nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
9,201
|
Festival Lent. Na 33 prizoriščih v dveh tednih pet tisoč nastopajočih. Denarja ne dam, ker je treba skrbno skrbeti za vsak evro, saj so pred nami velike investicije. Vzdušje na 18. Festivalu Lent je na včerajšnjem odprtju že okusilo več tisoč obiskovalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili glavni oder na Dravi, na katerem je z afriškimi ritmi nastopil zbor Perpetuum Jazzile. V dveh tednih se bo na festivalu sicer zvrstilo okoli pet tisoč nastopajočih iz več kot 40 držav. Denarja ne dam, ker je treba skrbno skrbeti za vsak evro, saj so pred nami velike investicije. Franc Kangler Kakovost pred količino “Obiskovalcev je vsako leto več, za zdaj nam je naklonjeno tudi vreme, a bistvena ni kakovost, bolj pomembno je, kako kakovostno se obiskovalci tu počutijo, saj se zato vračajo,” meni Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor, ki mu je mariborski župan Franc Kangler za čas festivala simbolično predal tudi oblast. “Imam oblast, ne pa denarja,” se je ob tem pošalil Rukavina. Kangler pa je dodal, da je festival jedro projekta Evropska prestolnica kulture, si bo pa v tem času malo odpočil. Tako je za vseh 33 prizorišč in vse programe odgovoren Rukavina, ki od številnih prireditev izpostavlja predvsem pestro dogajanje v mestnem parku in stand up oder v obnovljenem Naskovem dvorcu. “Delavnice so dokaz, da kulturo oblikujejo tudi dejavni meščani. Bistvo vsega pa je, da nam je uspelo pripeljati goste, ki bodo morda zveneča imena jutrišnjega dne,” sklene Rukavina.
|
positive
|
9,202
|
Laura Novak. Za inovacijski projekt podaljšanega bivanja priznanje GZS. “Učiteljem, ki so utrujeni od svojega dela, svetujem, naj inovirajo, pa jim bo lepše in lažje,” pravi Laura Novak, vzgojiteljica v prvem razredu podaljšanega bivanja na Osnovni šoli Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica. Za svoj inovacijski projekt S Piko Nogavičko skozi šolsko leto je skupaj z najboljšimi inovatorji iz gospodarstva prejela priznanje postojnske območne zbornice Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).Strokovno potrjeno. Zavod RS za šolstvo. Po njegovi strokovni oceni projekt Laure Novak dosega visoko četrto raven (od petih) razvoja novosti, saj je avtorica iz že znanih didaktičnih elementov oblikovala novo celoto. Pritegne tudi razgrajače Novakova je program dela v podaljšanem bivanju oblikovala s pomočjo knjižne junakinje. Pikina zgodba je vsakič iztočnica za pogovor, ustvarjanje, ples, petje, športne dejavnosti, kuhanje in druge igre istovetenja, ki jih soustvarjajo otroci. Pri tem pridobivajo številna znanja, spretnosti, razvijajo dobre odnose ... Njen priročnik za učitelje, kakršnega v Sloveniji še nimamo, bo predvidoma prihodnje leto izšel tudi v knjižni obliki. Inovacije niso samo stvar tehnike “Pri spodbujanju inovativnosti je treba preseči meje, znotraj katerih po navadi delujemo. V primeru inovacije iz šolstva gre za nujen prenos dobre prakse med različnimi področji družbenega življenja,” na prvi pogled neobičajno izbiro GZS komentira njen predstavnik Vladimir Vinšek. Kot ugotavlja, bo potrebnih še precej naporov, da bodo tudi v javnem sektorju sprejeli dejstvo, da niso inovacije samo stvar tehnike, ampak tudi drugih oblik in vrst dela. “Osnovna šola ima pri spodbujanju inovativnosti temeljno vlogo. Otroci inovativnost prinesejo s seboj, bistveno je, da je šola ne zavira, pač pa ji na široko odpira vrata,” pa je prepričana Ester Juriševič, ravnateljica OŠ Dragotina Ketteja.
|
positive
|
9,203
|
ZD Koper. Nova ambulanta, ki jo bo dobila zasebnica, nekatere razburja. Prednostna naloga. Novo vodstvo koprskega ZD mora seliti splošne ambulante na enoto Bonifika, s tem pa tudi urediti urgentne ambulante na enem mestu, saj ta zdaj deluje na dveh lokacijah. To povzroča organizacijske težave, zaradi dvojnih zalog pa tudi večje stroške in nevšečnosti pri pacientih. V sklopu selitve je zajeto tudi urejanje področja zobozdravnikov. Dodatna avtobusna postaja. Pomisleke, da bodo starejši in tisti, ki so gibalno ovirani, s selitvijo ambulant na Bonifiko do zdravnika prišli težje, Ravnikar zavrača z napovedjo dogovora s koprsko občino o novi, dodatni avtobusni postaji ob enoti zdravstvenega doma na Bonifiki. “V delu prostorov zdajšnje čakalnice zdravstvenega doma (ZD) bomo res uredili novo zobozdravstveno ambulanto. In res sem na sestanku s s sedmimi sodelavci dejal, da jo urejam za soprogo šefa mojega brata. A to je bila šala. Izrečena je bila v kontekstu opravljivcev, ki si bodo po svoje razlagali moja dejanja,” pravi vršilec dolžnosti direktorja koprskega ZD Matevž Ravnikar. Izjava, ki jo je naš vir, ki ne želi biti imenovan, označil kot dokaz koruptivnega dejanja, naj bi razburila del zaposlenih. Vir ob tem opozarja, da ima ZD premalo denarja za javni del dejavnosti in da se ga zdaj zapravlja za urejanje prostorov za zasebnika. Prostori čakalnice za več zobozdravnikov, v katerih bo nova zobozdravstvena ambulanta, pa naj bi se zmanjšali na borih 18 kvadratnih metrov, kar naj bi bilo po normativih premalo. Že zdaj naj bi ob sistematskih pregledih pacienti čakali oziroma posedali kar na stopnišču. Podajata si kljuko Nove prostore bo dobila zasebnica Zlata Gasparini, zobozdravnica koncesionarka, ki si ambulanto za zdaj še deli z v ZD zaposlenim zdravnikom. Njuno delo poteka dvoizmensko, a zaradi podajanja kljuke naj bi bila njuna realizacija pri vseh zahtevnejših normativih zdravstvene zavarovalnice otežena. Oba naj bi bila pri svojem delu omejena, poleg tega bi zasebnik rad investiral v nov, sodobnejši in drag inventar, ki si ga ZD ne more privoščiti. Smešiti zdravstveni zavod v javnosti prek medijev brez predhodnega internega reševanja težav je najslabše za vse. Matevž Ravnikar “Poleg tega so potrebe po novi ambulanti velike, argumenti zanjo so poslovno in strokovno zelo utemeljeni, uredili jo bomo z javnim denarjem, zasebnik pa bo prostore opremil na lastne stroške,” razlaga direktor. Glede očitkov na račun premajhne čakalnice pa poudarja, da bo z novo ureditvijo in novo čakalnico na Bonifiki tudi število čakajočih bolnikov manjše. “Delam v dobro vseh, imeli bomo več prihodkov od najemnin, več ambulant, ki bodo delale v eni izmeni, zasebniki si bodo prostore opremili sami ter nehali bremeniti skupne prostore, inventar in zdravstveno opremo,” napoveduje.
|
negative
|
9,204
|
Urad IP. Odkril sum kaznivega dejanja. Prijava. Varuhe kapitalskega trga, to je Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki jo vodi Damijan Žugelj, bi kmalu lahko začeli preiskovati okrožni državni tožilci. Iskali naj bi odgovor na vprašanje, kdo od zaposlenih je v javnost dal odločbo o bolniškem staležu Urha Bahovca, takrat še zaposlenega na ATVP. Prijavo o sumu storitve kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov je po končanem inšpekcijskem nadzoru ATVP na tožilstvo poslal urad Informacijskega pooblaščenca (IS) RS, ki ga vodi Nataša Pirc Musar. Po naših podatkih naj bi prijavo na IP posredoval Urh Bahovec potem, ko se je v javnosti (v oddaji Svet na kanalu A) znašla njegova odločba o bolniškem dopustu, ki je imela v zgornjem kotu signirno številko ATVP. Na uradu IP so potrdili, da so pri inšpekcijskem nadzoru res ugotovili, da je nekdo od zaposlenih na ATVP zlorabil osebne podatke in jih posredoval nepooblaščeni osebi (novinarjem). Ker pa IP ni pristojen za ugotavljanje “verodostojnosti in resničnosti izjav zaposlenih, pridobljenih med inšpekcijskim ogledom, niti za pregledovanje elektronske pošte, s čimer bi morda lahko pridobil dodatne dokaze”, je razsojanje o tem, kdo je kršil zakon, predal pravosodnemu sistemu. Na ATVP pa so nam odgovorili, da “podatkov ne poznajo” in jih zato ne morejo komentirati.
|
negative
|
9,205
|
Opozorilne table. Postavili so jih, ker dobivajo odškodninske zahtevke, denarja za sanacijo pa ni. V stanovanjski soseski Plava laguna so maja na vseh vstopnih točkah na ploščadi postavili šest tabel z opozorili Gibanje in zadrževanje na lastno odgovornost. Igor Milanović, direktor Upradoma, pravi, da so etažni lastniki tak sklep sprejeli na zboru lastnikov, "da bi se izognili bodočim neutemeljenim zahtevam". Dva človeka sta namreč vložila odškodninski zahtevek: prvi naj bi novembra 2008 padel zaradi grbine na asfaltu, drugi naj bi se avgusta lani poškodoval na odstopljenem železnem nosilcu, s katerim je pritrjena preproga pred enim od objektov. Lastniki po Milanovićevih besedah menijo, da do odškodnine nista upravičena. Zavedajo se, da je sanacija potrebna, a zanjo nimajo sredstev, zato so sprejeli prednostni načrt vzdrževanja (predvsem nujna popravila skupnih delov in naprav). Kakšno odškodnino poškodovana zahtevata, Milanović ne more povedati, pravi pa, da se lahko odločita za tožbo na sodišču. Table niso dovolj Tomaž Matevljič iz podjetja Odškodnina.net meni, da opozorilne table niso dovolj. "S tem se ne izognejo odgovornosti," pravi, "bi pa bila to stvar dokazovanja na sodišču." Ker pa imajo lastniki odgovornost verjetno zavarovano pri zavarovalnici, ob izplačilu odškodnine ne bi bili oškodovani.
|
neutral
|
9,206
|
Med najbolj iskanimi pojmi na spletnem iskalniku najdi.si so se znašli horoskop, La Toya, Artur Štern in afera Baričevič. V prvi polovici letošnjega leta so Slovenci na spletnem iskalniku najpogosteje vtipkali besedo horoskop, ki je prišla na prvo mesto lestvice najbolj iskanih besed. Kaj nam prinaša usoda, je očitno še vedno vprašanje, ki Slovence najbolj zanima. Poraslo pa je tudi zanimanje za spletne skupnosti, saj se je na lestvico uvrstila tudi beseda facebook, pred njo je bilo le še vreme, sledile pa so ji besede gmail, google, 24 ur, avto.net, sex, netlog in prvič tudi zavod za zaposlovanje. Afera Baričevič razburkala javnost Med najbolj vročimi dogodki pa se je znašla afera Baričevič, ki je zabeležila nekaj deset tisoč več iskanj kot drugi dogodki. Poleg razvpite afere z bulmastifi so pozornost Slovencev dobili še akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu, šov Slovenija ima talent, Evrosong ter svetovno prvenstvo v nogometu. Zanimanje sta žela La Toya in Artur Štern Slovenka, ki je na spletu požela največ zanimanja, je bila pornozvezda La Toya, med moškimi pa so Slovenci najbolj iskali njenega moža Arturja Šterna. Obiskovalci spleta so največkrat vtipkali še ime Saše Einsiedler in Petre Majdič, kar pa se tiče moških, je bilo največkrat vtipkano ime Jana Plestenjaka ter Slavka Avsenika in Lojzeta Slaka. Med najbolj iskanimi imeni sta se prvič znašla tudi Bojan Požar in Srečko Prijatelj. Med najbolj iskanimi glasbeniki se je znašla Urša Čepin, najbolj iskan športnik je bila Petra Majdič, med politiki pa je Janezu Janši prestol spodmaknila Katarina Kresal. Med gospodarstveniki se je tokrat zaradi nesrečnega dogodka znašel pokojni predsednik uprave Abanke Aleš Žajdela.
|
neutral
|
9,207
|
Ljubljanski policisti so danes dopoldne po več mesecih uspeli aretirati domnevne preprodajalce prepovedanih drog. Policijska uprava Ljubljana je danes zaključila večmesečno preiskavo s področja organizirane kriminalitete – prometa s prepovedanimi drogami. Fotografije aretacije si lahko ogledate v galeriji. Ljubljanski policisti so danes v dopoldanskih urah v Mostah aretirali tri ljudi. Kot je razvidno s fotografij, so možje v modrem aretirali moškega v belem BMW-ju, ki je pred aretacijo ležal na tleh za avtomobilom. Policisti so na območju Ljubljane opravili več hišnih preiskav, pri tem pa niso sodelovali policisti specialne enote. Več informacij nam policisti zaradi interesa preiskave ne morejo posredovati.
|
neutral
|
9,208
|
Javni sektor. Zamrznitev plačne reforme in odpoved regresu, plači ali službi so predlogi vlade za prihranek 440 milijonov evrov. Pogajanja. To niso pogajanja, to je ultimat, odgovarjajo sindikati. Varčevanje. Tretja in četrta uskladitev plačnih nesorazmerij za zaposlene v javnem sektorju je do nadaljnjega zamrznjena. Prav tako so zamrznjena usklajevanje plač z inflacijo in izplačila za redno delovno uspešnost. Še naprej so omejena sredstva za povečan obseg dela in ustavljena napredovanja. To so ukrepi vlade, s katerimi namerava v javnem sektorju privarčevati 246 milijonov evrov. Za dodatni prihranek – 200 milijonov evrov – sindikatom ponuja tri scenarije. 1. scenarij: ukinitev regresa Največ – 107 milijonov evrov – bi vlada prihranila z ukinitvijo celotnega regresa za naslednje leto. Dodatnih deset milijonov prihranka načrtuje zaradi učinkov poostrenega inšpekcijskega nadzora, 13 milijonov prihranka z zmanjšanjem plačil za dežurstva, devet milijonov pa na dodatkih za uslužbence na vodilnih položajih. Preostanek potrebnega prihranka naj bi privarčevali z zmanjševanjem stroškov v zvezi z delom: prevoz, malice, dnevnice, ločeno življenje, kilometrine ... 2. scenarij: znižanje plač Da bi privarčevali celotno vsoto 440 milijonov evrov, bi bilo treba plače znižati za 11 odstotkov, če bi ukrep zniževanja plač kombinirali z zamrznitvijo plačnih nesorazmerij in drugih pričakovanih pravic, bi bilo treba plače zmanjšati za pet odstotkov. Znižanje plač je lahko tudi manjše, če je kombinirano s katerim od ukrepov iz prvega scenarija. 3. scenarij: odpuščanja Z zmanjšanjem števila zaposlenih za osem tisoč bi privarčevali pet odstotkov ali 200 milijonov evrov. Če ne bi izvedli nobenega drugega ukrepa in bi bilo treba z odpuščanjem privarčevati vseh 440 milijonov evrov, bo na cesti ostalo 17.600 uslužbencev. Vrv, pištola ali injekcija? Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) Slovenije, zahteva zagotovila glede poračuna neizpolnjenih obveznosti. Branimir Štrukelj (Foto: Nik Rovan) • Nemogoča izbira. “Odločili so se, da nam dajo na izbiro vrv za obešanje, pištolo na čelo ali smrtonosno injekcijo,” pravi Štrukelj in poudarja, da predlogi o tem, kako znižati maso plač, ne pa za koliko, ne pomenijo možnosti pogajanj, pač pa gre preprosto za ultimat. Zaradi tega se o pristopu k pogajanjem še odločajo. • Vrnitev pravic. “Optimalno možnost, ki lahko privede do dogovora, ne pa do konflikta, je ta, da vlada zaposlenim da trdno zavezo, da jim po koncu krize vrne pravice, ki jih jim bo vzela,” poudarja Štrukelj.
|
neutral
|
9,209
|
Zgradili naj bi ga poleg tovarne Vipap, kjer je nekoč že bil. Občinski svetniki bodo prihodnji teden sklepali o izboru nove lokacije za gradnjo pokritega bazena. Zgradili naj bi ga ob tovarni Vipap, kjer je nekoč že bil. Spet diši po "kavi" Rušenje. "Med postopkom rušenja se odstranjujejo obloge in odpirajo slepi žepi, v katerih so ostale ujete vonjave po odpadni lužnici.Gre za sledi organskih spojin, ki jih zaznamo že v zelo nizkih koncentracijah, a zdravje prebivalcev zaradi tega ni ogroženo," sporočajo iz Vipapa. “Lani je občina bazen odkupila od podjetja Vodplan, zdaj pa se z Vipapom dogovarjamo o odkupu manjše površine znotraj kompleksa v neposredni bližini bazena,” pojasnjuje krški župan Franc Bogovič. “S sprejemom nove lokacije bazena pa se območje med Savo in pokopališčem, kjer smo sprva načrtovali bazen, ohrani kot področje za šport in rekreacijo,” dodaja. Rušijo brez občine V tem času na opuščenem območju nekdanjega obrata celuloze, kjer bo novi bazen, Vipap ruši objekte, ki ne služijo več svojemu namenu. “Prvi del bo končan do 20. avgusta, rušenje starega betonskega kislinskega stolpa pa naj bi bilo končano do 13. oktobra,” sporočajo iz Vipapa. Župan Bogovič se je nadejal, da bo občina od Vipapa prevzela dobre štiri hektare veliko območje in ga sama sanirala. Vipap je bil namreč pripravljen za en evro prodati te površine, ki naj bi jih občina pozneje spremenila v zelene površine, a se svetniki s tem niso strinjali. Menili so namreč, da je nakup za en evro sicer ugoden, a da bo sanacija predraga. Zaradi teh pomislekov in medijskega odziva je Vipap pogajanja z občino prekinil.
