nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
8,001
|
Dokončni dogovori z Brusljem še potekajo NLB se aktivno loteva upravljanja nestrateškega premoženja, katerega neto vrednost je trenutno ocenjena na 2,2 milijarde evrov. Upravljali ga bodo ločeno. Delitev na strateški in nestrateški del je sicer prišla šele zaradi zahteve EU-ja po načrtu prestrukturiranja. Glede tega pogajanja z Brusljem, vodi jih ministrstvo za finance, še potekajo. Prvi del predstavlja temelj prihodnjega razvoja največje slovenske banke, nestrateški del pa vsebuje tista posojila in naložbe, ki jih namerava NLB prodati. Gre za posojila, lastniške deleže na primer v Mercatorju in Pivovarni Laško ter nekatere odvisne družbe. V banki ocenjujejo, da bodo nepotrebne naložbe prodali najpozneje v petih letih. Neto vrednost strateškega dela portfelja NLB ceni na okoli 6,5 milijarde evrov, za približno pol milijarde evrov pa je rezervacij na te naložbe. Nestrateških naložb se je nabralo že za 2,2 milijarde evrov, ob neupoštevanju rezervacij pa ta znesek presega tri milijarde evrov. Banka spet računa na državo Ta enota oz. neke vrste interna slaba banka bo po pojasnilih NLB-ja profitna enota z ločenimi procesi upravljanja in odločanja, imela pa naj bi tudi ločeno računovodstvo, tako da bo slika bilanc banke za javnost in morebitne vlagatelje povsem jasna. Večina dela glede nove enote je že opravljenega, sledi le še priprava načrtov za upravljanje in izstop. Hkrati pa dodajajo, da oblikovanje interne slabe banke dopolnjujejo z načrti države za državno slabo banko. Čakajo namreč na njen zagon, uporabili pa jo bodo tako, da bodo dosegli maksimalne rezultate, pravijo. Na državno slabo banko bi prenesli najbolj nasedle naložbe vseh bank, iz katerih bi lahko država skozi sistemsko rešitev izvlekla kar največ. Pogoj za uspešnost tega projekta pa je strokovnost in kompetentnost zaposlenih v družbi za upravljanje terjatev, opozarjajo. Denar za dobre projekte je V največji banki v državi prav tako zagotavljajo, da posojilnega krča za dobre projekte v državi ni. Za takšne projekte so v mandatu nove uprave namenili 150 milijonov evrov, za gospodarstvo pa imajo tudi v prihodnje na voljo kar nekaj denarja. Težave z denarjem imajo po mnenju banke prezadolžena podjetja, in sicer za reprogramiranje svojih kreditov, pri čemer NLB proaktivno sodeluje pri pregledu stanja v več kot 100 podjetjih z več kot 100.000 zaposlenimi . Ob tem so opozorili še na težave insolventne zakonodaje, ki naj bi bila pisana na kožo lastnikom, in ne družbam, ki so v težavah in se iz njih rešujejo. Dotaknili so se tudi policijskih postopkov. Tudi tu NLB s ciljem delovanja z najvišjo stopnjo integritete in krepitve ugleda sodeluje s tožilstvom in pristojnimi organi . V prvem letošnjem četrtletju obravnavajo 22 zadev, kjer obstajajo sumi kaznivih dejanj, osem so jih predali pristojnim organom, osem prijav je v pripravi, preostale zadeve so v fazi presoje. V vsem lanskem letu pa je bilo takšnih prijav le 10, so navedli. Glede depozitov pa pravijo, da so odlivi v okviru običajnih številk.
|
neutral
|
8,002
|
Četrtletni pregled dogajanja na finančnih trgih Vlagatelji na Wall Streetu so letos optimistični. Dow Jones je pridobil že 11 odstotkov. Tako uspešnega prvega četrtletja ni doživel 15 let. Trije meseci leta 2013 so mimo. Preverimo, na katerih delniških trgih so se še posebej veselili lepih dobičkov in kako so se odrezali preostali investicijski razredi. ZDA Letos že desetodstotni plus Vodilni newyorški delniški indeksi so letos pridobili že okrog deset odstotkov. Zasluge ima predvsem domača centralna banka, ki se vsaj še eno leto ne bo odrekla ultraohlapni denarni politiki. Vlagatelji so bili veseli tudi lepih dobičkov ameriških družb in nekaterih spodbudnih makroekonomskih podatkov, zlasti znakov okrevanja nepremičninskega trga. Ta teden je bil objavljena še zadnja revizija podatka o gospodarski rasti v zadnjem lanskem četrtletju. BDP je porasel za 0,4 odstotka, kar je več od prejšnjih ocen. Tudi indeks S & P dosegel rekord Ker je bila v zgodovini povprečna letna rast indeksa S & P 500 okrog sedemodstotna, nekateri analitiki zdaj pričakujejo umiritev rasti in nekajodstotni popravek v naslednjih dneh. Prav ta četrtek je S & P pri 1.569 točkah dosegel rekordno vrednost, tako da je končno padla meja, ki je bila od 9. oktobra 2007 nedotaknjena. Dow Jones je ta rekord zmogel že 5. marca. Ker je donosnost ameriške obveznice zelo nizka, poskuša vedno več vlagateljev sredstva oplemenititi v delnicah, ki večinoma prinašajo še lepo dividendo. Dolžniška kriza je v zadnjem obdobju spet prišla na površje. Težave Cipra in zlasti način reševanja njegovih bank je vlagatelje precej prestrašil, nekoliko pa so se pomirili ob tem, da navala na ciprske banke, ko so te v četrtek po skoraj dveh tednih spet odprle vrata, vendarle ni bilo. Žal vedno več uglednih medijev špekulira, da bi lahko bila naslednja padla domina Slovenija. Vrednost evra se je znižala na 1,28 dolarja in s tem padla na štirimesečno dno. Frankfurtska borza je, merjeno z indeksom DAX, v prvem četrtletju pridobila 2,4 odstotka. Japonska Jen navzdol, delnice močno navzgor Tokijska borza je v prvih treh mesecih leta 2013 doživela pravo renesanso, saj se je indeks Nikkei povzpel kar za 19 odstotkov, s čimer je krepko premagal avstralski delniški trg, ki je med azijskimi trgi s sedemodstotno rastjo na drugem mestu. Vzrok za rast japonskih delnic je ekspanzivna domača denarna politika. Novi premier Šinzo Abe je napovedal boj proti deflaciji, kar je povzročilo tudi padanje jena. V tem četrtletju je jen v primerjavi z dolarjem izgubil osem odstotkov. LJSE Odličen začetek, klavrno nadaljevanje Na Ljubljanski borzi se je leto v pričakovanju privatizacije nekaterih pomembnih podjetij začelo odlično, indeks SBI TOP pa je hitro poskočil za več kot 10 odstotkov in presegel 700 točk. Po odmevnem poročilu KPK-ja, ki ji je sledil padec Janševe vlade, se je obrnilo navzdol, svoje pa so dodala še ugibanja, ali bo morala Slovenija zaprositi za mednarodno pomoč. V prvem četrtletju so se delnice Nove KBM pocenile za 43 odstotkov, Telekoma za 13, Petrola za devet in Krke za sedem odstotkov. Med redkimi pozitivnimi izjemami omenimo 18-odstotno rast Gorenjevih delnic.
|
neutral
|
8,003
|
Vlada je zvišala trošarine Vlada bo zvišala trošarine, zato bodo naslednjih 13 dni cene 95- in 100-oktanskega bencina znova višje za okoli en cent. Ceni dizelskega goriva in kurilnega olja ostajata enaki. Cena 95-oktanskega bencina se bo tako zvišala za 0,9 centa na 1,514 evra za liter, 100-oktanski bencin pa bo dražji za 1,1 centa in bo za liter treba odšteti 1,530 evra. Ceni dizelskega goriva in kurilnega olja ostajata nespremenjeni in bosta tudi naslednja slaba dva tedna 1,381 evra za liter oz. 1,009 evra za liter. Kot je znano, se cene naftnih derivatov v Sloveniji določajo skladno z vladno uredbo po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja v primerjavi z evrom. 95-oktanski bencin98-/100- oktanski bencindizelsko gorivokurilno olje 28. december 20101,2631,2791,2330,808 28. december 20111,3421,3561,2770,945 24. december 20121,4861,5031,3851,005 7. januar 20131,5011,5151,3951,033 21. januar 20131,5161,5301,4071,050 4. februar 2013 1,549 1,562 1,411 1,052 18. februar 20131,5491,5621,4111,052 4. marec 20131,5471,5611,4021,032 18. marec 20131,5051,5191,3811,009 3. april 20131,5141,5301,3811,009
|
neutral
|
8,004
|
Samo Hribar Milič Kot da bi slona zadeli s kepo Od javne objave seznama davčnih dolžnikov se je v hrvaški proračun nateklo 43,4 milijona evrov, so za MMC sporočili s hrvaške davčne uprave. A GZS še vedno nasprotuje objavi dolžnikov v Sloveniji 15. aprila. Seznam dolžnikov je bil konec oktobra lani in konec januarja osvežen, s seznama pa so izbrisali 1.874 imen dolžnikov. Gre za državljane in manjša podjetja, ki so državi vplačala 25,9 milijona evrov dolgov oziroma 193.984.710,75 kune. Imena na seznamu do konca poplačila Dolg je zmanjšalo več kot tri tisoč davčnih zavezancev, ki so državi plačali 17,5 milijona evrov oziroma 131 milijonov kun. Toda njihova imena so še vedno na seznamu, ker dolga niso odplačali do konca, pojasnjujejo s hrvaške davčne uprave. Kot je znano, je hrvaška davčna uprava avgusta lani objavila imena dolžnikov – fizičnih oseb, ki so opravljale dejavnost in so bile dolžne državi več kot 13.300 evrov 100.000 kun, pravnih oseb, ki so bile dolžne več kot 40 tisoč evrov 300.000 kun, ter vseh drugih davčnih zavezancev, katerih dolgovi so bili večji od 2.000 evrov 15.000 kun. Kot da bi na slona šli s kepo Ti rezultati so zelo slabi, pa se je posledice javne objave davčnih dolžnikov na Hrvaškem za MMC komentiral Samo Hribar Milič, ki vztrajno nasprotuje objavi seznama dolžnikov v Sloveniji 15. aprila. Če nimate cilja, potem tudi, če zadenete slona s kepo, je to dober rezultat. Rezultati na Hrvaškem so slabi, ocenjuje Milič. Prepričan je, da se plačilna disciplina ne povečuje s sramotilnimi stebri, ampak s tem, da organi, ki jih državljani plačujejo, poskrbijo v skladu z zakonom in pristojnosti, ki jih imajo, za zaščito državljanov. To je pravna država, meni Milič, ki mu ni jasno, da je nekdanja stečajna upraviteljica, lastnica in direktorica celjskega Gradisa, zdaj izvršna direktorica Starbucka Slovenije. Nič se ji ni zgodilo, poudarja Milič, čeprav se je stečajna masa Gradisa oziroma njegovo premoženje s 14 milijonov evrov stopilo na dobrih 6 milijonov, 280 upnikov, večinoma majhnih podjetij, pa ni dobilo niti evra poplačanega dolga. Naše stališče je, da naj država prek Dursa, Ajpesa in pravosodnih organov poskrbi, da bo teh 280 upnikov zaščitenih, ne pa da se jih pribija kot neplačnike na stebru, je ogorčen Milič. Zato pristojne organe poziva, naj seznama ne objavijo. DURS večina dolga pravnomočna Tudi njegovo argumentacijo, naj tega ne storijo vsaj za tista podjetja, kjer pravnomočni postopki še niso končani, na Dursu zavračajo. Poudarjajo, da je prevladujoča večina dolga, ki bo objavljen, že pravnomočna in da pritožba ne zadrži izvršitve. Davčni zavezanec, ki obveznosti ne poravna, torej ne ravna v skladu z zakonodajo in je dolžnik, dodajajo. Če bi vsaka pritožba zadržala izvršitev oziroma plačilo, potem bi se soočali s situacijo, da bi verjetno večina davčnih zavezancev uporabljala pritožbo zgolj za to, da bi preložila plačilo obveznosti, pojasnjujejo z Dursa za MMC. Posledice veljavnega zakona pa bomo, tako Durs, lahko proučevali po sami objavi dolžnikov, ki bodo objavljeni 15. aprila 2013. Sindikati Marsikaj se bo pokazalo Goran Lukić pa nasprotno meni, da je objava seznama davčnih neplačnikov v interesu javnosti, poslovnega okolja, morebitnih poslovnih partnerjev in delavcev, ki bodo imeli vpogled v to, kateri delodajalec je kredibilen. Tukaj gre za dejansko načelnost konec koncev gre za javne prihodke, to so javne finance, javni denar, zato smo v sindikatih za to, da se ti podatki objavijo. Ne gre samo za direkten odnos poslovnega, pravnega subjekta enega z drugim, ampak gre za pravno osebo, ki je dolžna davčnemu uradu določena sredstva, in zato mislimo, da je uprava dolžna to tudi objaviti, pravi Lukić. Vsak mesec se bo ta seznam spreminjal, dopolnjeval, dodaja Lukič, ki razume gospodarski lobi, ki noče te objave, ker se bo verjetno marsikaj pokazalo. Pokazalo se bo, kakšen je v bistvu obseg vseh kršitev! Tudi v gospodarstvu pa se morajo zavedati, da se na neki morajo postaviti temelji transparentnega poslovnega okolja, in to je tisto, kar si želimo, sklene Lukić.
|
neutral
|
8,005
|
Nov zaplet pri prodaji Mercatorja Rok za oddajo zavezujočih ponudb za Mercator se kmalu izteče, Agrokor pa prosi za podaljšanje, saj se mu z One Equity Partners hčerinsko družbo JPMorgan Chase še ni uspelo dogovoriti za dokapitalizacijo. Rok za oddajo ponudb se izteče 15. aprila, hrvaškemu Agrokorju pa še vedno ni uspelo sestaviti finančne konstrukcije za nakup. Nujno namreč mora še pred oddajo ponudbe izvesti dokapitalizacijo, saj je prezadolžen in nima lastnega kapitala za naskok na Mercator. To dokazujejo informacije, da se za vstop v lastništvo Agrokorja po novem pogaja tako z One Equity Partners, ki sodi pod okrilje ameriškega bančnega velikana JPMorgan Chase, kot tudi kanadsko družbo tveganega kapitala Capital International. Domnevno 130 evrov za delnico Mercatorja Toda pogajanja po podatkih Dnevnika še niso obrodila sadov. Po neuradnih informacijah časopisa se prvi mož Agrokorja Ivica Todorić dogovarja za kar 485-milijonsko dokapitalizacijo, kar implicira, da bi za delnico Mercatorja lahko ponudil okoli 130 evrov. Lanski scenarij letos ni izvedljiv Vse dokler Todorić nima vsaj jasnih zavez, da mu bo uspelo izpeljati dokapitalizacijo Agrokorja, pa ima tudi zvezane roke pri oddaji zavezujoče ponudbe za Mercator. Ponovitev lanskega scenarija, ko je Agrokor s prodajalci sklenil predpogodbo, s katero je dobil enoletno ekskluzivno opcijo za večinski paket Mercatorja, šele nato pa se začel dogovarjati o finančni konstrukciji, tokrat ni izvedljiva. Agrokorju svetuje Blackstone V Agrokorju in finančni skupini Blackstone, ki pri nakupu Mercatorja tokrat svetuje hrvaški skupini, naj bi namreč ta manever ocenili kot preveč tvegan. Če bi se izkazalo, da Agrokorjeva ponudba ni podprta s kapitalom, bi ga lahko prodajalci izključili iz prodajnih postopkov, v skrajnem primeru pa bi lahko zaradi zavajanja oziroma oviranja prodajnih postopkov imeli podlago za tožbo proti Agrokorju. Todorović odgovarja EBRD-ju Prav od dokapitalizacije Agrokorja je torej odvisno, ali bo Todoriću uspelo uresničiti načrtovani prevzem Mercatorja. Možnosti, da bi Agrokor prevzem financiral z dodatnim zadolževanjem, namreč ni, saj je hrvaška skupina že lani dosegla mejo maksimalne možne zadolžitve. Pred sedmimi leti, ko je v lastništvo Agrokorja prek dokapitalizacije vstopil EBRD, se je moral namreč Todorić zavezati, da neto finančni dolg ne bo presegel štirikratnika letnega dobička iz poslovanja pred amortizacijo EBITDA, medtem ko je lani razmerje med neto dolgom in EBITDA znašalo že 3,98. Uspešen prevzem Mercatorja bi sicer pozitivno vplival tudi na kapital skupine Agrokor. Ker bi Todorić za Mercator odštel le okoli 70 odstotkov knjigovodske vrednosti, bi morala namreč skupina Agrokor v svojih rezultatih oblikovati za kar okoli 180 milijonov evrov tako imenovanega slabega imena, kar bi samodejno zvišalo njen kapital. Ta se je, kot smo nedavno razkrili, lani znižal za tretjino, na 590 milijonov evrov, še piše časopis.
|
negative
|
8,006
|
Polovica dokapitalizacijskih sredstev naj bi šla za tekoče poslovanje Adria Airways naj bi letos poslovala s pozitivno ničlo. Toda če bi Evropska komisija ocenila, da je bila v preteklosti deležna neupravičene državne pomoči, bi najverjetneje končala v stečaju. Po poročanju novinarja Radia Slovenija Milana Trobiča naj bi v Adrii Airways po neuradnih podatkih letos poslovali nekoliko bolj kot lani. Dosegli naj bi pozitivno ničlo, kar bi lahko pomenilo, da nova uprava dosega cilje, ki so si jih zastavili lani novembra ob dokapitalizaciji družbe v višini 50 milijonov evrov. Zaradi pomanjkanja uradnih informacij pa naj bi Adria kar polovico lanske dokapitalizacije porabila za tekoče poslovanje. Delničarje ob tem zanima, kakšno je dejansko poslovanje Adrie. Če ne prej, bodo to najbrž izvedeli na skupščini delničarjev, ki bo konec tega meseca, pravi predsednik društva malih delničarjev MDS Rajko Stankovič. Takrat naj bi bilo tudi jasneje, kaj se dogaja z napovedano prodajo večinskega deleža v Adrii. V medijih že nekaj časa krožijo informacije, da naj bi se za nakup zanimala nemška družba Intro Aviation, ki naj bi bila zgolj posrednik, končni kupec pa Air Berlin. Morebitni kupec je sam uspešno prestal sanacijo in našel izhod iz podobne krize, kot jo preživlja Adria in bi ji zato s tem znanjem in skupnim nastopom lahko pomagal iz brezna težav. Nad Adrio pa še vedno kot damoklejev meč visi postopek, ki ga je Evropska komisija začela lani novembra, ko je sprožila preiskavo, ali je bila Adria v preteklosti deležna neupravičene državne pomoči. Skupna vsota dokapitalizacij naj bi sicer znašala okrog 85 milijonov evrov. Morebitna odločitev, da mora Adria sredstva vrniti, pa pomeni, da bo celoten postopek prodaje pod vprašajem. Nekateri menijo, da bi to pomenilo tudi stečaj naše edine letalske družbe Adrie Airways.
|
negative
|
8,007
|
Slaba banka, dobra rešitev Slovenije ni med naslednjimi žrtvami krize, ugotavlja nekdaj glavni ekonomist Deutsche Bank Thomas Mayer. Je pa na seznamu, ki mu nepresenetljivo kraljuje Ciper med 17 ogroženih tudi Francija. Slovenija izvozi za slaba dva odstotka več, kot uvozi, javni dolg znaša le slabih 54 % BDP-ja, strukturni primanjkljaj 3,1%, bilančna vsota bank pa okoli 120 odstotkov BDP-ja. To so številke, ki po mnenju nemškega ekonomista govorijo v korist Slovenije. Tudi dejstvo, da je slovensko gospodarstvo majhno in odvisno od tujih trgov, v veliki meri prav od Nemčije, je po njegovem mnenju njena prednost. Bolje od nje sta se odrezali le Estonija in Nemčija. Mayer je odgovore sicer poiskal v številkah in pripravil seznam 17 evropskih držav, ki bi lahko bile naslednje žrtve krize. Preberite tudi Die Welt Slovenija je pozitivno presenečenje Nemški ekonomist je prepričan, da lahko Slovenija težave v bančnem sektorju reši sama, pri čemer se mu zdi ideja slabe banke dobra rešitev. Še največji problem pa vidi v politični negotovosti, ki gospodarske težave še poglablja.
|
neutral
|
8,008
|
Fed sprožil novo rast newyorških delniških indeksov Kaže, da se Fed letos še ne bo odpovedal ultraohlapni denarni politiki, kar Wall Streetu odpira pot do novih rekordov. Nafta temu ne sledi in je v območju letošnjega dna. Na sredino trgovanje vodilnih zahodnih delniških trgov je vplival zapisnik zadnjega sestanka ameriške centralne banke. Večina članov Feda meni, da bodo Zvezne rezerve šele konec leta začele namenjati manj sredstev za odkupovanje obveznic. Program, znan po imenu kvantitativno sproščanje QE, je namenjen spodbujanju gospodarske rasti in je v veliki meri zaslužen za rast delnic. GM bo spet oglaševal na Facebooku V sredo do 19. ure se je Dow Jones povzpel do 14.820 točk, kar pomeni enoodstotno rast. Nov rekord je postavil tudi širši indeks S & P 500. Facebookove delnice so poskočile za več kot štiri odstotke, potem ko je General Motors sporočil, da bo po enoletnem premoru spet oglaševal na priljubljenem družabnem omrežju. Podražile so se tudi Applove in Yahoojeve delnice, saj sta podjetji sporočili, da bosta sodelovali pri razvoju mobilne programske opreme. Kitajski izvoz marca višji za 10 odstotkov Kljub vzponu delniškega trga je nafta spet v negativnem območju. Vrednost brenta se je znižala na dobrih 105 dolarjev in je tako spet v območju letošnjega dna. Vzrok je objava višjih ameriških zalog nafte in podatek, da je Kitajska marca uvozila dobra dva odstotka manj nafte kot v istem mesecu lani. Kitajski je sicer marca na letni primerjavi uspelo 10-odstotno povečanje celotnega izvoza, kar je malce manj od pričakovanj. Uvoz se je zvišal za 14,1 odstotka, kar je precej nad napovedmi. Tečaji delnic na Lj. borzi 10. april NOVA KBM+4,29 %0,73 EUR TELEKOM +3,23 %80,00 ZAV. TRIGLAV+2,99 %17,20 MERCATOR +1,36 %111,50 PETROL+0,49 %206,00 KRKA +0,10 %47,95 LUKA KOPER +0,00 %7,90 GORENJE -1,13 %4,202 Fitch posvaril Kitajsko Bonitetna agencija Fitch je znižala oceno dolgoročnega dolga Kitajske z AA- na A+, torej iz najvišjega v zgornji srednji razred. V agenciji so se za ta korak odločili, ker so ocenili, da se tveganja za finančno stabilnost drugega največjega gospodarstva na svetu povečujejo. Kot so pojasnili v Fitchu, se obseg kreditiranja na Kitajskem po letu 2009 povečuje občutno hitreje kot obseg bruto domačega proizvoda. Visok padec španske industrijske proizvodnje Tudi v Evropi je bilo v zadnjih dveh dneh objavljenih nekaj svežih makroekonomskih podatkov. Tako v Španiji kot Italiji je industrijska proizvodnja padla bolj od napovedi, v Španiji celo za 6,5 odstotka. Nemški izvoz se je februarja znižal za 1,5 odstotka. Znani vlagatelj George Soros napoveduje, da bo nemško gospodarstvo do septembrskih volitev v recesiji, istočasno pa je Soros spet kritiziral nemške zahteve, naj države, ki jih pesti dolžniška kriza, izhod iščejo z varčevanjem. Nemčija je imela v zadnjem lanskem četrtletju sicer rahel padec BDP-ja, a naj bi bilo prvo letošnje četrtletje spet pozitivno. Vlada napoveduje za letos 0,4-odstotno rast. Telekomove delnice spet nad 80 evri Na Ljubljanski borzi je indeks SBI TOP 587 točk šele drugič v zadnjem mesecu porasel za več kot odstotek, kar je predvsem posledica triodstotne rasti Telekomovih in Triglavovih delnic. Telekomove, ki so v torek po petih zaporednih negativnih dneh padle najnižje po novembru, so ob 694 tisoč evrih prometa dosegle 81 evrov, medtem ko se se s Triglavom najvišji posli sklepali pri 17,29 evra. Občutno višja donosnost slovenskih obveznic Večji promet je bilo opaziti tudi pri Petrolu 284 tisoč evrov in zlasti pri Krki 1,2 milijona. Cena farmacevta se je gibala med 47,27 in 48,30 evra. V prvi kotaciji so se pocenile le Gorenjeve delnice. Medtem se je spet občutno povečala donosnost slovenske desetletne obveznice, čeprav je predsednica vlade Alenka Bratušek ob torkovem obisku Bruslja zatrdila, da bo Slovenija svoje težave rešila sama. Zahtevana donosnost na slovenske desetletne obveznice je poskočila kar za 53 bazičnih točk, na 6,58 odstotka. Vzrok je predvsem neuspešna dražba zakladnih menic.
|
neutral
|
8,009
|
Islam prepoveduje uživanje svinjine Izdelki, označeni s halal, so namenjeni muslimanom in zato svinjine ne smejo vsebovati. Švedska agencija za prehrano je v salami mariborskega proizvajalca našla prav to. V Mariboru za to prvič slišijo . Po fotografiji, objavljeni na spletni strani agencije, sodeč, gre za kulen proizvajalca Košaki TMI iz Maribora, ki je vseboval okoli deset odstotkov svinjskega mesa. Tiskovna predstavnica agencije Louise Nyholm je sporočila, da bodo o svojih ugotovitvah obvestili EU in da bodo preverili podjetje, ki je napačno označilo salamo, piše na spletni strani švedske agencije. Nesprejemljivo je, da izdelki, označeni s halal, vsebujejo svinjsko meso. Veliko ljudi je, ki nikakor nočejo jesti svinjine, zato je pomembno, da podjetja prevzamejo odgovornost in potrdijo, da se njihovi izdelki ne prodajajo z napačnimi oznakami, je poudarila. Švedska agencija po poročanju AFP-ja ni razkrila, koliko napačno označenega mesa je bilo prodanega in kako dolgo je bilo na trgu. Halal zakol je na Švedskem prepovedan Islam prepoveduje uživanje svinjine. Zakol po metodi halal pomeni, da se živali prereže grlo in pusti odteči kri. Na Švedskem je ta metoda prepovedana, ker živali pred zakolom niso omamljene. Švedska agencija je navedla, da je sporna salama vsebovala okoli 10 odstotkov svinjskega mesa, za onesnažene pa običajno veljajo izdelki, ki vsebujejo več kot odstotek svinjine. Agencija je testirala 99 izdelkov, od katerih jih je devet vsebovalo svinjski DNK. Osem vzorcev je vsebovalo manj kot odstotek svinjine, od tega sedem manj kot 0,1 odstotka, še navaja AFP. Košaki Za to prvič slišimo Predsednik uprave Košakov Jure Bojnec, ki je sicer na službeni poti v tujini, ni želel komentirati navedb, saj z njimi še ni seznanjen in za vse skupaj sliši prvič. Pojasnila je obljubil za četrtek.
|
negative
|
8,010
|
Vsi imajo enake težave Štirje največji japonski proizvajalci avtomobilov - Toyota, Nissan, Honda in Mazda - bodo zaradi možnih težav z zračnimi blazinami po vsem svetu skupaj vpoklicali 3,39 milijona vozil. Toyota bo v Sloveniji na pregled povabila 1.612 lastnikov modelov yaris, corolla in avensis. Vsi proizvajalci navajajo iste težave z zračno blazino. V slovenskem predstavništvu Toyote so pojasnili, da se lahko zaradi nepravilnega postopka izdelave pogonskega dela sovoznikove zračne vreče ob sproženju le-te do poškoduje inflator, kar bi utegnilo poškodovati sopotnika. Predstavnik Toyote je pojasnil, da bodo vpoklicali 1,73 milijona vozil, ki so bili na Japonskem ali drugod po svetu izdelani med novembrom leta 2000 in marcem leta 2004. V ZDA bodo vpoklicali 170.000 vozil. V Evropi bo Toyota vpoklicala približno 490.000 vozil modelov yaris, corolla in avensis. Do zdaj poročajo o skupno petih poškodbah inflatorja dva primera v ZDA in trije na Japonskem, a v nobenem primeru ni prišlo do poškodb potnikov. Krivo japonsko podjetje? Nissan bo po vsem svetu odpoklical 480.000 vozil, ki so jih izdelali na Japonskem med avgustom leta 2000 in januarjem leta 2004. Honda bo odpoklicala 1,135 milijona vozil. Gre za vsesplošni vpoklic, ki zadeva vse regije, kjer poslujemo, so pojasnili v Hondi. Mazda bo po vsem svetu odpoklicala 45.463 vozil, od tega 4.384 na Japonskem. Iz Toyote in Nissana so sporočili, da je zračne blazine proizvedlo podjetje Takata iz Tokia, medtem ko je japonsko ministrstvo za promet pojasnilo, da je sestavne dele za zračne blazine dobavilo eno podjetje, pri čemer njegovega imena niso navedli. Takata naj bi zračne blazine dobavljala vsem večjih proizvajalcem avtomobilov na svetu, tudi nemškim proizvajalcem Daimler, Volkswagen in BMW, ameriškima proizvajalcema Ford in General Motors, italijanskemu Fiatu in južnokorejskemu Hyundaiu.
|
negative
|
8,011
|
Bo kdo želel kupiti? Po sredinem neuspešnem poskusu prodaje večinskega deleža Večera hamburški družbi Medici bo Pivovarna Laško obnovila pogovore z vlagatelji iz preteklosti. Nadzorni svet Pivovarne Laško je na današnji seji podprl predlog uprave pivovarne, da se postopek odprodaje družbe Večer, ki je v sredo ponovno propadel, nadaljuje z drugimi zainteresiranimi vlagatelji. Hčerinska družba Pivovarne Laško časopisna hiša Delo je sklenila dogovor o odprodaji 79,24-odstotnega poslovnega deleža v Večeru, kar je pred časom v odločbi zahteval urad za varstvo konkurence, vendar do izteka roka kupec - neuradno naj bi šlo za podjetje Medici iz Hamburga - ni imel dovolj denarja za nakup. Nadzorni svet se je seznanil tudi s postopki odprodaje Mercatorja, zavezujoče ponudbe pa pričakujejo maja, ko se bo konzorcij prodajalcev odločal, kako naprej. Pivovarna Laško bo prodala tudi Jadransko pivovarno. Stagnacija boljša od padca Prav tako so se seznanili tudi s sklenitvijo sporazuma o reprogramu posojil s ključnimi bankami upnicami. Reprogram, vreden 270 milijonov evrov posojil, ki je zapadel v poplačilo konec marca, je dogovorjen za obdobje šestih mesecev. Banke upnice sicer vztrajajo pri čim hitrejšem zmanjševanju zadolženosti družb skupine Laško in prodaji premoženja. Pivovarna Laško je sicer v prvih dveh mesecih letos prihodke iz poslovanja povečala za devet odstotkov na 7,8 milijona evrov, Pivovarna Union pa je ustvarila skoraj 10 milijonov evrov prihodkov, kar je enako kot v lanskem primerjalnem obdobju. Tudi Radenska je ohranila prihodke na ravni prvih dveh mesecev leta 2012. Ti so znašali 3,3 milijona evrov.
|
neutral
|
8,012
|
Okvirni znesek opranega denarja je lani znašal 70,5 milijona evrov. Kriminalisti ugotavljajo, da v zadnjih letih gospodarski kriminal, predvsem kazniva dejanja z veliko premoženjsko škodo ter organiziran kriminal, narašča. Generalna policijska uprava je v sredo predstavila delo policije v lanskem letu. Direktor Uprave kriminalistične policije dr. Jurij Ferme je povedal, da podatki v zadnjih letih izkazujejo naraščanje števila kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, predvsem dejanj z veliko premoženjsko škodo oz. koristjo in organiziranih oblik te kriminalitete. Kriminalisti tako preiskujejo številne prisilne poravnave, ki niso bile uspešne in so se končale s stečaji gospodarskih družb, in tudi primere spornih kreditiranj bank, predvsem tistih v večinski lasti države, s čimer se soočajo specializirane preiskovalne skupine. Na področju gospodarske kriminalitete policisti in kriminalisti tudi opažajo naraščajočo uporabo vrste sodobnih tehnologij in opreme, kar njeno obvladovanje še dodatno otežuje in posledica tega naj bi bili številnih zaostanki 913 dosjejev, predvsem na račun preiskovanja elektronskih naprav. Med zahtevnejšimi kaznivimi dejanji se je najbolj povečalo število kaznivih dejanj pranja denarja, in sicer z 48 na 141, Število oškodovanj upnikov se je povečalo z 20 na 37, število zlorab položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti pa s 161 na 216. S temi kaznivimi dejanji zlorab je bila po podatkih kriminalistov povzročena največja škoda, in sicer za 276,3 milijona evrov. Policija je lani vložila kazenske ovadbe za 74 tipičnih korupcijskih kaznivih dejanj, pri čemer je ovadila 89 ljudi. Obravnavanih pa je bilo še 22 kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, ki so vsebovala elemente korupcije. Več poudarka finančnim preiskavam Ob predstavitvi dela policije so opozorili, da so lani dali več poudarka finančnim preiskavam, pri katerih so sledili nezakonitemu finančnemu toku denarja in na tej podlagi zavarovali oziroma odvzeli pridobljene premoženjske koristi. Policija je tako opravila finančne preiskave v 234 zadevah, in sicer zoper 421 fizičnih in 148 pravnih oseb. V finančnih preiskavah pa se je preverjalo za 202,6 milijona evrov domnevno protipravno pridobljene premoženjske koristi. Po izvedenih finančnih preiskavah v predkazenskem postopku so na pristojna državna tožilstva podali 135 pobud za zavarovanje premoženjske koristi v višini 179,3 milijona evrov zoper 180 fizičnih in 80 pravnih oseb. Gospodarski kriminal ne pozna krize V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS ugotavljajo, da gospodarski kriminal v času krize ne pozna krize. Po njihovih navedbah je ocenjena škoda zaradi tovrstnih kaznivih dejanj v zadnjih petih letih skupaj znašala 1,4 milijarde evrov, kljub temu pa v priporočilih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj o tem ni niti besede. V ZSSS-ju so ob tem kritični tudi do Gospodarske zbornice Slovenije GZS, ki sicer pozdravlja zavezo k učinkovitemu pregonu gospodarskega kriminala v koalicijski pogodbi nove vlade, vendar so se v zadnjem času raje osredotočili na oviranje javne objave davčnih dolžnikov. Davčna in carinska uprava bosta namreč v ponedeljek na svojih spletnih straneh prvič objavili seznam največjih davčnih dolžnikov, čemur pa na GZS-ju nasprotujejo, saj so prepričani, da bo objava takšnih imen zelo sporna, zlasti pri tistih podjetjih in podjetnikih, zoper katere davčni postopki sploh še niso pravnomočno končani.
|
neutral
|
8,013
|
Iz Dnevnika izpostavljamo Iz Pipistrelove tovarne prihaja novo štirisedežno letalo. Gre za izjemen tehnološki dosežek. Doseg letala znaša 1800 kilometrov, hitrost do 400 km/h, pri tem pa na uro letenja porabi vsega 30 litrov goriva. Panthera, kot se letalo imenuje, je plod petletnega dela, v projekt so vložili 14 milijonov evrov. Naša ekipa je bila na poskusnem letu. Prispevek Mojce Dumančič, TV Dnevnik foto Pipistrel
|
positive
|
8,014
|
Strateška spojitev teh dveh družb je dobra zamisel Hrvaška vlada je sporočila, da bo v kratkem prodala svoj večinski delež v najpomembnejši hrvaški zavarovalnici Croatia osiguranje, ki naj bi jo kupila zavarovalnica Triglav. Z lanskim prometom 400 milijonov evrov in dobičkom 20 milijonov evrov zavarovalnica Croatia osiguranje državi kot večinski lastnici prinaša dividende. A glede na to, da je država v krizi, se je vlada odločila, da bo zavarovalnico prodala. Kakšne pa so možnosti, da bi Croatio osiguranje kupil slovenski Triglav? Kot je za TV Dnevnik dopisniku Vanji Vardjanu pojasnil svetovalec za tuja vlaganja na Hrvaškem Damir Novotny, je Croatia osiguranje državna družba, ki bi jo bilo treba privatizirati z zasebnim kapitalom . Triglav ni zasebna družba. Treba bi jo bilo privatizirati, če kaj vem o njeni lastniški strukturi. Zato zamisel, da bi Triglav kupil Croatio osiguranje, ni najboljša. Strateška spojitev teh dveh družb pa je vsekakor dobra zamisel.
