nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
9,401
|
Leto 2010 je zelo pičlo odmerjalo dela proste dni, zato je bilo potrebno biti z dopustom zelo pazljiv. Leto 2011 bo že malce radodarnejše. 1. in 2. januar bosta sicer padla na vikend, delovni teden pa si bomo lahko razbili že na kulturni dan 8. februarja, ki bo padel na torek. Z dodatnim dnevom dopusta dobimo torej štiri dni za uživanje. Osem dela prostih dni bo v koledarskem letu 2011. Letos jih je bilo šest. Na naslednji dneva prost dan bo potrebno čakati vse do 25. aprila, ko je na koledarju velikonočni ponedeljek. Naslednje leto bo namreč največji krščanski praznik, velika noč, zelo pozno. Mimogrede, pust bo tokrat sovpadal z dnevom žena. Že dva dni za velikonočnim ponedeljkom bo sledil dan upora proti okupatorju, praznik dela pa bo leta 2011 padel na nedeljo. Dodatni dan pa si bomo "priborili" v ponedeljek, 2. maja. 20. obletnico slovenske države bomo 25. junija žal praznovali na soboto, nam pa bo praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta podaljšal vikend na ponedeljek. Stanje proti koncu leta bo še bolj ugodno. 31. oktober in 1. november bosta na ponedeljek in torek, božič pa bo leta 2011 na nedeljo. Dan kasneje bomo ostali doma in slavili dan samostojnosti in enotnosti, za leto 2012 pa bosta za novoletno praznovanje rezervirana nedelja in ponedeljek.
|
positive
|
9,402
|
Ponudba. Agencija ponujala delo pod krinko prostovoljstva, zatrjuje študent. Klubi. Tisti, ki so zbrali več podpisov, dobijo več denarja. Nekateri so aktiviste tudi plačali. Čeprav so v Študentski organizaciji Slovenije pred časom povedali, da so za boj proti malemu delu namenili le 1.600 evrov – za tiskanje zloženke –, kaže, da je šlo za zbiranje podpisov za referendum o tem zakonu precej več študentskega denarja. Svetlik za zdaj šest tisočakov Publikacija. Publikacija ministrstva za delo Malo delo – Komu je namenjeno in katere pravice prinaša? je bila izdana v sto tisoč izvodih, za izdelavo pa je bilo porabljenih 6.270 evrov (brez DDV). Kampanja. Ministrstva so v zvezi s svojim delom dolžna informirati državljane. Po veljavni zakonodaji pa ministrstvo ne more biti organizator referendumske kampanje, ne more torej izvajati dejanj, ki bi imela namen vplivati na odločanje volivca pri glasovanju na referendumu, in za kampanjo tudi ne more namenjati proračunskih sredstev. Aktivisti študentskih klubov, ki so v sodelovanju z Gibanjem za dostojno delo in socialno družbo zbirali podpise za referendum, so bili v nekaterih klubih plačani. “Imeli smo navodilo, naj rečemo, da smo prostovoljci,” nam je zaupal eden od plačanih zbiralcev podpisov. Kot nas je obvestil študent M. V. (polno ime hranimo v uredništvu), pa je Agencija 101 v lastni bazi sodelavcev iskala ljudi, ker se "v januarju 2011 obeta veliko dela na posebnem projektu". Kvaziprostovoljci Agencija 101 je na sestanek (27. decembra v Zagorju in Novem mestu) povabila tudi M. V. Kot je povedal, so jim na sestanku predstavili, da bodo za zbiranje podpisov plačani 4,5 evra na uro oziroma 1,3 evra na zbran podpis, vendar pod pretvezo prostovoljnega dela. Peter Vidmar, direktor agencije, je pojasnil, da so študente iskali za lastne stalne akcije promocije in pospeševanja prodaje. Na naša nadaljnja vprašanja, ali je šlo res za zbiranje podpisov in kdo je bil naročnik, odgovorov do zaključka redakcije nismo prejeli. Nekdanji solastnik Agencije 101 je Marko Hozjan, ki je zdaj predsednik Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Svoj delež je sicer septembra 2009 prodal. Kdor hoče, lahko plača Ali so ljudje, ki zbirajo podpise, plačani ali ne, je stvar organizatorja, saj zakonodaja ne daje posebnih navodil, je povedal Andrej Zorko, izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Po podatkih e-Študentskega servisa so različni naročniki lani sicer ponujali od dva do pet evrov in stimulacijo za zbiranje podpisov za referendum ali njegovo pobudo. "S tem se nismo strinjali"
|
negative
|
9,403
|
Potop. Še eno gradbeno podjetje brez rešitve. Zaposleni že nekaj časa brez plač. Direktor molči. Okrožno sodišče v Mariboru je včeraj začelo stečajni postopek nad družbo Stavbar gradnje. Predlog za začetek stečajnega postopka je vložilo mariborsko gradbeno podjetje oziroma njegov zastopnik Miroslav Temnik – verjetno včeraj, saj so nam na sodišču še v ponedeljek dejali, da predloga za začetek stečaja podjetja niso dobili. Za stečajno upraviteljico je bila imenovana Marina Marinc Pilej. Upniki lahko svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v postopku prijavijo do 26. aprila. Temnikov mobilni telefon že nekaj dni zvoni v prazno. Stavbar Velt nadaljuje? Okrog 115 zaposlenih bo tako najverjetneje izgubilo zaposlitev. “Nazadnje so delavci prejeli delno izplačano novembrsko plačo v obliki bonov,” je povedala Breda Črnčec, sindikalistka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Neuradno smo izvedeli, da bo poslovanje nadaljevala hčerinska družba Stavbar Velt, ki ima trenutno le enega zaposlenega, v njej pa naj bi se zaposlilo kar nekaj delavcev Stavbarja gradenj.
|
neutral
|
9,404
|
Vrhnika. Športni park potrebuje sanacijo, a je treba pred večjimi deli sprejeti podrobni prostorski načrt. Atletska steza, tribune, garderobe, bazen in nekateri drugi deli Športnega parka Vrhnika so v slabem stanju in potrebujejo obnovo, je povedal Daniel Cukjati z Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika. Tam so na arhitekturno-urbanističnem natečaju že zbirali ideje za obnovo celotnega parka, ki bodo osnova za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Sprva bodo, pravi Cukjati, uredili nogometno igrišče in atletsko stezo. "Že druga faza, postavitev tribun, pa je zelo odvisna od tega, kateri idejni načrt bo izbran za izvedbo OPPN." Sprejetje tega je v načrtu letos oziroma na začetku prihodnjega leta, za park pa je predvideno tudi javno-zasebno partnerstvo, je dejal vrhniški župan Stojan Jakin. Celotna obnova z gradnjo bi po njegovih besedah lahko stala od deset do 20 milijonov evrov. Kdaj točno se bodo dela lahko začela, ne Cukjati ne Jakin nista mogla napovedati. Po vključitvi potencialnega zasebnega partnerja v eni izmed faz obnove bodo v parku uredili še fitnes, savno, gostinske lokale, bazen, center za bovling, poslovne prostore in večnamensko dvorano.
|
neutral
|
9,405
|
Košarka. Dvorana Podmežakla ostaja kandidat za eno izmed predskupin Eurobasketa 2013. “Če bodo adaptacija dvorane in druge zadeve, o katerih smo se še dogovarjali, realizirane tako, kot so bile predstavljene pri županu, Jesenice ostajajo v tekmovanju za eno izmed predtekmovalnih skupin,” je včeraj po ogledu dvorane Podmežakla povedal generalni sekretar Košarkarske zveze Slovenije (KZS) Iztok Rems. Odločitev konec marca Delegacija KZS si je včeraj poleg jeseniške dvorane ogledala nastanitvene zmogljivosti v Kranjski Gori, kjer hoteli izpolnjujejo vse pogoje za namestitev reprezentanc. Kot je poudaril Rems, se bodo odločali strogo na podlagi strokovnih meril, ogledali si bodo še kandidate za prizorišča v Mariboru, na Ptuju in v Novem mestu, končna odločitev o lokacijah štirih predtekmovalnih skupin evropskega prvenstva v košarki 2013, pa bo predvidoma znana konec marca. “Večkrat smo že povedali, da smo sposobni zadostiti predpisom Fibe, kar ogled tudi potrjuje. Jesenice ostajajo eden od kandidatov, objekte pa imamo večinoma narejene ali v sklepni fazi,” je povedal župan Tomaž Tom Mencinger.
|
positive
|
9,406
|
Smetarji. V Snagi zagotavljajo, da so posnetki le za interno uporabo. "Vozniki imajo mobilne telefone s fotoaparati, ki jih uporabljajo samo za interne postopke in za uradne ne morejo biti uporabljeni," Valter Nemec, namestnik direktorja Javnega podjetja Snaga, odgovarja na vprašanje, ali so tudi delavci Snage opremljeni s fotoaparati in navodili, naj fotografirajo nepravilno odlaganje odpadkov. V Kamniku in Komendi delavci Publicusa to počnejo že od jeseni. Kosovni odpadki Bralci večkrat opozarjajo na kosovne odpadke – tokrat so vznemirili stanovalce Štepanjskega naselja, saj že dolgo ležijo ob otoku za odpadke. Nemec pravi, da Snaga dvakrat na leto organizira akcijo odvoza kosovnih odpadkov, občani pa lahko za plačilo odvoz tudi naročijo ali odpadke sami pripeljejo v zbirni center na Barje. "Vsako drugo dejanje se šteje kot nelegalno odlaganje," pojasni Nemec in doda, da je kršitve treba prijaviti na mestni inšpektorat. Predvidene kazni v zvezi z odpadki so podrobno razdelane: od sto evrov za brskanje po zabojnikih za posameznika do 125 tisoč evrov za nelegalno odlaganje komunalnih odpadkov za podjetje. "Med bloki je to stara praksa, ljudje odlagajo kosovne odpadke že tedne pred napovedanim odvozom, ne en dan prej, kot bi morali," pravi Nemec. Opozarjali bi kršitelje V Snagi razmišljajo o možnosti, da bi njihovi delavci zbirali informacije na terenu in ljudi opozarjali na napake. Če to ne bi zadoščalo, bi informacije predali inšpekcijski službi. A za to bi potrebovali več ljudi, kar bi pomenilo večje stroške in višjo ceno odvoza odpadkov. "Če bodo postopki določeni v odlokih, jih bomo tudi izvajali," sklene Nemec.
|
neutral
|
9,407
|
Iz ljubljanske izdaje Žurnala24: Po dvajsetih letih propadanja se zanj zanima tuji investitor. 27 lastnikov ima nekdanji domžalski teniški center Ten-ten. Da se stvari v nekdanjem teniškem centru, ki je gostil turnir Slovenia Open, premikajo, je potrdil tudi Jože Keršmanc, predstavnik večinskega posrednega lastnika Ten-tena, podjetja Eterra Aktiengesellschaft iz Liechtensteina. “Glede lastništva smo dosegli sporazum, ki je že pravnomočen, in začeli urejanje zemljiškoknjižnih stanj,” je dejal in dodal, da se res pogovarjajo s potencialnimi investitorji. Obnova neznano kdaj Obnova Ten-tena je bila zaradi neurejenih lastniških razmerij doslej nemogoča. Kot pravi Keršmanc, to zdaj urejajo, so v fazi sprejemanja sporazumov o ustanovitvi etažne lastnine in sodelujejo skupaj z manjšinskimi lastniki. Kaj točno namerava potencialni kupec storiti s centrom in kdaj je obnova načrtovana, ni povedal. “V vsakem primeru se to ne bo zgodilo čez noč,” je dejal in dodal, da za zdaj glede tega ne želijo dvigovati prahu. “Zadeva se premika, ampak počasi. Določene stvari so še pri odvetnikih in na sodišču,” pa so povedali v podjetju Proing projektiva in inženiring, ki je manjšinski lastnik teniškega centra. Kot pravijo, bodo manjšinski lastniki svoje deleže prodali, potencialni kupec pa bo z obnovo spremenil namen kompleksa. Več o načrtih in usodi Ten-tena bo po njihovih besedah znano konec februarja. Stavba se poseda Nekdanji teniški center je trenutno v zelo slabem stanju. Kot je že pred časom povedal Keršmanc, električno napeljavo zaliva voda, stavba se poseda, teniška igrišča so zaraščena, zelo slaba pa je tudi požarna varnost. Ali imajo kakršnekoli informacije o načrtih s Ten-tenom, smo vprašali tudi Občino Domžale, a odgovora včeraj nismo dobili.
|
neutral
|
9,408
|
Na zahtevo poslanske skupine SDS je zaradi enotnih zimskih šolskih počitnic potekala nujna seja odbora za gospodarstvo. Sklep SDS, da se odpravijo enotne počitnice, ni dobil podpore. V poslanski skupini SDS so že junija 2010, ko so na ministrstvu za šolstvo spremenili pravilnik o šolskem koledarju, ki po novem določa enotne zimske počitnice, opozorili, da bo zaradi združitve počitnic slovensko turistično gospodarstvo utrpelo veliko gospodarsko škodo. "V zadnjem času pa prihajajo v javnost že bolj konkretni podatki o gospodarski škodi, ki bo nastala, saj je večina rezervacij že narejenih. V Kranjski Gori ocenjujejo, da bodo ob dva milijona evrov, na Rogli naj bi bil izpad prihodkov v višini 400 tisoč evrov," opozarjajo v SDS. Nesprejemljivo je, da država sprejema takšne odločitve, ki prinašajo dvojno škodo. Po eni strani prinašajo stroške za promocijo turističnih destinacij in pritegnitev gostov, po drugi strani pa se z nepremišljenimi ukrepi skrajšuje sezono počitniškega trženja za polovico, pri čemer bo izpad v celoti bremenil slovensko turistično gospodarstvo. SDS Združene zimske počitnice bodo po mnenju SDS očitno najbolj koristile tujim smučiščem in tujim turističnim gospodarstvom. "Skupna ocena škode, ki bo posledica združitve obeh terminov zimskih počitnic, je za slovensko turistično gospodarstvo, ocenjena na približno 15 milijonov evrov. Temu velja prišteti tudi dolgoročno izgubo domačih gostov zaradi počitnikovanja v tujini. Ob tem velja opozoriti še na poslabšano varnost na smučiščih in prometnicah v tednu počitnic zaradi bistveno večje gneče," še sporočajo iz SDS. V dveh terminih po en teden V poslanski skupini SDS so zato predlagali sklic nujne seje odbora za gospodarstvo, kjer bi sprejeli sklep oziroma predlagali vladi, da nemudoma odpravi enotne zimske počitnice in uvede dosedanji režim počitnic v dveh terminih po en teden. Ločitev, če bo treba Šolski minister Lukšič je prepričan, da škode zaradi enotnih zimskih počitnic v gospodarstvu ne bo. Zagotovil je, da bo ministrstvo počitnice znova ločilo v dva tedna, če se bo ugotovilo, da je imela sprememba šolskega koledarja negativne učinke. Dejal je, da posebna delovna skupina za evalvacijo učinkov združitve zimskih počitnic nadaljuje z delom, in napovedal, da bo zaprosil tudi Gospodarsko zbornico Slovenije, da opravi oceno učinkov zimskih počitnic na celotno gospodarstvo. "Otežile bodo poslovanje" Podpredsednik Združenja slovenskih žičničarjev Aleš Uršič pa je mnenja, da bodo enotne počitnice otežile njihovo poslovanje, ker bodo številni Slovenci odšli smučat v tujino in bodo tam puščali svoj denar. Po njegovih besedah letos žičničarji na račun enotnih zimskih počitnic pričakujejo izpad prihodkov v višini 9,5 milijona evrov. Prepričan je, da je to zadosten argument za spremembo pravilnika.
|
neutral
|
9,409
|
Sportina. Poleg Bavčarja in co. podaljšana zamrznitev premoženja trgovcu s tekstilom. Napad. Sportina Bahtijarja Bajrovića, ki za Slovenijo zastopa in prodaja okoli 50 blagovnih znamk, med njimi prestižne Armani, Prado in Iceberg, ima še za pol leta blokirano premoženje. Trditve o vpletenosti Sportine v privatizacijo katerekoli izmed družb so napačne. Sportina, oktober 2009 Okrožno sodišče v Ljubljani je 20. januarja namreč za šest mesecev podaljšalo odredbo o prepovedi razpolaganja z nepremičninami, delnicami in pri nekaterih tudi s sredstvi na transakcijskih računih štirim fizičnim osebam: Igorju Bavčarju, Bojanu Finku, Bojanu Korsiki in Kristjanu Sušinskemu ter trem pravnim osebam, med katerimi je poleg FB Investicij in Maksime Holding Sportina. "Podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja se nanaša na en sam trgovski lokal na Bledu in na nobena druga sredstva. Ukrep ne vpliva na tekoče poslovanje Sportine in ne na izvedbo naših strateških poslovnih načrtov," pa zatrjujejo v Sportini. Odmevne hišne preiskave Pri vseh so oktobra 2009 opravili hišne preiskave, da bi našli dokaze za sume kaznivih dejanj Bavčarjevega prevzemanja Istrabenza prek Maksime Holding. Pomoč ali "nevednost" Sportina se je v odmevni preiskavi znašla, ker je od Pivovarne Laško septembra 2007 za pičlih 7.500 evrov kupila družbo Plinfin, ki je imela v lasti paket delnic Istrabenza, vreden 23 milijonov evrov. Čez mesec dni je Plinfin delnice Istrabenza za 25 milijonov evrov prodal družbi Microtrust Nastje Sušinskega. Sportina je že kmalu po hišnih preiskavah za Dnevnik zavrnila vse namige o večmilijonskih zaslužkih pri poslu in zatrdila, da niso "vedeli, da gre za lastninjenje Istrabenza".
|
neutral
|
9,410
|
Kresalova: Dobili smo priložnost za nov začetek, ki je ne smemo zapraviti. Biščak: Zares ne izključuje možnosti izstopa iz koalicije. "Dobili smo priložnost za nov začetek, ki je ne smemo zapraviti. Zato je ključno, da koalicija preneha z medsebojnim obračunavanjem in enotno ter hitro uresniči cilje, ki smo si jih zadali kot prioritete," je v izjavi za javnost po današnjem izvršnem odboru LDS pred jutrišnjim vrhom koalicije povedala Katarina Kresal. "Koalicijski partnerji se morajo vzdržati vsakega ravnanja, ki bi ustavljalo ali oteževalo sprejem ukrepov, ki smo jih postavili za prioritetne," je dejala in kot prioritetno izpostavila področje preganjanja gospodarskega kriminala. Izjav generalnega sekretarja Zaresa Bogdana Biščaka, ki je izjavil, da v stranki ne izključujejo možnosti, da bi v primeru, če ne bi mogli uresničiti svojega programa, izstopili iz koalicije, ni komentirala. Jih je pa Karl Erjavec iz DeSUS-a, ki je za STA dejal, da jih sam razume "bolj kot način, kako bi Zares zamajal vlado in koalicijo". DeSUS v tem primeru na "izpraznjena ministrska mesta Zaresa" ne bi predlagal svojih kandidatov, temveč bi odločitev prepustili premierju, pravi Erjavec.
|
positive
|
9,411
|
Slovenci danes tretjič obeležujemo dan spomina na žrtve holokavsta. Eno najtemnejših poglavij zgodovine človeštva je sledove za vedno pustilo tudi na našem območju. Generalna skupščina Združenih narodov je 1. novembra 2005 razglasila 27. januar za dan spomina na žrtve holokavsta. "Ta nepopisno brutalen zločin brez primere še danes predstavlja eno najtemnejših poglavij v zgodovini človeštva," ob dnevu spomina meni Pavel Gantar, predsednik državnega zbora. Pravi še, da bomo le s skrbnim negovanjem spomina na pretekle grozote in krivice lahko računali na spremembe v miselnosti in posledično tudi v ravnanju. "Vse to z osnovnim namenom, da se takšna tragedija ne bi nikoli več ponovila," dodaja. Ob 18. uri bo v Sinagogi Maribor spominska slovesnost za žrtve holokavsta in odprtje mednarodne fotografske razstave Preteklo in pozabljeno – Judovska kultura v Sloveniji. V Krškem pa bo ob 11. uri odprtje razstave o genocidni politiki fašistov in nacistov do slovanskih narodov med drugo svetovno vojno, ki jo pripravlja Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945. Sprva za politične zapornike in Sovjete Kot je znano, so nacisti januarja 1940 v bližini znanega poljskega mesta Oswięcim (bolj znan kot Auschwitz) začele graditi koncentracijsko taborišče, sprva namenjeno političnim zapornikom in sovjetskim vojnim ujetnikom. Kmalu je taborišče postalo premajhno, zato so zgradili še Auschwitz II - Birkenau. Ugotovili so, da je Zyklon B učinkovito morilsko sredstvo, in ker so lahko vzeli več življenj, kot so sprva načrtovali, so zgradili še več plinskih celic. Po koncu romali v Izrael in ZDA Prvi judovski ujetniki so tja prispeli pozimi leta 1942. Tja je bilo deportiranih tudi 2.346 zapornikov iz Slovenije, od tega jih je v taborišču umrlo 1.351. Na današnji dan pred 66 leti je Rdeča armada vkorakala v Auschwitz in osvobodila več kot 7.000 zapornikov, med njimi tudi 21 Slovenk. Mnogi so nato odšli v Izrael, drugi v ZDA, tretji pa v sosednje države. Nacizem je v Sloveniji pustil zelo močen pečat in številni se niso želeli vrniti domov. Ena redkih, ki pa se je odločila za vrnitev v Mursko Soboto, je Erika Fürst. Ob prihodu v taborišče je bila stara 13 let, rešila pa se je z laganjem zloglasnemu zdravniku Josephu Mengeleju, znanemu tudi kot Angelu smrti. Če Fürstova ne bi rekla, da je nekaj let starejša, se smrti ne bi mogla izogniti. Danes bo svojo zgodbo predstavila tudi obiskovalcem razstave in slovesnosti v Sinagogi Maribor. Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta smo se pogovarjali z vodjo Sinagoge Maribor, Marjanom Tošem. Slovenska judovska skupnost si ni nikoli opomogla, ubitih je bilo okoli 87 odstotkov slovenskih Judov, opozarja. Več si preberite tukaj.
|
negative
|
9,412
|
Poslanec Petek vlado sprašuje glede slovenskih poslov v Libiji. Vlada odgovarja, da gre za perspektiven trg in da v Tripoliju ne bo le "pisarne SCT". Vlada danes poudarja, da se trudi pomagati slovenskemu gospodarstvu pri nastopanju na tujih trgih in da Libija predstavlja perspektiven trg. Miro Petek (SDS) je na vlado konec decembra naslovil vprašanje okrog poslov v Libiji. V besedilu je navedel, da se je Slovenija v času Pahorjeve vlade ob asistenci predsednika Danila Türka izrazito naslonila na Libijo in njenega predsednika Moamerja el Gadafija, ki je na oblast prišel z vojaškim udarom in je v svetovni javnosti prepoznan kot eden največjih svetovnih samodržcev. Petek je poudaril, da mnoge države in mednarodne organizacije opozarjajo na velike kršitve človekovih pravic, ki se dogajajo v Libiji. Vlada odgovarja, da pogovore in načrtovano sodelovanje z Libijo vodijo zunanje ministrstvo, javna agencija za podjetništvo, tuje investicije in gospodarska zbornica Slovenije. Na Petkovo bojazen, da bi utegnilo postati novo veleposlaništvo v Tripoliju zgolj s strani države plačana pisarna SCT, vlada odgovarja, da se "pri odpiranju vseh predstavništev v tujini ravna izključno v interesu Slovenije". Dodajajo še, da dokončna oblika slovenske prisotnosti v Libiji niti ni dorečena. Usluga za uslugo? Petek vlado sprašuje tudi, "ali predvideva, da bo dobilo slovensko gospodarstvo kakšen posel tudi na račun tega, da sta Slovenija in današnji predsednik države veliko pripomogla k temu, da so se leta 1999 prenehale sankcije proti Libiji". Takrat je bil Türk slovenski veleposlanik pri OZN, Slovenija pa je predsedovala varnostnemu svetu in hkrati tudi odboru za nadzor nad izvajanjem sankcij proti Libiji. Analitiki so takrat menili, da so bile sankcije proti Libiji odpravljene prehitro. Vlada navedbe zavrača in poudarja, da odprave sankcij proti Libiji ne bi mogle biti povezane z obljubami Libije Sloveniji, saj je bila ta pogojena z izročitvijo dveh libijskih osumljencev Škotski za sojenje v primeru sestrelitve ameriškega letala nad škotskim Lockerbiejem leta 1988. Ko je osumljenca izročila, je varnostni svet sankcije suspendiral in jih leta 2003 dokončno ukinil.
