nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
6,301
|
Triglav bo tako največji mali delničar Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav se je odločil za sodelovanje pri dokapitalizaciji Nove ljubljanske banke. Triglav ima v NLB-ju sicer 1,4-odstotni delež, sodeloval pa naj bi tudi pri dokapitalizaciji s strani države. Vlada je v začetku meseca sklenila Triglavu ponuditi dobrih 55 milijonov evrov svojih delnic v banki. Vpisovanje novoizdanih delnic v prvem krogu, ko lahko sodelujejo obstoječi delničarji, poteka od 17. do 30. aprila, sledil bo še drugi krog od 9. do 29. maja, ko bodo delnice lahko kupovale domače in tuje fizične in pravne osebe. V morebitnem tretjem krogu bodo delnice lahko kupovali dobro poučeni vlagatelji - ta bo, če bo, potekal med 10. in 16. junijem. Triglav, ki je največja zavarovalnica v Sloveniji in je v državni lasti, bo pri dokapitalizaciji NLB-ja sodeloval kot mali delničar in tudi v imenu države. Vlada je namreč odločila, da bo Triglav zanjo pri 300 milijonov evrov vredni dokapitalizaciji NLB-ja za ohranitev njenega deleža zagotovil 55,34 milijona evrov. Novoizdane delnice banke v skupni emisijski vrednosti 300 milijonov evrov predstavljajo 11,2-odstotno povečanje njenega osnovnega kapitala. 898.204 delnic banka prodaja po enotni ceni 334 evrov za delnico. Predsednik uprave zavarovalnice Andrej Kocič je sicer pred sestankom nadzornega sveta povedal, da bodo najprej preučili ceno delnic NLB-ja, saj se jim zdi nekoliko previsoka.
|
neutral
|
6,302
|
Bo Microsoft le prevzel Yahoo? Delniški indeksi v ZDA so dosegli najvišje vrednosti po januarju, čeprav so Microsoftove delnice po objavi rezultatov izgubile dobrih šest odstotkov. Vlagatelji so se raje razveselili napovedi finančnega velikana American Expressa, da bo letošnji prihodek takšen, kot so ga napovedali že prej, poleg tega pa so tudi rezultati zadnjega trimesečja boljši od pričakovanj, čeprav se je dobiček glede na isto obdobje lani znižal. Morda gospodarstvo le ni v tako slabi kondiciji, kot mnogi mislijo, pravi eden izmed ameriških borznikov. Delnice AmExa so poskočile za 5,7 odstotka. Bo Microsoft le prevzel Yahoo? Delniški indeks Dow Jones 12.891 točk se je zvišal za 0,3 odstotka, medtem ko je tehnološki Nasdaq 2.422 točk prav toliko izgubil. Microsoft je razočaral analitike s podatki o prodaji operacijskega sistema Windows, poleg tega niti napovedi niso preveč optimistične. Nekateri so prepričani, da je za to programsko hišo najbolje, če popusti v prevzemni igri, izboljša ponudbo in se združi z Yahoojem. Prav danes naj bi bilo znano, ali poroka bo Yahoo zahteva več kot 31 dolarjev za delnico ali pa bo šel Microsoft svojo pot naprej. Potrošniki čutijo krizo Dow Jones je v vsem tednu pridobil tretjino odstotka in je zdaj najvišje po 3. januarju. Trg si je vidno opomogel po sredini marca, ko so Zvezne rezerve ob zlomu investicijske banke Bear Stearns sklenile z dodatnimi finančnimi ukrepi takšnih ni bilo od časov velike depresije pomagati shiranemu trgu, ki zdaj upa, da so najhujše posledice v krizi drugorazrednih hipotekarnih posojil res mimo. Gotovo pa še nekaj časa ne bo konec slabih gospodarskih novic. Tako je indeks zaupanja potrošnikov aprila padel na 26-letni minimum! Ericssonove delnice v nebo Tudi evropske borze vidno okrevajo, vendar so v povprečju še vedno 20 odstotkov pod najvišjimi lanskimi vrednostmi. V petek je blestel Ericsson. Po objavi poslovnih rezultatov so bile delnice za hip že za 27 odstotkov višje kot dan prej. Zvišale so se tudi vrednosti finančnih delnic. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 1.330 točk je v vsem tednu pridobil 0,4 odstotka. Verjetno bi bil izkoristek še boljši, če ne bi vrednost nemškega podjetniškega zaupanja Ifo zdrsnil najnižje po januarju 2006. Okrevanje v Ljubljani in Zagrebu Slovenski borzni indeks je v zadnjem tednu pridobil 1,73 odstotka. Najprometnejše so bile Krkine delnice, ki so teden končale tam, kot so ga začele, tik nad 92 evri. Tudi Zagrebška borza po krepkih izgubah počasi okreva. Delniški indeks Crobex je v petek pridobil 1,7 odstotka. Na skupščini delničarjev Zagrebačke banke so odobrili cepitev delnic in 26 kun dividende. Delnice so poskočile za deset odstotkov, na 8.843 kun. Nafta spet blizu rekordu Dolar se je končno okrepil in teden končal pri vrednosti 1,5628 dolarja za evro. Ameriška valuta seveda ne more padati v nedogled in morda meja 1,60, dosežena na začetku tega tedna, pomeni preobrat. Tega že dolgo čakamo tudi pri nafti, pa nič. V petek je zaradi težav z dobavo v Nigeriji in v Severnem morju ter napetosti med ZDA in Iranom cena ameriške lahke nafte spet krenila proti 120 dolarjem. Zlato je blizu tritedenskega dna, pri 877 dolarjih.
|
neutral
|
6,303
|
Delnice NLB-ja v javni prodaji Začela se je javna prodaja delnic NLB-ja, Andraž Vrh pa je za MMC dejal, da bo zanimanje verjetno manjše kot pri delnicah NKBM-a. Borzni analitik iz Ilirike je komentiral tudi ceno za delnico, ki v drugem krogu dokapitalizacije znaša 334 evrov. Po njegovem mnenju ni ne poceni in ne draga, srednjeročno se torej zdi primerna, seveda pa je odvisna tudi od nadaljnjega poslovanja banke. V prvem krogu ni bilo velikih investitorjev, zato je težko napovedati, kakšen bo odziv malih delničarjev, verjetno pa bo manjši kot pri prodaji delnic NKBM-a, pravi Vrh. Andražu Vrhu se zdi pomemben predvsem podatek, da se ne ve, kdaj bodo delnice banke začele kotirati na borzi. Razlika med prodajo delnic NLB-ja in NKBM-a je po njegovih besedah predvsem v tem, da se je z delnicami NLB-ja predtem že trgovalo na t. i. sivem trgu, vrednost delnice NKBM-a pa vse do konca ni bila znana. Zanihanja borznega trga Vrh ne pričakuje, malim vlagateljem se namreč nakup delnice splača srednje- in dolgoročno, kratkoročnih dobičkov pa ni pričakovati. Vpis traja 10-15 minut Iz NLB-ja so sporočili, da so občani in pravne osebe prve delnice že vpisali ter da se stranke oglašajo tudi v kontaktni center banke, kjer iščejo informacije in pojasnila v zvezi z nakupom delnic. Postopek vpisa traja od 10 do 15 minut, pri čemer občan potrebuje veljavni osebni dokument, davčno številko in številko računa, na katerega bo izvedeno morebitno vračilo denarja v primeru preseženega vpisa. Nakup delnic je omejen Na voljo je 426.508 delnic Nove Ljubljanske banke, a je njihov nakup omejen. Vsak lahko namreč v eni izmed 61 poslovalnic NLB-ja po Sloveniji vpiše največ 250 delnic, kar znese 83.000 evrov. Nova Ljubljanska banka bo morebitne preplačane zneske izplačala v 15 delovnih dneh po koncu prodaje. V primeru presežnega vpisa bo uveljavljeno načelo zagotavljanja delnic. Če bo število vpisnikov višje kot 383.857, ne bo zagotovljenih delnic. Če bo vpisnikov med 193.687 in 383.856, bo vsak dobil eno delnico, če bo vplačnikov manj kot 93.933, pa bodo zagotovljene tri delnice. Morebitni preostanek se bo razdelil proporcionalno. Morebitni tretji krog bo junija 300 milijonov evrov vredna dokapitalizacija NLB-ja poteka v treh krogih. V prvem so obstoječi delničarji že vplačali 52-odstotni delež ponujenih delnic. Drugi krog dokapitalizacije se bo končal 29. maja ob 13.00, morebitni tretji krog, namenjen dobro poučenim vlagateljem, pa bo potekal od 10. do 16. junija. Dokapitalizacija NLB-ja bo veljavna le, če bodo v njej prodane vse novoizdane delnice.
|
neutral
|
6,304
|
Pri nas slab dan, dober teden, na tujem skrbijo rekordne cene nafte Na Ljubljanski borzi so v petek najbolj padle delnice Mercatorja in Pivovarne Laško, potem ko je postala jasno, da je Boško Šrot lastnik Kolonela. Mercator je izgubil 3,6 odstotka in zdrsnil do 261 evrov, medtem ko se je enotni tečaj Pivovarne Laško ob simboličnem prometu znižal za 1,2 odstotka, na 80 evrov. Zdaj ni več dvoma, da je Šrot, ki torej stoji za skrivnostno družbo Kolonel, največji lastnik prej omenjenih podjetij. Okrog odstotek cenejše so delnice Telekoma, Petrola, Istrabenza in Nove KBM, medtem ko je večja rast uspela le Luki. Podražila se je za 1,3 odstotka, na 66,76 evra. Pričakovano strmoglavljenje KD ID-a Promet je bil spet zelo nizek. Še največ, 0,73 milijona evrov, ga je bilo kot ponavadi s Krkinimi delnicami. Njihova vrednost se je zvišala za 0,15 odstotka, zadnji posli pa so se že sklepali v malce konkretnejšem plusu - nad 99 evri. Slovenski borzni indeks 8.708 točk se je znižal za dve tretjini odstotka. Ker je do srede vladal optimizem, je na tedenski ravni SBI20 pridobil zavidljive tri odstotke. Indeks PIX 6.123 točk je danes padel za skoraj štiri odstotke, saj kupci KD ID-a niso več upravičeni do 2,9 evra dividende in je zato KD ID padel za 20 odstotkov. Najprometnejših 10 KRKA 0,15 98,83 TELEKOM -0,92 249,76 MERCATOR -3,57 263,55 AERODROM 0,30 104,99 PETROL -1,08 685,02 GORENJE 0,06 35,13 INTEREUROPA -0,12 31,98 ISTRABENZ -1,09 91,73 LUKA 1,29 66,76 SAVA 0,40 450,15 Greenspan Najhuje je mimo Newyorški Dow Jones 12.866 točk se je v četrtek zvišal za tretjino odstotka. Spet višje vrednosti surovin so navdahnile delnice rudarskih in energetskih podjetij, medtem ko so se tehnološke delnice dražile zaradi ocen, da so pri trenutnih cenah dobra naložba. Večji porast delniških indeksov so preprečile bančne delnice, saj prevladuje mnenje, da bodo dobički bank še nekaj časa trpeli, čeprav se je tistim, ki menijo, da je v kreditni krizi najhuje mimo, pridružil tudi nekdanji prvi mož Feda Alan Greenspan. Reiffeisen slabše od pričakovanj Svež primer, da bankam posel ne cveti tako, kot bi želele, je avstrijska Raiffeisen. Rezultati prvega tromesečja so razočarali analitike, delnice so padle za osem odstotkov. Pet odstotkov je izgubila švicarska banka UBS, kar je tudi vplivalo, da je vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.360 točk v četrtek, ko sta obe največji evropski centralni banki ECB, BoE obresti pustili nespremenjene, izgubljal, padci pa so se še občutno poglobili danes dopoldne, potem ko je največja zavarovalnica na svetu American International Group poročala o rekordni četrtletni izgubi.
|
negative
|
6,305
|
Sava Re ima 21 delničarjev Pozavarovalnica Sava je danes objavila povzetek prospekta za ponudbo delnic Save Re. Kot je znano, bodo mali delničarji lahko oddali naročila za nakup delnic v torek. Postopek javne prodaje se je sicer začel danes z začetkom vpisa naročil obstoječih delničarjev, v ponedeljek bo stekel vpis delnic za dobro poučene institucionalne vlagatelje. Delnice Save Re naj bi prišle na borzo predvidoma 3. junija. Kot med drugim piše v povzetku prospekta, ki ga je Pozavarovalnica Sava objavila v časopisu Delo, se ponudba nanaša na že obstoječe delnice Pozavarovalnice Sava, ki jih prodaja Slovenska odškodninska družba Sod, in na delnice, ki jih bo Sava Re izdala v sklopu dokapitalizacije. Na dan potrditve prospekta, tega je Agencija za trg vrednostnih papirjev potrdila v petek, ima Sava Re 21 delničarjev, največji pa je z 99,87-odstotnim deležem prav Sod. Cena med 28 in 38 evri Ponudbena cena za delnice se bo gibala med 28 in 38 evri, končna cena pa bo znotraj tega določena 26. maja. Malim vlagateljem bo omogočena oddaja naročila za nakup delnic v znesku največ 30.000 evrov, pri čemer bo mogoč samo en vpis. V odvisnosti od števila vplačil se bo določilo število zagotovljenih delnic za vsakega posameznega malega vlagatelja. Vpis delnic bo mogoč na vseh enotah Unicredit Banke Slovenija in NKBM ter na poštah v Škofji Loki, Jesenicah, Metliki, Črnomlju in Kočevju. Mali vlagatelji bodo o številu dodeljenih delnic obveščeni do 29. maja, morebitni vplačani presežki pa bodo vrnjeni predvidoma do 2. junija. Vlagatelj, ki bo dal naročilo za delnice, od svojega naročila ne bo smel odstopiti, še med drugim piše v prospektu.
|
neutral
|
6,306
|
Potrošniki že 17 let niso bili tako zadržani Že ko je nafta presegla 100 dolarjev, ni manjkalo skrbi, kako bo to vplivalo na svetovno gospodarstvo. In zdaj, ko je nafta pri 126 dolarjih? Vedno sveži naftni rekordi so ta teden stopili v ospredje tudi na delniških trgih. Logika je preprosta draga nafta povzroča višjo inflacijo in nižje dobičke podjetij ter posledično znižuje cene delnic. Poleg tega bodo centralne banke prisiljene zviševati obresti, da bi dobile boj z inflacijo, kar bo še dodatno zaviralo gospodarsko rast. Borze so zaskrbljene, tako da se je več kot enomesečna rast ustavila zadnji teden je Dow Jones izgubil 2,4 odstotka, vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.342 točk pa dober odstotek. AIG želi zbrati svež kapital Če je bilo v zadnjih dneh zaslediti nekaj makroekonomskih novic, ki kažejo, da položaj ameriškega gospodarstva le ni tako slab, kot se je zdelo še pred kratkim, pa iz nekaterih podjetij prihajajo zelo zaskrbljujoče novice. Izguba največje zavarovalnice na svetu American International Group je v prvem letošnjem četrtletju dosegla rekordnih 7,8 milijarde dolarjev. AIG po drugem slabem četrtletju zapored napoveduje dokapitalizacijo in želi zbrati 12,5 milijarde dolarjev. Delnice so v petek padle za skoraj devet odstotkov. Potrošniki že 17 let niso bili tako zadržani Največja ameriška banka Citigroup napoveduje, da bo bo v želji po večji konkurenčnosti v naslednjih treh letih odprodala za 400 milijard dolarjev slabih naložb, kar kaže, da kreditna kriza še vedno zahteva žrtve, čeprav je tudi nekdanji predsednik Feda Alan Greenspan prepričan, da je najhuje mimo. Kaj bo z gospodarsko rastjo, bo v marsičem odvisno od potrošnikov, ki v ZDA predstavljajo 70 odstotkov celotnega BDP-ja. dobičke ameriških korporacij. Zadnji podatki kažejo, da bo potrošnja letos porasla le za 1,5 odstotka, najmanj po letu 1991. Kaj bodo Balkanu prinesle srbske volitve? Evropske borze so v petek v povprečju izgubile 1,3 odstotka, največ v zadnjem mesecu, kar je prineslo prvi tedenski minus v zadnjem mesecu. Na udaru so bile zlasti delnice bank in zavarovalnic. Slovenski borzni indeks 8.708 točk je kljub negativnemu četrtku in petku v zadnjih petih dneh pridobil tri odstotke. V naslednjih dneh utegne negativno vplivati javna prodaja delnic NLB-ja in Save Re. Balkan je v pričakovanju srbskih nedeljskih volitev. Prav Beograd je bil v petek najbolje razpoložen, osrednji delniški indeks je porasel za 4,4 odstotka, tako da je od enoletnega dna, doseženega aprila, zdaj skoraj deset odstotkov višje.
|
neutral
|
6,307
|
Na potezi je varuh konkurence Šrot pravi, da se je za nakup Kolonela odločil, ker je kampanja premierja proti njemu in pivovarni za poslovni sistem pomenila preveliko tveganje. Direktor Pivovarne Laško Boško Šrot trdi, da je nakup Kolonela izpeljal zakonito in ob pomoči strokovnjakov. Kot je dejal v kratki izjavi za javnost, se je za razkritje lastništva odločil, ker ne želi, da bi se prek njegovega hrbta in prek Pivovarne Laško delala cenena protitajkunska volilna kampanja za letošnje volitve. Kot je še povedal Šrot, se je za takšen način nakupa odločil, ker je vladajoča politika kreirala izrazito sovražno klimo do domačih koncentracij lastništva, pri katerih so sodelovali aktualni menedžerji . Zdolšek Za nakup najeli kredit Na vprašanji, kaj je z malimi delničarji in od kod Kolonelu denar za prevzem, Šrot ni odgovoril. Je pa pozneje odvetnik Pivovarme Laško Stojan Zdolšek v oddaji Vroči stol povedal, da sredstva za nakup Kolonela niso izvirala iz pivovarne, torej niso uporabili delnic te družbe, temveč da se je za nakup najelo kredit na eni izmed poslovnih bank. Kolonel najpomembnejši člen v lastniški verigi Atka-Prima, ki je od avgusta 2006 lastnica Kolonela, ključne družbe v lastniški verigi pivovarne, bi morala lastništvo sicer priglasiti v 30 dneh po nastanku. Zaradi nepriglasitve koncentracije lastništva v verigi, ki sega do pivovarne Laško, lahko Boško Šrot ostane brez glasovalnih pravic. Lastniška veriga je bila razkrita prejšnji teden, poteka pa od Atka-Prime v lasti Boška in Anice Šrot, ki je leta 2006 prevzela Kolonel, prek Centra Naložb in Infonda Holdinga do Pivovarne Laško. Omenjene družbe so lastnice 56,97 odstotka pivovarne. Ali četico odgovornih čaka globa? Urad za varstvo konkurence in Agencija za trg vrednostnih papirjev naj bi po informacijah TV Slovenija tožilstvu že jutri izročila dokumentacijo, ki bi bila lahko podlaga za ukrepanje zoper podjetje Atka-Prima Boška Šrota. Po informacijah TV Slovenija naj bi pristojni Šrota sumili zlorabe notranjih informacij, goljufije in zavajanja v postopkih za prevzem Pivovarne Laško. Prvemu možu Pivovarne Laško zaradi nepriglasitve koncentracije v Pivovarni Laško grozi tudi odvzem glasovalnih pravic. Po informacijah, ki jih navajajo Finance, naj bi enaki ukrepi grozili tudi prvemu možu DZS-ja Bojanu Petanu od prejšnjega tedna tudi generalnemu direktorju Term Čatež, ker ni priglasil koncentracije v Termah. DZS ima po umiku lastnih delnic term uradno v lasti 24 odstotkov Term Čatež, skupaj z družbami, ki sodijo v njegov krog, pa več kot polovico kapitala. To naj bi varuha dokazovala na zadnji skupščini Term, kjer je Petan dosegel umik lastnih delnic Term Čatež.
|
neutral
|
6,308
|
Solastniki družbe FB Investicije bodo postali menedžerji Istrabenza Predsednik Istrabenza je lastnik poslovnega deleža FB investicije, ki je z 78-odstotnim deležem največji lastnik Maksime Holdinga. Z vpisom sprememb v sodni register bodo solastniki družbe FB Investicije postali tudi menedžerji v Istrabenzu, in sicer Aldo Gabrijel, Rudi Grbec, Branko Greganovič, Matjaž Janežič, Maja Prodan Jurič, Kristjan Sušinski, Irena Vincek in Denis Kostrevc. Maksima Holding je 24,95-odstotna lastnica Istrabenza, od leta 2006 pa je v 78-odstotni lasti družbe FB Investicije, ki jo je pred leti ustanovila Faktor banka. Konec leta 2006 je družbo FB prevzela družba Poteza Netherlands, konec lanskega leta pa je ta svoj delež prodala. V Financah sklepajo, da je ta družba za Bavčarja enako kot Danijela Rakovič za Boška Šrota. Preberite tudi Petan in Bavčar po sledeh Boška Šrota?
|
neutral
|
6,309
|
Nafta spet rekordno, tokijska borza na štirimesečnem vrhu Delnice slovenskih blue-čipov so se ob izjemno nizkem prometu pocenile četrtič v zadnjih petih dneh. Edina svetla izjema je Gorenje. Enotni tečaj delnic velenjskega proizvajalca bele tehnike se je zvišal za 0,7 odstotka, zadnji posli pa so se sklepali pri 35,97 evra oziroma tri odstotke nad gladino. V prvi in v borzni kotaciji je bilo skupaj komaj za dober milijon evrov prometa, od tega tretjina s Krkinimi delnicami, ki so se pocenile za 0,75 odstotka, na 98,8 evra. Delnice Telekoma, Petrola in Nove KBM so cenejše za 0,3 odstotka, medtem ko se je tečaj Mercatorja simbolično zvišal, če omenimo šesterico najprometnejših papirjev. Investicijska družba KD ID najceneje po lanskem aprilu Slovenski borzni indeks 8.642 točk se je znižal za pol odstotka. Da je promet še nižji kot v času prvomajskih praznikov, je kar malce presenetljivo, verjetno pa na to vpliva tudi javna prodaja NLB-ja in Save Re. Pri Krkinih delnicah je lastnika zamenjalo 3.242 lotov, kar je celo najmanj v zadnjem letu. Seveda niti na prostem trgu slika ni drugačna. Indeks PIX 6.135 točk se je znižal za 0,9 odstotka, potem ko je najprometnejši sklad NFD izgubil 1,6 odstotka, KD ID lastniki ne morejo več računati na bogato dividendo pa celo več kot šest odstotkov. Cena je padla do 10,37 evra. Najprometnejših 10 KRKA -0,75 % 98,79 EUR TELEKOM -0,35 % 250,64 PETROL -0,24 % 677,56 GORENJE 0,69 % 35,17 MERCATOR 0,06 % 266,37 NOVA KBM -0,29 % 30,43 ACH 0,00 % 63,00 PIV. LAŠKO -1,03 % 80,12 INTEREUROPA -1,20 % 30,42 AERODROM -0,69 % 104,35 LUKA -2,05 % 66,53 Nafta? Seveda spet rekordno! Nov naftni rekord skoraj 127 dolarjev za sod je v torek vplival na nervozno trgovanje v New Yorku, svoje pa je dodal še predsednik Zveznih rezerv Ben Bernanke, ki pravi, da se finančni trgi niti najmanj še niso umirili. Delniški indeks Dow Jones 12.832 točk se je znižal za tretjino odstotka. Veliko pozornosti so vlagatelji namenjali novici, da Hewlett-Packard za 12,6 milijarde dolarjev kupuje podjetje Electronic Data Systems. Analitiki menijo, da HP plačuje preveč. Tokio najvišje po januarju Tehnološki indeks Nasdaq 2.495 točk se je zvišal, kar je zlasti zaslugi Yahoojevih in Applovih delnic. Sreda se na svetovnih trgih kaže v lepši luči. Tokijski delniški indeks Nikkei je zlasti na račun cenejšega jena dan končal najvišje v zadnjih štirih mesecih. Evropsko dopoldne je bilo spodbudno zaradi četrtletnega dobička francoske banke BNP Paribas, ki je presenetil analitike. Delnice so hitro pridobile več kot dva odstotka.
|
neutral
|
6,310
|
Plače so za 8 odstotkov višje kot lani Statistični urad RS-ja je objavil začasne podatke, po katerih se je povprečna neto plača v Sloveniji marca zvišala za 1,6 odstotka. Povprečna mesečna bruto plača za marec je znašala 1.352,87 EUR, neto pa 878,73 EUR, kar pomeni, da se je bruto plača v povprečju zvišala za dva odstotka v primerjavi s februarjem, neto plača pa za 1,6 odstotka. V primerjavi z lanskim marcem se je povprečna bruto plača zvišala za osem odstotkov. Razlog za povišanje povprečnih plač za marec 2008 v primerjavi s februarjem je predvsem povečano število izplačanih izrednih izplačil zaradi uspešnosti poslovanja, še ugotavljajo na Sursu. Povprečna mesečna bruto plača za prvo četrtletje letošnjega leta je znašala 1.334,98 evrov in se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta zvišala za 7,8 odstotka. Realno se je povprečna bruto plača v prvih treh mesecih letošnjega leta zvišala za 1,1 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lani.
|
positive
|
6,311
|
Je SCT državi dolžan 5 mio. evrov davkov? Davčni inšpektorji so na nadzoru v SCT-ju za obdobje 2004-06 odkrili poslovanje z več pravnimi osebami, ki predstavljajo missing trader . Missing trader oziroma davčni vrtiljaki so eno iz skupine podjetij, ki sodelujejo v izkoriščanju sistema obdavčitve DDV-ja v obliki ponavljajočih se nakupov in prodaj. Po neuradnih informacijah naj bi največ poslovanj s takšnimi podjetji zaznali za leto 2006, večinoma pa naj bi šlo za podjetja, ki jih je ustanovila družba Sinergo. Pri tem se inšpektorjem zdi zanimivo, da je ta družba ustanoviteljica družbe Glotis ter nekaj odvisnih družb zavezanca SCT, IBK, SCT NG, SCT Novista, SCT Primorska, in drugih. Glotis je tudi večinska lastnica družbe Delfi, ki ima v lasti SCT. Večina računov za izgradnjo lastne betonarne Večina računov od missing trader podjetij pa naj bi se pojavljala pri izgradnji lastne investicije betonarne, nekaj pa tudi za izgradnjo avtocest. Skupni znesek transakcij v poslovanju z navedenimi družbami naj bi znašal 230 milijonov tolarjev in 71 milijonov tolarjev DDV-ja. Po poročanju časopisa Dnevnik naj bi moral SCT tako državi plačati pet milijonov evrov zaostalih davčnih obveznosti. Pri pregledu poslovne dokumentacije so inšpektorji poleg tega ugotovili, da velik strošek v omenjenih treh letih predstavljajo svetovalne storitve različnih podjetij zunaj Slovenije. Ta so SCT-ju zaračunala svetovalne storitve ob sklicevanju na pogodbe, v katerih ni bilo nobenega pogodbenega zneska. SCT že vložil podkrepljeno pritožbo V SCT-ju so zoper odločbo Dursa že vložili pritožbo, ki so jo podkrepili z mnenjem stalnega sodnega izvedenca in Inštituta za primerjalno pravo pri ljubljanski Pravni fakulteti, ki sta pritrdila stališčem SCT-ja. Ker postopek še ni zaključen, ostalih stvari ne moremo komentirati, so zapisali.
|
negative
|
6,312
|
Dobiček iz poslovanja tudi nižji Čisti poslovni izid Pivovarne Laško v prvih treh mesecih letos je negativen. Izguba namreč znaša 2,4 milijona evrov. Izguba je posledica negativnega izida financiranja družbe v višini 3,3 milijona evrov, saj je dobiček iz poslovanja v tem obdobju dosegel 917.000 evrov, poročajo Finance. Sicer pa je bil tudi dobiček 1,5 milijona evrov nižji kot v enakem obdobju lani. Nadzorni svet in uprava predlagata delitev bilančnega dobička za lani v vrednosti 13,1 milijona evrov. Med delničarje bi razdelila 8,7 milijona evrov, tako da bi ti dobili ravno evro dividende bruto na delnico.
