nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
1,201
|
Proti Telekomu Slovenije je bil na podlagi prijave podjetja T-2 uveden postopek zaradi verjetne zlorabe prevladujočega položaja na medoperaterskem trgu razvezanega dostopa do krajevne zanke in podzanke. Urad za varstvo konkurence je zaradi verjetnosti zlorabe prevladujočega položaja na medoperaterskem trgu razvezanega dostopa do krajevne zanke in podzanke z namenom zagotavljanja širokopasovnih storitev končnim uporabnikom uvedel postopek zoper Telekom Slovenije. Varuh konkurence je postopek uvedel na podlagi prijave podjetja T-2. Varuh konkurence je na podlagi podatkov iz prijave T-2 in predloženih dokazov ugotovil, da je podana verjetnost zlorabe prevladujočega položaja s tem, da naj bi Telekom Slovenije netransparentno in neupravičeno zavračal poizvedbe drugih operaterjev, ki nastopajo na maloprodajnem trgu nudenja širokopasovnih storitev, za razvezavo krajevne zanke, neustrezno in v nerazumnih rokih odpravljal tehnične napake na omrežju ter na ta način drugim operaterjem zavračal dostop do omrežne infrastrukture oziroma jim za primerljive posle določal nepoštene in neenake pogoje, s čimer naj bi jih postavljalo v konkurenčno slabši položaj. Kot so danes v sporočilu za javnost, objavljenem na spletnih straneh Ljubljanske borze, zagotovili v Telekomu Slovenije, poslujejo v skladu z veljavno zakonodajo in dobrimi poslovnimi običaji. Družba bo med postopkom ugotavljanja domnevne kršitve dokazala, da do zlorabe prevladujočega položaja ni prišlo, so še navedli. Škoda višja od 120 milijonov evrov V družbi T-2 so potrdili, da so vložili prijavo, in dodali, da se tovrstne zlorabe prevladujočega položaja pojavljajo od vstopa njihove družbe na trg telekomunikacijskih storitev, zaradi česar so vložili tudi odškodninsko tožbo. Ob njeni vložitvi je bila škoda ocenjena na 120 milijonov evrov, vendar pa se je na podlagi podatkov do 30. junija izkazalo, da bo ta še višja, so še dodali. Najočitnejši sklop zlorab je po njihovem povezan z neupravičenim zavračanjem razvezav krajevne zanke s strani Telekoma Slovenije, kar je posledično vplivalo na manjše število naročnikov T-2. V obdobju štirih let in treh mesecev je namreč Telekom Slovenije iz razlogov, ki kumulativno pomenijo domnevno prezasedenost omrežja, mesečno zavrnil številne poizvedbe družbe T-2, in sicer v obdobju od decembra 2005 do aprila 2006 od 45 do 77 odstotkov, v obdobju od junija 2006 do januarja 2010 pa od 70 do 90 odstotkov poizvedb za razvezavo krajevne zanke. T-2 je v svoji vlogi, ki jo je predložil uradu, med drugim predložil dokaze, da je Telekom Slovenije na podano poizvedbo T-2 podal negativni odgovor, nato pa za isti priključek v podpis poslal enostransko podpisano pogodbo za enake storitve. Ob tem je družba T-2 predložila tudi dokaze o neupravičenem zavračanju medoperaterskih prehodov od operaterja Telekom Slovenije k T-2, predložena pa je bila tudi telefonska raziskava potencialnih strank T-2, za katere je Telekom Slovenije razvezavo zavrnil, sedaj pa uporabljajo enake storitve na istem omrežju kot naročniki povečini Telekoma Slovenije ali drugih operaterjev.
|
negative
|
1,202
|
V množici samooklicanih finančnih svetovalcev z raznimi brezplačnimi nasveti, ki se pozneje pogosto izkažejo za najdražje, lahko najdemo le peščico koristnih napotkov. Kako ločiti zrnje od plevela? Dela vaš svetovalec v vaš prid? Nevednost in nepoznavanje sta lahko dobra izhodišča za dobro prodajo in tega se prodajalci finančnih produktov še predobro zavedajo. Tako se v praksi iz ust raznih svetovalcev vse prepogosto prepričuje, da določen finančni produkt potrebuje vsakdo. Tako na primer razni agenti na vsak način prepričujejo, da zavarovanje na vsak način potrebujejo tudi otroci ali samski ljudje. Pogosto se tako ponuja predvsem tisto, od česar imajo največje koristi prodajalci, ne pa tistega, kar je lahko najboljše za kupca finančnega produkta. Prav zato si v videoprispevku obvezno oglejte, na kaj vse mora biti potencialni kupec finančnega produkta še posebno pozoren, da ne bo svojega denarja izgubljal v številnih provizijah, ki so spretno skrite v raznih kombiniranih zavarovalniško-finančnih produktih. Za nameček pa smo še dodali tabelo, ki v grobem prikazuje, kdo vse in kdo ne potrebuje zavarovanje in pri tem navedli tehtne razloge
|
negative
|
1,203
|
Avstrijska policija je prijela Wolfganga Kultererja, nekdanjega predsednika uprave Hypo Alpe Adria banke, ki ga sumijo odobravanja milijonskih kreditov brez kritja. Avstrijski Kurier piše, da je policija zjutraj v Celovcu prijela 56-letnega nekdanjega predsednika uprave Hypo Alpe Adria banke Wolfganga Kultererja. Preiskujejo ga zaradi suma poneverbe, grozi pa mu do deset let zaporne kazni. Tožilstvo je navedlo, da so Kultererja aretirali zaradi begosumnosti, nevarnosti vplivanja na priče in ponovitvene nevarnosti. O odreditvi preiskovalnega zapora naj bi odločali pozno popoldne, je povedal Helmut Jamnig, predstavnik avstrijskega tožilstva na Koroškem. Poleg Kultererja so danes aretirali eno osebo, katere identitete niso razkrili. Po poročanju spletnega portala avstrijskega Kurierja naj bi to bil dolgoletni član upravnega odbora banke. Na avstrijskem Koroškem in Dunaju so opravili več hišnih preiskav. Enkrat že obsojen Kulterer, ki je banko vodil med letoma 1992 in 2006, je razširil poslovanje banke na Balkan, avstrijsko tožilstvo pa ga sumi odobravanja milijonskih kreditov brez kritja. Večji del tveganih kreditnih posojil naj bi končal na Hrvaškem ter v Srbiji in BiH. Novembra 2008 je bil Kulterer zaradi prirejanja bilanc že obsojen na denarno kazen v višini 140.000 evrov. Je omenil tudi sodelovanje s Sanaderjem? Wolfgang Kulterer Špekulira se, da bo Kulterer med preiskavo spregovoril tudi o sodelovanju z lokalnimi politiki, hrvaški mediji pa že pišejo, da bo zelo zanimivo, v kakšnem kontekstu bo omenjal nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja. Zanimivo pa bo tudi pričanje o poslih s pokojnim koroškim deželnim glavarjem Jörgom Haiderjem. Hypo banka se je pod vodstvom Kultereja iz majhne regionalne banke razvila v pomembno igralko na Hrvaškem, v Srbiji in v BiH. Nato pa je zašla v hude finančne težave in decembra lani so jo podržavili ter jo tako rešili pred bankrotom. Njeni lastniki Bayern LB, avstrijska dežela Koroška in graška zavarovalnica Grawe so državi predali svoje deleže.
|
negative
|
1,204
|
Z vidika delavcev je stečaj Vegrada najboljša rešitev. Tako je prepričana gospodarska ministrica Darja Radić in tako pravita tudi ekonomista Rado Pezdir in Jože Damijan. Prisilna poravnava naj bi bila manj ugodna. Darja Radić Zgodba o Vegradu se žalostno končuje, saj je to podjetje sporočilo, da je plačilno nesposobno. Glede nadaljnje usode podjetja sta možna dva scenarija. Prisilna poravnava ali stečaj. Ministrica za gospodarstvo Darja Radić meni, da bo Vegrad težko zmogel izkoristiti prisilno poravnavo. Stečaj družbe je tako po njenih besedah najbolj realna možnost in najbolj optimalna rešitev za delavce. Zagotovila je, da bo država, ki ima prek Posebne družbe za podjetniško svetovanje PDP v Vegradu 29-odstotni lastniški delež, poskrbela za brezposelne. Družba PDP je, kot pravi njen izvršni direktor Matej Golob Matzele, od pridobitve lastniškega deleža v Vegradu decembra lani skupaj z bankami in največjimi lastniki vodila aktivnosti za rešitev velenjske družbe in svojega deleža. Kot poudarja, pa nastale situacije niso mogli preprečiti. Nastala situacija je po besedah Radićeve in Goloba Matzeleja tudi posledica neodgovornega ravnanja uprave Vegrada, ki jo vodi Hilda Tovšak. Ta je namreč prikrivala podatke o poslovanju družbe. Radićeva za zdaj ne želi napovedovati morebitnih odškodninskih tožb. Nekaj kazenskih ovadb v zvezi z Vegradom je bilo po njenih besedah sicer že vloženih, če bodo potrebne še kakšne, bodo to tudi storili, je zatrdila. Pezdir Le stečaj Rado Pezdir Foto POP TV Tudi komentarji ekonomistov so podobni razmišljanju Radičeve. Tudi Rado Pezdir namreč meni, da je realna možnost le stečaj. Pravi namreč, da ga v vsej zgodbi preseneča le dejstvo, da do njega ni prišlo že prej. Da je Vegrad gnila družba, pa res ni nikakršna novica, tudi za insolventnost se je vedelo že dolgo. Vegrad v takšni obliki pač nima prihodnosti. Začete projekte bo pač dokončal kdo drug. Poglejte članek o tem, kdo bo plačal za grehe direktorice Vegrada Hilde Tovšak. Vprašanje, ali bodo dobili plače Ekonomist Jože Damijan sicer kot možen scenarij za Vegrad omenja poskus prisilne poravnave med družbo in upniki. A bo morebitna prisilna poravnava po njegovih besedah izjemno težavna, saj družba nima veliko sklenjenih pogodb za nove gradbene projekte. Bolj verjeten je zato stečaj. Pravi, da bo na pogorišču Vegrada verjetno nastalo nekaj manjših gradbenih podjetij. Najslabše jo bodo odnesli zaposleni v Vegradu, navaja Damijan. Vprašanje je, če bodo dobili plačane zaostale plače. Da ne govorimo o neplačanih socialnih prispevkih, že odtegnjenih kreditnih obrokih zaposlenih, vendar ne nakazanih bankam ... dodaja. V primeru stečaja se bodo po Damijanovih besedah upniki poplačali v odvisnosti od vrednosti premoženja Vegrada glede na njegove obveznosti ter v odvisnosti od prednostne vrste terjatev. Najprej se bodo reševale banke, pri katerih ima Vegrad zastavljeno svoje premoženje, podizvajalci pa šele, potem ko bodo banke poplačane. V primeru stečaja je po Damijanovih besedah položaj za zaposlene hud, se pa zanje vsaj končuje sedanja agonija ter bodo v primeru stečaja lahko deležni socialnega varstva s strani države in upravičeni do nadomestil za brezposelne. Za mnoge izmed njih se bo finančni položaj tako vsaj kratkoročno izboljšal, meni. Podobnih stečajev gradbenih podjetij je bilo že nekaj in še nekaj jih bo. Bolj pomembno je, kako bo stečaj Vegrada vplival na vrednost nepremičnin, saj bodo banke morale začeti odprodajati novozgrajena Vegradova stanovanja. Podobno tudi drugi upniki podizvajalci, ki so ta stanovanja dobili kot kompenzacije za neplačana dela s strani Vegrada. Mogoče je pričakovati pomemben vpliv na znižanje cen novih stanovanj v Ljubljani, predvsem tistih v cenovnem razredu od 2000 do 3000 evrov na kvadratni meter, je še pojasnil. Foto POP TV Razočaranje delavcev Žalost, razočaranje in obup so besede, ki najbolje opišejo občutke Vegradovih delavcev. Nekaj jih je že pripravilo potovalke in krenilo nazaj v domovino s sporočilom, da se v to deželo ne vrnejo nikoli. Češ da na denar nekateri čakajo že od marca, drugi od maja in da nimajo več od česa živeti, je poročal 24UR OB ENIH. Delavci si želijo, da bi jim Vegrad denar, ki jim ga dolguje, vendarle izplačal. Vsi še vedno verjamejo v pravno državo, ni pa jim jasno, zakaj nihče z državnega vrha ne ukrepa. Stečaj Brez dela ostane 1700 delavcev Kar zadeva pretekle zlorabe, pa poudarjam, da je bilo ravnanje vodstva Vegrada cinično in vredno vsega obsojanja, poudarja slovenski predsednik Türk. Stečaj za delavce pomeni, da bo brez dela ostalo 1700 slovenskih in 400 bosanskih delavcev. Če bi se odločili za prisilno poravnavo, pa bi delo zagotovo obdržalo vsaj nekaj ljudi. A so tudi delavci za stečaj. Prisilna poravnava jim bo samo dala čas, da po svoje pospravijo še nekaj denarja in poplačajo upnike, ki so bili že doslej vedno v prednosti, pravi sindikalist Srečko Čater. Odgovornost za precej verjeten propad podjetja delavci sicer pripisujejo izključno načinu dela Hilde Tovšak. Na trgu moraš biti prilagodljiv, ne moreš se ujeti le v eno zgodbo. Podobno kot je Gradis gradil samo trgovine, je zdaj Vegrad gradil le stanovanja. Oboje se je slabo končalo. Žal pa Tovšakova ni želela poslušati ekonomistov, ko so govorili o padanju kupne moči, in drugih raziskav tržišča. Znala je graditi, ne pa tudi prodati ... še pravi Čater. Po njegovem mnenju pomeni prisilna poravnava zavlačevanje, razen če direktorici Vegrada Hildi Tovšak bog v kufru ne prinese denarja . Treba je uvesti stečaj in poiskati osebo z drugo vizijo, ki bi nadaljevala posle Vegrada in zaposlila delavce, je prepričan. Nihče ni nor, da bi vso gradbeno mehanizacijo Vegrada pokopal pod zemljo, še meni Čater. Država ima pomembno odgovornost Slovenski predsednik Danilo Türk je prav tako komentiral dogajanje v podjetju Vegrad. Poudarja, da ima država pri reševanju problema Vegrada pomembno odgovornost. Po njegovem mnenju bi bilo treba socialno stisko delavcev najresneje in prioritetno upoštevati v vsem prihodnjem odločanju o usodi podjetja. Celovški dvori pa naj bi že v nekaj dneh dobili uporabno dovoljenje. Kar zadeva pretekle zlorabe, pa poudarjam, da je bilo ravnanje vodstva Vegrada cinično in vredno vsega obsojanja. Pričakujem, da bodo nezakonitosti, ki bi bile ugotovljene, tudi sankcionirane, še dodaja predsednik. Pomoč ogroženim delavcem Velenjski Rdeči križ delavcem družbe Vegrad, ki je insolventna, deli pakete hrane in pralnega praška, delavci pa lahko vsak dan med 15. in 18. uro v velenjski javni kuhinji dobijo topel obrok. Foto POP TV V javni kuhinji dnevno razdelijo obroke okoli 180 delavcem, so povedali na občini, kjer bodo imeli v sredo na temo Vegrada tudi novinarsko konferenco. Delavci lahko na občino podajo tudi vlogo za enkratno izredno denarno pomoč. Posameznik lahko dobi 115 evrov, za dve odrasli osebi je pomoč 195 evrov, tričlanska družina lahko prejme 229 evrov, štiričlanska 264 evrov, petčlanska pa 298 evrov. Enostarševska družina z enim otrokom je upravičena do 184 evrov, enostarševska družina z dvema otrokoma do 218 evrov, enostarševska družina s tremi otroci pa do 252 evrov. Občina tudi še vedno zbira podatke o šoloobveznih otrocih iz družin Vegradovih delavcev, da jim bo s potrebščinami pomagala ob začetku šolskega leta. Z Mladinsko knjigo Velenje so se dogovorili, da bodo upravičenci lahko prevzeli šolske potrebščine v vrednosti 50 evrov na otroka. Pakete s šolskimi potrebščinami, prilagojene stopnji šolanja, upravičencem deli tudi Karitas. Preberite, kaj se bo v procesu prisilne poravnave ali stečaja zgodilo s podizvajalci in drugimi upniki ter po kakšnem scenariju bi družba vendarle lahko preživela.
|
negative
|
1,205
|
Mednarodna organizacija za delo je sporočila, da je na svetu brezposelnih že 81 milijonov mladih, kar je skoraj osem milijonov več kot lani. Za mlade ni dela ali pa jim ponujajo samo začasne zaposlitve. Posledice bodo hude, so zapisali v svojem poročilu, saj se lahko zgodi, da bomo imeli na svetu izgubljeno generacijo . Se je pa tudi izkazalo, da je svetovna gospodarska kriza veliko bolj prizadela mlade kot odrasle, ki so že dlje na trgu dela. Poročilo tudi pravi, da v razvitih ekonomijah in v državah v razvoju poleg brezposelnosti mlade pestijo tudi oblike zaposlovanja, ki prinašajo več slabosti kot prednosti, torej najrazličnejše oblike začasnega zaposlovanja, ki ne prinašajo socialne varnosti in vplivajo na druga življenjska področja, saj ne prinašajo finančne stabilnosti. V državah v razvoju so jo najslabše odnesli revni sloji, trdi generalni direktor organizacije Juan Somavia. Za mlade iz teh slojev vse večja brezposelnost pomeni, da je vse manj možnosti, da bi se kljub trudu kadar koli izkopali iz primeža revščine, to pa na drugi strani za te države pomeni tudi naraščajočo možnost socialnih nemirov. Za dolgoročno stabilnost bodo države morale nekako poskrbeti za mlade! Strokovnjaki sicer pravijo, da na trgu dela med iskalci zaposlitve vlada pravi boj, v katerem zmagajo ne nujno najboljši, ampak najbolj iznajdljivi in prodorni. Preverite, kako si lahko sanjsko službo kar priklikate in kako do dela prek socialnih omrežij.
|
negative
|
1,206
|
Slovenijo bi utegnile doleteti nove podražitve hrane. Zaradi suše in požarov v Rusiji, ki so cene pšenice pognali v nebo, naj bi se podražil kruh. Dežujejo pa tudi napovedi o možnih podražitvah drugih prehrambenih izdelkov, predvsem mesa. Slovenijo bi utegnile doleteti nove podražitve hrane. Zaradi suše in požarov v Rusiji, ki so cene pšenice pognali v nebo, naj bi se podražil kruh. Dežujejo pa tudi napovedi o možnih podražitvah drugih prehrambenih izdelkov, predvsem mesa.
|
negative
|
1,207
|
V obdobju finančne krize je vsak evro še kako pomemben, zato je dobro poznati spletne strani za primerjavo cen, ki vam na pladnju ponujajo želene stvari po najugodnejši ceni. Ali veste, kje dobite največ za svoj denar? Pri poplavi ponudbe in reklamnem bombardiranju o posebno ugodnih ponudbah in akcijah z vseh strani tako človek le stežka ve, za katero ponudbo bi se odločil. Vsakdo med nami rad kaj prihrani in ima občutek, da je opravil cenovno ugoden nakup. Toda kar je ugodno, še ne pomeni, da je poceni. Včasih je namreč enako drago ali celo dražje kot pri konkurenci tisto, kar trgovci oglašujejo kot super , trajno nizko ali akcijsko . Poleg tega večina niti nima ne časa ne možnosti, da bi cene med seboj primerjali in kupovali tam, kjer je ponudba najugodnejša. In kaj bi dali, da vam ne bi bilo treba več ugotavljati, kdo ponuja najceneje oziroma prečesati vseh trgovin in prelistati vseh reklamnih publikacij? Rešitev je le klik stran ...
|
positive
|
1,208
|
Sindikat Vegrada se zavzema za stečaj. Le tako bodo delavci lahko uveljavljali svoje pravice, prisilna poravnava pomeni le zavlačevanje, pravijo. Nadzorniki Vegrada se bodo v ponedeljek seznanili s tem, da je družba insolventna. Uprava družbe je insolventnost razglasila v četrtek na podlagi polletnega poročila o poslovanju, ki izkazuje negativni kapital. Nadzorniki naj bi po zagotovilih prve dame Vegrada Hilde Tovšak na mizo dobili tudi finančni načrt prestrukturiranja družbe. Ob hudih finančnih težavah, s katerimi se sooča Vegrad, pa je v prihodnjih dneh pričakovati vsaj eno dobro novico. Predvidoma do ponedeljka naj bi bile namreč odpravljene nepravilnosti, ki so jih ugotovili med tehničnim pregledom ljubljanske stanovanjske soseske Celovški dvori, ki so eden največjih investicijskih projektov Vegrada. Po odpravi nepravilnosti bi lahko upravna enota uporabno dovoljenje izdala v nekaj dneh. Nadzorniki Vegrada bodo odločali o nadaljnjih korakih v Vegradu, ki naj bi imel po neuradnih podatkih približno pol milijarde evrov dolgov in številne nedokončane projekte. Tri možnosti za družbo Predsednik nadzornega sveta Klemen Boštjančič omenja tri možnosti za družbo stečaj, prisilno poravnavo, teoretično pa tudi dokapitalizacijo. Ker pa naj interesa za dokapitalizacijo ne bi bilo, sta tako realnejši prisilna poravnava ali stečaj. Tovšakova naj bi se nagibala k uvedbi prisilne poravnave in ne stečaja. Kot napoveduje, pa bo uprava v postopku insolventnosti vse upnike družbe obravnavala enakopravno, prav tako bo za odpravo insolventnosti zagotovila izvedbo ustreznih ukrepov, ki so v njeni pristojnosti. Hilda Tovšak Foto Aljoša Kravanja Bolj verjeten je stečaj podjetja Poskus prisilne poravnave med družbo in upniki je po ocenah ekonomista Jožeta P. Damijana tudi najverjetnejši scenarij za Vegrad, a prisilno poravnavo ocenjuje kot izjemno težavno. Kot je pojasnil, je prisilna poravnava načeloma boljša možnost, saj omogoča preživetje podjetja, a bi bila smiselna, če bi imel Vegrad sklenjene pogodbe za nove gradbene projekte. Ker pa teh nima veliko, je tudi prisilna poravnava praktično brezpredmetna. Bolj verjeten je zato stečaj podjetja, ocenjuje Damijan in dodaja, da bo na pogorišču Vegrada verjetno nastalo nekaj manjših gradbenih podjetij. Za stečaj velenjske gradbene družbe se zavzema sindikat v Vegradu. Predstavnik celjske območne Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Srečko Čater meni, da lahko delavci zgolj prek stečaja uveljavijo svoje pravice, medtem ko prisilna poravnava pomeni zavlačevanje. V primeru stečaja se bodo po Damijanovih besedah upniki poplačali v odvisnosti od vrednosti premoženja Vegrada glede na njegove obveznosti ter v odvisnosti od prednostne vrste terjatev. Najprej se bodo reševale banke, pri katerih ima Vegrad zastavljeno svoje premoženje, podizvajalci pa šele po tem, ko bodo banke poplačane. Najslabše jo bodo odnesli zaposleni v Vegradu, ocenjuje Damijan. Vprašanje je, če bodo dobili plačane zaostale plače. Da ne govorimo o neplačanih socialnih prispevkih, že odtegnjenih kreditnih obrokih zaposlenih, vendar ne nakazanih bankam ... dodaja. V primeru stečaja je po njegovih besedah situacija za zaposlene huda, se pa zanje vsaj končuje sedanja agonija in bodo v primeru stečaja lahko deležni socialnega varstva s strani države in upravičeni do nadomestil za brezposelne. Za mnoge izmed njih se bo finančna situacija tako vsaj kratkoročno izboljšala, meni Damijan.
|
negative
|
1,209
|
Okoli 300 šivilj Preventa še vedno dela oziroma končuje izdelavo avtomobilskih prevlek. Delo naj bi končale do konca avgusta. Sicer pa so že vsem delavcem razdelili odpovedi pogodb o delovnem razmerju. Po uvedbi stečajnega postopka v podjetjih Prevent Global in Prevent avtomobilski deli so že prejšnji teden začeli inventuro, ki bo končana v kratkem. Šele takrat bodo na delo odšli tudi cenilci, ki bodo v mesecu ali dveh podali oceno o tem, koliko bo zbranih sredstev za stečajno maso, je povedal stečajni upravitelj Grega Erman. O tem, koliko bo na razpolago sredstev za stečajno maso, za zdaj še ni mogoče govoriti, pač pa bodo številke bolj jasne šele čez mesec ali dva. Danes sem tako govoril s cenilcem, ki sem ga poslal v Mirno, in ko bo tam približno končana inventura, bo tudi sam začel delati, je dejal Erman. Po njegovih informacijah so medtem že vsem delavcem razdelili odpovedi pogodb o delovnem razmerju. V zvezi s pogovori o možnostih prihodnjega nadaljevanja proizvodnje je dejal, da bodo pogovore nadaljevali v naslednjih dneh. Sicer pa je stečajni upravitelj podjetja Prevent avtomobilski deli tudi potrdil, da 300 šivilj na njegov predlog z dovoljenjem slovenjgraškega sodišča še naprej opravlja dela za dokončanje proizvodnje. Gre za končanje nujnih poslov izdelave avtomobilskih prevlek na programih Golf, D1, PB6, DC ter program rezervnih delov, kar naj bi končali do konca avgusta oziroma do izteka odpovednega roka za zaposlene. Erman je še pojasnil, da lahko realizacija naročil in končanje nujnih poslov, ki so bili prekinjeni zaradi stavke delavcev, pozitivno vplivata na povečanje stečajne mase, pa tudi na zmanjšanje stroškov, ker bodo nujne posle dokončali delavci stečajnega dolžnika, ki so do poteka odpovednega roka pri njem še vedno zaposleni. Predvideni skupni prihodki končanja posla bodo po njegovem stečajno maso predvidoma povečali za 100.000 evrov, skupen strošek, v katerega so vključeni zgolj potni stroški in malica, pa bo znašal 24.000 evrov. In kako bodo delavke poplačane za sedanje delo? Tako kot za vse drugo, saj jim Prevent dolguje že tri plače. Če bo v stečajni masi dovolj denarja, bodo plačane, če pa slučajno še ne zagotovimo sredstev, bomo zagotovili vsaj najnujnejše, kot so potni stroški in malica, za preostalo pa imajo tako ali tako garancijo jamstvenega sklada. Nekje do sredine septembra, ko je rok za izplačilo avgustovskih plač, bomo že našli primerno rešitev. Morda nam bo uspelo celo v stečajni masi že nabrati toliko denarja, da bomo sami izplačali denar, je še dejal Erman.
|
neutral
|
1,210
|
Po več kot 30-urnem zaslišanju nekdanji predsednik Hypo Alpe Adria ostaja v priporu. Najpozneje jutri zjutraj pa bo sodnik odločil, ali bo za zapahi dočakal tudi sojenje. V Avstriji je še vedno glavna novica prijetje Wolfganga Kultererja, nekdanjega direktorja Hypo Alpe Adria, ki so ga v petek zgodaj zjutraj v bližini doma v Celovcu prijeli kriminalisti. V soboto so ga preiskovalci t. i. CSI Hypo več ur izpraševali, koroški tožilci pa so že dali zahtevo za pripor. Če bo Kulterer res ostal prikrajšan za svobodo, bo sodnik odločil najpozneje jutri zjutraj. Kultererjevo 28-letno sodelavko, ki so jo prav tako prijeli v petek, so na prostost spustili še istega dne. Po besedah predstavnika tožilcev zanjo niso zahtevali pripora. Dokazi proti Kultererja pa, kot kaže, prihajajo z vseh strani. Agenti CSI Hypo so preiskali deset domov, našli pa naj bi pomembne dokumente, ki bremenijo nekdanjega direktorja finančnega koncerna, ki je impresiven vzpon doživel ravno pod njegovim vodstvom, pa tudi s političnim pokroviteljstvom avstrijskega koroškega glavarja Jörga Haiderja. Preiskovalci naj bi imeli zdaj dovolj dokazov za obtožnico za poneverbo, vredno več deset milijonov evrov. Govori se, da gre za dajanje kreditov komitentov, ki niso imeli popolne dokumentacije in jamstev za vračilo.
|
neutral
|
1,211
|
Iz Prevent Skupine so sporočili, da za stečaj Preventa Globala niso kriva nesoglasja med lastnikoma ali selitev proizvodnje v BiH, temveč samovoljne poteze slovenskega lastnika, ki je z odločitvami odstopal od Prevent Skupine. Prevent Global Iz Preventa BH so zavrnili poročanje nekaterih medijev, da je do stečaja Preventa Globala prišlo zaradi nesoglasja med slovenskim lastnikom Jankom Zakeršnikom 51-odstotni lastnik in Nijazom Hestorjem iz BiH 47-odstotni lastnik. Prav tako pa za stečaj ni kriva želja po selitvi proizvodnje v Bosno in Hercegovino, pravijo v Prevent Skupini. Član strateškega odbora Prevent Skupine v BiH Adnan Smailbegović meni, da so slabi poslovni rezultati Preventa Globala posledica odstopanja podjetja od poslovne strategije celotne skupine, ki je v večinski lasti Nijaza Hestorja. Kot je dejal, je strateški odbor skupine Preventu Globalu pred dvema letoma predlagal, da se osredotoči na dve razvojni smeri avtomobilsko in neavtomobilsko, ki bi se razvijali vsaka v svojem segmentu. Tako je bil Prevent Global lastnik nekaterih podjetij, ki se ne ukvarjajo z avtomobilsko industrijo, in nekaterih, ki so proizvajale prevleke za avtomobile in rezervne dele. Vendar je večinski lastnik Zakeršnik zavrnil ta predlog in zamenjal celotno upravo predsednik uprave je bil takrat Borut Meh ter pričel z lastno strategijo razvoja družbe. Ta pa je, na žalost, pridelala izgube, ogrozila delovna mesta več kot 1200 ljudi v Sloveniji in na koncu pripeljala do stečaja podjetja, je še dejal Smailbegović. Dokaz za te trditve je po njegovih besedah v tem, da tudi v Sloveniji razen Preventa Globala druga podjetja v Prevent Skupini dobro poslujejo. Kot primer je navedel Prevent Halog v Lenartu, ki posluje brez problemov in v skladu s strategijo celotne Skupine. Samilbegović je še dejal, da stečaj slovenskega Preventa Globala ne bo ogrozil proizvodnje Preventa V BiH. Kot je znano, je uprava Preventa Globala na sodišče vložila predlog za začetek stečajnega postopka, sodišče pa ji je ugodilo. Prevent Skupina je v večinski lasti Nijaza Hestorja, podjetja ima v 15 državah in zaposluje okoli 13.000 ljudi. Skupno ima letno prometa več kot milijardo evrov. V slovenskem Preventu Globalu pa je imel Nijaz Hestor manjšinski 47-odstotni delež, medtem ko je bil večinski 51-odsotni lastnik Janko Zakeršnik. Stečajna upravitelja izbrana nezakonito? Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je za stečajna upravitelja Preventa Gobala in Preventa avtomobilskih delov določilo Borisa Kastivnika in Gregorja Ermana. Kot poroča Dnevnik, pa obstaja sum, da sta bila imenovana nezakonito. Okrožna sodnica na slovenjgraškem okrožnem sodišču naj pri imenovanju ne bi spoštovala vrstnega reda dodelitve zadev stečajnim upraviteljem, saj naj bi preskočila pet upraviteljev, ki bi mogli zadeve dobiti pred njima.
|
negative
|
1,212
|
Julija je bilo v Sloveniji 4683 podjetij z blokiranimi računi, največ v gradbeništvu. S tem se je število podjetij, ki so imela račun blokiran vsaj pet dni, v primerjavi z lanskim julijem povečalo za 8,2 odstotka. V Sloveniji je bilo julija 4683 pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi, od teh slaba četrtina v gradbeništvu, kažejo podatki Ajpesa. Izmed vseh pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi jih je julija v dejavnosti gradbeništva delovalo 1104 oziroma 23,6 odstotka. V letu dni se je število gradbenih podjetij z dospelimi neporavnanimi obveznostmi povečalo za 13,5 odstotka, od začetka tega leta pa zmanjšalo za 7,2 odstotka, kažejo podatki Agencije za javnopravne evidence in storitve Ajpes. Povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti pravnih oseb je julija ostal podoben kot v mesecih prej. Julija je znašal 272,16 milijona evrov, junija 270,83 milijona evrov, maja pa 269,89 milijona evrov, medtem ko je julija lani znašal znatno manj, in sicer 181,87 milijona evrov. Julija letos je bil ta v dejavnosti gradbeništva pri 83,35 milijona evrov, kar je med vsemi dejavnostmi največ. Kaj storiti, ko vas za vrat stiska kriza? Dobri nasveti lahko prihranijo dosti evrov! Med panogami so julija po višini dospelih neporavnanih obveznosti gradbeništvu sledile predelovalne dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti ter trgovina. Na podjetja iz vseh štirih panog skupaj je julija odpadlo skupaj tri četrtine vseh neporavnanih računov. Podatki Ajpesa zajemajo vse pravne osebe razen samostojnih podjetnikov ter se nanašajo samo na blokade bančnih računov, ki so neprekinjeno trajale pet dni ali več. Podatki prav tako zajemajo le tiste neporavnane obveznosti, za katere so že bili izdani izvršljivi sklepi o prisilni izterjavi, na primer s strani davčne uprave ali sodišč.
