nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
901
|
Po objavi bolj pesimistične napovedi o brezposelnosti se je decembra znižal tudi kazalnik zaupanja potrošnikov. Iz Pomurja medtem prihaja vest, da je bilo novembra 62 odstotkov več brezposelnih kot pred letom dni. Ljudi skrbi brezposelnost Kazalnik zaupanja potrošnikov v Sloveniji se je decembra glede na november znižal za dve odstotni točki in se tako izenačil z vrednostjo iz oktobra. K znižanju kazalnika so prispevale predvsem bolj pesimistične napovedi potrošnikov glede brezposelnosti v Sloveniji v prihodnjih 12 mesecih, je objavil državni statistični urad. Kazalnik zaupanja potrošnikov je decembra glede na december lani višji za devet odstotnih točk in hkrati za šest odstotnih točk nižji od povprečja lanskega leta. Potrošniki so letos najbolj pesimistični glede brezposelnosti v prihodnjih 12 mesecih. Vrednost tega kazalnika je bila decembra najnižja po maju letos in hkrati za 31 odstotnih točk nižja od lanskoletnega povprečja. Bolj pesimistični so bili tudi glede rasti cen v prihodnjih 12 mesecih. Ta kazalnik se je glede na november poslabšal za osem odstotnih točk, glede na lanski december pa za pet odstotnih točk. Potrošniki so bili sicer v letošnjem letu glede rasti cen v prihodnjih 12 mesecih bolj optimistični kazalnik je avgusta letos dosegel celo najvišjo raven od marca 1996, odkar statistični urad izvaja anketo. Od septembra pa je vrednost tega kazalnika padala, kar pomeni, da potrošniki v naslednjih 12 mesecih pričakujejo višjo rast cen, kot so jo pričakovali do jeseni. Kljub padcu pa je letošnja decembrska vrednost še vedno za 15 odstotnih točk višja od lanskoletnega povprečja. O rasti cen v prihodnjih 12 mesecih glede na sedanje gibanje cen so decembra štirje odstotki anketiranih odgovorili, da se bodo cene po njihovem mnenju nekoliko znižale. 24 odstotkov jih je menilo, da bodo ostale približno enake kot doslej, 16 odstotkov jih je pričakovalo, da bodo naraščale po nižji stopnji, 36 odstotkov, da bodo naraščale po enaki stopnji, 20 odstotkov pa je menilo, da bodo rasle hitreje kot doslej. V Pomurju 10.720 brezposelnih, v Sloveniji 95.446 Ob koncu letošnjega novembra je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 95.446 brezposelnih oseb. V primerjavi z decembrom 2008 je številka višja za 44,1 odstotka, v primerjavi z lanskim novembrom pa za 50,6 odstotka. Novembra je bilo v Pomurju prijavljenih 10.720 brezposelnih oseb, kar je 11,2 odstotka vseh brezposelnih v Sloveniji in 62 odstotkov več kot novembra 2008. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila po septembrskih podatkih v Pomurju 14,8-odstotna, medtem ko je slovensko povprečje znašalo 9,4 odstotka. Novembra je brezposelnost najbolj porasla na območni službi Murska Sobota, kjer se je število brezposelnih povečalo za 8,8 odstotka. Po besedah direktorice območne službe Murska Sobota Cvetke Sreš je ob tem zanimivo, da se je na zavodu prijavilo 2446 nekdanjih delavcev Mure, vendar se jih je v družbo Mura in partnerji vrnilo in zaposlilo za dobo enega leta 484, za dobo treh mesecev pa 290. V Pomurju imajo že potrjena javna dela v letu 2010 za 861 ljudi od predvidenih 1000. Od načrtovanih devetih milijonov evrov za te namene, kar je trikrat toliko kot letos, je tako potrjenih 7,2 milijona evrov, vse stroške za ta dela pa plača država. Priliv brezposelnih oseb od lanskega do letošnjega novembra se je v Pomurju z 10.567 osebami povečal za skoraj 91 odstotkov, medtem ko je v Sloveniji znašal dobrih 68 odstotkov. Vendar pa so na murskosoboški območni službi v zaposlitev vključili 13,5 odstotka več oseb kot v istem lanskem obdobju oz. 3834. V strukturi brezposelnih oseb je bilo novembra v Pomurju dolgotrajno brezposelnih 37 odstotkov slovensko povprečje je 34,9 odstotka, od tega je žensk 54,1 odstotka v Sloveniji 48,7 odstotka. Iskalcev prve zaposlitve je med brezposelnimi v Pomurju 12 odstotkov, starih nad 50 let dobrih 30 odstotkov, invalidov pa slabih 16 odstotkov. Teh je v državi 13,4 odstotka.
|
negative
|
902
|
Pri uporabi ognjemetov, še posebej raket, pomislimo tudi na to, da niso vsi ljudje enako navdušeni nad pokanjem pirotehnike, zakon je glede tega jasen. Ob novem letu v zrak spustimo ogromne količine denarja! Skrbno preberite navodila in jih strogo upoštevajte, natisnjena morajo biti na vsakem izdelku oziroma embalaži. Za vsak slučaj pripravite vedro vode in prvo pomoč! Rakete pod nebo spuščajte iz lanserja. Navpično jo postavite v prazno steklenico, snemite varovalko, preverite smer vetra, prižgite vžigalno vrvico in se takoj umaknite na varno! Prepovedana je predelava zaradi povečanja učinka ter lastna izdelava izdelkov, kot so doma narejene petarde, rakete, baterije, ognjemeti, vulkani, fontane, raketni kompleti in drugi pirotehnični izdelki. Raket in druge pirotehnike nikoli ne sprožajte v rokah. Prižgite z iztegnjeno roko, takoj odvrzite in se umaknite na varno. Previdno, da je ne boste odvrgli med ljudi ali na gorljive materiale ter povzročili hude poškodbe ali požar! Preberite še, kaj pravi Zakon o eksplozivih, ki omejuje uporabo ognjemetnih izdelkov v določenem časovnem obdobju in kako ravnati s kombiniranimi ognjemetnimi baterijami ter kako v primeru, če pirotehnika zataji.
|
neutral
|
903
|
Osem bank, lastnic Mercatorja, je pred dobrim mesecem pozvalo potencialne investitorje k oddaji ponudb za nakup njihovega deleža v družbi Mercator. Za nakup delnic družbe se zanima tudi Kad. Zainteresirani kupci za 36-odstotni delež Mercatorja morajo nezavezujoče ponudbe oddati do 8. februarja, zavezujoče ponudbe pa prodajalci pričakujejo nekje do konca aprila. Kot so navedli v Kadu, z vstopom bank upnic v lastniško sestavo Mercatorja obstaja velika verjetnost, da bodo te svoje delnice v Mercatorju prodajale. Kad kot resen finančni investitor sledi vsem ponudbam večjih paketov naložb slovenskih podjetij. Naložbene priložnosti, ki dolgoročno zagotavljajo donos, omogočajo Kadu uresničevanje njegovega poslanstva, to je zagotavljanje dodatnih sredstev za pokojninsko blagajno in zagotavljanje zajamčenega donosa za pokojninske sklade, ki jih upravlja, so zapisali in napovedali, da bodo aktivnosti, povezane s konkuriranjem za nakup delnic Mercatorja, predstavili v sredo. Osem bank Nova Ljubljanska banka, Banka Celje, Unicredit banka, Gorenjska banka, Abanka Vipa, Nova Kreditna banka Maribor, Banka Koper in Hypo Alpe Adria je pred dobrim mesecem dni pozvalo potencialne investitorje k oddaji ponudb za nakup njihovega skupaj 36-odstotnega deleža Mercatorja, je potrdil Uroš Marter, direktor družbe Arkas, ki je svetovalec pri prodaji 21 odstotkov Mercatorja šestih bank, medtem ko NLB in njena Banka Celje postopke sicer v koordinaciji z Arkasom vodita sami. Uspeh prodajnih postopkov bo odvisen zlasti od ponujene cene, saj je cena eno od ključnih meril finančnih skladov za investiranje. Banke, ki so Mercatorjeve delnice poleti zasegle Infondu Holdingu, po pisanju Dnevnika pričakujejo, da bodo za delnico iztržile več kot 167 evrov, kolikor je znašala najvišja cena zaseženih delnic.
|
neutral
|
904
|
Ali tudi vam nakupovanje daril povzroča preglavice? Še niste našli pravega? Predstavljamo vam nekaj idej za darila, ki bodo vsekakor razveselila tiste, ki jim jih boste podarili, saj jim bodo prihranila denar! Darilni boni ali kartice Če ne želite izgubljati živcev in časa z iskanjem darila ali se pretirano ubadati s tem, ali bo darilo res primerno ali z njegovo morebitno menjavo, so darilni boni oziroma kartice vsekakor priporočljivo darilo. Kupite jih sicer lahko že skoraj v vsaki trgovini in še kje drugje, vendar to kljub temu storite premišljeno. Če ne veste, kaj obdarovanec potrebuje ali si želi, je najbolje, če jih kupite tam, kjer ima največjo izbiro nakupa različnih izdelkov oziroma storitev. Letna vstopnica Skoraj vsak gre rad včasih v kino. Če boste za darilo izbrali letno vstopnico, si bo lahko njen prejemnik kadar koli sam izbral ogled filma po želji. V nekaterih naših kinematografih lahko poleg tega, da sami izberete znesek polnjenja, glede na njegovo višino pa prejmete še dodatne bonus vstopnice. Če pa veste, da je nekdo še posebej navdušen nad gledališčem, opero ali baletom, lahko podarite tovrstno letno vstopnico oziroma abonma. Enako velja za ogled tekem za športne navdušence. Vinjeta Praktično darilo, ki ga potrebuje skoraj vsak lastnik jeklenega konjička. Stare so veljavne še do 31. januarja, nove za leto 2010 pa so v prodaji že od 1. decembra. Letna vinjeta za tekoče leto velja od 1. decembra predhodnega leta do 31. januarja prihodnjega leta, to je skupaj 14 mesecev. Za motorna vozila do največje dovoljene mase 3500 kg stane 95,00 evrov. Univerzalni polnilec za baterije Praktično darilo manjšega zneska, še posebej primerno za tiste, ki imajo veliko aparatov na baterije npr. družine z majhnimi otroki in veliko igračami. Še več praktičnih idej, ki prihranijo denar na našem spletnem portalu www.cekin.si
|
positive
|
905
|
Predstavniki delodajalcev, sindikatov in vlade še vedno niso uskladili stališč glede dviga minimalne plače. 8. januarja se bodo spet sestali in skušali doseči dogovor, kar pa ne bo lahko. Pogajalci se bodo znova sestali 8. januarja 2010, ko bodo na mizi novi predlogi zakona o minimalni plači. Prvotni predlog ministrstva za delo je predvidel, da bi s 1. januarjem 2010 minimalno plačo zvišali na 510 evrov, potem pa v naslednjih dveh letih postopoma dosegli raven minimalnih življenjskih stroškov, ki je trenutno pri 562 evrih. Na obeh straneh so trda stališča, je še pred koncem sestanka dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, ki je pogajanja zaradi drugih obveznosti predčasno zapustil. Pripravljeni smo slediti predlogom z obeh strani in modificirati naš predlog, če bodo sindikati oz. delodajalci pripravljeni potrditi predlog nasprotne strani, je dodal Svetlik, ki konkretno o spremembi predloga ni želel govoriti. Vemo le, da lahko država razbremeni plače oz. strošek delodajalcev samo v omejenem obsegu, ne more pa ga v obsegu, kot so nekateri predlagali, skozi splošno olajšavo pri dohodnini, je dejal minister. Na Celjskem letos prejema minimalno plačo 2000 delavcev, je povedal sekretar celjske območne Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS Srečko Čater. Po njegovi oceni kljub krizi v celjski regiji letos ni bilo večjih odpuščanj delavcev. Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Helena Kamnar je potrdila, da se samo s spremembami pri dohodnini ne da doseči zahtevane višine minimalne plače. Partnerjem so sicer danes predstavili izračune različnih variant dviga minimalne plače. Po besedah predsednika sindikata Pergam Dušana Rebolja bi dohodninske spremembe omogočile dvig minimalne plače le na 500 evrov neto. Naš predlog je še vedno, da je treba priti s splošno olajšavo. Ampak ta lahko prinese le višino 500 evrov neto, razliko bi morali kriti delodajalci, je dejal Rebolj. Za sindikate je pomembno, da delavci zaznajo dvig vsaj za 100 evrov neto, na 562 evrov, kolikor so minimalni življenjski stroški. Pod temi številkami se ne želimo pogovarjati, je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Na delodajalski strani smo zadovoljni, da smo ohranili dialog. Ko bomo dali na mizo ves paket, o katerem govorita tako sindikalna kot delodajalska stran, se bomo lahko dogovorili o minimalni plači, pa je dejal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. Strani so se dogovorile, da definicija minimalne plače ostane nespremenjena torej bo poleg osnovne plače še naprej vsebovala dodatke. Sprememba definicije bi pomenila, da bi bila minimalna plača netransparentna in bi izgubila svojo vlogo, je prepričan Smole.
|
neutral
|
906
|
Iz Jamstvenega in preživninskega sklada RS so sporočili, da so namenili sredstva še 480 delavcem Mure. Skupaj so prejeli več kot 780.000 evrov. Jamstveni in preživninski sklad RS je 408 delavcem Mure iz naslova neizplačanih plač, nadomestil za neizrabljen dopust in odpravnin izplačal za 780.813,37 evra sredstev. Iz sklada so ob tem sporočili, da je denar prejelo 192 delavcev Muralista, 144 delavcev Mure, European fashion design in 72 delavcev Mure moška oblačila. Poleg 408 delavcev Mure je izplačilo prejelo tudi 169 delavcev iz 13 različnih podjetij. Še zadnje izplačilo letos bo sklad izvedel 31. januarja. Delavci so sicer zahteve za izplačila iz naslova pravic, ki jih prodajajo zaradi insolventnosti delodajalca, vlagali konec oktobra in v začetku novembra. Na skladu so tako skupaj prejeli 2626 zahtev Murinih delavcev. 2598 delavcev je izplačila v skupni višini 5.013.830,84 evra že prejelo, so še sporočili iz sklada.
|
positive
|
907
|
Narejena je prav zato, da jo vtaknemo, a zgodi se, da nam je iz takšnega ali drugačnega razloga bankomat ne vrne več. Kaj storiti v takšnem primeru in ali boste kartico sploh lahko še dobili nazaj? Vzel jo bo, a ni nujno, da jo bo tudi vrnil! Bankomat vam lahko kartico zapleni iz različnih razlogov. Najpogosteje se bo to zgodilo, če boste trikrat zaporedoma napačno vpisali svojo osebno štirimestno PIN številko, s katero dostopate do tekočega računa. Prav tako vam bo kartico odvzel, četudi bo četrti poizkus pravilen. Omeniti velja dejstvo, da sistem, ki nadzira oziroma procesira uporabo kartice na POS terminalih in bankomatih, neuspešne poizkuse sešteva, tako da previdno, če ste pri nakupovanju v trgovini neuspešno ugibali PIN kodo, saj bo bankomat že seznanjen z vašim početjem. Kartico vam lahko v najboljšem primeru zavrnejo ali celo odvzamejo, če je bila prijavljena kot ukradena, ali pa ste z njo poslovali v nasprotju s pogodbo oziroma dogovorjenimi pravili, če je vaš račun blokiran in želi banka kartico nazaj, saj je skladno s pogodbo, ki ste jo podpisali ob otvoritvi računa, njena last. Preverite, kdaj vam jo bodo vrnili takoj in pod kakšnimi pogoji, kdaj se bo vračala nekaj dni, ali vam jo bo sploh vrnila vaša banka, katere komitent ste in zakaj jo bodo nekatere banke celo razrezale in uničile!
|
neutral
|
908
|
V Gazpromu ne vidijo razlogov za novo plinsko krizo z Ukrajino. V tem trenutku ni poslovnih nevarnosti za krizo, obstajajo le politični, je dejal podpredsednik družbe. Medtem ko se bližajo novoletni prazniki, ko bo minilo leto dni od plinskega spora med Rusijo in Ukrajino, zaradi katerega je Evropa za dva tedna ostala brez ruskega zemeljskega plina, v Gazpromu letos krize ne pričakujejo. Po oceni podpredsednika Gazproma Aleksandra Medvedjeva ni razlogov, da bi se kriza ponovila. Če bo Ukrajina pravočasno poravnavala obveznosti do Rusije, se kriza ne bo ponovila, je nedavno v pogovoru z novinarji z jugovzhodne Evrope v Moskvi dejal Medvedjev, ki sicer o zgodovini plinskih sporov z Ukrajino ni želel govoriti. Kriza je bila rojena v Ukrajini Poudaril je, da je bila januarska plinska kriza, zaradi katere je Evropa ostala brez ruskega zemeljskega plina, rojena v Ukrajini. Gazprom je s svoje strani naredil po Medvedjevih besedah storil veliko, med drugim so Ukrajini v naprej plačali za tranzit, hkrati pa so opustili tudi globe. V tem trenutku ni poslovnih nevarnosti za krizo, obstajajo le politični, je izpostavil Medvedjev in izrazil upanje, da bo letošnje novoletne praznike preživel doma. Upanje, da to zimo ne bi bilo težav z Ukrajino, sta izrazila tudi predsednik duminega odbora za energetiko Jurij Lipatov ter podpredsednik ruske dume in predsednik ruskega združenja plina Valerij Jazev. Jazev je sicer poudaril, da je kriza možna, vendar le zaradi monopola ukrajinskega tranzitnega sistema, nestabilnega političnega in družbenega okolja v Ukrajini ter pomanjkanja mednarodnih poti na vplivanje takšnih razmer. Gazprom utrpel škodo Januarska plinska kriza pa ni prizadela le Evrope, temveč tudi Gazprom. Po besedah prvega moža Gazpromove podružnice v Orenburgu Sergeja Ivanova je moral Gazprom v Orenburgu zaradi zaustavitve tranzita zmanjšati proizvodnjo za 25 odstotkov. Proizvodnjo so v tistem času skrčili v več tovarnah, je še dodal Ivanov, ki je prepričan, da se kriza ne bo ponovila. Iz Orenburga, ki leži na robu Urala na meji Evrope z Azijo, je v Evropo pritekel prvi zemeljski plin iz Rusije. Gazprom je v Orenburg, kjer ima med drugim tovarno, ki proizvaja helij, prišel leta 1968. Tovarna helija, edina v evroazijski regiji in ena izmed štirih na svetu dve sta še v ZDA in ena v Alžriji, letno proizvede okoli šest milijonov kubičnih metrov helija, z njim pa oskrbujejo 500 kupcev. Gazprom bo v prihodnje zaradi vse večjih potreb po heliju gradil nove tovarne. Te bodo gradili v Sibiriji, kjer imajo dovolj rezerv. Sicer pa v Gazpromu upajo, da bo do leta 2030 Rusija glavni igralec na trgu proizvodnje helija, je pojasnil direktor tovarne Sergej Molčanov.
|
neutral
|
909
|
Ljudje so, tako kot mi, le da imajo ogromno denarja. Začeli so iz nič in noro obogateli. Razkrivamo vam nekaj skrivnosti uspešnih poslovnežev, zaradi katerih so postali milijonarji. Ali veste, kaj hočete in kako to doseči? Rodimo se kot punčke in fantki, in ne kot odvetniki, zdravniki in tako dalje. No, le redki že kot milijonarji, vendar se ti, ki vam jih predstavljamo, niso. V čem je skrivnost njihovega uspeha? Verjemite v svoj uspeh Alan Corey je svoje bogastvo zgradil iz nič. Opravljal je običajne službe, varčeval in vlagal. Navdih je jemal v biografijah uspešnih ljudi, ki jih je dobesedno požiral eno za drugo. Ugotovil je, da je vsem uspešnim ljudem skupna predvsem ena stvar Vsi so brezpogojno verjeli v svoj uspeh. Na koncu je tudi sam napisal knjižno uspešnico Kako postati milijonar pred 30. rojstnim dnevom. Predstavljajte si svoj uspeh Jen Smith, 40-letna mama, se je prelevila iz delavke za minimalno plačo v milijonarko. Njen nasvet je, da si predstavljajte svoj uspeh. Ni dovolj, da si rečete Obogatel bom. Predstavljati si morate svoje življenje milijonarja Želim imeti dva milijona evrov solidnih investicij, ki bodo dovolj donosne, da bom živel od obresti. Nato bom pustil službo, opravljal dobra dela, potoval, igral golf in z družino užival na morju. Jen Smith si je na poti k uspehu pomagala tako, da je iz revij izrezala fotografije, ki so predstavljale življenje, kot si ga je zamislila. Seveda brez trdega dela ob tem ne gre, kar poudarja tudi Donald Trump, ki je poosebljena zgodba o uspehu. Trdo delajte in z delom bo prišla tudi sreča, je zapisal v svoji knjigi Razmišljaj kot prvak. Ko se bo vaše delo začelo obrestovati, bodo zavistneži sicer rekli, da imate srečo. In res je! Imate srečo, da ste bili tako pametni, da ste se zavedali, da morate trdo delati, razmišlja ameriški mogotec. Še več bistvenih skrivnosti uspeha milijonarjev razkrivamo na našem finančnem spletnem portalu www.cekin.si. Seveda pa brez škandalov tudi pri milijonarjih ne gre, zato predstavljamo tudi te. Donald Trump je izkusil že kar nekaj vzponov in padcev.
|
positive
|
910
|
Mariborsko okrožno sodišče je uvedlo stečajni postopek nad finančno družbo Infond Holding, katere lastnik je nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot. Predlog za stečaj Infond Holdinga je vložila skupina upnikov, zbranih okoli skupine Pivovarna Laško, to so poleg Pivovarne Laško še Pivovarna Union, Radenska, Delo in Fructal. Mariborsko okrožno sodišče je danes uvedlo stečajni postopek nad finančno družbo Infond Holding, katere lastnik je tudi nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot. Za stečajnega upravitelja je imenovalo Marka Zamana, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve. Upniki Infond Holdinga morajo vse svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku prijaviti do 29. marca 2010. Mariborsko okrožno sodišče naj bi v kratkem objavilo tudi oklic o uvedbi stečajnega postopka nad največjim lastnikom Infond Holdinga, družbo Center naložbe.
|
negative
|
911
|
V upravi NLB Skladov poslej tudi Aleksandra Brdar Turk, ki se je pridružila Krunu Abramoviču. Prvemu možu NLB Skladov Krunu Abramoviču se je v upravi pridružila Aleksandra Brdar Turk, ki je 24. decembra prejela dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za opravljanje funkcije članice uprave in je na podlagi sklepa nadzornega sveta tega dne mandat tudi nastopila. Nadzorni svet NLB Skladov se je v začetku decembra seznanil z odstopoma Roberta Kleindiensta s položaja predsednika uprave družbe in Bachtiarja Djalila z mesta člana uprave. Nadzorniki so za novega prvega moža imenoval Kruna Abramoviča, za članico uprave pa Aleksandro Brdar Turk. Abramovič je petletni mandat nastopil že takrat, Brdar Turkova pa je morala pridobiti še dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev.
|
neutral
|
912
|
Ker KBC še ne ve, ali bo sodeloval pri dokapitalizaciji NLB, mora država postopek najprej priglasiti Evropski komisiji, da se bo vedelo, da gre za zasebno, donosno investicijo, ne pa državno pomoč. Minister za finance Franc Križanič Minister za finance Franc Križanič je sicer že pred dnevi povedal, da se dva največja lastnika Nove ljubljanske banke NLB, država in belgijska KBC, do konca leta nista uspeli dogovoriti za dokapitalizacijo. Zato so se na ministrstvu odločili, da bo država banko dokapitalizirala sama, če bo treba. V tem primeru pa mora država dokapitalizacijo priglasiti Evropski komisiji, da dokaže, da gre za zasebno, donosno investicijo, ne pa državno pomoč, je še povedal Križanič. Država bo šla v dokapitalizacijo sama, vendar bodo lahko še vedno pristopili tudi ostali lastniki. Če bo šel kdo zraven, bomo zadovoljni, drugače pa bomo NLB dokapitalizirali sami, kolikor je treba, da bo lahko širila svojo dejavnost, je povedal Križanič v pogovoru za tiskovno agencijo. Postopek dokapitalizacije bo zato zamaknjen Kot je še pojasnil Križanič, bo postopek dokapitalizacije zato nekoliko zamaknjen, pričakujemo, da v prvo polovico leta . Poleg tega pa bo zaradi zamaknjene dokapitalizacije potreben rebalans državnega proračuna. Vsoto, ki jo imajo na ministrstvu že pripravljeno za dokapitalizacijo, bodo v tem času vezali v bankah kot depozit. Znova bo tudi ocenjena vrednost delnice, ki se bo po pričakovanjih gibala blizu knjigovodske vrednosti, je še pojasnil Križanič. KBC si je čas za odločitev vzela do 11. januarja KBC je še vedno povabljena k dokapitalizaciji in je tudi še niso dokončno zavrnili, je še dejal Križanič. Za odločitev so si vzeli čas do 11. januarja. Pahor NLB potrebuje strateškega partnerja Premier Borut Pahor je na današnji novinarski konferenci dejal, da je Nova Ljubljanska banka NLB kot državna banka v razmerah, ko je prišlo do krize v bančnem in finančnem sistemu konec lanskega leta, odigrala svojo vlogo . Pomagala je pri odpravljanju likvidnostnih težav, čeprav nekoliko manj, kot smo si predstavljali v okviru dveh garancijskih shem, je ocenil. Glede načrtovane dokapitalizacije banke, ki se je pomaknila v prihodnje leto, je Pahor dejal, da NLB po njegovem osebnem mnenju potrebuje strateškega partnerja. Če to želi ostati belgijska skupina KBC, s katero dobro sodelujemo, želimo, da bi imela oba partnerja mi želimo ostati večinski lastnik globalen interes, zlasti na trgih Zahodnega Balkana in tudi širše. Če pa bi se belgijski partner iz teh ali onih razlogov želel umakniti, si želimo pripeljati ambicioznega, velikopoteznega bančnega partnerja, ki bo imel skupaj z nami velike načrte za prihodnost in bo pripravljen sprejeti dejstvo, da ni večinski lastnik NLB, je poudaril Pahor.
|
neutral
|
913
|
V drugem četrtletju letos se je v Sloveniji nadaljevalo upadanje števila opravljenih delovnih ur. Po 4,4-odstotnem padcu v prvem četrtletju jih je bilo v drugem opravljenih 2,7 odstotka manj. V postopnem zmanjševanju obsega opravljenih delovnih ur v prvi polovici leta se odražajo posledice gospodarske krize. Statistični urad RS V Sloveniji je zaposlena oseba v drugem četrtletju letos mesečno povprečno opravila 135 dejanskih delovnih ur ali za 3,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Skupno je bilo opravljenih 304,3 milijona delovnih ur, kar je 5,8 odstotka manj kot v drugem četrtletju 2008, kažejo danes objavljeni začasni podatki državnega statističnega urada. Zaposlene osebe v predelovalnih dejavnostih so opravile največ delovnih ur, in sicer 74,7 milijona ali skoraj četrtino vseh. Sledili sta dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 44 milijonov oz. 14,5 odstotka in gradbeništvo 28,8 milijona oz. 9,5 odstotka. Glede na letošnje prvo četrtletje je skupno število opravljenih delovnih ur najizraziteje upadlo v dejavnosti finančne in zavarovalniške dejavnosti za 11,1 odstotka, najmanj pa v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro 0,1 odstotka. Največ delovnih ur je v drugem četrtletju 2009 opravila zaposlena oseba v dejavnosti zdravstvo. Največ delovnih ur je v drugem četrtletju 2009 opravila zaposlena oseba v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo, v povprečju 141 delovnih ur na mesec, kar je za 13,7 odstotka delovnih ur več kot zaposlena oseba v dejavnosti druge dejavnosti. V slednji je zaposlena oseba opravila najmanj delovnih ur, in sicer 124.