|
negative
|
6,313
|
Cene v prestolnici so se umirile Ameriška hipotekarna kriza je že zajela nekatere evropske države, kar se kaže tudi na slovenskem trgu, saj tujci kupujejo manj nepremičnin. Tujci so od maja 2004 do aprila letos v Sloveniji kupili 2.688 nepremičnin, predvsem na Primorskem, Gorenjskem in v Prekmurju. Največ kupcev prihaja iz Velike Britanije, sledijo pa jim Italijani in Avstrijci. Poleg recesije naj bi bile za upad povpraševanja krive tudi cene, ki se gibljejo med 3.000 in 5.000 evri za kvadratni meter, kar je v primerjavi s preostalo Slovenijo visoko. Domači turistični delavci na Gorenjskem pa opozarjajo tudi na nelojalno konkurenco, saj naj bi tujci kupljene apartmaje tržili in oddajali na črno. Pričakujejo, da bodo inšpekcijske službe učinkovito ukrepale v primerih kršitev. Cene stanovanj v Ljubljani so se umirile Spremembe čutijo tudi slovenski kupci. Medtem ko so se cene stanovanj v prestolnici umirile, pa tiste v širši okolici Ljubljane vztrajno naraščajo. Po napovedih nepremičninskih agencij naj bi se trend v prestolnici celo premaknil navzdol, zato svetujejo, da ljudje z nakupom počakajo, saj bi lahko cene padle tudi pod 2.000 evrov za kvadratni meter. V prvem četrtletju so se tako dvosobna stanovanja pocenila za tri, trisobna pa za štiri odstotke, medtem ko se enosobna še vedno nekoliko dražijo. Ceno pod 2.000 evri za kvadratni meter je napovedal tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Sicer pa med strokovnjaki velja prepričanje, da so cene na tem področju dosegle vrhunec, saj je na trgu zanje enostavno zmanjkalo denarja. France Križanič z ekonomskega inštituta pa opozarja, da je pričakovati, da se bo kapital v takšnih razmerah podražil in bo zato dostopnost kreditov težja, kar bo zmanjšalo povpraševanje.
|
neutral
|
6,314
|
Industrijske rastline skoraj 100-odstotno dražje Kmetijski izdelki so bili v prvem četrtletju letošnjega leta v primerjavi s preteklim za 7,7 odstotka dražji, ugotavlja Surs. Višje so tudi cene inputov v kmetijstvu. Med rastlinskimi pridelki so se glede na predhodno četrtletje najbolj podražile industrijske rastline, in sicer za okoli 97,1 odstotka. Cene žit so narasle za 24,3 odstotka, zelenjadnice, cvetje in okrasne rastline pa za 15,8 odstotka. Podražile so se tudi živali in živalski izdelki. Ti so dražji za štiri odstotke. Dražja so tudi semena in sadike, gnojila in sredstva za izboljšavo tal, krmila in veterinarske storitve.
|
negative
|
6,315
|
V primeru Mercatorja bi bilo treba ukrepati prej Bavčarjevo prikrivanje nakupa družbe FB Investicije je scenarij, dokaj podoben Šrotovemu, je za MMC povedal varuh konkurence Jani Soršak. Varuh konkurence je poudaril, da je vtis, da se urad za varstvo konkurence ukvarja zgolj z Šrotom in Bavčarjem, zmoten, ampak razumljiv ob medijski pozornosti, namenjeni omenjenima gospodoma. Kaj je legalnost in kaj legitimnost v zadnjih spornih poslih ? Slišati je namreč, da se Šrotu in Bavčarju ne bo dalo nič dokazati, saj da sta ravnala v skladu z zakonodajo. Kot veste, je Urad za varstvo konkurence konec 2007 in v začetku 2008 uvedel več postopkov, kjer se pojavljajo družbe, blizu omenjenima gospodoma. Razlog za uvedbo postopkov je bil ravno verjetna kršitev določb ZPOmK zakona o preprečevanju omejevanja konkurence prej veljaven zakon. Res pa je, da UVK lahko, v kolikor ugotovi kršitev ZPOmK, izreče zgolj prekršek. Ne glede na navedeno, pa je treba dodatno opozoriti, da je namen uvedenih postopkov pred UVK-jem zlasti v ugotovitvi, ali so predmetne koncentracije skladne s pravili konkurence, in to ne glede na dejstvo, ali je kdo od udeležencev koncentracije kršil zakon. Povedano drugače, UVK bo odločil o skladnosti koncentracij s pravili konkurence v skladu z določbami ZPOmK in ZPOmK-1, ki urejajo to področje, pri čemer pa je morebiten prekrškovni postopek neodvisen od vsebinske presoje koncentracij. Kar se tiče legitimnosti, pa je moja osebna ocena, da gre pri takšnih in drugačnih lastniških prikrivanjih bolj ali manj za izogibanje dajanju javnih ponudb po zakonu o prevzemih, takšno ravnanje seveda ni zgolj nelegitimno posledica le-tega je potencialno prikrajšanje manjšinskih delničarjev ampak seveda tudi potencialno nasprotno ZPre-1 in s tem nelegalno. Ali gre pri Bavčarju, ki je skrival nakup družbe FB investicije, za podoben scenarij kot pri Šrotu? Nam na UVK-ju se zdi scenarij kar podoben. Ali bi lahko sami oziroma urad, ko ga še niste vodili vi, ukrepal prej? Moje osebno mnenje je, da bi lahko UVK vsaj v primeru prevzema Mercatorja ukrepal že prej. Verjetno bi lahko bolj agresivno preiskoval tudi lastniške povezave v Pivovarni Laško, d. d., zlasti ob dejstvu, da se je Pivovarna Laško, d. d., pojavljala v več postopkih pred UVK. Kar pa se tiče trenutno uvedenih postopkov, pa jih bomo tudi dokončali. Kdaj lahko pričakujemo rezultate vaših ukrepanj? Določeni rezultati so se očitno že pokazali, če ne drugega, je prišlo do priznanja obstoja določenih lastniških povezav, ki jih brez uvedenih postopkov na UVK-ju najverjetneje še ne bi bilo. V kolikor bi imeli na voljo večje kapacitete, bi lahko določene postopke že končali. Tako pa si moramo pomagati z zunanjimi strokovnjaki iz akademskih krogov, ki si za svoje delo vzamejo čas ... Ne glede na navedeno menimo, da bomo kar nekaj postopkov končali do konca junija 2008 oz. do srede julija tega leta. V večini primerov, ki jih preiskujete, se transakcije opravljajo prek tako imenovanih nizozemskih nabiralnikov . Ali je v Sloveniji tovrstnih družb in netransparentnih prevzemov še veliko? Kdo je kriv za to? Politika? Pomanjkljiva zakonodaja? T. i. družbe nabiralniki niso ravno neka slovenska posebnost oz. se z njimi srečujejo tudi v drugih državah EU. Pri tem po našem mnenju razlog za družbe nabiralnike ni toliko v namenu prikrivanja lastništva zaradi morebitnih postopkov UVK-ja, kot v namenu davčne optimizacije in izogibanju dajanja prevzemnih ponudb po ZPre-1. Od kod Bavčarju denar za nakup družbe FB Investicije? Koliko so mu pri tem pomagali delničarji Istrabenza? Tega seveda UVK ne ve, res pa je, da smo v določeni meri preiskali oz. še preiskujemo tudi finančne transakcije, ravno iz razloga, da morebiti ugotovimo povezavo z nekaterimi drugimi delničarji. Na splošno lahko ugotovimo, da so v preteklosti slovenske banke dajale zelo ugodne kredite za takšne ali drugačne kapitalske naložbe. Obstaja način, da se Bavčarju in Šrotu dokaže morebitne nepravilnosti? Vsekakor, postopki pred UVK so namenjeni tudi temu. Kako komentirate Istrabenzov umik iz Mercatorja in izgubo glasovalne pravice, potem ko ste sprožili postopek o usklajenem delovanju pri obvladovanju Mercatorja? Dejstvo je, da je Istrabenz prodal svoj delež v Mercatorju potem, ko je UVK uvedel postopek. Vendar velja opozoriti, da iz pogodb, ki so bile razkrite UVK-ju, izhaja, da gre zgolj za t. i. repo prodaje. Iz tega razloga UVK proti Istrabenzu, kar se Mercatorja tiče, postopka ni ustavil. Čas bo pokazal, ali bo Istrabenz dejansko izstopil iz Mercatorja, prepoved izvrševanja glasovalnih pravic brez soglasja UVK pa ostaja.
|
negative
|
6,316
|
Dow Jones spet nad 13 tisoč točkami Na Ljubljanski borzi še naprej vlada dolgčas, pri čemer delnice izgubljajo. Izjema je le Gorenje. V torek je njegov tečaj pridobil 0,74 odstotka. Trg je relativno plitek, večje naročilo pa hitro lahko prestavi tečaj v eno ali drugo smer. Očitno se vsi že pripravljajo na finančno-borzno konferenco, ki bo v četrtek in petek v Portorožu je borzno apatičnost za MMC komentiral posrednik v Abanki Tomislav Apollonio. Še najprometnejše so bile s po okrog 300 tisoč evri Krkine in Telekomove delnice. Oboje so se pocenile za pol odstotka. S Krko so ob koncu trgovali pri vrednosti 98 evrov, s Telekomom pa pri 250. Najprometnejših deset KRKA -0,56 % 98,16 TELEKOM -0,45 % 250,51 GORENJE 0,74 % 36,85 PIV. LAŠKO -0,21 % 80,03 PETROL -0,92 % 678,78 AERODROM -0,40 % 103,92 NOVA KBM -0,43 % 30,43 LUKA -0,79 % 65,46 MERCATOR -0,83 % 260,45 SAVA 0,16 % 444,83 Mercatorjevo majsko dno Med vodilnimi papirji je še največ, 0,9 odstotka, izgubil Petrol, s katerim so najnižje posle na začetku trgovanja sklepali pri 671 evrih. Nekaj manj kot odstotek cenejši je tudi Mercator, ki je zdaj najnižje v tem mesecu. Slovenski borzni indeks 8.662 točk se je znižal za 0,4 odstotka, indeks PIX 6.111 pa je ostal skoraj nespremenjen. Ob izjemno nizkem prometu je Infond id 1 pridobil več kot tri odstotke. Dow Jones spet nad 13 tisoč točkami Teden se je na globalnih trgih začel spodbudno. Po Aziji in Evropi so večinoma navzgor krenile še delnice ameriških podjetij. Dow Jones 13.028 točk se je zvišal za tretjino odstotka, potem ko je bil med trgovanjem že za več kot odstotek v plusu. Rekordne cene nafte nad 127 dolarjev za sod so pomagale energetskim delnicam. Naftni velikan Exxon Mobil je pridobil skoraj dva odstotka. Nemci precej pesimistični Slabše se je godilo tehnološkim delnicam. Sprva so še čutile pozitiven vpliv, potem ko so pri Goldman Sachsu sektor označili za atraktivnega, toda na koncu se je zaradi ocen, da bo draga nafta vplivala na potrošnjo tudi v tem delu trga, krivulja obrnila navzdol. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.378 točk je v ponedeljek pridobil odstotek, danes pa se je štiridnevna rast prekinila. Delno tudi zaradi šibkega indeksa Zew, ki meri zaupanje vlagateljev v Nemčiji.
|
neutral
|
6,317
|
Jakopin Sanatorij ne nameravamo biti Nadzorni svet Skimarja, lastnika Elana, je spet razpravljal o sodelovanju s Seawayem, toda dokončne odločitve še niso sprejeli. Kot sicer poročajo Finance, naj bi Japec Jakopin, solastnik Seawaya, junija prišel v Skimar, in sicer kot direktor enega izmed njegovih delov. Poleg tega je njegovo podjetje prevzelo tudi 500 tisoč evrov vreden stroj CNC, ki ga je sicer plačal Skimar. Kot je dejal prvi nadzornik Gregor Gomišček, pa Jakopina vidi predvsem kot svetovalca, morda tudi nadzornika v novem skupnem podjetju. Jakopin sam sicer pravi, da o tem ne ve še nič. Glede naprave CNC pa je potrdil, da so v celoti prevzeli pogodbo, saj bodo stroj, če bodo razvijali nove izdelke za Elan, nujno potrebovali. Skimar je lani ustvaril 8,1 milijona evrov izgube. Ali bo res kaj iz sodelovanja, bo znano v kratkem, pri čemer pa Jakopin opozarja, da ne nameravajo biti sanatorij Skimarja.
|
neutral
|
6,318
|
Tožba zaradi zlorabe prevladujočega položaja Družba Amis toži Telekom Slovenije za 56,8 milijona evrov odškodnine zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja in kršitev odločb Apeka. Na spletni strani Ljubljanske borze je Telekom objavil tožbo Amisa, v kateri zahteva odškodnino zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja ter kršitev odločb Agencije za pošto in elektronske komunikacije Apek na medoperaterskem trgu širokopasovnega dostopa, na trgu razvezanega dostopa do krajevne zanke in podzanke, na trgu optičnih povezav ipd. Telekom bo na tožbo odgovoril v zakonskem roku, a meni, da je neutemeljena, saj, kot pravijo v Telekomu, v celoti spoštujejo veljavno zakonodajo in odločbe, ki jih je izdal Apek, in poslujejo v skladu z dobrimi poslovnimi običaji.
|
negative
|
6,319
|
Za nastalo situacijo krivi ATVP in UVK Andrej Vizjak zatrjuje, da je Agencija za trg vrednostnih papirjev sistematično dovoljevala, da so se deleži posameznih podjetij kopičili na t. i. parkiriščih. Minister za gospodarstvo je prepričan, da Agencija za trg vrednostnih papirjev ne samo da ni ukrepala proti kopičenju premoženja, ampak je po njegovih podatkih celo oteževala komunikacijo z varuhom konkurence. Preberite si tudi Nova seja, stara tema Direktor Neven Borak je bil zaščiten kot polarni medved, saj je bila njegova razrešitev praktično nemogoča, pravi Vizjak in dodaja Večkrat smo dobili očitek o nekakšnem kadrovskem cunamiju, čeprav si vlada ni želela lotevati kadrovskih zamenjav tudi v regulatornih organih, a vidim, da bi to morali storiti na začetku mandata kljub takratnemu kričanju opozicije da je to nesprejemljivo in politično tlakovano. Plačujemo davek neučinkovitemu delu Po moji oceni danes plačujemo davek neučinkovitemu delu zlasti Agencije za trg vrednostnih papirjev in tudi Urada za varstvo konkurence, ki bi morala ukrepati, saj sta imela ogromno možnosti v zakonu o prevzemih, pa do nikakršnih ukrepov ni prišlo. Ne poznam niti ene odločitve agencije o razvpitih primerih, na katere je bilo večkrat opozorjeno, trdi Vizjak. V zdaj najbolj izpostavljenih primerih gre za očitne zlorabe tako položajev kot tudi zakonodaje, je prepričan minister za gospodarstvo, zato se mu zdi, da je debata v državnem zboru prava, saj jo je treba razsvetliti in razčistiti . Najbolj pomembno pa je, da nadzorne inštitucije, ki so pristojne za ukrepanje, potegnejo ustrezne ukrepe. Upam, da bo tudi sodstvo hitro in učinkovito odreagiralo. Nič ne pomaga, če se kršitve ne sankcionirajo Nič nam ne pomaga zakonska norma, če se v praksi ne spoštuje in ne sankcionira s strani tistih, ki so za to pristojni, še pravi minister in dodaja, da je večina primerov, s katerimi se zdaj spopadamo, posledica nedelovanja agencije za trg vrednostnih papirjev skozi daljše časovno obdobje. V celoti smo spoštovali priporočila opozicije, ki je predlagala nekatere zaostritve. Tu smo odprti in bomo odprti še naprej, ker se zavedam, da je najslabše to, da je mogoče zaobiti zakonodajo. A ključen je učinkovit nadzor.
|
negative
|
6,320
|
Niti pri nas niti na tujem ni opaziti borznega optimizma Tudi po koncu finančno-borzne konference na Ljubljanski borzi vlada zatišje. V ponedeljek je le ena delnica bistveno porasla, to je Nova KBM. Enotni tečaj mariborske banke, katere delnice je bilo mogoče jeseni v javni prodaji kupiti po 27 evrov, se je zvišal za 2,3 odstotka. Najvišji posli so se sklepali štiri odstotke nad gladino, pri 30,95 evra. Promet s Krko, ki je po svežih analizah podjetja Kline & Partner tudi letos najuglednejše slovensko podjetje, je dosegel skoraj milijon evrov, tako da se po izjemno zaspanem prejšnjem tednu delnice novomeškega farmacevta počasi prebujajo. Tečaj se je zvišal za 0,3 odstotka, na 95 evrov. Sklad NFD padel ravno prav Na negativni strani izstopajo Savine delnice, ki so se po objavi neprepričljivih rezultatov prvega letošnjega četrtletja pocenile za 1,3 odstotka, na 440 evrov. To je 27 odstotkov manj, kot je bila njihova vrednost na začetku leta. Slovenski borzni indeks 8.489 točk se je četrtič v zadnjih petih dneh znižal, vendar tokrat le za 0,14 odstotka. Pričakovano je večjo izgubo triodstotno imel indeks PIX 5.889 točk, saj kupci sklada NFD niso bili več upravičeni do dividende, kar je ceno delnic zbilo za 16 odstotkov, na 2,05 evra. Padec je bil tako enak višini izplačane dividende 0,39 evra. Najprometnejših deset KRKA 0,31 % 95,04 GORENJE -0,89 % 35,46 TELEKOM -0,22 % 246,06 PETROL -0,46 % 663,45 NOVA KBM 2,29 % 30,42 SAVA -1,27 % 440,04 ISTRABENZ 1,17 % 87,02 INTEREUROPA 0,60 % 30,37 LUKA -0,43 % 63,23 AERODROM -1,31 % 101,27 Na Japonskem občutno, v Evropi le rahlo navzdol Podobno kot pri nas so bili tudi delniški indeksi na največjih evropskih borzah v ponedeljek dopoldne v rahlem minusu, četrtem v zadnjih petih dneh konca tedna seveda ne štejemo. Ker cene nafte danes kot vzrok za podražitev navajajo težave z dobavo iz Nigerije vztrajajo blizu rekorda trenutna vrednost je okrog 133 dolarjev za sod, je glavna skrb vlagateljev še vedno inflacija. Pesimizem je danes vladal tudi na Japonskem, saj je indeks Nikkei 13.690 točk padel za 2,3 odstotka največ v zadnjih šestih tednih in se odzval na dogajanje v New Yorku, kjer je indeks Dow Jones 12.479 točk prejšnji teden izgubil 3,9 odstotka, kar je njegova najslabša tedenska predstava v zadnjih treh mesecih. Wall Street bo delovnik začel šele v torek, saj je ponedeljek tako kot tudi v londonskem Cityju prazničen.
|
negative
|
6,321
|
Tako se je odločil upravni odbor SOD-a V ponedeljek bi morala biti znana cena delnice Pozavarovalnice Sava, a so se v SOD-u odločili, da javno prodajo podaljšajo za en teden. Tako se je odločil upravni odbor Slovenske odškodninske družba. To je sicer mogoče samo ob soglasju Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki naj bi se o tem izrekla do torka. Zato so tudi vsi preostali postopki, povezani z javno ponudbo - med drugim tudi uvrstitev delnic na borzo - preloženi za teden dni, je pojasnila sekretarka uprave Maja Krumberger. Vsi vlagatelji, ki so delnice že vpisali, bodo lahko v roku dveh dni umaknili ponudbo. V tem času se bodo lahko odločili tudi za umik prvotne ponudbe in se odločili za novo, je dejala. Malo zanimanja zaradi visoke cene Do petka, ko se je iztekel rok za oddajo ponudb za nakup delnic, so zanimanje pokazali le večji domači vlagatelji, tujcev in fizičnih oseb ponudba zaradi previsoke cene ni pritegnila. Po napovedih naj bi bila cena med 28 in 38 evri - dokončna cena bo zdaj znana 2. junija. Marko Pogačnik, direktor SOD-a, sicer pravi, da je bil odziv domačih institucionalnih vlagateljev zadovoljiv, slabši pa je bil vpis malih vlagateljev, kar Pogačnik pripisuje slabši prepoznavnosti Save Re. Po koncu vseh postopkov namerava Sava Re zaprositi za sprejem delnic v borzno kotacijo in za njihovo trgovanje na Ljubljanski borzi. Delnice naj bi na borzi začele kotirati 10. oziroma 11. junija, je še povedala Javna prodaja se je začela 10. maja Postopek javne prodaje se je sicer začel 10. maja z začetkom vpisa naročil obstoječih delničarjev, 12. maja pa je stekel vpis delnic za dobro poučene institucionalne vlagatelje. Ponudba za prodajo se nanaša na že obstoječe delnice Pozavarovalnice Sava, ki jih prodaja Slovenska odškodninska družba Sod, in na delnice, ki jih bo Sava Re izdala v sklopu dokapitalizacije. Sava Re ima sicer 21 delničarjev, največji pa je z 99,87-odstotnim deležem prav Sod.
|
neutral
|
6,322
|
Krka uživa največji ugled v javnosti Največ čistega dobička so lani ustvarili Kad, Krka in Istrabenz, največ skupnih prihodkov pa so imeli Petrol, Mercator in Revoz. Delo FT, ki je lestvico objavilo, še posebej izpostavlja investicijske ustanove in finančne družbe, ki s podjetji, ki so na vrhu lestvice, sicer ustvarjajo dobiček in dobivajo prihodke, a se z njimi ne morejo primerjati. Prvi in četrti na lestvici, Kad in Sod, sta si to mesto zaslužila s pospešeno prodajo državnih deležev, zato so njune prihodnje uvrstitve na lestvico vprašljive. Na lestvici je sicer kar 54 18 odstotkov podjetij, ki se ukvarjajo le s financami in vlaganji. Najvišji ugled ima Krka Na lestvici najuglednejši podjetij je na prvem mestu Krka, ki sta jo tako ocenili tako poslovna kot splošna javnost, sledita pa ji Gorenje in Lek. Razlike v oceni glede na javnost se najbolj poznajo pri Microsoftu in IBM-u, ki sta se na lestvici splošne javnosti uvrstila veliko nižje od mesta, na katero ju je postavila poslovna javnost. Ugled se je omajal Pivovarni Laško, ki je za nekaj mest zdrsnil tako na lestvici javne kot poslovne javnosti. Zelo visoko so se uvrstila podjetja, ki se ukvarjajo s turizmom, saj so Terme Čatež na četrtem mestu lestvice splošne javnosti.
|
positive
|
6,323
|
Povečano število tržnih segmentov Ljubljanska borza je zaradi uskladitve z zakonodajo in uvedbe nove segmentacije trga začela uporabljati nova pravila delovanja. Z novo strukturo borznega trga se ukinja razdelitev organiziranega trga na borzno kotacijo in prosti trg. Trg bo novem razdeljen na trg delnic, trg obveznic, trg investicijskih kuponov, trg delnic investicijskih družb in trg strukturiranih produktov. Delnice razdeljene na podsegmente Delnice bodo glede na kakovost razdeljene v podsegmente, in sicer od najvišjega segmenta delnic, prve kotacije, srednjega segmenta, standardne kotacije osnovnega segmenta za organiziran trg, vstopne kotacije. Namen sprememb je slediti razvoju na kapitalskih trgih in zagotoviti primerljivost produktov in segmentov z evropskimi borzami ter prispevati k povečanju kakovosti borznih informacij na trgu. Nova segmentacija bo predvidoma uvedena konec junija, ko se bo spremenila tudi uradna tečajnica Ljubljanske borze. Obveščanje javnosti bo bolj transparentno Novost so tudi priporočila javnim delniškim družbam za obveščanje, ki jih je na podlagi veljavne zakonodaje pripravila borza. Predvidevajo, da se bo ob upoštevanju priporočil povečala stopnja transparentnosti, prepoznavnosti in odprtosti družb. Priporočila opredeljujejo standarde izdajateljev delnic v prvi in standardni kotaciji pri obveščanju javnosti.
|
positive
|
6,324
|
Dosedanji delničarji brez prednostne pravice Uprava Probanke bo s soglasjem nadzornega sveta povečala osnovni kapital banke za 3,61 milijona evrov na 15,85 milijona evrov. Osnovni kapital bo banka povečala z izdajo 866.600 navadnih kosovnih delnic. Emisijska vrednost celotne izdaje novih delnic znaša 26,51 milijona evrov. Dosedanji delničarji pri vpisu ne bodo imeli prednostne pravice, nove delnice pa se bodo izdale brez objave prospekta v skladu z zakonom o trgu finančnih instrumentov. Nove delnice, ki sicer ne bodo vključene v borzno kotacijo ljubljanske borze, se vpisujejo in vplačujejo do 30. maja. Dividende bodo prvič izplačane za poslovno leto 2008. Osnovni kapital bo po novem razdeljen na 3,39 milijona navadnih kosovnih delnic, ki so prensoljive na banke in druge finančne organizacije le z dovoljenjem družbe, in na 400.000 prednostnih kosovnih delnic brez glasovalne pravice.
|
neutral
|
6,325
|
15. maja je podal nepreklicno izjavo Matjaž Gantar, ki vodi KD Group, je nepreklicno izstopil iz nadzornega sveta Petrola, je sporočil predsednik nadzornega sveta. Predsednik nadzornega sveta Petrola Viktor Baraga je seznanil nadzorni svet, da je Matjaž Gantar 15. maja podal pisno izjavo, da nepreklicno odstopa s funkcije člana nadzornikov, so sporočili iz Petrola. Gantar, sicer direktor družb KD Group in KD Holding, je bil za člana nadzornega sveta kot predstavnik kapitala imenovan na 11. skupščini delničarjev 4. aprila 2005, štiriletni mandat pa je nastopil dan pozneje. Nadzorniki Petrola so se na 39. redni seji posvetili tudi rednemu poslovanju družbe in zagotovitvi še učinkovitejšega vodenja in nadzora z oblikovanjem komisij nadzornega sveta, piše v objavi na spletni strani Petrola. 15. maja bi morali odločati o enotirnem sistemu upravljanja Zanimivo je, da so 15. maja, ko je Gantar podal odstopno izjavo, iz dnevnega reda skupščine Petrola umaknili odločanje o prehodu na enotirni sistem upravljanja. Viktor Baraga je takrat o razlogih za umik te teme z dnevnega reda dejal, da predlog ne bi dobil ustrezne podpore. Takšen sklep so nadzorniki sprejeli na sredini seji. Kot je pojasnil predsednik nadzornega sveta Baraga, so se za ta korak odločili po pogovoru z velikimi lastniki družbe. Glede nadaljnje usode enotirnega sistema upravljanja pa bodo lastniki odločali na kateri izmed naslednjih skupščin. Nadzorni svet Petrola sicer sestavljajo predstavniki kapitala - poleg Gantarja še Bojan Šrot, predsednik SLS-a in celjski župan, Andrej Bratož, Aleš Marinček, predsednik Viktor Baraga in podpredsednik Milan Podpečan, ki zastopa interese Soda - in predstavniki zaposlenih Samo Gerdin, Cvetka Žigart in Ciril Pirš.
|
neutral
|
6,326
|
Delovno aktivnih prebivalcev za odstotek manj V Sloveniji je po anketi o delovni sili stopnja brezposelnosti v letošnjem prvem četrtletju povprečno znašala 5,1 odstotka. Kot so sporočili iz državnega statističnega urada, je bilo v prvem četrtletju od skupaj nekaj več kot dveh milijonov prebivalcev aktivnih 1.023.000 prebivalcev, od tega delovno aktivnih 971.000, brezposelnih pa 52.000. Delovno aktivnih prebivalcev je torej za slabih 13.000 oziroma dober odstotek manj kot v preteklem četrtletju. Dobra četrtina vseh je bila zaposlena v predelovalnih dejavnostih, skoraj 12 odstotkov pa v trgovini in popravilih motornih vozil. Med moškimi je bila stopnja brezposelnosti v povprečju 4,7-odstotna, med ženskami pa 5,5-odstotna. Kot še navaja anketa o delovni sili, ki temelji na mednarodno usklajenih opredelitvah Mednarodne organizacije za delo in Eurostata, je bila stopnja aktivnosti prebivalstva v omenjenem obdobju 58,6-odstotna, stopnja delovne aktivnosti pa 56,6-odstotna.
