Datasets:

nid
uint16
1
10.4k
content
stringlengths
59
15.5k
sentiment
stringclasses
3 values
1,001
Osebje British Airwaysa že tretji dan stavka, tako je na letališčih znova ostala množica nemočnih potnikov. Stavko pa napovedujejo tudi piloti letalske družbe Lufthansa. Vodstvo britanskega letalskega prevoznika British Airways in sindikat, ki zastopa kabinsko osebje, danes nista bila nič bliže razrešitvi spora glede plač in delovnih pogojev. Kabinsko osebje tako že tretji dan stavka. Od vseh dni stavke je sicer prav na današnji dan na urniku največ poletov britanskega prevoznika. Delovanje British Airways naj bi bilo od vseh dni stavke najbolj moteno prav danes, saj je urnik poletov veliko bolj natrpan kot čez konec tedna. Medtem pa si tako sindikati kot vodstvo družbe pripisujejo zmago v stavki, zaradi katere je bilo odpovedanih več kot polovica od 1950 napovedanih poletov British Airways. Tudi danes je na letališčih ostalo mnogo potnikov. Družba namreč poudarja, da je na delo prišlo skoraj 98 odstotkov kabinskega osebja na letališču Gatwick ter več kot polovica na letališču Heathrow. Tako je bilo odpovedanih manj letov, kot so sprva pričakovali. Sindikat Unite na drugi strani navaja, da se je le 300 od 2200 članov kabinskega osebja, ki naj bi delalo čez konec tedna, dejansko pojavilo na delovnem mestu. Družbo so obtožili, da so med prisotne prišteli tudi tiste zaposlene, ki so se le vrnili iz tujine, kar naj bi pomembno vplivalo na številke. Sicer pa bi lahko posledice stavke letalski prevoznik čutil še več dni, prav tako se bodo v soboto, v primeru da v tekočem tednu dogovora med družbo in sindikati še vedno ne bo, člani sindikata ponovno odpravili na stavko. Ta naj bi trajala štiri dni. Spor z delavci, ki zahtevajo višje plače in boljše delovne pogoje, bi lahko finančno močno prizadel British Airways. Analitiki ocenjujejo, da bi lahko družbo stal celo več kot 63 milijonov funtov 95 milijonov dolarjev, ki jih namerava izvršni direktor Willie Walsh prihraniti s spremembami v plačnih in delovnih pogojih. Bodo stavkali tudi v Lufthansi? Piloti nemškega letalskega prevoznika Lufthansa bodo sredi aprila ponovno pripravili štiridnevno stavko, je danes sporočil sindikat Cockpit. Pogajanja z upravo družbe so se namreč ponovno znašla v slepi ulici, opozarjajo. Pogajanja z upravo so propadla in piloti so se odločili pri stavki, ki jo bodo začeli 13. aprila, pridružiti kolegom pri hčerinskih družbah Lufthanse, Germanwings in Lufthansa Cargo. Vsebina spora med sindikatom in družbo ostaja nespremenjena problematične so plače ter varnost delovnih mest. Stavko napovedujejo tudi v Lufthansi. Na zamrznitev višine plač ali celo njihovo znižanje lahko pristanemo le, če vodstvo Lufthanse ostane pri že usklajenem dogovoru o zagotovitvi delovnih mest, pravijo v sindikatu. Piloti bodo sicer s stavko počakali do konca velikonočnih praznikov, saj ne želijo resno ogroziti načrtovanih potovanj številnih potnikov v tem času. Prav tako upravi s tem dajejo čas, da še popravi smer pogovorov, izpostavljajo sindikalisti. Uprava Lufthanse pa je medtem sporočila, da je bila njihova zadnja ponudba v skladu s položajem družbe in gospodarskimi razmerami . Napovedana petdnevna stavka Lufthansinih pilotov konec februarja je bila preklicana po prvem dnevu, potem ko sta obe strani dosegli dogovor o nadaljevanju pogajanj. Stavka naj bi družbo stala okoli 25 milijonov dolarjev dnevno.
negative
1,002
Pridobitev patenta za izum je zamuden, povrh vsega pa včasih še precej drag postopek. Večina se zanj odloči šele, ko upravičeno predvideva, da se bo naložba končala z dobičkom. No, kakor kdo Neprebojna postelja. Žal neprimerna, če vas majhni, zaprti prostori navdajajo z grozo. Pogosto se na uradih za patente namreč znajdejo precej bizarni izumi, pri katerih se marsikdo vpraša, ali ni izumitelj morda preživel nekoliko preveč časa v svojem laboratoriju. Kar nekaj takšnih izumov je namenjenih varnosti. Če morda zares želite mirno spati, si lahko za 160.000 dolarjev omislite neprebojno posteljo, primerno tudi za preživetje terorističnega napada ali naravne nesreče. Za par dodatnih dolarjev boste dobili vgrajeno še mikrovalovno pečico, TV in hladilnik. Priljubljeni časi za bolj odštekane izume so tudi različne krize. Predvsem obdobje hladne vojne je postreglo z nekaj zanimivimi novostmi, kot je na primer človeko-pralnica . Ljudem prilagojena pralnica, ki bi jo uporabili za množično tuširanje po eksploziji atomske bombe. Poglejte, kako naj bi to delovalo v praksi in kakšne zanimive produkte lastnega uma so znanstveniki še zavarovali.
neutral
1,003
Kabinsko osebje britanskega letalskega prevoznika British Airways, ki se je pridružilo tridnevni stavki, bo po novem polete z matično družbo moralo plačevati. Ukinili so jim namreč bonitete. Kabinsko osebje letalskega prevoznika British Airways, ki je sodelovalo pri tridnevni sindikalni stavki, bo za vedno izgubilo svoje potovalne bonitete, je sporočila družba. Britansko vrhovno sodišče je bitko pilotov British Airwaysa glede prazničnih plačil poslalo na evropsko sodišče. Osebje je namreč upravičeno do zastonj letov ali do številnih popustov pri letenju, odvisno od tega, koliko časa so delali za družbo British Airways. Sindikat je obtožil ta korak in ga v pismu stavkajočim označil za maščevalnega. Osebje je izvršni direktor družbe Willie Wals pred stavko opozoril, da tvegajo, da bodo izgubili bonitete. Predstavnik British Airways je povedal Svojim zaposlenim ponujamo lete po močno znižanih cenah. To so nepogodbene bonitete, ki jih lahko podjetje ukine po lastni presoji. Stavka je vplivala na naše delo. Kot rezultat bodo tako naše stranke kot mi sami nedvomno utrpeli dodatne stroške in dodatne izgube. Predstavnik sindikata je potezo družbe označil za maščevalno. To je najbolj jasen primer ustrahovanja in prezirljivega pristopa družbe do svojih zaposlenih. Kabinsko osebje je prejšnji vikend pokazalo, da se ne bodo pustili ustrahovati, je dejal. Čeprav je družba napovedala, da bo ta vikend letelo več letal, pa sindikat napoveduje nove stavke. Stavka je zadnja epizoda v dolgotrajnem sporu zaradi sprememb plač in delovnih pogojev, za katere sindikat meni, da so nepošteno vsiljeni njihovim članom. Delavci so še posebej jezni, da je novembra lani družba zmanjšala število posadk na dolgih letih, in od leta 2010 uvaja dveletno zamrznitev plač. Letalski prevoznik je predlagal tudi nove pogodbe in nižjo plačilo novim rekrutom.
negative
1,004
Kljub napovedim vodstva naj zaposleni v velenjskem Vegradu ne bi dobili plač za mesec februar. Za pojasnila pristojni v družbi niso dosegljivi. Tovšakova je še v četrtek zagotavljala, da bodo zaposleni danes dobili plače. Glavna direktorica družbe Hilda Tovšak je še v četrtek na novinarski konferenci ob predstavitvi gradnje stanovanj v Celovških dvorih v Ljubljani zagotavljala, da bodo zaposleni, kot je bilo obljubljeno, danes dobili plače. To se po neuradnih informacijah ni zgodilo, uradne potrditve pa še nismo dobili, saj pristojni v družbi niso dosegljivi, prav tako se na klice ne odziva predsednik podjetniškega sindikata Samo Mastnak, ki je sicer te dni na dopustu. Velike likvidnostne težave velenjskega gradbenega podjetja so se pokazale v začetku februarja, ko so bili blokirani poslovni računi podjetja. Zaradi tega so bila in so še ogrožena izplačila plač 1700 zaposlenim. Podjetje zaposlenim poleg februarskih plač dolguje tudi lanski regres, režijskim delavcem pa tudi del decembrskih plač. V podjetju ocenjujejo, da se bo likvidnostna situacija družbe izboljšala, ko bo podjetje končalo gradnjo stanovanj v ljubljanskih Celovških dvorih in jih prodalo. Kupcem je od 833 stanovanj na voljo še okoli 230 stanovanj. Podjetje letos načrtuje manjšo realizacijo kot lani, zaradi česar se bo na okoli tisoč zmanjšalo tudi število zaposlenih.
negative
1,005
ESS na zahtevo sindikatov ni razpravljal o predlogih novele zakona o delovnih razmerjih in novega zakona o trgu dela. Socialni partnerji se razhajajo tudi glede malega dela. Minister Svetlik Uvrstitev teh dveh zakonskih predlogov na dnevni red današnje seje Ekonomsko-socialnega sveta ESS je po besedah predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS Dušana Semoliča absolutno prenagljena, prehitra in nedorečena . Naše pripombe so znane, niso bile usklajene na pogajalskih skupinah, ki praktično niso začele delati na nekaterih naših pripombah, je med sejo ESS povedal Semolič. Sindikati po njegovih besedah ne bodo pristali na dinamiko semaforja, na hitro, neodgovorno in nestrokovno delo na teh zakonih . ESS je 12. marca sklenil, da bodo partnerji oblikovali tristransko delovno skupino, ki bo preučila pripombe delodajalcev in sindikatov na ta dva zakonska predloga. Minister za delo Ivan Svetlik je po Semoličevih besedah že vnaprej postavil rok za uskladitev na 6. april, kar je za nas sindikate absolutno nesprejemljiv način, kako diktirati dinamiko za odgovorno delo na teh dveh zakonih . Sindikati nasprotujejo Sindikati odločno nasprotujejo predlogu zakona o delovnih razmerjih v delu, ki predvideva skrajšanje odpovednih rokov in znižanje odpravnin. Velik absurd je, da gre zakonodaja ravno v času krize, ko je delavcem zelo hudo, proti delavcem. Prav v času krize bi jih morala zakonodaja ščititi, zato je med delodajalci, sindikati in vlado velik konflikt. Tega sindikati ne sprejmemo, je poudaril predsednik ZSSS in dodal, da se bodo spremembam v smeri lažjega in cenejšega odpuščanja uprli z vsemi sredstvi . Foto Miro Majcen Predlog novele zakona o delovnih razmerjih med drugim skrajšuje odpovedni rok za delavce z več kot 15 in več kot 25 leti delovne dobe s 75 na 60 dni oziroma s 150 na 90 dni. Odpravnina bi enotno znašala eno petino osnove za vsako leto dela pri delodajalcu. Delodajalci po drugi strani predlagajo bolj drastično znižanje odpravnin in skrajšanje odpovednih rokov, do sprememb pa bi glede na gospodarsko stanje moralo po njihovem mnenju priti čim prej. Svetlik sicer pravi, da je za upoštevanje pripomb delodajalcev in sindikatov pri tej noveli manj možnosti, saj da gre v tej fazi za manjše spremembe. Novelo bi sprejemali hkrati z novim zakonom o urejanju trga dela, ki bo nadomestil sedanji zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Zakon bi razširil krog upravičencev do nadomestila za brezposelnost, zvišala bi se višina nadomestila za prve tri mesece, razširili bi tudi osnovo za odmero nadomestila in razširili krog upravičencev, in sicer predvsem s ciljem bolj zaščititi mlade. Razhajanja glede zakona o malem delu Socialni partnerji po današnji seji ostajajo različnih interesov tudi glede malega dela. Sindikati vztrajajo, da zakon ne sme ogrožati rednega zaposlovanja, delodajalci pa so kritični do omejitev v predlogu in dvomijo v zadovoljiv kompromis do prihodnje seje sveta. Vladna stran medtem verjame v ustrezne rešitve. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je po seji ESS v izjavi za medije dejal, da imajo za usklajevanje zakona o malem delu še teden več časa kot za ostala dva zakona. Tudi pri malem delu pa se po njegovih besedah kažejo interesna razhajanja. Ampak mislim, da se da marsikatero rešitev najti, če bomo strpno in intenzivno delali, je prepričan.
neutral
1,006
Direktorica Gradisa Celje je napovedala, da bo uprava sodišču predlagala stečaj. Delavci Gradis hiše in Gradis gradnje so dobili redne odpovedi. Delavcem Gradis Celje so izredne odpovedi preklicali. Direktorica Gradisa Celje Lidija Žagar je povedala, da je uprava sodišču predlagala stečaj družbe. Zaradi tega bo brez dela ostalo 146 delavcev. Razlog za uvedbo stečaja je neuspela prisilna poravnava, negativno pa je tudi tekoče poslovanje podjetja. Delavci se bodo lahko zdaj prijavili na zavodu za zaposlovanje, Žagarjeva pa je dodala, da so tudi 36 delavcem iz Bosne in Hercegovine, ki so v začetku meseca prejeli izredne odpovedi, te umaknili in jim podali redne odpovedi iz poslovnih razlogov. Podjetji Gradis hiše in Gradis gradnje pa ne bosta šli v stečaj. Zaposleni v Gradisu gradnje so danes prejeli februarske plače, Gradis hiše pa teh še ni izplačal. Kot je pojasnila Žagarjeva, je gospodarska kriza Gradis prizadela globlje kot je bilo predvideno ter pričakovano in z zdajšnjim obsegom poslovanja ni mogoče uspešno poslovati. Gradis je namreč v preteklosti posloval v letnem obsegu, ki se ni bistveno spreminjal, kar pomeni realizacijo med 20 in 25 milijoni evrov. Ta sredstva pa so zadoščala za normalno poslovanje podjetja. V prvih dveh mesecih po uvedbi prisilne poravnave smo naredili izgubo v višini 648.527 evrov, medtem ko je Abanka pričela z unovčevanjem vseh terjatev, ki jih je imel Gradis iz naslova pogodbenih obveznosti do naročnika. Za pridobitev novih poslov, ki bi nam omogočili tekoče poravnanje obveznosti, je hčerinska družba prek katere smo poslovali potrebovala bančne garancije za resnost ponudb in za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, a nobena banka jih ni želela izdati, je dejala Žagarjeva. Potrdila je, da je Gradis, ki ima 61 milijonov evrov dolga, v neposredni bližini Kranjskega Planeta Tuš kupil zemljišče, na katerem imajo hipoteko v višini 3,5 milijona evrov. To hipoteko pa niso hoteli unovčiti, saj bi banke takoj zasegle denar. Sicer je NLB leasing Maribor odkupil projekt v Kranju, denar nakazal Tibarju, ki pa od takrat Gradisa ne pozna več. Upniki projekta so potem Gradisu zablokirali tudi prodajo hiš v Komendi, ki je potekala prek hčerinske družbe Gradis gradnje. Potonili zaradi Planeta Tuš in projektov v Komendi S tem je po njenih besedah postalo jasno, da bo Gradis potonil , ko bodo zaključeni posli po podpisanih pogodbah. Vrednost preostalih del je ocenjena na štiri milijone evrov, 21 milijonov evrov obveznosti do navadnih upnikov pa bo najbrž ostalo v zraku. Gradis, ki ga Žagarjeva vodi že devet let, se je znašel v finančnih težavah predvsem zaradi projektov v Komendi in Planetu Tuš v Kranju. Še danes, ko se objekt Planeta Tuš v Kranju uporablja že eno leto, ni narejen končni obračun z investitorjem družbo Tibar iz Maribora. Razlog je izogibanje plačila, ki bo po končnem obračunu ostal evidenten. Po naših izračunih je bil projekt vreden med 20 in 25 milijoni evrov, Tibar pa nam je od tega še dolžan 5,5 milijona evrov, kar za Gradis ni malo, pravi Žagarjeva. Foto POP TV Redne odpovedi namesto izrednih Pred tem smo govorili z odvetnikom zaposlenih v Gradisu Celje, Gradisu hiše in Gradisu gradnje Aleksandrom Cmokom, ki je pri upravi podjetij dosegel dogovor o preklicu izrednih odpovedi delovnih razmerij delavcem iz Bosne in Hercegovine. Uprava je izredne odpovedi preklicala za zaposlene v Gradisu Celje in bodo ti delavci ostali v delovnem razmerju s podjetjem, s tem pa bodo imeli nekatere pravice, ki jih v primeru izredne odpovedi ne bi imeli. Svoje terjatve med drugim tudi iz naslova neizplačanih plač bodo lahko tako terjali iz jamstvenega sklada, je pojasnil Cmok. Delavci v Gradisu hiše in Gradisu gradnje, ki so pred tem dobili obvestilo o izredni odpovedi, pa so že dobili redne odpovedi. V primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi namreč ne bi imeli odpovednega roka, delavci ne bi bili upravičeni do odpravnine ter ne bi imeli pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Visoki dolgovi Gradisa Celje Družba Gradis Celje, v kateri zaradi suma kaznivih dejanj poslovne goljufije poteka kriminalistična preiskava, ima za kar 61,7 milijona evrov obveznosti. Od decembra lani je bilo podjetje v prisilni poravnavi, saj lastniki niso hoteli podpreti dokapitalizacije. Rok za glasovanje o prisilni poravnavi bi se iztekel konec aprila letos.
negative
1,007
Toyota bo zaradi velikega upada prodaje, ki je posledica ugotovljenih napak na številnih vozilih, začasno ustavila proizvodnjo v svojih tovarnah v Veliki Britaniji in Franciji. Toyota je zaradi napak v preteklih mesecih odpoklicala več kot osem milijonov vozil po vsem svetu. Toyota bo v Veliki Britaniji in Franciji prihodnji teden začasno ustavila proizvodnjo v dveh tovarnah. Prva ustavitev strojev bo trajala od ponedeljka do četrtka, nato pa bodo vrata obeh tovarn zaprta še od 6. do 9. aprila. Vzrok za prvo ustavitev je upad prodaje, ki je posledica ugotovljenih napak na nekaterih modelih, druga pa je povezana s pripravo na proizvodnjo novega modela. Eden od razlogov za začasno zaustavitev proizvodnje je revizija prodajnih načrtov, ki jo moramo izvesti zaradi negativnih učinkov vpoklica več milijonov Toyotinih vozil. Drugi razlog pa je priprava na proizvodnjo novega hibridnega vozila, ki ga bomo izdelovali v Veliki Britaniji, je pojasnil predstavnik največjega svetovnega avtomobilskega proizvajalca Paul Nolasco. V preteklih mesecih je japonski avtomobilski velikan po celem svetu odpoklical več kot osem milijonov vozil, predvsem zaradi napak na stopalkah za plin in nekaterih drugih napak, ki so bile vzrok nekaterih prometnih nesreč s smrtnim izidom.
negative
1,008
Novogradnje se iz meseca v mesec težje prodajajo, nekateri prodajalci novozgrajenih stanovanj so tako že začeli ponujati znatne popuste. Kateri gradbinci so torej že podlegli in ponudili popuste? Razprodaja Celovških dvorov? Kot prvi je cene stanovanj drastično znižal Vegrad. Celovški dvori so tako kar za tretjino cenejši. Marsikdo se sedaj upravičeno sprašuje, ali lahko ta poteza Vegrada vpliva na preostale investitorje, ki prodajajo novozgrajena stanovanja. Ali bo to psihološki sprožilec, zaradi katerega se bo vnel boj med prodajalci novogradenj, bo pokazal čas, ki pa se bo meril prej v letih kot pa v mesecih. A vseeno je to lahko dobra napoved za možne kupce novih stanovanj, ki bodo želeli kupiti novozgrajena stanovanja po čim ugodnejši ceni. Več kot očitno je, da tudi olepšani samostalniki prodajanih objektov, kot na primer vila, dvorec, biser, dragulj in podobno, ne vplivajo na povečano prodajo novozgrajenih stanovanj. Nekateri investitorji so tako dojeli, da je namesto sladkih besed bolje uporabiti besedo popust. Poleg Vegrada se je za znižanje cen stanovanj odločilo tudi podjetje Stavbenik del skupine Primorje za kompleks novogradenj Brinje na Kozini. V akciji, ki bo trajala do 10. aprila, kupcem novogradenj ponujajo od 7 pa vse do 15 odstotkov popusta. Zanimivo obliko popusta pri prodaji neprodanih 32 stanovanjskih enot od zgrajenih 245 v Viški Sončavi ponuja Kraški Zidar, ki vsakemu kupcu do 31. 3. 2010 ob nakupu stanovanja do 50 kvadratnih metrov podari 3 kvadratne metre, ob nakupu stanovanj večjih od 50 kvadratnih metrov pa jim podari 4 kvadratne mere bivalne površine. Ponudbe so več kot le zanimive Na Cekinu smo objavili tabelo popustov za nekaj naključno izbranih ponudb investitorjev, ki so se v teh težkih časih zaradi pospeševanja prodaje novogradenj odločili, da kupce presenetijo s popustom. Kdo torej ponuja popuste, koliko in na kakšen način?
positive
1,009
Ameriški avtomobilski velikan Ford in kitajski proizvajalec avtomobilov Geely sta dokončno zapečatila prodajo švedske avtomobilske znamke Volvo. Slednji gre za 1,8 milijarde dolarjev v roke Kitajcem. Predsednik kitajske družbe Geely Li Shufu, švedska ministrica za podjetništvo in energijo Maud Olofsson in predsednik uprave Volva Stephen Odell Danes sta v Göteborgu finančni direktor Forda Lewis Booth in predsednik kitajske družbe Geely Li Shufu v prisotnosti kitajskega ministra za industrijo in informacijsko tehnologijo Lija Jižonga in švedske ministrice za podjetništvo in energijo Maud Olofsson podpisala dogovor o prodaji Volva največjemu kitajskemu proizvajalcu avtomobilov Geelyju. Volvo je bil prodan za 1,8 milijarde dolarjev 1,35 milijarde evrov, kar ni niti tretjina od 6,4 milijarde dolarjev, kolikor je Ford za družbo Volvo Cars odštel leta 1999. Od 1,8 milijarde dolarjev bo velika večina 1,6 milijarde dolarjev plačana v gotovini. Kot so danes sporočili iz Geelyja, so vsa potrebna finančna sredstva že zagotovljena. Dogovor čaka še na odobritev regulatorjev Zadnje podrobnosti o prodaji naj bi bile sicer znane do konca tretjega kvartala 2010, saj strani čakata še na določene regulatorne odobritve. Odprto med drugim ostaja posojilo Evropske investicijske banke EIB v višini več kot 445 milijonov evrov. EIB je to posojilo Volvu odobrila še pred dogovorom o prodaji Geelyju, zaradi npr. višjih državnih subvencij na Kitajskem pa ga bo sedaj znova preučila. Družba Ford Motor je sicer že decembra sporočila, da se je s skupino Zhejiang Geely Holding Group dogovorila o vseh ključnih točkah prodaje družbe Volvo Car in da bo dokončen dogovor o prodaji podpisan v prvem četrtletju 2010, saj ga morajo potrditi še regulatorni organi. Kitajci bodo proizvodnjo podvojili Prodaja bo Volvu zagotovila potrebne vire, vključno s kapitalskimi investicijami, za nadaljnjo krepitev poslovanja in franšize v svetu, so takrat dodali v ameriški družbi. Geely naj bi v prihodnjih letih dosedanjo proizvodnjo dobrih 300.000 osebnih vozil letno kar podvojil. Družba Volvo Cars, znana predvsem po svojih velikih, družinskih avtomobilih, sicer zaposluje kakih 22.000 ljudi po vsem svetu, od tega 16.000 na Švedskem. V Geelyju pravijo, da bodo obstoječo proizvodnjo Volva na Švedskem in v Belgiji obdržali, preučili pa bodo tudi obstoječe proizvodne možnosti na Kitajskem.
neutral
1,010
Grčija, ki se je znašla v hudi dolžniški krizi, je izdala sedemletno obveznico, s katero je zbrala pet milijard evrov. Sredstva bodo namenili za poplačilo dolga v višini 20 milijard evrov. V Grčiji je prišlo do izdaje sedemletne obveznice le štiri dni po tem, ko so voditelji držav v območju evra, tudi Slovenije, v Bruslju dosegli dogovor o instrumentu pomoči Grčiji. Obrestna mera za obveznico znaša 5,9 odstotka, je sporočila vladna agencija za upravljanje z javnim dolgom. Grčija mora nujno zbrati denar, saj mora sredstva za poplačilo dolga v višini 20 milijard evrov zbrati do maja. Grčija je v začetku meseca začela zbirati tudi prijave za novo desetletno državno obveznico. Obrestna mera na obveznico je danes narasla na nekaj več kot 6,2 odstotka, potem ko je v petek dosegla 6,19 odstotka. Prijave bo grška vlada sprejemala do 19. junija. Grčija je s svojimi težavami veliko krizo povzročila tudi v EU in evroskupini, zaradi česar je evro v minulih dneh beležil padec. Državam evrskega območja je nato na vrhu minuli teden v Bruslju kljub nestrinjanju med članicami vendarle uspelo doseči dogovor o mehanizmu pomoči tej južnoevropski članici območja evra. Dogovor kot izhod v skrajni sili predvideva večinsko podporo z usklajenim mehanizmom bilateralnih posojil držav z evrom ob dopolnilnem deležu sredstev Mednarodnega denarnega sklada IMF. Na tej točki še ni jasno, kolikšen delež morebitnih posojil naj bi prispevala evroskupina in kolikšnega IMF. Slovenija bo, če bo potrebno, prispevala 0,48 odstotka deleža evroskupine.
neutral
1,011
Lahovnik in Pahor sta se dogovorila, da bo ministrstvo vladi predlagalo, da HSE naroči neodvisno presojo ekonomske smotrnosti naložbe v TEŠ 6. Direktor HSE Borut Meh Direktorja Holdinga Slovenske elektrarne Boruta Meha preiskava v britanskem Alstomu ne skrbi bolj, kot ga je skrbela doslej. Zadevo sem preverjal in ni neposredne povezave s predvideno gradnjo bloka šest Termoelektrarne Šoštanj, saj so posli sklenjeni s francoskim in nemškim Alstomom, je dejal Meh. Direktor šoštanjske termoelektrarne Uroš Rotnik je za časnik Finance prav tako potrdil, da pridržanja in preiskave morebitne korupcije vodilnih treh v britanskih podjetij, ki so člani skupine Alstom ta bo dobavljala opremo za omenjeni šesti blok, nimajo povezave s Slovenijo. Rotnik je tudi pojasnil, da je že v petek Alstom vprašal, ali preiskava poteka tudi za posle v Sloveniji, pa so mu dejali, da po njihovih podatkih ne. Preiskave namreč potekajo na delu Alstoma, ki se ukvarja z gradnjo transportnih poti, in ne na delu, ki gradi opreme za termoelektrarne. Preiskava pa naj bi se nanašala na posle, ki jih je Alstom sklenil od leta 1995 do leta 2003. V Termoelektrarni Šoštanj TEŠ so z Alstomom podpisali pogodbo za dobavo investicijske opreme za izgradnjo šestega bloka termoelektrarne leta 2008. Posel je vreden okoli 695 milijonov evrov. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik Foto 24ur.com Lahovnik bi posle v Sloveniji še enkrat preučil Na ministrstvu za gospodarstvo pravijo, da se po poročanju tujih in domačih medijev preiskava nanaša na posle družbe Alstom v Singapurju, Indoneziji, Venezueli in Braziliji. Kljub temu pa je zaskrbljujoče, da je multinacionalka, ki ima posel tudi v Sloveniji, osumljena koruptivnih dejanj. Zato nameravajo preučiti, ali se kakršenkoli sum nanaša tudi na posel v Sloveniji. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je zato predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Draga Kosa zaprosil, da v okviru svojih pristojnosti poskuša pridobiti ustrezne informacije, ali se sum nepravilnosti kakor koli nanaša tudi na posle, ki jih je Alstom pridobil v Sloveniji. Če bi se pokazala ta povezava, bi minister seveda v okviru svojih pristojnosti ustrezno ukrepal, so sporočili z ministrstva za gospodarstvo. Iz Pahorjevega kabineta pa so sporočili, da sta se premier Borut Pahor in Lahovnik danes dogovorila, da bo vlada HSE naložila, da s pomočjo mednarodnega razpisa izbere izvajalca, ki bo opravil neodvisno presojo ekonomske smotrnosti investicije v šesti blok TEŠ. Slovenska policija o preiskavi ni bila obveščena Iz policije pa so sporočili, da slovenska policija o omenjeni zadevi s strani tujih varnostnih organov ni bila obveščena. Vrednost izgradnje šestega bloka TEŠ trenutno znaša okoli 695 milijonov evrov. Foto Reuters SFO Preiskavo potrdili, ali poteka tudi v Sloveniji, pa ne želijo razkriti Kot je znano so z britanskega urada za obravnavo večjih prevar SFO pretekli teden sporočili, da so v Alstomu uvedli preiskavo zaradi suma, podkupovanja za pridobitev poslov v tujini, pranja denarja in drugih prevar. V okviru operacije z delovnim imenom Ruthenium so 24. marca aretirali tri člane uprave britanskega Alstoma in na več lokacijah opravili hišne preiskave. Na vprašanje, ali se preiskava nanaša tudi na posle v Sloveniji, je tiskovna predstavnica SFO za 24ur.com danes odgovorila, da preiskava še traja, zato ne morejo ničesar dodati k že znanim dejstvom. Po poročanju medijev je preiskava povezana s Švico, kjer Alstom zaradi domnevnega podkupovanja preiskujejo že več kot tri leta. V SFO teg sicer niso potrdili, so pa dejali, da v tem primeru tesno sodelujejo s švicarskim državnim tožilstvom in zvezno policijo, poleg tega pa še s številnimi policijskimi oddelki v Veliki Britaniji. Seriuou Fraud Office ali SFO je oddelek britanske vlade, ki deluje v okviru generalnega državnega tožilstva in preiskuje bolj zahtevne primere goljufij in korupcije.