|
negative
|
914
|
Najrazkošnejši domovi po svetu, ki so simbol izvirnosti in ekstravagance, so v letu 2009 kljub nepremičninski krizi dosegali astronomske cene. Vrtoglavih 100 milijonov evrov je bilo treba odšteti za dvorec Spellingovih. Ko je svoj dvorec na Bel Airu gradila družina Spelling, ena izmed najbolj poznanih hollywoodskih družin, ni nihče nikoli pomislil, da se bo posest z več kot pet tisoč kvadratnih metrov kadar koli prodala za več kot 100 milijonov evrov. Posest v Palm Beachu na Floridi je v lasti Donalda Trumpa in naj bi bilo trenutno vredno okoli 170 milijonov evrov. Donald Trump je to posest leta 2004 kupil na dražbi za skromnih 31 milijonov evrov. Čeprav se v zadnjem času veliko govori o padanju cen nepremičnin po svetu, pa astronomske, morda že kar absurdne cene prestižnih domov po svetu, kažejo, da to še zdaleč ne drži. Ob pogledu na naslednje vrtoglave številke boste namreč hitro pozabili na kakršen koli zlom nepremičninskega trga. V fotogaleriji najprestižnejših domov leta 2009 pa si lahko tudi spočijete oči ob pogledu na druge estetske, luksuzne in stilsko opremljene domove, ki jemljejo dih.
|
neutral
|
915
|
Življenje je eno samo! Ste ga pripravljeni tvegati za nekaj dodatnega denarja? Je bolje tvegati zdravje, da se le znebite slabo plačane službe? Bi raje kot poskusni zajček testirali zdravila, kot pa vsak dan hodili v slabo plačano službo? Finančna kriza je marsikoga stisnila za vrat in človekovo domišljijo o tem, kako zlahka zaslužiti nekaj denarja, postavila onkraj vseh meja. Nekatera farmacevtska podjetja so zavohala priložnost in ponudila zaslužek, če jim boste posodili svoje telo v kliničnih raziskavah testiranja človeškega telesa po zaužitju zdravil. Kljub finančni krizi je farmacevtska dejavnost najmanj na udaru, zaradi česar trg zdravil hitro raste, nekateri celo menijo, da koncerni umetno spodbujajo potrošnjo zdravil, paranoja gre celo tako daleč, da so privrženci teorij zarote prepričani, da nekatere bolezni širijo celo namerno, samo zato, da bi prodali svoje produkte in oplemenitili svoje trezorje. Včasih se je na formalnih testiranjih pri marsikomu odkrila tudi kakšna hiba ali celo kronična bolezen. Razen težnje po zaslužku je kmalu postala zdravstvena ozaveščenost eden glavnih razlogov za udeležbo. Udeleženec testiranj v Sloveniji Na leto naj bi medicinski znanosti svoje telo posodilo več milijonov ljudi, saj dober zaslužek očitno pretehta nad intenzivnim sodelovanjem v raziskavi ter podreditvi zahtevanim pogojem testiranja, še več, povpraševanje po poklicu poskusnega zajčka v zadnjih letih kar cveti. V želji po čim večjem zaslužku večina raje sodeluje v dolgotrajnih in zahtevnih raziskavah, kjer je plačilo praviloma višje. Preberite še, kako se je nekoč dobro služilo s prodajanjem telesa tudi v Sloveniji, kje izvajajo teste zdaj, kako poteka testiranje, kaj se zgodi, če gre kaj narobe, ter koliko je zaslužil prostovoljec, ki ga je ameriška Nasa spravila za tri mesece v posteljo!
|
negative
|
916
|
Zaposleni v Vegradu so dopoldne prekinili z delom, ker so tik pred prazniki prejeli le plače, ne pa tudi plačila nadur. Po dogovoru z vodstvom podjetja so se vrnili na delo. Zaposleni v velenjskem Vegradu, ki v Celovških dvorih v Ljubljani opravljajo zaključna dela, so danes dopoldne prekinili z delom in zahtevali sestanek z vodstvom podjetja. Kot je pojasnil prvi mož Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti v podjetju Samo Mastnak, so se delavci okoli poldneva že vrnili na delo. Predsednica uprave Vegrada Hilda Tovšak Po Mastnakovih besedah so delavci delo ustavili, ker so tik pred prazniki prejeli le plače, ne pa tudi plačila nadur. Zahtevanega sestanka se je zjutraj poleg vodje gradbišča udeležila tudi predsednica uprave Vegrada Hilda Tovšak. Prvi sindikalist podjetja je dejal, da naj bi bil dogovor z delavci dosežen, kaj natančno so se dogovorili, pa še ni vedel povedati. Za pojasnila smo se obrnili tudi na podjetje Vegrad. Sporočili so, da vsem zaposlenim sicer redno izplačujejo plače, a pri zadnjem decembrskem izplačilu delno še niso uspeli izplačati vseh nadur. Vodstvo podjetja je danes dopoldne z delavci doseglo dogovor in delo že poteka normalno, so še sporočili iz Vegrada.
|
neutral
|
917
|
Cena zlata se je zvišala za 24 odstotkov, medtem ko se je česen podražil za kar 31 odstotkov! Slaba novica za gurmane, ki prisegajo na odlično kosilo, kjer brez česna ne gre. Pričakujejo, da se bo cena te plemenite zelenjave letos še dvignila. Kitajska pridela skoraj 80 odstotkov vsega česna na svetu in njena odločitev, da zmanjšajo pridelavo zaradi nizkih cen pred dobrim letom in strahu zaradi gripe, sta ceno česna skoraj početverila! Drugi razlog so bile lanske in predlanske izjemno nizke odkupne cene, saj je marsikateri pridelovalec česna presodil, da se mu gojenje ne splača več in je polje česna opustil. Letos nas torej čaka pomanjkanje in s tem posledično višje cene. Analitiki predvidevajo, da se bodo cene česna še višale, tako da bodo Japonci, ki svoje kulinarične kreacije zelo radi krasijo z delčki 24-karatnega zlata, letos uporabljali kar česen. Bo bolj zdravo in gotovo nekajkrat ceneje. Preberite še, kako se od česna da dobro in zdravo živeti, kje je prestolnica česna, zakaj so Kitajci tako čili in krepki, mogoče se vam bo porodila ideja, kako lahko s česnom obogatite svoj tekoči račun!
|
positive
|
918
|
Wall Street Journal je kot zgled poslovne voditeljice prihodnosti izpostavil tudi Mihelo Hladin. Gre za hčer nekdanje ministrice Zofije Mazej Kukovič, ki se na Kitajskem ukvarja z zelenimi tehnologijami. Mihela Hladin Evropska izdaja ameriškega časnika Wall Street Journal je na svoji spletni strani kar nekaj prostora namenila slovenski podjetnici Miheli Hladin, ki deluje na Kitajskem. Zgodbo o Slovenki, ki na Kitajskem vodi podjetje Greenovate, ki se ukvarja s trajnostnim razvojem in zelenimi tehnologijami, so označili za izjemno . Gre sicer za hčer nekdanje ministrice za zdravje Zofije Mazej Kukovič. Hladinova je leta 2007 ustanovila Greenovate, ki v poslovanje kitajskih podjetij in družbene prakse uvaja trajnostne koncepte. V zadnjem času pa se ukvarja s preusmerjanjem pozornosti pri proizvodih, narejenih na Kitajskem, v bolj zelene. Tako naj bi se skozi platformo MaGIC vzpostavila znamka Made GREEN in China Narejeno ZELENO na Kitajskem namesto tradicionalne Made in China Narejeno na Kitajskem.
|
positive
|
919
|
Da bodo preživela, se morajo slovenska podjetja podati na nove trge, v Azijo, arabski svet in Latinsko Ameriko. To je zaključek posveta o gospodarski diplomaciji. Vloga države je pri tem ključna.
|
positive
|
920
|
Počasi se pripravlja teren za obdavčitev 6,5 milijona nepremičnin, od stanovanj in hiš do nakupovalnih središč, župnišč in drugih objektov. Še vedno pa ni znano, kaj vse nam bo ta novi davek pravzaprav prinesel. Za razliko od kapitalskih dobičkov davku na nepremičnino ni mogoče ubežati. Davek na nepremičnine je še vedno tabu za vse imetnike nepremičnin. Sicer ne gre za nobeno davčno novost, saj se na vladnih delovnih mizah valja že dolga leta, a zaenkrat se ni upala v to kislo jabolko ugrizniti še nobena vlada. Čeprav je bolj ali manj znano, da davek z začetkom leta 2011 bo, pa se vsi lastniki nepremičnin sprašujejo, kako bodo nepremičnine pravzaprav obdavčene. Bodo obdavčitve prizadele tiste lastnike, ki nepremičnine uporabljajo le za bivanje, ali bodo na udaru predvsem lastniki, ki imajo v lasti več nepremičnin in so bodisi z oddajanjem bodisi s prodajo želeli dodatno zaslužiti? Prav tako ni znano, kako se bo država lotila tistih, ki imajo prazna stanovanja in ki s tem umetno znižujejo ponudbo stanovanj na trgu. Nejasnosti v zvezi z novim davkom na nepremičnine je torej veliko, zato smo na Cekinu poiskali le nekaj najbolj osnovnih odgovorov na vprašanja, ki si jih danes zastavljajo lastniki stanovanj in drugih nepremičnin.
|
negative
|
921
|
Intereuropa za 37,5 milijona evrov toži nekdanjega predsednika uprave družbe Andreja Lovšina ter nekdanja člana uprave Zvezdana Markežiča in Ondino Jonke. Uprava Intereurope je na okrožno sodišče v Kopru vložila odškodninsko tožbo zoper nekdanjega predsednika uprave družbe Andreja Lovšina in nekdanja člana uprave Zvezdana Markežiča in Ondino Jonke v vrednosti 37,5 milijona evrov. Ključni del tožbe se nanaša na sporna vlaganja družbe v Rusijo in Ukrajino, sporočajo iz Intereurope. Uprava družbe Intereuropa z danes vloženo tožbo potrjuje pomembnost vrednot, ki so temelj za nadaljnji razvoj koncerna Intereuropa, hkrati pa smo s tem uresničili zadolžitev po sklepu skupščine delničarjev, ki nas je zavezal k vložitvi predmetne tožbe v šestmesečnem roku od dne sprejetja sklepa. Od sodišča pričakujemo predvsem hitro in pravično reševanje začetega postopka, sami pa bomo svoje aktivnosti še naprej usmerjali v sanacijo poslovanja in uresničevanje svojih strateških ciljev. Predsednik uprave Intereurope Ernest Gortan Tožba temelji na končnem poročilu in povzetkih ugotovitev posebne revizije, ki jo je za poslovanje koncerna v preteklih petih letih opravila družba KPMG, sporočajo iz Intereurope. Vložili so jo v skladu s sklepom o pripravi in vložitvi tožbe, sprejetem na skupščini septembra lani, še dodajajo. Intereuropa, ki toži celotno nekdanjo upravo, pa se zaenkrat ni odločila za tožbo zoper nekdanje člane nadzornega sveta. Predsednik nadzornega sveta Bruno Korelič je sicer pred dnevi dejal, da ni izključeno, da bodo tožbe zoper nadzornike vložene naknadno. Lovšin Tožba ni utemeljena Sklep skupščine o vložitvi tožbe se je v veliki meri opiral na izsledke posebne revizije, ki je v upravljanju koncerna v preteklih petih letih ugotovila nekatere nepravilnosti. Najbolj sporna naj bi bila gradnja logističnega terminala Čehov v Rusiji. Intereuropa naj bi nakup zemljišča preplačala, sporni naj bi bili tudi gradnja objekta in vodenje projekta. Lovšin je pred dnevi poudaril, da morebitno vložitev tožbe obžaluje. Kot je tedaj dejal, je tožba neutemeljena, saj je bilo njegovo delo zakonito, nepravilnosti pa ni bilo. Odločitve tedanje uprave je po njegovih besedah potrdil tudi tedanji nadzorni svet. Lovšina je nadzorni svet Intereurope zaradi nedoseganja poslovnih ciljev, prekoračitve pooblastil in kršitve delovnih obveznosti razrešil marca lani. Zaradi domnevno sporne krivdne razrešitve je Lovšin julija lani zoper Intereuropo vložil tožbo, v kateri zahteva 300.000 evrov bruto odškodnine oziroma toliko, kolikor bi znašali njegovi prejemki do konca mandata januarja 2011. Do glavne obravnave še ni prišlo, Lovšin pa poudarja, da je pripravljen na dialog z Intereuropo. Namestnik predsednika uprave Zvezdan Markežič, ki je vodil upravo po Lovšinovi razrešitvi, je odstopil ob izvolitvi Ernesta Gortana in Marka Jazbeca v upravo Intereurope junija lani. Delavsko direktorico Ondino Jonke je nadzorni svet zaradi hujšega kršenja obveznosti in nesposobnosti vodenja poslov družbe razrešil julija lani.
|
negative
|
922
|
Vsaj nekajkrat letno moramo iz različnih razlogov nakazati svoj denar na drug tekoči račun. Če se nam bo prehudo mudilo ali bomo površni, lahko naši težko prisluženi denarci odpotujejo drugam. Nam lahko banka denar vrne? Da vam dinarčki ne bodo odtekli po neumnem. Kaj lahko banka naredi v primeru, če komitent nakaže denarna sredstva na nepravi TRR in spozna svojo zmoto? Ali obstajajo kakšni mehanizmi, s katerimi lahko dobimo svoj denar nazaj? Pri nakazovanju sredstev je plačnik odgovoren za točnost in pravilnost podatkov na plačilnem nalogu, je povedal Simon Steinman, vodja tehnološke skupine pri UniCredit banki Slovenija, d. d. Če plačnik ugotovi, da so na plačilnem nalogu navedeni napačni podatki prejemnika, je možno nalog preklicati skladno z zakonom o plačilnih storitvah in sistemih tako, da plačnik umakne soglasje za izvršitev plačilnega naloga. Soglasja ni mogoče preklicati potem, ko plačilni nalog prejme plačnikov ponudnik plačilnih storitev. Mira Babič z Abanke Vipa, d. d., pravi, da lahko komitent, ki nakaže denar na nepravi TRR, skladno z veljavno zakonodajo od prejemnika ali banke prejemnika zahteva vračilo napačno nakazanega denarja. Več informacij o banki prejemnika bodo komitentu na njegovo zahtevo posredovali pri banki, katere komitent je, več podatkov o prejemniku pa pri banki prejemnika. Že nakazanih sredstev plačnik ne more umakniti , temveč lahko nalog le prekliče, če je to še možno. Mojca Strojan, NLB, d. d. Tudi Mojca Strojan z NLB, d. d., pojasnjuje, da mora praviloma stranka vračilo denarja zahtevati od prejemnika plačila. V celotnem procesu prenosa denarnih sredstev je banka ponudnik plačilnih storitev, ki ima obveznosti do plačnika v smislu pravočasne in pravilne izvedbe plačila, kar je opredeljeno tudi v zakonu o plačilnih storitvah in sistemih. Morebitna neskladja pri že izvršenem plačilu, ki je bilo korektno izvedeno s strani banke in je posledica napake komitenta, urejata neposredno plačnik in prejemnik. V praksi to pomeni, da plačnik zahteva vračilo, ki je praviloma pisno, od prejemnika sredstev. Vsekakor pa banka ne posega po sredstvih prejemnika, saj za to nima nobene zakonske osnove. Ker gre za vaš denar, se splača prebrati še, kako vam lahko banka pomaga pri povrnitvi denarnih sredstev, koliko časa po oddanem nalogu za denarno transakcijo jo še lahko prekličemo, kakšni kontrolni mehanizmi nas pri napakah varujejo in kaj storiti, če si že po nakazilu premislimo?
|
neutral
|
923
|
V tovarni LTH so imeli prvo dražbo premoženja, izkupiček pa je bil precej manjši, kot so pričakovali. Prodali so namreč le za okoli 10 tisoč evrov že gotovih izdelkov, ponujenih proizvodnih linij pa ne. Prodali so za 10.000 evrov izdelkov. Z današnjim dnem začne teči 15-dnevni rok za plačilo kupljenih izdelkov, za prevzem pa imajo kupci prav tako na voljo 15 dni. Danes podpisane pogodbe bo sprva pregledalo še sodišče in izdalo sklep o njihovi pravnomočnosti. Stečajni upravitelj v Loških tovarnah hladilnikov LTH Dušan Taljat je po dražbi premoženja dejal, da je izkupiček manjši, kot je pričakoval. Prodanih je bilo namreč le za okoli 10.000 evrov gotovih izdelkov in eksponatov, ki so jih ponudili. Taljat bo podal nov predlog prodaje. Za prodajni sklop funkcionalne celote bo predlagal novo dražbo z nižjo izklicno ceno, za druge prodajne sklope pa odprodajo zalog na podlagi neposredne prodaje. Obenem je še pojasnil, da resnih interesentov za nakup funkcionalne celote za zdaj ni. Taljat je veliko upanja polagal na prodajo proizvodne linije za zamrzovalne skrinje. Za ta sklop so predvidevali, da bi bila lahko prodaja uspešna, a ni bila. Pogovori glede prodaje te linije so bili konec lanskega leta zelo intenzivni, zato sklepam, da ta kandidat še čaka na ugodnejše pogoje prodaje, je pojasnil. Izklicna cena zanjo je bila 225.000 evrov. Obenem je omenil, da je kandidat družba iz Turčije, ki je odkupila tudi del linije, ki ni v lasti LTH. V sindikatu z dražbo niso zadovoljni. Glede izpodbojnih pravnih tožb je Taljat pojasnil, da so prerekali prodajo nepremičnin v Pulju in Zagrebu ter odstop terjatev iz prodaje nepremičnine v Beogradu. Vloženih je bilo okoli 150 zahtevkov v vrednosti okoli tri milijone evrov. Za blagovno znamko LTH je spor s podjetjem Agovit že v teku, za 22. januar pa je že določen prvi narok za obravnavo, in sicer na Okrožnem sodišču v Kranju. Sicer pa je vseh priznanih terjatev za 27 milijonov evrov, od tega predstavljajo dobre štiri milijone terjatve delavcev. Predsednik sindikata LTH David Švarc je povedal, da z današnjo dražbo ni zadovoljen, saj ta način prodaje LTH ni sprejemljiv, pa tudi stečajni upravitelj je po njegovih besedah zelo negospodaren. Nenehno poudarja, da LTH ne bo prodan po ceni, kot je bila določena s cenitvijo, pojasnjuje Švarc in dodaja, da je sindikat poskušal stopiti v upniški odbor in tako bolje zaščititi pravice delavcev, a je sodnik določil, da bo v upniškem odboru le pet največjih upnikov.
|
negative
|
924
|
Izolski Delamaris očitno odhaja med propadle gospodarske konje. Potem ko je lastnica postala Perutnina Pivka, se podjetje seli na novo lokacijo. Zgodba naj bi bila na las podobna izselitvi izolske tovarne igrač Mehano na Kitajsko.
|
negative
|
925
|
V kratkem kronološkem pregledu preverite, kateri pomembni davki nas čakajo tudi v tem letu. Prišlo bo namreč kar do nekaj datumskih sprememb, zato bodite pozorni, da ne boste zamudili rokov za oddajo nekaterih davčnih napovedi. Ob vseh teh davkih se lahko hitro izgubimo ... Državljanom Republike Slovenije davčna zakonodaja na srečo tudi letos ne bo prinašala bistvenih sprememb. Sam postopek odmere dohodnine bo zelo podoben tistemu iz lanskega leta, je pa uvedenih nekaj terminskih sprememb v zvezi z dohodnino. Ob izteku koledarskega leta je bil namreč sprejet in objavljen zakon o spremembah in dopolnitvah. Postopek bo še vedno enak lanskemu letu. Na dom boste prejeli informativni izračun, ki ga pregledate. V kolikor se z njim strinjate, torej ocenite, da je dejansko stanje takšno, kot je navedeno na informativnem izračunu dohodnine, vam ni treba storiti ničesar, ker bo informativni izračun v 35 dneh od odpreme samodejno postal odločba. Da bo izračun pravilen, morate poskrbeti tudi sami, saj morate davčnemu organu nekatere stvari prijaviti sami. Sporočite morate, koliko ste zaslužili z oddajanjem premoženja v najem, koliko obresti se je nateklo na vaš bančni račun, koliko ste zaslužili z vrednostnimi papirji ter kako sta se s partnerjem dogovorila o uveljavljanju olajšave za otroke. Prvi pomembnejši davčni rok nastopi že 15. januarja, saj je to zadnji dan za vložitev napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. Ta datum zajema predvsem tiste, ki služite tudi z oddajanjem stanovanj in poslovnih prostorov. Presenetljivo pa so premaknili rok za vložitev vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, saj je zdaj obrazec treba oddati do 5. 2. 2010, v preteklem letu pa je bil rok za oddajo 31. januar. Nekaj več časa so si vzeli tudi dacarji , saj je, na primer, rok za odpremo informativnega izračuna dohodnine 31. maj 2010, v preteklem letu pa je moral biti izračun do 31. maja tudi že vročen. Če vas zanima, katere spremembe v zvezi z dohodnino novi zakon še prinaša, kje poiskati obrazce za oddajo davčnih vlog ter kateri so pomembni datumi iz davčnega vidika, preberite članek Koledar davčnih obveznosti za leto 2010.
|
neutral
|
926
|
Čakajoči delavci na Slovenskih železnicah so imenovali svoje zastopnike. Ker je večino delavcev strah izpostavljanja v javnosti, obveščanje poteka kar prek elektronskega naslova. Iniciativni odbor delavcev Slovenskih železnic na čakanju je danes imenoval svoje zastopnike. To so postali Veselko Buletinac, Ivan Koren, Miloš Rusič in Andrej Rodinger. Odbor, ki opozarja na nepravilnosti pri pripravi seznama delavcev, ki so bili napoteni na čakanje, bo nadaljnje aktivnosti predstavil v četrtek. Iniciativni odbor zastopajo predstavniki čakajočih delavcev, ki so pred upokojitvijo, so pojasnili v odboru. Sicer pa pojasnjujejo, da je večino delavcev na čakanju strah izpostavljanja v javnosti, zato o aktivnosti obveščajo prek elektronskega naslova cakajoci.delavci@gmail.com. Kdo je sestavljal seznam? Iniciativni odbor je že v petek opozoril, da naj bi delavski direktor Slovenskih železnic Albert Pavlič in predsednik sveta delavcev Silvo Berdajs sodelovala pri oblikovanju seznama zaposlenih, ki so napoteni na čakanje na delo, pri čemer naj bi na čakanje napotili veliko izobraženih zaposlenih, medtem ko dela zdaj opravljajo zaposleni brez ustrezne izobrazbe. Seznam po mnenju odbora ni narejen strokovno. Delavci bodo ohranili vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, po izteku tega ukrepa se bodo vrnili na delo na SŽ, ukrep ni povezan z ugotavljanjem trajno presežnih delavcev, na SŽ zagotavljajo vsem delavcem, ki so ali bodo v leti 2010 napoteni na čakanje. Zaradi sodelovanja pri pripravi seznama čakajočih delavcev je iniciativni odbor pozval Pavliča in Berdajsa k odstopu. Če bo potrebno, pa so delavci na čakanju pripravljeni tudi demonstrirati pred njunima pisarnama. Berdajs je že po petkovem obisku premierja Boruta Pahorja na Slovenskih železnicah zavrnil navedbe, da naj bi prav on pripravljal sezname zaposlenih, ki bodo napoteni na čakanje. Seznami so po njegovih besedah sestavljeni na podlagi ugotovitev posameznih vodstvenih delavcev glede produktivnosti zaposlenih in obsega dela. SŽ zanikajo očitke Vodstvo Slovenskih železnic z Goranom Brankovičem na čelu pa je v ponedeljek zatrdilo, da so zaposlene, ki so vključeni v ukrep začasnega čakanja na delo izbirali direktorji posameznih področij v sodelovanju z vodji posameznih organizacijskih enot glede na trenutni obseg dela in glede na ukrepe racionalizacije in optimizacije poslovanja. Navedbe, ki so se pojavile v nekaterih medijih, da bi ta seznam sestavljal ali nanj vplival kdor koli drug, ne držijo in jih odločno zanikamo, so zapisali.
|
neutral
|
927
|
Prodaja 4,4-odstotnega deleža Radenske Pivovarni Laško je nična, je odločilo sodišče. To pomeni, da bi morala Radenska vrniti kupnino, Laščani pa delež. Odvetnik obeh družb Zdolšek je že zahteval revizijo sodbe. Prodaja 4,4-odstotnega deleža Radenske Pivovarni Laško je po mnenju sodišča nična. Mariborsko višje sodišče je konec preteklega leta ugodilo tožbi malega delničarja Staneta Petriča zoper Radensko, s katero je odločilo, da je bila prodaja 4,4-odstotnega deleža Radenske družbi Pivovarna Laško nična. Kot je povedal odvetnik obeh družb Stojan Zdolšek, so na vrhovno sodišče že vložili vlogo za revizijo sodbe. Lastniki Radenske so že leta 2005 na skupščini izglasovali sklep o umiku delnic z borze, Petrič pa je na takšen sklep vložil tožbo. Večinska lastnica Pivovarna Laško je namreč za umik Radenske z organiziranega trga kapitala potrebovala 90 odstotkov, zato je potrebni 4,4-odstotni delež le deset dni pred skupščino kupila iz sklada lastnih delnic. Takšna prodaja pa je bila sporna, saj bi jih Radenska morala po zakonu v odkup proporcionalno ponuditi vsem lastnikom. Na mariborskem višjem sodišču so povedali le, da so o Petričevi tožbi zares odločali, nato pa spis vrnili prvostopenjskemu sodišču v Murski Soboti. Omenjeni mali delničar sicer še vedno čaka na odločitev o njegovi zahtevi za razveljavitev sklepa o umiku Radenske z borze. Kot je potrdil Zdolšek, je, če bo ostalo pri sedanji odločitvi mariborskega sodišča, verjetnost, da bo Petrič dobil tudi to tožbo, velika. Sodišče je odločilo, da je prodaja oz. nakup omenjenega deleža ničen, mi pa se s tem ne strinjamo. Po našem mnenju bi lahko bila izpodbojna, nikakor pa ne nična, je pojasnil odvetnik Zdolšek. Kot je dejal, bi morala Radenska v primeru, da bi sedanja sodba obstala, Pivovarni Laško vrniti kupnino, Laščani pa 4,4-odstotni delež v lastni sklad pomurske družbe. Ob tem pa bi lahko prišlo še do razveljavitve sklepa o umiku z borze, tako da bi morali delnice Radenske znova vrniti na borzni trg.