|
neutral
|
6,327
|
Podjetja niso v času priglasila koncentracije lastništva Urada za varstvo konkurence je proti šestim podjetjem, ki obvladujejo 49-odstotkov Istrabenza, uvedel postopek presoje skladnosti koncentracije. Podjetja NFD Holding, Maksima Invest, Maksima Holding, Fidino, Finetol in Daimond bi morala v skladu z zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence uradu najpozneje v 30 dneh od pridobitve nadzora nad Istrabenzom skupno priglasiti koncentracijo, česar pa niso storile. Zato do nadaljnjega ostajajo brez glasovalnih pravic. V Istrabenzu zadeve še niso komentirali. Prejšnji teden je v javnost zakrožil dokument, ki dokazuje, da so finančna družba Maksima Holding, ki jo obvladujejo prvi mož Istrabenza Igor Bavčar in štiri družbe prvega moža finančne skupine NFD Staneta Valanta od sredine marca letos uradno povezane osebe. Dokument razkriva, da te družbe delujejo usklajeno in da imajo v njem 49-odstotni delež. Preberite tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev skrivnostna glede Istrabenza Po poročanju TV Slovenija naj bi se v prihodnjih dneh nekaj podobnega zgodilo tudi v Termah Čatež.
|
negative
|
6,328
|
Negotovost v ZDA dviga cene v nebo Cena nafte je dosegla nov rekord - skoraj 139 dolarjev za sod. V petek je poskočila za kar deset dolarjev, kar je najvišji enodnevni skok. Strokovnjaki iz družbe Morgan Stanley opozarjajo, da bi lahko cena že julija dosegla 150 ameriških dolarjev za sod, nekateri pa svarijo, da bi v prihodnjem letu in pol lahko dosegla že vrtoglavih 200 dolarjev. Cena surove nafte se je tako v preteklem letu že več kot podvojila, samo od začetka leta pa se je zvišala že za 44 odstotkov. ZDA tare tudi brezposelnost Za včerajšnji rekordni skok - več kot osem odstotkov v enem dnevu - poznavalci poleg napovedi strokovnjakov omenjajo še dva vzroka nove podatke o brezposelnosti v Združenih državah Amerike, ki je v največjem porastu v zadnjih 20 letih, in izraelsko grožnjo z napadom na Iran. Stopnja brezposelnosti v ZDA se je v maju v primerjavi z mesecem pred tem namreč povečala za 0,5 odstotne točke na 5,5 odstotka, kar je najvišja rast brezposelnosti od februarja leta 1986. Kaj bodo stuhtale pametne glave? Zaradi zadnjih dogodkov so se predstavniki najrazvitejših držav skupine G8, poleg njih pa tudi predstavniki Kitajske, Indije in Južne Koreje, srečali v Aomoriju, kjer skušajo začrtati strategijo, s katero bi se lažje spopadali z negotovostmi pri trgovanju z nafto, zemeljskim plinom in premogom. Poleg tega je tudi Mednarodna agencija za energijo IEA opozorila, da bo moralo svetovno gospodarstvo zelo hitro vložiti najmanj 45 trilijonov ameriških dolarjev za revolucijo energetske tehnologije in zgraditi več kot deset jedrskih elektrarn, na tisoče vetrnih turbin ter hkrati vsaj za polovico zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Nafta udarila tudi po delniških indeksih Visoka cena nafte in poročilo o brezposelnosti sta vplivala tudi na delniške indekse na Wall Streetu, ki so v petkovem trgovanju zapravili vse, kar so pridobili v četrtek. Industrijski indeks Dow Jones je tako padel za 394,64 točke, oziroma za 3,13 odstotka, na vrednost 12.209,81 točke.
|
negative
|
6,329
|
Tudi na tujem v nemilosti zlasti bančne delnice Krkine delnice so padle najnižje v skoraj dveh mesecih, pri 92,05 evra pa le dočakale preobrat. Nova KBM se je pocenila že petič zapored. Teden se je na Ljubljanski borzi začel zelo negotovo, kar je tudi posledica napetih razmer na razvitih delniških trgih. S Krko so na začetku trgovali že za 2,6 odstotka pod gladino, konec trgovanja pa je bil boljši, saj so se posli sklepali pri 93,95 evra oziroma 0,6 odstotka pod petkovim tečajem. Prometa je bilo za 0,85 milijona evrov. Z 0,3 milijona evri sledi Telekom, ki se je ustavil pri 250 evrih. SBI20 četrtič zapored navzdol Precej cenejše so še delnice Nove KBM in Save. NKBM je zdaj le še dober evro nad vrednostjo, po katerih so jo številni vlagatelji kupovali v javni prodaji. Nov negativen rekord znaša 28,28 evra. S Savo so najnižje trgovali pri 405,1 evra. Podražile so se le delnice Petrola +0,14 odstotka, Luke +0,65 in Mercatorja, ki so bile vredne tudi 258 evrov, kar je 1,8 odstotka nad gladino. Slovenski borzni indeks 8.302 točki je izgubil 0,4 odstotka. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA -1,40 % 93,22 EUR TELEKOM -1,64 % 250,72 EUR MERCATOR +1,79 % 257,12 EUR PETROL +0,14 % 639,04 EUR GORENJE -0,45 % 35,57 EUR LUKA +0,65 % 61,53 EUR INTEREUROPA -0,37 % 29,72 EUR Tokijske delnice izgubile več kot dva odstotka Potem ko je Dow Jones v petek zaradi največjega skoka brezposelnosti v zadnjih 22 letih in neverjetne rasti cen nafte danes ob 14. uri je bilo treba za sod ameriške surove nafte plačati okrog 137 dolarjev izgubil dobre tri odstotke, se je nov teden na tujem po pričakovanju začel negativno. Tokijski Nikkei je sestopil s petmesečnega vrha in izgubil 2,1 odstotka. Evropske borze, ki so že v petkovem popoldnevu lahko reagirale na slabe novice iz ZDA, so dan začele z okrog polodstotnim minusom. Lehmanova izguba večja od pričakovanj Nekatere banke so spet izgubile tla pod nogami. Še naprej je v nemilosti vlagateljev predvsem švicarska UBS. Po časopisni novici, da naj bi njena izguba v drugem četrtletju dosegla kar štiri milijarde frankov, so delnice padle za več kot šest odstotkov. Kot da slabih novic ne bi bilo dovolj, je ameriška investicijska banka Lehman Brothers danes sporočila zelo zaskrbljujoče rezultate. Tudi delnice letalskih prevoznikov so padle za več odstotkov.
|
negative
|
6,330
|
Zaposlenost najbolj narašča v gradbeništvu Urad za makroekonomske analize in razvoj 5,4-odstotno gospodarsko rast označuje za visoko, a napoveduje umiritev. To naj bi se zgodilo že v prihodnjih četrtletjih, statistični urad pa je sporočil podatke za prvo četrtletje. Umiritev naj bi dosegla Slovenijo zaradi pričakovanega umirjanja v mednarodnem okolju, je pojasnil direktor Umarja Boštjan Vasle, ki še dodaja, da umirjanje že nakazujejo nekateri podatki, predvsem o upočasnjeni rasti v predelovalnih dejavnostih in izvozu. V prvem četrtletju je bruto domači proizvod nominalno znašal slabe 8,5 milijarde evrov, kar je za 10,7 odstotka več kot lani. V prvem četrtletju leta 2008 se je za 6,3 odstotka povišal izvoz blaga in storitev, kar kaže na umirjanje. Uvoz je ohranil podobno rast kot konec leta 2007. Za 3,4 odstotka se je povišala končna poraba. Ta za gospodinjstva ostaja podobna lanski, izraziteje pa se je povečala končna poraba države. Za 3,1 odstotka je narasla zaposlenost, ki se povečuje že deseto četrtletje zapored. Tako je bilo glede na podatke nacionalnih računov v tem obdobju zaposlenih 971.700 oseb. Zaposlenost je najhitreje naraščala v gradbeništvu, prometu in poslovnih storitvah.
|
positive
|
6,331
|
Cilj je stabilnejša oskrba Evrope s plinom Vodstvo ruskega plinskega velikana Gazprom naj bi se že odločilo, da bo plinovod Južni tok speljan tudi čez slovensko ozemlje. Plinovod bodo začeli graditi leta 2010, projekt pa bo vreden okoli 16 milijard dolarjev. Pogovori o gradnji Južnega toka se bodo nadaljevali konec meseca na gospodarskem vrhu EU-ja in Rusije v Moskvi. Slovenija načrte ruskega Gazproma pozdravlja, saj so se o tem predstavniki slovenske vlade in prvi mož Gazproma Aleksej Miller pogovarjali že aprila. Slovenija porabi okoli milijardo kubičnih metrov plina letno, uvažamo pa ga iz Rusije in Alžirije. Natančen potek plinovoda še ni potrjen, predvidoma pa naj bi bile cevi iz Rusije pod Črnim morjem speljane do Bolgarije, tam pa bi se razcepile na dva kraka. Prvi krak bi potekal čez Grčijo do Južne Italije, drugi pa čez Srbijo, Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo do severne Italije. Južni tok je tekmec evropskega projekta Nabucco, ki bo Evropo oskrboval s turškim plinom in naj bi zmanjšal evropsko odvisnost od Rusije. Oba naj bi začela delovati leta 2013.
|
neutral
|
6,332
|
Janša EU zrasel na gospodarskem čudežu Zasedanja predsedstva BussinesEurope se je udeležil tudi Janez Janša, ki je dejal, da je združenje zaslužno za uspehe evropskega gospodarstva. Predsedujoči EU-ju Janez Janša je dejal, da je Evropska unija zrasla na t. i. evropskem čudežu, in vse politične odločitve, ki so nadgrajevale EU, so pravzaprav rezultat gospodarskih uspehov. Dodal je, da bo tako v veliki meri tudi v prihodnje. Prav prihodnost je bila ena izmed tem pogovora Janeza Janše s svetom predsednikov konfederacije evropskega gospodarstva BusinessEurope. Janša meni, da je Evropska unija prva gospodarska sila v globalnem svetu in je zelo odvisna od globalnih trendov, hkrati pa jih po drugi strani zelo močno tudi sooblikuje. Znotraj teh izzivov, ki so pred nami, je ključen prehod na nizkoogljično ali brezogljično proizvodnjo in transport, ki si zasluži ime nova industrijska revolucija. Šlo bo za spremembe, ki ne bodo vplivale samo na industrijo in gospodarstvo, ampak tudi na naš način življenja in navade , je dejal Janša in dodal, da je ta proces nepovraten, saj svet nima drugega izhoda. Slovenski premier meni, da bo od tega, kako bo gospodarstvo odgovorilo na te izzive, odvisno, ali bo to za EU breme in strošek, ki bo vplival na standard njenih državljanov, ali pa bo to nova priložnost, s katero bi z izvozom omenjenih novih vrst tehnologije naredili Evropo še uspešnejšo in ji pomagali poiskati odgovor na ključen izziv ali nevarnost današnjega časa - podnebne spremembe.
|
positive
|
6,333
|
Funkcijo bo opravljal do 8. julija Predsednik uprave Kapitalske družbe Tomaž Toplak je nadzornemu svetu predlagal sporazumno prenehanje svojega mandata predsednika uprave. Nadzorniki so predlog sprejeli in ga bodo posredovali skupščini Kada, ki bo 8. julija. Do takrat bo Toplak še opravljal svojo funkcijo. Presodil je, da je njegovo dejanje najbolj optimalna rešitev za odpravo nesoglasij, katerih pa ni želel komentirati. Toplak je še poudaril, da je vse odločitve, ki jih je sprejemal na Kadu, sprejel v interesu Kada in njenega lastnika države, enako pa naj bi veljalo tudi za njegovo glasovanje v skupščini Save. Predsednik nadzornega sveta Boris Zupančič je povedal, da v tem trenutku še ne more povedati kdo bo Toplaka nadomestil, sam pa o prevzemu funkcije še ni razmišljal. Toplak je bil prvič na Kadu leta 2000, nato pa spet od leta 2004 po zadnjih parlamentarnih volitvah, ko je spisal gospodaski program SDS-a. Njegove najbolj odmevne prodaje so bile Mercator in Istrabenz. Sicer pa se o njegovi zamenjavi govorilo že nekaj časa, saj naj bi veljal za kader Andrijane Starine Kosem, nekdanje državne sekretarke, ki se je prav tako razšla z vlado. Višina odpravnine bo znana, če sploh, po skupščini. Morda se bo zdaj spet vrnil med odvetnike, še naprej pa ostaja med nadzorniki Save, Abanke in Istrabenza. Nadzorniki so na seji obravnavali tudi predlog uprave za izdajo soglasja k sklenitvi poslov, katerih vrednost presega en odstotek osnovnega kapitala Kada oziroma nad 3,048 milijona evrov. Seznanili so se s predlaganim nakupom poslovne stavbe Smelt, ki je v lasti družbe Gio ter predlagali upravi Kada, da nadaljuje vse dejavnosti v zvezi z manjkajočimi dokumenti ter jih po njihovi pridobitvi obvesti. Nadzorni svet je tudi soglašal, da uprava opravi vsa potrebna dejanja za zaščito oziroma maksimiziranje vrednosti naložbe v delnice družbe Lesnina ter predlagal, da Kad skupaj s Slovensko odškodninsko družbo podpiše sporazum o prodaji.
|
neutral
|
6,334
|
Na letni ravni rast 9,5 odstotka, realno 2,8 odstotka Aprila so se dvignile povprečne bruto plače. Aprilska je bila od marčevske višja za 0,1 odstotka in je znašala 1.354,42 evra. Glede na lanski april so se bruto plače dvignile za 9,5 odstotka, neto plače pa za 8,8 odstotka. V prvih štirih mesecih je bila rast plač glede na enako obdobje v letu 2007 8,2-odstotna. Vendar pa razloga za pretirano veselje ni, saj so se plače realno zmanjšale zaradi rasti cen življenjskih potrebščin. Aprila so se v primerjavi z marcem tako povprečne bruto in neto plače zmanjšale za 0,7 odstotka. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je bila realna rast povprečnih mesečnih bruto plač glede na isto obdobje lani 1,5-odstotna, medtem ko se je povprečna bruto plača aprila 2008 realno dvignila v primerjavi z aprilom 2007 za 2,8 odstotka. Plače so sicer zrasle v večini dejavnosti in regij. Povprečne mesečne bruto plače so se najbolj zvišale v dejavnosti finančno posredništvo, in sicer za 4,8 odstotka, sledili sta ji dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo z 2,9-odstotnim dvigom in oskrba z elektriko, plinom ter vodo z 2,3-odstotnim dvigom povprečne mesečne bruto plače.
|
neutral
|
6,335
|
V tretjem krogu celo presežek vplačil V tretjem krogu prodaje delnic NLB-ja je bilo vpisanih še 439.985 novoizdanih delnic, kar pomeni, da je bila dokapitalizacija uspešna. V tretjem krogu prodaje delnic Nove Ljubljanske banke, ki je potekala med 10. in 16. junijem in ki je bila namenjena dobro poučenim vlagateljem, so vlagatelji kupili 439.985 novoizdanih delnic v vrednosti 146,9 milijona evrov. Dokapitalizacija je tako uspešno končana, prišlo pa je celo do presežnega vpisa in vplačila delnic na voljo jih je bilo namreč le 405.663, zato bodo te vlagatelju dodeljene sorazmerno s številom vpisanih in vplačanih delnic glede na skupno število vpisanih in vplačanih delnic v tretjem krogu prodaje, so sporočili iz NLB-ja. V drugem krogu prodali le 5 odstotkov delnic Dokapitalizacija NLB-ja se je začela aprila, ko so v prvem krogu imeli pravico do vpisa skupaj 898.204 novoizdanih delnic najprej obstoječi delničarji banke. Vplačali so 471.696 delnic v skupni vrednosti 157,5 milijona evrov, kar predstavlja 52,52-odstotni delež vseh ponujenih delnic. Pri dokapitalizaciji nista sodelovala dva največja delničarja, belgijski KBC in Evropska banka za obnovo in razvoj EBRD. Za drugi krog, v okviru katerega so delnice lahko vpisovale domače in tuje fizične ter pravne osebe, je tako ostalo 426.508 delnic, od katerih je bilo vplačanih le pet odstotkov oz. 20.845 delnic. NLB je delnice prodajal po enotni ceni 334 evrov, dokapitalizacija je tako vredna 300 milijonov evrov.
|
neutral
|
6,336
|
Načrt Uvoziti milijon tujih delavcev Prebivalci Hrvaške so med desetimi najstarejšimi na svetu, saj je povprečna starost 39,3 leta, zato sosedje razmišljajo o uvozu delovne sile. Hrvaški demografi napovedujejo, da se bo do leta 2050 število delovno sposobnega prebivalstva v starosti med 15 in 64 let zmanjšalo z dozdajšnjih 2,9 na 2,2 milijona. Povprečen Hrvat bo tega leta star že 47 let, mladih pa bo za tretjino manj v primerjavi z današnjim številom. Milijon tuje delovne sile? Predsednik Hrvaške gospodarske zbornice HGK Nadan Vidošević je na konferenci o priseljenski politiki in gospodarskem razvoju zato poudaril, da mora država uvoziti vsaj milijon delavcev, a le visoko izobražene. Na Hrvaškem namreč že zdaj primanjkuje zdravnikov in strokovnjakov v elektrotehniki, matematiki, informatiki, gradbeništvu in strojništvu. Po drugi strani pa so v združenju hrvaških hotelirjev opozorili, da iščejo predvsem natakarje, kuharje in sobarice. Njihov sindikat zato trdi, da je treba najprej prekvalificirati in zaposliti 250.000 nezaposlenih, šele potem pa razmišljati o uvozu delovne sile. Odstotek visoko izobraženih pod povprečjem EU-ja Približno polovica delovno sposobnega prebivalstva na Hrvaškem ni končala srednje šole, visoko izobraženih pa je komaj 12 odstotkov, kar je deset odstotnih točk pod povprečjem Evropske unije. V letu 2006 se je v države EU-ja izselilo skoraj 14.000 hrvaških državljanov, večinoma mladih in izobraženih.
|
neutral
|
6,337
|
Najvišje skočil Telekom Borzni indeks SBI20 je sicer drugi dan zaporedoma pridobil vrednost, vendar je proti koncu trgovanja kupcem že začelo primanjkovati kondicije. Slovenski borzni indeks SBI20 že sedmi trgovalni dan vztraja pod 8.000 točkami 7.937 točk. Med prometnejšimi delnicami so največji, dveodstotni skok dosegle delnice Telekoma Slovenije, ki so trenutno vredne okoli 250 evrov. Z delnicami Krke se je začelo trgovati v območju pri 95 evrih za delnico, zaključni posli pa so se sklepali po le še 92 evrov, vseeno je enotni tečaj pridobil 0,5 % vrednosti. Pozavarovalnica Sava tudi preko 27 evrov S triodstotnim porastom tečaja so si opomogle tudi delnice Aerodroma, za katere je bilo treba odšteti dobrih 90 evrov za delnico. Pozavarovalnica Sava je v Makedoniji ustanovila družbo za upravljanje investicijskih skladov, kar so vlagatelji nagradili z več kot odstotnim skokom tečaja, ki je končal malenkost nad 27 evri za delnico. Več kot tri odstotke vrednosti so izgubile delnice Gorenja, na isti strani pa so jim družbo delale še delnice družb Mercatorja, Nove KBM in Petrola. Enotni tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA +0,42 % 93,07 EUR TELEKOM +1,72 % 248,39 EUR PETROL -0,03 % 560,01 EUR GORENJE -3,04 % 34,07 EUR LUKA KOPER +0,61 % 59,47 EUR MERCATOR -2,02 % 242,89 EUR INTEREUROPA +1,06 % 27,57 EUR Draga nafta in hipotekarna kriza krojita tečaje čez lužo Strahu vlagateljev na ameriškem trgu pred nepremičninsko krizo ni videti konca. Največje skrbi vlagateljem povzročata ponovna rast cen nafte 134,7 dolarja za 158,98 litra ali sodček ter opozorila, da se odpisi terjatev zaradi slabih hipotekarnih kreditov še niso končali. Trgovanje se je začelo v negativnem ozračju, potem ko je investicijska banka Merrill Lynch napovedala znižanje dividende, Bank of America pa napovedala potrebo po povečanju kapitala. Ameriški indeks Dow Jones je tako trgovanje prvič od sredine marca letos končal pod 12.000 točkami. K pesimističnemu ozračju pa je dodatno prispevala tudi znana bonitetna hiša Standard & Poor s, ki je napovedala znižanje kreditne ocene za proizvajalce avtomobilov Ford Motor, General Motors in Chrysler.
|
neutral
|
6,338
|
O prenosu v pokojninsko blagajno avgusta Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav je na predlog uprave sklenil, da za zdaj ne bo predlagal dokapitalizacije v višini od 200 do 300 milijonov. Denar bi porabili za širitev na jugovzhodne trge. Nadzorni svet je na odločitev uprave čakal skoraj tri tedne, ko je potekala dokapitalizacija NLB-ja, pri kateri pa zavarovalnica kljub pričakovanju države ni sodelovala. Triglav bi sprejel ceno 270 evrov, NLB pa je delnice prodajal po ceni 334 evrov. Ker Triglav torej ni sodeloval pri dokapitalizaciji banke, se je država kot večinski lastnik zavarovalnice odločila, da tudi zavarovalnica za zdaj ne potrebuje od 200 do 300 milijonov svežega denarja. Postopki za uvrstitev na borzo so medtem že stekli, o prenosu tretjinskega deleža zavarovalnice na pokojninsko blagajno pa bodo delničarji odločali konec avgusta.
|
neutral
|
6,339
|
Cena nafte blizu novemu rekordu Po pričakovanjih je slovenski borzni indeks SBI20 izgubil več kot odstotek svoje vrednosti in se še oddaljil od meje pri 8.000 točkah. Če smo včeraj še lahko govorili o unovčevanju dobičkov vlagateljev iz nepojasnjene petkove evforije, se je v današnjem trgovanju vrednost večine prometnejših delnic že spustila na nivoje pred petkovo nakupno mrzlico. Ob zelo skromnem prometu so največ več kot tri odstotke izgubile Gorenjeve delnice in pristale pri 33 evrih. Enotni tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA -2,47 % 90,77 EUR TELEKOM -0,60 % 246,89 EUR PETROL -2,07 % 548,41 EUR GORENJE -3,02 % 33,02 EUR LUKA KOPER -1,28 % 58,71 EUR MERCATOR -2,26 % 237,40 EUR INTEREUROPA -1,27 % 27,22 EUR Krka do deležev v dveh kitajskih farmacevtih Pri današnjem padcu najprometnejših delnic Krke za več kot dva odstotka ni pomagala niti objava novice o nakupu 7,5% deležev v dveh kitajskih farmacevtskih družbah, kjer so lastniki v družbah večinoma tuja podjetja, ki so pred leti začela vlagati v farmacevtsko-kemijsko proizvodnjo. Prek dveh odstotkov se je spustil tudi tečaj Petrola ter Mercatorja, kjer je bilo ob koncu poslovanja ob sproženi dražbi za delnico potrebno odšteti le 234 evrov. Za skoraj dva odstotka je na drugi strani porasel tečaj delnic Save, dober odstotek vrednosti pa so pridobili tudi delničarji Pozavarovalnice Save, kjer so lahko za delnico po petih dnevih trgovanja znova dobili več kot 27 evrov. Cena nafte se bliža novemu zgodovinskemu rekordu Ameriški borzni indeks drugi dan vztraja pod 12.000 točkami, saj se tečaji v povprečju ob nizkem prometu niso spreminjali. Še največ so izgubile delnice v finančnem sektorju, zaradi vse dražje nafte, ki bo v naslednjih dnevih najverjetneje dosegla nov zgodovinski rekord, pa so se podražile delnice v naftnem sektorju. Današnje trgovanje bo pod pritiskom napovedi največjega dostavljalca paketov na svetu United Parcel Service UPS o znižanju dobička v drugem četrtletju. Razlogi so že večkrat izrečeni in sicer znižanje gospodarske rasti v ameriški ekonomiji ter visoke cene energentov, ki so eden večjih stroškov pri družbah, ki ponujajo dostavne storitve.
|
negative
|
6,340
|
Letalske družbe na udaru ZDA so več evropskih letalskih prevoznikov kaznovale z vrtoglavimi zneski v skupni višini 504 milijonov dolarjev zaradi kartelnega dogovarjanja. Dogovarjali so se o cenah za tovorne lete. Največ bo plačal Air France-KLM, ki so mu naložili kar 350 milijonov dolarjev kazni. Kazen morajo plačati še Cathay Pacific 60 milijonov dolarjev, SAS Cargo Group 52 milijonov dolarjev in Martinair 42 milijonov dolarjev. Omenjene letalske družbe so v postopku priznale, da so več let, natančneje med 15. 5. 2001 in 15. 2. 2006, umetno zviševale cene za prevoz vseh vrst blaga v ZDA. V okviru preiskave je pravosodno ministrstvo obtožilo še nekaj drugih letalskih družb.
|
negative
|
6,341
|
Optimistične napovedi, realnost drugačna Nemški Siemens naj bi po poročanju nekaterih svetovnih medijev zaradi neugodnih globalnih gospodarskih razmer odpustil 4 % 17.200 zaposlenih. Od tega 6.400 v Nemčiji, kjer je skupno zaposlenih okoli 136.000 ljudi. Brez dela naj bi ostalo predvsem administrativno osebje. Družba, ki po vsem svetu zaposluje 435.000 delavcev, pisanja ne komentira, uprava pa je že marca napovedala, da bodo prihodki multinacionalke v trenutnem četrtletju za 900 mio. evrov nižji od pričakovanih. Siemensov dobiček je bil v prvem četrtletju s 412 milijoni evrov za 67 odstotkov nižji od primerljivega lanskega obdobja 1,3 milijarde. Podatki so presenetljivi, saj je vodstvo družbe, ki izdeluje pestro paleto proizvodov - od turbin, železniških kompozicij uporabljajo jih tudi Slovenske železnice, telekomunikacij -, januarja napovedovalo podvojitev prodajnih rezultatov, še navaja International Herald Tribune, ki povzema poročila Wall Street Journala in Süddeutsche Zeitunga.
