nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
3,801
|
Lendava - Nadzorni svet Integrala Lendava je na četrtkovi izredni seji obravnaval poročilo direktorja o ukrepih finančnega prestrukturiranja in sprejel sklep, da na sodišče vložijo predlog za začetek stečajnega postopka. Okoli 60 delavcev bo stavkalo do odločitve sodišča. Kot je povedal predsednik stavkovnega odbora Denis Gerebic, so obvestilo o seji nadzornikov dobili danes, v sklepu pa piše, da bodo predlog sodišču poslali že danes. Predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu Martin Gostan je delavcem, ki stavkajo od 4. aprila, pojasnil, da so se nadzorniki za stečaj odločili, ker so ugotovili, da ima podjetje preveč dolgov in da ga ni mogoče rešiti, saj imajo mesečno od 30.000 do 40.000 evrov izgube. Zaposleni v Integralu, ki servisira in popravlja avtomobile, jih tehnično pregleduje ter prevaža zlasti naftne derivate, njegov večinski lastnik pa ljubljanski Protect GL, stavkajo od 4. aprila, ker niso dobili februarskih plač, dnevnic ter nadomestil za prevoze in malice.
|
negative
|
3,802
|
Ljubljana - Na zahtevo predstavnikov zaposlenih bo nadzorni svet Luke Koper v petek odločal o razrešitvi uprave Luke Koper. Po napovedih poznavalcev razmer naj bi tokrat vendarle razrešili vsaj predsednika uprave Gregorja Veselka in člana uprave Tomaža Martina Jamnika. Odločanje o razrešitvi se je doslej že večkrat napovedovalo, vendar naj bi tokrat z njo soglašali tudi predstavniki kapitala v nadzornem svetu. Neuradno je slišati, da je koordinacijo med nadzorniki in vladajočo politiko prevzel Jordan Kocijančič, predsednik upravnega odbora Avtotehne in solastnik Swatycometa. To za mnoge ni presenečenje. Kocijančič je imel namreč že ob imenovanju Veselka precej pomislekov, zdaj pa so ga v dogovarjanje s predstavniki največje vladne stranke SDS in menda tudi finančnim ministrom Janezom Šušteršičem, ki želijo spremembe v upravi Luke Koper, očitno prepričale tudi obljube pri iskanju rešitev za finančne težave družb iz skupine okoli Probanke, kamor sodita Swatycomet in Avtotehna. Večjih oziroma nobenih težav pri odločanju o zamenjavi ključnih mož v Luki naj ne bi delala niti predsednik nadzornega sveta Janez Požar, ki je bil na predlog ministra za infrastrukturo in prostor Zvoneta Černača razrešen s položaja generalnega direktorja direktorata za pomorstvo, in Bojan Brank, ki se je nedavno že na Slovenskih železnicah uklonil željam SDS in speljal zamenjavo vodstva družbe. V upravi Luke Koper utegne ostati Marko Rems, član uprave za finance, ki ga zagovarja zlasti četrti predstavnik kapitala v nadzornem svetu Marko Simoneti. Če ne bo razrešen delavski direktor Matjaž Stare, ki je sicer v stalnih sporih s preostalimi člani uprave, bo to zagotovo dokaz, da je prišlo do dogovora o zamenjavi uprave med predstavniki zaposlenih in oblastniki. Predstavniki zaposlenih v nadzornem svetu Mladen Jovičič, Nebojša Topič in Stojan Čepar sedanji upravi poleg omenjenih slabih odnosov očitajo prepozen odziv na razmere na trgu, da ne zna izkoristiti rezerv, ki naj bi ostajale zaradi zastarelih tehnoloških postopkov, da ne skrbi za razvoj na kadrovskem področju, krivijo jo tudi za slabo komunikacijo z lokalno skupnostjo... Spomnimo sicer, da je februarja župan Kopra Boris Popovič za Dnevnik že posredno napovedoval spremembe v upravi Luke Koper, pri čemer se je takrat ugibalo, da bo razrešitev zahtevala predstavnica občine v nadzornem svetu Sabina Mozetič. Svoje pri tokratnem dogajanju v Luki Koper naj bi pristavili tudi posamezni predstavniki agencije za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) oziroma član uprave Danilo Grašič in izvršni direktor za promet Žarka Sajič. Uprave Luke Koper so se javno lotili že februarja. Čeprav so bili lanski prihodki, pretovor, dobiček iz poslovanja in razdolževanje matične družbe in Skupine Luka Koper nad načrti uprave in hkrati tudi nad pričakovanji analitikov, pa je AUKN "zmotil" zlasti nizek čisti dobiček. Čeprav je iz bilanc Luke Koper razvidno, da je nizek čisti dobiček zlasti posledica slabitve naložbe v Intereuropo, pa je AUKN takrat nadzornike javno "opozorila" na njihovo odgovornost zaradi neukrepanja in možne opustitve dolžnosti nadzora poslovanja. Take utemeljitve AUKN so nenavadne zlasti ob dejstvu, da je uprava izboljšala poslovanje družbe, ki je bila zaradi številnih zgrešenih potez nekdanjega vodstva z Robertom Časarjem na čelu v katastrofalnem stanju. A AUKN in predstavniki vlade očitno vse slabo v Luki Koper želijo naprtiti sedanji upravi, zlasti pa predstavniki zaposlenih v nadzornem svetu in sindikalisti, ki so spregledali številne zgrešene naložbe in tudi sume kaznivih dejanj, ki so se v Luki dogajali v času prve Janševe vlade. vesna.vukovic@dnevnik.si
|
negative
|
3,803
|
Ljubljana - Po tem ko je nadzorni svet pristopil k aktivnostim za imenovanje nove uprave Vzajemne, je čutiti veliko pritiskov na člane nadzornega sveta, ki jih nekateri izvajajo tudi javno preko medijev, je v odprtem pismu članom skupščine Vzajemne zapisala predsednica nadzornega svetaMatej Povše . Ob tem zavrača očitke o nezakonitem poslovanju. Namigovanja in prikrajanje resnice zgolj lastnim partikularnim interesom je več kot očitno privlačna praksa, meni Podgornikova. Kot je zapisala, je denimo Društvo mali delničarji Slovenije (MDS) marca v sporočilu za javnost objavilo veliko neresnic. Sporočilo s svojo vsebino po njeni oceni podaja napačen prikaz sistema korporativnega upravljanja, s čimer zavaja javnost. "Ustvariti želi vtis neurejenih razmer, iz česar bi povprečni bralec povzel, da se v Vzajemni dogajajo nepravilnosti ali celo kazniva dejanja. Tovrstni očitki so daleč od resnice, sami po sebi pa kažejo na sistem dela MDS," je zapisala predsednica nadzornega sveta. Sistem korporativnega upravljanja Vzajemne temelji na 45-članski zastopniški skupščini, nadzornemu svetu in upravi. Vsak izmed teh organov ima v skladu s pozitivno zakonodajo, statutom in drugimi internimi akti svoje pristojnosti, dolžnosti in pravice. Poslovanje Vzajemne pa nadzira tudi Agencija za zavarovalni nadzor, pojasnjuje. Glede na navedeno je neobičajno, da se o pomembnih in zaupnih vprašanjih korporativnega upravljanja Vzajemne, ki sodijo v izključno pristojnost nadzornega sveta, "na selektiven in zavajajoč način" razpravlja na način, ki ga vsiljuje MDS, še poudarja Podgornikova.
|
negative
|
3,804
|
Maribor - Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) je po neuradnih informacijah na ravni banke lani ustvarila več kot 70 milijonov evrov izgube. To informacijo nam je v minulih dneh potrdilo več virov, poročilo banke in Skupine NKBM za lansko leto pa bo danes obravnaval tudi nadzorni svet banke, ki ga vodi Dušan Jovanovič. Ali in kolikšen del razprave nameravajo nadzorniki druge največje državne banke danes nameniti njeni kapitalski vrednosti, nam včeraj ni uspelo izvedeti. Seznanili pa naj bi se tudi o tem, kako pred Banko Slovenije napreduje postopek pridobivanja licence za novega predsednika uprave Aleša Hauca. Med spornejšimi posli nekdanje uprave z Matjažem Kovačičem na čelu naj bi nadzorni svet danes obravnaval zaključno poročilo svoje revizijske skupine o poslovnih razmerjih Skupine NKBM z družbo Zadar Projekt. Spomnimo, gre za hrvaško podjetje, ki je v solastništvu KBM Leasinga in propadlega gradbinca MTB, pri čemer je to za nakup 30.000 kvadratnih metrov velikega zemljišča v središču Zadra in pripravo projekta gradnje 381 stanovanj najelo 18-milijonsko posojilo pri NKBM. Cenitev, ki so jo pred časom naročili pri banki, pa je pokazala, da je omenjeno zemljišče kot edino premoženje družbe dejansko vredno le 9,7 milijona evrov. Zadar Projekt je sicer že več mesecev kapitalsko neustrezno podjetje, nekateri člani nadzornega sveta pa so že večkrat zahtevali podrobnejšo obravnavo bržčas najbolj znane nasedle naložbe mariborske banke na Hrvaškem. primoz.cirman@dnevnik.si
|
negative
|
3,805
|
Pariz - Francoski prehrambeni koncern Danone je v prvem četrtletju letos ustvaril 5,1 milijarde evrov prihodkov, kar je 7,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Družba je zastavljene cilje dosegla predvsem z rastjo prodaje v Aziji in Latinski Ameriki, medtem ko imajo največ težav v Evropi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Danone je prodajo povečal tudi v ZDA in Rusiji, medtem ko med zahtevnejšimi tržišči ostaja Evropa, so zapisali v družbi. Prihodki od prodaje mlečnih izdelkov so porasli za 3,8 odstotka na skoraj tri milijarde evrov, medtem ko so prihodki od prodaje vode znašali 841 milijonov evrov, kar je 17,1 odstotka več kot v prvem trimesečju lani. S prodajo otroške hrane je Danone v prvem četrtletju ustvaril milijardo evrov prihodkov, kar je 11,4 odstotka več kot lani. Za letošnje leto sicer Danone pričakuje, da bodo prihodi višji za med pet in sedem odstotki.
|
positive
|
3,806
|
Sežana - Sindikati v Kraškem zidarju opozarjajo, da je zgodba o Primorju močno povezana tudi z usodo Kraškega zidarja, še enega v nizu gradbenih podjetij, ki se sooča z likvidnostnimi težavami, zasebnim lastništvom, dolgovi do bank in pomanjkanjem dela. "Stanje je skrb zbujajoče. Program presežnih delavcev, ki so nam ga predstavili, predvideva, da bi na zavod odšlo med 160 in 180 delavcev ali polovica vseh zaposlenih," pravi predstavnik sindikata KS 90 Damjan Volf. Iz bank je slišati, da se tudi Kraški zidar najbrž ne bo mogel izogniti insolvenčnim postopkom. Direktor Kraškega zidarja Radoš Lipanje pravi, da to načeloma drži. Poleg klasičnih težav, kot so pomanjkanje dela in stara bremena, je za Kraški zidar trenutno ključno nadaljevanje in dokončanje poslovno-stanovanjskega objekta Tribuna v luksuznih stanovanj ter poslovnih prostorih v Situli sredi Ljubljane. "Pri Tribuni se že več kot eno leto z banko Unicredit pogajamo o dokončanju projekta. V Kraškem zidarju smo vanj vložili približno osem milijonov evrov, banka približno 7,5 milijona evrov, za dokončanje pa potrebujemo še približno 10 milijonov evrov, če upoštevamo 30-odstotno prodajo. Če hočemo dobiti vloženi denar, moramo projekt nujno dokončati," problem predstavi Lipanje in dodaja, da imajo podobno težavo s Situlo, kamor so vložili približno 7 milijonov evrov. Lipanje se strinja, da podobno kot Primorje tudi sami težko pričakujejo pomoč države, a dodaja, da zanjo niso nikoli uradno niti zaprosili. "Država bi nam največ pomagala s tem, da bi začela državne investicije, denimo v drugi tir, hidroelektrarne in drugo infrastrukturo," pravi. Ker imajo premalo dela in je zato velikost podjetja neustrezna, sam izhod vidi v preoblikovanju podjetja v skladu s tržnimi razmerami, usmeritev na tista področja, ki so dobičkonosna, in temu primerno prilagoditev števila zaposlenih. "Kraški zidar ni tako okorela družba kakor Primorje, zato smo v sindikatu prepričani, da bi se ga dalo tudi kako drugače reševati," meni sindikalist Volf, ki izpostavlja, da sežanski gradbinec vendarle še ima nekaj kapitala v neprodanih stanovanjih. Vseeno ga skrbi, kako bo z odpravninami za vse odpuščene delavce, še zlasti zato, ker družba zaposlenim še vedno dolguje del lanskega regresa, del plače za februar in celotno plačo za marec. Na jutrišnjem sestanku se bodo poskušali z upravo dogovoriti, da bi število presežnih delavcev vendarle spravili pod 100. Lipanje je včeraj pojasnil, da je poslovni rezultat za leto 2011 sicer pozitiven, s popravki vrednosti nepremičnin pa negativen. Kraškemu zidarju naj bi pri bankah v kratkem zapadlo okoli 46 milijonov evrov posojil, zato je njegov obstoj odvisen predvsem od dogovora z bankami o njihovem reprogramu. V sindikatih pa izpostavljajo, da ga s Primorjem veže tudi podobna lastniška zgodba. Več kot tri četrtine družbe je v lastni Ograd holdinga, v katerem je združenih okoli 100 delničarjev. Med njimi tudi skoraj vsi vodilni kadri družbe, ki imajo praviloma tudi največje lastniške deleže. natasa.ozebek@dnevnik.si
|
negative
|
3,807
|
Ljubljana - Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ocenjujejo, da so spremembe zakona o preprečevanju zamud pri plačilih nujne. Ob tem predlagajo, da se v medresorsko delovno skupino za pripravo sprememb zakona vključijo reprezentativne zbornice. Spremembe zakona naj bi odpravile nekatere neustrezne rešitve, ohranil pa naj bi se večstranski obvezni pobot. Na GZS menijo, da bi se z vključitvijo gospodarstva v pripravo zakonskih sprememb izognili težavam pri lanskem sprejemanju osnovnega zakona. Pri tem znova opozarjajo, da je bil zakon sprejet ne glede na številna opozorila gospodarstva, predvsem GZS, o negativnih posledicah na likvidnost podjetij. "Žal so se napovedi uresničile, zakon zato terja nujne popravke," so zapisali v javnem dopisu ministrstvoma za finance in za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vlada je zakonske spremembe napovedala. V GZS sicer priznavajo, da sprememba zakona sama po sebi ne more odpraviti problema nelikvidnosti v gospodarstvu, ki je posledica nedelovanja pravne države.Zakonske možnosti so omejene, niso pa nemogoče Za bistveno večjo plačilno disciplino je po njihovem mnenju nujno odpraviti tudi druge, enako pomembne razloge za problem plačilne nediscipline. Med temi navajajo pomanjkanje denarja, padec proizvodnje, izgubo trgov, negativne poslovne izide podjetij in zlorabe javnega naročanja po najnižji ceni, zaradi katerih je nelikvidnost v veliko primerih prerasla v insolventnost. "Zakonske možnosti za to so omejene, niso pa nemogoče," menijo na zbornici. V dopisu ministrstvoma se na GZS sklicujejo tudi na rezultate zadnje ankete o likvidnosti slovenskega gospodarstva. Ta kaže, da 51,2 odstotka podjetij ocenjuje, da je likvidnost v gospodarstvu po uvedbi večstranskega pobota ostala enaka, 46,6 odstotka pa jih ocenjuje, da se je poslabšala. Ob tem anketirana podjetja pravijo, da jim je uspelo pobotati le majhen del prijavljenih obveznosti. Dobra polovica (51,1 odstotka) jih pravi, da je ta delež pod enim odstotkom, nadaljnjih 30,1 odstotka pa jih je pobotalo od enega do petih odstotkov obveznosti. Podjetja tudi v veliki meri (83,3 odstotka) ocenjujejo, da je država po sprejemu zakona poslabšala plačilno disciplino in le v izjemnih primerih plačuje v predpisanih 30 dneh. Tri četrtine pa se jih zavzema za odpravo večstranskega pobota in predpisanega 60- oziroma 120-dnevnega plačilnega roka.
|
neutral
|
3,808
|
Maribor - Danes se izteče rok za prijavo na razpis za novega direktorja Pošte Slovenije, ki ga je 30. marca objavil nadzorni svet pod vodstvom Davorina Kračuna, potem ko bo omenjeno državno podjetje najverjetneje že prihodnji teden zapustil dosedanji generalni direktor Aleš Hauc. Dokončno število oddanih prijav bo najverjetneje znano šele naslednji teden. Nadzorni svet Pošte Slovenije bo direktorja imenoval za petletni mandat z možnostjo ponovnega imenovanja, kandidati pa morajo imeti izobrazbo ustrezne smeri, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje, ali raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje. H kandidaturi so morali kandidati priložiti tudi program dela, iz katerega izhaja poznavanje problematike poštne dejavnosti, imeti pa morajo vsaj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih ali v organih vodenja in nadzora velike gospodarske družbe ali druge primerljive izkušnje. Poleg tega morajo aktivno znati vsaj en svetovni jezik ter imeti strokovne, organizacijske in druge sposobnosti za opravljanje najodgovornejših nalog, izpolnjevati pa morajo tudi pogoje po zakonu o gospodarskih družbah. Nadzorni svet Pošte je s postopkom izbire novega direktorja družbe začel 19. marca, ko se je seznanil s Haučevim imenovanjem na vrh NKBM. Takrat so dejali, da bodo imenovanje novega generalnega direktorja opravili, ko bo sedanjemu direktorju prenehal mandat zaradi prevzema funkcije predsednika uprave NKBM. Sicer pa bosta družbo do imenovanja novega direktorja, kar naj bi se zgodilo predvidoma v mesecu maju, vodila Haučev namestnik Igor Marinič in član poslovodstva Vinko Filipič. Prispele vloge bo sicer najprej pregledala kadrovska komisija nadzornega sveta.
|
neutral
|
3,809
|
Ljubljana - Nadzorni svet Gorenja pod vodstvom Uroša Slavinca je včeraj potrdil sporazum med upravo in sindikati, po katerem bo Gorenje tudi med načrtovano reorganizacijo in selitvijo dela proizvodnje v Srbijo ter na Češko ohranjalo delovna mesta v Sloveniji. Kot smo razkrili v Dnevniku, so v Gorenju trenutno še najbliže selitvi proizvodnje hladilnikov srednjega cenovnega razreda v srbski Valjevo, medtem ko je večjo aktivnost na tem področju pričakovati v prihodnjem letu. To naj na število zaposlenih v Sloveniji sicer ne bi imelo večjega vpliva, saj naj bi v Gorenju že v kratkem svojo proizvodnjo v Velenju dopolnili tudi z nekaterimi novimi linijami. Predvidoma naj bi tako v Sloveniji skoncentrirali velik del proizvodnje, ki trenutno poteka v švedskih tovarnah Aska, vendar uprava Gorenja z lokalnimi sindikati dogovora za zdaj ni sklenila. Nadzorniki so včeraj za novega člana uprave pričakovano imenovali tudi Petra Groznika, ki bo v upravi Gorenja zadolžen za ekonomiko in finance. Po treh letih pa bodo delničarji Gorenja letos predvidoma znova dobili dividende. Nadzorni svet in uprava, ki jo vodi Franjo Bobinac, bosta namreč delničarjem predlagala, da za izplačilo dividend letos namenijo 2,4 milijona evrov oziroma 0,15 evra za delnico. Podobno kot v zadnjih treh letih se namerava uprava tudi letos odpovedati nagradi za leto 2011, ki ga je Skupina Gorenje zaključila z devetimi milijoni evrov čistega dobička. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,810
|
Beograd - V srbskem Nectarju, ki je lastnik ajdovskega Fructala, so danes zanikali poročanje srbskih medijev, da naj bi izvršni direktor Nectarja Bojan Radun v petek napovedal selitev dela Fructalove proizvodnje v Srbijo. Njegove besede naj bi bile napačno razumljene, proizvodnjo namreč želijo le še povečati, sta poročala POP TV in Radio Slovenija. Radun je za POP TV povedal, da se proizvodi za Nectarjeva tržišča ne bodo proizvajali le v Fructalovem obratu v Ajdovščini, ampak tudi drugod, in sicer v Skopju in v Srbiji. "Za delavce v Sloveniji to pomeni, da mi od njih pričakujemo, da bodo še bolj produktivni in učinkoviti, kar zadeva proizvodnjo. Nihče nima niti enega razloga, da bi ga skrbelo za njegovo delovno mesto," je dejal Radun. Enako je poročal tudi Radio Slovenija, kjer so navedli tudi župana Občine Ajdovščina Marjana Poljška, ki je zavrnil namige o odpuščanjih in potrdil, da gre le za širjenje tradicionalnih Fructalovih proizvodov. Mediji so namreč poročali, da je Radun na forumu managerjev v Beogradu v petek zvečer dejal, da bodo zaradi ekonomskih interesov del Fructalove proizvodnje iz Slovenije prenesli v Srbijo. Med razlogi za selitev dela proizvodnje iz Slovenije v Srbijo je prvi mož Nectarja naštel ugodnejše carinske dajatve na izvoz ter nižje stroške proizvodnje in cenejše surovine, je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug. Tanjug je nato danes popoldne poročal, da so iz Nectarja sporočili, da načrtujejo več aktivnosti, prek katerih bi se Fructal vrnil na vsa regionalna tržišča, na katerih v zadnjem obdobju ni bil dovolj prisoten. Proizvodnja bo zaradi širjenja Fructala in nadaljnjega vlaganja v njegov razvoj potekala na treh lokacijah, v Sloveniji, Makedoniji in v Srbiji, je poročal Tanjug. Spomnimo: Decembra lani, ko je Nectar postal lastnik Fructala, so v srbski družbi dejali, da poleg ohranitve proizvodnje načrtujejo dodatna vlaganja v razvoj sadjarstva in lokalnih pridelovalcev sadja v Vipavski dolini. Nectar pa je z ajdovsko občino tudi sklenil sporazum, v katerem se je zavezal, da zaposlenih v Fructalu - teh je okoli 370 - ne bo odpuščal. Petkovega foruma menedžerjev, ki ga je v Beogradu pripravilo srbsko združenje menedžerjev, se je udeležil tudi predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Ta je zbranim po poročanju Tanjuga pojasnil, da Gorenje resno razmišlja o širitvi naložbe v Valjevu in da se bo število zaposlenih v srbskih obratih Gorenja od sredine leta povečevalo, s sedanjih 1100 na verjetno več kot 1500. Gorenje je po navedbah prvega moža velenjske družbe v preteklih šestih, sedmih letih v tri tovarne v Srbiji - v Valjevu, Stari Pazovi in Zaječarju - investiralo okoli 70 milijonov evrov. Srbija, v kateri so tuje investicije dobrodošle, namreč tujim vlagateljem omogoča spodbude, je še pojasnil Bobinac.
|
neutral
|
3,811
|
New York - Prehrambeni velikan Nestle je naznanil nakup podjetja Pfizer Nutrition, ki proizvaja otroško hrano. Zanj naj bi odšteli nekaj manj kot 12 milijard dolarjev (11,85 milijarde dolarjev), kar je nekaj več kot 9 milijard evrov. Iz največje skupine proizvajalcev hrane na svetu, Nestle, s sedežem v Švici, so že sporočili, da bi s takšnim nakupom odlično dopolnili že obstoječo ponudbo hrane, ki jo imajo za otroke. Pfizer sicer kar 85 odstotkov svoje prodaje ustvari na tržiščih držav v razvoju. "Ta nakup označuje našo predanost cilju, da postanemo največje podjetje na svetu za prehrano, zdravje in wellness,“ je v izjavi za javnost pojasnil izvršni direktor podjetja Nestle, Paul Buckle. V boju za prevzem nadzora na izjemno donosnem tržišču otroške prehrane se je za nakup Pfizerja potegovalo še francosko podjetje Danone. Pfizer je sicer že julija lani naznanil prodajo poslov, ki se dotikajo otroške prehrane in zaščite zdravja živali, saj se želi posvetiti svojemu osnovnemu poslanstvu, ki pa je proizvodnja zdravil.
|
neutral
|
3,812
|
Atene - Grško gospodarstvo se bo letos skrčilo še bolj, kot je bilo sprva predvideno. Kot je danes povedal guverner grške centralne banke George Provopulos, so v banki napoved krčenja obsega grškega bruto domačega proizvoda (BDP) za letos popravili s 4,5 na pet odstotkov. Lani se je BDP znižal za 6,9 odstotka. Revizija je posledica večje brezposelnosti. Glede na danes objavljeno letno poročilo grške centralne banke bo povprečna brezposelnost V Grčiji letos dosegla 19 odstotkov, potem ko je bila lani pri 17,7 odstotka, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Provopulos je objavo poročila pospremil s svarilom glede potez nove vlade po splošnih volitvah, ki bodo čez 14 dni. Spomnil je, da mora biti Grčija tudi po volitvah "polno pripravljena" na soočenje z negotovimi razmerami, ki so posledica vse večje dolžniške krize v območju evra. Če Grčija na to ne bo pripravljena, bo negirala dve leti varčevalnih ukrepov in drastičnega znižanja življenjskega standarda, je izpostavil. "Volilna kampanja je že upočasnila implementacijo načrtovanih reform," je dodal. "Če nova vlada in družba ne bosta pokazali volje za implementacijo programa okrevanja, bo država tvegala pojav posebej težkih problemov," je prepričan Provopulos. Glede na načrt aktualne grške vlade bo država javnofinančni primanjkljaj letos znižala na sedem odstotkov BDP, javni dolg pa na 145,5 odstotka BDP. V tej luči je guverner pozval k sprejetju načrta privatizacije, s katerim naj bi Atene do leta 2015 prišle do 19 milijard evrov. Zavzel se je tudi za dokapitalizacijo zasebnih bank, ki so jih po marčnem delnem odpisu dolga državi prizadele velike izgube. V tej luči je omenil, da se je obseg depozitov pri zasebnih bankah med letoma 2009 in 2012 zmanjšal za 70 milijard evrov. Grčija je od izbruha svetovne finančne in gospodarske krize od držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) prejela že dva paketa finančne pomoči. Prvi je bil težak 110, drugi pa 130 milijard evrov. Poleg tega so zasebni upniki letos pristali, da Grčiji odpišejo za 107 milijard evrov dolgov.
|
negative
|
3,813
|
Ajdovščina - Delničarji ajdovskega Fructala bodo na skupščini 25. maja odločali o prenosu delnic na glavnega delničarja, srbsko družbo Nectar, ki je 97,79-odstotni delež Fructala. Manjšinskim delničarjem bodo namenili 15,03 evra odpravnine na delnico. Kot je razvidno iz današnje objave skupščine v časniku Delo, se bodo delničarji na skupščini seznanili tudi z letnim poročilom za leto 2011, s poročilom nadzornikov o preveritvi in potrditvi letnega poročila za lani, s poročilom nadzornikov o preveritvi poročila poslovodstva o razmerjih z obvladujočo in njej povezanimi družbami. Odločali bodo tudi o uporabi bilančnega dobička, v višini 717.000 evrov, za katerega upava Fructala predlaga, da ostane nerazporejen. Nectar je lani za 35,3 milijona evrov od Pivovarne Union kupil 93,73-odstotni delež Fructala, sredi januarja pa je objavil prevzemno ponudbo še za ostale delnice te družbe. Na ponudbi je pridobil še 4,06-odstotni delež vseh delnic Fructala. Pivovarna Union je Fructal prodala zaradi visokih dolgov bankam. Pivovarna Laško, ki je lastnica tudi ljubljanske Pivovarne Union, Radenske, Dela in tudi Večera, se je s prodajo pri bankah razdolžila za 48 milijonov evrov. Nectarjev nakup Fructala so odobrili tudi varuhi konkurence v Srbiji, Sloveniji, Makedoniji, BiH in na Hrvaškem.
|
neutral
|
3,814
|
Berlin - Na nemških bencinskih črpalkah je včeraj liter 95-oktanskega bencina v povprečju stal 1,693 evra, 98-oktanskega 1,720 evra in liter dizla 1,495 evra. Evropski komisar za energijo G& Že sedaj sta predvsem naraščajoče povpraševanje po nafti na svetovnem trgu in višji stroški črpanja ter predelave nafte osnovna razloga za ponorele cene bencinov tudi v Nemčiji, je dejal Oettinger, zato prizadevanja nemškega ministra za gospodarstvo Philippa Rösslerja naraščanja cen ne bodo zaustavila. Rössler je namreč prejšnji teden predstavil predlog zakona, po katerem bi morale nemške bencinske črpalke sporočati vsako spremembo cen novoustanovljenemu uradu za transparentnost trga. Hkrati bi iz 14.700 nemških bencinskih črpalk morali sporočiti tudi, kje in po kakšni ceni so sami kupovali gorivo. S predlaganim zakonom minister Rössler dopolnjuje uredbo, ki jo je vlada sprejela že pred velikonočnimi prazniki. Ta petim največjim naftnim koncernom prepoveduje, da bi neodvisnim bencinskim črpalkam prodajali gorivo po višji ceni kot svoji lastni prodajni mreži. Hkrati v ministrstvu preverjajo ukrepe, s katerimi skušajo cene bencina držati na vajetih v drugih državah. Tako smejo bencinske črpalke v Avstriji ceno spremeniti le enkrat na dan, v zahodni Avstraliji pa spremembo cene ustreznemu uradu sporočiti že dan prej. Namera nemške vlade je pri nemških ponudnikih naftnih derivatov povzročila ogorčenje in plaz očitkov, češ da se z ustanovitvijo urada ustvarja še ena "birokratska pošast" s stotinami zaposlenih. Hkrati so zagrozili, da bodo morali stroške beleženja in prenosa ogromnih količin podatkov prenesti na ceno goriv.