|
negative
|
928
|
Ne Petrol ne NFD do zdaj nista pokazala sposobnosti ali pripravljenosti stvar kapitalsko sanirati, strica iz Amerike še ni bilo, arabskega šejka in ruskega oligarha pa tudi ne, pravi prvi mož Istrabenza Topič. Od obstoječih lastnikov ne Petrol ne NFD do zdaj nista pokazala sposobnosti ali pripravljenosti stvar kapitalsko sanirati, strica iz Amerike do zdaj še ni bilo, arabskega šejka in ruskega oligarha pa tudi ne. Bogdan Topič Prvi mož Istrabenza Bogdan Topič se je odzval na navedbe, da sedanji upravi ne zaupajo niti banke niti največji lastnik Petrol. Označil jih je za neverjetne, saj bi lahko banke, če bi to želele, njegov odstop zahtevale že v pogajanjih o prisilni poravnavi. Ti komentarji očitno izkazujejo frustracijo nekoga, vendar trdim, da to niso banke, ker bi to lahko že davno naredile, je komentiral. Nezaupanja do uprave do zdaj ni bilo čutiti niti s strani Petrola, je dejal in komunikacijo s predsednikom uprave Aleksandrom Svetelškom označil kot normalno. S tem se je odzval na pisanje nekaterih medijev, da naj bi nadzorniki v četrtek zahtevali njegov odstop. Topič ni želel ugibati, kdo sproža govorice o njegovi zamenjavi, zanikal pa je, da bi se o zamenjavi pogovarjal s prokuristom Tomažem Berločnikom, ki naj bi ga po neuradnih informacijah nasledil v vrhu Istrabenza. Berločnik je z upravo konstruktivno sodeloval in izjemno veliko naredil predvsem v procesih, ki so bili vezani na Petrol, je ocenil. Kot največji uspeh v času, odkar je v vrhu Istrabenza, si Topič šteje izglasovanje prisilne poravnave, največji neuspeh pa vidi v propadu dogovora o prostovoljni poravnavi. Ta je formalno sicer še možna, vendar pa je že zaradi političnih konotacij, ki so spremljale zgodbo , po njegovem malo verjetna. Odstavitev cena za prostovoljno poravnavo? V Istrabenz sem prišel, da stvari rešim. Bogdan Topič Navedbe, da naj bi bila njegova odstavitev cena za prostovoljno poravnavo med bankami in lastniki, o čemer je danes pisal časnik Delo, je Topič zanikal. Dejal je, da se je sam zanjo potegoval od vsega začetka, zato se mu ne zdi, da bi lahko predstavljal oviro za dosego dogovora. Prvi mož Istrabenza pa je potrdil, da je bil Svetelšek nezadovoljen z umikom napovedanega sklica skupščine. Skupščino so po besedah Topiča preklicali zato, ker je bila predvidena dokapitalizacija ob izglasovanju prisilne poravnave brezpredmetna, poleg tega pa so umik dokapitalizacije predlagali tudi mali delničarji, je še dejal. Izglasovali prisilno poravnavo Topič je potrdil še, da so Istrabenzovi upniki 17. decembra izglasovali prisilno poravnavo. Banka Unicredit je po njegovih navedbah pritožbo glede terjatve v vrednosti osmih milijonov evrov umaknila. Prisilno poravnavo je neuradno podprlo približno tri četrtine upnikov. Ko bo postal sklep o tem pravnomočen, bo začel teči štiriletni rok za poplačilo terjatev. Istrabenz bo moral v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja letos poplačati za 19 odstotkov oziroma nekaj manj kot 90 milijonov od 462 milijonov evrov priznanih terjatev. Katera podjetja bodo prišla na vrsto za prodajo že letos, Topič ni želel razkriti. Je pa potrdil, da je Instalacija, ki ima v lasti skladišča goriva na Srminu, med bolj likvidnimi naložbami, in da bodo verjetno najprej na vrsti najbolj likvidne naložbe.
|
negative
|
929
|
Medtem ko so vsi napori uprti v reševanje Slovenskih železnic pred potopom, delavski direktor grozi, da bo tožil sodelavce zaradi klevet, da je sestavljal sezname delavcev na čakanju. Koliko ljudi je potrebnih za upravljanje z vlaki, je ta trenutek najpomembnejše vprašanje. Izdali bi lahko za 200 milijonov evrov obveznic. 2011 ne bo več izgube. Vodstvo Slovenskih železnic je predstavilo ukrepe za rešitev podjetja, ki se utaplja v rdečih številkah, pred stečajem pa ga je, kot je znano, rešila država s konkretno finančno injekcijo. Direktor Goran Brankovič je ponovil že znana dejstva. Je pa napovedal, da bi lahko izdali za 200 milijonov evrov obveznic. Precej optimistično je še napovedal, da že prihodnje leto ne bo več izgube. Kako bo s presežnimi delavci? V naslednjih treh letih se bo lahko upokojilo 1360 ljudi. Invalide bodo prezaposlili. V naslednjih treh letih se bo lahko upokojilo 1360 ljudi, invalide bodo prezaposlili. Kaj bo z ostalimi, bodo še videli. Pavlič bo tožil Medtem ko so vsi napori uprti v reševanje in finančno sanacijo podjetja, je delavski direktor Albert Pavlič napovedal, da bo tožil sodelavce zaradi klevet, da je sestavljal sezname delavcev na čakanju. Dobrih 1000 delavcev na čakanju se je namreč zbralo v iniciativni odbor, ki zahteva odstop delavskega direktorja in predsednika sveta delavcev Silva Berdajsa. Obtožujejo ju, da naj bi sama sestavljala sezname napotenih na čakanje, pri tem pa namesto potreb podjetja upoštevala predvsem to, kdo je član katerega sindikata. Situacija ni rožnata SŽ vsak mesec ustvarijo 4 milijone evrov izgube. Slovenske železnice SŽ so leto 2009 končale z 80 milijoni evrov bilančne izgube in 350 milijoni evrov kreditov. Vodstvo je sprejelo varčevalne ukrepe znižanje plač in regresa, uvedba 36-urnega delovnika, napotitev delavcev na čakanje ... Bodo ugriznili v kislo jabolko? Na SŽ se zavedajo, da pri njih dejansko obstaja prezaposlenost. Zato bodo morali slej kot prej zagristi tudi v to kislo jabolko. Za zdaj so se odločili za ukrep čakanja na delu doma. Odločbo o čakanju na delo je dobilo 1075 zaposlenih. Ministrstvo za delo je sicer dovolilo, da na čakanje pošljejo 2000 ljudi. Te številke ne bomo presegli, so nam povedali na SŽ, obenem pa dodali, da bo nov val poštnih pošiljk z odločbami o čakanju v prihodnjih dneh . Natančne številke odločb nam ni niso izdali. So pa včeraj po sestanku poslovodstva, sveta delavcev in sindikatov zaposlene obvestili, da se bodo vsi zaposleni, ki so na čakanju, po izteku tega ukrepa vrnili na delo na SŽ in da ukrep začasnega čakanja na delo doma nima nikakršne povezave z ugotavljanjem trajno presežnih delavcev . Vsi delavci se bodo po izteku ukrepa torej lahko vrnili na delo. Tako namreč predvideva zakon, smo dobili odgovor na SŽ. Čeprav bodo železnice zaradi 1075 delavcev na čakanju dejansko prihranile 5 milijonov evrov, to za državo ne bo nič ceneje, saj jim bo enak znesek dala v obliki subvencij. In če bodo železnice na čakanje dale še tisoč delavcev, to pomeni skupaj 17 milijonov evrov državne pomoči. Država je SŽ že obljubila 38-milijonsko finančno injekcijo in tako preprečila stečaj. Ključno vprašanje pa še vedno ostaja, kako se bodo železnice preoblikovale. Prometni minister Vlačič je v preteklih dneh napovedal tristopenjsko reševanje podjetja. Najprej ga bodo sanirali, predvsem finančno, saj novih izgub že na tako nakopičene ne smejo dopuščati. Sledi faza reorganizacije in na koncu iskanje strateškega partnerja.
|
negative
|
930
|
Primanjkljaj je bil lani za sto milijonov evrov oz. za 0,2 odstotka nižji od načrtovanega. Znašal naj bi 1,73 milijarde evrov oziroma 4,8 odstotka. Franc Križanič Proračunski primanjkljaj je bil lani po prvih ocenah ministrstva za finance za približno sto milijonov evrov nižji od načrtovanega z rebalansom. Znašal naj bi 1,73 milijarde evrov oz. 4,8 odstotka bruto domačega proizvoda BDP. Z rebalansom je bil predviden petodstotni primanjkljaj. V državni proračun se je lani stekla sicer milijarda evrov manj prihodkov kot leta 2008, medtem ko so bili odhodki višji za 790 milijonov evrov, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedala generalna direktorica direktorata za proračun na ministrstvu za finance Alenka Bratušek. Ob tem je izpostavila, da so se izdatki za prioritetni področji vlade spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti ter visoko šolstvo, znanost in tehnologijo lani povečali za 12 oz. 27,3 odstotka. Razvojnemu preobratu sledimo ne glede na krizo, je komentiral minister za finance Franc Križanič. Zadnji dan januarja bo Slovenija Evropski komisiji poslala program stabilnosti, ki pa ga bo mogoče tudi pozneje še dopolnjevati. Slovenija mora program dokončno sprejeti junija, zatem pa tudi v njem zapisane ukrepe, s katerimi naj bi se vrnila pod zahtevani triodstotni primanjkljaj. Z gospodarsko rastjo to po Križaničevih besedah ne bi smel biti problem. Ministrstvo bo pripravilo vsaj 23 osnutkov zakonov Na finančnem ministrstvu nameravajo letos pripraviti osnutke 23 zakonov. Med njimi je Križanič izpostavil zakon o preobrazbi Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe, ki bo skupaj z že pripravljenim zakonom o upravljanju kapitalskih naložb države ločil upravljanje državnih naložb od centrov regulacije gospodarske dejavnosti in vodenja ekonomske politike. S spremembami zakona o nasledstvu se bo del sredstev, zbranih v sukcesijskih postopkih, lahko porabil za povratno financiranje razvojnih projektov, je še povedal Križanič. Gre za 50 milijonov evrov. Z novelo zakona o javnih financah se bo rešil problem sredstev v upravljanju, obetajo se tudi korenite spremembe zakona o igrah na srečo. Foto POP TV Prihodke iz davka na nepremičnine bodo dobile lokalne skupnosti Glede zakona o davku na nepremičnine, ki bo po njegovih besedah pomenil modernizacijo zdajšnjega nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, pa je Križanič povedal, da bodo prihodki iz tega naslova vir lokalnih skupnosti. Te bodo imele možnost same določati stopnjo davka, pri čemer Križanič pričakuje, da bo za tiste nepremičnine, v katerih lastniki ne živijo, lahko višja. Aprila bo zaradi dokapitalizacije NLB verjetno nov rebalans Predvidoma za april je Križanič napovedal tudi predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, ki je potreben, ker država zaradi prestavitve dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke NLB s konca lanskega decembra na letošnje prvo četrtletje ni porabila za to predvidenih sredstev. Glede načrtovane 250-milijonske dokapitalizacije NLB je še povedal, da bodo k njej povabljeni vsi lastniki, pozneje pa tudi javnost. Pri tem bodo lahko sodelovali tudi morebitni novi partnerji, a se morajo v skladu z delničarskim sporazumom s tem lastniki strinjati, zato se bo v ponedeljek sestal z vodstvom belgijske KBC. Delnice, ki bodo ostale, bo vplačala država kot največja zainteresirana lastnica, je še dejal Križanič. Aprila višje trošarine za cigarete S 1. aprilom se bodo zvišale trošarine na cigarete, teče tudi postopek dviga ekoloških in razvojnih taks pri nekaterih tekočih gorivih. Pri tistih, kjer je trošarina najvišja, bo dvig omejen, drugod bo po ministrovih besedah nekaj višji.
|
positive
|
931
|
Clio II, ki ga izdelujejo v novomeškem Revozu, je star model, ki se je tako dolgo obdržal zgolj zaradi dobre prodaje. Sicer veliko večino proizvodnje predstavlja twingo, načrtujejo pa tudi nov model s kodno oznako X33. V Franciji so se pogovarjali o letu 2013. Clio II se je veliko bolje in dlje prodajal, kot je bilo prvotno predvideno. Clio II in twingo zaenkrat ostajata, v Novem mestu pa bodo proizvajali še nov model avtomobila. Skupno je v Revozu zaposlenih 3000 delavcev. Po novici o sestanku med visokimi predstavniki Renaulta in francoskim političnim vrhom, na katerem naj bi se dogovorili o ukinitvi proizvodnje clia v Sloveniji, je Nevenka Bašek iz novomeškega Revoza pojasnila, da za njih to ni bilo presenečenje. Po njenih besedah so se v Franciji pogovarjali o cliu IV. Clio III namreč trenutno delajo v Franciji in Španiji, v Sloveniji pa clio II, torej staro različico, ki prvotno ni bila predvidena tako dolgo. Zaradi dobre prodaje pa so njegovo proizvodnjo podaljšali. Zdaj pa se pojavljajo vprašanja, kje se bo izdeloval clio IV. V Renaultu so predlagali Turčijo, kar pa za francoske oblasti ni sprejemljivo. O Franciji pa so se po besedah Baškove pogovarjali o delovnih hipotezah za leto 2013. Generalni direktor Renaulta Patrick Pelata je izjavil, da je do takrat tako ali tako predvidena ustavitev proizvodnje clia v Sloveniji in Španiji. V slovenskih delovnih načrtih je bila ustavitev proizvodnje clia že začrtana, vendar so jo podaljšali zaradi dobre prodaje. Dejansko pa je clio že lani predstavljal zgolj 14 odstotkov proizvodnje v Novem mestu, preostalo je pobral twingo. Že v začetku letošnjega leta bodo v Revozu začeli proizvajati tudi nov model avtomobila, ki je zaenkrat še v fazi zaupnosti , javnosti pa znan pod kodno oznako X33. Letos načrtujejo manjšo proizvodnjo, za zdaj brez odpuščanj Twingo v Novem mestu proizvajajo že četrto leto. Foto Reuters Sicer so imeli lani v Revozu rekordno leto, predvsem zaradi subvencij za nakup novega avtomobila v evropskih državah. Za letošnje leto načrtujejo manjšo proizvodnjo, saj so večinoma spodbude letos ukinili. Lani so sicer izdelali 182.384 twingov in 30.296 cliov. Slovenska država je podprla proizvodnjo dveh modelov v Sloveniji, twinga in tudi najnovejšega modela X33. Po podatkih iz Revoza se bo proizvodnja nadaljevala v ustrezno velikem obsegu tudi v prihodnje vsaj z dvema modeloma, za katera so dobili ustrezno državno podporo. Stanka Ritonja, ministrstvo za gospodarstvo Trenutno od aprila lani delajo v treh izmenah, zaradi velikega povpraševanja pa so imeli tudi več delovnih sobot in nedelj. V Revozu je, skupaj z najemnimi delavci, zaposlenih skoraj 3000 ljudi. Zaenkrat odpuščanj ne predvidevajo, čeprav se zavedajo, da so gibanja v avtomobilskem trgu zelo nepredvidljiva. Ministrstvo Clio se umika drugima dvema modeloma Z ministrstva za gospodarstvo so sporočili, da niso bili uradno seznanjeni z informacijo o ukinitvi proizvodnje clia v podjetju Revoz, dodali pa, da se proizvodnja clia v Revozu že nekaj časa zmanjšuje in znaša samo še 14 odstotkov. Po naših podatkih ga bodo proizvajali, dokler bo ustrezno povpraševanje po njem. Pri tem v Revozu iz dneva v dan bistveno večjo težo dobivata druga dva modela. Twingo se proizvaja izključno v Sloveniji in po naših podatkih v Revozu izdelajo že 760 vozil twingo dnevno. Za to proizvodnjo je Revoz tudi dobil ustrezno podporo države, še pojasnjujejo na ministrstvu.
|
positive
|
932
|
Vlada je odločila, da si z novelo zakona o trošarinah pri določanju trošarin za goriva da več manevrskega prostora. Vendar pa za zdaj velja, da se te trošarine ne bodo dvignile. Kot je pojasnil minister za finance Franc Križanič, se trošarine za različne energente, to je tekoča goriva in elektriko, kljub temu da tako piše v osnutku novele zakona, ne bodo zvišale. Daje pa vladi neposredno možnost, da jih zviša ali zniža, odvisno od ekonomskih ciljev, je dejal. S predlaganimi spremembami želi vlada namreč le pridobiti manevrski prostor za morebitno poznejše višanje ali nižanje trošarine. Medtem ko so se lani v obdobju padanja cen te trošarine zviševale, lahko zdaj ta ukrep obrnemo, če se bodo pojavljali inflacijski pritiski, je dejal Križanič in ponovil, da predlagane spremembe zakona o trošarinah nikakor ne pomenijo, da se bodo trošarine za tekoča goriva zvišale. Novela zakona o trošarinah prinaša tudi postopno zviševanje trošarine za cigarete v treh letih, prvič že z letošnjim aprilom. Trošarina za cigarete se bo z 69 evrov aprila zvišala na 74 evrov za tisoč kosov, aprila leta 2012 pa bo zvišana na 84 evrov. Večina tega ukrepa je bila sicer izčrpana lani. Sam pričakuje, da bo zaradi pritiska na rast cen prišlo do pritiska na zniževanje trošarin. Se bojim, da bomo pri tekočih gorivih kmalu na minimalni ravni, je dodal. Z novelo zakona se odpravlja vrednostna omejitev v višini 130 evrov za 1000 litrov pri uveljavljanju nižje trošarine za dizelsko gorivo, ki se uporablja za pogon tovornih vozil za komercialno uporabo. Ni več zgornjega limita, ampak sploh ni več omejitve, je dejal Križanič.
|
neutral
|
933
|
Direktor SŽ meni, da so pri seznamu več kot 1075 delavcev, ki so napoteni na čakanje, upoštevali jasne kriterije. Kadrovske ukrepe naj bi izvajali na 'mehak' in zakonit način. V Slovenskih železnicah so se danes odzvali na trditve iniciativnega odbora čakajočih delavcev na SŽ, ki so zahtevali, da se objavijo jasni in pregledni kriteriji za napotitev na čakanje. Iniciativni odbor čakajočih delavcev na Slovenskih železnicah je namreč danes od Brankoviča znova zahteval, da ustanovi komisijo, ki bo preverila seznam čakajočih in popravila krivice, ki so nastale. Kriteriji so bili po besedah Miloša Rusiča objavljeni šele potem, ko je družba 1075 zaposlenih že napotila na čakanje. Kadrovska služba na železnicah je zatajila, je prepričan. Večkrat so še poudarili, da tovrsten način dela pomeni tiho reorganizacijo družbe. Napoteni na čakanje naj bi tudi kmalu tudi izgubili službo. Na SŽ trdijo, da so imeli postavljene jasne kriterije o tem, koga uvrstiti na seznam začasnega čakanja na delo, poleg tistih, ki so bili v ta ukrep vključeni že od julija 2009 okoli 350 zaposlenih. Ti kriteriji so, da se v ukrep začasnega čakanja na domu uvrsti tiste zaposlene, ki imajo izpolnjena oba pogoja za upokojitev, invalide ter tiste, ki jim zaradi zaostrenih gospodarskih razmer ni možno zagotoviti ustreznega dela. Končna imena na seznamu so glede na te kriterije izbrali direktorji področij v sodelovanju z vodji posameznih organizacijskih enot, zato je ustanavljanje kakršnih koli komisij nesmiselno. Mehki ukrepi Na SŽ poudarjajo, da ta ukrep začasnega čakanja na delo ne prejudicira morebitnega ugotavljanja kadrovskih presežkov, poleg tega so zagotovili, da bodo kadrovske ukrepe uveljavljali na čim bolj mehak in zakonit ter socialno vzdržen način, kar med drugim pomeni upokojevanje zaposlenih, prezaposlitve. Odločitev o napotitvi delavcev na čakanje vsekakor ni bila lahka, zato smo se sestave seznama lotili z vso resnostjo in odgovornostjo. Glede na trenutno resno stanje v družbi in na neugodne razmere na trgu so ti ukrepi nujno potrebni. Še posebej, ker želimo zagotoviti obstoj in poslovno stabilnost podjetja. Naš cilj je, da Slovenske železnice saniramo! Ne želim si, da se ponovijo zgledi iz preteklosti, kot je primer Mure, so še dejali. Foto Slovenske železnice Prav tako sem jasno izrazil mnenje, za katerim še vedno stojim, da po človeški plati razumem nejevoljo in jezo zaposlenih, ki so vključeni v ukrep začasnega čakanja, vendar sem kot generalni direktor odgovoren, da se odločam v teh težkih in zaostrenih gospodarskih razmerah med tistimi rešitvami oz. odločitvami, ki so v tem trenutku na voljo. Zato je ta rešitev po mojem, glede na vse okoliščine, tudi za zaposlene na začasnem čakanju na delo, še najbolj vzdržna, je v sporočilu za javnost dejal direktor SŽ Goran Brankovič. Brankovič je še zagotovil, da niso vplivali na sam potek novinarske konference iniciativnega odbora. Zatrdil je še, da je mogoče, da je v procesu sestavljanja seznamov lahko prišlo tudi do morebitnih nepravilnosti in da bodo te, v kolikor bodo ugotovljene, tudi odpravljene. Obračun z opozicijo? In v tem smislu sem se jasno izrazil, da naj zaposleni, ki so prejeli obvestila o začasnem čakanju na delo na domu, to obvestilo tudi spoštujejo. Nekateri zaposleni namreč tega ne upoštevajo in prihajajo na delovno mesto, ne glede na to, da jim delo ni odrejeno, še meni Brankovič. Pri vzpostavljanju seznama delavcev, ki naj bi odšli na čakanje, kritike merijo tudi na delavskega direktorja Alberta Pavliča in predsednika sveta delavcev Silva Berdajsa. Ob tem v iniciativnem odboru navajajo, da je pri sestavi seznama čakajočih prišlo v delovni enoti Vleka vlakov Maribor do obračuna z opozicijo, saj so skoraj 50 odstotkov članov opozicijskega sindikata poslali na čakanje. V tem sindikatu je večina članov z višjo ali visoko izobrazbo. Po naši presoji so to delavci, ki bi lahko pripomogli pri izhodu iz krize, poudarjajo v odboru. Iniciativni odbor tudi poziva vse na čakanje napotene delavce in tudi vse nezadovoljne zaposlene na železnicah, da se v čim večjem številu udeležijo seje sveta delavcev prihodnji teden, ko naj bi zaposleni glasovali o zaupnici Pavliču in Berdajsu. Če nezaupnici Pavliču in Berdajsu ne bosta izglasovani, bo iniciativni odbor čakajočih delavcev deloval še naprej, zatrjujejo. Odbor bo deloval do takrat, dokler se na čakanje napoteni delavci ne bodo vrnili nazaj na delo, kot jim je bilo zagotovljeno. Če se to ne bo zgodilo, bodo zahtevali tudi odstop poslovodstva Slovenskih železnic.
|
neutral
|
934
|
Obama je napovedal uvedbo posebnega davka za velike finančne ustanove. Nove bonuse pri bankah je namreč označil za obscene. Če imate za bonuse, imate tudi za poplačilo davkoplačevalcev, je sporočil bankam. Obama je dejal, da želijo davkoplačevalci svoj denar nazaj, čeprav so ga od velikih bank že dobili. Ameriški predsednik Barack Obama je leto dni po nastopu položaja napovedal uvedbo posebnega davka za velike finančne ustanove oziroma banke s premoženjem, večjim od 50 milijard dolarjev. Bančni lobisti in republikanci so nemudoma izrazili nasprotovanje. Velike banke so sicer že vrnile finančno pomoč in se s tem znebile nadležnega nadzora, ki je med drugim pomenil tudi omejitve plač direktorjem. Nato pa so si ti nemudoma začeli izplačevati velike bonuse za uspešno delo, kar je povzročilo veliko nezadovoljstva v ZDA, kjer si gospodarstvo še ni opomoglo in vlada 10-odstotna stopnja brezposelnosti. Obama z napovedanim ukrepom politično ne tvega veliko, saj so Američani na splošno še vedno jezni na velike banke, ki so z neodgovornim početjem povzročile finančno krizo, nakar jih je iz težav rešil zvezni proračun, pojasnjujejo analitiki. Jeseni 2008 je bil na višku krize ustanovljen 700 milijard dolarjev vreden sklad za boj proti tej krizi, iz katerega so finančnim ustanovam plačali 247 milijard dolarjev. Od tega so dobili doslej nazaj 162 milijard, pa še 11 milijard dolarjev obresti in dividend. Sredstva je dobilo 700 bank, pa tudi zavarovalnica AIG ter avtomobilski podjetji General Motors in Chrysler, ki novega davka ne bosta deležni. Obama je nove bonuse pri bankah označil za obscene in dejal, da če so banke v tako dobri finančni formi, da si jih lahko privoščijo, potem so tudi v dovolj dobri formi, da davkoplačevalcem povrnejo vse do zadnjega centa. Kljub ostremu tonu pa je Obama zagotovil, da njegov namen ni kaznovanje bankirjev za pretekle grehe, ampak da jih preprečijo v prihodnje. Predlog, ki ga mora potrditi kongres, predvideva uvedbo 0,15-odstotnega davka za okrog 50 bank z več kot 50 milijardami dolarjev premoženja. V 10 letih naj bi na ta način zbrali v proračun 90 milijard dolarjev. Večino denarja bi dalo 10 največjih bank. Administracija želi, da se davek plača iz bonusov, čeprav bodo banke sedaj intenzivno iskale način, da to prenesejo na potrošnike. Z Wall Streeta že prihaja vik in krik, da to ni pošteno, ker bi po njihovem mnenju morali ameriški potrošniki nositi breme reševanja krize, ne pa industrija, ki je imela koristi od tega, je dejal Obama. Gre za kaznovanje podjetij Eden glavnih lobistov finančne industrije z Wall Streeta Scott Talbott je dejal, da gre za kaznovanje podjetij, ki so že odplačale vso pomoč. Republikanci v kongresu napovedujejo, da predloga ne bodo podprli, ker naj bi šlo za uničevanje delovnih mest. Republikanci sicer tudi ovirajo predlagane reforme finančnih regulacij, s katerimi želi administracija preprečiti podobne krize, kot je bila zadnja. Obama je v četrtek prav tako vnovič pozval bančno industrijo, naj preneha lobirati proti reformam, s katerimi želijo vsaj malce obrzdati brezobzirno gonjo za dobičkom. Obama jim je sporočil, naj nehajo pošiljati v Washington vojsko lobistov, odvetnikov in računovodij, ampak naj raje sprejmejo in izpolnijo svojo odgovornost.
|
neutral
|
935
|
Industrija usnja Vrhnika v stečaju bo na javni dražbi prodajala premoženje. Ponudili bodo usnjarno, čistilno napravo, tehnološke postopke za obdelavo kož in nepremičnino na Vrhniki. Industrija usnja Vrhnika Družba Industrija usnja Vrhnika IUV v stečaju je objavila javno dražbo za prodajo premoženja. Na njej bodo med drugim ponudili usnjarno in čistilno napravo na Tržaški 31 v Vrhniki ter tehnološke postopke za obdelavo kož. Ti se primarno prodajajo kot poslovna celota za izklicno ceno 13,25 milijona evrov. Če prodaja kot celota ne bo uspešna, se odpre dražba po posameznih sklopih, piše v obvestilu, objavljenem v današnji izdaji časnika Delo. Poleg tega pa IUV v stečaju prodaja še nepremičnino na Cankarjevem trgu 1 v Vrhniki za izklicno ceno 780.000 evrov ter opremo iz velikega salona po popisu pohištva in druge drobne opreme v Centru mode za izklicno ceno 20.000 evrov. Dražitelji morajo varščino plačati najpozneje do 19. februarja, dražba pa bo nato 24. februarja v prostorih stečajne upraviteljice Nataše Gibičar Toš v Ljubljani. Kot je znano, je IUV v stečajnem postopku od konca decembra 2008 zaradi nelikvidnosti in insolventnosti ter neuspele dokapitalizacije.
|
neutral
|
936
|
Vodstvo Casinoja Portorož trdi, da bi to mesto lahko postalo prava poker destinacija. Sindikati menijo, da to ni magična rešitev, ki naj bi prinesla velike zaslužke. Potem ko je Casino Portorož z decembrskim dogovorom s sindikati družbe uspel znižati stroške dela, letos napoveduje pozitivno poslovanje. Rast obiska in prihodkov želijo doseči z razvojem novih produktov, pri čemer zaseda osrednje mesto razvoj portoroške igralnice v poker destinacijo. Promocijski turnir pokra se bo v Portorožu odvil drevi. Uprava Casinoja Portorož predvideva portoroški igralnici vsakodnevne poker turnirje z zabavo in denarnimi nagradami. Z današnjim turnirjem se bo v portoroški igralnici tako odprla poker sezona. Sindikati so zaenkrat zadržani Mislimo, da to ni magična rešitev, pa o uvajanju pokra meni predstavnik sindikata SIDS v enoti Lipica Mirjan Ražman. Ideja bo po njegovem mnenju uspešna le, če bodo uspeli pritegniti goste iz višjega cenovnega razreda iz tujine, ki bi se v Portorožu zadržali več dni, poleg igranja pokra pa bi bili pripravljeni poskusiti tudi druge storitve casinoja. Sindikati so do poker turnirjev zadržani tudi, ker je za izvedbo menda potrebno večje število ljudi, zaposlenih pa je, kot trdijo, premalo. Sprašujejo se, ali bodo v casinoju ob turnirjih pokra delali študenti. Sindikati Casinoja Portorož so v decembrskem dogovoru z upravo, kot je znano, pristali na znižanje plač, po navedbah v medijih naj bi se te znižale za 20 do 30 odstotkov. Ražman pri tem poudarja, da zaposleni delajo s skrajšanim delovnim čsom, dosegli pa so tudi, da so vsi zaposleni ostali v službi, zato so z dogovorom načeloma zadovoljni. Dogovor je sicer sklenjen za nedoločen čas z možnostjo prekinitve, predstavniki sindikatov pa upajo, da se bodo razmere v prihodnosti do te mere popravile, da bi lahko prešli na delo s polnim delovnim časom. Sporazum bi se prekinil tudi ob sklenitvi podjetniške kolektivne pogodbe, ki jo v Casinoju Portorož menda sprejemajo že 15 let. Pogajanja o podjetniški kolektivni pogodbi se bodo po Ražmanovih besedah nadaljevala.