|
negative
|
6,342
|
Največ k podražitvam prispevali naftni derivati Junijska inflacija na mesečni ravni znaša 0,9 odstotka, letna stopnja inflacije pa 7,0 odstotka. Na statističnem uradu opozarjajo, da junija že vrsto let ni bila tako visoka inflacija kot letos. K 0,9-odstotni inflaciji so kar 0,7 odstotne točke prispevali naftni derivati. Stopnje inflacije od leta 1991 si lahko ogledate tukaj. Junija so se cene najbolj zvišale počitniškim paketom 9,2 odstotka, tekoča goriva so se podražila za 10,9 odstotka, pogonska goriva pa za 7,1 odstotka. Najbolj so se pocenili zelenjava 5,3 odstotka, mleko, mlečni izdelki in jajca 1,1 odstotka, povišale pa so se cene kave, kakava in čaja 3,6 odstotka. Najvišji skok cen naftnih derivatov V prvi polovici leta so se letos najbolj povišale cene v skupinah stanovanje za 8,5 %, prevoz ter rekreacija in kultura za 5,1 %. V skupini stanovanje so se letos bolj kot pretekla leta v tem obdobju podražila goriva in energija za 12,9 %, pri tem najbolj izstopa podražitev tekočih goriv za 31,6 %, plin je bil dražji za 12,8 % in daljinska energija za 7,7 %. Letna stopnja inflacije se je tako dvignila na 7 odstotkov junija lani 3,6 odstotka, povprečna 12-mesečna rast pa na 5,6 odstotka lani 2,5 odstotka. Letna stopnja inflacije je bila nazadnje višja od tokratne decembra 2002, ko je znašala 7,2 odstotka. Rekordna inflacija tudi v evroobmočju Po prvih podatkih Evropske centralne banke je inflacija v evrskem območju junija na letni ravni dosegla nov rekord, saj je znašala kar 4 odstotke. Še maja je bila inflacija v 15 državah z evrom na letni ravni 3,7-odstotna. Poglavitni razlog za visoko inflacijo v evrskem območju so visoke cene energije in hrane. Umar Tempo zniževanja inflacije v drugi polovici leta vprašljiv V Uradu za markoekonomske analize in razvoj so dejali, da je visoko povišanje cen v juniju v pretežni meri posledica višjih cen nafte, ki so se povišale na 140 dolarjev za sodček in v prvem polletju povzročile polovico skupnega povišanja cen, pri čemer je samo junija njihov prispevek k inflaciji znašal 0,7 odstotne točke. Poleg tega so se junija povišale cene, ki so močno podvržene sezonskim dejavnikom, predvsem cene počitniških paketov, ki so k inflaciji prispevale 0,3 odstotne točke. Druge spremembe cen so bile zmerne, zaradi nekaterih znižanj hrana, obleka in obutev pa je bil njihov prispevek k inflaciji 0,1 odstotne točke. Na Umarju še ugotavljajo, da so odstopanja med trenutnim gibanjem inflacije in pričakovanim ob pripravi pomladanske napovedi nastala predvsem zaradi nadaljevanja visoke rasti cen surovin na svetovnih trgih, česar napovedi drugih ustanov ob pripravi pomladanske napovedi niso nakazovale. Takšna gibanja so tako zavrla umirjanje inflacije v zadnjih mesecih, ob njihovem nadaljevanju v prihodnjih mesecih pa postaja vprašljiv tudi tempo znižanja inflacije v drugi polovici leta. Ministra Vlada stori, kar more Minister za finance Andrej Bajuk je glede podatkov o inflaciji ocenil, da gre za posledico zunanjih šokov, s katerimi se soočajo vse države Evropske unije. 80 odstotkov inflacije gre po njegovih besedah pripisati izključno dvigu cen nafte in naftnih derivatov, medtem ko so se cene hrane nekoliko umirile. Obenem je še dejal, da je naloga vlade, da prepreči spiralo inflacijskih pričakovanj, omenil pa je tudi pomanjkanje konkurence v sektorju trgovine na drobno. Tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je poudaril, da je inflacija povezana z globalnimi trendi in dodal, da vlada na področjih, kjer ima vpliv, vodi restriktivno politiko. Seveda pa nima vpliva na že omenjene cene nafte.
|
negative
|
6,343
|
Cena nafte še raste Opolnoči so se v Sloveniji zvišale cene vseh naftnih derivatov. Liter 95-oktanskega bencina je dražji za 0,011 evra, za liter 98-oktanskega bencina se je cena dvignila za 0,005 evra, dizelsko gorivo je dražje za 0,001 evra, kurilno olje pa za 0,011 evra. Nove maloprodajne cene - 95-oktanski bencin 1,217 EUR, - 89-oktanski bencin 1,252 EUR, - Dizelsko gorivo 1,295 EUR, - Kurilno olje 0,965 EUR. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter gibanju tečaja dolarja. Cene nafte so se v zadnjem obdobju zvišale na približno 140 dolarjev za 159 litrov 159 litrov = sod nafte.
|
negative
|
6,344
|
Poteza želi sodelovati z organi upravljanja Evropska banka za obnovo in razvoj bo svoj 4,5-odstotni delež v NLB-ju prodala družbi Poteza Naložbe. Vrednosti posla niso razkrili. Nakup deleža Evropske banke za obnovo in razvoj v Novi Ljubljanski banki za skupino Poteza predstavljajo strateško pomembno naložbo. Poteza si namreč želi, da večinski delež banke ostane v rokah slovenskih investitorjev, glavni cilj Poteze pa je sodelovati z organi upravljanja družbe pri povečanju vrednosti in donosnosti banke, učinkovitejši konsolidaciji skupine in nadaljnji širitvi na jugovzhodne trge. Poteza Naložbe z investiranjem v družbe na področju Slovenije in držav vzhodne in jugovzhodne Evrope si prizadeva za dolgoročno rast vrednosti kapitala. Trenutno ima deleže v več slovenskih podjetjih in bankah, na primer Telekomu Slovenije, Zavarovalnici Triglav, Pozavarovalnici Sava in NLB-ju. Več podrobnosti o svoji naložbi bo Poteza pojasnila v četrtek. ERBD je lastnik 5-odstotnega deleža NLB-ja postala septembra 2002, zaradi nedavne dokapitalizacije pa se je delež zmanjšal na 4,5 odstotka. V ERBD-ju so v lastništvo banke vstopili z namenom podpreti privatizacijo in razvoj oziroma širitev banke. Prodaja investitorju iz zasebnega sektorja je v skladu z mandatom ERBD-ja, so zapisali v Evropski banki in dodali, da ima Poteza Naložbe verodostojno strategijo za nadaljnji razvoj NLB-ja.
|
neutral
|
6,345
|
Od začetka leta so se cene zvišale za 45 odstotkov Cene nafte na svetovnih trgih dosegajo nove rekordne vrednosti. Nafta brent je med elektronskim trgovanjem na londonski borzi dosegla vrednost 146,34 dolarja za 158,9873 litra nafte sodček nafte. Cena zahodnoteksaške lahke nafte je presegla 145 dolarjev za skoraj 159-litrski sod je bilo potrebno odšteti 145,43 dolarja. Cene nafte so se od začetka letošnjega leta povišale kar za 45 odstotkov vzroke gre iskati v mešanici dejavnikov šibkem dolarju, povečanem povpraševanju in težavam z dobavo nafte na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Zadnje povišanje cen je posledica naraščajočih napetosti med Iranom in ZDA. Kot je ob robu svetovnega naftnega kongresa v Madridu dejal iranski zunanji minister Gholam Husein, se bo Iran ostro odzval na kakršen koli napad. Kako so se gibale cene, proizvodnja in poraba nafte od leta 1861 do danes, si lahko preberete tukaj. Na srečanju v španski prestolnici sogovorniki iščejo poti do učinkovitih ukrepov, ki bi umirile rast cen in dolgoročno zagotovile zadostne zaloge nafte. Borzne strokovnjake na newyorškem Wall Streetu skrbi, da bodo vse višje cene nafte, ki se kljub obljubam največjih izvoznic nafte, da bodo povečale črpanje, ne nižajo, in pomanjkanje denarja prisilili Američane, da zmanjšajo porabo in tako državo potisnejo v recesijo. Borze v težavah Japonski indeks Nikkei je že 11. dan zapored izgubil vrednost, prav tako Dow Jones, ki je v primerjavi z oktobrom izgubil 20 odstotkov vrednosti. Dolar je dosegel najnižjo vrednost v zadnjih dveh mesecih v primerjavi z evrom.
|
negative
|
6,346
|
Naftne družbe pripomogle k rasti Dow Jonesa Ljubljanska borza je četrti dan zapored končala v rdečih številkah, SBI20 7.557 indeksnih točk je v celem tednu ob 4 % svoje vrednosti. K padcu so mu največ, za več kot dva odstotka, pripomogle delnice Mercatorja, za katere je bilo treba v povprečju odšteti 222 evrov, in znova Aerodroma, kjer se je enotni tečaj komaj obdržal nad 80 evri za delnico. Za skoraj dva odstotka je padel tečaj delnic Telekoma Slovenije, več kot odstotek minusa pa so imele še delnice Petrola. V zelenih številkah so tokrat teden končale delnice Luke Koper, Nove KBM, Pozavarovalnice Sava in Gorenja. Skupina Krka povečala prodajo za petino Ko na borzah vlada pesimizem, tudi dobri rezultati družb ne pridejo do izraza in premika tečaja v nasprotno smer. Skupina Krka je v prvih šestih mesecih glede na isto obdobju lani povečala prodajo za petino, kar pomeni 469 mio. evrov prihodkov, od tega trg v Sloveniji predstavlja le še 11 % skupne prodaje izdelkov in storitev, ki jih ponujajo v novomeškem farmacevtu. Skupščina Krke je potrdila tudi skromno dividendo v višini 0,91 evra bruto na delnico, da katere bodo upravičeni tisti vlagatelji, ki so še danes kupili delnice farmacevta. Enotni tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA -0,30 % 86,37 EUR TELEKOM -1,95 % 236,06 EUR PETROL -1,23 % 531,98 EUR GORENJE +0,19 % 32,01 EUR LUKA KOPER +1,65 % 56,00 EUR MERCATOR -2,22 % 222,30 EUR INTEREUROPA -0,71 % 25,17 EUR Naftne družbe pripomogle k rasti indeksa Dow Jones Pričakovani podatki o zaposlenosti le niso bili tako slabi, kot so pričakovali analitiki. V juniju se je namreč zmanjšalo število zaposlenih za 62.000, medtem ko so se pričakovanja vrtela okrog številke 100.000. Stopnja brezposelnosti je ostala nespremenjena pri 5,5 %. Nafta, ki je postala nov regulator trga, je dosegla nov rekord in presegla 145 dolarjev za skoraj 159-litrski sod, razloge za rast pa so tokrat našli v večjih napetostih med Izraelom in Iranom. Ameriški indeks Dow Jones je tako zadnji dan trgovanja v tem tednu zaradi naftnih družb pridobil 0,65 % vrednosti. Pričakovanja za drugo četrtletje General Electric 54 centov dobička na delnico, Alcoa 68 centov dobička na delnico V naslednjem tednu bodo oči vlagateljev uprte v objavi rezultatov dveh družb in sicer aluminijskega koncerna Alcoa ter industrijskega giganta General Electric. Pričakovanja pri gigantu GE so, da naj bi dobiček v drugem četrtletju znašal 5,33 mrd dolarjev lani v istem obdobju 5,4 mrd dolarjev, pri Alcoi pa se zaradi dragih surovin in manjše gospodarske rasti pričakuje 16% padec dobička, kar pomeni 0,68 centov na delnico. Če bodo rezultati slabši od napovedi in če bo nafta presegla 150 dolarjev za sod, se bo medvedji trend po vsej verjetnosti nadaljeval tudi v prihodnjem tednu.
|
negative
|
6,347
|
Zavrnjen je bil predlog za višjo dividendo Na prvi skupščini NKBM-ja po lanski prodaji 49-odstotnega državnega deleža so odločili, da bodo delničarjem dodelili 20 centov dividende. To je povzročilo pravo razočaranje med malimi delničarji, ki so predlagali višje dividende in podali predlog za imenovanje svojih predstavnikov v nadzorni svet, kar je bilo prav tako zavrnjeno. Predsednik uprave Nove kreditne banke Maribor Matjaž Kovačič je po skupščini dejal Skupščina, na kateri je bilo zastopanega 70 odstotkov kapitala, je izglasovala predlog uprave, da se za dividende nameni 4,672 milijona oz. 0,2 evra na delnico, preostanek pa gre v rezerve banke. Dividende morajo biti izplačane v naslednjih 60 dneh, banka pa se je odločila, da bo to storila še pred koncem avgusta. Skupščina je izglasovala tudi statutarne spremembe, ki opredeljujejo možnost izdaje odobrenega kapitala s strani uprave s soglasjem nadzornega sveta za njihove strateške načrte. NKBM dobil pet novih nadzornikov NKBM bo 1. septembra dobil skoraj povsem prenovljen nadzorni svet, v katerem so ostali le štirje dozdajšnji nadzorniki, poleg predsednika Daniela Blejca še Andrej Svetina, Anton Jurgec in Anton Guzej. Za štiriletni mandat so imenovali pet novih nadzornikov Aljošo Valentinčiča, Francija Škufco, Ivana Vizjaka, Egona Žižmonda in Boštjana Krambergerja.
|
negative
|
6,348
|
V mednarodnih deviznih rezervah višja uporaba evra Najnovejša študija Evropske centralne banke ECB o mednarodni vlogi evra kaže, da se je mednarodna vloga evra stabilizirala. Gibanja se glede na segmente denarnega trga sicer razlikujejo, a napovedi, da naj bi močan evro zamenjal ameriški dolar kot glavno svetovno valuto, se za zdaj še niso uresničile. Tako se je na mednarodnih trgih dolžniških instrumentov delež tovrstnih instrumentov, denominiranih v evrih, v zadnjem četrtletju 2007 v primerjavi z enakim obdobjem 2006 zmanjšal za odstotno točko na 32,2 odstotka, medtem ko je delež dolarja narasel na 43,2 odstotka. Padec gre na račun kratkoročnih instrumentov, medtem ko se je delež mednarodnih obveznic, denominiranih v evrih, nekoliko povečal. Spodbude za večjo mednarodno vlogo evra ni ECB uradno ne spodbuja mednarodne uporabe evra, vendar pa ocenjuje, da je njegova stabilna mednarodna vloga v njegovih mladih letih znak zaupanja v evropsko gospodarsko in monetarno unijo. Študija kaže, da je uporaba evra najvišja v članicah Evropske unije zunaj območja evra, v preostalih evropskih državah in državah v evropski soseščini. V nekaterih državah se uporablja za plačila v tujino, v nekaterih pa služi tudi kot rezervna valuta, s katero se državljani zaščitijo pred nihanjem domače valute in inflacijo. Nekoliko višja uporaba v bančnih poslih V mednarodnih bančnih dejavnostih se je delež evra v mednarodnih posojilih povišal za 1,1 odstotne točke, na 22,1 odstotka, v mednarodnih vlogah pa se je znižal za 1,8 odstotka, na 21,0 odstotka. Na mednarodnih valutnih trgih je delež trgovanja z evri ostal večinoma nespremenjen. Podatki Banke za mednarodne poravnave BIS kažejo, da je ostal delež evra leta 2007 glede na 2004 v vseh transakcijah na mednarodnih valutnih trgih praktično nespremenjen - pri 37 odstotkih. Jen in dolar z nižjim deležem Delež ameriškega dolarja in japonskega jena se je v tem času znižal za 2,4 oz. 3,7 odstotne točke, na 86,3 oz. 16,5 odstotka vsota deležev znese 200 odstotkov, ker sta obe valuti v poslu obračunani posamezno, povečal pa se je delež valut najhitreje rastočih držav v razvoju, kar kaže na njihovo hitro finančno integracijo v globalno gospodarstvo. Pri izvedenih finančnih instrumentih se je vloga evra razlikovala po tržnih segmentih. Pri valutnih izvedenih instrumentih so aprila 2007 prevladovali dolarski instrumenti s skoraj 89-odstotnim deležem, medtem ko je bil delež evrskih instrumentov 35-odstoten. Na trgu obrestnih finančnih izvedenih instrumentov pa je s skoraj 39-odstotnim deležem v skupnem prometu prevladoval evro. Delež evra v deviznih rezervah držav zunaj območja evra se je v zadnjih treh mesecih lanskega leta v primerjavi z zadnjim trimesečjem 2006, upoštevajoč trenutni devizni tečaj, povišal za 1,4 odstotne točke. Količina evrskih bankovcev v obtoku zunaj evrskega območja se je medtem leta 2007 še naprej zmerno povečevala in je ob koncu leta dosegla delež blizu 20 odstotkov vsega denarja v obtoku.
|
neutral
|
6,349
|
Tudi na tujem negotovo, nafta danes prek 145 dolarjev Po treh zaporednih plusih je na Ljubljanski borzi spet vse po starem. Skoraj vse delnice so ob nizkem prometu padle, najbolj, za tri odstotke, Lukine. Vlagatelji so očitno kot slabo ocenili novico, da je vlada potrdila uredbo o upravljanju koprskega tovornega pristanišča in predlog koncesijske pogodbe z Luko. Delnice so dan končale le pri 53 evrih, kar je pet odstotkov pod gladino. Okrog dva odstotka cenejše so Telekomove, Gorenjeve in Mercatorjeve delnice, ki so bile po prometu takoj za Krkinimi. Enotni tečaj Krke se je ob le 0,44 milijona evrih prometa znižal za 0,8 odstotka. Na koncu je bila njihova cena še precej nižja - 88 evrov. SBI20 izgubil 1,3 odstotka Največ, štiri odstotke, so izgubile Savine delnice. Vrednost Nove KBM je padla za manj kot odstotek, na 27,64 evra. Slovenski borzni indeks 7.619 točk se je znižal za 1,3 odstotka. V prvi kotaciji so minusu ušle le Petrolove in Intereuropine delnice, vendar je bilo z obema izjemno malo prometa. Poletno mrtvilo se tako nadaljuje, vlagatelji pa raje razmišljajo o dopustu. Zakaj bi zdaj kupovali in na počitnicah obžalovali to odločitev, če o preobratu ni ne duha ne sluha. KRKA -0.80 % 89.41 EUR TELEKOM -1.74 % 235.37 GORENJE -2.56 % 31.99 MERCATOR -1.89 % 230.55 AERODROM -1.61 % 81.27 LUKA -3.11 % 54.12 SAVA -3.90 % 386.73 Bo vlada kupila Fredija in Fani ? Dow Jones 11.229 točk je v četrtek po še enem nervoznem trgovanju pridobil tričetrt odstotka, tehnološki nasdaq 2.257 pa več kot odstotek. S tem sta oba delniška indeksa nadoknadila skoraj polovico sredinih izgub. Za pozitiven dan ima zasluge kemično podjetje Dow Chemical, ki je najavilo prevzem podjetja Rohm and Haas, in zagotovilo predsednika Zveznih rezerv Bena Bernankeja, da se je centralna banka v navezi z vlado z vso vnemo lotila rešitve finančne krize. Po poročilu časnika New York Times bo vlada celo podržavila največji hipotekarni banki Freddie Mac in Fannie Mae, ki sta na robu preživetja. Nafta si je hitro opomogla Številne finančne delnice so včeraj sicer spet doživele polom. Investicijska banka Lehman Brothers se je pocenila za 12 odstotkov. Povsem drugo pot je ubral proizvajalec alumunija Alcoa. Potem ko so cene aluminija dosegle rekordno vrednost, so delnice Alcoe poletele za deset odstotkov. Cena ameriške lahke nafte je po dveh strmih padcih na 135 dolarjev spet krenila navzgor včeraj do 142, danes prek 145 dolarjev in očitno bikovskega trenda še ni konec. Za številne sektorje je to alarmantna novica. Delnice avtomobilskega velikana General Motorsa so padle za šest odstotkov.
|
negative
|
6,350
|
Družbeniki predlog podprli soglasno Elan Group nekdanji Skimar bo dokapitaliziran v višini 10 milijonov evrov. Kad bo pri tem zagotovil 5,761 milijona evrov. Družbeniki nekdanjega Skimarja so predlog o dokapitalizaciji podprli soglasno, s podporo pa želijo družbi zagotoviti nemoteno tekoče poslovanje ter izpeljavo načrtovanih projektov sanacije. V Kadu, ki je s 63 odstotki največja lastnica skupine, so prepričani, da je sprejeta odločitev v tem trenutku najprimernejša tako za družbo in zaposlene kot za družbenike. Dokapitalizacija je potrebna za izvedbo sanacijskega načrta za izboljšanje položaja družbe po lanski 8,4 milijona evrov visoki izgubi. Uprava družbe Elan Group je lastnikom junija predstavila sprejet strateški načrt za poslovanje družbe v prihodnjih letih, ki predvideva tudi ukrepe za sanacijo. Skimarju grozil celo stečaj S sanacijo želijo urediti tržni segment proizvodov, povečati produktivnost in z dokapitalizacijo zagotoviti finančno stabilnost ter posledično zmanjšanje stroškov, kar bi prineslo boljši rezultat. Brez dokapitalizacije bi Skimarju grozila prisilna poravnava ali celo stečaj. Že za lansko dokapitalizacijo v višini 10,2 milijona evrov so bila potrebna številna dogovarjanja med lastniki in zaradi nedoseženega sporazuma je bila skupščina večkrat prestavljena, dokler niso oktobra vendarle izglasovali dokapitalizacije. Zapleti so bili predvsem posledica nesoglasij med državnimi lastniki in edinim zasebnim lastnikom Skimarja KD Kapitalom, ki je nato marca letos izstopil iz lastništva.
|
neutral
|
6,351
|
Opolnoči spet nove cene naftnih derivatov Cena za liter 95-oktanskega bencina se bo opolnoči znižala za 0,5 centa, na 1,212 evra, dizel pa se bo podražil za 1,6 centa, na 1,311 evra za liter. Tudi liter 98-oktanskega bencina bo malce cenejši, in sicer za 0,4 centa, tako da bo nova cena 1,248 evra, kurilno olje pa se bo podražilo za 1,3 centa, tako da bo liter stal 0,978 evra. Cena 100-oktanskega bencina OMV Super 100 pa bo odslej 1,248 EUR. Nove cene naftnih derivatov 95-oktanski € 1,212 98-oktanski € 1,248 Super 100 € 1,248 dizel € 1,311 kurilno olje € 0,978 Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.
|
neutral
|
6,352
|
Dow Jones po dveh letih končal pod mejo 11 tisoč Upanje, da je Ljubljanska borza sredi aprila dosegla dno, je danes umrlo. Indeks SBI20 se je znižal za 1,4 odstotka in je najnižje po lanskem marcu. Samo Lukine delnice so se podražile, s simboličnim minusom pa so jo dobro odnesle še delnice Petrola in Pozavarovalnice Sava. Najbolj, za šest odstotkov, je padel Aerodrom dno pri 75,20 evra, ki mu sledi Mercator s 4,7-odstotno izgubo. Krkine delnice so ob 0,64 milijona evrov prometa zdrsnile za 1,6 odstotka in dan končale še nižje, pri 85,75 evra. Vrednost Telekoma, Nove KBM in Gorenja se je znižala za okrog odstotek. Slovenski borzni indeks 7.358 točk je po četrtem zaporednem padcu še deset točk nižje kot po turbolentnih dogodkih sredi aprila. Dow po dveh letih končal pod mejo 11 tisoč Torek je bil na globalnih delniških trgih pester, nervozen in spet negativen. Potem ko so japonske delnice dosegle dvoletno, evropske pa triletno dno, so bile oči uprte v ZDA. Dan se je začel z dveodstotnim padcem indeksa Dow Jones, ki pa je nato zaradi dramatičnega padca nafte na še vedno astronomskih 136 dolarjev okreval in bil za nekaj minut tudi nad gladino. Na koncu je bila njegova vrednost 10.962 točk. To je skoraj odstotek nižje od izhodišča, hkrati pa se je prvič po dveh letih zgodilo, da je elitni indeks dan končal pod 11 tisoč točkami. Na Nasdaqu vsaj nekaj dobre volje Vlagatelji dvomijo, da bo Fedov načrt za rešitev največjih ameriških hipotekarnih posojilnic Freddie Mac in Fannie Mae delnice so v torek padle za več kot 25 odstotkov obrodil sadove. Bančni sektor je bil spet na udaru, tako da so ameriške bančne delnice zdaj najnižje po letu 1996. Nekaj več veselja je bilo na tehnološki borzi Nasdaq. Tamkajšnji osrednji indeks se je v pričakovanju objave dobrih poslovnih rezultatov Microsofta rahlo zvišal 2.215 točk. Po koncu trgovanja je s spodbudnimi poslovnimi rezultati razveselil še Intel.
|
negative
|
6,353
|
Najprivlačnejše Poljska, Češka in Slovaška Slovenija je kot potencialni naložbeni cilj zanimiva za 44 odstotkov direktorjev iz srednje in vzhodne ter za 19 odstotkov direktorjev iz zahodne Evrope. Za zahodne vlagatelje so najbolj privlačne še naprej Poljska, Češka in Slovaška, ugotavlja raziskava, ki jo je opravila družba Deloitte. Gospodarsko okolje se je sicer v zadnjem letu poslabšalo, kljub temu pa odgovorni za združitve in prevzeme ostajajo optimistični glede izboljšanja pogojev v naslednjih 18 mesecih. Zahodna in srednja Evropa sta globalno gledano med najbolj zanimivimi regijami za dejavnosti združitev in prevzemov. Več kot polovica vprašanih je namreč omenjeni regiji uvrstilo na sam vrh izbire naložbenih lokacij. Pozornost vlagateljev pa je poleg Evrope privabil tudi hitro rastoči azijski trg. Približno četrtino evropskih združitev in prevzemov so zabeležili v sektorju izdelkov za široko potrošnjo in v proizvodnem sektorju. V zahodni Evropi nato sledi sektor tehnologije, medijev in telekomunikacije, v srednji Evropi pa je tretje mesto zasedel sektor energije in virov. V regijah srednje in vzhodne Evrope, ki ju sestavljajo razmeroma majhne države, podjetja pogosto ugotovijo, da so njihove možnosti za rast v domači državi prek prevzemov omejene, zato cilje za združitev in prevzeme vse bolj iščejo v drugih državah.
|
neutral
|
6,354
|
Pergerjeva Razrešitev neutemeljena in neargumentirana Kot so za MMC pojasnili v sindikatu Palome, so zadovoljni z nepodaljšanjem mandata prvemu možu uprave družbe Marinu ter odstavitvijo članice uprave Pergerjeve. Ta napoveduje tožbo. V Sindikatu Paloma Pergam smo opozarjali na napake in negospodarno poslovanje te uprave. Zato smo že pred veliko časa od večinskih lastnikov zahtevali odpoklic te uprave. Z včerajšnjim sklepom nadzornega odbora smo zadovoljni, je na MMC-jevo vprašanje, kako komentira odstavitev Mateje Perger in skorajšnji odhod prvega moža uprave Palome Danila Marina, odgovorila predsednica sindikata Paloma Pergam Nives Hrovat. Politika je bila v Palomi vedno prisotna, je pojasnila Hrovatova, ki pa ni mogla potrditi, da odhod Pergerjeve in Marina pomeni konec političnega kadrovanja v družbi. Težki časi za delavce Palome In kaj pomeni zamenjava uprave za usodo delavcev? V teh težkih časih in ob slabem poslovanju Palome v preteklem obdobju zaposleni ne moremo biti ravnodušni in zadovoljni, ni nič kaj optimistično dejala predsednica sindikata. Kljub novemu vodstvu in napovedi dokapitalizacije namreč negotovost še vedno obstaja . Dokapitalizacija je nujno potrebna za nadaljnji razvoj in obstoj družbe s tem pa seveda ohranitev delovnih mest ter zagotovljen socialni položaj prebivalcev na tem območju. Veliko je odvisno od nove uprave ter poslovodstva in njihovih pogledov ter ukrepov za izboljšanje poslovanja in položaja družbe. Delavci si želimo takšno upravo, ki bo sposobna to družbo pozitivno voditi in prisluhniti zaposlenim - seveda brez odpuščanja, je dodala Hrovatova. Perger Razrešitev neutemeljena Kot omenjeno, je na drugi strani Pergerjeva napovedala, da bo zoper četrtkovo odločitev nadzornega sveta družbe iz Sladkega Vrha vložila tožbo. Svojo krivdno razrešitev je označila za neargumentirano in neutemeljeno. Nadzorni svet Palome naj bi se za njeno razrešitev odločil zaradi nespoštovanja statutarnih določil pri nekaterih postopkih. Ne vem, za katere postopke gre. Za tiste, ki se jih spomnim, pa so takšni očitki neargumentirani, je zatrdila zdaj že nekdanja članica uprave družbe. In čeprav je odpoklic po neki strani pričakovala, ostaja začudena, saj naj bi ji nadzorni svet pred tem izkazoval zaupanje. Še vedno verjamem v dejstvo, da Paloma zasluži svojo dolgoročno priložnost. Dozdajšnja uprava je to priložnost podjetja prepoznala, je poudarila. Marin Nadzorniki so podjetju povzročili večmilijonsko škodo Predsednika uprave Palome Marina, ki mu nadzorniki niso podaljšali mandata izteče se mu 2. avgusta, na novinarski konferenci ni bilo. Prek predstavnikov za odnose z javnostmi pa je sporočil, da nepodaljšanje mandata in odpoklic članice uprave pomeni blokado ali vsaj močno upočasnitev nadaljnjega razvoja podjetja. Prepričan je, da je nadzorni svet podjetju povzročil večmilijonsko škodo in da bo podjetje le s težavo dokapitalizirano pred izpolnitvijo vseh pogojev za stečaj.