neutral
1,012
Pivovarna Laško ne sme prodajati Jadranske pivovarne, dokler sodišče ne odloči drugače, so sporočili iz Društva malih delničarjev Skupaj smo močnejši. Jadranska pivovara Trgovsko sodišče v Splitu je po zahtevi hrvaškega Združenja malih delničarjev sprejelo začasno odredbo, ki Pivovarni Laško prepoveduje odtujitve, obremenitve ali kakršno koli drugo uporabo in razpolaganje s pravicami iz lastništva celotnega imetja in delnic družbe Jadranska pivovarna, so sporočili iz Društva malih delničarjev Skupaj smo močnejši. Vsakršno razpolaganje, ki bo v nasprotju z odločbo, ne bo pravno veljavno. Po navedbah malih delničarjev je sodišče ugotovilo, da je zahteva malih delničarjev utemeljena, saj so podali vlogo kot predlagatelji zavarovanja nedenarne terjatve zoper večinskega lastnika družbe, kot nasprotnika zavarovanja. Slednji je v zadnjih sedmih letih odtujil imetje, ki je bilo prodano pod bistveno nižjimi cenami od tržnih, in s protizakonitimi dokapitalizacijami znižal vrednost delnic s 700 na 30 kun nominalne vrednosti. Večinski lastnik je malim delničarjem onemogočil vpogled v nepremičninske kupoprodajne pogodbe in jih prikrajšal pri posredovanju obvestil o poslih družbe, s čimer je kršil tudi pravico do obveščenosti. Združenje malih delničarjev je v preteklosti zoper takšno ravnanje že podalo prijavo Uradu za zatiranje korupcije in organiziranega kriminala ter hrvaški vladi. Po trditvah predsednika hrvaških malih delničarjev Nenada Bulovića so sprejetju začasne odredbe nasprotovali tako aktualni predstavniki uprave Pivovarne Laško, kakor tudi predstavniki sindikata zaposlenih v Jadranski pivovarni.
neutral
1,013
Visoka pričakovanja, veliko zvezdic, a na koncu dolgi nosovi, tudi zastrupitve s hrano. Sredi sezone zelenjava iz konzerve, umazana posoda, pomanjkanje hrane, jedilnica, ki jo je čistilka nazadnje obiskala pred tedni. Štiri zvezdice, a so kuhali so samo klobase, ki jim je že zdavnaj potekel rok trajanja, se je pritožil nek turist, ki je še zatrdil, da ga je pred zastrupitvijo s hrano reševalo samo uživanje vodke. Nasvet in pol! Dvigneš krožnik, spodaj pa tole ... Kar 81 odstotkov hotelskih gostov meni, da so pri hrani najbolj pomembne sveže sestavine, da bi v obroku zares uživali, pa je minimalna zahteva čista jedilnica. Očitno se tega v vseh hotelih ne zavedajo, kot kažejo rezultati vprašalnika, ki ga je za portal Holidaycheck izpolnilo kar 2000 turistov. Ker ljudje za počitnice zapravijo precej težko prisluženega denarja, naj pri izbiri hotela velja, da se je bolje učiti iz tujih kot iz lastnih napak. Pred odhodom na počitnice se o izkušnjah z določenim krajem ali hotelom posvetujte s prijatelji in znanci, v pomoč pa si lahko ogledate lestvico desetih hotelov z najbolj neužitno hrano na svetu. A pozor, ni za slabe želodce!
neutral
1,014
Podjetje Primorje bo tretjino zaposlenih delavcev poslalo na čakanje. V celotni skupini je 150 zaposlenih z minimalno plačo, ki jo bodo v času do enega leta uskladili z zakonodajo. V ajdovskem Primorju so se ob pomanjkanju dela odločili, da bodo zaprosili za državno pomoč čakanja na delo. Po besedah sekretarja sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Oskarja Komaca bodo ta ukrep uvedli za približno tretjino vseh delavcev v matični družbi in v skupini Primorje. Na ponedeljkovem sestanku med predstavniki uprave Primorja in predstavniki sindikata so govorili o tem, kako bi ob pomanjkanju dela v gradbeništvu ohranili družbo Primorje in sedanje število zaposlenih delavcev. Pri tem naj bi jim v prihodnjih mesecih pomagal predvsem državni ukrep podjetjem v krizi, s katerim bo slaba tretjina zaposlenih doma čakala na delo. Vendar se bodo morali v tem obdobju tudi izobraževati, Primorju pa naj bi pri tem pomagali zunanji izvajalci. Zvišanje minimalne plače Po besedah Komaca so se dogovorili tudi o povišanju minimalne plače zaposlenim. V celotni skupini je okrog 150 zaposlenih z minimalno plačo, ki jo bodo v šestih mesecih do enega leta uskladili z zakonodajo. Približno tretjina delavcev z minimalno plačo je zaposlenih v matični družbi v Ajdovščini, nekatere družbe iz skupine pa takih delavcev niti nimajo. Ob koncu sestanka so spregovorili tudi o nadurah. Po besedah vodstva Primorja nimajo velikega števila nadur, pač pa prerazporejen delovni čas. To pomeni, da v času, ko imajo delo, delajo lahko tudi več ur od osemurnega delavnika, večje število ur pa lahko koristijo v času, ko jim dela zmanjka. Seveda morajo delodajalci ob tem spoštovati delovnopravno zakonodajo, ki velja za tak način Primorje v postopku Urad za varstvo konkurence UVK, ki ga vodi Jani Soršak, je 11. marca uvedel preiskavo o sumu kartelnega dogovarjanja gradbenih podjetij. Podjetja naj bi se med sabo usklajevala pred oddajanjem ponudb v posameznih poslih, se dogovarjala o njihovi višini in razdeljevala posle, so zapisali nekateri slovenski časniki. Preiskovalci naj bi obiskali pet gradbenih podjetij in njihovih podružnic SCT, Vegrad, Gradbeno podjetje Grosuplje GPG, Cestno podjetje Maribor CPM in KPL, družbo za gradnjo in vzdrževanje cest. V postopku naj bi bilo tudi Primorje.
negative
1,015
Vas zanima, ali ste med tistimi davčnimi zavezanci, ki bodo v prihodnjih dneh v svoj poštni nabiralnik prejeli informativni izračun dohodnine 2009? Davčna uprava RS DURS je na pošto že oddala izračune za 496.560 davčnih zavezancev, od tega 48,3 odstotka z doplačili, 45,3 odstotka z vračili in 6,4 odstotka brez doplačila oziroma vračila. 31. marec je namreč prvi rok, do katerega mora Durs odposlati del dohodninskih izračunov, vse ostale izračune mora Durs odposlati najpozneje do 31. maja 2010. V drugem sklopu bodo informativne izračune dobili v glavnem tisti davčni zavezanci, ki v svoji dohodninski napovedi uveljavljajo vzdrževane družinske člane. VIDA vam ponuja odgovor na vprašanje, ali vam je bil informativni izračun dohodnine za leto 2009 poslan. V prvem sklopu je skupaj za 42.514.212 EUR doplačil in 47.522.270 EUR vračil. Povprečni znesek doplačila znaša 177 EUR, povprečni znesek vračila pa 211 EUR. Če želite preveriti, ali boste v naslednjih dneh v svoj nabiralnik dobili informativni izračun, lahko to najhitreje storite tako, da obiščete spletno stran davčne uprave in kliknete na VIDO, virtualno davčno asistentko. V obrazec, ki se vam odpre, vpišete vašo davčno številko in potrdite. Če pa nimate interneta, pa lahko pokličete na telefonsko številko 01/40 00 100. VIDA bo na to vprašanje odgovorila, če ji boste posredovali svojo davčno številko. Preveč plačana dohodnina bo nakazana 28. maja Ko prejmete informativni izračun, preverite, ali so vpisani podatki pravilni in popolni oziroma ali se ujemajo s podatki, ki jih imate. Prav tako preverite, ali so upoštevane vse dohodninske olajšave, za katere izpolnjujete pogoje, in ali je informativni izračun dohodnine pravilen. Rok za ugovor se izteče 30. aprila, rok za doplačilo premalo plačane dohodnine pa je 31. maj. Preveč plačana dohodnina bo zavezancem nakazana na TRR 28. maja. Če se strinjate s podatki oziroma izračunom, ni treba storiti ničesar. Po preteku 30 dni od dneva odpreme bo informativni izračun avtomatsko postal odločba o odmeri dohodnine. Ugovor zoper informativni izračun morate poslati na pristojni davčni urad oziroma izpostavo, in sicer na obrazcu, ki je dostopen na vseh davčnih uradih in izpostavah, objavljen pa je tudi na spletni strani davčne uprave. Ugovor lahko z varnim kvalificiranim digitalnim potrdilom pošljete tudi v elektronski obliki prek portala eDavki. Zadnji dan za prijavo kapitalskih dobičkov Če vam informativni izračun ni bil sestavljen in poslan, ste dolžni dohodninsko napoved vložiti sami, in sicer od 15. junija do 2. avgusta 2010. Foto Kanal A Vsi, ki so lani prodali vrednostne papirje ali izvedene finančne instrumente, imajo le še danes čas, da prek sistema eDavki poskrbijo za elektronsko oddajo napovedi za odmero davka od dobička. Rok za vložitev napovedi v papirni obliki se je iztekel že 1. marca.
neutral
1,016
Navade generacij se spreminjajo ljudje, ki danes odhajajo v zaslužen pokoj, so praviloma dokaj pri močeh, zato bi bilo zelo narobe misliti, da so obsojeni le na zdravilišča. Srečno pot, babica! Raziskave kažejo, da se upokojeni ljudje čedalje pogosteje odločajo za potovanja, pri čemer navadno ne želijo, da bi jih agencije obravnavale drugače kot preostale potnike, saj bi kaj takšnega po njihovem mnenju imelo slabšalni prizvok nemoči in s tem krepek psihološki učinek. Pametne glave pri turističnih agencijah se še posebej potrudijo za upokojence zunaj glavne turistične sezone, saj je ta ciljna skupina znana po tem, da ima obilico prostega časa in tako je upati tudi nekaj prihranjenega denarja, če jih bodo uspešno privabili medse, pa lahko njihovi cekini znatno prispevajo k izboljšanju letne bilance. Moderni upokojenci so tudi računalniško pismeni, znajo uporabljati internet, poiskati in tudi primerjati ponudbo, tako da jih kakšni ne preveč pošteni ponudniki ne morejo več pretentati. Poglejte, kako se znajdejo in kaj se lahko od njih naučimo tudi mi! Preberite pa tudi, kaj o njih menijo turistični delavci, pripravili smo tudi nekaj idej, kam na dopust za malo denarja!
positive
1,017
Marčevska inflacija je bila nekaj več kot en odstotek. Po koncu razprodaj so se pričakovano najbolj zvišale cene oblačil in obutve, najbolj pocenila pa stanovanjska oprema. Po koncu razprodaj so v trgovine prišla pomladno-poletna oblačila, s tem pa so se dvignile tudi cene. Tudi v letošnjem marcu se je inflacija gibala okrog odstotka, v primerjavi s februarjem so se namreč cene življenjskih potrebščin zvišale za 1,1 odstotek. Skupna letošnja rast cen pa je bila 0,7-odstotna, so sporočili s Statističnega urada. Blago se je podražilo za 1,5 odstotka, cene storitev pa so v povprečju ostale na februarski ravni. Marca so se cene pričakovano zaradi končanja razprodaj in prihoda pomladno-poletne mode najbolj zvišale za obleko in obutev za 13,6 %, skupino stanovanja za 0,7 %, prevoz za 0,4 %, hrano in brezalkoholne pijače, zdravje, komunikacije ter gostinske in nastanitvene storitve za 0,2 %, raznovrstno blago in storitve za 0,1 %. Visoko povišanje cen v marcu ni odstopalo od gibanj v istih mesecih preteklih let, saj so za ta mesec značilne močne sezonske prilagoditve cen. Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle Na gibanje cen v skupini stanovanje so najbolj vplivale višje cene goriv in energije ter nižje cene komunalnih in drugih storitev. V prvi podskupini so se najopazneje podražili tekoča goriva za 5,6 %, daljinska energija za 2,6 % ter plin za 2,0 %, v drugi podskupini pa se je najbolj pocenila oskrba z vodo za 2,6 %. Med prevozi so se najopazneje zvišale cene železniških potniških prevozov za 5,9 %, letalskih potniških prevozov za 3,6 %, goriv in maziv za 1,2 %, motornih koles in koles za 1,1 % ter novih osebnih avtomobilov za 1,0 %. Spremembe cen slednjih so bile delno tudi posledica spremenjenega davka na motorna vozila. Rabljeni osebni avtomobili pa so se pocenili za 3,5 %. Dražji kruh, cenejše sadje in meso Zaradi zaključenih akcij so se med prehrambrenimi izdelki in brezalkoholnimi pijačami najbolj zvišale cene kruha in drugih izdelkov iz žit ter gaziranih in negaziranih pijač za 2,3 oz. 2,2 %, najopazneje pa so se znižale cene sadja za 1,8 % ter mesa za 1,3 %. Marca cenejša predvsem stanovanjska oprema V povprečju so se cene hrane v primerjavi z lanskim letom znižale. Marca so se najbolj pocenili stanovanjska oprema, rekreacija in kultura ter alkoholne pijače in tobak. Med izdelki za opremljanje doma se je zaradi raznovrstnih popustov in akcijskih cen najbolj pocenil tekstil za gospodinjstvo za 7,0 %, pocenili pa so se tudi gospodinjske naprave in aparati za 1,2 % ter pohištvo in oprema za 0,5 %. Po drugi strani pa se je podražilo orodje in pripomočki za hišo in vrt za 1,9 % ter preproge in talne obloge za 1,5 %. Letna inflacija 1,4-odstotna Rast cen na letni ravni se je marca nekoliko zvišala in je zdaj 1,4-odstotna v istem obdobju lani je bila 1,8-odstotna, povprečna 12-mesečna rast pa je ostala 0,8-odstotna v istem obdobju lani 4,5-odstotna. V enem letu so se cene najbolj zvišale v skupini stanovanje za 8,9 %, sledile so alkoholne pijače in tobak za 5,9 %, gostinske in nastanitvene storitve za 2,0 %, izobraževanje za 1,8 % ter raznovrstno blago in storitve za 1,3 %. Oblačila in obutev, hrana in brezalkoholne pijače ter izdelki oz. storitve v skupini zdravje pa so bili v povprečju cenejši kot pred enim letom.
negative
1,018
Lani so cene stanovanj padle od 4,4 do 17,5 odstotka. V Ljubljani, Kopru in na Obali pa so nepremičnine še precenjene, ugotavljajo v letnem poročilu Geodetske uprave Gurs. Celovški dvori v Ljubljani Promet z vsemi vrstami nepremičnin je dosegel najnižjo raven v prvi polovici leta 2009. Na ravni države so na Gursu v letu 2009 evidentirali okoli 5600 prodaj stanovanj, kar je bilo 17 odstotkov manj kot leta 2008 in 49 odstotkov manj kot leta 2007. V zadnjem četrtletju 2009 je nepremičninski trg že pričel okrevati, kljub temu pa je v nekaterih predelih, kjer so stanovanja še precenjena pričakovati dodatno padanje cen, so ocenili na Gursu. Vprašanje pa je, ali gre za realno rast, ali pa so podatki o okrevanju posledica zelo ohlapne razlage statističnih podatkov? Cene so padle za od štiri do 17 odstotkov Cene nepremičnin so v letu 2009 realno padle, cene zemljišča pa stagnirale. Po podatkih Gursa so se cene rabljenih stanovanj na ravni države znižale za več kot sedem odstotkov, nova stanovanja pa so se pocenila za skoraj deset odstotkov. Po podatkih Statističnega urada RS Surs pa so se cene novogradenj znižale celo za 17,5 odstotka. Po analizi spletnega portala SLONEP, kjer spremljajo oglaševane cene stanovanj, je cena trisobnega stanovanja v Ljubljani padla za 4,4 odstotka, v okolici Ljubljane pa za 14,1 odstotka. Sicer pa je tu treba upoštevati tudi podatke Gursa za Ljubljano, ki kažejo, da se je povečala tudi razlika med oglaševanimi in dejanskimi cenami stanovanj. Rast cen novogradnje in rabljena stanovanja Foto Banka Slovenije Najdražja stanovanja v Ljubljani, najcenejša v Murski Soboti Povprečna cena rabljenega stanovanja je bila v letu 2009 1.700 evrov/m2. Konec leta 2009 je bil kvadratni meter rabljenega stanovanja najdražji v Ljubljani 2.460 evrov, sledil je Koper, kjer je povprečna cena kvadratnega metra znašala 2.330 evrov. V Novi Gorici je bila povprečna cena kvadratnega metra stanovanja 1.860 evrov, v Kranju 1.730 evrov, v Celju 1.250 in v Mariboru 1.230 evrov. Najnižje cene stanovanj so v Murski Soboti 1.160, kjer je stanovanjski trg tudi najmanj dejaven. Precenjenost v Ljubljani, Kopru in na Obali Cene nepremičnin so ponekod že dosegle spodnjo mejo, medtem ko so drugod še vedno bolj ali manj precenjene, ugotavljajo na Gursu. Po pokazateljih, kot so razmerje med povprečnimi tržnimi cenami in najemninami, relativne cene, realna kupna moč in stroški gradnje, so nepremičnine precenjene predvsem v Ljubljani, Kopru in na Obali, nekoliko manj pa v okolici Ljubljane, Novi Gorici, Novem mestu in nekaterih turističnih krajih na Gorenjskem. V Mariboru je cena za kvadratni meter stanovanja okoli 1.230 evrov. V Mariboru in Celju ter v drugih manjših mestih pa so cene na ravneh, na katerih znižanj realno ni več pričakovati, oziroma bi bila mogoča le ob popolnem kolapsu nepremičninskega trga . Trg bo počasi okreval, cene bodo še padale Pok nepremičninskega balona in dodaten padec cen bi se lahko zgodila, če bodo banke začele množično zasegati neprodane nepremičnine prezadolženih gradbenih podjetij in jih razprodajati na trgu. Pravijo pa, da banke niso niti zainteresirane niti usposobljene za prodajanje nepremičnin, zato se bodo stečajem in zasegom praviloma izogibale, še pravijo na Gursu. Najverjetnejši scenarij na nepremičninskem trgu pa je počasno okrevanje trga, z nekaterimi nihanji. Na trgih, kjer je stanovanj preveč, se bo padanje cen še nadaljevalo, dokler zaloge ne bodo pošle, so v sklepnih ugotovitvah še zapisali na Gursu.
neutral
1,019
300 delavcev iz Prištine je razjarjenih. Slovenca naj bi jih oškodovala za več kot 600.000 evrov. Že lani sta jim obljubila delovna dovoljenja za Nemčijo, a jih še niso dobili. 300 delavcev iz Prištine je razjarjenih. Dva Slovenca naj bi jih oškodovala za več kot 600.000 evrov. Že lani sta jim obljubila delovna dovoljenja za Nemčijo, a jih še niso dobili. Ostali so brez denarja, brez viz in brez potnih listov.
negative
1,020
Nogometni navdušenci so za potovanje v Južno Afriko na svetovno prvenstvo že najeli posojila. Turistične agencije pa drage aranžmaje dobro prodajajo.
negative
1,021
Upravno sodišče je februarja zaradi kršitev pravil postopka razveljavilo sklep vlade o razrešitvi Tomaža Simoniča z mesta direktorja Apeka. Na MVZT pravijo, da sodbo še preučujejo. Apek se je aprila lani znašel pod lupo kriminalistov. Upravno sodišče je 5. februarja razveljavilo odločbo vlade o razrešitvi direktorja Agencije za pošto in elektronske komunikacije Tomaža Simoniča in s tem zadevo vrnilo v odločanje vladi. Vlada je medtem za vršilca dolžnosti direktorja imenovala Dušana Schusterja. Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki razrešitev predlaga, so dejali, da sodbo še preučujejo, zato več informacij o tem trenutno ne morejo dati. Na Upravnem sodišču v Novi Gorici, ki je odločbo vlade odpravilo, pa so dejali, da so sklep vlade razveljavili, ker so ugotovili kršitev pravil postopka in zadevo vrnili v vnovično odločanje vladi. Iz agencije za odnose z javnostmi Dialog, ki zastopa Tomaža Simoniča, pa so sporočili, da je upravno sodišče ugotovilo, da je bila Simoničeva razrešitev nezakonita, saj da je vlada v tem primeru kršila kar tri zakone in posegla v neodvisnost delovanja nacionalnega regulatorja. Kot je ugotovilo sodišče, bi morala vlada Simoniču pred razrešitvijo omogočiti zagovor, ne pa da je samo razrešitev izpeljala mimo vseh ustaljenih postopkov, praks in zakonov, pravijo v agenciji Dialog. S tem je vlada kršila zakon o javnih agencijah, zakon o javnih uslužbencih in zakon o delovnih razmerjih. Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič. Ministri bodo o razrešitvi tako morali odločati še enkrat. V vmesnem času se Simonič sicer ne more vrniti na delovno mesto, mu pa tečejo vse pravico iz zaposlitve plača ipd.. Pojasnila glede razrešitve so zahtevali tudi v Evropski komisiji Tudi Evropska komisija je od Slovenije 18. marca zahtevala informacije o Simoničevi razrešitvi z mesta direktorja. Pojasnila je zahtevala, ker je bila zaskrbljena, da razrešitev ni bila v skladu s pravili EU o neodvisnosti nacionalnih regulatorjev. Vlada ima po evropski zakonodaji namreč precej omejene možnosti pri razrešitvi direktorjev nacionalnih regulatorjev.
neutral
1,022
Na nepremičninskem področju bodo morale banke skupaj z gradbinci zadeve urediti kontrolirano, sicer se jim bo zgodilo to nekontrolirano, meni guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Marko Kranjec Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je dejal, da se bo letos s težavami najbolj soočal prav gradbeni sektor. Ker so gradbinci večinoma dobili dolgoročne kredite, banke ne morejo preprosto odstopiti od financiranja gradbenih projektov, temveč morajo skupaj z gradbinci najti primerne rešitve. Ob tem je dejal, da bodo gradbinci morali nepremičnine slej kot prej ponuditi po bolj dostopnih cenah, saj so te še vedno precenjene. Če se razmere ne uredijo, bi to vplivalo tudi na BDP Če se bo padanje aktivnosti v gradbeništvu nadaljevalo tako hitro, kot je bilo dosedaj, bi to po projekcijah Banke Slovenije lahko učinkovalo tudi na rast BDP. Namesto 1,3-odstotne gospodarske rasti, bi BDP zrasel le za 0,5 odstotka. Trg se mora normalizirati in zmanjšati Tudi glede nepremičninskega trga je dejal, da se bo ta moral normalizirati. Kot prvo, se bo gradbeni sektor moral zmanjšati. Po drugi strani pa v normalnih tržnih razmerah investitorji niso gradbena podjetja, temveč drugi. Zaslužki gradbincev ne bodo mogli ostati isti Po prestrukturiranju pa parametri v bilancah gradbenih podjetij ne bodo mogli ostati isti, kot so bili. In ta proces bo treba pospešiti kontrolirano, če ne bo podjetja doletel nekontrolirano, je bil oster Kranjec. V zadnjem obdobju smo takemu prestrukturiranju priča v Vegradu, je še pojasnil. Sedanja kriza je tako pokazala vse dimenzije problema špekulativnega balona na nepremičninskem področju. In tako gradbeni sektor kot banke se bodo morali s tem soočiti in ta problem rešiti, je še zaključil Kranjec.
negative
1,023
Pet sindikalnih central zasebnega sektorja nasprotuje predlagani pokojninski reformi in spremembam zakona o delovnih razmerjih. Pahor naj ugasne luč na semaforju, opozarja Rebolj. Pet sindikalnih central KNSS Neodvisnost, KSS Pergam, KS 90 Slovenije, SZS Alternativa in ZDSS Solidarnost bo naslednji torek pripravilo protestno konferenco, na kateri naj bi premierja Boruta Pahorja pozvali, naj predloga umakne, sicer se bo zgodila ulica bodisi s protesti ali referendumi. V sindikatih so prepričani, da bi morala biti 40-letna delovna doba edini pogoj za pridobitev polne pokojnine. Javna razprava o predlogu zakona o urejanju trga dela ki bo opredeljeval nadomestila za čas brezposelnosti in novele zakona o delovnih razmerjih se je zaključila v ponedeljek. Zakonska predloga naj bi v petek obravnaval Ekonomsko socialni svet ESS. Kot so povedali na današnji skupni novinarski konferenci v Ljubljani, nasprotujejo predlogu sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerem bi se starostna meja za pridobitev polne pokojnine zvišala na 65 let za moške in 63 let za ženske ter po katerem bi se za izračun pokojninske osnove namesto sedanjih 18 let upoštevalo katerihkoli 34 let zavarovanja. Prepričani so, da bi morala biti 40-letna delovna doba edini pogoj za pridobitev polne pokojnine. Nasprotujejo tudi predlogu novele zakona o delovnih razmerjih, ki bi znižal odpravnine na eno petino osnove in skrajšal odpovedne roke za delavce z več kot 15 in več kot 25 leti delovne dobe s 75 na 60 dni oz. s 150 na 90 dni. Ustanovi naj se sklad za odpravnine oz. naj del odpravnin krije država, predlagajo. Sindikati Vlada ne upošteva našega mnenja Predsednik sindikata KSS Pergam Dušan Rebolj. Foto POP TV Opozarjajo, da socialni dialog ne deluje in da nimajo možnosti sodelovati pri pripravi zakonov. Premierja Pahorja pozivajo, naj zakonska predloga umakne, sicer bodo stopnjevali sindikalne aktivnosti , kar bi lahko pomenilo pripravo množičnih protestov ali referendumov proti zakonom. Vodstva omenjenih sindikalnih central se bodo sestala prihodnji torek na protestni konferenci, na kateri bodo sprejeli stališča do predlaganih sprememb. Stališča bodo nato še isti dan posredovali Pahorju. Če bo premier prižgal zeleno luč za oba zakona, bomo tudi mi prižgali zeleno luč in zagotovo bo v križišču prišlo do trčenja. Predsednik sindikata KSS Pergam Dušan Rebolj Socialnega dialoga ni, je podrejen politiki, je kritičen predsednik Pergama Dušan Rebolj. Po njegovem se udejanja trditev vlade, da konsenza ne bo iskala za vsako ceno. Če hočemo preprečiti stopnjevanje pritiskov ki niso izmišljeni v organih sindikalnih central , naj predsednik vlade ugasne luči na semaforju, je dejal Rebolj. S socialnim dialogom, kot ga vodi vlada, se sindikati nimajo možnosti izreči o zakonskih predlogih in niso aktivno vključeni v spreminjanje zakonov, je stališča vodij peterice sindikatov povzel predsednik Alternative Zdenko Lorber in dodal, da se ne strinjajo, da je socialni dialog zveden na raven javne razprave in da vlada za ključne sistemske zakone namenja le 30 dni časa za razpravo. Predsednik KS 90 Boris Mazalin pravi, da ni prišlo do nikakršnega dogovora, da sindikati v zameno za dvig minimalne plače ne bodo nasprotovali spremembam na trgu dela. Sindikati ne bodo pristali na pogojevanje zakonskih sprememb z dvigom minimalne plače uskladitev minimalne plače z rastjo življenjskih stroškov je potrebna po evropski direktivi, pravi predsednik Neodvisnosti Drago Lombar.
negative
1,024
Državnega premoženja ne bo upravljal Zpiz, kot je predlagal minister Križanič, pač pa Kad, prihodki pa bodo namenjeni pokojninski blagajni. Križanič pravi, da bo Zpiz stabilno črpal prihodke Kada, v primeru motenj pa bi Kad delno odprodal posebno obveznico ali pa bi šli v zadolževanje. Na današnjem sestanku pri premierju Borutu Pahorju je padla odločitev, da Kapitalska družba Kad ostaja pravna oseba, je po sestanku povedal finančni minister Franc Križanič. Kad bo tako lahko še naprej upravljal s portfeljskimi naložbami, s strateškimi naložbami pa bo upravljala nova agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami države, ki jo bo vzpostavil zakon o upravljanju s kapitalskimi naložbami države. Tega naj bi DZ sprejel do konca meseca. Od Kada se bo oddelila nova zavarovalnica, ki bo upravljala s štirimi pokojninskimi skladi. Vsi Kadovi prihodki bodo v celoti pripadali Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Zpiz, in sicer tako, da bo Kad oblikoval posebno obveznico, prek katere bo Zpiz te prihodke lahko stabilno črpal, je dejal finančni minister. V primeru motenj pri tem se bo to reševalo z delno odprodajo te obveznice, možnost pa je tudi z zadolževanjem. Sod ostaja, država bo jamčila za obveznosti Slovenska odškodninska družba Sod pa v skladu s tem zadnjim predlogom zakona o preoblikovanju Kada in Soda ostaja, država pa bo še naprej jamčila za njegove obveznosti, v primeru strateških naložb pa jih bo bodisi odkupovala ali odprodajala. To bo po ministrovih pojasnilih odvisno od strategije, ki jo bo pripravila nova agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami države. Država se bo glede strateških naložb odločila na podlagi predloga agencije za upravljanje z državnim premoženjem in po usklajevanju med ministrstvi, obravnavi na vladi ter v DZ. Strategija se bo oblikovala za triletno obdobje. Večina premoženja DSU se bo prenesla na Sod, ki bo prevzel tudi spremljajoče obveznosti, nepremično premoženje pa bo prenešeno na sklad za upravljanje z nepremičnim premoženjem, ki naj bi začel delovati prihodnje leto. Zakon bo sedaj ministrstvo v skladu z današnjimi odločitvami dopolnilo, že prihodnji teden pa naj bi ga obravnavala vlada. Jamnik Upravljanje državnega premoženja bo bolj učinkovito Predsednik uprave Kada Borut Jamnik pa je predlog zakona pospremil z besedami, da bo z izdajo obveznice določena jasna obveznost do pokojninske blagajne, obenem bo opredeljena ločitev med upravljanjem vzajemnih pokojninskih skladov in lastnih sredstev družbe, posredno pa določeno tudi regulatorno okolje, v katerem bosta Kad in Sod poslovala. Na ta način bo upravljanje državnega premoženja v lasti teh dveh institucij bolj učinkovito, je sklenil.