|
neutral
|
3,815
|
Nova Gorica - Poslovni rezultati Hita so se v letošnjih prvih treh mesecih precej poslabšali. Bruto realizacija je v primerjavi z letom prej upadla za 11 odstotkov, število obiskovalcev se je zmanjšalo za več kot šest odstotkov, namesto načrtovanih 600.000 evrov dobička pa so imeli 113.000 evrov izgube. Predsednik uprave Drago Podobnik je včeraj povedal, da je k negativnim številkam prispevalo krčenje njihovega primarnega trga – gre za bruto realizacijo Hitovih igralnic na Goriškem, konkurenčnih igralnih salonov in Casinoja Venezia, ki so mu priče že od leta 2007. Hitova bruto realizacija je sicer lani upadla le za 0,2 odstotka, konkurenci pa za 10,8 odstotka. Upadanje se je začelo v drugi polovici lanskega leta in se močno poglobilo v začetku leta 2012, je dodal Podobnik. Direktor Hitovega trženja Mitja Costantini pa je poudaril: »Na zaostrene pogoje poslovanja vplivajo poglabljanje gospodarske krize, omejevanje poslovanja z gotovino v Italiji in neupravičeno davčno preganjanje italijanskih državljanov pred nekdanjimi mejnimi prehodi, agresivne in celo dumpinške marketinške aktivnosti, legalizacija 280 spletnih in neugotovljivo število ilegalnih igralnic ter tolerantna protikadilska zakonodaja v Italiji, Avstriji in tudi na Hrvaškem. Za nameček je bilo konec leta 2011 v Italiji nameščenih 40.000 igralnih avtomatov podobnih našim, kar je po velikosti primerljivo s 35 Hitovimi Perlami.«Podobnik rešitev na kratki rok vidi v spremembi zakona o igrah na srečo. »Z 20-odstotno obremenitvijo namesto sedanje skoraj 33-odstotne bi se ob lastnih naporih izvlekli iz rdečih številk. Prav tako so nujne spremembe posameznih zakonov, ki nam bi olajšale izvajanje poker turnirjev in razdeljevanje napitnine. K boljšim rezultatom bi pripomogla tudi sprememba protikadilskega zakona za igralnice in izenačenje z mednarodnimi standardi pri izboru igralnih avtomatov. Če ne bo pomoči države, bomo imeli ob koncu leta 11 milijonov izgube in se lahko sesujeta turizem v Kranjski Gori ter igralništvo na Goriškem.« Podobnik je še dodal, da predlog za znižanje plač pri zaposlenih za 15 odstotkov pri vseh treh sindikatih ni naletel na odobravanje, da pa so obljubili sodelovanje pri čim hitrejšem sprejetju novega plačilnega sistema, ki bi načrtovano izgubo zmanjšal za polovico. Naj dodamo, da se Hit zanima za upravljanje dela igralnice v Benetkah, ki naj bi se razdelila na dva dela. O tem Podobnik pravi: »Sledimo ukrepom, ki jih sprejema lokalna skupnost v Benetkah. Če vse to, kar smo izvedeli, drži, se bomo poglobili in se odzvali na izziv zelo dovzetne lokalne skupnosti. Imamo znanje in kader.« Prav tako nadaljujejo študijo velikega kompleksa, ki naj bi bila nared prihodnji mesec. jani.alic@dnevnik.si
|
negative
|
3,816
|
Pariz - Največji francoski proizvajalec avtomobilov PSA Peugeot Citroen je v letošnjem prvem četrtletju ustvaril 15,4 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je sedem odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Francoska avtomobilska družba za slabši četrtletni poslovni nastop krivi z recesijo prizadete trge južne Evrope. Kot je razvidno iz današnje objave PSA, se je prodaja njihovih avtomobilov v Evropi v obravnavanem obdobju zmanjšala za 20 odstotkov. V Franciji so zabeležili 19,4-odstotni padec, v Italiji pa okoli 10-odstotni padec prodaje. V francoskem proizvajalcu so pojasnili še, da se bo evropski avtomobilski trg letos po njihovi oceni skrčil za okoli pet odstotkov. Samo v Franciji naj bi se zmanjšal za 10 odstotkov. Zunaj Evrope medtem PSA pričakuje sedemodstotno rast kitajskega trga, šestodstotno rast latinskoameriškega trga in petodstotno rast ruskega trga. V podjetju so pojasnili še, da je načrt družbe za krčenje stroškov v višini milijarde evrov že v procesu implementacije. Med januarjem in marcem so izvedli tudi skoraj pol predvidene 1,5 milijarde evrov vredne prodaje premoženja. V PSA jih z optimizmom navdaja tudi uspešna marčna dokapitalizacija, v okviru katere so z izdajo novih delnic zbrali milijardo evrov. Na ta način je v lastniško strukturo družbe kot drugi največji delničar vstopil ameriški avtomobilski proizvajalec avtomobilov General Motors (GM). PSA in GM sta oblikovanje globalnega zavezništva, s katerim naj bi v naslednjih petih letih skupaj prihranila dve milijardi dolarjev, naznanila februarja.
|
negative
|
3,817
|
Ljubljana - Zaradi 36-milijonskih oslabitev posojil in finančnih naložb je Probanka pod vodstvom Romane Pajenk leto 2011 zaključila s kar 19,9 milijona evrov čiste izgube, na ravni celotne skupine pa je čista izguba znašala dobrih 24 milijonov evrov. Lanskoletni rezultati pa bi bili še bistveno slabši, če bi v banki vse svoje finančne naložbe prevrednotili na borzno ceno. Podobno kot v letu 2010 so namreč tudi lani v Probanki dokazovali, da trg za nekatere njihove finančne naložbe ne obstaja, zaradi česar so jih vrednotili po občutno višjih vrednostih. Delnice Pivovarne Laško so tako denimo v bilancah Probanke še vedno vredne okoli 26 evrov oziroma več kot 130 odstotkov več, kot je konec lanskega leta znašala njihova vrednost na Ljubljanski borzi. Tudi delnice Žita denimo Probanka v bilancah prikazuje po 70 odstotkov višji ceni od borzne, delnice Juteksa po 140 odstotkov višji ceni, delnice Gorenja pa so v bilancah Probanke vredne 14 evrov oziroma skoraj trikrat več, kot je znašala njihova vrednost na Ljubljanski borzi konec lanskega decembra. Na vrednotenje finančnih naložb v svojem mnenju v letnem poročilu opozarjajo tudi revizorji družbe Deloitte revizija. Dodajajo še, da ima Probanka za 46 milijonov evrov danih posojil zavarovanih zgolj z vrednostnimi papirji, pri katerih pa niso mogli preveriti, ali bi jih morala banka še dodatno slabiti (Probanka je za ta posojila oblikovala za 19,8 milijona evrov oslabitev). Kljub lanskoletni dokapitalizaciji se je kapital Probanke lani znižal za slabo desetino, na 99 milijonov evrov. Vendar pa se je zaradi hkratnega znižanja obsega danih posojil količnik temeljnega kapitala zvišal na 9,1 odstotka. V v četrtek objavljenem letnem poročilu je uprava sicer napovedala, da bo tudi letos izvedla dokapitalizacijo, vendar za zdaj še ni znano, pod kakšnimi pogoji.
|
negative
|
3,818
|
Ljubljana - Skupina Cimos je v minulem letu ustvarila 481 milijonov evrov prihodkov, kar je bilo za 8,5 odstotka več kot v letu pred tem, medtem ko se je dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) znižal za slabo desetino, na 66,9 milijona evrov. Zaradi visokih stroškov za plačilo obresti se je čisti dobiček znižal za 16 odstotkov, na 3,4 milijona evrov, čisti dobiček matične družbe pa se je zvišal za polovico, na 3,7 milijona evrov. Od bilančne vsote v višini 748 milijonov evrov je imela skupina Cimos konec lanskega leta več kot 80 odstotkov dolžniškega kapitala. Od vseh obveznosti jih je 360 milijonov evrov odpadlo na posojila bank, pri čemer so kratkoročna posojila znašala več kot 120 milijonov evrov. Po pojasnilih predsednika uprave Franca Krašovca pomembno težavo pri poslovanju predstavlja popolna blokado odobravanja novih posojil, ki so zaradi višjih naročil nujna za financiranje povečane proizvodnje. Zato ni presenetljivo, da je eden od letošnjih ciljev družbe dokapitalizacija in reprogram posojil. Dokapitalizacija, s katero je Cimos nameraval zbrati od 60 do 100 milijonov evrov, je bila sicer pred kratkim ustavljena, saj nobena od ponudb ni bila sprejemljiva. Prav zato se je vodstvo družbe skupaj z lastniki odločilo, da se bo samo lotilo finančne sanacije. Čeprav to od njih zahteva zakon o gospodarskih družbah, Krašovec v letnem poročilu ni razkril svojih prejemkov, medtem ko so bruto plače ožjega vodstva Cimosa znašale 753.000 evrov bruto.
|
negative
|
3,819
|
Ljubljana - Včeraj objavljeni letni izkazi podjetij družine Janković ne razkrivajo nič pretresljivega, saj niso prodala praktično nobene večje naložbe, temu primerno pa se je poslabšala tudi njihova finančna slika. Če odmislimo posojila, ki jih je več kot 50 milijonov evrov in bi jih morala večino odplačati letos, niso z ustvarjenimi prihodki uspela pokriti niti stroškov obresti nanje. Medtem je prag insolventnosti prestopilo tudi prvo od podjetij Damijana in Jureta Jankovića - Electa Inženiring. Podjetje, ki se uradno ukvarja z investicijskim inženiringom, dejansko pa služi kot osrednji finančni holding sinov ljubljanskega župana Zorana Jankovića, je namreč minulo leto ponovno končalo v rdečih številkah. Kot solastnik številnih podjetij, tudi ljubljanske pivnice in pivovarne Kratochwill, je namreč ustvarilo tričetrt milijona evrov čiste izgube, ki pa je ni več mogoče pokriti v breme preteklih dobičkov in rezerv. Ker obenem presega polovico osnovnega kapitala, je Electa Inženiring po insolvenčnem zakonu dolgoročno plačilno nesposobna in bi moral Damijan Janković kot direktor že sprejeti ustrezne ukrepe za njeno finančno prestrukturiranje. Omenimo, da bo podjetju letos ponovno zapadlo več kot deset milijonov evrov finančnih obveznosti. Precej manj, vendar še vedno več kot tri milijone evrov dolgov bi morala letos poplačati Electa Naložbe, na kateri imata brata Janković za več kot 24 milijonov evrov nepremičnin in zemljišč. Plemeniti predvsem dana posojila (komu, ni razkrito), ki jih je bilo decembra 2011 za kar šest milijonov evrov, svoje prihodke pa ustvarja tudi na račun naložb. Vseeno je lanskoletni izkupiček le 553.336 evrov, s katerim je pokrila le dobre tri četrtine obresti na posojila. Iz finančnih škripcev ni izplavala niti družba KLM Naložbe, ki jo sicer vodi Damijan Janković, vendar je njen dvotretjinski lastnik Zoran Janković. Z dividendami, ki jih vsako leto dobi na račun lastništva slabih dveh odstotkov Mercatorja, namreč lani ponovno niso zadoščale za poplačilo obresti na 11-milijonsko posojilo pri Factor Banki, tako da so KLM Naložbe beležile okoli 54 tisočakov čiste izgube. Kot je znano, se je Janković decembra lani vsaj javno opredelil proti prodaji Mercatorja Agrokorju, vendar pa to ne spremeni dejstva, da bi morala njegova družba za delnico "najboljšega soseda" iztržiti najmanj 180 evrov, saj v nasprotnem primeru ne bi mogla vrniti niti posojil. tomaz.modic@dnevnik.si
|
negative
|
3,820
|
Ljubljana - Celjski kriminalisti so proti nekdanji glavni direktorici Vegrada Hildi Tovšak na tožilstvo pred dnevi vložili še štiri kazenske ovadbe. Kot so ugotovili, naj bi pri več poslih, v katere je bil vključen Vegrad, nastala nekajmilijonska škoda. Med drugim so kazenske ovadbe proti Tovšakovi povezane z obnovo dvorca Betnava in odobritvijo posojila družbi pooblaščenki Vegrad Naložba. Po ugotovitvah kriminalistov naj bi Vegrad pod vodstvom Tovšakove Vegrad Naložbi (57-odstotni lastnici Vegrada) konec leta 2007 odobril kratkoročno posojilo v višini 1,6 milijona evrov. Zato policija Tovšakovo sumi, da je storila kaznivo dejanje zlorabe položaja in pravic. Posojilo je bilo namreč odobreno kljub temu, da je Tovšakova vedela, da Vegrad Naložba posojila ne bo mogla vrniti, saj ni ustvarjala prihodkov iz poslovanja. Preden je Vegrad avgusta 2010 na celjsko okrožno sodišče vložil predlog za prisilno poravnavo, pa je zapadlo posojilo spremenil v dolgoročno posojilo. S tem je bila Vegradu povzročena škoda v višini okoli 1,6 milijona evrov. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja goljufije na škodo Evropske unije in ponareditve ali uničenja poslovnih listin pri obnovi dvorca Betnava pa so kriminalisti poleg Tovšakove ovadili še štiri osebe. Po neuradnih informacijah naj bi med njimi nekdanja direktorica podjetja Betnava Dragica Marinič (ovadbe ni želela komentirati), dve osebi iz enega od mariborskih podjetij, ki je na projektu izvajalo gradbeni nadzor, in še ena oseba, ki je bila zaposlena v Vegradu. Kriminalisti sumijo, da naj bi Mariničeva s pomočjo Vegrada in oseb iz podjetja za gradbeni nadzor oktobra 2009 lažno prikazovala izvedbo in plačilo gradbenih del, ki niso bila izvedena v višini šestih milijonov evrov. V ta namen so osumljeni izdali in priznali lažne gradbene situacije o izvedbi gradbenih del, hkrati pa tudi simulirali plačilo teh storitev Betnave Vegradu. Na podlagi takšnega ravnanja je Betnava od ministrstva za gospodarstvo neupravičeno prejela nepovratna evropska sredstva v višini 1,8 milijona evrov. V tretji kazenski ovadbi kriminalisti Tovšakovo sumijo storitve kaznivega dejanja poskusa goljufije. Ko septembra 2010 ni bila več direktorica Vegrada, naj bi odredila unovčitev bančne garancije pogodbenemu partnerju, pa čeprav je vedela, da za kaj takšnega niso bili podani ustrezni pogoji. S tem je poskušala podjetju pridobiti veliko premoženjsko korist v višini 90.000 evrov. Tudi četrta kazenska ovadba celjskih kriminalistov se nanaša na sum storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije. V letu 2009 je Tovšakova s podizvajalcem sklenila pogodbo za izvedbo gradbenih del, pri čemer naj bi mu prikrivala vrsto okoliščin glede izpolnitve obveznosti in ga spravila v zmoto. Zaradi neizpolnitve obveznosti je Vegradovemu podizvajalcu nastala škoda v višini 200.000 evrov. Primerov, ko so bili zavedeni podizvajalci Vegrada, je sicer še precej. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
negative
|
3,821
|
Ljubljana - Hypo Alpe-Adria Bank in Nova Ljubljanska banka (NLB) sta z včerajšnjo zahtevo za predčasni odpoklic nekdanjega člana uprave Hypa Urbana Goloba iz nadzornega sveta Petrola odprli pot za zamenjavo vseh predstavnikov kapitala v nadzornem svetu nacionalnega trgovca z naftnimi derivati. Kdo bo Goloba zamenjal v nadzornem svetu, za zdaj še ni znano, saj banka Hypo in NLB njegovega naslednika še nista razkrili. Ker v zahtevi za razširitev dnevnega rega skupščine, ki bo 24. maja, banki nista predlagali Golobovega naslednika, bo za to očitno na sami skupščini poskrbel eden od delničarjev. S tem se je odprla tudi možnost, da bi kateri od delničarjev na skupščini zahteval dopolnitev dnevnega reda z odpoklicem vseh preostalih predstavnikov kapitala v nadzornem svetu (Tomaž Kuntarič, Bruno Korelič, Irena Prijović in Dari Južna). Glede na lastniška razmerja bi bilo brez njegovega soglasja iz nadzornega sveta praktično nemogoče odpoklicati le Darija Južno, ki je v zadnjih letih na skupščinah obvladoval okoli 17 odstotkov vseh glasov. Za predčasno zamenjavo vseh predstavnikov kapitala v nadzornem svetu je sicer potrebna 75-odstotna večina na skupščini prisotnih delničarjev. Pred sedmimi leti, v času prve Janševe vlade, sta Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod) s pomočjo Južne celotni nadzorni svet Petrola zamenjala z vsega okoli 40 odstotki Petrolovih delnic. Zaradi večjih udeležb na skupščinah bi tokrat država poleg Južne potrebovala tudi glasove NLB in Nove KBM ter najmanj enega od manjših nedržavnih lastnikov (Istrabenz, KD Group, NFD, Gorenjska banka). Eno od ključnih vlog pri morebitni predčasni zamenjavi vseh predstavnikov kapitala v nadzornem svetu Petrola utegne imeti tokrat Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države pod vodstvom Dagmar Komar. Ta je namreč že na letošnji skupščini Gorenja v nasprotju z zakonom o preoblikovanju Kapitalske družbe (Kad) glasovala v nasprotju z navodili Kada in tako brez kakršnih koli sankcij preprečila izglasovanje pooblastila za nakup lastnih delnic. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,822
|
Ljubljana - Številni slovenski potniki, ki so se v noči s petka na soboto vračali s počitnic v Turčiji s čarterskim letom slovenskega letalskega prevoznika, so na letališče Brnik prispeli šele v zgodnjih jutranjih urah z dvourno zamudo. Že na letališču v Antaliji jim je po dveh urah čakanja pilot razložil, da so imeli težave z gorivom. "Vzleteti bi morali ob deseti uri zvečer po turškem lokalnem času. Že v stavbi letališča nam je predstavnica turistične agencije dejala, da bomo imeli kakšno uro zamude. Potem pa se je še zavleklo in na letalu smo bili šele po polnoči. Oglasil se je pilot in dejal, da smo imeli na letalu le določeno količino goriva, ki pa ni zadostovala za let do Ljubljane. Na letališču v Turčiji pa da nismo dobili goriva zato, ker so se na letališču bali, da Adria nima denarja za plačilo goriva. Kot nam je pojasnil pilot, so morali posredovati drugi brokerji, ki so jamčili za Adrio, in tako so Turki le natočili gorivo, mi pa smo lahko poleteli," je pojasnila ena od potnic leta JP 973, ki sicer ne želi biti imenovana, naslov pa hranimo v uredništvu. Potnikom tako ni bilo čisto jasno, kdo so brokerji in ali je slovenski letalski prevoznik res v takih težavah, da lahko podobna izkušnja tudi na drugih letališčih čaka tudi druge potnike. Iz Adrie so sporočili, da je bil neljubi dogodek zgolj posledica nesporazuma in da slovenski letalski prevoznik nikakor ni v takšnih likvidnostnih težavah, da bi mu zavračali polnjenje letal z gorivom. "Adria Airways je 1. maja podpisala pogodbo z novim dobaviteljem goriva v Antaliji, in sicer je to podjetje Exxon Mobil Aviation. Zagotavljamo, da problem ni povezan z likvidnostnimi težavami družbe, saj so vse obveznosti tako do bivšega kot tudi novega dobavitelja goriva poravnane v celoti. Zatorej smo od novega pogodbenega dobavitelja goriva in tudi pogodbenega predstavnika naše družbe zahtevali natančno poročilo o tem, kaj je povzročilo omenjeni zaplet. Do tega trenutka smo že prejeli opravičilo predstavnika podjetja Exxon Mobil Aviation, ki domneva, da je bila težava le nesporazum med centralo njihovega podjetja in lokalnim ponudnikom na letališču," je pojasnil Alen Mlekuž, direktor korporativnega komuniciranja v Adrii Airways. Dodal je, da je želela posadka v Turčiji kar se da hitro rešiti zaplet, zato so se povezali z drugim dobaviteljem goriva, ki ga je tudi zagotovil. Naj dodamo, da je prav danes na obisku v Sloveniji na povabilo predsednika vlade Janeza Janše njegov turški kolega Recep Tayyip Erdogan z ekipo kar devetih ministrov in nekaterih poslancev. Slovenska vlada se v tem mandatu še ni sestala s tako veliko vladno delegacijo druge države. primoz.knez@dnevnik.si
|
negative
|
3,823
|
Maribor - Stečajna upraviteljica nekdanjega mariborskega gradbinca MTB Milena Sisinger je na današnjih dražbah skušala unovčiti nekaj premoženja omenjenega podjetja, ki je v stečaju od marca lani. Uspešna je bila pri prodaji vseh petih starejših stanovanj na Svetozarevski ulici, prodala je tudi dve od skupaj 11 ponujenih stanovanj v kompleksu Magdalena. Manj uspeha je imela Sisingerjeva pri prvem poskusu prodaje zemljišč in objektov na območju nekdanjega poslovnega kompleksa Color v Medvodah. Za okoli 11.800 kvadratnih metrov zemljišč, od tega tudi 6500 kvadratnih metrov prostorov v devetih objektih je bila postavljena izklicna cena slabih 3,5 milijona evrov. Nepremičnina se je prodajala v celoti, a tokrat zanimanja zanjo ni bilo. Kot je za STA povedala stečajna upraviteljica glede na dejstvo, da je šlo za prvo dražbo, uspeha niti ni pričakovala, bo pa z dražbo po nižji ceni verjetno poskušala še enkrat, ali pa se bo odločila za nezavezujoče zbiranje ponudb, kar pa je odvisno predvsem od dogovora z bankami. Sicer pa je v teku tudi postopek zbiranja ponudb za parkirna mesta v kompleksu Magdalena, 22. maja bo potekala nova javna dražba za vrstne hiše v naselju Brezje na Jarčevi ulici v Mariboru, v naslednjih dneh pa bo razpisala nove ponudbe za nekatera zemljišča pod vznožjem Pohorja v lasti propadlega gradbinca. Stečaj družbe MTB je stekel 21. marca lani. Terjatve je v zakonskem roku prijavilo 395 upnikov v skupni vrednosti 96,56 milijona evrov, od katerih jih je Sisingerjeva priznala za 89,51 milijona evrov. Stečajna upraviteljica predvideva, da bo stečajna masa podjetja razdeljena do sredine leta 2014. Stečajni postopek pa bi se lahko po njenih napovedih zaključil do konca januarja 2015.
|
neutral
|
3,824
|
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 595,25 točke, kar je 4,44 točke oz. 0,74 odstotka manj kot v torek. Najbolj so se pocenile delnice Zavarovalnice Triglav in Petrola, in sicer za več kot dva odstotka. Borzni posredniki so danes opravili za 742.760 evrov poslov. Največ zanimanja so pokazali za delnice Krke, s katerimi so sklenili za 592.990 evrov poslov. Danes so jo najslabše odnesle delnice Zavarovalnice Triglav (20.950 evrov), katerih zaključni tečaj se je znižal za 2,64 odstotka na 14 evrov, in delnice Petrola (2910 evrov), katerih zaključni tečaj je zdrsnil za 2,18 odstotka na 192,50 evra. Več kot odstotek so med blue chipi izgubile tudi delnice Gorenja (4590 evrov). Njihov tečaj je šel navzdol za 1,33 odstotka in se oblikoval pri 5,20 evra. Pocenile so se še delnice Krke. Ob 0,55-odstotnem padcu so sklenile pri 47,29 evra. To je druga najnižja vrednost tečaja teh delnic v zadnjem letu dni. Na drugi strani so se v indeksu podražile delnice Telekoma Slovenije (46.270 evrov), ki so pridobile 1,39 odstotka in se oblikovale pri 73 evrih. Tečaj delnic NKBM (5600 evrov) se glede na torek ni spremenil in je ostal pri 3,25 evra. Z delnicami Mercatorja danes ni bilo prometa, tako da so še vedno pri 130 evrih. Z delnicami Krke in NKBM na Varšavski borzi danes še ni bilo prometa. Preostale delnice v prvi kotaciji Ljubljanske borze so medtem sklenile neenotno. Delnice Luke Koper so sledile trendu padcev (4440 evrov, -0,30 odstotka na deset evrov), delnice Pozavarovalnice Sava pa so se podražile (5130 evrov, +1,79 odstotka na 5,70 evra). Z delnicami Intereurope danes ni bilo prometa, tako da je njihov tečaj ostal pri 0,45 evra. V standardni kotaciji je bilo največ povpraševanja po delnicah Žita, s katerimi je bilo za 660 evrov prometa. Tečaj teh delnic se je pri tem okrepil za 0,43 odstotka na 72,51 evra. Največjo rast so v tej kotaciji zabeležile delnice Pivovarne Laško (2980 evrov, +3,66 odstotka na 8,50 evra). S padcem ni sklenila nobena delnica v tej kotaciji. OBJAVE NEKATERIH BORZNIH DRUŽB Slovenska odškodninska družba (Sod) je na spletnih straneh Ljubljanske borze objavila odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev, na podlagi katere je družbam Sod, Zavarovalnica Triglav, Nova kreditna banka Maribor, Aerodrom Ljubljana in Poštna banka Slovenije prepovedano uresničevati glasovalne pravice iz delnic pozavarovalnice, dokler ne dajo prevzemne ponudbe zanjo ali odtujijo delnice, tako da ne bodo več dosegale prevzemnega praga. Iz kemične tovarne Melamin so sporočili, da so prejeli obvestilo o spremembi pomembnih deležev in sicer, da je finančna družba M1 pridobila 5051 njihovih delnic in s tem povečala svoj delež na 26.691 delnic, kar predstavlja 5,93 odstotka vseh izdanih delnic družbe Melamin. Ljubljanska borza je danes v vstopni kotaciji začasno zaustavila trgovanje z delnicami Mercate. Kot razlog za to je navedla odstopanje tečaja od referenčnega tečaja 1 za več kot 30 odstotkov.
|
negative
|
3,825
|
Ajdovščina - Koordinacija sindikatov v Primorju kljub napovedim od uprave še ni dobila potrdila, da je bil nakazan denar za zaostale plače, kar v koordinaciji razumejo, kot da denarja ni, je povedal sindikalist Bojan Kramar. Tako so sindikati potrdili sklep, da v ponedeljek ob 7. uri začnejo stavkati. V upravi zadeve zaenkrat ne komentirajo. Med sestankom koordinacije sindikatov, ki se je začel ob 14. uri, jim je tiskovna predstavnica družbe sicer prišla sporočit, da bo uprava sindikatom najkasneje do 15.30 dala pisno potrdilo, da je denar prišel in da je na računu Cestnega podjetja Nova Gorica, kar naj bi predstavljalo zagotovilo, da bodo sredstva nato prenakazana delavcem, je pojasnil sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Primorsko in Notranjsko Kramar. Bodo zaposlenim danes nakazali denar? "Potrdila nismo prejeli, kar v stavkovnem odboru razumemo, kot da denarja ni," je nadaljeval Kramar. Posledično bodo v skladu z že sprejetimi sklepi v ponedeljek ob 7. uri začeli stavko. Glede na poslovni čas bank se do ponedeljka namreč očitno ne more zgoditi nič novega, je še navedel Kramar, ki pa je dopustil možnost, da se morebiti kaj spremeni v ponedeljek v času izvajanja stavke. Vodja odnosov z javnostmi v Primorju Ivana Bratož je povedala, da zadeve zaenkrat še ne more komentirati, prav tako pa ni odgovorila na vprašanje, ali bodo danes zaposlenim nakazali denar. Sindikati terjajo izplačilo razlike marčevskih plač in poravnavo prispevkov za socialno varnost zaposlenih za zadnje tri mesece. Uprava Primorja je sicer v sredo sindikalistom predstavila načrt za poplačilo obveznosti z naslova plač in prispevkov ter s tem delno izpolnitev stavkovnih zahtev. Še zadnje veliko gradbeno podjetje pri nas Nova uprava Primorja je napovedala, da naj bi denar za plače prispeval strateški partner, s katerim se dogovarjajo za 30-milijonsko dokapitalizacijo. Med prednostnimi nalogami nove uprave, ki jo vodi Darko Valenčič, v njej pa sta tudi Štefan Činč in Sebastijan Trajkovski, je sicer predvsem zagotovitev nemotenega dela na vseh gradbiščih doma in v tujini ter pridobitev novih naročil, predvsem v tujini. Primorje je še zadnje veliko gradbeno podjetje v Sloveniji. Zaradi velike krize v gradbeništvu je tudi ajdovska družba zašla v težave. Agonijo so poskušali že lani preprečiti z zamenjavo upravnega odbora, vodenje pa je po odstopu Dušana Črnigoja prevzela Marjana Novak, po njenem odstopu pa še Darko Valenčič. Ta naj bi poskrbel za dokapitalizacijo družbe, v katero naj bi strateški partner Icon Capital Group iz Atlante vložil 30 milijonov evrov. Stavka zaposlenih bi zato lahko pomenila zadnji kamenček v mozaiku pred stečajem Primorja.
|
negative
|
3,826
|
Ljubljana - Nedavni prevzem pivovarske družbe Starbev, ki ga je izpeljala ameriška multinacionalka Molson Coors Brewing Company, pomeni, da se bodo karte v pivovarski industriji v srednji in vzhodni Evropi (CEE) na novo premešale. Z nakupom Starbeva (podjetje je bilo v lasti angleškega sklada CVC Fund in menedžerjev Starbeva) za 3,54 milijarde dolarjev (2,66 milijarde evrov) bo Molson v regiji CEE pridobil devet pivovarn. Skupaj obvladujejo več kot 20 blagovnih znamk piva, med katerimi je najpomembnejša Staropramen. Poleg Američanov je bil v ožjem izboru za nakup Starbeva še japonski pivovarski velikan Asahi. Prevzem Starbeva morajo odobriti še evropski regulatorji trga, posel pa naj bi bil zaključen do konca junija. Od devetih pivovarn Starbeva so tri na območju nekdanje Jugoslavije. Na Hrvaškem je to Zagrebačka pivovara, ki je vodilna na trgu, med drugim pa proizvaja tudi ožujsko pivo. Tudi Starbevova srbska pivovarna Apatinska pivara je vodilna na trgu. V Črni gori pa Starbev obvladuje Pivaro Trebjesa, ki je širše znana kot varilec nikšiškega piva. Tudi na drugih trgih CEE Starbevove pivovarne zasedajo vodilna tri mesta. Po ocenah poznavalcev bi bili za Molson, ki se je do zdaj osredotočal na ameriški, kanadski in angleški trg, zanimivi tudi Pivovarna Union in Pivovarna Laško, če bosta v prihodnosti dejansko naprodaj. Po zaključenem prevzemu je predsednik in glavni izvršni direktor Molsona Peter Swinburn dejal, da s prevzemom Starbeva, ki se v celoti vključuje v njihovo strategijo, želijo izboljšati portfelj prvovrstnih blagovnih znamk in povečati doseg svojih blagovnih znamk na hitro rastočih trgih. Trg piva v CEE je atraktiven in ima velik potencial za rast, je dodal. V minulem letu je Starbev, ki zaposluje 4100 ljudi, dosegel 700 milijonov evrov prihodkov od prodaje, denarni tok iz poslovanja (EBITDA) pa je znašal 241 milijonov evrov. CVC Fund je sicer devet pivovarn od belgijskega Inbeva prevzel leta 2009. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
neutral
|
3,827
|
Ajdovščina, Ljubljana - Vodstvo Primorja je na sobotnem sestanku z bankami dobilo ustna zagotovila, da so banke tej gradbeni družbi moratorij na poplačilo obveznosti pripravljene podaljšati do konca junija letos, je za Radio Slovenija povedal član upravnega odbora Primorja Štefan Činč. V vodstvu družbe pisno zagotovilo bank pričakujejo v tem tednu, je povedal Činč, sicer direktor edinega lastnika Primorja, družbe Primorje Holding. Zaposleni v Primorju pa bodo v ponedeljek ob 7. uri začeli stavkati, in sicer ker niso dobili dokazil, da jim je družba plačala razliko marčevskih plač ter prispevke za socialno varnost za zadnje tri mesece. Činč je za radio povedal le, da nima uradne potrditve, zakaj delavci niso dobili plačil. Več naj bi bilo znanega v ponedeljek dopoldne. Uprava družbe je sicer v tem tednu napovedala, da naj bi denar za plače prispeval strateški partner, s katerim se dogovarjajo za 30-milijonsko dokapitalizacijo.
