nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
9,301
|
Potem ko je stavkovni odbor zaradi neuspelih pogajanj z vlado napovedal zaostritev stavke, so se odzvali tudi avtoprevozniki, ki naj bi jutri s tovornjaki zaprli Luko Koper. "Potem ko sem prejel več kot 200 pozivov avtoprevoznikov, sem za jutri dopoldne sklical sestanek upravnega odbora, kjer bomo odločali o blokadi Luke Koper," nam je zatrdil predsednik sekcije za promet pri obrtni zbornici Andrej Klobasa. "Če stojimo 15 ur ali več pred vhodom v Luko Koper, medtem ko nam Popovičevi redarji lisičijo tovornjake, je še vedno bolje, kot da stojimo na meji in tako povzročamo dvakratno škodo gospodarstvu," dodaja. Klobasa poudari, da bo Luka Koper po vsej verjetnosti jutri zaprta. "Od ukrepa nas bo odvrnil le ukrep vlade, s katerim bi se avtoprevoznikom ukinila luška taksa," poudari Klobasa. Gospod Miščevič bi moral takoj dati ukaz carinikom, naj sprostijo tovorni promet. Andrej Klobasa Ogromna gospodarska škoda "Če govorimo o 24-urnem zastoju avtoprevoznikov, to pomeni več kot dva milijona evrov posrednih stroškov, ki nastajajo zaradi tega, ker vozilo ne vozi. Neposredni stroški, ki pa bodo prihajali s strani podjetja, ker zamuja prevoz robe njihovim odjemalcem, pa bodo strahovito večji," že nastalo in tudi neizogibno prihodnjo gospodarsko škodo opiše Klobasa. Klobasa obenem poudarja, da so se nanj obrnili vozniki tovornjakov, ki trdijo, da je čakalna doba na Gruškovju in nekaterih drugih mejnih prehodih tudi do 16 ur, poleg tega pa vozniki tarnajo nad nemogočimi pogoji, v katerih čakajo na mejah. "Gre za človeške potrebe. Vozniki stradajo po 15 ur in več, ne morejo priti do hrane, nimajo dostopa do stranišč ..." je še dodal.
|
negative
|
9,302
|
Kotlovnica. Ali bo novi upravnik Zarja ali Terca, bo odločilo sodišče. Stanovalci pa nočejo čakati. Novo mesto. Kurilni odbor Seidlove ceste je včeraj z odstranitvijo ključavnice vstopil v kotlovnico, za katero so na javnem razpisu izbrali novega upravitelja – Terco iz Šentruperta, saj jim iz novomeške Zarje, ki je pred tem upravljala kotlovnico, kljub začasni odredbi sodišča ključev niso želeli izročiti. 0,2 evra je cena ogrevanja na kvadratni meter pri Terci nižja, a na Zarji opozarjajo, da je zavajajoča. Kot so povedali, so to storili zato, ker so temperature že dovolj nizke in zaradi spora ne mislijo imeti mrzlih stanovanj, tako da naj bi danes tam že kurili. Radi bi ceneje Iz kotlovnice na Seidlovi cesti se ogreva okoli tri tisoč prebivalcev, ena izmed stavb podjetja Krka in enota vrtca Ciciban. Kot nam je povedal Marjan Župarič, stanovalec in član kurilnega odbora, so na javnem razpisu želeli priti do cenejše ponudbe, saj so bili prepričani, da za ogrevanje plačujejo preveč. Pojasnil je, da se je na razpis prijavila tudi Zarja, a je bila ponudba Terce ugodnejša. Cena za kvadratni meter ogrevanja pri Zarji bi bila 0,9 evra, pri Terci pa 0,7 evra. Dular: Terca zavaja “Strah, da bi bili stanovalci na mrzlem, je bil odveč, tudi mi bi zakurili takrat kot v preostalih novomeških naseljih, uradno se kurilna sezona začne 1. oktobra,” je povedal Miloš Dular. Primopredaje pa, kot je pojasnil, niso želeli opraviti, ker čakajo na odločitev sodišča. “Cena Terce je zavajajoča, saj pri tem ne gre za dejansko ceno kurjave, temveč za oceno, koliko naj bi ta stala, torej za akontacijo, dejanski strošek pa bo viden po 12 mesecih, ko bo narejen poračun. Proračuna pa bo več, če boš prej plačeval manj, lahko pa bo tudi negativen, če boš prej plačeval več,” dodaja Dular.
|
neutral
|
9,303
|
Stavkovni odbor javnega sektorja je odločil o zaostritvi stavke. Jutri naj bi jo občutili vsi državljani. Vlada sindikatom predlagala nove pogovore. "Glede na to, da se vlada ne odziva na pogajanja, bomo zdaj prešli na dolgotrajno stavko," je pred sestankom stavkovnega odbora napovedal njegov predsednik Dušan Miščevič. Kot poroča STA, je stavkovni odbor na sestanku sklenil, da zaostrijo stavkovne aktivnosti v zdravstvu. Poleg tega so sporočili še naslednje: - policisti in zaposleni na upravnih enotah bodo zaostrili stavkovne aktivnosti, - cariniki bodo sprostili dolge čakalne vrste na mejnih prehodih, - podrobnejši potek stavkovnih aktivnosti v zdravstvu bo znan predvidoma jutri, - Miščević napoveduje sestanek z vsemi sindikalnimi centralami (morda bo sestanek že jutri). Direkcija za ceste bo za vse, ki že več ur čakajo v zastojih na mejnih prehodih Zavrč, Središče ob Dravi, Dobovec, Petrina, Jelšane, Starod in Dragonja, zagotovila dostavo vode in sendvičev. Okrepčilo bodo zagotovili tudi čakajočim pred vhodom v Luko Koper. Kjer je izvedljivo, bodo postavili dodatne začasne sanitarije, so sporočili iz direkcije. Na vprašanje, kaj točno pomeni zaostrovanje, nam je Miščevič dopoldne odgovoril: "Tega vam ne bi razlagal, ker ne morem razkrivati, saj se lahko delodajalska stran pripravi in nas začne ovirati, to namreč ves čas počnejo, grozijo in delajo sezname." A vsaj okvirno je znano, da bodo nekateri javni uslužbenci, ki stavkajo, delali še počasneje, drugi pa temeljiteje, rezultat pa bo enak – kolone, in sicer na upravnih enotah, v zdravstvenih ustanovah, na mejnih prehodih in povsod, kjer bodo imeli državljani opravka s stavkajočimi javnimi uslužbenci. Vlada je sicer sindikatom danes predlagala, da bi se jutri ob 15. uri znova sestali in poskušali najti dogovor. Začasno zatišje Cariniki pa so danes nadzor na mejnih prehodih omilili zaradi solidarnosti do voznikov tovornjakov. Kljub temu so denimo na Gruškovju ob 15.20 tovornjaki za vstop še vedno čakali pet ur, za izstop pa 4 ure. Čakalna doba osebnih vozil pri vstopu je bila 20 minut. Na Dragonji pa so policisti že danes stopnjevali stavko, zato vozniki osebnih vozil za vstop čakajo uro in pol. Jutri bodo policisti stavko preselili tudi v notranjost, več o tem pa si lahko preberete v članku Policisti bodo jutri zaostrili stavko.
|
neutral
|
9,304
|
Meta Vesel Valentinčič. Nekdanja plavalka županska kandidatka DeSUS. Kakšne so vaše možnosti na volitvah glede na mnenje večine, da gre za že izgubljeno bitko? Kot nekdanji športnici mi je to kar malo neprijetno – iti v neko tekmo, ki sploh ni več tekma. In ni dobro za motivacijo, za neko pluralnost v družbi, ker enostavno ne pridemo več dovolj blizu, da bi svoje projekte in programe pokazali javnosti. Po drugi strani pa nisem človek, ki bi na sredi rekel: “Jaz se pa ne grem več.” Predvsem si želim, da bi imel DeSUS v mestnem svetu več predstavnikov, ker bi edino tako lahko uresničevali naš program, bistveno drugačen od tistega, ki ga ima Zoran Janković. Koga bi najraje videli kot župana ali županjo izmed 12 kandidatov in kandidatk, če sebe izločite? To je pa težko reči, ker vseh ne poznam. Zanimiv mi je Milan Hosta, ker mi je blizu šport, Metko Tekavčič poznam, ker skupaj delava v mestnem svetu. Za druge se pa ne bi preveč opredeljevala. Kako bi uredili stanje prometa v Ljubljani? Pri teh vprašanjih se strogo, ampak res strogo, podrejam neodvisni stroki. Če bomo sposobni dobiti neodvisne strokovnjake, ki v tem ne bodo videli le možnosti za posel, lahko predstavimo rešitve, ki bodo racionalne, okolju prijazne. V programu omenjate tudi nov koncept potniškega prometa. Kratkoročno se da narediti samo eno, in to je, da rumene pasove namenimo javnemu prometu, taksijem in vozilom z najmanj tremi potniki. S tem bi bila oba pasova bolj pretočna. Pametna so P+R središča, poskrbeti pa je treba tudi za kolesarje. Kdo pa bo kolesaril, če praktično nikjer v mestu ne morejo voziti? Problem je prav v centru. Del vašega programa je izboljšanje ponudbe Ljubljanskega gradu. Kako bi to naredili glede na prejšnje neuspele razpise za oddajo prostorov? Mislim, da so bile najemnine predrage. Na Grad pride ogromno otrok, ki jih ne moremo dati v Gostilno As. Lahko pa jih damo nekam, kjer je malo drugače. Poleg tega mora biti ceneje. Mislim, da je treba zelo promovirati to nesrečno vzpenjačo, ker tu res nismo naredili dovolj, da bi Grad zaživel tudi prek nje. Plavalka in trenerka Meta Vesel Valentinčič. Rojena je 31. oktobra 1951 v Ljubljani. Po končani karieri plavalke je bila profesionalna trenerka plavanja. Trenutno dela v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana kot pomočnica generalnega direktorja za upravno-pravne zadeve, zaključuje pa tretji mandat kot svetnica v ljubljanskem mestnem svetu. Ali Ljubljana potrebuje dva nogometna stadiona? Mislim, da ne. Moje stališče je bilo, da bi ljubljanska občina obnovila stadion Jožeta Plečnika, kar bi bilo za Ljubljano dovolj. Zdaj pa imamo stadion, na katerem nikoli ne bomo videli teči otrok, atletike. Menim, da Plečnikovega stadiona zasebni partner ne bo obnovil, ker v tem ne bo videl smisla, tudi jaz ga ne vidim.
|
neutral
|
9,305
|
Gregor Macedoni. Zaposlen v Trimu, neodvisni kandidat. Po vaši analizi je novomeška občina med finančno najmanj uspešnimi mestnimi občinami. Kako bi kot župan to spremenili? Spremenil bi način dela občinske uprave in vzpostavil koordiniran nastop vseh občinskih zavodov in podjetij, saj lahko za evropska in državna sredstva kandidirajo zgolj dobre vsebine. Novomeška občina tudi v investicijah v primerjavi z drugimi mestnimi občinami po vaši analizi šepa. Če nameravate to spremeniti, kako to, da si kot edini županski kandidat ne upate obljubiti prenove Narodnega doma? Obljubljam tisto, za kar sem prepričan, da lahko izpeljem. Pri prenovi Narodnega doma je treba pozornost nameniti tudi vsebinam, saj le dobra zgodba lahko pridobi denar. Teh zdaj še ni v zadostni meri. Kakšne organizacijske in kadrovske spremembe čakajo občinsko upravo in javne zavode, če boste župan? Neuspešne direktorje je treba zamenjati. Osnova preverjanja uspešnosti bodo rezultati delovanja zavoda ali podjetja, zato ne bo dileme, ali je zamenjava potrebna ali ne. Enako velja tudi za občinsko upravo. Dela bo dovolj za tiste, ki bodo delali dobro. Katero ključno stvar bi bilo po vašem mnenju nujno spremeniti, da bi staro mestno jedro oživelo? Glavni trg moramo oživiti tako na ravni javne infrastrukture kot programske dejavnosti. Eden od mojih prvih ukrepov bo zaprtje vsaj manjšega dela Glavnega trga, sledila bo gradnja parkirnih prostorov. Oče DNŠ in treh otrok Gregor Macedoni. Rojen leta 1973 je najmlajši izmed novomeških kandidatov za župana in edini, ki dela na področju gospodarstva – je direktor prodaje novih programov v Trimu. Bil je pobudnik ustanovitve Društva novomeških študentov (DNŠ) in pozneje Založbe Goga, v kateri še vedno deluje. Sooblikoval je projekta Knjigarna Goga in Hostel Situla. Vodi svet Univerzitetnega in raziskovalnega središča Novo mesto (URS). Je poročen in oče treh otrok. Novomeška občina je ena izmed redkih, ki družinam ob rojstvu otroka ne nakaže denarne pomoči. Bi kot župan to spremenili? Bolj smiselni od enkratne denarne pomoči so urejena otroška igrišča, parki, kolesarske steze, sprehajalne poti. Sem tudi za simbolna darila, kot so knjiga, vstopnice za obisk gledališča ali vrednostni bon, unovčljiv v Planinskem domu na Gospodični pri Gorjancih, ki krepijo lokalno ozaveščenost. Bi poročali istospolne partnerje, če bi bil sprejet družinski zakonik? Župana vidim bolj kot stratega, vizionarja in gospodarja, manj pa kot ceremoniala, zato bom poročanje prepustil drugim. Protikandidatom očitate, da svoje javne službe in funkcije izrabljajo za lastno volilno kampanjo. Vam bi lahko očitali, da ste javni prostor izrabili za postavitev svoje kontejnerske pisarne. Mislim, da je septembrska potreba po promociji določenih javnih podjetij in zavodov nadpovprečna. Moja pisarna bogati javni prostor in ne zapravlja denarja občanov. Gre za urbano instalacijo, ki je tudi skladna s prostorskimi pogoji. Kakšen rezultat pričakujete? Če bi imeli občani več možnosti, da kandidate spoznajo, bi dobil zadostno podporo volilcev že v prvem krogu. Tako pa kaže, da se bom za zmago bojeval v drugem krogu.
|
neutral
|
9,306
|
Policisti bodo še naprej "presenečali" voznike s poostrenimi kontrolami, ki povzročajo zastoje. Danes že zastoji na Logu, Kompolju, Videžu in nazadnje v Domžalah. "Na mejnih prehodih lahko pričakujete, da se bodo naloge izvajale v popolnoma enakem obsegu kot prejšnje dni. Ne pričakujemo, da bi se čakalne dobe kaj zmanjšale. V notranjosti pa ne gre za poostren nadzor, temveč redne kontrole prometa, ki jih bomo izvajali v skladu z zakonskimi pooblastili. Kje točno bodo te kontrole, vam še ne morem povedati," nam je pojasnil sekretar Sindikata policistov Slovenije (SPS) Borut Jakopin in na vprašanje, kako bo s sankcijami, odgovoril: "Tako kot do zdaj. Če se bodo zaznale hujše kršitve, bodo izrekali tudi globe." Jutranji pregled voznikov in dogajanje na cestninski postaji Kompolje: fotografije si lahko ogledate v galeriji, posnetke pa v videu. Lokacije ne bodo znane Po naših informacijah so popoldne nastajali zastoji na Logu in Kompolju. Na Logu je sicer potekalo preverjanje vinjet in ne policijski nadzor, na Kompolju pa naj bi promet pod drobnogled vzeli možje v modrem. Nekaj pred 13. uro smo izvedeli, da so policisti tudi na cestninski postaji Videž, dobre pol ure kasneje pa so že odšli. Ne bodo ostali le pri opremi "Pri rednih postopkih se policisti ne bodo zadovoljili samo s kontrolo osebnih dokumentov, ampak se bodo odločali za podrobnejši pregled avtomobila," je sicer že včeraj povedal Franci Frantar, generalni sekretar sindikata, Jakopin danes pravi: "Izvajali bodo vsa pooblastila, ki izhajajo iz redne kontrole prometa – torej ne le pregled opreme." Ura in pol vredna 9.000 evrov Samo ena ekipa policistov je zjutraj med uro in pol dolgim nadzorom v Škofji vasi blizu Celja ustavila 92 vozil in izrekla 42 opozoril v skupni vrednosti 9.300 evrov. Mejni prehod Gruškovje: tovorna vozila na vstop čakajo 4 ure, na izstop eno uro. Na Dragonji je predvidena čakalna doba eno uro, na mejnem prehodu Petišovci pa 1 uro in 10 min za izstop, osebna vozila pri vstopu čakajo 35 minut. Večino udeležencev prometa seveda najbolj zanima, ali lahko – tako kot na mejnih prehodih zadnje dni – pričakujemo zastoje tudi v notranjosti države. Točnega odgovora od Jakopina nismo dobili. "Tega žal ne morem povedati. Odvisno od pretočnosti prometa. Ne izključujemo, da bi lahko prišlo do zastojev." "Tudi mi ne bomo popuščali!" Policisti oziroma njihov sindikat se dobro zavedajo, da državljani, ki bodo trpeli posledice stavke, nad njihovimi odločitvami niso ravno navdušeni. "Na meji smo bili zelo presenečeni, ker so nam izrekli podporo tisti, ki najbolj občutijo stavko. Hkrati nam je jasno, da večji oziroma velik del javnosti te stavke ne podpira. Mi smo se opravičili za posledice stavke, a to je ena od redkih oblik pritiska, ki jih lahko izvajamo," poudarja Jakopin in odločno doda: "Mi trdno verjamemo, da bomo dosegli napredek." Vladi, ki je dala v javnosti vtis trde pogojevalke, ki ne bo popustila, pa obenem sporočajo, da so "pripravljeni iti do konca in da tudi mi ne bomo popuščali". Zaloga soglasij za zaostritev Že včeraj je soglasja za delo v neenakomernem delovnem času umaknilo nekaj sto policistov. Okoli 500 naj bi jih to lahko storilo. Prvih sto umikov so že predali šefu Janku Goršku, pravi Jakopin in sklene: "Še veliko jih imamo na zalogi, a bomo z njimi počakali do takrat, ko bo treba zadevo zaostrovati."
|
neutral
|
9,307
|
Danes bo prevladovalo oblačno vreme, ponekod so možne tudi padavine. Konec tedna bo sicer brez dežnih kapelj, a z oblačnostjo. Danes bo zmerno do pretežno oblačno, v notranjosti bodo možne padavine. "Jutri bo oblačno, v zahodni in osrednji Sloveniji bo čez dan občasno deževalo. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, na Primorskem okoli 12, najvišje dnevne od 12 do 15, na Primorskem okoli 20 stopinj Celzija. V soboto in nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno in povečini suho," pišejo na Agenciji RS za okolje. Podrobnejšo vremensko sliko za kraje, ki vas zanimajo, si lahko ogledate na naši strani www.vreme.net. Kam za vikend? Predlogi: V soboto bo v Mariboru humanitarni Tek za upanje, ki ga organizira Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna. V Ljubljani bo javna športna in kulturna prireditev Oživimo Fužine! Sosed sosedu človek. V Celju bo do nedelje Evropska razstava psov, kjer bodo izbirali najlepše predstavnike vseh pasem. Na različnih lokacijah po Sloveniji bodo medtem potekale klubske pasemske razstave. Na mejnih prehodih verjetno zastoji Če ste nameravali za konec tedna iz države, naj opozorimo, da vas lahko na mejnih prehodih doletijo daljše čakalne dobe. Čeprav so v skladu z včerajšnjim dogovorom sindikati na carini "fante malo poslali na počitek", kot se je danes za zurnal24.si izrazil Dušan Miščevič, pa so na njihovo mesto stopili policisti. Vodja stavkovnega odbora ob tem pravi: "Stavko bomo iz enega sektorja prenašali na drugega." Zastoje tako lahko pričakujemo tudi konec tedna. Okoli 12. ure so sicer vozniki na mejnih prehodih po informacijah Prometno-informacijskega centra čakali tudi do štiri ure: – tovorna vozila pri vstopu: Gruškovje 4 ure, Starod 20 minut, – tovorna vozila pri izstopu: Gruškovje 1 uro, Petišovci 40 minut, – osebna vozila pri vstopu: Sočerga 20 minut, Slovenska vas 20 minut, Dragonja 1 uro in 30 minut, Rigonce 1 uro in 30 minut, Petišovci 30 minut, Sečovlje 1 uro, Jelšane 40 minut, – osebna vozila pri izstopu: Dragonja 1 uro, Sečovlje 30 minut.
|
negative
|
9,308
|
Posledice. V Izoli brezplačno parkiranje, v ZD Koper manjša gneča v čakalnicah. Stavka. Ker javni uslužbenci stavkajo, je na parkirišču v Lonki sredi Izole te dni mogoče parkirati brezplačno, zapornica pa je dvignjena. “Prav je, da stavkajo, vlado je treba spraviti dol ... Saj se vidi, da je brezplačno, parkirišče je čisto polno, tako kot v sezoni,” je včeraj ob tem komentiral Boštjan Škrabanja iz Izole. Stavka laborantov Piran. Kot je povedal direktor piranskega zdravstvenega doma Matjaž Kranjc, pri njih stavkajo štirje delavci, ki delajo v laboratoriju. A delo ne glede na to teče brez posebnosti. Takšne sreče pa nimajo vozniki v Kopru in Piranu, kjer uslužbenci javnih podjetij kot po navadi skrbno bdijo nad parkirišči. “Stavka ne vpliva na delo” Ja pa stavka razredčila vrste čakajočih pred ambulantami koprskega zdravstvenega doma. “Opažamo manjšo gnečo v čakalnicah, kar pripisujemo strahu pacientov do zavračanja zaradi stavke. Očitno pa niso dovolj informirani – v naši ustanovi delo poteka povsem nemoteno, po ustaljenih urnikih in organizaciji. Sicer člani sindikatov Fides (zdravniki in zobozdravniki) in SILMES (Sindikat laboratorijske medicine Slovenije) stavko podpirajo, a ne izvajajo nobenih dejavnosti, ki bi vplivale na kakovost dela,” je povedal direktor Matevž Ravnikar. V piranskem zdravstvenem domu pacientov ni manj, podobno pravijo v izolskem. Delo poteka nemoteno, za vse bolnike pa je poskrbljeno.
|
neutral
|
9,309
|
Plava laguna. Ne okoljski inšpektorat ne občina nista pristojna za opozorila, ki strašijo mimoidoče. Ljubljana. V stanovanjski soseski Plava laguna od maja stojijo table z opozorili Gibanje na lastno odgovornost, ki so jih etažni lastniki postavili, da bi se izognili odškodninskim zahtevkom zaradi poškodb na ploščadi. Kot smo pisali, se s tablami ne morejo izogniti odgovornosti, ker pa so za nekatere še vedno moteče, nas je med drugim zanimalo, ali zanje obstaja kakšna časovna omejitev. Na Inšpektoratu RS za okolje in prostor (Irsop) pravijo, da za to niso pristojni in da nadzor v zvezi z uporabo javnih površin opravlja lokalna skupnost. “Skladno z zakonom o javnih cestah na prometnih površinah, ki niso kategorizirane kot javne ceste, je promet dovoljen na način in pod pogoji, kot jih v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa določijo lastniki ali pooblaščeni upravljalci teh prometnih površin,” pravijo na Mestni občini Ljubljana, kjer pritožb niso dobili, podobnih primerov pa niso imeli. V Upradomu, ki upravlja sosesko, pojasnjujejo, da lastniki nimajo sredstev za sanacijo ploščadi, zato izvajajo le nujna popravila.
|
negative
|
9,310
|
Kranj. Obnova Jelenovega klanca stoji zaradi denacionalizacijskih upravičencev. Vitomir Gros naj bi zahteval desetkrat dražjo parcelo. Kranj. Nekdanji Kranjski župan Vitomir Gros zavrača kakršnokoli odgovornost za zamudo pri obnovi Jelenovega klanca. Zlasti je kritičen do namigovanj, da izsiljuje občino in se želi okoristiti. Gradivo na seji Na ogled. Gradivo seje s predlogom zamenjave je na ogled na spletni strani Kranj.si pod rubriko Seje sveta Mestne občine Kranj in točko Premoženjske zadeve. V njej je predlog, da se pravnim naslednikom Marice in Demetra Majdiča v zameno za umik zahteve za denacionalizacijo dveh parcel v skupni izmeri 376 kvadratnih metrov dodeli zemljišča v skupni izmeri 5.740 kvadratnih metrov. Kranjski župan Damijan Perne je v Kranjčanki nedavno zapisal, da konca obnove Jelenovega klanca še ni mogoče napovedati: “Razlog so zahteve dveh denacionalizacijskih upravičencev na parcelah, na katerih poteka cesta.” Opozoril je, da je mestni svet na svoji zadnji seji zavrnil dodelitev nadomestnih parcel, ker naj bi bile po ocenah občine vredne desetkrat več. “Ker mestni svet Grosovi zahtevi ni ugodil, z njegove strani pričakujemo tudi kakšno akcijo,” je dejal konec prejšnjega tedna. Kaj pravi Gros “Nobene akcije ne načrtujem,” je odgovoril Gros. Pojasnil je, da občina njegovo soglasje potrebuje za obnovo Jelenovega klanca prek Majdičevih parcel, katerih uradni skrbnik je. Med drugim gre za klet nekdanje Bognarjeve hiše, ki je še vedno v družinski posesti. Pravi, da soglasje pogojuje bodisi z ustrezno zaščito kleti pred gradnjo bodisi s sporazumno menjavo za zemljišče na Majdičevem logu. Ob tem se nikakor ne strinja z oceno, da naj bi bilo omenjeno zemljišče vredno več. “Menjava je enakovredna” Gros trdi, da je menjava cenovno enakovredna, da je oboje ocenil občinski cenilec po enakih denacionalizacijskih merilih in da bosta pravzaprav izgubila kvečjemu denacionalizacijska upravičenca, saj bi jima moralo biti zemljišče na Majdičevem logu po denacionalizaciji nekoč vrnjeno. Z zamenjavo bi se le izognili dolgotrajnim in zapletenim postopkom. Vitomir Gros o motivu za zamenjavo zemljišč Pernetova obljuba Perne ni izključil možnosti, da se bo obnova Jelenovega klanca zavlekla, Gros pa pravi, da z občino ne bo več sodeloval, dokler se vprašanje kleti in obeh zemljišč ne bo rešilo. Pernetu zameri, da mu je obljubljal podporo pri sporazumni menjavi, potem pa svetnikom svetoval, naj glasujejo proti. Kranjski župan je odgovoril, da to ne drži: “Seznanil sem jih z mnenjem pravne službe, da taka menjava ni zakonita, in jih pozval, naj glasujejo po svoji vesti.” Perne bo obiskal Grosa “Jaz naj kar nekaj dajem, občina pa nič. Devet let sem bil med drugim neplačan župan, zdaj pa naj poslušam take očitke,” je povedal Gros. Da misli resno, je občina že občutila, saj denimo prejšnji petek z ženo občini nista dala stavbne pravice za obnovo trdnjave Škrlovec. Perne namerava Grosa obiskati. Pravi, da že danes, z željo, da bi nastale razmere razčistila.