|
neutral
|
9,413
|
Žurnal je danes zjutraj na glavnem portoroškem pomolu pričakal obalne ribiče, ki so letos opravili prvi tradicionalni izlov cipljev. V mreže so ujeli nekaj več kot dve toni različnih rib, kot kažejo prve ocene, je cipljev le za okoli 150 kilogramov. Jutranje fotografije si oglejte v zavihku Galerija. Ti so se umaknili ribi sera (večer), ki je plenilka in je v Piranskem zalivu včasih ni bilo. Pred sero ciplji bežijo, so nam povedali ribiči. Ser so ujeli okoli 800 kilogramov, v mreže pa so se zapletli tudi nekateri prav kapitalni brancini in orade. Na morju je ponoči, ko so se temperature gibale okoli ničle, lovilo 12 bark, na katerih je bilo 27 ribičev. Ob 9. uri se je na glavnem portoroškem pomolu začela tudi prodaja, prvi kupec pa je bil taksist. Lani izlov cipljev ni bil uspešen. Kot je povedal novi vodja izlova Fabio Štefe, se bodo to zimo po ciplje še poskušali odpraviti, a v prihodnjih dneh to ne bo mogoče, saj bo zapihala burja.
|
neutral
|
9,414
|
Iz ljubljanske izdaje Žurnala24: O fotografiranju nepravilnega odlaganja odpadkov ima odklonilno mnenje. “Pooblaščenec se je že večkrat odklonilno opredelil do vprašanja o dopustnosti videonadzora za namene ugotavljanja kršitev, saj ga je dopustno uvesti le za namene, ki so natančno določeni z zakonom o varstvu osebnih podatkov,” pravi Rosana Lemut Strle, namestnica informacijske pooblaščenke. Poročali smo, da delavci Publicusa v Kamniku in Komendi fotografirajo nepravilno odlaganje odpadkov, pa tudi v ljubljanski Snagi so priznali, da vozniki smetarskih vozil to počnejo z mobilnimi telefoni – zatrdili so sicer, da je fotografiranje namenjeno le internim postopkom. Lemut Strletova pravi, da fotografiranje posameznika posega v njegovo širšo pravico do zasebnosti, ki jo lahko zaščiti na civilnem in kazenskem področju, pri varstvu osebnih podatkov pa le, če je na fotografiji določljiv in je fotografija del zbirke. Shranjevanje ni dovoljeno Če ima javno podjetje zaradi nepravilnega odlaganja odpadkov višje stroške, sme podati prekrškovnemu organu prijavo in v dokaz priložiti fotografijo. Manjkali pa bodo bistveni podatki, osebno ime in naslov kršitelja, zato bo prijava izjemno pomanjkljiva – razen v majhnih krajih, kjer se ljudje poznajo, meni Lemut Strletova. “Če so fotografije namenjene le kot dokaz k prijavi za prekršek in jih podjetje ne hrani ali obdeluje, ampak posnetke izbriše, bi bilo ravnanje delavcev še v okvirih zakona o varstvu osebnih podatkov,” še doda.
|
negative
|
9,415
|
Nesreča. Šolski avtobus se je prevrnil. 19 osnovnošolcev poškodovanih. Poledenela cesta “Bila je samo spolzka”. Na Cestnem podjetju (CP) Murska Sobota je Janez Kučan, vodja sektorja vzdrževanja cest, pojasnil, da je bila to edina nesreča na Goričkem, in zanikal poledico na cesti: “Bilo je spolzko, a ne poledenelo. V ponedeljek smo ta del posipali in sipina je še bila na cesti, drugič pa smo posipali po nesreči. S prilagojeno hitrostjo in zimsko opremo je bila cesta normalno prevozna.” Župan Občine Grad je že napovedal, da če cesta ni bila ustrezno očiščena, pogodbe s CP Murska Sobota ne bodo podaljšali. “Še zdaj sem pretresen in šokiran nad nesrečo šolskega avtobusa, ki je prevažal 24 naših učencev. Na srečo ni nihče huje poškodovan,” pravi Viktor Navotnik, ravnatelj Osnovne šole Grad, ki je dodal, da je ob prihodu na kraj nesreče uzrl grozljiv prizor: “Bilo je hudo grozno. Takoj sem šel pogledat, ali je še kakšen otrok ukleščen v avtobusu, pa na srečo ni bil.” Pristal na boku Včeraj zjutraj je na spolzkem cestišču pri Gradu na Goričkem s ceste zdrsnil avtobus, ki je v tamkajšnjo osnovno šolo kot vsak dan peljal otroke iz okoliških vasi. Avtobus je zadel drog električne napeljave, se obrnil okrog svoje osi in se prevrnil, in to tik ob bližnjo hišo. V nesreči se je lažje telesno poškodovalo 19 otrok in voznik avtobusa, dve učenki naj bi čez noč ostali na opazovanju v Splošni bolnišnici (SB) Murska Sobota. Neprilagojena hitrost Policisti so ugotovili, da je 43-letni voznik zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom. “Pred levim ovinkom je na delu ceste, ki je bila zaradi sneženja mokra in poledenela, zapeljal na desno bankino, nato nazaj na vozišče, kjer je zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom,” je sporočil Jože Prša s Policijske uprave Murska Sobota. Policisti so pri vozniku avtobusa opravili tudi elektronski alkotest, ki je pokazal 0,00 miligrama v litru izdihanega zraka. “Cesta je bila poledenela in na tem delu neposipana, kar povedo tudi priče. Še rešilec se je komaj ustavil. Hitrosti pa ne morem komentirati, ker nisem vozil jaz,” pravi Miran Petek, direktor podjetja, ki opravlja šolske prevoze. Poudaril je, da je voznik šolskega avtobusa najbolj izkušen njihov voznik. (Foto: Žurnal24) V nesreči se je telesno poškodovalo 19 otrok in voznik avtobusa, dve učenki naj bi čez noč ostali na opazovanju v SB Murska Sobota.
|
negative
|
9,416
|
V Pahorjevem kabinetu so potrdili, da so prejeli kritično pismo avtomehanika Iva Lebana, ki je premierju popravlja fička, samega pisma pa niso komentirali. "V kabinetu predsednika Vlade RS smo omenjeno pismo prejeli, vendar vsebine ne komentiramo," so za zurnal24.si zapisali v kabinetu predsednika vlade Boruta Pahorja. Kot smo že poročali, je Leban v pismu kritiziral odločitve premierja Pahorja in njegov način vladanja. "Odločen in ohol si le takrat, ko je treba 'tepsti' reveže, ki so ti zaupali in ti dali svoj glas, da se lahko šopiriš od Bruslja do Tripolija," je med drugim zapisal Leban. Premierja je tudi opozoril, da bi moral kot socialni demokrat skrbeti za socialno državo in ne za tajkune, "ki se obilno napajajo v državnih jaslih. Toda to tvojemu 'socialnemu' ministru ni dovolj!" Celotno pismo si lahko preberete na tej povezavi. Leban je sicer za zurnal24.si pred objavo članka dejal, da je pismo po njegovih informacijah obravnavala tudi Pahorjeva stranka SD in da je bila tam razprava "kar burna". Na odgovor iz stranke SD še čakamo.
|
neutral
|
9,417
|
Občinski svet. Drago Mislej Mef je odstopil z mesta svetnika. Potrdili novi odlok o ZD. Župan Igor Kolenc je na včerajšnji seji občinskega sveta za novega direktorja Komunale Izola predlagal Denisa Beleta, občinski svetniki pa so ga potrdili. “Najbolj me je prepričala njegova vizija. Poznam ga že iz preteklosti in prepričan sem, da bo deloval v korist Izole,” je dejal Kolenc. O izbiri Beleta se je v javnosti že nekaj časa govorilo, s Kolencem pa sta bila tudi sodelavca v Tomosu oziroma Alcan Tomosu. Nadomestne volitve? Svetniki so včeraj obravnavali odstop Draga Misleja Mefa z mesta občinskega svetnika – odšel je iz osebnih, moralno-etičnih in načelnih razlogov, prav tako zaradi določil zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki preprečuje, da bi on kot občinski svetnik ali njegova ožja družina iz občinskega proračuna prejemali sredstva za uradne objave v tedniku Mandrač. Izoli se zaradi njegovega odstopa zdaj obetajo nadomestne volitve za enega svetnika. Za 3,5 milijona terjatev Precej razprave je bilo ob sprejemanju spremembe odloka o ustanovitvi Zdravstvenega doma (ZD) Izola, ki po novem omogoča ločitev funkcije strokovnega in poslovnega direktorja. Svet zavoda bodo po novem sestavljali trije predstavniki delavcev zavoda, en predstavnik zavarovancev in drugih uporabnikov (prej trije) ter pet predstavnikov ustanovitelja (prej trije). Svetniki so včeraj odpisali za 47 tisoč evrov zastaranih terjatev, predvsem neplačanih poslovnih in stanovanjskih najemnin, občina pa je imela na zadnji dan lanskega leta za kar 3,5 milijona evrov odprtih terjatev.
|
neutral
|
9,418
|
Kamnolom. Koncesionar bi ga širil. Krajani opozarjajo na težave zaradi padavinskih voda. Čeprav naj bi bili vplivi na okolje ob upoštevanju omejitvenih ukrepov zanemarljivi, so krajani glede predlagane nadaljnje širitve in sanacije kamnoloma Soteska skeptični. “Bojimo se, da se bo ponovil Log pod Mangartom,” so med drugim poudarili na torkovi javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta za kamnolom. 1,85 hektarja velika širitev je predvidena v kamnolomu Soteska. Težave predvsem lani Med vsakodnevnimi vplivi so izpostavili padavinske vode. “Lani je bila cesta večkrat poplavljena. Iz peskokopa gresta pesek in voda v Krko, njen nivo se je že precej dvignil,” so pojasnili. Prepričani so, da je treba rešiti odvodnjavanje vse od kamnoloma do Krke. “Nalivi so vedno hujši. Če tega ne bomo rešili, nas čaka katastrofa,” so prepričani. Odvodnjavanje je projektno rešeno v spodnjem delu peskokopa, je razložil Andrej Kastelic, direktor Gozdnega gospodarstva Novo mesto, ki ima koncesijo do leta 2022. “Glede na vse pobude krajanov bomo projektno reševali tudi del od ceste do peskokopa. Vode so bile problem predvsem lani, ko je bilo veliko padavin. Takrat se je pokazalo, da določene stvari, ki so bile zgrajene v prejšnjem času, niso zdržale,” je izpostavil. Podjetje uporablja osem hektarjev peskokopa. Zdaj se želi v zahodnem delu razširiti za 1,85 hektarja in ga sočasno začeti sanirati na drugi strani. Pomemben za občino Če bo stoodstotno varen, je občina za to, da peskokop ostane, je dejal župan Jože Muhič. “Na njem temelji vzdrževanje okoli 400 kilometrov gozdnih cest, v njem imamo nekaj delovnih mest, občani pa imajo cenejši pesek, kot bi ga imeli, če bi ga vozili od drugod,” je pojasnil.
|
neutral
|
9,419
|
Ovadbe. Odgovorna oseba naj bi odgovarjala za sedem kaznivih dejanj. Brežice, Krško. “Krški kriminalisti so konec leta na okrožno državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper odgovorno osebo podjetja Vino Brežice zaradi suma storitve sedmih kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete,” je potrdil Robert Perc, tiskovni predstavnik Policijske uprave Krško. Odgovorni osebi očitajo zlorabo položaja ali pravic, zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in ponareditev ali uničenje poslovnih listin. Škoda je ogromna Kriminalisti sumijo, da je bila družba Vino Brežice z očitanimi kaznivimi dejanji neposredno oškodovana za več kot 900 tisoč evrov. “Znesek vseh nepravilnosti, ki naj bi nastale z očitanimi kaznivimi dejanji, pa naj bi znašal dva milijona evrov,” so dodali na policiji. Po njihovih podatkih naj bi nekdanja odgovorna oseba zlorabila svoj položaj in povzročila družbi veliko premoženjsko škodo z odobritvijo posojila, ki naj ne bi bilo v celoti poplačano. “Poleg tega so se prikazovale terjatve, ki niso obstajale, ker storitve sploh niso bile opravljene, terjatve pa naj bi bile prikazane tudi na podlagi domnevno ponarejenih listin,” poroča Perc.
|
negative
|
9,420
|
Nadškofija Maribor še vedno upa, da ne bo izgubila orglarske šole, samostana Studenice in dela stavbe v središču mesta. Ne samo Betnava Izguba. Nadškofija bi tako izgubila orglarsko šolo v Hočah, samostan Studenice in del zgradbe v središču mesta, navajajo na mariborskem cerkvenem sedežu, ne pa dvorca Betnava. “Ta in nekatere druge nepremičnine niso zastavljeni za pomoč Gospodarstvu Rast ali za druge gospodarske družbe, pač pa za druge namene,” povedo. “Kljub insolventnosti mariborska nadškofija ne plačuje nobenih naših obveznosti,” je včeraj za Žurnal24 pojasnil Dušan Zazijal, predsednik uprave Gospodarstva Rast, ki je sicer na dopustu. Dodal je, da še vedno upajo na ugoden zaključek pogajanj med bankami upnicami in svetovalci družbe Rothschild, ki naj bi se končala v dveh ali treh tednih. “Če nam ne bo uspelo, bomo najprej aprila lahko sprožili postopek za prisilno poravnavo,” je dodal Zazijal. Zvon pred prisilko Tudi v Zvon ena holdingu se očitno že pripravljajo na prisilno poravnavo. Nadzorni svet družbe je ta teden upravi naložil pripravo vseh potrebnih podlag za pravočasno vložitev predloga za prisilno poravnavo. “Vzporedno s temi dejavnostmi si bo uprava s svetovalci iz družbe Rothschild še naprej prizadevala izdelati predlog finančnega prestrukturiranja in ga uskladiti z bankami upnicami,” so bili sklepi nadzornega sveta. Brez dodatnih obveznosti Iz mariborske nadškofije, kjer vztrajajo, da niso zadolženi za 800 milijonov evrov, ampak le za 17,4 milijona, so sporočili, da zaradi insolventnosti družb, ki so v posredni ali neposredni lasti nadškofije, nimajo dodatnih finančnih obveznosti. “Možnost je kvečjemu, da bo nadškofija ob tri nepremičnine, ki jih je zastavila v pomoč Gospodarstvu Rast, upamo pa, da se to ne bo zgodilo,” je pojasnil tiskovni predstavnik nadškofije.
|
negative
|
9,421
|
Lions klub. Skrinjice z nabirkami praznijo redno. Tolarje na Banki Slovenije zamenjajo v evre. Kranj. V nabirki v Merkurjevem centru na Primskovem imajo še vedno tolarje, je Lions klub Kranj opozoril bralec Žurnala. Ker ti niso v uporabi že dlje, je bil bralec prepričan, da je vsebina skrinjice že leta enaka. Skrinjice praznijo redno “Ne drži, da skrinjice že leta nismo praznili. To redno počnemo, in sicer ko ocenimo, da je v njih vsaj nekaj denarja, ki ga lahko namenimo donacijam. Ljudje pač še vedno prinašajo tolarje in tudi druge valute,” pojasnjuje Miroslav Matijaševič iz lions kluba. Da bi njegove navedbe lahko držale, dokazujejo nabirke na drugih lokacijah, kjer je prav tako mogoče opaziti tolarje. Tolarje zamenjajo v evre Lions kluba to sicer ne moti, saj jih odnesejo na Banko Slovenija in tam zamenjajo v evre, poudarja Matijaševič. Na leto zberejo tudi 20 kilogramov takih kovancev v vrednosti okrog 60 evrov, ocenjuje in dodaja, da je Lions klub Kranj lani za donacije namenil okrog pet tisoč evrov.
|
positive
|
9,422
|
Parkiranje. Na zebrastem Otočcu voznike redko kaznujejo. “Na dovozu v trgovski center Qlandia je neprestano parkiranih več avtomobilov, a vozniki nikoli ne dobijo kazni mestnega redarstva, tudi tisti ne, ki parkirajo na avtobusni postaji,” je povedal bralec. Redni nadzori kot v mestu Da to drži, smo se prepričali tudi sami. “Tako kot povsod po mestu se tudi na tej lokaciji vršijo redni nadzori, a seveda v okviru kadrovskih zmožnosti,” so pojasnili na medobčinskem redarstvu, a hkrati priznali, da se letos še niso kadrovsko okrepili. Podoben problem opažajo tudi pri uvozu v Europark v smeri nekdanjih zaporov, kjer so vozila parkirana na pločniku in zelenici, več prekrškov pa je po razširitvi plačljivih parkirnih mest tudi v središču mesta. Na račun prihodkov od glob za prekrške se na mesec v občinski proračun steče različna višina sredstev. Avgusta lani denimo zgolj nekaj več kot 16 tisoč evrov, aprila pa kar petkrat več, to je 90 tisoč evrov.
|
neutral
|
9,423
|
Deponija. Za nadaljnje odlaganje širitev odlagalnega polja. Trebnje, Mokronog, Šentrupert. Ker bo zdajšnje odlagališče nenevarnih odpadkov Globoko kmalu polno, je Komunala Trebnje na vse tri občine ustanoviteljice poslala prošnjo za širitev odlagalnega polja. “Za pripravo dokumentacije je potreben čas. Če odlagalnega polja ne bo, bo treba odpadke voziti drugam. Nujno je, da se komunali da pooblastilo, da takoj začne pripravo dokumentacije,” je povedal Marjan Starič, predsednik odbora za okolje in prostor v Občini Mokronog - Trebelno in član nadzornega sveta komunale. Sestanek županov Tako v Mokronogu kot v Šentrupertu je občinski svet s širitvijo soglašal, v Trebnjem pa so predlog sprejeli pogojno. Najprej želijo namreč vedeti, kakšna bo nadaljnja usoda odlagališča. V ponedeljek bo v Novem mestu sestanek, na katerem se bodo župani pogovarjali o sodelovanju z novomeškim Cerodom.
|
neutral
|
9,424
|
Čast in obveznost. Umetnik bo občini ponudil znanje in ime, v zameno pa dobil pozornost in pomoč. Sevnica. “Sebastjan Popelar je postal kulturni ambasador, uradna predaja te časti pa bo 9. februarja na sevniškem gradu,” so sporočili z zavoda KŠTM Sevnica. Popelar je bil izbran na podlagi javnega razpisa za izbor ustvarjalca – umetniškega gosta na gradu Sevnica. Naziv kulturnega ambasadorja je čast za kulturnega ustvarjalca in nagrada za njegovo kulturno delo. KŠTM Sevnica mu bo zato omogočil samostojno razstavo del v galeriji na gradu, izdelavo razstavne zloženke in splošno promocijo njegovega opusa. Soustvarjati kulturni utrip “Ne gre pa za poklon, saj mora izbrani ustvarjalec v zameno ponuditi svoj celotni angažma na gradu,” so pojasnili na zavodu. To pomeni, da mora spremljati in soustvarjati kulturni utrip na gradu – a to ne bo težko, saj je mladi umetnik že v prijavi na razpis podal številne predloge za kulturno-umetniško obogatitev dogajanj na gradu.
|
neutral
|
9,425
|
Nov predstojnik. Zdravniki proti, vodstvo vztraja. Bigec upa na dobre odnose. Nestrinjanja med zaposlenimi na Kliniki za pediatrijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor glede imenovanja novega predstojnika so še vedno vroča. Pomoč iz Ljubljane Sodelovanje. Trenutno na kliniki pričakujejo pediatra intenzivista s Pediatrične klinike UKC Ljubljana, ki bo tri mesece sodeloval pri delu mariborskih kolegov. “Delo bo začel danes,” je potrdila Darja Arko, strokovna direktorica UKC Maribor. Za boljšo komunikacijo Kot smo že poročali, zdravniki s klinike nasprotujejo imenovanju Martina Bigeca za novega predstojnika. “To preprosto ni dobra rešitev. Ne strinjamo s z njegovim imenovanjem. Zakaj ne, pa se bo pokazalo čez kakšno leto, ko bodo tukaj rezultati,” nam je pojasnil eden izmed zaposlenih na pediatriji. Bigec, ki pravi, da verjame v to, da se bodo strasti in nestrinjanja kmalu pomirila, pa je že doživel hladen tuš. “Zaposlenim sem želel predstaviti pogled na razvoj pediatrije. Na sestanek skupaj z vodstvom sem jih povabil, da se pogovorimo in bolje spoznamo, vendar jih je večina sestanek protestno zapustila,” je pojasnil Bigec, kar je potrdila tudi Darja Arko, strokovna direktorica UKC Maribor. Bigec je v svojem programu poudaril, da želi izboljšati komunikacijo med pediatri, otroci in starši. Nov predstojnik bo novo službo nastopil najpozneje konec aprila.
|
neutral
|
9,426
|
Poteza. Delavcu grozijo z izselitvijo iz samskega doma, namesto da bi ga zaposlili. Ko sem razsodbo delovnega sodišča pokazal upravi SCT Gema, so se mi smejali, nihče me ni niti pogledal v oči, igrali so računalniške igrice. Jaz sem pa tukaj pustil najboljša leta in garal od zore do mraka. Zuhdija Nišić, SCT Gem Čeprav je 17. januarja sodnica delovnega sodišča Mojca Ogorevc v razsodbi SCT Gem pozvala, naj v osmih dneh zaposli Zuhdijo Nišića za nedoločen čas, se to ni zgodilo. Še več, vratar samskega doma SCT ga je po vrnitvi iz Bosne dočakal z grožnjo, naj plača 130 evrov ali mu bo zamenjal ključavnico. Tako naj bi mu naročila Marjanca Kaučič, direktorica Noviste, podjetja, ki upravlja samske domove SCT. Nišić je v SCT in SCT Gem delal 12 let – toda za določen čas, kar je kot nezakonito prepoznalo tudi sodišče. Iz SCT Gema so ga odpustili 14. decembra. Dolgujejo mu dva regresa, zato doma ne more plačati. “Kako naj od zadnje plače, od 270 evrov, dam 140 za dom?” sprašuje Nišić. Gibanje Nevidni delavci sveta zahteva brezplačno bivanje za vse tuje delavce, ki so dobili odpovedi in jim podjetja dolgujejo denar. “Brezplačno bivanje in topel obrok v domovih sta zagotovljena za delavce SCT Obratov, ki je v stečaju. Njihov položaj je drugačen od Nišićevega, ki je bi zaposlen za določen čas in je zanj dom – dokler ga ni odpustilo – plačevalo podjetje,” pa pojasnjuje Kaučičeva. Neuradno smo izvedeli, da naj bi v torek tudi SCT Gem šel v stečaj. “Če ima Nišić odprte zadeve s SCT Gemom, se mora obrniti nanje, medtem pa sam plačevati dom. Če se izkaže, da mu je treba denar vrniti, mu ga bomo vrnili,” obljublja Kaučičeva. Poziv k novim pogajanjem Delavci pozivajo podjetje Novista, Generalno policijsko upravo in ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), "da takoj prenehajo z vsemi aktivnostmi izgona delavca Zuhdije Nišića iz delavskega doma na Šmartinski 135 B in C". Od Kaučičeve pričakujejo, naj nemudoma preneha z izsiljevanjem delavcev in neupravičeno uporabo groženj. Vse odgovorne pozivajo, v prvi vrsti ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter MNZ, da začnejo pogajanja s stavkajočimi najemniki delavskih domov. IWW opozarja, da brezplačno bivanje v delavskih domovih pomeni reševanje akutnih problemov delavcev in ne pomeni miloščine ali pomoči. "Z neplačevanjem najemnin delavci udejanjajo pravico do stavke, ki je ustavno zagotovljena in neodtujljiva pravica," so zapisali v sporočilu za javnost.