|
negative
|
3,828
|
London - Britanci lahko svoje gospodarstvo iz recesije potegnejo le na en način: s trdim delom, je v pogovoru za časnik The Sunday Telegraph poudaril britanski zunanji minister William Hague. Opozoril je na upadanje delovne etike na Otoku ter spomnil, da na račun vse večjega zadolževanja ni mogoče živeti. Britanska delovna etika že več desetletij upada, opaža Hague. Po njegovem mnenju so ljudje prepričani, da lahko "večno živijo na račun povečane zadolženosti, namesto da bi zaslužili, kar porabijo", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Velika Britanija je s padcem bruto domačega proizvoda (BDP) v zadnjem lanskem in prvem letošnjem četrtletju uradno znova v recesiji. Vlada kljub temu vztraja pri varčevalnih ukrepih, kljub številnim kritikom, ki trdijo, da se na tak način le poglablja kriza. "Obstaja le ena strategija za rast: trdo delo," je danes poudaril Hague. Voditeljem podjetij, ki se pritožujejo nad vladno politiko, pa je sporočil: "Lotiti bi se morali naloge ustvarjanja več delovnih mest in povečevanja izvoza, namesto da se pritožujejo". Britansko gospodarstvo se je v recesiji, v kateri se je znašlo v letih 2008 in 2009, skrčilo za 7,1 odstotka. Okrevanje po vrnitvi gospodarske rasti je bilo počasno, potem ko so ga močno prizadeli dolžniška kriza v območju z evrom, varčevalni ukrepi, visoka inflacija in slabo stanje bančnega sektorja. Povrnitev v recesijo je hud udarec za vlado premiera Davida Camerona.
|
neutral
|
3,829
|
Ljubljana - V družbi Primorje stavka približno 300 zaposlenih, je povedal vodja koordinacije sindikatov v Primorju Damjan Volf. Zaposleni še vedno niso dobili preostalega dela marčnih plač, neuradno pa naj bi italijanska družba Patera že nakazala posojilo, s katerim bi poplačali dolg do delavcev. Vodja odnosov za javnostmi v Primorju Ivana Bratož je pozno popoldne sporočila, da je uprava Primorja strateškega partnerja pozvala, naj pojasni, v kateri fazi je transakcija obljubljenih finančnih sredstev. Upravni odbor je investitorja ob tem še opozoril, da morajo biti sredstva za izplačilo plač in prispevkov iz naslova socialne varnosti na računu nakazana najkasneje do petka, sicer bo družba zašla v hude težave in bo postala insolventna. Delavci verjamejo le še stanju na svojih bančnih računih Kot je povedal Volf, je uprava v petek številne zaposlene poslala domov in zahtevala koriščenje nadur, nekatere pa na dopust, tako da ti danes ne stavkajo. Kljub vsemu naj bi na gradbiščih po Sloveniji po Volfovih podatkih stavkalo okrog 300 zaposlenih. Neuradno naj bi italijansko gradbeno podjetje Patera Primorju že nakazalo del sredstev kot posojilo, ki se bo štelo v dokapitalizacijska sredstva po podpisu pogodbe. Ker naj bi bilo nakazilo izvršeno v petek popoldan, denarja na računu Primorja še ni. Od tega je odvisno tudi izplačilo preostanka plač. "Imeli smo zagotovila o izplačilu denarja, vendar delavci verjamejo le še stanju na svojih bančnih računih," je povedal Volf. V primeru, da bi danes le prišlo do izplačila plač, bodo takoj prenehali stavkati. Pesimistično razpoloženje "Problem je tudi v tem, da konec tega tedna poteče rok za izplačilo aprilskih plač, zato se bomo o možnem nadaljevanju stavke kljub izplačilu odločali tekom današnjega dne," je še dejal vodja koordinacije sindikatov v Primorju ter dodal, da nimajo nikakršnega stika z upravo, kar jih še dodatno navdaja s pesimizmom. Primorje je še zadnje delujoče veliko gradbeno podjetje v Sloveniji, ki pa je v resnih težavah. Agonijo so poskušali že lani preprečiti z zamenjavo upravnega odbora. Vodenje je po odstopu Dušana Črnigoja prevzela Marjana Novak, po njenem odstopu pa Darko Valenčič. Ta naj bi poskrbel za dokapitalizacijo družbe, v katero naj bi strateški partner Icon Capital Group iz Atlante vložil 30 milijonov evrov.
|
negative
|
3,830
|
Ajdovščina - Člana uprave Primorja Sebastian Trajkovski in Darko Valenčič sta včeraj po manj kot tednu dni zapustila ajdovskega gradbinca. V pismu zaposlenim sta sporočila, da sta prišla Primorje reševat z resnimi nameni, a odhajata, ker kljub prizadevanjem ni prišlo do konkretnih in zavezujočih dogovorov s strateškim partnerjem. V upravi tako ostaja le še Štefan Činč. Delavci medtem nadaljujejo stavko, saj tudi včeraj o nakazilu preostanka marčevske plače ni bilo ne duha ne sluha. "Vrelišče se počasi bliža koncu," je prepričan predsednik koordinacije sindikatov v Primorju Damjan Volf. Neuradno naj bi člana uprave odločitev o odstopu sprejela tudi zato, da pritisneta na ameriškega partnerja in mu sporočita, da je bilo besed dovolj in je čas za dejanja. Poudarila sta, da za svoje delo nista dobila plačila in ga tudi ne pričakujeta. S svojim odstopom sta presenetila tudi lastnike Primorja. Igrice strateškega partnerja zbujajo nezaupanje tudi med njimi, pri zaposlenih pa si je Američan vse zaupanje že v petek pokvaril s pisnim zagotovilom, da denar za plače bo, nato pa snedel obljubo oziroma dopustil, da je denar obtičal nekje na liniji med Italijo in Slovenijo. Gre za 400.000 evrov, ki sta jih ameriški Icon Capital Group in italijanska Patera obljubila kot posojilo za izplačilo razlike marčevske plače. A spomnimo, da to že kmalu ne bo dovolj. Primorje že v petek potrebuje dodatnih 1,5 milijona evrov za aprilsko plačo, sicer bo izpolnjevalo pogoje za insolvenčne postopke. Že dva tedna ostaja v zraku tudi odplačevanje obrokov za 212 milijonov evrov najetih posojil. Bodo banke po vseh zapletih v Primorje res poslale tudi pisno zagotovilo o podaljšanju moratorija? Razočarani delavci prek svojih sindikatov upravi medtem jasno sporočajo, da jih nihče več ne bo vlekel za nos. Na današnji sestanek so zato povabili največjega posamičnega lastnika Primorja Dušana Črnigoja, predsednika uprave Primorja Holdinga in člana uprave Primorja Činča ter predsednika nadzornega sveta Primorja Holdinga Jožeta Vrabca. Na pogovorih se jim bosta pridružila tudi prvi sindikalist Dušan Semolič in predsednik konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen. Stavko bodo nadaljevali tudi danes in upajo, da se jim bo priključilo še tistih nekaj odstotkov zaposlenih, ki so doslej še verjeli v rešitev. natasa.ozebek@dnevnik.si
|
negative
|
3,831
|
Ljubljana - Uprava Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars), ki jo vodi Mateja Duhovnik, je po podatkih Financ v letu 2011 najela za več kot 1,5 milijona evrov različnih svetovalcev. Najdražja naj bi bila svetovalna pogodba za urejanje dokumentacije s podjetjem 360ecm, vredna milijon evrov. Kot navajajo današnje Finance, zaposleni na Darsu pravijo, da urejanje dokumentacije pomeni urejanje in shranjevanje dokumentacije ter ravnanje s to, tudi mikrofilmanje in njihovo arhiviranje. A dodajajo, da kljub plačilu ni še skoraj nič narejenega.Za odvetniške storitve skoraj pol milijona evrov Nadzorni svet Darsa se je sicer v ponedeljek sešel na izredni seji zaradi 19.000 evrov vredne pogodbe podjetja Triniti PR, ki jo je sklenila uprava. Na Darsu pa naj bi lani, kljub temu da so v pravni službi imeli osem zaposlenih, za odvetniške storitve porabili še skoraj pol milijona evrov. Na Darsu po navedbah Financ pojasnjujejo, da sta ta hip v pravni službi od sedmih zaposlenih pravnikov dva zaradi subjektivnih razlogov večkrat odsotna. Zaradi problematike v gradbeništvu pa se je, kot so zapisali, v zadnjih dveh letih obseg dela za zaposlene pravnike v pravni službi družbe izrazito povečal. Poudarjajo še, da so zaposleni pravniki v zadnjem času prevzeli tudi nekatere naloge, ki so jih v preteklosti opravljali zunanji svetovalci. Pravijo, da s specializiranimi pravnimi svetovalci sodelujejo zlasti pri zastopanju na sodiščih v različnih sodnih postopkih, še zlasti zahtevnejših in dolgotrajnih."Prijateljske usluge izbrancem" Kot je za Finance glede 1,5 milijona evrov, namenjenih za svetovalce, dejal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav, tega ni mogoče zagovarjati kot neko poslovno potrebo podjetja, "ampak kot 'prijateljske' usluge izbrancem. Očitno je prišel čas, ko se bodo morali do teh dogajanj opredeliti tako nadzorniki kot AUKN". Nekdanji član računskega sodišča Martin Jakše pa je me drugim menil, da stroškov za pravna mnenja sploh ne bi smelo biti in dodal, da razen če računajo na lobistične usluge zunanjih svetovalcev. "Javnih naročil v zadnjem letu sploh ni bilo. Delajo z naročilnicami do 20 tisočakov. Res se delajo norca iz države," je še dodal.
|
negative
|
3,832
|
Aerodrom Ljubljana, Istrabenz in Luka Koper so objavili javni poziv za zbiranje ponudb za nakup skupaj 60,9 odstotka delnic družbe Aerodrom Portorož. Zbirali jih bodo do 15. junija opoldne. Evropska trgovina marca s presežkom Območje evra je v zunanji trgovini marca zabeležilo 8,6 milijarde evrov presežka, kar je skoraj devetkrat več kot istega meseca lani. Sezonsko prilagojeni izvoz se je marca na mesečni ravni zmanjšal za 0,9 odstotka, uvoz pa za 1,1 odstotka. Naprodaj prostori Dela Revij Radovan Triplat, stečajni upravitelj družbe Delo Revije, prodaja poslovne prostore družbe v stolpnici na Dunajski cesti 5 v Ljubljani. Od prodaje petih nadstropij v velikosti po približno 500 kvadratnih metrov želi iztržiti skupno 32,2 milijona evrov. Ta znesek bi pokril skoraj vse terjatve, saj jih je upravitelj upnikom priznal za 34,3 milijona evrov. Plama-pur močno zvišala dobiček Podgrajska Plama-pur, ki je ob koncu leta 2011 dobila nove lastnike, je v prvem četrtletju letos ustvarila 9,2 milijona evrov prihodkov, kar je tri odstotke več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček se je povečal za 62 odstotkov, na skoraj 670.000 evrov. Pod okrilje Feniksa tudi podjetja iz BiH Mednarodni gradbeni konzorcij Feniks, ki je doslej združeval slovenska in srbska podjetja, je postal bogatejši za podjetja iz BiH. Zakon o odgovornosti družbenikov izbrisanih družb razveljavljen Ustavno sodišče je z odločbo, ki jo je izdalo 12. aprila, zaradi neskladja z ustavo razveljavilo večino členov zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb. Jamnik ostaja na čelu Združenja nadzornikov Borut Jamnik bo tudi v prihodnjih štirih letih vodil Združenje nadzornikov Slovenije. Združenje se je seznanilo s predlogom smernic za upravljanje nejavnih družb, ki predstavljajo kar 99 odstotkov vseh družb v Sloveniji. Pripravila Jan Bratanič in STA
|
neutral
|
3,833
|
Turbulence na trgih še leto ali dve Berlin, Atene - Turbulence na finančnih trgih, ki so posledica evropske dolžniške krize, se bodo umirile v letu ali dveh, je danes ocenil nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Ob tem je znova izpostavil željo Nemčije, da Grčija ostane članica območja z evrom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
|
positive
|
3,834
|
Ljubljana - Slovenska odškodninska družba (Sod) pod vodstvom Tomaža Kuntariča (na fotografiji) je po neuradnih informacijah na Zavarovalnico Triglav poslala zahtevo za razširitev dnevnega reda skupščine s predčasnim odpoklicem Antona Ribnikarja in Vladimirja Uršiča iz nadzornega sveta zavarovalnice. Namesto Ribnikarja in Uršiča naj bi Sod po neuradnih podatkih za nova člana nadzornega sveta predlagal Matjaža Jauka, namestnika direktorja Soda, in investicijskega bančnika Gregorja Kastelica, ki se je pred leti omenjal kot kandidat za člana uprave Nove Ljubljanske banke, zdaj pa je zaposlen v skupini ING. Zakaj so se v Sodu odločili za predčasen odpoklic dveh članov nadzornega sveta, za zdaj ni znano, vprašanje pa je, ali bo država na skupščini 12. junija sploh lahko glasovala. Agencija za trg vrednostnih papirjev zaradi suma kršitve zakona o prevzemih trenutno namreč vodi postopek proti državnim lastnikom Triglava. Ker imajo ti v lasti kar okoli dve tretjini vseh delnic, jim tako ne pomaga niti sprememba zakona o prevzemih, ki je prevzemni prag zvišala na 33,33 odstotka.
|
negative
|
3,835
|
Ljubljana - Skupina NKBM je imela konec marca že več kot 710 milijonov evrov slabih posojil, samo od začetka leta pa so se slaba posojila druge največje slovenske bančne skupine povzpela še za dodatnih 40 milijonov evrov. Iz včeraj objavljenega poročila o poslovanju je razvidno, da so se tudi v prvih treh mesecih letošnjega leta v Skupini NKBM soočali zlasti s težavami pri njihovih komitentih iz gradbene, predelovalne in trgovske dejavnosti, na katere odpade tudi večji del slabih posojil in kjer se rast deleža slabih posojil še vedno ni ustavila. V prvem četrtletju je morala Skupina NKBM oblikovati za skoraj 19 milijonov evrov oslabitev in rezervacij, do konca leta pa naj bi jih oblikovali še za dodatnih 70 milijonov evrov. Zaradi visokih oslabitev, ki so bile sicer nekoliko nižje kot v prvem lanskem četrtletju, padca čistih obresti in rasti administrativnih stroškov je Skupina NKBM v prvem četrtletju ustvarila vsega 1,4 milijona evrov čistega dobička oziroma trikrat manj kot v enakem obdobju lani. Znova je na poslovanje negativno vplivala njihova leasinška dejavnost, saj je Gorica Leasing prvo četrtletje sklenila z 1,8 milijona evrov čiste izgube, KBM Leasing Hrvaška pa z 0,4 milijona evrov čiste izgube. Na drugi strani so na poslovanje letos pozitivno vplivale manjše izgube iz tečajnih razlik, saj so iz tega naslova ustvarili le 0,3 milijona evrov izgube, v enakem obdobju lani pa skoraj štiri milijone evrov. Uprava banke, ki jo po novem vodi Aleš Hauc, za letos napoveduje 7,8 milijona evrov konsolidiranega čistega dobička, medtem ko naj bi matična banka poslovala s čistim dobičkom v višini devet milijonov evrov. Hauc namerava očitno tudi v prihodnjih mesecih nadaljevati zniževanje kreditnega portfelja, že v prvem letošnjem četrtletju pa so se posojila nebančnim strankam znižala za 40 milijonov evrov, na 3,8 milijarde evrov. Konec marca je imela Skupina NKBM 453 milijonov evrov kapitala, od česar je kapital večinskih lastnikov kljub lanskoletni 100-milijonski dokapitalizaciji znašal le 410 milijonov evrov. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
negative
|
3,836
|
Ljubljana - Stanovanjski sklad RS bo v kratkem objavil javni poziv za odkup primernih stanovanj na trgu, vključno s tistimi, ki so v lasti zastavnih upnikov. Stanovanja bi nato ponudil državljanom v najem, najem z možnostjo odkupa ali prodajo pod ugodnejšimi pogoji. Načrtujejo, da bi za to lahko namenili do 40 milijonov evrov. Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal novi direktor sklada Žiga Andoljšek, nameravajo aktivirati "mrtvi fond stanovanj". Tako bodo v kratkem objavili javni poziv investitorjem oz. lastnikom večstanovanjskih stavb, ki razpolagajo s primernimi stanovanji. Javni poziv bo odprt dlje časa, prvo odpiranje ponudb pa predvidoma sredi junija letos. Andoljšek je dejal, da ima sklad na voljo sredstva, ki so naložena v zakladnici RS, in ocenil, da bi lahko ob nezmanjšani aktivnosti pri drugih projektih sklada za odkup teh stanovanj namenili do 40 milijonov evrov. Med temi stanovanji so tudi tista, ki so bila zastavljena pri bankah. Andoljšek pričakuje "precej ugodno ceno", ker bi banke po njegovem mnenju morale biti zainteresirane, da se ta fond aktivira. "Banka dobi likvidna sredstva, sklad stanovanja, državljani pa lahko ta stanovanja kupijo ali najamejo z nekimi ugodnimi načini financiranja," načrt pojasnjuje Andoljšek in dodaja, da stanovanj po prenapihnjenih cenah ne bodo kupovali. Med drugimi kratkoročnimi cilji sklada je napovedal ureditev pravnoformalnih razmerij za 540 stanovanj, ki so leta 2009 prešla z ministrstev na sklad, ter objavo razpisa za nadaljevanje gradnje stanovanjske soseske na Brdu v Ljubljani.
|
positive
|
3,837
|
Lendava - V Nafti Lendava ugotavljajo, da banke zaostrujejo položaj v družbah njene skupine, pa čeprav so te doslej poslovale normalno in v roku odplačevale svoje obveznosti. Zahtevajo namreč nemogoče pogoje poslovanja in vračila kreditov, zato obstaja bojazen, da se bo likvidnostni položaj izredno poslabšal tudi v teh družbah, pravijo. Kot so danes sporočili iz Nafte Lendava, je bil z načrtom prestrukturiranja Nafte Petrochem kot največje družbe v skupini Nafta sprejet tudi reprogram kreditov za enoletno obdobje. Konec leta 2010 je imela Nafta Petrochem skupaj 14,8 milijona evrov obveznosti pri petih bankah. V tem času so banke z velikim časovnim zamikom potrdile reprograme kreditov, zaradi česar je bilo poslovanje še naprej pod hudim likvidnostnim pritiskom in družba ni bila zmožna delovati v optimalnih proizvodnih zmogljivostih v skladu s sanacijskim programom. Danes pa v Nafti Lendava ugotavljajo, da banke zaostrujejo položaj tudi v ostalih družbah v skupini (Nafta Lendava, Nafta Geoterm), ki so doslej poslovale normalno in v roku odplačevale svoje obveznosti. V takih razmerah družbe na morejo normalno konkurirati poslovnim priložnostim na trgu, saj jim ni zagotovljena normalna finančna spremljava z zagotovljenimi finančnimi garancijami bank. Kot pravijo v Nafti Lendava, družbe prihajajo v položaj, ko ne bodo mogle konkurirati na trgu in se bodo zaradi zaostrenih pogojev soočile z dejstvom, da jih banke prav zdaj, ko je potrebno največje poslovno razumevanje za njihovo delovanje, ne bodo finančno spremljale. V Nafti se bojijo, da se bodo zaradi zaostrenih pogojev poslovanja s strani bank, kot tudi drugih problemov, ki so jih reševali s sanacijskim programom, soočili z vprašanjem obstoja skupine Nafta in njenih hčerinskih družb.Žerjav: Nekaj se zapleta na relaciji AUKN in Nafta Lendava Na sporočilo Nafte se je ob današnjem vladnem obisku v Kemi Poconci odzval minister za gospodarstvo Radovan Žerjav, ki se mu zdi "zanimivo, da je bilo to dramatično sporočilo poslano ravno na dan obiska vlade v Pomurju". Žerjav je spomnil, da je bila odločitev o prodaji Nafte Strojna sprejeta in da to poteka, nekaj zapletov pa je pri Nafti Geoterm, kjer odločitev še ni sprejeta. Minister vidi, da "se nekaj zapleta na relaciji AUKN in Nafta Lendava, tako da ni sprejeta končna odločitev o kupcu Nafte Geoterm". "Čakam na odločitev AUKN za podelitev morebitnega soglasja, je pa res, da sem postavljen v kot in preprosto nimam nobene druge rešitve, kot da po soglasju oziroma končni odločitvi AUKN vlada podeli soglasje za prodajo Nafte Geoterma in da morebiti 'življenje' Nafti Petrochem podaljšamo za nekaj mesecev, v katerih je treba najti strateškega partnerja za Nafto Petrochem," je povedal. To je po ministrovi oceni edina rešitev, zato pričakuje, da nadzorni svet in uprava storita vse, da se to zgodi čim prej in da Nafta Petrochem dobi strateškega partnerja, ki bo zagotovil, delo, razvoj, vizijo in strategijo razvoja petrokemijske dejavnosti v Lendavi.
|
negative
|
3,838
|
Ljubljana - Cene stanovanjskih nepremičnin so bile v letošnjem prvem četrtletju v povprečju za 4,2 odstotka nižje kot v zadnjem četrtletju lani. Pocenile so se vse vrste stanovanjskih nepremičnin, še posebej pa nova stanovanja. Prodaja je bila sicer vnovič skromna, ugotavljajo statistiki. Cene novozgrajenih stanovanj in družinskih hiš skupaj so se v prvem četrtletju v povprečju znižale za 6,7 odstotka. Pri tem so se cene novih hiš spustile na najnižjo raven po letu 2008, odkar državni statistični urad spremlja te podatke. Cene novih stanovanj so se v začetku leta 2012 znižale kar za osem odstotkov, s čimer se je izničila celotna rast cen iz leta 2011, ta je bila namreč 7,6-odstotna. Cene novih stanovanj so bile tako v letošnjem prvem četrtletju za skoraj 19 odstotkov nižje kot v rekordnem tretjem četrtletju leta 2008. Manj od novih pa so se v prvem četrtletju znižale cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin, namreč v povprečju za 2,5 odstotka. Trend postopnega zniževanja cen rabljenih stanovanjskih nepremičnin je sedaj že povsem jasno razviden, komentirajo na statističnem uradu, kjer ugotavljajo, da pa je bilo število opravljenih nakupov rabljenih stanovanj kljub nižjim cenam za skoraj petino nižje kot v predhodnem četrtletju. Cene rabljenih stanovanj zunaj Ljubljane in cene rabljenih družinskih hiš so se v prvem četrtletju znižale za 2,9 odstotka, cene rabljenih stanovanj v Ljubljani pa le za 1,3 odstotka. Cene rabljenih družinskih hiš so bile za 2,9 odstotka nižje kot konec leta 2011. V nekoliko daljši časovni vrsti se pokaže, da so bile v letošnjem prvem četrtletju cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin nominalno že nekoliko nižje kot pred petimi leti, to je v začetku leta 2007, sredi daljšega obdobja izjemno hitrega naraščanja cen.
|
neutral
|
3,839
|
Ljubljana - Delničarji Abanke Vipa bodo na današnji skupščini odločali o 50-milijonski dokapitalizaciji, na dnevnem redu pa je tudi imenovanje treh nadzornikov in seznanitev s poslovanjem banke, ki je lansko leto zaključila z izgubo v višini 119 milijonov evrov. Uprava banke predlaga, da se dokapitalizacija izvede z izdajo največ 7.142.858 delnic po prodajni ceni sedem evrov. Celoten emisijski znesek delnic bo znašal največ 50 milijonov evrov, osnovni kapital Abanke Vipe, ki na dan sprejema sklepa znaša 30,05 milijona evrov, pa se lahko po predlogu poveča za največ 29,81 milijona evrov. Po povečanju bo znašal največ 59,85 milijona evrov. Delničarji Abanke Vipa - društvo MDS, Miroslav Kert in Boris Šešek - so vodstvo banke sicer pozvali, naj z dnevnega reda skupščine umakne točko, ki govori o povečanju osnovnega kapitala. Menijo, da bi v primeru uresničitve predloga prišlo do velikega razvrednotenja premoženja dosedanjih delničarjev kljub odprti prednostni pravici vplačila delnic obstoječim delničarjem. Uprava tretje največje banke v Sloveniji skupščini predlaga še, da za člane nadzornega sveta za štiriletno mandatno obdobje z začetkom mandata 30. maja imenuje Andreja Andoljška, Andreja Slaparja ter Kristino Ano Dolenc. Delničarji se bodo seznanili tudi s poslovanjem banke, ki je lansko leto zaključila z izgubo v višini 119 milijonov evrov. Delničarji bodo odločali tudi o razrešnici upravi in nadzornemu svetu za preteklo poslovno leto, na dnevnem redu pa imajo tudi določitev sejnin in povračila stroškov članom stalnih komisij nadzornega sveta. Za revizorja za leto 2012 uprava predlaga revizorsko hišo KPMG Slovenija. V povezavi z Abanko Vipa se sicer omenja možnost, da bi to banko združili z Gorenjsko banko, kar podpira tudi Kranjska Sava, ki ima lastniški delež tako v Abanki Vipa kot tudi v Gorenjski banki, a zaenkrat o tem ni znanega še nič. Vrhovno sodišče zavrnilo tožbo državnih lastnikov Abanke Vrhovno sodišče je zavrnilo tožbo državnih lastnikov Abanke Vipa na odločbo ATVP, s katero jim je ta odvzela glasovalne pravice v banki. Štirje lastniki z nekaj več kot tretjinskim deležem tako danes ne bodo mogli sodelovati na skupščini Abanke, na kateri med drugim odločajo o dokapitalizaciji. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je odločbo o odvzemu glasovalnih pravic državnim lastnikom Abanke - Mobitelu, Hitu, Slovenski odškodninski družbi (Sod) in Zavarovalnici Triglav - izdala sredi lanskega januarja. S tem jim je onemogočila razpolaganje z delnicami v banki, dokler skupaj z Luko Koper ne objavijo prevzemne ponudbe oz. ne odtujijo delnic Abanke. Zoper navedeno odločbo ATVP so omenjene družbe vložile tožbo, Zavarovalnica Triglav pa tudi zahtevo za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe oz. na izdajo začasne odredbe. Vrhovno sodišče je tožbo omenjenih družb zavrnilo, zahtevo Zavarovalnice Triglav pa zavrglo, je Zavarovalnica Triglav, s 25,61 odstotka največja lastnica Abanke, danes sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze. Delničarji Abanke Vipa bodo na današnji skupščini odločali o 50-milijonski dokapitalizaciji, na dnevnem redu pa je tudi imenovanje treh nadzornikov in seznanitev s poslovanjem banke, ki je lansko leto zaključila z izgubo v višini 119 milijonov evrov. Delničarji se bodo seznanili tudi s poslovanjem banke, ki je lansko leto zaključila z izgubo v višini 119 milijonov evrov, ter odločali o razrešnici upravi in nadzornemu svetu za preteklo poslovno leto. Pred skupščino so se sicer pojavile govorice, da naj bi celotna uprava z Jožetom Leničem na čelu odstopila, a jih v banki ne komentirajo.
|
negative
|
3,840
|
Ajdovščina - Medtem ko zaposleni v Primorju še vedno stavkajo, a so doma, zato da ajdovska družba ne bi imela dodatnih stroškov, se je znova oglasil ajdovski župan Marjan Poljšak. Lastnike in vodstvo Primorja Holding ter Primorja in največje banke upnice javno poziva, naj čim prej sprožijo in čim hitreje vodijo stečaj Primorja Holding in Primorja. Poljšak je v javnem pozivu lastniku in bankam upnicam Primorja Holding in Primorja zapisal: "Banke upnice pozivam, da oblikujejo konzorcij upnikov, ki bo od stečajnega upravitelja zahteval in uveljavljal, da vodi proces kontroliranega stečaja s ciljem, da se v čim večji meri nadaljuje ali čim prej ponovno zažene gradbena dejavnost Primorja v enem ali več novih podjetjih." Poljšak se zaveda, da pri svoji podpori in pomoči v politiki za obstoj še edinega velikega delujočega gradbenega podjetja niso bili uspešni. "Še vedno sem prepričan, da bi srednjeročno in dolgoročno bil poseg za ohranitev Primorja bolj gospodaren, tako za državne banke kot za državo. Na žalost niti vlada niti banke nimajo rezervnega kapitala za tak poseg, pač pa rešujejo take probleme kratkoročno, tako rekoč po interesih od danes do jutri," je prepričan ajdovski župan. Obenem je Poljšaku žal, da ni že prej prišel do teh ugotovitev in že prej zahteval pospešenega stečaja, kajti Primorje "je vsak mesec bolj zadolženo, rubežniki odtujujejo opremo, organizacija dela slabi, kar vse dodatno otežuje obnovo dejavnosti Primorja". Ajdovska občina bo zato podpirala tisti scenarij, ki bo po njeni oceni v največji meri obetal obnovo dejavnosti Primorja in obnovo delovnih mest v čim večjem številu. V Primorju pa so se pravkar sestali predstavniki sindikatov in lastnikov. Po napovedih vodje stavkovnega odbora Damjana Volfa naj bi jim največji posamezni lastnik Primorja Holding Dušan Črnigoj predstavil novega možnega strateškega partnerja.