|
neutral
|
8,015
|
Peko že zamuja z dobavo pomladno-poletne kolekcije Hrvaški Osimpex je po dolgotrajnih pogajanjih v ponedeljek vendarle prejel obvestilo, da ga je komisija za prodajo Peka izbrala kot najugodnejšega ponudnika. Osimpex in zaposleni upajo, da bo o zadevi čim prej odločal tudi DZ, ki mora dati soglasje k prodaji. Kot so sporočili iz Osimpexa, so v pogajanjih s komisijo privolili na ostre pogoje, saj so prepričani, da je Peko odlična proizvodna in prodajna znamka, ki je v stanje tik pred stečajem prišla zaradi kapitalske podhranjenosti, neprimernega korporativnega upravljanja in predvsem zaradi nerazumnega podaljševanja procesa prodaje . Lastniki Peka - Republika Slovenija, DSU, SKB Banka in Gorenjska banka so namreč že oktobra lani imenovali komisijo, ki je vodila postopek prodaje in pogajanj. Predstavniki lastnikov so konec marca z Osimpexom asignirali pogodbo, ki novega lastnika zavezuje k plačilu kupnine v vrednosti nekaj čez dva milijona evrov, takojšnje dokapitalizacije v vrednosti dva milijona evrov, kapitalskih vlaganj v vrednosti šestih milijonov evrov v naslednjih petih letih ter za ohranitev vsaj 280 delavcev za najmanj pet let. Osimpex je zaveze zavaroval z najmočnejšimi garancijami menic na premoženje vseh družb skupine Osimpex in premoženjem lastnikov v teh družbah, so zatrdili v osiješki družbi, medtem ko naj bi bil razlog za podaljšanje postopka prodaje prav v zagotavljanju garancij. Zadeva naj bi se zaustavila na vladi, ker naj kupec ne bi zagotovil ustreznih unovčljivih garancij. Potem ko so soglasje pred časom že dali nadzorni odbori, uprave in direktorji vseh lastnikov, mora namreč DSU za prodajo svojega deleža na predlog vlade dobiti soglasje DZ-ja, kjer predloga za izdajo soglasja skoraj tri tedne po odločitvi komisije še niso prejeli. Zaposlenim v Peku, ki so zaradi likvidnostnih težav podjetja v veliki skrbeh, ni jasno, zakaj se je postopek tako zavlekel. Imajo namreč zagotovila komisije in kupca, da so bili dani korporativna garancija, poroštva in notarsko overjena zadolžnica, ki je takoj neposredno izvršljiva. V Osimpexu nerazumno dolg odlog pripisujejo napakam, ki se običajno dogajajo ob zamenjavah vlad. Upajo, da bo DZ v najkrajšem mogočem času sprejel odločitev. Vsak, ki se je kdaj koli ukvarjal s proizvodnjo in prodajo v modni industriji, ve, kako pomembni za obstanek so dnevi vstopa na trg z novimi kolekcijami, so zapisali v Osimpexu, kjer verjamejo, da se bodo lastniki o tem poučili, preden bo za Peko prepozno in ga ne bodo mogli rešiti niti njihov kapital in strokovne ekipe. Zaradi pomanjkanja obratnih sredstev je Peko že zamudil z dobavo pomladno-poletne kolekcije v svoje trgovine. Proizvodnja je že dolgo motena in zaposleni v Peku se bojijo, da bodo ostali brez plače za marec in da bo Peko morda še pred koncem tega tedna prisiljen objaviti insolventnost. S tem bi bilo ogroženih 380 delovnih mest v Tržiču in Pekovi trgovski mreži.
|
negative
|
8,016
|
Prihodnji meseci bodo pokazali resničnost Čuferjevih izjav Economistov dopisnik Tim Judah dvomljivo povzema izjave slovenskih politikov o nepotrebnosti zunanje pomoči, saj številke govorijo drugače. Judah, Economistov komentator, katerega prispevek je objavil Bloomberg, navaja, da je slovenski finančni minister Uroš Čufer prejšnji teden spremljal mučno javno predstavitev predstavnikov OECD-ja, ki so naslikali mrko sliko stanja v državi. Bil je očitno slabe volje, opaža ekonomist. Pojasnjuje, da je ministra, ki se je na predstavitvi izognil temu odgovoru, pozneje še enkrat vprašal, ali bo Slovenija naslednja država, ki bo potrebovala pomoč. Čufer mu je, tako Judah, jezno zabrusil Ne potrebujemo rešilnega paketa. Ne zanima me Ciper. Smo v zadovoljivi situaciji. Prepričan sem, da bomo dosegli dobre rezultate. Kljub turbulencam na trgih lahko počakamo, da se ti umirijo, je zagotovil. Ob tem komentator navaja nekaj podatkov iz poročila OECD-ja 2,3-odstotno krčenje BDP-ja v lanskem letu ter napoved 2,1-odstotnega padca za letos. Izpostavlja tudi 10-odstotno brezposelnost in staranje prebivalstva. Špekulacije in samoizpolnjujoče se prerokbe Hkrati pa navaja tudi besede komentatorke in psihologinje Renate Salecl, da se glede krize Slovenije pretirano dramatizira. Slovenci od decembra protestirajo proti koruptivnim politikom, a številni se strinjajo, da v ozadju razprave o Sloveniji kot prihodnjem Cipru stoji špekulativni kapital, piše komentator. Tisti, ki se igrajo s prihodnostjo držav, stavijo na padec držav, kar postane samoizpolnjujoča se prerokba, Judah citira Saleclovo. Dodaja, da bomo najverjetneje v nekaj mesecih vedeli, ali ima prav. Po besedah Judaha so vse od razglasitve neodvisnosti Slovenijo vodili ljudje, ki so se na oblast povzpeli na račun tega uspeha. Za to so se tudi ves čas nagrajevali. Medtem ko je v državi v začetnem povojnem obdobju še vladal nacionalni konsenz glede ciljev - pridružitev zvezi Nato, EU-ju ter območju evra - pa so zatem politiki zaspali na lovorikah. Slovenija je bila primerljivo bogata in večina ljudi je imela visok življenjski standard. S poceni posojili pa so se zadeve začele spreminjati, še posebej za podjetja. Ker je Slovenija majhna država, kjer se vsi na vrhu poznajo, so menedžerji de facto državnih podjetij izkoristili politične povezave za njihov odkup, pri čemer so za zavarovanje ponudili kar kapital podjetij. Proces so še olajšale banke v državni lasti, situacija pa je vzpostavila tovariško mrežo med politiko, podjetji in bankami. Nerealna pričakovanja namesto konkurenčnih proizvodov Judah navaja tudi besede podjetnika Boruta Grgiča, da so v letih od 2003 do 2009 slovenska podjetja poskušala spremeniti svoja podjetja v regionalne zvezde, a to z izposojenim denarjem in nerealnimi pričakovanji glede porabniškega trga na Balkanu. Celoten razcvet zgodnjega 21. stoletja je bil tako lažen in ustvarjen na posojilih, namesto na viziji in konkurenčnih proizvodih, je ocenil Grgič. Da so kljub zastrašujočim statističnim podatkom primerjave s Ciprom absurdne, je Judahu zagotovila tudi premierka Alenka Bratušek. A če kogar koli v Sloveniji vprašaš, ali bo država potrebovala rešilni paket, je odgovor enak nihče ne ve, piše komentator. Lahko bi šlo v katero koli smer, v največji meri pa je odgovor na to vprašanje odvisen od pripravljenosti slovenskih politikov na skupno reševanje težav. Bratuškova v to sodelovanje verjame. Resnična grožnja Bolj skeptičen pa je blogar in politični komentator Aljaž Pengov Bitenc. Nujne reforme, ki vključujejo odpuščanje v javnem sektorju, bodo tako boleče, da bi se po njegovem mnenju nekateri politiki lahko raje odločili za reševanje. Tako bi lahko krivdo za nepriljubljene ukrepe zvalili na druge, Bitenčevo mnenje povzema Judah. Pengov Bitenc grožnjo bankrota vidi kot zelo realno in doda, da mora proizvodni sektor začeti proizvajati izdelke z visoko dodano vrednost, pri čemer komentator navede podjetji Akrapovič in Pipistrel.
|
negative
|
8,017
|
Prodaja avtomobilov v Evropi marca nazadovala 18. mesec zapored Po ponedeljkovem sesutju na trgu plemenitih kovin so se strasti pri kovinah malce pomirile, je pa zato na delniških trgih čutiti precej negotovosti. Nov udarec je doživel Apple. Frankfurtski DAX30 je zdrsnil še za skoraj 200 točk oziroma za dobra dva odstotka, pri čemer je pogledal pod 7.500 točk. Newyorški Dow Jones 14.622 točk je bil popoldne za skoraj odstotek, tehnološki Nasdaq pa za skoraj dva odstotka v minusu. Marca v Evropi desetodstotni padec prodaje avtomobilov V Frankfurtu se še naprej se cenijo vrednosti delnic avtomobilskih podjetij. Prodaja avtomobilov je v Evropi tudi marca občutno nazadovala, kar je že 18. zaporedni negativni mesec. Na novo je bilo registriranih 1,307.107 vozil, kar je 10,2 odstotka manj kot v istem obdobju lani. V Nemčiji je bil minus celo 17-odstoten, kar je največ med vodilnimi trgi. Delnice Daimlerja, BMW-ja in Volkswagna so posledično v zadnjem času na udaru prodajalcev. Intel s precej nižjim dobičkom Daimlerjeve delnice so zdaj od letošnjega vrha z začetka marca oddaljene 18 odstotkov, Volkswagnove celo 24 odstotkov. Medtem vlagatelji še naprej budno analizirajo prve objave največjih ameriških podjetij o poslovanju prvega četrtletja. Proizvajalec polprevodnikov Intel je imel zaradi vedno manjšega povpraševanja po osebnih računalnikih za četrtino manj dobička pod črto sta ostali dobri dve milijardi dolarjev, promet pa je upadel za 2,5 odstotka, na 12,58 milijarde dolarjev. Tečaji delnic na Lj. borzi 17. April NOVA KBM +2,50 % 0,82 EUR LUKA KOPER +0,56 % 7,95 GORENJE -0,45 % 4,207 KRKA -1,44 % 47,80 MERCATOR -2,16 % 108,50 ZAV. TRIGLAV -1,89 % 18,15 TELEKOM -2,33 % 84,00 PETROL -2,78 % 210,00 Coca-Cola pozitivno presenetila Pionir interneta, podjetje Yahoo, v prvih treh mesecih letos ni poslovalo bleščeče. Dobiček se je sicer povišal za 36 odstotkov, na 390 milijonov dolarjev, toda prihodki so stagnirali. Veliko bolj so lahko zadovoljni lastniki Coca-Cole. Dobiček je presegel pričakovanja analitikov, delnice pa so v torek poskočile za skoraj šest odstotkov in dosegle najvišjo raven po letu 1998. Bolje od pričakovanj se je v prvem četrtletju odrezal tudi Johnson & Johnson. Strokovnjaki sicer napovedujejo, da se bodo dobički podjetij, vključenih v indeks S & P 500, v prvem četrtletju povečali le za 1,8 odstotka. Applove delnice pod 400 dolarji Danes so novo hladno prho doživeli lastniki Applovih delnic. Njihova naložba se je stanjšala še za šest odstotkov, delnice pa so pogledale celo pod 400 dolarjev, tako da so že več kot 40 odstotkov oddaljene od rekordne vrednosti z lanskega septembra. Vzrok za na trenutke že panično prodajo Applovih delnic so najverjetneje včerajšnje precej črnoglede napovedi proizvajalca polprevodnikov Cirrus Logic, ki je ključni Applov dobavitelj. Mimogrede, Apple bo svoje četrtletne poslovne rezultate objavil 23. aprila. Rahlo okrevanje zlata Zlato je v ponedeljek padlo za več kot osem odstotkov, kar je največ v zadnjih 30 letih. V torek je bila cena za hip le še 1.321 dolarjev, nato pa so se le našli pogumni kupci, ki so ocenili, da je po izjemnih padcih od rekorda se je zlato oddaljilo že za skoraj 30 odstotkov čas za nakupe. Danes sredi dneva je bila tako cena zlate unče okrog 1.380 dolarjev. Nafta si ni opomogla in, cena brenta se je pocenila na 98 dolarjev. Evro je po jutranjih 1,32 dolarja zdrsnil na 1,3036 dolarja.
|
negative
|
8,018
|
Pred sejo nadzornega sveta Država bi danes že lahko sklicala junijsko skupščino, na dnevnem redu pa bi se lahko znašla tudi popolnitev nadzornega sveta, ki je trenutno nesklepčen. Še pred današnjo sejo nadzornega sveta se je v javnosti na široko ugibalo, ali bodo nespretne poteze v zvezi z nabavo drage limuzine ter glede vprašljivih poslov s kadrovsko agencijo Korn Ferry International s položaja prvega moža odnesle Janka Medjo. vendar kot je včeraj za Večer zatrdil predsednik nadzornega sveta Klemen Vidic, zamenjave predsednika uprave na današnji seji ni na dnevnem redu. Zagotovo pa bodo nadzorniki danes pripravljali in morebiti tudi že pripravili skupščinske sklepe. Med njimi bo po pričakovanjih tudi popolnitev nadzornega sveta. Ta namreč trenutno šteje samo šest članov, kar pomeni, da o pomembnejših vprašanjih ne morejo glasovati, saj nimajo ustrezne sklepčnosti. V nadzornem svetu je sicer na voljo 11 mest, za sklepčnost jih je potrebnih 8, to pomeni, da utegnejo delničarji na skupščini imenovati vsaj dva nova nadzornika. Odločali pa ne bodo le o novih, ampak tudi o starih. Zdajšnjim se namreč mandat izteče junija letos. Novi državni milijoni za NLB Poleg kadrovskih zadev bo na skupščini verjetno ena izmed ključnih točk tudi dokapitalizacija. Predsednik uprave Medja pričakuje vsaj 375 milijonov evrov svežega kapitala. Gre za približno podobno vsoto, s katero je država NLB že lani ob približno istem času dokapitalizirala. Vendar tudi ta vsota ni dokončna, pravi Medja. Če bi regulatorji zvišali zahteve po kapitalu oziroma če prestrukturiranje ne bo potekalo v skladu z načrti, potem utegne NLB potrebovati še več denarja. Bi ga lahko priskrbel kakšen tuji vlagatelj? Po mnenju predsednika uprave letos kupca za NLB še ne bo mogoče najti, morebiti prihodnje leto, če bi banko očistili in kapitalsko podprli.
|
neutral
|
8,019
|
Opozicija opozarja na postopek kadrovanja V PS-ju in SD-ju zatrjujejo, da so novi nadzorniki Soda strokovno usposobljeni, SDS in SLS pa opozarjata na, kot pravita, problematičen postopek kadrovanja. Vlada je namreč na četrtkovi seji odpoklicala člane nadzornega sveta Soda in imenovala nove, in sicer Otmarja Zorna, Romana Dobnikarja, Sama Lozeja, Nives Cesar, Staneta Seničarja in Aleksandra Mervarja. Lozej je član sveta PS-ja in vršilec dolžnosti direktorja Termoelektrarne in toplarne Ljubljana, Nives Cesar pa ljubljanska mestna svetnica z Liste Zorana Jankovića, iz kvote SD naj bi bila prvi mož podjetja Iskra zaščite Otmar Zorn in vodja Petrolove maloprodaje Roman Dobnikar, DL-jev predstavnik med nadzorniki naj bi bil nekdanji namestnik direktorja Elesa Aleksander Mervar, DeSUS pa naj bi zastopal predsednik celjskega območnega odbora stranke Stane Seničar. Mediji že dalj časa ugibajo, ali bo sledila še menjava uprave Soda. To trenutno vodi začasna ekipa, sestavljena iz Petra Ješovnika, Iga Grudna in Nade Drobne Popovič, in sicer od februarja, ko je nadzorni svet razrešil takratno upravo pod vodstvom Tomaža Kuntariča. Po poročanju nekaterih medijev naj bi ljubljanski župan Zoran Janković na čelo uprave želel spraviti direktorico Javnega holdinga Ljubljana Zdenko Grozde, medtem ko naj bi druge stranke podpirale Kuntariča. Vsako kadrovanje je politično Vsako kadrovanje, predvsem pa odločitev vlade, je v prvi vrsti politična odločitev. Prav pa je, da vlada svoje odločitve pospremi tudi s strokovnostjo posameznih oseb, je pred današnjim kolegijem predsednika DZ-ja dejal vodja poslancev PS-ja Jani Möderndorfer. O novih nadzornikih Soda je izrazil prepričanje, da gre za visoko strokovno usposobljene ljudi, o morebitni menjavi uprave pa bo po njegovih besedah odločal nadzorni svet, ki se bo sestal verjetno v kratkem . Eni zelo radi na velik pomp dajo ta trenja, zagotovo pa se ljudje med sabo pogovarjajo in ne vidim nič napačnega, če imajo različne poglede na posamezna vprašanja. Bolj pomembno je, ali se znajo uskladiti, pa je odgovoril na vprašanje, ali se zaradi imenovanj v Sodu pojavljajo trenja v koaliciji. Han Ne sme biti stigme zaradi politične opredeljenosti Tudi po mnenju vodje poslancev SD-ja Matjaža Hana je za vse kadrovske odločitve vlade lahko reči, da gre za politično kadrovanje. Tej besedi se je težko izogniti, a menim, da strankarska izkaznica ne sme biti prednost, še manj pa težava, da je lahko strokovnjak imenovan na nekatere pomembne funkcije v državi, je dodal in tudi sam izrazil prepričanje, da so imenovanja novih nadzornikov strokovna. Kot pravi Han, je Kuntarič dokazal, da je strokovnjak na svojem področju, zaradi politične opredeljenosti pa ne sme biti stigmatiziran. Čeprav Grozdetove ne pozna, meni, da bi bila tudi ona zagotovo primerna za predsednico uprave Soda, ob tem pa poudarja, da tudi ona zato, ker je v PS-ju, ne sme imeti prednosti, a tudi ne težav, če je politično opredeljena . Poslanec DeSUS-a Ivan Hršak je podobno zatrdil, da so novi kadri v Sodu imenovani po strokovnosti, v DL-ju pa menjave nadzornikov niso želeli komentirati. Tanko Kadrovanje očitno mimo premierke Vodja poslancev SDS-a Jože Tanko je prepričan, da najbolj bode v oči, da kadrovanje nekako poteka mimo premierke. Govori se, da so ključni kadri, ki so v nadzorni svet prišli iz kvote PS-ja, kadri Zorana Jankovića, in to kaže na to, da imamo samo neko vlado, ki je bolj navidezna, stvari pa se dogajajo v ozadju, je dodal. Predsednik SLS-a Franc Bogovič pa je opozoril na problematičnost postopka kadrovanja, ki je, opaža, očitno glavna tema nove vlade, medtem ko ni drugih stvari, ki bi morale vzporedno potekati, med drugim vzpostavitev Slovenskega državnega holdinga ter drugi ukrepi na področju gospodarstva. S tem kadrovanjem se bo vlada in del vlade, predvsem največja koalicijska stranka, kar je več kot očitno iz imen, polastila tega državnega premoženja, je še povedal. Kmalu bo jasno, ali Janković še obvladuje vlado in premierko Podobno meni tudi vodja poslancev NSi-ja Matej Tonin, ki je za STA dejal, da gre za eno prvih prelomljenih obljub koalicije, da bo na odgovorna mesta imenovala zgolj strokovnjake. Pri imenovanju novega predsednika uprave pa se bo po njegovih besedah pokazalo, ali Janković še obvladuje to vlado in predsednico vlade ali ne . Če bo izvoljen favorit Jankovića, potem bodo zadeve več kot kristalno jasne, kdo je glavni kadrovnik te koalicije, je poudaril.
|
neutral
|
8,020
|
V Adrii ne komentirajo Adria Airways naj bi obe letali airbus A319 dala v triletni najem srbskemu prevozniku Jat Airways. Jat naj bi letali dobil maja, še vedno pa naj bi ju vzdrževala Adria Airways Tehnika. Predsednik uprave Adrie Airways Mark Anžur informacij ni ne potrdil ne zanikal. S poslovanjem družbe v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa je zadovoljen, saj prodaja kaže zelo dobro. Adria, ki je v procesu poslovne sanacije, je airbusa A319 najela leta 2010, ko je družbo kot predsednik uprave vodil še Tadej Tufek. Ta poteza med poznavalci letalskega sektorja velja za zgrešeno, saj sta letali premajhni za čarterske lete, po drugi strani pa preveliki za Adriine redne lete. Adria za en airbus A319 s 135 sedeži mesečno plačuje okoli 250.000 dolarjev najemnine, koliko bo za najem plačeval Jat, pa ni znano. Adria za obe letali letno tako plačuje približno šest milijonov dolarjev najemnine, kar pomeni, da bi lahko s to potezo kar nekaj prihranila. Če bi Adria letali želela predčasno vrniti, bi morala plačati visoko kazen, ki bi jo v težkem finančnem položaju, v kakršnem je, po ocenah poznavalcev verjetno težko zmogla. Novo sodelovanje med AA-jem in Turkish Airlines Poleg tega sta AA in turški nacionalni letalski prevoznik Turkish Airlines dodatno poglobila medsebojno sodelovanje. Podpisala sta namreč pogodbo o letih pod skupno oznako, t.i. code share na liniji Ljubljana-Istanbul, ki stopa v veljavo z letošnjim poletnim voznim redom,. Potnikom sta na voljo dva leta iz Ljubljane do Istanbula na dan ter izboljšane povezave do ciljev v Turčiji, na Bližnji in Daljni vzhod, v mrežo letov pa Turkish Airlines dodaja še nove povezave v Afriko in ZDA.
|
neutral
|
8,021
|
Guverner Banke Slovenije je optimističen Finančni minister Uroš Čufer je ob koncu srečanj Mednarodnega denarnega sklada IMF in Svetovne banke dejal, da vlada nadaljuje ukrepe prejšnje vlade in da velike negotovosti ni. Slovenskim novinarjem je minister v Washingtonu dejal, da je sogovornike zanimalo, kakšen je položaj v Sloveniji, in zagotovil, da so z njimi na isti valovni dolžini . O Sloveniji se govori več kot prejšnja leta. Smo pod žarometi. Sogovorniki smo na isti valovni dolžini. Vsi ukrepi, ki smo si jih zastavili, so pravi. V grobem je to nadaljevanje ukrepov prejšnje vlade in velike negotovosti ni, je dejal Čufer. Priznal je, da je nekaj dvoma o tem, ali je vlada sposobna storiti to, o čemer govori že več let. Od tega, ali bo Slovenija izvedla ukrepe, o katerih govori, je odvisna njena kredibilnost v prihodnje, je dejal finančni minister. Čufer velikih težav ne vidi in pravi, da je pač treba izvesti reforme. Predvsem se moramo osredotočiti na to, da izvedemo vse postopke okrog slabe banke, da začnemo prenašati terjatve in, po drugi strani, da nadaljujemo z delovanjem na področju fiskalne konsolidacije, je dejal. Čufer potuje iz Washingtona v New York in naprej po Združenih državah na srečanja s potencialnimi in dejanskimi vlagatelji, ki so že sodelovali pri lanski izdaji dolarskih obveznic. Minister jim želi razložiti, da je bilo veliko danih obljub že izpolnjenih, in zagotoviti, da bodo tudi preostale. Dati jim želimo občutek udobja, da so denar dobro investirali, je dejal minister. Dodal je, da je v ZDA velik presežek denarja, Slovenija pa je zanesljivo dobra naložba. Kranjec Konsolidacija javnih financ, strukturne reforme, privatizacija Tudi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec ima malce boljši občutek, kot ga je imel pred prihodom v Washington. V skladu in banki smo uspelo razložiti, kakšna je dejanska situacija v Sloveniji, je povedal guverner in dodal, da je bilo nekaj sporočil, in sicer konsolidacija javnih financ, nujnost strukturnih reform, ki bodo povečale konkurenčnost gospodarstva, in privatizacija. Pri tem ne govorim nujno o privatizaciji tujcev, ampak so lahko tudi domači investitorji. Zelo jasno se je pokazalo, da je upravljanje ekonomskih entitet s strani države zelo neučinkovito. Ne gre za ideološko vprašanje, ampak gre za učinkovitost, je dejal Kranjec. Kranjec je poudaril tudi pomen upravljanja v bankah, podjetjih in državi. Zdaj ko končujem svoj mandat, sem preštel, da sem imel v šestih letih štiri predsednike vlade in štiri finančne ministre. To ni dobro sporočilo za stabilnost ekonomske politike, je dejal Kranjec, ki je izpostavil tudi pomen pomiritve finančnih trgov s čiščenjem bančnih bilanc v povezavi s sanacijo realnega sektorja. Kranjec meni, da se v Sloveniji porabi preveč časa za razprave, ki ne pripeljejo do rezultatov. Banka Slovenije je ministrstvom predlagala konkretne ukrepe. Pred leti smo ministrstvu za pravosodje predlagali, da temeljito spremeni zakon o stečaju in likvidaciji, kajti v teh težkih razmerah je težko, če upniki ne pridejo do svojih upravičenih zahtev. Šele po toliko letih smo uspeli nekaj narediti, je dejal Kranjec. Guverner je optimističen, da si bo Slovenija uspela povrniti kredibilnost. Že v nekaj mesecih, ko bodo znani rezultati stabilizacijskega programa vlade, bo podoba Slovenije malce boljša, še meni Kranjec.
|
positive
|
8,022
|
Lani je ustvarila 25 milijonov evrov čiste izgube Banka Celje je lani ustvarila 25 milijonov evrov čiste izgube, kar je skoraj 68 odstotkov več kot leto prej. Levji delež izgube je povzročilo povišanje stroškov oslabitev in rezervacij, ki so bili lani za 20 odstotkov višji kot predlani. Letos je banka tako oblikovala za 63,9 milijona evrov dodatnih oslabitev, pred oslabitvami in rezervacijami pa je banka ustvarila 36,6 milijona evrov dobička. V banki so sicer ob predstavitvi letnega poročila, ki ga je danes potrdil nadzorni svet, poudarili, da so lani ohranili dobro operativno in strukturno likvidnost. Obenem pa so ustvarili tudi 13-odstotni količnik kapitalske ustreznosti, kar je za 1,39 odstotne točke manj kot predlani. Banka je lani za 6,6 odstotka znižala stroške poslovanja. Poleg letnega poročila se je nadzorni svet seznanil tudi s podatki o tekočem poslovanju banke, obravnavali pa so tudi dopolnjeno strategijo poslovanja banke do leta 2017. Nadzorniki so potrdili tudi gradivo za skupščino delničarjev, ki bo 30. maja.
|
negative
|
8,023
|
Adria Airways bo opravila le dva poleta do Frankfurta Zaposleni pri nemški letalski družbi Lufthansa danes opozorilno stavkajo, zato so odpovedani skoraj vsi njeni poleti. Ovirane so tudi povezave Adrie Airways z Nemčijo. Od 1.720 poletov, ki jih ima Lufthansa na voznem redu, naj bi jih opravili le 32. Potniki, ki se bodo morali za svoj polet obrisati pod nosom, bodo lahko brez dodatnih stroškov spremenili svojo rezervacijo. Informacije o voznem redu letal dobite tudi tukaj. Najbolj sveži podatki na spletni strani Lufthansa svoje potnike poziva, naj se pravočasno pozanimajo, kako kaže z njihovimi poleti, še najbolje na spletni strani. Največ poletov po opravljenih z berlinskega letališča, kjer bodo zaposleni stavko končali že ob 14.30. Sindikat nemškega storitvenega sektorja Verdi zahteva 5,2-odstotno zvišanje plač za okoli 33.000 zaposlenih v družbi in garancije za njihova delovna mesta, vodstvo pa je nazadnje ponudilo do največ 0,6-odstotno zvišanje. Sindikat je to ponudbo zavrnil, saj naj bi ob povečanju delovnega obsega vodila v nižanje realnih plač. Opozorilna stavka, ki to ni Vodstvo Lufthanse je sicer prepričano, da gre za pretirano obliko delavskega boja, še posebej, ker so prva pogajanja prinesla napredek in ker je 24-urna opozorilna stavka v resnici popolna stavka. Škoda bo znašala več deset milijonov evrov, znova pa bo trpel tudi ugled družbe. Naslednja pogajanja bodo konec meseca, je za Radio Slovenija poročal dopisnik iz Berlina Boštjan Anžin. Preverite polet pred prihodom na letališče! Stavka pri Lufthansi bo sicer prizadela tudi promet slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways. Ta svoje potnike obvešča, da bo danes letel v zmanjšanem obsegu. Odpadli bodo poleti na relaciji Ljubljana-München, Ljubljana-Frankfurt, Priština-Frankfurt ter Priština-München. Dva poleta na relaciji Ljubljana-Frankfurt pa bosta opravljena, nanje so že prenesli rezervacije potnikov sicer načrtovanih poletov v Frankfurt. Potnike, ki imajo vozovnice za pot v München ali nadaljujejo pot iz Münchna, pri Adrii pozivajo, naj se obrnejo na njihov klicni center. Posebno opozorilo velja potnikom, ki potujejo iz Frankfurta v Ljubljano. Ti se bodo na polet lahko prijavili le preko spleta ali na samopostrežnih avtomatih. Ob tem bodo lahko potovali samo tisti z ročno prtljago, saj zaradi stavke prtljage ne bo mogoče oddati. Zaradi stavke bodo lahko zamujali tudi preostali poleti, še opozarjajo.
|
neutral
|
8,024
|
Frankfurtski DAX30 spet nad 7.500 točkami Slabi evropski makroekonomski podatki so okrepili prepričanje, da bo Evropska centralna banka maja znižala obrestno mero in vrednost evra poslali pod 1,30 dolarja. Torek je finančnim trgom prinesel nekaj slabih novic. Zaradi nižjih naročil z izvoznih trgov se je dejavnost kitajski podjetij upočasnila, tako da je bila vrednost indeksa nabavnih menedžerjev PMI aprila le 50,5 točke, potem ko je bila marca 51,6 točke. Pred dnevi je bil objavljen podatek o kitajski gospodarski rasti, ki je bila v prvem četrtletju s 7,7 odstotka nižja od napovedi. Danes so bili tudi v Evropi objavljeni indeksi PMI za proizvodni in storitveni sektor. Večinoma so bili nižji od pričakovanj, kar velja tudi za Nemčijo. Nemški javni dolg znaša 81,9 odstotka BDP-ja Evro je zdrsnil na 1,2985 dolarja, saj utegne Evropska centralna banka že na naslednji seji 2. maja znižati ključno obrestno mero. Donos nemške desetletne obveznice se je znižal na 1,2 odstotka. Slovenija lahko le sanja o tako ugodnem zadolževanju, pa čeprav je dolg slovenske države precej nižji kot v Nemčiji, kjer je po danes objavljenih podatkih javni dolg z lanskih 80,4 narasel na 81,9 odstotka letnega BDP-ja. Donosnost slovenske obveznice je 5,92 odstotka in je spet nižje od donosa primerljive portugalske obveznice, ki je danes strmo porasel na 6,60 odstotka. Tečaji delnic na Lj. borzi 23. april GORENJE +4,74 %4,42 EUR TELEKOM +3,04 %88,00 PETROL +1,84 %216,00 ZAV. TRIGLAV +0,72 %18,25 NOVA KBM +0,14 %0,71 LUKA KOPER +0,00 %7,90 MERCATOR -0,55 %108,00 KRKA -0,82 %48,48 Borze upajo na nižje obresti Na vodilnih evropski delniških trgih je bilo v torek po nervoznem začetku dneva opaziti silovit sunek navzgor , saj vlagatelji vedno bolj stavijo, da bo morala Evropska centralna banka še bolj znižati obrestno mero. Frankfurtski DAX30, ki je ves prejšnji teden izgubljal, se je zvišal za skoraj dva odstotka in pol, na 7.658 točk. Na Ljubljanski borzi so se Krkine delnice po visoki ponedeljkovi rasti, ko so dosegle tudi enomesečni vrh, umirile, so se pa za več odstotkov povzpeli tečaji delnic Gorenja, Petrola in Telekoma. Indeks SBI TOP 606 točk je pridobil 0,76 odstotka. Na prodajni strani 400 ton zlata Cena zlata se je v ponedeljek povzpela za skoraj dva odstotka, trenutno pa je treba za zlato unčo plačati okrog 1.415 dolarjev. Še vedno je veliko špekulacij, kaj je prejšnji teden povzročilo takšno sesutje. Samo v ponedeljek je zlato strmoglavilo za devet odstotkov, kar je največ po letu 1983. Tudi v petek, 12. aprila, je zlato močno izgubljalo, potem ko sta bili v razmiku dveh ur vnešeni dve prodajni naročili v skupni vrednosti 400 ton zlata. Ker gre za 15 odstotkov letne proizvodnje, je seveda logično, da je šla cena tako strmo navzdol. Kdo so strici iz ozadja? Širijo se govorice, da je v ozadju ameriški Fed, ki želi manipulirati s trgom, ga narediti manj privlačnega in zaščititi dolar. Pravih dokazov za to seveda ni. Ena od teorij tudi pravi, da je imel predsednik Barack Obama skrivni sestanek z vodilnimi bankirji, ki obvladujejo trg terminskih pogodb. Kritiki pravijo, da ne moremo govoriti o prostem trgu, če institucija, kot je JP Morgan, obvladuje 76 odstotkov vseh derivatov na zlato in 51 odstotkov na srebro. Kakorkoli, vlagatelji so dobili resno opozorilo, kako tvegana je lahko tudi naložba v zlato in da nenehna pot navzgor ni samoumevna. Kako je v prvem četrtletju posloval Apple? Danes po koncu trgovanja bo rezultate poslovanja razkril Apple. Delnica AAPL je od vrha izgubila približno 45 odstotkov, zato se vrstijo pozivi lastnikov, da naj podjetje spremeni nekaj, kar dela, s čemer bi se obrnil trend padanja delnice. Med možnimi ukrepi se tako najpogosteje omenja nakup lastnih delnic, enkratna dividenda ter tudi zamenjava predsednika uprave, Tima Cooka. Analitiki, ki so skoraj brez izjeme še vedno zelo optimistični glede delnic družbe Apple, omenjajo več kot 125 milijardni kup denarja, ki se je zaradi neverjetne sposobnosti družbe ustvarjati prosti denarni tok v zadnjih letih nakopičil v bilanci družbe. Po mojem mnenju vrednotenje družbe v pretežni meri zanemarja tržni položaj izdelkov družbe, generiranje prostega denarnega toka in še vedno solidno rast poslovanja, je za MMC povedal Peter Jenčič iz Alte.
|
neutral
|
8,025
|
Nadzorni svet se bo skrčil na 8 članov Nadzorni svet banke je potrdil besedilo letne skupščine največje slovenske banke. 11. junija bodo tako odločali tudi o dokapitalizaciji v vrednosti do 367 milijonov evrov. Delničarji, od katerih je z več kot 90-odstotnim posrednim in neposrednim lastniškim deležem daleč največja država, bodo na skupščini tako odločali o podelitvi pooblastila upravi za povečanje osnovnega kapitala za največ 367,2 milijona evrov z izdajo največ 44 milijonov delnic. Skupaj z drugimi predvidenimi ukrepi, na katerih dela banka sama, naj bi bilo to povečanje po oceni uprave in nadzornikov zadostno za povečanje količnikov kapitalske ustreznosti, kot jih zahteva Banka Slovenije. Junija bodo lastniki odločali tudi o novi zasedbi nadzornega sveta banke, ki bo po novem štel 8 članov in ne več 11. Tak nadzorni svet naj bi bil komunikacijsko in stroškovno učinkovitejši, njegova organiziranost pa naj bi s tem sledila dobrim zgledom in praksam iz mednarodnega bančnega okolja. Odstopil pa je prvi nadzornik Klemen Vidic, in sicer iz osebnih razlogov. Nadzorni svet je za naslednika potrdila Saša Cundra, ki bo nadzornemu svetu predsedoval do junijske skupščine. V novem nadzornem svetu naj bi sedeli obstoječi člani Stephan Wilcke, Miro Germ, Sašo Cunder, Gael de Pontbriand in Marianne Okland. Pridružili pa naj bi se jim Dimitrios Stratikopulos, Sergeja Slapničar in Peter Testen.
|
neutral
|
8,026
|
Kupnina znaša dva milijona evrov DZ je z 42 glasovi za dal soglasje k prodaji 25,23-odstotnega deleža DSU-ja v Peku. Poslanci so v razpravi poudarili, da se zavedajo, da je na drugi strani stečaj, bili pa so tudi pomisleki. Poslanci so predvsem opozarjali, da ni nobenih zagotovil za zaveze, ki jih je pri prevzemu Peka dal Osimpex, poudarili pa so tudi, da je lastnik podjetja osumljen korupcije. Peko bi sicer kupila hrvaška družba Osimpex, kupnina za 100-odstotni delež v obutvenem podjetju pa bi znašala dva milijona evrov. Poleg tega se je Osimpex zavezal, da bo do leta 2017 ohranil vsaj 280 od 380 delovnih mest v družbah Peko in PGP Inde. Za dokapitalizacijo naj bi ob prenosu lastništva zagotovil dva milijona, do leta 2017 pa skupno šest milijonov evrov. Zavezal se je k naložbam za tehnološke posodobitve, razvoj izdelkov, modernizacijo prodajne mreže in krepitev blagovne znamke v višini dva milijona evrov ter k zagotovitvi dolžniškega financiranja za nabavo materiala in gotovih izdelkov za takojšen plasma na prodajne police. Po dodatnih pogajanjih so v kupoprodajno pogodbo za zavarovanje plačila pogodbenih kazni vnesli nakupno opcijo. Država bo tako lahko v petih letih, če kupec ne bo izpolnjeval zavez, celoten delež odkupila nazaj za en evro. Kupec bo moral tudi ob vseh večjih poslovnih dogodkih obveščati državo.
