nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
8,901
|
Na Agenciji RS za okolje opozarjajo, da so za soboto čez dan ob prehodu hladne fronte napovedani močni nalivi, sunki vetra in toča. Najmočnejše nevihte bodo proti večeru na Primorskem. Vremenska napoved Kakšno bo vreme, spremljajte na vremenskem portalu vreme.net. Oglejte si tudi radar oblačnosti in opozorila. Na Agenciji RS za okolje opozarjajo, da so za soboto čez dan ob prehodu hladne fronte napovedane pogoste nevihte, ki bodo najmočnejše popoldne in proti večeru na Primorskem. Možni bodo močnejši nalivi, sunki vetra in tudi toča, opozarjajo na Centru za obveščanje RS (Cors). Nevihte pustošile že v četrtek Neurje z močnim dežjem in točo je v četrtek popoldne zajelo Sevnico in bližnjo okolico. Meteorna voda je zalila nekaj kleti stanovanjskih hiš, prostore podjetja Lisca, železniško postajo, poslovni prostor, transformatorsko postajo in več cest v Sevnici in bližnji okolici. Na več odsekih ceste Sevnica–Krško in Sevnica–Radeče je neurje na cestišče naneslo kamenje in vejevje. Meteorno vodo iz kletnih in drugih prostorov so črpali sevniški prostovoljni gasilci, ovire na cestah pa so odstranili dežurni delavci pri CGP Sevnica, Krško in Gradnje Boštanj.
|
negative
|
8,902
|
Knjižnici v Metliki in Trebnjem skušata s pravljicami navaditi romske otroke na slovenski jezik. “Romske otroke želimo z branjem in pripovedovanjem pravljic naučiti ljubezni do knjige in jih s tem spraviti z roba družbe,” je izpostavila Milena Bon, direktorica Knjižnice Pavla Golie Trebnje. Tako so v sodelovanju z ljudsko knjižnico v Metliki, ki že okoli pet let skupaj s tamkajšnjim centrom za socialno delo vodi projekt Romi, povabljeni v knjižnico, pripravili delavnico v romskem naselju Hudeje. Šole se veselijo Priprave. Da bi bili romski otroci pripravljeni na začetek šole, jih Mikica Gligić, romska pomočnica v trebanjski osnovni šoli, vsak dan obiskuje v naselju. Pri tem se s starši pomeni tudi o potrebščinah. V novem šolskem letu bo okoli 50 šoloobveznih otrok, ki se 1. septembra že močno veselijo. Obiščejo jih v naselju Metličani so romske otroke sprva vabili v knjižnico, kjer so jim pripravljali ure pravljic in jih usposabljali za uporabnike knjižnice, je povedala Marta Strahinič, vodja projekta. “Ker pa vsi otroci niso mogli priti v knjižnico, smo se odločili, da gremo mi k njim v naselje in jim tam povemo pravljico,” je pojasnila. Do zdaj so obiskovali predvsem romska naselja v metliški občini, tokrat pa so se podali še v trebanjsko. Najraje za računalnik Po navedbah Bonove romski otroci radi obiskujejo knjižnico. “So izjemno dobri izposojevalci neknjižnega gradiva – videokaset in devedejev, malo manj knjig, predvsem pa so zelo vešči iskanja informacij na internetu,” je pojasnila. Podobne izkušnje imajo v Metliki, je dodala Strahiničeva.
|
positive
|
8,903
|
Finski preiskovalci v zadevi Patria pripravljajo vprašalnike za zaslišanja v Sloveniji, je povedal vodja finskih kriminalistov Kaj-Erik Björkqvist. Po njegovih besedah imajo zagotovilo, da bodo lahko tako v Sloveniji kot v Avstriji nemoteno zaslišali želene osebe. Björkqvist je v pogovoru za Delo pojasnil, da preiskava poteka, da pa je bila pred tremi tedni nekoliko manj intenzivna, ker je bilo nekaj finskih preiskovalcev na dopustu. Zdaj pa so v polnem zagonu in delajo po načrtu. Kot je zatrdil, sodelujejo s slovenskimi organi, policijo in kriminalisti ter so v teh dneh v rednih stikih z njimi. Zaslišali bodo deset Slovencev Finski preiskovalci želijo zaslišati približno deset Slovencev, "ki prihajajo z zelo različnih področij dela". Za pripravo vprašalnika potrebujejo še nekaj podatkov iz Slovenije, na katere zdaj čakajo, nato pa bodo pripravljeni. Natančnega datuma prihoda v Slovenijo še ne ve, a bo po njegovih besedah res kmalu. "Konec bo letos, to lahko potrdim. In da vas ne bom že zdaj razočaral: ko bo preiskava končana in poročilo pripravljeno, ga bomo predali tožilstvu. Šele korak po tem, ko bo o tem odločalo finsko sodišče, boste lahko izvedeli, ali bo poročilo javno dostopno ali ne," je še dejal.
|
neutral
|
8,904
|
Na Bledu začel že četrti Strateški forum Bled, ki letos poteka na temo vpliva gospodarske krize na gospodarske in geopolitične spremembe v Evropi in Evraziji. Današnje slavnostne otvoritve sicer dvodnevnega foruma so se udeležili vsi trije slovenski predsedniki, Danilo Türk, Borut Pahor in Pavel Gantar, ter številni ugledni gostje iz tujine, med katerimi bo en premier (Makedonec Nikola Gruevski) in deset ministrov. Program foruma Po pozdravnih nagovorih bo v okviru foruma potekal prvi panel voditeljev na temo Novo globalno vodenje v 21. stoletju, sledil bo panel o evropski varnostni strukturi. Po slavnostni večerji po potekala še polnočna razprava na temo krepitve gospodarskega povezovanja Zahodnega Balkana kot pomoči pri izhodu iz krize. Forum se bo nadaljeval in zaključil v ponedeljek, ko bodo sledili še štirje paneli in ena okrogla miza. Forum se je pričel z nagovorom premierja Boruta Pahorja kot predsedujočega forumu, zunanjega ministra Samuela Žbogarja kot gostitelja ter predsednika države Danila Türka kot častnega gosta. Med udeleženci so tudi predsednik državnega zbora Pavel Gantar in več poslancev ter ministrov. Skupno naj bi se foruma udeleževalo preko 400 udeležencev iz sveta politike, gospodarstva in znanstvene srenje. Na Bledu tudi o sporu Madžarska - Slovaška Blejski forum bo priložnost tudi za številna dvostranska srečanja. Med njimi bo eno bolj zanimivih srečanje zunanjih ministrov Madžarske in Slovaške Balasza in Lajčaka, ki bi lahko govorila tudi o morebitnem srečanju premierov Gordona Bajnaija in Roberta Fica. Odnosi med državama so zadnje tedne napeti zaradi novega zakona o rabi slovaškega jezika, ki pripadnikom madžarske manjšine na Slovaškem narekuje, da morajo v javni rabi uporabljati slovaški jezik, ali pa jim grozi kazen. Kot je znano, je pred pričetkom foruma potekalo tristransko srečanje med Pahorjem, Žbogarjem in hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Jandrokovićem na temo reševanja mejnega spora.
|
neutral
|
8,905
|
Voznik službenega vozila ministrstva za notranje zadeve je povzročil prometno nesrečo, v kateri sta bili dve ženski poškodovani, ena huje. Včeraj nekaj pred četrto uro popoldne sta na Cesti na Brdo v Kranju trčili dve osebni vozili. Nesrečo je povzročil voznik BMW-ja. Fotografije nam je poslal naš bralec, ki je tudi opozoril, da je bil BMW protokolarno vozilo. To smo preverili na Kranjski policijski upravi, kjer nam je tiskovni predstavnik Andrej Zakrajšek potrdil, da gre za službeno vozilo ministrstva za notranje zadeve. Povzročitelj ovaden © Naš bralec 49-letni moški iz okolice Kranja je vozil BMW iz smeri Brdo proti Kranju in v rahlem levem ovinku zapeljal na nasprotno vozišče. Ravno v tem trenutku je iz nasprotne strani pripeljal51-letnik z osebnim vozilom, v katerem sta bili tudi dve sopotnici. Vozili sta čelno trčili, 42-letna sopotnica je utrpela hude telesne poškodbe, 12-letnica pa je bila lažje poškodovana. Obe so morali prepeljati v ljubljanski klinični center. Nastalo pa je tudi precej materialne škode, in sicer po prvih ocenah za 15 tisoč evrov. Zoper povzročitelja nesreče, torej voznika ministrstva za notranje zadeve, so policisti podali kazensko ovadbo.
|
negative
|
8,906
|
Italijani hodijo v slovensko Istro na servis avtomobilov, na Goriško pa po cenejše avtomobile. “V našem salonu italijanskih kupcev nimamo, je pa res, da prihajajo k nam na servis,” pravi Andrej Jereb iz izolskega Avta Jereb, kjer prodajajo predvsem vozila znamk Toyota in Seat. “Dejstvo je namreč, da so generalne, uradne cene novih avtomobilov enake, formirajo jih uvozniki, od posameznega trgovca pa je nato odvisna tista končna cena, ki jo oblikuje za kupca, da je konkurenčen,” dodaja znani voznik relija. 1500 evrov – celo toliko naj bi bili v Sloveniji cenejši nekateri avtomobili. Podobno pravi Tomaž Lozar, vodja koprskega Autocommercea, v katerem se je nabralo že nekaj odstotkov italijanskih strank, ki redno obiskujejo njihov servis. Na severu Primorske pa je drugače. “Zakaj je tako, pravzaprav ne bi znal natančno pojasniti. Ljudje na Goriškem na obeh straneh nekdanje meje dihajo nekako bolj skupaj kot slovenska Istra in Tržaško. Morda tiči razlog tudi v zgodovinskih okoliščinah,” razmišlja Jereb. Manj papirologije Poenostavljeno je. Večje povpraševanje z druge strani meje se je na Goriškem začelo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo oziroma v schengensko območje, ko se je zmanjšal obseg potrebne papirologije za takšen nakup. Postopek je danes precej poenostavljen, kupec za registracijo potrebuje račun, poseben dokument, ki ga izda naš uvoznik, in potrdilo, da je plačal davek oziroma IVO ter zavarovanje, kar traja le dan ali dva. Pri nas cenejši V avtomobilskih salonih v Novi Gorici in bližnji okolici so potrdili, da se pri njih v zadnjem času oglaša precej Italijanov. V solkanskem avtosalonu Prima I.E., kjer prodajajo avtomobile znamke Ford, so poudarili, da so avtomobili za kupce iz Italije v Sloveniji cenejši kljub subvenciji za stare avtomobile v višini 1.500 evrov, ki velja onkraj meje. “Točnih podatkov o številu prodanih avtomobilov Italijanom nimamo, res pa je, da je povpraševanje vse večje, saj razlike v ceni pri posameznem avtomobilu znašajo okoli tisoč oziroma 1.500 evrov,” so povedali. “Razlika v ceni, ki lahko kljub subvenciji na italijanski strani znaša tudi od tisoč do dva tisoč evrov, je dovolj utemeljen razlog, da pridejo k nam,” povedo in dodajo, da v Sloveniji takšne subvencije še ni in je, žal, najbrž nikoli ne bo. Nekaterim tisoč ni veliko Nekoliko drugačna je zgodba o avtomobilih višjega cenovnega razreda. V družbi AvtoSelect v Kromberku, kjer prodajajo tudi avtomobile znamke BMW, jih italijanskim kupcem prodajo le nekaj na leto. “Pri avtomobilih, ki stanejo 15 tisoč evrov, je dva tisoč evrov velik prihranek, pri avtih, vrednih 50 in več tisoč evrov, pa tisočak ali dva ne pomeni veliko, sicer pa se pri teh tudi drugače pogaja o ceni,” še razkrivajo.
|
positive
|
8,907
|
Manipulacije pri vpisih v visokošolske zavode in nekatere šole so možne zato, ker nadzora praktično ni, opozarja minister za delo Ivan Svetlik. Na nekaterih šolah in visokošolskih zavodih naj bi bila več kot polovica vpisov navideznih. To je le ocena, s katero razpolaga minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič. Točnih podatkov v Sloveniji nimamo. Zakaj navidezni vpisi? Ker nekateri študentje ne študirajo, ampak le delajo. Vse to pa je mogoče, ker nadzora praktično ni, oziroma je prešibak. Študentsko delo je tako preseglo svoj temeljni pomen, je v ponedeljek dejal minister za delo Ivan Svetlik. Delo ostaja A omenjena študentska “ugodnost” še naprej ostaja. Po besedah predsednika Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Danijela Bandelja morajo iti morebitne spremembe v smeri izboljšanja, saj “ŠOS ne bo nikoli pristala na kakršnokoli krčenje socialnih in drugih pravic, ki trenutno izhajajo iz statusa študenta”. Za rešitev omenjene problematike konkretnih rešitev sicer ni. Je pa minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik dejal, da je “v igri enotna evidenca dijakov in študentov za celotno državo”, ki naj bi omejila fiktivne vpise. O problematiki študentskega dela bo razpravljala prva delovna skupina, ki bo iskala tudi možne rešitve. Prehrana in štipendije “Soglasno smo sprejeli novi pravilnik o študentski prehrani, ki omogoča prehod na elektronizacijo razdeljevanja upravičenj do študentske prehrane,” je dejal Svetlik. Na svetu za študentska vprašanja pa so razpravljali tudi o financiranju podiplomskega študija. Ob tem se ministrstvo za visoko šolstvo spopada s problemom zagotavljanja proračunskih virov. Golobičevo ministrstvo je sicer računalo, da bo za razpis namenilo več kot tri milijone evrov. Študentom se obeta še nov zakon o štipendiranju. Z obstoječim naj namreč sistema štipendiranja ne bi bilo možno spraviti na višji nivo.
|
neutral
|
8,908
|
Policisti bodo s 1. septembrom tudi ob letošnjem začetku šolskega leta za dva tedna poostrili nadzor prometne varnosti v okolici šol in vrtcev. Policisti bodo predvsem umirjali promet ter varovali otroke na prehodih za pešce in njihovi poti v šolo, je povedal vodja oddelka za cestni promet na Policijski upravi Ljubljana Primož Kadunc. Lanski nadzor Lani so ljubljanski policisti v prvih dveh tednih izvedli 700 ukrepov zaradi prekoračitve hitrosti v okolici šol. Največja prekoračena hitrost je bila 115 km/h. Najvišja stopnja alkohola v krvi pri vozniku v okolici šol v tem času pa je znašala 1,44 mg/l. Policisti so izvedli 227 ukrepov zoper pešce, ki so nepravilno prečkali vozišče, ter sedem ukrepov zoper voznike, ki niso odstopili prednosti pešcem, ki so že bili na prehodih za pešce. Izvedli so tudi 120 nadzorov vozil za organiziran prevoz otrok in pri tem ugotovili sedem kršitev. Poostreni nadzor Udeležence tako čaka poostreno preverjanje hitrosti vozil okoli šol, policisti pa bodo preverjali, ali so otroci pravilno označeni z rutkami oziroma odsevnimi telesi, kako prečkajo cesto na prehodih za pešce ter ali jim pri tem vozniki odstopijo prednost, je poudaril Kadunc. Pri izvajanju aktivnosti bo ljubljanskim policistom pomagalo tudi 70 prostovoljcev, in sicer članov gasilskih društev, zveze šoferjev in avtomehanikov, zveze prijateljev mladine in drugi, ki bodo otrokom pomagali pri prečkanju ceste. Nasveti za varno pot v šolo Vodja oddelka za cestni promet vsem staršem svetuje, naj svojemu otroku pokažejo najvarnejšo pot do šole in otroka opozorijo, da mora hoditi po pločnikih. Opozoril je tudi na ustrezno vstopanje in izstopanje otrok iz osebnih avtomobilov. Starši morajo avtomobil sprva ustrezno ustaviti ali parkirati, da lahko otroci izstopijo na pločnik ali pa starši otroka pospremijo do šole. Opozoril je tudi, da smejo prvošolčki hoditi v šolo le ob spremstvu staršev ali otrok, starejših od deset let. Pomagajte šibkejšim Poudaril je še dolžnost voznikov do otrok v prometu. Kadar so udeleženci v cestnem prometu otroci, ki niso v celoti sposobni samostojne udeležbe v cestnem prometu, je voznik motornega vozila dolžan nanje posebej paziti in jim po potrebi tudi pomagati, poudarja vodja oddelka za cestni promet. Politiki bodo pospremili in nagovorili najmlajše Otroke bosta ob prvih korakih v šole simbolično pospremila notranja ministrica Katarina Kresal in generalni direktor policije Janko Goršek. Obiskala bosta prvošolčke na OŠ Riharda Jakopiča v Šiški. Skupaj s policisti bosta nagovorila prvošolčke in njihove starše, jih opozorila na pravilno ravnanje v cestnem prometu ter jih popeljala po varni poti okoli šole. Predsednik republike Danilo Türk bo obiskal eno od ljubljanskih srednjih in eno od tamkajšnjih osnovnih šol.
|
neutral
|
8,909
|
Zunanji minister Samuel Žbogar ne komentira srečanja s hrvaškim kolegom Jandrokovićem. Se bo pa z njim in s hrvaško kolegico Kosorjevo znova sestal premier Pahor. Na zunanjem ministrstvu so srečanje slovenskega zunanjega ministra Samuela Žbogarja in hrvaškega Gordana Jandrokovića omenili pri naštevanju številnih dvostranskih srečanj Znova slovensko-hrvaško srečanje Slovenski premier Borut Pahor se bo v torek ob robu v Gdansku, kjer bo potekala žalna slovesnost v spomin na začetek vojne, srečal s hrvaško kolegico Jadranko Kosor in zunanjim ministrom Gordanom Jandrokovićem. v sklopu blejskega foruma. Izpostavili pa so srečanje z madžarskim in slovaškim zunanjim ministrom v sklopu izboljšanja odnosov med državami. Žbogar je zadovoljen predvsem s pogovori o gospodarski krizi, za torek pa je napovedal posvet slovenske diplomacije, na katerega bo prišel tudi premier Borut Pahor. Kot pravi Žbogar, upa, da se bo zagon s foruma nadaljeval tudi na posvetu, saj so številni veleposlaniki sodelovali že na forumu.
|
neutral
|
8,910
|
Konzorcij o turizmu v zidanicah bo prihodnje leto, delavnice še to zimo. "Trenutno imamo 55 pristopnih izjav za vključitev ponudnikov turizma v zidanicah v konzorcij, a vsak dan prihajajo nove, saj je tako za oddajo zidanic v turistične namene kot za sobodajalstvo veliko zanimanje," je povedala Lea Marija Colarič Jakše, vodja projekta Turizem v zidanicah pri centru za podjetništvo in turizem. Nikjer na svetu ni na tako majhnem prostoru toliko zidanic, hramov in kleti, še dodaja. Dolenjska ga ima Na Dolenjskem in v Beli krajini so projekt turizma v zidanicah že zaključili. Konzorcij ima 90 članov, 20 je takih, ki za oddajo zidanice v turistične namene že imajo uporabno dovoljenje, 25 ga bo pridobilo do konca leta. Zidanice bodo začeli tržiti naslednje leto. Konzorcij naj bi po njenih besedah vzpostavili prihodnje leto, še pred tem pa bodo v zimskem času za bodoče ponudnike pripravili delavnice. "Z dejavnostmi smo začeli, da bo projekt zaživel tudi v praksi, pa nas čaka kar dolga in naporna pot," je pristavila Colarič Jakšetova. Najprej delavnice "V okviru projekta bomo izvedli šest animacijskih delavnic oziroma motivacijskih srečanj, vzpostavili mrežo ponudnikov sobodajalstva v zidanicah, oblikovali konzorcij, izvedli dve strokovni konferenci, oblikovali celostno grafično podobo, izdali priročnik z navodili za lastnike zidanic, pripravili imidž katalog, spletno stran in nazadnje projekt predstavili na sejmu Turizem in prosti čas," je naštel Franc Češnovar, direktor centra za podjetništvo in turizem.
|
neutral
|
8,911
|
Za gradnjo objektov za predelavo odpadkov se zanima deset konzorcijev, pravi razpis čez eno leto. Ljubljana. Na Javno podjetje Snaga so po naših informacijah prispele ponudbe desetih različnih konzorcijev, ki se zanimajo za gradnjo objektov za predelavo odpadkov na Barju. Posel je ocenjen na 101,7 milijona evrov in pomeni največji del projekta Nadgradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO). Tokrat še brez cen Valter Nemec, namestnik direktorja Snage, pojasnjuje, da so se odločili za poseben postopek javnega naročanja, konkurenčni dialog, ki ima tri faze. “Ta razpis je šele prva faza, v kateri so ponudniki dali dokumentacijo, s katero dokazujejo, da so tak projekt sposobni narediti,” pravi in dodaja, da cen še niso ponujali. Med njimi bodo izbrali tiste, za katere bodo ocenili, da bi lahko na tem projektu delali, potem pa se bodo z njimi nekaj mesecev usklajevali glede razpisne dokumentacije. V tretji fazi pa bodo objavili še pravi javni razpis, kar bo predvidoma jeseni prihodnje leto. Gradnja objektov za obdelavo odpadkov je po Nemčevih besedah tudi tehnološko najzahtevnejši projekt. V okviru nadgradnje RCERO sta še čistilna naprava na odlagališču, ki je že v gradnji, in razširitev polja, ki so ga odprli poleti. Viri financiranja Vrednost celotnega projekta Nadgradnja RCERO brez pripravljalnih del in brez DDV znaša 117,74 milijona evrov, kar EU priznava za upravičene stroške. Znesek bo EU iz kohezijskega sklada financirala v višini 65,88 odstotka (77,5 milijona evrov), drugi viri pa bodo še slovenski proračun (14,01 odstotka), okoljske dajatve (10,11 odstotka) in občinski proračuni (deset odstotkov). Poleg Ljubljane bo v RCERO vključenih 16 občin, kar pomeni okoli 414 tisoč prebivalcev.
|
neutral
|
8,912
|
Dušica Balažek po krvi ni Romkinja, a se je za to opredelila, da lahko kandidira za občinsko svetnico. Kandidatura Dušice Balažek za romsko občinsko svetnico ne bi bila nič posebnega, če se ne bi kandidatka za pripadnico romske narodnostne manjšine opredelila šele pred kratkim, je v sporočilu za javnost zapisal Miran Komac z Inštituta za narodnostna vprašanja. Manjšinski mandat Kot Italijani in Madžari. Sprejeta kandidatura za romskega svetnika zgolj na podlagi izjave kandidatke, da pripada romski skupnosti, je po mnenju Mirana Komaca nevarna za inštitut “posebnega manjšinskega mandata”. Kot pravi, je poteptano temeljno načelo narodnomanjšinskega zastopstva, kot ga je opredelilo ustavno sodišče leta 1998, ki pravi, da se posebne pravice, s katerimi ustava varuje italijansko in madžarsko narodno skupnost, nanašajo le na pripadnike avtohtonih skupnosti in ne na vse osebe, ki se za to opredelijo. “Če bi romski mandat takrat že obstajal (nastal je leta 2002), ni dvoma, da bi sodišče to ugotovilo tudi v primeru romske manjšine,” meni Komac. Bojazen pred množičnostjo Opredeljevanje za pripadanje tej ali oni etnični skupini je, kot pravi, stvar svobodne odločitve, če se prehajanje med identitetami uporablja v politične namene, pa je vprašljivo. “Če bodo volitve v Novem mestu vseeno izpeljali, bo treba na ustavno sodišče vložiti zahtevo za ustavno presojo,” pravi Komac. Sicer se bo po njegovem mnenju na prihodnjih lokalnih volitvah za romski mandat potegovalo ogromno število tako imenovanih civilov, ki se bodo za pripadnost romskemu narodu odločili uro pred oddajo kandidature. Pripada jim vse življenje “V meni se res ne pretaka romska kri, a Romom pripadam že vse življenje, česar mi nihče ne more oporekati, res pa je, da sem se za Romkinjo opredelila šele pred kratkim, ker drugače ne bi mogla kandidirati. Zame je bila to gola formalnost, hkrati pa tudi pika na i mojega dozdajšnjega življenja in delovanja,” razloži Dušica Balažek. Kot vzgojiteljica je že 18 let zaposlena v romskem vrtcu v naselju Brezje. “Z njimi živim že vse življenje. V otroštvu smo imeli hišo le nekaj metrov od romske družine, z njimi sem se družila in zato jih nosim v sebi. Do njih čutim posebno naklonjenost, ponosna sem, da so moji osebni prijatelji, poznam njihov način življenja in razmišljanja,” pove Balažkova. O tem, da bi opredeljevanje za Roma zaradi kandidature lahko postalo množično, doda, da je nemogoče: “Takega statusa, kot ga imam jaz med Romi, še dolgo ne bo imel nihče.”
|
neutral
|
8,913
|
Lastniki stanovanj v večstanovanjskih stavbah morajo do 15. oktobra upravnikom sporočiti podatke o številu oseb in psov v stanovanju. Drugače bo država to naredila sama in vas še kaznovala. V teh dneh lastniki stanovanj v večstanovanjskih stavbah v svoje nabiralnike prejemajo obvestila upravnikov, da jim morajo najkasneje do 15. oktobra poslati podatke o številu oseb in psov v njihovih stanovanjih. Veljati je namreč začel nov pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb, ki med drugim določa delitev stroškov med lastniki stanovanj. Pravilnik jasno določa, katere stroške se zaračunava glede na dejansko porabo v posameznem stanovanju in katere stroške se razdeli med vse stanovanjske enote v stavbi. Med drugim bodo lastniki psov več plačevali za stroške čiščenja, in sicer bodo stroški za enega psa znašali polovico stroškov za eno osebo. Kazen za pozabljivost Ker je za nekatere stroške pomembno število ljudi v stanovanju, morajo lastniki upravnikom do 15. oktobra sporočiti točno število. V nasprotnem primeru bodo upravniki določili število stanovalcev glede na kvadraturo in pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem ter to pomnožili z dva. To pomeni, da bodo upravniki, če lahko na 40 kvadratnih metrih po pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem bivata dve osebi, upoštevali, kot da bivajo štiri osebe, na 60 kvadratnih metrih 10 oseb, na 80 kvadratnih metrih pa kar 12 oseb.