|
neutral
|
9,427
|
Četrt milijona. SD, LDS, SLS, Zares in SDS so bile po neuradnih podatkih 20. januarja pošti dolžne 272 tisočakov. Plačila in obljube. Nekateri so v zadnjem tednu plačali, drugi obljubljajo, da bodo. Dolgovi strank. (Foto: žurnal24grafika) Glavni tajnik SD Uroš Jauševec pravi, da so v zadnjih letih s pošto veliko poslovali. Priznava: “Zgodilo se je, da računi niso bili zmeraj poravnani na valuto. Nikoli pa tako pozno, da bi Pošta odločila za izvršbo ali tožbo. V tem trenutku je pošta do nas izpostavljena z 10.000 evri, ki so starejši od treh mesecev. Znesek celotnega dolga je nekajkrat večji.” (Podatke o dolgovih objavljamo v gornji razpredelnici). Od generalnega sekretarja LDS Uroša Petohleba številk nismo dobili, pravi pa: “LDS je pri Pošti Slovenije naročila distribucijo predvolilnih letakov za lokalne volitve, kar predstavlja veliko večino naših obveznosti do tega podjetja.” Zanimivo je, da Petohleb obljublja, da bodo dolgove za lokalne volitve poravnali februarja, pravi nadzornik pošte Klemen Grošelj pa pravi, da je bilo pri lokalnih volitvah pravilo, da so stranke v naprej pokrile strošek, šele nato so gradivo raznosili po nabiralnikih. Vodstvo pošte nadzornikov sicer “z dolgovi strank ni seznanilo, oziroma jih ni predstavilo kot kritične za poslovanje družbe.” Pošta molči Megi Jarc iz Pošta Slovenije nam številk ni želela posredovati, češ, da so “pogodbena razmerja med Pošto Slovenije in poslovnimi partnerji, med katerimi so tudi politične stranke, poslovna skrivnost.” Erjavec in Jelinčič čista Brez dolgov do pošte sta od parlamentarnih strank le Erjavčeva DeSUS in Jelinčičeva SNS. Medtem ko se neuradni dolg Zares ujema s številkami, ki so nam jih posredovali iz stranke, v SLS in SDS trdijo, da so račune plačali oziroma dolgove znižali.
|
neutral
|
9,428
|
Preprodajalka. Dobili so jo s 35 zavitki heroina. Ona trdi, da gre za zaroto. “Spustite me iz objema štirih sten, saj moram živeti s taticami, prostitutkami in zvodnicami,” je pred sodnim senatom jokala 53-letna Marjana Lendaro iz Krške vasi. Od oktobra se nahaja v priporu, saj jo je policija v zdravstvenem domu Brežice, kjer je matadonska ambulanta, zalotila, ko je odvisniku Robiju prodajala 35 zavitkov heroina. 1200 evrov so po besedah lastnice vredne take pasemske mačke, eno naj bi Robiju prodala za 200 evrov. “Teorija zarote” “Bila sem v dvigalu, Robi je prišel za mano in mi v roko porinil neko vrečko, nisem vedela, kaj je v njej, takrat pa se je pred dvigalom slišal ukaz, stoj, policija,” je svojo verzijo zgodbe povedala Lendarova. Z Robijem naj bi bila sicer dogovorjena, da mu bo za dvesto evrov prodala pasemsko mačko, saj je lastnica mačka, ki je bil svetovni prvak. Robi naj bi ji denar zanjo prinesel v zdravstveni dom, ona pa mačke ni vzela s seboj. Policijska zgodba “S kolegom sva opravljala kontrolo okrog zdravstvenega doma, kjer je metadonska ambulanta in pogosto prihaja do prepirov in pretepov,“ je na sodišču povedala policistka. Opazila sta odvisnika, ki je na metadonskem zdravljenju, za njim je vstopila urejena starejša gospa in sta tiho govorila in oprezala okrog. Nato sta izginila, čez nekaj časa pa sta se pripeljala z dvigalom in ko so se vrata odpirala, je Lendarova odvisniku izročila vrečko, v njej pa je bilo 35 odmerkov heroina. “Ko je policist zavpil policija!, se je zdelo, da želi vrečko odvreči,” je povedala policistka. Ljubitejica mačk Obdolžena je povedala, da je želela Robiju prodati mačko, njegovi kolegi pa so povedali, da ima on sam doma veliko mačk, ki bi se jih rad znebil. Je pa Robi sam potrdil, da sta se predhodno dogovorila, da bosta uporabljala šifro mačke, če se ne bosta mogla konkretno dogovarjati o heroinu.
|
negative
|
9,429
|
Neuradno. Luka Mesec eden od možnih kandidatov za predsednika Šosa. “Glede na vse navedeno pooblaščenec zaključuje, da je organ pravna oseba javnega prava in kot tak zavezanec za dostop do informacij javnega značaja,” je v svoji odločbi v primeru novinarke Kanala A proti Študentski organizaciji Slovenije (Šos) odločil informacijski pooblaščenec. Spomnimo: novinarka je takrat zahtevala vpogled v dokumentacijo, povezano z elektronizacijo študentske prehrane. Kdo je Luka Mesec? Odprta fronta. Mesec je na volitvah v študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in upravne odbore študentskih organizacij fakultet kandidiral na listi Odprta fronta na FDV. Volitve so na FDV sicer izgubili, geslo Odprte fronte pa je bilo Proti funkcionarjem – za študente! Že drugo tako mnenje Podobno je odločilo že upravno sodišče v sodbi maja, ki je takrat odločilo, da je Študentska organizacija Univerze v Mariboru, ki je ena od entitet Šosa, pravna oseba javnega prava. Šos pa je lani kljub odločitvi upravnega sodišča vztrajal, da niso zavezanci, zato smo jih včeraj vprašali, ali bodo tudi po odločitvi pooblaščenke vztrajali pri tem. Odgovore pričakujemo v prihodnjih dneh. Kandidat za predsednika Po umaknjeni kandidaturi Mihaele Kalamar jeseni pa se je v študentskih krogih pojavilo novo ime: Luka Mesec. Na Šosu so komentirali le, da “potekajo pogovori z več posamezniki na neformalni ravni”. Prav tako svoje morebitne kandidature ni želel komentirati Mesec, ki je študent fakultete za družbene vede (FDV) in predsednik politološkega društva Polituss.
|
neutral
|
9,430
|
Stranka. Valdet Kabaš še vedno predsednik koprskega SDS. Očitki dela članstva o neaktivnosti stranke. “Nič ne vem o tem. Sem še vedno predsednik koprskega odbora SDS. Nihče me ni odstavil ali mi odvzel pooblastila,” je presenečeno dejal Valdet Kabaš, predsednik koprskega odbora SDS. Od nekaterih koprskih članov SDS je namreč pritekla informacija, da so mu že pred pol leta odvzeli pooblastila za vodenje koprskega odbora. A kot nam je potrdila Katarina Culiberg iz službe za odnose z javnostmi v centrali SDS, je Kabaš še vedno predsednik koprskega mestnega odbora in ga skladno s statutom SDS tudi zastopa v javnosti. Neuradno je slišati, da naj bi bili nekateri člani SDS s Kabašem nezadovoljni, saj naj bi bila stranka od izvolitve februarja lani neaktivna. Zato naj bi že julija zahtevali sklic kandidacijske konference, na kateri bi ga odstavili oziroma imenovali novo vodstvo. “Ne drži. Nihče mi ni rekel, da bi bil nezadovoljen z mojim delom. Določeni člani se očitno ne morejo sprijazniti z razrešitvijo prejšnjega izvršilnega odbora,” je dodal Kabaš. Kandidacijska konferenca naj bi potekala v roku enega meseca.
|
negative
|
9,431
|
Prvak SDS Janez Janša premierja Pahorja pozval, naj skliče sestanek predsednikov parlamentarnih strank zaradi zaprtega arhivskega gradiva Sove. Sestanek v sredo. Janez Janša, SDS, je premierja Boruta Pahorja v nedeljo pozval, naj nemudoma skliče sestanek, in pozval tudi k razrešitvi direktorja Sove (Slovenska obveščevalno-varnostna služba) Sebastjana Selana in direktorja Arhiva RS Dragana Matića. Zoper njiju je parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb v torek napovedala vložitev kazenskih ovadb, prav tako predlagajo Selanovo krivdno razrešitev. Sestanek v sredo Pahor je sestanek sklical za sredo, predsedniki parlamentarnih strank, vodij poslanskih skupin parlamentarnih strank in poslancev madžarske in italijanske narodne skupnosti pa bodo govorili o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva, še preden bo obravnavana v DZ, so sporočili iz premierjevega kabineta. Po mnenju Janše vlada s predlogom zakonske novele skuša sedaj tudi formalno zapreti omenjeno arhivsko gradivo. Argumenti vlade k sprejetju novele pa po njegovem mnenju kažejo na to, da se želi v okviru zaščite nacionalnih interesov in varnosti prikriti delovanje nekdanje tajne politične policije SDV. Preprečili dostop do gradiva Na Sovi, kjer hranijo arhive nekdanje SDV, so publicistu Igorju Omerzi, nato pa še parlamentarni komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb preprečili dostop do določenih dokumentov SDV. V iste dokumente pa so jeseni leta 2009 vpogled omogočili neki mladi raziskovalki. Sova pa naj bi dokumente označila kot zaupne šele po tem, ko je Omerza zahteval vpogled. Vlada je 20. januarja predstavila predlog novele zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki ga bo poslala državnemu zboru v sprejem po nujnem postopku. Spremembe bodo segle tudi na področje arhivskega gradiva, ki vsebuje podatke obveščevalno-varnostnih služb, občutljive zaradi varstva človekovih pravic in nacionalne varnosti.
|
neutral
|
9,432
|
SDS s predlogom novele zakona o policiji ne spreminja sedanje organizacijske strukture 11 policijskih uprav. Vlada pa bi izgubila pristojnost odločanja o ustanovitvi, območju in sedežu uprav. Glavni namen predloga novele zakona o policiji, ki ga je poslanska skupina SDS minuli teden vložila v parlamentarno proceduro, je po besedah poslanca Mira Petka v tem, da bi se sedanja organizacijska struktura policijskih uprav zapisala v zakon, s tem pa bi vlada izgubila pristojnost odločanja o ustanovitvi, območju in sedežu policijskih uprav. Poslanec Petek je tudi opozoril, da so nekateri policisti s Koroške že dobili nove odločbe in se bodo morali v prihodnje voziti v Ljubljano, za del koroških policistov pa je predvideno, da jih bodo prestavili v celjsko policijsko upravo. Po Petkovi oceni se bodo zaradi tega povečali stroški prevoza tudi do 600 tisoč evrov zgolj za območje slovenjegraške policijske uprave. Predlog novele v ničemer ne spreminja sedanje organizacijske strukture 11 policijskih uprav, temveč jo le prenaša v zakon, je še pojasnil Petek. Spreminja pa drugo alinejo sedmega člena zakona o policiji, ki govori o tem, da policijske uprave, njihova območja in sedeže določi vlada. "V poslanski skupini menimo, da je primerno, da se organizacija policijskih uprav uredi v zakonu, podobno kot je to urejeno za organizacijo sodišč v zakonu o sodiščih in za organizacijo državnih tožilstev v zakonu o državnem tožilstvu, ki sledi organizaciji sodišč in ne v podzakonskem aktu," je dejal Petek. Po Petkovih besedah se je poslanska skupina SDS z vložitvijo predloga novele zakona o policiji odzvala na namero vlade, da ukine tri policijske uprave, in sicer v Krškem, Slovenj Gradcu in Postojni. Ob tem je Petek opozoril, da je že v medresorskem usklajevanju predlog vladnega odloka o ustanovitvi, območju in sedežu policijskih uprav, ki ukinja omenjene tri policijske uprave in govori zgolj o osmih. Petek je spomnil na zadnjo sejo parlamentarnega odbora za notranjo politiko o tej temi. Po njegovih besedah je bilo na seji mogoče slišati "nekaj zanimivih laži": "Vodstvo slovenske policije je trdilo, da se z ukinjanjem oziroma združevanjem policijskih uprav ne ukinjajo tudi policijske postaje, kar pa ni res. Če pogledamo predlog vladnega odloka, lahko ugotovimo, da se ukinjajo tudi nekatere policijske postaje." Tak primer naj bi bila slovenjegraška prometna policijska postaja. Kot je poudaril Petek, vodstvo policije oziroma ministrstvo za notranje zadeve poslancev SDS ni prepričalo niti z enim argumentom v prid ukinitvi oziroma združevanju policijskih uprav. Po njegovih besedah bi sprejem predloga novele zakona o policiji onemogočil, da bi vsaka vlada na novo urejala to področje.
|
neutral
|
9,433
|
Notranji odbor ob obstrukciji koalicije in nepovezanih poslancev o aferi Hypo. Opozicija podprla predlog SDS, ki zahteva zamenjavo ministrice Katarine Kresal. Generalni direktor policije Janko Goršek je zagotovil, da kriminalisti niso bili deležni nikakršnih pritiskov. Povedal je, da delujejo suvereno, in ponovil, da vodijo več kazenskih postopkov, ki so povezani z banko, a zaradi kompleksnosti zadeve še niso zaključeni. Ponovil je tudi, da v zvezi z menjavo vodstva banke policija ni prejela nikakršnih prijav ali prošenj za asistenco ter zato ni izvajala nikakršnih postopkov. Zagotovil je, da uradni avstrijski varnostni organi niso sodelovali pri postopku, tako da slovenska suverenost ni bila ogrožena. "Če vodijo predkazenske postopke s kakšnimi tajnicami, vratarji ali snažilkami, je to sicer možno, če pa vodijo kakšen resen predkazenski postopek v povezavi s primeri, o katerih so mediji že poročali, kot so krediti gospoda Senice, potem pa bi lahko sume preiskovali le pri vodstvu Hypo banke. A tega vodstva danes ni več, materialnih dokazov pa tudi ne. Sprašujemo se, na kakšen način policija vodi preiskavo," je bil oster član odbora za notranjo politiko in pravosodje Vinko Gorenak (SDS), ki je predlagal današnjo sejo o ravnanju policije in inšpektorjev pri menjavi vodstva slovenske podružnice Hypo banke. Gorenaku se zdi način dela policije vprašljiv, pri tem pa navaja, da so kriminalisti še jeseni pojasnjevali, da ne vodijo več predkazenskih postopkov v Hypo banki. Ob dogodkih 9. februarja, ko so avstrijski lastniki v nekaj urah zamenjali sedem vodilnih in s seboj v Avstrijo odpeljali računalnike in dokumentacijo, pa policija odgovarja, da vodi več predkazenskih postopkov. Gorenaku se zdi to skrajno čudno. Kresalova naj odide Ker po njegovem notranja ministrica Katarina Kresal, sicer partnerica odvetnika Mira Senice, očitno delo policije usmerja tako, da slednja ne bo našla ničesar, so odboru predlagali sprejem sklepa, da premier Borut Pahor predlaga zamenjavo ministrice in s tem omogoči neodvisno policijsko preiskavo. Predlagali so tudi, naj odbor pozove ministrstvo za notranje zadeve in generalno policijsko upravo, naj sprejme vse ustrezne z zakoni predpisane ukrepe in postopke, da bi uspešno preiskala vse sume kaznivih dejanj v primeru Hypo Alpe Adria Bank in Hypo Leasinga. Odbor je ob obstrukciji koalicije in nepovezanih poslancev njihov predlog podprl. Senici krediti po tekočem traku Kot smo mediji poročali v zadnjih dneh, naj bi Miro Senica pri Hypo banki od 2003 do 2009 prejel šest zaporednih kreditov, v zameno pa je zastavil svoje poslovne prostore. Sporno je, da je enkrat nov kredit prejel, še preden je bil stari izplačan, tako da je imel imetje tudi pod dvakratno hipoteko. Zadnji kredit naj bi bil vreden kar pet milijonov evrov.
|
neutral
|
9,434
|
Preiskava. Zaslišanja na CSD Ravne na Koroškem. Proti socialni delavki Ireni Pudgar in psihologinji Jasni Špiler Čadej s Centra za socialno delo (CSD) Ravne na Koroškem poteka preiskava kaznivega dejanja nevestnega dela v službi, so potrdili s policije. Že aprila ju je ovadil oče koroške deklice, ker naj bi bili po njegovih besedah obveščeni o tem, kaj se z deklico dogaja, a v zvezi s tem nista ničesar storili. “Prav tako nista sprožili ugotovitvenega postopka – vse informacije o sumu zlorabe sta ovrgli z izjavo dekličine mame, ki je navedbe zanikala,” pojasnjuje dekličin oče. Da je postopek v fazi preiskave, nam je potrdila tudi direktorica CSD Ravne Sonja Tiršek, obe delavki pa sta bili včeraj odsotni za pojasnila. Neuradno smo izvedeli, da potekajo zaslišanja.
|
negative
|
9,435
|
Deponija. Dars izolski občini ne namerava plačati za uporabo občinskih cest. Izola. “Družbo za avtoceste (Dars) bo sanacija lokalne ceste Izola–Šared–Korte stala približno milijon evrov. S tem bo Dars v celoti izpolnil obveze v izdanem soglasju Občine Izola k uporabi lokalne ceste Izola–Šared–Korte,” so glede zahtev izolskega župana po dodatnih plačilih včeraj odgovorili na Darsu. Denar za slemensko cesto Pred dnevi je župan Igor Kolenc dejal, da bo od Darsa zahteval plačilo prevoza in odlaganja materiala iz predora Markovec na deponijo Šared. Gre za 1,3 milijona evrov za obremenjevanje občinskih cest in vsaj 1,8 milijona za odkop materiala. Izola ni tako bogata, da bi nekaj podeljevala brezplačno. Igor Kolenc, izolski župan Z razliko od denarja, ki ga je Dars porabil za sanacijo zdajšnje ceste, bi želela občina zgraditi slemensko cesto Jagodje–Šared. O tem pa so na Darsu dejali, da so pripravljeni izvesti le zemeljska dela in odvodnjavanje na spodnjem ustroju na območju odlagališča Šared, zagotoviti presežke materiala za izvedbo nasipov in določena zemljišča v območju nove slemenske ceste prenesti na občino. Kakšne ukrepe lahko sprejme in bo sprejela občina za zagotovitev plačil, nam včeraj ni uspelo izvedeti, saj je župan ta teden na dopustu. 230 tisoč kubikov Izkop. Na podlagi državnega lokacijskega načrta lahko izvajalec gradnje predora Markovec izkopani material odvaža na odlagališči Šared in Železni most pri Kozini. Na odlagališče Šared lahko izvajalec prepelje okoli 230 tisoč kubičnih metrov izkopanega materiala.
|
neutral
|
9,436
|
Četudi je bilo najprej rečeno, da bodo nagrado dobili tisti, čigar slika bo všeč največ obiskovalcem, so se "zaradi nesprejemljivih dejanj" posameznikov odločili za žreb. "Organizirali so nagradno igro, v kateri so zbirali fotografije ljudi ob rojstnodnevnih tortah, potem pa je naenkrat izginila cela galerija slik," je o nagradnem natečaju Cityparka na Facebooku zapisal naš bralec. "Sedaj se vrtijo kot mačka okoli vrele kaše, podajajo dvomljive obrazložitve in brišejo kritične komentarje." Četudi je bilo najprej rečeno, da bodo nagrado dobile fotografije, ki bodo dobile največ "lajkov", so se organizatorji ob njenem izteku odločili za žreb in izmed vseh prejetih rojstnodnevnih fotografij izžrebali devet nagrajencev. "V pravilih je bilo določeno, da bo zmagovalec tisti, čigar slika bo všeč največ obiskovalcem Facebooka, kar smo poskušali opredeliti z največjim številom 'lajkov', vendar se je izkazalo, da to ni mogoče ravno zaradi nesprejemljivih dejanj nekaterih udeležencev," so zapisali na Facebookovi spletni strani ter dodali, da fotografij niso odstranili oni, ampak upravitelji Facebooka. "Facebook se je določil, da bo odstranil celotno igro in vse slike, očitno na podlagi prijav udeležencev, ker tega zagotovo nismo storili mi," so zapisali. Poskušali smo izvedeti, ali so odstranjevali nezaželene komentarje, a jih nismo uspeli priklicati.
|
negative
|
9,437
|
Telekomunikacijski operater Tušmobil je vložil novo tožbo proti Telekomu Slovenije oziroma Mobitelu. Razlog so domnevne zlorabe s paketom Džabest. V tožbi Tuš zahteva 86 milijonov evrov odškodnine zaradi domnevne zlorabe z naročniškim paketom za mlade Itak Džabest, poroča Delo. V Tušmobilu so potrdili, da so tožbo vložili, na Telekomu pa so dejali, da tožbe (še) niso prejeli. Tožba naj bi se nanašala na Mobitelov naročniški paket Džabest, zaradi katerega naj bi Tuš utrpel za 86 milijonov evrov škode. Tretji največji operater se je pritožil že pred skoraj dvema letoma, in sicer na urad za varstvo konkurence, ki je tudi uvedel postopek. Urad je v lani objavljenem povzetku relevantnih dejstev ugotovil preveliko razliko med Mobitelovimi cenami v lastno in druga omrežja, vendar končne odločbe še ni izdal. Po besedah direktorja urada Damjana Matičiča se z zadevo ukvarjajo, vendar ni mogoče napovedati, kdaj bodo končali. Tušmobil Mobitelu očita, da je od uvedbe Džabesta novembra 2008 vodil cenovno politiko posrednega ali neposrednega določanja nepoštenih prodajnih cen. Končne cene naj bi bile prenizke glede na variabilne stroške, kar bi lahko pomenilo cenovno izrivanje konkurence. Poleg tega naj bi bilo zaradi neupravičenega razlikovanja med cenami klicev v lastno omrežje in klicev v druga omrežja onemogočeno prehajanje uporabnikov od Mobitela k drugim operaterjem.
|
negative
|
9,438
|
Nevladne organizacije pred 19. obletnico izbrisa opozarjajo, da izbris in njegove posledice ostajajo nerazrešene. Lani sprejeta zakonodaja se je po njihovi oceni izkazala za neživljenjsko. V Amnesty International Slovenije, Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov na Mirovnem inštitutu ob letošnji 19. obletnici izbrisa opozarjajo, da izbris in njegove posledice ostajajo nerazrešene. Lani sprejeta zakonodaja o izbrisu je nezadostna, v praksi neživljenjska, zato ji morajo slediti takojšnji povezani ukrepi z drugih pravnih področij, če želi država resnično pretrgati z zgodbo izbrisa.Nevladne organizacije Zapleteni postopki Po uradnih podatkih je bilo v roku pol leta po sprejemu zakonskih sprememb vloženih samo 115 prošenj izbrisanih, ki še nimajo urejenega statusa, še opozarjajo nevladne organizacije. Razlogi za tako nizko odzivnost so po njihovem v restriktivnosti zakonodaje, zapletenem upravnem postopku in težavnem dokazovanju dejstev. Poleg tega civilna družba opozarja na težavnost začetka ponovnega življenja v Sloveniji, sploh ker pridobitev statusa družinskim članom izbrisanih ni olajšana glede na splošne pogoje, ki veljajo za združevanje z družino na podlagi zakona o tujcih. Dvojnost statusa V primeru izbrisanih namreč država pozablja na pravico do zasebnega in družinskega življenja, kot jo določa 8. člen evropske konvencije o človekovih pravicah, ter interese otrok po konvenciji o otrokovih pravicah. Organizacije opozarjajo na primere družin, ko je bil status vrnjen samo posamezniku, ki je bil izbrisan, njegov zakonec in otroci pa do statusa niso upravičeni. Na tak način je po njihovem mnenju izigran namen poprave krivic in vrnitev onemogočena, saj se brez družine nihče ne bo vračal v bivše okolje bivanja. Še več, tak odziv Slovenije pomeni dodatno sporočilo nezaželenosti. Organizacije so prepričane, da ta dvojnost številne izbrisane in njihove družine odvrača od podajanja vlog. Urejanje življenjskih pogojev izbrisanih Vrnitvi statusa ne sledijo proaktivni ukrepi socialnega varstva, politike zaposlovanja, integracije ali drugačne pomoči, so nevladniki še izpostavili glede urejanja življenjskih pogojev izbrisanih. Menijo, da to lahko pomeni, da se bodo izbrisani po vrnitvi ponovno znašli na cesti in prepuščeni samim sebi. Nevladne organizacije opozarjajo, da se to ne sme dopustiti in da so nujno potrebne dodatne spremembe pravnega reda, pri katerih pa bi morali nasloviti tudi vprašanje povračil z izbrisom povzročene škode.