|
positive
|
9,210
|
Plečnikov stadion. Kolikšno škodo so naredili vandali, Pečečnik ne more oceniti. Joc Pečečnik, večinski lastnik bežigrajskega stadiona, je napovedal, da bodo ta teden opravili vzdrževalna dela, ki jih je marca naložila inšpektorica za kulturo in medije. Rok bi se sicer iztekel konec julija. Pokosili bodo in zaščitili “To ne pomeni, da bomo začeli obnovo, saj zanjo potrebujemo gradbeno dovoljenje. Bomo pa pokosili travo in zaščitili določene predmete,” je dejal Pečečnik. Napovedal je, da gradbeno dovoljenje pričakuje konec tega leta ali v začetku naslednjega, denar pa ima že zagotovljen: “Z bankami še nismo podpisali pogodbe ali pisma o nameri, ker nimamo gradbenega dovoljenja. Imamo pa zagotovila glede na to, da bomo imeli 20–30 odstotkov lastnega vložka in se ne bomo pretirano zadolžili.” Dodaten strošek bo imel zaradi vandalov, ki so prejšnji teden uničili Plečnikovo dediščino. Kolikšna je škoda, kot pravi, niso ocenili, ker niso strokovnjaki za to. Bodo zato poostrili nadzor? “Že zdaj je bilo vse zaklenjeno, poleg tega smo imeli na dva dni obhode stadiona,” je odgovoril Pečečnik.
|
neutral
|
9,211
|
V javnem sektorju je treba opraviti temeljitejši rez od tistega, ki ga želi vlada. Če bi se javni uslužbenci uprli vnovičnemu zategovanju pasu, javno mnenje ne bi bilo na njihovi strani, pravi sindikalist Branimir Štrukelj. Dodajmo, da so si uradniki predvsem sami krivi, da Slovenci ne bi podprli njihovega morebitnega punta. V krizi so izgubili bistveno manj kot zaposleni v zasebnih družbah. Naštejmo nekaj primerov, med njimi tudi takšne, ki se na prvi pogled zdijo malenkostni. Uradniki niso dovolj prevetrili dodeljevanja bonitet, recimo pravice do uporabe službenega avta. Stimulacijsko nagrajevanje dobrih delavcev bi moralo bolj zaživeti in pospešiti rast storilnosti. Odpuščanje ostaja teorija. Nepotrebni potni stroški so v javnem sektorju manj moteči kot v zasebnem. Sklicevanje na mobing je menda vsakdanji pojav, kadar se zaposleni upirajo poskusu zmanjševanja njihovih ugodnosti. Skratka, odnos do dela je v javnem sektorju slabši kot drugod. Prekmurska delavka zato nima občutka, da ljubljanska uradnica deli njeno usodo. “V javnem sektorju živijo v iluzijah, prepričani so, da se recesija dogaja drugim in ne njim,” pravi znanka, ki se je pred kratkim zaposlila v vladni ustanovi. Globlje. V zdravstvu pogosto poslušajo očitke na račun visokih zaslužkov nekaterih zdravnikov. Očitki so neredko upravičeni, vendar jih je bistveno preveč, če jih primerjamo s količino očitkov uradnikom. Tudi zato je treba v javnem sektorju opraviti bistveno globlje reze, kot jih namerava vlada.
|
negative
|
9,212
|
Aktiv novinarjev Dnevnika je prepričan, da predsednik uprave Dnevnika Branko Pavlin s svojimi potezami v hišo vnaša negotovost in ogroža operativno delovanje novinarskega dela časopisne hiše. Med spornimi odločitvami izstopa ta, da tudi s 1. julijem ne imenuje odgovornega urednika. V Aktivu menijo, da navkljub drugačnim izjavam v javnosti Pavlin s svojim ravnanjem dokazuje, da mu je za usodo časnika vseeno. Očitajo mu tudi, da novinarji niso "dobili nobenih zagotovil, da se praksa imenovanj vršilcev dolžnosti na položaj odgovornega urednika ne bo nadaljevala vsaj do konca letošnjega leta, kar lahko ogrozi položaj časopisa na medijskem trgu", so Dnevnikovi novinarji zapisali v izjavi za javnost. Zadnje spremembe statuta družbe Dnevnik upravi omogočajo zamenjavo odgovornega urednika že po treh mesecih, če bo v tem obdobju prekoračil s poslovnim načrtom določene odhodke uredništva ali če bo branost časopisa po Nacionalni raziskavi branosti padla. Po mnenju Aktiva novinarjev to upravi omogoča "redno" menjavanje urednikov, vodi pa tudi "v stanje kaosa, ki lahko časopisno hišo Dnevnik celo uniči". Aktiv ugotavlja, da uprava s kadrovsko zmedo ter zahtevami po krčenju stroškov in ravni novinarskih pravic ustvarja pogoje za počasen zaton časopisa "kot resnega in kvalitetnega medija". Poziva tudi predsednika uprave, ki je na skupščini javno nasprotoval tudi povečanemu izplačilu dividend v višini 1,6 milijona evrov, da "svoj protest, če je bil mišljen resno, podkrepi z odstopom". Aktiv novinarjev Dnevnika poleg tega ostro nasprotuje ukinitvi obveznega soglasja pri imenovanju odgovornega urednika. Novinarske aktive ostalih časopisnih in medijskih hiš poziva k skupni akciji, s katero bi skušali omenjeni institut vključiti v medijsko zakonodajo.
|
neutral
|
9,213
|
Spremljanje nogometnega prvenstva je pri nas del vsakdana, v revnih državah gre za privilegij, v Severni Koreji je bilo do nedavnega prepovedano, v Somaliji pa so dva moška preprosto usmrtili. Somalija že tretje leto zapored vodi na seznamu najbolj ranljivih držav na svetu. Nadzor mednarodno priznane vlade v Mogadišu se ne razteza bistveno dlje od praga glavnega mesta. V večini države vladajo radikalne islamske milice, kot sta Al-Shahab in Hizbul Islam. Pripadniki slednje so pred dobrima dvema tednoma ubili dva nogometna navijača, ki sta po televiziji na skrivaj spremljala nogometno prvenstvo v Južni Afriki. Oboroženi pripadniki skupine so v neki vasi vdrli v hišo, kjer so spremljali nogometno tekmo med Nigerijo in Argentino in ob begu "zasačenih" ustrelili dva moška. Prepovedali nogometno prvenstvo "Gledalci nogometnega prvenstva so kršili islamsko pravo," je zatrdil eden izmed pripadnikov militantne skupine. Islamska organizacija Islamic Courts Union (zveza islamskih sodišč) je že leta 2006 prepovedala spremljanje nogometnega prvenstva. Navedeni islamski milici, ki izhajata iz te organizacije, sta le sledili tedaj izrečeni prepovedi. "Živim v Sloveniji in ne poznam nobenega, ki bi bil proti gledanju nogometa. Navedeni primer je izredno težko komentirati, saj vera kot sama ne prepoveduje gledanja nogometa," zatrdi Nevzet Porić, tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji. Severnokorejska reprezentanca je bila tudi sicer na prvenstvu močno zastražena. Pred pobegom jih poleg osebnih stražarjev odvrača tudi kazen, ki bi sledila. Poskus pobega bi se končal z likvidacijo, če pa bi nogometaš ali član strokovnega vodstva uspel, bi sledilo maščevanje nad njegovimi domačimi in prijatelji doma. Severna Koreja dobila hladen tuš Nogomet je bil dolgo časa prepovedan tudi v Severni Koreji, zadnje čase pa so z večurnim zamikom prikazovali le nogometne tekme, na katerih je severnokorejska reprezentanca zmagala. Po junaški borbi Severnih Korejcev proti favorizirani Braziliji v prvem krogu, ki so jo izgubili z le 1:2, pa si je režim Kima Il Džonga premislil. Drugo tekmo domače reprezentance so prvič v zgodovini prenašali v živo. Sledil je precej hladen tuš, saj so Portugalci Severnokorejcem nasuli kar sedem golov. Komentator je po četrtem zadetku preprosto utihnil.
|
negative
|
9,214
|
Zaposleni v Prevent Globalu so se skupaj s sindikatom v podjetju odločili, da za danes napovedano stavko odložijo na ponedeljek, če do tega petka ne bodo dobili plač za mesec maj. Uprava se trudi pridobiti sredstva za izplačilo plač, je pa predsednik uprave Renato Krajnc danes povedal, da potekajo intenzivni pogovori z novim partnerjem. Zaposleni so se za odlog stavke odločili po pogovorih z upravo, ki je po besedah predsednika svobodnega sindikata v podjetju Vlada Zormana dala zagotovila, da bo poskušala iz drugih virov pridobiti sredstva za izplačilo plač. Hkrati je uprava sindikatu napovedala, da bo nekje do 25. julija predstavila svoj pogled na prihodnji obstoj družbe, kar je povezano tudi z dogovori z novim strateškim partnerjem. Uprava na čelu s predsednikom Renatom Krajncem je danes zaposlenim pojasnila, da je do zamika izplačila plač prišlo zaradi blokade računa s strani Nove Ljubljanske banke. Hkrati je zamuda tudi posledica dejstva, da partner podjetja, nemški Prevent DEV, trenutno ne plačuje storitev, ki jih opravi okoli 160 zaposlenih na Prevent Globalu. Krajnc je v izjavi za novinarje ocenil, da so tako danes z zaposlenimi dosegli dober dogovor.
|
neutral
|
9,215
|
Država bo prejemnikom socialne pomoči v celoti sofinancirala nakup digitalnih pretvornikov. Digitalni signal bo zamenjal analognega konec leta. Okoli 260 tisoč gospodinjstev bo moralo do takrat kupiti pretvornik ali zamenjati televizor. Tisti, ki sprejemajo TV-signal prek kabelskega omrežja ali IP-televizije, dekoderjev ne potrebujejo, saj za to poskrbi njihov ponudnik storitev. Država se je namreč zavezala, da bo vsem državljanom, ki so opravičeni plačila RTV-naročnine, omogočila dostop do digitalnih pretvornikov, ki jih bodo potrebovali decembra. Pretvornike bodo potrebovali tisti, ki TV-signal sprejemajo prek hišne ali sobne antene. Poslali vprašalnike Prejemnikom socialne pomoči so na dom poslali okoli 8.200 vprašalnikov, s pomočjo katerih bodo ocenili, koliko sprejemnikov bodo sploh potrebovali. Ocenjujejo, da jih bo od vprašanih med 50 in 60 odstotkov potrebovalo sprejemnike, ki jih bodo kupili prek javnega naročila.
|
neutral
|
9,216
|
Krajinski park. Pripravlja se 350 tisoč evrov vredna obnova Zoisovega parka z jezerci na Pristavi v Javorniškem Rovtu. “Obnova se bo začela po pridobitvi nepovratnih sredstev od države, predvidoma v prvi polovici prihodnjega leta,” je povedala Božena Ronner iz županovega kabineta in dodala, da je gradbena dokumentacija že v celoti pripravljena, pridobili so že gradbeno dovoljenje, pripravljajo pa še prijavo na razpis ministrstva za kmetijstvo. Sobivati z naravo Turistična identiteta Zoisovega parka s Pristavo temelji na sobivanju z naravo in bogati dediščini botanika Karla Zoisa. Narava je izhodišče za izobraževalne in športno-rekreativne dejavnosti, doživljanje in povezovanje z naravo ter celostni razvoj posameznika, kar bo vzpostavilo tematski in doživljajski park. Ekodoživljajski park Idejna zasnova razvoja celotnega območja je razdeljena na štiri faze. “Prva je obnova jezerc, pridobili smo že nepovratna sredstva za ureditev tematskega igrišča, druga faza pa je krajinska ureditev parka, Zoisove sobe v Pristavi in ekodoživljajskega parka, za kar smo že kandidirali za nepovratna sredstva in pričakujemo rezultat septembra,” so dejali na občini. Obnova parka je po podatkih občine vredna okoli 350 tisoč evrov. Nekdaj priljubljena izletniška točka v Javorniškem Rovtu – starejši domačini se spominjajo tudi kopanja in drsanja na jezerih – je namreč že več desetletij močno zanemarjena, eno izmed jezer pa sta trsje in preslica že skoraj popolnoma prerastla.
|
positive
|
9,217
|
Gradnja. Občina dobila tudi soglasje 59 solastnikov manjkajočega zemljišča. “Danes smo dobili soglasje za tistih 11 kvadratnih metrov,” se je s pridobitvijo zadnjih kvadratnih metrov zemljišča za prvi del že zgrajene Titove ceste v torek pohvalil ljubljanski župan Zoran Janković. Inšpekcijski pregled Inšpektorat za okolje in prostor. “Ugotovitveni postopek glede skladnosti gradnje obravnavane ceste z veljavnimi gradbenimi dovoljenji še ni končan,” so povedali na IRSOP. Do končanja o njem javnosti ne morejo obveščati, so dodali. Mestna občina Ljubljana do nedavnega še ni pridobila dela zemljišča zaradi razdrobljenosti lastništva in zapletov pri dedovanju. Potem ko so pred dobrim tednom na občini napovedali sestanek s solastniki, pa je župan v torek potrdil, da so soglasja o pridobitvi zadnjih metrov zemlje že poslali upravni enoti. Ta uporabnega dovoljenja do zdaj ni izdala. “Imamo tudi Ljubljančane, ki podpirajo ta projekt in so dali soglasja brez težav,” je poudaril Janković. Inšpektorji na delu To zemljišče sicer ni bilo vključeno v gradbeno dovoljenje. Na Upravni enoti Ljubljana Bežigrad pa so povedali, da naj bi se štiripasovnica na tem odseku zožala na dvopasovnico. Grep je cesto vseeno zgradil kot štiripasovnico tudi po manjkajočem delu. Inšpektorat RS za okolje in prostor (IRSOP) pa se je že lotil pregleda skladnosti gradbenih dovoljenj z gradnjo.
|
neutral
|
9,218
|
Se Sloveniji obeta nov referendum glede pomoči Grčiji? Opozicija o tem razmišlja, potrjuje Jelinčič. Poslanci v petek začenjajo izredno sejo, na kateri bodo sprejemali rebalans državnega proračuna, obravnavali bodo novelo zakona o trošarinah in zakon o posojilu Grčiji. Glede slednjega so včeraj v parlamentu začele krožiti neuradne informacije, da naj bi se opozicija dogovarjala v smeri referenduma. "Ja, res je. Razmišljamo o tej smeri, pogovarjamo se o tem. Več za zdaj ne bi govoril, omenim naj le, da je to, kar se gre Pahor, idiotizem prve vrste in svinjarija proti slovenski državi. Ljudje nimajo kje živeti, po drugi strani bomo pa kredite jemali," je neuradne govorice glede referenduma potrdil Zmago Jelinčič. "Slovaški premier je že povedal, da denarja ne bodo dali, v Nemčiji bodo vprašanje dali na ustavno sodišče, pri nas pa bomo lepo vzeli kredit," nadaljuje prvak SNS. Možnosti za razpis so Koalicijska večina bo zakon glede pomoči na izredni seji, ki se začne v petek in nadaljuje v ponedeljek, po pričakovanjih potrdila. Opozicija pa ima nato sedem dni časa, da zbere podpise najmanj 30 poslancev, v tem primeru bo moral državni zbor v osmih dneh avtomatično razpisati referendum. V SLS in SDS – kot piše današnje Delo – včeraj niso potrdili, da resno razmišljajo o takšni možnosti. Zato pa so o grožnji z referendumom govorili na včerajšnjem sestanku koalicije, dvomov o tem, da bi Slovenci v kriznih časih podprli referendum, ni. To pa bi – opozarjajo na vladi – posledično pomenilo, da bi Slovenija izglasovala svoj izstop iz Evropske unije in evroobmočja. Po pisanju Dela so na sestanku koalicije premierja Boruta Pahorja zadolžili, da se na to temo sestane s prvakom SDS Janezom Janšo. Brez podpisov poslancev SDS namreč razpisa referenduma zagotovo ne bo.