|
neutral
|
6,355
|
Union, Laško, Istrabenz in Infond brez glasovalnih pravic Urad za varstvo konkurence naj bi, po navedbah neuradnih virov, zavrnil prošnjo Infond Holdinga za prodajo 23 odstotkov Mercatorja družbi Raishop Holding. Vodja urada Jani Soršak naj bi si želel predvsem zagotovila, da prodaja Raishop Holdingu ni začasna rešitev. Iz pogodbe med Infond Holdingom in Raishop Holdingom naj namreč ne bi bilo razvidno, da gre pri prodaji za popoln izstop Infonda iz Mercatorja. V pogodbi naj bi bila opredeljena pravica do prve zavrnitve Infonda, kar pomeni, da bi v primeru, da bi Raishop dobil ponudbo od morebitnega kupca, ki bi želel kupiti vse ali del 23 odstotkov Mercatorja, Raishop moral delnice najprej ponuditi Infondu ali tretji stranki, ki bi jo ta določil. Avstrijci bi morali delnice ponuditi po enaki ceni in pod enakimi pogoji, kot bi jih navedel morebitni investitor. Reiffeisen Investments Nismo parkirišče Iz Infond Holdinga so sporočili, da bodo vse ovire, ki jih varuh konkurence vidi, proučili, prav tako možnost, da ovire odpravijo. Če bodo s tem soglašali Avstrijci, pa bodo morebiti sklenili novo pogodbo o prodaji in se z njo znova obrnili na varuha. V Reiffeisen Investments Reishop je njena hčerinska družba sicer vseskozi zatrjujejo, da Infond pri njih deleža Mercatorja ne bo parkiral in da želijo tudi svojega člana v nadzornem svetu. Načrti za to so že stekli, saj so nadzorniki Mercatorja že predlagali, da se na avgustovski skupščini med člane nadzornega sveta imenuje člana upravnega odbora Reiffeisen Investments Wolfganga Putscheka. Urad zavrnil navedbe, da ima Infond Holding likvidnostne težave Kljub prodaji 866.033 delnic Mercatorja pa bi Infond Holding ostal lastnik 75.268 delnic najboljšega soseda, je še ugotovil urad. Poleg tega je Infond Holding v Mercatorju kapitalsko udeležen tudi prek odvisne družbe Pivovarne Laško in njenih odvisnih družb, Pivovarne Union in Radenske, nad katerima izvaja skupni nadzor z družbami CPM, Fidina in Koto. Urad je ugotovil še, da prošnja Infond Holdinga, da Mercator proda zaradi likvidnostnih težav, ni utemeljena, saj poročila Banke Slovenije kažejo, da je Infond Holding po zadnjih razpoložljivih računovodskih izkazih med uspešnejšimi družbami. Lastniki z več kot polovico Mercatorja imajo zamrznjene glasovalne pravice Urad za varstvo konkurence je že pred časom lastnikom več kot polovice Mercatorja zaradi nepriglasitve koncentracije in suma usklajenega delovanja zamrznil glasovalne pravice. Poleg pivovarn Laško in Union ter Istrabenza je brez glasovalnih pravic ostal še Infond Holding, ki pa je sklenil izstopiti iz Mercatorja. Infond Holding in Raishop Holding sta tako v začetku junija sklenila pogodbo o prodaji 23-odstotnega deleža Mercatorja za okvirno ceno 260 milijonov evrov. Končna cena pa se bo oblikovala v skladu s prodajno pogodbo ob upoštevanju popravka glede na tržna gibanja v naslednjem letu. Pogodba je sklenjena pod odložnim pogojem pridobitve soglasja za prodajo urada za varstvo konkurence.
|
neutral
|
6,356
|
Laško in Infond obtožbe zavračata ATVP je zaradi domnevno spornega prevzema Mercatorja začel postopek proti Pivovarni Laško, Pivovarni Union, Radenski in Infond Holdingu ter proti vodilnim možem družb. Šlo naj bi za kršitev 71. člena zakona o prevzemih, ki opredeljuje kršitve in globe v primeru neobjave prevzemne ponudbe. Agencija za trg vrednostnih papirjev omenjenim družbam in njihovim vodilnim Bošku Šrotu iz Pivovarne Laško, Dušanu Zorku iz Pivovarne Union, Tomažu Blagotinšku iz Radenske in Matjažu Rutarju iz Infond Holdinga očita, da naj bi s skupnim delovanjem oziroma nakupi delnic 14. septembra 2007 imele v lasti 48,34 odstotka Mercatorja in s tem presegle prevzemni prag, pozabile pa so dati prevzemno ponudbo. ATVP je še ugotovil, da so omenjene družbe delnice najboljšega soseda pridobivale 14. in 23. novembra 2005, 31. januarja in 10. maja 2006 ter 13. februarja, 11. septembra in 14. septembra 2007. V Laškem in Infond Holdingu so očitana dejanja že zavrnili. Slednji so sporočili tudi, da bodo na ATVP podali pisno izjavo o neutemeljenosti očitanega prekrška. Družbe napovedujejo protidokaze Podjetja iz skupine Laškega Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska pa bodo ATVP zaprosile za sedemdnevno podaljšanje petdnevnega roka, v katerem naj bi podali pisno izjavo o prekršku, razlog za to pa naj bi bili predvsem dopusti in odsotnost nekaterih odgovornih oseb. Ob tem napovedujejo, da bodo pravne in odgovorne osebe odgovorile na neutemeljene očitke in predložile ustrezne dokaze. Iz Laškega so sporočili še, da obe pivovarni in Radenska na omenjeni datum niso storile očitanega prekrška, saj so bile tedaj 23,34-odstotne lastnice Mercatorja in tudi niso usklajeno delovale z družbo Infond Holding. Ta je postala nadrejena družba Pivovarne Laško 17. marca letos, kot je ATVP izdal odločbo o uspešno izvedenem prevzemu. Še več, Infond Holding je tudi že večkrat skušal odprodati delež v Mercatorju, a jim tega Urad za varstvo konkurence še ni dovolil.
|
neutral
|
6,357
|
Združitev British Airwaysa in Iberie le vprašanje časa Letalski družbi British Airways in Iberia se pogovarjata o združitvi, v Dubaju pa je pristal prvi izmed 58 Airbusov, ki so jih naročili pri Emirates Airlines. Britanski in španski prevoznik bi z združitvijo, do katere bi lahko prišlo v nekaj mesecih, lažje premagala težave, s katerimi se zaradi vse višjih cen goriva spopadajo letalske družbe. Skupna tržna kapitalizacija obeh družb, ki bi ob združitvi ohranili blagovni znamki British Airways in Iberia, znaša okoli 8,6 milijarde dolarjev. Družbi sta del povezave Oneworld, v kateri so še American Airlines, Cathay Pacific, Finnair, Japan Airlines, LAN, Malev, Qantas in Royal Jordanian. Izbrani potniki družbe Emirates Airlines pa so lahko v torek prvič sedli v prvi Airbus A380 superjumbo, ki je poletel iz Hamburga, kjer je bil tudi izdelan, v Dubaj. Od avgusta bo z velikanom mogoče leteti iz Dubaja v New York, preostale načrtovane destinacije pa so London, Sydney in Auckland. Emirates velja za največjo in najhitreje rastočo letalsko družbo na Bližnjem vzhodu. V galeriji si oglejte polet in notranjost airbusa A380 superjumbo ter predstavnike British Airwaysa in Iberie.
|
positive
|
6,358
|
Julija dražje počitnice in cenejša oblačila Julijska inflacija se v primerjavi z junijem ni spremenila, na letni ravni pa znaša 6,9 odstotka, so sporočili iz Statistične urada Republike Slovenije. Cene življenjskih potrebščin so julija v povprečju ostale nespremenjene, njihova rast pa se je na letni ravni julija znižala na 6,9 odstotka lani julija 3,8 odstotka. Povprečna letna rast se je zvišala na 5,8 odstotka, medtem ko je bila v istem obdobju 2,7-odstotna. Umar napoveduje umirjanje inflacije V Sloveniji k relativno visoki medletni inflaciji še vedno največ prispevajo visoke cene nafte in hrane, zato lahko, če se bo težnja zniževanja cen nafte nadaljevala, pričakujemo tudi umirjanje inflacije, je dejal direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle. Prispevek cen nafte in hrane k inflaciji se je junija drastično znižal , saj je znašal le 0,2 odstotne točke, je dodal Vasle. Na umirjanje inflacije naj bi vplivale tudi nižje cene surovin in pričakovana upočasnitev rasti slovenskega gospodarstva, ki je sicer dvakrat višja od od povprečja na evrskem območju. V prvem četrtletju je bila rast slovenskega gospodarstva sicer 5,4-odstotna. Umar vztraja pri svoji napovedi, da bo letos le 4,4-odstotna. Dražje počitnice, cenejša oblačila Letos so se po poročanj Sursa, najbolj podražile počitnice v paketu, in sicer v povprečju za 14,1 odstotka, pocenili pa so se izdelki v skupini obleka in obutev, in sicer za 14 odstotkov. K skupni rasti cen so sicer poleg cen počitnic 0,5 odstotne točke prispeval še cene energije in hrane 0,2 odstotne točke ter podražitve v skupinah zdravje, stanovanjska oprema, gostinske in nastanitvene storitve 0,1 odstotna točka. Poleg oblačil in obutve so se pocenile alkoholne pijače in tobak 0,2 odstotka, nekoliko pa so se pocenila tudi prometna sredstva. Tudi merjeno s harmoničnim indeksom cen življenjskih potrebščin, se cene julija v povprečju niso spremenile. Nekoliko se je zvišala letna rast cen, ki je bila sedmi letošnji mesec 6,9-odstotna, 12-mesečna rast pa se je znova zvišala in zdaj znaša 5,8 odstotka lani julija 2,8 odstotka. Letne podražitve najvišje v skupini stanovanje V enem letu so se sicer najbolj zvišale cene v skupini stanovanje za 13,6 odstotka, hrana in brezalkoholne pijače 12,2 odstotka in gostinske in nastanitvene storitve 10,7 odstotka. Tem skupinam sledijo višje cene stanovanjske opreme, rekreacije in kulture, prevoz in izobraževanje. Višja inflacija v evrskem območju Letna stopnja inflacije v državah evrskega območja je julija v povprečju znašala 4,1 odstotka, medtem ko je bila junija 4-odstotna, je sporočil Eurostat. Inflacija je v juliju tako dosegla novo rekordno raven po uvedbi evra. Eurostat bo natančnejše podatke objavil sredi avgusta. Najvišjo letno stopnjo inflacije je junija imela Latvija 17,5 odstotka, najnižjo pa Nizozemska 2,3 odstotka. Junijska inflacija v državah EU-ja je znašala 3,4 odstotke. Ekonomist France Križanič meni, da so se cene julija izrazito hitro stabilizirale. Tudi on je ocenil, da se lahko inflacija, če bodo tudi v prihodnosti padale cene tekočih goriv, še naprej umirja. Razlog za veliko umirjanje cen pa je po njegovem mnenju lahko povzročila tudi zmanjšana kreditna aktivnost. Po besedah ekonomista Igorja Mastena je bila nespremenjena julijska inflacija pričakovana. V prihodnje pa se bomo bolj kot z inflacijo ukvarjali z gospodarsko rastjo, je opozoril in pojasnil, da bosta v Sloveniji kot širše izginila dva dejavnika gospodarske rasti, in sicer močno izvozno povpraševanje in močna gradbena aktivnost .
|
neutral
|
6,359
|
Največji delniški trgi tako kot naša borza negotovo v nov teden Velika večina najprometnejših delnic se je pocenila, vseeno pa je indeks SBI20 zaradi rasti manj likvidnih delnic ostal skoraj nespremenjen. Nov teden na Ljubljanski borzi ni spremenil čustev. Spodbudne so le špekulacije, da se za Lesnino spet zanima Harvey Norman, kar je ceno Lesnininih delnic zvišalo za več kot pet odstotkov, vse do 1.800 evrov. Dražje so še delnice Petrola, Intereurope, Save in Heliosa, slednje za dobre tri odstotke. Promet ostaja nizek in ga je bilo s tremi najprometnejšimi delnicami skupaj za milijon evrov, pri čemer je Krka cenejša za 0,7, Nova KBM za 0,2 in Pozavarovalnica Sava za 0,1 odstotka. Aerodrom padel za pet odstotkov Cena Krke je bila večinoma tik nad 93 evri. Rezultati polletnega poslovanja so le v sredo zvabili kupce iz zaklonišča , za večji preobrat pa očitno počitniški avgust še ni primeren. Večja pocenitev je doletela Gorenje nad 30 evri se še vendarle drži, a če bodo iz Nemčije še naprej prihajale slabe gospodarske novice, se delnicam ne piše dobro in zlasti Aerodrom, ki je padel pod 80 evrov. Aerodromove delnice so sicer v zadnjih dveh tednih po padcu na letošnje dno tiho okrevale in s 75 splezale na 85 evrov. Slovenski borzni indeks je ob koncu dneva pokazal 7.743 točk, kar pomeni, da se njegova vrednost skoraj ni spremenila. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -0,77 % 93,09 EUR NOVA KBM -0,18 % 27,05 SAVA RE -0,07 % 27,88 GORENJE -1,78 % 30,38 TELEKOM 0,01 % 239,99 MERCATOR -0,51 % 227,66 AERODROM -5,95 % 79,94 LUKA KOPER -1,37 % 57,03 LESNINA 5,36 % 1.791,67 Kakšni bodo rezultati evropskih bank? Večina ameriških bank je v zadnjem četrtletju poslovala bolje od skrajno pesimističnih pričakovanj, seveda pa se nekatere vseeno niso mogle izogniti milijardnim izgubam. Zdaj so na potezi evropske banke. Britanska HSBC sporoča, da je dobiček prvega polletja padel za 28 odstotkov, na dobrih deset milijard dolarjev. V ponedeljkovem dopoldnevu so delnice HSBC-ja padle za dva odstotka. Konec tedna bodo centralne banke ZDA, Evrope in Velike Britanije odločale o obrestnih merah. Analitiki pričakujejo, da sprememb ne bo. Tokio je danes izgubil več kot odstotek. Najbolj so se pocenile avtomobilske delnice, saj so sveži podatki o prodaji v ZDA pod vsemi pričakovanji.
|
neutral
|
6,360
|
Slovenija daleč za sabo pustila Islandijo in Italijo Bonitetna hiša Dun & Bradstreet v avgustovskem poročilu ohranja rating Slovenije nespremenjen pri DB2b. Na lestvici še zmeraj vodi Avstrija pred Švico, nekaterim državam, denimo Italiji in Islandiji, ki ju je Slovenija pustila daleč za sabo, pa se je rating poslabšal. Dun & Bradstreet se v tokratnem poročilu sicer osredotoča na prihajajoče parlamentarne volitve. Kot ugotavljajo, je sedanja vlada prva iz desne sredine, ki je pripeljala vladanje do konca. Kljub napovedim radikalnih reform je ostala pri postopnem izvajanju le-teh, kar je dobro in po mnenju bonitetne hiše zagotavlja kontinuiteto, ne glede na to, kdo bo na volitvah zmagal. Rast plač v javnem sektorju neizogibna Žal pa bo ta vlada, tako ugotavlja Dun & Bradstreet, pustila za sabo razmeroma visoko, 6,8-odstotno inflacijo in programirano, 13-odstotno rast plač v javnem sektorju, ki se ji v letih 2009 in 2010 ne bo mogla izogniti nobena izmed prihodnih vladnih opcij.
|
neutral
|
6,361
|
Rast dolarja se je umirila Dolgočasen ponedeljek na Ljubljanski borzi je popestrilo dogajanje z delnicami Gorenja, ki so na začetku dneva nepričakovano porasle do 33,6 evra. Sedem poslov lastnika je zamenjalo 570 lotov je bilo sklenjenih za deset odstotkov v plusu, čeprav iz podjetja ni prišla nobena novica, ki bi upravičevala rast delnice. Vroča juha se je hitro ohladila in v nadaljevanju so se posli večinoma sklepali pri 31 evrih oziroma poldrugi odstotek nad gladino. Simbolično dražje so delnice Petrola, Mercatorja in Save, sicer pa je prevladovala rdeča barva. Tako je kar čudežno, da je slovenski borzni indeks 7.654 točk dan končal pri vrednosti, kjer ga je začel. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -0.09 % 91.87 EUR PETROL 0.07 % 540.29 GORENJE 2.23 % 31.23 MERCATOR 0.13 % 231.48 SAVA RE -1.04 % 27.70 AERODROM -0.78 % 80.00 SAVA 0.09 % 412.36 TELEKOM -1.06 % 235.38 NOVA KBM -0.04 % 25.99 Krkin promet končno spodoben Tradicionalno je bila najprometnejša Krka, s katero je bilo za milijon in pol evrov prometa, kar je največ v zadnjem mesecu. Njen enotni tečaj se je malenkost znižal, v zadnjih minutah pa so se prav vsi posli sklenili pri 92 evrih. Odstotek sta izgubila Telekom in Pozavarovalnica Sava, dva odstotka pa ob izjemno nizkem prometu Intereuropa, Žito in Helios, ki je spet padlo na letošnje dno. Med investicijskimi družbami izstopa petodstotni padec Zvona ena. Rast dolarja se je umirila Na največjih evropskih borzah je bilo dopoldne zatišje. Posebnih makroekonomskih novic ni bilo, prav tako ne četrtletnih objav poslovnih rezultatov. Vlagatelji so tako največ pozornosti posvečali valutnemu trgu, kjer je dolar po obdobju rasti predahnil vrednost evra je 1,47 dolarja, posledično pa so se okrepile cene surovin in plemenitih kovin. Strah, da bo tropska nevihta Fay ogrozila črpanje surove nafte, je še dodatno podžagal ceno ameriške lahke nafte, ki se je povzpela prek 115 dolarjev, vendar je sredi dneva spet padla pod 114 dolarjev.
|
neutral
|
6,362
|
Gospodarska menjava bo presegla milijardo dolarjev Gospodarski minister Andrej Vizjak je s kitajskim trgovinskim ministrom Chenom Demingom govoril o blagovni menjavi in možnostih investiranja. Srečanje se je odvilo v okviru dogodkov druge od treh gospodarskih delegacij, govora pa je bilo tudi o turizmu, logistiki in avtomobilski industriji. Ob tem je dodal, da se je samo lani gospodarska menjava zvišala za 40 odstotkov, letos pa naj bi presegla mejo milijarde dolarjev. Ministra sta med srečanjem govorila tudi o sodelovanju med EU in Kitajsko, saj se bo tretji krog pogajanj odvijal prav septembra. Nov sporazum bo gotovo prinesel pomemben korak naprej in bo okvir za nadaljnjo bolj uravnoteženo trgovinsko sodelovanje, je dejal Vizjak. Kot pomemben faktor sodelovanja je minister med drugim omenil sodelovanje med Luko Koper in luko Tianjin na severu Kitajske, ki je četrta navečja kitajska Luka. Predsednik uprave Luke Koper Robert Časar se je prav danes srečal s predsednikom skupine Tianjin Port in se dogovorila za podpis pisma o nameri nadaljnega sodelovanja.
|
positive
|
6,363
|
Plače pri nas okoli 3,5-krat nižje Med Slovenijo in Švico je precej razlik - še zlasti v ravneh cen in kupni moči neto plač, je pokazala raziskava Inštituta za ekonomsko diagnozo in prognozo. Primerjava maloprodajnih cen je tako pokazala, da so te v Sloveniji za kar 28 odstotkov nižje kot v Švici. Še bolj očitna je razlika pri cenah storitev, ki so nižje za 38 odstotkov, poroča TV Slovenija. Slovenske plače okoli 3,5-krat nižje od švicarskih Ta slika je kljub temu precej drugačna, če primerjamo švicarske in slovenske plače. Vodja raziskave Davorin Kračun je pojasnil, da povprečna neto plača v Sloveniji znaša 864 evrov marčni podatek, v Švici pa okoli 3.000 evrov. Prejemnik povprečne plače tako v Sloveniji kupi za 60 odstotkov manj enakih dobrin kot Švicar s svojo plačo. Zanimiv je podatek, da so v Sloveniji relativno dražje pridelane in konzervirane ribe, sveže in predelano mleko, cenejše pa so sveže ribe, sveže vrtnine in sveže meso. Slovenija od Švice boljša, ko gre za javni dolg Ko se našo državo primerja s Švico, pa lahko ugotovimo, da smo boljši po kriteriju javnega dolga. Slovenski je za polovico manjši od švicarskega, še navaja TV slovenija. Vse podrobnosti raziskave so strnjene v knjigi z naslovom Kupna moč slovenskega evra in švicarskega franka.
|
negative
|
6,364
|
ZPS glede preplačane elektrike potrošnikom ne zna svetovati Nekateri odjemalci električne energije v Ljubljani naj bi kar sami poračunali Elektru Ljubljana preveč plačano elektriko, poroča Radio Slovenija. Kot je znano, je Urad za varstvo konkurence ugotovil, da so odjemalci zaradi usklajenega ravnanja elektrodistributerjev električno energijo preplačevali kar sedem mesecev. ZPS glede preplačane elektrike potrošnikom ne zna svetovati Kako se bodo na takšne poračune posameznikov odzvali v distribucijskem podjetju, naj bi bilo znano v četrtek. V Zvezi potrošnikov pa še vedno ne znajo povedati, kako naj gospodinjstva ravnajo po odločbi varuha konkurence Janija Soršaka. Predsednica zveze Breda Kutin pojasnjuje, da Soršakove odločbe še nimajo, prepričana pa je, da lahko ukrepe glede preplačane elektrike v skladu s 37. členom zakona o preprečevanju konkurence elektrodistributerjem naloži prav UVK. Elektrodistributerji grozijo z zakonskim izterjanjem neplačil Soršak pa poudarja, da je odpravo kršitev, ki se nanašajo na usklajeno ravnanje pri dvigu cen električne energije, v odločbi že naložil in dodaja, da za ukrepanje glede preplačila ni pristojen. Odločbe urada sicer še ne more podrobneje komentirati. Kot omenjeno, so nekatera gospodinjstva pri plačilu elektrike kar sama poračunala preplačilo. Kutinova opozarja, da to počno na lastno odgovornost. Pri tem velja spomniti, da so elektrodistributerji v nedavnem odgovoru na odločbo UVK-ja odjemalce opomnili, da upoštevanje spornih terjatev uporabnikov elektrike ni mogoče oz. da bodo vsa neplačila izterjali zakonsko.
|
negative
|
6,365
|
Nafta presegla 120 dolarjev Vlagatelji na Ljubljanski borzi že dva tedna zaman čakajo na pozitiven dan. Tudi tokrat so skoraj vse delnice padle, Krka pod 90, Gorenje pod 30 evrov. Če smo lani poleti, ko je slovenski borzni indeks celo presegel 12 tisoč točk zdaj je od rekorda oddaljen že 40 odstotkov, ugibali, kdaj bo borzni balon počil, je te dni prav nasprotno. Ozračje je mučno, dobrih novic ni, kupci čakajo na še nižje tečaje. V četrtek se je po prometu 1,2 milijona evrov zaradi dveh obsežnih poslov na vrh prebila Luka, ki je zdrsnila do 55,75 evra. Krka 0,44 milijona evrov prometa je po enem mesecu spet pod 90 evri. Telekom najnižje do zdaj Še slabše se godi Telekomu, saj je njegov enotni tečaj prvič v skoraj dveletni zgodovini kotacije na borzi padel pod 230 evrov. Žito in Aerodrom sta v ozadju izgubila tri odstotke. Pivovarna Laško je bila s triodstotnim plusom skoraj edina svetla izjema, kar pa po sredinem krepkem padcu kaj dosti ne razveseljuje lastnikov teh delnic. Slovenski borzni indeks je padel za 0,6 odstotka, na 7.428 točk. V petek bo zadnji dan kotacije delnic ACH-ja, kar se že pozna na povečanem prometu. Tečaji najprometnejših delnic KOPER -1,72 % 56,41 EUR KRKA -1,23 % 89,23 ACH - 63,00 TELEKOM -0,64 % 229,78 MERCATOR -1,31 % 219,51 PETROL -0,48 % 516,92 GORENJE -0,27 % 30,00 SAVA -1,08 % 390,89 PIVOVARNA LAŠKO 3,10 % 76,08 NOVA KBM -1,30 % 25,88 Največji hipotekarni banki povsem na dnu Dogajanje, povezano z največjima ameriškima hipotekarnima banka Fannie Mae in Freddie Mac, je vedno bolj dramatično. Ker bo očitno morala v reševanje obubožanih bank povsem poseči država, so delnice v sredo spet padle za več kot 20 odstotkov in pristale najniže v skoraj 20 letih. Kar je slabo za Fannie in Freddieja , je očitno dobro za preostale banke. V upanju, da bo omenjena državna intervencija rešila mnoge težave na trgu nepremičnin in hipotekarnih posojil, so preostale finančne delnice porasle. Dobri poslovni rezultati HP-ja Indeks Dow Jones 11.417 točk se je povzpel za 0,6 odstotka. Tehnološki sektor je razveselila novica, da je Hewlett-Packard v tretjem četrtletju ustvaril 2,03 milijarde dolarjev čistega dobička, kar pomeni 14-odstotni porast. Pridobivale so tudi energetske delnice, potem ko je cena ameriške lahke nafte drugič zapored porasla in dan končala tik pod 115 dolarji, danes pa pred 17. uro poskočila že nad 120 dolarjev. Analitiki pri Goldman Sachs menijo, da bo konec leta cena nafte 149 dolarjev.
|
negative
|
6,366
|
Prva dražba slovenskega premoženja napovedana za 31.10. Srbska agencija za privatizacijo je preložila napovedane dražbe slovenskega premoženja v Srbiji, ki so bile napovedane do 19. septembra. Tako je dražba, napovedana za petek, preložena na 31. oktober, zunanji minister Dimitrij Rupel pa je po odločitvi agencije za privatizacijo svojemu srbskemu kolegu že izrazil pričakovanje, da bo premoženje slovenskih podjetij izločeno iz vseh nadaljnjih dražb in ustrezno premoženjskopravno urejeno. Kot so sporočili z ministrstva, se že od začetka tega leta trudijo, da se to ne bi zgodilo, obenem pa si prizadevajo za čimprejšnji sklic skupnega stalnega odbora visokih predstavnikov za nasledstvo, kjer bi vprašanje rešili še pred novim datumom, ki je razpisan za dražbo. V torek so na MZZ-ju v zvezi s prodajo slovenskega premoženja v Srbiji predali že četrto protestno noto, kjer znova navajajo pričakovanje, da se prodaja ne izvede. Rupel zadovoljen ob ustavitvi prodaje Nad razpletom dogodkov je zadovoljen tudi zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je izrazil veselje, da jim je uspelo prepričati srbske kolege v zamrznitev prodaje. Uspeh je pripisal intenzivnim diplomatskim dejavnostim, predvsem v juliju in avgustu. Rupel je kot smiselno napoved poudaril sestanek visokih predstavnikov za nasledstvo, kar je po njegovih besedah stvar Srbije, ki je na vrsti za sklic sestanka. Kot je še dodal, je se z vprašanji premoženja SFRJ-ja ukvarja še finančno ministrstvo.
