tudi dolgoročnejše sodelovanje. Klemen Langus Družina Pačnik, ki ima v lasti več hotelov ob Bohinjskem jezeru, upravlja pa jih podjetje Alpe Adria Turizem, občini dolguje 30 tisoč evrov turistične takse in 20 tisoč evrov za komunalne storitve. "Če ne bodo plačali do konca junija, bomo ukrepali v skladu z zakoni in hotelom zaprli vodo," je včeraj pojasnil bohinjski župan Franc Kramar in dodal, da je občina pristala celo na obročno plačevanje komunalnih prispevkov, pri turistični taksi pa poteka davčna izterjava. Kartica gost Bohinja Ugodnosti. S to kartico lahko gostje v Bohinju brezplačno parkirajo in imajo razne popuste, ki letos veljajo tudi v Kranjski Gori, Kobaridu, Tolminu, Ljubljani in na Bledu. Parkirnina za druge goste in obiskovalce v Bohinju je en evro na uro, na voljo pa je okoli dva tisoč parkirnih mest. "Za bohinjski turizem je zdajšnje stanje katastrofalno, saj je v hotelih ob jezeru, z izjemo hotelov Jezero in Bohinj, nemogoča kakovostna ponudba, dobre kadre nadomeščajo delavci iz Hrvaške. Pritožbe gostov dobivamo na občino in Turizem Bohinj," pravi Kramar. Glede poletne sezone pa je optimističen, saj meni, da bodo mnogi Slovenci poletni dopust preživeli po Sloveniji. Na to računa tudi Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. V Bohinju si želijo, da bi se poletna sezona začenjala z mednarodnim festivalom alpskega cvetja, ki se je začel v petek in se bo končal 5. junija. Včeraj je tako potekala mednarodna konferenca o trajnostnem turizmu, na kateri so si udeleženci izmenjali najboljše prakse Slovenije in Škotske.
|
neutral
|
8,809
|
Najbližje evropsko morje, prijatelji. To je slogan, s katerim Slovenci na letovanje vabijo Srbe in s katerim so si nakopali jezo hrvaške turistične javnosti. Srbi zaradi dogodkov iz 90. let sicer še nekaj časa ne bodo med najbolj množičnimi gosti ob Jadranu, pa vendar je Hrvaško ministrstvo za turizem v letošnjem letu, ko bo po nekaterih napovedih dopust na hrvaškem morju preživljalo od 15 do dvajset odstotkov manj tujcev, še posebej računalo nanje. Da bi popravili klavrno sliko, ki kaže, da Hrvaške ni med prvimi petimi destinacijami po okusu srbskih dopustnikov, je soseda v teh dneh Beograd ter druga večja srbska mesta preplavila z jumbo plakati, na katerih vabijo svoje sosede na dopust v Dubrovnik (ironija v primerjavi z letom 1991 je očitna) in drugam po hrvaški rivieri. A se je na srbski trg letos odločneje pognala tudi Slovenska turistična organizacija. Poleg aktivne kampanje s sloganom, ki je po hrvaškem mnenju zaradi trenutnega dogajanja med sosedama čista provokacija, je slovenski veleposlanik v Srbiji Miroslav Luci napovedal še olajšave za turistične vize. Direktor STO Dimitrij Piciga je spomnil na skupne zgodovinske korenine, podobnost jezika in razumevanje med Srbi in Slovenci, piše index.hr. Vendar pa Hrvati nad slovenskimi potezami vihajo nos. Že omenjeni slogan je po njihovem mnenju izmišljotina petih minut, ki je po pisanju Jutarnjega lista hrvaško morje potisnila v Azijo, ob tem pa Slovenci očitno niso pomislili, da je Grčija, prav tako članica EU, Srbiji bližje od Slovenije.
|
neutral
|
8,810
|
54 zaposlenih v podjetju W & G, ki je v večinski lasti Walterja Wolfa, že stavka. Če ne bodo dobili plač, bodo stavkali tudi zaposleni v TVM. "Ne verjamemo, da bo plača sploh prišla. Agonija traja že tri mesece. Smo pa trdno odločeni, da bomo stavko nadaljevali. Rešitev vidimo tudi v stečaju. Naši zaposleni nimajo več niti za avtobus, kaj šele za položnice. To je sramota! Naj direktorica razglasi stečaj, da se bomo lahko vsaj prijavili na zavod za zaposlovanje in dobili podporo," je bil včeraj razburjen Darko Kolmanič, sindikalni zaupnik v podjetju W & G, v katerem delavci že od februarja niso dobili izplačanih plač. Tako so včeraj ustavili stroje in se zbrali na zboru delavcev. Ne verjamejo ji več Vseh 54 zaposlenih v družbi, ki je v večinski lasti mogotca Walterja Wolfa, je včeraj že stavkalo. "Direktorica Marija Balič nas je na sestankih že štirikrat nategnila, da bomo dobili plačo. Kako naj ji še verjamemo?" se je razburjal eden izmed zaposlenih in dodal, da je komaj preživel že z mizernimi 500 evri na mesec. Pravi, da bo denar jutri Baličevi, ki je včeraj prišla mirit strasti v proizvodno halo propadajočega podjetja, delavcev ni uspelo prepričati, da bi stavko prekinili. "Potrudila sem se in zagotovila denar za del februarske in celo marčevsko plačo, in sicer jutri," jim je sporočila, obenem pa jih pozvala, naj ne stavkajo. "Walter Wolf ima sam probleme. Težko bi nam pomagal," je za Žurnal24 pojasnila prva dama podjetja W & G. Tudi TVM grozi stavka Včeraj pa plač prav tako niso prejeli v podjetju Tovarna vozil Maribor (TVM). "Delavci bodo počakali do petka. Če plač ne bo, bodo v ponedeljek začeli stavko," je pojasnil Branko Medik, sekretar Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije.
|
negative
|
8,811
|
Janez Fajfar ne dvomi, da južna in severna blejska obvoznica ne bi bili zgrajeni do leta 2013, saj morajo projekta izpeljati tudi zaradi evropskih sredstev, ki so namenjena gradnji obvoznic. Po desetletjih čakanja bodo jeseni na Betinu zabrneli gradbeni stroji in začeli graditi krožišče Po desetletjih čakanja bodo jeseni na Betinu zabrneli gradbeni stroji in začeli graditi krožišče za blejsko južno obvoznico. Blejski župan Janez Fajfar pravi, da tokrat ne vidi nobenih preprek, da se to ne bi zgodilo, in ne dvomi, da južna in severna blejska obvoznica ne bi bili zgrajeni do leta 2013, kajti, kot je pojasnil Boris Malej, direktor občinske uprave, morajo projekta izpeljati tudi zaradi evropskih sredstev, ki so namenjena gradnji obvoznic. "Ne gre le za blejski cesti, ampak za cesti državnega pomena. Poleg tega obvoznici ne bosta rešili prometa samo na Bledu, ampak tudi v Bohinju in na Pokljuki," je pojasnil župan in dodal: "Žal mi je za tiste, ki bodo zaradi zemljišč prizadeti, vendar drugače ne gre. Država ima za obvoznici denar, in če je Bled biser Slovenije, si obe tudi zasluži, kajti ob jezeru ne morejo voziti vlačilci." Turbokrožišče Ker na Betinu ni dovolj prostora za običajno krožišče, bodo morali zgraditi tako imenovano turbokrožišče, taki krožišči sta že v Kopru in Mariboru, kar bo po Malejevih besedah podražilo gradnjo južne obvoznice. Južna obvoznica bo stala slabih 29 milijonov evrov, severna pa 5,4 milijona evrov. Od tega bo Občina Bled za južno morala zagotoviti 4,7 milijona evrov, za severno pa 834 tisoč evrov. "Del investicije bomo pokrili z zamenjavo zemljišč, če pa bo treba, se bo občina tudi zadolžila oziroma najela premostitveno posojilo," je dejal Malej. Prihodnje leto naj bi na trasi južne obvoznice zgradili predor in končali podzemni del do Ribenske ceste, odprto pa ostaja vprašanje kolesarske steze med Lescami in Bledom. Malej je pojasnil, da morajo izdelati še načrt, od katerega je odvisno, ali bodo jeseni začeli graditi še krožišče na Ljubljanski cesti za severno obvoznico. "Želimo si, da bi prihodnje leto začeli graditi tudi severno obvoznico, vsaj prvi del do Rečice," pa je poudaril Fajfar.
|
positive
|
8,812
|
Na shodu ob 16. obletnici delovanja Socialnih demokratov so se predstavili kandidatki stranke za evropske volitve. Socialni demokrati so 16. obletnico delovanja stranke obeležili s shodom v ljubljanski Hali Tivoli,ki je bil namenjen tudi predstavitvi kandidatov SD za evropske volitve. Predsednik stranke Borut Pahor je izpostavil pomen evropskih volitev. Poudaril je, da je za njihov izid izjemnega pomena volilna udeležba. Močnejši bomo vsi Po Pahorjevih besedah Socialni demokrati spremembe, za katere so dobili odgovornost na lanskih parlamentarnih volitvah, uveljavljajo v izjemno zahtevnih časih. Pomembno pa se mu zdi, da državo skozi krizo vodi ravno Socialna demokracija s svojimi vrednotami in moralnimi usmeritvami. ''Tisto, kar vodi SD pri njenem ravnanju, je, da gremo skozi to krizo tako, da bomo iz nje izstopili močnejši vsi, ne samo nekateri,'' pravi Pahor. Suverene osebnosti Kandidate SD na evropskih volitvah, ki so se danes tudi predstavili na shodu, je Pahor opisal kot suverene osebnosti, ki se bodo odločale tako, ''kot jim veleva njihovo moralno in politično prepričanje'', skupaj z drugimi socialisti in socialnimi demokrati v Evropskem parlamentu. Če pa bo prišlo do križanja interesov politične skupine z interesi naše države, pa so po Pahorjevem mnenju ''to tiste sorte ljudje, ki bodo znali oceniti, da je interes naše države prvi''. Zbrane je nagovoril tudi nosilec liste SD na volitvah, Zoran Thaler.
|
positive
|
8,813
|
Ljubljanski mestni svetnik Miha Jazbinšek je ovadil župana Zorana Jankovića, ker naj bi zlorabljal pooblastila. Ljubljanski mestni svetnik Miha Jazbinšek je pozval ministrstvo za finance, da izvrši nadzor nad aktom o javno-zasebnem partnerstvu za izgradnjo stadiona Stožice, športne dvorane ter trgovskega objekta s pripadajočo infrastrukturo. Sporna naj bi bila zakonitost akta. Obenem je Jazbinšek zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića v četrtek podal kazensko ovadbo. Jazbinšek je ministrstvo za finance pozval, da opozori mestni svet Mestne občine Ljubljana (MOL), da omenjeni akt ni v skladu z ustavo in zakonom. Hkrati predlaga, da mestni svet odpravi omenjeni akt. Po mnenju Jazbinška bi bil zasebni partner finančno nesorazmerno prizadet, saj bi moral za MOL zgraditi dva kapitalna športna objekta in plačati ves komunalni prispevek za kompleks, sam pa bi iztržil le lastninsko pravico na idealnem deležu tretjine zemljišča, medtem ko MOL v projekt ne bi vložila niti evra. Vključiti se morajo tudi drugi partnerji Kot meni Jazbinšek, bi bila ustrezna rešitev priprava novega akta. Tega bi pripravili po predpisanem predhodnem postopku investicijskega elaborata z oceno možnosti in odločitvah o javno-zasebnem partnerstvu. Po njegovem mnenju se morajo vključiti tudi vsi drugi potencialni javni partnerji, pri tem pa predlaga ministrstvo za visoko šolstvo ter ministrstvo za šolstvo in ministrstvo za šport. Dodal je še, da bi bilo treba v aktu zagotoviti tudi bodoče upravljanje športnih objektov.
|
negative
|
8,814
|
Z aretacijo Janeza Janše in Ivana Borštnerja 31. maja 1988 je slovenska pomlad dosegla enega od svojih vrhov. "Proces proti četverici je bil prelomen dogodek slovenske pomladi. Po tem dogodku je postalo jasno, da socializma ni več mogoče reformirati, je lani, ko smo se spominjali dvajsete obletnice procesa proti četverici," je politolog Milan Balažic dejal lani, ob 20.obletnici afere JBTZ. Verjetno najbolj odmevna politična afera v času slovenske pomladi se je pričela 27. aprila 1998, ko so pripadniki tajne policije SDV (Služba državne varnosti) v tedanji Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (SFRJ) opravili skrivno preiskavo v prostorih podjetja Mikroada. V pisarni uslužbenca Mikroade Janeza Janše so agenti slovenske podružnice SDV našli fotokopije vojaškega dokumenta takratne Jugoslovanske ljudske armade (JLA). O (ne)vpletenosti Kučana Balažic je lani dejal, da ni mogoče "dokazati, da je prišlo do tega procesa na podlagi tega, da bi sam Milan Kučan kot šef slovenske partije to ukazal". A je dodal, da sodelovanje SDV, ki je bila takrat pod nadzorom vrha Zveze komunistov Slovenije (ZKS), kaže na to, da je bil "tudi takratni vrh partije vpleten v to zadevo". Šlo je za kopijo zaupnega vojaškega dokumenta, ki je dokazoval, da se JLA pripravlja na izvedbo vojaškega udara. Kopijo je častnik JLA Ivan Borštner konec januarja 1988 zaupno izročil uredniku notranjepolitične redakcije na tedniku Mladina Davidu Tasiču. Poleg glavnega urednika tednika Francija Zavrla se je z vsebino dokumenta seznanil tudi komentator Mladine Janez Janša. Ta je v člankih, objavljenih v Mladini, kritiziral vpletanje vojaškega vrha v reševanje politične krize v tedanji SFRJ. Janša je bil v tistem obdobju tudi eden izmed kandidatov za predsednika Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS). V SDV-ju je padla odločitev, da bodo sprožili sodni proces pred vojaškim sodiščem. 30 maja 1988 je bil zadnji sestanek SDV in KOS (Kontraobveščevalna služba), kjer so se dogovorili o poteku aretacij in nadaljnjih postopkih. 31. maja 1988 sta slovenska služba državne varnosti in vojaška varnostna služba zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti aretirali Janeza Janšo in Ivana Borštnerja. 4. junija 1988 je služba državne varnosti aretirala še Davida Tasiča. Vojaško tožilstvo pa je zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti obtožilo še Francija Zavrla. Zaradi vmešavanja vojske v civilne zadeve je bil 3. junija ustanovljen Odbor za varstvo človekovih pravic, ki je protestiral proti temu procesu, ki je potekal na vojaškem in ne civilnem sodišču. Konec julija je senat vojaškega sodišča spoznal vse štiri za krive in vsem izrekel zaporno kazen: Borštnerju 4 leta, Janši in Zavrlu 18 mesecev ter Tasiču 5 mesecev. Zaradi številnih protestov s strani Odbora in množičnih demonstracij so avgusta 1989 pogojno izpustili Janšo, za njim pa še ostale tri.
|
neutral
|
8,815
|
33 tisoč evrov znašajo stroški za rože, ki jih na ministrstvih priznavajo. Najbrž jih je še več. V prvih mesecih po prihodu nove vlade so na ministrstvih kupili 362 stolov. Na 15 ministrstvih so v prvega pol leta vladanja za nakup novih računalnikov, kavnih avtomatov, stolov, avtomobilov ter za nakup in vzdrževanje cvetja porabili več kot 2,6 milijona evrov. Številko smo dobili s seštevanjem podatkov o nakupu, ki jih je za nas zbral vladni urad za komuniciranje. Drage in poceni kavice Medtem ko si predsednik vlade kavo že nekaj časa plačuje sam, so na ministrstvu za šolstvo in šport kupili kavni avtomat v vrednosti 2.088,96 evra. Pojasnjujejo, da ga na ministrstvu prej sploh niso imeli. V sosednji hiši, na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, pa so kupili štiri kavne avtomate. Za vsakega so odšteli 756 evrov (skupaj 3.024 evrov). Precej manj so v kavni avtomat investirali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer so se odločili za takega, ki stane 83,90 evrov. Z ministrstva za zunanje zadeve so nam sporočili, da kavnih avtomatov niso kupovali, jih pa imajo šest v brezplačnem najemu. Cvetličarji za uradnike Na večini ministrstev imajo kljub krizi in varčevanju še vedno zunanje izvajalce, ki skrbijo za cvetje in urejajo cvetlična korita. Z njimi imajo večinoma sklenjene kar letne pogodbe. Na ministrstvu za kulturo denimo ne povedo, kolikšna je letna višina pogodbe, največ pa so za cvetje zapravili na zunanjem ministrstvu, kjer so samo letos zanj odšteli že 6.424 evrov.
|
negative
|
8,816
|
V slovenske ustavne temelje je potrebno vgraditi rešitve, ki so potrebne zato, ker sta se spremenila svet in Slovenija, je dejal predsednik SDS Janez Janša. Kot je v uvodnem nagovoru na okrogli mizi Ali Slovenija potrebuje ustavne spremembe? v organizaciji Inštituta dr. Jožeta Pučnika povedal prvak SDS Janez Janša, je potrebno, ko govorimo o družbenem zastoju, omeniti tri stvari. To so po njegovem mnenju nerazčiščena preteklost, slabo delovanje sodne veje oblasti in stanje, ko lahko del državljanov, "posvečenega prebivalstva, z ravnanji, ki so evidentno sporna, niso pa nezakonita", pridobi privilegirane pozicije v družbi. Po besedah predsednika SDS gre pri spremembi ustave za pomembno temo. Dodal je, da bo v naslednjih mesecih in letih v Sloveniji potekala razprava o tem, kako odpraviti družbeni zastoj. Temu zastoju, je pojasnil, smo priča že dolgo časa, zadnje čase pa se po njegovo še ostreje nakazuje. Kot je izpostavil, je potrebno vse konceptualne dileme, ki so se pojavile v času sedanje gospodarske krize, kanalizirati v debato. "Probleme imamo zaradi nerazčiščene preteklosti" Pri predstavitvi desetih točk ustavnih sprememb ni imel namena, da bi predstavil kompleksno ustavno materijo, je dejal Janša. Ob tem je zatrdil, da imamo v Sloveniji probleme zaradi nerazčiščene preteklosti, "ko se o nekaterih pomembnih stvareh še prepiramo in ni potrebnega soglasja". Če neka družba zločina - ne glede na to, kdo ga je storil - ne prepozna kot zločina, potem ima ta družba probleme, je opozoril. Kot je dejal, se tujci čudijo, kako lahko poimenujemo ulico v glavnem mestu po človeku, "ki je zagotovo odgovoren za smrt deset tisočev in ki ni niti en dan svoje oblasti vladal z demokratičnimi volitvami". "Vprašanje je, ali so nekatere temeljne civilizacijske norme prepoznane ali ne. Mislim, da niso," je poudaril. Na okrogli mizi so med drugim sodelovali še ekonomist Bernard Brščič, dosedanji evropski poslanec Miha Brejc, filozof Dean Komel ter pravna strokovnjaka Jurij Toplak in Matej Avbelj.
|
neutral
|
8,817
|
Leto dni pred koncem mandata se je načelnica oddelka za nepremičnine MOL Nataša Turšič odločila za odhod. Le še do predvidoma 1. septembra načelnica oddelka za nepremičnine Mestne občine Ljubljana Nataša Turšič je za Žurnal24 potrdila, da zapušča mestno upravo. “Res je, dokončno,” je komentirala odločitev. Pojasnila je, da je bila povabljena na Slovenske železnice za direktorico sektorja za nepremičnine in je ponudbo po razmisleku sprejela. “To bo nadgradnja dela, ki sem ga opravljala na občini,” je dodala in poudarila, da ji bo nova služba izziv. V njej se bo, med drugim, ukvarjala tudi s poglobitvijo železnice v Ljubljani. Župana je že osebno obvestila o odhodu. “Pojdi na dopust” O tem, ali Turšičeva res odhaja, je bil župan Zoran Janković na torkovi tiskovni konferenci precej redkobeseden. “Napovedala je, ampak, počakajmo še,” je dejal. O razlogih za odhod naj po njegovih besedah govori sama. “Če mene vprašate – jaz sem z Natašo zelo zadovoljen.” Potrdil je, da mu je prišla povedat, da bi šla. Po njegovi oceni je področje oddelka nepremičnin izjemno težko, potrebno je veliko napora in “ona je naredila veliko delo”. “Če me že provocirate – rekel sem ji, pojdi na dopust, spočij se in potem se odloči. Odpovedi pa še ni dala,” je ob napovedanem odhodu nekdanje članice LDS še povedal Janković.
|
neutral
|
8,818
|
Poslanci so imenovali člane dveh preiskovalnih komisij, za sporne menedžerske prevzeme (vodil jo bo Lojze Posedel) in za ugotavljanje odgovornosti za štetje izbrisanih (vodja Robert Hrovat). Preiskovalna komisija, ki se bo ukvarjala s spornimi menedžerskimi prevzemi, je nastala na zahtevo40 poslancev SD, Zaresa, DeSUS, LDS, SLS in SNS. Komisija za prevzeme Predsednik Lojze Posedel (Zares), podpredsednik Gvido Kres (SLS). Člani: Breda Pečan (SD), Rudolf Petan (SDS), Joško Godec (DeSUS), Srečko Prijatelj (SNS) in Milan Gumzar (LDS). Njen namen je ugotoviti okoliščine, povezane s financiranjem menedžerskih prevzemov Istrabenza in Pivovarne Laško s strani NLB in NKBM, ter ugotoviti morebitno povezanost in odgovornost javnih funkcionarjev pri tem. Po mnenju Jožeta Tanka (SDS) pa komisija ne bo ugotavljala politične odgovornosti funkcionarjev, ampak "bo skušala naprtiti odgovornost tistim, ki niso bili udeleženi pri lastninjenju družbene lastnine". Menil je tudi, da bi parlamentarna preiskava morala zajeti tudi "BTC, kjer naj bi program za menedžerski prevzem pisal zdajšnji minister v Pahorjevi vladi Matej Lahovnik, Merkur, pa tudi Ultro, ki v zadnjem času kraljuje na sceni poštnih nabiralnikov". Komisija za izbrisane Predsednik Robert Hrovat (SDS), podpredsednik Anton Anderlič. Člani: Darja Lavtižar Bebler (SD), Franco Jurij (Zares), Franc Žnidaršič (DeSUS), Zmago Jelinčič (SNS) in Gvido Kres (SLS). Štetje izbrisanih Poslanci so potrdili tudi sestavo preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju odgovornosti za štetje izbrisanih. Zahtevo za oblikovanje komisije so marca letos vložile poslanske skupine SDS,SNS in SLS, državni zbor pa jo je imenoval 15. maja. Njena naloga bo ugotoviti, po čigavem naročilu in po kakšni metodologiji sta bili izvedeni štetji izbrisanih leta 2003 in letos. Čeprav sta bili obe štetji izvedeni na ministrstvu za notranje zadeve, je namreč med štetjema po Tankovi oceni "občutna razlika, saj je število izbrisanih od leta 2003 do letos z 18.305 naraslo n a25.701". Miran Potrč (SD) je izrazil željo, da bo komisija ugotovila dejstva "in končno demantirala vse neresnične navedbe o enormnih odškodninah glede izbrisanih".
|
neutral
|
8,819
|
Več deset tisoč mladih se bo to poletje udeležilo festivalov. Na teh teče alkohol v potokih, mladi, ki pogosteje žurajo, pa so bolj podvrženi tveganemu vedenju. Več deset tisoč Slovencev bo poleti obiskalo domače in tuje glasbene festivale. Večina od teh je dijakov in študentov. Pod drobnogled smo vzeli največje tri pri nas in najbolj obiskane v bližini Slovenije. Še posebno sta nas zanimala varnost ter uživanje drog in alkohola. Alkohol kot organizator "Alkohol in droge se na teh festivalih dobijo zelo hitro – prvi dan so po navadi redarji še sitni in ves čas preverjajo nahrbtnike, potem pa so prav oni tisti, ki začnejo omagovati pod težo alkohola," se spominja eden od rednih obiskovalcev Rock Otočca. Matej Košir, direktor Utripa, ki se ukvarja s tveganim vedenjem mladih, je prepričan, da so glasbeni festivali odlična priložnost za promoviranje alkoholnih pijač med mladimi: "Alkohol je vedno in povsod najpogosteje uporabljena droga pri nas in tudi drugod po Evropi. Ne glede na to, ali gre za vaško veselico ali za rave party. Ne zgodi se redko, da je alkoholna industrija celo organizator ali pomembnejši sponzor takšnih prireditev." Biti žurer je bolj tvegano V Sloveniji raziskav, ki bi zbirale podatke o uživanju alkohola in drog na tovrstnih prireditvah, sploh ni. Matej Košir pojasnjuje, da so bile tovrstne raziskave narejene v Evropi in so pokazale, da so tisti mladi, ki pogosteje žurajo, bolj podvrženi tveganemu vedenju, zlasti popivanju oziroma pretiranemu opijanju, uporabi prepovedanih drog, nasilju in tveganim spolnim odnosom. Policija naknadno Podatka, koliko kazni so zaradi prodaje alkoholnih pijač mladoletnim na festivalih izrekli policisti, nam do zaključka redakcije od policije ni uspelo dobiti. Njihove odgovore bomo objavili naknadno. FESTIVALI 1. Rock Otočec. Od 26. do 28. junija, Novo mesto. Vstopnice 55 evrov (3 dni), 29 evrov (en dan). Okoli 9 tisoč obiskovalcev. Več na rock-otocec.com. 2. Metalcamp. Od 2. do 8. julija, Tolmin. Vstopnice 122 evrov (5 dni), 88 evrov (en dan). Okoli 10 tisoč obiskovalcev na dan. Več na www.metalcamp.com. 3. Riversplash. Od 15. do 18. julija, Tolmin. Vstopnice 55 evrov (3 dni), 15 evrov (en dan). Okoli 12 tisoč obiskovalcev. Več na www.riversplash.si. 4. Exit. Od 9. do 12. julija, Novi Sad. Vstopnice 107 evrov (4 dni), 42 (en dan). Okoli 50 tisoč obiskovalcev na dan, med njimi nekaj tisoč Slovencev. Več na exitfest.org. 5. Sziget. Od 12. do 17. avgusta, Sziget. Vstopnice 181,5 evra s kampiranjem. 385 tisoč obiskovalcev, med njimi okoli tisoč Slovencev. 6. InMusic. 24. in 25. junij, Zagreb. Vstopnice 70 evrov. Pričakujejo 40 tisoč ljudi, med njimi tudi okoli tisoč Slovencev.