|
neutral
|
9,439
|
Sodišče je v zadevi Patria zaslišalo Miha Matka z ministrstva za obrambo. Kot je po zaslišanju povedal Erjavec, je priča potrdila, da je bil postopek nakupa oklepnikov Patria korekten, pogodba racionalna. Po besedah Erjavca bi bilo najbolje, če bi tožilka Branka Zobec Hrastar izobesila belo zastavo. Priča Miha Matko, ki je bil vodja sektorja za opremljanje in je sodeloval kot pogajalec v projektnem svetu za nakup oklepnikov, je po besedah nekdanjega obrambnega ministra zgolj potrdil, da je bil nakup oklepnikov korekten. Podobno je že na prejšnji obravnavi povedala še ena priča tožilstva - izvedenec obrambne stroke Erik Kopač, je povedal Erjavec. "Jaz sploh ne vem, zakaj me preganjajo," je poudaril nekdanji minister in opozoril, da bi se morala skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala raje ukvarjati z Vegradom in Hypo banko. Erjavec ne razume, zakaj tožilka Branka Zobec Hrastar še vedno vztraja pri tem postopku. Ponovil je, da gre za politični konstrukt in da je bilo treba najti razlog za to, da je moral zapustiti mesto ministra za okolje. Današnja obravnava sicer še ni končana, saj prisotni še berejo listinske dokaze. Neuradno pa naj bi prihodnji teden sodišče po zaključnih govorih tudi že sprejelo razsodbo. Erjavcu in nekdanjemu načelniku Generalštaba Slovenske vojske Albinu Gutmanu tožilstvo očita nevestno delo v službi v postopku nakupa finskih oklepnikov Patria. Erjavec in Gutman naj bi, kot jima očita tožilstvo, v postopku nakupa oklepnikov Patria povzročila vsaj za 16,8 milijona evrov škode, zlasti z naročilom 25 neopremljenih osemkolesnih oklepnikov.
|
neutral
|
9,440
|
Kranjska Zvezda. Stečajni upravitelj za poplačilo upnikov že zbral nekaj denarja, ki pa še ni na voljo. Kranj. Okrog 200 tisoč evrov se je do zdaj zbralo za poplačilo na račun prodaje premoženja Zvezde v stečaju. Vendar upniki, med njimi zaposleni, dolga še nekaj časa ne bodo imeli poplačanega. Še vedno na zavodu “Kaj naj rečem? Še vedno sem na zavodu,” je bil včeraj jezen nekdanji sindikalist v Zvezdi Janez Podgorelec. Bliža se sicer pogojem za upokojitev, vendar bi še lahko delal, meni. Tudi zaradi finančnega položaja, ki ni rožnat. Iz jamstvenega sklada je sicer prejel dobrih tri tisoč evrov, od zavoda dobiva slabih 600 evrov na mesec, kar pa ob življenjskih stroških in drugih obveznostih komajda zadostuje. Priznava, da včasih celo zaprosi za socialno pomoč, zato bi mu poplačilo dolga od Zvezde prišlo še kako prav. “Meni so dolžni šest plač, regres in pol, prevoze, kilometrino, odpravnino. Več kot 20 tisoč evrov,” ocenjuje. Pred dnevi je v zvezi s tem govoril s stečajnim upraviteljem. Bojim se, da bodo posli z gradbenimi podjetji letos še vedno tvegani, izterjave v Sloveniji potekajo prepočasi, prej pa bi morali ustaviti tudi drame, kot sta Vegrad in SCT. Janez Podgorelec Nekaj že na računu Stečajni upravitelj Andrej Krašek je sicer uspel prodati nekaj premoženja. Za del zbira – po dveh neuspešnih dražbah – nezavezujoče ponudbe. Doslej zbrani denar upnikom zaradi zastavnih pravic še ni na voljo, jih pa Krašek po sodni poti prereka. Za delavce sicer lahko traja leta, je pa Krašek vseeno optimist. “Več kot 50-odstotna verjetnost je, da bodo te pravde uspešne. Trudim se, kolikor se le da. Obljube, koliko bo kdo od upnikov dobil in kdaj, pa v tem trenutku ne morem dati,” je dejal. Je pa potrdil, da je vložil nekatere ovadbe, ki pa jih ni želel komentirati.
|
neutral
|
9,441
|
Milosavljević. “Negativno se večinoma bolje prodaja.” Zakaj v medijih pogosteje zasledimo negativne kot pozitivne zgodbe? Ker se večinoma bolje prodajajo. Večinoma, poudarjam. Iz tega potem pogosto preraste tendenca po tem, da mediji objavljajo samo negativne zgodbe. En star angleški časopisni lastnik je nekoč trdil, da so vse novice samo slabe novice, da je tisto dobro reklama in mora biti plačano. Uredniška politika pa je stvar uspešne mešanice različnih tematik in različnih pristopov. Kako ocenjujete medijski prostor v Sloveniji? Je po vaši oceni tudi v naših medijih preveč negativnega? Težko je reči, kaj je preveč negativnega v trenutku, ko imamo preveč negativnega. Zdi se mi, da so mediji odsev. Trenutno je težko najti pozitivne zgodbe. Veliko je zgodb, ki so v preteklosti veljale za pozitivne, kot so denimo poslovneži leta in velika uspešna podjetja, ki so se nato izkazali za napihnjene balončke, ki so se razleteli ob prvi neprijetni izkušnji.
|
neutral
|
9,442
|
Skupina 11 Slovencev turistične agencije Oskar bo prenočila na letališču v Rimu, od kjer naj bi domov odleteli v petek dopoldne. V Libiji še osem Slovencev. Andrej Šter z MZZ je za zurnal24.si potrdil, da je v Libiji še osem Slovencev, za katere do danes niso vedeli. Tudi za njih bodo poizkusili najti prostor na katerem od letal, ki bodo zapustila državo. Prvi prispeli že popoldne Skupina 16 slovenskih turistov (15 potnikov in en vodnik), ki so bili na potovanju v Libiji s turistično agencijo Pisanec, je že okoli 14.30 prispela na tržaško letališče. Iz Libije so poleteli z letalom letalske družbe Airiqiyah Airways, v Rimu pa jih je pobralo letalo Alitalie. Agencija Pisanec jih je pričakala z avtobusom, ki jih je pripeljal v Slovenijo. Države iz različnih koncev sveta z letali in trajekti evakuirajo svoje državljane iz Libije. V tej afriški državi je največ Egipčanov, Kitajcev in Turkov. Do sinoči, ko so prišli v Tripoli, po besedah potnikov niso občutili, da se v državi kar koli dogaja. "Vodnik pravi, da so se imeli lepo, sicer je bilo malo nervoze, ker jih je skrbelo, kako bo na koncu, ampak to smo sedaj rešili." Potniki, ki so včeraj zvečer prileteli iz Sabhe v Tripoli, so morali noč preživeti na letališču."Ob osmi uri zvečer nam je uspelo dobiti hotel, kjer smo imeli plačano nočitev za skupino, a so nam povedali, da so ga včeraj zaradi varnostnih razlogov popolnoma izpraznili in zaprli," so pojasnili na agenciji. Skupina je imela rezervacijo na JAT-ovem letalu za Beograd, ki leti danes zvečer ob 23.45, a jim je ponoči uspelo najti možnost, po kateri bi potnike domov pripeljali prej. "Kupili smo karte, da bodo lahko poleteli čez eno uro za Rim in nato za Trst," so povedali okoli 7.45. Precej jih je skrbelo, ali bodo potniki lahko pravočasno dobili v roke letalske karte, a jim je njihov poslovni partner v Libiji nekaj pred deveto uro dopoldan že sporočil, da potniki karte imajo in da so se uspeli prijaviti za let. Dobro se je izteklo Za drugo skupino je sinoči zmanjkalo prostora na notranjem letu iz Sabhe proti Tripoliju. K sreči pa je italijansko letalo danes dobilo dovoljenja za pristanek v Sabhi, tako da so domov poleteli neposredno. Na MZZ so sicer imeli še rezervni načrt, da bi v Libijo poslali letalo Adrie Airways.
|
positive
|
9,443
|
Okoli 405 zaposlenim v SCT Gem razdelili delovne knjižice, delavci pa še vedno niso dobili januarskih plač. Nekaj na zavod, drugi v matično podjetje SCT. Na sedežu podjetja SCT Gem v Topolah pri Mengšu danes delijo delovne knjižice, ki jih bo prejelo 405 oseb. Podjetje, v katerem so se ukvarjali s storitvami gradbene mehanizacije in prevozi, je še leta 2005 zaposlovalo 900 delavcev. 250 jih odhaja na zavod za zaposlovanje, 155 so jih razporedili v matično podjetje SCT, kjer so že delali, poroča spletno Delo. Delavci še vedno niso dobili januarskih plač, SCT Gem pa je od konca januarja v stečaju. Ostali brez plač, regresa in odpravnin Direktor Miha Zidar, ki je v podjetju prehodil pot od delavca do direktorja (in je nečak Ivana Zidarja, poudarijo delavci), je za Delo povedal, da je vzrok za klavrn konec upad naročil v Sloveniji. Delavci še vedno niso dobili plač za januar in polovice lanskega regresa, ostali bodo tudi brez odpravnin. Še več izgube Stečajni upravitelj Miroslav Jakša ocenjuje, da znaša izguba iz poslovanja 1,5 milijona evrov, vendar pričakuje na podlagi stečajnih postopkov v ostalih hčerinskih družbah še za 3,5 milijona evrov slabitev. Največji upnik SCT Gema je podjetje SCT Obrati.
|
negative
|
9,444
|
Notranji ministri EU danes o soočanju z valom beguncev iz žarišč demokratičnih gibanj v Severni Afriki. Lani državljani afriških držav pri nas dobili 134 dovoljenj za začasno in 71 dovoljenj za stalno prebivanje. Italija in druge južne članice Unije, na katere se vrši največji pritisk pribežnikov, pozivajo k solidarnosti. V Bruslju medtem poudarjajo, da je pomoč prostovoljna. Na italijanskem otoku Lampedusa je v minulih tednih pristalo več kot pet tisoč priseljencev, večinoma Tunizijcev. Italijanska vlada je razglasila humanitarno krizo, od EU pa zahtevala politično razpravo ter finančno in drugo pomoč. Poleg Italije naj bi vzpostavitev posebnega solidarnostnega sklada, s pomočjo katerega se bodo soočale z begunci, danes zahtevale še Francija, Španija, Grčija, Ciper in Malta. Največ dovoljenj za prebivanje v Sloveniji imajo državljani Egipta, sledijo državljani Tunizije. Uradno le nekaj čez 200 Afričanov Konec lanskega leta so imeli državljani afriških držav v Republiki Sloveniji veljavnih 134 dovoljenj za začasno prebivanje in 71 dovoljenj za stalno prebivanje, so nam povedali na ministrstvu za notranje zadeve. Razlagajo, da je bilo 17 dovoljenj za začasno prebivanje veljavnih zaradi zaposlitve ali dela, pet zaradi študija, 109 zaradi združitve družine in tri iz drugih razlogov. Največ dovoljenj za prebivanje v Republiki Sloveniji so imeli državljani Egipta (50), sledijo državljani Tunizije (34), Nigerije (25) in Alžirije (13).
|
neutral
|
9,445
|
Pobuda. Poplavljene naj občina oprosti plačila nadomestila. "Občina naj letos odpiše obveznosti plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča občanom, ki so utrpeli škodo v septembrskih poplavah," v svoji poslanski pobudi predlaga svetnik Andrej Rajar. "Upam, da bo župan pobudo uvrstil na dnevni red naslednje seje in da me bodo svetniški kolegi podprli," dodaja svetnik. Na decembrski seji je že uspel s pobudo, da so svetniki sejnino namenili za poplavljence. Sicer pa prizadeti po poplavah ugotavljajo, da samo čakanje na državo in Evropo, ki naj bi prispevali denar za poplavljene, nima smisla. Pomoč pričakujejo predvsem od občine, ki na računu še vedno hrani slabih 50 tisočakov humanitarne pomoči, ki so jo prispevali občani, a je ne razdeli.
|
neutral
|
9,446
|
Plavalni tečaji. Za matere prvošolcev je voda v kopališču Tivoli premrzla, za otroke ne. Ljubljana. "Mestna občina Ljubljana (MOL) organizira brezplačen tečaj plavanja za prvošolčke, kar je pohvalno. A kar nekaj staršev mi je povedalo, da je voda na kopališču Tivoli tako mrzla, da je otroke zeblo in da jih je med tečajem veliko zbolelo. Nekateri si sploh niso več želeli na tečaj. Si predstavljate šestletnika, ki noče v vodo?!" skrbi eno od mater, ki ni želela razkriti svojega imena, saj bo njen prvošolec tečaj začel obiskovati konec marca. Pritožbe so redke "Razlog za obolevanje ni v prehladni vodi. Tudi pritožbe staršev so redkost," pravijo na oddelku za šport MOL in dodajajo, da program Naučimo se plavati izvaja Športno rekreacijski center Tivoli in da je vanj vključenih več kot 6.500 otrok. Tudi ob našem obisku kopališča je skupina otrok, ki je imela tečaj, povedala, da voda ni premrzla. Takrat je bilo na recepciji zapisano, da ima 28 stopinj Celzija, a tega nismo mogli preveriti, ker je potekal tečaj. "Temperatura vode je 29 stopinj Celzija. V skladu z veljavnimi predpisi je zagotovljeno tudi postopno upadanje temperature v spremljevalnih prostorih, kar pomeni, da temperatura zraka bazenskega kompleksa s 30 stopinj Celzija v garderobah pada na 28 in v avli na 24 stopinj. S tem je omogočeno postopno ohlajanje pred izstopom iz objekta," pravijo na MOL. "Ne morejo skrbeti zase" Druga mati, ki je že imela prvošolca na plavalnem tečaju v Tivoliju, pa pravi, da ni težava v mrzli vodi, ampak v tem, da morajo otroci sami poskrbeti zase. "Prvošolci si še ne morejo sami posušiti las, zato grejo s 30 stopinj Celzija na minus in potem zbolijo."
|
neutral
|
9,447
|
Prijave. Inšpektorat za delo, policija, Davčna uprava RS dobivajo vse več klicev o nepravilnostih. Strokovnjaki: vzroke lahko iščemo v večji seznanjenosti ljudi in v frustracijah, povezanih s krizo. "Prijavljanje se je stoodstotno povečalo," nam potrdi glavni inšpektor za delo Borut Brezovar. "Tudi narava teh prijav je bistveno bolj nervozna, brezkompromisna, tudi žaljiva v smislu: 'Mi, davkoplačevalci, vas hranimo, vi pa ničesar ne naredite'," opisuje prvi delovni inšpektor v državi in dodaja, da so bile take grožnje pred leti izjemno redke, danes pa ne več. "Splošno nezadovoljstvo je na različnih področjih, in to je samo seštevek," meni. "Skoraj vsak drugi prijavitelj pravi, da bo poklical medije, če zadeve ne bomo uredili. Ne navajajo več samo domnevnih nepravilnosti, ampak zelo ilustrirajo ravnanje svojega delodajalca ali pa države, ki se po njihovem mnenju odzove prepočasi. Vsak potem to sporoči tudi na sedem naslovov – varuhu, protikorupcijski komisiji, ministrstvom ... –, ti pa zahtevajo, naj jim o tem poročamo," razloži inšpektor. Na delovni inšpektorat še vedno dobijo največ prijav, povezanih z izplačilom plač in regresa za letni dopust, odpovedjo pogodb o zaposlitvi ter delovnim časom. Vse več je tudi uporabnih prijav, ocenjuje Brezovar: "Ker je kršitev toliko več. V vsaki je tudi nekaj resnice, redko se zgodi, da gremo pogledat in ne najdemo ničesar. Edino, kar se zgodi, je, da naletimo na primer, ki ni v naši pristojnosti." (Foto: grafika Žurnala24) Poskok zaradi volitev Dvojno porcijo pobud za revizijo so lani dobili tudi na računskem sodišču (RčS). "Pred vsakimi volitvami se delež anonimnih pobud poveča. Največ se jih nanaša na nepravilno porabo javnih sredstev v lokalnih skupnostih," odgovarja Nina Furman z RčS. Več anonimnih prijav opažajo tudi na policiji, ljudje jih največkrat obveščajo o preprodaji, predelavi in uživanju mamil, premoženjskih deliktih ter korupciji. "Na anonimni telefon kličejo tudi taki, ki ne želijo dati prijave, ampak v telefon kričijo ali molčijo, nekateri pa večkrat ponavljajo eno in isto prijavo," ugotavljajo na davkariji, kjer je število prijav poskočilo za petino. Po besedah njihovega tiskovnega predstavnika Stojana Glavača so enkrat celo dobili ponudbo, ko je prijavitelj predlagal, da bi mu v zameno za prijavo in dokaze dali denar. Poštenje ali zamere? In kateri so razlogi za vse več prijav? "Vzroke lahko iščemo po eni strani v večji seznanjenosti ljudi s tovrstnimi mehanizmi, po drugi pa v frustracijah, povezanih s krizo," pravi sociolog Matej Makarovič. "Ob polni luni se število prijav takoj poveča. Dokler nisem začel delati na inšpekciji, tega nisem verjel," pravi glavni inšpektor za delo Borut Brezovar. (Foto: Saša Despot) Po njegovem mnenju "lahko samo ugibamo, koliko so tovrstne prijave motivirane z občutkom za poštenje in pravni red ter koliko z osebnimi zamerami in nevoščljivostjo". Hudobija na delu
|
negative
|
9,448
|
Ustavni sodniki so ugotovili, da zakon o poroštvu ni v neskladju z ustavo. Presojo ustavnosti so zahtevale poslanske skupine SDS, SLS in SNS. Ustavno sodišče je ugotovilo, da zakon o poroštvu Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti v območju evra ni v neskladju z ustavo. Iz tega zakona finančno pomoč črpa Irska. Presojo ustavnosti so zahtevale opozicijske poslanske skupine SDS, SLS in SNS. Opozicija je izrazila dvom v ustavnost zakona, glavni očitki pa so bili, da je znesek predvidenega poroštva Sloveniji v višini 2,073 milijarde evrov nesorazmeren, saj predstavlja skoraj četrtino državnega proračuna, s čimer se ogroža finančna stabilnost države. S tem zakonom se vzpostavlja pravna podlaga za sodelovanje Slovenije v začasnem mehanizmu za zagotavljanje finančne pomoči, če poleg Grčije še katera od držav z evrom ne bi mogla pridobiti zadostnih finančnih sredstev. Ustavno sodišče je ugotovilo, da 149. člen ustave res predvideva, da so posojila v breme države in poroštva države dovoljena le na podlagi zakona, zato najem posojil in prevzemanje poroštev zahteva posebno odločitev DZ v obliki zakona. Po mnenju sodnikov ta ustavna določba predvideva tudi, da mora zakon, s katerim se prevzema poroštvo, vsebovati jasne obveznosti, ki jih prevzema država. Na tej podlagi ustavno sodišče ocenjuje, da zakon ni v neskladju z ustavo, saj je bil za poroštvo sprejet poseben zakon, obveznosti države pa so v njem določene. Določeni so namen, instrumenti financiranja, višina in trajanje poroštva ter dolžnik. Zakon opredeljuje eno samo poroštvo države v višini 2,073 milijarde evrov. Ta se ne uveljavlja naenkrat, temveč zgolj po potrebi. Zato po mnenju ustavnega sodišča ni treba, da se za vsako unovčenje sprejema poseben zakon. Neutemeljen je po njihovem tudi očitek vlagateljev zahteve za presojo ustavnosti, da morajo biti vsi prihodki in izdatki države zajeti v proračunu. Ustavno sodišče ugotavlja, da je vlada v proračunu zajela vsa sredstva, ki jih je Slovenija morala prispevati za zagon posebne družbe v Luksemburgu. Ta namreč izvaja začasni mehanizem za zaščito evra.
|
neutral
|
9,449
|
Absurd. Eno nezavarovano leto stane tri odstotke več vse življenje. Dopolnilno zavarovanje. Bralka je na dom po skoraj treh letih plačevanja premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje od Vzajemne prejela obvestilo, da se premija draži, z marcem bo namesto zdajšnjih 23,25 evra (brez popusta) znašala 24,62 evra. Vendar znesek na prejeti položnici (25,36 evra) ni bil enak tistemu na obvestilu. Zanima jo, zakaj. Na Vzajemni so pojasnili, da ima naša bralka najverjetneje triodstotni pribitek na premijo, ker je bila več kot eno leto nezavarovana. Vzajemnine premije od marca višje 23,25 evra znaša stara premija za Vzajemnine zavarovance. S triodstotnim popustom je zavarovanec plačal 22,55 evra. 24,62 evra znaša nova premija za dopolnilno zdravstveno zavarovanje pri Vzajemni. S triodstotnim popustom 23,88 evra. Vse življenje višja premija Bralka je potrdila, da je bila res kakšno leto nezavarovana, in sicer je morala ob zamenjavi delodajalca plačevanje omenjenega zavarovanja prevzeti sama, a tega ni storila. "To je bilo pred tremi leti. Zakaj bi še vedno morala plačevati pribitek?" se sprašuje. Na Vzajemni so odgovorili, da pribitek po zakonu ostane, vse dokler se dopolnilno zdravstveno zavarovanje plačuje: "Pribitek na premijo so dali zato, da bi se spodbudila zavarovanost pri čim nižji starosti. Če ne bi bilo pribitka, bi bilo več špekulacij v smislu, kdaj bi se nam dejansko 'izplačalo' vstopati v zavarovanje." Podobno so razložili na ministrstvu za zdravje in dodali, da se za vsako nezavarovano leto premija poveča za tri odstotke, vendar največ do 80 odstotkov. Na omenjenem ministrstvu so povedali, da se z novimi predlogi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predvideva tudi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "Zato takšna določila ne bodo prišla v poštev,” so dodali.
|
neutral
|
9,450
|
Slabo uro je bila zaradi prometne nesreče med uvozom in izvozom Ljubljana - sever v smeri Kosez zaprta vozni in prehitevalni pas. Danes okoli 10. ure se je na ljubljanski obvoznici v bližini izvoza na Celovško cesto zgodila prometna nesreča. Po do sedaj znanih podatkih je 40 letni voznik osebnega avtomobila znamke Hummer vozil po ljubljanski obvoznici iz smeri Bežigrada proti primorski. V bližini izvoza na Celovško cesto je izgubil oblast nad vozilom, zaradi česar se je vozilo prevrnilo. Policisti nadaljujejo z ugotavljanjem vzroka in okoliščin prometne nesreče. V prometni nesreči po do sedaj znanih podatkih ni bil nihče poškodovan, so nam sporočili iz Policijske uprave Ljubljana.
|
negative
|
9,451
|
Turizem. Hoteli v Kranjski Gori so zasedeni od 85- do 90-odstotno, lani so bili polno zasedeni. Nastanitvene kapacitete so med zimskimi počitnicami zasedene med 85 in 90 odstotki. To je po besedah Mirjam Žerjav, direktorice Lokalne turistične organizacije (LTO) – Zavoda za turizem Občine Kranjska Gora, manj kot lani, ko so bile kapacitete polno zasedene: “K slabši zasedenosti je na žalost prispevalo tudi slabše vreme v prvih dneh.” Uresničenje črnih napovedi Tudi na smučiščih je manj obiskovalcev, kot so pričakovali, in celo manj kot lani v času zimskih počitnic. Kot kaže, se uresničujejo črnoglede napovedi turističnih delavcev, ki so že lani poleti napovedovali, da bo Kranjskogorski turizem zaradi enotnih počitnic izgubil okoli dva milijona evrov, vendar odgovora, ali bo izguba res tolikšna, s strani LTO nismo dobili. Sobe so še proste “Za vse, ki se še niso odločili, kje preživeti nekaj dni zimskih počitnic, se še vedno najde prostor tako v hotelih kot v privatnih sobah in apartmajih,” je dodala Žerjavova.
