nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
1,101
|
V podjetju Elan zaključujejo pripojitev podjetij Elan Marine in Elan. Podjetji se bosta z današnjim dnem pripojili v enotno podjetje Elan Skupina. Predsednik uprave Elana Robert Ferko Podjetji Elan in Elan Marine bosta z današnjim dnem izbrisani iz sodnega registra, medtem ko se vse pravice in obveznosti prenesejo na Elan Skupino oz. Elan. V sklopu Elan Skupine ostajajo še samostojna podjetja Elan Inventa in Elan IP, so zapisali v sporočilu za javnost. Predsednik uprave Elana Robert Ferko poudarja, da združevanje podjetij pomeni za družbo nastop pod enotnim imenom, kot ga je javnost do sedaj v 65 letih delovanja že sprejela. Tudi v prihodnje bomo v Elanu kot tehnološko in oblikovalsko dovršenem podjetju usmerjeni v še večjo prepoznavnost našega podjetja na mednarodnem trgu. Elan namreč sodi v sam vrh slovenskih podjetij, ki tržijo predvsem na tujih trgih, je dejal.
|
neutral
|
1,102
|
Tuji delavci delajo in živijo v nemogočih razmerah, poleg tega ne dobijo plačila za opravljeno delo. Eden izmed delavcev je dejal, da so delali 220 ur na mesec, v sobi pa so živeli kar štirje. Eden izmed delavcev podjetja B.Hodzic d.o.o Gradbeništvo in storitve je opisal razmere v podjetju. To podjetja naj bi bilo podizvajalec za Vegrad, Konstruktor, Panles, Gorenje, Gradis in druga slovenska podjetja. Dejal je, da sicer ne ve, kaj je to podjetje delalo za Vegradovo bosansko hčerinsko podjetje Gradve. Leta 2007 so po njegovem mnenju v Slovenijo iz Bosne in Hercegovine prišle tri skupine delavcev, kar pomeni od 500 do 600 ljudi. Podjetje B.Hodzic d.o.o Gradbeništvo in storitve naj bi počasi propadalo, po mnenju anonimnega delavca, pa mu dulguje dve zadnji mesečni plači in regres. Poudaril je še, da je na plačilo nadur in malico že pozabil. Želi si, da bi se nehalo izkoriščanje tujih in domačih delavcev. Dejal je, da je direktor podjetja Gradve Admir Hodžić 80-odstotno odgovoren, da ubogi delavci niso dobili plač. Anonimni delavec naj bi bil pri njem zaposlen dve leti. Ko je dobil dovoljenje za delo, pa je odšel v drugo podjetje. Jezi me, da vali krivdo na druge, lahko vam povem, da laže. Dal vam bom samo nekaj primerov, ker bi drugače moral napisati roman o podjetju. V letu 2007/2008, ko je bilo za delavce tudi največ dela v Sloveniji, so v sobi, ki je merila 12 kvadratnih metrov, bivale štiri osebe, še trdi. Delali naj bi tudi po 220 ur na mesec, delali so vse sobote, nedelje in praznike. Direktor naj ne bi upošteval narejenih nadur, grozil pa naj bi tudi z odpuščanjem. Podjetje naj bi nastopalo kot podizvajalec za druga gradbena podjetja v Sloveniji. Ne razumem, da ena pravna država, kot je Slovenija, dovoli to. Njega bi morali izgnati in zaposliti poštene ljudi, ki itak živijo na minimalni plači, je zapisal v e-mail sporočilu. Za komentar očitkov direktor Hodžić danes ni bil dosegljiv na mobilni telefon. Zjutraj pa je dejal, da ima sestanke z delavci podjetja. Delavci brez plače Delavci Vegradovega bosanskega hčerinskega podjetja Gradve so še vedno brez lanskih in letošnjih plač v skupni višini 110 tisoč evrov. Obupana bosanska delavca, edina, ki sta po sredinem izgonu štirih njunih kolegov iz države kar 5 dni vztrajala v Vegradovi upravni stavbi, sta se v ponedeljek vrnila v domovino. Pred tem je direktor Vegradovega hčerinskega podjetja Gradve Admir Hodžić v ponedeljek za 24ur.com sicer potrdil, da bosta dva delavca, ki od družbe terjata zaostale plače, najverjetneje dobila nakazan del sredstev. A očitno iz tega ni bilo nič. Ker niso dobili denarja, niso izplačali plač delavcem. Kot je znano, je v ponedeljek šest delavcev, zaposlenih v podjetju Gradve, zasedlo prostore Vegrada v Velenju. Zahtevali so poplačilo zasluženega denarja. Ker štirje niso imeli ustreznih dokumentov za bivanje v Sloveniji, so jih policisti odpeljali iz države. Hodžić je na sestanku z vodstvom Vegrada že dosegel dogovor za vsaj delno poplačilo obveznosti do zaposlenih v podjetju in dogovor glede obročnega odplačila še preostalih obveznosti.
|
negative
|
1,103
|
Vegrad je podizvajalcem v Celovških dvorih priznal terjatve in je pripravljen tudi plačati, a trenutno za to nimajo denarja. Da bi izvajalce poplačali s stanovanji pa bi se morala strinjati tudi NLB. Celovški dvori Predstavniki izvajalcev del v Celovških dvorih so se danes sestali s predstavniki Vegrada glede plačila za izvedena dela v Celovških dvorih, sestanka pa se je udeležil tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Kot je znano, izvajalci Vegradu nočejo dokončati del in Vegradu predati gradbene dokumentacije, dokler se ne dogovorijo glede plačila. Brez dokumentacije pa Vegrad ne more dobiti uporabnih dovoljenj. Kot je po sestanku z Vegradom dejal predstavnik izvajalcev Mirko Požar, je Vegrad dolgove priznal in delno tudi pristal na pogoje izvajalcev glede plačila dolgov, a je na sestanku manjkala NLB, ki bi tak dogovor morala potrditi. Glede tega bodo danes potekali še nekateri pogovori, tako da naj bi bile podrobnosti dogovora znane jutri dopoldne, je še dejal Požar. Direktor gradnje za trg v Vegradu Matej Košič je po sestanku dejal, da so z izvajalci sprejeli določene sklepe, ki pa jih mora potrditi še NLB. To je potrdil tudi Janković, ki je dejal, da se je sestanka udeležil zato, ker bi rad, da se projekt konča čim prej in da kupci lahko dobijo stanovanja. Glede dogovora pa je dejal, da je Vegrad izvajalcem priznal terjatve, ki pa jih sedaj ne more odplačati, ker nima denarja. Da bi se dogovor izpeljal do konca, pa je manjkal ključni partner NLB. Predstavniki NLB se sestanka niso udeležili, ker naj bi bil član uprave, ki je pristojen za to področje, na službeni poti v tujini. Sicer pa težav pri dokončanju Celovških dvorov že prej niso želeli komentirati. Člani uprave in predsednik uprave NLB Božo Jašovič v sredini Foto Blaž Garbajs NLB ima nad stanovanji hipoteke Sicer pa je NLB ključna stranka v tem postopku, ker ima na stanovanjih v Celovških dvorih zapisano hipoteko tudi na stanovanjih, ki so jih izvajalci že prejeli namesto plačila. NLB bi zato morala izvajalcem dati izbrisne pobotnice, s čimer bi hipoteko izbrisala. Banka pa ima s temi hipotekami zavarovane kredite, ki jih je dala Vegradu za izgradnjo Celovških dvorov in ki jih Vegrad sedaj ne more odplačati. Banka lahko tako stanovanja zaseže, ko Vegrad dobi uporabna dovoljenja. Vegrad izvajalcem dolguje več milijonov evrov Kot je znano, so izvajalci Vegradu predlagali, da jim dolgove odplača s stanovanji ali pa da jim plača 80 odstotkov dolga takoj, preostalih dvajset pa v naslednjih dveh letih. Za vstop v lastniško strukturo pa izvajalci v Celovških dvorih niso zainteresirani. Kot je povedal predsednik Združenja izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu Mirko Požar, je v pogajanja vključenih osem ključnih izvajalcev v Celovških dvorih, ki skupaj zaposlujejo okoli 500 ljudi. Skupno pa jim Vegrad dolguje več milijonov evrov.
|
negative
|
1,104
|
Največja bonitetna hiša na svetu D&B je junija ohranila rating Slovenije pri DB2c, kar pomeni nizko tveganje. Pristavka o nazadovanju oziroma krepitvi ni in je rating označen kot stabilen. Dun&Bradstreet D&B je junija spremenila rating 13 državam. Znižala ga je Libiji, Grčiji, Tajski in Portugalski, zvišala pa Angoli, Filipinom, Indoneziji, Keniji, Maleziji, Mozambiku, Novi Zelandiji, Panami in Tanzaniji, so sporočili iz ljubljanske Bonitetne hiše I, ki je partnerska družba D&B. Ta navaja, da se slovenska plačila tujim družbam izboljšujejo, medtem ko Bonitetna hiša I ugotavlja, da se tudi delež zamujenih domačih plačil v Sloveniji malenkost zmanjšuje, povprečna zamuda pa se še vedno veča. Krčenje industrijske proizvodnje se s februarsko rastjo sicer nekoliko upočasnjuje, vendar je še vedno za 28,4 odstotka pod vrhuncem, doseženem v oktobru leta 2008. Je pa skromna ozdravitev proizvodnje nekoliko povečala uvoz. Na neugodno visok uvoz je vplivala tudi cena nafte in tečaj dolarja nasproti evru, ugotavlja D&B. Stranski učinek je tudi nekoliko zvečana potrošniška inflacijska stopnja v marcu glede na februar. Nekoliko so se zvišale tudi industrijske cene, čeprav so še vedno nižje kot pred letom dni. Kot še povzema D&B, je domače povpraševanje šibko, vladni ukrepi za zvečanje pa bodo povzročili višje stroške in s tem nižje dobičke v gospodarstvu. Nižanje dobičkov in dražji krediti bi lahko vplivali na denarne tokove in s tem na zamude pri plačilih, čeprav tega pri čezmejnih plačilih še ni zaznati.
|
neutral
|
1,105
|
Prva dama Vegrada pravi, da se bodo kupci v Celovške dvore lahko vselili v 'najkrajšem času'. Pravi, da so v Vegradu 'vedno najprej plačani najšibkejši delavci' ter da se trudi, da podjetje ne bi šlo v stečaj. Za oddajo 24UR je le spregovorila gradbena baronica Hilda Tovšak, ki si je nakopala jezo svojih podizvajalcev, ker jim dolguje več milijonov evrov. Jezni in obupani so tudi delavci, ki na upravo Vegrada praktično vsak dan hodijo prosit za zasluženo plačilo ter kupci stanovanj v Celovških dvorih, ki so še vedno brez uporabnih dovoljenj. A Tovšakova na vse to pravi delam dobro, s čisto vestjo in v želji po ohraniitvi podjetja. Kdaj bodo poplačali podizvajalce? Na vprašanje, kdaj bo Vegrad poplačal podizvajalce, da bodo končno posredovali dokumente, potrebne za uporabno dovoljenje in otvoritev objekta, Tovšakova odgovarja, da bodo dogovor našli v najkrajšem času. Kot pravi, so predvidena sredstva in načini, kako bodo poplačani. Kdaj se bodo torej kupci lahko vselili? V najkrajšem času, pravi Tovšakova. Glede plač bosanskih delavcev, ki svojo pravico iščejo pred slovenskim veleposlaništvo v BiH, pa Tovšakova zatrjuje Čisto vse smo jim plačali, nič jim ne dolgujemo. Oni si zmišljujejo. Na vprašanje, zakaj so bili danes pred ambasado, pa pravi Denar so dobili, pa so šli na izlet. Brez marčevskih in aprilskih plač so tudi delavci iz velenjskega gradbišča Selo, ki so pred dvema dnevoma z zahtevo po plačah, kot nekaj dni pred njimi bosanski delavci, zasedli upravo. Foto POP TV Ali podjetje varčuje na delavcih? Povedala sem, da je težko, vendar skrbimo, da so plače plačane v celoti, odgovarja na vprašanje, kako je možno, da podjetje varčuje na delavcih. To pa je zelo krivično. V Vegradu so najprej plačani najšibkejši delavci, pravi ob vprašanju, zakaj Vegrad velja za podjetje, ki svojim najšibkejšim delavcem plače izplačuje neredno. Do zamud, pravi, prihaja, ker ima podjetje likvidnostne težave. Sama si najpozneje izplačam, ali pa sploh ne izplačam plače. Razumem stiske teh ljudi. Sem socialno dosti občutljiva. Moja vest je popolnoma čista, pravi ob tem. Trudim se, da podjetje ne bi šlo v stečaj in ravno zato se zdaj lotevamo njegove dokapitalizacije, s katero bomo dobili 9 milijonov dodatnega kapitala, konča Tovšakova.
|
negative
|
1,106
|
Če se boste odločili za prodajo stanovanja ali hiše v lastni režiji ali morebiti le potipati teren, je ključen oglas. Portalov z malimi oglasi je ogromno, zato le najboljši pritegnejo kupca. Tudi od vas je odvisno, za koliko boste prodali svojo hišo. Kako pritegniti pozornost in kako prepričati možnega kupca, da bo iz množice oglasov izbral ravno vašega? Pri dobrem oglasu so pomembna majhna, vendar zelo pomembna dejstva, ki vas bodo izpostavila in drastično povečala vaše možnosti za uspeh oziroma uspešno prodajo. Bodite jasni, torej napišite na kratko, vendar natančno opišite, kaj prodajate oziroma kakšno nepremičnino ponujate. Naštejte njene lastnosti, predvsem prednosti nepremičnine, ki jo prodajate, najbolje po alinejah. Dolgih klobasarij nihče ne bo prebral in če v prvem ali najpozneje v drugem stavku ne boste pritegnili kupčeve pozornosti, je priložnost za vas izgubljena. Bodite kredibilni, jasni, ponudite več, spremenite slabosti v prednosti! Preberite še nekaj nasvetov za dober oglas, s katerimi se bo možnost vašega uspeha drastično zvišala!
|
positive
|
1,107
|
Če mislite, da je iz zapora zaradi izoliranosti nemogoče voditi dobičkonosne posle, si raje preberite zgodbo naslednjega uspešnega podjetnika, ki je svoje bogastvo ustvaril kar iz zaklenjene pisarne Rešetke očitno niso ovira za vodenje poslov. Nepisano podjetniško pravilo pravi, da poslovnež nikoli ne sme odnehati. To dobesedno velja tudi za zaporniškega podjetnika Martina Simona, ki ga pri vodenju posla niso ustavile niti rešetke. Martin Simon se je v zaporu znašel zaradi nezakonite spletne prodaje viagre. Čeprav bi zapor za marsikoga od nas predstavljal konec podjetniške poti, pa je bil za Martina to le začetek. Njegovo delovanje je pod drobnogled vzel britanski časopis Manchester Evening News, ki je kot skriti kupec prek njegove spletne strani naročil tablete viagra, medtem ko je bil Martin v zaporu. Na začudenje vseh so le tri dni pozneje v poštni nabiralnik dobili ponudbo za sicer legalni tip tablet viagra, a niso imeli ustreznih licenc za prodajo na drobno. In kaj je bilo najbolj zanimivo? Poštni žig je prihajal iz okrožja, kjer je bil Martin zaprt. Toda Martinova ideja je le kaplja v morje v primerjavi z idejami iznajdljivih zapornikov, ki so kljub odvzeti svobodi ustvarili vrtoglave dobičke. Preverite, kaj vse so počeli!
|
neutral
|
1,108
|
Prodaja moških spodnjic je eden izmed zelo poznanih, a nenavadnih ekonomskih kazalnikov, ki nakazuje konec slabih finančnih časov. Nanj prisega tudi nekdanji šef ameriške centralne banke Alan Greenspan. Je recesije konec, ker so se moške spodnjice končno začele dobro prodajati? V ekonomiji poznamo vrsto kazalcev, s katerimi definiramo fazo, v kateri se gospodarstvo nahaja. Bruto domači proizvod, stopnja nezaposlenosti, inflacija itd. Čeprav obstaja že veliko uporabnih kazalcev, je nekaj takih, za katere preprosto ne morete verjeti, da sploh obstajajo. Moške spodnjice očitno ne povedo veliko le o moški higieni, ampak tudi o tem, kam svetovno gospodarstvo pluje. Takega mnenja pa naj bi bil tudi nekdanji prvi mož ameriški centralne banke Alan Greenspan. Po njegovem prepričanju naj bi v času finančne stiske moški kot enega izmed prvih varčevalnih ukrepov uvedli ravno pri nakupu spodnjic. Poraja pa se vprašanje, ali logika deluje tudi obratno. Po poročanju Motley Fool naj bi se prodaja spodnjic v letu 2010 strmo povečala lahko to torej interpretiramo kot začetek boljših gospodarskih časov? A to še zdaleč ni edini tovrstni kazalec. Preverite, kateri, za številne tudi smešni, kazalci še obstajajo. Toda pozor! Marsikateri kazalec vas lahko s svojim pravilnim napovedovanjem gospodarske prihodnosti preseneti ali celo šokira.
|
neutral
|
1,109
|
Guverner hrvaške narodne banke Rohatinski pravi, da je Hrvaška pripravljena na pogajanja glede dolga Nove ljubljanske banke do hrvaških varčevalcev, če bi k njim pristopile tudi preostale države nekdanje Jugoslavije. Nova ljubljanska banka Hrvaška je pripravljena na vnovična pogajanja pod pokroviteljstvom Banke za mednarodne poravnave v Baslu BIS, nemogoče pa je, da bi NLB dobila dovoljenje za vstop na hrvaški trg, preden bo vrnila dolgove hrvaškim varčevalcem, je za današnji Jutranji list izjavil guverner Hrvaške narodne banke HNB Željko Rohatinski. Nobena novica ni, da poskuša Slovenija vgraditi rešitev problema NLB v hrvaška pogajanja z Evropsko unijo. To jim doslej ni uspelo, saj je Bruselj menil, da gre za dvostransko vprašanje in ni pritiskal ne na eno ne na drugo stran, je izjavil Rohatinski. Po naših informacijah, ki zaenkrat niso uradne, bo Slovenija spet poskusila vnesti problem NLB v hrvaška pogajanja z EU, tokrat v pogajalskem poglavju o pretoku kapitala, je dejal guverner HNB. Dodal je, da obstajajo namigi, da bodo Hrvaško poskusili prepričati, da bi nadaljevala pogajanja pod pokroviteljstvom BIS, kar je zapisano v pogodbi o sukcesiji. Če bi bile vse ostale države nekdanje Jugoslavije pripravljene na obnovitev omenjenih pogajanj, menim, da ni nobenega razloga, da bi Hrvaška zavrnila sodelovanje, je še izjavil Rohatinski. Dejal je, da je rešitev možno doseči le v pogajanjih. Ocenil je še, da bi nova pogajanja v okviru BIS odprla za Slovenijo občutljivo vprašanje BiH, kjer ima NLB, kot pravi, prav tako precej dolgov do varčevalcev, ki so sprožili nekaj postopkov na nacionalnih sodiščih. Morda na ta način poskuša Slovenija prestaviti procese na sodiščih, je dejal Rohatinski. Jutranji list navaja, da so bila pogajanja pod pokroviteljstvom BIS leta 2001 in 2002 neuspešna, Hrvaška pa je nato vztrajala pri stališču, da je treba rešitev poiskati na sodišču.
|
neutral
|
1,110
|
Policija je vodilne v večji družbi na Obali, šlo naj bi za Luko Koper, ovadila zaradi plačevanja fiktivnih storitev varovanja, čiščenja oblek in nakupa oblačil višjega cenovnega razreda na službene stroške. Luka Koper Kriminalisti koprske policijske uprave so na okrožno sodišče v Kopru podali dodatne kazenske ovadbe zoper nekdanjega predsednika in člana uprave ene od večjih gospodarskih družb na Obali ter vodjo enega od centrov družbe. Družbo, domnevno Luko Koper, naj bi po podatkih Policijske uprave Koper oškodovali za okrog 88.000 evrov. Kriminalisti so podali kazensko ovadbo na podlagi kriminalistične preiskave, ki so jo začeli že leta 2009, so v sporočilu za javnost zapisali na koprski policijski upravi. Nekdanji predsednik uprave družbe, domnevno naj bi šlo za Roberta Časarja, ter eden od članov nekdanje uprave naj bi bila osumljena storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic. To so neumnosti. In dovolj mi je teh igric, nastavljanj in montaž. Robert Časar za 24UR Po pojasnilih policistov je bilo v kriminalistični preiskavi ugotovljeno, da sta predsednik in član uprave z drugo gospodarsko družbo, šlo naj bi za WTN, sklenila in izvajala pogodbo o poslovnem sodelovanju na področju varovanja in zaščite, čeprav je imela prva gospodarska družba za to dejavnost organizirano svojo službo. Druga gospodarska družba, ki za izvajanje storitve varovanja ni bila registrirana in ni imela ustrezne licence, si je z izstavitvijo najmanj 24 računov za fiktivne storitve pridobila premoženjsko korist v višini 76.500 evrov, prav toliko škode pa je bilo zaradi tega povzročene prvi gospodarski družbi. Policisti so kazensko ovadili tudi pooblaščeno osebo družbe, ki je izstavljala račune za domnevno fiktivne storitve. Nekdanji predsednik uprave pa naj bi poleg tega tudi odredil knjiženje in plačilo najmanj 30 prejetih računov čiščenja zasebnih oblačil enega izmed zaposlenih. Teh računov je bilo za 3954 evrov. Vodja enega izmed centrov gospodarske družbe, domnevno evropskega energetskega terminala v Luki, pa je na račun podjetja kupoval modna in draga oblačila, ki jih je prikazoval kot nakupe delovnih oblačil. Iz tega naslova je nastalo za 7574 evrov stroškov.
|
negative
|
1,111
|
Debrahlee Lorenzana, 33-letna svetovalka za naložbe, je prejšnje delo izgubila, ker se zaradi njenega seksi videza moški sodelavci niso mogli osredotočiti na delo. Potem je našla novo zaposlitev, a bo kmalu spet brezposelna. V Citibanki se branijo in trdijo, da so jo odpustili, ker je zamudila na sestanek. Težava je, da so kot datum navedli nedeljo, ko je banka zaprta. V resnici so jo odpustili, ker je njen seksi videz moškim sodelavcem kratil duševni mir. Preberite podrobnosti! To pa zato, ker jim pri novem delodajalcu, banki Chase, ni všeč, da je Lorenzanova javnosti predstavila vse neprijetne podrobnosti iz časov, ko je bila žrtev diskriminacije in nadlegovanja v Citibanki. V banki so namreč prepričani, da Debrahlee s svojimi izjavami, čeprav ne dvomijo v njihovo resničnost, blati ugled celotne branže, kar naj bi še dodatno škodovalo že tako nizkemu ugledu bank v očeh ljudi. V tej državi obstajajo zakoni, ki prepovedujejo odpuščanje delavcev, če ti opozarjajo na nezakonitosti, je ogorčena Lorenzanova, ki pravi, da bo svoje delo skušala opravljati čim bolje, dokler je zares ne postavijo pred vrata. So pa Debrahlee v bran stopile tudi njene stranke, ki zaradi načrtovane prekinitve delovnega razmerja protestirajo pri upravi. 79-letna stranka Annie Brown pravi Gre za diskriminacijo žensk, zato je o tem treba javno govoriti. Če jo odpustijo, bom zaprla svoj račun pri Chase Banki! Debrahlee v grešnih oblačilih. Moja oblačila niso izstopala. A ker nisem majhna in debela, na meni niso bila sprejemljiva, pravi. Ker opozarja na krivico, bo spet ostala brez dela. Foto Bild.de
|
neutral
|
1,112
|
Kdor pridno dela, si zasluži tudi počitek oziroma dopust, ko bo v miru, daleč stran od službe in stresa, napolnil telo z novimi močmi in energijo. A pravica do dopusta ni sama po sebi umevna. Naredite si zabavo vsaj v službi! Zakon o delovnih razmerjih ZDR zagotavlja pravico do minimalnega letnega dopusta v posameznem koledarskem letu, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Za delavca, katerega delovna obveznost je razporejena na pet delovnih dni v tednu, minimalni letni dopust traja 20 delovnih dni, za delavca, ki dela šest dni v tednu, pa minimalni štiritedenski letni dopust pomeni 24 delovnih dni. Letni dopust določa in izrablja le v delovnih dnevih in ne po urah. Pri izrabi letnega dopusta je treba upoštevati le cele delovne dni, pri čemer pa ni pomembno, koliko ur znaša delavčeva delovna obveznost na dan izrabe letnega dopusta. A dostikrat vas delodajalec sploh ne opozori na pravice, ki vam pripadajo po črki zakona. Preberite si, ali ste sploh upravičeni do dopusta, koliko vam pripada in kaj vse lahko zahtevate od delodajalce, ki o tem noče niti slišati! Zahtevajte svoje!
|
positive
|
1,113
|
Na sestanku, ki so ga sklicali združeni podizvajalci pri projektu Celovški dvori, ni bilo ne predstavnikov NLB ne Vegrada. Po trditvah podizvajalcev imajo dokaze, da je NLB vedela, da je 30 odstotkov stanovanj namenjenih za kompenzacijo. Celovške dvore bi podizvajalci lahko zaključili v dveh mesecih, če bi se z NLB in Vegradom dogovorili za plačilo. Mirko Požar Sestanka v Ljubljani so se udeležili predstavniki Združenja podizvajalcev zaključnih del v gradbeništvu in predstavnik Mestne občine Ljubljana. V NLB se sestanka menda niso želeli udeležiti, ker vztrajajo, da je banka v projektu izgradnje stanovanjskega kompleksa Celovški dvori udeležena le kot sofinancer investitorja in je svoj del pogodbenih obveznosti že v celoti izvršila. Zaradi odsotnosti NLB se sestanka niso udeležili tudi predstavniki Vegrada. Sodelovanje z NLB je ključno Podizvajalci vztrajajo, da je sodelovanje NLB ključno za rešitev njihovih težav. Banka je vključena na temo izbrisnih pobotnic, kajti ta tema je znana od samega začetka poslovnega procesa na Celovških dvorih. Zdaj je potrebno, da banka le zavzame določeno stališče, je poudaril predsednik združenja podizvajalcev Mirko Požar. Če oni ne morejo priti sem, bomo predlagali, da gremo mi k njim. Upam, da nas bodo sprejeli. Medtem na banki pravijo, da so le soinvestitorji in da so svoje obveznosti glede projekta že v celoti izpolnili. V banki še pravijo, da je naloga Vegrada in podizvajalcev, da se dogovorijo glede plačila. Podizvajalci pa pravijo, da bi se banka morala vključiti v pogovore, ker ima na stanovanja zapisano hipoteko. Tako tudi na stanovanja, ki so jih podizvajalci že dobili za kompenzacijo takih naj bi bilo okoli deset. Na teh stanovanjih ima NLB še vedno hipoteko, ki je ne želi umakniti. Vegrad pa naj bi za kompenzacijo že v začetku projekta namenil okoli 30 odstotkov stanovanj. Podizvajalci Situacija je vsak dan težja Podizvajalci menijo, da je sodelovanje NLB ključno, medtem ko na banki pravijo, da so le soinvestitorji in da so svoje obveznosti glede projekta že v celoti izpolnili. V banki še pravijo, da je naloga Vegrada in podizvajalcev, da se dogovorijo glede plačila. Na fotografiji so Celovški dvori. Podizvajalci so del plačila pri projektu Celovški dvori prejeli v obliki stanovanj, za katere pa ima izbrisne pobotnice NLB. Podizvajalci so odločeni, da Vegradu, ki jim zaradi likvidnostnih težav še ni plačal opravljenega dela, ne predajo dokumentacije za uporabno dovoljenje, dokler se strani ne dogovorita za ustrezno plačilo. V dogovarjanje se je vključil tudi ljubljanski župan Zoran Janković, saj je občina skupaj s svojim in republiškim stanovanjskim skladom kupila 419 od skupno 833 stanovanj v Celovških dvorih, Vegrad pa z zaključkom izgradnje zamuja. Po Požarjevih besedah podizvajalci delajo vse, kar je v njihovi moči. Če njihovo prizadevanje za sestanek ne bo uspešno, bodo obvestili lastnike, torej tudi vlado, ki ima v lasti NLB, in nadzorne svete vseh vpletenih, ki ne želijo sodelovati, so napovedali. Po Požarjevih besedah imajo dokaze, da je banka že v začetku gradnje Celovških dvorov vedela, da je 30 odstotkov stanovanj namenjenih za kompenzacijo, kar naj bi bilo zapisano tudi v pogodbi med NLB in Vegradom. Poleg tega bi se podizvajalci z Vegradom radi dogovorili za plačilo preostalih neplačanih obveznosti, ki jih je za okoli deset milijonov evrov. Ker Vegrad nima denarja, bi bili pripravljeni v zameno sprejeti tudi plačilo s stanovanji, kar pa Vegrad brez banke zopet ne more. Vegrad namreč nima niti denarja, da bi podizvajalcem v Celovških dvorih plačal za opravljeno delo. Nekateri zaradi neplačila ne morejo zaključiti del. Zato so se podizvajalci dogovorili, da Vegradu, dokler ne prejmejo plačila, ne bodo izročili gradbene dokumentacije, ki je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja. Dokumentacija pa je pogoj, da Vegrad lahko stanovanja preda kupcem in Stanovanjskemu skladu občine, ki je od Vegrada kupila 419 stanovanj, ki jih bo neprofitno oddajala in bi jih morala prejeti že konec preteklega leta. Predvsem pa javnost opozarjamo, da se projekt zapleta, ne razpleta. Situacija je vsak dan vse težja, je opozoril Požar. Rešitve na temo izbrisnih pobotnic brez banke ni, so danes vztrajali podizvajalci. Kajti izbrisne pobotnice ima banka in ne Vegrad, je dejal. Ostali, ki jih posedujejo, pa se strinjajo, da se deponirajo. Vabilo za pogovore bodo banki poslali še v tem tednu ali pa v ponedeljek vsekakor čim prej, napovedujejo. Ob tem priznavajo, da je Vegrad bolj pripravljen na sodelovanje, saj je pripravljen na pogovore in je pristal tudi na priznavanje terjatev. Po besedah predstavnika občine Aleša Tomažina iz občinskega javnega stanovanjskega sklada si vsi vpleteni želijo, da bi se projekt čim prej zaključil v dobro vseh, da bi vsi dobili lastninsko pravico na posameznih kupljenih delih. S tem namenom je občina tudi pripravljena deponirati izbrisna dovoljenja, je pojasnil. Podizvajalci so poudarili še, da so se sami zaradi težav pri projektu Celovških dvorov znašli v hudih težavah, saj je večini podizvajalcev projekt Celovških dvorov pomenil vsaj polletni promet, pri tem pa je bilo le v enem primeru plačano več kot 30 odstotkov izvedenih del. Gre za 30 odstotkov prodajne vrednosti z davkom na dodano vrednost, je opozoril Požar. Mi se prebijamo na robu insolventnosti iz meseca v mesec in živimo na račun malih kupcev in tujine oziroma kakor se kdo znajde. Projekt pod drobnogledom Evropske komisije Evropska komisija je od države zaradi nakupa teh 419 stanovanj tudi zahtevala določena pojasnila, da bi preverila sume, da je šlo pri tem nakupu za nedovoljeno državno pomoč podjetjem. Vegrad ima od začetka leta blokirano večino svojih transakcijskih računov, trenutno pa poteka program prestrukturiranja, ki so ga potrdili največji lastnici Vegrada PDP in Vegrad naložbe ter NLB in Hypo banka.
|
negative
|
1,114
|
Družba Delo do četrtkovega izteka roka za oddajo zavezujočih ponudb za nakup večinskega deleža v Večeru ni prejela nobene ponudbe. Na Delu bodo zato v ponedeljek sprejeli nadaljnje odločitve. Časopisna hiša Delo Rok za oddajo zavezujočih ponudb za nakup Večerovih delnic se je iztekel v četrtek opolnoči, pri Delu pa do takrat niso prejeli nobene ponudbe za nakup. To je v nasprotju z našimi pričakovanji in pričakovanji družbe KPMG, ki vodi postopek prodaje, je pojasnil Giacomelli. Zato se bo v ponedeljek sestala komisija za prodajo deleža, ki bo sprejela nadaljnje odločitve glede prodaje Večera, je dejal predsednik uprave Dela Jurij Giacomelli. Časnik Finance je danes sicer poročal, da sta od namere za prevzem Večera odstopili družbi DZS in Medijski partner, ki sta opravili skrbni pregled Večera in oddali nezavezujočo ponudbo. DZS je bil po pisanju Financ za delež Večera pripravljen odšteti približno devet milijonov evrov, podjetje Medijski partner pa slabih šest milijonov evrov, kar naj bi bilo premalo. Nezavezujočo ponudbo za nakup deleža v Večeru naj bi sicer oddala še konzorcij štajerskih podjetij in družina Županec iz Prekmurja, so danes še poročale Finance. Delo delež v Večeru prodaja po nalogu urada za varstvo konkurence. Ta je namreč septembra lani ugotovil, da je koncentracija teh dveh časopisnih družb neskladna s pravili konkurence, zato je Delu, ki ima sicer v lasti 79,24 odstotka Večera, naložil prodajo 75 odstotkov Večera.
|
neutral
|
1,115
|
Na Hrvaškem so objavili podatke o posojilih, ki naj bi jih banka Hypo Alpe Adria odobrila slovenskim podjetjem. Ali gre za verodostojne podatke, ni jasno, slovenska podružnica banke pa zanika navedbe, da naj bi šlo za sporne posle. Hrvaški spletni portal necenzurirano.com je pretekli teden objavil spisek domnevno spornih kreditov, ki jih je avstrijska banka Hypo Alpe Adria odobrila slovenskim podjetjem. Med drugim je na seznamu tudi Mercator, ki bi se po pisanju portala lahko znašel pod preiskavo zaradi dveh posojil. Za pojasnila smo zaprosili predstavnike družbe Mercator, ki so v odgovoru zapisali, da družba korektno in dobro sodeluje z vsemi večjimi bankami na svojih ciljnih trgih v regiji Jugovzhodne Evrope, med njimi je tudi Hypo Alpe Adria Bank. Posojila družb Skupine Mercator so z bankami sklenjena v skladu s pravili dobrega gospodarjenja in kritja . Dodali so še, da Mercator vse poslovne in finančne obveznosti poravnava v dogovorjenih rokih, namigovanja na kakršno koli nekorektnost pri sklepanju kreditnih aranžmajev v povezavi z Mercatorjem pa zanikajo in jih obravnavajo kot povzročanje poslovne škode družbi in Skupini Mercator. Med vidnejšimi slovenskimi podjetji, ki naj bi, kot piše avtor prispevka Domagoj Margetić, dobili sporna posojila, so tudi Istrabenz, Petrol, Vegrad, Petrolu, Engrotuš, Merkur, KD Group in Merfin. Zavajanje ali resnica? Domagoj Margetić Foto Reuters Zgodba na prvi pogled deluje zelo zastrašujoče, a je treba biti pri tem previden. Margetića je namreč že dvakrat obsodilo haaško sodišče. V obeh primerih je šlo za izdajo imena zaščitene priče. Od leta 2005 dela kot kolumnist na svojem, že omenjenem portalu, ustanovil pa je tudi Stranko hrvaških branilcev, kljub temu, da v osamosvojitveni vojni ni sodeloval. Stranka na parlamentarnih volitvah leta 2007 ni sodelovala. Za komentar objavljenih podatkov smo povprašali tudi Hypo Alpe Adria banko. Odgovorili so, da je prispevek objavljen na podlagi nepreverjenih podatkov. Dodali so, da v Sloveniji posle odobravajo v skladu s proceduro in politiko banke ter veljavno zakonodajo. Vsakršna namigovanja na nečiste posle in netransparentnost strogo zavračamo in jih razumemo kot povzročanje poslovne škode finančni ustanovi Hypo Group Alpe Adria, so zapisali v odogovoru na naša vprašanja. Dodali so, da bodo proti avtorju prispevka sprožili ustrezne pravne postopke, in izrazili upanje, da jim objava teh podatkov ne bo povzročila večje poslovne škode. Iz Banke Slovenije so za 24ur.com potrdili, da je objava tovrstnih podatkov kazniva po 241. členu Kazenskega zakonika RS. Na vprašanje, ali so sprožili kakšne postopke, so odgovorili, da v skladu z 228. členom veljavnega Zakona o bančništvu ne smejo razkrivati nobenih informacij, ki jih pridobijo v okviru opravljanja nadzora, razen v primerih, točno opredeljenih v tem členu. Neuradno naj bi v Banki Slovenije že zbirali pritožbe domnevnih dolžnikov, saj naj bi potekala preiskava, kdo je tajne podatke dal v javnost. Obrnili smo se tudi na policijo, od katere smo želeli izvedeti, ali morda zaradi domnevno spornih posojil poteka kak postopek proti banki, kar pa so v odgovoru zanikali.