|
neutral
|
8,820
|
Hrvaški predsednik Stjepan Mesić je dejal, da mu je žal, ker na zadnjih pogovorih Žbogar-Rehn-Jandroković ni prišlo do rešitve mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško. '' Mi smo sprejeli predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna in smo računali na realne zahteve s strani sosednje in prijateljske Slovenije,'' je dejal hrvaški predsednik Stjepan Mesić. Hrvaška ni ranljiva Mesić še dodaja, da je "nekdo očitno mislil, da je Hrvaška ranljiva, ker se pogaja". Poudarja, da Hrvaška ni ranljiva, pričakuje nadaljevanje pogajanj in ob morebitnem zastoju lahko počaka. En sestanek, različne ocene Zadnji pogovor med evropskim komisarjem za širitev Ollijem Rehnom, slovenskim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in njegovim hrvaškim kolegom Gordanom Jandrokovićem o rešitvi slovensko-hrvaškega mejnega spora in deblokadi hrvaških pristopnih pogajanj z EU je bil včeraj v Luksemburgu. Jandroković je po sestanku dejal, da je rezultat pogovorov ''nič:nič'' in da niso prišli do nobene rešitve. Žbogar pa je dejal, da so novi Rehnovi predlogi "korak naprej in v pravo smer". Načelo pravičnosti, pri katerem vztraja Slovenija, pa da je vsebinsko zaobjeto v novem predlogu.
|
negative
|
8,821
|
Vladna koalicija je ob nasprotovanju opozicije potrdila novelo zakona o državni upravi, ki med drugim prenaša elektronske komunikacije in pošto z gospodarskega na visokošolsko ministrstvo. Vlada po besedah ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs poskuša racionalizirati delo ministrstev ter uskladiti delovna področja ministrstev z aktualno zakonodajo in direktivami Evropske unije. Podpora Spremembe zakona je podprlo 37 poslancev, proti jih je bilo 26. Bistvene vsebinske spremembe zakona so po njenih besedah prenos področja učinkovite rabe energije z ministrstva za okolje in prostor na ministrstvo za gospodarstvo. S slednjega naj bi sena ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo prenesle elektronske komunikacije in pošta. Novela bo jasno določila tudi razmejitev pri varnosti hrane in živil med ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstvom za zdravje. Odlog prenosa Razprava o dopolnilih se je vrtela predvsem okoli povezanosti tega prenosa z lastništvom ministra Gregorja Golobiča v Ultri in očitki, da gre za prisvajanje volilnega plena. Zato so v SDS so predlagali, naj do prenosa pristojnosti med ministrstvi pride šele čez tri ali celo šest mesecev, v tem času pa lahko razmislijo o prenosu področja elektronskih komunikacij in pošte na visokošolsko ministrstvo. Po besedah Vinka Gorenaka (SDS) imajo takšno ureditev le šena Danskem. Molzne krave Branko Grims (SDS) je celo izjavil, da "ni ta novela nič drugega kot formaliziranje politike, ki pojmuje državljanke in državljane kot molzne krave". Po njegovem koalicija deli državo kot plen, "katerega velik, masten kos zdaj dajete gospodu Golobiču". Franci Kek (Zares) pa je poslancem SDS predlagal, naj vložijo interpelacijo proti Golobiču, "da se bo imel vsaj možnost braniti pred vsem tem, kar mu delate".
|
neutral
|
8,822
|
Teoretično je prav mogoče, da bi Radovan Karadžić ali Ante Gotovina kazen prestajala pri nas, pravi pravosodni minister Zalar. Slovenija namreč preučuje sprejem haaških obsojencev. Minister za pravosodje Aleš Zalar je na pogovorih s predsednikom Mednarodnega sodišča za vojne zločine, storjene na tleh nekdanje Jugoslavije, Patrickom Robinsonom, načel pogovore o možnostih, da bi obsojenci zaporno kazen preživljali v slovenskih zaporih. Ne gre še za napoved, temveč zgolj za preverjanje možnosti, da bi zapornike lahko sprejeli. Aleš Zalar Zalar je na naše vprašanje, kaj bi imela Slovenija od tega, dejal, da gre za eno izmed možnosti v izpolnjevanju obveznosti do Združenih narodov oziroma sodišča, ki spada pod okrilje organizacije. Minister poudarja, da je ideja še v zelo zgodnji fazi in Slovenijo, če se bo haaško sodišče na pobudo odzvalo pozitivno, čaka še vrsta postopkov. Tako mora s sodiščem skleniti poseben pravni sporazum, prav tako pa je treba tudi natančno preučiti slovenske zmogljivosti in posledice, ki bi jih za slovenske zapore in zapornike v njih imelo sprejetje haaških obsojencev. Za natančnejše napovedi o tem, v katere zapore bi lahko nastanili zapornike, je tako še veliko prezgodaj, še pravi minister.
|
neutral
|
8,823
|
Stanje in napovedi. Slovenjgraško bolnišnico čakajo nove težave, v Murski Soboti že negativno. "Za zdaj nimamo likvidnih težav, vendar je projekcija do konca leta slaba. Računamo na okoli milijon evrov minusa," je za Žurnal24 pojasnil Janez Lavre, direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Ta javni zavod naj bi se že lani spopadal z velikimi likvidnostnimi težavami, ko naj bi po nekaterih podatkih takrat imeli kar štiri milijone veliko luknjo na računu. "Poslovanje je v prvih treh mesecih sicer pozitivno vendar bomo glede na ukrepe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) s 1. aprilom še imeli težave," je dodal Lavre. Manj prihodkov Tudi Splošna bolnišnica (SP) Murska Sobota ima težave. Po prvih štirih mesecih poslovanja je imela 825 tisoč evrov izgube. "Skrb vzbujajoča je predvsem rast stroškov dela, materiala in storitev. Od prvega aprila 2009 pa velja nova pogodba med bolnišnico in ZZZS, ki zmanjšuje akontacije obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tako je bolnišnica ob več kot 300 tisoč evrov. Po sklepu Vlade RS bo bolnišnica prejela 958 tisoč evrov za poravnavo zapadlih računov do dobaviteljev," pravi Bojan Korošec, direktor SP Murska Sobota. Morda tudi odpuščanje Ta je že napovedal varčevalne ukrepe. "Odpuščali za zdaj ne bomo. Če pa se stanje ne izboljša, bo tudi to eden izmed ukrepov," je še pojasnil Korošec in dodal, da bo o takšnih potezah razmišljal čez tri mesece. Morebitno odpuščanje pa napovedujejo tudi v slovenjgraški bolnišnici. "S septembrom se nekaj zaposlenim izteče pogodba za določen čas. Takrat bomo videli, kakšno bo stanje. Takšnih imamo 40," je dodal Lavre.
|
negative
|
8,824
|
V učilnicah stoji voda, plesen, hodnike so zalile fekalije, kletne prostore so zato "evakuirali" – predstavnik ministrstva za šolstvo je lahko videl in zavohal, v kakšnih razmerah delajo na Osnovni šoli Litija. Šola, o kateri vsi govorijo v presežnikih – po številu odličnjakov spada v vrh, prav tako po številu priznanj, celo iz Evrope so se prišli na lastne oči prepričat, kako lahko v šoli, v kateri poteka redni in prilagojeni program, sobivajo otroci obeh programov. A fizična podoba šole je vse prej kot bleščeča, in ker je občina gluha, so predstavniki šole in staršev, kot pravijo, na obisk poklicali ministrstvo za šolstvo. Močvirje Direktor direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih Vinko Logaj si je lahko ogledal klet, kjer je v nekaterih učilnicah še septembra potekal pouk. Tudi sam je nekoč učil na tej šoli. "Pred 20 leti sem v tej učilnici učil tehniko," se je spominjal Logaj. Po tleh stoji voda, parket gnije, ponekod ga sploh ni več, povsod poganja zelena plesen. Na električno napeljavo je kapljala voda, kar je pripeljalo tudi do manjše nesreče, hodnike je zalila fekalna voda, v zraku je neprijeten vonj po puščobi in gnilobi. Ključi za eno izmed omar, ki je še v kleti, so zarjaveli. Zaradi tega je razumljivo, da so se na šoli raje odpovedali kletnim učilnicam in otroke stisnili v višja nadstropja stare stavbe. "Poskrbeti smo morali za zdravje otrok," pravi ravnateljica Gabrijela Hauptman. Tukaj res ni gnilobe in fekalij, a je Zavod za zdravstveno varstvo ugotovil, da je v zraku količina spor in plesni krepko presežena. "Onesnažen zrak prodira iz kletnih prostorov navzgor," pojasnjuje predstavnica staršev Jelka Jantol. Tudi njena hčerka ima hude zdravstvene težave. Okolje je vse prej kot prijazno za pljuča. Še najbolje bi bilo, če bi otroci nosili zaščitne maske. Sanacija ali rušenje? Klavrna podoba in finančni izračuni kažejo, da bo prej kot sanacija v poštev prišlo rušenje in postavitev nove šole. Ministrstvo za šolstvo je pripravljeno priskočiti na pomoč, a se bodo morali najprej pomeniti z vodstvom občine, ki je razočaralo starše in šolo. Vsa njihova opozorila niso zalegla, čeprav na občini trdijo, da so bili šele zdaj obveščeni o težavah v šoli. Ko smo jih v ponedeljek poklicali, nam je direktorica občinske uprave Tatjana Kržišnik povedala, da že imajo rešitev za gnilobo, plesen, fekalije in zamakanje – šolo bodo čez počitnice temeljito prezračili in prebelili nekatere prostore.
|
negative
|
8,825
|
Okoljski minister Karl Erjavec je poslanki Brunskoletovi odgovoril, da gradbenega dovoljenja za bazno postajo v Dragatušu ni mogoče odpraviti. Poslanka Renata Brunskole je Karlu Erjavcu, ministru za okolje in prostor, postavila vprašanje glede umeščanja baznih postaj mobilne telefonije v prostor in pri tem izpostavila primer Dragatuša. Kot pravi,postaja zaradi videza in škodljivih vplivov na zdravje ne spada na polje v bližini vasi. “Upravno sodišče je decembra lani razsodilo, da gradbeno dovoljenje ni izpolnjevalo vseh meril,pa tudi Občina Črnomelj je v lokacijski informaciji navedla, da objekt ne spada v ta prostor,”je še povedala Brunskoletova. Erjavec je odgovoril, da je s sodbo seznanjen, a se boji, da tega gradbenega dovoljenja ni več mogoče odpraviti. “Če občinski prostorski načrt dopušča tako umeščanje, potem postopkov izdaje gradbenega dovoljenja ni mogoče ovirati. Ministrstvo lahko postopa samo v primeru, če se bazna postaja postavi brez gradbenega dovoljenja,” je še povedal Erjavec. Brunskoletova mu je predlagala, da bi bilo pri nadaljnjem umeščanju baznih postaj – čeprav za to ni predpisov – vseeno dobro pridobiti mnenje tam živečih prebivalcev.
|
neutral
|
8,826
|
Luksemburški premier Jean-Claude Juncker je na vprašanje, kaj meni o razvoju dogodkov glede Slovenije in Hrvaške, kratko in jedrnato odgovoril: "Naj rešita svoj problem." Premier Borut Pahor se je ob robu tokratnega vrha EU s številnimi kolegi pogovarjal o najnovejšem razvoju dogodkov s Hrvaško. "Po pogovorih s kolegih imam občutek – to je moj oseben občutek, ki je tudi enak moji presoji – da je zdaj potreben čas za premislek o tem, kako naprej," je poudaril. Mislim, da bo to storjeno, ko bo švedsko predsedstvo prevzelo vodenje EU, je dodal premier v odgovoru na vprašanje, ali se je s kolegi pogovarjal o Hrvaški in kakšen je bil njihov odziv. "Pogovarjal sem se s številnimi voditelji in jih obvestil o včerajšnjem razvoju dogodkov ter ob tem izrazil željo, da bi se postopek, ki bi omogočil, da pridemo do sporazuma o določitvi meje, našel v prihodnje," je še pojasnil Pahor. "Povedal sem, kako so včeraj potekala srečanja in kako gledamo naprej," je dodal. Hrvaška in Slovenija bosta nekoč neposredno ali na sodišču rešili spor glede meje brez vmešavanja posrednikov, kot je Rehn, tako kot so doslej storile že mnoge države. Davorin Rudolf, hrvaški akademik Nemška kanclerka Angela Merkel pa je danes dobila vprašanje, kako komentira zastoj Hrvaške v pogajanjih z EU zaradi Slovenije. Odgovorila je, da meni, da je bil glede Hrvaške "storjen korak naprej, ker je EU bliže Lizbonski pogodbi, ki je pomembna za nadaljnje širitve". "Nismo izstopili iz Rehnovih pogovorov" "Mi smo sprejeli predlog evropskega tria in komisarja Rehna, o katerem je razpravljal hrvaški sabor. Ampak potem so prišli Slovenci z nekimi amandmaji, ki so prejšnji predlog bistveno spremenili," je ob začetku petkove seje vlade v Zagrebu dejal premier Ivo Sanader. Dodal je, da je voditelje politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) v četrtek v Bruslju seznanil z novimi predlogi, "ki bi morda lahko olajšali situacijo" in prisilili Slovenijo, da deblokira pogajanja Hrvaške z EU. Že v četrtek je izstop Hrvaške iz pogovorov pod vodstvom Ollija Rehna zanikal hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković. "Rehnove poteze prenagljene in zmedene" Po mnenju predsednika hrvaškega dela ukinjene mešane hrvaško-slovenske komisije za reševanje vprašanja meje Davorina Rudolfa je Rehn nepooblaščeno in po nepotrebnem vmešal Evropsko unijo v dvostranski spor o meji. ' 'Rehnu bi predlagal, naj namesto izmišljanja in sestavljanja amatersko pripravljenih in zmedenih predlogov o posredovanju in arbitraži in sestavljanja seznama arbitrov, ki nikoli niso opravljali sodniških funkcij, svoja prizadevanja usmeri k evropskim institucijam, kar zadeva njihovo angažiranje pri deblokadi hrvaških pristopnih pogajanj,'' meni Rudolf. Napačno razumevanje Večernji list tako izpostavlja, da je bila interpretacija premierja Boruta Pahorja in zunanjega ministra Samuela Žbogarja o odhodu Hrvaške iz procesa pogovorov povsem napačna. ''Rehn je sestanek zaključil s poudarjanjem, da gre za dvostransko vprašanje in da bo poročal predsedstvu EU. Iz ničesar se nismo umaknili,'' je povedal predstavnik hrvaškega zunanjega ministrstva.
|
neutral
|
8,827
|
Okrajno sodišče v Ljubljani je potrdilo odločbo informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar o plačilu globe zaradi nezakonitega preverjanja klicev zaposlenih na MZZ. Sodišče je ugotovilo, da sta zahtevi za sodno varstvo, ki sta jo v postopku vložila vlagatelja Dimitrij Rupel in Igor Jukič, neutemeljeni. Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel in nekdanji generalni sekretar na zunanjem ministrstvu Igor Jukič bosta morala zaradi primera washingtonska depeša plačati vsak po 1660 evrov. Informacijska pooblaščenka je globo izrekla maja lani. V prekrškovnem postopku je namreč ugotovila, da sta Rupel in Jukič odgovorna za nezakonito obdelavo osebnih podatkov in oddajo posla družbi Sinfonika. Ta je brez ustrezne pogodbe iz podatkov v hišni centrali ustvarila zbirko prometnih podatkov vseh zaposlenih na ministrstvu. Zahtevi sta neutemeljeni Rupel in Jukič sta nato vložila zahtevo za sodno varstvo zoper izdano prekrškovno odločbo pooblaščenke, s katero sta oporekala predvsem odgovornosti za obdelavo podatkov o klicih zaposlenih. Po njunem mnenju je obdelavo izvajala komisija za izvedbo notranjega nadzora, ki je nastala pod njunim vodstvom in nadzorstvom, zato bi po njunih besedah lahko upravičeno pričakovali, da bodo podrejeni člani komisije pri izvajanju nalog spoštovali veljavne predpise. Trdita, da je za kršitev odgovorna izključno komisija, zato sta izpodbijala odločbo pooblaščenke. Sodišče je po pregledu in presoji zadeve potrdilo, da bi morala Rupel in Jukič kot odgovorni osebi na MZZ z ustreznimi nadzorstvenimi in kontrolnimi ukrepi zagotoviti, da se pri izvrševanju odredbe o nadzoru spoštuje predpise in da podrejeni ne kršijo določb zakonov. Rupel in Jukič sta torej odgovorna za nezakonito obdelavo osebnih podatkov zaposlenih in za to, da je bil del obdelave brez pogodbe izveden s strani operaterja telekomunikacij.
|
negative
|
8,828
|
Če bi bile volitve v nedeljo, bi največ volivcev volilo SDS in SD, ki uživata 19-odstotno podporo volivcev, je pokazala javnomnenjska anketa Politbarometer. Glede na marčevski Politbarometer je največ podpore izgubila SD, ki bi jo še marca volilo 25odstotkov vprašanih. Dva odstotka v primerjavi z marcem je izgubila tudi SNS, odstotek pa tudi DeSUS. V primerjavi z marcem je največ pridobila LDS, in sicer pet odstotkov. Pridobili sta tudi NSi in SDS (vsaka po dva odstotka) ter Zares (en odstotek). Po besedah predstojnika Centra za merjenje javnega mnenja (CJM) Nika Toša je glede NSi mogoče sklepati, da se ji je podpora povečala, ker se jedel zaupanja, ki ga je dobila na volitvah v evropski parlament, prenesel v podporo stranki na državni ravni. Glede Zaresa pa ugotavlja, da ji afera z njenim predsednikom Gregorjem Golobičem ni škodila. Politični spopad Odločitev ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Golobiča, da kljub laganju medijem glede svojega lastniškega deleža v Ultri ne odstopi s svojega položaja, ne podpira48 odstotkov vprašanih, 37 odstotkov pa jo podpira. 46 odstotkov vprašanih jih meni, da je šlo v omenjeni aferi za politični spopad, 28 odstotkov pa, da je šlo za uveljavljanje moralnih norm. Statistika o krizi Ali je gospodarska kriza dosegla dno? 67 odstotkov - Ne 21 odstotkov - Da Imate zaradi krize manjši dohodek? 42 odstotkov - Da 27 odstotkov - Ne 9 odstotkov - Izgubil sem službo Vlada izgublja podporo Podpora vladi sicer še naprej pada, saj je ne podpira 42 odstotkov vprašanih, podpira pa jo46 odstotkov vprašanih. Še marca je ni podpiralo 33 odstotkov vprašanih, podpiralo pa jo je 55odstotkov. Znižuje se tudi povprečna ocena o delu vlade, ki je z 2,82 povprečne ocene v marcu zdrsnila na 2,72 povprečne ocene v juniju. Takšno gibanje po besedah Toša pomeni, da je zaupanje v vlado sicer še "nad vodo", saj je še vedno več tistih, ki jo podpirajo, kot tistih, ki je ne podpirajo. Se pa meja podpore in nepodpore po pol leta vladanja te vlade po njegovem sorazmerno hitro približujeta. Ob tem je spomnil, da sta se podpora in nepodpora pri vladi Janeza Janše izenačili devet mesecev po nastopu vlade. Sicer pa javnost še vedno najvišje ocenjuje delo predsednika države, sledijo pa mu predsednik vlade, predsednik državnega zbora, opozicija, koalicija, vlada in državni zbor.
|
negative
|
8,829
|
Videoposnetki nadzornih kamer Darsa postavljajo na laž izjavo ministra Patricka Vlačiča glede nedeljske vožnje s službenim audijem po odstavnem pasu. Vlačič je namreč v ponedeljek zatrjeval, da je službeni avtomobil, ki ga je upravljal najeti voznik družbe Protokol d. o. o., po odstavnem pasu avtoceste Logatec–Vrhnika vozil z modro lučjo zato, da je lahko utiral pot reševalnemu vozilu, ki se je zagozdilo v gneči zaradi prometne nesreče. Na posnetkih nadzornih kamer Darsa pa je razvidno, kako po odstavnem pasu audi A6 z ministrom Vlačičem pri veliki hitrosti prehiteva kolono, medtem ko je reševalno vozilo na nujni vožnji resda sledilo, a šele po pretečene skoraj pol minute. Prav ministrov avtomobil naj bi po poročanju Dnevnika v nadaljevanju poti pri izvozu Vrhnika tudi oviral reševalno vozilo pri prevozu bolnika v ljubljanski UKC. Za 24ur.com pa so na ministrstvu za promet navedli, da je ministrov avtomobil pri Vrhniki pravzaprav pomagal reševalnemu vozilu iz zagozdene situacije, vendar pa tam ni nadzornih kamer, ki bi to lahko potrdile. Minister "ni bil pozoren" Vlačič zatrjuje, da ni odredil namestitve posebne signalizacije (modre luči) v avtu ali naročil njene uporabe. Magnetna modra luč, ki je v avtomobilu ministrstva za promet, je bila kupljena leta 2004, pravi Vlačič in dodaja, da je bila uporabljena z njegovo vednostjo za pomoč reševalnemu vozilu. "Seveda pa dopuščam tudi možnost, da je bila ta naprava uporabljena brez moje vednosti," je še dejal Vlačič v odzivu medijem. Z rdečo črto je obrobljen audi z ministrom Vlačičem, ki je divjal po odstavnem pasu z veliko hitrostjo. Reševalno vozilo je sledilo šele po skoraj pol minute. © Dars Vlačič sicer trdi, da na vožnjo in početje svojega voznika ni bil pozoren, saj se je v ozadju avtomobila pripravljal na televizijski nastop, na katerega se mu je mudilo. Zaradi dogodka je že napovedal ukrepe, njegov voznik bo moral policiji pojasniti početje, sam pa napoveduje, da bo sprejel posledice vseh dejanj, za katere je kot minister objektivno odgovoren. Med drugim je Vlačič za 24.com že napovedal, da pogodbe z družbo Protokol d. o. o. za prevoz, ki poteče prihodnji teden, ne bodo podaljšali. Minister kot vsak drug udeleženec Zakon prepoveduje vožnjo po odstavnem pasu, prav tako pa prepoveduje tudi neupravičeno uporabo modre luči. Vozilo prometnega ministra, za katerega veljajo pravila prevozov varovane osebe po 4. stopnji, nima prednosti in bi zato moralo spoštovati cestnoprometne predpise, kot vsi ostali vozniki, ugotavlja Dnevnik.
|
negative
|
8,830
|
Kranjski socialni demokrati bodo pri preverjanju zakonitosti oskrbe s plinom izkoristili vse pravne možnosti. Sredinemu odhodu Socialnih demokratov (SD) s seje mestnega sveta tik pred glasovanjem o pomembnem odloku, oskrbi s plinom, je po zatrjevanju svetnika Staneta Boštjančiča botrovalo vodenje mimo poslovnika. Spomnil je na amandmaje, ki so jih vložili, pa jih predsedujoči svetu, Bojan Homan iz vrst SDS, ni hotel uvrstiti na glasovanje. “Na naše pravne argumente so odgovorili s preglasovanjem, kar je sodu izbilo dno,” je dejal. Na naše argumente so odgovorili s preglasovanjem, kar je sodu izbilo dno. Stane Boštjančič Ne nasprotujejo namenu Boštjančič je poudaril, da SD ureditvi vprašanja oskrbe s plinom ne nasprotuje. Niti temu, da se pogodba sklene z Domplanom. “Spor se začne pri tem, kako to urediti,” je pojasnil. Občina bi Domplanu z odlokom podelila koncesijo, Boštjančič pa se sklicuje na zakon o javnih gospodarskih službah in opozarja, da je potreben razpis. Drugačna mnenja strokovnjakov, na katera se opira mestna uprava, ga ne prepričajo. Pogreša konkretne navedbe členov zakona, ki to omogočajo. Razpis ni smiseln Lastnik Domplan. Kranjska mestna uprava meni, da razpis za podelitev koncesije ni smiseln, saj plinovodno omrežje trenutno ni v njeni lasti, pač pa v lasti Domplana. Zato Kranjska občina nad izvajanjem trenutno tudi nima nobenega nadzora, čeprav bi ga po zakonu morala imeti. Po dolgotrajnih usklajevanjih je z Domplanom dosegla dogovor, po katerem si bo v zameno za koncesijo nadzor zagotovila, hkrati pa bo plinovodno omrežje, v katerega je Domplan že vložil 16 milijonov evrov, po 35 letih prešlo v njeno last. Neenotna praksa “Ne razumem, zakaj taka ihta,” je pristop mestne uprave komentiral Boštjančič, meneč, da druge možnosti, kot da na razpisu, ki ga zagovarja, izberejo Domplan, tako ali tako ni. Namigovanja, da ob takem stališču zgolj nagaja, zavrača, prav tako do mestne uprave ne goji nezaupanja, pač pa čuti odgovornost za odločitve, ki jih sprejme kot mestni svetnik, pravi. Vztraja zaradi neenotne prakse v državi: “Kam pa pridemo, če bo vsaka občina podeljevala koncesije, kakor bo hotela.” “Odstopil bom” Boštjančič je tudi zavrnil očitke, da kot predsednik statutarno-pravne komisije zlorablja pomembno občinsko telo v namene svoje politične opcije. Opozoril je, da šteje komisija pet članov različnih opcij, ki stališča sprejemajo z večino glasov. “Če taka sestava pride do določenih skupnih sklepov, ki jih prenesem na sejo, težko govorim, da komisijo izkoriščam,” je dejal. Zaradi očitkov je tudi napovedal svoj odstop z mesta predsednika. Kako naprej Boštjančič je zatrdil, da je bila sredina obstrukcija SD vezana zgolj na omenjeno točko in da se bodo sej vnaprej normalno udeleževali ter se trudili konstruktivno sodelovati pri sprejemanju odločitev sveta. Glede odloka o oskrbi s plinom pa je napovedal, da bodo izkoristili vse pravne možnosti, da bi ugotovili, ali je zakonit.