|
neutral
|
937
|
Po nedavnem potresu na Haitiju se porajajo številna vprašanja v zvezi s potresnim zavarovanjem. Ali je res, da je bolj varno skleniti potresno zavarovanje pri tujih kot pri slovenskih zavarovalnicah? Tuje zavarovalnice bolj varne? Slovenija je po potresni nevarnosti uvrščena od VI. do IX. stopnje intenzitete potresov. Zavarovalniško pa je razdeljena v dve tarifni coni. Tarifni coni zajemata posamezne kraje, kjer se nahaja predmet zavarovanja, in se razlikujeta po višini premijske stopnje. Na višino zavarovalne premije vpliva tako tarifna cona, v kateri se nahaja predmet zavarovanja, kot tudi letnica zgradbe zgradbe zgrajene pred letom 1964 ali zgradbe zgrajene po letu 1964, vrste zgradbe stanovanjske, poslovne in od višine odbitne franšize 2- ali 5-odstotna odbitna franšiza. V uredništvo Cekina je priromalo zanimivo opozorilo. Gre za nenavaden in domnevno sporen način trženja potresnih zavarovanj, po katerih je v zadnjem času zelo veliko povpraševanja. Zavarovalniški agent na terenu je namreč potencialno stranko poskušal prepričati, da je sklenitev potresnega zavarovanja pri podružnicah tujih zavarovalnic kot so Merkur, Grawe itd. bolj varno kot pri slovenskih zavarovalnicah Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Maribor, Tilia itd., češ da imajo tuje zavarovalnice močnejše in kredibilnejše zaledje matičnih družb. Je v tem kaj resnice?
|
negative
|
938
|
V večjem delu Evrope se srečujejo z arktično nizkimi temperaturami. A vendar se določene branže tega še kako veselijo, saj jih kljub pasjemu mrazu greje veselje ob povišanem dobičku! Največ čaja se spije pozimi. Veliko denarja se skriva tam, kjer niti ne pomislimo, na primer pri čisto osnovnih človekovih potrebah in drobnih razvajanjih. Po raziskavah Eurostata spijemo državljani Evropske unije več kave kot čaja, in sicer podatki za leto 2008 kažejo, da smo spili po osebi 162 litrov kave in 126 litrov čaja, pri čemer se kar dve tretjini čaja popijeta v treh zimskih mesecih, torej decembra, januarja in februarja. Veselijo se lahko nabiralci zelišč, proizvajalci čajnih mešanic in filter vrečic, kot tudi gostinci in prodajalci dišečih, toplih napitkov na smučiščih, v mestih ter povsod, kjer je potrebno ogreti telo od znotraj. Tudi bolnišnice in reševalne službe si manejo roke. Samo v alpskih državah je v letu 2008 zaradi poškodb na smučiščih kar 51.600 ljudi poiskalo ter potrebovalo strokovno pomoč zaradi zvinov, zlomov in vseh drugih neprijetnosti, ki nas lahko doletijo. Zima ne prinaša dobre zasedenosti samo hotelirjem in ne polni samo hotelske sobe, ampak tudi bolniške postelje. Preberite, kje vse lahko do sebe in drugih odgovoren smučar pusti krepek zalogaj denarja in kdo vse služi zaradi opojne beline. Smejijo se tudi lastniki elektrarn in trgovci z energenti, veselica je tudi v cestnih podjetjih. Pa tudi o tem, kako si lahko na poceni in plemenit način ogrejete srce in dušo ...
|
positive
|
939
|
Že drugič zapored je globalna medijska agencija leta postala agencija OMD. Naziv ji je podelila strokovna revija Adweek. Polona Javornik, direktorica družb OMG in OMD Medijska agencija OMD deluje v okviru Omnicom Media Group, skupaj s sestrsko medijsko agencijo PHD pa predstavljata najmočnejšo mednarodno mrežo v Sloveniji. Strokovna revija Adweek jo je za globalno medijsko agencijo leta 2009 razglasila na podlagi ocene kakovosti storitev, ki jih OMD opravlja za svoje naročnike, in pomembne vloge medijskega partnerja. Po oceni revije Adweek strokovnost OMD dokazuje tudi zvestoba naročnikov in skupen razvoj v zaostrenih gospodarskih razmerah. Leto 2009 je bilo izjemno zahtevno leto zato pa v leto 2010 agencija OMD vstopa še močnejša in pripravljena na nove izzive, menijo v družbi.
|
positive
|
940
|
Veliko upokojencev niti slišati noče več za to, da bi se znova zaposlili. Spet pri drugih bosta kriza in želja po dodatnem zaslužku ter zvišanju življenjske ravni odprli možnosti in želje, da bi ponovno odšli v službo. Znova v službo zaradi dolgčasa ali preživetja? Upokojenec po upokojitvi lahko opravlja razna dela na podlagi civilne pogodbe, pri čemer pa obstajajo različne omejitve. Možnosti oziroma pravne podlage za opravljanje različnih del so na primer podjemna pogodba ali pogodba o avtorskem delu. S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje, da bo opravil določen posel, kot so izdelava ali popravilo kakšne stvari, telesno ali umsko delo in podobno, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Avtorska dela pa predstavljajo individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti ali lastnega ustvarjanja, ki je izražen na kakršen koli način, kadar ni z zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah drugače določeno. Pri opravljanju drugega dela je treba paziti, da delo, ki ga bo upokojenec opravljal, ne bo imelo elementov delovnega razmerja. To je podano, če gre za razmerje, ki je prostovoljno in pomeni vključitev v organiziran delovni proces ter v katerem se delo opravlja za plačilo, osebno, nepretrgano in po navodilih ter pod nadzorom delodajalca. A obstajajo različni triki in omejitve, ki jih je treba upoštevati. Preberite, s čim se lahko ukvarjate ter česa ne smete početi, kako bo dodatno ali ponovno delo vplivalo na vaše pravice in višino pokojnine, kdo in pod kakšnimi pogoji vas bo zavaroval, tudi invalidnost je lahko ali ovira ali prednost. Seznanite se s pravicami in dolžnostmi, da vas ne bodo zakonska določila prestavila med tiste, ki delajo na črno in vas celo denarno kaznovala!
|
neutral
|
941
|
Po idealnem scenariju bi lahko bila Slovenija na članstvo v OECD pripravljena maja. Mislim, da smo v ciljni ravni, pravi minister Žbogar. Zadovoljen je tudi premier Borut Pahor. Generalni sekretar OECD Angel Gurria Slovenija bi lahko članica v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD postala maja, je povedal generalni sekretar OECD Angel Gurria. Pristopni proces po njegovih besedah poteka zelo gladko, vse formalnosti naj bi bile končane aprila. Mislim, da smo v ciljni ravnini, je dejal tudi zunanji minister Samuel Žbogar. Slovenija naj bi postala 33. članica OECD. Pred njo naj bi to uspelo Čilu in verjetno tudi Izraelu. Oba sta povabilo k pogajanjem dobila leta 2007, kot Slovenija, Estonija in Rusija. Po idealnem scenariju bi lahko bila Slovenija na članstvo v organizaciji pripravljena do naslednjega ministrskega zasedanja Sveta OECD, ki bo 27. maja, je povedal Gurria. Ob tem je opozoril, da za povabilo k članstvu ni potrebno zasedanje Sveta OECD, ter tudi tokrat poudaril, da so te stvari preveč pomembne, da bi hiteli . Minister Žbogar pričakuje, da bo 22. aprila srečanje zadnjega odbora OECD, ki bo obravnaval slovensko prošnjo, in da bo zatem OECD začel pripravljati sporazum s Slovenijo. Upamo, da ga bomo podpisali nekje v sredini maja, je dejal in dodal, da je cilj, da Slovenija 27. maja na ministrskem zasedanju sodeluje s podpisanim pristopnim članstvom, ki pa še ne bo ratificirano. Gurria je dejal, da je še nekaj odprtih vprašanj, za katera pa meni, da niso nepremostljiva. Pojasnil je, da morata le še dva odbora podati mnenje o pripravljenosti Slovenije, kar pričakuje v naslednjih nekaj tednih, pri čemer gre pri enem vprašanju za zakonodajo, drugo pa je formalno. Tudi Žbogar je poudaril, da v pristopnem procesu Slovenije ni težav. Državni zbor mora po njegovih besedah le še sprejeti zakona o upravljanju kapitalskih naložb ter preoblikovanju Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe. Nato je s slovenske strani vse nared, samo članice OECD morajo dati soglasje konec aprila, je dejal. Nič ni šlo narobe Slovenija naj bi po napovedih iz leta 2007, ko je začela pogajanja, ta končala v dveh letih. Na vprašanje, zakaj gre počasneje od napovedi, je Gurria odgovoril, da je veliko vprašanj, ki zahtevajo svoj čas, in ocenil, da je Slovenija skozi pristopni proces jadrala brez težav. Ne gre za vprašanje postavljanja rekordov. Nič ni šlo narobe, meni Gurria. Minister Žbogar pričakuje, da bo 22. aprila srečanje zadnjega odbora OECD, ki bo obravnaval slovensko prošnjo. Z vstopom v OECD bi Slovenija zaokrožila lok vključevanja v mednarodne institucije. To je tudi priznanje delu dosedanjih vlad, ki so izpolnjevale pogoje za to, da se Slovenija lahko še pred poletjem polnovredno vključi v krog teh prestižnih držav. Premier Borut Pahor Tudi minister Žbogar meni, da Slovenija ne zamuja. Na vprašanje, kako to, da Čile, ki je povabilo k pogajanjem dobil istočasno kot Slovenija, napreduje hitreje in je že de facto članica, je odgovoril, da je Čile pospešil, ker so imeli volitve in je hotela še prejšnja vlada vstopiti v OECD. Minister Žbogar se je danes na obisku na sedežu OECD najprej sestal z generalnim sekretarjem Gurrio, nato sta podpisala sporazum med Slovenijo in OECD o privilegijih, imunitetah in ugodnostih, ki se podeljujejo tej organizaciji. Po podpisu pa je Žbogar kot prvi slovenski minister nagovoril Svet OECD. Slovenija je bila tudi prvič prisotna na zasedanju. V nagovoru je Žbogar poudaril, da Slovenija razume OECD kot sredstvo, ne cilj, ter da sledi nasvetu Gurrie, da je kriza prevelika priložnost, da bi jo zapravili. Slovenija poskuša z reformami, predvsem pokojninsko in zdravstveno, to priložnost po ministrovih besedah kar najbolje izkoristiti. Tako OECD kot Slovenija bosta po njegovem mnenju veliko pridobili druga od druge. Slovenija bo namreč po ministrovih besedah dejavna članica z zelo specifičnim interesom, vplivom in znanjem o jugovzhodni Evropi ter je lahko tej regiji s članstvom v tako ugledni organizaciji zgled, kar je za OECD pomembno.
|
positive
|
942
|
Toyota je zaradi tehnične napake s prodaje v ZDA umaknila okrog 2,3 milijona vozil, kontaktirala pa bo tudi lastnike problematičnih jeklenih konjičkov. Težava je spet pedalo za plin. Proizvajalec avtomobilov Toyota je sicer svoj ugled zgradila na varnosti in zanesljivosti svojih vozil, vendar pa sta slednji zadnje čase vse bolj vprašljivi, poročajo tuje agencije. Zadnja poteza, ki kaže na to, je preklic 2,3 milijona vozil na ameriškem trgu, ki naj bi imela neustrezna pedala za plin. Obstaja namreč nevarnost, da bi se te med vožnjo lahko zataknili, so sporočili iz družbe. Že pred nekaj meseci je Toyota sicer umaknila 4,2 milijona avtomobilov, pri katerih je obstajala nevarnost, da se pedalo za plin zatakne pod predpražnik in povzroči nagle pospeške. Težava je bila vzrok za več nesreč, v katerih je nekaj ljudi celo umrlo. Preklic se nanaša na modele 2009-2010 RAV4, 2009-2010 corolla, 2009-2010 matrix, 2005-2010 avalon, 2007-2010 camry, 2010 highlander, 2007-2010 tundra in 2008-2010 sequoia. Avalon, camry in tundra so med modeli, ki so jih preklicali že zadnjič. Tokratni umik iz prodaje ni povezan s predpražniki. Iz družbe so sporočili, da se v nekaterih, sicer redkih primerih pedalo za plin tako obrabi, da ga je težje pritisniti, težje pa se tudi vrne na mesto ali pa se celo popolnoma zatakne. Rešitve še niso našli, a zagotavljajo, da delajo na tem. Toyota bo po zagotovilih družbe tudi kontaktirala lastnike omenjenih avtomobilov z napako. Družba zaenkrat nima poročil o nesrečah, povezanih s to napako, vendar pa ne more zagotovo trditi, da se nobena ni zgodila. Vsi pedali, ki torej niso tehnično brezhibni, pa prihajajo od istega proizvajalca. Toyota njegovega imena ni želela razkriti, saj bodo nadaljevali sodelovanje z njim.
|
negative
|
943
|
Misel na počitnice na sicer sanjskem Haitiju trenutno pri marsikom zbuja zgražanje, vendar pa strokovnjaki menijo, da je to za prizadeto državo najboljša možna poteza. Medtem ko križarjenja niso prav pogost način preživljanja počitnic za Slovence, se Američani nad njimi navdušujejo. Celo tako zelo, da zanemarijo svoje etične zadržke in se odpravijo na tako prizadeto območje, kot je Haiti. Nekateri strokovnjaki medtem pravijo, da je to pravzaprav odlična ideja. Bi šli vi na počitnice na razrušen Haiti? Koktajl 100 kilometrov stran od kupov trupel Ameriška spletna stran CNN raziskuje prav to. Kako lahko sediš tam in natakarju na zasebni plaži naročaš pijačo, medtem ko 100 milj stran ljudje umirajo? se sprašuje ena od potnic, ki je sicer že pred časom rezervirala križarjenje z vključenim postankom na haitijskem slikovitem polotoku Labadee. Tega potres ni prizadel, družba, ki organizira križarjenja Royal Carribean International pa je v svoj zasebni paradiž tam vložila več milijonov dolarjev. Gre namreč za enega največjih tujih investitorjev v tej državi v zadnjih nekaj desetletjih, saj so v turizem vložili kar 50 milijonov dolarjev. Medtem ko so številni blogi in druge spletne strani polne besa zaradi, kot pišejo, neetičnosti takšnih potovanj, pa strokovnjaki za etiko in odgovoren turizem temu nasprotujejo. Ljudi pozivajo, naj pogledajo globlje in pretehtajo koristi, ki jih turizem v tem trenutku prinaša prizadeti državi. Denar, ki se steka iz turističnih aktivnosti, bo pozitivno vplival na lokalno ekonomijo, in to v trenutku, ko ga tamkajšnji prebivalci najbolj potrebujejo, pravijo pri mednarodni organizaciji za odgovoren turizem. Tej se je pridružila tudi Svetovna turistična organizacija, ki je po potresu izjavila, da bi turizem lahko postal koristno orodje za nujen proces obnove na Haitiju. Zamenjava počitniške destinacije nikakor ni koristna za prizadeto otoško državo, trdijo pri omenjeni ponudnici križarjenj. Zakaj? Ker odhod na ta otok koristi lokalni ekonomiji, medtem ko z odhodom na nek drug otok ne koristimo nikomur, pravi izvršni direktor Adam Goldstein. Kaj je v resnici nespoštljivo? Križarke ne škodujejo nikomur, se strinja profesor filozofije Chris MacDonald z inštituta za etiko pri univerzi Saint Mary v Halifaxu. Ljudje, ki verjamejo, da je nespoštljivo, da turisti uživajo tako blizu prizadetega območja, bi morali spoznati, da je še bolj nespoštljivo izogibati se takšnega območja. Vsak, ki se ne počuti vsaj malce nenavadno ob misli na odbojko na mivki na eni od haitijskih plaž ta trenutek, nima normalnih moralnih vrednot. Vendar pa mora svet Haitiju prav zdaj poslati sporočilo, da to ni neka karantena, kamor se ne da vlagati. Haiti je do neke mere še vedno odprt za poslovne aktivnosti, in to je sporočilo, ki zbuja upanje, dodaja MacDonald. Iz Slovenije direktnih potovanj na Haiti trenutno ni, lahko pa se pridružite floti omenjene družbe Royal Carribean, ki izpluje iz Miamija na Floridi. Ste zainteresirani ali vendarle preveč obremenjeni z etičnimi zadržki?
|
neutral
|
944
|
Čeprav ima le nekaj deset kilometrov obale, se Slovenija vse bolj uveljavlja kot navtična velesila. Na največji razstavi plovil na svetu sta kar dve iz naših krajev dobili naslov 'evropska barka leta'. Vedno bolj pogosto mnenje v svetovni navtiki je, da prav iz Slovenije prihaja največ novih zasnov, tehnologij in svežih idej. Andraž Miheln Slovenija je na razstavi plovil v nemškem Düsseldorfu, največji na svetu, še utrdila svoj položaj med navtičnimi velesilami. Kar dva izdelka, pod katera so se podpisali naši izdelovalci, sta si namreč prislužila nagradi za evropsko barko leta. Med jadrnicami je navtičnega oskarja za leto 2010 osvojila Seascape 18, med motornimi barkami pa je žirijo najbolj prepričal Greenline 33. Skupaj so sicer podelili 11 nagrad, bolje od Slovencev pa so se odrezali le Francozi, ki so prejeli tri. Dve so dobili tudi Italijani. Seascape 18 Seascape 18 slovenskih oceanskih jadralcev Kristiana Hajnška in Andraža Mihelina je navtične strokovnjake prepričala kot inovativna majhna jadrnica z izjemnimi jadralnimi lastnostmi, ki odpira vrata v navtiko številnim novim ljubiteljem morja. Jadrnica je v celoti izdelana v Sloveniji, v dobrem letu dni, odkar so jo prvič predstavili, pa so jih v Evropi prodali več kot 50. Cena je 20 tisoč evrov. Greenline 33 Podjetje Seaway je z Greenlinom 33 osvojilo že 33. evropski naslov. Barka je že na jesenskih razstavah zbujala pozornost s svojo izjemno okoljsko prijaznostjo, učinkovito porabo energije in udobjem, zato ni čudno, da nagrade pobira kot po tekočem traku. Greenline 33 ima dizelski in električni motor in fotovoltaično streho, zato porabi štirikrat manj fosilnih goriv kot primerljiva motorna barka. V svojem razredu je trenutno najbolj prodajana na svetu. Seaway ima že okrog 90 naročil, serijska izdelava pa je v polnem zamahu. Pri njenem razvoju so s Seawayem sodelovala podjetja Iskra Avtoelektrika, Bisol, Podgorje in nemška skupina Volkswagen.
|
positive
|
945
|
600 evrov minimalne plače, ki so si jo z delavsko vstajo zagotovili oktobra, bodo delavci Gorenja prejemali še naprej. Z upravo so se namreč uskladili, da dogovor podaljšajo.
|
positive
|
946
|
Uprava Istrabenza bo pripravila poslovni načrt za poplačilo okoli 100 milijonov terjatev, ki jih ima družba do bank. Sodišče je prisilno poravnavo Istrabenza potrdilo že 21. januarja. Istrabenzova uprava bo v prihodnjem mesecu pripravila poslovni načrt za leto 2010. Ta naj bi določal, do kdaj in na kakšen način naj bi Istrabenz letos poplačal slabih 100 milijonov evrov terjatev. Poslovni načrt bo vseboval elemente načrta finančnega prestrukturiranja, bo pa konkretnejši, so povedali v Istrabenzu. Poslovni načrt bo moral potrditi tudi nadzorni svet Istrabenza, najverjetneje pa se bodo do njega opredelile tudi banke upnice. Te po pisanju današnje izdaje časopisa Delo sicer še vedno niso soglasne glede t. i. obstranskega dogovora o reševanju družbe. Manjkal naj bi le še podpis banke Bawag, po pisanju Dela pa naj bi Bawag dogovor podpisal danes. Dogovor, ki ga je večina bank upnic podpisala 17. decembra, naj bi določal pravico veta bank na nekatere poslovne odločitve uprave, urejal pa naj bi tudi plačilo presežkov od unovčenih repo pogodb. Te naj bi banke vračale v skupno bilanco Istrabenzovega premoženja. Načrt za poplačilo terjatev Z imenovanjem Tomaža Berločnika na mesto predsednika uprave Istrabenza naj bi bilo po nekaterih informacijah za dosego sporazuma o prostovoljni poravnavi, ki je decembra lani sicer padel v vodo, ponovno več možnosti. Upanje, da bo pod njegovim vodstvom pot do prostovoljne poravnave lažja, je ob imenovanju za predsednika uprave 15. januarja izrazil tudi Berločnik, sicer nadzornik Petrola. Kot je znano, je sodišče prisilno poravnavo Istrabenza potrdilo 21. januarja. Če na sklep o prisilni poravnavi ne bo pritožb, bo postal pravnomočen 6. februarja. Istrabenz mora bankam in drugim upnikom v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja že do konca tega leta vrniti slabo petino od 470,9 milijona evrov terjatev. Prihodnje leto bo moral Istrabenz upnikom poplačati trinajstino terjatev, v letu 2012 dobro četrtino, preostalih 47 odstotkov pa najpozneje do konca leta 2013. Upniki Istrabenza so o prisilni poravnavi glasovali 17. decembra lani. Za so glasovali upniki, ki imajo skupaj 74,8 odstotka celotnega zneska terjatev, kar je več od zakonsko potrebnih 60 odstotkov, zato je prisilna poravnava sprejeta. Med 19 bankami upnicami sta prisilni poravnavi nasprotovali banki Bawag in Volksbank, dve od štirih bank, ki so zahtevale stečaj Istrabenza.
|
neutral
|
947
|
Narava nas je spet obdarila z obilico snežnih padavin. Na veliko veselje otrok, malo manjše veselje odraslih, na jezo voznikov in nočno moro vseh tistih, ki bodo morali očistiti parkirišča in poti. Če ne na roke, pa z motorčkom! Čiščenje zasneženih površin je skoraj nemogoče brez takšnih ali drugačnih pripomočkov, od navadne snežne lopate za odmet bolj skromne količine snega, če ste bolj udobne sorte, si lahko omislite električno lopato. Ko pa se boste postavili pred ogromen kup snega, pa vam prav lahko pomaga motorna snežna freza ali kakšen mini plug. Marsikoga že zjutraj v slabo voljo spravi misel na sneg in lopato. Predvsem stanovalci stolpnic, blokov in večstanovanjskih hiš so že ugotovili, da za ceno povprečne lopate na stanovanje dobijo snežno frezo, ki močno olajša jutranje zimske boje z darilom izpod neba. Najcenejše plastične lopate, ki nimajo ojačenega kovinskega roba, so pri trgovcih, ki najraje uvažajo iz Kitajske, na voljo že za slabih pet evrov, malo bolj kakovostna lopata, ki je lahko ali ojačena ali v celoti kovinska, pa vas bo stala med 15 in 20 evrov. Če ne na roke, pa z motorčkom. Preverite, kako se med sabo razlikujejo motorne freze za odmetavanje snega, saj so različne tako v zmogljivosti kot tudi v ceni. Ali pa naj namesto vas sneg premetava kdo drug, za ceno povprečne freze si lahko kupite do 150 ur ročnega dela ...
|
positive
|
948
|
Potem ko je Toyota napovedala obsežen umik avtomobilov, je sedaj Peugeot Citroen presenetil z novico, da bo iz proizvodnje umaknil avtomobile, ki jih izdelujejo v češki podružnici. Iz proizvodnje bodo umaknili Citroen C1. Skupina PSA Peugeot Citroën je napovedala, da bo iz proizvodnje umaknila avtomobile, ki jih izdelujejo v češki tovarni, ki jo sicer tudi delijo z japonskim avtomobilskim proizvajalcem Toyoto. Umaknili bodo modela Peugeot 107 in Citroën C1. Izdelujejo ju v tovarni v Kolinu, ki leži 60 kilometrov vzhodno od Prage. Trenutno še raziskujemo, v kateri fazi izdelave sta omenjena modela, pravi tiskovni predstavnik skupine. Koliko vozil bodo umaknili in kdaj, še ni znano. Ustavili pa so tudi proizvodnjo Toyote Aygo, saj so skupina PSA in Toyota pred nekaj leti lansirali avto, ki je narejen na enaki platformi v tovarni Kolin, ima pa različna imena glede na matično podjetje. Vozila Peugeot 107, Citroen v C1 in Toyota Aygo imajo enake motorje, enak pogonski sklop, v vseh je enaka notranjost, različna je le zunanja barva vozil in maska, kjer se nahaja logotip podjetja. Skratka gre za en avto s tremi imeni, treh podjetij. Japonski avtomobilski proizvajalec Toyota je sicer zaradi težav s pedalom za plin napovedal nov obsežen umik avtomobilov z evropskega, ameriškega in azijskega trga. Uradno še vedno preiskujejo, za koliko avtov bi lahko šlo in na katerih modelih bi bile potrebne morebitne zamenjave. Prav tako ni znano, kdaj so bila vozila z domnevnimi napakami proizvedena. Neuradno pa naj bi sumili na napako tudi na modelih Rav 4 in Corolla, ki ju prodajajo tudi pri nas, in na Camryu, ki ga proizvajajo za ameriški in ruski trg.
|
neutral
|
949
|
Toyotini avtomobili, ki bi lahko imeli napako na pedalu za plin, so AYGO, iQ, yaris, auris, corolla, verso, avensis, RAV4. Odpoklicali naj bi tudi citroene C1 in peugeote 107. Francoski avtomobilski koncern PSA Peugeot Citroen je danes najavil odpoklic 97.000 peugeotov 107 in citroenov C1, proizvedenih v češki tovarni TPCA. Gre za tovarno, ki si jo PSA Peugeot Citroen deli z japonskim proizvajalcem Toyota, ki je v petek napovedal odpoklic vozil po vsem svetu zaradi ugotovljenih težav s pedalom za plin. Odpoklic naj bi zadeval tudi nekatere v Sloveniji kupljene primerke omenjenih modelov. Toyota yaris Zavedamo se, da je trenutni položaj zaskrbljujoč, kar globoko obžalujemo. Obenem bi želeli naše stranke tudi pomiriti, saj se možna napaka stopalke za plin pojavi le v redkih okoliščinah. Napovedani vpoklic je zgolj preventivni ukrep, zato da se zagotovijo kar najvišji standardi varnosti za vse naše stranke. Predsednik in izvršni direktor Toyote Motor Europe Tadaši Arašima Toyota Motor Europe je danes naznanila odpoklic osmih modelov, in sicer AYGO februar 2005avgust 2009, iQ november 2008november 2009, yaris november 2005september 2009, auris oktober 20065. januar 2010, corolla oktober 2006december 2009, verso februar 20095. januar 2010, avensis november 2008december 2009, RAV4 november 2005november 2009. Natančno število enot z omenjeno napako se še ugotavlja, vendar lahko doseže do 1,8 milijona vozil. Modeli vozil lexus in drugi modeli vozil Toyota zaradi napake niso prizadeti, so zatrdili. Ko bo več znanega, bodo takoj obvestili slovenske voznike, so zatrdili v Toyoti Slovenija. Tudi v slovenskih podružnicah Peugeota in Citroena so bili obveščeni o odpoklicu, ki bo zelo verjetno zadeval tudi nekatere v Sloveniji kupljene citroene C1 in peugeote 107. Koliko natančno je takšnih avtomobilov na slovenskem trgu, bodo lahko povedali šele v prihodnjih dneh, ko bodo prejeli ustrezne podatke . V francoskem koncernu poudarjajo, da so se za odpoklic odločili preventivno in da so omenjena vozila prodali na evropskem trgu, največ v Nemčiji, Veliki Britaniji, Italiji, Španiji in Franciji. Kupce bodo o odpoklicu zaradi težav s pedalom za plin obvestili po pošti. Oba omenjena modela sestavlja tovarna Toyota Peugeot Citroen Automobile TPCA, ki si ga francoski koncern deli s Toyoto. Tovarna letno proizvede okrog 200.000 peugeotov in citroenov, poleg tega pa proizvaja še Toyotin model aygo. Modele peugeot 107, citroen C1 in toyota aygo je zasnoval japonski velikan, tako da imajo isto osnovo, le drugačno zunanjost.