|
neutral
|
6,367
|
Je med njimi tudi Boško Šrot? ATVP naj bi policiji predal naznanilo o sumu storitve kaznivih dejanj pri prevzemu Pivovarne Laško, v Pivovarni o tem ne vedno ničesar. Policija naj bi domnevne nezakonitosti, ki naj bi jih storile odgovorne osebe sedmih družb, že preverjala. Kot navaja časopis Dnevnik, gre za zlorabe položaja in pravic pri lastniški konsolidaciji pivovarne, natančneje pri njenem financiranju. Ali navedbe časopisa držijo in ali je med osumljenimi tudi predsednik uprave laške pivovarne Boško Šrot, smo preverili tudi pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev, vendar nam odgovora zaradi varovanja zaupnih podatkov niso mogli posredovati. Odzvali pa so se v Pivovarni Laško, kjer pravijo, da niso prejeli nobene kazenske ovadbe, ki bi obravnavala katero koli od odgovornih oseb. Prav tako ne vidijo možnosti, da bi ovadbe obstajale, saj so bile vse aktivnosti podjetja in posameznikov zakonite. Dve smeri financiranja Kot razlagajo pri časopisu, je torej sporno financiranje, to pa naj bi potekalo po dveh tokovih. Po enem naj bi sredstva za konsolidacijo zagotovili prek družbe Atka Prima, ki je lastnica Kolonela, nato pa prek Centra Naložb, katerega 78-odstotni lastnik je Kolonel. Prek tega podjetja naj bi se financiranje nadaljevalo prek Infond Holdinga, ta pa je v 70-odstotni lasti Centra Naložb. Tako naj bi po verigi prišli do Pivovarne Laško, ki je v 37-odstotni lasti prav Infond Holdinga. Ta podjetja naj bi verižila sredstva z najemanjem posojil. Drugi tok naj bi potekal prek Cestnega podjetja Maribor, ki je 12,9-odstotni lastnik pivovarne, podjetja Fidina, ta ima v lasti 5,8 odstotka Laškega, in podjetja Koto. Po konsolidiranju prve skupine naj bi se nato ta podjetja povezala z njimi in prevzela pivovarno. Skupaj naj bi šlo za prevzem 102 milijonov evrov. Dnevnik še navaja, da je Infond Holding z 20 milijoni evrov zavaroval posojila, ki naj bi mu jih zagotovila kar Pivovarna Uninon, kjer je Boško Šrot predsednik nadzornega sveta. V Pivovarni Laško pa na to pravijo, da jih čudijo medijske navedbe o nekih denarnih tokovih, ki bi naj potekali med različnimi podjetji , saj le-ti niso obstajali.
|
negative
|
6,368
|
Rajtmajer od prokurista do predsednika uprave Nadzorni svet Palome je za petletni mandat predsednika uprave imenoval zdajšnjega prokurista družbe Bojana Rajtmajerja. Rajtmajerju so naložili, naj nemudoma pripravi program sanacije podjetja, ki je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta pridelalo dva milijona evrov izgube. Bojan Rajtmajer je bil izbran po predstavitvi kandidatov, ki so izpolnjevali pogoje za novega predsednika uprave. Kot je pojasnil predsednik nadzornega sveta Palome Krešo Šavrič, so nadzorniki menili, da izmed vseh prijavljenih kandidatov prav Rajtmajer najbolj pozna razmere v podjetju in lahko takoj začne finančno sanacijo družbe oziroma izvedbo konkretnih programov, ki bodo izboljšali poslovanje Palome. Lanski poslovni rezultati Palome Prihodek 87,75 milijona evrov Izguba 5,24 milijona evrov Na razpis za predsednika uprave Palome se je prijavilo 12 kandidatov, veljavnih prijav pa je bilo pet. Novega predsednika uprave je podjetje potrebovalo, potem ko na julijski seji nadzorniki niso podaljšali mandata takratnemu predsedniku uprave Danilu Marinu, članico uprave Matejo Perger pa so iz krivdnih razlogov odpoklicali. Novi predsednik uprave naj bi odločil, ali bo družba na skupščini, ki bo 29. avgusta, odločala o dokapitalizaciji v višini 34 milijonov evrov. Kapitalska in Odškodninska družba imata skupaj v lasti 71 odstotkov Palome, mali lastniki pa 23,5 odstotka družbe. Skupaj si prizadevajo za vstop strateškega partnerja, saj menijo, da je to nujen pogoj za sanacijo družbe, ki bo omogočila nadaljnji razvoj in rast.
|
neutral
|
6,369
|
Največji enodnevni padec nafte po letu 2004 V času, ko se številni kopajo na morju, je najbogatejši človek na svetu ugotovil, da je nudistična plaža po novem tudi na Wall Streetu. Sloviti vlagatelj Warren Buffett, po podatkih revije Forbes najbogatejši zemljan, je v pogovoru za CNBC med drugim povedal Ko plime ni več, se hitro vidi, kdo se kopa gol. Ugotavljam, da je Wall Street postal nekakšna nudistična plaža. Lastnik podjetja Berkshire Hathaway je imel v mislih vse težave, ki so se zaradi finančne krize razkrile na ameriškem borznem trgu. Buffett je prepričan, da je ameriško gospodarstvo v recesiji standardno merilo, da se mora BDP dve četrtletji zapored znižati, zanj ne velja in da čez pet mesecev položaj ne bo nič boljši. Vseeno na delniškem trgu vidi nekaj lepih priložnosti Delnice so danes bolj privlačne kot pred enim letom! Bernanke pričakuje, da se bo inflacija vnesla Buffett je tudi razkril, da ne stavi več proti ameriškemu dolarju. V preteklosti je bil njegov stavni listek vreden tudi 21 milijard dolarjev! Da ima Buffett velik vpliv na devizne trge, se je takoj pokazalo - dolar se je v petek okrepil, tako da je bilo treba za evro plačati spet manj kot 1,48 dolarja. Prav dolarska rast in padec cen surovin sta v tem mesecu sprožila nekaj optimizma na delniških trgih. Predsednik Zveznih rezerv Ben Bernanke je na rednem letnem gospodarskem simpoziju v Wyomingu povedal, da se bo inflacija v ZDA vnesla, vendar bo kriza še nekaj časa trajala. Seveda je pozdravil padanje cen nafte prejšnji mesec je dosegla 147 dolarjev, zdaj je pod 115 dolarji in naraščanje ameriške valute. Največji enodnevni padec nafte po letu 2004 Na globalnih delniških trgih je bil tudi zadnji teden precej burn. Uvodna dneva sta bila negativna, na koncu je posijalo sonce. Newyorški Dow Jones 11.628 točk je v petek pridobil skoraj 200 točk, vseeno pa na tedenski ravni izgubil 0,3 odstotka. Na petkov optimizem je vplivala zlasti novica, da se korejski kapital zanima za obubožano investicijsko banko Lehman Brothers, katere delnice so bile za trenutek tudi za 15 odstotkov v plusu. Na dobro razpoloženje je vplival tudi padec ameriške lahke nafte. Po četrtkovem skoku nad 120 dolarjev je sledil petodstotni padec in pristanek pod 115 dolarji. Takšnega enodnevnega padca ni bilo že od leta 2004! SBI20 zadnji teden izgubil 2,5 odstotka Tudi največje evropske borze so v petek krenile krepko navzgor. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.175 točk se je zvišal za 1,8 odstotka, vendar je v primerjavi s prejšnjim petkom nižji za 1,8 odstotka. Vlagatelji so po novici, da bi Lehman lahko postal prevzemna tarča, dobili upanje, da finančna kriza le ni tako ostra. Slika je bila podobna tudi na Ljubljanski borzi pozitiven petek indeks SBI20 se je zvišal za 0,16 odstotka, negativen teden -2,5 odstotka. Slovenski borzni indeks je zdaj tik nad najnižjo vrednostjo v zadnjem letu in pol, od rekorda z lanskega 31. avgusta pa je oddaljen 40 odstotkov. Če ne bo kakšnega domačega presenečenja bližajo se volitve! bo treba na preobrat verjetno čakati toliko časa, dokler razmere na tujem ne bodo opazno boljše.
|
neutral
|
6,370
|
Koncentracija skladna s pravili Skupščina Maksime Holding je pooblastila upravo za izvedbo dokapitalizacije družbe za največ 13,35 milijona evrov. Do vpisa novih delnic bodo imeli prednost obstoječi delničarji, uprava pa lahko, če obstajajo utemeljeni razlogi za to, izključi to prednostno pravico. Dokapitalizacija bo sicer potekala v višini največ 50 odstotkov sedanjega osnovnega kapitala, ki znaša 26,7 milijona evrov. Tako bo osnovni kapital družbe povečan na največ 40 milijonov evrov. Skupščina je upravo za 28 mesecev tudi pooblastila za nakup lastnih delnic, pri čemer skupni delež lastnih delnic ne sme presegati 10 odstotkov osnovnega kapitala oziroma vseh delnic družbe. Delnice lahko pridobi po ceni, ki ni nižja od 6 evrov, in ne višja 26 evrov. Bavčarju do 60 milijonov evrov kazni? Lastne delnice lahko uprava pridobiva za izplačilo nagrad članom uprave, vodilnim delavcem družbe in z njo povezanih družb ali za umik delnic. Ne sme pa jih pridobivati za trgovanje. Družba Maksima Holding je sicer v 78-odstotni lasti FB Investicij, ki je v lasti Igorja Bavčarja. Koncentracija v skladu s pravili Iz NFD Holdinga so sporočili, da Urad za varstvo konkurence koncentraciji Maksime Holding in Istrabenza ne nasprotujejo, saj je skladna s pravili. Koncentracija družb Maksima Holding, NFD Holding, Finetol, Maksima Invest, Daimond, Fidina in Istrabenz naj tudi ne bi bila podrejena določbam zakona o omejevanju konkurence.
|
neutral
|
6,371
|
Credit Agricole z drastično nižjim dobičkom Sredin padec na enoinpolletno dno na Ljubljansko borzo pričakovano ni privabil kupcev. Promet se je še bolj znižal, indeks SBI20 pa se ni spremenil. Najprometnejši sta bili delnici Krke 313 tisoč evrov prometa in Telekoma 61 tisoč evrov, ki sta se podražili za tretjino odstotka. Zadnja posla sta bila sklenjena pri 88 oziroma 226 evrih. Večja rast je uspela Petrolu in Luki. Omenjeni delnici sta dražji za skoraj dva odstotka. Nova KBM je prvič padla pod 25 evrov, Heliosovih delnic cenejše so za več kot pet odstotkov pa že od lanskega januarja nismo srečali pod tisoč evri. Tečaji najprometnejših delnic v prvi kotaciji KRKA 0.30 % 88.09 EUR TELEKOM 0.35 % 226.21 NOVA KBM -0.36 % 24.91 GORENJE 0.03 % 29.13 SAVA -0.20 % 397.35 PETROL 1.80 % 508.51 AERODROM -2.33 % 76,27 Gustav nafto približal 120 dolarjem Kdor je pri ceni 111 dolarjev pričakoval, da bo nafta kmalu padla pod 100 dolarjev, se je uštel. Črno zlato se je v sredo tretjič zapored podražilo in se zaradi strahu pred posledicami orkana Gustav povsem približalo meji 120 dolarjev. Vseeno je na zahodnih delniških trgih zapihal vzgornik , saj je indeks Dow Jones 11.502 točk sredino trgovanje z 0,8-odstotnim pribitkom, medtem ko je vseevropski FTSEurofirst 300 1.173 drugi dan zapored porasel za petino odstotka. Credit Agricole z drastično nižjim dobičkom Veliko zaslug za pozitiven dan ima novica o julijskem 1,3-odstotnem povišanju naročil po trajnih dobrinah v ZDA, kar je v času, ko vsi govorijo o recesiji, spodbuden podatek. Za porast finančnih delnic sta zaslužni hipotekarni banki Fannie Mae in Freddie Mac, ki sta zaradi upanja, da državna intervencija, ki bi skoraj povsem izničila vrednost delnic, le ne bo potrebna, tretjič zapored divjali navzgor. Četrtkovo dopoldne se je v Evropi začelo negotovo, saj je imela francoska banka Credit Agricole v drugem četrtletju 94 odstotkov nižji dobiček.
|
neutral
|
6,372
|
Prodane za 5 odstotkov manj pijače Pivovarna Laško je v letošnjih prvih šestih mesecih poslovala nekoliko slabše kot v enakem lanskem obdobju. Dobiček na ravni celotne skupine se je znižal za 60,3 odstotka in tako zdaj znaša 11 milijonov evrov, obenem pa so se povečali prihodki od prodaje. Ti so se zvišali za 18,7 odstotka na 178,8 milijona evrov. Vzrok za zmanjšanje dobička bi bilo treba iskati v poslovnem izidu iz financiranja. V primerjavi z istim lanskim obdobjem je Pivovarna prodala za 5,13 odstotka pijače manj, oziroma 535.615 hektolitrov. Čisti prihodki so se znižali za 7 odstotkov, na 52,7 milijona evrov. Tudi polletni dobiček je nižji, in sicer za 26,7 odstotka in znaša 6,4 milijona. Rezultate so danes predstavili tudi nadzornemu svetu, ki je obravnaval še poročilo strokovnih služb glede domnevnega financiranja prevzema družbe s sredstvi Pivovarne Laško in njenih odvisnih družb. Ugotovili so, da spornih poslov ni bilo. Na skupščini so se delničarji družbe še odločili, da bodo od 13,14 milijonov evrov bilančnega dobička za izplačilo dividend namenili 8,75 milijona evrov oziroma en evro bruto za delnico.
|
negative
|
6,373
|
Spodbuden podatek o ameriški gospodarski rasti Avgust se je na Ljubljanski borzi le končal spodbudno, a tako kot vsi meseci letos je bil tudi ta negativen – indeks SBI20 je izgubil 5,6 odstotka. Lastniki delnic seveda upajo, da bo jesen prinesla preobrat, čeprav je težko verjeti, da bomo kmalu doživeli podobne čase, kot so bili lani poleti. V nedeljo bo namreč minilo eno leto, odkar je slovenski borzni indeks ob številnih zgodbah o prevzemih in množici denarja, ki so ga Slovenci zlasti prek vzajemnih skladov preusmerili na borzni trg, pri 12.242 točkah postavil rekord. Zdaj je SBI20 40 odstotkov nižje in nobenega zagotovila ni, da je dno doseženo. Tečaji najprometnejših delnic KRKA 1,07 % 89,03 EUR TELEKOM 1,30 % 229,15 GORENJE 0,96 % 29,41 HELIOS 8,90 % 1088,35 NOVA KBM 0,52 % 25,04 MERCATOR 2,15 % 221,84 SAVA RE 0,62 % 27,50 LUKA KOPER -1,34 % 54,49 Intereuropa na dveletnem dnu Promet namreč ostaja nizek. V petek ga je bilo, po pol milijona evrov, z delnicami Krke in Telekoma, ki so dražje za nekaj več kot odstotek. S Telekomom je bil promet pravzaprav razmeroma visok, saj je lastnika zamenjalo 1.974 lotov, kar je drugi najvišji promet po začetku maja. V prvi kotaciji se le Intereuropine in Lukine delnice niso podražile. Oboje so cenejše za skoraj poldrugi odstotek. Tečaj Intereurope je 23,79 evra, kar je najmanj od junija 2006. Helios, ki je v četrtek padel pod tisoč evrov, je poskočil za devet odstotkov. Spodbuden podatek o BDP-ju sprožil nakupna naročila Popravljen podatek o ameriški gospodarski rasti v drugem četrtletju vliva upanje, da največjemu gospodarstvu na svetu le ne gre tako slabo. Med aprilom in junijem je BDP porasel za 3,3 odstotka, kar mnogo bolje od prve ocene 1,9. Zasluge za dosežek gredo močnemu izvozu in domači porabi. Ko je v četrtek popoldne popustila še nafta in s 120 zdsnila pod 115 dolarjev, je bilo veselje na Wall Streetu popolno. Indeks Dow Jones 11.715 točk je dan končal za skoraj dva odstotka nad gladino! Dobiček strmo padel, delnice strmo navzgor Dobri makroekonomski podatki so najbolj pomagali velikim industrijskim podjetjem, kot je Caterpillar. Delnice so porasle za tri odstotke. Zaradi spodbudnih načrtov hipotekarne banke Fannie Mae so krepko porasle tudi finančne delnice. Druga največja ameriška banka Bank of America je pridobil šest odstotkov. V Evropi je še večja rast uspela francoski Credit Agricole, čeprav je imela v zadnjem četrtletju 94 odstotkov nižji dobiček. Vlagatelji zdaj stavijo, da bo tretje četrtletje mnogo boljše.
|
neutral
|
6,374
|
Izredni upravitelj nekdanji minister za finance Uprava italijanskega letalskega prevoznika Alitalia je razglasila stečaj in zaprosila za izredno upravljanje družbe. Alitalia se je v zadnjih petih letih spopadala z visokimi izgubami, ta je lani znašala kar 495 milijonov evrov, zato prošnja za izredno upravljanje ni nobeno presenečenje. Do 31. julija se je družba zadolžila že za skoraj 1,2 milijarde evrov, kar je kar 57 milijonov evrov več, kot so dolgovi znašali junija. Italijanski premier Silvio Berlusconi je prošnji ugodil in za upravitelja Alitalie imenoval nekdanjega ministra za finance Augista Fantozzija. Italjanska vlada je v četrtek potrdila spremembo zakonodaje, s čimer je utrla pot razdelitvi največjega italijanskega letalskega prevoznika Alitalie na dva dela. Načrt predvideva, da naj bi zdravi del podjetja prevzela skupina italijanskih vlagateljev, združenih v letalski družbi, ki jo vodi predsednik italijanskega proizvajalca motornih koles Piaggio Roberto Colaninno. Del podjetja, ki posluje z izgubo, pa naj bi šel v stečaj. Berlusconi zagotavlja, da bo rešil težave Berlusconi je zagotovil, da bo Alitalia ostala v italijanskih rokah in da bodo tuji vlagatelji dobili le manjšinski delež. Francosko-nizozemski letalski prevoznik Air France-KLM je že izrazil interes za odkup manjšega deleža novonastale družbe, za del Alitalie pa naj bi se zanimala tudi Lufthansa. Opozicija je do delitve Alitalie kritična, saj naj bi brez službe ostalo ogromno delavcev, dolgove pa bodo morali plačati davkoplačevalci. Italijanski premier pa je zagotovil, da bo vlada poskrbela za presežno delovno silo - šlo naj bi za 5.000 do 7.000 zaposlenih - kot tudi za oškodovane male delničarje in imetnike obveznic.
|
neutral
|
6,375
|
Družba gre v likvidacijo V likvidacijo gre že tretje Kranjsko tekstilno podjetje, po Gorenjskih oblačilih in Ibiju še Aquasava. TV Slovenija poroča, da bo brez dela ostalo 360 zaposlenih. Lastniki podjetja, skupina Bonazzi, se je za likvidacijo odločila na zadnji skupščini, zdaj pa so o tem obvestili zaposlene in sindikat. Slaba četrtina zaposlenih bo delala še do konca oktobra, vsi pa bodo dobili odpravnino. Prva skupina 260 ljudi, ki bo zapustila podjetje, bo odpravnine dobila z redno plačo 15. septembra. Glavni vzrok za likvidacijo so razmere na trgu in povišanje stroškov, pravi generalni direktor Edi Kraus. Druge rešitve ni bilo. Na tej lokaciji smo mesečno izgubljali denar, nismo ustvarjali več dobička, ampak izgubo, je pojasnil in dodal, da so se za likvidacijo odločili v času, ko še lahko poplačajo terjatve. Predsednik sindikata Redžo Marošlič zagotavlja, da verjamejo obljubam, da bodo delavci poplačani. Za odpravnine je po njegovih besedah namenjenih 1,2 milijona evrov, delavcem pa bodo pomagali tudi pri iskanju nove službe. Pravi, da je nekaj družb že izkazalo zanimanje. Skupina Bonazzi je podjetje kupila po stečaju družbe Tekstilindus leta 1993, v teh letih pa so uvedli proizvodnjo poliestrskih in bombažnih tkanin.
|
negative
|
6,376
|
Nov portal Potrošnikov oglas vam bo olajšal primerjavo cen različnih trgovcev Multimedijski center je pripravil portal v pomoč vsem potrošnikom - Potrošnikov oglas, kjer je omogočena neodvisna primerjava cen največjih trgovcev na slovenskem trgu. Portal potrošnikov oglas www.potrosniskiportal.si ponuja široko paleto izdelkov, ki jih potrošnik lahko kupi v trgovinah Mercator, Spar, Tuš, ELeclerc, Hofer in Lidl. Potrošnik lahko enostavno primerja cene bodisi enega samega izdelka bodisi celotne nakupovalne košarice, ki si jo sestavi sam. Da bo primerjava natančnejša in resnična, imajo tako trgovci kot potrošniki možnost prijave napačne cene. Vsako napačno ceno bomo seveda preverili in po potrebi popravili. Tudi baza izdelkov bo po potrebi ažurirana. Do Potrošnikovega oglasa lahko dostopate tukaj. Primerjava cen na Potrošnikovem oglasu je neodvisna in ni podvržena oglaševalskim akcijam, reklamnim prijemom ali izpostavljanju zgolj izbranih cen. Pri postavljanju baze nismo favorizirali nobenega izmed ponudnikov na trgu. Portal je zato resnično glas potrošnika in je namenjen primerjavi in ozaveščanju o cenah proizvodov, ki jih potrošniki dnevno potrebujemo. Če želite poleg primerjanja cen posameznih izdelkov sestaviti košarico različnih izdelkov, se morate prijaviti na portal. Če ste nov uporabnik, se pred prvo prijavo brezplačno registrirajte in že lahko začnete sestavljanje svoje nakupovalne košarice, ki bo od zdaj vaš smerokaz za nakupe.
|
positive
|
6,377
|
Fannie Mae in Freddie Mac v rdečih številkah Ameriška vlada je prevzela nadzor nad finančnima družbama Fannie Mae in Freddie Mac, ki jima zaradi hipotekarne krize grozi stečaj. Finančni minister Henry Paulson je odločitev utemeljil z besedami, da sta obe zelo pomembni za ZDA, saj predstavljata velik dela ameriškega finančnega sistema, njun propad pa bi povzročil ogromne težave na finančnih trgih tako v ZDA kot po svetu . Družbi sta zaradi krize na trgu hipotekarnih kreditov izgubili več deset milijard dolarjev, finančne injekcije države za njuno pomoč pa bodo davkoplačevalce stale približno enako. Vendar je Paulson opozoril, da bi bili v primeru propada družb stroški lahko še višji. Če bi Fannie Mae in Freddie Mac propadli, številni prebivalci tudi ne bi mogli več priti do stanovanjskih, avtomobilskih, podjetniških in drugih posojil. Država je prvi ukrep že potegnila in spremenila vodstvo. Krmilo Fannie Mae bo prevzel nekdanji podpredsednik družbe Merrill Lynch Herb Allison, Freddie Maca pa podpredsednik banke Bancorp David Mofett.
|
neutral
|
6,378
|
Terjatve je treba predložiti v 30 dneh V petek sta likvidacijska upravitelja družb Liko Pohištvo in Aquasava objavila poziv upnikom, da v 30 dneh prijavilo svoje terjatve. Likvidacijski upravitelj družbe Aquasava, Edi Kraus, in likvidacijski upravitelj družbe Liko Pohištvo, podjetje Fin-Maxim naložbe, sta poziva objavila v uradnem listu. Terjatve do Aquasave je treba nasloviti na likvidacijskega upravitelja na sedežu družbe v Kranj v dveh izvodih z dokumentacijo, ki izkazujejo obstoj in višino terjatev, terjatve do Lika Pohištva pa na upravitelja na sedežu družbe na Vrhniki. Likvidacijski upravitelj Aquasave je obenem dolžnike družbe pozval, naj čim prej poravnajo svoje obveznosti do družbe.
|
neutral
|
6,379
|
Trgovanje najslabše po 11. septembru 2001 Evropske borze, med njimi tudi Ljubljanska, so tudi danes trgovale negativno. Vlagatelji so sledili dogajanju na Wall Streetu in azijskih borzah. Na borzi v Frankfurtu je vodilni indeks DAX izgubil 1,8 odstotka, enak odstotek pa je izgubil tudi pariški borzni indeks CAC 40. Vodilni indeks londonske borze FTSE 100 se je znižal za kar 3,2 in dosegel svoj več kot triletni minimum. Na švicarski borzi se je indeks SSMI znižal za 1,03 odstotka, indeks ATX pa se je na dunajski borzi znižal za 2,81 odstotka. Tudi na borzi v Milanu je indeks MIBTel izgubil 1,34 odstotka. FTSEuroFirst 300, indeks vodilnih evropskih delnic, je padel za 2,6 odstotka in za nekaj časa dosegel najnižjo vrednost po maju 2005. Izgube na evropskih borzah so sicer manjše kot v ponedeljek, ko sta borzi v Londonu in Parizu trgovanje končali s približno štiriodstotnim padcem, so pa vlagatelji še vedno zaskrbljeno prodajali svoje delnice. Upanje pri Krki ni dolgo tlelo Agencije znižale boniteto za AIG Tri najpomembnejše bonitetne agencije, Standard & Poors, Moodys in Fitch so zavarovalnici prisodile le dobro do zadovoljivo plačilno sposobnost. Zaradi povečanega tveganja se s tem za zavarovalnico, ki se bori za preživetje, draži najemanje svežega denarja. Bonitetne agencije so se polega tega odločile vzpostaviti nadzor nad koncernom ter niso izključile vnovičnega znižanja ocene. V tem primeru grozijo AIG dramatične težave pri financiranju. Vlagatelji nestrpno pričakujejo tudi odločitev Feda o zagotovitvi premostitvenega posojila največji svetovni zavarovalnici AIG. Od tega je namreč odvisna nadaljnja usoda zavarovalnice, saj če posojila ne bo, bo AIG končala prav tako kot investicijska banka Lehman Brothers. Padle tudi vrednosti na azijskih borzah Dan po uradnem stečaju četrte največje investicijske banke v ZDA Lehman Brothers so se znižale vrednosti delnic tudi na azijskih borzah. Azijske borze so bile v ponedeljek zaradi praznika zaprte, v torek pa so delnice na japonskih, korejskih, kitajskih in tajvanskih trgih padle za od štiri do šest odstotkov. Padec na azijskih trgih je odseval padce na ameriških in evropskih borzah, kjer je bil ponedeljek najhujši dan po 11. septembru leta 2001. Japonski indeks Nikkei-255 je padel za 5,3 odstotka, šanghajski indeks za štiri odstotke, vrednosti delnic v Južni Koreji in v Hongkongu pa so padle za približno šest odstotkov. Tudi na borzah v Tajpeju in Singapurju so trgovanje končali slabše kot dan prej, padec pa se je zgodil tudi na borzah v Avstraliji in na Novi Zelandiji. Tretja največja japonska banka Sumitomo Mitsui Financial Group je sporočila, da zaradi stečaja banke Lehman Brothers pričakuje približno deset milijard jenov izgube, kar je približno 96 milijonov dolarjev. Lehman Brothers zamajal svetovne kapitalske trge Potem ko sta banko Lehman Brothers močno načeli nepremičninska in kreditna kriza, je bil zlom ene največjih bank na Wall Streetu tako rekoč neizogiben. Novica je močno zamajala ameriški kapitalski trg, njegovemu vzoru pa so sledili drugi kapitalski trgi po vsem svetu. Lehman tudi uradno v stečaju Ljubljanska borza krepko v rdečih številkah Reševanje finančnih zlomov v ZDA Osrednji newyorški delniški indeks Dow Jones je ponedeljkovo trgovanje končal pri vrednosti 10.917,5 točke, kar je 504,48 točke oz. 4,42 odstotka manj kot po petkovem trgovanju. Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 81,36 točka oz. 3,60 odstotka in padel na 2.179,91 točke. Tudi vrednost indeksa FTSE 100 v Veliki Britaniji je padla za štiri odstotke. Padla tudi cena nafte Zlom banke Lehman Brothers je vplival tudi na to, da je cena nafte padla na najnižjo vrednost v zadnjih sedmih mesecih. Cena ameriške lahke nafte je tako manj kot 93 dolarjev za 159-litrski sodček, nafta brent pa stane približno 91,40 dolarja. Fed danes o obrestni meri Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve bo danes v luči zadnjih pretresov na finančnih trgih odločal o obrestih merah. Po pričakovanjih bo Fed ključno obrestno mero ohranil pri dveh odstotkih, kjer bo obrestna mera po vsej verjetnosti ostala do konca leta.