|
neutral
|
8,914
|
Čeprav je premier Borut Pahor še dopoldan razmišljal, kaj bi s Cviklom, je šlo očitno samo za vihar v kozarcu vode, saj Cvikl ostaja generalni sekretar vlade. Vir blizu vlade nam je potrdil, da generalnega sekretarja vlade Milana M. Cvikla danes čaka zagovor pri predsedniku vlade Borutu Pahorju. Da je Cvikl na sestanku pri Pahorju, pa so nam potrdili tudi viri iz bližine generalnega sekretarja. Pravijo celo, da Cvikl ne pričakuje dobrega izida, saj mu "bodo kaj našli". A očitno sta Pahor in Cvikl spor zgladila, saj je generalni sekretar za 15. uro sklical novinarje, ki jim bo po naših neuradnih informacijah zgolj sporočil podrobnosti o imenovanju Aleša Guliča na mesto direktorja vladnega urada za verske skupnosti. Kar pomeni, da ostaja generalni sekretar vlade. V prvem letu vladanja se je Pahorju nabralo kar nekaj težav s Cviklom. Začelo se je z odhodom Anžeta Logarja z mesta direktorja vladnega urada za komuniciranje, zadnja pa je način imenovanja nekdanjega poslanca LDS Aleša Guliča za direktorja Urada Vlade RS za verske skupnosti. Generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl mora Pahorju pojasniti, zakaj se je odločil za Guliča namesto za dolgoletnega direktorja Draga Čeparja, za katerega je Pahor sam dejal, da mu zaupa. Da se s Cviklovo odločitvijo ne strinja, je jasno in javno povedal že v ponedeljek na seji državnega zbora: "Glejte, danes sem zahteval od generalnega sekretarja, ki je sicer na upravičenem dopustu – upam, da se ima lepo –, da mi dokončno pojasni , kakšni so bili razlogi, zaradi katerih dr. Čepar ne more biti več direktor direktorata za odnose z verskimi skupnostmi. Pričakujem njegov odgovor, ker moje stališče je bilo – in to lahko povem tu pred vsemi ministri in tudi pred vami –, da je dr. Čepar dobro opravljal svoje delo, da so bile verske skupnosti z njegovim delom zadovoljne." Premier je sklenil, da bo dal Cviklu možnost za pojasnila, preden se bo odločil o njegovi nadaljnji usodi v vladi. "Postopek ni omogočal imenovanja Čeparja" "Postopek notranje revizije na uradu za verske skupnosti ni omogočal zelene luči za ponovno imenovanje Draga Čeparja za direktorja urada," je dejal generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl. Po njegovih besedah je v poročilu, s katerega je v soglasju s premierjem umaknil stopnjo tajnosti, ključno to, da so se nepravilnosti ponavljale. Kot pojasnjuje Cvikl, poročilo revizije na imenovanje Aleša Guliča ni neposredno vplivalo, je pa neposredno vplivalo na to, da se ni odločil, da bi vladi za direktorja predlagal Čeparja.
|
neutral
|
8,915
|
Nova gripa se je pojavila tudi na Osnovni šoli Spodnja Idrija. Zbolela je skupina učencev, ki so bili v šoli v naravi, najverjetneje pa so bili bolni še pred odhodom. Nova gripa se pojavlja tudi na drugih osnovnih šolah. Normalizacija razmer OŠ Polzela. Manjkalo ej 25 otrok, vendar nihče z znaki gripe, vsi le z znaki prehlada. V šoli je nova gripa izbruhnila 15. septembra. Takrat je manjkalo 94 učencev, pri desetih od njih je bila nova gripa tudi potrjena. OŠ Osmih talcev Logatec. Pred dnevi je zakrožila informacija, da naj bi na šoli izbruhnila gripa. Na šoli so povedali le, daj niso delali seznamov, ker so imeli organizirane športne in naravoslovne dneve, da se število manjkajočih iz dneva v dan manjša in da pouk poteka normalno. OŠ Brinje, Grosuplje. Manjkalo je 23 učencev, kar je manj kot na isti datum lani. Nihče od njih naj ne bi imel pandemske gripe. OŠ Ivana Cankarja in OŠ Antona Martina Slomška, Vrhnika. Nobena izmed šol ni opazila znakov pandemske gripe, vendar pa preventivno sodelujejo z lokalnim zdravstvenim domom, so pojasnili v obeh. Ravnatelj Osnovne šole Spodnja Idrija Ratko Vehar je priznal, da je tudi uradno potrjen sum na novo gripo, ki se je pojavila v skupini 30 učencev 7. razreda. Prejšnji teden so bili namreč v šoli v naravi nad Kobaridom, kjer se je okužba z lahkoto širila. Nekateri naj bi zboleli še pred odhodom v Kobarid, tam pa so se okužili še drugi. Po povratku je Zdravstveni dom Idrija obiskalo nekaj učencev, enemu od njih pa so vzeli bris, ki je potrdil prisotnost virusa nove gripe. Koliko učencev natančno je zbolelo, še ni znano. V ponedeljek je manjkalo 15 od 30 učencev, ki so bili v šoli v naravi, pravi Vehar, danes pa jih manjka le še 11. Skupno sicer v šoli manjka 27 učencev od 225. Vehar zatrjuje, da med starši in učenci ni panike. Mnenje o novi gripi v Spodnji Idriji, ki so ga podali tudi starši in zaposleni v Zdravstvenem domu Idrija, pa si lahko ogledate v video posnetku.
|
negative
|
8,916
|
Cvikl za nekaj deset ljudi na gradu Strmol plačal 1.162 evrov, mi bi po ceniku plačali dvojno. Za abrahama in dopust je plačal, za poroko še ne. Računa, da bo tašča. Generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl je letos trikrat najemal storitve Javnega gospodarskega zavoda (JGZ) Brdo. Mi smo videli dva računa. Pahor še ni rekel zadnje. Bo danes jasno, ali Cvikl ostaja? Cvikl je včeraj javnosti pojasnjeval tudi način imenovanja Aleša Guliča za direktorja urada za verske skupnosti. Da bo pojasnila zahteval, je v ponedeljek pred poslanci napovedal premier Borut Pahor. Zato je pričakovati, da bo po današnji seji vlade sporočil, ali so pojasnila zadostna in ali Cvikl ostaja na funkciji. Vabilo k Cviklu Na prošnjo, naj nam pošlje vse račune, smo dobili Cviklov klic in pojasnilo, da gre za njegove zasebne zadeve in mu tega ni treba. Kar je res. Nas je pa povabil na pogovor v sekretariat, kjer smo videli potrdili o plačilih dveh računov. Tretjega ni imel. Računi so nas zanimali zaradi opozorila, da naj bi se Cviklu z ugodnimi najemi dobrikal direktor JGZ Brdo Iztok Purič, ki je pred iztekom mandata. Sumljivo poceni Strmol Posebno zanimiv je Cviklov abraham, ki ga je junija praznoval na Gradu Strmol. Pravi, da je imel nekaj deset ljudi, pokazal nam je račun za 1.162 evrov. Ko smo včeraj poklicali na Strmol in za nekaj deset ljudi želeli organizirati praznovanje, nam je referentka prodaje Viktorija Hodža Frelih pojasnila, da imamo lahko zasebno zabavo za največ 26 gostov. Najcenejši meni na osebo bi stal sto evrov. Pijača se plača glede na to, koliko se je popije. Torej bi plačali najmanj 2.600 evrov in še to zgolj za hrano, brez pijače, Cvikl pa za nekaj deset ljudi ni plačal niti polovice te vsote. Cvikl je še dejal, da se je zabava končala okoli 21. ure, kar pa po pojasnilih s Strmola ni nič posebnega. Povedali so nam namreč, da naj pri njih zabave ne bi bile preveč bučne in naj ne bi trajale več kot do polnoči. Rezervirati je treba veliko vnaprej, in sicer prek spletne strani. ''Nato pa mi malo ocenimo in se posvetujemo, ali bi šlo.'' Poleg tega pa za grad velja pravilo, da imajo protokolarni uporabniki, to so predsednik države, premier, predsednik sodišča in drugi, prednost, če se na gradu dogajajo protokolarni dogodki. Računi Grad Strmol ©Žurnal24 1.162 evrov je 18. junija za praznovanje petdesetletnice na protokolarnem Gradu Strmol odštel Cvikl. Na vprašanje, koliko ljudi je gostil, nam je odgovoril, da nekaj deset. Nam je referentka prodaje na Strmolu včeraj pojasnila, da sprejmejo največ 26 ljudi, najnižja cena po osebi pa je sto evrov za hrano. Pijačo zaračunajo posebej.
|
neutral
|
8,917
|
V Pahorjevo ekipo, ki se rada ponaša z varčnostjo, bahavi Cvikl ne paše več. Pahor bo moral povedati, ali je Milan M. Cvikl še del njegove vladne ekipe. Zdaj je že jasno, da zaradi Cvikla prejšnji teden ni prišel do papeža. Vatikan je v mednarodnih odnosih, za katere se Pahor rad pohvali, da v njih domuje, še vedno vpliven igralec. Celo iz vrst Pahorjeve ateistične stranke je slišati, da je Pahor s tem, ko je ostal pred papeževimi vrati, kjer je z njim kramljal le državni tajnik Svetega sedeža, padel z vatikanskega zemljevida državnikov. Da ga dogajanje boli, smo čutili v ponedeljek, ko je pred poslanci požugal Cviklu, da bo odgovarjal za način imenovanja Aleša Guliča na mesto vladnega urada za verske skupnosti. Kar naj bi bilo razlog za Pahorjev vatikanski spodrsljaj. Mlinski kamen Od prvih dni vlade Cvikl visi na Gregorčičevi kot mlinski kamen okoli Pahorjevega vratu in ga vleče k dnu. Predvsem zato, ker se vsake toliko izkaže, da okoli kakšne 'drobnarije' (ponavadi kadrovske) Pahorju ne pove vsega ali ne pove povsem po resnici. Začelo se je z uradom za komuniciranje, podobno dvomljivo ga je informiral pri verskih skupnostih. Cvikl, ki mu sicer v bančnih krogih priznavajo veliko strokovnost, ima še eno napako, zaradi katere v recesijsko ekipo na Gregorčičevo, kjer si kavice plačujejo sami, ne spada. Rad ima blišč in luksuz, všeč so mu protokolarni objekti, očitno je prirojeno bahav. Medijem je pošiljal svoje luksuzne fotke s poroke prav v trenutku, ko je moral Pahor med obupane Murine delavce. Neokusno. Škodo kasira Pahor.
|
neutral
|
8,918
|
Po včeraj predstavljenem državnem načrtu bi se luka povečala za polovico. “Mene na predstavitev sploh niso povabili, tja sem šel samoiniciativno. Sem pa nad tistim, kar sem videl, šokiran in negativno presenečen. To ne bo šlo skozi, ljudje bodo proti,” ocenjuje predsednik Krajevne skupnosti (KS) Ankaran Boštjan Hrabar. V KS, ki jo vodi, bodo naslednji mesec začeli zbirati pripombe na predlog državnega prostorskega načrta (DPN) za celovito ureditev pristanišča za mednarodni promet. Včeraj so ga predstavili v Kopru. Širitev 136 hektarjev dodatnih zemljišč je potrebnih za predvideno širitev Luke. Območje pristanišča bi se po predlogu povečalo z dosedanjih 268 na 404 hektarje. Za uresničitev velikopoteznih načrtov je potrebnih 3,5 milijarde evrov, samo naložba v tretji pomol je ocenjena na milijardo evrov. Kdo vse bo pri investiciji sodeloval, včeraj ni znal povedati nihče. Prav tako ne, ali bo država morala koprsko občino razlastiti za okoli 70 hektarjev zemljišč. Kot je povedal tiskovni predstavnik Luke Sebastjan Šik, sta namreč blizu dve tretjini zemljišč, potrebnih za predvideno širitev, v lasti Kopra. Župana na predstavitvi ni bilo, čeprav je bil nanjo povabljen. Da dokumenta ne podpira, je Boris Popovič povedal prejšnji teden na sestanku na prometnem ministrstvu. “Razlogov za to ni pojasnil,” trdi Janez Požar, direktor direktorata za pomorstvo in tudi prvi nadzornik Luke. Gregor Veselko, predsednik uprave družbe, pa nam je povedal, da se je s Popovičem poskušal srečati že večkrat, a ga ta žal do zdaj ni sprejel. Pripombe javnosti na DPN bodo začeli, kot že rečeno, zbirati prihodnji mesec v treh krajevnih skupnostih – Koper center, Ankaran in Škofije. Do konca leta pa bo predvidoma potrjen tudi na vladni ravni.
|
neutral
|
8,919
|
Razburjenje okoli predčasne vrnitve 34 otrok z letovanja v Punatu se še ni poleglo. Skupina 15 vzgojiteljev pravi, da je bil ukrep pravilen, in želi pokazati, da imajo tovrstna letovanja lepšo plat. ''Vzgojitelji pete izmene letošnjega letovanja v organizaciji mariborskega Rdečega križa v Punatu bi želeli podati naše mnenje o dogodkih, ki so pripeljali do predčasnega odhoda skupine mladostnikov domov, ker se z določenimi informacijami, ki so prišle v javnost, ne strinjamo. Prav tako se nam ne zdi prav, da bi javnost dobila informacije le od enega ali dveh vzgojiteljev, saj nas je bilo tam skoraj 50,'' se začne pismo, ki smo ga prejeli v redakcijo. Podpisanih je 15 vzgojiteljev iz 5. izmene v Punatu. Umirjanje žogice Celotno pismo si lahko preberete tukaj. ''To smo podali kot nek miroljuben dopis, da bi starši videli še našo plat zgodbe. Želeli smo, da starši vidijo, da se tam dogajajo tudi dobre strani, ne samo slabe, o katerih se je pisalo v medijih,'' je za zurnal24.si povedala ena izmed vzgojiteljic. Vzgojitelji opozarjajo, da so za svoje delo primerno usposobljeni. Želijo izpostaviti, da se je v javnosti neupravičeno ustvarilo negativno mnenje, saj otroci s tovrstnih letovanj načeloma odhajajo zadovoljni in s pozitivnimi vtisi. Najstniki so iz različnih okolij, iz različnih družin in tudi različno reagirajo na določene stvari. Ko pa enkrat začne otrok kljubovati vzgojitelju, je konec. Treba je presekati zadevo, ker gre samo naprej. Odhod za dobrobit vseh Podpisani vzgojitelji menijo, da je bil predčasen odhod otrok z letovanja primerna odločitev. ''Pa še o izrednem vzgojnem ukrepu, za katerega se je odločilo vodstvo Rdečega križa, da morajo mladostniki, ki so z neprimernim vedenjem, besedami in dejanji ogrožali druge otroke, vzgojitelje, osebje, inventar in seveda tudi sebe, domov. Ni se zgodilo prvič, upajmo pa, da v takem obsegu zadnjič. Če posameznik ogroža dobrobit skupine, koga je potrebno odstraniti? Posameznika … In če skupina otrok ogroža mirno bivanje vseh ostalih na letovanju?'' zapišejo vzgojitelji. Različni pogledi tudi med vzgojitelji Ravno nasprotno mnenje pa je prejšnji teden izrazil vzgojitelj Dejan Čegovnik, ki trdi, da se vzgojitelji niso strinjali z ukrepom. ''Videti je, da ima gospod Čegovnik svoje poglede na določene pravila, ki so veljala za vse enako in jih je očitno malo prikrojil. Menil je, da dela pravilno,'' je zaplet komentirala vzgojiteljica. Dejala je še, da je bil v medijih le očrnjen tudi upravnik doma. ''Če bi bil dejansko tak, tega dela ne bi mogle opravljati. Ne more biti pa upravnik nekdo, ki bi lahko mirno gledal, kako se inventar uničuje.'' In to inventar, ki pripada tudi prihodnjim generacijam otrok. Starši, ne valite krivde na druge Zelo kritični do odločitve o predčasni vrnitvi so bili starši. V pismu jim vzgojitelji odgovarjajo: ''Staršem pa bi želeli sporočiti le še to: mi, vzgojitelji, v štirinajstih dneh prav gotovo ne bomo uspeli prevzgojiti vašega otroka, ki ga navadno spoznamo šele, ko nam ga izročite v varstvo ob samem odhodu v Punat, zelo dvomimo, da je otrok ravno v teh dneh razvil nekatere značajske poteze, ki jih vi sami pred tem nikoli niste opazili pri njem … če pa to drži, pa se bo treba zamisliti, se vam ne zdi?''
|
negative
|
8,920
|
Walter Wolf je potrdil, da je bil v sredo na Dunaju petič zaslišan v zvezi z dogajanjem v zadevi Patria. Wolfgang Riedl pa zaradi neizplačila provizije v poslu z oklepniki toži Patrio za več kot 10 milijonov evrov. Poslovnež Walter Wolf je potrdil, da je bil v sredo na Dunaju petič zaslišan v zvezi z dogajanjem v zadevi Patria. Sprašuje se, zakaj so zaslišanja sploh potrebna, saj bi po njegovem Milan M. Cvikl lahko predložil dokaze, če bi jih seveda imel. "Ta lažnivec Cvikl že tako ali tako ima dokaze," je dejal Wolf. Pred sredinim zaslišanjem na Dunaju je bil Wolf že dvakrat zaslišan v Sloveniji, enkrat v Liechtensteinu in še enkrat v Avstriji. "Če imate dokaz proti meni, ali me sploh morate kaj zaslišati," se sprašuje Wolf. Patria ustavila izplačila Novinarji finske televizije so po poročanju časnika Dnevnik od finskega sodišča pridobili dokumentacijo o tožbi Wolfganga Riedla proti Patrii. Patria naj bi v skladu s pogodbo glavnemu posredniku Riedlu za pomoč pri izpeljavi 278 milijonov evrov vrednega posla nakazala 17 milijonov evrov, skupno pa naj bi dobil le nekaj več kot tri milijone. Patria je namreč po začetku kriminalistične preiskave o sumu korupcije pri poslu ustavila vsa nadaljnja izplačila. Denar potreboval za plačilo delavcev Riedl naj bi 2,3 milijona evrov Patrijinega denarja prenakazal na račun Walterja Wolfa, nato pa je zadevo začel preiskovati avstrijski urad za preprečevanje pranja denarja. Wolfu je od nakazanega zneska uspelo dvigniti 300 tisoč evrov. Riedl je ločeno 300 tisoč evrov nakazal tudi Juretu Cekuti. Vloga Wolfa in Cekute pri poslu še ni pojasnjena. Glede sodelovanja z Wolfgangom Riedlom je Wolf povedal, da z njim kot prijatelj sodeluje že 30 let. Denar je po njegovih besedah dvignil Riedl in mu posodil sto tisoč evrov v gotovini, ki pa s poslom Patrie v Sloveniji niso imeli nobene povezave. Wolf jih je namreč potreboval za plačilo delavcev, ki so delali na njegovi posesti v Avstriji. Riedl v tožbi utemeljuje, da bi moral dobiti provizijo od 232 milijonov vrednega posla, kolikor najverjetneje stanejo Patrijine platforme brez oborožitvenega sistema. Ovadbe tudi s slovenske strani Dnevnik še poroča, da so Riedla in Wolfa v torek in sredo na Dunaju zasliševali finski in slovenski preiskovalci, ki delujejo v skupni preiskovalni skupini. Časnik napoveduje, da bo tudi slovenska policija tožilstvu ovadbe v zadevi Patria podala do konca letošnjega leta.
|
negative
|
8,921
|
Poslanci DZ so zavrnili predlog zakona o javnosti premoženja funkcionarjev ter novelo zakona o odvetništvu. Predloga so vložili poslanci SDS, zakonodajni postopek pa je zanju sedaj končan. Z zakonom o javnosti premoženja funkcionarjev naj bi sicer po besedah predlagateljev zagotavljali transparentnost delovanja javnih funkcionarjev. Predlogu so nasprotovali v vladi, koalicijskih poslanskih skupinah in SNS. Predlagateljem so očitali, da ponovno poskušajo ukiniti komisijo za preprečevanje korupcije, kar je v nasprotju z obstoječo zakonodajo, mednarodnimi akti in odločbami ustavnega sodišča. Z novelo zakona o odvetništvu pa so poslanci SDS predlagali prepoved neposrednega prehajanja sodnikov in tožilcev med odvetnike. Po mnenju predlagateljev bi s tem zagotovili izvrševanje ustavne pravice do poštenega sojenja. V vladi in v koaliciji pa so bili prepričani, da bi s takšno rešitvijo posegli v ustavno pravico do svobode dela.
|
negative
|
8,922
|
Očetje, ki dvomijo v to, da je otrok, ki ga vzgajajo res njihov, bodo lahko odslej tudi v Sloveniji naredili hitri test očetovstva. Tako kot test nosečnosti je zanesljiv 99,99-odstotno. Angleški znanstveniki so odkrili, da 4 odstotke moških vzgaja otroke, za katere ne vedo, da sploh niso njihovi. V kar enem od petih primerov, ko so očetje zasumili, da otrok ni njihov, pa je test nosečnosti to dejansko potrdil. Do zdaj so morali tisti, ki so dvomili v svoje očetovstvo, test opraviti v bolnišnici, zdaj pa je to možno narediti tudi doma in to brez vednosti partnerke. Dražji kot test nosečnosti Je pa test očetovstva veliko dražji kot test nosečnosti, zanj je treba odšteti dobrih 400 evrov. Set za DNK analizo lahko moški naroči na Inštitutu za DNK analizo. Z notranje strani ličnic si odvzame slino in vzorec pošlje nazaj na Inštitut. V roku dveh tednov dobi odgovor. Zanimivo pa je, da je v Nemčiji in Veliki Britaniji skoraj polovica naročnikov DNK testa ženskega spola. Čeprav je test namenjen predvsem moškim, lahko pride prav tudi ženskam, če so v dvomih, kdo je oče.
|
neutral
|
8,923
|
V podjetju MKT Print so dali večinskemu lastniku še en teden, da zbere denar za plače. Zaposleni v družbi MKT Print so v četrtek sklenili, da bodo na izplačilo preostanka julijskih plač počakali do naslednjega četrtka. Če jih ne bodo dobili, bodo šli protestirat pred vrhniško tiskarno Schwarz, katere večinski lastnik je Boštjan Nagode, sicer predsednik uprave MKT Printa. Od stavkovnih zahtev iz prejšnjega tedna so zaposleni dosegli le priklop električne energije. Kot je povedal Bojan Sitar, vodja sindikata MKT Print, so se že začeli pripravljati na zagon proizvodnje, v ponedeljek naj bi začelo delati 40 ali 50 ljudi, dela pa naj bi bilo dovolj. Po Sitarjevih besedah je del proizvodnje začasno v najem prevzela skupina Krater, objava stečaja pa je le še vprašanje časa. “Če bo šlo vse po sreči, upamo, da bi tu potem kakih 120 ljudi našlo zaposlitev,” je dejal.
|
neutral
|
8,924
|
Ernest Gortan: Odpuščanja za zdaj niso predvidena, niso pa tudi izključena. “V tej fazi poskušamo reorganizirati del srednjega menedžmenta, skladno z globino krize pa bo treba razmisliti tudi o ukrepih v nižjih strukturah. Odpuščanja za zdaj niso predvidena, niso pa tudi izključena,” pravi Ernest Gortan, predsednik uprave Intereurope. Ukinili marketing Gortan med ključnimi vidiki reorganizacije omenja področji špedicije in logistike, kjer želi doseči zmanjšanje vodstva, med drugim pa je ukinil tudi sektor za marketing. Ta naj bi bil do zdaj urejen tako, da ni opravičeval svojega obstoja. “Del dejavnosti se bo popolnoma ukinil, nekatere naloge pa se bodo v minimalnem obsegu opravljale znotraj drugih oddelkov družbe,” razlaga Gortan. Po njegovih besedah pa se sicer za zdaj poslužujejo mehkih načinov zniževanja stroškov dela, denimo, ne podaljšujejo pogodb za določen čas in spodbujajo upokojitve. “Dokončnega števila prerazporeditev še nimamo,” odgovori, ko ga vprašamo o konkretnih ciljih reorganizacije in predvidenega zmanjšanja delovnih mest. Slabi rezultati Polletno poslovanje. Koncern Intereuropa je v prvi polovici leta 2009 ustvaril za97 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 28-odstotni zaostanek za načrtovanim prodajnim rezultatom in za 27 odstotkov slabše kot v istem obdobju lani. Poleg tega so imeli v prvih šestih mesecih 3,1 milijona evrov čiste izgube, medtem ko so za konec leta načrtovali 91tisoč evrov čistega dobička. Največji padec, 30-odstotnega, so imeli pri kopenskem in medcelinskem prometu. Skepsa v svetu delavcev “Če bo reorganizacija dala rezultate in bo potem bolje za zaposlene, jo podpiramo. Za zdaj pa,kot kaže, gre le za spremembo iz ene organizacijske strukture v drugo,” je skeptičen Maksimilijan Babič, predsednik sveta delavcev v Intereuropi. Staro strukturo, ko je bila Intereuropa razdeljena na tri divizije storitev (kopenski in medcelinski promet ter logistika), bo nadomestila nova, da bo odločanje okrepljeno na ravni treh regionalnih filial(koprske, ljubljanske in celjske) ter četrte: mednarodne mejne odprave. Babič z načrti za zmanjševanje delovnih mest ni seznanjen, meni pa, da je nekaj rezerve še v študentih in pogodbenih delavcih. Največje težave “Največji padec, približno 30-odstotnega, ima Intereuropa pri kopenskem prometu,” pove Babič. Težave so tudi s 140 milijonov evrov težko naložbo v logistični center Čehov pri Moskvi, ki še ne prinaša želenih rezultatov. Padec prometa in prevelika zadolženost sta po besedah Petra Majcna, izvršnega sekretarja Obalne sindikalne organizacije KS 90, tudi razlog, da jih med večjimi družbami v slovenski Istri najbolj skrbijo prav razmere v Intereuropi.