|
neutral
|
8,831
|
Predstavniki večjih hotelirjev v piranski občini so se dogovorili, da vstopnine za določena kopališča ostajajo, pri čemer bo sprehajalcem omogočen prost dostop do morja. "Do primerne končne rešitve bodo na določenih kopališčih ohranjeni nadzor in vstopnine, pri čemer bo sprehajalcem omogočen prost prehod in dostop do morja," so v ponedeljek sporočili Marino Antolovič, Miran Gaspari in Čedomil Vojnič, predstavniki večjih hotelirjev v piranski občini. Menijo, da se ustvarja negativno mnenje o upravljavcih kopališč in so bili tik pred začetkom kopalne sezone priče nerazumnim ukrepom inšpekcijske službe, ki je zahtevala odstranitev dela kopališke ograje. Prepričani so, da bi odprava vstopnin in nadzora na plažah pomenila katastrofo za kakovosten turizem in ugled celotne destinacije. V zvezi s tem se nameravajo sestati tudi s piranskim županom Tomažem Gantarjem in ministrom za okolje in prostor Karlom Erjavcem. Na ministrstvu za okolje in prostor pojasnjujejo, da je treba na priobalnem zemljišču, ki sega najmanj 25 metrov v notranjost, omogočiti kopalcem prost dostop do vode. Pobiranje vstopnine je dovoljeno le, če je upravljavec plaže zgradil kopanju namenjen objekt.
|
neutral
|
8,832
|
Mirno plovbo nekdanje najemnice hotela Pacifika so razburkali krški kriminalisti. Kriminalisti Policijske uprave (PU) Krško so zaradi suma več kaznivih dejanj goljufije in poslovne goljufije h preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Krškem privedli 34-letno osumljenko iz okolice Brežic. 200 tisoč evrov naj bi si “izposodila” obdolžena podjetnica. “Osumljenka in podjetje, v katerem je bila direktorica, naj bi si v zadnjem letu pridobila več kot dvesto tisoč evrov protipravne premoženjske koristi. Zoper osumljenko je bil v petek odrejen pripor,” je v sporočilu za javnost zapisal tiskovni predstavnik PU Krško Robert Perc. Po naših neuradnih podatkih gre za Gordano Šporar z Zgornjega Obreža, ki ima v najemu lokal Sita klapa v Novem mestu. Izposojala si je denar Po podatkih policije naj bi osumljena oškodovala več fizičnih oseb in dve podjetji. Z zbiranjem obvestil in dokumentacije so kriminalisti in policisti ugotovili, da si je od lanskega junija pa do letošnjega januarja od prijateljev in znancev izposodila za več kot 157 tisoč evrov, ki pa jih ni vrnila. “O sami posoji denarja oškodovanci v pretežnem delu nimajo potrdil, saj so zaupali prijateljstvu in se zanašali na dobre poslovne običaje,” so sporočili s policije. Da je bil denar dejansko prejet, so kriminalisti potrdili z zbiranjem obvestil in dokumentacije. Poslovne goljufije Tudi že v preteklosti. V predkazenskem postopku je bilo ugotovljeno, da so policisti za osumljenko v preteklosti že napisali več kazenskih ovadb zaradi sumov poslovnih goljufij. Predlani in lani so brežiški policisti napisali štiri kazenske ovadbe, krški dve in sevniški eno. Pri teh primerih je bilo oškodovanih šest pravnih in ena fizična oseba v skupni višini več kot 160 tisoč evrov. Oškodovala dve podjetji Obdolžena naj bi za več kot 50 tisoč evrov oškodovala tudi dve podjetji, s katerima je poslovala kot direktorica podjetja s sedežem v okolici Brežic. Podjetje je namreč pri oškodovanih pravnih osebah kupovalo njihove izdelke. Sprva je obveznosti plačevala redno, od julija lani pa obljubljala, da jih bo poravnala, pa jih ni. Po naših podatkih je bila direktorica podjetja Begonaro, ki se je ukvarjalo s posredništvom, svetovanjem in storitvami. Z brskanjem po medmrežju smo kaj kmalu naleteli na podatek, da je podjetje Begonaro v stečaju, priprta pa naj bi imela trenutno v najemu lokal Sita klapa na Prešernovem trgu v Novem mestu. Pacifik zaprt Hotel Pacifik, katerega lastnica je Magda Senica, je zaradi obnove trenutno zaprt. Lastnica je potrdila, da gre za njeno bivšo najemnico, o tem, za koliko je sama oškodovana, pa ni želela govoriti. “Zadeve ne želim komentirati, saj sploh nisem vedela, kaj se dogaja,” nam je dejala, ne želi pa, da se Pacifik vpleta v to zgodbo, saj se mu s tem dela poslovna škoda.
|
negative
|
8,833
|
O novem direktorju Kmetijsko-gospodarske zadruge Lesce bo odločal nov upravni odbor. Dosedanji direktor Emil Peternel opozarja na grožnje in ponarejanje podpisov. “Kriminalisti in Durs niso zaznali nobenih nepravilnosti,” je v torek dejal Emil Peternel, odstopljeni direktor Kmetijsko-gozdarske zadruge (KGZ) Sava Lesce. Moj edini greh je, da nisem hotel prepustiti vodenja svojim sodelavkam. Emil Peternel , odstopljeni direktor KGZ Sava Lesce Upravni odbor zadruge Peternelu očita zlorabo položaja in podkupovanje. Med drugim naj bi s prodajo stavbe v Kranjski Gori podjetniku Danijelu Smuku zadrugo oškodoval za milijon evrov, brez soglasja upravnega odbora naj bi za 690 tisoč evrov podjetju Rubico Agencija prodal zemljišča na območju hipodroma v Lescah in podaljšal pogodbo z varnostno agencijo EUPT, podjetniku Milanu Kepicu pa naj bi za eno leto podaljšal rok za vračilo posojila v višini 300tisoč evrov. Peternel je o kreditu Kepicu povedal, da je zavarovan s petimi menicami, o varovanju pa: “Bilo je nujno, saj so mi grozili, da bom hipodrom plačal s truplom.” Peternel je sicer do konca junija v bolniškem staležu, zaposlen je še do konca julija, individualna pogodba pa se mu izteče konec aprila 2011. Nov upravni odbor Trenutno je podpisnica za zadrugo Marinka Šemrl, na vprašanje, kdo vodi zadrugo, pa je Peternel odgovoril, da “ni povsem jasno in da vlada nenavadno stanje”. Številne resne grožnje naj bi po njegovih besedah prihajale od zunanjih izvajalcev, v zadrugi je prišlo celo do ponarejanja podpisov, kljub odstopu iz zdravstvenih razlogov pa Peternel še vedno dopušča možnost, da bi se vanjo vrnil: “V štirinajstih dneh bodo morali imenovati nov upravni odbor, verjetnost za mojo vrnitev pa je približno 50-odstotna, vendar bi v tem primeru moral zamenjati od tri do štiri ljudi, ki jim ne morem več zaupati.” Trenutno dogajanje pri zadružnikih poleg nezaupanja vzbuja tudi negotovostjo prihodnosti zadruge, kajti govori se o napovedih odpovedi odkupa mleka in nižjih odkupnih cenah,ob najbolj črnem scenariju – prenehanju delovanja zadruge – pa po Peternelovih besedah njeno premoženje preide v Zadružno zvezo Slovenije.
|
neutral
|
8,834
|
Agencija Evropske unije za človekove pravice je tudi našo državo uvrstila med tiste, ki so zakrivile versko ali etnično diskriminacijo. Raziskava je zajela 112 večjih slovenskih delodajalcev. Kot se je izkazalo, bi jih 31 odstotkov in pol raje zaposlilo slovenskega državljana kot tujca in še to slovenskega državljana slovenskega etničnega izvora. Tudi pri spoštovanju veroizpovedi se naši delodajalci niso dobro odrezali. 34 odstotkov bi jih delavcem dalo prost dan za praznovanje največjega verskega praznika, na Danskem bi to naredilo90 odstotkov delodajalcev. Kot primer verske nestrpnosti navaja agencija dogodek iz maja 2008. Delavec muslimanske veroizpovedi je namreč želel hrano, ki ne bi vsebovala svinjine, delodajalec pa je to zavrnil. Sovražni govor med otroki Agencija Evropske unije za človekove pravice pa je odkrila primer rasističnega incidenta tudi v osnovni šoli. Za katero šolo gre, niso zapisali, poudarili so le, da je v šolskem časopisu izšel članek z žaljivo vsebino o učencih z "neslovenskim" izvorom. Tudi pohvala Je pa bila Slovenija deležna tudi pohvale, in sicer zaradi uvedbe registra spolnih prestopnikov zoper telesno in spolno nedotakljivost otrok in zaradi sprejetja zakona o bolnikovih pravicah, ki prepoveduje diskriminacijo zaradi bolezni.
|
neutral
|
8,835
|
V Trstu so predstavili novosti letošnje jadralske prireditve Barcolana, največje regate v tem delu sveta. “To je najlepša prireditev v mestu, ena izmed najlepših v Italiji, in ponosen sem, da lahko pri tem sodelujem,” je ob predstavitvi 41. Barcolane, največje regate v tem delu sveta, dejal tržaški župan Roberto Dipiazza. Flota prijavljenih plovil se v zadnjih letih približuje številki dva tisoč, desetdnevno dogajanje – med 3. in 11. oktobrom – spremlja približno 800 tisoč ljudi, 300 tisoč na sam regatni dan. Dosežki Mitja Kosmina. Koprski skiper je na lanski jubilejni 40. Barcolani kar sedmič zapored dosegel drugo mesto. Zmago pa je nazadnje slavil leta 1997, ko je prestižno lovoriko osvojil tretjič zapored. Sirena in Jure Tudi letošnjo regato bodo poleg številnih novosti spremljale tradicionalne Barcolina, ki je namenjena le mladoletnim plovcem, Barcolana Classic, kjer bodo starodobne jadrnice uprizorile nekakšen muzej na prostem, in Barcolana di Notte, nočna regata, ki bo na večer pred pravo Barcolano. Več dogodkov bo tudi na kopnem, tako bo prvič razstava knjig o morju, zvrstile pa se bodo tudi številne glasbene in družbene prireditve. Na plakatih bo letos sirena, ki naj bi predstavljala Trst – mesto, ki se mu privrženci morja ob tej priložnosti ne morejo upreti. Maskota Barcolane pa bo oranžen krokodil Jure. Kosmina še čaka Do danes se na regato ni prijavila nobena izmed velikih posadk. Maxi Jena koprskega skiperja Mitje Kosmine je lani za las izgubila prestižno lovoriko. Ali se bo letos spet udeležil tržaške regate? Kosmina je odgovoril, da je še prezgodaj za načrte in da bo odločitev znana septembra.
|
positive
|
8,836
|
S spremembo davka na motorna vozila lahko pričakujemo, da bodo majhni in ekološki avtomobili cenejši, veliki in potratni pa dražji. Davčna uprava bo dobila možnost, da preveri ceno vsakega vozila. Večji onesnaževalci se bodo podražili za osem ali devet odstotkov. Zeloučinkovitim vozilom, denimo Renaultovemu meganu, se bo cena znižala. Modernejši avtomobili bodocelo cenejši. France Križanič, minister za finance Januarja 2011 bodo začele veljati spremembe davka na motorna vozila (DMV).Novosti bodo spremenile višino davka v korist modelov z manjšim izpustom. Stari avtomobili po starem Veliki in potratni avtomobili bodo občutno dražji, kot so trenutno. Mimogrede, novosti bodoveljale le za trg novih vozil, medtem ko pri rabljenih davek ukinjajo. Minister za finance Franc Križanič potrjuje, da na tem trgu sprememb ne bo, pač pa bi ob nižanjutrošarin utegnili del teh nameniti kot CO2-takso na pogonska goriva. Za povečavo kliknite na grafiko Kako smo računali? Cene. Pri preračunavanju smo upoštevali cene pri uvoznikih na 24. 6. 2009. Izračuni. Ob predpostavki, da bodo cene ob uvedbi novega DMV enake zdajšnjim. Normativi. Izračuni ne upoštevajo evropskih normativov o čistosti izpuhov. Dražji, kot trdi Križanič Na Žurnalu24 smo na podlagi cen avtomobilov, ki trenutno veljajo na trgu,preverili, kako bo s spremembami v praksi. Preračuni pokažejo, da bodo spremembe očitne tudi priposameznem modelu, ne zgolj znotraj avtomobilskih razredov. Novosti, menijo avtomobilskistrokovnjaki, bodo botrovale precejšni zmedi pri kupcih, saj bo brez izračuna le redkokdo vedel,ali bo avtomobil cenejši pred ali po spremembi. Največje razlike pričakujejo v višjem srednjem,višjem in razredu terenskih vozil. Križanič trdi, da bodo terenska vozila dražja od osem do devetodstotkov. A naši izračuni kažejo, da bo skok cen še večji, kar od 10 do 15 odstotkov. Trgovci: Zakon ni ekološki “Spremembe DMV se pripravljajo že nekaj časa, zato niso presenečenje. Presenetljiva pa jeodločitev vlade, da obdavči tudi vozila z izpustom pod 110 grami, saj to pomeni korak nazaj. Alibodo avtomobili na koncu cenejši ali dražji, še ne vemo, saj še opravljamo preračunavanja. Okorigiranju cen pa je za zdaj še preuranjeno govoriti. Če bo obveljala ministrova, da bodo 'megani’po novem cenejši, pa lahko pričakujemo tudi nekolikšen dvig prodaje,” je povedal Bojan Ježek, odgovoren za prodajo vozil renault pri Pleško cars z Brezovice priLjubljani. TRIJE RAZREDI ZA AVTOMOBILE IN MOTORJI Nove stopnje, glede na izpuste ogljikovega dioksida v gramih na kilometer, bodoza avtomobile dokončno začele veljati leta 2011. Uveljavitev bo, tako minister Križanič, postopnazato, “da se lahko v treh letih prilagodijo tudi ponudniki. Pričakujem, da bodo leta 2011 ponujali ženove tipe avtomobilov.” Do 150 g/km. Ta razred ne bo obdavčen ali pa bo obdavčen zelo malo, praviKrižanič. Po teoriji naj bi se zato pocenili. Od 150 do 250 g/km. Ker v tem razredu Slovenci pokupimo največ avtomobilov, bopostopno progresivno obdavčen. Letos zgolj minimalno. Nad 250 g/km. Velika vozila se bodo z 28-odstotno davčno stopnjo za bencinarje in31-odstotno za dizelske motorje podražila. Motorji. Ker ni podatkov o izpustih, bodo, dokler ti podatki ne bodo pridobljeni,obdavčeni glede na moč motorja.
|
neutral
|
8,837
|
Imamo dobre sledi, kdo so napadalci, je glede sinočnjega napada v lokalu Open povedal direktor Policijske uprave Ljubljana Stanislav Vrečar. Glede na zbrane informacije in sledi, ki so ostale za desetimi zamaskiranimi moškimi, ki so sinoči vdrli na večer lezbične in gejevske literature, je policija optimistična. Prvi mož Policijske uprave Ljubljana Stanislav Vrečar zato že opozarja, da nasilnežem grozi visoka kazen, in sicer za kaznivi dejanji kršitev enakopravnosti in povzročitve lahke telesne poškodbe je predvidena kazen z zaporom do enega leta, za nasilništvo, če je storjeno v skupini, zapor do treh let, za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari pa kazen z zaporom do dveh let. Vrečar je napovedal tudi strog nadzor na jutrišnji Paradi ponosa. "Policija obsoja vsakršno obliko tovrstnega nasilja in bo naredila vse, da preprečijo tovrstna dejanja oziroma odkrijejo storilce tovrstnih dejanj, da ti zanje odgovarjajo," pravi Vrečar.
|
positive
|
8,838
|
Prodaja doma Snežnik v Savudriji je zgodba o uspehu, pravi Robert Širnik. Drago Kos meni drugače. "Prodaja doma Snežnik v Savudriji je bil eden izmed najtežjih in najdolgotrajnejših postopkov. To premoženje je bilo za Policijski sindikat Slovenije (PSS) že izgubljeno, zato je to zagotovo zgodba o uspehu," je o prodaji savudrijskega doma za Žurnal povedal Robert Širnik, direktor podjetja Levant, ki je v imenu PSS vodilo prodajo. Potek prodaje Nakup. Počitniški dom v lasti PSS je kupilo podjetje Immobiliare Universo (po Prahovih besedah naj bi bil kupec podjetje Levant, to pa pravi, da je bilo le posrednik). Silboris. Zemljišče je skupaj s podjetjem Immobiliare nato kupilo hrvaško podjetje Energoplanin ga preimenovalo v Silboris, d. o. o. Tako se bo imenovalo tudi turistično naselje, ki bo nastalo na zemljišču doma. Zmeda z lastništvom Po Širnikovih podatkih je bil dom Snežnik v lasti sindikalne slovenske podružnice Republiškega sekretariata za notranje zadeve. "V času mandata ministra Dragutina Mateja smo izvedeli, da želi občina Umag objekte z dvomljivo podlago za lastništvo, ki so v lasti pravnih oseb s sedežem v Sloveniji, prevzeti v last, in takrat so se na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) odločili ukrepati," je pojasnil Širnik. Zaradi zmede okoli lastništva je bilo kompleks težko prodati, prišlo bi lahko celo do izgube premoženja. "Ko je dalo MNZ neformalno izjavo, da oni niso lastniki in da s tem nimajo nič, smo v treh mesecih pogajanj prišli do cene 750 tisoč evrov neto, ki je bila za mojo stranko še sprejemljiva," je zaključil Širnik. Pred kratkim so na sedežu PSS in na domu Branka Praha opravili tudi hišno preiskavo, od takrat pa se Prah na naše pozive ne odziva več.
|
neutral
|
8,839
|
Lastnik hotela Bellevue je tudi uradno Mawared International. Zdaj že nekdanji lastnik Marjan Krajnc meni, da bo prenova hitra. "Lahko potrdim, da je prodaja zaključena in da je novi lastnik podjetje Mawared International," je o prodaji hotela Bellevue povedala Jacqueline Stuart, direktorica podjetja Slovenia Invest, ki je skrbelo za prodajo propadajočega hotela. 7 milijonov evrov je bila izhodiščna cena za hotel Bellevue. Cilj hotel z lepo okolico "S prodajo sem zadovoljen. Zagotovo bodo naredili zelo kakovosten hotel," je razložil nekdanji lastnik Bellevueja, direktor Študentskega servisa Maribor, Marjan Krajnc. Po njegovih besedah so že v neformalnih pogovorih ugotovili, da Ljubljana nima tako kakovostnega hotela s primerno okolico. Mawared International je po Krajnčevih besedah še pred zaključkom prodaje želel dovoljenje za ograditev hotela. "Mislim, da so tukaj že imeli močno skupino tujih arhitektov in drugih analitikov, ki so proučevali mnoge vidike tega objekta, med drugim tudi, kako naj bi bil hotel na koncu videti," je dodal. Dogovorjene prodajne cene za hotel Krajnc ni želel izdati. Propada že več let Spomenik. Hotel Bellevue je bil za kulturni spomenik lokalnega pomena razglašen konec leta 2007. Zato je treba ohraniti na primer oba lesena paviljona z detajli, objekt pa mora biti prilagojen hotelski dejavnosti z restavracijo. Poškodbe. Propadajoči hotel je preživel že nekaj požarov, ki so povzročili precej škode. V notranjosti je bilo še do nedavnega med drugim veliko smeti in igel. "Stvar bo hitro gotova" Začetek del je, pravi Krajnc, odvisen od gradbenih soglasij: "Moje mnenje je, da ko bodo enkrat imeli gradbena dovoljenja, bo stvar hitro gotova." Za več informacij o načrtih, ceni in drugih podrobnostih smo vprašali tudi v podjetju Mawared International. Graham Leask, eden od direktorjev slovenske podružnice podjetja, je dejal, da bodo več o projektu povedali predvidoma prihodnji teden. Kupec znan od februarja Da bo kupec hotela Bellevue podjetje Mawared International, so v Slovenia Investu potrdili februarja. Pozneje so se pojavile tudi govorice, da se kupec umika. To sta tako Krajnc kot Stuartova zanikala. Krajnc je dodal, da je postopek trajal dlje zaradi ar in rokov plačila. Po idejnem načrtu naj bi objekt razširili z dobrih tisoč tristo kvadratnih metrov na 10.799. Kot so že pred časom povedali v Slovenia Investu, naj bi ohranili historični pridih in ustvarili hotel s petimi zvezdicami. Imel naj bi 79 sob, od tega tri apartmaje, 87 podzemnih parkirnih prostorov, središče dobrega počutja z bazenom in konferenčno dvorano za 150 ljudi. Predvideni stroški obnove so 15 milijonov evrov. Izhodiščna cena za prodajo hotela Bellevue je bila sedem milijonov evrov. Pri obnovi mora nov lastnik upoštevati spomeniško zaščito in s tem kulturnovarstvene pogoje.
|
neutral
|
8,840
|
S povorko Parade ponosa 2009 s sloganom Revolucija ljubezni, ki je obkrožila ulice centra prestolnice, se je zaključil teden Parade ponosa. Kresalova napoveduje izenačitev pravic. Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je na Paradi ponosi namreč napovedala, da je ˝ že dala pobudo kolegom iz koalicijskih strank, da naredimo razmislek o tem, ali bi zdaj, ko imamo priložnost, ko se pripravlja družinski zakonik, izenačili njihove pravice s pravicami vseh ostalih.˝ Miha Lobnik iz društva Legebitra je za zurnal24.si povedal, da je to jasna napoved, da bo koalicija o tej možnosti odločala, saj si gejevske in lezbične organizacije za to prizadevajo že vrsto let. ˝Za nas se to zdi najboljša rešitev,˝ pravi Lobnik in dodaja, da imajo takšno rešitev že sprejeto v Španiji, na Nizozemskem, v Belgiji, Kanadi. ˝Gre za to, da s tem postajamo del razvitega sveta.˝ Veliki zaključni žur V Kulturnem centru Q/kluba Tiffany in Monokel bo ob 22. uri veliki zaključni žur z vstopnino pet evrov. Del vstopnine bodo namenili Društvu parada ponosa za kritje stroškov letošnje parade. Zabavali jih bodo DJ-i Huda, Guilty Eve, Nibeye, Crazy Daisy, Duky in Urbano. S parado proti homofobiji Tokratna Parada ponosa je sicer potekala v znamenju četrtkovega napada na gejevskega aktivista Mitjo Blažica. Udeleženci parada so se ob 17. uri odpravili z Metelkove, nadaljevali po Masarykovi in Miklošičevi cesti do Prešernovega trga ter nato do Parka Zvezde, parlamenta, od tam prek Trga republike do vladne palače, od koder so se napotili preko Šentjakobskega mostu do Starega trga. ˝Pričakujemo vsaj trikrat več udeležencev kot lani oziroma več kot 500 udeležencev,˝ je pred začetkom dejala predsednica Društva Parada ponosa Petra Salaj in dodala, da je cilj parade pokazati njihovo skupnost, raznolikost, da so del družbe, in so ljudje, ki jim pripadajo človekove pravice. Parade ponosa se je udeležila tudi notranja ministrica Katarina Kresal, ki je dejala, da je letos varnost Parade ponosa zelo okrepljena. Pojasnila je, da je policija že prej zagotovila, da bo res zavarovala samo parado, pravzaprav je varovala dogodke že cel teden pred parado. V času napada na Mitjo Blažiča pa so morali praktično vsi policisti na kraj drugega dogodka. Opremljeni s piščalkami in transparenti, na katerih je med drugim pisalo Za ljubezen, Postavite se enkrat v našo kožo, Istospolne poroke na Švedskem od 1. maja, 10 odstotkov ljudi je istospolno usmerjenih, in podobno, bo več sto ljudi na Paradi ponosa sklenilo povorko na Starem trgu. Istospolno usmerjeni letos sicer praznujejo 40 let parad ponosa po vsem svetu in 25 let istospolnega gibanja pri nas, tokratna parada pa bo po mnenju društva najbolj množična parada ponosa do zdaj. Brez incidentov očitno ne gre Sicer pa se v javnosti vrstijo obsodbe napada na gejevskega aktivista Mitjo Blažiča. Kot je znano, je četrtkov literarni večer lezbične in gejevske literature v ljubljanskem lokalu Cafe Open okoli 21. ure grobo prekinila skupina zamaskiranih neznancev, ki je med drugim fizično napadla aktivista gejevskega in lezbičnega gibanja Mitjo Blažiča.