|
negative
|
8,027
|
Sonyjeve delnice letos pridobile 70 odstotkov Ameriško gospodarstvo je imelo v prvem četrtletju po zaslugi višje zasebne porabe 2,5-odstotno gospodarsko rast na letni ravni, vendar ekonomisti dvomijo, da se bo ugoden trend nadaljeval. Po vsega 0,4-odstotni rasti v prvem četrtletju je torej slika ameriškega gospodarstva zdaj precej lepša, a vseeno so ekonomisti pričakovali še več, saj so napovedovali triodstotno rast BDP-ja. Največje zasluge za 2,5-odstotno rast gredo zasebni porabi, ki pri letnem BDP-ju predstavlja 70-odstotni delež. V prvih treh mesecih je poraba porasla za 3,2 odstotka, kar je več od napovedanih 2,8 odstotka. Ameriški dolar je po objavi svežih podatkov o BDP-ju izgubil nekaj vrednosti. Evro je porasel do 1,3045 dolarja. Finančne krivulje na Valu 202 Telekom je imel lani slabih 800 milijonov evrov prihodkov, kar je 3,8 odstotka manj kot leta 2011. Čisti dobiček je porasel za 28 odstotkov, 43,7 milijona evrov. Občuten padec Amazonovih delnic Na Wall Streetu se je petkovo trgovanje začelo negotovo. Vlagatelji se bojijo, da izredni likvidnostni ukrepi Zveznih rezerv ne dajejo pravih rezultatov. Širši newyorški delniški indeks S & P 500 1.580 točk se je v prvih dveh urah znižal za četrtino odstotka. Delnice spletnega trgovca Amazon so padle za osem odstotkov, saj četrtletni rezultati niso dosegli pričakovanj. Tudi Evropa je v petek malce izgubljala, vseeno pa je bila tedenska rast najvišja letos. Frankfurtski DAX30 7.814 točk je pridobil 4,6 odstotka. Tiskanje denarja dvignilo borzo v Tokiu Tokio je pretekli teden nadaljeval izjemno rast. Indeks Nikkei 13.884 točk se je povzpel za več kot štiri odstotke. Da se je japonski trg po dolgih letih umiranja na obroke končno zbudil - samo letos so se delnice Sonyja in Bridgestona podražile za skoraj 70 odstotkov -, gre zasluga predvsem domači centralni banki, ki po zgledu Feda povečuje obseg odkupovanja državnih obveznic in slabi jen. V svežem poročilu je tudi zvišala napovedi gospodarske rasti z 2,3 na 2,9 odstotka in inflacije z 0,4 na 0,7 odstotka za tekoče fiskalno leto, ki se konča z marcem. Ugotavlja tudi, da je tretje največje gospodarstvo sveta pokazalo prve znake okrevanja. Tečaji delnic na Lj. borzi 26. april NOVA KBM +2,82 %0,73 EUR PETROL +1,11 %227,00 TELEKOM +0,98 %92,70 LUKA KOPER +0,50 %7,99 ZAV. TRIGLAV +0,05 %19,40 MERCATOR +0,00 %109,00 KRKA -0,10 %48,65 GORENJE -0,93 %4,26 Ta teden štiriodstotna rast zlata Zlato se je v petek podražilo za odstotek ob 18. uri je bila cena 1.455 dolarjev, kar je slabe štiri odstotke več kot prejšnji petek in lepo okreva po izjemnih padcih sredi aprila. Kupci so spet dobili pogum, v državah v razvoju je povpraševanje veliko tako po zlatih kovancih kot po nakitu, poleg tega so na nakupni tudi centralne banke. Marca sta Rusija in Kazahstan šesti mesec zapored povišala vrednost zlatih rezerv. Lani so centralne banke pokupile največ zlata po letu 1964 in imajo skupaj v lasti 19 odstotkov vsega izkopanega zlata. Pozitiven teden na Ljubljanski borzi Na Ljubljanski borzi so tudi v petek rast nadaljevale delnice Petrola, Telekoma in Triglava, ki veljajo za podjetja, ki jih utegne država zaradi težav s proračunom privatizirati. Petrolove so se na dan, ko je Slovenijo obiskal prvi mož Gazproma Aleksej Miller, podražile za več kot odstotek in dosegle največ 227 evrov. Tečaj Krkinih delnic se ob 300 tisoč evrih prometa skoraj ni spremenil. Posli so se sklepali med 48,50 in 48,95 evra. Indeks SBI TOP 624 točk je pridobil 0,39 odstotka, na tedenski ravni pa skoraj štiri odstotke. Donosnost slovenske desetletne obveznice se je znižala na 5,88 odstotka.
|
neutral
|
8,028
|
Davčne utaje EU stanejo okoli tisoč milijard evrov Avstrija je nekoliko popustila pod pritiski Evropske unije in izrazila pripravljenost na izmenjavo podatkov o bančnih računih tujih imetnikov, medtem ko bi še naprej ohranila bančno tajnost za avstrijske državljane. Avstrijski kancler Werner Faymann je za avstrijski radio ORF povedal, da želijo doseči rezultat glede izmenjave podatkov, ki je v interesu boja proti davčnim utajam. To naj bi dosegli do 22. maja, ko bo potekal vrh EU-ja, na katerem bodo govorili o načinih preprečevanja davčnih utaj, ki Unijo letno prikrajšajo za tisoč milijard evrov prihodkov. Faymann in zunanji minister ter namestnik kanclerja Michael Spindelegger sta se v petek v skupni izjavi zavzela za pridružitev evropskim pogajanjem o izmenjavi bančnih podatkov. Želimo, da bi mednarodni boj proti davčnim utajam deloval, pri čemer želimo igrati pomembno vlogo. Ne želimo dajati vtisa, da je Avstrija zaščitnica davčnih sleparjev, sta zapisala Faymann in Spindelegger. Kancler je povedal, da bi za državo bila večja škoda, če bi prišla na slab sloves kot zaščitnica davčnih utajevalcev. O tem se je pogovarjal tudi z vodilnimi bankirji, ki so se strinjali, da to ne bi bilo dobro. Ob tem sta sicer opozorila, da je Avstrija pripravljena na pogovore, če bodo izpolnjeni določeni pogoji. Med drugim zahtevata ohranitev bančne tajnosti svojih državljanov ter davčnih sporazumov s Švico in Liechtensteinom. Državljani EU-ja imajo na bančnih računih v Avstriji shranjenih okoli 35 milijard evrov, kar je desetina vsega imetja na bančnih računih pri naših severnih sosedih. Poleg tega imajo tujci, ki niso iz nobene izmed držav EU-ja, naloženih 53 milijard evrov.
|
neutral
|
8,029
|
Bencin cenejši za tri cente Liter 95-oktanskega bencina bo cenejši za nekaj več kot tri cente, liter dizla in kurilnega olja pa za več kot štiri cente. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se bo pocenil za 3,1 centa na 1,461 evra za liter, 100-oktanski bencin prav tako za 3,1 centa na 1,476 evra za liter. Cena dizelskega goriva bo nižja za 4 cente in bo torej po novem znašala 1,332 evra za liter. Prav tako se bo pocenilo kurilno olje - za liter bo treba v prihodnjem 14-dnevnem obdobju odšteti 0,958 evra, kar je 4,5 centa manj kot do zdaj, so sporočili iz družbe OMV Slovenija. Nove cene začnejo veljati 30. aprila in bodo veljale 14 dni. Trošarine so nespremenjene. 95-oktanski bencin98-/100- oktanski bencindizelsko gorivokurilno olje 28. december 20101,2631,2791,2330,808 28. december 20111,3421,3561,2770,945 24. december 20121,4861,5031,3851,005 7. januar 20131,5011,5151,3951,033 21. januar 20131,5161,5301,4071,050 4. februar 20131,5491,5621,4111,052 18. februar 20131,5491,5621,4111,052 4. marec 20131,5471,5611,4021,032 18. marec 20131,5051,5191,3811,009 3. april 20131,5141,5301,3811,009 15. april 20131,4921,5071,3721,003 30. april 20131,4611,4761,3320,958
|
positive
|
8,030
|
Prirejanje obrestne mere ISDAfix Ameriški preiskovalni organi so se zaradi prirejanja obrestnih mer, ki vplivajo na stotine bilijonov evrov premoženja po vsem svetu, lotili skupine največjih svetovnih bank in družbe ICAP. Zanimanje kažejo tudi angleški preiskovalci. Ni se še dobro polegel prah, ki ga je po vsem svetu dvignil veliki bančni škandal libor. Libor je obrestna mera, ki se jo kot referenco uporablja pri ogromnem številu kreditnih pogodb in drugih finančnih instrumentov po vsem svetu, osnovana pa je na londonskem trgu. Na primer ko si nekdo izposodi denar, posojilodajalec preveri dnevno osveženi libor nam je sicer bližji euribor, doda določen pribitek in tako zaračuna obresti. Če je libor nižji, je tudi posojilo cenejše. Zgodba sega vse do najpreprostejših kreditov, za katere vsakdanji občani prosijo za financiranje vsakdanjih življenjskih radosti in tegob. Sistem določanja liborja je ponujal priložnost. Bankirji je niso izpustili. Libor je na londonskem trgu kopica najpomembnejših svetovnih bank Barclays, Bank of England, Royal Bank of Scotland itd. kartelno dvigala, ko si je zaželela višjih dobičkov, ali pa znatno spustila, da bi med krizo zastrla zaveso čez lastne majajoče se temelje. Sistem je bil enostaven. Bančnim uradnikom je bilo treba le zavrteti telefon, dobiti kolega s konkurenčne banke in ga lepo poprositi, naj sodeluje. V medsebojno korist. Vsi bančni uradniki so potem osrednjemu britanskemu regulatorju anketno poročali, kolikšno obrestno mero so zahtevali od drugih bank za odobritev medbančnega posojila. Postan suši reši bankirjev dan Resnična zgodba uslužbenec banke A je uslužbencu banke B ponudil postan suši iz prejšnjega dne in ga lepo, lepo poprosil, naj poroča o nekoliko nižji številki. Drugi ni imel srca, da bi ga zavrnil. Kot je bilo razvidno iz enega izmed poznejših pričanj, je takšna praksa tekla že iz 90. let prejšnjega stoletja. Pristojni organi so v ZDA in Veliki Britaniji bankam v aferi libor dosodili milijardne kazni, številne odgovorne osebe so končale na naslovnicah časopisov, javnost pa se je ob njihovih podobah zgražala. Njihove manipulacije so drago stale tako obsežno število prizadetih, da si je količino težko predstavljati. Arašidi in arašidovo maslo Minili sta dve leti in vse bolj kaže, da dno še ni doseženo. Da ni šlo za navadno prevaro. Prevara je bila dvojna. Opeharjenje je slikovito opisal Rolling Stone kot bi kartel prodajalcev arašidov najprej priredil ceno surovine, nato pa še priredil ceno arašidovega masla. Najprej so priredili libor, ki vpliva na posojanje denarja, nato pa še na ISDAfix, ki vpliva na trgovanje z že posojenim denarjem. Ameriški regulatorji so svoje oči usmerili na ICAP, ki je po njihovih sumih, poudarjamo, sumih bil osnovni manipulator. ICAP je londonska družba, ki sicer deluje po večini relevantnih finančnih trgov sveta in je glavna pri trgovanju s finančnim instrumentom interest rate swaps . Ameriški regulator trga jo sumi angleški regulator pa je naznanil, da se namerava pridružiti preiskavi, da je skupaj s petnajstimi največjimi svetovnimi bankami manipulirala z referenčno obrestno mero ISDAfix, je poročal finančni medij Bloomberg.
|
neutral
|
8,031
|
Odziv na poročanje POP TV-ja V mariborski nadškofiji so kot neresnične označili navedbe medijev, da naj bi NLB zaradi slamnatih podjetij nadškofije v Bosni in Hercegovini izgubil sedem milijonov evrov. POP TV je v nedeljo poročal, da je NLB prek slamnatih podjetij mariborske nadškofije izgubil sedem milijonov evrov v Bosni in Hercegovini. Po poročanju televizije to razkrivajo dokumenti, v katerih je lastnik podjetja FORŠ Andrej Mesarec, sicer zaposlen na nadškofiji, uradno potrdil, da je svoje ime zgolj posodil za mahinacije po vsem svetu. Mesarec je nedavno stečajni upraviteljici podal izjavo, da o poslovanju stečajnega dolžnika ne ve ničesar, saj naj bi odločitve o poslovanju podjetja sprejemali drugi, pri tem pa je naštel osebe iz Zvona, je poročal POP TV. Kot je poročala televizija, neuradno že nekaj časa krožijo informacije, da so v nadškofiji zaposlene praktično prisilili, da so prevzemali podjetja. Kot so v odzivu, objavljenem na spletni strani Slovenske škofovske konference, pojasnili v mariborski nadškofiji, škofijski gospodarski svet, katerega članstvo sestavljajo tudi škofje in duhovniki, ni nikoli obravnaval ali potrdil izvajanja goljufivih poslovnih mahinacij in malverzacij po svetu, skrivaškega plasiranja denarja po tujih bankah, prisiljevanja zaposlenih v prevzemanje podjetij in zlorabe evropskih sredstev oziroma zavajanja pristojnega ministrstva . Odgovornost na nadzornih svetih Odgovornost za zakonito in ekonomično načrtovanje, izvajanje in nadzorovanje posameznih poslov gospodarske dejavnosti nadškofije je tako bila vedno postavljena na poklicno imenovane in strokovno usposobljene člane uprav in nadzornih svetov samostojnih in avtonomnih gospodarskih družb oziroma podjetij , so navedli. Sodelujejo s pristojnimi organi Ob tem na nadškofiji poudarjajo, da dejavno sodelujejo s pristojnimi državnimi organi pri preverjanju pravilnosti in zakonitosti poslovanja gospodarskih družb oz. podjetij v lasti škofij in drugih cerkvenih pravnih oseb. Skupaj s pristojnimi državnimi organi si bodo predstavniki Cerkve v Sloveniji, kot napovedujejo, še naprej prizadevali, da bi bile negativne posledice neuspelega poslovanja gospodarskih družb oziroma podjetij v lasti škofij in drugih cerkvenih pravnih oseb čim manjše in čim manj nepravično oziroma neenakopravno porazdeljene in da se bodo zoper morebitne odgovorne osebe v najkrajšem času začeli postopki ugotavljanja disciplinske, odškodninske in kazenske odgovornosti . Stres seznanjen le s krovnim dogovorom Na nadškofiji so sicer pojasnili še, da je bil v povezavi z zlorabo evropskih sredstev za obnovo dvorca Betnava tedanji nadškof pomočnik Anton Stres seznanjen le s krovnim dogovorom o sodelovanju med nadškofijo Maribor in Vegradom, ki je z vidika postopka in zakonitosti neoporečen . Hkrati so zavrnili trditev, da bi bil o zavestnem zavajanju ministrstva, da bi dobili evropska sredstva, obveščen tudi Stres. Informacija, da bi to trdila obdolženec in njegov odvetnik, je prav tako neresnična in zavajajoča, kar je razvidno iz zapisnika zaslišanja. Na nadškofiji so ob tem znova poudarili, da škofje ordinariji nikoli niso odredili ali kadar koli odobrili očitanih poslov, ki naj bi privedli do oškodovanja Nove Ljubljanske banke in nepravilne porabe evropskih sredstev .
|
neutral
|
8,032
|
Dodatnih informacij na MF-ju ne dajejo Z ministrstva za finance so sporočili, da prodaja slovenske dolarske obveznice ni prekinjena. Analitik Gabriel Sterne ne verjame v teorije zarote pri znižanju ocene. Po včerajšnjem znižanju bonitetne ocene Republike Slovenije, ki jo je objavila agencija Moodys, se izvedba izdaje USD-obveznice Republike Slovenije nadaljuje in ni prekinjena. Glede na omejitve komuniciranja z javnostjo, ki jih za takšno vrsto transakcije določajo ameriški predpisi tj. izdajo USD-obveznice po pravilih 144 A in Regulation S, ministrstvo za finance do nadaljnjega ne more posredovati dodatnih pojasnil, so v kratkem sporočilu zapisali na MF-ju. Spomnimo, Slovenija je včeraj na ameriškem obvezniškem trgu poskušala zbrati tri milijarde dolarjev svežega denarja, a je med postopkom bonitetna agencija Moodys bonitetno oceno znižala na špekulativno raven. Preberite si tudi Slovenska obveznica med smetmi . Načrtno in usklajeno nižanje ocene? Gabriel Sterne, investicijski direktor pri svetovalni družbi Exotix v Londonu, ki dobro pozna tudi Slovenijo in ministra Čuferja, pa je v pogovoru za Radio Slovenija komentiral včerajšnje znižanje bonitetne ocene Slovenije, ki ga je objavila bonitetna hiša Moodys. Sterne ne verjame teorijam zarote, češ da je Moodys namerno miniral izdajo slovenske dolarske obveznice. Pravi, da so slovenske gospodarske težave znane že dalj časa in o njih razpravljajo ter jih presojajo številni odbori v bonitetnih hišah, to pa traja. Nesrečno naključje Včerajšnje sovpadanje znižanja ocene in izdajanja obveznice je bilo za Slovenijo nesrečno naključje . Na vprašanje, ali meni, da se bo Slovenija kljub kreditnemu znižanju jutri uspešno zadolžila za tri milijarde, Sterne odgovarja, da tu ne vidi večje težave. Vprašanje je le, po kakšni ceni. Tu sta dobra in slaba novica. Dobra je ta, da je med vlagatelji izjemno zanimanje za obveznice držav, tako se z uspešnimi izdajami pohvalijo celo Ruanda, Mongolija in, seveda, celotna Evropa. Slaba stran pa je, da so zahtevani donosi na slovenski državni dolg visoki. V tem trenutku je slovenske obveznice za špekulativne označil le Moodys, lahko pa to storita še preostali bonitetni agenciji. Če Slovenijo v špekulativni razred uvrstita vsaj dve izmed treh agencij, potem nekateri skladi v svojih portfeljih ne bodo smeli držati slovenskih obveznic. To bo težava za slovensko zadolževanje. Olajševalna okoliščina v tem trenutku je lahko le, da nekateri vlagatelji ne sledijo strogo kreditnim ocenam, saj vedo, kako so si bonitetne agencije v krizi pokvarile ugled, je pojasnil. Za slabšo Srbijo nižji zahtevani donosi Sterne pravi, da primerjava med donosi na slovenske obveznice, kot jih zahtevajo vlagatelji, in bonitetnimi ocenami Slovenije kaže veliko neskladje, kar pomeni, da so bodisi bonitetne agencije zelo velikodušne pri ocenjevanju Slovenije bodisi trgi vašo državo čisto narobe dojemajo . Za primer daje Srbijo, ki ima za štiri stopnje slabšo oceno, pa trgi na njen dolg zahtevajo nižje donose kot na dolg Slovenije. Pravi še, da je najbolj kritično vprašanje v tem trenutku, ali se bodo slovenski politiki vendarle in čim prej lotili dokapitalizacije bank ali bodo še naprej zavlačevali. Lekcija z mednarodnih trgov je namreč, da je treba najprej sanirati bančni sistem. Na to čakajo vlagatelji. Sterne je prepričan o sposobnostih finančnega ministra Čuferja. Pravi, da je dober strokovnjak, a poleg strokovnosti Slovenija potrebuje odločne politične ukrepe.
|
negative
|
8,033
|
Analitiki pričakujejo, da bo povpraševanje ostalo močno Slovenija je spet odprla knjigo naročil za izdajo dolarske obveznice. Izdajo je bila pred dvema dnema prisiljena prekiniti, tokrat pa vlagateljem ponuja nekoliko višjo obrestno mero. Država je nameravala v torek izdati dolarske obveznice, pri katerih bi bile začetne letne obrestne mere pri petih odstotkih za petletne in 6,125 odstotka za desetletne dolarske obveznice. Tokrat pa je za petletne obveznice začetna obrestna mera postavljena pri 5,125 odstotka, pri desetletnih pa znaša 6,25 odstotka, poroča Reuters. Če bi Slovenija v vsaki tranši izdala za 1,5 milijarde dolarjev obveznic, kot je bilo napovedano za torkovo izdajo, bi morala torej ob obrestnih merah, višjih za 0,125 odstotka, v času do zapadlosti obveznic izplačati dodatnih 21,3 milijona evrov obresti. Pred prekinitvijo za 12 milijard dolarjev ponudb Analitik za trge v razvoju pri banki Royal Bank of Scotland Abbas Ameli-Renani sicer pričakuje, da bo povpraševanje ostalo močno, čeprav ne tako močno, kot je bilo v torek. Po podatkih Reutersa je Slovenija v torek, preden je izdajo prekinila, zbrala za 12 milijard dolarjev ponudb. Reuters ob tem na podlagi izjav vira, ki je blizu dogajanja, navaja, da se je zbiranje ponudb začelo od začetka, kljub temu pa naj bi se zadeve premikale zelo hitro. Proces začenjamo znova, nobene knjige ni, je navedel vir. Dodal je, da morajo vlagatelji zdaj znova pregledati položaj in ga oceniti, tudi zaradi S & P-jeve potrditve bonitetne ocene za obveznico. V stiku smo z vlagatelji, ki so sodelovali v torek, tako da bi moral biti postopek z vidika logistike hiter in preprost, še dodaja vir. Izdajo tudi tokrat vodijo vodilne investicijske banke JP Morgan, Deutsche Bank in BNP Paribas. V odlog prisiljeni zaradi znižane bonitetne ocene Bonitetna hiša Moodys je v torek znižala oceno slovenskega državnega dolga za dve stopnji, z Baa2 na Ba1. S tem je ocena padla v območje naložbe visoke tveganosti t. i. junk. Kot glavni razlog za znižanje so navedli razmere v bančnem sektorju in ocene o povišani verjetnosti potrebe po zunanji pomoči. Napovedi ostajajo negativne. Zaradi novice o spremembi ocene je bila Slovenija prisiljena odložiti predvideni zaključek izdaje slovenske dolarske obveznice. Izdaja naj bi sicer po neuradnih podatkih ob velikem povpraševanju do prekinitve potekala zelo dobro. Pri S & P-ju Sloveniji kaže bolje Pri bonitetni hiši Standard & Poor s pa za zdaj ne vidijo potrebe po tem, da bi sledili zgledu bonitetne hiše Moodys, ki je bonitetno oceno Slovenije potisnila v območje visoke tveganosti. Pri S & P-ju ima Slovenija za štiri stopnje višjo bonitetno oceno kot pri Moodysu, S & P pa naši državi pripisuje tudi stabilne obete. Vodilni S & P-jev analitik za Slovenijo Kyran Curry je pojasnil, da S & P za zdaj ne vidi potrebe po tem, da bi Slovenija iskala mednarodno pomoč, prav tako pa bonitetna hiša še ne namerava znižati bonitetne ocene naše države, je njegove izjave včeraj povzel spletni portal Fox News. Mere zadolževanja države, njen dolg in primanjkljaj so se močno zvišali. A so v primerjavi z drugimi državami še vedno na zmerni ravni, je poudaril in dodal, da je trenutno po mnenju agencije prihodnjo dokapitalizacijo slovenskih bank še mogoče obvladati. Slovenija ima še nekaj manevrskega prostora Slovenija sicer ocenjuje, da bo za reševanje bančnega sektorja potrebovala okoli milijardo evrov, medtem ko S & P po najslabših scenarijih potrebe bančnega sektorja ocenjuje na štiri milijarde evrov, kar je osem odstotkov lanskega bruto domačega proizvoda BDP. Če bi stroški dokapitalizacije močno presegli te ocene, bi znova ocenili obete, je pojasnil Curry. A za zdaj ima Slovenija še nekaj manevrskega prostora, da poveča svoj dolg, ne da bi ogrozila bonitetno oceno, je še dodal.
|
neutral
|
8,034
|
NLB bo vitka banka Največja slovenska banka naj bi po predlogu reorganizacije načrtovala odpustitev od 650 do 700 ljudi, ukinitev 17 organizacijskih enot ter zaprtje tretjine poslovalnic. Kot poroča 24ur.com, v omenjenem dokumentu vodstvo banke ugotavlja, da so se časi spremenili. Ne samo, da so se močno zaostrile finančne oziroma gospodarske razmere, tudi vloga in delovanje bank sta se v zadnjih letih močno spremenila. In to zahteva korenite reze, sicer banka, seveda brez nove državne injekcije, ne bo preživela, še poroča portal. Program bo pripravljen do konca meseca Nova Ljubljanska banka je v sporočilu za javnost zapisala, da je priprava programa preobrazbe banke od začetka leta v polnem zamahu, delo pa prehaja v sklepno fazo, v kateri bo uprava vključila vse ravni vodstva in zaposlene na vseh organizacijskih ravneh. Program bo predvidoma pripravljen konec meseca, ko ga bo banka tudi podrobneje predstavila javnosti. Sklepno fazo oblikovanja programa organizacijske preobrazbe je vodstvo banke začelo z dejavnim delovnim dialogom s predstavniki sindikatov. Tako bo program kmalu dobil končno podobo in bo zrel, da uprava sprejme dokončne odločitve. Vitka banka Program preoblikovanja NLB-ja je utemeljen na načelih vitke banke, ki v središče postavlja jedrne bančne dejavnosti z najvišjo dodano vrednostjo. NLB bo v prihodnje še bolj osredotočen na bančništvo na drobno in na servisiranje ne le velikih, ampak tudi srednjih in malih podjetij. Prav slednje je ključno za povečanje učinkovitosti na ravni celotne banke. 12 vsebinskih točk programa, med katerimi nekatere potekajo že od začetka dela te uprave, vključuje reorganizacijo z začetkom letošnjega poletja. Ta upošteva zmanjšanje števila ravni odločanja in racionalizacijo števila organizacijskih enot za večjo osredotočenost na jedrno dejavnost banke. Proaktivnost in izbira ustreznih poti poslovanja ter ponudbe za vsako posamezno skupino strank s specifičnimi potrebami bo vodilo na področju poslovanja s strankami. Ključ za uspešno izvedbo bo specializirano osebje, pa tudi centralizirana podpora pri skupnih storitvah. Prenovljena organiziranost v prvi fazi vključuje tudi centralizacijo nadzora nad stroški in investicijami in nadaljnje korake v izboljšanju kreditnega procesa v banki. Dialog s predstavniki sindikatov se je že začel in se nadaljuje v okviru delavnic v skupni delovni skupini, v kateri bodo skupaj z vodstvom banke predhodno obravnavali pripravljene organizacijske rešitve v okviru prihodnje strategije NLB-ja, so še sporočili iz banke. V poznejših fazah preobrazbe bo morala banka presojati tudi o optimalnem obsegu prodajnih poti, kot je mreža poslovalnic in bankomatov, podobno kot to že počne konkurenca. Pri tem bo poleg poslovnih rezultatov enakovredno vodilo tudi kakovost storitev banke. Uprava poudarja, da vzporedno s preobrazbo poslovnih procesov v banki poteka tudi celovita prenova poslovne kulture banke, ki mora temeljiti na najvišjih etičnih merilih in integriteti vsakega posameznika v organizaciji. Program preobrazbe bo vodstvo uresničevalo postopoma, v več fazah, pri čemer se ne bo mogoče izogniti nadaljevanju zmanjševanja števila zaposlenih. Zmanjševanje zaposlenih se je začelo že konec leta 2011. Uprava ocenjuje, da se bo tako, postopno zniževanje zaposlenosti nadaljevalo vsaj po enaki stopnji kot v zadnjem obdobju. Vsa prizadevanja vodstva so usmerjena h končnemu cilju da bi Nova Ljubljanska banka v čim krajšem mogočem času postala zdrava, ugledna in dobičkonosna banka, ki bo konkurenčna na domačem in tujih trgih, so še sporočili iz banke.
|
negative
|
8,035
|
Die Welt in Spiegel omenjata povezavo politike in gospodarstva Nemški mediji se v ocenah slovenskega programa stabilnosti in reformnega programa sprašujejo, ali bodo ukrepi zadostovali za to, da se država izogne pomoči. Potem ko je slovenska vlada pod taktirko premierke Alenke Bratušek predstavila programa stabilnosti in reform, ki ju je danes poslala tudi v Bruselj, so se nemški mediji Die Welt in Spiegel razpisali o ukrepih. Die Welt spominja na besede premierke Bratuškove, da Slovenija potrebuje čas za rešitev svojih težav, in navaja, da se je ta čas zdaj iztekel. Pri Die Weltu so zapisali, da se želi država iz krize rešiti z varčevalnim in reformnim programom, ki bi ji prihranila evropsko finančno pomoč in omogočila stabilizacijo finančnega sektorja. Ob tem navajajo kritike sindikatov, trgovinske zbornice, združenj delodajalcev in ekonomistov, ker naj bi bili ukrepi preveč nekonkretni in polni čudovitih, a nerealističnih želja. Vlada očitno še vedno ne ve, kako bo reševala bančni sektor Ob tem kot največji problem slovenskega gospodarstva izpostavljajo bančni sektor in dodajajo, da vlada očitno še vedno ne ve, kako bo reševala banke. Tako še vedno ni jasno, ali bodo kapitalizacijo izvedli s prenosom slabih kreditov na slabo banko ali pa bodo banke same, pod nadzorom slabe banke, sanirale svoje bilance. Ob tem Die Welt navaja še, da je po mnenju opazovalcev vprašljivo, ali bo vlada lahko izpolnila obljubo in še to poletje začela sanacijo bančnega sektorja. Die Welt kot enega največjih težav Slovenije izpostavlja prepletenost gospodarstva in politike in ob tem navaja nedavno raziskavo podjetja Ernst & Young. Pri časopisu so se dotaknili tudi morebitnih posledic, če Evropska komisija z ukrepi vlade ne bo zadovoljna. Pišejo, da obstaja možnost postopka proti državi zaradi makroekonomskih neravnovesij, država pa bi lahko imela težave tudi na finančnih trgih, kar bi pomenilo, da bi ji na koncu ostala le še finančna pomoč Unije. Bo program prepričal Evropsko komisijo? Spiegel se v prispevku na svoji spletni strani sprašuje, ali bo program, ki so ga sami predstavili kot mešanico višanja davkov, nižanja odhodkov in prodajo državnih podjetij, lahko preprečil reševanje in zadovoljil Evropsko komisijo. Ob tem tudi pri Spieglu dodajajo, da bo Bruselj zagotovo pričakoval, da Slovenija končno prekine tesno povezanost politike in gospodarstva. Pri Spieglu dodajajo še, da bodo prihodnji meseci pokazali, kako resno je premierka Bratuškova mislila z reformami, ob tem pa dodajajo, da težavam vlade ni videti konca, saj so še posebej socialdemokrati proti privatizaciji državnih podjetij.
|
negative
|
8,036
|
Zdravi del Primorja želi obuditi Gašpar Gašpar Mišič Medtem ko želi vlada obuditi ajdovsko Primorje - to je od junija lani v stečaju -, v Zbornici gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS-ju poudarjajo, da to ni mogoče. V zbornici namreč menijo, da je treba nujno rešiti preostala gradbena podjetja, ki so sposobna rasti. Realna spoznanja V zbornici pravijo, da bi bilo pametno, pa čeprav iz črepinj, pobrati tisto, kar je ostalo, a ob pogoju, da je še uporabno. To bi bil odraz realnega spoznanja, da smo s pasivnim iskanjem rešitev za izhod iz krize naše potenciale omejili do skrajnosti in da velja zgrabiti vsako iz skromnega nabora še preostalih priložnosti, ki kaj štejejo, pravijo. Za razrešitev težav slovenskega gradbeništva bo ustanoviti podjetje tipa Primorje mnogo premalo, še manj oživiti to, kar že predolgo ne živi več, opozarjajo v zbornici in dodajajo, da novega Primorja ne potrebujemo, da bi ponovili zgodbo zloma slovenskega gradbeništva, z vsemi njenimi stranpotmi in negativnimi gospodarskimi in socialnimi posledicami. Novo podjetje - nov kanal za preusmerjanje denarja? Če bi ustanovitev novega gradbenega podjetja pomenila le nov centraliziran kanal za usmerjanje javnih sredstev v okolja, za katerimi stojijo le interesi posameznih vplivnih političnih skupin, ki z gradbeništvom nimajo nič skupnega, potem ga ne potrebujemo, so odločni v zbornici. To bi po njihovem mnenju pomenilo le nedopustno ponavljanje znanih, tudi kriminalnih zgodb. Z novim Primorjem ne bo mogoče popraviti napak zgrešenega modela Z novim Primorjem ne bo mogoče popraviti napak zgrešenega slovenskega državnega modela, ki je z izrazito deregulacije panoge gradbeništva od osamosvojitve naprej ob izjemno nizki pravni varnosti poslovanja podjetij v njej dopustil njeno sesutje. Niti tega ne, da ga je kot nekompetenten in nesoliden naročnik država še dodatno pogubljala in da to še vedno počenja, pišejo v zbornici. Gradbeništvo padlo globoko Kot navajajo, je posledično slovensko gradbeništvo padlo tako globoko, da se na najbolj zahtevne domače gradbene projekte slovenska izvajalska gradbena podjetja samostojno ne morejo več prijavljati. Mnoga so prisiljena k sodelovanju vabiti tuja podjetji z referencami, kapitalom, bankami. Navsezadnje s tujimi podizvajalci in dobavitelji, ne v korist slovenskih delovnih mest. Trajnostno gradbeništvo Novo Primorje bi po prepričanju zbornice kazalo ustvariti v poslovnem okolju za trajnostno gradbeništvo, kot ga poznajo v urejenih državah - od regulacije, ki zagotavlja ustrezno kakovost v vseh fazah od priprave projektov, poštenih javnih razpisov, izbire izvajalcev, transparentne vsebine podpisanih gradbenih pogodb, do urejenega financiranja, izvedbe in sodelovanja podjetij v izvedbenih verigah. V zbornici še poudarjajo, da bo navsezadnje tudi zaposlenim v gradbeni panogi treba zagotoviti privlačnejša delovna mesta in večjo socialno varnost, da bodo v gradbene poklice vstopali tudi mladi. Kaj so spoznali Avstrijci? V Sloveniji se jim tudi v primerjavi z znatno bogatejšo Avstrijo izjemno izogibajo. Sosedje so že zdavnaj spoznali, da gradbena delovna mesta niso namenjena le neizobraženim delavcem iz revnih držav EU-ja, še navajajo v zbornici gradbeništva. Da si želi vlada obuditi vsaj del Primorja, je pred dnevi razkril državni sekretar v kabinetu predsednice vlade Gašpar Gašpar Mišič. O tem, kako čim bolj ohraniti znanje in izkušnje Primorja, so se po Mišičevih besedah že pogovarjali z ajdovskim županom Marjanom Poljšakom, bankami, stečajnim upraviteljem in s še nekaterimi drugimi na vladi ter se dogovorili, da bodo v prihodnjih dneh poskušali preiskati vse možnosti, kako to najbolj optimalno storiti.
|
negative
|
8,037
|
Predsednik Adrijine uprave o stanju in prihodnosti družbe Če ne bo velikih presenečenj in kakšnega norega gibanja stroškov nafte ali česa podobnega, bo Adria preživela , je prepričan Mark Anžur, ki je na čelu edinega slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways. Dodaja, da je vedno bolj prepričan, da lahko Adria preživi samostojno, tudi brez strateškega partnerja, in pravi Če bi imel denar, bi ga vložil v Adrio. Kandidat za trajnega predsednika uprave slovenske letalske družbe je v intervjuju za Sobotno prilogo izpostavil tudi, da je s poslovanjem v prvem letošnjem četrtletju je zadovoljen, saj gre to po načrtih in je bistveno boljše kot v istem obdobju lani - skoraj za tri milijone evrov. Smernice sicer kažejo, da klasični regionalni letalski prevozniki, kot je Adria Airways, izginjajo s trga in tudi Anžur priznava, da ima tukaj Adria z zdajšnjim poslovnim modelom težave - v družbi so zato začeli koncept first minute ponudb, torej cenovno ugodnejših kart v primeru dovolj zgodnjega nakupa, zavedajo pa se, da morajo povečati število turističnih potnikov Naša struktura potnikov je, v Sloveniji pa sploh, od 60 do 65 odstotkov poslovnih potnikov, medtem ko je po svetu razmerje obratno. Mi izgubljamo veliko turističnih potnikov, ki letijo predvsem iz Benetk in delno iz Zagreba , pravi Anžur. Nikoli ne bomo Ryanair Adria Airways se bo morala po njegovem mnenju bolj približati turistično usmerjeni družbi. Zelo v narekovajih rečeno nizkocenovnikom. Nikoli ne bomo Ryanair, je dejal in dodal, da bo treba oblikovati nekakšen hibrid, ob čemer je spomnil na Easyjet, ki se nadgrajuje in poskuša dobiti poslovne potnike, kjer je denar . Razmišljajo tudi o novih destinacijah, npr. Berlinu, dodatnih povezavah z Rusijo in nekaterih drugih linijah, na Balkanu pa bolj kot na Kosovu Anžur priložnosti vidi v Srbiji in Albaniji. Kot dodatno težavo je izpostavil preveliko navezanost na nemško Lufthanso, saj praktično 90 odstotkov poletov opravijo za njihove nadaljnje povezave. Naš cilj je, da to odvisnost razbijemo, znižamo tveganost poslovanja in potnikom omogočimo povezave tudi prek drugih partnerjev, je dejal. Upa na ugodno rešitev Glede prodaje 74,87-odstotnega deleža Adrie Airways, ki ga prodajajo država, banke in državna Posebna družba za podjetniško svetovanje, je Anžur dejal, da so pogovori o prodaji po njegovih informacijah resni in zelo intenzivni, težko pa špekulira, kdaj bi lahko prišlo do dogovora. Stvari ne gredo tako hitro, kot bi si želeli, ampak v šestih mesecih bi se to morda lahko zgodilo, je dejal. Evropska komisija je novembra lani začela preiskavo, ali je država v preteklosti z več ukrepi v korist Adrie Airways kršila pravila EU-ja o državni pomoči. Vse je trenutno v postopku, prijave so nehali zbirati in prijavil se je eden, češ da je bil oškodovan. Je v postopku, ocenjujemo, da bo trajalo približno dve leti, je dejal Anžur, ki pričakuje ugodno rešitev. Nekaj ugodno rešenih primerov je že bilo, npr. glede družbe Air Malta. KPK je tisti, ki lahko sodi Glede afere z domnevno poceni vozovnicami za nekatere pomembne javne osebnosti, tudi politike, je Anžur ponovil, da je primer vozovnic predan Komisiji za preprečevanje korupcije, ki lahko sodi o tem, ali gre za neupravičeno izdajo kart. Tisto, kar me moti - še enkrat sem prvi za to, da se stvari raziščejo za nazaj, ne samo pri teh letalskih vozovnicah, ampak tudi pri drugih stvareh -, je, da stvari prihajajo v javnost tako rekoč od dneva, ko je bila razrešena prejšnja uprava, je dejal.
|
neutral
|
8,038
|
Po 14 dneh nove cene Po dveh tednih se zvišujejo cene naftnih derivatov. Najbolj se bo podražil 98-oktanski bencin, ki bo dražji za 2 centa. Opolnoči se bodo drobnoprodajne cene naftnih derivatov v Sloveniji zvišale. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se bo podražil za 0,2 centa na 1,463 evra, 100-oktanski bencin za dva centa na 1,496 evra, dizelsko gorivo pa za 0,9 centa na 1,341 evra na liter. Dražje bo kurilno olje, saj bo za liter treba odšteti 0,968 evra, kar je en cent več kot do zdaj.