|
negative
|
3,841
|
Ljubljana - Stanislav Valant, zdaj že nekdanji predsednik uprave NFD Holdinga, je tudi dokončno ostal brez dovoljenja za kvalificiran delež v družbi za upravljanje NFD. Vrhovno sodišče je namreč zavrnilo njegovo pritožbo, s katero je želel ponovno dobiti upravljalski vpliv za svoj 11-odstotni delež NFD DZU, proti odločitvi pa se Valant ne more pritožiti. Podobno kot Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) so tudi na vrhovnem sodišču ocenili, da poslovanje Vasina ni uspešno in stabilno, kot ga je poslušal prikazati Valant, ki tako vse bolj izgublja svoj vpliv v poslovnem omrežju NFD. "Vasin na podlagi takega poslovanja ne bi pridobil kvalificiranega poslovnega deleža, kar torej pomeni, da mu je bilo ob takem dejanskem stanju dovoljenje za kvalificiran delež utemeljeno odvzeto," so svojo odločitev utemeljili na vrhovnem sodišču. Kot smo razkrili v Dnevniku, je ATVP Vasinu dovoljenje za kvalificiran delež vzela že aprila lani, podobno kot tudi NFD Holdingu, ki se je na odločitev ATVP prav tako pritožil. Po lanskoletnem odvzemu dovoljenja so se sicer v Vasinu dogajale večje spremembe. Iz za zdaj še nepojasnjenih razlogov je bila očitno spremenjena ali preklicana najmanj ena pogodba za nakup deležev v NFD DZU. Vasin ima tako sklenjenih le še za 892.500 evrov pogodb za nakup deležev v NFD DZU, kaj se je zgodilo s preostalimi pogodbami v skupni višini 3,1 milijona evrov, pa ni mogoče ugotoviti. Valant namreč do zdaj ni želel razkriti niti tega, s kom je pogodbe sklenil in kakšen lastniški delež je prek teh pogodb obvladoval. Čeprav je Valant sodnike prepričeval, da je Vasin leta 2008 posloval z dobičkom, pa je dejstvo, da zadnja tri leta družba posluje z izgubo, ki je samo lani znašala 2,2 milijona evrov. Kljub visoki izgubi se je kapital Vasina lani zvišal za kar petkrat, na 1,1 milijona evrov. Valant je sicer lani izvedel manjšo dokapitalizacijo Vasina, vendar pa bilance družbe nakazujejo, da je visoka rast kapitala prav posledica izginotja opcijskih in terminskih pogodb za nakup deležev v NFD DZU. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
negative
|
3,842
|
Ljubljana - Nadzorni svet Casinoja Kobarid, ki ga vodi predsednik uprave Hita Drago Podobnik (na fotografiji), je po naših informacijah razrešil direktorja družbe Mateja Paradiža. Ta naj bi se z vrha družbe vsaj uradno poslovil sporazumno, že danes pa naj bi ga zamenjal Massimo Manzin, profesor na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, ki je delal tudi za Casino Portorož. Zgodba naj bi kljub temu imela nekoliko drugačno ozadje, saj naj bi Podobnik po pojasnilih naših virov Paradiža povezoval predvsem z obdobjem, ko je Hit vodil Branko Tomažič, zato naj bi ocenjeval, da se bo z njegovo razrešitvijo prikupil novi politični oblasti. Ob tem sicer velja poudariti, da je Casino Kobarid minulo leto končal s petimi milijoni evrov prihodkov, čista izguba pa je znašala 275.000 evrov.
|
neutral
|
3,843
|
Ljubljana - Jasmin Osmanović je prevzel lastniški nadzor nad družbo Job, donedavno lastnico največje slovenske zavarovalno-posredniške družbe Priori Zavarovanje. Iz lastništva Joba je namreč pred dnevi izplačal tudi Terme Maribor in za okoli 340.000 evrov kupil njen 27-odstotni delež, svoje lastništvo pa povečal na kar 73 odstotkov. Sočasno je Osmanović iz Joba na svoje ime prepisal tudi družbo Priori Zavarovanje, ki je sedaj v njegovi neposredni lasti. Pogodbo o prenosu poslovnega deleža iz Joba je Osmanović sicer podpisal že maja 2010, vendar spremembe lastništva ni razkril kar dve leti. Dokumenti, ki jih imamo na voljo na Dnevniku, razkrivajo, da je Osmanovič Priori Zavarovanje, ki na letni ravni ustvari okoli 800.000 evrov prihodkov, dejansko prejel kot nagrado. Kupnino za Priori Zavarovanje v višini 15.000 evrov je namreč Osmanović poračunal kar z nagrado, ki bi jo kot direktor Joba moral prejeti že leta 2008. Po dostopnih podatkih pa Osmanović za zdaj še ni nakazal niti kupnine za delež Term Maribor v Jobu, saj se rok za plačilo izteče šele konec letošnjega leta. V lastništvu Joba za zdaj ostaja le še družba Cetis-Graf, ki je uradno v lasti propadlega Zvona Dva Holdinga, medtem ko je Sava svoj četrtinski delež Joba Osmanoviću prodala že lani. Glede na višino kupnine, ki so jo oziroma jo bodo za svoj delež dobile Terme Maribor, bi bil ves Job vreden okoli 1,3 milijona evrov, kar je približno toliko, kot ima družba tudi premoženja. Job in Priori Zavarovanje sicer sodita med največje slovenske zavarovalne posrednike, saj med drugim zavarovanje urejata za številna podjetja v solasti propadlega Zvona Ena Holdinga, za večji del podjetij iz skupine NFD in za celotno Skupino Sava. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,844
|
Maribor - Lekarne Maribor, ki letos obeležujejo 50-letnico, so lansko poslovno leto sklenile s čistim presežkom prihodkov nad odhodki v višini 577.000 evrov, kar je slabih 38.000 evrov manj kot leto prej. Skupno so lekarne lani imele 46,6 milijona evrov prihodkov, kar je slab odstotek manj kot leto prej, je za STA pojasnila direktorica lekarn Anita Vrabič. Lekarne Maribor, ki imajo okoli 175 zaposlenih in so lani za naložbe namenile 441.000 evrov, poleg poslovne dejavnosti izvajajo številne promocijske in preventivne aktivnosti. Tako so v maju v lekarnah potekali brezplačni pregledi kože v sodelovanju z oddelkom za plastično in rekonstruktivno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Zdravniki so pregledali 63 ljudi, od tega so devet oseb napotili na nadaljnje preiskave v bolnišnico. V jubilejnem letu Lekarne Maribor uvajajo spletno lekarno, to soboto skupaj s hčerinskima podjetjema Farmadent in Marifarma organizirajo 6. dan Lekarn Maribor, ki bo potekal na Trgu svobode v Mariboru, prihajajoči teden pa še teden odprtih vrat. V tem tednu bodo v lekarnah med drugim opravljali brezplačne meritve krvi. Čez poletje se bodo posvetili aktivnostim za otroke, v jeseni pa starejšim, so sporočili iz Lekarn Maribor. "Jubilej za nas ni le navaden dan v koledarju, je pomembna obletnica povezovanja ljudi in ustanove kot celote. Zato bomo v letu, ko slavimo, skozi številne dogodke delovali povezovalno, skozi stroko in izkušnje, saj je naloga nas farmacevtov skrb za človeka in njegovo zdravje," je v zvezi s tem na današnji novinarski konferenci v Mariboru dejala Vrabičeva.
|
neutral
|
3,845
|
Nekdanji predsednik uprave propadlega Zvona Ena Holdinga Simon Zdolšek je včeraj nepreklicno odstopil iz nadzornega sveta Heliosa in Iskre Avtoelektrike. Kot smo poročali včeraj, je namreč stečajna upraviteljica Zvona Ena Holdinga v začetku tedna zahtevala sklic skupščine Heliosa, na kateri bi morali delničarji odločati o predčasni razrešitvi Zdolška iz nadzornega sveta Heliosa.Černač: TEŠ 6 ne izpolnjuje pogojev za poroštva Minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač je včeraj dejal, da Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) še ni izpolnila pogojev, ki jih je v zameno za državno poroštvo postavila vlada. Glede morebitnih menjav nadzornikov HSE in TEŠ, če pogoji ne bodo izpolnjeni, pa minister odgovarja, da je to stvar skupščine. Delničarjem Iskre Avtoelektrike dividende Na včerajšnji skupščini Iskre Avtoelektrike so delničarji podprli predlog društva malih delničarjev MDS za izplačilo 0,3 evra bruto dividende za delnico, čeprav je uprava predlagala, da ostane celotni bilančni dobiček nerazporejen. Delničarji so potrdili tudi spremembe statuta, po katerem se bo šempetrska družba preimenovala v Letriko. Vlada manj denarja sončnim elektrarnam Vlada je na včerajšnji seji sprejela spremembe uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije. S tem se znižujejo podpore za fotovoltaične proizvodne naprave oziroma sončne elektrarne. Ob obstoječi višini podpore se namreč naložba v tovrstne elektrarne povrne prej, kot pa traja njeno prejemanje. Dom Lipa z novim direktorjem Danilo Senič ni več direktor podjetja Dom Lipa. Mesto vodilne v podjetju je namreč prevzela Marinka Hrnčič. Pripravila Jan Bratanič in sta
|
neutral
|
3,846
|
Ljubljana - Marjana Novak, nekdanja predsednica upravnega odbora Primorja v času, ko je ta pod ugodnimi pogoji prodal Rudis poslovnežu Marku Moharju, po novem dela v družbi KIG, katere solastnik in prokurist je prav Mohar. To informacijo nam je včeraj potrdilo več virov. Ti so nam zatrdili, da se je Novakova pred dnevi v KIG, ki izdeluje registrske tablice, sestala s predstavniki delavcev in se predstavila kot direktorica družbe. Da ima Novakova v prostorih KIG pisarno, dokazuje tudi naš klic v družbo, kjer so nas prevezali do njene tajnice. Same Novakove nam ni uspelo dobiti na telefon. Sodni register sicer kot direktorja KIG še vedno navaja Vojka Kraševca, ki naj bi se po nekaterih informacijah z vrha družbe umaknil, v sodnem registru pa je kot prokurist še vedno vpisan tudi Mohar. Slednji je skupaj z dolgoletnim poslovnim partnerjem Matjažem Satlerjem daleč najpomembnejši lastnik KIG, saj prek družb Gorenjski tisk, EGP in MSIN obvladujeta več kot tri četrtine delnic.Je Rudis dejansko prodal že Dušan Črnigoj? To posledično pomeni, da je Novakova po aprilskem odhodu iz Primorja novo stopničko v poslovni karieri našla v družbi, v kateri ima pomembno lastniško in upravljalsko vlogo kupec Rudisa, ki ga je Primorje pod Novakovo prodalo pod spornimi pogoji. Kot smo že poročali, je upravni odbor ajdovskega gradbinca, ki je tik pred stečajem, delnice Rudisa Moharjevi družbi MSIN Naložbe prodal v začetku novembra, le tri tedne po nastopu mandata. Čeprav je uradna cena posla znašala devet milijonov evrov, pa je Mohar za Rudis, ki ga je kasneje preprodal švicarskemu Cottagonu, dejansko plačal le 7,1 milijona evrov, saj mu pogodba omogoča, da 1,9 milijona evrov nakaže šele do 18. novembra letos, ko bo Primorje zelo verjetno že zdavnaj v stečaju. V zgodbi je eno ključnih vprašanj, kakšno vlogo pri prodaji Rudisa je imel predhodnik Novakove Dušan Črnigoj. Četudi je mogoče prestop Novakove v KIG razumeti tudi kot Moharjevo "zahvalo" za prodajo Rudisa, velja opozoriti, da je Mohar pismo o nameri za nakup trboveljske družbe podpisal že s Črnigojem. Njegova uprava je tedaj naročila tudi cenitev Rudisa, ki je po neuradnih informacijah vrednost družbe ocenila za pol milijona evrov nižje od kasnejše pogodbene cene.Nova lastniška premetavanja z Rudisom Da je Črnigoj za nameravano prodajo Rudisa vsaj vedel, če z njo ni celo (tiho) soglašal, poleg dejstva, da je kot največji lastnik Primorja ni nikoli izpodbijal, nakazujeta še dva podatka. Prvič, da je pred prodajo zastavno pravico z delnic Rudisa umaknila Factor banka, pri kateri so imeli menedžerji Primorja najetih za približno petino posojil, s katerimi so izpeljali odkup Primorja. In drugič, da naj bi po neuradnih informacijah v družbi že pred prihodom Novakove obstajale pripravljene pogodbe (brez datumov) za prodajo Rudisa MSIN Naložbam s podpisi nekdanje uprave. Novakova izjav za medije ne daje. Medtem se nadaljujejo lastniška premetavanja z Rudisom, ki je do prodaje veljal za finančno najbolj zdrav del Skupine Primorje. Kot je znano, je Mohar večinski, 60-odstotni delež v njem že 7. novembra, ko je podpisal pogodbo s Primorjem, s terminsko pogodbo za 5,4 milijona evrov prodal Cottagonu. Švicarska družba, ki je v lasti Franza Scheitza, pa je pred dnevi od Moharja odkupila še podjetje MSIN Naložbe, ki obvladuje še preostalih 40 odstotkov Rudisa. Zanj je Moharju uradno plačalo 67.425 evrov. Pri tem je skupaj z lastništvom podjetja MSIN Naložbe, ki se po novem imenuje Cottagon Invest, prevzelo tudi za 5,2 milijona evrov kratkoročnih poslovnih obveznosti (od tega 1,9 milijona dolguje Primorju) in 1,6-milijonsko terjatev, ki jo ima to podjetje do neznane fizične oziroma pravne osebe. primoz.cirman@dnevnik.si vesna.vukovic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,847
|
Washington - Bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) je v petek zvečer po srednjeevropskem času ohranila bonitetno oceno ZDA na AA+, vendar hkrati negativno gleda na prihodnost države zaradi političnega zastoja pri spopadanju z javnofinančnim primanjkljajem. Deset mesecev po tem, ko so ZDA doživele prvi padec bonitetne ocene oz. izgubile najvišjo oceno AAA, v S&P navajajo, da se razmere niso spremenile do te mere, da bi oceno spremenili. Ponovno pa bonitetna hiša opozarja, da lahko pride do novega znižanja ocene, če na političnem področju ne bo konsenza glede znižanja javnofinančnega primanjkljaja in srednjeročno ZDA ne bodo zmanjšale zadolževanja. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v S&P namreč menijo, da obstaja možnost, da se bodo tveganja, povezana z zadolževanjem države, ki so posledica predvsem političnih razmer, pa tudi fiskalnih, še okrepila.
|
negative
|
3,848
|
Ljubljana - Španija je pri reševanju propadajočega bančnega sistema navsezadnje vrgla puško v koruzo. Finančni minister Španije Louis de Guindos je namreč 16 kolegov iz preostalih držav območja evra v 2 uri in pol trajajoči videokonferenci, polni žolčnih debat, zaprosil za finančno pomoč, ki naj ne bi smela preseči 100 milijard evrov. S tem se Španija pridružuje državam, ki uživajo življenjsko finančno podporo Evrope, med katerimi so že Portugalska, Irska in Grčija, trgi pa bodo bržkone že začeli špekulirati, kdaj bo med njimi še zadnja, a tudi največja članica "prašičkov" (PIIGS) - Italija. Mariano Rajoy, španski predsednik vlade, se je tako zadnji v vrsti evropskih politikov izkazal v priljubljenem medkriznem športu - požiranju lastnih besed. Potem ko je še ob koncu maja odločno zatrjeval, da Španija mednarodne pomoči ne potrebuje, je v soboto ta zanjo tudi uradno zaprosila. V kakšni obliki jo bo prejela, se finančni ministri še niso dogovorili, nekaj pa je gotovo - Mednarodni denarni sklad (IMF) na željo Španije s svojimi sredstvi v njej ne bo sodeloval. Odprti sta torej možnosti posojila iz začasnega kriznega sklada EFSF, pri čemer želi Finska od Španije dodatna zavarovanja, ali iz stalnega mehanizma za stabilnost evra ESM, ki začne delovati prihodnji mesec. Prav tako ostaja nejasno, koliko od 100 milijard evrov sredstev bo Madrid dejansko potreboval, saj naj bi na vprašanje dali odgovor šele zunanji reviziji bančnega sistema, ki ju bosta do 21. junija pripravili instituciji Oliver Wyman in Roland Berger. De Guindos je sicer ob tem namignil, da bo končni znesek pomoči nižji. Ne glede na to, iz katerega sklada bo denar prišel, ga bo Španija v bančni sistem črpala skozi obstoječi sklad za pomoč bankam (Frob), nad katerim bo ohranila popoln nadzor. Posledica tega bo rast sicer razmeroma nizkega, a hitro rastočega javnega dolga Španije, ki pa naj bi zaradi narave pomoči ohranila sposobnost zbiranja svežih sredstev na mednarodnih finančnih trgih. Fokus izključno na bančni sektor namreč pomeni, da je španski primer precej drugačen tako od grškega in irskega kot tudi portugalskega. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je z razvojem dogodkov izredno zadovoljen. "Španija je storila velik napredek in je na dobri poti, da ukroti ekonomske in finančne probleme," je včeraj dejal Schäuble, medtem ko je moral de Guindos miriti špansko prebivalstvo, prepričano, da bo denar za banke pogojen z ostrimi varčevalnimi ukrepi.
|
negative
|
3,849
|
Zagreb - Povprečni dolžnik na Hrvaškem je 41-letni Zagrebčan, ki ima srednjo šolo, na svojih računih pa za 17.409 kun (2305 evrov) minusa, je pokazala raziskava agencije za plačila in nakup povpraševanj EOS Matrix. Lani je bila povprečni dolžnik ženska s srednješolsko izobrazbo, ki je bila dolžna 17.015 kun (2253 evrov). V raziskavi, ki so jo izvedli na 2000 anketirancih, so v omenjene dolgove seštevali stanja na tekočih računih, bančnih karticah, posojila in dolgove za telekomunikacijske storitve. 527 evrov minusa na tekočem računu Povprečni Hrvat je tako letos imel za 3979 kun (527 evrov) minusa na tekočem računu, na bančnih karticah je bil v rdečem za 7705 kun (1020 evrov), imel je 4910 kun (650 evrov) posojil in 815 kun (108 kun) neplačanih računov za telefon, je objavil danes Jutarnji list. Lani je imel povprečni dolžnik na Hrvaškem za 60 evrov manj minusa na tekočem računu, obenem pa za 25 evrov več dolgov na bančnih karticah. Imel je tudi za sedem evrov več posojila in za dobrih deset evrov manj neplačanih računov za telefon. Torej je letos svoje dolgove zvišal za 52 evrov. Kot je še pokazala raziskava, je letošnji povprečni dolžnik pripravljen obročno plačati dolgove in sicer vsak mesec 850 kun (112,5 evrov), sicer pa ne zasluži toliko, da bi lahko plačal vse dolgove in se preživljal. Več pozornosti posvečajo realnim zmožnostim Direktorica EOS Matrixa, Barbara Cerinski je poudarila, da letos ni bilo videti velikih sprememb v primerjavi z letom 2011. Dodala je, da so prebivalci očitno začeli več pozornosti posvečati svojim realnim zmožnostim. "Dolgoročna zadolženost se ni zvišala, pokazala so se prizadevanja za zapiranjem posojil, vendar pa so se zvišale zadolžitve na tekočem računu," je dejala Cerinskijeva. Sodna izvedenka za bančništvo in finance, Marija Duljković je izpostavila, da se poskus izplačila dolgov z zadolževanjem na drugih karticah imenuje "dolžniška spirala" ter da gre za klasično prelivanje iz votlega v prazno. "Ljudje se spomnijo različnih načinov, da bi začasno zaprli posojila, saj je bila še v 90. letih razširjena praksa, da bi, denimo, denar dvigovali na bankomatih v Sloveniji in na ta način za kratek čas poskusili urediti dolgove," je izjavo Duljkovićeve povzel Zagrebški časnik. Brezposelni in delavci, ki ne dobijo plač Izrazila je dvom, da bodo hrvaški državljani tudi v prihodnje lahko porabili toliko, kolikor zaslužijo glede na slabih 350.000 brezposelnih in več kot 83.000 tistih, ki delajo več mesecev brez plač. Nelikvidnost je ena izmed najhujših bolezni hrvaškega gospodarstva in je presegla 42 milijard kun (5,56 milijarde evrov). Blokirani so računi več kot 212.000 državljanov, ki so skupaj dolžni dobrih 13 milijard kun (1,72 milijarde evrov). Blokiranih je tudi približno 73.000 podjetij. Jutarnji list je objavil tudi lestvico nelikvidnosti enajstih držav, pri čemer je Hrvaška na tretjem mestu za Grčijo in Romunijo, pred Španijo in Bolgarijo. Slovenije ni na lestvici.
|
negative
|
3,850
|
Ljubljana - Čeprav so na zadnji avkciji slovenskega kratkoročnega dolga med kupci znova prevladovale domače finančne institucije, polne likvidnostnih sredstev Evropske centralne banke (ECB), so bili povprečni zahtevani donosi razmeroma visoki, opozarja tudi Primož Cencelj iz KD Skladov. Ministrstvo za finance je namreč za 49,35 milijona evrov izdanih 12-mesečnih zakladnih menic moralo povprečno ponuditi 2,5-odstotno obrestno mero, medtem ko so vlagatelji pred natančno tremi meseci za papirje mesec krajše ročnosti zahtevali manj kot dvoodstotni donos. Podobno zgodbo govori zahtevani donos na trimesečne zakladne menice. V zameno za 60,373 milijona evrov je morala vlada zagotoviti 0,9-odstotni letni donos, kar je 0,1-odstotne točke več kot na dražbi pred nekaj več kot mesecem dni. Morda celo bolj pa skrbi, da je morala Slovenija vlagateljem ponuditi za 0,05 odstotka višjo obrestno mero kot ob koncu maja Španija, s katero sta trenutno obe obsojeni na izdajo kratkoročnih dolžniških papirjev. Ravno španski primer najbolj zbode v oči, saj kaže na vse več vzporednic s Slovenijo. Te kar same ponujajo vprašanje, ali je Slovenija na dobri poti, da sledi Španiji in zaprosi Evropo za pomoč pri dokapitalizaciji bank. "Kljub podobnostim med gospodarstvoma je Slovenija še precej daleč od španskega scenarija," je dejal ekonomist Igor Masten, ki ocenjuje, da je zastoj španskega gospodarstva hujši, medtem ko lahko primerjamo šibko premoženjsko kondicijo Špancev s prekomerno zadolženostjo slovenskih podjetij. Tu se podobnosti ne končajo, saj je obema finančnima sektorjema skupna visoka izpostavljenost do nepremičninskega sektorja, ki ga je kriza tako brutalno sesula. Bilance bank na Iberskem polotoku in na sončni strani Alp so zaradi tega prežete s slabimi naložbami in nujno potrebne injekcije svežega kapitala. V slovenskih bankah naj bi bilo okoli 4 milijarde evrov slabih naložb, kar predstavlja okoli 8 odstotkov bilančne vsote. Na las podobne pa so številke iz Španije, kjer zavzemajo slabe naložbe 8,37 odstotka premoženja bank ali več kot 150 milijard evrov. Španska vlada je morala zato že poiskati finančno pomoč v Evropi, medtem ko bo morala Slovenija, ob verjetni odsotnosti zanimanja tujih vlagateljev, sredstva za dokapitalizacijo bank priskrbeti sama. A časa ni več na pretek, čeprav naj bi vlada z nakupom Co Co obveznic vsaj začasno rešila kapitalske tegobe NLB. S tem pa težave bančnega sektorja ne bodo odpravljene, podobno kot v Španiji se pravi problemi po informacijah na finančnem trgu ne skrivajo v največji banki. Nevarnosti, da zazija še večja kapitalska luknja, so po neuradnih informacijah namreč izpostavljene tako Nova KBM in Abanka Vipa kot tudi nekatere manjše banke v domači lasti, kar bo lahko usodno vplivalo na bančni sistem in primoralo državo v iskanje pomoči pri Stalnem evropskem skladu za zaščito evra (ESM). "To morda niti ne bi bilo slabo," pravi Cencelj, ki ocenjuje, da bi okoli 3,5 milijarde evrov sredstev vsaj za nekaj časa rešilo bančne probleme. Iskanje sredstev na finančnih trgih bi bilo na drugi strani precej dražje, saj se zahtevane donosnosti na slovenske desetletne obveznice zadržujejo v območju med 5,5 in šestimi odstotki. jan.bratanic@dnevnik.si
|
negative
|
3,851
|
Portorož - Danes se izteče rok za oddajo ponudb za nakup 61-odstotnega deleža Aerodroma Portorož, ki ga prodajajo Aerodrom Ljubljana, Luka Koper in Istrabenz. Po neuradnih informacijah bo ponudbo skoraj zagotovo oddal Boris Biček, lastnik agencije Renee, ki v Slovenijo že vrsto let vozi premožne ruske goste. Ali drži, da bo oddal ponudbo in zakaj ga portoroško letališče zanima, smo povprašali tudi Bička, ki pa na naša vprašanja ni odgovoril, saj smo ga ujeli na letališču nekje v tujini. Sporočil nam je le, da bo dosegljiv v ponedeljek. Biček je pred kratkim ustanovil letalsko družbo in zdaj s turbopropelerskim letalom, ki sprejme do osem potnikov, ruske goste vozi po različnih evropskih mestih. Velikokrat poleti prav iz portoroškega letališča in najbrž se je tu porodila ideja, da bi ga morda tudi kupil. "Piranska občina si zagotovo želi, da bi letališče dobilo nekega strateškega lastnika iz branže, ki bi pri razvoju in upravljanju letališča upošteval tudi potrebe kraja in tukajšnjega turističnega in preostalega gospodarstva," je dejal vodja kabineta piranskega župana Dimitrij Šamšal. Piranska občina ima namreč 28-odstotni delež v Aerodromu Portorož in kot je zatrdil Šamšal, tega deleža nikakor ne mislijo prodati, kvečjemu razmišljajo, kako bi ga povečali. Piranski župan Peter Bossman je namreč prepričan, da mora imeti občina vpliv pri upravljanju tako pomembne infrastrukture. V Aerodromu Ljubljana so nam pojasnili, da njihova naložbena pričakovanja v Aerodromu Portorož niso bila izpolnjena, zato so se odločili, da bodo na trgu preverili interes za nakup portoroškega letališča. V Aerodromu Ljubljana so o prodaji sicer razmišljali že pred leti, ko je na čelo portoroškega letališča prišel Robert Kranjc, nekdanji kriminalist brez menedžerskih izkušenj. Letališče sicer zdaj posluje pozitivno, še vedno pa čakajo na dovoljenje, da bi pristajalno stezo podaljšali za 200 metrov. Rednih linij portoroško letališče nima, saj so dogovori s srbskih Jatom in poskusni leti v Beograd padli v vodo. Podaljšanje letališke steze pa bi potrebovali tudi potencialni ruski petičneži. Ruski mogotec Aleksej Miller, ki se je pred kratkim udeležil evropskega poslovnega kongresa v Portorožu, je moral s svojim letalom pristati v Trstu prav zato, ker steza v Portorožu ni bila ustrezna. tatjana.tanackovic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,852
|
Ljubljana - Skupina Viator & Vektor posluje iz meseca v mesec slabše. Prihodki od prodaje so namreč maja znašali le 1575 evrov, pri čemer je družba pridelala 205.000 evrov izgube. V rednem poročilu o poslovanju družbe je prisilni upravitelj Silvo Zorec pojasnil, da so pogovori s strateškim partnerjem v zaključni fazi. V&V naj bi dokapitaliziral monaški Speedwayco Investment and Management Company 2. O tem podjetju ni na voljo javno dostopnih podatkov. O dokapitalizaciji V&V v višini 30 milijonov evrov se bo odločalo prihodnji teden. Za prihodnji teden pa je razpisan tudi narok, na katerem se bo odločalo o možni ustavitvi postopka prisilne poravnave in začetku stečaja. Potem ko je stečaj V&V pred časom predlagala Abanka, sta pred dnevi to naredila še Nova Ljubljanska banka in podjetje Aheron. V postopku prisilne poravnave so upniki prijavili skupno 323,5 milijona evrov terjatev, od katerih jih je Zorec priznal 303 milijone evrov.
|
neutral
|
3,853
|
Ljubljana - Današnja dražba za poslovne prostore družbe SCT na Slovenski cesti v Ljubljani, kjer je bil sedež družbe, je bila neuspešna, je za STA povedal stečajni upravitelj Leon Benigar Tošič. Predlagal bo tretjo dražbo, na kateri bo cena postavljena pri polovici likvidacijske vrednosti, torej pri okoli 470.000 evrih za posamezno nadstropje. Stečajni upravitelj je pričakoval, da dražba ne bo uspela. Sedaj bo predlagal tretjo dražbo, na kateri bo po njegovih navedbah cena znašala 50 odstotkov likvidacijske vrednosti, torej okoli 470.000 evrov za posamezno nadstropje oz. okoli 1000 evrov za kvadratni meter opremljenih pisarniških prostorov. Na današnji dražbi so bili prostori v treh nadstropjih zgradbe na Slovenski cesti 56 naprodaj po izklicni ceni skupno 2,22 milijona evrov, kar je bilo okoli 540.000 evrov manj kot na prvi dražbi. Cena za prostore v drugem nadstropju stavbe je bila okoli 731.000 evrov, za prostore v tretjem nadstropju okoli 786.000 evrov, za prostore v četrtem nadstropju pa nekaj manj kot 698.000 evrov.
