nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
6,101
|
Združenje Manager je naziv Manager leta letos podelilo direktorju Savatecha Upravni odbor Združenja Manager je za Managerja leta 2013 imenoval Igorja Hafnarja, direktorja Savatecha. Priznanje bo podeljeno na Managerskem kongresu danes, v Portorožu. Na kongresu bo objavljeno tudi podjetje, ki je letošnji prejemnik priznanja Managerkam prijazno podjetje. "Družba Savatech dosega odlične poslovne rezultate, gradi dobre medsebojne odnose z zaposlenimi, hitro izboljšuje dodano vrednost in se na svetovnem trgu umešča med najboljše v izbranih tržnih nišah," so v obrazložitvi sporočili iz ZM. Kdo je Igor Hafnar Igor Hafnar, univ. dipl. inženir strojništva, je gumarstvu že od začetka svoje kariere. V Kranjski Savi je leta 1992 začel kot konstruktor projektant in kmalu postal vodja razvoja. Prva zahtevna managerska preizkušnja je prišla leta 2002, ko je bil imenovan za direktorja programa Velo, ki je bil v rdečih številkah. Rezultat njegovega dela je bilo uspešno saniranje in prestrukturiranje Vela. Na čelo Savatecha, ki je takrat štel 846 zaposlenih, je Hafnar stopil leta 2008. Kljub izbruhu finančne krize je prodaja Savatecha v tem letu zaostala za predhodnim zgolj za odstotek, so pa udarec občutili v krepkem padcu dobička. Ta se je že naslednje leto početveril, lani pa je čisti poslovni izid znašal 7,07 milijonov evrov, kar je 23-krat več kot leta 2008. Čisti prihodki od prodaje so z dobrih 73 milijonov evrov v letu 2009 zrasli na 111 milijonov evrov v letu 2012. Skokovita rast dodane vrednosti na zaposlenega Tudi zaradi teh rezultatov je bil Savatech izjemno zaželena naložba, ko je Sava začela iskati tujega partnerja za svoj gumarski del. Od začetka letošnjega leta je Savatech del češke gumarske poslovne skupine - ČGS - Česka gumarenska společnost. V zadnjih petih letih je pod vodstvom Igorja Hafnarja, ki podjetje vodi skupaj z direktorico Vesno Čadež, opazna tudi skokovita rast dodane vrednosti na zaposlenega, so zapisali v ZM. Ta se je od leta 2008, ko je bila z 28.000 evri na zaposlenega, pod slovenskim povprečjem, do danes skoraj podvojila in znaša skoraj 50 tisoč evrov, kar je Savatech močno približalo najuspešnejšim gumarskim družbam na svetu. Dosežke Hafnar v veliki meri povezuje s pripadnostjo zaposlenih, ki so aktivno sodelovali z vodstvom pri iskanju prihrankov v proizvodnji, povečevanju produktivnosti in dvigu kakovosti, sporočajo iz ZM. Kdo je izbiral Komisijo za izbor Managerja leta sestavljajo Tomaž Berločnik (predsednik), Franjo Bobinac, Jože Colarič, Sonja Gole, Sebastijan Piskar, Sonja Šmuc in Dejan Turk. Priznanje Manager leta 2013 bo tradicionalno podeljeno na Managerskem kongresu, 26. septembra v GH Bernardin v Portorožu. Lani je priznanje prejel mag. Vojmir Urlep, predsednik uprave Leka, člana skupine Sandoz.
|
positive
|
6,102
|
Marles bo to soboto, 5. oktobra, od 10. do 16. ure priredil dan odprtih vrat. V Domžalah bodo predstavili pasivno hišo, ki je ... Marles bo to soboto, 5. oktobra, od 10. do 16. ure priredil dan odprtih vrat. V Domžalah bodo predstavili pasivno hišo, ki je zasnovana po individualni idejni zasnovi in je že vseljena. V Mengšu pa bo na ogled tipska hiša Maxima iz ponudbe Hiše na ključ. Grajena je v visoko učinkovitem nizkoenergetskem sistemu. Hiša Maxima je še v postopku gradnje in je trenutno zunaj dokončana, znotraj pa so končani estrihi in položene keramične ploščice. Predstavili bodo tudi jesenske ugodnosti, s katerimi lahko pri nakupu individualnega objekta prihranite do 21 tisoč evrov in hišo na ključ dobite že za 860 evrov na kvadratni meter (z DDV). Več informacij lahko najdete na spletni strani www.marles.si. Marlesova pasivna hiša v Domžalah je zasnovana po individualni idejni zasnovi in je že vseljena. V Mengšu gradijo tipsko hišo Maxima iz Marlesove ponudbe Hiše na ključ.
|
neutral
|
6,103
|
Najbolje prodajani 95-oktanski bencin bo cenejši za 3,9 centa, dizel pa za štiri cente. Štiri tisoč litrska cisterna kurilnega olja bo cenejša za 148 evrov Od polnoči se bodo pocenili vsi naftni derivati. Za poln 50-litrski rezervoar boste odšteli 1,95 evra manj, za enako količino dizla pa točno dva evra manj. Štiri tisoč litrska cisterna kurilnega olja bo od jutri cenejša 148 evrov. Nove cene goriv: • cena 95-oktanskega bencina se bo znižala za 3,9 centa na liter in bo znašala 1,448 evra na liter. • cena 98- in 100- oktanskega bencina se bo znižala za 3,9 centa na liter in bo znašala 1,476 evra • cena dizelskega goriva se bo znižala za štiri cente na liter in bo znašala 1,378 evra. • cena kurilnega olja se bo znižala za 3,7 centa na liter in bo znašala 1,001 evra
|
positive
|
6,104
|
Država mora članom SVIZ-a izplačati tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij. Branimir Štukelj omenja možnost izplačila v obliki državnih obveznic Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj (na sliki) je pojasnil, da jih minister Gregor Virant še ni povabil na pogajanja o izplačilu tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij. Ob tem je dodal, da so se v sindikatu pripravljeni pogovarjati o načinih izplačila, vendar brez poseganja v plače do konca 2014. Možno je tudi izplačilo v obliki državnih obveznic. Štrukelj: Poplačilo + nižje plače = stavka Kot je na novinarski konferenci izpostavil Štrukelj, v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) ne pristajajo na razpravo, "da naj bi javni uslužbenci z znižanjem plač plačali posledice izgube tožbe države na sodišču". V kolikor bo Virant vztrajal pri poplačilu razlik in hkrati linearnem znižanju plač javnih uslužbencev, je glavni tajnik Sviza ponovno poudaril, da bo vlada to plačala s stavko. Druga možnost Štrukelj je spregovoril tudi o drugi možnosti izplačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij, ki naj bi jo omenjal tudi Virant, in sicer izplačilo v obliki državnih obveznic z zamudnimi obrestmi, s čemer bi se izplačilo za nekaj časa odložilo. Po njegovem mnenju je možno tudi, da bi se skozi obveznice to naložilo v dodatno pokojninsko zavarovanje javnih uslužbencev, vendar je po njegovih besedah treba počakati na vladni predlog. Da bi javnim uslužbencem del plače izplačali v obliki obveznic, je pred časom predlagal tudi gospodarski minister Stanko Stepišnik. V intervjuju za Finance je dejal, da bi kot protiutež dvigu DDV del plač v javnem sektorju izplačal z enoletnim vrednostnim papirjem. Več v članku: Minister Stepišnik: Javnim uslužbencem obveznice kot del plače nad 1.500 evrov. Virant: Denar bo, če bomo znižali plače Vrhovno sodišče je prejšnji teden dokončno odločilo, da mora država članom Sindikata državnih organov Slovenije izplačati tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Minister za notranje zadeve Virant je ob tem napovedal, da bodo razliko izplačali vsem javnim uslužbencem in da bo lahko država denar za to obveznost dobila le z znižanjem plač javnih uslužbencev.
|
neutral
|
6,105
|
Kje si, slovenski reagan?! Še enkrat objavljamo najbolj bran komentar tega tedna na Finance.si. Napisala ga je novinarka Financ Petra Sovdat. Zanimivo je bilo konec minulega tedna opazovati vladni spin, kako je pa zdaj, kar naenkrat, zelo fajn, kul in edino normalno, da Slovenija Evropo zaprosi za pomoč pri reševanju bank. Da je to "fajn", na Financah trdimo že leta. Ampak, bojim se, da si s kolegi iz drugih večjih medijskih hiš drugače predstavljamo, zakaj. Iz sklada ESM, ki še nima povsem opredeljenih mehanizmov delovanja, so pomoč že dobili Španci. In njihove banke se zdaj čistijo. A hkrati to ne pomeni, da je Španija kak novi "Wirtschaftswunder", gospodarski čudež. Okrevanje bo dolgotrajno. Tako bo tudi v Sloveniji - če bo Alenka Bratušek sploh zmogla dovolj politične modrosti za klic: "Na pomoč!" Če ne bo, se ji obeta fotka na zidu sramote, kjer z največje, v velikosti vsaj jumbo plakata, gleda Franci Križanič. Tisti financminister, ki bi lahko ukrepal na začetku krize, pa je v imenu "nacionalnega interesa" raje "futral rajo" s puhlicami, da se svetovna gospodarska kriza neke male (izvozne!) države pod Alpami sploh ne tiče. Na zidu so, treba pa bi jih bilo napopati še ob vsako vaško cesto, tudi Štrukelj, Semolič in kompanija, ki odpovedujejo pogovore o proračunu iz užaljenosti - čeprav ta z niti enim ukrepom ne ogroža javnih uslužbencev. Kje si, slovenski reagan? Tudi če ne bi izvedela, da je državna sekretarka Vraničarjeva, ki skrbi za proračun, predlagala zapis nove možnosti dviga stopenj DDV v zakon, dvomim o vzdržnosti proračunov za prihodnji dve leti. Ker ne predvidevata posledic uveljavitve novih davkov. Pa jih ima vlada na dlani. Višje trošarine pomenijo manj prodanega goriva (res je tovornjakarjem težko prevoziti Slovenijo in tankati v Avstriji ali na Hrvaškem). Višje stopnje DDV manj pobranega. Novi nepremičninski davek njegovo prelitje v končne cene - s tem pa nov odlog normalizacije nepremičninskega trga. Morebitna (vse bolj realna) prošnja za pomoč ESM je unovčenje vzajemne zavarovalne police, ki jo plačuje tudi Slovenija. A, saj je vsem voznikom jasno, da pri unovčenju kupona ne gre računati na bonuse? Tako ne moremo pričakovati, da bo ESM za nas bankomat, iz katerega bomo vlekli denar - in ga zapravljali kot doslej. Četudi dobimo denar za sanacijo bank, ta ne bo frlel naokoli kot pred krizo. Poglejte Španijo. Prav tako pa ne smemo šteti ukrepov, ki bi jih dobili v zameno za sanacijo bank, za maluse. Ko sta v državi, kjer dnevno na cesti ostane več sto ljudi, glavni temi vrstni red pridobivanja proračunskih dokumentov in knjiga sodobne pop kulture, je jasno, da sami ne zmoremo. Pa če premierka to ponovi še milijonkrat. Porabimo več, kot ustvarimo. In to za blesarije, bolje je le peščici, ki na trgu ne bi (z)mogla uspeti. Zaradi teh pa trpimo vsi. To ni fer, Lukšič! Birokracija gospodarstvo, ki jo plačuje, duši, ni njegov servis. Dejstvo je, da moraš k zasebnikom, če nimaš ves dan časa čakati v sprejemnici zdravstvenega doma. Država je pri učinkovitosti ostala nekje sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja. Malus za nas ne bi bila racionalizacija. Malus smo si sami. Da se niti takrat, ko orkester igra zadnje skladbe, ne spomnimo napihniti rešilnih čolnov. Da čakamo, ker potrebujemo čas. Da se pogovarjamo o povsem brezzveznih temah. Da mislimo, da je državni proračun bankomat - in to projiciramo še na mednarodno raven. In vseprisotna miselnost, da nam nekaj "pripada".
|
negative
|
6,106
|
Predsednica vlade in stranke Pozitivna Slovenija (PS) Alenka Bratušek je prepričana, da bi Slovenija lahko izšla iz krize že naslednje leto. O zdrahah v PS pa pravi, da je na prvem mestu država "Prepričana sem, da Slovenija ne bo zaprosila za pomoč. Zelo intenzivno se ukvarjamo z ukrepi, ki so potrebni, da ne bomo zaprosili za pomoč. Zaenkrat so govorice absolutno samo špekulacije," je v intervjuju za STA dejala predsednica vlade Alenka Bratušek. Na vprašanje, ali bomo zaprosili za program pomoči, ko bo znana višina potrebnih sredstev za sanacijo bank, pa je Bratuškova odgovorila: "Takrat menim, da je naša dolžnost, da pogledamo, kako lahko najbolje in hkrati najceneje za državljane rešimo te probleme." Predsednica vlade meni, da smo lahko do konca leta popolnoma mirni, saj država lahko poplačuje vse svoje obveznosti. "Že maja ob zadnjem zadolževanju nam je marsikdo govoril, da nam ne bo uspelo. Pa nam je, po opravljeni konverziji je bilo to celo cenejše zadolževanje kot eno prej," pravi. Alenka Bratušek priznava, da s prodajo bank slabo kaže. Razlog za to je po njenem mnenju čakanje na rezultate stresnih testov. Slovenija iz krize že prihodnje leto? Kdaj bomo izšli iz krize? "Po aktualnih gospodarskih napovedih leta 2015. Moje osebno prepričanje pa je, da če uspemo sanirati banke, že v letu 2014," je prepričana Bratuškova. Na vprašanje, ali vlada dovolj aktivno išče tuje investitorje, Bratuškova pravi, da je njena vlada pot gospodarstvu začela kar aktivno odpirati. "Zadnja zelo pozitivna izkušnja je bil obisk v Srbiji, kamor sem peljala tudi pomembne gospodarstvenike, in kjer sva oba s predsednikom vlade Ivico Dačićem tudi sodelovala na poslovni konferenci. Dogovarjamo se, da bomo v nekaj evropskih industrijskih prestolnicah do konca leta pripravili investicijske konference, na katerih bomo predstavili ta prvi sveženj podjetij, za katere iščemo investitorje," napoveduje premierka, ki sicer priznava, da s prodajo bank trenutno slabo kaže. "Težko je najti vlagatelja, dokler niso znani rezultati stresnih testov." O zdrahah v Pozitivni Sloveniji in Jankoviću "Osebno sem bila že na začetku proti sklicu kongresa to jesen, in sicer zato, ker menim, da je prav, da katera koli stranka, ne le PS, dobi svojega vodjo neposredno pred volitvami. Da tudi tisti, ki se bodo s stranko pogovarjali po volitvah, vedo, da je to nekdo, s katerim bodo sodelovali cel mandat. Drugi razlog je bil, da menim, da se v tem trenutku PS nima časa ukvarjati sama s seboj. Tudi če sem osebno, kot Alenka Bratušek, politično kaj izgubila s tem, da sem pristala na odložitev kongresa, mislim, da je to edina stvar, ki sem jo morala narediti. V tem trenutku ni na prvem mestu Alenka Bratušek, na prvem mestu je država. Pomembna pa se mi zdita soglasna podpora izvršnega odbora in dejstvo, da kongresa nismo prestavili le za nekaj časa, ampak na čas pred volitvami," je Bratuškova pojasnila za STA, kako gleda na razplet prejšnjega tedna in sklep izvršnega odbora PS, da kongres stranke odloži. O tem bo sicer razpravljal tudi svet stranke, ki je najvišji organ stranke med kongresoma. Pri tem dodajmo, da je Janković na januarskem programskem kongresu PS, ko se je zaradi obremenilnega poročila KPK "zamrznil", dejal, da se ne umika iz politike, sploh pa ne iz stranke. Takrat je predlagal tudi, da bi imela stranka še letos volilni kongres. Bratuškova govori, Janković pa še molči Bratuškova je na vprašanje STA, ali morda pričakuje sklic izrednega kongresa, odgovorila nikalno. "Tega ne pričakujem. Predvsem zato, ker sva oba kandidata dala soglasje za preložitev kongresa. Z Zoranom Jankovićem sicer od četrtka nisem govorila." Ustanovitelj PS Janković o izrednem kongresu sicer še molči. Več o tem v članku Janković ne želi povedati, ali razmišlja o izrednem kongresu.
|
neutral
|
6,107
|
Zaradi zlorabe položaja pri odobravanju posojil so novomeški kriminalisti ovadili osem oseb, ki naj bi banko oškodovali za 4,5 milijona evrov Novomeški kriminalisti so po enoletni preiskavi na okrožno tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper odgovorne osebe v eni izmed bank zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete. Osem osumljencev naj bi večkrat zlorabilo svoj položaj pri pripravi in odobritvi lombardnih kreditov in terminskih poslov. Po naših neuradnih informacijah gre za banko Hypo, preiskava pa naj bi bila povezana tudi z odgovornimi osebami ljubljanskega Hypa. Osumljenci so po ocenah kriminalistov banko oškodovali za več kot 4,7 milijona evrov škode. Osem osumljencev, starih med 38 in 59 let, je večkrat zlorabilo svoj položaj ali zaupanje na način, da so pri pripravi in odobritvi lombardnih kreditov in terminskih poslov določeni osebi pridobili premoženjsko korist in banki povzročili veliko premoženjsko škodo, so zapisali na novomeški policijski upravi. Niso zahtevali vrnitve kredita in plačil obresti Osumljenci so omogočili, da ob zapadlosti kreditov in terminskih poslov oziroma v času, ko zavarovanje kreditov ni bilo več ustrezno in zadostno, banka od te osebe ni zahtevala vrnitve kredita in plačila obresti ali izvedla ostalih ukrepov. V imenu banke so s to osebo sklenili nove pogodbe in anekse brez ustreznega zavarovanja. Zaradi nepravilnosti pri pripravah kreditne dokumentacije so kriminalisti zaradi kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin ovadili še tri osebe, zaposlene v banki.
|
negative
|
6,108
|
Peter Frankl se z novo limuzinsko mazdo6 druži že pet mesecev, v tem času pa je z njo naredil približno 15 tisoč brezskrbnih kilometrov. Z rdečo lepotico je po dolgem in počez prepotoval Slovenijo, največ poti je sicer opravil na relaciji Piran-Ljubljana-Piran, 120 kilometrov v eno smer pa mine v trenutku. Frankl na službenih poteh - trikrat je obiskal tudi Dunaj in se odpravil v Beograd - ceni njeno udobje, zmogljivosti in zanesljivost. Med drugim ga sedeži prijetno grejejo v hrbet, dovolj močan motor zagotavlja lagodno in brezskrbno vožnjo, razen rednega vzdrževanja pa mazda še ni videla serviserja. Vozilo ima sicer dizelski stroj s tehnologijo sky activ ter z rekordno nizko kompresijo postreže s 110 kilovati moči. Rezultat sta enakomerno razporejen navor pri zasnovi motorja in majhna poraba. Franklov dizel CD150 v povprečju porabi 4,2 litra nafte na sto kilometrov. V svoji mazdi6 pa kot poslovni človek pogreša le več odlagalnih površin, ki jih je po njegovem mnenju iz generacije v generacijo manj.
|
positive
|
6,109
|
Kot so pojasnili v Bank of Cyprus, je dobiček pred slabitvami in stroški prestrukturiranja banke znašal 620 milijonov evrov, kar je 22 odstotkov manj kot leto dni pred tem Največja banka Bank of Cyprus, ki jo je finančna in gospodarska kriza močno prizadela, je danes sporočila, da je lani pridelala za 2,21 milijarde evrov čiste izgube. Izguba je bila s tem za 60 odstotkov višja kot leta 2011. Kot so pojasnili v Bank of Cyprus, je dobiček pred slabitvami in stroški prestrukturiranja banke znašal 620 milijonov evrov, kar je 22 odstotkov manj kot leto dni pred tem. Slab poslovni rezultat so pripisali tudi 441-odstotnem skoku rezervacij za slaba posojila. Lani so namreč ustvarili za 2,30 milijarde evrov rezervacij, medtem ko so jih leta 2011 za 426 milijonov evrov. Na poslovanje močno vplivale določitve evropskupine V banki so ocenili še, da so na njihovo poslovanje močno vplivale določitve evroskupine, ki združuje finančne ministre evrskih držav, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Prav prenapihnjen bančni sistem, ki je z visokimi obrestnimi merami in naklonjenim zakonodajnim okvirom privabljal denar različnih bogatašev in podjetij, predvsem iz Rusije, je Ciper lani spravil na rob bankrota. Država je bila zato prisiljena zaprositi za pomoč območja evra in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Trojka mednarodnih posojilodajalcev - Evropska komisija, Evropska centralna banka in IMF - je Nikoziji marca letos odobrila za deset milijard evrov pomoči. Zavezali so se, da bodo krčili tudi javno porabo Nikozija se je v zameno za finančno intervencijo tujine zavezala, da bo dodatnih 13 milijard evrov, ki jih potrebuje za delovanje države, zbrala skozi različne ukrepe, med drugim sanacijo bohotnega bančnega sektorja, zvišanje davkov, krčenje javne porabe in privatizacijo državnih podjetij. Nikozija je v tej luči temeljito prestrukturirala dve največji banki. Donedavno druga največja banka Laiki je šla v likvidacijo, njeno premoženje pa so razdelili na dobro in slabo. Prvo se je preneslo na največjo banko Bank of Cyprus, drugo pa na ciprsko obliko t.i. slabe banke. Imetniki vlog v Bank of Cyprus nad 100.000 evrov, med katerimi so prevladovali ruski državljani, so morali za reševanje banke prek mehanizma bail prispevati 47,5 odstotka vrednosti svojih vlog, ki so jim jo pretvorili v delnice. Na ta način se je banka dokapitalizirala za okoli osem milijard evrov.
|
negative
|
6,110
|
Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec pravi, da bodo rezultati stres testov pokazali, ali bo Slovenija lahko upravičila pričakovanja vlagateljev "Sprašujejo nas o sanaciji bančnega sistema in ukrepih za rast," je za Pop Tv v Washingtonu dejal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Po njegovih besedah bodo rezultati bančnih stres testov pokazali, ali bo Slovenija lahko upravičila pričakovanja vlagateljev. Jazbec meni, da je Slovenija z ukrepi nekoliko pozna, vendar po njegovem še ni vse izgubljeno. Spomnimo, predstavniki IMF bodo naslednji teden začeli pregledovati stanje v Sloveniji. Več v članku Prihodnji četrtek v Slovenijo prihaja MDS. Finančni minister Uroš Čufer in guverner Boštjan Jazbec se sicer v Washingtonu udeležujeta zasedanja finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank. Več o tem v članku Jazbec in Čufer v Washingtonu predstavljata ukrepe.
|
positive
|
6,111
|
Ker Luka Koper svojega novega šefa ni prijavila Zpizu, pa bo inšpektorica zavodu predlagala uvedbo prekrškovnega postopka Inšpektorat RS za delo, ki je v Luki Koper opravil inšpekcijski nadzor, povezan z zaposlitvijo Gašparja Gašparja Mišiča, bo zaradi suma kršitev zakona s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja zadevo posredoval Zpizu kot predlog za uvedbo postopka o prekršku. Inšpektorat je ugotovil, da v zvezi z obveznim zavarovanjem Gašparja Mišiča ni bila izvedena sprememba glede njegovega statusa, to pomeni, da v roku osmih dni ni bil prijavljen v evidenco Zpiza, je v izjavi zapisala glavna republiška inšpektorica za delo Nataša Trček. Pogodbe nima, a Mišič ni delal na črno Pri nadzoru inšpektorat ni ugotovil morebitnega zaposlovanja na črno, prav tako niso bile ugotovljene druge kršitve zakona o delovnih razmerjih. Spomnimo, Gašpar Mišič je bil imenovan 26. avgusta, z opravljanjem funkcije je pričel 7. septembra. V času inšpekcijskega nadzora še ni sklenil pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe civilnega prava. V statutu Luke je sicer določeno, da se medsebojne pravice in obveznosti med posameznim članom uprave in družbo določijo s posebno pogodbo o poslovodenju družbe (pogodba civilnega prava). Iz 33. člena statuta družbe sicer izhaja, da se medsebojne pravice in obveznosti med posameznim članom uprave in družbo določijo s posebno pogodbo o poslovodenju družbe (pogodba civilnega prava), ki jo v imenu družbe sklene predsednik nadzornega sveta, katera pa v času nadzora ni bila sklenjena, ker naj bi tovrstno pogodbo sklenil novo imenovani nadzorni svet, je zapisala Trčkova.