|
negative
|
1,213
|
Občina Velenje je za pomoč delavcem Preventa in Vegrada, ki so izgubili delo, namenila 40 tisoč evrov. Delavci lahko dobijo tudi brezplačno hrano in zaprosijo za izredno finančno pomoč. Župan Srečko Meh poudarja, da bi tudi država morala v sedanjih razmerah bolj pomagati. Na Mestni občini Velenje so se aktivno vključili v pomoč svojim občanom, ki so zaradi težav v Preventu in Vegradu že nekaj mesecev brez svojih dohodkov. Občina je za najnujnejše ukrepe že namenila 40.000 evrov, aktivno se je v pomoč vključil lani ustanovljeni odbor za pomoč občanom Velenja. Kot ocenjujejo, bo pomoč potrebovalo okoli 600 delavcev. Velenjski župan Srečko Meh je danes med drugim povedal, da so že pred časom omogočili brezplačne obroke v mestni javni kuhinji, takšno možnost pa trenutno koristi 180 Vegradovih delavcev. Odbor za pomoč, ki je sestavljen iz različnih humanitarnih, socialnih, zdravstvenih in drugih ustanov, je poskrbel za različne humanitarne akcije, med slednjimi bo tudi prireditev z dražbo likovnih del 10. septembra. Humanitarna prireditev se bo imenovala Dobro delo . Nastopilo bo več glasbenih skupin, Društvo šaleških likovnikov pa bo prispevalo likovna dela za dražbo. Izkupiček prireditve in dražbe bo namenjen socialno ogroženim posameznikom in družinam. Prispevke zanje je moč nakazati tudi na podračun Mestne občine Velenje za dobrodelne namene, in sicer na 01333-6000000925. Župan Velenja Meh meni, da je za delavce najboljša rešitev v Vegradu takojšen stečaj. Stečaj zato, da bodo delavci lahko zaščiteni in bodo dobili tisto, kar jim pripada, še dodaja. Kot je še poudaril Meh, lahko delavci na mestno občino naslovijo tudi vlogo za enkratno izredno denarno pomoč, ki jo bodo dodeljevali v skladu s pravilnikom. Ob tem je posebej poudaril, naj se delavci brez dohodkov najprej javijo na Centru za socialno delo Velenje, kjer v tem trenutku že rešujejo okoli 300 vlog za izredno pomoč. Šele ko bodo izkoristili to možnost, pa se lahko obrnejo tudi na njih, je še dodal velenjski župan. Z leve predsednik Rdečega križa Velenje Jože Kožar, podžupan MO Velenje Bojan Kontič, župan MO Velenje Srečko Meh in sodelavka Urada za negospodarske javne službe MO Velenje Nevenka Lempl. Meh Kje je tu menedžment? Ob tem pa se je Meh vprašal, kje je tu menedžment in kje je morala tistih, ki so vodili podjetja in jih pripeljali v sedanji položaj. Prav tako se je vprašal, ali svojo vlogo dovolj dobro opravljajo sindikati. Ta ni odigral svoje vloge. Če se bori zgolj za plače in dolžino delovne dobe, ne pa tudi v kakšnem položaju so dejansko delavci, potem to zagotovo ni pravilno ravnanje, je dejal Meh. Foto POP TV Delavcem obeh podjetij so takoj ponudili tudi brezplačno pravno pomoč, hkrati pa se z direktorji nekaterih večjih podjetij v regiji dogovarjajo, da bi finančno pomagali prebroditi najhujše težave. Župan Meh še opozarja, da stečaj Vegrada posebej velikega vpliva na socialne razmere v Šaleški dolini ne bo imel, če bodo vsi skupaj pravočasno ukrepali. Poslanec SD Bojan Kontič je ob tem opomnil, da se je znova v praksi pokazalo, kako nekdo v času uspehov ne potrebuje države in lokalne skupnosti, ko pa pride do težav, kakršnim smo danes priča v Vegradu, potem je klic na pomoč hitro tu. Država mora zagotoviti predvsem sprejem zakonodaje, ki bi preprečila posamezne nepravilne odklone, ki se zdaj dogajajo v naši družbi. A z zakoni se vsega ne da preprečiti, če ni posluha za pravno državo, socialo in solidarnost, je dejal Kontič. Predsednik Rdečega križa Velenje Jože Kožar je izrazil veselje zaradi lanske ustanovitve že omenjenega odbora za pomoč, saj so na ta način tisti, ki želijo in lahko pomagajo, postali bolj močni. Kot je dejal, so sami sicer že pred tremi tedni po seznamu, ki so ga prejeli od Vegradovega sindikata, 230 delavcem razdelili prehranske pakete in pralni prašek. Paketov imajo še dovolj in jih delijo vsako sredo, skupaj z občino pa so poskrbeli tudi za šolske potrebščine 118 otrok.
|
neutral
|
1,214
|
Ministrstvo za finance išče človeka, ki bo v nadzornem svetu največje slovenske banke zamenjal Gregorja Dolenca. Kandidati imajo dva tedna časa za prijavo. Ministrstvo za finance je na svoji spletni strani objavilo javni poziv kandidatom za članstvo v nadzornem svetu NLB. Mesto med nadzorniki največje slovenske banke se je spraznilo po julijskem odstopu Gregorja Dolenca. Javni poziv je odprt do vključno 1. septembra. Dolenc je z mesta člana nadzornega sveta NLB odstopil 18. julija, nadzorniki pa so njegovo odstopno izjavo sprejeli na seji 21. julija. Po Dolenčevem odstopu je nadzorni svet banke desetčlanski, vodi ga Marko Simoneti, njegovi člani pa so Rasto Ovin namestnik predsednika, Andrej Baričič, Jurij Detiček, Riet Docx, John Arthur Hollows, Igor Masten, Stojan Petrič, Boris Škapin in Jan Vanhevel. Kandidati za člana nadzornega sveta NLB morajo vlogo z življenjepisom in prilogami posredovati na ministrstvo za finance, ministrstvo pa bo prispele predloge kandidatov posredovalo vladnemu kadrovsko-akreditacijskemu svetu v nadaljnji postopek.
|
neutral
|
1,215
|
Sijoča rumena kovina v zadnjem času med Slovenci velja za zlato jamo, a vseeno pri naložbi v zlato temeljit premislek in previdnost nista odveč. Še posebej če se na trgu pojavljajo sumljivi ponudniki ... Premislek in previdnost pri fizičnem nakupu zlata ne smeta biti odveč ... Zlato je imelo v svoji tisočletni zgodovini različne vroče zgodbe, ki se jih je pogosto ovrednotilo kot neizmerni potencial. Tako je bil sprva zaščitnik pred inflacijo, drugič je nudil varno pribežališče pred orkanom finančne krize, spet tretjič pa je imel surovinski potencial, katerega cene se gibljejo vzporedno kot nikelj, cink ali katera koli druga kovina. Na lovu za vročo zlato naložbo previdnost ni odveč, saj lahko psihologija ljudskih množic žene ceno te rumene surovine preko razumnih meja pod pretvezo varnega pribežališča v času kriznih gospodarskih situacij in večjih borznih pretresov. Bralec pa nas je pred kratkim opozoril na sumljivega ponudnika zlata KB Gold, ki naj bi ponujal fizičen nakup zlata na precej neobičajen način. Pri nakupu fizičnega zlata naj bi bila zelo sporna razlika med nakupno in prodajno vrednostjo fizičnega nakupa zlata, vprašljivo pa je tudi ponujeno zlato. Kaj vse se ponuja, kakšne pasti se skrivajo in zakaj vse skupaj bolj diši po prevari kot priložnosti? Zadevo smo podrobno raziskali in ugotovili presenetljive stvari ...
|
neutral
|
1,216
|
Po stečaju družbe Prevent župani Koroške zahtevajo poseben zakon, s pomočjo katerega bi omilili poslabšanje socialnega položaje te regije. Ministrstvo za lokalno samoupravo meni, da zakon ni potreben. Koroški župani od vlade zahtevajo, da sprejme poseben interventni zakon za Koroško, ki se je po stečaju Preventa znašla v težkem položaju. Župani so se za to zavzeli na današnji seji sveta regije v Dravogradu, kjer so hkrati menili, da so občine učinkovito pristopile k izvajanju kratkoročnih pomoči brezposelnim v svojih občinah. Potem ko koroške občine same že izvajajo ukrepe dodeljevanja različnih socialnih pomoči občanom, ki so izgubili delo v Preventu, zaradi izrazitega poslabšanja socialnega položaja regije opozarjajo, da niso dovolj le kratkoročni ukrepi, ampak je potrebno ukrepe začrtati tudi dolgoročno. O tem bodo govorili tudi na srečanju z ministrom, pristojnim za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Henrikom Gjerkešem, ki bo predvidoma prihodnji teden obiskal Koroško. Koroška potrebuje nova delovna mesta z neko dodano vrednostjo in neko perspektivo za naprej, meni župan Slovenj Gradca Zanoškar. Predlog za pripravo interventnega zakona za Koroško je na pristojna ministrstva v začetku meseca avgusta že posredoval koroški poslanec in župan Mestne občine Slovenj Gradec Matjaž Zanoškar. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so Zanoškarju odgovorili, da ukrepi ministrstva znotraj aktivne politike zaposlovanja zadoščajo in da po mnenju ministrstva nov zakon o tej regiji ne bi prispeval k izboljšanju stanja. Na ministrstvu menijo, da je potrebno rešitve iskati znotraj obstoječih politik. Na ministrstvu pripravljajo rešitve Podobno menijo v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. V sporočilu, objavljenem na spletnih straneh službe, navajajo, da je minister Gjerkeš že večkrat poudaril, da vlada ne vidi rešitve v interventni regionalni politiki, temveč v sistemskem pristopu. Ker je stanje v regionalnem razvoju nezadovoljivo, pripravljajo rešitve, ki bi izboljšale upravljanje regionalnega razvoja in povečale učinkovitost regionalne politike. Foto POP TV Zanoškar je na današnji seji koroških županov in poslancev pozval nosilce gospodarstva v regiji in pristojne ustanove, da vladi čim prej predstavijo svoje razvojne vizije, na podlagi katerih bi regija od države lahko dobila dodatna sredstva za spodbujanje gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest. Odgovarjati mora tudi država Odločno se je za sprejem interventnega zakona za Koroško med drugim zavzel prevaljski župan Matic Tasič, ki je hkrati menil, da bi morala za nastali položaj v Preventu odgovarjati tudi država. Ta je po njegovih besedah s svojo zakonodajo dopustila, da se taki ekscesi dogajajo in da je prišlo do takšnega načina privatizacije, kjer se je menedžment podjetja ukvarjal s privatizacijo in kopičenjem premoženja, ne pa s prihodnostjo podjetja. Po neuradnih podatkih zavoda za zaposlovanje je na Koroškem ob stečaju podjetij Prevent Global in Prevent avtomobilski deli brez dela ostalo 947 oseb, skupna stopnja registrirane brezposelnosti v regiji pa se je oziroma se bo po še neuradnih podatkih z majskih 12,4 odstotka v avgustu povišala na 15,5 odstotka. Mejo 17 odstotkov bo predvidoma presegla v upravni enoti Radlje ob Dravi, kjer bo znašala 17,9 odstotka, sledijo Dravograd s 15,1 odstotka ter Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec s po 14,7 odstotka.
|
neutral
|
1,217
|
Veliki štajerski gradbinec CPM je na rob propada spravil tiste, ki bi radi delali in tudi delajo, a ne dobijo plačila. Samo Leopoldu Škrinjarju, ki je na robu finančnega zloma, dolguje najmanj 13.000 evrov.
|
negative
|
1,218
|
Zavod za zaposlovanje za nekdanje Preventove delavce prireja delavnice, na katerih se lahko informirajo o pravicah. Za čas brezposelnosti pa bodo delavci prva nadomestila prejeli 15. septembra. Nekdanji delavci družb Prevent Global in Prevent avtomobilski deli, ki sta v stečaju, bodo prva nadomestila za čas brezposelnosti, in sicer sorazmerni del za čas, ko so bili v avgustu brez zaposlitve, dobili 15. septembra. Naslednje, prvo celotno izplačilo nadomestila bo 7. oktobra, teden dni prej, kot je sicer predvideno. Z zavoda za zaposlovanje so sporočili, da bodo skupaj s skladoma dela Koroška in Posavje danes končali enajsto od skupno 21 delavnic, na katerih lahko nekdanji delavci Preventa dobijo informacije o postopkih in pravicah, ki izhajajo iz dela. Zavod je prve delavnice izvedel minuli torek in sredo, udeležili pa so se jih skoraj vsi povabljeni, in sicer 103 delavci na Koroškem, 79 na območju Sevnice, 133 pa na območju Novega mesta. Delavnice za Preventove delavce Kdo vse je upravičen do denarnih nadomestil? Na današnjem informacijsko-motivacijskem seminarju pričakujejo še več kot 250 nekdanjih Preventovih delavcev. Deset delavnic bodo izvedli še od ponedeljka do srede prihodnji teden. Pričakujejo, da se je oziroma se bo delavnic udeležilo skupno okoli 1130 ljudi. Foto Mateja Klavs Nekdanji delavci na delavnici dobijo informacije o prijavi na zavod, pomoč pri izpolnitvi potrebne dokumentacije za uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila in uveljavljanje pravic iz jamstvenega sklada ter glede možnosti vključitve v različne ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Ukrepi aktivne politike zaposlovanja med njimi za izboljšanje veščin in spretnosti za uspešno iskanje zaposlitve, povečanje motiviranosti za delo ter pridobitev različnih dodatnih funkcionalnih znanj naj bi prispevali k povečanju njihovih zaposlitvenih možnosti. Omogočili jim bodo tudi vključitev v aktivnosti za samozaposlitev. Poleg tega bo zavod delodajalcem, ki bi te brezposelne osebe želeli zaposliti, omogočil, da osebe preizkusijo ali dodatno usposobijo na delovnem mestu, na voljo pa so tudi subvencije za njihovo zaposlitev.
|
positive
|
1,219
|
Svetovalec vlade pri sanaciji SŽ Mehdorn meni, da bi povezovanje SŽ, Intereurope in Luke Koper v Slovenski logistični holding lahko privedel do 16 milijonov evrov prihodkovnih in nekaj stroškovnih sinergij. Po izračunih Hartmuta Mehdorna naj bi povezovanje treh igralcev privedlo do 10 milijonov evrov prihodkovnih sinergij pri SŽ in šest milijonov pri Luki Koper. Stroškovne sinergije naj bi se odrazile v 3,6 milijona evrov dobička pred davki EBIT. Morebitna prihodkovna tveganja na drugi strani menda za SŽ znašajo od 12 do 15 milijonov evrov, niso pa strogo povezana s holdingom. Brez logističnega holdinga naj bi tržni delež SŽ do leta 2015 z zdajšnjih 95 odstotkov upadel na 80, v primeru holdinga pa samo na 93 odstotkov. Holding lahko prav tako okrepi tržni položaj Luke Koper glede na druga evropska pristanišča, in sicer s sedanjih 18 odstotkov na 25 leta 2020, v nasprotnem primeru bo upadel na približno sedem odstotkov. Tesno sodelovanje s pristaniščem in SŽ pa bo Intereuropi omogočilo, da bo izkoristila prednost nižjih stroškov kapitala. Holding bi bil lahko rešilna bilka za preprečitev stečaja. Pri stroških pa Mehdorn po pisanju Financ, ki povzemajo najnovejše Mehdornove predloge, ugotavlja, da je treba takoj zagotoviti 60 milijonov evrov za Intereuropo ter 130 milijonov evrov kapitala za preprečitev prezadolženosti SŽ. Za nakup razpoložljivih delnic Luke Koper in Intereurope, ki zdaj niso v lasti države, pa bi bilo potrebnih še približno 130 milijonov evrov, in sicer 106 milijonov za Luko in 24 milijonov evrov pa za Intereuropo, piše časnik. Zvišati bi bilo treba tarife Ob tem Mehdorn meni še, da je pri železniškem potniškem prometu treba določiti državno nadomestilo za izvajanje obveznih javnih služb, zvišati tarife in tako dvigniti prihodke od vozovnic, znižati stroške, odpraviti nekatere proge ter jih nadomestiti z avtobusnimi. Dolgoročno morajo SŽ razviti več nesubvencioniranih storitev. Pri tovornem prometu SŽ pa mora biti poudarek na znižanju obratovalnih in fiksnih stroškov ter obsega osnovnih sredstev, na drugi strani pa je treba povečati prihodke in okrepiti konkurenčnost. Infrastruktura SŽ mora racionalizirati poslovanje, centralizirati nadzor prometa in povečati učinkovitost vzdrževanja. Poleg tega se je treba odločiti o lastništvu železniške infrastrukture. Mehdorn se zavzema, da bi to breme na pleča prevzela država. Intereuropa mora medtem dezinvestirati cestni promet in zmanjšati obseg sredstev, zmanjšati zlasti zmogljivosti v logistiki, nadaljevati zniževanje stroškov dela ter optimizirati gibanje sredstev, zlasti terjatev. V okviru programa prestrukturiranja mora pripraviti nadaljnje vzvode za znižanje stroškov in povečanje prihodkov. Pri Luki Koper pa Mehdornov načrt predvideva, da mora za povečanje sinergij luška uprava ostati pri družbi.
|
positive
|
1,220
|
Zadnjih nekaj generacij namesto s plišastimi medvedki in barbikami odrašča z računalniki najrazličnejših oblik. A ko ti mladi vstopijo na trg dela, so, ko morajo delati z računalnikom, dokaj neuporabni. Delodajalci Če znate na Facebooku objaviti fotografijo, še ne obvladate grafičnih programov! Tako vsaj trdi študija nemškega ministrstva za izobraževanje, pritrdili pa so ji tudi kadrovski strokovnjaki in delodajalci. Svet brez računalnikov pred 20 ali 30 leti še povsem normalno stanje je danes povprečnemu mlademu nepredstavljiv. Računalnik pač spada zraven, pa naj gre za učenje, delo ali preživljanje prostega časa, pravijo mnogi. Ne računalnik, ampak internet, pa trditev popravijo delodajalci in drugi raziskovalci, ki opozarjajo, da če se nekdo na spletu počuti kot doma, to še ne pomeni, da zna delati z računalnikom. Mladi preveč časa preživijo na spletnih straneh z zabavnimi vsebinami in socialnih omrežjih, to pa začenja škodovati njihovi možnosti, da najdejo želeno zaposlitev, pravijo delodajalci, ki tudi opažajo, da ljudje pogosto močno precenjujejo svoje računalniško znanje. Preverite, kakšna računalniška znanja zahtevajo in pričakujejo delodajalci, s čim imajo kandidati največje težave ter kako odpraviti luknje v znanju.
|
negative
|
1,221
|
To je, potem ko je predvidena seja nadzornega sveta Vegrada, ki je bila zaradi odsotnosti dveh članov nesklepčna, dejal predsednik nadzornega sveta Klemen Boštjančič. Nadzornika sta prevzela vlogo zagovornika uprave, je prepričan. Generalna direktorica Vegrada Hilda Tovšak Predsednik nadzornega sveta velenjskega Vegrada Klemen Boštjančič je danes, potem ko je bila seja nadzornikov nesklepčna, podal pisno odstopno izjavo. Funkcijo bo v interesu družbe opravljal do imenovanja novega člana nadzornega sveta, ki bo imenovan na skupščini, je danes v Velenju povedal Boštjančič. Imenovanje novega člana nadzornega sveta velenjskega gradbinca na skupščini 30. avgusta ne bo mogoče, saj ta točka ni na dnevnem redu. Na dnevni red že sklicane skupščine bi bilo zato potrebno uvrstiti novo točko, to je izvolitev člana nadzornega sveta. Zahtevo za razširitev dnevnega reda se lahko na dnevni red že sklicane skupščine uvrsti le, če je posredovana v sedmih dneh po objavi sklica. Glede na to, da bo nadzorni svet zasedal avgusta, to pomeni, da je bila skupščina sklicana konec julija. Torej bi bila danes zahteva za razširitev prepozna. Saša Prelič z mariborske pravne fakultete V odstopni izjavi je zapisal, da si želi, da bi bila skupščina, na kateri bo izvoljen nadomestni član nadzornega sveta, sklicana čim prej. Skupščina Vegrada je sicer sklicana že za 30. avgust, ali bo novi član nadzornega sveta imenovan že takrat, je po Boštjančičevih besedah treba pravno preveriti. Mislim pa, da ne obstaja pravna možnost, da sem jaz razrešen na tej skupščini, ampak mora biti sklicana nova. Gre za pravno vprašanje, ali je to možno. Seveda je moja želja, da je to takrat, če ne, bo pač sklicana nova skupščina, je v izjavi novinarjem dejal Boštjančič. Preostala člana Vegradovega nadzornega sveta, Samo Mastnak in Branka Gabrijel, na petkovi seji nista želela razpravljati o Boštjančičevem predlogu širitve dnevnega reda s točkama o uvedbi nadzora dela Vegradove uprave in odpoklicu uprave. Danes zjutraj pa sta v izjavi za javnost odpovedala udeležbo na današnji seji nadzornega sveta. Kot poudarjata, ni pogojev za izvedbo seje v tako kratkem času, saj še nista prejela magnetograma petkove seje, ki bi razjasnil nejasnosti glede domnevnega odstopa Boštjančiča z mesta predsednika nadzornega sveta. Boštjančič se je odzval z besedami, da gre za zavlačevanje. Trditev, da se seje ne bosta udeležila zaradi magnetograma, pa je komentiral z besedami, da gre za totalno neumnost . Foto Kanal A Kot pravi, je svoje stališče glede odstopa jasno predstavil in pisno pojasnil, da je odstop veljaven, ko ga poda v pisni obliki. Tako kot velja isto za direktorico. Direktorica je cel petek govorila, da bo odstopila, pa sem jaz vseskozi govoril, da še nisem videl te odstopne izjave, je ponovil Boštjančič. Kot je še pojasnil Boštjančič, se člana nadzornega sveta namreč sprašujeta, ali je Boštjančič v petek, ko je na sedežu Vegrada potekala večurna seja nadzornikov, podal odstopno izjavo ali ne. Sam pravi, da ne, ker ni podal pisne odstopne izjave upravi družbe, kar je minuli konec tedna tudi pisno pojasnil. Člana nadzornega sveta sta Boštjančiču v elektronskem sporočilu navedla tudi druge razloge za neudeležbo na seji. Med drugim sta navedla, tako Boštjančič, da uprava nima zadosti časa, da bi odgovorila na vprašanja, o katerih je Boštjančič že v preteklosti želel pojasnila. Med drugim je Boštjančič želel pojasnila glede govoric, da so se na račune v Liechtensteinu nakazovali milijoni evrov, in glede kredita, ki ga je Vegrad odobril družbi pooblaščenki Vegrad Naložbe. Nadzornika sta se postavila v vlogo zagovornika uprave, da ta ne more čez vikend pripraviti teh odgovorov, zato rabimo več časa, je dejal Boštjančič. Glede na to, da seja danes ni bila izvedena, si bo Boštjančič, kot je dejal, prizadeval, da bo izvedena nemudoma, saj sam do imenovanja nadomestnega člana ostaja v nadzornem svetu velenjskega gradbenega podjetja. Ponovno je poudaril, da tej upravi ne zaupa in da verjame, da bo nova uprava, ki je kredibilna , morda sposobna izpeljati prisilno poravnavo. Treba je narediti realen načrt Kakšna je usoda prve dame Vegrada Hilde Tovšak, Klemenčič težko komentira. Glede finančnega poročila, ki so ga nadzorniki obravnavali v petek in je bilo potrjeno s preglasovanjem, pa je dejal, da je njegovo mnenje o poročilu negativno izključno zaradi tega, ker je poročilo slabo in nekvalitetno. Jaz se seveda bojim, da če bo tudi načrt tak, prisilna poravnava ne bo potrjena, je dejal. Meni namreč, da je potrebno narediti načrt, ki bo realen, ne pa nekaj privlečeno za lase . Je pa glede širšega dogajanja dejal, da je za vodstvo družbe to vseskozi politično vprašanje. To je najmanj, kar je, smešno. Kakšno politično vprašanje je izvedba prisilne poravnave ali ne? To je poslovno vprašanje, tako kot poslovanje Vegrada. In to je za moje pojme nič drugega kot odmikanje slike od realne situacije v Vegradu, je pribil Boštjančič in dodal, da Tovšakova vseskozi išče neke povezave in politične razloge . PGP bo zahteval še eno skupščino Boštjančič v nadzornem svetu velenjskega gradbenega podjetja zastopa interese državne Posebne družbe za podjetniško svetovanje PDP, ki je 29-odstotna lastnica Vegrada. Gabrijelova je predstavnica največjega, 57-odstotnega lastnika, to je družbe Vegrad Naložbe, ki je v lasti vodilnih v Vegradu, Mastnak pa je predstavnik delavcev v nadzornem svetu. Odstop predsednika nadzornega sveta družbe Vegrad Klemena Boštjančiča je v razmerah, v katerih deluje nadzorni svet te družbe, razumljivo dejanje, je v sporočilu za javnost zapisal direktor PDP Matej Golob Matzele. Hkrati se nam zdi odgovorno, da v stanju insolventnosti družbe opravlja funkcijo predsednika nadzornega sveta do imenovanja nadomestnega člana. Glede na napovedano odstopno izjavo direktorice Hilde Tovšak mora nadzorni svet poskrbeti za imenovanje nove uprave, ki bo izvajala nadaljnje ukrepe, predvidene v zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju podjetij, je zapisal prvi mož PDP. Boštjančič pa je sicer v današnji izjavi povedal, da pisne odstopne izjave Tovšakove, o kateri je ta govorila v petek, ni prejel. PDP bo kot manjšinska delničarka zahtevala sklic nove skupščine Vegrada, ki bo odločala o imenovanju nadomestnega člana nadzornega sveta. PDP je že za 30. avgust sklicano skupščino zahtevala razširitev dnevnega reda za imenovanje posebnega revizorja zaradi preveritve vodenja posameznih poslov družbe. Odločitev o imenovanju nadomestnega člana nadzornega sveta in posebnega revizorja je v celoti odvisna od volje večinskega lastnika, družbe Vegrad Naložba, navajajo v PDP. Če do 1. septembra ne bo plač, bo sledila stavka Sindikalni predstavnik, zadolžen za Vegrad, Srečko Čater osebno ne podpira odločitve prvega nadzornika Vegrada o odstopu, saj meni, da se želi s tem izogniti odgovornosti. Po Čatrovem mnenju bi Boštjančič moral vztrajati do izvedbe postavljenih zahtev. Nadzorni svet v celoti po njegovih besedah še zdaleč ni uporabil vseh razpoložljivih možnosti, da bi dosegel stanje, v katerem bi bila zagotovljena socialna varnost prek 1000 zaposlenih v Vegradu. Zapleti med Vegradovo upravo in nadzornim svetom ter znotraj samega nadzornega sveta na prisilno poravnavo velenjskega gradbinca neposredno ne vplivajo, prav tako ne vplivajo na položaj upnikov in zaposlenih. Vsekakor pa celo zadevo postavljajo v dokaj čudno luč, še posebej v odnosu do upnikov, katerih vloga je pri sklepanju prisilne poravnave ključna. Vse to kaže na popoln razpad korporacijskega upravljanja v družbi. Saša Prelič z mariborske pravne fakultete O socialni varnosti zaposlenih bo po Čatrovih napovedih v torek govoril izvršni odbor sindikata. Nekateri zaposleni namreč niso prejeli plač od aprila dalje, nekateri so že prejeli junijske, navaja Čater, ki bo Tovšakovi posredoval tudi zahteve delavcev po stavki, če do 1. septembra ne bodo nakazane še neporavnane plače. Ne samo bo, ko bo, če bo, kadar bo, ampak da se začnemo pogovarjati, da bo do tega in tega dneva toliko. Če ne bo, se bo tisti dan začela opozorilna, potem pa tudi splošna stavka do izpolnitve zahtev oziroma do začetka stečajnega postopka, je za 24ur.com pojasnil Čater. Janša Tovšakova bi morala že zdavnaj odstopiti O dogajanju v Vegradu, predvsem pa o odstopu Tovšakove, je danes govoril tudi predsednik SDS Janez Janša. Tovšakova bi morala odstopiti že takrat, ko so bile prve aretacije v aferi Čista lopata, je menil. Če bi se to zgodilo takrat, potem tudi delavci v Vegradu ne bi trpeli tako, kot se to dogaja danes, je še dejal.
|
neutral
|
1,222
|
V Revozu so 16. avgusta zmanjšali proizvodnjo avtomobilov z 900 na 750 na dan. Gre za prilagajanje povpraševanja na trgu, zaradi česar niso podaljšali pogodbe okoli 160 delavcem. Do konca leta bodo v Revozu proizvedli 750 avtomobilov na dan. V Revozu so po kolektivnem dopustu oz. 16. avgusta prešli na obratovanje v dveh izmenah in pol, kar pomeni, da so proizvodnjo zmanjšali z 900 na 750 vozil na dan. Kot so pojasnili v podjetju, gre za prilagajanje proizvodnje povpraševanju na trgu, zmanjšanje proizvodnje pa naj bi načrtovali že od začetka letošnjega leta. Twingo prehaja v drugo fazo življenjskega cikla Do manjšega povpraševanja po modelih, ki jih izdelujejo v Revozu, je po eni strani prišlo zaradi ukinitve spodbud za nakup novih vozil v večini evropskih držav, po drugi strani pa zato, ker twingo prehaja v drugo fazo življenjskega cikla, ko tudi sicer naročila praviloma upadajo, so pojasnili v Revozu. Brez dela je ostalo okoli 160 delavcev Zaradi zmanjšanega obsega proizvodnje v Revozu delovnega razmerja niso podaljšali okoli 160 delavcem, med katerimi je večina najemnih delavcev iz tujine. Kot pravijo, imajo v Revozu še vedno zelo visoko raven proizvodne zasedenosti, saj že od leta 2007 poslujejo v treh izmenah. Proizvodnja winda in twinga v Revozu Foto Miro Majcen Načrti Revoza usmerjeni v leto 2013, ko prideta nova modela twinga in smarta Glede poslovanja v drugi polovici leta v Revozu ocenjujejo, da bo to še vedno ostalo na dobri ravni, predvidoma bodo tudi ohranili proizvodno raven v dveh izmenah in pol. Sicer pa so v Revozu usmerjeni v leto 2013, saj je Renault že potrdil, da bo potekala proizvodnja novega twinga in novega smarta v Revozovi tovarni v Novem mestu, je pojasnila tiskovna predstavnica Revoza Nevenka Bašek Zildževič. Novi twingo in smart bodo sicer izdelovali v okviru partnerstva med zvezo Renault-Nissan in nemškim Daimlerjem. Tudi proizvodnja clia II, ki se bo počasi umaknil iz prodaje, zaenkrat še ostaja. Kot pravijo v podjetju, je načrtovana še vsaj za drugo leto, zaustavitev proizvodnje pa ni dokončno določena.
|
neutral
|
1,223
|
Elektro Maribor je pričel z vračili preplačane električne energije. Do vračila pa bodo upravičeni vsi njihovi odjemalci. Z vračili bo v tem tednu začel tudi Elektro Gorenjska. V Elektru Maribor so začeli z vračili preplačane elektrike. Elektro Maribor, ki z električno energijo oskrbuje 189.000 odjemalcev, je danes začel z vračili preplačane elektrike. Povprečni znesek vračila s pripadajočim davkom na dodano vrednost in brez zamudnih obresti je 15 evrov, so sporočili iz podjetja. Kot so pojasnili v Elektru Maribor, bodo vsi odjemalci, ki so do vračila upravičeni, po pošti prejeli izračun preveč zaračunane električne energije s podrobno specifikacijo izračuna. Vračila bodo dobili vsi, ki so bili v obdobju od 1. januarja 2008 do 1. februarja 2009 odjemalci Elektra Maribor, ne glede na to, ali so podali zahtevek za vračilo. Vračila bodo zaradi velikega števila odjemalcev vršili v več delih, niso pa navedli, koliko je takšnih, ki bodo izplačilo prejeli prvi. Vsi naj bi bili poplačani v najkrajšem možnem času. Z vračanjem preplačane elektrike bo v tem tednu začel tudi Elektro Gorenjska. Kot so danes sporočili iz omenjenega podjetja, bodo prvi odjemalci v torek prejeli račun, na katerem bo poračunana razlika v ceni električne energije, skupaj z zamudnimi obrestmi, v prihodnjih dneh pa bodo prejeli tudi podrobno specifikacijo s predstavljeno metodologijo izračuna. Vsa vračila nameravajo v Elektru Gorenjska izvesti najkasneje do oktobra. UVK je ugotovil, da so elektrodistributerji cene dvignili usklajeno Kot je znano, so Elektro Ljubljana, Elektro Gorenjska, Elektro Maribor, Elektro Celje in Elektro Primorska s 1. januarjem 2008 zvišali cene električne energije za šest odstotkov. Urad za varstvo konkurence je avgusta 2008 ugotovil, da so pri tem delovali usklajeno, njegove ugotovitve pa je junija lani potrdilo tudi vrhovno sodišče. Vsi distributerji so napovedali, da bodo vrnili preplačano električno energijo.