|
neutral
|
8,925
|
Ljubljanske osnovne šole pripravljene, čeprav nekateri ravnatelji menijo, da se pri ukrepih pretirava. Na nobeni od 48 ljubljanskih osnovnih šol po podatkih Mestne občine Ljubljana še ni bilo obolelih za pandemsko gripo. Z ukrepi se pretirava “Odziv je paničen in prekomeren,” je bil oster Dušan Merc, ravnatelj Osnovne šole (OŠ) Prule. Meni, da se pri ukrepih pripravljenost na pandemsko gripo pretirava. Zdravstvenega kotička, kot so ga pripravili na nekaterih drugih osnovnih šolah po Ljubljani, niso organizirali, saj bodo morebitni bolni otroci starše počakali pri tajnici. Na OŠ Poljane imajo poseben prostor, kamor bi bolne otroke lahko umaknili, nakupili so tudi zaščitne maske, večja je poraba papirnatih brisač in mila. Ravnatelj OŠ Poljane Žarko Ukrepi ob gripi Navodila. Že poleti sta ministrstvo za šolstvo in šport ter za zdravje organizirala posvete za vodstva šol, kjer so jih opozorili na pripravo načrta za nemoteno delo v primeru veliko zbolelih in priporočili preventivne ukrepe in ukrepe ob pojavu gripe na šoli. Tomšič pa pravi: “Samo brez panike.” Poseben prostor imajo tudi v obeh enotah OŠ Vič, pomočnica ravnateljice Zdenka Hosta pa je dejala, da so pripravljeni, kot da gripe ne bo nikoli ali kot da bo jutri. “Tudi ob rdečkah in šklatinki ne zapremo šole,” pa je dejala Maja Petkovšek Fink, ravnateljica OŠ Franceta Bevka, in dodala, da so že doslej bolne otroke umaknili iz skupine. Ob tem so vse šole obvestile starše, naj bolne otroke zadržijo doma, Tomšič pa pravi, da sicer starši bolne otroke velikokrat pošljejo v šolo. Več dela za čistilke Na šolah so čistilke opozorili na intenzivnejše čiščenje. Kot je povedal Tomšič, so mu zagotovile, da že tako ali tako vsak dan pobrišejo vse kljuke, mize, pipe, podobno se pravil HACCP držijo tudi drugje. “Bolj pa skrbijo, da nikjer ne bi zmanjkalo brisačk ali mila,” je dodala Hostova. Povsod namreč otroke spodbujajo k intenzivnem in pogostejšem umivanju rok z milom ter kihanju in kašljanju v papirnate robčke.
|
neutral
|
8,926
|
Bohinjske planine se zaraščajo, živine na njih pa je vse manj. Paša in sirarstvo mladih ne mikata. “Bolj težko, da se bom odločil za nadaljevanje družinske tradicije, kajti če želiš danes kaj zaslužiti, mora biti proizvodnja večja. V sirarstvu je preveč dela in premalo zaslužka,” je pred dnevi dejal mladi Matevž Gartner iz Studorja v Bohinju. V sirarstvu in paši na planinah mladi ne vidijo prave priložnosti za zaslužek, zato na njih vztrajajo večinoma starejši pastirji, pase pa se vse manj živine. Bohinjske planine se vse bolj zaraščajo, približno polovica nekdanjih pašnikov je že zaraščenih. “Na planinah se pase premalo živine, redki so tudi pastirji in to delo mladih ne zanima, kar je po svoje razumljivo, saj gre le za sezonsko delo. Letos je za skupno pašo skrbelo sedem pastirjev,” je povedal Dušan Jovič, kmetijski svetovalec za Bohinj. Na 23 bohinjskih planinah se je letos paslo 850 glav goveda, v eni sezoni pridelajo do 20 tisoč litrov mleka, iz katerega izdelajo dve toni sira. Tudi prenočevanje Turistična sirarska pot. Poteka po planinah Pečana, Krstenica, Konjščica, Velo polje, Uskovnica, Praprotnica, Zajamniki in Goreljek. Urejati so jo začeli leta 2003, dolga je okoli 50 kilometrov, na njej pa si je mogoče ogledati planinske kmetije in planšarije. V Bohinju si prizadevajo, da bi pohodnikom omogočili tudi prenočevanje v stanovih na bohinjskih planinah. Pastirska ni lahka Matevžev oče, sirar Gregor Gartner, pase na planini Laz in čez poletje izdela 500 kilogramov bohinjskega sira. “Planina ni dostopna s traktorjem, zato moram nanjo in z nje vse prenesti s konjem, kajti traktorske poti, ker smo v parku, ne smem narediti. Dva meseca živim na planini, toda moti se, kdor misli, da so to počitnice, kajti če bi bilo to res, potem jaz sploh ne bi prišel na vrsto za delo na planini,” je pojasnil Gregor Gartner. Sirar Primož bo vztrajal Dober obet za nadaljevanje sirarske tradicije je mladi Bohinjec Primož Cvetek, ki je pred letom in pol vnovič oživil proizvodnjo v sirarni v Srednji vasi, v kateri izdelujejo pravi bohinjski sir. Mleko odkupuje le od bohinjskih kmetov in jim zanj plačuje višjo ceno, kot je na trgu. " Pri nas dobijo za liter mleka 30, na trgu pa 23 centov. S tem želim spodbuditi kmete, da bodo imeli več živine in da se jo bo tudi po planinah več paslo,” je pojasnil Cvetek in dodal, da so za sir na radgonskem sejmu prejeli zlato medaljo za izjemno kakovost. “To je močna spodbuda, da nadaljujem tradicijo,” je dodal Cvetek. V njegovi sirarni na leto izdelajo 900 kilogramov sira, kot pravi, pa bi ga lahko prodali še veliko več, vendar proizvodnje ne bodo bistveno povečevali, morda še za največ 20 odstotkov, saj želijo ohraniti butičnost sira.
|
neutral
|
8,927
|
Projekt 200 novih neprofitnih socialnih stanovanj v Kopru je zaradi gospodarske krize zastal. “Vse kaže, da bo recesija vplivala na to, da predvidenih socialnih stanovanj še ne bomo gradili,” je za Žurnal razkrila Sabina Mozetič, direktorica koprske občinske uprave. Spomnimo, občina je napovedala, da bo skupaj z državnim stanovanjskim skladom zgradila 200 novih stanovanj. Naložba je vredna od 30 do 35 milijonov evrov. “Ker kriza klesti tudi po državnem proračunu, republiški stanovanjski sklad z rebalansom ni dobil predvidenih sredstev za naš projekt, sami pa ga ne moremo izpeljati,” je razložil Darko Kavre, prvi mož občinskega stanovanjskega sklada. “Na projektu sicer formalno še delamo, vse pa kaže, da bo uresničen z zamikom,” je dodal. Praznih ni Koprski javni stanovanjski sklad nima vseljivih praznih stanovanj. Stanovanja, ki pa so trenutno prazna, so v fazi prenove in v postopku oddajanja.
|
neutral
|
8,928
|
O stavki zobozdravnikov, ki so jo ti zaradi nestrinjanja s spremembo zakonodaje napovedali za 1. oktobra, bo sindikat na seji odločil v 48 urah, je dejala predsednica Densa Alenka Krabonja. "Danes smo se začeli dogovarjati o reševanju težav, ki so se nabirale vrsto let," je pojasnila predsednica Sindikata zobozdravnikov Slovenije Dens Alenka Krabonja. Ob tem je dodala, da se niso pogovarjali o protestu, ampak o rešitvah. Na vprašanje, ali je stavka še vedno v zraku, je odgovorila: "Tudi rešitve so v zraku, vse je v zraku." Po besedah ministra za zdravje Boruta Miklavčiča je bil ključni dogovor srečanja, ki so se ga poleg zobozdravniškega sindikata udeležili tudi predstavniki Stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva ter Zdravniške zbornice Slovenije, da so imenovali komisijo, ki bo 17. oktobra začela pripravljati normative in standarde v slovenskem zobozdravstvu. Ti bodo "osnova za neko jasno ločitev, kaj je tisto, kar plačamo iz javnih sredstev, kar plačamo iz sredstev prostovoljnega zavarovanja in kar mora zavarovanec poravnati sam", je pojasnil minister. Glede standardov v zobozdravstvu, za katere zobozdravniki zahtevajo posodobitve, je Miklavčič dejal, da so zastareli. "Naredili se bodo novi, tako smo se dogovorili. Ko bomo imeli te standarde izdelane, se bomo dogovorili, kaj se lahko pokrije iz javnih sredstev in kaj ne," napoveduje minister.
|
neutral
|
8,929
|
Društvo Ženska svetovalnica, ki deluje na področju vseh ženskih problematik, ob 15-letnici svojega delovanja predstavlja projekt 15 žensk za 15 let. Projekt 15 žensk za 15 let izpostavlja dve najbolj razširjeni problematiki: nasilje nad ženskami in otroki ter motnje hranjenja. Na problematiko bodo v društvu opozorili skozi oči ustvarjanja umetnic. V Ženski svetovalnici sicer pravijo, da sta nasilje nad ženskami ter motnje hranjenja postala široka družbena problema, ki za reševanje zahtevata sistemski pristop. Projekt bodo začeli 1. oktobra s slavnostnim dogodkom, razstavo umetnic pa si bo možno ogledati do 13. oktobra. Ponovno si jo bo možno ogledati v času mednarodnih dni aktivizma proti nasilju nad ženskami, zaključili pa jo bodo z javno dražbo. Izkupiček bo šel za program Ženske svetovalnice Jaz samo otrok, namenjen otrokom, ki so žrtve nasilja v družini.
|
neutral
|
8,930
|
Državni zbor je potrdil nadaljevanje stališča vlade o nadaljevanju pogajanj Hrvaške z Evropsko unijo. Janša je proti izpustitvi ene ključnih točk. Predsednik SDS Janez Janša nasprotuje nameri vlade, da v pobudi za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o načinu reševanja spora o meji izpusti eno od po njegovih besedah ključnih točk, to je rok za sprejem odločitve. S tem si Slovenija poslabšuje pogajalski položaj, je opozoril. Če bo vlada v prihodnjih dneh res sprejela takšna pogajalska izhodišča, je to nerazumno in nespametno početje. Ta pot bo vodila v blokado, ki bo na koncu škodila vsem: Sloveniji, Hrvaški in EU. Janez Janša, SDS Vladna koalicija se je odločila sprejeti kot pogajalska izhodišča osnovo, ki pa je slabša od t.i. drugega Rehnovega predloga iz sredine junija, je opozoril Janša. V njem sta bili namreč dve za Slovenijo ključni točki, to je omenjanje stika slovenskih teritorialnih voda z mednarodnimi vodami in zaveza arbitra, da o meji med državama odloči v določenem roku. Te zaveze v novem pogajalskem okviru ni več, a ravno to je garancija, da bo vprašanje rešeno v doglednem času, torej še v času pogajanj Hrvaške o vstopu v EU, je dejal Janša. Poslanski 'da' nadaljevanju pogajanj Poslanci so na maratonski izredni seji o umiku slovenskih zadržkov v hrvaških pogajanjih z Evropsko unijo med drugim sprejeli sklep, da mora vlada do 1. oktobra državnemu zboru predložiti v potrditev pobudo za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o načinu reševanja spora o meji. To pomeni, da se bodo poslanci do četrtka sešli še na eni izredni seji. Vsak na svojem bregu Izredna seja je potekala za zaprtimi vrati, tako v javnost niso prišle nobene podrobnosti predloga arbitražnega sporazuma. Vendar pa naj bi koalicija in opozicija ostali vsaka na svojem bregu. Po besedah predsednika državnega zbora Pavla Gantarja je bila razprava klasična, koalicija je vladna stališča podpirala, opozicija pa da je bila bolj kritična. Opozicija po besedah Gantarja sicer večinsko ni glasovala za sklepa, ker amandma, ki so ga SDS, SLS in SNS v ponedeljek zvečer med sejo državnega zbora vložile h gradivu vlade, ni bil sprejet. Referendumske aktivnosti se nadaljujejo Predsednik SLS Radovan Žerjav je po seji dejal, da bodo nadaljevali z aktivnostmi za pripravo referenduma. ''Pravzaprav nismo izvedeli ničesar novega, tako da se kaos, ki je nastal, preprosto nadaljuje,'' je dejal. Meni tudi, da danes sprejeta sklepa ne bosta imela politične teže. Franco Juri iz Zaresa meni, da sprejeta sklepa pomenita, da se pristopna pogajanja Hrvaške z EU lahko nadaljujejo, vzporedno pa se nadaljujejo tudi pogajanja o arbitražnem sporazumu. ''O sporazumu bomo razpravljali še v prihodnjih dneh,'' je dodal. Opozicijski amandma je označil za "poskus zavlačevanja". Prepričan je, da je opozicija najprej kritično nastopila do blokade hrvaških pristopnih pogajanj, nato pa do deblokade, sama pa glede tega nima jasnega stališča.
|
negative
|
8,931
|
Opozicijske stranke in upokojenci si želijo referendumov, ki bi državno blagajno lahko olajšali za skoraj 17 milijonov evrov. Referendumi, ki jih napovedujejo tako nekatere politične stranke kot tudi upokojenci, nas utegnejo stati nekaj manj kot 16,8 milijona evrov. Referendumi, ki nas morda čakajo v bližnji prihodnosti SLS: referendum za zaščito ozemeljske celovitosti Slovenije na kopnem in morju SNS, SDS: zakonodajni referendum o povišanju sodniških plač ZDUS: referendum proti zamrznitvi pokojnin SNS: zakonodajni referendum o novem predlogu družinskega zakonika Te dni sta SDS in SLS v postopek v državnem zboru vložili zahtevo za razpis referenduma za zakon sistema plač v javnem sektorju in zakon o sodniški službi. Na drugi strani so v SLS že zbrali šest tisoč podpisov za referendum o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, SNS pa bo naslednji teden začela dejavnosti, potrebne za razpis referenduma o novem predlogu družinskega zakonika. Svoj glas želijo uveljaviti tudi upokojenci, ki bi državljane vprašali po mnenju o zamrznitvi pokojnin. Predloga vlade, ki vključuje kar 28-odstotno povišanje plač sodnikom začetnikom, drugim pa nekoliko manj, ne podpira Vinko Gorenak, poslanec SDS. V takih okoliščinah se mu zdi "nekorektno in nedopustno, da vlada delu državljanov, sodni veji oblasti, povečuje plače do 28odstotkov." Zmago Jelinčič, SNS, ob tem dodaja, da "vlada v primeru dviga sodniških plač ravna grozljivo in tudi v neskladju s sodbo ustavno sodišča". Koalicijski partnerji so kljub vsemu složni in želijo, da ustavno sodišče preveri,ali bi ob uspehu opozicije lahko nastale protipravne posledice.
|
neutral
|
8,932
|
Danes se izteče rok za vračilo 4,5 milijona evrov, ki jih Zvon Ena Holding dolguje Dravskim elektrarnam Maribor. Dolg v višini 4,5 milijona evrov, ki ga ima dolžnik Zvon Ena Holding do Dravskih elektrarn Maribor (Dem), še ni bil poplačan, smo izvedeli včeraj. Rok za vračilo drugega dela dolga se izteče danes. Zvon Ena Holding je junija Demu vrnil 12 milijonov evrov – dobro polovico od 21 milijonov evrov vrednega posojila. Septembra bi po dogovoru moral vrniti še 4,5 milijona, enak znesek pa še decembra. “Do zdaj dolg še ni bil plačan,” pojasnjuje Viljem Pozeb, ki z današnjim dnem prevzema funkcijo direktorja Dem. Posle mu bo zjutraj predal Andrej Tumpej, ki je 31. marca postal prvi mož družbe, ko je po skoraj dveh letih in pol odstopil Damijan Koletnik, ki je Zvonu Ena Holdingu posojilo tudi odobril. Tumpej po naših podatkih ostaja v Dem kot izvršni direktor za tehnično
področje.
|
neutral
|
8,933
|
Odbor za zunanjo politiko je je podprl vladno pobudo za sklenitev arbitražnega sporazuma o načinu rešitve vprašanja meje s Hrvaško. Radovan Žerjav bi interpeliral ministra Žbogarja. Kot je po seji povedal zunanji minister Samuel Žbogar, ima vlada sedaj vsa pooblastila, da sporazum podpiše, če bo seveda na pogajanjih s Hrvaško ostal nespremenjen. Žbogar sicer ne verjame, da bi do podpisa lahko prišlo že v petek v Bruslju na pogajanjih o meji, ki bodo potekala vzporedno z medvladno konferenco. Na tej naj bi Hrvaška v pogajanjih z EU odprla oziroma zaprla nova pogajalska poglavja. Žbogar je izrazil upanje, da bo do podpisa prišlo čim prej, hkrati pa tudi prepričanje, da veliko pogajanj s hrvaško stranjo ne bo več. Žerjav odvihral iz DZ in napovedal interpelacijo Kot je za Kanal A povedal prvak SLS Radovan Žerjav je protestno zapustil obravnavo predloga, saj se ne strinja s tem, da arbitražni sporazum Sloveniji nikjer ne zagotavlja stika z odprtim morjem. Za protestni odhod se je odločil, ker ne podpira tajnosti, v katero so zaviti pogovori o arbitražnem sporazumu ter hkratnega hvalisanja vlade o velikih dosežkih. Namerava začeti zbirati tudi podpise za interpelacijo proti ministru Žbogarju, pri čemer računa na podporo opozicije.
|
negative
|
8,934
|
S 180 evri štipendije ni mogoče živeti, pravi Sara Drašković. Spremembe naj bodo sistemske, opozarja. Danes je prvi dan študijskega leta. Zaznamovale ga bodo bolonjska reforma ter debate za študentsko delo in proti njemu. Kaj je bolje: študentsko delo ali višje štipendije in hitrejši študij? Objektivno povedano: pri 180 evrih republiške štipendije, ki jo imam, brez študentskega dela ne gre. Ne vem, kako daleč so te zadeve, ampak če bi prišlo do ukinitve, bom rekla, da nas bosih ne morejo pustiti! Določen sistem bodo morali vzpostaviti. Kaj pa zlorabe, na primer študentskega dela, bonov ...? Taki posamezniki nam delajo škodo. Jaz gledam tako: sem študentka in imam določene olajšave, da lahko doštudiram v najkrajšem možnem času ter začnem služiti svoj denar. Potem bom študentskemu življenju obrnila hrbet in rekla državi hvala! Preveč ljudi meni, da bi država za to morala poskrbeti. Živimo v drugačnih časih. To pa ni ravno v skladu z zahtevami Študentske organizacije Slovenije (Šos). Toda to so sistemske napake, Šos ima ta trenutek pravico to zahtevati (neuvedbo šolnin, ohranitev študentskega dela, op. a.), ker naši starši šolnin ne zmorejo. Ko jih bodo zmogli in bo vse drugo urejeno, bi lahko ukinili študentsko delo. Zakaj danes ni študentskega upora? Demonstracij se udeleži le kakih sto funkcionarjev. Predvsem niso dovolj obveščeni. Kakih deset odstotkov študentov v Sloveniji ve, za kaj gre. Ampak to je dejstvo družbe in mladine danes. Tako kot pri volitvah, vsak si reče: “Ah, zakaj pa bi moj glas štel.” Ampak če bi v prvo branje prišla recimo novela o ukinitvi študentskega dela, je to ena od stvari, ki bi nas mogoče spravila skupaj. Še tri velike študentske teme. Najprej: cena prehrane? Ker sem malo bolj seznanjena s temi stvarmi, me lanska podražitev bonov ni presenetila. Sicer pa gledam tako: če za obrok, za katerega bi sicer plačala deset evrov, s študentskim bonom plačam štiri evre, je to še vedno poceni. Kaj pa bivanje? Sama imam srečo, da plačujem le stroške v stanovanju, ki je last sorodnikov. Cimra, s katero sem zdaj skupaj dve leti, pa se je prej štirikrat selila. Kar se tiče cen, bom rekla, da so pač tržne. Če želiš študirati, boš toliko pač dajal. Poleg tega pa trg ni urejen, polno je najemov na črno. Študente sicer opozarjajo, naj najemodajalce, ki nočejo skleniti pogodbe, prijavijo. Ampak potem bi zmanjkalo stanovanj. Če ne boš ti vzel stanovanja brez pogodbe, ga bo pa kdo drug. In nazadnje: bolonjska reforma? Zdi se mi, da so v Sloveniji naredili takole: aha, imamo program, potrebujemo več praktičnega dela – dajmo še nekaj seminarskih. Ko sem prišla na FDV, je bilo, kot da nadaljujem srednjo šolo. Vsak teden seminarske, poročila, eseji ... Implementacija reforme je slaba.
|
negative
|
8,935
|
Prvi mož izolske bolnišnice napoveduje, da bodo do konca leta prihranili tri milijone evrov. Splošna bolnišnica (SB) Izola že ima prostor, namenjen urgenci, le da so v njem druge dejavnosti, meni vršilec dolžnosti direktorja bolnišnice Anton Krajnc. "Zakaj bi gradili novo, če urgenco že imamo," odgovarja na očitke prejšnje ministrice Zofije Mazej Kukovič, ki smo jih povzeli v včerajšnjem Žurnalu24. Novi načrti Preseliti nameravajo specialistične ambulante in endoskopijo, za kar bodo nad prostori urgence zgradili nadzidavo (v vrednosti od štiri do pet milijonov evrov). Poleg tega bodo zgradili tudi garažno hišo s 1.200 parkirnimi prostori, na platoju pa skupaj z visoko zdravstveno šolo načrtujejo negovalno bolnišnico za od tri do štiri milijone evrov. Projekta se nameravajo lotiti že prihodnje leto. Varčevanje in odpuščanje "Pri vseh dozdajšnjih sanacijskih programih za bolnišnico je bila težava ta, da ni bil izveden noben ukrep," meni Krajnc. Kot pravi, namerava sam z varčevalnimi ukrepi in odpuščanjem ter pridobitvijo dodatnega novega programa do konca leta privarčevati tri milijone evrov. Novi prvi mož bolnišnice predvideva zmanjševanje števila zaposlenih za 120, pri čemer bodo 30 ljudi upokojili, drugo leto pa bodo začeli odpuščanja, predvsem v servisnih službah.
|
neutral
|
8,936
|
Dijaki migranti. Težje sledijo pouku in se slabše vključujejo v okolje. Ključna podpora sošolcev in učiteljev. ˝Če česa ne znam, vprašam, pa čeprav se mi drugi smejejo. Iz tega izhaja znanje,˝ z receptom za uspešno vključitev v novo okolje postreže Iurie Proca iz Moldavije, dijak 2. letnika, ki srednjo šolo v Postojni obiskuje že dve leti. Ob prihodu v Slovenijo ni znal niti besede, a se je s pomočjo znanja ruščine hitro naučil slovensko. PREMALO ZNANJ Težave. Strategija vključevanja otrok, učencev in dijakov migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja v RS opozarja, da so med ključnimi problemi pomanjkljiva zakonska podlaga, neoblikovane strategije in instrumenti za vključevanje otrok v šolski sistem ter pomanjkanje strokovnih znanj in spretnosti strokovnih delavcev za kakovostno sodelovanje s starši. Danica Mitrova iz Makedonije, ki se je v Postojni v tretji letnik vpisala letos, pravi, da so ji bili pri premagovanju začetnih težav v največjo pomoč razumevajoči sošolci in učitelji. Iurie, ki je za prilagoditev potreboval kakšno leto, je zadovoljen, da ga učitelji obravnavajo enako kot druge učence: ˝To se mi zdi pošteno do drugih in do mene.˝ Sprejemanje različnosti Šolski center Postojna (ŠCP) je ena izmed 15 slovenskih šol, ki so vključene v projekt Medkulturno učenje in sprejemanje različnosti za uspešno učenje, katerega glavni cilj je uvajanje in krepitev dejavnosti za uspešnejše vključevanje učencev migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja. Raziskovalka Nina Hočevar, ena od izvajalk projekta, pravi, da se v naše šole vključuje vedno več dijakov migrantov, hkrati pa so tudi vedno bolj raznoliki. Če so nekdaj prevladovali migranti iz držav nekdanje Jugoslavije, je danes nacionalna struktura pestrejša, prav tako se razlikuje njihovo socialno in ekonomsko ozadje. Neznanje slovenščine in kulturne razlike pogosto ovirajo dialog med dijaki ter med dijaki in učitelji. Zato je učni uspeh dijakov migrantov slabši, nekateri se počutijo izključeni, njihove zmožnosti ostajajo neodkrite. Za lažje vključevanje Kot pojasnjuje Helena Posega Dolenc, ravnateljica ŠCP, imajo na njihovi šoli dijaki migranti tako imenovane pedagoške pogodbe s prilagojenimi obveznostmi, ki jim olajšajo šolanje, organizirajo pa tudi tečaj slovenščine in druge dejavnosti, s katerimi dijakom pomagajo pri vključevanju v novo okolje. Kurikul za medkulturnost Hočevarjeva pa je prepričana, da dodatnih znanj ne potrebujejo le migranti, pač pa tudi domačini. ˝Če so dovolj odprti, lahko veliko pripomorejo, da se migrant v novo okolje lažje vključi in se v njem bolje počuti.˝ Prav zato je po besedah Hočevarjeve eden od ciljev projekta priprava posebnega kurikula, ki bi ga vključili v učni program in bi bil posvečen razvijanju medosebnih veščin in medkulturnemu učenju.
|
positive
|
8,937
|
Poslanska skupina Socialnih demokratov je pozvala poslansko skupino SDS, da naj zaradi neplačevanja položnic za službeno stanovanje namesto Branka Mariniča predlaga novega predsednika komisije DZ. SD sicer ne predlaga razrešitve, saj vedo, ˝da ima SDS izjemno visoke moralno etične standarde na področju boja proti korupciji" in zamenjava predsednika zanje ne bi smela predstavljati težav. Menijo pa, da Marinič blati ugled državnega zbora. Bodo "visoki standardi SDS-a" odpihnili Mariniča? Jože Tanko (SDS) je v odzivu na poziv SD-ja poudaril, da Mariničevo delo ni v ničemer v nasprotju z zakonom in poslovnikom komisije. Jože Tanko meni, da Mariničevo delo ni v ničemer v nasprotju z zakonom in poslovnikom komisije. © Zurnal24 V zvezi z neplačevanjem računov je dejal, da je zadeva " težko razložljiva v normalnem poslovnem svetu". Tanko si razlaga, da se je tisti, ki je za Mariničevo stanovanje opravljal storitve, na neplačevanje odzval šele po treh letih, ko ni dobival plačil. Nato je po intervenciji Mariniča rabil še štiri mesece, da je predložil specifikacije računov, še pravi Tanko in dodaja, da bo Marinič zagotovo plačal račune z jasno specifikacijo. "Položnic nisem nikoli videl" "Dejstvo je, da tri leta, odkar imam državnozborsko stanovanje v najemu, od podjetja Imovina, d.o.o, ki od mene terja plačilo določenih obveznosti, nisem prejemal nikakršnih položnic, ker za to ni bil sklenjen noben ustni ali pisni dogovor. Če bi jih, bi jih seveda poravnal," je v torek na spletni strani SDS zapisal Marinič. "Gre za primer, ki se vleče že od letošnjega aprila, ko sem dobil prvi opomin o neporavnanem delu stroškov. Nemudoma sem se odzval in pozval podjetje Imovina, d. o. o., da pojasni, od kod stroški, in mi pošlje tudi ustrezen razdelilnik teh stroškov. Do danes žal nisem prejel ustreznih odgovorov," je še dodal poslanec SDS, ki je zatrdil, da je tekoče stroške najema, ki izhajajo iz vsebine sklenjene pogodbe med njim kot najemnikom in državnim zborom, poravnal. Marinič je sicer v ponedeljek državni zbor obvestil, da se je zaradi neurejenih statusnih razmerij med državnim zborom, lastniki stanovanj, upravljalci in najemniki odločil, da s 1. novembrom odpove najem državnega stanovanja v središču Ljubljane. Upravljalcu, podjetju Imovina, d. o. o., naj bi Marinič dolgoval več kot 2500 evrov. Dolžan naj bi bil obratovalne stroške za kar 33 mesecev.