|
neutral
|
9,452
|
Energetski vrtec. Do prihodnjega leta bo zgrajen poleg osnovne šole. Za prvo fazo je bil znesek povečan za 33 tisoč, za drugo pa za 44 tisoč evrov. Iz gradiva za ponedeljkovo sejo občinskega sveta. Prihodnji mesec bo občina objavila razpis za gradnjo novega vrtca pri krmeljski osnovni šoli. V njem bo šest oddelkov, zaradi povečanega števila otrok pa so bili v zadnjem obdobju v kraju že odprti trije novi oddelki vrtca v stari šoli. Vrtec v Sevnici Nedograjen. Od leta 2008 v Sevnici poteka fazna gradnja centralnega vrtca, ki še ni končana. Prvi izvajalec Gradis je šel medtem v stečaj, njegovo delo pa zdaj nadaljuje podjetje Slemenšek. Drugi del vrtca, ki so ga začeli graditi avgusta, naj bi bil zgrajen v pol leta. “Gradnja se bo začela še letos, končana pa bo prihodnje leto,” je napovedal sevniški župan Srečko Ocvirk. Naložba bo stala 1,3 milijona evrov, od tega bo država iz sredstev za regionalni razvoj prispevala dober milijon. “Sklep o tem smo dobili že prejšnji mesec,” se je pohvalil župan in dodal, da bo treba za opremo odšteti dodatnih 130 tisočakov. Krmeljski vrtec bo zgrajen kot nizkoenergetski vrtec, kar pomeni, da bo vseboval nekatere bistvene elemente učinkovite rabe energije. “Zgrajena bo biološka čistilna naprava, meteorna voda se bo uporabljala za sanitarno vodo prek zbiralnika deževnice, vodo pa bodo ogrevali s kolektorji, nameščenimi na strehi objekta,” je pojasnil župan.
|
neutral
|
9,453
|
Igor Bavčar in Janez Janša sta bila naklonjena Hrvaški, zato dvomim, da sta dobivala podkupnino, je za Pop TV povedal dobro obveščeni hrvaški odvetnik Zvonimir Hodak. "Hodak ne ve vsega ali pa vsega noče povedati," je na to povedal Marin Tomulić. Zvonimir Hodak je sicer še povedal, da je Tomulićeve izjave potrebno vzeti z rezervo. Hodak je med drugim tudi odvetnik generala Vladimirja Zagorca. Nobena od domnevnih prič, ki bi potrdile, da sta Janez Janša in Igor Bavčar vzela podkupnino, ni dosegljiva, še ugotavljajo na Pop TV. Ivan Čermak in Zagorac sta v zaporu in na vprašanja ne moreta odgovarjati, za Željkom Tomljenovićem pa se je izgubila vsaka sled, navaja omenjena televizija. Vse tri je kot priče navedel Tomulić. Ta je s svojimi izjavami, da sta Bavčar in Janša za dobave orožja Hrvaški v devetdesetih letih jemala provizije sprožil najnovejše poglavje v že od osamosvojitve aktualnih aferah z orožjem.
|
neutral
|
9,454
|
Mineva 19 let, odkar je država iz registra stalnih prebivalcev izbrisala več kot 25 tisoč ljudi. Izbris in njegove posledice ostajajo nerazrešene, opozarjajo nevladne organizacije. Nevladne organizacije Amnesty International Slovenije, Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov in Mirovni inštitut ob obletnici izbrisa opozarjajo, da kljub lani sprejeti zakonodaji, ki naj bi celovito uredila problematiko izbrisanih, izbris in njegove posledice še vedno ostajajo nerazrešene. Med 25.671 izbrisanimi je bilo 14.775 moških, 10.896 žensk ter 5360 otrok. Pred 19 leti je država iz registra stalnih prebivalcev izbrisala več kot 25 tisoč prebivalcev Slovenije, državljanov tedanjih republik SFRJ, ki niso zaprosili za državljanstvo Republike Slovenije. Izbrisani so s tem izgubili nekatere socialne pravice, mnogi so morali zapustiti Slovenijo, nekateri pa so bili iz nje tudi prisilno odstranjeni. Lani je bila sicer sprejeta novela zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji, ki naj bi celovito uredila problematiko izbrisanih, a se je po oceni nevladnih organizacij izkazala za neživljenjsko. Pol leta po sprejemu zakonskih sprememb je bilo vloženih samo 115 prošenj izbrisanih, ki še nimajo urejenega statusa, še opozarjajo nevladniki. Razlogi za tako nizko odzivnost izbrisanih so po njihovi oceni v restriktivnosti zakonodaje, zapletenem upravnem postopku in v težavnem dokazovanju dejstev.
|
negative
|
9,455
|
(Ne)plačevanje prispevkov. V izjemnih primerih težave pri upokojevanju. Delodajalci so proti koncu lanskega leta davčni upravi za prispevke za socialno varnost zaposlenih dolgovali že 314 milijonov evrov. Ta dolg pa se iz leta v leto povečuje – lani se je glede na predhodno za 33 milijonov evrov, in to čeprav je Durs pri izterjavi vse uspešnejši – tako vsaj kaže statistika (glej graf). Ugotovite, ali jih delodajalec plačuje Vloga. Prek spletnega sistema eDavki lahko davčni zavezanec preveri, ali delodajalec zanj plačuje prispevke. Potrebuje računalnik, dostop do spleta in digitalno potrdilo za vpis v sistem. Sistem omogoča vpogled v podatke od 1. januarja 2009 – druge dobite na Zpizu. Vsako leto pa je tudi več dolga iz prispevkov, za katerega na Dursu priznavajo, da jim ga najverjetneje ne bo uspelo izterjati. Imenuje se izvenbilančni dolg in se je konec lanskega leta povzpel že na dobrih 110 milijonov evrov. Na davčni upravi poudarjajo, da so za veliko večino delavcev – kar 97,4 odstotka – prispevki poravnani. Samo lani so (podatki še niso dokončni) pobrali okoli 5,23 milijarde evrov prispevkov. Neplačila in pokojnina Ali se lahko delavec, za katerega prispevki niso plačani, upokoji? Odgovor je praviloma da, pravijo na ministrstvu za delo in socialne zadeve. A le če je delodajalec prispevke obračunal. Ali neplačani prispevki lahko znižajo pokojnino? Na ministrstvu odgovarjajo: “Praviloma ne. Lahko pa bi se to zgodilo pri posamezniku, ki ima razmeroma visoke dohodke in so mu ti skozi celotno kariero močno naraščali.” Dodajajo, da novi pokojninski zakon odlog, obročno odplačevanje ali odpis prispevkov prepoveduje.
|
negative
|
9,456
|
Poslanci. Po nujnem postopku bodo poslanci z novelami zakonov poskušali izboljšati plačilno disciplino. Državni zbor. Na dnevni red seje državnega zbora, ki se bo začela danes, sta se uvrstili tudi prvi obravnavi predloga zakona o omejevanju uporabe nakupovalnih vrečk in zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Tega je predlagala skupina poslancev, predlog pa predvideva en dan v letu, ko bi se izvedli vsi morebitni referendumi. Po nujnem postopku pa bodo poslanci odločali o nekaterih ukrepih za izboljšanje plačilne discipline. Gre za novele zakonov o davku na dodano vrednost, preprečevanju zamud pri plačilih in javnem naročanju. O morebitnem razpisu referenduma o smiselnosti izgradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj pa bodo poslanci odločali šele na marčevski seji.
|
neutral
|
9,457
|
Damijani, soršaki, šušteršiči, pezdirji, klemenčiči – kaj čakate? Državljani vas potrebujemo! Poleg usklajenih vizualnih podob ter posvečenosti normalizacije odnosov med Zagrebom in Ljubljano hrvaško premierko Jadranko Kosor in slovenskega premierja Boruta Pahorja združuje najmanjša javnomnenjska podpora, ki sta jo kdaj uživali vladi na obeh straneh Kolpe. Toda podobnosti še zdaleč ni konec: tako na Hrvaškem kot v Sloveniji se je izčrpal črno-rdeči politični model. “Oni (torej oboji!) so del problema in ne del rešitve,” je v Facebookovem jeziku razložil Ivan Pernar, mladec, ki (tudi) na ulici katalizira nezadovoljstvo množic na Hrvaškem. V Sloveniji še nismo tako daleč, saj so mladi pravočasno preklopili na preizkušeni recept in skupaj s preračunljivimi sindikati blokirajo reforme, ki bodo najprej “zaklale” prav mlade. A verjamem, da (še) niso vsi mladci skorumpirani po vzoru ta starih – elit. V Sloveniji precej svežine kažejo tudi najrazličnejše civilne pobude, ki dokazujejo, da si ljudje še kako želijo sprememb, čeprav teh očitno ni več mogoče izvesti z obstoječo politično ponudbo. Treba jo bo obogatiti z novimi obrazi ter namesto levih in desnih ponuditi kaj tretjega. Pa ne DeSUS. Tretja pot? No, na Balkan morda res s skoraj 15-letno zamudo prihaja tako imenovani koncept tretje poti, ki je na Otoku na oblast pripeljal Tonyja Blaira. Pri sosedih so ustanovili laburiste, ki so v pičlih nekaj mesecih že nabrali podporo, ki bi jim omogočila prestopiti prag sabora. Damijani, soršaki, šušteršiči, pezdirji, klemenčiči in drugi – kaj čakate? Državljani vas potrebujemo! Ulice si res ne želimo. Če pa ne bo šlo drugače ...
|
neutral
|
9,458
|
Na družabnem omrežju Twitter se je pojavil profil, ki nosi naslov ohranimo mobitel in namesto fotografije nosi logotip družbe Mobitel. "Ne vem, če se bodo mobitelovci s to združitvijo preveč strinjali! Če so se telekomovci zapufali, se pa naj tam reorganizirajo – odpuščajo," je zadnji tvit, ki so ga na tem profilu objavili v petek. Isti dan so delili povezavo na članek spletne strani zurnal24.si in pripisali: "Kranjčević bo odpuščal mobitelovce po združitvi 1. 7. 2011." Z osebnega profila smo jim poslali vprašanje, kdo stoji za profilom, a nam do zaključka redakcije včeraj niso odgovorili. Do včeraj je profil ohranimo mobitel sledil 67 tviterašem, med katerimi so večinoma mediji, novinarji in politiki (me drugimi tudi Lojze Peterle in Žiga Turk).
|
neutral
|
9,459
|
Mestna občina Kranj. Kupuje zemljišče na Zlatem polju, pa ne pove, katerega in zakaj. Svetniku Velovu se to zdi sporno. Dva milijona evrov namerava Kranjska mestna uprava odšteti za nakup zemljišča na Zlatem polju. Ker nakupa še ni obrazložila, je vzbudila dvom v smiselnost in upravičenost. Raje za vrtce Zaprtje. Kranj bi lahko imel veliko težav na področju vzgojnega varstva, ker nekaterim starejšim vrtcem grozi zaprtje. Prejšnja mestna oblast je nameravala težavo rešiti z obnovo in prilagoditvijo nekdanje ekonomske šole. Del sredstev je nameravala zagotoviti s prodajo omenjenih starih objektov, iz lastnega proračuna pa bi morala po ocenah nekdanjega podžupana Igorja Velova dodati še dva milijona evrov. Najbolj glasno je pojasnila na zadnji seji zahteval svetnik Igor Velov. "Skrajno neodgovorno se mi zdi, da občina načrtuje nakup zemljišča, pa ne pove, za katero sploh gre in kakšen bo njegov namen. Kaj bomo počeli z njim, da se mora občina zadolžiti?" se sprašuje nekdanji podžupan. Čudi ga, da mestna uprava predvidenega nakupa ni pojasnila že na seji. Še več, odgovora na ta vprašanja ni dobil niti en teden po njej. "To je totalno netransparentno," je dejal. Naj zapravi za vrtec V luči pomanjkanja osnovnih informacij se zdi Velovu namera občine nesmiselna: "Zlahka bi se ji morali odpovedati. Če ta uprava že mora zapraviti dva milijona evrov, je bolje, da ju vloži v vrtec Čira čara (nekdanja ekonomska šola, op. a.) in rešuje problematiko predšolske vzgoje za naslednja leta. Tristo otrok čaka pred vrati. Če bo mestna uprava tako neodgovorna, jih bo še več." Velov se v ugibanja okrog predvidenega nakupa ni želel preveč spuščati, sumi pa, da je povezan z reševanjem ledene dvorane na Zlatem polju. "Ne rešujmo napake Mohorja Bogataja s še večjo napako," je ob tem posvaril. Spomnimo, dvorana sicer stoji na občinskem zemljišču, vendar pa projekt v času prvega Bogatajevega županovanja ni bil zastavljen v skladu s starimi prostorskimi dokumenti, zato je bilo gradbeno dovoljenje po pritožbi lastnika sosednjega zemljišča razveljavljeno. "Če uprava že mora zapraviti dva milijona evrov, je bolje, da ju vloži v vrtec Čira čara in rešuje problematiko predšolske vzgoje za naslednja leta. Tristo otrok čaka pred vrati. Če bo uprava tako neodgovorna, jih bo še več," je dejal svetnik Igor Velov. (Foto: Iztok Golob) Pogovori s Pavšlarjem Od Kranjske mestne uprave konkretnih odgovorov na vprašanja v zvezi z nakupom zemljišča na Zlatem polju nismo prejeli, zgolj pojasnilo, da bodo namen podrobno pojasnili v predlogu proračuna. Bi pa prodajalec lahko bil prav lastnik sosednjega zemljišča Boris Pavšlar. Ta je pogovore z občinsko upravo potrdil. "Preverjali smo možnosti za rešitev problematike ledene dvorane. Med možnimi rešitvami je občina omenila tudi odkup zemljišča," je dejal.
|
negative
|
9,460
|
Stanovanjski sklad poziva stanovalce, naj vložijo prijavo. Lebanova: le tako bomo lahko izpeljali morebitne odpovedi najemnih pogodb. "Iz ajdovske policijske postaje smo prejeli dopis, da nismo upravičeni do podatkov o odvisnikih in preprodajalcih prepovedanih drog," je glede izselitve "problematičnih" najemnikov iz vipavske soseske Domina povedala Nataša Leban, direktorica novogoriškega stanovanjskega sklada. "Sestali smo se tudi s predstavniki republiškega stanovanjskega sklada in ugotovili, da bomo morali izpeljati morebitne odpovedi najemnih pogodb le na osnovi obstoječe stanovanjske zakonodaje." V ta namen so izvedli tudi tako imenovano Akcijo za sožitje, varnost in mir. "Z njo želimo spodbuditi stanovalce, da bi kdo napisal kakšno konkretnejšo anonimno prijavo, da bi imeli nekaj v rokah, na podlagi česar bi lahko opravili izselitev," je povedala Lebanova. "Pozivamo jih k aktivnejšemu in podrobnejšemu sporočanju morebitnih kršitev hišnega reda, medsosedskega sožitja, določb najemnih pogodb in izvajanja prepovedanih dejavnosti ali opravljanja poslovnih dejavnosti brez soglasja." Med stanovalci soseske je završalo, potem ko so izvedeli, da je stanovanjski sklad v neprofitna stanovanja v bloku v neposredni bližini šole in vrtca v Vipavi naselil osebe, za katere naj bi bilo po poročanju različnih medijev znano, da se ukvarjajo z razpečevanjem in uživanjem prepovedanih drog. Stanovalci, podpira jih tudi vipavski župan Ivan Princes, od stanovanjskega sklada zahtevajo, naj "preprodajalce in uživalce prepovedanih drog izselijo".
|
neutral
|
9,461
|
Pristojna državna tožilka je ocenila, da zlaganje dokumentov SDS, ki naj bi dokazovali obveščenost predsednika republike Danila Türka o bombnem napadu v Velikovcu, ni kaznivo dejanje. Po vednosti pravosodnega ministra Aleša Zalarja – podatke mu je posredovala generalna državna tožilka Barbara Brezigar – se je policija s pristojno državno tožilko posvetovala o tem, ali je sestavljanje arhivskih dokumentov kaznivo dejanje. Tožilka je ocenila, da ne gre za kaznivo dejanje in je o tem obvestila tudi policijo, je povedal Zalar v izjavi za medije. Odločitev, ali bo v tem primeru prišlo do sodnega postopka ali ne, je zdaj odvisna od tega, ali se bo policija odločila za vložitev kazenske ovadbe kljub mnenju tožilke, ali pa se bo odločila, da zgolj sprejme poročilo in s tem seznani tožilstvo, pravi minister. Takrat pa bo tožilstvo tudi sprejelo dokončno odločitev. Dejal je še, da "ne more ocenjevati pravilnosti ali nepravilnosti tožilskih odločitev, saj so samostojni v svoji presoji in bi šlo za vmešavanje v njihovo samostojnost, če bi se izrekal o tem ali jim celo naročal, kaj naj storijo". Seveda pa vsak tožilec tako kot vsak drugi državni funkcionar nosi odgovornost za sprejete odločitve in ta odgovornost se uveljavlja v predpisanih postopkih, ki veljajo tudi za tožilce, je še dejal. Nadaljevanka arhivi V začetku februarja je stranka SDS na svoji spletni strani objavila dokumente iz Arhiva RS, ki naj bi dokazovali, da je bil Türk sredi leta 1980 med desetimi posebej obveščenimi o napadu v Velikovcu. Časnik Delo pa je v torek poročal, da je dokument, ki ga je SDS pred slabima dvema tednoma objavila na svoji spletni strani in ki naj bi dokazoval, da je Türk lagal o svoji obveščenosti glede bombnega atentata v Velikovcu leta 1979, ponarejen. Da je dokument sestavljen iz več različnih, so isti dan potrdili tudi v Arhivu RS. SDS se opravičujejo bralcem V SDS zanikajo ponarejanje dokumentov, vendar pa dopuščajo možnost, da so bila gradiva Socialistične zveze delovnega ljudstva v Arhivu RS zložena v isto mapo in nato v datoteko poskenirane tudi strani, ki niso bile priloga k dopisu z dne 2. julija 1980. Ministrstvo za kulturo pa je na podlagi odgovora Arhiva RS glede domnevnega ponarejanja dokumentov ocenilo, da obstajajo razlogi za sum storitve kaznivih dejanj iz kazenskega zakonika in za sum kršitev določb zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Zato je tožilstvo ter inšpektorat za medije pozvalo k ukrepanju.
|
neutral
|
9,462
|
Ukinitev in ustanovitev. Zavod za podjetništvo in turizem na novih temeljih. Občinski svetniki naj bi na popoldanski seji sprejeli sklep o ukinitvi javnega zavoda za podjetništvo in turizem (ZPT) ter sprožili postopek za njegovo likvidacijo. “ZPT porabi preveč denarja za golo delovanje, ni pretirano učinkovit in ima nenehne težave s kadri,” bi lahko povzeli občinsko obrazložitev za ukinitev zavoda, ki govori o “potrebi po racionalizaciji proračunske porabe”. “Fiksni stroški delovanja ZPT predstavljajo skoraj 60 odstotkov vseh sredstev, ki jih ustanovitelj nameni za delovanje zavoda. Postavlja se vprašanje upravičenosti vodje turizma, saj ima zavod skupnega, občina pa skrbi za brezplačno izdelavo računovodskih izkazov, zato je vprašanje, kaj počno skupne službe zavoda,” se v gradivu, ki ga je pripravila Alenka Laznik, vodja oddelka za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve, sprašujejo občinarji. Ustanovitev zavoda Na današnji seji pa naj bi svetniki spet ustanovili zavod za podjetništvo, turizem in mladino, kar pomeni, da naj bi prejšnji dejavnosti priključili še mladinski center (MC) z mladinskim hotelom. “MC je že doslej posegal na področji izobraževanja in podjetništva ter prek mladinskega hotela tudi na področje turizma,” navajajo v gradivu, zato menijo, da bi lahko delo opravljal bolje kot prejšnji zavod. “Izkazalo se je, da je MC v okolju prevzel širšo vlogo, kot je bila začrtana prvotno,” ugotavljajo na občini. Mladinski center Pokriva turizem in podjetništvo. Center, ki upravlja mladinski hotel, se ukvarja tudi z zbiranjem podatkov o turistični ponudbi v občini, v svoje delovanje vključuje turistična društva, nastopa na sejmih, informira obiskovalce o drugi turistični ponudbi v okolju, organizira pa tudi podjetniška svetovanja, naštevajo na občini.
|
neutral
|
9,463
|
Tušmobil. Dohodni klici na Hrvaškem ne bodo dražji. Tušmobil bo na Hrvaškem za 13,5 odstotka podražil odhodne klice in prenos podatkov, cena dohodnih klicev (42 centov za minuto) pa se ne bo spremenila, so nas včeraj obvestili iz omenjenega podjetja: “Tridesetodstotni dvig velja samo za dohodne klice v gostovanju izven EU, brez Hrvaške ter Bosne in Hercegovine.” V omenjenem podjetju podražitve upravičujejo s prilagajanjem konkurenčnim razmeram na trgu. Odhodni klic bo, kot smo pisali včeraj, namesto zdajšnjega 0,93 evra stal 1,06 evra na minuto (pri Tele2, ki je za tušmobilovce najugodnejši mobilni operater), sto kilobajtov prenesenih podatkov pa bo namesto 0,75 stalo 0,85 evra (pri najcenejšem operaterju, ki je prav tako Tele2).
|
neutral
|
9,464
|
EP. Mestni svet se ne bo odločal o 720 tisočakih kotizacije, saj tu tekem ne bo. "Nad odločitvijo Košarkarske zveze Slovenije (KZS) smo presenečeni in razočarani," je včeraj dejal Milan Mikl, podžupan Maribora. Prenova vseeno. Tabor. Kljub neuspešnemu kandidiranju za tekme so na MOM prepričani, da bodo do leta 2013 vseeno adaptirali dvorano Tabor. Kje bodo za to dobili denar, na občini še nimajo načrta. Na Ptuju več sreče Na Mestni občini Maribor (MOM) so bili namreč prepričani, da jim gostovanja predtekmovanj evropskega prvenstva (EP) v košarki leta 2013 ne uidejo. KZS pa se je v četrtek zvečer odločila drugače. Izbrali so mesta Koper, Ptuj, Novo mesto in Jesenice, ki bodo skupaj z Ljubljano leta 2013 deležne tekem evropskega košarkarskega prvenstva. Politične mahinacije? Kot sta včeraj opozorila Mikl in podžupan Tomaž Kancler, se MOM počuti izigrano s strani KZS. "Zagotovili so, da bo odločanje o mestih, kje bodo tekme aprila, zdaj pa so kar naenkrat sklicali izredno sejo, na kateri so se dokončno odločili. Pritožbe pa sploh niso možne. Niso nam niti pojasnili, zakaj nas niso izbrali," je dodal Mikl. "Politične lovke očitno segajo tudi v KZS," pa je bil oster Kancler. Na MOM se namreč sprašujejo, ali je zgolj naključje, da so župani Ptuja, Novega mesta in Jesenic člani strank vladajoče opozicije. Na KZS pa nam je Matej Avanzo, namestnik generalnega sekretarja, pojasnil, da očitkov glede politične vpletenosti ni vredno komentirati: "To je absurd. Tak odziv MOM smo pričakovali. Delovali smo transparentno, odločili smo se pač za druga mesta. Smo avtonomna institucija in se lahko tako tudi odločimo."