|
negative
|
3,854
|
Ljubljana - Banke so v prvih štirih mesecih ustvarile 34 milijonov evrov izgube pred davki, medtem ko so v enakem obdobju lani beležile celo 54 milijonov evrov dobička. Stroški oslabitev in rezervacij so bili v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 36 odstotkov. Svet Banke Slovenije banke poziva, naj pospešijo kreditiranje kreditno sposobnih strank. Svet Banke Slovenije je v torek med drugim obravnaval tekoče poslovanje bank, gibanja na kapitalskih trgih in na področju obrestnih mer. Kot so sporočili iz Banke Slovenije, je bil obseg posojil nebančnemu sektorju v medletni primerjavi aprila za 4,4 odstotke manjši, predvsem pod vplivom manjšega kreditiranja podjetij. Tudi kreditiranje gospodinjstev se je aprila letos zmanjšalo, so pa gospodinjstva povečala vloge pri bankah. Kranjec omejuje depozitne obrestne mere Svet Banke Slovenije pravi, da je z vidika izboljšanja poslovanja bančnega sistema in realnega sektorja nadaljevanje zmanjševanja kreditiranja zaskrbljujoče. Nanj deluje več dejavnikov na strani povpraševanja in na strani ponudbe, dodajajo. Osrednji organ centralne banke zato pričakuje, da banke "ustrezno pospešijo aktivnosti za reševanje slabih naložb in kreditiranje kreditno sposobnih komitentov". Prepričani so namreč, da bodo banke z novimi posojili perspektivnim gospodarskim družbam in projektom sposobne izboljšati kakovost naložbenega portfelja. Hkrati pa svet Banke Slovenije meni, da bi bilo dobro v okviru pristojnosti vlade v sodelovanju z bankami poiskati in uporabiti instrumente, s katerimi bi država lahko pospešila gospodarsko rast. Vzporedno s tem bi bilo dobro presoditi tudi, s katerimi ukrepi države bi bilo mogoče spodbuditi dolgoročno varčevanje, še pravijo. Bilančna vsota bank se je aprila sicer zmanjšala za 200 milijonov evrov na skupno 49,4 milijarde evrov. Na strani virov sta na to vplivala predvsem zmanjšanje denarnih vlog države in razdolževanje do tujine. Na strani naložb pa so banke zmanjšale naložbe v vrednostne papirje ter posojila nebančnemu sektorju.
|
neutral
|
3,855
|
Ljubljana - Čeprav "cerkveni" holding Zvon Dva po izbruhu krize ni prav dosti trgoval z naložbami, temveč služil le kot posrednik med bankami in "sestrskim" Zvonom Ena Holdingom, je njegova stečajna upraviteljica Vida Gaberc ugotovila za več kot 2,6 milijona evrov izpodbojnih poslov. Gre za nekaj deset, pa tudi nekaj sto tisoč evrov visoke zneske, ki jih je Zvon Dva Holding v letu dni pred stečajem nakazoval šestim bankam (NLB, NKBM, Banki Celje, Hypo, Gorenjski banka in banki Raiffeisen) in prijateljski Krekovi družbi za poslovno svetovanje in podjetju Forš. Med slednjima je prav Forš, ki je v lasti uslužbenca Nadškofije Maribor in je z denarjem NLB odkupilo njene propadle naložbe v Argentini, dobilo daleč največ, več kot 671.000 evrov. Forš, ki se je financiral prek NLB, je manjšemu od obeh holdingov denar posodil septembra 2009, ko je bil ta že v resnih težavah, saj iz tekočega poslovanja ni bil sposoben poravnati niti obresti na posojila. Vendarle mu je Zvon Dva Holding oktobra 2010, le tri mesece pred razglasitvijo bankrota in začetkom prisilne poravnave, nakazal skupno 671.000 evrov. Posojilo iz leta 2009 sicer ni bilo zavarovano. Kako uspešna bo Gaberčeva z izpodbijanjem nakazila, je sicer veliko vprašanje, saj je kapital Forša že zdaj krepko negativen. Če bo izterjala vsaj sredstva od bank, s katerimi jih je Zvon Dva Holding v letu 2010 bržkone tudi odvračal od zasegov delnic, pa bo to predstavljajo le manjši obliž na rane upnikov. Največje "premoženje" Zvona Dva Holdinga je namreč 80-milijonsko posojilo Zvonu Ena Holdingu iz leta 2009, ki pa je bilo nezavarovano in verjetno že tudi v celoti izgubljeno. Zato pa bi lahko stečajna upraviteljica uveljavljala odškodninsko odgovornost uprave (Ljubo Peče in Franc Ješovnik) in nadzornega sveta (Andrej Žužek, Uroš Gorišek, Štefan Špilak, Martin Pušenjak in Zmagomir Potočnik). Podjetje BDO Svetovanje, ki ga je najela Gaberčeva, namreč upravi očita, da je nepravočasno razglasila insolventnost oziroma bi morala to storiti najmanj leto dni prej. Enaka odškodninska odgovornost obstaja tudi v primeru nadzornikov, ki so sodeč po zapisnikih sej že leta 2009 razpravljali o tem, da Zvon Ena Holding morebiti ne bo vrnil visokega posojila, s tem pa obstaja tudi visoko tveganje insolventnosti Zvona Dva Holdinga. Takrat so vodilni presojali tudi, ali bi bilo smiselno naložbe oslabiti, vendar so se za to odločili šele v začetku leta 2011. V BDO Svetovanju so ugotovili tudi, da uprava ni izterjala svojega največjega dolžnika (Zvona Ena Holdinga), s čimer ni ravnala v dobro družbe, s tem pa tudi nekaj deset tisoč malih delničarjev. tomaz.modic@dnevnik.si
|
negative
|
3,856
|
Ljubljana - Vlada se je po več propadlih manevrih na skupščinah družb v državni lasti, ki jih je v zadnjih nekaj tednih preprečila Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), očitno odločila obračunati z vodstvi družb. Prva sta na vrsto prišla uprava Aerodroma Ljubljana in njen nadzorni svet. Vlada namreč AUKN ni podelila soglasja, da predstavniki agencije soglašajo z razrešnico upravi pod vodstvom Zmaga Skobirja (na fotografiji) in nadzornemu svetu, ki ga vodi Anja Strojin Štampar. Predstavnik AUKN, ki se z odločitvijo vlade očitno ni strinjal, se je glasovanja vzdržal, 99 odstotkov vseh oddanih glasov na skupščini pa je razrešnico, s katero lastniki potrdijo in odobrijo delo organov vodenja družbe v minulem letu, potrdilo. Če kdo, je tako "brez razrešnice" ostala vlada, in sicer ne le od predstavnikov AUKN, ki so po zakonu še vedno pristojni za upravljanje kapitalskih naložb države, ampak tudi od velike večine malih delničarjev Aerodroma Ljubljana. Po naših informacijah je predstavnik AUKN na skupščini delničarjem pojasnil, da agencija po spremembi zakona o upravljanju kapitalskih naložb pripravi predlog za glasovanje na skupščini, ki pa ga mora po novem potrditi vlada. AUKN je predlagala razrešnico, a vlada tega sklepa ni potrdila, zato je predstavnik AUKN povedal, da se bo glasovanja vzdržal. AUKN je, spomnimo, vladi tokrat po skupščinah Elektra Celje, Zavarovalnice Triglav in Telekoma Slovenije že vsaj četrtič pripravila hladen tuš. Vlada je očitno spoznala, da na sodelovanje oziroma poslušnost AUKN pri načinu upravljanja kapitalskih naložb, kot so si ga očitno zamislili v kabinetu predsednika vlade, ne more računati. Že na skupščini Telekoma Slovenije, ko je nasprotni predlog, s katerim bi vodenje skupščine zaupali odvetniku premierja Janeza Janše Franciju Matozu, predlagal eden od malih delničarjev, Darij Južna, se je izkazalo, da bo poskušala vlada za uresničevanje svojih zamisli najti druge načine. Enak manever naj bi načrtovala tudi na skupščini Aerodroma Ljubljana. Zavrnitev razrešnice vodstvu in nadzornikom Aerodromu Ljubljana namreč po naših informacijah ni bil prvi načrtovan manever vlade, saj naj bi si ta že na včerajšnji skupščini želela zamenjave nadzornega sveta. Predlog za razširitev dnevnega reda skupščine naj bi pripravil eden od malih delničarjev, da stoji za manevrom vlada, pa naj bi se izkazalo s klicem Igorja Šalamuna, državnega sekretarja na ministrstvu pod vodstvom Zvonka Černača, v družbo, ki ga je zanimalo, zakaj ni objavljena razširitev dnevnega reda skupščine. Manever je padel v vodo, ker mali delničar ni imel petih odstotkov delnic, kar pa je minimalni prag za razširitev dnevnega reda skupščine. Aerodrom Ljubljana je lani kljub manjšemu številu potnikov, ki je upadlo za 1,4 odstotka, in kljub 7,8-odstotnemu upadu števila premikov letal povečal tako prihodke kot čisti dobiček. Slednji je znašal 5,25 milijona evrov, brez slabitve naložbe v Adrio Airways Tehniko pa bi bil še za 2,2 milijona evrov višji. Prihodki Aerodroma so lani ostali praktično nespremenjeni pri 34 milijonih evrov. V letošnjem letu bo morala družba delničarjem po včerajšnjem sklepu skupščine razdeliti 2,6 milijona evrov dividend ali 0,64 evra za delnico. Nasprotni predlog je podala AUKN, medtem ko je uprava družbe predlagala, da se za dividende nameni 0,43 evra po delnici.
|
negative
|
3,857
|
Ljubljana - "Slovenija uvedbo evropskega davka na finančne transakcije načelno podpira, četudi ga ne bo mogoče uvesti v celotni EU," je včeraj pred srečanjem finančnih ministrov v Luksemburgu dejal slovenski minister za finance Janez Šušteršič. In očitno ga na ravni EU tudi ne bo mogoče uvesti, saj se ob nasprotovanju večine z njim spogleduje le devet članic EU. Še pred nekaj tedni glavni nasprotnici Nemčija in Francija sta včeraj s skupnimi močmi želeli prepričati finančne ministre EU o uvedbi davka na finančne transakcije, a brez uspeha. "Menimo, da bi bila uvedba davka na finančne transakcije za nas zelo škodljiva," je dejal nizozemski finančni minister Jan Kees De Jager, njegov švedski kolega Andres Borg pa je menil, da bi se lahko za kompromis vsi bolj potrudili, a je trenutni predlog po njegovi oceni za Švedsko nesprejemljiv. Devet držav, med katerimi so Nemčija, Francija, Avstrija in verjetno tudi Slovenija, bo tako na lastno pest poskušalo uvesti davek. Vendar bodo morale prej prepričati vse ostale, da njegova uvedba ne bo škodovala njihovim finančnim sistemom. Ob večini držav EU morebitni uvedbi davka na finančne transakcije nasprotujejo tudi v Združenju bank Slovenije (ZBS). Odhodki bank bi namreč v primerjavi z lani uvedenim davkom na bilančno vsoto, prek katerega so banke v proračun vrnile okoli sedem milijonov evrov, močno narasli. Po oceni Abanke Vipe bi davek na finančne transakcije samo v letu 2010 predstavljal okoli 2,7 milijona evrov višje odhodke, medtem ko je morala banka lani plačati "le" 37.000 evrov davka na bilančno vsoto. To je vsota, ki poslovanja bank ne otežuje, medtem ko "prve ocene in preračuni davka na finančne transakcije kažejo, da bodo zneski po bankah in po obdobjih precej različni in za poslovanje bank ne bodo nepomembni", poudarjajo v Gorenjski banki. Na ministrstvu za finance medtem molčijo. Sicer priznavajo, da je osnutek zakona o finančnih transakcijah pripravljen, vendar ga bodo javnosti predstavili šele, ko bo zrel za to. Nekaj podrobnosti, ki jih je Šušteršič predstavil na Bančni konferenci v Portorožu, pa je vendarle znanih. Davek predvideva zelo široko davčno osnovo ter relativno nizko davčno stopnjo v višini 0,01 odstotka posamezne transakcije. Predmet obdavčitve pri tem ne bodo vse transakcije. Izvzete naj bi bile transakcije primarnega trga in z valutami, krediti gospodinjstvom, zavarovalne pogodbe ter transakcije z Evropsko centralno banko (ECB). Minister je ob tem dejal, da bi uvedba davka na finančne transakcije verjetno pomenila ukinitev davka na bilančno vsoto. "Uvedba davka na finančne transakcije bi brez dvoma negativno vplivala na celoten finančni sektor," ocenjujejo v ZBS, kjer opozarjajo, da bi se konkurenčni položaj bank, ki se spopadajo s povečanimi kapitalskimi zahtevami, s tem občutno poslabšal. Če bi se Slovenija odločila za uvedbo tega davka brez poprejšnje časovne uskladitve s preostalimi državami članicami evrskega območja, pa bi lahko prišlo še do dodatnih škodljivih učinkov, opozarjajo v ZBS.
|
negative
|
3,858
|
Ljubljana - Če se za podjetji, ki jih Davčna uprava RS (Durs) osumi utaje davkov in jim po dolgotrajnem postopku tudi odvzame davčno številko, v večini primerov izgubijo vse sledi in so le nekaj mesecev kasneje izbrisana iz sodnega registra, pa se je letos zgodilo, da je eden od domnevnih missing traderjev kar sam vložil zahtevo za stečaj. Gre za podjetje H. L. Elektronika, ki ga je italijanski državljan Herman Lodolo ustanovil januarja 2009, in sicer v Šempetru pri Gorici. Še isto leto je s trgovino na debelo z elektronskimi in telekomunikacijskimi napravami in deli ustvarilo visokih 16,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in ravno toliko v letu 2010. Na podatke o prometu pa ni postala pozorna le davkarija. Ta je Lodoloja vzela pod drobnogled že ob njegovem prihodu v Slovenijo oziroma še preden je H. L. Elektronika sploh prišla do davčne številke. Tudi carinska služba je v letih 2010 in 2011 izvedla več pregledov. Davčna inšpekcija je v začetku leta 2011 sume o nepravilnostih pri poslovanju H. L. Elektronike tudi potrdila, Lodolo pa bi moral Dursu zaradi neupravičene oprostitve DDV poravnati natanko 60.000 evrov. Prve odločbe pa so pomenile tudi konec H. L. Elektronike. Z blokado bančnega računa, ki jo je povzročil "račun" Dursa, je podjetje ostalo brez najetih poslovnih prostorov in zunanjega računovodstva. Nazadnje pa mu je Nova KBM junija 2011 transakcijski račun zaradi neporavnanih zapadlih obveznosti tudi zaprla. Konec leta 2011, ko je Durs končal postopek zoper H. L. Elektroniko, je ugotovil še dolg v višini 228.600 evrov, prav tako iz naslova neplačanega DDV. Toda tedaj o Lodoloju ni bilo več ne duha ne sluha. Durs je namreč z odločbo ugotovil, da ima podjetje vse značilnosti neplačujočega gospodarskega subjekta, saj med drugim obstaja samo na papirju, stik z odgovorno osebo pa ni mogoč že več kot pol leta. Zakaj je Lodolo nato februarja letos prek Odvetniške pisarne Devetak iz Nove Gorice vložil predlog za začetek stečaja, ni znano. To je presenetilo tudi stečajnega upravitelja Jožeta Podržaja, ki mu je podjetje na prvi pogled delovalo kot tipični neplačujoči gospodarski subjekt, ki drugim davčnim zavezancem neupravičeno omogoča odbitek vstopnega DDV ali kako drugače sodeluje pri utaji davkov. Toda po nekaj manjših težavah mu je celo uspelo priti v stik z Lodolom, ki mu je predal dokumentacijo za leto 2009 in nekaj za leto 2010 (fakture brez podpisa in pečata, izvršbe zaradi neplačila ter zaprte kuverte Dursa). Podržaju je pojasnil, da H. L. Elektronike ni pokopala zgolj izvršba Dursa iz februarja 2011, ampak tudi "dobavitelj v Italiji, ki ni dobavil blaga v vrednosti 500.000 evrov". Durs je tudi daleč največji upnik H. L. Elektronike. Od nje terja več kot 400.000 evrov, vendar je vprašanje, kolikšen del tega bo dobil nazaj, če sploh. Kljub sodelovanju Lodola namreč Podržaj ne ve, koliko premoženja naj bi imela H. L. Elektronika. Res mu je računovodski servis posredoval poslovne izkaze, a ga že takoj opozoril, da so podatki najmanj nepopolni, če ne v celoti napačni. Tako ima H. L. Elektronika na papirju kar 1,6 milijona evrov premoženja, tako da bi si Lodolo lahko obetal celo vračilo slabe polovice tega zneska. Toda, od 19 priporočenih pozivov k plačilu domnevnih dolžnikov iz Italije se jih je 10 vrnilo kot nepoznan ali odseljen, dva sta dolgu oporekala, preostali pa se na opomine niso odzvali.
|
negative
|
3,859
|
Madrid - Velike težave četrte največje španske banke Bankia bodo imele epilog na sodišču. Špansko višje sodišče je namreč na podlagi tožbe ene od opozicijskih strank začelo sodno preiskavo ravnanja nekdanjega prvega moža banke Rodriga Rata in še 32 drugih bivših članov vodstva. Španija bo morala tudi z evropsko pomočjo banki pomagati s 23,5 milijarde evrov. Opozicijska stranka UpyD trdi, da je bil začetek kotiranja delnic Bankie na borzi julija lani velika prevara malih vlagateljev. Delnice banke so namreč od takrat izgubile že 75 odstotkov vrednosti, Bankia pa se je znašla v samem središču krize španskega bančnega sektorja.Prevara, poneverba, prirejanje bilanc ... Preiskovalni sodnik Fernando Andreu po poročanju tujih tiskovnih agencij še ni določil datumov zaslišanj, prav tako pa ni opredelil, na katera očitana kazniva dejanja naj bi se nanašala preiskava. Med očitanimi kaznivimi dejanji naj bi bili prevara, poneverba, prirejanje bilanc in manipulacija s ceno delnice. Med obtoženimi nekdanjimi vodstvenimi delavci Bankie izstopa prav Rato, ki je bil med letoma 1996 in 2004 tudi španski gospodarski minister, nato pa v obdobju 2004 - 2007 tudi generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Tožba UPyD, ki sta jo podprli še državno tožilstvo in protikorupcijski urad, sicer ni edina. Tožbo so vložile še skrajno desna skupina Manos Limpias (Čiste roke) in pa protestni družbeni gibanji Democracia Real Ya (Resnična demokracija zdaj) in Indignados (Ogorčeni).Bankia ni edina banka v težavah Bankia, ki je v velikih težavah zaradi izpostavljenosti nepremičninskemu sektorju, je vlado zaprosila za pomoč v višini 19 milijard evrov. Bankia namerava s sredstvi izvesti sanacijski načrt in dokapitalizacijo. Španske oblasti so sicer Bankii maja že odobrile finančno injekcijo v vrednosti 4,5 milijarde evrov, skupaj pa gre tako za najobsežnejše reševanje kake finančne ustanove v zgodovini države. Bankia ima desetodstoten delež v španskem finančnem sistemu in velja za "sistemsko" banko, ki je prevelika, da bi jo pustili propasti, saj bi to lahko okužilo celoten bančni sektor. Bankia je v današnji obliki nastala leta 2010, ko je prišlo do združitve sedmih ranljivih regionalnih bank. Bankia ni edina španska banka v težavah. Slaba posojila bremenijo še vrsto regionalnih bank, ki bodo prav tako potrebovale finančno pomoč za dokapitalizacijo in sanacijo. Španija je za reševanje bank za pomoč zaprosila območje evra, partnerice iz območja skupne valute pa so ji pripravljene odobriti do 100 milijard evrov. Nedavno zaključena neodvisna revizija španskega bančnega sistema kaže, da naj bi španske banke v najslabšem primeru potrebovale 62 milijard evrov svežega kapitala.
|
negative
|
3,860
|
Ljubljana - Pred lovljenjem zadnjega vlaka za državna poroštva za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) je živo tudi na diplomatski fronti. Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor so nam tako včeraj potrdili, da se je državni sekretar Igor Šalamun pred dnevi sestal s francoskim veleposlanikom v Sloveniji Pierre-Françoisem Mourierjem. Poleg meddržavnega sodelovanja naj bi bila ena od tem pogovorov tudi poroštva za blok 6, ki mu bo tehnološko opremo dobavil francoski Alstom. "Veleposlanik je opravil vljudnostni obisk ob nastopu mandata," so nam pojasnili na ministrstvu. A po naših informacijah naj bi se veleposlanik v povezavi s poslom, ki bo Alstomu prinesel okoli 730 milijonov evrov, zavzel za sestanek med visokimi predstavniki Alstoma in ministrom Zvonkom Černačem. Ta pa je že v ponedeljek dejal, da mora končno odločitev o poroštvih sprejeti državni zbor. TEŠ in njenemu lastniku Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) pri prepričevanju poslancev državnozborskega odbora za finance in monetarno politiko, ki so končno odločitev o 440 milijonih evrov poroštev že dvakrat preložili, sicer počasi, a vztrajno zmanjkuje časa. Čeprav so se v Šoštanju z Alstomom načelno že dogovorili o umiku tako imenovanega mehkega suspenza del na gradbišču TEŠ 6, Francozi pa naj bi bili na odločitev po novem pripravljeni počakati do oktobra, lahko finančno konstrukcijo 1,3 milijarde evrov vrednega projekta začnejo same podirati banke. Tako naj bi Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki bi TEŠ za projekt posodila 200 milijonov evrov, svojo nadaljnjo podporo pogojevala s pozitivnim mnenjem odbora in pri tem kot zadnji možni datum določila 31. julij. Ker se državnozborske počitnice začnejo dva tedna prej, imajo torej v TEŠ in HSE le še deset dni časa. Ultimat EBRD, ki bi ji pri - za zdaj še vedno malo verjetnemu - umiku iz projekta TEŠ 6 bržčas sledile tudi ostale komercialne banke in morda naposled tudi Evropska investicijska banka (EIB) kot največji financer, obenem zapira manevrski prostor vladni koaliciji pri morebitnem nadaljnjem prelaganju odločitve o poroštvih. Tudi zato gre v primeru, če koalicija poroštev ne bo odobrila, pričakovati, da bo to prej kot z zavrnitvijo "sporočila" s ponovno preložitvijo odločanja na jesen. S tem pa bo žogico in tudi iskanje alternativnih virov financiranja dokončno prevalila v roke vodilnih v TEŠ in HSE, s čimer bi brez prevelikih naporov lahko utemeljila tudi njihovo kasnejšo zamenjavo. Za zdaj je odprto vprašanje, kako bodo v TEŠ in HSE financirali nadaljevanje projekta. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi Alstom pripravljenost, da na odločitev o financiranju počaka do oktobra, "zaračunal" z zahtevo za poplačilo večjega dela zapadlih tranš v skupni višini okoli 60 milijonov evrov. Ker se v HSE za zdaj še otepajo najema premostitvenega posojila, naj bi denar, ki naj bi ga Alstom prejel v štirih mesečnih obrokih, počrpali iz virov znotraj skupine. "Z Alstomom se pogovarjamo o zamiku suspenza, pri čemer je interes nasprotne strani poplačilo podizvajalcev. Vsa dela na gradbišču pa tečejo normalno," nam je pojasnil direktor TEŠ Simon Tot.
|
neutral
|
3,861
|
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 520,95 točke, kar je 1,24 točke oz. 0,24 odstotka manj kot v torek. V indeksu so se najbolj pocenile delnice Gorenja, ki so izgubile pet odstotkov. Najprometnejše so bile delnice Mercatorja in Krke. Borzni posredniki so na Ljubljanski borzi danes ustvarili za 609.480 evrov poslov. Najprometnejše so bile delnice Mercatorja, s katerimi je bilo sklenjenih za 270.440 evrov poslov, od tega tudi posel s svežnjem delnic v vrednosti 250.000 evrov. Delnice Mercatorja so ob tem pridobile 0,33 odstotka in se oblikovale pri 123 evrih. Delnice Gorenja so ob skromnem prometu zdrsnile za pet odstotkov na 4,75 evra. Med blue chipi so se pocenile še delnice Nove Kreditne banke Maribor (20.420 evrov, -3,03 odstotka na 1,92 evra), Petrola (18.910 evrov, -1,74 odstotka na 169 evrov) in Telekoma Slovenije (43.720 evrov, -0,41 odstotka na 60,08 evra). Rast so zabeležile delnice Zavarovalnice Triglav (9700 evrov, +3,09 odstotka na 12 evrov) in Krke (187.790 evrov, +0,47 odstotka na 42,50 evra). Vlagatelji na borzi v Varšavi danes še niso povpraševali po delnicah NKBM in Krke. Trgovanje s preostalimi delnicami v prvi kotaciji je bilo neenotno. Delnice Pozavarovalnice Sava so se ob skromnem prometu pocenile za 6,72 odstotka na 5,12 evra, delnice Luke Koper so pridobile 2,96 odstotka in trgovanje sklenile pri osmih evrih, z delnicami Intereurope pa danes borzni posredniki niso trgovali. Promet z delnicami standardne kotacije je bil precej skromen. Podražile so se delnice Aerodroma Ljubljana (+3,54 odstotka na 10,97 evra) in Save (+0,18 odstotka na 5,52 evra), pocenile pa so se delnice Istrabenza (-10,87 odstotka na 0,50 evra), Pivovarne Laško (-7,28 odstotka na sedem evrov), Žita (-1,58 odstotka na 51,20 evra) in Salusa (-0,11 odstotka na 186 evrov).
|
neutral
|
3,862
|
Ljubljana - Revizorka Tanja Medvešek, ki je opravljala revizije za Primorje in njegove povezane družbe, je z zlorabo notranjih informacij zagotovila poplačilo svojih dolgov, s tem pa se postavila v prednostni položaj pred drugimi upniki, je poročala Televizija Slovenija (TVS). Revizorka je izračunala, da so njene pretekle revizije za Primorje in povezane družbe vredne 66 tisoč evrov. Ker je imela notranje informacije o slabem poslovanju Primorja, jih je po navedbah televizije izkoristila. Izvršnemu direktorju Primorja Robertu Brajdihu je predlagala poplačilo s trisobnim stanovanjem v hrvaškem Novigradu, vrednim 176 tisoč evrov. Ker je morala za stanovanje doplačati 110 tisoč evrov, sta z Brajdihom podpisala pogodbo o kreditiranju s t.i. verižno kompenzacijo. Primorje je Medveškovi kreditiralo plačilo preostanka stanovanja, ona pa naj bi v zameno opravila še eno revizijo. Medveškova je TVS pisno sporočila, da je bil dogovorjeni način poplačila terjatev v tistem času zakonit, v tem obdobju delovanja naročnika pa tudi običajen način plačila dobaviteljem. Direktorica Javne agencije za nadzor nad revidiranjem Mojca Majič je za TVS povedala, da kakršnemu koli sumu, da bi šlo za določeno odvisnost ali pristransko delovanje, sledijo določene sankcije. Na podlagi informacij, ki jih ima, pa da je težko dati dokončno sodbo glede tega, ali lahko tem kršitvam sledi odvzem licence. Agencija, ki nadzoruje 211 revizorjev, je po navedbah televizije v dveh letih in pol odvzela eno licenco. Direktor Slovenskega inštituta za revizijo Marjan Odar je za TVS ocenil, da gre za zelo hud prekršek.
|
negative
|
3,863
|
Ljubljana - Medtem ko se je dolgoročno zadolževanje Slovenije zaradi nihanj na mednarodnih trgih prestavilo za nedoločen čas, je Slovenija z izdajo kratkoročnih dolžniških papirjev uspešno pridobila 153,79 milijona evrov svežih sredstev. Vendar je morala zato plačati kar visoke obresti, saj so vlagatelji tudi tokrat ostali zvesti letošnjim trendom z zahtevami po višjih donosih kot na enakih predhodnih dražbah. Z drugo izdajo zakladnih menic DZ44, ki zapadejo 13. junija prihodnje leto, je država zbrala 91,7 milijona evrov, a bo morala v skladu z našimi napovedmi vlagateljem zato plačati triodstotno letno obrestno mero, kar je pol odsotne točke več kot na enaki dražbi pred slabim mesecem. Čeprav je bilo v preteklih dneh povlečenih precej vzporednic med Slovenijo in Španijo, je morala madridska vlada na podobni junijski dražbi vlagateljem ponuditi več kot petodstotni letni donos. Španske zakladne menice z zapadlostjo 21. junija 2013 so medtem na sekundarnem trgih včeraj kotirale pri okoli 3,8-odstotni obrestni meri, "kar kaže, da je Slovenija v danem trenutku izvedla dražbo bolje od pričakovanj," je ocenil Primož Cencelj iz KD Skladov. Zgodba je podobna tudi pri izdaji zakladnih menic šestmesečne ročnosti (SZ55). Z njimi je država pridobila 62,09 milijona evrov, vlagateljem pa je morala v zameno ponuditi 2,5-odstotno obrestno mero, ki je v primerjavi z enako majsko dražbo kar 1,05 odstotne točke višja. Kljub temu ostaja prednost pred deželo flamenka precejšna, saj je morala Španija na zadnjem plesu z vlagatelji tem zagotoviti 3,24-odstotni donos, pri čemer so njene šestmesečne zakladne menice včeraj na trgu kotirale pri obrestni meri 2,7 odstotka. Čeprav je cena dolgoročnega zadolževanja Slovenije in Španije v zadnjem obdobju precej podobna, se je Sloveniji vendarle uspelo kratkoročno precej ceneje zadolžiti. "K temu dejstvu so zelo verjetno prispevali slovenski vlagatelji, ki običajno pokupijo večino izdanih zakladnih menic," je dejal Cencelj. In res so sodelovanje na včerajšnji dražbi potrdile vse največje slovenske banke NLB, Nova KBM in Abanka Vipa. V kakšnem obsegu so na dražbi sodelovale, pa niso želele izdati.
|
neutral
|
3,864
|
Ljubljana - Uskladitev znotraj koalicije glede predloga zakona o državnem premoženjskem holdingu gre po mnenju ministra za finance Janeza Šušteršiča v to smer, da bo zakonski predlog vlada na četrtkovi seji lahko sprejela. Minister je glavne rešitve, ki jih prinaša zakon, predstavil tudi poslanski skupini SD. Preden predlog zakona dobi zeleno luč za obravnavo na seji vlade, naj bi ga koalicijske stranke po danes doseženem dogovoru še enkrat potrdile, neposredno pred sejo vlade pa naj bi se o tem pogovarjali tudi predsedniki koalicijskih strank. Šušteršič bo zagovarjal zakon, ki bo sprejet na vladi DeSUS je sicer v torek med drugim pojasnil, da ne pristaja na vključitev premoženja Kada v državni holding brez ustreznih zagotovil, da bo njegovo celotno premoženje namenjeno za potrebe pokojninske blagajne. Glede na današnji dogovor naj bi bil Kad izrecno ločen v tem holdingu po svoji bilančni vsoti, premoženje Kada pa še naprej namenjeno pokojninski blagajni. Deset odstotkov od prodaje državnega premoženja se bo stekalo v Kad, ki bo v sklopu holdinga posloval ločeno. Tako predvideva že tudi koalicijska pogodba. Šušteršič je po sestanku s poslansko skupino SD povedal, da se je DeSUS odločil, da bo o svojih pogajalskih stališčih javno govoril in mora sedaj tudi javno povedati, ali so bila upoštevana ali ne. Sam bo zagovarjal zakon, ki bo sprejet na vladi. O vsebinskih podrobnostih ni želel govoriti, saj jih bo predstavil po vladni seji. Ne gre za slabo banko, ampak za način reševanja slabih terjatev Glede prenosa slabih bančnih terjatev na holding oziroma neke vrste slabe banke je Šušteršič povedal, da ne gre za slabo banko, temveč za način reševanja slabih terjatev, zato da se z njimi ne bi več ukvarjale banke, temveč "nekdo drug, ki ima v ozadju jamstvo države". Po njegovem prepričanju se to da narediti tako, da se tveganja prenesejo iz bank, s tem pa dobijo davkoplačevalci takojšnjo korist, ker se banke lahko začnejo ukvarjati s svojo pravo dejavnostjo in niso več v krču. Ker se terjatve prenesejo po ekonomsko ocenjeni vrednosti in se z njimi prenašajo tudi zavarovanja, ki jih je moč unovčiti, pa je na malo daljši rok možno, da takšna operacija davkoplačevalcev ne stane veliko, ocenjuje minister. Ob tem pa priznava, da država v prvem koraku prevzame del teh bremen.