|
neutral
|
6,112
|
Prvi večer petega tedna mode v Ljubljani (Fashion Week) so svoje kolekcije za pomlad/poletje 2013 pokazali m*faganel, Maja Štamol, Urša Drofenik, Sofia Nogard, Irena Funduk Fashion in Ivan Rocco. In ravno Ivan Rocco, tudi kandidat za mladega TRENDI oblikovalca leta, ki ga bo revija TRENDI razglasila konec novembra, je včeraj daleč najbolj navdušil blizu 800 radovednežev, modnih poznavalcev, novinarjev (letos morajo presenetljivo kar stati), blogerjev, kupcev (kje so?). Zakaj? Ker je igriv, zabaven, poln vzorcev, močnih barv in kontrastov (navdih je bila Kitajska) ter prepletanja materialov, recimo svile in lureksa. Rocco je svežina, pogum, drznost, inovativnost! In končno se je tudi Ivan Rocco usmilil moških in zanje oblikoval divja in precej provokativna oblačila. Ivan Rocco m*faganel Moški m*faganel In tudi Matevž Faganel se je prvikrat lotil moških. Zanje je skreiral sodobne srajce-frake, ki smo jih sicer že videli nekaj let nazaj pri Garevskem in lani pri theCollective, a so pri njem dobile nov modni pridih, geometrijske vzorce, ki jih je v črno-beli (to je pač Faganel) kombinaciji združil tudi v ženskih oblačilih s posebnimi lasnimi dodatki Ane Lazovski. Pomlad/poletje 2014 bosta pri m*faganelu lahkotna, v črnobeli različici in z nekaj elektro modre barve. Minus: nekaj ženskih oblek je bilo slabo sešitih. Njegova kolekcija bo naprodaj v blagovnici Midas. Maja Štamol In vsi drugi ... Maja Štamol (svojo modo prodaja v Nami) se je oprijela večernega glamurja, ki ji je najbolj blizu. A sicer dobro skrojene večerne obleke preveč očitno kričijo po: Valentino, Valentino! Pokazala je nekaj zelo nosljivih in uporabnih dolgih kril in unikatni nakit E2RD. Urša Drofenik je s svojim ponavljajočimi oblekami in barvnimi kontrasti precej duhamorna in oblikovalka, ki sodi na drugačne piste, kot je fashion week. Modna znamka Irena Funduk Fashion se je zataknila v nekem drugem, davnem času, tako z materiali kot s kroji. Še najbolj ostane v spominu njena črna obleka, izstopajoča med belimi in bež vinilskimi oblekicami. Urša Drofenik Ostane še Sofia Nogard: sveža kolekcija, s florescenčnimi barvnimi kontrasti, opaznim nakitom in z nekaj lahkotnimi dolgimi pletenimi oblekami. Kolekcija je res primerna za pomlad/poletje, nekateri oblikovalci so namreč zanemarili dejstvo, za katero obdobje so naredili kolekcijo. Irena Funduk Fashion Sofia Nogard Foto: Aleš Beno
|
neutral
|
6,113
|
Okrog pol kilometra pod površino zemlje je prišlo do nenadne sprostitve pritiska V velenjskem premogovniku se je popoldne zgodila delovna nesreča. Poškodovanih je sedem rudarjev, nihče od njih ni v življenjski nevarnosti, so sporočili iz Premogovnika Velenje . Na globini okoli 500 metrov pod površino zemlje, v severnem krilu jame Preloge Premogovnika Velenje, je ob 16.44 prišlo do nenadne sprostitve pritiska, še pred začetkom izdelave novega prečnika, pojasnjujejo v premogovniku. Sedem poškodovanih, dva na pregled Sedem rudarjev je bilo v nesreči lažje poškodovanih. Takoj po dogodku so jim priskočili na pomoč jamski reševalci z bližnjih odkopnih delovišč ter jih ustrezno oskrbeli in pripeljali na površino. Dva so odpeljali na pregled v Splošno bolnišnico Celje, ostale pa v Zdravstveni dom Velenje. Takoj po dogodku so obvestili upravo za zaščito in reševanje ter rudarski inšpektorat.
|
negative
|
6,114
|
Avto portal Financ je po dveh tednih delovanja postal najbolj bran podportal Financ, obiskalo ga je prek deset tisoč različnih... Kaj boste počeli za krompirjeve počitnice?Odgovori (344) Avto portal Financ je po dveh tednih delovanja postal najbolj bran podportal Financ, obiskalo ga je prek deset tisoč različnih obiskovalcev. Urednik avtoportala Miloš Milač vam bo prihajajoči vikend popestril s prerezom dogajanja na avtomobilskem trgu. Podjetniki, ki poslujete z avtomobilsko panogo, in ljubitelji avtomobilizma, boste danes v e-poštni nabiralnik začeli prejemati tedensko pismo (prijavite se lahko na strani portala zgoraj desno). V tem vam bomo predstavili prerez dogajanja v preteklem tednu. Kako poslujejo avtomobilski proizvajalci, kje vlagajo, kaj razvijajo, kako dobri so novi avtomobili, kaj in za kakšno ceno prihaja na trg, s katerimi izzivi se srečujejo - o vsem tem urednik portala Miloš Milač. Minister za infrastrukturo Samo Omerzel danes predstavlja stališče vlade do gradnje drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. Nataša Koražija, Rok Pikon in Vesna Tomaževič raziskujejo, ali je naložba smiselna in ekonomsko učinkovita, kdo bo služil in kako bomo tak projekt plačali. Petra Šubic piše o mladem podjetniku, ki je s svojo idejo uspel dobiti kar nekaj zagonskega kapitala na mednarodnem portalu za množično financiranje (tako imenovani crowd funding). Dušan Pšeničnik, ki je pred leti zaslovel z bliskovitim napredovanjem na gospodarskem ministrstvu, danes vodi direktorat za notranji trg pri gospodarskem ministrstvu. Kaj vse počne ta direktorat, koliko nas stane in kako bi preživeli brez njega, se sprašuje Novica Mihajlović. Ekipa novinarjev (na sliki z odgovorno urednico Financ Simono Toplak (druga z leve) in dežurnim urednikom Jurijem Šimcem (skrajno levo)) preverja, kako smiselna je investicija v drugi tir. Andreja Šalamun se udeležuje novinarske konference ob prvi obletnici delovanja Centra energetskih rešitev (CER), kjer bodo navzoči predstavniki Petrola, Juba, Knauf Insulation. Jernej Kosec pa za vas že spremlja poslovni zajtrk ameriške gospodarske zbornice, več v članku Čezatlantski sporazum bi UPS-u prinesel 20 tisoč delovnih mest V prilogi Biznis Plus preberite intervju z direktorjem hrvaškega Jadranskega galenskega laboratorija. Pripravlja Mladen Miković. V ponedeljek vas čaka tudi nova izdaja Nepremičninskega informatorja, ki je ureja Branko Žnidaršič. Novinarka Špela Mikuš in urednik portala Biznis Plus Mladen Miković, v ozadju pa Janez Tomažič in Andreja Šalamun.
|
neutral
|
6,115
|
Nizozemski Adriatic Fund je ovadil predsednika uprave Cirila Dragonjo in člana uprave Dušana Valentinčiča Foto: Urban Štebljaj Zaradi domnevno nezakonite prodaje delnic moldavske banke je nizozemski sklad Adriatic Fund ovadil Factor banko, nekdanjega predsednika uprave banke Cirila Dragonjo (na sliki) in člana uprave Dušana Valenčiča, v Dnevniku pišeta Primož Cirman in Sebastjan Morozov. Ovadba Dragonji in Valentinčiču očita sum storitve kaznivega dejanja goljufije in zlorabe položaja. O domnevno sporni preprodaji delnic moldavske banke pišemo v člankih Nad Factor banko nova petmilijonska tožba in S sumljivimi posli v Moldaviji povezan tudi Darko Horvat?. Požareport: Luknja v Factor in Probanki velika dve milijardi Luknja v Probanki in Factor banki naj bi bila na koncu velika dve milijardi evrov, ne samo med 200 in 400 milijonov evrov, pa danes poroča Požareport, ki se sklicuje na informacije vira iz NLB, tesnega sodelavca Janka Medje. Ta je za portal povedal še, da obe banki sploh nista bili banki, temveč čisto navadna finančna holdinga. Kot je znano, sta omenjeni banki od letošnjega septembra v postopku nadzorovane likvidacije, država pa je za njiju izdala skupno poroštvo v višini ene milijarde evrov.
|
neutral
|
6,116
|
Ko se pojavi strah, ga moraš poslušati, je eden on nasvetov ženske, ki je izgubila v poslovnem svetu, a se ponovno pobrala in postala še uspešnejša. Na prvi slovenski konferenci Strahu in neuspeha, ki je potekala 26. oktobra 2013 v Ljubljani, smo slišali vrsto podobnih zgodb, udeleženci pa so bili enotni, da je strah potrebno spoznati, ga izkoristiti in se iz njega tudi učiti. Zakaj je taka konferenca pomembna si lahko preberete v intervjuju z prvim "failerjem" Josejem Antonijem Moralesom: Prekmurski Perujec, ki bo Slovence učil o neuspehu. Udeleženci konference so se preiskusili, kako dobro poznajo svoj strah Do ideje o organizaciji prve tovrstne konference v Sloveniji je prišel Jose Antonio Morales, Prekmurski Perujec, sicer podjetnik, ki ga je ljubezen pripeljala v Slovenijo. Morales je pred dnevi v intervjuju za Finance med drugim povedal, da se ljudje bojimo poloma, zato se nam res zdi bolje, da sploh ničesar ne naredimo. "Neuspeh je gonilo napredka, iz njega se učimo. Ne smemo ga kaznovati, prej nasprotno, zanj si je treba čestitati - to, da sem propadel, pomeni, da sem poskusil. Sami moramo rešiti svoje težave, za kar je potreben pogum. Ko ugotoviš, da si pogumna oseba, lahko premagaš strah in neuspeh. To je moje sporočilo," je povedal. Na sobotnem dogodku, ki ga je poleg Moralesa organiziral tudi CEED Slovenia s pomočjo podjetnika Andraža Torija iz Zemante, je svojo zgodbo o neuspehu, sramoti in strahu delila tudi Anita Lozar, ki je skupaj z Matejem Peliconom ustanovila Obrtno pivovarno Pelicon. Kot mlada podjetnika sta za svoj projekt potrebna sredstva iskala na Kickstarterju, kjer pa nista zbrala potrebne vsote. Lozarjeva je izpostavila predvsem občutek sramote, saj jim kot enim redkih Slovencev ni uspelo na Kickstarteju. A namesto, da bi se izgubila v labirintu obupa, sta neuspeha s pridom izkoristila za lastno promocijo. "Ljudje so hodili k nam, pa čeprav pivovarna sploh ni delovala. Govorili smo o pivu," je povedala. Kasneje sta pivovarno dokončala in sedaj uspešno varita pivo, ki pa tako kot njuna zgodba ni povsem običajnega okusa. Lozarjeva pa medtem sporoča: "Pripravljeno smo, da delamo napake."
|
positive
|
6,117
|
Center energetskih rešitev (CER) v ljubljanskem BTC je praznoval prvi rojstni dan. S prvim letom delovanja so ustanovitelji zadovoljni. Nasvete o izolacijskih materialih, ogrevalnih in prezračevalnih sistemih, rabi energentov, učinkoviti prenovi oken in celostni prenovi objektov je v tem času poiskalo 2.500 obiskovalcev. Sašo Kokalj, predsednik uprave družbe JUB-H, je povedal, da na prihodnost centra gledajo optimistično. Veliko priložnosti vidijo predvsem v skupnih nastopih, projektih in promocijah partnerjev. »Zelo nas veseli, da je CER zaživel tudi kot izobraževalno-svetovalno središče za energetsko učinkovitost pri gradnji,« je dejal Kokalj in dodal, da se CER razvija kot pomembna platforma za širjenje znanja in zavedanja o energetsko učinkoviti in trajnostni gradnji, kar je in bo v prihodnosti postalo ustaljen način razmišljanja. Partnerji CER ob praznovanju prvega leta poslovanja (z leve proti desni): Sašo Kokalj iz Juba, Zef Vučaj iz Zelenih energij, Darko Bevk iz Knaufa Insulation, Gregor Benčina iz Jelovice in Rok Vodnik iz Petrola
|
positive
|
6,118
|
Taksist Danijel Robnik zatrjuje, da bo v petih letih v Luko Zadar vložil vsaj 20 milijonov evrov. Pogovarjal naj bi se tudi s strateškim partnerjem iz Abu Dabija "Prepoznal sem odlično poslovno priložnost po ugodni ceni. Logistika je prihodnost in pristanišče ima ogromen potencial," je vstop v Luko Zadar za Večer komentiral Danijel Robnik, solastnik družbe Taxi Plus. Kot pravi, naj bi njegova hrvaška družba Diluculo pri hrvaških oblasteh že uspela zagotoviti podaljšanje koncesije za nadaljnjih 25 let, Robnik pa naj bi bil v pogovorih z več strateškimi partnerji iz različnih držav. Med drugim naj bi se pogovarjal tudi z investicijskim fondom iz Abu Dabija, ki se je pred nedavnim zanimal za naložbo v mariborsko letališče. "V petih letih bomo v pristanišče vložili vsaj 20 milijonov evrov in povečali njegove kapacitete za 300 odstotkov," še zatrjuje Robnik. O Robnikovem lastništvu 53-odstotnega deleža Luke Zadar smo pisali včeraj v članku Mariborski taksist postal lastnik Zvonove Luke Zadar.
|
positive
|
6,119
|
Vaša trojka zagotavlja, da lahko težave reši sama. Vir: Primorske novice Antonio Spilimbergo, vodja misije MDS, verjame slovenski premierki, finančnemu ministru in prvemu možu centralne banke. Morda si bo premislil, ko se bo seznanil z ugotovitvami stresnih testov naših bank.
|
neutral
|
6,120
|
Vztrajamo pri tem, da bi moral bilančni dobiček ostati nerazporejen. Trenutno se namreč nahajamo v razmerah, ko tudi ta odločitev za nas ni sprejemljiva in ugodna, poudarja vodja aktiva novinarjev Aleš Kocjan Delničarji Večera na današnji skupščini sploh niso glasovali o predlogu Dela, da bi si razdelili skoraj 507 tisoč evrov oziroma 1,98 evra bruto dividende na delnico. Še pred tem so namreč podprli kompromisni predlog Slovenske odškodninske družbe, da za dividende namenijo pol manj oz. evro na delnico. Mali delničarji so napovedali izpodbojno tožbo. Zahteva za sklic skupščine s predlogom za delitev dobička je prišla s strani Dela, ki bi kot skoraj 80-odstotni lastnik tik pred prodajo svojega deleža prišel do največjega dela dobička. Še pred današnjo skupščino pa sta dva različna nasprotna predloga prišla s strani Soda, ki je bil pozneje sprejet, in malih delničarjev, ki so predlagali, da bi delničarjem izplačali okoli 43.000 evrov oziroma 0,17 evra na delnico. Ker so mali delničarji menili, da lahko tudi izplačilo pol nižje dividende ogrozi likvidnost mariborske časopisne hiše, so že na skupščini napovedali izpodbojno tožbo. Skupščine se je v imenu Dela udeležila članica uprave Nada Jakopec, družbo Delo Prodaja pa je zastopal direktor Rok Gorjup, ki je sprejetemu sklepu nasprotoval, a ob odhodu izjav nista dajala. Delničarje pričakali s plakati in prelepljenimi usti Sicer pa je še pred začetkom skupščine 165 redno zaposlenih na Večeru prihajajočim delničarjem jasno izrazilo, kaj si mislijo o predlagani delitvi dobička. Na stopnišču časopisne hiše so jih pričakali s plakati in prelepljenimi usti. Tudi po skupščini s kompromisnim predlogom niso bili zadovoljni, je povedal vodja aktiva novinarjev Aleš Kocjan in dodal, da se bodo za to, da dobiček ostane nerazporejen, borili še naprej. "Vztrajamo pri tem, da bi moral bilančni dobiček ostati nerazporejen. Trenutno se namreč nahajamo v razmerah, ko tudi ta odločitev za nas ni sprejemljiva in ugodna. Še posebej paradoksalno je, da je ta predlog prišel s strani države, ki bi morala razumeti vlogo Večera," je dejal Kocjan in pozdravil odločitev malih delničarjev, da so napovedali izpodbojno tožbo, saj tako kot zaposleni menijo, da je izglasovani sklep škodljiv za družbo. Družbi Delo, ki ima od novembra 2008 v lasti 79,24 odstotka Večera, se je sicer že konec julija iztekel večkrat podaljšani rok za prodajo vsaj 75-odstotnega deleža v Večeru. Varuh konkurence ji je leta 2009 prodajo naložil zaradi presežne koncentracije na področju časopisnega in oglasnega trga. Delu se zdaj s prodajo tudi mudi, saj so bili zaradi neizvršitve prodaje do konca julija s strani varuha konkurence že denarno kaznovani. Zaposleni opustili načrte po notranjem odkupu Nedavno so svoje načrte po notranjem odkupu zaradi premajhnega zanimanja zaposleni na Večeru opustili, nato pa so preko Sindikata novinarjev Slovenije pozvali, da se za to ustanovljeni zadrugi Za Večer pridružijo tudi novinarji drugih hiš. Na Delu so danes za STA pojasnili, da so delnice Večera še vedno pripravljeni prodati tistemu kupcu, ki ga bo kot ustreznega ocenila Agencija za varstvo konkurence (AVK) in soglašala s prodajo. "Še naprej si bomo, kot doslej, prizadevali za prodajo deleža in nadaljevali dogovarjanja s potencialnimi kupci z namenom, da pride do čimprejšnje prodaje," so še dodali na Delu, kjer pa konkretnih aktivnosti in dogovorov s potencialnimi kupci, dokler ne dosežemo zavez ali dogovorov, ne želijo komentirati.
|
neutral
|
6,121
|
Saša Remec, ki ima po spodletelih načrtih Javorja Pivka pri Factor banki milijonske dolgove, naj bi bil kandidat za upravo plinarskega podjetja Foto: Irena Herak Podjetnik Saša Remec (na sliki) naj bi bil resen kandidat za upravo družbe Plinovodi , ki pripravlja teren za gradnjo Južnega toka, v Dnevniku poročata Tomaž Modic in Primož Cirman. Remec je pred meseci za Dnevnik zanikal, da bi bil kandidat za upravo Plinovodov, mi smo ga poskušali priklicati v podjetju Abama , a zaenkrat neuspešno. Tudi infrastrukturni minister Samo Omerzel je za Dnevnik zanikal, da bi bil Remec njegov kandidat. 4,7 milijonska `plomba` Factor banke Remec prek svojega podjetja Abama obvladuje četrtino družbe Javor Pivka (danes v likvidaciji), ki jo je pred leti poskušal prevzeti, a mu ni uspelo. Kot poroča Dnevnik, je Remec ob poskusu prevzema leta 2008 pri Factor banki najel štirimilijonsko posojilo, banka, ki je danes v postopku likvidacije, pa naj denarja ne bi več videla. Prejšnji teden je sodišče tako na Remčevem premoženju vpisalo 'plombo' v višini 4,7 milijona evrov, piše Dnevnik.
|
negative
|
6,122
|
Vita Cajnko Javornik je odgovorna urednica revije Manager. Nova številka revije - 100 najbogatejših Slovencev - je izšla včeraj. Foto: Irena Herak Najljubša blagovna znamka? Imenuje se Karmijevšeč. Od kogarkoli že je in za ceno, ki se mi zdi še razumna. Parfum številka ena? Po Givenchyju III imam nostalgijo, ker ga več ne delajo. Prvi nadomestek je The One, D & G. Znamka ure, ki jo nosite? Samsung (zna tudi telefonirati). V katero restavracijo radi zahajate in zakaj? Plato, ker je blizu. Najljubši film? Ne morem se odločiti za enega. Katero knjigo ta hip berete in katero bi priporočili v branje? Ta hip žal nobene, nazadnje Dnevnik srbske gospodinje Mirjane Bobić Mojsilović in Slehernika Philipa Rotha, vedno pa bi priporočala Zajtrk prvakov Kurta Vonneguta in Štoparski vodnik po galaksiji Douglasa Adamsa. Blagovna znamka avta, ki ga vozite? Tehnične karakteristike so mi zelo pomembne, zato vozim že opuščeni Citroen Xsara Picasso, ker ima najboljše razmerje med velikostjo prtljažnika in dolžino avtomobila. V katerem mestu bi najraje živeli in zakaj? Tam, kjer so ljudje, ki so mi blizu. Zato, ker so tam. Kje bi najraje počitnikovali pozimi in poleti? Najraje vsakokrat drugje. Vaša definicija luksuza? Notranji mir.
|
neutral
|
6,123
|
Včeraj je bilo na zavodu prijavljenih več kot 120 tisoč brezposelnih, kar je največ po letošnjem aprilu. Glede na lanski oktober je brezposelnih več za 7,1 odstotka Konec oktobra je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 118.721 brezposelnih oseb. To je štiri tisoč oseb oziroma 3,5 odstotka več kot septembra, ko je bilo registriranih brezposelnih 114.669. Glede na lanski oktober je brezposelnih več za 7,1 odstotka. Kot so povedali na zavodu, je bilo povečanje brezposelnosti pričakovano in povsem v okvirih za ta del leta. V obdobju prvih desetih mesecev je bilo na v povprečju prijavljenih 119.460 brezposelnih oseb, kar je 9,3 odstotka več kot v primerljivem obdobju leta 2012. Dodajmo, včeraj je bil na zavodu prijavljenih več kot 12 tisoč ljudi, kar je največ po letošnjem aprilu. K višji brezposelnosti najbolj prispevale izgube statusov Brezposelnost se je oktobra povečala predvsem zaradi večjega priliva mladih, ki so končali izobraževanje in so iskali prvo zaposlitev. Teh je bilo 5.956, vseh na novo prijavljenih brezposelnih oktobra pa je bilo 13.911, so povedali na Zavodu RS za zaposlovanje. Eden glavnih razlogov za tako hitro rast brezposelnosti je torej izguba študentskega statusa med mladimi. Ekonomist Sašo Polanec napoveduje, da se do konca leta ne bo veliko spremenilo. »To se spreminja v obdobju več let. Če pa bi želeli znižati stopnjo brezposelnosti, bi morali imeti gospodarsko rast, ne krčenja,« pojasnjuje Polanec. Rast pa bi morala biti večja od neke minimalne ravni. Več v članku: V dveh tednih skoraj štiri tisoč več brezposelnih. Odjavilo se jih je dobrih devet tisoč Iz evidenc se je medtem odjavilo 9.159 brezposelnih oseb. Zaposlilo oziroma samozaposlilo se jih je 5.355, kar je 16,6 odstotka manj kot septembra in 8,3 odstotka več kot oktobra lani. V letošnjih prvih desetih mesecih se je iz evidence odjavilo skupaj 87.591 brezposelnih oseb, od teh 56.350 zaradi zaposlitve, kar je 13,1 odstotka več kot v primerljivem obdobju leta 2012, so še zapisali v poročilu. Glede na lanski oktober je brezposelnost ostala nižja le v območni službi Ptuj, za 7,1 odstotka, medtem ko stanje pred letom najbolj presegajo v območnih službah Ljubljana (za 11,4 odstotka), Koper (za 11,1 odstotka) in Trbovlje (za 9,0 odstotka).