|
negative
|
9,311
|
Volitve v Trbovljah. V SNS trdijo, da je njihov kandidat izgubil zaradi poneverb na volišču. Njihovi neimenovani viri trdijo, da so "glasovali" ljudje, ki jih ni bilo na volišče. Znano je, da je bila razlika med Vilijem Trevnom (SD) in Mitjo Rozino (SNS) po vnovičnem štetju glasov, vključno s tistimi, ki so prišli po pošti, še vedno šest glasov. A območni odbor poražencev meni, da je veliko dejavnikov, ki na dogajanje na volišču v nedeljo po zaprtju ob 19. uri mečejo čudno luč. Nehote se nam zastavlja vprašanje, ali niso kakšnega volilnega listka izpolnili po 19. uri in ali niso slučajno kakšnega volilnega listka našega kandidata naredili neveljavnega!SNS OO Trbovlje Tako naj bi neimenovani Trboveljčan povedal, da naj bi volivci, ki niso prišli na volitve, po zaprtju enega od volišč vseeno dobili svoj podpis, njihov volilni listek pa se je znašel v volilni skrinjici. Čeprav je volišče št. 19 od občinske stavbe oddaljeno le streljaj, je komisija na volišču podatke o preštetih glasovih dostavila zadnja, nadaljujejo v SNS, tudi po telefonu med vmesnim sporočanjem rezultatov so se s tega volišča javili kot zadnji. Nazadnje v SNS poudarjajo, da so prav rezultati s tega volišča odločili zmagovalca. V območnem SNS sicer Trevnu čestitajo za zmago, a dodajajo, da nad njo ostaja grenak priokus.
|
neutral
|
9,312
|
Poslanci so opravili prvo obravnavo paketa štirih prometnih zakonov. Sprejeli so tudi novelo o upravnih taksah in zakon o izenačevanju možnosti invalidov. Z zakoni o motornih vozilih, voznikih, pravilih cestnega prometa in cestah želi vlada izboljšati varnost v cestnem prometu in jasneje določiti odgovornosti in pristojnosti za upravljanje javnih cest. Zakon o pravilih cestnega prometa s 380 evrov na 1200 evrov zvišuje kazen za prekoračitev hitrosti za več kot 40 kilometrov na uro na cesti zunaj naselja, razen na hitrih cestah in avtocestah. Prav tako viša kazni za prekoračitev hitrosti na hitri cesti ali avtocesti za več kot 50 kilometrov na uro, in sicer s 300 evrov na 1000 evrov. Najnižja predvidena kazen za vožnjo pod vplivom alkohola naj bi znašala 300 evrov, najvišja pa 1200 evrov. Katerih nesreč pravni akti niso mogli preprečiti?Prometni minister Patrick Vlačič je v razpravi izrazil prepričanje, da bo zakon o pravilih cestnega prometa izboljšal statistiko, ki beleži upadanje nesreč s smrtnim izidom, medtem ko imajo v SDS do zakona precej več pomislekov. Menijo namreč, da bo zakon z višjimi kaznimi za najhujše prometne prekrške prizadel predvsem socialno šibke. Soglasno za izenačevanje invalidov Državni zbor je soglasno sprejel zakon o izenačevanju možnosti invalidov. Po mnenju poslancev zakon predstavlja pomemben korak k odpravljanju diskriminacije invalidov. Edino v SDS opozarjajo, da ne upošteva mnenja večine predstavnikov invalidskih organizacij, zato so še pred glasovanjem napovedali, da se bodo glasovanja vzdržali. Upravne takse se bodo zvišale Poslanci pa so sprejeli tudi novelo zakona o upravnih taksah. Slednje se bodo do prvega januarja 2012 postopoma zvišale v treh korakih za skupno 28 odstotkov. Novela poleg tega določa tudi nove taksne oprostitve, nekatere takse pa določa na novo. Zelena luč tudi za poročilo varuhinje človekovih pravic Predstavniki ljudstva so ob tem podprli tudi novelo zakona o trgu finančnih instrumentov, novelo pomorskega zakonika in resolucijo razvoja pomorstva ter priporočila varuhinje človekovih pravic Zdenke Čebašek Travnik, ki jih je pripravila ob letnem poročilu za lani. Največ pozornosti je namenjene kršitvam delovnopravne zakonodaje in nezadostnemu delu inšpekcije.
|
neutral
|
9,313
|
Rdeča luč. Zasveti, ko mora intervencijsko vozilo zapeljati na drugo stran avtoceste. Varnost. Za potrebe reševanja ob velikih in množičnih prometnih nesrečah na slovenskih avtocestah nastajajo intervencijski prehodi. Na pomurski avtocesti jih bo 14 (montažni, eni so že postavljeni), mimo Trojan – pred in med predori – pa bodo v prihodnjih dneh odprli štiri obračališča, ki bodo opremljena tudi s semaforji. Podobna napovedujejo denimo pri predoru Golovec. "Predvideno je, da se montažni intervencijski prehodi aktivirajo takrat, ko bodo razmere na vozišču takšne, da se do kraja prometne nezgode ali dogodka ne bo dalo pripeljati v smeri prometa," pravijo na Družbi za avtoceste v RS (Dars). Na pomurski avtocesti so prehodi montažni (ograja, pobarvana rdeče, prehod pa je označen tudi z rdečim znakom, na katerem je črna kaplja, znotraj nje pa bela). Te je treba odpreti ročno. Med trojanskimi predori bodo obračališča opremljena z zapornicami, ki se bodo odpirale z upravljalnikom. Pred njimi stoji tudi semafor, ki bo zasvetil rdeče, ko bo intervencijsko vozilo potrebovalo prosto pot z ene strani avtoceste na drugo.
|
positive
|
9,314
|
V parlamentu danes poteka obravnava zakona o cestah. Nova zakonodaja določa bistveno bolj ostre kazni za prehitro vožnjo, vožnjo po nasprotnem pasu avtoceste, pod vplivom alkohola ... Zakon o pravilih cestnega prometa je eden izmed štirih zakonov, ki jih je vlada pripravila v sklopu prenove zakona o varnosti cestnega prometa (več podrobnosti o celotni zakonodaji najdete v Sorodnih člankih). Prekrškar na rehabilitacijo Na kratko: kaj nam prinaša nova zakonodaja? Predvsem je poudarek na strožjih kaznih najbolj problematičnih voznikov, tj. tistih, ki vozijo pod vplivom alkohola in mamil. Policija bo imela večje pristojnosti glede odvzema vozila in vozniškega dovoljenja, prekrškar pa se bo lahko odločil za zdravljenje. Strožje sankcije so predvidene tudi za tiste, ki bodo pobegnili s kraja nesreče ali odklonili alkotest. Poleg kazni bodo policisti o odklonitvi preizkusa alkoholiziranosti obvezno morali izpolniti zapisnik. Ob denar in vozniško Seveda bodo prekrški, ki so povezani s posledicami najhujših prometnih nesreč, kršitelje tudi močno udarili po žepu. Za 50 km/h prehitro vožnjo v naselju, vožnjo po nasprotnem pasu avtoceste ali pod vplivom alkohola bomo plačali 1.200 evrov, povrh vsega pa dobili še 18 kazenskih točk in izgubili vozniško dovoljenje. Tudi tu se obetajo spremembe, in sicer bo po novem vozniško dovoljenje odvzeto vse do pravnomočnosti odločitve sodišča (do zdaj je ta ukrep veljal 24 ur). Voznik bo za ponovno pridobitev dovoljenja moral prestati zdravniški pregled in rehabilitacijski program. Kot smo v zadnjem času že večkrat pisali, zakon uvaja nekaj novosti tudi za kolesarje – najbolj buri duhove predvidena obvezna uporaba čelade. Temu ukrepu nasprotuje večji del javnosti. Sankcija za neuporabo čelade sicer v zakonu ni predvidena, policisti lahko kolesarja kvečjemu odstranijo iz prometa. Mnenja o novi zakonodaji: "Lahko rečemo, da je končno v tej državi skozi to zakonodajo prišlo do tega, da smo identificirali najhujše prekrške, ki so vzrok za najhujše prometne nesreče, in jih sankcionirali tako visoko, da smo kot družba rekli: 'To pa pri nas ni sprejemljivo.' Govorim o alkoholu, hitrosti v naselju in vožnji po nasprotni strani," nam je dejal predsednik zavoda Varna pot in sekretar komisije za vzgojo in varnost v prometu pri AMZS Robert Štaba ter poudaril, da so ti ukrepi lahko le kratko- in srednjeročni: "Na dolgi rok imamo največ rezerv v izobraževanju, primernih programih v avtošolah, treningih varne vožnje in nenazadnje v vzgoji v lastnih domovih. Starši smo zagotovo lahko dober ali slab zgled našim otrokom." "Čelade seveda lahko pomagajo v primeru nesreč. Ne želimo pa, da bi bila čelada predpisana za vse ljudi. Treba je omejevati tiste, ki lahko povzročijo hujšo nesrečo – to je trenutno v prometu avtomobil. Infrastrukturo za avtomobile bi bilo treba ožiti, za kolesarje pa širiti. Največji minus zakona je zagotovo obvezna uporaba kolesarskih čelad. Menimo, da je treba kolesarski promet spodbujati, bojimo pa se, da bi z obveznimi čeladami priljubljenost ravno upadla," nam je dejal Josip Rotar, predsednik Mariborske kolesarske mreže.
|
neutral
|
9,315
|
Korupcija. Najbolje jo zaznavajo na Danskem, zelo slabo v Afganistanu in Iraku. Indeks. Skoraj 134 držav od 178 ima resne težave s korupcijo v javnem sektorju, kažejo podatki Transparency International, ki je včeraj objavil indeks zaznave korupcije po svetu. V teh državah je namreč ta indeks pet in manj točk. Najbolje se je odrezala Danska z 9,3 točke, najslabše pa Somalija z 1,4. Slovenija je ohranila 27. mesto z indeksom 6,4, ki se je za 0,2 odstotne točke poslabšal v primerjavi s prejšnjim letom. "Največ zaznav korupcije je na področjih, ker se stikata javni in zasebni sektor, pri javnih naročilih v gradbeništvu, javnem zdravstvu in, kot kaže, energetiki," pravi Simona Habič iz društva Integriteta. V primerjavi s skandinavskimi državami je pri nas javni sektor bolj zaprt, vse dokumentacije ni na spletu, ni odgovorov na vsa vprašanja. Cilj – tudi naših javnih uslužbencev – bi moral biti ugotavljanje in odprava morebitnih napak in večja integriteta pri opravljanju dela.
|
neutral
|
9,316
|
V Grosupljem je novi župan postal Peter Verlič (SDS), ki poziva protikandidata, naj že zbere toliko "moškega poguma", da bo lahko priznal poraz. Vrhovec je kar sam zavajal volivce, še meni. Kot je znano, je bila grosupeljska občina ena izmed štirih, kjer je (bilo) tudi po drugem krogu potrebno še eno štetje glasov zaradi pritožb. Neodvisni kandidat Iztok Vrhovec je po nedeljskem štetju dobil 61 glasov manj od Petra Verliča (SDS). 71 glasovnic je bilo neveljavnih. A Vrhovca ni zmotil (le) rezultat, obregnil se je tudi ob simpatizerje SDS-a, ki naj bi uničevali njegove plakate. Več plakatov je bilo res popisanih, porisanih ali raztrganih. Po vnovičnem štetju manjša razlika S plakati se bo zdaj morda ukvarjala policija, z županovanjem pa zagotovo Verlič. Po včerajšnjem vnovičnem štetju glasov je namreč tudi uradno zmagal: dobil je 3229 glasov, Vrhovec pa 3171, torej je bila razlika nekoliko manjša od prvotnega rezultata. Verlič je danes zanikal vsakršno vpletenost v uničevanje nasprotnikovih plakatov in Vrhovcu vrnil žogico. "S tem, ko gospod Vrhovec pravi, da sumi, da smo to storili mi, lahko tudi mi sumimo, da so si plakate porisali sami, da bi s tem prišli dva dni pred volitvami do nastopov v medijih in s tem do večje medijske prepoznavnosti. Tudi mi smo imeli v predvolilnem času podobne težave z uničenjem plakatov, pa zaradi tega nismo kazali s prstom na protikandidate." "Vrhovec sam zavajal volivce" Poleg tega opozarja še, da je imel Vrhovec v prvem krogu številko 1 in te v drugem krogu niti na enem samem plakatu ni nadomestil s številko 2. "S tem ko trdi, da so bili volivci zavedeni, ko so bili njegovi plakati porisani s številko ena, lahko dodamo le to, da jih je zavajal sam, ker številk ni zamenjal." Na plakatih po vsej občini je še danes vidno, da Vrhovec res ni zamenjal številk. (Foto: SDS) Ob tem Verlič dodaja še, da si želi, da bi poraženec "zmogel toliko ljubezni do občine Grosuplje in toliko moškega poguma, da bi poraz končno priznal ter se v skladu s svojimi predvolilnimi obljubami lotil dela v dobro naše občine".
|
negative
|
9,317
|
Direktor znanega slovenskega gospodarskega podjetja SCT, g. Ivan Zidar, organizira in izvaja kazniva dejanja gospodarske goljufije, je dejal tajni sodelavec slovenske policije nemškim kriminalistom. V zapisniku zaslišanja tajnega slovenskega policista pišejo naslednje besede: "Direktor znanega slovenskega gospodarskega podjetja SCT, gospod Ivan Zidar, organizira in izvaja kazniva dejanja gospodarske goljufije. To počne tako, da različnim gospodarskim podjetjem na območju Republike Slovenije po predhodnem dogovoru izplačuje večje vsote denarja, in sicer na podlagi fiktivnih računov. Prejemniki nato denar v gotovini vračajo Ivanu Zidarju in njegovim najožjim sodelavcem /.../ S takimi dejanji skupaj s svojimi sodelavci v sodelovanju z gospodarskimi podjetji škoduje finančnim interesom Republike Slovenije." Nelegitimna uporaba prisluškovalnih naprav Dokument, do katerega se je dokopal Večer, naj bi dokazoval, da so bile prisluškovalne naprave uporabljene nelegitimno. Zapisnik nakazuje, da je šlo pri Čisti lopati za zlorabo policije, piše časnik in nadaljuje, da so bile informatorjeve obtožbe Zidarja kot organizatorja goljufij podlaga za njegovo preiskovanje. Informator naj bi navodila dobil od Roberta Slodeja. Ko je na zaslišanju "poučil" nastavljene nemške kadre, so ti obvestili Slovence, ki so z opozorilom iz tujine dobili podlago za začetek preiskave. Za zlorabo odgovoren Robert Slodej? Kot je Nemcem dejal tajni policist, naj bi Zidar različnim slovenskim podjetjem po predhodnem dogovoru izplačeval večje vsote denarja na podlagi fiktivnih računov, prejemniki pa naj bi nato v gotovini denar vračali njemu in njegovim sodelavcem. Po zaslišanju so nemški kriminalisti novice sporočili našemu Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, točneje Robertu Slodeju. Minila sta še dva meseca, nato je sledila aretacija Zidarja. Prav Slodej bi lahko bil ključna oseba v aferi Čista lopata in obenem človek, ki je po navedbah Zidarjevih odvetnikov odgovoren za zlorabo položaja. Slovenski kriminalisti naj bi na zgoraj opisan način dobili navidezno legitimne dokaze in podlago za prisluškovanje in preiskavo Zidarja. Policija sicer vse obtožbe zavrača, napovedane civilne tožbe pa označujejo za poskus oziroma obliko pritiska.
|
negative
|
9,318
|
Najdeni predmeti. Na javni dražbi Kranjska policija prodala skoraj vse. Državni proračun je od včeraj bogatejši za 2.321 evrov, tolikšen je bil namreč izkupiček včerajšnje javne dražbe najdenih predmetov Kranjske policijske uprave. 135 evrov, najvišjo ceno, je doseglo žensko kolo. Dražba je bila ena najbolje obiskanih do zdaj, saj se je je udeležilo okoli 400 ljudi, ki so lahko izbirali med kolesi, mobilnimi telefoni, fotoaparati, torbicami, nahrbtniki, nakitom, smučmi in oblačili. Vabljive so bile tudi cene, saj so bila kolesa in telefoni na prodaj že za en evro. "Eno leto so najdeni predmeti objavljeni na spletni strani policije, na leto pa jih je okoli 140," je pojasnil Leon Keder, predstavnik za odnose z javnostmi Policijske uprave (PU) Kranj. Le šest brez lastnika Dražbo je uspešno vodil dražitelj Slavko Hočevar s PU Kranj, saj je bilo od 78 predmetov prodanih 72. “Dajmo, ljudje, vi predmete, država denar!” je dražitelj Slavko Hočevar spodbujal množico.(Foto: Renata Škrjanc) Bogatejša za dve kolesi je z dražbe odšla Kamničanka Žaklin, ki je zanju odštela 80 evrov, z nakupom pa je bil zadovoljen tudi Radovljičan Andrej, saj je za moško kolo z 12 prestavami odštel 20 evrov. "Dražba je bila uspešna predvsem za sina, da ga ne bodo več bolele noge od pešačenja po Ljubljani," je dodal.
|
positive
|
9,319
|
Novoizvoljeni. Svetniki in svetnice prisegli skupaj z županom. “Izjemno sem zadovoljen s sestavo mestnega sveta, v katerem je nekaj že znanih obrazov in skoraj polovica novih. Sploh pa še nikoli nismo imeli kar 15 svetnic,” je zadovoljen župan Bojan Šrot, ki je včeraj skupaj z novoizvoljenimi svetniki in svetnicami tudi slovesno zaprisegel. “Tu sedite ljudje vseh poklicev, z različno izobrazbo in izkušnjami, a z enim samim ciljem, da boste sprejemali najboljše odločitve, ki bodo dobre za vse,” je v svojem nagovoru med drugim poudaril Šrot. Prvič v zgodovini so se župan in svetniki vpisali tudi v znamenito knjigo Celjanov, ki jo bo hranil zgodovinski arhiv. Pogodb še ni Kot je dejal Šrot, doslej nikoli ni sklepal in podpisoval koalicijskih pogodb, kljub vsemu pa upa, da bo mestni svet sprejemal odločitve z veliko večino. “Naši dolgoletni koalicijski partnerji so SD in SDS in nadejam se, da bomo neformalni partnerji tudi v tem mandatu,” je dodal. Pojasnil je, da bo nekaj težav zaradi novega zakona o nezdružljivosti funkcij. “Proučili ga bomo in poskušali zaplete rešiti, sicer pa bomo kot še nekaj občin vložili predlog za ustavno presojo tega zakona,” je napovedal Šrot, ki bo Mestno občino Celje vodil nepoklicno. “Imenoval bom tri podžupane, morda bo med njimi tudi kakšna podžupanja,” je sklenil, medtem ko imen še ni razkril.
|
positive
|
9,320
|
Slovenija – politiki prepisujejo govore, kolumnistke kolumne, glasbeniki pa komade. V Sloveniji se je plagiatorstvo že prav razpaslo. Huda kriza identitete, ni kaj. Najbrž se še vsi dobro spomnite, ko si je Janez Janša del govora “sposodil” pri Tonyju Blairu? Ali ko je Milan M. Cvikl del svoje knjige povzel z wikipedije? Ali pa ko je Mojca Mavec dobesedno prepisovala kolumne iz tujih revij (za kar se je pozneje sicer opravičila)? Ponaredke poznamo povsod. Če se med turistično sezono – nedaleč od slovenske meje – v Umagu sprehodite ob obali, boste na stojnicah našli številne ponaredke svetovno priznanih znamk oblačil. Plagiatorstvo pa je daleč najbolj razširjeno v glasbi, pri kopipejstanju pa so bolje skriti “avtorji” v manjših državah, kot je Slovenija. A zaradi interneta je tovrstnih razkritij vedno več. Zgodi se tudi največjim. Najbolj izpostavljen bend na svetu si težko privošči, da zavestno ukrade melodijo. A pevka K. D. Lang je v refrenu pesmi skupine Rolling Stones Anybody Seen My Baby prepoznala svojo Constant Craving. Še pred izidom albuma so stvar uredili, Mick Jagger in Keith Richards sta ji priznala soavtorstvo. Naključja? Kot glasbenik se zavedam, da kaj hitro kje slišiš kakšno melodijo in jo podzavestno transformiraš v neko “svojo”. A to so naključja. Pri kopipejstu, kot je Na božično noč, težko govorimo o slučaju, saj je melodija domala identična. Enega od njenih “avtorjev” Mirana Rudana poznamo še iz ene plagiatorske zgodbe. Pesem Laure ni več je bila kopipejst pesmi Laura non c'e italijanskega pevca Neka. Laure zdaj zaradi prepovedi dobesedno ni več. Bo še pred božičem izginila tudi “naša” Božična noč?
|
neutral
|
9,321
|
Pogajanja s Prahovimi policisti padla v vodo. Vlada ni potrdila v sredo parafiranega sporazuma. V sindikatu ne vedo, zakaj. Vlada ni potrdila sporazuma s policijskim sindikatom. Kot nam je povedal Branko Prah, ki vodi Policijski sindikat Slovenije (PSS), ne vedo, zakaj se je vlada odločila, da ne podpiše sporazuma, predvsem zato ker je do parafiranja že prišlo. O sporazumu je danes odločal tudi Svet sindikata. „Na Svetu smo danes imeli že pripravljen sklep, da sporazum podpišemo,“ pravi Prah in dodaja, da bodo zdaj stavko nadaljevali. Stavkovni odbor se bo znova sešel po praznikih in takrat bodo tudi odločali o morebitnem zaostrovanju. Želijo sistemsko reševanje Kot je dejala ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, želijo problem plač v javnem sektorju rešiti sistemsko, za vse skupine enako. Vlada se je seznanila s protesti sindikatov posameznih poklicnih skupin, ocenili so, da parcialno urejanje vprašanja plač za posamezne poklicne skupine ni ustrezno. Spomnimo – Policijski sindikat Slovenije ni del skupine sindikatov javnega sektorja, ki jih vodi Janez Posedi, in stavke sploh ni prekinil. Pogajanja v zadnjih dneh so prinesla sporazum, na katerem so manjkali še podpisi tako vladne kot sindikalne strani. Očitno je zdaj tudi ta padel v vodo.
|
neutral
|
9,322
|
Odbor Združenja novinarjev RTVS podpira zahtevo za referendum o novem zakonu o RTV Slovenija. Presenečeni so nad napadi koalicije nad opozicijsko zahtevo. "Koalicija s tem znova dokazuje, da ima dvojna merila v dvojni pravni državi," so zapisali. Prepričani so, da "že način imenovanja novih svetnikov in nadzornikov ter njihove med seboj prepletene in soodvisne pristojnosti" trditev o depolitizaciji hiše "v polnosti demantirajo". Ministrica je po njihovem prepričanju namerno prezrla dejstvo, da so se od zakona distancirali celo člani ekspertne skupine, ki jo je imenovala, in da so kar na njenem ministrstvu pripravili besedilo zakona. Ministrstvo zavrača očitke o politizaciji. Po njihovem je svet RTVS v primerjavi s tako imenovanim Grimsovim zakonom korak naprej v depolitizacijo. O tem naj bi govorilo dejstvo, da bo "politika“ po novem zakonu posrednik pri imenovanju sedmih članov od sedemnajstih, po sedanjem zakonu pa pri 23 članih od devetindvajsetih. Ne več del javnega sektorja Po novem zakonu se RTV s 1. januarjem 2011 izloča iz javnega sektorja, kar pomeni, da bodo zaposleni izločeni iz dosedanjega zaprtega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Odbor meni, da se mora javnost izreči o usodi javnega zavoda, če politika pokaže prevelike apetite po političnem, celo ideološkem in komercialnem lastninjenju tega javnega servisa.