|
negative
|
1,116
|
Slovenski gradbeni stroji bodo po libijski puščavi gradili za milijardo in 100 milijonov evrov. Gre za projekte, s katerimi diplomacija rešuje gradbeništvo. Odprto je še vprašanje bančnih garancij.
|
positive
|
1,117
|
Kakšen je odnos Slovencev do denarja? Kakšni smo v primerjavi z drugimi narodi? Imamo denar raje v nogavicah, v banki ali nam je zanj vseeno? Kakšen odnos do denarja imamo Slovenci? V času finančne krize postane človekov odnos do denarja drugačen. Hitro se začno porajati vprašanja, o katerih ne želimo nikoli razmišljati. Kaj pa če ostanemo brez denarja? Kaj bo kriza še prinesla? Kje bo moj denar najbolj varen? Raziskovanja odnosa do denarja se je zato lotilo slovensko tržno raziskovalno podjetje in pod drobnogled vzelo področje Vzhodne in Srednje Evrope, kamor sodi tudi Slovenija. Ugotovilo je, da kar 22 odstotkov Slovencev sodi med indiferentne, ki jih ne zanima niti kriza niti varčevanje za starost. Med njimi v večji meri najdemo mlajše osebe, ki še niso poročene in ki v gospodinjstvih, kjer živijo, ne odločajo o nakupih. Po drugi strani pa se je v tako imenovano skupino samozadostnih uvrstilo le 4 odstotke Slovencev. Gre za ljudi, ki znajo sami upravljati s svojimi finančnimi sredstvi in so dobro obveščeni o dogajanju na finančnih trgih. A to še ni vse. Preverite, kam se med narodi Vzhodne in Srednje Evrope uvrščamo glede na zapravljanje in kdo vse pri nas spada v razred zapravljivcev .
|
neutral
|
1,118
|
Evropska komisija je ocenila, da slovenske oblasti ukrepe za proračunsko konsolidacijo izvajajo učinkovito, v skladu s priporočili in po načrtu. Jose Manuel Barroso, predsednik Evropske komisije Evropska komisija je danes ocenila ukrepanje za zmanjšanje primanjkljaja v 12 državah članicah Unije. Ocenila je, da slovenske oblasti ukrepe za proračunsko konsolidacijo izvajajo učinkovito, v skladu s priporočili in po načrtu, ki za letos predvideva prihranke pri proračunski porabi za okoli 1,25 odstotka bruto domačega proizvoda. Slovenija ravnala v skladu s priporočili Evropske komisije Komisija je postopek proti Sloveniji zaradi prekomernega javnofinančnega primanjkljaja začela decembra lani. V okviru tega postopka je slovenske oblasti pozvala, naj proračunsko konsolidacijo začnejo letos. Rok za zmanjšanje primanjkljaja pod referenčno mejo treh odstotkov BDP, ki jo določa pakt stabilnosti in rasti, je za Slovenijo leto 2013. Poleg Slovenije so to še Belgija, Češka, Nemčija, Irska, Francija, Italija, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Španija in Slovaška. Za vse te države komisija ugotavlja, da so v prizadevanjih za zmanjšanje primanjkljaja ravnale v skladu z njenimi priporočili.
|
neutral
|
1,119
|
Gradbeništvo naj nima naivne iluzije, da bo vlada subvencionirala razliko med tržno ceno stanovanj in tisto iz časov konjunkture, je opozoril premier Borut Pahor. Odločal bo trg. Vlada ne bo subvencionirala razlike v cenah stanovanj. Vlada bo po zagotovilih premierja Boruta Pahorja preučila možnosti za pomoč gradbenemu sektorju na način, da ne bo diskriminatorna do drugih sektorjev. Včeraj se je sestal z direktorjem Urada za makroekonomske analize Umar Boštjanom Vasletom, s katerim sta ugotovila, da je gradbeništvo v Sloveniji še vedno velik problem. Kolikor je v letih 2006, 2007 in v prvi polovici 2008 gradbeništvo pregrevalo konjunkturo, toliko zdaj zamrzuje recesijo, je dejal Pahor. Po njegovih besedah ni mogoče, da bi gradbena podjetja na trgu vzdrževala tako visoko ceno stanovanj kot v preteklih letih, misleč, da bo vlada pomagala in bodo cene ostale visoke. Bo pa vlada po njegovih besedah razmislila, kako s kratkoročnimi ukrepi pomagati zlasti glede likvidnostnih težav gradbenikov. Vse drugo pa mora opraviti trg, je poudaril. Obenem se zaveda, da mora gradbeništvo, ki ima zelo visok delež v bruto domačem proizvodu, čim prej iz recesije, da ne bo navzdol povleklo vseh nas. Za pomoč gradbenemu sektorju bodo sicer odgovorni trije ministri. Z gradbeniki se bodo sestali na dveh delovnih srečanjih, z namenom, da se preuči nekatere njihove predloge, preden bo o njih odločala vlada. Sestanek naj bi bil še junija.
|
neutral
|
1,120
|
Španija naj bi krizno situacijo v državi reševala prek pleč Evropske unije. Del denarja naj bi si namreč sposodila v okviru instrumenta držav članic območja evra. Predstavniki Španije in Evropske komisije sicer to zanikajo. Potem ko so nemški mediji pred dnevi poročali, da naj bi želela Španija koristiti pomoč v okviru instrumenta za zagotovitev stabilnosti evra, je španski časnik El Economista danes nadaljeval s podobnimi poročanji. El Economista navaja, da naj bi EU, IMF in ZDA skupaj pripravljale reševalni načrt za Španijo, ki naj bi vključeval posebno kreditno linijo v višini do 250 milijard evrov. Del denarja naj bi si Španija izposodila v okviru instrumenta držav članic območja evra v višini do 440 milijard evrov. Španska finančna ministrica Elena Salgado in evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn sta poročanje časnika sicer zavrnila. Pri komisiji sem seveda preveril, ali so iz Bruslja poslali kakšno ekipo, tako kot je zapisano v članku, in lahko rečem, da zgodba ne drži, je zagotovil Rehn. Španska finančna ministrica na levi je zanikala poročanje španskega časnika. Prvi mož IMF Dominique Strauss-Kahn se bo v petek sicer odpravil na delovni obisk v Madrid, kjer se bo sestal s španskim premierom Josejem Luisom Rodriguezom Zapaterom. To je še dodatno okrepilo ugibanja o morebitni pomoči Španiji, ki pa jih je zanikal tudi Strauss-Kahn. Obiskal bom vse evropske države. Danes sem v Franciji obstajajo takšne govorice o Franciji? Jutri v četrtek grem v Italijo. Obstajajo takšne govorice o Italiji? Pred tednom dni sem bil v Belgiji. So obstajale takšne govorice o Belgiji? se je vprašal Strauss-Kahn. Španski premier Zapatero je ob tem danes v parlamentu zagotovil, da je špansko gospodarstvo stabilno. Španija je plačilno sposobna, trdna in močna država, kar ji priznava tudi mednarodna skupnost, je dejal španski premier, pri tem pa priznal, da vlada v boju s krizo ni naredila najboljšega dela. Tisti, ki je storil najmanj za spodbujanje gospodarstva, je ta vlada, to sem pripravljen priznati, je dejal Zapatero. K odločnejšim in hitrejšim ukrepom za oživitev gospodarstva Španije je danes pozvala tudi tamkajšnja centralna banka. Še vedno je treba uveljaviti potrebne ukrepe prilagajanja, hitro, da se bomo izognili upočasnitvi gospodarskega okrevanja, je dejal guverner španske centralne banke Miguel Fernandez Ordonez. Španska vlada potrdila reformo trga dela Španski premier Španska vlada je sicer danes potrdila reformo trga dela, s katero želi prispevati k bolj fleksibilnemu trgu dela in tako spodbuditi okrevanje gospodarstva. Reformo mora potrditi še parlament, v katerem pa socialisti premierja Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera nimajo večine. To je nujno potrebna reforma trga dela, to je reforma za prihodnost, je ena najpomembnejših reform v zadnjih 20 letih, je povedala namestnica premierja Maria Teresa de la Vega. Vlada namerava v okviru reforme znižati odpravnine in zagotoviti bolj prožen sistem odpuščanja. Zaposleni za nedoločen čas so bili doslej upravičeni do odpravnine v višini do 45 dni plače na leto službe, za nekatere skupine delavcev pa naj bi to obdobje zdaj znižali na 33 dni. Reforma predvideva tudi ustanovitev posebnega vladnega sklada za vsakega delavca, ki bi v primeru odpuščanj podjetjem pomagalo izplačati del odpravnin. Obresti obveznic naraščajo Na mednarodnih finančnih trgih medtem še vedno naraščajo obresti na španske obveznice. Razlika med obrestno mero na španske desetletne obveznice in enake nemške obveznice, ki veljajo za merilo v območju evra, se je danes povečala za več kot 0,10 odstotne točke, na 2,23 odstotne točke. Španija, peto največje evropsko gospodarstvo, je v najhujšo recesijo v zadnjih desetletjih zašla konec leta 2008, v prvem letošnjem četrtletju pa je imela 0,1-odstotno gospodarsko rast, s čimer se je izvila iz recesije.
|
negative
|
1,121
|
Slovenski gradbeni velikan SCT je v zadnjih mesecih v Libiji sklenil za 1,154 milijarde evrov pogodb, obeta pa si za dve milijardi evrov poslov. Gre za posel stoletja, poudarja prvi mož SCT Ivan Zidar. Ivan Zidar Zadnje pogodbe, vredne 824 milijonov evrov, je SCT podpisal prav v četrtek, in sicer za gradnjo dveh cest v skupni dolžini 270 kilometrov, in sicer med mesti Al Abjar in Al Marj ter Sabha Zvelah. SCT je pred tem že podpisal pogodbo za del projekta vrata Bengazija, vredno 330 milijonov evrov. Obeta pa si tudi posle pri nadgradnji tega projekta v vrednosti 680 milijonov evrov in cesto Tobruk Umsaad 203 milijone evrov. Pogodbe se bodo sicer podpisovale v drugi polovici leta. Dela naj bi se začela kmalu, SCT pa potrebuje še bančne garancije, ki jih pričakuje v najkrajšem možnem času, je povedal Zidar. Gre za ogromen posel, h kateremu bo SCT povabil še druge slovenske gradbenike. Na teh projektih je posla za najmanj tri oz. štiri leta, mesečna realizacija pa glede na njihovo vrednost znaša 37 milijonov evrov. Led je prebit, v SCT pa smo se na preboj na libijski trg pripravljali deset let, je povedal Zidar. Slovenska diplomacija s premierjem Borutom Pahorjem na čelu je tu odigrala izredno pomembno vlogo, je dejal. Če premier Pahor ne bi šel v Libijo, s posli ne bi bilo nič, je ocenil. Dodal je, da si SCT v Libiji želi delati še več poslov. Če bomo delali dobro in v skladu z načrti, bomo še kaj delali, SCT pa je v ligi prvakov na področju cest in avtocest, je poudaril. SCT je tako dobil pomemben del milijardnih poslov na projektu vrata Bengazija, ki so si jih želela številna tuja podjetja. SCT je uspelo, predvsem zaradi referenc, ki jih ima družba še od prej, ko je gradila po Libiji, je povedal Zidar. Na projektih bodo delali številni delavci iz Slovenije in precejšen del slovenske gradbene operative. Projekt je resnično ogromen, je še dejal prvi mož SCT.
|
positive
|
1,122
|
Britanci uvajajo najstrožje varčevalne ukrepe v zadnjih desetletjih. Zvišali bodo davek na dodano vrednost in zmanjšali socialne pravice, ne bodo pa dodatno obdavčili tobaka, alkohola in goriv. Britanci bodo zategnili pasove. Britanska vlada namerava zvišati davke in uvesti najstrožje varčevalne ukrepe v zadnjih nekaj desetletjih. Na ta način se bo spopadala z ogromno zadolženostjo države. Cilj vladne koalicije konservativcev in liberalnih demokratov je doseči izravnan proračun v prihodnjih petih letih, je ob predstavitvi rebalansa proračuna v parlamentu povedal britanski finančni minister George Osborne. Hkrati je napovedal zamrznitev rasti plač zaposlenih v javnem sektorju za dve leti in zmanjšanje socialnih pravic. Z januarjem 2011 namerava Velika Britanija tudi uvesti novo dajatev za banke. Ta naj bi v proračun prispevala dve milijardi funtov 2,4 milijarde evrov letno. Varčevanje bo zadelo tudi kraljico Vlada v Londonu med drugim načrtuje zvišanje davka na dodano vrednost z letom 2011 z zdajšnjih 17,5 na 20 odstotkov. Vlada si samo od zvišanja tega davka obeta dodatnih 13 milijard funtov 15,5 milijarde evrov dodatnih proračunskih prihodkov. Osborne namerava tudi zmanjšati proračune večine proračunskih uporabnikov za 25 odstotkov, dobil pa je celo soglasje kraljice Elizabete II. za zamrznitev njenih prihodkov od davkoplačevalcev. Neobičajno pa je, da Osborne ni napovedal zvišanja obdavčitve alkohola, tobačnih izdelkov ter goriv. Ukrepi so po Osbornovih besedah trdi, a pravični . Veliko Britanijo trenutno teži 155 milijard funtov 186 milijard evrov visok primanjkljaj. To je približno deset odstotkov bruto domačega proizvoda BDP, kar je precej več od v paktu o stabilnosti in rasti dopustne meje, določene pri treh odstotkih BDP. Gospodarska rast manjša, kot so napovedovali doslej Britanska vlada je znižala tudi napoved gospodarske rasti za letošnje in prihodnje leto. Bruto domači proizvod BDP naj bi se letos okrepil za 1,2 odstotka, prihodnje leto pa za 2,3 odstotka, je pred parlamentom povedal Osborne. Še prejšnji teden je sicer vlada napovedala, da bo britanska gospodarska rast v letošnjem letu 1,3-odstotna, v letu 2011 pa 2,6-odstotna.
|
negative
|
1,123
|
Po ocenah strokovnjakov se podjetju Poteza Naložbe obetajo težki časi, saj morajo zaradi nakupa delnic NLB in odločitev vodstva bankam vrniti 171 milijonov evrov. Po poročanju časnika Financ mora Poteza Naložbe pod vodstvom Branka Drobnaka do 30. septembra vrniti 171 milijonov evrov glavnice pri konzorciju slovenskih bank. Poteza Naložbe je bila insolventna že lani, kot drugo pa težave segajo že v leto 2008, ko je EBRD za delnico NLB odštela po okoli 300 evrov. Poteza je za petodstotni delež v NLB plačala okoli 120 milijonov evrov. Ta znesek pa je bil že takrat večji od tržne vrednosti delnice NLB. Vrednost delnice je danes nižja za skoraj polovico. Ko je lani iz igre za nadzorni svet NLB izpadel Drobnak, je bilo jasno, da bodo morali prodati delnice. Poteza Naložbe je pozneje odstotek delnic NLB zastavila pri banki Unicredit, Drobnak pa že nekaj časa poskuša prodati osem odstotkov NLB. Bančniki so že nekajkrat dejali, da bo Poteza Naložbe ena prvih finančnih holdingov, ki jeseni verjetno ne bodo dočakali. Prejšnji četrtek je zahtevo za stečaj Poteze Naložb vložila banka Bawag, ki se umika s slovenskega trga. Včeraj je tako že objavil javni razpis za 1,72 odstotka NLB po izklicni ceni 23,8 milijona evrov, še pišejo v Financah. Finančni strokovnjaki menijo, da bodo za ta delež težko našli kupca, boljše bi bilo, če bi se prodajal večji sveženj delnic. Upniki bi ob stečaju Poteze Naložb izgubili 85 milijonov evrov. Če bi prišlo do stečaja skupine, pa bi bile izgube še večje. V najtežjem položaju bi bili prav navadni upniki, predvsem imetniki obveznic Poteze Naložb in Poteze Skupine. Glavna težava Poteze je prav naložba v NLB. Poteza Skupina je obvladujoča družba Poteze Naložb, ki ima v lasti 90-odstotni delež. V skupini je še več svetovalnih podjetij. Letno poročilo ni dosegljivo Skupina Poteza ima 49,7 milijona evrov kapitala in 66,5 milijona evrov sredstev. V poslovnih knjigah delež v Potezi Naložbah vrednotijo na 32 milijonov evrov. Knjigovodska vrednost naložbe v Potezo Investments je 15 milijonov evrov. Ker letno poročilo o poslovanju podjetja ni dosegljivo, ni znano, koliko so realno vredne naložbe te družbe, še menijo v zgoraj omenjenem časniku. Foto Blaž Garbajs Po oceni Financ je večina naložb prenapihnjena, če pa lani ne bi navzgor prevrednotili naložb v nepremičnine za 4,4 milijona evrov in nekatere družbe slabih sedem milijonov evrov, bi bil kapital družbe negativen, luknjo pa dodatno poglobi 60 milijonov izgube zaradi prevrednotenja delnic NLB, kupljenih od EBRD. Upniki Poteze Naložb so konzorcij slovenskih bank, tuja banka, imetniki obveznic in tudi Poteza Skupina. V letnem poročilu družba razkriva, da ji je banka Bawag februarja letos odpovedala posojilno pogodbo, družba pa išče nadomestne vire kapitala.
|
negative
|
1,124
|
Merkur ima novega predsednika uprave, Bineta Kordeža je nasledil Bojan Knuplež. Lastniki so se z bankami dogovorili tudi, da Merkur ohranijo celovit, zato so prekinili dogovore z Mercatorjem. Upravna stavba Merkurja v Kranju Nadzorni svet Merkurja je sprejel odstop predsednika uprave Bineta Kordeža in na njegovo mesto imenoval dosedanjega predsednika uprave Big Banga Bojana Knupleža. Nadzorni svet je sicer zasedal takoj po skupščini, ki je imenovala dva nova člana nadzornega sveta Antonijo Pirc iz Save in Matevža Slapničarja iz Gorenjske banke, so sporočili iz družbe. Kot so po skupščini sporočili iz Merkurja, so se lastniki in vodstvo Merkurja ob načelni podpori bank upnic odločili, da je najbolje, da Merkur Group ohrani svojo celovitost. Sedanje težave namreč izvirajo iz pomanjkanja likvidnih sredstev in posledično slabše oskrbe z blagom, prodaja Merkur Group je tako v primerjavi z najboljšimi leti za tretjino nižja, pravijo v Merkurju. Kot pravijo, divizija Big Bang tudi v teh razmerah posluje nemoteno, v divizijah Merkur in Mersteel pa bi, upoštevajoč pozitivne signale s trga, s pridobitvijo ustreznih finančnih virov takoj lahko zagotovili ponovno rast prodaje. Natančnejši program ukrepov bodo v družbi pripravili v prihodnjih tednih, cilj pa bo ponoven zagon poslovanja družbe. Takoj po skupščini se je prvič sestal novi nadzorni svet in ocenil, da bi k podpori projekta pripomogla tudi sprememba v vodstvu Merkurja. Zato so podprli zamenjavo vodstva in za predsednika uprave imenovali Bojana Knupleža, dosedanji predsednik uprave Bine Kordež pa bo v Merkurju prevzel druge zadolžitve. Zaradi teh odločitev družbe in ob načelni podpori bank, da podprejo ohranitev Merkurja kot celote, sta se družbi Merfin in Mercator dogovorili,da ustavita vse aktivnosti glede strateškega povezovanja. Kaj se bo zgodilo z lastniško strukturo Merkurja in ali bo Merfin ostal največji delničar, pa danes iz družbe niso sporočili. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik Foto Dare Čekeliš Lahovnik Treba je čim prej najti rešitev za Merkur Razmere v Merkurju so po besedah ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika že dlje časa zaskrbljujoče. Kot poudarja minister, bi se morali v primeru Merkurja čim prej sestati vsi udeleženci in poiskati možno rešitev, s katero bi se ohranilo poslovanje družbe iz Naklega. Menedžerski model lastninjenja Merkurja je ocenil kot nevzdržen. Po njegovih ocenah bi družba tudi v normalnih gospodarskih razmerah imela težave, v zaostrenih pa so te še večje. Kordež Merkur smo prevzeli v skladu s takratno zakonodajo Kordež je sicer že v torek dejal, da se je pripravljen umakniti in da uprava kot pogoj za sprejem rešitve ni omenjala ohranitev vodstvene strukture Merkurja. Na vprašanje 24ur.com, ali ocenjuje, da se menedžerski prevzem Merkurja ni izšel, je v torek dejal, da je to odvisno od tega, kakšne rešitve bodo sprejeli skupaj z bankami. Gleda kazenskih ovadb pa je dejal, da je v Sloveniji podajanje teh zelo preprosto, vendar pa v našem primeru nepotrebno, saj je bil prevzem izveden popolnoma v skladu s takratno zakonodajo. Kordež je sicer še pojasnil, da so prevzem pretežno financirale tuje banke. Skupina Merkur je sestavljena iz divizije Merkur trgovin, Big Banga in divizije Mersteel, ki prodaja jeklo. Največji lastnik skupine je družba Merfin, preko katere so Bine Kordež in drugi menedžerji prevzeli Merkur. Biografija in menedžerski prevzem Bine Kordež, 54-letni univerzitetni diplomirani ekonomist, magister poslovne politike in organizacije, tako položaj prvega moža Merkurja zapušča po 12 letih. V Merkurju je zaposlen od leta 1988, ko je postal eden najmlajših vodilnih delavcev. Zaposlil se je kot finančni direktor ter direktor za ekonomiko in finance. Mesto predsednika uprave s petletnim mandatom je prevzel po upokojitvi takratnega predsednika uprave Jakoba Piskernika leta 1998. Kordež, ki je bil tudi član sveta Banke Slovenije, je skupaj z vodilnimi Merkurja novembra 2007 izvedel menedžerski prevzem Merkurja. Za namene prevzema je širši krog Merkurjevih vodstvenih delavcev, med njimi vsi člani uprave s Kordežem na čelu, ustanovil družbo Merfin. Ta je julija 2007 pridobila slabih 16 odstotkov družbe iz Naklega, nato pa svoj delež začela povečevati. Oktobra 2007 je Merfin v konzorciju z Banko Koper, Savo, Interfinom Naložbe ter Zagrebško Euro-Veneto objavil namero za prevzem Merkurja in mesec kasneje še ponudbo za prevzem. Prevzemniki so za delnico Merkurja ponudili 405 evrov in po izteku ponudbe svoje lastništvo povečali na 98,44 odstotka. Januarja 2008 so bili iz lastništva Merkurja iztisnjeni še mali delničarji, konzorcij pa je postal 100-odstotni lastnik nakelske družbe, Merfin pa je sredi leta 2009 postal večinski lastnik Merkurja. Prevzem Merkurja je bil največji uspeli menedžerski prevzem v Sloveniji, nekateri pa so ga označevali za najbolj transparenten menedžerski prevzem. Menedžerji Merkurja so namreč eni redkih dali javno prevzemno ponudbo za družbo in niso parkirali delnic pri prijateljskih podjetjih oz. na podjetjih poštnih nabiralnikih . Je pa senco na prevzem Merkurja nekoliko vrglo dejstvo, da je bila družba kupljena s sredstvi podjetja, saj je Merfin zastavil delnice podjetja, ki so ga kupovali, osebna zavarovanja deležnikov pa niso znana. Kordež je vseskozi ponavljal, da je bil Merkur kupljen v skladu z obstoječo zakonodajo. Merkur je v letošnjem letu zaradi slabega poslovanja in dolgov začel v hude težave. Zamude pri plačilih so pripeljale do nezaupanja njegovih dobaviteljev, s tem pa je podjetje postalo med drugim tudi cenovno nekonkurenčno na trgu.
|
negative
|
1,125
|
EU in ZDA sta podpisali razširjen sporazum o odprtem nebu. Gre za drugo fazo pogajanj med transatlantskima partnericama, evropska stran pa naj bi si želela več, kot je na koncu dobila. Danes smo stopili pomemben korak naprej v naših vzajemno koristnih odnosih z ZDA v letalskem sektorju, je ob podpisu razširjenega sporazuma o odprtem nebu med EU in ZDA poudaril evropski komisar za promet Siim Kallas. Ta dogovor bo po njegovih besedah evropskemu letalskemu sektorju pomagal, da se izkoplje iz kriznega obdobja. Prvi sporazum o odprtem nebu sta EU in ZDA podpisali konec aprila 2007, veljati pa je začel leta 2008. To je bil sploh prvi letalski sporazum med transatlantskima partnericama, s katerim sta se strani tudi zavezali k prizadevanjem za nadaljnje odpiranje letalskih trgov, o čemer sta se pogovarjali v drugi fazi pogajanj. Ta druga faza pogajanj, ki naj bi evropskim prevoznikom olajšala dostop do ameriškega trga ter okrepila sodelovanje na varnostnem in okoljskem področju, se je začela maja 2008 med slovenskim predsedovanjem EU na Brdu. Pogajanja so končana, a po navedbah virov pri EU bi si evropska stran želela več, kot je dobila. Evropski vlagatelji lahko sedaj pridobijo 49,9-odstotni delež v ameriških družbah, še vedno pa nimajo pravice, da bi pridobili več kot 25 odstotkov delnic z glasovalnimi pravicami, kar pomeni, da nimajo vpliva na strateške odločitve v ameriških podjetjih. Ta prag je v primeru ameriških vlagateljev v evropska podjetja 49-odstoten. Nov, razširjen dogovor omogoča evropskim in ameriškim vlagateljem pridobitev večinskega deleža v družbah na drugi strani Atlantika, vendar pa so zato potrebne zakonodajne spremembe tako na evropski kot ameriški strani, kar je lahko dolgotrajen proces z negotovim izidom. Del dogovora je tudi uskladitev evropskih in ameriških pravil glede letalskih izpustov in hrupa, poleg tega naj bi bil to po navedbah komisije prvi sporazum v letalski zgodovini, ki vključuje tudi člen o socialni razsežnosti letalskih odnosov med EU in ZDA. Sporazum o odprtem nebu po navedbah Evropske komisije prinaša številne prednosti 25 milijonov dodatnih potnikov, 80.000 dodatnih delovnih mest v petih letih in za 12 milijard evrov ekonomskih koristi. Poleg tega evropskim družbam omogoča, da od koder koli v EU letijo kamor koli v ZDA. Odločitev o podpisu in začasni uporabi protokola o spremembi sporazuma o zračnem prometu med EU in ZDA so danes v Luksemburgu sprejeli prometni ministri EU. Na ministrstvu za promet pričakujejo, da bo sporazum tudi v praksi pripomogel k večji konkurenčnosti evropskih letalskih prevoznikov.
|
neutral
|
1,126
|
Zlato ima že tisočletja velik vpliv na ljudi. Bolj težki so časi, bolj mu zaupamo. Tega se zavedajo tudi oblastniki. Ni države na svetu, ki ne bi imela premoženja v zlatu. Toda katere se kopajo v zlatu? Ljudje so od nekdaj oboževali zlato. V vseh oblikah. Zlato je imelo v svoji tisočletni zgodovini različne vroče zgodbe. Tako je bil enkrat zaščitnik pred inflacijo, drugič je nudil varno pribežališče pred orkanom finančne krize, spet tretjič pa je imel neverjeten surovinski potencial. Čeprav ta žlahtna kovina ne ponuja dividend in ne ustvarja dodane vrednosti na dolgi rok tako kot je to značilno pri delnicah različnih podjetij, pa je vseeno v zadnjem času vse bolj priljubljena v vseh vodilnih državah po svetu. Največ zlata ima kdo drug kot Amerika, saj naj bi bilo konec leta 2009 v tej državi prek 8.100 ton zlata. V Evropi močno izstopa Nemčija, ki ima več kot 3.400 ton zlata, sledita ji Italija in Francija, v Aziji pa je vodilna Kitajska, ki ima prek 1.000 ton zlata. Slovenija je uvrščena bolj na rep lestvice, saj naj bi imela okoli 3,2 tone zlata. Ker gre za cele gore žlahtne kovine, ki jo je treba varno shraniti, ima vsakak država svoje skladišče, ki običajno velja za najbolj varovano stavbo v državi. Zaradi strahu pred novim valom krize in prezadolženosti nekaterih držav, pa se že gradijo novi bunkerji zlata. Vas zanima, kako izgledajo stavbe, v katere bi želel stopiti vsak tat in jih varujejo najbolj izurjeni ljudje na svetu? V Sloveniji je varno shranjenih 3,2 tone zlata.
|
neutral
|
1,127
|
Vlada je uresničila napoved in s trošarinami pol litra piva podražila za pol centa. Liter vmesnih pijač bo dražji za 10 centov, etilni alkohol pa za evro. Pivo se draži zaradi trošarin. Trošarina se plačuje od piva, vina, drugih fermentiranih pijač, vmesnih pijač in etilnega alkohola. Vlada je na dopisni seji izdala Uredbo o prenehanju veljavnosti uredb o določitvi zneska trošarine za alkohol in alkoholne pijače. Nova uredba razveljavlja uredbi iz leta 2000 in 2009, ki določata trošarino za alkohol in alkoholne pijače. Za navedene trošarinske izdelke se plačuje trošarina v takih zneskih, kot so določeni v Zakonu o trošarinah. Tako bo od 1. julija 2010 znašala trošarina za pivo 10 evrov, za vmesne pijače z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol.%, ne presega pa 22 vol.% 100 evrov in za etilni alkohol 1000 evrov, vse na hektoliter. Vlada je predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna pripravila, ne da bi posegala v pridobljene pravice, so 11. junija povedali na finančnem ministrstvu. Da pa bi bil rez v odhodke bolj vzdržen, rebalans spremlja zvišanje trošarin za cigarete in energente. V načrtu so tudi spremembe pri trošarinah za pogonsko gorivo in alkohol, so še dodali. Bomo tudi na pivo hodili v tujino? Poglejte, kje ga točijo najceneje!
|
negative
|
1,128
|
Vodstvu podjetja Prevent Global ni uspelo zagotoviti sredstva za 160 delavcev v krovni družbi Prevent Global. Direktor Kranjc zagotavlja, da bodo plačo dobili do petka. Zaposleni v Prevent Globalu so se danes skupaj s sindikatom v podjetju odločili, da za danes napovedano stavko odložijo na ponedeljek, če do tega petka ne bodo dobili plač za mesec maj. Predsednik uprave Prevent Global Renato Kranjc je danes zaposlenim osebno pojasnil trenutno situacijo v podjetju. Poudaril je, da se uprava trudi pridobiti sredstva za izplačilo plač in doseči dogovor z NLB za umik blokade računov. Na tej podlagi je uprava obljubila, da bodo plače zaposlenim izplačane do konca tega tedna, so zapisali v sporočilu za javnost. Uprava je zaposlenim pojasnila, da potekajo intenzivni dogovori tako s potencialnimi poslovnimi partnerji kot tudi s pristojnimi ministrstvi. Najtežje pa je premostiti vmesno obdobje, predvidoma od treh do šestih mesecev, do začetka novih poslov, saj se podjetje sooča z velikimi likvidnostnimi težavami. Uprava pričakuje, da bodo rezultati dogovorov vidni do konca julija, ko se bodo lahko sprejele konkretne odločitve v zvezi s prihodnostjo podjetja. Delavci opravljali svoje obveznosti Vodstvo družbe je plače zagotovilo za 1150 zaposlenih v podjetju Prevent avtomobilski deli, kjer je bila za danes napovedana stavka tako preklicana, sredstva za plače 160 zaposlenih v krovni družbi Prevent Global pa vodstvu ni uspelo zagotoviti. Predstavnik sindikata Vlado Zorman je danes zjutraj za 24ur.com dejal, da so delavci normalno opravljali svoje delovne obveznosti. Dejal je še, da če bo predsednik uprave dal zagotovila za izplačilo plač, bodo stavko prestavili na nedoločen čas. V nasprotnem primeru se bo sestal stavkovni odbor in pripravil svoje zahteve. Zorman še dodaja, da vodstvo podjetja išče rešitve, dogovarjajo pa se tudi z Novo ljubljansko banko NLB. Upajo, da bo NLB sprostila blokado računov. V družbi so kot razlog navedli blokado računa s strani Nove ljubljanske banke, ki izhaja iz neplačanih zapadlih kreditnih obveznosti v višini 791.000 evrov, razlog za neizplačane plače pa je tudi zaostanek dela prilivov s strani kupca, nemškega podjetja Prevent DEV. Uprava Prevent Globala, ki jo vodi Renato Krajnc, se z NLB dogovarja za umik blokade in hkrati išče vire tako za preostale plače kot tudi za izplačilo obljubljenega regresa. Skladno s sanacijskim načrtom se sicer v Prevent Globalu trenutno pripravljajo na odpuščanje dela zaposlenih. Po zdajšnjih načrtih bo delo izgubilo 400 delavcev, prve odpovedi pogodb o zaposlitvi pa bodo delavci prejeli predvidoma v drugi polovici julija.