|
negative
|
6,124
|
Nehigieničnost in nesmotrna poraba bi bila, če bi podjetje subvencijo dobilo in jo razdelilo za plače, na očitke o nehigieničnosti odgovarja gospodarski minister "To je bila zelo higienska in smotrna poraba sredstev," se je po današnji seji vlade na očitke o nehigieničnosti pri pridobitvi državne subvencije za svoje podjetje Emo Orodjarna odzval gospodarski minister Stanko Stepišnik. "Nehigieničnost in nesmotrna poraba bi bila, če bi podjetje subvencijo dobilo in jo razdelilo za plače," je dodal Stepišnik. Kako je Emo Orodjarna prišla do državnih 348 tisočakov smo razkrili v Financah. Več v članku Minister Stepišnik vlada in deli - tudi sebi. O tem, da se Stepišniku zaradi prejema subvencij maje stolček, pa smo pisali v članku Stepišnikov stolček se zaradi subvencij menda maje. "Je pa ja menda upravičeno, da dobimo nazaj par procentov" Kot pravi je povsem upravičeno, da je subvencijo dobila tudi Emo Orodjarna, ki ima 95 odstotkov izvoza in ima od 180 zaposlenih 80 diplomiranih inženirjev, od enega delovnega mesta pa plačuje 70 odstotkov mase osebnih dohodkov za davke prispevke in dohodnino. "Je pa ja menda upravičeno, da dobi podjetje par procentov nazaj od države," dodaja Stepišnik. "Če stroj stane milijon evrov, pa podjetje dobi 100 ali 200 tisoč kot subvencijo, je velika odgovornost in obveznost podjetja, da za stroj ponovno zaposli ljudi, najde trg in dela. Država pa hitro dobi nazaj, kar je vložila. Če bi bila država dovolj bogata, bi bilo pravilno, da bi dala še več subvencij," je še dodal Stepišnik. Pličanič: Glede Stepišnika se bomo pogovorili Pravosodni minister iz vrst DL Senko Pličanič je prepričan, da se bodo glede Stepišnika pogovorili. Sicer pa je pred sejo vlade dejal, da ne vidi nobene potrebe za rekonstrukcijo vlade, saj da ta dela dobro, "ekipa je dobra". Na vprašanje, ali se mu zdi torej tudi Stepišnik v redu, pa je odgovoril, da je to stvar pogovora. "Ta vlada deluje tako, da zadeve sproti razčiščuje. To je ena takih stvari, ki jih je treba razčistiti in to bomo tudi naredili," je prepričan Pličanič, ki se sicer tako kot Stepišnik omenja za morebitno zamenjavo, če se bo Bratuškova odločila za rekonstrukcijo vlade. Ta bi se utegnila zgoditi po glasovanju o zaupnici, ki naj bi jo premierka Bratuškova vezala na proračun za leti 2014 in 2015. Židan: Pravica deluje samo, če velja za vse Minister Dejan Židan iz vrst SD pa glede Stepišnika pravi, da "kakšnih silnih informacij" o tem primeru nima. Je pa dejal, da bo v razpravi o tem, glede na informacije, ki jih bo prejel, z veseljem sodeloval, saj "pravica deluje samo, če velja za vse".
|
neutral
|
6,125
|
Po koncu neurja je ponekod izbruhnil kaos in plenjenje Supertajfun Haiyan, ki je v petek in včeraj pustošil po Filipinih, bi lahko terjal več kot deset tisoč življenj, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po navedbah filipinske policije je silovito neurje uničilo od 70 do 80 odstotkov poslopij na prizadetem območju. Tajfun, ki je nekoliko oslabel, se zdaj približuje Vietnamu. Samo v mestu Tacloban na vzhodu Filipinov so našteli najmanj 500 smrtnih žrtev, v mestu pa je izbruhnil kaos in plenjenje, zato so tja napotili dodatne policijske enote, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Na otoku Samar je umrlo najmanj 300 ljudi, okoli 2000 jih pogrešajo. Uničena infrastruktura Reševalne ekipe si obupno prizadevajo pomagati preživelim na povsem opustošenih območjih. Neurje je uničilo stavbe in prometno infrastrukturo, na desettisoče ljudi je brez električne energije. Najhuje prizadeta je provinca Leyte na vzhodu te otoške države. Nekdanji guverner province Jericho Petilla je v televizijskem pogovoru povedal, da je smrtnih žrtev zelo veliko, reševanje pa onemogočajo prekinjene prometne povezave. "Nimamo več letališča. Na trenutke ne vem, kaj bomo storili. Škoda je nepopisna," je dejal Petilla, sicer filipinski minister za energetiko. Predsednik države Benigno Aquino, ki je že obiskal provinco Leyte, je od tamkajšnjih oblasti zahteval odgovor, zakaj je škoda tolikšna kljub opozorilom, ki so bila izdana nekaj dni pred tajfunom.
|
negative
|
6,126
|
Ta je znašal 204 milijonov evrov, kar je dve petini manj kot v enakem obdobju lani Največja italijanska bančna skupina Unicredit , ki posluje tudi v Sloveniji, je v tretjem četrtletju vknjižila 204 milijonov evrov čistega dobička, kar je 39,1 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, a 13 milijonov evrov nad pričakovanji analitikov. Padec je predvsem posledica nižjih prihodkov od obresti in rezervacij za slaba posojila v Italiji. Ne glede na vse je izvršni direktor Unicredita Federico Ghizzoni s poslovanjem zadovoljen. Kot je opozoril, je bilo minulo trimesečje polno izzivov. Čiste obresti upadle za osem odstotkov Prihodki bančne skupine so se v tretjem trimesečju v letni primerjavi znižali za 8,5 odstotka na 5,7 milijarde evrov, samo čiste obresti pa so na letni ravni upadle za 7,9 odstotka na 3,25 milijarde evrov, poročajo tuje tiskovne agencije. Obseg rezervacij za slaba posojila je medtem Unicredit uspela na letni ravni skrčiti z 1,74 na 1,55 milijarde evrov. Od tega je 1,1 milijarde evrov odpadlo na Italijo. Količnik najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1) je banka v obravnavanem obdobju uspela zvišati z 11,4 na 11,7 odstotka. Pozitivno poslovanje zaradi prodaje turške banke Italijanski bančni velikan je sicer med julijem in septembrom prodal turško zavarovalnico Yapi Kredit , s tega naslova pa vknjižil 181 milijonov evrov neto kapitalskega prihodka. Prav ta posel je skupaj z dobrimi rezultati v osrednji in vzhodni Evropi poskrbel za pozitivno poslovanje, so pojasnili v banki. Enota komercialnega bančništva v domači Italiji je namreč zabeležila 165 milijonov evrov izgube. Delnice banke so dopoldne na borzi v Milanu pridobile 0,7 odstotka.
|
neutral
|
6,127
|
Borut Fonda»Pri ugotavljanju najbolj optimalnega sistema nam pomagata dve tehnologiji. Na eni strani merimo sile na pedalo v 3D prostoru. Te meritve nam omogoča tehnologija, torej pedalo, ki smo ga sami razvili.« Na osmem Forumu inovacij, ki poteka danes in jutri v Cankarjevem domu v Ljubljani, iščemo zanimive inovacije. Tokrat vam predstavljamo rešitev podjetja S2P, ki je namenjena tako ljubiteljem kot profesionalnim kolesarjem. »Gre za dinamičen »bike-fitting« sistem, torej za sistem, ki nam omogoča nastaviti položaj telesa na kolesu oziroma najti najbolj optimalen položaj uporabnika na kolesu,« idejo pojasnjuje inženir S2P Borut Fonda. Fizika »Pri ugotavljanju najbolj optimalnega sistema nam pomagata dve tehnologiji. Na eni strani merimo sile na pedalo v 3D prostoru. Te meritve nam omogoča tehnologija, torej pedalo, ki smo ga sami razvili,« pojasnjuje Fonda. Podjetje lahko s temi meritvami natančno ugotovi, koliko sile je v določenem položaju efektivno uporabljene. »Drugi sistem, ki ga uporabljamo, je kinematika. Gre za poseben inercijske senzorje, ki jih namestimo na dele telesa. Tako dobimo v 3D prostoru točno gibanje, kotne hitrosti...,« nadaljuje Fonda, ki poudarja, da seveda brez primerjav meritve niso tako učinkovite. »Na podlagi lastnih raziskav in obsežnega pregleda literature imamo referenčne vrednosti in zato vemo, kaj iščemo pri nastavitvah. Ali gre za zdravljenje poškodb ali pa za profesionalne treninge,« dodaja Fonda. Podjetje tako na eni strani prodaja celotno tehnologijo, na drugi strani pa ponuja tudi storitve uporabe te opreme v Ljubljani. Trgi Ciljne stranke? »Vsi, ki se kdaj pa kdaj usedejo na kolo. Ali gre za profesionalne kolesarje ali pa le »nedeljske voznike«. Seveda so meritve odvisne od zahtev uporabnika. Če gre za človeka, ki se usede na kolo 10-krat na leto, seveda ne potrebuje celotne analize. Na drugi strani pa profesionalnim kolesarjem ponujamo bolj dodelano storitev, od meritve mišičnih simetrij do pomoči pri načrtovanju treninga,« poudarja Fonda. Podjetje že sodeluje tudi s trenerjem profesionalnih slovenskih kolesarjev Miranom Kavašem, pogovarjajo pa se tudi z eno najboljših kolesarskih ekip na svetu Skye. Konkurenca? »Na trgu so trenutno trije podobni projekti. Naša dodana vrednost, ker te tehnologije vsaj po naših podatkih nima nihče, je pa merjenje sil na pedala,« podarja Fonda. Podjetje svoje storitve in produkte trenutno ponuja le v Sloveniji, ki je testni trg. Za bližnjo prihodnost načrtujejo napad na Evropo, želijo pa se razširiti tudi v ZDA. Cena? Končnih cen pri podjetju še niso oblikovali, ocenjujejo pa, da bo celoten sistem stal nekje med 15 in 20 tisoč evri. »V Ljubljani, torej v prostorih našega podjetja, pa bomo ponujali samo storitev, torej uporabo te tehnologije. Ker je več različic storitev, torej odvisno od zahtev kolesarja, se bodo cene gibale od 45 do 190 evrov,« pojasnjuje Fonda.
|
positive
|
6,128
|
Tveganja proračuna, ki ga danes sprejema državni zbor in ga bo jutri ocenila evropska komisija, preverjajo Albina Kenda, Monika We... Tveganja proračuna, ki ga danes sprejema državni zbor in ga bo jutri ocenila evropska komisija, preverjajo Albina Kenda, Monika Weiss in Karel Lipnik. In medtem ko v DZ premlevajo državni proračun, preverjamo, kakšni bodo proračuni podjetij v prihodnjem letu. Kdo bo zaposloval, kdo investiral, skratka, kdo bo car prihodnjega leta, preverjajo novinarke (na sliki od leve proti desni) Mateja Bertoncelj, Špela Mikuš, Nataša Koražija in Lana Dakić. Novinarsko konferenco prvaka SDS Janeza Janše bo ob 12. uri v živo spremljal Jernej Kosec. Današnje dogajanje v državnem zboru, kjer bodo poslanci glasovali o zaupnici vladi ter zakonih o bančništvu in dohodnini, bosta spremljala Andreja Lončar in Blažej Kupec. Rezultate poslovanja Krke in Intereurope bosta analizirala Karel Lipnik in Jure Ugovšek. Svetovalka za komuniciranje v NKBM Karidia Toure Zagrajšek in dnevni urednik Jurij Šimac Finance Weekend: Jaka Vadnjal, dekan GEA College - Fakultete za podjetništvo je za petkovo prilogo Finance Weekend sestavil hiter test za podjetnike, s katerim lahko ugotovite, ali je vaše podjetje v krizi in če da, kako hudi. Iztok Hočevar je v Amsterdamu izvedel, zakaj se v BMW v resnici bojijo Googla in ne avtokonkurence, Špela Mikuš na eni od ljubljanskih gimnazij pa, da tudi slovenski dijaki lahko letijo v vesolje in raziskujejo morsko dno.
|
neutral
|
6,129
|
Paradigma ponovnega vklopa imunskega odziva, ki ga je malignom sposoben »izklopiti« tudi s pomočjo receptorskih »stikal«, je trenutno zelo vroča. Sun Tsu (Umetnost vojskovanja): »Dobra taktika brez prave strategije vodi v poraz.« S temi besedami je dr. Tony Mok, agilni novi predsednik Mednarodnega združenja za raziskave na področju raka na pljučih (IASLC), uvodni govornik na svetovnem kongresu o raku na pljučih, opisal globalne razmere na področju obravnave pljučnega raka. Z odsotnostjo strategije je imel v mislih nesmiselno trošenje milijard, ki so večinoma posledica nekoordiniranega načrtovanja kliničnih raziskav in razvoja tako imenovanih zdravil me too. Njegova kritičnost do razbohotene industrije zdravil je na mestu. Vsaj toliko denarja, kot ga posrkajo raziskovalni oddelki farmacevtskih družb, pa izgine tudi v njihovih marketinških aktivnostih. Izgovor, da gre zgolj za informiranje uporabnikov, ne drži več vode. Če ponujaš bolj ali manj enak produkt, moraš pač uporabnika nekako razsvetliti, da si boljši od konkurence. Paradigma ponovnega vklopa imunskega odziva, ki ga je malignom sposoben »izklopiti« tudi s pomočjo receptorskih »stikal«, je trenutno zelo vroča. Imunomodulatorji Odpira se novo področje zdravljenja z molekulami, ki jih imenujemo imunomodulatorji. Raka na pljučih tradicionalno sicer ne uvrščajo med tako imenovane imunogene malignome, vendar kot kaže, uravnavanje imunskega odziva bolnika z rakom odpira nova obzorja. Onkologi, stari mački obravnave bolnikov s pljučnim rakom, so nenadoma znova prisiljeni v roke vzeti učbenike bazične imunologije in znanje dopolnjevati z novostmi, ki se na tem področju dopolnjujejo z veliko hitrostjo. Raziskave z imunomodulatorji, ki so jih Američani poimenovali »check-point« inhibitorji, so sicer večinoma še v fazah zgodnjega kliničnega testiranja, vendar aktualnost tega področja nenavadno hitro potiska raziskave v drugo in tretjo fazo, kar lahko pomeni tudi skorajšnje spremembe v klinični praksi. Paradigma ponovnega vklopa imunskega odziva, ki ga je malignom sposoben »izklopiti« tudi s pomočjo receptorskih »stikal«, je zdaj zelo vroča tudi pri zdravljenju bolnikov z rakom na pljučih. Zaviralci receptorjev za programirano celično smrt, inhibitorji PD1, so v zgodnjih fazah kliničnih raziskav pokazali še boljšo odzivnost in manjšo toksičnost. A je še prezgodaj za prevelik optimizem. Sistem medceličnega komuniciranja je namreč tako kompleksen, da v tem trenutku spoznavamo šele abecedo. Preventiva Medicinska stroka in industrija zdravil na tem področju dobro sobivata. Toda ne moremo mimo glavnega vodila starokitajskih zdravnikov, da je najboljši tisti zdravnik, čigar pacienti sploh ne zbolijo. Jasno je, da je kajenje kljub naraščanju incidence »nekadilskega« raka še vedno najpomembnejši dejavnik tveganja. V Avstraliji so na področju omejevanja kajenja naredili ogromno. Kajenje je prepovedano na vseh javnih odprtih in zaprtih prostorih, tudi na plažah, odločili so se za enotno oblikovane cigaretne škatlice, brez vsakršnih možnosti za razločevanje blagovnih znamk proizvoda. Predvsem pa so cigarete zelo drage. Ukrepi že kažejo rezultate. Kljub temu so se pravkar odločili še za zvišanje trošarine, ki je seveda najučinkovitejši ukrep protikadilske politike. Ne dvomim sicer, da bomo kmalu sledili Avstralcem in jih zvišali tudi pri nas, a ob kroničnem pomanjkanju vladne strategije se bojim, da zbrana sredstva ne bodo usmerjena tja, kjer bi imela učinek - v omejevanje kajenja in preventivo bolezni, ki so posledica kajenja.
|
negative
|
6,130
|
Srbski prevoznik v partnerstvu z Arabci posodablja floto, načrtujejo novo letalsko povezavo z Ljubljano, v Adrii Airways pravijo, da so cene od poletja znižali za pet odstotkov Air Serbia je v luči širitve oddala naročilo za deset novih letal A320neo v višini milijarde dolarjev (okrog 740 milijonov evrov), poroča tradearabia.com. Spomnimo, srbski prevoznik - takrat se je še imenoval Jat - je pred tedni sklenil partnerstvo s prevoznikom Združenih arabskih emiratov Etihad Airways , ob tem pa se je preimenoval v Air Serbia. Letala bo francoski Airbus dobavil med leti 2018 in 2020, je ob robu letalskega sejma Dubai Air Show povedal višji uradnik Air Serbia. naročilo je sicer del naročila Etihada, ki kupuje 117 Airbusovih letal. V štirih mesecih 12 novih povezav v 11 držav Air Serbia je konec oktobra, ob začetku sodelovanja z Eithadom, vzpostavila novo povezavo med Beogradom in Abu Dhabijem. Kmalu bodo začetli leteti še v Banja Luko (BiH), Bukarešto (Romunija), češko prestolnico Prago in Ljubljano. Srbski prevoznik namerava v prvi tretjini prihodnjega leta vzpostaviti 12 novih linij v 11 držav, hkrati bo optimiziral trenutno shemo povezav iz Beograda v svet. Letalo airbus A320neo (vir: Wikipedia) 15-odstotni prihranek pri gorivu Po besedah šefa prevoznika Daneta Kondića želi Air Serbia z novo floto zagotoviti potnikom boljšo izkušnjo in postati prvorazredna letalska družba. Letalo A320neo sicer glede na predhodnike prinaša 15-odstotne prihranke pri gorivu. Srbi v širitev, Adria poskuša med nizkocenovce Etihad Airways je sicer tudi največji posamični lastnik prevoznika Air Berlin , v času vstopa v lastništvo ga je vodil nesojeni sanator Slovenskih železnic Hartmut Mehdorn. Arabci so v strateško partnerstvo (tako imenovani cose-share partnership) s Srbi vstopili letos. Pogodbo o letenju pod skupno oznako sta pred dnevi sklenili tudi slovenska Adria Airways in Air India . Letalski družbi bosta pod skupno oznako leteleli na liniji Ljubljana - New Delhi - Ljubljana prek Frankfurta. Dodajmo pa, da se Adria v finančnih težavah neuspešno prodaja že več kot leto dni, zdaj se - v nasprotju z Air Serbia, ki gre z novim partnerjem v razkošno širitev - želijo približati nizkocenovnemu modelu. Kako? Tako da letijo manjkrat, letala so bolj polna, poleg tega varčujejo pri stroških dela in pri postrežbi na letalih. Kot so nam v Adrii povedali pred tedni, je Adria od začetka poletne sezone cene znižala za pet odstotkov.
|
positive
|
6,131
|
Potem ko se je v UKC Ljubljana pojavil poljski dobavitelj, ki je prodajal enak material, je domači nemudoma znižal cene, a ne za vse in ne v vseh bolnišnicah Primer nabav žilnih opornic ali stentov, ki ga razkrivamo v članku Kako iz bolnišnic odtekajo milijoni, kaže, da konkurence na javnih razpisih za medicinski material ni, saj se prijavljajo le ekskluzivni domači dobavitelji, ki postavljajo cene, kakršnekoli hočejo. Bolnišnice pa plačajo. Poleg podatkov o cenah v štirih domačih bolnišnicah smo pridobili ponudbi iz Poljske in iz Nemčije (čakamo še cene iz Švedske), ki kažejo, da domače bolnišnice plačujejo enak material kot tuje do štirikrat dražje. In to v razmerah, ko izgube bolnišnic naraščajo, minister za zdravje in vlada pa iščeta načine, kako iz žepov zavarovancev potegniti dodaten denar za zdravstvo. Nabavne službe bolnišnic se izgovarjajo, da nabavljajo po razpisih, da ne morejo pomagati, če se ne prijavi nihče iz tujine, in da naročajo tisto, kar želijo zdravniki. Zdravnikov pa, vsaj večine, ki se lepo navezani na domače ponudnike, cene ne zanimajo. »To ni naša stvar, to je stvar komerciale, mi želimo najboljši material,« pravi šef katetrskega laboratorija v UKCL Darko Zorman.
|
negative
|
6,132
|
Mini avti s prostornino do 660 kubikov in dolžino do 3,4 metra so kot zanalašč za megalomanski Tokio. Japonci iz tako majhnega kosa pločevine oblikujejo izjemne kreacije Mini avtomobili oziroma kei-cars segajo daleč nazaj v preteklost Japonske. Po drugi svetovni vojni so njihov razvoj zbudile slabe socialne razmere - bili so pač le nekaj dražji od mopedov. Kasneje pa so se razbohotili zaradi natrpanosti mestnih središč, k razcveti so pomagale tudi davčne in druge ugodnosti. Kaj imajo, poleg majhnosti Na tokijskih ulicah so mali, le 3,4 metra dolgi avtomobilčki, danes sicer bolj redki kot v preteklosti. "Če želiš v Tokiu registrirati avto, moraš imeti pisno potrdilo da imaš parkirno mesto, to včasih ni veljalo za male - kei avte, danes pa ni več izjem," nam pojasni prevajalec na našem obisku v Tokiu in na ta način opiše gnečo glavnega mesta Japonske, ki skupaj z obrobjem daje dom 35 milijonom ljudem. Kljub urejenemu javnemu prometu, odlične infrastrukture podzemne in nadzemne železnice, je gneča vseeno velika. Parkirišča so polna, ob cesti pa nihče ne parkira. Mini avti so vseeno ostali v glavnem mestu, še vedno so davčno ugodnejši, cenejši za nakup in vzdrževanje ter pač bolj praktični kot avtomobili običajne velikosti. Pogosteje smo jih videvali na podeželjih. Tokijske ulice še danes polnijo mini avti različnih oblik. V preteklosti jih je bilo še več, saj zanje ni bilo potrebno imeti parkirnega mesta. Različne oblike, skupna je le velikost Pojavljajo se v vseh možnih karoserijskih oblikah, kot mini športniki, kabrioleti, klasične petvratne kombilimuzine, enoprostorci in tudi kot poltovornjaki z odprtim tovornim delom. Prav zadnji so po besedah iz mest in celo iz Japonske izrinili običajne terenske poltovornjake, saj obrtnikom in dostavljalcem za precej nižje stroške ponujajo podobno praktičnost. Mini poltovornjački dolžine 3,4 metra so iz mestnih središč izrinili večje poltovornjake, saj so poceni, praktični in uporabni. Koliko prostora se da potegniti iz dobrih treh metrov? Tokijski salon pa je seveda prvo in najbrž zadnje mesto, kjer se kažejo novi modeli. Ti so res izvirni, tako oblikovno kot z vidika zasnove. Primer je daihatsu deca deca, ki na že znani dolžini ponuja pravo sestavljanko. Enoprostorec je zgrajen okoli kabine. Ta ima dve vrsti sedežev, ki jih je moč zložiti v povsem ravno dno in ustvariti dve udobni ležišči. daihatsu deca deca, avto zgrajen okoli kabine. Hondin roadster po 50 letih Honda S660, daihatsu kopen in retro honda sports 360 so novi roadsterji, ki zasedajo manj kot 3,4 metra v dolžino, pod pokrovom pa se vrtijo le 660 kubični motorji. Honda je po več kot 50 letih obudila model sports 360 in ga kot koncepot postavila na ogled na salonu v Tokiu. Mini roadster je dolg natanko tri metre in ima 660 kubični motor. Daihatsu kopen Daihatsu tanto custom Daihatsu FC deco deck - pogled v prihodnost s pogonom na gorivne celice
|
neutral
|
6,133
|
Sinoči je zaživel nov spletni portal Časnika Finance Izvozniki.si S projektom Izvozniki.si in spletnim portalom ( www.izvozniki.si ), ki je zaživel sinoči in so si ga prvi lahko ogledali udeleženci slavnostnega večera na 15. Poslovni konferenci Portorož, želi Časnik Finance slovenske izvoznike povezati ter spodbujati k sodelovanju in izkoriščanju skupnih priložnosti na tujih trgih. Ustanovnega sestanka podpornikov projekta Izvozniki.si se je udeležilo 30 predstavnikov največjih izvoznih podjetij, tako imenovanih zastavonoš slovenskega izvoza. V ospredju v sproščenem pogovoru (z leve) Janez Bojc, Žito, Janez Škrabec, Riko, in Tomaž Lanišek, Knauf Insulation. Ustanovnega sestanka »zastavonoš« slovenskega izvoza v začetku novembra, ki ga je gostila SID banka, se je udeležilo 30 predstavnikov največjih izvoznih podjetij, podpornikov projekta Izvozniki.si. »Projekta Izvozniki.si smo se lotili tudi zato, da bi s predstavljanjem dobrih podjetniških praks izvoznih podjetij pripomogli k poglabljanju podjetniških znanj v drugih delih gospodarstva in družbe,« je povedala urednica projekta Izvozniki.si Sabina Petrov. Poleg nje so članice uredniške ekipe projekta Izvozniki.si še novinarke Stela Mihajlović, Manja Pušnik in Vera Avšič. »Toliko izvoznikov naenkrat pri nas še ni bilo,« je na sestanku podpornikov projekta Izvozniki.si, ki ga je gostila SID banka, dejal predsednik njene uprave Sibil Svilan. »V SID banki s svojimi storitvami podpiramo 23 odstotkov slovenskega izvoza, kar je največ v EU. Rekorden pa je tudi prispevek slovenskega izvoza v bruto domačem proizvodu (BDP), po katerem se uvrščamo na tretje mesto v Evropi. Na tak dosežek smo lahko vsi ponosni, še posebej v teh težkih časih,« je dejal Svilan. Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Mojmir Mrak je kot akademski vodja projekta Izvozniki.si spomnil, da smo pred 20 leti, ko se je naša država še postavljala na noge, govorili, da moramo izvoz spodbujati. »In smo tudi ga. Po vstopu v Evropsko unijo pa je to zavedanje nekako zamrlo. Čas je, da v teh negotovih razmerah vnovič spodbudimo podjetja k izvozu, saj je to gonilo rasti in novih delovnih mest,« je poudaril Mojmir Mrak.