|
positive
|
3,865
|
Ljubljana - Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je zavrglo kazensko ovadbo zoper Janka Lavriča, ki je skušal leta 2007 zagnati spletno stran Igralnica.si, vendar mu je nato načrte prekrižal regulator. Če razjarjeni upniki po eni strani Lavriču očitajo, da so iz njegovega podjetja Otrino izginila osnovna sredstva v vrednosti skoraj dveh milijonov evrov, pa so na tožilstvu dokončno ugotovili, da pri tem ne gre za kaznivo dejanje, ki bi ga lahko preganjali po uradni dolžnosti. Otrino sicer ni dolgo posloval, v stečaj pa je šel septembra 2008, kmalu po odločbi o prepovedi prirejanja iger na srečo. Sodeč po bilancah za leto 2007 pa je podjetje v računalniški sistem do takrat vložilo dobrih pet milijonov evrov, predvsem denarja Nove KBM. Ta je tudi največja upnica, z več kot tremi milijoni evrov prijavljenih terjatev. Vendar mariborske banke v prvih mesecih stečaja ni prav dosti skrbelo za posojene milijone, saj je Lavrič kot direktor podjetja opremo še vedno ocenjeval na 3,4 milijona evrov, z delujočo nadgradnjo sistema pa bi se ta vrednost zvišala za vsaj šest milijonov evrov, kar bi se pokazalo "skozi procese dogovarjanja o prodaji". Tako naj bi poštena vrednost premoženja celo presegala vse priznane terjatve, ki jih je bilo za okoli devet milijonov evrov. Stečajni upravitelj Igor Bončina se je tako odločil na prvi dražbi maja 2009 za celotno računalniško opremo postaviti optimistično ceno 8,7 milijona evrov (brez DDV). Toda po takšni ceni je ni hotel kupiti prav nihče, zato se je odločil, seveda s soglasjem glavnih upnikov, znižati jo na 3,5 milijona evrov. Na njihovo nezadovoljstvo znova niso dobili nobene ponudbe, tako da so se v tretje raje odločili za nezavezujoče zbiranje ponudb. Ob tem pa so doživeli hladen tuš. Opreme namreč niso mogli prodati niti za 2,1 milijona evrov, neko podjetje pa je zanjo ponudilo bornih 99.999 evrov. Soočeni s tem dejstvom so tudi v NKBM stisnili zobe in januarja 2010 dovolili dražbo, na kateri pa je bilo šenčursko podjetje EK Pro pripravljeno za opremo, ocenjeno na devet milijonov evrov, plačati največ 193.000 evrov (brez DDV). Še isti mesec, v februarju 2010, je bila zoper direktorja in lastnika Otrina vložena kazenska ovadba, in sicer "iz naslova manjkajočih osnovnih sredstev po nabavni vrednosti 1,878 milijona evrov". To pa ni bil edini razlog za jezo upnikov. Že pred tem je namreč Bončina ob pregledu dokumentacije ugotovil, da je Otrino v letu dni pred stečajem številnim povezanim podjetjem, ki so bila v lasti Daniele Lavrič, in tudi Janku Lavriču nakazal skoraj milijon evrov. Več kot polovica tega zneska je sicer končala na računu podjetja Danesa ISMS, ki pa od leta 2010 nima več vrednejšega premoženja. Stečajni upravitelj se je res odločil, da bo omenjena plačila izpodbijal na sodišču, vendar je veliko vprašanje, koliko mu bo sploh uspelo izterjati nazaj. Tudi ostale prejemnike sredstev je namreč doletela enaka usoda ali pa imajo blokiran račun in čakajo na stečaj. Del izkupička od prodaje računalniške opreme in ostalega premoženja Otrina so medtem razdelili lanskega avgusta, pri čemer je NKBM kot ločitvena upnica prejela pičlih 89.794 evrov.
|
negative
|
3,866
|
Ljubljana - "Ponovno vzpostaviti zaupanje v bančni sektor je izredno težka naloga. Preživljamo kompleksno krizo, zato ne želim biti preveč optimističen," je komentiral rezultate večmesečnega zbiranja kapitala predsednik Evropske bančne agencije (EBA) Andrea Enria. Evropske banke so morale doseči 9-odstotni količnik najkakovostnejšega temeljnega kapitala (Core tier 1), zahteve pa jim je uspelo celo preseči. Dobrih 76 milijard evrov visoko kapitalsko luknjo so namreč zapolnile s 94,4 milijarde evrov zbranega svežega kapitala.Državno pomoč potrebovalo sedem bank Sedmim bankam med sedemindvajseterico, ki si sredstev niso uspele zagotoviti same, so na pomoč priskočile matične države. Portugalska je trem bankam namenila dobrih šest milijard evrov, Banca Monte dei Paschi di Sienna je od italijanske vlade dobila dve milijardi evrov, dve ciprski banki medtem še čakata na državno pomoč, največja slovenska banka NLB pa jo je dočakala pred dobrim tednom. S 320 milijonov evrov vredno kapitalsko injekcijo v obliki pogojno zamenljivih co-co obveznic in vplačilo 61 milijonov evrov svežih sredstev je tako ujela še zadnji vlak za izpolnitev pogoja 9-odstotnega količnika temeljnega kapitala. Takšnih zahtev na drugi strani trenutno ne izpolnjuje druga največja slovenska banka Nova KBM, ki ji EBA v lanski oceni ni prisodila kapitalskega primanjkljaja. A povečan obseg slabih terjatev pomeni, da bo morala do letošnjega septembra poiskati neznano količino svežega kapitala. Mariborska banka naj bi kapital iskala pri zasebnih vlagateljih, vendar ima EBA zagotovila, da bo po potrebi vskočila država, kar mora storiti do konca letošnjega leta.Banke zbrale večino denarja s prodajo delnic Čeprav se je sprva govorilo o slabih 115 milijardah evrov kapitalskega primanjkljaja v evropskih sistemskih bankah, so bile iz ocenjevanja EBA izločene grške banke, saj bo za njihovo 30 milijard evrov veliko kapitalsko luknjo poskrbel drug paket mednarodne finančne pomoči. Iz procesa ocenjevanja so bile kasneje zaradi temeljitega prestrukturiranja izločene še belgijska Dexia, avstrijska Volksbank, nemška West LB in nazadnje tudi španska Bankia, ki je vlado v Madridu zaprosila za 23,5 milijarde evrov visoko finančno pomoč. Preostalih 27 bank je bilo z zbiranjem kapitala bolj uspešnih. S prodajo delnic, zadržanimi dobički in pretvorbo manj kvalitetnega kapitala v lastniške deleže jim je namreč uspelo zbrati 71,6 milijarde evrov kapitala. Preostalih 22,8 milijarde evrov pa so pridobile s prilagajanjem modelov ocenjevanja tveganj, s čimer so si zvišale količnik temeljnega kapitala. "Ne gre za čarobno kroglo, položaj na finančnih trgih ostaja krhek," je bil jasen Enria, ki je kljub vsemu zadovoljen s količino zbranega kapitala. A težave v odnosih med bankami in državami s tem niso rešene, finančni trgi pa po oceni Enrie še naprej zaprti za zadolževanje.
|
neutral
|
3,867
|
Zagreb - Hrvaški premier Zoran Milanović se je v sredo v pogovoru z novinarji v Orašju v BiH dotaknil tudi gospodarskega in finančnega stanja na Hrvaškem. Pri tem je med drugim izjavil, da Slovenija ni več zgled za Hrvaško. Povedal je tudi, da vlada ne bo obupala nad velikimi investicijami. Pravi napredek sicer pričakuje po zagonu zasebnega sektorja. "Še enkrat, že desetič, pozivam državljane k zdravemu razumu, naj ljudje dojamejo, v kakšnem stanju so državne finance, in naj vidijo, kaj se dogaja v Sloveniji, ki nam je bila pogosto za zgled, sicer pa se bojim, da to ni več," je izjavo Milanovića povzela hrvaška tiskovna agencija Hina. Hrvaški premier je po sredinem obisku spominske slovesnosti v Srebrenici obiskal tudi hrvaško skupnost v Orašju v BiH. Pri tem je odgovarjal na novinarska vprašanja, predvsem o hrvaškem gospodarstvu. Izpostavil je, da napredek na Hrvaškem pričakuje po tem, ko bo "oživel zasebni sektor", ko bodo ljudje začutili olajšanje, ko se bo znižal njihov osebni dolg, "ko bo izginilo vzdušje straha, ki je prisotno v celotni Evropi".Ne bodo se zlahka predali Milanović je ob tem ocenil, da niti sindikati niso več tako borbeni pri svojih zahtevah, kot so bili v preteklih letih, ker so "verjetno ugotovili, kako potekajo zadeve". "Od velikih ambicioznih načrtov na Hrvaškem nismo obupali, kar bo, pa bo, sicer pa se ne bomo zlahka predali," je na vprašanje o perspektivah krepitve gospodarstva na Hrvaškem odgovoril Milanović. Levosredinska hrvaška vlada je pred prihodom na oblast napovedovala velike energetske in infrastrukturne projekte, vendar še nobeden od projektov ni zaživel na terenu. Opozicija na čelu s HDZ najbolj kritizira odločitev vlade, da zaradi pomanjkanja denarja ne bo gradila mostu od kopnega proti polotoku Pelješac.
|
negative
|
3,868
|
Nadzorni svet Pivovarne Laško je upravo pod vodstvom Dušana Zorka zadolžil, da se pisno opredeli do vseh pripomb v posebni reviziji in odpravi vse slabosti, ki jih je odkrila revizija Pricewaterhouse Coopers. Nadzorniki so se na torkovi seji seznanili tudi o aktivnostih pri oblikovanju konzorcija za prodajo Mercatorja ter poslovanju v prvih petih mesecih letošnjega leta. Število zamudnikov narašča V Sloveniji je bilo junija 6228 pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi, kar je največ od začetka letošnjega leta. Najvišjo raven je znova dosegel tudi povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti pravnih oseb, ki je junija dosegel 692,7 milijona evrov. ILO svari pred rastjo brezposelnosti Število brezposelnih v območju evra bi lahko v prihodnjih štirih letih doseglo 22 milijonov. Če države ne bodo oblikovale politik, ki bodo šle v smer oblikovanja novih delovnih mest, se bo število brezposelnih s sedanjih 17,4 milijona povečalo za 4,5 milijona, svari Mednarodna organizacija dela (ILO). Preprodaja Primskovega je bila navidezni posel Preprodajo trgovskega centra Primskovo, zaradi katere nekdanjemu predsedniku uprave Merkurja Binetu Kordežu grozi do osem let zapora, je davčni inšpektor Alojz Vrbnjak na včerajšnji obravnavi označil kot navidezni posel. Merkur je imel namreč pravico do nakupa trgovskega centra za deset milijonov evrov, vendar je nato prek verižnih poslov zanj odštel še enkrat višji znesek, razlika pa je ostala na Merfinu. Nadaljevanje razprave o poroštvu za TEŠ Predsednik parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko Andrej Šircelj je za jutri sklical sejo odbora, na kateri bodo znova obravnavali predlog zakona o državnem poroštvu za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6). Odbor je razpravo konec junija že drugič prekinil. Factor banka končala prevzem KD Banke Factor banka je včeraj tudi uradno končala prevzem KD Banke. Po pridobitvi dovoljenja Banke Slovenije je tako Factor banka tudi uradno postala lastnica butične banke, ki bo za zdaj poslovala še kot samostojna pravna oseba. Dover nov nadzornik Uniorja Delničarji Uniorja so na včerajšnji skupščini za novega člana nadzornega sveta imenovali direktorja Komunalnega podjetja Ptuj Franca Doverja, ki je v nadzornem svetu zamenjal Karla Kuzmana. Že dan pred skupščino pa je uprava Uniorja nadzornike seznanila tudi s postopkom izbora svetovalca za prestrukturiranje in reorganizacijo družbe, ki je v prvem letošnjem polletju ustvarila za 72 milijonov evrov prihodkov. Marmor ima novega direktorja Sežansko podjetje Marmor, ki pridobiva in oblikuje kamen, ima novega prvega moža. To je postal Igor Čehovin, ki je nasledil Cirila Sigulina. Medica novi direktor Johnson & Johnson Boris Medica, nekdanji prokurist v slovenski družbi Johnson & Johnson, se je v upravi družbe pridružil Martinu Minaroviču. Na mestu vodilnega je zamenjal Tina Ivankovića, ki ostaja direktor ljubljanske podružnice Johnson & Johnson. Pripravila Matjaž Polanič in STA
|
negative
|
3,869
|
Praga - Češki parlament je danes potrdil nepriljubljene varčevalne ukrepe, katerih cilj je znižati javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Med ukrepi je med drugim tudi zvišanje prometnega davka v trgovini na drobno za eno odstotno točko in zvišanje davka za tiste z najvišjimi dohodki za sedem odstotnih točk. Sveženj varčevalnih ukrepov, ki ga je spodnji dom češkega parlamenta sprejel s 95 glasovi za in 90 proti, je del vladnega načrta znižati javnofinančni primanjkljaj letos na 3,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa na 2,9 odstotka BDP. Kot piše ameriška tiskovna agencija AP, bo Praga ta načrt težko uresničila, saj je češko gospodarstvo, ki je močno odvisno od izvoza, lani znova zabredlo v recesijo. Poleg tega se pričakuje, da bo v letošnjem letu stagniralo. Varčevalnim ukrepom nasprotujejo tako predstavniki levo usmerjene opozicije kot sindikatov. Skladno s tem je mogoče pričakovati, da bo zgornji dom češkega parlamenta, v katerem ima večino opozicija, na sveženj izglasoval veto. A to za konservativno koalicijo ne bo predstavljalo problema, saj ima v spodnjem domu dovolj sedežev za ponovno potrditev ukrepov.
|
neutral
|
3,870
|
Ljubljana - Pri lovljenju zadnjih rokov za dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke (NLB) je država prekršila celo skupščinski sklep, saj dokapitalizacije banke ni izpeljala v zahtevanem dvodnevnem roku. 61 milijonov evrov za nakup dokapitalizacijskih delnic in 320 milijonov evrov za nakup hibridnih oziroma tako imenovanih Co Co obveznic bi morala država NLB nakazati že dva dni po junijski skupščini, vendar je NLB državnih 381 milijonov evrov na svoj račun dobila šele s tridnevno zamudo. Zaradi zapoznelega vplačila se odpira vprašanje, ali je bila dokapitalizacija naše največje banke sploh zakonita oziroma uspešna. Država je namreč z zapoznelim vplačilom delnic prekršila pogoje za uspešnost dokapitalizacije, ki si jih je sicer postavila kar sama. Po skupščinskem sklepu bi morale biti namreč vse dokapitalizacijske delnice vpisane in vplačane v roku dveh dni od sprejema sklepa o dokapitalizaciji na skupščini, kar pa se ni zgodilo. Zaradi kršitve skupščinskega sklepa bi lahko sedaj kateri koli od nedržavnih lastnikov (proti dokapitalizaciji so glasovali delničarji z nekaj več kot 30.000 delnicami) zahteval neveljavnost sklepa o dokapitalizaciji, NLB pa bi morala po ocenah pravnih strokovnjakov državi zaradi prepoznega vplačila delnic zaračunati tudi kazenske zamudne obresti. Očitkov, da je bila dokapitalizacija izvedena v nasprotju s skupščinskimi sklepi in bi bila lahko kot taka izpodbojna, na NLB niso komentirali. "Banka je vplačila novih delnic prejela še pravočasno, da je zadostila zahtevam Banke Slovenije in evropskega bančnega regulatorja EBA, kar je bil tudi končni cilj sklepa skupščine banke o povečanju osnovnega kapitala," so bili kratki v banki. Registrsko sodišče je dokapitalizacijo NLB v četrtek že vpisalo v sodni register, pravniki pa pojasnjujejo, da pri tem dejansko ni imelo izbire. Čeprav je država pri dokapitalizaciji kršila skupščinski sklep, registrsko sodišče ni imelo pravne podlage za zavrnitev vpisa dokapitalizacije, saj zakon o gospodarskih družbah takih primerov sploh ne predvideva, prav tako pa na tem področju v Sloveniji še nimamo sodne prakse.
|
negative
|
3,871
|
Ljubljana - Na Hypo Leasingu so včeraj potrdili, da "že nekaj časa intenzivno preiskujejo" vse posle s podjetjem AM Mobil in njegovim zastopnikom Francem Vodebom, ki zatrjuje, da je moral leta 2009 za lizing nepremičnine v vrednosti enega milijona evrov plačati 70.000 evrov provizije. "V primeru ugotovljenih nepravilnosti pri poslovanju nekdanjih vodilnih v Hypu bomo ukrepali," so pojasnili v Hypu, kjer Vodebu predlagajo še, da pristojnim organom prijavi kaznivo dejanje izsiljevanja. Še včeraj - pred objavo našega članka - zadeve Vodeb niso želeli komentirati. Pri iskanju odgovora na vprašanje, kdo je prejemnik domnevne provizije, ki jo je Vodeb po lastnih navedbah izročil Karmen Dvorjak, kandidatki SDS na županskih volitvah v Braslovčah in novi nadzornici Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), bodo v Hypo Leasingu morali razčistiti, kakšni so bili notranji postopki pri odobritvi financiranja nepremičnin. Medtem ko nekdanji direktor Hypo Leasinga Andrej Potočnik poudarja, da se je s poslom ukvarjala celjska enota, viri blizu novega vodstva družbe tega niso potrdili. Da Karmen Dvorjak, ki prejem kakršne koli provizije "ostro zanika", v pogovorih z AM Mobilom nikoli ni omenjala enote v Celju, ampak le sedež Hypo Leasinga v Ljubljani, je že v torek dejal tudi Vodeb. A po naših informacijah sta morala po tedaj veljavni kompetentni ureditvi v koncernu tovrstni posel odobriti tako vrh družbe, torej Potočnik, kot enota v Celju, ki jo je takrat vodil Robert Senica, zdaj prokurist Hypo Leasinga. Prvo ključno vprašanje torej je, ali je Senica, ki mu je zamenjava oblasti v družbi prinesla napredovanje, kljub domnevno slabim bonitetnim ocenam AM Mobila in njegovih porokov, zaradi katerih naj bi sprva zavrnil financiranje, pozneje privolil v izpeljavo posla prav zaradi pritiska nekdanjih vodilnih v Hypo Leasingu iz Ljubljane. Drugo s tem povezano vprašanje je, zakaj bi se Potočnik ali kdo drug s tedanjega vrha Hypo Leasinga sploh zavzel za podpis pogodbe relativno nizke vrednosti z manj znanim podjetjem iz Celja. Potočnik je sicer že v torek odločno zanikal, da bi v času svojega delovanja v Hypo Leasingu prejel kakršno koli provizijo. V naslednjih mesecih bo tudi dokončno jasno, ali je šlo pri posredniku, ki naj bi enemu ali več podjetjem uredil financiranje, dejansko za vzorec, ki je bil v zadnjih letih del poslovanja Hypo Leasinga. V družbi so že včeraj potrdili, da so njihove storitve v Sloveniji tržili različni finančni in drugi posredniki. Nadaljnja preiskava primera Vodeb in drugih, morebiti podobnih zadev pa bi lahko razkrila še, ali in kolikšen vpliv so imeli ti posredniki na odločitve vrha Hypo Leasinga pri odobritvi financiranja.
|
negative
|
3,872
|
Luka Koper je v prvem polletju opravila za 9,037 milijona ton ladijskega pretovora, kar pomeni osemodstotno rast v letni primerjavi. Najkrepkeje se je povečal pretovor sipkega in razsutega tovora, in sicer kar za 18 odstotkov. Nekoliko skromnejša je bila rast poslovnih prihodkov, ki so bili pri 69 milijonih evrov za le tri odstotke nad lanskoletnimi. Paradajzov pohod po Prekmurju še ni končan Največji slovenski pridelovalec paradižnika s pomenljivim imenom Paradajz hitro širi svoj vpliv v Prekmurju. Potem ko je prevzel 50-odstotni delež Panonskih elektrarn, je z dokapitalizacijo prišel do enakega deleža murskosoboškega Sončnega vrta, ki ima ambicije postati največji pridelovalec vrtnin v Sloveniji. Kljub smelim načrtom pa projekt gradnje rastlinjakov pri Beltincih stoji že leto in pol. Spori z nekdanjo večinsko lastnico Agrogorico, sedaj preimenovano v AG, ki jo je Sončni vrt neupravičeno razlastil, so bili medtem že rešeni. Factor banka prevzela upravljanje KD Banke Potem ko je Factor banka pred dobrim tednom tudi uradno postala 100-odstotna lastnica KD Banke, je na torkovi skupščini zamenjala tudi upravni odbor banke. Nov upravni odbor bodo naslednjih pet let sestavljali predsednik uprave Factor banke Ciril Dragonja, član uprave Factor banke Dušan Valenčič, Polonca Čeč in Jerneja Orelj. Energoplan z visoko izgubo Gradbinec Energoplan, ki je nasedel v Stožicah in je zaradi tega od maja v prisilni poravnavi, je v juniju ustvaril 286.000 evrov čiste izgube, ki je nastala predvsem iz naslova financiranja. Studio Moderna pod hipoteko Najbogatejši Slovenec Sandi Češko je 85-milijonsko posojilo, najeto pri Unicredit banki Slovenija, zavaroval s 100-odstotnim deležem slovenske Studio Moderna, ki jo lastniško obvladuje. SID banka Iskratelu 15 milijonov evrov Iskratelu je SID Banka včeraj odobrila 15 milijonov vredno dolgoročno posojilo. S tem bodo v Iskratelu financirali projekt KPNG - Komunikacijska platforma nove generacije. "S tem financiranjem spodbujamo razvoj, raziskave in internacionalizacijo družbe Iskratel," je pojasnil predsednik uprave SID banke Sibil Svilan. HSE z novima nadzornikoma V nadzorni svet HSE sta bila pred dobrim tednom imenovana Marjanca Molan in Stanislav Prevalnik, ki predstavljata zaposlene. Mesto med nadzorniki sta jima prepustila Mojca Turnšek in Rene Jeromel, ki je postal nov nadzornik v Dravskih elektrarnah Maribor. Krašovčeva zanikala krivdo Nekdanja Merkurjeva izvršna direktorica za finance Janja Krašovec je na včerajšnji obravnavi na ljubljanskem okrožnem sodišču dejala, da ni kriva očitanega dejanja pomoči pri oškodovanju Merkurja. Poudarila je, da je vedno delala le skladno s poslovno politiko Merkurja, prodaja trgovskega centra Primskovo pa zanjo ob podpisu pogodbe ni bila sporna.
|
neutral
|
3,873
|
Maribor - Upniki propadlega cerkvenega holdinga Zvon Ena so v postopku stečaja skupaj prijavili za 1,002 milijarde evrov terjatev. Stečajna upraviteljica Mojca Breznik jih je priznala za 876,3 milijona evrov, prereka pa jih za 22,7 milijona evrov, je razvidno iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev, ki je danes objavljen na Ajpesu. Terjatve do Zvona Ena Holdinga je prijavilo več kot 100 upnikov. Prijavljena glavnica znaša 911,3 milijona evrov, kapitalizirane obresti in pravdni stroški pa znašajo 90,7 milijona evrov. Veliko terjatev so prijavile banke, največ Nova Ljubljanska banka (NLB). Prijavila jih je za približno 270 milijonov evrov, stečajna upraviteljica pa jih je priznala za okoli 220 milijonov evrov. Za terjatve v višini približno 50 milijonov evrov velja, da so priznane v višini, kot bodo poplačane v okviru ločene razdelitvene mase, ki se bo oblikovala po prodaji premoženja, ki je predmet prijavljene ločitvene pravice. Druga največja slovenska banka, Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), je prijavila za približno 56 milijonov evrov terjatev. Upraviteljica jih je priznala za okoli 43 milijonov evrov, za terjatve v višini 13 milijonov evrov pa velja, da so priznane v višini, kot bodo poplačane v okviru ločene razdelitvene mase, ki se bo oblikovala po prodaji premoženja, ki je predmet prijavljene ločitvene pravice. V Zvonu Ena je precej izpostavljena tudi tretja največja slovenska banka, Abanka Vipa, ki tako kot NKBM potrebuje dokapitalizacijo. Drugi cerkveni holding, Zvon Dva Holding, ki je prav tako v stečaju, je prijavil za okoli 250 milijonov evrov terjatev, od tega je Breznikova priznala skoraj vse. Telekomunikacijska družba T-2 je prijavila za dobrih 40 milijonov evrov terjatev, Breznikova pa je priznala vse. Okrožno sodišče v Mariboru je stečaj v Zvon Ena Holdingu, še zadnji finančni družbi, preko katere je svoje gospodarske posle obvladovala Nadškofija Maribor, razglasilo 27. februarja in tako ugodilo zahtevi NLB, ki je kot največja upnica podala ugovor proti vodenju prisilne poravnave. V največji državni banki so ves čas postopka na sodišču vztrajali, da ne verjamejo v uspešnost prisilne poravnave ter zatrjevali, da Zvonu Ena ne nameravajo reprogramirati dolgov.
|
negative
|
3,874
|
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri 513,96 točke, kar je 1,71 točke oz. 0,33 odstotka manj kot v torek. Najbolj, za 5,21 odstotka, so se pocenile delnice Gorenja. Za 4,12 odstotka so šle navzdol tudi delnice Zavarovalnice Triglav. Vlagatelji so sklenili za 1,29 milijona evrov prometa. Najbolj prometne so bile delnice Krke. Vlagatelji so z njimi sklenili za 878.470 evrov poslov, tečaj pa je ostal na torkovi zaključni ravni in pri 41,80 evra. Navzdol, za 0,58 odstotka, so se obrnile še delnice Petrola, ki so dan sklenile pri 170 evrih. Medtem so se podražile delnice Telekoma Slovenije in Mercatorja. Prve so se šle navzgor za 1,62 odstotka na 62 evrov, druge za 0,78 odstotka na 123 evrov. Delnice NKBM so ostale na torkovi ravni, medtem ko vlagatelji po delnicah Pozavarovalnice Sava niso povpraševali. Med delnicami, ki niso v indeksu, so delnice Intereurope poletele v nebo. Podražile so se za 36,36 odstotka. Delnice Luke Koper so padle za dobra dva odstotka. V standardni kotaciji so po prometu izstopale delnice Aerodroma Ljubljana. Vlagatelji so z njimi sklenili za 309.370 evrov prometa, od tega en posel s svežnjem. Njihov enotni tečaj se je znižal za 4,50 odstotka in se ustavil pri 10,50 evra. Višje kot v torek so dan sklenile delnice Istrabenza, ki so se podražile za 0,71 odstotka.
|
neutral
|
3,875
|
Ljubljana - Stanovanjski sklad RS je po prvem odpiranju ponudb za nakup stanovanj v ožji izbor uvrstil 531 stanovanj 16 ponudnikov. Od teh jih je okoli polovico označil za prioritetna in se bo o njih najprej pogajal. Izhodiščna pogajalska cena za stanovanja v mestih bo med 1500 in 1800 evri, zunaj mest med 1000 in 1200 evri za kvadratni meter. V ožjem izboru po prvem odpiranju ponudb, ki je bilo 15. junija in na katerega je prispelo 89 ponudb za okoli 1000 stanovanj za skupno okoli 143 milijonov evrov, je 531 stanovanj 156 ponudnikov, osem ponudb pa še proučujejo, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal direktor sklada Žiga Andoljšek. Od teh ima okoli 250 stanovanj prioriteto in si jih bo sklad v tretji fazi izbora ogledal in se o njih pogajal. Sklad je oblikoval izhodiščno pogajalsko ceno, ki za stanovanja v mestih in na njihovem obrobju znaša med 1500 in 1800 evri, za stanovanja zunaj mest med 1000 in 1200 evri z DDV na kvadratni meter. Vsa stanovanja so nova, so pa različno vzdrževana, tako da bi se lahko cena v pogajanjih zvišala ali znižala, je povedal direktor. Med ponudniki, ki so se uvrstili v ožji izbor, so samo pravne osebe. Fizične osebe so ponujale večinoma starejša stanovanja, ki niso izpolnjevala formalnih pogojev. Ponudbe so prišle iz celotne Slovenije, pri čemer je Andoljška presenetilo majhno zanimanje z Gorenjske. Sklad še oblikuje merila za oddajo ali nakup teh stanovanj. Določil bo, ali bodo stanovanja prednostno namenjena mladim družinam, tistim, ki rešujejo prvo stanovanjsko vprašanje, starejšim ter ali bodo imele prednost ponudbe za najem ali za odkup. Je pa Andoljšek nakazal, da bodo v prihodnje, potem ko sklad doslej dajal prednost nakupu pred najemom, verjetno dajali prednost družinam z več otroki, ki jih zanima najem. Sklad je pri izbiri stanovanj med drugim upošteval lokacijo, in sicer migracije in rodnost na posameznem območju, povpraševanje, ponudbo in ceno, interes za najem stanovanj, kupno moč, povpraševanje po zaposlitvah, ter tudi površinsko primernost glede na tip stanovanja. Na drugo odpiranje ponudb 20. julija je prispelo 17 vlog za 75 stanovanj v skupni ponujeni ceni 8,7 milijona evrov. Teh ponudb podrobneje še niso proučili, Andoljšek pa računa, da bi jih lahko združili s ponudbami v okviru prvega odpiranja. Novo odpiranje ponudb bo 17. avgusta. Sklad ima za nakup stanovanj na voljo skupno okoli 40 milijonov evrov. Če ne bo dovolj primernih stanovanj za nakup, bo preostanek denarja namenil za druge projekte, med katerimi je Andoljšek izpostavil sodelovanje pri izboljšanju energetske učinkovitosti večstanovanjskih stavb. Glede dokončanja stanovanjske soseske na ljubljanskem Brdu, kjer bodo v prvi fazi zgradili 487, v drugi pa 154 stanovanj, je Andoljšek dejal, da so ponujene cene - na poziv je prispelo osem ponudb - konkurenčne in v okviru zagotovljenih sredstev, razen pri enem sklopu, kjer je ponujena cena na meji zagotovljenih sredstev. V dveh sklopih, pri katerih je treba en objekt dokončati, en objekt pa še zgraditi, je izbor pri koncu in bo odločitev znana v kratkem, tako da bi lahko dela stekla v začetku septembra, je dejal Andoljšek. Najugodnejšo ponudbo za ta dva sklopa je oddala družba Imos.