|
negative
|
950
|
Pav razkazuje čudovit rep, moški pa za isti užitek potrebuje hiter avto, pravijo raziskovalci. Ti še trdijo, da lastništvo pregrešno dragega avtomobila moškim daje predvsem občutek, da se jim ženske ne morejo upreti. SSC ULTIMATE AERO. Sicer šele šesti najdražji, a zato najhitrejši. Cena 460 000 evrov, največja hitrost 414 km/h. Obenem so raziskovalci ugotovili, da se moškim ob vožnji športnega avtomobila zviša raven testosterona, medtem ko se ob vožnji družinskega avtomobila zniža. Vsekakor pa je avto tudi statusni simbol, s katerim se boste z veseljem hvalili v družbi svojih prijateljev. Le pravega morate izbrati. Preverite, ali so najdražji avtomobili tudi najhitrejši. Prepričani pa smo, da boste z desetimi najdražjimi avtomobili, ki vam jih predstavljamo v FOTOGALERIJI, prav gotovo zadeli v polno!
|
positive
|
951
|
Od ogromne izgube do ogromnega dobička v samo letu dni. To velja za Deutche Bank, kjer so lani 'pridelali' pet milijard evrov dobička, leto pred tem pa so končali globoko v rdečih številkah. Deutsche Bank je v minulem letu imela pet milijard evrov dobička. Največja nemška banka Deutsche Bank je lani ustvarila pet milijard evrov čistega dobička, potem ko je leto 2008 končala s 3,9 milijarde evrov izgube. Prihodek se je na letni ravni povzpel s 13,6 milijarde na 27,9 milijarde evrov. Banka je v zadnjem lanskem četrtletju zabeležila 1,3 milijarde evrov čistega dobička, medtem ko je imela v enakem obdobju predlani 4,8 milijarde evrov izgube. K izboljšanju rezultatov je po navedbah banke prispeval večji obseg trgovanja ter vračilo davka v ZDA. Prihodki iz trgovanja so v trimesečju znašali 1,3 milijarde evrov, v celotnem letu pa 9,8 milijarde evrov, potem ko so bili predlani pri 116 milijonih evrov. Vračilo davka je v četrtletju k dobičku prispevalo 790 milijonov evrov. Glavni izvršni direktor Josef Ackermann je ocenil, da je banka v lanskem letu dosegla veliko dosegla je znatno dobičkonosnost, hkrati pa zmanjšala tveganje in uravnotežila bilanco. Dobri rezultati so banki omogočili, da se je kapitalsko okrepila, je dodal Ackermann. Del bankine strategije je bilo tudi prevzemanje drugih bank. Tako je lani napovedala prevzem luksemburške bančne skupine Sal Oppenheim, od ABN Amro Holdinga je prevzela komercialno bančništvo na Nizozemskem, pridobila pa je tudi delež v nemški Deutsche Postbank.
|
positive
|
952
|
V hrupnem Dubaju vlada tišina. Velikanska gradbišča so prazna. Bleščeča metropola v Perzijskem zalivu ima prazno blagajno. Nova slaba novica umetni arhipelagi se dobesedno potapljajo. Temni oblaki nad Dubajem dolgovi z devetimi ničlami. Novi svet in Palma pa se potapljata. Plakati gospodarja Mohammeda bin Raschida Al Maktuma sicer še vedno krasijo vsako ulico, a so se mu na plakatih pridružili šejki iz sosednjega emirata Abu Dhabija. Prav ti bi naj zdaj razvezali mošnjičke in pomagali obubožanemu mestu, ki ga turisti, delavci in investitorji množično zapuščajo, nazaj na noge. Optimizem je pretiran. Sosedje bodo pomagali izpeljati projekte, ki bodo koristili njim. Predvsem infrastrukturo, da bodo gradili hotele in zabaviščne parke, pa ni pričakovati, meni Peter Göpfrich iz gospodarske zbornice Združenih arabskih emiratov. Dubaj, ki je sicer znan predvsem po neverjetnih gradbenih podvigih, pa se medtem spreminja v Mallorco bližnjega vzhoda, menijo poznavalci. Luksuzni hoteli celo takšni s sedmimi zvezdicami so želeli bogate in slavne goste, zdaj pa s ponudbami za 10 € boste lahko spili in pojedli, vse kar lahko vabijo Evropejce srednjega razreda. Se pa utegne gospodarska kriza za Dubaj že kmalu spremeniti v le drugi največji problem. Poglejte posnetke, ki so nastali na mednarodni vesoljski postaji in dokazujejo, da se sredi morja umetno zgrajeni otočki dobesedno potapljajo.
|
negative
|
953
|
Pravosodno ministrstvo New Yorka toži Bank of America in njenega direktorja, ker naj bi zavajali vlagatelje pri prevzemu Merrill Lynch. Direktor vztraja, da sam ni želel prevzeti propadajoče banke. Bank of America čaka sojenje. Urad pravosodnega ministrstva zvezne države New York Andrewa Cuoma je v četrtek vložil civilno tožbo proti Bank of America in njenemu nekdanjemu generalnemu direktorju Kenu Lewisu zaradi zavajanja vlagateljev pri prevzemu investicijske banke Merrill Lynch v začetku leta 2009. Cuomov urad je civilno tožbo vložil na dan, ko je Zvezna komisija za vrednostne papirje in borzo SEC z Bank of America dosegla novo poravnavo svoje civilne tožbe proti banki zaradi iste zadeve. SEC in Bank of America sta že septembra lani dosegli dogovor o plačilu 33 milijonov dolarjev odškodnine vlagateljem. Vendar pa je zvezni sodnik Jed Rakoff to jezno zavrnil in napovedal sojenje. Začetek procesa je razpisan za 1. marec. Tokratni dogovor predvideva, da bo Bank of America plačala 150 milijonov dolarjev odškodnine, vendar pa mora sodnik Rakoff ta dogovor sprejeti. Cuomov urad pa je sedaj zadevo zapletel tudi za zvezno vlado v Washingtonu. Lewis je pred kongresom že pričal, da sam ni želel izpeljati prevzema propadajoče Merrill Lynch, ampak so ga v to prisilili zvezni regulatorji. Bank of America je izrazila razočaranje nad neutemeljeno tožbo pravosodnega ministra New Yorka, čeprav pa nitiLewisu niti nekdanjemu glavnemu finančniku banke Joeju Priceu, ki je prav tako obtožen, ne grozi zaporna kazen, temveč zgolj denarna odškodnina, ker gre za civilno tožbo. V tožbi je zapisano, da sta Lewis in Price skupaj z banko namerno zavajala vlagatelje o resničnih izgubah pri Merrill Lynchu. Ta je v zadnjem četrtletju 2008 znašala 15 milijard dolarjev. Obtožnica prav tako govori o prikrivanju dejstva, da bo Bank of America prevzela tudi za 3,6 milijarde dolarjev obveznosti za nagrade ob koncu leta 2008 zaposlenim pri Merrill Lynchu. Prevzem je bil dokončan v začetku leta 2009. Bank of America naj bi potem s temi izgubami od zvezne vlade izsilila še 20 milijard dolarjev pomoči, potem ko je iz sklada za boj proti finančni krizi že dobila 25 milijard dolarjev. Banka je sicer decembra lani odplačala vseh 45 milijard dolarjev.
|
negative
|
954
|
Tuji državljani, ki so varčevali v slovenskih bankah in njihovih podružnicah, bodo lahko iskali svojo pravico pred slovenskimi sodišči, je razsodilo ustavno sodišče. A sredstev za njihovo poplačilo ni. Ustavno sodišče je 3. decembra lani odločalo o pobudi dveh hrvaških državljanov Andra in Alana Perića, ki sta menila, da je 23. člen Zakona o Skladu Republike Slovenije za nasledstvo in visokem predstavniku Republike Slovenije za nasledstvo ZSNVPN v nasprotju s 23. členom Ustave. Ta člen je določal, da vsi postopki, ki zadevajo devizne hranilne vloge v poslovni banki ali kateri koli njeni podružnici v kateri koli državni naslednici nekdanje SFRJ, ki so prekinjeni oziroma odloženi na podlagi Zakona o skladu RS za sukcesijo, na slovenskih sodiščih ostanejo prekinjeni oziroma odloženi. Kot piše današnji Jutarnji list, pa za zdaj niti ni uradno znano, koliko tožb so hrvaški državljani vložili na slovenska sodišča. Samo na pristojnem sodišču v Ljubljani naj bi jih bilo sto, od tega naj bi bilo pet sodb pred odložitvijo tik pred izvršitvijo. Skupno naj bi bilo sicer oškodovanih okoli 130.000 hrvaških varčevalcev, skupni znesek terjatev pa naj bi z obrestmi znašal 150 milijonov evrov. Postopki so se začeli v zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja. Ti predpisi so slovenskim sodiščem prepovedovali, da bi o teh primerih odločala. Ustavno sodišče pa je s to odločitvijo te prepovedi razveljavilo, je povedal pravni zastopnik omenjenih hrvaških državljanov Pavel Pensa iz odvetniške hiše Jadek & Pensa. Tako bodo lahko slovenska sodišča začela odločati o utemeljnosti terjatev. Glede utemeljenosti proti Ljubljanski banki, verjetno ne bodo sporne, v kolikor bodo tožniki dokazali, da so denar deponirali pri banki, pravi Pensa, ki dodaja, da imajo v primerih, ki ju zastopa, varovanci vsa potrebna dokazila. Tu mi ne pričakujemo, da bi lahko sodišče drugače odločilo, kot da zahtevku proti Ljubljanski banki ugodi. To pa nič ne pomeni v zvezi s tem, kaj se zgodi, če se izkaže, da Ljubljanska banka tega ne more plačati, ker gre za staro Ljubljansko banko, ki nima nič, in dejstvo je, da ne bo sposobna plačati, je pojasnil odvetnik. Foto POP TV Pri tem je nadaljeval, da se bo kasneje postavilo vprašanje odgovornosti za to, da Ljubljanska banka ni sposobna plačati teh terjatev in ali to odgovornost, oziroma del te odgovornosti po principih sukcesije nosi Slovenija kot država. To pa je res sukcesijsko vprašanje, ki s sporazumom ni rešeno, vprašanje pa je, če s sporazumom ni rešeno, ali kljub temu mednarodni predpisi o sukcesiji ščitijo fizične osebe, da vendarle imajo nek zahtevek proti nekomu. To je vprašanje, o katerem bi se odločalo, če Ljubljanska banka ne more plačati terjatev, meni odvetnik. Postopki se bodo še vlekli Pritrdil je na vprašanje, ali bodo postopki tekli še dolgo, in pojasnil, da se bodo zdaj začeli postopki na prvostopenjskih sodiščih, saj so bile vse zadeve prekinjene. V omenjeni odvetniški pisarni imajo trenutno dva spisa, oba manjših vrednosti, v enem od teh je že razpisan narok, kar pomeni, da se je sodnik seznanil z odločitvijo ustavnega sodišča. Ker gre za star spis, bo obravnavan prioritetno. Foto Kanal A Za reševanje vprašanja ni interesa pri Hrvaški Za komentar smo prosili tudi predsednika uprave Ljubljanske banke v Sloveniji Boruta Ožuro. Ta nam je pojasnil, da se bodo postopki nadaljevali. Povedal je, da bodo argumentirali svoje pozicije, da gre pravzaprav za jugoslovansko sukcesijo in da je mnogo bolje narediti kakšno potezo, da bi se države naslednice čim prej dogovorile, kdo bo prevzel ustrezen del jamstva nekdanje federacije za staro devizno varčevanje. Gre za pogovore, ki so potekali pri Mednarodni banki za poravnave v Baslu. Razlog, da dogovora takrat ni bilo, pa je, da Hrvaška noče pristati na te pogovore. Leta 2002 so bila štiri taka srečanja, potem pa se je Zagreb iz te debate umaknil, pojasnjuje Ožura. Izpostavil je, da je dejstvo, da hrvaška stran noče sodelovati v pogovorih, ker sicer bi to vprašanje že zdavnaj lahko rešili . Povedal je še, da ima Ljubljanska banka praktično vse svoje premoženje na Hrvaškem, na vprašanje, če je tega premoženja dovolj, da poplača morebitne upnike, ki bodo iskali pravico na sodiščih, če bodo slednja tako odločila, pa je odgovoril, da je to problem upnikov. Dejstvo je tudi, da so trije hrvaški varčevalci pri Ljubljanski banki vložili tožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Sodišče je takrat njihove tožbe ovrglo in pojasnilo, da je treba vprašanje rešiti z dogovorom med državami, naslednicami nekdanje Jugoslavije. Sicer pa je hrvaška premierka Jadranka Kosor ravno danes izrazila željo po čimprejšnjem srečanju s slovenskim kolegom Borutom Pahorjem, na srečanju pa naj bi po njenih besedah govorila tudi o vprašanju Ljubljanske banke.
|
negative
|
955
|
Toyota je napovedala odpoklic več kot 400.000 hibridnih avtomobilov po vsem svetu, tudi najbolj priljubljenega hibrida prius. Prvič bodo odpoklicali vozila tudi na japonskem trgu. Zaradi napak pri modelu prius je Toyota deležna ostrih kritik. Izkazalo se je namreč, da so napako odkrili že prejšnji mesec in jo pri proizvodnji najnovejših priusov tudi odpravili, voznikov že kupljenih avtomobilov pa o tem niso obvestili. Skupno število v zadnjem času odpoklicanih toyot po vsem svetu je naraslo na 8,7 milijona, kar je več od lanske Toyotine celoletne prodaje vozil, ki je znašala 7,8 milijona. Toyota je napovedala globalni odpoklic 436.000 hibridnih avtomobilov, vključno s priljubljenim modelom prius. Poleg tega je družba vložila dokumentacijo za odpoklic modela sai, ki je bil naprodaj na Japonskem, in lexusa HS250h. Odpoklic je samo še ena od potez družbe, ki vse bolj izgublja ugled, saj je v zadnjih nekaj mesecih odpoklicala že več kot osem milijonov avtomobilov zaradi težav s pedalom za plin. Tokratni odpoklic je prvi na domačem japonskem trgu. Odpoklic tokrat zajema 155.000 vozil v Severni Ameriki, 223.000 na Japonskem, 53.000 v Evropi in še 5000 drugje. Od tega bo odpoklicanih okrog 400.000 priusov. Prejšnji odpoklici so zadevali 5800 v Sloveniji prodanih toyot, koliko jih zadeva tokratni, pa v slovenski podružnici Toyote še ne vedo. Prvi mož Toyote brani čast podjetja Prius je bil najbolj prodajan avtomobil v letu 2009 in najbolj priljubljeni hibridni avtomobil na svetu. Predsednik in izvršni direktor tega največjega avtomobilskega proizvajalca na svetu Akio Tojoda je tako v samo tednu dni že drugič sklical tiskovno konferenco. Odločili smo se za odpoklic, saj nam je osnovna prioriteta varnost naših strank, je povedal tokrat. Akio Tojoda Že pred tem pa je v ameriškem časniku Washington Post zapisal, da je globoko razočaran , ker ni zadostil pričakovanjem ameriških kupcev po visoki kakovosti. Kot predsednik Toyote prevzemam vso odgovornost. Zato si tudi osebno prizadevam za ponovno vzpostavitev zaupanja v nas in naše proizvode. Napovedal je tudi skorajšnji obisk ZDA, kjer se podjetje že sooča z vrsto tožb. Težave z zapoznelim zaviranjem Pri tokratnem odpoklicu gre za težave z zapoznelim zaviranjem. Tehnična napaka naj bi se pojavljala v kar 270.000 modelov priusov, naprodaj od maja lani naprej na ameriškem in japonskem trgu. Tojota trdi, da je napako v letos proizvedenih avtomobilih že odpravila, medtem pa so se vozniki v ZDA in na Japonskem kar dvestokrat pritožili nad začasno odpovedjo zavor pri vožnji po neutrjenem terenu. Pri družbi pravijo, da gre za napako programske opreme, ki se jo da rešiti z reprogramiranjem zavornega sistema. Nismo zanemarili varnosti Toyotin predsednik sicer zanika, da bi podjetje tekom globalne širitve, ko je prehitelo ameriško družbo General Motors na mestu največjega proizvajalca vozil na svetu, pozabilo na kakovost. Po njegovih besedah so sproti odpravljali ugotovljene napake ali pomanjkljivosti in bodo to počeli tudi v prihodnje.
|
negative
|
956
|
Ob polnoči se bo za pol centa podražil bencin, dizel pa bo za skoraj cent cenejši. Ob polnoči se bodo spremenile cene naftnih derivatov. Za pol centa se bo podražil bencin. Za liter 95-oktanskega goriva bomo po novem plačali 1,157 evra, za 98-oktanskega pa 1,176 evra za liter. Za 0,9 centa bo cenejši dizel. Liter bo po novem veljal 1,073 evra. Za 0,2 centa se bo pocenilo tudi kurilno olje, za katerega bomo od jutri odšteli 0,637 evra.
|
neutral
|
957
|
Banke so prejele osem nezavezujočih ponudb za nakup dobre tretjine Mercatorja. Želimo si lastnike, ki bodo sposobni tudi kaj dati, ne samo jemati, je povedal prvi mož družbe Debeljak. Skupina bank, ki ima v lasti skupaj 36-odstotni delež Mercatorja, je do ponedeljkovega izteka roka prejela osem nezavezujočih ponudb za nakup omenjenega deleža v največji slovenski trgovski družbi, so sporočili iz podjetja Arkas. Kdo so ponudniki, banke še ne bodo razkrile. V javnost je pricurljala informacija, da so med potencialnimi kupci tako finančni investitorji kot trgovske verige, med njimi pa ni Slovencev. Zdaj je na vrsti preučevanje ponudb, izbranim ponudnikom naj bi marca omogočili izvedbo skrbnega pregleda družbe Mercator. Uprava Mercatorja si želi finančno močne lastnike Žiga Debeljak V Mercatorju si želijo lastnike, ki bodo družbi sposobni tudi kaj dati, ne samo jemati, je povedal prvi mož Mercatorja Žiga Debeljak. Uprava Mercatorja si želi stabilno lastništvo in resne, finančno močne lastnike, ki bodo omogočili nadaljevanje samostojnega razvoja Mercatorja kot vodilnega trgovca v regiji, je povedal prvi mož družbe Žiga Debeljak. Vodstvo v postopke prodaje ni vključeno, v okviru priprav na morebitno dokapitalizacijo za strateške povezave pa bo pripravilo vse potrebno za skrbni pregled družbe, je še povedal. Pod kakšnimi pogoji in komu bodo dovolili vpogled v drobovje Mercatorja , se bodo odločali posamično in po pregledu seznama interesentov. Debeljak je ob tem še dejal, da nimajo nobenih informacij, kdo naj bi se zanimal za delnice Mercatorja in koga zanima, kaj je v Mercatorjevem drobovju . Med interesenti tudi KAD Banka Koper, Unicredit, Gorenjska banka, Nova Kreditna banka Maribor, Abanka in Hypo banka skupaj prodajajo 21 odstotkov delnic Mercatorja, pri prodaji pa posreduje družba Arkas. Preostalih 15 odstotkov Mercatorjevih delnic, ki so naprodaj, imata v lasti Nova Ljubljanska banka in Banka Celje, ki formalno sicer nista del konzorcija prej omenjenih bank, a z Arkasom koordinirata prodajne aktivnosti. Omenjene deleže so banke pridobile po zasegu delnic družbam nekdanjega prvega moža Pivovarne Laško Boška Šrota in Istrabenzu. Kot je že pred časom povedal direktor Arkasa Uroš Marter, je zanimanje za nakup Mercatorjevih delnic precejšnje. Po ugibanjih gre predvsem za finančne sklade pa tudi trgovske družbe, ki delujejo na območju jugovzhodne Evrope. Prav tako se za nakup zanima Kapitalska družba, ki je pred leti že bila lastnica Mercatorja, zatem pa je septembra 2005 svoj 15,34-odstotni delež prodala Istrabenzu.
|
positive
|
958
|
Premier Pahor je med obiskom na davčni upravi zahteval poročilo o davčnih utajah in izogibanju plačilu davkov. Zanimajo ga tudi ukrepi za učinkovitejšo izterjavo davkov. Predsednik vlade Borut Pahor se je v spremstvu finančnega ministra Franca Križaniča odpravil na obisk Davčne uprave RS Durs, kjer se je podrobneje seznanil s projekti in problemi, s katerimi se ta srečuje. Po besedah direktorice Dursa Mojce Centa Debeljak ta hip največjo oviro za učinkovito izterjavo davkov predstavlja zastarel informacijski sistem, ki je star že več kot 20 let. Kljub temu se je učinkovitost izterjave v primerjavi z lani izboljšala za 20 odstotkov, je dodala. Poleg omenjenega so se s predsednikom vlade pogovarjali še o sivi ekonomiji in plačevanju prispevkov za socialno varnost. Predstavili so mu dograditev obstoječe aplikacijske podpore, ki bo od aprila dalje omogočala zavarovancem vpogled v obračunane in plačane prispevke. Mojca Centa Debeljak je komentirala še zmanjševanje števila davčnih inšpektorjev. Dejala je, da zmanjševanje njihovega števila nadomeščajo z višjo učinkovitostjo dela zaradi bolj projektnega usmerjanja in vodenja pregledov.
|
neutral
|
959
|
Predstavniki zaposlenih in uprave Vegrada, ki ima blokirane bančne račune, bodo pogajanja za izplačilo plač nadaljevali prihodnji ponedeljek. Tovšakova naj bi predlagala minimalno plačo za vse delavce. Vegrad Predstavniki zaposlenih in uprave Vegrada so zjutraj začeli pogajanja za izplačila razlike za lanski regres in razlike za decembrske plače zaposlenim v režiji. Strani sta postavili okvirne roke za izplačila, o konkretnih datumih pa bosta pogovore nadaljevali v ponedeljek, je povedal predsednik podjetniškega sindikata Samo Mastnak. Po poročanju Dnevnika pa naj bi direktorica Vegrada Hilda Tovšak predlagala, da bi vsi delavci tri mesece dobivali minimalno plačo. Del delavcev je prejel le akontacijo plače Zaposleni v Vegradu, ki ima trenutno blokiranih več poslovnih računov, so novembra lani prejeli akontacije lanskega regresa, zdaj pa od vodstva družbe zahtevajo izplačilo razlike. Hkrati družba zaposlenim v režiji dolguje tudi izplačilo razlike do polnih plač za december. Akontacije v višini 562 evrov neto je od 150 do 200 zaposlenih v režiji dobilo prejšnji teden. Kot je po današnjih pogajanjih povedal Mastnak, so zdaj prvi cilji uprave deblokada transakcijskih računov, zagotovitev plač za januar in zaključek gradnje stanovanj v Celovških dvorih v Ljubljani. Vegrad z gradnjo teh stanovanj namreč zamuja, zato bo Mestni občini Ljubljana moral plačati zamudne kazni. Po neuradnih informacijah Financ pa naj bi NLB razmišljala o tem, da bi zaradi nezmožnosti odplačevanja posojil Vegradu spomladi zasegla Celovške dvore. Direktorica Vegrada Hilda Tovšak Razpoloženje med zaposlenimi je različno, je pa zagotovo slabše kot pred nekaj meseci, je ocenil Mastnak in dodal, da to sicer ne vpliva na delovni proces. Je pa trenutno zimsko vreme precejšnja ovira za izvajanje del glede na slab likvidnostni položaj v podjetju, pravi predsednik podjetniškega sindikata v Vegradu, kjer je zaposlenih 1700 delavcev. Bodo banke zasegle premoženje Vegradu? Po neuradnih informacijah Financ naj bi NLB razmišljala o tem, da bi zaradi nezmožnosti odplačevanja posojil Vegradu spomladi zasegla Celovške dvore. NLB leasing pa je že zasegel del gradbene mehanizacije Vegrada tovornjaki ipd.. Družba ima trenutno blokirane vse bančne račune v Sloveniji. Uprava zanika govorice o finančnih težavah Vegrada Tovšakova je sicer v torek dejala, da namigovanja o zasegu Celovških dvorov ne držijo, ker z NLB korektno sodelujemo pri tem in tudi pri drugih projektih. Glede blokade pa so iz uprave sporočili, da je posledica nepričakovanih finančnih obveznosti, da so že sprejeli ukrepe za deblokado in da si za izvrševanje ukrepov prizadevajo, da bi bili čim prej. Tudi glede izplačila polnih plač pravi, da se trudijo, da bi bilo čim prej, vendar da terminsko še ni določena.
|
negative
|
960
|
Potem ko je niz odpoklicev Toyotinih vozil sprožil vprašanja o kakovosti japonskih vozil, je zdaj nov odpoklic napovedal tudi drugi največji japonski avtomobilski gigant. Odpoklicanih Hondinih vozil je že blizu milijon. Po odpoklicu vozil prvega japonskega proizvajalca Toyote gre po istih stopinjah zdaj tudi drugi največji japonski avtomobilski gigant Honda. Tudi ta je namreč odpoklicala novih 437.763 vozil, kar je samo še eden v nizu odpoklicov v zadnjih 15 mesecih, k čemur so botrovale težave z zračnimi blazinami. Družba je že napovedala rešitev. Sistem za napihovanje na voznikovi strani bo zamenjala, saj ta pod prevelikim pritiskom lahko eksplodira in rani ali celo ubije voznika. Kot so pojasnili, je del eksplozivne polnitve potisnega plina v napihovalniku plinskem generatorju voznikove zračne blazine SRS defekten. Zato bi se ob aktiviranju voznikove zračne blazine v primeru prometne nezgode lahko zgodilo, da bi nenadno zvišanje tlaka v napihovalniku raztrgalo ohišje napihovalnika in povzročilo, da bi se koščki delov zračne blazine razleteli po notranjosti in bi lahko poškodovali potnike. Družba ob tem lastnikom problematičnih vozil svetuje, naj jih peljejo na servis, takoj ko dobijo pisno obvestilo. Skupaj odpoklicanih nekaj manj kot milijon avtomobilov Honda je sicer prve odpoklice avtomobilov napovedala že novembra 2008 in ga razširila na skupno okoli 520.000 vozil. Zadnji odpoklic vključuje 378.000 vozil v ZDA, okrog 41.000 v Kanadi in 17.000 na Japonskem, v Avstraliji in drugje v Aziji. Gre za modele accord sedan, letnik 2001 in 2002, civic, odyssey, CR-V in acura TL sedan, letnik 2002. Po do zdaj znanih podatkih naj bi bile omenjene težave dvanajstkrat vzrok za nesrečo, maja 2009 pa je ena oseba zaradi tega celo umrla.
|
negative
|
961
|
Ko se odločimo za nakup avtomobila, marsikdo ne pomisli, koliko bo njegov jekleni konjiček še vreden čez nekaj let. Kaj vpliva na padec cene avtomobila, ki iz leta v leto izgublja vrednost? Čemu ste se pripravljeni odpovedati v zameno za nakup avtomobila? Nepisano pravilo pravi, da avtomobili v povprečju izgubljajo 10 odstotkov prodajne cene že v prvem letu od nakupa, po treh letih pa naj bi v povprečju izgubili kar slabo tretjino vrednosti. Pri tem seveda ne smemo metati vseh avtomobilov v isti koš, saj se različni avtomobili v obdobju staranja različno pocenijo. Zakaj je padec cen avtomobilov v začetku obdobja tako strm? Poznavalci menijo, da je pri tem ključnega pomena garancijski rok, ki praviloma traja do obdobja treh let. Dodaten padec pri tem pa povzroči tudi uvedba novih modelov, ki s prodorom na avtomobilski trg še dodatno uklešči ceno starejših modelov. V kasnejšem obdobju pa ključno vlogo predstavljajo ohranjenost vozila, prevoženi kilometri, dokumentirane servisne knjižice in podobno. Kako pa se varno spustiti v nakup avtomobila in katere marketinške zvijače prodajalcev avtomobilov morate obvezno poznati?