|
neutral
|
8,841
|
Bralec nas je opozoril, da mu po obisku zdravstvenega centra Alveola niso izdali računa. Če bi to ugotovila inšpekcija, bi lahko vodilnega v podjetju doletela do 41 tisoč evrov visoka kazen. Na nas se je obrnil bralec, ki je nedavno zaradi zdravstvenih težav obiskal zdravstveni center Alveola. Tam je zaradi dodatnih storitev, ultrazvoka vratnih arterij in ultrazvoka srca z meritvami pretokov, odštel 42 in 60 evrov, a – kot trdi – ni prejel potrdila o plačilu. Albert Klobučar, direktor Alveole, pojasnjuje: ˝V našem centru opravljamo preglede z najsodobnejšo medicinsko opremo, s čimer se lahko pohvalile malo zdravstvenih centrov. Prepričan sem, da je bil pregled pri omenjenem pacientu opravljen korektno in brez dolgih čakalnih dob, če pa ni prejel potrdila o plačilu, pa to zagotovo ni bilo storjeno namenoma, ampak je prišlo do človeške napake.˝ Kazni do 41 tisoč evrov “Po davčni zakonodaji je zoper zdravnika (in vsakega drugega zavezanca), ki pacientu ne izda računa oziroma ne zagotovi, da je račun izdan, v zakonu o davku na dodano vrednost predpisana globa od dva do 12 tisoč evrov. Če pa na izdanem računu niso izkazani vsi predpisani podatki, pa se globa giblje od 1.200 do 41 tisoč evrov. V hitrem postopku, ki se vodi pri Dursu, se lahko izreče le najnižja globa, torej dva tisoč oziroma 1.200 evrov,˝ pravi Marjan Špilar, direktor davčnega urada v Mariboru, ki dodaja, da se trenutno ukvarjajo z inšpekcijskim nadzorom osmih zobozdravnikov, saj je bilo ugotovljeno, da veliko zobozdravnikov, ki opravljajo poslovno dejavnost, pri izvajanju teh storitev ne izda računa oziroma ga ne evidentira v svojih poslovnih knjigah, kar pa pomeni tudi neplačilo davkov.
|
negative
|
8,842
|
Predstavniki MZZ so predstavili drugo generacijo biometričnih potnih listov, ki bodo za razliko od zdajšnjih potnih listov dodatno vsebovali dva biometrična prstna odtisa. Cena novega potnega lista ostaja enaka Nov potni list se na videz ne bo bistveno razlikoval od zdajšnjega, enaka pa ostaja tudi njegova cena – 37,49 evra za potni list z 32 stranmi, kar po besedah Colje pomeni, da so slovenski potni listi še vedno najcenejši potni listi v državah EU. Po besedah vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za upravne notranje zadeve Dušana Vučka je zamenjava potnih listov potrebna zaradi novele zakona o potnih listinah, ki je začela veljati danes. Novelo je državni zbor sprejel zaradi uredbe Sveta EU, po kateri so morale vse države članice EU do 28. avgusta 2006 začeti izdajati biometrične potne liste z dodano biometrijo obraza, z 28. junijem 2009 pa tudi potne listine z biometrijo dveh prstnih odtisov. Večjih težav ob zamenjavi potnih listov na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) ne pričakujejo,posebej ker vseh potnih listov ne bo treba menjati naenkrat. Zdajšnji potni listi namreč po Vučkovih besedah veljajo normalno vse do izteka. Letos bo sicer poteklo 7645 potnih listov, danes do 12. ure pa so po besedah Vučka prejeli 300vlog za izdajo novega potnega lista. Odtisi s kazalcev Prstne odtise vam bodo ob vložitvi vloge za izdajo potnega lista s posebno elektronsko napravo odvzeli na upravni enoti, in sicer z levega in desnega kazalca. V primeru trajne poškodbe prstov pa se lahko izda tudi potni list brez biometričnih prstnih odtisov.
|
positive
|
8,843
|
V prvem podjetju naj bi plače dobili danes, v drugem na denar še čakajo. “Zagotovili so nam, da bomo plačo prejeli danes, tako da jutrišnje napovedane stavke skoraj zagotovo ne bo,” je za Žurnal24 pojasnil Srečko Dajčman, sindikalist v Tovarni vozil Maribor (TVM). Kot smo že poročali, delavci TVM še niso prejeli majske plače, zato so za 1. julij napovedali stavko. “Tudi regresa še ni bilo. Pričakujemo ga sicer v juliju, vendar se bomo za točen datum dogovorili na jutrišnjem sestanku,” je dodal. Dobrih novic pa niso dobili delavci podjetja W&G, ki je v večinski lasti Walterja Wolfa. “Direktorica je delavcem zagotovila, da naj bi bil denar na računih še ta teden. Če ga ne bo, je zagotovila tudi, da bo v ponedeljek, 6. julija, na sodišče vložila predlog za stečaj podjetja W&G,” je za naš časopis povedal Branko Medik, sindikalist SKEI. Če bodo delavci plače prejeli, pa bodo stavko takoj prekinili. Vse naj bi bilo odvisno od sprostitve finančne blokade na računu omenjenega podjetja. “Če bo vrhovno sodišče odobrilo odstranitev finančne blokade, plače bodo,” je dodal Medik.
|
neutral
|
8,844
|
43-letni Damjan iz Ljubljane, ki ga je oktobra lani blizu Visa napadel morski pes in mu odtrgal skoraj tretjino meč, znova hodi. Nogo sta mu rešila zdravnika iz Splita. Po vsej verjetnosti ne mine dan, ko se Damjan Pesek iz Ljubljane ne bi spomnil napada velikega morskega psa kot tudi zdravnika dr. Vedrana Radonića in dr. Radoslava Perišića, ki sta mu oktobra lani rešila nogo. Nesrečnik je napad morskega psa doživel ob 12. uri, pet ur pozneje pa je že ležal na operacijski mizi. Robert Carotta iz vojaške zdravstvene enote Slovenec je s skupino prijateljev sleherni dan užival v podvodnem ribolovu. Šestega oktobra se je potopil v bližini svetilnika Stončica, ki se nahaja v zalivu Smokova na otoku Vis. Na začetku se ga je držala sreča, saj je že v prvem strelu s harpuno ulovil gofa. Ribo je shranil v torbo, jo dal na ramena in se odpravil proti obali. Tik pred prihodom v plitvino ga je nekaj udarilo in sprva je pomislil, da ga je zadel čoln. Trenutek zatem mu je levo nogo preparala strašanska bolečina, morje se je v trenutku obarvalo rdeče. Šokiran Damjan se je obrnil in ugotovil, da se je znašel v čeljustih velikega belega morskega psa. Ni prav dolgo razmišljal, kaj neki počne mrcina v plitvini Jadranskega morja, ampak je začel boj za preživetje. Morskega psa udaril v trebuh Pesek je po napadu dejal, da je morskega psa prijel za škrge in ga udaril v trebuh, sicer pa ne zna povedati, ali mu je to rešilo življenje. "Glave morskega psa nisem videl, saj je bilo okoli mene vse krvavo. To je bil spontan odziv," je pojasnil in dodal, da "je težko svetovati in soditi", kaj je treba v takšnem položaju praviloma storiti. Prvo pomoč si je takoj po ugrizu nudil sam. Krike na pomoč so slišali njegovi prijatelji, ki so ga prepeljali v viški zdravstveni dom. Zdravnik mu je zaustavil krvavljenje, nakar so ga s helikopterjem prepeljali v klinični center Split. Morski pes je Damjanu odgriznil skoraj tretjino mesa na mečih. © 24sata Sreča v nesreči Damjan je imel zaradi ugriza poškodovanih več mišičnih skupin. Večji mikrokirurški poseg zaradi poškodbe ni bil potreben, opravili pa so odstranitev odmrlih delov mišic in presaditev kože. Damjan zopet hodi "V dolgoletni karieri sem oskrbel številne poškodbe. No, pacienta, ki ga je ugriznil morski pes, sem oskrbel prvič," se spominja dr. Radonić. Morski pes je Damjanu odgriznil skoraj tretjino mesa na mečih. O moči in silovitosti ugriza priča tudi dejstvo, da je morski plenilec pustil v podkolenici tudi dva zoba. Kirurgi so uspeli Damjanu "zakrpati" dva živca in dve arteriji. Manjše operacije in terapije so potekale še naslednje štiri dni, nakar so ga premestili v Slovenijo, kjer so opravili še dve operaciji. Danes Damjan hodi brez pomoči bergle, obenem se lahko povsem nasloni na nogo. Peronealni živec, ki je potreben za normalno delovanje noge, je na žalost še vedno poškodovan. Popolno okrevanje je malo verjetno.
|
neutral
|
8,845
|
Kroparji zahtevajo strokoven in usklajen načrt prenove kulturnih spomenikov. V Kropi kulturni spomeniki po skoraj dveh letih od uničujoče vodne ujme še vedno čakajo na obnovo,domačini pa na to znova opozarjajo pred osrednjo kroparsko prireditvijo Kovaški šmaren, ki bo konec tedna. Kroparji so kritični ne le do počasnosti obnove, moti jih tudi, da načrt prenove ni bil usklajen s krajani. ''Ne vemo, zakaj odlašajo z začetkom del in katere so prioritete, niti tega, kako bo kraji zgledal po prenovi in po katerih kriterijih so bili izbrani objekti. Do odzivov javnosti v Kropi prihaja le zato, ker premalo vemo,'' je poudaril krajan Slavko Mežek, predsednik gibanja za ohranjanje in uveljavljanje kulturne in naravne dediščine Naša Slovenija, in dodal, da je takojšen strokoven in s krajani usklajen načrt prenove nujen. Domačini menijo tudi, da bi morali obnoviti predvsem tiste kulturne spomenike,zaradi katerih obiskovalci prihajajo v Kropo. Obnova do konca oktobra Projekt prenove kulturnih spomenikov obsega sedemnajst objektov, je včeraj pojasnila Majda Odar, vodja oddelka za družbene dejavnosti na Občini Radovljica. Skupaj s kulturnim ministrstvom pa so izvzeli štiri objekte (rake, kapelici, Zgornjo fužino in vigenjc Vice), pri katerih bosta za izvajanje poskrbeli občina in omenjeno ministrstvo. Celotna obnova kulturnih spomenikov bo stala 242.800 evrov, od tega omenjeni štirje objekti 47 tisoč evrov. ''Denar mora zagotoviti ministrstvo za okolje in prostor, občina naj bi pokrila le razliko med ocenjeno in končno vrednostjo del, obnova pa naj bi bila končana do konca oktobra,'' je povedala Odarjeva.
|
neutral
|
8,846
|
Če paketa še danes ne boste spremenili sami, vas bo Telekom samodejno preklopil na novi paket. Obstoječi naročniki storitev Siol TV lahko še danes izberejo, na kateri paket od treh novih ponujenih se bodo naročili. Stari bodo ukinjeni, čeprav se je denimo tudi Zveza potrošnikov Slovenije zavzemala, da bi naročnikom do izteka pogodb zagotovili obstoječe pakete. Spomnimo, naročniki, ki si paketa ne bodo izbrali sami, bodo na nove preklopljeni samodejno. Spremembo paketa lahko opravite prek Siolovih servisnih spletnih strani https://servis.siol.net/. Samodejni preklop Naročnik, ki je imel osnovni paket, ga bo imel še naprej. Ohranjena bo tudi cena, le programov bo manj. Naročnik, ki je imel vklopljen en ali dva programska dodatka (dodatek ni bil HBO), bo preklopljen na mega paket. Naročnina bo dražja največ sedem evrov. Vsi naročniki, ki so imeli HBO-dodatek ali polno programsko shemo, pa pristanete v paketu mega, ki vključuje HBO. Cena naročnine je 45 evrov, po novem letu 50. Naročnina za slednje ne vključuje dodatka za mega paket, imenovan eksplozivni (dodatnih sedem programov). Kateri paketi so na voljo Z novo programsko shemo je Telekom prenovil tudi pakete. Po novem bodo na voljo osnovni, standard in mega paket. Najmanj bo treba na mesec odšteti za osnovnega (30 evrov), a bo na voljo okoli 15 programov manj, kot jih je bilo v prejšnjem osnovnem paketu. Za standardnega (77 programov) bo treba vsak mesec odšteti 37, za paket, ki vsebuje popolnoma vse programe (126 programov), pa 49 evrov (po novem letu 54).
|
neutral
|
8,847
|
Minister za zdravje Borut Miklavčič zagotavlja, da v letu 2009 kljub gospodarski krizi niso predvidena krčenja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z ministrom se ni strinjal poslanec France Cukjati (SDS), ki je med postavljanjem poslanskih vprašanj premierju in vladnim ministrom opozoril, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije prejšnji teden sprejel sklep, po katerem se je delež sredstev za nemedicinsko oskrbo pri zdraviliškem zdravljenju, ki se krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, z dosedanjih 40 znižal na 15 odstotkov. Zavod je tudi sprejel sklep, s katerim se je odstotek cen zdravil, predpisanih na recept z vmesne liste, ki se krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, z do zdaj zagotovljene višine 25 odstotkov znižal na 10 odstotkov. Minister je odgovoril, da sklepa tudi predvidevata, da se bo nastala razlika pokrila iz sredstev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, pri tem pa se premije prostovoljnega zavarovanja ne bodo zvišale. Tako po njegovo tudi v tem primeru ne bo prišlo do nobenega kršenja pravic.
|
positive
|
8,848
|
S 1. julijem je odstopilo celotno vodstvo oddelka za revmatologijo na ljubljanskem kliničnem centru. Predstojnik oddelka Matija Tomšič je sporočil, da so jih do tega pripeljale razmere na oddelku. "Klinični oddelek za revmatologijo si prizadeva vzpostaviti samostojne organizacijske oblike, ker v zdajšnji obliki organiziranosti UKC Ljubljana ne vidimo več možnosti za izvajanje vrhunskih storitev na področju revmatologije," je zapisal Tomšič. Več o vzrokih odhoda bodo pojasnili jutri. Vodstvo UKC presenečeno Vodstvo UKC trdi, da z odstopom uradno ni seznanjeno in je informacijo o odstopu izvedelo od novinarjev. Nad odločitvijo predstojnika pa je vodstvo presenečeno. Dogovor je namreč bil, da bo Tomšič na tem mestu ostal do konca septembra. V tem času bi pristopili k reševanju problematike, za kar pa so potrebne spremembe statuta, je pojasnila tiskovna predstavnice Biserka Marolt Meden in dodala, da se zdaj oblikuje komisija za pripravo sprememb. Za sredo je bil po njenih besedah napovedan tudi sestanek vodstva UKC z vodstvom interne klinike, v okviru katere deluje tudi klinični oddelek za revmatologijo.
|
negative
|
8,849
|
Letošnja turistična sezona ob Kolpi je za zdaj slaba. Za kopanje neprimerne so Krka na območju Mačkovca, Temenica in Lahinja. "Turizem ob Kolpi je v največji meri odvisen od vremena, ki pa nam v letošnji sezoni do zdaj ni bilo naklonjeno. Manj je kopalcev, manj je prehodnih gostov, ki se ob Kolpi ustavijo na poti proti Jadranu," pravi Andreja Drakulič Veselič, vodja Turističnoinformacijskega centra (TIC) Metlika. 21 stopinj Celzija ali še manj je bila v prejšnjih dneh temperatura Kolpe. Da bi privabili čim več obiskovalcev, so letos prvič za celotno območje Kolpe, od Starega trga do Metlike, pripravili enajst sklopov prireditev, ki so jih enotno oglaševali. "A obisk je bil slab. Le zadnji konec tedna nam je nekoliko boljše vreme dalo upanje, da od letošnje sezone vendarle kaj bo," se nadeja Drakulič Veseličeva. Po kopanju prhanje Priporočilo. Na novomeškem zavodu za zdravstveno varstvo po kopanju v dolenjskih in beloKranjskih rekah priporočajo prhanje z zdravstveno ustrezno pitno vodo. Že vrsto let zato opozarjajo, da je na območjih, kjer se običajno kopa veliko ljudi in kopanje ni prepovedano, treba urediti sanitarije s prhami, kar še posebno velja za kampe in šotorišča. Dodajajo, da vode iz rek ne smemo piti ali jih uporabljati za pripravo hrane, med kopanjem pa se moramo izogibati požiranju vode, na kar je treba opozoriti zlasti otroke. Vsaj za pol manj O odstotkih padca števila obiskovalcev v primerjavi s prejšnjimi leti pravi, da raje ne govori, saj so številke katastrofalne. "Obiskovalcev je vsaj za pol manj, kopalcev pa je še za vzorec težko najti. V kampu Podzemelj so redni gostje, ki imajo tu prikolice že več let in pridejo ne glede na vreme. Verjamemo, da se bodo tudi drugi turisti vrnili, bregovi Kolpe se posušili in voda segrela, ko se bo vreme popravilo. Že zdaj pa opažamo, da bodo verjetno to večinoma Slovenci, tujcev pričakujemo manj kot lani," še pravi Drakulič Veseličeva in dodaja, da se lahko Kolpa v spodnjem toku v treh sončnih dneh s zdajšnjih slabih 21 segreje na 24 stopinj Celzija. Med letošnjimi novostmi ob Kolpi velja omeniti na novo urejena igrala za otroke v rekreacijskem centru na Primostku, ki je zdaj primernejši tudi za družine z majhnimi otroki. Za kopanje primerne Na Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Novo mesto so sredi junija odvzeli 17 vzorcev voda, kjer se ljudje kopajo najpogosteje. "V času odvzema vzorcev je bil vodostaj rek normalen, vreme sončno in v dnevih pred odvzemom ni bilo večjih padavin," pojasnjuje Dušan Harlander, direktor ZZV Novo mesto, in dodaja: "Krka je primerna za kopanje povsod, razen na območju Mačkovca, ustrezni pa sta tudi Kolpa in Mirna. Nepriporočljivo pa je kopanje v Temenici in Lahinji, saj so odvzeti vzorci pokazali preveliko motnost vode."
|
neutral
|
8,850
|
Zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda je bila 1. junija na preiskovalni oddelek Okrožnega sodišča v Ljubljani vložena zahteva za preiskavo zaradi dveh kaznivih dejanj žaljive obdolžitve. Finska televizija YLE pa poroča, da je državni tožilec proti Berglundu vložil tožbo. Kot so zapisali na okrožnem državnem tožilstvu, je bila zahteva za preiskavo vložena zaradi dveh kaznivih dejanj žaljive obdolžitve po 2. in 1. odstavku 171. člena kazenskega zakonika, storjenih na škodo bivšega predsednika vlade Janeza Janše. Na spletni strani YLE pa je zapisano, da je slovenski državni tožilec na začetku junija vložil tožbo proti novinarju Berglundu zaradi obrekovanja. Tožbe so povezane z zgodbo o sumu podkupovanja, v katerega naj bi bili vključeni podjetje Patria in najvišji slovenski funkcionarji. Kot še navajajo na finski televiziji, Berglund ni presenečen zaradi tožb, se pa namerava v bližnji prihodnosti izogibati potovanjem v Slovenijo. "Verjetno bi me prijeli takoj, ko bi stopil v državo. Na srečo me Finska ne namerava poslati tja na zaslišanje," po poročanju YLE pravi Berglund.
|
negative
|
8,851
|
Na območju Jesenic sta se v dobrem mesecu zgodila dva tragična dogodka: pretep v piceriji Pr’Čbular – zaradi posledic je napadeni umrl –, prejšnji petek pa umor v prodajalni kebaba. Domačini, s katerimi smo se pogovarjali, se zaradi teh dogodkov ne počutijo ogrožene, svojo varnost ocenjujejo kot dobro. Najdejo pa marsikatero pripombo na delo policije, menijo, da bi se morala policija tako kot varnosti na cestah posvetiti tudi kriminalu. Na Policijski upravi (PU) Kranj so varnostne razmere na Gorenjskem ocenili kot dobre. 080 12 00 ... je anonimna telefonska številka, na katero lahko občani poleg spletnega portala policije prijavijo kazniva dejanja. Tiskovni predstavnik PU Kranj Andrej Zakrajšek je za Žurnal24 povedal: "Kljub povečanju števila kaznivih dejanj, ki smo jih obravnavali, je preiskanost več kot 60-odstotna. Najbolj se je povečalo število drznih tatvin in tatvin motornih vozil, poslovnih goljufij, poneverb, davčnih utajitev, ponarejanja denarja in izsiljevanj ter kaznivih dejanj, povezanih z drogami. Povečalo se je tudi število kaznivih dejanj zoper življenje in telo, vendar gre za posamezna kazniva dejanja, ki med seboj niso povezana." Enako so varnostne razmere ocenili tudi na območju Policijske postaje Jesenice: "Preiskanost kaznivih dejanj na jeseniškem območju je le rahlo manjša kot na celotnem območju uprave. Oba tragična dogodka dejansko odstopata od povprečja po tragičnem koncu. Gre za hudi kaznivi dejanji, ki bi ju policija lahko preprečila le, če bi bila navzoča." Za boljše sodelovanje "Temelj policijskega dela je dobro sodelovanje s prebivalstvom, kar nam po našem mnenju uspeva. Želimo pa si še več sodelovanja z občani, saj le skupaj lahko poskrbimo za večjo varnost," je dodal Zakrajšek.
|
neutral
|
8,852
|
Dekan Kranjske fakultete za organizacijske vede Marko Ferjan ni znal povedati, ali je poslanec SDS Branko Marinič res opravljal izpit. Predavateljica pa trdi, da ima njegovo polo iz leta 2005. Predavateljica Marjeta Ekar je 14. junija v zvezi z zapleti pri opravljanju izpita iz nemškega jezika po Ferjanovih besedah posredovala zapisnik vodstvu fakultete. V poročilu dogodkov je med drugim zapisala, da je bil pisni del izpita 13. aprila 2005 opravljen, čemur pa je sledil še ustni izpit. "Tega je kandidat želel opravljati v Žalcu, a to zaradi tehnične izvedbe ni bilo mogoče, zato je bil povabljen na opravljanje ustnega izpita v Kranj. Prisotna sta bila kandidat in predavateljica." Brez ustnega dela ocenjen pozitivno Ferjan je še pojasnil, da je bil pisni del izpita sicer ocenjen pozitivno, ustnega dela pa ni opravljal nihče. Ker pa pomeni ustni del 50 odstotkov celotnega izpita, ta na koncu ni bil opravljen. Sedanji dekan je tudi poudaril, da ne more biti odgovoren za stvari, ki so se dogajale pred štirimi leti, je pa zagotovil, da je zbral in danes predstavil vso dokumentacijo v zvezi s tem. Ekarjeva je v zapisu nadalje navedla, da je bilo na ustnem delu ugotovljeno, da je kandidat, ki je predložil tudi indeks s fotografijo, avtor pisnega dela izpita, kar je sama posebej preverila zaradi posredovane anonimke, da Mariniča na pisnem delu izpita ni bilo. Da bi primerjala avtentičnost kandidata s fotografijo v vpisnem listu, ki jo hranijo v referatu, je želela indeks zadržati, a ji je kandidat to fizično preprečil in nemudoma zapustil kabinet. Ekarjeva je po Ferjanovih besedah v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi pri opravljanju izpita vodstvu svoje sume sicer prijavila skoraj tri mesece po dogodku, natančneje 11. julija 2005, a se nanje nekdanji dekan Robert Leskovar ni odzval in tudi niso uradno zavedene v mapi Branka Mariniča. Na vprašanje, zakaj na današnji novinarski konferenci ni prisotna sama predavateljica, je Ferjan pojasnil, da "sta se dogovorila, da institucijo predstavlja dekan, in skupaj ugotovila, da je smiselno, da sam predstavim dokumente". Je pa v telefonskem razgovoru še dejala, da si želi, da bi bila pri testu opravljena grafološka analiza.
|
negative
|
8,853
|
Skupina potapljačev, ki je bila priča tragediji v izviru reke Cetine na Hrvaškem, ko je izginil njihov kolega, nato pa so ga našli mrtvega, se je odločila povedati svojo plat zgodbe. Skupina potapljačev, ki je bila priča tragediji v izviru reke Cetine na Hrvaškem, ko je izginil njihov kolega, nato pa so ga našli mrtvega, se je odločila povedati svojo plat zgodbe. "Vidljivost je bila le nekaj deset centimetrov, tipal sem in iskal Dejana," o tem, kar seje dogajalo 37 metrov pod vodno gladino, v pisnem sporočilu pripoveduje Boštjan Turk. Štirje potapljači so se potapljali v paru, Boštjan Turk in pokojni Dejan Šarman ter Dušan Orehek in Doriano Zupićić. Pri tem so uporabljali tudi varovalno vrv. Turk pripoveduje, kako sta se s Šarmanom spustila na globino 80 metrov, nato pa sta se začela dvigati. Turkova pripoved "Težava je nastala na globini 37 m, kjer sva pri dviganju po steni navzgor nevede zašla v stranski zvon, za katerega nihče od nas ni vedel. Do tedaj sva med celotnim potopom imela zelo dober kontakt z vidno svetlobo na površju. Na tej višini pa se je voda nenadoma skalila do te mere,da se je vidni kontakt s svetlobo na površju prekinil," se spominja Turk. Dvig sta nato nadaljevala po stranskem rovu, vendar je voda postajala vse bolj kalna. "Na globini 20 m sva naletela na strop in ugotovila, da sva zgrešila glavni rov. Sporazumela sva se in se začela spuščati nazaj proti globini 37 m. Med spustom sva morala zaradi povečane globine ponovno zamenjati pline, da ne bi prišlo do zastrupitve s kisikom. Med nadaljnjim spuščanjem sva z Dejanom izgubila stik." Po manj kot minuti je Turk ugotovil, da Šarmana ni več z njim: "Najprej sem malo počakal, potem sem se še malo spustil in našel vrvico, s katero je bil označen izhod iz tega stranskega zvona. Potem sem se po vrvici vrnil nazaj v zvon in tipal ter iskal Dejana. Poudariti moram, da je bila vidljivost le nekaj deset centimetrov in nič več. Dejana sem v tem zvonu iskal sedem minut in ponovno prišel do vrha, a ga na žalost nisem našel." Na globini šestih metrov se je srečal z drugim parom in jima signaliziral, da je Šarman izginil. Pripoved drugega para Dušan Orehek in Doriano Zupićić sta se potopila prva, približno pol ure pred Boštjanom Turkom in Dejanom Šarmanom. Ko sta se že dvigovala na površje, sta se srečala s Turkom in Šarmanom na globini 55 metrov,ki pa sta se šele spuščala. Na globini 37 metrov sta tudi Orehek in Zupićić opazila neznan stranski rov. Voda je že bila kalna, saj je s stropa padal mulj. Na globini šestih metrov sta se znova srečala s Turkom, ki jima je s signali sporočil slabo novico: "Dejan je izginil." "Takoj po prihodu na površino smo z nalogo, da poišče Dejana, v izvir poslali našega potapljaškega kolega in inštruktorja potapljanja Kardija Zupanića. Kardi se ta dan ni potapljal. Za njegovo varovanje smo uporabili vrv," se spominja Orehek.