|
neutral
|
9,219
|
Skrb vzbujajoče. Na Hrvaškem pet od šest obolelih zaradi ugriza klopa v kritičnem stanju. Cepljenje. Pri Avstrijcih subvencionirano, pri nas brezplačno za izpostavljene študente in dijake. "Samo število hospitaliziranih na Hrvaškem ni veliko, je pa skrb vzbujajoč podatek, da je večina bolnikov takih, pri katerih ima bolezen zelo težak potek," pravi Franc Strle, predstojnik infekcijske klinike v Ljubljani. V poletnih mesecih na kliniki na dan hospitalizirajo tudi od 15 do 20 pacientov s sumom na klopni meningoencefalitis (KME). "Kar se dogaja na Hrvaškem, ne vpliva na Slovenijo. Pri nas je KME celo več kot na Hrvaškem," še pravi Strle. Nasveti in zaščita Obleka. Obvezne dolge hlače in dolgi, zapeti rokavi, obleka naj bo svetlejše barve, da se klopi na njej prej opazijo. V gozdu se izogibajte gošči, hodite raje po poteh. Repelenti. Priporočljivi, vendar pršila proti klopom ne smejo biti edino sredstvo zaščite. Noben repelent ni stoodstotno zanesljiv, prav tako je njegovo delovanje časovno omejeno. Odstranjevanje. Najpomembnejše je, da se ob prihodu iz gozda oziroma narave dobro pregledamo in odstranimo morebitne prisesane klope. “Če bomo to naredili, bomo z velikansko verjetnostjo preprečili lymsko boreliozo in zmanjšali možnost za klopni meningoencefalitis,” pravi infektolog Franc Strle. Tudi smrtni izidi Za posledicami KME v Evropi umre en odstotek obolelih. Pet odstotkov bolnikov ostane ohromljenih, ena tretjina ljudi ima še več mesecev ali celo leta težave, kot so glavoboli, tresenje, slabo počutje, dve tretjini obolelih pa sta po enem mesecu zdravi. Vročine ne marajo "Na obali praviloma ni klopov, primeri so na otokih, kot je Brač. Ko je zelo vroče, klopi niso dejavni," razlaga Strle. Najbolj dejavni so, ko temperature niso ne prenizke ne previsoke, radi imajo vlago. V Sloveniji so dejavni od marca do oktobra, najbolj spomladi in zgodaj poleti. Vzročnega zdravila, ki bi delovalo proti virusu klopnega meningitisa, ni. Strokovnjaki priporočajo cepljenje. Osnovno cepljenje je sestavljeno iz treh odmerkov, drugič se lahko cepimo dva ali štiri tedne po prvem odmerku. Velika večina ljudi dobi zaščito 14 dni po drugem odmerku. "Če bi se torej šli cepit danes, bi imeli zaščito v začetku avgusta," pojasni Strle. Predlog za subvencijo Kot še pravi infektolog, je cepljenje proti KME v Avstriji in Nemčiji subvencionirano: "Tudi pri nas so bile take pobude, vendar to stane."
|
negative
|
9,220
|
Gasilci imeli polne roke dela. Včeraj zvečer v požaru uničena stanovanjska hiša in pol gospodarskega poslopja v naselju Dolge Njive. V Termah Čatež pa je zgorel del skladišča in trgovine. V naselju Dolge Njive je zagorelo včeraj zvečer okoli 20.30. Ogenj je uničil enostanovanjsko hišo in pol gospodarskega poslopja. ''Ko smo prišli na kraj intervencije, je bil požar že v ostrešju, hiša je bila že v celoti v ognju. Zavarovali smo sosednje objekte. Rešili smo pol gospodarskega poslopja, hiša pa je na žalost popolnoma zgorela. Domačini so že sami rešili živino iz hleva, tako da v objektih ni bilo nobenega,'' nam je povedal vodja intervencije Jure Trlep iz PGD Gorenja vas. Fotografije gašenja si oglejte v zavihku galerija. Pogorela stanovanjska hiša je bila starejša, vzrok požara še ni natančno znan, najverjetneje pa je bila kriva električna napeljava. Kolikšna je gmotna škoda, še ugotavljajo. Hitro posredovanje gasilcev v Termah Pristojne službe prav tako še vedno ugotavljajo vzrok in škodo požara, ki je izbruhnil v Termah Čatež. Zgorel je del skladišča in trgovine. Zaradi hitrega posredovanja gasilcev, ki so požar pogasili, odstranili goreče predmete in zavarovali okolico, se ogenj ni razširil. Požar v eni od manjših trgovin z darili je opazila policijska patrulja. Pred prihodom gasilcev so skušali požar omejiti, da se ne bi razširil še na druge okoliške lokale, uporabili so dva gasilna aparata iz službenega vozila, kakor tudi dva gasilna aparata iz Term.
|
negative
|
9,221
|
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) so izjave predsednika Fidesa Konrada Kuštrina označili za žaljive. V sindikatu pravijo, da so njegove izjave za učiteljice in učitelje žaljive. Kuštrin je namreč na sestanku zdravnikov v UKC izpostavil diskriminatorno obravnavanje zdravnikov in trditev dokazoval z umikom predloga Ministrstva za šolstvo in šport o povečanju letne kvote ur učiteljem s 700 na 760 ur letno. K temu je dodal: „Toliko jih nekateri zdravniki naredimo v dveh mesecih in zaradi tega ga bodo še križali. Tako je stanje v državi.“ V sindikatu pravijo, da morajo učiteljice in učitelji v okviru polnega 40-urnega delovnega tednika opraviti tedensko učno obveznost, ki je od 19 do 22 „pedagoških“ ur. Učiteljem je možno učno obveznost povečati do 5 ur na teden, torej do 27 učnih ur. „Učna obveznost je najpomembnejši del nalog, ki jih ima učitelj v izobraževalnem procesu, še zdaleč pa ni to edina naloga. Druge naloge so: sprotna vsebinska in metodična priprava na pouk, priprave didaktičnih pripomočkov, sodelovanje s starši, sodelovanje v strokovnih organih šole, opravljanje nalog razrednika, organizirano strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje, zbiranje in obdelava podatkov v zvezi z opravljanjem pedagoškega dela, mentorstvo učencem, mentorstvo pripravnikom, urejanje kabinetov, zbirk, šolskih delavnic, telovadnic, igrišč, organiziranje kulturnih, športnih in drugih splošno koristnih in humanitarnih akcij, pri katerih sodelujejo učenci, priprave na vodstvo ekskurzij, izletov, tekmovanj, šole v naravi, letovanj, taborjenj, ki jih organizira šola, in opravljanje drugih nalog, določenih z letnim delovnim načrtom. Popravljanje šolskih in drugih nalog, ki ga učitelj opravi praviloma doma ni ovrednoteno,“ sporočajo iz sindikata.
|
neutral
|
9,222
|
V severni polovici Slovenije nevarnost posameznih vročinskih neviht. V okolici Kranja, Škofje Loke, Slovenj Gradca in na Goriškem močne padavine. Nevarnost toče. Škofjo Loko in Kranj so prekrili temni oblaki. Zaenkrat le možno dežuje, čeprav obstaja nevarnost toče. Ponoči in jutri naj bi bilo sicer pretežno jasno ter vroče. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 27 do 33 stopinj Celzija. Več informacij o vremenu lahko najdete na našem portalu vreme.net. V soboto popoldne bo znova možna kakšna vročinska nevihta. Strela pa je udarila v gradbeni objekt v Slovenj Gradcu in v Pamečah. Hujše škode ni bilo. Kot lahko vidite na spodnji radarski sliki Agencije za okolje, trenutno na več krajih po državi obstaja nevarnost toče. (Foto: ARSO)
|
negative
|
9,223
|
Koprski župan Boris Popovič ministra za šolstvo in šport Igorja Lukšiča poziva, naj razveljavi diskriminatorni razpis za sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo. Popovič v dopisu Lukšiču navaja, da Mestna občina Koper izvaja projekt izgradnje mestnega nogometnega in atletskega stadiona. Po preučitvi razpisa pa so ugotovili, da so zlasti merila za izbor projektov diskriminatorna in s tem kršijo ustavna načela enakopravnosti in pravne države. Iz vsebine razpisa pa je razvidno, da so že vnaprej izločeni morebitni prijavitelji Obalno-kraške, Savinjske, Gorenjske, Podravske in Koroške regije, medtem ko je Osrednjeslovenska regija privilegirana. Merila, kot sta načrtovano število prireditev na mednarodni ravni in število novih delovnih mest, pa po Popovičevem mnenju povsem jasno privilegirajo točno določenega prijavitelja. Zato ministra Lukšiča poziva, naj najpozneje do 21. julija spremeni javni razpis oziroma ga razveljavi ter omogoči enakopravno prijavo vseh slovenskih regij.
|
neutral
|
9,224
|
Slovenska vojska bo dobila svojo največjo vojaško večnamensko ladjo. V Sankt Peterburgu so namreč slavnostno splavili ladjo Triglav. Krstili so jo s slovensko penino. Fotografije krsta Triglava si oglejte v galeriji. Slavnostna splavitev je bila ob 11.30 po lokalnem času v sanktpeterburški ladjedelnici Almaz, udeležila pa se je je tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, je povedal tiskovni predstavnik ministrstva Aleš Sila. Poleg predstavnikov obrambnega ministrstva, ki je naročnik ladje, so na splavitev odpotovali še predstavnica finančnega ministrstva, vojaški vikar, ki je ladjo krstil, in dekanka fakultete za pomorstvo in promet Elen Twrdy, botra ladje. Slovesnost je z nagovorom odprl generalni direktor ladjedelnice Leonid Grabovets, zatem je imela govor ministrica Jelušičeva, nato pa še guvernerka Sankt Peterburga Valentina Ivanovna Matviyenko, je še pojasnil Sila. Povedal je, da je običaj, da se ladjo blagoslovi. Zato je v slovenski delegaciji tudi vojaški vikar. Prav tako so s seboj prinesli slovensko penino, saj se ob krstu ladje na njej razlije steklenica penečega vina. S Triglavom se bo Slovenija glede števila vojaških ladij izenačila s Hrvaško. Več v povezavi. Po splavitvi in krstu ladje, ki so jo zgradili na stroške klirinških dolgov, so jo tudi poimenovali Triglav. Na ministrstvu so pojasnili, da ime izhaja iz "najpomembnejšega slovenskega državnega simbola", in ker obstaja tudi že ladja Ankaran, so s tem "povezali dva simbola državnega grba". Ladja je sicer dolga 49 metrov, široka 9,2 metra, med drugim pa je namenjena zaščiti in reševanju na morju. Hkrati je opremljena za iskanje in reševanje ponesrečencev v vseh vremenskih pogojih ter za čiščenje in zajezitev večjih onesnaženj. Posadko ladje bodo sestavljali štirje častniki in 20 podčastnikov ter mornarjev. Privezana bo v Luki Koper, vendar stroški priveza še niso znani.
|
positive
|
9,225
|
Med slovenskimi spletnimi naslovi je te dni zaokrožila novica o novi telefonski tajnici na slovenskih sodiščih. Zgolj šala ali zrno resnice? Med 15. julijem in 15. avgustom na slovenskih sodiščih potekajo tako imenovane sodne počitnice, ko za zidovi hramov pravice rešujejo zgolj najnujnejše zadeve, medtem ko na sodne razprave v tem času ne vabijo. Tudi zaposleni ta čas bolj ali manj izkoristijo za letne dopuste, da bi vendarle poskrbeli za vse kličoče, so si omislili telefonsko tajnico, ki nagovori takole: Lepo pozdravljeni! Poklicali ste sodišče. Če kličete v zvezi s civilnopravnimi zadevami, pritisnite 1. Če kličete v zvezi s kazenskimi zadevami, pritisnite 2. Če je vaš odvetnik Peter Čeferin, Senica ali Franci Matoz, pritisnite 3 in po pisku pustite svoj naslov. V treh dneh vam bomo po pošti poslali oprostilno sodbo. Če ste tajkun, župan, poslanec, YES-ovec, član Lions, Rotarijanec ... pritisnite 4. V treh dneh bomo založili vaš spis do zastaranja. Gre seveda za šalo, ki je te dni začetka sodnih počitnic zaokrožila med slovenskimi spletnimi naslovi, priromala pa je tudi do nas. V duhu lahkotnosti sodnih počitnic smo se ji nasmejali tudi mi. S kislim priokusom? Saj veste, stari slovenski rek naj bi namigoval nekako takole: "V vsaki šali je vsaj zrno resnice ..."
|
neutral
|
9,226
|
Policija pri Dragu Jagodniku ni odkrila suma neupravičene uporabe strelnega orožja kljub njegovemu priznanju, da je ustrelil dve mački. Jagodnikova plat Drago Jagodnik naj bi zaradi velikega števila mačk, ki se prosto sprehajajo po njegovi parceli, že lani obvestil pristojne službe, a se niso zganile. Mačke naj bi svoje potrebe opravljale kar v peskovniku pred njegovo hišo, zaradi česar se njegovi vnuki ne morejo igrati, saj se boji, da bi se okužili s kakšno boleznijo. Jagodnik se pri tem sprašuje, kako naj bi se jih drugače rešil, in dodaja, da mu je bilo žal za ustreljeni mački, ker konec koncev nista bili nič krivi, še pišejo Slovenske novice. S policijske uprave Postojna so nam sporočili, da pri preiskavi primera, ali je Jagodnik pri streljanju na mačke neupravičeno uporabil strelno orožje znotraj naselja, ni odkrila nobenega takšnega suma. A dodajajo, da so prejeli prijavo o streljanju, pri čemer so ugotovili, da je Jagodnik kršil zakon o zaščiti živali, zaradi česar ga čaka globa med 400 in 800 evrov. Jagodnik je sicer za naš portal dejal, da s pobojem mačk nima nič, a si je kasneje očitno premislil, saj je za Slovenske novice priznal, da je pred dnevi ustrelil sosedovi mački. "V nedeljo sem prišel zvečer z lova in sem videl, da ponovno s... po parceli. Stekli sta čez dvorišče na nasprotno stran ulice. Me je zagrabila takšna jeza! V tistem trenutku sem ju počil! Tega ne zanikam," je dejal Jagodnik. Nikogar ni ogrožal Dodal je, da sta bili mački na robu gozda, ko je s svoje parcele streljal nanju, in zanikal obtožbe društva Mačkon, da je streljal v strnjenem naselju. Glede na to, da ga za to niso oglobili, se je s tem očitno strinjala tudi policija. Jagodnik je ob tem tudi zavrnil obtožbe, da je kriv za izginotje še 40 drugih mačk. Spomnimo, društvo Mačkon nas je obvestilo, da Jagodnik, lovec in predsednik krajevne skupnosti Podgrad, po svoje kroji zakon in se pri tem naslanja na podporo lokalnih oblasti. V zadnjih nekaj letih naj bi v Podgradu namreč izginilo več kot 30 mačk, pri čemer naj bi imel prste vmes prav Jagodnik. Zadnji incident se je zgodil med finalom SP v nogometu, ko je domnevno na dvorišču svoje sosede ustrelil njeni mački.
|
negative
|
9,227
|
Podjetje Grep, ki gradi stadion v Stožicah, je s konzorcijem sedmih bank podpisal 115 milijonov evrov vredno posojilo za dokončanje nakupovalnega središča v športnem parku Stožice. Konzorcij sedmih slovenskih bank, ki ga sestavljajo Abanka Vipa, Banka Celje, Factor banka, Gorenjska banka, NKBM, SID banka in NLB kot organizatorka konzorcija, je danes z družbo Grep podpisal pogodbo o financiranju izgradnje trgovsko-poslovnega dela športnega parka Stožice. Skupni znesek sindiciranega posojila znaša 115 milijonov evrov, posamezne banke pa so v njem udeležene z različnimi zneski, so sporočili iz NLB. MOL je na začetku meseca Grepu podaljšala rok za izgradnjo športnih objektov do 30. julija, kar je en mesec po prvotnem roku. Odprtje trgovskega centra je predvideno za oktober 2011. Po zahtevnih pogajanjih je prišlo do oblikovanja dogovora, ki je sprejemljiv tako za investitorja kot banke kreditodajalke. Črpanje sindiciranega kredita bo mogoče šele ob izpolnitvi dogovorjenih pogojev. Banke so pri odobravanju naložbe poleg poslovno-ekonomskega interesa sledile tudi zagotavljanju varnosti naložbe. Pri projektu izgradnje športnega parka Stožice poleg večjih slovenskih gradbenih podjetij sodelujejo tudi številna mala in srednja podjetja kot podizvajalci oziroma dobavitelji, kar je v času zelo zaostrenih razmer in pomanjkanja poslov velikega pomena za gradbeno panogo. Odprava nepravilnosti in nov tehnični pregled Grep naj bi pomanjkljivosti, ugotovljene na tehničnem pregledu, odpravil še v tem mesecu. Komisija ministrstva za okolje in prostor je konec junija ugotovila, da dela še niso končana in da jih je treba dokončati skladno z načrti, ki so sestavni del gradbenega dovoljenja. Komisija je rok za odpravo pomanjkljivosti določila za 27. julij, nato pa bo treba izvesti nov tehnični pregled. Ljubljanski župan Zoran Janković je sicer včeraj zatrdil, da bosta stadion in dvorana odprta do 10. in 11. avgusta, ko sta napovedani košarkarska tekma med Slovenijo in Španijo ter nogometna tekma z Avstralijo.
|
neutral
|
9,228
|
V vseh teh zadevah se močno, močno, močno pretirava, pravi vodja centra za mrežno infrastrukturo na Inštitutu Jožef Štefan Mišo Alkalaj glede treh Slovencev, ki naj bi ustvarili nevaren računalniški virus. Po včerajšnji akciji slovenskih policistov v sodelovanju z ameriško FBI, v kateri naj bi zaslišali tri Mariborčane, ki naj bi ustvarili enega najnevarnejših računalniških virusov na svetu, smo se pogovarjali z vodjo centra za mrežno infrastrukturo na Inštitutu Jožef Štefan Mišem Alkalajem. Odgovor policije Na Generalni policijski upravi smo preverili, ali lahko posredujejo več informacij v zvezi z včerajšnjo akcijo, a so nam odgovorili le: "Trenutno vam več informacij, kot smo jih javnosti že dali, ne moremo posredovati." Za zdaj je torej znano le, da naj bi preiskovali tri Mariborčane, mlajše od 25 let, ki naj bi za špansko podjetje Mariposa ustvarili računalniški virus, ki omogoča krajo podatkov o kreditnih karticah, gesla za spletno bančništvo in druge zaupne informacije. Kot pravi, se pri teh zadevah vedno pretirava. Če bi ljudje razmišljali, ne bi nasedli virusom. "Eden najnevarnejših je bil virus I love you. Tisto je bila čista bedarija, kdo sploh odpira mail, ki se začne z napisom I love you," pravi. Tudi virusi, ki napadajo velike sisteme, niso tako nevarni, kot se razglaša: "Vsi virusi, ne čisto vsi, ampak 99 in veliko devetic zadaj, prizadenejo samo Microsoftove sisteme, ker imajo toliko napak, da ne morete verjeti. Je pa na drugi strani treba reči, da tisti, ki ima kakršno koli resno aplikacijo, te nima na Microsoftu, bože mili." Da bi trije mladi ljudje ustvarili virus, je povsem mogoče, meni Alkalaj, čeprav opozarja, da je res "dobre“ viruse težko ustvariti: "Moj občutek je, mi smo vedno sumili, da te viruse delajo firme, ki delajo tudi protivirusne programe."