|
neutral
|
962
|
Nemški Daimler in francoski Renault naj bi pripravljala skupen projekt, ki ga nameravata izpeljati v Sloveniji. Gre za proizvodnjo nove različice modela smart s štirimi vrati ter twinga. V Revozu bodo morda izdelovali še nov model smarta s štirimi vrati. Nemški avtomobilski proizvajalec Daimler in Renault naj bi v skupnem projektu razvijala in proizvajala avtomobile smart in twingo, nemški časnik Financial Times Deutschland FTD povzema francoska tiskovna agencija. Izvedba naj bi bila zaupana tovarni v Novem mestu, druga možnost pa je proizvodnja v mestu Hambach na vzhodu Francije, navaja FTD. S skupnimi vlaganji želita podjetji znižati stroške proizvodnje malih avtomobilov. V Daimlerju sicer navedb časnika glede konkretnega projekta niso želeli komentirati, že decembra pa so napovedali, da bi lahko v prvi polovici letošnjega leta s tekmecem sklenili dogovor o delitvi stroškov v proizvodnji malih avtomobilov.
|
positive
|
963
|
Renault je lani ustvaril dobre tri milijarde evrov izgube. Večina je nastala v prvi polovici leta zaradi učinkov gospodarske krize. Za letos še ne pričakujejo izboljšanja razmer. Izvršni direktor Renaulta Carlos Ghosn Lanska številka je presegla pričakovanja analitikov, ki so napovedovali 2,59 milijarde evrov izgube. Prihodki Renaulta so se v 2009 znižali za 10,8 odstotka, na 33,71 milijarde evrov. Družba za letos napoveduje še eno težko leto, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Renault je v drugi polovici lanskega leta zabeležil 356 milijonov evrov izgube, potem ko je francoska vlada s shemo subvencioniranja nakupa novih avtomobilov omilila učinke krize. V letu 2008 pa je družba ustvarila 571 milijonov evrov čistega dobička. Kot je poudaril izvršni direktor Renaulta Carlos Ghosn, bodo gospodarske razmere zaostrene tudi v letošnjem letu. Evropski avtomobilski trg bi se lahko po ocenah družbe skrčil za 10 odstotkov. Letos nova odpuščanja? Izvršni finančni direktor Thierry Moulonguet je ocenil, da bi lahko zaradi izčrpanosti podjetja letos delo izgubilo približno 4000 ljudi. Lani je Renault z mehkim odpuščanjem število zaposlenih znižal za 7600. Ob koncu leta je zaposloval 121.422 ljudi.
|
negative
|
964
|
Poklici prihodnosti bodo temeljili na kombiniranju različnih znanj in mehkih veščin ter vseživljenjskem učenju. Ali ne bi bilo dobro vedeti, kateri poklici bodo dominirali v prihajajočem desetletju? Med najbolj iskanimi kadri bodo razni specializirani zdravniki. Danes praktično ni več del, ki bi jih lahko opravljal samo en posameznik. Delo temelji na timskem delu, sodelovanju z ljudmi znotraj in zunaj podjetja, skupnih prizadevanjih popolnoma različnih profilov ljudi. Zadnje statistike kažejo, da se v zadnjem času med perspektivne poklice v vedno večji meri pojavljajo tudi novi poklici. Vsi novi poklici, ki se uveljavljajo in ki še prihajajo na trg dela, so zaradi izkazanega interesa zelo iskani in zato tudi dobro plačani. Prav zato so v Ameriki raziskovalci, ki proučujejo trg delovne sile, napovedali nekaj poklicnih trendov za prihajajoče desetletje. Te trende pa smo nato primerjali z zaposlitvenimi priložnostmi v Sloveniji. Če se znajdete z računalniki, v programiranju ali obvladate podatkovne baze, ste na dobri poti do vročega poklica naslednjega desetletja. Za službe pa se ravno tako ni treba bati mnogim, ki so zaposleni na področju biomedicine, saj se povpraševanje po delovni sili v tej panogi strmo povečuje. Če torej ne želite zamuditi priložnosti za ustvarjalno kariero, preverite katere vroče službe bodo dominirale v prihajajočem desetletju.
|
positive
|
965
|
Vse prepogosto se zgodi, da družinski član, ki upravlja skupno družinsko premoženje, ne upošteva želja družinskih članov in finančnih zmožnosti, zaradi česar lahko družino popelje tudi do bankrota. Ko družina izgubi težko prigarane prihranke ... V zadnjem času se je zaradi razširjenih finančnih prevar sprla marsikatera družina, saj se je za izginotje denarja krivilo tistega sin, hčerka, brat itd., ki je skupni družinski denar upravljal. Pri nas sicer to ni vsakdanja praksa, toda v Ameriki so pogosti primeri, ko na primer starši tožijo otroke zaradi neustreznega upravljanja z družinskimi prihranki, kar družino lahko pahne v revščino. Upravljanje denarja s strani družinskega člana ali daljnega sorodnika lahko prinese velike in resne težave. V primeru spora se vas družinski član, ki ste mu zaupali prihranke, ne začne le izogibati, ampak po dolgotrajnem pravdanju pogosto za družinskim denarjem izgine vsaka sled, člani družine pa zaradi tega skorajda nikoli ne zakopljejo bojne sekire. Komu zaupati ter kaj storiti, ko je družinsko premoženje postavljeno na kocko?
|
negative
|
966
|
Globalizacija in pohlep velikih korporacij po čim večji prodaji izdelkov sta v zadnjih desetletjih terjala kar nekaj smrtnih žrtev med potrošniki. Dokaz za to je nedavni masovni odpoklic toyotinih vozil, ki pa ni edini. Zdravilo naj bi lajšalo bolečine zaradi artritisa, je pa povečalo tudi možnost kapi. Preden se je gigant soočil s kritikami svetovne javnosti, je zaradi napake pri stopalki za plin v nekaj letih v prometnih nesrečah življenje izgubilo vsaj tisoč ljudi. Številne smrtne primere zaradi spornih izdelkov beležijo tudi v farmacevtski industriji, med najbolj vprašljive prehranske izdelke pa spadajo produkti kitajskih tovarn. Najbolj množičen poligon za tovrstne primere in kasnejše odpoklice ter umike s trgovskih polic so prav Združene države Amerike. Zdravila vioxx in tylenol sta namesto izboljšanja zdravstvenega stanja sejala smrt, Bridgestonove gume pa so med vožnjo dobesedno razpadale. Vsesplošno paniko in bes potrošnikov so doživele tudi druge domače in tuje korporacije.
|
negative
|
967
|
Volkswagen je s sindikati dosegel dogovor, da do 2014 v Nemčiji ne bodo odpuščali delavcev. A v istem času se mora storilnost dvigniti za 10 odstotkov. Zaposleni se bodo tako bolj posvečali razvoju. Zaposleni v nemških obratih Volkswagna so varni pred odpuščanjem do 2014. Uprava največjega evropskega proizvajalca avtomobilov Volkswagen VW in sindikata IG Metall sta ta teden dosegla dogovor, v skladu s katerim bo podjetje do konca 2014 ohranilo vseh 99.000 delovnih mest v proizvodnih obratih v Nemčiji. S tem sta kljub še vedno negotovim razmeram v avtomobilski industriji podaljšala socialni pakt, ki velja do 2011. Dogovor pa obenem predvideva dvig storilnosti v Volkswagnovih nemških tovarnah. Ta naj bi se v obdobju med 2011 in 2014 povečala za deset odstotkov letno. Uprava in sindikat sta se poenotila tudi glede tega, da bo podjetje po koncu vajenskega obdobja vseh 1400 trenutnih vajencev zaposlilo za nedoločen čas, obenem pa bodo v VW oblikovali tudi poseben inovacijski sklad za krepitev konkurenčnosti tudi na področjih zunaj avtomobilske proizvodnje. Vanj naj bi se letno nateklo za 20 milijonov evrov. Zaposleni se bodo bolj posvečali razvoju V družbi poudarjajo, da se bosta v skladu z dogovorom okrepila tako konkurenčnost kot učinkovitost družbe, saj naj bi bolje organizirali delo in poenotili ter poenostavili proizvodne procese. Zaposleni naj bi se tako v večji meri posvetili razvoju in aplikaciji novih materialov in razvoju električnega avtomobila. VW se je v primerjavi s konkurenco v času krize sorazmerno dobro odrezal, na domačem trgu pa je s svojo široko paleto vozil tudi dobro izkoristil učinke subvencij za zamenjavo starega avtomobila z novim, okolju prijaznejšim. Po poteku te subvencijske sheme v podjetju sedaj pričakujejo precejšnje zmanjšanje prodaje na evropskem trgu, medtem ko še vedno napovedujejo hitro rast na azijskih trgih, še posebej na Kitajskem, in povratek k rasti v ZDA.
|
positive
|
968
|
Minister Svetlik je z gospodarstveniki razpravljal o nadaljnjem razvoju trga dela. Medtem ko gospodarstveniki menijo, da vlada popušča sindikatom, pa Svetlik pravi, da bo vlada sledila začrtani poti. Na Gospodarski zbornici Slovenije je minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik gospodarstvenikom predstavil stališča vlade do sprememb na trgu dela in do delovno pravne zakonodaje. Naša naloga je vzpostavitev primerljivih pogojev, tako na socialnem kot gospodarskem področju, kot jih podjetniki lahko najdejo drugje je dejal Svetlik. Po njegovih besedah naj bi v letošnjem letu šli v strukturne spremembe in bi začeli opuščati intervencijske ukrepe. Med ključnimi koncepti, ki jih vlada na področju trga dela zasleduje, je poudaril varno prožnost, varno starost ter socialno pravičnost in kohezijo. Prikazal je predvidene spremembe pri odpovednih rokih in odpravninah in dejal, da je pri zakonu o delovnih razmerjih vodilo sprememb, da gremo od pravice do zaposlitve po možnosti pri istem delodajalcu na pravico posameznika do dela. V razpravi so gospodarstveniki na primeru gradbeništva opozorili, da se je glede na izrazito zmanjšan obseg poslov in s tem nižjih prihodkov, tudi obseg dela v javni in lokalni upravi, ki je na to vezana npr. izdaja gradbenih dovoljenj, gradbena inšpekcija, bistveno zmanjšal. Zato so izpostavili, da je realno, da gospodarstvo zahteva in terja, da se stvari nemudoma uskladijo, kar pomeni, da se število zaposlenih v upravi prilagodi manjšemu obsegu dela. Pri tem so spomnili na obljubo predsednika vlade že na decembrskem vrhu slovenskega gospodarstva v zvezi z racionalizacijo javne uprave. Imamo krizo, kriza terja akcijo, ne le v gospodarstvu, temveč tudi v javni upravi, je dejala Cvetka Tinauer. Dvomi okoli minimalne plače Ponovno so izpostavili problem dviga minimalne plače in posledično pričakovanega plazu po dvigovanju vseh plač, ki ga že napoveduje Zveza svobodnih sindikatov. Gospodarstveniki so izrazili bojazen, da želi vlada biti le všečna in popušča sindikatom, kar posledično vodi do izgube konkurenčnega položaja gospodarstva. Hkrati so poudarili, da sindikati zastopajo le določene interesne skupine starih zaposlenih in starih članov sindikatov, da za vsako ceno branijo stare pridobljene pravice, s čimer ne branijo interesov zaposlenih za določen čas, posebej mladih. Minister Svetlik je na zahteve delodajalcev po racionalizaciji javnega sektorja odgovoril, da je treba ločiti med državno in javno upravo ter poudaril, da obstaja več rezerv v državni upravi, ki jih je treba izkoristiti. Menil je, da vlada sindikatom ne bo popuščala, temveč bo odločno in trdno sledila začrtani poti. Pri tem se je strinjal, da bo dvig minimalne plače povzročil izgubo določenega števila delovnih mest.
|
neutral
|
969
|
Občutno znižanje cen stanovanj lahko tistim s hipotekarnimi krediti povzroči obilico težav. Kaj če bo vaše stanovanje vredno manj, kot ste dolžni banki? Banke ob tem, ko vam odobrijo kredit poskrbijo tudi za to, da bodo svoj denar zagotovo dobile nazaj. V primeru stanovansjkih kreditov je tako zavarovanje največkrat hipoteka ali zastavna pravica na nepremičnini. To pomeni, da v primeru, da svojih obveznosti do banke ne izpolnjujete, banka vaše stanovanje zaseže, ga da na dražbo, proda in z izkupičkom poravna vaš dolg. Kar nekaj ljudi pa bi se ob napovedanem znižanju vrednosti nepremičnin lahko znašlo v težavah, saj bodo njihove nepremičnine vredne manj, kot pa so dolžni banki. Najbolj na udaru bodo tisti, ki so s kreditom poplačali celo ali pa večino vrednosti nepremičnine, med njimi še posebej kreditojemalci, ki so se za nakup odločili v letih 2007 in 2008, ko so bile cene na vrhuncu. Vas zanima, kaj čaka kreditojemalce, kako banke ocenjujejo prihajajočo situacijo in na kakšen način ocenjujejo vrednost nepremičnin? Je vaše stanovanje vredno dovolj?
|
negative
|
970
|
Si želite uspeti, pa imate občutek, da vam Slovenija ne nudi dovolj možnosti? Ponujamo vam seznam najbogatejših evropskih regij. In kjer je veliko denarja, je tudi več možnosti, da ga nekaj pristane v vašem žepu. Največ denarja je v ... Eurostat je objavil podatke o najbolj razvitih regijah v Evropi. Pri razvrstitvi so upoštevali tako BDP kot kupno moč prebivalstva. Na vrhu lestvice se je tokrat znašel center Londona, kjer imajo prebivalci kar 334 odstotkov večji BDP na prebivalca od evropskega povprečja, ki znaša 24.900 evrov. Londonu sledijo še Luksemburg, Bruselj, Hamburg in Praga. Najmanj ga imajo Najbolj revno evropsko območje je severozahodna Bolgarija, kaj dosti bolje pa se niso odrezale niti druge bolgarske regije, med katere se je vrinila le severovzhodna Romunija na predzadnjem mestu. Glede na Eurostat so tako najbolj revne evropske države Bolgarija, Romunija, Poljska in Madžarska. In kam se je uvrstila Slovenija?
|
neutral
|
971
|
V zadnjem četrtletju 2009 je bilo v povprečju 3900 prostih delovnih mest oziroma 1500 manj kot v prejšnjem četrtletju, število zasedenih delovnih mest pa se je zmanjšalo za 6000. Delo krepi človeka. V zadnjem četrtletju lanskega leta je bila stopnja prostih delovnih mest za 0,1 odstotne točke manjša kot v predhodnem četrtletju, znašala je 0,5 odstotka. Glede na enako četrtletje 2008 je bila stopnja prostih delovnih mest za 0,1 odstotne točke nižja. Tokrat se je stopnja prostih delovnih mest spustila pod en odstotek na vseh področjih dejavnosti, z izjemo drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, kjer je znašala 1,5 odstotka. V to področje dejavnosti so med drugim vključene tudi zaposlovalne dejavnosti oziroma agencije za posredovanje delovne sile, kjer je gibanje delavcev nekoliko nad slovenskim povprečjem, zato je povpraševanje po delovni sili v tej dejavnosti nekoliko večje kot v drugih dejavnostih. Ponudba prostih delovnih mest še skromnejša Po dveh zaporednih četrtletnih padcih gospodarstva je Slovenija tudi uradno zašla v recesijo. Na področju prostih delovnih mest je bil že v zadnjem četrtletju leta 2008 zabeležen občuten padec v povpraševanju po delovni sili, in sicer za kar 60 odstotkov manj kot v tretjem četrtletju 2008. Od takrat dalje se je število prostih delovnih mest gibalo okoli 5000 povprečno v posameznem četrtletju. V četrtem četrtletju 2009 je bilo to število še nekoliko manjše, v povprečju je bilo le slabih 3900 prostih delovnih mest. Delodajalci z 10 ali več zaposlenimi osebami so v tem četrtletju razpisali nekaj več kot 2400 ali 63 odstotkov vseh prostih delovnih mest. Iz četrtletja v četrtletje manj zasedenih delovnih mest Število zasedenih delovnih mest se je skozi leto 2009 zmanjševalo. V zadnjem četrtletju 2009 je bilo tako zasedenih povprečno 809.000 delovnih mest ali za približno 6000 manj kot v tretjem četrtletju 2009. Največji upad števila zasedenih delovnih mest je bil v primerjavi s predhodnim četrtletjem zabeležen v predelovalnih dejavnostih, in sicer za okoli 5000 in v gradbeništvu za okoli 2100. Poklici prihodnosti bodo temeljili na kombiniranju različnih znanj, vseživljenjskega učenja in prilagajanja. Preverite, kateri poklici bodo dominirali v prihajajočem desetletju?
|
negative
|
972
|
Podpredsednica EIB, Poljakinja Marta Gajecka, ki naj bi jo avgusta letos na položaju nasledil Slovenec Anton Rop, je dejala, da nima pravne podlage za odstop. Napovedala je nova pogajanja. Anton Rop Slovenija je v okviru EIB članica neformalne konstituence, ki jo sestavljajo še Bolgarija, Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška ter Ciper in Malta, vendar slednja nista del rotacije za mesto podpredsednika. Šest držav iz konstituence je novembra 2006 sklenilo dogovor o tem, da Poljakinjo, ki je ena od osmih podpredsednikov EIB, avgusta letos nasledi Slovenec. Dogovor je temeljil na sporazumu iz leta 2004, ko je za prvega podpredsednika te konstituence kandidiral Slovenec Mojmir Mrak. Ko je tedaj položaj pripadel Čehu Ivanu Pilipu, je bilo dogovorjeno, da bo Slovenija podpredsedniško mesto lahko prvič zasedla med letoma 2010 in 2013. Marta Gajecka je bila na položaj podpredsednice EIB avgusta 2007 formalno imenovana za šest let, vendar naj bi v skladu z neformalnim dogovorom v okviru omenjene konstituence s položaja odstopila po treh letih. Gajecka je prvega podpredsednika iz te konstituence, Čeha Pilipa, prav tako nasledila po treh letih. Vendar pa je v Bruslju povedala, da ne namerava odstopiti s položaja, ker nima pravne podlage za to. Dogovor o rotaciji iz leta 2004 je po njenih besedah nehal veljati s širitvijo EU na Bolgarijo in Romunijo leta 2007, nov dogovor iz novembra 2006 pa ni bil sklenjen na korekten način . Zdi se ji čudno, da je ta neformalni dogovor držav iz konstituence leta 2006 podpisal le tedanji slovenski finančni minister Andrej Bajuk. Poleg tega opozarja, da tedanja poljska finančna ministrica dogovora ne potrjuje in da takrat sploh ni bila na sestanku v Bruslju, ter opozarja, da je to le potrjen zapisnik, ne pa mednarodni dogovor. Poljski diplomatski viri pri EU so tudi povedali, da analizirajo pravno podlago dogovora. Prav tako poudarja, da Lizbonska pogodba uvaja spremembe, zaradi katerih prejšnji neformalni dogovor ne velja, tako je treba po njenih besedah o teh stvareh spet razpravljati znotraj konstituence. Situacija je zelo zapletena, je dejala. Ob tem je prav tako poudarila, da je treba upoštevati dejstvo, da je Poljska ena največjih delničarjev EIB in da bi se to dejstvo moralo odražati tudi pri položajih, ki jih zaseda. Pri tem je opozorila na neenakovredno trajanje položajev med državami članicami. V EIB še poudarjajo, da banka le izvaja odločitve, ki jih sprejmejo države članice EU, in da je po njihovem statutu mandat podpredsednika EIB šest let. Nova oseba je lahko na položaj imenovana le, če je mesto prosto ali če oseba na položaju odstopi. Predsednik EIB Philippe Maystadt je v povezavi s postopkom imenovanja Antona Ropa na položaj podpredsednika banke povedal, da morajo odločitev najprej sprejeti države članice in ga nato potrditi 27 držav članic, ter naj bi bil končan pred letošnjim avgustom, ker naj bi takrat novi podpredsednik EIB moral priti na to mesto. Iz slovenskega ministrstva za finance pa so v odzivu na izjave Poljakinje Gajecke sporočili, da postopek imenovanja Ropa za podpredsednika EIB poteka v skladu z dogovorjeno proceduro. V skladu s tem je ministrstvo člane konstituence obvestilo o kandidatu, ki ga na to mesto predlaga Slovenija, in prosilo za podporo. Dobili smo že prva pisma podpore, so pojasnili. Premier Borut Pahor pa je na vprašanje glede Ropove kandidature odgovoril, da kaže dobro, a da več v tem trenutku ne želi povedati.
|
neutral
|
973
|
Februarska inflacija je znašala 0,4 odstotka. Za toliko so se v primerjavi z januarjem zvišale cene življenjskih potrebščin. Skupna letošnja rast cen pa je še vedno negativna, in sicer -0,4-odstotna. Višje cene komunalnih storitev, energentov, hrane in počitnic v paketu Blago se je podražilo za 0,5 odstotka, storitve pa za 0,3 odstotka. V februarju so se cene zvišale v naslednjih skupinah stanovanje za 1,3 %, rekreacija in kultura za 0,8 %, obleka in obutev za 0,7 %, hrana in brezalkoholne pijače za 0,5 %, prevoz za 0,3 %, stanovanjska oprema za 0,2 %, gostinske in nastanitvene storitve ter zdravje za 0,1 %. Stanovanja S skupini stanovanje so se največ podražile komunalne storitve. Na gibanje cen v skupini stanovanje so že drugi mesec zapored najbolj vplivale višje cene komunalnih in drugih storitev za 2,9 % ter goriv in energije za 1,0 %. Odvoz smeti se je v povprečju podražil za 9 %, oskrba z vodo za 2,4 % in kanalščina za 1,4 %, plin je dražji za 2,9 %, električna energija pa za 0,4 %. Rekreacija in kultura V skupini rekreacija in kultura so se najopazneje zvišale cene cvetja in izdelkov za vrtnarstvo za 2,7 %, iger in igrač za 2,1 %, počitnic v paketu za 1,8 % ter časopisov za 1,6 %. Najbolj se je pocenila avdio-video in hi-fi oprema za 2,2 %. Obutev in obleka Na gibanje cen v skupini obleka in obutev so vplivali tako številni dodatni popusti na oblačila in obutev kot tudi podražitve zaradi vračanja cen na raven pred razprodajami. Obutev je bila tako dražja za 2,5 %, oblačilni dodatki za 1,7 %, tkanine za 0,9 % ter oblačila za 0,1 %. Hrana in brezalkoholne pijače Najbolj se je podražila zelenjava. Foto POP TV V skupini hrana in brezalkoholne pijače se je najbolj podražila zelenjava za 8,4 %, nekoliko so se zvišale tudi cene rib za 0,9 % ter mesa za 0,7 %. Zaradi novih akcijskih ponudb pa so se opazneje znižale cene kruha in nekaterih drugih izdelkov iz žit za 2,3 %. K skupni mesečni rasti cen so po 0,1 odstotne točke prispevali dražji energenti, počitnice v paketu, komunalne storitve in hrana. Prav tako 0,1 odstotne točke pa so prispevale še druge februarske podražitve. Februarja malo pocenitev Vse februarske pocenitve skupaj so znižale skupno rast cen za 0,1 odstotne točke. Znižanje cen je bilo le v dveh skupinah komunikacije za 0,6 % ter raznovrstno blago in storitve za 0,3 %.
|
negative
|
974
|
Z današnjim dnem je znova vzpostavljena redna letalska povezava med Ljubljano in Beogradom. Slovenski nacionalni prevoznik bo v Srbijo letel šestkrat tedensko. Adria Airways je na redni progi Ljubljana Beograd začela leteti že leta 1968 in je na tej liniji letela vse do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja. Z današnjim dnem je ta povezava spet vzpostavljena. V Adrii Airways verjamemo, da se bo linija uspešno razvijala, saj bo v Srbiji zaradi ukinitve vizumov povečan obseg aktivnosti na gospodarskem področju, je povedal pomočnik direktorja prodaje in trženja Adrie Airways Tomaž Škofic. Adria Airways bo srbskim potnikom preko Ljubljane omogočila povezave v evropske prestolnice Amsterdam, Bruselj, Dunaj, Koebenhavn, Frankfurt, London, München, Pariz, Stockholm, Varšavo, Zürich in v druga evropska mesta, v sodelovanju s članicami združenja Star Alliance pa z več kot 1000 destinacijami na svetu.
|
positive
|
975
|
V veljavo je stopila novela zakona o davku na motorna vozila, s katero se bo nove avtomobile obdavčilo glede na višino izpustov ogljikovega dioksida, ne več glede na prostornino motorja. Najmanj bodo obdavčeni avtomobili, ki ustvarjajo izpuste CO2 v višini do 110 gramov na prevoženi kilometer in za gorivo uporabljajo bencin oziroma utekočinjen naftni plin, najbolj pa tisti z več kot 250 grami izpustov CO2 na kilometer in dizelskim gorivom. Če avtomobil uporablja kateri koli drug pogon, vključno z električnim, ali kombinacijo različnih pogonov hibridno vozilo, se stopnja davka določi z upoštevanjem lestvice, ki velja za vozila z bencinskim gorivom. Pri tem velja omeniti, da osnova za obračun davka ostaja prodajna cena, v prehodnem obdobju do 1. januarja 2011 pa bodo davčne stopnje nekaj nižje. Več podrobnosti s pojasnili je na voljo na spletni strani Davčne uprave RS. Za koliko se bodo zaradi novele zakona spremenile maloprodajne cene novih avtomobilov, slovenski zastopniki avtomobilskih proizvajalcev oziroma avtomobilski prodajalci pred uvedbo novele niso želeli napovedovati. Več bodo pripravljeni povedati šele v tem tednu, ko se bo zakon začel uporabljati in bodo objavili nove uradne cenike. Pač pa so že pred začetkom uporabe novele opozorili, da pri tem ne bo nekega avtomatizma, torej da bi nižja obdavčitev določenih vozil samodejno pomenila tudi njihovo nižjo ceno in obratno. Vsak uvoznik bo cene oblikoval v skladu s svojo tržno strategijo, ki je seveda tudi pod vplivom negativnih posledic krize. Poglejte še, katere avtomobile bo novi davek pocenil in katere podražil!
|
positive
|
976
|
V Sloveniji je bilo ob koncu leta 2009 brezposelnih več kot 94.000 ljudi, kar je približno 10 odstotkov prebivalstva. Iskanje službe je zato postalo prava umetnost. Nekateri pravijo, da gre pri recesiji le za izgovor za odpuščanje delavcev, a kakor koli že, brez dela se je nenadoma znašlo veliko Slovencev in dogaja se, da tudi visoko izobraženi ne dobijo službe. Kaj storiti, če nenadoma ostanete brez službe? Seveda je prva rešitev zavod za zaposlovanje in socialna podpora, vendar pazite. Če sami podpišete svoj odhod iz službe, potem pol leta ne morete prejeti nobenega denarnega nadomestila. Če ste spretni v podjetništvu, lahko svoje znanje in veščine unovčite kot samostojni podjetnik. Večina pa službo išče preko oglasov in kadrovskih agencij, ki vas povabijo na poglobljen razgovor. Znano je, da zadostuje vsega deset sekund, da si sogovornik o vas ustvari mnenje, zato je prvi vtis na razgovoru izjemno pomemben. Preberite mnenja kadrovnikov, katere lastnosti naj bi imel idealen kandidat.