|
neutral
|
8,938
|
Slovenija bo danes v Bruslju prevzela 34 tisoč odmerkov cepiva proti pandemski gripi. Vlada bo zanj dala še 2,4 milijona evrov. Cepivo bodo prevzeli od proizvajalca, podjetja GSK. Za obvladovanje pojava pandemije gripe pa je vlada danes tudi odobrila, da se iz državnih blagovnih rezerv uporabi 226 tisoč odmerkov cepiva v skupni vrednosti 2.453.185 evrov. Najprej zdravstveni delavci Cepljenje naj bi se začelo že prihodnji teden, najprej bodo na vrsti zdravstveni delavci, nato pa še kronični bolniki. Cepivo bo distribuirano po vsej Sloveniji v cepilne centre, pojasnjujejo na ministrstvu. Cepilni centri bodo organizirani v zdravstvenih domovih in zavodih za zdravstveno varstvo. Razburjenje v Nemčiji V Nemčiji pa je v zadnjih dneh v povezavi s cepivom proti novi gripi izbruhnila afera. Po poročanju nekaterih medijev naj bi nekatere skupine prebivalcev cepili z drugačnim cepivom, ki ima manj stranskih učinkov. Med "privilegiranimi" naj bi bili vojaki, policisti in drugi zaposleni v ključnih poklicih. Cepivo proizvajalca Baxter naj bi dobila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki pa je že sporočila, da se bo cepila s cepivom za običajne državljane. IVZ: Ni stranskih učinkov Večina nemških državljanov se bo lahko cepila s cepivom GSK-ja, ki ga bomo imeli tudi v Sloveniji. Na inštitutu za varovanje zdravja so minule dni poudarili, da cepljenje proti novi gripi praviloma ne povzroča stranskih učinkov, lahko pa se lokalno pojavi rdečina, oteklina in bolečina oziroma slabše počutje. Prihodnji teden naj bi bilo tudi jasno, koliko odmerkov naj bi bilo potrebnih za imunizacijo pred virusom. Doslej je veljalo priporočilo, da sta za zaščito potrebna dva odmerka, v zadnjem času pa naj bi se izkazalo, da zadostuje že en odmerek. Da je cepivo testirano, varno, kakovostno in učinkovito, pa so sporočili tudi z ministrstva za zdravje. Helsinški monitor Slovenije je namreč danes pozval premiera Boruta Pahorja in ministra za zdravje Boruta Miklavčiča, naj izdata odlok o umiku cepiva proti novi gripi iz uporabe, saj da je smrtonosno in neustrezno preizkušeno.
|
neutral
|
8,939
|
Nepremičnine. Podjetje KM-ING, ki je v solasti Špele Mazej, zaposlene na občini, dela za občino. "Skoraj gotovo gre za konflikt interesov," meni Gregor Virant. Špela Mazej je zaposlena na Oddelku za ravnanje z nepremičninami Mestne občine Ljubljana (MOL), hkrati pa je 45-odstotna lastnica podjetja za svetovanje, inženiring in trgovino KM-ING, ki je poslovno sodelovalo z MOL. Štirje projekti ˝Podjetje je za MOL opravljalo premoženjskopravna in stvarnopravna opravila pri sklepanju pogodb o ustanovitvi služnosti, storitve pri pridobivanju zemljišč za ureditev Koseškega bajerja, gradnjo objektov Dolgi most, komunalne ureditve Stanovanjske soseske Polje II in razširitev ceste na Bohoričevi ulici,˝ pravi Vasja Butina, direktor mestne uprave MOL. RESNIČNO ALI MOŽNO Kodeks javnih uslužbencev. 8. člen. Javni uslužbenec se mora izogibati vsakemu nasprotju interesov, bodisi da je to nasprotje resnično bodisi možno. Svojega položaja ne sme izkoriščati za svoj zasebni interes. Mesto je za našteto plačalo dobrih 48 tisoč evrov, od tega lani 11.520 in letos do oktobra 36.828. Za primerjavo: KM-ING je imel lani 122.358 evrov čistih prihodkov. Ker ni uradnica Butina meni, da zadeva ni sporna. ˝Absolutna prepoved opravljanja določenih dejavnosti, ki pomenijo konflikt interesov, po zakonu o javnih uslužbencih (ZJU) velja zgolj za uradnike,˝ pravi in dodaja, da Mazejeva ni uradnica, temveč dela kot analitik VI, kar je strokovno-tehnično mesto. Poleg tega Mazejeva ˝v tem času ni delala na področjih, na katerih je KM-ING opravljal posle za MOL˝, zato ni mogoče reči, da je to vplivalo na njeno nepristransko in objektivno opravljanje nalog. Po besedah Butine pa tudi za Mazejevo velja kodeks ravnanja javnih uslužbencev, po katerem se nasprotje interesov ugotavlja glede na naravo dela. Mazejevo smo želeli prositi za komentar, a so na oddelku za nepremičnine MOL povedali, da je na bolniškem dopustu, priklicali pa je nismo niti v KM-ING. Koliko je na MOL še podobnih primerov, Butina ne ve. Podatkov o lastništvu deležev zaposlenih nimajo, dobijo jih lahko samo na podlagi izjave javnih uslužbencev, ki morajo o tem obvestiti predstojnika, kadar bi to lahko vplivalo na njihov položaj ali pravilno opravljanje nalog, ter pridobiti njegovo soglasje. Konflikt interesov ˝Čim imaš vsebinsko delo v državni ali občinski upravi, ne moreš imeti še nekega posla, ki je na istem področju, ker je to konflikt interesov – razen če si kakšen računovodja, kadrovik ali kaj takega, kar nima neposredne zveze z vsebino,˝ meni Gregor Virant, nekdanji minister za javno upravo. Primera sicer ne pozna, opozarja pa na možnost, da formalno poimenovanje delovnega mesta ni nujno skladno z dejanskim delom, ki ga kdo opravlja.
|
neutral
|
8,940
|
Antona Ropa bo v poslanskih klopeh najverjetneje zamenjal Janez Kikelj. Kikelj bo Antona Ropa v državnem zboru nadomestil, če bo Rop dejansko potrjen za podpredsednika Evropske investicijske banke (EIB). Vlada je sicer Ropa danes potrdila kot kandidata za omenjeno mesto, ta pa naj bi že v torek opravil pogovor s predsednikom EIB Philippom Maystadtom, postopek imenovanja pa bo sedaj trajal okoli pol leta. Kdo je Janez Kikelj Rojen je bil 23. 6. 1972 in je po izobrazbi ekonomsko-komercialni tehnik. Dela kot strokovni sodelavec na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in je tudi predsednik njenega sindikata. Socialnim demokratom se je pridružil leta 1995 in kasneje postal tudi predsednik strankinega območnega odbora na Vrhniki. Kot pravi sam, zastopa "pozitiven odnos do narodnoosvobodilnega boja in vrednote, kot so domoljubje, tovarištvo, solidarnost in socialna pravičnost".
|
neutral
|
8,941
|
Karting. Do konca leta naj bi dejavnost končali. Skrivnostni glede načrtov. Bliža se 31. december, rok, do katerega mora podjetje Kartpokal prenehati izvajati dejavnost kartinga v Luciji, zato nas je zanimalo, ali bo svojo dejavnost preselilo na kakšno drugo lokacijo in kaj namerava Občina Piran urediti na zemljišču sedanje steze – del steze je v lasti piranske občine, del pa Marine Portorož. Po enem tednu jim na piranski občini odgovorov ni uspelo podati. Tudi Sandi Čeligo, direktor Kartpokala, ki smo ga vztrajno klicali po telefonu in mu pisali elektronsko pošto, nam ni odgovoril. Spomnimo, piranski župan je aprila lani s Čeligom podpisal sporazum o prenehanju dejavnosti kartinga in gostinske dejavnosti v Luciji do konca letošnjega leta v obliki notarskega zapisa. Večnamenski center Kot nam je povedal Gašpar Gašpar Mišič, predsednik sveta Krajevne skupnosti Lucija, so že pred časom skupaj z Občino Piran izvedli natečajni postopek, prek katerega je bil predlagan idejni projekt, da bi na zemljišču sedanje steze in zdravstvenega doma naredili večnamenski center, zdravstveni dom pa bi zgradili zraven sedanjega doma upokojencev. "To bi bilo novo središče Lucije, ki ga občani potrebujejo. Notri bi lahko imeli knjižnico, tržnico, nekatere občinske upravne službe, prostora je dovolj tudi za podzemno garažo s 1.500 parkirišči. Lahko bi imeli še amfiteater ...," je našteval Mišič in dodal, da steza za karting na tej lokaciji ni primerna, saj hrup moti marsikaterega občana. Starejših ne moti "Karting ni tako moteč. Stanovalce veliko bolj moti hrup iz bližnjih lokalov, predvsem v nočnih urah v poletnem času," je povedala Marinela Šavle Reščič, pomočnica direktorja Centra za starejše občane Lucija, ki stoji tik ob stezi za karting.
|
neutral
|
8,942
|
Sejem Good. Vino iz Brd, cigareSejem Good. Vino iz Brd, cigare iz Toskane, sladice iz Furlanije. Prejšnjo nedeljo se je v Vidmu končal sejem Good, mednarodna prireditev, ki so jo organizatorji podnaslovili tudi z vabilom Kakovost na vaši mizi. "Italijani so glede pitja vina predvidljivejši in manj naklonjeni eksperimentiranju kot Avstrijci, ti so bolj dovzetni za nove okuse," ugotavlja Miran Šibav, vinar iz Goriških brd. Kriza cen njegovih vin ni znižala, prodaja na slovenskem, italijanskem, švicarskem trgu in na trgu avstrijske Koroške. "Na dan iz listov tobaka ročno izdelamo po 500 cigar, ki so nekoliko močnejše od strojno izdelanih," je povedala Lisa Pieri. © Suzana Kos Stroške udeležbe na sejmu vinarjem polovično sofinancira tudi država, a še vedno čakajo na izplačilo za lanske tovrstne prireditve. Našo pozornost so med drugim pritegnile umetnine iz testenin, ki bi si jih bilo z nekaj domišljije mogoče celo nadeti ali pa jih obesiti na steno domače dnevne sobe. Nič manj zanimive niso bile slastne sladice, pa tudi dekle, ki je izdelovalo cigare, in to iz toskanskega tobaka, za katerega le malokdo ve, da ga pridelujejo v tem delu Italije že od leta 1818. iz Toskane, sladice iz Furlanije. Prejšnjo nedeljo se je v Vidmu končal sejem Good, mednarodna prireditev, ki so jo organizatorji podnaslovili tudi z vabilom Kakovost na vaši mizi. "Italijani so glede pitja vina predvidljivejši in manj naklonjeni eksperimentiranju kot Avstrijci, ti so bolj dovzetni za nove okuse," ugotavlja Miran Šibav, vinar iz Goriških brd. Kriza cen njegovih vin ni znižala, prodaja na slovenskem, italijanskem, švicarskem trgu in na trgu avstrijske Koroške. "Na dan iz listov tobaka ročno izdelamo po 500 cigar, ki so nekoliko močnejše od strojno izdelanih," je povedala Lisa Pieri. © Suzana Kos Stroške udeležbe na sejmu vinarjem polovično sofinancira tudi država, a še vedno čakajo na izplačilo za lanske tovrstne prireditve. Našo pozornost so med drugim pritegnile umetnine iz testenin, ki bi si jih bilo z nekaj domišljije mogoče celo nadeti ali pa jih obesiti na steno domače dnevne sobe. Nič manj zanimive niso bile slastne sladice, pa tudi dekle, ki je izdelovalo cigare, in to iz toskanskega tobaka, za katerega le malokdo ve, da ga pridelujejo v tem delu Italije že od leta 1818.
|
neutral
|
8,943
|
Podizvajalec kljub poroštvu ni bil plačan. Upa na poplačilo iz stečajne mase. Podjetje Avtoprevoz Gramet Trade je v četrtek mariborskemu okrožnemu sodišču predlagalo začetek stečajnega postopka za Cestno podjetje Maribor (CPM). Avtoprevoz Gramet Trade je leta 2005 opravil določena dela na avtocestnem programu kot podizvajalec del za podjetje NGR, ki je zdaj v stečaju. “Čeprav je bil NGR v slabi likvidnostni situaciji, so se dela morala nemoteno izvesti, zato so podizvajalci, tudi moja stranka, zahtevali garancije, ki jih je v obliki poroštvenih izjav dalo podjetje CPM. Ta je bil tudi večinski lastnik in obvladujoča družba podjetja NGR, Janez Škoberne pa zakoniti zastopnik ene in druge,” pojasnjuje Peter Peče, odvetnik družbe Avtoprevoz Gramet Trade. 668 tisoč evrov terja Avtoprevoz Gramet Trade od CPM. Zakaj predlog za stečaj? Nekaj več kot 668 tisoč evrov terja Avtoprevoz Gramet Trade od CPM. “Dobra tri leta smo se pogovarjali o plačilu terjatve, a neuspešno. Moja stranka je mala gospodarska družba in vsak neplačani znesek pomeni zanjo veliko težavo,” pojasnjuje Peče. “V tem trenutku še obstaja možnost, da bodo navadni upniki v določenem odstotku poplačani, če bo obstajala tudi čez pol leta, pa je vprašanje. CPM že danes izpolnjuje pogoje za stečaj, ker je insolventen. Konec lanskega leta je imel kratkoročnih obveznosti skoraj sto milijonov evrov,” še dodaja odvetnik Peče. CPM zadržal plačila Peče je v dopisu, ki ga je poslal Darsu, še zapisal, da je CPM namesto NGR fakturiral Darsu s strani podizvajalcev opravljeno delo “na objektih, na katerih sam dejansko nikoli ni izvajal del, ob tem pa ne poravna obveznosti do podizvajalcev, ki so dela dejansko opravili, niti ob izdanih poroštvenih izjavah. Še več. Celo sam se postavi v položaj, da preostala neizplačana sredstva zadržuje.”
|
negative
|
8,944
|
Krožišče pri OPC Šenčur. Gradnja je v rokah države. ˝Če bo v načrtu državnega proračuna ostalo zapisano tako, kot je zdaj, krožišča ne bo niti naslednje leto,˝ je povedal šenčurski župan Miro Kozelj. Država je namreč po rebalansu letošnjega proračuna za njegovo gradnjo namenila le 29 tisoč evrov, pred tem je bilo v proračunu milijon evrov. ˝To si država lahko dovoli, saj je krožišče državna investicija,˝ je bil ironičen Kozelj. Krožišče leta 2011? Gradnjo krožišča so s tem prestavili za vsaj še eno leto. Graditi naj bi ga začeli leta 2011, ko je v proračunu zanj predvidenih 750 tisoč evrov. ˝Težav ne bi bilo, če bi bil projekt včeraj dan v proračun, ampak mi se zanj borimo že deset let. Presenečeni smo, da se je to zgodilo. Če je kaj potrebno, potem je prav gotovo to krožišče,˝ je dodal Kozelj. V kratkem bodo odkupljena tudi dodatna zemljišča in tako ne bo več razlogov, da se ne bi moglo graditi. Protestna akcija Večina podjetnikov v obrtni coni in občinskih funkcionarjev je že podpisala protestno izjavo, ki jo bodo poslali na vse možne naslove – od gorenjskih poslancev do ministrov. Zaposleni v coni tudi grozijo, da bodo protestno zapirali cesto.
|
negative
|
8,945
|
Poslanec SDS Branko Grims ministra za pravosodje Aleša Zalarja sprašuje, zakaj je najel letalo za pot v Luksemburg in zanj odštel 7.100 evrov, če bi lahko uporabil redni let. Grims se v poslanskem vprašanju nanaša na poročanje medijev, da sta minister za pravosodje Aleš Zalar in Katja Rejec Longar skupaj z delegacijo ministrstva za notranje zadeve z najetim zasebnim letalom odpotovala v Luksemburg in zanj odštela 7.100 evrov. Ker bi bil lahko let cenejši z uporabo redne letalske linije, Grims pravosodnega ministra sprašuje, kateri udeleženci so potovali na ta način v Luksemburg in ali je potoval kdo, ki na ministrstvih ni zaposlen. ˝Ker gre za javna sredstva, želim tudi pojasnilo, ali je najem zasebnega letala skladen z vladno politiko varčevanja in ali so stroški dejansko nižji, kot bi bil nakup ustreznega števila kart na rednih linijah.˝ Grimsa ob tem še zanima, po kakšnem postopku je bil izbran ponudnik in ali je bil opravljen javni razpis oziroma izpeljan ustrezen postopek.
|
negative
|
8,946
|
Sašo Hribar brez pogodbe, proti Bojanu Krajncu predlog o disciplinskem postopku. Potem ko smo pisali, da nekateri na RTV poleg plače dobivajo dodaten honorar za vodenje oddaj, so se oglasili na RTV Slovenija. "Vsi trije (Mario Galunič, Erika Žnidaršič in Sašo Hribar) so na RTV Slovenija redno zaposleni kot uredniki oddaj. Uvrščeni so v osnovni 41. plačni razred in za svoje uredniško delo prejemajo mesečno plačo v višini 2.266,28 evra bruto. Ker v opis del in nalog urednika oddaje ne spada avtorsko vodenje tako zahtevnih in edinstvenih oddaj, zanj prejemajo s pogodbo dogovorjeno plačilo honorarja," so pojasnili na RTVS in o Spet doma, ki ga za 1.400 evrov bruto na oddajo vodi Galunič, dodali še, da si "tako priljubljena in profesionalna oddaja zasluži najboljšega voditelja, in to Mario je, pa čeprav je njegovo skupno plačilo za delo višje od plačila generalnega direktorja RTV Slovenija". Prejšnji Izvirni greh Problem. Naj spomnimo, da je oddajo Hri-bar pred dvema tednoma, ko je v oddaji gostovala Ljudmila Novak, doletela cenzura, za katero se je odločil urednik razvedrilnega programa Petar Radović. Naslednji 1 od 1 Moral bi imeti dva Sistem plačevanja na RTVS pa očitno ne velja več za Saša Hribarja, voditelja Hri-bara. Ta namreč oddajo, ki se je v nedavni raziskavi priljubljenosti TV oddaj znašla na vrhu informativnih razvedrilnih oddaj, že od 15. septembra vodi zastonj, saj na RTVS nočejo podpisati pogodbe. Ne samo to, po logiki sistema plačevanja zaposlenih na nacionalki bi Sašo Hribar moral dobivati tudi dodaten honorar za vodenje radijske oddaje Radio Ga-Ga, saj je na radiu zaposlen kot urednik oddaje in ne kot voditelj in scenarist, vendar kljub temu dobi le plačo, ki mu pripada po 41. plačnem sistemu. Preiskave v Hri-baru Programski svet RTVS naj bi, kot smo izvedeli neuradno, pozneje odločil, da je bila cenzura nepotrebna, vendar, kot kaže, nihče ne bo odgovarjal zanjo. Namesto tega zdaj poteka preiskava v zvezi z urednikom oddaje Bojanom Krajncem, ki je cenzuro hotel preprečiti. "Ob medijskih ugibanjih, kaj, zakaj in kako potekajo preiskave v zvezi z oddajo Hri-bar, je dejstvo, da je bil s strani TV Slovenija podan predlog za disciplinski postopek zoper urednika Bojana Krajnca, vendar se generalni direktor za njegovo uvedbo še ni odločil," so sporočili z RTVS. Zakaj je bil podan predlog za disciplinski postopek proti Krajncu, pa še niso pojasnili.
|
neutral
|
8,947
|
V ozadju naj bi bil posel s VW. “Predsednik uprave Ivan Majcen je delavcem obljubil plače in boljše čase. Ostajam skeptičen,” pogovor za zaprtimi vrati Preventove šivalnice razkriva Vlado Zorman, prvi sindikalist Prevent Globala. “Igrajo se pingpong s 1300 delavci. Ker se dva lastnika ne moreta dogovoriti, bodo delavci izgubili delo,“ dodaja Anton Rozman, generalni sekretar Sindikata tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije. 600 delavskih upornikov Spontan upor, ki se ga je danes dopoldan na dvorišču največjega koroškega tekstilnega podjetja udeležilo okrog 600 zaposlenih, ni prinesel ničesar. Za protest so se delavci odločili, ker pred vrati tovarne že od ponedeljka čakajo tovornjaki, ki jih je poslal Prevent Dev, ki želi odpeljati material za šivanje prevlek. Zato so danes zahtevali pojasnila od uprave. “V drugih časih so pošiljali ne vem koga, da so prestrašili ljudi, sedaj pa nam pošiljajo tovornjake,” pravi Lojze Raško iz ZSSS Koroška, ki obljubam ne verjame. “Če 18. ne bo plače, 19. stavkamo. Ne zahtevamo nič drugega kot delovna mesta in plačilo za svoje delo,” še dodaja Raško. Jeza zaradi "ukradenih" poslov Kot smo izvedeli, je Prevent Devu, 45-odstotnemu lastniku Prevent Globala, prekipelo, ker naj bi Ivan Majcen mimo njih želel pridobiti posel s Volkswagnom. Zanj Prevent Global šiva avtomobilske prevleke, a naj bi moral Prevent Devu za posredovanje plačevati 22 odstotkov provizije. Prevent Dev (lastnik Nijaz Hastor) je zahteval odpoklic Ivana Majcna do pretekle nedelje, ki pa ga nadzorniki niso razrešili, zato Prevent Dev namerava preseliti proizvodnjo.
|
neutral
|
8,948
|
Odprtje. Obnovljena regionalna cesta skozi Gorje. Pločniki in kolesarske steze za večjo varnost. ˝Tako velikega projekta v zgodovini Gorij še ni bilo in ga bomo težko ponovili,˝ je ob sobotnem odprtju obnovljene ceste, novih pločnikov in kolesarskih stez dejal gorjanski župan Peter Torkar. Poudaril je, da so z njim dokazali tudi, da so se pred tremi leti, ko so ustanovili lastno občino, odločili pravilno, kajti če bi ostali v Občini Bled, po njegovem prepričanju ne bi imeli niti projektne dokumentacije niti projekta. ˝Primerjalna analiza vlaganj v javno infrastrukturo je pokazala, da smo v dveh letih obstoja gorjanske občine za infrastrukturo namenili več kot v nekdanji Občini Bled v 13 letih. Odpiramo obnovljeno državno cesto in varne poti na enem od najnevarnejših cestnih odsekov v naši občini,˝ je povedal Torkar. Občani Gorij, predvsem pa šolarji, bodo z novim pločnikom varnejši, do zdaj so namreč hodili kar po zelo prometni in nevarni regionalni cesti. © Renata Škrjanc Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC) je poskrbela za temeljito obnovo 1,5-kilometrskega odseka regionalne ceste Gorje–Krnica, ki je stala 690 tisoč evrov, Občina Gorje pa za gradnjo 1,6 kilometra pločnikov in kolesarskih stez ter za obnovo vodovodne in kanalizacijske napeljave in javne razsvetljave. Pešci nič več po cesti Vrednost celotnega projekta je dobrega 1,7 milijona evrov, občini pa je uspelo pridobiti tudi 650 tisoč evrov evropskih sredstev. ˝Občanom bo s tem zagotovljena večja varnost, mi (DRSC, op. p.) pa se iz Gorij ne poslavljamo, kajti urejamo še cesto na Pokljuki in nekaj dela nas čaka tudi v Spodnjih Gorjah,˝ je pojasnil Jure Pejanovič z DRSC. S sodobnejšo cesto, pločniki in kolesarskimi stezami je za občane Gorij nevarne hoje po nekdanji dotrajani cesti brez pločnikov konec, občina pa je s tem poskrbela tudi za bistveno večjo varnost otrok na poti v šolo in vrtec.
|
positive
|
8,949
|
Pojasnilo RRA Posavje. Mediji so (ne)namerno napačno predstavili podatke. Podatki o (ne)učinkovitosti črpanja evropskih sredstev prek Regionalne razvojne agencije (RRA) Posavje, ki so se pojavili v medijih, niso točni oziroma so napačno interpretirani, je v imenu RRA Posavje sporočil vršilec dolžnosti direktorja Marko Kovačič. Mediji so se namreč oprli na podatke vladne službe za lokalno samoupravo, ki so bili septembra predstavljeni na posvetu na Otočcu. Po teh podatkih je Posavje na samem repu glede učinkovitosti črpanja evropskih sredstev, krivec za to pa naj bi bila RRA Posavje. Na podlagi avgustovskega podatka primerjava med regijami ni možna. Marko Kovačič, vršilec dolžnosti direktorja RRA Posavje Merodajnih podatkov še ni Konec meseca se bo končala glavnina projektov, ki trajajo po tri leta, in takrat bo mogoče oceniti uspešnost črpanja sredstev, pravijo na razvojni agenciji. Predvidevajo, da bo od predvidenih sredstev za Spodnjeposavsko regijo po štirih razpisih izplačanih dobrih 70 odstotkov sredstev in ne 30, kot je bilo omenjeno na Otočcu. “V nasprotju z nekaterimi trditvami in namigovanji v medijih torej lahko zatrdimo, da je Spodnjeposavska regija uspešna pri črpanju sredstev,” dodajajo na RRA.