|
neutral
|
9,323
|
Ukinitev. Župani ne popuščajo in ne dajo policijske uprave (PU). Janko Goršek, direktor Generalne policijske uprave (GPU), in njegov namestnik Matjaž Šinkovec sta bila včeraj priča ogorčenemu in ostremu protestu dvanajstih koroških županov. “Ukinitve Policijske uprave (PU) Slovenj Gradec ne bomo dovolili. Preveč smo že zapostavljeni, da bi nam jemali še te institucije, ki jih imamo,” je bil odločen Matjaž Zanoškar, župan Slovenj Gradca. Spisek za vlado Vprašanja. Vsi župani pa se že pripravljajo na obisk Vlade RS 3. novembra na Koroškem. Odločili so se, da ne glede na strankarsko pripadnost stopijo skupaj ter pripravijo ministrom cel kup vprašanj, ki so jim jih že pisno postavljali, pa nanje niso dobili odgovora. Prihranek da, zdaj že ne Seji sveta regij v Dravogradu, kjer so se včeraj zbrali vsi koroški župani, sta se prej omenjena gosta pridružila z namenom, da pojasnita, kakšen je načrt reorganizacije PU Slovenj Gradec. Kljub temu, da so še prejšnji teden iz GPU zatrjevali, da bodo s pripojitvijo PU Slovenj Gradec k PU Celje tudi privarčevali, je bil tokrat Goršek prepričan drugače. “Nekih prihrankov si ne obetamo, vemo, da so potni stroški iz Koroške do Celja velik strošek,” je pojasnil prvi mož policije. Nista jih prepričala Čeprav sta s svojim pomočnikom pripravila predstavitev reorganizacije in prepričevala župane, da ne gre za politično dejanje ali predhodno regionalizacijo Slovenije, nista bila uspešna. “Pa še kako gre za politično dejanje. S tem dejanjem boste postali grobarji naše Koroške,” je bil konkreten Tomaž Rožen, župan Občine Ravne na Koroškem. Znano do decembra Na konkretna vprašanja, koliko policistov bi se moralo voziti v Celje in kako bo pravzaprav po novem delo potekalo, sta gosta pojasnila le, da bo to znano letos decembra.
|
negative
|
9,324
|
Dela. V Semiču bodo gradili kanalizacijo in čistilno napravo. Dela ocenjena na slaba dva milijona evrov. Dan pred občinskim praznikom je zdaj že bivši župan Janko Bukovec z Matejem Stegelom, direktorjem podjetja Purgator, podpisal pogodbo o izgradnji čistilne naprave in kanalizacijskega sistema v Občini Semič. Dela, ki jih bosta poleg postojnskega Purgatorja izvajala cerkniško Gradišče in srbski Hidrograđevinar, zajemajo gradnjo dobrega 5,5 kilometra kanalizacijskega omrežja in nadgradnjo čistilne naprave Semič. Projekt, ki je ocenjen na slaba dva milijona evrov, zajema tako projektiranje kot izvedbo gradbenih del, do podpisa pogodbe pa ga je vodila Polona Kambič, direktorica semiške občinske uprave in nova županja. Evropa, občina in država Petinšestdeset odstotkov finančnih sredstev bo nakazanih iz evropskega kohezijskega sklada, 25 odstotkov jih bo zagotovila država, preostalih deset odstotkov pa bo pokrila semiška občina. Projektiranje bodo začeli v začetku prihodnjega leta, gradnja pa se bo končala konec leta 2013. Sledilo bo eno leto poskusnega obratovanja, konec leta 2014 pa naj bi se projekt končal.
|
neutral
|
9,325
|
Optično omrežje. Prebivalci na Gradu Prestranek ostali odrezani. Občina Postojna naj bi optično omrežje pripeljala v vse vasi občine oziroma do vseh stanovalcev, ki so to želeli. Ti se bodo lahko kmalu priključili. Toda optika vendarle ni prišla do vseh: prebivalci na Gradu Prestranek so ostali brez povezave. Dokapitalizacija Skupščina. V družbi Grad Prestranek je bila konec lanskega leta bilančna izguba 1,5 milijona evrov. Delničarji so na skupščini prejšnji teden soglašali z izvedbo dokapitalizacije v višini milijona evrov, od katere sta odvisna nadaljnje poslovanje in izpeljava projektov obnove. So drugorazredni? “Očitno smo spet pozabljeni. Počutimo se kot drugorazredni občani. Ne le da smo ostali brez optike, urejene nimamo niti osnovne cestne infrastrukture,” so nam dejali razočarani domačini z območja Na Gradu v Prestranku. Na Gradu stanuje okrog 12 družin, tudi vse več mladih. Ko so se obrnili na občino, so, kot so nam povedali, dobili odgovor, da Grad Prestranek ni bil vključen v projekt. Dogovor le na pol “Optično omrežje je bilo napeljano do roba posestva, na posestvu pa gradnja ni bila mogoča, saj podjetje Grad Prestranek, ki je lastnik vseh cestišč, ni soglašalo z izvedbo del. Pojasnili so, da se zaradi načrtovane obnove ne bodo odločili za optični kabel, saj bi ga bilo treba v prihodnosti prestavljati,” so nam odgovorili z občine, ali je v igri kakšna alternativa, pa niso povedali. Za pojasnilo smo zaprosili tudi družbo Grad Prestranek, ki se ukvarja s turizmom in oskrbo konj. “Z občino smo se pogovarjali le glede naše stavbe. Žal nam je, če so drugi izviseli. Vsekakor smo se pripravljeni dogovoriti za rešitev, toda do zdaj s tem sploh nismo bili seznanjeni,” so nam povedali.
|
negative
|
9,326
|
Skupina RešParD, za katero je Simona Dimic leta 2008 nastopila v videospotu, se je postavila na stran nekdanje šefinje Pahorjevega kabineta. Pravijo, da je "super oseba". Simona Dimic se je v glasbenih vodah oziroma natančneje v glasbenem videospotu pojavila po naključju, pravijo v skupini RešParD in ni res, da bi se sama ponudila. Nastopila je v njihovem spotu za pesem Kje si. "Videospot smo snemali v začetku leta 2008, ko gospod Pahor še ni bil izvoljen za predsednika vlade. Simono smo spoznali praktično na samem snemanju, kamor jo je pripeljal pevec Robi, ki je takrat treniral njenega sina," pravijo v skupini. "Ker smo med snemanjem dobili idejo, da vanj vključimo več generacij ljudi, smo tudi Simono prosili, naj za trenutek nastopi v spotu." Kot pravijo v skupini, je šlo za čisti splet okoliščin. Postavili pa so se tudi na stran zdaj že nekdanje šefinje kabineta Boruta Pahorja: "Simona je super oseba ter skrbna in ljubeča mati, kar sem imel možnost spoznati v nekaj letih sodelovanja pri treniranju njenega sina."
|
positive
|
9,327
|
Tržaški kulturni dom je bil spet tarča mazačev, ki so s fašističnimi napisi "okrasili" stavbo. Pri miru niso pustili niti pisatelja Borisa Pahorja. Zunanje ministrstvo in Urad za Slovence po svetu sta obsodila novo "mazaško akcijo" v Trstu. "Pričakovali smo že, da so se odnosi v večkulturnem Trstu po srečanju treh predsednikov in koncertu prijateljstva letos poleti dvignili na novo raven medsebojnega spoštovanja in zaupanja ter da začenjamo z novimi oblikami sodelovanja in povezovanja v obmejnem prostoru," so zapisali. "Žal, nas ti dogodki opozarjajo, da so nekateri s svojimi dejanji še vedno zazrti v preteklost in si teh sprememb ne želijo." Tržaški kulturni dom je bil po pisanju Primorskih novic v sredo ponoči tarča neznanih mazačev, ki so pročelje stavbe "okrasili" s fašističnimi oziroma skrajno desničarskimi napisi in simboli. Med napisi je po pisanju časnika napis "28. oktober, živela fašistična revolucija," mazači pa so se lotili celo pisatelja Borisa Pahorja z napisom "Boris Pahor kapo" z runskim napisom gibanja Avanguardia nazionale, ki je bilo dejavno v 60-ih in 70-ih letih minulega stoletja. Napise so po pisanju Primorskih novic opazili v četrtek zjutraj.
|
negative
|
9,328
|
Očitki župana. Franc Bogovič meni, da z namenom centralizacije država načrtno razkraja pokrajinske institucije. Krški župan Franc Bogovič je na vlado naslovil očitek, da želi iz Posavja narediti provinco, saj sistematično ukinja vitalne pokrajinske institucije. “Aktualna vlada dela usodne napake za razvoj lokalne samouprave v Sloveniji, saj se pod pretvezo racionalizacije dela državne uprave izvaja velika centralizacija Slovenije, s katero se želi na neformalen in nepošten način ukiniti pokrajinske institucije v Posavju, na Koroškem in Notranjskem,” je prepričan župan Krškega. 1 tisoč kakovostnih delovnih mest najmanj bi po Bogovičevih napovedih lahko izgubili na račun selitve institucij. Bolnišnica, policija ... “Danes sta na udaru bolnišnica Brežice, v kateri se želi okrniti dejavnost, in Policijska uprava (PU) Krško, ki jo želijo priključiti PU Novo mesto,” našteva, prepričan, da gre za nesprejemljive ukrepe. Še zlasti zato, ker PU Krško nadzira 90 kilometrov meje z Republiko Hrvaško in deluje na območju, na katerem so varnostno občutljivi objekti, kot sta Jedrska elektrarna Krško in letališče v Cerkljah ob Krki. To še ni vse “Če ti poberejo policijsko upravo, je logična posledica, da ti vzamejo še tožilstvo in okrožno sodišče,” je prepričan. “Pozneje bosta na vrsti še zavod za zaposlovanje v Sevnici in davčni urad Brežice in tako dalje,” črni scenarij niza župan. K temu dodaja ukinitev Gen energije oziroma njeno pripojitev k Holdingu Slovenske elektrarne. Najprej bo šla policija Da Bogovičeve napovedi držijo, kaže že predvidena ukinitev PU Krško, kjer je v administraciji zaposlenih 80 ljudi. Te naj bi prerazporedili, nekatere med njimi bodo preselili v Novo mesto.
|
neutral
|
9,329
|
Dimičeva zatrjevala, da Vegrad ni obnavljal njene razkošne hiše v Murglah. Na laž jo postavlja sama Tovšakova in uradni dokumenti. Ampak verjetno imate informacijo, kdo vam je obnavljal hišo ... Dimic: Vegrad nam ni prenavljal hiše. Vegrad ni obnavljal hiše. Dimic: Ne. izsek iz intervjuja, ki ga je Simona Dimic pred časom dala za oddajo Pogledi Slovenije Simona Dimic je vseskozi zatrjevala, da pri obnovi hiše v Murglah, ki jo obnavljata skupaj s partnerjem Romanom Horvatom, ni sodelovalo podjetje Vegrad. Prvi so jo na laž postavili ravno delavci tega podjetja, ki so poleg tega, da so delali tam, povedali še, da so pri delu uporabljali gradbeni material, namenjen Celovškim dvorom. Kljub prvotnemu sprenevedanju je včeraj zvečer v oddaji Pogledi Slovenije sodelovanje med Vegradom in Dimičevo priznala tudi nekdanja prva dama tega podjetja Hilda Tovšak. Kot je dejala, je Vegrad za Dimičevo in Horvata opravil nekaj del, vendar pa za pošteno ceno. "Prepričana sem, da tukaj ni bilo nič narobe. Več vam jaz težko povem, ker pri tej zadevi nisem delala," je dejala Tovšakova. Uradno Vegrad hiše Dimičeve ni obnavljal, vendar je možno, da bi kakšen delavec sodeloval pri njeni obnovi. To je še pred kratkim trdila Hilda Tovšak Papirnati dokazi Časnik Večer pa je danes objavil še dokumente, ki nesporno dokazujejo, da je Vegrad sodeloval pri obnovi, nad projektom pa je bdel kar leva roka Tovšakove, Matej Košič. Prvi dokument, ki ga objavlja Večer, je predračun za razkošno keramiko in parket, ki znaša nekaj več kot 106 tisoč evrov. Predračun je konec julija Vegradu izstavilo ljubljansko podjetje Sanluks. Kot investitor je naveden Roman Horvat, kar pomeni, da je Vegrad v imenu Horvata pri drugih zasebnikih kupoval blago. Košič, odgovorni vodja projekta Še tesnejšo povezanost dokazuje projektna dokumentacija za obnovo hiše nekdanje vodje kabineta premierja Boruta Pahorja. Kot projektant je naveden Vegradov Projektivni biro, kot investitor Roman Horvat. Kot odgovorni vodja projekta pa je napisan Matej Košič, ki je bil eden izmed najtesnejših sodelavcev Tovšakove, še piše Večer.
|
neutral
|
9,330
|
Od torka pogrešanega 75-letnega Mirka Rajtarja z Brezij že dva dni išče okoli 50 gorskih reševalcev, gasilcev, vodnikov reševalnih psov in policistov. Območje, kjer naj bi se nahajal pogrešani, so v četrtek pregledali tudi s helikopterjem s termovizijsko kamero, a ga še niso našli. Pogrešani Mirko Rajtar je visok 175 cm, suhe postave, daljših sivih las, po do sedaj zbranih podatkih naj bi bil oblečen v kavbojke, srajco s karo vzorcem v rdeči in črni barvi, preko katere je imel oblečeno jopico sive barve. Obute naj bi imel gumijaste škornje črne barve. Nosil naj bi tudi črno kapo. Kdorkoli bi o pogrešanem karkoli vedel, naj o tem obvesti policijo. Razširili iskalno akcijo Policisti so z zbiranjem informacij med domačini ugotovili, da naj bi bil pogrešani nazadnje opažen v torek, 26. oktobra, na kolovozni poti v bližini Brezij, na kraju, imenovanem "Zeleni kamen", hodil pa naj bi v smeri proti Dvorski vasi. Po informacijah vodje iskanja in namestnika komandirja policijske postaje Radovljica Matjaža Stanonika pogrešanega na tem območju niso našli, zato so iskanje razširili. V dveh dneh iskanja so pregledali obširno okolico Brezij, vendar niso našli sledov pogrešanega. Ne bodo odnehali Iskalno akcijo so v četrtek ob mraku prekinili, danes pa spet nadaljujejo z iskanjem. V iskalni akciji poleg gorskih reševalcev iz Radovljice in Tržiča sodelujejo tudi prostovoljni gasilci z Brezij, iz Begunj, Radovljice, Ljubnega in Mošenj, ter vodniki reševalnih psov. Skupaj 52 reševalcev tako pregleduje še območja ob gorenjski avtocesti. "Če pogrešanega ne bomo našli danes, bomo glede na morebitne dodatne informacije še razširili iskanje in upamo, da bomo pogrešanega našli," še dodaja vodja iskanja Stanonik. Fotografije iskalne akcije si oglejte v zavihku Galerija.
|
neutral
|
9,331
|
Revizija Taluma. Domnevno sporni posli so transparentni. Kidričevo. “Vodstvo Taluma je ravnalo kot dober gospodar,” je ugotovitve revizije strnil Danilo Toplek, predsednik uprave družbe. Pojasnil je tudi sodelovanje s podjetjem Vesol pri izgradnji fotovoltaične elektrarne na odlagališču rdečega blata. 43 tisoč evrov je znašal promet Taluma v zadnjih desetih letih. “Ko je iz Vesola predčasno izstopil lastnik, smo za projekt morali najeti kredit, banka pa je zahtevala, da odgovornost prevzamejo tisti, ki so po svojih funkcijah najbolj zainteresirani za končanje,” je povedal Toplek in dodal: “Svoje glave smo držali zato, da smo projekt končali.” Poleti so namreč po tretjinski delež podjetja Vesol kupili prav Toplek, član nadzornega sveta Marko Drobnič in prvi mož banke. Ta je medtem že našla kupca podjetja, tako da Toplek in Drobnič nista več solastnika družbe Vesol, gradnja elektrarne pa je končana in ta bo tehnično pregledana naslednji teden.
|
negative
|
9,332
|
Vzdrževalci so pred prihodom kriminalistov v bazen metali nevtralizatorje klora, trdi bralec. Thermana: To so natolcevanja. Očitno bi nekdo rad škodoval naši firmi. Strokovnjaki so v okviru kriminalistične preiskave ugotovili, da je bila za izpust klora kriva tehnična napaka, ki pa so jo danes odpravili, so sporočili s kopališča Thermane Laško. Zaradi preiskave so bili vsi zunanji in notranji bazeni v Thermani danes zaprti, jutri pa bo Termalni Center spet normalno obratoval. Vodja tehničnih služb Irenca Ocvirk nam je potrdila, da so v preiskavi sodelovali tudi sodni izvedenci, ki so jih k postopku povabili kriminalisti. Preiskava je po njenih besedah za zdaj zaključena. Meritve v bazenu, v katerem je prišlo do prekomernega izpusta klora, so po navedbah Ocvirkove pokazale, da stopnja preseženosti ni bila taka, da bi lahko vplivala na zdravje preostalih kopalcev, nevarna naj bi bila le za otorke, ki so bili v neposredni bližini izpusta. V uredništvo smo medtem prejeli pismo z očitkom, da so trditve Termalnega centra glede koncentracije klora v bazenu zavajajoče. „Preden so prišli kriminalisti, so vzdrževalci v bazen zmetali nekaj nevtralizatorja klora,“ je zapisano v pismu. „To so natolcevanja, nepreverjen podatek,“ na očitke odgovarja Ocvirkvova. „Očitno bi nekdo rad škodoval naši firmi s takimi izjavami,“ pravi vodja tehničnih služb in zagotavlja, da ves čas skrbijo za varno kopanje pod nadzorstvom zavoda za zdravstveno varstvo in pristojnih služb. Vsi štirje otroci so dobro „Otroci so v dobrem stanju, so izven življenjske nevarnosti, danes pa jih gremo tudi mi obiskat,“ je za že dopoldan povedal direktor Thermane Roman Matek. Tudi iz celjske bolnišnice so sporočili, da je z otroki vse v redu: "Sporočamo vam, da je bil danes zjutraj, v soboto 30. 10. 2010, en otrok že odpuščen v domačo oskrbo, druga dva pa bosta predvidoma v domačo oskrbo odpuščena še danes,“ so povedali zjutraj. Ali sta bila ta dva otroka iz bolnišnice danes tudi dejansko odpuščena, nam do večera ni uspelo izvedeti. Včeraj okrog 12. ure je v zunanjem bazenu Thermane prišlo do prekomernega izpusta klora, zaradi česar so morali štiri otroke, ki so bili v bazenu prepeljati v bolnišnico v Celju. Enega so nato s helikopterjem prepeljali na intenzivni oddelek Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Čeprav je bil sprva v kritičnem stanju, je zdaj, kot rečeno, dobro.
|
neutral
|
9,333
|
Nepozabna tekma. Rok Kerin pretresen končuje uspešno sezono. Krško, Novo mesto. “Še vedno sem pretresen in šokiran, od zadnje tekme še nisem šel v vodo in niti ne vem, kdaj bom šel,” pravi daljinski plavalec Rok Kerin iz Krškega, ki je 23. oktobra v mestu Al Fujairah na finalu svetovnega pokala v Združenih arabskih emiratih doživel najbolj grenko preizkušnjo v več kot 20-letni karieri. Kot edini Slovenec je bil priča prvi smrtni žrtvi na tekmovanjih pod okriljem krovne plavalne organizacije Fina. “Tekma, v kateri je umrl 26-letni Američan Fran Crippen, mi je spremenila življenje. Pogoji so bili nemogoči – brezvetrje v zalivu, kjer ni nobenih valov, temperatura vode več kot 30 stopinj, v zraku jih je bilo krepko čez 40. Nekateri tekmovalci so že takoj po startu odvrgli plavalno kapo, ki je sicer obvezna na tekmah, sam sem to storil po drugem od skupno petih krogov, imel sem tudi težave z glavobolom,” pojasnjuje 27-letnik, ki je v cilj prispel kot 30. med skupno 55 plavalci. Želijo spremeniti pravila Spremljevalnih čolnov z reševalci v svoji bližini ni opazil. Kerin, ki je letos že zmagal na grand prix maratonu na 19 kilometrov v Srbiji ter bil 11. na 25 kilometrov na evropskem prvenstvu na Madžarskem, se zdaj s plavalnimi kolegi iz tujine trudi, da bi Fina spremenila pravila, ki določajo pogoje regularnosti tekmovanj. “Če ne bo sprememb, nimam želje slediti svojim sanjam o nastopu na olimpijskih igrah. Življenje je vredno več kot kakršenkoli naslov, zmaga ali rezultat,” sklene.
|
neutral
|
9,334
|
Študenti. Rizični skladi študentskih servisov so po navadi premajhni, da bi iz njih poplačali vse študente. Napotnice. Zoran Sekereš iz Lendave je študent Univerze v Ljubljani. Za podjetje je prek študentske napotnice prevajal iz slovenskega v madžarski jezik in obratno. “Dolgujejo mi 300 evrov, ki njim sicer najbrž ne pomenijo ničesar, meni pa ogromno,” pravi Sekereš. 60 odstotkov vrednosti zaslužkov, ki jih delodajalci ne plačajo, po podatkih Agencije M servis ostane brez kritja. Podobno se je zgodilo študentki (ime hranimo v uredništvu), ki je delo opravljala v enem od ljubljanskih klubov. Za delo decembra lani, ki je v veliki meri potekalo ponoči, med prazniki in ob nedeljah, naj bi ji dolgovali okoli tisoč evrov, izplačano pa so prejeli kar na roko. Najprej servis V študentski svetovalnici Študentske organizacije Univerze v Ljubljani svetujejo, naj se študenti, ki plačila niso prejeli, najprej obrnejo na študentski servis, ki jim je izdal napotnico. “Če delodajalec v osmih dneh po izstavitvi računa ne plača, mu servis pošlje prvi opomin, po nekaj dneh drugi opomin in tako naprej – do opomina pred tožbo,” so zapisali v svetovalnici. Postopek je med servisi različen. V svetovalnici priporočajo tudi pogovor z delodajalcem, večkratna opozorila in tudi grožnjo s tožbo. “Če še vedno ne dobiš plačila, lahko vložiš tožbo na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, in če je ta uspešna, sledi izterjava,” so dodali. Res pa je, da študenti za to večinoma nimajo sredstev, kar je potrdila tudi natakarica iz prvega dela članka. Če študent pri sebi nima četrtega izvoda študentske napotnice ali pisnega dogovora o delu, pravzaprav nima dokazov, da je delo sploh opravil. Lahko pa to dokazuje z beleženjem opravljenih ur ali pričevanji sodelavcev.
|
negative
|
9,335
|
Nordijski center. Če ne bo pogajalskega uspeha – razlastitev. Planica. “Naš cilj je, da s pogajanji uredimo zemljiško stanje v korist države, razlastninjenje pa je le eden od skrajnih ukrepov, če pogajanja ne bodo uspešna,” pojasnjuje Sebastijan Magdič z ministrstva za šolstvo in šport, ki vodi projekt Nordijskega centra Planica. Potem ko je bil 20. oktobra v državnem zboru sprejet zakon o Nordijskem centru Planica, so po informacijah ministrstva tako izenačili lastnike znotraj agrarne skupnosti, s tem pa se je država izognila morebitnim tožbam zaradi neenakopravne obravnave lastnikov, z zakonom je ministrstvo pridobilo tudi možnost razlastitve. Zakon bo v podporo “V fazi pogajanj bomo preostalim lastnikom ponudili možnost odkupa ali razmejitve, po katerem bo država stoodstotna lastnica ožjega območja nordijskega centra. Če bodo pogajanja neuspešna, pa bomo morali uporabiti nepriljubljen ukrep razlastitve,” razloži Magdič in doda: “Uresničiti moramo javni interes, saj imamo zaradi sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj za izvedbo projekta čas do 15. septembra 2013. Zakon nam bo v podporo zadane naloge pravočasno doseči. Če bi se lotili delitve parcel, nam to verjetno ne bi uspelo, saj bi sodni postopki zaradi števila solastnikov trajali več kot deset let. Pričakujemo, da bo večina solastnikov sprejela ponudbe države in razlastitev ne bo potrebna.”
|
neutral
|
9,336
|
Dan reformacije. Primož Trubar se je boril za preprosto cerkev, ki bi ljudem govorila v slovenskem jeziku. Začelo se je v Nemčiji, ko je Martin Luther 31. oktobra 1517 leta na vrata cerkve v Wittenbergu pribil 95 tez. Te so bile uperjene proti tedanjemu ravnanju Cerkve, ki je bila predvsem izredno bogata institucija. Luther je zahteval reformo – preprosta cerkev, ki je tedaj služila tudi s prodajo odpustkov, in branje Svetega pisma v domačem jeziku. Duhovniki so ga takrat namreč prebirali v latinščini, ki pa je večina ljudi sploh ni razumela. Nad Luthrovimi idejami se je navdušil tudi slovenski duhovnik Primož Trubar, ki je tudi pri nas sprožil val zahtev po reformah Cerkve in rodila se je reformacija. Ena njenih glavnih reform – branje Svetega pisma v domačem jeziku, je „zakrivila“ za Slovence zgodovinski dogodek – dobili smo prve knjige v domačem jeziku. Leta 1550 je Trubar napisal Abecednik in nato Katekizem. Povsod po Evropi so protestanti prevajali Sveto pismo v domače jezike in tudi Slovenci smo 1584 leta dobili slovenski prevod, ki ga je pripravil Jurij Dalmatin. Protestantizem danes Protestantska cerkev se je v Sloveniji do današnjih dni ohranila predvsem v Prekmurju. Ima približno 18 tisoč vernikov. Današnji dan bodo obeležili s posebno slovesnostjo, saj je začetek njihove vere.