neutral
1,025
Banke in borzne hiše so se očitno odločile, da bodo svoje izgube prenesle na pleča svojih strank. Zaradi nenormalno visokih tarif jih je pod drobnogled vzel Urad za varstvo konkurence. Agencija za trg vrednostnih papirjev ATVP je ugotovila, da so cene borznih hiš in bank za nadomestila za vodenje trgovalnih računov in minimalnih ležarin večinoma poenotene in precej višje, kot jih zaračunava Klirinško-depotna družba. To je naznanila Uradu za varstvo konkurence, ki naj presodi, ali gre za usklajeno delovanje. Agencija je te ugotovitve uradu posredovala včeraj. Urad naj presodi, ali bi navedeno določanje nadomestil za vodenje računov nematerializiranih vrednostnih papirjev in minimalne ležarine lahko pomenilo usklajeno ravnanje borznoposredniških družb in bank, ki bi pri opravljanju investicijskih storitev in poslov lahko imelo učinek omejevanja konkurence oz. bi lahko predstavljalo drugo nepravilnost, so povedali na ATVP. Vas zanima, katere banke in borzne hiše vam računajo največ, koga visoki zneski najbolj bremenijo in kakšno kazen lahko izreče Urad za varstvo konkurence? Medtem ko vaše premoženje leži , služijo borzniki in banke.
negative
1,026
V novomeškem Revozu bodo od leta 2013 nastajali tudi štirisedežni smarti. Gre za rezultat novega partnerstva Renaulta in nemškega proizvajalca Daimlerja. Dvosedežnemu smartu se bo pridružil novi model, štirisedežni smart. Francoski avtomobilski proizvajalec avtomobilov Renault je sprejel dokončno odločitev o partnerstvu z nemškim proizvajalcem Daimlerjem. Strateško sodelovanje bo obema skupinama v okviru posameznih konkretnih projektov zelo hitro omogočilo dobičkonosnost in uveljavitev najboljših praks, je sporočila družba Renault-Nissan. Skupini sta prav tako objavili izmenjavo delnic, ki bo zvezi Renault-Nissan omogočila 3,1-odstotni delež v Daimlerju ter Daimlerju 3,1-odstotni delež v Renaultu in 3,1-odstotni delež v Nissanu. V Revozu tudi štirisedežni smart Sodelovanje se nanaša na bodoče generacije modelov dvosedežnega smarta in renault twinga, vključno z električnimi različicami, ter razširitev družin modelov smart in twingo. Začetek proizvodnje novih modelov, to je štirisedežnega smarta in naslednika renalt twinga, je predviden od leta 2013. Vse nove modele bodo izdelali na skupni konstrukcijski osnovi, dizajn pa bo popolnoma različen. Dvosedežno različico bodo kot doslej proizvajali v francoskem Hambachu, medtem ko bo novomeški Revoz zagotavljal proizvodnjo različic s štirimi sedeži. Že od začetka prodaje bodo ti modeli na voljo tudi v električni različici. Skupini sta sklenili tudi sodelovanje na področju pogonskih sklopov, ki temelji na skupnem razvoju pri dizelskih in bencinskih motorjih z nizko porabo. Proizvajalci so se tudi dogovorili, da bodo tesno sodelovali na področju lahkih gospodarskih vozil.
positive
1,027
Srbi so se domislili nove poslovne strategije. Če jim bo država dovolila, bodo potrošnike s pogonskimi gorivi oskrbovali kar na parkiriščih in ulicah, gorivo pa bodo pripeljali tudi na dom. Vozniki v Srbiji bodo kmalu lahko tankali gorivo na mobilnih bencinskih postajah, ki jih bodo postavili na mestnih ulicah, piše biznis.ba. Kot je povedal predsednik združenja lastnikov zasebnih bencinskih črpalk Milan Rakić se bodo privatni naftarji potrudili, da bodo v prihodnjih 15 dneh pridobili vsa potrebna dovoljenja, da bi potrošnike lahko oskrbovali z gorivom na omenjeni način. V Srbiji strahu pred praznim rezervoarjem ne bo več, saj bodo vozniki svoje jeklene konjičke lahko tankali kar na ulicah in parkiriščih. Poleg tega, da bodo krožili po mestnih ulicah in stali na večjih parkiriščih, bodo mobilne bencinske postaje gorivo vozile tudi na dom potrošnikov, prevoza pa ne bodo dodatno zaračunavali. Nekako moramo povečati promet z gorivom in se postaviti ob rob Naftni industriji Srbije NIS, ki z nižjimi cenami prevzema stranke. V prihodnjih 15 dneh se bomo zato trudili, da bomo dobili vsa dovoljenja in uresničili našo strategijo mobilnih bencinskih postaj. Z našimi cisternami, v katere gre od 2000 do 5000 litrov bencina ali dizla, bomo potrošnike oskrbovali na parkiriščih, ulicah, vozili pa bomo tudi od hiše do hiše, ko nas bodo poklicali po telefonu, je povedal Rakić. Taka oblika moderne trgovine po Rakićevih besedah ni zakonsko prepovedana, vsaka cisterna pa bo imela tudi prenosno blagajno. NIS motorna goriva potrošnikom prodaja direktno iz veleprodaje, zato bomo to, kot odgovor na njihovo poslovanje, storili tudi mi, je še povedal Rakić in dodal, da bodo v primeru, če jim država realizacijo mobilnih bencinskih postaj ne bo dovolila, privatni naftarji zaprli postaje.
positive
1,028
Vegrad je v tem tednu končal program prestrukturiranja in ga uskladil z lastniki in bankami. Program predvideva povečanje osnovnega kapitala družbe z denarnimi in stvarnimi vložki. Hilda Tovšak Za uspešno izpeljavo programa bo ključna aktivna vloga vseh deležnikov lastnikov, zaposlenih, bank in dobaviteljev, njihov skupen pristop in hitro izvajanje dogovorjenih aktivnosti, je v sporočilu zapisala glavna direktorica Vegrada Hilda Tovšak. Prepričana je, da program predstavlja najboljšo možnost za dolgoročni obstoj družbe Vegrad . Sanacija družbe, ki je v finančnih težavah in ima že dva meseca blokirane poslovne račune, naj bi bila po pisanju današnjega Dnevnika odvisna predvsem od dogovora o odpisu terjatev Vegradovih dobaviteljev. Po neuradnih informacijah, ki jih navaja časnik, bi morala Tovšakova z dobavitelji pisni dogovor skleniti pred skupščino, na kateri bi odločali o dokapitalizaciji. Dogovorili naj bi se, da bi dobavitelji odpisali okoli 20 odstotkov v bilancah prikazanih obveznosti oz. 25 milijonov od okoli 120 milijonov evrov. Dobavitelji naj bi tudi del obveznosti pretvorili v lastniški delež, in sicer naj bi šlo za vsaj polovico zneska odpisanih terjatev, kar bi ob omenjenih 25 milijonih pomenilo 12,5 milijona evrov. V ta namen naj bi se izdale prednostne delnice. Višina dokapitalizacije Vegrada naj bi bila po pisanju časnika odvisna predvsem od družbe pooblaščenke Vegrad naložbe, ki je okoli 57-odstotna lastnica Vegrada. Državna Posebna družba za podjetniško svetovanje PDP, ki ima v lasti 29 odstotkov Vegrada, naj bi sodelovanje pri dokapitalizaciji pogojevala s tem, da se ji lastniški delež v Vegradu ne spremeni in da mora biti dokapitalizacija izvedena s svežim kapitalom. Tovšakova je po navedbah časnika v četrtek na sestanku zagotovila, da bi družba pooblaščenka lahko zbrala tri milijone evrov svežega kapitala. V tem primeru bi bil Vegrad dokapitaliziran v višini pet milijonov evrov, kar bi bil minimalni znesek od načrtovane dokapitalizacije v višini od pet do deset milijonov evrov.
neutral
1,029
Delavci Fluida, kjer proizvajajo cisterne za prevoz nevarnih snovi, so že šest mesecev brez plač. Vodstvu so postavili ultimat ali izplačilo plač ali pa bomo vložili predlog za stečaj. Direktor si želi, da bi čim prej prišlo do izplačila. Nekateri delavci nimajo več od česa živeti. Predstavnik stavkovnega odbora Predstavnik stavkovnega odbora, ki ni želel biti imenovan, je za 24ur.com povedal, da so zadnjo redno plačo prejeli konec decembra lani, in sicer septembrsko. Avgustovsko so dobili v začetku decembra, 23. decembra pa še regres. 26. februarja letos naj bi prejeli nekaj denarja za potne stroške. Trenutno je v Fluidu zaposlenih 66 delavcev. Povprečna plača je 1.354,63 evra bruto. Od januarja po besedah predstavnika stavkovnega odbora proizvodnja v Fluidu praktično stoji. Sicer dokončujejo nekatera dela, občasno pripeljejo material, v glavnem pa delavci nimajo ničesar za prijeti v roke . V začetku februarja so direktorju in lastniku podjetja Albinu Birsa izročili dopis z zahtevo za izplačilo dveh plač. Takrat je obljubil delno izplačilo do 15. marca. Ker plač še vedno niso prejeli, so mu dali ultimat ali izplačilo aprila ali pa bodo vložili predlog za stečaj. Ne moremo se več igrati z življenji delavcev, je opozoril. Direktor Stanje se izboljšuje Zaradi neizplačil so 15. marca delavci začeli s stavko, ki so jo začasno prekinili po dveh dneh, s postavitvijo novega predloga za izplačilo dveh plač 31. marca. Žal tega nismo uspeli izvesti, je dejal direktor Albin Birsa. Po besedah Birse so za podjetnike težki časi. Vsak se trudi preživeti na svoj način in prav tako naše podjetje. Imamo specializirano dejavnost, ki je ne najdemo na slovenskem trgu. Naše podjetje je vezano na proizvodnjo transportnih cistern za prevoz nevarnih snovi. Na tem področju je po lanskoletnem velikem padcu naročil spet oživelo. Povpraševanje po novih specialnih cisternah se je povečalo. Glede na letošnjo zasedenost proizvodnje in število povpraševanj sklepamo, da se stanje v našem segmentu izboljšuje, čeprav zelo postopoma. Po njegovih trditvah so delavci vseskozi kazali veliko pripravljenost za delo in tudi pripadnost podjetju s svojo potrpežljivostjo zaradi zamude plač, ki pa jih smatramo kot nedopustne. Naša prioriteta je čimprejšnje delno poplačilo in v dogovoru z delavci do konca leta izplačilo vseh zamujenih plač. Po direktorjevih besedah delo ne stoji. Trenutno imajo podpisane pogodbe za 50 cistern, kar je za prvo polovico leta zelo dober rezultat. Leta 2008 so namreč izdelali 135, lani pa le 42 cistern. Trenutno imamo pokrita naročila v skupni vrednosti 4,5 milijona evrov do konca avgusta, od tega je 90 odstotkov za izvoz. Delo v proizvodnji ne poteka s polno zmogljivostjo, ker imamo težave z nabavo materiala. Trenutno pripravljamo financiranje prek družbe, ki izvaja faktoring. Delavci se popolnoma zavedajo trenutne situacije. Dobro vedo, da ne morejo zahtevati izplačila vseh plač. Prav tako želijo ohraniti svoja delovna mesta. Žal nismo uspeli uresničiti niti zahtevanega izplačila treh plač. Albin Birsa Trenutno je v Fluidu zaposlenih 66 delavcev. V najboljših letih je bilo zaposlenih 89 oseb, in sicer leta 2008. V začetku lanskega leta je bilo zaposlenih 87 delavcev v prvi polovici je bilo odpuščenih devet iz poslovnih razlogov. Med letom pa so nas zaradi težkega položaja zapustil preostali. Takšno dejanje je bilo zame osebno zelo težko. Vedno sem želel ljudem nuditi zaposlitev. V naslednjih mesecih se je že pokazala dodatna rešitev 38 delavcev smo po Zakonu o delnem povračilu nadomestila plač napotili na čakanje in ohranili ostala delovna mesta. Na vprašanje, kdaj bodo delavci dobili neizplačane plače, je odgovoril Zelo težko odgovorim. Osebno bi želel, da bi jim že vse poplačal. Če bi bilo možno, bi to tudi izvedel, saj cenim njihov trud, pripadnost in zavzetost. Večina izmed zaposlenih se zaveda, da je delovno mesto, ki ga zaseda, zanje in za podjetje pomembno in ravno v tem vidim prednost, ki nas žene naprej. Verjemite mi, ljudje želijo delati v tej branži. Prav zaradi tega, ravno tako kot jaz, vztrajajo v našem podjetju še posebej mladi, ki bi si v tem času lahko že poiskali drugo delo.
negative
1,030
Premier Pahor je v Nuklearni elektrarni Krško dejal, da je interes države, da se čim prej dokonča s projektom izgradnje objektov na spodnji Savi in drugega bloka NEK, ki imajo politično podporo. Premier Borut Pahor, posavski župani in odgovorni za izgradnjo verige spodnjesavskih hidroelektrarn HE so se dogovorili, da gresta projekt hidroelektrarn na spodnji Savi in gradnja HE Krško po načrtu naprej. Državni prostorski načrt za HE Brežice bo sprejet najkasneje do decembra, ob zapletih s Hrvaško pa do januarja 2011. Ob zaključku današnjega obiska v Posavju oziroma občine Krško je premier Pahor v Nuklearni elektrarni Nek Krško pojasnil, da je interes države, da v najkrajšem času dokonča s projektom objektov na spodnji Savi in tako prispeva k energetski oskrbi Slovenije. Po njegovi oceni je Nek Krško s skoraj 24-odstotnim deležem pomemben dobavitelj električne energije, ker se bo poraba električne energije povečala, pa je treba razmisliti, kje jo bo Slovenija dobila, je opozoril. Vlada zato pripravlja nacionalni energetski načrt, ki ga bo državni zbor obravnaval jeseni. V načrtu bo tudi predlog odločitve o začetku izgradnje drugega slovenskega nuklearnega bloka, če ga bodo poslanci podprli, pa bi lahko kasneje o njem odločali tudi na referendumu, je dodal. Brez drugega nuklearnega bloka si ta hip Pahor ne zna v prihodnosti predstavljati zadostne ali suverene oskrbe z energijo. Zanimanje zanj vlada tudi med tujimi vlagatelji, kar dodatno kaže, da projekt ni samo potreben, temveč da je lahko tudi ekonomsko učinkovit, ugotavlja Pahor. Foto Reuters Glede njega si vlada želi dialoga z lokalno skupnostjo in sosednjimi državami, če bo državni zbor o njem sprejel pritrdilno odločitev, pa bo potrebno sprejeti vse korake, da se projekt čim prej uresniči, je napovedal. Program se odvija po načrtu Kot je po današnjem sestanku s premierjem Pahorjem, posavskimi župani in poslanci ter odgovornimi za izgradnjo spodnjesavske verige HE povedal direktor družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi Bogdan Barbič, je premier Pahor zatrdil, da gre celotni projekt verige po terminskem načrtu naprej. Na sestanku je premier zagotovil, da gre pri spodnjesavskih elektrarnah za nacionalni projekt, ki ima polno politično podporo. Predsednik posavskega odbora za hidroelektrarne na spodnji Savi Niko Galeša je bil s Pahorjevim zagotovilom zadovoljen, manj pa z nekonkretnimi odgovori, saj meni, da jih bo ministrstvo za okolje in prostor znova izkoriščalo za manevrski prostor, je poudaril. Premierja Pahorja sta v Posavju spremljala minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in minister za promet Roko Žarnić. Lahovnik je ob tem poudaril, da je bil namen današnjega obiska pospešiti projekt hidroelektrarn na spodnji Savi. V času recesije je ključno, da se tiste infrastrukturne naložbe, ki so pripravljene in dobre, čim bolj pospešijo, je dejal. Po besedah Žarnića je treba poskrbeti, da ti veliki objekti ne bodo obremenjevali okolja, da bo prišlo do sožitja med njimi, prebivalstvom in okoljem, kar je ključno tudi za projekt Nature 2000, je še povedal.
positive
1,031
Najbrž ste že ugotovili, da živimo v svetu visoke tehnologije. A morda še niste pomislili, da jo zna uporabljati tudi vaš šef, in to z namenom. Da vas nadzoruje! Če je vaš ključ plastična kartica, potem sredi noči raje ne imejte vročih zmenkov v pisarni. Razen če želite pojasnjevati, kaj ste tam počeli izven delovnega časa. Se sprašujete, zakaj, za božjo voljo, bi si vaš direktor vzel čas za preverjanje vaše e-pošte ali prisluškovanje vašim telefonskim pogovorom? Ponavadi res ne zato, da bi vam grenil življenje, ampak da preveri vašo produktivnost in poizve, če in preko koga iz podjetja uhajajo informacije. V najslabšem primeru lahko ostanete tudi brez službe. Ah, to se v našem podjetju ne dogaja, si mislite. Precej verjetno je, da živite v zmoti. Obstaja namreč vrsta možnosti, kako opazovati delavce, ne da bi se ti tega sploh zavedali. Spoznajte 10 najbolj priljubljenih načinov nadzorovanja zaposlenih.
neutral
1,032
Nekatere kreditne kartice so namenjene le super ultra bogatim in slavnim. Najprestižnejšo med vsemi ima le nekaj sto ljudi na svetu. Tudi britanska kraljica Elizabeta II. Elle z ekskluzivno Rdečo kartico Eksluzivnost večine najbolj zaželenih kreditnih kartic je v tem, da je običajni smrtniki nikoli ne bodo imeli, da zanjo ni možno zaprositi na banki, temveč vas v elitni klub imetnikov povabijo bankirji sami, in seveda so pomembni tudi milijoni na bančnem računu. Milijonarjev je na svetu dovolj, zato je čakalna vrsta za povabilo dolga. Eden od pogojev za imetje prestižnih kartic je tudi dokazana zapravljivost v najdražjih butikih in številna luksuzna potovanja. Letne članarine so dokaj visoke, a glede na to, da večina kartic nima limita, rok plačila prav tako ni določen, je pristopnina v klub prestiža prav zanemarljiva. Obstaja pa tudi kartica, katere namen je pomoč otrokom, obolelim za aidsom v Afriki. Gre za Rdečo kartico, njen glavni promotor je pevec skupine U2 Bono Vox, od lepših predstavnic pa manekenka Elle McPherson. Plastični denar vsekakor ni iz navadne plastike. Najboljše so narejene iz titanija in celo pravega zlata, z vgraviranimi diamanti. Oglejte si ultra luksuzne kartice in kdo so srečni imetniki.
neutral
1,033
Verjetno se bodo kakšnemu tiranskemu šefu od veselja zasvetilie oči in bo že pospešeno razmišljal, kako bi svoje delavce izžel do zadnje kaplje energije. A telo ni samo porabnik energije, lahko jo tudi proizvaja! Goniš, pritiskaš, pihaš, polniš! Z drgnjenjem do energije! Znanstveniki so ugotovili, da bi človek, ki bi kričal 8 let, 7 mesecev in 6 dni, z energijo proizvedenega zvoka segrel skodelico čaja. A telo lahko izrabimo drugače, učinkoviteje, okolju prijazno. Praznemu mobilniku lahko pomaga noga, princip je enak, kot da bi na morju želeli napolniti blazino za udoben počitek. Piš zraka bo poganjal majceno turbino, ta bo vrtela generator, ki bo polnil vaš mobilnik. Proizvajalec trdi, da približno enominutno pritiskanje na pedal ali 60x pritisk z nogo proizvede dovolj energije, ki zadošča za približno petminutni klic. Čeprav na tak način ne boste mogli baterije napolniti v celoti, sistem vseeno lahko reši kakšno neprijetno situacijo. Vprašanje je le, kako se na tak pulzni način polnjenja akumulatorja odzove mobilnik. Ali pa model na levi, tam bo treba drgniti bat gor in dol po pokončni, trdi palici. V desnico primite bat, v levico palico in veselo drgnite ... Oglejte si še FOTOGALERIJO, v njej predstavljamo nekaj izvirnih napravic, ki bodo izrabile človeško telo, da bodo pridobile energijo za potrebe tehnologije!
positive
1,034
Tako optimističen je bil minister za razvoj včeraj, ko je v Mariboru podjetju Envit d.o.o. podelil priznanje za najboljše Start up podjetje leta 2010. Nagrado so ob zaključku konference Podim podelili že tretjič, strokovna komisija pa je tudi letos med 30 prijavljenimi podjetji, iskala podjetje, ki ima potencial, da postane uspešno tudi v mednarodnem merilu. Med šest finalistov so se poleg zmagovalcev Envit in podjetja z najboljšim poslovnim načrtom DigiEd, uvrstila še podjetja BioSistemika, Dopinus razvojna hiša, Red Orbit in Molekula. Nagrado je predal minister razvoj Mitja Gaspari, ki je obljubil večjo pomoč države podjetnikom, ki svojo pot šele začenjajo. Preverite, katera področja bo država še posebej podpirala, v videu pa si oglejte, s kakšno idejo je podjetju Envit uspelo prepričati komisijo ter kaj osvojitev prestižne nagrade za nastajajoče podjetje sploh pomeni. Direktorica Envita Neža Finžgar Upamo, da nam bo nagrada prinesla investitorje!
positive
1,035
Ste si kdaj zaželeli, da bi namesto denarja, ki ga ni nikoli dovolj, trgovali kar z blagom? Če ste odgovorili pritrdilno na svetu obstajajo mesta, ki so denar zamenjali za ... Dokler ima človek denarja dovolj, pravzaprav ne razmišlja o pomembnosti denarja. Toda večina ljudi denar obravnava kot stvar, ki je ni nikoli dovolj. Tako ni nič čudnega, da bi v zameno za milijon evrov na banki skoraj dve tretjini anketiranih Evropejcev pristalo na enoletno samsko življenje v puščavi. Za pet milijonov evrov pa bi bila večina ljudi pripravljena zapustiti družino in prijatelje. Prepričani so namreč, da bi družina postala pohlepna na zlahka prislužen denar, prijatelje pa so si pripravljeni kupiti tudi drugje. Najbrž denar človeka res spremeni oziroma pokvari , toda le, če človek to dopusti. Toda po svetu obstajajo kotički, kjer so denar zamenjali za drugo blagovno sredstvo. Tako so na primer v afriški državi Kongo namesto denarja začeli stvari vrednotiti kar z mobikarticami, ki so postali tudi sprejemljiva valuta za podkupovanje tamkajšnjih uradnikov in policistov. Preverite, katere bizarne stvari so ali še bodo prevladale nad denarjem, zaradi česar se jih je ali se jih bo začelo uporabljati kot denarno sredstvo.
positive
1,036
V Vegradu ni miru. Sindikat za torek napoveduje opozorilno stavko in zahteva izplačilo plač režijskim delavcem. Če bodo predhodna pogajanja uspešna, bo stavka odpovedana. Vodstvo Vegrada si ne bo moglo kmalu odpočiti. Potem ko so umirili strasti pri tujih delavcih, ki delajo za hčerinsko podružnico podjetja, in jim izplačali del dolga, se znova oglašajo domači delavci. Predsednik podjetniškega sindikata Samo Mastnak nam je potrdil, da opozorilno stavko načrtujejo za naslednji teden. Če ne bodo izplačane plače režijskim delavcem do ponedeljka, bo opozorilna stavka v torek, je dejal. Razložil je, da gre za plače režijskih delavcev za februar, hkrati pa postavljajo tudi stare zahteve, ki se vlečejo že od prejšnjega leta, kot je regres in podobno. Čeprav je slišati, da naj bi nad stavko vodstvo negodovalo, pa Mastnak zagotavlja, da pristiskov s strani vodstva ni. Pravi, da so stavko napovedali v skladu z zakonom o stavki. Je pa res, da ima taka zadeva tudi predhodna pogajanja, h katerim smo tudi po zakonu o stavki kot sindikat dolžni pristopiti, je dejal. Če bodo pogajanja uspešna, bo stavka seveda odpovedana. Zaradi odsotnosti tistih, ki so kompetentni za zadevo, na Vegradu stavke niso mogli komentirati.
negative
1,037
Policija redno obravnava goljufije pri prodaji rabljenih osebnih vozil, kjer prednjačijo oglasi preko spletnih strani. Opozarjamo, da lahko status vozila preverite tudi sami, da ne boste ostali z dolgim nosom in prazno denarnico, pa še vedno hodili peš. Tisti, ki vam ponujajo mačka v žaklju, se vam bodo najbolj smejali! Če boste rabljeno vozilo kupovali s trezno glavo in razmislekom, boste v večini dvomljivih primerov kar sami ugotovili, da bi lahko postali žrtev goljufije, če bi sledili navodilom neznanih oseb kar preko interneta. Posebna previdnost velja, če vam blago preko spleta ponujajo po neprimerno nižji ceni od cene primerljivega blaga na trgu, pa tudi če se plačilo za naročeno oziroma kupljeno blago izvršuje v tujino, denar pa pošilja na lahko tudi lažno ime osebe ali neposredno na bančni račun v tujino. Nepridipravi zelo radi sprovedejo sporno finančno transakcijo preko sistema Western Union, kjer je mogoče skriti identiteto prejemnika denarja. Dobro premislite in preverite vsa dejstva, če je obvezno zahtevano vnaprejšnje plačilo, lahko samo nekaj deset odstotkov oziroma plačilo delnega zneska, pri tem pa kot razloge običajno navedejo stroške transakcije, administracije ali česa podobno neumnega. Preberite si primer prevare, ki se je že v kar nekaj primerih izkazala za uspešno, pa tudi o tem, kako se lahko zavarujete pred prevaranti, kaj lahko stori policija in kje lahko tudi sami preverite, ali je vozilo, ki ga nameravate kupiti, ukradeno, zaseženo ali zarubljeno!
neutral
1,038
Delavci so v velenjskem podjetju Vegrad dosegli dogovor in prekinili napovedano stavko. Kdaj bodo delavci končno dobili regres in plače, ni znano. Predstavniki sindikata in vodstva v velenjskem Vegradu so današnjo stavko odpovedali, saj so na pogajanjih dosegli dogovor, je povedal predsednik podjetniškega sindikata Samo Mastnak. Delavci so danes napovedali stavko zaradi doslej neizplačanih obveznosti delodajalca do zaposlenih. Vodstvo se je s sindikatom sestalo že v ponedeljek, ko sta strani zbližali nekatera stališča. Velenjsko gradbeno podjetje Vegrad, ki ima 1700 zaposlenih, od katerih jih je okoli 230 na čakanju, se sooča z velikimi likvidnostnimi težavami. Te se stopnjujejo od blokade poslovnih računov podjetja v začetku februarja, zaradi česar se zapleta tudi pri izplačilih tekočih plač. Podjetje zaposlenim dolguje tudi del lanskega regresa, režijskim delavcem pa tudi del decembrskih plač in februarske plače. Te so ostali delavci dobili, vendar pa jim podjetje ni poravnalo kreditnih obveznosti. Prav tako zaposleni še niso prejeli plač za marec. Podjetje za letos napoveduje za okoli tretjino nižjo realizacijo kot lani ta je lani znašala 162 milijonov evrov , zaradi česar je glavna direktorica družbe Hilda Tovšak napovedala, da bo podjetje do poletja število zaposlenih zmanjšalo na okoli tisoč. Vodstvo družbe je pripravilo tudi načrt prestrukturiranja podjetja, ki je po navedbah družbe že dokončan ter dokončno usklajen z lastniki in bankami upnicami. Poplačilo obveznosti družbe je tako v veliki meri vezano na načrt reorganizacije oz. njegovo realizacijo. O programu prestrukturiranja in dogovorih z vsemi vpletenimi bo v kratkem razpravljal tudi nadzorni svet družbe.
neutral
1,039
Potrebna je redna menjava olja, preveriti je potrebno vse cevi, da bodo tesnile, ko bo zunaj vroč dan. Če bo motor v preslabem stanju, pa dober mehanik ne bo tvegal in bo postavil vaše vozilo kar na kanal ter izvedel natančen in strokoven pregled. Če imate dve levi roki, naj za vaš avtomobil poskrbi strokovnjak! Pregled vzdrževanja vozila so nekateri uvozniki začeli izvajati že pred časom, zlasti ob prehodih na drugi letni čas. Če je potreben določen poseg oziroma popravilo, pa naj bi servisi ponujali jamstvo enega leta. Vzdrževanje oziroma potrebno servisiranje obsega osnovna avtomehanična dela pri rednih servisnih pregledih zamenjava olja, filtrov goriva, olja, zraka in kabinskih filtrov, zamenjavo svečk vžigalnih in ogrevalnih za dizelske motorje in zamenjavo hladilne tekočine. Ob rednem vzdrževanju bodo odpadle tudi skrbi in sitnosti ob ponovnem tehničnem pregledu, saj boste imeli na voljo dovolj časa, da morebitne napake in pomanjkljivosti tudi odpravite. Preverite spisek opravil, ki jih je potrebno preveriti, da vam bo vaše vozilo dolgo in zvesto služilo, saj je reden servis najcenejši! Znate preveriti nivo motornega olja?