|
neutral
|
8,950
|
S tožbo nad upnika, ki je predlagal stečaj podjetja. V ozadju prekinitev posla z Darsom. “Popolnoma prepričani smo, da bo sodišče zavrnilo neutemeljeni predlog za začetek stečajnega postopka. V nadaljevanju pa bomo zoper podjetje Avtoprevoz Gramet-Trade (AGT) vložili odškodninsko tožbo zaradi – po našem mnenju – zlorabe procesnih pravic in zoper tiste, ki širijo laži o naši družbi,” sporočajo iz Cestnega podjetja Maribor (CPM). Razlog za stečaj 660 tisoč evrov. “Ne plačujejo obveznosti upnikom, zaklepajo se in upnikov ne spustijo na pogovor, delavcem pa tudi regresa niso izplačali. Z vsem svojim premoženjem ne morejo poravnati vseh svojih obveznosti. Res, da niso blokirani, ampak terjatve in neporavnane obveznosti presegajo njihovo premoženje,” pojasnjuje Peter Peče. Terjatev družbe AGT do CPM zaradi garancij ki so jih dali v poslih z NGR, skupaj z obrestmi znaša 668.651 evrov. CPM bo ta teden sodišču odgovoril na predlog stečaja, nato pa bodo vložili tožbo zoper podjetje Avtoprevoz Gramet-Trade, in sicer “zaradi po našem mnenju zlorabe procesnih pravic in zoper tiste, ki širijo laži o naši družbi”, pravijo na CPM. AGT, ki ga zastopa odvetnik Peter Peče, je namreč pred petimi dnevi na mariborskem sodišču vložil predlog za začetek stečajnega postopka zoper CPM, ki je z izvajalcem Alpine Bau še v postopku sklenitve in podpisa 64 milijonov evrov težke pogodbe z Darsom za gradnjo predora Markovec na hitri cesti Koper–Izola. Diskreditiranje in izsiljevanje Zakaj vložitev predloga stečaja šele zdaj, če terjatev obstaja že več let, pa Peče pojasnjuje: “Če bi se v tem trenutku zgodil stečaj, bi bil AGT vsaj delno poplačan, če pozneje, pa se bojimo, da ne bo več od kod vzeti. Mislimo, da so že zdaj insolventni.” A na to Stojan Zdolšek, zastopnik CPM, odgovarja: “Predlog za začetek stečaja, o katerem so bili mediji obveščeni pred CPM, je namenjen temu, da se ne bi podpisala pogodba z Darsom.” V sporočilu za medije so na CPM še zapisali: “Ugotavljamo, da se nekateri nikakor ne morejo sprijazniti s tem, da lahko še nekdo drug pridobi kakšen posel v tej državi. Zato nas takšni poskusi diskreditiranja in ne nazadnje tudi izsiljevanja ne presenečajo.” Neuradno smo izvedeli, da se bo podpis pogodbe zamaknil do odločitve mariborskega sodišča o stečaju. Prvi narok bo po zakonsko predpisanih rokih razpisan decembra. CPM ni prezadolžen V družbi CPM še menijo, da je predlog za začetek stečajnega postopka popolnoma neutemeljen, saj družba ni prezadolžena, predvsem pa predlagatelj nima dospele terjatve zoper njih. “Terjatev je sporna, saj v tožbi, ki so jo vložili pred mariborskim sodiščem, niso navedli, iz katerih poslov ta terjatev izhaja, prav tako pa so tožbo vložili po poteku zakonsko določenega dveletnega roka,” pojasnjuje Stojan Zdolšek, odvetnik CPM. Peče pa na to odgovarja: “Janez Škoberne, ki je bil zakoniti zastopnik tako CPM kot NGR, je februarja 2006 direktorju AGT jasno povedal, kdaj in koliko bodo plačali." Prejšnji 946 delavcev je zaposlenih v CPM.
|
neutral
|
8,951
|
Računsko sodišče je o pravilnosti dela poslovanja UKC Ljubljana v letu 2007 izreklo negativno mnenje. Ugotovljene so bile nepravilnosti pri naročanju blaga, materiala, storitev in osnovnih sredstev. Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana ni posloval v skladu s predpisi pri nabavi blaga, materiala, storitev in osnovnih sredstev v vrednosti najmanj 63.962.000 evrov. Pri izvajanju posameznih postopkov izbire dobaviteljev in izvajalcev pa je ravnal v nasprotju s predpisi o javnem naročanju, so zapisali v revizijskem poročilu računskega sodišča. Iz UKC so sporočili, da je računsko sodišče negativno mnenje izdalo takrat, ko so se že izvajale "sanacijske" aktivnosti, ki so bile navedene v odzivnem poročilu UKC Ljubljana na negativno mnenje računskega sodišča, ki je bilo izdano za leto 2005. V letu 2007 so bile tako že dosežene pomembne izboljšave. "Vsi sanacijski ukrepi za to področje so se intenzivno izvajali tudi v naslednjih letih," so še dodali. Manjka primernih kadrov UKC naj bi ravnal tudi v nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih in to s sklepanjem pogodb za opravljanje predvsem del na področju zdravstvene dejavnosti. Iz UKC sporočili, da gre v večini primerov za dela, ki zahtevajo ustrezno usposobljenost izvajalcev. Tako kljub povpraševanju na trgu dela niso našli ustreznih izvajalcev, zato so bile pred podpisom posamezne pogodbe izkoriščene vse ostale možnosti. Od maja 2009 dalje pa je v uporabi uredba o merilih za sklepanje podjemnih pogodb, v pripravi pa je tudi poseben pravilnik. Vse to naj bi zagotovilo, da v prihodnosti ne bo več nepravilnosti.
|
neutral
|
8,952
|
Evropska komisija je Agencijo za pošto in elektronske komunikacije RS pozvala, naj razloži, zakaj razlikuje med dostopom do optike za podjetja in zasebnike. V Telekomu prikimavajo. Evropska komisija (EK) je Agenciji za pošto in elektronske komunikacije RS (Apek) poslala pismo, v katerem ga poziva, naj pregleda svojo analizo trga širokopasovnih storitev. V Apeku so se že odzvali in sporočili, da so poziv "vzeli skrajno resno". Apek je letos na omenjenem trgu uvedel več ukrepov, med drugim cenovni nadzor Telekoma Slovenije (TS), ki je operater s prevladujočim položajem. Apek pa z zadnjimi ukrepi razlikuje med rezidenčnimi in poslovnimi uporabniki ter tako spreminja regulacijo cen za razvezano optično linijo. To naj bi sicer TS spodbudilo k investicijam, s čimer pa se v EK očitno ne strinjajo. Cene za dostop do optičnega omrežja operaterja s prevladujočim položajem naj bi se namreč močno povečale, Apeku pa EK očita, da o tem ni naredil samostojne študije in se je zanesel na podatke ponudnika. "Telekom se predstavlja v čudni luči" Zadnji poziv EK po mnenju Apeka tako še dodatno potrjuje nesmiselnost zadnjih Telekomovih izjav, da mu bo regulacija letno povzročila med 10 in 20 milijoni evrov škode. Kot poudarjajo v Apeku v TS z izjavami izkrivljajo resničnost, saj je njihovo optično omrežje praktično nezasedeno in bi z oddajanjem na veleprodajnem trgu dodatno zaslužili. "Izjave, ki smo jim bili priča, mečejo posledično čudno luč na Telekom Slovenije. Navedenih 'izgubljenih' 20 milijonov evrov bi nedvomno lahko prišlo zgolj iz žepov uporabnikov kot monopolna renta, pri tem pa prebivalci Slovenije s strani navedene družbe nimajo nobenih zagotovil, da se jim bo ta denar povrnil kot naložba v hitrejše in bolj razširjeno omrežje," poudarjajo v agenciji. Telekom pritrdil EK V Telekomu Slovenija pa so pojasnili, da se strinjajo z EK v delu, v katerem poziva Apek, da spremeni predhodno opredeljeno tržno analizo. "Prepričani smo namreč, da se razmere na širokopasovnem poslovnem segmentu precej razlikujejo od tistih na rezidenčnem trgu. Na tem segmentu Telekom Slovenije namreč še zdaleč ni edini ponudnik," so zapisali.
|
negative
|
8,953
|
Vzdrževanje. Na mestni občini so slabo stanje vadbenih naprav na trimstezah pripisali njihovi legi na zasebnih zemljiščih. Do konca tega tedna bodo predvidoma postavljene naprave za vadbo na trimstezi Tivoli. Ta je z vidika lastništva zemljišč najmanj problematična, saj so prav vse parcele v lasti Mestne občine Ljubljana (MOL), je pojasnil Marko Kolenc, načelnik Oddelka za šport MOL. Tri steze, številni lastniki Trimsteze na Rožniku in v okolici so tri. Marija Vera se začne nad Čadom in Rožno dolino, poteka pa po 14 parcelah, od katerih je ena v lasti MOL. Na trimstezi v Mostecu, o kateri smo pisali včeraj, ima več kot 30 lastnikov v lasti 64 parcel, od tega jih je pet lastnina MOL. Tretja je že omenjena steza Tivoli. Zavod Tivoli je odstranil poškodovane in nevarne naprave, ki jih več let niso vzdrževali. "Vzrok za slabo vzdrževanje je v tem, da je bila večina naprav postavljena na zasebnih zemljiščih," je odgovoril Kolenc. Nova tista v Tivoliju Trimsteza Tivoli bo potekala po isti trasi kot do zdaj, vse naprave pa bodo postavili na novo. "Na preostalih dveh trimstezah ni mogoče speljati poti po zemljiščih MOL," je povedal Kolenc. Pojasnil je še, da športni otoki, ki jih bodo postavili na petih lokacijah ob Poti spominov in tovarištva, ne bodo povezani s trimstezo. "Pred desetletji je bil koncept trimstez odlično promoviran, podprt s strani medijev in tako dalje," je povedal Boris Sila s katedre za športno rekreacijo fakultete za šport. "Težava je bila v tem, da so nekatera društva, ki so skrbela za steze, propadla," je dejal, meni pa, da so problematična tudi zasebna zemljišča.
|
neutral
|
8,954
|
Pred parlamentom se je zaradi protesta Marije Cener, ki je v ponedeljek zagrozila, da se bo zažgala, zbralo večje število policistov. Za Zurnal24 je dejala, da bo protestirala vsak dan do tretje ure. "Tukaj bom stala vsak dan do tretje ure. Mogoče me bo nekega dne uslišal sam Bog," je dejala Marija Cener, ki je v ponedeljek s somišljeniki opozorila na domnevno krivico, ki se ji godi. "To je čista laž, da nisem plačala davkov. Sodišče je celih osem let zavračalo moje pritožbe," še dodaja. O domnevni kanti za bencin, ki naj bi jo prinesla s seboj pred parlament, je Brestaničanka molčala. Finančni bankrot V sobotnem Žurnalu smo poročali, da so jim zaradi finančnega bankrota novo hišo na Velikem Trnu že prodali za 25 tisoč evrov, zdaj pa jih je sodni izvršitelj opozoril, naj do 18. novembra izpraznijo še hišo v Dolenjem Leskovcu. "Jaz ne grem ven, živ ne," pravi Ignac Cener. "Vse življenje sem garal, zdaj sem bolan in ne grem nikamor!" "Utegnila bi se celo zažgati" "Po nekaterih informacijah naj bi se oškodovanka pred državnim zborom utegnila celo zažgati." Tako je v svojem sporočilu navedlo Civilno združenje za pravičnost, napredek in nadzor iz Lesc, ki je pozivalo k ponedeljkovemu shodu pred parlamentom. Združenje obtožuje ministrstvo za finance, brežiški davčni urad, krško okrajno sodišče in Novo Ljubljansko banko, da niso storili ničesar, razen da so Cenerjeve vrgli na cesto.
|
negative
|
8,955
|
Pujsa Pepa. Enega od stanovalcev na Slovenski cesti 28 močno moti smrad. "Smrad se širi skozi odprta vrata po stopnišču navzgor in včasih smrdi kot v svinjaku," pravi eden od prebivalcev stavbe na Slovenski cesti 28 in dodaja, da pujsa Pepa moti tudi druge lastnike stanovanj na tem naslovu. Pujsa, pove, je poleti pogosto na balkonu in tam pušča fekalije, občasno naj bi se to dogajalo tudi na stopnišču in dvorišču. "Nas v centru mesta to zelo moti in mislimo, da prašič ne spada v staro meščansko hišo," pravi sogovornik, ki je v zvezi s tem že klical inšpekcijo. Namigne še, da si to nekateri lahko privoščijo, saj je "oče lastnika stanovanja državni tožilec Hinko Jenull, mati pa Jožka Hegler, direktorica mestnega stanovanjskega sklada". Otroci se igrajo z njo Pujsa Pepa je last Jaše Jenulla in Vide Cerkvenik Bren, ki se ukvarjata z gledališčem in sodelujeta v skupini Kud Ljud. Pepa je pred nekaj leti nastopila v eni od predstav, in ker sta se navezala nanjo, sta jo obdržala, pravi Jenull. "To je kot pes," odgovarja na vprašanje, ali res tako smrdi, "tudi po smradu ali hrupu ne izstopa." Pepa je po njegovih besedah mešanka evropskega in azijskega pritlikavega prašiča, ki zraste približno pol metra visoko. "Je tudi prijavljena na tem naslovu in zanjo plačujemo prispevke," pove Jenull in dodaja, da ima tudi redno in dobro veterinarsko oskrbo. Večina sosedov po njegovem mnenju nima nič proti Pepi, nekateri celo dovolijo, da se njihovi otroci z njo igrajo. Vprašanja o svojih starših pa Jenull ne komentira, pripomni le, da imajo nekateri preveč časa. Veterinarska uprava Na Veterinarski upravi RS (Vurs) so potrdili, da so včeraj v zvezi s Pepo dobili prijavo, in sicer zaradi motenja sosedov s smradom in hrupom, kar pa ni v njihovi pristojnosti. Pregled bodo vseeno opravili, predvidoma v tem tednu, čeprav "ta zadeva ne spada med najnujnejše". Za prašiče sicer kot za vse živali velja zakon o zaščiti živali, jih pa, kot pravijo na Vursu, obravnavajo v skladu s predpisi za rejne živali. Glede teh je prijav zelo malo, izredni pregledi so večinoma zaradi pojavov kakšnih bolezni na gospodarstvu ali v okolici.
|
neutral
|
8,956
|
Sindikalne centrale Pergam, KNSS Neodvisnost, Alternativa in Solidarnost bodo sodelovale na protestu 28. novembra. Po tem se nagibajo celo k splošni stavki. Predlagajo vsesplošno stavko Omenjene sindikalne centrale namreč napovedujejo, da bi v primeru, da protest ne bo imel učinka, pripravili še hujši udarec. Predlagajo, da "če ne pride do dviga plač, organiziramo vsesplošno stavko v Sloveniji". Še vedno sicer čakajo na odločitev KS 90. Pred časom so že vstali na noge. @ Zurnal24 Vladna politika se mora spremeniti Četverica meni še, da bi bilo treba izpostaviti nujnost sprememb vladne politike soočanja s krizo, ponovne vzpostavitve socialnega dialoga z vlado in delodajalci, davčne razbremenitve plač ter nujnost začetka pogajanj o spremembi celotnega plačnega modela. Jutri se bo sicer vseh pet central po seji Ekonomsko-socialnega sveta sestalo s predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Ta je sicer prva napovedala delavske demonstracije za dvig minimalne plače in proti predlagani pokojninski reformi. Cilj so spremembe Predsednik Pergama Dušan Rebolj pravi, da so "cilj spremembe, ne protest." S protestom želijo poudariti nujnost spremembe politike vlade. Po njegovem bi morala biti ta usmerjena v razbremenitev plač za njihov neto dvig, spremembo ravnanja delodajalcev, "ki niso storili nič in so se skrili za vladno politiko" ter v dvig plač in umik reformnih predlogov, ki bi poslabšali položaj zaposlenih. Branimir Šturkelj @ Nik Rovan Generalni sekretar Alternative Zdenko Lorber meni, da se je vlada soočila s krizo le z ukrepi, ki so v škodo zaposlenih. Generalni sekretar Solidarnosti Slavko Pungeršič pa dodaja, da na demonstracije ne bodo šli le zaradi višje minimalne plače in pokojninske reforme, ampak tudi zaradi splošnega stanja v državi in vedno slabših razmer v podjetjih. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Šturkelj pa pravi, da so o sodelovanju na protestu neformalno govorili že danes, uradno pa se bo predsedstvo odločilo 11. novembra. Osebno sicer ne dvomi, da se konfederacija protestu ne bi pridružila.
|
neutral
|
8,957
|
Da sanje lahko včasih napovejo prihodnost, dokazuje primer 65-letnega Avstrijca, ki je v enem izmed Hitovih igralnih zabavišč zadel 90.351,15 evra. Avstrijec je namreč v noči z nedelje na ponedeljek sanjal, da ga v Koroni čaka dobitek. Zato je v bolnišnici prosil za izpust do 21. ure in v igralnici priigral več kot 90 tisoč evrov! Avstrijec je sicer navdušen nad igro na avtomatih, ki so povezani v tako imenovano progresivo. Gre za skupino povezanih igral, ki zaradi sistema skupnih vložkov dajejo možnost večjih dobitkov. Koluti klasičnega avtomata s številko 2210, na katerem je možakar igral že večkrat, so se ob 16.20 ustavili na kombinaciji treh znakov double peppers in mu prinesli sanjski dobitek. Da je 65-letnik res rojen pod srečno zvezdo, dokazujejo tudi njegovi večkratni dobitki v omenjeni igralnici. Osebju je zaupal, da bo denar vložil v obnovo svoje graščine, kar bo ostalo, pa bo namenil za izpolnitev svojih skritih želja.
|
positive
|
8,958
|
Na Pop TV zadovoljni, da je stvari prevzel Apek, Zidar Klemenčičeva razočarana. "Na Pop TV smo zadovoljni, da se je umetno ustvarjen problem zdaj z javnega zavoda in ulice končno preselil na strokovni organ. V postopku strokovnega nadzora pri Agenciji bomo z veseljem predstavili tudi naše argumente, da oddaja Kmetija slavnih ne vsebuje prizorov pornografije in pretiranega nasilja. Verjamemo tudi v strokovnost Agencije in smo prepričani, da populistični pozivi in aktivizem posameznikov ne bodo vplivali na strokovno presojo regulatorja." Na televiziji prav tako ne pričakujejo, da bodo ugotovljeni kakšni škodljivi vplivi na otroke in mladostnike oziroma, da jim bo odvzeto dovoljenje za predvajanje oddaje. Predolgi roki V odvetniški pisarni Nine Zidar Klemenčič, ki zastopa društvo za pravice otrok, so zapisali, da glede na časovni okvir, ki ga je danes podal Apek (vsaj en mesec, da kršitelj odpravi napako), in glede na čas, ko bo agencija lahko izrekla ukrep, ki bi preprečil nadaljnje kršitve, to sploh ne bo več potrebno. Po njihovem mnenju pojasnilo agencije opozarja na pomanjkljivo urejene pravne mehanizme. V današnjem hitro odvijajočem medijskem svetu, zakon Apeku daje pravico, da odloča v nerazumno dolgih rokih, so zapisali v odvetniški pisarni. Apek je šel takoj v akcijo Kot so sporočili z Agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek), so takoj po seznanitvi s prvo prijavo RTV Slovenija zoper programsko vsebino oddaje Kmetija slavnih uvedli strokovni nadzorstveni postopek. Predlog za to so prejeli z državnega medijskega inšpektorata. Agencija bo zdaj preverjala, ali je narava oddaje res takšna, da bi lahko škodovala otrokom in mladostnikom. Pred dokončno odločitvijo pa bodo pridobili tudi mnenje "uveljavljenih strokovnjakov s področja razvojne psihologije, sociologije in medijskih študij". Če bodo kršitve ugotovili, lahko Pop TV naložijo, da jih odpravi, če pa tega ne storijo, lahko izgubijo tudi dovoljenje za predvajanje oddaje. Neodvisno od Apeka pa jim lahko globo izda tudi inšpektorat.
|
negative
|
8,959
|
EPK. Narodni dom je izvisel. Rukavina v igri za direktorja novega javnega zavoda. Narodni dom Maribor ne bo koordiniral dejavnosti in programov Evropske prestolnice kulture (EPK), pač pa bo do konca tega leta Mestna občina Maribor (MOM) ustanovila nov javni zavod, ki bo imel nacionalni status. Strokovna študija Bogomirja Kovača je pokazala, da je potreben nov javni zavod. “Prednosti so zlasti novo menedžersko vodstvo in povsem prilagojen menedžment, transparentnost financiranja, večja preglednost poslovanja v razmerju do drugih izvajalcev, učinkovit nadzor in evalvacija celotnega projekta ter boljša koordinacija z drugimi partnerskimi mesti,” pravi Aleš Novak, direktor Urada za kulturo in mladino MOM. Potem ko so nekatere občine, ki sodelujejo v projektu EPK, že pred časom izrazile zaskrbljenost glede koordinacije projektov EPK, to nezadovoljstvo so izrazili tudi na ministrstvu za kulturo, so se na zadnjem sestanku MOM in pristojnega ministrstva dogovorili o ustanovitvi novega javnega zavoda. Prvi pravi sestanek Danes bo prvi koordinacijski sestanek med občinami (Maribor, Ptuj, Slovenj Gradec, Murska Sobota, Velenje in Novo mesto), kjer se bodo usklajevali in dogovarjali o konkretnih programih. “Končno smo dočakali prvi pravi sestanek. Nam je vseeno, kdo bo vodil projekt. Pomembno je le, da bo menedžment projekta izpeljan strokovno in brez individualnih interesov,” pravi Marko Košan, koordinator EPK Slovenj Gradec. “Nič ne gre prepočasi” Kdo bo vodil novonastali javni zavod, še ni znano, vrat si ne zapira niti Vladimir Rukavina, zdajšnji vodja sekretariata EPK in direktor narodnega doma. “Nikoli ne reci nikoli. Iz prve roke lahko povem, da me nekateri še vedno vidijo kot vodjo EPK. Odločitev bo najverjetneje moja,” pravi. Sicer pa Rukavina ni razočaran, ker se narodnemu domu vloga v projektu EPK s tem odvzema. Mariborski kulturno-prireditveni center naj bi ohranil svetovalno vlogo novemu zavodu. Čeprav sta do začetka projekta samo še dobri dve leti, pa je Rukavina prepričan, da je časa za pripravo še na pretek. “Nič ne gre prepočasi. Guimaraes, ki bo tudi leta 2012 prestolnica kulture, je komaj ta mesec odprla pisarno.” Neuradno pa smo izvedeli, da je ministrstvo za kulturo nad projektom želelo nadzor, saj bodo vanj vložili veliko denarja, a naj Rukavina takšnega posega v njegovo avtonomijo ne bi dovolil. Sicer pa na ministrstvu očitajo, da od junija čakajo na program in organizacijsko strukturo.
|
neutral
|
8,960
|
Varuhinja človekovih pravic. V solkanskem zaporu ene izmed najslabših razmer za zapornike. Nova Gorica. "Izpostavila bi resnično neprimerne prostore novogoriškega oddelka Zavoda za prestajanje kazni zapora Koper, za katerega si zelo prizadevamo, da bi se preselil," je po obisku na Goriškem povedala Zdenka Čebašek Travnik, varuhinja človekovih pravic. "Težava so majhne, utesnjene in temačne sobe, neustrezna lokacija, nezadostne možnosti gibanja na prostem. Gre za ene najslabših razmer za zapornike, ki jih ima Slovenija. K sreči pa vsaj s prenatrpanostjo ni večjih težav," je dodal njen namestnik Ivan Šelih. Občina je s težavami seznanila ministrstvo za pravosodje in sedanjega ministra Aleša Zalarja, je povedala novogoriška podžupanja Darinka Kozinc. Po njenih besedah je minister že imel v mislih nove prostore nekje na Goriškem, razmišljal pa naj bi tudi o razširitvi zapora. Prejšnji Zgledno. Po besedah Zdenke Čebašek Travnik v koprskem zaporu ni težav s prostorsko stisko, pa tudi drugače ima zapor malo problematičnih točk. Ena od teh je majhno dvorišče. ˝Sicer pa je glede na slovenske razmere koprski zapor lahko skorajda zgled. Pogoji za bivanje so dobri, poskrbljeno je tudi za dejavnosti za pripornike.˝ Naslednji1 od 2 Osveščenih je več Sicer pa je ekipa varuhinje v zvezi z domnevnimi kršitvami človekovih pravic in temeljnih svoboščin včeraj sprejela 14 pobudnikov, kar je enkrat več kot lani. Največ pobud je bilo vezanih na sodne postopke. "Upokojenci so se pritoževali nad odločbami ZPIZ, ki jim pri odmeri pokojnin ne upošteva opravljenih nadur, čeprav je delodajalec tudi od teh plačal prispevke. Raziskali bomo, ali je podobno tudi drugod po Sloveniji," je napovedala varuhinja. "Opažamo trend naraščanja pobud, kar povezujem s tem, da je institucija varuha vedno bolj prepoznavna in da se ljudje vedno bolj zavedajo svojih pravic. Ne bi si pa upala trditi, da je tudi kršitev več," je še dejala Čebašek Travnikova. Na varuha se ljudje sicer lahko obrnejo kadarkoli v delovnem času (uradnih ur ni, prav tako ne obrazcev), na voljo jim je tudi brezplačna številka 080 15 30.
|
neutral
|
8,961
|
Prestavljeno. Zaradi podaljšanja del odprtje mesec dni pozneje. Prenova Moderne galerije Ljubljana v vrednosti dobrih štiri milijone evrov, ki jo je financiralo ministrstvo za kulturo, se bliža koncu. Vegrad je galerijo obnavljal leto dlje, kot je bilo predvideno, zato mu bo kulturno ministrstvo zaračunalo kazen. 500 tisoč evrov bo ministrstvo za kulturo zaračunalo Vegradu zaradi zamude pri prenovi Moderne galerije Ljubljana. “Izvajalcu bomo zaračunali kazen v višini desetih odstotkov vrednosti investicije, kar znaša 400 tisoč evrov, plus dodatnih 100 tisoč evrov zaradi izpada prihodkov in podaljšanega hranjenja zbirk,” je včeraj pojasnila ministrica za kulturo Majda Širca. Komentarja iz Vegrada včeraj nismo dobili. Izvirno delo ohranili Prenovo, ki se je začela leta 2007, je načrtoval arhitekturni biro Bevk Perović arhitekti. Arhitekt Matija Bevk razlog za uspešno prenovo vidi predvsem v tesnem sodelovanju med arhitekti in naročniki. “Galerija je bila neprimerna za razstavljanje in potresno nevarna, kar je poleg tesnih finančnih okvirov sanacijo zelo otežilo,” je dodal. Pri obnovi so ohranili izvirno delo arhitekta Edvarda Ravnikarja, pri tem pa so poskušali čim bolj optimalno izkoristiti prostor. Poleg centralne dvorane, prodajalne literature in ostalih novosti bo v prenovljeni galeriji tudi nov dnevni bar z atrijem, vendar še ni končan. Z retrospektivno razstavo Zoran Mušič v javnih in zasebnih zbirkah, katere odprtje bo 24. novembra, bodo mesec dni pozneje od načrtovanega le odprli prenovljene prostore. Z razstavo 140 del bodo hkrati zaključili Mušičevo leto, v katerem se spominjajo stote obletnice umetnikovega rojstva.