|
positive
|
9,337
|
Slovensko in hrvaško zunanje ministrstvo sta izmenjala noti o ratifikaciji arbitražnega sporazuma, ki pa jima kljub hrvaškemu interesu nista bili priloženi enostranski izjavi. Kot so še zapisali na strani MZZ, bo sporazum v skladu z 11. členom začel veljati v ponedeljek, 29. novembra 2010. Po več kot letu dni bo tako sad "fantastičnega dneva", kot ga je takrat opisal premier Borut Pahor, le stopil v veljavo. "Toliko časa je bilo potrebno, da so se vse tehnične podrobnosti izmenjave diplomatskih not zgodile, da je prišlo do dogovora. Zdaj se je zgodilo to, kar smo ves čas pričakovali – izmenjava diplomatskih not brez kakršnih koli enostranskih izjav," je za Žurnal24 dejal uradni govorec zunanjega ministrstva Milan Balažic. "Hrvati so imeli v interesu dodati enostransko izjavo, vendar smo se na koncu dogovorili, da bomo izmenjavo opravili v skladu z običajno diplomatsko prakso, torej brez kakršnih koli prilog." "Postopek je trajal kar nekaj časa, potrebnega je bilo kar nekaj truda, dobre volje in potrpežljivosti. Ampak pomemben je končni rezultat," Balažic opisuje proces. Naslednji korak sledi prihodnje leto. "Treba je počakati, da Hrvaška zaključi pristopna pogajanja, kar se pričakuje spomladi naslednje leto. Ko podpiše pristopno pogodbo, začnejo teči v sporazumu navedeni roki," pojasnjuje Balažic. Slovenska vlada pričakuje, da bo arbitraža za razsodbo potrebovala od dve do tri leta. Razsodba sodišča bo za državi zavezujoča, v šestih mesecih po sprejetju razsodbe pa jo bosta morali uveljaviti. Minilo več kot leto dni Spomnimo, 4. novembra lani sta v Stockholmu slovenski premier in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor podpisala arbitražni sporazum o slovensko-hrvaški meji. Sporazumu je bila priložena obojestranska izjava, s katero sta se obe strani zavzeli za čimprejšnjo ratifikacijo. Zapletalo se je na obeh straneh. O sporazumu se je izreklo slovensko ustavno sodišče, na koncu pa so se morali izreči tudi volivci. Na junijskem referendumu je 51,54 odstotkov volivcev sporazum potrdilo. Zapletlo se je tudi pri izmenjavi diplomatskih not. Hrvaška je želela noti priložiti novo ločeno izjavo, na kar Slovenija ni pristala. Konec oktobra je Pahor napovedal, da bosta noti izmenjani "razmeroma kmalu".
|
neutral
|
9,338
|
V petkovem Žurnalu24 pišemo: Dimičeva na piki. Bivšo prvo damo Pahorjevega kabineta naj bi pod drobnogled vzeli tožilci in NPU. Bo Janković plačal? Privedbo plača proračun ali priča. Neuradno. S Simono Dimic so se po naših informacijah začeli ukvarjati kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Policija zares privedla le Pavla Kodra Mitja Ribičič. Bil je prvi, po katerega so policiste poslali poslanski preiskovalci, ki so preiskovali povojne množične poboje in pravno dvomljive sodne procese. A je Ribičič – kot včeraj Janković – izginil in ga policisti niso našli. Njegov odvetnik je bil Peter Čeferin, oče Aleksandra Čeferina, ki brani Jankovića. Sam se je pojavil na naslednjem zaslišanju komisije in sankcij ni bilo. Pavel Koder. Je doslej edini, ki so ga pred parlamentarno preiskovalno komisijo policisti tudi zares privedli. Šlo je za zadevo Elan. Jure Janković. Zaslišati ga je želela preiskovalna komisija, ki se ukvarja z gradbenimi posli. Dvakrat se je opravičil, tretjič so ponj poslali policiste, ki pa ga doma niso našli. Šlo naj bi za novo preiskavo, ločeno od kriminalistične Generalne policijske uprave. Zanimalo naj bi jih, kako je bivša šefinja kabineta Boruta Pahorja kupila hišo v Murglah in kako je najela posojilo. V akciji tudi tožilci Uradno so na policiji pojasnili le, da bodo vse sume nepravilnosti, ki kažejo na zlorabo položaja, proučili. Dimičeve se po naših neuradnih informacijah lotevajo tudi tožilci, ki kriminaliste usmerjajo pri zbiranju dokazov. Po neuspelem poskusu zaslišanja na protikorupcijski komisiji smo preverili, ali bi utegnilo tudi Dimičevo, če se bo zaslišanju še naprej izogibala, doleteti policijsko spremstvo, ki naj bi včeraj pred poslanske preiskovalce privedlo Jureta Jankovića. Na komisiji so pojasnili, da s tem ne bo nič, saj za privedbo nimajo pristojnosti. Na sodišče tudi Janković? Bi pa utegnil za včerajšnjo neuspelo policijsko akcijo prisilne privedbe v parlament račun doleteti Jankovića, čeprav je na koncu prišel sam. Na sodišču so nam namreč pojasnili, da stroške plača preiskovalka iz proračuna, “vendar pa se plačilo stroškov, nastalih s privedbo, lahko naloži tudi priči”. Po naših informacijah naj bi se kriminalisti NPU zanimali tudi za domnevno Jankovićevo posredovanje pri prodaji kmetijskih zemljišč v Ljubljani. Namembnost naj bi jim nato spremenili na Mestni občini Ljubljana, kjer županuje njegov oče Zoran Janković. Sinu se v prihodnjih tednih o tem obeta celo zaslišanje na sodišču, če bi parlamentarni preiskovalci to zahtevali. Zaprosila sicer ne ljubljansko ne grosupeljsko (kjer Jure Janković živi) okrožno sodišče še nista prejela. Če Jankovića na sodišče brez opravičila ne bi bilo, bi bili policisti lahko že drugič napoteni, naj ga prisilno privedejo. Plačal bi tudi kazen.
|
neutral
|
9,339
|
Predsednik republike Danilo Türk se je v pogovoru z novinarji dotaknil tudi Simone Dimic, Jureta Jankoviča in zaupanja v vlado. Pri zamenjavi Uroša Rotnika ima po njegovih besedah zadnjo besedo sodišče. Türk je v pogovoru z novinarji dejal, da je treba institucije pravne države spoštovati. Pri celotnem projektu Teš 6 ga tako kot ostale državljane skrbi, ko sliši, da se je cena projekta podvojila s 600 milijonov evrov na 1,2 milijarde evrov. "To so izjemno velika sredstva in ko gre za tako povečevanje in pogodbene določbe, ki omogočajo zviševanje cene, potem je treba skrbno pregledati dosedanje delo in ugotoviti, ali so morebiti bile narejene napake, ki jih bomo morali prednostno odstranjevati in mogoče tudi projekt revidirati, najti kakšno revizijo tudi na pogodbeni ravni," je dejal predsednik. A je hkrati opozoril, da je to treba delati z veliko skrbnostjo in kolikor je mogoče hitro. Türk se je izrekel za obravnavo problema Teš v dveh stopnjah. Najprej je treba ugotoviti, kako je z ekonomsko, finančno in pravno vzdržnostjo projekta, nato pa še enkrat oceniti ekološko energetski vidik. Na pripombo novinarja Pop TV, da se zdi, da je za to šest let prepozno, je Türk odvrnil, da "nima časovnega stroja". Če bi ga imel, bi ga večkrat uporabil in bi kakšno temo zavrtel nazaj in bi potem lažje šli od začetka naprej. "Ker pa ga nimam, je treba odločati v razmerah, ki jih imamo in na način, ki nam je dostopen," je dejal. Verjamem, da bi morali prav sodniki, ki so udeleženi v teh javnih razpravah, še posebej paziti na spoštljiv odnos do pravosodja in resnost tem, ki se obravnavajo, in da se, ko imajo resna razhajanja, to rešuje po sodni poti in ne po značilnostih našega javnega diskurza o odnosu do pravosodja in sodnikih". Protikorupcijska komisija je del našega pravnega sistema. Zasluži vse spoštovanje in ni dobro, ko se to spoštovanje odreka in ko se uporablja velika količina domišljije pri iskanju poti nekega izhoda, ki potem omogoči, da se pred tako komisijo ne pride. To ravnanje zavračam," je na vprašanje glede spoštovanja institucij, kjer sta bila izpostavljena primer neudeležbe Simone Dimic na zaslišanju pred protikorupcijsko komisijo in molk Jureta Jankovića pred preiskovalno komisijo DZ, med drugim dejal predsednik Razprava ob imenovanju Branka Masleše za predsednika vrhovnega sodišča je ena tistih tem, kjer se je veliko osebnih zamer spremenilo v politično razpravljanje, ocenjuje predsednik. Kot pravi, je to pomanjkanje strpnosti žalostno. Predsednik tudi ugotavlja, da se v Sloveniji o pravni državi vse prepogosto govori kot o nečem, česar domnevno nimamo. Vlada uživa njegove simpatije Vladi bi svetoval, naj zelo skrbno definira svoje prioritete, ki jih ne bi smelo biti preveč. Javnomnenjska raziskava Vox populi je po njegovem razlog za zaskrbljenost, resno opozorilo, a ena raziskava ne more biti vodilo za odločanje. Na vprašanje, ali vlada uživa njegovo zaupanje, je dejal, da vlada uživa njegove simpatije. SDS o odgovornosti v dejanjih Na predsednikove besede so se odzvali v stranki SDS, kjer trdijo, da je "odgovornost potrebna tako v besedah kot v dejanjih". Po njihovem mnenju je predsednik v obeh primerih slab zgled. "Njegova izjava, da so mrtvi v Hudi Jami drugorazredna tema, predstavlja vrhunec neodgovornosti v besedi, podelitev odlikovanja šefu Udbe Tomažu Ertlu pa predstavlja vrhunec neodgovornosti v dejanjih," še navajajo v največji opozicijski stranki.
|
neutral
|
9,340
|
Jutranji list poroča, da naj bi Slovenija v pogajanjih Hrvaške z EU blokirala zaprtje najmanj dveh poglavij. "Verjetno gre za poglavji ribištvo ter skupna zunanja in varnostna politika," ugiba časnik. V EU sicer uradno zatrjujejo, da pogajanja s Hrvaško potekajo v skladu z načrti ter da so v sklepni fazi, so pa mnogi diplomati vse bolj zaskrbljeni zaradi nekaterih, kot pravijo, "težav pod površjem", ki bi lahko ogrozile uresničitev načrtovane sklenitve pogajanj do sredine prihodnjega leta, piše Zagrebški časnik. Vir Jutarnjega lista trdi, da obstaja možnost, da bo Hrvaška na medvladni konferenci 22. decembra lahko zaprla zgolj eno poglavje, kar bi bil velik neuspeh. Dodaja, da bo za to odgovorna tudi Evropska komisija, ki ni pripravila vse potrebne dokumentacije za zapiranje poglavij. EU je zaskrbljena tudi zaradi procesa privatizacije hrvaških ladjedelnic. "Ni jim všeč, ker so določene zadeve nepregledne. Še slabše je, da nihče na Hrvaškem ne želi jasno povedati, da denar davkoplačevalcev uporabljajo za tiste, ki ustvarjajo izgube," je časnik povzel izjavo neimenovanega bruseljskega vira. Novinar še pojasnjuje, da se ustvarja vtis, kot da EU zahteva od Hrvaške, da reši omenjeni problem, čeprav ga je sama zastavila. "To ni pošteno do EU," so še ocenili v Bruslju, sklene Jutarnji list.
|
negative
|
9,341
|
Zaslišanje. Jure Janković molčal kot grob. Molk. Jureta Jankovića, lastnika Electe holdinga in sina ljubljanskega župana, naj zasliši sodišče, je sklenila državnozborska komisija, ki med drugim preiskuje domnevno sporno prodajo zemljišča na Smodinovcu. Janković na zaslišanju komisije namreč ni odgovoril na nobeno vprašanje, ker “vsaka njegova izjava sproži kazensko ovadbo”, je pojasnil njegov odvetnik Aleksander Čeferin. Tako je tudi Franc Pukšič (SLS) ostal brez odgovora na vprašanje, ali je Jure sin Zorana Jankovića. Sprejemljiv argument “Tukaj so družinske povezave in dejansko je res, da vsaka stvar lahko škodi njegovemu očetu, zato je ta argument sprejemljiv,” je utemeljitev za molk – da bi z izjavami sebe ali svoje bližnje lahko spravil v sramoto, materialno škodo ali kazenski pregon – komentirala Alenka Jeraj, predsednica komisije. “Bojijo se, kaj bi lahko povedal, zato so ga pripravili tako, da ni povedal nič,” je pristavila. Zmago Jelinčič (SNS) pa domneva, da se bo Janković tudi na sodišču lahko branil z molkom, “a sodišče bo imelo priložnost, da poišče dokaze na drug način”. Zaslišanje čez en teden “Predvideno imamo tudi zaslišanje Šešokovih in Jelovčanove. Navedbe, za katere tokrat nismo dobili potrditve, bomo poskušali dokazati prek njih,” je dejala Jerajeva, a dodala, da se bodo člani komisije najprej “usedli in zmenili, kako naprej”.
|
neutral
|
9,342
|
V petek dopoldne bo začelo snežiti, zapadlo pa bo do 15 centimetrov snega. Temperature se bodo spustile krepko pod ničlo. Že danes smo občutili prve znake zime, saj so se temperature ponekod spustile tudi do 5 stopinj Celzija pod ničlo. Letos pa bo že konec jeseni radodaren za ljubitelje belih poljan, saj nas bodo jutri dopoldne po večjem delu Slovenije razveselile snežinke. Na Agenciji RS za okolje so za zurnal24.si povedali, da bo po vsej verjetnosti zapadlo od 5 do 15 centimetrov snega, sneženje pa naj bi ponehalo v soboto dopoldne, čez dan pa se bo zjasnilo. "Temperature bodo zaradi snežne odeje še nižje. Pred nami je prava zima, za zdaj nič ne kaže na otoplitev, vreme pa bo nestanovitno s padavinami. V bistvu bo kakšen teden zelo pestro," je povedal dežurni prognostik, ki dodaja, da bi se lahko zgodilo tudi, da bi nad našo državo prišel ciklon, zaradi katerega bi se lahko ozračje segrelo, toda tega prihodnji teden ni pričakovati. Ljubitelji zime, pripravite torej šale, kape in rokavice! Do petka popoldne bo pobelilo skoraj vso Slovenijo, nič topleje pa ne bo niti Primorcem, saj bo ob severnem Jadranu pihala zmerna do močna burja. Čeprav bo sneženje v soboto ponehalo, pa bodo v nedeljo padavine spet zajele vso državo. Vikend, ki je pred nami, bo torej mrzel s kar precejšnjo količino snega za ta čas. V gorah že dva metra snega Snežna odeja ponekod v gorah sega tudi do 190 centimetrov. Na Voglu je zapadlo 40 centimetrov snega, v Ratečah 11 centimetrov, na Krvavcu pa 8 centimetrov. Tudi v gorah bo jutri oblačno in megleno, čez dan pa bo snežilo. Temperatura na 1500 metrih bo okoli -5, na 2500 metrih pa -11 stopinj Celzija.
|
neutral
|
9,343
|
V petkovi izdaji dolenjskega Žurnala pišemo: Nesoglasja. Predsednik mandatne komisije župana Hudoklina prijavil policiji. Šentjernej. Osem občinskih svetnikov zahteva sklic izredne seje, ker naj bi župan Franc Hudoklin ustrahoval predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Stanislava Bregarja. Ta je na policijo zoper župana, ki očitke sicer zavrača, že podal predlog za pregon. Uradno v ponedeljek Izredna seja. Predlagatelji naj bi podpise za sklic zbirali do ponedeljka. V osnutku zahteve so predlagali štiri sklepe, med drugim županovo javno opravičilo in preklic groženj ter opredelitev o njegovem nadaljnjem načinu komuniciranja s svetniki. Večkratne grožnje Hudoklin naj bi Bregarju v telefonskih pogovorih grozil, da naj se zaveda svojih dejanj in premisli, kaj dela. “Povozil te bom, uničil bom tebe in vso tvojo žlahto!” naj bi mu med drugim zagrozil, so izpostavili svetniki in dodali, da se je Bregarju zaradi groženj močno poslabšalo zdravstveno stanje, kar potrjuje zdravniško potrdilo. Z izredno sejo med drugim želijo, naj občinski svet obsodi ravnanje župana, ker tako neprimerno predstavlja in zastopa občino. Župan očitke zavrača “To je čista laž. Nekajkrat sva po telefonu govorila, kako pravilno izpeljati sejo mandatne komisije, nikoli pa mu nisem grozil. Rekel sem mu le, da bom enega od sorodnikov prosil, naj se z njim pogovori, da bo naše sodelovanje v občinskem svetu tako, kot je bilo v prejšnjih mandatih,” je poudaril Hudoklin. Če bo dobil zahtevo za sklic izredne seje, jo namerava sklicati. “Vztrajal bom, naj bodo odbori in komisije imenovani skladno z zakonodajo in poslovnikom,” je pojasnil in dodal, da je Bregar seje mandatne komisije skliceval kar po SMS-sporočilih.
|
neutral
|
9,344
|
Na mejnem prehodu Starod so ta teden zasegli skoraj 22 kilogramov droge. Italijan je imel pri sebi tudi dve pištoli. Kriminal glede drog v porastu. Na mejnem prehodu Starod so policisti v torek v prtljažniku italijanskega državljana našli paketa marihuane, še večjo količino pa med pregledom vozila naslednji dan. Vsega skupaj so zasegli skoraj 22 kilogramov droge. Italijana so ovadili za več kaznivih dejanj, zato ga je preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Kopru priprl. Pištola za "takojšnjo uporabo" Italijanu so zasegli tudi dve pištoli, večjo vsoto gotovine, mobilne telefone, GPS napravo in druge listine. Vodja sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Postojna Iztok Perenič je ob tem povedal, da je bil v eni izmed pištol v cevi naboj in je bila tako "pripravljena za takojšnjo uporabo, kar kaže na pripravljenost storilca k najhujšim dejanjem". Komandir Postaje mejne policije Starod Marjan Tavčar dodaja, da so letos obravnavali 32 kršitev zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Zasegli so 270 tablet, predvsem pomirjeval, kot sta diazepan in apaurin, 76 tablet in 2,25 grama nedovoljenih snovi v športu, 57 gramov marihuane in 48 gramov hašiša. Kriminal v povezavi z drogami narašča Ob pogledu na statistične podatke, ki jih vodi policija, je nesporno, da je kriminaliteta prepovedanih drog v zadnjih letih v porastu. Če povzamemo samo leti 2008 in 2009, je razvidno, da je bilo v letu 2009 evidentiranih za 33 odstotkov več kaznivih dejanj kot v letu 2008. V številkah to pomeni, da je slovenska policija v letu 2009 evidentirala 2231 kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog, v letu 2008 je bilo teh kaznivih dejanj 1681. Problematika s tega področja se je od leta 2004 do leta 2010 povečala za natanko 81 odstotkov.
|
negative
|
9,345
|
V petkovi izdaji primorskega Žurnala pišemo: Mala podjetja. Zaradi slabega računovodskega servisa lahko ob posojilo. Postojna. “Trg dobrih računovodskih servisov ne prepozna. Davčnih nadzorov je premalo, da bi se med podjetniki razširilo zavedanje o pomenu dobrih računovodskih informacij pri sprejemanju poslovnih odločitev,” je prepričana Petra Kožman, direktorica računovodskega servisa Kontim z Rakeka, ki se je uvrstil v finale najboljših slovenskih servisov. Iz Primorske med finalisti ni bilo nobenega. V krizi številni podjetniki odhajajo k cenejšim servisom, ne da bi pomislili na tveganje. Ni pogojev 4.400. Toliko računovodskih servisov je trenutno v Sloveniji. Med novoustanovljenimi podjetji je bilo lani ogromno servisov, saj ga lahko ustanovi kdorkoli. Da bi dvignili kakovost in zaščitili podjetnike, si v zbornici prizadevajo, da bi računovodsko dejavnost zakonsko uredili. “Posledice slabega računovodenja so lahko nepridobivanje posojil ali pridobitev pod slabšimi pogoji, naknadno odmerjeni davki, povečanje nezaupanja poslovnih partnerjev, če so odločitve neprimerne, in celo izguba podjetja ali premoženja,” opozarja Polonca Podgoršek, direktorica zbornice računovodskih servisov pri Gospodarski zbornici Slovenije. Previdno načrtovanje Kožmanova pravi, da zaradi približevanja konca leta podjetja v zadnjem trenutku rešujejo svojo davčno osnovo, saj o optimizaciji niso razmišljala pravočasno, morda tudi po krivdi slabih servisov. Podjetjem svetuje tudi pripravo poslovnega načrta za prihodnje leto. Kot ključno pri tem izpostavlja zmanjševanje stroškov, previdno načrtovanje prihodkov in iskanje novih priložnosti. “Prav tako naj podjetja poskušajo vse postopke peljati tako, da bodo davčno optimalni.”
|
neutral
|
9,346
|
Štiri leta po dogodkih v Ambrusu se za nekatere vpletene zgodba še ni končala. Rešena ni niti romska problematika, kar nakazujejo zadnji dogodki v Žabjaku. Spomnimo, v Ambrusu je začelo vreti oktobra 2006, ko je prišlo do spora med prebivalci Ambrusa in pripadniki romske družine Strojan. Povod za napetost je bil napad prebivalca romskega naselja, Slovenca, ki je stanoval pri družini Strojan, na krajana Ambrusa. Posredovati je morala policija, ki je preprečila obračun med Romi in vaščani. Romi so svoje prebivališče najprej zapustili za en mesec. Ob njihovi vrnitvi je vnovič zavrelo. V noči na 26. november 2006 je prišlo do pretepa med policisti in vaščani, v katerem je bil poškodovan Branimir Kajdiž, eden od četverice, ki še vedno čaka na razsodbo sodišča. Strojanovi, ki so nekaj časa bivali v nastanitvenem centru v Postojni, so kasneje v dogovoru z državo parcelo pri Ambrusu zamenjali za parcelo v Rojah pri Ljubljani. Sojenje proti četverici, ki naj bi po mnenju tožilstva ovirali delo policistov, namreč še vedno ni končano. Obtoženi Branimir Kajdiž iz Dragomlja, Anton Hočevar iz Ambrusa ter Zdenko Vidic iz Zagradca in Jože Zupančič iz Kitnega Vrha so pred tednom dni četrtič sedli pred sodnika. Prva dva očitke zavračata, medtem ko se preostala dva obtožena branita z molkom. Kajdiža, ki je utrpel poškodbe glave in se mu je za ravnanje policistov opravičil tedanji notranji minister Dragutin Mate, obtožujejo žaljenja, brcanja in udarjanja policistov. Kajdiž je tudi sam, takoj po dogodku, vložil ovadbo zoper policista, ki sta ga poškodovala, a jo je tožilstvo zavrglo. Hočevarja pa obtožujejo, da je s tovornim vozilom oviral delo policije. Naslednja obravnava je razpisana za mesec januar prihodnje leto, ko naj bi pričala tudi nekdanji minister Dragutin Mate in tedanji direktor PU Ljubljana Branko Slak. Med pričami bodo tudi novinarji in fotografi, ki so spremljali dogajanje v Ambrusu. Čmak služi kazen Romana Čmaka, osebo, ki predstavlja sprožilni moment v ambruški zgodbi, je sodišče spoznalo krivega posebno hude poškodbe in dveh kaznivih dejanj ogrožanja varnosti. Kazen, pet let in štiri mesece zapora, prestaja od julija 2007 v zaporu na Dobu. Čmak je 22. oktobra 2006 hudo pretepel domačina, ki je bil po dogodku en mesec v komi, zaradi hudih poškodb pa ostaja priklenjen na invalidski voziček. Policisti so bili ob prihodu novinarjev že v naselju. (Foto: Jerca Božič Kranjec) Romi napadli pred očmi policistov Da romska problematika v Sloveniji še vedno ni ustrezno rešena, dokazuje tudi zadnji primer, ko so Romi iz Žabjaka napadli novinarje in predsednika regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike Silva Mesojedca. Skupina si je nameravala ogledati črne gradnje v Žabjaku, ko so se jih fizično lotili Romi. Mesojedec je dobil udarec z lopato po glavi in nogi, Žurnalova novinarka pa je dobila udarec v prsni koš.