|
positive
|
6,134
|
Poslovanje s Turčijo je enostavno, čeprav obstajajo tudi skrite ovire. Treba je narediti domačo nalogo, pravijo udeleženci okrogle mize "Turčija potrebuje denar tujih investitorjev. V Turčiji ni tako težko poslovati," je na Poslovni konferenci Portorož (PKP) povedala Yaprak Gulcan,iz univerze Dokuz Eylal University. "Delamo veliko na tem, da privabimo tuj kapital." Med prednostmi poslovanja v Turčiji je izpostavila velikost trga, mlado prebivalstvo in 4,3-odstotno gospodarsko rast. Pričakuje se, da bo država do leta 2017 povprečno rasla 6,7 odstotka, kar je visoka rast. Kot dodaja, je med cilji države, da v 10 letih krepko poveča svoj uvoz, in sicer iz 245 milijard dolarjev leta 2013 na 625 milijard dolarjev leta 2023. Vlada ima ambiciozne cilje, finančni minister pa zagotavlja, da je turško gospodarstvo najmočnejše do sedaj, je poudarila Gulcanova. Škrabec: Država nam ne pomaga Šef Rika Janez Škrabec, je na okrogli mizi povedal, da s strani države ne vidi nobene pomoči, ki bi jim omogočila prodor na tuje trge. "Ni težko poslovati s Turčijo, ampak morate narediti domačo nalogo. V Sloveniji je še vedno nismo naredili. Turčija ima svojo 500 letno zgodovino, imajo celotno Azijo, bili so največja država na svetu," je poudaril. "Danes je PKP naredila dobro potezo, ustanovitev kluba Biznis plus, ki združuje balkanske poslovneže. Treba je iti na te trge," pravi Škrabec in dodaja, da je Slovenija brez denarja, zato se mora nujno usmeriti na štiri ali pet novih trgov. Dodal je še, da Slovenija danes nima veliko ponuditi Turčiji, saj nima močnih in svetovno prepoznanih blagovnih znamk. Smrekar: Pri poslovanju s Turčijo so tudi določene skrite ovire Enzo Smrekar iz Atlantic Grupe pa pravi, delati s Turčijo pomeni delati s tamkajšnjim sektorjem. "Če govorimo o prehrambeni industriji je to država, ki je bogata s hrano, hrana je tam tudi zelo poceni. Na srečo tja izvažamo, vendar so določene skrite ovire, povezane z določeno dokumentacijo, ki jo je treba večkrat letno obnavljati, kar povzroča dodatne stroške," pojasnjuje. "Treba je narediti domačo nalogo, biti pozoren, kaj vaš izdelek prinaša tem trgu, kakšna je dodana vrednost. Tam je namreč veliko izdelkov, treba je misliti globalno, se osredotočiti od trga do trga. Naredili smo analize, se pogovarjali s strankami in zdaj ponovno delamo strategijo o prodoru na turškem trgu," je povedal.
|
neutral
|
6,135
|
Letos mora prodati za 1,5 milijarde evrov nepremičnin, ki so jih po zaplembi nanjo prenesle komercialne banke Tuji in domači vlagatelji v Španiji na veliko kupujejo stanovanjske nepremičnine, ki so jih španske banke zaplenile zaradi neodplačevanja posojil. Po nakupu vlagatelji stanovanja večinoma oddajajo. K temu jih spodbujajo veliko povpraševanje, sprejemljive najemnine in ugodnejša zakonska obravnava najemnih razmerij v stanovanjih, kupljenih od slabe banke. Španska slaba banka (Sareb) ima veliko zaplenjenih nepremičnin, ki so zanimive za velike investitorje, vendar je konkurenca med njimi huda. Zato jih ne bodo mogli kupiti za drobiž, bodo pa plačali ceno, s katero bodo lahko dosegali zadovoljive donose. Španska slaba banka (Sareb) mora letos prodati za približno 1,5 milijarde zaplenjenih nepremičnin. Do sredine novembra so jih prodali za 1,2 milijarde. Pred kratkim so na trg dali paket nepremičnin, med katerimi so tudi 350 milijonov evrov vredna zazidljiva zemljišča v Madridu. 71 % prvotne vrednosti je približno povprečna cena stanovanjskih nepremičnin, ki jih prodaja španska slaba banka. Bolj ohlapna najemna razmerja Povprečna cena stanovanjskih nepremičnin, ki jih prodaja španska slaba banka, znaša približno 71 odstotkov prvotne vrednosti. Španska vlada je lani spremenila najemniško zakonodajo in naredila oddajanje nepremičnin precej bolj enostavno, saj se lahko lastnik bolj prilagaja tržnim razmeram. Po novi zakonodaji višanje cen najemnin ni več vezano na inflacijo, lastniki pa lahko najemnino višajo pogosteje, kot so to počeli prej. Prav tako lahko lastniki najemne pogodbe sklepajo za krajši čas kot po starem zakonu, skrajšal pa se je tudi čas, v katerem lahko najemnika zaradi neplačevanja mesečnih obveznosti izselijo. Tuji investitorji stanovanja, ki so jih kupili iz mase zaplenjenih nepremičnin, oddajajo predvsem delovno aktivni populaciji, mlajši od 30 let. Takšna pogodbena razmerja so izjemno ugodno obdavčena, saj so olajšave od 60- do100-odstotne. Na drugi strani so davčne obveznosti lastnikov, ki stanovanja oddajajo še »po starem«, precej manj ugodne. Najemnikov bo vse več Vse analize kažejo, da se bo povpraševanje po najemnih stanovanjih v Španiji v prihodnjih letih zelo povečalo. Številnim lastnikom stanovanj in stanovanjskih hiš so se namreč v času krize zmanjšali dohodki in zato težko odplačujejo stanovanjska posojila. Stanje se kljub temu, da se je Španija po dveh letih izvila iz recesije, še nekaj časa ne bo občutneje popravilo. Prav tako je zelo težko najeti posojilo za nakup stanovanja. Velike investicijske družbe, kot sta Blackstone Group in Goldman Sachs, so se osredotočile na odkup predvsem zaplenjenih stanovanjskih nepremičnin, ki so že zasedene. Najzanimivejše so zlasti nepremičnine v Madridu in drugih večjih mestih, kjer je povpraševanje po najemnih stanovanjih veliko in so prebivalci zmožni odplačevati najemnine. Premoženje prodaja tudi prestolnica Julija letos je na primer Blackstone Group od španskega glavnega mesta za 125,5 milijona evrov kupil 18 večstanovanjskih objektov. Goldman Sachs pa je avgusta odkupil 32 novogradenj s socialnimi stanovanji. V Madridu in okolici je pod bančnimi pečati trenutno skoraj 1.500 stanovanjskih enot in skoraj 1.600 parkirnih mest. Trenutno se za te nepremičnine poteguje več investicijskih družb, med katerimi sta tudi Blackstone Group in Goldman Sachs. Izhodiščna cena je dobrih 67 milijonov evrov. Vendar pa nakupi niso povsem preprosti in ne bodo prinesli ogromnih donosov. Za nakup zaplenjenih nepremičnin se namreč zanima veliko investicijskih skladov, zato je konkurenca zelo ostra, s tem pa rastejo tudi cene. Na drugi strani se Španija sooča z najemniki, ki ne plačujejo najemnin, po stari zakonodaji pa lahko traja tudi do tri leta, preden jih lahko lastnik izseli.
|
neutral
|
6,136
|
Do začetka marca se bo na Dunaju zvrstilo kar 450 plesnih prireditev. Po napovedih Dunajske gospodarske zbornice naj bi v letošnji sezoni na družabnih gala plesih našteli kar pol milijona gostov in 128 milijonov evrov prihodkov! Plesna sezona se je s plesom Rdečega križa v mestni hiši začela že sredi novembra, vrhunec pa bo s silvestrskim plesom v palači Hofburg s koncertom Dunajskih filharmonikov v Musikvereinu in z znamenitim opernim plesom v Dunajski državni operi dosegla januarja in februarja 2014. Rekordne številke Dunajska plesna sezona bi lahko letos podrla rekord, tako glede števila obiskovalcev kot tudi glede prihodkov. »Računamo na pol milijona plesnih navdušencev in 128 milijonov evrov prihodkov,« je glede na nedavno raziskavo napovedala predsednica Gospodarske zbornice Dunaja Brigitte Jank. Navdušenje nad plesi kljub gospodarski krizi z leti narašča. Lani so na vseh plesnih prireditvah našteli 450 tisoč obiskovalcev, v letošnji sezoni, ki bo za tri tedne daljša, pa jih pričakujejo še za dva odstotka več. Po napovedih naj bi se plesov udeležilo 380 tisoč Dunajčanov, 65 tisoč gostov iz drugih avstrijskih zveznih dežel in 55 tisoč tujih gostov. Zaradi plesne evforije bo bogatejše tudi dunajsko gospodarstvo. Gostje bodo za priprave na ples in za udeležbo na njem zapravili okrog 128 milijonov evrov. Povprečni obiskovalec naj bi za vstopnico, obleko, plesni tečaj, taksi, frizerja, nakit in kozmetiko ter za večerjo na plesu odštel 255 evrov.
|
positive
|
6,137
|
Natečaj je namenjen prepoznavanju in nagrajevanju regij z izredno podjetniško vizijo Odbor regij je začel z natečajem za podelitev nagrade Evropska podjetniška regija 2015. Natečaj je namenjen prepoznavanju in nagrajevanju regij z izredno podjetniško vizijo, ki to vizijo uresničujejo v obliki konkretnih in merljivih ukrepov, pri tem pa optimalno uporabljajo javna sredstva. Regije z najbolj prepričljivo strategijo bodo prejele oznako Podjetniška regija leta. Namen pobude je v vsej Evropi ustvarjati in spodbujati dinamične, okolju prijazne in podjetniške regije, so sporočili iz Odbora regij. Rok za oddajo prijav je 31. marec 2014. Obrazec za prijavo, predstavitev nagrade ter dodatne informacije so na voljo na spletni strani EPR: www.cor.europa.eu/eer.
|
positive
|
6,138
|
Japonci so sporočili, da bodo v naslednjih treh letih lansirali kar pet novih modelov. Gre za največjo "ofenzivo" od začetka prejšnjega desetletja Pri Mazdi so pravkar predstavili novo trojko, zdaj pa sporočajo, da se ne bodo kar tako ustavili. V prihodnjih treh letih tako lahko pričakujemo pet novih modelov, čeprav podrobnosti še niso razkrili, gre za največji naval novih avtomobilov po predstavitvi Mazde3, Mazde6 in RX-8 od začetka prejšnjega desetletja. Jeremy Thompson, Mazdin izvršni direktor za Veliko Britanijo, je povedal, da bo družba v prihodnjem letu in pol do dveh nadaljevala s produktivno rastjo. Napovedal je svetlo prihodnost v časih, ko preostanek avtomobilske industrije stagnira. K temu naj bi pripomogli novi modeli, kot so nova Mazda2, manjši športni terenec CX-3, Mazda6 coupe ter enoprostorski različici Mazde3 in Mazde6.
|
positive
|
6,139
|
Minister Samo Omerzel obljublja, da se bo podpisu pogodbe, ki predvideva podaljšanje opravljanja vzdrževalnih del na vremenskih postajah, odpovedal Podjetje, ki je v lasti ministra za infrastrukturo Sama Omerzela, novomeški Lastinski, se je pripravljalo na podpis pogodbo z Darsom o podaljšanju vzdrževalnih del na vremenskih postajah ob avtocestah, so poročali v oddaji Svet na Kanalu A. Lastinski ima ekskluzivno pravico za vzdrževanje omenjenih postaj. Minister Omerzel je obljubil, da se bo državnemu poslu - po njegovih besedah je vreden 150 tisoč evrov -, odpovedal in ob tem dodal: »Z vsemi podrobnostmi v podjetju se ne ukvarjam.« Zadnja pogodba z Darsom je sicer potekla 27. oktobra letos. Dodajmo, Lastinski je od leta 2008 za Dars opravila več storitev vzdrževanja in obnove cestno-vremenskih postaj. Ta je z Lastinskim podpisal pet pogodb, ki so (skupaj z DDV) vredne 912 tisoč evrov. Omerzel je ob imenovanju kot tudi kasneje večkrat poudaril, da je poslovanje podjetja popolnoma transparentno. Ker sodeluje tudi z državo, so Omerzela o njem spraševali že na zaslišanju v DZ pred imenovanjem za ministra. Takrat je dejal, da je z državo med drugim sodeloval tudi prek vzdrževanja cestno-vremenskih postaj, a da v primeru imenovanja za ministra obsega dela za državo ne bodo povečevali, prav tako ne podpisovali novih pogodb. To je ponovil tudi danes.
|
neutral
|
6,140
|
Banka, ki jo vodi Aleš Hauc, je sicer v prvih treh četrtletjih letos beležila 25,8 milijona evrov dobička iz poslovanja Padec bilančne vsote za 5,7 odstotka, 95,7 milijona evrov neto rezervacij in slabitev ter 66,9 milijona evrov čiste izgube. To je nekaj kazalnikov, ki opisujejo stanje v NKBM ob koncu tretjega četrtletja. Zaskrbljujoč je podatek o čistih obrestih, ki so se zmanjšale za dobro petino, na 66,4 milijona evrov. A predsednik uprave NKBM Aleš Hauc pravi: "V tretjem četrtletju smo sprejeli več poslovnih odločitev v smeri stabilizacije obrestnih in neobrestnih prihodkov ter izboljšanja stroškovne učinkovitosti. Banka je od oktobra letos učinkoviteje organizirana. Izvajajo se številni drugi ukrepi, s katerimi se trendi poslovanja postopno usmerjajo navzgor in zmanjšujejo negativni vplivi na dobičkonosnost." O rastočih dokapitalizacijskih potrebah bank, v današnji tiskani izdaji pišemo v članku 1.500.000.000 evrov za NLB . Posojila in depoziti se krčijo Vloge nebančnih komitentov so se letos skrčile s 3,62 na 3,48 milijarde evrov, torej za 4 odstotke. Še bolj, za 7 odstotkov pa se je zmanjšala masa posojil nebančnemu sektorju (s 3,4 na 3,15 milijarde evrov).
|
neutral
|
6,141
|
Generalni direktor policije je iz prometa izločil vozila z nameščenimi pnevmatikami znamke Lassa - leta 2011 so kupili prek tri tisoč takšnih pnevmatik Generalni direktor policije je naročil vsem policijskih postajam, notranjim organizacijskim enotam policijskih uprav in v Generalni policijski upravi, da takoj izločijo iz prometa vsa vozila, ki imajo nameščene avtomobilske pnevmatike znamke proizvajalca Lassa. Naj spomnimo, da je Policija leta 2011 nabavila 3.166 takšnih pnevmatik, s katerimi je opremila skoraj 800 vozil. V preteklih dneh sta bila dva primera, v katerih sta med vožnjo počili dve pnevmatiki na različnih vozilih, en primer je bil na območju PU Nova Gorica in drugi na območju PU Koper. Zaradi obstoja nevarnosti pri upravljanju s temi vozili v prometu, so bila le-ta izločena. V nadaljevanju bo Nacionalni forenzični laboratorij izvedel preiskavo poškodovanih pnevmatik in po prejetem mnenju bo vodstvo policije sprejelo nadaljnjo odločitev. Policijske enote bodo z ustreznim razporejanjem za delo uporabile ostala vozila ali poskrbele za premontažo ustreznih zimskih pnevmatik drugega proizvajalca. Premontaža bo izvedena s pnevmatikami, ki so na zalogi. V kolikor se bodo v preiskavi potrdili negativni elementi pnevmatike Lassa, bodo za preostala vozila po pogodbi nabavljene nove.
|
neutral
|
6,142
|
Poslanci bodo na zahtevo SDS razpravljali tudi o upravljanju državnega premoženja. Prihodnji teden se bo Državni zbor (DZ) sestal kar na dveh izrednih sejah. Prva bo v sredo, na njej pa bodo poslanci na zahtevo SDS razpravljali o upravljanju državnega premoženja. Druga izredna seja, ki pa so jo zahtevale koalicijske stranke, bo sledila v četrtek in petek. Na njenem dnevnem redu bo tudi interpelacija zoper notranjega ministra Gregorja Viranta. Kolegij predsednika DZ se je na današnji seji poleg sklica obeh izrednih sej DZ v prihodnjem tednu dogovoril tudi o sklicu rednega decembrskega plenarnega zasedanja. Začelo se bo 16. decembra, kot običajno z vprašanji premierki Alenki Bratušek in njeni ministrski ekipi. Na obsežnem dnevnem redu bo tudi tretja obravnava zakona o odškodninah za izbrisane. V DZ tudi predlog moratorija na črne gradnje Na začetku sredine izredne seje se bo DZ seznanil z obvestilom premierke, da bo po odstopu gospodarskega ministra Stanka Stepišnika njegovo funkcijo začasno opravljal finančni minister Uroš Čufer, ter da bo po odstopu ministra za zdravje Tomaža Gantarja zdravstveni resor začasno vodil zunanji minister Karl Erjavec. Poleg interpelacije zoper Viranta bo DZ na izredni seji, ki jo je zahtevala koalicija, obravnaval tudi pet zakonskih predlogov: noveli zakonov o avtorski in sorodnih pravicah (skrajšani postopek) ter o graditvi objektov (nujni postopek), energetski zakon (druga obravnava), novelo zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (druga obravnava), kot tudi novelo zakona o elektronskih komunikacijah (nujni postopek). Zakon o državni upravi po skrajšanem postopku Na današnji seji je kolegij predsednika DZ odločal tudi o vladnem predlogu za obravnavo zakonov po nujnem in skrajšanem postopku. Sklenil je, da se po nujnem postopku poleg že omenjene novele zakona o elektronskih komunikacijah obravnava tudi novela zakona o državni upravi. Slednja bo na dnevnem redu decembrskega plenarnega zasedanja. Kolegij pa je tudi prisluhnil vladnemu predlogu, da poslanci po skrajšanem postopku obravnavajo noveli zakonov o organiziranosti in delu policije ter o Radioteleviziji Slovenija.
|
neutral
|
6,143
|
Ameriški potrošniki so povečali svojo porabo tako septembra kot oktobra, univerza Michigan pa je za začetek decembra namerila najvišjo stopnjo potrošniškega razpoloženja vse od julija Meritve kažejo, da se je ameriška potrošniška poraba na tradicionalno močan konec tedna po zahvalnemu dnevu letos v primerjavi z lani nekoliko znižala, vendar pa te številke več niso pomembne. Foto: Shutterstock Trgovci namreč začnejo z razprodajami že veliko prej in z njimi nadaljujejo do konca leta. Tako imenovani črni petek, ko trgovci preidejo v pozitivno poslovanje za celo leto, se je tako raztegnil in barva v črno celotno praznično prodajno sezono. Univerza Michigan medtem poroča, da je njen indeks potrošniškega razpoloženja v začetku decembra poskočil na vrednost 82,5 točke. Analitiki so pričakovali le minimalno rast od konca novembra in sicer s 75,1 na 76 točk. Američani so več trošili in manj varčevali Potrošniki so septembra v primerjavi z avgustom porabo povečali za 0,2 odstotka, oktobra pa za 0,3 odstotka. Plače so se septembra povišale za odstotek, oktobra pa le za 0,1 odstotka. Zaradi tega so potrošniki bolj posegli v svoje prihranke in stopnja varčevanja se je oktobra v primerjavi s septembrom znižala s 5,2 na 4,8 odstotka razpoložljivega dohodka po davkih. Potrošniki so kupovali tako trajne dobrine, kot so avtomobili, kot tudi netrajne, kot so obleke. Porabo so sicer povišale tudi nekoliko višje cene najemnin in komunalnih storitev na čelu z elektriko. Poleti je bila poraba nižja prav zaradi elektrike, saj zaradi normalnih temperatur ni bilo potrebno uporabljati klimatskih naprav. Boljše stanje na trgu dela prinaša boljše razpoloženje potrošnikov Razpoloženje potrošnikov se popravlja zaradi rasti zaposlovanja, o čemer priča današnje poročilo ameriškega ministrstva za delo o nazadovanju stopnje brezposelnosti na le sedem odstotkov in o 203.000 novih delovnih mestih v novembru. Še naprej se krepijo cene stanovanjskih nepremičnin, cene bencina so nizke, za tiste, ki si to lahko privoščijo, pa se nadaljuje sanjska rast vrednosti delnic na borzah. Poseben kazalec trenutnih pogojev se je v začetku decembra povzpel na 97,9 točke, poseben kazalec pričakovanj v naslednjih pol leta pa na 72,7 točke. Indeks se je do zadnje recesije, ki se je začela decembra 2007, povprečno gibal okrog 89 točk, v sledečih 18 mesecih recesije pa le okrog 64,2 točke.