|
negative
|
1,129
|
Vlada razmišlja o holdingu Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope. Sindikalisti Obljubam ne verjamemo. Ne verjamemo v čarovniške poteze, ne verjamemo, da je iz treh minusov možno narediti plus. Gre za monopolno združevanje. Glede na to, da se strateškega partnerja skriva, vse kaže, da je to Deutsche Bahn, ki je lastnik logističnega podjetja, ki velja za resnega konkurenta Intereuropi. Oni bi se radi polastili logističnih centrov na območju Balkana, kjer jih nimajo. Ta, ki bi nadzoroval logistično pot, bi nadzoroval celotno gospodarstvo. Generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS-90 Peter Majcen Sindikat Direkcije RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Sindikat pristaniških delavcev Slovenije KS 90, Sindikat žerjavistov pomorske dejavnosti Luka Koper, Sindikat špedicijske, pomorsko-agencijske in kontrolne delavnosti Slovenije, Sindikat podjetja Intereuropa ŠAK-KS 90, Obalna sindikalna organizacija KS 90 ter Sindikat delavcev prometa in zvez Intereurope so predstavili stališča v zvezi z najnovejšimi nameni vlade o reorganizaciji slovenske prometne infrastrukture ter z ustanovitvijo logističnega holdinga, ki naj bi vključeval Slovenske železnice, Luko Koper in Intereuropo. Sindikalisti z nezaupanjem spremljamo poskuse vlade, da sanira Slovenske železnice na način, kot ga predlaga Hartmud Mehdorn. Argument, ki ga vlada rada uporablja, je, da je vse tri družbe Slovenske železnice, Luko Koper in Intereuropo potrebno sanirati zaradi pridelane izgube, a ne pove, da država ni opravila svoje vloge. Opozorili so, da smo se sedaj zopet znašli v položaju, ko vlada kot edini možni izhod iz krize ponuja ustanovitev holdinga. Obljubam ne verjamemo. Ne verjamemo v čarovniške poteze , ne verjamemo, da je iz treh minusov možno narediti plus. Država mora, preden se spusti v kakršno koli dejanje, pripraviti zakonodajo, ki bo onemogočala novo plenjenje podjetij. Dokler ne bodo vzpostavljeni ti mehanizmi, ne moremo dati zelene luči za morebitna nova plenjenja in novo garnituro politično nastavljenih menedžerjev. Tujec, ki ni noben dobrotnik Hartmut Mehdorn je tujec, ki ima lasten interes in ni noben dobrotnik. Tako nas opozarjajo tudi naši nemški kolegi. To ni poskus sanacije, pač pa dokončnega sovražnega prevzema. Rešitev za bolnega človeka ni milostni strel, pač pa ga je potrebno zdraviti, je prepričan generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS-90 Peter Majcen. Sindikati so predstavili majice, s katerimi sporočajo, da delavci, ki so skozi desetletja zgradili Luko Koper, te ne bodo prepustili vladi. Ne vem, koga predstavlja Mehdorn. Narisal je tri kvadratke in povezal tri podjetja. Rdeča kapica je bolj strokovno delo kot ta njihova študija na devetih straneh. Mi smo tukaj, da povemo, da se takšnih igric ne gremo. Peter Majcen Nasprotujejo tudi spremembi statuta Luke Koper, s katero bi dobila petčlansko upravo. Prozorna je namera politike, da postavi dodatnega šefa za investicije, ki so najbolj občutljivo področje družbe. Poudarjamo, da vse te zamisli prihajajo s strani ministrstva, v katerem sedi državni sekretar, ki je v Luki svetoval vse propadle investicije. Sporočamo, da ne bomo sprejeli političnega manipulatorja, postavljenega s strani tistih, ki so sodelovali pri uničevanju Luke. V primeru nadaljevanja s poskusi političnih prevzemov bomo delavci storili vse. Uporabili bomo tudi skrajne ukrepe za njihovo preprečitev in zahtevali odstope vseh odgovornih, je napovedal Majcen. Pahor Pri modernizaciji železnic bo zavarovan nacionalni interes Oblikovanju logističnega holdinga oziroma združevanju Luke Koper, Intereurope in Slovenskih železnic odločno nasprotujejo sindikati v obeh koprskih podjetjih in sindikat državnih organov. Kot poudarjajo, je poskus ustanavljanja logističnega holdinga eksperiment, ki ne bo prinesel nič pozitivnega. Če bo vlada pri oblikovanju logističnega holdinga vztrajala, bodo uporabili skrajne ukrepe. Predsednik vlade Borut Pahor je zatem znova poudaril, da vlada še ni sprejela odločitve glede morebitnega oblikovanja logističnega holdinga. Bo pa v primeru odločitve za oblikovanje holdinga ali kakšnega drugega načina modernizacije Slovenskih železnic poskrbela, da bo zavarovan nacionalni interes. Modernizacija Slovenskih železnic bi sicer po dosedanjih izračunih državo ali investitorje stala med osem in 10 milijard evrov. Tega Slovenija sama ni sposobna financirati, pa tudi ne bi bilo modro, da to storimo samo s svojim denarjem, temveč povabimo strateške partnerje, ki bodo v modernizaciji videli dolgoročno naložbo z donosi čez 10 let. Taki partnerji so in imajo željo, da se priključijo projektu, toda najprej pričakujejo sanacijo železnic. Zamisel o oblikovanju logističnega holdinga je v Slovenijo pripeljal nekdanji prvi mož Deutsche Bahna Hartmut Mehdorn, ki neformalno sodeluje pri sanaciji Slovenskih železnic. Mehdorn je, kot je spomnil Pahor, pred časom tudi navedel temeljni razlog za oblikovanje takšnega holdinga Luka Koper, Intereuropa in Slovenske železnice lahko samo združene konkurirajo na mednarodnem trgu. Toda, naj ne bo strahov Slovenija bo v primeru odločitve za logistični holding ali kak drug način modernizacije železnic poskrbela, da bo zavarovan naš nacionalni interes, je zatrdil. Dodal je, da se ne želi zaleteti v nobeno odločitev, ker je preprosto predraga.
|
negative
|
1,130
|
Prevent Global še ne more izplačati plač za maj, saj ima še naprej blokiran račun s strani NLB. Zato zaposlenim kot možnost ponuja kredit pri eni od hčerinskih podjetjih, pri čemer bo obveznik plačila kreditnega zneska Prevent Global. 160 zaposlenih v Prevent Globalu bo podpisalo kreditno pogodbo z eno od hčerinskih družb in s Prevent Globalom, ki se bo obvezal, da bo poravnal znesek kredita. Glede na ponujeno možnost bo verjetno za ponedeljek napovedana stavka v Prevent Globalu preklicana, vendar bo dokončni sklep o tem sprejel stavkovni odbor, ki se bo sestal v petek zjutraj, je pojasnil predsednik svobodnega sindikata v podjetju Vlado Zorman. V Preventu namesto plač ponujajo možnost najema kredita. Prevent Global plač za maj še ni poravnal, saj je NLB zaradi neporavnanih kreditnih obveznosti Prevent Globala v višini 791.000 evrov blokirala račun družbe. Hkrati je razlog za zamudo pri izplačilih plač tudi, da kupec, nemški Prevent DEV, spet ne poravnava plačila za opravljene storitve 160 zaposlenih v Prevent Globalu. Je pa podjetje v ponedeljek z 10-dnevno zamudo zagotovilo majske plače za 1150 zaposlenih v okviru podjetja Prevent avtomobilski deli. Vsi so sicer do konca junija pričakovali tudi izplačilo letošnjega regresa, saj je bil časovni rok za izplačilo celotnega regresa del dogovora o postopnem dvigu minimalne plače. Z neizplačilom regresa v tem roku je tako po pojasnilih sindikata dogovor padel . Prvi mož Prevent Globala Renato Krajnc stečaj podjetja vidi kot skrajno možnost, pri čemer si uprava zelo prizadeva, da do tega ne bi prišlo. Podjetje se namreč intenzivno pogovarja z novim partnerjem, vendar bi sodelovanje, če bo dogovor uspešen to naj bi bilo znano v mesecu dni zaživelo v treh do šestih mesecih. Podjetje bi v tem primeru moralo poiskati primerno rešitev za premostitev tega obdobja, v katerem bi po nekaterih ocenah potrebovalo okoli šest milijonov evrov. Vodstvo družbe se je zato obrnilo tudi na državo, Krajnc pa možnost sodelovanja vidi v okviru mehanizmov SID banke.
|
negative
|
1,131
|
Zaradi dviga trošarin je pol litra piva po novem dražje za pol centa, višje pa so tudi cene drugih alkoholnih pijač. Državljani tega ne bodo pretirano občutili, vlada pa si obeta skoraj 10 milijonov evrov letno. Slovenija je z današnjim dnem dvignila trošarine za pivo, vmesne pijače in etilni alkohol. Tako zdaj trošarina za pivo znaša 10 evrov za en hektoliter, za vmesne pijače 100 evrov za en hektoliter in za etilni alkohol 1000 evrov na hektoliter. Od zvišanja trošarin si vlada po ocenah obeta 9,8 milijonov evrov proračunskih prilivov letno oz. 800.000 evrov mesečno, so pojasnili na ministrstvu za finance. Trošarine za alkohol in alkoholne pijače so se sicer nazadnje spremenile 1. marca 2009. Doslej je trošarina za pivo znašala devet evrov na en hektoliter piva, za vmesne pijače 82 evrov za en hektoliter in za etilni alkohol 911 evrov za en hektoliter.
|
negative
|
1,132
|
Istrabenz je svoj 95-odstotni delež družbe Droga Kolinska prodal hrvaški družbi Atlantic Grupa, Slovenija pa je skočila na noge. A prvi mož nove lastnice pravi, da ne bodo prodali nobene od petih ključnih dejavnosti Droge Kolinske. Drogine proizvodne lokacije v Izoli, Rogaški Slatini in Mirni bodo ostale v polni zmogljivosti, novi lastniki načrtujejo tudi investicijo v proizvodnem obratu otroške hrane v Mirni. Obrat za polnjenje pijač v Rogaški Slatini bodo dopolnili s polnjenjem energetskih napitkov in cedevite za slovenski trg. Predsednik uprave družbe Atlantic Grupa Emil Tedeschi je dejal, da so prišli kot strateški investitor, da bi razvijali vseh pet ključnih proizvodnih linij Droge Kolinske. Droga Kolinska bo ohranila ime in proizvodnjo kave, vode in brezalkoholnih pijač, sladkih in slanih prigrizkov in otroške hrane. Proizvodnje ne nameravajo seliti iz Slovenije, razvijali pa bodo še druge proizvodne zmogljivosti v Srbiji, BiH in Makedoniji. Revitalizirati nameravajo tudi nekatere Drogine izdelke, ki so bili v preteklosti uspešni, in za katere menijo, da bi jih lahko uspešno ponudili trgu. Prišli smo, ker smo prepoznali izredno družbo in sposobne ljudi, je zatrdil Tedeschi. Kakršni koli namigi, da je Atlantic Grupa kupila Drogo Kolinsko iz špekulativnih razlogov, so po njegovem nesmiselni. Pač pa se pogovarjajo o možni prodaji zemljišča v Ljubljani, ki ne predstavlja Drogine osnovne dejavnosti. Z zgodovinskim poslom je zadovoljen tudi predsednik uprave Droge Kolinske Slobodan Vučićević. Za posel sta po njegovem značilna dobra cena in dober kupec. Zadovoljen je predvsem, ker je Droga Kolinska za novega lastnika dobila strateškega partnerja. Atlantic Grupa je Drogo Kolinsko kupila za 382 milijonov evrov, od cene pa bo treba odšteti finančni dolg Droge Kolinske. Ta je maja znašel 146 milijonov evrov. Atlantic bo tako plačal okrog 242 milijonov evrov, nase pa obenem prevzel 146 milijonov evrov dolga Droge Kolinske, sta pojasnila Tedeschi in prvi mož Istrabenza Tomaž Berločnik. Kako je potekal posel in kaj to pomeni za Istrabenz? Atlantic Grupa je v Sloveniji za potrebe nakupa Droge Kolinske ustanovila hčerinsko družbo Atlantic Naložbe, ki v poslu sodelujejo z 170 milijoni evrov lastnega kapitala in 78 milijonov evrov dolgoročnega kredita. Posojila so zagotovile banke Unicredit, Zagrebačka banka, Raiffeisen banka in Raiffeisen Zentralbank. Sodelovanje v 80 milijonov evrov vredni dokapitalizaciji Atlantic Grupe, ki bo sledila, je zagotovil nemški DEG, pričakovati je tudi dogovor z EBRD. S prodajo Droge Kolinske se bo dolg Istrabenza do bank po Berločnikovem mnenju zmanjšal za skoraj polovico. Prodaja bo po njegovem povečala možnosti za dosego prostovoljne poravnave, o čemer se bodo z bankami pogovarjali jeseni. V naslednjih treh letih Istrabenzu po Berločnikovih napovedih ne bo potrebno plačevati dolga. V tem času bo lahko prestrukturiral vse svoje divizije in jih morda četrto leto prodal. Istrabenz nadaljuje s prodajo Instalacije in prodajo hotelo Grand Hotela Adriatic v Opatiji, Hotela Kempinski Portorož in družbe Turizem Kras, je še dejal Berločnik. Sicer pa je Istrabenz v fazi prodaje Droge Kolinske bil v stiku s 55 potencialnimi kupci, 32 strateškimi kupci in 22 finančnimi investitorji. Prejel je osem nezavezujočih ponudb, v nadaljni postopek pa jih spustil šest. Dva ponudnika sta zatem odstopila, štirje pa so tekmovali skoraj čisto do konca. Na koncu so prejeli tri zavezujoče ponudbe, Atlantic Grupo, ki je po Berločnikovih navedbah ponudila najboljše finančne in ostale pogoje, pa so izbrali pretekli teden. Za celoten proces prodaje je potencialni kupec porabil od 1,5 do dva milijona evrov, je še dejal. Foto Dare Čekeliš Prodaja cena za politično kupčkanje? Droga Kolinska je podjetje, ki se je pod mojim vodstvom Istrabenza in nadzornega sveta Droge Kolinske in vodstvom treh uprav te družbe, iz dveh razmeroma majhnih podjetij povzpelo v odlično mednarodno, regionalno utrjeno podjetje z uveljavljenimi blagovnimi znamkami, v prehrambeno podjetje, ki je preživelo tako vstop Slovenije na veliki trg EU kot tudi sedanjo krizo. Igor Bavčar Ob prodaji Droge Kolinske pa se je oglasil tudi nekdanji prvi mož Istrabenza Igor Bavčar, ki pravi, da je to cena za politično kupčkanje ob uvedbi prisilne poravnave nad Istrabenzom, kljub temu da so bili po njegovi oceni izpolnjeni vsi pogoji za prostovoljno poravnavo. Bavčar pravi, da je Istrabenz dobro podjetje z dobrimi naložbami. Prav te dobre naložbe so bile po Bavčarjevem mnenju razlog, da so se nekateri že videli v vlogi prodajalcev naložb Istrabenza in so zato preko kriminaliziranja in javnega linča mene osebno napovedovali in zahtevali stečaj družbe . Pri tem sta po njegovih navedbah zlasti izstopala ljubljanski župan Zoran Janković in minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Bavčar je sicer ponosen, da so ustvarili dobro mednarodno utrjeno podjetje Droga Kolinska, vendar obžaluje, da je Istrabenz prisiljen v prodajo že zdaj, in sicer samo zaradi političnih obračunavanj . Izrazil je tudi upanje, da bo kupec Atlantic Grupa krepil blagovne znamke Droge Kolinske na mednarodnem trgu in tako ohranjal zaposlenost. Foto POP TV Čeprav so predstavniki Droge Kolinske zadovoljni, pa politiki odločitev obžalujejo Odločitev Istrabenza, da družbo Droga Kolinska proda hrvaški skupini Atlantic Grupa, predstavniki slovenskih parlamentarnih strank večinoma obžalujejo. Kot opozarjajo, je Droga Kolinska eno pomembnejših slovenskih podjetij v živilsko-predelovalni industriji, ki bi ga bilo treba zadržati v slovenskih rokah. Poslanec SD Janko Veber je glede prodaje Droge Kolinske zadržan. Spomnil je, da je pred leti tudi Žito del proizvodnje preselilo na Hrvaško, vendar projekt ni zaživel. Vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic prodajo obžaluje. Kot je poudaril, je seveda trg odprt, a vendar sam Drogo Kolinsko vidi kot enega od ponosov in simbolov slovenskega gospodarstva, tudi kot uveljavljeno in dragoceno blagovno znamko . Prodaja je stvar gospodarstva Ceta Zalokar Oražem Foto Blaž Garbajs Vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem meni, da je prodaja podjetja stvar gospodarstva. Na nek način je to odraz stanja, tudi morda znotraj skupine Istrabenz, ki je v stiski in išče vse možnosti. Kaj so naredili z nekoč zelo zdravo firmo pa nas lahko vedno skrbi, ne glede na to, kdo je lastnik, je dejala. Da je prodaja posledica Istrabenza meni tudi vodja poslanske skupine DeSUS Joško Godec, ki izpostavlja, da je prodaja droge Kolinska verjetno ena od slabih odločitev. Podobnega mnenja je tudi poslanec SDS Andrej Vizjak, ki meni, da gre Istrabenzu zares zelo težko, da tudi s prodajami uveljavljenih blagovnih znamk rešuje lastno kožo . Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik pa je prepričan, da bi morala Slovenija prehrambeno in predelovalno industrijo v največji meri zadržati v slovenskih rokah . To je po moji oceni slaba novica, je rekel glede prodaje. Zmago Jelinčič Nad odločitvijo o prodaji je razočaran tudi predsednik SNS Zmago Jelinčič. Gre za eklatantno svinjarijo, ki so si jo po mojem mnenju privoščili s privolitvijo slovenske vlade , je povedal. Vladajoči koaliciji je po Jelinčičevem mnenju vseeno, kam gredo nacionalni ponos in poslovne znamke, ki imajo ceno in vrednost v svetu . Mislim, da je to zločin, kar se je naredilo, je dejal Jelinčič, ki je prepričan, da je to vprašanje povezano tudi z arbitražnim sporazumom s Hrvaško. Ministrstvo se zaveda, da gre za odprti trg Na prodajo se je odzvalo tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na ministrstvu se zavedajo, da gre za odprti trg, ki deluje po ekonomskih načelih, ne glede na spremembo lastništva pa pričakujejo, da bodo razvoj, proizvodnja in delovna mesta ostali v Sloveniji. Kuhar To ni bilo presenečenje Za tiste, ki spremljajo dogajanje v prehrambeni industriji, prodaja Droge Kolinske ni presenečenje, je ocenil agrarni ekonomist z ljubljanske biotehniške fakultete Aleš Kuhar. Kot je pojasnil, je bilo tak scenarij mogoče pričakovati, že odkar je Istrabenz Drogo in Kolinsko integriral z namenom v prodaji iztržiti čim več. To je del ekonomskega sistema, v katerem delujemo, to so legitimne poslovne odločitve, da se kupuje in prodaja, je povedal. Droga Kolinska je po njegovem mnenju izrazito konsolidirano in dobro stoječe podjetje. To, da jo je kupilo hrvaško podjetje, pa na nek način ima neko vsebino tudi za narodno gospodarstvo, je ocenil. Če pustimo ob strani, da bodo lastniki tujci to je po mojem nepotrebno, saj če se sedanji lastnik ne bi tako zapletal v poslovne operacije, prodaje ne bi bilo treba izvesti ne vidim neke negativne zgodbe zadaj, razen pač menjave lastništva, je še povedal Kuhar.
|
neutral
|
1,133
|
Bojan Knuplež, ki je na čelu Merkurja nadomestil Bineta Kordeža, bo v prihodnjih dneh predvidoma izbral še tri člane uprave in se skupaj z njimi lotil izdelave načrta finančne revitalizacije. Vodenje Merkurja prevzema dosedanji direktor divizije Big Bang Bojan Knuplež, ki bo na vrhu največjega slovenskega trgovca s tehničnim blagom zamenjal Bineta Kordeža. Bojan Knuplež Knuplež medijem še ni pripravljen dajati izjav. Tako tudi še ni spregovoril o ukrepih, ki bodo potrebni, da bi podjetja, združena v Merkur Group, dosegla stabilnost poslovanja in vnovično rast. Ukrepe bo zajemal načrt finančne revitalizacije in sanacije skupine, katerega pripravo je novemu predsedniku uprave 23. junija po skupščini naložil nov nadzorni svet. Kot je pojasnil Merkurjev predstavnik za odnose z javnostmi Rok Istenič, od skupščine, na kateri so lastniki ob podpori bank upnic sklenili ohraniti celovitost skupine Merkur, še ni bilo nobenega sestanka ali seje. Postopki, ki so jih sprejeli lastniki in nadzorniki, se namreč začnejo odvijati šele z današnjim nastopom Knupleža, ki bo tako prejel vsa potrebna pooblastila. Predvidoma bo sanacijski načrt pripravljen prej kot v mesecu dni. Vsem je v interesu, da se načrt čim prej naredi, vendar je pomembno, da je izdelan natančno in s konkretnimi ukrepi, je poudaril Istenič. Skupaj z ostalimi zaposlenimi v podjetju je vesel, da je negotove situacije, ki je v Merkurju vladala prejšnje mesece, vendarle konec in da se je našla rešitev za celotno podjetje. Sanacija Merkur Group bo sicer, kot je bilo jasno že po dogovoru lastnikov in vodstva družbe ter ob načelnem soglasju bank upnic, usmerjena v ohranitev skupine kot celote. Zaradi tega sta Merfin, ki je večinski lastnik Merkurja, in Mercator, ki je bil pripravljen odkupiti trgovsko divizijo Merkurja, ustavila vse aktivnosti v povezavi s strateškim povezovanjem. To v obliki, kot je bila predvidena v pismu o nameri, ni več uresničljivo. Zato je Mercator tudi prekinil skrbni pregled Merkurja, ki ga je opravljal pred nameravanim prevzemom. Merkur se je v času recesije znašel v likvidnostnih težavah, ki so vodile v slabšo oskrbo z blagom. Problematična je postala zlasti prodaja podjetjem in s tem povezana plačilna nedisciplina. V celoti se je prodaja skupine Merkur v primerjavi z najboljšimi leti zmanjšala kar za tretjino. Divizija Big Bang je sicer tudi v teh razmerah poslovala nemoteno, v divizijah Merkur in Mersteel pa bi, upoštevajoč pozitivne signale s trga s pridobitvijo ustreznih finančnih virov, takoj lahko zagotovili vnovično rast prodaje, so prepričani v vodstvu družbe.
|
neutral
|
1,134
|
Delničarji Intereurope so na skupščini dali razrešnico za lansko poslovno leto predsedniku uprave družbe Ernestu Gortanu in Marku Jazbecu. Andrej Lovšin, Zvezdan Markežič in Ondina Jonke pa razrešnice niso dobili. Na skupščini delničarjev Intereurope so lastniki družbe potrdili in odobrili delo nadzornega sveta za lansko leto, glasovali pa so tudi o podelitvi razrešnice. Lani razrešeni predsednik uprave Andrej Lovšin, njegov naslednik Zvezdan Markežič in Ondina Jonke razrešnice za delo v lanskem letu niso dobili, dobila pa sta jo predsednik uprave Ernest Gortan in nekdanji član uprave Marko Jazbec. Proti nekdanji upravi, katere člani so bili Lovšin, Markežič in Jonkova, je bila letos v imenu družbe med drugim zaradi spornega investiranja v logistični center Čehov v Moskvi in naložbe v Ukrajini kar 60 strani dolga odškodninska tožba v znesku 37,5 milijona evrov. S tožbo, ki je bila vložena 8. januarja letos, so bili danes seznanjeni tudi delničarji. Delničarji so bili sicer seznanjeni tudi z letnim poročilom koncerna Intereuropa, hkrati pa tudi s prejemki članov nadzornega sveta in uprave, ki so jih za opravljanje nalog v družbi prejeli v preteklem poslovnem letu. Seznanili so se tudi z imeni predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu, ki jim je štiriletni mandat začel veljati že 19. novembra lani. Lastniki Ineteurope pa so potrdili tudi nekaj statutarnih sprememb.
|
neutral
|
1,135
|
Ker so delavci Prevent Globala, ki so podpisali pogodbe za najem kredita, ki jim ga je kot nadomestilo za izplačilo majskih plač ponudilo podjetje, denar že dobili na svoj transakcijski račun, stavke, napovedane za ponedeljek, ne bo. Potem ko je Prevent Global delavcem včeraj namesto izplačila majskih plač ponudil kredit pri eni od hčerinskih podjetij, se stvari pozitivno razpletajo. Vsaj za zdaj. Kot je za 24ur.com povedal predsednik svobodnega sindikata v podjetju Vlado Zorman, je večina delavcev, ki so včeraj že podpisali pogodbo o kreditu, na svoj transakcijski račun že prejela izplačilo. Stavkovni odbor, ki se je danes sestal, se je tako odločil, da stavko prekličejo in jo preložijo za nedoločen čas. Je pa Zorman povedal, da so na pogodbo, ki so jo sklenili delavci, Global in hčerinske družbe podali nekaj pripomb. Čeprav so se zadeve trenutno malo pomirile, pa Zorman pravi, da stvar še ni končana. Od uprave še vedno pričakujemo konkretne informacije, kar se vizije in poslovanja v bodoče tiče, je povedal in dodal, da so bili na sestanku z zaposlenimi obveščeni, da bo predsednik uprave najkasneje do 23. julija članom in delavcem podal vizijo za prihodnost in konkretne rešitve. To zdaj pričakujemo in upamo, da se bo zadeva pozitivno iztekla in da bo na ta način možnost obdržati tudi delovno področje. Sicer pa kredit, ki ga je družba ponudila delavcem namesto majskih plač, ni pravilo, ampak le izjema, pravi Zorman. Hčerinske družbe so solidarnostno odigrale to vlogo in omogočile zaposlenim v Globalu ta kredit, da premostijo težave, je povedal. Kredit sicer najame delavec, odobri pa ga hčerinska družba. Zorman je povedal, da z najemom kredita delavec ne nosi nobene obveznosti, saj Prevent Global jamči celotno povračilo teh obveznosti v višini plač. Kaj bo z junijskimi plačami, še ni znano. Zorman sicer upa na najboljše, vseeno pa, v primeru črnega scenarija, ne izključuje stavke.
|
negative
|
1,136
|
Evropska komisija bo tožila Nemčijo, saj je dovolila, da Deutsche Bahn, ki ga je vodil Hartmud Mehdorn, svetovalec Pahorja in rešitelj Slovenskih železnic, ni upošteval zakonov EU in konkurence. Slovenske železnice, ki se utapljajo v dolgovih, rešuje Hartmud Mehdorn, ki je vodil podjetje Deutsche Bahn. Slovenska vlada je v četrtek poudarila, da razmišlja o ustanovitvi holdinga Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope. Sindikati temu ostro nasprotujejo in menijo, da ta poteza ne bo obrodila sadov. Opozorili so, da smo se sedaj zopet znašli v položaju, ko vlada kot edini možni izhod iz krize ponuja ustanovitev holdinga. Obljubam ne verjamemo. Ne verjamemo v čarovniške poteze , ne verjamemo, da je iz treh minusov možno narediti plus, so dejali v četrtek. Tožba zoper nemško vlado Evropska komisija pa je sporočila, da bo zoper nemško vlado zaradi nespoštovanja zakonov, saj ni omogočila odprtja transportnega prometa tudi konkurentom podjetja Deutsche Bahn, vložila tožbo, poroča Deutsche Welle. Slovenski predsednik vlade Borut Pahor pa je za reševanje Slovenskih železnic izbral prav nekdanjega vodjo podjetja Mehdorna. Evropska komisija poudarja, da železniški operater DB Netz ni dovolj neodvisen od državnega podjetja Deutsche Bahn, ki opravlja potniški promet in prevoz blaga. Spor se je že preselil na Sodišče Evropske unije v Luxembourgu. Tiskovni predstavnik Deutsche Bahn Reinhard Boeckh je komentiral odločitev komisije. Pozicija nemške vlade in Deutsche Bahna ostaja enako, vlada je na njihovi strani, še poudarja Boeckh. V Nemčiji imamo železniški trg, na katerem je več konkurenčnosti kot na drugih trgih. V tem sektorju je 320 podjetij. Tega ne boste našli v nobeni izmed drugih držav Evrope, je še dejal. Tožba je resna grožnja podjetju Deutsche Bahn, saj je predsednik uprave družbe Rüdiger Grube večkrat dejal, da železniški trg v Evropski uniji ni ustrezno liberaliziran. Francijo je še obtožil, da krši pravila konkurenčnosti na trgu. Dodaja, da nemške železnice poslujejo pravično, saj lahko katerokoli tuje podjetje deluje v Nemčiji, za Francijo pa to ne velja, poroča Deutsche Welle. V Evropski komisiji še menijo, da na podlagi evropske zakonodaje člani upravnega odbora Deutsche Bahn istočasno ne bi smeli biti tudi v odboru DB Netz, ki skrbi za železniško infrastrukturo. Hartmut je tujec Hartmut Mehdorn je tujec, ki ima lasten interes, in ni noben dobrotnik. Tako nas opozarjajo tudi naši nemški kolegi. To ni poskus sanacije, pač pa dokončnega sovražnega prevzema. Rešitev za bolnega človeka ni milostni strel, pač pa ga je potrebno zdraviti, je prepričan generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS-90 Peter Majcen. Prometni minister Patrick Vlačič prav tako zelo jasno podpira oblikovanje logističnega holdinga, torej povezovanje Slovenskih železnic, Intereurope in Luke Koper. Bo pa v primeru odločitve za oblikovanje holdinga ali kakšnega drugega načina modernizacije Slovenskih železnic poskrbela, da bo zavarovan nacionalni interes. Modernizacija Slovenskih železnic bi sicer po dosedanjih izračunih državo ali investitorje stala med osem in 10 milijard evrov. Toda, naj ne bo strahov Slovenija bo v primeru odločitve za logistični holding ali kak drug način modernizacije železnic poskrbela, da bo zavarovan naš nacionalni interes, je zatrdil Pahor. Dodal je, da se ne želi zaleteti v nobeno odločitev, ker je preprosto predraga.
|
negative
|
1,137
|
Tovarna vozil Maribor gre v dokapitalizacijo, če pa ta ne bo uspela, bodo sprožili likvidacijo podjetja. Z dogovorom so zadovoljni tudi v sindikatu. Delavci Tovarne vozil Maribor TVM so včeraj začeli s stavko, ki je potekala kar na njihovih domovih, saj nimajo niti sredstev za prevoz pred tovarno. Danes pa so že sporočili, da so stavko zaključili. Kaj so se dogovorili na sestanku? Danes se je vodstvo skupine Viator & Vektor sestalo z upravo TVM, predstavniki sindikata in predstavniki sveta delavcev TVM. Uprava TVM je lastnikom predlagala dokapitalizacijo podjteja, skupina Viator & Vektor pa je napovedala, da bo na skupščini predlog podprla. V primeru, da dokapitalizacija ne bo dala pričakovanih rezultatov, pa so se odločili za likvidacijo. V sporočilu za javnost je skupina Viator & Vektor zapisala, da je v zadnjem letu in pol podjetje TVM finančno podprla z več kot osmimi milijoni evrov lastnih sredstev. Tako so imeli nujna obratna sredstva za proizvodnjo in denar za poravnavo obveznosti do dobaviteljev ter zaposlenih. Skupina je dodala, da želi ohraniti proizvodnjo in delovna mesta v TVM. Direktor podjetja Viator & Vektor Zdenko Pavček je sporočil, da se skupaj z upravo TVM trudijo pridobiti sredstva za proizvodnjo avtobusov, za katere ima TVM zagotovljena naročila. Z bankami upnicami potekajo intenzivni pogovori o rešitvi trenutne situacije in zagotavljanju finančnih sredstev za nadaljevanje proizvodnje, je še zapisal v sporočilu za javnost. Kdaj bodo plače? Z dogovorom je zadovoljen tudi sekretar sindikata SKEI Podravje Branko Medik. Kot je dejal, je bil na današnjem sestanku dosežen velik napredek, saj naj bi dokapitalizacija omogočila, da bo podjetje lahko še ta mesec začelo ponovno obratovati in dokončalo načrtovano proizvodnjo. Glede izplačil so se dogovorili, da bosta do 16. julija izplačani plača za maj in druga polovica regresa za lansko leto, do 23. julija pa še plača za junij, je pojasnil Medik. Okoli 120 proizvodnih delavcev bo sicer ostalo doma na čakanju, vse dokler ne bodo zagotovljena sredstva za ponovni zagon proizvodnje, kar pa naj bi se zgodilo že kmalu.
|
neutral
|
1,138
|
Če ljudje, ki bodo živeli dlje, ne bodo tudi delali dlje, bo to ogrozilo socialno varnost starejših ali dolgoročno vzdržnost javnih financ, ugotavljajo tudi v Bruslju. Zato predlagajo upokojevanje pri višji starosti. Ker živimo dlje, bi morali tudi delati dlje, menijo v Bruslju. Evropska komisija je z objavo zelene knjige sprožila javno razpravo o tem, kako lahko EU zagotovi ustrezne, vzdržne in varne pokojnine ter podpre boleče nacionalne ukrepe na tem področju. Evropska komisija se je v Bruslju ob zagonu javne razprave o reformi pokojninskih sistemov v Evropski uniji zavzela za daljšo delovno dobo, saj to po njenem mnenju zahteva staranje evropskega prebivalstva. V nasprotnem primeru obstaja grožnja socialni varnosti starejših in vzdržnosti javnih financ, opozarjajo v Bruslju. V Evropski komisiji so sicer poudarili, da so za pokojninske ureditve pristojne države članice in da ne predlagajo enega samega idealnega koncepta pokojninske reforme. Poročanje medijev, da bo komisija predlagala vsesplošen dvig upokojitvene starosti na 70 let, je evropski komisar za zaposlovanje Laszlo Andor označil za popolnoma neutemeljeno govorico . Je pa komisija po Andorjevem mnenju naklonjena daljši delovni dobi, saj se sicer države članice soočajo z neprijetno trilemo, če ljudje, ki bodo živeli dlje, ne bodo tudi delali dlje, bo to ogrozilo socialno varnost starejših ali dolgoročno vzdržnost javnih financ. Poleg daljše delovne dobe se komisija zavzema tudi za to, da bi mladi prej začeli varčevati za svoje pokojnine. Kakšni bodo odzivi na predlog? V Sloveniji pokojninska reforma, za katero se vsi strinjajo, da je nujna, že nekaj časa razburja. Sindikati temu, da bi morali moški delati več kot 40 in ženske več kot 38 let, ostro nasprotujejo, medtem ko so vlada in delodajalci za.
|
neutral
|
1,139
|
Podizvajalci opozarjajo, da Celovški dvori ne bodo končani do 20. avgusta. Po njihovem mnenju direktorica Vegrada Hilda Tovšak zavaja javnost in kupce. Ne razumemo, zakaj direktorica Vegrada Hilda Tovšak, op. a. zavaja javnost in kupce, je dejal predstavnik podizvajalcev Mirko Požar. Po njegovih besedah so prejšnji teden Vegrad in Mestno občino Ljubljana MOL obvestili, da bi bil lahko projekt Celovški dvori v prvem tednu septembra pripravljen za uporabno dovoljenje, če bi do sredine tega tedna z Vegradom in Novo ljubljansko banko NLB uspeli doseči dogovor o plačilu. Po oceni podizvajalcev so napovedani roki za Celovške dvore zavajajoči. Tu bližnjic ni, opozarja. Dodal je, da pa se kljub temu zdaj ne dogaja nič in da so pogovori z Vegradom neuspešni. Vegrad ne pristopa aktivno in konstruktivno k reševanju problema, je kritičen. Pojasnil je, da je rok za dobavo materiala za izdelavo žaluzij pet tednov, nato pa je treba 3000 žaluzij še izdelati in montirati, kar prav tako zahteva svoj čas. Podobno je z drugimi podizvajalci za računalniške sisteme in pregradne stene na balkonih. Iz Vegrada pa so sporočili, da zaključevanje objekta Celovški dvori poteka po dogovorjenem terminskem planu. Izvedba večine še potrebnih del je usklajena, za preostala se še dogovarjamo, so odgovorili na očitke podizvajalcev. Po Požarjevih informacijah se Vegrad pripravlja na pridobitev uporabnega dovoljenja brez žaluzij in z izjavo, da so žaluzije v izvajanju. To pa ni v skladu s projektom za izvedbo, ni v skladu z zakonodajo in tudi ne s tem, kar so plačali kupci, je dejal. Podizvajalci so pripravljeni projekt zaključiti, če dosežejo ustrezen dogovor o plačilu. Zato so pri notarju tudi deponirali dokumentacijo za pridobitev uporabnega dovoljenja za 833 stanovanj v Celovških dvorih, od katerih jih je MOL skupaj s svojim stanovanjskim skladom in republiškim stanovanjskim skladom kupil 419.