|
neutral
|
8,962
|
Dovoljenja. Za Layerjevo hišo je gradbeno še na upravni enoti. Vrtec na Hujah pa je brez uporabnega. Obnova Layerjeve hiše in ureditev novega vrtca na Hujah sta potekali brez ustreznih dovoljenj, nas je opozoril vir, ki ni želel biti imenovan. Spomnimo, Layerjeva hiša oblikuje bodočo kulturno četrt okrog gradu Khislstein. Služila naj bi oživljanju mestnega jedra, nov vrtec na Hujah pa je pred novim šolskim letom močno pripomogel k rešitvi prostorske stiske. 10 let je staro gradbeno dovoljenje za Layerjevo hišo. Na Upravni enoti Kranj smo izvedeli, da zahtevo za gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo Layerjeve hiše še obravnava, izkazalo pa se je tudi, da vrtec na Hujah še vedno nima uporabnega dovoljenja. V obeh primerih se je občina lotila obnove starih zapuščenih hiš. V primeru Layerjeve hiše na podlagi gradbenega dovoljenja izpred več kot deset let, v primeru vrtca na Hujah pa mestna uprava zahteve za gradbeno dovoljenje sploh ni vložila, čeprav je prav tako šlo za spremembo namembnosti. Kaj pravi občina Za vrtec na Hujah uporabno dovoljenje naj ne bi bilo potrebno, ker gre za nenamensko gradnjo, staro pol stoletja. Pri Kranjski mestni upravi menijo, da obnova Layerjeve hiše po starem gradbenem dovoljenju ni sporna, saj se dela niso začela, ampak nadaljevala. Še v času župana Grosa so namreč delno sanirali konstrukcijo stavbe in obnovili streho. “Dela so se začasno prekinila in ta prekinitev je trajala do letos,” pravijo pri Kranjski mestni upravi. Zakaj nove zahteve Ob ponovni obuditvi projekta se je mestna uprava soočila z določenimi spremembami dejanskega stanja, ki so narekovale spremembo projekta. Zaradi obnove sosednje hiše so morali prestaviti sanitarije, zaradi ukinitve toplovoda pa preseliti kurilnico. V prvotni načrt so posegli tudi s povečanjem števila stanovanj. Kaj pa vrtec V Kranjskih vrtcih niso prepričani, ali vrtec na Hujah sploh potrebuje novo uporabno dovoljenje. Ker gre za nenamensko gradnjo, staro pol stoletja, menijo, da ga je stavba nekoč že dobila. Za pridobivanje novega uporabnega dovoljenja po njihovem tudi ni bilo nobene možnosti, saj niti zahteve za gradbeno dovoljenje niso vložili, meneč, da ga za dela, ki niso posegala v zunanjost in dimenzije, sploh ne potrebujejo. Bodo pa počakali na mnenje ministrstva za šolstvo in šport, na katerega so naslovili dokumentacijo za vpis v razvid. Naprej bodo postopali skladno z njihovo odločitvijo. “Ugodili smo vsem normam pravilnika za nenamenske gradnje. Izvedli smo vse meritve in kontrole,” poudari vodja nadzora Marjeta Podpečan.
|
neutral
|
8,963
|
Družbe so lani izkazale skupaj 19 tisoč evrov neto čiste izgube. Protestno pismo Ni jim všeč odnos vlade. BeloKranjski župani od vlade zahtevajo, naj Belo krajino obravnava enako kot Pomurje, saj so razmere že dosegle kritično raven. Med drugim opozarjajo, da je gospodarstvo na robu preživetja, ogroženi pa so tako nosilci razvoja kot malo gospodarstvo. Na področju plač gospodarstvo v semiški občini zaostaja za približno 25 odstotkov za republiškim povprečjem, stopnja brezposelnosti pa se bliža 15 odstotkom, je na včerajšnjem srečanju semiškega župana z gospodarstveniki izpostavil Franc Panjan, podpredsednik Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine. “Brez cestne povezave se še dolgo ne bomo mogli približati povprečju v naši državi,” je prepričan. Ključno leto 2011 Vlada bi po njegovem zato morala v svoje prostorske dokumente do leta 2011 umestiti južni del tretje razvojne osi, ki je po podatkih zbornice ocenjen na 500 do 600 milijonov evrov. “Dobro je, da obstaja realna možnost, da se bo v kratkem pripravil razpis za projektiranje odsekov od predora proti Metliki in od predora proti Vinici,” je povedal. Ne izplača se jim Naslednja tri leta se bo megla še vlekla po tleh. Franc Panjan, podpredsednik Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine, o gospodarski krizi Kot je izpostavila Pavlina Svetič, predsednica Obrtne zbornice Črnomelj, je slovenska zakonodaja narejena tako, da se ne splača spoštovati zakonov. Prav tako ni stimulativno biti poslovno moralen in etičen, je še dodala.
|
negative
|
8,964
|
Vlada je sprejela odstop direktorja javnega zavoda Kobilarna Lipica Matjaža Pusta in za vršilca dolžnosti direktorja imenovala Tomija Rumpfa. Položaj bo prevzel 2. novembra. Pust je odstop ponudil že 11. septembra in svet Kobilarne Lipica je Rumpfa vladi v imenovanje predlagal prejšnji teden. Rumpf je vodja kabineta pri ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, po izobrazbi veterinar, opravil pa je tudi program menedžmenta na Gea Collegeu. Zakon o RTVS tik pred obravnavo Kulturna ministrica Majda Širca je odgovarjala tudi na novinarska vprašanja glede novega zakona o Radioteleviziji Slovenija. Po besedah ministrice je novi zakon tik pred tem, da gre v javno obravnavo, novela zakona o medijih pa je po njenem v fazi, ko se je začela poglobljeno odvijati razprava na komisiji, zadolženi za pripravo medijske zakonodaje.
|
neutral
|
8,965
|
Prvi november. Po aranžmaje k vrtnarjem, po sveče v trgovske centre. Odloča cena, ne kakovost. Prvi november je pred vrati, ljudje pa, sodeč po obisku obeh mariborskih največjih pokopališč, množično polnijo žepe cvetličarjev in svečarjev. Največ drobnega cvetja Prodajalci cvetja so o tem, kaj gre najbolj v prodajo, deljenega mnenja. “Ljudje se odločajo za sveže cvetje in aranžmaje v cenovnem razponu od 15 do 30 evrov,” pojasni Maja Čelofiga iz vrtnarstva Čelofiga, Zlatka Golob iz vrtnarije Golob pa pravi: “Ljudje so za lončnice pripravljeni odšteti v povprečju šest evrov, redkokdo se odloči za dražji aranžma.” Dodaja, da se suhega cvetja proda zelo malo, ker je vreme pretoplo. Nasprotno menijo v Florini v Zrkovcih. “Prodali smo okoli 80 odstotkov suhih aranžmajev, ker ti ostanejo dlje. Stanejo od 16 do 35 evrov,” doda Marija iz Florine. Ponudniki sveč tarnajo, da jih prodajo manj kot običajno, saj ljudje kupujejo v trgovskih centrih. Tam pa je po njihovem mnenju kvaliteta zelo slaba. “Največ prodamo sveč vrste Mojca, le da naša stane 1,80 evra in gori 5 dni, tista v trgovini pa 1,20 evra, a ne gori niti dva dni,” pravi Željo Krepek. Posebni zabojniki za odpadne nagrobne sveče so že na obeh mariborskih pokopališčih, a ljudje opozorilne nalepke na zabojnikih le redko upoštevajo. Podobnega mnenja je tudi svečar Hrabro Perger: “Slovenci smo prvaki v porabi sveč. Sveče iz Lidla, Hoferja in podobnih trgovin bi prepovedal, ker so narejene iz odpadnega materiala. Naša sveča gori cel teden, njihove pa slab dan.” Spremenjen prometni režim Ob vseh večjih spomenikih potekajo žalne slovesnosti. Danes se bodo s položitvijo vencev spomnili padlih pred spomeniki na Ljubljanski in Maistrovi ulici, na Trgu generala Maistra in v Ulici talcev, v nedeljo pa še v sosednji Avstriji. Od jutri od 5. ure zjutraj bo zaprt del Ceste XIV. divizije med Osojnikovo in Šolsko ulico, enosmerni promet bo potekal med Osojnikovo in Ulico bratov Greifov v smeri Osojnikove ulice. Pri pokopališču Dobrava sprememb ne bo.
|
neutral
|
8,966
|
Za zamude naj ne bi bile krive finančne težave, ampak Mercator. Na območju nekdanje železarne oziroma parka Hrenovca že dlje časa rastejo stanovanja, ki jih gradi investitor Gradis Celje. Zaradi počasne gradnje in neopaznih dejavnosti na gradbišču pa so se razširile govorice, da se investitor spopada s finančnimi težavami. Izvršni direktor za nepremičnine Gradisa Celje Simon Kovačič govorice zavrača: “Neuradne informacije, ki jih navajate, so običajno škodoželjne in zavajajoče. Vse štiri večstanovanjske zgradbe se gradijo s finančnimi sredstvi, ki jih zagotavlja banka. Dela pa so vezana tudi na gradnjo Mercator centra, ki pa se je nekoliko upočasnila zaradi spremembe projektantskih zamisli. Ker so tudi te rešitve že končane, bo v prihodnjem obdobju pospešeno stekel zaključek del.” Zanimiv za kupce Kot še pojasnjuje Kovačič, so glede na število interesentov stanovanja na tej lokaciji zelo zanimiva. Celoten projekt Hrenovca je sestavljen iz več faz, saj se v to območje štejejo tudi trgovski center, zunanja ureditev, večstanovanjski objekt in dostopne poti. Štirje večstanovanjski objekti so ocenjeni na več kot šest milijonov evrov. Le še malenkosti Na Gradisu dodajajo, da bodo s prihodnjim tednom povečali dejavnosti na gradbišču in na Jesenice preselili dodatne skupine delavcev, saj želijo pred zimo dokončati zunanja gradbena dela, ki so občutljiva na nizke temperature. Pozimi pa lahko kljub nizkim temperaturam izvajajo dela znotraj objektov. Ocenjujejo, da bodo končali v prvi polovici prihodnjega leta. “Gradbene konstrukcije in garaže so končane na vseh štirih večstanovanjskih objektih, inštalacije, kleti in fina obdelava zidov so v večini končane, začenjamo pa še delo za dokončanje balkonov in ureditev okolice,” zaključuje Kovačič.
|
neutral
|
8,967
|
Iskra Kondenzatorji. Likvidnostne težave naj bi uredili v slabem letu. Odločili so se za tehnološko prenovo. V semiškem podjetju Iskra Kondenzatorji, ki ga je globalna ekonomska kriza močno prizadela, saj 90 odstotkov svojih produktov izvozijo v tujino, imajo zdaj spet polne roke dela, je povedal Jože Papež, izvršni direktor podjetja in direktor orodjarne. “Le z velikimi napori smo preživeli. Napovedi so bile zelo črne, vendar imamo v tem trenutku dovolj naročil, tako da smo nekaj ljudi vzeli nazaj,” je povedal. Težave z likvidnostjo Kritika države Javna poraba. Veliki izvozniki imajo velike težave, velika pa je tudi javna poraba, je prepričan Papež. “Pričakoval bi, da bi se država primerno odzvala, če polnimo proračun, pa se ne. Vsi bi želeli imeti še več, v podjetjih pa je hudo. Ne razumem vodstva države, da poziva ljudi, naj se uprejo in zahtevajo višje plače, ker podjetja preprosto ne bodo zdržala,” je poudaril. Ker pa s polnim delovnim časom delajo šele od avgusta in ker eno leto niso poslovali pozitivno, imajo zdaj velike likvidnostne težave. “Število naročil je naraslo in v tem trenutku smo na ravni izpred krize. Treba je zagotoviti vse repromateriale in plačati delavce. Proizvodni ciklus je dva meseca. S takšnim trendom pričakujemo, da bomo likvidnost uredili v kakšnih osmih, desetih mesecih,” je dodal Papež. Tehnološka prenova “Napovedi v naši državi pravijo, da kdor v tej branži ne ustvari 35 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega, bo težko preživel,” je pojasnil Papež in dodal, da so sami ustvarili okoli 20 tisočakov. Da bi dodano vrednost dvignili, so se odločili za prenovo tehnološkega parka. “Na nekaterih segmentih smo začeli izdelavo novih linij. Zdaj tu, kjer so delovno težke operacije, konstruiramo in izdelujemo stroje, ki bodo zamenjali roke delavcev,” je pojasnil. Kot je povedal, so zaradi premajhne dodane vrednosti tudi plače zaposlenih majhne. “Vendar jih vseeno zakonsko izplačujemo. Poravnali smo prispevke, regres in drugo, vse v rokih. Baje se v 58 letih v tem podjetju še ni zgodilo, da ne bi bilo plač,” je poudaril. 650 zaposlenih ima podjetje Iskra Kondenzatorji iz Semiča. Če bo obveljal predlog, da bo najnižja plača znašala 500 evrov, se bodo zakonu prilagodili na vse možne načine. Da pa bodo lahko to zagotovili, bodo denar poskušali prihraniti na preostalih segmentih. Nekaj konkurence propadlo Ker zaradi gospodarske krize nekaj podjetij iz njihove branže ni preživelo, se jim odpirajo možnosti, da zasedejo njihov položaj na trgu. “Podjetje, ki je bilo prvi dobavitelj v Nemčiji, je objavilo insolventnost, zdaj se mi trudimo, da bi jih zamenjali,” je še pojasnil Papež.
|
neutral
|
8,968
|
Domovi. Za nego manj kot v bolnišnicah. “Enkrat jim (domovom za starejše) mora nekdo povedati, naj ne primerjajo jabolk in hrušk,” je o trditvah Borisa Koprivnikarja iz skupnosti socialnih zavodov, da domovom za starejše zdravstvena zavarovalnica za enake storitve neupravičeno namenja precej manj denarja kot bolnišnicam, dejala direktorica sežanske bolnišnice Silvana Šonc. Pri njih nega na oddelku za podaljšano bolnišnično zdravljenje res stane 108 evrov na dan, vendar cen z domovi ne gre primerjati, je poudarila Šončeva. V bolnišnici je zdravnik bolniku na voljo 24 ur na dan, imajo šest fizioterapevtov, logopeda, nevrologe, njihov kader je visoko izobražen, v ceno pa so zajeta tudi vsa zdravila. Trikrat je nega, enkrat ni Da ZZZS za oskrbovanca doma za starejše prizna zdravstveno nego, mora biti storitev pri zavarovancu opravljena najmanj trikrat na dan, izrecno pa jo mora odobriti zdravnik v domski ambulanti. Kršitelji skoraj vsi Nadzornika ZZZS, ki sta le dva za vso Slovenijo, sta letos pregledala 30 domov, od tega so bili brez napak le trije. Najpogostejše kršitve so bile, da so domovi socialne storitve prikazovali kot zdravstvene ali pa so jih izvajali brez potrditve zdravnika. “Hranjenje in oblačenje ne spadata med zdravstvene storitve. Vse storitve, ki so opravljene le enkrat na dan, tudi niso zdravstvena nega,” je pred časom za Žurnal24 pojasnila nadzorna zdravnica ZZZS Alenka Posega. Kršitve se domovom kljub nadzorom očitno izplačajo. Na vrsto za nadzor pridejo približno enkrat na tri leta, nadzorniki pa jim takrat pregledajo le obračunavanje storitev za tri mesece nazaj. Storitve za vse druge mesece jim ZZZS plača ne glede na to, ali so upravičene ali ne.
|
negative
|
8,969
|
Slovenski predsednik Danilo Türk in premier Borut Pahor se bosta v nedeljo skupaj s predsednikom DZ Pavletom Gantarjem poklonila žrtvam povojnih pobojev v grobišču Huda Jama. Od odkritja povojnega grobišča v rovu Barbara v Hudi jami pri Laškem mineva že več kot pol leta. Odkritje grobišča tretjega marca ni šokiralo samo slovenske javnosti, ampak tudi hrvaško, saj se je žrtvam pobojem nekaj dni zatem poklonila tudi takratna hrvaška podpredsednica vlade in sedanja premierka Jadranka Kosor. Slovensko delegacijo pa je takrat zastopala državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak. Pred tem pa si je jamo ogledala notranja ministrica Katarina Kresal. Žrtvam povojnega grobišča v rovu Barbara v Hudi jami se je le nekaj dni po odkritju poklonila takratna podpredsednica vlade Jadranka Kosor. Foto: Gregor Katič Pogrešali Türka in Pahorja Že vse od odkritja grobišča je bila javnost kritična predvsem do slovenskega predsednika Danila Türka in premierja Boruta Pahorja, saj se do danes še nista poklonila žrtvam tega grobišča. Kot je takrat dejal Türk se bo žrtvam poklonil takrat, ko bodo forenziki in drugi strokovnjaki zaključili svoje delo. Pahor pa se je zavzel za čimprejšen sprejem zakona o vojnih grobiščih. Odkritje povojnega grobišča je v začetku marca zgrozil slovensko javnost. Foto: Žurnal24 Javnost je bila do Türka sicer najbolj kritična zaradi izjave, ki jo je izrekel v nedeljo, osmega marca med obiskom Trbovelj. Takrat je na vprašanje, ali se bo šel poklonit žrtvam povojnih pobojev v rovu Barbara v Hudi jami pri Laškem odgovoril, da je v Trbovljah zaradi prvorazredne teme in da zato o drugorazrednih temah ne bo govoril. Izjavo je dan za tem Türk pojasnil v sporočilu za javnost: "Zaradi pravilnega razumevanja moje včerajšnje izjave bi želel poudariti, da gre pri povojnih pobojih za pomembno temo, s katero se Slovenija mora soočiti. Politično manipuliranje z njo pa je drugorazredno in nesprejemljivo." Pobitih med 200 in 300 ljudi Kot je znano, so v rovu Barbara v začetku marca odkrili večje število posmrtnih ostankov. V prvem delu hodnika naj bil bilo od 200 do 300 pobitih ljudi, kaj se skriva v še dveh jaških, ki so zasuti, pa za zdaj ni znano.
|
neutral
|
8,970
|
Radio Študent poziva radijske postaje, naj iz obvestil umaknejo rubriko stanje na cestah. Tako naj bi radijske postaje po mnenju Radia Študent prevzele odgovornost za varnost na slovenskih cestah. Želijo, da bi s 1. novembrom vsi radii iz svojih obvestil umaknili tista o stanju na cestah in druge, prometu posvečene programske rubrike. Menijo, da radijske postaje s podajanjem teh informacij ne izboljšujejo varnostnih razmer na slovenskih cestah, saj nevarnim voznikom omogočajo ostati v prometu. Prepričani so, da je "obenem poročati o prometnih nesrečah in jih hkrati soustvarjati dvolično". Ne kličimo nesreče. Molk je življenje. Na Radiu Študent so že začeli s kampanjo 'Ne kličimo nesreče. Molk je življenje.' Svojo pobudo in akcijo pojasnjujejo z naslednjimi besedami: "Sklicevanje na interes poslušalcev, ki bodo nekaj malega privarčevali, ker so na podlagi teh vsebin ob pravem času in na pravem mestu stopili s plina, ter na pridobitne interese vsake posamezne radijske postaje je v primerjavi s človeškim življenjem malenkostno in nepomembno. Vsaj za tiste, ki želimo, da naše poslušalke in poslušalci ostanejo živi in zdravi."
|
neutral
|
8,971
|
Kljub temu, da je v času praznikov vožnja z avtomobilom skoraj neizogibna, se vam posebnih zastojev ta vikend ni treba bati. „Mislim, da posebnih zastojev ne bo, razen tistih standardnih: Maribor okrog Pobrežja, Žal v Ljubljani in pokopališč na splošno. Mogoče bo danes do gneče prišlo proti Gorenjski in Primorski, ker je še lepo vreme, za jutri pa dvomim,“ so nam povedali na Prometno-informacijskem centru, kjer so dodali, da lahko zastojev pride zgolj zaradi kakšne prometne nesreče in ne zaradi količine prometa. Povedali so še, da na mejnih prehodnih ne bo nobenih posebnosti. Zgoščen promet v bližini pokopališč Zaradi praznikov bo v soboto in nedeljo spremenjena prometna ureditev v mestih predvsem v okolici pokopališč. V Ljubljani bo mimo Žal od 31. oktobra od 5. ure zjutraj do 1. novembra do 23. ure promet urejen enosmerno. Promet bo po Tomačevski cesti potekal iz smeri Bežigrada proti obvoznici, prav tako enosmerno bo urejen v smeri Tomačevska - Koželjeva in Dečkova ulica do Kranjčeve. V Mariboru bo od 31. oktobra od 5. ure zjutraj do 1. novembra do 20. ure pri Pobrežju zaprt del Ceste XIV. divizije med Osojnikovo in Šolsko ulico, na delu od Osojnikove proti Ulici bratov Greifov pa bo potekal promet enosmerno. Zastoji na Celovški V Ljubljani je na Celovški cesti pred priključkom Šentvid je v smeri centra zaprt desni vozni pas med 8. in 18. uro, med 18. in 8. uro pa promet poteka po dveh zožanih pasovih. Promet pa bo med 8. in 15. uro urejen izmenično enosmerno tudi na Dunajski cesti med Cesto 24. junija in mostom čez Savo.
|
neutral
|
8,972
|
Dan reformacije v Sloveniji praznujemo 31. oktobra. Slovencem je reformacija prinesla prvo knjigo, v evangeličanski cerkvi pa upajo, da tudi nekaj pozitivnega in dostojanstvenega. Reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve Katoliške cerkve, se je začelo tako, da je Martin Luther 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez o prenovi Cerkve. "Za nekatere je morda reformacija nekaj negativnega, vendar nam mora biti jasno, da Martin Luther ni želel razkroja v Cerkvi, ni želel nove vere, ampak je želel očistiti takratno srednjeveško učenje od človeških navlak," je pojasnila evangeličanska duhovnica Jana Kerčmar. Slovencem pa reformacijo predstavlja predvsem Primož Trubar, ki je napisal več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih napisali slovenski protestantski pisci. A po mnenju mnogih je najpomembnejše delo tega obdobja pravzaprav Biblija, ki jo je Jurij Dalmatin leta 1584 dal natisniti v Wittenbergu. V času reformacije je nastala tudi prva slovenska slovnica, Zimske urice Adama Bohoriča, ki je začrtala slovensko pisanje v naslednjih dveh stoletjih. Zato, upa duhovnica, ljudje menijo, da nam je reformacija "prinesla nekaj lepega, pozitivnega in dostojanstvenega za našo življenje". "Borimo se za svoj obstoj" Ob tem prazniku pa se vedno spomnimo tudi položaja evangeličanske cerkve v Sloveniji. V popisu leta 2002 se je v Sloveniji za evangeličane opredelilo 0,8 odstotka vsega slovenskega prebivalstva, za pripadnike drugih protestantskih veroizpovedi pa 0,1 odstotka prebivalstva. Jana Kerčmar pravi, da se ji zdi, kot da bi bili evangeličani sramežljivi oziroma da marsikateri evangeličan v sebi ne čuti svojega evangeličanstva. "Vendar upam in sem prepričana, da čeprav nas je malo po odstotkih, se je marsikateri evangeličan dokazal kot spoštovanja vreden človek," je še dodala.
|
positive
|
8,973
|
Današnja noč bo pripadla čarovnicam. V ta namen bo organiziranih veliko zabav, pričakovati pa je še večje zanimanje kot pretekla leta. Noč čarovnic smo Slovenci prevzeli iz angleško govorečih dežel proti koncu 20. stoletja. Od takrat pa do danes se je ta pojav opazno razširil in okrepil. Ravno to moti mnoge, med drugim tudi Vatikan. Vendar verjetno proti nadaljnjemu širjenju "čarovnije" skeptiki ne bodo mogli nič- poznavalci in laiki se namreč strinjajo, da se bo pojav zagotovo ohranil in dodatno okrepil. V ZDA imajo v ta namen prav posebne strani, kjer lahko naročite kostum, se prijavite na tekmovanje ali se samo udeležite zabave. Med večje in bolje organizirane strani spadajo Halloweenusa.com, Haloweencostumesusa ter Usacostumes.com. "Trick or treat" Noč čarovnic oziroma "halloween" izvira iz ZDA. Tam ta dogodek praznujejo predvsem otroci, našemljeni v čarovnice in duhove. Na predvečer hodijo od vrat do vrat in ljudi nagovarjajo z besedami "Trick or treat". To predstavlja vabilo k darovanju. Če nekdo vabilo zavrne, naj bi njegov dom zadela nesreča. Otroci so nagrajeni z bomboni, redko tudi z denarjem. S tega vidika noč čarovnic malce spominja na maškare, ki so v Sloveniji uveljavljene že precej dlje od noči čarovnic. V ZDA v teh dneh potekajo številne zabave. FOTO: Reuters New York bodo zavzele čarovnice Na to noč v New Yorku poteka posebna parada, največji tovrstni ameriški dogodek. Vsako leto si jo ogleda okrog dva milijona gledalcev. Noč zaznamujejo črna in oranžna barva, buče, maske ter seveda sladkarije. Prireditve v Sloveniji Nekatere knjižnice in muzeji so tudi letos, že tradicionalno pred nočjo čarovnic, organizirale različne delavnice. V sklopu teh delavnic so otroci izrezovali buče ter nato izbrali najlepšo stvaritev. Na drugih delavnicah so si barvali obraze, izdelovali čarovniške pripomočke, izbirali naj čarovnice ali denimo čarovniške trike. Danes bodo po državi številne zabave, na katerih bo mrgolelo predvsem zamaskiranih mladostnikov. Svojevrstno zabavo so že pripravili pred grajskim poslopjem pri Gradu na Goričkem, kjer so čarovnicam sodili ter jih sežgali na grmadi.