|
positive
|
977
|
Tako v Vegradu kot v državni PDP pravijo, da dogovori za rešitev podjetja še potekajo. Vse možnosti naj bi bile odprte, ključno vlogo pa naj bi imele banke. Glavna direktorica Vegrada Hilda Tovšak Vodstvo velenjskega gradbenega podjetja Vegrad, ki ima že mesec dni blokirane poslovne račune, se z upniki, to je bankami in dobavitelji, pa tudi z lastniki in nadzornim svetom vseskozi intenzivno pogovarja o možnostih rešitve. Trenutno naj bi bile še vse možnosti odprte, ključna pa je vloga bank. Vegrad lahko sanira vodstvo podjetja z lastniki, in sicer na podlagi načrta temeljitega poslovnega in finančnega prestrukturiranja podjetja. Na podlagi temeljite preučitve načrta se bo NLB odločila, na kakšen način in v kakšnem obsegu bo s podjetjem poslovala v prihodnje. NLB Vodstvo družbe Vegrad nadaljuje z intenzivno pripravo in sprejemanjem ukrepov, povezanih s prestrukturiranjem družbe. Na to temo poteka v teh dneh več delovnih sestankov, so sporočili iz podjetja. Nadzorni svet družbe je namreč prejšnji teden sprejel predloge kratkoročnih načrtov prestrukturiranja, ki jih je pripravila uprava Vegrada. Vodstvo družbe bo, kot sporočajo iz podjetja, ukrepe po dokončnih uskladitvah z vsemi partnerji predstavilo tudi širši javnosti. Tudi direktor državnega podjetja PDP Posebne družbe za podjetniško svetovanje, ki je 29-odstotni lastnik Vegrada, Matej Golob Matzele pravi, da neke končne odločitve še ni ter da dogovori za rešitev podjetja še potekajo. Glede možnosti prostovoljne poravnave, ki jo omenjajo mediji, je Golob Matzele pojasnil znane korake, ko se družba znajde v težavah. Najprej prostovoljna poravnava, če ta ni možna, sledi prisilna poravnava, in če tudi ta ni možna, je na vrsti stečaj, je dejal, ob tem pa poudaril, da se v Vegradu o možnostih reševanja situacije za zdaj še sami dogovarjajo z upniki. Nadzorni svet se ukvarja s kratkoročnim prestrukturiranjem Zaenkrat tudi ni predvidena kakšna seja nadzornega sveta. Nadzorni svet mora določene stvari potrditi in se bo tudi sestal takoj, ko bo to potrebno, vendar pa za zdaj kakšen sestanek ni predviden, je danes dejal predsednik nadzornega sveta Klemen Boštjančič. Med zadeve, ki jih mora nadzorni svet potrditi, spadajo tudi podrobni načrti kratkoročnega prestrukturiranja, o katerih trenutno potekajo dogovori. Sicer pa je glavna direktorica družbe Hilda Tovšak, kot je povedal direktor PDP, sama predlagala možnost, da se uprava družbe razširi s strokovnjakom za področje finance. Mi kot eden od lastnikov o tem razmišljamo v paketu, je dejal Golob Matzele in dodal, da konkretnih imen v tem trenutku ni. Direktor Posebne družbe za podjetniško svetovanje Matej Golob Matzele desno Foto Dare Čekeliš Zaradi blokiranih računov so ogrožene tudi plače zaposlenih Težave v Vegradu, ki so tudi posledica krize na področju gradbeništva, so se zaostrile v začetku februarja, ko so banke podjetju zaradi neporavnanih davčnih obveznosti blokirale račune. S tem so bila ogrožena tudi izplačila zaposlenim, ki še vedno niso vsa poravnana. Vegrad bremenijo tudi zamude pri gradbenih projektih, med katerimi je največji gradnja stanovanj v ljubljanskih Celovških dvorih. Dokončanje tega projekta je eden od nujnih kratkoročnih ukrepov, ki so potrebni za sanacijo položaja. Vodstvo družbe pri tem načrtuje prodajo še neprodanih stanovanj po nižji ceni, vendar ta še ni določena in je del pogovorov z upniki. Med ostalimi nujnimi kratkoročnimi ukrepi, ki jih je prejšnji teden potrdil nadzorni svet družbe, pa so še dogovor z bankami glede kreditov in deblokade računov, kadrovsko prestrukturiranje, začetek gradnje študentskega naselja v Ljubljani in odprodaja nepotrebnega premoženja. Vegrad je lani ustvaril 162,5 milijona evrov čistih prihodkov, za letos pa v podjetju načrtujejo, da se bodo prihodki zmanjšali za okoli 30 odstotkov. Temu bo sledilo tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Za koliko bo družba, ki zdaj zaposluje nekaj več kot 1700 delavci, zmanjšala število zaposlenih, še ni znano, v mediji pa se omenja številka 700.
|
negative
|
978
|
V zadnjem času se veliko govori o pričakovanem dvigu cene električne energije. Razmislek o zamenjavi dobaviteljev zato ni odveč toda ali se glede na razlike v ceni med ponudniki električne energije to sploh splača? Je pri vašem distributerju elektrika najcenejša? Slovenci naj bi po podatkih Elektra Slovenija v letu 2009 porabili malo več kot 11 GWh električne energije, kar naj bi bilo 11 odstotkov manj kot v letu prej. Trenutno naj bi bila cena električne energije na zelo nizkih nivojih, saj je v primerjavi s ceno električne energije iz leta 2008 ta številka skoraj prepolovljena. Trenutne cene so odraz slabega gospodarskega stanja, ki pa ne bo trajal večno. Ob gospodarskem okrevanju je namreč upravičeno pričakovati občuten dvig cene električne energije, saj bo poleg povečanega povpraševanja ceno dvignila tudi vse bolj okleščena ponudba, saj novo nastale elektrarne praviloma proizvajajo dražjo elektriko od obstoječih. Čeprav naglih in korenitih sprememb cen elektrike do konca leta ni pričakovati pa tudi če, nam nekateri distibuterji jamčijo enotno ceno do konca leta 2010, pa moramo morebiten dvig cene na dolgi rok pričakovati. Prav zato smo na Cekinu naredili cenovno primerjavo ponudb različnih elektro distributerjev kateri torej ponuja najcenejšo elektriko?
|
neutral
|
979
|
Delavcem Jadranske pivovarne, ki je v lasti Pivovarne Laško, je prekipelo, zasedli so tovarno, od direktorja pa so zahtevali, naj jim vendarle pojasni, kaj se bo zgodilo s pivovarno v Splitu. Jadranska pivovarna Delavci Jadranske pivovarne so dopoldne zasedli prostore podjetja, direktorju Nenadu Buljanu prepovedali vstop in od njega zahtevali, da pokliče slovenske lastnike v Laškem in od njih izve, kaj se bo zgodilo s pivovarno v Splitu, je na svoji spletni strani poročala Slobodna Dalmacija. Buljan sprva ni želel poklicati v Slovenijo, a po soočenju z delavci, si je premislil. Kot je dejal, je upravi sporočil, da delavci zahtevajo, da eden od slovenskih predstavnikov obišče tovarno. Kot je dejal regionalni predstavnik sindikata industrije Ivica Blažević, so od Buljana zahtevali vnovični zagon proizvodnje, ker imajo surovin za približno mesec dni dela. Lažje se nas bodo znebili, če ne delamo, je izjavil Blažević. Dodal je, da so delavci zahtevali razglasitev stečaja na splitskem trgovskem sodišču, potem ko so lastniki pred mesecem dni napovedali, da nameravajo zapreti podjetje. Pivovarna Laško je od leta 2001 večinska lastnica Jadranske pivovarne. Mali delničarji so prepričani, da je splitsko pivovarno možno rešiti, ker lahko naredijo 400.000 hektolitrov piva ter prodajo 100.000 hektolitrov vode, sokov in uvoznega piva. Če bi omenjena proizvodnja zaživela, bi lahko odprli tudi dodatna delovna mesta, so prepričani. Društvo malih delničarjev je pisalo tudi Pahorju Društvo malih delničarjev Jadranske pivovarne je sredi februarja o stanju v podjetju in napovedanem zaprtju tovarne pisno obvestilo tudi slovenskega premierja Boruta Pahorja. Kot je takrat pojasnil predsednik društva delničarjev Nenad Bulović, so želeli opozoriti predsednika slovenske vlade o škodljivih dejanjih, s katerimi so slovenski poslovneži nameravali pripeljati do propada edine dalmatinske pivovarne . Delavce zanima, kaj se bo zgodilo z njihovo pivovarno. Foto Kanal A Mali delničarji so prijavili Šrota, Turnška in Udriha Podobno pismo so poslali tudi hrvaškemu državnemu tožilstvu in hrvaški premierki Jadranki Kosor, posebej pa so jezni na nekdanjega predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota, dolgoletnega predsednika nadzornega odbora Jadranske pivovarne Antona Turnška in nekdanjega direktorja pivovarne Tomaža Udriha, je izpostavil Bulović. Izrazil je pričakovanje, da se bodo v celotni primer vključili tudi slovenski preiskovalci. Mali delničarji so prejšnji teden sporočili, da so prijavo proti Šrotu poslali tudi Uradu za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu Uskok. Urad na vprašanje, ali so začeli preiskavo proti Šrotu, še ni odgovoril. V Pivovarni Laško še vedno iščejo kupca za splitsko pivovarno Tiskovni predstavnik Pivovarne Laško Jure Štrus je dejal, da še vedno iščejo kupca za Jadransko pivovarno, če pa jim to ne bo uspelo, bodo tovarno likvidirali. V primeru likvidacije bi delavci dobili vse odpravnine, še pravi Štrovs. Kot je dejal, bodo proizvodnjo v vsakem primeru preselili, saj ima ta proizvodnji obrat v Splitu velike izgube. Končna odločitev naj bi bila znana v nekaj tednih. Delavcem so ta dva scenarija povedali že pred kakšnim mesecem. So pa danes sindikate iz Pivovarne laško povabili, da pridejo na sedež podjetja v Sloveniji, kjer bi se lahko o zadevah znova pogovorili, a so hrvaški sindikalisti to povabilo zavrnili, je še dejal predstavnik Pivovarne Laško.
|
neutral
|
980
|
Da podizvajalcev ne plačujejo tudi na gradbišču za stadion na Stožicah, sta potrdila direktorja podjetja Leka transport Anton Plut in Miran Srčnik. Sta pa le dva izmed tisočih podizvajalcev, ki terjajo milijone od gradbenih velikanov.
|
negative
|
981
|
Podizvajalce v gradbeništvu je kriza močno prizadela. Delo dobijo vse težje, cene so padle, poleg tega morajo na plačila čakati tudi po pol leta. V času krize niso na udaru le veliki gradbinci. V težavah so se znašli tudi številni manjši podjetniki in obrtniki, ki večinoma delajo kot podizvajalci. Cena njihovega dela je upadla za 10 do 20 odstotkov, na plačilo za opravljeno delo pa čakajo tudi po 150 dni, pojasnjujejo v sekciji gradbincev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije OZS. Najbolj prizadeti tisti, ki so bili vezani na enega velikega izvajalca Manjše podjetnike in obrtnike, ki opravljajo dela v gradbeništvu, je kriza močno prizadela. Ker večina malih izvajalcev ni imela druge možnosti dela, saj se je obseg dela na trgu močno zmanjšal, je bil tak obrtnik večinoma prisiljen delati, dokler je pač zdržal. Podjetje, ki dela za osem ali devet evrov na uro in mora hkrati plačati vse prispevke in dajatve, tega pač dolgo ne more prenesti. Franc Bukovec Številni manjši izvajalci gradbenih del in zaključnih del v gradbeništvu so se v času krize znašli v velikih težavah. Najbolj so prizadeti tisti, ki so bili ves čas svojega dela vezani na enega velikega izvajalca in so bili prisiljeni zanj delati tudi pod poslabšanimi pogoji, je ocenil podpredsednik sekcije gradbincev pri OZS Franc Bukovec. Ko so se pogoji v gradbeništvu poslabševali, so namreč tudi veliki gradbeniki, kot so Primorje, SCT in Vegrad, močno zaostrovali pogoje do svojih podizvajalcev. V odnosih s podizvajalci so velika gradbena podjetja v Sloveniji na eni strani zbijala cene ter podaljševala plačilne roke, istočasno pa so zmanjševala rednost plačil oziroma povečevala zamude. Ker večina malih izvajalcev ni imela druge možnosti dela, saj se je obseg dela na trgu močno zmanjšal, je bil tak obrtnik večinoma prisiljen delati, dokler je pač zdržal. Podjetje, ki dela za osem ali devet evrov na uro in mora hkrati plačati vse prispevke in dajatve, tega pač dolgo ne more prenesti, je opozoril Bukovec. Številni obrtniki in podjetniki so bili zato prisiljeni zamude v plačilih prenesti v neredno izplačevanje plač zaposlenim, drugi pa so plače izplačevali, a ob tem niso uspeli poravnati še prispevkov za svoje zaposlene. Veliko malih obrtnikov, ki niso uspeli pokriti prispevkov in davkov, se je zato znašlo v davčnih dolgovih. Jasno je, da so temu sledila zapiranja podjetij, pojasnjuje Bukovec. Tisti, ki so odjavo opravili v času, ko so bili njihovi davčni dolgovi še obvladljivi, so naredili pravo potezo, meni. Tisti, ki so čakali ali pa še čakajo, pa lahko izgubijo tudi vse svoje premoženje, kar lahko pripelje tudi do osebnih tragedij. Dela je vse manj, roki za plačila pa se daljšajo. Manj dela in slabša plačila Cene v gradbenih delih in zaključnih delih v gradbeništvu so sicer upadle za 10 do 20 odstotkov, obseg dela pa je nižji za 30 do 40 odstotkov, ocenjuje Bukovec. Najbolj krizni so zadnji trije meseci. Lanska prva polovica leta je bila bistveno boljša, saj zmanjšanega obsega dela še nismo toliko čutili, pojasnjuje. Pogodbeni roki med velikimi gradbenimi podjetji in njihovimi podizvajalci so večinoma dolgi 60 ali 90 dni, dejansko pa morajo manjši izvajalci sedaj na denar čakati od 120 do 150 dni, še izpostavlja Bukovec. Kadar so v projekt vključeni manjši investitorji ali zasebne stranke, so dogovorjeni roki sicer krajši, tudi med temi strankami pa je kar nekaj takih, ki ne plačujejo redno. Ni enostavno, posebno če se spomnimo najboljših časov gradbeništva v letu 2007 in začetku leta 2008, ko smo vsi imeli dela preveč. Zdaj smo na realnih tleh, poudarja Bukovec in dodaja, da je v gradbeništvu glede na obseg dela trenutno 25 do 30 odstotkov zaposlenih preveč. Razmere v gradbeništvu so predvsem za manjše izvajalce zelo resne, zato je skrajni čas, da pristojne institucije poiščejo ustrezne rešitve za ureditev zaostrene situacije, še opozarjajo v OZS.
|
negative
|
982
|
Oprostite, ampak zamujamo. Vam ob teh besedah pritisk ponavadi naraste nad kritično mejo? Letalski potniki ta stavek menda sovražijo še bolj kot izgubljeno prtljago. S kom leteti, da ga boste slišali le izjemoma? Lufthansa. Nemci sicer niso bili najbolj točni, so pa zato prepeljali največ potnikov. Saj poznate zgodbo. Mudi se vam na sestanek, zamudili boste naslednji let ali pa bi šli radi čim prej na dopust, pa kaže, da ga boste namesto na plaži preživeli kar na letališču. Medtem ko vi živčno prestopate in uporabite ves besedni zaklad, ki bi v javnosti moral biti cenzuriran, se vam osebje le prijazno smehlja in vas tolaži, da bo vaše letalo v višave poletelo že čez eno uro. Da bi se takšne dogodivščine letalskim potnikom dogajale čim redkeje, Flightstats redno pripravlja seznam letalskih družb, ki cenijo čas in živce svojih potnikov in vas torej na cilj pripeljejo najbolj točno. Nesporni zmagovalci leta 2009 so Japonci, saj sta med prvimi tremi kar dve njihovi družbi, je pa med prvih deset uspelo priti tudi nemški Lufthansi, katere letala so med prvo deseterico opravila rekordno število poletov, kar 386 000. Kdo je še na seznamu? Vam je situacija znana?
|
positive
|
983
|
Površine, ki so v EU namenjene organskemu kmetovanju, so se leta 2008 povečale za 7,4 odstotka, prodaja kmetijskih izdelkov pa je upadla. Slovenski kmetje pa bodo v Savdsko Arabijo izvažali mesne izdelke. Zasebni pridelovalci so v letu 2009 na živilskih trgih prodali za slabih 15 milijonov evrov kmetijskih pridelkov in proizvodov iz lastne pridelave, kar je 12,7 odstotka manj kot v predhodnem letu, so sporočili iz državnega statističnega urada. Najbolj, za 30,5 odstotka, na 0,82 milijona evrov, se jim je zmanjšala prodaja mleka in mlečnih izdelkov. Bolj podrobni podatki urada kažejo, da so zasebni pridelovalci prodali precej več mleka kot leto prej, prav tako tudi masla, drugih mlečnih izdelkov pa so prodali manj kot leto prej. Prodaja perutnine in jajc se je zmanjšala za 28,5 odstotka, na 0,78 milijona evrov. Podrobnejši podatki kažejo, da je bilo prodanih precej manj jajc kot leto prej, prav tako tudi zaklanih piščancev in kokoši. Puranov pa je bilo prodanih več kot prejšnje leto. Prodaja sadja se je zmanjšala za 11,2 odstotka, na 3,7 milijona evrov. Skoraj polovica vsega v letu 2009 na živilskih trgih prodanega sadja so bila sicer jabolka, a je bilo prodanih manj kot v letu 2008. Tudi hrušk, jagod in breskev so prodali manj kot v letu 2008, več kot v letu 2008 so prodali češenj in marelic. Države članice z največ površinami, namenjenimi organskemu kmetovanju, so bile leta 2008 Španija 1,3 milijona hektarov, Italija 1,0 milijona hektarov, Nemčija 0,9 milijona hektarov in Velika Britanija 0,7 milijona hektarov. Prodaja zelenjadnic, fižola v zrnju in krompirja se je zmanjšala za 11,5 odstotka, na 7,7 milijona evrov. Pridelovalci so so prodali največ krompirja in zelene solate, vendar obojega manj kot v letu 2008. Tudi čebule in presnega zelja so prodali manj kot v letu 2008, več kot v letu 2008 so prodali fižola, paradižnika in paprike. Vrednost preostalih kmetijskih pridelkov in izdelkov, prodanih v 2009 na živilskih trgih, je bila za dva odstotka nižja kot v 2008. Prodanega je bilo manj žita, več pa medu, kislega zelja ter kisle repe. Organsko kmetovanje v EU se širi Površine, namenjene organskemu kmetovanju, so leta 2008 v EU zavzemale 7,8 milijona hektarov vseh kmetijskih površin v uporabi, kar je bilo za 7,4 odstotka več kot leta 2007. V Sloveniji se je obseg površin, namenjenih organskemu kmetovanju, glede na 2007 povečal za 1,8 odstotka, glede na 2005 pa za 27 odstotkov. V 25 državah članicah EU brez Romunije in Bolgarije, ki sta v Unijo vstopili leta 2007 so površine, namenjene organskemu kmetovanju, leta 2008 zavzemale 7,6 milijona hektarov, kar je bilo 98 odstotkov vseh tovrstnih površin v EU. Glede na 2007 se je površina povečala za 7,4 odstotka, glede na 2005 pa za 20,6 odstotka, so sporočili iz evropskega statističnega urada Eurostat.
|
neutral
|
984
|
Stroški dela v Sloveniji so bili v zadnjem četrtletju 2009 za 2,8 odstotka nižji kot v zadnjem četrtletju 2008. To je predvsem posledica več opravljenih ur na zaposlenega in ukinitev davka na izplačane plače. Najbolj so se znižali stroški dela v dejavnosti kmetijstvo inlov, gozdrastvo in ribištvo za 11,3 odstotka. Po začasnih podatkih Statističnega urada RS Surs so bili stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro v Sloveniji v zadnjem četrtletju 2009 glede na enako obdobje v letu 2008 nižji za 2,8 odstotka. K temu sta prispevala predvsem ukinitev davka na izplačane plače 1. januarja 2009 in večje število opravljenih delovnih ur na zaposleno osebo v zadnjem četrtletju 2009 glede na primerljivo obdobje v letu 2008, so sporočili s Sursa. Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so bili v omenjenem obdobju skoraj v vseh dejavnostih nižji kot v istem obdobju leta 2008, zlasti v dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo za 11,3 odstotka in v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih za 10,9 odstotka, so še zapisali na Sursu.
|
positive
|
985
|
Sicer še ni povsem jasno, ali je gospod Mohammed al Maktum preživel preveč časa na vročem puščavskem soncu ali misli resno, vsekakor prihodnost vidi v križanju kamel in lam. Šejk Al Maktum je pred leti naročil kloniranje kamele. Tako najbolj plemenitih pripadnic teh živali ne bi obremenjevali z rojevanjem potomcev. Rezultat kamela Injaz dosežek. Končni učinek bodo kame, ki naj bi v prihodnosti, ko se bo zaradi klimatskih sprememb podnebje močno spremenilo, nadomestile govedo in ovce. Vsekakor bi si šejk, če bi idejo izpeljali, postavil zgodovinski spomenik. Dobra tolažba po tem, ko so morali Dubajci zaradi prezadolženosti najvišji nebotičnik namesto Burj Dubaj, v zameno za kupček denarja, poimenovati po šefu sosednjega emirata v Burj Khalifa. Poznavalci menijo, da bodo v globoko zadolženem Dubaju denar za raziskave po šejkovih navodilih zagotovo našli, morda celo v neomejenih količinah. Dubaj je moral zaradi krize sicer ustaviti večino mega gradbenih projektov, ki človeku zaradi drznosti arhitektov vzamejo dih. V fotogaleriji si oglejte, na katera dubajska čudesa bomo morali še nekaj časa čakati. Dubajska drznost podvodni hotel. Cena 5000 dolarjev na noč in plavajoče ribe na stropu.
|
neutral
|
986
|
Drugi blok jedrske elektrarne Krško bi Sloveniji prinesel stabilen, varen in zadosten vir električne energije brez negativnih vplivov na okolje, zatrjujejo v družbu GEN energija. Gradnja in obratovanje pa bi prineslo na tisoče novih delovnih mest. V Sloveniji naj bi se skupna raba energije v prihodnje zmanjševala, toda zaradi prehoda na čistejše vire in tehnologije bo raba naraščala. To potrjujejo številne študije in analize, pravi direktor družbe GEN energije Martin Novšak in dodaja, da so zato že pred tremi leti začeli proučevati upravičenost postavitve drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Drugi blok jedrske elektrarne bi lahko začel delovati leta 2020 in bi bil v obratovanju do leta 2080. Letošnja odločitev državnega zbora o nadaljevanju priprav bi po Novšakovem mnenju že lahko zadostovala za izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne Krško NEK 2 in njeno komercialno obratovanje leta 2020. Družba GEN energija, ki povezuje 16 slovenskih elektroenergetskih podjetij in je največji trgovec z elektriko na Balkanu ter nosilec jedrske opcije v Sloveniji, je projekt NEK 2 namreč razdelila na več faz. Predpripravljalna je mimo, takoj po odločitvi v DZ pa bi se že lahko lotili umeščanja elektrarne v prostor, gor vodno ali dol vodno ob Savi pri sedanji NEK Krško. Sledile bi specifikacije za ponudbe in pogajanja ter podpis pogodbe za gradnjo, zatem pa izbor dobaviteljev opreme. Gradnja bi trajala štiri leta, NEK 2 pa bi lahko obratovala 60 let. Z NEK 2 slovensko gospodarstvo bolj konkurenčno? V enem letu, pravi vodja tehničnega sektorja in investicij v družbi GEN energija Jože Špiler, bi nova jedrska elektrarna moči 1600 MW proizvedla od 8 do 12 milijard kilovatnih ur električne energije. Z investicijo v višini treh do petih milijard evrov bi Slovenija dobila stabilen, varen in zadosten vir električne energije brez negativnih vplivov na okolje, dodaja Špiler. Vsi scenariji priprav na gradnjo NEK 2 upoštevajo tudi TEŠ 6 in podaljšanje obratovanja NEK Krško do leta 2043. Z novo nuklearko bi dobili lahkovodni tlačni reaktor tretje generacije z izboljšano tehnologijo, ki zagotavlja še večjo ekonomičnost. Omogoča celo koriščenje toplote za daljinsko ogrevanje bližnjih mest, kot so Krško, Brežice in Novo mesto, dolgoročno še Ljubljane. Projekt NEK 2 pa je tudi naložba, ki bo imela ugoden vpliv na naše celotno gospodarstvo. To bo, tako Martin Špiler, najcenejša alternativa za proizvodnjo pasovne energije, NEK 2 pa bo med gradnjo in obratovanjem zagotavljala tudi več tisoč delovnih mest. Ta čas se bodo lahko v projektiranje, gradnjo ter proizvodnjo in montažo opreme vključevala tudi naša podjetja. Vse to bo imelo pozitivne učinke na razvoj in konkurenčnost slovenskega gospodarstva, še meni. Z izgradnjo NEK 2, je prepričan Martin Novšak, pa se zaradi sinergije povečujejo tudi pozitivni učinki obstoječe jedrske elektrarne. Ta na leto proizvede povprečno 5,6 milijarde kilovatnih ur in ima od leta 1983, ko je začela komercialno obratovati, vzpostavljene vse potrebne infrastrukturne organizacije in objekte, ki bodo z drugo elektrarno še bolj izrabljeni. Z novo enoto bodo izkoriščene izkušnje stroke in visoko usposobljenih kadrov. Zaradi možnosti izrabe iztrošenega jedrskega goriva bo bolj izkoriščeno tudi bodoče odlagališče nizko in srednje radioaktivnega materiala.
|
positive
|
987
|
Nekdanji zaposleni v Muri, ki so že nekaj mesecev brez službe, zahtevajo odpravnine, a teh najverjetneje ne bodo dobili. Sedaj napovedujejo, da bodo pravico iskali na sodišču. Nekdanji zaposleni v Muri, ki so že nekaj mesecev brez službe, zahtevajo odpravnine, a teh najverjetneje ne bodo dobili. Sedaj napovedujejo, da bodo pravico iskali na sodišču.
|
negative
|
988
|
Elan bo dobil nagrado red dot za oblikovanje linije smuči iz serije SLX WaveFlex. Eno izmed najprestižnejših nagrad v oblikovanju so v Elanu prejeli že leta 2007 za serijo Speedwave. Smuči Elan Nagrado za oblikovanje red dot, ki jih bodo junija podelili v Nemčiji, bo prejel tudi Elan, in sicer za linijo smuči iz serije SLX WaveFlex. Smuči je v sodelovanju z razvojem Elana oblikoval Gigodesign, za nagrade pa se je letos potegovalo 1663 podjetij iz 57 držav. Proces oblikovanja smuči je zahteven in vključuje veliko vložkov, ki jih je treba obravnavati pred uvedbo izdelka na trg. 3D-dizajn in grafična podoba morata usklajeno poudarjati ključna sporočila in glavne tehnologije izdelka, so v sporočilu za javnost zapisali v Elanu. Nagrada za oblikovanje red dot za SLX WaveFlex smuči dokazuje, da je Elan vodilna blagovna znamka v smučarski industriji na področju oblikovanja, ki redno osvaja tako pomembne nagrade, na kar smo tudi vsi v Elanu zelo ponosni, je poudaril produktni vodja Elana Luka Grilc. Še bolj pomembno pa je po mnenju Grilca dejstvo, da so ključne strateške komponente Elanovih izdelkov oblikovanje, inovativnost in vozne lastnosti v ospredju in to se na koncu odraža v prodaji in navdušujočem odzivu kupcev. Elan je prvič to nagrado prejel že leta 2007 za SpeedWave serijo. Nagrado red dot podeljujejo že od leta 1955 in velja za eno izmed najbolj prestižnih priznanj v dizajnu.
|
positive
|
989
|
Kot potrošniki imamo dolžnosti, pa tudi določene pravice. Kakšne so pravice potrošnika, ki je kupil izdelek, ki se pokvari, ne deluje tako, kot bi moral, ima kakšno drugo napako ali preprosto ne izpolnjuje vaših pričakovanj? Dokler so vaše stvari v garanciji, naj se z njimi ukvarja kdo drug! Kadar potrošnik kupi blago, za katerega je izdana garancija, se pravice iz naslova stvarne napake še vedno ohranijo, v primeru napake se kupec sam odloči, katero pravico bo uveljavljal. Če menite, da so vam kršene pravice do uveljavljanja pravic iz naslova garancije ali iz naslova stvarne napake, se za strokovno svetovanje in pomoč lahko obrnete na zavod za varstvo potrošnikov ali na urad za varstvo potrošnikov, kjer vam bodo brezplačno svetovali. Pravica potrošnika je tudi, da poda prijavo na tržni inšpektorat, ki zadevo preuči in ukrepa v skladu s pristojnostmi. A treba je vedeti, kdaj gre za uveljavljanje garancije in kdaj za uveljavljanje stvarne napake, poučite se o razlikah in najdite pravo pot do upravičene reklamacije.