positive
1,040
V prvih dveh mesecih je Hit ustvaril 1,3 milijona evrov izgube, zato želijo v upravi družbe v letošnjem letu zaustaviti negativne trende v poslovanju in stabilizirati poslovanje. Prihodki Hita so v prvih dveh mesecih znašali 29,5 milijona evrov, kar je sicer 0,8 odstotka več od načrtov, a 10,5 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Prihodki iz naslova iger na srečo so znašali 24,6 milijona evrov, iz gostinstva pa 3,5 milijona evrov. Hitove igralnice je v januarju in februarju obiskalo 233.400 gostov. Poslovna politika družbe bo v letošnjem letu usmerjena v prilagajanje poslovanja družbe razmeram v okolju in povečani konkurenci. Uprava Hita želi letos zmanjšati padec prihodkov družbe na največ šest odstotkov v primerjavi z letom 2009, prihodki pa naj bi po načrtih dosegli 176,3 milijona evrov. Hit naj bi 148,5 milijona evrov prihodkov ustvaril z igralništvom, 19,2 milijona evrov z gostinstvom in 8,6 milijona evrov z drugimi dejavnostmi. Vodstvo Hita ima v načrtu tudi racionalizacijo stroškov in poslovnih odhodkov. Njihova vrednost naj bi se znižala za 13,2 odstotka na 133,7 milijona evrov, izgubo pa naj bi letos zmanjšali na 6,8 milijona evrov ter dosegli denarni tok v višini 11,6 milijona evrov. S tekočim poslovanjem se je seznanil nadzorni svet družbe, ki je potrdil tudi strategijo za obdobje 2010-2012. Uprava Hita je nadzornemu svetu poročala tudi o izvajanju ukrepov iz akcijskega načrta, ki so med drugimi prinesli reorganizacijo v igralniško-zabaviščnih centrih, na področju povečevanja prihodkov pa je potekalo intenzivno uvajanje celovitega sistema upravljanja odnosov z gosti . Konec februarja je bilo v Hitu 1738 redno zaposlenih. V prvih mesecih leta so sporazumno zmanjševali število zaposlenih in zniževali stroške na vseh ravneh. Uprava je nadzornikom predstavila tudi dva predloga za znižanje mase za plače, ki sta bila že predstavljena vsem zaposlenim na zborih delavcev. Člani nadzornega sveta pa so se sestali s predstavniki reprezentativnih sindikatov, na katerem so izmenjali mnenja o tekoči problematiki v družbi.
neutral
1,041
Tudi nakupovalna središča so vir odpadkov, velika je njihova poraba vode in energije, v njihovi bližini pa se gnete pločevina. A nekatera središča kljub temu uspešno varujejo Zemljo. Eden takih centrov je tudi ljubljanski BTC, kjer že nekaj let s strategijo okoljskega in trajnostnega razvoja skušajo zmanjševati vplive družbe na okolje, hkrati pa skušajo o pomenu varovanja okolja ozaveščati tudi svoje obiskovalce. Sončna elektrarna naj bi bila zgrajena letošnjo jesen. Na 13.000 m2 bosta stala dva objekta, letno pa naj bi proizvedla 967.000 kilovatnih ur električne energije in razbremenila okolje za 630 ton ogljikovega dioksida. Ko smo se pred leti v lastnem okolju začeli spopadati s povečanim obsegom odpadkov, z naraščanjem prometa ter vedno večjo porabo vode in energije, smo začeli ukrepati na svoj način. Najprej smo zgradili svojo ekološko postajo, v kateri načrtno zbiramo in razvrščamo odpadke, kar smo kmalu nadgradili z uvedbo okoljskega ISO-standarda, pozneje pa še z načrtnimi meritvami vplivov na okolje. V zadnjem letu smo naredili še korak naprej in svojo iniciativo usmerili v sončne elektrarne, ki jih bomo umestili v nekatere obstoječe in novonastajajoče zgradbe, pravi predsednik uprave Jože Mermal. Leta 2008 je ekoindeks družbe BTC znašal 297 točk, leta 2009 340 točk, načrtovana vrednost ekoindeksa v letu 2010 pa je 400 točk. V družbi so uvedli tudi lastni ekoindeks, ki omogoča spremljanje neposrednih učinkov delovanja družbe na okoljskem in trajnostnem področju. Z ekoindeksom vrednotimo naša dejanja, s katerimi vplivamo na zmanjšanje negativnih učinkov in povečanje pozitivnega vpliva na okolje. Njegova dodana vrednost je razlika med tistim, kar podjetje skupnosti da, in tistim, kar iz skupnosti vzame. Manifestira se v obliki okoljsko ozaveščenih rešitev, dodatnih storitev za obiskovalce in poslovne partnerje ter odgovornejšem ravnanju do naravnega in družbenega okolja, dodaja Jože Mermal.H
positive
1,042
Finančni ministri skupine najbolj razvitih in najhitreje rastočih gospodarstev so pozdravili dobro okrevanje gospodarstva in se zavzeli za verodostojne izhodne strategije. Okrevanje svetovnega gospodarstva je boljše od prvotnih pričakovanj, v veliki meri po zaslugi politik skupine G20, menijo. Države morajo sedaj pripraviti verodostojne izhodne strategije iz izrednih ukrepov pomoči, so finančni ministri in guvernerji centralnih bank zapisali v skupni izjavi. Članice skupine pa se niso strinjale glede uvedbe novega davka na bančne transakcije, ki naj bi odvračal od prevelikih tveganj, ki da so pripeljala do te krize, in kril stroške ob morebitnih novih finančnih krizah. Države so se dogovorile, da bodo skupaj poiskale rešitev, da bodo banke pošteno in znatno prispevale k plačilom, povezanim z vladnimi intervencijami za reševanje bančnega sistema . Rešitev naj bi predstavili voditeljem članic G20, ko se bodo ti srečali konec junija v Kanadi. Skupna izjava se Grčije, ki je v petek zaprosila EU in Mednarodni denarni sklad IMF, ki je gostil srečanje G20, za pomoč, neposredno ni dotikala, je pa poudarila, da so države dolžne nadaljevati s prizadevanji za zagotovitev trajnega svetovnega okrevanja iz recesije. Članice so po besedah kanadskega finančnega ministra Jima Flahertyja razpravljale o težavah Grčije. Seveda nas skrbi. Ključno je, da se naredijo določeni koraki, da se grška vlada dogovori z IMF in Evropsko komisijo o kredibilnem večletnem gospodarskem in fiskalnem programu, je dejal Flaherty. O vprašanju finančne stabilnosti držav ter sprejetju strožjih ukrepov na finančnem področju bodo prav tako v Washingtonu danes začeli razpravljati predstavniki IMF in Svetovne banke, ki se bodo sešli na rednem spomladanskem zasedanju.
neutral
1,043
Kljub težki situaciji v Istrabenzu, ki je v prisilni poravnavi, so vodilni lani skupno prejeli okoli 400 tisoč evrov. Od tega je za šest mesecev dela največ dobil prav Igor Bavčar. Nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar Vodilni v koprskem Istrabenzu so lani prejeli nekaj več kot 400 tisoč evrov, od tega je največ, 157 tisoč evrov bruto, prejel nekdanji predsednik uprave Igor Bavčar, poročajo Finance. Na drugem mestu je nekdanji predsednik uprave Bogdan Topič, ki je Bavčarja nasledil. Topič je prejel 117 tisoč evrov. Nadzorniki Istrabenza pa so prejeli od tri do štiri tisoč evrov sejnin in nagrad, še poroča časnik. Janko Kosmina je za tri mesece prejel 8.813 evrov bruto, Tomaž Toplak za pet mesecev nekaj manj kot 20 tisoč evrov bruto, Bojan Korsika pa za pet mesecev 13 tisoč evrov bruto. Kot je znano, je holding Istrabenz od lani v prisilni poravnavi. Trenutno poteka kontrolirana odprodaja naložb, ki jo vodi KPMG. V okviru odprodaj se med drugim prodaja tudi podjetje Turizem Kras, ki ima koncesijo za Postojnsko jamo, Hotel Kempinski in Grand hotel Adriatic v Opatiji. Boško Šrot Foto POP TV Holding Istrabenz je pred začetkom prisilne poravnave bankam in drugim upnikom dolgoval okoli 470 milijonov evrov, skupaj s hčerinskimi družbami pa naj bi jim dolgoval okoli 800 milijonov evrov. Šrot je prejel 152 tisoč evrov odpravnine Iz letnega poročila Pivovarne Laško pa je razvidno, da je nekdanji predsednik uprave Boško Šrot do konca julija prejel 100 tisoč evrov plače in okoli 17 tisoč evrov bonitet. Nadzorniki so ob odstavitvi Šrota dejali, da ne bo dobil odpravnine. Iz letnega poročila pa je po pisanju časnika razvidno, da je vseeno prejel 152 tisoč evrov odpravnine.
negative
1,044
Večina dopustnikov vneto čaka na počitniške aranžmaje, ki so ugodnejši od redne ponudbe. Večno vprašanje, ki se pri tem poraja, je, ali izbrati ponudbo v prvem hipu first minute ali počakati na aranžma v zadnjem hipu last minute . Že veste, kam boste odšli za prvomajske počitnice? Tisti, ki tudi letos pričakujejo upad zanimanja za počitnice, so lahko presenečeni nad prvimi kazalniki. Večina turističnih agencij za prvomajske praznike beleži enako ali celo večjo število rezervacij kot v letu 2009. Tradicionalno nas večina roma na slovensko obalo, v zdravilišča in nam sosednjo Hrvaško, aktualne pa bode tudi počitnice na Mediteranu Tunizija, Djerba, Zelenortski otoki, Grčija, Egipt ter obiski evropskih prestolnic in velemest. Za zagotovitev ugodnega aranžmaja imamo na voljo dve možnosti letovanje v prvem first minute in letovanje v zadnjem hipu last minute , kar vam lahko prinese tudi do 20 odstotkov cenejše počitnice. V zadnjem času pa na naslovnicah katalogov nekatere turistične agencije kričeče poudarjajo, da pri rezervaciji first minute ponudbe jamčijo enake ali nižje cene kot v primeru last minute ponudbe, saj v nasprotnem primeru vrnejo razliko. Ali to pomeni, da se ponudbe v zadnjem hipu ne splačajo več? Ni vse zlato, kar se sveti.
positive
1,045
Francosko prestolnico je s traktorji zavzelo okoli 10.000 jeznih kmetov, ki od vlade protestno zahtevajo, naj prepreči padec cen pšenice in posledično upadanje njihovega prihodka. V Pariz so se danes s kakimi 1000 traktorji pripeljali jezni francoski kmetje, ki protestirajo zaradi padanja cen žitaric in izražajo zaskrbljenost nad usodo panoge. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so predsednika države Nicolasa Sarkozyja pozvali, naj ne razproda francoskega kmetijstva. V Franciji, ki je glavna pridelovalka žitaric v Evropi, v kmetijskem sektorju dela več kot 1,1 milijona ljudi. Okoli 10.000 zbranih kmetov opozarja, da so se znašli v izredno težkih razmerah, saj so se jim prihodki od prodaje žitaric lani v povprečju znižali za 51 odstotkov. Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo podatek, da tona ječmena stane 90 evrov, kar je precej manj od stroškov pridelave. Kmetje zato zahtevajo izredne ukrepe pomoči in opozarjajo, da bo francosko kmetijstvo sicer zaostalo za nemškim in belgijskim, kjer so po njihovih trditvah sprejeli ustrezne ukrepe za povečanje konkurenčnosti. Francoski minister za kmetijstvo Bruno Le Maire se strinja, da so kmetje v izjemno težki situaciji in opozarja, da bi v primeru neukrepanja lahko propadlo več tisoč kmetij, zato je k ukrepanju pozval Evropsko komisijo.
negative
1,046
Anton Turnšek je odstopil z mesta prvega nadzornika Pivovarne Laško. Sedaj, ko je znana vsebina ovadbe in imena ovadenih, je izpolnjen prvi pogoj, da se lahko umaknem, je zapisal. Iz 24UR ZVEČER Kako je s preiskavo v Laškem?01 25Iz 24UR ZVEČER Odstop zahtevali mali delničarji01 35Pivovarna Laško je prejela odstopno izjavo predsednika nadzornega sveta Antona Turnška, so sporočili iz družbe. Njegovega naslednika bodo člani nadzornega sveta imenovali na prvi naslednji seji, iskali ga bodo v svojih vrstah. Turnšek pa bo kot član nadzornega sveta deloval do julijske skupščine, ko bodo delničarji namesto njega izglasovali novega člana. Poleg nekdanjega direktorja Boška Šrota so po neuradnih informacijah, ki so jih objavili v oddaji 24UR ZVEČER, ovadene še tri fizične in tri pravne osebe in sicer Kolonel, Center naložbe in Infold holding, ter njihovi tedanji direktorji - Saša Fajs, Matjaž Rutar in Danjela Rakovič. Ovadena je torej Šrotova veriga lastninjenja, ne pa tudi direktorji v skupini Pivovarne Laško. Med ovadenimi po neuradnih informacijah ni ne Dušana Zorka, sedanjega direktorja Pivovarne, ne očeta Pivovarne Toneta Turnška. Pivovarno laško oškodovali za 100 milijonov? Neuradno naj bi bila kriminalistična preiskava glede spornega lastninjenja že končana, ovadbe zaradi domnevnih zlorab položaja pa naj bi bile že nekaj tednov na tožilstvu. A epilog bo zgodba dobila šele, ko bo končana celotna preiskava o izčrpavanju družbe. Kriminalisti naj bi neuradno ugotovili, da je bila Pivovarna Laško oškodovana za vrtoglavih 100 milijonov evrov, je za oddajo 24UR ZVEČER povedala dopisnica Pop TV iz Celja Damjana Seme. Izpolnjen prvi pogoj, da se lahko umaknem Turnšek je v Pivovarni Laško že skoraj 50 let, od tega je bil direktor družbe 25 let. Po upokojitvi leta 2005 ga je nasledil Šrot, Turnšek pa je opravljal funkcijo člana oz. tudi predsednika nadzornega sveta. Moje dolgoletno poslovno življenje je bilo ves čas tesno povezano s Pivovarno Laško in slovensko industrijo pijač. Nikoli mi ni bilo vseeno, kaj se z družbo dogaja in kje bo njena prihodnost. Že kot direktor Pivovarne Laško sem bil avtor in glavni pobudnik združitve slovenske industrije pijač. Tudi kot član nadzornega sveta družbe sem še naprej verjel v smotrnost te strateške usmeritve in podpiral sklepe nadzornega sveta o skupnem delovanju. Prvi koraki v tej smeri so bili narejeni, žal pa v veliki meri nedokončani. Sedaj, ko je znana vsebina ovadbe in imena ovadenih, je izpolnjen prvi pogoj, da se lahko umaknem, je Turnšek zapisal v odstopni izjavi. Na katero ovadbo misli, smo ga vprašali tudi mi, a pojasnil ni želel dati. Ne želim nič več in nič manj povedati, je dejal. In dodal, da ne odhaja s slabim občutkom in da ni z nikomer skregan, kot enega od razlogov za takšno odločitev pa je navedel tudi starost. V odstopni izjavi je sicer kot drugi ključni mejnik za slovo z vodstvenega mesta izpostavil petkovo sejo nadzornega sveta, na kateri so sprejeli novo poslovno strategijo. Zadovoljen sem, da so s tem postavljeni novi temelji za nadaljevanje že davno začrtane združene industrije pijač, je poudaril. Mali delničarji zahtevali odstop Foto Damjan Žibert Kot poročajo Finance, je Društvo Mali delničarji Skupaj smo močnejši Društvo MDS na Turnška naslovilo zahtevo po njegovem nepreklicnem odstopu. Prepričani so namreč, da je soodgovoren za finančni polom družbe v času Šrota. Turnšek je po njihovem mnenju kriv za njegov vzpon in neracionalno poslovanje, saj naj kot prvi nadzornik družbe ne bi pravočasno ukrepal, pa tudi za prekomerno zadolženost skupine Pivovarne Laško, ki je posledica menedžerskega prevzema Boška Šrota in njegovih podjetij. Zapisali pa so še, da je Turnšek poskrbel za neustrezno odstavitev Boška Šrota, ki je prejel odpravnino v višini 152 tisoč evrov, še poročajo Finance. Zaradi vsega tega so zagrozili, da bodo, če Turnšek ne odstopi, začeli takoj po praznikih zbirati podpise podpore za odpoklic preko sodišča ter verjetno tudi vložitev odškodninske tožbe zoper njega in vse druge odgovorne.
negative
1,047
Na tožilstvu so potrdili, da so 31. marca prejeli dve kazenski ovadbi. Šlo naj bi za zaključek dela preiskave, v kateri tudi Šrota sumijo preslepitve pri pridobivanju posojila. Boško Šrot Sedaj že nekdanji predsednik nadzornega sveta in dolgoletni predsednik uprave Pivovarne Laško Tone Turnšek je včeraj odstopil z mesta predsednika nadzornega sveta. Ob tem je dejal, da lahko sedaj, ko so bile kazenske ovadbe podane, mirno zapusti položaj. V Pivovarni Laško odstopa še niso komentirali, so pa dejali, da je nadzorni svet obravnaval kazenske ovadbe, ki so bile podane, in da sedanji predsednik uprave Dušan Zorko in Tone Turnšek nista med ovadenimi. Na tožilstvu so sicer pojasnili, da so v tej zadevi zadnje ovadbe prejeli 31. marca. Takrat so prejeli dve kazenski ovadbi, prvo zoper šest fizičnih oseb in eno pravno, drugo zoper štiri fizične in tri pravne osebe. Obe ovadbi sta v preučevanju pri pristojnem državnem tožilcu, še pravijo. Za katera kazniva dejanja gre in kdo so ovadeni, na tožilstvu niso želeli povedati, saj predkazensko postopek še ni zaključen. Neuradno pa naj bi šlo za preiskavo, v okviru katere so policisti 18. junija 2009 opravili številne hišne preiskave, med drugim tudi pri tedanjemu predsedniku uprave Pivovarne Laško Bošku Šrotu. Kot smo že takrat pisali, naj bi Šrota in še nekaj drugih sumili preslepitve pri pridobitvi posojila in zlorabe položaja ali pravic. Poleg tega pa naj bi bilo osumljenih še vsaj 10 oseb. O tem smo pisali že v članku 12 osumljenih v preiskavi Šrotovega imperija in Začetek konca imperija Boška Šrota? Na policiji niso potrdili, da so v tej konkretni zadevi podali kazenske ovadbe. Zadnje ovadbe, ki so jih na policiji potrdili, so bile decembra 2009. Takrat je policija ovadila sedem fizičnih oseb in tri pravne osebe zaradi suma pranja denarja, zlorabe položaja ali pravic in ponareditve ali uničenja poslovnih listin, v okviru katerih je nastala več 10 milijonov evrov velika premoženjska škoda . Med ovadenimi naj bi bila takrat tudi Boško Šrot in Igor Bavčar. Preiskovali naj bi prodajo 7,3 odstotka Istrabenza, v katero naj bi bila vpletena Bavčar in Šrot. Bavčar naj bi osnovni kapital za prevzem Maksime Holding, prek katere naj bi poskušal menedžersko odkupiti Istrabenz, pridobil prek verige transakcij s sedemodstotnim deležem Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško v začetku septembra 2007 prodala svoji hčerinski družbi Plinfin. Hišne preiskave v tej zadevi so bile opravljene septembra 2009. O tej preiskavi smo pisali v članku Šrot in Bavčar ovadena in Kako so odpeljali Boška Šrota?
negative
1,048
Skupaj z razvojem svetovnega spleta so kot gobe po dežju nastale tudi številne spletne trgovine. Te vam lahko prihranijo resnično veliko časa ali pa vam izpraznijo denarnico za stvari, ki jih ne potrebujete. Nakupovanje prek spleta je praktično, ker vam prihrani dolge sprehode med prepolnimi policami, potiskanje težkega nakupovalnega vozička in zadrego, če kupujete kaj takšnega, za kar je bolje, da ne vedo ravno vsi. Seveda pa so spletne trgovine tudi kraji, kjer boste še lažje kot v običajnih centrih našli neumnosti, ki jih skoraj zagotovo ne potrebujete, a vas bodo proizvajalci na vse pretege prepričevali, da brez njih nikakor ne morete živeti. Spoznajte trgovino, ki se je specializirala za prav takšno ponudno, in preverite, kaj vse vam ponujajo na svojih spletnih policah. Bi kupili? Avro bar na daljinsko upravljanje, 49.99 dolarjev. Za tole vozilo vozniškega izpita ne potrebujete, je pa vsekakor primerno darilo za moške v času svetovnega nogometnega prvenstva. Tako zagotovo ne boste zamudili nobenega gola!
neutral
1,049
Stopnja brezposelnosti je v Španiji v prvem četrtletju dosegla 20,05 odstotka, kar je največ po zadnjem četrtletju leta 1997 20,11. Gospodarska ministrica zagotavlja, da ne potrebujejo pomoči. Elena Salgado, španska gospodarska ministrica, trdi, da se Španiji ne bo zgodilo to, kar se je Grčiji. Kot je sporočil španski nacionalni statistični urad, je število brezposelnih poskočilo za 280.200, na 4,61 milijona oseb, kar je več kot v Nemčiji, ki ima dvakrat toliko prebivalcev kot Španija. Stopnja brezposelnosti se je tako zvišala na 20,05 odstotka, medtem ko je bila v zadnjem lanskem četrtletju 18,83-odstotna, brezposelnih pa je bilo 4,3 milijona prebivalcev. Španija se sicer od konca leta 2008 spopoda s propadanjem svoje gradbene industrije. Ima najvišjo stopnjo brezposelnosti v območju evra in po podatkih evropskega statističnega urada prispeva polovico izgubljenih delovnih mest v regiji v zadnjih dveh letih. Stopnja brezposelnosti v območju evra je marca znašala 10 odstotkov. To je enako kot februarja, medtem ko je bila marca lani 9,1 odstotka. Vodilna svetovna bonitetna agencija Standard&Poor s S&P je sicer v sredo znižala oceno za dolgoročni državni dolg Španije z AA+ na AA, oceno za kratkoročni dolg pa je ohranila pri A-1. Obeti za državni dolg četrtega največjega gospodarstva v območju evra so negativni, kar pomeni, da je možnost nadaljnjega znižanja ocene večja kot prej. S&P je ob odločitvi zapisal, da Španijo najverjetneje čaka podaljšano obdobje šibke gospodarske rasti, kar bo imelo negativne posledice za javne finance. Vrsta pred uradom za brezposelne. Da je njihov dolg pod nadzorom in jim ne bo treba prositi za pomoč, kot je to storila Grčija, pa je za časopis Cinco Dias povedala španska ministrica za gospodarstvo Elena Salgado. Naš dolg je čist, ne bo nam treba prositi za pomoč. Držimo se cilja, da do leta 2013 zmanjšamo primanjkljaj za tri odstotke, je povedala.
negative
1,050
Banki Goldman Sachs naj bi grozila kazenska preiskava. Vzrok je škoda, ki jo je banka z goljufijo povzročila svojim strankam. Banka pravi Stranke so iskale tveganje in ga dobile. Banki Goldman Sachs naj bi grozila kazenska preiskava. Ameriške pravosodne oblasti naj bi na zahtevo Komisije za vrednostne papirje in borzo SEC sprožile kazensko preiskavo proti banki Goldman Sachs, ker naj bi ta v času pred krizo z goljufijo svojim strankam povzročila veliko škodo, sebi pa zagotovila lep zaslužek. SEC je pred dvema tednoma proti banki že vložila civilno tožbo. Po neimenovanem, a zanesljivem viru naj bi kazensko preiskavo sprožilo državno tožilstvo v New Yorku. Ne v SEC ne v državnem tožilstvu informacije niso želeli potrditi. Preiskava naj bi bila sicer v povsem začetni fazi. V banki so medtem povedali, da jih glede na vse, kar se v zadnjih tednih dogaja okrog Goldman Sachsa, informacija ne preseneča. Če gre za resničen podatek, so zagotovili sodelovanje v preiskavi. Kot je pred dvema tednoma v civilni tožbi zapisala SEC, Goldman Sachs ni razkril ključnih podatkov glede svojih finančnih produktov, povezanih s hipotekarnimi obveznicami, ki jih je prodajal v času, ko se je nepremičninski trg že začel rušiti. Agencija obtožuje banko in njenega podpredsednika Fabriceja Tourreja, da ni razkrila, kakšno vlogo je imela ena od njenih strank, gre za hedge sklad Paulson & Co., pri oblikovanju in trženju strukturiranih vrednostnih papirjev, ki so bili zavarovani z drugorazrednimi hipotekarnimi obveznicami. Omenjeni sklad naj bi banki plačal okoli 15 milijard dolarjev, da je oblikovala ta produkt, proti kateremu je nato sklad stavil s prodajo na kratko. Po oceni SEC so vlagatelji izgubili okoli milijardo dolarjev. S produktom se je trgovalo leta 2007, ko je v ZDA že prišlo do hipotekarne krize, ki je pomenila začetek poznejše svetovne finančne in gospodarske krize. Vodilni predstavniki Goldman Sachsa, med njimi Tourre in glavni izvršni direktor Lloyd Blankfein, so v torek kar 11 ur preživeli pred senatnim zasliševalnim odborom, kjer so jih tako republikanski kot demokratski senatorji na trenutke zelo burni seji izpraševali o njihovem ravnanju. Tako Blankfein kot Tourre sta se ves čas branila pred očitki in zatrjevala, da so njihove stranke pri teh poslih iskale tveganje ter ga tudi dobile. Kategorično so zanikali goljufijo in trditve, da so v medsebojnih pogovorih omenjene izvedene instrumente označili za ničvredne in oz. za sra...je . Zatrjevali so, da so zaradi nepremičninske krize tudi sami izgubili 1,2 milijarde evrov in da niso stavili na pok nepremičninskega balona. SEC naj bi sicer poleg teh poslov proučevala še druge transakcije s tveganimi finančnimi orodji, ni pa še jasno, ali se bo kazenska preiskava dotaknila tudi njih. V odzivu na novico o preiskavi so delnice Goldman Sachsa v petek na Wall Streetu izgubile kar devet odstotkov vrednosti, za seboj pa potegnile tudi delnice drugih finančnih družb.
negative
1,051
Tako so pogosto prepričani novopečeni uporabniki kreditnih kartic, preden izgubijo nadzor nad osebnimi financami. Čeprav je kreditna kartica lahko zelo koristna, pa jo le redko kdo uporablja na pameten način. Uporabljate gotovino ali plastiko? Kljub recesiji je bilo lani v Sloveniji izdanih prek 80 tisoč novih kreditnih kartic. Čeprav kreditne kartice v finančnem svetu veljajo za glavne krivce pri poti do bankrota, pa si življenje brez njih le redkokdo predstavlja. Kreditna kartica je lahko relativno poceni, če jo uporabiš tam, kjer je predvideno. In draga, kadar jo zamenjaš z gotovino, ki v njenem svetu nima kaj iskati. Dejstvo je, da so kreditne kartice udobnost, ki se ob izgubi nadzora lahko sprevrže v finančni polom. Prav zato se marsikdo poslužuje različnih ukrepov, ki mu omogočajo pametno zapravljanje brez kreditnih kartic. Vnaprej določen mesečni proračun za zapravljanje, avtomatsko plačevanje računov ali uporaba debetnih kartic so le ene izmed potez, ki jih posamezniki uporabljajo pri racionalnem zapravljanju. Toda kreditna kartica je v marsikaterem primeru lahko zelo dobrodošla. Prav zato je dobro poznati naslednje skrivnosti te magične plastike, da je zapravljanje lahko še smotrnejše!
neutral
1,052
Naftni derivati se bodo jutri rahlo podražili, vendar rekorda še ne bodo dosegli. Cena za liter 95-oktanskega bencina se bo zvišala za 0,4 centa, cena za liter dizla pa za en cent. Opolnoči se bodo rahlo podražili naftni derivati. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se bo podražil za 0,4 centa, na 1,215 evra za liter prej 1,211 evra, 98-oktanski bencin se bo podražil za 0,5 centa, na 1,239 evra za liter prej 1,234. Liter dizla bo dražji za en cent in bo po novem stal 1,161 evra prej 1,151 evra, liter kurilnega olja pa se bo podražil za 0,7 centa in bo po novem stal 0,746 evra prej 0,739 evra. Cena za liter avtoplina ostaja ista in je 0,669 evra za liter. Gorivo dosega najvišje vrednosti Dizelsko gorivo je pred 14 dnevi doseglo najvišjo ceno v zadnjem letu in pol. Nazadnje je stalo več septembra 2008, ko je bila cena za liter 1,173 evra. 95-oktanski bencin pa je bil nazadnje tako drag pred skoraj dvema letoma julija 2008 je dosegal ceno med 1,217 in 1,212 evra. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. Se bo zaradi razlitja v ZDA nafta dodatno podražila? Ploščad britanske naftne družbe BP v Mehiškem zalivu je po požaru in eksploziji 22. aprila potonila. Od takrat v morje dnevno izteče okoli 700 ton nafte. Po ocenah strokovnjakov se je velikost naftnega madeža od nesreče povečala za trikrat, na nekaterih obalnih območjih pa so že našli prve ptice, onesnažene z nafto. Štiri ameriške zvezne države so zaradi madeža razglasile izredne razmere. Nafta, ki še izteka, bi lahko resno prizadela gospodarstvo in okolje držav ob Mehiškem zalivu. Nekateri analitiki pričakujejo, da naj bi iztekanje nafte na omenjeni naftni ploščadi zmanjšalo zaloge ameriške surove nafte, s čimer bi se cena črnega zlata lahko močno zvišala. Zaenkrat pa ameriška vlada zatrjuje, da zaradi madeža uvoz v ZDA ni prizadet. Pa veste, zakaj je bencin tako zelo drag? Preverite, kdo si odreže največji kos pogače!