|
positive
|
8,974
|
Nova gripa. Stroški gredo v milijone škatlic protivirusnih zdravil. Posledice. BDP zaradi nove gripe nižji za od 60 do 72 milijonov evrov. Stroški zaradi nove gripe bodo za Slovenijo znašali okoli 303 milijone evrov. S tem bi lahko kupili skoraj 68 milijonov škatlic aspirina, 69 milijonov škatlic lekadola ali 71 milijonov škatlic dalerona, vsa tri zdravila z dodatkom C-vitamina in po deset kosov v škatlici. 1. Gorenje. Rezervnega načrta za primer pandemije nove gripe nimajo. Ocenjujejo, da bi jim s prerazporeditvami in dodatnimi obremenitvami delavcev v krajšem obdobju uspelo pokriti izgubo 15 odstotkov obolelih. Če bi jih zbolelo več kot 20 odstotkov, bi morda morali celo ustaviti posamezno proizvodno linijo. 2. Volksbank. Izdelali so načrt – prerazporedili bi zaposlene. 3. Fructal. Ponujajo brezplačno cepljenje, pripravljeni so tudi za primer večje odsotnosti, in sicer z nadomeščanjem in prilagodljivostjo zaposlenih. 4. Vzajemna. Zaposlenim ponujajo brezplačno cepljenje. 5. Aerodrom Ljubljana. Imajo pripravljen načrt s prednostnimi nalogami, dodatnimi delovnimi skupinami in delom od doma. Cepljenje zaposlenih je brezplačno. 6. Simobil. Pripravili so načrt v primeru pandemije, predvideli so tudi nadomeščanje in delo od doma. 7. Pivovarna Laško. Nudijo brezplačno cepljenje, so pa v pripravi na novo sezono in proizvodnja ni polno obremenjena. 8. Pošta Slovenije. Imajo pripravljen načrt, da bodo lahko kljub večji odsotnosti nemoteno izvajali univerzalne poštne storitve. Primerjavo smo naredili s tremi najbolj priljubljenimi zdravili za domače zdravljenje gripe. Podjetja z izgubami Stroški podjetij zaradi gripe bi lahko znašali do 285 milijonov evrov. Epidemiologi napovedujejo, da bi za novo gripo lahko zbolelo med 25 in 30 odstotkov prebivalstva, doma pa bodo bolniki ležali okoli sedem delovnih dni. Če bo tako, bo na bolniški med 191 in 229 tisoč ljudi. Stroški delodajalcev za bolniške in nadomestno delovno silo bodo znašali od 123 do 285 milijonov evrov. Prvi znesek pod predpostavko, da zboli četrtina in namesto njih delajo študenti, drugi pa, da zboli 30 odstotkov zaposlenih in delo v nadurah opravijo njihovi sodelavci. Pri izračunu smo upoštevali povprečno bruto plačo 1.433,93 evra na mesec in urno postavko študentskega dela v višini štirih evrov. Država je za 800 tisoč odmerkov cepiva proti novi gripi odštela 12 milijonov evrov. V bolnišnicah bodo zaradi nove gripe porabili približno dva milijona evrov, v zdravstvenih domovih bodo najverjetneje zaradi nove gripe porabili dodatne štiri milijone. Med stroške so všteta denimo zaščitna sredstva (maske, rokavice), stroški obpredmetnega drobnega inventarja (regulatorji tlaka) in investicije v objekte (ločeni vhodi). Brez nadomeščanja Naši zelo posplošeni izračuni pa kažejo, da bi lahko bil bruto domači proizvod (BDP) na letni ravni nižji za od 60 od 72 milijonov evrov, kar je do 0,8 odstotne točke ob predpostavki, da delodajalci tega izpada odsotnosti z dela ne bi nadomeščali z nadurami ali študentskim delom in bi imeli naročil toliko, da bi bile njihove proizvodne zmogljivosti polno zasedene, kar pa zaradi krize prihodnje leto še ni pričakovati. Na uradu za makroekonomske analize in razvoj po naših neuradnih podatkih izračunov vpliva gripe na morebiten dodaten padec BDP za zdaj nimajo, saj urad od vlade ali ministrstva za zdravje prošnje za tako oceno še ni prejel.
|
neutral
|
8,975
|
Vlada je po oceni poslancev opozicije pripravila preveč potraten proračun s pretirano povečanim primanjkljajem. Seja se nadaljuje z obravnavo 42 dopolnil. DZ je pod drobnogled vzel tudi predlagani razrez državne blagajne samo v letu 2010. Takrat je predviden proračunski primanjkljaj v višini 1,8 milijarde evrov. Seja se nadaljuje z obravnavo vloženih dopolnil. Zvonko Černač (SDS) je kritičen do tega, da se bo visok letošnji proračunski primanjkljaj ponovil tudi v letu 2010, pri čemer ni opaziti ukrepov za pospešitev gospodarske rasti. Njegov strankarski kolega Jože Tanko pa je dejal, da grejo odhodki za mnoge stvari, ki niso povezane z investicijami, novimi programi ali novimi delovnimi mesti. Franc Pukšič (SLS) je dejal, da s takšnim proračunom drvimo v stečaj, in to prehitro. Luka Juri (SD) pa opozarja, da ni mogoče hkrati nižati davčnih stopenj in pričakovati, da bomo imeli nižji primanjkljaj. Za namen razvojnega preobrata bo v letu 2010 namenjenih več kot ena milijarda evrov, kar je skoraj 330 milijonov evrov več kot v času prejšnje vlade, pravijo v SD. Predlog proračuna za leto 2010 predvideva 8,6 milijarde evrov prihodkov in 10,5 milijarde evrov odhodkov. Opozicija je k predlogu vložila 42 dopolnil. Glasovanje o sprejemu proračuna za obe prihodnji dve leti bo potekalo v sredo. V Zaresu proračun podpirajo z "nekoliko kritično distanco". Nezadovoljni so, da jim ni uspelo uveljaviti vseh omejitev, denimo o nezdružljivosti funkcij poslanca in župana. Javni sektor je v pomembnem delu zmanjšal materialne stroške za svoje delovanje. Na ministrico za javno upravo Irmo Pavlinič Krebs so leteli očitki o previsokem obsegu javne porabe. "Enostavno si trošenja in nevarčevanja v javnem sektorju zaradi razmer v gospodarstvu nismo mogli privoščiti," je dejala. Strinja se, da dogovorjeni ukrepi s sindikati javnega sektorja ne zagotavljajo blaginje javnih uslužbencev, meni pa, da bi lahko plačna nesorazmerja odpravila že prejšnja vlada. V poslanskih skupinah opozicije so želeli proračun znižati z dopolnilom, s katerim bi pri vrsti proračunskih uporabnikov zmanjšali odhodke za skupaj 800 milijonov evrov. "Jemali smo na tekočih odhodkih in neproduktivnih investicijah, torej tistih, ki ničesar ne prispevajo h gospodarski rasti," je predlog predstavil Andrej Vizjak (SDS). Predlog proračuna za prihodnji dve leti so oktobra že obravnavala delovna telesa DZ, nato pa ga je vlada dopolnila. Pri tem ji je uspelo celo nekoliko znižati odhodke, predvsem pa je upoštevala dogovor s socialnimi partnerji o rasti nekaterih transferjev in plač v javnem sektorju. V SLS s predlaganim proračunom niso zadovoljni in ga tudi ne bodo podprli. Vlada se je slabo lotila zmanjševanja obsega javne porabe, je dejal Radovan Žerjav, ki se mu zdi grozljivo, da se izdatki za blago in storitve iz leta v leto povečujejo. Ob tem pa je po Žerjavovih besedah nedopustno, da se poskuša varčevati na račun socialno najšibkejših slojev. V DeSUS niso enotni Medtem ko v poslanskih skupinah koalicije ugotavljajo, da je dopolnjeni predlog proračuna usmerjen v razvoj in ga bodo v LDS podprli, pa v DeSUS ne bodo glasovali enotno. Kot je povedal Vili Rezman, se predlagani proračun oddaljuje tako od programa stranke kot od koalicijskega sporazuma.
|
neutral
|
8,976
|
Pandemija. Danes bo znan rezultat brisa glede nove gripe v Luciji. Virus nove gripe je bil za zdaj na Obali potrjen le pri osnovnošolcih, pri dijakih pa še ne.Boris Kopilovič“Prejšnji teden smo obležali vsi, najprej mož, nato oba otroka in na koncu še jaz. Vsi znaki, vključno z visoko vročino, so spominjali na gripo, ali je bila nova ali sezonska, pa ne vem,” nam konec tedna pove ena od mamic iz Portoroža. “Na Obali imamo novo gripo, tista sezonska še pride, po navadi tam od januarja do marca, zdaj je tako rekoč ni,” odpravlja dilemo Boris Kopilovič, prvi koprski epidemiolog. Cepijo do 19. ure Delovnik. “Zaposlili smo dodatne ljudi in tako cepimo vsak dan do 19. ure, imamo pa tudi enoto na terenu,” razlaga Milan Krek, direktor koprskega zavoda za zdravstveno varstvo. Cepljenje proti novi gripi je še vedno smiselno, poudarja, še posebno za otroke in kronične bolnike. Tudi v Luciji V petek je Kopilovič odvzel vzorce učenki iz prvega razreda osnovne šole Lucija (ocenjuje, da je obolelih za novo gripo v šoli več, za zdaj predvsem na nižji stopnji), rezultat bo znan danes, pričakuje pa, da bo virus nove gripe potrjen – podobno kot v drugih osnovnih šolah na Obali. Pri dijakih je še niso zaznali “Nova gripa po vsej Obali je dejstvo. V nekaterih osnovnih šolah, na primer v Dekanih, Pradah in na Škofijah, manjka tudi do 30 odstotkov učencev. Zanimivo je, da virusa še nismo izolirali v srednjih šolah. Bris je bil sicer odvzet tudi stanovalki dijaškega doma Korotan na Bernardinu, a rezultata še ni,” dodaja Kopilovič. Novo gripo lahko spremlja tudi driska in bruhanje, medtem ko pri sezonski tega ni.
|
negative
|
8,977
|
Turizem Kras. Berčon pred iztekom mandata. Barbara Stegel resno v igri. Za desetino manj Obisk in prihodki. Postojnsko jamo je v prvih desetih mesecih obiskalo devet odstotkov manj turistov kot v istem obdobju lani, Predjamski grad pa približno deset odstotkov manj. Največ obiskovalcev je iz Italije, Nemčije in Slovenije. Matjažu Berčonu, direktorju družbe Turizem Kras, se sredi decembra izteče petletni mandat. Kot nam je povedal, ima, če bodo lastniki tako ocenili, interes družbo voditi še naprej. Toda iz zanesljivih virov smo izvedeli, da bi tokrat na čelo družbe utegnila biti imenovana domačinka Barbara Stegel, trenutno direktorica odnosov z javnostmi v Mercatorju, ki je bila pred tem sedem let zaposlena v Istrabenzu. Za to mesto se je v preteklosti že potegovala, ko smo jo v petek poklicali, pa nam je priznala, da jo še vedno zanima, a da je odločitev v rokah lastnikov. Iz vodstva Istrabenz Turizma, v katerih stoodstotni lasti je Turizem Kras, so nam odgovorili, da je za komentarje na to temo še prezgodaj, in dodali, da bo o morebitnem imenovanju novega direktorja odločal nadzorni svet družbe. Berčon za največje uspehe svojega mandata šteje pridobitev 20-letne koncesije za upravljanje Postojnske jame, sprejem prostorskega načrta, ki bo omogočil celovito zunanjo ureditev območja pred jamo in temeljito prestrukturiranje podjetja, predvsem na kadrovskem in organizacijskem, pa tudi na razvojno-marektinškem področju. “Dejstvo, da je poslovanje tako uspešno tudi v letošnjem, kriznem letu, je tudi rezultat tega prestrukturiranja,” ocenjuje Berčon in dodaja, da bi utegnil biti končni rezultat celo boljši od lanskega.
|
neutral
|
8,978
|
Napad. Mladeniči, ki naj bi pretepli borca za pravice gejev, se kesajo. “Če bi razumeli, kaj prestajam mesece po napadu, kaj doživljajo moji bližnji in drugi istospolno usmerjeni v državi, vam na kraj pameti ne bi padlo, da ponovite dejanje,” je borec za pravice istospolno usmerjenih in novinar Mitja Blažič odgovoril opravičilu mladeničev, ki naj bi ga zamaskirani pred ljubljanskim lokalom Open napadli konec junija. Dvaindvajsetletnima Marku Kousu in Jerneju Šercerju ter 18-letnemu Janu Stenovcu so danes za napad začeli soditi na ljubljanskem sodišču. “Obžalujem dejanje, nisem ga hotel poškodovati, spoštujem človekovo dostojanstvo, nisem homofob,” so se drug za drugim zagovarjali pred sodnico. “V lokalu, kjer Blažič in drugi izražajo svoje prepričanje, smo svojega želeli tudi mi,” pravi Marko Kous, navijač Green Dragonsov, ki naj bi Blažiča udaril in opekel z gorečo baklo.
|
negative
|
8,979
|
Kriminalisti Policijske uprave (PU) Kranj so v obsežni preiskavi domnevnih nepravilnosti v begunjskem Elanu ugotovili utemeljen sum poskusa kaznivega dejanja. Andrej Zakrajšek, tiskovni predstavnik PU Kranj, je v sporočilu za javnost zapisal, da je ena od odgovornih oseb (domnevno naj bi šlo za nekdanjega Elanovega prokurista Jožeta Kralja, op. p.) omenjene gospodarske družbe konec leta 2008 storila poskus kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. “Obstaja utemeljen sum, da je omenjeno kaznivo dejanje oseba storila s tem, da je ravnala v nasprotju z akti gospodarskih družb, saj je za gospodarsko družbo z državljanom Republike Hrvaške sklenila pogodbo v vrednosti 702 tisoč evrov. Namen podpisa pogodbe je bil pridobitev velike premoženjske koristi za državljana Republike Hrvaške,” so zapisali v sporočilu. 702 tisoč evrov je bila vrednost sporne pogodbe, ki jo je podpisal Jože Kralj, bivši Elanov prokurist. Do plačila dogovorjene kupnine ni prišlo, zato družba Elan še ni bila oškodovana, zaradi utemeljenega suma poskusa storitve kaznivega dejanja pa bodo zoper omenjenega podali kazensko ovadbo. Spomnimo, Jože Kralj, nekdanji Elanov prokurist, je konec lanskega leta s hrvaškim državljanom Livijem Jelčičem podpisal sporno pogodbo za bojno plovilo v vrednosti dobrih 700 tisoč evrov, vendar do plačila kupnine še ni prišlo, Kralja pa so sredi januarja letos iz krivdnih razlogov razrešili s funkcije prokurista. Elanovo poslovanje Nadzorniki Elana Skupine so na seji obravnavali letošnje poslovanje, Stojan Nikolić, predsednik NS, pa je po seji dejal, da bo divizija Ski letošnje leto končala s pozitivno ničlo (prodali so 410 tisoč parov smuči), Marine pa z okoli sedmimi milijoni evrov izgube. Povedal je še, da iščejo kupca za tovarno motornih čolnov v Obrovcu, za Elan Invento in za Elanovo podjetje v Avstriji, lastniki Elan Skupine pa naj bi se v kratkem sestali in dogovorili tudi o dokapitalizaciji, vredni sedem milijonov evrov, ki bi jo po Nikolićevih besedah morali izpeljati v prvih treh mesecih prihodnjega leta, v nasprotnem primeru se utegne podjetje znajti v likvidnostnih težavah. Morebitne tožbe proti nekdanji upravi odvetniki še preučujejo, do zdaj pa je uprava že pridobila dve pravni mnenji.
|
neutral
|
8,980
|
Poskus uboja. Dolgoletni 34-letni nasilnež je hotel zadušiti 29-letno partnerico. Zaradi poskusa uboja so pred dnevi ovadili in priprli 34-letnega Krčana, ki se ni mogel sprijazniti, da ga partnerica po devetih letih zapušča. Njun prepir se je sprevrgel v grožnje, po poskusu njenega klica na 113 pa v fizično nasilje. Med pretepom je 34-letnik začel partnerico dušiti, ko je že izgubljala zavest, je uspela zakričati. Na njen krik se je odzval sinček, ki se je v sosednji sobi igral z vrstnikom, zato jo je moški nehal dušiti. Ženska je naslednji dan kljub bojazni za svoje življenje in življenje dveh otrok, ki sta se jima rodila v skupni zvezi, svoje razmere zaupala centru za socialno delo, z oškodovanko so se pogovorili tudi kriminalisti. Ugotovili so, da naj bi bil poskus uboja le posledica dalj časa trajajočega verbalnega in fizičnega nasilja med osumljencem in oškodovanko, ki je napovedala, da se bo zaradi razmer odselila. Osumljencu, ki je bil v preteklih letih že obravnavan zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja, so odvzeli prostost in ga s kazensko ovadbo privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor.
|
negative
|
8,981
|
Več skrbi za zasebnost otrok, da ne postanejo lahka žrtev medijev. “Vse več je primerov, ko mladostniki, celo otroci, pa tudi drugi posnamejo sebe ali svoje vrstnike pri nasilnih dejanjih, trpinčenjih, poniževanjih, pretepih, ponašanju z orožjem in celo sestavljanju eksplozivnih teles, spolnih zlorabah … Skrivaj se snema tudi učitelje in vse to se brez soglasja prizadetih za vedno znajde na raznih medmrežnih skupinah, klepetalnicah, kot so Facebook, YouTube ter tudi drugi elektronski in tiskani mediji, ali pa vse to kroži okoli s pomočjo mobilne telefonije,” opozarja Toni Klančnik, raziskovalec področja zaščite zasebnosti otroka v medijih. Klančnik dobro pozna problematiko otrok, ko ti postanejo žrtev, predvsem s kriminalističnega vidika. Odgovornost Mediji. V želji po objavljanju takšnih in drugačnih pikantnih zgodb tudi novinarji vse prevečkrat škodijo otroku. Zavedati bi se morali, da v medijih izpostavljen otrok ostane zaznamovan vse življenje. V spremstvu odvetnikov Za njegovo predavanje o tem, kako zaščititi mlade in njihovo zasebnost, je bilo precej zanimanja med ravnatelji šol na njihovem strokovnem srečanju v Bernardinu, kjer se je pokazalo, da jih ta problematika še kako muči. Vse pogosteje se namreč dogaja, da starši zaradi kakšne kršitve otrokove zasebnosti, svoboščine ali pa objave osebnih podatkov o njem, za kar ni bilo dano soglasje prizadetih, prihajajo na šolo kar v spremstvu odvetnikov. Klančnik jih je seznanil z normativno ureditvijo tega področja in ponudil vrsto konkretnih napotkov, kako v odnosih do medijev skrbeti za varstvo osebnih podatkov in integriteto otrok. Nedopustno izpostavljanje “Ne smemo posredovati konkretnih podatkov, ki omogočajo prepoznavo otroka in pri tem se zavedajmo, kakšne so lahko posledice njegove medijske izpostavitve skozi nadaljnje življenje. Ali se bo tak otrok sploh še upal v krog vrstnikov, v šolo?” jim je postavil na vest.
|
neutral
|
8,982
|
Vojakinja, ki je naredila samomor na misiji na Kosovu, po mnenju njenega očeta ni imela duševnih težav. To je poročal Svet na Kanalu A. Vojakinja se je ustrelila s svojo avtomatsko puško F2000, ko je do nje prišel podčastnik iz njene čete. "Lahko da je poskušala pokazati, koga želi s samomorom obremeniti. Ni nujno, da je hotela obremeniti tega posameznika, ki je prišel do nje, pač pa nekoga, ki ga ta človek predstavlja," kot eno od možnosti, zakaj je vojakinja samomor naredila pred pričo, navaja psiholog Peter Umek. Iskali so jo tri ure Vojakinja je orožje prevzela ob 10. uri, ko se je začelo usposabljanje. Da je ni na usposabljanju, so ugotovili ob 10.15. Iskati so jo začeli vojaki in podčastniki iz njene enote. Našli so jo okoli 13. ure. Pred kratkim na dopustu Vojakinja, ki je živela v bližini Polskave, bi v petek dopolnila 27 let. Pred približno desetimi dnevi se je vrnila z dopusta, med katerim je s prijatelji plezala v Črnem Kalu. Vzrok, da je odšla na misijo, naj bi bil zaslužek, ki bi ga uporabila za potovanja. Ministrica v parlamentu Posmrtne ostanke vojakinje so zvečer prepeljali v Slovenijo. V četrtek se bo na nujni seji za zaprtimi vrati sestal odbor za obrambo, poleg ministrice Ljubice Jelušič bo na seji sodeloval načelnik generalštaba Šteiner in generalni direktor obveščevalno-varnostne službe Damir Črnec.
|
neutral
|
8,983
|
Skrivnostni posli. Z denarjem Luke Koper podjetje Premik net med najuspešnejša. Novogoriško podjetje Premik net, ki je pod drobnogledom revizorja in kriminalistov, je bilo lani eno od najuspešnejših slovenskih podjetij. Revija Delo FT ga je uvrstila na lestvico superpodjetij, zato smo želeli preveriti, ali je uspeh morebiti predvsem posledica domnevno spornih poslov z Luko Koper, kot opozarjajo nekateri sogovorniki. Kupili sto hektarjev Nepremičninska agencija Premik net je po naših informacijah za posredovanje pri nakupu zemljišča na območju terminala BTC in Orleške gmajne v Sežani od Luke leta 2007 dobila več kot 800 tisoč evrov provizije. Po naših neuradnih podatkih je imela agencija ta zemljišča pred nakupom zavarovana za tujega kupca. “V Sežani smo kupili približno sto hektarjev, ampak ne vse prek omenjene agencije,” je pojasnil tiskovni predstavnik Luke Sebastjan Šik. Koliko denarja so do danes plačali agenciji, ni povedal: “Tako podrobnih podatkov načeloma ne posredujemo javnosti, ker gre za poslovno tajnost. V tem primeru pa še toliko bolj, ker sta v teku dve preiskavi, kriminalistična in posebna revizija.” Revizor mora preveriti vodenje vseh poslov Luke v obdobju zadnjih petih let, med njimi tudi poslov s podjetjem Premik net. Revizija v zvezi s tem bi morala biti po ocenah Šika zaključena še letos, s policije nam še niso odgovorili. Prazna spletna stran Iskali smo pojasnila podjetja Premik net, kamor smo klicali med delovnim časom, a brez uspeha. Na njihovi spletni stran smo prav tako zaman iskali nepremičnine, ki jih ponujajo, zato obiskovalec dobi občutek, da podjetje ne posluje več. Drugače je ob obisku spletnih strani Ajpes in Gvin, kjer piše, da je imelo podjetje leta 2008 za okoli 5,37 milijona čistih prihodkov od prodaje. Leto prej je bil ta znesek blizu 800 tisoč evrov, še leto prej pa le okoli 130 tisoč evrov. Število zaposlenih se giblje med tri in štiri.
|
neutral
|
8,984
|
Erasmus. Na mariborski univerzi vsako leto več tujih študentov. Mobilnost študentov je bila pred 20 leti, ko so ustanovili Mednarodno mrežo programa Erasmus, velika težava. Študentje so bili do tujine nezaupljivi ali pa si je niso mogli privoščiti. Danes se recesija na tem področju ne pozna. “Za študij v tujini je letos prijavljenih okoli 400 naših študentov. Iz tujine je v zimskem semestru k nam prišlo okoli 180 študentov. Največ jih je iz Španije, Portugalske in Turčije ter študirajo na ekonomsko-poslovni fakulteti,” pove Dejan Spital, sekretar za mednarodno sodelovanje pri Šoum, kjer za tuje študente organizirajo tudi različne izlete po Sloveniji, jezikovne tečaje, spoznavne in tematske večere, dneve smučanja, športne turnirje in drugo. Medkulturne izkušnje “Postaneš pogumnejši in samozavestnejši, ker si se prisiljen znajti v različnih položajih. Svojo kulturo lahko primerjaš z drugo,” izkušnjo iz Turčije opiše študentka Tamara Juhnov. “Pol leta sem preživela na finski obali v mestecu Vaasa in imam veliko prijateljskih stikov po vsem svetu,” pove Lea Koludrovič, Katja Pavlič pa strne, da se je v Španiji naučila jezika in postala bolj odprta v medosebnih odnosih. Dve desetletji delovanja Erasmus mreže v Evropi, pod katero spada tudi ESN pri Šoum, so včeraj s programom v stilu 80-ih in torto velikanko zaznamovali tudi na Štuku.
|
positive
|
8,985
|
Celovška 41. Podrtijo so kupili za 464 tisoč evrov. Preden je lahko mestna občina porušila staro, podirajočo se hišo ob Celovški cesti, jo je morala odkupiti. Zanjo je drugim trem solastnikom plačala kar 464 tisoč evrov. Skupaj s stroški za rušenje je ta projekt mesto stal več kot pol milijona evrov. Ni bila dediščina Hiša. Podrta hiša ni bila evidentirana in zavarovana kot objekt kulturne dediščine, je pa stala na varovanem območju Mestne četrti Spodnja Šiška. Nadomestna gradnja je zato mogoča le v primerljivih merah. Hišo so delavci že podrli, kaj bo mesto naredilo z zemljiščem, pa niso povedali. Niti ne vedo, kaj bodo lahko, saj bo to določeno šele v novem prostorskem načrtu. Letos z dovoljenjem Samo rušenje je stalo dobrih 57 tisoč evrov, izvedli pa so ga delavci podjetja Hipox, je povedala Urška Nardoni z oddelka za ravnanje z nepremičninami Mestne občine Ljubljana (MOL). Pred rušenjem je morala MOL pridobiti gradbeno dovoljenje, nanj pa so čakali pol leta. Lani želeli z inšpektorjem Na MOL so sicer kot solastniki želeli na podlagi odločbe gradbene inšpekcije hišo porušiti že lani poleti. A je niso dobili. Gradbeni inšpektor republiškega inšpektorata za okolje in prostor je presodil, da stavba, ki je bila ograjena z ograjo in zato nedostopna, ne ogroža varnosti ljudi in okolice, ter ni odredil rušenja. Zato so na MOL, kot je lani povedala Jasna Plazl, direktorica službe za pravne zadeve na MOL, določili deleže stare hiše. Nato je potekala še cenitev deležev in odkup.
|
neutral
|
8,986
|
Premier Pahor meni, da bi morala zagorska občina spoštovati željo sina pokojnega predsednika Drnovška in odstraniti njegov kip. Družina pokojnega predsednika Janeza Drnovška ima po mnenju premierja Boruta Pahorja predpravice pri presoji, kaj je prav in kaj ne. Zato bi moral zagorski župan Matjaž Švagan spoštovati željo Jaše Drnovška in umakniti kip, posvečen pokojnemu predsedniku in preklicati poimenovanje parka po njem. "To je moje osebno moralno stališče in bi ga bilo treba uslišati. To je moje stališče," pravi Pahor. Jaša Drnovšek prek odvetnice zahteva, da v Zagorju spoštujejo želje njegovega očeta, ki ni želel, da bi mu po smrti postavljali spomenike ali po njem poimenovali ulice, parke ipd. Tudi predsednik republike Danilo Türk je ob številnih predlogih iz vse Slovenije, da bi po Drnovšku poimenovali različne kraje, opozoril, da je treba spoštovati želje pokojnika. Kljub temu so Drnovšku v Zagorju postavili kip in po njem poimenovali park. S tem so po besedah župana Švagana, ki ostro nasprotuje želji Jaše Drnovška, izrazili svoje globoko spoštovanje do Janeza Drnovška, ki je izviral iz Zagorja.