|
negative
|
9,347
|
V petkovi izdaji primorskega Žurnala pišemo: Voda. Poslanec Križman opozoril na zastoj pri vodooskrbi Obale in Krasa. Pogodba o pripravi, izvedbi in obratovanju sistema oskrbe s pitno vodo Obale in Krasa je tik pred podpisom. Marjan Križman Koper. “Hrvaški za dobavo vode iz Gradol plačujemo dober milijon evrov na leto, istočasno pa ne razmišljamo o lastnem vodnem viru,” je dejal Marjan Križman, koprski poslanec iz vrst SD, ki je okoljskemu ministru Roku Žarniću dal poslansko vprašanje, kdaj se bo z mrtve točke premaknilo vprašanje glede vodooskrbe Obale in Krasa. Časa še malo Voda. Investicija izgradnje vodnega vira bi stala 50 milijonov evrov, od tega je iz kohezijskih skladov Evropske unije predvidenih 85 odstotkov sredstev, 15 odstotkov pa od države. Do leta 2015 je treba doseči dogovor, pridobiti gradbena dovoljenja in opraviti odkup zemljišč. Nov veter po volitvah Ideja obalnih občin je bila vodni vir v Kubedu, vendar so se na ministrstvu za okolje (MOP) nato odločili, da ta ne pride v poštev. Določili so skupno lokacijo Ilirska Bistrica - Rodik, ki bi napajala deset obalno-kraških občin, vendar se vodstvom občin ni uspelo dogovoriti. “Nov veter so prinesle volitve, saj se je pri županih glede tega vprašanja sprostila napetost. Zato upam, da se dogovorimo čim prej in ne bomo izgubili 50 milijonov evrov, ki nas čakajo na računu,” je dodal Križman. Na Rižanskem vodovodu Koper se prav tako sprašujejo, katera rešitev bo končno izbrana, koliko časa bomo še morali čakati na ta prepotrebni vodni vir in po kakšni ceni bodo vodo dobili. MOP odgovora na vprašanje ni uspelo pripraviti.
|
negative
|
9,348
|
Primer Zelenko. "S polnim razumevanjem iščemo možno rešitev za premestitev kazni Francija Zelenka," je danes v pogovoru z ministrom za pravosodje Zalarjem dejal njegov turški kolega Sadullah Ergin. Ob robu konference pravosodnih ministrov Sveta Evrope v Turčiji je imel danes minister za pravosodje Aleš Zalar bilateralno srečanje in pogovor s turškim ministrom za pravosodje Sadullahom Erginom in njegovimi sodelavci. Pogovor med ministroma je trajal približno eno uro. Med drugim sta govorila tudi o zadevi premestitve prevoznika Franca Zelenka, ki je že več kot tri leta zaprt v turških zaporih. Minister za pravosodje ostaja po pogovoru zmeren optimist, da bi lahko v primeru Zelenko prišlo do odločitve glede prenosa izvršitve zaporne kazni v Slovenijo. Turški minister za pravosodje je ministru Zalarju zagotovil, da s polnim razumevanjem iščejo možno rešitev ter da naj bi bila njihova odločitev o tem, ali bi bil tak prenos izvršitve kazni dopusten in v s skladu s turško zakonodajo, sprejeta v kratkem. "O podrobnostih načina izvedbe tega postopka bo po vsej verjetnosti več znanega v naslednjem tednu ali 14 dneh, po pogovoru med predstavniki turškega ministrstva za pravosodje in slovenskega veleposlaništva v Ankari," sporočajo z ministrstva.
|
neutral
|
9,349
|
DeSUS se bo glede podpore pokojninski reformi dokončno odločil v torek, ko se bo sestal njihov izvršni odbor. Še vedno se zavzemajo za polovično uskladitev pokojnin v prihodnjem letu. Minister za delo Ivan Svetlik na to ne pristane, na današnjem sestanku s poslanci DeSUS pa je ponovil predlog za izplačilo enkratnega draginjskega dodatka. DeSUS se bo glede podpore pokojninski reformi dokončno odločil v torek, ko se bo sestal njihov izvršni odbor. Še vedno se zavzemajo za polovično uskladitev pokojnin v prihodnjem letu. Minister za delo Ivan Svetlik na to ne pristane, na današnjem sestanku s poslanci DeSUS pa je ponovil predlog za izplačilo enkratnega draginjskega dodatka. "Naša ponudba je, da pripravimo poseben zakon o enkratnem draginjskem dodatku, ki bi ga namenili socialno najbolj ogroženim v skupni višini 17,5 milijona evrov," je po sestanku s poslanci DeSUS dejal minister Svetlik. "To pomeni, da bi nominalno vsakdo dobil za 20 evrov več kot po zadnjem tovrstnem zakonu." "Datum, kdaj bi zakon lahko začel veljati, je odvisen od tega, kdaj se bodo dogovorili za to možnost. Treba pa bo najti tudi sredstva, ki jih ta hip v proračunu ni," je dejal. Svetlik pričakuje, da bo DeSUS podprl pokojninsko reformo. (Foto: Boštjan Tacol) "To ni sistemska rešitev" Po njegovih besedah to sicer ni sistemska rešitev, ki jo zahteva DeSUS, pač pa intervencija, da bi najbolj ranljivim skupinam omogočili premostitev obdobja do junija 2011, ko bo začela veljati nova socialna zakonodaja. "Slednja pa ima sistemsko rešitev, tj., da bodo tisti, ki so odvisni zgolj od pomoči države, dobili najmanj 450 evrov mesečno, če živijo sami," je pojasnil minister. Zakon o draginjskem dodatku naj bi bil po njegovi napovedi sprejet spomladi. "Ta dodatek za te ljudi nominalno pomeni precej več, kot bi pomenila stoodstotna uskladitev pokojnin, to je treba vedeti," je poudaril. Meni, da bo DeSUS sprejel ponudbo in podprl pokojninsko reformo. Dodatek bi dobilo 105 tisoč ljudi Enkratni draginjski dodatek bi izplačali socialno najbolj šibkim, med katerimi je največ prav upokojencev. Dodatek bi dobilo 105 tisoč ljudi, je povedal. Medtem ko je draginjski dodatek po zadnji zakonski rešitvi znašal od 80 do 200 evrov, bo po novem po ministrovih besedah od 100 do 220 evrov. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je dejal, da se v DeSUS zavzemajo za sistemsko rešitev, kar pa izplačilo enkratnega draginjskega dodatka ni. Pri slednjem gre po njegovih besedah za interventni ukrep, ki pa ga podpirajo. "Ni pa to naš pogoj za našo podporo pokojninski reformi," je spomnil. Sicer pa bo dokončno odločitev glede podpore pokojninski reformi, ki jo v DeSUS za zdaj še vedno pogojujejo s polovično uskladitvijo pokojnin v prihodnjem letu, sprejel izvršni odbor DeSUS v torek, je napovedal Erjavec.
|
neutral
|
9,350
|
Matoz v primeru odpuščenega delavca zastopa Casino Portorož. Njegovo delo naj bi bilo malomarno, so prepričani v casinoju in zahtevajo odškodnino. Casino izgubo zaradi Matozovega ravnanja škodo ocenjuje na milijon evrov, trdijo namreč, da je bilo njegovo ravnanje malomarno. Za kaj gre? Kot piše današnji Dnevnik, je Matoz casino zastopal v primeru odpuščenega delavca, ki jih je tožil zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja. Matoz se naroka na delovnem sodišču ni udeležil, sodišče je izdalo sodbo. V škodo casinoja, ki mora delavcu plačati 341.218 evrov. Ker bi družba ta denar lahko namenila nakupu novih avtomatov, ki bi prinesli nov dobiček, v casinoju ocenjujejo, da so zaradi Matozovega ravnanja oškodovani za okrog milijon evrov. Saj še ni končano... Odvetnik Franci Matoz je takoj, ko smo pojasnili, zakaj kličemo, odgovoril „ne komentiram“ Pojasnil je, da ima še vedno razmerje s stranko in da dejstev ne more pojasnjevati. „V konkretnem primeru, v konkretnem spisu je casino še vedno moja stranka, zato sem še vedno zavezan tajnosti.“ Glede na to, da je zadeva že pravnomočna pa Matoz poudari le to, da je sicer res pravnomočna, ni pa tudi končana. „Vložena so bila izredna pravna sredstva,“ doda, več pa ne želi govoriti. Če imamo pravilne informacije, je zadeva na ustavnem sodišču. Če bodo tam presodili v prid Matoza, casinoju ne bo potrebno plačati odškodnine delavcu, hkrati pa ne bodo mogli terjati milijonske odškodnine s strani odvetnika.
|
negative
|
9,351
|
Obvoznica. Pogovori z direkcijo bodo stekli, ko bo občina pripravila OPPN. Na ozkem mostu čez Mirno vsak dan nastajajo tudi večminutni prometni zamaški, zastoji pa so tudi na vhodu v kraj, zato tam že od začetka 60. let načrtujejo obvoznico. “Velika večina škarij in platna je v rokah občine,” je izpostavil Gregor Ficko, direktor Direkcije RS za ceste. Vsi so jo obljubljali Načrti. Obvoznico, dolgo od enega do 1,5 kilometra, načrtujejo od leta 1962. Po osamosvojitvi Slovenije je postala predvolilna obljuba vseh kandidatov za župane. Mirnčani pričakujejo postopno gradnjo. Prostorska dokumentacija Kot je povedal trebanjski župan Alojzij Kastelic, bi lahko projekt izvedli v naslednjih štirih letih. “Narejena je idejna zasnova, ki je recenzirana in tako potrjena, pristop k projektiranju je torej mogoč takoj,” je pojasnil. A najprej je treba izdelati občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), ki je v pristojnosti občine, je poudaril Ficko: “To je namreč akt, ki omogoča, da začnemo predhodna pripravljalna dela, odkupe zemljišč, pripravo projektne dokumentacije in pripravo za gradnjo. Ko bo Občina Trebnje sprejela OPPN za obvoznico, se bomo zelo hitro začeli pogovarjati o konkretnih predhodnih operativnih korakih.” Priprava možna takoj “Obvoznica bi se že lahko gradila,” je prepričan Mirnčan Dušan Skerbiš, sicer trebanjski občinski svetnik. Obvoznica je namreč že več let umeščena v obstoječe prostorske akte, zato za pripravo OPPN ni treba čakati na sprejem novega občinskega prostorskega načrta, ampak ga lahko občina začne pripravljati takoj.
|
neutral
|
9,352
|
Srečanje. Parkeljni treh dežel prihajajo nad poredne. V sredo ob 18. uri bodo na vaškem trgu v Podkorenu že šestič zaporedoma parkeljni treh dežel prestrašili poredne. Letos pripravljajo pravi pekel z ognjenim spektaklom, je povedala Mirjam Žerjav, direktorica Lokalne turistične organizacije Kranjska Gora. “Udeležba domačih in tujih skupin bo letos rekordna, saj se bo pod lipo v Podkorenu predstavilo 11 skupin s skupno več kot 150 parkeljni. Skupine prihajajo iz Podkloštra, Šmohorja, Brnce in Vrbe v Avstriji, s Kokove, Tablje in iz Ukev v Italiji ter iz slovenskih krajev Podkoren, Rute pri Gozd Martuljku in Jesenice. Prireditev v Podkorenu organiziramo že šestič, njena tradicija, da so parkeljni hodili po vasi od hiše do hiše in preganjali poredne otroke, pa traja že več kot stoletje,” je sklenila Žerjavova.
|
neutral
|
9,353
|
Delovna mesta. Perspektiva v informatiki, zdravstvenem varstvu in raziskavah. Kariera. Evropska komisija želi v Evropski uniji z novimi ukrepi do leta 2020 zagotoviti 75-odstotno zaposlitev ljudi, starih od 20 do 64 let. Danes je zaposlenih 69 odstotkov ljudi v tej skupini. Poudarjajo, da delovna mesta so, ob tem pa navajajo oceno, da naj bi leta 2015 v Evropski uniji primanjkovalo “2,7 milijona usposobljenih delavcev v informatiki, zdravstvenem varstvu in raziskavah”. Delovnih mest vse manj “Delež zaposlenih se mora povečati, da bi nadomestili naraščajoče število upokojitev v naslednjih nekaj letih in številna izgubljena delovna mesta zaradi posledic krize,” sporočajo iz Evropske komisije. Delež delovno aktivnih ljudi se bo začel zmanjševati že leta 2012. Birokratske ovire Zmanjšanje stroškov dela, ki ne spadajo v plačo, odprava pravnih ovir za zaposlovanje in odpuščanje delavcev ter za ustanavljanje novih podjetij in lažjo pridobitev statusa samozaposlene osebe – vse to so ukrepi, ki jih bo Evropska komisija predlagala, da bi se odprla nova delovna mesta. Izpostavljajo še spremembe, ki bodo vodile k zaposlovanju: prožne pogodbe za nedoločen čas, usklajevanje znanj s potrebami trga dela (prek spletne zbirke bo denimo mogoče preveriti, katera znanja je smiselno pridobiti za lažjo zaposlitev), izboljšanje enakosti pri delu in delovnih razmer.
|
negative
|
9,354
|
Veseli december. V petek prižig praznične okrasitve, ki je letos cenejša. Prižig v petek Prazniki. Okrašenih bo deset smrek, približno 30 rastočih dreves, nameščenih pa bo več kot 700 različnih okraskov. “Praznično razsvetljavo bomo prižgali predvidoma 3. decembra,” dodajajo na občini. Letošnja praznična okrasitev mesta bo stala manj kot lani. Čeprav so še lani odgovorni na občini napovedovali, da bodo tudi letos namenili 200 tisočakov za okrasitev, načrtujejo porabo 133 tisoč evrov proračunskih sredstev. Prihodnje leto več “Prihodnje leto pričakujemo višjo vsoto, ko bo izvedena še posodobitev krasitve na Trgu svobode,” so sporočili z Mestne občine Maribor (MOM). Naj spomnimo, da naj bi novo okrasitev, ki so jo začeli izvajati lani in so jo poimenovali Vilin klobčič, ocenili kot strošek 800 tisoč evrov. 133 tisoč evrov bo MOM letos namenila za praznično okrasitev mesta. Za dogajanje 120 tisočakov Manj denarja kot za okrasitev pa je namenjenega za celoten decembrski program, vključno s silvestrovanjem na prostem, ki ga pripravlja Zavod za turizem Maribor. “Letos za dogajanje ob veselem decembru namenjamo nekoliko manj kot lani, in sicer 120 tisoč evrov. Novost je tudi ta, da je novoletni sejem letos prevzelo podjetje Mariborska tržnica,” je pojasnil Milan Razdevšek, prvi mož zavoda.
|
positive
|
9,355
|
Rdeči križ. Zbiralnike za prostovoljne prispevke praznijo redno, sprejemajo tudi tolarske bankovce. “Zbiralnike Rdečega križa za prostovoljne prispevke sem opazil na več koncih na Obali – na bankah in v trgovinah, ob tem pa videl, da od postavitve nihče ne skrbi zanje, saj so notri še tolarji,” je opozoril bralec. Na Območnem združenju Rdečega križa (OZRK) Piran so nam pojasnili, da zbiralnike prostovoljnih prispevkov vestno praznijo tudi po uvedbi evra, pri čemer spremljajo hitrost njihovega polnjenja. “Ljudi smo javno pozvali, naj darujejo tudi staro valuto, ki jo nato nesemo na banko. Tam nam jo zamenjajo v protivrednost evra,” so povedali. Časovne omejitve za zamenjavo tolarskih bankovcev v evre namreč ni. Pobirajo dvakrat na leto V zbiralnikih se v Piranu tako vsakokrat nabere od 20 do sto evrov. Kot nam je povedal Sergio Bergamasco, sekretar OZRK Izola, pa v zbiralnike poleg slovenskih tolarjev prejemajo različne račune, pogodbe, bombone in celo smeti. “Denar pobiramo dvakrat na leto. Če bi ga bilo več, bi ga seveda večkrat,” je pristavil.
|
neutral
|
9,356
|
Stranka je homogena, je na današnji seji predsedstva SD dejal premier Borut Pahor, ki so ga v stranki opozorili, da preveč govori z novinarji. Tekavčičeva pravi, da bi lahko imeli boljšega premierja od Pahorja. Borut Pahor je na klavzuri ob polovici mandata v Ljubljani povedal, da so stopili pred volilce s sloganom Spremembe za Slovenijo, a še ni bilo jasno, da bodo potrebne tako obsežne spremembe. "Volumen sprememb bo tak, da je vprašanje, kako jih bomo izvedli. Pogovoriti se je treba, ali so spremembe res dobro premišljene," je dejal Pahor. Pravi, da se stranka tega ni prestrašila, biti pa morajo prediskutirane v javnosti. Stranka jih je prediskutirala kritično. Stranka je ustanovila strokovne svete, ki bodo prediskutirali posamezne prihodnje reforme, je povedal premier in izpostavil, da bo potrebno ljudem bolje pojasniti nujnost reform, ki da so v prid države in ne v prid neki privilegirani skupini. Poenotenje mnenj "Stranka je homogena," pravi Pahor. Vodja poslanske skupine Bojan Kontič se sicer poslavlja, neuradno je slišati, da naj bi ga nadomestil Janko Veber. Je pa Kontič dejal, da poslanska skupina Pahorja podpira, tudi koalicija je v parlamentu enotna, kar kažejo zadnja glasovanja. Razprava glede pokojninske reforme še ni čisto pod streho. Je pa reforma pripravljena na razpravo v državnem zboru. Pahor o pokojninski reformi "Preveč govori z novinarji" Pahorja so v stranki opozorili, da preveč govori z novinarji. Generalni tajnik stranke Uroš Jauševec je dejal, da je stranka v fazi regeneracije, saj leta 2011 ni nobenih volitev. "Za sramotno pred samim sabo bi štel, če bi zaradi javnomnenjskih rezultatov spreminjal svojo politiko v levo ali desno," je komentiral zdrs SD na tretje mesto v javnomnenjskih raziskavah. Opozarja še, da tisti, ki danes gradijo na previsokih pričakovanjih glede reševanja problemov, teh morebiti ne bodo mogli uresničiti. Premier se je odzval tudi na današnjo izjavo Gregorja Golobiča, da je preveč nasedel Lahovniku glede TEŠ. Pahor Golobiču odgovarja, da je razpravo o TEŠ prvi odprl prav on sam. O Dimičevi in Jeretiču molčali Govorili so tudi o Zoranu Jankoviću, a Pahor pravi, da ga je omenila zgolj predsednica mestnega odbora Metka Tekavčič, ker je župan. Sicer o njem niso govorili, kakor tudi ne o pismu Sebastijana Jeretiča ali Simoni Dimic. Na vprašanja o Jankovićevi potencialni kandidaturi za premierja leta 2012 pa je Pahor odgovoril: "To je njegova stvar." Pahor eno, Tekavčičeva trdi nekaj drugega Tekavčičeva je medtem demantirala, da bi ona izpostavila Jankovića, kar je dejal Pahor. Dejala je, da imamo parlamentarno demokracijo, zato je smešno skrivati se za nestrankarstvo. Tisti, ki so nestrankarski, zastopajo interese kapitala, svojega in tujega. Pravi, da ne trdi, da kdo ne bi učinkoviteje vodil vlade od Pahorja, a Pahor jo vodi tako, da lahko vsak pove, kar želi. Tekavčičeva pa ne želi povedati, kdo bi lahko v SD bil drug kandidat za predsednika vlade.
|
negative
|
9,357
|
Starostne pokojnine. Povprečen danes upokojeni moški bi do smrti prejel 133.450 evrov pokojnine, ženska pa kar 151.515 evrov. 554 tisoč ljudi je septembra prejelo pokojnino. Od tega je bilo 57,2 odstotka moških. Kliknite na tabelo za povečavo. (Foto: Žurnal24) Pokojnine. Povprečna ženska iz pokojninske blagajne odnese 20 tisoč evrov več kot povprečen moški, čeprav vplača manj (zadnje je logičen sklep glede na dejstvo, da so ženske plače nižje, iz tega pa sledi, da plačujejo tudi nižje prispevke). Kako smo računali? “Izenačitev bi bila krivična” Prihodnost. Sodobni pokojninski sistemi gredo na osnovi zagotavljanja načela enakosti med spoloma in demografskih napovedi v smeri izenačevanja upokojitvenih pogojev moških in žensk, pravijo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Tudi Slovenija gre v tej smeri. Pozitivna diskriminacija. Pod posebnimi pogoji se bodo ženske še vedno lahko prej upokojevale kot moški. Ženske so namreč dvojno obremenjene (kariera in družina), zato bi bila izenačitev do žensk krivična, pravijo na ministrstvu. Statistika kaže, da povprečen moški starostno pokojnino prejema 16,58 leta (podatek za lani), povprečna ženska pa 21 let in pol. Povprečna ženska septembrska pokojnina je bila 587,2 evra, medtem ko je Zavod za pokojninsko zavarovanje Slovenije povprečnemu upokojencu na račun nakazal 670,74 evra. Ob predpostavki, da je pokojnina celotno obdobje izplačevanja enaka, izračunamo, da se povprečni ženski iz naslova pokojnin nakaže 151.515 evrov, povprečnemu moškemu pa 133.450 evrov. Je to pravično? To smo vprašali več sindikatov. Iz vseh so odgovarjale ženske, tudi tam, kjer so predsedniki moški. “Generacije, ki so bile aktivne zadnjih 50 let, priznavajo, da je bil položaj žensk pogosto slabši od moškega,” pojasnjuje Lučka Böhm iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Dodaja, da se “časi spreminjajo in zakon tudi”. Že pred desetletjem so se namreč začele postopno zmanjševati razlike med upokojitvenimi pogoji žensk in moških. Predvidoma leta 2025 pa naj bi se po obstoječem predlogu tudi ženske upokojevale pri 65 letih, tako kot moški. Moški prej v pokoj Bi moralo biti tako? “Moje mnenje je, da naj ta razlika ostane, kot je,” je bila kratka Dragica Kekec iz sindikata zdravstva in socialnega varstva. “O upokojitvenih pogojih mladih, ki šele danes vstopajo na trg dela pri starosti skoraj 30 let, se bodo pogajali naši zanamci čez približno 20 let,” ocenjuje Lučka Böhm z ZSSS. (Foto: Anže Petkovšek)
|
neutral
|
9,358
|
Moj mandat bo uspešen, če bom uspel doseči preobrat pri razmišljanju nekaterih sodnikov, da bodo ti postali bolj samozavestni, je dejal prvi mož Vrhovnega sodišča Branko Masleša. "Objektivno gledano je sodna veja oblasti še vedno najšibkejša. Ne kaže si zatiskati oči, da so tudi pri nas slabosti, pri tem pa moram izpostaviti, da je sodstvo sistem, ki razpolaga z velikim človeškim in strokovnim potencialom, zato sem glede tega razvoja optimističen," je v intervjuju za STA dejal Masleša. Prednostne naloge Maslešovega programa - skrajšanje časa za reševanje zadev pred vrhovnim sodiščem, - krepitev argumentativne legitimitete odločitev vrhovnega sodišča, - krepitev vrhovnega sodišča kot vrha sodne uprave (to Masleša šteje med zelo pomembno nalogo). Sam bo štel, da je njegov šestletni mandat uspešno zaključen, če bo uspel povezati sodstvo tako, da bi začelo delovati kot učinkovit sistem. "In tudi če bi uspel doseči preobrat pri razmišljanju nekaterih sodnikov, od katerih pričakujem, da bodo postali bolj samozavestni in predvsem odgovorni nosilci sodne oblasti, ki odločajo o pravicah ljudi," pravi Masleša in dodaja, da so nova merila, ki jih je sprejel Sodni svet, naravnana predvsem v smeri, da je poudarjena kakovost in ne le količina rešenih zadev. Na vprašanja, kako si razlaga številne kritike ob najavi svoje kandidature, pa je Masleša dejal, da je pričakoval določene zaplete, podobne kot leta 2000, ko je bila njegova kandidatura za vrhovnega sodnika v parlamentarnem postopku. "Tega ne morem komentirati. To lahko komentirajo tisti, ki so izrazili tovrstne pomisleke. Za nekatere sem že povedal, da držijo, za ostale sem se pa jasno opredelil, da so izmišljotine in tudi danes pri tem vztrajam". Glede vložitve morebitne civilne tožbe pa Masleša pravi, da je časa za razmislek o tem dovolj in da naj se stvari najprej umirijo in šele nato se bo odločil, kako naprej.
|
neutral
|
9,359
|
Premier Borut Pahor odhaja na tretji vrh Afrika-EU v Tripoli, kjer se bo srečal tudi z Gadafijem. Po vrhu naj bi bilo več znanega o libijski investiciji v Stožice. Na vrhu Afrika - EU bodo med drugim razpravljali o miru in varnosti, okoljskih spremembah, regionalni integraciji in razvoju zasebnega sektorja. Vrh bo tudi priložnost za potrditev skupne strategije, ki so jo sprejeli na vrhu v Lizboni decembra 2007, sporočajo iz Pahorjevega kabineta. Pahor se bo tako med drugim sestal s predsednikom libijske vlade El Baghdadijem Ali El Mahmodijem. Beseda bo tekla o bilateralnih odnosih med državama. Izpostavila naj bi predvsem gospodarsko sodelovanje med državama in gospodarske priložnosti, ki jih imajo slovenska podjetja v Libiji in investicije Libijske investicijske oblasti v Sloveniji. Pahor se bo ob robu vrha sestal tudi s predsednikom Moamerjem Gadafijem. Po koncu vrha bo najverjetneje več znanega o libijski investiciji v Športni park Stožice. Spomnimo, premier je v petek napovedal, da so Libijci v Stožice pripravljeni vložiti 30 milijonov evrov. Informacijo o tem pa je Pahor dobil po diplomatski pošti iz Libije.