|
negative
|
1,140
|
Čeprav so v času globalne finančne krize obtožbe iz ust žensk o krivdi moških vse bolj pogoste, je zdaj tu končno dokaz, ki potrjuje, da temu nikakor ni tako! Ali one res bolje znajo z denarjem? Obstajata dva primata, ki sta zakoreninjena v jedru človeške psihologije in nad katerim ima splošno gledano moški manjši nadzor od ženske. To sta tveganje in pohlep. Tako se kaj hitro zgodi, da je pretirana samozavest in večni optimizem dobra psihološka hrana moških, zaradi katerih se na tveganje in pohlep gleda podcenjevalno. In kako se je to odrazilo v času velike finančne krize? Moški so zaradi višje stopnje testosterona v krvi bolj nagnjeni k tveganju kakor pa ženske. Navsezadnje to potrjuje preprosto in vsakdanje opravilo. Ženske so namreč bolj dovzetne za posvetovanje s finančnimi svetovalci in različnimi strokovnjaki kakor pa moški, kar se med drugim kaže tudi v številu bankrotov, saj naj bi med krizo bankrotiralo več moških. Oglejte si primer, kaj se zgodi, ko finančno zabredeta moški ali ženska ter preberite znanstveno utemeljitev, zakaj je kriva ona in ne on.
|
neutral
|
1,141
|
Spori v službi so večinoma del vsakdanjika. Težava nastopi, ko je prepir ves čas 'v zraku'. Še posebej, če šef ne ve, kako rešiti situacijo ali je on sam jedro problema. Ko služba postane bojno polje ... Strokovnjaki svetujejo, da je vsak zaposlen redno pozoren na odnos, ki ga ima s sodelavci in nadrejenimi, tako je mogoče morebitne spore reševati sproti, kar je vsekakor mnogo lažje kot šele čez nekaj časa, ko gomila nezadovoljstva postane tako velika, da preraste v hude zamere. Poleg tega spori na delovnem mestu vodijo v večji stres in nezadovoljstvo zaposlenih, delo pa je pogosto opravljeno slabše in počasneje kot bi bilo, če bi bila med sodelavci pozitivna kemija . Predstavljamo vam nekaj najpogostejših konfliktov med šefi in zaposlenimi in nekaj nasvetov, kako reagirati, da iz srednje velike težave ne nastane nerešljiv problem ter v katerih primerih je morda čas, da razmislite o novi službi.
|
neutral
|
1,142
|
Nadzorni svet Merkurja je imenoval še tri člane nadzornega sveta, Zajca, Ponikvarja in Pesjaka. Predsednik uprave Knuplež, ki je ta imena tudi predlagal, pa je dejal, da kljub precej težki situaciji ostaja. Knuplež ostaja na čelu Merkurja. Nadzorni svet Merkurja je na današnji seji na predlog predsednika uprave Bojana Knupleža imenoval še tri člane nadzornega sveta. To sta Uroš Zajc in Rok Ponikvar, ki sta s Knupležem sodelovala že v Big Bangu, ter Blaž Pesjak. Tako dopolnjena uprava bo jeseni pripravila načrt sanacije in reorganizacije podjetja. Knuplež je po slabih dveh tednih na čelu Merkurja po današnji seji nadzornega sveta že lahko dal prvo splošno oceno o stanju podjetja. Situacija je enaka kot v vseh podjetjih, ki sem jih saniral. Ni taka, kot si predstavljaš, niti ni taka, da bi pobegnil. Skratka ostajam, je poudaril Knuplež, ki o številkah ni želel govoriti. Tako tudi ni potrdil, da zadolženost družbe znaša 700 milijonov evrov. Priznal je le, da je zadolženost Merkurja velika. Predsednik nadzornega sveta Matevž Slapničar je prepričan, da je situacija precej težka, ampak nikakor ne nerešljiva. Merkur s svojim položajem na trgu in s pretokom denarja, ki ga lahko zagotavlja, ima možnost, da se izvije iz te relativno visoke zadolženosti, ki je posledica prevzemnih aktivnosti. Ni situacija taka, da bi bilo treba obupati. Bodo pa vsi udeleženi, od bank do dobaviteljev in tudi zaposlenih, morali stopiti skupaj ter se potruditi, da bo Merkur na koncu ena uspešna zgodba, je pojasnil prvi nadzornik.
|
neutral
|
1,143
|
Bi radi imeli nov kos oblačila ali pa novo obutev? Potem je zdaj pravi čas, saj so se začele poletne sezonske razprodaje, ki po zakonu lahko trajajo največ dva meseca. Nad morebitnimi kršitvami trgovcev bodo bdeli tržni inšpektorji, ki pa sicer zabeležijo čedalje manj ugotovljenih nepravilnosti. Začele so se poletne sezonske razprodaje tekstila in obutve, ki lahko trajajo največ 60 dni, a trajanje razprodaj določi vsak trgovec skladno s svojo poslovno politiko. Omejitev pri višini znižanja blaga ni, edina omejitev je pri znižanju v razponu. Če trgovec ponudi znižanje blaga v razponu od 20 do 40 odstotkov, mora biti najmanj četrtina vrednosti blaga, ki ga ponuja na razprodaji, po najvišjem odstotku, so pojasnili v Trgovinski zbornici Slovenije. Objava o uvedbi razprodaje mora vsebovati podatke o vrsti blaga, odstotku znižanja in obdobje trajanja razprodaje. Blago, ki je na razprodaji, mora biti označeno s ceno pred znižanjem in z znižano ceno.
|
positive
|
1,144
|
Opolnoči so se pocenili naftni derivati. Najbolj se je znižala cena kurilnega olja za skoraj štiri cente na liter. Cena 95-oktanskega bencina se ni bistveno spremenila. Cene naftnih derivatov v Sloveniji so se opolnoči znižale. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za 0,6 centa, na 1,217 evra za liter, 98-oktanski in 100-oktanski za en cent, na 1,243 evra za liter, dizelsko gorivo za 2,5 centa, na 1,162 evra, kurilno olje pa za 3,7 centa, na 0,752 evra za liter. Cena avtoplina je ostala nespremenjena, in sicer 0,699 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja.
|
positive
|
1,145
|
Stečajni upravitelj Mipa išče nove najemnike, da delavci ne bi ostali brez zaposlitve. Tovarna Košaki bo namreč 15. avgusta zapustila proizvodne prostore Mipa v Tolminu. V Mipu iščejo najemnike. Ob zapletih s prodajo premoženja družbe Mip v stečaju se obeta še menjava najemnikov proizvodnih prostorov v Tolminu. Tovarna mesnih izdelkov Košaki bo namreč po preteku najemne pogodbe 15. avgusta zapustila proizvodne prostore Mipa v Tolminu. Stečajni upravitelj Miroslav Benedejčič že išče nove najemnike, da delavci ne bi ostali brez zaposlitve. Benedejčič je povedal, da se je doslej že pogovarjal z dvema zainteresiranima najemnikoma za najem tolminskega obrata, v prihodnjih dneh pa se bo srečal še s tretjim. Zaradi slabše prodaje in manjšega izvoza naj bi se mariborska družba Košaki po letu dni dokončno odpovedala tolminskemu proizvodnemu obratu. Po Benedejčičevih besedah bi bilo iskanje najemnika preko razpisa predolgo. Zato se je začel pogovarjati s tistimi, ki so se že v lanskem letu skupaj s Košaki potegovali za najem. Rad bi dosegel, da 15 sedanjih zaposlenih delavcev, nekdanjih zaposlenih v Mipu, ne bi ponovno ostalo brez zaposlitve, je še dejal. V Košakih so razmišljali tudi o odkupu tolminskega obrata, vendar zaradi trenutnih težav ponudbe za nakup ne bodo oddali, je še povedal stečajni upravitelj Mipa. Iz družbe GIC pa so medtem danes poslali sporočilo za javnost, v katerem pojasnjujejo razmere, ki so pripeljale do tožbe na novogoriškem okrožnem sodišču zaradi neplačila opravljene cenitve nepremičnin Mipa, ki jo je naročil stečajni upravitelj Benedejčič. Po njihovih navedbah so Benedejčiča večkrat opozorili na plačilo storitve, ki jo je naročil maja 2009. Cenitve, ki so bile izdelane strokovno po pravilih stroke, ki so bile s strani stečajnega upravitelja prevzete in v skladu s sprejeto ponudbo stečajnega upravitelja je bil tudi izdan račun. Naročeno storitev je bil stečajni upravitelj tako nesporno dolžan plačati, so zapisali v sporočilo. Ovire v prodaji nepremičnin so izključno posledica stečajnega upravitelja, ki ravna po svoje, ne spoštuje dogovorov in ne upošteva veljavnega prava, so še zapisali v GIC. Nad ravnanjem stečajnega upravitelja smo podpisniki izredno razočarani, saj izkazuje nedovoljeno vplivanje na stroko, ki je po zakonu edina kvalificirana, da ocenjuje vrednost nepremičnin.
|
negative
|
1,146
|
V podjetju Prevent avtomobilski deli so začeli tistim zaposlenim, ki bodo odpuščeni, izročati obvestila o nameravani redni odpovedi pogodb. Predvideno je, da bo delo izgubilo 378 delavcev. V podjetju Prevent avtomobilski deli so v skladu z zakonodajo začeli tistim zaposlenim, ki bodo odpuščeni, izročati obvestila o nameravani redni odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Dokončni program presežnih delavcev v podjetju skupaj s poimenskim seznamom delavcev, ki bodo izgubili zaposlitev, je vodstvo sicer že v ponedeljek predstavilo sindikatoma v družbi, v prihodnjih dneh pa bo program posredovalo še na zavod za zaposlovanje. Pri pripravi programa in oblikovanju kriterijev, ki so odločali o odpuščanju, je vodstvo družbe vseskozi sodelovalo s sindikatoma in zavodom za zaposlovanje. O odpuščanju je odločal seštevek kriterijev, ki so bili usklajeni s sindikatoma, in sicer neprekinjena delovna doba na Preventu, socialni kriteriji, strokovna izobrazba in dodatna znanja ter oddaljenost kraja bivanja od mesta zaposlitve. Odpovedni rok od 30 do 150 dni Po izročitvi namer o odpuščanju bodo isti delavci prve odpovedi pogodb o zaposlitvi prejeli po 25. juliju. Zaposleni imajo nato odpovedni rok od 30 do 150 dni, je pojasnila Monika Žvikart iz službe za stike z javnostmi na Prevent Globalu. Od 378 delavcev, ki bodo izgubili zaposlitev, je 249 delavcev iz obrata na Mirni na Dolenjskem, ki so od konca maja na čakanju, ostali pa so iz proizvodnih obratov v Slovenj Gradcu. Načrt predvideva še druge ukrepe Odpuščanje zaposlenih je vodstvo Prevent Globala, pod okrilje katerega spada družba Prevent avtomobilski deli, predvidela v sanacijskem programu, ki ga je nadzorni svet družbe potrdil konec januarja letos. Poleg odpuščanja do 400 zaposlenih v skupini, ki v Sloveniji zaposluje okoli 2000 delavcev, načrt predvideva tudi reprogramiranje 55 milijonov evrov dolga do bank, odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja in preoblikovanje družbe. Poslovanje družbe bi se izboljšalo, če bi podjetje uspelo najti novega partnerja, saj je zdaj proizvodnja vezana zgolj na nemško družbo Prevent DEV, ki je v lasti sicer drugega največjega lastnika Prevent Globala Nijaza Hastorja. Vendar pa Prevent Global in Prevent DEV že več mesecev ne najdeta skupnega jezika glede prihodnjega sodelovanja, Prevent DEV pa vseskozi seli proizvodne programe na druge lokacije. Zato v podjetju iščejo drugega poslovnega partnerja, da ne bi bili odvisni samo od enega kupca. Kot je konec junija povedal predsednik uprave Prevent Globala Renato Krajnc, so v svojih prizadevanjih že zelo daleč. Več naj bi bilo znanega konec tega meseca, ko pojasnila glede prihodnosti družbe pričakujejo tudi v sindikatih. V juliju naj bi se predvidoma sestal tudi nadzorni svet družbe.
|
negative
|
1,147
|
Posojilo za nadaljevanje gradnje Stožic in poplačilo podizvajalcev naj bi bilo po nekaterih informacijah podpisano, po drugih ne. V vsakem primeru naj bi do podpisa prišlo še ta teden. Podjetje Grep, ki gradi stadion v Stožicah, je danes s konzorcijem bank podpisalo 115 milijonov vredno posojilo za nadaljevanje gradnje in poplačilo podizvajalcev, je poročala Televizija Slovenija. Vendar pa Finance poročajo, da so jim v NLB zagotovili nasprotno da pogodba še ni bila podpisana. Po njihovih informacijah naj bi bila vsekakor podpisana še ta teden. Največji delež, 45 milijonov evrov, naj bi zagotovila NLB, 10 milijonov pa naj bi prispevala NKBM. Denar pa naj bi prispevale še Factor banka, banka SID, Gorenjska banka, Abanka in Banka Celje. Mestna občina Ljubljana je v začetku meseca podjetju Grep podaljšala rok za izgradnjo športnih objektov v Stožicah do 30. julija, torej za en mesec po prvotnem roku. Zgrajeni stadion bo imel 16.000 sedežev, večnamenska športna dvorana pa 12.480. Betoniranje in gradnja stadiona potekata vsak dan, pogosto tudi do prve ure zjutraj, predvsem zaradi velikih količin betona, ki ga pri tem uporabljajo. 80 milijonom evrov, kolikor znaša vrednost gradnje športnih objektov po prvotni pogodbi, bo morala občina prišteti še sredstva za izgradnjo dodatnega igrišča in ogrevalne dvorane, za katera se je odločila pozneje. Otvoritev trgovskega centra pa je predvidena za oktober naslednje leto.
|
neutral
|
1,148
|
Pahor je ob predstavitvi proračunov, ki bi Slovenijo postavila na zeleno vejo , nakazal na omejitev plač javnim uslužbencem, socialnih transferjev in pokojnin. Motijo ga tudi visoke trošarine in predrage komunalne storitve. Vlada je razpravljala o odhodkih v proračunih za leto 2011 in 2012. Vlada je danes razpravljala o razrezu odhodkov za pripravo sprememb proračuna za leto 2011 in proračuna za leto 2012. Kot je povedal premier Borut Pahor, naj bi se proračunski primanjkljaj prihodnje leto zmanjšal na štiri odstotke BDP, v letu 2013 pa naj bi prišli celo na 1,5-odstotni primanjkljaj. V prihodnjih letih namreč računajo na sicer skromno gospodarsko rast, ki bi povečala tudi prihodke v proračunsko blagajno. Ker pripravljajo v letih 2012 in 2013 več infrastrukturnih projektov, bo kljub temu treba omejiti javno porabo, je še dejal Pahor. To pomeni omejitev plač, socialnih transferjev in pokojnin. Borut Pahor je ministru za finance Francu Križaniču na sliki predlagal, da znova prouči trošarinsko politiko. Foto Dare Čekeliš Preučitev trošarinske politike in ukrepanje zaradi visokih cen komunalnih storitev Kot je še dejal Pahor, ima Slovenija trenutno nekoliko višjo inflacijo od povprečja v EU, za kar so krive visoke trošarine in tudi dvig cen komunalnih storitev. Zato je Pahor ministru za finance Francu Križaniču predlagal, da znova razmisli o trošarinski politiki, predvsem na področju goriv. Kot je dejal, je zaradi dragih goriv problem tudi v konkurenčnosti gospodarstva, poleg tega pa tudi z notranjo porabo goriv. Glavni razlog za višjo inflacijo pa so drage cene komunalnih storitev in vlada bo na tem področju ukrepala, je obljubil. Kot je znano, Slovenija krpa proračunski primanjkljaj tudi z višanjem trošarin. Zaradi precej visokih trošarin so cene bencina v Sloveniji med najvišjimi v regiji. Cene komunalnih storitev pa so občine začele višati, ko je vlada odpravila uredbo, s katero je določala cene in določanje cen prepustila občinam.
|
neutral
|
1,149
|
Slovaška vlada ni podprla sodelovanja države v mehanizmu za pomoč Grčiji, je pa podprla mehanizem za stabilnost evra, vendar pod določenimi pogoji. Slovaška vlada ni podprla sodelovanja v mehanizmu posojil držav z evrom prezadolženi Grčiji, v okviru katerega bodo države z evrom tej članici v treh letih posodile do 80 milijard evrov, IMF pa še 30 milijard. Slovaški delež dvostranskih posojil naj bi znašal 800 milijonov evrov, kar je enkrat več kot slovenski. Nova premierka pomoči za Grčijo ni naklonjena. Nova premierke Iveta Radičova je ob tem povedala, da Slovaška nasprotuje dejstvu, da bodo morali največji del bremena reform in varčevalnih ukrepov, ki jih mora v zameno za posojila izvesti Grčija, nositi navadni državljani, ki problema niso povzročili. Vlada je tako koalicijskim poslancem priporočila, da zakona o pomoči Grčiji ne podprejo. Kot je poudaril slovaški zunanji minister Mikulaš Dzurinda, pa s tem ne želijo pritiskati na poslance, ki glasujejo po svoji vesti. Medtem ko tri stranke vladajoče koalicije pomoči Grčiji nasprotujejo, pa jo krščanski demokrati nekdanjega evropskega komisarja Jana Figla podpirajo. Če bi zakon podprli še v levosredinski stranki Smer, bi tako lahko še vedno dobil zadostno podporo. Poslanci stranke Smer še niso povedali, kako bodo glasovali. Mehanizmu za stabilnost evra načeloma prikimali Kot je povedal slovaški finančni minister Ivan Mikloš, bo Slovaška dejansko sprožitev mehanizma za stabilnost evra, če bo katera od držav zanjo zaprosila, odobrila le, če bo v EU pred tem prišlo do bistvene okrepitve pakta o stabilnosti in rasti in če bo do takrat obstajal jasen sistem nadzora in sankcij za države članice evrskega območja, ki kršijo pravila in vodijo neodgovorno proračunsko politiko. Obenem bodo morali Evropska centralna banka ECB, Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad IMF, ki bodo proučili morebitno prošnjo katere od držav za sprožitev mehanizma, predložiti jasne dokaze, da so države storile vse, da bi si na finančnih trgih pridobile zaupanje. Slovaška je bila zadnja izmed držav članic evrskega območja, kjer vlada uradno sploh še ni potrdila sodelovanja v mehanizmu za zagotavljanje posojil, če poleg Grčije še katera od držav z evrom ne bi mogla pridobiti zadostnih finančnih sredstev na trgu. Prejšnja vlada je pristala na sporazum držav z evrom o vzpostavitvi mehanizma za stabilnost evra, a je nova vlada premierke Ivete Radičove do danes odlašala z zeleno lučjo mehanizmu. Odločitev vlade mora podpreti še parlament, ki mora sprejeti tudi zakonsko podlago za sodelovanje Slovaške v mehanizmu. To naj bi poslanci storili na seji v začetku avgusta.
|
negative
|
1,150
|
Uprava Pivovarne Laško mora najkasneje v roku šestih mesecev vložiti ustrezno odškodninsko tožbo zoper Šrota, ki pa tudi ni dobil razrešnice za lansko poslovanje. Skupščina ni podprla predloga za reorganizacijo skupine Pivovarna Laško v pogodbeni koncern. Skupščina Pivovarne Laško danes ni podprla predloga uprave in nadzornega sveta za reorganizacijo skupine Pivovarna Laško v pogodbeni koncern. Skladno s predlogom naj bi Pivovarna Laško postala obvladujoča družba v koncernu, Pivovarna Union, Radenska in Fructal pa odvisne družbe. Delničarji so predlog zavrnili. Pred začetkom skupščine je NLB prek svojega pooblaščenca podala predlog, naj se predlog sklepa za reorganizacijo skupine umakne z dnevnega reda do prihodnje skupščine. NLB namreč predlog oblikovanja pogodbenega holdinga podpira, vendar ocenjuje, da pogoji za potrditev predloga še niso izpolnjeni. V banki namreč želijo najprej prejeti potrjen načrt poslovne in finančne reorganizacije. Uprava pivovarne se z umikom ni strinjala, delničarji pa so nato predlog, ki bi za potrditev potreboval tri četrtine oddanih glasov, v glasovanju zavrnili. Kaj pa Šrot? Boško Šrot Foto POP TV Skupščina danes z več kot 99 odstotki glasov navzočega kapitala tudi ni podelila razrešnice nekdanjemu direktorju družbe Bošku Šrotu, potrdila pa je tudi predlog sklepa, v skladu s katerim mora uprava najkasneje v roku šestih mesecev vložiti ustrezno odškodninsko tožbo. Delničarji sicer niso podprli nasprotnih predlogov malih delničarjev, ki so pozivali k sprejetju sklepa, v skladu s katerim bi uprava morala vložitvi tožbe tako proti Šrotu kot tudi proti odgovornim nekdanjim nadzornikom. Na drugi strani je Dušan Zorko prejel razrešnico, prav tako so jo delničarji podelili članom nadzornega sveta, kljub temu, da so mali delničarji opozarjali na domnevno odgovornost nekaterih nadzornikov pri sodelovanju z nekdanjim vodstvom družbe. Za novega člana nadzornega sveta je skupščina imenovala Petra Groznika, ki ga je predlagala NLB. Njegov mandat začne teči z današnjim dnem, iztekel pa se bo 31. avgusta 2013. Za revizijsko družbo za letošnje leto so imenovali družbo Deloitte Revizija, podprli pa so tudi spremembe statuta, potrebne zaradi uskladitve z zakonom o gospodarskih družbah. Delničarji so podprli še nekatere druge spremembe statuta, ki v družbo uvajajo sistem največ tričlanske uprave. Ta uprava mora med drugim pridobiti soglasje nadzornega sveta za pridobitve ali odtujitve finančnih naložb v vrednosti nad tri milijone evrov, dajanje posojil, razen odvisnim družbam, ter investicije, nakupe ali prodajo osnovnih sredstev, ki posamično presegajo 500.000 evrov, kadar niso vključeni v poslovni načrt družbe. Niso pa podprli predloga, v skladu s katerim bi družba lahko zaposlenim delavcem v družbi prodajala lastne delnice za 20 odstotkov nižjo ceno. Predstavniki malih delničarjev so sicer napovedali izpodbojne tožbe na nekatere sklepe skupščine. Kot je bilo pričakovano, se je najbolj živahna razprava razvila okoli predloga za reorganizacijo skupine. Direktor Pivovarne Laško Dušan Zorko je poudaril, da je preoblikovanje v pogodbeni koncern nujno zaradi izvrševanja sinergij v skupini, komercialni direktor Gorazd Lukman pa je pojasnil, da pivovarna namerava do leta 2014 povečati promet na 355 milijonov evrov, dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo pa na 60 milijonov evrov. Zorko je na novinarski konferenci po skupščini le-to ocenil kot uspešno. Zame je bistveno, da smo dobili novega člana nadzornega sveta, je poudaril. Glede reorganizacije pa je napovedal, da bo nova uprava poskušala pripraviti nov program, ki bo sprejemljiv za lastnike. To bo po njegovih besedah sedaj lažje, saj ima NLB med nadzorniki svojega predstavnika. Izpostavil pa je, da je družba pod njegovim vodstvom opravila srečanja z vsemi 18 bankami upnicami in jim svoje namene natančno predstavila. NLB ni glasovala proti, ampak si je vzela čas, da o tem še razmisli, pa je komentiral zavrnitev predloga uprave ter izrazil prepričanje, da bodo z lastniki kmalu dosegli dogovor, ki bo sprejemljiv za vse.
|
neutral
|
1,151
|
Savini nadzorniki so dosedanje dejavnosti Savine uprave glede naložbe v Merkur ocenili za učinkovito izvedene, hkrati pa podprli načrt nadaljnjih ukrepov za zavarovanje Savinih interesov. Nadzorni svet Save se je seznanil z ukrepi za zavarovanje Savine naložbe v Merkur in s stanjem terjatve Save do družbe Merfin. Uprava Save je znova poudarila, da bo naložba v Merkur vredna največ, če bo Merkur ostal delujoče podjetje. Ob tem so pojasnili, da je v Merkurju prišlo do pomembnih strateških premikov za zagotavljanje celovitosti ter nadaljnjega delovanja Merkurja, kar omogoča tudi optimiranje vrednosti naložbe Save v to Kranjsko trgovsko družbo . Savini nadzorniki so podprli načrte uprave glede naložbe v Merkur. Menjava vodstva po oceni Savinih nadzornikov pomeni izpolnitev enega temeljnih pogojev za omogočanje sanacije družbe, vstop Save v nadzorni svet Merkurja ob predstavnikih bank pa bo Savi zagotovil možnost aktivnega nadzora nad prihodnjim poslovanjem tega poslovnega sistema. Uprava Save je nadzorni svet seznanila, da bo na osnovi izsledkov ponovnega pregleda poslov, ki ga v tem času v Merkurju opravlja revizorska hiša, na osnovi revidiranih računovodskih izkazov Merkurja in na osnovi programa finančne konsolidacije Merkurja pripravila nadaljnjo strategijo naložbe v Merkur. Nadzorniki so se seznanili tudi s poročilom o poslovanju skupine Sava v prvem polletju. Na poslovne rezultate bodo po oceni uprave znatno negativno vplivale slabitve naložbe v Merkur. Po oceni uprave se bodo pozitivni trendi poslovanja vseh Savinih dejavnosti, še zlasti pa gumarstva, v primerjavi s prvim četrtletjem tudi v drugi polovici leta še okrepili, so še navedli v Savi. Sava je v Merkurju še približno 10-odstotni lastnik. Sava je sicer lani opcijsko prodala deset odstotkov Merkurja Merfinu, v kateri so zbrani vodilni v Merkurju, ki pa kupnine še niso plačali. Vodenje Merkurja je sicer z julijem prevzel Bojan Knuplež, ki je na čelu največjega slovenskega trgovca s tehničnim blagom zamenjal Bineta Kordeža. V ponedeljek je Merkurjev nadzorni svet v upravo na Knupležev predlog imenoval še Uroša Zajca, Roka Ponikvarja in Blaža Pesjaka. Popolnjena uprava bo do jeseni pripravila načrt sanacije in reorganizacije podjetja. Knuplež je v ponedeljek ocenil, da so razmere v Merkurju enake kot v vseh podjetjih, ki jih je saniral. O številkah pa ni želel govoriti, tako tudi ni potrdil, da zadolženost družbe znaša 700 milijonov evrov. Priznal je le, da je zadolženost Merkurja velika.
|
neutral
|
1,152
|
Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je maja znašala 10,5 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj kot aprila. Število delovno aktivnih oseb je sicer upadlo, a se je znižalo tudi število registriranih brezposelnih oseb, so razložili predstavniki državnega statističnega urada. Stopnja registrirane brezposelnosti je maja pri moških znašala 9,9 odstotka aprila 10 odstotkov, pri ženskah pa 11,2 odstotka aprila 11,3 odstotka. Maja je bila v Sloveniji registrirana skupno 98.401 brezposelna oseba, kar je več kot 900 oseb manj kot aprila, pri čemer je bilo 51.709 brezposelnih moških in 46.692 brezposelnih žensk. Delovno aktivnih je bilo 838.870 prebivalcev, kar je 380 manj kot aprila. Število samozaposlenih se je glede na april znižalo za 314, na 88.047 ljudi. Stopnja registrirane brezposelnosti se glede na april izračunano na desetinko odstotka natančno ni znižala samo v štirih statističnih regijah, in sicer se v gorenjski, osrednjeslovenski in spodnjeposavski ni spremenila, v goriški pa se je zvišala za 0,1 odstotne točke. Število delovno aktivnih oseb se je maja že četrti mesec zapored povečalo v pomurski statistični regiji in se približalo stanju iz oktobra lani, ko so se odrazile posledice večjih odpuščanj. Število delovno aktivnih se je malenkost povečalo še v koroški statistični regiji, jugovzhodni Sloveniji in obalno-kraški statistični regiji, v preostalih regijah pa se je zmanjšalo.
|
neutral
|
1,153
|
Emil Tedeschi vodi podjetje, ki je sklenilo pogodbo o nakupu Droge Kolinske. Tedeschi meni, da je nakup te družbe veliko bolj smotrn kot pa nakup hrvaške Podravke. Zakaj? Tudi zato, ker je cockta boljša kot coca cola. Presrečen sem, ker na koncu nismo kupili Podravke. Kupili smo veliko boljše podjetje Drogo Kolinsko. Pred Podravko je težek proces prestrukturiranja, Droga Kolinska pa je bolj stabilna in tudi dobičkonosnejša družba, ki je prestrukturianje že končala, je povedal predsednik uprave Atlantic Grupe Emil Tedeschi. Na hrvaški državni televiziji je v oddaji Nedeljom u dva V nedeljo ob dveh komentiral pripombe članov Hrvaške kmečke stranke HSS na čelu z Josipom Friščićem, ki so mu dejali, da lahko kupuje delnice Podravke, da pa v Koprivnico ne bo nikoli prišel. Ob tem je poudaril, da je na Hrvaškem preveč slabo ozračje za investicije. Način, kot se v zadnjih dneh dela z državljani, je tak, da ga v svojem mestu ne želim, je še povedal Tedeschi, s čimer je bil kritičen do pogojev za investiranje na Hrvaškem. Dejal je, da je brezalkoholna pijača cockta boljša od coca cole, predvsem ker v njej ni ničesar škodljivega, saj je narejena na bazi šipka in še 12 trav in je zato popolnoma naraven napitek. Cockta naj bi s pomočjo skupine Atlantic osvojila večji del trga na Hrvaškem, je poudaril. Cockta je po njegovih besedah ena najpomembnejših blagovnih znamk Droge Kolinske. Cockta je v nekdanji Jugoslaviji nastala zaradi želje, da se naredi nekaj podobnega coca coli. Vendar je bil narejen boljši izdelek, saj v njem ni ničesar škodljivega, niti kofeina. Insinuacije, da naj bi Drogo Kolinsko kupil za lastnika družbe Agrokor Ivico Todorića, pa je zavrnil in ocenil kot žaljive. Skupina Atlantic in Agrokor sta dobra poslovna partnerja, saj je Atlantic največji dobavitelj Todorićevega koncerna. Posel vreden 382 milijonov evrov Uprava Istrabenza, večinskega lastnika Droge Kolinske, in Tedeschi sta se v začetku julija dogovorila o prodaji 95 odstotkov Droge Kolinske Atlanticu, 382 milijonov vreden posel pa mora na skupščini 24. avgusta potrditi še večina lastnikov Istrabenza. Ker gre za prodajo več kot četrtinskega deleža v družbi, jo mora namreč v skladu z zakonom o gospodarskih družbah potrditi skupščina. Foto 24ur.com S prejeto kupnino si bo Istrabenz, ki je še vedno zadolžen za več 100 milijonov evrov, zagotovil denarna sredstva za poplačilo terjatev upnikov iz prisilne poravnave. Prodaja kapitalskega deleža v Drogi Kolinski se je glede na stanje trga kapitalskih poslov in širšega makroekonomskega okolja izkazala kot najverjetnejša realna možnost zagotovitve potrebnih denarnih sredstev za izpolnitev obveznosti iz prisilne poravnave, sta v gradivu za sklic skupščine zapisala uprava in nadzorni svet Istrabenza. Kupnina bo izplačana v gotovini Istrabenz se je v prodajni pogodbi zavezal k prodaji vseh izdanih navadnih imenskih delnic Droge Kolinske, še piše v gradivu. Zato bo neposredno pred prodajo svojega 88,9-odstotnega deleža od ostalih treh lastnikov Droge Kolinske pridobil še preostale delnice. Tedeschi je na novinarski konferenci ob podpisu pogodbe z Istrabenzom dejal, da je Droga Kolinska njihova strateška naložba, ohranila bo ime in proizvodnjo kave, vode in brezalkoholnih pijač, sladkih in slanih prigrizkov in otroške hrane. Ob tem je dejal, da bo prodaja predvidoma zaključena do konca leta, kupnina bo izplačana v gotovini. Kupec bo z nakupom Droge Kolinske postal ena največjih prehrambnih skupin v jugovzhodni Evropi s prihodki od prodaje v višini 650 milijonov evrov, 4300 zaposlenimi in enim izmed najmočnejših portfeljev izdelkov široke potrošnje v regiji, je še takrat dejal Tedeschi.
|
positive
|
1,154
|
V podjetjih Prevent avtomobilski deli in Prevent Global približno 1300 delavcev še vedno ni dobilo junijskih plač. Prvi naj bi jih dobili predvidoma 27. julija. Skupno približno 1300 zaposlenih v podjetjih Prevent avtomobilski deli in Prevent Global še ni prejelo plač za junij. Prvi naj bi plače dobili predvidoma 27. julija, ko bo nemški partner Prevent DEV poravnal svoje obveznosti. Plače za zaposlene v krovni družbi pa so predvidene v okviru rešitve celotne družbe, ki bo znana predvidoma do konca tedna. Renato Kranjc, predsednik uprave Vodstvo družbe je informacije glede izplačila plač posredovalo tudi zaposlenim, ki so deloma na kolektivnem dopustu, je povedal predsednik svobodnega sindikata v podjetju Vlado Zorman, ki od uprave do konca tega tedna pričakuje pojasnila glede prihodnosti družbe. Predsednik uprave Renato Krajnc je pred slabim mesecem dni napovedal, da bo vodstvo družbe predvidoma do 23. julija predstavilo, kako kaže glede prihodnjega obstoja družbe in ali so bili pogovori s strateškim partnerjem, ki naj bi obetal delo, uspešni. O tem bo sicer v četrtek razpravljal tudi nadzorni svet družbe. Zaposleni v podjetjih Prevent avtomobilski deli in v družbi Prevent Global so zaradi likvidnostnih težav krovne družbe tudi prejšnji mesec prejeli plače z zamudo, pa še te so zaposleni v krovni družbi dobili s pomočjo kredita, ki ga je zagotovila ena od hčerinskih družb Prevent Globala. Likvidnostne težave družbe, ki so posledica zmanjšanja naročil, so tudi razlog, da bo podjetje odpustilo 378 delavcev od približno 2000, kolikor jih skupina zaposluje v Sloveniji.
|
negative
|
1,155
|
Novi nadzorniki velenjskega Gorenja so nastopili štiriletni mandat. Vodi jih Uroš Slavinec, njegova namestnika sta Maja Makovec Brenčič in Krešimir Martinjak. Na ustanovni seji novega nadzornega sveta Gorenja so za predsednika sveta izvolili Uroša Slavinca, namestnika pa sta postala Maja Makovec Brenčič in Krešimir Martinjak. Nadzorniki so danes tudi nastopili svoj štiriletni mandat, je družba Gorenja sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze. Nadzorni svet poleg naštetih sestavljajo še Drago Krenker, Peter Kobal, Jure Slemenik, Peter Kraljič, Keith Miles, Marcel van Asse in Bernard C. Pasquier. Skupščina velenjskega podjetja je maja letos potrdila spremembo statuta, tako da ima družba po novem v nadzornem svetu šest predstavnikov kapitala in štiri predstavnike delavcev. Kdo je Slavinec? Slavinec je od leta 1990 predsednik uprave družbe Helios Domžale, je tudi predsednik skupščine Gospodarske zbornice Slovenije GZS, leta 1997 je prejel nagrado GZS za izjemne dosežke v gospodarstvu in leta 2006 priznanje za managersko osebnost leta.