|
negative
|
9,229
|
Državne uslužbence bodo usposabljali, da bodo bolj ekološki. Slovenski državni uradniki morajo ugašati luči in računalnike, je danes sklenila vlada. Tudi z vodo bodo morali ravnati varčnejše in z manj emisijami potovati na službenih potovanjih. To je pojasnil Jernej Stritih, ki je predstavil danes sprejeto vladno strategijo za okoljsko učinkovito državno upravo. Strategija vključuje tudi priporočilo o klimatskih napravah. Ker kodeks oblačenja v državni upravi ni sprejet, verjetno birokrati poslej poleti ne bodo nosili oblek, ampak bolj sproščena oblačila, saj jim vlada priporoča, naj prostorov s klimatskimi napravami ne hladijo pod 24 stopinj. Pozimi pa naj jih ne grejejo na več kot 21 stopinj. Državni uslužbenci bodo deležni tudi usposabljanja, da bodo okoljsko prijaznejši.
|
positive
|
9,230
|
Okrajno trboveljsko sodišče predlaga, naj se Jaša Drnovšek in Občina Zagorje ob Savi glede (ne)odstranitve dogovorita s pomočjo mediacije. Jaša Drnovšek v tožbi sodišču predlaga, naj razglasi sodbo, po kateri bi morala občina v 15 dneh odstraniti kip njegovega pokojnega očeta Janeza Drnovška in razveljaviti poimenovanje osrednjega mestnega parka po njem. Občina je že sprejela povabilo k mediaciji, ali ga je tudi tožnik, pa še ni znano. Občina sicer trdi, da s postavitvijo kipa ni posegla v zasebnost Janeza Drnovška kot javne osebe, ki je politično pot začel prav v Zagorju, sodišču pa predlaga, da tožbo zavrne. Proti željam svojcev Doprsni kip Janeza Drnovška so v Zagorju odkrili avgusta 2008. Svojci so bili proti od samega začetka, pozvali so k premišljeni uporabi Drnovškovega imena.
|
negative
|
9,231
|
Družina 10-letnega slepega dečka Klemna, ki boleha tudi za cerebralno paralizo in Westovim sindromom, bo jutri prejela pomoč družbe Krka. Poročali smo že o bridki zgodbi družine iz Šentjerneja na Dolenjskem, ki se zaradi hudo obolelega 10-letnega Klemna že nekaj časa bori s hudo socialno stisko. Deček je slep, ima hudo obliko cerebralne paralize in Westov sindrom, torej hudo obliko epilepsije, ki povzroča tako telesno kot duševno zaostalost. Krkina donacija bo zadostila polovici predvidenih stroškov, zato akcijo zbiranja denarja za pomoč dečku Klemnu nadaljujejo. Denarja so veseli na TRR: 03150-1000011681, sklic 903017 pri OZRK Novo mesto, Rozmanova 30, Novo mesto. Starša potrebuje 24-ur na dan, nekaj časa je bival v dnevnem centru, vendar tam ni mogel ostati, saj večji del časa leži, sedeti zaradi svojih hib ne more dolgo časa. Mama se je zato odločila ostati doma, ta odločitev pa je povezana z nujno obnovo hiše. Gradnja prizidka, kamor bodo namestili tudi dvigalo, bo družino stala nekaj manj kot 16 tisoč evrov. Ker tega izdatka sami niso zmožni pokriti, so zbiranje prostovoljnih prispevkov organizirali novomeški in šentjernejski Rdeči križ ter šentjernejska občina, v olajšanje vseh pa je danes prišla vest iz novomeškega farmacevta, Krke. Jutri bo družini nakazala osem tisoč evrov, torej polovico vrednosti investicije.
|
neutral
|
9,232
|
Bralka opozarja na vonjave na ljubljanski tržnici, pri stojnicah s cvetjem je po njenih besedah vonj nevzdržen. Odgovarja koncesionar za upravljanje tržnice. "Primer je morda res obroben, vendar je celota vedno sestavljena iz detajlov," v svojem pismu meni naša bralka. Opozarja na vonjave na "cvetlični ulici" na osrednji ljubljanski tržnici. Prejšnji teden je pri svoji stalni prodajalki, gospe Marini (prva "romska" stojnica ob stavbi tržnice iz smeri Tromostovja – pojasnjuje bralka), kupovala cvetje. "Ko sem z njo stopila za stojnico, me je kar odneslo zaradi smradu. Prodajalci cvetja plačujejo za dobesedno poscan tržni prostor, od katerega kupci seveda bežijo," je ogorčena bralka. Na njeno vprašanje, čemu se ne pritožijo, je dobila odgovor "a s cigani, ki nimajo za kruh, se bomo šli pritožit, dajte no". Najemnina za najeti tržni prostor na ljubljanski osrednji tržnici znaša 13,76 evra dnevno. Tudi rože imajo svoj vonj S težavo "cvetlične ulice" na tržnici smo se obrnili na podjetje, ki ljubljansko tržnico upravlja. Geza Horvat z Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice odgovarja, da so prodajalci rezanega cvetja v "cvetlični ulici na osrednji ljubljanski tržnici", tako kot vsi ostali prodajalci na vseh ljubljanskih tržnicah, dolžni skrbeti za čistočo in red na svojem prodajnem prostoru, po zaključku prodaje pa vsak dan pospraviti prodajni prostor in odstraniti odpadke v zabojnike. "Smrad oziroma vonjave v 'ulici' so specifične in niso posledica uriniranja tržnega prostora – dišijo namreč tudi rože, vsaka s svojim vonjem," dodaja Horvat. Horvat nato priznava, da posamezniki ponoči prostor za stojnicami uporabljajo namesto sanitarij. "Delavci tržnice vsako jutro prostor razkužijo in operejo, vendar se vonja, ki se je v letih vpil v zid, ob katerem stojijo stojnice, in v tla, v celoti ne da sprati," sklene pojasnilo.
|
negative
|
9,233
|
Po današnjem sestanku vlade Karl Erjavec in DeSUS ostajata v koaliciji, saj odločitev o zamrznitvi pokojnin ni bila sprejeta. Dogovor naj bi bil po besedah prvaka DeSUS-a Karla Erjavca sprejet sredi avgusta. Takrat bo znan tudi razrez proračuna, ki je odvisen od dogovora o pokojninski reformi in zamrznitvi pokojnin. "Veliko smo se pogovarjali, pomembne stvari dogovorili, problemi pa ostajajo," je sestanek strnila ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Z zamrznitvijo pokojnin bi vlada na leto privarčevala med 60 in 70 milijonov evrov. A bi se zaradi tega veliko upokojencev znašlo pod pragom revščine, opozarja Erjavec. Ukrepi se morajo dotakniti vseh, ne samo tistih, ki so najbolj ranljivi. Še vedno pa niso v zadostni meri obremenjeni kapital, luksuz ...Karl Erjavec To bi zaradi potrebe po povišanju zahtev po socialni pomoči pomenilo zgolj prenašanje denarja iz ene v drugo blagajno, dodaja. "Pričakujem, da bomo s svojimi stališči prepričali premierja Boruta Pahorja in ministre, ki se zavzemajo za zamrznitev. Sem optimističen, saj imamo nenazadnje podporo tudi v delu SD," je dopoldne povedal Erjavec. Erjavec meni, da bo formula, po kateri bi se pokojnine tudi v prihodnje poviševale, kompromis. DeSUS predlaga poviševanje v razmerju 80:20 glede na rast plač in življenjskih stroškov, medtem ko vladni predlog predvideva razmerje 60:40. Za zamrznitev pokojnin naj bi si sicer prizadevali predvsem ministri iz krizne skupine, denimo Mitja Gaspari in Franc Križanič.
|
neutral
|
9,234
|
Naj se tekma začne! je ob razpisu županskih volitev in volitev v občinske svete, ki bodo 10. oktobra, dejal predsednik Gantar. Predsednik DZ Pavel Gantar je ob podpisu akta o razpisu rednih volitev, ki bodo tako drugo nedeljo v oktobru, dejal, da demokracija ne pomeni samo volitev. Je tudi veliko drugega, kar spada v vsakdanje življenje ljudi, pravi in dodaja, da pričakuje barvitost. Po pričakovanjih bo drugi krog volitev sledil 14 dni kasneje, torej 24. oktobra. Gantar se je za nedeljo pred skrajnim datumom (17. oktober) odločil, ker bi sicer drugi krog volitev sovpadal z dnevom reformacije in bi bil to hkrati dan pred 1. novembrom, kar se predsedniku ni zdelo primerno. Glede problematike Ankarana je Gantar povedal, da lastnih volitev tam ne bodo imeli, saj občina po znanih zapletih ni ustanovljena.
|
neutral
|
9,235
|
Kot kaže so se vozniki zaradi slabega vremena porazdelili skozi ves dan, zato na cestah ni zastojev. Kljub drugačnim pričakovanjem je današnji dan glede gneče na naših cestah minil mirno. Brez zastojev in le z občasnimi čakalnimi dobami na mejnih prehodih. Trenutno je treba čakati le še na Gruškvju, in sicer pol ure. Kilometrske kolone na Hrvaškem Je pa pri sosedih promet v znamenju kilometrskih zastojev. Najhuje je bilo med Zagrebom in Karlovcom pred cestninsko postajo Lučko, kjer je kolona vozil dosegla tudi 3 kilometre. Proti mostu na Krk se je vila kolona dolga 5 kilometrov, na Jadranski magistrali pa je promet ves dan potekal počasi. Gneča je bila proti morju in iz smeri morja, ugotavljajo v hrvaškem avtoklubu, zato menijo, da je najboljši nasvet tudi za prihodnje dni – potrpežljivost.
|
neutral
|
9,236
|
Kopanje v slovenskih sezonskih bazenih je, kar se tiče kakovosti vode, na splošno varno. Največ neskladnih vzorcev je v nekaterih otroških bazenih in zdraviliščih. O čistosti vode se lahko informirate pri upravljavcu bazena. Pokazateljev čistosti vode je več, eden med njimi je vsebnost THM, ki kaže tako na organske kot kemijske nečistoče. Do konca leta njihova vrednost ne bo smela presegati 0,020mg/l. Izjema so nekatera zdravilišča, ki imajo drugačno naravno sestavo vode. Voda mora biti tudi na pogled tako čista, da se vidi do dna. Na Inštitutu za varovanje zdravja pravijo, da je kopanje v letnih bazenih varno. "Iz podatkov je razvidno, da imajo nekoliko več neskladnih vzorcev otroški bazeni (globine manj kot 0,6 m), zlasti pa bazeni z naravno mineralno vodo," je povedala Ivanka Gale. "Večje onesnaženje lahko pričakujemo v bazenih z vrtinčenjem tople vode, zato imajo ti bazeni predpisano nekoliko višjo koncentracijo prostega klora." Razlog za pogostejše preseganje mejnih vrednosti v otroških bazenih je, da so otroci v vodi bolj aktivni oziroma v vodo tudi lulajo, zato se v vodo izloča več organskih nečistoč. Voda je zato bolj mikrobiološko, a tudi bolj kemijsko obremenjena, saj v reakciji organskih snovi z dezinfekcijskimi sredstvi (npr. klorom) nastanejo stranski produkti, kar vpliva na kemično sestavo vode. Večje vsebnosti trihamelotanov, na kratko THM, ki so subtilni pokazatelj čistosti vode, najdemo tudi v nekaterih zdraviliščih in bazenih z morsko vodo, na kar vpliva sestava vode. Mejne vrednosti THM so tu zato lahko izjemoma višje. „Stanje se z leti nekoliko izboljšuje,“ pravijo na IVZ. Koncentracije THM so bile v letu 2005 v povprečju 0,044 mg/l, v letu 2006 so bile 0,041 mg/l, v letu 2007 so bile 0,035 mg/l, v letu 2008 pa 0,031 mg/l. „Za leto 2009 podatki še niso obdelani, vendar mora biti mejna vrednost 0,020 mg/l dosežena najpozneje do konca leta 2010,“ je povedala Galetova in poudarila, da to niso mejne zdravstvene vrednosti, ampak pomenijo subtilni parameter čistosti vode. „Toksičnost kemikalij se začne pri bistveno višjih vrednostih.“ THM in rak Trihalometani so lahko nevarni za zdravje, po nekaterih podatkih naj bi povzročali celo raka. "Pri kratkotrajni izpostavljenosti delujejo THM predvsem na centralni živčni sistem (zaspanost, omotica, glavobol), ledvice in jetra, " je pojasnila Galetova. "Najpogosteje opazovani toksični učinek kloroforma (spojina THM, ki vsebuje klor, o. p.) pri ljudeh je poškodba jeter in ledvic." Mednarodna organizacija za raziskave na področju rakavih obolenj (IARC) v svoji klasifikaciji rakotvornih snovi uvršča kloroform v skupino 2B (snov je morda rakotvorna za človeka), bromoform (spojina THM, ki vsebuje brom) pa v skupino 3 (razvrstitev v skupine rakotvornih snovi ni možna). "Za genotoksičnost so rezultati študij protislovni in premalo dokazani, podobno tudi za reproduktivno toksičnost, kjer opisujejo spontane splave, prezgodnji porod, zmanjšano porodno težo," je pojasnila Galetova. Poglejte zloženko: Kopalne vode in zdravo kopanje. Preverite pri upravljavcu
|
negative
|
9,237
|
Konec tedna se je v okolici Trsta zgodila nesreča. En slovenski potapljač je umrl, drugi se za življenje še bori. Slovenska potapljača iz okolice Pirana sta se konec tedna potapljala v bližini Trsta. Za 41-letnega biologa se je to končalo tragično, usoda njegovega mlajšega kolega pa bo znana v dveh dneh. "Po nepreverjenih informacijah sta fanta testirala rebreatherje. To so naprave za potapljanje na zaprt sistem – se pravi, da imaš samo jeklenko s kisikom in notri računalnik dela mešanico zraka, ki jo potrebuješ. Kot kaže, je na obeh rebreatherjih prišlo do neke okvare. Možnosti za te okvare – po izjavah naših inštruktorjev – sta naslednji: da je bilo premalo kisika oziroma preveč ogljikovega dioksida ali pa so bile jeklenke napolnjene tam, kjer so izpušni plini, torej z monoksidom," nam je povedal Vladimir Ban, načelnik Podvodne reševalne službe in podpredsednik Slovenske potapljaške zveze. Enega izmed fantov so našli po dveh urah na sedmih metrih, drugega na štirih. Oba sta bila dokaj izkušena potapljača, a vseeno je tu izkušenost relativna. Tu moraš poslušati svoje telo, če kaj ni v redu, začutiš, da je z mešanico nekaj narobe, da ti postane vroče ...Vladimir Ban Izkušenost je tu relativna Policija je rebreatherje vzela za potrebe preiskave. Ob tem Ban poudarja še naslednje: "Postavlja se vprašanje, zakaj se ti fantje ali dekleta ne obrnejo po pomoč k drugim. Mi imamo v Sloveniji dva vrhunska, res vrhunska inštruktorja: Igorja Vrhovca in Dada Podnarja. Oba imata 20-letne izkušnje, od tega 10-letne z rebreatherji. Vse te stvari poznata. In ta Voyager (zaprtokrožni sistem, op. a.) je pri naših fantih poznan kot nezanesljiv." "On je izjemno fajn fant" 31-letni potapljač, ki je trenutno v komi, je sicer zaposlen na morski biološki postaji v Piranu. "Danes je to za nas prevelik šok. Za nesrečo smo izvedeli, ko smo prišli v službo, in ne vemo nič več. On je izjemno fajn fant in potapljač," nam je povedala ena izmed njegovih sodelavk. Vzrok nesreče še vedno ni znan. V naslednjih 48 urah naj bi postalo jasno, ali bo ponesrečeni potapljač preživel ali ne.
|
neutral
|
9,238
|
Medtem ko je moralo vodstvo Carrere Optyl lani zaradi gospodarske krize odpuščati delavce, so prejšnji teden na delovni preizkus sprejeli še 35 novih delavcev. Če bodo načrtovane količine za proizvodnjo ostale v napovedanem obsegu, bodo v drugi polovici leta potrebovali še več ljudi, s čimer bo skupno število zaposlenih v podjetju preseglo 1300, so sporočili iz podjetja. V Carreri Optyl, ki se ukvarja z izdelavo očal in je v lasti italijanskega koncerna Safilo, se kljub svetovni gospodarski krizi in številnim odpuščanjem v lanskem poletju razmere očitno izboljšujejo. Od konca lanskega leta do letošnjega 16. julija so vnovič zaposlili že 222 ljudi, a za določen čas. Izboljšanje pogojev poslovanja letos je po ocenah vodstva podjetja v prvi vrsti posledica dviga povpraševanja po proizvodih celotnega koncerna ter s tem posledično dviga proizvodnje v ormoškem podjetju. Gospodarske razmere, ki so za podjetje Carrera imele največje posledice lani, se s tem zagotovo še niso ustalile, opozarjajo v družbi. Padci proizvodnih količin, pa nato spet porast, namreč jasno nakazujejo, da bo v podjetju treba tudi v prihodnosti zagotoviti veliko mero fleksibilnosti in konkurenčnosti. "Takšen način prilagajanja trgu in s tem proizvodnim količinam vsekakor pomeni tudi zaposlitve za določen čas takrat, ko delo je, ter prekinitev teh zaposlitev takrat, ko dela ni več," so še izpostavili v družbi Carrera Optyl.