|
positive
|
9,360
|
EPK. Ne ve se še, kaj se bo gradilo. Odločilen bo občinski proračun za prihodnje leto. Dobro leto pred izvedbo projekta Evropska prestolnica kulture (EPK) 2012 Mestna občina Maribor (MOM) še nima izdelanega točnega načrta, katere investicijske projekte bo do takrat izvedla. Čakajo na občinski proračun Pred več kot mesecem so nam iz investicijske pisarne MOM razložili, da bo o investicijah EPK več znanega, ko bo potrjen državni proračun za leti 2011 in 2012. Očitno pa to ne velja več. Denar za programe 15 milijonov. Ministrstvo za kulturo je za delo javnega zavoda EPK – Maribor 2012, ki vodi vsebinske in organizacijske priprave, ter za programe EPK v celoti zagotovila 15 milijonov evrov. Zdaj so nam odgovorili: “Proračun MOM za prihodnje leto je v pripravi, po sprejemu tega na mestnem svetu pa vam bomo lahko podali bolj razdelano finančno konstrukcijo projektov.” Dodali so, da med prioritete MOM v sklopu EPK 2012 spadajo nova Umetnostna galerija Maribor, Center uprizoritvenih umetnosti Maribor, knjižnica na Rotovškem trgu, ureditev nabrežja Drave, nova brv čez Dravo in ureditev trgov. Denar le za galerijo Kje bo občina dobila denar za naštete projekte, se za zdaj še ne ve. Zagotovo pa ne od ministrstva za kulturo (MK), saj so se tam že odločili, da bodo sofinancirali le gradnjo Umetnostne galerije Maribor. “MK zagotavlja sredstva za investicijo v Umetnostno galerijo Maribor, in sicer deset milijonov evrov, iz evropskih sredstev bo izpeljana obnova gledališča Antona Podbevška v Novem mestu in projekt prenove rojstne hiše Huga Wolfa v Slovenj Gradcu za štiri milijone evrov,” je pojasnila Bojana Leskovar z MK.
|
neutral
|
9,361
|
Po vplutju vojaške ladje Triglav v naše morje se nadaljuje usposabljanje posadke. Ta bo povsem nared sredi leta 2012. "Prva faza urjenja je bila opravljena že v Rusiji, posadka pa bo polno bojno usposobljenost po načrtih dosegla po udeležbi na mednarodni pomorski vaji v Sloveniji sredi leta 2012," sporočajo z ministrstva za obrambo. Posadka je usposabljanje začela že na začetku avgusta v ruski Anapi, kjer je teoretično spoznavala ladjo, znanje pa nadgrajevala na simulatorju, kjer je bil poudarek na vodenju, poveljevanju in upravljanju ladje v različnih vremenskih pogojih. Usposabljanje se je nadaljevalo na ladji Triglav v ladjedelnici v Sankt Peterburgu in med plovbo po Finskem zalivu. Druga faza usposabljanja se je začela s prevzemom ladje in plovbo v koprsko luko. Posadka bo urjenje nadaljevala tudi po novem letu. Med drugim bo sodelovala na vajah zaščite in reševanja, s Srednjo pomorsko šolo in Fakulteto za pomorstvo in promet ter na mednarodnih vojaških pomorskih vajah. "Usposabljanje bo predvidoma končano na pomorski vaji v Sloveniji leta 2012," še dodajajo na ministrstvu.
|
positive
|
9,362
|
Odprtje. Figa Rock bar je v soboto pokal po šivih. Na velikem odru se je predstavilo 17 skupin. “Za odprtje takšnega lokala sem se odločil, ker sem glasbenik. Že 15 let sem v teh vodah in vem, da v naši okolici ni primernih lokalov za ljubitelje glasbe v živo oziroma jih je zelo malo, nekateri pa so omejeni glede izbora glasbe,” nam je povedal Igor Zonta, lastnik v soboto odprtega Figa Rock bara. Odprtje je poželo veliko zanimanja, saj se je obiskovalcev trlo. “Naložba me je stala okoli 60 tisoč evrov, s tem da sem naredil vse sam, s pomočjo prijateljev,” je dodal. Velik oder in backstage Figa Rock bar, ki ima enega od največjih odrov med tovrstnimi lokali na Obali, ima poleg odlične akustične izolacije posebnost – zaodrje ali backstage, kjer lahko izvajalci odložijo svoje stvari in se pripravijo na nastop. “Glasbeniki potrebujemo več takšnih lokalov, kjer je poskrbljeno za dobro akustiko in imamo možnost nastopiti,” je komentiral Teo Gustinčič, basist skupine The Key, ene izmed 17, ki je nastopila na večeru ob odprtju.
|
positive
|
9,363
|
Razvlaževalci zraka. Prinesli so visoke račune za električno energijo. “Za 150 evrov elektrike je v povprečju pokurila vsaka hiša, ki je z razvlaževalcem zraka sušila poplavljeno hišo,” je povedal kostanjeviški župan Mojmir Pustoslemšek in dodal, da je v nekaterih gospodinjstvih zaradi črpanja vode ta cena poskočila tudi na 500 evrov. Ministrstvo za kulturo je namreč na otok poslalo sto razvlaževalcev zraka, saj je otok spomeniško zaščiten. Škoda Največ na objektih. Škoda po poplavah v občini znaša 2,7 milijona evrov. Največ škode – za skoraj milijon evrov – je na objektih, prav toliko tudi na pročeljih zaščitenih stavb, okrog pol milijona evrov pa v gospodarstvu. Po pomoč k Elektru Celje “Krško izpostavo Elektra Celje smo zaprosili, naj zaradi enkratnega povečanja porabe električne energije ne zviša vsakomesečnih akontacij,” je povedal župan. Elektro Celje naj bi se s tem strinjal, a je takoj na teren poslal popisovalce in občanom izstavil račune, je dejal Pustoslemšek. V prihodnjih dneh naj bi se s prošnjo po popustu pri plačilu teh računov obrnili tudi na centralo Elektra Celje. Poplačilo škode Svetniki so sprejeli odlok, po katerem so iz proračunske rezerve namenili 67 tisoč evrov za odpravo posledic, na posebnem računu, ki so ga odprli za pomoč prizadetim, pa se je zbralo 30 tisoč evrov.
|
negative
|
9,364
|
Resetirati Slovenijo? Štirje strokovnjaki iščejo ponoven zagon za Slovenijo. Nova stranka? Nikakor, na svojem današnjem skupnem nastopu na okrogli mizi v okviru Inštituta Jožeta Pučnika kategorično odgovarjajo vsi štirje udeleženci. Ekonomisti Matej Lahovnik, Rado Pezdir in Janez Šušteršič ter pravnik Marko Pavliha. Ne gre za ustanovitev nove stranke, ne nazadnje sem že večkrat poudaril, da se s tem ne bom ukvarjal. Matej Lahovnik Ob napovedi njihove udeležbe na okrogli mizi z naslovom Resetirati Slovenijo so se namreč začela številna ugibanja, ali se strokovnjaki politično aktivirajo. Večinoma odgovarjajo, da se okrogle mize udeležujejo, ker jih je povabil kolega Žiga Türk, ki ga sicer zelo cenijo. Pezdir in Šušteršič: ne Najodločnejša sta v zanikanju političnih ambicij Janez Šušteršič in Rado Pezdir. Matej Lahovnik, ki bo sodeloval prek računalniške aplikacije Skype, saj predava na škotskem Glasgowu, pojasnjuje: Žiga Turk bo razočaran, če bo mislil, da bo iz društva za vračilo preplačane električne energije delal politiko. Rado Pezdir "Slovenija pada iz ene afere v drugo, ljudje pa imajo občutek da veljajo ena pravila za izbrane, povsem druga pa za veliko večino ostalih. Zdi se, da si izbranci lahko dovolijo vse ne glede na posledice. V razvojnem smislu se vrtimo v začaranem krogu, hkrati pa nastaja vtis, da v Sloveniji vse bolj prevladujejo različna omrežja. Na eni strani se soočamo s tranzicijskimi portfeljaši, ki so svoje premoženje oblikovali s spornimi poslovnimi praksami v preteklosti in jih je svetovna kriza povozila, na drugi pa so uspešni delovni podjetniki, kot sta Boscarol ali znani gostinec Štorman, ki vse težje uveljavljajo svoje poslovne ideje doma." Janez Šušteršič pravi, da se ne misli politično aktivirati kot neodvisni strokovnjak, niti ne napoveduje nove stranke. Lahovnik dodaja, da od omizja pričakuje odgovor na vprašanje, kako presekati obstoječe stanje. Pričakuje tudi odgovore na vprašanja, kaj Slovenija potrebuje, da se bomo nehali vrteti v začaranem krogu raznih afer in vsemogočih tranzicijskih omrežij ter se ustrezno soočili z razvojnimi izzivi. Marko Pavliha pa pravi, da bo spregovoril o "primerih prelisičenja prava". Moti ga, da se slovenski pravniki izogibajo uporabi besedic domovina in etika. Zloraba prava se je v Sloveniji po njegovem zgodila denimo z arbitražnim sporazumom, kjer za sprejem ni bila potrebna dvotretjinska večina. Iz strankarske politike sem šel in vanjo se ne bi vrnil. Marko Pavliha Zlorabe ustavnih pravic se po Pavlihovem dogajajo, ker ljudje pozabljajo, da so vse ustavne pravice "omejene s pravico drugih in z ustavo". Prepričan je, da se trend obrača v nestrankarske politike. Sam ni član nobene stranke, priznava pa, da je bil dve leti v stari LDS.
|
neutral
|
9,365
|
Starod. Prijeli iskanega italijanskega kriminalca. Več kriminalitete drog. “Kriminalistična policija je dobro organizirana in nekaj kilometrov razdalje ne bo zmanjšalo naše učinkovitosti,” Iztok Perenič, vodja sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi (PU) Postojna, odgovarja na vprašanje, ali bodo po načrtovani ukinitvi PU in preselitvi v Koper še vedno enako uspešno pokrivali območje postojnske PU. Ne ustreza Stavba PU Postojna. Jasnega odgovora glede bodoče namembnosti, razen tega da funkcionalno ne ustreza potrebam policije, z GPU nismo dobili. Poudarili so le, da bodo ravnali čim bolj racionalno. Po odmevni akciji odkritja goljufije pri izkoriščanju subvencij za zaposlovanje invalidov so prejšnji teden na mejnem prehodu Starod zasegli 22 kilogramov konoplje in orožje ter ovadili italijanskega kriminalca, za katerim je italijanska vlada razpisala tiralico. Sodnik je zanj odredil pripor. V območnem policijskem sindikatu nasprotno opozarjajo, da bo to območje sčasoma bolj zapostavljeno. Letalska agencija? Sicer pa smo izvedeli, da v zakulisju že potekajo pogovori o nadaljnji usodi stavbe PU po njeni ukinitvi. Postojnska LDS naj bi lobirala, da bi tu svoje prostore ali njihov del dobila agencija za civilno letalstvo, ki jo ustanavlja vlada in ki bo v začetni fazi delovala v prostorih ministrstva za promet. Uroš Petohleb, predsednik postojnske LDS in generalni sekretar LDS, ki jo vodi notranja ministrica Katarina Kresal, je to zanikal.
|
neutral
|
9,366
|
Učiteljica je z delovnim zvezkom romsko učenko udarila po glavi. To se nikakor ne bi smelo zgoditi. Irena Hlača, ravnateljica OŠ Šmihel "Učiteljica je pri pouku hčer s knjigami udarila po glavi. Udarec je bil močan, zato ji je glavica omahnila naprej. Še dobro, je rekel zdravnik, da ni bilo pretresa možganov," je dogodek, ki se je konec prejšnjega tedna zgodil na podružnični osnovni šoli v Birčni vasi, povzel oče tretješolke. Zdaj jo je strah Učenka je iz romske družine iz naselja v Stranski vasi. Ko smo družino obiskali, je bila zaradi dogodka pretresena, deklica pa je nosila opornico za vratno hrbtenico. "Dve noči že nismo spali, otroka boli, še huje pa je to, da jo je strah. Pravi, da ne gre več v šolo, da je ne bi spet tepli," je izpostavil oče. Z ženo sta hčer opisala kot učenko z velikim veseljem za šolo in lepimi ocenami. "Pri romskih otrocih je takšno zanimanje za šolo, kot ga ima ona, redko," je dejala mama. Opomin učiteljici Irena Hlača, ravnateljica Osnovne šole (OŠ) Šmihel, pod katero spada podružnica v Birčni vasi, nam je povedala, da so se s starši po dogodku sestali že dvakrat, nameravajo pa se dobiti tudi danes. "Z učiteljico sva se jim opravičili, učiteljica je povedala, da tega ni storila ne zlonamerno ne hote. Udarila pa je ni s knjigami, temveč z mehkejšim delovnim zvezkom," je pojasnila Hlačeva. Učiteljici je takoj izrekla opomin, o nadaljnjih ukrepih pa se bodo odločali po tem, ko se bodo vnovič sestali z učenkinimi starši. "To se nikakor ne bi smelo zgoditi in ni razloga, ki bi smel biti povod za tako dejanje," je prepričana Hlačeva. Deklico bodo, kot je dodala, poskušali prepričati, naj se čim prej vrne v šolo, s starši pa se bodo dogovorili v korist njihove hčere.
|
negative
|
9,367
|
Poplavljanje. Nevarnost zaradi močnega deževja predvsem v zahodni, južni in osrednji Sloveniji. Svarila. V Kopru je včeraj morje poplavilo glavni pomol, v Izoli pa je bilo nekaj manjših nevšečnosti. Ob 9. uri je Pirančane na bližajoče se večje plimovanje morja opozorila sirena, zato so lastniki avtov na Punti pohiteli z njihovim umikanjem. Piranskim gasilcem so takrat zapiskali telefoni, tako da jih je bilo šest kmalu v gasilskem domu. Preverili so opremo za morebitno črpanje vode iz nižjeležečih prostorov, a intervencija ni bila potrebna, saj se je okoli 11. ure voda začela umikati. Morje je sicer Piran v novembru in decembru poplavilo desetkrat. Reke prestopale bregove Bregove so včeraj prestopile reka Vipava v zgornjem toku, Idrijca pri Slapu ob Idrijci in Ljubljanica na Ljubljanskem barju, povečale pa so se tudi poplavljene površine na Barju in kraških poljih. Zaradi pričakovanega naraščanja vodostaja budno spremljajo tudi Savo Bohinjko s pritoki in reko Reko. Uprava za zaščito in reševanje je včeraj izpostavam naročila, naj preverijo število protipoplavnih vreč, črpalk in druga sredstva za primer poplav ter naj morebitne zahteve po dopolnitvi teh sredstev sporočijo. Na koprskem glavnem pomolu je včeraj zalilo ribiške mreže in preostale pripomočke za ribolov. (Foto: Janez Mužič)
|
negative
|
9,368
|
Smrečice. Naravne slovenske prodajo le s težavo, nordijske v trgovskih središčih že skoraj pošle. Za povečavo kliknite tukaj. (Foto:Žurnal24 ) ''Prodaja domačih, slovenskih smrek je zelo slaba. Tu smo bolj za preganjanje dolgčasa,'' pravi gozdar Damjan Mihelič, ki na mariborski tržnici proda le do deset smrek na dan. Meni, da je manjši zaslužek posledica recesije, saj ljudje največ kupujejo manjše smreke. Podobnega mnenja je tudi Jože Iršič, ki pravi, da si je dva dni prodajal samo, da si je pokril stroške za najem prostora. Da je prodaja naravnih smrek veliko slabša kot pred leti, ugotavlja tudi Ljubo Cenčič z mariborskega zavoda za gozdove. ''Leta 2000 je bilo v Sloveniji prodanih 40 tisoč smrek, lani le še 23 tisoč, na območju Podravja pa 2.500,'' povzame. Kljub temu meščani Maribora tudi letos ne bodo deležni simbolične predaje prazničnih drevesc, kot je to že leta običaj v Ljubljani. Cenčič dodaja, da trgovski centri prodajo več naravnih prazničnih dreves, ker so nordijske smreke mnogo lepše in obstojnejše. Ljudje so največkrat kupili 185-centimetrsko umetno smreko po ceni slabih 19 evrov, v zalogi pa imamo le še slabih deset kosov naravnih smrek. Rok Istenič, Merkur Trgovci zadovoljni V nasprotju z gozdarji pa so s prodajo zadovoljni v večjih trgovinah. V mariborskem Baumaxu recimo že tri dni ni več mogoče kupiti sveže dvometrske nordijske smreke, saj so 500 primerkov že prodali, dobro pa se prodajajo tudi manjše smreke. Več kot 85 odstotkov zalog umetnih smrečic pa so že prodali tudi v Merkurju.
|
negative
|
9,369
|
Prisilna poravnava. Javor Pohištvo s 5,5 milijona evrov navadnih terjatev in 300 tisoč do zaposlenih. ''Podjetniki poslujemo tudi z drugimi Javorjevimi družbami. Če bom izrekel kaj ostrega, bom na drugi strani potegnil kratko. Druge Javorjeve družbe namreč poslujejo in plačujejo, sicer z manjšo zamudo, a vendarle, potem bomo še to zapravili,'' nam je včeraj dejal eden od upnikov družbe Javor Pohištvo, ki je želel ostati neimenovan. Okrožno sodišče v Kopru je nad družbo ta teden začelo postopek prisilne poravnave. Vseh terjatev je za okrog sedem milijonov, navadnih terjatev do več kot 300 partnerjev pa za 5,5 milijona evrov. Davčni upravi RS dolguje milijon evrov, Zavarovalnici Triglav 93 tisoč evrov, med upniki pa je največ podjetnikov in obrtnikov s terjatvami do nekaj deset tisoč evrov. V upniškem odboru je tudi domače podjetje Tapetništvo Žele Milan iz Pivke, ki mu Pohištvo dolguje 30 tisoč evrov. ''To je za moje podjetje zelo veliko. Dolgovi se vlečejo že dve leti,'' nam je dejal lastnik Milan Žele. V prisilni poravnavi bi bili upniki poplačani 20-odstotno, če bo stečaj, pa nič, je ocenil Matjaž Filipčič, pooblaščeni ocenjevalec.
|
neutral
|
9,370
|
Premier se bo v ponedeljek sestal s kandidatko za ministrico za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Dušo Trobec Bučan. DeSUS po besedah Erjavca v primeru ukinitve ministrstva zapušča koalicijo. Danes se je sicer Borut Pahor z bivšo ministrico Zlato Ploštajner in Henrikom Gjerkešem pogovarjal o nadaljnjih izzivih in nalogah povezanih s tem področjem. Želel se je namreč prepričati, ali je omenjeno ministrstvo nujno ali naj se njegove pristojnosti razdelijo med druga primerna ministrstva. Pahor naj bi o zmanjševanju ministrstev brez listnice razmišljal tudi v prihodnje. Pahorjevi današnji sogovorniki imajo različna mnenja glede ohranitve omenjenega ministrstva. Se pa strinjajo, da mora to mesto, če ga bo premier ohranil, prevzeti strokovno dobro podkovana oseba, ki je seznanjena z nujnimi nalogami na tem področju. Pahor meni, da mora biti odločitev pretehtana in jo je treba sprejeti premišljeno, kar mu omogoča tudi dejstvo, da dosedanji minister v skladu z zakonodajo opravlja tekoče posle in s tem zagotavlja nemoten proces uspešnega črpanja evropskih sredstev. Razmišlja o ukinitvi Kakor smo že poročali v četrtek, naj bi Pahor resno razmišljal, da po odhodu Gjerkeša sploh ne bi predlagal kandidata za novega ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ampak bi ministrstvo preprosto ukinil. Odločitev naj bi bila sprejeta kmalu, saj se je parlament že v četrtek seznanil z odstopom Gjerkeša, kar pomeni, da bo moral Pahor v desetih dneh predlagati novega ministra. Poudarimo, da bi ukinitev ministrstva privedla do hudih političnih razpletov v koaliciji. "Če bo tako, DeSUS ne bo več član koalicije," je za časnik Delo dejal predsednik stranke Karl Erjavec. Za pismom Ploštajnerjeva? Po neuradnih informacijah Pahor Nuše Trobec Bučan v nobenem primeru ne bo predlagal za ministrico, tudi zato, ker je menda od njenih sodelavcev dobil pismo, v katerem pisci navajajo resne dvome o njeni strokovni usposobljenosti. Iz vladnih virov smo izvedeli, da za omenjenim pismom preko sina, ki je zaposlen kot strokovni sodelavec pri LDS, stoji Zlata Ploštajner, bivša ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Erjavec poudarja, da bo stranka pri kandidaturi Trobec Bučanove vztrajala. V nasprotnem primeru bo stranka začela priprave za odhod iz koalicije, še poroča Delo. Odhaja tudi Gaspari? Poudarimo, da utegne čez tri mesece vlado zapustiti tudi Mitja Gaspari, minister brez listnice za razvoj in evropske zadeve, saj Slovenija na evropskem parketu aktivno lobira za mesto podpredsednika Evropske centralne banke. Če bo Gaspari dobil evropsko funkcijo, bo premier zmanjšal število vladnih resorjev in službo za razvoj in evropske zadeve razdelil. Razvoj bi posledično prešel pod gospodarsko ministrstvo, evropske zadeve pa pod ministrstvo za zunanje zadeve.
|
neutral
|
9,371
|
Po cerkvah bodo tudi na božični dan potekale številne slovesnosti. Papež Benedikt XVI. je v poslanici pozval k sožitju na Bližnjem vzhodu in izrekel kritiko na račun Kitajske. Božič je krščanski praznik Jezusovega rojstva. Med najbolj poznanimi simboli tega praznika so božično drevesce in jaslice, ki prikazujejo dogodek Jezusovega rojstva, opisan v Svetem pismu. Z Jezusovim prihodom se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka, so zapisali na Tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference. Papeževa poslanica Kot je v navadi, je opoldne papež Benedikt XVI. prebral božično poslanico mestu in svetu (urbi et orbi) in podelil apostolski blagoslov. Svoje voščilo je podal tudi v slovenskem jeziku. "Učlovečenje božjega sina je dogodek ki se je zgodil v zgodovini, a jo presega,“ je v poslanici dejal papež. "Naj božična luč na novo zasveti v deželi, kjer je bil Jezus rojen in navdihne Izraelce in Palestince za isknje mirnega in pravičenga sožitja,“ je dejal papež. Izrazil je upanje, da bo božič prinesel tolažbo kristjanom v Iraku in na Bližnjem vzhodu in okrepil vero vernikov na Kitajskem. Papež je namreč izrekel kritiko Kitajski, ki omejuje pravice svobodne izbire religije. Politične in verske voditelje je pozval, naj se zavzamejo za spoštovanje verske svobode vseh. Spomnil se je vseh, ki na Haitiju še vedno trpijo zaradi posledic katastrofalnega potresa in izbruha epidemije kolere, vseh, ki so jih v Kolumbiji, Venezueli, Gvatemali in Kostariki prizadele naravne nesreč. Opozoril je tudi na dogajanje v Somaliji, Darfurju, Slonokoščeni obali in na Madagaskarju. Papež jemed drugim poudaril, da podpira spravo na korejskem polotoku. Na Trgu Sv. Petra v Vatikanu so se kljub slabemu vremeni zbrali številni verniki. (Foto: Reuters) Slovesnosti po Sloveniji Svečane božične mašepotekajo tudi po Sloveniji. Ljubljanski nadškof Anton Stres jo bo ob 16. uri daroval v Ljubljani, evangeličanski škof Geza Erniša pa ob 10. uri v Moravskih Toplicah. Naj božič postane tisti praznik, ki ga bomo skupaj zmogli praznovati vsi, tako verni kot tudi neverni, takšnega ali drugačnega svetovnega nazora.Geza Erniša, evangeličanski škof Evangeličanski škof Geza Erniša je poudaril, da "smo majhen narod, na žalost še tudi danes precej razklan, zato je več kot nujno definirati skupne vrednote in cilje ter jih uresničevati, če želimo srečno živeti in ustvariti lepo prihodnost za naše otroke in vnuke.“ V vsebino božiča lahko po njegovih besedah vsak, kdor dobro misli, veruje in tudi naredi marsikaj lepega. Opomnil je, da mora božič trajati tudi po koncu prazniku. Spomniti se je treba tudi tistih, ki jim božič ne prinese nobene utehe, saj je zanje to samo še en dan samote, strahu, lakote, bolezni, brezdomstva. Z vsakim novim božičem po njegovem mnenju nastaja nekaj novega, rojevajo se nova upanja, luč premaguje temo, ljubezen sovraštvo, resnica laž. Vsak posameznik se bo moral zavedati svoje odgovornosti, ki niso samo besede, ampak dejanja in vzori, kar pa nas vodi tudi k pokončni etično-moralni drži.