|
negative
|
8,039
|
Ekonomist o programu stabilnosti in reformnem programu Nacionalni reformni program in program stabilnosti nista presplošna, je prepričan ekonomist Marjan Senjur, pri čemer priznava, da manjkajo informacije o časovnem okviru. A to Evrope ne bo motilo, meni, saj sta programa polna mašil, ki jih ima Evropska unija rada . S predavateljem na ljubljanski ekonomski fakulteti smo se pogovarjali o nekaterih ključnih poudarkih v petek predstavljenih programov. Najprej je treba vse skupaj postaviti v kontekst, v neki okvir, opozarja Marjan Senjur. Mi imamo primanjkljaj, zato smo se odločili - popolnoma upravičeno -, da ga moramo izravnati. To lahko naredimo tako, da zmanjšamo izdatke in da dvignemo davke. Vlada se je odločila, da bo dve tretjini tega dosegla z zmanjšanjem izdatkov, eno tretjino pa z višanjem davkov. Meni tukaj manjka podatek o tem, v kolikšnem času namerava to doseči, opozarja strokovnjak in dodaja Za zdaj se zdi, da so se bolj osredotočili na davke, manj pa na izdatke, ne vem pa, v kakšnem časovnem okviru. Morda to velja le za letos, če pa je to neko daljše obdobje, npr. do 2017, potem se mi zdi to logično. Največja težava v problematičnem gospodarstvu, ne v proračunu samem Sam ob tem meni, da največja težava Slovenije ni v neuravnoteženem proračunu, ampak v problematičnem gospodarstvu, natančneje v bankah in podpori slabim podjetjem. Problematičen se mu tako ne zdi sam razkorak med javni izdatki in javnimi prihodki Tega bi načeloma sorazmerno preprosto obvladali - če ne bi bilo teh težav, da moramo financirati gospodarstvo in banke. Za reševanje bank in podjetij pa potrebujemo denar, poleg tega pa vplivajo na deficit in zadolževanje , opozarja. Načeloma se strinja, da je treba ožji proračun reševati z nižanjem izdatkov in davki, medtem ko moramo gospodarstvo reševati drugače, ne z dviganjem davkov za to, da bomo reševali gospodarstvo. Zato se mi zdi smiselno, da se je vlada zadolžila. Upam, da bo ta denar porabila za reševanje bančne krize in deloma zadolženosti podjetij. Brez dvigovanja davkov težav ne moremo rešiti Kritikom, ki opozarjajo, da se bo denar, zbran z dvigom DDV-ja in drugih davkov, porabil predvsem za pokritje izgub podjetij v državni lasti in bank oz. njihovo dokapitalizacijo, pa Senjur odgovarja Meni se zdi to edino pravilno. Vsi se strinjamo, da sta naši največji težavi bančna kriza in kriza v gospodarstvu. In če država hoče to rešiti, potrebuje denar. To se meni zdi načeloma v redu. Ne moremo reševati javnih financ, ne da bi dvigovali davke. Treba je vse skupaj skombinirati. Da bi reševali situacijo samo z nižanjem izdatkov, kot je počela prejšnja vlada, ali da bi jo reševali samo z dvigom davkov ... to ni rešitev, to so skrajnosti, ki navadno v ekonomiji ne delujejo dobro, poudarja ekonomist in dodaja, da ga moti le to, da na odhodkovni strani ni povsem jasno, kako bodo zbrali toliko sredstev in v kolikšnem času. Se pa ne strinja z morebitnim zniževanjem davka na dobiček od pravnih oseb, saj na ta način ustvarjamo nekakšno davčno oazo - na kar bi, je prepričan, druge evropske države gledale negativno. Poleg tega pa, ko bo prišlo do harmonizacije davkov na ravni Evropske unije, kar lahko pričakujemo, bi morali to davčno stopnjo tako ali tako dvigniti, ker tako nizke davčne stopnje nihče ne bo imel, razen redkih majhnih državic, ki poskušajo biti davčne oaze, še dodaja.
|
neutral
|
8,040
|
V prvem četrtletju naj bi bilo za osem milijonov izgube Mercatorjeve delnice so prvič po desetih letih zdrsnile pod sto evrov. Vlagatelji so očitno prepričani, da bo tudi tokratni poskus prodaje našega največjega trgovca spodletel. Konzorcij prodajalcev Mercatorja je prejel le dve zavezujoči ponudbi. Za nakup 53-odstotnega deleža se potegujeta hrvaški Agrokor, ki naj bi ponujal le 110 evrov za delnico pol manj kot lani in sklad id Europa Partners, ki v ponudbi predlaga dokapitalizacijo Mercatorja. Kaj je privlačnejše, je v oddaji Studio ob 17h na Radiu Slovenija razmišljal prvi mož Mercatorja Toni Balažič. Ne morem se opredeliti. Pomembno je, da Mercator dobi lastnika, ki omogoča dolgoročno in finančno stabilno lastništvo. Želimo lastnika, ki ne bo dodatno izčrpaval podjetja, ampak bo po eni strani poskrbel za nadaljevanje racionalizacije, po drugi strani pa omogočal razvoj družbe. Priporočamo audio Studio ob 17h - Mercator ponovno pred prodajo Finančne krivulje Turčija in njen vstop v EU Lastniki verjetno ponudbe ne bodo sprejeli Balažič je tudi pojasnil, kaj je trenutno največja težava najboljšega soseda Po obdobju hitre rasti se je Mercator premalo osredotočal na učinkovitost, zato zdaj ni dobičkonosnosti. Rast je bila financirana le s pomočjo dolga, zato je dolga za več kot milijardo. O tem, da Agrokor ponuja le 110 evrov, je v oddaji Studio ob 17h svoje mnenje povedal agrarni ekonomist Aleš Kuhar Ta ponudba je razmeroma neresna in takšna, da je verjetno lastniki ne bodo sprejeli, čeprav so pod pritiskom, da prestrukturirajo svoj dolg. Ampak kupec je pač ponudil takšno ceno, kot pričakuje, da jo bo prodajalec, ki je v likvidnostni stiski, sprejel. Tečaji delnic na Lj. borzi 14. maj GORENJE +1,06 %4,30 EUR ZAV. TRIGLAV +0,05 %19,01 KRKA -1,55 %49,03 TELEKOM -1,70 %104,00 PETROL -1,83 %215,00 NOVA KBM -5,23 %0,706 LUKA KOPER -5,76 %7,53 MERCATOR -8,65 %95,00 Izgube naj bi bilo za osem milijonov Prav danes se je nadzorni svet Mercatorja seznanil s prodajo večinskega deleža, v javnost pa je prišla tudi informacija o slabem poslovanju podjetja. Skupina Mercator naj bi imela po poročanju Financ v prvem četrtletju okoli 660 milijonov evrov prihodkov in osem milijonov čiste izgube. Cena Mercatorjevih delnic, ki so bile poleti 2007 že nad 400 evri, je v torek prvič po 1. avgustu 2003 padla pod sto evrov. Tudi preostale delnice v prvi kotaciji Ljubljanske borze so se obrnile navzdol, tako da je indeks SBI TOP 613 točk izgubil dva odstotka in pol. Telekom, ki je pred kratkim zaradi napovedane privatizacije dosegel triletni vrh, se je pocenil do 102,05 evra. V sredo sveži podatki o resnosti evropske recesije Na vodilnih evropskih delniških trgih začetek tedna ni prinesel novih rekordov, na katere so se vlagatelji že kar navadili. Frankfurt v torek dopoldne ni mogel prezreti neprepričljive vrednosti nemškega konjunkturnega indeksa Zew. Njegova vrednost se je maja minimalno dvignila s 36,3 na 36,4 točke, analitiki so po strmem aprilskem padcu pričakovali višjo rast. Vseeno je indeks DAX30 po jutranjem minusu popoldne krenil navzgor. V sredo bodo objavljeni podatki o gospodarski rasti evrskega območja in posameznih držav v prvem četrtletju. Newyorški Dow Jones 15.091 točk je v ponedeljek izgubil 0,18 odstotka, čeprav je ameriška prodaja na drobno aprila porasla za 0,1 odstotka. Ekonomisti so napovedovali 0,3-odstotni padec.
|
negative
|
8,041
|
Nadzorniki so sprejeli tudi kodeks upravljanja državnega premoženja Nadzorni svet Slovenske odškodninske družbe je za novega člana uprave imenoval Mateja Pirca. Nadzorniki so sprejeli tudi kodeks upravljanja kapitalskih naložb države. Pirc, ki se je v upravi Soda pridružil že imenovanima predsedniku Tomažu Kuntariču in članu Mateju Runjaku, je mandat nastopil že z današnjim dnem, so po seji nadzornikov sporočili iz Soda. Na seji so nadzorniki sprejeli tudi kodeks upravljanja kapitalskih naložb države, kar je od njih zahteval pred kratkim prenovljeni zakon o Slovenskem državnem holdingu, ki med drugim določa tudi, da Sod za vsakodnevno upravljanje z naložbami ne potrebuje več soglasja vlade. Na Sodu pojasnjujejo še, da je kodeks ključni dokument za vzpostavitev ustreznega sistema upravljanja kapitalskih naložb države s ciljem splošnega dviga dobre prakse korporativnega upravljanja in učinkovitejšega poslovanja družb v lasti države. V dokumentu je moral nadzorni svet Soda opredeliti merila in postopke za imenovanja organov vodenja in nadzora v družbah z državnim lastništvom, prepoved poseganja organov Soda oz. holdinga v poslovanje teh družb in neodvisnost njihovih vodstev ter tudi postopek za uveljavljanje odškodninske odgovornosti članov organov teh družb v primeru opustitve dolžne skrbnosti ravnanja. Uprava in nadzorniki bodo odgovarjali s svojim premoženjem Ob tem velja, da uprava in nadzorniki Soda oz. holdinga z vsem svojim premoženjem solidarno odškodninsko odgovarjajo za škodo zaradi nevestnega in protipravnega upravljanja, če ne dokažejo, da so ravnali s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Nadzorniki Soda so sprejeli tudi poslovnik o delu nadzornega sveta, s katerim se dodatno uveljavlja politika strokovnosti dela, zlasti pa neodvisnosti članov nadzornega sveta. Poslovnik vsebuje določbe, da nadzorni svet Soda daje soglasje k predlogom uprave za člane nadzornih svetov pomembnejših družb, katere predhodno nominira akreditacijska komisija.
|
neutral
|
8,042
|
Izboljšala se bo varnost in konkurenčnost SŽ-ja Evropska komisija je odobrila 166 milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev za projekt nadgradnje železnic v Sloveniji, tudi obnovo proge Pragersko-Hodoš. Projekt vključuje obnovo, elektrifikacijo in nadgradnjo odseka proge Pragersko-Hodoš za vožnjo s hitrostjo 160 km/h, posodobitev nivojskih prehodov ter gradnjo podhodov na železniških postajah, so sporočili iz Bruslja. Z naložbo se bosta po navedbah komisije izboljšali kakovost in konkurenčnost prevoza tovora, povečala se bo hitrost prometa in okrepila varnost na progi. Ta železniška proga je del vseevropskega prometnega omrežja TEN-T ter eden prednostnih železniških koridorjev med EU in drugimi evropskimi državami. To je dober primer tega, kako naše regionalne naložbe pomagajo državljanom, da potujejo lažje in varneje, je ob potrditvi projekta poudaril evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn. Poleg tega bo danes odobrena naložba po komisarjevih besedah podprla premik Slovenije k vzdržnejšim oblikam prometa ter privabila več vlagateljev in posla ter s tem izboljšala konkurenčnost Slovenije. Sodobna infrastruktura bistvena ta razvoj SŽ-ja Pri Slovenskih železnicah so odločitev Evropske komisije pozdravili in poudarili, da je sodobna javna železniška infrastruktura, ki je sicer last države, bistvena za razvoj Slovenskih železnic kot prevoznika v potniškem in v tovornem prometu. Zastarela infrastruktura namreč omejuje hitrosti in težo ter dolžino vlakov in obenem za Slovenske železnice pomeni višje stroške, vse to pa omejuje konkurenčnost Slovenskih železnic tako v potniškem kot v tovornem prometu, so še dodali za STA. Odobrena naložba je povezana z izvedbo prve faze projekta in je del programa EU-ja za regionalno politiko na področju razvoja okoljske in prometne infrastrukture. EU bo prispeval 166 milijonov evrov, skupna vrednost projekta pa je 330 milijonov evrov. Ker gre za večji projekt, torej projekt, vreden več kot 50 milijonov evrov, je bila zanj potrebna posebna odobritev Evropske komisije. Manjši projekti se odobrijo na nacionalni ali regionalni ravni. Sloveniji so bile v okviru financiranja kohezijske politike v obdobju 2007-2013 skupno dodeljene približno štiri milijarde evrov.
|
positive
|
8,043
|
Do 22. maja mora plačati 10 odstotkov varščine Stečajni upravitelj Prevent Globala Boris Kastivnik je podpisal pogodbo za prodajo družbe Aerodrom Maribor z enim od štirih ponudnikov, ki so oddali nezavezujoče ponudbe. Imena pa ni želel razkriti. Pojasnil pa je, da ima pogodba več odložnih pogojev, pri čemer kot najpomembnejšega izpostavlja plačilo varščine do 22. maja. Varščina znaša 10 odstotkov kupnine. Če bo vplačana pred 22. majem, bom prej sklical novinarsko konferenco in o tem obvestil javnost, je pojasnil Kastivnik. Povedal je le, da je pogodbo podpisal z enim izmed štirih ponudnikov, ki so do 22. januarja letos oddali takrat nezavezujoče ponudbe za nakup družbe in s katerimi je nato nadaljeval pogajanja. Po neuradnih informacijah, ki jih je časnik Večer objavil konec januarja, pa so se za nakup Aerodroma Maribor zanimale družba Diga Ing iz Ivančne Gorice, ki je lastniško povezana s turško družbo iz Ankare, Aviofun iz Libelič v solastništvu Fraktala Consulting in Damjana Cehnerja, družba Express Airways s sedežem v Orehovi vasi na istem naslovu kot Aerodrom ter družba Burglade UG iz Frankfurta. Za mariborsko letališče naj bi zainteresirani kupci po neuradnih podatkih Večera ponujali od 100.000 do 700.000 evrov. Kupec pa bo ob plačilu kupnine moral, kot je znano, prevzeti še obveznosti iz kreditov, ki znašajo okoli pet milijonov evrov.
|
neutral
|
8,044
|
Podjetji potrebujeta novi tranši posojil Načrt finančnega prestrukturiranja je predvideval, da bi Merkur za zagotavljanje likvidnosti prejel 63 milijonov evrov, vendar je do zdaj dobil le 42 milijonov. Trenutno se Merkur pogaja z bankami za odobritev novega 16-milijonskega posojila in išče strateškega partnerja, Mersteel pa za delno preoblikovanje terjatev v kapital. Zaradi izpada posojila je likvidnost dosegla kritično točko, normalno poslovanje pa je močno oteženo. V prvih treh mesecih letos Merkur dosega 44,4 milijona evrov prihodkov ter 1,8 milijona evrov izgube iz poslovanja. Izgubo 96.000 evrov je imel tudi Mersteel, katerega prihodki od prodaje so znašali 9,8 milijona evrov. Nadaljuje se nižanje stroškov Merkur sicer še naprej prodaja nepotrebno premoženje, zmanjšuje notranje prodajne površine, prenavlja oddelke in poskuša pridobivati najemnike. V podjetju so se dogovorili tudi za podaljšano znižanje plač v razponu od 0,3 do deset odstotkov do konca februarja 2014. Zaposleni so za obdobje od januarja do marca privolili še na dodatno znižanje povračila stroškov prevoza na delo s 85 na 70 odstotkov. Poleg tega se je zaradi nadaljnje racionalizacije število zaposlenih znižalo še za 26. V podjetju so ob tem prepričani, da je dokončanje finančne sanacije in nadaljnje uspešno poslovanje segmenta naredi sam ter blagovne znamke Merkur za zdravi del Merkurja treba poiskati vlagatelja. Postopek je za zdaj v začetni fazi, pri iskanju strateškega partnerja pa pomaga finančni svetovalec Roland Berger. Banke bi same sanirale Mersteel Medtem se je za neuspešnega izkazalo iskanje kupca za Mersteel, saj banke upnice niso privolile v ponudbo investicijskega sklada in so predlagale, da same vstopijo v lastništvo ter podjetje pripeljejo do višje vrednosti. Trenutno potekajo razgovori za delno pretvorbo terjatev v kapital in za zagotovitev dodatne likvidnosti. Brez teh dveh ukrepov podjetje ne bi moglo junija poplačati prvega obroka iz prisilne poravnave v višini 6,5 milijona evrov.
|
neutral
|
8,045
|
Trend zniževanja stroškov Nova Ljubljanska banka je objavila poslovne izide. V treh mesecih je zaradi slabih posojil in rezervacij ustvarila 4 in pol milijona evrov izgube. Nadzorni svet Nove Ljubljanske banke NLB se je seznanil s poslovanjem matične družbe in skupine v letošnjem prvem četrtletju, ki kaže, da je NLB dosegel dobiček pred rezervacijami 20,3 milijona evrov. Na rezultat po davkih, ki je bil negativen v znesku 4,5 milijona evrov, pa so vplivale predvsem oblikovane oslabitve in rezervacije. Enako velja tudi za skupino NLB. Ta je pred rezervacijami dosegla dobiček 29,5 milijona evrov, po davkih pa je bil rezultat negativen v znesku 0,7 milijona evrov. Trend zniževanja stroškov Pri stroških NLB-ja je zaradi stalnih prizadevanj viden trend zniževanja, saj so nižji za 3,3 milijona evrov oz. šest odstotkov in znašajo 52,2 milijona evrov. Stroški dela, ki predstavljajo več kot polovico vseh stroškov, so se v primerjavi z enakim obdobjem lani znižali za osem odstotkov. Tudi na ravni skupine NLB je opazen enak trend, saj so stroški v primerjavi z enakim obdobjem lani nižji za 7,1 milijona evrov oz. osem odstotkov. Tudi stroški dela kažejo enako osemodstotno znižanje. Na zadnji dan marca je sicer kapitalska ustreznost skupine NLB znašala 10,7 odstotka, količnik temeljnega kapitala Tier 1 pa 8,9 odstotka. Zniževanje obsega kreditiranja nebančnega sektorja Za prvo četrtletje sta po navedbah banke značilni zniževanje obsega kreditiranja nebančnega sektorja in nadaljevanje slabšanja kakovosti portfelja tako v NLB-ju kot v odvisnih družbah, kar je vplivalo na višino bilančne vsote skupine NLB. Ta je konec marca znašala 14,3 milijarde evrov in se je v primerjavi s koncem leta 2012 znižala za 75,3 milijona evrov oz. za odstotek. Priprave na prenos slabih terjatev NLB-ja Nadzorni svet se je na seji seznanil tudi s potekom priprav na prenos slabih terjatev NLB-ja na Družbo za upravljanje terjatev DUTB. V NLB-ju je že pripravljen podroben seznam komitentov in sredstev za prenos, tako da se bo lahko odzval takoj, ko bosta oblikovana zakonski in institucionalni okvir in bodo sprejete ustrezne odločitve pristojnih institucij. Ključen delež je k pripravljenosti na prenos sredstev na DUTB prispevala odločitev NLB-ja, da sam z oblikovanjem področja za nestrateške dejavnosti jasno razmeji njihov obseg od strateškega, jedrnega dela NLB-ja. Program reorganizacije pripravljen do konca maja Nadzorni svet se je seznanil tudi s potekom procesa celovite preobrazbe NLB-ja, katerega cilj je, da banka v čim krajšem času postane zdrava, dobičkonosna in konkurenčna banka. Pri tem je izrekel polno podporo upravi banke tudi pri pripravi programa reorganizacije, ki dobiva končno podobo z intenzivnim komuniciranjem in dialogom na vseh ravneh vodstva banke in z zaposlenimi. Program naj bi bil tako pripravljen predvidoma do konca maja. Na seji so obravnavali tudi aktivnosti za dokončno popolnitev uprave banke še z zadnjim članom, ki bo pokrival upravljanje tveganj.
|
negative
|
8,046
|
Zelo vprašljive davčne strategije Ameriški tehnološki velikan Apple se je z uporabo zapletenega omrežja podružnic izognil plačilu več deset milijard dolarjev davkov, je ugotovila preiskava ameriškega senata. Člani preiskovalnega odbora podjetja sicer niso obtožili nezakonitega ravnanja, so pa pozvali k prenovi zakonodaje, ki bi preprečila takšno izogibanje v prihodnosti. Kot je dejal senator Carl Levin, se Apple ni zadovoljil le s kopičenjem dobička v davčnih oazah, ampak je šel precej dlje Ustvaril je offshore podjetja brez davčnega rezidentstva in vanje pretočil na milijarde dolarjev. Podobno kritičen je bil tudi republikanski senator John McCain, ki je Apple obtožil uporabe zelo vprašljivih davčnih strategij pri izogibanju davkov. Svojo ustvarjalno energijo bi morali uporabljati predvsem za nove izdelke in storitve, ne pa v računovodstvu, je bil jasen. Senatorja sta pozvala k spremembam davčne zakonodaje, ki bi Applu in drugim multinacionalkam preprečile izogibanje ameriškim davkom prek davčnih oaz in podružnic v tujini. 30 milijard dobička, a brez davčne napovedi Kot je namreč odkrila senatna preiskava, je ena izmed Applovih podružnic ustvarila 30 milijard dolarjev čistega dobička, vendar pa sploh ni prijavila davčnega rezidentstva, ni oddala davčne napovedi in že pet let ni plačala davka na dobiček kateri koli državi . Poleg tega si je Apple na Irskem izpogajal izjemno nizko davčno stopnjo - manj kot dva odstotka v primerjavi z zakonsko določenimi 12 odstotki -, državo pa uporablja kot sedež za svojo mrežo offshore podružnic. Dogovor naj bi Applu omogočil, da je med letoma 2009 in 2012 na Irsko preusmeril več kot 74 milijard dolarjev prihodkov. Skupno naj bi imel Apple za 145 milijard dolarjev gotovine in enakovrednih sredstev, od tega pa naj bi več kot 100 milijard dolarjev pred ameriškimi davčnimi uradniki skril v offshore podjetja, so ugotovili preiskovalci. Prvi mož Appla na zagovor Pred preiskovalnim odborom se bo danes zagovarjal prvi mož Appla Tim Cook. Pričakovati gre, da bo zavrnil obtožbe o izogibanju davkom, predstavil pa naj bi tudi svoj predlog za nižjo davčno stopnjo v primerih, ko želijo multinacionalke prihodke svojih podružnic prenesti na matično podjetje v ZDA. Kot je pred kratkim povedal za časopis Washington Post, morajo ameriška podjetja plačati 35-odstotni davek za tak prenos. Gre za zelo visoko številko. Sam ne zagovarjam, da bi morali davek odpraviti. Vem, da si številni želijo točno tega, ampak se s tem ne strinjam. Mislim pa, da mora biti višina davka razumna, je dejal.
|
negative
|
8,047
|
Z dokapitalizacijo bo financiran nakup Zavarovalnice Maribor Nadzorniki Pozavarovalnice Sava so dali zeleno luč dokapitalizacijski ceni delnice, ki bo znašala sedem evrov. Dokapitalizacija sicer poteka že od 9. maja. Cena nove delnice je bila določena na podlagi prispelih nezavezujočih ponudb in ob upoštevanju drugih meril, predvsem splošnih gospodarskih razmer in razmer, ki prevladujejo na finančnih trgih. Emisijska cena bo enaka za vse upravičene vlagatelje. Nezavezujoče ponudbe za skupaj 52 milijonov evrov je oddalo 15 potencialnih večjih domačih in tujih vlagateljev, med njimi tudi Evropska banka za obnovo in razvoj EBRD. K oddaji ponudbe še niso bili pozvani vsi tuji institucionalni vlagatelji, predvsem iz ZDA. Predstavitvene dejavnosti v zvezi s ponudbo pa bodo tako različnim institucionalnim vlagateljem v EU-ju, na Hrvaškem in v ZDA potekale v skladu s prospektom in lokalnimi zakonodajami vse do 21. junija. Z dokapitalizacijo bo financiran nakup Zavarovalnice Maribor Z izkupičkom od dokapitalizacije namerava Pozavarovalnica Sava financirati nakup Zavarovalnice Maribor, o katerem se je skupaj s Slovensko odškodninsko družbo Sod konec lanskega leta dogovorila z Novo Kreditno banko Maribor NKBM. Kupnina za 50,99-odstotni delež Zavarovalnice Maribor je znašala 65 milijonov evrov. Cena delnice je bila pred petimi leti kar štirikrat višja Leta 2008 je v podobnem času potekala prva javna prodaja delnic deleža v Pozavarovalnici Sava in njena dokapitalizacija. Cena za delnico pa je tedaj znašala kar 28 evrov.
|
neutral
|
8,048
|
Namesto njega Andrej Slapar Nadzorniki Zavarovalnice Triglav, ki je v večinski državni lasti, so razrešili predsednika uprave Matjaža Rakovca. Začasno naj bi ga nadomestil član uprave Andrej Slapar. Po seji nadzornega sveta je njegov predsednik Mihael Perman dejal, da so Rakovca odpoklicali iz poslovno-ekonomskih razlogov . Več podrobnosti o razlogih ni želel razkriti, ker želijo najprej s tem sklepom seznaniti Rakovca, nato pa bo pripravljen tudi za pojasnila v javnosti. Dodal je le še, da bo mandat Slaparja trajal do imenovanja novega predsednika uprave zavarovalnice oz. do izteka njegovega mandata člana uprave. Položaj predsednika uprave Zavarovalnice Triglav je Rakovec s petletnim mandatom prevzel 15. oktobra 2009. Člani uprave največje slovenske zavarovalnice so še Andrej Slapar, Stanislav Vrtunski in Benjamir Jošar ter delavska direktorica Marica Makoter. Rakovec je sicer zaradi suma zlorabe notranjih informacij pod drobnogledom Agencije za trg vrednostnih papirjev ATVP. Aprila je namreč še pred uradno objavo na spletnih straneh Ljubljanske borze v pogovoru za hrvaški časnik Jutarnji list razkril višino dividend za leto 2012. ATVP meni, da je z razkritjem predlagane višine dividende razkril notranjo informacijo in tako kršil zakon o trgu finančnih instrumentov. Tožilstvo pa je, kot poročajo spletne Finance, zavrglo anonimno ovadbo zoper Rakovca. Dejanja, očitana Rakovcu, niso kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po službeni dolžnosti, je sklenilo tožilstvo. Rakovcu so sicer v anonimni ovadbi med drugim očitali odpis terjatev in finančnih naložb družbi Toko, sporno plačevanje storitev Mizarstvu Vidmar in odobritev nepovratnih sredstev Hokejski zvezi Slovenije. Seja nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav se je sicer začela že v torek, nato pa je bila v večernih urah prekinjena in se je nadaljevala danes. Ob razrešitvi predsednika uprave so nadzorniki obravnavali še nerevidirano medletno poročilo o poslovanju Zavarovalnice Triglav in Skupine Triglav za prvo četrtletje, med drugim pa potrdili tudi dokapitalizacijo družbe Triglav Osiguranje Beograd v višini 4,7 milijona evrov, kar bo zagotovila Triglavova odvisna družba Triglav INT.
|
neutral
|
8,049
|
Dukat je del francoske skupine Lactalis Hrvaško podjetje Dukat je v okviru ponudbe za prevzem Ljubljanskih mlekarn LM pridobilo še 46,23 odstotka delnic LM-ja. Pred tem jih je že imelo 50,28 odstotka. Dukat, ki je od leta 2007 del francoske skupine Lactalis, je za delnice plačal po 8,75 evra, s tem pa se je njegov lastniški delež v LM-ju povečal na 96,52 odstotka. 50,28 odstotka delnic, ki jih je imel doslej, je Dukat sicer prevzel od Lactalisa, ki je delnice LM-ja lani odkupil od NFD Holdinga, Factor banke, KD skladov, KD banke in Save. Mediji so takrat, da je bil posel vreden nekaj manj kot 20 milijonov evrov, vendar vrednost posla ni bila nikoli razkrita. Ljubljanske mlekarne zaposlujejo 550 ljudi, letno pa predelajo več kot 200 milijonov litrov mleka. Lactalis, ki je že zdaj eden glavnih igralcev na trgu mleka in mlečnih izdelkov v jugovzhodni Evropi, namerava z LM-jem še okrepiti svoj položaj v regiji. LM ima štiri proizvodne obrate, v Ljubljani, Mariboru, Kočevju in Tuzli v Bosni in Hercegovini, Lactalis pa ima 64 proizvodnih obratov v Franciji in še 192 drugod po svetu. Zaposluje približno 56.000 ljudi v 61 državah.
|
neutral
|
8,050
|
LJSE Indeks SBI TOP pod 600 točkami Ko borza v Tokiu strmoglavi kar za sedem odstotkov in vzrok ni naravna katastrofa, je v ozadju lahko le eno objava izrazito slabega gospodarskega podatka. Razviti delniški trgi so letos bolj kot ne poznali le pot navzgor, vodilno vlogo pa je imela borza v Tokiu. Četrtkovo trgovanje je vlagatelje streznilo. Indeks Nikkei, ki je od sredine novembra poskočil za več kot 70 odstotkov, je izgubil 7,3 odstotka, kar je največ po uničujočem potresu marca 2011. Po izjemni rasti je bil trg že zrel za popravek in očitno je bila potrebna le kakšna slaba novica. Vlagatelje je vznemirila rast donosnosti japonske desetletne obveznice nad en odstotek, poleg tega pa še objava kitajskega indeksa nabavnih menedžerjev PMI. Enajsti največji padec v zgodovini Indeks PMI, ki ga izračunava banka HSBC in ki je dober kazalnik stanja v tamkajšnjih tovarnah, je maja na Kitajskem prvič po pol leta zdrsnil pod mejo 50, ki je ločnica med rastjo in krčenjem sektorja. Zdaj je strah, da bo kitajska gospodarska rast v drugem četrtletju nižja od pričakovanj, še večji. Nikkei, ki se je pred dnevi prvič po petih letih in pol povzpel nad 15 tisoč točk, je izgubil več kot 1.100 točk, kar je enajsti največji padec v zgodovini. Analitiki menijo, da gre le za začasno prekinitev pozitivnega trenda in da so s tem vlagatelji, ki so zamudili rast, dobili lepo priložnost za cenejše nakupe. Dow Jones po začetnem padcu navzgor V Evropi so bile izgube v četrtek manjše kot v Aziji, medtem ko v ZDA posebnega sunka navzdol ni bilo. Frankfurtski DAX30 8.363 točk se je za dva odstotka odmaknil od včerajšnjega rekorda, pri čemer so največ, šest odstotkov, izgubile delnice Commerzbanke. Newyorški indeks S & P 500 se je v prvih minutah znižal za odstotek, pozneje pa rdeča barva ni bila več tako izrazita. Elitni Dow Jones je celo splezal v pozitivno območje. Zasluga gre tudi aprilski prodaji novih stanovanj, ki je bila večja od pričakovanj. V sredo je indeks S & P izgubil 0,83 odstotka, saj se pri ameriški centralni banki nekateri zavzemajo, da bi Fed že junija zmanjšal obseg svojih likvidnostnih operacij. Tečaji delnic na Lj. borzi 23. maj NOVA KBM+6,85 %0,78 EUR MERCATOR +1,21 %87,55 KRKA -0,10 %50,00 GORENJE -0,60 %4,175 PETROL -1,19 %212,10 LUKA KOPER -1,87 %7,40 ZAV. TRIGLAV -2,37 %18,55 TELEKOM -2,97 %96,05 Krka obstala nad 50 evri Tudi na Ljubljanski borzi v četrtek ni bilo rasti. Indeks SBI TOP se je petič v zadnjih šestih dneh znižal, tokrat za 0,84 odstotka, tako da je po dobrem mesecu spet pod 600 točkami. Telekomove delnice so se ob le desetih sklenjenih poslih v skupni vrednosti 18 tisoč evrov pocenile za tri odstotke, najnižji posli pa so se sklepali pri 96,05 evra. Krka je ob 141 tisoč evrih prometa le malenkost zdrsnila, tako da pod 50 evrov ni pogledala. Obveznice vseh evropskih držav so padle, njihove zahtevane donosnosti pa posledično porasle. Pri slovenski desetletni obveznici znaša donosnost zdaj 5,98 odstotka.
|
negative
|
8,051
|
Državno poroštvo mora odobriti še Evropska komisija Vlada je Cimosu dodelila državno poroštvo v znesku 35 milijonov evrov za najem likvidnostnega posojila. Državno pomoč pa mora zdaj odobriti še Evropska komisija. Državna pomoč je bila Cimosu dodeljena za obdobje šestih mesecev po obrestni meri, ki ne sme biti nižja od referenčne obrestne mere za izračun državnih pomoči, ki predstavlja vsoto izhodiščne obrestne mere, določene od Evropske komisije, povečane v skladu z diskontno stopnjo po pravilih za dodeljevanje državnih pomoči. Družba je visoko stečajno ogrožena, sama sprožitev stečajnega postopka in eventualno prenehanje družbe pa bi imele za več regij, v katerih družba posluje, obsežne negativne gospodarsko-socialne posledice. V družbi pa obstajajo zdrava proizvodna jedra, ki jih je smiselno prestrukturirati in ohraniti, je bilo zapisano v vladnem sporočilu za javnost. Sporazum o finančnem prestrukturiranju Cimosa so predstavniki družbe, lastnikov, bank in države uskladili ter parafirali na zaključnem sestanku 26. aprila, ki je bil sicer podpisan 14. maja. Gospodarski minister Stanko Stepišnik je ob podpisu sporazuma dejal, da ga odobritev Evropske komisije ne skrbi. Močno zadolžena koprska družba je lani ustvarila dobrih 74 milijonov evrov čiste izgube, čista izguba skupine Cimos pa je dosegla skoraj 98 milijonov evrov. Obenem so upadli poslovni prihodki, ki so v lanskem letu za matično družbo znašali 388,5 milijona evrov, za skupino pa 445,6 milijona evrov.
|
neutral
|
8,052
|
Zaposleni v Gradačcu v bran in podporo odstavljenemu direktorju Okoli 500 delavcev Cimosove tovarne kovinskih izdelkov Cimos TMD v Gradačcu v Bosni je popoldne začelo stavkati. Delo so prekinili takoj, ko je iz Kopra iz uprave Cimosa, ki jo vodi Jerko Bartolič, prišla zahteva za zamenjavo direktorja tovarne v Gradačcu Fadila Novaliča. Zaposleni se s tako zahtevo lastnika ne strinjajo, zato nameravajo v znak protesta in solidarnosti do odstavljenega direktorja do nadaljnjega stavkati. Uprava Jerka Bartoliča eno ... Predsednik uprave Jerko Bartolič nam je prek uslužbenke Cimosa Nataše Kocjančič Hribar sporočil, da so Novaliča odstavili, ker ni spoštoval skupščinskih sklepov o imenovanju prokurista. Ta bi v Bosno prišel iz Kopra, saj so se pri pregledu poslovanja v tovarni v Gradačcu pojavili sumi zlorab, zato je uprava želela boljši nadzor nad poslovanjem, Novaliču pa smo tudi hoteli omejiti pooblastila za zastopanje pri poslih nad določeno vrednostjo . Novalič je tudi kršil individualno pogodbo, je povedala Kocjančič Hribar. Koga so nameravali imenovati za prokurista, ki bi iz Kopra odšel na službovanje v Bosno, ni želela povedati, je pa povedala, da je izpraznjeno direktorsko mesto v Gradačcu že zasedel novi direktor, dosedanji izvršni direktor Ibrahim Sagdanovič. Predsednik NS-ja drugo ... Po navedbah bosanskih medijev pa je Bartoličeva uprava Novaliča odstavila, ker ne soglaša z zaprtjem obratov in odpuščanjem delavcev v Cimosovih obratih v Zenici in Srebrenici. Tako informacijo nam je dal tudi predsednik nadzornega sveta Cimosa Vojko Anton Antončič Uprava je Novaliča odstavila, ker je dejal, da programa poslovnega prestrukturiranja ne bo izvajal. Za več informacij pa nas je naslovil na upravo. Dogovor o enakem vatlu Sašo Ristič, sekretar sindikata kovinske in elektroindustrije, nam je povedal, da so od svojih kolegov sindikalistov iz tovarne v Gradačcu dobili informacijo in poročilo, kaj se tam dogaja. Zaposleni so ponoreli zaradi odstavitve priljubljenega direktorja. Očitno ni dovolil odpuščanja, pravi Ristič. Na nedavnem sestanku z vodstvom Cimosa v Kopru smo se dogovorili, da se bomo glede prestrukturiranja skupaj dogovarjali. Jasno je bilo povedano, kako bo v Sloveniji, da se redno zaposlenih ne bo odpuščalo, da se bo odpustilo le pogodbene sodelavce oziroma da se bo redno zaposlene prezaposlilo. Pričakujemo, da bo enako tudi v drugih družbah, ki jih ima Cimos v bivši Jugoslaviji, pravi Ristič. Denar iz Cimosa puhtel Kot je znano, je pred dnevi vlada Cimosu, ki mu je grozil stečaj, odobrila 35 milijonov evrov pomoči. Iz Cimosa je sicer v preteklih letih puhtel denar. Samo Rokometnemu klubu Cimos Koper je nekdanje vodstvo Cimosa na čelu s Francem Kraševcem dalo 10 milijonov evrov posojila, štiri milijone evrov je v obliki poroštva šlo podjetju Viator Vektor, 3,4 milijona evrov posojila Kovinoplastilki Lož. Ali bodo proti Kraševcu sprožili odškodninske in kazenske postopke zaradi suma oškodovanja, naj bi se zdajšnja uprava še odločala.