|
positive
|
1,224
|
O predlogu Mehdorna, da bi z oblikovanjem logističnega holdinga ustvarili do 16 milijonov evrov prihodkov, bo tekla razprava na nacionalni konferenci na Brdu pri Kranju. Srečanje premierja Pahorja in Hartmuta Mehdorna Potem ko je svetovalec vlade pri sanaciji Slovenskih železnic Hartmut Mehdorn povedal, da bi povezovanje SŽ, Intereurope in Luke Koper v Slovenski logistični holding lahko privedel do 16 milijonov evrov prihodkovnih in nekaj stroškovnih sinergij, se je o tem danes pogovoril še s premierjem Borutom Pahorjem in s prometnim ministrom Patrickom Vlačičem. Poudarila sta, da je vse pripravljeno za nacionalno konferenco o Umestitvi slovenske transportne logistike v Evropi, ki bo potekala 13. septembra 2010 na Brdu pri Kranju. Mehdorn je Pahorju predstavil pripravljeno gradivo za konferenco, katerega bistvo je zamisel o oblikovanju slovenskega logističnega holdinga. Po mnenju obeh je to tako z vidika izkušenj drugih držav kot glede na možnosti Slovenije optimalna rešitev za zagotovitev dolgoročne mednarodne konkurenčnosti SŽ, Luke Koper in drugih poslovnih subjektov, vključenih v logistični holding. Na konferenci bodo namreč predstavili podrobnosti tega predloga, premier Pahor pa bo skupaj z ministrom Vlačičem na konferenci predstavil tudi urnik strokovnih in političnih odločitev na različnih ravneh, ki bi morale biti sprejete, da bi prišlo do končne odločitve o usodi te zamisli.
|
positive
|
1,225
|
Na slavni Forbsovi listi dolarskih milijarderjev je izmed 1.011 najuspešnejših le 89 žensk. Med njimi pa je le peščica takšnih, ki so do bogastva prišle na pošten način in izključno z lastnim delom in sposobnostmi. Mama Harryja Potterja Začnimo z najrevnejšo med njimi. Joanne Rowling namreč premore le okroglo milijardo dolarjev. Nekoč prejemnica socialne pomoči in mama samohranilka, britanska pisateljica, ki je napisala izredno popularno zbirko Harry Potter ter nato še tri knjige, ki so povezane s čarovniškim svetom. Po končanem študiju je na Portugalskem učila angleščino, ob vrnitvi pa je na vlaku dobila zamisel za knjige o Harryju Potterju, ki se mu je nato posvetila kot svojemu literarnemu prvencu. Da je napisala prvo knjigo, je potrebovala pet let, temu pa sta sledili še dve leti zavrnitev, preden je knjiga končno izšla. Kratico J. K. Rowling ji je predlagal založnik, ker se je bal, da dečki ne bodo hoteli brati fantazijskega romana ženske. Prvo knjigo je Joanne v večini napisala v krajevni gostilni, kjer se spominjajo, da je ure in ure sedela v kotu ob eni sami kavi ter tiho in pridno nekaj čečkala na papir. Iz takratnih čečkarij je pričarala današnje milijardno bogastvo, knjižne in filmske pravice so naredile svoje, največ denarja pa prinašajo avtorske pravice za izkoriščanje lika Harryja Potterja. Od tu gre samo navzgor in večina preostalih trinajstih največjih je Azijk, jasen trend, na katero stran sveta se selijo gospodarski vpliv, gospodarska moč in najpomembnejši finančni tokovi. Družbo Kitajkam delajo Rusinja, Američanka in Španka. Oglejte si zgodbe štirinajst najbolj pridnih, najbolj sposobnih, skratka najboljših, od najrevnejše do najbolj bogate! Presenečeni boste, saj večina izmed njih na prvi pogled izgleda vse prej, kot da bi imele pod palcem na milijarde dolarjev! Lei Jufang, zeliščarica iz Tibeta, težka 1,2 milijarde dolarjev.
|
neutral
|
1,226
|
Slovenski trgovci zagotavljajo, da kruha ne bodo dražili vsaj do konca leta. Kot je znano, so peki pred časom napovedali, da bodo kmalu dvignili cene kruha in peciva. Peka kruha Čeprav so peki pred časom napovedali, da bodo kmalu dvignili cene kruha in peciva, saj da naj bi jih k temu silile višje cene pšenice na svetovnih trgih ter višji stroški dela in trošarine, pa potrošniki ne bomo prikrajšani. Največji slovenski trgovci namreč zagotavljajo, da cen kruha vsaj do novega leta ne bodo višali. Kot je pojasnila članica uprave Mercatorja Mateja Jesenek, so bile cene kruha kar nekaj leta stabilne, tudi zdaj pa so v družbi uvedli ukrepe pospeševanja prodaje, da sprememb cen v tem segmentu ne bo. V družbi po besedah Jesenkove za zdaj tudi nimajo pretiranega navala, kar se tiče najav cen dobaviteljev. Tudi v Tušu so zagotovili, da sami cen ne bodo dvigovali, napovedi dobaviteljev o podražitvah prav tako še niso prejeli. Tudi v Sparu ne bodo povišali cen izdelkov pekarne Spar. Če pa bodo cene dvignili dobavitelji, bodo morali tako narediti tudi sami. Vendar ta odločitev še ni padla, jaz garantiram samo za pekarno Spar, da se cene ne bodo spremenile, je dejal generalni direktor Spara Igor Mervič. V E.Leclercu pa so prepričani, da ni tehtnega razloga za dvig cen kruha.
|
positive
|
1,227
|
Skupina Gorenje je v prvem polletju ustvarila 4,9 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je imela v istem obdobju lani 18 milijonov evrov izgube. Bobinac je rezultate ocenil kot dobre. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je rezultate ocenil kot dobre. Skupina Gorenje je po nerevidiranih podatkih v prvem polletju ustvarila 4,9 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani beležila 18 milijonov evrov izgube. Konsolidirani prihodki od prodaje so znašali 610 milijonov evrov, kar je 7,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Skupina je ustvarila 19,7 milijona evrov dobička iz poslovanja EBIT, medtem ko je imela v lanskem prvem polletju 7,5 milijona evrov izgube iz poslovanja. Krovna družba Gorenje je v prvih šestih mesecih beležila 296,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, medtem ko so v enakem lanskem obdobju ti znašali nekaj manj kot 265 milijonov evrov. Po 19,9 milijona evrov izgube v lanskem obdobju je v letošnjih prvih šestih mesecih ustvarila 1,05 milijona evrov čistega dobička. Bobinac zadovoljen Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je rezultate poslovanja, ki so bili ustvarjeni v razmeroma zaostrenih razmerah, ocenil kot dobre. Dejal je, da je skupina tri četrtine vseh konsolidiranih prihodkov ustvarila s prodajo gospodinjskih aparatov. Za Bobinca je zelo pomembno, da je skupina Gorenje rasla hitreje, kot se je gibal trg, in da so dosegli izboljšanje čiste dobičkonosnosti prodaje zaradi izboljševanja prodajne strukture z geografskega vidika. Pojasnil je, da so okoliščine poslovanja v prvi polovici letošnjega leta ostale podobne lanskim, vendar z jasnimi trendi izboljšanja uspešnosti. Gorenje je tako postopoma povečevalo delež višje pozicioniranih izdelkov, krepili so se vzhodni in jugovzhodni trgi z višjimi donosi. Bobinac v drugi polovici leta pričakuje, da bodo k stabilnosti in varnosti poslovanja skupine pomembno prispevali učinki dokapitalizacije IFC in prestrukturiranje dolga. Poslovanje bosta zaznamovali tudi jesenska dokapitalizacija, odprta za vse obstoječe delničarje, in vključitev poleti prevzete švedske družbe Asko. Bobinac je še napovedal, da bodo v matični družbi letos število zaposlenih zmanjšali za 350, vendar prek t.i. mehke realizacije. V petek bodo vsi zaposleni, vključno z delavci Tikija, prejeli tudi obvestilo, kdaj bodo dobili tretji obrok letošnjega regresa za letni dopust.
|
positive
|
1,228
|
Premier Borut Pahor je prepričan, da Vegrad potrebuje novo vodstvo. Kot pravi, se o tem strinja celotna vlada, menjava na vrhu velenjskega gradbinca pa bi po njegovo pomenila potrebno osvežitev, ki bi koristila tako delavcem kot podizvajalcem. Minister za pravosodje Aleš Zalar Vlada je ustanovila posebno medresorsko skupino, da preveri razmere v Vegradu. Skupina je ugotovila, da je usoda Vegrada trenutno v rokah sodišča, je po seji vlade dejal pravosodni minister Aleš Zalar. Za uvedbo stečajnega postopka je bilo podanih že nekaj predlogov, po tem pa je tudi uprava podala predlog za prisilno poravnavo, zaradi česar bo sodišče najprej odločalo o prisilni poravnavi. Ker Vegrad ni podal popolnega predloga, je sodišče upravo pozvalo, naj predlog dopolni, za kar se rok izteče 2. septembra. Po tem bo sodišče lahko nadaljevalo postopek. Sicer pa imajo poleg zahteve za stečaj manjšinski lastniki in upniki možnost, da zahtevajo odvzem lastniških opravil za največje lastnike, če se ugotovi, da bi lastniki podjetje lahko dokapitalizirali, pa ga niso. Ta možnost je dana tudi upnikom, vendar se morajo ti organizirati, zato bo medresorska skupina o tem obvestila tudi PDP, ki je okoli 30-odstotna lastnica. Kot je dejal Zalar, zoper odgovorne osebe v Vegradu in povezanih družbah tečejo številni predkazenski postopki, ena zadeva pa je že na sodišču. Zaradi afere Čista lopata je namreč že razpisana prva glavna obravnava za 22. oktobra. Vegrad potrebuje novo vodstvo, to bi bila potrebna osvežitev v podjetju, ki bi pomenila potrebno osvežitev za poslovne ambicije in bi bila koristna tako za delavce kot za podizvajalce, je po seji vlade dejal premier Borut Pahor. Vlada je zaradi Vegrada tudi preverila, ali morda zakon o gospodarskih družbah in zakon, ki ureja stečajni postopek, ne ureja na ustrezen način pravice manjšinskih lastnikov. Skupina je ugotovila, da je zakon na tem področju urejen ustrezno, saj imajo ti veliko institutov, ki jih lahko uporabijo. O ugotovitvah bo medresorska skupina pripravila tudi pisno poročilo, je še zaključil Zalar.
|
neutral
|
1,229
|
Zakaj Habibović še vedno verjame obljubam Tovšakove? Njeno podobo cepi iz tiste popolnoma črne, ki ga bo uničila, v idealno, ki ga bo vendarle rešila. To je prava moč manipulatorjev, pravi psihologinja Pšeničny. Zekrija Habibović pravi, da bo kljub majhnemu upanju, da bodo obljube Tovšakove izpolnjene, počakal do ponedeljka. Če je človek stisnjen v kot, če je njegova eksistenca ogrožena, če je obupan, depresiven in ima orožje ter priložnost, se lahko zgodijo tudi najbolj tragična dogajanja Dr. Slavko Ziherl, psihiater Kot smo poročali, je včeraj med vlaganjem kazenske ovadbe Hilda Tovšak na mobilni telefon poklicala podizvajalca Zekrija Habibovića ter ga z obljubami, da bo namesto 165 tisoč evrov, ki mu jih dolguje, v nekaj urah vendarle dobil obljubljeno stanovanje v Celovških dvorih, prepričala, da ovadbe ne vloži. Obupani Habibović je ves dan čakal na njen klic, nato pa mu je s pomočjo novinarjev vendarle uspelo priklicati Tovšakovo. Vi boste vse izgubili zaradi svoje neumnosti! Mislite, da boste s kazenskim postopkom kaj naredili, jaz dvomim v to, mu je dejala v telefonskem pogovoru ter mu zabičala, naj preneha komunicirati z mediji, saj naj bi se s predstavniki Nove Ljubljanske banke vendarle pogodila glede hipoteke in stanovanja. Tokrat mu je obljubila, da bo izbrisno pobotnico pridobila v ponedeljek najkasneje do 16. ure. On ves čas cepi podobo Tovšakove iz tiste popolnoma črne, ki ga bo uničila, v tisto popolnoma idealno, ki ga bo vendarle rešila. To je prava moč manipulatorjev, ki jo ti dobijo, ko naletijo na takšno človeško obrambo. Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja Habibović Sram me je! Habibović še vedno upa, da se bodo njene obljube uresničile. Rekla je, da bo v ponedeljek do 16. ure uredila zadevo, zato jo bom počakal. Kljub temu da mi je enako obljubila že včeraj, pa ni bilo nič, bom počakal do ponedeljka, je danes dejal za 24ur.com. Propadli in duševno zlomljeni slikopleskar namreč nujno potrebuje denar ali pa vsaj obljubljeno stanovanje, s katerim bi lahko poplačal svoje podizvajalce. Včeraj me je klical moj podizvajalec, ki sem mu dolžan 18 tisoč evrov. Pravi, da nima niti toliko denarja, da bi nahranil in poskrbel za svojega majhnega dojenčka. Sram me je, je potožil. Dr. Andreja Pšeničny Zakaj Habibović še vedno verjame obljubam? Ne more se soočiti s tem, da on tega denarja verjetno ne bo dobil. Ko človek ne zmore izpustiti svoje iluzije, ker ga je tako strah soočenja z resnico, da bi bila zanj ta resnica preveč boleča, pride do obrambnega mehanizma, ki ga imenujemo zanikanje, je za 24ur.com dejala psihologinja dr. Andreja Pšeničny. Kot je pojasnila, se takšna obramba sproži v skrajno ogrožujoči situaciji in absolutno kaže na neizmerno stisko tega človeka. Zanj to, da tega denarja ne dobi, poleg ogroženosti eksistence pomeni rušenje samopodobe, podobe v očeh drugih, sooča se z neskončnimi potencialnimi občutki krivde. Ravno zaradi tega on ves čas cepi podobo Tovšakove iz tiste popolnoma črne, ki ga bo uničila, v tisto popolnoma idealno, ki ga bo vendarle rešila. To je prava moč manipulatorjev, ki jo ti dobijo, ko naletijo na takšno človeško obrambo, je še pojasnila. Slavko Ziherl To je manipulacija! Podobnega mnenja je tudi psihiater dr. Slavko Ziherl. Tovšakovo vidijo kot neko avtoriteto od katere je njihovo življenje odvisno. Prepričan sem, da imajo dvojni občutek do nje. Po eni strani jo sovražijo in jo krivijo, po drugi strani pa je to odločilen človek, ki jim lahko vrne njihov duševni mir in eksistenco, pravi. Na vprašanje ali je Hilda Tovšak dobra manipulatorka je Ziherl odgovoril, da zagotovo. Slišali smo na televiziji, kako s palčko in korenčkom uravnava te odnose. To je manipulacija. Nenazadnje pa je za to kriv tudi nadzorni odbor ali celo vsa družba, ki dopušča da nekdo tako grobo manipulira s človeškimi življenji, je prepričan. O izbrisnih pobotnicah, s katerimi bi Habibović lahko prišel do zasluženega stanovanja, kljub velikodušnim obljubam Tovšakove, ni ne duha ne sluha. Sicer je odvisno od osebnosti, a dejstvo je, da se lahko nekdo, ki je v stresni situaciji bolj opremljen za boj kot beg, v situaciji, ko ne vidi več drugega izhoda, impulzivno odzove s poskusom borbe. Če je človek stisnjen v kot, če je njegova eksistenca ogrožena, če je obupan, depresiven in ima orožje ter priložnost, se lahko zgodijo tudi najbolj tragična dogajanja, je še dodal Ziherl. NLB se distancira od ravnanj Tovšakove Na vprašanje, ali se je včeraj Tovšakova resnično pogodila za izbrisne pobotnice, so nam v Novi Ljubljanski banki dejali, da konkretnih poslov ne smejo komentirati, niti niso želeli komentirati morebitne predaje izbrisnih pobotnic za stanovanja, ki so jih podizvajalci vzeli za plačilo ter zaradi njih do konca izvedli najpomembnejša dela za pridobitev uporabnega dovoljenja. NLB je z izdajo pravnomočnega uporabnega dovoljenja in zaključenim projektom Celovški dvori pred razglasitvijo insolventnosti glavnega izvajalca Vegrada-a svojo vlogo sofinancerja realizirala in zaključila, zato se od vseh novonastalih dogodkov in ravnanj Vegrada oziroma njene direktorice ograjuje in jih ne želi komentirati, saj ne gre več za poslovne odnose na relaciji komitent - banka, so odgovorili. Končanje del je naša obveza, medtem ko je obveza vseh, ki imajo hipoteke na stanovanja, predaja izbrisnih pobotnic, je pred dnevi dejal predsednik Združenja izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu v okviru Gospodarske zbornice Slovenije Mirko Požar. Podizvajalci tako še vedno čakajo na naslednjo potezo banke.
|
negative
|
1,230
|
Vegradov podizvajalec Habibović, ki ga Hilda Tovšak iz dneva v dan prepričuje, da bo v zameno za plačilo dobil stanovanje, je očitno vendarle sprevidel, da ji ne more več verjeti. Zoper njo je vložil kazensko ovadbo. Habibović je očitno sprevidel, da so obljube Tovšakove prazne. Zjutraj sem jo klical po telefonu. Oglasila se je s Halo! nato pa je verjetno videla, da kličem jaz ter prekinila pogovor. Poslal sem ji sporočilo, da bom vložil kazensko ovadbo, a odziva nisem dobil. Zakrija Habibović Po vseh spoznanjih, da gospa Hilda Tovšak ne bo izpolnila obljube, sem se odločil, da danes vložim kazensko ovadbo, je dejal podizvajalec Zekrija Habibović, ki mu Vegrad dolguje 165 tisoč evrov. Še včeraj mu je namreč Tovšakova v telefonskem pogovoru zagotavljala, da bo izbrisno pobotnico, s katero bi lahko namesto denarnega plačila dobil vsaj stanovanje v Celovških dvorih, pridobila najpozneje v ponedeljek do 16. ure. Obupani Habibović je zaradi kančka upanja, da bo vendarle dobil obljubljeno, ponovno popustil ter obljubil, da bo z vložitvijo kazenske ovadbe počakal, a si je danes dokončno premislil. Tovšakova je delavcem obljubila, da jim bo do konca prihodnjega tedna izplačala plače za marec, april in maj. 20. septembra pa bo delavcem sporočila, kako naprej. Hilda Tovšak Foto Kanal A Zjutraj sem jo klical po telefonu. Oglasila se je s Halo! nato pa je verjetno videla, da kličem jaz ter prekinila pogovor. Poslal sem ji sporočilo, da bom vložil kazensko ovadbo, a odziva nisem dobil, je pojasnil. Sedaj pričakujem, da bodo državni organi naredili, kar morajo, je še dodal, a ob tem potožil, da verjetno denarja ne bo nikoli dobil. Mislim, da ne bo nič od tega, je končal. Konec manipulacije z obupanim Habibovićem Kot je znano, je želel Habibović kazensko ovadbo zaradi storjene gospodarske škode vložiti že v sredo, a ga je Tovšakova v zadnjem trenutku poklicala na mobilni telefon ter ga z obljubami, da bo namesto 165 tisoč evrov, ki mu jih dolguje, v nekaj urah vendarle dobil obljubljeno stanovanje v Celovških dvorih, prepričala, da tega ne stori. Obupani Habibović je ves dan čakal na njen klic, nato pa mu jo je s pomočjo novinarjev vendarle uspelo priklicati. Dejala mu je, da se je s predstavniki Nove Ljubljanske banke pogodila glede hipoteke in stanovanja ter da bo izbrisno pobotnico pridobila v ponedeljek najpozneje do 16. ure. Na NLB njenih trditev niso želeli komentirati. On ves čas cepi podobo Tovšakove iz tiste popolnoma črne, ki ga bo uničila, v tisto popolnoma idealno, ki ga bo vendarle rešila. To je prava moč manipulatorjev, ki jo ti dobijo, ko naletijo na takšno človeško obrambo, je dejanja Hilde Tovšak za 24ur.com včeraj komentirala psihologinja Andreja Pšeničny. Enakega mnenja je bil tudi psihiater dr. Slavko Ziherl. Na vprašanje, ali je Hilda Tovšak dobra manipulatorka, je odgovoril, da zagotovo. Slišali smo na televiziji, kako s palčko in korenčkom uravnava te odnose. To je manipulacija, je dejal.
|
negative
|
1,231
|
Stanje na področju pokojnin je vse prej kot rožnato, zato je reforma brez dvoma neizogibna. Toda pokojninska reforma je v očeh vlade precej drugačna kot pa tista, ki jo želijo sindikati in upokojenci. Ker so pokojnine premajhne, se morajo upokojenci za dodaten zaslužek znajti po svoje ... Predlagana pokojninska reforma še kar buri duhove. Po nekaterih podatkih upokojenskih strank naj bi več kot ena tretjina upokojencev prejemala pokojnino, ki je nižja od minimuma življenjskih stroškov, izračunanega za enočlansko gospodinjstvo v Sloveniji. Medtem ko številni ekonomisti opozarjajo na nevzdržnost slovenskega pokojninskega sistema, pa upokojenske stranke opozarjajo na dejstvo, da so se v zadnjem desetletju pokojnine vztrajno zniževale in da je na račun življenjskega standarda upokojencev država prihranila veliko denarja, zaradi česar je zdaj veliko upokojencev pahnjenih v revščino. Burne pa so tudi razprave o bodočem usklajevanju pokojnin, kjer še vedno ni dokončno znano, ali bodo pokojnine sledile plači ali inflaciji. Kot vse kaže, bo ubrana srednja pot po tako imenovanem principu švicarskega modela, kjer se pokojnine usklajujejo deloma s plačo in deloma z inflacijo. Sindikati želijo 38 oziroma 40 let delovne dobe in starostno mejo 60 let, vlada pa predlaga višje številke upokojitev pri starosti 60 let in 43 letih delovne dobe, za ženske pa starost 58 let in 41 let delovne dobe. In kakšne pogoje bomo glede na nov osnutek predloga sprememb pokojninske zakonodaje morali izpolnjevati glede na starost in delovno dobo, če se bomo želeli upokojiti?
|
negative
|
1,232
|
Dobra novica za vse, ki kupujete nepremičnino. Stanovanja, predvsem pa družinske hiše, so se nekoliko pocenila. Izraziteje so se pocenile cene družinskih hiš. Cene bivalnih nepremičnin v Sloveniji so bile v letošnjem drugem četrtletju v primerjavi s predhodnim četrtletjem za 1,6 odstotka nižje. Izraziteje so se pocenile cene družinskih hiš, za 4,6 odstotka, medtem ko so bile cene rabljenih stanovanj povprečno nižje za 0,4 odstotka, so danes sporočili iz Statističnega urada. Cene stanovanj padajo tudi zunaj Ljubljane Kot je razvidno iz začasnih podatkov urada, so se cene rabljenih stanovanj v Ljubljani znižale za 0,3 odstotka. To je sicer skromno, a je bilo že tretje zaporedno četrtletno znižanje, navajajo statistiki. Število prodanih stanovanj, tako v Ljubljani kot zunaj nje, je bilo tokrat nekoliko večje kot v prvem četrtletju 2010. Zunaj Ljubljane pa so se cene rabljenih stanovanj znižale za 0,5 odstotka, potem ko so se v predhodnih dveh četrtletjih zvišale za 5,5 odstotka in 4,5 odstotka. Pred enim letom so bile cene rabljenih stanovanj v Sloveniji za pet odstotnih točk nižje, ob cenovnem višku sredi leta 2008 pa so bile za 10 odstotnih točk višje. Pocenitev družinskih hiš pripomogla k večji prodaji Statistični urad je objavil tudi indekse cen za družinske hiše, in sicer za obdobje od prvega četrtletja 2007. Ob tem opozarja, da je za izračun uporabil novo metodo, ki med drugim omogoča tudi izračun indeksov cen v obdobjih, ko je število transakcij nizko. Podatki kažejo, da so cene družinskih hiš od prvega četrtletja 2007 stalno naraščale, in sicer vse do cenovnega viška v tretjem četrtletju 2008, ko so bile za 18 odstotkov višje kot v prvem četrtletju 2007. Število prodaj hiš se je v primerjavi s kriznim letom 2009 v zadnjih treh četrtletjih močno zvišalo, a še vedno zaostaja za prodajno uspešnim letom 2007. V zadnjem četrtletju leta 2008 in v prvih treh četrtletjih 2009 so padale in dosegle raven, ki je bila le za štiri odstotke višja kot v prvem četrtletju 2007. V zadnjem četrtletju 2009 in v prvem četrtletju 2010 so se znova dvignile, tako da so bile za dobrih osem odstotkov višje kot v prvem četrtletju 2007. V drugem četrtletju 2010 pa so znova padle, in sicer za 4,6 odstotka glede na prvo četrtletje 2010, in se tako spustile na doslej najnižjo raven po višku iz leta 2008. Cene rabljenih stanovanj so se v Ljubljani znižale za 0,3 odstotka. Smeri gibanja cen družinskih hiš od leta 2007 so skoraj povsem enake smerem gibanja cen stanovanj v enakih obdobjih so naraščale in padale, še pojasnjujejo v statističnem uradu. V seštevku hiš in stanovanj je zato jasno razvidno, kako so cene bivalnih nepremičnin do tretjega četrtletja 2008 naraščale, potem pa eno leto padale. Ob koncu leta 2009 in v prvem četrtletju 2010 so spet naraščale, v drugem četrtletju 2010 pa so znova upadle, in sicer za 1,6 odstotka.
|
neutral
|
1,233
|
Katar in Slovenija, ki se pogovarjata o ustanovitvi sklada za pospeševanje okrevanja slovenskega gospodarstva, sta se dogovorila, da bo katarska stran z naložbami preverjala slovensko poslovno okolje. Srečanje predsednika Türka in šejka Al Tanija Katar in Slovenija, ki se pogovarjata o ustanovitvi mešanega sklada za spodbujanje okrevanja in tehnološkega napredka slovenskega gospodarstva, sta se po navedbah ministrstva za finance dogovorila, da bo poskušala katarska stran pred ustanovitvijo sklada izvesti eno do dve neposredni investiciji v Sloveniji in se tako spoznati s poslovnim okoljem. Namen ustanovitve skupnega sklada je pospeševanje okrevanja slovenskega gospodarstva s poudarkom na zagotavljanju ustrezne dolgoročne donosnosti vloženih sredstev. Katar ima tretje največje zaloge zemeljskega plina in je šesti največji izvoznik tega energenta ter prvak v izvozu utekočinjenega zemeljskega plina. Država predvsem v zadnjih letih beleži nesluten razvoj, gospodarska rast pa je tudi v kriznem letu 2009 dosegla skoraj 10 odstotkov in naj bi v dvomestnih številkah ostala še nekaj let. Ustanovitev skupnega sklada je po navedbah finančnega ministrstva deležna načelne podpore obeh strani, o njej pa se je finančni minister Franc Križanič s katarskimi sogovorniki pogovarjal že med januarskim obiskom predsednika republike Danila Türka v Katarju, nato pa še konec maja v okviru Križaničevega obiska v Katarju. Minister Križanič se je julija v okviru uradnega obiska katarskega emirja Hamada bin Kalife al Tanija sestal s katarskim finančnim ministrom Jusefom Huseinom Kamalom in z Ahmedom Mohamedom al Sajedom, glavnim izvršnim direktorjem naložbene roke katarske vladarske družine, Qatar Holding, so ta teden potrdili na finančnem ministrstvu. Sogovorniki so julija po navedbah finančnega ministrstva podrobneje obravnavali nekatere naložbene priložnosti v Sloveniji iz različnih sektorjev gospodarstva. Presežke od izvoza energentov Katar vlaga v diverzifikacijo gospodarstva. Katarske oblasti razvijajo finančno središče, ki želi konkurirati regijskima tekmecema Dubaju in Bahrajnu, in veliko vlagajo v šport, izobraževanje in turizem. Dolarske presežke pa katarski državni naložbeni skladi in različni zasebni skladi vlagajo po vsem svetu. Qatar Holding je nedavno od egiptovskega poslovneža Mohameda al Fayeda za 1,5 milijarde funtov kupil elitno londonsko veleblagovnico Harrods. Katarski investitorji sicer večinoma vlagajo nekaj stomilijonske vsote in skušajo čim bolj razpršiti svoj portfelj.
|
positive
|
1,234
|
Od 1. septembra trgovci ne bodo več prodajali navadnih 75-watnih žarnic. To je druga faza ukrepov EU za zmanjšanje porabe energije. Do leta 2012 naj bi umaknili iz prodaje vse klasične žarnice, nadomestile pa jih bodo varčne. Od leta 2012 bodo na voljo le še varčne žarnice. 75-watne žarnice bodo trgovci umaknili iz prodaje zaradi ukrepa Evropske unije za večjo energetsko učinkovitost gospodinjskih žarnic. 1. septembra 2009 so trgovci postopoma prenehali prodajati 100-watne žarnice, letos bodo umaknili 75-watne, do leta 2012 pa naj bi umaknili vse navadne in halogenske žarnice. Navadne žarnice bodo tako nadomestile kompaktne fluorescenčne sijalke, izboljšane halogenske žarnice in žarnice s svetlečimi diodami LED, ki zagotavljajo večji prihranek energije. Do leta 2020 naj bi v EU tako prihranili okoli 40 Twh, kar je primerljivo s porabo 11 milijonov gospodinjstev, vsako leto pa bomo v ozračje spustili do 15 ton manj CO2. S tem naj bi se zmanjšali tudi računi gospodinjstev za skupno porabo energije za od 25 do 50 evrov letno, odvisno od velikosti gospodinjstva in vrste uporabljene razsvetljave. Kot so zapisali na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije, varčne žarnice porabijo okoli 80 odstotkov manj energije in imajo od 6 do 10 krat daljšo življenjsko dobo kot klasične.
|
positive
|
1,235
|
Odlična priporočila, primerna izobrazba, zanesljiva, marljiva, skratka tajnica, ki bi si jo lahko le želeli. A je bila pri 49 letih prestara, listek s to nesramno opombo pa so po nesreči pozabili umakniti ... So dolge noge res odločilne pri iskanju nove službe? Nejeverno je Martina W. zrla v svojo prijavnico na prosto delovno mesto. Sredi dokumentov, ki ji jih je nesojeni delodajalec vrnil po tem, ko so jo zavrnili, je namreč tičal majhen, samolepilni rumen listič. Prestara, rojena leta 61 , je pisalo na njem. Interna opomba zaposlovalca univerzitetne klinike v nemškem Heidelbergu, kamor se je prijavila, ko je zasledila oglas, da iščejo tajnico. Več kot jasno je, da opazka ni bila namenjena javnosti, le nekdo je listič pozabil odstraniti, preden so materi treh otrok vrnili prijavnico, priporočila in dokazila o izobrazbi. A škandal ni zato nič manjši. Jasni primer diskriminacije, ki ga prepoveduje ustava, zato je Martina tožila, za zdaj je osramočena klinika izkašljala okoli 5.000 evrov, če pa jih bo za krive diskriminacije spoznalo sodišče, pa bo odškodnina skoraj 15-krat večja! Preberite, kaj se je zgodilo nato in kje je Martina našla službo, pa tudi, kako pristopiti pri iskanju nove službe, kaj v prošnjo sploh napisati, kaj pošteno navesti ter priznati in ali lahko kaj zamolčimo, omilimo ali celo skrijemo? Je za starejše kaj drugače?
|
negative
|
1,236
|
Republika srbska je CPM ponudila gradnjo dela avtoceste Banja Luka Doboj, vendar pa mora CPM pred tem še dokazati, da ima finančna sredstva za realizacijo projekta. Dodik od CPM zahteva dokazila o finančni sposobnosti. Vlada Republike srbske posla za gradnjo dela avtoceste Banja Luka Doboj še ni dala slovenski družbi Cestno podjetje Maribor CPM, je danes dejal premier Republike srbske Milorad Dodik. CPM mora namreč v dveh mesecih predložiti dokazilo, da ima finančna sredstva za realizacijo projekta. Republika srbska je po Dodikovih besedah posel ponudila CPM, ker so projekt podprli tudi slovenski premier Borut Pahor in slovenske banke. Po njegovih besedah govorice, da je družba v težavah, niso pomembne, če ji banke odobrijo 300 milijonov evrov. Če pa CPM v predvidenem roku ne dokaže, da ima potrebna sredstva, bodo posel ponudili drugi družbi, je še dejal. V Banjaluki so bili predstavniki slovenskih bank, poslali pa so tudi pismo o nameri, s čimer so potrdili, da podpirajo ta projekt, je Dodik pojasnil novinarjem. Vlada Republike srbske je v nedeljo s CPM podpisala dogovor o koncesiji za gradnjo dela avtoceste Banja Luka Doboj, potem ko je prekinila dogovor z avstrijskim Strabagom, ki ni zagotovil sredstev za realizacijo projekta. Mediji so pred tem objavili novico, da mariborska družba ni solventna in da ji grozi stečaj. CPM bo 30 let lahko pobiral cestnino na odseku. Foto POP TV Dodik je danes pojasnil še, da mora podjetje, ki izstopi iz projekta, vladi za izgubljen čas plačati odškodnino v višini treh odstotkov posla v primeru izgradnje 72 kilometrov dolgega dela avtoceste to pomeni kazen devet milijonov evrov. V okviru posla bo sicer CPM moral zagotoviti sredstva za gradnjo dela avtoceste, v zameno pa mu bo pripadla pravica, da na tem odseku 30 let pobira cestnino, je še pojasnil Dodik. CPM v težavah Cestno podjetje Maribor pa se je znašlo v težavah. Zaradi 200.000 evrov neplačanih računov sta dva podizvajalca vložila predlog za njegov stečaj. Mariborsko podjetje naj bi sicer v nedeljo v Banjaluki z vlado Republike srbske podpisalo 300-milijonski dogovor za gradnjo avtoceste med Banjaluko in Dobojem, so konec tedna poročali srbski in bosanski mediji.