|
neutral
|
9,465
|
Za starejše je v Ljubljani dobro poskrbljeno pravi Bojan Urek. Povečati želijo le aktivnosti ob večernih urah. Inštitut se ukvarja s povezovanjem prostovoljcev s starejšimi v sklopu projekta Poveži generacije. Ugotovili smo namreč, da vse aktivnosti za starejše potekajo predvsem do 18. ure, pozneje pa je dejavnost odvisna od posameznika. Skratka, po tej uri ni organizirane trajne ponudbe za starejše. Kako se prostovoljci povežejo s starejšimi? Prostovoljec in starejši se dobita eno uro pred dogodkom, na primer kulturnim, športnim ali kakšnim drugim, ki ga uvrstimo na seznam. Oba izpolnita vprašalnik, tako da gresta skupaj na dogodek, ki sta ga izbrala. Je prostovoljcev dovolj? Prostovoljcev je dovolj in poleg tega jih je z vsakim dnem več. So vseh starosti, spolov, poklicev, pred začetkom pa si želim, da gre vsak na usposabljanje prek Slovenske filantropije. S prostovoljci nato podpišemo dogovor, dobijo kodeks prostovoljstva, nato pa se druženja lahko začnejo. Dogodke financirajo pokrovitelji, zato imajo prostovoljci brezplačne vstopnice, kar je nekakšna nagrada za njihovo delo. Katere so najpogostejše napačne predstave o starejših? To so že ustaljeni stereotipi, na primer, da niso mobilni, samostojni, da v starejših letih začnejo postajati sitni, da se počutijo izključeni iz dogajanja in podobno. V zadnjem času ti stereotipi niso na mestu, ker so starejši vedno mlajši ter vedno bolj mobilni in dejavni. Kakšen pa je odnos ljudi, denimo mladih, do starejših? Mislim, da mlajši vse bolj spoštujejo starejše ter da se tudi starejši zavedajo svojih znanj, izkušenj in kompetenc. Na silo ne gre, mladi imajo svoje življenje, starejši pa svoje. Vsi smo bili enkrat mladi in vsi bomo enkrat starejši. Vmesno sodelovanje obeh skupin je dobrodošlo in izvedljivo tudi prek različnih projektov, seveda pa obstajajo različni stereotipi na obeh straneh. Temu se ni mogoče izogniti. Je v Ljubljani za starejše dovolj dobro poskrbljeno? Zanje je nasploh v redu poskrbljeno, naša želja pa je, da se jih aktivira tudi v večernih urah in med konci tedna. Kar se tiče dnevne ponudbe, pa je dobro poskrbljeno za tiste, ki bi bili radi dejavni.
|
positive
|
9,466
|
Zoran Thaler se je teden dni po razkritju Sunday Timesa, da je bil pripravljen vzeti 100.000 evrov v zameno za usluge v Evropskem parlamentu, opravičil javnosti. "Iskreno se opravičujem vsem volivkam in volivcem, ki sem jih s svojim ravnanjem prizadel ali spravil v slabo voljo. Iskreno se opravičujem za vse nesporazume in za slabo razumljeno igro. Zavedam se, da je moje ravnanje ogrozilo ugled demokratične inštitucije kot je evropski parlament in širšo politiko. In za to mi je iskreno žal," je danes povedal za Pop TV. Iz povedanega je očitno, da Thaler z besedo "igra" vztraja pri svoji različici zgodbe. Kot je dejal po razkritju, je od vsega začetka vedel, da gre za past in je pristal na sodelovanje le zato, ker je želel izvedeti, kdo stoji v ozadju. Poskusa podkupovanja pa da ni prijavil zaradi nezaupanja v uradne institucije.
|
negative
|
9,467
|
V ponedeljek se bo sestal upniški odbor SCT. Zaposleni medtem že dva meseca brez plač. Zaradi vse verjetnejšega stečaja SCT bankam upnicam grozi unovčitev 160 milijonov evrov vrednih garancij. V ponedeljek se bo sestal upniški odbor SCT, ki ga vodi Uroš Ilić, je povedal Gregor Gomboši iz SCT. Navedb časnika Dnevnik, da naj bi vodstvo SCT po neuradnih informacijah v naslednjih dveh tednih vložilo predlog za stečaj, ni želel komentirati. Brez denarja možen le stečaj "Če svežega denarja v kratkem ne bo, potem druge možnosti ni," je možnost uvedbe stečaja za SCT, ki je trenutno v prisilni poravnavi, za omenjeni časnik komentirala prisilna upraviteljica SCT Marija Magdalena Šantl. Stečaj bi za vpletene banke upnice, NLB, NKBM, Abanko in LHB, pomenil veliko breme, saj jim v tem primeru grozi unovčitev za več kot 160 milijonov evrov garancij, izdanih za projekte. SCT je v prisilni poravnavi od januarja letos. Terjatve upnikov družbe so konec lanskega septembra skupaj znašale 252,3 milijona evrov, od tega je za 196,7 milijona evrov navadnih terjatev in za 1,5 milijona evrov prednostnih terjatev. Za 44,3 milijona evrov terjatev imajo ločitveni upniki, za 9,8 milijona evrov pa izločitveni upniki. Ni denarja za plače, za projekte še manj Poznavalci dogajanja v SCT trdijo, da denarja za plače ni, še manj za projekte. Podjetju naj bi upniki-banke že zasegli velik del gradbene mehanizacije, ki jo je imelo na lizing. SCT z Ivanom Zidarjem na čelu je izgubil tudi številne že sklenjene posle kot so posel pri graditvi mostu čez Savo v Beogradu in gradnjo predora Vijenac v BiH, ki ga je pridobilo Primorje, kar naj bi bilo po navedbah poznavalcev dokončno razočaranje za prvega moža in lastnika SCT. Dvomljivi ostajajo tudi libijski in ruski posli. Zaposleni ne verjamejo v posojilo Vse manj je tudi upanja za posojilo, ki naj bi ga SCT dobil od hrvaškega EMS Holdinga, saj naše banke denarja Zidarju nočejo več posojati. Osem milijonov evrov naj bi bilo dovolj za plače in nov zagon v podjetju, a v to številni zaposleni ne verjamejo. V minulih dveh mesecih so v SCT izgubili kar 10 poslov, prihodkov je bilo le okoli šest milijonov evrov.
|
negative
|
9,468
|
Nujna medicinska pomoč. Nezadovoljstva med zaposlenimi ni. Organizacija boljša za paciente. Drugod nestrinjanja Ptuj, Maribor. Poročali smo že, da se zaradi novih določil ministrstva za zdravje o preselitvi nočne dežurne službe iz tamkajšnjega ZD v ptujsko bolnišnico jezijo zaposleni v ZD Ptuj. Trenja pa so nastala tudi v Mariboru, kjer si želi ministrstvo narediti vzorčno organizirano urgenco, kar naj bi pomenilo, da bi bila enota nujne medicinske pomoči, ki zdaj še spada pod mariborski ZD, kmalu del Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. "Naši zaposleni večjega nezadovoljstva zaradi nove organizacije nočne dežurne službe, ki bo zdaj potekala v bolnišnici, niso pokazali. Ko bodo dežurni, se bodo pač peljali na delo v bolnišnico," je za Žurnal24 pojasnil Jože Felkar, direktor Zdravstvenega doma (ZD) Murska Sobota. Po pomoč v bolnišnico Decembra 2010 so se namreč na pobudo ministra Dorijana Marušiča začele dejavnosti za pripravo izvajanja skupne neprekinjene, 24-urne nujne medicinske pomoči (NMP) ZD in Splošne bolnišnice (SB) Murska Sobota. Tako bo po novem NMP zagotovljena med delavniki med 20. in 6. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa neprekinjeno 24 ur, in sicer ne več v ZD, ampak v bolnišnici. Še brez svojih prostorov "Od 1. aprila bo centralna urgentna služba delovala v SB Murska Sobota v Rakičanu v pritličju kirurškega bloka. Namen tovrstne organiziranosti urgence je zagotoviti opravljanje neprekinjenega 24-urnega zdravstvenega varstva s koncentracijo opreme in osebja, ki bo v prostorih urgentne službe v bolnišnici," so sporočili iz uprave SB Murska Sobota. S tem pa se strinja tudi Felkar, ki je dodal, da njihovi zaposleni, ki bodo dežurali v bolnišnici, za zdaj svoji prostorov ne bodo imeli, s časom pa na te računajo.
|
neutral
|
9,469
|
Primer z Zaloške: moški je bil zaposlen na mestu varnostnika v policiji. Že pred včerajšnjo tragedijo so ga obravnavali zaradi nasilja – znašal se je namreč tudi nad bivšo ženo. Primer ni osamljen. Moški, ki je včeraj vrgel hčerko skozi okno, nato pa skočil še sam, je bil do leta 2008 zaposlen na delovnem mestu varnostnika v policiji. Delovno mesto je bilo prekinjeno po obsodbi, zaradi katere je moral v zapor, saj je bil obsojen nasilja v prejšnjem zakonu. Po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah je prvo ženo tako hudo pretepel, da ji je pretrgal ledvico, zato je več dni v kritičnem stanju prebila v bolnišnici. Iz prvega zakona je imel sicer tudi polnoletnega sina. Kako dolgo je prestajal kazen in koliko let je bil zaposlen pri policiji, nam ni uspelo izvedeti. Policisti sicer opravljajo določena testiranja, a te vprašalnike je "grozno lahko pretentati", priznava strokovnjak Peter Umek. Več si preberite tukaj. "Dejstvo je, da je težko ugotoviti prikrito agresivnost. Kadrovanje v policiji ni enostavna zadeva in lahko se šele pri delu izkaže, kakšne težnje ima nekdo. Jaz tu ne bi krivil kadrovske službe. To se dogaja tudi v tujih policijah. Vedno dobiš tudi take, ki iščejo opravičilo za uporabo sile, s tem pa zadovoljujejo svoje potrebe," nam je primer z Zaloške komentiral Peter Umek, psiholog in profesor za kriminalistično psihologijo na Fakulteti za varnostne vede. Ali kot pravi neimenovan vir s kriminalistične policije: "Tako kot na Dobu niso sami zločinci, tudi v policiji niso vsi pošteni." Policijski podvigi: ubil sebe in naključno dekle Primer 42-letnika, ki je še kot policist izvajal nasilje v zakonu s prvo ženo, ni osamljen. Pred časom smo pisali o (samo)destruktivnem policistu, ki je samomor delal tako, da je peljal v nasprotno smer po gorenjski avtocesti. Pri tem je ubil še mlado dekle, v katero je trčil. Na policiji so zanj že nekaj časa ugotavljali, da psihično morda ni primeren za opravljanje tega dela. Tako kot na Dobu niso sami zločinci, tudi v policiji niso vsi pošteni. Neimenovan vir s kriminalistične policije Ker je visoko v policiji, se ga bojijo Na forumih smo naleteli tudi na več primerov nasilja: policist iz Slovenskih Konjic naj bi vsakodnevno nadlegoval bivšo partnerko, ki se je ustalila z drugim. "Skoraj vsak dan ji grozi po telefonu, jo obišče na domu, pretepe in nikakor ne more preboleti, da jo je izgubil. Ker je partnerka že prijavila zadevo lokalni policiji, kjer je zaposlen on, so se zadeve še poslabšale. Na policijski postaji se ga vsi bojijo, ker je njihov nadrejeni," je eden izmed primerov. Drug primer prihaja iz Postojne, kjer je policist v lokalu napadel bivšo partnerko. Moški je izgubil službo in dobil tri leta pogojne kazni, a bivšega dekleta tudi po tem ni pustil pri miru. Kolegi s policije so ga zagovarjali Tretji v nebo vpijoč primer je slednji: "Sama sem imela razmerje s policistom. Nad mano je izvajal nasilništvo, jemal mi je svobodo gibanja, silil v spolne odnose, zasledoval, nadlegoval po telefonu. Odločila sem se, da bom temu naredila konec, saj to ni bilo več podobno življenju, ampak nenehnemu trepetanju in skrivanju pred njim. Prijavila sem ga na 113. Res je, da so ga njegovi policisti sodelavci vseskozi zagovarjali in mu pomagali. Dobil je 14 mesecev zapora in izgubil je službo. Strah me je, kaj bo, ko bo prišel iz zapora. Ampak za ceno, da sedaj živim v miru, se je splačalo."
|
negative
|
9,470
|
Deklaracija. V EU jo je podpisalo 6.971 posameznikov in 100 organizacij. Etika. Deklaracijo za enako obravnavo vseh pacientov, tudi nelegalnih priseljencev, je v Sloveniji podpisalo le sedem zdravnikov. Podpisniki so v glavnem tisti, ki delajo pro bono v eni od dveh ambulant, kjer se zdravijo ljudje brez zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. "Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) Gordana Živčec Kalan je imela do spremembe zdravstvene sistema zelo odklonilno stališče," je za Žurnal24 povedal Franci Zlatar iz Slovenske filantropije, ki je slovenske zdravnike spodbujala k podpisu deklaracije. Vse več espejev Brezplačno zdravljenje. "Ko smo pred devetimi leti začeli, smo mislili, da bomo pomagali brezdomcem, zadnja tri leta pa prihaja vse več samostojnih podjetnikov v dolgovih in brezposelni tujci," pravi socialna delavka v ljubljanski ambulanti Pro Bono Alenka Ugrin Vatovec. S to so zdravstveni delavci in organizacije po vsej Evropi Evropsko komisijo in države članice pozvali, naj zmanjšajo neenakost med pacienti. Zavezuje nas že kodeks Imamo kodeks medicinske deontologije, ki je za zdravnike bolj zavezujoč kot deklaracija, ki jo sicer podpiramo, a ne vidimo smisla, da bi jo podpisovali. "Razlik med pacienti ne sme biti," pravi tiskovni predstavnik ZZS Valentin Hajdinjak. "Glede tega sicer že dlje razpravljamo tudi z ministrstvom za zdravje, ki nam ni pripravljeno prisluhniti. Kaj je nujni primer, je pogosto prepuščeno oceni posameznega zdravnika, nekateri so bolj naklonjeni pomagati, drugi bolj varčujejo. Medicinske sestre prosilce za azil pogosto odpravijo, ker jih ne razumejo," je pojasnil Zlatar. Pojasnila ministrstva še čakamo.
|
neutral
|
9,471
|
Delavci Gradbenega podjetja Grosuplje in Gradis Gradenj so danes stavkali. Delavci Gradbenega podjetja Grosuplje so se danes zbrali pred sedežem podjetja. Od lastnika Borisa Dolamiča so želeli izvedeti, zakaj na račune še vedno niso prejeli plač ter zakaj se stečaj še ni začel. Fotografije s stavke si oglejte v galeriji. Danes je sicer začelo stavkati tudi okoli 90 zaposlenih v ptujski družbi Gradis Gradnje. Kot je povedal sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Spodnje Podravje Boris Frajnkovič, s stavko zahtevajo izplačilo februarskih plač, polovico lanskega regresa, poplačilo opravljenih nadur ter zagotovitev primerne delovne opreme. Zaposleni čakajo tudi na sredino odločitev ptujskega sodišča o morebitnem stečaju družbe, ki ga je tik pred novim letom zahtevalo Cestno podjetje Ptuj. Kot je dejal Frajnkovič, delavci večinoma menijo, da bi bil stečaj najboljša rešitev, saj se bodo tako lahko čim prej prijavili na zavod za zaposlovanje in prišli vsaj do dela svojih terjatev.
|
neutral
|
9,472
|
Kresalova v odgovoru na poslansko vprašanje: Davki za avtomobile so bili plačani. Notranja ministrica Katarina Kresal je pred poslanci odgovarjala na vprašanje Alenke Jeraj iz SDS, ki jo je spraševala o ovadbi Davčne uprave RS (Durs). Kot smo poročali, Durs sumi, da naj bi Kresalova in njen partner, odvetnik Miro Senica, pri nakupu avtomobilov utajila davke. Kresalova je vse navedbe o utaji znova kategorično zavrnila: "Še enkrat poudarjam, da izpolnjujem svojo obveznost do države in plačujem davke. Avtomobila ne moreš niti registrirati, če ne plačaš davkov." Ministrica je še dodala, da Durs ni vložila ovadbe, ampak je anonimno prijavo predala v nadaljnjo obravnavo organom. "Moja vest je popolnoma čista," je še dodala Kresalova. Vse o domnevni utaji davkov pri nakupu petih luksuznih avtomobilov si preberite na tej povezavi.
|
neutral
|
9,473
|
Piranski mandrač. KS, strokovnjaki in občani opozarjajo na nepravilnosti pri obnovi. "Od občine in investitorja Okolja Piran zahtevamo, naj pri obnovi mandrača upoštevata skladiščenje in ohranitev odstranjenih tlakovcev ter vnovično namestitev tlakovcev nazaj na brežino – kjer je to možno," je po nujni seji sveta Krajevne skupnosti (KS) Piran dejal njegov predsednik Sašo Saksida. KS, občani in arhitektka Romana Kačič so namreč javno opozorili na nestrokovno in neustrezno obnovo piranskega mandrača, kjer je izvajalec v nasprotju s projektno dokumentacijo in soglasjem spomeniškega varstva namesto starih in novih monolitnih blokov na brežino postavil ploščice iz peščenjaka. Zavod za spomeniško varstvo je zato dela na zidu ustavil. "Mandrač je nepovratno izgubljen. Ta kamen ima dušo, izgubili smo dušo Pirana," so besede razočaranih Pirančanov. "Tako jaz kot župan Peter Bossman sva ogorčena in razočarana nad tem početjem," poudarja Gašpar Gašpar Mišič, podžupan. Prejšnji teden je potekal krizni sestanek z Okoljem Piran, na katerem je župan zahteval, naj se dela nadaljujejo v skladu s smernicami spomeniškega zavoda.
|
negative
|
9,474
|
Šempetrska bolnišnica. Pismo o nameri za skupno urgentno službo za Goriško. Obalna je prinesla višjo raven zdravstvenih storitev. Šempeter pri Gorici, Izola. “Gradbeno dovoljenje že imamo. Če bomo dobili obljubljena sredstva ministrstva in ne bo zapletov z razpisi, računam, da bi gradnjo začeli že letos,” je Silvan Saksida, direktor šempetrske Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, dejal o načrtovani skupni urgenci. Če bomo dobili obljubljena sredstva ministrstva in ne bo zapletov z razpisi, računam, da bi gradnjo začeli že letos. Silvan Saksida Z direktorjem novogoriškega zdravstvenega doma (ZD) in ministrom za zdravje bo pismo o nameri podpisal jutri. Po novem splošne nujne medicinske pomoči tako ne bo več v novogoriškem ZD, zaradi oddaljenosti pa bi neka oblika urgentne postaje ostala v ZD Tolmin in Ajdovščina, je dodal Saksida. Analiza obalne dobra “Skupna urgenca obalnih občin – kot prva v državi je zaživela sredi novembra – se je po analizi, ki smo jo obravnavali konec prejšnjega meseca, izkazala kot dobra. Bolnikom je prinesla višjo raven zdravstvenih storitev, na urgenci v izolski bolnišnici pa so imeli v primerjavi s prejšnjimi leti minimalen upad števila bolnikov,” pa nam je povedal Matevž Ravnikar, direktor koprskega ZD. Uradne pritožbe na delovanje ni bilo. “Seveda so se pojavljale določene težave, na primer kdo naj kupi oziroma plača luč, ki je potrebna v urgentni ambulanti. Dogovorili smo se, da bo predvidoma julija skupno dežurno urgentno službo prevzel koprski zdravstveni dom – tako bodo rešena vprašanja financiranja in druge formalnopravne dileme,” je dejal. Statistika sicer kaže, da se na Obali na urgenco v povprečju zatečejo dvakrat pogosteje kot v preostalih delih države. Kdaj bodo sprejeli odločitev, da bodo morali nenujni bolniki ob obisku skupne urgence storitev plačati, pa Ravnikar še ni znal natančno odgovoriti.
|
neutral
|
9,475
|
Zdravstveni dom. Reševalci župana opozorili na težave po reorganizaciji. Vsi za skupno mizo Župan in soustanoviteljice. Ker so nekatere izjave predstavnikov reševalne službe v nasprotju s tistimi, ki jih je Kontič dobil od vodstva ZD, je velenjski župan v ponedeljek predlagal skupni sestanek s predstavniki vseh treh šaleških občin, ki so ustanoviteljice javnega zavoda, vodstvom ter reševalci ZD. Predstavniki reševalne službe Zdravstvenega doma (ZD) Velenje župana Mestne občine Velenje (MOV) Bojana Kontiča na skupnem sestanku (še) niso uspeli prepričati, da je v organizaciji reševalnih prevozov, ki jih ZD Velenje opravlja za potrebe občank in občanov, nekaj hudo narobe oziroma da reševalna služba ni ustrezna. Kontič za zdaj še vedno zaupa direktorju ZD Jožetu Zupančiču, ta pa zagotavlja, da pacienti v nobenem primeru niso ogroženi in da bolnike v reševalnem vozilu vedno spremlja tudi zdravnik. Dva različna pravilnika "MOV ni pristojna za presojanje strokovnosti dela v javnih zavodih, v tem primeru zdravstvenih storitev na primarnem nivoju, ampak je za to pristojno ministrstvo za zdravje, ki naj, če ne gre drugače, opravi izredni nadzor," je po sestanku dejal Kontič. Težave se, so si bili enotni udeleženci sestanka, pojavljajo tudi zato, ker področje reševalnih prevozov ta čas urejata dva pravilnika, ki sta si v določilih o sestavi ekip različna. Na ministrstvu pa je že v pripravi nov, ki naj bi področje prevozov uredil dosledneje.
|
neutral
|
9,476
|
Študenti. Poleg hiše za tiste v stiski so v načrtu še stanovanja z nižjo najemnino. Poziv. Zavod Študentska svetovalnica vloge lastnikov stanovanj, ki nameravajo sodelovati pri projektu, zbira do 28. aprila. Pogodbe bodo podpisali za dve leti. Ljubljana. Za socialno ogrožene študente namerava Zavod Študentska svetovalnica urediti mrežo stanovanj. Vse lastnike stanovanj na območju Ljubljane zato pozivajo k sodelovanju pri projektu brezplačnega opremljanja, v sklopu katerega bodo v zameno za znižano najemnino za študente v stiski njihova stanovanja prostovoljci zastonj preuredili in opremili. Do pohištva z donacijami Stanovanja lastnikov, ki bodo sodelovali pri projektu, bodo študentom na voljo za 60 odstotkov nižjo najemnino glede na povprečno tržno ceno zadnjega tromesečja ob podpisu pogodbe. Najeli jih bodo lahko študenti z veljavnim statusom Univerze v Ljubljani, ki niso starejši od 26 let. Tako najemodajalce kot najemnike bodo izbrali po točkovniku svetovalnice. Stanovanja bodo opremili s pohištvom, ki ga bodo dobili prek javnih pozivov in z donacijami, je povedal Marko Orel, koordinator projekta Brezplačno opremljanje stanovanj, in dodal, da bodo nekatere kose tudi obnovili. Enako so opremili tudi študentsko hišo SRCe, v kateri že biva deset socialno ogroženih študentov, novi projekt pa je njena nadgradnja. Kdaj bodo stanovanja na voljo, je po Orlovih besedah odvisno od odziva lastnikov in pohištva, ki ga bodo v svetovalnici dobili.
|
positive
|
9,477
|
LPP. V zadnjih treh letih 156 zahtevkov zaradi telesnih poškodb potnikov. Odgovornost. Prevoznik mestnega potniškega prometa (MPP) odgovarja za škodo zaradi potnikove smrti, okvare zdravja ali poškodbe, razen če dokaže, da je bila škoda povzročena z dejanji potnika ali je šlo za višjo silo, piše v Splošnih prevoznih pogojih MPP. Ljubljana. “Peljali smo se v smeri centra in k sreči na troli še ni bilo toliko ljudi, tako da pokrov ni zadel nikogar,” je povedala potnica avtobusa številka 6, ki se je na njem peljala v smeri Dolgega mosta, ko je ob sredinskih izhodnih vratih na tla nenadoma treščil pokrov za luč. “Potniki, ki so bili v bližini, so pokrov odrinili na mesto, rezervirano za invalide,” je dodala. Na Ljubljanskem potniškem prometu (LPP) so zatrdili, da za varnost skrbijo tako z generalnimi servisi kot vsakodnevnimi pregledi, “vitalne dele za brezhibnost vožnje” preglednik avtobusa pregleda vsak večer, pred začetkom službe pa pregledni obhod po vozilu opravi tudi voznik. Zato ne izključujejo možnosti, da je dogodek posledica vandalizma. Zahtevki za odškodnine Potniki LPP so sicer zavarovani po zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu. “LPP ima sklenjeni dve zavarovanji – zavarovanje avtomobilske odgovornosti, torej odgovornosti za škodo, ki jo z uporabo vozila povzroči tretjim osebam zaradi smrti, telesne poškodbe, prizadetega zdravja, uničenja in poškodovanja stvari, ter nezgodno zavarovanje potnikov v javnem prometu za posledice nesreče,” so pojasnili na LPP. V zadnjih treh letih so prejeli 156 zahtevkov za telesne poškodbe potnikov, od tega lani 39, predlani 59, leta 2008 pa 58. Po slovenski zakonodaji se ob pritožbah zaradi poškodb ugotavljata tako odgovornost potnika kot prevoznika.