|
neutral
|
1,156
|
Kranjski Iskraemeco je kljub obljubam novih lastnikov, da odpuščanj ne bo, na cesto postavil 150 večinoma mlajših delavk in delavcev. Če bo podjetje do jeseni ob nekaj naročil, spet grozijo odpuščanja.
|
negative
|
1,157
|
Protest bosanskih delavcev, ki so jih opeharili slovenski delodajalci, se je v Sarajevu končal z dogovorom na slovenskem veleposlaništvu. Do 19. septembra naj bi slovenske in bosanske oblasti omogočile, da se ta problem razreši. Kot je za 24ur.com povedal Andrej Kurnik iz Nevidnih delavcev sveta, se je na protestu zbralo okoli 40 delavcev, skupaj z aktivisti in podporniki pa se jih je zbralo okoli 120. Zahtevali so, da se jim omogoči vrnitev v Slovenijo, da bi lahko izterjali dolgove od svojih slovenskih delodajalcev. Na protestu so se jim pridružili tudi aktivisti gibanja Dosta!, predstavniki slovenske skupine Nevidni delavci sveta in predstavniki Udruženja političkih nauka, poroča bosanski portal Sarajevo-X. Protest se je začel pred stavbo Urada visokega predstavnika, ki je hkrati tudi posebni predstavnik EU. Aktivisti namreč poudarjajo, da Slovenija ni osamljen primer, ko gre za slab odnos do tujih delavcev. S transparenti, na katerih je pisalo Hočemo naše plače in Dovolj poniževanja delavcev iz tretjih držav so pred uradom nato prebrali seznam svojih zahtev in pritožb. Delavci Prenove so več dni vztrajali na slovenskem ministrstvu za delo, pa tudi gladovno stavkali. Opozorili na licemerje in hinavščino Odziva iz OHR še ni bilo, čeprav se jim je predala skupna izjava, je dejal Kurnik in pojasnil, da se je pred uradom poudarilo, da so v uradu visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH odgovorni tudi za to, kar se dogaja delavcem državljanom BiH in tudi drugim tujim delavcem . Po njegovih besedah so opozorili na licemerje in hinavščino . Mednarodna skupnost in EU po eni strani blokirajo proces liberalizacije in odlagajo urejanje viznega režima, hkrati pa si zatiskajo oči pred oblikami hiperizkoriščanja migrantskih delavcev, je pojasnil Kurnik. Delavci so izpostavili dve glavni neposredni zahtevi. Prva zahteva je, da se vzpostavijo mehanizmi, preko katerih bi lahko izterjajo to kar se jim dolguje, se pravi plače, regres in druge pravice iz dela, ki so jim zanikane. Druga zahteva pa je, da lahko vstopijo na svoboden trg dela v Sloveniji, to pomeni, da lahko dobijo osebna delovna dovoljenja. Delavci tako zahtevajo, da se jim omogoči vrnitev v Slovenijo, da bi lahko zahtevali svoj zasluženi denar. Vizuma za Slovenijo namreč po preteku delovnega dovoljenja niso mogli dobiti. Vsakemu od delavcev slovenski delodajalci dolgujejo od 6.000 do 9.000 evrov. Ob tem so izpostavili tudi obupne delovne pogoje, neplačevanje prispevkov, socialnega in zdravstvenega zavarovanja ter na predolgo in pogosto neplačano delo. Če bi se kateri od delavcev pritožil delodajalcu v času, ko so še delali, bi ga nemudoma odpustili, opozarjajo delavci. Zabeleženi pa so tudi primeri šovinističnega žaljenja delavcev na nacionalni osnovi. Bosanske oblasti so po njihovih navedbah soodgovorne za dogajanje v Sloveniji. Foto POP TV Večina danes v Sarajevu zbranih delavcev je delala za slovensko gradbeno podjetje Prenova, ki je v lasti Zorana Perkovića. Protest pa ni letel le na slovenske delodajalce in oblast, veliko pripomb so podali tudi na bosansko oblast, češ da niso nič naredili za njih. Še več, celo služili naj bi na njihovem delu v Sloveniji. Nezadovoljstvo z obnašanjem bosanskih oblasti so tako pokazali z današnjim protestom pred zgradbo zunanjega ministrstva BiH, kjer so vzklikali, da so bosanske oblasti krive za pošiljanje delavcev v Slovenijo, kjer jih obravnavajo kot živali . Obtožili so jih sokrivde za to, da so bili delavci v Sloveniji bolj lačni kot siti in da so za to situacijo še bolj krivi kot slovenska oblast. Nato so se odpravili še proti slovenskemu veleposlaništvu v BiH, kjer so jih sprejeli predstavniki veleposlaništva. Rok za rešitev 19. september Po besedah Andreja Kurnika so na veleposlaništvu dosegli dogovor o razrešitvi problema opeharjenih bosanskih delavcev. Foto POP TV Na slovenskem veleposlaništvu so se pogajali približno dve uri in pol. Najprej so delavci predstavili problem, nato pa smo le prišli z namestnikom veleposlanika do dogovora, da skušamo definirati okvire in poti, po katerih bi naslovili ta problem in rešili ta problem te skupine delavcev in tudi drugih delavcev . Nato je po Kurnikovih besedah prišlo do komunikacije med slovenskim veleposlaništvom in slovenskim ministrstvom za delo, pa tudi med veleposlaništvom in bosanskim ministrstvom za civilne zadeve. Dogovorili so se, da imajo te institucije čas do 19. septembra, da rešijo vprašanje teh delavcev. Najprej se morajo izplačati neizplačane plače in uresničiti vse pravice iz dela, ki so trenutno zanikane. Bosanske in slovenske inštitucije morajo tako do 19. septembra najti mehanizme, kako bodo lahko delavci do svojega denarja tudi prišli. Dogovorili so se tudi, da se bodo predali dosjeji teh delavcev na ministrstvo za delo in nato na zavod za zaposlovanje, da jih bodo lahko obravnavali od primera do primera. Pri tem je po Kurnikovih besedah treba upoštevati, da so ti ljudje ogromno prestali, da so bili izigrani, da se jim je lagalo, da jim je Slovenija dala vizume v potne liste, ni jim pa dala nobenih mehanizmov, da tudi terjajo te pravice . Poleg tega pa je prišlo v telefonskem razgovoru z ministrstvom za delo do govora o tem, da se pospešijo postopki za spremembo zakona o zaposlovanju in delu tujcev ter da se pospeši sprejetje sporazuma med Slovenijo in BiH o zaposlovanju. Po poročanju Sarajevo-X ni bilo zabeleženih nobenih incidentov, demonstracije pa so spremljali tudi pripadniki ministrstva za notranje zadeve kantona Sarajevo.
|
negative
|
1,158
|
Ljubljansko podjetje Martink, ki je podalo predlog za stečaj Vegrada, je že poravnalo predujem za kritje sodnih stroškov. Preden bodo odločili, pa na sodišču čakajo še odgovor Vegrada. Ljubljansko podjetje Martink, ki je 30. junija na okrožno sodišče v Celju podalo predlog za stečaj Vegrada, je v roku poravnalo predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Sodišče je nato 14. julija Vegradu poslalo poziv, da se izreče o predlogu za stečaj podjetja, vendar sodišče povratnice o prejemu predloga še ni prejelo. Vegrad ima od prejema sodne pošiljke 15 dni časa, da se izreče o predlogu za začetek stečaja, so pojasnili na sodišču. Po preteku odgovora na predlog oz. po preteku vseh zakonskih rokov bo sodišče lahko šele odločalo o predlogu za začetek stečajnega postopka, še dodajajo na sodišču. Predlog za stečaj velenjskega Vegrada, ki se je letos znašel v hudih likvidnostnih težavah, je konec junija v imenu upnika vložil odvetnik Vladimir Bilić. Vegrad je podjetju Martink dolžan 322.000 evrov, od tega je trenutno zapadlih obveznosti za 182.000 evrov, je takrat pojasnil Bilić. Upnik se je po njegovih besedah za takšno potezo odločil zato, ker Vegrad svojih obveznosti ne poravna, prav tako upnik ocenjuje, da jih glede na likvidnostno in premoženjsko situacijo ne more poravnati. Namen stečaja je, da se doseže vsaj delno poplačilo. Kot je znano, si vodstvo Vegrada prizadeva skupaj z lastniki in bankami upnicami zagotoviti prihodnost družbe. Skupščina je 5. julija sicer potrdila predlagano dokapitalizacijo družbe v skupni višini 15,5 milijona evrov in kot rok za izvedbo dokapitalizacije določila 60 dni od sklepa skupščine. Državna Posebna družba za podjetniško svetovanje PDP, ki je sicer dokapitalizacijo kot druga največja lastnica z 29-odstotnim deležem podprla, pa je takoj opozorila, da pogoji za sodelovanje PDP v dokapitalizaciji niso izpolnjeni, ker niso izpolnjene vse zaveze iz sporazuma, ki so ga konec aprila podpisali družba, lastniki in banke.
|
neutral
|
1,159
|
Davčna uprava je po junijskem pozivu k oddaji samoprijav z naslova oddajanja premoženja v najem prejela skupno 291 napovedi. Sicer pa je oddajanje nepremičnine v najem prijavilo okoli 35.000 ljudi. Samoprijave so še vedno možne najpozneje do izdaje odmerne odločbe, do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora ali do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka. Kot so danes sporočili z Dursa, jih je od navedenega skupnega števila oddalo napovedi 161 zavezancev za odmero akontacije dohodnine iz oddajanja premoženja v najem, navezujejo pa se na 178 nepremičnin. Skupni znesek davčne osnove znaša 242.239 evrov, akontacija dohodnine pa 36.080 evrov. Pri preostalih 130 napovedih gre za odmero davka od premoženja. Prejeli so tudi 18 izjav o neoddajanju nepremičnin ter nekaj prijav tretje osebe. Durs na podlagi podatkov o lastništvu nepremičnin predvideva, da jim več zavezancev še vedno ni posredovalo napovedi, čeprav naj bi imeli v lasti stavbe oziroma dele stavb, za katere ne plačujejo vseh predpisanih dajatev. Zoper zavezance bodo po uvedbi davčnega postopka ugotavljanja dejanskega stanja in/ali po izdaji odmerne odločbe izrekli tudi predpisano globo. Trenutno potekajo postopki ugotavljanja dejanskega stanja na podlagi dostopnih podatkov in prejetih samoprijav, zavezancev pa v postopke še niso vključevali. Z individualnim pozivanjem zavezancev in njihovim vključevanjem v postopke ugotavljanja dejanskega stanja bodo začeli predvidoma jeseni. Samoprijave so tako še vedno možne do izdaje odmerne odločbe, do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora ali do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka. Če zavezanec ne vloži davčne napovedi ali ne vloži davčne napovedi v roku, je za tako ravnanje predvidena globa od 200 do 400 evrov. Z globo od 400 do 1200 evrov pa se kaznuje za prekršek posameznika, če v davčni napovedi navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke. Zavezancem bodo v primeru ugotovljenega dohodka iz oddajanja premoženja v najem poleg izrečene globe izdali tudi odmerno odločbo na podlagi primerljivih podatkov iz napovedi na območju, na katerem nepremičnina leži. V primeru ugotovljenega dohodka za odmero davka od premoženja pa bo davčni organ po uradni dolžnosti vodil davčni postopek, ugotovil dejansko stanje, izdal odmerno odločbo in vodil prekrškovni postopek ter kršiteljem izrekel sankcijo globe. 222.000 ljudi ima v lasti dve ali več stanovanj Na Dursu so sicer od fizičnih oseb prejeli 35.584 napovedi glede oddajanja nepremične v najem fizičnim osebam. Vseh zavezancev za oddajanje premoženja v najem tako fizičnim kot pravnim osebam pa je bilo v letu 2009 okoli 66.000. Skupni znesek davčne osnove je znašal približno 27,5 milijona evrov, akontacija dohodnine pa približno 6,8 milijona evrov. Sicer pa je skupni znesek davkov iz oddajanja premoženja v najem tako fizičnih kot pravnih oseb znašal slabih 28 milijonov evrov, so še pojasnili na Dursu. Po podatkih Geodetske uprave Gurs ima 344.000 fizičnih oseb v lasti dve ali več nepremičnin, 222.000 oseb pa dve ali več stanovanj, od tega pa jih je 52 takšnih, ki imajo v lasti tri ali več stanovanj. 207.000 fizičnih oseb ima v lasti enega ali več poslovnih prostorov. Kot so poudarili na Dursu, podatki Gursa o lastnikih stanovanj še ne pomenijo, da vsi lastniki stanovanja dejansko dajejo v najem. Dejanskemu številu se nameravajo na Dursu tako približati s postopki ugotavljanja. Poglejte si, koliko davka je treba plačati za povprečno stanovanje v Ljubljani in kakšne učinke ima lahko poziv Davčne uprave Slovenije na trg nepremičnin.
|
neutral
|
1,160
|
Ekonomist Damjan opozarja, da se država ne bo umaknila iz NLB, saj politika želi obdržati vpliv. Z dokapitalizacijo saniramo grehe iz preteklosti, lahko pa pride do bega varčevalcev iz NLB. Ekonomist in nekdanji razvojni minister v vladi Janeza Janše Jože P. Damjan je komentiral poslovanje in strateške odločitve slovenske največje banke NLB. Zavzema se za zmanjšanje vpliva politike na gospodarstvo, zagovarja pa tudi model, da bi država v NLB ohranila četrtinski delež. Minister Franci Križanič pa zagovarja saniranje primanjkljaja NLB s sredstvi državljanov. Moje stališče do umika države se ni spremenilo že od leta 2001. Tako velika institucija potrebuje močne in stabilne lastnike, ki bi lahko sledili razvojnim in strateškim potrebam banke, zagotavljali dovolj likvidnih sredstev in dovolj močno kapitalsko podporo. Očitno je nekaterim v interesu, da zelo na hitro in po domače spravijo skozi državno dokapitalizacijo NLB, je o usodi NLB dejal za časnik Finance. Poudarja, da če bo NLB hotela biti dejavna na trgih nekdanje Jugoslavije, bo potrebna še večja dokapitalizacija, saj je njen portfelj tam še slabši kot na domačem trgu. NLB ima v primerjavi s tujimi multinacionalnimi bankami razmeroma šibko moč, tržni deleži so majhni. Kjer bi slovensko gospodarstvo potrebovalo največ pomoči, recimo na Hrvaškem, te sploh ni. Naši menedžerji, ki ste jih povzeli, so že povedali, da jim NLB ne ponuja zadostne podpore pri širitvi na južne trge in sploh pri poslovanju na njih. Navzočnost NLB na jugu je bolj politični kot interes gospodarstva, poudarja Damjan. Foto POP TV Poudarja, da NLB sploh ne bi potrebovala dokapitalizacije, če bi odprodala nekatere naložbe, predvsem Banko Celje, ali pa če bi se odločila za sodelovanje s konzorcijem tujih vlagateljev, ki bi prispevali potrebna sredstva Država nima sredstev. Torej bi se morala za dokapitalizacijo dodatno zadolžiti. To pomeni, da s povečevanjem javnega dolga saniramo, kar je bilo v preteklosti zavoženo, da z davkoplačevalskim denarjem saniramo grehe prejšnje uprave banke, dodaja. Za stanje odgovoren menedžement Na novinarsko vpršanje glede strahu pred tujci pri udeležbi v kapitalu NLB in strahu, da ti ne bi delali v interesu države, pa je dejal sledeče Sploh ne gre za strah pred tujci, temveč za strah pred tem, da bi politika in lobiji izgubili svojo igračko. Da ne bi več mogli kreditirati določenih politično podprtih in poslovno katastrofalnih, a ustrezno zlobiranih projektov, kot so Stožice in kot so bili Istrabenz Pivovarna Laško, Merkur in drugi menedžerski prevzemi. Meni še, da gre v primeru posojila Pivovarni Laško za to, da je nekdo v NLB delal uslugo nekomu iz Laškega, da je ta dobil posojila. Opozarja še, da bo Slovenija morala izvesti reforme, če ne želimo bankrota države. Pričakuje tudi kompromis tako pri pokojninski reformi kakor pri trgu dela, tudi pri znižanju plač v javnem sektorju. Glede ideje, da naj bi se država čez nekaj let, ko bi bile razmere na trgu boljše, umaknila, pa je dejal To so pravljice za otroke. Država se nikoli ne bo sama umaknila iz NLB. Kar so v NLB naredili v zadnjih treh letih pred krizo, je bilo katastrofalno. Za to je odgovoren menedžment, predvsem tisti, ki so se umaknili v druge institucije in delujejo iz ozadja. Krivec je tudi država, ki se ni pravočasno umaknila iz NLB, temveč ji je vedno znova dajala potuho. Pričakoval bi, da bi nova uprava vložila kazenske ovadbe proti nekaterim članom prejšnje uprave NLB, še trdi za Finance. Kratkotočno tudi ne vidi, da bi Slovenija bankrotirala kot Grčija ali pa Hrvaška, ki se bankrotu približuje. Trdi pa, da ob tako neracionalnem trošenju, kot je dokapitalizacija NLB, lahko pride do takšnega scenarija.
|
negative
|
1,161
|
Koroški grozi socialna bomba. Uprava Prevent Globala je razglasila insolventnost družbe. Vodstvo ima en mesec časa, da pripravi ukrepe, s katerimi bi lahko morda rešili podjetje. Uprava Prevent Globala je nadzorni svet seznanila, da je družba v stanju insolventnosti. Ker pa uprava ocenjuje, da obstaja več kot 50 odstotna možnost za uspešno realiziranje programa finančnega prestrukturiranja, bo najpozneje v 30 dneh pripravila ustrezen program. Osnova za tako oceno je v dogovorih s strateškim partnerjem o poslovnem sodelovanju, čeprav najverjetneje ni možnosti za kapitalska povezovanja. Nenazadnje v družbi pripravljamo tudi ponudbo za začetek poslov, ki so izven avtomobilske branže, je po seji nadzornikov pojasnil predsednik uprave Prevent Globala Renato Kranjc. Uprava mora v najkrajšem možnem času najti vire za financiranje prehodnega obdobja, saj v nasprotnem primeru realizacija programa ne bo možna, je še poudaril Kranjc in dodal, da so v tem trenutku v dogovarjanju za takšno financiranje. Pričakujemo, da bo to možno realizirati v roku 10 dni. S tem je povezano tudi izplačilo plač zaposlenim, je še izpostavil. Poslovanje družb iz skupine bo v nadaljnjem obdobju praktično nemoteno, pri čemer bo pri poslovanju Prevent Globala in Prevent avtomobilski deli potrebno upoštevati določila zakona o finančnem poslovanju, so še sporočili iz družbe. Kar 55 milijonov evrov dolga Delavci še vedno niso dobili junijske plače, kot kaže, je tudi ne bodo. Podjetje ima kar 55 milijonov evrov dolga. Prevent se z likvidnostnimi težavami ukvarja že dlje časa, prav zato so do sedaj odpustili že 400 delavcev. Zaprli so dva obrata, enega v Mirni in enega v Radljah ob Dravi. Kot kaže, pa je bil scenarij o tem, da pripravijo podjetje do stečaja, znan že pred dvema letoma. Proizvodnjo že nekaj časa selijo na cenejše trge v Rusiji in BiH. Kako se bodo delavci odzvali na odločitev nadzornikov, bo znano jutri, ko se bodo dopoldne sestali sindikalisti. Obstaja pa tudi možnost, da proizvodnje ne bodo zagnali.
|
negative
|
1,162
|
V tekstilnih diskontih in trgovinah, ki ponujajo približke visoke mode, se da dobiti oblačila tako poceni, da človek kljub veselju, da bo opravil poceni nakup, ne more mimo vprašanja, kako jim uspe šivati za tako malo denarja. Modni svet manekenke in šivilje imajo še eno skupno lastnost. Oboje so suhe. Prve zaradi namernega stradanja, druge zaradi lakote. Že pred leti so tako trgovce s poceni oblačili kot priznane kreatorje zalotili pri izkoriščanju poceni azijske delovne sile. Prvim delavci, ki delajo za drobiž, omogočajo nizke cene, drugim pa zaradi vrtoglave razlike med ceno izdelave izdelka in prodajno ceno vrtoglave zaslužke. Čeprav so takrat vsi po vrsti zatrjevali, da tega ne bodo počeli nikoli več, so jih novinarji pri tem početju spet zalotili. Ljudje, ki za evropski trg šivajo oblačila, ki jih v trgovini prodajajo v cenovnem razponu od 10 pa do več tisoč evrov, so večinoma otroci. Kot na primer Doly. Pri štirinajstih je že dve leti šivilja in na dan dela 12 ur. Spi na leseni deski, ki bi ji težko rekli postelja, v majhni sobici, ki je le slab približek stanovanja. Ko jo vprašajo, ali ima kdaj prost dan, le zamišljeno pogleda in pove, da dela 7 dni v tednu vsak dan v letu. Imena tovarne, kjer dela, ne pove iz strahu, da bi jo odpustili. Hashi je danes je stara 35 let. Je brezposelna, ker je za delo v šiviljski delavnici prestara. Idealna starost je namreč 16 let. Preberite, koliko zaslužijo azijski tekstilni delavci, kako s tem zaslužkom živijo, spoznajte njihove žalostne življenjske zgodbe, ki razkrivajo, da so kavbojke za 10 evrov v resnici mnogo dražje, in preberite, kako na obtožbe o izkoriščanju odgovarja tekstilni gigant H&M.
|
neutral
|
1,163
|
Po prvih podatkih stresnih testov, s katerimi se ugotavlja, ali imajo evropske banke dovolj kapitala, da se soočijo z morebitnimi finančnimi šoki, je padlo 7 bank. NLB je test uspešno prestala, potreba po dokapitalizaciji še vedno ostaja. Evropske banke so dobile uradne rezultate ugotovitev evropskih stresnih testov 91 najpomembnejših bank v 21 državah članicah EU, med njimi tudi Nove Ljubljanske banke NLB, ki naj bi razkrili kapitalsko moč bančnih ustanov. Večina bank naj bi teste prestala, nekaj pa naj bi bilo nezadostnih ocen. NLB naj bi se znašla med bankami z ustreznostjo le malo nad najnižjim količnikom kapitalske ustreznosti. Po poročanju Reutersa testa ni opravilo kar 7 od 91 bank. Med sedmimi bankami, ki stresnih testov niso uspešno opravile, so nemška banka Hypo Real Estate, španske banke Diada, Unnim, Espiga, Banca civica in Cajasur ter grška kmetijska banka ATE. V stresnih testih je sicer sodelovalo šest grških bank - poleg omenjene še Nacionalna banka Grčije, EFG Eurobank, Alpha Bank, Piraeus Bank in Postbank. Te banke predstavljajo več kot 90 odstotkov deleža v grškem bančnem sektorju, neupoštevajoč tuje podružnice, čeprav je bil minimum, da banke, ki sodelujejo v vaji, predstavljajo 50 odstotkov nacionalnega deleža, so ob tem poudarili na grškem finančnem ministrstvu. V bančnih krogih velja, da imajo povprečne banke vsaj 8-odstotni Tier 1, dobre pa 10-odstotnega. Najnižji potreben količnik kapitalske ustreznosti, in sicer količnik temeljnega oziroma najbolj kakovostnega kapitala Tier 1 naj bi bil v testih postavljen pri šestih odstotkih. Zahtevanih šest odstotkov je NLB presegla le za 0,3 odstotne točke, saj je bila ocenjena s 6,3-odstotno ustreznostjo temeljnega kapitala. NLB prestala test Nova Ljubljanska banka NLB je prestala stresni test kapitalske moči. Po najslabšem scenariju naj bi se temeljni kapital banke Tier 1 s 7,5 odstotka s konca 2009 do konca 2011 zmanjšal na 6,3 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke nad količnikom, predpisanim za NLB. Kot so sporočili iz NLB, pa izidi vseeno kažejo na potrebo po dokapitalizaciji. Kot poudarjajo v NLB, so izidi skladni z razumevanjem profila tveganja in kapitalske pozicije s strani uprave in kažejo po eni strani na robustnost NLB na predpostavljene zunanje šoke, po drugi pa na že v izhodišču nizko kapitalsko ustreznost največje slovenske banke, merjeno s količnikom najbolj kakovostnega Tier 1 kapitala. Foto POP TV Četudi izidi testa niso pod mejno vrednostjo šestih odstotkov količnika Tier 1 kapitala, kažejo na potrebo po kapitalski okrepitvi NLB, poudarjajo v banki, kjer sta uprava in nadzorni svet ta teden sklenila, da bosta na prihajajoči skupščini lastnikom predlagala dokapitalizacijo v višini 400 milijonov evrov. Vlada pozdravila izid Vlada RS priznava in sprejema izid obremenitvenega testa celotne Evropske unije, so zapisali v sporočilu za javnost. Pri komentiranju izida testa je pomembno razlikovati med izidi, pridobljenimi na podlagi različnih scenarijev. Izida na podlagi scenarijev negativnih gospodarskih dogodkov ne gre razlagati kot trenutne situacije ali morebitnih trenutnih kapitalskih potreb. Obremenitveni test ni napoved gospodarskega dogajanja, saj so morebitni negativni gospodarski dogodki v obremenitvenem testu oblikovani kot hipotetični scenariji in vključujejo ekstremne predpostavke, za katere obstaja majhna možnost, da se uresničijo, še menijo v vladi. S tem je moč razumeti, da NLB ustrezno in v celoti izpolnjuje merila kapitalske ustreznosti, kot jih je za namene tega prvega vseevropskega testa postavil Odbor evropskih bančnih nadzornikov , so še zapisali v sporočilu na finančnem ministrstvu. Kljub navedenemu, se vlada zaradi zagotavljanja najvišje mere trdnosti in finančne stabilnosti, v skladu s pravili EU o državnih pomočeh, zavezuje zagotavljati kapitalsko ustreznost NLB, če zasebni kapital ne bi zadoščal, so še zapisali v vladnem dokumentu. Na ministrstvu za finance so zapisali, da so tak rezultat pričakovali in poudarili, da po dosedanjih zagotovilih centralne banke imamo v Sloveniji robusten bančni sistem, ki je odporen na posledice morebitnih neugodnih gibanj, poudarjajo na finančnem ministrstvu. Količnik temeljnega kapitala banke bi se po izidih testa ob uresničitvi simuliranih šokov do konca leta 2011 znižal za desetinko odstotne točke, torej s 7,5 odstotka v letu 2009 na 7,4 odstotka v letu 2011. Ob upoštevanju dodatnih neugodnih posledic deželnega tveganja pa bi se lahko do konca leta 2011 znižal za dodatne 1,1 odstotne točke torej s 7,4 odstotka na 6,3 odstotka, ugotovitve testa povzema finančni minister Franci Križanič. Tudi Maks Tajnikar z ljubljanske ekonomske fakultete je ocenil, da je bil rezultat stresnega testa za NLB zelo pričakovan . Dokapitalizacija NLB je po njegovih besedah nujna, vendar je močno proti temu, da bi jo izvedla država. Najboljšo rešitev za NLB v tem trenutku vidi v pogovorih z najpomembnejšim zasebnim investitorjem banke, belgijsko KBC. A če hočete dobiti zasebni kapital v NLB, se mora država umakniti, je ob tem poudaril. Nevarnosti v NLB Kot so zapisali v danešnjem časniku Finance, največja nevarnost največji slovenski bančni skupini niso več finančni holdingi, kot so bili še lani, temveč komitenti oziroma dolžniki iz realnega sektorja. Foto Reuters Po neuradnih podatkih predstavljajo tveganja predvsem gradbeniki, Pivovarna Laško, posli na Balkanu, frankfurtska LHB, slabo upravljanje tveganj v skupini in omejeni viri, saj depoziti banke ne zadoščajo za financiranje posojilne aktivnosti NLB, zato je banka odvisna od medbančnih virov. Ti pa so v času krize dragi, na njihovo ceno pa vplivata tudi slab ugled NLB in slaba lastniška sestava banke. NLB potrebuje več sto milijonov evrov Znani bodo tudi uradni podatki za banko SKB ki je del francoske skupine Societe Generale , slovenski Unicredit ki je del milanske banke, slovensko hčerko avstrijske Raiffeisen in Banko Koper ki je del italijanske skupine Intesa SanPaolo ter Sparkasse Erste Group . NLB je edina slovenska bančna skupina, ki je bila vključena v test stresa. Predsednik uprave Božo Jašovič je pred dvema tednoma v DZ povedal, da NLB potrebuje več sto milijonov evrov svežega kapitala, saj v naslednjih letih zapade do 700 milijonov evrov instrumentov hibridnega kapitala, ki se po novem ne bo več štel kot najbolj kakovosten kapital. NLB na potrebo po dokapitalizaciji lastnike največja sta država in belgijska skupina KBC opozarja že od konca minulega leta. Vodstvo NLB je v sredo končno napovedalo, da bo septembra sklicalo skupščino delničarjev in jim predlagalo dokapitalizacijo banke v višini 400 milijonov evrov. Kot je v četrtek po seji vlade povedal premier Borut Pahor, bo po objavi stresnih testov laže razumeti prizadevanje NLB za dokapitalizacijo. O načinu dokapitalizacije in usodi državnega lastništva v banki pa bo po njegovem prepričanju potreben natančen strokovni premislek. Današnje razkritje ugotovitev stresnih testov, ki naj bi pokazali, ali imajo banke dovolj kapitala, da se soočijo z morebitnimi novimi finančnimi šoki, naj bi omogočilo preglednost v finančnem sektorju ter s tem okrepilo zaupanje vanj. Odločitev za objavo izidov so sprejeli voditelji EU na junijskem zasedanju, analitiki pa opozarjajo, da bo vaja uspešna le, če bodo kriteriji jasni in strogi ter bo izvedba čim bolj verodostojna. Finančni ministri Unije so sicer nedavno obljubili, da bodo po objavi stresnih testov bank, ki predstavljajo 65 odstotkov bančnega trga EU, ranljivim bankam pomagali.
|
negative
|
1,164
|
Microtrust, ki naj bi večino od 25 milijonov evrov, ki jih je dobil s preprodajo delnic Istrabenza, nakazal Igorju Bavčarju, naj bi Nastja Sušinski leta 2008 prodal takrat 25 let staremu Hrvatu. Tako naj bi želel prikriti sledi, ki jih je puščal za seboj. Kot poroča Dnevnik, se je Nastja Sušinski, nekdanji lastnik podjetja Microtrust, močno trudil, da bi zabrisal sledi, ki jih je podjetje pri domnevno spornih poslih puščalo za seboj. Microtrust je namreč v poslih s preprodajo 7,3-odstotnega paketa delnic Istrabenza ustvarilo dobrih 25 milijonov evrov dobička, večino tega pa nato nakazalo na tekoči račun Igorja Bavčarja. Vsaj tako ugotavljajo kriminalisti in tožilci. Dnevnik dokaz za prekrivanje sledi vidi v odsvojitvi poslovnega deleža v Microtruistu, s katero je Sušinski podjetje decembra 2008 prodal hrvaškemu državljanu Emirju Čašiću. Podjetje je Sušinski prodal deset mesecev po tem, ko je to Bavčarju po ugotovitvah kriminalistov nakazalo zadnji obrok denarja iz posla z Istrabenzovimi delnicami. Še pred tem, v začetku avgusta 2008, je Sušinski s Čašićem podpisal pismo o nameri za sklenitev pogodbe o prodaji Microtrusta. Kot poudarjajo pri Dnevniku, je bila prodaja izpeljana tik pred zaključkom poslovnega leta 2008, kar pomeni, da novi kupec ni imel vpliva na pripravo bilanc podjetja, je bil pa za njih odgovoren. Sama pogodba po poročanju Dnevnika vsebuje veliko členov o varovanju podatkov, z morebitnimi kršitvami pa so povezane relativno visoke pogodbene kazni. Časić je za Microtrust odštel 25 tisoč evrov, s pogodbo pa se je zavezal, da bo podatke družbe v zvezi z njenim poslovanjem pred dnem sklenitve pogodbe varoval kot poslovno skrivnost. Časić je po pogodbi moral tudi takoj spremeniti ime družbe in tako se Microtrust danes imenuje Emirade. Dnevnik navaja, da ni naključje, da se je po zamenjavi lastnika za podjetjem izgubila vsaka sled. Na uradnem naslovu v Ljubljani ga ni mogoče najti in po podatkih Dnevnika ga tako tudi Dursovi inšpektorji konec novembra 2009 niso mogli obiskati, saj podjetja tam preprosto ni. Pri vsem tem pa Dnevnik še poroča, da je vse več indicev, da je Sušinski Microtrust dejansko prodal slamnatemu lastniku. To naj bi hrvaškim varnostnim organom potrdil sam Časić, ki je bil v času nakupa Microtrusta star 25 let. V Slovenijo naj Časić prišel zgolj na podpis listin o prodaji in to na povabilo neidentificirane osebe z imenom Željko. Za nakup naj bi Časić prejel tudi plačilo. S samo družbo ni nameraval početi ničesar, kar potrjuje tudi podatek, da podjetje ne vodi več poslovnih knjig, da je banka že maja 2009 začela postopek zapiranja njegovega računa in da mu je Durs v tem času že odvzel identifikacijsko številko za DDV, kar je eden glavnih ukrepov v boju proti tako imenovanim davčnim vrtiljakom.
|
negative
|
1,165
|
Nadzorni odbor in uprava Adrie Airways sta za 2. september sklicala skupščino družbe, na kateri bodo lastniki odločali o dokapitalizaciji letalskega prevoznika. Z izdajo najmanj 208.333 novih kosovnih delnic naj bi družba dobila 2,5 milijona evrov, od česar bo šlo 1,74 milijona evrov v osnovni kapital, 760.797 evrov pa v kapitalske rezerve. Osnovni kapital Adrie Airways trenutno znaša 7,77 milijona evrov in je razdeljen na 919.591 kosovnih delnic, pri čemer vsaki kosovni delnici pripada enak delež in enak pripadajoči znesek, 8,35 evra. Dokapitalizacija se bo tako izvedla z izdajo najmanj 208.333 kosovnih delnic, pri čemer bo emisijska vrednost nove kosovne delnice znašala 12 evrov. Vse novoizdane delnice bodo imele enaka upravičenja in pravice kot že izdane delnice. Prednostna pravica delničarjev pri dokapitalizaciji je sicer izključena, bo pa družba k vplačilu novih delnic pozvala zaključen krog investitorjev, manj kot 100. Kot je objavila Adria Airways, bo rok za dokapitalizacijo znašal 30 dni od sprejema tega sklepa na skupščini, dokapitalizacija pa bo uspešna, če bo vpisanih in vplačanih vsaj 208.333 delnic. Če dokapitalizacija ne bo uspešna, vpis novih delnic postane neobvezujoč. Poslovodstvo mora sicer pet dni po potrditvi sklepa o dokapitalizaciji na skupščini investitorjem poslati poziv k dokapitalizaciji. Lani je Adria Airways ustvarila za 12,2 milijona evra izgube iz poslovanja in okoli 13,5 milijona evrov čiste izgube. Največji, 97-odstotni lastnik Adrie Airways je država, in sicer preko Posebne družbe za podjetniško svetovanje. Sedem odstotkov delnic ima v lasti NLB, dva odstotka Infondov sklad Uravnoteženi vzajemni, štirje odstotki pa so v lasti manjših delničarjev. Lani 13,5 milijona evrov čiste izgube Omenjeni slovenski letalski prevoznik se v zadnjih letih bori z izgubo. Lani je družba ustvarila za 12,2 milijona evra izgube iz poslovanja in okoli 13,5 milijona evrov čiste izgube. Letos je družbo, ki je v zadnjih letih posodobila svojo floto, tako kot druge letalske prevoznike prizadela tudi večdnevna ustavitev prometa nad Evropo zaradi bruhanja vulkanskega pepela iz islandskega ognjenika Eyjafjallajökull konec aprila. Adria Airways je zaradi tega pojava izgubila 1,1 milijona evrov, pri čemer naj bi dobila tudi pomoč od države.