negative
1,053
Da je dandanes plačilna disciplina res na psu, čivkajo že vrabci na strehi. Čedalje več ljudi pa ima velike težave tudi pri odplačevanju raznih posojil, zaradi česar se v velikih škripcih lahko znajdejo tudi poroki teh posojil ... Dvakrat premislite, preden greste nekomu za poroka! O tem, da se ljubezen pri denarju hitro konča, smo na Cekinu že večkrat pisali. A v času brezpogojne ljubezni, preplavljene z obilico emocij, se na to često pozablja. Andreja iz Dolenjske je na uredništvo Cekina naslovila zanimivo vprašanje, na katerega bi moral pomisliti vsak, ki razmišlja o tem, da bi v posojilu nastopil kot porok. Njen nekdanji fant je pred časom najel potrošniško posojilo v vrednosti 30 tisoč evrov in pri tem Andrejo zaprosil za poroštvo, češ da je ta oblika zavarovanja zanj tudi najugodnejša. Andreja se je s predlogom strinjala, saj je bil celoten znesek namenjen za njuno skupno varčevanje. Omenjeni znesek sta v želji po plemenitenju sredstev vložila v investicijski program, ki pa se je na koncu izkazal za veliko finančno prevaro. Njuna zveza je zaradi medsebojnega spora kmalu splavala po vodi, omenjen znesek sta oba v celoti izgubila, njen nekdanji fant pa zdaj ne odplačuje obrokov najetega posojila. Od banke je prejela obvestilo, da mora kot porok prevzeti dolg. Banki bo tako morala odplačevati malo več kot 400 evrov na mesec, kar pomeni, da bo skoraj ob tretjino svoje mesečne plače. Kaj obupani bralki sploh še preostane, ima pravno gledano sploh kakšne možnosti, da se izogne plačilu obrokov?
neutral
1,054
Delavce Bohor Lesa, podjetja, ki je novembra lani od države prejelo 230.000 evrov pomoči, so spet poslali na čakanje. Direktor družbe je priznal, da se podjetje spet sooča z nelikvidnostjo, zato bo predlagal stečaj. Ker delavci Bohor Lesa zaradi neizplačil marčne plače odklanjajo delo v proizvodnji, jih je direktor podjetja Peter Pusser danes spet poslal na čakanje. Kot je pojasnil predstavnik celjske območne ZSSS Forto Turk, so se delavci z direktorjem srečali danes zjutraj na zboru, na katerem jim je povedal, da še vedno išče rešitve za podjetje oziroma strateškega partnerja. Delavci mu ne verjamejo več, saj so lani v okviru prejšnjega podjetja Rogaška Les ostali brez petih plač. Novembra je bil potem ustanovljen Bohor Les, in če direktorju že lani ni uspelo najti rešitev, ne verjamem, da jih bo letos. Strateških partnerjev, ki bi bili pripravljeni poplačati obveznosti iz preteklosti v lesni industriji, ni, pravi Turk. Pusser, ki je nedavno postal eden izmed najemnikov propadlega celjskega hotela Turška mačka, pa je v izjavi za medije priznal, da se družba spet sooča s finančnimi težavami in nelikvidnostjo, zato se je odločil za pripravo dokumentacije za uvedbo stečaja. Po njegovih napovedih bo predlog za stečaj podan v naslednjih dveh ali treh tednih. Podjetje naj bi sicer imelo dovolj naročil, vendar nima denarja za nakup lesa, ki je osnovna surovina v proizvodnji vrtnega pohištva višjega cenovnega razreda in lepljenih plošč. Bohor Les je novembra lani prejel 230.000 evrov državne pomoči, ki jo je dobil prek razpisa za financiranje in sofinanciranje že začetih razvojno-investicijskih projektov podjetij ter spodbujanje prezaposlovanja in samozaposlovanja zaposlenih. Iz Rogaške Les, ki je šla v likvidacijski postopek, pa se je v Bohor Les takrat prezaposlilo 50 delavcev. Po besedah celjske območne ZSSS so delavci podpisali pisno izjavo, v kateri predlagajo uvedbo stečaja. Prav ti delavci so junija lani stavkali, saj jim takratna Rogaška Les ni izplačevala plač, avgusta lani pa je Elektro Celje zaradi neplačanih računov podjetju odklopilo elektriko, dolg zanjo pa je presegel 10.000 evrov. Iz naslova neizplačanih plač pa je Rogaška Les delavcem dolžna več kot 200.000 evrov.
negative
1,055
Obrtnike in samostojne podjetnike v obup spravlja padec v gradbeništvu, pomanjkanje dela in siva ekonomija. Iz krize nas lahko izvlečejo le dobra podjetja z jasno vizijo. Slovensko gospodarstvo se že dolgo sooča s problemom plačilne nediscipline in sive ekonomije, ki sta po oceni generalnega sekretarja OZS Viljema Pšeničnyja v krizi skoraj neobvladljiva. Ta problema sta izpostavljena v letošnjih zahtevah slovenske obrti, o katerih bodo govorili tudi na srečanju v Portorožu. Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil predsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije OZS Štefan Pavlinjek, letošnji Dnevi slovenske obrti in podjetništva ti bodo v četrtek in petek v Portorožu sovpadajo s krizo, ki jo obrtniki in podjetniki preživljajo. Obrtnike po njegovi oceni v obup spravljajo tudi padec v gradbeništvu, pomanjkanje dela in siva ekonomija. Plačilna nedisciplina je velik problem, zato OZS poskuša za obrt in podjetništvo izboriti čim boljše pogoje za gospodarjenje, pomagati iz krize in od vlade dobiti nekaj pametnih rešitev . Po njegovi oceni je v Sloveniji še vedno veliko nedorečenih stvari. Nedorečena je delovnopravna zakonodaja, nemoderna socialna zakonodaja, nerešena pokojninska zakonodaja, mogoče tudi zdravstvena, je naštel in dodal, da obrtnike to spravlja v obup , saj ocenjujejo, da se bo del tega prenesel na njih. Mi pa zahtevamo, da se niti za evro ne poveča obremenitev gospodarstva, je izpostavil. Iz krize nas lahko potegnejo dobra podjetja Verjamemo, da bo Slovenija po krizi dežela malega, srednjega in mikro gospodarstva in da bo bazirala na dobrih podjetjih, ki imajo perspektivo, dobre izdelke in so globalizirana, je dejal. Foto Reuters Dodal je, da so letos v zahtevah izpostavili 93 najbolj perečih zahtev, 39 je neuresničenih iz prejšnjih let, 54 pa je novih. Od lanskih zahtev je bilo 35 odstotkov uresničenih. Če gledamo na tiste, ki smo jih v smislu krizne zakonodaje zahtevali, je izplen velik, je poudaril in dodal, da je vlada 61 odstotkov njihovih pobud prenesla v zakonodajo. Pšeničny je izrazil veselje, da je bilo toliko zahtev uresničenih, vendar pa se dve plačilna nedisciplina in siva ekonomija vlečeta že mnogo let. Ocenil je, da je končno nastopil čas, da glasno in jasno povedo, da bosta Slovenijo iz krize v nov razvojni cikel potegnila gospodarstvo in jasna vizija, kaj hočemo z gospodarstvom narediti. Mikro, mala in srednja podjetja predstavljajo 99 odstotkov gospodarstva. Jasno je, da nas iz krize lahko potegnejo le taka podjetja, ki imajo perspektivo za prihodnjih 10, 20 let, menijo v OZS. Dodal je, da bodo iz krize vodili uspešni podjetniki ter produkti in storitve prihodnosti. Takoj je treba po njegovi oceni koncentrirati misli in razmišljanje, kako in od česa bodo dodano vrednost v prihodnjih letih povečevali. O tem bo tekla beseda tudi v Portorožu, kjer pa po njegovih besedah ne bodo govorili le o težavah, temveč bodo skušali odpirati perspektive. Razmere v malem gospodarstvu so sicer še vedno težke, kljub nekaterim znakom oživljanja v Evropi. Mi posebnih širših pozitivnih trendov še ne opazimo, je dejal in dodal, da nekateri posamezniki sicer opažajo oživljanje. Velik problem je tudi trg dela. Slovenija je po raziskavi o globalni konkurenčnosti splošno na 37. mestu med 133 državami na svetu, na področju trga dela, fleksibilnosti pa na 119. mestu. Pomočnik genealnega sekretarja Dušan Krajnik je predstavil projekt Socisklad, v okviru katerega se bodo v Portorožu zvrstile tri okrogle mize. Namenjen je krepitvi socialnega dialoga na področju delovnopravne zakonodaje. Projekt, ki predvideva tudi sklad za odpravnine, je vreden 270.000 evrov, 85 odstotkov je sredstev iz evropskega kohezijskega sklada, iztekel pa se bo maja 2011.
negative
1,056
Mali delničarji so predlagali, da skupščina Istrabenza sprejme sklep, da se izvede še ena revizija poslov v Istrabenzu in na podlagi ugotovitev vloži morebitne odškodninske tožbe. Predlog je podrl tudi Petrol. Istrabenz Istrabenz je na predlog društva Mali delničarji skupaj smo močnejši MDS razširil dnevni red skupščine, sklicane za 27. maj. MDS predlaga imenovanje posebnega revizorja za pregled posameznih poslov v zadnjih petih letih in tožbo vodstva koprske družbe zoper nekdanjega predsednika uprave Igorja Bavčarja in nekdanje nadzornike. Predlog za razširitev dnevnega reda skupščine Istrabenza je podprl tudi največji lastnik koprske družbe, Petrol, ki ima v Istrabenzu 32,6-odstotni lastniški delež. MDS predlaga, da skupščina imenuje posebnega revizorja, ki naj preveri postopke vodenja posameznih poslov družbe, vključno s posli povečanja ali zmanjšanja osnovnega kapitala v zadnjih petih letih, zaradi katerih je Istrabenzu nastala nepopravljiva škoda in ga privedla do insolventnosti. Pri pregledu naj se izvzamejo že pregledani posli v izredni oz. posebni reviziji, razen če obstaja sum, da niso bili izvedeni skladno s predpisanimi standardi. Poleg tega v MDS predlagajo, da poslovodstvo Istrabenza na osnovi izsledkov revizije posameznih poslov, iz katerih izhaja morebitni sum povzročitve nepopravljive škode za družbo, v šestih mesecih po skupščini vloži tožbo za povrnitev škode, ki so jo družbi povzročili nekdanji prvi mož Igor Bavčar in nekdanji prvi nadzornik Janko Kosmina ter ostali člani nadzornega sveta. Igor Bavčar Foto Blaž Garbajs Bavčar Gre za politično gonjo zoper mene Bavčar je v odzivu na predlagano razširitev dnevnega reda poudaril, da so bile v zvezi z vodenjem poslov opravljene revizija in še dve posebni reviziji, ki nista ugotovili škode, zato je tudi uprava dala predlog, da se odškodninska tožba ne vloži. Kot je še dejal, je jasno, da sredstva Istrabenza niso bila uporabljena za njegovo lastniško konsolidacijo. Mar ni že v dejstvu, da v predlaganem sklepu omenja le mene in nekdanjega predsednika nadzornega sveta, upravo in nadzorni svet pa so v petih letih sestavljali tudi drugi ljudje, očitno le nadaljevanje politične gonje zoper mene? se sprašuje Bavčar in dodaja, da je Petrolov predlog razumeti zgolj kot nadaljevanje lova na čarovnice . Pri vsem tem je političnim botrom seveda vseeno, da družbi povzročajo dodatne stroške, za katere bo moral nekdo odgovarjati. Bavčarju se tudi postavlja vprašanje, čigave interese v resnici zastopata Petrol in njegov predsednik uprave Aleksander Svetelšek, ki je, tako pravi Bavčar, že v Istrabenzovem procesu pogajanj z bankami večkrat prelomil besedo in skoraj pripeljal Istrabenz v stečaj. So tudi tokrat botri tisti, ki so se javno zavzemali za stečaj Istrabenza, od Zorana Jankovića do ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika, in tisti, ki jih kot potencialne prodajalce Istrabenzovih naložb omenjajo mediji, recimo odvetniška pisarna Senica? se še sprašuje Bavčar. Skupščina Istrabenza se bo z revizijama tudi seznanila, na dnevnem redu skupščine pa so tudi seznanitev z lanskim poslovanjem, imenovanje revizorja za letos predlagana je družba KPMG Slovenija ter seznanitev izrednega revizijskega poročila družbe ABC revizija o ugotovitvah izredne revizije Istrabenza za leto 2007.
neutral
1,057
Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje 1,1-odstotno gospodarsko rast, primanjkljaj pa naj bi se zvišal na 6,1 odstotka. Rast je nekoliko nad, primanjkljaj pa pod povprečjem v območju evra. Slovenija naj bi imela letos 1,1-odstotno gospodarsko rast, javnofinančni primanjkljaj pa naj bi se zvišal na 6,1 odstotka BDP, ugotavlja Evropska komisija v spomladanski gospodarski napovedi, objavljeni danes v Bruslju. Napovedana rast je nekoliko nad, primanjkljaj pa nekoliko pod povprečjem v območju evra. V prejšnji napovedi, objavljeni novembra lani, je komisija Sloveniji napovedala, da bo imela letos 1,3-odstotno gospodarsko rast, 8,3-odstotno brezposelnost in 7-odstotni primanjkljaj. Stopnja brezposelnosti bo v Sloveniji letos po novih napovedih Evropske komisije 7-odstotna, kar je pod povprečjem v območju evra in EU. Vztrajno pa raste javni dolg, čeprav je še vedno pod referenčno mejo 60 odstotkov bruto domačega proizvoda BDP. Lani je bil 35,9-odstoten, letos naj bi bil 41,6-odstoten, prihodnje leto pa 45,4-odstoten. Minister za finance Franc Križanič Foto Dare Čekeliš Ministrstvo za finance Gospodarske napovedi komisije podobne slovenskim Ministrstvo za finance danes v odzivu na spomladansko gospodarsko napoved Evropske komisije ugotavlja, da so njene napovedi v veliki meri skladne s slovenskimi. Napovedi glede primanjkljaja za letos so po navedbah ministrstva podobne, glede rasti za letošnje leto pa nekoliko bolj optimistične od napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj. Ob tem na ministrstvu poudarjajo, da je osrednja usmeritev javnih financ v Sloveniji postopna konsolidacija, ki bo skladna z okrevanjem gospodarstva in ki bo znižala javnofinančni primanjkljaj pod mejne tri odstotke BDP v letu 2013. S tem bo omogočena odprava postopka presežnega primanjkljaja na postopen in kredibilen način. Na ministrstvu so ob tem še izpostavili, da trenutno pripravljajo podlage za rebalans proračuna za letošnje leto, ki bo ne glede na nekoliko slabše domače makroekonomske napovedi ciljal vsaj na ohranitev javnofinančnega primanjkljaja na ravni iz programa stabilnosti, torej 5,7 odstotka BDP. Glede leta 2011 pa po navedbah ministrstva velja poudariti, da že sprejet proračun za to leto predvideva odpravo javnofinančnih spodbud za okrevanje gospodarstva, kar bo znatno znižalo javnofinančni primanjkljaj, po napovedi v programu stabilnosti na 4,1 odstotka BDP.
neutral
1,058
Zavod za zaposlovanje vsako leto iz evidence brezposelnih črta veliko brezposelnih. Že obisk tečaja ali usposabljanja pomeni premik brezposelne osebe v drugo evidenco. Gre za olepševanje porazne statistike brezposelnih? Wolfgang Tagel je desetletja delal pri vodilnih bankah in podjetjih kot direktor kadrovske službe, pri šestdesetih se je kot višek znašel na Zavodu za zaposlovanje! Konec leta 2009 je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih malo manj kot 100 tisoč brezposelnih. Po drugi strani pa je bilo ob koncu preteklega leta glede na podatke zavoda iz evidence brezposelnih odjavljenih skoraj 80 tisoč oseb. Čeprav se večina teh odjavljenih oseb dejansko zaposli, pa naj bi bilo vseeno malo manj kot 10 odstotkov takšnih, ki jih zavod prestavi v druge evidence, ker se udeležijo programov aktivne politike zaposlovanja ali pa obiskujejo razna usposabljanja in tečaje. Avstrijec, ki je desetletja delal pri vodilnih bankah in podjetjih kot direktor kadrovske službe, se je pri šestdesetih znašel kot tehnološki višek na zavodu za zaposlovanje. Kot brezposelni se je udeležil vseh izobraževanj, svetovalci pa so ga v treh letih poslali na vse mogoče tečaje, pa čeprav so bili ti namenjeni pol mlajšim, pol manj izobraženim ali pol težje zaposljivim. Ko obiskuješ razna usposabljanja in tečaje, statistično ne spadaš več med brezposelne, pogosta neprimerna in nepotrebna izobraževanja pa so le pesek v oči, saj so namenjena olepševanju statističnih številk, se je bridkih izkušenj spominjal nekdanji avstrijski direktor. Podoben sistem vodenja evidenc brezposelnih poznamo tudi v Sloveniji ali se tudi pri nas na podoben način norčuje iz brezposelnih?
negative
1,059
Predlog enega od sindikatov v Hitu, da bi v zameno za delež v družbi pristali na znižanje plač, uprava zavrača. Dodaja še, da bi sami zaščitili tiste, ki dobijo najmanj, sindikat pa da temu nasprotuje. Novogoriški odbor Sindikata igralniških delavcev Slovenije SIDS je v torek sporočil, da bi bili pripravljeni pristati na desetodstotno znižanje plač v zameno za desetodstotni lastniški delež Hita. Uprava družbe se je že odzvala, čeprav s predlogom uradno še ni seznanjena. Predlog sindikata uprava družbe ocenjuje za brezpredmetnega, saj sama nima vpliva na spreminjanje lastniške strukture družbe Hit, so zapisali v sporočilu. V zvezi z lastniško strukturo družb, ki prirejajo igre na srečo, pa uprava družbe Hit zagovarja predlog, ki ga je na ministrstvo za finance naslovila kot pisno pripombo na osnutek strategije razvoja iger na srečo v Sloveniji. Dodajajo še, da predlog ni bil predmet stavkovnih zahtev, navedenih v napovedi stavke. Glede zniževanja plač oz. usklajevanja stroškov dela, ki ga kot del izvajanja akcijskega načrta za leto 2010 zahteva nadzorni svet družbe Hit, pa uprava družbe ponovno poudarja, da si v času, ko podjetja drugod po Sloveniji znižujejo plače za celo 20 do 30 odstotkov v Hitovi odvisni družbi Hit Coloseum v Sarajevu so se zaposleni pripravljeni odpovedati dvema plačama letno, da bi zadržali svoja delovna mesta, prizadeva za t. i. progresivni model, ki predvsem varuje osnovne plače zaposlenih, razvrščene v najnižje plačilne razrede do 1200 evrov bruto, bolj pa jih zniža zaposlenim z višjimi plačami, še piše v sporočilu, ki so ga poslali iz Hita. Temu modelu, ki je predvsem socialno naravnan, nasprotuje prav Sids, ki bi si moral prizadevati za temeljne delavske pravice in solidarnost , še meni uprava družbe. Sicer pa napovedani nedeljski stavki članov sindikata Sids v Hitu nasprotujeta Sindikat delavcev v gostinstvu in turizmu ter sindikat Vrba.
neutral
1,060
Če bi po Mercatorjevem nakupu Merkurjevih trgovin nastal monopol, lahko posel pade v vodo. Medtem tečejo pogovori o partnerjih še za Big Bang in Mersteel. O združitvi je razmišljal že Janković. Merkur je odlična družba, močno zasidrana v Sloveniji in na vseh trgih, kjer je že prisoten tudi Mercator. Mercator je pokazal, da obvladuje te trge, da je dobra družba in da bo obvladoval tudi Merkur. Sinergij bo veliko. Prvi mož Petrola in predsednik Združenja Manager Aleksander Svetelšek Po včerajšnjem podpisu pisma o nameri bi Mercator odkupil vse trgovine Merkurja. V javnosti se že pojavljajo ugibanja, da gre za reševanje tajkuna Bineta Kordeža, česar v Merkurju nočejo komentirati. Do prodaje naj bi prišlo predvsem zaradi slabega poslovanja Merkurja in zaradi dolgov, ki jih ima matična družba Merfin zaradi menedžerskega prevzemanja. Mercator sicer do danes še ni vložil priglasitve koncentracije. Če bo nadaljeval z nameravano transakcijo, mora v skladu z zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence prevzem oziroma nakup prijaviti Uradu za varstvo konkurence, na podlagi prijave pa bo urad odločil o skladnosti s pravili konkurence, je pojasnil direktor urada Jani Soršak. Z namero o Mercatorjevem nakupu Merkurjevih trgovin je bil seznanjen hkrati z objavo v medijih. Lahovnik ni presenečen Napovedana prodaja ni presenetila ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika. Očitno je vodstvo Merkurja zaradi finančno nevzdržnega menedžerskega odkupa podjetja prisiljeno v prodajo, je komentiral Lahovnik. Ob tem je spomnil, da je že pred časom ocenil, da bi bil zelo presenečen, če bo lastniška struktura Merkurja tudi čez leto dni takšna, kot je danes. Napovedani prevzem dela Merkurja s strani Mercatorja bo treba temeljito presojati z vidika varovanja konkurence, saj gre za precej veliko koncentracijo tržne moči, je opozoril ter dodal, da je takšen postopek Urada RS za varstvo konkurence običajno zelo temeljit in temu primerno zahteva določen čas. Šele na podlagi ugotovitev skladnosti ali neskladnosti te morebitne koncentracije s pravili konkurence bo mogoče presojati, ali je takšna koncentracija smiselna in dovoljena, je ob tem dejal Lahovnik, ki sicer pričakuje, da bo vodstvo Merkurja zaradi finančno nevzdržnega menedžerskega odkupa tudi v primeru, da urad za varstvo konkurence ne bi soglašal s koncentracijo, poskušali najti kakšnega drugega kupca. Bine Kordež Podpiram povezavo Mercatorja in Merkurja, saj bo na trgovinskem delu prinesla veliko sinergij. S prevzemom Merkurjevih trgovin pa bo nastalo podjetje s štirimi milijardami evrov prihodkov. To pa je resen igralec tudi v evropskem prostoru. / / O povezovanju Mercatorja in Merkurja smo razmišljali že pod mojo upravo, vendar takrat za takšno združitev čas še ni dozorel. / / Menim, da bo urad za varstvo konkurence dovolil koncentracijo, saj je konkurenca na trgu tehničnih trgovin in trgovin vse za dom velika. Nekdanji prvi mož Mercatorja in ljubljanski župan Zoran Janković V Merkurju so pojasnili, da gre za začetek vseh uradnih postopkov, ki seveda vključujejo tudi odprto komunikacijo s sindikati in svetom delavcev. Njihovi predstavniki so bili s prvimi informacijami seznanjeni, podrobnejše bodo lahko sledile šele v prihodnjih tednih. Po njihovih trditvah je za zaposlene in kupce izjemno pomemben vidik povezovanja dejstvo, da bo Merkur ostal samostojna divizija pač z drugim lastnikom , ki bo nadaljevala z razvojem. To tudi pomeni, da se status večine zaposlenih v Merkurju s spremembo lastništva ne bi spremenil, seveda pa bi nadaljnji razvoj potekal v okviru Skupine Mercator. Prav tako bo v primeru prevzema Mercator odločal o njihovih plačah. Merkur Group sicer sestavljajo podjetja, združena v tri samostojne divizije Merkur, Mersteel in Big Bang. Z uresničitvijo podpisanega pisma o nameri bi iz današnje Merkur Group celoten Merkur prešel v Mercator. Dosedanji lastniki Merkur Groupa bi obdržali lastništvo v Mersteelu z metalurško dejavnostjo in v Big Bangu z dejavnostjo maloprodaje potrošne elektronike ter druge finančne naložbe. Mersteel in Big Bang nadaljujeta s svojo dejavnostjo, se pa za vsako posebej pogovarjamo tudi z morebitnimi strateškimi partnerji. Ker pa gre zgolj za informativne pogovore brez konkretnih dogovorov, njihovih podrobnosti ne razkrivamo, so sporočili iz Merkurja. Bo Mercator vodilni tehnični trgovec v Jugovzhodni Evropi? Mercator je danes vodilni trgovec z živili oziroma izdelki vsakdanje rabe v regiji Jugovzhodne Evrope. S prevzemom Merkurja bi postal tudi vodilni trgovec s tehničnim blagom v regiji svojega delovanja. Na fotografiji je predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak. Foto Dare Čekeliš Po prevzemu bi Mercator postal vodilni trgovec s tehničnim blagom v celotni regiji Jugovzhodne Evrope, kar bi ji skupaj s položajem vodilnega živilskega trgovca zagotovilo dolgoročni poslovni razvojni potencial v vlogi največje trgovske skupine v celotni regiji. Merkur dejavnost opravlja v 43 trgovskih centrih v štirih državah 30 v Sloveniji in 13 v tujini ter 20 franšiznih prodajalnah 18 v Sloveniji, dve v tujini. Njeni nosilni blagovni znamki sta Merkur dom in Merkur mojster. Tehnični program je že zdaj drugi najmočnejši trgovski program Mercatorja s skupaj 117 prodajalnami s tehničnim blagom na treh trgih, in sicer v v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Ob koncu leta 2009 je to predstavljalo približno 10 odstotkov prihodkov trgovske dejavnosti na ravni Mercatorja. V primeru izvedbe strateške povezave ima Mercator namen ohraniti vse blagovne znamke Merkur, saj gre za močne in uveljavljene blagovne znamke, ki jih dobro poznajo potrošniki na vseh trgih, kjer so prisotne . V celotni Diviziji Merkur v vseh državah je zaposlenih 3.600 ljudi. Foto Kanal A Ob prevzemu bi Mercator postal 100-odstotni lastnik Merkurja, ki pa bi bil pred tem preoblikovan, da bi skupaj s svojimi odvisnimi družbami na trgih v tujini obsegal le sredstva in obveznosti Merkurja. Preostala sredstva in obveznosti pa bi bili predhodno izločeni. V okviru morebitne strateške povezave je kot del kupnine predvidenih tudi do 10 odstotkov novih Mercatorjevih delnic, ki bi bile ob potrebnem soglasju nadzornega sveta družbe izdane iz odobrenega kapitala v skladu s statutarnimi določbami Mercatorja. Merkur je dolžan tudi Savi V Pivovarni Laško pozdravljajo napovedano prodajo dela dejavnosti Merkurja Mercatorju. Kot 8,43-odstotna lastnica Mercatorja tako Pivovarna Laško podpira takšen projekt, ki bi Mercatorju in Merkurju ter njihovim lastnikom omogočil nadaljnji razvoj in prinesel pozitivne finančne učinke. Uradno z napovedano prodajo niso seznanjeni, Pivovarna Union, ki je članica skupine Pivovarna Laško, pa ima v Mercatorju 12,23-odstotni delež. V Savi verjamejo, da bo morebitna prodaja dela dejavnosti Merkurja Mercatorju po ustrezni ceni težak korak za vodstvo družbe. Vendar pa korak pozdravljajo kot eno od možnih poti za konsolidacijo poslovanja in reševanje likvidnostnih težav, v katerih se je ob nastopu krize in s tem težjem dostopu do kreditov znašel Merkur. V Savi niso seznanjeni s podrobnostmi posla. Glede na pridobljene informacije Merkur s prodajo dela dejavnosti optimira premoženje celotne družbe in s tem vseh delničarjev, med katerimi je tudi Sava. Ker še niso znane podrobnosti niti vrednost transakcije, o pričakovanih učinkih morebitne prodaje v Savi težko govorijo. Odprodaja določenega dela dejavnosti še ne pomeni nujno nižanja vrednosti podjetja, temveč je vpliv na vrednost podjetja odvisen od učinkov prodaje, ki pa Savi v tem trenutku še niso znani. Od predstavnikov Merfina je vodstvo Save že zahtevalo pojasnilo, kako se bo prodaja odražala na poravnavanju medsebojnih obveznosti, o čemer bodo po prejemu informacij obvestili tudi zainteresirano javnost. Ugibanja o morebitnem 100-milijonskem odpisu vrednosti Savine naložbe v Merkur so zgolj špekulacije, poudarjajo. Kot lastniki delnic Merkurja pa so prepričani, da v trenutnem položaju delna odprodaja dela dejavnosti pomeni stabilizacijo poslovanja Merkurja, prava prodajna cena in uspešno nadaljnje poslovanje preostalega dela Merkurja pa bo dvignila tudi vrednost premoženja delničarjev, ki ga sedanja situacija Merkurja ogroža. V Savi računajo, da se bo s prodajo dela dejavnosti okrepil tudi položaj največjega delničarja Merkurja Merfina, ki bo tako lažje poravnaval svoje obveznosti ne le do bank, temveč tudi do Save. Lastniška struktura Mercatorja Pivovarna Union je največji lastnik Mercatorja, Nova Ljubljanska banka ima 10,75-odstotni lastniški delež, sledijo Pivovarna Laško, Unicredit 8,09 odstotka, Nova Kreditna banka Maribor 5,24 odstotka, Rodić trgovina 4,63 odstotka, Gorenjska banka 3,80 odstotka, NFD 1 2,85 odstotka, Abanka Vipa 2,75 odstotka, Radenska 2,57 odstotka, Banka Koper 2,07 odstotka, Hypo banka dva odstotka, družba KLM, v kateri so zbrani nekdanji vodilni Mercatorja, pa ima 1,63 odstotka družbe.