|
neutral
|
1,237
|
Po letu in pol zmanjševanja smo končno dosegli porast bruto družbenega proizvoda, ki se je glede na drugo četrtletje lani realno zvišal za 2,2 odstotka. Ekonomisti so rast pričakovali. Poraba gospodinjstev še vedno upada. Bruto domači proizvod BDP se je v letošnjem drugem četrtletju glede na drugo četrtletje lani realno zvišal za 2,2 odstotka, so izračunali na državnem statističnem uradu. To je prvi realni porast BDP po šestih zaporednih četrtletjih zmanjševanja. BDP v območju evra in v celotni EU se je v drugem letošnjem četrtletju glede na prvo trimesečje zvišal za odstotek. Glede na isto obdobje lani pa sta imeli obe območji 1,7-odstotno gospodarsko rast, poroča Eurostat. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v drugem četrtletju 2010 v primerjavi s prvim četrtletjem 2010 realno zvišal za 1,1 odstotka, v primerjavi z drugim četrtletjem 2009 pa za 1,5 odstotka. Samo za primerjavo nemški bruto domači proizvod se je v drugem četrtletju letos v primerjavi s prvim okrepil kar za 2,2 odstotka, kar je najhitrejša rast v zadnjih 20 letih. V primerjavi z istim obdobjem lani se je BDP zvišal kar za 4,1 odstotka. Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle je ob tem pojasnil, da so se skladno s pričakovanji pozitivni signali, ki so že v prvem četrtletju izhajali iz povečanega tujega povpraševanja, v drugem četrtletju še okrepili, manjše spodbude prihajajo iz domačega okolja, kar je povezano z razmerami v gradbeništvu in z njim povezanimi dejavnostmi ter gibanji na trgu dela. Izvoz si je opomogel Povečanje izvoza je bilo za pozitivno gospodarsko rast v drugem četrtletju letos ključnega pomena. Za pozitivno gospodarsko rast v drugem četrtletju letos je bilo ključnega pomena zelo okrepljeno zunanje povpraševanje. Izvoz blaga in storitev se je na letni ravni zvišal za 11,4 odstotka, od tega izvoz blaga za 14,2 odstotka, izvoz storitev pa za 1,2 odstotka. Stopnje rasti izvoza so se s tem vrnile na ravni, ki so jih dosegale pred začetkom gospodarske krize. Rast uvoza je bila podobna rasti izvoza, uvoz blaga in storitev je bil za 10,2 odstotka višji kot pred letom. Posledično je saldo menjave blaga in storitev s tujino na gospodarsko rast vplival pozivno v višini 0,9 odstotne točke. Aktivnosti v gradbeništvu najnižje doslej V gradbeništvu se dodana vrednost še naprej zmanjšuje brez izrazitih znamenj okrevanja. V drugem četrtletju letos se je dodana vrednost v gradbeništvu realno zmanjšala za 14,1 odstotka, kar je primerljivo zmanjšanjem v predhodnih petih četrtletjih. Vasle je poudaril, da se je aktivnost v gradbeništvu nasprotno še znižala in je dosegla najnižjo raven v obdobju krize . Po močni ekspanziji v preteklih letih je bila raven aktivnosti v drugem četrtletju letos v stanovanjski gradnji nižja kar za 53 odstotkov glede na vrh aktivnosti v tem segmentu gradbeništva, v gradnji inženirskih objektov za 37 odstotkov in v gradnji nestanovanjskih stavb za 30 odstotkov.
|
positive
|
1,238
|
Računsko sodišče je v reviziji presodilo, da vlada, ministrstvo za finance, Kad in Sod pri nakupu in prodaji naložbe v Splošni plovbi niso ravnali učinkovito. Država ima v Splošni plovbi posredno okoli 25-odstotni delež. Računsko sodišče je v reviziji smotrnosti poslovanja pri neodplačnem prenosu, nakupu in prodaji kapitalske naložbe v portoroški Splošni plovbi med 1. januarjem 2005 in 31. decembrom 2008 ugotovilo, da vlada, ministrstvo za finance, Slovenska odškodninska družba Sod in Kapitalska družba Kad v tem procesu niso ravnali učinkovito. Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil vrhovni državni revizor Samo Jereb, je računsko sodišče v obvezni reviziji ocenjevalo dva postopka. Pri prvem je šlo za prenos državnega deleža v Splošni plovbi na Sod, ki sta ga izvedla vlada in ministrstvo za finance, pri drugem pa za odkup deleža v Splošni plovbi od Banke Koper in poznejšo prodajo deleža v Splošni plovbi, ki sta ju izvedla Sod in Kad. Država je 43,2-odstotni delež v Splošni plovbi na Sod neodplačno prenesla leta 2006, Kad in Sod pa sta nato od Banke Koper pridobila vsak še dodatnih 5,25 odstotka. Brez deleža Banke Koper v Splošni plovbi namreč ne bi imela večinskega deleža. V začetku leta 2007 sta se Sod in Kad odločila, da prodata 29,6-odstotni delež v Splošni plovbi, v družbi pa obdržita 25 odstotkov plus eno delnico. Delež sta prodala nemškemu ladjarju Döhleju, za kar sta iztržila 55,5 milijona evrov. Računsko sodišče je pri prenosu državnega deleža na Sod ugotovilo, da vlada in ministrstvo za finance nista ravnala učinkovito, je povedal Jereb in pojasnil, da sta se o postopku prenosa deleža na Sod odločila dva dni pred iztekom roka, ko sta Kad in Sod še lahko uveljavljala predkupno pravico za odkup deleža, ki ga je imela v Splošni plovbi Banka Koper. S tem sta Sod postavila v časovno stisko pri odločanju, ali je delež od Banke Koper ustrezno kupiti ali ne. Pri tem tudi nista upoštevala zakona o javnih financah oziroma odločitve državnega zbora, da mora ministrstvo za finance to naložbo samo prodati in ne prenašati na Sod, je povedal Jereb. Vlada je prenos deleža na Sod utemeljevala tudi s tem, da želi za Sod zagotoviti sredstva za poplačilo obveznosti po zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. Računsko sodišče je presodilo, da je utemeljitev tega sklepa vprašljiva, saj Sod takrat ni potreboval dodatnih sredstev za poplačilo obveznosti. Poleg tega je Sod v Splošni plovbi ohranil 19,8-odstotni delež, s čimer ni zasledoval ciljev prenosa deleža za poplačilo omenjenih obveznosti. Z vidika prodaje te naložbe na Sodu in Kadu pa smo postopek ravno tako ocenili kot neučinkovit, predvsem z vidika, ker Kad in Sod nista zagotovila, da bi v celoti spoznala predmet oziroma to naložbo, ki sta jo pozneje prodajala, je povedal Jereb in dodal, da sta se Kad in Sod odločila prodati 29,6- in ne 54-odstotni delež v Splošni plovbi. S tem sta po oceni Jereba pomembno omejila število ponudnikov, ki so bili pripravljeni ta delež kupiti , in sicer zgolj na dva obstoječa družbenika, ki bi prišla z nakupom 29,6-odstotnega deleža do večinskega deleža. Prav tako k oddaji ponudbe nista vabila tujih ponudnikov, čeprav so nekaterih izražali interes za nakup tega deleža, je še dodal. Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je ob tem dodal, da imata vlada in ministrstvo za finance 90 oziroma 75 dni časa, da pripravita odzivno poročilo. Računsko sodišče je poročilo o reviziji posredovalo tudi vrhovnemu državnemu tožilstvu, ki v tem primeru vodi postopek, je še povedal.
|
negative
|
1,239
|
Končno smo 'prepoznavni', celo tako zelo, da je marsikateri Američan že slišal za našo državico, celo za to, da imamo svoj denar, še posebej pa jih zanima naš Primož Trubar. No, najbolj njegova frizura ... Velik mož - čudna frizura? Evro uporablja 16 članic EU, med njimi s ponosom tudi Slovenija. Nemogoče je, da bi na bankovce natisnili vseh 16 znamenitosti, zato so na njih poenoteni in izmišljeni mostovi ter arhitekturne kreacije. No, na kovancih je zadeva drugačna, saj so strani s ciframi enotne, na hrbtni strani pa si vsaka država izbere svoje simbole, slavne osebe ali nacionalne značilnosti. Na našem kovancu za en evro je velik Slovenec Primož Trubar. A so ga pri neki ameriški finančni reviji uvrstili med pet najbolj bizarnih denarnih frizur. Sprašujejo se, ali je to mogoče kosmati kopilot Chewbacca iz znane serije Vojna zvezd. Sicer dodajajo, da brez gospoda Trubarja Slovenci danes najbrž ne bi govorili slovenskega jezika, a bi si tako častitljiv velikan, kot je Trubar, zaslužil vsaj kakšnega stilista, preden so njegovo podobo poslali v kovnico ... Ne vemo sicer, kaj se Američani tako sladko smejijo našemu Trubarju, če imajo tudi sami kar dva kandidata, ki bi lahko mirno šla do najbližjega frizerja. Poglejte si ju, oba velika, skupaj z njuno zgodbo, frizersko-stilskimi nasveti, tudi prototip mačo loverja s 50 mehiških pesosov in prvim kitajskim predsednikom, ki je velik mož velike države z veliko katastrofo na glavi ... Ameriški predsednik ali grof Drakula?
|
neutral
|
1,240
|
Družba Boxmark Leather naj bi najela proizvodne prostore nekdanjega Preventa Avtomobilski deli. Proizvodnja v obratu pa naj bi stekla že v ponedeljek. Družba Boxmark Leather, ki izdeluje izdelke iz usnja, naj bi najela proizvodne prostore Preventa Avtomobilski deli. Delo naj bi steklo že v ponedeljek v proizvodnem obratu v Slovenj Gradcu, pozneje pa naj bi načrtovali tudi proizvodnjo v Radljah ob Dravi in v Mirni na Dolenjskem, poročajo Finance. Sedež podjetja Prevent Global Po besedah direktorja družbe Boxmark Leather Marjana Trobiša naj bi delo dobilo več sto šivilj, obstaja pa realna možnost, da bodo zaposlili vse nekdanje zaposlene v družbi Prevent Avtomobilski deli. Za STA pa je še povedal, da od predloženih načrtov niso odstopili, kar dolgoročno pomeni, da bodo zagotovili delovna mesta za vsaj pet do osem let. Kar se tiče poslov pa je dejal, da so ti zagotovljeni, njihovi kupci pa so javnosti tudi znani, in sicer so to avtomobilski proizvajalci, kot so Volkswagen, Opel, Ford in Mercedes, s katerimi želijo sodelovanje nadaljevati. Ob tem je poudaril, da pri Mercedesu vendarle ne gre za količine, ki jih je Prevent DEV doslej zagotavljal v Slovenj Gradcu, kar pomeni, da Boxmark nikakor nikomur ni prevzel nobenega posla. Boxmark Leather je švicarsko podjetje, ki ima proizvodnjo tudi v Kidričevem v Sloveniji. V tem obratu je zaposlenih 1280 oseb, proizvajajo pa prevleke za avtomobilske sedeže. V ponedeljek bi tako po njegovih besedah morali začeti z zaposlovanjem, saj že imajo zagotovljen del proizvodnje, tako da bi najpozneje v torek ali sredo lahko zagnali prve stroje. Če bosta stečajna upravitelja ravnala pravilno, bosta ugotovila, da naša ponudba ni le resna, pač pa bi se s tem lahko ublažila tudi agonija brezposelnih na Koroškem, je dejal Trobiš, ki klic in potrditev s strani stečajnih upraviteljev še pričakuje. Pozabite. Nobenih izjav ne bo, dokler ne bo kar koli dokončnega. Javnost bo enakovredno obveščena o vsem, pa je vse, kar je dejal stečajnik družbe Prevent Avtomobilski deli Grega Erman, ki tako ni odgovoril niti na vprašanje o resničnosti sklenitve sodelovanja z Boxmarkom niti na vprašanje, ali je Prevent DEV s tem že odpisan iz nadaljnjih poslov.
|
neutral
|
1,241
|
Delavci so dobili del neporavnanih izplačil in sodišče je začelo prisilno poravnavo. Vegrad mora zdaj založiti 30.000 evrov za stroške postopka, upniki pa lahko terjatve prijavijo do 1. oktobra. Na Agenciji za trg vrednostnih papirjev ATVP so uvedli postopek proti Vegrad Naložbam, ki je največja lastnica Vegrada in je v lasti vodilnih v Vegradu. Podrobnosti glede postopka pa na ATVP še ne morejo razkriti. Vegrad je skladno s petkovim dogovorom med vodstvom družbe in sindikatom nakazal del še neporavnanih izplačil zaposlenim za april, maj in junij. Preostalo bo glede na prilive izplačano do konca tedna, kot je bilo dogovorjeno, je povedal predsednik svobodnega sindikata v podjetju Samo Mastnak. Podjetje je poravnalo nakazila za aprilski kredit, izplačila za maj so skoraj v celoti poravnana, dobili pa so tudi 300 evrov neto plače za junij, je razložil. S tem Vegrad, ki ima od torka novo vodstvo, izpolnjuje stavkovne zahteve več kot tisoč delavcev, ki so sicer od sindikata v primeru neizplačanih plač zahtevali, da organizira stavko. Predstavniki svobodnega sindikata so se z vodstvom družbe v petek, ko je družbo še vodila Hilda Tovšak, dogovorili, da bo družba v tem tednu do petka delavcem izplačala plače za marec, april in maj, vključno z obračunanimi posojili, ki nato niso bila nakazana bankam. Po odstopu Tovšakove družbo, za katero je sodišče danes začelo postopek prisilne poravnave, od torka vodi Boris Medved. Sodišče je začelo prisilno poravnavo Vegrad Okrožno sodišče v Celju je prav tako danes s sprejetim sklepom začelo postopek prisilne poravnave Vegrada. Za upraviteljico prisilne poravnave je sodišče imenovalo Alenko Gril. Upniki imajo zdaj čas do 1. oktobra, da prijavijo svoje terjatve, ki jih je bilo konec junija za 240,7 milijona evrov. Sodišče je v danes sprejetem sklepu imenovalo tudi devetčlanski upniški odbor, ki bo v nadaljnjem postopku tudi potrjeval s strani Vegrada predlagan načrt finančnega prestrukturiranja družbe. Upniški odbor sestavljajo Nova ljubljanska banka, ljubljanska družba LHB finance, posebni davčni urad davčne uprave, ljubljansko podjetje Kovinar, Hypo Alpe-Adria-Bank, samostojna podjetnika Milan Kepic in Matjaž Delčnjak, Hypo leasing in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vegrad mora po sklepu sodišča v 15 dneh od vročitve sklepa poravnati predujem za stroške prisilne poravnave v višini dobrih 30.000 evrov. Če tega ne stori, bo sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, ki so ga sicer že predlagali nekateri upniki. Prisilno poravnavo pa je 13. avgusta predlagala zdaj že nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak, ki je v ponedeljek odstopila. Velenjsko gradbeno podjetje, ki je plačilno nesposobno, je bilo konec junija letos vsem upnikom dolžno 240,7 milijona evrov, vendar se vse terjatve ne prijavljajo v postopku prisilne poravnave, saj ta ne učinkuje na vse. Najbolj bi prisilna poravnava prizadela navadne upnike, ki so imeli konec junija do Vegrada skoraj 186 milijonov evrov terjatev, velenjski gradbinec pa jim v načrtu finančne reorganizacije predlaga, da se odpovejo skoraj 80 odstotkom terjatev, preostalo petino pa bi ob potrjeni prisilni poravnavi dobili povrnjeno v štirih letih.
|
neutral
|
1,242
|
Direktorji, ki so med recesijo, od novembra 2008 do aprila 2010, odpustili največ delavcev, so v istem obdobju zaslužili skoraj polovico več kakor direktorji, ki se za množična odpuščanja niso odločili. Da en pridobi, mora drug izgubiti ... Takšen je zaključek raziskave Executive Excess Study, ki jo je v ZDA opravil tamkajšnji inštitut za politične študije. Študija je tudi ugotovila, da je kar 36 od 50 direktorjev, mojstrov odpuščanja, najavilo odpuščanja v času pozitivnih poročil o dobičku in s tem pritiskala na delavce, da so dali vse od sebe, povečali dobičke in višali direktorjevo plačo. Splošno znano dejstvo je, da so razlike med plačami direktorjev in plačami zaposlenih zbezljale na rekordne ravni, recesija pa na začudenje teh enormnih razlik ni bistveno oklestila. Glede na zadnja gospodarsko-politična dogajanja v Sloveniji pa zagotovo to razmerje ni kaj boljše, saj je tudi Slovenija poznana po enormnih razlikah med plačami zaposlenih in direktorjev. Preverite, koga vse torej najdemo na neslavni lestvici direktorjev, ki so množično odpuščali in delali gromozanske dobičke.
|
negative
|
1,243
|
Delničarji Adrie Airways so na skupščini potrdili dokapitalizacijo družbe v višini 2,5 milijona evrov. Družbo naj bi dokapitalizirala država in trije njeni poslovni partnerji. Delničarji Adrie so potrdili dokapitalizacijo družbe. Kot so sporočili iz Adrie Airways, bodo družbo dokapitalizirali njen največji lastnik, to je Posebna družba za podjetniško svetovanje PDP, in trije poslovni partnerji Adrie Airways. Ti glede na podatke Društva Malih delničarjev še niso znani. Petrol naj namreč ne bi želel vstopiti v lastništvo, Aerodrom Ljubljana o tem še razmišlja, v lastništvo pa morda prihajajo znane turistične agencije. Vendar Aerodrom Ljubljana ne namerava vstopiti v lastništvo Adrie Airways prek dokapitalizacije družbe, odprta ostaja le možnost lastniškega vstopa v Adriino hčerinsko družbo Adria Tehnika. S tem bi Aerodrom Ljubljana pretvoril svoje terjatve do Adrie Airways v višini 4,3 milijona evrov, ki so sicer zavarovane z rezervnimi deli za letala, v lastniški delež Adrie Tehnika, ki se ukvarja z vzdrževanjem letal. Preveritve in postopki, pod katerimi bi se to lahko zgodilo, potekajo. Dogovorili se še nismo, ker še niso pripravljene vse podlage, ki bi potrdile, da vložena sredstva ne bi izgubljala vrednosti, je pojasnila vodja korporativnega komuniciranja Aerodroma Ljubljana Brigita Zorec. Ob tem je dodala, da letališče takšno lastništvo razume kot naložbo, ki bo zadovoljila in zaščitila interese vseh lastnikov. Upravni odbor Adrie Airways tega, kdo bo družbo poleg PDP dokapitaliziral, še ni pojasnil. Prednostna pravica obstoječih delničarjev je izključena, k plačilu in vpisu delnic pa je povabljen zaključen krog manj kot 100 investitorjev. Dokapitalizacija naj bi bila uspešna le, če bo vpisanih vseh 208.333 delnic, katerih emisijska vrednost znaša 12 evrov oziroma skupaj 2,5 milijona evrov. Uprava mora poslati poročilo o ukrepih za izboljšanje poslovanja Na podlagi nasprotnih predlogov malih delničarjev je skupščina predlagani sklep o dokapitalizaciji dopolnila z zadolžitvijo upravnega odbora in poslovodstva družbe, da v 90 dneh delničarjem posredujeta pisno poročilo o izvedenih in predvidenih ukrepih za izboljšanje poslovanja družbe, kar je podprl tudi predsednik upravnega odbora družbe Maks Tajnikar. Kot pojasnjujejo v Društvu Mali delničarji - Skupaj smo močnejši MDS, ki so dopolnitev sklepa predlagali, mora družba nemudoma pristopiti k takojšnjemu finančnemu prestrukturiranju podjetja. V primeru, da izvedena dokapitalizacija in izvedeni ukrepi ne bodo dali potrebnih rezultatov, bo za zavarovanje obstoja družbe potrebno oceniti primernost uvedbe strožjih, z zakonom predvidenih postopkov, so opozorili v društvu.
|
neutral
|
1,244
|
Za marsikoga absurden in nesprejemljiv, za druge pa najboljši nasvet, ki preverjeno drži kdo bi si mislil, da se najboljši nasvet med finančno krizo glasi ne varčujte! Je res treba trošiti na veliko? Gre za nasvet, ki ga marsikateri prodajalci finančne megle izkoriščajo v svoj prid, čeprav v osnovi ta teza drži kot pribita. Skrivnost morda ravno ne običajnega, a vsekakor preverjenega nasveta, ki bi lahko skrajšal dolžino krize, se skriva v trošenju. In zakaj je v času finančne krize zelo slaba stvar premišljeno varčevanje? Poskusimo si celotno situacijo predstavljati nekako takole če kupci ne trošimo, prodajalci ne zaslužijo, če ni dobičkov, ni denarja za zaposlitve ali pa se odpušča, če so ljudje brez služb, se njihova sposobnost zapravljanja spet omeji in začaran krog je sklenjen. Vse to zaradi pasti varčevanja, ki tovrsten začaran krog le multiplicira in s tem poglablja krizo. Toda tudi ta nasvet je lahko kaj hitro račun brez krčmarja. Bolj kot nespametno varčevanje je namreč škodljivo nespametno zapravljanje, ki je šlo onkraj finančnih zmožnosti posameznikov krediti to pa je tudi eden izmed glavnih razlogov, zakaj smo se v tej finančni kaši znašli vsi skupaj. A najhujše neumnosti pogosto pridejo iz ust veleumov, spoštovanih znanstvenikov ali pa kar vladarjev sveta oglejte si in preberite nekaj najhujših izjav vseh časov, ki vas bodo nasmejali do solz!
|
neutral
|
1,245
|
Po odstopu Zdenka Pavčka je GZS dobila novega predsednika. To je postal direktor družbe Sinet Stojan Binder. Ministrica Darja Radić je že pred glasovanjem dejala, da računa na dobro sodelovanje. Skupščina Gospodarske zbornice Slovenije GZS je na izredni seji volila novega predsednika zbornice. Po odstopu Zdenka Pavčka sredi letošnjega julija so se za ta položaj potegovali Stojan Binder, Andrej Mate, Vasilij Prešern in Boštjan Šifrar. Uspelo je Binderju, sicer direktorju družbe Sinet. Izvoljen je bil v drugem krogu, dobil pa je 65 od 86 veljavnih glasov. Binder je v programu dela opozoril, da je svetovna gospodarska kriza prizadela tudi Slovenijo. Vlada je sicer pripravila izhodno strategijo, vendar jo izvaja prepočasi in premalo odločno, pri tem pa dodatno bremeni tudi gospodarstvo, je prepričan. Kot predsednik GZS si bo zato med drugim prizadeval za izboljšanje likvidnosti in razbremenitev gospodarstva ter internacionalizacijo podjetij in prehod v družbo inovacij. Stojan Binder Novi predsednik GZS bo to funkcijo opravljal do izteka štiriletnega mandata sedanje skupščine GZS in konstituiranja nove, torej najdlje do 29. maja 2011. Po preteku mandata je lahko ponovno izvoljen za predsednika GZS. Radićeva upa na dobro sodelovanje Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je pred začetkom seje dejala, da si na čelu GZS želi nekoga, ki bo razumel pomen sodelovanja ministrstva in zbornice pri oblikovanju nove industrijske politike. Za sodelovanje na tem področju se je že dogovorila z generalnim direktorjem GZS Samom Hribarjem Miličem. Dogovorila sta se, da začneta ministrstvo za gospodarstvo in GZS to jesen sodelovati pri pripravi industrijske politike. Zbornica bo po njenih besedah v pomoč pri analitičnem delu.
|
neutral
|
1,246
|
Predsednik vlade Borut Pahor je v sredo v Libiji sklenil nekaj več kot pol milijarde evrov vreden posel. Gre za področje gradbeništva, posel pa naj bi stekel že v nekaj dneh. Predsednik vlade Borut Pahor S predsednikom vlade al Mahmudijem sva segla v roke za posel, ki je vreden več kot pol milijarde evrov, je dejal predsednik vlade Borut Pahor po seji vlade ter dodal, da podrobnosti ne more razkriti. Za katero slovensko gradbeno podjetje gre, ni povedal, potrdil pa je, da ga je ob podpisu pogodbe spremljal njegov direktor. Šlo naj bi za SCT, a tega Pahor ni želel potrditi. Pač pa je ministrica za gospodarstvo Darja Radić za Radio Slovenija nato potrdila, da je omenjeni posel sklenil SCT. Lahko potrdim, da je ta posel sklenilo podjetje SCT, je povedala. Posel je pomemben za tisti del industrije, ki je v Sloveniji v največjih težavah, je dejal Pahor. Kot je dodal, si bo v prihodnjih treh mesecih prizadeval slovenskim gradbenim podjetjem pridobiti še več podobnih poslov. Čutim kot privilegij in mojo politično dolžnost storiti vse, da skupinam ali posameznim podjetjem, ki so sposobna priti blizu posla, pomembnega za njihovo perspektivo in celotno panogo, pomagam storiti še tisti zadnji korak do konca. Še zlasti, če gre za odnose z državami, kjer je politika zelo pomembna, je pojasnil Pahor. Predsednik slovenske vlade se je v sredo v Tripoliju na povabilo libijskega voditelja Moamerja Gadafija udeležil slavnostne večerje ob 41. obletnici libijske revolucije. Ob tem se je srečal tudi s hrvaško premierko Jadranko Kosor in srbskim predsednikom Borisom Tadićem.
|
neutral
|
1,247
|
Novi direktor Vegrada delavcem, ki niso dobili obljubljenih plač, zagotavlja, da bo od banke dobil denar še ta teden, in to s pomočjo sodišča. Zakaj banka noče izplačati denarja, sicer ni jasno. Novi direktor Medved obljublja plače še ta teden. Sprva je kazalo, da je problem, zaradi katerega več kot 1000 delavcev Vegrada ni prejelo plač, v verifikaciji podpisa prisilne upraviteljice na banki, vendar zdaj kaže, da so težave drugje. NLB očitno noče izplačati 200 tisoč evrov zaradi drugih ovir. Zakaj, nočejo povedati ne sindikalisti ne novi direktor Boris Medved. Medved sicer obljublja, da bodo plače še ta teden, saj se bodo, kot pravi, že jutri obrnili na sodišče in prek tega zahtevali denar. Predsednik svobodnega sindikata v podjetju Samo Mastnak, ki je tudi član tričlanskega nadzornega sveta družbe, je današnje pogovore z novim vodstvom ocenil kot dobre in konstruktivne. Dogovorili smo se za stvari, ki so nujno potrebne, da se izpeljejo v tem trenutku, je dodal. Stavke torej ne bo. V. d. sekretarja velenjskega območnega svobodnega sindikata Srečko Čater pa je dodatno pojasnil razloge, zakaj delavci še niso prejeli dogovorjenega izplačila. Po njegovih besedah si je banka vzela pravico in zadržala 217.000 evrov sredstev, ki so bila namenjena izplačilu dogovorjenih plač. Podjetje po Mastnakovih besedah tudi že zbira sredstva za izplačilo plač za avgust, ki bi morale biti poravnane do 18. septembra. O izplačilu preostanka junijskih in celotnih julijskih plač pa se bo sindikat z vodstvom podjetja po Čatrovih besedah pogovarjal po 20. septembru. Do 1. oktobra čas za prijavo terjatev Vegrad je od 1. septembra v postopku prisilne poravnave. Po podatkih Vegrada je bila družba konec junija letos upnikom dolžna 240,7 milijona evrov, prisilna poravnava, ki jo mora potrditi 60 odstotkov upnikov, pa bo v primeru potrditve najbolj učinkovala na navadne terjatve. Teh je bilo konec junija za skoraj 186 milijonov evrov, velenjski gradbinec pa tem upnikom v načrtu finančne reorganizacije predlaga, da se odpovejo skoraj 80 odstotkom terjatev, ostalo petino pa bi dobili povrnjeno v štirih letih. Upniki imajo do 1. oktobra čas, da prijavijo svoje terjatve.
|
negative
|
1,248
|
Opolnoči se bodo nekoliko spremenile cene naftnih derivatov. 98- in 95-oktanski bencin se bosta podražila za 0,9 oziroma 0,6 centa, dizelsko gorivo in kurilno olje pa pocenila za 0,3 oziroma 0,1 centa. Cena najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina se bo zvišala za 0,6 centa za liter, ki bo po novem stal 1,202 evra trenutno 1,196 evra na liter. Prav tako se bo podražil liter 98-oktanskega bencina za 0,9 centa. Po novem bo liter 98-oktanskega bencina stal 1,228 evra trenutno 1,219 evra na liter. Dizel in kurilno olje pa se bosta nekoliko pocenila. Liter dizelskega goriva bo cenejši za 0,3 centa in bo po novem stal 1,166 evra. Liter kurilnega olja pa se bo pocenil za 0,1 centa in bo po novem stal 0,740 evra. Cena avtoplina se ne bo spremenila. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. Čeprav kdaj in kdaj cena naftnih derivatov pade, se praviloma dražijo. Če ne prodajalci, pa država zviša maržo. Vas zanima, kako določajo ceno bencina in kdo najbolj vpliva na trenutno stanje?
|
neutral
|
1,249
|
Podjetje Boxmark, ki je najelo Preventove prostore, si v Sloveniji obeta svetlo prihodnost. Če se bo vse izteklo, tako kot upajo, bi lahko sčasoma delo pri njih dobilo vseh 1260 Preventovih šivilj, pravi direktor Trobiš. Prve delavke so zaposlitev dobile že v ponedeljek. Podjetje Boxmark Leather iz Kidričevega, ki bo v tem tednu zagnalo proizvodnjo v nekdanjih Preventovih obratih, v Sloveniji pričakuje od 30- do 40-odstotno povečanje proizvodnje. To je, ekonomsko gledano, pravi učinek, je za Delo dejal direktor Boxmarka Marjan Trobiš. Napovedal je, da imajo z novimi lokacijami družbe velike načrte. Boxmark v Kidričevem bo poslovno leto 2010 sklenil s prihodkom okoli 110 milijonov evrov. Če bo proizvodnja na novih lokacijah dobro stekla, je lahko poslovni izid še boljši, ocenjuje prvi mož podjetja. Glede na to, da bo družba, ki je v tuji lasti, v Kidričevem že prihodnje leto odprla nov razvojni center naložba je vredna skoraj 13 milijonov evrov , Trobiš ugotavlja, da družba del prihodnosti vidi tudi v Sloveniji. Do konca tedna bo delo dobilo 200 Preventovih delavk Preventove delavke vendarle čaka svetla prihodnost? Foto Reuters Boxmark, ki je od 1. septembra letos najemnik prostorov dveh Preventovih družb, ki sta v stečaju, v Slovenj Gradcu in Radljah ob Dravi, je prve nekdanje delavke Preventa zaposlil v ponedeljek, do konca tedna jih bo skupno 200. Najprej bo Boxmark v sredo zagnal proizvodnjo v Slovenj Gradcu, kjer bodo začeli s svojim programom šivanja avtomobilskih sedežnih prevlek za Mercedes, kasneje še za Volkswagen. Predvidoma v mesecu dni bo družba iz Kidričevega vzpostavila proizvodnjo še v Radljah ob Dravi, kjer so Preventove šivilje stroje ustavile konec marca, Boxmark pa si želi ta obrat čim prej kupiti. V Radljah bo delo lahko dobilo največ 400 delavk v dveh izmenah, kolikor jih je v najboljših časih imel ta obrat, napoveduje Trobiš. Če se bodo načrti izšli, pa je realno pričakovati, tako Trobiš, da bodo delo v nekdanjih Preventovih obratih, med katerimi je tudi obrat v Mirni, v nekem daljšem časovnem obdobju dobile vse nekdanje Preventove šivilje. Teh je bilo ob stečaju podjetij Prevent Global in Prevent avtomobilski deli 9. avgusta letos skupno 1260. Delavci na zavodu Predvidevamo, da se bo v prihodnjih dneh na Zavod prijavilo še približno 40 delavk v porodniškem staležu, ki jim v tem času teče odpovedni rok, nekaj delavcev pa po prenehanju delovnega razmerja nadaljuje z bolniško odsotnostjo - ti se bodo prijavili šele po izteku bolniške. Približno 20 delavcev delo nadaljuje v Preventu ali pri katerem drugem delodajalcu neprekinjeno - ti se na Zavod ne bodo prijavili. Poleg tega se obeta tudi novo večje zaposlovanje v drugih podjetjih Boxmark, to pomeni, da delavcem, ki jim je priznana pravica do denarnega nadomestila in ki te pravice niso do konca izrabili, jim ta pravica miruje in jo lahko izkoristijo v preostalem času.
|
positive
|
1,250
|
98-oktanski bencin se je podražil za 0,9 centa, na 1,228 evra, prav toliko stane tudi 100-oktanski bencin. Cena dizelskega goriva se je znižala za 0,3 centa, na 1,166 evra za liter. Cene naftnih derivatov v Sloveniji so se opolnoči spremenile. Neosvinčeni 95-oktanski bencin in 98-oktanski bencin sta se podražila, dizelsko gorivo in kurilno olje pa pocenila. Cena avtoplina ostaja nespremenjena. Za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina je treba po novem odšteti 1,202 evra oziroma 0,006 evra več kot v preteklem 14-dnevnem obdobju, 98-oktanski bencin pa se je podražil za 0,009 evra, na 1,228 evra. Prav toliko po novem stane tudi 100-oktanski bencin. Cena dizelskega goriva se je znižala za 0,003 evra na 1,166 evra za liter, za liter kurilnega olja pa je treba odšteti 0,740 evra oziroma 0,001 evra manj. Cena avtoplina ostaja nespremenjena pri 0,699 evra za liter.