|
neutral
|
8,053
|
Iz Druge jutranje kronike izpostavljamo Država pripravlja sheme, s pomočjo katerih bo gospodarstvu omogočila zagon, perspektivnim družbam v težavah pa pomagala iz trenutne krize. Na voljo bo od 500 milijonov do milijarde evrov. Na povečanje porabe po besedah ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanka Stepišnika letos in prihodnje leto še ne moremo računati, zato bo bruto domači proizvod slonel predvsem na izvozu in naložbah. Izvoz je svetla točka našega gospodarstva. Izvozno usmerjena podjetja je zato treba podpirati. Enako velja za dobra podjetja v težavah. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo je omenil štiri okvirne sheme, v okviru katerih bi mikropodjetja dobila do 150 milijonov evrov, mala in srednja podjetja od 300 do 500 milijonov, in sicer za obratna sredstva, velika pa do milijarde evrov. Četrta shema bi bila namenjena konverziji terjatev bank v lastniške deleže. In od kod denar? Bolj ali manj gre za bančne kredite. Gre za to, da bi tudi SID-banka najela kakšen kredit v tujini pri EBRD- ju ali pri Evropski investicijski banki - razvojni banki ali pa za poroštvo države, pravi minister. Pri naložbah in večjih projektih ima Slovenija težave predvsem z umeščanjem v prostor. Primerov je veliko tretja os, drugi tir in težave Luke Koper v zvezi s tretjim pomolom. Ministrove besede je potrdil tudi prvi mož pristaniškega podjetja Bojan Brank Iščemo neke možnosti, da v skladu z zakonodajo pridemo do pravice uporabe tega zemljišča in mi bi to radi naredili tako v dialogu z lokalno skupnostjo kot tudi z vsemi tistimi, ki imajo platno in škarje v svojih rokah. Kot primer pozitivnega pristopa k reševanju težav je državni sekretar Gašpar Gašpar Mišič sinoči v Kopru omenil Cimos Kajti vemo, da če država v družbi Cimos konkretno ne bi reagirala, kot je, bi se utegnila zgoditi za državi nepopravljiva gospodarska in družbena, če hočete, tudi socialna škoda, kot se je zgodila v družbi Primorje. Država je koprski družbi zagotovila poroštvo za 35 milijonov evrov. Jasna Preskar, Radio Slovenija
|
positive
|
8,054
|
Poslovni rezultati v tujini se izboljšujejo Telekomovi poslovni rezultati so nekoliko nižji od lanskih. Kljub temu naj bi bil Telekom v primerjavi z drugimi prvotnimi operaterji po Evropi med uspešnejšimi pri premagovanju negativnih trendov. Skupina Telekom Slovenije je v prvem četrtletju ustvaril 190,5 milijona evrov prihodkov in 14,5 milijona evrov čistega dobička, kar je v skladu z načrti, pojasnjujejo v Telekomu. Letošnji poslovni rezultati pa so sicer nekoliko nižji od tistih v enakem lanskem obdobju. Skupina Telekom Slovenije je namreč v lanskem prvem četrtletju ustvarila 15,4 milijona evrov čistega dobička in za 193,8 milijona evrov prihodkov. V Telekomu tudi opozarjajo, da se nadaljuje trend upadanja prihodkov, doseženih s klasično fiksno in mobilno telefonijo, umirja pa se tudi rast trga širokopasovnih in na njih temelječih storitev. Na mobilnem delu opažajo prehod naročnikov na nove, za uporabnike ugodnejše pakete, ki vključujejo večji obseg storitev, medtem ko se na fiksnem delu še naprej zmanjšuje število klasičnih priključkov in obseg prometa, kar je značilno tudi za druge evropske prvotne operaterje. Operaterji po mnenju Telekoma lahko negativne trende ublažijo z doslednim zniževanjem vseh vrst stroškov ter dolgoročno s širitvijo poslovanja in ponudbe na področja, ki ne sodijo v klasično telekomunikacijsko dejavnost, kot so televizija, digitalno oglaševanje, upravljane storitve, storitve v oblaku in druge storitve IKT. Boljši rezultati na tujem V letošnjem prvem četrtletju so v makedonski družbi One negativne trende obrnili navzgor. V Kosovskem Ipku pa so sprejeli ukrepe za stabiliziranje upadanja prihodkov iz dohodnih klicev ter znižanje stroškov. Rezultati so prav tako v skladu z načrtovanimi, podobno velja za družbo Aneks v BiH. Medtem so bili v albanski družbi Primo izidi celo boljši od pričakovanih. Načrt je 50 milijonov čistega dobička Skupina Telekom Slovenije načrtuje, da bo letos dosegla do 245 milijonov evrov dobička iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki EBITDA ter 50 milijonov evrov čistega dobička. Naložbe v osnovna sredstva so načrtovane v vrednosti 130 milijonov evrov oziroma prav toliko kot lani.
|
positive
|
8,055
|
Ena izmed mogočih rešitev Peka je ponovna dokapitalizacija Tržiškemu Peku, ki letos praznuje 110 let delovanja, grozi propad. Ta bi sprožil pravo socialno bombo v nekdaj močnem industrijskem središču na Gorenjskem. Dejstvo je, da je v Sloveniji, na Gorenjskem in tudi v Tržiču kopica podjetij v težavah. Peko je v tem trenutku najbolj izpostavljen, a je le vrh ledene gore, je povedal tržiški župan Borut Sajovic, ki je prepričan, da je to posledica tega, da gospodarsko okolje v Sloveniji ni spodbudno. Težava je tudi nedelujoč bančni sistem, ki ne omogoča reševanja podjetij, je dejal Sajovic, ki meni, da so pogoji za gospodarjenje v tujini boljši kot pri nas. Tržič je bil pred leti uspešno industrijsko središče, ogromne proizvodne površine nekdanjih velikih tovarn pa zdaj bolj ali manj samevajo. Leta 2004 se je po prevzemu Svilanita iz Tržiča preselila Bombažna predilnica in tkalnica Tržič. Tržič pa je izgubil 130 delovnih mest in dobil 40.000 kvadratnih metrov praznih tovarniških hal. Zaradi stalnega krčenja proizvodnje v Peku je praznih tudi za najmanj 13.000 kvadratnih metrov njegove proizvodne in poslovne stavbe. Peko je na svojem vrhuncu zaposloval 5.000 ljudi, danes pa je v Tržiču še okrog 300 zaposlenih, 100 delavcev ima zaposlenih v trgovski mreži in 400 v hčerinskih podjetjih v tujini. Prostori so pripravljeni za gospodarsko dejavnost, a žal nimamo podjetnih ljudi z minimalnim kapitalom. To je glavna težava nekdanjih delovno intenzivnih, industrijskih območij, je še razložil Sajovic. V novo poslovno cono v Žirovnici se je lani preselilo podjetje nemškega lastnika Saxonia-Franke s skoraj 60 zaposlenimi. V Tržiču ima tudi še vedno sedež in upravljanje skupina Cablex, ki se je razvila v multinacionalko z več kot 1.100 zaposlenimi in sedmimi proizvodnimi enotami v Evropi in na Kitajskem. Propad Peka bi sprožil socialno bombo Propad Peka bi zamajal tudi podobo Tržiča kot kraja z bogato čevljarsko tradicijo, ki vsako leto gosti Šuštarsko nedeljo. Tradicijo bi lahko še vzdrževali manjši podjetniki, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, prodajo in distribucijo obutve ter večinoma izhajajo prav iz Peka. Med njimi je tudi uspešno družinsko podjetje Migi, ki proizvaja tudi ortopedsko obutev, lani pa je zaposlilo pet novih sodelavcev, tako da je bilo konec leta v podjetju 13 zaposlenih. Ta podjetja pa bi lahko ponudila zaposlitev za katerega izmed presežnih delavcev Peka, če se ta znajde v stečaju ali prestrukturiranju. Propad Peka, ki je trenutno največje tržiško podjetje, bi sicer pomenil pravo socialno bombo. Delavci Peka, katerih povprečna starost je okrog 50 let, so le težko zaposljivi. Kar tretjina delavcev je tudi povsem brez izobrazbe oziroma imajo končano le osnovno šolo. Delo v svoji panogi bi le težko našli, saj med večjimi obutvenimi podjetji v regiji deluje le še Alpina. Že leta 2004 je namreč propadel še en velikan gorenjske čevljarske industrije, Kranjska Planika, kjer je delo izgubilo okrog 700 ljudi, pozneje pa se je iz stečajnega postopka izvilo Planikino zdravo jedro v Turnišču. Tamkajšnji proizvodni obrat je kupilo nemško podjetje Meindl in obdržalo 250 zaposlenih. Edino večjo naložbo v zadnjem času je Peko izvedel lansko jesen, ko je pol milijona evrov vložil v nov stroj za hčerinsko podjetje PGP, ki se ukvarja z izdelavo podplatov in je pri poslovanju uspešno. Omenjena družba z okrog 80 zaposlenimi bi se tako morda lahko ohranila kot zdravo jedro Peka. Edina rešitev dokapitalizacija? Za Peko je pripravljen tudi načrt finančnega in poslovnega prestrukturiranja, ki ga je vodstvo pripravilo pred dvema letoma, na njegovi podlagi pa je država podjetje že dokapitalizirala. Ena izmed možnosti tokratnega reševanja Peka je ponovna dokapitalizacija, pri čemer pa mora biti država pazljiva, da ne bi kršila evropske zakonodaje. Že pri prejšnji dokapitalizaciji, ki je bila konec leta 2011, bi potrebovali strateškega partnerja, da ne bi veljala za nedovoljeno državno pomoč. Druga možnost pa se kaže tudi konverzija bančnih terjatev v lastniške deleže, kar je prejšnji teden izpostavil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik.
|
negative
|
8,056
|
Za Teš 6 je bilo plačanih že 919 milijonov evrov Direktor Holdinga slovenske elektrarne Blaž Košorok je dejal, da so pri projektu Teš 6 nastala odstopanja v dveh izmed zavez, ki so bile dane v pogodbi z državo, in sicer glede cene in roka izgradnje. Projekt Teš 6 že od začetka spremlja negativna avra. Ključno je, da se lastniku predstavi dejansko stanje na projektu, je na novinarski konferenci Holdinga slovenske elektrarne po poročanju Financ dejal direktor družbe Blaž Košorok. Prišlo je do odstopanj od zavez, ki so bile dane v pogodbi z državo. Dane so bile štiri zaveze. Na današnji dan vemo, da dve izmed teh komponent ne bosta izpolnjeni. Vrednost projekta in rok izgradnje. Cena bo višja. Gre za medsebojno povezani stvari. Bolj kot oddaljujemo začetek poskusnega obratovanja, dražji je projekt, je dodal Košorok. Košorok je še pojasnil, da je bilo plačanih nekaj več kot 900 milijonov evrov, vsa posojila pa so že počrpana. Računamo, da bo objekt začel poskusno obratovati novembra 2015, moral bi aprila tega leta, je dejal Košorok. Znašli smo se v precej neprijetni situaciji. Da stvari niso takšne, kot bi morale biti, sem izvedel v začetku tega leta. Prejšnje poslovodstvo bi lahko storilo več, kot je. Zdaj bo treba poiskati nove vire financiranja, je še dejal Košorok. Dermol napoveduje nova pogajanj z Alstonom Sedanji direktor Teša 6 Peter Dermol je dejal, da je bila vrednost projekta 1,44 milijarde evrov, ko je on prevzel vodenje. Ko sem nastopil mandat, smo takoj pristopili k izdelavi ocene stanja na tri presečne datume, dan, ko je bila podpisana pogodba z državo. Ugotovili smo, da je takrat vrednost znašala 1,4 milijarde evrov, prav tako se je vedelo, da smo v zaostanku pri gradnji. Naslednji datum je bil 10. april, ko sem prevzel vodenje Teša. Takrat je bila vrednost 1,44 milijarde evrov, rok za dokončanje del pa spet podaljšan. Približno enako oceno smo ugotovili 10. maja. Projekt naj bi sicer stal 1.302.492.000,30 evrov. Dermol je pojasnil, da so podražitve povzročila tudi dodatna gradbena dela, teh je za nekaj manj kot 10 milijonov evrov. Prišlo je do preplačil Primorju, pišejo Finance, določene so tudi rezerve za tožbe podizvajalcev, od katerih so eno že izgubili. Velika odstopanja smo ugotovili na sami opremi, ocenjujemo, da bo dodatnih stroškov za 58 milijonov evrov. Zavzeli se bomo, da bomo ta strošek znižali, je še povedal Dermol. Dermola pa je najbolj zmotila urna postavka za varilce. Kot je dejal, so imeli varilci v primeru Hilde Tovšak 32 in več evrov na uro, medtem ko hišni varilci stanejo 16 evrov na uro. Dermol je še poudaril, da je njihova prva naloga novo odprtje pogajanj z Alstomom. Tot zavrača navedbe Dermola in Košoroka Projekt Termoelektrarne Šoštanj Teš je bilo še januarja mogoče zaključiti v okviru danih zavez, je v današnjem sporočilu za javnost poudaril nekdanji direktor Teša Simon Tot. Ekipa Teša pod njegovim vodstvom in ekipa projekta Teša 6 pod vodstvom Mirana Žgajnerja sta do 18. januarja izvajali vse dejavnosti za potek investicije v začrtanih okvirih in se intenzivno izpogajala z dobavitelji za nižje cene. Vse to z namenom, da se projekt izvede v skladu z zavezami in v skladu s pogodbo med Tešem in Republiko Slovenijo, je poudaril Tot, ki zavrača navedbe zdajšnjega direktorja Teša Dermola in generalnega direktorja HSE-ja Košoroka glede premalo ocenjenih stroškov financiranja in drugih stroškov, ki so bili premalo upoštevani. Po Totovih pojasnilih so bili zajeti vsi stroški, tudi tisti, ki so posledica podpisanih aneksov z Alstomom, s katerimi da so preprečili, da se ni zgodil popolni suspenz in prekinitev pogodbe, kot je bilo to določeno v osnovni pogodbi iz leta 2008 in 2009 in ki ju je podpisal tedanji direktor Teša Uroš Rotnik. Upoštevati je treba trditev, ki sta jo navedli sedanji vodstvi HSE-ja in Teša, da se je zaradi zamud pri izdaji državnega poroštva zamaknil tudi začetek obratovanja Teša 6, in sicer v leto 2016. To posledično pomeni, da so stroški financiranja v letu 2015 po novem v celoti del investicije in ne več rednega poslovanja, je navedel Tot in dodal, da to ne pomeni, da bo Teš za to potreboval 51,3 milijona evrov dodatnih sredstev, kot želijo prikazati. Obveza Teša je, da zagotovi lastni delež pri financiranju projekta, saj je do zdaj in bo tudi v prihodnje moral to moral zagotavljati iz lastnega poslovanja. To pa pomeni izboljšati stroškovno učinkovitost poslovanja in to predvsem na stroških dela in storitev, je poudaril Tot in dodal, da v tem kontekstu lahko razumemo virtualno povečevanje stroškov financiranja sedanjega vodstva Teša kot alibi za neaktivno vodenje stroškovne politike . Strokovne komisije ministrstva pa naj naredijo analizo poročil predhodnikov in teh danes, pa bo slika jasna, kaj je s projektom in zakaj so težave . Že ob podpisu se je vedelo, nekaterih zavez ne bo mogoče uresničiti Vodja odbora za aktivni nadzor nad Tešem 6 Marko Tandler pa je dejal, da se je že ob podpisu pogodbe vedelo, da nekaterih zavez ne bo mogoče uresničiti. V letu 2013 so se pokazali prvi indici, da stvari niso takšne, kot bi morale biti. Ugotovili smo, da se je že ob podpisu pogodbe z državo vedelo, da zavez glede cene projekta in rokov ni mogoče uresničiti. Tandler je še dejal, da so ugotovili, da je bil nadzor na gradbišču pomanjkljiv in da se niso upoštevala pravila glede javnega naročanja.
|
neutral
|
8,057
|
Od petka so se obresti dvignile za 0,1 odstotka Zahtevana donosnost na slovenske obveznice se je na sekundarnem trgu še dodatno okrepila. Obresti na vrednostne papirje z dospelostjo leta 2024 so pri 6,23 odstotka, kar je 0,10 odstotne točke nad petkovo končno ravnijo. Donos do dospelosti slovenske desetletne obveznice je bil še sredi marca okoli petodstoten. Po finančnem kolapsu Cipra, ko so se pojavila ugibanja, da je naslednja v vrsti za finančno pomoč Slovenija, pa se je začel močno zviševati. Za kratek čas je aprila celo presegel psihološko mejo sedmih odstotkov, ki po mnenju stroke državam dolgoročno ne omogoča vzdržnega zadolževanja. Slovenija je imela tako visoke obresti avgusta lani, ko so se že zelo približale osmim odstotkom. Zahtevana donosnost pa je znova upadla na začetku maja, ko je Slovenija uspešno izdala za milijardo dolarjev petletnih obveznic in za 2,5 milijarde dolarjev 10-letnih dolarskih obveznic. Padec BDP-ja dvignil obresti Obresti na vrednostne papirje so se ponovno dvignile po novici, da se je slovenski bruto domači proizvod BDP v letošnjem prvem četrtletju na letni ravni skrčil za 4,8 odstotka, in so v petek znova presegle šest odstotkov. Sicer pa se je dvignil donos do dospelosti desetletnih obveznic tudi v nekaterih drugih članicah evrskega območja. Obrestna mera na italijanske papirje se je zvišala na 4,20 odstotka, na portugalske na 5,82 odstotka, na španske pa na 4,51 odstotka.
|
negative
|
8,058
|
CPL ima za 30 milijonov evrov dolgov Okrožno sodišče v Ljubljani je sprožilo stečajni postopek za družbo Cestno podjetje Ljubljana. Upnikom terjatev ni treba znova prijavljati. Kot je razvidno iz sklepa o začetku postopka, ki je danes objavljen na spletnih straneh Ajpesa, je stečajni upravitelj Veljko Jan. Ta je vodil že februarja začeti stečajni postopek, ki ga je višje sodišče aprila razveljavilo. Upniki lahko terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice prijavijo v treh mesecih, zadnji dan je 3. september. Upnikom, ki so terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice že pravočasno prijavili v stečajnem postopku, začetem 26. februarja letos, pa teh ni treba še enkrat prijavljati, saj se bodo upoštevale kot prijavljene. Sodišče je odločitev sprejelo na podlagi zahtev za stečaj, ki so jih vložili upniki SKB banka, Banka Celje, SCAC Italpali in Probanka, za katere je ugotovilo, da je podana aktivna legitimacija. Po mnenju sodišča sta bili izkazani obe zahtevani predpostavki za začetek stečaja CPL-ju ni uspelo izpodbiti dejstva, da že več kot dva meseca ni plačal obveznosti v znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti. Konec leta 2012 je imel do bank tudi 5,1 milijona evrov dolgoročnih in 24,2 milijona evrov kratkoročnih dolgov, verjetno izkazane terjatve štirih predlagateljev pa presegajo 19 milijonov evrov, navaja sodišče. Nedostojno utemeljevanje Poleg tega je bila po besedah sodišča podana domneva, da CPL več kot tri mesece zamuja z izplačilom plač do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov na plače. Vodstvo družbe je namreč skušalo dokazati, da so plače izplačali prek stečajnega upravitelja. Da je dolžnik s temi izplačili zatrjeval neobstoj dejstva trimesečne zamude z izplačilom plač in prispevkov, je najmanj nedostojno, v resnici pa je tako postopanje mogoče označiti za norčevanje iz sodnega postopka, je v sklepu zapisala okrožna sodnica Jana Khalil Šnuderl.
|
negative
|
8,059
|
Mali delničarji so pozdravili srečanje z vodstvom banke Predsednik uprave NKBM-ja Aleš Hauc je delničarjem sporočil, da so že vložili tožbe zoper odgovorne za preteklo poslovanje banke. Hauc je napovedal nove odškodninske in kazenske tožbe še v tem mesecu. Predstavniki druge največje državne banke so se manj kot teden dni pred napovedano skupščino banke srečali s 30 malimi delničarji in njihovim zastopnikom ter jim predstavili poslovanje banke in skupine v prvem četrtletju, govorili pa so tudi o stanju in prihodnosti banke. Hauc je delničarjem zagotovil, da vsi postopki v zvezi s kazensko in odškodninsko odgovornostjo zaposlenih v banki tečejo. Uprava bo skupaj z nadzorniki storila vse, da zavaruje koristi banke in delničarjev, je dejal. Zagotovo si bomo prizadevali, da se za stvari, ki v preteklosti niso bile pravilne, sprožijo ustrezni pravni postopki. Forenzično poročilo je že zaključeno, skupaj z mnenjem odvetniških hiš o identifikaciji oseb ter morebitni kazenski in odškodninski odgovornosti, tako da banka zdaj pričenja z drugo fazo oziroma vlaganjem ustreznih pravnih ukrepov, je na tiskovni konferenci povedal Hauc. Glede prihodnosti banke je Hauc poudaril, da si želi stabilnega lastništva ter lastnikov, ki bodo podpirali nadaljnji razvoj banke. Hauc NKBM bo učinkovitejši V letu dni zdajšnja uprava ni mogla storiti čudeža, je dejal, so pa v tem času sprejeli že več kot tisoč poslovnih odločitev, tako na področju čiščenja kreditnega portfelja, racionalizacije stroškov kot tudi reorganizacije banke, s čimer bo banka postala tudi učinkovitejša. Morebiten strah malih delničarjev, da bi bili ti izrinjeni iz lastništva, Hauc označuje za povsem neutemeljenega, saj bi po zakonodaji moral za kaj takega obstajati zelo velik večinski lastnik, ki mora objaviti prevzemno ponudbo. Ta trenutek ne vidimo možnosti, da bi do tega prišlo. Kaj bo pa v prihodnosti in ali se bo morda pojavil strateški partner, ki bi banko morda želel kupiti, je pa nato njegova stvar, kako se bo zgodilo naprej. Praksa kaže, da lahko večji delničarji z malimi zelo udobno živijo v sožitju tudi naprej, je dejal Hauc. Ta trenutek nimajo namena prodajati ničesar, je Hauc dejal glede morebitnih načrtov banke o nadaljnji prodaji družb iz finančne skupine v tujini. Bodo pa ustrezno preoblikovali lizinške dejavnosti, je dejal Hauc, ki prav tako ni izdal zneska slabe aktive, ki naj bi bila prenesena na slabo banko, saj se trenutno še usklajujejo z Družbo za upravljanje terjatev bank. Izrinjenje malih delničarjev zaradi napovedane dokapitalizacije? Predstavnik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristijan Verbič je pohvalil odločitev največje delniške družbe, da se pred pomembnimi odločitvami sreča z njimi. Opozoril je na možnost, da se ob napovedani dokapitalizaciji zgodi izrinjenje malih delničarjev, in to po ceni, ki je več kot tridesetkrat nižja od tiste ob javni prodaji pred dobrimi petimi leti in na katero se je odzvalo več kot 100.000 delničarjev. To upravičeno lahko predstavlja revolt in ogorčenost, zato je pri nadaljnjih postopkih potrebno ustrezno informiranje in komuniciranje z delničarji, pa tudi modrost, kako se bo scenarij po napovedani dokapitalizaciji in privatizaciji nato izpeljal, je dejal Verbič. Spomnil je, da je bil pred petimi leti zagotovljen izstop države iz lastniške strukture družbe, danes pa se je njen delež znova povečal na okoli 90 odstotkov in se bo po dokapitalizaciji najverjetneje še povečal. Verbič pa je zadovoljen z dozdajšnjimi ukrepi vodstva banke pri iskanju odškodninske in kazenske odgovornosti za preteklo poslovanje banke, saj kaže, da so rezultati forenzične preiskave vendarle obrodili sadove.
|
negative
|
8,060
|
S stečajem MLM-ja bi delo izgubilo 550 delovnih mest Vlada se je odločila, da bo odobrila poroštvo za MLM, ki potrebuje 5,1 milijona evrov svežih likvidnih sredstev. Mariborska livarna Maribor MLM je v postopku prisilne poravnave, zaradi česar ji grozi stečaj. Ta pa bi tudi pomenil izgubo 550 delovnih mest v že tako socialno čedalje bolj ogroženem Mariboru. Zato e vlada na današnji seji odobrila državno poroštvo za posojilo Mariborski livarni Maribor MLM v vrednosti 5,1 milijona evrov, ki so ga zahtevale banke, je povedal gospodarski minister Stanko Stepišnik. Predsednik uprave MLM-ja Boris Šlamberger je povedal, da so zelo veseli te odločitve. S tem nas vlada zavezuje, da ves ostali del naše prisilne poravnave, ki teče po planu, izpeljemo, kot smo si zadali, in v zastavljenih okvirih, je dejal Šlamberger, ki sicer trenutno s podrobnostmi še ni seznanjen. Banke so po Šlambergerjevih besedah že sprejele vse ustrezne sklepe in čakajo, da bodo lahko sredstva aktivirale. V glavnem so to likvidnostna sredstva, en del sredstev pa je namenjen tudi podpori proizvodnje v delu, za katerega ima podjetje naročila za daljši čas. MLM ima tudi večletne pogodbe za velike kupce v avtomobilski industriji. Vesel je tudi mariborski župan Na vladno odločitev glede poroštva se je odzval župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec. Veseli me, da je vlada dala poroštvo za najem kreditov, ki jih bo Mariborska livarna lahko uporabljala za normalizacijo proizvodnje v teh poletnih mesecih, je dejal Fištravec. Ob tem upa, da bo v tem času narejeno tudi kakovostno prestrukturiranje livarne, kar pomeni, da bo družba lahko še naprej živela, kot smo jo do zdaj poznali . Njegov županski protikandidat in poslanec SD-ja Matevž Frangež odločitev vlade prav tako pozdravlja. Narejen je pomemben korak, ki omogoča nadaljevanje proizvodnje, ohranitev delovnih mest in nadaljnje prestrukturiranje, je zapisal v izjavi za javnost in tudi opozoril, da je izdaja poroštva za državo cenejša alternativa, saj bi stečaj povzročil neposredno izgubo v vrednosti 14,5 milijona evrov zaradi ustavitev plačil prispevkov za socialno varnost, izgube davka na dodano vrednost ter stroškov nadomestil za brezposelnost. Gospodarski minister spregovoril tudi o Svei in Peku Gospodarski minister Stanko Stepišnik je o zagorski Svei dejal, da morajo lastniki najprej reševati podjetje, nato banke, ki lahko terjatve konvertirajo v lastniške deleže, šele tretja na vrsti pa je država. V primeru Svee so lastniki tisti, ki bi lahko bankam izdali določene garancije za kratkoročni kredit, vendar tega ne storijo. Če pa sami lastniki vanj ne verjamejo, potem tudi država ne bo pomagala. Ob tem je dejal, da imajo lastniki dovolj denarja, da to zadevo uredijo. To smo preverili. Glede Peka je Stepišnik dejal, da se mora to podjetje, ki ima kakovosten oblikovalski oddelek, prestrukturirati v manjšo družbo in šele s prestrukturiranjem ima možnost, tako Stepišnik, da preživi. Država nima možnosti, da pomaga AHA Muri, kjer lahko država pomaga zgolj s poroštvi, a tudi tu bodo po besedah Stepišnika nekaj morali narediti tudi lastniki.
|
positive
|
8,061
|
Direktorica je prepričana, da bi bila pomoč dobra naložba Generalna direktorica družbe Svea Sonja Klopčič je dejala, da je državna pomoč ključna za preživetje družbe, v kateri se bo v ponedeljek začela stavka. Klopčičeva poudarja, da so tudi vse banke upnice jasno povedale, da so pripravljene sodelovati v procesu prestrukturiranja samo ob pogoju odobritve državne pomoči. Gospodarski minister Stanko Stepišnik je namreč mnenja, da bi morali pripravljenost za rešitev družbe najprej pokazati lastniki. Po njegovih besedah imajo dovolj sredstev za izdajo jamstva za 1,5 milijona evrov kratkoročnega posojila pri bankah, a tega ne storijo. Klopčičeva pa na to odgovarja, da je Svea zaprosila za državno pomoč, ko je izčrpala vse druge možnosti za ohranitev delovnih mest. Svea je tako že zaprosila za 1,4 milijona evrov kratkoročnega posojila za izdelavo programa prestrukturiranja. Klopčičeva Dobra naložba za državo Podjetje je namreč lani po njenih besedah v državno blagajno prek davkov in prispevkov prispevala več, kot znaša prvi del pomoči. Odobreni kredit bi družba namenila za plačila zaostalih plač in nujno nabavo materiala, tako da bi bila omogočena poln zagon proizvodnje in hitra dobava že naročenih kuhinj, pojasnjuje Klopčičeva. Za posojilno zavarovanje so pripravili tudi nepremičnine in stroje, pravi, pridobili pa so še soglasje bank upnic, da dolgove pretvorijo v lastniški delež. Ta bi po pretvorbi znašal 75 odstotkov. Svea je pozvala vse družbenike k dokapitalizaciji družbe, tudi državo, saj je ta prek Slovenske odškodninske družbe lastnik Svee. Tudi ta družba je na pozive k dokapitalizaciji odgovarjala, da ne more zagotoviti sodelovanja. Klopčičeva je prepričana, da bi bila državna pomoč dobra naložba države v industrijo, saj ima Svea dolgoročno perspektivo, ki med drugim sloni na mednarodno uveljavljeni blagovni znamki in uveljavljenih prodajnih kanalih na 25 trgih, tudi v Zahodni Evropi in Kanadi. V ponedeljek se bodo zaradi stavke prav gotovo ob 6. uri ustavili stroji, delavci pa bodo prenehali delati. Njihove zahteve so izplačilo plač za marec in april, lanskega regresa, potnih nalogov in jubilejnih nagrad.
|
neutral
|
8,062
|
Spremembe cen naftnih derivatov Cena 95-oktanskega bencina se po 14 dneh znova zvišujeta. Nekoliko manj pa bo treba plačati za liter dizelskega goriva, 100-oktanskega bencina in kurilnega olja. Liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina bo od torka stal 1,484 evra zdaj 1,479 evra, za 100-oktanski bencin bo treba odšteti 1,512 evra za liter zdaj 1,515 evra. Liter dizelskega goriva bo stal 1,345 evra zdaj 1,351 evra, za kurilno olje pa bo na računu pisalo 0,973 evra zdaj 0,978. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij.
|
neutral
|
8,063
|
Odzivi na dokapitalizacijo NLB-ja 500-milijonska dokapitalizacija NLB-ja je po besedah Andreja Širclja SDS pričakovana. SLS dokapitalizaciji nasprotuje, dokler vlada ne predstavi celovitega načrta reševanja bančnega sektorja. Druge stranke so previdne. Delničarji največje slovenske banke so potrdili predlog Slovenske odškodninske družbe Sod o povečanju kapitala v roku petih let od sprejete odločitve. Šircelj, sicer tudi neizvršni direktor v slabi banki oz. Družbi za upravljanje terjatev bank DUTB, je odločitev pričakoval, a obenem izrazil zaskrbljenost. Uprava in nadzorni svet sta predlagala le 367,2-milijonsko dokapitalizacijo. Sprejet je bil višji znesek, ki ga bo skoraj zagotovo prispevala država - tudi zaradi dejstva, da gre za ukrepe v okviru prenosa slabih terjatev na slabo banko. To je poudaril tudi Šircelj in dodal, da postopki tečejo. Kot rok za prenos prvega paketa terjatev in premoženja se še vedno lovi konec junija. Šircelj si močno želi, da bi bila tokratna dokapitalizacija zadnja od države in da ji bo sledilo izboljšanje upravljanja banke ter pozitivni poslovni rezultati v čim krajšem času. Šircelj prav tako upa, da se bo državni lastniški delež v bančnem sistemu postopno zniževal. Presenečen, ker ni mednarodnih nadzornikov Glede imenovanja novega nadzornega sveta NLB-ja je Šircelj izrazil upanje, da bo statutarno zmanjšanje števila nadzornikov z 11 na sedem omogočilo učinkovitejše delo nadzornega organa banke. Glede potrjenih imen novih nadzornikov pa ga je presenetilo in zmotilo le to, da med njimi ni mednarodnih strokovnjakov. Meni namreč, da dajo tujci delu nadzornega sveta drugačno noto in predvsem nevtralen pogled. V nadzornem svetu bodo tako v novem mandatu sedeli direktor Združenja bank Slovenije, nekdanji guverner Banke Slovenije in nekdanji prvi mož Unicredit Banke Slovenija France Arhar, Goran Katušin iz SID banke, Gorazd Podbevšek iz družbe RMG, Sergeja Slapničar iz ljubljanske ekonomske fakultete, Tit A. Erker iz podjetja BP, Miha Košak iz družbe VTB Capital in Uroš Ivanc iz Zavarovalnice Triglav. Obstoječi mednarodni nadzorniki brez podpore Nadzorni svet je delničarjem predlagal, naj se za nov mandat izglasujejo obstoječi člani Stephan Wilcke, Miro Germ, Sašo Cunder, Gael de Pontbriand in Marianne Okland, pridružili pa naj bi se jim Dimitrios Stratikopulos, Sergeja Slapničar in Peter Testen, kar pa se, kot omenjeno, razen v primeru Slapničarjeve, ni zgodilo. Iskanje odgovornosti za napake Na koncu je Šircelj izrazil upanje, da bo dokapitalizacijo, sanacijo slabih terjatev in izboljšanje upravljanja banke spremljalo tudi ugotavljanje odgovornosti za slabe odločitve iz preteklosti. Po njegovem mnenju so stvari jasne in je zato treba ugotoviti, kje je šlo za nestrokovno delo ali še kaj več. Bogovič proti dokapitalizaciji, dokler ... V sporočilu za javnost se je odzval tudi opozicijski SLS. Zanj je dokapitalizacija povsem nesprejemljiva, ker se na ta način korak za korakom odmika odgovornost , je povedal predsednik stranke Franc Bogovič. Injekcija davkoplačevalskega denarja bo sprejemljiva šele takrat, ko bo vlada pripravila celovito strategijo sanacije bančnega sektorja in bo točno znano, kako bodo stvari potekale, predvsem pa, kaj izmed slabih terjatev bo šlo v prodajo in kaj se bo ohranilo v domači lasti.
|
negative
|
8,064
|
Državna pomoč bi pomagala prebroditi najhujše Vlada je potrdila državno pomoč za Sveo, in sicer bo dala 3,6 milijona evrov poroštva za likvidnostno posojilo. Določene zaveze mora izpeljati tudi Svea. Banke morajo konvertirati šest milijonov evrov kreditov v lastniški delež, Svea pa se mora zavezati, da tri leta ne bo izplačevala dividend in bo imela zmerno maso plač, torej ne bo pretiravala , pravi minister za gospodarstvo Stanko Stepišnik. Občina Zagorje pa mora pomagati pri zaposlitvi presežnih delavcev, ki da jih je zdaj 180. Stepišnik je omenil možnost prestrukturiranja, kar morajo izpeljati v treh mesecih. Po prestrukturiranju naj bi v Svei ostalo 130 zaposlenih. Minister je poudaril, da Svea ima potencial in strokovne kadre, je pa po njegovih besedah težava, da so gradbeništvo, stanovanjska in pohištvena industrija v krizi. 180 delavcev zahteva plače Generalna direktorica Svee Sonja Klopčič je v prvem odzivu za TV Slovenija izpostavila, da bodo zdaj v hitrem času lahko poplačali delavce in nabavili nov material. Ob prošnji za pomoč pa je izpostavila več kot 60-letno tradicijo proizvodnje kuhinjskega pohištva, uveljavljeno blagovno znamko in trge. Razloge za upravičenost do državne pomoči vidi v blagovni znamki, v petindvajsetih tujih trgih, v celotnem know howu pri dizajnu in izdelavi pohištva, v certifikatih, ki so potrebni za tuje trge, v celotnem know howu tudi predelave slovenskega lesa in pa predvsem tudi v pripadnosti zaposlenih . 180 delavcev zahteva izplačilo delov plač za marec in april, lanskega regresa, potnih nalogov in jubilejnih nagrad. Direktorica Sonja Klopčič, ki stavko sicer moralno podpira, je dejala, da imajo za okoli 700.000 evrov naročil, ki jih ne morejo izpolniti zaradi pomanjkanja obratnega kapitala, dolgovi družbe pa so skupaj z najetimi posojili in obveznostmi do delavcev in dobaviteljev 11 milijonov evrov.