neutral
1,061
Špansko gospodarstvo je v letošnjem prvem četrtletju uspelo izplavati iz recesije. Zabeležilo je namreč 0,1-odstotno rast na četrtletni ravni, kaže prva ocena španske centralne banke. Borza v Madridu Španija, peto največje evropsko gospodarstvo, je pred tem šest četrtletij zapored beležila negativno gospodarsko rast. Špansko gospodarstvo je s tem zadnje med največjimi gospodarstvi na svetu, ki se je izkopalo iz recesije, do katere je prišlo po izbruhu svetovne finančne krize jeseni leta 2008. Kriza je zlasti močno prizadela nepremičninski sektor, ki je pred tem predstavljal gonilo španske gospodarske rasti. Država se zaradi napovedane večletne šibke gospodarske rasti trenutno sooča tudi z nižanjem bonitetne ocene, saj bonitetne agencije ocenjujejo, da ji ne bo uspelo hitro znižati visokega javnofinančnega primanjkljaja, zaradi česar naj bi se javni dolg še povečeval.
neutral
1,062
Grke, vsak je zadolžen za več kot 26 tisoč evrov, bo reševala vsa Evropa, tudi Slovenija. Pojavljajo se številni pomisleki, od tega zakaj moramo sploh pomagati zapravljivim Grkom, do tega ali bomo posojeni denar res dobili nazaj.
negative
1,063
Medtem ko je Velika Britanija poudarila, da državam brez evra ne bi bilo treba financirati držav v evroobmočju, pa je Švedska nakazala, da je pripravljena premisliti o vseh možnostih za rešitev krize. Evropska unija v Bruslju v napeti tekmi s časom nadaljuje pogajanja o stalnem sistemu za pomoč državam v območju evra, s katerim želi evro ubraniti pred napadi finančnih trgov. Krizno zasedanje finančnih ministrov naj bi se zavleklo pozno v noč, rok za dogovor pa je odprtje svetovnih borz. Od ključnih svetovnih borz se prva odpre tokijska, druga največja svetovna borza, in sicer ob 2. uri zjutraj po srednjeevropskem času. Po nekaterih navedbah pa naj bi finančni ministri EU dosegli dogovor do ure, ko odpre borza na Novi Zelandiji. Ministri so po navedbah virov v Bruslju že pred nekaj urami prekinili pogovore o vzpostavitvi stalnega sistema v pomoč državam v območju evra ter pogajanja prepustili ekspertom, ki si v tem trenutku še vedno prizadevajo oblikovati predloge. Območje evra za zdaj nima sistema pomoči članicam v težavah, saj naj bi obstoječa pravila zagotovila, da ta ne bi bila potrebna. Toda dolgotrajno oblikovanje ad hoc mehanizma posojil Grčiji v pomoč pri spopadanju z dolžniško krizo je spodbudilo špekulacije na finančnih trgih tudi o Španiji in Portugalski, padanje borznih tečajev in vrednosti evra ter evro pahnilo v najhujšo krizo doslej. Dva predloga Razprava je po navedbah virov osredotočena na dva predloga, ki ju je v dnevu in pol od srečanja voditeljev območja evra do začetka kriznega sestanka finančnih ministrov pripravila Evropska komisija. Pri prvem gre za razširitev obstoječega mehanizma plačilnobilančne pomoči državam brez evra na države z evrom. Zgornja meja sredstev v okviru tega mehanizma je sedaj 50 milijard evrov, zvišala pa naj bi se za 60 milijard evrov. Ta obstoječi sistem Evropski komisiji omogoča uporabo sredstev iz letnega proračuna EU, ki znaša približno 140 milijard evrov, za garancije pri posojilih državam brez evra. Pri drugem predlogu gre za ločen mehanizem medvladnih posojil, samo za države z evrom. V skladu s tem mehanizmom naj bi bila Evropska komisija pooblaščena za izposojanje denarja na trgih za pomoč državam z evrom, pri čemer bi pri posojilih sodelovalo 16 članic območja evra. Tako državam brez evra, na primer Veliki Britaniji, ki je danes že poudarila, da je pomoč evru odgovornost držav v območju evra, ne bi bilo treba financirati držav z evrom. Švedska, ki prav tako ni uvedla evra, je sicer danes nakazala, da je pripravljena premisliti o vseh možnostih za rešitev krize. Ne izključujemo ničesar ... čeprav je jasno, da naši davkoplačevalci nočejo plačevati za Grke, ki se upokojijo v starosti okoli 40 in 50 let, je dejal švedski finančni minister Anders Borg. Če bodo finančni ministri, med njimi slovenski pristojni minister Franc Križanič, danes sprejeli dogovor o mehanizmu, bo to poteza brez primere, saj sprejemanje o tako pomembnih odločitvah v EU običajno traja vsaj mesece, če ne leta. Evropska komisija naj bi si na pogajanjih v Bruslju močno prizadevala za stalni sistem posojil državam v območju evra, ki bi šel dlje od sredstev v proračunu EU, čemur naj bi nekatere ključne države nasprotovale. Ob že dovolj naporni razpravi o radikalnih spremembah v območju evra se je še dodatno zapletlo z nemškim finančnim ministrom Wolfgangom Schäublom, ki je zaradi alergične reakcije na zdravilo pristal v bolnišnici v Bruslju. Na sestanku ga je zamenjal notranji minister Thomas de Maiziere. Iz Elizejske palače pa so sredi sestanka v Bruslju sporočili, da se francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel, ki sta danes govorila po telefonu, popolnoma strinjata glede ukrepov, ki bodo naznanjeni v Bruslju.
neutral
1,064
Mehdorn naj bi bil pripravljen sodelovati pri sanaciji SŽ le, če bi država pristala na združitev Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope v holding. Ideja o združitvi sicer ni nova. Hartmut Mehdorn na obisku na Slovenskih železnicah Nekdanji prvi mož nemških železnic Hartmut Mehdorn je pri sanaciji Slovenskih železnic SŽ pripravljen sodelovati le, če bi država dovolila združitev SŽ, Luke Koper in Intereurope v skupni holding, poroča današnji Dnevnik. Infrastrukturni del SŽ pa bi iz novega holdinga izključili in bi prešel v neposredno lastništvo države. Kot še poroča Dnevnik, zamisel sicer ni nova. O njej naj bi resno razmišljal že Blaž Miklavčič leta 2003, ko je vodil SŽ. Leta 2007 pa naj bi o tem razmišljala tudi vlada Janeza Janše, ki se je o njej pogovarjala tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel. Prvi Mehdornov predlog sicer po informacijah časnika ne vključuje povezovanja z Deutsche Bahnom. Generalni direktor SŽ Goran Brankovič je glede povezovanja v petek dejal, da bi takšno idejo prej podprl kot ne. Kot pravi, je država stoodstotna lastnica SŽ in 67-odstotna lastnica Luke Koper, zato ne vidi težav pri morebitnem poslovnem sodelovanju. Meni pa, da bi morala slovenska železniška infrastruktura ostati znotraj SŽ. Kot je dejal, bi sam k SŽ priključil tudi direkcijo za vodenje investicij v železniško infrastrukturo.
neutral
1,065
Vrednost nemškega izvoza je v marcu narasla za 10,7 odstotka in se povzpela na raven pred začetkom svetovne gospodarske krize. Vrednost iz Nemčije izvoženega blaga je marca dosegla najvišjo vrednost od oktobra 2008, ko je znašala 88,7 milijarde evrov. Lani marca je Nemčija izvozila za 69,4 milijarde evrov, marca 2008 pa za 82,8 milijarde evrov blaga. Rast za 10,7 odstotka je najvišje mesečno povečanje v zadnjih 18 letih, tako velika rast je sicer presenetila analitike, ki so za marec napovedovali le triodstotno rast izvoza. Nemčija je marca povečala tudi uvoz, in sicer glede na februar za 11 odstotkov, na 68,4 milijarde evrov, s čimer je po navedbah dpa krepko presegla napovedi ekonomistov. Zunanjetrgovinski presežek je tako marca znašal 17,2 milijarde evrov, medtem ko je bil marca lani 11,6 milijarde evrov. Na tekočem računu plačilne bilance je imela Nemčija marca 18 milijard evrov presežka, medtem ko je marca lani ta znašal 1,3 milijarde evrov. Kot poroča spletni portal Bloomberg.com, so nemška podjetja zaradi povečanih naročil povečala proizvodnjo, s čimer so si opomogla od stagnacije v zadnjem četrtletju leta 2009. Ker je evro zaradi krize v Grčiji dosegel najnižjo vrednost v zadnjih 14 mesecih, pričakujejo v Nemčiji še nadaljnjo rast izvoza, še piše Bloomberg.com. Rast izvoza je bila tudi v Sloveniji Slovenija je marca izvozila za 1,64 milijarde evrov, uvozila pa za 1,68 milijarde evrov blaga. Tako je bil letošnji marčni izvoz za 15,9 odstotka večji kot marca lani, uvoz pa se je v primerjavi z letom prej povečal za 10,7 odstotka.
positive
1,066
Kupcem stanovanj v Celovških dvorih grozi, da se ne bodo mogli vseliti v stanovanja, ki so jih kupili od Vegrada. Izvajalci namreč grozijo da ne bodo izročili dokumentacije, dokler ne bodo dobili plačila za svoje delo. Med tistimi, ki se v Celovške dvore zaradi vztrajanja izvajalcev, ki želijo plačilo za svoje delo, ne bodo mogli vseliti so tudi tisti, ki bi stanovanje dobili prek stanovanjskega sklada. Ljubljanski župan Zoran Janković je namreč za sklad kupil 419 stanovanj. In če izvajalci ne izročijo dokumentacije, Vegrad ne more dobiti uporabnega dovoljenja, kupci pa se v stanovanja ne bodo mogli vseliti. Eden izmed nezadovoljnih izvajalcev, ki še vedno čaka na denar, je Mirko Požar. Ta je v stanovanjih nameščal žaluzije. Požarju na Vegradu zatrjujejo, da ima denar za njegovo poplačilo Nova Ljubljanska banka. Ta pa pravi nasprotno. Tudi podjetnik Zekrija Habibovič ne more najti kompromisa z Vegradom, saj slednji vztraja, da podjetniku lahko povrne 30.000 evrov, medtem ko je Habibovič prepričan, da mu Vegrad dolguje 165.000 evrov. Prav od uspešnega poplačila oziroma dogovora o odpisu dela terjatev malih izvajalcev Vegradu pa je tudi odvisno, ali bo Vegrad preživel ali šel v stečaj. Celovški dvori V Vegradu dobili še del plač za marec Se pa imajo zaposleni v Vegradu vsaj nečesa veseliti. Konec prejšnjega tedna so namreč prejeli še del plač za marec. Proizvodni delavci, ki so pred tednom in pol prejeli 200 evrov, so konec prejšnjega tedna dobili še 300 evrov marčevske plače. Zaposleni v režiji pa so konec prejšnjega tedna dobili 700 evrov neto za marec Zaposleni v proizvodnji so tako skorajda poplačani, zaposleni v režiji pa še ne, je povedal sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Oskar Komac. Pristojni v Vegradu kot tudi predsednik sindikata v Vegradu Samo Mastnak za pojasnila v zvezi s plačami niso dosegljivi. Tako tudi ni znano, ali se je vodstvo družbe s sindikatom kaj dogovarjalo glede morebitnega zamika izplačila plač za april, saj je rok za to že čez dober teden dni. V soboto pa se izteče rok, ki je bil določen za izplačila še preostalih lanskih neizplačanih plač za zaposlene v Vegradovem hčerinskem podjetju Gradve. Del zaposlenih v podjetju Gradve je 15. aprila letos izplačila januarskih plač doseglo s štiridnevnim vztrajanjem v prostorih uprave Vegrada v Velenju. Kot je takrat povedal direktor družbe Gradve Admir Hodžić, so se z vodstvom Vegrada dogovorili, da bodo preostale tri lanske plače, ki jih delavcem še dolguje podjetje, izplačali do 15. maja. V nasprotnem primeru so napovedali, da se bodo vrnili v Velenje. Glavna direktorica Vegrada Hilda Tovšak Izplačila plač v Vegradu so motena zaradi likvidnostnih težav podjetja, ki naj bi jih družba dolgoročno rešila v okviru sporazuma o ukrepih poslovnega in finančnega prestrukturiranja družbe. Sporazum je že podpisan s strani družbe, ključnih lastnikov in bank. Junija bo predvidoma izpeljana skupščina družbe, ki bi odločala o povečanju kapitala družbe z denarnimi vložki in konverzijo terjatev, pri čemer pogovori z dobavitelji o tem še potekajo. Podjetje že izvaja kadrovsko prestrukturiranje, saj je v zadnjih mesecih z mehkimi ukrepi zmanjšalo število zaposlenih s 1700 na približno 1500. Gre za izteke delovnih dovoljenj, upokojitve, prav tako niso podaljševali pogodb za določen čas. Zmanjševanje števila zaposlenih je posledica načrtovane manjše realizacije v letošnjem letu. Lani je podjetje ustvarilo okoli 162 milijonov evrov čistega prihodka od prodaje, za letos pa načrtuje tretjino nižjo realizacijo.
negative
1,067
ATVP je začela preverjati, ali so banke, ko so Bošku Šrotu zasegle delnice Pivovarne Laško in Mercatorja, delovale usklajeno. Banke ali ne komentirajo ali niso seznanjene. NLB Agencija za trg vrednostnih papirjev ATVP je začela preverjati, ali so banke med zasegom delnic Infond Holdingu, ki je bil preko povezanih družb v večinski lasti Boška Šrota, delovale usklajeno, poroča današnji Dnevnik. Kot smo že poročali, je osem bank lani Infond Holdingu zaradi neporavnanih dolgov zaplenilo 51 odstotkov Pivovarne Laško in 24,4 odstotka Mercatorja. Med njimi so bile NLB, Banka Celje, Banka Koper, Gorenjska banka, Nova KBM, Probanka, Abanka Vipa in Hypo Banka. Največji delež 23,5 odstotka Pivovarne Laško in 10,8 odstotka Mercatorja je zasegla NLB. Usklajeno delovanje bank naj bi poleg sočasnega zasega dokazoval tudi dogovor med vodstvi treh domačih bank glede dividendne politike v Mercatorju. Poleg tega pa tudi glasovanje bank na lanski skupščini Pivovarne Laško, še piše Dnevnik. Če bi ATVP ugotovila, da so banke delovale usklajeno, bi banke morale bodisi deleže odprodati ali pa objaviti prevzemno ponudbo za obe družbi. Če bi Infond Holding zaradi ugotovljene usklajenosti tožil banke, pa bi načeloma lahko dosegel tudi ničnost prodaje delnic, ki bi tako prišle nazaj v njegovo last. z Banke Celje, NLB in NKBM so odgovorili, da zadeve ne komentirajo. V NKBM so tako zapisali, da v skladu z veljavno sodno prakso in dobrimi poslovnimi običaji nedokončanih postopkov regulatorja ne morejo podrobneje komentirati, iz NLB pa so sporočili, da uvedbe postopkov oz. postopkov, ki so v teku, ne komentirajo. V Probanki so medtem poudarili, da so glede tega zavezani k molčečnosti, v Abanki in Gorenjski banki pa o omenjenih postopkih ATVP niso seznanjeni.
neutral
1,068
Leta 2047 bomo ljudje pokurili vse zaloge nafte, zaloge zemeljskega plina bodo zadostovale do leta 2068, premoga na svetu ne bo več leta 2140, urana pa štiri leta pozneje. In kaj bomo po tem? Glede na ocene, zapisane na energetski spletni strani Evropske unije, bomo ljudje vse zaloge nafte izčrpali do 22. oktobra 2047, zaloge zemeljskega plina bodo pošle 21 let pozneje, premoga pa ne bo več 19. maja 2140. Najdlje bodo zdržale zaloge urana, ki naj bi pošle 28. novembra 2144, še ocenjujejo na portalu. Ljudje glede na podatke, zapisane na omenjeni spletni strani, vsako sekundo porabimo 92.653 kubičnih metrov zemeljskega plina, 986 159-litrskih sodčkov nafte, 203 tone premoga in 4,2 grama urana. Hkrati so objavili tudi rezerve neobnovljivih virov energije. Največ rezerv zemeljskega plina ima Rusija, sledita pa Iran in Katar. Pri zalogah premoga so na prvem mestu ZDA, sledita pa Rusija in Kitajska. Zalog nafte je največ v Savdski Arabiji, skoraj polovico manj zalog ima Iran, še nekaj manj pa je zalog v Iraku. Od 4. do 7. mesta se zvrstijo še Kuvajt, Venezuela, Združeni arabski emirati in Rusija. Z uranom pa so najbogatejše Avstralija, Kazakhstan, Rusija, Južnoafriška republika, Kanada, ZDA in Brazilija. Objavili so tudi lestvico proizvedene energije iz obnovljivih virov v državah članicah EU. Daleč največ take energije proizvede Nemčija, sledi Španija, na tretjem mestu je Italija, ki pa ne proizvede niti šest odstotkov energije, ki jo proizvede vodilna Nemčija. Slovenija je na tej lestvici na 16. mestu.
neutral
1,069
Letošnjo 15. Internautico je odprl premier Pahor, po besedah direktorja Matevljeviča pa se je udeležujejo vsi pomembnejši razstavljavci iz vrst slovenske navtične industrije in kar nekaj blagovnih znamk iz tujine. V portoroški marini je odprla vrata 15. razstava plovil in navtične opreme Internautica. Število razstavljavcev in plovil je po besedah izvršnega direktorja in kapetana Marine Portorož Marjana Matevljiča ostalo na ravni lanskega leta, ko jih je razstavljalo okrog 200. To po njegovem kaže na uspeh organizatorjev kljub gospodarski krizi. Lepotica na krovu lepotice 15. Internautica je za Slovenijo pomembna, ker smo pomorska država, pa tudi zato, ker sejem ostaja kljub recesiji, je ob odprtju poudaril predsednik vlade in častni pokrovitelj sejma Borut Pahor. Organizator je vztrajal lansko leto, ko je bilo najhujše, in tudi letos, ko se stvari še niso izboljšale, je poudaril. Sicer pa je Internautica po njegovem pomembna tudi, ker tako kot doslej nove dosežke v navtični industriji tudi tokrat predstavljajo slovenski proizvajalci plovil in navtične opreme. Na letošnji Internautici bo svoji novi plovili elan 350 in impression 444 premierno predstavil Elan. Oglejte si videoprispevek prestižnega dominatorja, ki si ga letno privoščita vsaj dva Slovenca ... Mislim, da smo na to lahko ponosni. Navtična industrija sodi v sam vrh zahtevne industrije. Biti morate vrhunski, če želite preživeti v tem tekmovalnem svetu, je dejal Pahor. Elanovi dosežki po njegovem kažejo na to, da znajo v družbi preživeti v najtežjih tekmah in tudi zmagati. Čim več obiskovalcev in dobrih poslov je razstavljavcem zaželel tudi predsednik uprave Elana Robert Ferko. V tem času nam bodo zelo prav prišli, je še dejal. Goste je ob odprtju sejma nagovoril tudi piranski župan Tomaž Gantar. Internautica je po njegovem mnenju v petnajstih letih pridobila velik ugled, cenjena pa je tako po kakovosti kot po spremljajočih dogodkih. S pomočjo sejma se ime piranske občine širi ne le po Sloveniji, ampak tudi širše, je dejal. V sredo se bodo jadralci pomerili na regati Internautica, v soboto pa bodo portoroško marino obiskala starodobna plovila in avtomobili. Zavod za varstvo narave in društvo za zaščito morskih sesalcev Morigenos bosta med drugim opozarjala na škodljive posledice uživanja zaščitenih školjk morskih datljev. O varni plovbi z majhnimi plovili se lahko obiskovalci Internautice podučijo na navigacijskem simulatorju Pomorskega in tehniškega izobraževalnega centra Portorož in Fakultete za pomorstvo in promet. Do nedelje, ko bo Internautica zaprla svoja vrata, se bo zvrstila množica drugih spremljevalnih dogodkov, med drugim tudi regata starodobnih plovil. Organizatorja prireditve, portoroška marina in studio 37, pričakujeta velik obisk. Ta bo po besedah Matevljiča sicer nekoliko odvisen tudi od vremena. Prvi dan razstave je v Portorožu zaznamovalo deževje.
positive
1,070
Celjsko sodišče naj bi zavrnilo predlog tožilstva, da bi zavarovali 26 milijonov evrov Šrotovega premoženja. Boško Šrot torej lahko z domnevno neupravičeno pridobljenim premoženjem počne, kar želi.
negative
1,071
Slovenija bo z OECD sporazum o pristopu podpisala predvidoma 1. junija v Ljubljani. Članstvo v tem elitnem klubu pa po mnenju strokovne javnosti pomeni dobro naložbo za državo. Generalni sekretar OECD Angel Gurria OECD bo tri nove članice, med njimi Slovenijo, sprejel na slovesnosti ob ministrskem zasedanju sveta organizacije 27. maja v Parizu, Slovenija pa bo z OECD sporazum o pristopu podpisala predvidoma 1. junija v Ljubljani. Sporazum bo nato moral ratificirati državni zbor, postopek pa se bo končal z resolucijo OECD o sprejemu. Slovenija bo morala ratifikacijsko listino deponirati pri francoski vladi in postopek pristopa bo zaključen. Organiziranost Slovenije kot članice Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD bo podobna kot v primerljivih državah glede na velikost in oddaljenosti od sedeža v Parizu, so pojasnili v službi vlade za razvoj in evropske zadeve. Ob tem so spomnili, da je svet OECD odločitev o pogojih za povabilo k pristopu h konvenciji o OECD sprejel na podlagi poročil posameznih odborov, ki so v preteklih treh letih presojali pripravljenost Slovenije za sprejem in upoštevanje načel in smernic OECD. Slovenija je povabilo za članstvo v OECD dobila 10. maja. Povabilo je bilo pričakovano, članstvo v tem elitnem klubu pa po mnenju strokovne javnosti pomeni dobro naložbo za državo. Poleg Slovenije sta v organizacijo povabljeni še Estonija in Izrael. OECD bo po vključitvi teh treh držav štel 34 članic. Povabilo za članstvo je zelo pozitivno ocenil politični vrh, kot dobrodošlega pa so ga označili tudi gospodarstveniki. Danes so ga pospremili še v Trgovinski zbornici Slovenije. Preko sodelovanja s članicami OECD bomo imeli priložnost izmenjave izkušenj iz prakse in možnost iskanja skupnih rešitev pri skupnih ciljih te organizacije, kot so gospodarska rast, vzpodbujanje zaposlenosti in izboljševanje življenjskih pogojev, so sporočili iz zbornice.
neutral
1,072
NLB je od 11 tujih bank dobila skupno 440 milijonov evrov dolgoročnega posojila. Tokrat brez poroštva države ali drugih potrebnih jamstev. Sicer je NLB v prvem četrtletju zabeležila 2,7 miljona evrov izgube. NLB je imela v prvem četrtletju 2,7 milijona evrov izgube. Nova ljubljanska banka je danes s skupino enajstih tujih bank podpisala pogodbo o najemu novega dolgoročnega posojila. Vsaka izmed enajstih bank je v posojilu sodelovala z enakim zneskom 40 milijoni evrov, so sporočili iz NLB. Uspeh transakcije je znova dokazal ugled in zaupanje v NLB Skupino, so še dodali v NLB. NLB bo denar namenila refinanciranju in financiranju poslovne dejavnosti. Posojilo je NLB pridobila za dobo treh let. NLB je imela v prvem četrletju 2,7 milijona evrov izgube Skupina NLB je sicer v prvem četrletju 2010 zabeležila 2,7 milijona evrov izgube po obdavčitvi. V banki kot glavni razlog navajajo visoko oblikovane oslabitve in rezervacije, ki so v prvem četrtletju znašale 70,3 milijona evrov.
negative
1,073
Odbor za gospodarstvo je po burni razpravi o zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku izglasoval določilo o obvezni udeležbi delavcev pri dobičku. Na parlamentarnem odboru za gospodarstvo je danes potekala razprava o predlogu zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. V uvodu je minister za gospodarstvo Matej Lahovnik povedal, da predlog pomeni poenostavitev postopkov, odpravlja odlog izplačila dobička delavcevm in prinaša ugodnejšo davčno obravnavo za podjetja in zaposlene. Poudaril je še, da je temelj zakona prostovoljnost pri udeležbi delavcev pri dobičku, pomembno pa je tudi dejstvo, da družbe v skladu z novim zakonom lahko izplačujejo tudi bilančni dobiček. Živahna razprava se je razvila o dopolnilu, s katerim so predlagatelji želeli v zakon vnesti določilo o obvezni udeležbi pri dobičku. Predlagale so ga poslanske skupine SD, DeSUS, SNS ter poslanca Franc Žnideršič in Vili Rezman. Če je ureditev v zakonu tako dobra, kot pravimo, da je, je obveznost dejansko neproblematična, je izpostavil poslanec SD Bojan Kontič. Če namreč verjamemo, da bo zakon prinesel delitev dobička, se lahko zapiše tudi obveznost. Če ne verjamemo, da bo do delitve dobička prišlo, pa se hudo sprenevedamo, je poudaril. Če bo prostovoljno, bomo delili dobiček, če bo obvezno, pa ga ne bomo delili. Ta zadeva ne pije vode, je menil. Prostovoljnost do sedaj ni rodila sadu, je izpostavil Rezman. Pred tem je ponudil tudi podatek, da je bilo pri delitvi dobička v letu 2008 udeleženih le 0,29 odstotka vseh zaposlenih v gospodarstvu, razdeljenega pa je bilo 0,18 promila celotnega dobička. Predlog tepta socialni dialog Poslanec SDS Andrej Vizjak je izpostavil, da dopolnilo tepta socialni dialog, ker ni usklajeno s socialnimi partnerji, pomisleke pa je izrazila tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba. Poslanec Zaresa Lojze Posedel je odboru predlagal, naj se sprejme zakon v obliki, kot ga je predlagalo ministrstvo, nato pa naj se v letu dni spremlja njegovo uresničevanje in zatem presodi, ali ga je potrebno spreminjati. Dopolnilo so nato potrdili z devetimi glasovi za. Predvideva pa, da mora podjetje, katerega skupščina se odloči, da bo razdelila več kot 25 odstotkov bilančnega dobička, del razdeljenega dobička nameniti tudi zaposlenim. Ta del ne sme biti manjši od 25 odstotkov dobička, ki je namenjen razdelitvi.
neutral
1,074
Evro proti ameriškemu dolarju na finančnih trgih zopet nekoliko izgublja. Trenutno je vreden 1,25 dolarja. Še v ponedeljek je bila vrednost nekoliko nad 1,3 dolarja za evro. Vrednost skupne evropske valute v primerjavi z ameriškim dolarjem je padla celo pod raven, kjer je bila pred ponedeljkovim zgodovinskim dogovorom o mehanizmu za stabilizacijo evra. Vlagatelji so pod lupo vzeli počasno gospodarsko okrevanje evrskega območja in posledice pospešene javnofinančne konsolidacije. Trenutno je vreden 1,2547 dolarja, pod mejo 1,26 dolarja pa se nahaja že večji del popoldneva. Finančni trgi so se v ponedeljek, ko so finančni ministri EU sprejeli mehanizem za zagotovitev stabilnosti valute v vrednosti 750 milijard evrov, na to novico pozitivno odzvali in vrednost evra je takoj narasla nad 1,3 dolarja za evro. Nato pa je začela vrednost evro valute zopet padati. Danes je padla celo pod raven, na kateri je bila pred sprejetjem omenjenega mehanizma. Tuji mediji pišejo, da med vlagatelji še vedno prevladuje dvom, ali se bo Grčiji kljub posojilom evroskupine in Mednarodnega denarnega sklada uspelo izviti iz dolžniške krize. Prevladujoče mnenje je tako še vedno, da bo Grčija večino svojega dolga morala prestrukturirati. Vse več je tudi pomislekov glede mehanizma, saj njegove podrobnosti še vedno niso znane, posebej glede pogojevanja pomoči in njegove finančne konstrukcije. Kakšna bo vloga ECB? Prav tako ni znano, kako bo k problemu pristopila Evropska centralna banka ECB. Ta je namreč istočasno s sprejemom mehanizma napovedala več ukrepov, s katerimi želi zagotoviti stabilnost na finančnih trgih. Med ukrepi je odkupovanje državnih in zasebnih obveznic v območju z evrom. Če bo potrebno, naj bi banka prvič v zgodovini kupila obveznice od zelo zadolženih držav v območju evra in zadolženih zasebnikov iz teh držav. Izvedla naj bi tudi posebne operacije za ponovno vsrkanje likvidnosti. Vlagatelje bega tudi dejstvo, da se je ECB za ta korak odločila, saj je nekaj dni pred tem njen predsednik Jean-Claude Trichet zatrjeval, da Svet ECB o tem sploh ni govoril, nasprotujoča mnenja o smiselnosti takšnega ukrepa v luči njegovega potencialnega vpliva na dvig inflacijskih pritiskov pa je bilo slišati tudi znotraj same ustanove. Bo hitrost prehitela uspeh? Trgi se bojijo tudi, da utegne pospešena stabilizacija javnih financ v območju evra, glede katere so se minuli teden dogovorili voditelji držav z evrom in naj bi dodatno stabilizirala skupno valuto, negativno vplivati na gospodarsko okrevanje evrskega območja. Potem ko so trgi s pritiskom na ceno zadolževanja ranljivih članic območja skupne valute izsilili tovrstno ukrepanje držav z evrom, pa jih sedaj skrbi, da hitro varčevanje in umik fiskalnih spodbud ne bosta dobra za gospodarsko rast. Zaradi tega naj bila ECB po nekaterih ocenah prisiljena dlje kot druge osrednje centralne banke ohraniti nizko obrestno mero, to pa naj bi dodatno zmanjšalo interes trgov za evro.