|
positive
|
9,239
|
V hramu slovenske demokracije so se odločili, da bodo sprejeli celo vrsto ukrepov, ki naj bi pripomogli k varovanju našega planeta. V dokumentu, ki so ga naslovili "Akcijski načrt za zmanjševanje negativnih vplivov na okolje v državnem zboru“, začenjajo z ugotovitvijo, da zahodni način življenja ogroža človeško civilizacijo. Številne naravne katastrofe ter opozorila znanstvenikov so zato k bolj aktivnemu reševanju okoljske problematike prisilila tudi številne politike. Ta opozorila so očitno resno vzeli tudi v državnem zboru, kjer so naredili širok nabor ukrepov, ki bodo pripomogli k bolj čistemu okolju. Do sedaj so na primer že prenehali izdajati Poročevalca v tiskani obliki, odstranili so velik del avtomatov z vodo, zamenjali 540-litrsko posodo za smeti s 120-litrsko in začeli z ločevanjem odpadkov. Kupujejo tudi nekaj koles za kurirje, vozni park pa so zmanjšali za dve vozili. Ekološka zavest In kaj imajo še v načrtu. Seznam ukrepov je res dolg, tako da smo izbrali nekaj zanimivejših. Velik poudarek bo na ozaveščenosti, ki jo bodo na svoja pleča vzeli vodje sektorjev in oddelkov, enkrat do dvakrat letno pa bodo imeli tudi interna izobraževanja na to temo. Temu se ne bo moglo izogniti tudi podporno osebje, saj bodo bolj eko-izobrazili tudi čistilke, ki bodo pri svojem delu uporabljale bolj zelena čistila. Da bi privarčevali z energijo in vodo, bodo zaposleni ob odhodu domov morali ugašati luči, klimatske naprave, zaslone, televizorje ..., na kar jih bodo opozarjali tudi kartončki. Nižje bodo tudi temperature prostorov ter ravni vode v kotličkih na stranišču. Več bo tudi ponovne uporabe pisarniškega materiala, elektronizacije dokumentov, ki jih bodo morali v čim večji meri tiskati dvostransko. Obenem bodo poskušali zmanjšati količino PVC s steklenimi kozarci za vodo. Ker pa najboljše pobude na tem področju zmeraj prihajajo od spodaj navzgor, bodo s svojimi predlogi za izboljšanje stanja lahko sodelovali vsi zaposleni v državnem zboru.
|
positive
|
9,240
|
Slovenska alpinista Rok Šisernik in Matjaž Jeran sta preplezala nekaj izredno težkih smeri v Kaliforniji in Kanadi. Glavni cilj odprave ni bil izpolnjen. Rok je drugi del vzponov plezal s poškodovanimi rebri. Celoten strošek odprave je bil okoli 2.900 evrov na osebo. "Preplezala sva devet smeri, dolgih od 250 do 700 metrov. Težavnost smeri se je gibala od 5.9, kar je po naše 6, do 5.12b, če prevedemo v slovensko lestvico, je to 7b," zatrdi alpinist Matjaž Jeran. "Svojo plezalno pot sva začela v dolini Yosemite pri El Capitanu, nakar sva splezala na Mt. Whitney, najvišji vrh kalifornijskega gorovja Visoka Sierra, ki leži 4500 metrov nad morjem. Tukaj sva plezala resne alpske smeri, ni pa šlo za nekaj najtežjega. V naslednjih dneh sva preplezala še eno podobno smer v severni Kaliforniji, nakar sva se za 14 dni odpravila v Kanado, kjer sva najprej plezala na področju Squamish, blizu mesta Vancouver. Tukaj sva plezala fizično in psihično dokaj težavne smeri," plezalno pot opisuje Jeran. Alpinist nadaljuje, da sta v prvi lažji smeri izkusila zares pasje mrzlo vreme, ob plezanju večine naslednjih smeri pa v steni sploh nista dobro čutila prstov. "Prvo popoldne, 21. junija, sva plezala en raztežaj dolge poči s sprotnim nameščanjem varovanja. 22. junija preplezala 250-metrsko smer Left Wall v Chiefu. Pri sestopu je Roku zdrsnilo in poškodoval si je rebra. Od tistega trenutka dalje je plezal s poškodovanimi rebri. Na srečo ni šlo za nič hujšega," razlaga Jeran. Podroben opis celotnega plezalnega podviga si preberite TUKAJ. Fotografije si oglejte TUKAJ. "22. junija sva plezala 250-metrsko smer Left Wall v Chiefu. Pri sestopu je Roku zdrsnilo in poškodoval si je rebra," pripoveduje Jeran. (Foto: Rok Šisernik, Matjaž Jeran) "Glavnega cilja nisva dosegla, vendar pa je bila odprava zame osebno vsaj tako uspešna kot tista davnega leta 2003, ko sva z Mihom Valičem prosto preplezala večino zmerno težkih yosemitskih smeri. Vzponi v prvih desetih dneh so bili številni in odlični, nekateri zelo alpski," še doda Jeran.
|
neutral
|
9,241
|
Okoli polnoči je zagorelo v zapuščenem hotelu Vila Virginija v Portorožu. Gasilci so še vedno na terenu. Poglejte si fotografije požara in video! 22 gasilcem iz Kopra, Pirana in Sečovelj je požar uspelo omejiti, vendar je okoli deset gasilcev še vedno na terenu. "Gasilci odstranjujejo ruševine, saj je 80 kvadratnih metrov strehe popolnoma uničene," je povedal poveljnik Gasilske brigade Koper Denis Glavina. Pogorelo je tudi celotno četrto in peto nadstropje ter notranje stopnišče. Policisti so ponoči zaprli promet na cesti Obala in izselili ljudi iz sosednje hiše, ki je bila najbližje goreči stavbi. Vzrok požara še ni znan, obstajajo pa neuradne domneve, da bi ga lahko poročil brezdomec, ki se je domnevno ponoči pred mrazom umaknil v stavbi. Policisti še opravljajo ogled kraja dogodka in zbirajo informacije. Pogorelo stavbo si je po naših informacijah ogledal tudi lastnik hotela Marino Belac. To ni prvič, da je gorelo v zapuščeni stavbi enega prvih portoroških hotelov, ki so ga odprli pred prvo svetovno vojno. Gasilci so požar v šestnadstropni stavbi gasili že leta 2007. Portoroška sramota Vila je bila že pred požarom tako dotrajana, da je po mnenju strokovnjakov ni bilo več mogoče obnoviti, ampak bi jo bilo potrebno porušiti in na mestu zgraditi nov objekt. Portoroško podjetje Aurora, katerega lastnik je Belac, je leta 1994 poslopje kupilo od Hotelov Palace, da bi v njem zgradilo zasebna stanovanja in poslovne lokale, a je bilo to v nasprotju s prostorskimi akti, ki na tem prostoru predvidevajo turistično nastanitveni objekt. "Poleg tega so v podjetju Aurora želeli ohraniti sedanjo višino stavbe, medtem ko prostorski akt predvideva nižjo in širšo stavbo," je pojasnila Barbara Žalac iz piranske občine. Mestni svetniki so predlogu podjetja za spremembo zazidalnega načrta nasprotovali, prav tako okoliški prebivalci, in do sprememb ni prišlo.
|
negative
|
9,242
|
Balkan se vnovič pregreva in Evropa ga miri prek Ljubljane, trdijo neuradni viri. Obisk nemškega zunanjega ministra Guida Westerwelleja včeraj v Ljubljani ni bil zgolj naključje, kakor tudi ne dan prej obisk luksemburškega premierja Jean-Clauda Junckerja, trdijo viri blizu vrhovom slovenske diplomacije. Vroč balkanski kotel Balkanski kotel se vnovič pregreva, kar kažejo tudi odzivi, ki jih je prejšnji teden povzročilo Meddržavno sodišče v Haagu, ko je presodilo, da Kosovo z razglasitvijo neodvisnosti ni kršilo splošnega mednarodnega prava. Denimo izjava predsednika vlade Republike srbske Milorada Dodika, ki je napovedal odcepitev od BiH. EU je za posrednika pri miritvi vznemirjenega Balkana tokrat izbrala Ljubljano, pravijo dobro obveščeni. To je tudi osrednja naloga premierja Boruta Pahorja, ki je včeraj popoldne odpotoval v BiH. Kot so sporočili iz njegovega kabineta, se je na prijateljsko povabilo predsednika vlade BiH Nikole Špirića z njim sestal kar v njegovem domačem kraju Banjaluki. Zasebni in prijateljski obisk "Obisk je zasebne in prijateljske narave in pomeni poglobitev dialoga in dobrih odnosov, ki sta jih premierja vzpostavila na nedavnem obisku v Sarajevu in nato na konferenci na Brdu. Gre za neformalni obisk, na katerem se bosta predsednika vlad Slovenije in BiH posvetila predvsem izboljšanju sodelovanja med državama, s poudarkom na gospodarskem sodelovanju," je uradni opis sinočnje večerje v Banjaluki. Pogovarjala sta se o razmerah v BiH in izzivih, s katerimi se le-ta sooča. Strinjala sta se, da je treba vnovič oživiti in konkretizirati evropsko perspektivo BiH, kjer je prvi korak takojšnja izvedba vizumske liberalizacije. Premier Pahor je ponovil podporo Slovenije na poti k evroatlantskim integracijam. Poudaril je pomen ustavne reforme, ki mora biti predvsem rezultat konsenza političnih vodij znotraj BiH, oblikovanega na podlagi političnega dialoga. Včeraj Špirić, danes Dodik, jutri Kosorjeva Sicer pa sta Pahor in Špirić ugotovila, da med državama ni odprtih političnih vprašanj, zavzela pa sta se za intenzivnejše iskanje rešitve regionalnih vprašanj, kot je vprašanje nasledstva SFRJ. Reševanje odprtih tem, ki jih je razdružitev SFRJ pustila, bo tudi osrednja tema sobotnega obiska hrvaške premierke Jadranke Kosor v Bohinju. Slovenija in BiH sta tudi pomembni gospodarski partnerici. Pahor in predsedujoči Svetu ministrov Nikola Špirić sta se na pogovorih zavzela za nadaljnjo poglobitev gospodarskih odnosov, predvsem na področju izvozne aktivnosti in spodbuditve izhodnih investicij. Premier Špirić je poudaril, da so slovenske investicije v BiH vedno dobrodošle, in upa, da bodo slovenska podjetja sodelovala pri izgradnji velikih načrtovanih infrastrukturnih projektov. Pahor se bo danes dopoldne sestal tudi s predsednikom Vlade Republike Srbske Miloradom Dodikom.
|
neutral
|
9,243
|
V drugem četrtletju sta se spremenili občini Vrhnika in Cerknica. Največ naselij ima občina Krško. Na novo smo dobili tri ulice, spremenili pa smo kar dva tisoč hišnih številk. V Registru prostorskih enot je bilo v drugem četrtletju spremenjenih več kot dva tisoč hišnih številk. Največ novih hišnih številk je dobila občina Koper. Spremenjeni Vrhnika in Cerknica Po podatkih Statističnega urada RS sta se v tem obdobju spremenili območji občin Vrhnika in Cerknica, in sicer se je del naselja Dobec, ki je doslej spadal v občino Cerknica, priključil naselju Pokojišče v občini Vrhnika, del naselja Padež, ki je doslej spadal v občino Vrhnika, pa se je priključil naselju Kožljek v občini Cerknica. Drugo četrtletje Spremenjene so bile 2.303 hišne številke, od tega jih je 1.271 nastalo na novo, 967 je bilo ukinjenih, 65 pa preštevilčenih. Največ naselij v Krškem Po številu naselij je bila na prvem mestu občina Krško s 158 naselji, na drugem pa občina Trebnje s 153 naselji. Občine Kobilje in Odranci ter Trzin so obsegale vsaka le po eno naselje. Na novo je nastalo le eno naselje, in sicer na območju občine Krško (Kerinov Grm), število ulic pa se je povečalo za tri. Sveti Jurij le s štirimi ulicami Več kot tisoč ulic ima le občina Ljubljana, nad 200 ulic pa ima še pet občin. Občina z najmanjšim številom ulic (tj. 4) je občina Sveti Jurij (pomurska regija). Največjo skupino so sestavljale občine z naselji brez uličnega sistema – takih občin je bilo 64. Število hišnih številk se je najopazneje povečalo v občini Koper, in sicer za 52. Sledi občina Krško, ki je na novo dobila 48 hišnih številk. Najopazneje se je število zmanjšalo v občinah Slovenska Bistrica (za 73), Metlika (za 51), Rogaška Slatina (za 50) in Lendava (za 34).
|
neutral
|
9,244
|
Komisija MOP bo ponovni tehnični pregled športnega centra Stožice najverjetneje opravila v zadnjih dneh ali urah pred otvoritvenima tekmama, ki bosta 10. in 11. avgusta. Z ministrstva za okolje so namreč pojasnili, da je tehnični pregled predviden na začetku drugega tedna v avgustu. Podjetje Grep, ki za Mestno občino Ljubljana (MOL) gradi športne objekte, je komisiji ministrstva za okolje in prostor vlogo za pregled odprave pomanjkljivosti na športnih objektih v Stožicah oddal v torek. Na MOP so tedaj pojasnili, da se ob ponovnem tehničnem pregledu ugotavlja odprava pomanjkljivosti. Če te niso odpravljene, upravni organ ne more izdati uporabnega dovoljenja, ki je pogoj za uporabo objekta, so zapisali. Ministrstvo je sicer opravilo že dva tehnična pregleda objektov Športnega centra Stožice, in sicer 16. in 28. junija. Ljubljanski župan Zoran Janković pa je na torkovi novinarski konferenci med drugim izpostavil, da bo dovolj že, če bo uporabno dovoljenje za športne objekte izdano nekaj dni pred 10. avgustom. Takrat bo s košarkarsko tekmo med Slovenijo in Španijo predvidoma odprta dvorana, dan kasneje pa z nogometno tekmo med Slovenijo in Avstralijo še stadion. Na ministrstvu za okolje so sicer še pojasnili, da lahko izdajo tudi odločbo o poskusnem obratovanju. Pogoj za izdajo takšne odločbe je, da je objekt zgrajen v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem.
|
neutral
|
9,245
|
Anton Rop bo 18. avgusta nastopil položaj podpredsednika in člana upravnega odbora Evropske investicijske banke (EIB). Na tem mestu bo nasledil Poljakinjo Marto Gajecko. Rop bo v upravnem odboru opravljal nadzor nad operacijami v Bolgariji, na Češkem, Madžarskem, Poljskem, Slovaškem in v Sloveniji, obenem pa bo nadziral financiranje razvoja evropskih transportnih mrež. Slovenija je v okviru EIB članica neformalne konstituence, ki jo sestavljajo še Bolgarija, Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška ter Ciper in Malta, vendar slednja nista del rotacije za mesto podpredsednika. Poljakinjo naj nasledi Slovenec Šest držav iz konstituence je novembra 2006 sklenilo dogovor o tem, da Poljakinjo, ki je ena osmih podpredsednikov EIB, avgusta letos nasledi Slovenec. Poljakinja Gajecka je bila sicer na položaj podpredsednice EIB avgusta 2007 formalno imenovana za šest let, vendar naj bi v skladu z neformalnim dogovorom v okviru omenjene konstituence s položaja odstopila po treh letih. Gajecka je prvega podpredsednika iz te konstituence, Čeha Pilipa, prav tako nasledila po treh letih. Gajecka izgubila pravni boj Gajecka je sicer februarja izjavila, da nima pravne podlage za odstop s položaja avgusta letos, in menila, da so potrebna nova pogajanja o tem znotraj neformalne konstituence osmih držav. Poljsko finančno ministrstvo je dan pozneje sporočilo, da neformalni dogovor iz leta 2006, da bo Poljakinjo Gajecko na položaju podpredsednika EIB letos nasledil Slovenec, velja in da ga bodo spoštovali, saj je zavezujoč za vse strani.
|
neutral
|
9,246
|
Koliko stane virus te dni? Slovenski hekerji so ga prodajali za najmanj tisoč evrov. Pridržana dva, preiskava še poteka. Preiskava teče od aprila letos, preiskujejo izdelavo pripomočkov za napad na informacijski sistem in sum pranja denarja. Opravili so sedem hišnih preiskav na območju policijskih uprav Maribor, Celje in Krško. Mreža kupcev po vsem svetu Pridržali so dve osebi, stari 23 in 24 let. Hudodelci so sistem prodajali po vsem svetu, cena je bila tisoč evrov ali še več, je pojasnil Toni Kastelic, vodja centra za računalniške preiskave UKP GPU. Za tak kriminal osumljenim grozi 10 let zaporne kazni. Ključno je sodelovanje Kot je povedal Marjan Fank, pomočnik direktorja Urada kriminalistične policije, preiskava še poteka, in sicer v več državah. "Za zdaj prosim za razumevanje, saj podrobnosti ne moremo razkriti," je dejal Fank. Španska policija je v sklopu akcije razkrila kupce programov za protipravno pridobivanje informacij. Zasegli so material, ki je zdaj pod nadzorom slovenskega pravosodja. Program je bil sicer napisan za programsko okolje Windows. Stephen Gaudin, pravni ataše FBI ameriškega veleposlaništva na Dunaju, je poudaril, da je edini način, da se lahko zoperstavijo računalniški kriminaliteti, mednarodno sodelovanje policij: "Takega sodelovanja v svojih 19 letih kariere pri FBI še nisem doživel." Koliko držav točno sodeluje, Gaudin ni vedel: "Še sam ne vem, koliko držav je vpletenih, zato ne bi rad kateri delal krivico." 23-letnik aretiran in izpuščen Spomnimo – pri preiskavi domnevnih kaznivih dejanj s področja računalniške kriminalitete je slovenska policija sodelovala z ameriškim Zveznim preiskovalnim uradom (FBI). Namestnik direktorja FBI za spletni kriminal v Washingtonu Jeffrey Troy pa je v sredo sporočil, da so pred dnevi v Mariboru aretirali 23-letnega Slovenca z vzdevkom Iserdo, ki naj bi bil avtor virusa. Kasneje so z GPU sporočili, da je domnevnega hekerja aretirala slovenska policija. Okuženih 13 milijonov računalnikov Preiskovali naj bi sicer trojico nekdanjih študentov mariborske fakultete za računalništvo. Ti naj bi izdelali najučinkovitejši računalniški virus, ki je okužil 13 milijonov računalnikov po domovih, univerzah, podjetjih in vladnih organizacijah. Z njegovo pomočjo so na daljavo kradli podatke o kreditnih karticah, gesla za spletno bančništvo in druge zaupne informacije, med žrtvami pa se je znašlo tudi veliko največjih ameriških podjetij in bank. Zaradi tega je primer začel preiskovati tudi FBI.