|
positive
|
990
|
Za svojo tekmovalno smučko SLX Waveflex je Elan prejel eno najprestižnejših oblikovalskih nagrad na svetu. Posebnost smučke, s katero tekmuje večina slovenskih smučarjev v svetovnem pokalu, je revolucionarna tehnologija.
|
positive
|
991
|
Vodstvo laške pivovarne zanika obtožbe malih delničarjev, ki pravijo, da se namerava Jadransko pivovarno za borih šest milijonov prodati kar njenemu prokuristu. Jadranska pivovarna Predstavniki Pivovarne Laško, katerim Društvo malih delničarjev očita, da želijo Jadransko pivovarno, v katero so zaradi negotove prihodnosti zaposleni pred dnevi direktorju preprečili vstop, prodati pod realno ceno, obtožbe ostro zanikajo. Poudarjajo, da je izklicna cena vsaj 10 milijonov evrov, saj je na to vrednost ocenjeno tudi zemljišče družbe. Laško Še vedno iščemo potencialne kupce Društvo malih delničarjev je namreč sporočilo, da naj bi po neuradnih informacijah Jadransko pivovarno za šest milijonov evrov kupoval njen prokurist Marko Sučić. V Pivovarni Laško te informacije sicer zanikajo in zatrjujejo, da kupnino v višini 10 milijonov evrov za Jadransko pivovarno, v katero so v zadnjih desetih letih vložili več kot 48 milijonov evrov, še vedno pričakujejo od potencialnih kupcev. Ob tem je morda še razumljivo, da bi nekateri špekulanti radi to premoženje kupili po nižji ceni, vendar to za lastnika ni sprejemljivo. Tovrstni interesi pa pojasnjujejo tudi pritiske, ki jih posamezniki vršijo na lastnike preko zaposlenih in sindikatov, navajajo v laški pivovarni. MDS Za kupca tudi dve jahti Iz MDS pa so še sporočili, da naj bi morebitni kupec Jadranske pivovarne, ki je lani poslovala s sedem milijonov evrov izgube, brezplačno dobil tudi dve jahti, ki sta na privezu v Splitu. Nekoč naj bi bilo teh jaht pet, a so tri medtem že odprodali. Foto Damjan Žibert Za spornimi nakupi stoji Boško Šrot? Predstavniki hrvaških malih delničarjev so odkrili presenetljivo povezavo med Tomažem Udrihom, ki je osem let vodil Jadransko pivovarno, in Sučićem, ki ju povezuje upravljanje v splitskem podjetju Družba za nepremičnine, katerega direktor je prav Udrih. Neuradno pa naj bi za tem podjetjem in omenjenim nakupom stal bivši prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot, ki ima očitno še veliko kapitala v tujini, pravijo v MDS. Slovenski in hrvaški mali delničarji skupaj nad sporne posle Poudarili so tudi, da je predsednik Društva MDS Rajko Stanković v torek gostil predstavnike Združenja malih delničarjev Jadranske pivovarne in pri tem so se dogovorili za začetek sodelovanja. Obe organizaciji bosta tako prevzeli aktivno vlogo v imenu malih delničarjev pri razčiščevanju spornih poslov , ki so pripeljali na rob propada nekdaj zelo uspešno podjetje. S tem niso bili oškodovani samo mali delničarji Jadranske pivovarne, ampak tudi Pivovarna Laško, ki je njena 99-odstotna lastnica, še menijo v MDS. 70 tisočakov za 4 milijone evrov vredno nepremičnino Na torkovem srečanju so predstavniki malih delničarjev ugotovili, da je zelo veliko spornih prodaj imetja na Hrvaškem po nenavadno nizkih cenah, za katere verjetno sedanje vodstvo Pivovarne Laško niti ni vedelo. Tako je bila npr. v Splitu nepremičnina, ki je bila ocenjena s strani zapriseženega cenilca na štiri milijone evrov, prodana za neverjetnih 70.000 evrov, kdo je pobral razliko, pa bodo morali ugotoviti revizorji, saj ta posel ni edini.
|
negative
|
992
|
Člani parlamentarne preiskovalne komisije, ki se ukvarja z gradbenimi posli, so kot prva zaslišali direktorja podjetja Les Pišljarja in direktorja Kraškega zidarja Lipajneta. Oba sta izsiljevanje zanikala. Predsednica komisije, ki se ukvarja z gradbenimi posli, Alenka Jeraj Preiskovalna komisija za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi investicij ter drugih primerljivih poslov, financiranih s sredstvi iz državnega proračuna ali proračuna Mestne občine Ljubljana MOL, danes opravlja zaslišanja gospodarstvenikov. Kot prva sta bila zaslišana nekdanji direktor podjetja Les Marjan Pišljar in direktor Kraškega zidarja Radoš Lipanje, prvi je ljubljanski občini doniral 100.000, drugi pa 250.000 evrov. Oba sta zanikala, da bi šlo za izsiljevanje. Pišljar Pri donaciji ni šlo za korupcijo Pišljar je na zaslišanju potrdil, da je Mestni občini Ljubljana MOL leta 2007 doniral 100.000 evrov za obnovo gradu, kar predstavlja 90 odstotkov dobička podjetja iz leta 2006. Po njegovih besedah je bil pobudnik za donacijo župan Zoran Janković. V zameno naj bi podjetje na gradu dobilo emblem. Z Jankovićem sta se, kot pravi Pišljar, enkrat sestala, župan je ob tem dejal, da morajo tisti, ki v Ljubljani delajo, za mesto tudi nekaj narediti. Taka je pač njegova politika, je Pišljar odgovoril na vprašanje, ali je to Jankovićeva prefinjena korupcija. Podjetje je sicer od leta 2003 v Ljubljani izvajalo več projektov, a z občino niso imeli sklenjenih pogodb. Pišljar tudi zanika, da je bila donacija pogoj za uspešnost poslov v Ljubljani. Donacije ni dojel kot izsiljevanje in se sam tudi nikoli ni dogovarjal za spreminjanje občinskih prostorskih aktov, trdi. Kraški zidar in podjetje Les sta Mestni občini Ljubljana donirala sredstva za prenovo ljubljanskega gradu. Foto Dare Čekeliš Lipajne Prav je, da prostoru, kjer kaj delamo, tudi nekaj damo Kot je na zaslišanju dejal Lipanje, njihova donacija ljubljanski občini, ki je bila prav tako namenjena obnovi gradu, ni bila v zvezi z nobenim lokacijskim načrtom, z nobeno stvarjo, ki bi bila v tistem trenutku za nas pomembna . Kraški zidar se pojavlja v Ljubljani kar nekaj let in naše stališče je, da je prav, da prostoru, v katerem dela, tudi nekaj da, pojasnjuje Lipanje. Glede njihovega projekta gradnje na ljubljanskih Prulah je dejal, da je bil prostorski akt za to območje spremenjen leta 2006, torej leto pred donacijo občini. Na vprašanje, ali bi njihovi projekti brez donacije tekli počasneje, je odgovoril, da na to Janković ni mogel vplivati. Zanikal je, da je donacijo dojel kot vrsto izsiljevanja. Donacijo so vključili v ceno stanovanj, vendar ljudje stanovanj ne bodo kupili, če bo njihova cena previsoka, meni Lipanje. Kot je omenil, so med drugim tudi sežanski občini donirali 250.000 evrov. Takrat, ko so bile te donacije izplačane, so bile po njegovih besedah normalne, v današnjem času pa bi lahko bile drugačne. Sicer podjetje na leto donira okoli 100.000 evrov za različne namene. Na vprašanje, ali ima Kraški zidar do podizvajalcev plačane vse pogodbe, ni želel odgovoriti. Je pa zatrdil, da so vsem zaposlenim v podjetju plačali pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter nakazali plače in regres.
|
negative
|
993
|
Čeprav je ponudba nepremičnin na trgu velika, je kupce trenutno težko najti. Tudi banke, ki vse bolj intenzivno oglašujejo svoja stanovanjska posojila, kakšnega večjega povpraševanja po njih večinoma ne opažajo. Nekateri gradbinci in nepremičninarji so prepričani, da je znižanje cen stanovanj povsem nepotrebno in neprimerno. Če so na eni strani tisti, ki o nakupu nepremičnine šele razmišljajo, pa so na drugi tisti, ki stanovanjsko posojilo že imajo. In vse več se jih znajde v težavah. Banke o natančni številki zaseženih nepremičnin modro molčijo, a priznavajo, da ljudje posojila res vse težje odplačujejo. A po drugi strani trdijo, da se da marsikaj dogovoriti, če le pravočasno razkrijete svoje težave. Mira Babič iz Abanke pojasnjuje, da je kreditojemalcu še pred sklenitvijo kredita na voljo sklenitev zavarovanja za primer brezposelnosti, ki krije 6 mesečnih obrokov. Ob zmanjšani plačilni sposobnosti stranki ponudimo podaljšanje odplačilne dobe in s tem nižji obrok sklene se aneks k pogodbi, kjer je dogovorjena nova nižja anuiteta, glede na novo odplačilno sposobnost kreditojemalca, in s tem se podaljša doba odplačevanja kredita, še dodaja Babičeva. Preverite, kakšne rešitve so še na voljo in kaj se trenutno dogaja na slovenskem nepremičninskem trgu.
|
negative
|
994
|
V Vegradu, ki ima likvidnostne težave, trdijo, da cene stanovanj ne bodo spustili. Delavci naj bi plače za februar dobili do konca prihodnjega tedna. Direktorica Vegrada Hilda Tovšak je danes sporočila, da ne bo znižala cen stanovanj. Trdi, da jih ne bo razprodala, ampak bo le poskrbela za atraktivne cene, s tem pa nepremičninski balon, ki naj bi povzročil množično nižanje cen stanovanj po vsej državi, ne bo počil. V največjem stanovanjskem projektu v državi, v Celovških dvorih, tako še vedno oglašuje ceno po 3000 evrov za kvadratni meter. Cene se tako ne bodo spustile na obljubljenih 2000 evrov. Vegrad je po mnenju ekonomistov vsak dan bližje stečaju. Če pogledate bilanco Vegrada vidite, da ob normalnih pogojih banka ne more financirati, kaj šele obnoviti nove kredite Vegradu, meni ekonomist Maks Tajnikar. Tudi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik meni, da bi Vegrad moral ponuditi stanovanja po tržnih cenah. Tajnikar še meni, da bi se cena stanovanj morala gibati okoli 1700 oziroma 1800 evrov za kvadratni meter. Pogovori se nadaljujejo Vodstvo nadaljuje pogovore z lastniki in bankami glede prestrukturiranja družbe, likvidnostna sredstva za izplačilo februarskih plač pa bo zagotovilo do konca naslednjega tedna, so danes sporočili iz družbe. S tem je vodstvo že seznanilo sindikat podjetja. V Vegradu tudi v tem tednu nadaljujemo delovne sestanke z lastniki in bankami na temo prestrukturiranja družbe. Program prestrukturiranja je v večjem delu pripravljen in bo predvidoma končan v naslednjih tednih, pri čemer bo usmerjen v dolgoročni obstoj družbe. Pri tem bo ključna aktivna vloga vseh deležnikov in hitro ukrepanje, so v Vegradu zapisali v današnjem sporočilu za javnost. Delavci se zavedajo položaja Predsednik podjetniškega sindikata Samo Mastnak je potrdil, da je vodstvo družbe sindikat obvestilo o zamiku izplačil plač za februar. Glede na položaj je bilo to pričakovano. Obljuba je, da bodo plače v petek naslednji teden, je dejal Mastnak in dodal, da se delavci zavedajo težkega položaja. Podjetje 1700 zaposlenim dolguje tudi lanski regres, režijskim delavcem pa tudi del decembrskih plač. Konkretna pogajanja o tem se med vodstvom in sindikatom še niso nadaljevala, saj ima vodstvo druge prioritetne naloge, pojasnjuje Mastnak. Vodstvo se že nekaj časa z upniki, bankami in dobavitelji dnevno pogovarja glede prihodnosti družbe, ki ima od začetka februarja blokirane poslovne račune. Nadzorni svet družbe, ki je v začetku marca na čakanje poslala 229 zaposlenih, je februarja potrdil kratkoročne ukrepe za rešitev likvidnostnega položaja. Med nujne kratkoročne poleg kadrovske reorganizacije sodijo dokončanje gradnje Celovških dvorov, deblokada bančnih računov in dogovori z bankami glede kreditiranja, začetek gradnje študentskega naselja v Ljubljani in odprodaja nepotrebnega premoženja. Zaprosili za državno pomoč Velenjsko gradbeno podjetje je pred mesecem dni tudi zaprosilo gospodarsko ministrstvo za državno pomoč. Na ministrstvu za gospodarstvo smo zahtevali dopolnitev vloge, ampak je še nismo prejeli, je danes na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik ter dodal, da zato tudi še niso sprejeli nobenega ukrepa. Nobeno poroštvo sicer ne more biti podeljeno mimo ustreznega zakona, je Lahovnik odgovoril na vprašanje o morebitni odobritvi državnih poroštev bankam, s katerimi bi lahko pripomogli k dokončanju Vegradovih investicij. Lahovnik je ob tem menil, da morajo gradbena podjetja, ki so v likvidnostno težkem položaju, hkrati pa imajo v svojih zalogah zelo veliko število neprodanih stanovanj, najprej ta stanovanja ponuditi po tržnih cenah. Cene stanovanj, ki se danes oglašujejo v Ljubljani, pa daleč presegajo cene, po katerih bi bila ta stanovanja lahko prodajljiva, je dejal. Minister je poleg tega ugotovil, da imajo mnoge banke hipoteke nad temi stanovanji. Če se bodo gospodarno obnašale, bodo tudi same poskrbele za dokončanje teh projektov, in če krediti ne bodo servisirani, jih bodo verjetno zasegle ter ponudile naprodaj po tržnih cenah, je napovedal.
|
negative
|
995
|
Kot kaže, bo brniško letališče sredi aprila za dva tedna zaprto, Adria pa bo večino letov opravila iz Maribora. S Petrolom so se dogovorili, da jim bo dobavljal gorivo. Adria Airways Iz Petrola so sporočili, da bodo njihovi strokovnjaki letališču v Mariboru pomagali najti primerno tehnično rešitev za oskrbo z letalskim gorivom. Tehnično posodobitev pa nameravajo narediti do 7. aprila, ko bodo na letališču Jožeta Pučnika začeli prenavljati vzletno-pristajalno stezo. Tako bi Adria Airways lahko v času prenove svoje lete preusmerila v Maribor. Kot so sporočili z Adrie, še vedno čakajo na odločbo ministrstva za promet. Če bo minister podpisal odločbo o izvedbi obnove, potem nameravajo del svojih letov preusmeriti na letališče v Mariboru, del pa na letališče v Trstu. Približno polovico svojih letov bi opravili z mariborskega letališča, iz Trsta pa približno tretjino. Adrijini potniki pa se bodo lahko odločili tudi za brezplačno spremembo datuma za isto destinacijo. Včeraj je v javnost sicer prišla neuradna informacija, da na Adrii razmišljajo, da bi v primeru, da Petrol ne bo mogel dovažati goriva v Maribor, za 14 dni odpovedali vse lete. To naj bi bilo za Adrio ceneje, kot pa če bi leteli iz Trsta. Na ministrstvu za promet odločbe o zaprtju letališča Jožeta Pučnika še niso sprejeli. Kdaj se bo to zgodilo, še ni znano. Letališče Jožeta Pučnika Foto Aerodrom Ljubljana Petrol Mariborsko letališče nima ustezne infrastrukture V Petrolu so že pred časom pojasnili, da na mariborsko letališče ne morejo dovažati goriva, ker infrastruktura ne omogoča varnega polnjenja letal. Na tehnično neustreznost opreme za izvajanje oskrbe z gorivom je opozorila mednarodna letalska organizacija IATA International Air Transport Association po inšpekcijskem pregledu junija 2009. Po tem je ministrstvo za promet upravljavcu letališča naložilo, da pomanjkljivosti odpravijo. Ker upravljavec tega ni storil, so na Petrolu do nadaljnjega letališču prekinili dobavo goriva. Ostale družbe so že sporočile, od kod bodo letele Iz Maribora bo letela tudi družba Turkish Airlines. Air France bo letel iz Trsta, EasyJet in ČSA Czech Airlines pa bosta za to obdobje odpovedala vse lete v Slovenijo. JAT pa naj bi letel s portoroškega letališča.
|
neutral
|
996
|
Potočnik je pripravljen na nadaljevanje usklajevanja med Slovenijo in Italijo glede plinskih terminalov. Samo s pogovori je namreč mogoče priti do obojestransko zadovoljive rešitve, meni. Janez Potočnik Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je izrazil pripravljenost za organizacijo drugega tehničnega usklajevalnega sestanka Slovenije in Italije glede plinskih terminalov. Kot je dejal med svojim prvim obiskom v Sloveniji, je mogoče samo s pogovori priti do rešitev, sprejemljivih za obe strani. Potočnik ocenjuje, da sta tako Slovenija kot Italija pripravljeni za nov sestanek glede plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Nimamo še pristanka niti datuma sestanka. Je pa pomembno, da obe strani nadaljujeta pogovore, ker je to najprimernejši in najverjetnejši način za rešitev, ki bo v obojestransko korist, je danes ob robu srečanja z ministrom za okolje in prostor Rokom Žarnićem v Ljubljani dejal evropski komisar. Kot je opozoril Potočnik, so postopki v zvezi s plinskimi terminali v Tržaškem zalivu plinski terminal v Žavljah, off-shore terminal in plinovod še v teku. Evropska komisija ima po njegovih besedah v tem kontekstu obveznosti, ki izhajajo iz direktive o čezmejni oceni učinkov in te postopke korektno spremlja. Evropska komisija si želi, tako Potočnik, da je presoja okoljskih učinkov terminalov čim bolj celovita. Mnenje je za zdaj sprejeto samo za enega od treh projektov. Bilo bi dobro, da bi vse tri projekte presojali skupaj. Je pa tudi skladno z zakonodajo, da se vsak projekt oceni individualno, da pa se na koncu potegne črta in naredi pogled na skupen učinek povezanih projektov, je zatrdil komisar. Projektu plinskih terminalov bo kot komisar za okolje veliko pozornosti namenjal tudi Potočnik. Ob tem opozarja, da ni lobist niti mediator, da pa je pripravljen opraviti svojo funkcijo do največje možne mere v okviru zakonodajnih pristojnosti.
|
neutral
|
997
|
Medtem ko je še decembra območje evra zabeležilo presežek na tekočem računu plačilne bilanc, pa se je januarja znova vrnilo k primanjkljaju. In to v višini 8,1 milijarde evrov. Iz Evropske centralne banke so sporočili, da je decembra lani imelo območje skupne evropske valute na tekočem računu plačilne bilance po popravljenih podatkih ECB za 2,3 milijarde evrov presežka oz. 400 milijonov več kot v prvi oceni. Takrat je tudi prvič po petih mesecih zabeležilo presežek na tekočem računu plačilne bilance. Januarja pa se je vrnilo k primanjkljaju v tekoči bilanci. Pri 8,1-milijardnem primanjkljaju gre za desezonirane in na delovne dni prilagojene podatke, medtem ko je po neprilagojenih podatkih šestnajsterica držav s skupno evropsko valuto zabeležila primanjkljaj v višini 16,7 milijarde evrov. Po posameznih postavkah tekočega računa plačilne bilance je območje z evrom primanjkljaj zabeležilo pri tekočih transferih 6,5 milijarde evrov, v blagovni menjavi 2,3 milijarde evrov in na postavki dohodkov 1,4 milijarde evrov, medtem ko je presežek beležila le v menjavi storitev dve milijardi evrov. V 12 mesecih do januarja je območje evra po prilagojenih podatkih kumulirano zabeležilo za 50,7 milijarde evrov primanjkljaja, kar znaša okoli 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda. V enakem obdobju pred letom dni je primanjkljaj znašal 144,4 milijarde evrov. Zmanjšanje primanjkljaja gre predvsem na račun dejstva, da je po 13,9-milijardnem primanjkljaju v blagovni menjavi v enakem obdobju pred letom dni območje evra na tej postavki med januarjem 2009 in 2010 zabeležilo 38,1 milijarde evrov presežka, obenem pa se je zmanjšal tudi primanjkljaj na postavki dohodkov z 71,9 na 30,2 milijarde evrov in pri tekočih transferih s 97,1 na 89,2 milijarde evrov. Presežek v storitveni menjavi se je medtem zmanjšal z 38,5 na 30,6 milijarde evrov. Sicer pa je v 12-mesečnem obdobju do januarja v evrsko območje skupaj neto priteklo za 275 milijard evrov neposrednih in portfeljskih naložb, medtem ko je v enakem obdobju leto pred tem v območje priteklo 115 milijard evrov. To je predvsem posledica manjšega neto odliva neposrednih naložb s 188 na 71 milijard evrov, medtem ko se je neto priliv portfeljskih naložb povečal s 303 na 346 milijard evrov.
|
negative
|
998
|
Januarja je družba Hit končala z dobičkom, a nižjim od pričakovanega. Izdelala pa je tudi strategijo za stabilizacijo in normalizacijo poslovanja, ki na koncu leta 2012 predvideva rast podjetja. V četrtek se je nadzorni svet družbe Hit seznanil z novo strategijo, ki jo je pripravila uprava. Bistvo nove strategije za obdobje od 2010 do 2012 je načrt stabilizacije in normalizacije poslovanja v povezavi s strategijo premišljenega dezinvestiranja ter ustvarjanje pogojev za vnovično rast. Uprava je predstavila ključne elemente strateške analize, vrednote, poslanstvo in novo vizijo družbe ter strateške cilje, ključne kazalnike in ciljne vrednosti. Po koncu leta 2012 načrt predvideva vnovično rast podjetja. Soglasje nadzornega sveta uprava pričakuje na naslednji seji tega organa, družba pa bo za tem nemudoma začela uresničevati projekt, s katerim želi temeljit premislek o nadaljnjem razvoju produkta oziroma poslovnega modela, ki bo konkurenčen in moden, kot je bil v 90. letih prejšnjega stoletja. Dolgoročna vizija pa obvezuje, da bo družba vrhunska v sooblikovanju mode preživljanja prostega časa. Družba Hit naj bi se preusmerila iz ponudnika igralniških in drugih storitev za pretežno lokalne goste v ponudnika vrhunskih igralniških in z njimi povezanih storitev za zahtevne globalne goste. Postopoma bo ustvarjala atraktivno turistično-igralniško destinacijo za večdnevne goste s širšega evropskega območja. Dobiček nižji od pričakovanega Januarja letos je družba končala z 0,4 milijona evrov dobička, kar pa je 3,6 odstoka nižja vrednost od načrtovane. Prihodki so znašali 14,3 milijona evrov, odhodki pa 13,9 milijona. Nadzorniki so se seznanili tudi s poslovanjem Hitovih odvisnih družb. Planiran poslovni rezultat so dosegle Hit Montenegro v Črni gori, Casino Kristal Umag na Hrvaškem, Hit Bovec in Hit International. Manj bo individalnih pogodb, znižana bo masa za plače Uprava je nadzornikom poročala tudi o izvajanju ukrepov iz akcijskega načrta v januarju in februarju, tako s področja reorganizacije in ukinitve delovnih mest kot tudi ukrepov za povečanje realizacije in ukrepov za optimiziranje stroškov. Med ukrepi za povečanje realizacije so med drugim nabava novih igralnih avtomatov, pridobivanje novih gostov in naložbe, med ukrepi za optimiziranje stroškov pa so med drugim zmanjšanje števila individualnih pogodb, zmanjšanje števila zaposlenih v strokovnih službah, znižanje mase za plače in regres, zmanjšanje obsega študentskega dela in stroškov prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, priprava novega razporejanja delovnega časa in odpoved podjetniške kolektivne pogodbe.
|
neutral
|
999
|
Še zadnji poskus, da bi preklicali stavko kabinskega osebja družbe British Airways, je propadel. Družba kljub temu obljublja, da bo večina potnikov uspela odleteti, kamor so namenjeni. Enajsturni pogovori med vodstvom in sindikatom kabinskega osebja letalskega prevoznika British Airways niso prinesli nikakršnih rezultatov. Napovedi stavke ta in prihodnji konec tedna tako niso odpovedali. Ponudbe uprave niso bile zadovoljive, da bi stavko preklicali, je dejal vodja sindikata Tony Woodley, ki načrtom sistemskih sprememb, med katere spada tudi množično odpuščanje, ostro nasprotuje. Ta družba se noče pogajati. Ta družba hoče vstopiti v vojno s sindikatom in njegovimi člani, je oster Woodley. Pojasnil je, da je vodstvo izpustilo že drugo priložnost za preklic stavke. Walsh je prepričan, da bodo s pomočjo najema letal in vpoklica nadomestnih delavcev v času stavke uspeli prepeljati 65 odstotkov vseh potnikov. Dodal je, da tudi veliko članov sindikata ne namerava stavkati. Družba je poleg tega v tem času tudi omogočila brezplačno preusmerjanje potnikov k drugim 60 letalskim prevoznikom. Predsednik uprave družbe Willie Walsh se je medtem opravičil potnikom, ki bodo zaradi stavke prizadeti, in dodal, da bodo naredili vse, da bi zmanjšali škodo. Naša ponudba je bila zelo radodarna. Prepričan sem, da je akcija sindikata popolnoma neutemeljena. Stavka se bo tako začela danes opolnoči in trajala tri dni, nato pa se bo nadaljevala še štiri dni od 27. marca naprej. Iz sindikata, ki predstavlja 95 odstotkov vseh 15.000 članov kabinskega osebja, so sicer sporočili, da se stavke ne nameravajo udeležiti vsi. Spor, zaradi katerega je sploh prišlo do tega radikalnega ukrepa, se je začel zaradi novega načina dela. Delavci so namreč nezadovoljni z napovedmi o spremembah zaradi nižanja stroškov, s čimer naj bi družba prihranila več kot 60 milijonov evrov letno. Sami so predlagali svoje rešitve za oživitev podjetja, a vodstvo pravi, da predlogi podjetja ne bodo rešili, delavci pa bi bili samo še na slabšem.
|
negative
|
1,000
|
Predsednica uprave Gradisa in odvetnik odpuščenih delavcev se še vedno pogajate glede poravnave. Če ne bosta dosegla dogovora, sledijo tožbe. Predsednica uprave Gradisa Lidija Žagar in zagovornik odpuščenih delavcev Aleksander Cmok sta nadaljevala pogajanja o sklenitvi poravnave. Cmok je povedal, da so nekatere zadeve že uspeli dogovoriti, vendar podrobnosti, dokler dogovora ne potrdijo delavci, v javnosti ne želi razkriti. Prav tako je Cmok pojasnil, da nekaj zadev še naprej ostaja odprtih, zlasti bo težko najti rešitev za delavce, ki so prejeli januarsko plačo, čeprav se po petdnevni spontani prekinitvi dela niso vrnili na svoja delovna mesta. Pogovore z upravo Gradisa in delavci bo Cmok nadaljeval v torek. V primeru neuspešnosti poravnave pa napoveduje vložitev tožb na delovno sodišče v Celju. Uprava Gradisa je namreč pred tednom dni odpustila 36 delavcev, ker so zaradi neizplačila januarske plače pet dni odklanjali delo. Vročeni sklepi o izredni odpovedi delovnega razmerja pa niso podpisani in so brez žiga. Sicer je Gradis, v katerem zaradi suma storitve kaznivih dejanj poslovne goljufije pri različnih gradbenih poslih poteka tudi kriminalistična preiskava, od decembra lani v prisilni poravnavi, saj lastniki podjetja niso hoteli podpreti dokapitalizacije. Rok za glasovanje o prisilni poravnavi se bo iztekel konec aprila letos. Uspešnost dokapitalizacije pa je odvisna od glasovanja navadnih upnikov, ki jim podjetje od skupno 61,7 milijona evrov obveznosti dolguje okrog 23 milijonov evrov.
|
negative
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.