|
neutral
|
8,065
|
Novi nepremičninski davek bi ogrozil slovensko kmetijstvo Novi nepremičninski davek bi močno obremenil slovenske kmete, kmetijska zemljišča bi bila na prodaj in lahko bi se jih polastili tujci, opozarjajo na Kmetijsko-gospodarski zbornici Slovenije. Napoved novega nepremičninskega zakona je močno razburila slovensko javnost, saj že prve projekcije kažejo, da bi morali vsi lastniki nepremičnin plačevati vsaj še enkrat, če ne celo nekajkrat višje davke, kot jih za svoje nepremičnine plačujejo že zdaj oziroma z nadomestili za uporabo stavbnih zemljišč. Davek zažira ravno tisti del, ki je za kmete najbolj občutljiv, in to lahko v tako veliki meri, da kmetje tega ne bodo mogli prenesti. Posledično se bo marsikatero kmetijsko zemljišče znašlo na prodaj. To bo znižalo cene teh zemljišč in to bo tudi priložnost za tujce, da kupijo ta zemljišča, je povedal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije KGZS Cvetko Zupančič in poudaril, da na zbornici ostro nasprotujejo novim davčnim obremenitvam kmetov. Kmetijska zemljišča so po njegovih besedah obdavčena že s katastrskim dohodkom, ki ima že vse elemente davka na premoženja. Če želimo širiti kmetije, če želimo povečati samooskrbo, je treba narediti ravno nasprotno, opozarja Zupančič. Povprečna kmetija bi plačevala 1000 evrov davka Po prvih izračunih, ki so jih opravil na KGZS, naj bi za povprečno veliko slovensko kmetijo stanovanjska hiša, hlev, kozolec in 6,4 ha obdelovalnih površin davek na nepremičnine znašal najmanj 1.000 evrov. Če ima kmetija še nezazidana stavbna zemljišča, pa bo obdavčitev še višja. Za zemljišča z neizkoriščeno rabo za gradnjo stavb je po predlogu nepremičninskega zakona predvidena davčna stopnja 1,5 odstotka oziroma, če je vrednost m2 stavbnega zemljišča 100 evrov, bo letni davek na nepremičnine znaša 1,5 evra/m2. Na KGZS-ju opozarjajo, da pri neizkoriščenih stavbnih zemljiščih prihaja še do dodatnih težav, saj številne občine po lastni presoji zarisujejo stavbna zemljišča, čeprav temu njihovi lastniki nasprotujejo. Tako bi v prihodnje morali plačevati davščine za nezazidljiva stavbna zemljišča, čeprav jih uporabljajo kot kmetijske ali gozdne površine. Sprememba namembnosti zemljišča iz stavbne spet v kmetijsko rabo pa je odvisna od volje občine. Za primerjavo so navedli nekaj različno velikih poljedelskih, živinorejskih in vinogradniških kmetij na različnih koncih Slovenije, ki bi po njihovih izračunih plačevali od 1100 do 5500 evrov nepremičninskega davka. Kmetje bi morali biti povsem oproščeni nepremičninskega davka KGZS glede novega nepremičninskega zakona tako zahteva, da se pripravi ustrezna oprostitev davka za kmetijska in gozdna zemljišča ter za stavbe, ki so namenjene kmetijski proizvodnji in za stanovanje oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Ob tem opozarjajo, da je tako ali tako neprimerno, da celotno breme nove nepremičninske zakonodaje v primeru gozdov in kmetijskih zemljišč nosijo njihovi lastniki, saj so po ustavi namenjena širši družbeni funkciji v obliki prostega prehoda čez gozdna in neobdelovalna kmetijska zemljišča ter nabiranju plodov ali pa lovu. Predsednik kmetijske zbornice je še povedal, da se želijo pogovarjati in pogajati glede omenjenega zakona, toda če ne bo posluha vlade, se lahko zgodi tudi nepokorščina kmetov.
|
negative
|
8,066
|
Lastniki Mercatorja privolili v prodajo Agrokor je podpisal pogodbo za prodajo 53,12-odstotnega deleža Mercatorja s konzorcijem 12 delničarjev. Za delež bo odštel 240 milijonov evrov, kar pomeni 120 evrov na delnico. Kot so sporočili z Agrokorja, bo z realizacijo pogodbe nastala družba, ki bo letno skupno ustvarjala sedem milijard letnih prihodkov in zaposlovala 60.000 ljudi. S tem bo Agrokor postal največje maloprodajno podjetje v Srednji in Vzhodni Evropi. Prvi mož Agrokorja Ivica Todorić je ob podpisu pogodbe izjavil Zahvaljujem se vsem poslovnim ljudem, konzorciju delničarjev Mercatorja, ki so se odločili, da nam bodo pokazali zaupanje in nam dali priložnost, da skupaj z Mercatorjem in s skupnim stališčem povečamo učinkovitost poslovanja, ohranimo delovna mesta in izboljšamo konkurenčnost v regiji ter zunaj nje, na evropskem tržišču. Kot so še zatrdili v Agrokorjevem uradu za odnose z javnostjo, bosta združeni podjetji kupcem ponudili širšo izbiro izdelkov in najboljše cene. Prepričan sem, da bo to odlična poslovna zgodba, je po zapisu izjavil Todorić. Več podrobnosti iz pogodbe niso razkrili. Laško, Union, Radenska Pivovarna Laško je članica konzorcija družb, ki so v preteklih mesecih izvajale postopke za odprodajo 53-odstotnega deleža Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. Soglasje k prodaji delnic Mercatorja sta morala dati še Pivovarna Union, ki je 12,33-odstotna lastnica Mercatorja, in Radenska, ki ima 2,57 odstotka delnic trgovske družbe. Skupina Laško je s tem zaslužila dobrih 105 milijonov evrov, v tem znesku pa se bo potem razdolžila. Prevzem milijarde evrov dolga? Agrokor naj bi prevzel 1,1 milijarde evrov Mercatorjevega dolga, vendar bi zato dobil tudi vse Mercatorjeve nepremičnine, ki so vredne več sto milijonov evrov. Prodajo morajo odobriti še varuhi konkurence Prodaja pa bo uspešna šele, ko bo Agrokor pridobil tudi dovoljenja vseh varuhov konkurence po Balkanu in agencije za trg vrednostnih papirjev. Šele po tem bo moral dati tudi prevzemno ponudbo za preostale delnice Mercatorja. Židan opozarja na neurejeno lastniško strukturo Mercator, ki samo v Sloveniji zaposluje okoli 12.000 ljudi, posredno pa je nanj vezanih še 100.000 delovnih mest v kmetijstvu in živilskopredelovalni industriji, ima že več let nestabilno lastniško strukturo, kar je treba urediti, je že večkrat opozoril kmetijski minister Dejan Židan. Mercator ne pomeni samo 12.000 delovnih mest v Sloveniji, pomeni tudi posredno 100.000 zaposlenih v proizvodnji hrane, je opozoril Židan in dodal Z veliko zaskrbljenostjo gledam, če se pojavljajo kupci, ki ne dokažejo, da imajo realni denar, temveč samo željo, da bi kupili svojega tekmeca. Dodatno nelagodje pa mi povzroča to, da Mercator kupuje njegov neposredni konkurent pa tudi proizvajalec hrane in s tem tudi konkurent slovenski proizvodnji hrane.
|
neutral
|
8,067
|
Intervju za Finance s Todorićem Ni bojazni, da bi na Mercatorjevih policah prodajali le Agrokorjeve izdelke, sodelovanje je in bo vedno obojestransko, je dejal Ivica Todorić. Vsi svetovni finančniki in poslovneži vedo, kaj se bo zgodilo - nastala bo največja družba v regiji, je v intervjuju za Finance zatrdil prvi mož hrvaškega Agrokorja. Čudež sinergij že v prvem letu S skupnim delom in sinergijami lahko družbi Mercator in Agrokor že v prvem letu naredita čudež . Marsikje imata podvojene kapacitete in vozne parke, kar se da poenotiti, vlaganje v znanje zaposlenih in informacijske sisteme pa bosta poskrbela za učinkovitejše vodenje. Mercator Ključno ostaja v Sloveniji Bratuškova Mercator je prodal Janša Srbi zaskrbljeni zaradi prodaje Koliko zaposlenih bo šlo na cesto? S sinergijami pride tudi potencialno znižanje števila zaposlenih, a Todorić tega vprašanja ni želel neposredno obravnavati. Kot je dejal, Mercatorja v Sloveniji še ne pozna dovolj dobro za takšne ocene. Raje je predstavil situacijo v Agrokorju tam so zaprli šest tovarn, da bi naredili eno, pa nikogar niso pustili na ulici, je zatrdil. Usoda dobaviteljev Druga velika bojazen v Sloveniji so dobavitelji. Todorić je najprej zagotovil, da se zelo zaveda pomembnosti zaščite domačih dobaviteljev in pozval, naj pregledajo Agrokorjeve Idea police v Beogradu kot primer prakse. Kot drugo pa je naštel izdelke, ki jih pokrivajo Agrokorjeva podjetja sladoled, olje, margarine, meso, mesne izdelke in vode. Drugega nimamo, je dejal, da bi pomiril bojazen pred metanjem domačih dobaviteljev s polic. Pa saj nismo nori, da bi jamnico vozili v Slovenijo, če pa se radenska tako dobro prodaja, je izjavil v intervjuju za Finance. Spomnil je, da sodelovanje med dobavitelji Agrokorja in Mercatorja poteka že dolgo. Še več, zatrdil je, da si je sam zelo prizadeval za več sodelovanja, da pa je na slovenski strani pogosto naletel na gluha ušesa in nasprotovanje. Spor s Šrotom, Bavčarjem, Debeljakom Pojasnil je spor med takratnima prvima možema Pivovarne Laško, Boškom Šrotom, in Istrabenza, Igorjem Bavčarjem, ter vodjo Mercatorja Žigo Debeljakom. Na sestanku med njimi je po njegovih trditvah ponudil prostor za slovenske izdelke v Konzumu, če le isto naredi Mercator za hrvaške izdelke. Debeljak ga je zavrnil z besedami, da novosti ne bo uvajal. Todorić je nato pozval, naj v zameno Šrot takoj pošlje deset priklopnikov piva, a da je Debeljak odvrnil Šrot nima nič s tem. Todorić je kot primer sodelovanja izpostavil dejstvo, da je Konzum trenutno drugi največji kupec Perutnine Ptuj. Z Jankovićem ni bilo komunikacije Menjava med dobavitelji obeh trgovcev bi lahko bila večja, a komunikacije ni bilo mogoče vzpostaviti. Že z Jankovićem ne, ker je rekel, da on nas pa že ne bo krepil. Kaj bodo porekli varuhi konkurence Todorić se mnenj regulatorjev trga ne boji ti skrbijo za preprečevanje monopolov in varstvo konkurence. Konzum se bo zaradi Mercatorja umaknil iz Srbije in Črne gore, na Hrvaškem pa bodo kapacitete združevali in s tem izpolnjevali pogoje, je napovedal. S Sanaderjem le trikrat Odgovoril je tudi na očitke o tajkunstvu in domnevnih povezavah s politiko. Zanikal je, da naj bi ga politika podpirala, tudi z nekdanjim premierjem Ivom Sanaderjem se je v šestih letih srečal le trikrat in le s šestimi ministri. Ponosen je, da v Sloveniji o prodaji Mercatorja ni spraševal nobenega politika, niti noben politik njega. To so kozlarije Zavrnil je očitke v anonimni kazenski ovadbi, podani v Sloveniji, da naj bi za nakup Mercatorja podkupoval. 130 ljudi je vplivalo na odločitev in vse skupaj je izključno pametna odločitev slovenskega biznisa, je zatrdil. Kdo bo vodil Mercator? O zdajšnji upravi Mercatorja, ki jo vodi Toni Balažic, je dejal, da je precej spretna in da je pustila dober vtis. Družbo Adria Retail, ki naj bi združila Konzum in Mercator, bo vodil Darko Knez, v njeno upravo bo vključen vsaj eden, če ne dva člana Mercatorjeve uprave, poleg šefov iz Srbije in BiH-a. Dolgovi mu ne kratijo spanca Visoka zadolženost Agrokorja ga ne skrbi, bolj je zaskrbljen, da se države slabo odzivajo na krizo, kar ima slabe posledice na gospodarstvo. Agrokor ne bo končal kot Merkur Bineta Kordeža, preprosto zato, ker je dober in konkurenčen ter zato, ker je zadolženi denar dobro naložil, je napovedal Todorić.
|
neutral
|
8,068
|
Mercator Sedež in ključne funkcije ostajajo v Sloveniji Zaveza, da sedež Mercatorja in ključne funkcije ostanejo v Sloveniji, velja vsaj deset let, je v oddaji Odmevi dejal predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič. Balažič je povedal, da je podpisani sporazum del prodajne pogodbe in da gre za sporazum o sodelovanju, ki opredeljuje zaveze družbe od podpisa do zaključka procesa prodaje in tudi zaveze Agrokorja, ko ta prevzame Mercator. Na vprašanje voditelja oddaje Igorja E. Berganta, kaj pomeni napoved ustanovitve skupne družbe, ki pa bi imela sedež v Zagrebu, je Balažič odgovoril, da o tem niso govorili in znova poudaril, da tako Mercator kot blagovna znamka ostajata na trgih Slovenije, Srbije in Črne gore. Konsolidacija v trgovini je dejstvo, to se dogaja vsepovsod, saj so trgovci lahko uspešnejši le na račun večjega obsega, je Balažič pojasnil pomen procesov združevanja. Ne gre za položaj Mercatorja, ampak položaj lastnikov Prodaja družbe je po Balažičevih besedah v prvi vrsti odločitev lastnikov. Glede vtisa, da je njegova uprava vseeno nekoliko bolj naklonjena prodaji, kot je bila tista, ki jo je vodil Žiga Debeljak, pa je dejal, da je uprava jeseni zelo jasno povedala, da čas za prodajo ni najugodnejši. A ker se je za prodajo odločila večina lastnikov, je prodajo podprla tudi uprava. Ne gre za položaj Mercatorja, ampak tudi za položaj lastnikov. S tega vidika je bila prodaja nujna, je dejal. Neučinkovitosti ne moremo podpirati Prvi mož Mercatorja je znova izpostavil pomen stabilnega lastništva, ki ga Mercator do zdaj ni imel, kar Balažič vidi kot največji minus. Čeprav sta tako Mercator kot Agrokor zadolžena, je Balažič prepričan, da z združevanjem, ob izpolnjevanju v sporazumu navedenih pogojev nastaja neka nova vrednost . Na vprašanje o položaju dobaviteljev Balažič odgovarja s pojmom učinkovitosti. Realno gledano trgovec ne more podpirati neučinkovitosti, ki nastanejo v dobavni verigi, zato je najboljše za vse, da smo vsi skupaj učinkoviti, je dejal. Po seji NS-ja Mislim, da smo zavarovali interese vseh Vodstvi Agrokorja in Mercatorja bosta pogodbo o sodelovanju, ki je del pogodbe za prodajo večinskega deleža Mercatorja, podpisali v torek. Nekatere podrobnosti je Balažič sicer razkril že po seji nadzornega odbora. Mislimo, da smo zavarovali interes na način, ki kar najbolje ščiti delničarje, zaposlene in do neke mere tudi dobavitelje, je po poročanju STA-ja Balažič dejal po seji NS-ja. Todorić Nismo nori, da bi jamnico vozili v Slovenijo Bratuškova Mercator je prodal Janša Srbi zaskrbljeni zaradi prodaje S sporazumom o sodelovanju so se vključili v pogajanja tako, da so v največji možni meri zaščitili interes Mercatorja, tako da bi Mercator ostal pomembna slovenska trgovska družba . Podrobnosti Pogodba o sodelovanju opredeljuje ravnanje uprav obeh družb od podpisa do izpeljave kupo-prodajne pogodbe ter ravnanje kupca po prevzemu. Balažič podrobnosti ni razkril, dejal pa je, da pogodba omogoča Mercatorju, da bo sedež družbe še naprej ostal v Sloveniji, da bodo ključne funkcije ostale v Sloveniji, da bo Mercator dobil dominanten položaj na tistih trgih, kjer ima močnejši tržni položaj, da se bo še naprej spoštovala kolektivna pogodba ter da bo upravljanje podjetja takšno, da bo omogočalo transparentno in profesionalno vodenje . Po njegovih besedah je opredeljeno, da bo upravljanje vsaj še nekaj let ostalo dvotirno, med drugim s predstavniki zaposlenih v nadzornem svetu. Uprava je v prodajnem procesu opredelila tri pogoje, pod katerimi je pripravljena podpreti proces prodaje. Prvi je, da bo nakup izpeljan z mednarodnim finančnim kapitalom in ne s posojili, drugi je, da bodo proces prodaje podpirale banke upnice, tretji pa, da bo strategija še naprej podpirala razvoj Mercatorja.
|
neutral
|
8,069
|
Zvečer bo Bernanke morda namignil, kaj bo s politiko QE Finančni trgi so pozornost preusmerili k dvodnevnemu zasedanju ameriške centralne banke in morebitnim namigom o prihodnji denarni politiki. Po zasedanju, ki se bo končalo danes, bo predsednik Ben Bernanke na novinarski konferenci morda odgovoril na ključno vprašanje kdaj bodo Zvezne rezerve zmanjšale obseg odkupov državnih obveznic, s čimer skrbijo za nizke tržne obrestne mere, eden od stranskih učinkov pa je nadpovprečna rast delniških trgov, saj se lep del presežne likvidnosti prelije na delniške trge. Zew kaže na boljše gospodarske razmere v Nemčiji Wall Street očitno ne pričakuje skorajšnjih sprememb v Fedovi politiki, tako da je v torek Dow Jones 15.318 točk porasel za več kot sto točk. V Evropi je bilo trgovanje negotovo. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 1.183 točk se je znižal za 0,1 odstotka in je s tem šest odstotkov pod petletnim vrhom, kjer je bil prejšnji mesec. Zaupanje vlagateljev v nemško gospodarstvo se je junija okrepilo bolj od pričakovanj. Pomemben konjunkturni indeks Zew se je namreč junija v primerjavi z majem namreč zvišal za 2,1 točke, na 38,5 točke, Spet nižja prodaja avtomobilov Evropejci sicer zaradi težkih gospodarskih razmer kupujejo vedno manj avtomobilov. Maja je bilo na novo registriranih 1,04 milijona vozil, kar je 5,9 odstotka manj kot v istem mesecu lani. Gre za najslabše majske prodajne številke po letu 1993, ko je bil avto leta Nissan Micra. Največji padec prodaje so imeli v Franciji, Nemčiji in Italiji. Velika Britanija je edina država, kjer so prodali več avtomobilov. Finančni ministri o načinu dokapitalizacije bank V četrtek se bodo sestali finančni ministri evrskega območja in poskušali doseči dogovor o tem, kako dokapitalizirati banke. Junija 2012 so se vsi strinjali, da bo stalni evropski mehanizem za stabilnost ESM, ki ima za 500 milijard posojilne zmožnosti, sposoben neposredno dokapitalizirati banke, če tega ne bo zmogla domača vlada. Podrobnejših pravil takšne kapitalske injekcije še niso dorekli in zdaj je za to pravi trenutek. Tečaji delnic na Lj. borzi 18. junij GORENJE +1,21 %4,10 EUR KRKA+0,71 %51,36 TELEKOM+0,61 %106,70 LUKA KOPER +0,59 %8,55 PETROL -0,00 %211,50 ZAV. TRIGLAV-1,38 %17,85 NOVA KBM-1,73 %0,569 MERCATOR-3,05 %100,00 Zlato na enomesečnem dnu Nafta se na račun vojnih razmer v Siriji še naprej draži. Cena brenta je poskočila nad 106 dolarjev. Zlato pri 1.361 dolarjih zdrsnilo na enomesečno dno. SPDR Gold Trust, največji sklad, ki spremlja gibanje cen zlata, je imel v ponedeljek za 1003 metrične tone zlata, kar je najnižja raven v dobrih štirih letih. Vlagatelji že 17 mesecev zapored znižujejo svoje pozicije v tem skladu, kar je rekorden negativni niz. Samo letos je sklad izgubil za 11 ton zlata. Evro ni razpadel, inflacija ne grozi Zlato je letos povsem izgubilo status varnega zatočišča. V času največje evrske krize je bilo drugače. Vlagatelji so pričakovali črn scenarij in propad evrskega območja, vendar se to ni zgodilo. Prav tako se ni razbohotila inflacija, kar so mnogi napovedovali zaradi izjemno ohlapne denarne politike največjih centralnih bank. Zadnji podatki prej kažejo na to, da grozi deflacija kot inflacija. Mercator padel na sto evrov Na Ljubljanski borzi je bilo v torek še največ prometa, 115 tisoč evrov, s Krkinimi delnicami, ki so se podražile za tri četrtine odstotka. Mercatorjeve delnice so padle na sto evrov. Vlagatelji so očitno skeptični, ali bo deveti poskus prodaje res uspešno končan, saj bi se sicer cena delnice bolj približala 120 evrov, kolikor v prevzemni ponudbi ponuja Agrokor. Tudi pri Telekomu je precej skepse, ali bo res kmalu prodan. Tečaj namreč vse od takrat, ko je vlada Telekom uvrstila na seznam 15 podjetij za prodajo, ni opazneje porasel.
|
negative
|
8,070
|
Peko potrebuje premostitveno rešitev Po izločitvi dela obveznosti in pobotu s hčerinskimi družbami Peko ni insolventen, zato v tem trenutku stečaj ni opcija. Družba pa ima možnost dezinvestiranja in zadolževanja. Novi nadzorni svet tržiškega Peka je v torek nadaljeval pregled situacije v tržiškem podjetju, ki ga je začel prejšnji petek. Nadzorniki in uprava Peka so se na seji pogovarjali o predlogu ukrepov za sanacijo podjetja, ki ga je delno še treba dopolniti. Družba ni insolventna, zato se rok za pripravo načrta prestrukturiranja ne izteče konec tega tedna. Kljub temu pa se z ukrepi za zagotavljanje likvidnosti mudi, saj je zaradi pomanjkanja obratnih sredstev večina zaposlenih v proizvodnji doma. Predsednik uprave Peka Janez Sajovic sicer obljublja, da bodo storili vse, da bodo čim prej izplačali plače. Omenil je možnost dezinvestiranja, tudi prodaje kakšnega poslovnega deleža. Žal smo izgubili preveč časa z neuspelo prodajo, je dejal Sajovic in dodal, da se v tem času družba ni mogla zadolževati ali prodajati svojega premoženja. Peko tako potrebuje premostitveno rešitev in Sajovic upa, da jim jo bo uspelo najti. Vesel je, da mu je v pomoč nov nadzorni svet, ki je bil po odstopu petih prejšnjih nadzornikov imenovan na skupščini 6. junija. Sestavljajo ga Slavko Despotovič, Milivoj Samar, Alenka Podbevšek, Uroš Pivk, Anton Rozman in Božidar Kaloper.
|
neutral
|
8,071
|
Zapleta se pri elektroinštalacijskih delih Drugo največje avstrijsko gradbeno podjetje Alpine Bau, ki gradi tudi predor Markovec, je vložil zahtevo za začetek insolvenčnega postopka. Gradnja predora ni pod vprašajem. Na Darsu so namreč pojasnili, da Avstrijci na predoru Markovec opravljajo le še zaključna dela, se pa zapleta pri izbiri izvajalca elektrostrojnih del v predoru. Insolvenčni postopek gradbenega podjetja je sicer eden največjih v sodobni avstrijski zgodovini. Lani je Alpine pridelal kar 450 milijonov evrov izgube, njegovi dolgovi pa za 1,9 milijarde evrov presegajo njegovo premoženje. Upnikom naj bi zato ponujali 20-odstotno poplačilo v dveh letih, ob tem pa se zavezali h koreniti finančni in poslovni sanaciji. Podjetje zaposluje skoraj 6.500 ljudi, celotna skupina pa ima doma in v tujini približno 15.000 zaposlenih, od tega približno 7.500 v Avstriji. Poleg tega naj bi bilo s podjetjem posredno povezanih še okoli 7.500 delovnih mest pri podizvajalcih in dobaviteljih. Natančnih ocen, koliko ljudi bo moralo podjetje v okviru finančne in poslovne sanacije odpustiti, še ni, a govori se, da naj bi samo v Avstriji delo izgubilo od 2.500 do 3.500 ljudi. Podjetje s sedežem v bližini Salzburga ima skoraj polstoletno zgodovino, leta 1964 pa je začelo z le 28 zaposlenimi. Leta 2006 je skupino prevzel španski mešani koncern FCC, ki je lani postal tudi 100-odstotni lastnik. V zadnjih sedmih letih naj bi FCC v Alpine Bau vložil približno 700 milijonov evrov.
|
neutral
|
8,072
|
IMF spodbuja privatizacijo Slovenija potrebuje tujo pomoč, a ne v obliki trojke, sporočajo z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Umar. Slovensko gospodarstvo se bo moralo bolj odpreti, ugotavljajo. Na konferenci Strukturni izzivi slovenskega gospodarstva je direktor Umarja Boštjan Vasle izpostavil pomen bančnega sistema. Naše banke imajo zelo omejen dostop do tujih bank, prišlo je do popolnega zastoja gospodarstva. V poročilu ugotavljamo, da bančni problemi ostajajo ključni dejavnik, ki onemogoča kakršno koli okrevanje gospodarstva, dejal Vasle. Strukturne reforme, ki so bile izvedene v zadnjem letu, so pomemben korak v pravo smer, meni Vasle, ki ob tem poziva k hitrejšim in korenitejšim spremembam. Spomnil je, da je Slovenija v skupini držav, ki imajo najslabše rezultate, kar zadeva bruto domači proizvod. Javne finance, finančni sistem in trg dela so tri ključna področja, ki jih izpostavljajo na Umarju. Gre za to, ali se je Sloveniji uspelo približati cilju, da bodo finance bolj uravnotežene. Že več let smo imeli razkorak med prihodki in odhodki, a smo v preteklosti to uspeli premoščati. Ob izbruhu krize pa so mednarodni trgi postali zaprti za Slovenijo, je dejal Vasle, ki pravi, da je ključno vprašanje, kako bomo uspešno izvedli javno konsolidacijo. Velika težava, s katero se spopadamo, je tudi prevelika odvisnost gospodarstva od bančnega sistema, ugotavlja vodja Umarja in dodaja, da je premalo tujih neposrednih investicij in drugih virov financiranja. Glede trga dela Vasle izpostavlja položaj mladih, tako brezposelnih kot tistih, ki imajo delo. Opozarjamo, da so varčevalni ukrepi zelo obremenili tiste mlade, ki so zaposleni, je dejal. IMF Nujne jasne napovedi privatizacije Namestnik direktorja sektorja za fiskalne zadeve na Mednarodnem denarnem skladu IMF Gerd Schwartz pa je poudaril pomen signalov. Slovenija mora poslati močan signal trgom, da bi tako povrnila zaupanje in spodbudila rast, je dejal. Nekatere ukrepe slovenskih oblasti je pohvalil. Napori za postopno fiskalno konsolidacijo kot tudi pokojninska reforma in reforma trga dela so koraki v pravo smer, meni Schwartz. Ob tem pa je poudaril nujnost jasnih napovedi privatizacije, ki bodo tujim investitorjem jasen znak, da se slovensko gospodarstvo odpira. Možnosti za povečanje davkov omejene Maja Bednaš z Umarja, ki je predstavila fiskalna gibanja in politike v letu 2013, je opozorila, da so možnosti za povečanje davkov močno omejene . Prostor je še na področju boljšega in bolj učinkovitega pobiranja obstoječih javnih dajatev in ukrepih za zmanjšanje sive ekonomije. Poudarila je še, da je treba na področju socialnih transferjev popraviti lani sprejete rešitve, ki ne sledijo siceršnjemu osnovnemu namenu sprememb, to je zagotovitvi večje ciljnosti, transparentnosti in učinkovitosti sistema.
|
neutral
|
8,073
|
Lastniki kartic morajo svoje dolgove redno plačevati Dolgove družb Diners SLO in Diners Finance bo poplačal Diner Club International, franšizo Dinersa v Sloveniji pa prevzema Erste Card Club, ki je del skupine Erste Bank. Kot so sporočili iz Unicredit banke Slovenija, so glavni deležniki - Diners Club International obstoječi imetnik franšize Diners Club Slovenija, Unicredit banka Slovenija, Hypo Alpe-Adria-Bank in Erste Card Club prihodnji imetnik franšize Diners Club v Sloveniji - dosegli dogovor, ki bo omogočil nadaljevanje poslovanja Diners Cluba v Sloveniji. Dolgove bo poplačal mednarodni Diners Sporazum določa, da bo dolgove družb Diners Club SLO in DC Finance do vseh trgovcev brez zamudnih obresti poplačal Diners Club International na način odkupa terjatev trgovcev ob pomoči bank financerk, ki zbirajo plačila imetnikov kartic. Deležniki pozivajo obstoječe imetnike kartic, naj nadaljujejo poplačevanje svojih obveznosti do Diners Cluba Slovenija na račun Unicredit banke Slovenija. Julija naj bi znova dobili licenco Imetniki kartic in trgovci bodo lahko storitve Diners Cluba uporabljali po tem, ko bo novi lastnik franšize, Erste Card Club, ki je del skupine Erste Bank, pridobil licenco Banke Slovenije. To naj bi se zgodilo v juliju, navajajo. V Diners Clubu resnično cenimo partnerstvo s trgovci po vsem svetu, ki so sprejeli našo kartico, zaradi česar je za nas izredno pomembno, da lahko zagotovimo poplačilo naših partnerjev na strani trgovcev v Sloveniji, je zapisal vodja EMEA-ja Diners Club International Matt Sloan. Izrazil je zadovoljstvo, da so pri iskanju rešitve sodelovali vsi ključni deležniki in da bodo lahko nadaljevali ponudbo storitev. Predsednik uprave Unicredit banke Slovenija Stefan Vavti je dejal, da je dogovor dober za vse imetnike kartic Diners in za trgovce v Sloveniji. Vsi glavni deležniki, še posebej Diners Club International, so pokazali odgovorno ravnanje in so dejavno sodelovali pri pripravi dogovora, ki bo omogočil obstoj priljubljene blagovne znamke Diners v Sloveniji s pomočjo novega ponudnika Erste Card Club, pravi Vavti. Menalo Želimo postati zanesljiv partner Predsednik uprave Erste Carda Željko Menalo pravi, da rešitev zagotavlja nadaljnji obstoj storitev Diners Cluba v Sloveniji. Kot močna in stabilna finančna institucija si bomo prizadevali, da postanemo zanesljiv partner tako trgovcem kot tudi imetnikom kartic, je zatrdil. Predsednik uprave banke Hypo Alpe-Adria-Bank v Sloveniji Heribert Fernau je dejal, da so deležniki po dolgih in zahtevnih pogajanjih dosegli ponovni in varen zagon močne blagovne znamke Diners Club v Sloveniji. Tudi Fernau prosi vse stranke Diners Cluba, da svoje obveznosti poravnavajo redno, tako kot so jih v preteklosti. Družba Diners Club SLO je v lasti družbe Findale Enterprises s sedežem na britanskem Deviškem otočju, obvladuje pa jo Tomaž Lovše. Diners Club SLO je trgovcem dolgovala 22 milijonov evrov. Banka Slovenije je maja družbi odvzela dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev. Družba je morala okoli 80.000 imetnikom plačilnih kartic onemogočiti njihovo nadaljnjo uporabo za izvrševanje plačilnih transakcij tako v Sloveniji kot drugod. Sporazum so pozdravili tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije
|
neutral
|
8,074
|
Na plan prihajajo novi podatki o projektu Teš 6 Vodilni v Holdingu slovenske elektrarne in Termoelektrarni Šoštanj naj bi že od junija lani vedeli, da se bo investicija v Teš 6 podražila še za 140 milijonov evrov. Dokumenti, ki jih je pridobilo Delo, kažejo, da so odgovorni v Tešu in HSE-ju po odhodu nekdanjega direktorja Teša Uroša Rotnika načrtno in organizirano zavajali javnost in vlado, piše časnik. To naj bi storili zato, da bi lahko črpali 440 milijonov evrov posojila, ki ga je odobril EIB. Podražitev na 1,4 milijarde evrov naj bi bila znana že marca lani, zagotovo pa junija 2012. Zanjo pa so vedeli takratni direktor HSE-ja Matjaž Janežič, njegov svetovalec Borut Meh in predsednik nadzornega sveta Teša Dean Besednjak. Časovnica je bila videti takole avgusta 2011 je Teš izdelal Noveliran investicijski program 4 NIP, kjer so oceno vrednosti investicije z 1,19 dvignili na 1,3 milijarde evrov. Nato sta 3. junija 2012 takratni direktor Teša Simon Tot in vodja projekta šestega bloka Miran Žgajner pisala Janežiču, da je vrednost investicije višja od 1,4 milijarde evrov, piše časnik Delo. Vedela tudi AUKN in vlada Nekaj dni pozneje je Žgajner Janežiču, Mehu in Besednjaku poslal tabele s primerjavo takrat veljavnega NIP-a 3 in nastajajočega NIP-a 4 ter zapisal V končnem tekstu bo smiselno še kakšno postavko skriti ali jo preoblikovati. Skupaj s stroški financiranja je v tabelah zapisana cena 1,4 milijarde evrov. Da vrednost projekta presega 1,45 milijarde evrov, sta že marca lani vedela takratna predstavnika zaposlenih v NS-ju Teša Branko Sevčnikar in Simon Rosec, saj sta o tem obvestila Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb AUKN ter ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Tot je na vprašanja AUKN-ja in ministrstva odgovoril, da so njune navedbe namenjene rušenju vodstva in projekta, Sevčnikarja in Rosca pa je vrgel iz službe. Kreativno računovodstvo – brez ne gre Kljub védenju o ceni projekta je novembra 2012 Tot z vlado podpisal pogodbo, da šesti blok ne bo dražji od 1,3 milijarde evrov kot pogoj za začetek koriščenja posojila EIB-ja. Podcenjeno vrednost projekta so vzdrževali tako, da so določene dele iz septembra lani spisanega NIP-a 5 prestavljali v redno poslovanje Teša. V časniku se ob tem sprašujejo, ali so bile nenehne dražitve projekta namenjene temu, da bi v slovensko energetiko lahko vstopil tujci. Po neuradnih podatkih je nadzorni svet HSE-je direktorja Blaža Košoroka namreč že zadolžil, da za Teš poišče strateškega partnerja.
|
negative
|
8,075
|
Posojilna dejavnost ostaja razmeroma šibka Po podatkih Banke Slovenije so banke v prvih štirih mesecih dosegle 41,5 milijona evrov izgube, kar je za skoraj 10 milijonov evrov več kot lani, ko je izguba dosegla 32,2 milijona evrov. Posojilna dejavnost bank ostaja šibka. Sicer je bruto dohodek bank v prvih štirih mesecih letošnjega leta znašal 377,2 milijona evrov, kar je za 16,8 odstotka manj kot lani. Od tega so bile čiste obresti za 20,8 odstotka nižje kot lani, medtem ko so se neobrestni prihodki znižali za 6,6 odstotka. Banke so sicer glede na lansko leto znižale svoje operativne stroške za 5,2 odstotka. Posojilna dejavnost bank ostaja zelo šibka. Obseg posojil nebančnemu sektorju je aprila upadel za 0,9 odstotka glede na marec. Obseg posojil gospodarstvu se je skrčil za 12,5 odstotka, obseg posojil gospodinjstvom pa se je skrčil za 2,7 odstotka. So pa banke povečale obseg posojil državi za 13,7 odstotka z nakupom zakladnih menic. Ob tem se banke še naprej razdolžujejo pri tujih, v manjši meri pa tudi domačih bankah. Zaradi tega se je za 8,5 odstotka skrčila tudi bilančna vsota bank. Banke se še naprej spopadajo s plačilno nedisciplino, saj se je delež terjatev z zamudami nad 90 dni v aprilu povečal za 0,6 odstotka glede na marec. Povečal se je tudi delež slabih terjatev med podjetji, ki znaša 25,2 odstotka. Skupno število podjetij z zamudami pri plačilu terjatev pa se je aprila zmanjšalo na 5.796. Marca je namreč s plačilom obveznosti do bank zamujalo 6.093 podjetij. Svet Banke Slovenije je ugotovil tudi, da se je kakovost posojilnega portfelja bank po nekajmesečni stagnaciji aprila nekoliko poslabšal.
|
negative
|
8,076
|
12,4 milijona evrov za dve leti Hrvaška vlada je med tremi dobavitelji elektrike za državno upravo v prihodnjih dveh letih izbrala slovensko energetsko družbo Gen-I, ki je oddala cenovno najugodnejšo ponudbo. Po besedah vodje hrvaškega urada za osrednjo javno nabavo Daria Jankovića cena ni bila edini kriterij, je pa bila odločilna pri izbiri enega izmed treh dobaviteljev, ki so se prijavili na aprilski razpis. Potrdil je, da je Gen-I ponudil za devet odstotkov nižjo ceno kot Hrvaško elektrogospodarstvo Hep. Za elektriko na 35 ministrstvih in uradih državne uprave bo hrvaška vlada slovenskemu ponudniku za dve leti odštela 93,1 milijona kun 12,4 milijona evrov, kar je 1,2 milijona evrov manj, kot bi odštela Hepu. V Zagrebu so sicer predvidevali, da bodo stroški za elektriko znašali 14,5 milijona evrov. Za hrvaške medije je odločitev vlade značilna tudi na simbolni ravni, ker ne bo več poslovala z državnim podjetjem, ki je bilo praktično monopolist na trgu električne energije na Hrvaškem. Na torkovi novinarski konferenci v Zagrebu je Gen-I predstavil svoje cene elektrike za gospodinjstva, ki so med pet in 15 odstotkov nižje kot Hepove. Bolj ugodne so tudi od nemškega dobavitelja RWE, ki tudi ponuja nižje cene elektrike, kot jih ima hrvaško elektrogospodarstvo. Hep je aprila lani podražil svoje cene za 20 odstotkov, kar so upravičili s potrebo, da bi lahko uresničil investicije. Po junijskih predstavitvah konkurenčnih družb pa so napovedali, da bodo kmalu tudi oni porabnikom elektrike ponudili nekoliko nižje cene.