|
negative
|
9,247
|
Kljub pričakovani manjši gneči na cestah danes zvečer, je na mejnem prehodu Gruškovje še vedno potrebno čakati 50 minut. Alternativni mejni prehodi v času gneče zaradi dopustov Če gledamo za Obrežje, sta za državljane EU priporočljiva mejna prehoda Slovenska vas in pa Rigonce, na Gruškovlju naj se vozniki raje poslužujejo mejnega prehoda Zavrč in Dobovec, na Primorskem pa priporočamo prehod Sečovlje, ki je bistveno manj obremenjen, in mejni prehod Sočerga. Starot in Jelšane sta že sedaj polna, poudarja Kristjan Bobovnik iz PIC-a. Na mejnem prehodu Gruškovje osebna vozila pri vstopu v državo čakajo 50 minut, na Zavrču pa tovorna vozila pri izstopu 25 minut. Cesta Trzin - Mengeš je zaradi del zaprta v Trzinu do nedelje 1.8. do 22. ure. Obvoz je urejen na relaciji Mengeš - Srednje Jarše - Domžale - Trzin. Zastoji spet jutri "Če gledamo prometni koledar, lahko za popoldan pričakujemo manjše zastoje, saj se je večina ljudi odpravila na pot iz petka na soboto ali v soboto zjutraj," je danes zjutraj zatrdil Kristjan Bobovnik s Prometno-informacijskega centra. "Zastoji na slovenskih cestah in mejnih prehodih se pričakujejo tudi jutri zjutraj in proti večeru v obratni meri iz Hrvaške proti Avstriji," je napovedal.
|
negative
|
9,248
|
Celovški dvori. Vegrad je del penalov zaradi zamude poravnal s stanovanji. Polovico penalov zaradi zamude pri dokončanju stanovanj v Celovških dvorih je Vegrad Mestni občini Ljubljana (MOL) in stanovanjskima skladoma poravnal s sedmimi stanovanji in sedmimi parkirnimi prostori. Drugo polovico pa bo plačal, ko bodo poravnane obveznosti do podizvajalcev, je včeraj povedal župan MOL Zoran Janković. Stanovanja so ocenili na 1.990 evrov na kvadratni meter in parkirni prostor na 15 tisoč evrov. Vseh penalov se je do pridobitve uporabnega dovoljenja sicer nabralo za okoli 2,6 milijona evrov. MOL ter mestni in državni stanovanjski sklad so sicer že prevzeli polovico od 419 kupljenih stanovanj v Celovških dvorih. Drugo polovico bodo prevzeli do drugega tedna. “Pripravljajo se že pogodbe, računam, da se bodo selitve izvajale septembra in oktobra,” je še povedal župan. Vegradu so sicer občina in sklada še dolžni za okoli 4,4 milijona evrov kupnine.
|
neutral
|
9,249
|
Mednarodni turnir v balinanju velja za enega od največjih v Evropi. “Naš tradicionalni turnir velja za enega od največjih v Evropi. Letošnjega se je udeležilo 30 ekip z več kot 110 balinarji. Devet ekip je prišlo iz Hrvaške, ena iz Italije, druge pa so domače, med igralci je kar nekaj bivših reprezentantov Slovenije in Hrvaške,” je na balinišču ob igriščih tenisa pod hotelom Metropol povedal Radovan Plejo, tajnik Balinarskega društva Lucija. Kot meni Plejo, postaja Lucija po zaslugi društva eden od močnejših centrov tega športa v Sloveniji. Lani so se iz obalne lige prebili v prvo slovensko balinarsko ligo, kjer so od začetka neporaženi in imajo tako vse možnosti za vstop v super ligo. Njihove uspehe cenijo tudi v lokalnem okolju, saj sta se prireditve ob koncu turnirja poleg Maura Belaca, predsednika Krajevne skupnosti Portorož, udeležila tudi direktor Centra za šport in mladino Piran Matjaž Ukmar ter piranski župan Tomaž Gantar. Letošnji turnir je prejšnji konec tedna potekal v spomin na pokojnega člana Branka Požarja - Toje, razmišljajo, da bi klubski turnir poimenovali za njegov memorial.
|
positive
|
9,250
|
Bolniki bodo lahko od zdaj naprej prek spleta preverili, kateri zdravnik je specializiran za določeno področje in ali imajo veljavno licenco. Zdravniška zbornica Slovenije je na spletni strani www.zdravniskazbornica.si/iskalnik.asp objavila aplikacijo Javni iskalnik zdravnikov. Tu se lahko pacienti seznanijo o veljavnih licencah zdravnikov in njihovi specializaciji. Iskalnik vsebuje podatke o imenu, priimku in področju veljavne licence za zdravnike, podatki o zaposlitvi pa so navedeni le za zdravnike, ki opravljajo zdravstvene storitve v javnih zavodih. Na idejo o spletni aplikaciji so v zbornici prišli zaradi nenehnega povpraševanja medijev in posameznikov o veljavnosti licence posameznih zdravnikov. Tako pravi predsednica Gordana Živčec Kalan in dodaja, da je to najverjetneje edina tovrstna aplikacija v Evropi. Po njenih besedah bodo razmislili tudi o nadgradnji aplikacije, morda o kakovosti zdravnikov, vendar prej potrebujejo soglasje informacijske pooblaščenke. Aplikacija je sicer neposredno povezana z registrom zbornice in se ažurira dvakrat dnevno.
|
positive
|
9,251
|
Radar. Blejski in bohinjski redarji nadzirajo hitrost. Nakup vozila bi bil cenejši. Kje bodo merili Hitrost. Radarsko merjenje hitrosti bo na Bledu na Ribenski, Prešernovi, Rečiški in Valvasorjevi cesti ter v Ribnem, Bohinju ter v Kamnah in Ribčevem Lazu. Redarji. Blejski in bohinjski medobčinski redarji po novem merijo tudi hitrost. Nad prehitre voznike bodo šli v ponedeljek. Kot je včeraj za Žurnal24 povedal Boris Sodja, vodja Medobčinskega redarstva Bled in Bohinj, so najeli vozilo z radarjem in za delo usposobili tri redarje. Prve meritve so na Bledu in v Bohinju opravili v začetku avgusta. "Na Bledu smo v štirih urah ugotovili 12 kršitev, v Bohinju pa v dveh urah 21. S ponedeljkovim merjenjem želimo umiriti promet pred začetkom novega šolskega leta, ko bodo na cestah spet otroci, med šolskim letom pa bomo pogosteje na odsekih cest pred šolami,” je pojasnil Sodja. 144 kilometrov na uro je bila na Ribenski cesti (omejitev je 50) najvišja izmerjena hitrost. Najhujše kršitve ponoči Radar meri vozila v obeh smereh, v najemu pa ga imajo do konca leta. Umirjanju hitrosti so na Bledu namenjene tudi table na Prešernovi in Ribenski cesti ter na Bohinjski Beli, ki so jih kupili z denarjem, zbranim od parkirnin, ena elektronska tabla stane pet tisoč evrov. Najhujše kršitve obravnavajo ponoči in ob koncih tedna. “Da bi ugotovili največje kršitelje in take kršitve zmanjšali, bomo z radarjem pogosto merili hitrost tudi ponoči,” je poudaril Sodja.
|
neutral
|
9,252
|
Sindikati: Vlada ignorira dejanske razmere na trgu dela. Pokojnine. Nobena reforma ne bo rešila pokojninskega sistema, če vlada ne bo najprej poskrbela, da bodo mladi dobili varne zaposlitve, menijo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Vlado bi moralo po njihovem mnenju skrbeti, da imajo mladi vsako leto manj pokojninske dobe, zato ni realno pričakovati, da bi si lahko do 65. leta nabrali 41 oziroma 43 let delovne dobe, kot predlaga vlada. V ZSSS so prepričani, da so za luknjo v pokojninski blagajni krivi vladni odpustki delodajalcem iz leta 1996, ko jim je prispevno stopnjo znižala z dobrih 15 na 8 odstotkov, s čimer so delodajalci po izračunih sindikalistov od leta 2008 privarčevali kar 6,4 milijarde evrov. Sindikati zato namesto polnjenja blagajne s podaljševanjem delovne dobe predlagajo izenačitev prispevnih stopenj, plačevanje prispevkov od vseh oblik dela in obdavčitev dividend. Vlada bo na pripombe socialnih partnerjev počakala do konca avgusta. Če bodo predlogi konstruktivni, bo odprla nov krog usklajevanj, sicer bo zakon v torek poslala v parlamentarno proceduro.
|
negative
|
9,253
|
Kinodvor. Z obiskom presegli pričakovanja ljubljanske občine. Ljubljana. V prejšnji sezoni si je projekcije v Kinodvoru ogledalo nekaj več kot 73 tisoč ljudi, ustanoviteljica Mestna občina Ljubljana pa jih na leto pričakuje najmanj 50 tisoč, zaradi česar, pravijo, je bila sezona zanje uspešna. Poleg tega je bila prva, ko je bil Kinodvor odprt celo leto. Težave so imeli pri projektu Kino pod zvezdami, saj je zaradi slabega vremena odpadlo sedem projekcij. “Po naši oceni smo zaradi vremena izgubili vsaj pet tisoč obiskov,” so povedali v Kinodvoru. Vsega skupaj jih je bilo sicer dobrih osem tisoč. Večer za Niko Bohinc Nova sezona se bo uradno začela prihodnji petek s premiero animiranega filma Skrivnost iz Kellsa. Pred tem, 1. septembra, bodo ob 17. uri v spomin na filmsko kritičarko Niko Bohinc predvajali enega od njenih najljubših filmov, Jules in Jim. V novi sezoni bo v Kinodvoru več filmskih festivalov. Tako bo septembra na sporedu Otok v Ljubljani, oktobra filmski program Mesta žensk, novembra Liffe, decembra pa Animateka. Marca bodo gostili še Festival dokumentarnega filma in Dneve etnografskega filma. Do aprila bodo poleg tega vsak mesec pripravili program, povezan s projektom Ljubljana – svetovna prestolnica knjige. Dodali so, da bo projekt za otroke in mlade Kinobalon sofinanciralo ministrstvo za kulturo.
|
neutral
|
9,254
|
Na območju Kanina ob pol enih opazili planinca, ki ni kazal znakov življenja. Med fotografiranjem pa je v smrt omahnil planinec na Prisojniku. Pred Visokim Kaninom se je ponesrečil slovenski gornik, njegov padec je videla planinka iz Bovca in o tem obvestila regijski center za obveščanje. Slednji je takoj sprožil reševalno akcijo, v kateri so sodelovali gorski reševalci, vojaki Slovenske vojske in dežurna zdravnica. Ta je pri ponesrečenem planincu lahko samo še potrdila smrt. Kot so povedali na novogoriški policiji, je 66-letni planinec doma iz Kranja sam hodil po strmem pobočju izven urejene poti nad domom Petra Skalarja, kjer mu je zdrsnilo. Po pobočju se je kotalil približno 20 metrov, nato pa padel čez 5 metrov visok skalni previs, kjer je obležal. Do njega sta takoj prišla dva planinca, ki pa sta ugotovila, da omenjeni ne kaže znakov življenja. Do ponesrečenega planinca je z helikopterjem prispela ekipa za helikoptersko reševanje v gorah, ki so pokojnega prepeljali v dolino. Takoj po zaključeni reševalni akciji pod Kaninom pa je šest reševalcev odhitelo v kanjon potoka Sušec v bližini Bovca, kjer se je pri pripravi na spust zgrudila avstrijska državljanka. Turistko so oskrbeli in jo predali ekipi helikopterske nujne medicinske pomoči, ki jo je s policijskim helikopterjem prepeljala v ljubljanski klinični center. Smrt tudi pod Prisojnikom Nekaj pred 15.00 pa so bili reševalci obveščeni tudi o nesreči na Prisojniku. 46-letnik iz Vnanjih Goric naj bi na grebenu na urejeni poti proti vrhu gore izgubil ravnotežje med fotografiranjem. Padca 200 metrov navzdol po pobočju gore ni preživel.
|
negative
|
9,255
|
Vrtec. Zaradi večjega vpisa trije dodatni oddelki v nekdanjem VDC. Otrok ne bo treba zavračati. Postojna. Stavba stare porodnišnice, iz katere se je po zamenjavi nepremičnin med občino in ministrstvom za delo lani v nove prostore preselil Varstveno-delovni center Postojna, ne bo v celoti prazna. Zaradi povečanega vpisa se je občina odločila v njej urediti tri dodatne oddelke vrtca. “Z novim šolskim letom bodo v vrtec znova sprejeti prav vsi otroci s stalnim bivališčem v občini,” so poudarili na občinski upravi, ki je morala za tri dodatne igralnice poskrbeti že lani. Leta 2005 je vrtec obiskovalo 353 otrok v 20 oddelkih, letos pa je vpisanih 600 otrok, ki bodo razporejeni v 33 oddelkov. Le začasna rešitev Ravnatelj Peter Plevnik je zadovoljen, da jim ne bo treba zavračati otrok. “Prostori v stari porodnišnici so res lepo obnovljeni in urejeni v skladu z vsemi normativi, vsa oprema je nova, na vrtu pa je igrišče. Toda ta rešitev je začasna. Dolgoročno namerava občina stisko reševati s širitvijo vrtca v Gregorčičevem drevoredu. Investicija je predvidena v prihodnjem letu,” je dejal Plevnik. Čez počitnice je občina v Gregorčičevem drevoredu že obnovila streho in fasado ter vgradila tovorno dvigalo za kuhinjo.
|
neutral
|
9,256
|
Turčija je ukinila vizumsko obveznost za državljane Republike Slovenije, kar bo še posebej razveselilo vse športne navdušence, ki se bodo odpravili na svetovno prvenstvo v košarki. Turčija za slovenske turiste od danes ni le cenovno ugodna turistična destinacija z rajskimi plažami. Slovenski državljani (imetniki navadnih potnih listov) namreč ne potrebujejo več vizumov za vstop v to priljubljeno turistično deželo. Ukinitev vizumske obveznosti je za državljane Republike Slovenije pomembna tudi v luči svetovnega prvenstva v košarki, ki se bo v Turčiji začelo v soboto, sporočajo z ministrstva za zunanje zadeve. Do danes je veljalo, da so slovenski državljani v Turčiji lahko preživeli največ 90 dni, za kar so potrebovali vizum, ki so ga pridobili na letališču takoj po prihodu. Za pridobitev vizuma je bil potreben veljavni osebni dokument z veljavnostjo vsaj šest mesecev, za vizum pa je bilo treba odšteti 15 evrov.
|
positive
|
9,257
|
Sodba proti OMV. Nekdanji najemnik bencinskega servisa Urbanja je na sodišču poiskal pravico in premagal giganta OMV. V petek je predvidena deložacija upravljalca enega od najbolj obiskanih bencinskih servisov na poti od Šentilja do Ptuja – bencinskega servisa Dobrenje vzhod. Neupravičena prekinitev Zdajšnji najemnik Neseznanjen. Trenutno bencinski servis upravlja in najema podjetnik Leo Toplak, ki pa smo ga o njegovi deložaciji obvestili novinarji. “Jaz nič ne vem o deložaciji. Vse obvladuje služba OMV. Jaz imam njihov bencinski servis v najemu, pogodbo pa imam sklenjeno še za nekaj let,” za Žurnal24 pojasnjuje Toplak. Omenjeni servis, ki je v lasti OMV Slovenija, je do marca 2008 upravljal najemnik, podjetnik Domen Urbanja, dokler mu lastnik ni prekinil pogodbe še pred iztekom roka. “Moja stranka je 13 let upravljala ta bencinski servis, s tem si je zagotavljala eksistenco, lepega dne pa so jo vrgli s servisa,” pravi Andrej Kac, odvetnik Urbanje, ki je OMV tožil zaradi motenja posesti in na Višjem sodišču v Mariboru dosegel zmago. “Razsodili so v prid moji stranki, da ji je OMV neupravičeno prekinil pogodbo in neupravičeno onemogočil opravljanje dejavnosti. Sodišče je toženi stranki naložilo, naj vzpostavi stanje, kakršno je bilo pred dvema letoma, kar pomeni, da moja stranka znova upravlja bencinski servis. Ta sodba je pravnomočna,” dodaja mariborski odvetnik Kac. Jutri deložacija 13 let je bil Domen Urbanja upravitelj bencinskega servisa Dobrenje vzhod v Pesnici. Po Kacovih besedah OMV Slovenija ni upošteval sodbe sodišča, zato so vložili še predlog o izvršbi in jim je uspelo, saj imajo pravnomočen tudi sklep o izvršbi, kar pomeni, da bo v petek potekala deložacija bencinskega servisa. “Če ta ne bo prost ljudi in stvari, mora izvršitelj izpolniti odločitev sodišča,” pojasnjuje Kac. “Neživljenjska odločitev” Pri OMV so potrdili odločitev višjega sodišča in razpisano deložacijo za jutri. “Spor izhaja iz leta 2008, ko dotedanji upravljalec bencinskega servisa ni želel nadaljevati poslovanja z OMV Slovenija in mu je bila posledično odpovedana pogodba,” sporočajo iz OMV in poudarjajo, da se zoper odpoved pogodbe upravljalec ni pritožil ali vložil tožbe, ampak je vložil tožbo na motenje posesti. Pri OMV so dodali: “Sodišče je dalo posest nad bencinskim servisom dotedanjemu upravljalcu servisa, izpraznjenega ljudi in stvari, dalo je uporabo bencinskega servisa toženi stranki (OMV Slovenija) in stranki (OMV Slovenija), naložilo, da sama sebe ne sme motiti na svoji posesti. Taka odločitev višjega sodišča je po našem mnenju popolnoma neživljenjska, neizvršljiva in predstavlja pravni absurd.” Odvetnik Andrej Kac pa samo še dodaja: “Ni pomembno, ali je odločitev sodišča življenjska ali neživljenjska. Tudi OMV mora spoštovati odločitev sodišč!”