|
neutral
|
1,251
|
Robert Šega in Goraz Lukman sta postala člana uprave Pivovarne Laško. Prvi bo odgovoren za finance, drugi pa bo skrbel za komercialo oziroma prodajo. Nadzorni svet Pivovarne Laško je podprl predlog predsednika uprave družbe Dušana Zorka, da se za člana uprave laške pivovarne imenujeta še Robert Šega, ki bo odgovoren za finance, in Gorazd Lukman, ki bo skrbel za komercialo oziroma prodajo, je Pivovarna Laško danes sporočila prek spletnih straneh Ljubljanske borze. Mandat Šege in Lukmana bo trajal do konca avgusta leta 2015, skladno s statutom družbe pa Pivovarno Laško zastopata predsednik uprave in en član uprave. Prav tako so nadzorniki soglašali s poslovnikom o delu uprave v predloženem besedilu in se seznanili z odgovorom uprave Pivovarne Laško na dopis bank upnic, ki je bil poslan avgusta letos, in ga v celoti potrdili.
|
neutral
|
1,252
|
Nadzorni svet Merkurja bo obravnaval poročilo o poslovanju. Celotna skupina naj bi ustvarila 180 milijonov evrov izgube. Banke sanacijo pogojujejo z razlastitvijo Merfina in Save. Na podlagi letnega poročila podjetja Merkur, ki naj bi ga v petek obravnavnaval nadzorni svet, je Skupina Merkur ustvarila okoli 180 milijonov evrov izgube, je poročal današnji Dnevnik. Kapital družbe je ob koncu leta 2008 na matični družbi znašal 337 milijonov evrov, ob koncu lanskega leta pa se je znižal na 119 milijonov evrov. Na družbi Merkur so danes za 24ur.com dejali, da držijo informacije, da ima celotna skupina, ki vključuje podjetja v tujini, 650 milijonov evrov finančnih obveznosti, samo matična družba Merkur d. d. pa 550 milijonov evrov. Tiskovni predstavnik Rok Istenič je dejal, da so že prejšnji teden prejeli revidirano lanskoletno poročilo s pridržkom o poslovanju podjetja pod vodstvom nekdanjega predsednika uprave Bineta Kordeža. To poročilo je lahko podlaga za morebitne odškodninske tožbe, vendar do sedaj še ni bila vložena nobena odškodninska tožba. Kordež pa naj bi bil tudi na izrednem dopustu. Sava bi za pravo ceno prodala delež O sanacijskem programu Merkurja, ki predvideva tudi odpuščanja delavcev, se morajo banke dogovoriti v naslednjih treh tednih. Če do dogovora ne bo prišlo, Merkur čaka stečaj. Banke upnice sanacijo pogojujejo z razlastitvijo Merfina in Save. V Savi so potrdili, da bi bili v okviru sanacije Merkurja za primerno ceno in pod ustrezni pogoji pripravljeni prodati svojo naložbo v podjetju in izstopiti iz lastništva. Glede razlastitve Merfina pa je pričakovati nesoglasja med samimi bankami, s katerimi se vodstvo Merkurja dogovarja tudi za reprogramiranje kreditov. Podjetje je tehnično insolventno, pri življenju pa ga ohranja junijski dogovor bank, po katerem družbi julija ni bilo treba poravnati 72 milijonov evrov zapadlih kratkoročnih posojil. Banke so po odstopu Bineta Kordeža pristale na neke vrste moratorij, na odplačilo zapadlih posojil do konca septembra, ko se izteče tudi rok za morebitni dogovor o sanaciji družbe, še poroča Dnevnik. Foto Big Bang Ključni problemi Merkurja so nizek kapital in likvidnostne težave, zaradi katerih ne more poravnavati obveznosti do dobaviteljev. Banke Merkurju ne želijo dajati več posojil, v zraku pa je še dogovor o dokapitalizaciji, saj podjetje potrebuje med 50 in 100 milijoni evrov novega kapitala. Obstoječa lastnika, Merfin 58-odstotni delež podjetja in Sava petinski delež najverejtneje ne bosta zagotovila denarja za dokapitalizacijo. Pri dokapitalizaciji so pripravljeni sodelovati tudi nekateri strateški dobavitelji, toda iz bančnih virov je mogoče slišati, da bo predpogoj bank umik sedanjih lastnikov iz Merkurja, so zapisali v Dnevniku. Uprava z Bojanom Knupležem na čelu je predlagala reprogram oziroma podaljšanje roka za odplačilo posojil do leta 2016 z dvoletnim moratorijem na odplačilo glavnice. Poznavalci razmer ocenjujejo, da bo dogovor težko doseči zaradi vrste različnih interesov številnih vpletenih akterjev. Od bank, ki imajo različna zavarovanja za svoje terjatve, lizinških hiš, številnih dobaviteljev, lastnikov Merkurja, upnikov Merfina, ki so pomagali pri izvedbi menedžerskega odkupa in ki sploh še niso vsi razkriti. Med pomembnimi akterji je tudi državna SID Prva kreditna zavarovalnica, ki je prenehala z zavarovanjem terjatev do Merkurja.
|
neutral
|
1,253
|
Delavci Vegrada še vedno niso dobili preostalih neizplačanih plač. Sindikalist Srečko Čater je prepričan, da denar zadržuje NLB, ki da poskuša mimo zakona izplačati upnika. Banka to odločno zavrača. Čater je prepričan, da NLB išče zakonske luknje, da bi izplačala upnika. Vsi pravniki in tudi prisilna upraviteljica Vegrada Alenka Gril pravijo, da je zakon, ki ureja postopek prisilne poravnave, jasno napisan in da ni nobenega razloga, da bi Nova Ljubljanska banka denar zadrževala, pravi predstavnik svobodnega sindikata Srečko Čater. Po njegovih besedah banka navaja, da mora zaradi tega, ker je v teku ena izvršba iz preteklosti, še iz časa pred začetkom prisilne poravnave, najprej pridobiti ustrezna pravna mnenja, kdaj bo ta denar, ki je že na računu Vegrada, izplačala. Banka poskuša enega svojega upnika izplačati mimo zakona in išče, če bo našla kakšno luknjo v zakonu, je prepričan Čater. Gre za poskus, da bi banka, okradla delavce Vegrada, meni Čater in pojasnjuje, da je prisilna upraviteljica podpisala nalog za izplačilo plač delavcem, ki tri mesece niso dobili plač. In po zakonu o prisilni poravnavi lahko te izplača v okviru tekočih stroškov, banka pa ji, kot pravi Čater, tega ne dovoli, čeprav za to nima zakonske pravice. NLB Nikogar ne favoriziramo! Na besede sindikalista so se odzvali v banki, kjer odločno zavračajo, da bi samovoljno zadrževali denar na Vegradovem računu ali favorizirali katerega izmed upnikov. NLB mora kot izvajalka plačilnega prometa pri svojem ravnanju spoštovati veljavno zakonodajo. S sredstvi, ki so bila zarubljena pred začetkom postopka prisilne poravnave, dolžnik ne more razpolagati oz. jih banka ne sme izplačati, pojasnjujejo in dodajajo, da dolžnik z vsemi nakazili, ki pridejo na račun družbe po pričetku prisilne poravnave, lahko razpolaga. V takem primeru bi banka ob soglasju upravitelja sredstva tudi nemudoma nakazala, še pravijo. Delavci Vegrada še vedno ostajajo brez denarja. Stavka še vedno v igri Več kot tisoč zaposlenih v Vegradu, ki je v postopku prisilne poravnave, še vedno ni prejelo celotnih plač za mesece april, maj in junij, če jih ne dobijo, so od sindikata zahtevali organizacijo stavke. Po delnem izplačilu prejšnjo sredo so sredstva v višini 217.000 evrov za izplačilo še neporavnanega dela že na računu Vegrada, a do izplačila delavcem še ni prišlo. Novi direktor družbe Boris Medved za dodatna pojasnila ni dosegljiv.
|
negative
|
1,254
|
Premier ocenjuje, da je slovensko gospodarstvo najhujše v krizi že premagalo in stopa po poti okrevanja. Kljub temu pa vlada 'še ni odložila svojih delovnih oblačil in se odela v pražnja'. Pahor pričakuje, da bo vlada do božiča izpolnila cilje, ki si jih je zadala. Premier Borut Pahor je v nagovoru ob odprtju 43. mednarodnega obrtnega sejma Mos v Celju poudaril, da je bilo slovensko gospodarstvo zelo prizadeto, ker so bili temelji, v katere je bilo vpeto, tako majavi, da je bilo treba popraviti same temelje. Ob tem je izpostavil, da je statistični urad za drugo četrtletje lani ugotovil rekordni upad bruto domačega proizvoda, za 9,4 odstotka, medtem ko v letošnjem drugem četrtletju beležimo 2,2-odstotno rast BDP. Pahor je spomnil, da se je vlada na lanski božič odločila za zmanjševanje kratkoročnih fiskalnih ukrepov in se odločila za izhodno strategijo kot pravo pot za spodbujanje in oživljanje slovenskega gospodarstva. Prepričan je, da bo vlada to strategijo v začrtanih rokih tudi izpeljala in da bo prav strategija pripomogla, da slovensko gospodarstvo uspe ne le na domačem trgu, ampak tudi na svetovnih globalnih trgih. Po Pahorjevih besedah se je vlada lani, ko je bil vihar recesije najhujši, odločila, da slovenskemu gospodarstvu pomaga iz krize prek prioritet. Ena od prioritet glede povečanja konkurenčnosti je bila tudi uveljavitev pogojev poslovanja, ki bi bili ugodnejši za mala in srednja podjetja. Ob tem pa Pahor ne pričakuje, da bo slovensko gospodarstvo na medletni ravni do leta 2013 beležilo višjo stopnjo rasti, kot je bila zabeležena v drugem četrtletju letos. Na letošnjem Mosu, ki bo svoja vrata zaprl prihodnjo sredo, se predstavlja skoraj 1700 razstavljalcev iz 34 držav. Med njimi so že tradicionalni razstavljalci, kot so Avstrija, Hrvaška, Srbija, ponovno se predstavlja Indija, prvič pa Indonezija, Egipt in Katar. V svojem nagovoru je premier izpostavil tudi številne ukrepe, ki jih je vlada sprejela, da bi pomagala slovenski obrti, malemu in srednjemu gospodarstvu, pri čemer je izpostavil, da se Slovenija vleče iz likvidnostnega krča. Pahor pričakuje, da bo vlada do letošnjega božiča uresničila vse cilje, ki jih je zastavila lanski božič, problem pa ostaja primanjkljaj v državni blagajni. Obrtniki manj optimistični Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Štefan Pavlinjek pa je izpostavil, da se bodo obrtnikom v mnogih dejavnostih zaradi višjih trošarin za električno energijo in zemeljski plin bistveno zvišali stroški poslovanja. S tem naj bi se poslabšala plačilna nedisciplina, posledice pa se bodo odražale v manjših vlaganjih v razvoj in zmanjševanju števila zaposlenih. Če bo obremenitev prehuda, pa je mogoče pričakovati tudi selitev obratovalnic v tujino, pravi Pavlinjek. Opozoril je tudi na predlog zakona o davku na nepremičnine, ki naj bi bil dokaj neprimeren, s stališča določanja višine davčnega bremena pa celo protiustaven. V zbornici so tudi zgroženi nad 150-odstotnim zvišanjem prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki dramatično zvišuje stroške dela zaposlenih na t. i. beneficiranih delovnih mestih. Še posebej močno je ta ukrep prizadel avtoprevoznike, je sklenil Pavlinjek. Izboljšuje se počasneje, kot smo upali Foto POP TV Izvršna direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar meni, da za sejme velja, da so najboljši odraz razmer v gospodarstvu. Če smo dve leti nazaj še sramežljivo opozarjali na recesijo, ki prihaja, in smo lani že potihem upali, da bo letos bolje, žal ni tako preprosto. Gospodarske razmere se izboljšujejo počasneje, kot smo si želeli v gospodarstvu. Zato smo letos pri pripravi sejma potrebovali še več truda in iznajdljivosti za pritegnitev novih razstavljavcev. A skupaj nam je uspelo, je dejala Obrez Preskarjeva.
|
neutral
|
1,255
|
Stanovanje, hiša, mogoče celo avto vse tako lepo diši po novem! Globoko vdihujemo in se veselimo, da smo končno na svojem. A bi bilo bolje, če bi vsaj na začetku 'umirili konje' in zadržali dih, da nam ne bo odneslo tako veselja kot tudi zdravja! Ali veste, v kakšnem stanovanju živite? Skrbite za zdravje? Brokoli namesto čokolade, vsaj dva litra vode dnevno in zmerne količine alkohola ob izjemnih priložnostih? Zdrava prehrana je za marsikoga nekaj samoumevnega ali vsaj novoletna obljuba, kaj vse bo drugače. Ampak ali pazimo na zdravje tudi v stanovanju ali hiši, kjer prebivamo? V bivanjskih in delovnih prostorih preživimo večino časa, kar ni vedno najbolj zdrava odločitev. Slaba kakovost zraka, razni alergeni, plesni, pršice in različne kemikalije, ki so v predmetih, gradbenem materialu in v zraku ... Najpogosteje zaznamo, da je nekaj narobe zaradi glavobola, pečejo nas oči, srbi nas koža strokovnjaki govorijo o sindromu bolne hiše . Preverite, kje se skrivajo najhujše nevarnosti, kako ugotoviti, kaj vse preži na vas, kako se zaščiti in kaj mora ven. Prav tako pa je dobro vedeti, kako ne boste metali denarja dobesedno skozi okno ...
|
neutral
|
1,256
|
Čez pet let bo Merkur uspešno trgovsko podjetje s tehničnim blagom, prilagojeno razmeram na trgu, modernim smernicam, preveval pa ga bo duh optimističnih ljudi, meni predsednik uprave Knuplež. Bojan Knuplež Merkur še ni insolventen, nujna pa je hitra sanacija, po kateri bo od družbe ostala le maloprodaja, je v pogovoru za današnje Finance povedal predsednik uprave Merkurja Bojan Knuplež. O sanaciji mora še vedno odločati upniški odbor, s katerim ima vodstvo v ponedeljek sestanek, medtem ko je današnja seja nadzornega sveta odpovedana. Knuplež je pojasnil, da Merkur vsak mesec posluje z izgubo in če podjetje ne bo hitro sanirano, bo izgube po nepotrebnem še veliko več. Motena je tudi oskrbna veriga, saj vsi čakajo na končno stališče do sanacije Merkuja. Knuplež ima pripravljenih več scenarijev reševanja, ki pa so odvisni od pogovorov z bankami in od razpleta razmer v podjetju. Dokapitalizacija bo še ta mesec Na ponedeljkovem sestanku dokapitalizacija še ne bo zagotovljena, bo pa storjen korak naprej, meni Knuplež in pričakuje, da bodo sredstva zagotovljena še ta mesec. O višini dokapitalizacije, ki je vsekakor nujna, ni govoril, je pa dejal, da več kot bo začetnih sredstev, hitreje bo sanacija izvedena. Knuplež meni, da je eden od razlogov za Merkurjeve težave, ker se ni dovolj hitro odzival na spremembe in izzive trga. Tako je Merkur treba reorganizirati, spremeniti model poslovanja in narediti organizacijski model, primerljiv s podjetji na zahodu. Potem šele lahko začne po določenem obdobju poslovati z dobičkom. To velja za vsa podjetja v skupini, razen za Big Bang, ki že posluje z dobičkom, je poudaril. Glavna sanacija bo po Knupleževih besedah pri maloprodaji, pri čemer prodaja posameznih trgovskih centrov ni več v igri. Mersteel bo šel svojo pot, ni pa še znano, ali s prodajo nemškemu jeklarskemu velikanu ThysenKrupp, saj pogovori še potekajo. Čez pet let bo Merkur uspešen in prilagojen Meni, da bo Merkur čez pet let uspešno trgovsko podjetje s tehničnim blagom, prilagojeno tržnim razmeram, modernim smernicam in preveval ga bo optimistični duh ljudi, ki bodo delali v njem. Stečaj bi bil na drugi strani najslabša možnost za vse in slovensko gospodarstvo bi v hipu ostalo brez nekaj sto milijonov evrov, meni prvi mož Merkurja. Pojasnil je, da je njegov edini motiv za prevzem vodenja podjetja rešitev Merkurja. In če so mi upniki to zaupali, jim bom zaupanje povrnil. Pri tem moje solastništvo v Merfinu ne igra nobene vloge in do Merfina se bom vedel kot do vsakega drugega podjetja. Če sem bil pa pri Merfinu šlampast in neodgovoren do svojega denarja, je pa to moja težava, ki sem jo v svoji glavi že rešil, je dejal in dodal, da obveznosti zaradi deleža v Merfinu še ni v celoti odplačal.
|
negative
|
1,257
|
Grški premier pravi, da je Grčija na dobri poti, da letos znatno zmanjša proračunski primankljaj in to brez novih varčevalnih ukrepov. Bodo njegove besede pomirile nezadovoljne Grke? George Papandreu Grški premier George Papandreu je dejal, da Grčija ne načrtuje restrukturiranja dolga, saj bi bilo to lahko katastrofa za gospodarstvo . Glavni cilj grške vlade je sedaj povečevanje prihodkov, ki še vedno zaostajajo za zastavljenimi cilji, proračunski primanjkljaj pa je manjši predvsem zaradi nižanja stroškov in plač javnih uslužbencev. Za dosego ciljev bi se morali državni prihodki Grčije povečati za 13,7 odstotka, vendar so se po podatkih finančnega ministrstva v prvih osmih mesecih povečali le za 3,3 odstotka. Se je pa poraba od januarja do avgusta zmanjšala za 12 odstotkov, kar je precej glede na 5,8-odstotni letni cilj. Papandreu je dejal, da je pomanjkanje prihodkov problem, vendar pa da Grčija prehiteva zastavljene cilje. Prepričan sem, da bomo do konca leta dosegli 40-odstotno zmanjšanje našega primanjkljaja, je ocenil grški premier. V zameno za 110 milijard evrov posojila Mednarodnega denarnega sklada IMF in držav članic območja evra je Grčija namreč sprejela stroge varčevalne ukrepe, da bi zmanjšala državni primanjkljaj s 13,6 odstotka bruto domačega proizvoda BDP v letu 2009 na 8,1 odstotka v letu 2010. Predstavniki IMF in Evropske unije se bodo prihodnji teden srečali v Atenah, kjer bodo ocenili grški napredek, Grčija pa bo prejela drugi del posojila v višini devet milijard evrov. Grška vlada je sicer v petek napovedala še nadaljnje varčevalne ukrepe, zaradi česar so v soboto sindikati v Solunu sklicali protest. Udeležilo se ga je več tisoč ljudi. Papandreu je sicer v soboto v svojem govoru o gospodarskih obetih obljubil znižanje davkov na dobiček podjetij s 24 na 20 odstotkov, kar naj bi vzpodbudilo vlaganja in konkurenčnosti. Prav tako je napovedal odprtje trga za nekatere poklice konkurenci iz EU. To naj bi veljalo tako za voznike tovornjakov in taksijev kot notarje in farmacevte. Obljubil je tudi deregulacijo energetskega trga, uresničevanje privatizacijskih ciljev ter zmanjševanja birokratskih ovir pri ustanavljanju novih podjetij.
|
negative
|
1,258
|
Vegradovi delavci še vedno niso prejeli neizplačanih plač. Kot pravi sindikalist Čater, banka kljub odločitvi sodišča ne sprosti sredstev. Če zaposleni ne bodo dobili plač, je stavka še vedno v igri. Sindikalist Srečko Čater Zaposleni v Vegradu še vedno niso prejeli izplačil neporavnanih preteklih plač, za kar se je vodstvo družbe dogovorilo s sindikatom. Banka kljub odločitvi sodišča ne sprosti sredstev, ki so na računu Vegrada, je povedal sindikalist Srečko Čater. Povedal je, da se bo v sredo ponovno sestal izvršilni odbor sindikata. Potem ko sta se novo vodstvo Vegrada na čelu z Borisom Medvedom in podjetniški sindikat prejšnji teden dogovorila za izplačilo še neporavnanih, a zapadlih plačil, je Čater krivdo za neizplačilo pripisal Novi Ljubljanski banki NLB, ki po njegovih besedah zadržuje izplačila. V NLB so to prejšnji teden zanikali. Možna je tudi stavka Izvršilni odbor sindikata bo razmere v podjetju spet pretresal na sredinem sestanku, ki je sklican za ob 8. uri zjutraj. Takrat se bo sindikat odločil tudi, kaj storiti, če do petka, 17. septembra, vsi zaposleni v Vegradu ne bodo dobili plač za avgust. Možna je tudi stavka. Medtem delavci v okviru postopka prisilne poravnave, ki ga je celjsko sodišče za Vegrad uvedlo 1. septembra, prijavljajo svoje terjatve. Čater je izpostavil, da imajo v zvezi s tem kar nekaj težav, saj je težko zbrati točne podatke, potem ko so delavci delali za različna Vegradova podjetja. Upniki imajo v okviru postopka do 1. oktobra čas za prijavo terjatev.
|
negative
|
1,259
|
Se vam je že zgodilo, da ste kdaj srečali kakšnega starega znanca, ga vprašali, kakšen poklic opravlja, in ob odgovoru pomislili 'ja kaj pa je to'? Novi poklici vse bolj izpodrivajo tradicionalne. Najbrž niti ne gre za to, da je področje preveč specifično in ga zato ne poznate, prav verjetno je, da pred nekaj leti, ko ste se vi odločali, katero kariero boste izbrali, ta poklic sploh še ni obstajal! V zadnjem desetletju so namreč razvoj visoke tehnologije, klimatske spremembe in recesija dodobra spremenili podobo trga dela in uvedli nekatere poklice, ki so bili še pred dvema desetletjema vidni le v znanstvenofantastičnih filmih. Nova področja so ponudila številne nove tržne niše, ugotavljajo tisti, ki so imeli pogum, da so se novih področij lotili med prvimi. Med njimi je tudi Jimmy Moore, po poklicu bloger. Lastnik in avtor bloga Livin La Vida Low-Carb je svoj blog začel objavljati leta 2005, potem ko je uspešno izgubil 90 kilogramov prekomerne telesne teže. Ko je začel s projektom, je še imel stalno službo, leto pozneje je njegova redna zaposlitev postalo pisanje. Moj letni zaslužek je z okoli 25 tisoč narasel na 60 tisoč dolarjev. Trenutno pišem blog, kar pomeni, da lahko delam doma, napisal sem dve knjigi, dvakrat na teden pripravljam oddajo o zdravju za iTunes ter ustvarjam videe za YouTube. Sanjska služba! Preverite, kateri so trenutno najzanimivejši novi poklici, s katerimi se da tudi dobro zaslužiti!
|
positive
|
1,260
|
Tretjina Merkurjevih komercialistov s sedežem v Celju bi raje vzela odpravnino in prekinila delovno razmerje z delodajalcem, kot pa se vozila na delo v Naklo. Vodstvo bo njihove želje upoštevalo. Merkurjeva komerciala na lokaciji v Celju se s 1. oktobrom ne bo v celoti selila v Naklo, kot je bilo prvotno predvideno. Predstavniki vodstva in delavcev so se namreč danes dogovorili, da bodo upoštevali želje vseh 239 posameznikov, in sicer jim bo omogočena bodisi vožnja v Naklo bodisi prekinitev delovnega razmerja s pripadajočo odpravnino. Knuplež Bojan Med zaposlenimi v komerciali na lokaciji Celje so namreč v preteklih dneh izvedli anketo, ki jo je izpolnila približno tretjina zaposlenih, pokazalo pa se je, da bi velika večina raje vzela odpravnino in si iskala novo službo, kot se vozila v Naklo. Predvsem za tiste, ki imajo manjše otroke ali kakšne druge obveznosti, namreč vožnja v Naklo ni sprejemljiva. Delavski direktor pa je prejel tudi precej povsem življenjskih pomislekov posameznikov, zlasti tistih z malimi otroki ali tistih, ki delajo le za štiri ure na dan. Predsednik uprave Bojan Knuplež bo rezultate ankete upošteval in bo tako odločitev, ali ostaja v Merkurju ali ga s pripadajočo odpravnino zapušča, prepustil vsakemu posamezniku. Upoštevali bomo maksimalno rezultate ankete med zaposlenimi, tako da bodo delavci maksimalno zadovoljni, kolikor so seveda v danem položaju sploh lahko zadovoljni, je po sestanku zagotovil Knuplež. Napovedane selitve ne bo Poudaril je, da s 1. oktobrom zagotovo ne bo selitve komerciale iz Celja v Naklo, čeprav so v ta namen v upravni stavbi v Naklem že pripravili mesto za sodelavce, ki bi se z avtobusi vozili iz Celja. Da bi preselili celotno lokacijo, ni več mogoče. Temveč bo tisti, ki se še najde v Merkurju, dobil možnost v Naklem, kdor pa se ne najde več v njem, pa bo seveda z vsemi pravicami in vsem, kar mu pripada, šel drugam, je pojasnil Knuplež. Foto Aljoša Kravanja Ni naš interes, da silimo ljudi v nekaj ali v neko delovno okolje, kjer se slabo počutijo oziroma kjer so nezadovoljni. Bili pa smo kot uprava kar malo presenečeni nad tako burnim odzivom, je priznal Knuplež in dodal, da so v pogovorih prišli do zaključka, da takšna selitev ne bi imela pozitivnega zaključka, zato so se odločili za pot, prilagojeno željam posameznikov. Koliko jih bo prišlo v Naklo, pa bo odvisno od tega, kako se bodo znašli na trgu dela oziroma kje bodo videli svojo perspektivo. Ob tem je Knuplež poudaril, da ohranitev komercialnega oddelka v Celju ni mogoča in do konca leta 2011 ali najkasneje takrat, ko bo sanacija zaključena, bo ta oddelek ukinjen. Obstaja pa možnost, da bi se kateri izmed zaposlenih v komerciali prezaposlil v trgovino, če bi pokazali interes in če bi bilo v trgovini prosto delovno mesto, je pojasnila predsednica Merkurjevega sindikata Mateja Tavčar. Usoda komerciale v Celju Foto Kanal A Uprava Merkurja in predstavniki sveta delavcev ter sindikalni zaupniki so si bili na današnjem sestanku enotni glede usode komerciale v Celju. Sedaj bomo na upravi v skladu z vsemi postopki ponovno pretehtali, kako bo potekala selitev, vsekakor pa se to ne bo zgodilo čez noč, je dejal Knuplež in dodal, da bodo selitev izvedli tako, da podjetje zaradi tega ne bo utrpelo škode. Hkrati je pojasnil, da izpraznjenih prostorov ne bodo prodali, saj je v objektu tudi trgovski center, temveč jih bodo kvečjemu dali v najem. Na današnjem sestanku med svetom delavcem, sindikatom in upravo so ponovno govorili tudi o sanaciji Mersteela, za katerega je program že pripravljen in predvideva 100 presečnih delavcev. To je poslovna odločitev uprave v okviru sanacijskega programa, saj dela ni in bo program presežnih delavcev potrebno izpeljati, je pojasnila Tavčarjeva in spomnila, da so bili glede priprave tega programa že prej seznanjeni, saj uprava delavce redno obvešča o sprejetih odločitvah, zato se v kratkem nadejajo tudi predstavitve sanacijskega programa za celotno skupino, ki pa še ni pripravljen.
|
neutral
|
1,261
|
Mednarodna ocena gospodarske situacije v 24 državah v marcu 2011 je enaka kot marca 2010 gospodarsko situacijo kot dobro ocenjuje le 38 odstotkov ljudi. Le dobra četrtina ljudi pričakuje, da bo v prihodnjih šestih mesecih bolje. Zaskrbljena trgovca opazujeta gibanje tečajev na madridski borzi. V raziskavi podjetja Ipsos Svetovni gospodarski utrip spremljajo tri ključne kazalce, in sicer oceno gospodarske situacije, oceno gospodarske situacije v lokalnem okolju in šestmesečno prihodnjo oceno gospodarske situacije. Vsi trije kazalci so padli po skoraj letu dni relativne nespremenjenosti. Podobnih prizorov, kot smo jih gledali lani v Grčiji, utegne biti ob nadaljnjem padanju gospodarstva vedno več. Kar v 20 od 24 državah so ljudje ocenili gospodarsko situacijo s slabšimi ocenami kot v začetku februarja. Tedaj je namreč 28 odstotkov ljudi iz različnih držav, zajetih v raziskavo, ocenjevalo, da se bo gospodarska situacija izboljšala, medtem ko sedaj tako meni 26 odstotkov anketiranih. Marca 2010 je bilo glede prihodnosti gospodarstva v njihovem lokalnem okolju na mednarodni ravni optimističnih še 31 odstotkov ljudi. Avtorji raziskave opozarjajo, da je bila raziskava opravljena še pred uničujočo katastrofo na Japonskem, zaradi česar bi utegnil biti ta utrip še nekoliko bolj šibak. Evropa po besedah avtorjev raziskave ponovno znižuje povprečje, saj 25 odstotkov ljudi ocenjuje gospodarsko stanje v državi kot dobro, 21 odstotkov jih meni, da je stanje na lokalni ravni dobro, 15 odstotkov pa jih pozitivno gleda v prihodnost . V Evropi največ ljudi, kar 71 odstotkov, gospodarsko situacijo v svoji državi kot dobro ocenjuje na Švedskem, čeprav je tudi tam v primerjavi z decembrom mogoče opaziti štiriodstotni padec. V podjetju Ipsos zaključujejo, da pesimistična pričakovanja ljudi niso značilna zgolj za Slovenijo, saj so že nekaj časa taki tudi svetovni trendi. Trichet je optimističen Predsednik Evropske centralne banke ECB Jean-Claude Trichet nič več ne dvomi v globalno okrevanje . Ni pričakovati, da bi trenutno okrevanje ogrozil vnovičen zdrs v recesijo, t. i. dvojno dno, je dejal po srečanju vodilnih predstavnikov največjih centralnih bank v Baslu. Opozoril pa je, da obstaja nevarnost pregrevanja gospodarstva. Predvsem v državah v razvoju je namreč rast precej hitrejša kot v razvitih državah. Pozorni bi morali biti tudi na rastoče cene surovin, je dodal.
|
neutral
|
1,262
|
Premier Pahor pozitivno ocenjuje razplet dogodkov v Preventu. Ob obisku Preventa in nove Boxmarkove proizvodnje v Slovenj Gradcu je dejal, da z optimizmom gleda v prihodnost podjetja. Predsednik vlade Borut Pahor je ob obisku Preventa in nove Boxmarkove proizvodnje v Slovenj Gradcu dejal, da država ob stečaju dveh Preventovih družb ni ostala ravnodušna, ampak je prepoznala probleme in se vključila v iskanje rešitev. Tako lahko danes z optimizmom gleda v prihodnost podjetja Boxmark in zaposlenih. Pahor z optimizmom ocenjuje prihodnje možnosti podjetja Boxmark. Pahor z optimizmom ocenjuje tako prihodnje možnosti podjetja Boxmark kot pomembnega dobavitelja za avtomobilsko industrijo , kot tudi prihodnost delavcev, ki so dobili nazaj delo. S tem se na Koroškem ohranja znanje, ki je pomembno za ustvarjanje primerjalnih in konkurenčnih poslovnih priložnosti Slovenije, je Pahor dejal po ogledu proizvodnje šivanja avtomobilskih sedežnih prevlek v Slovenj Gradcu. Svetlik in Radićeva tudi optimistična Pri tem sta ga spremljala minister za delo Ivan Svetlik in ministrica za gospodarstvo Darja Radić. Slednja prav tako pozitivno ocenjuje razplet dogodkov v Preventu. V izjavi za medije je povedala, da jo je prav dogajanje v Preventu napeljalo k razmišljanju o tem, kaj vse premorejo slovenska podjetja, ki delujejo na področju avtomobilske industrije. Zato na ministrstvu podpirajo idejo o povezovanju slovenskih dobaviteljev avtomobilski industriji in iskanju novih razvojnih priložnosti v okviru tega. Novi najemnik dela nekdanjih Preventovih proizvodnih prostorov Boxmark bo lahko zaprosil za državne subvencije za investiranje in zaposlovanje, pri tem bo po besedah ministrice Radičeve potrebno paziti na mejo do 40 odstotkov državne pomoči. Glede možnosti kapitalskega vstopa države v podjetje, kar je omenjala v preteklosti, pa je danes dejala, da o tem država zdaj ne razmišlja. Minister Svetlik pa je pohvalil odziv in delo vseh pristojnih ustanov v okviru ministrstva, ki so pomagali na novo brezposelnim, teh je bilo ob stečaju dveh Preventovih družb 1260. Centri za socialno delo so med drugim dodelili denarne socialne pomoči 304 delavcem, ki so bili do te pomoči upravičeni, in jim nadalje nudijo psihosocialno pomoč. Na novo brezposelne so prijavljali zavodi za zaposlovanje, danes tako prvi delavci dobijo nadomestila za čas brezposelnosti v avgustu, sicer pa jih zavodi vključujejo v različne programe aktivne politike zaposlovanja. Združili so se nacionalni, socialni in poslovni interesi, pa je dejal direktor Boxmarka Marjan Trobiš, ki je zadovoljen z zagonom proizvodnje v Slovenj Gradcu, načrtuje jo še v Radljah ob Dravi. Ob tem je izrazil pozitivno presenečenje nad ugotovitvijo, kako dobro znajo svoje delo po prekinitvi opravljati nekdanje Preventove šivilje, da je povpraševanje po njih veliko, pa je dodal tudi stečajni upravitelj podjetja Prevent avtomobilski deli Grega Erman. Marjan Trobš je zadovoljen z zagonom proizvodnje v Slovenj Gradcu. Erman je ocenil, da stečajni postopek poteka korektno in da z najemnikom, ki je ponovno zagnal proizvodnjo, dobro sodelujejo. Povedal je še, da bodo zaposleni, ki so nekaj dni nadaljevali delo še v okviru stečajnega postopka, plačila za to delo prejeli predvidoma do konca tega tedna. Glede izplačil iz jamstvenega sklada pa je dodal, da so podatki pripravljeni, delavci pa bodo predvidoma sredi oktobra iz tega naslova dobili izplačane tri plače in del odpravnin.