|
neutral
|
1,166
|
Tudi NKBM in Abanka sta opravili stresni test, ki ga je izvedla Banka Slovenije. Najvišji količnik dosega Abanka, sledi ji NKBM, najslabše pa se je odrezala NLB, ki je rezultate objavila že v petek. Najvišji količnik osnovne kapitalske ustreznosti med državnimi bankami je dosegla Abanka. V okviru evropskega stresnega testa, ki je zajemal 91 bančnih skupin, je Banka Slovenije izvedla testno simulacijo tudi za NKBM, so sporočili z omenjene banke, ki sicer ni bila zajeta med 91 evropskih bank. NKBM je test prestala, kapitalska ustreznost Tier 1 naj bi se v letu 2011 po različnih scenarijih gibala med 7,1 in 7,5 odstotka. Stresni test pa je prestala tudi Abanka, pri kateri je ta pokazal, da bi se pod različnimi obremenitvami količnik temeljnega kapitala ob uresničitvi simuliranih šokov celo zvišal z 10,4 odstotka v letu 2009 na 10,6 odstotka v letu 2011. Ob upoštevanju dodatnih neugodnih posledic deželnega tveganja pa bi se količnik temeljnega kapitala lahko znižal na 10 odstotkov konec leta 2011. Kot je znano, je bila v uradno testiranje EU vključena le NLB, ki je stres test tudi prestala. Po najbolj pesimističnem scenariju bi količnik kapitalske ustreznosti NLB padel na 6,3 odstotka v letu 2011. Za pozitivno opravljen stres test mora biti količnik kapitalske ustreznosti vsaj šest odstotkov. V stresnem testu banke simulirajo črne scenarijev Stresni test za evropske banke je usklajeval Odbor evropskih bančnih nadzornikov CEBS v sodelovanju z Evropsko centralno banko ECB in državnimi centralnimi bankami. V testu je bilo zajetih 91 bank, od teh jih sedem ni izpolnilo osnovnih pogojev. V stresnem testu za banke izvedejo simulacijo po osnovnem scenariju, črnem scenariju in razširjenem črnem scenariju, ki zajemajo številne makroekonomske spremenljivke. Spremenljivke so gibanje BDP, brezposelnosti, inflacije, cen nepremičnin in gibanja obrestnih mer. Stresni test preverja odpornost banke proti šokom v zvezi s kreditnimi in tržnimi tveganji in v zvezi z naložbami v dolžniške vrednostne papirje posamičnih držav, so sporočili z NKBM. Juncker Stresni testi pokazali zadostno robustnost evropskega bančnega sektorja V petek objavljene ugotovitve stresnih testov po besedah luksemburškega premiera in predsednika evroskupine Jean-Clauda Junckerja jasno kažejo na zadostno robustnost evropskega bančnega sistema. Juncker se sicer ne strinja z nekaterimi kritikami, da obremenitveni preskusi niso bili izpeljani na dovolj strog način. Stresni testi so bili verodostojni, izpeljani na zelo strokoven način in regulatorji, ki so jih izvajali, so to počeli na neodvisen način in v skladu z vsemi pravili, je po današnjem srečanju s predsednikom vlade Borutom Pahorjem v Ljubljani zatrdil luksemburški premier.
|
neutral
|
1,167
|
Vlada se je odločila za nižji dvig trošarin za elektriko. Trošarina za poslovno in neposlovno uporabo se bo 1. avgusta z enega evra namesto na 6,05 evra zvišala na 3,05 evra za megavatno uro. Vlada je sprejela uredbo o določitvi zneska trošarine za električno energijo, po kateri se bo trošarina za električno energijo za poslovno in neposlovno uporabo 1. avgusta z enega evra namesto na 6,05 evra, kakor določa novela zakona o trošarinah, zvišala na 3,05 evra za megavatno uro. Zakon daje pooblastilo vladi za zmanjšanje ali povečanje trošarine v skladu z gospodarsko politiko države. Po noveli zakona bi se trošarina za električno energijo 1. avgusta zvišala na 6,05 evra za megavatno uro, 1. novembra pa še dodatno na 12,10 evra. Kot so danes sporočili iz urada vlade za komuniciranje, bo finančni učinek spremembe višine trošarine za električno energijo, določene s to uredbo, v primerjavi s trošarino, veljavno do 1. avgusta en evro za eno megavatno uro, v obdobju od 1. avgusta do 31. oktobra 2010 znašal 7,8 milijona evrov oziroma 2,6 milijona evrov na mesečni ravni. V primerjavi z oceno proračunskih prihodkov na podlagi novele zakona, ki določa trošarino v višini 6,05 evra za megavatno uro, bodo proračunski prihodki v obdobju od 1. avgusta do 31. oktobra nižji za 7,8 milijona evrov.
|
neutral
|
1,168
|
V Invesu so ljudem za zaupan denar obljubljali 16.000 evrov zajamčenega donosa. Oglaša pa se vse več ljudi, ki so jim v Invesu lagali in jih zavajali. ATVP pa je potreboval kar leto in pol, da je poslovalnico zaprl.
|
negative
|
1,169
|
Stečajni upravitelj Elana bo dobil 'le' 26.000 evrov nagrade in ne 50.000, je odločilo ljubljansko sodišče. Delno je namreč ugodilo pritožbam upnikov. Sam je sicer predlagal 234.000 evrov. Andrej Marinc Višje sodišče v Ljubljani je v stečajnem postopku nad Elanom p. o. delno ugodilo pritožbam upnikov zoper sklep Kranjskega okrožnega sodišča o nagradi stečajnemu upravitelju Andreju Marincu. Slednji je tako zaradi znatnega deleža prenesenih nalog na zunanje sodelavce po mnenju sodišča upravičen do 26.000 in ne 50.000 evrov nagrade. Marinc je v letu 2009 za opravljeno delo predlagal 234.000 evrov nagrade, kar mu je okrožno sodišče v Kranju odobrilo, po pritožbi sindikata pa je višje sodišče omenjeni sklep novembra zavrnilo. Marinc je v začetku leta 2010 nato predlagal, naj se mu odmeri nagrada v višini 50.000 evrov, kar je Kranjsko sodišče tudi sprejelo. Višje sodišče v Ljubljani je po drugi pritožbi sindikata sklep danes delno spremenilo in sicer je zavrnilo predlog odmere v višini 32.000 evrov z vključenim DDV, potrdilo pa ga je v višini skoraj 26.000 evrov. Andrej Marinc je namreč znaten delež nalog, ki sodijo v delokrog stečajnega upravitelja, v minulih letih prenesel na pogodbene izvajalce. Od zakonske maksimalne nagrade v višini 121.000 evrov je bilo prejšnjim stečajnim upraviteljem izplačanih že skoraj 78.000 evrov, kar bi Marincu prineslo dobrih 43.000 evrov nagrade. Zaradi prenešenih nalog pa naj bi se odmera nagrade znižala za 40 odstotkov, kar ob že izplačani akontaciji skupaj z DDV znaša nekaj manj kot 26.000 evrov, zaključuje svoj sklep višje sodišče v Ljubljani. Stečajni postopek nad Elanom p. o. je sicer eden najdaljših v Sloveniji. Od oktobra 1990, ko se je začel, so se zamenjali štirje stečajni upravitelji Igor Triller, Franci Perčič, Brane Gorše in Andrej Marinc. Vrednost Elanove stečajne mase znaša 40,5 milijona evrov, za stroške pa je bilo porabljenih dobrih 1,5 milijona evrov.
|
neutral
|
1,170
|
95-oktanski bencin je po novem cenejši za 0,1 centa, 98-oktanski za 0,3 centa, kurilno olje za 0,8 centa, liter dizla pa se je podražil za 0,2 centa. Opolnoči so se spremenile cene naftnih derivatov. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za 0,1 centa na 1,216 evra, 98-oktanski za 0,3 centa na 1,240 evra in kurilno olje za 0,8 centa na 0,744 evra za liter. Dizelsko gorivo se je podražilo za 0,2 centa na 1,164 evra za liter. Cena avtoplina je ostala nespremenjena pri 0,699 evra za liter. Bencin in kurilno olje sta se pocenila kljub temu, da je vlada v ponedeljek s spremembo uredbe o določitvi zneska trošarine za energente zvišala trošarino za neosvinčen motorni bencin ter plinsko olje za pogonski namen in za zemeljski plin. Skladno z uredbo se je trošarina za neosvinčen bencin zvišala s 494,51 na 499,51 evra za 1000 litrov, za plinsko olje za pogon dizelsko gorivo s 437 na 444,50 evra za 1000 litrov in za zemeljski plin s šest centov na 18 centov na kubični meter.
|
neutral
|
1,171
|
Ura je že precej čez polnoč, ko se Ron Wayne odpravi v igralnico. Nekdanji izumitelj in poslovnež bo nocoj znova poskušal zadeti glavni dobitek na igralnem avtomatu. Žetone je kupil s socialno podporo. Ron Wayne Moje življenje je skupek napačnih odločitev in zamujenih priložnosti. Ron Wayne je danes star 76 let, strinja se s splošnim mnenjem in tudi sam sebe imenuje največji osmoljenec Silicijeve doline. Prvega aprila leta 1976 je bil prisoten pri rojstvu Appla, oblikoval je prvi logotip podjetja in napisal uporabniška navodila za računalnik Apple 1. Vse to mu je dalo 10-odstotni delež podjetja, kar bi danes v denarju pomenilo približno 22 milijard dolarjev. Če bi bil svoj delež seveda obdržal. A ga ni. Wayne je danes lastnik številnih patentov za elektronske naprave, a zaradi pomanjkanja denarja, jih nikoli ni spremenil v dejanske izdelke. Vsaj šestkrat sem mislil, da mi bo končno uspelo, pa ni šlo. Po odhodu iz Appla je imel več služb, najdlje, kar 16 let, pa je kot elektroinženir ostal pri Thor Electronics. Danes prodaja znamke, redke kovance in živi od socialne podpore. Preberite zgodbo človeka, ki je postavil temelje ene najuspešnejših družb današnjega časa, razloge, zakaj je družbo zapustil po nekaj dneh in kako danes gleda na uspeh Steva Jobsa, ki je bil takrat zaletav mladenič, ki ga je Wayne vpeljal v poslovni svet in svoj poslovni propad. Za razliko od Wayna je Steve Jobs danes milijarder. Tudi po zaslugi iPhona.
|
negative
|
1,172
|
Direktor Termoelektrarne Šoštanj Uroš Rotnik kljub očitanim nepravilnostim ostaja na položaju, so se odločili nadzorniki in uprava Holdinga slovenskih elektrarn. Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne HSE je danes končal v ponedeljek začeto izredno sejo, namenjeno šestemu bloku Termoelektrarne Šoštanj Teš 6. Kot so sklenili, bo HSE spremenil akt družbe, s katerim bo razširil nadzorni svet Teša na šest članov, in ga hkrati dopolnil z možnostjo razširitve poslovodstva na veččlansko upravo. S tem bodo izpolnili zahtevo Evropske banke za obnovo in razvoj EBRD, ki bo tako imela v času, ko bo financirala Teš 6, v nadzornem svetu svojega člana. Nadzorniki so se sicer na seji seznanili z dopolnjenim gradivom, ki ga je poslovodstvo HSE pripravilo na zahtevo vlade in se nanaša na poročilo o vodenju izgradnje Teša 6. Ugotovitve iz poročila, ki ga je vlada obravnavala minuli četrtek, so že v veliki meri sanirane z ukrepi, ki so bili sprejeti ob izvajanju projekta. Nadzorni svet podpira izvedbo aktivnosti in ukrepov za odpravo dvomov v projekt, odpravo prevelikih tveganj ter zahtev EBRD na način, da se pri ugledni strokovni inštituciji naroči mnenje, kakšna je bila poslovna praksa v obdobju 20072009 pri sklepanju pogodb za termoenergetske objekte glede na eskalacijsko klavzulo in kakšna je bila takrat običajna poslovna praksa pri obvladovanju s tem povezanih tveganj, je zapisal prvi nadzornik Franc Žerdin. HSE bo Tešu naložil, da takoj preuči načine upravljanja s finančnimi tveganji, ki izhajajo iz sklenjenih in bodočih pogodb z namenom, da se vrednosti posameznih segmentov naložbe obdržijo v okvirih investicijskega programa. Projekt je bil kljub pomanjkljivostim voden dobro Vladi predlagajo, naj aktivira projektno skupino za spremljanje naložbe v Teš 6, ki jo je imenovala leta 2007 oz. da predlaga odgovorno osebo, ki bo spremljala projekt. Žerdin je spomnil tudi na skrbni pregled projekta, ki ga je opravila svetovalna družba Pöyry. Poročilo izrecno navaja, da je projekt tehnološko na izjemnem nivoju, saj gre za super kritične parametre pri kurjenju lignita, je poudaril. Dodal je, da študija ugotavlja tudi, da je projekt ekonomsko upravičen, da pa je treba nameniti obvladovanju tveganj, ki izhajajo iz eskalacijske klavzule, maksimalno pozornost. Po mnenju nadzornega sveta HSE je bil projekt doslej voden, tako s strani Teša kot tudi HSE, skrbno, četudi so bile ugotovljene nekatere pomanjkljivosti, ki so po mnenju nadzornega sveta HSE pri vodenju tako zahtevnega projekta neizbežne, je dejal Žerdin. Direktor Termoelektrarne Šoštanj Uroš Rotnik kljub očitanim nepravilnostim ostaja na položaju, so odločili nadzorniki in uprava Holdinga slovenskih elektrarn. Vlada je HSE naložila, naj poročilo o vodenju naložbe v Teš 6 dopolni z jasnim odgovorom na vprašanje, ali obstaja kakršna koli nepravilnost pri vodenju projekta. Poleg tega je moral HSE tudi preveriti, ali je dosedanja investicijska vrednost Teša 6 ustrezna, prava in pravilno ovrednotena. Nadzorniki so danes ugotovili tudi, da se Tešu 6 naložbena vrednost, ki izhaja iz noveliranega investicijskega programa s 3. oktobra lani, ni pomembno spremenila. Kot je navedel Žerdin, s strani vlade navedeni razlogi za njegovo dopolnitev niso predmet naložbe v Teš 6 oz. so že ovrednoteni in primerno vključeni v investicijski program. Vlada je želela tudi oceno, koliko bi stala ustavitev projekta. Stroški, ki bi nastali s prekinitvijo izvajanja projekta, presegajo dve milijardi evrov in se v največji meri nanašajo na stroške predčasnega zapiranja Premogovnika Velenje, je še zapisal Žerdin.
|
neutral
|
1,173
|
Družba Siringa je prodala Lesnino avstrijski družbi XXXLutz, ki je drugi največji trgovec s pohištvom na svetu. Kupec namerava ohraniti blagovno znamko Lesnina in sedež družbe v Ljubljani. Lesnina Družba Siringa, v kateri so zbrani predvsem menedžerji Lesnine, je v začetku julija podpisala pogodbo o prodaji 99 odstotkov Lesnine drugemu največjemu trgovcu s pohištvom na svetu, avstrijski družbi XXXLutz, je danes na novinarski konferenci povedal prvi mož Lesnine Bojan Papič. Finančnih podrobnosti prodaje niso želeli razkriti. Kot je povedal Papič, ki je eden izmed večjih lastnikov družbe Glen, ta skupaj z družbo Publikum Trezor lastniško obvladuje Siringo, je kupoprodajna pogodba začela veljati po dovoljenju slovenskih in tujih regulatorjev trga. Kupec bo sicer ohranil blagovno znamko Lesnina in sedež družbe v Ljubljani. Član upravnega odbora XXXLutz Ewald Repnik pa je dejal, da se v družbi zanašajo na lokalno znanje, know how in menedžment , ter potrdil, da bo sedež podjetja ostal v Ljubljani. Ljubljana bo z nakupom lastniškega deleža Lesnine postala regionalni center XXXLutza za celotno jugovzhodno Evropo. Morebitne finančne težave in gospodarska kriza po besedah Papiča niso razlog za prodajo družbe. Mi nismo šli v ta aranžma iz neke prisile ali ekonomske nuje. Lesnina je še vedno zelo zdravo podjetje, ki se je dobro zoperstavilo krizi, je povedal Papič. Da nakup Lesnine ni bil povezan s finančnimi razlogi, je potrdil tudi Repnik. XXXLutz želi razširiti svoje delovanje v jugovzhodni Evropi, zato jih je prepričala dobra strateška lega Lesnine. Za Lesnino so se odločili tudi zaradi njenega uspešnega poslovanja in odličnega menedžmenta. Lesnina je dober trgovec, je prepričan Repnik. Lesnina, ki je bila ustanovljena leta 1949 in po ocenah Papiča obvladuje približno 20 do 25 odstotkov slovenskega trga, je postala v času svojega delovanja najprepoznavnejši trgovec s pohištvom in dekorativnimi izdelki za dom na slovenskem in hrvaškem trgu, v zadnjih letih pa se je intenzivno širila tudi v Srbiji. Prihodki od prodaje Lesnine, ki ima skoraj 1100 zaposlenih, so lani znašali skoraj 200 milijonov evrov. XXXLutz je bil ustanovljen leta 1945 v Avstriji, skozi leta pa je postal drugi največji trgovec s pohištvom na svetu. Pri ekspanziji smo precej hitri, je pojasnil Repnik. Skupino danes sestavlja skupaj 160 prodajaln, od tega 74 pohištvenih prodajaln XXXLutz s celotnim prodajnim asortimanom, 30 prodajnih mest Mömax in 56 Möbelix diskontnih prodajaln. Skupina zaposluje 16.600 ljudi, skupna prodaja pa je lani dosegla 2,6 milijarde evrov.
|
positive
|
1,174
|
V dopolnjenem poročilu, ki ga je HSE poslal vladi o gradnji Teš 6, piše, da bi zaustavitev projekta stala 1,91 milijarde evrov, medtem ko bi dokončanje projekta stalo le 1,2 milijarde evrov. Zaustavitev gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj Teš 6 bi stalo več kot končna cena projekta, so za 24ur.com potrdili na Holdingu slovenske elektrarne HSE. Po oceni Evropske banke za obnovo in razvoj EBRD je trenutna končna cena gradnje šestega bloka 1,2 milijarde evrov, HSE pa je ocenil, da bi na osnovi podpisanih pogodb in strokovnih ocen stroški prekinitve znašali približno 1,91 milijarde evra. Gradnja Teš 6 bi bila cenejša kot zaustavitev projekta, trdijo v HSE. Od tega bi bili neposredni stroški približno 460 milijonov evrov vključujejo stroške iz naslova nerealizacije investicij, in sicer v glavno tehnološko opremo, v razžveplane naprave in v hladilni stolp. Posredni stroški, ki bi nastali s stroški postopnega zapiranja Premogovnika Velenje, zapiranja delovnih mest, plačil nadomestil za brezposelnost, obratovanja Teš na način prednostnega dispečiranja, znižanja bruto družbenega proizvoda in izpada javno-finančnih prihodkov, pa bi znašali približno 1,45 milijarde evra, so zapisali. Kot še pravijo, ocenjeni skupni strošek prekinitve izgradnje nadomestnega bloka 6 ne vključuje stroškov, ki bi se pojavili v Teš zaradi zmanjšanja rednega obratovanja in tudi ne stroškov, ki bi nastali zaradi posodobitev blokov 4 in 5. V HSE pa poudarjajo, da gre pri posrednih stroških za okvirno oceno, saj bi za izračun natančne številke potrebovali veliko več časa, kot ga je bilo na razpolago. Uroš Rotnik ostaja na svojem položaju. Foto POP TV Kot je znano, spremljajo gradnjo šestega bloka Teš številne očitane nepravilnosti, zaradi česar so nekateri zahtevali tudi odstop direktorja Teš Uroša Rotnika. Direktor HSE Borut Meh mu je med drugim očital nepravilnosti pri eskalacijski klavzuli v pogodbi z Alstomom. Po ocenah HSE bi zaustavitev gradnje Teš 6 stala za 710 milijonov evrov več kot končna ocena projekta. Sindikat in svet delavcev v skupini HSE pa sta prepričana, da je Meh tisti, ki s svojim ravnanjem povzroča škodo posameznim družbam v skupini in sta zahtevala njegov odstop z mesta prvega moža HSE. Da se je položaj pri gradnji Teš 6 bistveno spremenil, odkar je vodenje HSE, večinskega lastnika Teš, prevzel Meh, pa je prepričan tudi Janez Kopač, direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo. Teš naj bi po njegovem precej lagodno in dolgo pripravljal relativno nezahtevne projekte, slaba priprava projekta pa naj bi bila posebej očitna pri pripravi in vodenju razpisa za dobavo in montažo ključne opreme. Prvi mož HSE Meh že vse od začetka poudarja, da je naložba v Teš 6 ekonomsko, okoljsko in tehnološko upravičena, in da niso nikoli trdili, da je bil projekt idealno voden. Da projekta ni mogoče idealno voditi, je povedal tudi direktor Teša Rotnik, ki pa je poudaril, da je bil projekt voden v duhu dobrega gospodarja. Sindikat in delavci nepravilnosti očitajo Mehu. Foto POP TV Na včerajšnji seji nadzornega sveta HSE pa so se z dopolnjenim gradivom, ki ga je poslovodstvo HSE pripravilo na zahtevo vlade in se nanaša na poročilo o vodenju izgradnje Teša 6, seznanili tudi nadzorniki, ki menijo, da je bil projekt doslej voden skrbno, četudi so ugotovili nekatere pomanjkljivosti, ki pa so po mnenju nadzornega sveta HSE pri vodenju tako zahtevnega projekta neizbežne.
|
negative
|
1,175
|
Jože Knavs je predčasno odstopil s funkcije predsednika uprave Elektra Gorenjska. Začasno vodenje družbe bo s 1. avgustom 2010 prevzel Bojan Luskovec. Jože Knavs Uprava z Jožetom Knavsom na čelu je bila potrjena 1. oktobra 2007 za obdobje štirih let, kar pomeni, da je predčasno odstopil. Knavsa, ki je družbo vodil vse od leta 2003, bo začasno nasledil Bojan Luskovec. Knavs z mesta odhaja brez odpravnine, vendar ostaja v podjetju. Predsednik nadzornega sveta Elektra Gorenjska Ludvig Sotošek je za časnik Dnevnik pojasnil, da jim je Knavs poslal predlog o sporazumni razrešitvi s položaja, ki so ga nadzorniki na sredini dopisni seji sprejeli. Nadzornike je sicer že dlje časa motilo netransparentno prelivanje denarja podjetja iz osnovnih sredstev v druge namene. Po pisanju časnika je bilo zato že konec minulega tedna jasno, da so Knavsu na čelu Elektra Gorenjska šteti dnevi, nadzorni svet je namreč tik pred sejo z dnevnega reda umaknil točko o Knavsovi razrešitvi in sicer, kot je takrat zatrdil Sotošek, na pobudo nove ministrice za gospodarstvo Darje Radić. Knavs je sicer četrti od petih predsednikov uprav elektrodistribucijskih podjetij, ki je v času vlade Boruta Pahorja zapustil svoj položaj. Zamenjavo oblasti je tako zaenkrat preživel le Julijan Fortunat pri Elektru Primorska, ki se mu mandat izteče konec junija prihodnje leto, zaključuje Dnevnik. Kdo je Bojan Luskovec? Bojan Luskovec je leta 2007 magistriral na področju menedžmenta, in sicer na področju raziskave soodvisnosti obratovanja in vzdrževanja v elektrodistribucijskih podjetjih. Zadnji dve leti je bil svetovalec uprave za tehnične zadeve in strategijo v Elektru Gorenjska. Med drugim je bil vodja projekta daljinskega odčitavanja števcev na območju Elektra Gorenjska. Dolgoletne izkušnje ima tudi na področju obratovanja distribucijskega sistema in vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture, je zapisano na spletni strani Elektra Gorenjska.
|
neutral
|
1,176
|
Radićeva premislek Če se izkaže, da družba v Sloveniji ne more preživeti, potem mora umreti. Upajmo pa, da še ima potencial za preživetje in razvoj. Gospodarstvu je treba pustiti zadihati, da bo izšlo iz krize, ob obremenjevanju podjetij z različnimi dajatvami pravi ministrica za gospodarstvo Darja Radić. In koliko sredstev iz proračuna za prihodnje leto je predvidenih za gospodarsko rast? Ministrica odgovarja, da okoli 360 milijonov evrov, kar je na ravni veljavnega proračuna za 2010. Z rebalansom letošnjega proračuna smo ta sredstva sicer precej znižali zaradi zamika izplačil prejemnikom sredstev v leto 2011. Velik del proračuna ministrstva za gospodarstvo je vezan na strukturna sredstva EU. Večina razvojnih spodbud temelji na strukturnih sredstvih. Iz sredstev domačega proračuna bo sredstev za podporo razvoju gospodarstva premalo. Do leta 2013 imamo zagotovljenih le še 185 milijonov evrov, ki jih bomo konec meseca julija z javnim razpisom namenili za razvoj gospodarsko razvojnih središč, je še razložila. Za Radićevo ni počitnic. Dela s polno paro. Na vprašanje, kako bodo potem izboljšali konkurenčnost gospodarstva, odgovarja, da za razvojne spodbude gospodarstvu potrebujemo nove vire. Zato se v krizni skupini ministrov pogovarjamo o slovenski razvojni platformi, prek katere bi dobivali ugodna povratna razvojna sredstva iz mednarodnih razvojnih institucij, kot je npr. Evropska investicijska banka EIB. Zavzemali pa se bomo tudi za pridobitev dodatnih strukturnih sredstev, ki so po veljavnih operativnih programih namenjena za nekatere druge projekte, za katere pa kaže, da jih nosilci ne bodo uspeli izpeljati do leta 2013, torej do izteka programskega obdobja, za katerega je Slovenija dobila strukturna sredstva, pravi Radićeva in dodaja, da sicer podpira preusmeritev razvojnih spodbud iz nepovratnih oblik sofinanciranja projektov v povratne oblike, kot so garancije, ugodni krediti in tvegani kapital, saj so nosilci projektov v tem primeru bolj pozorni, s kakšnimi projekti bodo kandidirali na razpisih, ker se zavedajo, da bodo morali sredstva po določenem obdobju vrniti. Za ministrstvo pa to pomeni, da bo vrnjena sredstva lahko namenilo za sofinanciranje novih projektov. Torej s tem zagotavljamo tudi trajni vir za sofinanciranje razvojnih projektov gospodarstva, je dejala in še razložila, da sofinanciranje v obliki nepovratnih sredstev podpira. Ko gre za vlaganja v raziskave in razvoj novih proizvodov in storitev, pa podjetja tovrstne ideje zaradi visokega tveganja večkrat puščajo v predalih. Za ta segment investicij je dobro, da država s sofinanciranjem razvoja inovativnih izdelkov in storitev prevzame del tveganja ter poveča verjetnost, da do končnega razvoja teh izdelkov ali storitev sploh pride. Na ta način država lahko pomembno prispeva k dvigu inovativnosti in s tem tudi konkurenčnosti gospodarstva. Za tovrstne subvencije bi letno potrebovali od 70 do 80 milijonov evrov, pravi. V proračunih za leti 2011 in 2012 niso predvidena? Zaenkrat jih nimamo. Potrudili se bomo, da jih dobimo. Seveda pa je pri tem potrebno povedati, da je 185 milijonov evrov, ki jih bomo razpisali letos, namenjenih prav tovrstnim projektom. V proračunu za izpolnitev vseh nalog manjka okoli 800 milijonov evrov. Kako je s prednostnimi nalogami ministrstva za gospodarstvo? Prioritete imamo pokrite. Manjkajo nam le sredstva za varnostne rezerve za izvozne kredite in zavarovanje izvoznih poslov prek SID banke. Potrebovali bi še okoli 100 milijonov evrov. V zadnjih dveh letih so podjetja denar namesto za razvoj namenjala za to, da niso odpuščala ljudi. Koliko rezerve še imajo? Če upoštevamo podatek, da je njihova zadolženost 80-odstotna, da imajo precej premoženja pod hipoteko, je rezerv zelo malo. Kako bomo naredili preboj s podjetji, ki nimajo denarja za razvoj? Preboj bomo delali z zdravimi podjetji in s tistimi, ki nastajajo zdaj. Ali bi pustili npr. Gorenje umreti? premislek Če se izkaže, da družba v Sloveniji ne more preživeti, potem mora umreti. Upajmo pa, da še ima potencial za preživetje in razvoj. Podjetja opozarjajo na velik dvig stroškov za elektriko zaradi dviga trošarin. Predsednik vlade me je ob kandidaturi predstavil kot zagovornico gospodarstva. To vlogo sem vzela zelo resno. Že v petek smo na delovnem posvetu vlade odprli to temo. V zadnjem času se pojavlja precej teženj po zvišanju obremenitve podjetij in nimam pregleda, kaj bo to pomenilo za gospodarstvo. Zato smo se v petek dogovorili, da se pripravi celovita analiza na eni strani predvidenih povišanj prispevkov, davkov in drugih dajatev, na drugi pa pregled predvidenih in že uveljavljenih olajšav za podjetja, da bomo videli, kakšen je končni učinek za podjetja. Glede na stanje javnih financ razumem, da je v proračunu potrebno zagotoviti realne vire. Ampak v kriznih razmerah je treba upoštevati, da gospodarstva ne moremo obremenjevati še bolj. Sedaj je čas, da gospodarstvu pustimo zadihati, da bo izšlo iz krize. Analiza bo osnova. Potrebno bo poiskati čim več takih proračunskih virov, ki ne bodo neposredno vplivali na stroške podjetij. Kakšne so možnosti? Sem zagovornica višje obdavčitve ne nujno potrebnih nepremičnin. in višje obdavčitve nereinvestiranih dobičkov v primeru, da se bo država odpovedala dajatvam, ki vplivajo na povečanje stroškov podjetij. Potrebno bo najti vzvod za čim večje reinvestiranje dobička v rast in razvoj podjetij. Samo s spodbudami se na kratek rok ne da veliko narediti, ker imamo premalo denarja. Banke pa bodo potrebovale še nekaj časa zase. Kako boste to izvedli? Precejšen del gospodarstva je v lasti bank, podjetja so tudi močno zadolžena. Na strani bank bo treba narediti velik premik naprej. Vprašanje, kako očistiti bilance bank slabih naložb, bo eno pomembnejših. Banke se morajo očistiti, da bodo lahko podpirale zdravi del gospodarstva. Kdo v Sloveniji ima denar, da bo naložbe kupil? To bi pomenilo, da bodo šla podjetja v tuje roke. Kako bi lahko npr. neki multinacionalki naložili, da ne bi odlivala dobička iz Slovenije. Treba je najti načine, kako podjetjem, ki seveda imajo ali razvijajo konkurenčne proizvode in storitve, čim bolj olajšati ponovno rast in razvoj. Prav velikega navala tujih vlagateljev v slovenska podjetja ne pričakujem. Zato bo rešitve potrebno najti kar v Sloveniji, med domačimi vlagatelji, bankami in drugimi finančnimi institucijami ter s podporo države v obliki razvojnih spodbud. Vseh odgovorov danes nimam, bomo pa iskali rešitve v tej smeri. Poudariti pa želim, da govorimo o procesu prestrukturiranja gospodarstva, ki ne bo zaključen čez noč. Kaj bi pomenilo, če bi velik del gospodarstva npr. banke ali velika podjetja, kot sta Mercator in Merkur prišel v tuje roke? Radićeva s Pahorjem Po mojem mnenju se v Sloveniji preveč ukvarjamo in si ustvarjamo sliko gospodarstva samo na nekaterih primerih velikih podjetij, ki so zašla v težave. Spregledamo pa zdrava podjetja, tudi velika, ki uspešno delujejo na globalnem trgu. Spregledamo tudi uspešna podjetja, ki že imajo tuje lastnike. Po mojem mnenju ni pomembno, ali so lastniki podjetij domači ali tuji. Pomembno je, da so to pravi lastniki in da ta podjetja vodijo dobri managerji, ki imajo dolgoročno vizijo razvoja podjetja, se pravi za daljši čas, kot traja njihov prvi mandat. Nič slabega ne bo, če bo še kakšno slovensko podjetje prišlo v tuje lastništvo. Nenazadnje na ministrstvu celo spodbujamo tuje neposredne investicije. Zakaj? Ker tuje neposredne investicije v gospodarstvo prinašajo novo znanje, nove poslovne modele in pomagajo domačim podjetjem pri vključevanju v mednarodne strateške povezave. Živimo v globalnem svetu in zapiranje v meje naše dvomilijonske države nam ne bo zagotavljalo blaginje. Bolj pomembno kot razmišljanje o tem, kaj bo, če bodo naša podjetja prišla v tuje roke, se mi zdi razmišljanje o tem, kako v Sloveniji ustvariti takšno poslovno okolje, da bodo domača in tuja podjetja rada ostajala in prihajala v Slovenijo in tu zaposlovala naše ljudi in tu ustvarjala visoko dodano vrednost. To je naša glavna naloga, če želimo narediti razvojni preboj. Kdaj se boste sestali s predstavniki gradbenega sektorja? Projektna skupina pripravlja pregled ukrepov, ki so jih predlagali predstavniki gradbenega sektorja. Prvi sestanek bo jeseni. Nabor posebnih ukrepov za gradbeništvo, ki jih lahko izvede država, po mojem mnenju ne bo prav velik. Gradbeni sektor bo moral izkoristiti ukrepe, ki smo jih pripravili za gospodarstvo. Posebni ukrepi pridejo v poštev le, če bo šlo za izrazito posebnost gradbeništva v primerjavi z ostalimi gospodarskimi sektorji ali v primeru urejanja odnosov med glavnimi izvajalci in podizvajalci. Dejstvo pa je, da je gradbeništvo predimenzionirano, in da bo prišlo do zmanjšanja. Izhod vidim v iskanju poslov v tujini, kjer pa bo uspešnost odvisna od sposobnosti slovenskih gradbenih podjetij za sodelovanje pri pridobivanju poslov. Ali smo glede tega z eno nogo še v socializmu? Mislim, da. Nismo še vzeli osnov podjetništva in tržnega gospodarstva. Ko gre dobro, je v redu, ko gre slabo, pa Država, pomagaj! Premalo je zavedanja, da podjetnik nosi posledice svojih odločitev v dobrem in slabem, da je država tukaj za to, da s socialnimi ukrepi pomaga najbolj ranljivim skupinam, da zagotavlja javne storitve ter ustvarja takšno podjetniško okolje, v katerem podjetniki lahko normalno poslujejo in se razvijajo. Problem je, da so v tej krizi izbruhnile vse slabosti preteklega poslovanja tako v bančnem sektorju kot tudi v gospodarstvu. Banke so zaradi ponudbe ugodnih virov kot posledice konjunkture in kar naenkrat poceni virov preveč liberalno plasirale svoja sredstva. Gospodarstvo se ni pravočasno prestrukturiralo. Umik države iz gospodarstva je bil absolutno prepočasen. Sem velika zagovornica privatizacije. Ali ni že pozno? Je. Ampak dajmo to že enkrat izpeljati do konca. Ko se pogovarjam s podjetji, ki so izšla iz zasebne lastnine, in tistimi, ki so izšla iz družbene lastnine, je razlika očitna. Tista iz zasebne lastnine imajo vizijo za 20 let, tista iz družbene pa precej razmišljajo kratkoročno, le za čas mandata menedžmenta. Država mora iz gospodarstva to je po mojem mnenju ključna usmeritev. V zasebnih podjetjih ni prostora za politično nastavljanje direktorjev, ampak je glavni kriterij izbire njihovo znanje in sposobnost uspešnega upravljanja podjetja. Ali načrtujete spremembe glede ustanavljanja podjetij, predvsem zaradi zlorab prek slamnatih podjetij? Doslej smo si prizadevali ravno nasprotno da smo poenostavili ustanavljanje podjetij. Da bi šli zaradi nekaj primerov zlorab nazaj in ponovno oteževali ustanavljanje podjetij, se mi ne zdi prava pot. Prava pot je preganjanje tistih, ki kršijo gospodarsko zakonodajo. V zakonu o gospodarskih družbah jasno piše, kakšne so sankcije za goljufije, za lažne stečaje ipd. Problem je, da še nimamo sodne prakse na tem področju, torej ne pride do prijav tovrstnih dejanj pristojnim organom. Ali imate pri projektu šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj Teš 6 na voljo vse podatke, na podlagi katerih bi lahko sklepali, da pri projektu ni šlo za nepravilnosti? Nimamo jih še. Ponedeljkova seja 26. 7. nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne HSE naj bi bila namenjena temu, da se nadzorniki in uprava HSE ter uprava Teša še enkrat pogovorijo o navedbah iz prvega poročila ter ugotovijo, kaj je res in kaj ni. To je tako velik in zahteven projekt, da se kakšne napake skoraj zagotovo zgodijo. Pomembno je, da jih znamo odkriti in jih priznamo ter da jih začnemo odpravljati. Ključno vprašanje je, ali so bile te napake povzročene zaradi nevednosti in nesposobnosti ali namenoma. Torej zaenkrat ni razlogov za menjave v HSE in Tešu? Dokler ne dobimo jasnega odgovora, ne. Poročilo morajo dostaviti do srede. Sicer pa ni vlada tista, ki bi odločala o odstavitvi uprav, temveč so to njihovi nadzorni sveti. Lahko pa priporoča. Tega ne bomo storili in pričakujemo, da bosta uprava in nadzorni svet opravila svojo nalogo kakovostno. Kdo je izračunal stroške, če bi od projekta odstopili? Tudi tu ima uprava HSE še domačo nalogo. Ministrstvo ocene stroškov ustavitve projekta nima. Ta izračun je tudi med sklepi vlade s prejšnjega tedna. Ali projekt Teš 6 podpirate? Glede na to, da 33 odstotkov električne energije proizvede Teš in glede na to, da mi doslej še nihče ni predstavil alternative, kje 33 odstotkov v realnemu času dobiti, druge možnosti ni. Da bi se odpovedali 33 odstotkom proizvodnje električne energije, pa je precej tvegana zadeva. Ali ste dobili kakšne pobude iz tujine, da bi pri projektu Teš 6 sodeloval kakšen močan tuji partner? Teh podatkov nimam. Ali se vam ne zdi nenavadno, da se nihče ne zanima za ta projekt, če vemo, da se tuje multinacionalke tepejo za podobne projekte v drugih državah? Da. To je res nekoliko nenavadno. Morda so bile v preteklosti kakšne pobude za sodelovanje, vendar za njih ne vem. Kaj pomeni opozorilo nekdanjega ministra Andreja Vizjaka, da glede energetike ni povsem verjeti Janezu Kopaču? Že imam izkušnje. Ne bom slepo verjela le Janezu Kopaču in tudi ne le Andreju Vizjaku. Vidim, da so mnenja v energetiki zelo različna, zato si bom za vsako odločitev poskušala dobiti mnenja več ljudi in si na tej podlagi ustvariti svoje mnenje Ali je to razlog, da še ni Nacionalnega energetskega programa? Osnutek programa je pripravljen. Počasneje napredujemo zaradi okoljskega poročila, ki je v pripravi. Izvajalci, ki pripravljajo poročilo, so zaprosili za podaljšanje roka do 15. 10. 2010, a sem ga zavrnila in zahtevala, da ga dokončajo najkasneje do 15. 9. 2010. Kako ocenjujete ravnanje elektrodistributerjev glede preplačane elektrike? Menim, da bi se morali zavedati, da gre za njihove kupce. Z razvojem trga pričakujemo tudi nove ponudnike na slovenskem trgu in če bodo imeli kupci slabe izkušnje s sedanjimi ponudniki, se bodo obrnili proti njim. Menim, da bi pri odločitvi, ki je njihova avtonomna pravica in dolžnost, morali razmišljati dolgoročno, strateško.