|
negative
|
6,380
|
Intervju s predavateljem na Fakulteti za management Koper Dogajanje, ki pretresa svetovne finančne trge, ima posledice tudi v Sloveniji. Kakšne, je MMC povprašal ekonomista Janeza Šušteršiča s Fakultete za management Koper. Šušteršič, ki ga poznamo tudi kot nekdanjega direktorja vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj, je v pogovoru za MMC med drugim spregovoril tudi o tem, kako naj se povprečen državljan pripravi na morebitno krizo. Pri tem je posvaril pred zadolževanjem in dragimi nakupi. Stečaj četrte največje investicijske banke v ZDA Lehman Brothers se čuti na borzah povsod po svetu. Kako to dogajanje vpliva na Slovenijo - kaj se dogaja na slovenskem finančnem trgu? Tudi na slovenskem finančnem trgu vrednost delnic upada, kar kaže na njegovo povezanost s svetovnimi gibanji. Dodatni razlog za upadanje cen delnic pri nas pa je, da smo lani do poletja doživeli izjemno rast tečajev naših delnic, tudi v svetovnem merilu. Kaj lahko pričakujemo v prihodnjih tednih in mesecih glede cen hrane, cen stanovanj, višine plač ipd.? Cene hrane bodo v svetovnem merilu verjetno še naraščale, čeprav najbrž ne več tako intenzivno kot v zadnjem letu. Cene stanovanj v Sloveniji bodo verjetno mirovale, ne pričakujem pa, da bi padle, ker večina ljudi živi v svojih stanovanjih, in zato ne bo velike dodatne ponudbe ne morejo prodati stanovanja in denarja naložiti v kakšno drugo naložbo. Plače bodo tako kot doslej rasle hitreje od inflacije, vendar v zasebnem sektorju zagotovo počasneje kot v preteklih letih. S tem se bodo podjetja vsaj nekoliko prilagodila na težje gospodarske razmere. Glede na to, da je bila kriza sprožena na trgu hipotekarnih posojil, se zastavlja vprašanje, kaj to dogajanje pomeni za tiste Slovence, ki odplačujejo posojila? Se bodo obroki odplačil morebiti povečali? Večina posojil je vezanih na tržne obrestne mere, torej se bodo obroki povečali, če bodo rasle obrestne mere. Vendar ne pričakujem, da bi ECB lahko še bistveno dvignil obrestne mere nad sedanjo raven. Kakšne vzvode ima na voljo Banka Slovenije oz. vlada, da prepreči paniko in padanje indeksov? Nobenega razloga ni, da bi vlada ali BS morala preprečevati padanje indeksov. Banka Slovenije mora predvsem nadzirati kakovost naložb finančnega sektorja in – skupaj z ECB – zagotavljati kratkoročno likvidnost. Vlada pa mora predvsem skrbeti za čim bolj konkurenčen gospodarski okvir ter s fiskalno in z dohodkovno politiko pomagati gospodarstvu iz recesije, če bi do nje prišlo – vendar smo v Sloveniji še daleč od tega. Kakšnih gasilskih akcij v smislu reševanja posameznih podjetij ali bank ali ad hoc pomoči pa ne bi priporočal. Dogajanje na svetovnih finančnih trgih lahko vpliva tudi na manjšo gospodarsko rast – ali se v tem primeru lahko pričakuje večja odpuščanja? Gotovo bodo v najbolj prizadetih podjetjih tudi odpuščanja, vendar pa množičnega zapiranja delovnih Za nekaj pojasnil je MMC zaprosil tud Banko Slovenije. Na vprašanja niso želeli odgovoriti, poslali pa so nam obrazložitev Neposredna izpostavljenost slovenskih bank do ameriške banke Lehman Brothers je neznatna in ne predstavlja sistemskega tveganja za domači finančni sistem po objavi plačilne nezmožnosti omenjene ameriške banke. Razmere na mednarodnih trgih pozorno spremljamo.
|
negative
|
6,381
|
Družbe imajo osem dni časa za pojasnila ATVP je lastnike Mercatorja iz kroga Pivovarne Laško pozval, naj pojasnijo nekatere ključne stvari v zvezi s postopkom zoper njih. Kot so povedali na ATVP, so poziv poslali na družbe Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska in Infond Holding, ki se morajo izjaviti o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev agencije v postopku za ugotovitev doseganja prevzemnega praga in prepoved uresničevanja glasovalnih pravic. Družbe imajo za pojasnila osem dni časa. Kot je znano, je ATVP zaradi suma kršitve zakona o prevzemih pri prevzemu nadzora nad Mercatorjem postopek zoper omenjene družbe začel konec julija letos. Agencija družbam očita, da naj bi s skupnim delovanjem, nakupi delnic, 14. septembra 2007 imele v lasti 48,34 odstotka Mercatorja in s tem presegle prevzemni prag, zato so bile v skladu z zakonom o prevzemih zavezane dati prevzemno ponudbo, tega pa niso storile. ATVP je ugotovil, da so omenjene družbe delnice najboljšega soseda pridobivale 14. novembra in 23. novembra 2005, 31. januarja in 10. maja 2006, 13. februarja, 11. septembra in 14. septembra 2007.
|
neutral
|
6,382
|
Krka pod 70, Luka pod 40, NKBM pod 20, Telekom pod 200 evri Obupani vlagatelji na Ljubljanski borzi so spet nemočno opazovali, kako je indeks SBI20 padel za štiri odstotke, vendar ob koncu dneva le dobili nekaj upanja. Zgodba dneva so spet Krkine delnice, ki so na začetku trgovanja po točno dveh letih prvič pogledale pod 70 evrov, potem ko sta bila izločena dva certifikata z vzvodom. Krka je nato le še pridobivala in dan končala nad 75 evri oziroma pol odstotka nad gladino. Promet je po petih mesecih spet presegel pet milijonov evrov, kar vliva upanje, da smo prav danes, ko je SBI20 od rekorda z lanskega avgusta oddaljen že več kot 50 odstotkov, videli dno, čeprav je v teh paničnih časih to nehvaležno ugibati. Telekom globoko pod 200 evri Meje, ki so bile še pred nekaj meseci nepredstavljive, so padale tudi pri preostalih papirjih. Telekom dno pri 190 evrih in Mercator sta padla pod 200, Luka pod 40 in Nova KBM pod 20 evrov. Še najmanj, poldrugi odstotek, je izgubil Petrol. Ker so bili zadnji posli večinoma nad enotnimi tečaji in ker naj bi se razmere na tujem končno malce umirile, zdaj res lahko pričakujemo, da bo v petek slovenski borzni indeks 6.055 točk prvič v tem mesecu dan končal v plusu. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -3,73 % 72,18 EUR LUKA KOPER -5,22 % 40,09 GORENJE -2,82 % 25,17 TELEKOM -3,46 % 197,41 MERCATOR -2,35 % 200,83 NOVA KBM -3,82 % 19,64 PETROL -1,45 % 434,15 SAVA -6,54 % 312,71 SAVA RE -2,87 % 22,32 PIVOVARNA LAŠKO -6,18 % 60,54 AERODROM LJUBLJANA -3,34 % 54,69 Črna sreda Indeksi v ZDA izgubili vsaj štiri odstotke Razmere na Wall Streetu so bile v sredo panične, saj je Dow Jones 10.609 točk padel kar za štiri odstotke in pristal na triletnem dnu. Vlagatelji se sprašujejo, katera finančna družba bo naslednja, ki bo kapitulirala, potem ko je bankrotirala banka Lehman Brothers, Merrill Lynch pa se je zadnji hip rešil s tem, da ga je prevzela Bank of Amerika. Na robu zloma naj bi bili še investicijski banki Goldman Sachs delnice so v sredo padle za 14 odstotkov in Morgan Stanley. Tudi tehnološke delnice so bile povsem dotolčene, indeks Nasdaq je s petodstotnim padcem doživel največji udarec v zadnjih sedmih letih. Četrtek, ki vliva upanje Seveda se niti Evropa v sredo ni mogla izogniti novemu padcu. Indeks FTSEurofirst 300 1.068 točk je izgubil dva odstotka. Nemce je šokirala novica, da je banka za obnovo KfW v ponedeljek nakazala 300 milijonov evrov investicijski banki Lehman Brothers, ki je isti dan nato razglasila stečaj. Svetovni bančni zemljevid se drastično spreminja, banke so prisiljene v združevanja. Na Otoku danes odmeva prevzem banke HBOS s strani Lloydsa. Vrednost posla je 21,7 milijarde dolarjev. Nora rast zlata Obupane razvite borzne trge so dopoldne pomirile tudi največje centralne banke, ki z novimi milijardami skupno 180 milijard dolarjev zagotavljajo prepotrebno likvidnost. Na trgu plemenitih kovin je bila sreda zgodovinska. Zlato še nikoli do zdaj v absolutnem znesku ni toliko pridobilo v enem dnevu. Ker vlagatelji v času finančnih škandalov iščejo varno zatočišče, je cena zlata danes dosegla tudi 890 dolarjev.Nafta je spremenila smer, tako da se je cena 159-litrskega soda ameriške lahke nafte zelo približala stotim dolarjem. Dolar pada, tako da je treba za evro po novem odšteti 1,45 dolarja.
|
negative
|
6,383
|
Osrednji borzni indeksi po svetu z novimi padci Izredni ukrepi vlad in centralnih bank po svetu niso zajezili padca delnic. V rdečih številkah so se znova znašle borze v Aziji, ZDA in Evropi. Po finančni pomoči ameriške centralne banke opotekajočemu zavarovalniškemu koncernu AIG so se razmere na mednarodnih finančnih trgih za kratek čas umirile, nato pa so osrednji svetovni borzni indeksi znova začeli pot navzdol. Delnice na ameriških borzah so padle za več kot 4 odstotke, predtem pa so jim v tej smeri sledile tudi delnice na evropskih borzah. Najpomembnejši borzni indeks v Nemčiji DAX je zaznal 1,75-odstotno znižanje, v Parizu je indeks CAC 40 padel za 2,14 odstotka, londonski FTSE 100 je izgubil kar 5,78 odstotka. V Rusiji so zaradi drastičnega znižanja vrednosti indeksov RTS in MICEX že drugi dan zapored začasno ustavili trgovanje na tamkajšnjih borzah. Osrednji newyorški delniški indeks Dow Jones je sredino trgovanje končal pri vrednosti 10.609,66 točke, kar je padec za 449,36, točke oz. za 4,06 odstotka. Index S&P je padel za 57,20 točke oz. za 4,71 odstotka in pristal pri 1.156,39 točke, medtem ko je tehnološki indeks Nasdaq izgubil 109,05 točke oz. 4,94 odstotka in padel na 2.098,85 točke. Finančna injekcija japonske centralne banke v višini 14,4 milijarde dolarjev ni prinesla miru nitu na azijskih borzah, kjer so se borzni indeksi znižali med 3 in 7 odstotki. Japonski indeks je v povprečju padel za 3,6 odstotka in se znašel na najnižji točki v zadnjih treh letih, pri čemer so jo najslabše odnesle delnice izvoznih podjetij, kot sta Sony in Honda. Tudi finančna posredovanja drugod po Aziji niso pomagale. Hongkongški indeks Hang Seng se je znižal za 6,6 odstotka, najbolj pa ga je navzdol vlekla največja bančna skupina na svetu HSBC, katere delnice so se znižale za 5,9 odstotka. Tajvanski borzni indeks je končal 4,5 odstotka nižje, avstralski pa 3,5 odstotka.
|
negative
|
6,384
|
V portfelju tudi obveznice banke Lehman Brothers Delnice Zavarovalnice Triglav so po začasni ustavitvi pretekli petek spet začele kotirati na borzi, saj ATVP ni ugotovil napak pri obveščanju o škodnem primeru na Slovaške. Zavarovalnica Triglav je še pred začetkom ponovnega trgovanja sporočila, da ima v svojih portfeljih tudi za štiri milijone evrov navadnih obveznic izdajatelja Lehman Brothers Holding. Gre za obveznice ameriške investicijske banke, ki je v začetku tedna objavila napoved stečaja. Naložba Zavarovalnice Triglav obsega 0,25 odstotka vseh naložb zavarovalnice, potencialna izguba pa bo znana po končanem stečajnem postopku banke Lehman Brothers. Triglav je podatek, ki ne predstavlja notranje informacije, objavil kot pojasnilo, v duhu zagotavljanja enakomerne obveščenosti vseh vlagateljev in aktualnih navedb v medijih, je še sporočila zavarovalnica. Triglav spet na borzi Delnice Triglava so sicer na borzi kotirale le tri dni, od torka do četrtka pretekli teden, nato pa je bilo trgovanje z njimi ustavljeno, saj je Agencija za trg vrednostnih papirjev posumila, da je zavarovalnica v zvezi z informacijami o škodnem primeru na Slovaškem ravnala v nasprotju z zakonom o trgu finančnih instrumentov. Gre za požar, v katerem je pogorela tovarna Rettenmeier Tatra Timber, ki je bila zavarovana pri bratislavski podružnici Zavarovalnice Triglav. ATVP-ju suma ni uspelo potrditi in je nadaljnji postopek prepustil Agenciji za zavarovalniški nadzor, delnice Triglava pa so tako danes že začele kotirati na borzi. Pred ustavitvijo trgovanja je njihov tečaj znašal 44,89 evra. Enotni tečaj delnic je danes, ob 10.20 znašal 40,58 evra.
|
neutral
|
6,385
|
Divja rast bančnih delnic Kar tritedensko padanje delnic na Ljubljanski borzi je končano, okrevanje pa je bilo močnejše od pričakovanj, saj je indeks SBI20 pridobil šest odstotkov. Potem ko so se v ZDA izjemno resno lotili reševanja obubožanega finančnega sektorja in med drugim na borzah prepovedali prodaje na kratko short, so na razvitih borzah indeksi ponoreli, česar niso mogle več ignorirati niti obrobne borze . Slovenski borzni indeks 6.421 točk je letos le enkrat aprila pridobil še več, kljub vsemu pa na tedenski ravni ni ušel krepkemu negativnemu predznaku, saj je SBI20 od prejšnjega petka nižji za 5,8 odstotka, od začetka leta pa za dobrih 43 odstotkov. Tečaji najprometnejših delnic KRKA 10,09 % 79,46 ZAV. TRIGLAV -10,09 % 40,36 MERCATOR 4,55 % 209,96 TELEKOM 6,63 % 210,5 PETROL 5,68 % 458,83 GORENJE 4,49 % 26,30 NOVA KBM 9,57 % 21,53 LUKA KOPER 12,12 % 44,95 SAVA RE 7,30 % 23,95 Triglav ni ušel kazni Borza je bila zaradi tržnega neravnovesja pri številnih papirjih prisiljena odpraviti precej nesmiselno pravilo o dovoljeni desetodstotni dnevni spremembi tečaja. Aerodrom je se podražil za 13, Luka za 12, Krka in Nova KBM za 10 odstotkov. Promet je bil precej visok, s Krkinimi delnicami je presegel tri milijone evrov. Cena novomeškega farmacevta, ki je v četrtek za hip padla pod 70 evrov, se je povzpela vse do 81,50 evra. Z 0,87 milijona evri po prometu sledijo delnice Zavarovalnice Triglav, ki so se po enem tednu osamitve spet vrnile na parket in kljub vsesplošnemu rajanju niso ušle udarcu, ki ga je preostali trg že prestal ta teden. Tečaj Triglava je tako padel za desetino, posli so se sklepali tudi pod 40 evri. Divja rast bančnih delnic Na Wall Streetu je bila druga polovica četrtkovega trgovanja evforična. Dow Jones je pridobil skoraj štiri odstotke in se spet zavihtel nad 11 tisoč točk, optimizem pa se je nadaljeval tudi danes. Ameriški finančni minister Henry Paulson in vodja Zveznih rezerv Ben Bernanke v sodelovanju s kongresom pripravljata obsežen načrt za rešitev finančne krize, s pomočjo katerega se bodo banke znebile okuženih hipotekarnih posojil. Evropske borze so dopoldne noro pridobivale. Angleški indeks FTSE 100 je poskočil kar za osem odstotkov, pri čemer so se delnice banke Royal Bank Of Scotland podražile za 40 odstotkov. Tako kot v ZDA so tudi v Veliki Britaniji začasno prepovedali shortanje prodajanje na kratko finančnih delnic.
|
neutral
|
6,386
|
Trgovanje z NKBM-jem začasno ustavljeno Nadzorni svet NKBM-ja je podprl načrt dokapitalizacije banke. Cena delnice 19,50 evra. Kot je na današnji novinarski konferenci po koncu seje povedal predsednik nadzornega sveta Franc Škufca, je dokapitalizacija potrebna zaradi rasti banke oz. širjenja obsega njenega poslovanja. Prvi nadzornik je ob tem povabil male delničarje, da vpišejo dodaten kapital, saj želi vodstvo banke ohraniti zdajšnjo lastniško strukturo oz. celo povečati število lastnikov. Sprejemanje naročil obstoječih in nekvalificiranih malih vlagateljev za nakup delnic se bo začelo v sredo, 24. septembra, in bo potekalo do vključno srede, 8. oktobra, mogoče pa bo na 75 vpisnih mestih po Sloveniji. Kvalificirani vlagatelji bodo naročila lahko vpisovali na štirih vpisnih mestih, omejitve zneska za nakup delnic pa ne bo. NKBM namerava pridobljena sredstva po besedah njenega predsednika uprave Matjaža Kovačiča uporabiti za namene rednega poslovanja banke in zagotavljanja kapitalske ustreznosti, financiranje organske rasti banke ter za financiranje prihodnjih prevzemov finančnih institucij v skladu s potrjenimi strateškimi razvojnimi usmeritvami. Delnice bodo prednostno na voljo obstoječim vlagateljem banke v sorazmerju z njihovimi deleži v osnovnem kapitalu banke. Na voljo bodo tudi fizičnim in pravnim osebam v Sloveniji ter institucionalnim vlagateljem v tujini. Obstoječi vlagatelji bodo imeli prednost pred nekvalificiranimi vlagatelji, ti pa bodo imeli prednost pred kvalificiranimi vlagatelji. Obstoječi vlagatelji bodo poleg delnic iz naslova prednostne pravice lahko sodelovali še pri nakupu preostalega deleža brez omejitve zneska. Enake možnosti vsem Kot je v zvezi s potekom dokapitalizacije pojasnila članica bankine uprave Manja Skernišak, bodo imeli v času trajanja ponudbe vsi, ne glede na lokacijo ali dan in uro naročila za nakup delnic, enake možnosti, zato ni treba načrtovati naročil za nakup delnic samo na prvi ali zadnji dan. Obdobje sprejemanja naročil za nakup delnic bo trajalo vsak delovni dan v omenjenem obdobju na vpisnih mestih, poslovalnicah NKBM-ja in Pošte Slovenije po vsej Sloveniji. Dodeljene nove delnice, izdane z vpisom na račune vlagateljev v centralni register pri KDD, predvidoma 27. oktobra letos. Začetek trgovanja z novimi delnicami bo predvidoma 29. oktobra. Sicer pa bo prospekt za ponudbo delnic javnosti s torkom objavljen na spletni strani NKBM-ja, od srede pa bo dostopen tudi na vpisnih mestih. Na spletnih straneh banke bodo objavljeni tudi obrazec in druge ključne informacije o ponudbi delnic. Kot je znano, je skupščina NKBM-ja julija letos sprejela sklep o spremembi statuta z določilom o odobrenem kapitalu, s katerim je pooblastila upravo, da v obdobju petih let po vpisu sklepa v sodni register s soglasjem nadzornega sveta in brez dodatnega sklepa skupščine poveča osnovni kapital banke za največ 5.946.419 evrov z izdajo novih delnic za vložke. Uprava je na podlagi tega sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala z izdajo do 5,7 milijona delnic.
|
neutral
|
6,387
|
Slovenija med 180 državami na 26. mestu Po indeksu korupcije nevladne organizacije Transparency International je Slovenija na 26. mestu. Na vrhu sta Danska in Švedska, na dnu pa Somalija in Mjanmar. Med najslabše ocenjenimi državami so se na samem dnu lestvice 180 držav znašli še Irak, Haiti, Afganistan, Sudan, Čad, Gvineja, Ekvatorialna Gvineja in DR Kongo, družbo pa jim na dnu lestvice med drugimi dela tudi Rusija, ki je skupaj s Kenijo na 147. mestu. Med desetimi državami z najmanj korupcije pa so poleg že omenjenih še Nova Zelandija, Singapur, Finska, Švica, Islandija, Nizozemska, Avstralija in Kanada. ZDA so pristale na 18., Kitajska pa na 72. mestu. Od sosednjih držav se je bolje od Slovenije uvrstila le Avstrija, ki je zasedla 12. mesto, medtem ko sta Madžarska in Italija na 47. oziroma 55. mestu, Hrvaška pa šele na 62. Tik pred Slovenijo so se na 180-mestni lestvici skupaj uvrstile Francija, Čile in Urugvaj, Sloveniji pa sledi Estonija kot najmanj podkupljiva od treh pribaltiških držav. Slovenija je od lanskega leta napredovala za eno mesto. Transparency International je posebej razvrstil tudi države članice EU-ja in države zahodne Evrope, kamor se je med drugim uvrstil tudi Izrael. Slovenija med 31 državami v svoji regiji zaseda 15. mesto 6,7 točke. Lestvico tudi v tem primeru začenja Danska 9,3 točke, na zadnjem mestu pa je Bolgarija, ki je zbrala le 3,6 točke. Na samem dnu lestvice sta v družbi vzhodnoevropskih držav na 26. in 27. mestu Italija in Grčija s 4,8 oziroma 4,7 točke. Organizacija kritična do razvitih držav, ki jim je indeks padel Omenjeni indeks temelji na percepciji poslovnežev in analitikov neke države o stopnji korupcije v tej državi. Razteza se od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni zelo podkupljiva, 10 pa praktično brez korupcije. Leta 2007 sta se tako kot letos najslabše uvrstila Somalija in Mjanmar, ki na dnu lestvice v družbi Iraka vztrajata že več let. Preberite celotno raziskavo Tranparency International v angleščini Organizacija je bila ob objavi rezultatov kritična tudi do visoko uvrščenih razvitih držav, ki pa so svoj rezultat od lanskega leta poslabšale. Med njimi sta Velika Britanija, ki je z 8,4 točke padla na 7,7, in Norveška z 8,7 točke na 7,9. Ob tem poudarjajo, da vse več korupcijskih škandalov v bogatih državah kaže na nespoštovanje obljube o transparentnosti in boju proti korupciji. Slovenija Policija vložila ovadbe za 12 korupcijskih dejanj Slovenska policija je v prvem polletju letošnjega leta vložila kazenske ovadbe ali poročila za njihovo dopolnitev za 12 tipičnih korupcijskih kaznivih dejanj, so povedali na ministrstvu za notranje zadeve. Poleg tega je policija obravnavala deset kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala, ki so vsebovala elemente korupcije. Med korupcijskimi dejanji so dajanje podkupnin, nedovoljeno dajanje daril, nedovoljeno sprejemanje daril, kršitve proste odločitve volivcev in prejemanje podkupnine. Kos Gre za razpoloženje ljudi, ne za stopnjo korupcije Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos je dejal, da ga uvrstitev Slovenije na 26. mesto po indeksu koruptivnosti rahlo preseneča , saj Slovenija tako visokega indeksa še ni imela. Dejal je, da raziskava ne meri korupcije, ampak meri razpoloženje ljudi , to pa je po njegovem mnenju slabše, kot ga izkazujejo trenutne dobre ocene Transperency Internationala.
|
neutral
|
6,388
|
Srbi aretirali 10 osumljenih oškodovanja banke Novosadska banka NLB Continental se je pravočasno odzvala na oškodovanja, ki naj bi jih zakrivilo deset Srbov in trije Slovenci. Kot zatrjujejo na sedežu NLB-ja v Ljubljani, je NLB Continental prek svojih notranjih nadzornih organov sprejel ustrezne interne ukrepe za zaščito premoženja banke in podal kazenske ovadbe. Kot smo že poročali, so v Srbiji prijeli deseterico, ki naj bi skupaj s tremi slovenskimi državljani, ki jih policija še išče, banko v Novem Sadu oškodovala za več kot tri milijone evrov. Iz NLB-ja so še sporočili, da konec policijske preiskave z aretacijami osumljenih dokazuje, da pravni sistem v Srbiji deluje. Osumljenci priskrbeli ljudi, ki so najemali posojila v Inđiji Iz NLB Continentala so sporočili, da je do aretacije prišlo po večmesečnem delu preiskovalnih oragnov ob sodelovanju banke. Po poročanju srbke agencije Tanjug so pridržane osebe osumljene zlorabe službenega položaja, ponarejanja službenih dokumentov in pranja denarja v obdobju od marca 2006 do januarja 2007. Vodja odseka sektorja za boj proti korupciji in kriminalu uprave srbske kriminalistične policije Slavoljub Nedeljković je za agencijo povedal, da so osumljenci organizirali mrežo posrednikov in oseb, ki so najemali dolgoročna nenamenska gotovinska posojila pri izpostavi NLB Continental banke v Inđiji ob predložitvi ponarejenih dokumentov glede zaposlitve za nedoločen čas in višine mesečnih prihodkov. Nezakoniti posli naj bi prinesli 3,5 milijona evrov Obseg nezakonitih posojil po podatkih srbske policije znaša 3,5 milijona evrov in skoraj milijon švicarskih frankov. Člani skupine osumljencev pa naj bi si med seboj razdelili več kot 2 milijona evrov in 700.000 frankov. V NLB-ju so še zagotovili, da poslovanje skupine NLB na srbskem trgu poteka v okviru ciljev in letnih načrtov. NLB ima sicer v lasti 99,99 odstotka NLB Continentala, banka pa ima v Srbiji približno 1,6-odstotni delež, v Vojvodini pa je delež mnogo višji. V lasti skupine NLB, ki je v Srbiji močno zastopana, je tudi beograjska banka NLB LHB, aktivna pa je tudi na področju pokojninskih skladov, lizinga in drugih finančnih storitev.
|
positive
|
6,389
|
Štirje največji sindikati podpisali Štiri največja sindikalna združenja, zastopana v Alitalii, so podpisala dogovor o rešitvi največjega italijanskega letalskega prevoznika iz krize. Na predlog konzorcija CAI, ki želi prevzeti Alitalio, morajo zdaj v dogovor privoliti še predstavniki pilotov in pomočnikov pri poletu.Danes je na pogajanjih v vladni palači, kjer so se sešli predstavniki italijanske vlade, vodstvo CAI in sindikati, v dogovor s CAI-jem privolila še vplivna Italijanska generalna konfederacija dela. Drugi trije sindikati so strinjanje s predlogom konzorcija CAI izrazili že prej. Poziv k rezervaciji vozovnic Izredni upravitelj Alitalie Augusto Fantozzi je ob vsem tem izrazil zadovoljstvo. Napovedal je, da bi nova Alitalia lahko vzletela že sredi oktobra. Potnike je pozval, naj rezervirajo polete z Alitalio, saj ji lahko tako zagotovijo prihodnost. V zadnjem času je zaradi kritičnih razmer prodaja letalskih vozovnic močno upadla. Razmere v Alitalii so se poostrile, ko sindikati niso hoteli privoliti v predlog konzorcija CAI, ki med drugim predvideva odpustitev 3.250 zaposlenih v Alitalii. CAI je zato svojo ponudbo umaknil, Fantozzi pa je v torek v štirih časopisih objavil javni poziv za nakup celotne družbe ali njenih posameznih delov. Za odkup manjšinskega deleža se zanimata nemška Lufthansa in francosko-nizozemski Air France-KLM.