|
neutral
|
6,144
|
Predmet poziva je vključitev desetih mladih visoko izobraženih brezposelnih oseb iz Ljubljanske urbane regije v operacijo Podjetno v svet podjetništva 2014. Namen operacije je spodbujanje podjetništva med mlajšimi brezposelnimi osebami z višjo ali visoko stopnjo izobrazbe ter spodbujanje odpiranja novih delovnih mest. Temeljna ideje je ponuditi udeležencem, izbranim na javnem pozivu, strokovno pomoč in dodatna usposabljanja, ki jih potrebujejo pri razvoju podjetniške ideje v delujoče podjetje. Ciljna skupina so mladi iskalci zaposlitve z najmanj VI. stopnjo izobrazbe katerekoli smeri, stari do 35 let. Kaj projekt nudi? • skupinska in individualna podjetniška usposabljanja zunanjih strokovnjakov• pomoč notranjih in zunanjih mentorjev pri uresničitvi poslovne ideje• timsko delo, mreženje s podjetniki, praktične podjetniške izkušnje• 4-mesečno zaposlitev na RRA LUR z minimalno plačo in vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja• delo v spodbudnem podjetniškem okolju z opremljenim poslovnimi prostori in vso potrebno infrastrukturo Javna predstavitev: TEHNOLOŠKI PARK LJUBLJANA (Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana - stavba B - pritličje), 20.12.2013 ob 10.00 uri. Potrebna je predhodna prijava na predstavitev na e-naslov liljana.drevensek(at)Ljubljana.si do vključno 19. 12. 2013. Rok za prijavo na javni poziv: 27.12.2013 Kontaktna oseba: mag. Liljana Drevenšek, liljana.drevensek(at)Ljubljana.si, 01 306 19 19 Razpisna dokumentacija
|
positive
|
6,145
|
Spoštovani bralci! Po danes objavljenih testih stresa bank v jutrišnjih Financah odgovarjamo na naslednja vprašanja: Kakšne ba... Spoštovani bralci! Po danes objavljenih testih stresa bank v jutrišnjih Financah odgovarjamo na naslednja vprašanja: Kakšne banke - in koliko - bomo imeli v Sloveniji 12. decembra 2015? Bodo posojila za podjetja takrat cenejša in bolj razpoložljiva? Slovenija je ta trenutek brez dveh ministrov, na nitki pa visijo še trije ministrski položaji. Samo Omerzel in Roman Jakič se svojih stolov na ministrstvih za infrastrukturo in obrambo oklepata kot klopa, proti notranjemu ministru Gregorju Virantu pa bo danes predvidoma glasovanje o interpelaciji. Je to morda čas za ukinjanje ministrstev? Blaž Vodopivec v kolumni razpravlja: Slovenija lahko srednjeročno samostojno zdrži samo, če bi vladi uspelo krepko povečati našo zunanjo kredibilnost, če bi opravila svoje obremenitvene teste. V rubriki Biznis plus izveste, kakšne so novosti pri nepremičninski zakonodaji v Srbiji. Osebna obravnava je bližnjica do polic največjih trgovcev - tako v jutrišnji rubriki Trženje svetuje Sabina Palmieri, ki ji je z refoškovim likerjem z medom uspelo priti na prodajne police Spara, Mercatorja in tudi E.Leclerca. Jutri izide priloga Weekend. Preverili smo utripe tujih trgov - kateri trgi zanimajo Slovence, kaj vemo o njih in s čim si lahko pomagamo. Predstavljamo zgodbo o mladem podjetniku Travisu Kalanicku, direktorju podjetja Uber, ki naj bi bilo v petih letih vredno več kot Facebook. Pripravili smo pregled slovenskih in tujih okoliških smučišč - kam že lahko greste smučat in koliko vas bo to stalo. Za sprostitev po stresnem tednu pa smo naredili tudi izbor najboljših šal o bančni luknji - kako lahko slaba novica postane najbolj smešna »fora« dneva. Čim manj stresen konec tedna vam želi ekipa Financ.
|
neutral
|
6,146
|
Za slab odziv investitorjev naj bi bil kriva finančna kriza v Sloveniji Gorenje do srede ni uspelo napolniti knjige naročil za delnice v prvi javni prodaji (IPO), poroča agencija Reuters, razlog za slabši odziv od pričakovanega pa naj bi bila tudi finančna kriza in z njo povezana negotovost. Vpis delnic je vodila hiša BZ WBK. »Knjiga naročil ni zapolnjena, vprašanje je, ali bodo investitorji sploh želeli delnice vplačati. Vsekakor pa je vprašljiva kotacija Gorenja v Varšavi,« še poroča Reuters. Gorenje je v Varšavi iskalo lastnike za več kot deset milijonov novih delnic v vrednosti 45 milijonov evrov. Cena delnice je bila pri 4,31 evra in je enaka ceni, po kateri je v prvi dokapitalizaciji jeseni ekskluzivno sodelovala japonska korporacija Panasonic, ki je zanje vplačala 10 milijonov evrov. Gorenje za Reuters povedalo, da bo aktivnosti za kotacijo v Varšavi nadaljevalo do konca leta 2013. Iz Gorenja danes niso sporočili, koliko so uspeli zbrati v današnjem IPO v Varšavi. Zapisali so le, da je "zaključen še en korak dokapitalizacije", rezultati pa bodo znani 18. decembra, ko bodo vsi, ki so delnice vpisali, te tudi plačali. Postopke za dvojno kotacijo nadaljujejo.
|
negative
|
6,147
|
Večino ljudi je velikost bančne luknje presenetila Dobra polovica vprašanih v anketi Dela meni, da je bančna luknja večja od pričakovanj - po mnenju 28 odstotkov vprašanih je večja, po mnenju 26 odstotkov pa je veliko večja, kot so pričakovali. Odgovor osmih odstotkov v anketi Dela vprašanih je, da je bančna luknja manjša od pričakovanj, odgovor enega odstotka vprašanih pa, da je veliko manjša od pričakovanj. Večina vprašanih, 71 odstotkov, ne podpira dokapitalizacije slovenskih bank, medtem ko jo 22 odstotkov vprašanih podpira. Štiri petine sodelujočih v anketi, 80 odstotkov, pa meni, da za nastanek bančne luknje v državnih bankah ne bo nihče odgovarjal, medtem ko jih je 18 odstotkov nasprotnega mnenja. Telefonska anketa je bila izvedena med 13. in 18. decembrom na vzorcu 406 vprašanih. Le dobra tretjina za prodajo bank v državni lasti Na vprašanje, kaj bi bilo treba storiti z bankami po dokapitalizaciji, 38 odstotkov vprašanih pravi, naj država proda celoten delež v vseh bankah. Odstotek manj, 37 odstotkov vprašanih meni, da bi morala država banke delno privatizirati, s čimer bi ohranila kontrolni delež. Za ohranitev bank v državni lasti pa se je zavzelo 16 odstotkov vprašanih. 50 odstotkov vprašanih v Delovi anketi meni, da bo gospodarsko stanje Slovenije po objavi stresnih testov ostalo nespremenjeno, 31 odstotkov jih meni, da se bo poslabšalo, 14 odstotkov pa, da se bo izboljšalo.
|
neutral
|
6,148
|
Postopka ne želi komentirati Okrožno sodišče na Ptuju je danes začelo postopek osebnega stečaja Vladimirja Voduška, novinarja in ustanovitelja televizije Info TV. Stečajna upraviteljica je Romana Kruhar Puc. Upniki morajo terjatve prijaviti do 24. marca 2014. Vodušek o tem ne želi dajati nobenih izjav, češ da gre za osebne zadeve. Ni želel povedati niti, ali je osebni stečaj predlagal sam ali upniki. Družbe davčni neplačniki Spomnimo, Vodušek je bil gonilna sila televizije Info TV, družba je končala v stečaju, v katerem so upniki prijavili za 2,8 milijona evrov terjatev, upravitelj pa jih je priznal za 1,6 milijona, največ Hotelu Gradu Podvin (skoraj 600 tisoč evrov) in davčni upravi (472 tisoč). Težave so se nadaljevale tudi v druži Novi Info TV, ki jo je Vodušek ustanovil julija 2010, na lastništvo se je že v 2012 usedel upnik MIF Invest. Sodišče je v začetku decembra začelo postopek za začetek izbrisa družbe iz sodnega registra, češ da izvršitelj dolžnika ni našel na prijavljenem naslovu. Tudi Novi Info TV je na seznamu davčnih neplačnikov, in sicer dolguje davkariji med 50 in 100 tisoč evrov. Televizijski program nekdanje Info TV zdaj oddaja podjetje TOP TV Media, ki je v lasti Voduškovega sina Dejana. Sojenje kmalu Dodajmo, da je Vodušek (skupaj s Stanislavom Gabercem, ki je krivdo priznal) obtožen izsiljevanja predsednika uprave Uniorja Gorazda Korošca zaradi poslov z družbo Rhydcon. Sam krivdo zanika. Sojenje Vodušku se bo predvidoma začelo kmalu po novem letu. Korošec pa je bil nedavno na prvi stopnji pogojno obsojen zaradi zlorabe položaja v primeru poslovanja z družbo Rhydcon.
|
neutral
|
6,149
|
Vinag v prisilki je letos dosegel le 39 odstotkov prihodkov, ki so jih načrtovali v poslovnem načrtu Trženjski načrti Vinaga v prisilni poravnavi po mnenju upraviteljice Brigite Kraljič niso ustrezni ali se ne izvajajo ustrezno. Prihodki od prodaje so med januarjem in novembrom dosegli 511.089 evrov oziroma le 39 odstotkov tistih, ki jih projekcije iz načrta finančnega prestrukturiranja predvidevajo za letos, je ugotovila. Ni dokaza, da lahko poslujejo z dobičkom Upraviteljica je v mnenju, objavljenem na spletni strani Ajpesa, med drugim ocenila, da Vinag v dobrih štirih mesecih od začetka prisilne poravnave ni uspel dokazati, da je sposoben zagotoviti dobičkonosnost rednega poslovanja, saj se izguba iz rednega poslovanja iz meseca v mesec povečuje. Avgusta je dosegla 32.460 evrov, septembra 21.348 evrov, oktobra 64.489 evrov in novembra 98.405 evrov, je nanizala. Po njenem je zaskrbljujoče, da rezultati močno zaostajajo tudi za sredi oktobra pripravljenim načrtom zagotovljene realizacije za obdobje od oktobra do decembra. Vinag je namreč kot zagotovljeno realizacijo v tem obdobju prikazal vrednost 324.560 evrov, pri čemer dejanski podatki kažejo, da je oktobra in novembra ustvaril skupaj 110.019 evrov. To pomeni, da bi moral decembra ustvariti 214.540 evrov prihodkov iz prodaje. "Glede na videno tega realno ni mogoče pričakovati," je zapisala. Obveznosti do zaposlenih poravnane Upraviteljica je ugotovila še, da je dolžnik ustrezno poravnal vse obveznosti do zaposlenih, vključno z davki in prispevki, ki so zapadli v novembru. Ima pa še vedno več odprtih zapadlih obveznosti do dobaviteljev, ki so nastale po začetku postopka prisilne poravnave in ki jih dolžnik zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev poravnava z zamikom. Nekoč pomembno mariborsko vinarsko podjetje z vinsko kletjo pod mestnim središčem je v prisilni poravnavi od junija. 82 upnikov je prijavilo za skupno 10,2 milijona evrov terjatev, pri čemer jih je upraviteljica priznala za 8,9 milijona evrov. Med večjimi upniki so KBM Leasing, zavarovalnica Grawe in Raiffeisen banka, država in Factor banka pa zahtevata ločitveno pravico na vrsti nepremičnin, strojev in druge opreme.
|
negative
|
6,150
|
Nemški proizvajalec avtov napoveduje rekordne investicije v letih med 2014 in 2018 Nemški proizvajalec avtomobilov Audi v prihodnjih letih načrtuje rekordne investicije, s katerimi namerava zagotoviti rast in ustvariti nova delovna mesta. Med letoma 2014 in 2018 naj bi v razvoj in oblikovanje novih modelov vložili okoli 22 milijard evrov, kar je največ v zgodovini podjetja, so v petek sporočili iz družbe. Audi namerava v skladu z načrti do leta 2020 letno prodati dva milijona avtomobilov, pri čemer jim glede na trenutne rezultate kaže dobro. Dosedanji cilj - do leta 2015 letno prodati 1,5 milijona jeklenih konjičkov - so namreč dosegli že 16. decembra letos, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Službe za mlade Prihodnje leto naj bi v tovarnah v Ingolstadtu in Neckarsulmu usposabljanje začelo okoli 700 mladih, ki jih nato zahvaljujoč t. i. sprejemni garanciji čaka redna služba. Audi v Nemčiji trenutno sicer zaposluje okoli 50 tisoč ljudi, od tega večji del v Ingolstadtu. Na račun vlaganj naj bi v prihodnjih letih veliko novih delovnih mest odprli tudi v tujini, samo v Mehiki prihodnje leto več kot 1000.
|
positive
|
6,151
|
Nekdaj najbogatejši Rus, ki je bil deset let zaprt zaradi finančnih zločinov, a ga je predsednik Vladimir Putin pred kratkim pomilostil, se v rodno državo ne želi vrniti Švica je sporočila, da je kritiku Kremlja Mihailu Hodorkovskemu, ki so ga pred kratkim izpustili iz ruskega zapora in je v Nemčiji, odobrila trimesečni schengenski vizum. S tem so mu omogočili načrtovano potovanje v Švico, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Hodorkovski je prejšnji teden na švicarskem veleposlaništvu v Berlinu vložil prošnjo za vizum, ki bi mu omogočil potovanje v Švico, je sporočilo švicarsko zunanje ministrstvo. Nekdaj najbogatejši Rus, ki je bil deset let zaprt zaradi finančnih zločinov, a ga je predsednik Vladimir Putin pred kratkim pomilostil, se namreč v rodno državo ne želi vrniti. Namesto tega razmišlja o selitvi v Švico, kjer se izobražujeta njegova sinova dvojčka in živi njegova žena Ina. Hvaležen ruskim oblastem Tiskovni predstavnik Hodorkovskega je danes sporočil, da je nekdanji tajkun "zelo hvaležen švicarskim oblastem za hitrost in učinkovitost, s katerima so rešili njegovo prošnjo za vizum". Hodorkovski je sicer v nekem intervjuju, ki ga je dal še izza zaporniških rešetk, izpostavil družino kot svoj največji zaklad. Nekdanji prvi mož naftne družbe Jukos je bil zaprt od leta 2003. Leta 2005 je bil na prvem sojenju spoznan za krivega davčne utaje in goljufije, na drugem sojenju leta 2010 pa še poneverbe. Njegovo skupno zaporno kazen so s 14 znižali na 11 let ter jo nato skrajšali še za dva meseca, kar pomeni, da naj bi ga izpustili avgusta prihodnje leto. Obe sojenji leta 2005 in 2010 sta bili deležni ostrih kritik na Zahodu, češ da sta politično motivirani. Danes 50-letni Hodorkovski naj bi v zaporu pristal le zato, ker si je upal nasprotovati Putinu.
|
neutral
|
6,152
|
Na lestvici največjih proizvajalcev General Motors Japonski izdelovalec avtomobilov Toyota namerava kot prvi v zgodovini v enem letu izdelati več kot 10 milijonov avtomobilov. Japonski velikan načrtuje, da bo leta 2009 izdelal 10,4 milijona vozil. Toyota je sicer drugi največji avtomobilski izdelovalec za ameriškim General Motorsom, ki je na prvem mestu že 70 let, v rokah pa drži tudi rekordno proizvodnjo v enem letu. Leta 1978 je podjetje izdelalo 9,55 milijona vozil. K dobrim poslovnim rezultatom Toyote so najbolj pripomogli energetsko učinkoviti avtomobili in hibridi, ki ob naraščanju cen nafte postajajo vse bolj razširjeni po vsem svetu.
|
positive
|
6,153
|
Najbolje se je odrezal Hongkong V poročilu o ekonomski svobodi je Slovenija med 141 državami uvrščena na 91. mesto, kar je 16 mest slabše kot lani. Slovenija se je slabše odrezala pri obsegu države, zaščiti lastninskih pravic in svobodi mednarodne trgovine, medtem ko je rahel napredek dosegla pri trdnosti denarne politike in uravnavanju poslovanja podjetij in trga dela. Poročilo Fraserjevega inštituta, ki upošteva 42 dejavnikov s področja možnosti osebne izbire, svobodne menjave in konkurence ter zaščite zasebne lastnine, je na vrh lestvice uvrstilo Hongkong, Singapur in Novo Zelandijo, na dno pa Mjanmar in Zimbabve. Slovenija iz leta v leto ohranja svojo raven ekonomske svobode, medtem ko druge države napredujejo. Skrb zbujajo predvsem državno lastništvo podjetij, visoki davki in državna poraba, iz področja regulacije pa zelo rigidni pogoji zaposlovanja in odpuščanja, omejevanje cen in administrativno omejevanje gospodarstva. Ravno omenjena področja so tista, ki bodo morala biti v prihodnje deležna temeljitih reform, je pojasnil Matjaž Steinbacher iz Društva za svobodno družbo. Raziskava kaže, da posamezniki, ki živijo v državah z visokimi ravnmi ekonomske svobode, uživajo v večjem bogastvu, imajo več osebne svobode in daljšo življenjsko dobo.
|
neutral
|
6,154
|
Kmalu tudi razprava o megazabavišču Družba Hit je v prvem polletju tega leta ustvarila 123 mio. evrov bruto realizacije, kar je za 5,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Pri tem so za več kot 15 odstotkov povečali realizacijo iz hotelirstva in gostinstva, iz nočitev pa za 28 odstotkov. Vseh obiskovalcev je bilo prek 800.000. Beležijo tudi dobro poslovanje odvisnih družb v Sloveniji in tujini. Sicer pa je nadzorni svet družbe na seji za novo članico uprave potrdil Nevenko Črnko, ki bo zadolžena tudi za projekt velezabavišča, vendar šele čez nekaj časa. 25. septembra na Hitu pričakujejo tudi podpredsednico Harrah sa Jan Jones, ko naj bi dokončno dorekli projekt in njegovo realizacijo. O megazabavišču pa bo čez deset dni razpravljal tudi novogoriški mestni svet.
|
positive
|
6,155
|
S tem želi verjetno pomagati finančnim trgom Svet Evropske centralne banke ECB ni zvišal ključne obrestne mere, ta še vedno znaša štiri odstotke. S tem naj bi po mnenju analitikov ECB finančnim trgom pokazal, da je pripravljen pomagati z zagotavljanjem zadostne likvidnosti bančnemu sistemu, kar naj bi umirilo finančne trge. Predsednik ECB-ja Jean-Claude Trichet je zavrnil namige, da bi obrestne mere pustili nespremenjene zaradi političnih pritiskov. Ob tem pa je dejal, da bi lahko v prihodnjih mesecih vseeno še lahko prišlo do zvišanja obrestne mere, saj obstajajo tveganja za povišanje inflacije. Ta bi lahko po njegovih besedah prestopila mejo dveh odstotkov. Vprašanje zvišanja obrestne mere se je namreč pojavilo prav zaradi nevarnosti porasta inflacije, ki sicer za zdaj še ne presega dveh odstotkov, kar je cilj ECB-ja. V prihodnjih mesecih pa gre po mnenju varuhinje evra pričakovati večje inflacijske pritiske, na kar se je ECB do zdaj odzival z višanjem obrestne mere. Tudi o gospodarski rasti Trichet je govoril tudi o gospodarski rasti v evroobmočju, ki je, kot je dejal, še vedno robustna, v prihodnjih mesecih pa naj bi jo poganjala predvsem vlaganja, izvoz in domača poraba. Po najnovejših napovedih naj bi bila letos med 2,2 odstotka in 2,8 odstotka. Prihodnje leto pa bo morda nekoliko nižja.
|
neutral
|
6,156
|
Trgovci Krivi so dobavitelji in proizvajalci Trgovinska zbornica Slovenije je v dnevnikih objavila seznam najvišjih podražitev prehrambnih izdelkov proizvajalcev in dobaviteljev. S tem želijo kupce opozoriti, da je treba razloge za podražitve iskati pri dobaviteljih in proizvajalcih, in ne pri trgovcih. Objavili so abecedni seznam družb in njihovih blagovnih skupin in odstotek podražitve. Najbolj so se podražili izdelki pekarske dejavnosti, zato je največja trgovska družba Mercator pred dnevi svojim dobaviteljem s področja pekarstva že poslala poziv, naj skušajo cene svojih izdelkov v dobro potrošnikov znižati . Pritisk na dobavitelje V pozivu so svoje dobavitelje tudi opozorili, da bodo v vseh blagovnih skupinah iskali izdelke novih dobaviteljev, ki bodo pripravljeni izdelke primerljive kakovosti zagotoviti po ugodnejših cenah. Mercator je v časopisih objavil oglas, v katerem svoje kupce poziva, naj bodo pozorni na posebej označene izdelke v njihovih trgovinah, in zagotavlja, da se cene izdelkov kljub podražitvam proizvajalcev niso spremenile.
|
neutral
|
6,157
|
Dolar padel, nafta navzgor Teden na tujih borzah sta zaznamovala zasedanje ECB-ja in sveže poročilo o trgu dela v ZDA, ki je v petek povzročilo velik padec delnic. Ameriško gospodarstvo je avgusta izgubilo 4.000 delovnih mest, kar vliva strah, da se v deželo plazi recesija. Kreditna kriza očitno ni več pod nadzorom. Indeks Dow Jones 13.113 točk se je znižal za 1,8 odstotka, tolikšna je tudi tedenska izguba. Trg je prepričan, da bo ameriška centralna banka 18. septembra znižala obresti. Še več, nekateri špekulirajo, da bo Fed ključno obrestno mero znižal za 50 namesto za 25 bazičnih točk. Legendarni Harley je pesimističen Na borznem parketu je čutiti tudi nekaj nervoze pred obletnico 11. septembra. Nov videoposnetek Osame Bin Ladna seveda ni ravno privabil kupcev. V petek so največ izgubile ciklične delnice, ki so občutljive na gospodarsko rast. Caterpillarjeve so padle za tri odstotke, kar devet odstotkov pa so izgubile delnice proizvajalca motorjev Harleyja Davidsona, ki je znižal ocene za letošnje prihodke, saj, kot pravi, ameriški porabnik preživlja hude časa. Commerzbank še kako čuti krizo Evropska centralna banka se tako kot britanska za spremembo obresti v četrtek pričakovano ni odločila. Njeno spodbudno poročilo so na stari celini v četrtek pospremili s porastom delniških tečajev, slabe novice z Wall Streeta pa so v petek udarile na vso moč. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.494 točk se je znižal za 2,15 odstotka. Na udaru so bile banke, zlasti nemška Commerzbank, katere delnice so padle za pet odstotkov, saj naj bi bila banka zelo izpostavljena kreditni krizi. Dolar padel, nafta navzgor Slaba likvidnost bank je vedno očitnejša. Obresti za posojanje čez noč naraščajo, zato Evropska centralna banka še naprej pomagal z milijardnimi injekcijami. Slabo se je teden iztekel tudi na Japonskem. Indeks Nikkei 16.122 točk se je v petek znižal za 1,4 odstotka. Zaradi močnega jena so bili na udaru izvozniki, kot je Canon. Evro je porasel do skoraj 1,38 dolarja. Cena ameriške lahke nafte z oktobrskim dobavnim rokom se je zvišala na 76,88 dolarja za sod. V torek lahko v Sloveniji pričakujemo višje cene bencina.
|
neutral
|
6,158
|
Dow Jones v sredo nekaj malega izgubil Krkine delnice so četrtkovo trgovanje na Ljubljanski borzi končale le pri 114,3 evra, kar je tri odstotke pod gladino. Aerodrom spet redka svetla izjema. V zadnjih dneh slovenskim blue-čipom zmanjkuje sape. Promet je padel, tokrat ga je bilo v rednem trgovanju s Krko le za 0,73 milijona evrov. Dvakrat več prometa je bilo s Petrolom, potem ko je na koncu nekdo veselo pobiral ponudbo pri 990 evrih, kar je odstotek nad gladino. Večji del dneva se je s Petrolom trgovalo pod 970 evri. V prvi kotaciji se poleg Petrola le še Gorenje ni pocenilo. Mercator je izgubil 1,5 odstotka, Pivovarna Laško dva odstotka. Finančne družbe večinoma navzgor Aerodromov enotni tečaj se je zvišal še za skoraj dva odstotka, vendar vse kaže, da v petek ne bo šlo več navzgor, saj so se tokrat najvišji posli, pri 140 evrih, sklepali na začetku dneva. Tečaj se je izoblikoval pri 136,6 evra. Iz podjetja sporočajo, da so rast v zadnjem tednu najverjetneje povzročili objavljeni dobri polletni rezultati Aerodroma. Slovenski borzni indeks 11.930 točk se je znižal za pol odstotka. Na prostem trgu so se z izjemo NFD holdinga -6,7 odstotka finančne družbe podražile. Indeks PIX 7.064 je pridobil tri četrtine odstotka. Po odličnem torku Wall Street spet v rdečem Porast ameriške lahke nafte prek rekordnih 80 dolarjev za sod je v sredo na Wall Streetu pomagal energetskim delnicam, ki so preprečile večji zdrs indeksov. Dow Jones 13.291 točk je izgubil le 16 točk. Tehnološki Nasdaq 2.592 točk je obremenil zlasti proizvajalec procesorjev Texas Instruments, ki v svojih napovedih ni več tako optimističen. Vlagatelji že težko čakajo na zasedanje Feda. Ključno vprašanje Bodo obresti nižje za 25 ali 50 bazičnih točk? Telekomi pomagali evropskim borzam Evropske delnice so se po krepkem torkovem porastu tudi v sredo podražile, vendar ne prav dosti. Vseevropski FTSEurofirst 300 1.510 točk se je zvišal za 0,2 odstotka. Po rasti so bile v ospredju delnice telekomov, potem ko jim je JP Morgan prilepil pozitivno oceno. Na negativni strani izstopajo finska Nokia -2,4 odstotka, letalska prevoznika Air France in Lufthansa več kot triodstotni minus in zaradi padca cen surovin rudarske delnice.