|
neutral
|
1,177
|
Wall Street Journal je objavil lestvico najbolje plačanih direktorjev v zadnjem desetletju. Prvo deseterico je la za las zgrešil 'prevarantski in predrzni bankir' Richard Fuld. Fuld spada med najbolj osovražene Američane. Fuld je svetovno slavo je dosegel na čelu banke Lehman Brothers.V preteklem desetletju v njegovem primeru to pomeni 8 let, saj je banka, ki se je ukvarjala tudi z visoko rizičnimi finančnimi naložbami, pred dvema letoma razglasila bankrot je zaslužil kar 457 milijonov dolarjev. Propad Lehman Brothers je takrat močno prizadel ameriški finančni trg in povzročil enega izmed rekordnih padcev ameriškega borznega indeksa, vrednostni papirji marsikaterega vlagatelja pa so se čez noč spremenili v navaden papir. Fuldu trenutno grozi zapor. Za razliko od njega je prva deseterica najbolje plačanih še vedno trdno na svojih položajih, pa tudi njihova podjetja še niso na robu propada. Preverite, kdo sestavlja prestižno lestvico največjih zaslužkarjev ter kdo je tisti povsem na vrhu, ki je v desetih letih dobil skoraj dve milijardi dolarjev plače in je obenem tudi šesti najbogatejši Zemljan.
|
negative
|
1,178
|
Če ste prejeli informativne izračune v drugem paketu in morate dohodnino vrniti, je danes zadnji dan za poravnavo dolga. Izjema so tisti, ki so vložili ugovor. Povprečni znesek doplačila znaša 286 evrov. Ste poravnali dolg do države? Danes se izteka rok, do katerega morajo dolg do države poravnati dohodninski zavezanci, ki so prejeli informativne izračune z datumom odpreme 31. maj in morajo dohodnino doplačati. To, seveda, velja le za tiste, ki morajo dohodnino doplačati in niso vložili ugovora. Zavezanci z vračili dohodnine so denar na svoje transakcijske račune prejeli že v sredo. Durs je v drugem svežnju z datumom odpreme 31. maj izdal 519.062 informativnih izračunov dohodnine, od tega 36 odstotkov z doplačili, 54,3 odstotka z vračili, 9,7 odstotka pa brez vračila ali doplačila dohodnine. Doplačil je bilo za skupaj 53,53 milijona evrov, vračil pa za 128,29 milijona evrov. Povprečni znesek doplačila znaša 286 evrov, povprečni znesek vračila pa 456 evrov. Sicer pa je Durs v četrtek in bo še danes z osebno vročitvijo izdal 36.352 odločb o odmeri dohodnine tistim zavezancem, ki so vložili ugovor zoper informativni izračun dohodnine. To pomeni, da je Durs do sedaj razrešil 83 odstotkov vseh vloženih ugovorov. Datum vračila dohodnine pri teh je že danes, medtem ko je rok za doplačilo dohodnine 30 dni od datuma vročitve odločbe. Zoper odločbo je možna pritožba, ki pa ne zadrži izvršitve. Za ostale zavezance davčna uprava nadaljuje postopke odmere dohodnine in bo odločbe izdala od septembra dalje oziroma do 31.
|
neutral
|
1,179
|
Julija so bila oblačila cenejša za 17, obutev pa za 15 odstotkov. Manj je bilo treba odšteti za rabljene avtomobile in telefone, več pa za počitnice, gorivo in energijo. Julija so se znižale cene v skupinah obleka in obutev za 15,9 odstotka, raznovrstno blago in storitve za 0,3 odstotka ter stanovanjska oprema za 0,1 odstotka. Drugič letos so se cene življenjskih potrebščin v primerjavi s preteklim mesecem v povprečju znižale, tokrat za 0,7 odstotka. Rast cen od začetka leta do konca julija pa je bila 1,7-odstotna, je objavil državni statistični urad. Storitve so se podražile za 1,2 odstotka, blago pa se je pocenilo za 1,6 odstotka. Med blagom so se cene poltrajnega in trajnega blaga znižale za 11,7 oziroma 0,6 odstotka, cene blaga dnevne porabe pa so se zvišale za 0,6 odstotka. Gibanja cen življenjskih potrebščin v letošnjem letu so skladno s pričakovanji predvsem odraz umirjene gospodarske aktivnosti, ki je vplivala na umirjeno rast večine skupin cen. Velik vpliv so imeli še ukrepi trošarinske politike, ki so dodatno zaznamovali gibanje cen v nekaj skupinah tobak, alkohol, tekoča goriva, pa tudi nihanja vrednosti evra glede na ameriški dolar in cen surovin, predvsem energentov v mednarodnem okolju. Boštjan Vasle Umar Poletne posezonske razprodaje oblačil in obutve so tudi letos vplivale na občutno znižanje cen v skupini obleka in obutev. Oblačila so bila cenejša za 17, obutev pa za 15 odstotkov. V skupini komunikacije so se na račun novih akcijskih ponudb najbolj znižale cene telefonskih storitev in aparatov, za 1,5 odstotka, v skupini raznovrstno blago in storitve pa so se najbolj pocenili osebni predmeti, in sicer za pet odstotkov. V skupini prevoz, kjer so cene julija v povprečju ostale nespremenjene, so se opazneje pocenili rabljeni osebni avtomobili, za štiri odstotke. Nižje cene oblačil in obutve so skupno rast cen znižale za 1,3 odstotne točke, cenejši rabljeni avtomobili pa za 0,1 odstotne točke. Dodatne 0,1 odstotne točke pa so k znižanju prispevale še pocenitve v skupini komunikacije. V juliju so se dvignile cene v naslednjih skupinah rekreacija in kultura za 3,1, zdravje za 1,7, stanovanje za 0,7, hrana in brezalkoholne pijače ter alkoholne pijače in tobak za 0,6 ter gostinske in nastanitvene storitve za 0,5 odstotka. Zaradi sezonskih dejavnikov so se najbolj podražile počitnice v paketu, za 10,7, najbolj pa se je pocenila oprema za šport, za 2,9 odstotka. V skupini zdravje so se najbolj podražile zobozdravstvene storitve, za 8,2, bolnišnične storitve so bile dražje za 0,8 odstotka. Zdravila in drugi medicinski izdelki pa so se malenkostno pocenili, in sicer za 0,1 odstotka. Trgovci letošnje razprodaje navkljub nekoliko manjšemu obisku ocenjujejo pozitivno. Navala v prvih dneh tudi letos ni bilo, je bila pa prodaja ponekod celo boljša kot lani. Potrošniki so posegali predvsem po najbolj znižanih izdelkih. Tudi po podatkih Trgovinske zbornice Slovenije razprodaje potekajo nemoteno. Tržni inšpektorat navaja, da so bili od vseh opravljenih pregledov le štirje takšni, da je inšpektor izrekel opozorilo. Na gibanje cen v skupini stanovanje so najbolj vplivale višje cene goriv in energije, za odstotek, pri tem so se cene plina ter daljinske energije zvišale za 2,2 odstotka, tekočih goriv pa za 2,1 odstotka. V skupini hrana in brezalkoholne pijače so se cene sezonskih proizvodov julija gibale popolnoma drugače kot lani in tudi v nasprotju s pričakovanji. Cene so se namreč letos zvišale, in sicer sadja za 3,2, rib za 2,6 ter zelenjave za 2,3 odstotka. Višje cene v skupini alkoholne pijače in tobak so bile tudi posledica zvišanja trošarin za pivo in druge alkoholne pijače. Pivo je bilo tako dražje za 1,7 in žganje za 1,3 odstotka, medtem ko so bile višje cene vina za 1,7 odstotka predvsem posledica končanih akcijskih ponudb. Julija so se opazneje podražila tudi pogonska goriva in maziva, in sicer za 1,6 odstotka. Telefoni so bili cenejši, počitnice pa dražje. Foto iStockphoto V Uradu za makroekonomske analize Umar poudarjajo, da so se cene življenjskih potrebščin znižale predvsem zaradi poletnih razprodaj. Obenem poudarjajo, da ostaja inflacija v letošnjem letu zaznamovana predvsem s šibko gospodarsko aktivnostjo, trošarinsko politiko, gibanjem cen surovin in tečaja dolarja. K skupni mesečni rasti cen so 0,4 odstotne točke prispevale dražje počitnice v paketu, 0,2 odstotne točke pa dražja goriva in energija. Po 0,1 odstotne točke so prispevali še dražji prehrambni izdelki in podražitve v skupini zdravje. Letna inflacija 2,1-odstotna Letna rast cen se je nekoliko zvišala in je bila 2,1-odstotna. Prav tako se je nekoliko zvišala tudi povprečna 12-mesečna rast, ki je bila 1,3-odstotna. Najvišjo letno rast cen smo zaznali v skupini stanovanje, kjer so se cene v povprečju v enem letu zvišale za 12,4 odstotka. Sledile so skupine alkoholne pijače in tobak za 5,2, zdravje ter hrana in brezalkoholne pijače za 2,8 ter izobraževanje za 1,9. V enem letu pa so se cene v povprečju znižale v naslednjih skupinah obleka in obutev za 2,1, prevoz za 1,2 ter rekreacija in kultura za 0,6. Blago je bilo dražje za 2,6, storitve pa za 0,9 odstotka. Cene blaga dnevne porabe so se v enem letu zvišale za 6,1, cene trajnega in poltrajnega blaga pa znižale za 6,2 oziroma 1,3 odstotka.
|
neutral
|
1,180
|
V podjetju Rem bitko proti kršitvam vodstva bije le še Mirko Sedlar, ki si je nakopal že dva disciplinska postopka in prisilni dopust. Gre za podjetje, katerega lastnik je pretepel novinarja, ki je hotel poročati o odpuščanju delavcev.
|
negative
|
1,181
|
Vprašanje varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke se bo zdaj reševalo pred banko za mednarodne poravnave. Tako po srečanju Pahor-Kosorjeva v Bohinju meni slovenski predstavnik za nasledstvo. Rudi Gabrovec Visoki predstavnik Slovenije za nasledstvo Rudi Gabrovec je po dogovoru med premieroma Slovenije in Hrvaške Borutom Pahorjem in Jadranko Kosor v Bohinju menil, da se bo vprašanje varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke zdaj reševalo pred Banko za mednarodne poravnave BIS v Baslu. To je edina možnost, ki jo predvideva sporazum, je dejal. Gabrovec je sicer izpostavil, da dogovora med Pahorjem in Kosorjevo še ne pozna, vendar pa po njegovem mnenju, če temelji na sporazumu o nasledstvu, druge možnosti kot pogajanja pred BIS ne more biti. In če gre za to, potem je to primerna rešitev in jo definitivno podpiram , je dejal. Opozoril pa je, da bodo pri nadaljnjih pogajanjih v Baslu morale sodelovati vse naslednice ob Sloveniji in Hrvaški še Makedonija, Bosna in Hercegovina ter Srbija, ki nastopa v imenu nekdanje Zvezne republike Jugoslavije. Tu ne gre za bilateralno vprašanje, ampak za multilateralno vprašanje. Kakršna koli rešitev tega vprašanja mora biti takšna, da se z njim lahko uskladijo vse države naslednice. Če se dve državi dogovorita, ostale pa niso zraven, potem to ni rešitev, je opozoril Gabrovec. Pogajati se morajo vsi ali nihče, je dejal. Naše pričakovanje in naša zahteva ves čas je, da se spoštujejo mednarodne pogodbe. In sporazum o vprašanjih nasledstva je mednarodna pogodba. Ta predvideva tovrstna pogajanja samo pod okriljem BIS. Ni nobene alternative tej lokaciji, je poudaril in pojasnil, da tudi v sporazumu izrecno v točki 7 piše, da je vprašanje jamstva deviznih in hranilnih vlog občanov vprašanje nasledstva in da se bo to reševalo v okviru BIS v Baslu. Protest varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke. Foto Reuters Prvi krog brez dogovora Prvi krog pogajanj pod okriljem BIS se je decembra 2001 že začel, a se je julija 2002 končal brez dogovora. BiH, Makedonija in Slovenija so nato še istega leta dale pisno soglasje za nadaljevanje pogajanj, ustno soglasje je dala tudi Srbija, le Hrvaška ni pristala, je pojasnil Gabrovec in spomnil, da je Hrvaška sporazum o nasledstvu, ki je bil podpisan junija 2001, ratificirala kot zadnja izmed naslednic šele leta 2004. Že pred leti je Slovenija želela Hrvaško pridobiti, da se nadaljujejo ta pogajanja. Šest let je že sporazum ratificiran, torej v bistvu Hrvaška krši mednarodno pogodbo. Hkrati omejuje dostop vsaj eni slovenski banki na tržišče z obrazložitvijo, da problem ni rešen. Pa sama ne da soglasja za to, da bi bil rešen. V tem je vsa komplikacija tega odnosa, meni Gabrovec. Glede napovedi Pahorja, da naj bi bil problem rešen v prihodnjih treh mesecih, je Gabrovec sicer opozoril, da ni natančno slišal, kaj je Pahor rekel, vendar pa se mu realnejši rok za zaključek pogajanj v Baslu zdi najmanj okoli leta dni. Zelo presenečen bom, če se bo odvijalo hitreje. Gre za občutljivo materijo in veliko podatkov, ki jih je treba preučiti, je še opozoril visoki predstavnik Slovenije za nasledstvo. Preberite še kronologijo dogajanja v zvezi z vračanjem dolga hrvaškim varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke. Arhar Pogajanja v Baslu bodo verjetno dogotrajna France Arhar Foto Kanal A Nekdanji guverner Banke Slovenija France Arhar, ki je sodeloval v pogajanjih o nasledstvu, pa je ocenil, da če je današnji dogovor pot v Basel, potem je pravi odgovor in pravi dogovor . Opozoril pa je, da gre pri deviznih vlogah za širši problem nasledstva, ne le Ljubljanske banke. Arhar je spomnil, da je že v prvem krogu pogajanj v Baslu, ki so potekali po podpisu nasledstvenega sporazuma od decembra 2001 do julija 2002, prišlo do kompromisnega predloga švicarskega guvernerja, ki je bil po Arharjevih besedah v kombinaciji principa glavnega sedeža banke in delovanja banke preko podružnice v Zagrebu. Toda Hrvaška in BiH sta tovrstni rešitvi nasprotovali. Hrvaška in BiH sta zagotavljali samo eno rešitev. Tisto, ki prikazuje, koliko naj bi bila dolžna podružnica, ne glede na to, kje je ta podružnica plasirala svoje premoženje. Enostavno jih ni zanimalo, komu je ta podružnica denar posodila, niti ne, kakšen je bil režim v bivši Jugoslaviji v zvezi z zbiranjem deviznih vlog in vseh deviznih prilivov, ki so večinoma morali iti na devizne račune Narodne banke v Beogradu oz. na račune, ki jih je imela banka v tujini, je pojasnil Arhar. Spomnil je, da je Slovenija ob osamosvojitvi sprejela garancijo za vse bančne vloge, brez razlik. In tedaj je bilo na slovenskem ozemlju pet tujih bank - štiri iz Srbije in ena iz Hrvaške. Njihovi varčevalci pa so dobili izplačano vse, kar so imeli na teh računih, brez kakršne koli diskriminacije, je povedal in namignil, da bo potrebno v Baslu govoriti tudi o teh zadevah. Zato je vprašanje zgolj Ljubljanske banke v Zagrebu pravzaprav le poenostavljanje širšega, multilateralnega problema, je poudaril. Na koncu pa je še opozoril, da bodo pogajanja v Baslu verjetno dolgotrajna. Tu moramo biti realni. Ko sem se pogajal za jugoslovansko zlato, sem se pogajal tri leta z ostalimi guvernerji bank. Dokler stvari niso na skupnem imenovalcu, si nihče ne bo upal česa prejudicirati. Kar koli bo na koncu, bo pomenilo denar, je še opozoril.
|
neutral
|
1,182
|
Tako trdi odvetnik jeznih potrošnikov. Oglaševalci so v svojih prijemih vse bolj agresivni, kljub množici direktiv in predpisov, vedno najdejo pot, kako izdelek oglaševati na meji dovoljenega. Proizvajalci Nismo krivi, da ljudje ne preberejo drobnega tiska in ne preverijo, kaj v resnici zlivajo vase. Včasih mejo prestopijo namerno. Dobiček je namreč mnogo večji od kazni. Te dni se je v ZDA v zvezi z laganjem kupcem na zatožni klopi znašla družba Coca Cola. Pa ne zaradi svojega paradnega konja, istoimenske pijače, ampak zaradi pijače Vitaminwater. Vitaminska voda je v zadnjih letih na drugi strani Atlantika postala priljubljena spremljevalka vseh, ki se želijo osvežiti po naporni vadbi, prodajajo pa jo še v petnajstih drugih državah, tudi v Evropi. Priljubljenost pijače izhaja iz prepričanja večine, da gre za navadno vodo obogateno z vitamini. Kar je po svoje zanimivo, saj je pijača vendar sladkega okusa. In v resnici tudi je sladka steklenička vsebuje 33 gramov sladkorja in 125 kalorij. Zdaj pa potrošniki trdijo, da je ime pijače zavajajoče in povzroča, da jo ljudje uživajo v pretiranih količinah, kar lahko povzroči bolezenska stanja. Preberite, kaj o njihovi tožbi meni sodišče, kako in zakaj proizvajalci vse bolj izkoriščajo izraze eko , zdravo in naravno ter kakšno oglaševanje je v resnici prepovedano.
|
negative
|
1,183
|
Le kdo bi si mislil, da gangsterji, preprodajalci drog in ljudje, ki perejo denar, igrajo veliko in pomembno vlogo pri vzdrževanju in stabilizaciji evro območja. Ali bankovci za petsto evrov izginjajo? Kot je poročal Wall Street Journal, gre gangsterjem, tihotapcem drog ter ostalim članom organiziranega kriminala velika zahvala. Prav zaradi njihovega izrazitega povpraševanja po evrskih bankovcih visoke vrednosti kot sta na primer bankovec za 200 ali 500 evrov centralne banke kujejo dobičke, ki naj bi bili v teh težkih finančnih časih še kako pomembni za stabilnost in trdnost monetarnega sistema. Bankovci visokih vrednosti so namreč priljubljeni ravno pri vseh, ki se ukvarjajo s črno ekonomijo. Kot je zapisal Willem Buiter, vodilni analitik pri Citigroupu, so bankovci visokih evrskih vrednosti ob predpostavki skoraj ničelnih stroškov, izjemno profitabilni za evropsko centralno banko. Leta 2002 je bila celotna vrednost v obtoku vseh evrskih bankovcev za 500 evrov približno 30,8 milijarde evrov, danes pa je v obtoku celotna vrednost teh bankovcev narasla na 285 milijard evrov. Toda kljub temu je glede na vrednost kar 35 odstotkov vseh evro bankovcev v obtoku denominiranih, torej razvrednotenih. Pripadniki organiziranega kriminala in raznih mafijskih združb pa se ne kopajo zgolj v bankovcih visokih vrednosti, ampak se sončijo tudi v blišču zlata. Poglejte nekaj utrinkov ...
|
neutral
|
1,184
|
Toliko naj bi jih potrebovali do leta 2030. Politiki so seveda na nogah, še posebej skrajni desničarji, ki nasprotujejo 'uvozu' delavcev. Se bodo Slovenci še bolj množično odpravljali na delo čez mejo? Od začetka tisočletja se v Avstrijo vsako leto priseli okoli 100.000 ljudi, okoli 90.000 pa se jih odseli. Število prebivalcev naj bi po ocenah na račun priseljevanja tako na leto zraslo za od 10 do 50 tisoč ljudi. Večina priseljencev je iz držav Evropske unije, predvsem iz Nemčije. A zdaj potrebujejo Avstrijci ne le priseljence, ampak fizične delavce. Predvsem negovalce v zdravstvu, turistične delavce, tehnike, učitelje in vzgojitelje. Če bo politika priseljevanju rekla ne, ostaja še manj priljubljena možnost dvig upokojitvene starosti. Selitev v drugo državo in s tem povezan nov začetek je za marsikoga izjemno mamljiva ponudba, a če na eni strani nekatere države delavce iščejo, pa v večini držav gospodarska kriza še ni končana in v marsikateri državi boste službo našli še težje kot doma. Preverite, v katerih državah nikar ne iščite službe in zakaj.
|
positive
|
1,185
|
Če niste zadovoljni z vašimi obrestmi na banki, se lahko za višje obresti poskusite tudi neizprosno pogajati. Pogajalska moč komitenta pa je predvsem odvisna od tega, kako pomemben je za banko ... Od nizkih obresti včasih kar zaboli glava. V uredništvo Cekina je priromalo elektronsko sporočilo bralca Matjaža, ki ga zanima, kako z banko doseči dogovor za višje obresti pri vezavi za določen čas. Matjaž ima namreč na razpolago slabih 30 tisoč evrov, ki jih je uspel privarčevati, zaradi nizkih obrestnih mer pa je s pripadajočimi obrestmi komajda pokril inflacije. Matjaž je namreč tik pred iztekom vezave, pri tem pa se mu poraja kup vprašanj in dilem. Zanima ga, za koliko časa se splača vezati na banki, kako ugotoviti, katera banka ponuja najvišje obresti ter kako prepričati banko, da nam na mizo položi boljšo ponudbo. Zgolj odprt transakcijski račun še zdaleč ni dovolj za pogajanje banke namreč bonitetno oceno stranke delno pogojujejo tudi s tem, koliko ostalih produktov ste pri njej že nakupili. Najeto posojilo, sklenjeno zavarovanje za hišo, trgovanje z vrednostnimi papirji ... Vse to namreč za banko šteje in prav to lahko pri banki uporabite kot orodje za izpogajanje boljše ponudbe. Preberite si še ostale nasvete, ki vam lahko pomagajo pri pogajanju za višje obresti. Ker pa nas je zanimalo, kdaj lahko na bankah pričakujemo višje obresti, pa smo za mnenje povprašali poznavalce, ki so si bolj ali manj enotni pri napovedih o rasti obrestnih mer
|
neutral
|
1,186
|
Gospodarska zbornica Slovenije je prejela štiri kandidature za novega predsednika, ki bo nasledil Zdenka Pavčka. Novega predsednika bo skupščina izvolila 2. septembra. Zdenko Pavček je s položaja odstopil. Za to mesto predsednika bodo izvolili na skupščini Gospodarske zbornice Slovenije GZS se bodo potegovali Stojan Binder, Andrej Mate, Vasilij Prešern in Boštjan Šifrar. Novi predsednik GZS bo nasledil Zdenka Pavčka, ki je 14. julija s položaja odstopil. Kot so sporočili z GZS, se je danes zaključil postopek predlaganja kandidatov za novega predsednika GZS. Vse štiri kandidature izpolnjujejo pogoje, določene v statutu zbornice in pravilniku o volitvah organov GZS. Binder je direktor družbe Sinet, Mate predsednik upravnega odbora Inlesa, Prešern izvršni direktor Sija in Šifrar direktor družbe Sibo G. Med omenjenimi bo skupščina zbornice 2. septembra izvolila novega predsednika, ki bo na položaj izvoljen za čas do izteka štiriletnega mandata sedanje skupščine GZS in konstituiranja nove, torej najdlje do 29. maja 2011. Po preteku mandata je lahko ponovno izvoljen za predsednika GZS. Do volilne skupščine bo funkcijo predsednika GZS opravljal Pavček. Kandidati bodo po pojasnilih GZS pripravili program delovanja zbornice, ki ga bodo pred volitvami posredovali članom skupščine GZS. Nove kandidate lahko na volilno listo uvrstijo tudi na sami volilni skupščini, če novega kandidata predlaga vsaj deset članov skupščine. Predsednik skupščine GZS Uroš Slavinec je poziv za predlaganje kandidatov objavil 19. julija. Pavček je z mesta predsednika GZS odstopil iz osebnih razlogov. Kot je dejal ob predaji odstopne izjave, odstopu ni botroval poziv upravnega odbora Združenja kemijske industrije pri GZS, saj je o odstopu razmišljal že nekaj časa.
|
neutral
|
1,187
|
Nadzorni svet Vegrada dvomi v resničnost trditev uprave podjetja, da družba ni insolventna. Poleg tega ji očita preseganje pooblastil in netransparentno delovanje. Po pridobitvi vseh podatkov bo NS nemudoma ukrepal, pravijo. Na današnji seji nadzornega sveta Vegrada so člani ponovno pozvali upravo, da najpozneje do petka pripravi celovito poročilo o izpolnjevanju pogojev solventnosti družbe. Kljub nenehnemu zagotavljanju uprave, da družba ni insolventna, pa številne informacije, ki se pojavljajo v javnosti, zbujajo dvom v resničnost njenih trditev. Po pridobitvi vseh potrebnih podatkov, se bo nadzorni svet nemudoma odločil o nadaljnjih ukrepih, ki jih je skupaj z upravo dolžan izvesti, je po današnji seji nadzornega sveta Vegrada sporočil predsednik NS Klemen Boštjančič. NS je upravo tudi pozval, da nemudoma objavi popravek sklica skupščine družbe. Uprava je po navedbah nadzornikov brez sodelovanja NS sklicala skupščino ter oblikovala predloge sklepov brez sodelovanja nadzornega sveta, pri čemer je kršila zakonodajo in presegla svoja pooblastila pri oblikovanju predlogov sklepov za odločanje na skupščini. Nadzorni svet upravi Vegrada očita netransparentnost. Uprava družbe NS ni predložila revidiranega letnega poročila niti družbe Vegrad d. d. niti konsolidiranega letnega poročila Skupine za poslovno leto 2009. NS tudi še ni odločal o predlogu revizorja, kot to zahteva zakon o gospodarskih družbah. Zato predlagani sklepi za odločanje na skupščini ne odražajo dejanskega stanja, temveč so enostransko dejanje uprave, je zapisal Boštjančič. Nadzorni svet je neposredno od revizorja zahteval mnenje in ugotovil, da je izdano mnenje s pridržkom, ki razkriva bistveno kršitev in neupoštevanje pravil računovodenja ter priprave letnega poročila. Ker se z revidiranim letnim poročilom ni seznanil in ga obravnaval, se bo o letnem poročilu morala odločati skupščina, je pojasnil Boštjančič. Netransparentno delovanje uprave NS tudi pravi, da je uprava pri oblikovanju predlogov sklepov za odločanje na skupščini presegla svoja pooblastila. Foto POP TV Za nemoteno spremljanje poslovanja je NS v začetku poslovnega leta upravi predložil podrobno pripravljeno podlago za mesečna in kvartalna poročila o poslovanju družbe ter upravi jasno oblikoval okvir informacij, ki vključujejo vse bistvene elemente, ki jih potrebuje za svoje kakovostno delo in pravočasno sprejemanje odločitev. Poročila in podatki, ki jih je uprava posredovala nadzornemu svetu, niso zadovoljila pričakovanj, saj poročila pogosto niso dostavljena pravočasno in niso vsebovala vseh zahtevanih podatkov in informacij. Tovrstno netransparentno delovanje uprave, ki ne sledi namenom zakonskih določb glede poročanja ter obveščanja nadzornega sveta in pristojnosti nadzornega sveta, nadzornemu svetu ne omogoča pogojev za njegovo delovanje. Nadaljevanje obstoječe prakse od nadzornega sveta zahteva sprejem drugih izrednih ukrepov, katerih cilj je preprečitev oškodovanja družbe, pravi predsednik NS. Nadzorni svet bo po Boštjančičevih navedbah tudi v prihodnje vztrajal na zahtevah po doslednem spoštovanju in upoštevanju njegovih zahtev po transparentnem delovanju uprave ter poslovanju družbe.
|
negative
|
1,188
|
Kmetje so nezadovoljni z odkupno ceno pšenice in opozarjajo na kartelno dogovarjanje kupcev. Cene na trgu pa močno krojijo tudi požari, ki že tedne pustošijo po Rusiji.
|
negative
|
1,189
|
Če gre verjeti ekonomistom, se bodo cene oblačil in tekstila v Evropi dvignile za vsaj pet odstotkov, v nekaterih primerih pa celo 10 odstotkov. Novica je še posebej slaba za ljubitelje kavbojk. Najslabše se menda piše ljubiteljem kavbojk. Vzrokov za dvig cen je več, med pomembnejšimi je tudi vse višja cena transporta izdelanih oblačil iz Azije v Evropo, na katero vpliva predvsem dvigovanje cen nafte, drugi vzrok je slaba letina bombaža, zaradi katere se cene te surovine na svetovnih trgih že nekaj časa konstantno višajo, tretji pa pritiski držav kjer poteka proizvodnja po dvigu cen plač delavcem. Plače azijskih tekstilnih delavcev trenutno znašajo okoli 34 evrov na mesec. Ne vključujejo socialne varnosti, kakršne koli pogodbe o zaposlitvi, marsikdo nima strehe nad glavo, večinoma pa delajo skoraj otroci in najstniki, ki imajo edini dovolj spretne prste in dovolj dobre oči za delo v mračnih delavnicah, v slabih pogojih in brez enega prostega dneva na teden. Podražitve naj bi sicer najbolj občutili ljubitelji kavbojk, ki so narejene iz 100-odstotnega bombaža in večinoma sešite v Aziji. Da šok zaradi dviga cen ne bi bil še večji, bodo menda morali kar nekaj stroškov nase prevzeti naročniki, bolj potiho pa se govori, da ni izključeno, da ti ne bodo navdušeni nad izpadom dohodka in bo celotna branža pač varčevala pri kakovosti. In kaj se bo s cenami zgodilo v Sloveniji? Jože Smole z Gospodarske zbornice Slovenije nam je povedal, da bodo cene jesenske kolekcije sicer nekoliko višje, vendar večjih negativnih presenečenj ne pričakuje Statistika tako ali tako že nekaj let kaže, da so oblačila jeseni dražja, to pa zato, ker poletje mineva v znamenju razprodaj in to bo glavni razlog tudi letos. Paničen nakupovalni izlet pred podražitvami zato ni nujen.
|
negative
|
1,190
|
Mirko Horvat je nepreklicno odstopil z mesta direktorja Nafte Lendava. Nadzorni svet je njegov odstop sprejel, na njegovo mesto pa začasno postavil Cveta Žalika, direktorja Nafte Geoterm. Nadzorni svet skupine Nafta Lendava je na včerajšnji 5. redni seji že tretjič obravnaval letno poročilo, poslovanje skupine pa za lani izkazuje več kot tri milijone evrov izgube. Skupaj z izgubo iz leta 2008 pa je ta poslovni rezultat dosegel izgubo že v višini šest milijonov evrov. Horvata je zamenjal Žalik. Na seji pa je iz osebnih razlogov nepreklicno odstopil direktor skupine Mirko Horvat, na njegovo mesto pa so imenovali Cveta Žalika, ki je bil do zdaj direktor sicer hčerinske družbe Nafte Lendava, Nafte Geoterm. Kljub temu pa bo nadzorni svet v šestih mesecih izvedel tudi javni razpis za izbiro novega direktorja skupine Nafta. Nadzorni svet pa ni potrdil konsolidiranega in revidiranega letnega poročila skupine Nafta Lendava za lani, zato je predlagal skupščini svojemu edinemu lastniku, vladi, da ne potrdi letnega poročila in ne poda razrešnice upravi in nadzornemu svetu za omenjeno poročilo za leto 2009.