|
positive
|
9,372
|
Ponoči so začele upadati reke na zahodu in v osrednji Sloveniji. Morje lahko ponoči spet poplavi. Rahle padavine še jutri, prihodnji teden suho. Reke v povirjih imajo še velike pretoke, ki pa se zmanjšujejo. Povečan pretok v svojem povirnem delu ima še vedno reka Savinja v Nazarjih, ki upada. V srednjem in spodnjem toku je pretok Savinje ustaljen. Pretok reke Ljubljanice se je ponoči ustalil. Sava v Zasavju je še vedno visoka, vendar upada. Visokovodni val je ponoči prešel iz Zasavja v Posavje. Ponoči je predvsem narasla reka Krka, ki bo danes predvidoma še naraščala. Poplavljene površine ob Ljubljanici na Ljubljanskem barju in kraških poljih Notranjskega krasa se bodo v naslednjih dneh še zadržale. Morje lahko še poplavlja Morje je zaradi visoke plime nekaj po 23. uri poplavilo pomol na Ukmarjevem trgu v Kopru in nižje ležeče dele obale. Nekaj pred polnočjo je morje delno poplavilo tudi glavni piranski pomol ter Prešernovo in Cankarjevo nabrežje. Za več podatkov o vremenu poglejte spletno stran vreme.net. V noči na nedeljo bo plimovanje morja še povišano. Medtem ko danes ni pričakovati večjih razlivanj, pa lahko v nedeljski noči morje poplavi nižje ležeče dele obale. Na območju Ljubljanice, Save in Krke so možna manjša razlivanja. (Foto: ARSO) Kidati nam ne bo treba "Meja sneženja se počasi spušča, na severu in severovzhodu je že snežilo, a minimalne količine. Popoldne in zvečer lahko povsod razen na Primorskem občasno rahlo sneži,“ je povedal dežurni prognostik Janez Markošek in poudaril, da ne pričakujejo velike količine padavin. "Ne bo treba kidati,“ je dejal. Podobno vreme bo tudi ponoči in jutri. "V severovzhodnem delu države in ob morju bo brez padavin. Drugje bo občasno naletavalo, mogoče malce več na območju Dolenjske in Bele Krajine, kjer bi znalo biti do jutri zvečer do 5 centimetrov snega.“ Na Primorskem bo jutri pihala zmerna, lokalno močna burja. Na izpostavljenih mestih bodo sunki burje presegli hitrost 100 kilometrov na uro. In kako kaže prihodnji teden? "Predvidoma do vključno novoletnih praznikov prihaja obdobje suhega vremena. Kakšnih večjih padavin ne pričakujemo,“ napoveduje Markošek. Poplavljene ceste
|
negative
|
9,373
|
Soglasna odločitev volivcev za samostojno državo je pred 20 leti politikom omogočila pospešene priprave na razglasitev samostojnosti. "S plebiscitom smo postali gospodarji svoje usode," je dejal Pahor. Na plebiscitno vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, je od 93,2 odstotka udeleženih volivcev okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno, kar je 88,5 odstotka vseh volivcev. Plebiscitno odločitev smo Slovenci udejanjili z razglasitvijo samostojne države Republike Slovenije 25. junija 1991. Zgled nacionalne zrelosti Na četrtkovi osrednji proslavi ob današnjem prazniku je predsednik vlade Pahor izpostavil tudi vlogo Demosa na čelu s pokojnim Jožetom Pučnikom, ki je v odločilnem času prvič povezalo demokracijo in državno samostojnost Slovenije. Plebiscit naj zato ostane v kolektivnem spominu kot zgled naše nacionalne zrelosti, je dodal premier. Kot pravi, se Slovenci nismo osamosvojili, ker smo hoteli prizadeti druge narode. To smo storili zavoljo pravice, da obstanemo kot svoboden narod, ki enako svobodo in uspeh privošči tudi drugim, je poudaril premier. Predsednik DZ Pavel Gantar pa je na slavnostni seji DZ istega dne dejal, da je plebiscit pomenil točko, po kateri ni bilo več vrnitve in ki je zavezala tudi generacije, ki prihajajo, da ji sledijo. Na današnji praznik poleg drugih slovesnosti po številnih cerkvah pripravljajo maše za domovino.
|
positive
|
9,374
|
Najdaljša noč. V Novem mestu veliko glasbe, v Trebnjem ni denarja. ''Pričakujemo čudovit večer in verjamemo, da bodo obiskovalci tako kot lani povsem zapolnili Glavni trg,'' o silvestrovanju v Novem mestu pove Ivo Kuljaj, direktor zavoda za turizem. Med 21.30 in drugo uro zjutraj bo nastopilo pet glasbenih skupin, program pa bo povezoval Lojze Bojanc. Stalo bo do 19 tisoč evrov Na vprašanje, ali tudi letos tako kot lani ne bo polnočnega ognjemeta, odgovarja: ''To bi bilo nastopaštvo. Ne spodobi se, da bi se v današnjih težkih časih, ko jih ni malo, ki komaj zaslužijo za preživetje, postavljali z ognjemetom.'' Po Kuljajevih besedah bo prireditev mestno občino stala med 15 tisoč in 19 tisoč evri. Romom Multi-kulti Žabjak. Zavod za turizem in mestna občina bosta 30. decembra med 15. in 18. uro pripravila prednovoletno srečanje, romske otroke pa bo obiskal dedek Mraz. V Trebnjem letos brez Na trebanjskem koncu se največje silvestrovanje na prostem obeta v Šentrupertu. Tamkajšnje turistično društvo letos pod dvema šotoroma pričakuje okoli tisoč obiskovalcev. Veselo bo tudi v Mokronogu, kjer tamkajšnje turistično društvo pripravlja silvestrovanje pred občinsko stavbo z začetkom ob 22. uri. V Trebnjem pa tradicionalnega silvestrovanja ne bo. ''Ni dovolj denarja. Pozna se gospodarska kriza,'' je povedala Biserka Sitar, vršilka dolžnosti predsednika Turističnega društva Trebnje.
|
neutral
|
9,375
|
Poleti je kajakaš/avanturist Marin Medak preveslal 1.500 km dolgo pot od Savudrije do Zakintosa. Danes bo preveslal slovensko obalo, kar je del priprav na februarsko odpravo v Južno Korejo. "Že od Zakintosa nisem v kajaku preživel več kot tri ure na enkrat in skrajni čas je že, da stestiram oblačila, ki jih bom uporabljal v Koreji," na svojem blogu piše Marin Medak, študent elektrotehnike, ki ima za sabo kljub mladosti izjemno pestro športno pot. Zagotovo med njegove največje dosežke spada julijski podvig, kot je preveslal 1.500 km dolgo pot od Savudrije do Zakintosa. Za trening bo preveslal našo obalo Marin, ki samega sebe opisuje kot 'obsedenca' s potovanji in ljubitelja preizkušanja novih stvari, se bo danes lotil novega podviga. Preveslal bo namreč slovensko obalo na relaciji Fiesa – Strunjanski rt – Izola – Debeli rtič – Izola – Strunjanski rt – Piran – Bernardin – Sečovlje – Bernardin – Piran – Fiesa. Ocenjuje, da bi v idealnih razmerah pot znašala slabih 41 km, pričakuje pa, da bo povprečna hitrost okoli 5-7km/h. Ker je napovedana zmerna burja, bo morda moral zaviti še v Koprski zaliv in pot podaljšati za kakšen kilometer. Marina bo popoldne v cilju pričakala tudi ekipa Žurnala24 in tako lahko v naslednjih dneh pričakujete intervju z njim. Pozimi 1.200 km po Koreji Vse to pa bo le priprava na februarski podvig. Po izpitnem obdobju do namreš preveslal obalo Južne Koreje. "Rad imam izzive in ni mi všeč brezciljno tavanje po svetu. To bojo prave počitnice, ker ne bom po cele dneve sam, ampak mi bo družbo delal (oz. jaz njemu) zelo izkušen kajakaš, Simon Osborne." Koreja se mu zdi "preveč slabilna" Zakaj točno se je odločil za Južno Korejo, je že pozabil- kot pravi, je nekoč brskal po Google Earthu "in korejski polotok se mi je pač zdel preveč slabilen. Zahodna in južna obala sta posejani z otoki, na vzhodu pa so blizu gore. Sliši se zanimivo in zakaj bi človek to zamujal, če ni treba." 15. februarja bosta s Simonom iz Londona letela v Seoul, za 1.200 km dolgo pot pa bosta potrebovala približno 4 tedne.
|
positive
|
9,376
|
Na UKC Ljubljana je od novembra povečano število starejših in otrok z akutnimi virusnimi okužbami dihal. Osebje zato prosi za upoštevanje priporočil. Iz Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb UKC Ljubljana so sporočili, da že od novembra opažajo povečano število starejših in otrok z akutnimi virusnimi okužbami dihal. Decembra so pri odraslih opazili predvsem povečano število okužb dihal, a stanje za zdaj še ni tako kritično, da bi zahtevalo dodatne omejitve obiskov. Ravno zato, da ne bo prišlo do omejitve obiskov, prosijo, naj se obiskovalci držijo naslednjih priporočil: – obiski so že od začetka leta krajši (od 15. do 19. ure). – obiskovalci naj na kliniko hodijo le, če so zdravi, – obiski naj bodo omejeni na največ dve osebi naenkrat, – majhnim otrokom obiske odsvetujejo, – prosijo za povečano skrb za higieno rok.
|
neutral
|
9,377
|
Današnji pogovor Pahorja in kandidatke za naslednico Gjerkeša ni prinesel končne odločitve. Jutri usklajevanje v koaliciji. "Imela sva več kot dve uri dolg pogovor. Občutek imam dober, kar se tiče mojih odgovorov. Kar se tiče odločitve, pa ne vem. Mislim, da mora služba ostati samostojni resor, tudi zavoljo Evropske komisije," je po sestanku s premierjem Borutom Pahorjem dejala Duša Trobec Bučan, kandidatka za naslednico ministra za lokalno samoupravo in regionalno politiko Henrika Gjerkeša. Ali bo "neministrica", odloča DeSUS "Pahor je bil zelo odkrit," je še dejala Trobec Bučanova po pogovoru. Na vprašanje, ali bi bila pripravljena voditi resor, čeprav ne v vlogi ministrice brez listnice, pa je odgovorila, da je to stvar DeSUS-a, saj jo predlaga stranka. Temeljit pogovor Iz Pahorjevega urada so sporočili, da sta imela premier in Trobec Bučanova temeljit pogovor. Jutri bo glede kandidatke steklo tudi koalicijsko usklajevanje, odločitev pa naj bi sprejel v prihodnjih dneh. Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je po sestanku dejal, da bodo vztrajali pri imenovanju Trobec Bučanove, in ponovil, da bodo v nasprotnem primeru zapustili koalicijo. Sicer se strinjajo, da bi bilo racionalno zmanjšati število ministrstev, vendar pa želijo, da njihova stranka pri tem ohrani enako število ministrov.
|
neutral
|
9,378
|
Celjske zobne asistentke začasno prekinjajo stavko. Sporna kolektivna pogodba. Dogovor pričakujejo do 14. januarja. Zobozdravstvene asistentke bodo od jutri do 14. januarja začasno prekinile stavko, je odločil stavkovni odbor v Zdravstvenem domu Celje. V tem času se bodo pogajali o vseh stavkovnih zahtevah, sporni kolektivni pogodbi in tudi zahtevi po izplačilu plače z odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij, so sporočili iz sindikata. Spomnimo, stavka se je začela 7. decembra, zobozdravstvene sestre, ki so trenutno uvrščene v 19. plačni razred, pa zahtevajo prerazporeditev v 22. plačni razred, ki je skladen z nazivom zobozdravstvenih asistentk. V vodstvu zdravstvenega doma temu nasprotujejo, saj menijo, da je ta naziv namenjen zgolj tistim, ki opravljajo zahtevnejše in tudi operativne posege v zobozdravstvenih ordinacijah. Če stavkovni sporazum ne bo podpisan do 7. ure 14. januarja, bodo asistentke s stavko nadaljevale in opravljale le nujne storitve.
|
neutral
|
9,379
|
Odvzem premoženja. Zalarjevi predlagajo, da se kazniva dejanja izrecno naštejejo. “Že obstoječi kazenski zakonik predvideva odvzem premoženja, za katerega je pravnomočno dokazano, da je bilo pridobljeno nezakonito. Zato ne vem, kaj bi spremembe kazenskega zakonika na tem področju še lahko izboljšale. Glede na to, da morajo izvor premoženja že zdaj dokazati tudi bližnji sorodniki storilcev, če je bila premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem, prenesena nanje.” Tako razmišlja Ljubo Bavcon, profesor kazenskega prava, potem ko so sodelavci pravosodnega ministra Aleša Zalarja predlagali spremembe kazenskega zakonika, “ki prinašajo materialno pravno podlago za odvzem premoženja nezakonitega izvora z obrnjenim dokaznim bremenom”, kar pomeni, da bodo pravnomočno kaznovani storilci morali sami dokazati, od kod jim premoženje. Predlagana novost je, da so izrecno našteti storilci terorističnih dejanj, tihotapci prepovedane droge in orožja, trgovci z ljudmi in prostitucijo ter prejemniki podkupnin.
|
neutral
|
9,380
|
Vračilo vlaganj. Župan imenoval novo komisijo za razreševanje nesoglasij. “Župan občane zavaja, saj pravi, da denar je, le razdeliti ga je treba, za zamudo pri izplačilu pa krivi mene,” je v obširnem pismu zapisal Jože Zagorc, bivši predsednik komisije za vračilo vlaganj v telekomunikacije, doma iz Prekope. Občina Kostanjevica je doslej v štirih poravnavah dobila milijon evrov, a ta denar zaradi neenotnosti glede delitve leži na računu. Preveliki apetiti Prekope “Izračuni za vračila so narejeni, ni pa razčiščeno glede vloženega fizičnega dela,” je dejal župan Mojmir Pustoslemšek. V Prekopi so navedli, da so za to porabili 4.200 ur fizičnega dela. “To ni dejanski izračun,” je na to dejal župan in za primerjavo navedel, da je preostala občina skupaj prispevala 800 ur dela. Zato je župan ta del dal v presojo sodnemu cenilcu, njegove ocene pa še niso dobili. 274 tisoč evrov od telefonije je pogojno vključenih v proračun. Z njimi je občina plačala obvoznico. Nova komisija Župan Pustoslemšek je imenoval novo komisijo, ki se bo ukvarjala z vračilom vlaganj, sestala pa se bo takoj po praznikih. Prepričan je, da bo uspešnejša od prejšnje, ki je po njegovih besedah dobesedno zablokirala delo. “Zagorca kot predsednika komisije nisem odstavil, kot pravi on, sem mu pa zagrozil, da ga bom,” je dodal župan. “Če stvari niso funkcionirale, bi ga moral razrešiti,” pa je dejal svetnik Aleš Kegljevič, prepričan, da je vse preveč stvari še nepojasnjenih. Denar nazaj Nekateri se bojijo, da bi denar, ki leži na računu, država vzela nazaj. “V enem letu po zadnji poravnavi je treba denar razdeliti,” je odgovoril župan in pojasnil, da petega obroka, ki je vezan še na Občino Krško, Kostanjevica sploh še ni dobila.
|
neutral
|
9,381
|
Lobisti. Protikorupcijska komisija petim dala zeleno luč za vpis v register. Register. Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so potrdili, da se ukvarjajo s prvimi primeri nezakonitega lobiranja v javni upravi. Prejeli so šest prijav, kateri lobisti so vpleteni, pa ne želijo razkriti. Ravnatelji z lobisti Učinek. “Ne bo več številnih sestankov, kjer ravnatelji in predstavniki številnih drugih organizacij poskušajo pri državnih uradnikih uveljaviti svoje interese po spremembi tega ali onega na področju zakonodaje ali pa jih prepričati o nujnosti dozidave, prenove, gradnje ali opremljanja izobraževalne ustanove,” se je v blogu novih pravil pri lobiranju razveselila javna uslužbenka Slavica Černoša. Vsak zavod na tak obisk pride vsaj enkrat na leto, zapiše, a se hkrati sprašuje, kako bo to sploh mogoče nadzorovati in ali bodo ravnatelji po novem davkoplačevalski denar tratili za najemanje lobistov. Poročila o “nedovoljenih poskusih lobiranja” so napisali javni uslužbenci. Ti so namreč od začetka decembra dolžni poročati o vseh stikih z lobisti, sprejeti pa smejo le tiste, ki so registrirani pri KPK. Ker v registru še vedno ni nikogar, so lobistični sestanki z uslužbenci javne uprave še vedno protizakoniti. Vsak tak sestanek pa morajo javni uslužbenci zavrniti in to prijaviti KPK. Prve odločbe izdane So nam pa na KPK, ki jo vodi Goran Klemenčič, potrdili, da so pred dobrim tednom prvim petim lobistom, ki so oddali vloge za vpis, že izdali odločbe o registraciji. Do pravnomočnosti mora preteči še 30-dnevni rok za pritožbe. Kljub temu nam na KPK niso želeli razkriti, kdo je dobil odločbe, ker so “podatki do vpisa zaupne narave”. “Izjasnjevanje o sumu” Ali bo KPK po novem, da bi izsledila nezakonito lobiranje, preverjala tudi urnike sestankov javnih uslužbencev? “Komisija ima na voljo druge nadzorne mehanizme,” so odgovorili. Katere konkretno, niso povedali. Trdijo pa, da lahko ob sumu nepravilnosti pozovejo lobista, lobiranca in interesno skupino, da se o sumu izrečejo.
|
negative
|
9,382
|
Modelarstvo. Nastaja izvirna kopija ladje, ki še danes buri domišljijo. "Izkupiček od prodanih knjig in tudi od kake prodane slike bo šel za nakup potrebnega materiala za dokončanje Rexa. Tako bo lahko nekajkrat na leto ob posebnih priložnostih zaplul po našem morju," je ob odprtju svoje slikarske razstave in predstavitvi knjige oziroma likovne monografije Moje sledi v izolski mestni knjižnici dejal Izolan Marjan Kralj. Večji od Titanika Rex. Italijansko čezoceansko potniško ladjo so splavili leta 1931. Med drugo svetovno vojno je služila za prevoze ranjencev. Leta 1944 so jo privlekli v koprski zaliv, kjer je nasedla, po raketiranju pa potonila. Štirimetrski model Ladja Rex je bila nekoč ena od najmodernejših in največjih ladij, ki so končale v našem morju. Veličina Rexa in njegova mističnost sta Kralja tako navdušili, da ga pogosto riše, lotil pa se je tudi izdelave njegovega modela. Dolg je kar štiri metre in bo po Kraljevih napovedih tudi plul ter imel vgrajene svetlobne, akustične in dimne efekte. Na predstavitvi monografije je Kralj obudil svojo pestro življenjsko pot, na kateri je bil med drugim eden od prvih vodičev turističnih izletov na trgatve in obiranje oljk po Obali, raziskovalec ozkotirne železnice Trst–Poreč ter pobudnik ustanovitve železniškega muzeja v Izoli in obnovitve njene trase.
|
positive
|
9,383
|
Najdražje. Zaradi omrežnine elektrika za povprečneža na leto dražja za skoraj 18 evrov. Smeti, voda, okolje. Marca vlada določa najvišje cene. Komunalna podjetja napovedujejo podražitve. Cene. Z novim letom nekatera podjetja napovedujejo podražitev svojih storitev. Da vas ne bi presenetile višje položnice, smo preverili, katera podjetja bodo spremenila cene (glejte spodaj). Večji podražitvi se bosta zelo verjetno zgodili pri elektriki in dopolnilnih zdravstvenih zavarovanjih. Zavarovalnice še skrivajo, za koliko se bodo premije dvignile. Pri največji med njimi, Vzajemni, denimo ugotavljajo, da bodo stroški na leto zrasli za sedem milijonov. Če to razdelimo med zavarovance, bi lahko bila premija višja okoli 69 centov na posameznika. Prihodnje leto pa naj bi se rahlo povišale tudi najemnine, ocenjuje Marko Puschner s portala Slonep.net: "Kot posledica preveč intenzivnega padca v zadnjih dveh letih." KAJ SE BO PODRAŽILO? 1. Hrana (Foto: Žurnal24) "Dejstvo je, da se zadnji mesec vse surovine dražijo. Če se bodo ti trendi nadaljevali, se bo industrija morala spoprijeti s tem, da podražitve prenese na cene proizvodov," pravi predsednik uprave Žita Anton Balažič. Koliko dražji bodo, ne želi ugibati. Da so cene žit že previsoke, od 15 do 20 odstotkov, pa trdi tudi agrarni ekonomist Aleš Kuhar: "Cene so nenormalno visoke. Raziskovalcem ni jasno, zakaj." 2. Bencin "Ne pričakujem, da bo sod nafte naslednje leto veliko dražji od sto dolarjev (danes je pri dobrih 90 evrih, op. p.)," pove poznavalec Djani Brečevič in dodaja, da to ni v interesu kartela Opec, saj otežuje okrevanje gospodarstva. "Od vlade pa je odvisno, kako se bo to poznalo pri končni ceni goriv," pravi. 3. Komunalne storitve (Foto: Boštjan Tacol) Cene komunalnih storitev so zamrznjene do marca, nato ponekod sledijo podražitve. Sevniška komunala napoveduje, da bo podražila vodarino, koprska pa zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov ter odvajanje in čiščenje komunalnih voda. Komunala Trebnjega še čaka na odločitev vlade, iz celjskega Simbia in murskosoboške komunale pa sporočajo, da ne bodo dražili. 4. Zdravstveno zavarovanje Zdravstvene zavarovalnice Adriatic Slovenica, Triglav in Vzajemna ne izključujejo povišanja premij za dopolnilno. Rast škod se namreč nadaljuje. Višine podražitve ne razkrivajo.
|
negative
|
9,384
|
Prispevki. Zaradi strahu pred goljufi zbiralci brez donacij. “Zaradi opozorila pred zbiranjem prispevkov brez dovoljenj naši sodelavki pri donatorjih skoraj ne naletita na normalen odziv. Imamo vse potrebne dokumente za delo in dovoljenje blejske policije,” je včeraj opozoril Aleksander Kamenik, predsednik varne hiše Nova. “Nesporazum je posledica številnih tovrstnih goljufij v zadnjem času,” je za Žurnal24 povedal Leon Keder s Kranjske policije. Ob prijavi zbiralk ju policisti niso uspeli izslediti, da bi preverili njuna dovoljenja, zato so preventivno izdali opozorilo. “Naslednji dan sta se zbiralki oglasili na blejski policiji in pokazali veljavno dovoljenje, ki ga je izdala upravna enota Maribor, kjer ima varna hiša Nova prijavljen sedež,” je dodal Keder.
|
negative
|
9,385
|
Celovški dvori. Mestni sklad in MOL prevzela vsa stanovanja. Oddanih že 216. Dolgovi za 344 stanovanj JSS MOL in MOL dolgujeta Vegradu AM. Sklad in MOL dolgujeta Vegradu po vseh treh pogodbah slabega 1,62 milijona evrov za dele predzadnjih obrokov kupnine in v celoti (tri) zadnje obroke kupnine v vrednosti 1,66 milijona evrov. Vegrad AM dolguje JSS MOL in MOL. Vegrad AM JSS MOL in MOL do zdaj dolguje 1,46 milijona evrov stroškov za odpravo napak in neporavnano polovico pogodbene kazni po prvi in tretji pogodbi (okoli 1,3 milijona evrov) ter slabih 426 tisoč evrov pogodbene kazni po drugi pogodbi. Prejšnji teden je Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (JSS MOL) prevzel še zadnjih 150 stanovanj v Celovških dvorih. Od 426, ki so jih kupili JSS MOL, MOL in Stanovanjski sklad RS, so jih 216 že oddali neprofitnim najemnikom. Odpravo napak v stanovanjih je JSS MOL organiziral sam, v skupnih prostorih in na napravah pa jih odpravlja upravnik Unih. O dolgovih še pogajanja Kakšen bo poračun med JSS MOL, mestom in Vegradom AM, ki je prodajal stanovanja, direktorica JSS MOL Jožka Hegler še ni vedela povedati. JSS MOL in mestna občina prodajalcu namreč še dolgujeta neporavnane zadnje obroke kupnine in del predzadnjih, prodajalec pa kupcema del pogodbene kazni in povračilo stroškov za odpravo napak. “Vegrad AM bi nam moral v dogovorjenem roku predati za vselitev sposobna stanovanja. Ker smo morali sami usposobiti stanovanja in ker še ne vemo, kateri stroški se bodo še pojavili pri sanaciji, so naše medsebojne obveznosti stvar dokazovanja,” je poudarila Heglerjeva. Dodala je, da zato številke še niso dokončne in da bodo verjetno uveljavljali tudi odškodnino za manjvrednost stanovanj.