|
neutral
|
6,159
|
Most za 270 milijonov evrov Jeseni naj bi konzorcij treh hrvaških podjetij na Hrvaškem začel graditi most, ki bo povezoval polotok Pelješac s celino. Konzorcij, v katerem so podjetja Konstruktor inženjering Split, Viadukt Zagreb in Hidroelektra nizkogradnja Zagreb, je ponudil 270 milijonov evrov, kar je bila najbolj ugodna cena med tremi ponudbami. Pogodbo z investitorjem, podjetjem Hrvaške ceste, naj bi podpisali po izteku pritožbenega roka, most pa naj bi bil zgrajen v v štirih letih. Most Pelješac-celina, s katerim se bo Hrvaška izognila prometni povezavi čez BiH pri Neumu, bo dolg 2,3 kilometra in širok 21,5 metra. Največja višina mostu bo, v skladu z dogovorom delavnih skupin Hrvaške in BiH v Sarajevu decembra lani, 55 metrov, plovna pot pa bo v širino merila 200 metrov.
|
positive
|
6,160
|
Britanska centralna banka rešuje Northern Rock Tuje borze so pričakovanju torkovega zasedanja Feda zadnje dni pridobivale. Dow Jones je imel celo najboljši teden v zadnjih petih mesecih. Vrednost najpomembnejšega delniškega indeksa se je po petkovem 0,13-odstotnem porastu ustavila pri 13.442 točkah, kar je 2,5 odstotka nad vrednostjo z začetka tedna. Še zdaleč to ne pomeni, da se je borzno nebo zjasnilo. Kreditna kriza še naprej vpliva na trg. V petek je investicijska hiša Merrill Lynch opozorila, da bo imela zaradi nepremičninske krize in s tem povezanih težav na trgu drugorazrednih hipotekarnih posojil manjši dobiček v tretjem četrtletju. BoE rešuje Northern Rock Še večje težave ima britanska hipotekarna banka Northern Rock, ki je za pomoč prosila Bank of England in dobila rešilne milijone. Delnice so padle za 31 odstotkov. Gre za največji enodnevni padec teh delnic, odkar so bile pred desetimi leti sprejete v elitni londonski indeks FTSE 100. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.507 točk je v petek zaradi slabe predstave finančnih delnic izgubil 1,1 odstotka, kar je bil njegov prvi padec po treh dneh rasti. Na tedenski je pridobil 0,8 odstotka. Naftni rekord, šibek dolar Ameriška centralna banka Fed bo v torek po štirih letih skoraj zanesljivo prvič znižala obresti, morda ne za klasičnih 0,25 odstotne točke, ampak za 50 bazičnih točk. V novem tednu bodo v ospredju tudi objavljeni rezultati finančnih institucij v tretjem četrtletju, ko bo dokončno postalo jasno, kakšno škodo je naredila kreditna kriza. Teden je bil še v znamenju nafte, ki je prvič presegla 80 dolarjev za sod, in šibkega dolarja. Ker naj bi obresti v ZDA padale, v Evropi pa kvečjemu rasle, je bilo treba za evro odšteti tudi 1,393 dolarja. Zlato se je utrdilo nad mejo 700 dolarjev za unčo.
|
negative
|
6,161
|
Nižja tudi obrestna mera discount rate Ameriška centralna banka Fed je kar za polovico odstotne točke znižala ključno obrestno mero, ki tako zdaj znaša 4,75 odstotka. S tem je presenetila tudi analitike, ki so znižanje sicer pričakovali, a ne tako drastičnega, saj je Fed zadnji tak poseg storil sredi lanskega leta. Tako bodo posojila zdaj cenejša, zaradi česar nekateri opozarjajo pred višjo inflacijo, sicer pa naj bi bil ukrep namenjen krepitvi ameriškega gospodarstva. Tako je ključna obrestna mera na najnižji ravni po lanskem maju. Hkrati je Fed, prav tako za pol odstotne točke, znižal tudi obrestno mero discount rate, po kateri od centralne banke najemajo posojila komercialne banke. Ta sedaj znaša 5,25 odstotka.
|
neutral
|
6,162
|
Nafta cenejša, dolar se kar ne pobere Indeks SBI20 je po dveh tednih spet splezal nad 12 tisoč točk. V ospredju so bile Gorenjeve delnice, ki so skoraj dosegle 50 evrov. Z Gorenjem je bilo v ponedeljkovem trgovanju na Ljubljanski borzi za 1,238 milijona evrov prometa. Uvodni posli so se sklepali pri 48 evrih -1,2 odstotka, zadnji pri 49,70 evra oziroma 2,2 odstotka nad gladino. Podoben vzorec je ubral tudi Petrol od začetnih 968 do končnih 998 +1,7 odstotka. Več kot odstotek dražje so delnice Telekoma, Save, Intereurope in Merkurja, medtem ko so Krkine že petič zapored zdrsnile. Krka začela v lepem plusu, nato pa ... S Krko je bilo sklenjenih 192 poslov. Dan se je začel spodbudno, pri 114 evrih, nato je šlo navzdol. Najnižji posel je bil sklenjen pri 111,6 evra -1,3 odstotka, zadnji pri 112,5 evra. Rahlo cenejše so še delnice Pivovarne Laško, Mercatorja in Žita. Slovenski borzni indeks 12.017 točk se je zvišal drugič zapored, tokrat za pol odstotka. Toliko je pridobil tudi indeks PIX 7.072 točk, potem ko je najprometnejši Infond id enotni tečaj 13,47 evra poskočil za skoraj dva odstotka. Velana, zvezda prejšnjega tedna, se je pocenila za 16 odstotkov, na 14,99 evra. Nafta cenejša, dolar se kar ne pobere Evropske borze so teden začele negotovo. Delnice Deutsche Bank so padle za dva odstotka, saj so se pojavile govorice, da naj bi bil njen dobiček nižji od napovedi. Odlično predstavo so uprizorile rudarske delnice, potem ko zlato vztraja v območju 28-letnega vrha. BHP Billiton je poskočil za tri odstotke. Nafta, ki je prejšnji teden dosegala nove in nove rekorde, je zdrsnila na 81 dolarjev. Ameriška valuta ostaja šibka. Za evro je treba plačati več kot 1,41 dolarja.
|
neutral
|
6,163
|
Istrabenzov delež v Petrolu bo znašal največ 24,9 % Nadzorni svet Istrabenza se je na izredni seji seznanil s Petrolovo namero prevzema in podprl upravo pri pridobivanju delnic Petrola. Istrabenz bo Petrolove delnice torej še naprej kupoval v obsegu, ki ga bodo dopuščale finančne zmožnosti in ki bo predstavljal največ 24,9-odstotni delež Petrola. Nadzorniki so dali upravi soglasje, da izvaja dejavnosti in sklepa posle, ki bodo utrdili vlogo Istrabenza pri upravljanju Petrola, ter da za nakup delnic porabi dodatne dolžniške vire ter finančna sredstva iz prodaje delnic in poslovnih deležev v lasti Istrabenza. Uprava lahko izvede tudi okrepitev energetskega stebra v skupini Istrabenz.
|
neutral
|
6,164
|
Krajani napovedali proteste Gorenjski župani so uspeli izbrati lokacijo za regijski center za ravnanje z odpadki, ki bo v Tenetišah v mestni občini Kranj. Kljub nasprotovanju krajanov so soglasno odločili, da je že obstoječa deponija primernejša lokacija od neokrnjenega območja na Tromeji, ki je bila ena izmed mogočih lokacij. Krajani Tenetiš so že napovedali proteste, radovljiški župan Janko S. Stušek pa je dejal, da je odločitev dokončna. Regijski center za ravnanje z odpadki bo imel sortirnico, predelovalnico in odlagališče odpadkov za celotno Gorenjsko. Sežigalnice in odlagališča nevarnih odpadkov ne bodo zgradili, izvedba projekta pa bo stala 54 milijonov evrov. Dela naj bi bila končana leta 2009, tri četrtine sredstev pa želijo pridobiti iz evropskih skladov. Tenetišani bodo protestirali Krajani Tenetiš pa poudarjajo, da jim občina že leta obljublja, da bo deponijo, ki je v slabem stanju, sanirala in zaprla. Krajani bodo v primeru, da deponija 31. oktobra, ko se ji izteče uporabno dovoljenje, ne bi prenehala delovati, svoj interes poskušali doseči z državljansko nepokorščino. Opozarjajo tudi, da je deponija na poplavnem območju in na geološko neustreznih tleh.
|
neutral
|
6,165
|
V okviru akcije bo razdeljenih 780.000 žarnic Slovenska elektrodistribucijska podjetja bodo prihodnji mesec vsakemu gospodinjstvu podarila varčno žarnico. Gre za prvi korak k varčevanju z energijo in njeni smotrnejši uporabi, obenem pa za prizadevanje za zmanjšanje negativnih vplivov, ki jih lahko povzročijo elektroenergetski objekti v okolju, pravi direktor Holdinga Slovenske elektrarne Damjan Koletnik. 780.000 odjemalcev bo oktobra skupaj z računom za električno energijo prejelo bon, s katerim bodo lahko prevzeli po eno varčno žarnico znamke Osram z močjo 21 W, kar ustreza navadni žarnici z močjo 100 W. Varčna žarnica porabi petkrat manj energije kot navadna, njena doba trajanja pa je 8.000 ur, kar ob povprečni porabi pomeni osem let. Za svetlobo porabi kar 50 odstotkov vse porabljene energije, medtem ko navadne žarnice v svetlobo pretvorijo le 10 odstotkov energije. Če bo varčna žarnica gorela le štiri ure na dan, to pomeni letni prihranek za 120 kilovatnih ur električne energije na gospodinjstvo ali 90.000 gigavatnih ur za celotno državo. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je povedal, da bo država tako na letni ravni prihranila toliko električne energije, kot jo proizvede nova hidroelektrarna Boštanj.
|
positive
|
6,166
|
Styria bogati slovenski medijski trg Styria International AG, založniška skupina iz Avstrije, je izdala prvi slovenski dnevni brezplačni časopis - Žurnal24. V Sloveniji je to prva poteza med dnevniki, medtem ko po državi že nekaj časa izhajajo nekateri brezplačni tedniki. Žurnal24 izhaja s predvideno naklado 100.000 izvodov, najprej pa bo na voljo v Ljubljani, Domžalah, Kamniku, Kopru, Izoli, Piranu in Novi Gorici. Po mesecu dni izhajanja pa naj bi bil dosegljiv v skupno dvajsetih mestih po Sloveniji. Distribucija brezplačnega dnevnika bo potekala z ročnim razdeljevanjem ter s pomočjo posebnih torb, nameščenih na avtobusih in vlakih. V urbanih središčih bodo nameščena tudi časopisna stojala, kjer si bo mogoče zagotoviti brezplačen izvod Žurnala24. Poleg prvega brezplačnega dnevnika, je začel delovati še spletni portal Žurnal24.si. Styria je med drugim solastnica enega izmed največjih slovenskih spletnih iskalnikov Bolha.com ter časopisne hiše Dnevnik in založniške hiše Adria Media Ljubljana.
|
positive
|
6,167
|
Zlato na 28-letnem vrhu Tako spodbudnega septembra kot letos na Wall Streetu ni bilo že devet let. Tudi tretje četrtletje je bilo kljub burnemu poletju pozitivno. Petkovo trgovanje, ko so vlagatelji unovčevali dobičke in povzročili rahel padec indeksa Dow Jones 13.895 točk, ni moglo pokvariti vtisa o odličnem mesecu, v katerem je Dow Jones pridobil štiri odstotke. Vzrok za jesenski optimizem je Fedovo znižanje obrestnih mer, prvo po štirih letih. Vlagatelji verjamejo, da bo sprememba v monetarni politiki pomagala prebroditi kreditno krizo, ki grozi, da bo upočasnila rast ameriškega in svetovnega gospodarstva. 12-odstotni padec in nato prav tolikšen porast Topli meseci so bili izjemno volatilni. 19. julija je Dow Jones končal na rekordnih 14 tisoč točkah, nato pa do srede avgusta zaradi krize na trgu drugorazrednih hipotekarnih posojil padel za 1.500 točk. Sledilo je okrevanje in Dow je zdaj spet zelo blizu rekordu. Kakšno bo zadnje trimesečje, bo v veliki meri odvisno od številnih oktobrskih objav poslovnih rezultatov in od ukrepov ter namigov, ki bodo prihajali iz ameriške centralne banke. Amazonove delnice med zmagovalci Največji poraženec tretjega četrtletja so bile seveda finančne delnice. Na vrhu neslavnega seznama je Countrywide Financial, katerega delnice so od začetka junija do konca septembra padle za 48 odstotkov. Med zmagovalci je zelo visoko spletna knjigarna Amazon, ki se je v tem obdobju podražila za 36, letos pa skupno že za 136 odstotkov. Evropske borze so v tretjem četrtletju izgubile 3,4 odstotke, merjeno z indeksom FTSEurofirst 300 1.550 točk, ki je v primerjavi z začetkom leta še vedno za 4,5 odstotka v plusu. Zlato na 28-letnem vrhu Ta teden bodo oči finančne javnosti uprte v zasedanje Evropske in Britanske centralne banke. Za ECB je pomemben podatek, da je evro teden končal pri 1,4274 dolarja. Evropski politiki že zahtevajo, naj banka ukrepa in z nižjimi obrestmi zajezi padanje dolarja. Nobenih ovir pa ne pozna zlato. Za unčo je bilo treba odšteti že 745 dolarjev. Gre celo za najvišjo vrednost po januarju 1980, ko je bilo treba za unčo plačati 850 dolarjev. Ameriška lahka nafta je v petkovem dopoldnevu dosegla rekordnih 83,76 dolarja, do konca dneva pa le nekoliko popustila.
|
neutral
|
6,168
|
Spet slabe novice iz finančnih ustanov Zadnje četrtletje se je na Ljubljanski borzi začelo dolgočasno, s padcem skoraj vseh delnic in nizkim prometom. Svetla izjema je Krka. S Krko je promet dosegel 2,44 milijona evrov. Sklenjenih je bilo 198 poslov, cena prvih in zadnjih poslov je znašala 116 evrov, dnevni maksimum pa 116,9 evra. Enotni tečaj se je zvišal za 0,4 odstotka. Očitno preostali papirji niso bili na radarju vlagateljev. Drugi po prometu je bil z le 0,34 milijona evrov Telekom, ki se je pocenil za 0,6 odstotka, na 464,1 evra. Zadnji posel je bil sklenjen precej višje, pri 470 evrih, potem ko je trg izvedel, da se kar 15 družb zanima za nakup državnega deleža. PIX se je komaj obdržal nad 7.000 točkami Od pol do enega odstotka cenejše so še delnice Aerodroma, Petrola, Gorenja, Intereurope, Istrabenza in Pivovarne Laško, medtem ko so se Mercatorjeve, Lukine, Savine in Merkurjeve delnice le simbolično pocenile. Slovenski borzni indeks 12.042 točk se je drugič zapored znižal, tokrat za 0,4 odstotka. Podobno izgubo je imel tudi indeks PIX 7.003 točk. Na prostem trgu izstopa skoraj petodstotni padec Heliosa, na 1.560 evrov. Spet slabe novice iz finančnih ustanov Japonska je teden začela pozitivno, potem ko je bilo poročilo domače centralne banke o stanju gospodarstva in pričakovanjih tako imenovani tankan zelo spodbudno. Slabše je bilo ponedeljkovo dopoldne v Evropi. Švicarska banka UBS je sporočila, da bo imela v tretjem četrtletju zaradi kreditne krize od 600 do 800 milijonov švicarskih frankov izgube. Gre za prvo četrtletno izgubo po devetih letih. Tudi banki Credit Suisse in Citi sta precej črnogledi. Drsenje dolarja se nadaljuje. Za evro je bilo treba odšteti tudi 1,4280 dolarja.
|
negative
|
6,169
|
Več kot 10-odstotne podražitve Z oktobrom se napovedujejo nove podražitve, saj se bodo cene mleka in mesa v povprečju zvišale za nekaj več kot 10 odstotkov. Razlog podražitev naj bi bile tako kot pri nedavnem zvišanju cen kruha in mlevskih izdelkov višje cene žita na svetovnih trgih. Mleko se bo podražilo za od 10 do 20 odstotkov, meso pa za od 4 do 19 odstotkov. Po napovedih strokovnjakov naj bi bile to zadnje podražitve, ki jih je mogoče pripisati povišanju cen žita, rast cen živil pa naj bi se s tem za letos končala. Septembra so se cene življenjskih potrebščin že povišale, in sicer za 0,4 odstotka. Letna rast cen ostaja pri 3,5 odstotka, medtem ko je bila lani le 2,5-odstotna, poleg tega pa so lanske septembrske cene hrane v povprečju ostale nespremenjene. Letos so se septembra najbolj podražili kruh in drugi izdelki iz žit, zvišale pa so se tudi cene oblek in obutve. Oblačila so dražja za 9,7 odstotka, obutev pa za 7,1 odstotka. Ministrstvo Država na cene nima vpliva Na ministrstvu za gospodarstvo so na vprašanje MMC-ja glede tega, ali so se cene dvignile tudi drugod po Evropi odgovorili, da je do podražitev v drugih državah članicah EU-ja bodisi že prišlo, bodisi še bo, saj so višje cene vezane na dvig cen surovin na evropskem nivoju. Povedali so tudi, da država nima nikakršnega vpliva na oblikovanje cen blaga in storitev na trgu, saj so te odvisne od ponudbe in povpraševanja. Izjema so nekatere surovine, kakršna je bencin. Visoka inflacija zaradi visokih cen hrane Napovedano stopnjo inflacije je moral dvigniti tudi Urad za makroekonomske analize in razvoj, in sicer iz 3,2 odstotka na 4,3 odstotka. Dvig gre predvsem na račun višjih cen hrane, ki k njej skupno prispevajo kar 1,5-odstotne točke. Direktor urada Boštjan Vasle je pojasnil, da je bila v Sloveniji inflacija visoka, triodstotna, že ob vstopu v evroobmočje, spomnil pa je tudi, da je gospodarska rast pri nas dvakrat višja kot v drugih članicah evroobmočja. Na Umarju sicer pričakujejo, da bodo cene hrane rasle tudi v jesenskih mesecih, visoko ceno naj bi obdržala tudi nafta, ki naj bi letos v povprečju dosegla 67 dolarjev. Kljub vsemu naj bi bila inflacija prehodne narave. Če se bo vlada odzvala z ustreznimi ekonomskimi politikami, če se bodo socialni partnerje zavedali svoje vloge in prilagodili svoja pričakovanja, bi se inflacija lahko že prihodnje leto približale trem odstotkom, je pojasnil Vasle. Umar namreč za 2008 napoveduje 2,9-odstotno inflacijo, leto kasneje pa 2,7-odstotno. Navzgor popravljena tudi napoved rasti Umar je zaradi ugodnejšega mednarodnega okolja in bistveno močnejše investicijske aktivnosti navzgor popravil tudi napoved gospodarske rasti. Pomladansko napoved o 4,7-odstotni rasti v letošnjem letu je Urad za makroekonomske analize in razvoj dvignil na 5,8 odstotka. K temu je veliko prispevala rast bruto investicij, ki naj bi po novih izračunih dosegla 14,5 odstotka, medtem ko so še spomladi pričakovali 5,9-odstotno. Vasle je pojasnil, da lahko polovico rasti pripišemo investicijam v infrastrukturne objekte, predvsem avtocestni program, drugo polovico pa investicijam v opremo in stroje.
|
negative
|
6,170
|
Meso in mleko dražijo proizvajalci Banka Slovenije ugotavlja, da so inflacijo poleg rasti cen hrane in naftnih derivatov zakrivili nekateri notranji dejavniki. Inflacijo po besedah guvernerja centralne banke Marka Kranjca dodatno spodbujajo pregretost delov gospodarstva in nekonkurenčno okolje nekaterih panog. Če bi država v nekatere segmente gospodarstva vnesla več konkurence, bi se znižale tudi cene, je dejal Kranjec. Rešitev bi lahko bila tudi počasnejša gospodarska rast ali bolj omejevalna proračunska politika. Kranjec je ob predstavitvi jesenskega poročila pojasnil, da so morali napoved letošnje inflacije dvigniti z 2,7 odstotka na 3,3 odstotka. Na takšni ravni naj bi ostala tudi leta 2008, medtem ko naj bi leta 2009 znašala 2,9 odstotka. Navzgor je popravljena tudi napoved gospodarske rasti, ki naj bi letos znašala 5,7 odstotka. Vlada obljublja nižjo javno porabo Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak obljublja krčenje javne porabe. Glede cen je za Televizijo Slovenija dejal, da država regulira le 11 odstotkov cen - predvsem energente, komunalne storitve in cene tistih podjetij, ki imajo razmeroma monopolen položaj. Vizjak je sicer že sprožil vse postopke za preprečitev kartelnega dogovarjanja med trgovci, ne želi pa se neposredno vmešavati v spor med trgovci in dobavitelji. Trgovci Imamo zvezane roke Medtem pa največji slovenski trgovci trdijo, da na zadnje podražitve mesa in mleka nimajo vpliva, saj so jih napovedali proizvajalci. V podjetju Engrotuš so za MMC povedali, da bodo cene mleka in mesa višje za natančno toliko, kolikor jih bodo povišali njihovi ponudniki, sami pa svojih marž ne bodo dvigovali. Podobno so za MMC povedali v Mercatorju, kjer poudarjajo, da podjetje že leta ni dvignilo marž, podražitve pa so tako odvisne samo od dobaviteljev. Podražitvam se ne moremo izogniti, ker smo se trgovci le stežka uspeli dogovoriti z dobavitelji za enomesečni zamik dviga cen, pa so nam povedali v Sparu Slovenija. Če jim povišanih cenikov ne bi potrdili, bi lahko dobavitelji odrekli dobavo blaga v prihodnje. Podražitve izdelkov se ne dogajajo le v Sloveniji, temveč po vseh evropskih državah, kriva pa je rast cen surovin na svetovnem trgu. V primerjavi z drugimi državami so cene izdelkov v Sloveniji še vedno nižje kot v tujini, so še pojasnili v Sparu. Dobavitelji podražitve opravičujejo z višjimi stroški pridelave in predelave, vzrok za dražje mleko pa naj bi bil tudi večji izvoz in zato manjša ponudba na trgu. Umar Hrana se bo v jesenskih mesecih še dražila Podražitve hrane imajo tudi občuten vpliv na inflacijo, saj so k skupnemu dvigu cen prispevale 40 odstotkov ali 1,5 odstotne točke, so povedali na Umarju. Prepričani so, da bodo cene hrane v jesenskih mesecih še rasle.
|
negative
|
6,171
|
Izgradnja sprejemnega terminala za utekočinjeni zemeljski plin na območju Luke Koper bi bila za Slovenijo dobra, ugotavlja družba TGE. Nemška družba TGE Gas Engeneering za načrtovan projekt meni, da bi bil zelo pomemben predvsem za Primorsko regijo. TGE je v začetku julija, kot je znano, na ministrstvo za gospodarstvo vložil vlogo za energetsko dovoljenje za prvi del projekta, to je sprejemni terminal. V naslednjih dneh pa bo družba vložila še vlogo za energetsko dovoljenje za drugi del projekta, elektrarno, ki je bistveni del celotnega projekta.m Poleg tega bi se izrazito povečala tudi elektroenergetska stabilnost, ki je še posebej pomembna za Primorsko regijo, ker ta razen hidroelektrarn na Soči nima svojih virov električne energije. Podoben plinski terminal že deluje v belgijskem mestu Zeebrügge. V projektu, katerega vrednost je ocenjena na 900 milijonov evrov, je sicer predvidena tudi soudeležba slovenskih podjetij v družbi za upravljanje v višini najmanj 30 odstotkov. Kot je poudaril generalni direktor TGE Vladimir Puklavec, se za sodelovanje zanimajo vsa vodilna slovenska energetska podjetja, pri čemer pa ni želel navesti konkretnih imen.