|
positive
|
8,077
|
Čeprav je vlada zvišala trošarine, so cene goriv z izjemo 98-oktanskega bencina, ki se je pocenil za 0,1 centa ostale nespremenjene. Kljub temu, da je vlada v ponedeljek zvišala trošarine za neosvinčeni motorni bencin, plinsko olje za pogonski namen in plinsko olje za ogrevanje, so cene goriv, z izjemo 98-oktanskega bencina, ki se je pocenil za 0,1 centa, ostale nespremenjene. Tudi v prihodnjem 14-dnevnem obdobju bo treba za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina odšteti 1,211 evra, dizelskega goriva 1,175 evra in kurilnega olja 0,749 evra, medtem ko se bo neosvinčeni 98-oktanski bencin pocenil za 0,1 centa na 1,243 evra za liter. Avtoplin bo ostal pri isti ceni, to je 0,699 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. Spomladanski rekordi se vedno bolj odmikajo Zaradi vedno večje verjetnosti, da bo Fed kmalu končal ultraohlapno denarno politiko, so se delniški trgi pretekli teden zamajali, zlato pa je zdrsnilo pod 1.300 dolarjev. V sredo in četrtek so delnice občutno izgubljale, medtem ko je bil na Wall Streetu petek že rahlo pozitiven. V četrtek je newyorški delniški indeks S & P 500 ob največjem letošnjem prometu izgubil dva odstotka in pol največ po novembru 2011 in zdrsnil pod 50-dnevno drseče povprečje, kar je slab signal. Prvič po začetku maja je ta indeks zdrsnil pod 1.600 točk. Na tedenski ravni se je znižal za 2,1 odstotka, a je v primerjavi z začetkom leta še vedno za zajetnih 12 odstotkov v plusu. Kako brez Fedovih spodbud? Kot je znano, so indeksi maja dosegli rekordne vrednosti, kar je zlasti posledica akcije ameriške centralne banke. Ta mesečno odkupi za 85 milijard dolarjev obveznic, izjemna vsota pa v določeni meri konča tudi na delniškem trgu. Kot plima, ki na površje prinese vse ... Ker je v sredo predsednik Feda Ben Bernanke izjavil, da bi utegnil Fed že konec leta znižati obseg nakupov obveznic, sredi prihodnjega leta pa program QE 3 povsem opustiti, če se bo gospodarstvo postavilo na noge, se zdaj borzniki sprašujejo, kako bo Wall Street preživel brez vseh teh Fedovih spodbud. 10-letne slovenske obveznice donos 6,74 % 10-letne ameriške obveznice donos 2,51 % Euribor, 6-mesečni 0,333 % Padajo tudi obveznice Kar je dobro za gospodarstvo po zadnjih napovedih naj bi stopnja brezposelnosti že do konca leta 2014 padla na od 6,5 do 5,8 odstotka in ne šele leta 2015, torej ni nujno dobro vsaj kratkoročno za lastnike delnic in tudi obveznic. Cene obveznic so namreč prav tako zgrmele navzdol, s tem pa njihove zahtevane donosnosti navzgor. Pri ameriški desetletni obveznici se je donos povzpel že nad 2,50 odstotka, medtem ko je donos primerljive slovenske obveznice 6,74 odstotka. Nafta brent pri 100 dolarjih našla podporo Evropske borze so sledile padcem v ZDA in so na letošnjem dnu. Frankfurtski DAX30 je v petih dneh izgubil 4,2 odstotka. Za dodatno negotovost je poskrbela Kitajska. Tam se je medbančna obrestna mera v četrtek zvišala nad 13 odstotkov, v petek pa padla na dobrih osem odstotkov, kar je še vedno zelo veliko. Dolar se je okrepil, nafta pa padla. Sod brenta, ki je bil še v torek nad 106 dolarji, je v petek zdrsnil na 100 dolarjev. Tudi zlato že nekaj časa ni več privlačna naložba. Nevarnosti inflacije namreč trenutno ni, tako da je zlata unča vredna že manj kot 1.300 dolarjev. Od rekorda iz septembra 2011 je oddaljena že več kot 30 odstotkov. Odmevne novice ni pričakovati Na Ljubljanski borzi je že zavladalo poletno mrtvilo. Promet je nizek, delnice pa so zadnji teden pocenile. Indeks SBI TOP je izgubil 2,27 odstotka, pri čemer je za 18 odstotkov padel tečaj Nove KBM. Trenutne razmere ne presenečajo. Za večje premike bi verjetno potrebovali kakšno odmevno novico, ki pa je niti ne pričakujemo v kratkem. Nekaj dinamike je okrog Mercatorja tečaj 101 EUR, kjer pa cena še vedno odraža precejšnjo skepso do dejanske uresničitve nakupa s strani Agrokorja, je za MMC povedal Uroš Ožbolt Alta skladi. Navzgor le Gorenje Malenkost je v zadnjem času pridobil tudi Telekom, ko je postajalo bolj jasno, da bo paket 15 podjetij verjetno dobil podporo tudi v parlamentu. Za večji premik pa bo dejansko potreben tudi konkreten korak v postopku prodaje, brez tega vlagatelji zaradi slabih izkušenj iz dosedanjih napovedi privatizacije ne bodo reagirali, je še dodal Ožbolt. Med delnicami blue chip je rast polodstotna uspela le Gorenjevim delnicam. Najprometnejša Krka se je obdržala nad 50 evri.
|
neutral
|
8,078
|
Nagrado so podelili prvič Slovenski podjetji Informa Echo in BTC sta v Bruslju prejeli evropsko nagrado za družbeno odgovorne podjetniške prakse za partnerstva, inovacije in spremembe. Priznanje, ki so ga letos podelili prvič, je dobilo 60 podjetij iz 30 evropskih držav, ki so vsaka posebej izbrale po dva nacionalna zmagovalca. V Sloveniji se je za nagrado potegovalo 18 podjetij, osem v kategoriji velikih podjetij ter deset v kategoriji malih in srednjih podjetij. V prvi je zmagal BTC s projektom BTC City in ženski smučarski skoki , v drugi pa Informa Echo s projektom Iniciativa Energija si . Dobitnika nagrade sta razglasila Mreža za družbeno odgovornost Slovenije in Ekvilib Inštitut v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Informa Echo se ukvarja z učinkovito rabo energije Agencija za komuniciranje Informa Echo je specializirana za področje učinkovite rabe energije in je po besedah direktorja Rajka Dolinška med redkimi, ki smo imeli popolnoma svoj know how , pri nagrajenem projektu ni šlo za kopiranje pobud od zunaj. Opredelili so tri ključne interese, ki so na prvi pogled diametralno nasprotni - interes podjetij, ki želijo predvsem prodati energijo, interes končnih porabnikov, ki jo želijo čim ceneje porabljati, in interes države, ki mora poskrbeti, da bomo vsi imeli dovolj energije. Najti točko, okoli katere se bodo interesi začeli usklajevati, to je naše delo, je pojasnil Dolinšek. BTC-ju za podporo ženskim skokom BTC pa si je priznanje prislužil, ker je kot dolgoletni pokrovitelj in podpornik Smučarskoskakalnega kluba Ljubno BTC podprl organizacijo tekme prvega svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske in prevzel generalno pokroviteljstvo obeh tekem na Ljubnem ob Savinji. Po besedah predsednice ocenjevalne komisije jim je s partnerji uspelo izpolniti izjemno težko nalogo - dvigniti prepoznavnost tako specifičnega športa, kot so ženski smučarski skoki, ki so bili dolgo zapostavljena nordijska disciplina, na raven gledanosti moških skokov.
|
positive
|
8,079
|
Zoran Jankovič Bojijo se, da bi se vrn8il v politko Davčna uprava je Juretu Jankoviću prepovedala razpolaganje s 50-odstotnim deležem v Electi Holdingu, krovnem podjetju skupine Electa. Kot kaže, je bil Durs prepozen. Kot poroča Dnevnik, se je Durs še pred koncem davčnoinšpekcijskega nadzora nad mlajšim sinom ljubljanskega župana Zorana Jankovića odločil za zavarovanje pričakovane davčne obveznosti, saj je zelo verjetno, da bo moral plačati dodaten davek. Zoran Jankovič Bojijo se, da bi se vrnil v politiko Zoran Janković, ki se je iz državne politike po lastnih besedah umaknil in zdaj dela le kot ljubljanski župan, je prepričan, da informacije iz Dursa prihajajo, ker se nekdo boji njegove vrnitve v državno politiko. Janković je za Radio Slovenija dejal, da Jure Janković še ni dobil nobene odločbe iz Dursa in da nekdo iz Dursa o svojih zavezancih posluje prek medijev . Očitno je strah pred tem, da se, kot nekateri napovedujejo, vračam v državno politiko, tako velik, da je zdaj treba vse narediti, je dejal Zoran Janković. Postopek še ni končan, na Dursu pa ne vedo, kako so informacije pricurljale v javnost. Porabi več kot zasluži Na Dursu so po pisanju Dnevnika sicer ugotovili, da zasebna poraba in premoženje Jureta Jankovića precej presegata uradno prijavljene dohodke. Durs se je za zamrznitev odločil, saj pričakuje, da bo morda celo nemogoče, da bo Janković davek plačal. Njegovo finančno stanje je namreč slabo. Kot je ugotovil Durs, je Janković v letu 2012 prejemal okoli 1.200 evrov na mesec, kar po pisanju Dnevnika ne zadostuje za dozdajšnje povprečne življenjske stroške njega in njegove družine. Aprila 2009 je Jure Janković v dveh dneh na račune različnih podjetij in fizičnih oseb nakazal 668.000 evrov. Leta 2007 in 2008 je očetu nakazal okoli 129.000 evrov. Od neznane osebe je konec leta 2010 prejel 60.000 evrov. Vseeno pa je davčni upravi v štirih letih prijavil le 53.000 evrov prihodkov. Poleg tega je Jankovićevo premoženje pod rubežem oziroma je bilo prodano na dražbi. Zaradi več kot trimilijonskega dolga do Marjana Pišljarja je izgubil tudi 131.000 evrov vreden avtomobil, drugega vrednejšega premoženja pa nima, saj je živel v hiši v Grosupljem, ki je uradno v lasti Zorana Jankovića. A Durs je očitno z akcijo zamudil, piše Dnevnik, saj je imel na voljo le vpis plombe na polovičnem lastništvu Electe Holdinga, a je Pišljar prehitel davčno upravo. Tako za Durs po njegovem poplačilu verjetno ne bo ostalo nič.
|
negative
|
8,080
|
Krčenje izvoza, krčenje investicij Revizorska hiša Ernst&Young v najnovejšem poročilu ugotavlja, da bo recesija v Sloveniji še globlja in daljša od dozdajšnjih napovedi, a da bo državi verjetno uspelo brez zunanje pomoči. V junijskem poročilu Ernst&Young napoveduje 4,9 odstotno krčenje gospodarstva letos, naslednje leto pa 2,9-odstotno. Rast naj bi dosegli šele leta 2015, znašala pa bi 1,1 odstotka. Krčenje investicij Poleg investicij, ki naj bi letos upadle za 11,1 odstotka in prihodnje leto za 5,5 odstotka, se bo precej skrčila tudi zasebna potrošnja - letos za 6,7 odstotka in leta 2014 za 2,5 odstotka, je razvidno iz poročila, ki ga je Ernst&Young pripravil skupaj z Oxford Economics. Krčenje izvoza V omenjeni revizorski hiši so zelo pesimistični tudi do gibanja slovenskega izvoza, ki je že nekaj časa glavni motor gospodarstva. Tako naj bi se po njihovi oceni izvoz letos skrčil za 2,5 odstotka in za nadaljnjih 1,7 odstotka v letu 2014. Kriza območja z evrom po njihovem mnenju pomeni, da bo izvoz dosegel trajnostno rast šele v letu 2016, čeprav se srednjeročni načrt varčevalnih ukrepov zanaša na izboljšanje trgovinske bilance za oživitev naložb in ponovne rasti. Povečala se bo brezposelnost Poslabšale naj bi se tudi razmere na trgu dela za letos tako napovedujejo 13,9-odstotno brezposelnost, ki naj bi se leto pozneje povzpela na 14 odstotkov. Skoraj 10-odstotni primanjkljaj Proračunski primanjkljaj naj bi se letos povečal na 9,6 odstotka kosmatega domačega proizvoda BDP, prihodnje leto pa naj bi se po ocenah zmanjšal na 4,4 odstotka BDP-ja. Javni dolg naj bi letos znašal 70,4 odstotka BDP-ja, prihodnje leto naj bi se povzpel na 75,4 odstotka BDP-ja. Izboljšanje na tekočem računu V Ernst&Youngu so medtem nekoliko bolj optimistični o stanju na tekočem računu plačilne bilance. Presežek naj bi tako letos znašal 3,9 odstotka BDP-ja, leta 2014 pa 2,1 odstotka BDP-ja. Letošnje dodatno povečanje presežka na tekočem računu je kazalnik krize v domačem povpraševanju, ne pa okrevanja zaradi močnejšega izvoza, so pojasnili. E&Y Sloveniji bo uspelo brez pomoči Po paketu pomoči za Ciper so se vlagatelji bali, da bo Slovenija naslednja država iz območja evra, ki bo potrebovala finančno pomoč za stabilizacijo njenega bančnega sektorja. Vendar pa v Ernst&Youngu menijo, da bo Sloveniji najverjetneje uspelo prebroditi krizo brez finančne injekcije EU-ja. Ob tem navajajo, da to nakazujeta tudi aprila uspešno izvedena dražba zakladnih menic v vrednosti 1,1 milijarde evrov in majska izdaja obveznic v vrednosti 3,5 milijarde evrov. Visoka negativna tveganja Vendar pa negativna tveganja ostajajo dokaj visoka, saj je nadaljnji dostop do trga odvisen od sposobnosti vlade, da ohranja zaupanje vlagateljev z izvajanjem načrta za učinkovito prestrukturiranje finančnega sektorja, so poudarili in dodali, da je trg zaskrbljen predvsem zaradi težav slovenskega bančnega sektorja in verjetnega vpliva teh težav na javne finance in širše gospodarstvo. Daljša tudi evropska recesija Ernst&Young pričakuje, da bo denarna politika v območju evra še naprej delovala spodbujevalno, javnofinančna politika pa bo manj omejevalna. Vendar pa bosta šibko globalno gospodarstvo in skokovito naraščanje brezposelnosti učinke teh ukrepov najverjetneje izničila, zato pričakujejo, da bo recesija v območju z evrom trajala dlje, kot je bilo sprva predvideno. Tako naj bi se BDP v območju evra letos skrčil za 0,6 odstotka, prihodnje leto sledi počasno okrevanje - BDP naj bi se povečal za nekoliko manj kot odstotek.
|
negative
|
8,081
|
Resnično sramotni posnetki za Irsko Irsko pretresajo posnetki telefonskih pogovorov vodilnih v banki Anglo Irish, ki so na vrhu finančne krize oblastem mirno lagali o težavah v banki. Glavni izvršni direktor banke David Drumm je, potem ko je Irska bankam oktobra 2008 odobrila jamstvo za denarne vloge, podrejenega Johna Bowa spodbujal, naj skuša privabiti čim več novih varčevalcev. Drumm se je zavedal, da zaradi razsežnosti težave banka vloženega denarja ne bo mogla izplačati, a je podrejenim vseeno ukazoval, naj še naprej pridno zbirajo depozite, samo naj bodo previdni, da ne bodo vzbujali preveč pozornosti. Na podlagi omenjenega jamstva in odobritve sedmih milijard evrov državne pomoči so takrat v banko precej denarja vložili tudi nemški vlagatelji. Posnetki, ki jih je prejšnji teden razkril časopis The Irish Independent, razkrivajo, kako so na to gledali v banki. Eden izmed vodilnih je začel peti nemško himno, Drumm pa se je ob tem glasno smejal. Številko sem potegnil iz riti Irske banke so namreč v letih konjunkture pretirano vlagale v nepremičnine, katerih vrednost je z izbruhom krize strmoglavila. Bankam so tako ostale milijardne slabe naložbe. Glavni finančnik banke Bowe je izvršnemu direktorju Petru Fitzgeraldu na primer svetoval, kako naj prikrije obseg dejanske finančne luknje v pogovorih s centralno banko o državni pomoči. Če bodo v centralni banki spoznali razsežnosti težav, se mogoče lahko odločijo, da lahko izbirajo. Saj veš, kaj mislim? Lahko rečejo, da so stroški za davkoplačevalce previsoki. Da, in reci jim, da potrebujemo sedem milijard evrov, čeprav je jasno, da potrebujemo več, je takrat govoril Bowe in dodal, da je številko potegnil iz riti . Fitzgerald mu je odgovoril Vpleteni so centralna banka, in to je ključno. Centralno banko prepričevali s preprostim jezikom Drumm je Bowu tudi svetoval, naj bodo v pogovorih s predstavniki centralne banke osorni, nepopustljivi in naj uporabljajo preprost jezik . Potrebujemo keš, vi ga imate in nam ga boste dali. Kdaj bo to? je bil njegov nasvet za pristop. To je velik udarec za vlado premierja Ende Kennyja, čeprav je prvi mož irske vlade zagotovil, da gre za odraz preteklega delovanja in da so se v otoški članici območja evra medtem razmere zelo spremenile. Napovedal je tudi nove preiskave in postopke proti nekdanjim vodilnim v bankah. Drumm se je sicer kmalu po začetku krize preselil v ZDA. Sramotni posnetki Kennyjev namestnik Eamon Gillmore pa je posnetke označil za resnično sramotne , dokazovali pa naj bi, kako zelo so se takrat bankirji požvižgali na koristi irskih državljanov. Razkritje je razburilo tudi nemško kanclerko Angelo Merkel, ki je dejala, da čuti do vpletenih le prezir. Obžalovala pa je, da je bilo takšno vedenje v tistem času značilno za celoten bančni sistem.
|
negative
|
8,082
|
Kmalu imenovanje odgovornega urednika? Nadzorni svet časopisne družbe Delo je za novo predsednico uprave postavil Irmo Gubanec, dosedanjo članico uprave za finančne zadeve. Gubančeva se je v družbi Delo zaposlila leta 2010 na mestu direktorice financ, računovodstva in kontrolinga. Nadzorni svet jo je leta 2012 imenoval za članico uprave, zdaj pa jo bo tudi vodila. Zamenjala bo Marjeto Zevnik, ki je bila začasna predsednica uprave, potem ko so nadzorniki razrešili Jurija Giacomellija. Mesec dni pozneje je kot odgovorna urednica odstopila Romana Dobnikar Šeruga, vršilec dolžnosti odgovornega urednika pa je postal Bojan Budja, sicer odgovorni urednik Slovenskih novic. Zaradi začasnih vodstvenih struktur zdaj na Delu pričakujejo, da bo ena izmed prvih nalog predsednice uprave imenovanje odgovornega urednika s polnimi pooblastili. Da je to nujno, so opozorili tudi Delovi novinarji.
|
neutral
|
8,083
|
Naftni derivati že dražji Povišal se je davek na dodano vrednost. Nova splošna stopnja DDV-ja je 22 odstotkov, znižana, s katero so med drugim obdavčeni hrana in zdravila, pa 9,5 odstotka. To je že podražilo naftne derivate. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za 2,4 centa na 1,495 evra, 100-oktanski bencin za 2,5 centa na 1,519 evra, dizelsko gorivo pa za 2,3 centa na 1,366 evra za liter. Zvišala se je tudi cena kurilnega olja - za liter je treba tako po novem odšteti 0,986 evra oz. 1,6 centa več kot doslej. Ali oziroma kako hitro bodo višjemu DDV-ju sledile še druge podražitve, za zdaj ni znano. Vlada se je za dvig DDV-ja odločila, potem ko je predlog o uvedbi kriznega davka, s katerim bi bili obdavčeni vsi prihodki, naletel na ostro nasprotovanje. A ideje o kriznem davku ni opustila, pustila si ga je za rezervo, če drugi ukrepi konsolidacije javnih financ ne bodo uspešni. Zmanjšalo se bo povpraševanje V Zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, da se bo zaradi zviševanja davka zmanjšalo povpraševanje. Pogrešamo aktivnosti za dvig povpraševanja, saj oživitve gospodarstva ni brez potrošnikov. Upamo, da trgovina in živilska industrija vsaj pri osnovnih življenjskih artiklih razlike v davku ne bosta prenašali na potrošnika in da si bosta to breme poskušali razdeliti, so zapisali. Tudi v Trgovinski zbornici Slovenije menijo, da zvišanje DDV-ja ni primeren ukrep. Sprašujejo, ali ne bo škoda, ki jo bosta utrpela trgovina in tudi celotno slovensko gospodarstvo zaradi pričakovane manjše potrošnje, veliko večja, kot pa bodo učinki, ki si jih vlada obeta od zvišanja DDV-ja za državni proračun. Za 250 milijonov več prilivov Da utegne ta ukrep negativno vplivati na potrošnjo, priznava tudi vlada, ki si od višjega DDV-ja letno obeta okoli 250 milijonov evrov več proračunskih prihodkov. Če se bodo višje davčne stopnje v celoti prelile v drobnoprodajne cene, se bo končna potrošnja znižala za 1,5 odstotka, je izračunala.
|
negative
|
8,084
|
Konkurenčno podjetje vložilo pritožbo zaradi nepravilnosti v ponudbi Slovenskemu podjetju Gen-I, ki je bil na razpisu izbran za oskrbo z elektriko najvišjih hrvaških državnih institucij in uradov, grozi, da bo izgubil 12,4 milijona evrov vreden posel. Natečaj so razpisale hrvaška vlada, sabor, urad predsednika republike in še 35 drugih državnih institucij in uradov. Dveletna pogodba z vlado, ki so jo hrvaški mediji označili kot energetski posel leta , je bila v ponudbi Gen-I vredna dobrih 93 milijonov kun 12,4 milijona evrov, kar je bilo za slab milijon kun 120.000 evrov ugodneje od konkurenčnega podjetja Profectio Energija. In ravno zadnje je hrvaški komisiji za nadzor javne nabave poslalo pritožbo, da je ponudba Gen-I neveljavna. Če bo res tako, pomeni, da bo posel dobil ravno Profectio Energija. V ponudbi naj bi bilo več nepravilnosti V pritožbi omenjeno hrvaško podjetje trdi, da Gen-I ni poslal ustrezne različice sporazuma, ki ga ima s hrvaškim operaterjem energetskega trga. Neveljavna naj bi bila izjava o nekaznovanju pooblaščenega zastopnika družbe Gen-I. Ker gre za slovenskega državljana, bi moralo potrdilo o nekaznovanju izdati pristojno slovensko sodišče in ne Zagrebško, kot je to v prilogi ponudbe Gen-I. Kot še trdi Profectio Energija, so imeli Slovenci v ponudbi tudi napačno potrdilo davčne uprave o dolgovih. Trdijo, da je ponudbo vložilo podjetje Gen-I Zagreb, medtem ko je potrdilo davčne uprave za Gen-I. Golob še nima podatkov o pritožbi Medtem je predsednik uprave Gen-I Robert Golob sporočil, da je hrvaški urad za javno nabavo 19. junija letos ocenil, da so bile veljavne vse tri ponudbe, ki so prispele na razpis za dobavitelja elektrike. Domnevne pritožbe ni želel podrobneje komentirati, ker razen navedb Večernjega lista nimajo nobenih uradnih informacij. Je pa poudaril, da ima vsako podjetje, ki je sodelovalo na razpisu, pravico do pritožbe. Hud udarec za Gen-I Če se bo izkazalo, da so trditve točne, bodo morali ponudbo Gen-I označiti za neveljavno. To bo precejšnji udarec za podjetje, ki je že v prvih tednih dobilo približno 1.500 hrvaških potrošnikov elektrike, ocenjuje časnik Večernji list. Profectio Energija je registrirana v Zagrebu in deluje od leta 2010. Posluje tudi v Bosni in Hercegovini, Makedoniji in v Srbiji. Na Hrvaškem med drugimi prodaja elektriko javnemu podjetju za igre na srečo.
|
negative
|
8,085
|
Evropa preverja slovenske državne pomoči Državno jamstvo 35 milijonov evrov, ki ga država namerava podeliti koprskemu Cimosu, je v skladu z evropsko konkurenčno zakonodajo, so sporočili iz Bruslja. Ker sta obdobje in obseg pomoči omejena, država jamstvo lahko podeli, se glasi odločitev Evropske komisije. Ukrep je komisija sicer odobrila začasno, dokler ne bo sprejela stališča do načrta prestrukturiranja, ki ga mora Slovenija predložiti najpozneje do 21. novembra letos. Slovenija namerava izdati jamstvo za posojilo, ki ga je več bank pred kratkim odobrilo slovenskemu proizvajalcu avtomobilskih delov, skupini Cimos. To naj bi skupini omogočilo rešitev sedanjih likvidnostnih težav in čas za pripravo načrta temeljitega prestrukturiranja. Podoben model namerava država uporabiti tudi pri drugih podjetjih v težavah, pri čemer so se pojavili očitki, da merila za državno pomoč niso bila jasno določena. Bodo pozitivne eksternalije odtehtale izkrivljanje konkurence? Poleg tega pa bo komisija preiskala tudi 40 milijonov evrov težko državno pomoč za 300 milijonov evrov vreden projekt proizvodnje novega twinga in novega štirisedežnega smarta, ki jo je država novomeškemu proizvajalcu avtomobilov odobrila pred dvema letoma. Evropska komisija bo tako preučila, ali je bila pomoč v skladu s pravili EU-ja o državni pomoči. Zlasti pa bo preverila, ali pozitivni učinki projekta na regionalni razvoj odtehtajo izkrivljanje konkurence, ki bo posledica državne pomoči, so še sporočili iz komisije.
|
neutral
|
8,086
|
NLB bo moral privoliti v tržno ceno terjatev, pravi Poslanec SDS-a Andrej Šircelj, ki je obenem tudi predsednika upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank, meni, da ni nobenega razloga, da se odpove kateri od funkcij. Zame sicer velja zakon o poslancih, vendar pa v zakonu, ki ureja delovanje družbe, ni določeno, da bi se ti dve funkciji izključevali, je dejal in dodal, da jim zakon o poslancih sicer prepoveduje članstvo v nadzornih odborih gospodarskih družb, vendar pa njegovi funkciji nista izključujoči. Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank namreč določa, da se za neizvršne direktorje upravnega odbora ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja področje integritete in preprečevanje korupcije. Ta sicer določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah. Glede tega, da se je prvi prenos terjatev na DUTB zamaknil - EU namreč še vedno ni prižgal zelene luči -, Šircelj pojasnjuje Gre za vprašanje cene in za vprašanje državne pomoči. Finančni strokovnjaki iz direktorata Evropske komisije za konkurenco namreč še opravljajo pregled terjatev, pri čemer posebno pozornost namenjajo morebitni nedovoljeni državni pomoči. NLB bo moral privoliti v tržno ceno Mislim, da je treba določiti cene na novo, mislim pa tudi, da razlike niso velike, še pravi Šircelj in dodaja, da bo NLB moral privoliti v tržno ceno terjatev, prenos prvih terjatev pa naj bi se zgodil v najkrajšem mogočem času. Slovenija pod budnimi evropskimi očmi Na vprašanje, ali je slovenska vlada še suverena pri sprejemanju odločitev ali pa jo že nadzoruje trojka , je Šircelj dejal, da se morda marsikomu že tako zdi, saj je Slovenija pod zelo natančnim nadzorom. Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad spremljajo vsako potezo vlade. Seveda pa zelo pozorno gledajo tudi tisto, česar ne bo storila, pa je obljubljala, da bo, je dodal Šircelj. Pogodba za prenos terjatev na slabo banko je sicer že pripravljena, ker pa vrednosti prenosa niso v skladu s pričakovanji Evropske komisije, še ni podpisana. Premierka Alenka Bratušek ocenjuje, da naj bi bila vrednost prvega t. i. pilotnega svežnja slabih terjatev iz NLB okoli 100 milijonov evrov.
|
negative
|
8,087
|
Skupščina Krke Krka bo letos izplačala dividende v znesku 1,61 evra bruto, za kar bo namenila 53,1 milijona evrov. Farmacevt je lansko leto končal s 178 milijoni evrov dobička. Bilančni dobiček novomeške farmacevtske družbe za leto 2012 je znašal 177,9 milijona evrov, po izplačilu dividend pa bo Krki ostalo 124,8 milijona evrov, ki jih bo prerazporedila v druge rezerve iz dobička in prenesla v naslednje leto. Hrvaškima bankama Splitska banka in Hypo-Alpe-Adria, ki imata skupaj v lasti 5,5 odstotka delnic Krke, tako na skupščini ni uspelo s predlogom, naj Krka delničarjem izplača dividende v znesku 2,50 evra bruto. To bi bilo okrogel evro več kot lani. Prav tako niso bili sprejeti predlogi preostalih sklepov obeh bank, so sporočili iz Krke. Colarič je na skupščini napovedal, da bo v novi strategiji družbe za obdobje 2014-2018 predviden višji delež izplačila dividend, znašal pa naj bi več kot eno tretjino dobička predhodnega obdobja. Večja bo tudi zadolženost. V Krki letos namreč načrtujejo vlaganja v vrednosti 182 milijonov evrov. Sicer pa skupina Krka zaposluje 9.839 ljudi, ki so v letošnjem prvem polletju prodali za 597,1 milijona evrov izdelkov in storitev, kar je šest odstotkov več kot v istem obdobju lani. Od tega prodaja na trgih zunaj Slovenije predstavlja 93 odstotkov prihodkov, najpomembnejša regija pa je vzhodna Evropa.
|
positive
|
8,088
|
Notranji odkup medija je za zdaj uspel Gorenjskemu glasu Lastniki Večera že skoraj štiri leta neuspešno prodajajo to časopisno hišo. Zaradi neuspelih poskusov prodaje so sodelavci Večera zdaj sklenili, da bodo kar sami odkupili približno 80-odstotni lastniški delež. Gospodarska in finančna kriza je močno prizadela tudi slovenske medije, še posebej tiskane. Večini se že vrsto let zmanjšujejo oglaševalski prihodki kot tudi naklade. Odpuščanja novinarjev in drugih zaposlenih postajo vsakdanjik, saj so se za takšne poteze odločili pred časom v Žurnalu, najbolj sveža primera pa sta največja komercialna televizijska hiša Pro Plus Pop Tv, A kanal … in Dnevnik. Težava medijev pa ni samo težek gospodarski položaj, temveč tudi njihovo lastništvo, saj lastniki skušajo za poplačevanje svojih dolgov iz preteklosti iztisniti čim več. Tudi na račun zmanjševanja stroškov. Med časopisnimi hišami, ki imajo težave s svojim lastništvom, je tudi Večer, ki ga večinski lastniki, časopisna hiša Delo, ki je v lasti Pivovarne Laško, tudi zaradi odločitve varuha konkurence skušajo že skoraj štiri leta neuspešno prodati. Neuradno naj bi se za Večer zdaj zanimala Styria Po precej sporni zgodbi o prodaji Večera podjetju 3lan, v kateri je šlo po mnenju protikorupcijske komisije tudi za koruptivna dejanja, ter neuspeli prodaji nemškemu podjetju Medici naj bi se po poročanju Dnevnika za nakup Večera zanimal avstrijski založnik Styria, ki je že dalj časa prisoten na teh prostorih in ima lastniške deleže v Žurnalu in Dnevniku, še več naložb pa ima na Hrvaškem. Styria pa naj ne bi bil edini interesent za nakup Večera, saj naj bi se za morebiten odkup začeli zanimati tudi nekateri zaposleni v Večeru. Predsednik sindikata Večerovih novinarjev Bojan Bauman je za MMC povedal, da so sicer o svoji nameri že obvestili sedanje lastnike oziroma posrednike KPGM-ja, ki v imenu Dela prodajajo Večer. Vendar so jim razložili, da ima trenutni potencialni kupec možnost ekskluzivnih pogajanj do 19. julija. Zaposleni v Večeru zainteresirani za notranji odkup Na zboru delavcev smo oblikovali skupino šestih ljudi, ki je prevzela priprave za notranji odkup. V anketi je 105 od 165 ljudi izrazilo pripravljenost, da bi sodelovali v notranjem odkupu, pravi Bauman. Toda glede na dejstvo, da naj bi bila neuradna odkupna cena za 80 odstotkov delnic Večera najmanj okoli 2,5 milijona evrov ali še celo več, bi to pomenilo, da bi moral vsak sodelujoči v odkupu potencialno primakniti okoli 25.000 evrov. Res je, da so ljudje že zdaj zadolženi. Ne vem pa, ali je pri vseh dozorelo spoznanje, da je trenutek za odkup ugoden in da ugodnejšega ne bo. Tudi cena ne bo tako nizka, kot je zdaj, še opozarja Bauman. V prihodnje naj bi k odkupu skušali pritegniti tudi honorarne sodelavce, organizirali pa bodo tudi javno tribuno, kjer bodo predstavili idejo in pozvali na pomoč gospodarstvo. Cilj je, da Večer ostane tak, kot je, tudi lastniško v lokalnih okvirih, pravi Bauman. Kar zadeva morebitnega strateškega partnerja, pa si želijo najti nekoga, ki se ne bo vtikal v medijske vsebine. Toda kaj če jim posel spelje potencialni kupec, s katerim se ekskluzivno pogaja Delo? Bauman meni, da ta nima velike prednosti, ker pri ponudbi za odkup baje niso ravno radodarni. Po neuradnih informacijah je znesek nekajkrat nižji, kot so za Večer plačali njegovi sedanji lastniki. Gorenjski glas zdaj lažje diha Večer ne bi bil prvi primer, da so zaposleni postali lastniki medija, saj se je to konec marca zgodilo v Gorenjskem glasu, kjer so od Gorenjske banke zaposleni odkupili 82-odstotni delež in Domel holding, ki je sicer tudi v lasti zaposlenih, upokojencev in nekdanjih zaposlenih, s čimer so se pred leti ubranili sovražnega prevzema. Prve izkušnje so dobre. Glavna sprememba je v tem, da lahko delamo precej mirneje, saj ni več nevarnosti, da nas bi kdo prevzel in izčrpal. Časi pa so težki in ne gre pričakovati kakšnih velikih dobičkov. Trenutno so pomembnejše redne plače, za MMC pojasnjuje direktorica Gorenjskega glasu Marija Volčjak. Odkup Gorenjskega glasu je bil po njenih besedah vseeno lažji, ker je pač Večer precej večja medijska hiša. Koliko pa so plačali za odkup, je skrivnost, v javnosti pa so se pojavljali podatki o 800.000 evrih. Moje mnenje je, da je najbolje za medije, da jih imajo v lastništvu novinarju. Gre za specifičen poklic, Slovenija je majhna in ima majhen trg. Naklade so takšne, kot so, ne gre ravno za zelo profitno dejavnost, pravi Volčjakova. Presenetila pa me je tudi izjemno pozitivna reakcija bralcev. Večina odzivov je bila, da je prav, da imajo časopis v rokah novinarji. Prav tako našo odločitev podpirajo tudi oglaševalci, še dodaja.
|
neutral
|
8,089
|
Bobinac Pomemben dan za Gorenje Velenjski proizvajalec bele tehnike Gorenje je v Srbiji slavnostno odprl svojo drugo tovarno hladilno-zamrzovalnih aparatov v Valjevu, Gorenje pa bo letos v obeh tovarnah proizvedlo približno 800.000 hladilnikov. Naložba v izgradnjo nove tovarne hladilnikov v Valjevu, vredna 21 milijonov evrov, je del strateškega prestrukturiranja proizvodnih lokacij, ki ga Gorenje izvaja od lani in bo končano letos jeseni. V okviru teh dejavnosti je Gorenje preselilo proizvodnjo kuhalnih aparatov iz Finske na Češko, proizvodnjo samostojnih hladilnikov iz Velenja v Valjevo ter proizvodnjo pralnih in sušilnih strojev iz Švedske v Velenje, poteka pa je še zadnji prenos proizvodnje, in sicer pomivalnih strojev iz Švedske v Velenje. Gorenje sedmi največji izvoznik v Srbiji Redna proizvodnja v novi srbski tovarni sicer poteka že od februarja letos. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je na današnjem slovesnem odprtju dejal, da gre za pomemben dan za Gorenje, saj nova tovarna in uspešen zagon proizvodnje v njej dokazujeta, da podjetje izpolnjuje zastavljeno strategijo. Srbski minister za finance in gospodarstvo Mlađan Dinkić je v svojem govoru izpostavil, da je Gorenje sedmi največji izvoznik v Srbiji, ter poudaril, da mora Srbija z večjim izvozom končnih izdelkov izboljšati svoj ugled, premier Ivica Dačić pa je izrazil zadovoljstvo, da je obseg zunanjetrgovinske menjave in gospodarskega sodelovanja med Srbijo in Slovenijo v vzponu ter da je eden izmed nosilcev te rasti tudi Gorenje.
|
positive
|
8,090
|
Jedrska energija je prihodnost, meni minister Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je dejal, da ne razmišljajo o umiku državnega poroštva za posojilo za projekt šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Gre za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri Evropski investicijski banki EIB za projekt, ki se je s predvidenih 1,3 milijarde evrov podražil na 1,44 milijarde evrov. S projektom se na ministrstvu za infrastrukturo intenzivno ukvarjajo. Glede projekta so že pridobili kar nekaj natančnih podatkov, je Omerzel pojasnil na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, na kateri je predstavil projekte in načrte na svojem področju. O tem, da bi se poroštvo umikalo, ni nobenega razmišljanja. Predvsem razmišljamo o tem, kateri so ustrezni in primerni scenariji glede vodenja tega projekta naprej, je dejal. Julija lani je DZ sprejel zakon o poroštvu države za 440-milijonsko posojilo EIB-ja. Eden izmed pogojev za sklenitev poroštva je bil, da cena projekta ne sme preseči vrednosti iz petega noveliranega investicijskega programa NIP 5, ki znaša nekaj manj kot 1,303 milijarde evrov. Podražitev projekta torej pomeni kršitev dogovora z državo glede poroštva. Več podatkov šele po izredni seji Prihodnji teden bo na zahtevo SDS-a potekala izredna seja DZ-ja o projektu Teš 6, je spomnil Omerzel, za sejo pa bodo pripravili poročilo in natančne podatke o stanju na projektu, zato bo lahko minister več podatkov o tem javnosti posredoval po seji. Ker je bil NIP 5 pripravljen na predpostavki, da znaša cena megavatne ure električne energije 75 evrov, bodo predlagali, da se pripravi NIP 6, s katerim bi dobili realne podatke o donosnosti projekta glede na nove razmere na trgu električne energije, je pojasnil Omerzel. Omerzel Jedrska energija varna Minister se je dotaknil tudi jedrske energije. Osebno zaupam v to tehnologijo, je dejal in ocenil, da se mora Slovenija še naprej razvijati v to smer. Podpiram jedrsko opcijo. To je najcenejša in najbolj čista energija. Odpadki niso problem, je dejal minister o gradnji drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško.