|
neutral
|
1,263
|
Ker je izguba dosegla polovico osnovnega kapitala, je uprava Merkurja sprejela sklep o insolventnosti družbe. Merkur bo obstoječe lastnike zdaj pozval k dokapitalizaciji, a najverjetnejši scenarij je prisilna poravnava. Uprava Merkurja pod vodstvom Bojana Knupleža je na današnji seji sprejela sklep o insolventnosti družbe, saj je izguba dosegla polovico osnovnega kapitala. Predsednik uprave Merkurja Bojan Knuplež Kot je pojasnil prvi mož Merkurja, sklep o insolventnosti Merkurja izhaja iz ponovno revidiranega letnega poročila, polletnih knjigovodskih izkazov in številnega gradiva podpornih služb ter zunanje svetovalne službe. Vse ugotovitve nalagajo upravi, da razglasi sklep o dolgoročni plačilni nesposobnosti. Knuplež bo sicer predlagal dokapitalizacijo v višini nekaj deset milijonov evrov, ki bi bila možna tudi v obliki konverzije terjatev v lastniški delež. Za Knupleža je vsak lastnik s kapitalom dobrodošel. Ne moti me nobeno lastništvo, samo da je na trdnih osnovah in je odgovorno, je dejal prvi mož Merkurja, ki je insolventnost razglasil samo za krovno družbo, medtem ko v Big Bangu, ki posluje z dobičkom, to ni potrebno, v Mersteelu pa podobna poteza ni izključena. Najverjetnejši scenarij pa je prisilna poravnava in Merkur bo pred iztekom enomesečnega roka sodišču predložil načrt finančne reorganizacije. Pri tem Knuplež še ne ve, v kolikšni meri bodo upniki, med katerimi je 18 bank in okrog 1500 dobaviteljev, poplačani. Knuplež ne želi govoriti o nobenih številkah niti glede izgube niti glede dolgov. Zagotovil pa je, da v podjetju imajo denar za plače zaposlenih. Načrt finančne reorganizacije bo pripravljen na osnovi sanacijskega programa, ki ga bo skupaj s končnim letnim poročilom nadzorni svet predvidoma obravnaval prihodnji teden. Priprava sanacijskega programa sicer teče dalje v obliki, kakršna je tudi glede presežnih delavcev. Tako se pogajanja z bankami nadaljujejo na bilateralni in konzorcijski ravni, dnevno pa potekajo tudi dogovori z dobavitelji. Od upnikov pričakujem, da bodo konstruktivni pri saniranju Merkurja in bodo podprli sanacijo, je dejal Knuplež, ki si želi postopke čim bolj skrajšati. Vsak mesec, ki ga podjetje preživi v agoniji, je potem za leto dni več okrevanja, meni. Foto Kanal A Tudi predsednik nadzornega sveta Matevž Slapničar je zagotovil, da vsi dogovori potekajo v skladu z lastniki. Ta ukrep razglasitve insolventnosti je le korak na poti, ki jo hodimo že nekaj mesecev. Proces pogajanja, ki poteka, se bo normalno nadaljeval, saj je dogovor z upniki nujen tudi za uspešnost v sami prisilni poravnavi, ki se zdaj kaže kot najverjetnejši naslednji korak in kjer je treba zagotoviti strinjanje vsaj 60 odstotkov upnikov, je pojasnil. Razglasitev insolventnosti po pojasnilih člana uprave Blaža Pesjaka, ki je zadolžen za finance, izhaja iz zakona o finančnem poslovanju in prisilni poravnavi, ker je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme dobička ali rezerv družbe. Do takšne situacije so privedle različne okoliščine, in sicer organizacijska neustreznost, splošna kriza, izčrpavanje preko menedžerskega odkupa in spremenjene okoliščine na trgu, ocenjuje Knuplež. Tajnikar Dokapitalizacija je nerealna možnost Po oceni Maksa Tajnikarja z ljubljanske ekonomske fakultete je najverjetnejši scenarij za Merkur prisilna poravnava. Kot je dejal, je dokapitalizacija podjetja ob razglasitvi insolventnosti zakonska možnost. To je prvi korak, sledi prisilna poravnava, in če ta ne uspe, stečaj, je dejal in dodal, da Merkur nima takega lastnika, ki bi lahko speljal verjetno obsežno dokapitalizacijo. Dokapitalizacija je nerealna možnost, meni. Zaradi velikih obveznosti Merkurja do bank in dobaviteljev je po njegovih besedah možna celo prostovoljna poravnava. Kadar je dovolj velik interes s strani dobaviteljev ali finančnih institucij, je možna tudi prostovoljna poravnava, je dejal. Bodisi prisilna bodisi prostovoljna poravnava je skorajda nujna, kadar podjetje zadev ne more reševati z dezinvestiranjem, kot je to zaradi visoke zadolženosti v primeru Merkurja. Stečaj po Tajnikarjevem prepričanju ni toliko realna možnost. Mislim, da situacija še ni zrela za stečaj, je dejal. Bobinac Gorenju je v interesu, da Merkur obstane Gorenje je eden tistih dobaviteljev Merkurja, ki je zelo zainteresiran, da Merkur ostane delujoče podjetje. Verjamem, da bo ne glede na današnjo informacijo deloval naprej. Mislim, da bo to moralo pospešiti dogovor z največjimi upniki in predvsem z bankami. Zdi se mi, da bosta ključna naslednja dva tedna, je ob novici dejal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Franjo Bobinac verjame, da bo Merkur deloval naprej. Foto POP TV Banke naj bi se do konca meseca dogovorile, kako naprej. Po informacijah, ki jih ima in ki so tudi javno dostopne, brez dokapitalizacije ne bo šlo, verjame pa tudi, da bo sklenjen dogovor med bankami, upniki in Merkurjem. To je pomembno ne samo za Gorenje, ampak za slovensko industrijo. Gre za prvo slovensko tehnično trgovino, ki odpira police slovenskim izdelkom ne samo v Sloveniji, ampak tudi na zahodnem Balkanu, je poudaril. Glede morebitnega sodelovanja Gorenja pri finančni sanaciji Bobinac ni želel ničesar prejudicirati. Smo pa v razgovorih tako z vodstvom Merkurja kot po nekaterih drugih kanalih. Ogromno je dobaviteljev, bank, poslovnih partnerjev, ki jim je v interesu, da Merkur obstane. Verjamem, da bo to tudi urejeno, je dejal. Tudi o višini terjatev, ki jih ima Gorenje do Merkurja, Bobinac podrobno ni želel govoriti. Merkur je za nas daleč, daleč največji partner za območje zahodnega Balkana. Z njim ustvarimo okoli 30 milijonov evrov prometa, je povedal.
|
neutral
|
1,264
|
Sava je v času odkupovanja lastnih delnic, ki ga je izvedla zaradi podcenjenosti delnice glede na ocene vrednosti premoženja družbe, pridobila 7287 lastnih delnic v skupnem znesku 1,21 milijona evrov. Prvi mož Save Janez Bohorič Kot so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Save, so imeli 19. avgusta, ko so objavili namero glede odkupovanja lastnih delnic, skupaj 3289 lastnih delnic ali 0,16 odstotka osnovnega kapitala družbe. V času od objave namere do 14. septembra so te povečali na 10.576 lastnih delnic ali 0,53 odstotka. Posle nakupa so v družbi izvršili prek organiziranega trga Ljubljanske borze. Posredniki so bili Hypo Alpe Adria Bank, borzno posredniška družba GBD, družba PFCI, Abanka Vipa in Ilirika, so navedli v družbi. Skupni delež delnic, ki jih družba že ima, ne sme skupaj z drugimi lastnimi delnicami presegati 10 odstotkov osnovnega kapitala, so dodali. V Savi so pred časom ocenili, da je delnica Save na ravneh, pri katerih kotira sedaj, močno podcenjena glede na njihove ocene vrednosti premoženja Save.
|
neutral
|
1,265
|
Ker so plačilno nesposobni, je direktorica podjetja Prevent Mislinja podala predlog za stečaj. V podjetju namreč ne zmorejo več odplačevati posojila, ki ga je najela matična družba Prevent Global. Službo bo izgubilo 81 zaposlenih. Prevent Mislinja ni zmožen več odplačevati posojila, ki ga je najelo matično podjetje v Slovenj Gradcu. Direktorica podjetja Prevent Mislinja Andreja Oder je danes na Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu podala predlog za stečaj podjetja. Podjetje je plačilno nesposobno, saj ni več sposobno odplačevati posojila, ki ga je na plečih podjetja najela matična družba Prevent Global. Ta je od avgusta v stečaju. Podjetje je konec leta 2008 prevzelo 3,2 milijona evrov vredno posojilo, ki ga je za svoje potrebe pri NLB najelo podjetje Prevent Global, takrat pod vodstvom Boruta Meha. Matična družba je do konca lanskega leta posojilo tudi redno odplačevala, težave pa so se začele pojavljati v letošnjem letu, je danes pojasnila direktorica družbe Odrova. Podjetje Prevent Mislinja, ki od posojila ni porabilo niti evra, je po njenih besedah letos nemalokrat pomagalo pri odplačevanju v upanju, da se bo situacija v matični družbi uredila. Vendar ni bilo tako, saj je bil za Global avgusta letos uveden stečaj, breme preostanka posojila v višini 2,5 milijona evrov pa je padlo na hčerinsko podjetje. Podjetje Prevent Mislinja z 81 zaposlenimi, letnim prometom okoli 5,5 milijona evrov in osnovnim kapitalom v višini 1,1 milijona evrov posojila ni več zmožno odplačevati. Vodstvo družbe zato predlaga stečaj, čeprav je direktorica še po stečaju matične družbe v sodelovanju s stečajnim upraviteljem Borisom Kastivnikom upala na razrešitev zapleta. Trenutno ima podjetje odprta še številna naročila, nadaljnja proizvodnja pa je odvisna od postopka stečaja, o katerem bo sodišče odločalo v treh dneh, potem ko je podjetje že poravnalo začetne stroške postopka. Preventova proizvodnja in blagovna znamka z likom ježka je bila na Koroškem v svojih začetkih osnovana prav na proizvodnji šivanja zaščitnih oblačil, ki so jih do danes izdelovali v podjetju Prevent Mislinja. V preteklosti so v Mislinji izdelovali tudi zaščitne rokavice, vendar so proizvodnjo pred časom preselili v Sarajevo. Podjetje Prevent Mislinja za lastno poslovanje nima najetega nobenega posojila, leto 2008 je družba sklenila s 130.000 evri dobička in gospodarsko krizo pričakala v dobri kondiciji . Lani je poslovala z izgubo v višini 200.000 evrov, letošnje tekoče poslovanje pa je bilo sredi leta že pozitivno, je pojasnila direktorica družbe, ki sicer verjame v znanje zaposlenih in razvoj zaščitnih oblačil za več kot tisoč različnih kupcev ter možnosti nadaljevanja proizvodnje. Podjetje je zaposlenim izplačalo letošnji regres, prav tako tudi plače za avgust, zmanjkalo pa je sredstev za poplačilo prispevkov za avgust. V zadnjem letu je to že četrti stečaj podjetja v okviru Preventove skupine na Koroškem. Najprej je bil stečaj uveden za podjetje Prevent Pur iz Pameč, ki je zaposlovalo 165 delavcev, dober mesec dni pa sta v stečaju tudi dve ključni Preventovi družbi, matično podjetje Prevent Global in njena hčerinska družba Prevent avtomobilski deli s skupno 1260 zaposlenimi. Če je kdo menil, da je zadeva s Preventom končana, je seveda mislil narobe, se je na današnjo napoved stečaja mislinjskega podjetja odzval sekretar koroškega območnega svobodnega sindikata Lojze Raško. Domine padajo, kot je bilo napovedano. In bojim se, da bo tega še več, je dodal.
|
negative
|
1,266
|
V Loteriji Slovenije je povprečna plača zaposlenega 2.220 evrov, predsednik uprave pa je lani mesečno zaslužil 9.600 evrov bruto. V Športni loteriji pravijo, da so plače zaposlenih primerne, plača predsednika uprave pa nižja, kot se predstavlja v javnosti. V Loteriji Slovenije je trenutno zaposlenih 62 ljudi, glede na obseg poslovanja pa družba sodi v rang velikih podjetij. Plača uprave Loterije Slovenije je zaradi lastniške strukture omenjene družbe določena na podlagi zakona, ki določa prejemke poslovodnih oseb v gospodarskih družbah, ki so v večinski lasti države. Loterija Slovenije je namreč v 40-odstotni posredni lasti države prek Kapitalske družbe 25 odstotkov in Slovenske odškodninske družbe 15 odstotkov. 50-odstotno lastništvo imata dve fundaciji Fundacija za financiranje invalidskih organizacij FIHO ima v lasti 40, Fundacija za financiranje športnih organizacij FŠO pa 10 odstotkov. Zaposleni, nekdanji zaposleni in upokojenci imajo v lasti 10 odstotkov. Kot so sporočili za 24ur.com, povprečna mesečna bruto plača zaposlenega po kolektivni pogodbi znaša 2.220 evrov, povprečna mesečna bruto plača zaposlenega po kolektivni in individualnih pogodbah pa znaša 2.660 evrov. Seveda ima največjo plačo predsednik uprave Tim Kocjan in ravno ta številka naj bi bila previsoka. Letno poročilo za leto 2009 kaže, da je Kocjan lani skupno zaslužil 195.355 evrov bruto. Od tega je dobil 71.873 evrov nagrade. Povprečna mesečna bruto plača predsednika uprave v letu 2009 je znašala 9.600, pravijo na Loteriji Slovenije. Kot so nam razložili v družbi, mu je nagrado odobril nadzorni svet, in sicer zaradi izjemno dobrih poslovnih rezultatov. Zaslužki v primerjavi z drugimi le niso tako bajni? Na Loteriji Slovenije se na očitke, da njihov predsednik uprave zasluži več kot denimo šef NLB Božo Jasovič, branijo z navedbo lestvice najbolj plačanih slovenskih menedžerjev in uprav, kjer se niti njihova uprava niti njihov predsednik uprave ne uvrščajo med prvih deset največjih zaslužkarjev. In kako je v loteriji, ki ni v državni lasti? Med družbe, katerih večinska lastnica je država, pa ne sodi Športna loterija. Vseeno pa tudi za to družbo velja, da se zaposlenim in upravi ne godi slabo. Predsednik uprave Janez Bukovnik naj bi po poročanju Žurnala24 lani zaslužil 255 tisoč evrov. A za 24ur.com so na Športni loteriji dejali, da je bila fiksna plača predsednika uprave lani nižja, kot je bilo predstavljeno javnosti. Zaslužek lanskega leta sicer vsebuje tudi nagrado za rekordno poslovno uspešnost za leto 2008, in sicer v višini 40 tisoč evrov. Glede zaposlenih pri Športni loteriji niso navajali konkretnih številk, ocenjujejo pa, da so plače delavcev glede na specifiko dejavnosti primerne. Sicer je ta družba plače uprave določila v skladu s priporočili vlade za gospodarske družne, ki so v večinski lasti države, pa čeprav njihov večinski lastnik ni država. Vlada je priporočila, da naj se plača uprave določi v višine povprečne bruto plače v dejavnosti, pomnožene z ustreznim mnogokratnikom glede na velikost družbe, razlagajo na Športni loteriji. Športna loterija se uvršča v srednje družbe, mnogokratnik pa je bil dogovorjen s pogodbo, s katero so dogovorili razmerja, ko je mesto predsednika uprave prevzel Bukovnik.
|
neutral
|
1,267
|
Če NLB ne želi izgubiti obsega poslovanja, je zadnji rok za dokapitalizacijo junij 2011, sicer se bo treba prilagoditi obstoječemu kapitalu, je prepričan predsednik uprave Jašovič. Predsednik uprave NLB Božo Jašovič je o svežem kapitalu za NLB, o katerem se bo po prestavitvi skupščine odločalo novembra, saj lastniki preučujejo 400 milijonov evrov vredno predvideno dokapitalizacijo, poudaril, da si želijo dokapitalizacije čim prej. Naredili bomo vse, da z naše strani ne bo ovir za to, je poudaril. Ocenil je, da je skrajni rok za dokapitalizacijo do konca prvega polletja 2011, če želi obdržati sedanji obseg poslovanja, sicer se bo treba prilagoditi obstoječemu kapitalu. Ali to pomeni zapiranje bank, je po Jašovičevem mnenju zelo tehnično vprašanje. Treba je narediti zelo jasen vzdržen načrt, ki ga ta hip Jašovič še nima. O prisotnosti v državah na Balkanu je povedal le, da bodo še naprej prisotni na strateških mestih, ki so jih opredelili s strategijo. Glede na to, da je imela NLB ob polletju še izgubo, Jašovič ob koncu leta ne pričakuje več malega dobička. Ko smo ocenjevali rezultat za letos, smo povedali, da bi naša ambicija bila pozitiven rezultat, vendar smo že tedaj povedali, da so tveganja navzdol. Zaradi možnosti podaljševanja krize in slabšanja porftelja podjetij se je to tudi zgodilo, je pojasnil. Božo Jašovič Foto 24ur.com Dodal je, da prvo četrtletje po gospodarski rasti ni bilo dobro, kar se odraža pri komitentih in posledično pri slabšanju porftelja. Potreba po oblikovanju rezervacij je velika in to slabi naš rezultat pod črto. Sicer je rezultat pred rezervacijami boljši kot lansko leto, vendar je potreba po oblikovanju rezervacij kar velika in verjetno je, da letos banka konča poslovanje z izgubo, je dejal in dodal, da največji del izgube predstavlja padec cen vrednostnih papirjev. Jašovič meni, da bodo rezervacije povečali približno z enakim tempom kot lansko leto, kar pomeni v višini okrog 150 milijonov evrov. Za prihodnje leto pa ostaja optimističen, saj glede na makroekonomske napovedi lahko vendarle pričakujemo, da bo leto 2011 boljše.
|
neutral
|
1,268
|
Gradbeni baron in prvi mož SCT Ivan Zidar je lani s skoraj 794 tisoč evri za 160 tisočakov prehitel drugega najbolje plačanega menedžerja Jožeta Colariča, predsednika uprave Krke. Colarič je z okoli 634 tisoč evri drugi najbolje plačan menedžer. Podjetja so morala zaradi spremenjenega zakona o gospodarskih družbah letos prvič razkriti prejemke posameznih članov uprav, kar so storili tudi v največjem gradbenem podjetju v državi, v SCT. In prav Ivan Zidar je s plačo 793.744 evrov najbolje plačani menedžer lanskega leta. Sledi mu predsednik uprave Krke Jože Colarič, ki ima 160 tisoč evrov nižjo plačo, ugotavlja Mladina. Med prvimi 20 najbolje plačanimi menedžerji sta še dva gradbinca. Na petem mestu se je znašel generalni direktor Salonita Anhovo Jože Funda, ki si je kljub krizi v gradbeni industriji izplačal 474 tisoč evrov, na devetem mestu pa je s 345 tisoč evri zaslužka prvi mož Primorja Dušan Črnigoj. Na vrhu sta še nekdanji upravi Droge Kolinske in Zavarovalnice Triglav. Sledijo pa še Janez Bohorič, predsednik Save, ki je s 314 tisoč evri pristal na enajstem mestu, in Žiga Debeljak, predsednik Mercatorjeve uprave, ki je s 309 tisoč evri končal na 13. mestu. Predsednica uprave Probanke Romana Pajenk je zaslužila 310 tisoč evrov, med dvajsetimi pa je tudi uprava Gorenja. Na zadnjem, 20. mestu, pa se je znašel energetski strokovnjak Robert Golob, ki je za svoje delo v GEN-I in podjetju Gorenje Istrabenz lani zaslužil skupaj 261 tisoč evrov. Se pa slovenski menedžerji po prejetih zneskih niti slučajno ne morejo primerjati s tujimi direktorji. Preverite, koliko zaslužijo ti in kdo je tisti, ki je zaslužil največ, kar 84 milijonov dolarjev!
|
neutral
|
1,269
|
Delavci Vegrada stavkajo, ker še vedno niso dobili avgustovskih plač. Dobili so sicer 240 evrov neto plače, preostalo jim je obljubljeno v prihodnjih dneh. Zahtevali so odstop sindikalista Mastnaka. Zaposleni v Vegradovih podjetjih so danes začeli splošno stavko. Vanjo je vključena večina zaposlenih v Vegradu in njegovih hčerinskih podjetjih, večina na delovnih mestih. Kakšnih sto delavcev se je zbralo tudi pred upravno stavbo Vegrada v Velenju, tako da so sicer miren shod spremljali policisti. Direktor Vegrada Boris Medved Kot je zagotovil direktor družbe Boris Medved, so danes vsi dobili 240 evrov neto plače za avgust, preostalo pa bodo dobili predvidoma v prihodnjih dneh. Po njegovih besedah so akontacijo avgustovske plače prejeli vsi zaposleni. Glede na postopne prilive pa računa, da bo podjetje avgustovsko plačo lahko zagotovilo do konca tedna. Nato se bo s sindikatom pogovarjal glede izplačil starih obveznosti. Glede nadaljnjega izplačila plače za avgust je sindikalist Samo Mastnak povedal, da bodo delavci predvidoma v torek prejeli še okoli 300 evrov. Tudi v. d. sekretarja velenjske območne organizacije svobodnega sindikata Srečko Čater je dejal, da bodo nadaljnja izplačila avgustovskih plač predvidoma stekla v torek, takšna izpolnjena obljuba pa bi po njegovih besedah predstavljala realen temelj pogovorov za naprej. Sicer pa je po Čatrovih besedah direktor glede nadaljnjega razvoja dogodkov obljubil, da če ne bo uspel zagotoviti normalnega poslovanja do konca meseca septembra, bo sam vložil predlog za stečaj. Ker ne zastopa interesov delavcev, zahtevali njegov odstop Delavci, ki zahtevajo Mastnakov odstop, ker menijo, da ne zastopa njihovih interesov, so sicer odločeni s stavko nadaljevati do celotnega izplačila. Mastnak je povedal, da je v preteklosti že nameraval odstopiti, a so ga nekateri prosili, naj ostane, zdaj pa bo sam podal odstopno izjavo, če bo ocenil, da nima več podpore članstva. Celjsko sodišče je na predlog prejšnjega vodstva Vegrada 1. septembra začelo postopek prisilne poravnave nad velenjsko družbo, tako da imajo upniki do 1. oktobra čas prijaviti terjatve. So pa na celjskem sodišču danes potrdili, da je bil v petek poravnan predujem za plačilo stroškov postopka prisilne poravnave. Stavkajočim delavcem pred upravno stavbo Vegrada je podporo prišel izraziti tudi velenjski župan Srečko Meh. Ponovil je, da so se predstavniki občine v petek glede položaja Vegradovih delavcev pogovarjali z ministrom za delo Ivanom Svetlikom in da se bo zavzemal za to, da se realni pogovori nadaljujejo. Sam meni, da je treba delavcem jasno povedati, kaj jih čaka in kje je Vegrad . Po njegovem bi za delavce bil najbolj pravičen stečaj podjetja, s čimer bi dobili možnost kasnejših izplačil iz jamstvenega in preživninskega sklada. Občina pa jim bo v prihodnje pomagala po svojih močeh, je dodal. Nova Ljubljanska banka NLB je sicer v petek po prejemu sklepa Okrožnega sodišča v Celju sprostila določena sredstva na računu Vegrada. Kot je bilo razvidno iz objave na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, je sodišče v petek popoldne NLB naložilo, da z Vegradovega računa na račun sodišča izvede plačilo predujma za stroške postopka prisilne poravnave v višini 30.295,88 evra ter da izvrši plačilo računa dobavitelju, družbi Vegrad Montal, v višini 200.000 evrov.
|
negative
|
1,270
|
Ministrstvo za finance naj bi v strategiji upravljanja deleža v NLB predvidevalo dokapitalizacijo NLB in še povečanje lastniškega deleža v banki. Pahor glede tega ni čisto prepričan, mnenje strank pa je deljeno. Borut Pahor je v DZ odgovarjal na poslanska vprašanja. Vlada bo v kratkem obravnavala strategijo upravljanja z naložbo v NLB, v internem gradivu ministrstva za finance naj bi predvideli povečanje lastniškega deleža in sodelovanje v dokapitalizaciji, pišeta Dnevnik in Delo. NLB ima trenutno preko več družb v lasti 48,58 odstotka delnic, v skladu s strategijo pa naj bi delež povečala na 50 odstotkov plus eno delnico. Država bi za ohranitev takega deleža tudi morala sodelovati v dokapitalizaciji banke. Če bi bila ta v vrednosti 400 milijonov evrov, bi država morala vložiti okoli 217 milijonov evrov. Na ministrstvu za finance sicer tudi ne vidijo ovir, da bi se država sčasoma s ključnimi investitorji dogovorila za prvo javno prodajo delnic, vendar bi ob tem ohranila večinsko lastništvo. Če bi se kasneje odločili za zmanjšanje deleža na 25 odstotkov plus ena delnica pa bi to morali storiti premišljeno. Minister za finance Franc Križanič Foto Dare Čekeliš Križanič Z nesodelovanjem pri dokapitalizaciji NLB bi lahko izgubili tudi 500 milijonov evrov Analize kažejo, da bi, če ne bi sodelovali pri dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke NLB in se bo ta odvijala po tržni vrednosti ter bo kasneje, ko se bo trg normaliziral, ta cena dosegla 2,5-kratnik tržne vrednosti, zlasti če bo prišlo do prestrukturiranja lastništva, lahko izgubili tudi do pol milijarde evrov, je v državnem zboru dejal minister za finance Franc Križanič. Meni, da bi morali v projektu dokapitalizacije sodelovati, odvisno pa je, kako bodo skušali s partnerji vzpostaviti stabilno lastništvo banke. Morda tudi ne, da bi bila država 51-odstotni lastnik, vendar da bi našli druge možnosti, da banka ostane samostojna, neodvisna in s tem pomembna sistemska institucija v Sloveniji in na zahodnem Balkanu, ter da bi s tem vse ingerence nadzora, razen tistih na ravni EU, ostale v Sloveniji, pravi minister. Poslanci glede dokapitalizacije z različnimi stališči V okviru plenarnega zasedanja državnega zbora pa so o NLB na pobudo predsednika SLS Radovana Žerjava razpravljali tudi poslanci. SLS zagovarja državno lastništvo v NLB. Premier Borut Pahor je dejal, da je njegovo stališče, da ne morejo biti vse naložbe strateške in da se tudi ne moremo v nedogled zadolževati . Kot je dejal, potrebuje Slovenija dobro in uspešno banko in da morajo tej ambiciji podrediti tudi vprašanje lastništva. Poslanec SDS Andrej Vizjak Foto POP TV V LDS so se zavzeli za razpravo o izboljšanju učinkovitosti delovanja NLB. Kot je dejal poslanec LDS Borut Sajovic, bi bile banko treba reorganizirati, da bo dobro poslovale, pri dokapitalizaciji pa naj država sodeluje s konverzijo depozitov, ne pa z novim zadolževanjem. Menijo, da bi bilo treba k dokapitalizaciji povabiti tudi zunanjega partnerja, pri tem pa ohraniti kontrolni delež. Renata Brunskole SD pa je dejala, da so banke hrbtenica gospodarstva. Izpostavila je tudi izkušnje nekaterih novih držav EU, ki so banke prodale tujim lastnikom, ti pa so hčerinske banke v času krize izčrpavali. Poslanci SD tako podpirajo ohranitev večinskega deleža v NLB. V SDS pa pogrešajo strategijo razvoja finančnega sektorja. Če nimamo odgovora glede prihodnosti sektorja, ne moremo imeti odgovora glede dokapitalizacije NLB, je dejal Andrej Vizjak. Poslanci Zares po besedah Alojzija Potočnika menijo, da je za razpravo o dokapitalizaciji NLB prezgodaj, saj še niso rešena strokovna vprašanja. Potočnik je dejal, da državno lastništvo ni nujno slabo, prav tako ni nujno dobro, odvisno je predvsem od tega, kakšna je država kot lastnik.
|
neutral
|
1,271
|
Vedenjska ekonomija V drugem valu privatizacije je menedžerje vodil pohlep, ki jim je zameglil razsodnost. Zakonodaja pa je to dopuščala, je dejal borznik Gregor Žvipelj.
|
negative
|
1,272
|
Do konca leta bo še zelo vroče! Vlada pripravlja pokojninsko reformo, ki bo skupaj z ostalimi dvignila veliko prahu. V INDIVIDI smo zato za vas znova pripravili brezplačni izračun pokojnine, ki je ukrojen po vaši meri. Naročite izračun in se z malo sreče odpravite na križarjenje po Sredozemlju ! Ne čakajte! Zagotovite si svoj izračun pokojnine še danes! Izračun pokojnine, ki smo ga vam v INDIVIDI pripravili, bo pokazal, kaj morate danes storiti, da se izognete bistvenemu znižanju življenjskega standarda ob upokojitvi. Pri pripravi rešitev smo združili moči z najbolj prodornimi in inovativnimi podjetji v naši branži. Za vas smo analizirali vse produkte na trgu in za vsako generacijo pripravili optimalne rešitve za dosego želene pokojnine. Prepustite torej skrb za pokojnino našim strokovnjakom, vi pa poskrbite zase in za vaše zdravje, da boste lahko v tretjem življenjskem obdobju uživali sadove svojega dela. Naročite se na brezplačni izračun svoje pokojnine ter sodelujte v bogatem nagradnem žrebanju. Prva nagrada je enotedensko križarjenje za 2 osebi po Sredozemlju v vrednosti 3.000 EUR! Evropa se stara, Slovencev bo vedno manj! Po izsledkih poročila Evropske komisije o staranju prebivalstva v EU se obeta naraščanje števila prebivalstva do leta 2035. V Sloveniji naj bi število prebivalstva naraščalo le še do leta 2019, ko naj bi bilo v Sloveniji okoli 2,1 milijona prebivalcev oziroma 2,4 odstotka več kakor leta 2007. Do leta 2060 naj bi bilo v državah, ki so danes v Evropski uniji, le še 283 milijonov aktivnih ljudi. To je sedmino manj, kot je aktivnih prebivalcev danes. Tudi na tem področju so izračuni za Slovenijo bistveno bolj skrb zbujajoči. Do leta 2011 se bo število aktivnega prebivalstva neznatno povečalo, in sicer za manj kot odstotek, potem pa se bo začelo zmanjševati in bo z 1,4 milijona do leta 2060 padlo na okrogel milijon. Zmanjšalo se bo torej za približno tretjino. O tem, kaj nam prinaša nova pokojninska reforma, si preberite tukaj. Kolikokrat v življenju varčujemo za pokojnino? Na žalost samo enkrat, zato popravnega izpita ne bomo imeli. Pri tem je nujno poiskati strokovno pomoč v obliki neodvisnega osebnega finančnega svetovalca, saj so posledice napačne odločitve katastrofalne. Poglejte si primer 25-letnika! In ne pozabite! Z naročilom sodelujete v nagradni igri, ki vam lahko z malo sreče prinese lepe nagrade. Pri pripravi rešitev smo združili moči z Alta Sanjate o počitnicah na Maldivih, o nakupu nepremičnine, šolanju otrok na prestižni univerzi? Dobro je imeti velike cilje. Še bolje je izpolniti jih. Generali Zavarovalnica Naše osnovno vodilo je, da svojim strankam v prvi vrsti nudimo zavarovanja, ki so uveljavljena v svetu, a hkrati prilagojena potrebam slovenskega trga. Svet križarjenj Počitnice so se šele dobro končale, vi si pa že zamišljate, kako bi bilo lepo jesenski dež zamenjati za še nekaj dni prijetnih poletnih temperatur? Oglejte si trenutno najboljša križarjenja s klikom tukaj.