|
neutral
|
9,478
|
Nacionalni letalski prevoznik Adria Airways je minulo leto končal s približno 16 milijoni evrov čiste izgube. Prihodnji teden bo novo vodstvo Adrie začelo pogajanja o novih kolektivnih pogodbah. Nacionalni letalski prevoznik Adria Airways je minulo leto končal s približno 16 milijoni evrov čiste izgube. Že tako slabo finančno sliko Adrie pa bi lahko poslabšalo še vztrajanje revizorjev pri dodatnih slabitvah letal, piše Dnevnik. Vodstvo Adrie Airways s Klemnom Boštjančičem na čelu poslovnih rezultatov družbe v minulem letu še ne razkriva. A naj bi izvršni direktor Tadej Tufek, ki je Adrio zapustil januarja letos, za Delo pojasnil, da je devetmesečna izguba družbe znašala 2,9 milijona evrov. Do konca leta naj bi se ta povzpela na 16 milijonov, vendar nihče ne ve, kako. Ni razlogov za poplačilo Revizorka Ernst&Young Nataša Lah je že aprila lani dvomila o poslovnih rezultatih Adrie. Opozorila je, da Adria ne poravnava svojih bančnih obveznosti ter da lahko banke odpokličejo posojila in zahtevajo takojšnje plačilo. Vendar je takratno vodstvo s Tufkom na čelu revizorki pojasnilo, da ni razlogov, da bi banke zahtevale poplačilo, poroča Dnevnik. Bankam naj bi Adria leta 2009 dolgovala več kot 84 milijonov evrov. Lanskega januarja so v Adrii prejeli celo načrt prestrukturiranja. Omenjeni načrt naj bi poleg devetmilijonske dokapitalizacije družbe temeljil na bančnem financiranju, potrdil ga je tudi nadzorni svet Adrie pod vodstvom Maksa Tajnikarja. Nove pogodbe, delavci odhajajo Naslednji teden bo novo vodstvo Adrie začelo pogajanja o novih kolektivnih pogodbah, ki bodo enake za vse zaposlene. Odpoved pogodbe in pogajanja o novi so del poslovnega prestrukturiranja družbe. Znižali naj bi jim tudi pravice, ki so jih zaposleni v Adrii pridobili zadnja leta. Zato delavci iz Adrie že odhajajo. Poleg omenjenih ukrepov bo načrt vključeval tudi ukrepe na komercialnem področju, v operativi in floti ter na finančnem področju, končno pa naj bi bil pripravljen do maja. Takrat bo predvidoma objavljen tudi razpis za strateškega partnerja. Kako se bo ta iztekel, če bo zanimanje, in kdo ga bo izrazil, ni znano, je pa jasno, da Adria potrebuje predvsem investitorja, še piše Dnevnik.
|
negative
|
9,479
|
Zdravju nevarno. Po stavbi policijske uprave protestno obesili opozorila. Ni primerne stavbe Načrt. Če se bo vlada strinjala, bo notranje ministrstvo letos z javnim razpisom poskušalo najti nov objekt. Konec lanskega leta so sicer že izvedli tudi informativno povpraševanje za najem nadomestne stavbe, a ustrezne ponudbe niso dobili. "Stavba policijske uprave visi, zaposleni imajo zato vrsto zdravstvenih težav, odgovorni pa ne storijo nič," je razložil Gregor Lahajnar, predsednik Območnega policijskega sindikata Obalno-kraške regije. "Vrsta govoric in neuradnih informacij je, da nam bodo uredili normalne delovne razmere, a se ne zgodi nič. Minuli torek so nam predstavniki generalne policijske uprave obljubili, da nam bodo poslali tudi pisna zagotovila s podpisom ministrice Kresalove, da so zadeve končno začeli reševati. Očitno je bila to obljuba v prazno," je dodal. Zato so po stavbi policijske uprave obesili opozorilne znake za nevarnosti – za delovne razmere, ki so zdravju škodljive –, pritisk pa bodo stopnjevali. Direktor je bil jezen Akcija sindikata ni bila po godu direktorju uprave Božidarju Štembergerju, ocenil je, da je takšno lepljenje plakatov po stavbi kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Meritve koprske občine, lastnice stavbe, ki jo oddaja policiji, sicer kažejo, da se objekt od njihove vselitve ne pogreza več, dejansko pa naj bi visel za 18 centimetrov. Na generalni policijski upravi razlagajo, da bodo težave najprej poskušali rešiti kratkoročno – s suhomontažno izravnavo tal, ki naj bi stala 50 tisoč evrov.
|
negative
|
9,480
|
Barje. V čistilni akciji Stop divjim odlagališčem na Barju je odpadke letos pobiralo okoli 1.900 ljudi. Ljubljana. Okoli 28 ton odpadkov so prostovoljci nabrali na območju Ljubljanskega barja v sklopu čistilne akcije Stop divjim odlagališčem na Barju. Sodelovalo je približno 1.900 ljudi iz sedmih občin, je povedal Tomaž Toni, predsednik okoljevarstvenega društva Barjanski zmaj, ki je akcijo organiziralo. Za večja ni bilo opreme Skupna količina odpadkov, ki so jih zbrali letos, je manjša kot prejšnja leta, je pojasnil Toni. "To je razveseljujoče, vendar smo opazili povečanje količine gradbenih odpadkov," je pojasnil Franc Prešeren iz društva. Po Tonijevih besedah so se s prostovoljci sicer lotili predvsem manjših divjih odlagališč, saj za večja niso imeli primerne opreme, poleg tega pa sodelujoči za to niso bili usposobljeni. "Država projekta ne podpira in se vanj ne vključuje," so o financiranju akcije povedali v društvu. Kot pravi Toni, so sredstva dobili predvsem z donacijami, pri odvozu odpadkov pa sta jim pomagali Komunalno podjetje Vrhnika in Javno podjetje Snaga.
|
neutral
|
9,481
|
Mariborska nadškofija naj bi bila prek svojih čezmerno zadolženih finančnih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva v ozadju nakupa Luke Zadar pred nekaj leti, piše današnji časnik Večer. Nadškofija Maribor s poslovanjem družbe I.J. Storitve ni seznanjena in ji tako tudi niso poznani njeni poslovni cilji, predvsem pa v naložbi v Luko Zadar ni lastniško udeležena. Nadškofija Maribor za STA Prek omenjenih družb naj bi financirala slamnato podjetje I.J. Storitve v lasti Roze Mlakar Kukovič, slednje pa je leta 2009 postalo lastnik hrvaškega podjetja. Slamnati lastnik Večinski lastniki zadrske luke – peterica vodilnih članov družbe – je pred leti svoje deleže v podjetju najprej prodala neznanemu manjšemu podjetju Manus v lasti Veljka Bubića, razkriva Večer. Ker je šlo za podjetje z manj kot tri tisoč evri osnovnega kapitala, se je že takrat ugibalo, da gre zgolj za slamnatega lastnika. Pozneje se je izkazalo, da je slovensko podjetje I.J. Storitve v lasti upokojenke Mlakar Kukovičeve, sicer nekdaj vidne finančnice iz podjetniških krogov blizu nadškofije, Manusu posodilo okoli 18 milijonov evrov, ko pa ta posojila ni vrnil, se je družba s sedežem v Ljubljani tudi uradno vpisala kot lastnica večinskega deleža v Luki Zadar. Poslov glede nakupa delnic Luke Zadar ne moremo komentirati, saj bi s tem lahko prizadeli poslovne interese udeležencev, kar bi bilo z njihove strani nekorektno in neprofesionalno. Zvon Dva za STA V ozadju Janko Jurca Denar za celoten posel pa naj bi se po pisanju Večera stekal iz družb Zvon Ena in Zvon Dva Holding, pri čemer naj bi sredstva tudi v tem primeru zagotovila NLB, danes največji upnik obeh podjetij v cerkveni lasti, ki sta pred kratkim vložili predlog za prisilno poravnavo. Kot še piše Večer, naj bi bil ključni človek v poslih in Bubićev poslovni partner slovenski poslovnež Janko Jurca, ta pa naj bi imel dobre odnose s pomočnikom uprave NLB Alojzom Jamnikom, sicer bratom ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika.
|
neutral
|
9,482
|
Poslanec Gorenak odvetnika Mira Senico poziva, naj da v analizo vzorec krvi in s tem dokaže, da ni bil v hiši Baričevičevih na dan tragedije. Senica: "Ne bom dal svoje krvi SDS." Vinko Gorenak iz vrst SDS je danes v povezavi z zadnjimi namigovanji v aferi bulmastifi Mira Senico, odvetnika in partnerja notranje ministrice Katarine Kresal, pozval, naj na sodnomedicinskem inštitutu v analizo da vzorec krvi. S tem bi po Gorenakovih besedah ovrgel govorice oziroma namige, po katerih naj bi bila neidentificirana kri v hiši pokojnega zdravnika Saše Baričeviča prav njegova. Zakonski rok, ko bodo vsi operaterji uničili podatke o prometu klicev, poteče v soboto, 2. aprila. Operaterji jih namreč hranijo 14 mesecev. Gorenak naj bi predsednika vrhovnega sodišča pozval, naj sodišče o razkritju podatkov odloči takoj, še preden se ti uničijo. Senica: Ne bom dal svoje krvi SDS Miro Senica je vedno pripravljen darovati kri v humanitarne namene, ne bo pa dal svoje krvi SDS, so sporočili iz odvetniške pisarne Mira Senice. "Prav gotovo ne bom dovolil, da bi me stranka SDS poniževala na tak način, da bi kadarkoli in kakorkoli izpolnjeval njihove sprijene zahteve in podlegel njihovi umazani politični igri. Očitno si želi SDS podrediti vse ljudi v tej državi, saj si samovoljno jemlje pravico posegati v človekove pravice in človekovo dostojanstvo. Zmeraj pa sem pripravljen svojo kri darovati v humanitarne namene," je dejal Senica. DNK ni v bazi Spomnimo – na začetku tega tedna je prišlo na plan, da so v prvem nadstropju hiše na Oražnovi 11, kjer je februarja lani umrl zdravnik Baričevič, našli madeže krvi, ki pripadajo tretji osebi. Po poročanju Požareporta kri ne pripada ne Baričeviču in ne policistu Juretu Šušteršiču, ki je bil ranjen v obračunu z bulmastifi. Portal je tudi navajal pričanje dveh oseb, ki naj bi 2. februarja lani z Oražnove ulice videli bežati odvetnika Senico. Uporabil bo vsa sredstva Senica se je na te trditve odzval. "Stvari so presegle vsakršno mero dobrega okusa. Nikoli v življenju nisem bil ne v stanovanju ne v garaži pokojnega dr. Saše Baričeviča. Tokrat ne bom izbiral sredstev za zaščito svoje osebne integritete in dobrega imena, zato bom proti vsakomur, ki bo tovrstni lažnivi, podli, nizkotni in škodoželjni konstrukt širil, takoj sprožil civilnopravne in kazenske postopke ne glede na to, ali so to uradne osebe na tožilstvu, 'tako imenovane priče' ali kdorkoli tretji," je zanikal navedbe portala. Odzvala se je tudi Kresalova, ki je zapisala, da ima dovolj "te perverzne inkvizicije. Že več kot leto dni se spušča megla v zvezi z mojo vlogo okoli zadeve Baričevič. V tej zadevi nimam kaj skrivati, ker imam popolnoma čisto vest. Zato pozivam vse – policijo, tožilstvo in sodišče –, naj javnosti predstavijo vse podatke o zadevi."
|
negative
|
9,483
|
Volitve na FF. Senat podprl zdajšnjega dekana Jesenška. Drugi krog danes. Se obeta nov razpis? Predvidevanja. “Če bi oba kandidata v drugem krogu dobila enako število glasov senatorjev, bi ti volitve nekajkrat ponovili. Če razlike glasov tudi tako ne bi bilo, se bi verjetno razpisale nove dekanske volitve, na katerih bi spet imeli vsi možnost kandidirati za dekana,” je pojasnil Mitja Kotnik z UM. Na dekanskih volitvah senata Filozofske fakultete (FF) Univerze v Mariboru (UM) je največ, to je osem glasov prejel zdajšnji dekan Marko Jesenšek. V drugi krog, ki bo že danes, se je s petimi glasovi uvrstil tudi Darko Friš, zmagovalec volitev akademskega zbora Božidar Kante pa je dobil le tri glasove. “Vse je še odprto, zato ne želim nič komentirati. Počakajmo do konca,” je po razglasitvi volilnih izidov dejal Jesenšek. Protikandidat Friš je sicer pričakoval boljši rezultat, a še vedno upa, da lahko zmaga v drugem krogu. “Čim prej potrebujemo novega dekana, da se stvari postavijo v normalne okvire,” je dejal Friš, ki ga ne moti, da je drugi krog volitev že danes. Senat bi ga namreč lahko izvedel v osmih dneh. Zaposleni razdeljeni “Stanje na senatu ne preseneča, saj ga obvladuje zdajšnji dekan. Opozicija je predvsem na akademskem zboru odločilno zmagala. Zanimivo bo videti jutrišnji rezultat,” pa je komentirala Karmen Teržan Kopecky. Kot je dodala, se lahko zgodi, da bosta oba kandidata dobila tudi enako število glasov.
|
neutral
|
9,484
|
Vrtci. Narašča število vlog za oprostitev plačila v javnih vrtcih. Danes zadnji dan Vpis. Starši lahko le še danes vpišejo otroke v javne vrtce v MOL. Na občini predpostavljajo, da bo že letos dovolj prostora za vse otroke, ki izpolnjujejo vse pogoje, sicer pa najpozneje v šolskem letu 2012/13. Starši so lani za javni vrtec v Mestni občini Ljubljana (MOL) v povprečju plačali 24 odstotkov cene programa v vrtcu oziroma 125 evrov na mesec, pravi Marija Fabčič, načelnica oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje. Največ staršev (21 odstotkov) je razvrščenih v prvi plačilni razred. Ti za otroka do treh let plačujejo 37 evrov na mesec, za otroka do šest let pa 28. Sledijo starši (13 odstotkov) iz petega plačilnega razreda, ki za najmlajše plačujejo 185, za starejše otroke pa 142 evrov. Ekonomski ceni programov sta 474 oziroma 335 evrov. Več jih plačuje manj Lani je 366 staršev prosilo za oprostitev plačila vrtca, medtem ko jih je predlani in leta 2008 za to prosilo 317 oziroma 298. “Delež otrok z oprostitvami je približno vsa leta enak, in sicer približno tri odstotke vseh otrok v vrtcih (okoli petsto, op. a.),” dodaja Fabčičeva. Ali se vse več socialnih stisk pozna tudi pri plačevanju vrtca, Fabčičeva ne more odgovoriti, dokler ne bodo končani vsi postopki za letošnje leto, dodaja pa: “Okvirno sliko kažejo podatki, da smo v letu 2009 zaradi večjega premoženja zvišali plačilo 615 staršem, lani 554. Zaradi stanovanjskega kredita ali socialnega položaja pa smo v letu 2009 plačilo znižali 1.357, lani pa 1.680 staršem.”
|
neutral
|
9,485
|
Stres na delu. Prizadene skoraj tretjino Evropejcev, situacija je primerljiva tudi v Sloveniji. Delo. "Stres na delovnem mestu prizadene 28 odstotkov zaposlenih v EU," so strokovnjaki opozarjali na konferenci v sklopu projekta Program podpore pri odpravljanju stresa, povezanega z delom. Ocenjujejo, da so ekonomski stroški stresa na delovnem mestu v EU med tremi in štirimi odstotki BDP, kar je bilo leta 2007 okoli 1,378 milijona evrov. "Situacija v Sloveniji je primerljiva," dodajajo. Varovanje zdravja "Namen projekta je ustvarjanje podpornega okolja za izboljšanje delovnih procesov in razmer na področju varovanja zdravja," pravi Aleš Strmečki, vodja projekta z mariborske univerze. Program pilotno izvajajo v petih podjetjih, kjer so se poleg stresa na delovnem mestu lotili spremljanja izostajanja z dela, zmanjševanja produktivnosti, izgorevanja in podobno. "Odkriti želimo tiste dejavnike na delovnem mestu, ki med Slovenci povzročajo največ bolniških odsotnosti, konfliktov, slabega zdravja in nizke produktivnost," so pojasnili na konferenci.
|
negative
|
9,486
|
Vlada na Goriškem. Pahor pohvalil Idrijce, Židan podprl namero Ajdovcev. Očistiti Lokavšček Plaz Stogovce. Okoljski minister Roko Žarnić je predlagal, naj Občina Ajdovščina poskrbi, da bodo lastniki preventivno očistili zdaj močno zaraščeno strugo potoka Lokavšček. Za nadaljevanje sanacije plazov bodo sredstva na voljo, prav tako za prvo fazo nujne sanacije zadrževalnika Vogršček. “Severna Primorska se uspešno prestrukturira v kapitalsko intenzivne panoge z visoko dodano vrednostjo in kot prva regija že izhaja iz krize. Tudi igralništvo se znova postavlja na noge,” je ob včerajšnjem prvem vladnem obisku v tej regiji dejal predsednik vlade Borut Pahor. Kot zgled je izpostavil idrijsko gospodarstvo, ki se je prestrukturiralo še pred recesijo, tako da ima Idrija danes najnižjo stopnjo brezposelnosti pri nas. Z gospodarsko ministrico Darjo Radić je obiskal Hidrio in koncern Kolektor, kjer si želijo pomoči države zlasti pri vlaganju v raziskave. Manj optimistični so na Ajdovskem, kjer se je brezposelnost v zadnjem obdobju najbolj povečala, trenutno jih skrbi tudi usoda Fructala. Novogoriški oddelek delovnega sodišča je na meji obvladljivosti, zato bo kadrovsko okrepljen. Aleš Zalar, pravosodni minister “Pri prodaji Fructala bi moral biti sklenjen tak delničarski sporazum, ki bi omogočal razvoj na tej lokaciji in sodelovanje z okoliškimi kmeti,” je ob obisku družbe poudaril kmetijski minister Dejan Židan, ki sicer podpira namero ajdovske občine oziroma lokalnega konzorcija za nakup vsaj kontrolnega deleža, 25 plus ene delnice, v Fructalu.
|
positive
|
9,487
|
Če želite svoje podatke brati tudi čez 10 ali več let, potem raje uporabljajte odprtokodne programe in formate, svetuje Matija Šuklje. V Sloveniji zavest o odprti kodi še majhna, so pa tudi izjeme. Po vsem svetu je včeraj potekal dan prostih formatov, ob tej priložnosti pa so tudi v Ljubljani pripravili dogodek nevladne organizacije FSFE. Primeri odprtokodnih formatov so .pdf, .odf, HTML, e-mail ... S pomočjo delavnic, pogovorov in drugih dogodkov so se ljudje po 37 mestih sveta seznanjali s prednostmi odprtokodnih programov in odprtih formatov "Želimo izobraziti javnost in jim pokazati alternativo, ki je boljša od zaprtih formatov," je za Žurnal24 pojasnil organizator dogodka v Kiberpipi Matija Šuklje. "Obstajajo primeri, ko nek izdajatelj programa zaprtega formata preneha obstajati ali pa se odloči, da ga ne bo več podpiral. V tem primeru ne morete več dostopati do vaših dokumentov, kar je še posebej pomembno vprašanje danes, ko se vse digitalizira, zlasti v javni upravi. Zastaviti si morate vprašanje, ali boste čez deset ali več let lahko še odprli dokument iz arhiva. Odprta koda in odprti formati zagotavljajo, da bo dostop do dokumentov mogoč tudi na dolgi rok, hkrati pa je razvoj in dopolnjevanje takšnih programov precej cenejši." Po njegovih besedah Slovenija pri uporabi odprtih formatov in programov gleda v hrbet marsikateri državi, čeprav izpostavlja tudi svetle izjeme. Tako operacijski sistem Ubuntu Linux postaja vse bolj priljubljen, slovenska sodišča pa so denimo prešla na odprte formate ter odprtokodno infrastrukturo, potem ko je IBM prenehal ponujati podporo za antični format, ki so ga uporabljala pred tem. Tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je že na odprtem formatu. Tudi podpora boljša "Sam sem na odprti kodi že 10 let in moje osebne izkušnje so, da je podpora v primeru težav veliko boljša kot pri zaprtih izdelkih, saj je enostavneje navezati stik z drugimi uporabniki ali programerji," pa dodaja glede pomislekov, da morda podpora pri programih in formatih odprtega tipa ne dosega ravni zaprtokodnih.
|
positive
|
9,488
|
O morebitnih poteh do predčasnih volitev smo se pogovarjali z ustavnim pravnikom Igorjem Kaučičem. Kaj bi se zgodilo, če bi Zares izstopil iz koalicije? Teoretično bi vlada lahko delovala tudi brez Zaresa, saj lahko odhajajoča stranka napove konstruktivno sodelovanje. Takšnih primerov ni veliko na svetu. Napoved izstopa stranke DeSUS je nenavadna: “Odhajamo, vendar bomo konstruktivno sodelovali.” Nekatere stranke ne vedo, kaj bi same s sabo. So predčasne volitve verjetne? V vsakem parlamentarnem sistemu bi se zgodile predčasne volitve. Pri nas je težje. Kako do predčasnih volitev? Najverjetnejše je glasovanje o zaupnici, ki ga zahteva premier. Če v DZ ne prejme dovolj glasov, je treba izvoliti novega premierja. Če mesta nihče ne želi prevzeti, predsednik republike predlaga novega mandatarja. Če ne kaže, da bi kdo dobil absolutno večino, predsednik republike razpusti DZ in razpiše predčasne volitve, razen če DZ odloči, da staremu premierju podeli novo zaupnico. Poslanci načeloma ne bi želeli zapustiti parlamenta. Drugi scenarij je odstop premierja, kar vodi do odločitve predsednika republike o razpustu DZ in razpisa predčasnih volitev.
|
negative
|
9,489
|
Dežurni zdravnik. Zaradi preobremenjenosti pediatrične ambulante bodo za nenujen obisk zaračunali 25 evrov. V dežurni pediatrični ambulanti Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor paciente vse pogosteje opozarjajo, da bo zaradi preobremenjenosti ambulante v prihodnosti za nenujne storitve treba plačati. “Več kot polovica obiskov staršev z otroki ni nujna,” pojasnjuje Katarina Koražija Krajšek, vodja enote, in kot nenujne vzroke obiskov našteje povišano temperaturo, kašelj ali običajne znake prehlada. Obisk je upravičen, če otrok nenadoma zboli in ima težje bolezenske znake. Pritisk delodajalcev? “Vzrok za polne čakalnice je verjetno pritisk delodajalcev na starše, naj med delovnim časom ne zapuščajo delovnega mesta na račun bolniškega staleža,” med drugim meni Koražija Krajškova in dodaja, da se storitev v višini 25 evrov plača, če zdravnik po pregledu ugotovi, da gre za nenujni obisk, starš pa vztraja pri zdravljenju. Tega sicer še ne izvajajo, o ukrepu pa resno razmišljajo. Manjka še pet pediatrov Dežurni pediater je v ZD sicer na voljo le do 23. ure. Ponoči otroke pregledajo v urgentni ambulanti Klinike za pediatrijo UKC Maribor, kjer opravijo okoli dva pregleda na noč. “Sprejmemo vsakega, po pregledu pa se odločimo, kako nujna je zadeva,” pojasni Martin Bigec, predstojnik klinike, v kateri se že nekaj časa borijo s pomanjkanjem pediatrov. Pojasnjuje, da se je njihova ekipa pred časom okrepila z dvema pediatroma iz Murske Sobote. “Zdaj nas je 15 specialistov pediatrov in šest specialistov na intenzivni negi. Za optimalno delovanje bi si želeli še okoli pet pediatrov,” dodaja Bigec.