|
negative
|
9,258
|
“Zadnja leta je fenomen piratstva intenziven predvsem v Adenskem zalivu v Rdečem morju, kjer je trenutno zajetih nekaj manj kot 20 ladij, približno 350 pomorščakov je talcev. Z Nigerijo je to najbolj nevarno območje,” je na včerajšnji novinarski konferenci na temo piratstva na morju dejal Branko Krznarič iz Mednarodne federacije transportnih delavcev (ITF). “Razlog za močno povečano dejavnost somalijskih piratov tiči v kritičnem položaju države – od leta 1991 namreč nima delujoče vlade in kazensko-pravosodnega sistema. Tukaj piratstvo smrdi že po gusarstvu, saj naj bi šlo 30 odstotkov dobička kar tranzitni vladi. Tukaj pa so še zelo revni ljudje, ki so se prej preživljali z ribištvom,” je pojasnil Marko Pavliha, predstojnik katedre za pomorsko in prometno pravo na fakulteti za pomorstvo in promet. Sprožena mednarodna akcija ITF je v sodelovanju z organi v pomorski industriji maja sprožil mednarodno akcijo v boju proti piratstvu. “Naš cilj je zbrati vsaj 500 tisoč podpisov do 23. septembra, mednarodnega dneva pomorstva, in tako pritisniti na vlade za konkretno akcijo zaustavitve piratstva. Osebno pa bi pri tem rad videl, da bi Slovenija izstopala – pa ne v slabem smislu, saj je do zdaj slovenskih podpisov le 20. Peticijo lahko podpišejo vsi, ni namenjena izključno pomorščakom,” je poudaril Krznarič.
|
negative
|
9,259
|
Žitni most. Posvetilo so izbrali v Monsu. Na Žitnem mostu, ki so ga odprli v torek in ki povezuje Petkovškovo nabrežje in Poljanski nasip, je na plošči zapisano, da je "zgrajen v času župana Zorana Jankovića". Na Mestni občini Ljubljana (MOL) na vprašanji, zakaj so se za to odločili in ali bo kakšno posvetilo tudi v Športnem centru Stožice, niso odgovorili. Napotili so nas k Monsu Jožeta Anderliča, ki je bil donator mostu. Njegove odgovore še čakamo. Največji donator Sicer pa je na plošči zapisano tudi, da je Anderlič most "podaril meščanom in mestu". Njegova Kranjska investicijska družba in njeno hčerinsko podjetje Mons sta od leta 2006 največ darovala MOL – skupaj več kot 1,1 milijona evrov. Kot je znano, si Anderlič že dolgo prizadeva za to, da bi lahko stari Kolizej, ki je v njegovi lasti, porušili in zgradili nov objekt z 72-metrsko stolpnico.
|
neutral
|
9,260
|
Poletno. Koncerti, filmi, sejem vinilk ... Središče mesta bo za tri dni zaživelo – danes se začenja tridnevni poletni festival FestivalGo. Pred Splendid barom bo vsak dan že popoldne otroški program. Na Bevkovem trgu bo ob 20.30 oziroma 21. uri prvi večerni koncert, drugi pa bo sledil ob 23. uri na poletni sceni Kluba goriških študentov, kjer bodo vsak večer ob 20. uri vrteli glasbene filme. Pestro bo tudi na ploščadi med knjižnico in gledališčem, ki bo namenjena afterpartyjem z začetkom ob polnoči. DJ in afterparty Danes bodo na Bevkovem trgu nastopili Eva Hren in Sladcore ter zasedba Cana Flamenca, na poletni sceni skupina Strizzy, za afterparty pa bo poskrbel DJ Aleksij. V sklopu festivala bo na Bevkovem trgu tudi sejem vinilk. Organizatorji upajo, da se bo festival tokrat prijel, saj je bilo podobnih poskusov že kar nekaj, a so po prvi izvedbi ugasnili.
|
positive
|
9,261
|
Po poročanju HAK je na koncu istrskega ipsilona daljša kolona vozil v smeri Slovenije. Gneča tudi na slovenskih cestah. Pri Grosuplju nesreča v smeri Novega mesta. Na dolenjski avtocesti v smeri Novega mesta je prišlo do prometne nesreče, ki močno ovira promet. Posledice nesreče, do katere je prišlo med priključkoma Šmarje Sap in Cikava v smeri Dolenjske, so že odstranili, zastoj pa je nekaj čez četro uro segal že od ljubljanske vzhodne obvoznice od predora Golovec in na ljubljanska južno obvoznico. Gost promet z zastoji je: - na primorski avtocesti pred delovno zaporo med Vrhniko in Logatcem(1,5km) v smeri Kopra, - na gorenjski avtocesti med Podtaborom in predorom Ljubno v smeri Jesenic, - na ljubljanski zahodni obvoznici na razcepu Kozarje iz smeri Brda proti Viču, - na cestah Šmarje - Koper, Ljubljana - Vrhnika, Ljubljana - Škofljica, Brnik - Kranj in Lesce - Bled, zgoščen promet je na cesti Ljubljana - Medvode. Na mejnem prehodu Obrežje je čakalna doba tovornih vozil pri izstopu iz države 1 uro. Hrvaška: petkilometrski zastoj proti Sloveniji Po podatkih hrvaškega avtokluba (HAK) pa je na koncu hitre ceste (istrski ipsilon) daljša kolona vozil v smeri Slovenije. Zastoji proti mejnima prehodoma Dragonja in Sečovlje so dolgi pet kilometrov. Promet je sicer zgoščen na vseh pomembnejših cestah proti notranjosti Hrvaške, zlasti na avtocestah proti Gruškovju in Obrežju. Danes zastoje pričakujejo tudi na jadranski magistrali v bližini večjih turističnih središč.
|
negative
|
9,262
|
Vrtec Ciciban. Prvi del končan, 30 vlog na čakanju do pomladi, ko bodo zgradili tudi drugega. Z enoletno zamudo so se malčki preselili v novozgrajeni vrtec v Šmarju. V njem je na voljo sedem igralnic, še enkrat toliko jih bo, ko bo končana druga faza vrtca. To naj bi se zgodilo čez šest mesecev. V tem času mora novi gradbinec, družba Slemenšek z Raven na Koroškem, ki je nadomestila Gradis, ko je ta šel v stečaj, porušiti preostali del vrtca in na njegovem mestu zgraditi novega. Zaradi gradnje nekaj oddelkov otrok gostuje v prostorih nekdanje knjižnice. Za zdaj ni stiske “Vsi sevniški otroci, ki to želijo, so vključeni v vrtec,” se pohvali župan Srečko Ocvirk in pojasnjuje, da je vključenost otrok v vrtce 73-odstotna. “Trideset vlog je sicer na čakanju,” dodaja ravnateljica vrtca Vlasta Fele, ki pravi, da bodo ti malčki vrtec začeli obiskovati spomladi, ko se bo staršem iztekel porodniški dopust. “Takrat pa bo zgrajen že tudi drugi del vrtca, tako da težav ne bi smelo biti,” zatrjuje Feletova. Vse več potreb V zadnjih treh letih so v občini odprli pet novih oddelkov: enega na Blanci, enega pri centralnem vrtcu in tri v Krmelju. Tam nameravajo prihodnje leto dograditi vrtec, saj prostora zmanjkuje. Jeseni naj bi bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, vrtec pa bi morali po napovedih župana dograditi leta 2011. Ocvirk upa, da se ne bo zapletlo pri gradnji, kot se je zgodilo pri sevniškem vrtcu, ko je šlo podjetje Gradis med gradnjo v stečaj. “Posel smo imeli zavarovan in smo unovčili bančne garancije,” pove župan. “Zaradi prekinitve pogodbe smo izgubili le čas, ne pa tudi denarja,” dodaja.
|
positive
|
9,263
|
Gradnja. Najprej osnovna šola in vrtec. “Z ministrstvom za šolstvo in šport smo se dogovorili, da gremo v fazno gradnjo,” je o gradnji nove osnovne šole z vrtcem in športno dvorano, ki je ocenjena na 8,5 milijona evrov, pojasnil župan Zvone Lah. “Septembra moramo čim prej popraviti proračun z novimi dejstvi in investicijski program, pričakujemo pa tudi sklep ministrstva za financiranje in potem gremo v razpis,” je pristavil. Odvisno od ponudb V prvi fazi bodo zgradili šolo in vrtec, pri tem pa upajo na ugodne ponudbe za izvedbo naložbe. “Za tak znesek se zdaj pulijo praktično vsi gradbinci. A dokler ne bomo dobili ponudb od samih izvajalcev, je težko govoriti, kakšna bo cena naložbe. Računam, da ne bo presegla petih milijonov evrov,” je povedal in dodal, da bi lahko gradnja stekla letos, če bo vse potekalo po načrtu.
|
positive
|
9,264
|
SD, Zares, LDS so premierju Pahorju "zatožile" ministrico za obrambo Jelušičevo, ker ni pripravila novele zakona o obrambi, ki bi poslancem dala več besede pri napotitvi vojakov v tujino. Ker novele zakona o obrambi ni in ni pripravilo ministrstvo za obrambo, so jo pripravili poslanci SD, Zares in LDS. Po novem naj bi dajal državni zbor soglasje k odločitvam vlade o napotitvi slovenskih vojakov v tujino, zlasti na vojna območja. O tem so zdaj obvestili premierja Boruta Pahorja. "Pričakujemo, da se bo Vlada Republike Slovenije čim prej opredelila do predloga sprememb Zakona o obrambi ter ga v interesu širše razprave o delovanju in vlogi Slovenske vojske doma in v mednarodnih organizacijah tudi podprla," so zapisali v pismu Pahorju. Opozarjajo ga tudi, da so ministrstvo za obrambo od aprila 2009 že večkrat pozvali, naj samo pripravi novelo zakona, a tega ni storilo. V pismu Pahorju poslanci SD, Zares in LDS sicer priznavajo, da je vlada v primerjavi s prejšnjimi glede napotitev vojakov v tujino res dala več veljave državnemu zboru, "kljub omenjeni vladni praksi pa podpisani poslanki in poslanci izrekamo kritiko na račun ministrstva za obrambo".
|
neutral
|
9,265
|
Prenova pomola. Dvigalo bo prestavljeno v Sečo, je odločen župan. Iz leta 1943 Obnovljeno. Dvigalo so naredili v italijanskem Trbižu za mehanično delavnico Licia Bencija, ki ga je uporabljal za dvigovanje na kraju, kjer sta zdaj carina in mejna policija. Leta 1972 so ga premaknili na današnje mesto in leta 2004 temeljito obnovili. Od razpisanega 4,8 milijona evrov nepovratnih, predvsem evropskih sredstev za ureditev ribiških pristanišč v treh obalnih mestih je bila Piranu odobrena polovica oziroma 2,4 milijona evrov. Predvidena naložba v piranski mandrač je sicer v celoti vredna 3,5 milijona evrov. Še pred začetkom del pa so v Piranu že razburjeni ribiči in ljubitelji dediščine. Nepotrebno se jim zdi odstranjevanje starega ribiškega dvigala. “Je naša tehnična dediščina, je pri roki in je brezhibno, uporabljamo ga vsi. Je naše – od vse redkejših ribičev ter drugih, ki tu še vztrajamo in živimo od morja. Gre za še en korak k našemu izginotju,” naštevata ribiča Milan Pevc in Goran Pahor, ki si prizadevata tudi za ohranitev izginjajoče avtentičnosti Pirana. Poudarjata, da so podobna dvigala prepoznavni znak mandračev vseh starih sredozemskih ribiških mest. 3,5-milijonska naložba v obnovo pomola bo odnesla dvigalo. V novo podobo ne spada Da ob obnovi ribiškega pomola načrtujejo tudi odstranitev dvigala, ki naj bi ga nadomestili s teleskopskim viličarjem oziroma dvigalom za plovila, potrjujejo tudi v kabinetu župana Tomaža Gantarja. “Vse, kar je povezano z dvigalom in popravilom plovil ob njem, povzroča tudi onesnaževanje okolice in ne spada v podobo prenovljenega dela mandrača. Zato bo prestavljeno v Sečo,” je odločen župan. Ponudbe izvajalcev bodo odpirali prihodnji četrtek, dela bodo začeli po turistični sezoni, končana pa naj bi bila predvidoma aprila prihodnje leto.
|
neutral
|
9,266
|
Sodelovanje. Dialog med starši in šolo je ključ za rešitev stisk šolarjev, poudarja stroka. Domači urnik dela Vnaprej. S starejšimi osnovnošolci in najstniki še pred začetkom šolskega leta skupaj postavite pravila, ki bodo med letom veljala za šolsko delo in prosti čas, najbolje v obliki urnika, svetuje psihologinja. Pozitivno. “Ne le za prvošolčke, tudi za druge šolarje je izjemno pomembno, da so starši do šole pozitivno naravnani, saj otroci ponotranjijo njihova občutja,” poudarja Lea Beznik, psihologinja iz svetovalnega centra Platea. Nova priložnost Tudi če so imeli starši ali njihovi otroci v preteklosti z učitelji kakršnekoli negativne izkušnje, naj bo novo šolsko leto priložnost za nov začetek. “Otroka spodbudimo, naj tudi sam predlaga rešitve za odpravljanje nevšečnosti, pred njim vselej poudarimo željo po sodelovanju in pogovoru z učitelji in se izogibajmo besedam, ki izražajo napadalnost,” svetuje psihologinja. Šola je vaš partner Kot pravi Jana Petek, specialna pedagoginja na Osnovni šoli Prežihovega Voranca Ljubljana, starši včasih težko sprejmejo, da otrok ne dobiva samih petic. “Predvsem se to izrazi v četrtem razredu, ko se začne številčno ocenjevanje,” pojasni pedagoginja. Dodaja, da se starši za podrobnejšo razlago opisne ocene vedno lahko dogovorijo z razrednikom. “Starši, ki v nas vidijo partnerje, pridejo tudi po nasvet za izbor interesnih dejavnosti,” razlaga Petkova. Če otrok prelomi pravila, mu ne izrekajte nerealnih groženj, saj vas ne bo jemal resno. O posledicah se dogovorite vnaprej. Lea Beznik, psihologinja Otroku postavite meje Po besedah Beznikove otroci včasih zelo dobro vedo, kaj si želijo početi, pri njihovi izbiri pa naj jim starši pomagajo vztrajati do konca. Treba se je zavedati, da interesne dejavnosti niso prosti čas, ampak obveznost. “Otroci prosti čas potrebujejo za igro in druženje z vrstniki, pa tudi za kakovostno preživljanje časa s starši,” poudarja Beznikova. Predlaga, naj starši skupaj z najstniki pred začetkom leta določijo dnevni oziroma tedenski urnik predvidenega časa za delo, prosti čas in interesne dejavnosti, ki naj ga tudi zapišejo: “V bistvu gre za postavljanje meja, ki so nujne za otrokov razvoj.” Vnaprej naj se dogovorijo tudi o posledicah morebitnih kršitev pravil, sklene psihologinja. Vzgoja za kreposti 1. Katere so najpogostejše napake pri motivaciji otrok? Starši pogosto izrekajo nauke, kot so: uči se, da ti ne bo treba delati, da boš dobil dobro službo, da boš dobro zaslužil ... Temeljni namen naše vzgoje bi moral biti postati razvit in kreposten človek, ne pa “imeti”. Neprimerna je tudi motivacija, ki je zunanja, otroke se poskuša motivirati z raznimi nagradami ali kaznimi. Pogosto so starši tudi pretirano zaščitniški. 2. Kakšne so lahko posledice take vzgoje? Otrok se ne nauči reševanja svojih problemov, od njih začne bežati. Posledice so lahko nesamozavest, nizka samopodoba, obupanost, brezciljnost, beganje od enega kratkotrajnega zanimanja do drugega, duševne in telesne težave. 3. Zakaj je za starše učni uspeh tako pomemben? Učni uspeh sicer mora imeti določeno težo, vcepljati otroku prepričanje, da je to njegova najpomembnejša ali celo edina naloga, pa je škodljivo. Neposredna motivacija z učnim uspehom je nezanesljiva in moralno sporna, saj ne vzgaja solidarnih, ampak prej egoistične in negativno tekmovalne ljudi. Uspešnejša je posredna motivacija: prizadevajmo si v otroku razviti kreposti, ki prinesejo tudi učno uspešnost, na primer vztrajnost, odgovornost in razumnost.