|
positive
|
6,390
|
Hypu odobrena pomoč, podržavljenje Bradford & Bingleyja? Medtem ko je ameriški kongres le dosegel soglasje glede rešitve finančne krize, pa so se zamajali nekateri veliki finančni koncerni v Evropi. Ponoči so že odobrili pomoč nemškemu koncernu Hypo Real Estate, vlade so priskočile na pomoč belgijsko-nizozemski banki Fortis, britansko hipotekarno banko Bradford & Bingley pa naj bi podržavili. Nemški bančni sektor se je na težave koncerna Hypo Real Estate HRE hitro odzval in mu priskočil na pomoč s kreditom v zadostni višini . Višino primanjkljaja ocenjujejo na več deset milijard evrov. Banki naj bi po poročanju poslovnih časnikov grozil celo stečaj. Učinek ameriških domin Dobiček HRE se je zmanjšal že lani, predvsem zaradi finančne krize, pa tudi zaradi prevzema irske hčerinske banke Depfa. V letošnjem drugem četrtletju je imela le še 40 milijonov evrov dobička, potem ko je bil ta v enakem obdobju lani osemkrat višji. S propadom ameriške investicijske banke Lehman Brothers in največje ameriške hranilnice Washington Mutual ter težavami številnih drugih finančnih družb, denimo britanske hipotekarne banke Bradford & Bingley ali nizozemsko-belgijske banke Fortis, se je položaj v HRE dramatično zaostril. Španci rešujejo Britance Španski bančni koncern Santander pa je pred pričakovano nacionalizacijo britanske banke Bradford & Bingley danes sporočil, da bo prevzel del banke, in sicer njeno mrežo 200 poslovalnic in 22,2 milijarde funtov prihrankov 2,5 milijona strank. Za to naj bi odštel 500 milijonov evrov. Santander, ki ima v Veliki Britaniji že banko Abbey National Bank, prevzema pa tudi britansko banko Alliance and Leicester, bo nakup opravil prek Abbeyja. Po poročanju medijev naj bi po tem nakupu dela banke Bradford & Bingley, ki jo je prizadela že avgusta lani vznikla in še vedno trajajoča svetovna hipotekarna kriza, prišlo do nacionalizacije bankinih posojil, katerih vrednost znaša 50 milijard funtov. Britanska vlada naj bi novico o nacionalizaciji te banke sporočila še danes. Vlada želi s tem po eni strani obdržati stabilnost finančnega sistema, po drugi pa zavarovati varčevalce.
|
negative
|
6,391
|
Trgovci podražitve napovedali že septembra Slovenska mesnopredelovalna panoga zaradi zaostritve razmer na trgu mesa napoveduje podražitev mesnih izdelkov - drugega izhoda namreč ne vidi. Kot je pojasnil direktor Gospodarskega interesnega združenja Boris Jež, se bodo cene mesa do konca letošnjega leta v povprečju dvignile za okoli 15 odstotkov. Prva faza podražitev naj bi se sicer zgodila že oktobra. Odkupne cene mesa pri nas nižje Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob tem navajajo, da so odkupne cene mesa v Sloveniji v primerjavi z Unijo nižje. Cene kmetijskih proizvodov bodo sicer v prihodnje višje, vendar nižje kot v letih 2007 in 2008, so poudarili. Cenovni pritisk na cene kmetijskih proizvodov je bil v zadnjem letu sprožen predvsem zaradi izpada ponudbe kot posledica vremenskih dejavnikov, pospešene rasti porabe zaradi rekordne ekonomske rasti v državah v razvoju, izrazite podražitve energentov in spremembe kmetijskih politik. Trgovci podražitve napovedali že septembra Da prihaja čas podražitev, so že pred časom napovedali tudi trgovci - med njimi na primer generalni direktor skupine Tuš Aleksander Svetelšek in predsednik uprave Žita Iztok Bricl. Septembra sta oba tudi zavrnila očitke, da je trgovina grešni kozel za visoko stopnjo inflacije. Svetelšek je takrat zatrdil, da so si trgovci skupaj z dobavitelji ves čas prizadevali za vzdržnost cen. Po njegovem prepričanju bo zdaj morala svoje opraviti tudi pridelovalna industrija. O konkretnih podražitvah sicer ni govoril, povedal pa je, da bo do njih prišlo skoraj v vseh panogah in da bodo odstotki različni. Mlečni izdelki ostajajo pri starih cenah V Žitu naj bi se za podražitve odločili zaradi dodatnih dvigov cen energentov, gibanja cen surovin in zviševanja stroškov dela. Podražitve naj bi bile le tolikšne, kolikršne so z vidika poslovanja nujno potrebne. To pomeni, da bi se cene nekaterih izdelkov dvignile za približno tri odstotke. Podražitve naj bi se sicer v Žitu zgodile konec tega ali v začetku prihodnjega leta. Zvišanja cen pa ne napovedujejo mlekarji - ne Ljubljanske mlekarne ne Pomurske mlekarne. Kot je znano, je septembra in oktobra lani prišlo do znatnih podražitev nekaterih živil, kot so kruh, jajca, moka, mlečni in mesni izdelki. Ob tem se je razvila burna razprava, kdo je odgovoren oziroma kaj vpliva na podražitve.
|
negative
|
6,392
|
Z izkupičkom med drugim do manjše zadolženosti Lastnica nekaterih programov Droge Kolinske, ki se prodajajo pod blagovnimi znamkami Droga, Tomatina in Arko, bo 1. januarja 2009 postalo podjetje Orka iz Ljubljane. Gre za program vložene zelenjave in omak, obenem pa za drugo prodajo v nizu prodaj malih programov, ki jih je Droga Kolinska napovedala aprila. Orka bo prevzela tako blagovne znamke kot poslovna sredstva, pa tudi vseh 29 zaposlenih v programu, so sporočili z Droge Kolinske. Kot pojasnjujejo, je odločitev o prodaji rezultat ugotovitve, da nimajo na voljo dovolj sredstev za zagotovitev dolgoročne prihodnosti vseh svojih proizvodnih programov in blagovnih znamk. Kot pričakujejo, bodo do konca leta preneseli na nove lastnike tudi ostale manjše programe, ki jih prodajajo. Prihodke bodo namenili za naložbe v osrednje proizvodne programe in za zmanjšanje zadolženosti. Orka znana po blagovni znamki Luna V Orki pa pravijo, da so z nakupom programa vložene zelenjave in omak naredili nov korak v realizaciji poslovne strategije. Na trgu je družba Orka znana po blagovni znamki Luna, sicer pa že od ustanovitve leta 1991 proizvajajo, prodajajo in posredujejo rešitve z različnih specializiranih področij kemijske industrije. Poleg družbe Orka v Sloveniji skupino Orka sestavlja še pet družb na trgih Slovenije, Hrvaške, Srbije, BiH-a in Kitajske. V letu 2007 je Orka Slovenija ustvarila 70 milijonov evrov prihodkov, skupina Orka pa 120 milijonov evrov.
|
positive
|
6,393
|
Borzni tobogan tokrat strmo navzgor Ljubljanska borza je nadoknadila tretjino tistega, kar je izgubila v črnem torku, nadaljnja usoda pa je povsem v rokah razvitih trgov. Oktober se je začel spodbudno. Delnice so sledile okrevanju na tujem, kjer glede 700 milijard dolarjev vrednega načrta za rešitev krize še niso vrgli puške v koruzo. Krkine delnice tudi tokrat daleč najprometnejše so se ob 1,3 milijona evrih prometa podražile za 2,5 odstotka in dnevni vrh dosegle pri 77,45 evra. Podobna rast je uspela tudi Gorenju, Telekomu tečaj je spet nad 200 evri, Petrolu in Zavarovalnici Triglav. Pivo ni teknilo Večjo rast indeksa SBI20 pridobil je 1,4 odstotka so preprečile delnice Mercatorja, Save in zlasti Pivovarne Laško, ki so dan začele pri vsega 57 evrih, kar je najmanj po lanskem aprilu. Spomnimo, da je slovenski borzni indeks 6.275 točk v torek zaradi panike na razvitih trgih, ki jo je sprožila odločitev ameriškega kongresa, da zavrne sveženj pomoči, padel za dobre štiri odstotke, s čimer je v septembru, ki je bil najslabši mesec v novejši zgodovini naše borze, izgubo povečal na 16 odstotkov. Tečaji najprometnejših delnic KRKA 2,51 % 76,27 EUR TELEKOM 2,42 % 203,22 PETROL 2,63 % 437,00 LUKA KOPER 1,89 % 44,19 GORENJE 2,65 % 25,56 AERODROM 0,69 % 61,46 MERCATOR -1,08 % 201,81 SAVA -0,86 % 316,68 ZAV. TRIGLAV 2,44 % 37,40 Tretji največji točkovni porast Dow Jonesa Dan po najhujšem udarcu v zadnjih 21 letih se je newyorški indeks Dow Jones 10.850 točk veličastno pobral in pridobil 4,7 odstotka. Vlagatelji stavijo, da bo uradni Washington naposled le sprejel vsaj del Bushevega načrta za rešitev krize. Sveženj, vreden 700 milijard dolarjev, bo danes obravnaval senat. Pomagala je tudi novica, da je zaupanje ameriških potrošnikov septembra presenetljivo poraslo. Kjub odličnemu torku le dvakrat v zgodovini je Dow pridobil več točk je bil september črn mesec, saj je Dow Jones izgubil šest odstotkov. Irska vlada dala garancijo Še bolj, za enajst odstotkov, se je prejšnji mesec znižala vrednost vseevropskega delniškega indeksa FTSEurofirst 300. Torkovo trgovanje je po slabem začetku prineslo 1,6-odstotno rast, pri čemer so bile v ospredju bančne delnice. Irish Bank je poskočila kar za 72 odstotkov, potem ko je irska vlada dala dveletno garancijo za vse njene depozite. Ob tem dodajmo, da bodo sprejeti nova bančna merila, ki bodo finančnim ustanovam onemogočala, da bi se preveč izpostavile tveganim posojilom. Libor na dolar rekordno visoko Posojilojemalci so v zadnjem času upravičeno zaskrbljeni. Z oktobrom so se obrestne mere spet zvišale. V torek je libor obrestna mera, po kateri si poslovne banke čez noč posojajo denar na dolar dosegel 6,8 odstotka, kar je celo rekordno visoka vrednost. Banke so skrajno nezaupljive in denar nerade posojajo. V teh strašnih časih je namreč prav mogoče, da bo že naslednji dan banka, pri kateri imaš več milijonov depozitov, razglasila stečaj.
|
positive
|
6,394
|
Akcija, ki bo spodbujala uživanje mlečnih izdelkov Mleko in mlečni izdelki se v Sloveniji do konca leta ne bodo podražili, je zagotovila predsednica združenja mlekarstva Ivanka Valjavec. Valjavčeva je pojasnila, da poraba tekočega mleka v Sloveniji pada, nekoliko pa se povečuje letno povprečje porabe jogurta in kislega mleka, sira, svežega sira, sladke in kisle smetane ter masla. Poraba mlečnih izdelkov je v Sloveniji še vedno pod evropskim povprečjem. Srečujemo se s trendom zmanjševanja porabe tekočega mleka, saj predvsem mladi namesto po mleku posegajo po modernih pijačah z nižjo hranilno vrednostjo, je še dejala. Gospodarsko interesno združenje GIZ mlekarstva Slovenije je sicer na sejmu Narava-zdravje predstavilo promocijsko akcijo Mleko krepi, ki bo trajala do avgusta leta 2010. Za to akcijo so na razpisu Evropske unije za promocijo kmetijskih in živilskih izdelkov prejeli 576.000 evrov, za celotno Unijo pa je bilo namenjenih štiri milijone evrov. V okviru akcije želijo mlekarji informirati širšo javnost o pozitivnih lastnostih hranilnih snovi mleka in mlečnih izdelkov, povečati želijo porabo tekočega mleka in porabe mlečnih izdelkov ter povečati ugled mleka in mlečnih izdelkov s poreklom iz EU-ja predvsem v okviru kakovosti in varnosti.
|
positive
|
6,395
|
Ta ostaja na julijski ravni in znaša 4,25 odstotka Svet Evropske centralne banke je na zasedanju v Frankfurtu odločil, da ohrani ključno obrestno mero za območje evra, ki je 4,25 odstotka. Evropska centralna banka ECB je namreč ocenila, da kljub finančni krizi in velikemu povpraševanju bank po dodatni likvidnosti, količina denarja v gospodarstvu območja evra ostaja zadostna, zato bo ECB ključno obrestno mero ohranil na julijski ravni. Preberite tudi Po senatnem da na borzah še previdnost Zaradi svetovne finančne krize in občutnega ohlajanja gospodarstva območja z evrom se ECB sicer spopada z vse večjimi pritiski po znižanju obrestne mere. Kljub neugodnim gospodarskim gibanjem so se v ECB-ju, tudi zaradi še vedno velikih inflacijskih nihanj, odločili za nespremenjeno monetarno politiko. Tudi preostali obrestni meri ECB-ja nespremenjeni Tudi preostali dve ključni obrestni meri ECB-ja - za mejno posojanje in za deponiranje presežne likvidnosti - sta ostali nespremenjeni pri 5,25 oz. 3,25 odstotka. Še pred tem pa je ECB medbančnemu trgu ponudil dodatnih 50 milijard ameriških dolarjev z ročnostjo enega dne. Povpraševanje po sredstvih je bilo še vedno veliko, saj je 55 bank povpraševalo po več kot 67 milijardah dolarjev, za denar pa so plačale obrestno mero 2,75 odstotka. ECB je tudi napovedal, da bo z denarnih trgov evrskega območja umaknil 200 milijard evrov presežne likvidnosti, tako da bo zanje ponudil ključno obrestno mero 4,25 odstotka. V sredo je v podobni operaciji ECB s trga že umaknil 173 milijard, kar pa je bilo manj od načrtovanega.
|
neutral
|
6,396
|
Mali trgovci izrinjeni na račun velikih Kot je pokazala študija, ki jo je naročil varuh konkurence, so štirje največji slovenski trgovci v premoči glede na dobavitelje. V anketi, ki jo je izvedla ljubljanska biotehniška fakulteta in v kateri je sodelovalo 82 živilskih podjetij in uvoznikov hrane, so bili številni odgovori do trgovcev kritični, ti naj bi zahtevali dolge, tudi 80-dnevne plačilne roke, pocenitev izdelkov naj se v trgovini ne bi poznala, poleg tega pa naj bi trgovci od njih izsiljevali rabate in različne popuste. Kot še zatrjujejo dobavitelji, se je le v Sloveniji zgodilo, da so trgovci nanje prevalili stroške za zakonsko predpisano sledljivost živil na policah. Kot je še ugotovil Aleš Kuhar, avtor študije, so sporni tudi enotni ceniki, ki jih od dobaviteljev zahtevajo trgovci. Mali trgovci žrtev diskriminacije Kot je še opozoril Kuhar, se Slovenija zaradi širitve velikih trgovcev, Mercatorja, Spara, Tuša in Leclerca, spopada z izginjanjem malih trgovcev, kar ima negativne družbene in ekonomske posledice. Iz analize izhaja tudi nekaj znamenj diskriminacije malih trgovcev. Zaradi velikega cenovnega pritiska velikih trgovcev naj bi pri tem dobavitelji manjšim trgovcem zviševali cene. Analiza je sicer zajela 10 odstotkov neprehranskih dobaviteljev, med preostalimi pa je bilo največ podjetij iz panog mesa 18 odstotkov, kruha 17 odstotkov in mleka 13 odstotkov. Celotno študijo si lahko ogledate tukaj. Soršak Študija v pomoč pri izbiri ukrepov Kot je v zvezi s tem za TV Slovenija dejal varuh konkurence Jani Soršak, študija ne pomeni konkretnih dokazov proti trgovcem, bo pa pomagala pri izbiri ukrepov zoper trgovce, ki so že v teku. Tudi Soršak je kritičen do tega, da se je pri nas v izrazito kratkem času izrinjalo male trgovce. V Evropi po njegovih besedah tega ne poznajo.
|
negative
|
6,397
|
Inflacija bo v primerjavi z drugimi v evroobmočju visoka Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec pričakuje upočasnitev gospodarske aktivnosti do leta 2010, prišlo pa naj bi tudi do nadaljnjega zniževanja inflacije. A inflacija bo v primerjavi z območjem evra še vedno visoka, je ocenil Kranjec. Kot najbolj skrb vzbujajoče izpostavlja stroškovne pritiske. Banka Slovenije v poročilu o cenovni stabilnosti napoveduje Sloveniji za leto 2008 gospodarsko rast v višini 4,5 odstotka. Do leta 2009 se pričakuje umirjanje tako domačega kot tujega povpraševanja, je povedal direktor analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Damjan Kozamernik ter dodal, da naj bi se v letu 2009 gospodarska rast upočasnila na 3,5 odstotka in v letu 2010 vnovič okrepila na 4,1 odstotek. Povprečna letna inflacija, ki bo letos po ocenah centralne banke znašala 6,1 odstotek, se bo v letu 2009 znižala na 3,5 odstotka, v letu 2010 pa na 2,8 odstotka, je še povedal Kozamernik. Skrbijo predvsem stroškovni pritiski V centralni banki so zaskrbljeni nad stroškovnimi pritiski, ki se kažejo v zadnjem obdobju, poudarja guverner banke. Ti pritiski so posledica zunanjih stroškov, med katerimi Kranjec izpostavlja cene surovin, energentov in hrane. Obstajajo pa tudi domači vzroki, ki izhajajo iz plačnih gibanj. Če to povežete s cikličnim upadom proizvodnje, boste videli, da obstaja velika verjetnost za povečanje stroškov na enoto proizvoda, kar se bo odrazilo tudi na inflaciji, je opozoril.
|
negative
|
6,398
|
Jani Javornik Dolgoročni vlagatelji ne prodajajte! Borzna panika ne pojenja – indeks SBI20 je padel za 4,5 odstotka, v poplavi rdeče barve pa je vendarle nekaj svetlega Krka je na koncu okrevala. Krkine delnice, s 3,2 milijona evri daleč najprometnejše, so sicer po 12. uri padle na 70,2 evra in bile za skoraj štiri odstotke v minusu, zadnji trije posli pa so bili sklenjeni na ravni ponedeljkovega tečaja 73 evrov. Petrol je bil najbolj na udaru in je zanihal za dovoljenih deset odstotkov, vse do 365 evrov, kar je najmanj po juniju 2006. Podobna usoda je doletela Istrabenz. Vsaj štiri odstotke so izgubili Telekom, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Pozavarovalnica Sava, Aerodrom in Sava. Slovenski borzni indeks je pri 5.690 točkah natanko 50 odstotkov pod vrednostjo z začetka leta. Čas je za - nakup! Danes je bilo res opaziti nekaj panike, seveda zaradi ponedeljkovih strmih padcev na tujem. Tudi taki vlagatelji so, ki so povsem razprodali svoj portfelj, je za MMC komentiral borzni posrednik pri GBD-ju Jani Javornik. Svojim strankam svetuje, naj prodajajo le tisti, ki kratkoročno potrebujejo denar, saj ameriški sveženj pomoči še ne bo hitro prinesel rezultatov, medtem ko dolgoročnim vlagateljem odsvetuje prodajanje delnic Če vzamemo za primer Krko. Pri ceni 130 evrov so jo vsi hoteli, zdaj, pri 70, skoraj nihče, čeprav podjetje še vedno posluje po načrtih! Javornik je omenil, da bodo imela težave podjetja, ki jih bodo prizadele drage surovine Gorenje, Helios in ki so precej zadolžena Mercator. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -2,07 % 71,48 EUR MERCATOR -1,74 % 187,40 TELEKOM -5,25 % 179,76 PETROL -8,02 % 372,71 NOVA KBM -2,51 % 18,23 ZAV. TRIGLAV -4,45 % 33,68 GORENJE -6,02 % 21,86 SAVA RE -4,66 % 20,85 LUKA KOPER -5,57 % 39,85 Dow Jones padel do 9.525 točk in se končno pobral Po katastrofalnem ponedeljku, ko so nekateri indeksi, ki merijo gibanje borz po vsem svetu, zaznali celo rekordno visoke izgube, so se razmere le umirile. Seveda nihče ne upa napovedati, ali ni to zgolj še en predah pred novim sesutjem. Črnih dni je zadnje čase nenavadno veliko. Takšne stvari naj bi se dogajale enkrat na deset let, a so redneje na urniku kot londonski avtobus, so bili po novem ponedeljkovem prostem padu indeks FTSE100 je zgrmel za rekordnih 391 točk oziroma osem odstotkov odmevi iz Londona. Newyorški Dow Jones je bil že za rekordnih 800 točk v minusu, dan pa končal s 3,6-odstotno izgubo 9.955 točk, tako da je po štirih letih prvič dan končal pod mejo 10 tisoč točk. Indeksi poznajo samo še pot navzdol V Evropi izjemna nervoza Torek se je v Evropi začel spodbudno, nato pa je udarila novica, da še dve banki, Royal Bank of Scotland in Deutsche Bank, nujno potrebujeta denarno injekcijo. Živci so povsem napeti, nihče ne upa ničesar napovedovati. Tokijski Nikkei, ki je med trgovanjem prvič po petih letih pogledal pod 10 tisoč točk, je izgubil tri odstotke. V Sydneyju so se razveselili, da je avstralska centralna banka presenetljivo znižala obrestno mero. Seveda vsi upajo, da bodo temu zgledu sledile tudi osrednje banke preostalih pomembnih gospodarstev, kar bi lahko omililo recesijo. Surovine so okrevale, nafta, ki je v ponedeljek pristala na osemmesečnem dnu, je spet nad 90 dolarji.
|
negative
|
6,399
|
Indeks Dow Jones znova padel Lahko rešimo krizo in jo bomo, je razburjene državljane umirjal George Bush. Sprva je kazalo, da se Wall Streetu napoveduje še en črn dan, a je Nasdaq končal celo v zelenem. Borzne posrednike po vsem svetu v teh dneh močno boli glava, saj indeksom kljub številnim finančnim injekcijam nikakor ne uspe izplavati iz rdečih številk evropski trgi so trgovanje končali z osemodstotno izgubo glede na včeraj, jutro na ameriškem Wall Streetu se je tudi začelo z velikim padcem, trgovalni dan pa se je končal nekoliko obetavnejše. Indeks Nasdaq je v primerjavi s četrtkom pridobil 0,27 odstotka 1.649,51 točke, indeks Dow Jones pa je izgubil 1,49 odstotka 8.451,19 točke. Vmes je Dow Jones prvič po letu 2003 zdrsnil celo pod 8.000 točk. Razum je odpovedal, kje je dno?! Borzni cunami pustoši vse pred seboj Ameriški predsednik George Bush je dejal, da je vladni načrt za rešitev krize dovolj agresiven, da bo obrodil sadove, toda potrebuje še nekaj časa. Skozi ta prizadevanja svet pošilja jasne znake. V tem smo skupaj in skozi to se bomo skupaj prebili. Hkrati s padcem borznih indeksov padajo tudi cene nafte za 159-litrski sodček je treba odšteti okoli 80 dolarjev naj spomnimo, še pred dvema mesecema je bila cena več kot 140 dolarjev. G-7 bo iskal rešitev Finančni ministri in guvernerji centralnih bank sedmih industrijsko najbolj razvitih držav - ZDA, Japonske, Velike Britanije, Francije, Italije in Kanade - so večinoma že prišli v ZDA, kjer bodo konec tedna premlevali, kako se učinkovito spopasti s krizo, ki se iz dneva v dan povečuje. Bush je dejal, da razume zaskrbljenost Američanov glede njihove gospodarske prihodnosti. Strah lahko hrani strah in tako je težko videti vse ukrepe, ki so bili narejeni, da bi problem rešili. Kot je dejal Bush, 700 milijard dolarjev vredna finančna injekcija, ki jo je podpisal pretekli teden, omogoča uporabo številnih ukrepov za izboljšanje trenutnega stanja, med njimi tudi vladni nakup deležev bank. To je prvič, da je Bush omenil vladni odkup deležev bank. Države iščejo načine, kako pomagati V Washingtonu se je začel tudi osrednji del srečanj v okviru jesenskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Ukrepe proti finančni krizi je napovedalo več evropskih držav. Španska vlada je potrdila oblikovanje 30 milijard evrov vrednega začasnega sklada, ki ga bodo uporabili za nakup premoženja bank in spodbudo posojanju, če bo to potrebno. Danski parlament je potrdil vladni zakonodajni predlog, v skladu s katerim Danska do 30. septembra 2010 jamči za vse domače in tuje vloge v danskih bankah in hranilnicah. V Italiji so razširili prepoved t. i. prodaj na kratko na vse vrednostne papirje, ki kotirajo v Italiji, do konca oktobra. Nizozemska vlada je že v četrtek pripravila 20 milijard evrov sredstev, ki bodo na voljo nizozemskim finančnim ustanovam. Islandija ina Velika Britanija sta si v laseh Velika Britanija je poslala delegacijo na Islandijo, da bi tam našla rešitev, s katero bi odpravili zamrznitev več kot pet milijard prihrankov. Islandija je namreč nacionalizirala tri največje islandske banke, ker so se znašle v težavah, pri tem pa je zamrznila več kot pet milijard evrov sredstev okrog 300.000 britanskih varčevalcev, kar pa je v Veliki Britaniji naletelo na neodobravanje. Britanci so potem enako storili s premoženjem islandskih bank na Otoku, zaradi česar so vzrojili v Reykjaviku. Vrednost evra v primerjavi z dolarjem je padla, prav tako je padla vrednost funta v primerjavi z dolarjem.
|
negative
|
6,400
|
Meh Krizo je povzročil finančni sektor Tako kot drugod po Evropi tudi pri nas padajo naročila, pritiski na zniževanje cen pa se stopnjujejo, je odraz krize za MMC opisal predsednik združenja delodajalcev. Borut Meh je poudaril, da je stanje v Sloveniji še toliko bolj občutljivo, ker imamo majhno ekonomijo . V združenju že opažajo odpuščanje delovne sile. Kot pravi njegov predsednik, se pogodb, sklenjenih za določen čas, ne podaljšuje več, čeprav je bila to v preteklosti stalna praksa. Tudi obseg dela agencij, ki podjetjem zagotavljajo delavce iz tujine, se znižuje, dodaja Meh. Če bo še huje, bo res kriza in se bo izvedlo programe ugotavljanja viškov. To pomeni, da bo sledilo tudi odpuščanje delavcev, zaposlenih za nedoločen čas. Najhuje v gradbeni in avtomobilski industriji Na vprašanje, katerim slovenskim podjetjem v času nestabilnosti najbolj trda prede, je odgovoril, da vsem, ki se ukvarjajo z gradbeno ali avtomobilsko industrijo. Pojasnil je, da se zoper razmere na trgu pri nas še najbolje borita tekstilna in lesna industrija, ki sta navajeni na boj za preživetje in sta v tem smislu najbolje pripravljeni na zaostrene razmere. O propadanju podjetij Meh ne govori rad. Raje uporablja izraz stečaj. Kot pravi, je proces ustanavljanja in zapiranja podjetij stalen, v tem času pa je mogoče pričakovati večje število stečajev. Pri tem se mu zdi pomembno poudariti, da status stečaja pomeni, da lahko družba dela naprej v neki drugi konstelaciji . Predsednik združenja delodajalcev je prepričan, da stanje kljub vsemu ne bo drastično. Če pa se bo kriza vendarle nadaljevala, bomo res lahko govorili o recesiji, je dodal. Meh Krizo je povzročil finančni sektor Meh zatrjuje, da je krizo povzročil finančni sektor, ki je napihoval pričakovanja na finančnih trgih. Finančnemu sektorju je prav malo mar, kaj se dogaja nam v realnem sektorju, čeprav je jasno, da bo breme krize ob visokih obrestnih merah, višjih provizijah in težji dosegljivosti trga denarja plačeval prav realni sektor, opozarja. Meh za spremembe davčne zakonodaje in nov socialni sporazum Nova vlada bi morala po njegovem mnenju skrbno spremljati, kaj se dogaja in se pripraviti na soočenje z razmerami. Spremeniti bi bilo treba davčno zakonodajo, saj je delo v Sloveniji zelo obremenjeno, zato smo podjetja draga. Če bi bila obdavčitev dela manjša, bi bil manjši tudi pritisk na dvig plač. Ljudje bi tako imeli več denarja, podjetja pa bi lažje delala, je svoj pogled na potrebne spremembe za MMC razgrnil Meh. Ponovno bi bilo treba uvesti davčne olajšave čeprav so jih nekaj že ter oblikovati nov socialni sporazum, ki bi omogočil bolj fleksibilen trg delovne sile, zaključuje.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.