|
positive
|
6,172
|
Za delnico ponujajo 405 evrov Konzorcij petih družb, ki imajo v lasti 78,5 odstotka delnic Merkurja, je objavil namero za prevzem te Kranjske družbe. Gre za družbe Merfin, Banko Koper, Savo, Interfin Naložbe iz Slovenije ter hrvaški Euro-Veneto. Za eno delnico Merkurja so družbe ponudile 405 evrov, na Ljubljanski borzi pa je bila delnica v torek vredna 404,64 evra. Konzorcij, ki ima v lasti 1.030.433 delnic, je ob objavi namere za prevzem pojasnil, da doslej niso delovali usklajeno, zdaj pa so se na povabilo družbe Merfin organizirali. Njihov namen je, da po presegu končnega prevzemnega praga zagotovijo uspešen prevzem ciljne družbe. Družba Merfin sicer združuje 65 vodstvenih delavcev Merkurja. Med njimi predsednika uprave, Merkurja Bineta Kordeža, vse člane uprave Marijana Kajzerja, Milana Jelovčana in Gorana Čelesnika ter člana nadzornega sveta Jakoba Piskernika in Marto Bertoncelj. Družbeniki Merfina so imeli julija skupaj z lastnimi delnicami v rokah okoli 24 odstotkov Merkurja. Za nakup so družbeniki poleg lastnih sredstev najeli tudi posojila in zastavili svoje osebno premoženje. Merfin pridno kopiči delnice V tem tednu je Merfin odkupil še 28,5 odstotka delnic in jih ima zdaj v lasti 49,3 odstotka. V torek so namreč delnice prodali nekateri člani uprave in nadzornega sveta, med njimi tudi predsednik uprave Bine Kordež, ki zdaj nima več v lasti nobene delnice Merkurja. Vodstvo Merkurja sicer pojasnjuje, da bodo s prevzemom zagotovili nadaljnje nemoteno uresničevanje zastavljene strategije razvoja skupine Merkur. S strategijo so se vodilni delavci zavezali, da bodo z nadaljnjim aktivnim delom okrepili vodilni položaj Merkurja na domačem trgu, zagotovili doseganje vodilnega položaja na tehnični trgovini v jugovzhodni Evropi, zaposlenim pa še naprej zagotavljali varno in stimulativno delovno okolje, so sporočili iz družbe.
|
neutral
|
6,173
|
Poleg socialne varnosti morajo omogočati še uresničevanje talenta Z oktobrom se začenja nov medijsko-raziskovalni projekt Zlata nit, v okviru katerega bo med drugim potekal tudi izbor najboljših zaposlovalcev. Priznanja za najboljšega zaposlovalca bodo prejela tista velika in najhitreje rastoča podjetja, za katera velja, da poleg socialne varnosti zaposlenim omogočajo tudi uresničevanje talentov. Ob koncu projekta marca prihodnje leto bo tako oblikovana in javno objavljena lestvica najboljših. Projekt organizira časopis Dnevnik, častno pokroviteljstvo nad projektom pa je prevzelo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
|
positive
|
6,174
|
Pristanišči potrebujeta železnico Pristanišči Koper in Trst morata EU-ju ponuditi širši izhod na morje proti Sredozemlju, meni predsednik tržaške pristaniške uprave. Claudio Boniciolli in predsednik uprave Luke Koper Robert Časar sta po srečanju dejala, da luki začenjata poglabljati medsebojno spoznavanje, da bi lahko bolje služili interesom Slovenije in Italije. Boniciolli je prepričan, da so lahko le Trst, Koper, Ravenna, Benetke in morda Reka alternativa lukam severne Evrope. Ureditev železniške infrastrukture je bistvena Glede urejanja železniške infrastrukture pa sogovornika upata, da se bodo zadeve pospešile, saj si brez tega ni mogoče predstavljati uspešnega pristanišča. Boniciolli je pojasnil, da so razvojni načrti tržaškega pristanišča v veliki meri vezani prav na razvoj železniške infrastrukture. Na vprašanje o morebitnem kapitalskem povezovanju in možnosti, da bi Italija v prihodnosti odkupila del Luke Koper, je Boniciolli odgovoril, da je pravni položaj italijanskih pristanišč drugačen kot položaj slovenskih.
|
positive
|
6,175
|
Dolar končno močnejši Na Ljubljanski borzi se je teden začel mirno in s simboličnim porastom indeksa SBI20. Zasluge za to imajo delnice Pivovarne Laško in Istrabenza. V pričakovanju objave Petrolove prevzemne ponudbe časa je še en teden so se Istrabenzove delnice po dveh negativnih dneh ob nizkem prometu podražile za 2,2 odstotka. Najvišji posli so se sklepali pri 139,9 evra. Kar soliden promet je bil opazen pri Pivovarni Laško 0,45 milijona evrov - največ po koncu avgusta, pri čemer je bila najvišja cena teh delnic 98 evrov, kar je 2,6 odstotka višje od petkovega enotnega tečaja. Lukine, Mercatorjeve in Žitove delnice so izgubile okrog odstotek, Intereuropine pol odstotka. Krka do 116,4 evra Krkine, Petrolove, Merkurjeve, Gorenjeve in Telekomove delnice so le simbolično spremenile svojo vrednost. Le s Krko je promet presegel znamko milijon evrov. Sklenjenih je bilo 180 poslov v razponu od 115 do 116,4 evra. Na prostem trgu sta okrog dva odstotka in pol pridobila oba Zvonova holdinga, medtem ko so se delnice Cinkarne podražile za dober odstotek. Slovenski borzni indeks 11.984 točk se je zvišal za 0,04 odstotka, indeks PIX 7.013 pa znižal za desetino odstotka. Sap prevzema Business Objects Evropa se je po petih dneh plusov ustavila. Nemška programska hiša Sap je sporočila, da za 4,8 milijarde evrov kupuje francoskega tekmeca Business Objects. Vlagatelji so očitno skeptični, kar je Sapove delnice v ponedeljkovem dopoldnevu zbilo za pet odstotkov. Po drugi strani je seveda trg vesel, da se še vedno dogajajo odmevni prevzemi, ki so bili glavno gibalo rasti delniških indeksov v prvi polovici letošnjega leta. Dolar končno močnejši Še pogled v ZDA Petkovo poročilo o septembrskem trgu dela v ZDA je vlilo novo upanje, da ameriškemu gospodarstvu ne grozi recesija. V ZDA je bilo prejšnji mesec ustvarjenih 110 tisoč novih delovnih mest. Delniški indeks Dow Jones je teden končal 1,2 odstotka višje, kot ga je začel – pri vrednosti 14.066 točk. Dolar se je precej okrepil. Evro je danes padel pod 1,41 dolarja.
|
neutral
|
6,176
|
Sporazum že ratificiralo pet držav Prebivalci Kostarike so s tesnim izidom na nedeljskem referendumu odobrili sporazum o prostem trgovanju z ZDA. Z dogovorom bodo kostariški izdelki lažje našli pot na ameriški trg, pravijo zagovorniki sporazuma, medtem ko njegovi nasprotniki vztrajajo, da bi lahko povečana konkurenca oslabila sicer uspešno gospodarstvo in pod vprašaj postavila blaginjo Kostaričanov. Sporazum o prosti trgovini z ZDA je že ratificiralo pet držav iz Srednje Amerike Gvatemala, Salvador, Honduras, Nikaragva in Dominikanska republika. ZDA želijo tudi z omenjenim dogovorom krepiti svoj vpliv v Latinski Ameriki, kot protiutež levičarskim voditeljem pod vodstvom Huga Chaveza.
|
neutral
|
6,177
|
Poročilo podatkov o inflaciji ne omenja Slovenija ostaja v vrhu regionalne lestvice, navaja oktobrsko poročilo največje bonitetne hiše na svetu Dun&Bradstreet. Rating Slovenije DB2b ima tako še naprej znak za rast, so sporočili iz partnerske družbe Dun&Bradsreeta, bonitetne hiše I. V poročilu so povzeti podatki slovenskega statističnega urada o rasti bruto domačega proizvoda, izvoza, uvoza in investicij, medtem ko podatkov o inflaciji ne omenja. Dun&Bradstreet je zaradi višje rasti realnega BDP-ja, ki je posledica uporabe metodologije ESA95 in ugodnih gibanj, popravil navzgor napovedi o rasti BDP-ja, navajajo v bonitetni hiši I.
|
positive
|
6,178
|
Čokolada dražja tudi zaradi slabe letine kakava Kupce bodo po podražitvah kruha in mleka doletele še podražitve čokolade in kakava. V trgovski družbi Mercator sicer pojasnjujejo, da je do zdaj podražitev čokolad napovedal le Kraft, ki med drugim proizvaja čokolade blagovnih znamk Milka in Toblerone. Ta je svoje izdelke že podražil čokolade za pet odstotkov, bonboniere za 12 odstotkov, prigrizke pa za 8 odstotkov. Drugi dobavitelji podražitev še niso napovedali. Višjim cenam čokolade naj bi botrovala slaba letina v največji proizvajalki kakava na svetu, Slonokoščeni obali. Proizvajalci kot razloge za podražitve navajajo še višje cene masla, mleka v prahu, žit in lešnikov. Kot pravijo v Mercatorju, naj bi se zaradi višjih cen moke na področju slaščičarskih izdelkov že podaržili tudi domači piškoti. Višje cene čokolade sicer niso napovedane le v Sloveniji, temveč tudi v nekaterih največjih mlečnopredelovalnih koncernih v Avstriji in Švici. Cene mlečnih izdelkov so se na primer v Avstriji od začetka leta zvišale že za 80 odstotkov. Čeprav slaba letina kakava za zdaj še ne vpliva na cene čokolade v trgovinah, se bo cena za začetek v Avstriji spet zvišala predvsem zaradi višjih cen mleka, poroča časopis Dnevnik.
|
negative
|
6,179
|
Petan Komu je Kučiševo ravnanje koristilo? DZS je na okrožno državno tožilstvo v Krškem vložil kazensko ovadbo zoper predsednika uprave Term Čatež zaradi suma zlorabe položaja. Družba DZS je kazensko ovadbo vložila, da bi zaščitila svojo naložbo v Termah Čatež in preprečila nezakonita ravnanja njihovega predsednika uprave Mladena Kučiša. DZS ob tem napoveduje tudi tožbo na ničnost izredne skupščine, saj naj njen sklep ne bi bil le nezakonit, ampak tudi sprejet z nezakonito večino. Petan Komu je Kučiševo ravnanje koristilo? Kazenska ovadba zoper Kučiša sloni na dveh sklopih. DZS Kučišu dokazuje več kaznivih dejanj zlorabe položaja oziroma zlorabe pravic zaradi kršitev določb zakona o gospodarskih družbah o obveznem umiku lastnih delnic ter kršitev določb omenjenega zakona, ker je pripravil in predlagal skupščini v sprejem nezakonite sklepe o delitvi dobička tudi na lastne delnice. Predsednik uprave DZS-ja Bojan Petan meni, da se je na izredni skupščini pokazalo, da so imeli prav. Da sta Kad in Sod delovala usklajeno in s tem znova v nasprotju z zakonom. Ob tem se Petan sprašuje, komu je Kučiševo ravnanje koristilo.
|
neutral
|
6,180
|
V New Yorku spet rekordno Istrabenzove delnice so po objavi prevzemne ponudbe padle do 120,1 evra. Tudi Petrol jo je v sredinem trgovanju precej slabo odnesel. Istrabenz, za katerega Petrol ponuja le 100 evrov za delnico, je ob 0,34 milijona evrov prometa izgubil 8,8 odstotka, kar je drugi največji letošnji minus teh zelo špekulativnih delnic. Ljubljanska borza je morala odpraviti omejitev o desetodstotni spremembi tečaja. Petrol je padel za 1,7 odstotka, na 965,8 evra, potem ko je Raiffeisen Bank priporočila prodajo teh delnic in ciljni ceno določila pri 839 evrih. Navzgor le Telekom in Sava Najprometnejše ostajajo Krkine delnice, s katerimi je bilo za 1,4 milijona evrov prometa. Enotni tečaj se je znižal za tretjino odstotka. Posli so se sklepali pri okoli 115 evrih. Slovenski borzni indeks 11.902 točk je po dveh simboličnih korakih naprej izgubil tri četrtine odstotka. Da je bil dan izrazito rdeče obarvan, dokazuje podatek, da so se le Telekomove in Savine delnice podražile. Indeks PIX 7.006 točk se je znižal za 0,13 odstotka. Med prometnejšimi idi je največ, 0,8 odstotka, izgubil sklad NFD enotni tečaj 2,8 evra. V New Yorku spet rekordno Evropskim borzam je v torek uspel osmi porast v zadnjih desetih trgovalnih dneh. Delnice farmacevtskega podjetja Sanofi-Aventis, za katerega naj bi se zanimal Pfizer, so se podražile za dva odstotka. Višje cene nafte in surovin so dale poleta energetskim in rudarskim delnicam. Trg je v vzponu vse od avgusta, ko je Fed znižal diskontno obrestno mero, pozneje pa še ključno obrestno mero Fed Funds. Posebej to velja za Wall Street, kjer je indeks Dow Jones 11.164 v torek postavil nov rekord. Vlagatelji verjamejo, da bo Fed letos še nekoliko znižal obresti.
|
negative
|
6,181
|
Čas za prijavo do 27. oktobra Vlada je v Uradnem listu objavila razpisa za direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj ter Agencije za trg vrednostnih papirjev. Umar od sredine septembra vodi v. d. direktorja Boštjan Vasle, ki je zamenjal prejšnjega direktorja Janeza Šušteršiča. Slednji je julija letos vlado sam zaprosil za razrešitev. Od kandidatov se poleg ustrezne izobrazbe zahteva sedem let delovnih izkušenj in znanje enega tujega jezika, posebna komisija pa bo ugotavljala njegovo strokovno usposobljenost. Izbrani kandidat bo imenovan za pet let. AVTP trenutno vodi direktor Neven Borak, ki se mu bo mandat iztekel marca 2008 in ki se zaenkrat tudi edini omenja kot mogoči kandidat za ta položaj. Zahtevane delovne izkušnje v tem primeru sicer znašajo deset let, seveda pa mora biti kandidat tudi strokovnjak za področje financ ali gospodarskega prava.
|
neutral
|
6,182
|
Leta 2008 naj bi izdelali 13 letal Airbus je z 18-mesečno zamudo družbi Singapore Airlines vendarle izročil prvo letalo A380, ki bo prvi polet opravilo 25. oktobra. Razvoj in izdelavo superjumbov, ki lahko sprejmejo do 800 potnikov, so zaznamovale velike in drage zamude. Glavni direktor podjetja Thomas Enders je slovesno izročitev največjega potniškega letala na svetu, ki je potekala na sedežu podjetja v Toulousu, označil za zadnji mejnik na dolgem potovanju. Letalo bo prvič s potniki poletelo 25. oktobra v Sydney. Ob tem so v podjetju napovedali, da ne bo več zamud, tako da naj bi leta 2008 izdelali 13 letal, leta 2009 in 2010 pa že štiri na mesec.
|
neutral
|
6,183
|
100 evrov za delnico je prava cena Petrolov prevzem Istrabenza je zgolj sredstvo za uresničevanje korporativne razvojne strategije, pravi predsednik uprave Petrola. Marko Kryžanowski je pojasnil, da si Petrol želi postati pomemben regijski igralec v energetiki in Slovenija je zanje le eden izmed trgov. Cena 100 evrov za delnico Istrabenza, ki jo je ponudil Petrol, se mu zdi poštena in privlačna. Prvi mož Petrola je zatrdil, da se z Istrabenzom pogovarjajo o možnostih poslovnega sodelovanja in da komunikacija s predsednikom uprave Istrabenza Igorjem Bavčarjem poteka normalno. Prvi nadzornik Petrola Viktor Baraga pa je zavrnil vsa ugibanja o morebitnem političnem scenariju prevzema. Istrabenz še naprej kupuje delnice Petrola Koliko delnic je Petrol v okviru prevzemne ponudbe že pridobil, Kryžanovski ni mogel povedati. Petrol bo prevzem financiral iz lastnih in dolžniških virov. Sicer pa Istrabenz v skladu z odločitvijo uprave in nadzornega sveta še naprej kupuje delnice Petrola. V lasti ima že 14,84 odstotke Petrola. Med družbama je po mnenju uprave Petrola veliko sinergij, med drugim na področju distribucije zemeljskega plina in pri prodaji končnim odjemalcem, pri dobavi električne energije, kjer želi Petrol okrepiti svojo vlogo, ter pri skladiščenju in distribuciji naftnih derivatov, kjer imata obe družbi že skupno podjetje.
|
neutral
|
6,184
|
Inflacija v Sloveniji ostaja nad tremi odstotki Mednarodni denarni sklad je znižal napovedi o svetovni gospodarski rasti v letu 2008. Predvidena gospodarska rast Slovenije je 3,8 odstotka. Medtem ko so v Washingtonu še julija napovedovali 5,2-odstotno svetovno gospodarsko rast, so zdaj številko popravili na 4,8 odstotka. Gospodarska rast Slovenije naj bi bila druga najvišja med članicami evroobmočja, saj naj bi višjo, 4,2-odstotno, dosegel le Luksemburg. Ob tem naj bi Slovenija letos zabeležila 3,2-odstotno inflacijo, drugo leto pa 3,1 odstotka. Celotno evroobmočje naj bi doseglo 2,1-odstotno rast, kar je 0,4 odstotne točke manj od prvotnih napovedi. Rast v Franciji in Nemčiji bo dvoodstotna, v Italiji 1,3-odstotna, v Španiji 2,7-odstotna, v ZDA pa 1,9 odstotka.
|
positive
|
6,185
|
Nafta ruši vse pred seboj Telekomove delnice so se pocenile četrtič v zadnjih petih dneh, tokrat za 2,2 odstotka. Posli so se sklepali najnižje v zadnjih dveh mesecih. Dnevni minimum Telekoma, s katerim je bilo le za 0,375 milijona evrov prometa, je znašal 434,1 evra. Enotni tečaj se je izoblikoval pri 440 evrih. Očitno vlagatelji ocenjujejo, da državi ne bo uspelo s prevzemno premijo prodati deleža v Telekomu. Več kot dva odstotka cenejše so Istrabenzove, več kot odstotek Petrolove zadnji posli so se sklepali pri 930 evrih in zelo malo prometne Gorenjeve delnice. PIX se je dobro držal Omembe vredna rast je uspela le Aerodromu, ki se je podražil za odstotek. Slovenski borzni indeks 11.614 točk se je po treh plusih znižal za 0,9 odstotka. Na prostem trgu je Helios padel za 3,3 odstotka, na 1.500 EUR. Indeks PIX 6.934 točk se je le simbolično znižal, potem ko se je Zlata moneta II podražila za več kot štiri odstotke. Krona holding je ob dveh sklenjenih poslih poskočila za 12 odstotkov. Polom telefonistov Ericssonovo opozorilo, da dobiček v tretjem četrtletju ne bo dosegel pričakovanj, je ceno delnic švedskega proizvajalca telefonov zbil kar za 24 odstotkov, na udaru pa so bile tudi delnice Nokie in Philipsa. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 1.576 točk se je znižal za 0,7 odstotka in padel najnižje v zadnjih osmih trgovalnih dneh. Tudi bančne delnice so precej izgubile, na pozitivni strani pa so izstopala naftna podjetja. Nafta ruši vse pred seboj V ZDA v torek ni bilo dosti bolje. Dow Jones 13.912 točk se je znižal za pol odstotka, podobno tudi Nasdaq 2.763 točk. Skrbi, da je nekaj podjetij razočaralo z objavo četrtletnih dobičkov. Na srečo sta po trgovanju dobre rezultate sporočila Yahoo in Intel, kar vliva upanje na sredin preobrat. Cena nafte je zaradi napetih razmer na severu Iraka poskočila za tri odstotke, nad 88 dolarjev.
|
negative
|
6,186
|
Apple navdušil analitike Na borzi še en dober dan, pri čemer je izstopal porast Savinih delnic do 618 evrov, kar je 8,4 odstotka nad ponedeljkovim enotnim tečajem. Prav zadnji posel s Savo je bil sklenjen pri tej rekordni vrednosti. Samo letos je tečaj Save porasel za več kot 150 odstotkov! Telekom po polomu v v prejšnjem tednu lepo okreva in je ob 1,9 milijona evrov prometa dosegel 437 evrov. Več kot dva odstotka dražje so tudi Petrolove delnice, ki so bile na koncu vredne 965 evrov. Krka, ki je bila zaradi svežnjev s 3,89 milijona evrov najprometnejša, je po slabem začetku dneva segla do 112,5 evra. Le Istrabenz izgubil več kot odstotek Pocenile so se Mercatorjeve, Gorenjeve, Intereuropine in Istrabenzove delnice, zadnje za več kot odstotek. Petrol ima še nekaj dni časa za morebitno zvišanje prevzemne ponudbe za Istrabenz. Kot je znano, Petrol ponuja sto evrov. Sveži enotni tečaj Istrabenza je 107,5 evra. Slovenski borzni indeks 11.488 točk se je zvišal za 0,9 odstotka, medtem ko PIX 6.875 točk ni naredil večjega koraka naprej. Zvišal se je za tretjino odstotka, kolikor je pridobil tudi sklad NFD. Evropa najnižje v zadnjem mesecu Strah pred upočasnjevanjem gospodarske rasti je evropske borze v ponedeljek tretjič zapored ovil v rdečo barvo. Indeks FTSEurofirst 300 1.543 točk se je znižal za 1,3 odstotka. Največ so izgubile rudarske Anglo American -4,8 odstotka in bančne delnice. Ameriški ponedeljek je prinesel olajšanje. Dow Jones 13.566 točk se je po hudem petkovem popravku povzpel za tretjino odstotka, Nasdaq 2.753 pa za odstotek. Apple navdušil analitike Največ zaslug za boljše razpoloženje ima Apple. Vlagatelji so te delnice in tudi številne druge tehnološke delnice kupovali v pričakovanju objave odličnih poslovnih rezultatov proizvajalca iPhonov. In res, po koncu trgovanja je Apple sporočil, da je dobiček v tretjem četrtletju porasel za dve tretjini. Očitno tehnološki sektor v zadnjem četrtletju ni imel težav in mu je uspelo lepo povečati dobiček.
|
positive
|
6,187
|
Na tujem v ospredju še naprej tehnologija Telekomove delnice so po rasti tretjič zapored na prvem mestu, v pričakovanju dobrih objav četrtletnih dobičkov pa raste tudi celoten trg. Enotni tečaj Telekoma, katerega cena je v petek dopoldne padla precej pod 400 evrov, se je ta teden zvišala že za deset odstotkov, na 440 evrov, čeprav ni svežih informacij, po kateri ceni bo država prodala svoj delež v Telekomu. Tudi Krka je sredino trgovanje na Ljubljanski borzi končala za tri odstotke v plusu – pri 115,6 evra. Sava je po začetnem navdušenju padla pod 600 evrov. Istrabenz spet navzdol Vsaj odstotek višji so še tečaji Gorenja, Luke, Pivovarne Laško in Aerodroma, medtem ko sta Petrol in Mercator dražja za manj kot odstotek. Delnice, s katerimi je bil promet zelo skromen, so se pocenile, Istrabenzove za več kot odstotek. Njihov dnevni minimum je znašal 104,3 evra. To je najmanj v zadnjih treh mesecih in pol. Slovenski borzni indeks 11.680 točk se je povzpel za 1,7 odstotka, indeks PIX 6.915 pa za 0,6 odstotka. Volkswagen v vzvratni prestavi Evropske borze so po treh negativnih dneh v torek le našle pot navzgor, saj so nekateri četrtletni poslovni rezultati na obeh straneh Atlantika pregnali strahove o prehitrem ohlajanju gospodarstev. V ospredju so bile rudarske delnice, ki so poskočile za okrog dva odstotka in pol. Med redkimi padci omenimo Volkswagen. Potem ko je sodišče razveljavilo zakon, ki je največjega evropskega proizvajalca avtomobilov varoval pred sovražnim prevzemom, so delnice padle za šest odstotkov. V ospredju še naprej tehnologija Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.558 točk se je zvišal za 0,9 odstotka. Podobna rast je uspela tudi indeksu Dow Jones 13.676 točk, medtem ko je tehnološki Nasdaq 2.799 poskočil za 1,6 odstotka. Posebej Apple je navdušil s poslovnimi rezultati, delnice pa so zrasle še za sedem odstotkov. Le trgovska podjetja so razočarala s poslovnimi objavami. Wall-Martove delnice so padle za skoraj tri odstotke.