|
neutral
|
8,091
|
Morebitni prevzem Radenske V češki družbi so potrdili, da si ogledujejo slovenski trg, kaj več pa niso želeli razkriti. V Pivovarni Laški odgovarjajo, da podjetij, ki proizvajajo pijače, ne bodo prodajali. Po poročanju Financ Čehe zanimata proizvodnja in distribucija, zlasti na Balkanu. Da si ogledujejo slovenski trg, so potrdili tudi v Kofoli. Ta naj bi se namreč zavzemala za širitev proizvodnje v Srbijo, glavni cilj pa je najti dober prodajni kanal za ves Balkan, kar Radenska ima. V Laškem pa nad morebitnim prevzemom Radenske niso preveč navdušeni. Strategija skupine Laško je, da je na prodaj vse, kar ni osnovna dejavnost. Družb iz osnovne pijačarske dejavnosti pa ne bomo razbijali, ostajajo skupaj. O njihovi prodaji bodo odločili lastniki, so odgovorili za časopis. Po neuradnih informacijah Financ si bo predsednik uprave Dušan Zorko na vse kriplje prizadeval, da znotraj skupine ohrani vse pijačarske družbe, čeprav banke, ki jim Pivovarna Laško dolguje še 370 milijonov evrov, zahtevajo njihovo prodajo. Kofola sicer proizvaja različne pijače v sedmih proizvodnih obratih na Češkem, Poljskem, Slovaškem in v Rusiji. Uspel jim je tudi prodor v Avstrijo in Nemčijo. Nastala je v času komunizma kot odgovor na Coca-Colo, po padcu komunizma na Češkem pa je recept za Kofolo kupila grška družina Samaras. Finančnih podatkov družba, ki je v zasebni lasti, ne razkriva, toda po nekaterih dostopnih podatkih letno ustvari približno 307 milijonov evrov prihodkov iz prodaje, medtem ko je dobiček lani upadel za 6,4 odstotka, na dobre 104 milijone evrov. V prvem letošnjem četrtletju naj bi družba prodala za 50 milijonov evrov brezalkoholnih pijač, kar je 20 milijonov več, kot Radenska proda v vsem letu.
|
neutral
|
8,092
|
Spremembe se dogajajo, a se premika prepočasi Slovenija na področju lesarske industrije že desetletja izgublja konkurenčnost, velika težava pa je tudi pomanjkanje sodelovanja z gozdarji in premalo vlaganj v razvoj, ocenjuje Igor Milavec. Direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS-ju se je v pogovoru za MMC dotaknil največjih težav lesne industrije, ki se, kot meni, šele zadnja leta počasi spet pobira. Največjo težavo vidi v tem, da se je ta panoga zadnjih 10-20 let sistematično zanemarjala, zato je treba v vnovičen zagon te industrije vlagati - predvsem v izobraževanje kadrov, tehnologijo itd. Predvsem pa, poudarja, se morata sestrski industriji - lesarstvo in gozdarstvo -, ki sta od leta 1996 ločeni, znova povezati in skupaj načrtovati prihodnost. Slovenija na področju lesarske industrije že desetletja izgublja konkurenčnost, kar se še posebej izrazito kaže pri izdelkih za široko potrošnjo, pravi in dodaja To ni samo težava lesarjev, podobne težave imajo tudi tekstilci, usnjarji, EMO Celje in podobni. Najbolj tipično se to kaže pri proizvodnji stolov za Ameriko, je še dejal Milavec in pojasnil Gre za delovno intenzivna delovna mesta z relativno nizko dodano vrednostjo. Tukaj so nas Kitajci in vse te države prehiteli. Ne moremo jim konkurirati. To je povsem nemogoče. Že vsaj deset let na ta način izgubljamo konkurenčnost. Previsoki stroški dela, zato premalo vlaganj v razvoj Poleg tega so podjetja - predvsem delovno intenzivna - preobremenjena z visokimi obdavčitvami stroškov dela, zato so pretekla leta premalo vlagala v razvoj, ugotavlja strokovnjak. Ker ta proces teče že zadnjih 10, mogoče tudi 20 let, se je pojavilo tudi veliko strukturno neskladje. Leta 2007 je bilo v naših lesnopredelovalnih podjetjih štirikrat manj razvojnikov kot v avstrijskih. Vlagali smo sedemkrat manj na zaposlenega kot Avstrijci, na panožnem nivoju pa celo desetkrat manj. Naš razvojni potencial - tako človeški kot finančni - je izjemno šibek. Nujno moramo okrepiti razvoj. Tudi zato nas npr. Avstrija daleč prehiteva. V lesni industriji imamo po eni strani, kot sem že omenil, države, kot so Kitajska, Vietnam, Belorusija, Indonezija ... To so države z neprimerno cenejšo delovno silo. Tem ne moremo konkurirati. Na drugi strani so pa Avstrijci, ki so svetovni prvak v žagarstvu in imajo intelektualni del izjemno dodelan, izpostavlja. Če nimaš programa, bo vložek v žago stran vržen denar Ob tem pravi še Slovenci morajo zdaj poiskati, kje smo mi, v katere delu panoge, s katerimi izdelki, na kakšen način, najbolj konkurenčni. Kar je pa zelo zahtevna naloga. Lahko je reči postavimo tri žage in začnimo. Ampak to ti čisto nič ne pomeni. Če nimaš dobrega programa, prave surovine, tržišča in človeka, ki zna z njo delati, ki bo s tem živel, je to lahko stran vržen denar. Težava je tudi, da se v Sloveniji zelo malo ljudi posveča razvojnemu potencialu lesarstva, opozarja. Imamo okoli 30 profesorjev, hvala Bogu. Ampak v praktičnem smislu se s tem profesionalno ukvarjava samo dva človeka, jaz in moj kolega. Pustimo zdaj direktorje lesnih podjetij - ti nam veliko pomagajo, ampak za polni delovni čas se s tem ukvarjava samo dva. In ker se panoga relativno krči, si morava polovico sredstev zaslužiti na projektih. Do leta 2008 se s panogo ni ukvarjal nihče Prestrukturiranja lesne panoge so se odločneje lotili šele leta 2008, ko je združenje, ki ga vodi, skupaj s partnerji GZS-jem, ministrstvi, gospodarstveniki itd. podpisalo pismo o nameri z naslovom Gozd in les za trajnostni razvoj Slovenije, s tremi ključnimi cilji doseči razumevanje gozdno-lesnega sektorja kot najboljše slovenske ekonomije za trajnostni razvoj, drugi je bil povečati porabo lesa, tretji pa pridobiti čim več dodane vrednosti in delovnih mest iz slovenskega lesa oz. slovenskih gozdov. Sistematično so se lotili predstavljanja pobude in iskanja rešitev na sestankih s politiko npr. poslanci, s podjetji v tujini itd. Osredotočili so se predvsem na prestrukturiranje panoge in povečanje konkurenčnosti, saj je bila promocija lesa oz. njegove uporabe dokaj močna tudi že pred tem, pojasnjuje Milavec in dodaja, da so se rezultati pokazati kar kmalu. Je pa treba biti pošten in povedati, da je bil trenutek za lesno industrijo pravi. Les ima izjemen potencial za nizkoogljično družbo in tudi ves ta val prehodov na zeleno nam je tukaj prišel zelo prav, poudarja. Od odpisane panoge do strateške prednosti Slovenije Leta 2008 je bila ta panoga v Sloveniji tretirana kot odpisana, kot neka delovno intenzivna panoga, s katero se nihče ni kaj dosti ukvarjal. Panoga je bila zanemarjena. Zdaj, leta 2013, pa tudi zaradi vseh teh dejavnosti tako strokovna kot širša javnost razumeta da je ta panoga ena strateških prednosti Slovenije - zaradi bogastva z gozdovi. Gre za vsebinsko razliko, ki pa pomeni ogromno. V praksi to pomeni, da so takrat podjetja iz te panoge težko sodelovala na raznih razpisih, kaj šele na njih zmagala, danes je pa to drugače, bistveno razliko med letom 2008 in 2013 v lesni industriji pojasnjuje Milavec. Banana republika , ki izvaža hlodovino Velik korak naprej so naredili tudi pri ozaveščanju javnosti. Začeli smo komunicirati tako s strokovno kot s širšo javnostjo, jih prepričevati, da so nas prestavili iz kvadratka odpisanih v perspektivne. Dokler se to ne zgodi, ne moreš doseči ničesar otipljivejšega. Širši javnosti pa so prek medijev poskušali pojasniti, da Sloveniji, tretji najbolj gozdnati državi v Evropi, grozi, da bo izgubila lesno industrijo, da bomo počasi postali čista banana republika , ki bo izvažala samo še hlode . Sočasno pa so iskali tudi konkretne rešitve, pravi Milavec in dodala, da je bil prvi korak obisk ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, prek katerega so se vključili v mednarodno raziskovalno mrežo ERA-Net, kar je bilo predvsem pomembno za naše raziskovalce - tako v lesarstvu kot gozdarstvu, ker prej Slovenija v raziskovalno področje v lesarstvu in gozdarstvu ni bila vpeta . Rekli smo si glejte, toliko gozdov imamo, bomo ja iz tega nekaj naredili, dodaja. Najprej se mora spremeniti percepcija panoge Veliko se je spremenilo tudi, ko je leta 2010 Eko sklad začel bolj podpirati leseno stavbno pohištvo in leseno gradnjo na splošno, pravi, saj ima takšno povezovanje z gospodarskega vidika multiplikativne učinke . Istega leta je ministrstvo za gospodarstvo pod vodstvom takratne ministrice Radićeve lesno industrijo uvrstilo med osem perspektivnih. Ko smo to dobili, smo sodelovali tudi na razpisih za razvojne centre in dobili sredstva za sofinanciranje treh centrov. Najprej se je morala spremeniti percepcija, ker drugače nihče noče vlagati, pravi Milavec. Korak naprej se je zgodil, ko sta ministrstvi za gozdarstvo in gospodarstvo uvedli t. i. zeleno javno naročanje, ki predpisuje, da mora biti v stavbah najmanj 30 odstotkov lesa. To je unikaten pristop, pri tem smo prehiteli celo Evropo, in predstavlja veliko strateško nišo za Slovenijo nasploh, saj so proizvajalci lesenih zgradb pri nas zelo močni. Poleg tega pa je treba vedeti, da gre iz starih zgradb okoli 40 odstotkov energije in da bo treba večino zgradb, ki so še po starem modelu zgrajene, predelati. Tukaj se skriva en ogromen posel, poudarja poznavalec. Velik napredek je tudi to, poudarja, da so od letos lesarji končno prvič res vključeni tudi v pogovore z gozdarji in koncesionarji o rabi lesa, o formiranju gozdno-lesnih verig itd. Mi stremimo k temu, da bi naredili takšne gozdno-lesne verige, da bi čim več lesa do čim višje stopnje predelali v Sloveniji. Veliko okroglega lesa v tujino Slovenija namreč še vedno ogromno okroglega lesa izvozi, nato pa predelanega uvaža nazaj pa naj bo to v obliki polpredelanih ali končnih izdelkov - npr. stavbnega in drugega pohištva. To je vse povezano z dejstvom, da je bila lesna panoga izključena iz verige in je zato umirala, pojasnjuje sogovornik in dodaja Od leta 1996 smo bili povsem ločeni od gozdarstva, čeprav gre za dve zelo tesno povezani dejavnosti - kako boš pa predeloval les, če ga nimaš? Predvsem, ko gre za iglavce, je pri nas lesa premalo, pri tem poudarja strokovnjak in dodaja, da pri listavcih, sploh pri bukvi, te težave ni. Zelo se trudimo, da bi imela naša podjetja prednost pri nakupu, da bi ga prva dobila. Tako imajo Hrvati in Avstrijci ... vsi pametni to delajo. Eni pač bolj na glas govorijo o tem, drugi pa malo manj. Če les predelaš doma, lahko dobiš tudi desetkratni multiplikacijski učinek, ker se ljudje zaposlijo, vrednost se dodaja ... Država daje denar za opremo, gozdarji sekajo za izvoz Medtem ko zadnje čase številni s prstom kažejo na koncesionarje, pa Milavec ugotavlja, da je, ko gre za prodajo lesa v tujino, precej bolj problematičen zasebni sektor Tam gre še veliko več hlodovine v izvoz. Zdaj nas čaka težka naloga, kako to spremeniti, da bomo domač les spravili do domačih podjetij. Ker sicer bo stanje ostalo absurdno - ministrstvo na primer tudi zasebnim lastnikom subvencionira nakup opreme traktorjev, motornih žag itd., potem gre pa les, ki ga podrejo, ven iz države. Ni logično. Je cena v Italiji in Avstriji res višja? Na vprašanje, ali je cena v Italiji in Avstriji, kamor Slovenci izvozimo največ okroglega lesa, toliko višja kot v Sloveniji, Milavec odgovarja, da natančnih podatkov nima, ampak neuradno razlike niso velike. Nekateri tudi plačajo več, kot v Sloveniji, ampak ... ne vem ... nekatera naša podjetja pravijo, da plačujejo enako. To je ta zmeda, v kateri se je znašel naš sektor, ki preprosto ni bil definiran. Nekatera naša podjetja so zelo ogorčena, ker ne morejo delati, ker nimajo lesa, potem pa vidijo, da gredo hlodi množično ven iz države. V zasebnem sektorju sta dve veliki težavi, še pravi Premalo se seka. In od tega, kar se poseka, gre preveč ven. Slovenija ima 300.000 oz. če štejemo tudi tiste najmanjše, 500.000 lastnikov gozdov, kar pomeni, da je večina lesa v zasebnih rokah, pojasnjuje in dodaja Saj veste, mnogi so v mestih in še vedo ne, kje imajo gozdove. Poleg tega so te parcele izjemno majhne. Poseka pa se še vedno veliko premalo. In to je velika škoda - gozd, ki se ne poseka, je kot njiva, ki je ne pleveš. Če je ne obdeluješ, boš imel samo plevel. V gozdu pa je enako - če ne sekaš, boš imel samo staro, propadajoče drevje. Ob tem priznava, da se položaj vseeno spreminja na bolje Posek se zadnja leta povečuje, čeprav je še vedno prenizek. Veliko lesa gre tudi za drva in tako ljudje pospravljajo svoje gozdove. Treba je razmišljati dolgoročno Stanje pa, poudarja, še zdaleč ni idealno, saj se zadeve spreminjajo le počasi. A pomembno je, da se spreminjajo. Ključno v bližnji prihodnosti je, da se oskrba lz lesom res dobro organizira - tako iz zasebnih kot iz državnih gozdov. Poleg tega pa je nujno, da se začnejo sklepati večletne pogodbe V tej panogi se ne da delati na podlagi enoletnih pogodb, treba je začeti sklepati pet-, desetletne pogodbe. Gozd raste. Da se predvideti, kolikšen bo posek, kje in kakšen les. Vsaj približno. Na podlagi takšnih pogodb, pojasnjuje, bi oz. bodo imeli gozdarji in lastniki zagotovljen prihodek od prodanega okroglega lesa, lesarji pa zagotovljen les. Pa še to je pomembno Da se dobavlja les iz čim bližjega gozda. Ne pa, da se vozi les iz Brežic na Bled ali iz Nazarij, kar se dogaja zdaj.
|
negative
|
8,093
|
Oblasti si prizadevajo uravnotežiti kitajsko gospodarstvo Kitajska gospodarska rast se je v drugem četrtletju letošnjega leta znova upočasnila, padla je za 0,2 odstotne točke. Oblasti so upočasnitev rasti pričakovale. V primerjavi s prvim četrtletjem letošnjega leta se je gospodarska rast upočasnila za 0,2 odstotne točke, saj je bila rast med januarjem in marcem letos 7,7-odstotna, zdaj pa je dosegla 7,5 odstotka. Podatki so povsem skladni s pričakovanji analitikov, ki so novo upočasnitev rasti tokrat napovedali. K ponovnemu zmanjšanju gospodarske rasti naj bi pripomogli slabša trgovinska menjava in likvidnostna kriza v kitajskem bančnem sistemu. Po desetletjih velike gospodarske rasti naj bi se po poročanju svetovnih medijev kitajske oblasti le sprijaznile in sprejele počasnejšo rast tega drugega največjega svetovnega gospodarstva, saj je tudi vlada napovedala, da bo letna rast 7,5-odstotna. Lani je imela Kitajska 7,8-odstotno gospodarsko rast, kar je bila najslabša rast v zadnjih 13 letih. Čeprav je to po evropskih standardih zelo visoka številka, pa gre za najnižje stopnje gospodarske rasti azijske velesile v več kot 20 letih. Povečanje domače porabe in zmanjšanje odvisnosti od izvoza Rast kitajskega BDP-ja že pet četrtletij zapored ostaja pod osmimi odstotki, kar je očiten znak upadanja, je za BBC povedala analitičarka Ren Šjanfang, analitiki pa se sprašujejo, ali bo omenjeni cilj kitajske vlade mogoče doseči brez vladnih spodbud. Novo kitajsko vodstvo je že večkrat poudarilo, da si dolgoročno želi uravnotežiti kitajsko gospodarstvo in doseči bolj trajnostno rast, ki bi jo dosegli s povečanjem domače porabe in zmanjšanjem svoje odvisnosti od izvoza. Iz svetovne tovarne naj bi se Kitajska spremenila v bolj normalno državo, kar zahteva višji standard za večji del prebivalstva. Dozdajšnji razvoj je bil zelo odvisen od poceni delovne sile. Prav tako želijo v Pekingu bolj podpreti mala in srednja podjetja ter nekoliko pripreti pipico velikanom. Kitajska se ob tem spopada še z vse večjim prepadom med bogatimi in revnimi, kar povzroča strah pred socialnimi nemiri v državo. Novo vodstvo države naj bi si tako prizadevalo za širše vključujoč model rasti, analitiki pa so prepričani, da bi počasnejša gospodarska rast Kitajski dejansko pomagala na tej poti.
|
negative
|
8,094
|
Prihranek naj bi znašal 8 milijonov evrov Predstavniki GZS-ja in infrastrukturnega ministrstva so dosegli dogovor, da se bo s septembrom prispevek za obnovljive vire energije in soproizvodnjo električne in toplotne energije znižal za 40 do 50 odstotkov. Državni sekretar Bojan Kumer je izrazil zadovoljstvo, da so sklenili dogovor o razbremenjevanju večjih industrijskih odjemalcev. Prvi korak v tej smeri bo znižanje prispevka za 40 in 50 odstotkov, ki se je zvišal s 1. februarjem. Prizadel je predvsem tiste odjemalce, ki so priključeni na srednjenapetostni in visokonapetostni nivo. Večinoma gre za težko industrijo. Resno preučujemo tudi možnosti, kako je z uradnimi postopki ta rok mogoče še skrajšati in nižji prispevek zagotoviti že s 1. avgustom, je poudaril Kumer. Prihranek do 8 milijonov evrov Prispevek plačujejo vsi porabniki električne energije, napovedano znižanje pa bo v štirih mesecih do konca leta pomenilo prihranek za industrijo v višini približno 8 milijonov evrov. Kot je poudaril Kumer, so želeli rešitev, ki je hitra, učinkovita in v razpoložljivih mejah, ki ne bi pomenile dodatne obremenitve drugih porabniških skupin. Delovna skupina se bo ponovno srečala septembra, nato pa naj bi na rednih srečanjih reševali problematiko s področja električne energije in oskrbe s plinom. Pomembno je, da delamo v dobro gospodarstva, je dodal Kumer. Gre za prvi korak oz. konkurenčni popravek. Z njim se znižuje enormni dvig tega prispevka iz začetka leta, pa je menil svetovalec generalnega direktorja GZS Goran Novković in izrazil upanje, da bodo s takšnimi ukrepi izboljšali konkurenčnost poslovnega okolja. Ta primer je izraz tega, da se da razbremeniti industrija, je še ocenil Novković.
|
positive
|
8,095
|
Proč bodo zlili za 30 milijonov dolarjev vin Avstralski pridelovalec vina bo v ZDA zlil proč kar milijon steklenic vin, vrednih 30 milijonov dolarjev. Razlog? Znebiti se želi starih zalog vina. Kot so sporočili iz podjetja Treasury Wine Estates, želijo počistiti prevelike in stare zaloge v ZDA, kjer so v zadnjih letih prodali manj vina, kot so načrtovali. Ob tem dodajajo, da ne bodo zlili proč najboljših vin, temveč se bodo znebili cenejših znamk vin, ki imajo tudi krajšo življenjsko dobo. Nekatera vina v številnih steklenicah so se v času, ko so na policah na prodajo čakala nekaj mesecev, nekatera pa celo nekaj let, že pokvarila. Ostajamo predani cilju, da svojim zvestim kupcem ponujamo le najbolje, kar nas je tudi privedlo do odločitve, da bomo uničili stare izdelke oziroma izdelke s pretečenim rokom uporabe, je dejal prvi mož avstralskega podjetja Dan Dearie. Omenjeno podjetje je lani zabeležilo prihodke v vrednosti 1,47 milijarde ameriških dolarjev, poroča CNN, pri čemer je bilo poslovanje v ZDA pod pričakovanji. Po pisanju Wall Street Journala so se proizvajalci cenejših vin po vsem svetu v zadnjih letih znašli v težavah, saj potrošnja ni tako velika, kot so pričakovali. Na drugi strani pa podjetja beležijo dobro prodajo vin srednjega in višjega cenovnega razreda. Tu gre pridelovalcem na roko tudi dejstvo, da je proizvodnja teh vin količinsko omejena, kar ima ugoden vpliv na njihovo ceno.
|
negative
|
8,096
|
Gospodarstveniki so premierki predstavili svoje zahteve Gospodarstveniki in vlada se strinjajo glede ocen razmer, težave nastajajo pri konsenzu glede njihovega reševanja. Skupaj naj bi presodili, da trenutno ni pogojev za gospodarsko rast. Slovenska premierka Alenka Bratušek se je sešla z vodilnimi predstavniki slovenskega gospodarstva. Na sestanku so bili še ministri za finance Uroš Čufer, gospodarski razvoj Stanko Stepišnik in za zdravje Tomaž Gantar. V gospodarski delegaciji, ki je prišla na pogovore k predsednici vlade, so bili predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, Združenja Manager, Trgovinske zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice ter Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Znano je, da menimo, da s povečevanjem davkov in prispevkov ne moremo priti do nove gospodarske rasti, po drugi strani pa tudi nismo zadovoljni s hitrostjo prestrukturiranja gospodarstva in bančnega sistema, je pred srečanjem s premierko dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Po koncu sestanka pa je Hribar Milič dejal, da so udeleženci sestanka danes skupaj ocenili, da trenutno nimamo pogojev, s katerimi bi lahko dosegli gospodarsko rast. Vlada in gospodarstveniki naj bi se sicer precej ujemali pri oceni razmer, vendar pa, kot meni Hribar Milič, težava nastaja, ker je v politiki premalo posluha za to, da bo treba popraviti tudi prihodkovno stran. Najprej pa bo treba začeti z odhodki, z javno upravo na vseh ravneh, je poudaril. Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je poudaril, da z obremenitvami gospodarstva, ki so na vidiku, ne bo novih delovnih mest in gospodarske rasti. Vladi bo zato, kot je dejal pred srečanjem, predlagal, da izpolni vse tisto, kar je bilo obljubljeno v koalicijskih zavezah. Samo rast gospodarstva je tista, ki bo napolnila državno blagajno in nas popeljala iz krize, je poudaril. GZS Prepočasna odprava krča in sanacije bank ter preveč obremenitev Z Gospodarske zbornice Slovenije GZS so v sporočilu izpostavili predvsem prepočasno odpravo krča gospodarstva in sanacijo bank, zastoj pri podpori zagonu gospodarstva, grozeče nove obremenitve gospodarstva in pomanjkanje pripravljenosti za ključne reforme. Kot so zapisali, vladna politika ne zagotavlja celovitih ukrepov, s katerimi bi presegli bojazen, da z novimi prilivi zgolj krpamo luknje v javnih blagajnah. Izpostavili so tudi bruseljski začasno ustavljen prenos terjatev na slabo banko. Tudi če bi bil ta prenos izveden pravočasno, kombinacija znanih ukrepov ne zagotavlja odprave izrazitega gospodarskega in bančnega krča, so sporočili z GZS-ja. V GZS-ju so opozorili na vedno nove dodatne obremenitve gospodarstva , pri čemer izpostavljajo dvig DDV-ja in novi davek na nepremičnine. Gospodarstvo urgentno pričakuje razbremenitev, so sporočili. Konkretni predlogi do 10. avgusta Gospodarstveniki so na današnjem sestanku sklenili, da delodajalske organizacije do 10. avgusta vladi posredujejo konkretne predloge za zagon gospodarske rasti. Ob prihodu na sestanek je Stepišnik dejal, da mora država vedno nekje vzeti, da pokrije socialne transferje in zadosti potrebam javne uprave, šolstva in zdravstva. Po njegovem mnenju je pri tem treba iskati ravnotežje. Sem proti vsakemu dvigovanju davkov in prispevkov, ker to duši gospodarsko rast, vendar pa moramo razumeti, da moramo točno povedati, komu želimo na ta račun vzeti, je dejal minister za gospodarstvo, ki po sestanku njegovega poteka ni želel komentirati. Stepišnik Rast bo negativna še nekaj časa Stepišnik je prepričan, da bi si morali zdaj prizadevati predvsem za višjo dodano vrednost in zaposlenost. Rast je negativna in bo verjetno še negativna, ker gre za trende, je dejal. Vlada po njegovih besedah poudarja predvsem izvoz in spodbujanje investicij, prihodnje leto pa bi, kot je napovedal, lahko že začeli eno ali dve investiciji na področju energetike in logistike. Minister za zdravje Tomaž Gantar je glede zvišanja zdravstvenih prispevkov, ki mu gospodarstveniki nasprotujejo, izpostavil, da se morajo ti najprej pozanimati, kaj ministrstvo dejansko dela, nato pa bodo tudi pogovori lažji. Izbiramo med zagotavljanjem sredstev za zdravstvo in med krčenjem pravic. Ne vem, ali bodo imeli široko podporo za krčenje pravic, je poudaril. GZS Zdravstvo ni delilo posledic krize Zdravstvo potrebuje resno reformo, boljšo organiziranost sistema in odpravo anomalij, ne pa več sredstev, ki bi bila le potuha za nadaljnje izogibanje reformam, pa menijo v GZS-ju. Dejstvo je, da zdravstvena blagajna v zadnjih letih ni delila posledic krize. Prilivi se v vseh letih niso zmanjševali, so zapisali. Gospodarstveniki zahtevajo razbremenitev gospodarstva Omenjena združenja so konec junija premierki poslala skupni dopis, v katerem so zahtevala razbremenitev gospodarstva in izrazila nasprotovanje novim obremenitvam. Ob tem so izpostavili nestrinjanje z rebalansom proračuna v delu, s katerim je vlada zmanjšala sredstva za zagon gospodarstva. Prav tako so zahtevali takojšen umik predloga davka na nepremičnine, če bo v primerjavi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča dodatno obremenil poslovne nepremičnine gospodarskih subjektov in umik predloga intervencijskega zakona, ki naj bi zagotovil dodaten priliv sredstev za zdravstveno zavarovanje, hkrati pa ne bi izboljšal in optimiziral zdravstvenega sistema. Predstavniki gospodarstva so opozorili tudi na izgubljena delovna mesta v gospodarstvu, saj jih je bilo v zadnjih štirih kriznih letih izgubljenih več kot 90.000. Ne glede na takšno stanje pa po mnenju gospodarstvenikov vlada nalaga in napoveduje nova bremena gospodarstvu, kar uničuje njegovo konkurenčnost in še dodatno poslabšuje poslovno okolje.
|
negative
|
8,097
|
Nove kupce naj bi vabili s prenizkimi cenami Javna agencija za varstvo konkurence je zapečatila prostore podjetja Geoplin v Ljubljani in opravila nenapovedano preiskavo. Agencija za varstvo konkurence je v preiskavi ugotavljala, ali je Geoplin kršil zakon o preprečevanju omejevanja konkurence, torej, ali je zlorabil prevladujoč položaj na trgu. To pa med drugim pomeni določanje nepoštenih cen, uporabo neenakih pogojev za primerljive posle z drugimi sopogodbeniki ali zahtevo, da se za sklepanje pogodb sprejmejo dodatne obveznosti. V družbi Geoplin so potrdili preiskavo, v skopem elektronskem sporočilu pa le zapisali, da drugih informacij ne dajejo. Neuradno smo izvedeli, da naj bi Geoplin morebitnim novim kupcem postavil prenizko ceno za plin in tako domnevno zlorabil položaj na trgu. Geoplin dobavo zemeljskega plina gospodinjstvom in drugim manjšim uporabnikom zagotavlja prek lokalnega trgovca z zemeljskim plinom. Na Vrhniki, recimo, je to Komunalno podjetje, kjer priznavajo, da imajo zaradi dolgoročne desetletne pogodbe z Geoplinom težave. Agencija za varstvo konkurence je že februarja preiskovala tudi druga podjetja, ki se ukvarjajo z distribucijo plina, med njimi vrhniško komunalno podjetje. Dodajmo, da je Geoplin ključni in največji dobavitelj zemeljskega plina v Sloveniji, posluje pa tudi v tujini.
|
neutral
|
8,098
|
Intervju s finančnim ministrom Urošem Čuferjem Priporočila EU-ja so konkretna pričakovanja, a pritisk Bruslja je včasih celo dobrodošel, saj nam daje pogum za to, da se lotimo tudi manj priljubljenih ukrepov, meni minister Uroš Čufer. Čufer sicer ne zagovarja stališča, da bi morala država reševati vsa prezadolžena podjetja. Prav zanima me, koliko podjetij, ki smo jih reševali doslej, med njimi sta Svea in Cimos, se bo postavilo na noge in ne bodo že v kratkem spet zaprosila za pomoč, se je vprašal v pogovoru za Mladino. Niti slučajno ne zagovarjam stališča, da moramo reševati vsa prezadolžena podjetja, nasprotno, pri odločitvi o državni pomoči moramo biti zelo restriktivni, je dodal. Mislim, da se je v vladi glede reševanja podjetij pričakovalo preveč. Zdaj so se ta pričakovanja nekoliko umirila, na začetku pa se je pričakovalo, da bomo reševali kar vsepovprek, je dejal. Pri podjetjih, ki so jih imeli na mizi do zdaj, pa je imel občutek, da je šlo bolj za to, kako bi država pomagala še bankam upnicam in lastnikom, da tudi oni ne bi nič izgubili. To pa po njegovih besedah zagotovo ne sme biti cilj državne pomoči. Prvi prenosi poleti, novi nato jeseni Minister je spregovoril tudi o slabi banki. Čeprav se je pri prenosu terjatev, ker jih banke ocenjujejo višje kot Bruselj, zapletlo, verjame, da bi lahko vsaj pilotni prenos izvedli že poleti. Bolj obsežen prenos bi nato sledil jeseni, ko bodo pregled končali zunanji revizorji. Ko smo se maja pogovarjali z Evropsko komisijo, nam je bilo rečeno, da so pregledi zunanjih revizorjev potrebni zato, da se poveča stopnja zaupanja v preglednost celotnega postopka sanacije bank. Dejanski učinek je bil prav nasproten stopnja nezaupanja se je še povečala, je poudaril. V zvezi s slabo banko je izpostavil tri predvidene spremembe – zmanjšanje lastniškega deleža države, daljša življenjska doba slabe banke ter sprememba zahteve, da mora banka vsako leto prodati vsaj 10 odstotkov premoženja. Lastništvo državne banke je zdaj 100-odstotno. Če je država več kot 50-odstotna lastnica slabe banke, se namreč celotno breme odkupa slabih terjatev šteje v javni dolg. Življenjska doba slabe banke bi se podaljšala s pet na 15 let. Glede zahtevane prodaje 10 odstotkov premoženja vsako leto pa je pojasnil, da je zahteva nespametna, saj slabo banko sili v prodajo, tudi ko so razmere na trgu slabe. Dolg se približuje nevzdržnim mejam V zvezi z javnim dolgom je Čufer spomnil, da nam grozi, da se zviša s 55 na 75 odstotkov BDP-ja, česar si ne more privoščiti. Skladno s tem je izpostavil potrebo po njegovi stabilizaciji. Boji se tudi, da v Sloveniji ni dovolj političnega poguma, da bi sprejeli manj prijazne ukrepe. Vendar je bila na strani prihodkov dosežena zgornja meja, tako da davkov ni več smiselno zviševati, zato bo treba koreniteje zarezati v plače javnih uslužbencev, socialne transferje, pokojnine. Opomnil je tudi, da si že od vstopa v EU prizadevamo, da bi raven naših javnih storitev ostala na ravni skandinavskih držav. Medtem ko je dodana vrednost, ki jo ustvarjamo, več kot pol nižja. V tem je bistvo problema. Od drugih držav smo pobrali samo lepe stvari, produktivnosti pa nismo spravili na raven, da bi tak standard lahko finančno podpirali, je pojasnil. Denar še je, a bomo morali biti hitri Na vprašanje, ali se bo morala država že letos dodatno zadolžiti, je odgovoril, da je za zdaj za vse obveznosti na računu dovolj denarja. Obenem je priznal, da je ekonomska suverenost Slovenije res že precej omejena in da so pričakovanja Evropske komisije, ki se prevajajo kot priporočila, v resnici precej več kot to. Pritisk Bruslja je včasih celo dobrodošel, saj nam daje pogum za to, da se lotimo tudi manj priljubljenih ukrepov, je dodal. Sicer pa minister ne verjame, da nas hoče nekdo poceni obrati. Za vse napake smo si krivi sami, je prepričan. Izpostavil je tudi, da keynsijanski model velikih državnih naložb v Sloveniji ne more delovati kot generator rasti, saj od 60 do 70 odstotkov vsega, kar potrošimo, uvozimo. Velike državne naložbe bi torej v veliki meri odtekle v tujino. Zato je edina možnost močnejši izvoz.
|
negative
|
8,099
|
V obmejnih krajih ugotavljajo, da se nakupovalne navade spreminjajo Če smo prej Slovenci nakupovali v obmejnih italijanskih krajih, so zdaj Italijani tisti, ki v Sloveniji nakupujejo vse - od naftnih derivatov, cigaret, živil, oblačil, obutve. Navade čezmejnih nakupov so se v Sloveniji in sosednji Italiji očitno obrnile - v velikih nakupovalnih središčih tik ob državni meji na Goriškem namreč ugotavljajo, da dobra polovica vseh njihovih kupcev prihaja z druge strani meje. Ocena o tem, kaj nakupujejo italijanski kupci v Sloveniji, je subjektivna. Če gledam na to, kaj nakupujejo v trgovinah v Sežani, nakupujejo predvsem tiste prehrambne artikle, za katere je od nekdaj veljalo, da prodajajo izdelke boljše kakovosti v Sloveniji - tu mislim predvsem na meso in mesne izdelke, mlečne izdelke. Še pred nekaj leti ne bi italijanski kupci niti pomislili na to, da bi v Sloveniji kupovali obleko in obutev, vendar je to trend zadnjih nekaj let, ki ga opažam na Koprskem in Sežanskem, je povedal Andrej Šik iz Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Trst. Nekateri iščejo nizke cene, drugi kakovost Ob tem je poudaril, da obstajajo različni tipi kupcev, zato je težko potegniti neko vzporednico - nekateri kupci namreč iščejo le najnižje cene izdelkov, drugi iščejo kakovost, med te pa sodijo večinoma tudi tisti Slovenci, ki nakupujejo v Italiji. Dodal je, da opaža večje število slovenskih kupcev tudi v italijanskih trgovinah s sadjem in zelenjavo, kjer nakupujejo tiste izdelke, ki so cenejši kot v Sloveniji. Slovenci v Italijo po izdelke boljše kakovosti Slovenski kupci v Italiji sicer nakupujejo predvsem tiste izdelke, ki se sicer dobijo tudi v slovenskih trgovinah, vendar so ti narejeni za vzhodnoevropski trg in zato slabše kakovosti. K tako iskanim izdelkom sodijo kakavovi namazi, otroške plenice, določene vrste sira, sveže testenine in kava, je povedala direktorica GZS-ja za Severno Primorsko Mirjam Božič. Po njenih opažanjih pa italijanski kupci v Sloveniji vse bolj nakupujejo tudi kozmetične izdelke znanih blagovnih znamk, ki so pri nas cenejši kot enaki čez mejo.
|
positive
|
8,100
|
Podjetja osnovnošolkam predstavijo tipično moške poklice Združenje delodajalcev ZDS je javnosti predstavilo svoj večletni projekt Dan za punce. To je dan, ko podjetja starejšim osnovnošolkam predstavijo naravoslovno-tehnične poklice in tipično moška delovna mesta. Ob dnevu za punce podjetja odprejo svoja vrata le dekletom v zadnji triadi osnovne šole in jim na privlačen in zanimiv način predstavijo posamezna delovna mesta, kjer bi se lahko zaposlila po uspešno končanem ustreznem izobraževanju. Gre za idejo, ki izvira iz ZDA, dan za punce pa dandanes prirejajo že v 12 evropskih državah. V vseh državah, kjer poteka tovrstni projekt, poročajo o pozitivnih rezultatih in navdušenju deklet in delodajalcev. Podjetja, ki sodelujejo pri dogodku, tudi zaposlijo več žensk na tipično moških delovnih mestih, je projekt predstavil generalni sekretar ZDS-ja Jože Smole. Delodajalci so namreč mnenja, da se dekletom priložnosti ponujajo v elektrotehniki, energetiki in elektroniki. Za poklice v teh panogah pa jih je treba spodbuditi, saj se osnovnošolke o izobraževanju odločajo prav v času najstništva, ko jih veliko bolj pritegnejo poklici, kot so kozmetičarka, frizerka ali vizažistka, pa tudi umetnost ali ekonomija. V naravoslovju je največ deklet v medicini in kemiji, s projektom Dan za punce pa jih skušajo navdušiti tudi za poklice, ki se stereotipno povezujejo z moškimi, kot so denimo varilka, operaterka CNC-stroja, orodjarka, programerka in inženirka fizike, elektrotehnike ali multimedije. Razmere na slovenskem trgu dela kažejo veliko ponudbo kadrov družboslovnih usmeritev, medtem ko je največji primanjkljaj ravno v naravoslovno-tehniških usmeritvah. Tako obstaja paradoks visoke brezposelnosti na eni in pomanjkanje ustreznih kadrov na drugi strani, opozarjajo v ZDS-ju. ZDS je projekt začel januarja 2011, trajal pa bo do junija 2014. V letu 2014 bodo dogodek predvidoma organizirali že 24. januarja, v primerjavi s preteklimi leti, ko so bile v projekt vključene le osnovne šole, pa bodo naslednje leto v projekt vključili še srednje šole, za katere bodo pripravili tudi poseben vsebinski paket.
|
positive
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.