|
neutral
|
3,876
|
Ljubljana - Vse kaže, da se Emanuelu Čerčku, vplivnemu svetovalcu ministra za infrastrukturo in prostor Zvonka Černača, ki ga je vlada v zadnjih mesecih imenovala v nadzorni svet stanovanjskega sklada in finančno-projektni svet Družbe za razvoj infrastrukture (DRI), obeta nov pomemben položaj. Po naših neuradnih informacijah naj bi vlada Čerčka namreč danes imenovala za člana upravnega odbora Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO), ki je pred večdesetmilijonsko investicijo v odlagališče radioaktivnih odpadkov. Poleg Čerčka naj bi vlada v upravni odbor ARAO imenovala še Julijana Fortunata, direktorja direktorata za energijo pri Černačevem ministrstvu, in Silva Škornika z ministrstva za gospodarstvo, sicer člana SDS. Agencijo naj bi, kot trdijo naši viri, kot vršilec dolžnosti še naprej vodil sedanji direktor Vladislav Krošelj. Ta je bil na čelo ARAO imenovan v času prve vlade Janeza Janše, v torek pa mu poteče mandat. Poročali smo že, da je zdaj že nekdanji upravni odbor vladi v imenovanje za direktorja ARAO predlagal Miroslava Gregoriča, a po več mesecih soglasja vlade ni prejel. Černačevemu ministrstvu in vladi so člani upravnega odbora položaj olajšali, ko so sredi junija odstopili, vlada pa bo po pričakovanjih zdaj zagovarjala stališče, da naj nov upravni odbor izbere novega direktorja, s katerim bo delal. Čerčku, nekdanjemu svetovalcu za investicije mariborskega župana Franca Kanglerja v času podražitve gradnje Trga Leona Štuklja z 2,5 na 3,5 milijona evrov in sinu lastnika zdaj že propadlega gradbenega podjetja Elektro Tabga, podizvajalca pri domala vseh večjih gradbenih projektih mariborske občine, vlada očitno zelo zaupa nadzor nad milijonskimi javnimi sredstvi. Od marca nadzoruje stanovanjski sklad, ki upravlja z več kot 400 milijoni evrov sredstev, prek krovnega nadzornega organa DRI pa ima pregled tudi nad pripravo gradnje drugega tira proge Divača-Koper. Precejšnji vpliv naj bi imel Čerček tudi na kadrovanje, v njegov krog pa naj bi sodil tudi novi začasni prvi mož Darsa Matjaž Knez. Na ministrstvu postopka imenovanja upravnega odbora ARAO ne komentirajo.
|
neutral
|
3,877
|
Ljubljana - Guverner Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je povlekel pogumno potezo, ko je namignil na ponovne ukrepe za zmanjšanje pritiska finančnih trgov na ranljive članice območja evra. A pri tem je Italijan šel še korak dlje. Po njegovih besedah bodo pri ECB v okviru njihovega mandata storili vse, kar bo treba storiti za ohranitev skupne evropske valute. Temeljna pogodba EU, ki določa tudi mandat osrednje denarne ustanove območja evra, namreč ECB dovoljuje ukrepanje v primeru, da rast pribitkov na državne obveznice ovira prenos ukrepov monetarne politike v gospodarstvo. Draghijev govor je navdušil vlagatelje na svetovnih kapitalskih trgih, saj so znova začeli nakupe tveganejših premoženjskih razredov, tečaj evra se je občutno okrepil, zvišala pa se je tudi cena nafte. Obenem se je uspelo Italiji ob močnem povpraševanju precej ceneje zadolžiti, stabiliziral pa se je tudi sekundarni obvezniški trg, kjer je zahtevana donosnost na italijanske obveznice prvič po dolgem času upadla pod šest, na španske obveznice pa pod sedem odstotkov. Draghijeve besede so sprožile tudi špekulacije, da se bo ECB v prihodnje lotila novih nakupov obveznic na sekundarnem trgu in tako posredno pripomogla k nadaljnjim znižanjem stroškov zadolževanja. Draghijevo odločno napoved je pozdravil celo nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, kar je sicer presenetljivo glede na dosedanje močno nasprotovanje vodilnih nemških finančnikov tovrstnemu vmešavanju ECB. Schäuble je sicer kot pogoj za ukrepanje banke izpostavil zlasti izvajanje potrebnih reformnih ukrepov za spopad s finančno krizo s strani samih članic območja evra, obenem pa opozoril tudi na hudo krizo zaupanja, ki trenutno vlada v evropskem finančnem sistemu. Kljub temu pa se Nemci niso povsem izneverili samim sebi. Do morebitnega vpletanja ECB še naprej posebno skeptična ostaja nemška centralna banka Bundesbank, pri kateri nakupov državnih obveznic ne vidijo kot najboljši način spopada z dolžniško krizo. Prepričani so namreč, da se s tem briše meja med fiskalno in monetarno politiko. Zavračajo tudi zamisel o podelitvi bančne licence bodisi začasnemu bodisi stalnemu skladu za finančno stabilnost (EFSF oziroma ESM), kar bi jima omogočilo refinanciranje pri ECB, čeprav odkupom državnega dolga s strani EFSF načeloma ne nasprotujejo. O morebitnem sodelovanju ECB in EFSF poroča tudi pariški Le Monde, saj naj bi banka in sklad pripravljala usklajen načrt za pomiritev razmer na finančnih trgih. Pri tem naj bi po še nepotrjenih informacijah ECB po obveznicah posegla na sekundarnem trgu, medtem ko naj bi EFSF istočasno nastopil na primarnem trgu, torej odkupoval dolžniške vrednostne papirje neposredno od najbolj ranljivih članic območja evra.
|
neutral
|
3,878
|
Ljubljana - Diskontni trgovci tudi v času recesije in zaostrenih razmer na slovenskem trgu doživljajo meteorski vzpon. Medtem ko veliki igralci izgubljajo prihodke (Mercator) ali pa le počasi rastejo (Spar in Enrgotuš), je italijanski Eurospin že v lanskem letu čiste prihodke od prodaje povečal za 13 odstotkov, na 80 milijonov evrov. "V prvih petih mesecih letos poslujemo skladno z načrti. Prodaja je višja za okoli 15 odstotkov," je zatrdil Matjaž Komar, direktor komercialnega in tehničnega področja v podjetju Eurospin Eko. Po doseženih prodajnih rezultatih v prvi polovici leta kaže, da bodo dosegli za letos zastavljene cilje, kar pomeni 15,7-odstotno rast in blizu 92 milijonov evrov visoko prodajo. Za primerjavo, Mercator, ki obvladuje tretjino domačega trga, je lani ustvaril 1,6 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje. Hitro rast diskontnih prodajaln v Sloveniji so opazili tudi v agenciji Planet Retail. Po njihovi oceni smo glede na tržni delež, ki si ga odrežejo diskontni trgovci, na šestem mestu v svetovnem merilu. Eurospin bo sicer do konca leta odprl še štiri do pet novih poslovnih enot - trenutno jih ima 35 - v načrtu pa ima tudi nadaljevanje širitve ponudbe slovenskih izdelkov. Eurospin trži tudi 23 lastnih blagovnih znamk. Družba, ki svojo ekspanzijo financira z bančnimi posojili - konec leta 2011 jih je imela za 11,7 milijona evrov po obrestni meri euribor z od 0,7- do 3,6-odstotnim pribitkom - še naprej ustvarja minimalni dobiček. Lani se je celo zmanjšal za polovico, na 174.000 evrov, dosti slabša pa je bila tudi slika denarnih tokov. Iz poslovanja je namreč ustvarila 1,83 milijona evrov pozitivnega denarnega toka, kar je več kot za polovico manj kot leto prej. Prav zato ne čudi, da je investicije, ki jih je bilo za osem milijonov evrov, za razliko od leta 2010 skoraj v celoti financirala s posojili. Konec leta je imel Eurospin 267 zaposlenih, od tega 217 žensk, pri čemer se njihova povprečna starost giblje okoli 34 let. Skorajda vsi so bili zaposleni za poln delovni čas.
|
positive
|
3,879
|
Ljubljana - Abanka Vipa je imela konec junija že skoraj 600 milijonov evrov slabih posojil, nedonosna pa je bila tako že skoraj petina vseh danih posojil. Samo v prvi polovici letošnjega leta so morali tako v Abanki Vipi oblikovati še za dodatnih 41 milijonov evrov oslabitev, skupni obseg oslabitev pa se je tako zvišal že na 363 milijonov evrov. Po lanskoletni 120-milijonski izgubi je tako Abanka Vipa v prvih šestih mesecih letošnjega leta ustvarila še dodatnih 15 milijonov evrov čiste izgube, na ravni skupine pa še slab milijon evrov več. Nedonosno poslovanje in vedno večji obseg slabih posojil zahteva vedno večji davek v tretji največji slovenski bančni skupini, ki je samo v prvi polovici leta obseg posojil nebančnim strankam znižala za kar 160 milijonov evrov, na 2,8 milijarde evrov. Predsednik uprave Abanke Vipe Jože Lenič je že pred časom napovedal bistveno kršenje posojilnega portfelja, zlasti na področju kreditiranja velikih podjetij, kjer je imela banka tudi največje izgube. V banki so se tako v le nekaj mesecih osredotočili skoraj izključno na kreditiranje prebivalstva in malih podjetij. Letošnja izguba je kapital Abanke Vipe znižala na vsega 220 milijonov evrov, količnik najbolj kakovostnega kapitala (Core Tier 1) pa je konec junija znašal vsega 6,2 odstotka. S poslovanjem v prvem letošnjem polletju so se včeraj seznanili tudi člani nadzornega sveta, ki jim je uprava predstavila tudi potek načrtovane 50-milijonske dokapitalizacije. Prospekt za dokapitalizacijo je že potrdila tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev, v banki pa naj bi dokapitalizacijo predvidoma začeli sredi avgusta. Po prvotnih načrtih bi morali v Abanki prvi krog dokapitalizacije začeti že v začetku julija, vendar so nato začetek dokapitalizacije preložili. Sočasno s postopkom dokapitalizacije se v Abanki pripravljajo tudi na združitev z Gorenjsko banko, priprave na to pa naj bi se pospešile zlasti po nedavni zamenjavi nadzornega sveta Gorenjske banke. Nadzorniki Abanke so se včeraj seznanili tudi s potekom notranje revizije posojil cerkvenima holdingoma Zvon Ena in Zvon Dva, Skupini Viator & Vektor in SCT, ki so banki povzročili največje izgube. Kaj je odkrila notranja revizija, za zdaj ni znano, saj v banki tega ne želijo komentirati.
|
negative
|
3,880
|
Bruselj - Neprofitna skupina Corporate Europe Observatory, ki se ukvarja z razkrivanjem vpliva korporacij na politiko EU, je predsednika Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija obtožila konflikta interesov, saj da je član bančne lobistične skupine. Skupina je zato vložila pritožbo evropskemu varuhu za človekove pravice. V Corporate Europe Observatory so prepričani, da je Draghijevo članstvo v skupini Group of Thirty v nasprotju z etičnimi pravili osrednje denarne ustanove območja evra, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Group of Thirty, ki naj bi bila neprofitna skupina predstavnikov zasebnega in javnega sektorja ter akademikov in naj bi se zavzemala za globlje razumevanje mednarodnega gospodarskega dogajanja, poleg Draghija sestavljajo še guverner britanske centralne banke Mervyn King, predsednik newyorškega predstavništva ameriške centralne banke William C. Dudley, prvi mož kanadske centralne banke Mark Carney in generalni direktor banke Bank of Banke za mednarodne poravnave Jaime Caruana. Tiskovna predstavnica evropskega ombudsmana Nikiforos Diamanduros je danes potrdila prejem pritožbe zoper Draghija. Kot je dejala, so ECB že posredovali pismo, centralna banka pa mora odgovoriti do 31. oktobra. V ECB so začetek preiskave potrdili. Dodali so, da v Draghijevem članstvu v omenjeni skupini ne vidijo konflikta interesov. Draghi je minuli četrtek sprožil napovedi reševanja evra. V Londonu je namreč namignil, da bi lahko osrednja denarna ustanova območja evra znova kupovala dolžniške vrednostne papirje ranljivih držav s skupno evropsko valuto. "V okviru našega mandata bomo storili vse za ohranitev evra in verjemite, da bo zadostovalo," je zatrdil.
|
neutral
|
3,881
|
frankfurt - Največja nemška banka Deutsche Bank je v drugem letošnjem četrtletju zaradi dolžniške krize v Evropi ustvarila znatno manj dobička kot v enakem lanskem obdobju. Od aprila do junija je zabeležila 661 milijonov evrov čistega dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani ta dosegel 1,233 milijarde evrov. Prihodki banke so se znižali za šest odstotkov na osem milijard evrov. Na slabše poslovanje je vplivala dolžniška kriza, ki je okrnila poslovanje z vrednostnimi papirji ter zmanjšala obseg poslovanja banke s podjetji, poroča nemška tiskovna agencija dpa. To so prvi rezultati banke pod novim vodstvom. Konec maja sta namreč dotedanjega dolgoletnega prvega moža Josefa Ackermanna nadomestila Anshu Jain in Jürgen Fitschen. Kot sta ocenila, dolžniška kriza močno vpliva na njihovo poslovanje, saj je zaupanje vlagateljev močno padlo, njihove aktivnosti pa so se zelo zmanjšale. Na področju poslovanja z občani je dobiček pred davki v primerjalnem obdobju padel za 13 odstotkov, na področju investicijskega bančništva za 63 odstotkov. Deutsche Bank se omenja med globalnimi bankami, ki naj bi bile vpletene v škandal z manipulacijami medbančne obrestne mere libor. Po objavi 46-odstotnega padca dobička je banka sporočila še, da načrtuje ukinitev 1900 delovnih mest, pri čemer naj bi število zaposlenih zniževala zlasti zunaj Nemčije. Kot so po poročanju ameriške tiskovne agencije AP pojasnili v največji nemški banki, ki zaposluje 101.000 ljudi, bodo 1500 delovnih mest med drugim ukinili v divizijah za korporativno bančništvo in zavarovanja. Na račun znižanja števila zaposlenih bo Deutsche Bank privarčevala 350 milijonov evrov. Njen skupni cilj je privarčevati tri milijarde evrov. Tečaj delnic banke se je na borzi v Frankfurtu po objavi poslovnih rezultatov znižal, po sporočilu glede varčevanja pa okrepil za 3,2 odstotka na 25,58 evra.
|
negative
|
3,882
|
Madrid - Bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) je danes pozdravila varčevalne ukrepe španske vlade in potrdila dolgoročno oceno kreditnega tveganja države, ki je pri BBB+. Kljub "odločni predanosti" implementaciji fiskalnih in strukturnih reform pa obeti ostajajo negativni, poroča nemška tiskovna agencija dpa. S&P negativne obete utemeljuje s "številnimi tveganji" na poti države k ekonomski stabilnosti. Španija namreč ni odvisna le od sebe, pač pa bonitetna hiša dvomi tudi v "učinkovitost politik v območju z evrom". Španija, ki jo vodi vlada premierja Mariana Rajoya, je pred kratkim sprejela 65 milijard evrov vreden sveženj varčevalnih ukrepov. V paketu je tudi zvišanje davka na dodano vrednost, ukinitev božičnice za javne uslužbence in zmanjšanje nadomestil za brezposelne. Madrid se prav tako poglablja v obsežne reforme trga dela in finančnega sektorja. V zameno za slednje bo Španija prejela tudi do 100 milijard evrov finančne pomoči, s katero bo reševala banke. Špansko gospodarstvo naj bi se letos skrčilo za okoli dva odstotka. Brezposelnost se približuje 25 odstotkom.
|
negative
|
3,883
|
Zrenjanin - V tovarni zdravil Jugoremedija v Zrenjaninu v Srbiji, katere 42-odstotni delež je pred leti želel kupiti ljubljanski Lek, poteka kriminalistična akcija. V okviru preiskave so aretirali štiri osebe, med njimi v. d. generalnega direktorja Zdravka Deurića. Pristojni organi prijete sumijo, da so farmacevtsko podjetje oškodovali za 600.000 evrov. Zrenjaninska Jugoremedija je v globoki krizi. Proizvajalcu zdravil je v preteklosti že grozil stečaj, družba pa je vpisana tudi na seznam "problematičnih in sumljivih privatizacij", danes poroča srbski Blic. Zaposleni v Jugoremediji že nekaj mesecev niso prejeli plač, večkrat pa je moralo zaradi nepravilnosti v podjetju poseči tudi ministrstvo za zdravje, vendar brez uspeha. Tudi sicer je dogajanje okoli farmacevtske tovarne precej vroče. Pred štirimi dnevi so namreč v Zrenjaninu zažgali Deurićev avtomobil. Srbski urad za preprečevanje korupcije se je zaradi pritiskov na Jugoremedijo lani obrnil na srbsko vlado in jo spomnil, da jo na dogajanje neuspešno opozarja že nekaj let. Leta 2002 je 42 odstotkov tovarne prek makedonskega podjetja Jaka 80 kupil niški poslovnež Jovica Stefanović Nini. Nakup je bil izveden v času, ko je bila za Stefanović Ninijem razpisana tiralica Interpola.DeležJugoremedije je želel kupiti tudi Lek Za nakup tega deleža se je sicer tedaj resno potegovalo tudi farmacevtsko podjetje Lek iz Ljubljane, a ga je makedonska družba, ki je ponudila skoraj 16 milijonov evrov oz. skoraj šestkrat več od začetne cene, premagala. Zaradi neizpolnjevanja obvez je bil ta posel leta 2007 razveljavljen. 42-odstotni lastnik tovarne je postala država, upravo pa so prevzeli mali delničarji. Ti so začeli brez državne podpore vračati dolgove nekdanjega lastnika, da bi proizvodnjo uskladili s standardi, pa so morali Jugoremedijo dodatno zadolžiti. Deurić je lani dejal, da delničarji pripravljajo tožbo, s katero naj bi zahtevali poplačilo 10 milijonov evrov visoke škode, ki je nastala s privatizacijo s strani podjetja Jaka 80. Medtem pa se je tovarna zdravil znova znašla v težavah. Zadnja leta namreč posluje z izgubo, delničarji, sindikati in uprava pa so letos že večkrat opozorili, da farmacevtsko podjetje brez državne pomoči čaka stečaj.
|
negative
|
3,884
|
Tokio - Japonski proizvajalec elektronike Sharp je v četrtletju, ki se je sklenilo z junijem, zabeležil 138,4 milijarde jenov (1,44 milijarde evrov) čiste izgube, potem ko je ta v enakem obdobju leto dni pred tem znašala 49,3 milijarde jenov (512,5 milijona evrov). Hkrati z objavo poslovnih rezultatov je Sharp napovedal ukinitev 5000 delovnih mest. Kot so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pojasnili v japonskem podjetju, so v obravnavanem obdobju vknjižili 94,1 milijarde jenov (978,2 milijona evrov) izgube iz poslovanja. Enako obdobje lani so sklenili z dobičkom iz poslovanja v višini 3,5 milijarde jenov (36,4 milijona evrov). Prodaja Sharpa se je medtem med aprilom in junijem v letni primerjavi zmanjšala za 28,4 odstotka na 458,6 milijarde jenov (4,77 milijarde evrov). V družbi, katere temeljni stebri - televizorji, zasloni s tekočimi kristali (LCD) in izdelki, vezani na sončne panele - imajo težave, so danes napovedali, da bodo do marca ukinili 5000 delovnih mest. Dodali so, da je krčenje števila zaposlenih del poskusa fiksne stroške znižati za 100 milijard jenov (1,04 milijarde evrov), s čimer želijo očistiti bilanco podjetja. Poleg tega so v Sharpu znižali napoved za tekoče finančno leto, ki se bo sklenilo konec marca 2013. Po novem pričakujejo, da bodo zabeležili 250 milijard jenov (2,6 milijarde evrov) čiste izgube, potem ko so prej ocenjevali, da bodo leto sklenili s 30 milijardami jenov (311,9 milijona evrov) izgube.
|
negative
|
3,885
|
Žiri - Vodenje Žirovske Alpine je s 1. avgustom prevzel dosedanji tehnični direktor v podjetju Matjaž Delopst. Dosedanji direktor Matjaž Lenassi pa je prevzel naloge svetovalca za strateška vprašanja, so danes sporočili iz podjetja. Po tem ko je Alpina leta 2010 predvsem zaradi razvrednotenja naložb na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini zabeležila skoraj pet milijonov evrov izgube, je bil lanski izid krovne družbe in skupine pozitiven. Lansko leto je bilo tako po oceni Lenassija precej boljše kot leto 2010, leto 2012 pa se je začelo slabše. Na poslovne rezultate vpliva predvsem minula zelena zima z visokimi temperaturami, pa tudi nenavadne vremenske razmere v nadaljevanju leta. "Vedno hujši so pritiski na cene in na plačilne pogoje, kar je v situaciji, v kakršni je Sloveniji, kjer je financiranje zelo oteženo, velik problem," je marca pojasnil Lenassi, ki se na zamenjavo v vodstvu podjetja danes še ni odzval. Spomladi, ko imajo obutvena podjetja že običajno nižje prilive, je imela Alpina težave s pridobivanjem kredita, zato je maja podjetje za nekaj dni zamudilo z izplačilom plače. Lastna obratna sredstva pa je podjetje porabilo za nabavo materiala za pripravo nove kolekcije. Obutveno podjetje v krovni družbi v Žireh zaposluje okoli 400 ljudi, 150 pa jih je v maloprodajni mreži. V celotni skupini Alpina, ki vključuje 13 podjetij po vsem svetu, je približno 1700 zaposlenih.
|
neutral
|
3,886
|
Guverner srbske centralne banke Dejan Šoškić je včeraj nepreklicno odstopil. Kot je zapisal v odstopnem pismu, se je za to odločil iz protesta proti predlaganim spremembam zakona o centralni banki, ki bi po njegovem mnenju povečale nadzor vlade nad banko. Premije zavarovalnic še naprej v upadu Zavarovalnice, članice združenja SZZ, so v prvih šestih mesecih zbrale skupno za 1,09 milijarde evrov bruto premije oziroma 3,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Premij na področju premoženja je bilo za 0,9 odstotka manj, pri čemer se razlika glede na lani povečuje. Toyota bo vozila odpoklicala tudi v Evropi Japonski avtomobilski proizvajalec Toyota je v sredo napovedal odpoklic 1,5 milijona avtomobilov, pri katerih se pojavljajo težave z zadnjim vzmetenjem. Odpoklic se nanaša tudi na 600.000 vozil v Evropi. Černač: Nismo sodelovali pri načrtih za prodajo Adrie Minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač namere za prodajo Adrie Airways ne želi komentirati. "Komentar bi lahko vzbudil prepričanje, da gre za odločitve, pri katerih sem sodeloval," je dejal včeraj. Marmor Hotavlje dokapitaliziran Po tem ko se je Marmor Hotavlje pripojil krovni družbi MH Holding, prek katere je družina Selak privatizirala to kamnoseško družbo, so jo lastniki še dokapitalizirali. V kapital so vložili za 820.000 evrov terjatev do družbe. Pripravila Tomaž Modic in STA
|
negative
|
3,887
|
Ljubljana - Skupina NLB je prvo letošnje polletje končala z 32,3 milijona evrov čistega dobička, čisti dobiček matične banke pa je znašal slabih 20 milijonov evrov. Toda dobiček največje slovenske bančne skupne je praktično v celoti izviral iz izrednih dogodkov. Samo zaradi predčasnega odkupa hibridnih obveznic z diskontom je namreč matična banka NLB ustvarila kar 105 milijonov evrov čistega dobička. V NLB jim je v prvem letošnjem polletju stroške sicer uspelo znižati za šest odstotkov, vendar pa so imeli iz tega naslova le za 7,6 milijona evrov prihranka. Na drugi strani je morala NLB samo v prvih šestih mesecih letošnjega leta oblikovati za dodatnih 165 milijonov evrov slabitev in rezervacij, vsa skupina pa še dva milijona evrov več. Zaradi zadnje dokapitalizacije se je kapitalska ustreznost Skupine NLB zvišala na 12,1 odstotka, količnik najbolj kakovostnega kapitala (Core Tier 1) pa je konec junija znašal 9,9 odstotka. S poslovanjem v prvem polletju so se včeraj seznanili tudi člani nadzornega sveta. Ti so za svojega predsednika izbrali Janka Medjo, ki je konec letošnjega marca v nikoli pojasnjenih okoliščinah odstopil iz uprave Unicredit banke. Za njegova namestnika sta bila imenovana Riet Docx iz belgijske KBC in Stephan Wilcke, prvi mož britanske banke One Savings Banks. Nadzorniki NLB so se včeraj seznanili tudi s poročilom o skrbnem pregledu banke in informacijah o postopkih, vezanih na program prestrukturiranja za evropsko komisijo, začeli pa so tudi oblikovati izhodišča za imenovanje novega prvega moža NLB.
|
positive
|
3,888
|
Washington - Podjetje Royal Dutch Shell bo zaradi strahu pred vedno večjim dolgom v območju evra iz več evropskih bank umaknilo 15 milijard dolarjev, kar je nekaj več kot 12 milijard evrov, je danes poročal The Times. Denar naj bi premaknili v ZDA. Finančni direktor naftne multinacionalke Simon Henry je za časnik povedal, da skušajo v Shellu zmanjšati izpostavljenost kreditnemu tveganju v Evropi. "Kriza je vplivala na našo pripravljenost, da bi si lahko v Evropi privoščili kredit,“ so ga citirali v Timesu. Na vprašanje, ali v podjetju drugače gledajo na kreditno tveganje v Nemčiji in na primer v kateri drugi, južnejši in bolj zadolženi državi, je Henry odvrnil, da "razlikujejo med različnimi kreditnimi tveganji“. Shell bi tako 15 milijard dolarjev raje vložil v ne-evropska sredstva kot na primer v Ameriško zakladnico ali pa ameriške banke. Podjetje je sicer prisiljeno nekaj denarja pustiti v Evropi, saj z njim financira tukajšnje operacije, vendarle pa bodo večino likvidnostnih sredstev umaknili izven evro območja, s čimer se bodo izognili naraščajočemu makroekonomskem tveganju. Analitiki se strinjajo, da bi, če bi Shellu sledila še druga podjetja in bi iz evropskih bank umikala denar, bili prisiljeni dvigniti stroške kredita. "Banke bi se lahko znašle v težkem položaju. Večje bi morda lahko poiskale druge vire za ohranjanje likvidnosti, medtem ko bi majhne morda morale zapreti svoja vrata. A vendarle umik enega podjetja še ne pomeni, da bodo njihovi potezi sledili vsi ostali,“ je za portal Russia Today pojasnila analitičarka Jekaterina Kondrašova.
|
negative
|
3,889
|
Ljubljana - Stečajna upraviteljica družbe Pomurka Alenka Gril bo že drugič na prodaj ponudila premoženje družbe, ki je ocenjeno na okoli 20 milijonov evrov. V Sloveniji kupca za tako velik kompleks zagotovo ni, ocenjuje Grilova. V preteklosti so se za premoženje Pomurke, ki ga stečajna upraviteljica prodaja v celoti, zanimali Madžari, a so zaradi krize načrte z večjimi nakupi postavili ob stran. Ponudbe za nakup Pomurke bo Grilova zdaj med drugim posredovala na evropska združenja živilske industrije, osredotočili pa se bodo tudi na Turke, ki jih je kriza očitno obšla in jih ni tako zelo prizadela. Spomnimo, turški kupec se zanima tudi za nakup premoženja novogoriškega Mipa v Kromberku, ki ga je stečajni upravitelj Miroslav Benedejčič na prodaj ponudil že štirikrat. Zadnji rok za nezavezujoče ponudbe se je iztekel v soboto. Kot nam je pojasnil Benedejčič, so prejeli štiri ponudbe, med njimi tudi ponudbo turškega podjetja Eteii. Ponudbe bodo, tako Benedejčič, odprli 20. avgusta, sicer pa meni, da bi lahko v prihodnjih dneh kakšna ponudba, predvsem iz sosednje Italije, še prišla na sedež družbe. Eteii je trenutno, kot smo poročali, že najemnik obrata v Kromberku, a proizvodnje, v kateri naj bi zaposlili 30 ljudi, še niso zagnali. Na omahovanje naj bi vplivala predvsem negativna podoba premoženja v javnosti, ko so se med drugim pojavili očitki, da čistilna naprava ne deluje. Poročali smo že, da zagonu proizvodnje in oddaji premoženja v najem turškemu podjetju za minimalno najemnino enega evra, pri čemer pa bo najemnik nosil vse stroške, nasprotujejo okoliški prebivalci in tudi v občini Nova Gorica. Podjetje Eteii ima kot najemnik sicer tudi predkupno pravico, a le, če ne ponudi kateri od drugih kupcev več. Ali bo prodaja tokrat le uspela, bo znano šele po zaključku pogajanj, ki jih bo stečajni upravitelj opravil z nezavezujočimi ponudniki. Tako kot v Mipu pa tudi v primeru uspešne prodaje Pomurke - nezavezujoče ponudbe bo Grilova čakala dva meseca - sredstev za poplačilo nekdanjih 260 zaposlenih ne bo. "Vse je zastavljeno. Ko se poplačajo ločitveni upniki in stroški stečaja, stečajne mase ne ostane nič," pojasnjuje Grilova. Vse terjatve, ki jih ima Pomurka, so terjatve do povezanih podjetij, ki pa so prav tako končala v stečaju. Kot je znano, so poleg Pomurke in Mipa v stečaju končala tudi podjetja MIP DML, Mip Pomurka reja in druga povezana podjetja, vse pa so v en prevelik in preveč ambiciozen sistem povezali nekdanji vodilni in lastniki Mipa, Vojteh in Marko Volk ter Martin Kovač. "Za zaposlene kaj več, kot so sredstva jamstvenega sklada, ne bo," pojasnjuje Grilova. "Če bi se zgodbe hitreje zaključevale, bi upravitelji dobili premoženje, ki bi ga lahko dali v najem, zdaj pa dobimo izropano, izčrpano podjetje," razlaga svoje izkušnje s stečajnimi postopki.