|
neutral
|
8,854
|
Upravno sodišče je zadržalo odločitev informacijske pooblaščenke, da mora Zbornica fizioterapevtov Slovenije v roku 20 dni izbrisati osebne podatke posameznikov. Kot so zapisali v odvetniški pisarni Mira Senice, ki zastopa predsednico zbornice Frideriko Kresal je upravno sodišče v obrazložitvi svojega sklepa zapisalo, da bi na ta način zbornici nastala težko popravljiva škoda, saj se, v primeru, da bi zbornica uspela s tožbo, evidenc o članih ne da več vzpostaviti za nazaj, enako pa velja za uničenje dokumentov. Pri zadržanju izvršitve dela odločbe je sodišče upoštevalo tudi to, da je rok za brisanje in uničenje podatkov določen 20 dni po vročitvi odločbe, torej še pred njeno pravnomočnostjo. V Odvetniški pisarni Miro Senica in odvetniki dodajajo, da se z odločitvijo upravnega sodišča "izkazuje, da je bilo načelno mnenje komisije za preprečevanje korupcije, ki ga je izdala v tem tednu, preuranjeno". Kot je znano, je po ugotovitvah informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar zbornica fizioterapevtov nezakonito obdelovala osebne podatke posameznikov. Fizioterapevti so bili namreč v registru zbornice navedeni kot njeni člani, pa za to sploh niso vedeli. Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je v odzivu na odločitev upravnega sodišča povedala, da je to ˝čisto normalna procedura˝. Pojasnila je, da so v uradu odredili uničenje podatkov in v takšnih primerih ˝mora tisti, ki smo mu to odredili, presoditi, ali bo zahteval začasno odredbo ali jih bo uničil ali pa sprožil upravni spor˝. Ko sproži upravni spor, in to se je v tem primeru zgodilo, sodišče odloča tudi o začasni odredbi, če jo seveda stranka zahteva - in tukaj jo je zahtevala, je pojasnila. Kot je poudarila, sodišče v tem primeru še ni odločilo o vsebini spora, ampak je samo odločilo, da podatkov ni treba uničiti, dokler se ne bo odločilo vsebinsko - torej s sodbo. Dejala je še, da je takšno odločitev sodišča pričakovala.
|
neutral
|
8,855
|
Statistični podatki o gibanju cen so eno, osebne izkušnje ljudi pa nekaj povsem drugega. Statistiki so ta teden med drugim sporočili, da so se cene kmetijskih izdelkov pri pridelovalcih v enem letu do maja v povprečju pocenile za skoraj šestino, najbolj so padle cene mleka – za skoraj 25 odstotkov manj dobijo za liter mleka kmetovalci. Sogovorniki v anketi takšnih padcev drobnoprodajnih cen v trgovinah seveda niso zaznali. Gospodinjstva sicer največ svojih prihodkov – 15 odstotkov – porabijo za hrano in pijačo, podobno za transport. Marsikoga pa je presenetil statistični podatek, da nas je hrana maja letos v povprečju stala enako kot junija lani. Pocenili pa so se bencin, novogradnje, telefoniranje in avtomobili, rabljeni za skoraj 20odstotkov. ŽIVITE V ČASU KRIZE SLABŠE KOT PREJ? Nastja Cotič © Barbara Milavec Nastja Cotič, 25, študentka Krize ne čutim, nekaj namreč zaslužim sama, živim pa še pri starših. Največ porabimo za hrano, ki se je po mojem mnenju v tem letu zelo podražila, predvsem zelenjava. Ničemur se mi še ni bilo treba odpovedati. Suvada Karalić © Barbara Milavec Suvada Karalić, 39, brezposelna Na dopust ne morem, ker si ga s socialno pomočjo v višini 220 evrov ne moremprivoščiti. Hrana se draži, zanjo porabim največ. Hvala bogu, da obstajajo diskonti, kjer se najdekaj ugodnega. Drago je v Mercatorju. Toni Grahek © Barbara Milavec Toni Grahek, 34, obdelovalec kovin Dopustu se ne bom odpovedal, grem na hrvaško obalo, se bo pa treba tam čemu zagotovo odreči, kakšni zabavi in pijači na primer. Živim skoraj enako kot prej, le dela je očitno manj. Zelenjava in sadje sta najdražja.
|
neutral
|
8,856
|
Kanada je ugodila prošnji Slovenije, Boštjana Šobo bodo izročili. Doma ga čaka sojenje zaradi zlorabe položaja ali pravic. Boštjan Šoba je soobtožen v zadevi Šuštar. kanadski pravosodni organi pa so ugodili prošnji slovenskih za njegovo izročitev, je poročala TV Slovenija. Šuštar obsojen na pet let Šoba je bil skupaj z nekdanjim državnim sekretarjem na gospodarskem ministrstvu Borisom Šuštarjem in Stanislavom Droljcem obtožen nepravilnosti pri dodeljevanju nepovratnih državnih sredstev različnim slovenskim podjetjem med letoma 1998 in 2000. Šuštar je bil zaradi tega že obsojen na pet let in pol zapora ter 25.000 evrov kazni, Droljcu so prisodili poldrugo leto zapora in 12.000 evrov kazni. Vrnitev z dolge 'službene poti' Že kmalu po začetku sojenja pa je Šoba odpotoval na 'službeno pot' v tujino, s katere se ni vrnil, zato so postopek proti njemu izločili. Izsledili in priprli so ga v Kanadi, Slovenija pa ježe oktobra predlani vložila prošnjo za izročitev. Kljub temu so ga Kanadčani konec novembra 2007izpustili na prostost. Znova so ga priprli februarja letos, od takrat pa je tekel postopek za izročitev obtoženca.
|
neutral
|
8,857
|
Podjetje iz Liechtensteina Ettera AG za zdaj ne želi z mediji komunicirati o načrtih z domžalskim teniškim centrom Ten-ten. Ko smo želeli z liechtensteinskim podjetjem Eterra Aktiengesellschaft (AG) govoriti o njihovih načrtih s propadajočim teniškim centrom Ten-ten, nam ni uspelo priti dlje od njihovega predstavnika Jožeta Keršmanca. Kot je pojasnil, pristojni v Eterri AG, ki je posreden lastnik Ten-tena, in on osebno ne želijo dajati nadaljnjih izjav v zvezi s problematiko domžalskega centra, ki je bil včasih prizorišče turnirja Slovenia Open, zdaj pa klavrno propada. Pristojni ostajajo neznani Kot je za Žurnal pred časom pojasnil Keršmanc, ki je direktor treh podjetij v lasti Eterre AG, so ga pooblastili za ureditev lastninskih razmerij v Ten-tenu. Nato pa naj bi upravljanje zadev predal pristojnim iz Eterre. Ob spletnem iskanju informacij o Eterri AG so iskalniki ponudili le naš nedavni članek o Ten-tenu ter nekaj zadetkov, povezanih s Keršmančevimi tremi podjetji. Poklicali smo tudi na drugo podjetje in konzulat, ki imata sedež na istem naslovu kot Eterra AG v Vaduzu, a dodatnih informacij nismo dobili. Ne želijo dodatnih težav “Preseneča nas, da je zanimanje za center kar naenkrat tako veliko. Nikakor ne želimo s kakršnim koli medijskim izpostavljanjem povzročati dodatnih težav in vplivov,” je povedal Keršmanc. “Ko bodo okoliščine dopuščale konkretne predloge v smislu ureditve kompleksa, vas bomo o tem z veseljem obvestili,” je dodal.
|
neutral
|
8,858
|
Preberite, kako so se znašli zamenjani menedžerji Andrej Lovšin, Igor Bavčar, Robert Časar, Aldo Babič, Niko Troštin Vojteh Volk. Andrej Lovšin. Ima turistično agencijo za ruski trg. © Barbara Milavec Med nedavno “sestopljenimi” predsedniki uprav večjih primorskih družb nam je le za Andreja Lovšina uspelo izvedeti, da si je že poiskal novo službo. Naključje ali ne, pot ga je zanesla v Rusijo, prav tam, kjer je z naložbo v Logistični center Čehov Intereuropo pahnil v globoke dolgove. Igor Bavčar. Rešuje svoje lastništvo v Istrabenzu. © Barbara Milavec Lovšin v Rusijo, Bavčar v TR3 “Moja dejavnost je vezana na Rusko federacijo. Ukvarjam se s turizmom, morda bom začel tudi tržiti nepremičnine,” pravi Andrej Lovšin. Njegovo podjetje Optio sicer deluje v Ljubljani. “Sodelujem s slovenskimi in evropskimi hoteli. Želim dokazati, da je Rusija velika gospodarska priložnost,” pojasnjuje marca razrešeni šef Intereurope. Robert Časar. Nove profesionalne izzive še išče. © Barbara Mičavec Igor Bavčar, katerega odhod iz Istrabenza so zahtevale banke upnice, ima v teh vročih dneh izklopljen telefon. Večkrat pa so ga videli v ljubljanski stolpnici TR3, kjer ima sedež Maksima Holding, prek katere ima Bavčar v lasti skoraj četrtino Istrabenza. Maksima Holding sicer čaka na postopek prisilne poravnave. Aldo Babič. Se pogaja za službo v Luki Koper. © Barbara Milavec Časar odšel, Babič še ne Robert Časar je v Luki Koper zavrnil mesto pravnika, govorice, da odhaja na Rižanski vodovod, Komunalo Koper ali VinaKoper, pa ostajajo nepotrjene. Prav tako je podjetnik Peter Mahnič (ACK) zanikal, da bi si nekdanji prvi mož Luke poiskal službo pri njem. Skupaj s Časarjem razrešeni član uprave Aldo Babič pa se z novo upravo Luke še dogovarja za nadaljevanje službovanja pri njih. Menda ga zanima marketing. Niko Trošt. Računa na nadaljnjo zaposlitev v Hitu. © Barbara Milavec topil junija.
|
neutral
|
8,859
|
Vzorci školjk z gojišča v Strunjanu so neoporečni, zato je veterinarski inšpektor Robert Obal dovolil njihovo vnovično prodajo. Veterinarski inšpektor Robert Obal je za Zurnal24 potrdil, da so novi vzorci školjk na gojišču v Strunjanskem zalivu neoporečni, in s tem tudi od danes dovoljuje njihovo vnovično prodajo. Povedal je še, da so prodajo školjk z gojišča na Debelem rtiču dovolili že s prvim julijem, analiza vzorcev školjk z gojišča v Seči pa bo znana v sredo ali četrtek. Kot je znano, je Obal zaradi ugotovljene prisotnosti toksina DSP – lipofilnega toksina v školjkah konec maja (28. maja) zaprl vsa tri gojišča školjk (na Debelem rtiču, v Strunjanskem zalivu in Seči v Piranskem zalivu). Od takrat je bil promet s klapavicami (Mytilus galloprovincialis) prepovedan do nadaljnjega. Toksini so se sicer v školjkah doslej najprej pojavili junija, maja še nikoli, je pojasnil Obal in dodal, da obstajajo tri vrste toksinov. Eden izmed njih povzroča diarejo in prav zaradi teh na veterinarski upravi vsako leto od dvakrat do trikrat zaprejo gojišča. Po njegovih besedah poznamo še parazitične toksine, ki jih pri nas še niso odkrili, ter amnezijske toksine.
|
neutral
|
8,860
|
''Nikoli ne smemo pozabiti, kje je izvor vsega zla. Nobenega poskusa rehabilitacije izdajalcev svojega naroda ne smemo prezreti,'' je dejal Vlačič na žalni slovesnosti ob dnevu spomina občine Hrpelje-Kozina v Rodiku. ''Nikoli ne smemo podcenjevati poskusov posameznikov, da bi s popravljenimi resnicami zamenjali resnico o trpljenju okupiranega in potujčevalnega naroda in o njegovem legitimnem narodnoosvobodilnem boju. Vsak trenutek se moramo boriti proti prepričanju, da je zlo za vedno premagano,'' pravi prometni minister Patrick Vlačič. Ubili štiri prebivalke Z žalno slovesnostjo ob spomeniku padlim v Rodiku in na Artvižah v občini Hrpelje-Kozina vsako leto obudijo spomin na nacistični poboj štirih prebivalk te brkinske vasi leta 1944. Prepričan je, da bo v Sloveniji kmalu doseženo širše soglasje glede zakona o žrtvah vojnega nasilja, opozoril pa je, da ''ne smemo privoliti v izenačevanje in zamenjevanje žrtev z zločinci''. Samostojnost temelji v NOB Slovencem so prihodnost, pravico do uporabe svojega jezika, kulture in zgodovine izborili partizanski borci, je še dejal Vlačič. Brez organiziranega protifašističnega odpora in zmage po njegovem slovenske Primorske namreč ne bi vrnili k matični domovini, če bi to danes sploh imeli. Samostojnost slovenske države zato po ministrovih besedah temelji v narodno osvobodilnem boju. Nacifašizem največji sovražnik Podpredsednik državnega zbora Miran Potrč je v slavnostnem govoru ob spomeniku borcem NOB v Artvižah, kjer se je nadaljevala slovesnost, dejal, da je bil nacifašizem za slovenski narod največja nevarnost in izrazil obžalovanje, da se ''vprašanja naše preteklosti v zadnjem času ponovno aktualizirajo''. Naredite konec sramoti! Župan občine Hrpelje-Kozina Zvonimir Benčič-Midre je vlado in državni zbor je Benčič pozval, naj ''naredita konec sramoti in ponižanju naših ljudi, ki se dogajata pri jami Golobivnica pri Lokvi in pri rudniškemu rovu pri Rodiku''. Po Potrčevih besedah se želi NOB v javnosti tako ''poistovetiti s krvavo revolucijo, vse povojno obdobje razglasiti na nedemokratični totalitarni komunistični sistem'', vsa grobišča po vojni pobitih oseb pa predstaviti za ''morišča revolucije in političnega nasilja, ne da bi se prej ugotovila identiteta, narodnost, status in vzrok smrti umorjenih''. ''Zakaj se je slovenska desnica odločila očrniti vse, kar med vojno ni bilo na strani domobranstva in po vojni ni le trpelo nedemokratičnih ravnanj aktualne oblasti, ne morem razumeti,'' je še dejal Potrč
|
neutral
|
8,861
|
Na Inštitutu za varovanje zdravja so potrdili še en primer okužbe z novo gripo. Že dopoldne so pri dijakih, ki so se vrnili iz Grčije, potrdili 15 primerov okužbe. Potrjeno je, da je okužen še en slovenski državljan. Na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) še nimajo podatkov, od kod je, vendar pa naj bi človek prihajal iz severne Primorske. Petnajst okuženih dijakov Testiranje v nacionalnem referenčnem laboratoriju za influenco je potrdilo 15 primerov okužb z novim virusom A H1N1. Statistika nove gripe Oboleli: 64 Negativne preiskave: 302 Po podatkih IVZ je med novookuženimi štirinajst dijakov, ki so jih včeraj pregledali v novogoriškem zdravstvenem domu. "Za enega od obolelih še ne vemo natančno, ali je povezan z omenjeno skupino, saj je z drugega konca Slovenije, se je pa prav tako vrnil iz Grčije," je povedal Mitja Vrdelja z IVZ. Zaradi razširjenosti bolezni med maturanti z otoka Iosa novih skupin, ki se vračajo z otoka oziroma ki še prihajajo na zdravniški pregled, ne bodo več testirali, ampak jih bodo obravnavali kot okužene in jim predpisali zdravljenje, je povedal Vrdelja. Tamiflu in vitamini Obolele je oskrbel leteči zdravnik in jim zaradi blage klinične slike bolezni svetoval, naj okrevajo v domači oskrbi. Zdravljenje je enako kot pri običajni gripi, oboleli so dobili tudi zdravilo tamiflu. Laboratorijsko je bilo pregledanih še devet drugih vzorcev, ki pa so negativni. Vse, ki so v tesnem stiku z obolelimi, je regionalni epidemiolog opozoril, naj ob morebitnih spremembah svojega zdravstvenega stanja po telefonu pokličejo zdravnika. Še bolj se moramo zavedati pomena, ki ga ima ustrezna higiena pri preprečevanju širjenja okužbe. IVZ Pazite na higieno Po vsem svetu se število okuženih povečuje, v poletnih mesecih pa veliko ljudi potuje, zato lahko pričakujemo, da se bo število zbolelih za novo gripo še povečevalo tudi pri nas, ugotavljajo na IVZ. Na IVZ poudarjajo, da si moramo redno umivati roke z milom in vodo, lahko tudi z robčkom, namočenim v alkoholno razkužilo, z neumitimi rokami se ne smemo dotikati ust, nosu in oči, usta pa si med kašljanjem pokrijemo z robcem, ki ga po uporabi odvržemo v smeti in si umijemo roke. Pomembno je tudi, da kadar zbolimo, ostanemo doma, svojega zdravnika pa pokličemo po telefonu, da okužbe ne širimo in da nam dá ustrezna navodila. Prihaja cepivo
|
negative
|
8,862
|
V zadnjih štirih mesecih je nova gripa po vsem svetu zahtevala več kot 700 smrtnih žrtev. V Sloveniji je že 79 okuženih. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je virusu tipa H1N1 od aprila, ko se je gripa pojavila, podleglo več kot 700 oseb. Iz poročila je razviden velik porast smrtnosti v zadnjem mesecu. Svinjska gripa bo največja pandemija gripe, ki smo jih kadarkoli videli. Margaret Chan, predsednica Svetovne zdravstvene organizacije Beleženje okuženih nima smisla Organizacija je v poročilu še zapisala, da nima več nobenega smisla beležiti vsak primer okužbe glede na to, da se gripa širi že povsem nekontrolirano. Nova gripa je potrebovala le šest tednov, da se je razširila po vsem svetu, prejšnje pandemije grip so se širile več kot šest mesecev. Večina ima le blažjo obliko Kljub velikemu številu okuženih pa ima večina le blažje simptome. Veliko obolelih ozdravi v roku enega tedna in celo brez kakršnekoli zdravniške pomoči. Večje težave pa imajo tisti, ki imajo tudi druge zdravstvene težave. Slovenska statistika okuženi: 79 pregledani negativni vzorci: 362 V Sloveniji dve novi okužbi Na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) so danes potrdili pet novih primerov okužbe z novim virusom gripe. Gre za dve ženski, ena je pripotovala iz Grčije, druga pa je potovala po Hrvaškem, Grčiji in Italiji. Okužili so se tudi trije moški, ki so se prav tako vrnili iz tujine. Poleg tega so danes pregledali še 21 drugih vzorcev, ki pa so bili negativni.
|
negative
|
8,863
|
Ljubljanski župan Zoran Jankovič je napovedal, da bo Ljubljana do konca leta dobila negovalno bolnišnico. Prenova tunela pod gradom pa se bo zavlekla. Po besedah župana bo slovenska prestolnica dobila negovalno bolnišnico v prostorih pediatrične klinike z novim letom in ne s septembrom, kot je bilo prvotno napovedano. Bolnišnica je bila tudi osrednja tema, o kateri se je Jankovič v ponedeljek pogovarjal z ministrom za zdravje Borutom Miklavčičem. "Trenutno poteka postopek za razpis za adaptacijo," je pojasnil in dodal, da bodo v stavbi uredili 100 postelj mestnega negovalnega oddelka, Klinični center pa bo uredil še laboratorije. Sicer sta se z Miklavčičem po Jankovičevih besedah na sestanku v ponedeljek pogovarjala tudi o lokaciji za zasebno zdravstveno ustanovo. Dakićevo v NLB Janković je komentiral tudi imenovanje njegove podžupanje Jadranke Dakić v nadzorni svet Mercatorja. Ljubljanski župan pravi, da je Dakićeva najboljša finančnica v državi in da bi morala biti tudi v nadzornem svetu Nove Ljubljanske banke. Tunel v katastrofalnem stanju Ljubljana naj bi jeseni dočakala tudi težko pričakovano odprtje Kopitarjeve ceste, ki je po Jankovičevih besedah trenutno prioriteta občine, zavlekla pa se bodo dela v tunelu pod Ljubljanskim gradom. "Tunel je v zelo slabem stanju in danes čakamo na poročilo nadzornih organov," župan odgovarja na vprašanje, kdaj se predvideva odprtje. Sicer pa se je Jankovič dotaknil tudi problema motoristov reševalcev, botaničnega vrta, gradnje stadiona, Emonike in Šumija.
|
neutral
|
8,864
|
Švedska je ob prevzemu krmila Evropske unije napovedala, da se ne namerava ukvarjati s slovensko-hrvaškim problemom meje in blokade pogajanj. Zadnje izjave švedskega zunanjega ministra kažejo drugače. Bildt se je odločil za taktiko čakanja dva, tri mesece, da dopove, kar se mene tiče predvsem hrvaški strani, da se nič ne bo zgodilo samo od sebe. Verjetno pa ima v rezervi kakšne dodatne variante in bo poskušal tudi v ozadju kaj postoriti, početi. Zoran Thaler, evropski poslanec Švedski zunanji minister Carl Bildt je v nastopu v Evropskem parlamentu Slovenijo in Hrvaško pozval, naj več razmišljata in manj govorita, ter poudaril, da se bo tega nasveta držal tudi sam. Rešitev problema je po njegovih besedah v interesu Hrvaške, EU in tudi Slovenije, saj ''nobena država ne želi biti izolirana v Svetu EU''. Delovanje iz ozadja Po mnenju evropskih poslancev Zorana Thalerja (S&D/SD) in Iva Vajgla (ALDE/Zares) si Bildt v ozadju že prizadeva za rešitev problema. Bildt naj bi sicer po Vajglovih besedah nadaljeval tam, kjer se je ustavil komisar za širitev Olli Rehn. Tudi poslanec Lojze Peterle (EPP/NSi), ki je Bildtov nastop opisal kot ''običajno skandinavsko metodo'', je ocenil, da bi bilo škoda zapustiti proces reševanja na podlagi Rehnovega predloga, saj sta državi prišli že zelo daleč. Jelko Kacin (ALDE/LDS) je izpostavil, da se mu je zdela v besedilu že omenjena Bildtova izjava glede osamitve države članice v Svetu EU nepotrebna. Kacin sicer meni, da je rešitev odvisna od hitrosti stabilizacije Hrvaške. Poletje bo delovno ''Med poletjem je treba opraviti težko delo, da bi se jeseni uresničila pričakovanja,'' je dejal vodja delegacije Evropske komisije na Hrvaškem Vincent Degert. Poudaril je, da so pogajanja kot maraton, dolga in naporna, vendar je treba že vse podane predloge obravnavati v duhu dobrega dialoga. Hrvaška premierka Jadranka Kosor mora po njegovem mnenju nadaljevati politiko dialoga s Slovenijo, saj bo le-ta pripeljal do umika blokade. Italija in Avstrija navijata za Hrvaško O položaju Hrvaške sta na srečanju govorila tudi italijanski in avstrijski zunanji minister Franco Frattini in Michael Spindelegger. Strinjala sta se, da mora biti blokada v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU čim prej odpravljenja in da mora Hrvaška kar se da hitro postati članica Unije. ''Italija in Avstrija se strinjata, da morajo hrvaška pristopna pogajanja z EU znova steči. Pomembno je, da z novimi pobudami spodbudimo proces približevanja EU,'' je dejal Frattini.
|
neutral
|
8,865
|
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki velja za organizacijo elitnih gospodarstev, pridružiti pa se ji želi tudi Slovenija, je pripravila poročilo in priporočila glede trga dela in socialne politike v Sloveniji. Po besedah ministra za delo Ivana Svetlika organizacija pozitivno ocenjuje področje družine, fleksibilnost usklajevanja delovnega in družinskega življenja pri nas, a je poročilo tudi kritično. Uskladitev minimalne plače Minimalna plača se bo s 1. avgustom uskladila za 1,4 odstotka. Znašala bo 597,44 evra bruto. Prekvalifikacija delavcev Kritično področje je med drugim politika zaposlovanja, ki je po mnenju OECD-ja v Sloveniji premalo aktivna. Ravno za to je po besedah Svetlika vlada v proračunu za naslednje leto že namenila višja sredstva. ''Doseči je treba prehod na zahtevnejše tehnologije in kakovostnejša delovna mesta,''pravi minister in dodaja, da bo zaradi tega potrebno prekvalificiranje delavcev, poleg tega pa se sprijazniti z nekoliko višjo ravnjo brezposelnosti. OECD med drugim še priporoča: - liberalizacijo na področju varovanja zaposlitve - zmanjševanje minimalne plače za mlade do 25 let, posebna davčna olajšava za študente ali mlade - reformiranje zavarovanja za primer brezposelnosti - zviševanje upokojitvene starosti za moške in ženske na 65 let Kritično o centrih za socialno delo Poročilo OECD je kritično tudi do premalo aktivne socialne politike. ''Mi k temu že pristopamo s celo vrsto sprememb zakonov na socialnem področju, na primer z novim zakonom o denarni socialni pomoči in reorganizaciji dela centrov za socialno delo,''pravi Svetlik. Poleg omenjenega sta kritični področji, ki jih izpostavlja OECD, tudi delovno-pravna zakonodaja ter neustrezno razmerje med minimalno in povprečno plačo. ''Obstajata samo dve možnosti, da gremo v zniževanje minimalne plače ali v strukturne spremembe delovnih mest,'' pravi Svetlik in dodaja, da se bo vlada odločila za drugo možnost. Kot je poudaril minister, gre zgolj za priporočila in ne pogoje za članstvo Slovenije v OECD, poleg tega pa so nekatere ocene morda prehitele razvoj dogodkov. Modernizacija pokojninskega sistema namreč že poteka.