|
neutral
|
1,191
|
S temi besedami je organizacija Greenaction Transnational opisala situacijo, do katere bo prišlo ob morebitni gradnji elektrarne in plinskega terminala v Žavljah. Spomeniško varstvo je prav tako proti gradnji elektrarne. Če bosta elektrarna in plinski terminal res zgrajena, se bo Tržaški zaliv spremenil v eno najbolj tveganih območij v Evropi in na svetu, pravijo okoljevarstveniki. Spomeniško varstvo za Furlanijo - Julijsko krajino FJK je izdalo negativno mnenje o načrtu za gradnjo plinske elektrarne pri Žavljah pri Trstu, blizu lokacije načrtovanega kopenskega plinskega terminala. Okoljevarstvena organizacija Greenaction Transnational je v sporočilu o negativnem mnenju navedla stališče načelnika spomeniškega varstva za FJK Luce Rinaldija, da je prejeta dokumentacija hudo pomanjkljiva glede zelo velikega vpliva na okolje, ki bi ga imela gradnja takega obrata, saj naj bi na primer predvidevali tudi spremembo obale. Za gradnjo plinske elektrarne z zmogljivostjo 400 megavatov se zavzema družba Lucchini Energia, območje pri Žavljah pa predstavlja alternativo drugi lokaciji, ki je na območju železarne v Škednju pri Trstu v lasti družbe Lucchini Severstal. Če bi jo zgradili pri Žavljah, bi elektrarna stala blizu območja, kjer španska družba Gas Natural načrtuje gradnjo kopenskega plinskega terminala, za katerega sta italijanski ministrstvi za okolje in kulturo že izdali pozitivno mnenje. Po mnenju Greenaction Transnationala je načrt za gradnjo elektrarne tesno povezan z načrtom za gradnjo plinskega terminala, saj bi bila brez tega elektrarna popolnoma nepotrebna. Okoljevarstvena organizacija pri tem opozarja, da se želi v tržaškem pristanišču oblikovati velik energetski pol, ki bi bil umeščen v že zasičeno industrijsko območje. To naj bi privedlo do nore koncentracije nevarnih obratov , ki bi Trst in njegov zaliv spremenili v eno najbolj tveganih območij v Evropi in na svetu, saj bi se plinski terminal in elektrarna znašla v bližini glavnega naftnega terminala v Sredozemlju pa tudi obalnih rezervoarjev goriv in utekočinjenega kisika ter železarne. To pa bi povzročilo ogromno škodo turizmu, trgovskemu prometu in ribolovu ter bi prispevalo k znižanju vrednosti tamkajšnjih nepremičnin.
|
negative
|
1,192
|
Najboljši ponudnik za reševanje podjetja Prevent Global je Boxmark Leather, pravi gospodarska ministrica Radićeva. V Preventu so zadovoljni, stranka NSi pa opozarja, da družba posluje z izgubo. Boxmark Leather je med tremi interesenti za vstop v družbi Prevent Global in Prevent avtomobilski deli najboljši ponudnik, je po sestanku s predsednikom vlade Borutom Pahorjem, na katerem sta se pogovarjala o možnostih pomoči države, povedala ministrica za gospodarstvo Darja Radić. Boxmark že sam nastopa v vlogi strateškega partnerja in je sposoben zelo hitro in v kratkem času zagnati proizvodnjo naprej, je poudarila. V Preventu so z rešiteljem zadovoljni. Ministrica je poudarila, da lahko model pomoči uporabijo tudi drugi ponudniki, saj so še delavci, ki ostajajo brez službe , je še poudarila ministrica. Država se ne bo vmešavala v stečajni postopek. Vloga interesenta je, da s stečajnim upraviteljem sedaj doseže soglasje. Preostala dva ponudnika sta bila po besedah ministrice bolj v vlogi organizatorja poslov za multinacionalne družbe. S tega vidika noben od ponudnikov ni prinesel trdnih zagotovil, da so ti strateški partnerji pripravljeni dejansko vlagati v Prevent, je dejala ministrica. Dela za nekaj sto delavk V šestih mesecih naj bi omenjeno podjetje, ki v Kidričevem izdeluje usnjene prevleke za avtomobilske sedeže, zaposlilo od 500 do 700 ljudi, v primeru pridobitve enega od želenih poslov bi v enem mesecu takoj zaposlilo 250 ljudi, je menila ministrica, v družbi Boxmak Leather pa so danes potrdili, da bi lahko delo zagotovili nekaj sto delavkam, in sicer na različnih lokacijah, tudi v koroški regiji. Direktor družbe Marjan Trobiš je še dejal, da hitrost zaposlovanja v veliki meri odvisna od stečajnega upravitelja. Dodal je, da plače delavk skoraj zagotovo ne bodo nižje, kot so bile do sedaj, kvečjemu naj bi bile višje. Vrednost projekta v družbi ocenjujejo na 12 do 15 milijonov evrov, za oceno višine morebitne državne pomoči pa je po besedah Trobiša še prezgodaj. V Boxmarku sicer povprečna plača znaša okoli 1000 evrov, v proizvodnji pa delavci dobijo okoli 600 evrov mesečno, odvisno tudi od tega, v kakšnih fazah operacije delajo, je še pojasnil Trobiš. Da bi delavke vozili na oddaljene lokacije ne razmišljajo. Podjetje s Kidričevega si sicer želi na pogorišču starega Preventa novo strukturo, v kateri ne bo udeležen nobeden od dosedanjih lastnikov. Prav tako želi delati neposredno z industrijo, brez posrednikov. Trobiš je pojasnil še, da so s Preventom v preteklosti že želeli sodelovati, a je eden od lastnikov, Nijaz Hastor, dogovore porušil s pretiranimi zahtevami . Hastor tudi definitivno ne bo posrednik v poslih Boxmarka, v kolikor ta kupi Prevent, je še zatrdil Trobiš. Boxmark sicer trenutno šiva za številne proizvajalce avtomobilov. Med njimi so Audi, Mercedes, Volkswagen, Porsche, Ford, GM oz. Opel, Ferarri, Lamborghini ter Bugatti. Glede Preventovih programov, ki jih ima ta družba dogovorjene z Mercedesom in Volkswagnom, pa je Trobiš dejal, da bodo te poskušali voditi naprej. Vendar to ni naša odločitev, ampak odločitev Volkswagna in Mercedesa, je pojasnil. Prvi mož Boxmarka je govoril tudi o številkah. Lani je imela družba pol milijona evrov dobička, pred tem pa je zaradi finančne krize in posledično zaradi zmanjšanja naročil družba poslovala z izgubo. Pohvalil se je, da ima trenutno Boxmark več naročil, kot jih s trenutnimi zmogljivostmi lahko izpolnijo. To je tudi eden od razlogov, da se ozirajo po Preventu, hkrati pa v Kidričevem gradijo nove prostore. Lastnik družbe je švicarski Unicut, nove kupce pa so si pridobili tudi z razvojem inovativnega proizvoda, ki so ga v Sloveniji že patentirali. Trobiš je pojasnil, da gre za tako imenovano vodoodporno usnje, ki je izdelano iz naravnega materiala in se v vseh vremenskih okoliščinah lahko uporablja v zunanjih in notranjih prostorih. V Boxmarku so sicer danes poudarili še, da se nimajo za rešitelja podjetja Prevent. Ampak smo podjetje s tradicijo, ki ima poštene in realne namene tudi v tako težkem času ustvariti nova varna delovna mesta, je še poudaril Trobiš. V Preventu so zadovoljni Veseli smo, da je najboljši ponudnik družba Boxmark, saj vemo, da gre za zelo uveljavljenega dobavitelja v avtomobilski industriji, ki lahko v vseh pogledih nudi nadaljevanje tradicije in znanja iz Slovenj Gradca, je ob tem povedal predsednik uprave Prevent Globala Renato Krajnc in dodal, da bodo v Preventu vsakomur pomagali po najboljših močeh v smislu, da se bo zagotovilo čim več delovnih mest še naprej . NSi Boxmark posluje z izgubo V stranki NSi pa trdijo, da je ministrica z izbiro podjetja Boxmark v veliki zmoti , saj naj bi ta družba že nekaj let poslovala z večmilijonsko izgubo. Leta 2008 naj bi znašala slabih pet milijonov evrov. Njihovi zaposleni naj bi delali v nevzdržnih pogojih, prejemali pa naj bi nižje plače od minimalnega osebnega dohodka v povprečju manj kot 500 evrov. Zato po mnenju stranke podjetje krši osnovne človekove pravice, ministrico Radićevo pa ob tem javno sprašujejo, če je resno preverila, ali je podjetje Boxmark najboljše za reševanje Preventa. Kot zgovoren dokaz za svoje trditve v stranki podajajo podatek, da naj bi bilo pred nedavnim na urgenco ptujskega zdravstvenega doma urgentno pripeljanih 17 pacientk, delavk Boxmarka, ki naj bi jim bilo slabo in naj bi bile dehidrirane. Izdelan model za ohranjanje delovnih mest Gospodarsko ministrstvo je na primeru trenutnega položaja v Preventu pripravilo tudi model, s katerim so opredelili, na kakšen način lahko država pomaga novim vlagateljem pri ohranjanju proizvodnje in delovnih mest. Država po tem modelu pomaga s paketom ukrepov v sodelovanju z novim vlagateljem pod pogojem, da se s tem zagotavlja kakovostna delovna mesta ter da za proizvode obstaja trg. Foto Reuters V modelu so določili pet instrumentov državne pomoči, in sicer subvencije za ponovno zaposlovanje brezposelnih, ki so v postopku stečaja prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, subvencije za usposabljanje zaposlenih na delovnem mestu, subvencije za sofinanciranje novih investicij v primeru tujega partnerja, gospodarsko diplomacijo ter instrumente za individualno pomoč podjetjem pri internacionalizaciji njihovega poslovanja, novim vlagateljem pa lahko država pomoč ponudi tudi v obliki solastništva država za kratek čas vstopi v solastništvo podjetja. Model za podporo novim vlagateljem bo objavljen na spletu in bo veljal za vse naslednje podobne primere. Ministrstvo ima jasna navodila, kako ravnati v vseh podobnih primerih, ki jim bomo bržkone priča v jeseni. Naša naloga pa je s hitrimi menjavami omogočiti nemoteno in še uspešnejšo igro na kapitalskem trgu in trgu dela, je poudaril Pahor. Opozoril je tudi, da si vlada ne želi, da bi se na take probleme, kot je Prevent, odzivala zgolj kot socialna država, ki želi ublažiti posledice takih poslovnih odločitev kapitalskih lastnikov. Vlada bo po Pahorjevih besedah intervenirala z jasnim podjetniškim interesom. Radićeva pa je pojasnila, da na ministrstvu že pripravljajo tudi spremembe zakona o gospodarskih družbah prav v delu neplačevanja prispevkov in plač. Predlagali bomo več omejitev, predvsem za take osebe, ki so s svojimi preteklimi dejanji povzročale škodo ali celo kazniva dejanja s področja gospodarstva, je še opozorila. V Slovenj Gradcu tudi obisk pravosodnega ministrstva V luči aktualnih dogodkov na območju Slovenj Gradca je državni sekretar ministrstva za pravosodje obiskal tamkajšnje okrožno sodišče. Po zaključku obiska je povedal Kar smo videli in kar smo izvedeli od predsednice sodišča Marije Krebl, nas je utrdilo v prepričanju, da je sodišče dobro organizirano in uspešno opravlja svoje naloge. Še posebej nas veseli, da je sodišče vpeto v družbeno dogajanje ter se je kljub sodnim počitnicam dodatno pripravilo na predviden pripad zadev in uvedlo dežurstvo. To nas navdaja z upanjem, da bodo izzive, ki se jim obetajo, uspešno premagali in zagotovili, da bodo sodni postopki tekli tekoče. Foto Reuters Glede Preventa bo sodišče v začetku prihodnjega tedna imenovalo stečajnega upravitelja in uradno začelo stečajni postopek, katerega namen je v čim večji meri poplačati upnike podjetij. Skladno z zakonodajo imajo delavci prednostno pravico pri plačilu, istočasno pa jim začetek postopka omogoča tudi hitro zagotovitev možnih socialnih pravic. V vseh stečajnih postopkih gre za zapletena razmerja gospodarskih subjektov, ki so pogosto tudi lastniško prepletena. Naloga stečajnega upravitelja je, da ta razmerja definira in jih razreši, za poplačilo upnikov zagotovi čim več sredstev ter določi vrstni red poplačila posameznih terjatev. Ta del traja dalj časa prve tri mesece teče rok za prijavo terjatev, istočasno pa začne teči tudi šestmesečni rok za izpodbojne tožbe, ki omogočajo večjo stečajno maso in onemogočajo neutemeljen privilegiran položaj posameznikov. Spomnimo ... Uprava Prevent Globala je v torek na slovenjgraško sodišče po pošti poslala predlog za stečaj družb Prevent Global in Prevent avtomobilski deli. O vlogi bo sodišče odločilo najpozneje do torka, s sklepom za uvedbo stečaja pa bo med 17 kandidati določilo tudi stečajnega upravitelja. Zaradi stečaja krovne družbe Prevent Global in njene hčerinske družbe, kjer so delavke šivale avtomobilske sedežne prevleke za Volkswagen in Mercedes, je neposredno ogroženih 1260 zaposlitev, večina na Koroškem. Poleg tega pa stečaj omenjenih družb posredno ogroža še 1490 delovnih mest v drugih hčerinskih podjetjih v Sloveniji in tujini.
|
neutral
|
1,193
|
Predsednik Türk je ob stečaju družbe Prevent dejal, da je treba 1300 delavcem, ki bodo ostali brez dela, najprej pomagati. Treba bi bilo tudi pospešiti pogovore z novimi investitorji. Zaradi stečaja Preventa na Koroškem grozi, da bo brez dela ostalo do 1300 ljudi. Tem je treba naprej pomagati, mora pa država pospešiti tudi delo v zvezi z možnimi novimi investitorji, da bi se določena delovna mesta ohranila, meni predsednik republike Danilo Türk, ki tudi upa, da jim bo tovrstne primere v prihodnje uspelo preprečiti prej. Predsednik Türk je ob robu današnjega odprtja Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani podal tudi svoje mnenje o položaju v Preventu Globalu in o ukrepih vlade. Ocenil je, da bi vlada lahko kaj storila že prej, da bi preprečila takšen krizen položaj. Foto Miro Majcen Vprašanje je, kako bi morala vlada ukrepati, ko opazi, da se lastniki nekega zasebnega podjetja izrazito neodgovorno vedejo in ustvarijo problem, ki naposled povzroči socialne težave nekemu širokemu območju v Sloveniji. To je pojav, ki ga v Sloveniji ne bi smeli tolerirati, je dejal Türk. Upa tudi, da se bo država kaj naučila iz teh izkušenj. Pomoč ogroženim delavcem Zdaj v tem trenutku je treba najprej pogledati socialen položaj in pomagati ljudem, ki so najbolj v stiski, je ocenil predsednik in dodal, da je sam v stiku s socialnimi centri na Koroškem in da se bo preko fundacije za pomoč otrokom vključil v akcijo zbiranja prispevkov za pomoč otrokom, ki bodo začeli šolsko leto. Tako bi vsaj delno omilili socialno stisko, ki bo nastala. Sicer pa bi bilo tudi prav, da se pospeši delo v zvezi z možnimi novimi investitorji in da se zagotovijo določena delovna mesta, meni Türk, ki ga veseli, da vlada dela v to smer. Trenutno vlada po njegovem mnenju ne bi mogla ukrepati odločneje, so pa prihodnji ukrepi stvar nadaljnjih dogovarjanj. Ne gre samo za socialne posledice, gre tudi za prekvalifikacije in za gospodarsko strukturo, ki bi bila v prihodnje bolj odporna. Tako da bi preprečevala tovrstne stvari, kot so se dogajale ta čas, je sklenil predsednik.
|
neutral
|
1,194
|
Novogoriški igralniški velikan Hit bo zaradi poslabšanja rezultatov poslovanja, ki ne dosegajo načrtovanih, pa tudi zato, ker s sindikati niso dosegli dogovora, zmanjšal število zaposlenih. Družbo Hit je doslej zapustilo okoli 130 delavcev, do konca leta pa jo bo moralo zapustiti še okoli 270 ljudi, so sporočili iz podjetja. Omenjenih 130 delavcev je odšlo sporazumno, prejeli so tudi odpravnine, so pojasnili in dodali, da zaposlenim le še ta mesec ponujajo možnost sporazumnega prenehanja delovnega razmerja z odpravnino. Uprava družbe zaposlene vabi tudi k ponovnemu premisleku o sklepanju pogodb za polovični ali tričetrtinski delovni čas. S tem bi z večjo fleksibilnostjo pripomogli k reševanju trenutnih razmer, zmanjševanju števila najetih študentov in ohranjanju delovnih mest. Razlogov je več Za krčenje števila zaposlenih je po navedbah uprave krivo slabše poslovanje, neprilagodljivost sedanjega načina razporejanja delovnega časa in ker s sindikati niso dosegli dogovora. Zato v družbi znova ugotavljajo, da je treba nujno racionalizirati obratovalni čas, število igral in zmanjšanje števila zaposlenih. Kot so pojasnili, stroški dela zajemajo vedno večji delež v skupnih odhodkih, junija so predstavljali 45-odstotni delež v celotnem kolaču odhodkov. Po zelo slabem juniju poslovni izid tudi v juliju ne dosega načrtovanega. Vodstvo družbe si, kot so poudarili, intenzivno prizadeva za sanacijo Hitovega poslovanja z doslednim izvajanjem dejavnosti na področju interne reorganizacije, optimizacije stroškov in povečanja realizacije. Tako je v preteklih mesecih prodaja različnih turističnih paketov presegla načrtovano, nadaljujejo se pomembne naložbe v kakovostnejšo ponudbo, potekajo pa tudi pogovori o pridobivanju gostov z bolj oddaljenih trgov. Uprava Hita si še naprej prizadeva za dialog s sindikati, so izpostavili. Dodali so, da so predstavnike vseh treh sindikatov Sids, Git in Vrba zaradi predvidene odpovedi pogodb o zaposlitvi večjemu številu zaposlenih povabili na skupno posvetovanje. Na posvetu, ki bo prihodnji teden, bo beseda tekla o oblikovanju končnih kriterijev za izvajanje programa presežnih delavcev. Še teden pozneje pa je uprava na posvet o zmanjšanju obsega poslovanja in krčenju zaposlenih povabila tudi svet delavcev družbe. Hitova uprava sindikate še posebej vabi na sestanek, na katerem bi se dogovorili o delitvi napitnin. Z uskladitvijo bi namreč lahko začeli z izplačevanjem le-teh.
|
negative
|
1,195
|
Za vsako potovanje v tujino z motornim vozilom se je treba skrbno pripraviti. Preglejte veljavnost osebnih dokumentov in dokumentov za vozilo, ki jih potrebujete za posamezno državo. Trenutki površnosti doma vas lahko zdoma drago stanejo! Srečno pot, babi! Preverite, ali za izbrano državo zadostuje nacionalno vozniško dovoljenje ali pa bodo, zlasti pri najemu vozila, zahtevali od vas prevod oziroma mednarodno vozniško dovoljenje. Če se na pot odpravljate z vozilom, ki ni vaša last, je priporočljivo, da si kupite dovoljenje za vožnjo vozila v tujini. Mednarodno vozniško dovoljenje MVD je dokument, ki je uradno priznan s strani organizacije Združenih narodov. Sprejemajo ga v skoraj 120 državah sveta, v nekaterih državah se zahteva, v nekaterih sploh ni potrebno, za mnoge države se priporoča, spet drugje se zahteva le za določene narodnosti. Pripravili smo obširna navodila, kaj vse je treba narediti, preden se odpravite na pot v tujino, kako pridobiti MVD, koliko to stane in kakšne so posebnosti v posameznih državah. Splača se izvedeti nekaj novega, da bo vaša pot varnejša in prijetnejša!
|
positive
|
1,196
|
Poslanec Pukšič zahteva razrešitev prvega nadzornika NKBM Topleka, ki je hkrati predsednik uprave Taluma. Vzrok za njegovo zahtevo je nakup delnic NLB od Merkurja, kar je počela Talumova hčerinska družba Vital. Ministrstvo za finance bo ukrepalo, ko bo primer dokončno razčiščen in na podlagi sklepov, ki jih bodo sprejeli organi nadzora in regulative. Ministrstvo za finance Poslanec SLS Franc Pukšič je javno pozval ministra za finance Franca Križaniča k razrešitvi predsednika nadzornega sveta Nove kreditne banke Maribor NKBM Danila Topleka. Na novinarski konferenci v Mariboru je navrgel vrsto obtožb zoper Topleka, ki je hkrati prvi mož kidričevske družbe Talum. Skrbelo naj bi ga celo za bodoče poslovanje tega podjetja. Upam, da bo moje današnje javno opozorilo nekakšen branik pred novim množičnim odpuščanjem ljudi, kot se je lani zgodilo v Murski Soboti in se pravkar dogaja na Koroškem. Na srečo je vsaj nekaterim ljudem znotraj Taluma počil film, saj sicer javnost ne bi bila seznanjena z zgodbo o kupovanju delnic NLB od Merkurja, kar je počela Talumova hčerinska družba Vital. Katastrofalni zaključek nadzornikov družbe ob tem je bil, da so zadovoljni z odgovori prvega moža Taluma, je dejal Pukšič. Poslanec SLS Franc Pukšič zahteva razrešitev Danila Topleka iz nadzornega sveta NKBM. Poslanec SLS, ki svojih virov ni želel razkriti, je dejal, da so se v SLS odločili, da bodo nepravilnosti povedali izključno zaradi interesa zaposlenih. Opozoril je zlasti na po njegovem dvomljivo izvedeno revizijo leta 2007, v kateri naj bi podjetje revidiralo kar same sebe, prav tako pa na vprašljive menjave domačih dobaviteljev, pri katerih je večino poslov začel prevzemati Merkur. Namignil je tudi, da je del zaslužka šel za nekoga, ki je na ta način postajal solastnik Merkurja. Zakaj je zdaj Vital kupoval in reševal Merkur? Zato, ker je imel nekdo iz Taluma delež v Merkurju in je torej prej in zdaj z državnim denarjem reševal svoj prikriti delež, je dejal Pukšič in dodal, da je bil obveščen tudi o drugih večkratnih lastninjenjih manjših podjetij s strani Topleka v zadnjem desetletju, preko katerih se pretaka veliko denarja. Nekatere med njimi so po njegovem mnenju že šle v stečaj, tudi zato, da so izbrisali sledove. Med obtožbami se je znašla tudi, da naj bi Talum elektriko Elesu kot njihovemu največjemu lastniku plačeval prek posrednikov, prav tako naj bi Toplek zamenjal švedskega dobavitelja glinice z dobaviteljem iz bosanskega Zvornika, a ne neposredno, pač pa prek posrednikov v Beogradu. Pukšič je omenjal tudi bistriški Impol, s katerim naj bi imel Talum sklenjeno pogodbo za 40.000 ton aluminija letno, a ga dobi največ 14.000 ton. Preostanek po Pukšičevih besedah Impol prejme preko norveškega dobavitelja, a se sprašuje, ali ne gre pri tem le za dobavo na papirju. Vse to nas v SLS navdaja, da Križaniča pozovemo, naj nemudoma preko večinskega lastništva v NKBM Topleka razreši z mesta člana in predsednika nadzornega sveta. Ob tem gospodarsko ministrico in predsednika vlade tudi pozivamo, naj ukrepajo in v Talum pošljejo neodvisne revizorje ter takšnemu poslovanju naredijo konec, je dejal Pukšič, ki je sicer prepričan, da se to ne bo zgodilo. Kot je dejal, je namreč Toplek pred leti v Talumu zaposlil sedanjega poslanca SD Dejana Levaniča, zato je zdaj očitno prišel čas za polaganje računov. Toplek Sodijo naj lastniki, ne politiki Družba Vital, hčerinska družba Taluma, katerega večinska lastnica je država, je nedavno od Merkurja za šest milijonov evrov oziroma 225 evrov za delnico kupila skoraj 0,3 odstotka delnic NLB. S tem naj bi država, ki je tako posredno večinska lastnica Vitala, kršila zakon o prevzemih. Kmalu zatem je omenjeni delež od Vitala kupila družba za svetovanje, trgovino in leasing Factor Leasing. Toplek se je odzval z zatrdilom, da so vse poslovne odločitve uprave družbe Talum sprejete v skladu z internimi pravili družbe, dobrimi poslovnimi običaji in slovensko zakonodajo ter imajo podporo in soglasje nadzornega sveta Taluma. Ob tem menim, da je vsakršno povezovanje funkcije predsednika nadzornega sveta Nove KBM s funkcijo predsednika uprave družbe Talum ki jo po prepričanju lastnikov in nadzornega sveta opravljam dobro nepotrebno in škodljivo za obe družbi, njune delničarje in ne nazadnje zaposlene. O tem, ali svoje delo kot predsednik nadzornega sveta druge največje slovenske banke opravljam dobro ter ali ga naj opravljam še naprej, pa bodo odločali lastniki in ne predstavniki političnih strank. Ne nazadnje sam vsaj enkrat letno položim račune svojega dela lastnikom družbe in trgu, zato so zadnji, ki lahko presojajo, ali svoje delo opravljam dobro, predstavniki politike, ki nimajo nobenih izkušenj pri vodenju velikih poslovnih sistemov, je dodal.
|
negative
|
1,197
|
V zadnjem času slovenske zavarovalnice beležijo številne poskuse uveljavljanja škode na podlagi lažnih zahtevkov. To sicer ni nič nenvadnega, saj v teh časih mnogo ljudi išče načine, kako na hiter način priti do večje vsote denarja ... Finančna stiska jih pripelje tako daleč, da storijo kar kaznivo dejanje. Zavarovalniške goljufije svetovne zavarovalnice vsak dan stanejo na milijarde dolarjev. Nič čudnega, da v teh težkih finančnih časih, ko gre pogosto za dejanja iz obupa, zavarovalnice opažajo več poskusov goljufij kot sicer. Pri tem pa niso nobena izjema tudi slovenski goljufi, ki vneto iščejo pretkane načine, s katerimi bi se finančno okoristili. Zanimiv je na primer nedaven primer, ko je lastnik neke nepremičnine želel izkoristiti naravno nesrečo v svoj prid. Po toči, ki je lomastila sorazmerno blizu njegove hiše, je hitro odšel razbiti okna in delno tudi vrata, češ da naj bi jih razbila toča. Ker naj bi okna in vrata nameraval menjati v kratkem, je seveda poskusil do denarja priti kar prek zavarovalnine. In kako so ugotovili prevaro? Zavarovalniški agent je hitro ugotovil, da v neposredni okolici hiše ni poškodovanih objektov zaradi toče, sum poskusa zlorabe pa so pozneje potrdili tudi z natančnim radarskim prikazom padavin. Poleg številnih navideznih kraj delov ali celo celih avtomobilov pa se v zadnjem času občutno povečuje število dogovorjenih prometnih nesreč, ki se zgodijo po precej podobnem scenariju. Preverite, kaj vse se dogaja!
|
negative
|
1,198
|
Za liter dizelskega goriva je po novem treba odšteti 1,176 evra ali 1,2 centa več kot doslej, medtem ko cene bencina ostajajo skoraj nespremenjene. Vlada tokrat ni spreminjala trošarin. Cene naftnih derivatov v Sloveniji so se opolnoči spremenile. Za liter dizelskega goriva je treba tako odšteti 1,176 evra, kar je 1,2 centa več kot doslej. Cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina je ostala nespremenjena pri 1,216 evra za liter, 98-oktanski bencin pa se je pocenil za 0,1 centa, na 1,239 evra za liter. Za kurilno olje je treba po novem odšteti 0,752 evra za liter, kar je 0,8 centa več kot doslej. Cena avtoplina je ostala nespremenjena pri 0,699 evra za liter. Vlada tokrat ni spreminjala trošarin. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.
|
neutral
|
1,199
|
Računsko sodišče ne razlikuje med proizvedeno električno energijo, ki je posledica zagonskih preizkusov, in planirano proizvedeno električno energijo, so v odzivu na revizijsko poročilo sporočili iz HSE. HSE vodnega povračila za rabo vode na spodnji Savi v letu 2006 v skladu z določbami zakona o vodah ZV-1 ni bilo treba plačevati, saj zakon v tretjem odstavku 124. člena določa, da obveznosti plačila vodnega povračila v primerih, kadar je za izvajanje vodne pravice potreben poseg v prostor, nastopi šele z dnem izdaje uporabnega dovoljenja. HSE Potem ko je računsko sodišče objavilo revizijsko poročilo, ki se nanaša na plačevanje koncesijskih dajatev in vodnega povračila v zvezi s hidroelektrarnami na spodnji Savi, so se danes odzvali v Holdingu Slovenske elektrarne HSE. Računsko sodišče v svojem poročilu ugotavlja, da HSE v času funkcionalnih in zagonskih preizkusov HE Boštanj od 1. januarja 2006 do 5. junija 2006 ni plačeval koncesnine za proizvedeno električno energijo. Omenjeno obdobje se po zakonu o graditvi objektov ZGO ne šteje za obdobje poskusnega obratovanja. Računsko sodišče namreč ne razlikuje med proizvedeno električno energijo, ki je posledica funkcionalnih in zagonskih preizkusov, in planirano po voznih redih proizvedeno električno energijo, so sporočili iz HSE. Kot še pravijo, zahteva vsaka tehnična oprema, ki pride na trg, množico testiranj. Med tako opremo sodijo tudi turbine, generatorji, strojna in elektro oprema, ki pa se lahko testira le tako, da se jih začasno priključi na omrežje, po vnaprej določenem tehničnem protokolu, kjer se pri različnih pretokih in padcih vode preizkušajo najrazličnejši parametri. Z ozirom na to, da morajo biti agregati priključeni na omrežje in ker mora biti proizvodnja električne energije vsak trenutek uravnotežena s porabo, je moral HSE z drugimi proizvodnimi enotami ves čas slediti nepredvidljivim dogajanjem agregatov v času funkcionalnih testiranj ter izvajati korekcije in izravnavo načrtovanega voznega reda, poudarjajo na HSE, kjer še pravijo, da se takšne nepredvidljive energije ne more plasirati na trg, niti ni načrtovana v voznih redih. V HSE poudarjajo, da se omenjene ugotovitve računskega sodišča nanašajo na leto 2006, ko se je projekt izvajal v okviru Skupnega podviga Dravskih elektrarn Maribor DEM, Soških elektrarn Nova Gorica SENG, Savskih elektrarn Ljubljana SEL, Termoelektrarne Brestanica TEB in Holdinga Slovenske elektrarne HSE. HSE, ki je bil v času funkcionalnih in zagonskih preizkusov HE Boštanj nosilec koncesije in hkrati lastnik HE, izravnave proizvodnje električne energije v času funkcionalnih preizkusov HE Boštanja tako ni mogel zaračunati nikomur, saj jo je kompenziral kar sam. Vrednost take električne energije, ki je nenačrtovana in nezanesljiva, je zanemarljiva, pravijo v HSE, kjer menijo, da je računsko sodišče napačno enačilo obdobje obratovanja elektrarne s funkcionalnimi in zagonskimi preizkusi od poskusnega obratovanja elektrarne. Vsaka elektrarna ima namreč pred rednim obratovanjem obdobje poskusnega obratovanja, katerega predpogoj so izvedeni funkcionalni in zagonski preizkusi. V HSE smo za celotno obdobje poskusnega obratovanja plačevali vse predpisane dajatve HE Boštanj je v poskusnem obratovanju od 5. junija 2006, HE Blanca pa od 3. decembra 2009, revizijsko poročilo pa se nanaša le na obdobje funkcionalnih in zagonskih preizkusov 1. januar 2006 do 5. junij 2006, še pravijo v HSE, kjer bodo skladno z zahtevami računskega sodišča pripravili ustrezno odzivno poročilo.
|
neutral
|
1,200
|
Delničarji Zavarovalnice Maribor so zavrnili predlog za dokapitalizacijo. Največji lastnik NKBM naj bi bil za, drugi največji Sava Re pa proti. Trdijo, da posredi niso lastniški spori. Zavarovalnica Maribor Delničarji Zavarovalnice Maribor so na torkovi skupščini podprli predlog, da lanski bilančni dobiček v višini 4,15 milijona evrov ostane nerazporejen. Zavrnili pa so predlog, s katerim bi lahko uprava v naslednjih petih letih zgolj s soglasjem nadzornikov dokapitalizirala drugo največjo slovensko zavarovalnico za polovico. Po predlogu uprave pod vodstvom Draga Cotarja in nadzornega sveta, ki ga vodi prvi mož NKBM Matjaž Kovačič, je bilo med statutarnimi spremembami predvideno, da se upravi zavarovalnice podeli pooblastilo za povečanje osnovnega kapitala družbe. Ta bi tako lahko zgolj s soglasjem nadzornega sveta v petih letih enkrat ali večkrat povečala osnovni kapital s sedanjih 42,6 na največ 63,9 milijona evrov. Je predlogu nasprotovala Sava Re? V Zavarovalnici Maribor na vprašanje, kdo je nasprotoval takšnemu sklepu, niso odgovorili. Po pisanju Dnevnika pa je sklepu nasprotoval drugi največji, 45,79-odstotni lastnik zavarovalnice, Pozavarovalnica Sava. V Savi Re so za časnik povedali, da niso nasprotovali sami dokapitalizaciji, ampak so bili proti odobrenemu kapitalu, o katerem bi uprava odločala s soglasjem nadzornega sveta, brez potrditve na skupščini. Kot pomemben delničar želimo obdržati pravico, da na skupščini Zavarovalnice Maribor sodelujemo pri odločanju o pogojih dokapitalizacije, so pojasnili v Savi Re. Na vprašanje, ali gre vnovič za lastniške spore med NKBM, ki je z 49,96 odstotka največji lastnik mariborske zavarovalnice, in Savo Re, pa so za časnik odgovorili, da med Savo Re in NKBM ni nikakršnih lastniških sporov. Obe družbi težita k vzpostavitvi bolj jasnih lastniških razmerij v prihodnosti in to počneta s tvornim dialogom. Kot so pojasnili v Zavarovalnici Maribor, morajo dokapitalizacijo izvesti po odredbi Agencije za zavarovalni nadzor, in sicer zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti. Skladno z zakonom o zavarovalništvu mora biti ta, v višini 12,7 milijona evrov, izvedena do oktobra. Ne glede na to da je zavarovalnica v prvem polletju ustvarila sedem milijonov evrov čistega dobička in presega zahteve po kapitalski ustreznosti, bo uprava storila vse potrebne korake, da bodo izvedeni potrebni postopki skladno s postavljenimi roki, torej do 29. oktobra, so še dodali v Zavarovalnici Maribor. Skupščina se je ob tem med drugim seznanila še s potrjenim letnim poročilom družbe ter informacijo o prejemkih članov uprave in nadzornega sveta v letu 2009, seznanila pa se je tudi s poročilom nadzornega sveta o njegovem delu. Za revizorja v letošnjem letu so delničarji potrdili družbo Ernst&Young iz Ljubljane, upravi in nadzornikom pa podelili razrešnico za preteklo leto.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.