|
neutral
|
3,890
|
Ljubljana - Nekaj več kot 400 zaposlenih v Cestnem podjetju Ljubljana (CPL) je preteklo sredo za ta petek napovedalo stavko, a so jo danes preložili, predvidoma do 27. avgusta. Vodstvo je namreč ugodil eni izmed stavkovnih zahtev - nakazalo je plače za junij. Delavci so sicer zahtevali takojšnje izplačilo junijske plače in kilometrin od aprila dalje, predvsem pa informacije o razmerah v podjetju ter možnostih nadaljnjega obstoja. V sindikatu CPL ocenjujejo, da so ostale stavkovne zahteve, povezane s prihodnostjo in varnostjo delovnih mest v podjetju, do 27. avgusta, rešljive. V kolikor bo doseženo ustrezno soglasje glede odprtih vprašanj, bo stavka odpovedana, so sporočili s Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam. Mimović še vedno ni poravnal kupnine Zaposlene skrbi predvsem usoda podjetja in njihovih delovnih mest. V zadnjem obdobju naj bi namreč znotraj CPL prihajalo do sporov med vodilnimi in lastniki. Po pisanju nekaterih medijev so se ti začeli potem, ko sta večinska lastnika Stanko Petrič in Alojzij Kramljak svoja deleža prodala Ranku Mimoviću. Slednji pa doslej še ni poravnal več milijonov evrov kupnine, s katero bi dokapitalizirali podjetje.
|
neutral
|
3,891
|
Ljubljana - V prihodnjih tednih bo dokončno jasno, ali bo Dušan Mes ostal na čelu Slovenskih železnic (SŽ). Čeprav bi morala država kot edini lastnik družbe na prihajajoči skupščini odločati "le" o imenovanju člana nadzornega sveta, ki bi na tem položaju nadomestil Bojana Branka (ta je odstopil konec marca), po neuradnih informacijah ni izključena možnost, da se bo odločila predčasno odpoklicati tudi preostale nadzornike: Lojzeta Zajca, Viktorja Markežiča in Mitjo Grbca. Njihovi nasledniki bi tako lahko v kratkem odločali tudi o usodi Mesa, ki je bil na položaj generalnega direktorja železnic imenovan konec marca. V neuradnih krogih za najresnejšega kandidata za njegov položaj še vedno velja Bojan Kekec, kandidat SDS na zadnjih županskih volitvah v Novem mestu, ki ga je Mes pred kratkim postavil na čelo hčerinskega podjetja SŽ - Infrastruktura. Na Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) nam na vprašanje, koliko nadzornikov se bo moralo posloviti po skupščini, niso odgovorili. "Sklepi ustanovitelja za SŽ bodo sprejeti, ko bo z njimi v skladu z zakonom o upravljanju kapitalskih naložb soglašala vlada," so nam pojasnili na agenciji. V zadnjih dneh so viri blizu SŽ omenjali več kandidatov: predsednika nadzornega sveta Darsa in direktorja občinske uprave v Grosuplju Dušana Hočevarja, nekdanjega šefa kabineta na gospodarskem ministrstvu Martina Brataniča, ki je eden od štirih kandidatov za prvega moža Darsa, donedavnega prvega nadzornika SŽ Igorja Zajca, ki o tem - kot nam je pojasnil - "ne ve ničesar", nekdanjega generalnega direktorja družbe Gorana Brankoviča... Pri tem gre pričakovati nov "tihi" boj za prevlado med nekaterimi železničarskimi sindikati (ti bi domnevno v nadzornem svetu radi videli Zajca ali Brankoviča) in delom SDS, ki je naklonjen oddelitvi infrastrukturnega dela železnic v infrastrukturni holding pod okriljem države. Spomnimo, na ministrstvu za infrastrukturo in prostor, ki ga vodi Zvonko Černač, so že v začetku aprila spisali osnutek zakona, ki predvideva prenos lastništva SŽ - Infrastrukture na državo, in to utemeljili z direktivami EU, ki določajo strogo ločitev upravljalcev javne železniške infrastrukture in prevoznikov. Omenjeni zakon je kmalu za tem, domnevno zaradi velikega lobističnega pritiska vodilnih na SŽ, končal v predalu. SŽ - Infrastruktura je sicer po podatkih aplikacije Supervizor samo med lanskim oktobrom in letošnjim junijem od ministrstva prejela 87,4 milijona evrov sredstev. SŽ naj bi po poslovnem načrtu letos ustvarile okoli devet milijonov evrov izgube, do konca leta 2013 pa se bo po sporazumu, ki ga je Mes s sindikati podpisal aprila, število zaposlenih zmanjšalo za 1052, kar je v primerjavi z letošnjo pomladjo za 12 odstotkov manj.
|
neutral
|
3,892
|
Ljubljana - Donos do dospelosti slovenske 10-letne obveznice se je po dopoldanskem poskoku proti osmim odstotkom do konca dneva nekoliko umiril, čeprav še naprej vztraja krepko nad sedmimi odstotki. To je meja, ki po mnenju strokovnjakov na daljši rok državi ne omogoča vzdržnega zadolževanja. Na elektronski borzi MTS je bil donos do dospelosti 10-letne slovenske obveznice ob koncu dne pri 7,38 odstotka, kar je 0,30 odstotne točke pod ponedeljkovo zaključno vrednostjo. Dopoldne se je povprečna obrestna mera na slovenske državne dolžniške vrednostne papirje z ročnostjo 10 let povzpela tudi do 7,87 odstotka. Sicer je danes nekoliko popustil tudi pritisk na Španijo in Italijo. Zahtevana donosnost na 10-letne obveznice prve je bila popoldne pri 6,82 odstotka oz. 0,03 odstotne točke pod ponedeljkovo vrednostjo, za italijanske 10-letne dolžniške papirje pa se je znižala za 0,05 odstotne točke na 5,85 odstotka. Višje obresti so vlagatelji danes zahtevali za nemške 10-letne obveznice, ki so dosegle obrestno mero 1,47 odstotka. Pribitek slovenskih na 10-letne referenčne nemške obveznice je s tem dosegel 5,91 odstotne točke. Obrestna mera, ki presega psihološko mejo sedmih odstotkov, velja za nevzdržno. Takšna cena zadolževanja je evrske države Grčijo, Irsko in Portugalsko prisilila, da so zaprosile za pomoč evropske monetarne unije in Mednarodnega denarnega sklada. Pritisk na Slovenijo se je okrepil, potem ko so bonitetne agencije Moody's, Standard & Poor's in Fitch državi znižale bonitetno oceno, posledično pa tudi ocene nekaterim bankam in podjetjem v državni lasti ter obveznicam z državnim poroštvom.
|
neutral
|
3,893
|
Ljubljana - Trgovanje na Ljubljanski borzi je dan pred državnim praznikom zaznamoval zelo skromen promet. Indeks blue chipov SBI TOP je v zaspanem ozračju trgovanje končal pri vrednosti 511 točk, kar je 1,24 točke oz. 0,24 odstotka nad ponedeljkovo zaključno vrednostjo. Borzni posredniki so sklenili za 469.210 evrov poslov. Znova so bile najbolj prometne delnice Krke, s katerimi je bilo za 143.700 evrov prometa. Tečaj delnic novomeškega farmacevta se je sicer znižal za 0,12 odstotka na 42 evrov. Na Varšavski borzi za delnice Krke danes ni bilo zanimanja. Med blue chipi so se v Ljubljani najbolj podražile delnice Gorenja, ki so pridobile 4,64 odstotka in dan zaključile pri vrednosti 4,40 evra. Z njimi je bilo za 16.090 evrov prometa. Za 0,67 odstotka na 60,40 evra so se ob prometu v višini 8590 evrov podražile še delnice Telekoma Slovenije, medtem ko je tečaj delnic Petrola pridobil 0,58 odstotka in trgovalni dan ob 39.400 evrih prometa zaključil pri 174 evrih. Tečaj delnic Mercatorja se je ob poslih v vrednosti 37.280 evrov zvišal za 0,34 odstotka na 117,50 točke. Na drugi strani so se najbolj pocenile delnice Zavarovalnice Triglav. Njihov zaključni tečaj se je oblikoval pri 11,80 točke, kar je 1,67 odstotka pod ponedeljkovo vrednostjo. S temi delnicami je bilo sklenjenih za 11.800 evrov poslov. Pocenile so se še delnice NKBM, in sicer na Ljubljanski borzi za 0,15 odstotka na 1,35 točke, potem ko so borzni posredniki z njimi sklenili za 4500 evrov poslov. V Varšavi so se delnice NKBM prav tako pocenile, in sicer se njihov tečaj trenutno giblje pri 5,25 zlota (1,29 evra), kar je 0,94 odstotka pod ponedeljkovo zaključno vrednostjo. Promet je dosegel 6788,25 zlota (1663 evrov). V prvi kotaciji so se na Ljubljanski borzi danes podražile še delnice Intereurope, in sicer ob 1280 evrih prometa za 12,50 odstotka na 0,45 evra. Tečaj delnic Luke Koper je ob 2430 evrih prometa ostal nespremenjen pri sedmih evrih, tečaj delnic Pozavarovalnice Sava pa ob 2790 evrih prometa pri 4,60 evra. Vlagatelji so danes izkazali zanimanje tudi za več delnic iz standardne kotacije. Največ interesa so pokazali za delnice Term Čatež, ki so se ob 12.460 evrih prometa obdržale pri 178 evrih. Za 6660 evrov prometa je bilo z delnicami Pivovarne Laško, katerih zaključni tečaj se je oblikoval 15 odstotkov pod izhodiščem, pri 4,250 evra. Trgovanje je potekalo še z delnicami Aerodroma Ljubljana (540 evrov prometa, -pet odstotkov na 9,51 evra), Istrabenza (20 evrov prometa, +16,28 odstotka na 0,35 evra), Salusa (560 evrov prometa, -3,59 odstotka na 188 evrov), Save (130 evrov prometa, -5,94 odstotka na 3,80 evra), Uniorja (500 evrov prometa, tečaj je ostal nespremenjen pri petih evrih) ter Žita (250 evrov prometa, +0,58 odstotka na 50,50 evra). OBJAVE NEKATERIH BORZNIH DRUŽB Novomeška Krka je danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočila, da je med 4. in 10. avgustom na Ljubljanski borzi odkupila 11.128 lastnih delnic v skupni vrednosti 466.242 evrov. Posrednika pri nakupih sta bili Perspektiva in NLB. Skupno število lastnih delnic po omenjenih nakupih je 2.157.111, kar predstavlja 6,089 odstotka vseh izdanih delnic. Uprava družbe NFD Holding pa je sporočila, da je KDD Centralna klirinško depotna družba v ponedeljek zaključila postopke v zvezi z združitvijo delnic z oznako NF2R izdajatelja NFD Holding na podlagi sklepa skupščine delničarjev družbe z dne 28. maja letos. Po opravljeni združitvi je skupno število izdanih delnic 16.863.598, od katerih je 11.986 delnic prenesenih v dobro računov pravnih skupnosti.
|
neutral
|
3,894
|
Ljubljana - Trgovanje na Ljubljanski borzi se je danes končalo z rastjo. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je trgovanje sklenil pri 518,69 točke, kar je 7,69 točke oz. 1,50 odstotka več kot ob koncu torkovega trgovanja. Med blue chipi so največ pridobile delnice Mercatorja, ki so se podražile za več kot šest odstotkov. Na Ljubljanski borzi se je danes nadaljevalo počitniško vzdušje s skromnim povpraševanjem po delnicah. Borzni posredniki so sklenili za 574.090 evrov prometa, najprometnejše pa so bile delnice Krke, s katerimi je bilo sklenjenih za 161.100 evrov poslov. Tečaj delnic novomeškega farmacevta je pridobil 0,24 odstotka in se oblikoval pri 42,10 evra. Po prometu so sledile delnice Mercatorja, s katerimi je bilo sklenjenih za 71.000 evrov poslov. Delnice so sicer beležile najvišjo rast dneva na borzi ter se podražile za 6,34 odstotka na 124,95 evra. Promet s preostalimi delnicami indeksa je bil skromen. Delnice Gorenja so se podražile za 2,25 odstotka na 4,49 evra, delnice Zavarovalnice Triglav pa za 1,69 odstotka na 12 evrov. Ob skromnem povpraševanju je tečaj delnic NKBM ostal nespremenjen pri 1,35 evra, tečaj delnic Telekoma Slovenije pa pri 60,40 evra. Nespremenjena je tudi vrednost delnic Petrola, ki ostajajo pri 174 evrih, z delnicami Petrola pa je bilo sicer sklenjenih za 25.970 evrov prometa.Med preostalimi delnicami prve kotacije so se delnice Intereurope pocenile za 2,22 odstotka na 0,44 evra, tečaj delnic Luke Koper pa je ostal nespremenjen pri sedmih evrih. Po delnicah Pozavarovalnice Sava danes ni bilo povpraševanja. Med vlagatelji prav tako ni bilo veliko zanimanja za delnice standardne kotacije. Majhno rast so beležile le delnice Istrabenza (+0,29 odstotka na 0,35 evra) in Pivovarne Laško (+0,24 odstotka na 4,26 evra).
|
positive
|
3,895
|
Ljubljana - Trgovanje na Ljubljanski borzi se je danes sklenilo s padcem. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je trgovanje zaključil pri 514,22 točke, kar je 4,47 točke oz. 0,86 odstotka manj kot ob koncu četrtkovega trgovanja. Pocenile so se skoraj vse delnice v indeksu, največ pa so izgubile delnice Mercatorja in Gorenja. Povpraševanje na Ljubljanski borzi je bilo danes majhno, borzni posredniki pa so sklenili le za 383.880 evrov prometa. Med delnicami indeksa so bile z 59.680 evri sklenjenih poslov najprometnejše delnice Krke, ki so se pocenile za 0,48 odstotka na 41,90 evra. Nekoliko manj, za 58.490 evrov, je bilo prometa z delnicami Petrola, ki so izgubile 0,57 odstotka in se oblikovale pri 173 evrih. Promet s preostalimi delnicami indeksa je bil zelo majhen. Delnice Gorenja so se pocenile za 2,42 odstotka na 4,39 evra, delnice Mercatorja pa za 2,28 odstotka na 122,10 evra. Pocenile so se tudi delnice Telekoma Slovenije (-0,66 odstotka na 60 evrov). Tečaj delnic Zavarovalnice Triglav je ostal nespremenjen pri 12 evrih. Zelena izjema med blue chipi so bile delnice NKBM, ki so se podražile za 1,48 odstotka na 1,37 evra. Med preostalimi delnicami prve kotacije so se delnice Intereurope pocenile za 31,59 odstotka na 0,30 evra, delnice Luke Koper pa za 4,71 odstotka na 6,67 evra. Z delnicami Pozavarovalnice Sava se danes ni trgovalo. Skromno je bilo tudi povpraševanje po delnicah standardne kotacije. Delnice Istrabenza so ob zgolj enem sklenjenem poslu pridobile 85,19 odstotka in se oblikovale pri 0,65 evra. Podražile so se tudi delnice Salusa (+3,72 odstotka na 195 evrov), Žita (+0,99 odstotka na 51 evrov) in Aerodroma Ljubljana (+0,95 odstotka na 9,60 evra). Pocenile pa so se delnice Pivovarne Laško (-6,10 odstotka na štiri evre). Največ prometa je bilo sicer opravljenega z drugo izdajo obveznic Slovenske odškodninske družbe, s katerimi je bilo ustvarjenih za 139.900 evrov poslov. Objave nekaterih borznih družb Družba AG je sporočila, da je upravni odbor družbe na seji obravnaval predlog za povečanje osnovnega kapitala s stvarnim vložkom, ki je bil podan kot nasprotni predlog k šesti točki dnevnega reda skupščine družbe, sklicane za 31. avgust. Upravni odbor je sprejel sklep, da predlogu za povečanje osnovnega kapitala ne nasprotuje.
|
negative
|
3,896
|
New York - Newyorški Wall Street je trgovalni teden že šesti teden zapored sklenil z rastjo, pri čemer se je industrijski indeks Dow Jones zavihtel na najvišjo raven po koncu leta 2007, širši indeks Standard & Poor 500 (S&P 500) pa tik pod najboljšim rezultatom v zadnjih štirih letih. Minuli dnevi so bili sicer v znamenju manj novic in slabšega prometa. Dow Jones je v primerjavi s petkom preteklega tedna pridobil 0,51 odstotka in teden sklenil pri 13.275,20 točke, S&P 500 pa se je zvišal za 0,87 odstotka na 1418,16 točke. Tehnološki indeks Nasdaq Composite je medtem poskočil za 1,84 odstotka na 3076,59 točke. Trgovanje na največji borzi na svetu se je v ponedeljek začelo neenotno. Ameriške vlagatelje so razočarali podatki o četrtletni rasti japonskega bruto domačega proizvoda (BDP), ki je bila nižja od pričakovane. Negativno je nanje vplivalo tudi znižanje ocene rasti za Kitajsko s strani ameriške banke Bank of America. Dow Jones je tako nazadoval za 0,29 odstotka, Nasdaq pa napredoval za 0,05 odstotka. Neenotno gibanje tečajev se je nadaljevalo tudi v naslednjih dneh. V torek sta borzni parket sprva spodbudila podatka o gospodarski rasti največjega evropskega gospodarstva, Nemčije, in o trgovini na drobno v ZDA. A navdušenje je do zaprtja borze splahnelo. Dow Jones se je tako drugi dan trgovalnega tedna zvišal za 0,02 odstotka, Nasdaq pa znižal za 0,18 odstotka. V sredo so vlagatelji tehtali najnovejše poročilo ameriškega ministrstva za delo o inflaciji na ravni potrošnikov, ki se julija v primerjavi s predhodnim mesecem praktično skoraj ni spremenila. Za optimizem pa so poskrbela nova znamenja, da ameriško gospodarstvo počasi vendarle okreva. Obseg industrijske proizvodnje se je julija povečal, saj so tovarne proizvedle več avtomobilov, računalnikov in letal, so pokazali podatki ameriške centralne banke Federal Reserve. To je po mnenju analitikov znak, da proizvodnja po slabih spomladanskih rezultatih napreduje. Dow Jones je trgovanje sklenil z 0,06-odstotnim padcem, Nasdaq pa je je zabeležil 0,46-odstotno rast. V četrtek je bil Wall Street predvsem na račun poročila iz ameriškega nepremičninskega sektorja obarvan v zeleno. Julija se je namreč število izdanih gradbenih dovoljenj zvišalo in doseglo štiriletni vrh. Ugodno je v New Yorku odmevala tudi napoved Kitajske, da letos lahko uresniči cilj 7,5-odstotne gospodarske rasti. V svetu borznih družb je bilo dobro sprejeto zlasti četrtletno poslovanje vodilnega svetovnega podjetja za proizvodnjo spletne opreme Cisco Systems. Dow Jones se je skladno s tem okrepil za 0,65 odstotka, Nasdaq pa za 1,04 odstotka. Pozitivno je bilo tudi petkovo trgovanje. Borzni analitiki so ocenili, da so na vlagatelje pozitivno vplivale besede nemške kanclerke Angele Merkel, ki je ob četrtkovem obisku Kanade izpostavila pripravljenost na delovanje v smeri rešitve evra. Veliko pozornosti je bilo v petek deležno družabno spletno omrežje Facebook. Delnice družbe so se namreč spustile na najnižjo raven, odkar so maja pričele kotirati na newyorški borzi. Tečaj se je dotaknil vrednosti 19,01 dolarja, s čimer je bil le še en cent oddaljen od tega, da bi se njegova vrednost v primerjavi s tisto v prvi javni ponudbi delnic prepolovila.
|
neutral
|
3,897
|
Dunaj - Zaradi kompleksnosti in potrebnih naporov obstaja precejšnje tveganje neugodnega razpleta krize v območju evra, ocenjujejo v družbi za upravljanje Raiffeisen Capital Management. V družbi sicer pričakujejo, da bo reševanje krize na koncu pripeljala do vzpostavitve t.i. transferne unije, vendar pa je nevarnost razpada sistema na poti velika. Da bi se sprostil trenutni dolgoročno nevzdržni pritisk finančnih trgov, sta po mnenju Roberta Senza, glavnega naložbenika za področje globalnih obveznic pri Raiffeisen Capital Management, mogoča le dva scenarija. Bodisi se bodo zmanjšali napori za reševanje krize, kar bo posledično privedlo do tega, da se bo sistem, ki se je do zdaj ohranjal, sesedel vase, ali pa bo prišlo do mobilizacije dodatnih virov, s pomočjo katerih bo mogoče nalogo na koncu morda le zadovoljivo izpeljati do konca. "Zaradi kompleksnosti in potrebnih naporov obstaja precejšnje tveganje neugodnega razpleta trenutnih razmer. Že najmanjša odstopanja od začrtanih določil utegnejo ogroziti ves sistem," meni Senz. Napori za ohranjanje statusa quo niso več dolgoročno vzdržni Ta sicer na koncu procesa, če bo ta uspešen, pričakuje oblikovanje transferne unije, ki bi omogočala medsebojna jamstva bogatejših in fiskalno stabilnejših članic za revnejše oziroma manj stabilne države območja skupne valute. Gre dejansko za napoved skupnih evrskih obveznic. "Velik pritisk na kapitalskih trgih in strah pred dokončnim zlomom bosta slednjič privedla do transferne unije. Nenehni napori, ki so potrebni za stabiliziranje sistema in ohranjanje statusa quo, dolgoročno namreč preprosto niso več vzdržni," napoveduje Senz. Pri tem pa opozarja, da nobena sprememba ni mogoča brez temeljne reforme evrskega območja. Kapitalski trgi bodo tako po njegovih besedah izsilili fiskalno in bančno unijo, kar pa je le korak v smeri transferne unije. "To bi bilo v prvi vrsti sicer v nasprotju z nemškimi interesi, toda za temeljito zajezitev problema se medsebojnemu jamstvu za javni dolg med članicami evrskega območja ne bo mogoče izogniti," pravi Senz. ECB bo prevzela vlogo ameriškega Feda Ta napoveduje še, da bo Evropska centralna banka (ECB) verjetno v tem scenariju podobno kot ameriška Federal Reserve prevzela vlogo "banke vseh bank". Pomen posameznih držav članic evrskega območja se bo nadalje zmanjšal, zamenjala pa naj bi jih suverena "super država". "Seveda pa, in zaradi tega je tveganje neugodnega razpleta še toliko večje, mora biti tovrstna državna tvorba demokratično legitimna. Politični izziv bo torej zbrati volivce in jih prepričati o tem pomembnem koraku," pravi Senz. Ker pa to prepričevanje morda ne bo obrodilo sadov, ostajajo obeti za evrske državne obveznice zadržani, so sporočili iz Raiffeisen Capital Management.
|
negative
|
3,898
|
Celje - Cinkarna Celje je na celjsko okrožno sodišče vložila tožbo za plačilo odškodnine 30.000 evrov in stroškov postopka proti koordinatorju Civilnih iniciativ Celje Borisu Šuštarju. Članica uprave družbe Nikolaja Podgoršek Selič je danes povedala, da so tožbo vložili, ker je Šuštar blatil ime podjetja. Podgoršek Seličeva je dejala, da je Šuštar podal več izjav glede Cinkarne Celje, ki jih je uprava družbe potem ovrgla. Predvsem uprava Cinkarne Celje Šuštarju oz. Celjskim civilnim iniciativam očita, da so manipulirali s podatki o vsebnosti talija v sadri na deponiji. "Imeli smo dovolj dokazov, da smo ovrgli navedbe Šuštarja in smo se odločili zaščiti ime podjetja ter interese naših zaposlenih," je še pojasnila Podgoršek Seličeva. Že na aprilski novinarski konferenci je predsednik uprave Cinkarne Celje Tomaž Benčina dejal, da so Celjske civilne iniciative pri Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Maribor naknadno naročile analizo strupenega talija v istem vzorcu, ki je bil poslan nedavno v kanadski laboratorij. Iz kanadskega laboratorija so po opravljeni analizi sporočili, da talija v vzorcu sadre titanovega dioksida niso zasledili, do enakih izsledkov so prišli tudi v ZZV Maribor. "Rezultat, ki Celjskim civilnim iniciativam očitno ni ustrezal, so širši javnosti preprosto zamolčale. Iz tega sklepamo, da iniciative manipulirajo s podatki in da njihov namen ni ugotavljanje verodostojnosti izjav in rezultatov Cinkarne Celje," je takrat ocenil Benčina. Šuštar pa je danes znova poudaril, da je Cinkarna Celje tovarna, ki je s svojim delovanjem od ustanovitve grozovito uničila okolje in za stoletja onemogočila normalno, zdravo življenje prebivalstva celjske kotline. Po navedbah Šuštarja je Cinkarna Celje prikrila raziskavo krvi delavcev družbe, kjer je imelo kar 60 odstotkov poškodovane kromosome, kar vodstvo cinkarne zavrača kot neresnično navedbo. "Na podlagi vseh uradnih podatkov, strokovnih analiz, ki smo jih plačevali sami, utemeljeno in legitimno opozarjamo na nesprejemljivost delovanja tako ekološko sporne in nesprejemljive industrije sredi Celja. Tudi z vloženo tožbo, s katero poskušajo skrajno nesprejemljivo ustrahovati predstavnike civilne družbe, nas ne bodo ustavili," je še povedal Šuštar.
|
negative
|
3,899
|
Ljubljana - Rešitev, da bi slabe terjatve bank prenesli na pravno osebo v lasti države, je po mnenju direktorja ZBS Franceta Arharja dobra. "Rešitev je optimalna, če bo šlo za prenos slabih terjatev treh največjih bank v Sloveniji in če se bo z njimi skupinsko upravljalo z namenom, da se pri dolžnikih doseže čim boljši rezultat," je dejal. Rešitev je dobra, če se namera na neko novo pravno osebo v lasti države prenesti slabe terjatve dveh največjih bank, katerih večinska lastnica je država, in banke, katere lastnica je država posredno prek zavarovalnice, je povedal Arhar. "Gre namreč za tri največje banke tudi po tržnem deležu, kar pomeni, da je njihova prisotnost s terjatvami pri posameznih dolžnikih potencialno največja," je pojasnil. Boljša rešitev kot reševanje znotraj bank "Če je namen prenosa, da bi ti dolžniki začeli boljše poslovati, se mi zdi skupinsko upravljanje teh terjatev z namenom, da se pri dolžniku doseže čim boljši rezultat in da se posledično terjatve poplačujejo, optimalno," je povedal Arhar v odzivu na napoved ministra za finance Janeza Šušteršiča, da je to boljša rešitev kot pa reševanje znotraj bank, saj da gre za sistemski problem. Vprašanje pa je, na kakšen način bi se prenos izvršil. "Če bi država dala banki v zameno za to premoženje obveznice, bi to zanjo pomenilo novo zadolžitev. Če bi pa bi ji dala državno garancijo, bi to za banko pomenilo, da nadomešča eno vrsto premoženja, ki je brez državne garancije, z drugo, kar bi imelo pozitiven vpliv na bančni kapital, saj bi ga to razbremenilo," je povzel Arhar. Prenos slabih terjatev na poseben sklad ali agencijo zunaj bank Združenje bank Slovenije (ZBS) je skupaj z Banko Slovenije julija pripravilo analizo mogočih modelov za prestrukturiranje slabih terjatev bank in jo posredovalo vladi. Glede načina sanacije bank se je koalicija v začetku minulega tedna uskladila o prenosu slabih terjatev na poseben sklad ali agencijo zunaj bank. Po Šušteršičevih besedah je treba proučiti še javnofinančne učinke. V sredo dopoldne naj bi o tem vprašanju ter o vprašanju glede vnosa fiskalnega pravila v ustavo in upravljanju državnega premoženja razpravljala koalicija, za popoldne pa je predsednik vlade Janez Janša sklical sestanek predsednikov parlamentarnih strank, vodij poslanskih skupin in poslancev narodnih skupnosti.
|
neutral
|
3,900
|
Ljubljana - Okrožno sodišče v Ljubljani je danes v postopku prisilne poravnave družbe Gradis skupina G objavilo poziv upnikom, naj skladno s sklepom skupščine družbe o konverziji terjatev v kapital vpišejo in vplačajo nove delnice. Sodišče je danes ločeno objavilo tudi poziv za glasovanje o prisilni poravnavi. Sodišče je poziv za vplačilo novih delnic na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) objavilo v imenu družbe, in sicer potem ko so delničarji družbe na skupščini 14. avgusta sprejeli sklep o povečanju osnovnega kapitala družbe s konverzijo navadnih in zavarovanih terjatev. Za uspešno finančno prestrukturiranje družbe je glede na sklep potrebna pretvorba vsaj za skupno 2,5 milijona evrov terjatev. Pripadajoči znesek osnovnega kapitala na eno kosovno delnico je okoli 41,73 evra. Vsak upnik, ki bo za namen povečanja osnovnega kapitala prenesel svojo navadno ali zavarovano terjatev na družbo, bo za en evro terjatve pridobil 0,005 kosovne delnice oz. za 200 evrov terjatve eno novo delnico. Družba namerava izdati toliko delnic, kolikor jih bodo upniki vpisali in vplačali s prenosom terjatev. Rok za vpis in vplačilo novih delnic je mesec dni po objavi poziva upnikom, torej do vključno 21. septembra. Sodišče je danes na Ajpesu ločeno objavilo tudi poziv upnikom za glasovanje o sprejetju prisilne poravnave na podlagi osnovnega načrta finančnega prestrukturiranja. Tudi rok za glasovanje o prisilni poravnavi - o potrditvi odločajo navadni upniki, medtem ko prisilna poravnava na prednostne in ločitvene terjatve ne vpliva - je mesec dni od objave. Načrt za finančno sanacijo navadnim upnikom ponuja ali omenjeno konverzijo terjatev v kapital ali 54-odstotno poplačilo navadnih terjatev najkasneje v štirih letih od pravnomočno potrjeno prisilne poravnave. Terjatve lahko v kapital glede na sklep skupščine pretvorijo tudi upniki z zavarovanimi terjatvami. Prisilni upravitelj Brane Gorše je od 206,4 milijona evrov prijavljenih terjatev priznal za 114,6 milijona evrov terjatev, kaže danes na Ajpesu objavljen dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.