|
neutral
|
8,987
|
Lahko rečem, da gre za zelo učenega in razgledanega tipa. Ni težak in dvomim, da bi izzval kogarkoli. Verjetno so bili problemi nekje drugje, mogoče pri študentu, je o incidentu dejal igralec Rok Kunaver. 1. Poznate profesorja Jerneja Lorencija. Kaj lahko poveste o njem? Lorencija poznam. Je režiser in profesor, vendar mene na akademiji ni poučeval. Informacijo o incidentu so mi sporočili včeraj med predstavo. Bili smo pretreseni. V sredo zvečer je absolvent AGRFT-ja zabodel profesorja Jerneja Lorencija, ki je izven življenjske nevarnosti. Več o incidentu si preberite TUKAJ. Nikoli sicer nismo delali skupaj, vendar smo večkrat sedeli ob pivu in razglabljali o življenjskih problemih. Lahko rečem, da gre za zelo učenega in razgledanega tipa. Ni težak in dvomim, da bi izzval kogarkoli. Verjetno so bili problemi nekje drugje, mogoče pri študentu. 2. Kakšni so sicer odnosi med profesorji in učenci na AGRFT? Študij je poseben predvsem zato, ker akademijo obiskuje malo študentov, zato profesorje poznaš izredno dobro že od prvega letnika naprej. Vedno se je upoštevala relacija med študentom in profesorjem. Šlo je za spoštljiv odnos. V primeru osebnih težav so bili vedno pripravljeni poslušati in pomagati. 3. Se mogoče spominjate kakšnega podobnega incidenta v času, ko ste obiskovali akademijo? Je kdaj prihajalo do kakšnih fizičnih ali psihičnih obračunov med študenti in profesorji? Nič nenormalnega. Gre za psihično in fizično izjemno naporen študij, tako da je večkrat prihajalo do različnih izpadov zaradi preutrujenosti. Ljudje "padejo ven" zaradi preobremenjenosti. Vsak doživi kakšen živčni zlom. Absolventski staž je sicer že profesionalno igralsko obdobje, tako da te takrat profesorji jemljejo za svojega kolega. Prej ali slej z določenimi profesorji tudi nastopaš. Pravijo, da na AGRFT lahko padeš samo po stopnicah, vendar to ni res. Letniki se seveda naredijo, saj so skupine manjše, tako da se tako učenci kot profesorji maksimalno potrudijo, da se nauči potrebne stvari in da se napreduje. Študij traja včasih tudi po 24 ur na dan, na akademiji pa preživiš tudi marsikateri vikend. Za tri leta svojega življenja se umakneš od ljudi, saj preprosto nimaš časa. 4. Je bil mogoče v času študija kakšen poseben pritisk s strani določenega učitelja? Nič takega. Vedno so se pojavljale govorice, vendar je to nekaj vsakdanjega.
|
neutral
|
8,988
|
Po načrtih vlade bo leta 2012 zaživel elektronski cestninski sistem, vinjete pa bodo ukinjene 2014. Kot je povedal minister za promet Patrick Vlačič, so bile vinjete že v začetku zgolj prehodnega značaja. V elektronski cestninski sistem v prostem prometnem toku morajo biti tako do leta 2012 vključena vsa vozila, pri čemer je za osebna vozila predvideno prehodno obdobje. Tako naj bi bila od leta 2012 do leta 2014 za osebna vozila v uporabi elektronska vinjeta, ki bo podobna kartici ABC. Za odplačilo Darsovih dolgov "Želeno stanje je uvesti vzdržen sistem, ki bo omogočal, da bo Dars odplačeval svoje dolgove in ki bo ustrezal načelu 'uporabnik plača'. Prepričani smo, da bo tak sistem najboljši za uporabnike in najbolj pravičen," je poudaril prometni minister. Po besedah ministra analize kažejo, da bi glede na obstoječi vinjetni sistem elektronsko cestninjenje prineslo od 45 do 70 milijonov evrov na leto več. Letos naj bi z vinjetami dobili približno 98 milijonov evrov. Pri razpisu ne bo nobena tehnologija favorizirana, načrt vlade pa je pripravljen tako, da omogoča zgolj takojšen prehod na cestninjenje po prevoženi razdalji ali z elektronsko vinjeto v prehodnem obdobju, je pojasnil Vlačič.
|
neutral
|
8,989
|
Umetnost. Od petka bo v Dolenjskem muzeju na ogled razstava Krajina iz muzejskih depojev. “Desetletno sodelovanje različnih muzejskih inštitucij na strokovnem in poslovnem področju je edino tovrstno sodelovanje v Sloveniji. Samo želimo si lahko, da bi v prihodnjih desetih letih dobili posnemovalce, čeprav bo to težko,” pravi Zdenko Picelj, direktor Dolenjskega muzeja. Skupaj z BeloKranjskim muzejem Metlika, Pokrajinskim muzejem Kočevje, Posavskim muzejem Brežice in Galerijo Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki so pripravili še tretji skupni projekt – razstavo z naslovom Krajina iz muzejskih depojev. “Želim si, da bi ta skupni projekt spodbudil razmišljanja o preživetju našega planeta,” je izpostavil Bojan Božič iz Galerije Božidar Jakac, ki je bila nosilec projekta, vodil pa ga je kustos Goran Milovanovič. “Na ogled smo postavili 55 likovnih del, s katerimi vam predstavljamo celotno območje, za katerega so pristojne naše ustanove.” Izdali so tudi katalog in pripravili koledar ter serijo voščilnic. “Razstavo v petek premierno odpiramo v Dolenjskem muzeju, v prihodnjem letu pa bo postavljena še v preostalih sodelujočih ustanovah,” je dodal Picelj.
|
positive
|
8,990
|
Sobotni protesti, ki jih na Prešernovem trgu pripravljajo sindikati, so resno opozorilo vladi in delodajalcem. Semolič dodaja, da bodo v primeru neupoštevanja zahtev delavcev zasedli tovarne in zavode. Ključni zahtevi protestov, ki se bodo v soboto v središču Ljubljane začeli ob 10. uri, na njej pa bodo solidarnostno sodelovali tudi predstavniki sindikalnih organizacij iz sosednjih držav, sta umik vseh po mnenju sindikatov spornih predlogov glede pokojninske reforme, zlasti dviga upokojitvene starosti na 65 let, ter zvišanje minimalne plače na 600 evrov. "Upamo, da bo ta manifestacija delavstva v Sloveniji dovolj resno opozorilo za razumne politike in razumne delodajalce, da bodo prisluhnili in naredili vse, ker imajo moč, oblast, da bi bile naše zahteve uresničene," je dejal Semolič. Zasedli bomo tudi tovarne in zavode Predsednik Pergama Dušan Rebolj je pojasnil, da so zanje demonstracije začetek in ne konec sindikalnih pritiskov. Tudi Semolič je v primeru, da posluha za zahteve sindikatov ne bo, omenil možnost uporabe drugačnih sredstev, tudi zasedbo tovarn in zavodov. Rebolj je še dodal, da se vlada namesto razbremenitve plač zavzema za dodatne obdavčitve, proračun je premalo razvojno naravnan, socialnega dialoga v Sloveniji pa sploh ni. Bitka za plače bo dolgoročna "Bitko za minimalno plačo razumem kot dolgoročen projekt, ki naj predstavlja temelj za obrat v trendih - v zadnjih 15, 20 letih se je delež dobička lastnikov kapitala v BDP povečeval, delež plač pa stalno zmanjševal," je dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.
|
negative
|
8,991
|
Škofja Loka. Komunalna infrastruktura bo temeljito obnovljena. V Škofji Loki že snujejo razpise za obnovo kanalizacijskega omrežja in čakajo odobritev sredstev za vodooskrbo. Na Loškem bodo najkasneje v enem letu zaorali stroji in do leta 2015 temeljito obnovili komunalno infrastrukturo. Evropska sredstva za kanalizacijo so že odobrena, čakajo jih še za urejanje sistema vodooskrbe. Gradbena dela bodo namreč marsikje potekala hkrati. Naporna leta ˝Pred nami so naporni meseci in leta,˝ je ob včerajšnji predstavitvi na obseg projekta opozoril škofjeloški župan Igor Draksler. Ob njegovi občini, kjer bodo dela najobsežnejša, v projektu sodelujejo še Železniki, Žiri in Gorenja vas - Poljane. Obsežen projekt V okviru skoraj 60 milijonov evrov vrednega projekta bo urejenih pet čistilnih naprav, več kot 20 kilometrov kanalizacije in skoraj 60 kilometrov vodovodnega sistema.
|
positive
|
8,992
|
Medtem ko premier Borut Pahor meni, da bi dvig minimalne plače na 600 evrov ogrozil slovensko gospodarstvo, njegov podmladek zahteva dvig plače na 800 evrov. V podmladku Socialnih demokratov Mladi forum SD so pred sobotnimi demonstracijami sindikatov dejali, da naj se predstavniki delavcev zavzemajo za dvig minimalne plače na 800 evrov v realnem časovnem obdobju, saj "so minimalni življenjski stroški osebe, stare med 18 in 68 let, v Sloveniji 580 EUR, in se s predlagano minimalno plačo še vedno težko preživi". Pogledi na višino minimalne plače tako v stranki očitno niso enotni. Spomnimo, da je premier Borut Pahor v četrtek dejal, da je zahteva po 600 evrih minimalne plače ta hip pretirana, saj bi njena uvedba čez noč pomenila resno grožnjo gospodarstvu in bi pripeljala do zapiranja delovnih mest, kar pa po njegovem mnenju prav gotovo ni v interesu sindikatov. Stranke podpirajo demonstracije V Mladem forumu so še zapisali, da se bodo udeležili sobotnih demonstracij, a se ob tem sprašujejo, zakaj sindikati ne protestirajo proti direktorjem in menedžerjem. V trenutnem položaju bi bil molk in neodzivnost sindikatov, upokojencev in študentov zaskrbljujoč, so pred sobotnimi demonstracijami sporočili iz SDS. V Zaresu pa zahteve sindikatov po dvigu plač razumejo, v SD pa jim predlagajo, naj svoje zahteve še zvišajo.
|
negative
|
8,993
|
Muslimani v Sloveniji obeležujejo začetek najpomembnejšega praznika kurban bajram. Praznik je med drugim posvečen strpnosti med religijami. „Vsak vernik in vernica, ki sta polnoletna, zdrava in pametna, sta dolžna enkrat v življenju, če za to imata materialne možnosti, obiskati svete kraje,“ se glasi sporočilo islamske skupnosti v Sloveniji. Tisti, ki ne morejo v svete kraje, se udeležijo bajramske molitve v svoji državi. Kurban bajram je sicer praznik, ki je namenjen strpnosti med tremi religijami: krščanstvom, judovstvom in islamom. Ta praznik namreč muslimani povezujejo z Ibrahimom ali Abrahamom, Božjim odposlancem, ki je praoče omenjenih treh religij. Osrednja slovesnost se je tudi letos ob 6. uri zjutraj začela v športni dvorani na Kodeljevem. Zbrane bo nagovoril namestnik muftija Ibrahim Malanović. Mufti Nedžad Grabus se je namreč s še dvanajstimi muslimani iz Slovenije podal na romanje v sveti mesti Meko in Medino. Bajramska molitev bo poteka tudi na Jesenicah, v Tržiču, Kranju, Škofji Loki, Postojni, Sežani, Ajdovščini, Kopru, Kočevju, Trbovljah, Novem mestu, Velenju, Celju, Krškem, Slovenj Gradcu in Mariboru.
|
neutral
|
8,994
|
Dokumentacija, ki jo je predložil Gas Natural (glede plinskega terminala), je neprimerna, nenatančna in pomanjkljiva, je glavna ugotovitev slovenskih in italijanskih strokovnjakov. Pa ne le to, Gas Natural sploh ni naredil poglobljene študije, kako bodo tankerji manevrirali v tržaškem zalivu, s tem pa tudi ni jasno, ali sploh lahko varno plujejo. Dokumentacija tudi ne vključuje sicer najhujšega, a možnega scenarija – fizikalno eksplozijo. Ta bi sprožila rastoči oblak, ko bi se večja količina zemeljskega plina združila z vodo. Pod vprašajem je tudi verodostojnost ocene, da bi se voda v času, ko bi terminal delal na polno, zanemarljivo ohladila. Temperature, ki jih je Gas Natural uporabil v izračunih, namreč niso reprezentativne za Tržaški zaliv. To je le prva ocena, ki jo je podala posebna skupina slovenskih in italijanskih strokovnjakov s področja kemije, geologije, oceanografije, meteorologije, pomorskega inženiringa, arhitekture in geofizikalne dinamike tekočin. V kratkem bodo predstavili poglobljeno študijo projekta, ki jo bodo objavili tudi na spletu.
|
negative
|
8,995
|
Preiskava. Osumljenca sta drogo v Evropsko unijo tihotapila iz Albanije. Celjski kriminalisti so v sodelovanju z generalno policijsko upravo ter kriminalisti iz Srbije in Črne gore končali večmesečno obsežno preiskavo v zvezi z neupravičeno proizvodnjo in prometom z mamili. S tem so ob okoli 900 tisoč evrov zaslužka, kolikor bi zaslužila s prodajo, spravili 36-letnega Celjana in 33-letnega Konjičana, ki sta tihotapila drogo in organizirala njen prevoz po tako imenovani balkanski ruti iz Albanije v Evropsko unijo. Doma hranil bombe Zaseženo. Med hišno preiskavo pri osumljenem 33-letniku iz Slovenskih Konjic so kriminalisti našli tri vojaške ročne bombe M75 in M52. Zoper njega je preiskovalni sodnik odredil sodno pridržanje, medtem, ko je bil Celjan po zaslišanju izpuščen na prostost. Preiskavo so začeli junija letos, osumljencem so prišli na sled s klasičnimi in prikritimi preiskovalnimi ukrepi. “Ugotovili smo, da je 25-letni Mariborčan po natančnih navodilih osumljenega Konjičana, pri katerem je bil zaposlen, 13. julija odpotoval s tovornim vozilom za prevoz živine na Madžarsko, kjer je natovoril goveda. V Albaniji jih je raztovoril, ob tem pa so mu člani kriminalne združbe iz Črne gore in Albanije natovorili 239 paketov oziroma 291 kilogramov konoplje. Mariborčana so na poti v Slovenijo aretirali na mejnem prehodu Debeli breg in ga na višjem sodišču v Podgorici obsodili na petletno zaporno kazen, a sodba še ni pravnomočna,” pravi vodja celjskih kriminalistov Jože Senica.
|
negative
|
8,996
|
Slabe razmere. Otroci si ponekod umivajo roke z mrzlo vodo, ker ni denarja za obnovo šol. Izostanek na OŠ na mariborskem območju v porastu. V osnovnih šolah (OŠ) v Mariboru in okolici zaradi dihalnih okužb manjka pri pouku vedno več učencev. Starši so nas opozorili, da na nekaterih šolah v učilnicah ni niti tople vode, da bi si lahko šolarji pošteno umili roke. Cepi se jih premalo Opozorilo. Zdravstveni delavci opozarjajo, da se proti pandemski gripi cepi premalo otrok. "Otroke do 10 let cepimo ob ponedeljkih popoldne, takrat je v ambulanti tudi pediater. Do sredine tega tedna se je pri nas cepilo 50 otrok. Šolarji v naši regiji veliko zbolevajo, vendar udeležba na cepljenju še zdaleč ni zadovoljiva,˝ je pojasnila Milena Frankič, glavna medicinska sestra v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca. Nimajo tople vode Ena izmed takšnih šol je OŠ Slave Klavora Maribor. ˝Res je, da nimamo tople vode v učilnicah. Je pa zato v jedilnici, telovadnici in drugih prostorih. Imamo pa razkužila v učilnicah. Nismo edini v Mariboru, ki nimamo tople vode,˝ je pojasnila Stanislava Frangež, ravnateljica. Rado Wutej, vodja aktiva ravnateljev mariborskih OŠ pa pravi, da to velika težava v OŠ po celi Sloveniji, saj so ustanove stare in nimajo povsod napeljave za toplo vodo. ˝Morda imajo štiri šole v Mariboru povsod toplo vodo, preostale pa ne,˝ je dodal in poudaril, da z ministrstva ni dovolj denarja, da bi se šole prenovile in posodobile. Tudi do četrtina ˝Izostajanje v osnovnih šolah je veliko. Po nekaterih šolah kakšen dan manjka tudi več kot četrtina vseh otrok. Obolenja z novo gripo se pojavljajo po celotni mariborski regiji,˝ je za Žurnal pojasnil Zoran Simonovič, specialist javnega zdravja. ˝Opažamo, da manjka več učencev kot ponavadi v tem času. Je pa res, da se najdejo tudi takšni, ki so prebrisani. Zdaj se pišejo testi in na spletu ni težko prebrati česa o simptomih nove gripe,˝ je opozoril Wutej.
|
negative
|
8,997
|
Za ljubljanskega nadškofa metropolita je bil Alojz Uran imenovan 25. oktobra 2004, umeščen pa je bil 5. decembra v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. Aljoz Uran se je rodil 22. januarja 1945 v ljubljanskih Spodnjih Gameljnah. Cerkvene zadeve so ga zanimale že od otroštva, pri petih letih je začel peti v cerkvenem koru, več let pa je tudi ministriral, piše Mladina. Po končani osnovni šoli se je vpisal na bežigrajsko gimnazijo, po maturi pa je razmišljal tudi o tem, da bi postal zgodovinar, geograf ali arheolog, zaradi česar se je vpisal na filozofsko fakulteto. Vendar si vmes premisli in se leta 1964 vpiše na bogoslovje, ter odsluži še 18-mesečni vojaški rok v kazenskem bataljonu na Ohridu v Makedoniji. Duhovnik postane leta 1970, prva tri leta duhovniške službe kot kaplan služi v stolni župniji sv. Nikolaja v Ljubljani. Med leti 1973 in 1977 v Rimu opravi pedagoško specializacijo in študij konča z magisterijem o katehezi odraslih. Po končanem študijo se vrne v Ljubljano, kjer prevzame vodenje semenišča pri sv. Petru v Ljubljani. V začetku 80-tih let minulega stoletja postane župnik fare Ljubljana Šentvid, kjer ostane vse do škofovskega imenovanja. Leta 1992 ga imenujejo za ljubljanskega pomožnega škofa, ljubljanskemu nadškofu Alojziju Šuštarju. Uran je bil tudi prvi škof v ljubljanski nadškofiji, ki je na pobudo zveze borcev na Javorovici pod Gorjanci daroval mašo zadušnico za padle partizane. Kasneje je svoje dejanje obrazložil z besedami , da je bila večina padlih partizanov katolikov. Leta 1996 postane predsednik cerkvenega odbora, ki je pripravil vse potrebno za prvi obisk papeža v Sloveniji. Od leta 2000 kot delegat v Slovenski škofovski konferenci skrbi za pastoralo med Slovenci po svetu ter se veliko se udejstvuje na terenu kjer veliko birma, se udeležuje raznih praznovanj in se veliko pogovarja z verniki. Leta 2004 nepričakovano postane ljubljanski nadškof, kjer nasledi Franca Rodeta, ki pa da vedeti, da mu izbira ni najbolj povšeči. Za razliko od Rodeta se je Uran odločil, da bo do spornih tem kot je splav, ubral bolj diplomatski in mehak pristop kot njegov predhodnik.
|
neutral
|
8,998
|
Izplačilo. Sindikalisti pozivajo k izplačilu božičnice in 13. plače, preverjali smo, kje ju bodo izplačali. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je tudi letos izdala poziv za izplačilo 13. plače in božičnic, a kot kaže naše poizvedovanje med izbranimi podjetji, jo bodo izplačali le redki. Ali boste izplačali božičnico ali 13. plačo? Intereuropa: “Zaradi poslabšanja poslovnih rezultatov in zaostrenih razmer poslovanja letos zaposlenim božičnic ne bomo izplačali. Lani so bile božičnice vsem zaposlenim v matični družbi Intereuropa ter odvisnima družbama Interagent in Intereuropa IT izplačane v enakem znesku 500 evrov bruto, medtem ko so zaposleni v družbi Intereuropa Transport zaradi slabšega poslovanja prejeli izplačilo iz naslova solidarnosti v znesku 300 evrov bruto. Adriatic Slovenica: “Z vprašanji ste pohiteli, nimamo še odgovora, ker v zvezi z izplačilom božičnice za letos še ni bila sprejeta nobena odločitev, lani ni bila izplačana.” Luka Koper: “Odločitve glede izplačila božičnice oziroma 13. plače uprava še ni sprejela. Lani smo izplačali 13. plačo, kar pomeni eno mesečno povprečno plačo posameznika.” Banka Koper: “Možnost izplačila božičnice še preverjamo, zato o njeni višini še ne moremo posredovati podatka. Lani je predstavljala višino ene plače.” Cimos: “Odločitev še ni sprejeta.” Zdravstveni dom Piran: “Že nekaj let ju ne izplačujemo, lani smo ob koncu leta sicer izplačali nekakšen poračun stimulacije, letos pa tudi tega ne bo zaradi odločitve vlade, ki ukinja tudi to.” Med uspešnimi gospodarskimi družbami je za zdaj izplačilo napovedala le skupina Splošna plovba. ˝Realizacija v Luki bo v višini skoraj 90 odstotkov načrtovane, formalni pogoji za izplačilo bi bili torej lahko zagotovljeni, težavo pa predstavljajo visoka posojila, ki jih je najela nekdanja uprava pod vodstvom Roberta Časarja. V pogovoru z njenimi nasledniki sem razmere v našem podjetju komentiral, da očitno noben par pridnih rok ne more toliko ustvariti, kot lahko zapravi ena mona,˝ pove Pavel Lokovšek, predsednik sindikata pristaniških delavcev. ˝V koprski poslovalnici Müller Drogerije bodo 13. plačo izplačali. V Mercatorju, v katerem na Primorskem zaposlujejo skoraj 700 ljudi, od tega je 500 naših članov, bodo o izplačilu po mojih informacijah odločali v ponedeljek ali torek. Lani so dobili 520 evrov bruto, pričakujemo, da bo ob prepolovljenem dobičku letos izplačilo sorazmerno nižje,˝ pa napoveduje Tinka Jamnik, sekretarka sindikata trgovine pri KS90. Po njenih informacijah tudi v OMV ob koncu leta dodatnih izplačil ne bo, bodo pa morda neke vrste poračun zaposleni prejeli aprila, torej po tem, ko bodo dokončno znani letošnji rezultati poslovanja družbe.
|
negative
|
8,999
|
Od farmacevtskih izobraževalnih donacij zdravnikom je bilo za dva milijona premalo plačanega davka. Durs je v svojih ciljanih nadzorih farmacevtski družb, društev, javnih zavodov in posameznikov ugotovil, da so poleg premalo plačanih davkov, obstajale tudi druge nepravilnosti, piše Dnevnik. Pri 164 tovrstnih nadzorih so pod drobnogled vzeli prihodke, ki jih fizičnim osebam za obisk raznih srečanj in izobraževanj izplačujejo farmacevtske družbe. Če te posamezniku poleg prevoza, nočitve in dnevnice, plačajo še kotizacijo, zavarovanje ali stroške organizacijo, morajo od vseh teh plačil plačati še akontacijo dohodnine. Različne stroške udeležbe na nekem kongresu, ki mu jih plača farmacevtska družba, mora v dohodnini napovedati tudi posameznik. Te stroške farmacevtske družbe sedaj plačujejo na različne načine (jih v celoti nakažejo turističnim agencijam oziroma organizatorjem, včasih obojim, včasih jim nakažejo le del vseh stroškov...) Nova pravila V ljubljanskem UKC zato nameravajo v bližnji prihodnosti postaviti jasnejša in ostrejša pravila glede donacij. Veliki farmacevti bodo tako lahko nakazovali donacije le posameznim oddelkom, ne bodo pa več smeli pogojevati komu in za kateri simpozij so sredstva namenjena. Družbe sicer že sedaj niso smele pogojevati komu lahko gredo donacije, še poroča Dnevnik.
|
negative
|
9,000
|
Tragikomično. Nedolžni hoče v ječo, krivi je v bolnišnici, tožnik pomešal zadeve. Kdor je v torek hodil mimo razpravne dvorane dve na krškem sodišču, je nemara pomislil, da se bo v dvorani vsak čas vnel pretep. Sodnica in tožilka sta močno povzdigovali glas, a to zgolj zato, ker eden od vpletenih v zadevo, domnevno pretepeni in okradeni Ivan Šeško s Senovega, zelo slabo sliši. Na zatožni klopi je z lisicami na rokah sedel obdolženec Muzafer Kriještarac, vsem znani Miki s Senovega, ki so ga pripeljali iz novomeškega pripora. Miki v priporu Zaradi Činžarja. "Priznam, da sem Pirca 28-krat zabodel. Takrat smo se skregali brez veze, zaradi cigaret. Želim, da se čim prej pozdravi in pride spet stanovat k meni, saj mi je kot sin." Drugega obdolženca Borisa Pirca, imenovanega tudi Činžar, ni bilo na spregled. Miki je povedal, da še vedno leži v kliničnem centru, kamor so ga odpeljali, potem ko ga je on pred kratkim 28-krat zabodel z nožem. Pretep, vlom in tatvina Upokojeni rudar Ivan Šeško je soseda v "bosanski hiši" Mikija in Činžarja ovadil, da sta marca lani nasilno vstopila v njegovo stanovanje, ga pretepla in ukradla vrečko z mesninami, ki jih je prinesel s kolin. Vpleteni so se težko pogovorili, za kateri dogodek gre: ali za pretep pred gostilno, ki se je zgodil pred leti, za zadnji obračun med Mikijem in Činžarjem ali za kaj drugega. Kriještarac, ki je sodnici Mariji Breznik nasul kup dvomljivih podatkov o svojem življenju, je predlagal, naj ga obsodijo na dosmrtno ječo, da bo potem sodišče imelo mir. A zgodilo se je ravno nasprotno. Izrečena je bila oprostilna sodba, saj se je izkazalo, da Miki sploh ni sodeloval pri vlomu in pretepu soseda, ampak zgolj Činžar, ki bo prišel na vrsto, ko pride iz bolnišnice.
|
negative
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.