|
neutral
|
9,490
|
Sivka. Ta dišeča zdravilna in okrasna rastlina zelo dobro uspeva tudi pri nas. Pomirjevalna Uporaba. Sivka je izjemno zdravilna rastlina. Uporabljajo jo pri napenjanju, migreni in omotici, znan pa je tudi pomirjajoč in dobrodejen učinek. Njen vonj pa odganja molje. "Pred petimi leti sem iz hobija posadil lavando (sivko), sicer pa imam podjetje, ki se ukvarja z grafičnim oblikovanjem," pravi Marijan Markežič, direktor Studia Mak, ki je zasnoval znamko Odor – vijolična polja. Ta se ukvarja z vzgojo in predelavo sivke, lani pa je bila izbrana kot turistični produkt leta občine Koper. "Pri nas sivka zelo dobro uspeva, saj prenese tudi temperature do –20 stopinj Celzija,” Markežič odgovarja na vprašanje, ali ta zimzelena polgrmasta rastlina, ki jo vzgajajo kot zelišče in za okras, dobro uspeva pri nas. Sivka kot navdih "Z učenci osnovnih šol iz zaledja smo že izpeljali slikarske delavnice na temo sivke, letos, predvidoma prvi dve nedelji julija, pa bomo v Pregari organizirali srečanja, na katerih bomo svoje izdelke predstavili. Toda tam ne bo samo sivka, sodelovali bodo tudi vinarji in drugi," pojasnjuje Markežič. Iz sivke poleg drugega izdelujejo milo in med, ki je, kot razkriva sogovornik, odličen dodatek za sladice, po njegovih besedah tekne na primer z mlado skuto.
|
positive
|
9,491
|
Terme Čatež. Plačujejo vodno povračilo, ne pa tudi koncesnine, saj ta še ni podeljena. “Mi plačujemo vsa potrebna nadomestila in vodna povračila razen koncesije za termalno vodo,” so na naše poizvedovanje pojasnili v družbi Terme Čatež. Našega bralca je namreč zanimalo, kako lahko zasebno podjetje izkorišča vodo, ki je last vseh nas, in za to ne plačuje nikakršnega nadomestila? V termah so pojasnili, da so oddali vlogo na pristojno institucijo, kljub temu pa koncesija še ni podeljena. Vsa termalna kopališča morajo po uredbi plačevati vodno povračilo, za koncesije pa ne plačujejo nič, ker te še niso podeljene. Šestletno mečkanje države “Terme Čatež so pred sedmimi leti oddale vlogo za podelitev koncesije za obstoječe objekte, ki imajo uporabno dovoljenje, takih vlog pa je še 38,” so potrdili na ministrstvu za okolje in prostor (MOP). Pojasnili so, da je država pred tremi leti “pristopila k tehničnemu pregledu vseh vrtin in od vlagateljev zahtevala izdelavo hidrogeoloških poročil”. MOP je za Terme Čatež strokovno mnenje geološkega zavoda pridobilo poleti. “V pripravi je osnutek koncesijskega akta, v katerem mora biti določeno tudi plačilo za koncesijo,” so pojasnili na MOP. V tej fazi še ni odločeno, kakšna bo cena, ker je ta odvisna tudi od ekonomskih ugodnosti, ki jo s koncesijo pridobi koncesionar, in o tem še poteka usklajevanje. Nepodeljena koncesija termam Izgovori države. Koncesija še ni bila podeljena, ker še niso bile pripravljene vse strokovne podlage, ker še poteka usklajevanje v zvezi s plačili, ker je postopek dolgotrajen zaradi usklajevanja z drugimi uporabniki na istem vodonosniku, saj morajo biti koncesije sočasno in usklajeno rešene, ker je treba preveriti uporabna dovoljenja do leta 2004, ker se še preverjajo statusno pravne zadeve. Za škofijo druga pravila “Škofija Novo mesto je pred tremi leti zaprosila za podelitev koncesije za ogrevanje novih objektov, vendar zanjo ne veljajo enaka pravila kot za Terme Čatež, saj gre za novo rabo in je za podelitev koncesije potreben javni razpis,” so na naše vprašanje, kako lahko škofija izkorišča toplo vodo v Sajevcah pri Kostanjevici, odgovorili na MOP. Po njihovem tolmačenju se lahko na razpis javi kdorkoli pod pogojem, da bi na tistem območju želel izkoriščati termalno vodo v skladu z občinskim prostorskim načrtom. “Če bi občina imela prostorski načrt z območji razvoja turizma, ki bi načrtoval rabo termalne vode, denimo bazene, bi zainteresirani pobudnik oddal vlogo, država pa mora razpisati koncesijo za rabo vode,” so povedali na MOP.
|
neutral
|
9,492
|
Neustrezna pitna voda. Odgovorni opozarjajo na neurejene hišne vodovode. V Javnem podjetju Vodovod - Kanalizacija (Vo-Ka) ugotavljajo, da je za neustrezno pitno vodo pogosto krivo neustrezno vzdrževanje hišnih vodovodnih sistemov. Uporabnike opozarjajo, da lahko za kakovostno pitno vodo poskrbijo sami. Neurejene razmere Vodovarstvena območja. Težave s pitno vodo se pojavljajo tudi zaradi preobremenjenosti prometnic ob vodnih virih, divjih odlagališč odpadkov, nenadzorovanih poti strupenih snovi in cistern za kurilno olje. Nevarnost za zdravje Najpogostejši vzroki neustrezne pitne vode, ki je lahko zdravju nevarna, so dotrajane svinčene cevi, bakterije, neustrezno vzdrževani filtri, odsotnost ventila, ki preprečuje vračanje vode v javno omrežje, ter neustrezni gradbeni in vzdrževalni posegi v vodovod. Strokovnjaki zato svetujejo, da vodo vsak dan pustimo teči vsaj dve minuti oziroma toliko časa, da se njena temperatura ustali. Za pripravo hrane ali pitje odsvetujejo uporabo prvega jutranjega curka vode. Mrežice in nastavke na pipah je treba čistiti na dva tedna, odseke hišnega omrežja, kjer voda stoji, pa spirati vsaj enkrat na teden. Rešitev šele naslednje leto Zaradi lanskih poplav je bilo 630 uporabnikov vodovodnega sistema Prežganje kar sedem mesecev brez pitne vode. Na Vo-Ki pravijo, da bo trajna rešitev zagotovljena šele, ko bodo zamenjali obstoječi vodni vir. To naj bi se zgodilo konec tega ali v začetku naslednjega leta.
|
negative
|
9,493
|
Čebelarski turizem. S turističnimi projekti in čebelarskim centrom več turistov. "Na Gorenjskem imamo največ pokazati, a smo pri tem preveč zadržani in razdrobljeni," je o trenutnem stanju čebelarskega turizma na Gorenjskem dejal Boštjan Noč, čebelar in predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS). Žirovnica in njena okolica lahko postaneta romarsko središče za čebelarje. Boštjan Noč Premalo organizirani Gorenjski čebelarji vidijo v čebelarskem turizmu veliko priložnost, zato so se začeli povezovati s turističnimi ponudniki, med drugim sodelujejo v novem turističnem projektu V zibelki slovenskega čebelarstva in kulture, s katerim obiskovalci odkrivajo tudi tradicijo čebelarjenja. "Pokažemo jim čebelnjak Antona Janše pa radovljiški čebelarski muzej in plemenilno postajo Kranjska čebela v Završnici, v kateri ohranjamo Kranjsko sivko. Na žalost je čebelarski turizem na Gorenjskem še zelo neorganiziran. Vsekakor bi se morali povezati s hotelirji in drugimi ponudniki turističnih storitev, kot to zelo uspešno počnejo v Pomurju, kjer so se čebelarji povezali z zdravilišči," je povedal Noč. 800 tisočakov na leto V naslednjih dneh bodo gorenjski čebelarji gostili več kot 200 čebelarjev iz Črne gore, Srbije ter Bosne in Hercegovine, ki se bodo seznanili z dobrimi praksami čebelarskega turizma in uspešnim pridobivanjem evropskega denarja. "Slovenski čebelarji smo med evropskimi državami najuspešnejši pri pridobivanju denarja Evropske unije, ki gre pri nas neposredno čebelarjem. Na leto pridobimo iz evropskega sklada okoli 800 tisoč evrov," je pojasnil.
|
neutral
|
9,494
|
Hospic. Sanacija napake na novi hiši bo trajala 30 dni. Stroške seveda krije Lesnina inženiring. Jožka Hegler Vzrok zamakanja v Hiši hospic, ki so jo odprli 21. decembra, je v nepravilno izvedenem detajlu pri ventilacijskih ceveh na strehi. Tako je predstavnik podjetja Irma, ki mu je Lesnina inženiring, ki je hišo zgradila, naročila pregled, povedal na sestanku na Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana (JSS MOL). Dovoljenje za delo v Hiši hospic Objava. Pravilnik o socialnovarstvenih storitvah je bil objavljen 15. aprila, tako da lahko društvo hospic zaprosi za dovoljenje za delo. Financiranja prek koncesije pa ne bo, saj storitve v hospicu niso del javne službe, pravijo na ministrstvu za delo. "Stroški popravila niso znani in niso predmet proučevanja, saj je izvajalec dolžen v času trajanja bančne garancije za dobro izvedbo del izvesti vsa popravila na lastne stroške," pravi Jožka Hegler, direktorica JSS MOL, ki je za gradnjo hiše namenil občinska sredstva v višini 1,3 milijona evrov. Bančna garancija v višini 115.500 evrov je sicer veljavna do 11. januarja 2013. Čim manj hrupa Sanacija bo trajala okoli 30 dni, kar je odvisno predvsem od vremena, saj jo bodo izvajali pretežno na strehi. V Lesnini inženiringu so obljubili, da bodo poskrbeli za čim manj hrupa in v izogib neprijetnostim sodelovali s predstavniki Slovenskega društva hospic, ki vodi Hišo hospic. V njej sta trenutno dva oskrbovanca.
|
neutral
|
9,495
|
Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec napoveduje, da bodo predčasne volitve izvedene do konca leta oziroma takoj po novem letu. Golobičeva napoved pa po njegovem kaže na to, da je vlada dejansko že razpadla. Prvak DeSUS-a Karl Erjavec kot prelomnico vidi referendum 5. junija. V primeru, da bo rezultat podoben kot pri referendumu o malem delu, bo premier Borut Pahor ponudil odstop, kar pomeni padec celotne vlade, je v pogovoru za Večer dejal Erjavec. Napovedani odstop ministra in predsednika Zaresa Gregorja Golobiča po Erjavčevem mnenju kaže na to, da je vlada dejansko že razpadla. Prepričan je, da bi Pahor imel možnost uskladitve pokojninske reforme tako s sindikati kot z DeSUS-om, če bi se po referendumu o malem delu odločil, da gre po zaupnico v državni zbor. Slednje mu je Erjavec po referendumu tudi predlagal. "Vlada je zaupanje izgubila" Na vprašanje, zakaj se ne bi poskušalo z novim mandatarjem, Erjavec odgovarja, da bi bila to "neuspešna transfuzija na mrtvem telesu. Ljudje morajo na novo presoditi, komu dajo zaupanje, in to lahko naredijo le na volitvah. Vlada je zaupanje izgubila. Poglejte ankete," dodaja. V razpustitvi parlamenta vidi rešitev tudi predsednik države Danilo Türk, medtem ko starosta slovenske politike France Bučar opozarja, da Slovenija lahko zdrsne še globlje. Odstop povod za odhod Glede odstopa ministrice za lokalno samoupravo Duše Trobec Bučan Erjavec pravi, da je začela reševati določene probleme, od Pomurja do Stožic. "Če pa ni imela potrebne podpore, je prav, da se je odločila, da odstopi. Če protikorupcijska komisija predlaga odvzem pooblastil za nekoga, pa ta še naprej opravlja delo državnega sekretarja in deli ministrici nasvete, to potem ni ne vem kakšna podpora. Zakaj smo se odločili oditi? V ponedeljek je ministrica odstopila, to je bil povod za odhod iz koalicije," pojasnjuje. Zanika, da bi zdaj že nekdanji ministrici rekel, naj odstopi. "Nismo mogli tiščati glave v pesek, da je vse v redu, če je ministrica odstopila," dodaja Erjavec. A glavni razlog za odhod DeSUS-a iz koalicije je bila pokojninska reforma. "Če se odhod iz koalicije ne bi zgodil zdaj, bi se pa zanesljivo po pokojninskem referendumu," še pravi Erjavec.
|
negative
|
9,496
|
Festival vina in kulinarike. Okusi Vipavske letos v znamenju suhih mesnin. Gost z Michelinovo zvezdico. "Letošnja rdeča nit so vipavske mesnine, ki bodo tudi sestavina jedi kulinaričnih mojstrov z vipavskih kmečkih turizmov," pravi David Bratož iz Razvojne agencije ROD, ki skupaj z vipavskimi vinarji in Gostilno pri Lojzetu organizira vinsko-kulinarično prireditev, ki vsako leto pritegne več kot 500 obiskovalcev. Letos bo na dvorcu Zemono v nedeljo in ponedeljek, 8. in 9. maja. Predstavilo se bo 38 vipavskih vinarjev in štirje gostujoči vinarji iz Italije, ki bodo skupaj v pokušanje ponudili kar 150 vrhunskih vin različnih sort, zvrsti in slogov. Ponudbo vinarjev bodo dopolnili domači proizvajalci sira, medu, oljčnega olja, peciva, marmelad, likerjev, tartufov … Degustacije bodo pripravili tudi predstavniki domače živilske industrije: Mlinotest, Fructal, Peloz, Mlekarna Vipava. V sklopu festivala bodo potekale tudi kulinarične delavnice, eno od njih bo vodil priznan kuharski mojster Peter Brunner, čigar restavracija v Trentu se ponaša z Michelinovo zvezdico.
|
positive
|
9,497
|
Vzhodni Pacug. S prostorskim načrtom bo padlo najmanj 22 črnih gradenj. Z ureditvijo območja bo občina v žep pospravila dva milijona evrov. Vsaj polovica lastnikov parcel v vzhodnem Pacugu je tam pripravljena stalno prebivati. Mednje sodim tudi sam. Doro Hvalica Črne gradnje. Na območju vzhodnega Pacuga, znanem predvsem po mladinskem letovišču in domu paraplegikov, bo očitno le konec črnih gradenj. Piranski svetniki so ta teden namreč sprejeli osnutek podrobnega prostorskega načrta za to območje, ki obsega blizu 25 tisoč kvadratnih metrov. Legalnih le pet objektov Trenutno je tam legalno zgrajenih le pet objektov, je pa zato mogoče najti različne "začasne" stanovanjsko-počitniške objekte v podobi lesenih kolib, montažnih hišic in celo počitniških prikolic za kampiranje. Nedovoljenih gradenj je najmanj 22, ko pa bo novi podrobni prostorski načrt sprejet, bo mogoče zgraditi 31 novih stanovanjskih objektov. Predvidena je pritlična oziroma dvoetažna gradnja, predpisana pa je tudi velikost bazenov, ki ne smejo biti večji od 50 kvadratnih metrov. Občini do dva milijona Pričakovanja. "To območje bo končno urejeno. Vprašanje je, kam se steka vsebina iz greznic. Inšpekcijske službe so bile v preteklosti neučinkovite, zdaj pa bomo naredili red in s komunalnimi prispevki, tako čez palec, v proračun občine dobili do dva milijona evrov," ocenjuje piranski podžupan Gašpar Gašpar Mišič. Sedem parcel na območju je sicer v lasti občine. Med lastniki zemljišč je na primer Doro Hvalica, znan tudi kot nekdanji pogajalec oziroma vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja. "Sam si nikakor ne bom omislil bazena, saj je do morja le sedem minut, ni pa izključeno, da se kdo od lastnikov parcel ne bo 'izprsil' v tem smislu. Ker so finančne zmožnosti lastnikov zemljišč različne, dopuščam tudi možnost, da bo kdo od nas parcele prodal, saj bo strošek komunalne ureditve znašal od 30 do 35 tisoč evrov," razmišlja Hvalica. Zanika, da bodo po ureditvi območja, tedaj se bo parcelam vrednost močno povečala, te špekulativno preprodajali naprej. "Vsaj polovica od nas, ki smo lastniki parcel na območju, je tam pripravljena tudi stalno prebivati, mednje spadam tudi sam," pravi. Namembnost zemljišča v Pacugu je bila pred leti iz kmetijske spremenjena v stanovanjsko, pri tem pa je tudi ostalo. Nekateri investitorji, hišo ima na primer znani televizijski voditelj Jonas Žnidaršič, so bili pri urejanju potrebnih formalizmov uspešnejši kot skupina, zbrana okoli Hvalice. "Kjer ima Jonas zdaj hišo, je bila najprej ena manjša črna gradnja z balkonom, ki je lastniku nikakor ni uspelo legalizirati. Začelo se je že rušenje, nato pa je zadevo prevzel Jonas in v dveh mesecih uredil papirje," se spominja sogovornik.
|
neutral
|
9,498
|
Pomori čebel v Pomurju. Izsledki analiz bodo znani v ponedeljek. Židan pravi, da bodo odgovorne huje kaznovali. "Želimo le žive čebele," pa so si enotni čebelarji, Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan ter glavna inšpektorica inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano Saša Dragar Milanovič so danes obiskali prizadete čebelarje v Pomurju. "Želimo žive čebele" Vse čebelarje, ki sumijo na zastrupitev, Noč poziva, naj pomor takoj prijavijo na številko 112, saj le tako lahko odkrijejo vzroke in krivce. "Čebelarji čebel večinoma nimajo zavarovanih, je pa minister Židan dejal, da bo država oškodovanim čebelarjem pomagala," trdi Noč. "Želimo žive čebele, ne pa odškodnin," je bil enoglasen odgovor pomurskih čebelarjev. "Na dolgem sestanku s čebelarji smo se dogovorili, da je treba najprej raziskati vse vzorce čebel. Minister je poklical v mariborski laboratorij in zahteval čimprejšnjo analizo. Podatki naj bi bili tako znani že v ponedeljek," nam je povedal Boštjan Noč. "Če je šlo za nepravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS), bo to razkrila analiza. Židan je poudaril, da bodo v tem primeru našli krivce in jih huje kaznovali. Če pa gre za neko sistemsko napako, pri kateri fitofarmacevtska sredstva iz semen prehajajo na cvet in tako zastrupijo opraševalce, bodo pristojne službe nemudoma ukrepale in prepovedale uporabo takšnih preparatov," še poudari Noč in doda, da je inšpektorat podvojil nadzor in število inšpekcijskih služb na terenu. Na vprašanje, zakaj je bila prizadeta prav pomurska regija, Noč odgovori: "Večinoma pomorov se je zgodila ob cvetenju oljne ogrščice. Vsi čebelarji, ki imajo panje ob poljih, poudarjajo, da so se pomori začeli dogajati šele peti dan po cvetenju. Vprašanj je veliko, vendar pa za zdaj o vzrokih lahko le ugibamo." Poginilo kar deset odstotkov čebel Pomore čebel v Pomurju je do tega trenutka prijavilo že več kot 20 čebelarjev, ki imajo v lasti okoli 1.300 panjev. "To predstavlja več kot deset odstotkov čebel na tem območju, kar je res skrb vzbujajoč podatek," poudari Noč. Spomnimo, da so o pomoru čebel v torek in sredo poročali iz krajev Rakičan pri Murski Soboti, Orehovski vrh pri Gornji Radgoni, Dolga vas in Kobilje pri Lendavi. Največja škoda je nastala prav v Rakičanu, kjer je dvema čebelarjema, ki sta imela skupno 300 panjev, poginila polovica pašnih čebel. V četrtek so čebelarji prijavili pogin čebel še v Radencih in v Benici. Priporočila Da bi se jim izognili, čebelarji vse uporabnike FFS prosijo, naj jih uporabljajo v skladu z načeli dobre kmetijske prakse in varstva okolja. Posebej priporočajo naslednje ukrepe: posebno pozorno branje navodil, uporaba FFS v najnižjih priporočenih odmerkih, uporaba za čebele manj nevarnih pripravkov, škropljenje v večernih urah ali ponoči, pokositev podrasti v sadovnjakih in vinogradih pred škropljenjem.
|
negative
|
9,499
|
Otrok in 24-letnica še vedno na intenzivni negi. V tragični nesreči, ki se je v soboto zgodila na avtocesti med priključkom Šentilj in cestninsko postajo Pesnica, so umrli enoletnik, petletnik in voznik. "Otrok je na otroški intenzivni terapiji, gospa pa je tudi na intenzivni. Njuno stanje je za zdaj stabilno," so nam povedali na kirurškem oddelku mariborskega UKC. Nove fotografije hude prometne nesreče si lahko ogledate TUKAJ. Spomnimo, da so za posledicami včerajšnje hude prometne nesreče, ki se je zgodila na avtocesti med priključkom Šentilj in cestninsko postajo Pesnica v smeri Maribora, umrli enoletnik, petletnik in voznik. Otroci niso sedeli v homologiranih sedežih V soboto zjutraj ob 6.45 je 70-letni moški vozil osebni avtomobil Mercedes ML 270 po levem prometnem pasu avtoceste A1, iz smeri Šentilja proti Dobrenju. Izven naselja Zgornje Dobrenje je zaradi čezmerne hitrosti izgubil oblast nad vozilom, zaradi česar je začelo drseti bočno v desno in po slabih 60 metrih s prednjim delom trčilo v odbojno ograjo. Vozilo je nato dvignilo v zrak preko brežine ob avtocesti in po več kot 35 metrih je trčilo v drevo in ga celega odlomilo. Vozilo se je na razdalji več kot 25 metrov večkrat prevrnilo in nato obstalo v regulacijskem potoku. Zatem je zagorelo, so sporočili iz PU Maribor. Med prevračanjem je tri potnike, otroke, ki niso sedeli v homologiranih otroških sedežih, pometalo iz vozila, voznik in potnica spredaj desno pa sta ostala ukleščena v vozilu. Pri reševanju so sodelovali mariborski in šentiljski gasilci. Zgodba gasilcev ... "Nekaj minut pred sedmo uro zjutraj smo dobili obvestilo, da je na AC Šentilj Maribor prišlo do prometne nesreče in da vozilo gori. Izvozili smo s tremi vozili in desetimi gasilci. Aktivirano je bilo tudi domače društvo PGD Šentilj," pripoveduje Sebastijan Visočnik iz Poklicne gasilske enote Maribor (JZZPR). Visočnik nadaljuje, da so nekaj minut pred njimi na kraj dogodka prispeli gasilci domačega društva PGD Šentilj, ki so kraj zavarovali in izvajali požarno stražo. "Ob prihodu smo ugotovili, da je osebno vozilo tipa Mercedes pristalo v jarku. V vozilu sta bila voznik in sovoznica, otroci pa so bili izven vozila, saj jih je med nesrečo pometalo z zadnjih sedežev. S tehničnim posegom smo odprli vrata na voznikovi in sovoznikovi strani ter odstranili del strehe in tako omogočili reševalcem, da so lahko nudili prvo pomoč. S pomočjo gasilcev PGD Šentilj smo nato iznesli poškodovane. Na koncu smo posuli še iztekle tekočine," konča Visočnik.
|
negative
|
9,500
|
Nekdanji predsednik države Milan Kučan meni, da scenariji, ki se trenutno preigravajo, ne bi rešili politične situacije, saj bi "isti politiki zgolj zamenjali stole". Nekdanji predsednik države Milan Kučan, ki se do zdaj ni opredelil zadnje politične krize, je bil tokrat povsem jasen. Kučan je sicer prepričan, da bi morali imeti koalicija in opozicija več odgovornosti, da bi ljudem povedali, kako nujne so reforme - tako pokojninska kot tudi druge. Na Šarhovem pohodu, ki poteka po poteh Pohorskega bataljona na Pohorju, je dejal, da za trenutni politični položaj ne vidi rešitve. Različni scenariji, ki se preigravajo v zadnjih dneh, pa po njegovem mnenju ne bodo prinesli rešitve, saj bi "isti politiki zgolj zamenjali stole". Niso te sreče Meni, da bi bilo dobro, če bi se bolj slišale besede predsednika republike Danila Türka. "Vse ostalo pa je zgolj prekladanje stolov med istimi ljudmi," je dejal Kučan in dodal, da s politiki na trenutnem strankarskem političnem prizorišču "ne bo veliko sreče".
|
negative
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.