|
neutral
|
1,273
|
V T-2 so se ostro odzvali na predlog stečaja s strani Telekoma Slovenije Telekom Slovenije se želi praktično zastonj polastiti večjega in boljšega optičnega omrežja, ki ga je izgradila družba T-2. Telekom Slovenije je v četrtek na Okrožno sodišče v Mariboru podal predlog za začetek stečajnega postopka nad telekomunikacijsko družbo T-2. Za korak so se odločili zaradi neplačevanja obveznosti in insolventnosti omenjene mariborske družbe. Družba T-2 že od leta 2008 kljub sklenjenim pogodbam ne izpolnjuje svojih obveznosti, poleg tega pa je v letih 2008 in 2009 izkazala veliko izgubo, ki je v obeh letih presegla polovico kapitala. To pomeni, da je družba insolventna, s čimer so izpolnjeni vsi pogoji za začetek stečajnega postopka. Telekom Slovenije želi s predlogom za začetek stečajnega postopka zagotoviti, da terjatve družbe do T-2 ne bodo naraščale, so dodali. Pričakujejo pa poplačilo vsaj dela terjatev, ki na današnji dan brez zamudnih obresti znašajo 12,6 milijona evrov, in sicer 11,6 milijona evrov zapadlih terjatev, od katerih je 8,2 milijona evrov v postopku sodne izterjave, dober milijon evrov pa nezapadlih terjatev. Iz T-2 so danes sporočili našim uporabnikom in širši javnosti, da T-2 svojim uporabnikom nemoteno zagotavlja vse storitve . Predloga za stečaj niso prejeli, so pa prepričani, da tovrstna odločitev Telekoma Slovenije potrjuje in izkazuje namero Telekoma Slovenije, da vztraja na poti izkoriščanja zlorabe prevladujočega tržnega položaja, po kateri hodi zadnjih 20 let. Trdijo, da se hoče Telekom Slovenije praktično zastonj polastiti večjega in boljšega optičnega omrežja, ki ga je izgradila družba T-2 in ki je tehnološko precej naprednejše od omrežja, ki ga ima Telekom Slovenije. Pri tem je treba dodati, da se sprevrženost ravnanja Telekoma Slovenije še posebej kaže v tem, da Telekom Slovenije družbi T-2 dolguje skoraj 130 milijonov evrov iz naslova odškodninske odgovornosti, medtem ko stečajni postopek proti T-2 vlaga zaradi 12 milijonov evrov, pri čemer je ta višina sporna. Takšno ravnanje tržno najmočnejšega operaterja v državi pomeni hudo obliko pritiska na svojega edinega konkurenta. Poudarili so, da so proti Telekomu Slovenije odškodninsko tožbo za plačilo skoraj 130 milijonov evrov glavnice vložili že pred skoraj štirimi leti, vendar sodišče v tem času ni razpisalo niti ene glavne obravnave. Agencijo za pošto in elektronske komunikacije Apek, ki deluje v okviru ministrstva za visoko šolstvo, ni ukrenil in ne ukrene ničesar. Prav tako ničesar ne ukrene ministrstvo za gospodarstvo, ki je dolžno zagotavljati konkurenco na slovenskem trgu telekomunikacij. Spomnili so, da smo se s tovrstno zlorabo tržne moči in monopola v Sloveniji že srečali pred leti, ko je monopolist na enak način z našega trga umaknil konkurenco na področju mobilne telefonije. Takrat se je Vega Western Wireless International kot močan tuji investitor na koncu raje odločila za umik s slovenskega trga, kot da bi se prerivala z državnimi organi in državnim podjetjem. Gospodarsko ministrstvo in Apek zato javno sprašujejo, kaj sta doslej konkretnega storila, da bi zagotovila konkurenco na slovenskem telekomunikacijskem trgu. Pričakujemo konkretni odgovor, saj je celotna situacija resnično žalostna, hkrati pa smo v posmeh v Evropi. T-2 se je sicer januarja letos enkrat že izognil stečajnemu postopku. Okrožno sodišče v Mariboru je namreč na podlagi umika predloga za začetek stečajnega postopka, ki ga je poslal upnik Smart Com, ustavilo stečajni postopek. Hkrati so šteli, da sta predlog umaknila tudi druga dva udeleženca. Poleg ljubljanskega Smart Coma, ki je prvi podal predlog za začetek stečajnega postopka, sta namreč udeležbo v postopku priglasila še Lokainvest in Telekom Slovenije.
|
negative
|
1,274
|
Mnoga podjetja so selila svojo proizvodnjo v države s cenejšo delovno silo, češ da se v Sloveniji ne splača zaposlovati, saj so stroški delovne sile preprosto preveliki. Pa je res tako? Je slovenska delovna sila res predraga? V času, ko se slovenska podjetja rušijo kot hišica iz kart in ko iz dneva v dan poslušamo o novih stečajih in prisilnih poravnavah, ne moremo mimo vprašanja, ali je nekonkurenčnost slovenskih podjetij res globoko povezana s stroškom delovne sile. Pogosto se namreč slovenska delovna sila primerja z manj razvitimi vzhodno evropskimi državami, s čimer se želi utemeljiti selitev proizvodnje ali prestrukturiranje na cenejšo delovno silo. Zelo redko ali pa skoraj nikoli pa se ne naredi primerjava z razvitimi evropskimi državami, kjer so stroški dela v primerjavi s slovenskim povprečjem zares na visokih ravneh. Tako na primer v povprečno uspešnem podjetju v Nemčiji strošek dela znaša dvakratnik slovenskega povprečja, v skandinavskih državah pa bruto plača zaposlenih znaša tudi trikratnik povprečja bruto slovenskih plač. Za primerjavo evropski statistični urad je denimo izračunal, da povprečni bruto strošek slovenskega delavca znaša slabih 15 evrov, medtem ko v Nemčiji ta znaša slabih 30 evrov, na Danskem pa se ta številka povzpne kar do neverjetnih 40 evrov. Na eni strani so ti, ki trdijo, da je slovenski delavec predrag, na drugi strani pa se slovenskim plačam posmehujejo. Preberite naslednja dejstva in sami presodite, kdo ima prav!
|
negative
|
1,275
|
NLB je s skladom Mid Europa Partners podpisala pogodbo o začetku ekskluzivnih pogajanj za prodajo 10,75-odstotnega deleža v Mercatorju. Gre za delnice, ki jih je NLB tako zasegla propadlima družbama Infond Holding in Istrabenz. NLB s podpisom pogodbe o začetku pogajanj ni zavezan tudi k sklenitvi kupoprodajne pogodbe za prodajo Mercatorjevih delnic. Nova Ljubljanska banka NLB je danes s skladom Mid Europa Partners podpisala pogodbo o začetku ekskluzivnih pogajanj za prodajo 10,75-odstotnega deleža v Mercatorju. Če bi se za tak korak slučajno odločile tudi druge banke in Pivovarna Laško, bi sklad lahko postal celo lastnik več kot polovice največjega slovenskega trgovca. Gre za delnice, ki jih je NLB tako kot še druge slovenske banke zasegla propadlima Infond Holdingu in Istrabenzu. NLB s podpisom pogodbe o ekskluzivnosti ni zavezana tudi k sklenitvi kupoprodajne pogodbe za prodajo delnic Mercatorja, so sporočili iz banke. Sklad Mid Europa Partners je že v začetku letošnjega leta sodeloval na razpisu za prodajo Mercatorjevih delnic, ki ga je NLB vodila skupaj s svetovalno družbo Arkas. Mid Europa Partners je vodilni sklad zasebnega kapitala, ki deluje na območju srednje in vzhodne Evrope in upravlja sredstva v višini 3,2 milijarde evrov. Je lastnik več podjetij v regiji, med drugim dveh v Sloveniji, in sicer podjetja Telemach in Total TV.
|
neutral
|
1,276
|
V teh kriznih časih se je finska vlada odločila narediti korak naprej in uvesti davek na sladkarije, čokolado, izdelke iz kakava, sladolede, lizike in sladke pijače. Davek na sladke strasti Davek bodo uvedli 1. januarja 2011 v višini 75 centov na kilogram izdelka, ne glede na to, kakšna je njegova prodajna cena. Oživili so predlog zakona iz leta 1999, pri čemer pa gre podvomiti, da razlog tiči v skrbi za zdravje finskih državljanov. Finski časnik Helsingin Sanomat ugotavlja, da za potezo najbrž stojijo državni apetiti, da bi s tem, ko bodo Finci nasitili svoje lačne želodčke, hkrati nasitili tudi državno blagajno. Prvi izračuni kažejo, da bodo Finci, znani kot veliki ljubitelji čokolade, na ta način prispevali kar 120 milijonov evrov letno! Sicer pa zna biti čokolada že brez raznih nepotrebnih davkov neverjetno draga, kakovost te sladke pregrehe se včasih odraža tako v ceni kot tudi v skrivnostnih sestavinah. Preverite, kako vrtoglave cene dejansko dosegajo najdražje čokolade, ki so predragocene, da bi jih kar polizali!
|
negative
|
1,277
|
Presenetijo, navdušijo in prevzamejo s svojo neverjetno velikostjo, osupnili boste, ko boste ugotovili, česa vse so zmožni in kako drobni smo v primerjavi s temi orjaki. Šokira tudi njihova cena. Rezervirani so za največje! Največje tovorno letalo je ukrajinski Antonov An-225! Antonov An-225 Mriya kar pomeni sanje je največje transportno letalo na svetu. V osnovi so ga naredili kot transporterja za sovjetsko-ruski raketoplan Buran, ki pa nikoli ni dočakal redne uporabe. Trenutno na svetu v operativni uporabi leti le eden An-225, in sicer v floti ukrajinske letalske družbe Antonov Airlines. Prazen tehta 285 ton, ima 1300 m³, uporabnega tovornega prostora, maksimalna skupna teža, s katero še lahko poleti, pa je neverjetnih 640 ton! Dolg je 84 metrov, razpon čez krila znaša dobrih 88 metrov, s polnimi rezervoarji lahko leti 15.400 km, polno naložen pa dobrih 4000 kilometrov. V Guinnessovi knjigi si lasti prek 200 rekordov. Še cena? Novega bi vam naredili za od okoli 250 milijonov evrov dalje , če bi jih seveda pregovorili, da ponovno obudijo proizvodno linijo. Oglejte si še nekatere presežke med gromozanskimi vozili, tukaj so največja ladja, motor, tovornjak, podmornica, helikopter, rolka, kolo in tudi nemški tank iz druge svetovne vojne, ki mu je manjkalo le nekaj tednov, pa bi lahko zasukal tok zgodovine čisto drugače ...
|
positive
|
1,278
|
Valu stavkajočih bi se lahko pridružili še energetiki. Razlog je napovedana reorganzacija elektrodistribucije, zaradi katere se bojijo za delovna mesta. Ministrici, ki zagotavlja, da odpuščanj ne bo, ne verjamejo. Sloveniji se, kot kaže, obeta nova stavka. Tokrat z njo grozijo energetiki, dokončno odločitev pa naj bi sprejeli v ponedeljek. Razlog je napovedana reorganizacija elektrodistributerjev, zaradi katere se bojijo klestitve delovnih mest. Čeprav jim je ministrica za gospodarstvo Darja Radić na današnejm sestanku zagotovila, da se to ne bo zgodilo, ji ne zaupajo. Znova se bodo sestali v ponedeljek, nato pa sprejeli odločitev o tem, ali stavka bo ali ne, je povedal predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Franc Dolar. Sindikati se bodo v ponedeljek z ministrico pogovarjali še o ostalih stavkovnih zahtevah, ki jih bodo dokončno oblikovali v četrtek. Po besedah generalnega direktorja direktorata za energijo Janeza Kopača je ministrica na sestanku poudarila, da je reorganizacija nujna, sindikatu pa ponudila jamstvo vlade, da ne bo ogrozila nobenega delovnega mesta in ne bo vplivala na ekonomsko-socialni položaj zaposlenih. To bi tudi moralo zanimati sindikate, medtem ko je reorganizacija po njegovih navedbah nekaj, kar ne more slediti nareku katerega koli socialnega partnerja, ampak je nekaj, kar je treba storiti skladno z obstoječo slovensko in evropsko zakonodajo, pa tudi z zahtevami računskega sodišča . Ponudbi Radićeve v sindikatu ne zaupajo, saj po njihovi oceni reorganizacija, kot jo predvideva ministrstvo, ogroža delovna mesta, pa je dejal Dolar. Predlagajo, da se za mizo zberejo strokovnjaki in se skupaj dogovorijo, kakšna reorganizacija bi bila najboljša. Sindikati obljubam, da spremembe ne bodo ogrozile delovnih mest, ne verjamejo. Reorganizacija Reorganizacijo elektrodistributerjev bi morali izvesti s 1. januarjem letos, Kopač pa upa, da jo bodo zdaj s 1. januarjem 2011. Z oddelitvijo trgovskih družb naj bi nastalo pet trgovskih in pet omrežnih družb. Omrežne bi se nato postopoma združevale pod okriljem sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije Sodo, pet trgovskih pa bi zaživelo svoje življenje , je pojasnil. Sindikat je podal štiri predloge reorganizacije, prednost pa so dali predlogu, po katerem bi se Sodo ukinil, distributerji pa bi pridobili koncesijo za omrežni del. To po Kopačevi oceni zahteva mednarodni javni razpis, taka reorganizacija pa predstavlja tveganje, ki ga vlada kot večinski lastnik elektrodistribucij, ne upa prevzeti.
|
negative
|
1,279
|
Delavci Vegrada stavkajo že deseti dan, še vedno pa niso dobili niti denarja niti konkretnih obljub. Delavci imajo dovolj direktorjevega sprenevedanja, pravi prvi sindikalist. Zgroženi so tudi nad odnosom države. Delavci Vegrada stavkajo že deseti dan, še vedno pa niso dobili niti zahtevanih izplačil niti konkretnih obljub. Napetost med stavkajočimi se zato povečuje. Direktor podjetja Boris Medved je povedal, da še išče možnosti izplačil do četrtka, kako bo ukrepal, če mu to ne uspe, pa ni želel napovedovati. Boris Medved Delavci stavkajo na delovnih mestih in pred stavbo uprave Vegrada v Velenju, kjer se jim bo v četrtek po navedbah sindikata pridružilo še sto delavcev iz Ljubljane. Trdno so odločeni, da ne bodo popustili. Nekoliko drugačno je pojasnilo predstavnika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Srečka Čatra. Direktor je znova snedel besedo, je dejal. Nadaljeval je, da je Medved še v ponedeljek zagotavljal, da bo sam preklical postopek prisilne poravnave, če do četrtka ne bo uspel zagotoviti sredstev za tekoče poslovanje, danes pa je znova stopil pred delavce in jim povedal, da teh sredstev ne more zagotoviti in da naj še potrpijo. Tokrat jim je po Čatrovih besedah obljubil, da bi nakazila lahko dobili med 5. in 8. oktobrom, če bo, seveda, zagotovil finančne vire. Ljudje ne razumejo več tega sprenevedanja in dajanja lažnih obljub, je komentiral Čater, ki je zgrožen tudi nad odnosom države. Stavkajočih namreč doslej ni nagovoril noben njen predstavnik. Delavci vztrajajo že deseti dan. Najbolj bodo prizadeti navadni upniki Vegrad, ki je od 1. septembra v prisilni poravnavi, je bil konec junija upnikom dolžan 240,7 milijona evrov, vendar se vse terjatve ne prijavljajo v postopku prisilne poravnave, saj ta ne učinkuje na vse. Najbolj bo prisilna poravnava, če jo bodo upniki potrdili, prizadela navadne upnike, ki so imeli konec junija do Vegrada skoraj 186 milijonov evrov terjatev. Velenjski gradbinec jim v načrtu finančne reorganizacije predlaga, da se odpovejo skoraj 80 odstotkom terjatev, ostalo petino pa bi dobili povrnjeno v štirih letih.
|
negative
|
1,280
|
Uprava Merkurja je na sodišče poslala predlog za prisilno poravnavo, ki pa ga bodo v prihodnjih dneh še dopolnili, saj še ni v celoti usklajen z upniki. Merkur Uprava Merkurja, ki jo od sredine seje nadzornega sveta začasno vodi Blaž Pesjak, je po priporočeni pošti na Kranjsko okrožno sodišče poslala predlog prisilne poravnave. Vendar bodo v prihodnjih tednih predlog še dopolnili, saj načrt finančnega prestrukturiranja še ni v celoti usklajen z upniki. Merkurjeva uprava se je tako držala napovedi, da bo predlog prisilne poravnave posredovala Kranjskemu sodišču do konca septembra, četudi še ni uspela skleniti dogovora z bankami upnicami in dobavitelji glede načina finančnega prestrukturiranja. V prihodnjih dneh se bodo tako nadaljevali pogovori z upniki, ki jim Merkur skupaj dolguje kar okrog 750 milijonov evrov, od tega 550 bankam in 200 dobaviteljem. Predsednika uprave in nadzornega sveta sta ob tem prepričana, da bodo upniki pristali na prisilno poravnavo, saj bo ta v kakršni koli obliki že bo, za vse boljša varianta kot stečaj. Ne želita pa še govoriti o podrobnostih prisilne poravnave. Zato je iz neuradnih informacij znan le obris načrta finančnega prestrukturiranja. Po informacijah iz današnjega Dnevnika koncept reševanja Merkurja predvideva dokapitalizacijo s konverzijo terjatev v višini med 100 in 150 milijoni evrov. H konverziji bodo povabili vse upnike, ki imajo zavarovane terjatve, to pa so tako banke kot nekateri Merkurjevi dobavitelji. Hkrati naj bi se vodstvo Merkurja dogovarjalo za kratkoročno sindicirano posojilo v višini med 30 in 40 milijoni evrov za tekoče poslovanje. Dogovori o načrtu finančnega prestrukturiranja se bodo nadaljevali tudi v petek, ko se uprava Merkurja znova sestane z največjimi bankami upnicami.
|
negative
|
1,281
|
Centralna banka naj bi od lastnikov zahtevala dokapitalizacijo NLB, Križanič pa je dejal, da je to mnenje treba upoštevati brez diskusije. Nova Ljubljanska banka Dokapitalizacijo NLB naj bi zahtevala tudi Banka Slovenije. To mnenje je treba upoštevati brez diskusije, tako da ga bodo lastniki banke brez dvoma upoštevali, je danes dejal finančni minister Franc Križanič. Po njegovih besedah o dokapitalizaciji NLB na seji vlade razprave ni bilo. Vendar, kot je zagotovil Križanič, na tem področju ves čas potekajo ustrezne aktivnosti ministrstva za finance kot zastopnika interesov Slovenije. Vodstvo največje banke v Sloveniji je, odkar je vse od propadle dokapitalizacije konec lanskega leta opozarjalo na njeno nujnost, konec julija napovedalo, da bo za september sklicalo skupščino delničarjev in ji predlagalo dokapitalizacijo v višini 400 milijonov evrov. Nadzorni svet je nato v začetku septembra za datum dokapitalizacijske skupščine določil 25. november, razprava o gradivih pa naj bi potekala na seji nadzornikov v prvem tednu oktobra. Medtem ko se vlada ne more izjasniti, za koliko in na kakšen način naj bi dokapitalizirala NLB, pri čemer pa nadaljuje pogovore z belgijsko KBC in pripravlja strategijo državnega lastništva v NLB, se je v dokapitalizacijsko zgodbo, kot kaže, vmešala slovenska centralna banka.
|
neutral
|
1,282
|
Prav vsak oglaševalec si želi, da bi za njegov produkt izvedelo čim več ljudi, daleč so časi, ko se je oglas nekajkrat za mastne denarce zavrtel na lokalni televiziji. Najbolj gledani oglasi so na portalu YouTube, najboljše je videlo že več deset milijonov ljudi! Medtem ko se bodo Beyonce, Britney in Pink odžejale, se bo z Enriquejem pozabaval lačen lev. Mojstri oglaševanja so že davno ugotovili, da najboljše rezultate prinese kombinacija humorja, smešnih situacij, športnih aktivnosti in šaljivega brenkanja na človeška čustva. Humor mora biti preprost, viden, skoraj otipljiv, z le malo ali skoraj nič govorjenja, če pa že, pa je angleški jezik skoraj obvezen. Znani in prepoznavni obrazi niso pravilo, saj se v najboljši osmerici pojavijo le pri reklami za proizvajalca mehurčkastih pijač, pa še tu je šlo za že znana imena oglaševalske kampanje, kot so Beyonce Knowles, Britney Spears, Pink in Enrique Iglesias. Najbolj gledan je oglas za mešalnik Blendtec, ki beleži kar 134,2 milijona ogledov. Odlična reklama za robusten in zanesljiv mešalnik, drobilnik in rezalnik. A gospod, ki deluje čisto prijazno, na drobne koščke zmelje kar Applov iPad, kar ga spravi v neverjetno dobro voljo ... Oglejte si kar osem najboljših in najbolj gledanih oglasov na svetu, od sesekljanega jabolčnega ponosa, otročičev, ki plešejo za mineralno vodo, babice bodo plesale za nemškega mobilnega operaterja, mišičasti moški pa bo z motorno žago v roki razlagal, da je najvažnejše, da lepo diši ... Adijo, Applovo čudo, mešalec je preprosto močnejši!
|
positive
|
1,283
|
Tako ugotavlja sindikat SKEI, ki dodaja, da v slovenski kovinski in elektroindustriji zaznavajo tudi trend novih delavcev. A vseeno so razmere še vedno negotove. Stanje v slovenski kovinski in elektroindustriji, ki je bila med prvimi na udaru krize, se izboljšuje. Trend zapiranja podjetij in odpuščanj se je ustavil, plače redno izplačujejo, pojavljajo se potrebe po novih delavcih, obseg naročil se povečuje, ocenjujejo v panožnem sindikatu SKEI, a opozarjajo, da so razmere še vedno negotove. Če je bila naša panoga prva na udaru finančne in gospodarske krize, lahko sedaj ugotavljamo, da je ena prvih, ki iz te krize izhaja, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejala predsednica Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije SKEI Lidija Jerkič. Lidija Jerkič Stanje v kovinski industriji, elektroindustriji ter industriji kovinskih materialov in livarn se je stabiliziralo. Podjetja ne odpuščajo, zaznavajo celo trend novih delavcev, vsa podjetja so ponovno na 40-urnem delovnem tednu in polnih plačah. Z izjemo družbe Gorenje Tiki tudi ni več trenda zapiranja podjetij. Zaposleni prejemajo plače redno in v skladu s kolektivno pogodbo, v družbah se pohvalijo tudi z rastjo naročil, je dodala Jerkičeva. Seveda je stanje še vedno negotovo. Težko je trditi, da smo v naših panogah izšli iz recesije, je opozorila. Učinki stavke 13. novembra lani so znatni, ugotavlja. Plače so višje tudi za do 10 ali 15 odstotkov. Predsednica sindikata del dviga pripisuje ponovnemu podaljšanju delovnega časa in zmanjšanju števila manj kvalificiranih delovnih mest, večji del pa izpogajanim višjim osnovnim plačam v kolektivnih pogodbah in dvigu minimalne plače. Dvig minimalne plače ni povzročil večjih odpuščanj, je pa v precej podjetjih prišlo do uravnilovke pri plačah, dodaja. Po podatkih sindikata se povprečne neto plače po panožnih kolektivnih pogodbah gibljejo med okoli 650 in 1440 evri. Trenutno imajo odprta pogajanja za vse tri kolektivne pogodbe dejavnosti. Usklajujejo se predvsem glede pravice zaposlenih do izobraževanja, najemanja agencijskih delavcev, lažjega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja ter nočnega dela. Ob potrebah po novih delavcev podjetja najemajo predvsem agencijske delavce, še opozarjajo v SKEI in dodajajo, da v nekaterih podjetjih agencijski delavci predstavljajo tudi več kot 30 ali 40 odstotkov vseh delavcev. Sekretar ljubljanske regijske organizacije SKEI Zlatko Hernčič je glede okrevanja gospodarstva, kot pravi, nekoliko manj optimističen kot predsednik vlade. Opozoril je na zapiranje nekaterih podjetij v regiji, med njimi družb Strenia, nekoč znane kot SCT Strojegradnja, Gorenje Tiki, Tosin in Kovinarska. Med pozitivnimi primeri je omenil družbi v tuji lasti, Saturnus Hella in Danfoss Trata, kjer po njegovih besedah napovedujejo nekaj novih delovnih mest.
|
positive
|
1,284
|
Menedžer leta je postal direktor Term Olimia Zdravko Počivavšek. Po mojem mnenju imamo tri pravice in eno dolžnost. Delati, delati, delati, nato pa enkrat na mesec priti po plačo, je dejal Počivalšek.
|
neutral
|
1,285
|
Kolikokrat zares preberete etikete na živilih, preden jih daste v nakupovalni voziček ali v usta? Skoraj nikoli? Nimate časa? Raje pomislite še enkrat! Jeste malo, gibljete se, shujšati pa ne morete? Ni nujno, da so krive količine. Morda niti ne veste, da jeste hrano z dodatki, ki močno redijo! Živilska industrija je velika, zneski, ki jih obrača, milijardni. Kot vsi poslovneži tudi v tej branži večina razmišlja, kako do velikega zaslužka s čim manj stroški. Tudi na račun kakovostnih sestavin. Le da je igranje s sestavinami igranje z zdravjem in celo življenjem ljudi. Kljub številnim testom, ki jih predpisujejo evropska ali nacionalne zakonodaje znotraj Evropske unije, pa proizvajalcem in trgovcem vedno uspe najti luknje v zakonih, da lahko poceni ali pa drago prodajajo živila, ki si takšnega naziva niti ne zaslužijo. Ali pa so celo zakoni napisani tako, da je na primer za čokoladni puding dovolj, da vsebuje samo odstotek kakava, drugo pa opravijo arome in barvila. Nemška študija 1600 živil je razkrila šokantne podatke o tem, kaj pravzaprav jemo. Preverite, s čim proizvajalci nadomeščajo temeljne sestavine nekaterih živil, kako zmanjšujejo embalaže in napihujejo cene ter kako zlorabljajo nazive naravno , zdravo in podobno!
|
negative
|
1,286
|
Portugalska vlada je napovedala nove varčevalne ukrepe. Znižali bodo maso plač v javnem sektorju, manj denarja bodo namenili socialnim transferjem, dvignili bodo DDV, odpravili bodo nekatere olajšave ... Portugalska je ta teden obelodanila nove ukrepe za konsolidacijo javnih financ, ki jih je finančna in gospodarska kriza močno prizadela. Najrevnejša med t. i. starimi članicami EU je bila ta teden sicer deležna opozoril iz Bruslja, da morajo v Lizboni sprejeti ambiciozne ukrepe za okrepitev konkurenčnosti. Lotili so se plač v javnem sektorju in socialnih transferjev Sindikalisti so pred dnevi organizirali protest, na katerem so ljudje zahtevali nova delovna mesta. Portugalski premier Jose Socrates je tako v sredo napovedal, da država za prihodnje leto načrtuje petodstotno znižanje mase plač v javnem sektorju. Znižanje naj bi bilo progresivno, kar pomeni, da naj bi se plače javnim uslužbencem znižale bolj kot tistim z nižjimi, prizadelo pa naj bi le tiste, ki zaslužijo več kot 1500 evrov bruto. Krčenje načrtujejo tudi pri socialnih transferjih. Dvignili naj bi DDV, odpravili nekatere olajšave ... Vlada načrtuje ukrepe tudi na prihodkovni strani. Med drugim naj bi tako vnovič dvignili davek na dodano vrednost, tokrat z 21 na 23 odstotkov. Uvedli naj bi tudi dajatev na nekatere finančne transakcije. Poleg tega naj bi odpravili nekatere olajšave. In kakšni so odzivi opozicije na napovedane ukrepe? V Lizboni so obsežen varčevalni paket sprejeli že spomladi, nove ukrepe pa so napovedali malo zatem, ko je Evropska komisija predstavila zakonodajne predloge za zaostritev uveljavljanja pravil javnofinančne discipline v EU, ki za kršiteljice predvideva nove sankcije. V opoziciji, kjer doslej pretiranemu varčevanju niso bili preveč naklonjeni, so že nakazali, da v parlamentu ne bodo ovirali prizadevanj manjšinske socialistične vlade. Prav iz Bruslja, kjer so se v četrtek in petek na neformalnem srečanju sestali finančni ministri in guvernerji centralnih bank EU, so prišla opozorila, da se mora poleg odprave javnofinančnega primanjkljaja lotiti tudi reform za okrepitev konkurenčnosti. Osredotočite se na konkurenčnost Protest v Lizboni Šef evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker, je tako poudaril, da se mora Portugalska po varčevalnih ukrepih zdaj osredotočiti na konkurenčnost, predvsem na izboljšanje razmer na trgu dela in produktivnosti. S pozivom evroskupine, da mora Portugalska izvesti ambiciozne strukturne reforme, se je strinjal tudi predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet. Prav šibka konkurenčnost portugalskega gospodarstva in pričakovana nizka gospodarska rast v prihodnjih letih je glavni razlog za to, da so vodilne svetovne bonitetne agencije nedavno znižale oceno portugalskega državnega dolga. Sredi tedna so obresti na dolgoročne državne obveznice te iberske države dosegle rekordne ravni. Kako pridobiti zaupanje vlagateljev? K ukrepom za prestrukturiranje gospodarstva stran od potrošnje k proizvodnji, okrepitev produktivnosti, dvig izobrazbene ravni in povečanje učinkovitosti davčnega sistema je ta teden Portugalsko v letošnjem poročilu o državi pozvala tudi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD. Ta je obenem poudarila, da je konsolidacija javnih financ nujna, da Portugalska znova pridobi zaupanje vlagateljev. Vsak dodatni dvig cene zadolževanja bi lahko namreč resno ogrozil že tako šibko gospodarsko okrevanje. Javnofinančni primanjkljaj je lani dosegel 9,3 odstotka bruto domačega proizvoda BDP, letos naj bi ga zmanjšali na 7,3 odstotka BDP, naslednje leto pa na 4,6 odstotka BDP. Do leta 2013 naj bi padel pod tri odstotke BDP in prišel v okvire pakta o stabilnosti in rasti.
|
neutral
|
1,287
|
Potem ko je ministrica za gospodarstvo Darja Radić minuli teden predlagala razrešitev nadzornikov HSE, predsednik nadzornega sveta v odprtem pismu ministrici pravi, da so angažirano in odgovorno opravljali svoje delo. Ministrica za gospodarstvo Darja Radić Kot pojasnjuje Franc Žerdin, nadzorniki Holdinga Slovenske elektrarne HSE projekt šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj Teš 6 vseskozi intenzivno spremljajo, na ministrstvo za gospodarstvo so v dobrem letu odposlali več dokumentov, študij, poročil, ekspertiz in sklepov nadzornikov. Motijo nas vedno nova in nova, z ničemer argumentirana sumničenja s strani direktorata za energijo v pravilnost vodenja projekta ter popačeni podatki o projektu, ki jih direktorat posreduje vam in na vladi, ministrici odgovarja Žerdin. Nadzorni svet po njegovih navedbah ministričini očitki o nestrokovnosti, ki naj bi povzročila njeno nezaupanje v delo nadzornikov, bolijo in skrbijo . Kot je še dejal, so ministrico Darjo Radić večkrat zaprosili za srečanje, ki pa se nikoli ni zgodilo. Radičeva je predlagala zamenjavo nadzornikov HSE Darja Radić je sicer v četrtek na seji vlade predlagala razrešitev nadzornega sveta HSE, a ministri o tem še niso glasovali. Obravnavo o tem so prestavili na ta teden, je takrat dejala Radićeva. Po njenih pojasnilih je od uprave in nadzornega sveta HSE želela določena pojasnila o gospodarnosti projekta Teš 6, vendar se je ob tem odprlo več vprašanj, na katere niso dobili odgovora. Ministrici se namreč z vsakim odgovorom, ki ga dobi od uprave ali nadzornega sveta, odpirajo nova vprašanja. Ministrici se zdi primerna rešitev, da postavi na najbolj odgovorna mesta, na katerih se odloča o projektu, ljudi, ki jim bo zaupala in za katere meni, da bodo sposobni strokovno in ne politično pripeljati Teš 6 do konca v normalnih finančnih virih in uspešno. V nadzornem svetu HSE s strani kapitala poleg Žerdina sedijo še Franc Žlahtič kot njegov namestnik ter Mojca Kert Kos in Igor Tičar. Predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu sta Rene Jeromel in Silvester Medvešček.
|
neutral
|
1,288
|
Čeprav je vlada zvišala trošarine, so cene goriv z izjemo 98-oktanskega bencina, ki se je pocenil za 0,1 centa ostale nespremenjene. Kljub temu, da je vlada v ponedeljek zvišala trošarine za neosvinčeni motorni bencin, plinsko olje za pogonski namen in plinsko olje za ogrevanje, so cene goriv, z izjemo 98-oktanskega bencina, ki se je pocenil za 0,1 centa, ostale nespremenjene. Tudi v prihodnjem 14-dnevnem obdobju bo treba za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina odšteti 1,211 evra, dizelskega goriva 1,175 evra in kurilnega olja 0,749 evra, medtem ko se bo neosvinčeni 98-oktanski bencin pocenil za 0,1 centa na 1,243 evra za liter. Avtoplin bo ostal pri isti ceni, to je 0,699 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.
|
neutral
|
1,289
|
Banka Slovenije je za letos napovedala 1,1-odstotno rast slovenskega gospodarstva, kar je za 0,2 odstotne točke manj od aprilskih napovedi. Leta 2012 naj bi se rast zvišala na 2,9 odstotka. Banka Slovenije Guverner Banke Slovenije BS Marko Kranjec je ob predstavitvi oktobrskega poročila o cenovni stabilnosti povedal, da se je makroekonomska slika slovenskega gospodarstva delno izboljšala, zato je tako kot letos tudi leta 2011 in 2012 pričakovati bolj šibko gospodarsko rast. V BS so tako za letos napovedali 1,1-odstotno gospodarsko rast, za leto 2011 1,9-odstotno, za leto 2012 pa 2,9-odstotno rast. Vseeno na Banki Slovenije opozarjajo, da so napovedi še vedno zelo negotove in podvržene številnim tveganjem. Kranjec je med tveganji navedel predvsem težave, povezane s konsolidacijo javnih financ, morebitno oteženo pridobivanje finančnih virov na trgih in zmanjšanje zunanjega povpraševanja. Direktor Analitsko raziskovalnega centra pri Banki Slovenije Damjan Kozamernik je med čermi omenil potrebo po hitrejši in močnejši javnofinančni konsolidaciji doma in v tujini, ki bi prehodno lahko upočasnila rast povpraševanja. Neverodostojna strategija javnofinančne konsolidacije v Sloveniji bi lahko po njegovih besedah povzročila tudi padec bonitetne ocene in podražitev zadolževanja države. Potencialne ovire na poti rasti bruto domačega proizvoda so še povečanje strukturne brezposelnosti ob nadaljevanju težav na trgu dela in s tem povezana izguba človeškega kapitala, nadaljevanje težav v gradbeništvu ter možnost vnovične zaostritve razmer na finančnih trgih in razdolževanje bank ter s tem povezana nesposobnost bančnega sektorja, da financira pospešeno gospodarsko dejavnost.