negative
1,075
Današnji svet je narejen tako, da omogoča hitre zaslužke. Predstavljamo najstnike, ki niso čakali na šolsko izobrazbo, ampak so si s svojo podjetniško žilico že na začetku življenja ustvarili ogromno premoženje. Diane Keng je 18 let stara srednješolka, ki te dni v San Franciscu išče vlagatelje za svoje tretje start up podjetje. Internetna stran MyWeboo.com, ki sta jo zasnovala skupaj z bratom, je namenjena lažjemu upravljanju s socialnimi omrežji. Kljub temu da je na njenem računu že več denarja, kot ga bo večina njenih vrstnikov uspela zaslužiti v celem življenju, še vedno vsako jutro vstane, gre v šolo in po pouku še na trening badmintona. Diane pravi, da je pri sklepanju poslov ne ovirajo leta, spol in pomanjkanje izkušenj, zagotovo pa ji je pomagalo 100.000 dolarjev začetnega kapitala, ki ji ga je namenil oče, upravljavec enega izmed številnih skladov tveganega kapitala. Nove tehnologije, internet in socialna omrežja so omogočila tudi najstnikom brez začetnega kapitala, da so prišli do neverjetnega bogastva. Predstavljamo vam podjetnike, ki so se že pri šestnajstih odpovedali običajni mladosti, da bi uresničili svoje podjetniške sanje in zaslužili milijone. Kam z denarjem, ko obogatiš pri šestnajstih?
positive
1,076
Šrotovo premoženje ni zamrznjeno. Bavčar vse zanika, zadoščenje bo iskal na sodišču. Medtem Šrotove posle v Pivovarni Laško preverja tudi nova uprava. Če se sumi potrdijo, bo morala tudi reagirati. Na vrhovno državno tožilstvo je policija podala tri kazenske ovadbe zoper dva zastopnika gospodarskih družb v času storitve kaznivih dejanj, ki so bile predmet prevzemanja, in dodatno zoper 11 fizičnih oseb. Kriminalisti so dejali, da skupna škoda znaša najmanj 135 milijonov evrov. Ovadeni pa so si nagrabili za kar 92 milijonov evrov premoženjske koristi, to pa so storili na podlagi kaznivih dejanj, poudarja policija. Po včerajšnji novici, da so kriminalisti zaključili s tremi preiskavami, ki so se osredotočale na gospodarsko kriminaliteto, korporacijsko kriminaliteto in zlorabo trga finančnih instrumentov, sta se v središču pozornosti znova znašla Igor Bavčar in Boško Šrot. Bila naj bi namreč glavna akterja, ki naj bi si v tej celotni zmešnjavi, v kateri je nastalo skupno najmanj 135 milijonov evrov, pridobila 92 milijonov evrov premoženjske koristi, in sicer pri prevzemanju Pivovarne Laško in Istrabenza. Bavčar zanika ponarejanje listin in oškodovanje Bavčar zavrača vse navedbe iz ovadbe Zorana in Damjana Jankovića o ponarejanju listin in oškodovanju. Ponavlja tudi kritiko na račun policije, ki po njegovem mnenju večkrat ponavlja navedbe iz ovadbe. V sporočilu za javnost je zapisal Ne spuščam se v očitke Bošku Šrotu v zvezi z lastninjenjem Pivovarne Laško, ki jih ne poznam in me ne zadevajo, toda naj rečem, da menedžerskega prevzema Istrabenza nisem nikoli začel, kaj šele izpeljal. V zvezi z navedbami Jankovićev pa je zatrdil, da je vedno posloval preko enega samega tekočega računa in zato tudi ni nobenih finančnih poslov prikrival ali jih lažno prikazoval in tudi ne protizakonito pridobil nobenih premoženjskih koristi. Govorjenje policije o večdesetmilijonski skupni škodi pa služi le zavajanju javnosti. Še več, veliko prej preden sta Jankovića vložila ovadbo zoper mene, sem pred prijavo dohodnine za leto 2007 posel pojasnil tudi davčni upravi. Potem ko je tožilec Kozina na sodišču konec marca letos izjavil, da je policijska preiskava končana, vodstvo policije sredi maja in potem ko je večkrat v javnosti že pojasnilo te lažne navedbe zoper mene tako pompozno obtožbe objavi še enkrat samo dan po mojem intervjuju, kjer sem govoril o poslih ministrice Katarine Kresal in ministra Mateja Lahovnika. Za vse te lažne obtožbe bom poiskal zadoščenje na sodišču. Igor Bavčar Po Bavčarjevih besedah je zanimivo, da policiji tega ni težko večkrat ponavljati, niti enkrat pa recimo ne pove, kaj je s preiskavami na podlagi ovadb zoper ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal in ljubljanskega župana Jankovića. Zdi se, da je zadrega aktualne politike glede mnogih vprašanj, kot je recimo referendum o arbitražnem sporazumu, zelo velika in je zato priročno ponavljati že večkrat objavljene lažne obtožbe. Napovedal je, da bo za vse lažne obtožbe bom poiskal zadoščenje na sodišču . Prepoved v Ljubljani, v Celju pa ne Ljubljansko sodišče je sicer že konec januarja prepovedalo razpolaganje z lastniškim deležem v družbi FB Investicije in to ravno zaradi preiskave, v kateri so policisti preiskovali sum zlorabe položaja ali pravic in pranja denarja pri lastninjenju Istrabenza. Pred nekaj dnevi pa je okrožno sodišče v Ljubljani Maksimi Holding prepovedalo razpolaganje z delnicami. Tako so se odločili na predlog pristojnega državnega tožilstva v predkazenskem postopku zoper Igorja Bavčarja, ki je prek FB Investicij večinski lastnik Maksime Holdinga. Kot so razkrili v oddaji 24UR, pa celjsko sodišče Šrotove lastnine ni zamrznilo. Tako lahko Šrot premoženje, preden bi mu ga zaplenili, prepiše na druge ali proda. Lahovnik pričakuje, da bo kdo kazensko odgovarjal Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je za oddajo 24UR ZVEČER dejal, da se vsekakor strinja, da je v takšnih primerih pomembno, da upniki čim prej zavarujejo svoje premoženje oziroma ga na nek način zaplombirajo. Tako bi se nastala škoda vsaj deloma lahko povrnila, ti, ki so oškodovali družbe, pa ne bi mogli svojega premoženja prenesti na druge družinske člane ali pa kam drugam v tujino. Pričakuje, da bo glede na ugotovljeno poslovno škodo verjetno sledila kakšna odškodninska tožba in da bo kdo tudi kazensko odgovarjal. Boško Šrot V oddaji 24UR ZVEČER so poročali tudi, da nova uprava Pivovarne Laško preverja Šrotove posle. Med drugim tudi zato, da bo videla, ali naj zoper Šrota vloži še odškodninsko tožbo. Šrotov naslednik Dušan Zorko je dejal, da bodo morali, če se sumi potrdijo, tudi ustrezno reagirati, saj bodo to od njih zahtevali tudi lastniki. Nič ne mine brez politike ... Takšna akcija policije seveda redkokdaj mine brez povečanih političnih strasti. Tako je Bavčar včeraj, ko je odjeknila novica o preiskavi, s prstom pokazal na notranjo ministrico Katarino Kresal, češ da se je s kriminalistično policijo odzvala na njegov intervju v Financah, kar je Kresalova zanikala. Za Lahovnika pa je Bavčar dejal, da domača podjetja pošilja v stečaj, medtem ko kreditira ciprska podjetja neznanih lastnikov. Besed gospoda Bavčarja niti ni potrebno komentirati, pa je za 24UR ZVEČER dejal Lahovnik. O njegovi verodostojnosti dovolj zgovorno govorijo njegovi poslovni rezultati oziroma povzročena poslovna škoda, o kateri poročate mediji, se je branil. Igor Bavčar Foto Dare Čekeliš Kako so potovale sporne delnice? Časnik Dnevnik je opisal pot 7,3-odstotnega paketa delnic Istrabenza, ki so konec leta 2007 prešle pod okrilje podjetij blizu Bavčarja. S to transakcijo je Bavčar dobil denar za zaključno fazo odkupa slabe četrtine Istrabenza. Prvotni lastnik delnic je bila Pivovarna Laško. V začetku septembra 2007 je Pivovarna Laško delnice prenesla na lastno podjetje Plinfin. Prenos je bil vreden 23 milijonov evrov, kar je bilo dvakrat manj od njihove tedanje tržne vrednosti. Pet dni za tem je podjetje Plinfin kupila Sportina. Zanj je odštela le 7500 evrov, čeprav je imelo podjetje v lasti omenjene delnice. Sportina je po treh tednih delnice prodala podjetju Microtrust, in sicer za 25 milijonov evrov. Microtrust je bil v lasti Nastje Sušnika. Ta je kasneje postal predsednik uprave Bavčarjeve Maksime Holdniga. Nastja Sušnik je sicer tudi brat Kristjana Sušnika, takratnega izvršnega direktorja Istrabenza za finance. Še isti dan je Microtrust delnice za 49 milijonov evrov prodal Pom-Investu. V enem dnevu je podjetje tako zaslužilo skoraj 25 milijonov evrov. Kot še piše Dnevnik, je pretežni del dobička porabil ravno Bavčar, ki je kupil in dokapitaliziral podjetje FB Investicije. To je lastnik večine Maksime Holdinga, prek tega pa je obvladoval četrtino Istrabenza.
negative
1,077
Leto 2009 so gospodarske družbe v Sloveniji sklenile z najslabšimi poslovnimi rezultati v zadnjih petih letih. V primerjavi z letom 2009 so izkazale le slabo tretjino neto čistega dobička. Leto 2009 so gospodarske družbe v Sloveniji sklenile z najslabšimi poslovnimi rezultati v zadnjih petih letih, kažejo podatki Agencije RS za javnopravne evidence in storitve Ajpes. Ustvarile so manj skupnih prihodkov in odhodkov kot pred letom in v primerjavi z letom 2008 izkazale le še slabo tretjino neto čistega dobička. Prihodki gospodarskih družb v Sloveniji so se v primerjavi z letom prej v povprečju zmanjšali za 15 odstotkov in dosegli 71,8 milijarde evrov. Za petino so se zmanjšali prihodki na trgih zunaj EU, za 18 odstotkov na trgu EU, za 12 odstotkov pa na domačem trgu. Slovenska podjetja so leta 2009 ustvarila skupaj 71,8 milijarde evrov prihodkov ter 70,8 milijarde evrov odhodkov. Razlika med tema zneskoma predstavlja neto celotni dobiček ta se je v primerjavi z letom 2008 več kot prepolovil na nekaj manj kot milijardo evrov. Neto pozitiven rezultat so družbe ustvarile iz poslovanja, medtem ko so iz finančnega delovanja izkazale neto negativen rezultat. Čisti dobiček je v letu 2009 ugotovilo 32.487 oz. slabi dve tretjini vseh družb, znašal pa je skupaj 2,7 milijarde evrov, kar je 18 odstotkov manj kot v predhodnem letu. S čisto izgubo pa je leto 2009 sklenilo 19.125 družb oz. dobrih 35 odstotkov vseh znašala je skupaj 2,1 milijarde evrov oz. 35 odstotkov več kot leto prej. Razlika med skupnim dobičkom in skupno izgubo tako znaša 549,4 milijona evrov, kar je le še tretjina zneska iz leta 2008. Na tolikšno zmanjšanje neto čistega dobička je po ugotovitvah Ajpesa vplival predvsem upad obsega industrijske proizvodnje, uvoza in izvoza ter s tem prihodkov. Družbe z izkazano čisto izgubo so lani zaposlovale 131.541 delavcev oz. dobro četrtino vseh. V lanskem letu so prvič izkazale neto čisto izgubo mikro družbe, ki sicer predstavljajo dobrih 92 odstotkov vseh družb. Mikro družbe, ki so v predhodnih letih poslovale pozitivno in bile po neto čistem dobičku na drugem mestu za velikimi družbami, so lani izkazale 85 milijonov evrov neto izgube. Kdo so največji poraženci? Največ neto čistega dobička so ugotovile družbe s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, največjo neto čisto izgubo v višini 230 milijonov evrov pa tako kot v preteklem letu družbe s področja finančnih in zavarovalniških dejavnosti, kamor sodi tudi dejavnost holdingov. V primerjavi s predhodnim letom se je njihova neto čista izguba sicer znižala za 14 odstotkov. V dejavnost holdingov je bilo lani uvrščenih 268 družb, ki so izkazale 164 milijonov evrov čistega dobička in 365 milijonov evrov čiste izgube. Sledilo je področje prometa in skladiščenja, ki je še v letu 2008 izkazovalo neto čisti dobiček. Kazalniki gospodarnosti so najnižji v zadnjih petih letih, še piše v poročilu Ajpesa. Družbe so skupno ustvarile za sedem odstotkov manj dodane vrednosti. Neto dodana vrednost na zaposlenega je v letu 2009 znašala 34.168 evrov oz. pet odstotkov manj kot v letu prej. Skoraj polovico neto dodane vrednosti in največ neto čistega dobička so v letu 2009 ustvarile velike družbe, ki sicer zaposlujejo dobrih 40 odstotkov vseh delavcev. Skoraj polovico vseh prihodkov so ustvarile družbe v osrednjeslovenski regiji, sledijo pa podravska, savinjska in gorenjska regija. Če je v letu 2008 neto čisto izgubo prikazala le obalno-kraška regija, so se ji v letu 2009 pridružile še pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska in goriška regija. Neto čisti dobiček so v letu 2009 izkazale le spodnjeposavska, jugovzhodna Slovenija, osrednjeslovenska, gorenjska in notranjsko-kraška regija. Mali podjetniki so v letu 2009 ustvarili 10 odstotkov manj dodane vrednosti kot v letu prej in izkazali skoraj petino manj podjetnikovega dohodka. Negativni poslovni izid je ugotovilo dvakrat več podjetnikov kot pred letom. Skupno je negativni poslovni izid ugotovila dobra petina vseh podjetnikov, ki so zaposlovali 17 odstotkov vseh delavcev, je razvidno iz Ajpesovega poročila o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov.
negative
1,078
Uprava Hita in predstavniki novogoriške enote SIDS nista sklenila dogovora, zato še ni jasno, ali bodo sindikalisti v soboto izvedli dvanajsturno stavko ali ne. Po večurnih pogajanjih med pogajalskima skupinama uprave Hita in novogoriške enote Sindikata igralniških delavcev SIDS ni bilo sklenjenega dogovora. Pogajanja se bodo nadaljevala v soboto, zato še ni jasno, ali bodo sindikalisti v soboto izvedli dvanajsturno stavko ali ne. Stavka igralniških delavcev naj bi se začela ob 15. uri, pogajanja pa predvidoma le dve uri prej. O čem sta se danes pogovarjali pogajalski skupini in ali je bil dosežen kakšen napredek, niso hoteli povedati na nobeni strani. Največja razhajanja naj bi bila še vedno pri dogovoru o delitvi napitnine, saj igralniški delavci ob igralnih mizah vztrajajo, da bi delili napitnino, ki jo zbirajo v posebnih skrinjicah, le med njimi, uprava pa je predlagala nov model delitve, po kateri bi 90 odstotkov zbrane napitnine razdelili med zaposlene ob igralniških mizah, deset odstotkov pa med zaposlene na igralnih avtomatih, blagajnah in v recepciji. Dopoldan so se z upravo pogovarjali tudi predstavniki drugih dveh reprezentativnih sindikatov v Hitu. V sindikatu gostinstva in turizma ter v Vrbi so zatrdili, da stavke igralniških delavcev ne podpirajo. Na izredni seji pa se je sestal tudi nadzorni svet, ki je upravo zadolžil, naj se s sindikatom SIDS dogovori, ker bi v primeru stavke nastalo preveč škode.
neutral
1,079
Predsednik Danilo Türk verjame v poslovno sodelovanje. Prepričan je, da bo pospešilo konec recesije, saj nekatere države že beležijo lepo stopnjo rasti. Predsednik Danilo Türk Predsednik Danilo Türk je v nagovoru udeležencev poslovne konference Global Russia Business Meeting na Brdu pri Kranju izpostavil pomen poslovnega sodelovanja in ugodnega političnega okolja, ki se hitro spreminja. Poslovno sodelovanje bo pospešilo konec recesije, saj nekateri konci sveta, med njimi tudi Rusija, že beležijo visoko stopnjo gospodarske rasti, je poudaril. To po njegovem mnenju kliče po novih prednostnih nalogah in vizijah, pri čemer pa ne smemo pozabiti na politične komponente, saj se mednarodno politično okolje danes hitro spreminja. Čutil je duh sodelovanja Kot je orisal Türk, je bilo duh sodelovanja dobro čutiti na nedavni paradi ob dnevu zmage v Moskvi, ki se je je udeležil. Duh sodelovanja je bilo po njegovih besedah čutiti tako med predstavniki držav kot na srečanjih z ljudmi, pa tudi na ulicah ruske prestolnice. Vzdušje je pomembno tudi pri poslih, je dejal in opisal, da je za dinamično poslovanje treba zagotoviti varnost, spodbudno poslovno okolje ter vladanje zakonov in dobrih medčloveških odnosov. Kaj pa varnost? Türk in in ruski predsednik Medvedjev Foto Miro Majcen Varnost je, tako Türk, širok pojem, ki se ga je treba lotiti celovito. Pri tem je kot primer navedel nedavno podpisani sporazum SALT o zmanjšanju strateškega jedrskega orožja med Rusijo in ZDA. Za občutek varnosti bi po njegovem mnenju morali izkoristiti ta optimistični trenutek in mu slediti z ukrepi na področju taktičnega jedrskega in konvencionalnega orožja. Pri poslovnem okolju je kot dober primer navedel Partnerstvo za napredek EU. V njem so namreč omenjeni članstvo Rusije v Svetovni trgovinski organizaciji, pa tudi nove, zelene tehnologije in sodelovanje v korist malih in srednje velikih podjetij. Srečanje v Sloveniji, ki ga organizirata ministrstvo za zunanje zadeve v sodelovanju z mednarodnim združenjem Horasis, je tako po Türku priložnost, da se določi prioritete napredka. Liberalizacija vizumskega sistema je pomembna Za poslovanje sta, kot je še izpostavil, ključna tudi stabilnost in predvidljivost zakonskega okvirja, pa tudi človeški stiki in liberalizacija vizumskega sistema. Slednja za EU sicer ni lahka tema, vendar izkušnje na Balkanu kažejo, da lahko liberalizacija tega vprašanja povsem spremeni politično vzdušje. Od nje imajo največ poslovneži, študenti in novinarji, saj se lažje vzpostavljajo stiki, poleg tega pa je svoboda gibanja ena temeljnih človekovih pravic, je sklenil Türk.
positive
1,080
Izteka se rok za oddajo zavezujočih ponudb za Turizem Kras, ki bo v skladu s koncesijsko pogodbo upravljala Postojnsko jamo še 18 let. Opolnoči se izteče rok za oddajo zavezujočih ponudb za nakup družbe Turizem Kras. Med osmimi ponudniki, ki so oddali nezavezujočo ponudbe, jih bo po izvedbi skrbnega pregleda zavezujoče ponudbe oddalo največ pet. Med njimi ne bo družb Venus Trade iz Rakeka, sežanskega Jadrana in Turizma Primorske. V Turizmu Primorske, ki ga je prav v ta namen ustanovila skupina sežanskih podjetnikov, so se odločili, da zavezujoče ponudbe ne bodo oddali. Glede na informacije, ki so jih pridobili med skrbnim pregledom in po opravljenih razgovorih v zadnjih dneh je namreč postalo očitno, da bodo ponudbe sorazmerno zelo nizke, okoli šest milijonov evrov. Ali ponudba ni zanimiva? V takih okoliščinah je vprašljivo, če se bo prodajalec dejansko odločil za prodajo. Glede na razpisane pogoje prodaje ima podjetje Istrabenz Hoteli kot prodajalec namreč tudi možnost, da se odloči, da prodaje sploh ne bo, je danes povedal predstavnik sežanskih podjetnikov Edi Fabjan. Po drugi strani se je nekaj investitorjev iz naše skupine odločilo, da ne sodeluje v nadaljnjih postopkih, delno zaradi vpletanja politike, delno pa zaradi ugotovitve, da naložba finančno ni tako zanimiva, kot je izgledalo v začetku, je še dejal Fabjan. O tem, kako se bodo odločili drugi potencialni kupci, še ni jasno. O tem, da bodo oddali tudi zavezujočo ponudbo za nakup postojnske turistične družbe, so pritrdili le v zamejski družbi KB 1909 iz Gorice in v konzorciju postojnskih gospodarstvenikov. Svojo ponudbo naj bi oddala tudi občina Postojna, vendar morajo svojo privolitev danes popoldne dati še občinski svetniki. Prav tako pa ni ne potrdil in ne zavrnil možnosti oddaje zavezujoče ponudbe postojnski podjetnik Marjan Batagelj. Družba Turizem Kras ima koncesijo za upravljanje s Postojnsko jamo.
neutral
1,081
Ker uprava in stavkovni odbor družbe Veolia nista dosegla dogovora, bodo vozniki avtobusov ob polnoči začeli stavkati. Prepričani so namreč, da jih uprava s svojimi predlogi degradira. Uprava družbe Veolia Transport Štajerska in stavkovni odbor tudi danes nista dosegla dogovora. Stavkovni odbor je namreč vztrajal pri svojih stališčih in se ni zadovoljil s ponudbo uprave o zvišanju urne postavke. Sindikalisti ocenjujejo, da uprava s svojimi predlogi degradira voznike, zato bodo opolnoči začeli s stavko. Vozniki Veolie bodo stavkali. Predsednik sindikata KNSS Neodvisnost v podjetju Dušan Vidovič je povedal, da bodo v torek opolnoči začeli stavkati, in sicer do izpolnitve zahtev. Ob tem je dejal, da so se delavci pripravljeni še naprej pogajati, tudi glede višine urne postavke. Ponudbo uprave, da bi s 1. januarjem 2011 zvišali urno postavko na 4,60 evra, pri čemer bi voznikom za 12 ur dela šest ur, kolikor vozniki lahko opravijo za volanom, plačali 100-odstotno, dve uri 85-odstotno, štiri ure pa 30-odstotno, ocenil kot degradirajoče za voznike . Po napovedih Dušana Vidoviča bo v torek stavkalo najmanj 150 voznikov, podpora stavki pa naj bi bila še večja, je dejal. Vozniki so stavko napovedali prejšnji teden, a je kasneje od njene izvedbe odstopil Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije v podjetju. Ta je upravi podjetja postavil nižje zahteve, ki so zanjo kot kaže sprejemljive, medtem ko v sindikatu KNSS Neodvisnost vztrajajo pri stavki. Predstavniki delavcev zavračajo ponujeno novo kolektivno pogodbo za leto 2010, ki med drugim vključuje urno postavko 4,46 evra, kot tudi lansko kolektivno pogodbo s povišanjem urne postavke za povprečno inflacijo v letu 2009. Zavrnili pa so tudi nov, zgoraj omenjeni, predlog uprave.
negative
1,082
Od polnoči veljajo nove cene naftnih derivatov. Podražila sta se 98-oktanski bencin in dizel, cena 95-oktanskega je nespremenjena, kurilno olje pa je cenejše. Opolnoči so se zaradi višjih trošarin, gibanja borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in gibanja tečaja dolarja spremenile cene goriv. Za liter 98-oktanskega bencina je treba po novem odšteti 0,4 centa več in bo stal 1,243 evra, za dizelsko gorivo pa 0,5 centa več in bo 1,166 evra. Za 0,3 centa se bo pocenil liter kurilnega olja, ki bo po novem 0,743 evra. Cena najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina ostaja 1,215 evra na liter. Bencina se bližata rekordnim cenam, doseženim 1. julija 2008, ko je bilo treba za liter 95-oktanskega bencina odšteti 1,2170 evra, za liter 98-oktanskega pa 1,2520 evra. Dizel je rekordnih 1,3110 evra za liter dosegel 15. julija 2008.
negative
1,083
Države evroobmočja so aprila na letni ravni zabeležile 1,5-odstotni dvig cen. V Sloveniji so se cene aprila na letni ravni zvišale za 2,7 odstotka, na mesečni pa za 1,1 odstotka. Evropski statistični urad Eurostat je sporočil, da so države območja evra aprila na letni ravni zabeležile 1,5-odstotni dvig cen, kar se sklada s prvo oceno urada. Celotna EU je zabeležila dvoodstoten dvig cen, v Sloveniji pa je bila letna inflacija aprila 2,7-odstotna. Cene so najbolj padle v skupini rekreacija in kultura. Podatki Eurostata potrjujejo trend rasti stopnje inflacije v državah z evrom. Te so namreč februarja beležile 0,9-odstotno, marca pa 1,4-odstotno inflacijo. Stopnja inflacije se je s tem še bolj približala srednjeročnemu cilju Evropske centralne banke, ki si želi inflacije blizu, vendar nekoliko pod dvema odstotkoma. Mesečna stopnja inflacije v območju evra je aprila dosegla 0,5 odstotka, v sedemindvajseterici pa 0,4 odstotka. K letni inflaciji so v območju evra največ prispevale cene transporta, ki so se zvišale za 5,9 odstotka, ter alkohola in tobačnih izdelkov +4,2 odstotka. Pač pa so se cene znižale v skupinah rekreacija in kultura odstotek, komunikacije 0,6 odstotka in hrana 0,2 odstotka. V mesečni primerjavi so se najbolj zvišale cene v skupinah oblačila +3,2 odstotka, transport +0,8 odstotka in stanovanja +0,6 odstotka, medtem ko so cene najbolj padle v skupinah rekreacija in kultura 1,1 odstotka, komunikacije 0,2 odstotka in izobraževanje 0,1 odstotka. Celotna EU je aprila na letni ravni zabeležila dvoodstotno inflacijo, kar je bilo za 0,1-odstotne točke več kot marca in za 0,5-odstotne točke več kot februarja. Aprila so padec cen na letni ravni zabeležili v Latviji 2,8 odstotka in na Irskem 2,5 odstotka. Najvišjo stopnjo inflacije pa so zabeležile Madžarska +5,7 odstotka, Grčija +4,7 odstotka in Romunija +4,2 odstotka. V Sloveniji so se cene aprila na letni ravni zvišale za 2,7 odstotka, na mesečni pa za 1,1 odstotka.
negative
1,084
Kljub krizi oglaševalci za ustvarjanje reklam namenjajo neverjetne količine denarja. Poglejte si najdražje na svetu. Pepsiju ni bilo težko opremiti s svojimi barvami concorda in vrtiljaka London Eye. Najbolj prepoznavne znamke so vložile na milijone, če že ne milijarde, za prepoznavnost svojih blagovnih znamk. Seveda se samo po sebi zastavi vprašanje, ali so najdražje oglaševane stvari tudi najboljše. Najdražje reklame so si privoščila podjetja, ki proizvajajo brezalkoholne pijače, pivovarne, proizvajalci avtomobilov in športnih oblačil. A reklamo potrebujejo tudi višje sile vsekakor uspešno. Poglejte si deset najdražjih reklam na svetu vseh časov! So res vredne svojega denarja?
neutral
1,085
Več kot 63 tisoč zavezancev za plačevanje preživnine imamo v Sloveniji, večinoma gre za očete. Pristojni pravijo, da podatka o tem, koliko jih svoje obveznosti ne izpolnjuje, ni. Jih je pa vse več. Kriza je prizadela tudi otroke. Povprečno znaša slovenska preživnina 118,60 evra. Za nekatere očitno preveč. Vzroki za neplačevanje so različni, od sporov z nekdanjo partnerico ali partnerjem, do nestrinjanja z dodelitvijo otroka drugemu partnerju, v zadnjem času pa predvsem gospodarska in finančna kriza, zaradi katere je vse več ljudi izgubilo delo in s tem tudi prihodke. Ko zavezanec preživnine ne plačuje več, upravičencu po tem, ko je poskusil tudi z izterjavo, ostane še Preživninski sklad, pristojen za izplačevanje nadomestila preživnine. Preberite in si oglejte videoprispevek o tem, koliko trenutno znašajo nadomestila, koliko otrokom sredstva že izplačujejo, kako je stisko kriza še povečala in kdo je do sredstev sklada sploh upravičen.
negative
1,086
Ker jim država kot lastnica podjetja po uvedbi stečaja ni poplačala prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, se bodo nekdanji delavci Steklarske nove jutri zbrali pred parlamentom. V petek, na dan obletnice uvedbe stečaja Steklarske nove, se bodo delavci tega podjetja ob 10. uri zbrali na protestu pred vladnim poslopjem v Ljubljani. Koliko delavcev od nekdanjih 120 zaposlenih se bo zbralo na protestu, še ni znano. Za protest so se nekdanji delavci Steklarske nove odločili, ker jim država kot lastnica ni poplačala prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje v višini 2,5 milijona evrov, po lanski uvedbi stečaja pa so ostali tudi brez odpravnin. V zadnjih dveh tednih so nekdanji zaposleni Steklarske nove izpolnjevali obrazce za oprostitev plačila sodnih taks, saj nameravajo vložiti skupinsko tožbo zoper državo. Predstavniki sindikata so delavcem pojasnili, da vsi ne bodo upravičeni do oprostitve taks, saj se šteje prav vsako premoženje in drugi prihodki posameznika. Če bi vsi delavci vložili skupinsko tožbo, bi taksa na posameznika znašala le 40 evrov. Del tožb od skupno 200 naj bi bil vložen do začetka junija letos. Tudi stečajni upravitelj Steklarske nove Štefan Rola pripravlja dokumentacijo za vložitev tožbe za odškodninsko odgovornost nekdanje uprave in nadzornega sveta podjetja.