|
neutral
|
6,188
|
Lažje financiranje za mala in srednja podjetja Veljati je začel zakon o družbah tveganega kapitala, ki naj bi spodbudil financiranje majhnih in srednje velikih podjetij. Prav zagotavljanje ustreznih finančnih virov je ena ključnih ovir za hitrejši razvoj podjetij. Namen t. i. podjetij tveganega kapitala je zagotavljanje preglednega in hitrega financiranja tistih družb, ki šele začenjajo poslovati ali ki nadaljujejo poslovanje z novimi tehnološkimi rešitvami. Tako naj bi z njim financirali začetne poslovne modele podjetij in razvijali izdelke, trženje ali povečanje proizvodnih zmogljivosti. Z zakonom naj bi privabili tudi več tujih naložb.
|
neutral
|
6,189
|
Postopki predvidoma končani do januarja V igri za nakup 49,13-odstotnega deleža Telekoma Slovenije od 12 prispelih ostaja sedem ponudb. V drugi krog so se uvrstili britansko-nemški konzorcij Bain Capital & Axos Capitalm, ki se mu je pridružilo podjetje BT Globalne storitve, luksemburško-ameriški CEP III, Hrvatski Telekom avstralska Macquine Bank, Magyar Telekom, Oger Telecom iz Združenih arabskih emiratov in islandski Skipti. 3 ponudbe so bile po oceni komisije za prodajo neustrezne, 2 pa nista dosegli zadostnega števila točk. Izpadli pa so Engrotuš, britanski trojec Providence Equity, Apax ter Babcock & Brown in ameriški SAC PCG LLP. Postopki predvidoma končani do januarja Sveženj delnic, ki je na prodaj in je v lasti Kapitalske družbe, Prvega pokojninskega sklada in Slovenske odškodninske družbe, se prodaja po dvostopenjskem postopku mednarodnega javnega zbiranja ponudb, komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje Telekoma pa si pridržuje pravico do odločitve za izvedbo tretje stopnje postopka licitacije. Rok za oddajo zavezujočih ponudb naj bi bil v začetku decembra, pogodba pa naj bi bila podpisana konec meseca ali v začetku leta 2008. Vodstvo Telekoma je sicer nedavno povedalo, da si želi lastnika, ki bi podpiral nadaljnji razvoj in ohranil celovitost skupine Telekom. Glede napovedi, da bo novi lastnik odpuščal delavce, je predsednik uprave družbe Bojan Dremelj dejal, da ne vidi razloga za množično odpuščanje, saj že vrsto let sami zmanjšujejo število zaposlenih.
|
neutral
|
6,190
|
Engrotuš Država je kupca že izbrala Kad in Sod sta sprejela ponudbo Petrola ter svoja deleža v Istrabenzu prodala za 110 evrov. Upravni odbor Slovenske odškodninske družbe je v četrtek odločil, da predhodne ponudbe Petrola, ki je za delnico primorske družbe ponujal 100 evrov, ne sprejme. Podobno je nadzorni svet Kapitalske družbe, ki ima v lasti 11,81-odstotni delež Istrabenza, presodil, da bi za posamezno delnico lahko iztržil najmanj 102 evra. Petrol zvišal ponudbo Petrol je danes z objavo prek spletnih strani Ljubljanske borze ponudbo za delnice Istrabenza zvišal na 110 evrov, kar je 10 evrov več, kot je znašala prvotna ponudba. Kad bo s prodajo 11,81-odstotnega deleža Istrabenza Petrolu iztržil 67,3 milijona evrov. Še vedno pa velja, da bosta tako Kad kot tudi Sod v primeru, da kdo objavi višjo prevzemno ponudbo, sprejela boljšega ponudnika. Kot je Kad še zapisal v sporočilu za javnost, je prevzem eden od najbolj transparentnih načinov za prodajo lastniškega deleža, saj odraža realno ceno na trgu. Za deleže paradržavnih skladov v skupini Istrabenz so se potegovali tudi Engrotuš, Kranjska investicijska družba in srbska Delta M. V Engrotušu bodo možnost, da oddajo konkurenčno ponudbo za nakup deležev še proučili, na podlagi česar se bodo odločili za nadaljnje korake. Celjska družba se je sicer za državni delež v Istrabenzu potegovala že septembra, ko so ponujali 80 evrov za delnico, vendar Kad in Sod ponudbe nista sprejela. Energetska vojna Petrol je v prevzemni ponudbi objavil, da namerava kupiti kar 5,176.778 delnic Istrabenza, njegova ponudba pa velja do 5. novembra. Predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar je ob objavi ponudbe dejal, da jo obžaluje, saj bo po njegovih besedah ta začasno zavrla nekajmesečna pogajanja o poslovnem sodelovanju obeh družb na področju energetike, kar zmanjšuje skupno učinkovitost na ciljnih trgih. Delnic v svoji lasti ne namerava prodati. Predsednik uprave ljubljanske družbe Marko Kryžanowski je predtem povedal, da je prevzem Istrabenza zgolj sredstvo za uresničevanje korporativne razvojne strategije. Petrol bo prevzem financiral iz lastnih in dolžniških virov. Le navidezni umik? Po pisanju Financ je Jože Anderlič KID v četrtek dejal, da bo o oddaji svoje ponudbe za nakup paradržavnih svežnjev razmislil do izeka roka za oddajo prevzemne ponudbe. V Engrotušu pa so povedali, da svoje ponude ne bodo oddali, saj se je država očitno že odločila, komu bo prodala svoj delež . Vizjak Razumnih 110 evrov Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je dejal, da gre za del programa umika države iz gospodarstva. Petrolovo ponudbo je ocenil za razumno. Dodal je, da je bila cena Istrabenzovih delnic pred enim letom dvakrat nižja, a se je zaradi slabe likvidnosti in nekaterih drugih razlogov v zadnjem času precej zvišala. Tomažin V igri ni le ekonomska, temveč tudi politična volja Sprejem Petrolove ponudbe s strani Kada in Soda se zdi samostojnemu strokovnjaku za področje financ Mateju Tomažinu zanimivo ravnanje, saj je bila ponudba Petrola sprejeta še pred iztekom časa za morebitno objavo konkurenčne ponudbe. S tem sta oba prodajalca pokazala, da v igri ni le ekonomska, temveč tudi politična volja.
|
neutral
|
6,191
|
Drugi Kolosejev center v tujini prihodnje leto Družba Kolosej je v četrtek v Beogradu odprla prvi zabaviščni center v tujini, Kolosej Lounge & Play. Center, ki so ga odprli v okviru največjega nakupovalnega središča na Balkanu, Delta City 67, ima 2.500 kvadratnih metrov, v njem pa so bowling in biljard center ter center za laserske in arkadne igre. Poleg tega je v zabavišču še trgovina z bowling in biljard opremo, spletna kavarna, klub s plesiščem in prostorom za zaključene družbe ter z zunanjo teraso. Nakupovalno središče Delta City 67 je v Beogradu odprla družba Delta Holding, v treh nadstropjih pa ima 85.000 kvadratnih metrov, v njem pa je več kot 130 lokalov in trgovin priznanih blagovnih znamk.
|
positive
|
6,192
|
Kreditna kriza uničila ves letošnji japonski pridelek Če je letos Ljubljanska borza po treh zaporednih padcih vedno našla novo moč, je bilo tokrat drugače. Indeks SBI20 je prvič letos padel četrtič v nizu. Uvodne ponedeljkove minute so bile še spodbudne, potem ko je Krka segla do 116,9 evra +1,4 odstotka. Navdušenih kupcev je hitro zmanjkalo, čeprav so v petek objavljeni Krkini devetmesečni rezultati spet odlični. Nekaj sklepnih poslov je bilo sklenjenih le še pri 112 evrih, kar je tri odstotke pod petkovim enotnim tečajem. Promet z delnicami novomeškega farmacevta je dosegel 1,75 milijona evrov. S preostalimi delnicami je bil promet občutno nižji. Telekom spet proti meji 400 Še večji udarec so doživeli lastniki Telekomovih delnic. Ob nekaj več kot pol milijona evrov prometa je bila cena pred zaprtjem trga le še 405 evrov, kar pomeni več kot štiriodstotni padec. Več kot odstotek cenejše so Gorenjeve delnice, pol odstotka Petrolove. Med enajstimi najprometnejšimi delnicami se le Mercatorjeve in Merkurjeve niso pocenile. Slovenski borzni indeks 11.551 točk je padel za 0,85 odstotka in je zdaj najnižje v zadnjih treh tednih. Indeks PIX 6.850 je izgubil pol odstotka. Kreditna kriza uničila ves letošnji japonski pridelek Razmere na tujih borzah ostajajo zaostrene. Tokijski Nikkei je danes padel za 2,5 odstotka, na 15.197 točk. To je njegova najnižja letošnja vrednost! Evropa je po okrevanju bančnih delnic teden vendarle začela pozitivno. Zlato, ki je v sredo preseglo 845 dolarjev za unčo rekord po letu 1980, se je pocenilo za dva odstotka in zdrsnilo pod 815 dolarjev. V ZDA je bil prejšnji teden posebej slab za tehnološke delnice. S 6,5-odstotno izgubo je imel indeks Nasdaq največji tedenski padec po septembru 2001.
|
negative
|
6,193
|
Uporabniki so ju izbrali za najbolj kakovostni Med najbolj priljubljenimi blagovnimi znamkami med slovenskimi potrošniki sta tudi oddaji RTV SLO TV Dnevnik ter Dogodki in odmevi. V raziskavi Trusted Brands, ki so jo v Sloveniji izvajali prvič, je Mladinska knjiga v sodelovanju z revijo Reader s Digest izbrala zmagovalce v 38 različnih kategorijah. Namen raziskave je ugotoviti, katerim blagovnim znamkam evropski in med njimi tudi slovenski potrošniki najbolj zaupajo in kako ocenjujejo znamke po posameznih izdelčnih kategorijah. V Sloveniji je med avtomobili zmagal Renault, med gospodinjskimi stroji Gorenje, med protibolečinskimi tabletami Lekadol, med kavo Barcaffe, med mobilnimi telefoni Nokia, med športnimi oblačili in obutvijo Addidas, med negovalno kozmetiko pa Nivea. Raziskava v tujini poteka že sedmo leto, vprašalnik pa ostaja vsa leta enak, saj tako omogoča primerjave, kako se spreminja zaupanje uporabnikov do določenih blagovnih znamk.
|
positive
|
6,194
|
Sami dražijo, nato pa obtožujejo vlado Premier Janez Janša je v pogovoru za TV Slovenija dejal, da je inflacija edini makroekonomski podatek o Sloveniji, ki je slab. Poudaril je večplastnost inflacije, h kateri prispeva tudi visoka gospodarska rast, in izpostavil nizko brezposelnost, dobre pogoje za poslovanje in nižje davke. Na inflacijo po njegovem mnenju vplivata tudi nafta in višje cene hrane. Napadel je tudi dvigovanje cen, za katere je okrivil tudi trgovce, in omenil problematiko majhnega trga ter posledično majhne konkurence. V tej luči je komentiral tudi napoved, da bo za novega predsednika izvoljen Boško Šrot, katerega brat je prvi mož Pivovarne Laško. Dejal je, da ljudi vedno ocenjuje individualno. Sami dražijo, nato pa obtožujejo vlado Glede Laškega pa dejal, da je ta lastnica trgovca, ki dviguje cene hrane, nato pa v svojih medijih obtožuje vlado. Kontrolni mehanizmi iz tranzicije ne delujejo, je bil jasen. To je po njegovem mnenju slabo za Slovenijo in njeno blaginjo. Pivovarna Laško po njegovem mnenju ščiti le kapitalski interes, pri čemer meni, da plačuje ljudem s pravo strankarsko knjižico - SD-jevo, katere lastniki so vodilni v pivovarni. Glede delavskih demonstracij je dejal, da gre za izraz moči sindikatov, ki pa ne bo imela večjega učinka. Zdi se mu sporna linearna zahteva po višjih plačah, saj bi bil boljši selektivni pristop. Zahteva po dvigu plač v težavnem podjetju je lahko po njegovem mnenju dvorezen meč, saj lahko te podjetje spravijo na boben, kar pa vodi v brezposelnost delavcev. Janša pravi, da je vlada z nižjimi davki in manj birokracije ustvarila manevrski prostor, ko se lahko plače povečajo, ne pa povsod. Omenil je uspešna pogajanja o socialnem sporazumu in da je Slovenija zdaj v točki, ko potrebujemo zavezništvo s sindikati, da bodo lahko vsi imeli več od hitrega napredka. Med 100 najbogatejšimi ni SDS-ovcev Glede premoči kapitala nad politiko Janša pravi, da med 100 najbogatejšimi Slovenci ni niti enega člana SDS-a ter da so vsi ti bogataši nastali v času prejšnjih vlad. Ob tem se je tudi čudil temu, da so lahko nekateri tako hitro obogateli, praktično čez noč. Sam pa meni, da to ni moglo iti brez korupcije. Premier je izpostavil uspešnost vlade pri nižanju brezposelnosti. Slovenija ima na desettisoče novih delovnih mest, je pojasnil. To po njegovih besedah pomeni manjši pritisk na socialne transferje in večji priliv v pokojninsko blagajno. Ob tem je dodal, da se prispevek vlade tej blagajni v zadnjih dveh letih zdaj prvič znižuje. Veselijo ga tudi demografske spremembe, saj je število rojstev nehalo upadati.
|
negative
|
6,195
|
Nov minus na Ljubljanski borzi z upanjem na boljši jutri Po dneh dneh razprodaj so nekatere delnice le našle podporo, a vseeno je slovenski borzni indeks sedmič zapored padel, tokrat za 0,9 odstotka. Indeks SBI20, ki ga sestavlja 15 delnic elitnih slovenskih podjetij, so obremenile zlasti pet odstotkov cenejše Lukine in Savine delnice ter triodstotni padec Mercatorja in Intereurope. Promet je s kar sedmimi papirji presegel milijon evrov. Največ 2,4 milijona evrov ga je bilo s skoraj odstotek dražjo Krko, sledita Petrol tečaj je le simbolično višji in Gorenje, kjer so morali lastniki delnic na začetku dneva globoko zajeti sapo. Z Gorenjem se je dalo hitro zaslužiti Pri 40 evrih je bil namreč pri Gorenju likvidiran nokavt certifikat banke ABN Amro, kar je posledično ceno potisnilo do 37,5 evra, to je kar 8,7 odstotka pod gladino. Ko je silovit prodajni naval minil, je sledil hiter porast do 42 evrov, kar je dva odstotka višje od sredinega enotnega tečaja. Na koncu se je sveži tečaj Gorenja izoblikoval pri 40,5 evra oziroma 1,4 odstotka pod gladino. S Krko so povprečno trgovali pri 110,15 evra, s Petrolom pri 923,7 evra. Letošnje pridelek ostaja krepko nadpovprečen Slovenski borzni indeks 10.785 točk je zdaj 12 odstotkov oddaljen od avgustovskega rekorda, vendar je še vedno za sijajnih 69 odstotkov višje kot na začetku leta. Zadnji posli obljubljajo pozitiven petek. Previdnost ne bo odveč, saj so številne delnice po visoki letošnji rasti še vedno precenjene. Na prostem trgu je bilo nekaj izrazito negativnih premikov opaziti le pri manj likvidnih delnicah, medtem ko je pri prometnejših še največ, poldrugi odstotek, izgubil Helios. Indeks PIX 6.727 je e malenkost padel. Infond id 1 se je povzpel za poldrugi odstotek. Po evforiji trd pristanek Torkov izbruh optimizma na Wall Streetu je bila lastovka, ki še ni prinesla pomladi. Sreda je bila spet v znamenju negotovosti, kaj bosta prinesli nepremičninska in kreditna kriza. Največje izgube je imel tehnološki sektor. Indeks Nasdaq 2.644 točk je dan po najvišjem porastu v zadnjih štirih letih izgubil 1,1 odstotka, potem ko so ga občutno obremenile Googlove delnice, ki so padle za skoraj tri odstotke. Dow Jones 13.231 se je znižal za 0,7 odstotka, Bear Stearns odpisal manj dolgov od pričakovanj Nekaterim finančnim institucijam je kljub zmedi uspel velik korak naprej. Bear Stearns je najavil, da bo odpisal za 1,2 milijarde dolarjev slabih dolgov. Delnice so porasle za 2,4 odstotka, saj je bil trg prepričan, da bodo izgube še precej večje. Ameriška lahka nafta se je podražila za tri odstotke in presegla 94 dolarjev za sod. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.522 točk se je v sredo tretjič zapored zvišal, vendar razmere ostajajo napete, kar dokazuje današnji dopoldanski enoodstotni minus.
|
negative
|
6,196
|
Petrol 28,23-odstotni delež Istrabenza Kad in Sod sta sprejela prevzemno ponudbo Petrola za Istrabenz. Petrol bo 28,23-odstotni delež kupil za 160,8 milijona evrov. Petrol je prevzemno ponudbo objavil 10. oktobra in za delnico sprva ponudil 100 evrov, kar je bilo precej manj od tedanje tržne cene. Potem ko sta Kad in Sod sporočila ceno, po kateri bi bila pripravljena prodati 28,23-odstotni delež Istrabenza, je Petrol ponudbo zvišal na 110 evrov. Sklada sta to sprejela, a sta si pustila odprto možnost, da sprejmeta morebitno boljšo ponudbo. Nasprotno prevzemno ponudbo je bilo pričakovati od treh podjetij, namreč Engrotuša, Kranjske investicijske družbe in srbskega Delta holdinga. Ker se to do 9. novembra ni zgodilo, je Petrol ostal edini ponudnik, sklada pa sta ponudbo v skladu z napovedmi sprejela.
|
neutral
|
6,197
|
V dokapitalizaciji bo sodelovala Transmedia Delničarji Mladine so podprli sklep o dokapitalizaciji v višini 29.898 evrov. Mladino bo dokapitalizirala družba Transmedia, hčerinska družba italijanske finančne delniške družbe KB1909. Osnovni kapital Mladine se bo tako povečal na 75.120 evrov, povečanje pa se bo izvedlo z izdajo 1.194 navadnih imenskih kosovnih delnic enakega razreda, kot so dosedanje delnice. Novi člani nadzornega sveta so za prihodnja štiri leta postali Branimir Štrukelj, Borut Rismal, Boris Peric in Jurij Hiacomelli, dva člana nadzornega sveta bodo imenovali še zaposleni. V nadzornem svetu pa ne bo več Mihe Štamcarja in Roberta Botterija. V Mladini so pred časom začeli iskati strateškega partnerja, ki bi v družbo stopil s svežim lastniškim kapitalom. Za odločitev sta bila, po besedah predstavnikov Mladine, ključna dva razloga. Z dokapitalizacijo bi zmanjšali ranljivost podjetja, z novim kapitalom pa bi podjetju omogočili sledenje razvoju medijev in razvoju sedanjih in novih izdelkov in storitev. Za KB1909 so se odločili, ker družba pomeni dobro razvojno možnost, s sodelovanjem v dokapitalizaciji pa bo sicer postala pomembna lastnica Mladine, lastniški delež pa ne bo presegel večinskega deleža.
|
neutral
|
6,198
|
Sedež borze mora ostati v Sloveniji 17 delničarjev Ljubljanske borze je sklenilo sporazum o skupnem nastopu pri prodaji okoli 51-odstotnega deleža družbe. Prodajne postopke bo izpeljala družba Arkas, ki je sporočila, da je proces v začetni fazi, zato ožjega izbora kupcev še ni. Morebitni kupec bo sicer moral izpolniti dva pomembna pogoja. To sta ohranitev sedeža borze v Sloveniji in sprejem zaveze za aktivno sodelovanje pri razvoju slovenskega kapitalskega trga. Delničarji so se za prodajo odločili, ker ocenjujejo, da je na borzi napočil pravi trenutek, da bi nov strateški lastnik omogočil hitrejši razvoj novih finančnih instrumentov, povečano likvidnost in vključitev novih, tudi mednarodnih, izdajateljev vrednostnih papirjev. Odgovornost pri izbiri večinskega lastnika Kupca naj bi izbrali do sredine naslednjega leta je sporočila družba Arkas, ki dodaja, da so delničarji večinoma tudi aktivni člani, ki na borzi trgujejo, zato se zavedajo pomembnosti izbire pravega večinskega partnerja, saj bo imel ta vpliv tako na nadaljni razvoj družbe kot na razvoj slovenskega kapitalskega trga.
|
neutral
|
6,199
|
Petrol lastnik skoraj tretjine Istrabenza Po prevzemu je Petrol svoj lastniški delež v Istrabenzu povečal na 32,44 odstotka. Skladno z določili prevzemne ponudbe je prevzem uspel. Za prodajo delnic se je odločilo 1.913 lastnikov Istrabenza, kar pomeni, da je Petrol v času prevzemne ponudbe pridobil 32,28-odstotni delež. Petrol ima tako v lasti 1.677.236 delnic Istrabenza, za katere je plačal po 110 evrov. Ponudbo za prevzem Istrabenza je Petrol objavil 10. oktobra, ko je za delnico ponudil 100 evrov. Dva tedna pozneje, ko paradržavna sklada Kad in Sod ponudbe nista sprejela, je ceno povečal na 110 evrov. Sklada sta drugo ponudbo sprejela.
|
positive
|
6,200
|
Turisti zasedli Manhattan Eno glavnih vprašanj na mednarodnih finančnih trgih je, ali bo evro že v novem tednu presegel mejo 1,5 dolarja, nafta pa mejo 100 dolarjev za sod. Možnosti za opisani scenarij so precejšnje. V takšnih razmerah in ob vedno večji verjetnosti, da bodo ZDA prihodnje leto zdrsnile v recesijo, se delniški trgi seveda še ne morejo pobrati, čeprav je bil konec tega tedna spodbuden. V ZDA so v petek po zaslugi delnic bančnih in trgovskih podjetij nadoknadili velik del sredine izgube, ko je Dow Jones padel najnižje po aprilu. V tem skrajšanem tednu je Dow 12.980 točk vseeno izgubil 1,5 odstotka, prav tako Nasdaq 2.596. Turisti zasedli Manhattan Vlagatelji na Wall Street so v četrtek zaradi zahvalnega dne počivali, v petek pa opazovali naval turistov njim je šibek dolar še kako všeč na newyorške trgovine. Črni petek Black Friday je pomemben dan za trgovce. Pomeni uvod v adventni čas in je odličen kazalnik, kakšna je kupna moč potrošnikov. Prve novice so dobre. Trgovska veriga Target poroča, da so kupci stali pred vhodom, še preden se je zdanilo. Delnice so pridobile šest odstotkov. Poseben sklad za žrtve kreditne krize Nekaj upanja so dobili lastniki bančnih delnic. JPMorgan Chase, Bank of America in Citigroup so pridobili več kot dva odstotka. Omenjene banke nameravajo ustanoviti poseben sklad, ki bo pomagal vsem, ki jih je prizadela kreditna kriza. Boeingove delnice so se prav tako precej podražile, saj konkurenčni Airbus obupuje zaradi močnega evra, ki ga sili k še strožjim varčevalnim ukrepom. Farmacija v vzponu Evropske borze so bile zadnja dva dneva dobro razpoložene, vseeno pa je v tem mesecu vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 za 7,5 odstotka v minusu. Izvoznike skrbi močan evro. Varno zavetje pred kreditno krizo naj bi bile farmacevtske delnice, v zadnjih letih precej zapostavljene. Citigroup je temu sektorju že zvišal oceno. V petek so sicer blestele zlasti rudarske delnice. Rio Tinto je poskočil za osem odstotkov.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.