|
neutral
|
1,290
|
Večinski lastnik NFD Holding prodaja uspešno podjetje Terme Maribor. Kupec je neznano rusko podjetje, ki nima izkušenj s hotelirstvom. Prvi mož holdinga Stane Valant naj bi s to potezo reševal holding.
|
neutral
|
1,291
|
Potem ko je bonitetna agencija Moodys državnim bankam znižala bonitetno oceno, naj bi to storila tudi za državo. To bi pomenilo, da bi država težje prišla do posojil in da bi bila ta lahko dražja. Minister za finance Franc Križanič Kot poročajo Finance, naj bi bonitetna hiša Moodys v kratkem Sloveniji znižala bonitetno oceno. Na ministrstvu za finance naj bi bili o tem že obveščeni, a za zdaj o tem še molčijo, še piše časnik. Bonitetna ocena sicer kaže na tveganost naložbe v vrednostne papirje, ki jih izda država, torej, kolikšna je verjetnost, da jih država ne bo mogla poplačati. Če se ocena zniža, to praviloma pomeni, da država težje pridobi posojila v tujini in jih mora odplačevati tudi po višji obrestni meri. Tudi za vrednostne papirje obveznice, ki jih izda, mora praviloma ponuditi višjo obrestno mero, ker je naložba v njih bolj tvegana. Kot še poroča časnik, je Moodys zadnjo oceno objavil v začetku septembra in je bila še dokaj ugodna Aa2, kar pomeni, da naj bi bile terjatve do Slovenije visoke kakovosti z zelo majhnim kreditnim tveganjem in močno zmožnostjo poplačil kratkoročnih obveznosti. Kot je znano, je bonitetna agencija Moodys v preteklem tednu znižala bonitetno oceno trem največjim bankam v Sloveniji NKBM, Abanki in NLB. Kot razlog so navedli poslabšanje gospodarskega okolja, kar naj bi vplivalo na poslovanje bank.
|
neutral
|
1,292
|
Nekoč je bil oktober za proizvajalce avtomobilov poseben mesec, saj so predstavljali modele za prihodnje leto, v razstavnih salonih pa se je trlo potencialnih kupcev, ki so preverjali, kaj so proizvajalci pripravili na področju tehnologije in dizajna. Kia Pop . Kasneje so proizvajalci ugotovili, da je ponudba na trgu enostavno prevelika, da bi predstavitve novih modelov pripravljali le enkrat na leto, zato ti v trgovine zdaj prihajajo skozi vse leto in neprestano mamijo kupce. Kljub temu je jesen ostala višek predstavljanja nove ponudbe. In sporočilo za leto 2011 je jasno majhni avtomobili z najnižjo mogočo porabo, kar je v skladu z naraščajočo ceno goriva in aktualnimi okoljskimi predpisi logična evolucija avtomobilske industrije. Še najbolj pa letos dvigajo prah nekateri modeli električnih avtomobilov. Ti na enega največjih avtomobilskih trgov, ZDA, letos prihajajo z velikimi koraki, od tam pa naj bi šli na pohod tudi po drugih delih sveta. Med zanimivejšimi kreacijami za tamkajšnji trg sta Chevrolet Volt in Nissan Leaf. Drugi deluje povsem na elektriko, prvi ima pomožni motor, ki na daljših potovanjih polni baterijo. Zanimanje za električne avtomobile onkraj luže je, saj so proizvajalci kmalu po objavi, da gredo v veliko serijsko proizvodnjo, zbrali več kot 30 tisoč naročil. Električni avtomobili pa jemljejo dih tudi na tokratnem pariškem Avtosalonu. Preverite, kaj električnega so na ogled postavili znani avtomobilski proizvajalci. Od kreacij, namenjenih pretežno za urbana središča, ki navdušujejo predvsem z nenavadnimi oblikami, do športnih izdaj, ki se lahko brez težav kosajo z bencinskimi različicami in dosežejo tudi več kot 400 km/h! BMW Vision Efficient Dynamics.
|
positive
|
1,293
|
Sindikat in stečajna upraviteljica Vegrada so se dogovorili, da gredo vsi delavci na plačano čakanje na delo, razen delavcev Vemonta. Stavka je tako za zdaj zamrznjena. Predstavniki svobodnega sindikata in stavkovnega odbora Vegrada so danes s stečajno upraviteljico družbe Alenko Gril dosegli dogovor, da gredo vsi delavci na plačano čakanje na delo doma, razen delavci Vemonta, je povedal sindikalist Srečko Čater. Stavka je tako za zdaj zamrznjena, je dodal. Stavka je zamrznjena, ni pa preklicana, je povedal Čater, saj so rešili socialni položaj le za 633 delavcev, medtem ko jih je okrog 400 še vedno v negotovosti, ker tudi oni niso prejeli plače že štiri ali pet mesecev. Spremenila so se dejstva. Zdaj je naš socialni partner stečajna upraviteljica, ki skladno z zakonom skrbi za postopek, ki bo vsaj 633 delavcem Vegrada d. d. omogočil izhod iz socialne krize prek jamstvenega sklada in koriščenje pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, je za oddajo 24UR OB ENIH povedal Čater. Povedal je tudi, da bodo tudi tuji delavci iz jamstvenega sklada prejeli, kar jim pripada, zato morajo zdaj narediti vse, da bo stečajna upraviteljica lahko v najkrajšem možnem času uredila zakonsko predpisane aktivnosti, ki bodo omogočile vložitev zahtevkov v jamstveni sklad in s tem tudi poplačilo delavcem. Vegradovi delavci so stavko zamrznili. Delavci krovne družbe Vegrad, ki je od srede v stečaju, bodo predvidoma v začetku prihodnjega tedna dobili odpovedi pogodb o zaposlitvi, po 15-dnevnem odpovednem roku pa se bodo lahko prijavili med brezposelne na zavodu za zaposlovanje in začeli uveljavljati pravice do izplačil. Delavci drugih Vegradovih povezanih družb, razen Vemonta, ki prav tako več mesecev niso dobili plač, pa so do nadaljnjega na čakanju na delo doma. Kako dolgo bodo na čakanju, je po Čatrovih besedah odvisno od ugotovitev stečajne upraviteljice. Grilova, ki sicer za pojasnila po telefonu za zdaj ni dosegljiva, lahko delavce pokliče nazaj na delo, lahko pa ugotovi razloge za začetek stečajnega postopka, pravi Čater. Slednje je po njegovih besedah že ugotovila za invalidsko podjetje Vegrad Inde. V Vegradu so na isti lokaciji, kjer so sindikati v torek prijavili neupravičeno odnašanje arhivskih dokumentov, danes pretepli Sintalovega varnostnika. Stavkovni odbor se bo odslej po Čatrovih besedah sestajal predvidoma enkrat tedensko, stavka pa se bo nadaljevala v primeru, da stečajna upraviteljica ne bo podala predloga za stečaj podjetij, ki že več mesecev niso izplačala plač. Čater sicer pričakuje tudi aktivno vključevanje vlade v reševanje situacije. Kot je povedal, od vlade pričakuje soglasje za uvedbo stečajnega podjetja Vegrad Inde, ki zaposluje 143 delavcev invalidov in drugih, in da bodo z BiH čim prej podpisali parafiran sporazum in bosanskim delavcem zagotovili pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, kot so jo že zagotovili Hrvatom in Makedoncem. Celjsko okrožno sodišče je stečaj krovne družbe Vegrad začelo v sredo. Po podatkih stečajne upraviteljice, ki je spremljala tudi prisilno poravnavo Vegrada v septembru, je bilo v Vegradu ob stečaju zaposlenih 584 delavcev. Koliko je trenutno skupno zaposlenih v Vegradu in v povezanih družbah Vegrada, ni natančno znano, po podatkih sindikata pa naj bi jih bilo dobrih tisoč. Pred letom dni jih je bilo okoli 1700. Pomoč tujim delavcem Vlada je medtem obljubila pomoč tujim delavcem Vegrada. Minister za delo Ivan Svetlik jim predlaga, naj se vpišejo na zavod za zaposlovanje, kjer bodo dobili odločbo o denarnem nadomestilu, ki pa bo mirovala dokler sporazum z Bosno o tem ne bo podpisan. Sicer pa bo zavod za zaposlovanje tujim delavcem zagotovil posebno svetovanje in iskanje možnosti za zaposlitev čeprav formalno niso upravičeni do te storitve, če nimajo stalnega delovnega dovoljenja da bi lahko v času, preden morajo zapustiti državo, dobili novega delodajalca in s tem ustrezno delovno dovoljenje. Tistim, ki jim to ne bi uspelo, pa bodo prek humanitarnih organizaciji priskrbeli denarno pomoč, da bi se lahko vrnili v domovino in počakali do trenutka, ko bi bili na podlagi sporazuma, ki ga Slovenija pripravlja z BiH, upravičeni do ustreznih izplačil iz jamstvenega sklada oziroma denarnega nadomestila.
|
neutral
|
1,294
|
Vlada je zaradi domnevno preveč izplačanih plač razrešila nadzorni svet Pošte Slovenije. Prvi nadzornik Bahun je presenečen nad samim načinom, saj je o tem izvedel iz medijev. Pravi, da je razlog 'izguba zaupanja' relativen pojem. Vlada je iz očitnih razlogov razrešila nadzorni svet Pošte Slovenije, je povedala gospodarska ministrica Darja Radić. Nadzorniki po njenih pojasnilih nimajo več zaupanja lastnika, ki je država. Za razrešitev nadzornikov so se odločili po domnevno preveč izplačanih plačah. V zvezi s tem je stekel prekrškovni postopek in rezultati tega postopka so po njenih besedah znani. Aleš Hauc Dosedanje nadzornike Draga Bahuna predsednik, Vojka Čoka, Darinko Virant in Petra Kukovico bodo v nadzornem svetu nasledili Barbara Gorjup, Mojca Golc, Klemen Grošelj in Miloš Senčur. Na vprašanje, kaj zamenjava nadzornikov pomeni za generalnega direktorja pošte Aleša Hauca, je odgovorila, da lahko lastnik menja le člane nadzornega sveta. Kaj bodo naredili nadzorniki, pa je po njenih besedah njihova stvar. Verjetno bodo pregledali poslovanje, se pogovorili s poslovodstvom in sklenili, ali to še uživa njihovo zaupanje, je dejala. V Pošti Slovenije so sicer glede izplačila plač poslovodstvu pridobili pravno mnenje, ki potrjuje, da družba pri določitvi plač ni ravnala nezakonito. Ministrica je danes poudarila, da je pravnih mnenj vedno veliko, da pa v tem primeru niso najbolj relevantna. Po njenih besedah gre namreč za povsem ekonomsko formulo za izračun povprečne plače in bolj relevantno bi bilo kakšno mnenje ekonomista. Mi vztrajamo pri svojem. Gre za formulo za izračun plače, ki ni nič posebnega, gre za povsem osnovno formulo, ki bi jo morali poznati vsi učenci srednje ekonomske šole. So pa pravniki seveda zelo izvirni, je dejala. Po besedah premierja Boruta Pahorja je razrešitev upravičena in je zanjo pripravljen prevzeti polno odgovornost, čeprav se mogoče kdo z njo ne strinja. V Pošti Slovenije vladne odločitve ne komentirajo, ker je to stvar lastnika . Uprava in nadzorni svet sta delala dobro Še vedno trdim, da obračun plače direktorja ni bil nezakonit. Drago Bahun Razrešenega prvega nadzornika Draga Bahuna pa je vladna odločitev presenetila. Vlada ima vsekakor pravico imenovanja in razrešitve nadzornega sveta v državnih podjetjih, zato razrešitev v celoti sprejemam, čeprav še nisem dobil nobenega sklepa v okviru prekrškovnega postopka. Razlog izguba zaupanja pa je zelo relativen pojem. Kakšnega zaupanja? se sprašuje. Kot dodaja, je presenečen nad samim načinom. O razrešitvi je namreč izvedel iz medijev. Torej nadzorniki nismo vredni niti toliko, da se nas obvesti o nameri. Sicer pa ministrica v vsem tem času ni imela niti minute časa za razgovor. Takšen je pač njen odnos do Pošte Slovenije kot ene najuspešnejših podjetij v državni lasti, pravi Bahun. Meni, da je nadzorni svet delo opravljal profesionalno in korektno ter v dobro podjetja, o čemer pričajo tudi poslovni rezultati. Prepričan sem, da so poslovni rezultati predvsem zasluga zaposlenih, širšega vodstva in tudi poslovodstva. Poslovodstvo dela dobro in zakonito, zato ne vidim nobenega razloga za njegovo razrešitev. V lanskem kriznem letu je Pošta ustvarila 19 milijonov evrov čistega dobička. Prepričan sem, da bodo tudi letošnji plani doseženi in da poslovnih razlogov za razrešitev poslovodstva ni razen, če ne bo razlog izguba zaupanja. Glede domnevno previsokih plač je poudaril, da ni dobil nobenega sklepa, da bi šlo za nezakonitost. Dejal je, da so dali ugovor zaradi prekrškovnega postopka, vendar ni dobil nobenega odgovora. Po njegovih trditvah je tako imenovani Lahovnikov zakon zelo nejasen, zato so gospodarsko ministrstvo večkrat prosili za razgovor, vendar brez uspeha. V pol leta izplačali za pol milijona preveč? V oddaji 24UR na POP TV so v začetku septembra poročali, da je plača predsednika uprave Aleša Hauca v nasprotju s tako imenovanim Lahovnikovim zakonom, ki omejuje plače v državnih podjetjih. Njegova zaupna pogodba sicer razkriva, da je njegova plača dobrih 9400 evrov bruto, kar je še vedno ena nižjih plač v državnih podjetjih, zlasti ob dejstvu, da ima dobre poslovne rezultate. Po Lahovnikovem zakonu je treba povprečno plačo v podjetju ali skupini množiti s pet in to je direktorjeva plača. Na Pošti, kjer dela več kot 6000 ljudi, pa so povprečno plačo sešteli s povprečno plačo v majhnem hčerinskem podjetju EPPS, ki ima le 23 zaposlenih, a precej višje prihodke. To so preprosto delili z dva, množili s pet in dobili Haučevo plačo 9400 evrov bruto mesečno. Pravilni izračun pa naj bi bil povprečna plača v obeh družbah skupaj, ki pa je le tri evre višja od povprečja na Pošti, saj se po tej formuli višje plače majhnega EPPS izgubijo. Pravilna Haučeva plača bi bila torej 7100 evrov bruto, dobrih 2300 evrov manj kot vsak mesec prejme zdaj. Na Haučevo plačo je vezana tudi plača obeh članov uprave. Če je torej previsoka njegova, sta tudi njuni. V petletnem mandatu bi tako Pošta samo upravi izplačala za skoraj pol milijona evrov preveč denarja. Vlada imenovala tudi revizorja Vlada se je v vlogi skupščine Pošte Slovenije danes tudi seznanila z lanskim poslovanjem družbe in odločala o delitvi bilančnega dobička. Sklenila je 23 milijonov evrov nameniti za izplačilo dividend. Kot je pojasnila Radićeva, so namreč razmere take, da želi tudi država več deleža v dobičku za pokrivanje njenih potreb. Za udeležbo pri dobičku zaposlenih bo pošta namenila tri milijone evrov, 11 milijonov evrov pa bo ostalo nerazporejenih. Vlada je imenovala tudi revizorja.
|
neutral
|
1,295
|
Ministrica Radićeva se je danes sestala z energetiki, s katerimi je pregledala stavkovne zahteve. V ponedeljek naj bi se skupaj sestali še s Pahorjem. Ministrica za gospodarstvo Darja Radić Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je po seji vlade dejala, da bodo odprte zadeve in stališča zaposlenih v energetiki v ponedeljek predstavili pri predsedniku vlade Borutu Pahorju. Upam in želim si, da bomo tudi s pomočjo predsednika vlade prišli do dogovora med sindikati in vlado, tako da stavke ne bo, je poudarila. Po njeni oceni in tudi premierjevi namreč ni nobenih razlogov za stavko, saj so odprti za poganja in razreševanje vseh odprtih vprašanj, je dejala in meni, da to lahko rešijo brez stavke, katere začetek je stavkovni odbor sindikata energetikov napovedal za torek. S strani sindikata sicer zagotovila, da stavke ne bo, ministrica ni dobila, a po njeni oceni ne morejo imeti argumentov za vztrajanje na stavki, če pa se je vlada na vseh točkah pripravljena pogovarjati in poiskati rešitve. Kot je še pojasnila ministrica, zamenjava generalnega direktorja direktorata za energijo Janeza Kopača ni več med stavkovnimi zahtevami, saj je predstavnikom sindikata pojasnila, da je to v njeni pristojnosti in da na tem področju nimajo pravice. Stavkovni odbor sindikata energetike je začetek splošne stavke napovedal za 12. oktober. Stavka se bo začela tako, da bodo tisti dan obstali na nočni proizvodnji, nato pa bodo stavko stopnjevali po pravilih redukcije. Glavna stavkovna zahteva sindikatov je ustavitev reorganizacije elektrodistributerjev, dokler skupaj ne dosežejo dogovora. Ministrica je v sredo ocenila, da je stavka nepotrebna, in poudarila, da je pripravljena nadaljevati dialog s sindikatom.
|
neutral
|
1,296
|
Vlada je razrešila nadzornike HSE. Predsednik Kadrovsko-akreditacijskega sveta Kovač je zgrožen. S to potezo je po njegovem mnenju podrla vsa dosedanja prizadevanja akreditacijske komisije. Holding Slovenske elektrarne je dobil nov nadzorni svet. Vlada je na predlog ministrice za gospodarstvo Darje Radić razrešila nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne HSE. O tem so sicer razpravljali že minuli teden, a takrat odločitve o zamenjavi nadzornikov niso sprejeli, je po današnji seji vlade povedala Radićeva. Člani nadzornega sveta HSE enostavno ne uživajo več zaupanja te vlade, je o razlogih za razrešitev povedala Radićeva. Dodala je, da so se za ta korak odločili zato, da bi lahko uspešno izvedli projekt TEŠ 6. Stare nadzornike že zamenjali novi Gospodarska ministrica Darja Radić Foto Miro Majcen Radićeva pravi, da je najprej na vrsti revizija in ocena stanja projekta TEŠ 6. Kakšne bodo odločitve o nadaljevanju projekta, je po njenem mnenju še prezgodaj govoriti. Vlada je že imenovala nove člane nadzornega sveta dosedanje nadzornike Franca Žerdina, Franca Žlahtiča, Mojco Kert Kos in Igorja Tičarja bodo nasledili Drago Dolinar, Vekoslav Korošec, Jadranko Medak in Marjan Ravnikar. Ti bodo z ostalimi pristojnimi poskrbeli najprej, da bo vlada dobila jasno sliko o projektu, nato pa ga bodo čim bolj racionalno peljali naprej, napoveduje ministrica. Novi nadzorniki bodo štiriletni mandat nastopili 11. oktobra. Bodo sledile menjave uprav? O menjavah uprav v HSE in TEŠ je Radićeva dejala, da je to izključno v pristojnosti nadzornih svetov, ki si sami izbirajo ekipe, s katerimi lahko sodelujejo. Nadzorni svet je sicer v torek iz nekrivdnih razlogov razrešil generalnega direktorja HSE Boruta Meha, ki ostaja svetovalec v holdingu. Radićeva je po tem dejala, da uradnih pojasnil nadzornega sveta o tem še ni dobila in da ne ve, kaj je bil razlog za njegovo razrešitev. Ob tem je dejala, da akt o ustanovitvi HSE ne predvideva razrešitve iz nekrivdnih razlogov, temveč le iz krivdnih. S tega vidika se ji razrešitev zdi sporna, vendar bo počakala na pravno mnenje. Sum, da je razrešitev nepravilna, pa obstaja, je še izpostavila ministrica. Pahor odločno za TEŠ 6 Premier Borut Pahor je, kot je pojasnil, odločitev o TEŠ 6 podpiral in jo še vedno. Brez energetske suverenosti Slovenija ne more, je pa to investicija, ki je vredna 1,2 milijarde evrov oziroma več, je dejal. Vlada mora biti zato absolutno prepričana, da ljudje, ki upravljajo s tako velikim projektom, tega upravljajo gospodarno, transparentno in učinkovito. Kot je še pojasnil Pahor, je vedel, da bo odločitev za zamenjavo dveh nadzornih svetov poleg nadzornega sveta HSE tudi nadzornikov Pošte Slovenije sprožila mnogo ugibanja v javnosti. Če je vlada postavila neka pravila glede plač, mora to veljati za vse in če nadzorni svet ne opravi svoje naloge, ga je treba razrešiti. Ko se bodo trije, štirje nadzorni sveti razrešili, ker ne delajo domačih nalog, petega in šestega ne bo treba razrešiti več, je poudaril. Kovač ogorčen nad načinom razrešitve Predsednik Kadrovsko-akreditacijskega sveta Bogomir Kovač je za Radio Slovenija izrazil ogorčenje zaradi odločitve vlade, ki je mimo sveta zamenjala nadzornike HSE. Ta procedura ni bila izpeljana in iz tega vidika gre za trenutno največjo po obsegu in tudi najbrž po globini kršitev tovrstnih procedur, ki smo jih imeli pri našem dvoletnem delu, je dejal Kovač. Postopek, ki ga je tokrat izpeljala vlada, kaže na visoko stopnjo politizacije, je ocenil Kovač in opozoril, da je vlada s to zamenjavo podrla vsa dosedanja prizadevanja akreditacijske komisije, ki jo je ustanovila sama in z namenom, da bi bila imenovanja v nadzorne svete strokovnejša, bolj verodostojna in odmaknjena od politike.
|
neutral
|
1,297
|
Med morebitno tridnevno stavko gospodinjstva verjetno ne bodo imela motene preskrbe z električno energijo. Zna pa priti do motenj v gospodarstvu. Stavka bo, če ne bo dogovora s Pahorjem. Gospa ministrica, oprostite, a tudi vam ne zaupamo več! Želimo, da pride predsednik vlade, da mu povemo pod kakšnimi pogoji smo pripravljeni zamrzniti stavko. Franc Dolar, predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Premier Borut Pahor se bo v ponedeljek, 11. oktobra, ob 11. uri skupaj z ministrico za gospodarstvo Darjo Radić sestal s predstavniki sindikatov delavcev dejavnosti energetike. Pred tem je predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Franc Dolar dejal, da je dogovor s Pahorjem edina možnost za zamrznitev stavke, napovedane za torek, 12. oktobra. Na ponedeljkovem sestanku s predsednikom vlade bodo zahtevali, kar so zahtevali od prejšnjega gospodarskega ministra in zdajšnje ministrice, Mateja Lahovnika in Darje Radić dogovor o nadaljevanju socialnega dialoga in ustavitev vseh dejavnosti na področju reorganizacije. Zahtevajo tudi, da v tem času ne bo prihajalo do političnih menjav. Vemo, da nismo mi tisti, ki postavljamo in odstavljamo ljudi, vendar moramo dati priložnost, da se vsak tudi zagovarja, je poudaril Dolar in komentiral razrešitev nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne HSE. Kot je pojasnil, nimajo nič proti odstavitvi nadzornikov HSE, to je izključna pravica vlade, vendar mislimo, kolikor imamo informacije, da niso imeli možnosti se pogovoriti z ministrico . Edina možnost za zamrznitev stavke v energetiki je dogovor s premierjem Borutom Pahorjem, pravijo sindikalisti. Foto Reuters Sindikat pričakuje, da bodo s Pahorjem podpisali podoben sporazum kot z Lahovnikom in Radićevo, ki bo pogoj za zamrznitev stavke. Nato pa si želijo tak dialog o zahtevah, ki bo pripeljal do tega, da bo imel potrošnik najnižjo ceno električne energije, zanesljivo in varno oskrbo z elektriko ter da bodo imeli zaposleni v energetiki ekonomsko in socialno varnost. Če do dogovora ne bo prišlo, stavka v energetiki bo , je napovedal in dodal, da stavkajo zase, pa tudi za uporabnike, da se ne bo povišala cena električne energije zaradi takšnih anomalij, ki jih pripravljajo, in da ne bo prišlo do privatizacije v energetskem sektorju . Začudena sem nad izjavami predstavnikov sindikata delavcev v energetiki. Predvsem pa sem ogorčena zaradi nekorektnega obtoževanja, da sem nesramno zavajala javnost oziroma da sem lagala. Da temu ni tako, bomo dokazali po pravni poti, saj so dogovori na včerajšnjem pogovoru zapisani. Darja Radić Načrt stavke Naredili so tudi načrt stavke od 12. do 15. oktobra. V tem času po vsej verjetnosti gospodinjstva ne bodo imela motene preskrbe z električno energijo. Zna pa priti do motenj v gospodarstvu, čeprav je možen takšen pretok elektrike oziroma uvoz, da tudi v gospodarstvu ne bi smelo prihajati do hujših odmikov. Prvi dan bo proizvodnja električne energije obstala na nočni ravni, izključena bo mrežna regulacija. Po 15. oktobru bo stavkovni odbor glede na potek dogajanja stavko morebiti zaostril.
|
negative
|
1,298
|
Predsednik uprave slovenskega Mercatorja Žiga Debeljak ni prejel nobenega pisma hrvaških delavcev v podjetju Mercator Hrvaška. Prav tako menijo, da nimajo namena ničesar prodati. V Mercatorju so danes za 24ur.com pojasnili, da predsednik uprave Žiga Debeljak ni prejel nobenega pisma od delavcev ali sindikata glede neurejenih delovnih razmer v podjetju Mercator-H Hrvaška. Hrvaški časopis Index.hr je namreč poročal, da so se na Debeljaka obrnili, da jim pomaga povrniti ugled podjetju. V anonimnem pismu so zapisali, da ga želijo opozoriti na nenavadne dogodke v Mercatorju. Menijo, da trenutna vladajoča garnitura zelo uničuje ugled in ime, ki si ga je Mercator zgradil na Hrvaškem. Velika večina delavcev je zelo nezadovoljna z odnosom nadrejenih do delavcev. Delovne zahteve so vse večje, v delovnih enotah pa je vse manj zaposlenih, so še zapisali v pismu. Marcator- H Podjetje beleži rast Če dobimo kakršno koli pismo s strani zaposlenih, to resno jemljemo. Na Hrvaškem ne želimo ničesar prodati. S tem, ko smo se povezali z Getrojem, smo utrdili položaj na Hrvaškem, so poudarili v oddelku za stike z javnostmi. Poudarjajo še, da nimajo namena zamenjati uprave, saj navkljub krizi beležijo rast prodaje in dobre rezultate. Trdijo še, da je Hrvaška za Mercator zelo pomemben trg.
|
neutral
|
1,299
|
Nobelovo nagrado za ekonomijo letos prejmejo Peter Diamond, Dale Mortensen in Christopher Pissarides za razvoj teorij, s katerimi bodo neskladja na trgu dela čim manjša. Letošnjo Nobelovo nagrado za ekonomijo si bodo razdelili trije ekonomisti. Nagrado so prejeli za razvoj teorij, ki pomagajo pojasniti, kako lahko ekonomske politike vplivajo na brezposelnost. Modeli nagrajencev nam pomagajo razumeti, kako regulacija in ekonomska politika vplivata na brezposelnost, prosta delovna mesta in plače, je v obrazložitvi pojasnila švedska kraljeva akademija znanosti. Peter Diamond je analiziral splošna razmerja med iskalci in ponudniki na trgu, Dale Mortensen in Christopher Pissarides pa sta teorijo razširila in jo prenesla na trg dela. Ker iskanje zaposlitve zahteva veliko časa in virov, ustvari trenja na trgu dela, kar pomaga pojasniti, zakaj hkrati obstajata tako brezposelnost kot prosta delovna mesta, menijo v akademiji. S pomočjo teorij, ki so jih razvili z analizo trga dela in upoštevanjem vseh notranjih in predvsem zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na njegovo dinamiko, bodo neskladja na trgu dela čim manjša. Kdo so nagrajenci? Pissarides je nagrado prejel za razlago, kako uredbe in vladna politika vplivajo na brezposelnost, ponudbe služb in plače. Sedemdesetletni Diamond je kot ekonomist zaposlen na inštitutu za tehnologijo v Massachusettsu, proučuje pa socialno varstvo, pokojnine in davke. Ameriški predsednik Barack Obama ga je predlagal za člana sveta guvernerjev ameriške centralne banke Federal Reserve, vendar senat njegovega imenovanja ni uspel potrditi pred prekinitvijo dela v kongresu, ki se pripravlja na novembrske kongresne volitve. 71-letni Mortensen je profesor ekonomije na univerzi v Evanstonu v zvezni državi Illinois, 62-letni Pissarides pa profesor na London School of Economics. Ta nagrada je tako velika, da tudi po tem, ko jo dobiš, ne verjameš, da jo boš dobil, je povedal Pissarides, ki se je prek telekonference oglasil akademiji. Na odločitev kraljeve akademije se je med prvmi odzval Paul Krugman, ki je Nobelovo nagrado za ekonomijo prejel leta 2008. Diamond, Mortensen in Pissarides so si jo močno zaslužili , njihovo delo pa je zelo pomembno, je zapisal v blogu na spletni strani časnika The New York Times. Lani nagrado prvič dobila ženska To prestižno nagrado sta lani prejela Američana Oliver Williamson in Elinor Ostrom, slednja kot prva ženska v zgodovini. Nagrajenca sta po mnenju žirije dokazala, da lahko gospodarska analiza osvetli večino oblik družbene ureditve. To je zadnja objava dobitnika ene od šestih nagrad sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Nagrajenci bodo nagrado prevzeli 10. decembra letos na obletnico smrti Nobela. Nagrada je vredna milijon evrov. Sklad za nagrado je leta 1968 v spomin Alfredu Nobelu ustanovila Švedska centralna banka, prvo Nobelovo nagrado za ekonomijo pa so podelili leta 1969.
|
positive
|
1,300
|
Kadrovsko-akreditacijski svet je ugotovil, da gre pri zamenjavi nadzornih svetov HSE in Pošte Slovenije za kršitev akreditacijsko-nominacijskega postopka. O nadaljnjem delovanju sveta bodo obvestili vlado. Bogomir Kovač Kadrovsko-akreditacijski svet Kas je analiziral zamenjavo nadzornih svetov HSE in Pošte Slovenije ter ugotovil, da gre v omenjenih primerih za kršitev akreditacijsko-nominacijskega postopka. Kas bo v četrtek vladi z dopisom posredoval odločitev glede nadaljnjega delovanja sveta, javnost pa bo z njo podrobneje seznanjena v ponedeljek. Kot je po seji Kasa novinarjem dejal njegov predsednik Bogomir Kovač, je sicer odločitev sveta glede nadaljnjega delovanja znana že danes. Jutri jo bomo z dopisom posredovali vladi. Naša odločitev, kakršna koli že je, je nepreklicna, je pojasnil Kovač, odločitve pa ni želel podrobneje pojasniti. Kot je dejal, jo bodo v ponedeljek predstavili na novinarski konferenci. Kovač je še dejal, da bodo na ponedeljkovi novinarski konferenci člani Kasa širše pojasnili, kje vidijo težave korporativnega upravljanja v Sloveniji in na kakšen način naj bi država ali vlada postopala v prihodnje, če želi prispevati k izboljšanju razmer na tem področju. Na novinarsko vprašanje, ali ostaja predsednik Kasa, pa je Kovač dejal, da je predsednik sveta toliko časa, dokler ne pride do kakršnih koli drugih sprememb. To pa je lahko tudi del kakšnih drugih sklepov, je poudaril. Kot je že v torek za STA pojasnil Kovač, vlada pri imenovanju novih nadzornikov Holdinga Slovenske elektrarne HSE in Pošte Slovenije ni upoštevala t. i. dvostopenjskega, akreditacijsko-nominacijskega postopka, ki ga sicer dobro pozna. Napovedal je, da se bo sedemčlanski kadrovsko-akreditacijski svet po analizi tega dejanja odločil, ali je delo sveta smiselno nadaljevati. Vlada je do zdaj za vsak nadzorni svet razpisala javni poziv, kadrovsko-akreditacijski svet pa je nato glede na znanje, izkušnje in želeno strukturo nadzornega sveta predlagal člane. Za vsak nadzorni svet kadrovsko-akreditacijski svet nominira približno dvakratnik števila potrebnih nadzornikov, nadzornike pa nato dokončno izbere vlada oz. pristojni minister. Na predlog ministrice za gospodarstvo Darje Radić je vlada minuli četrtek razrešila nadzorni svet HSE in Pošte Slovenije ter imenovala nove člane omenjenih nadzornih svetov. Kovač je še isti dan opozoril, da je vlada to storila mimo kadrovsko-akreditacijskega sveta. Radićeva pa je poudarila, da vlada nadzornikov ni imenovala mimo kadrovsko-akreditacijskega sveta, saj so bili kandidati izbrani s seznama kandidatov, ki jih je svet predložil ministrstvu za gospodarstvo, izjema je le en član, ki pa je bil po njenih navedbah potrjen na dopisni seji kadrovsko-akreditacijskega sveta.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.