|
neutral
|
8,866
|
Po delni analizi osmega stebra krožno kabinske žičnice na Pohorju, ki se je porušil v nedeljo, je bila glavni vzrok za porušitev utrujenostna razpoka ukrivljenih pločevin in ne rja. "Na podlagi pregleda prelomne plošče in pregleda ostalih delov konstrukcije, kakor tudi sosednjega stebra, ki je sicer v vizualno dobrem stanju, je analiza pokazala veliko verjetnost, daje do porušenja prišlo zaradi utrujenostnega pokanja pločevin stebra," je za Zurnal24 potrdil Bojan Rajec, vodja odseka za transportne naprave in kovinske konstrukcije na Zavodu za gradbeništvo. Zaenkrat smo opravili delno analizo, dokončno analizo bomo opravili, ko bomo odvzeli vzorec materiala, kar zaenkrat še ni bilo možno. Zaradi nastalega loma so bile preostale pločevine na nogah stebra preobremenjene, kar je povzročilo porušitev. Analiza je pokazala, da je bil omenjeni steber na krožni kabinski žičnici najnižji in najbolj tog, zato se je večina prečnih obremenitev prenesla na stik s temeljem. "Na podlagi pregleda prelomne plošče in pregleda ostalih delov konstrukcije, kakor tudi sosednjega stebra, ki je sicer v vizualno dobrem stanju, je analiza pokazala veliko verjetnost, da je do porušenja prišlo zaradi utrujenostnega pokanja pločevin stebra," je za Zurnal24 potrdil Bojan Rajec, vodja odseka za transportne naprave in kovinske konstrukcije na Zavodu za gradbeništvo. Zaenkrat smo opravili delno analizo, dokončno analizo bomo opravili, ko bomo odvzeli vzorec materiala, kar zaenkrat še ni bilo možno. Zaradi nastalega loma so bile preostale pločevine na nogah stebra preobremenjene, kar je povzročilo porušitev. Analiza je pokazala, da je bil omenjeni steber na krožni kabinski žičnici najnižji in najbolj tog, zato se je večina prečnih obremenitev prenesla na stik s temeljem. “Material pločevin stebra ni ustrezen, tako da korozija kot sama na nosilnost stebra ni vplivala,“ je dejal Rajec, ki dodaja, da se je nastanek teh utrujenostnih razpok pričel že kar nekaj časa nazaj. Zaznanje oz. detekcija razpoke v njeni začetni fazi bi zahtevala dvig celotnega stebra, vključno z vso spremljajočo tehnično pripravo, npr. odstranitev vrvi in spust gondol. Glavni krivec je starost "Pred 52 leti, ko je bila naprava zgrajena, so veljali drugačni predpisi kot danes. Material kaže znake večplastnosti, kar pospešuje nastanek utrujenostnih razpok," dodaja in obenem poudarja, da je šlo za izrazito skrito poškodbo, ki jo je brez predhodnih delov v izgrajenem stanju nemogoče odkriti. Za to pa so trije vzroki: ► mesto porušitve je nepristopno in se ga ne da vizualno kontrolirat ► čez konstrukcijo je bil premazan precej debel sloj barve ► spodnji del konstrukcije je prekrit z zaščitnim betonskim estrihom Zaznanje oz. detekcija razpoke v njeni začetni fazi bi zahtevala dvig celotnega stebra. © ZAG Poglobljena preiskava poteka po posebnem naročilu inšpekcije ali upravljalca žičnice. Potrebna bo “globoka“ sanacija Rajec je dejal, da bo zaradi varnosti v primeru nadaljnjega obratovanja potrebno narediti natančen projekt sanacije. "Ker pa metode za pregled teh delov ni, bo pri sanaciji potrebno predvideti zamenjavo teh spodnjih elementov." Omenjeni incident bo obenem pomenil signal za podrobnejše preglede. Rajec še poudarja, da je pohorska vzpenjača najstarejša, ter da se konstrukcijska izvedba med vzpenjačami zelo razlikuje, tako da s preostalimi vzpenjačami ni neposredne povezave. Porušitev stebra kaže, da staranje žičniških naprav povečuje možnost skritih poškodb, ki jih brez podrobnih pregledov posameznih sistemov v izgrajenem stanju ni možno odkriti. Po mnenju strokovnjakov ZAG bi bilo smiselno pravilnik o žičnicah in vlečnicah dopolniti tako, da bi natančneje določil obseg, pogostost in postopke pregledov, vključno s strokovno-tehničnimi pregledi.
|
negative
|
8,867
|
Policist Aleš Cesar je za uspešno preprečen bombni napad pred slovenskim parlamentom prejel še eno medaljo za hrabrost. Mnenja o višini denarne nagrade, ki jo je prejel za to pogumno dejanje, pa se še vedno krešejo. Dve medalji za hrabrost in 400 evrov denarne nagrade je prejel policist Aleš Cesar, ki je na mejnem prehodu Dobova onemogočil Josipu Zagajskemu, da bi sprožil bombo. Ta je bil namenjen pred slovenski parlament, kjer naj bi razstrelil stavbo in predsednika vlade Boruta Pahorja. Predsednik republike Danilo Türk je znova poudaril, da Aleš Cesar pred terorističnim napadom ni obvaroval le posameznikov, ampak vse Slovence. Predsednik državnega zbora Pavle Gantar pa pravi, da mu je žal, da denarna nagrada znaša le 400 evrov. Prav tako zavrača očitke, da je Cesar delal le tisto, kar je njegova služba, in da si torej ne zasluži posebnih priznanj in nagrad. "V opisu njegovih nalog ni, da mora razorožiti bombaša. Nikjer ne piše, da je policistova norma, na dan razorožiti toliko in toliko bombašev,“ pravi Gantar. Cesar se je zahvalil za novo medaljo, pravi, da ga nekateri ljudje na cesti ustavljajo in mu čestitajo. Veliko pa jih tudi meni, da je 400 evrov vse prej kot primerna nagrada. "Zasluži si 10.000 evrov," je dejal eden od mimoidočih na ljubljanskih ulicah, ko smo ga povprašali za mnenje o višini nagrade.
|
positive
|
8,868
|
Slovenija je v Bruslju potrdila zadržke zaradi prejudica še pri enem poglavju v pogajanjih Hrvaške z EU. Slovenija je zadržek pri poglavju za prost pretok delavcev potrdila na delovni skupini za širitev v Bruslju iz enakega razloga kot pri vseh preostalih poglavjih – ker je Hrvaška po njeni oceni v pogajalska stališča za odprtje ali zaprtje teh poglavij vnesla elemente, ki prejudicirajo reševanje vprašanja meje. Slovenija ima tako zdaj zadržke pri skupno štirinajstih poglavjih – devetih za odprtje in petih za zaprtje. Dve poglavji, za kateri ni zelene luči Med poglavji, ki niso odprta, ostaneta še dve, za kateri Hrvaška še ni dobila zelene luči za ta korak niti od Evropske komisije: konkurenca, kamor spada pereče vprašanje preoblikovanja hrvaških ladjedelnic, ter pravosodje in temeljne pravice, kamor spada sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, zaradi katerega ima zadržke več drugih članic Unije. Viri pri švedskem predsedstvu EU so danes o stanju Hrvaške v pogajanjih z EU dejali, da to ne izraža dejanskega napredka države kandidatke na poti v EU. "Jasno smo povedali, da bi si močno želeli oziroma da bi bilo zelo dobro, če bi državi uspeli najti načine za rešitev tega vprašanja," so viri ponovili stališče. Državi se morata dogovoriti sami Slovenija je za rešitev problema prejudicev najprej Hrvaški predlagala, naj sporne elemente umakne iz pogajalskih dokumentov, nato je ta problem lani neuspešno poskušalo rešiti francosko predsedstvo z izmenjavo pisem, junija pa so propadla tudi šestmesečna prizadevanja pod vodstvom komisarja za širitev Ollija Rehna s predlogom za način reševanja vprašanja meje in zastoja Hrvaške na poti v EU, ker Hrvaška ni želela nadaljevati pogovorov o zadnjem spremenjenem predlogu komisije. Predsedstvo EU in Evropska komisija sta po propadlih pogovorih poudarila, da morata zdaj državi premisliti in se sami dogovoriti, kako naprej. Slovenija želi pogovore nadaljevati tam, kjer so zastali.
|
negative
|
8,869
|
Odbor za strokovno-medicinska vprašanja zdravniške zbornice Slovenije je UKC Maribor po smrti 16-mesečne deklice na tamkajšnji pediatriji naložil takojšnjo uvedbo nujnih ukrepov. Tako morajo zagotoviti natančen protokol za oceno stopnje dehidracije in sheme rehidracije bolnikov, uvesti boljši nadzor huje bolnih otrok s pripomočki za oživljanje ob otrokovi postelji ter izvajati redne vaje zdravnikov in medicinskih sester iz oživljanja, skupaj s prepoznavanjem znakov za kritično bolezen otroka, so navedli na zbornici. Smrt 16-mesečne deklice 16-mesečno deklico so na kliniko za pediatrijo sprejeli z delovno diagnozo okužbe z rotavirusi. Hospitalizirana je bila skupaj z mamo, med diagnostičnim postopkom pa se je izkazalo, da gre še za dodatne zaplete, konkretno za pljučnico s sumom na sepso. Približno pet ur po sprejemu je prišlo do zastoja dihanja in srca, bolnica pa je tretji dan po hospitalizaciji umrla, so tedaj navedli v UKC Maribor. Strokovna komisija, ki je opravila izredni ekspertni strokovni nadzor z mnenjem v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, je pregledala celotno medicinsko dokumentacijo 16-mesečne deklice, ki je na mariborski pediatriji umrla aprila po okužbi z rotavirusi, ter opravila pogovore z dežurno zdravnico, zdravstvenim osebjem in starši deklice. Na tej podlagi je komisija v procesu zdravljenja deklice ugotovila več pomanjkljivosti, navajajo na zbornici. Med pomanjkljivostmi navajajo, da je bila pri obravnavi deklice pomanjkljivo zabeležena ocena kliničnega stanja ob sprejemu otroka, nadzor nad otrokom na oddelku je bil pomanjkljiv, oživljanje pa ni potekalo v skladu z veljavno doktrino, po kateri je potrebno začeti z oživljanjem otroka na mestu in po eni minuti oživljanja poklicati na pomoč. Odbor za strokovno-medicinska vprašanja pričakuje, da bo UKC Maribor z izvajanjem naloženih ukrepov pričel takoj, hkrati pa je predlagal tudi ponovni strokovni nadzor na Kliniki za pediatrijo UKC Maribor čez tri mesece. Strokovna komisija bo pri ponovnem nadzoru preverila, ali na mariborski Kliniki za pediatrijo ustrezno izvajajo vse predlagane ukrepe, da bi v prihodnje preprečili takšne in podobne primere, so še zapisali na zdravniški zbornici.
|
negative
|
8,870
|
Poslanec SDS Marjan Bezjak je obiskoval in uspešno zaključil usposabljanje za vodenje poslovanja v manjših podjetjih na Gea College PIC in ne na Gea College - Visoka šola za podjetništvo. Bezjak je obiskoval in uspešno zaključil usposabljanje za vodenje poslovanja v manjših podjetjih na GEA College PIC, kakor je navedel tudi v svojem odgovoru na vprašanja novinarjev skupaj s pravilno številko indeksa, so iz SDS sporočili v sporočilu za medije. "V volilnem imeniku se je tako Marjan Bezjak predstavljal s pravilno opredeljenim poklicem, ki ga je pridobil skozi postopek nacionalne poklicne kvalifikacije, in ne kot diplomirani ekonomist ali pa univerzitetni diplomirani ekonomist, kar so mu nekateri očitali," so še zapisali. Uspešno zagovarjal zaključno nalogo V njegovem primeru je šlo za program usposabljanja po zaključeni peti stopnji izobrazbe, po katerem so udeleženci pridobili javno veljavno listino - spričevalo. Vmes so opravljali izpite in na koncu izdelali ter zagovarjali zaključno nalogo. Bezjak je pripravil zaključno nalogo Management v podjetju Fa Maik d.o.o. Maribor, številka naloge je zavedena pod T-580402/007, so zapisali v sporočilu za javnost. Omenjeni program je po navedbah poslanske skupine izvajal Gea College Poslovnoizobraževalni center, in ne Gea College - Visoka šola za podjetništvo, kakor so ugibali in domnevali novinarji. Tudi dokumentacija glede opravljenega izpita bi se morala nahajati v arhivih Gea College PIC.
|
neutral
|
8,871
|
Slovenska zemlja je dobesedno pognojena s človeško bolečino, je na tradicionalni slovesnosti pri Ruski kapelici povedal akademik Matjaž Kmecl. Na prireditvi pod Vršičem ob kapelici, ki stoji v spomin na ujete ruske vojake, ki jih je med gradnjo ceste čez prelaz leta 1916 zasul snežni plaz, se je zbralo več sto ljudi. Vojakom so se poklonili tudi številni visoki gostje iz Rusije in Slovenije. Močna delegacija Poleg Gantarja so bili prisotni zunanji minister Samuel Žbogar, ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, minister za finance Franc Križanič in predsednik državnega sveta Blaž Kavčič. Ruske stran je poleg Sliske zastopal še namestnik predsednika odbora sveta federacije za mednarodne zadeve Aleksander Podlesov in nadškof Jaroslavski-Rostovski Kiril v imenu Ruske pravoslavne cerkve. Član društva Slovenija – Rusija Matjaž Kmecl je dejal, da Slovenci živimo na lepem, a precej nesrečnem kraju in dodal, da "smo si na pleča naprtili breme vprašanj, kdo je kdaj koga ubil, kje in zakaj, namesto da bi mrtve pokopali v spoštljivem spominu." Častni pokrovitelj letošnjega dogodka ob Ruski kapelici, predsednik državnega zbora Pavel Gantar je slovesnost označil kot izkaz in posebej prijazno priložnost za utrditev slovensko-ruskega prijateljstva. Gantar je poudaril, da Slovenci v Rusih, slovanskih bratih, nikoli niso videli sovražnikov ter dodal, da je prva svetovna vojna naroda močno in za vedno povezala na poseben način. Rusi veseli skrbi za kapelico Vodja ruske delegacije, namestnica predsednika dume Ljubov Sliska pa je izrazila veselje ob tem, da se ohranja tradicija srečanj na tem prečudovitem visokogorskem kraju. "Vsakič, ko se vzpenjamo h kapelici, vsak izmed nas občuti v sebi neizmerno hvaležnost Slovencem za takšno skrb za kapelico," je še dejala, ter dodala, da je spomin na pokojne vojake, ki jih ni bilo mogoče pokopati v lastni zemlji, tukaj živ, in podkrepljen s pravoslavno molitvijo o večnem življenju.
|
neutral
|
8,872
|
V Sloveniji ne škropijo prog s protipožarnimi sredstvi. Tudi vlakov, kakršen je bil udeležen v nesreči na Hrvaškem, v Sloveniji ni. Požarno varnost na progah Slovenskih železnic zagotavljajo s poostrenim opazovanjem prog, s košnjo in odstranjevanjem rastja, s čiščenjem protipožarnih pasov in vzdrževanjem protipožarnih zidov, ob veliki požarni ogroženosti s počasnejšo vožnjo, pa tudi s fitofarmacevtskimi sredstvi. "S sredstvi proti iskrenju pa prog ne škropimo nikjer na območju Slovenskih železnic (SŽ)," je sporočila Tanja Rotovnik iz SŽ. Prav ta so namreč najverjetnejši krivec za nedavno iztirjenje vlaka na Hrvaškem, ki je terjal šest smrtnih žrtev, 55 oseb pa je bilo poškodovanih. V Sloveniji preverjena sredstva Kot so zatrdili na SŽ imajo za fitofarmacevtska sredstva za kemično zatiranje rastja na progah vsa potrebna dovoljenja in soglasja za način uporabe. Mešanico herbicida in vode na proge in bankine nanašajo z visokotlačnim škropljenjem in ne zalivanjem. "Na Slovenskih železnicah po večletnih izkušnjah uporaba teh herbicidov ob predpisani tehnologiji nikoli ni povzročila težav v prometu ali kakorkoli ogrožala varnosti v železniškem prometu," je poudarila Rotovnikova. Tudi vlaki so drugi Prav tako SŽ ne uporabljajo enakih nagibnih dizel vlakov kanadsko-nemškega podjetja Bombardier Transportation, kot so v uporabi na Hrvaškem. Eno od teh je bil udeleženo v nedavni nesreči. Slovenske nagibne vlake Pendoline, proizvajalca Fiat Ferroviaria, izdelujejo v Italiji, uporabljajo pa jih tudi v Italiji, na Češkem, Švedskem in v Švici. Slovenski so bili izdelani leta 2000 ter imajo več vrst zavor (pnevmatske, elektrodinamične, elektromagnetne in ročne). Kot zatrjuje Rotovnikova, imajo sicer vsi slovenski vlaki vgrajene vse varnostne naprave za vožnjo po progah SŽ. Servisirajo jih v skladu s pravilnikom o vzdrževanju železniških vozil, kontrolne preglede pa opravljajo po prevoženih 20 tisoč kilometrih oziroma enkrat mesečno.
|
neutral
|
8,873
|
Na ljubljanski pediatrični kliniki bo voda oporečna še vsaj dva tedna. Nekatere kopalnice so zaprli, dializne bolnike so preselili k odraslim bolnikom. V vodi je že nekaj časa prisotna legionela in psevdomonasa, in to kljub nekaterim ukrepom. Strokovni direktor pediatrične klinike Rajko Kenda pravi, da je zadeva "nenevarna, vendar neprijetna" in da utegne trajati še največ tri tedne. Uporaba vode je možna le iz pip, na katere so namestili posebne filtre, preostale kopalnice so zaklenjene. Otroci si zobe umivajo z ustekleničeno vodo, dializne male bolnike so preselili na oddelek za odrasle. V kuhinji vse pripravljajo s prekuhano vodo, ki jo vozijo od drugod. Vodovodni sistem bodo v naslednjih treh tednih dezinficirali. Po koncu vseh postopkov bodo lahko tudi povedali, kaj je vzrok za oporečno vodo. Trenutno ugibajo, da je to najverjetneje preslaba pretočnost vodovodnega sistema.
|
negative
|
8,874
|
Pediatrična klinika ima še največ tri tedne časa, da se znebi legionele. V kliničnem centru pa se trudijo vzpostaviti ustrezno klimatizacijo prostorov v vročih dneh, ki smo jim priča. Zdravstvena inšpekcija je zaradi prisotnosti legionele pediatrični kliniki v Ljubljani na njihovo prošnjo podaljšala rok za dezinfekcijo internega vodovodnega omrežja, ki se je iztekel v ponedeljek. Zdravstvena inšpektorica Vera Ovsenek je pojasnila, da so se na kliniki odločili za daljši in varnejši postopek dezinfekcije, ki traja od 14 do 21 dni. Inšpekcija je podaljšanje roka odobrila, ker postopek dezinfekcije, ki ga izvajajo na kliniki, zagotavlja večjo varnost izpostavljenih bolnikov, in sicer pod pogojem, da se do zagotovitve zdravstveno ustrezne pitne vode izvajajo vsi ukrepi za zaščito bolnikov. V tem času morajo na kliniki zagotavljati nadomestno oskrbo vode, nameščeni pa morajo biti tudi protimikrobni filtri. Problema se zavedamo in ga rešujemo, vendar smo omejeni z močjo električnega napajanja in posledično celovito sanacijo klimatskega sistema, ne nazadnje tudi s finančnimi sredstvi. Klinični center o vročini v prostorih V Kliničnem centru (KC) Ljubljana pa se spopadajo z visokimi temperaturami v prostorih. Medtem ko so vse nove stavbe, ki spadajo pod KC, klimatizirane, pa se z visokimi temperaturami borijo v osrednji stavbi in starejših stavbah. Kot pojasnjujejo v KC, je bilo ob izgradnji izvedeno prezračevanje in hlajenje osrednjega dela centralne zgradbe v skladu s takrat veljavnimi standardi. Hlajenje bolniških sob ni bilo predpisano in zato niti ni bilo izvedeno. Danes pa je zaradi spremenjenih klimatskih razmer in velikega števila medicinskih aparatov večja potreba po hlajenju bolniških sob. Letos tako končujejo izvedbo prve faze prenove hladilnega agregata v osrednji stavbi KC in pripravo tehnične dokumentacije za izvedbo druge faze. Po končani izvedbi hladilne strojnice pa bodo lahko končali zamenjavo klimatov. Temu sledi izvedba hlajenja sob na južni fasadi in nato še na severni strani osrednje stavbe KC. V prostorih, kjer so temperature najvišje, pa bodo še naprej začasno reševali položaj z montažo lokalnih hladilnih sistemov.
|
neutral
|
8,875
|
Patrick Vlačič bo vladi poročal o zadnjih pogovorih z avtoprevozniki, ki še niso prinesli dokončnega dogovora. Vlada naj bi odločila, ali je pripravljena na nadaljnja pogajanja z njimi. Predstavniki avtoprevoznikov in minister Patrick Vlačič kljub določenemu popuščanju vlade na sestanku v torek še niso našli dogovora glede zahtev avtoprevoznikov. Je pa prišlo glede zahtev do razhajanj v stališčih Avtoprevozniške zbornice, Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Kot je v torek po sestanku pojasnil generalni tajnik Avtoprevozniške zbornice Emil Milan Pintar, naj bi namreč GZS in OZS zmehčali svoja stališča. Vseeno pa je sestanek na ministrstvu po Pintarjevih besedah pokazal, da so si tri zbornice še vedno enotne v tem, da je ponudba prometnega ministrstva za 10-odstotno znižanje cestnin za tovorna vozila, ki so se s 1. julijem podražile za 40 odstotkov, ter za 20-odstotno znižanje cestnin v nočnem času, premalo. Vlada bo tako danes odločala, ali se je glede cestnin še pripravljena pogajati, minister Vlačič pa naj bi avtoprevoznike z odzivom vlade seznanil v petek in jim predstavil novo različico sporazuma, v katerega naj bi vključil vse tiste pripombe avtoprevoznikov, ki se ne nanašajo na cestnine. Če se bo vlada pripravljena še naprej pogajati o cestninah, bo imel minister Vlačič po Pintarjevih besedah do 17. avgusta čas, da pripravi nov predlog sporazuma z novo ponudbo glede znižanja cestnin.
|
neutral
|
8,876
|
Hrvati še vedno niso zadovoljni s ceno slovenskih vinjet. Hrvaški minister za turizem je zato napovedal, da se bo še naprej bojeval za nižje cene. Po napovedih hrvaškega ministra za turizem Damirja Bajsa bo njegovo ministrstvo združilo moči s hrvaškim avtoklubom in avtoklubi iz ostalih držav ter nadaljevalo boj za "primerne cene slovenskih vinjet". Cestnina na Hrvaškem Na Hrvaškem morate za pot od mejnega prehoda Vinica do Splita plačati v eno smer 16,8 evra. Kot trdi Bajs, je razmerje med storitvijo in ceno še vedno neprimerno. Za vzor je postavil Avstrijo, kjer imajo po njegovih besedah "več kilometrov avtocest in vinjete za deset dni po 8 evrov, Slovenija pa prodaja tedenske vinjete po 15 evrov". Poleg tega Bajs meni, da so zaradi slovenskih vinjet prizadeti turisti, ki sicer pridejo na hrvaško Obalo. Na poti do Hrvaške prečkajo Slovenijo, zato potrebujejo vinjeto, na Hrvaškem pa ostanejo dlje kot en teden, zato morajo kupiti še eno vinjeto. Je pa priznal, da bo letošnja turistična sezona precej slabša kot lani.
|
neutral
|
8,877
|
Avtoprevozniki se danes pogajajo s finančnim ministrom Francem Križaničem. Dobili naj bi novo besedilo sporazuma, za zdaj pa so pripravljeni pristati na ponujeno znižanje cestnin. " Finančni minister Franc Križanič nam je šel pri zahtevah naproti, zato so avtoprevozniki zadovoljni," je po današnjih pogovorih povedal predsednik sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije Andrej Klobasa. Kljub obljubam, da se tovornjakom po 1. avgustu ne bo več treba ustavljati na cestninskih postajah, to zaenkrat še ne bo mogoče. Klobasa dodaja, da se bodo o tem pogovarjali naprej 17. avgusta. Po besedah generalnega tajnika Avtoprevozniške zbornice Emila Milana Pintarja so avtoprevozniki včeraj dobili odgovor ministra za promet Patricka Vlačiča, da so se pripravljeni naprej pogajati. To pomeni, da ponudba za 10-odstotno znižanje cestnin za tovorna vozila čez dan ter za 20-odstotno znižanje cestnin v nočnem času ni dokončna. Avtoprevozniki so poudarjali, da je znižanje premajhno. Pristali bi na ponudbo Danes bodo avtoprevozniki dobili novo besedilo sporazuma, predvsem kar se tiče nadzora finančne discipline. ''Če bomo danes dobili ta tekst, bomo naslednji teden zadevo preučili,'' je dejal Pintar. Načeloma je višina cestnine odvisna od tega, ali bo vlada zaostrila in nadzorovala nelojalno konkurenco s strani podjetnikov iz Evropske unije in izven nje. Za danes so pripravljeni pristati na 20-odstotno znižanje cestnin - čez dan in v nočnem času.''To je ukrep, ki ga lahko vlada reši v enem dnevu, s tem pa bi dali vladi in sebi čas do ureditve zadev oziroma bi še za nekaj mesecev podaljšali življenje avtoprevoznikov,'' pravi Pintar. Napovedal je še, da po 15. avgustu sam ne bo več sodeloval pri pogajanjih, saj da je utrujen in ima dovolj različnih groženj.