|
neutral
|
9,386
|
Poostren nadzor. Če vas bodo inšpektorji ujeli pri nepravilnem odlaganju odpadkov, vas bodo lahko kaznovali s 1.250 evri. Nekateri uporabniki, predvsem podjetniki, še vedno puščajo odpadke ob podzemnih zbiralnicah, namesto da bi jih odlagali vanje, je povedal Valter Nemec, namestnik direktorja Snage. Dodal je, da jih ob zbiralnicah pustijo zato, ker uporabljajo vreče, večje od 40 litrov, teh zaradi velikosti v podzemne zbiralnice ne morejo odlagati. 4 milijone evrov (slabe) je Mestna občina Ljubljana do zdaj namenila za postavitev podzemnih zbiralnic odpadkov. Za dokončanje projekta bodo potrebovali še skoraj enkrat toliko denarja. Kazen tudi štiri tisoč evrov Ker Snaga smeti pred novim letom ponekod pobira tudi večkrat na dan in ker drugi ukrepi za nepravilno odlaganje odpadkov niso bili učinkoviti, so se zdaj odločili za poostren nadzor. Tega bo v prihodnjih dneh izvajal Inšpektorat Mestne občine Ljubljana. Če bodo inšpektorji odkrili kršitelje, ki smeti v zabojnike in zbiralnice ne odlagajo pravilno, bodo proti njim uvedli prekrškovni postopek. Posameznikom grozi 1.250 evrov kazni, upravnikom dva tisoč ali štiri tisoč evrov kazni ter njihovim odgovornim osebam 2.500 evrov kazni. Tudi na inšpektoratu so poudarili, da med zbirna mesta po odloku spadajo tudi podzemne zbiralnice, in dodali, da “mora čistočo na prevzemnem in zbirnem mestu za organske kuhinjske odpadke iz gospodinjstev in mešane komunalne odpadke vzdrževati uporabnik”. V pripravi nov obračun Podzemnih zbiralnic je v Ljubljani za zdaj 23, v gradnji oziroma pred aktiviranjem pa jih je še 14. Vseh bo predvidoma 80. Za zdaj jih uporablja 3.617 strank, v povprečju 157 na zbiralnico. Nemec je opozoril, da je nekaj tudi nelegalnih uporabnikov, ki se ne želijo registrirati in zato puščajo smeti ob zbiralnici. Za odlaganje mešanih in bioloških odpadkov v zbiralnico uporabniki potrebujejo kartico, na podlagi registracije pa jim odlaganje mešanih odpadkov Snaga zaračuna. Novi odlok, ki bo spremenil sistem obračunavanja odloženih odpadkov, je že v pripravi. Nemec je pojasnil, da bo tak, da bodo uporabniki podzemnih zbiralnic, ki vestneje ločujejo odpadke, plačevali manj, tisti, ki ne, pa več.
|
neutral
|
9,387
|
Organi pregona se kljub napovedi premierja Boruta Pahorja, da bodo primer preučile pristojne službe, ne ukvarjajo s Cviklovim prepisovanjem. Zgodbo smo prvi objavili v Žurnalu24. Po poročanju časnika Finance se namreč s primerom ne ukvarja niti policija, niti sodišče, kljub temu, da kazenski zakonik za neupravičeno poseganje v tuje avtorsko delo predvideva denarno kazen ali zapor do šestih mesecev, pregon zoper storilca pa se začne na predlog. Na policiji so za časnik dejali, da se s primerom ne ukvarjajo. Na vrhovnem tožilstvu pa so predlagali, da naj se z vprašanji obrnejo na policijo, ki je organ odkrivanja kaznivih dejanj. Spomnimo, da je premier Pahor 29. aprila, ko je govoril o zadevi Cvikl, kot pomemben steber reform omenil reformo pravne države, "okrepitev vseh institucij, ki nas delajo enake pred zakoni, in okrepitev vseh institucij, ki uveljavljajo zakonitost v tej državi". Kot smo 15. aprila prvi razkrili v časniku Žurnal24, je knjiga Milana M. Cvikla Prenovljeno pravo Evropske unije, kot je dokazoval Matej Accetto, bolj ali manj slovenski prevod angleškega besedila na Wikipediji. "Stavek za stavkom Cviklove knjige sledi zapisu na Wikipediji," je v svoji kolumni takrat zapisal Accetto. Cvikl, ki je po izbruhu afere svojo službo v slovenski vladi, kjer je delal za 5.300 evrov bruto, zamenjal za delo na Evropskem računskem sodišču (tam prejema 21 tisoč evrov bruto mesečne plače), je očitke Acceta takrat zavrnil.
|
neutral
|
9,388
|
CPM. Prisilna poravnava naj bi bila 38-odstotna. Še ta teden naj bi vodstvo Cestnega podjetja Maribor (CPM) sodišču podalo predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da bo predlagalo poplačilo upnikov v višini 38 odstotkov. S tem bi se vodstvo podjetja tudi izognilo plačilu letošnjega regresa za letni dopust v celoti, zaposleni zanj niso prejeli izplačanega še niti evra. Neuradno smo izvedeli tudi, da direktorju Janezu Škobernetu ni uspelo pridobiti bančnih garancij za posle za izgradnjo dela avtoceste Banja Luka–Doboj v Republiki Srbski. Rok za garancije se izteče konec leta. Ta dela naj bi opravljalo špansko podjetje Isolux Corsán. Škoberneta nam ni uspelo priklicati, prav tako ne prokurista Marka Plečka.
|
neutral
|
9,389
|
Medtem ko se SCT dogovarja za posle v Rusiji, ki bi jih rešili pred propadom, je premier Pahor na obisk povabil ruskega kolega Putina. "Želim si, da bi spomladi prihodnje leto v luči pospešenega gospodarskega sodelovanja Slovenijo obiskal ruski predsednik vlade Putin. Ta možnost obstaja," pravi premier Borut Pahor, ki je svoje povabilo premierju Vladimirju Putinu posredoval v enem od nedavnih telefonskih klicev. Ruska tiskovna agencija Itar-Tass poroča, da sta premierja govorila o gospodarskem sodelovanju med državama in izrazila zadovoljstvo glede projekta Južni tok. Agencija še navaja besede tiskovnega predstavnika ruske vlade Dmitrija Peskova, da sta Pahor in Putin že določila urnik srečanja na visoki ravni na začetku prihodnjega leta.
|
neutral
|
9,390
|
Porodnišnica. Civilna pobuda direktorju predala 20 tisoč podpisov za njeno ohranitev. “Upamo, da je en odstotek slovenskega prebivalstva dovolj, da se nekaj spremeni,” je ob izročitvi podpisov za ohranitev brežiške porodnišnice direktorju Draženu Levojeviču dejala predstavnica civilne pobude (CP). V desetih dneh je namreč CP zbrala več kot 20 tisoč podpisov podpore, njihove kopije bodo izročili še ministru za zdravje Dorijanu Marušiču, predsedniku države Danilu Türku in predsedniku odbora za zdravstvo v državnem zboru Ljubu Germiču. 500 porodov bodo letos v brežiški porodnišnici presegli. “Število podpisov pomeni stimulacijo za boljše delo,” je ob prevzemu podpisov dejal Levojevič, direktor splošne bolnišnice, pod katero spada tudi porodnišnica. Načrt reorganizacije pa predvideva združevanje brežiške porodnišnice z novomeško. Čakajo zdravstveni svet “Čakamo na mnenje zdravstvenega sveta, ki je osrednje strokovno posvetovalno telo ministra za zdravje,” so na naše vprašanje, ali se bo minister Marušič ob tolikšnem številu podpisov omehčal, odgovorili na ministrstvu za zdravje. Dodali so, da se bo ministrstvo do predloga opredelilo po tem, ko bosta opravljeni strokovna razprava in proučitev ekonomskih razsežnosti vprašanja. “Elaborat o racionalizaciji mreže porodnišnic v Sloveniji je zdravstveni svet že potrdil, predloga strategije razvoja porodne službe do leta 2020 pa še ne,” so povedali na ministrstvu. Inkubator za bolnišnico Decembra sta Goranka in Marko začela še akcijo za nakup inkubatorja za brežiško porodnišnico, vrednega 19 tisoč evrov. “Ideja se nama je porodila ob rojstvu najinih dvojčic, ki sta se predčasno rodili v brežiški porodnišnici,” sta razložila.
|
neutral
|
9,391
|
Čopova ulica. Niz stavb bi moral biti modre barve, a inšpektorat ne more ukrepati. Čeprav sta dve stavbi na Čopovi ulici drugačne barve, kot jo za ta niz določa spomeniškovarstvena služba, Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije (IRSKM) ne bo ukrepal. Iz rdeče v pravo Barve. V eni od dveh drugače prebarvanih stavb na Čopovi ulici ima lokal Aga kebapči. Tam so zagotovili, da bodo stavbo prebarvali tako, da bo ustrezala določilom spomeniškovarstvene službe, ki jih je na odsotnost soglasja opozorila že med prenovo. Vse fasade v nizu hišnih številk od 2 do 12 bi morale biti svetlomodre, vendar so posege na zdaj rdeči in oranžni stavbi investitorji izvedli med veljavo odloka, ki ni določal, da bi morali zanje dobiti kulturnovarstveno soglasje, je razložila Tamara Javornik, glavna inšpektorica IRSKM. Sporni elementi na fasadi Da morajo investitorji za posege dobiti soglasje, velja od začetka oktobra. “Pravni akti imajo pravni učinek od dne uveljavitve in niso retroaktivni,” je dejala Javornikova in dodala, da bi inšpektorat lahko ukrepal le, če ima za to pravno podlago, “sicer je njegov ukrep protizakonit”. Poleg barve fasade so na omenjenih stavbah neprimerni oglaševalski in drugi elementi, investitorji pa naj ne bi stihijsko spreminjali elementov stavbnega pohištva, je povedala Tatjana Adamič z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
|
neutral
|
9,392
|
Zadnji dan v letu zjutraj oblačen in meglen, popoldne sončen. Ponoči temperature krepko pod lediščem. Zadnje jutro leta 2010 se bo začelo nekoliko oblačno in megleno ter zimsko hladno. Živo srebro naj bi se zjutraj gibalo od -10 do -6 stopinj Celzija. "Dopoldne se bo megla počasi dvignila, popoldne bo precej jasno oziroma kar sončno," pravi Benedikt Strajnar z urada za meteorologijo. Zaradi sonca bo čez dan tudi nekoliko manj hladno, temperature se bodo gibale okrog ničle. Ko se bo sonce spustilo, pa bo zopet stisnil mraz: "Na silvestrsko noč bo dokaj hladno, okrog -5, -6 stopinj bomo imeli," napoveduje Strajnar in v smehu doda, da je potrebno za silvestrovanja poskrbeti, da nas ne bo zeblo. Kakšen način se mu zdi najboljši, ne dodaja. Sledi resna napoved za soboto, ki bo spet jasna in hladna, ravno tako dopoldanski del nedelje. Že popoldne se bo od severa povsod pooblačilo, ponoči in v zgodnjem ponedeljkovem jutru naj bi po Sloveniji zapadlo nekaj novega snega. "Večjih količin ne bo, sneženje bo tudi kmalu ponehalo," pravi Strajnar in dodaja, da bo nadaljevanje prvega tedna v letu 2011 brez padavin, vendar kljub temu zimsko hladen. V ponedeljek in torek zjutraj bo od -10 do -8, čez dan bo največ minus ena stopinja Celzija.
|
neutral
|
9,393
|
Zveza potrošnikov Slovenije poziva k umiku novele zakona o varstvu potrošnikov, ki ukinja obvezno garancijo za tehnične izdelke. Prodajalci: trpeli bodo kupci! V Sloveniji je obvezna garancija za tako imenovano tehnično blago uzakonjena že skoraj 40 let, po novem predlogu zakona pa se bo trgovec ali proizvajalec sam odločil, ali bo za izdelek ponudil garancijo za brezhibno delovanje, za koliko časa in kako bo urejeno servisiranje izdelkov in zagotavljanje rezervnih delov. "Če bodo ukinili obvezno garancijo, bodo najbolj trpeli potrošniki, saj jim je garancija zagotavljala kakovost in popravilo izdelka za nekaj let, vključno z rezervnimi deli za aparat. Končni prodajalec sprememb ne bo toliko občutil, lahko pa bi manj stroškov verjetno imeli proizvajalci in uvozniki, ki jim ne bi bilo več treba zagotavljati dobre kakovosti, zato mislim, da bi se lahko na trgu pojavilo veliko novega blaga dvomljive kakovosti," je za zurnal24.si povedal Janez Vister, direktor Metalke. Ključno vlogo, še dodaja Vister, bodo odigrala sama podjetja, ki bodo v lastni režiji potrošniku ponudila še kaj dodatnega, na primer storitve, ki so jih pred tem prevzeli proizvajalci in različni servisi. "Najprej bi bilo treba oceniti, kaj je dobro – vztrajati pri prodaji izdelkov, za katere veš, da z njimi ne bo težav, ali pa prodajati blago slabše kakovosti in imeti nezadovoljno stranko, ki ji ne moreš zagotoviti servisa," je še dejal Vister. V prodajalni Big Bang pravijo, da so njihovi izdelki običajno popravljeni prej kot v 14 dneh. "Ta rok za obvezno garancijo, 45 dni, smo ujeli občasno, ko smo čakali na primer na rezervne dele, in takrat se popravilo lahko zavleče. Zagotovo pa zakonodaja ne bi vplivala na to, da bi mi podaljševali ta rok, saj nam je v interesu, da so kupci zadovoljni in da izdelek čim prej dobijo nazaj," je povedala Nina Tadič, vodja komunikacij. Ukinitev garancije je korak nazaj "Obvezna garancija predstavlja pomembno varovalko za potrošnike," pa je že včeraj opozorila predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin. Ob tem je poudarila, da na trgu obstaja vedno več izdelkov slabe kakovosti, ki predstavljajo tudi potencialno nevarnost za zdravje in življenje potrošnikov. Zato so pri zvezi potrošnikov tudi pozvali vso civilno družbo, naj podprejo zahtevo za umik novele zakona o varstvu potrošnikov, ki ukinja obvezno garancijo.
|
neutral
|
9,394
|
Volovja reber. V boju z Elektrom Primorska vrhovno sodišče v prid Doppsu. “Vrhovno sodišče je zavrnilo še zadnji poskus Elektra Primorska, da bi Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps) preprečil zastopanje interesov varstva narave v postopku izdajanja okoljevarstvenega soglasja za vetrno elektrarno na Volovji rebri,” je včeraj povedal Tomaž Jančar iz Doppsa. Spomnimo, Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) je Doppsu leta 2007 že tretjič zavrnila položaj stranke v postopku, a je ministrstvo za okolje in prostor (MOP) nato odločilo drugače. Elektro Primorska se je zoper odločitev MOP pritožil, ko pa je upravno sodišče tožbo Elektra Primorska leta 2008 razglasilo za neupravičeno, je zahteval še revizijo sodbe, a je vrhovno sodišče zdaj zahtevo zavrglo. Podpora z Otoka Maratonski primer Po šestih letih. Dopps je vlogo za priznanje položaja udeleženca v postopku na Arso naslovil leta 2004, a mu jo je ta trikrat zavrnil kljub dvema sodbama upravnega sodišča in dvema sklepoma vrhovnega sodišča. “Dopps je tako postal prva nevladna organizacija v Sloveniji, ki se ji je uspelo prebiti do položaja udeleženca v postopku izdajanja okoljevarstvenega soglasja za kakšen škodljiv poseg v naravo,” pravi Jančar in se zahvaljuje Kraljevemu društvu za varstvo ptic iz Velike Britanije, ki je Doppsu s finančno podporo omogočilo, da je zdržal to pravno bitko. Pravnega boja sicer še ni konec, saj je Dopps ta mesec na upravnem sodišču vložil tudi tožbo zoper Arso, da bi se razveljavilo okoljevarstveno soglasje za vetrno elektrarno, kar je zadnja pravna instanca v Sloveniji. Za komentar smo včeraj prosili tudi Elektro Primorska, a odgovora nismo dobili.
|
neutral
|
9,395
|
Za direktorja. Borut Novak bo novi direktor občinske uprave. Ker ni bilo razpisa, bo najprej v. d. Takoj po novoletnih praznikih, 3. januarja, bo Borut Novak na mestu direktorja uprave mestne občine zamenjal Jožeta Kobeta, so nam včeraj potrdili v kabinetu župana Alojzija Muhiča. Za zdaj v. d. Novak bo funkcijo nastopil kot vršilec dolžnosti (v. d.), saj za zamenjavo Kobeta ni bilo razpisa. Kobeta je župan za direktorja imenoval po razpisu, na katerega se je aprila prijavil kot edini kandidat, pred tem pa je bil pol leta prav tako v. d. Kobe je imel sicer pogodbo za mesto direktorja sklenjeno za pet let, a ga ima župan, kot so pojasnili v kabinetu, pravico razrešiti v roku enega leta od imenovanja na položaj. “Mestna občina mu odpravnine ne bo izplačala, saj je tak dogovor med njim in županom. Kobe se bo vrnil na svoje prejšnje mesto vodje oddelka za komunalne zadeve, krajevne skupnosti in kmetijstvo,” so nam povedali v kabinetu. Novak je sicer na občini zaposlen od 15. tega meseca, ko je sklenil delovno razmerje na mestu svetovalca župana. Novak – najboljša izbira 5 mesecev pred volitvami je župan Alojzij Muhič za direktorja občinske uprave imenoval Jožeta Kobeta. Na vprašanje, zakaj se je župan odločil za menjavo na mestu direktorja občinske uprave, so nam v kabinetu odgovorili: “Za zamenjavo se je odločil iz osebnih razlogov in zato, ker meni, da je Novak ta trenutek najboljša izbira za opravljanje te funkcije.” Novak je bil nazadnje zaposlen v stanovanjskem podjetju Zarja, najprej kot eden izmed dveh direktorjev, skupaj z Milošem Dularjem, nazadnje pa kot prokurist. Pred tem je bil direktor komunale, od koder ga je leta 2004 odnesla preiskava domnevnega gospodarskega kriminala.
|
neutral
|
9,396
|
Država mora po sodbi ljubljanskega okrožnega sodišča plačati mariborski nadškofiji 93.281 evrov odškodnine z obrestmi. Odškodnina je nadškofiji dodeljena, ker ta zaradi dolgega denacionalizacijskega postopka ni mogla uporabljati in upravljati gradu Betnava. Nad sodbo bo se bo pravobranilstvo zaradi višine odmerjene odškodnine pritožilo. Kot piše v današnjem Delu, je sodišče odškodnino prisodilo nadškofiji za obdobje od začetka leta 2002, pri čemer dokazni postopek ni potrdil očitkov nadškofije o namernem zavlačevanju denacionalizacijskega postopka in protipravnem ravnanju. Odškodnina nižja od zahtevka Mariborska rimskokatoliška nadškofija je vložila tožbo še kot škofija aprila 2000. Z njo je od države zahtevala 1,31 milijona evrov odškodnine (z obrestmi) zaradi izgube koristi, ker gradu Betnava od začetka denacionalizacije do vrnitve ni mogla uporabljati in upravljati. Po pisanju Dela je bil sprva poleg države v vlogi toženca tudi nekdanji minister za kulturo Jožef Školč, ki mu je nadškofija očitala namerno zavlačevanje in nasprotovanje vračilu gradu iz ideoloških razlogov. A tožbo proti njemu je novembra umaknila, zato je sodišče postopek zanj ustavilo. Okrožno in nato še višje sodišče sta tožbo pred leti že zavrnili, a so vrhovni sodniki sodbi razveljavili. Mariborska nadškofija je vračilo Betnave zahtevala že leta 1993, vrnjena pa ji je bila julija 2000 z delno odločbo o denacionalizaciji. Odškodnino vračata Lipa in država Podjetje Tovarna pohištva Lipa iz Ajdovščine (v likvidaciji) je ostalo najemnik do decembra 2002 oziroma februarja 2003, ko je izpraznilo prostore. Iz delne odločbe izhaja, da sta kot zavezanki za vrnitev določeni Lipa, ki je nacionalizirani dvorec leta 1986 kupila od mariborske občine Tabor, in Republika Slovenija. Država je grad olastninila novembra 1999 z uveljavitvijo zakona o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lasti, zato je poleg Lipe po mnenju vrhovnega sodišča tudi zavezanka za plačilo, njuna obveznost pa je sorazmerna s časom trajanja vsakokratnega lastništva nepremičnin. Z dopolnilno odločbo je bila januarja 2006 nadškofiji naložena povrnitev vlaganj Lipi Ajdovščina (641.637 evrov), leto pozneje pa je nadškofija proti Lipi začela pravdni postopek, v katerem zaradi nezmožnosti uporabe spornih nepremičnin od nje zahteva prav tako 1,31 milijona evrov. Postopek zaradi napovedane pritožbe še ni pravnomočno končan.
|
neutral
|
9,397
|
Fant si je petardo izdelal sam, eksplodirala mu je v roki. Včeraj okrog 19.30 so policiste obvestili, da je na Jesenicah mladostniku v roki eksplodirala petarda. Ugotovili so, da si jo je 16-letnik izdelal sam. "Po ugotovitvah policistov je mladostnik tulec napolnil s smodnikom, ga začepil s čepki in prek vžigalne vrvice prižgal," pojasni Leon Keder s Kranjske policije. Naprava mu je eksplodirala v roki in ga huje poškodovala. Gre za poškodbe rok, predvsem dlani, mladenič je utrpel raztrganine in ureznine, prstov pa mu eksplozija na srečo ni odtrgala. Na Kranjski policiji pri tem ugotavljajo, da je največ poškodb ravno pri takšni prepovedani uporabi pirotehničnih izdelkov, ki niso bili kupljeni v prodajalnah z dovoljenjem pristojnega organa oziroma so jih ljudje kupili na črnem trgu. Na območju Kranjske uprave so sicer lani ugotovili 11, leta 2008 pa 13 kršitev zaradi neprimerne uporabe pirotehničnih izdelkov. V letu 2008 sta se poškodovala dva človeka, od tega en otrok, lani je bil poškodovan en otrok. Prav tako so ugotovili nastanek premoženjske škode, lani sta bila dva, predlani pa so jih zabeležili sedem.
|
negative
|
9,398
|
Staro mestno jedro. Sameva. Lastniki lokalov hočejo visoke najemnine. V Črnomlju se že leta jadikuje nad vse praznejšim starim mestnim jedrom in hkrati govori, da ga je treba oživiti. Anica Matkovič s prijatelji se je odločila, da ga vsaj ob najbolj veselem času v letu popestri in pričara nekaj božično-novoletnega vzdušja. Tako je ves minuli teden popoldne staro mestno jedro oživelo ob rajanju Božička s spremstvom, zadišalo je po kuhanem vinu in pritegnilo obiskovalce, ki se sicer raje zadržujejo v bližini velikih trgovskih središč. “Ljubljanske” najemnine Mestno jedro bi lahko oživili tako, da bi dali najemnikom trgovin prostor v najem za simboličen znesek, tako kot so naredili v nekaterih drugih mestih, menijo Črnomaljci. “Večina lastnikov lokalov v starem mestnem jedru živi v Ljubljani in temu primerno pričakuje tudi 'ljubljanske' najemnine,” problem vidi županja Mojca Čemas Stjepanovič. Kot zatrjuje, si bodo na občini še naprej prizadevali najti primerno rešitev, saj prazne izložbe mestu niso ravno v ponos.
|
neutral
|
9,399
|
Računsko sodišče prejelo anonimno prijavo glede porabe občinskega denarja v Zagorju ob Savi. Plačujejo Čeferine, ki zastopajo Uroša Macerla. Občina odgovarja, da to počnejo zavestno. Računsko sodišče je prejelo anonimno prijavo, češ da občina Zagorje ob Savi nenamensko in v neskladju z zakonom porablja občinski denar. Plačujejo namreč račune Odvetniške družbe Čeferin, ki v pravnih postopkih, v katerih nastopa tudi Lafarge Cement, zastopa znanega ekologa Uroša Macerla. Računsko sodišče se do prijave še ni opredelilo, po pisanju Dnevnika tudi državni revizorji ne. Je pa vrhovna državna revizorka in vodja oddelka za revidiranje sredstev lokalne samouprave Mojca Planinšek povedala, da je "uporaba proračunskih sredstev za neki namen upravičena, če je dejavnost mogoče šteti kot del opravljanja zadev javnega pomena oziroma kot nalogo občine". Zakon o lokalni samoupravi sicer med nalogami občine za zadovoljevanje potreb prebivalcev omenja tudi skrb za varstvo zraka, tal, vodnih virov, odlaganje odpadkov ter opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja, kar bi lahko povezali s financiranjem pravnih postopkov ekologa Uroša Macerla. Macerl: Za financiranje vedo vsi Ravno to, da so postopki proti Lafarge cementu javnega pomena, pa za zurnal24.si izpostavi Uroš Macerl: "To, da občina financira postopke oziroma plačuje račune odvetniške družbe, je javno, to je župan Švagan povedal že tisočkrat, s tem je bil že na začetku seznanjen tudi občinski svet.“ Macerl nadaljuje, da je občina na vsak način želela biti stranka v postopku, saj se zaveda, kaj pomeni sežiganje sto ton odpadkov dnevno, kar med drugim tehtajo na sodišču. Poleg tega so občani na referendumu s 94-odstotno večino dali jasno vedeti, da nasprotujejo novim projektom Lafargea. "Ker so občino pač vrgli iz postopka, se ta preko mene bori za voljo občanov. Želel bi še poudariti, da dajem kapo dol pred takšnim županom, ki si upa odkrito in brezkompromisno boriti za svoje ljudi,“ še dodaja Macerl. Na občini direktor občinske uprave Brane Omahne potrjuje plačevanje storitev odvetniške družbe, prijave na računsko sodišče pa še ne more komentirati, saj je še niso prejeli.
|
neutral
|
9,400
|
Bliža se novo leto 2011. Vsakdo si ob prehodu iz starega v novo leto nekaj zaželi. Kaj si želite vi? Imate poleg zdravja, veselja in sreče še kakšno drugo željo? Sporočite nam jih v komentarjih ali pa na naši FB strani. Pošljite nam fotografijo iz novoletnega rajanja v vašem mestu. Pri tem uporabite spodnji obrazec. Celotno uredništvo Žurnala24 vam ob tem želi veliko lepega v novem letu 2011 in da bi vsi tisti, ki ste ostali brez dela, dobili službo, v kateri boste lahko razvili svoje potenciale.
|
positive
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.