negative
1,087
V novogoriškem Hitu bodo zopet sedli za pogajalsko mizo. Če delodajalci in zaposleni tudi tokrat ne bodo našli skupnega jezika, se ruleta v soboto ne bo zavrtela. Se bo v soboto v Hitu zavrtela ruleta? Potem ko v novogoriškem Hitu tudi v četrtek niso dosegli dogovora glede zniževanja plač in nove delitve delovnega časa, se pogajanja danes nadaljujejo. Če dogovora ne bo, se v soboto obeta 24-urna stavka. V četrtek so bila največja razhajanja med pogajalskima skupinama, upravo in novogoriško enoto sindikata igralniških delavcev pri predlogu zniževanja plač zaposlenih v Hitu ter pri predlogu nove delitve delovnega časa. Med ostalimi zahtevami zaposlenih so še poračun razlike do polnega prispevka za dodatno pokojninsko zavarovanje, obnovitev nezgodnega zavarovanja zaposlenim, zaustavitev premeščanja delavcev iz uprave na že zasedena delovna mesta v igralniških centrih, letni razpored delovnega časa za vsakega zaposlenega posebej ter plačilo zaposlenim za čas stavke. Če dogovora med pogajalskima skupinama ne bo, bo sindikat v soboto verjetno izvedel 24-urno stavko, kot so to vodstvu Hita že napovedali. Prvo stavko so izvedli 9. maja in je trajala sedem ur. Stavko, napovedano za soboto, 15. maja, pa so zaradi dogovora o delitvi napitnin zamrznili.
neutral
1,088
Nekdanji delavci Steklarske nove so se pred vlado zbrali, saj jim država kot lastnica ni poplačala prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje v višini 2,5 milijona evrov, po lanski uvedbi stečaja pa so ostali tudi brez odpravnin. Nekdanji zaposleni Steklarske nove so v zadnjih dveh tednih izpolnjevali obrazce za oprostitev plačila sodnih taks, saj nameravajo vložiti skupinsko tožbo zoper državo. Ker se je pred vladno stavbo odvijal izredno zanimiv pogovor med državnim sekretarjem Pavlico in razočaranimi nekdanjimi delavci Steklarske nove, smo objavili celoten posnetek pogovora. Sedem nekdanjih delavcev Steklarske nove se je danes ob prvi obletnici uvedbe stečaja nad družbo zbralo pred poslopjem vlade v Ljubljani. Opozorili so, da se v letu dni problematika neplačanih prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje še vedno ni uredila, zato spremembo zakona na tem področju pričakujejo čim prej. Kot je izpostavil predsednik sindikata Neodvisnost Drago Lombar, do danes nekdanji delavci Steklarske nove še vedno niso dobili poplačanih prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, ravno tako se še vedno ni spremenil zakon o plačilu prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Do danes se ni zgodilo praktično nič, niti za tiste, ki že izpolnjujejo pogoje, da bi šli v pokoj, za tiste, ki so imeli beneficirano dobo, je poudaril Lombar, ki je pred vladnim poslopjem pričakal skupino nekdanjih zaposlenih v Steklarski novi. Poudaril je, da mora biti država vzor drugim. Če država ne poravna svojih obveznosti, kako naj bi jo drugi delodajalci, dodaja. Dodal je še, da se v tem trenutku ne rešuje problem Steklarske nove, ampak bi s spremembo zakona ta se pripravlja rešili problem 150.000 zaposlenim, ki nimajo plačanih prispevkov. Problematika se mora po Lombarjevem mnenju rešiti v najkrajšem možnem času. Leto dni ste seznanjeni s problemom, naredili pa niste nič, je državnemu sekretarju v premierjevem kabinetu Milošu Pavlici, ki je ravno prišel pred vlado, zabrusil predstavnik delavcev Stjepan Miklaužič. Pavlica pa je pojasnil, da se s spremembo zakona ukvarja vrsta strokovnjakov, pri spremembi pa gre za to, da bi neplačane prispevke priznali kot plačane. Vendar so zelo deljena pravna mnenja, kaj to sicer pomeni za sistem socialnega zavarovanja v državi, je navedel. Še vedno po njegovih besedah velja obljuba, da nihče v trenutku, ko se bo upokojeval zaradi neplačanih prispevkov ne bi smel biti prizadet. To se tudi doslej še ni zgodilo, je dejal in dodal, da to zagotavljajo tudi na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Zpiz in na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Predstavnik delavcev Božidar Hrup je poudaril, da ne drži, da noben delavec Steklarske nove še ni bil zaradi neplačevanja prispevkov prizadet. Tisti, ki so imeli beneficirano dobo, bi bili že v pokoju, pa ne morejo biti, je izpostavil. Pavlica pa je pojasnil, da tako Zpiz kot ministrstvo zagotavljata, da v prihodnjih dveh letih nihče ne bo izpolnil pogojev za upokojitev. Miklaužič je to zanikal, saj da so na ministrstvo poslali papirje z imeni ljudi, ki pogoje izpolnjujejo. Foto POP TV Lombar je dodal, da ni pogojev, ker ni plačanih prispevkov. Pet ali šest ljudi ima beneficirano dobo, če bi bili prispevki plačani, bi se lahko upokojili. Dokumente so izročili generalnemu direktorju direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Petru Pogačarju in predstavnici Zpiza pred tremi meseci, takrat pa so jim tudi obljubili, da se sestanejo v roku 14 dni in problem rešijo, je še pojasnil. Nekdanji zaposleni bodo po Hrupovih besedah kmalu vložili skupinsko tožbo zoper državo. Kot je poudaril, za stečaj družbe niso odgovorni delavci, ampak nesposobno vodstvo, ki pa ga je postavila država. Zakaj so šli pred vlado? Za protest so se nekdanji delavci Steklarske nove odločili, ker jim država kot lastnica ni poplačala prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje v višini 2,5 milijona evrov, po lanski uvedbi stečaja pa so ostali tudi brez odpravnin. Sicer pa so nekdanji zaposleni Steklarske nove v zadnjih dveh tednih izpolnjevali obrazce za oprostitev plačila sodnih taks, saj nameravajo vložiti skupinsko tožbo zoper državo. Stečajni upravitelj Steklarske nove Štefan Rola pa pripravlja dokumentacijo za vložitev tožbe za odškodninsko odgovornost nekdanje uprave in nadzornega sveta podjetja. Na problematiko, povezano s Steklarsko novo, se je odzval predsednik vlade Borut Pahor. Kot je dejal, se je vlada z njo ukvarjala ves čas in tisto, kar je lahko storila in je bilo v njeni pristojnosti, je tudi storila. Nismo ravnodušni do tega problema in ga rešujemo, je zagotovil. Po njegovem opozorilu je bila spremenjena tudi regulativa. Do zdaj je bilo neplačevanje nacionalni šport, zdaj pa ni več, je še izpostavil Pahor in dodal, da kdor ne bo spoštoval pravil, bo sankcioniran .
neutral
1,089
Svet mode v času krize igra na varnost. Predvsem pri izbiri manekenk, kjer se najbolj znani oblikovalci, modne in kozmetične hiše raje kot za sveže mladenke odločajo za stare mačke. Celo Victoria s Secret, družba, znana po tem, da svetu v svojih katalogih in na modnih brveh predstavlja vedno nove, sveže lepotice, že dve leti ni najela niti enega novega angelčka. Zadnja, ki se je pridružila elitni ekipi njihovih manekenk, je bila Nizozemka Doutzen Kroes. Svet mode je za novinke postal nekoliko manj prijazen. Naročniki želijo zagotovilo, da bo manekenka, v katero bodo za kampanjo vložili denar, vložek tudi upravičila. In trenutno je najboljši način za to, najemanje že uveljavljenih imen, pojasnjuje Ivan Bart, podpredsednik agencije IMG Models, ki med drugim zastopa tudi supermodela Gisele Bündchen in Heidi Klum. V modni in kozmetični industriji je tako vse manj dela, pa tudi zaslužki manekenk so se znižali za skoraj četrtino. Se pa kriza ni dotaknila vseh enako.Preverite, katerih 10 najbolje plačanih manekenk na svetu, večinoma gre za uveljavljena imena, je svoje finančne imperije od lanskega junija pa do danes le še povečalo. Multipraktik Heidi Klum. Manekenka, fotomodel, televizijska voditeljica in mamica. V zadnjem letu je zaslužila 16 milijonov dolarjev in je druga najbolje plačana manekenka na svetu.
positive
1,090
Sindikat novogoriške enote SIDS je preklical napovedano 24-uro stavko, saj naj bi pogajanja potekala v pravi smeri. Če uprava Hita ne bo spoštovala zavez, ki jih je dala v preteklih dneh, bodo spet posegli po stavki, napovedujejo. Za danes napovedana stavka igralniških delavcev v štirih Hitovih igralnicah, ki naj bi se začela ob 15. uri, je preklicana. Tako se je vodstvo novogoriške enote Sindikata igralniških delavcev Slovenije odločilo na dopoldanski izredni seji izvršnega odbora, ker je uprava Hita pokazala resno pripravljenost za pogajanja . Se obeta nova stavka? O prvi stavkovni zahtevi glede delitve napitnine sta pogajalski skupini sindikata in uprave Hita dosegli dogovor že prejšnjo soboto. Med ostalimi zahtevami zaposlenih pa so še poračun razlike do polnega prispevka za dodatno pokojninsko zavarovanje, obnovitev nezgodnega zavarovanja zaposlenim, zaustavitev premeščanja delavcev iz uprave na že zasedena delovna mesta v igralniških centrih, letni razpored delovnega časa za vsakega zaposlenega posebej ter plačilo zaposlenim za čas stavke. Seveda so tudi ostale stavkovne zahteve zelo pomembne, vendar je uprava pokazala resno pripravljenost za njihovo reševanje ter se zavezala, da bo v prihodnjih dneh pristopila k spoštovanju že sklenjenih dogovorov in podjetniške kolektivne pogodbe, so sporočili iz Sindikata igralniških delavcev Slovenije. Ker razumejo, da vseh ostalih stavkovnih zahtev objektivno ni moč izpolniti do začetka za danes napovedane stavke, so v sindikatu presodili, da bi bilo nadaljevanje stavke v tem trenutku slabo za goste. Pričakujemo in verjamemo, da bo uprava spoštovala zaveze, ki jih je dala na pogajanjih v preteklih dneh, so zapisali v sporočilu za javnost ter dodali, da bodo v nasprotnem primeru z namenom zavarovanja delavskih pravic prisiljeni ponovno poseči po tako skrajnem ukrepu, kot je stavka. Hit Škoda je že nastala! Pogajalska skupina družbe Hit je s preklicom stavke sicer zadovoljna, vendar znova poudarja, da je škoda po prvi napovedani stavki že nastala, še nastaja in jo bo težko popraviti, je v odzivu na preklic stavke povedala Katja Kogej iz kabineta predsednika uprave Hita. Uprava družbe zato toliko bolj računa na odgovorno obnašanje sindikalnih pogajalcev vse do uskladitve in podpisa dokončnega dogovora.
positive
1,091
Podjetju Grep, ki poleg stadiona v Stožicah gradi trgovski kompleks, zmanjkuje denarja. Potrebujejo kar 150 milijonov evrov posojila, ki bi ga najeli pri NLB. A je analiza ugotovila, da projekt stoji na zelo trhlih temeljih.
neutral
1,092
V Sloveniji trenutno ne vladajo le ugodne podnebne razmere, pač pa je pozitivno razpoložena tudi klima na področju gospodarstva. Zvišalo se je zaupanje v predelovalnih in storitvenih dejavnostih ter gradbeništvu. Gospodarska klima v Sloveniji se je maja po ugotovitvah državnega statističnega urada izboljšala. Vrednost kazalca gospodarske klime je bila tri odstotne točke višja kot aprila in 17 odstotnih točk višja kot maja 2009. Maja so direktorji tendence v predelovalnih dejavnostih ocenili za odstotno točko višje kot aprila in 26 odstotnih točk bolje kot pred letom dni. Vrednosti kazalnikov stanj so se v primerjavi z aprilom večinoma znižale, pričakovanja za naslednje tri mesece pa so ugodna. Tendence v trgovini na drobno so bile maja enake kot aprila, v primerjavi z lanskim majem pa so se izboljšale za 25 odstotnih točk. Vrednosti kazalnikov pričakovanj za prihodnje tri mesece so se večinoma znižale, razen vrednosti kazalnika pričakovana skupna nabava in pričakovani poslovni položaj. Vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu je bila maja za pet odstotnih točk višja kot aprila in za 11 odstotnih točk nižja kot maja lani. Vrednosti kazalnikov stanj so se glede na mesec prej zvišale, razen vrednosti kazalnika obseg gradbenih del. Pričakovanja za naslednje tri mesece so večinoma ugodna, izjema je pričakovano zaposlovanje. Zaupanje v storitvenih dejavnostih je bilo maja za tri odstotne točke višja kot aprila in za 18 odstotnih točk višje kot maja lani. Vrednosti kazalnikov stanj in pričakovanj so se v primerjavi z aprilom zvišale, razen vrednosti kazalnikov poslovni položaj in pričakovane prodajne cene. Med omejitvenimi kazalniki je kazalnik pomanjkanje delovne sile dosegel v tem mesecu najnižjo vrednost v celotnem opazovanem obdobju, medtem ko je vrednost kazalnika nezadostno povpraševanje dosegla novo najvišjo vrednost v celotnem opazovanem obdobju, še navaja statistični urad.
positive
1,093
Države članice Evropske unije bodo od prihodnjega leta začele razvijati standardizirani sistem za polnjenje električnih vozil. S tem ukrepom bi skeptike prepričali v nakup električnih vozil. Ministri oziroma predstavniki ministrstev članic Evropske unije, pod katera spada tudi industrija, so na srečanju v Bruslju odločili, da bodo države članice od prihodnjega leta začele razvijati standardizirani sistem za polnjenje električnih vozil. Pri tem so povezljivost med električnimi avtomobili in polnilno infrastrukturo izpostavili kot prednostno nalogo na tem področju. Izpostavili pa so tudi potrebo po naslavljanju varnostnih vprašanj. Tako naj bi skeptične evropske uporabnike skušali prepričati k nakupu teh avtomobilov. Skupna izjava navaja, da je harmonizacija po vsej Evropi ključnega pomena za to, da bodo električna vozila lahko polnjena, doma ali na javni polnilni postaji, brez težav kjerkoli v EU in z uporabo katerega koli polnilca. Tovrstna standardizacija in preprost sistem sta prvi pogoj za sprejetje s strani potrošnikov in, posledično, masovno odločanje za električna vozila na trgu . Vozila za zdaj še predraga Ministri se sicer zavedajo, da bodo v kratkem in srednjem roku na evropskih cestah še naprej prevladovala vozila z bencinskim in dizelskim motorjem. Da se bodo kupci začeli množično odločati za električna vozila, se bodo morale namreč na primerno raven spustiti tudi njihove cene. Članice EU upajo, da bo širša uporaba električnih vozil pomagala uniji zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv ter znižati emisije ogljikovega dioksida. Prav tako bi električna vozila pripomogla pri zmanjševanju hrupa na cestah, čeprav ostajajo pomisleki, da bi to lahko povečalo število nesreč, saj bi se pešci manj zavedali bližajočega se avtomobila. Ministri so sprejeli ta pomislek ter se odločili, da bodo o tem še razpravljali. V grobem naj bi sicer bile evropske norme za elektronske avtomobile sprejete pred koncem leta. Kar se tiče finančne plati pa naj bi Evropska komisija predlagala finančne spodbude za kupce tovrstnih vozil, k čemur so jo ministri tudi pozvali.
positive
1,094
Tečaji na pomembnejših evropskih borzah so današnje trgovanje začeli z globokim padcem. Osrednji indeksi so glede na ponedeljek nižje tudi za tri odstotke. Razlog so tudi finančne težave v Španiji. Na borzah se nadaljuje ponedeljkov negativen trend, padanje pa je po poročanju tujih tiskovnih agencij posledica skrbi glede dolžniške krize v območju evra in stabilnosti bančnega sektorja. Tečaji po svetovnih borzah se cenijo. Najbolj se danes cenijo tečaji v Parizu, kjer je indeks CAC 40 pri 3326 točkah, kar je 3,05 odstotka manj kot ob koncu trgovanja v ponedeljek. Frankfurtski indeks DAX se je doslej znižal za 2,48 odstotka in je na ravni 5662 točk, indeks FTSE 100 na borzi v Londonu pa je upadel za 2,61 odstotka, na okoli 4937 točk. Dunajski indeks ATX je pri 2324 točkah oz. 3,15 odstotka nižje kot v ponedeljek, milanski FTSE Italia All-Share se je znižal za 3,28 odstotka na raven 18.972 točk, züriški indeks SMI pa za 2,07 odstotka na okoli 6078 točk. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je pri okoli 2485 točkah, kar je 2,84 odstotka manj kot v ponedeljek. Ljubljanska borza zabeležila padec tečajev Tudi trgovanje na Ljubljanski borzi se je danes končalo s padcem. Tečaji delnic so se glede na ponedeljek v povprečju nekoliko znižali, med pomembnejšimi pa so se najbolj pocenile delnice Telekoma Slovenije, Gorenja in Krke. Indeksa SBI TOP in LJSEX sta se znižala za 0,96 oz. 0,86 odstotka. Borzni vlagatelji so opravili za slabih 1,65 milijona evrov poslov. Največ zanimanja so pokazali za delnice Krke, s katerimi so sklenili za nekaj manj kot 1,1 milijona evrov poslov. Enotni tečaj teh delnic se je sicer znižal za 1,46 odstotka, na 64,15 evra. Težave v Španiji? Kot je znano, je Španska centralna banka čez vikend prevzela nadzor nad hranilnico CajaSur, ki je utrpela velike izgube, predvsem zaradi velike izpostavljenosti nepremičninskemu sektorju. Centralna banka je banko uradno prevzela zaradi velikih izgub in ker se ta ni želela združiti z drugo banko. To je bila sicer že druga španska banka, ki jo je morala država rešiti. Že včeraj je Mednarodni denarni sklad izdal ostro opozorilo Španiji. Težav je veliko od slabo urejenega trga dela, nepremičninskega balona, fiskalnega primanjkljaja do zunanje zadolženosti, slabe gospodarske rasti in nekonkurenčnosti, je Španiji očital sklad.
negative
1,095
Nekdanji hčerinski družbi SCT, ki ju je odkupil Boris Tancar, ne moreta zbrati dovolj sredstev za plače, zato je vodstvo sprožilo stečajni postopek. Družbi sta delali pretežno za SCT. Družbi Centralgrad in VG Konstrukcije, ki sta v lasti Borisa Tancarja in sta pogodbeno najeti kooperantski družbi SCT, nimata denarja za izplačilo plač 120 zaposlenim, zato je vodstvo predlagalo začetek stečajnega postopka, poročajo današnje Finance. Družbi sta bili nekdaj hčerinski družbi SCT, potem pa ju je od SCT odkupil Boris Tancar, od takrat naprej pa sta še vedno delali izključno na gradbiščih SCT. Kot je za časnik povedal Tancar, jim SCT vedno redno plačuje svoje obveznosti, vendar zaradi starih zadev ne morejo zbrati od 150.000 do 160.000 evrov za plače, zato je stečaj neizbežen. Tancar je še zagotovil, da te stare obveznosti ne pomenijo plačilo kredita za lasnski prevzem družbe. Delavci so včeraj stavkali, nekatere skrbi tudi to, da imajo pogodbe sklenjene še z SCT, ne pa z novo družbo, ki jo je po prevzemu ustanovil Tancar. Zato se bojijo, da bodo v primeru stečaja ostali brez vseh pravic. Tancar pa naj bi jim zagotovil, da so taki prehodi s podjetja na podjetje pravno veljavni in ni z njimi nič narobe. Družba Centralgrad je imela že v drugi polovici aprila težave z izplačilom plač, saj so nam takrat pisali zaskrbljeni delavci, vendar od pristojnih nismo uspeli dobiti odgovora. V SCT pa so takrat dejali, da je Centralgrad le pogodbeno najeto podjetje in da zato za plače tam niso odgovorni.
negative
1,096
Nekdanjemu šefu Istrabenza se lahko smeji. Na skupščini Istrabenza, ki je globoko zadolžen, so ga večji lastniki namreč oprali vsakršne krivde za nastale razmere. Proti njemu ne bodo vložili odškodninske tožbe, prav tako niso napovedali novih revizij njegovega poslovanja. Delničarji Istrabenza so upravi in nadzornemu svetu za leto 2009 podelili razrešnico. Delničarji Istrabenza so na skupščini podprli predlog uprave, da na podlagi ugotovitev izredne revizije, ki jih je opravila revizijska hiša BDO, zoper bivšo upravo in nadzorni svet ne vložijo tožb. Predloga društva Mali delničarji skupaj smo močnejši MDS, naj bi posle Istrabenza v minulih petih letih pregledala nova posebna revizija, niso podprli. Petrol, sicer med predlagatelji predloga o novi posebni reviziji, je od predloga danes odstopil. Kot je pojasnila članica uprave Petrola Mariča Lah, so se v tem času pojavili novi tehtni elementi, in sicer javno objavljena informacija v zvezi s policijsko preiskavo Istrabenza. S tako odločitvijo ničesar ne zaključujemo, ne izključujemo in ne prejudiciramo. Mislimo, da bomo upravi tako olajšali njeno delo, je na skupščini poudarila Lahova in dodala, da se lahko skupščina za revizijo v prihodnosti še vedno odloči. Predlog za imenovanje posebne revizije, ki ga je društvo MDS danes sicer zamenjalo z novim, v katerem je nabor poslov natančneje opredelilo, ni naletel niti na podporo uprave. Kot je pojasnil predsednik uprave Tomaž Berločnik, bi pregledovanje poslov izpred petih let za poslovanje Istrabenza pomenilo veliko motnjo in strošek. Izredna revizija, ki jo je na predlog Petrola po nalogu koprskega sodišča opravila revizijska hiša ABC, je po njegovih navedbah holding stala 38.000 evrov, posebna revizija, ki jo je opravljala družba BDO, pa 30.000 evrov. Bavčar vesel, da ne bo revizije Novi reviziji v Istrabenzu je nasprotoval tudi nekdanji prvi mož Istrabenza Igor Bavčar. To pomeni pahniti Istrabenz v neko izredno stanje. Istrabenz ni sposoben financirati tako obsežne posebne revizije, ki pa se je ne bojim, kot se ne bojim policijske preiskave, je o predlagani reviziji dejal Bavčar, ki je podvomil, da za zahtevami malih delničarjev morda stoji politika. Dogovori v ozadju Foto Blaž Garbajs Predsednik društva MDS Rajko Stanković je to zanikal. Razloge za umik Petrola od podpore novi posebni reviziji pa gre po njegovem iskati v dogovorih v ozadju. Mislim, da je bil očitno opravljen kakšen telefonski klic kakšnega dobrega znanca predsednika uprave Petrola, ki je ocenil, da bi naš predlog pregloboko posegel v denarnico, je dejal. Domneve o dogovorih v ozadju je Lahova zanikala. Brez odškodninske tožbe Sicer pa se delničarji danes niso odločili, da bi na podlagi ugotovitev izredne revizije družbe BDO Revizija glede nakupa Petrolovih delnic v letu 2007 in prodaje delnic Maksime Holdinga v letu 2006 zoper bivšo upravo in nadzorni svet vložili odškodninske tožbe. Predstavnica družbe BDO Revizija je opozorila, da revizorji ob pregledu Istrabenzove dokumentacijo niso našli ovrednotenja sinergij iz nakupa Petrolovih delnic, iz katerega bi izhajal izračun ekonomske upravičenosti investicije. Poleg tega cenitve družbe Petrol, ki jo je opravila revizijska hiša KPMG, po njenih navedbah ni podpisal ocenjevalec vrednosti. Po navedbah predstavnice odvetniške pisarne Šelih in partnerji glede poslov v zvezi s prodajo delnic Maksime Holdinga ter prevzemom družbe Simt ni najti prepričljivih pravnih podlag za vložitev odškodninskih tožb. Glede nakupa delnic Petrola pa bi bilo po njenem težko oceniti, v kolikšni meri je nastala škoda posledica gospodarske krize, v kolikšni meri pa posledica neskrbnosti oz. predragega kupovanja. Bavčar in Kosmina prejela razrešnico Skupščina je upravi in nadzornemu svetu Istrabenza za leto 2008 podelila razrešnico. Predlog društva MDS, naj se o razrešnici odloča za vsakega člana uprave ločeno, ni bil izglasovan. Na simbolnem pomenu je to jasno sporočilo, da lahko ribariš v kalnem in se ti nič ne zgodi, je ob tem dejal Stankovič. Za revizorja za leto 2010 je skupščina imenovala revizijsko hišo KPMG, društvo MDS pa je zoper sklep napovedalo izpodbojno tožbo. Skupščina je poleg tega sprejela še sklep o spremembah statuta družbe in se seznanila z izrednim poročilom revizije, ki jo je po nalogu okrožnega sodišča v Kopru v Istrabenzu opravila revizijska hiša ABC.
neutral
1,097
Adria Airways je leto končala z rekordno 13 in pol milijonsko izgubo. Škodo si je nabrala tudi zaradi vulkanskega prahu. Potnikom so do zdaj za neuporabljene letalske vozovnice vrnili že 900.000 evrov.
negative
1,098
Šejki so namreč na dobri poti, da pri bankah dosežejo reprogramiranje 24 milijard dolarjev dolga družbe Dubai World, ki je na čelu večine dih jemajočih gradbenih projektov v emiratu. Pogajanja so trajala več mesecev, reprogramiranju pa je zaenkrat pritrdila več kot polovica bank upnic. Gre predvsem za velike tuje banke, šejki pa bodo morali zdaj prepričati še manjše lokalne bankirje, ki se bojijo, da bodo na račun tujih bank ostali brez svojega kosa pogače. Z reprogramiranjem kreditov pa težav še zdaleč ne bo konec. Dubaj so zaradi krize namreč zapustili mnogi investitorji in potencialni kupci stanovanjskih in poslovnih površin, med drugim tudi Donald Trump. A investitorje nujno potrebujejo, sam emirat bo gradbincem namreč težko pomagal, saj skupni dolg Dubaja znaša že 109 milijard dolarjev. Kljub vsemu pa se šejki svojim arhitekturnim sanjam ne bodo kar tako odpovedali, saj se računajo z naravnost neverjetnimi gradbenimi podvigi še nekajkrat zapisati v Guinnessovo knjigo rekordov. Poglejte, katera dubajska arhitekturna čudesa trenutno čakajo na večji kup denarja! Dubai Towers. Kompleks štirih nebotičnikov zaradi krize trenutno čaka boljše čase. Končna velikost nebotičnikov je sicer še skrivnost, ugiba pa se, da naj bi najvišji presegel 400 metrov, ostali pa bodo višji od 300 metrov.
neutral
1,099
Ker nič ne kaže, da bodo zahteve zaposlenih glede plač in delavnih pogojev izpolnjene, je kabinsko osebje britanskega letalskega prevoznika British Airways začelo novo petdnevno stavko. Predstavniki družbe British Airways so zaradi nove stavke kabinskega osebja napovedali motnje v letalskem prometu z in na londonsko letališče Heathrow. Kljub motnjam v prometu na enem od evropskih najprometnejših letališč bodo leteli z londonskih letališč Gatwick in City, so sporočili. Skupno naj bi odpovedali okoli 30 odstotkov poletov na dolge razdalje ter okoli 45 odstotkov poletov na krajše razdalje. Osebje družbe je pred časom napovedalo tri petdnevne stavke. Prvič so začeli stavkati 24. maja, po tem, ko so minuli petek prekinili neuspešne pogovore med sindikati in predstavniki družbe, pa so danes začeli novo petdnevno stavko. Trajala naj bi do 3. junija. Če v pogovorih ne bo prišlo do preboja, bo osebje stavkalo še od 5. do 9. junija. Po besedah predstavnikov sindikata Unite, ki predstavlja okoli 90 odstotkov kabinskega osebja British Airways, je za zastoj v pogovorih kriv izvršni direktor družbe Willie Walsh. Iz družbe so medtem sporočili, da so osebju ponudili zelo pošten dogovor, in dodali, da so sporne spremembe, kot je zmanjšanje števila osebja na letih na dolge razdalje, nujne za družbo, ki se v luči finančne krize sooča z manjšim povpraševanjem. Strani se ne moreta dogovoriti glede predvidenih varčevalnih ukrepov, ki med drugim predvidevajo zamrznitev plač in zmanjšanje posadk na letih na dolge razdalje, ter glede vrnitve potovalnih ugodnosti za kabinsko osebje. Te ugodnosti je družba ukinila za tiste, ki so stavkali že marca.
negative
1,100
Minister Lahovnik je zaradi razžalitve nekdanje prve dame Palome Mateje Perger na celjskem sodišču sedel na zatožno klop. Toži ga zaradi izjave, da je prejela 60 tisoč evrov odpravnine.
negative