|
neutral
|
8,878
|
Poslanec SDS Zvonko Černač dvome Zaresa o nepristranskosti generalne državne tožilke Barbare Brezigar v vseh primerih, povezanih z Janezom Janšo, razume kot napoved njene zamenjave. "Dokler so se glede Barbare Brezigar oglašali samo poslanci Zaresa, je bilo mogoče to njihovo vnemo in zagnanost še pripisati nepoznavanju stvari, danes, ko se je oglasil drugi človek Zaresa Bogdan Biščak, pa je postalo popolnoma jasno, da se je vladajoča politika namenila zamenjati generalno državno tožilko," je v odzivu na izjavo generalnega sekretarja Zaresa zapisal Černač. Glede kazenskega pregona zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda pa je poslanec prepričan, da je šlo "za hude in z nobenim dokazom podkrepljene obtožbe, ki so se nanašale na enega od najvišjih predstavnikov naše države", zato je bilo pričakovati, da se bodo pristojni organi nemudoma odzvali. Po Černačevem mnenju je tako bistveno vprašanje, zakaj se postopek proti Berglundu ni že zdavnaj začel, in ne, zakaj se je začel, kot se sprašujejo v Zaresu. Dvomljiva nepristranskost Brezigarjeve "V Zaresu smo skeptični, ko gre za nepristranskost Barbare Brezigar, sploh kadar je vpleten Janez Janša,'' je dejal generalni sekretar stranke Zares Bogdan Biščak. Zato so se odločili za dopolnitev poslanskega vprašanja, ki so ga pred 14 dnevi zastavili generalni tožilki Brezigarjevi in nato še pravosodnemu ministru Alešu Zalarju. Samo še vprašanje časa je, kdaj bo zares prišlo do zamenjave generalne državne tožilke. Zvonko Černač, poslanec SDS Biščak je dejal, da je vprašanju sledil živčen odziv Brezigarjeve, češ da se na državno tožilstvo znova izvaja politični pritisk in da niso dolžni dajati nobenih poročil o svojih ukrepih. Minister pa bi moral dati pojasnila, ''saj bi bilo primerno, da se razčistijo dvomi o nepristranskosti tožilke''. Ker je zdaj po Biščakovem mnenju popolnoma jasno, da je pristojna državna tožilka ovadbo proti Berglundu zavrgla, bi bilo po njegovih besedah treba odgovoriti še na dve vprašanji. Zanima jih, kateri so bili razlogi, ki so vodjo državnega tožilstva vodili do drugačne odločitve glede ovadbe zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda, kot je bila odločitev pristojne tožilke. Želijo tudi odgovor na to, ali je bila Brezigarjeva vključena v oblikovanje takšne odločitve. Nasprotujoče si odločitve Okrožna državna tožilka Katarina Bergant je namreč zavrgla predlog za pregon finskega novinarja Magnusa Berglunda, avtorja oddaje Resnica o Patrii. Zaradi te oddaje je nekdanji premier Janez Janša predlagal pregon zoper Draga Kosa, Milana Švajgerja, Bojana Potočnika in Berglunda. Po pisanju Dnevnika je primer nato romal z okrožnega na generalno državno tožilstvo, ki je sprejelo popolnoma nasprotno odločitev in prevzelo pregon novinarja. Dnevnik piše, da naj bi zahtevo za preiskavo na sodišče vložila vodja ljubljanskega tožilstva Tamara Gregorčič.
|
negative
|
8,879
|
Na ministrstvu za zdravje zanikajo, da minister za zdravje Borut Miklavčič razmišlja o odstopu. To je poročala Hrvaška televizija, podobni namigi pa so se pojavili tudi v slovenski politiki. "Minister Borut Miklavčič ne razmišlja o odstopu s položaja ministra," se glasi odgovor z ministrstva za zdravje. In še: "Po besedah doc. dr. Bojane Žvan, ki je ministra obiskala v šibeniški bolnišnici, se mu je stanje od včeraj na danes izboljšalo. Ni jasno, zakaj je prišlo do tromboze manjše arterije v možganskem deblu, saj je minister sicer zdrav in ni imel dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni. Računamo na popolno okrevanje." Direktor šibeniške bolnišnice Željko Burič ves čas spremlja zdravstveno stanje ministra Miklavčiča. © BOBO Minister za zdravje se bo v Slovenijo vrnil jutri. Kot pravijo na ministrstvu, se bo po krajši rehabilitaciji v ljubljanskem kliničnem centru Miklavčič vrnil na svoje delovno mesto. Zdravniki so sicer hrvaškim medijem potrdili, da je minister doživel lažjo možgansko kap, Hrvaška televizija pa je poročala, da so neslužbeno izvedeli, da bo Miklavčič ponudil odstop. Podobni namigi so prihajali tudi iz slovenske politike, čeprav je uradno obveljalo, da predsednik vlade Borut Pahor ne razmišlja o menjavi Miklavčiča. Slabost po potapljanju 65-letnega ministra je v četrtek med potapljanjem pri hrvaškem Primoštenu obšla slabost in šel je v primoštensko zdravniško ambulanto. Tam so ga pregledali in ga ob tretji uri zjutraj premestili v splošno bolnišnico v Šibeniku, kjer se zdravi. Zaradi simptomov možganske kapi oziroma cerebrovaskularnega napada so zdravniki naredili vse potrebne preiskave, sporočili pa so, da minister dobro okreva. Ministra nadomešča državni sekretar V času ministrovega dopusta Miklavčiča nadomešča državni sekretar na ministrstvu Ivan Eržen. Sekretar po naših informacijah z ministrom še ni govoril, saj ga ni želel motiti med okrevanjem, so pa s potekom zdravljenja na ministrstvu seznanjeni. Po neuradnih informacijah namerava Eržen prihodnji teden načrtovati en teden dopusta. Ali ga bo preklical, za zdaj še ni jasno. Dodal je, da obstaja možnost, da bo na dopust vendarle šel, saj prihodnji teden seje vlade še ne bo. Okrevanje v Ljubljani, takoj ko bo mogoče Kabinet predsednika vlade Pahorja je sicer v stalnem stiku z zdravniško ekipo šibeniške bolnišnice, kamor je bil sprejet minister za zdravje. Takoj po sprejetju v bolnišnico se je odzval tudi kabinet premierke Jadranke Kosor in ponudil vso podporo za čimboljše in čimprejšnje ministrovo okrevanje. Minister Miklavčič leži na nevrologiji. © BOBO Poskušal prikriti pravo identiteto Zdravnik Željko Burić, direktor šibeniške bolnišnice, pravi, da je minister zelo zadovoljen z zdravljenjem v tamkajšnji bolnišnici. Sprva so ga namestili v sobo, kjer sta bila še dva bolnika, ko pa so v bolnišnici izvedeli, da gre za slovenskega ministra, so ga premestili v enoposteljno sobo. Minister tega sicer ni želel, vendar je po prepričevanju zdravnika pristal na zasebno sobo.
|
neutral
|
8,880
|
S prekomerno težo se tudi pri nas srečuje vedno več ljudi. Zaskrbljujoče je, da debelost narašča pri otrokih. Sicer pa brez gibanja, sadja in zelenjave ne pričakujte, da boste večno suhi. Slovenija se tako kot druge razvite države sooča z vedno večjim problemom debelosti. Res da ta še ni tako velik kot v ZDA, kjer je predebelih kar 66 odstotkov ljudi, pa je mogoče pri nas v zadnjih letih opaziti, da je predebelih vedno več otrok in mladostnikov. Nujna sprememba življenjskega sloga Kot je za zurnal24.si povedala Vesna-Kerstin Petrič iz ministrstva za zdravje, so za to krive predvsem nezdrave prehranske navade. Otroci tako zaužijejo premalo sadja in zelenjave, jedo sladkarije in pijejo sladkane pijače. Prekomerno hranjenih že več kot polovica Slovencev Po podatkih CINDI Slovenija je v Sloveniji v povprečju 54,6 odstotka odraslih, ki so prekomerno hranjeni in 15 odstotkov odraslih, ki so debeli. Delež debelih je višji v podeželskem okolju (17%) kolt v primestnem (15%) in mestnem (12%), kar lahko povezujemo s tradicionalnim načinom prehranjevanja na deželi. Kar petina petnajstletnih deklet pa je na dieti, saj se ocenjujejo kot predebele. Otroci pa telesne teže ne uravnavajo s primerno telesno dejavnostjo, saj jih prej kot šport zanima televizija in računalnik. Samo za primerjavo. Leta 1987 je bilo predebelih 15,6 odstotkov fantov in prav toliko deklet v starosti od 6 do 19 let. Dvajset let kasneje pa se je delež pri fantih povečal na kar 28,9 odstotka, pri dekletih pa na 24,1 odstotek. Posebne delavnice za zdravljenje debelosti Medtem ko bodo v ZDA čez nekaj mesecev svojo ambulanto lahko odprli tudi zdravniki, ki se bodo specializirali zgolj za zdravljenje debelosti, pa se pri nas problema debelosti lahko posamezniki lotijo tudi s pomočjo zdravniško nadzorovanih programov. Slednji niso namenjeni zgolj hujšanju, ampak tudi spremembi življenjskega sloga. Programi tako posameznike naučijo, da lahko novo težo obdržijo le z uživanjem zdrave prehrane in z več gibanja. V take programe predebele napotijo zdravniki v primarnem zdravstvenem varstvu, delavnice pa se financirajo iz sredstev zdravstvenega zavarovanja.
|
neutral
|
8,881
|
Minister za zdravje Borut Miklavčič je prispel v ljubljanski Klinični center, kjer bo okreval po možganski kapi. Z ministrstva za zdravje so sporočili, da "se minister počuti dobro, njegovo zdravstveno stanje je stabilno, potrebuje pa počitek. Zdravniki bodo danes opravili še dodatne preiskave". Več informacij bo na voljo jutri, ko bo ob peti uri popoldne novinarska konferenca v prostorih Kliničnega centra. Do takrat ne bo nihče dajal izjav za javnost, so še sporočili z ministrstva. Prevoz je potekal z reševalnim vozilom, saj je minister za zdravje Borut Miklavčič odločno zavrnil prevoz s helikopterjem. 65-letnega ministra je v četrtek med potapljanjem pri hrvaškem Primoštenu obšla slabost, zato je odšel v primoštensko zdravniško ambulanto. Tam so ga pregledali in ga ob tretji uri zjutraj premestili v splošno bolnišnico v Šibeniku. Sinoči ga je v Šibeniku obiskala doc. dr. Bojana Žvan, ki je ugotovila, da se je ministru stanje že iz četrtka na petek izboljšalo. Z ministrstva so sicer sporočili, da ni jasno, "zakaj je prišlo do tromboze manjše arterije v možganskem deblu, saj je minister sicer zdrav in ni imel dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni“. Odločno pa so zavrnili namige, da Miklavčič zaradi bolezni razmišlja o odstopu. Da je minister Miklavčič dobro, je potrdil tudi hrvaški minister za zdravstvo Darko Milinović, ki je bil tudi ves čas v kontaktu z zdravniki v bolnišnici v Šibeniku.
|
neutral
|
8,882
|
Splošna bolnišnica Brežice se je pridružil najbolj elitnim bolnišnicam po vsem svetu, ki so prejele nemški certifikat Temos. To pomeni, da jo svetujejo vsem popotnikom, ki bi v Sloveniji potrebovali zdravstveno pomoč. Inšpekcijo za podeljevanje certifikata Temos je prepričala dobra opremljenost bolnišnice, tako operacijskih dvoran, ambulant, kot sanitarnih prostorov in kuhinje, kot tudi visoka motiviranost zaposlenega osebja v bolnišnici Brežice. V Sloveniji sicer že imata certifikat Splošni bolnišnici Celje in Slovenj Gradec. Vsaka bolnišnica lahko zaprosi za certifikat, vendar mora prestati vrsto pregledov in postopkov, preden pade odločitev, ali si certifikat zasluži ali ne. Brežiška bolnišnica je tako postala del elitnih svetovnih bolnišnic, ki jih Nemci priporočajo popotnikom ali pa tujcem, ki živijo v Sloveniji, in potrebujejo zdravstveno pomoč.
|
positive
|
8,883
|
Rudarska inšpektorica je 16. julija začasno ustavila izvajanje rudarskih del v jašku 2 v Hudi jami. Za nadaljevanje del bo po navedbah rudarske inšpekcije treba pridobiti rudarski projekt. Izvajanje rudarskih del v jašku 2 so začasno prepovedali na podlagi določil zakona o rudarstvu, so zapisali na rudarski inšpekciji. Zakon namreč določa, da inšpektor lahko z odločbo prepove izvajanje rudarskih del do odprave pomanjkljivosti, če pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi, da zaradi sredstev za delo, delovnega postopka, delovnega okolja ali nezavarovanega območja delavcem grozi nevarnost poškodb. Sanacija jaška 2 se je do globine 10,5 metra izvajala na podlagi odredbe Okrožnega sodišča v Celju. V njej je preiskovalni sodnik družbi RTH (Rudnik Trbovlje-Hrastnik) odredil, da v rovu Barbara pregleda prvi in drugi jašek (pri čemer naj odstrani zrušek, ki onemogoča dostop do drugega jaška) ter ugotovi, ali so v njih posmrtni ostanki. Če najde človeške posmrtne ostanke, naj družba stori vse potrebno, da bo svoje delo lahko opravil izvedenec za sodno medicino in da bo delo potekalo varno, je preiskovalni sodnik odredil izvajalcem. Prekinitev del zaradi varnosti delavcev Rudarska dela so se izvajala na podlagi službenih nalogov, ki jih je izdal tehnični vodja delovišča. Zaradi vode, ki se steka v jašek 2, in zaradi porušene stene, kjer so bile v preteklosti etaže, s takim načinom dela ni več mogoče zagotoviti potrebne varnosti delavcev, navajajo na inšpekciji. Po njihovem mnenju namreč obstaja nevarnost zruškov ali nepredvidenih nevarnih pojavov. Projekt bo izdalo ministrstvo Za nadaljevanje izvajanja rudarskih del v jašku 2 je zato po navedbah rudarske inšpekcije treba izdelati rudarski projekt. V njem bo projektno obdelana tehnologija sanacije jaška 2 in vsi potrebni varnostni ukrepi za nadaljevanje sanacije jaška. Za izvajanje del po projektni dokumentaciji pa bo treba pridobiti dovoljenje za izvajanje del po zakonu o rudarstvu. To dovoljenje bo izdalo ministrstvo za gospodarstvo, ki je pristojno za rudarstvo, in sicer na podlagi posebne vloge. Ta mora vsebovati revidiran rudarski projekt (po informacijah ministrstva je že v izdelavi), dovoljenje za poseg v prostor (ki je že izdano) in dokazilo o izpolnjevanju pogojev za izvajanje rudarskih del (družba RTH te pogoje izpolnjuje). Kot so še zapisali na inšpekciji, se je z njihovo odločbo zaradi zagotavljanja varnosti delavcev začasno ustavilo zgolj izvajanje rudarskih del v jašku 2. Vsa ostala dela, ki so potrebna za ugotavljanje obstoja in obsega vojnega grobišča v objektih rova Barbara v Hudi jami, pa se lahko nadaljujejo, še navajajo na inšpekciji.
|
neutral
|
8,884
|
Črnoglede napovedi pred začetkom poletne turistične sezone se po besedah Kranjskogorskih turističnih delavcev ne bodo uresničile, bodo pa zabeležili za okoli deset odstotkov manj nočitev kot lani. Letošnje poletje zaznamujejo krajše bivanje v hotelih in zasebnih sobah, odločanje za počitnice v zadnjem trenutku in manj zapravljivi gostje, po drugi strani pa je razveseljiv podatek, da je na Bledu ter v Bohinju in Kranjski Gori letos precej več slovenskih gostov. V Kranjski Gori so julija zabeležili kar osemdeset odstotkov več nočitev domačih gostov. Veseli Slovencev Mirjam Žerjav, direktorica Turizma Kranjska Gora, je povedala, da so bile minuli konec tedna zasedene vse nastanitvene zmogljivosti, v hotelih je na voljo 1400, pri zasebnikih pa 2500 ležišč, in da so z avgustovskim obiskom zelo zadovoljni. "Veseli smo izjemno dobrega obiska Slovencev, ki so bili do sedaj večinoma enodnevni obiskovalci,“ je pojasnila Žerjavova. Tudi na Obali Slovenci V občini Piran so minuli konec tedna skupno zabeležili 17.276 nočitev oziroma štiri odstotke več kakor v enakem obdobju lani. Nočitev domačih gostov je bilo minuli konec tedna za 27 odstotkov več, tujih pa za sedem odstotkov manj kot lansko leto, kažejo podatki turističnega združenja Portorož. (sta) Med tujimi gosti je Britancev enako kot lani, italijanskih gostov je več, nemških pa manj kot lani. "Pozna se tudi odprtje hotela Špik v Gozdu Martuljku, ki je bil julija zaseden 80-odstotno,“ je poudarila Žerjavova. Konec tedna pripravljajo Dneve športa in zabave, na katerih se bo zvrstilo več zabavnih prireditev in koncertov, nedelja pa bo v znamenju Kekčevega poletnega dneva za otroke. S promocijskimi akcijami do gostov Tudi v Bohinju je za 5 do 7 odstotkov več nočitev slovenskih gostov, število nočitev tujih gostov pa se je zmanjšalo za 20 odstotkov. Med tujimi gosti se je najbolj, za okoli 20 odstotkov, zmanjšal obisk Nemcev in Britancev. V bohinjskih hotelih je na voljo tisoč ležišč, pri zasebnikih okoli dva tisoč, v kampih Zlatorog in Danica pa tisoč kampirnih mest. Kot je povedala Vida Kovačič iz Turizma Bohinj, naj bi bilo letos za dobrih 10 odstotkov manj nočitev kot lani, so se pa bali, da bo stanje še veliko slabše. Poletno sezono bodo podaljšali z Dnevi pohodništva, ki bodo od 25. septembra do 4. oktobra. V blejskih hotelih in kampu je bilo julija za 8 odstotkov manj nočitev, avgusta pa za 10 odstotkov več, kot lani. "September bo po napovedih soliden, skrbita pa nas oktober in november. Leto bomo skoraj zagotovo zaključili z manj nočitvami kot lani, kljub temu pa se bojazni o katastrofalno slabem letu ne bodo uresničile. Izpeljali smo tudi več promocijskih akcij v Angliji, Nemčiji in Italiji in pri tem uspeli združiti večino blejskega turističnega gospodarstva, ki je prepoznal pomen skupnega nastopa v času krize,“ je dejala Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled. In tudi na Bledu so letos zabeležili za 11 odstotkov več slovenskih gostov kot lani, med tujimi prevladujejo Britanci, Italijani, Holandci in Nemci, jeseni pa pričakujejo več japonskih in ameriških gostov.
|
positive
|
8,885
|
1800 maturantov, ki se bodo ta teden odpravili v Grčijo, bo spremljala dodatno okrepljena ekipa prve pomoči. Za zagotavljanje varnosti svojih potnikov so v potovalni agenciji Collegium Mondial Travel, ki bo maturante peljala v Grčijo, sprejeli tudi dodatne preventivne ukrepe. V sodelovanju s pristojnimi ustanovami dodatno izobražujejo člane ekip, ki vodijo skupine, za potrebe povečanega higienskega standarda pa bodo na različnih točkah (avtobusih, hotelih, zabaviščih) uvedli točke razkuževanja, kjer bodo postavljeni tekoči razkužilni geli. Stalno opozarjanje na higieno Vodniki bodo maturante ves čas trajanja potovanja opozarjali na higieno, na avtobusih pa bodo tudi praktično prikazali postopek za pravilno umivanje rok. Ekipa navedene potovalne agencije bo v stalnem stiku z Inštitutom za varovanje zdravja RS in dežurnim epidemiologom. V agenciji so pripravili še protokole za opazovanje, preventivo in pomoč potnikom in sodelavcem. S turisti se ne bodo družili Zaradi zagotavljanja varnosti nameravajo tudi zmanjšati intenzivnost skupinskih programov, ki bodo manj naporni in oblikovani tako, da bo čim manj druženja slovenskih maturantov z drugimi turisti. Večje skupine bo na poti spremljalo povečano število spremljevalcev, med katerimi je tudi ekipa prve pomoči. Ob vrnitvi v zdravstvene domove Ob vrnitvi v Slovenijo bodo organizirali tudi posebne avtobuse za prevoz maturantov, ki bi morda kazali znake nove gripe, in jih peljali naravnost v zdravstvene domove, kjer so po skupnem dogovoru že organizirane posebne ambulante za sprejem.
|
neutral
|
8,886
|
Prebivalci na mariborskem in prekmurskem območju so vse bolj varovani pred točo. Pokrajini namreč pred tem naravnim pojavom varujeta dve letali. Štajersko in Prekmurje pred točo po novem varujeta dve letali. "Od konca julija je letalo cessna 206, ki je stacionirano na letališču Moškanjci pri Ptuju,popolnoma opremljeno za delovanje v akcijah posipavanja točonosnih oblakov. Vsak dan sta od devete ure pa do pol ure pred sončnim zahodom dežurni dve posadki in radarist v nadzornem centru, ki bo po potrebi na podlagi radarskih slik sprožil akcijo za obe letali," pojasnjuje Darko Kralj iz Letalskega centra Maribor. Sredstva za nakup opreme tega, drugega letala, sta zagotovili zavarovalnici Triglav in Maribor. "Sredstva za posadke, logistiko in reagente še iščemo in tukaj pričakujemo tudi finančno sodelovanje lokalnih skupnosti in ministrstva za kmetijstvo, ki za prihodnje leto obljublja več finančnih sredstev," še dodaja Kralj. Kmetijsko ministrstvo je iz proračuna RS v zadnjih dveh letih namenilo po malo manj kot 80tisoč evrov. Sicer pa že tečejo pogovori s Slovenskim zavarovalnim združenjem za mogoč nakup še tretjega letala, ki bi poletel prihodnje leto. "Za optimalno branjenje pred točo bi potrebovali pet letal, za kar bi v prva štiri leta potrebovali med tremi in štirimi milijoni evrov," še pravi Darko Kralj. Slovensko meteorološko društvo pa dvomi v učinkovitost protitočne obrambe z letali.
|
positive
|
8,887
|
Število kaznivih dejanj s področja nasilja v družini po podatkih policije od leta 2000 narašča, najvišje pa je bilo leta 2008, ko je policija podala 5017 kazenskih ovadb. Statistiko nasilja v družini so pristojni organi v Sloveniji začeli voditi leta 2000. Poleg lani sprejetega sistemskega zakona o preprečevanju nasilja v družini pa je z novelo kazenskega zakonika, veljavno od novembra 2008, določeno tudi kaznivo dejanje nasilja v družini. Kazniva dejanja Med kazniva dejanja policija prišteva kazniva dejanja različnih vrst, in sicer nasilništvo, telesne poškodbe, ogrožanje varnosti in druga, za katera so predpisane različne kazni glede na izvršitvene oblike kaznivih dejanj. Pet let zapora zaradi groženj in poniževanja Z zaporom do petih let se tako kaznuje, "kdor v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče ravna, ga z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega prebivališča ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v skupnosti v podrejen položaj". Skoraj 20 tisoč žrtev nasilja Od leta 2000 dalje je bilo zaradi nasilja v družini 15.639 osumljenih in skupno 19.376 žrtev teh dejanj, največ, 2822, jih je bilo lani. Glede na pretekla leta je bilo tako leta 2008 zabeleženo največje število kaznivih dejanj zaradi nasilja v družini. Največ jih je bilo na območju Ljubljane, sledijo pa območje PU Maribor, PU Celje in PU Kranj. Najmanj kaznivih dejanj je bilo lani na območju PU Postojna. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ocenjujejo, da je v zadnjem času nasilje v družini v porastu tako zaradi ekonomsko-finančne krize kot tudi zaradi boljšega vodenja in evidentiranja družinskega nasilja. "Pomembno je, da se ozaveščanje o človekovih pravicah in dejavnosti za preprečevanje nasilja v družini vključijo v vse politike in programe rednega dela ministrstev in vladnih služb," so zapisali na ministrstvu za delo. Dodali so še, da v teh dneh aktivno pripravljajo tudi predlog družinskega zakonika, v katerem bodo "kot eno temeljnih načel vnesli tudi načelo ničelne tolerance do nasilja v družini".
|
neutral
|
8,888
|
Za ljudi, pri katerih se pik ose kaže kot boleča oteklina, so ti nenevarni. Tisti, ki dobijo po piku hudo alergijsko reakcijo, pa morajo nujno poiskati zdravniško pomoč. Kako se izognete pikom žuželk - ostanite mirni, če okoli vas letajo ose ali čebele - ne prijemajte skladovnic drv in trhlih panjev, ker so v njih lahko osja gnezda - zunaj ne jejte hrane in ne pijte pijač, ki privabljajo čebele - ne hodite na tržnice in trgovine s sadjem - ne hodite bosi po travi - po izletu v naravo natančno preglejte sebe in otroka - nosite obleko z dolgimi rokavi in dolge hlače nevtralnih barv - preden se usedete v avto, se prepričajte, da v njem ni čebele ali ose Alergija na osji pik se kaže tako kot vse ostale anafilaktične reakcije, odvisno od tega, katere stopnje je. Načeloma obstajajo štiri stopnje: srbečica, izpuščaj, dušenje in anafilaktični šok. Večina ljudi tako hudih reakcij, kot je anafilaktični šok, po piku ne dobi, so za žurnal24.si povedali na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo bolnišnice Golnik. V primeru anafilaktičnega šoka si oseba, ki je alergična, ne more sama nič kaj dosti pomagati, saj do šoka pride v zelo kratkem času (pet minut). Ukrepajo lahko drugi, ki so v tistem trenutku ob njem (po potrebi ga oživljajo, poleg tega morajo nujno poklicati reševalce). V takem primeru tudi zaužitev antihistaminikov v obliki tablet ne pomaga, saj začnejo ti delovati šele v roku pol ure. Osebi, ki pade v anafilaktični šok, lahko pomaga injekcija adrenalina, ki pospeši srčno frekvenco in dvigne krvni tlak. Takšno injekcijo dobijo na zeleni recept samo tisti, ki imajo najhujšo stopnjo preobčutljivosti. Če vas piči osa v grlo, vam lahko zaradi lokalne reakcije nastane oteklina, ki ovira dihalno pot. Dajanje ledu na mesto pika sicer pomaga, a je zaradi hitrega otekanja vseeno potrebno poklicati zdravnika, ki bo z intubacijo naredil umetno dihalno pot, so še dodali na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo bolnišnice Golnik.
|
negative
|
8,889
|
Posledice možganske kapi so zelo različne, od takojšnje smrti pa vse do zelo blagih, ki hitro izginejo. Tako se lahko zdravstveno stanje bolnikom popravi nazaj do tistega pred kapjo. "Približno ena tretjina bolnikov, ki utrpi možgansko kap, umre, ena tretjina ostane zmerno in težje prizadeta, ena tretjina pa ima le minimalne posledice," nam je povedala Bojana Žvan, predstojnica Kliničnega oddelka za vaskularno in intenzivno nevrološko terapijo Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. V zadnjih letih velja možganska kap za urgentno stanje v medicini, saj je glavni cilj izboljšati izid bolezni. Bojana Žvan, UKC Minister za zdravje Borut Miklavčič, ki je pretekli teden utrpel zamašitev manjše arterije v možganskem deblu in posledično manjši infarkt, spada v tretjo tretjino. Okrevanje nekaj tednov Bolniku, ki je utrpel manjšo možgansko kap, se lahko po besedah Žvanove nevrološki znaki povsem izboljšajo, bolnik pa lahko živi enako kakovostno kot pred njo. "Proces okrevanja po možganski kapi je vsota spontanega nevrološkega izboljšanja zaradi plastičnosti možganov in dejavnosti zgodnje rehabilitacije," je pojasnila zdravnica. Najhitrejše nevrološko in funkcionalno okrevanje poteka v prvih treh mesecih, pri 95 odstotkih bolnikov pa je zaključeno znotraj šestih mesecev. Bolniki z manjšo možgansko kapjo pa lahko okrevajo v nekaj tednih ali prej. "Bolnik med zdravljenjem ne sme nepremično ležati v postelji, temveč ga je treba spodbujati in motivirati, da se čim bolj osredotoči na rehabilitacijo," je povedala. Predhodnica možganske kapi Možganska kap ima pogosto predhodnico, ki jo zdravniki imenujejo TIA (tranzitorna ishemična ataka ali predhodni ishemični napad). Pri TII nevrološki znaki, ki se ne razlikujejo od tistih pri pravi možganski kapi, izzvenijo najpozneje v 24 urah. Znaki možganske kapi Najopaznejši znaki so nenadne motnje govora, prizadetost polovice obraza in popolna ali delna ohromelost telesa. Nevrološki znaki se lahko kažejo tudi kot motnja vida v smislu slepote enega očesa, izpadov v vidnem polju ali dvojnih slik, vrtoglavica ter motnje požiranja, ravnotežja ali koordinacije. Kot napovednik za možgansko kap v možganskem deblu se pojavlja pri približno vsakem petem bolniku. "Če v takšnih primerih hitro ukrepamo, lahko preprečimo kar 80 odstotkov velikih ali usodnih možganskih kapi," opozarja Bojana Žvan. Tiha možganska kap "Ljudje pogosto ne opazijo tihe možganske kapi," ocenjuje Žvanova. Pozorni morajo biti že na najmanjše nevrološke znake, kot so blago zatikanje pri govoru, težave pri izražanju, priostren ustni kot in mravljinčenje ter/ali nemoč v roki in/ali nogi ene strani telesa. V tem primeru je treba obiskati zdravnika. Pozorni morajo biti že na najmanjše nevrološke znake, kot so blago zatikanje pri govoru,težave pri izražanju, priostren ustni kot in mravljinčenje ter/ali nemoč v roki in/ali nogi ene strani telesa. V tem primeru je treba obiskati zdravnika.
|
neutral
|
8,890
|
V dolini Završnice na Gorenjskem je potekala velika vojaška reševalna vaja Završnica 2009. Na njej so vojaki prikazali reševanje ponesrečenca v gorah, prenos tovora in gašenje požara. Vaja je potekala v okviru rednega usposabljanja 15. helikopterskega bataljona slovenske vojske stremi helikopterji Bell 412 in helikopterjem Cougar. V sklopu vaje, ki sta se je udeležila tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič in generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl so prikazali reševanje ponesrečenca v gorah s helikopterjem Bell412 ter prenos tovora z istim modelom helikopterja, ter gašenje požara s helikopterjem Cougar terletalom Pilatus PC6. Ob zaključku vaje je ministrica Jelušičeva povedala, da je ta vaja zelo pomembna saj helikopterski bataljon opravlja eno najpomembnejših nalog v tem sistemu, povezano z reševanjem v gorah, gašenjem požarov in prevozom tovora v nedostopne kraje. Na vaji so prikazali tudi reševanje ponesrečenca v gorah. © Andraž Sodja Poudarila je da je paradoksalno, da se ob zmanjševanju obrambnega proračuna, povečujejo potrebe prav po nalogah s področja zaščite in reševanja, ki jih opravlja Slovenska vojska: ˝Dejstvo je, da bomo vedno zelo pazili da se bodo sredstva preusmerjala predvsem v zaščito in reševanje saj se tu rešujejo življenja.˝ Ministrica je še dejala, da so enote za reševanje v gorah vedno pripravljene, pozvala pa je planince naj se bolje pripravijo in opremijo za v gore, saj letos opažajo velik porast nesreč zaradi slabe opreme in pripravljenosti, helikopterske enote slovenske vojske pa so letos opravile že toliko ur naleta s helikopterji v gorah kot lani v celem letu. V času vaje pa sta helikopterja morala kar dvakrat posredovati v pravih reševalnih akcijah.
|
positive
|
8,891
|
Vladno letalo falcon je v ZDA dobilo vso potrebno dokumentacijo in naj bi vzletelo ob 17. uri po lokalnem ameriškem času ter v četrtek zjutraj pristalo v Švici. To so za Slovensko tiskovno agencijo povedali na obrambnem ministrstvu. Kot so pojasnili, letalo trenutno še ni v zraku, se pa pripravlja na vzlet. V Švici bo predvidoma pristalo do osme ure zjutraj. V Baslu v Švici falcon 2000 EX že pričakujejo serviserji. Letalo naj bi na servisu, ki ga bo opravilo podjetje Jet Aviation in bo stal okrog 80 tisoč dolarjev, ostalo predvidoma en mesec, v drugi polovici septembra pa naj bi končno pristalo na domačih tleh. Kot je znano, se je petčlanska strokovna ekipa, ki je prevzela letalo, v ZDA odpravila 11. avgusta, prevoz falcona v Evropo pa so zaradi zapletov pri urejanju dokumentacije že dvakrat preložili. Birokratske ovire Še popoldne se je sicer zdelo, da vladno letalo niti jutri ne bo odletelo proti Švici na popravilo, saj je bilo v zvezi s prevzemom letala veliko birokratskih ovir. To je priznala tudi obrambna ministrica Ljubica Jelušič. Generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl pa je dodal, da je do zapletov prišlo zaradi spora z ameriškim trustom, ki ga upravlja Aircraft Guaranty Title & Trust. Težave so z varščino za letalo, registracijo pri nas in odpovedjo registracije v ZDA. Odprto je tudi vprašanje, kdo bo kril stroške. "Upali smo, da ga bomo danes poslali na pot, zdaj pa čakamo na novice," pravi ministrica Jelušičeva. V ZDA je sicer že odšla posebna ekipa za prevzem letala, ki pa ji je očitno le uspelo razrešiti položaj. Drugi krog pogajanj Vlada bo letalo oddala v najem. Tri ponudnike že ima: Adria Airways, GIO Poslovna aviacija in Linxair, a drugega kroga pogajanj ne more začeti, ker letala še ni v Sloveniji in jim ga ne more pokazati. Najvišjo najemnino naj bi ponudila Adria Airways, odločitve o izbiri pa še ni. Bo pa vlada morala pohiteti, saj je v razpisu določila, da so ponudbe obvezujoče do 31. julija. Novi najemnik bo moral letalo prevzeti za najmanj štiri leta, ob podpisu pogodbe pa bo moral državi plačati tudi najmanj pol milijona evrov varščine.
|
neutral
|
8,892
|
V Hiši kulinarike Jezeršek v Sori pri Medvodah so pripravili šesto državno tekmovanje za izbor najboljše zaščitene Kranjske klobase. Naslov najboljšega so že drugič zapored podelili Mesariji Arvaj. Kranjske klobase – na tekmovanje jih je poslalo deset mesarskih podjetij – sta ocenjevali strokovna komisija in "laična" javnost, ki so jo sestavljali povabljeni in drugi udeleženci. Pri strokovni javnosti je največ odobravanja požel izdelek Mesarije Arvaj, javnost pa je najraje v usta dajala klobaso mariborskih Košakov. Strokovni izbor 1. Mesarstvo Arvaj 2. Kras 3. Mesnine dežele Kranjske Klobasa v vesolju Kranjska klobasa je slovenska kulinarična posebnost, ki so jo proizvajalci, združeni v gospodarsko interesno združenje, zaščitili kot proizvod z geografsko označbo. Njena pot sega tudi v vesolje, saj jo je s sabo vzela ameriška astronavtka slovenskega rodu Sunita Williams. Jed se je razvila še v času avstro-ogrske monarhije, izvira pa z območja Gorenjske, od koder se je razširila po Sloveniji. Kronisti stare Ljubljane jo omenjajo kot sestavni del menija ob svečanih in pomembnih dogodkih. V Trzinu je delovalo veliko število mesarjev, ki so zalagali tržišče s Kranjskimi klobasami vse do Dunaja. Okus "laikov" 1. Košaki TMI 2. Mesnine dežele Kranjske 3. Kras Navdušeni cesar O njenem slovesu pove veliko anekdota s cesarjem Francem Jožefom: Nekoč se je s kočijo peljal z Dunaja proti Trstu. Ustavil se je v vasi Naklo pri Kranju v znani "furmanski" gostilni Marinšek ob deželni cesti. Želel se je okrepčati in povprašal je gostilničarja, kaj mu lahko ponudi. "Imamo le navadne hišne klobase in nič drugega," je odgovoril cesarju. Cesar je naročil klobaso, in ko jo je pokusil, je navdušeno dejal: "To pa ni navadna, ampak Kranjska klobasa!"
|
positive
|
8,893
|
Poslovno-stanovanjsko središče Emonika, ki naj bi skupaj z novo železniško postajo zraslo v središču Ljubljane, bo zamujalo vsaj tri leta, saj doslej niso izkopali niti gradbene jame. Emonika City Center bi po prvotnih načrtih morali zgraditi že letos, po zadnji napovedi pa bo središče zraslo šele konec leta 2012. Direktor Emonike Csabo Toth kot razlog za zamudo poleg finančne krize navaja tudi zahtevo v zazidalnem načrtu, da hkrati zgradijo poslovni del objekta in novo železniško postajo. Csabo Toth © IFP Po poročanju Dela Toth trdi, da ne morejo začeti pripravljati dokumentacije za gradbeno dovoljenje, dokler Slovenske železnice in ministrstvo za promet ne določijo lokacij za podporne stebre nove postaje. Toth hkrati priznava, da je finančna kriza upočasnila tudi izvedbo njihovih načrtov, med drugim niso končani niti dogovori o financiranju gradnje stometrske stolpnice. Kljub temu je vsaj za zdaj rok za vselitev v stolpnico določen za začetek leta 2011, za druge stavbe pa za konec leta 2012, poroča Delo.
|
neutral
|
8,894
|
Andrej Fabjan bo za tri mesece v DZ davkoplačevalce stal 60 tisoč evrov. Gre za izigravanje, saj vsak župan lahko svojo funkcijo opravlja poklicno. Ogromen strošek 316.000 evrov oziroma kar 221 povprečnih bruto plač bo davkoplačevalce v enem letu s plačami in regresom stalo šest prostovoljno nepoklicnih županov. Andrej Fabjan je bil do julija 2008 poklicni župan Občine Črnomelj. Takrat je v parlamentu nadomestil strankarskega kolega Kristijana Janca, ki je življenje izgubil v nesreči na Blanci. Kot poslanec Slovenske ljudske stranke (SLS) se je Fabjan prekvalificiral v nepoklicnega župana. Ker na jesenskih parlamentarnih volitvah ni bil izvoljen, mu je 15. oktobra potekel mandat. Od takrat prejema kot brezposelni bivši poslanec več kot štiri tisoč evrov bruto mesečnega nadomestila, poleg tega pa kot nepoklicni župan še polovico županske plače – okoli 1.550 evrov bruto. Za tri mesece dela v parlamentu bo Fabjan zato, ker se ni odločil postati poklicni župan, iz državne blagajne prejel skoraj 60 tisoč evrov bruto plače. Odločitev je na županu “Objektivnih ovir, ki bi županom preprečevale, da po preteku poslanskega mandata svojih funkcij iz nepoklicnih ne bi mogli prekvalificirati v poklicne, ni,” so za Žurnal pojasnili v službi vlade za lokalne zadeve in regionalno politiko. Ker pa zakon o poslancih, ki ureja tudi poslanska nadomestila, predvideva, da lahko nadomestilo dobi le nekdanji poslanec, ki se ne more zaposliti iz objektivnih razlogov, smo se obrnili na državni zbor. Napotili so nas na spletno stran, kjer je zapisano, da “poslancu, ki mu je prenehal mandat, pripada pravica do nadomestila plače v skladu z 38. členom Zakona o poslancih, zato to ni stvar odločitve državnega zbora oziroma katere druge institucije”. Objektivnosti razlogov brezposelnosti torej ne preverja nihče. Župan Železnikov Mihael Prevc je pojasnil, da se je za nadomestilo odločil, ker mu zakonodaja to omogoča. Občina potrebuje denar Z vprašanjem, zakaj se niso odločili za poklicno opravljanje županske funkcije, smo se obrnili na šest županov, ki prejemajo poslanska nadomestila. Fabjan, ki smo mu poslali štiri vprašanja, se je prav temu vprašanju izognil. Župan Železnikov Mihael Prevc je pojasnil, da se je za nadomestilo odločil, ker mu zakonodaja to omogoča, s tem da na občini ni zaposlen – namesto približno 1.500 evrov bi prejel tri tisoč evrov bruto –, pa veliko prihrani pri občinskem proračunu. Janez Kramberger, župan Lenarta, meni, da mu nadomestilo po 12 letih poslanskega mandata pripada. Volilcem je obljubil, da se ne bo zaposlil na občini, se bo pa jeseni na nacionalni veterinarski upravi. Miro Cerar, profesor na pravni fakulteti v Ljubljani Situacija v posmeh pravu in demokraciji Kako komentirate možnost, da župani službo opravljajo nepoklicno, ob tem pa dobivajo poslanska nadomestila? Konkretno teh primerov ne poznam, lahko pa na splošno rečem, da je takšna situacija pravno popolnoma nedopustna in po mojem osebnem mnenju tudi skrajno neetična. Zakaj bivšim poslancem ni treba dokazovati okoliščin brezposelnosti? Poslanski privilegij je bil mišljen za poslance, ki se po daljši politični karieri iz različnih razlogov težko zaposlijo. Državni zbor pa ni z zakonom ali v praksi nikoli vzpostavil učinkovitega nadzornega mehanizma, s katerim bi preverjal te objektivne okoliščine.
|
neutral
|
8,895
|
V višjih predelih Primorske je bila presežena opozorilna vrednost koncentracije ozona, ki draži sluznico in dihala. Na merilnem mestu Otlica v Trnovskem gozdu (nadmorska višina 950 metrov) je koncentracija ozona ob17. uri presegla opozorilno vrednost 180 mikrogramov na kubični meter, so sporočili z Agencije RS za okolje (Arso). Podatek velja za širšo okolico, kar pomeni, da so koncentracije ozona previsoke v višjih predelih Primorske. Glede na vremensko napoved na Arsu pričakujejo preseženo opozorilno vrednost koncentracije ozona še vse popoldne, v poznih večernih urah pa naj bi koncentracija padla. Visoke koncentracije ozona, ki presegajo opozorilno vrednost, dražijo sluznico in dihala. Na Arsu zato priporočajo, da ljudje s kroničnimi boleznimi dihal in krvnega obtoka v tem času ostanejo v zaprtih prostorih, kjer je koncentracija ozona nižja. Tudi zdravim ljudem priporočajo, da se v času trajanja previsoke koncentracije izogibajo naporom.
|
negative
|
8,896
|
Okoli desete ure zvečer je prišlo po celotni Sloveniji do splošnega izpada storitve Siol2, kar pomeni, da so naročniki storitev Siol ostali brez televizije. Na Siolu so dejali, da napako že odpravljajo, vendar pa še niso znali potrditi, kdaj bo odpravljena. Nadgradnja sistema Siol na svoji spletni strani sicer uporabnike obvešča, da do 24. avgusta izvajajo dela, povezana z nadgradnjo telekomunikacijskega omrežja. Zaradi tega lahko občasno prihaja do motenj ali prekinitev v delovanju storitve SiOL TV, še posebej na področju Ljubljane z okolico. Izpad je opazil tudi odgovorni urednik dnevnika Žurnal24 in tednika Žurnal Goran Novković. Kot je razložil, se je najprej čez sliko pojavil tekst (slika 1,glej zgoraj) in tudi po programskih mestih se ni bilo več mogoče premikati. Čez nekaj trenutkov so se pojavila navodila (slika 2), da se bo po 60 sekundah vključil pomožni sistem, a se ni zgodilo nič. Pojavil se je le prazen ekran (slika 3). Po približno 30 minutah, se je slika spet prikazala. Novković še dodaja, da so se te težave pojavile že večkrat.
|
neutral
|
8,897
|
NSi predlaga spremembo zakonodaje, po kateri bi občine takoj po ocenitvi škode prejele 30 odstotkov finančnih sredstev za sanacijo najbolj prizadetih zgradb. NSi vladi predlaga spremembo zakonodaje, in sicer bi občine morale po mnenju stranke takoj po ocenitvi škode prejeti vsaj 30 odstotkov finančnih sredstev za sanacijo tiste infrastrukture, ki je bila najbolj prizadeta. Tako bi občine lahko takoj začele sanacijo najbolj prizadetih zgradb, so sporočili iz stranke. Predsednica NSi Ljudmila Novak je danes obiskala po sobotnem neurju prizadeta območja v Občini Kungota, kjer se je srečala z županom občine Igorjem Stropnikom, podžupanom Edvardom Urbanclom in nekaterimi v neurju prizadetimi občani. Novakova je med obiskom tudi izročila finančno pomoč družini, ki jo je sobotno neurje najbolj prizadelo.
|
positive
|
8,898
|
Policija je prejšnji teden končala poostren nadzor hitrosti na cestah, ki ga je izvajala v zadnjih štirih mesecih. V tem obdobju se zgodi največ prometnih nesreč, najpogostejši vzrok zanje pa je hitrost. Na slovenskih cestah je letos zaradi prevelike hitrosti umrlo 40 ljudi, lani v enakem obdobju pa 56. Kot je povedal vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi (GPU) Ivan Kapun, je cilj tovrstnih akcij, da se s preventivnimi dejavnostmi in represivnimi ukrepi zmanjša število smrtnih žrtev zaradi hitrosti. Akcijo bodo nadaljevali Dejavnosti nadzora nad hitrostjo na cestah bo policija po njegovih besedah še nadaljevala, a ne v takem obsegu kot v okviru akcije, ki je sicer potekala od marca. K zmanjšanju smrtnih žrtev na cestah pa po Kapunovih ocenah pripomorejo tudi represivni ukrepi policije. Izrečenih 2800 ukrepov Po njegovih besedah je bilo v akciji izrečenih okoli 2800 represivnih ukrepov, največ glob in tudi obdolžilnih predlogov. Policija je tako v okviru akcije na avtomobilski cesti, kjer so postavljeni stacionarni radarji, v enem dnevu izmerila 40 voznikov, ki so prekoračili hitrost za več kot 50 kilometrov na uro. To pomeni, da bo nadaljnji postopek zoper njih potekal pred sodiščem, je pojasnil Kapun. Dodal je, da so v tem obdobju oglobili tudi kar nekaj tujcev in voznikov motornih koles. V istem obdobju je hitrost prekoračilo tudi 56 tovornih vozil. Kapun sicer nima podatka o najvišji prekoračeni hitrosti, so pa po njegovih besedah izmerili voznika, ki je vozil 200 kilometrov na uro. Mlajši vozijo hitreje Najhitrejši vozniki so sicer osebe, stare od 20 do 45 let, a to po ocenah vodje prometne policije ni posebnost, saj je v tem starostnem obdobju tudi največ voznikov. Po njegovih besedah pa so v prometnih nesrečah največkrat udeleženi vozniki, stari do 25 let. Nadzor hitrosti je sicer potekal v skladu z načrtom, s katerim se uresničujejo cilji iz resolucije v nacionalnem programu varnosti cestnega prometa.
|
negative
|
8,899
|
Predčasno končane počitnice otrok v Punatu še vedno razburjajo. Na uredništvo Žurnala24 je fant, ki je s še 33 otroki predčasno končal letovanje z Rdečim križem (RK) v Punatu na otoku Krk, poslal pismo s svojo resnico in očitki upravniku in učiteljem v tem letovišču. Mama 14-letnega otroka za posredovanje njegove zgodbe medijem ni vedela. Ko smo poklicali mladoletnika, nas je mama prosila, naj ne izdamo njegove identitete, saj se bodo v družini pogovorili. Prihodnji teden jasneje Alojz Kovačič, sekretar RK Maribor, je včeraj odpotoval v Punat, kjer bodo opravili kratko analizo. "S predsednikom RK se bova z upravnikom, pedagoškim vodjo in njegovim pomočnikom ter zdravnikom pogovorila. V dobrem tednu bomo pripravili pregled dogajanja v peti izmeni," pravi Kovačič, ki v 54 letih letovanj ne pomni tolikšnega razgrajanja. Otroci naj bi grozili drugim, napovedovali, da bodo uničili mladinski počitniški dom in zažgali avtobus RK. Upravnik, za katerega otroci trdijo, da je bil do njih nasilen, ima zaradi udarca s stolom, ki ga je dvignil in z njim zamahnil mlad fant, veliko modrico. "Mislim, da ima zlomljeno roko," doda Kovačič. Kar pa se tiče vprašanja usposobljenosti vzgojiteljev, Kovačič odgovarja, da verjetno niso vsi enako sposobni. Štiriintrideset otrok, ki so morali predčasno končati počitnice, je na avtobusu na poti domov spremljal tudi varnostnik, s tremi največjimi razgrajači naj bi se vzgojitelji zaradi groženj bali potovati.
|
negative
|
8,900
|
Debelost je še posebno izrazita pri mladostnikih. Že vsak četrti je pretežak, po drugi strani pa je vse več anoreksičnih in bulimičnih mladih. Nespodbudne rezultate je pokazala evropska raziskava PolMark, ki je potekala v 11 državah, med njimi tudi v Sloveniji. Osredotočila se je na težo otrok in mladostnikov med 6. in 19. letom in oglaševanje hrane zanje. Pri nas je raziskavo izvajal Inštitut za varovanje zdravja RS od decembra2008 do maja 2009. Mladostniki so predebeli Če je bilo v Sloveniji leta 1987 pretežkih ali celo predebelih nekaj več kot 15 odstotkov mladostnikov, se je v 20 letih odstotek drastično povečal. Predebelih je že 28,9 odstotka Raziskava PolMark Raziskavo je financirala Evropska unija v okviru programa za javno zdravje. V njej so poleg Slovenije sodelovale še Velika Britanija, Francija, Irska, Španija, Belgija, Švedska, Danska,Češka, Poljska in Ciper. fantov in 24,1 odstotka deklet. Ali povedano drugače, pri nas ima vsak četrti otrok oziroma mladostnik med 6. in 19. letom čezmerno telesno težo. Kar petina slovenskih petnajstletnic je na dieti, več kot polovica jih meni, da so predebele,kar pa pogosto vodi v drugo skrajnost, zato dekleta zbolijo za anoreksijo ali bulimijo. Dieta ni rešitev Krute diete, ki se jih lotevajo mladi, zlasti dekleta, niso odgovor na čezmerno telesno težo. Predvsem bi morali otroci televizijo in računalnik zamenjati za rekreacijo. Raziskavi v letih2006 in 2007 sta pokazali, da se le 20,9 odstotka fantov rekreira vsak dan in le 12,1 odstotka deklet med 11. in 15. letom. Zato pa vsak dan gleda televizijo od dve do tri ure na dan kar 46,1odstotka mladostnikov. Kot ugotavlja inštitut za varovanje zdravja v raziskavi PolMarka, mladostniki jedo tudi premalo sadja in zelenjave, veliko raje uživajo hamburgerje, pice, čips, skratka preslano hrano,zasičeno z maščobami, ali pa sladkarije. Oglaševanje za mladostnike Raziskava pa je tudi pokazala na problem oglasov, namenjenih otrokom in mladostnikom. Ti v glavnem oglašujejo sladkarije in v otrocih dodatno spodbujajo željo po njih še z raznimi priloženimi slikicami risanih junakov. Mladim so namenjeni predvsem oglasi restavracij s hitro prehrano, ki vsebuje škodljive maščobe. Zato so raziskovalci v PolMarku vprašali 14 predstavnikov slovenske vlade, oglaševalcev,medijev, proizvajalcev hrane in pijač ter strokovnjakov, ali so za omejitev televizijskega oglaševanja za otroke in mladostnike. Trije so bili proti, štirje so podprli omejitev za vse televizijske programe, štirje so bili za omejitev do 21. ure, dva za programe, ki jih gleda veliko otrok, eden pa je podprl omejitev le za otroške programe. Večjih omejitev si torej ne moremo obetati, ugotavlja raziskava. Sicer je pri nas relativno majhen nadzor nad oglaševanjem za mlade, ugotavlja raziskava PolMark. Največji je nadzor v Španiji, najmanjši pa v Franciji. Nujne spremembe Inštitut za varovanje zdravja je skupaj s pedagoško fakulteto pripravil knjižico za prvo triado osnovne šole, s katero bodo otroci izpopolnili svoje poznavanje sadja in zelenjave in njunega pomena za zdravje. V vrtcih, šolah in srednjih šolah spodbujajo zdrave malice, inštitut pa bo pripravil tudi pregled urejenosti trženja hrane pri nas in po svetu ter ponudil možne rešitve.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.