|
neutral
|
9,267
|
Kranj. Do pet let zapora za nekdanja športnika. Nekdanji olimpijec, tekač na smučeh, Matej Soklič in njegov smučarski kolega Damir Sadikovič se bosta v naslednjih mesecih morala zagovarjati pred Kranjskim sodiščem, ker naj bi na začetku januarja napadla enega od Kranjskogorskih policistov. Še ni pravnomočno “Okrožno državno tožilstvo je 30. julija zoper Sokliča in Sadikoviča vložilo obtožbo na Okrožno sodišče v Kranju zaradi kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi,” pojasnjuje vodja Kranjskih tožilcev Irena Kuzma. Na Kranjskem sodišču bodo predvidoma šele v naslednjih dneh odgovorili, kdaj bodo domnevnima nasilnežema začeli soditi zaradi maščevalnega napada na policista na njegovem domu v Ratečah. Preiskovalna sodnica je preiskavo dogodka, neuradno predvsem z zaslišanjem sorodnikov domnevne žrtve, ki naj bi opazovali pretep na dvorišču družinske hiše policista, zaključila 16. marca. “Obtožnica še ni pravnomočna,” ob tem dodaja Kuzmova. Pošte še nima Soklič obtožnice do včeraj s sodišča sploh še ni prejel. “Pričakoval pa sem, da bodo neumne in bolne obtožbe, konstrukta Kranjskorgorske policije, poskušali na vsak način opravičiti. Nikomur nisem nič storil, nikogar udaril, in to bom tudi dokazal na sodišču, če bo treba,” je Soklič odločen, da v domnevno maščevanje policistu ni vpleten. Priče naj bi sicer opisale, da je policista pravzaprav udarjal Sadikovič, ker je istega popoldneva kaznoval Sokliča, ki naj bi se s pestjo znesel nad natakarico v enem od rateških lokalov.
|
neutral
|
9,268
|
Prostorski načrti. Župan pozval proti podpisom, v SDS referendum podpirajo, v SD ne. V uradnem listu bo danes objavljen razpis za začetek zbiranja podpisov za referendum o strateškem in izvedbenem prostorskem načrtu mesta. Podpise bodo med 1. septembrom in 5. oktobrom zbirali na ljubljanskih upravnih enotah, za razpis referenduma pa morajo pobudniki zbrati vsaj 11.063 podpisov oziroma pet odstotkov glasov volilnih upravičencev v Mestni občini Ljubljana (MOL). Vlagatelj zahteve za razpis naknadnega referenduma, arhitekt Fedja Košir, je predlagal dve referendumski vprašanji – volilce sprašujeta, ali so za to, da se uveljavita Odlok o občinskem prostorskem načrtu MOL – strateški del in Odlok o občinskem prostorskem načrtu MOL – izvedbeni del. Mestni svetnik Miha Jazbinšek (Zeleni Slovenije), eden od pobudnikov, je zanikal, da naj bi se zaradi referenduma ustavil razvoj Ljubljane, kot trdi župan Zoran Janković. Ta je meščane že pozval proti podpisu pobude – celo na naslovnici mestnega glasila Ljubljana. Kot pravijo na mestni občini, je župan prepričan, da je njegova dolžnost opozarjati na škodo, ki se s pobudo povzroča Ljubljani. SDS podpira, SD ne Zofija Mazej Kukovič, županska kandidatka SDS, ki ima trenutno v mestnem svetu za županovo listo največ svetniških mest, je povedala, da pobudo podpirajo tudi zato, ker je negativno mnenje izrazila Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Meni, da bi morali o dokumentu še enkrat odločati in poiskati širše soglasje. Metka Tekavčič, vodja svetniške skupine SD, pa pravi, da pobude ne podpirajo, saj menijo, da referendum ni pravi način reševanja težav. Sicer obžalujejo, da je bil izvedbeni načrt sprejet, zato bodo poiskali možnost, da bi z zakonom v parlamentu obdavčili špekulativne nakupe zemljišč, zaradi katerih so se dogajale spremembe namembnosti.
|
neutral
|
9,269
|
V Poreču so morali s strehe restavracije rešiti 14-letnega Slovenca, ki se je povzpel na streho, ta pa je nato pod njim počila. 14-letnik je obvisel v zraku, pet metrov nad tlemi. Oče je 14-letnika, ki ima Downov sindrom, pustil spati v avtu pred recepcijo naselja Bellevue v Poreču, s 16-letno hčerko pa je odšel poizvedovat, ali imajo kakšen prost apartma. Fant se je prebudil, odklenil avtomobil in odšel na izlet, kot sam pravi. Povzpel se je na vrh hotela Rubin, kjer je na vrhu strehe restavracije zagledal luknjo. Gre v bistvu za prazen prostor med betonskim stropom in ploščami, ki so položene nekoliko nižje. "Želel sem videti, kaj je v luknji. Splezal sem vanjo in se plazil. Bilo je zelo vroče in temno. Strah me je bilo, vendar nisem jokal. Naenkrat je nekaj počilo, noge so mi obvisele, z rokami pa sem se oprijemal strehe," za 24sata pripoveduje 14-letnik. Na srečo ga je le nekaj minut kasneje rešil zaposleni v hotelu Marko Licardo, ki pa mu je vodstvo hotela prepovedalo govoriti o dogodku. Fant je dobil le nekaj prask, dobra novica pa je, da se je oče naučil, da ga ne bo več puščal samega v avtu: "Verjemite mi, da ga nikoli več ne bom pustil samega v avtu." Ko je namreč prišel nazaj do avta in ugotovil, da sina ni, sta s hčerko sprožila iskalno akcijo in šele po slabi uri je izvedel, da je sin zdrav.
|
negative
|
9,270
|
Planinske poti. Nekatere so zaradi pomanjkanja vzdrževalcev zaraščene že leta. Julijske Alpe. “Problem je v tem, da težko dobimo ljudi za tako delo. V našem društvu poti vzdržujemo le trije, poti imamo pa veliko,” je dejal Marko Mikelj iz Planinskega društva (PD) Srednja vas v Bohinju. Društva naj bi sicer urejala poti v okolici svojih planinskih postojank. “Planinska zveza Slovenije (PZS) ureja in opravlja težja dela na zavarovanih poteh ali ob večjih poškodbah poti, ki jih lahko povzročijo skalni podori ali neurja. V zadnjem obdobju popravljamo tudi zelo prehodne poti, ki jih delno uničujejo ljudje s hojo, delno pa narava z erozijskimi procesi. Za vse drugo morajo poskrbeti PD, ki so tudi uradni skrbniki poti,” je pojasnil načelnik komisije PZS za planinske poti Tone Tomše. Redko obiskane poti preraščata trava in grmovje. (Foto: Polona Pegan) PD Ljubljana - Matica mora tako na primer vzdrževati pot iz Vrat čez Prag in Tominškovo pot ter naprej po grebenu na Triglav, pot od Konjskega sedla na Kredarico, po dolini Triglavskih jezer, na Komni in okolici ter pot od Vogla do Komne, ki je že vrsto let precej zaraščena. Pri tem mu pomagajo lokalna društva, ki pa zaradi pomanjkanja kadra in financ ne prevzemajo večjih popravil in vzdrževanj. Za zdaj le prostovoljci Tudi na PZS so mnenja, da imajo nekatera društva preveč poti in da bi potrebovali profesionalce, ki bi se ukvarjali izključno s popravilom poti, saj zdaj vse temelji na prostovoljnem udejstvovanju.
|
neutral
|
9,271
|
Gradnja šole. Do 1. septembra ne bo končana, zato bodo šolarje razselili. Raka. “Malčki so že v novem vrtcu, obnova stare šole bo končana do 1. septembra, ne pa tudi prizidek,” je priznal krški župan Franc Bogovič. “Gradbena dela intenzivno potekajo in oktobra naj bi bil tudi prizidek nared,” je dodala Jadranka Gabrič, vodja oddelka za družbene dejavnosti na krški občini. Otroci razseljeni “Z novim šolskim letom bodo pouk v stari šoli obiskovali učenci prvih dveh triad, medtem ko bomo za učence tretje triade poiskali druge lokacije,” je povedala Gabričeva. Zamuda Zaradi izvajalca. Zaradi zamud pri gradnji šole in vrtca je občina sprva nameravala prekiniti pogodbo z izvajalcem Gradišče iz Cerknice, nato pa se je odločila, da odgovornost preloži na nosilnega podizvajalca, to je Kostak, ki zdaj odgovarja za tri milijone evrov vredno naložbo. En oddelek otrok bo obiskoval pouk v prostorih stare krajevne skupnosti, eden v prostorih nove, verjetno pa bo moral kakšen razred tudi v župnišče, kjer so do zdaj gostovali malčki iz vrtca. Ti so zdaj preseljeni v nov vrtec, a je tudi tam prostora premalo. “Ko bo šola v celoti dograjena, se bo en oddelek malčkov preselil v staro šolo,” je načrte razgrnila Gabričeva. Razložila je, da sta se občina in šola zaradi predvidene zamude že poleti dogovorili tako o prednostnih delih na objektu, ki morajo biti končana do 1. septembra, kot o načrtih, kje in kako bo potekal pouk, dokler na šoli ne bo prostora za vse šolarje.
|
neutral
|
9,272
|
Po jesenskem sprejetju pokojninske reforme bo tik pred božičem potrjena že tudi zdravstvena reforma, je napovedal premier Pahor. Odgovornost za stavko bodo nosili sindikati, opozarja. Borut Pahor je na srečanju SD v Opatjem selu na Krasu, kjer je stranka predstavljala svoje županske kandidate, napovedal časovnico dveh poglavitnih reform v svojem mandatu. Obe bosta sprejeti še to leto, Pahor pa žuga s prsti nasprotnikom med sindikati. Pahor ni želel komentirati najnovejšega dogajanja v zvezi z afero Patrio in vloženo obtožnico proti Janezu Janši. Kot je poudaril Pahor, je čim prejšnje sprejetje obeh reform nujno, prav tako nujno pa je potrebno zmanjšati porabo v javnem sektorju. Pahor zato vztraja pri zamrznitvi plač v javnem sektorju tudi za ceno stavke. Če bo do nje 27. septembra, kot so napovedali sindikati javnega sektorja, resnično prišlo, Pahor odgovornost prelaga na sindikate. Pahor je med drugim dejal, da "če se nam uspe prebiti skozi izjemno zahtevne teme letošnje jeseni, potem bomo božič 2010 pričakali z manj kot 100.000 brezposelnimi, s pozitivno gospodarsko rastjo in znižanjem zunanjih dolgov." Premier in predsednik stranke SD sicer še napoveduje, da bomo iz gospodarske krize Slovenci izšli bolj razviti in socialno bolj povezani kot ob začetku krize.
|
neutral
|
9,273
|
Nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel naj bi prejel opomin pred odpovedjo delovnega razmerja. Razlog: Nastopanje v javnosti brez soglasja zunanjega ministrstva. Po pisanju časnik Dnevnik je Rupel prav zaradi tega doslej prejel že dva opomina. Na zunanjem ministrstvu zadeve niso želeli komentirati, saj je postopek v teku. Zadeve pa za zurnal24.si ni želel komentirati niti Rupel. "Se opravičujem, sedaj ne morem govoriti," je dejal Rupel. Da razmišljajo o morebitnih nadaljnjih ukrepih proti Ruplu, je sicer zunanji minister Samuel Žbogar napovedal že marca, potem ko je Rupel v pismu tujim veleposlanikom v Sloveniji analiziral razmere v Sloveniji in pri tem med drugim ocenil, da je slovensko sonce zakrilo nekaj oblakov ter da Slovenija ni prekinila s svojo težavno preteklostjo. Dodatno naj bi Žbogarja razjezili tudi Ruplovi redni nastopi proti arbitražnemu sporazumu v času pred junijskim referendumom. Takrat je med drugim prišlo celo do soočenja, na katerem je Žbogar arbitražni sporazum zagovarjal, Rupel pa je ostro nastopil proti njemu, ob sklicevanju na zanesljive vire piše Dnevnik. Rupel je sicer kritike na račun reševanja vprašanja meje s Hrvaško in delovanja MZZ ter tudi na račun predsednika republike Danila Türka izrekel v več medijih in oddajah, še piše Dnevnik. Pri tem kot odmevnega izpostavi lanski Vroči stol, v katerem je Rupel dejstvo, da ga Türk ni imenoval za veleposlanika, označil kot "zanikanje tega, kar se je v Sloveniji zgodilo v zadnjih 20 letih".
|
negative
|
9,274
|
Prebujajo se. Člani TD Fiesa - Pacug bi zadeve premaknili na bolje. Ideje. “V upanju, da bi postopoma le pripomogli k izboljšanju stanja v Fiesi, se nekako prebujamo in smo znova dejavni,” pove Nataša Umek, predsednica Turističnega društva (TD) Fiesa - Pacug. Počitniških domov ni več, s članarino zberemo le malo. Nataša Umek, predsednica TD Fiesa - Pacug Težav v fieškem turizmu ni malo tudi zato, ker je zagon leta 1997 ustanovljenega TD s časom kar nekako obmiroval. “Društvo je bilo ustanovljeno na pobudo 17 počitniških domov iz Fiese. Na začetku smo bili dejavni in tudi sredstva niso bila problem, saj so jih primaknili domovi. V veselje obiskovalcev avtokampa, domov in lastnikov nepremičnin smo asfaltirali prej makadamsko pot proti Fiesi in sedemkrat organizirali Fieško noč. Nato smo se 'utrudili'. Počitniških domov ni več in s članarino danes zberemo le malo sredstev,” doda sogovornica. Načrti so Oktobra načrtujejo obuditev prireditve Cvetje v Fiesi, in če bo vse po sreči, bodo nanjo pritegnili vse iz okolice, ki gojijo cvetje. “Naj spomnim, da je bila pred leti narejena študija o poučni poti okoli jezer, ki pa ni bila izpeljana do konca. Poskusili jo bomo uresničiti, kar bi bila za Fieso lepa stvar,” omeni le dva od načrtov.
|
neutral
|
9,275
|
Delavci. Vegradovim prihodnji teden denar, ki jim ga dolgujejo do junija, Gradisovi na zavodu za zaposlovanje. Gradisovi čakajo drobtinice Prodaja premoženja. Sto petdeset delavcev je doslej dobilo le denar iz jamstvenega sklada, zdaj pa so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. “Vprašanje je, ali si lahko od stečajne mase obetajo še kaj,” pove sindikalist Srečko Čater. Stečajni upravitelj Zlatko Vili Hohnjec si zdaj prizadeva, da bi prodal čim več nepremičnega in premičnega premoženja. “Prijavljenih je zelo veliko terjatev, a pri njihovem unovčevanju ne pričakujem večjih težav,” pravi Hohnjec “Vsi zaposleni v Vegradu bodo prihodnji teden v gotovini prejeli denar, ki jim ga dolgujejo do junija, poplačani bodo tudi krediti. Dosegli smo, da bodo vse družbe obravnavane enovito, kar pomeni, da bodo 18. septembra vsi dobili tudi avgustovsko plačo, medtem ko se bomo po 20. septembru pogovarjali še o poplačilu julijske plače ter vseh preostalih obveznosti,” po včerajšnjem sestanku v Vegradu pove sindikalist Srečko Čater. S tem pa vseh težav ne bo konec, saj se z Vegradom ukvarjata tudi policija in tožilstvo, kamor vsak dan prihajajo ovadbe – tudi od Zekrije Habibovića, enega od številnih obupanih podizvajalcev, ki še čaka na denar. Prekinjene pogodbe Že junija so pogodbo z Vegradom prekinili v Rimskih termah in za novega izvajalca izbrali celjski Nivo. “Vegrad ni dostavil bančne garancije za dokončanje del v terminskem planu, zato smo izbrali drugega izvajalca,” pojasnjuje direktorica term Marjana Novak. Pogodbo z Vegradom, vredno 2,2 milijona evrov, za obnovo Vile Bianca, je enostransko prekinila tudi Mestna občina Velenje (MOV). “Z deli so zamujali, delavci pa niso imeli materiala, da bi dela končali v roku,” pravijo na MOV. Podobno je v Topolšici, kjer Vegrad gradi terme. “Delavci zaradi dolgov, ki jih imajo, ne morejo kupiti niti lepila, ki ga nujno potrebujejo. Niti z lastnim denarjem, ker ga nimajo,” opozarja Čater. 633 ljudi je ta trenutek še zaposlenih v matični družbi Vegrad, ki je za zdaj edina razglasila insolventnost, čeprav denarja za plače ni niti v hčerinskih družbah. Nekateri še oklevajo V Kranju Vegrad obnavlja grad Khislstein, a tudi tam zamuja z deli, občina pa se boji, da bo morala vrniti evropski denar. “Počakali bomo še en teden, da se razmere razjasnijo,” pojasnjuje Ana Vizovišek iz kabineta Kranjskega župana. Še huje je v Savinjski dolini, kjer gradijo kanalizacijo, na katero občani še niso priključeni. “Vložil sem tožbo zaradi 800 tisoč evrov dolga, a se prav zdaj dogovarjamo o poplačilu, zato podrobnosti ne želim opisovati. Sem se pa prijavil na razpis samo zato, ker je bila v pogodbi varovalka, češ da bo – če glavni izvajalec, torej Vegrad, ne bo plačal podizvajalca – za poplačilo poskrbel investitor, torej občina,” pojasnjuje Borut Bajda iz velenjske obrtne zadruge Veko. Kontič je optimističen “Čudim se vodstvu Vegrada, da se tako krčevito oklepa položaja, ki je pripeljal podjetje v nezavidljiv položaj,” pa pravi velenjski podžupan in poslanec Bojan Kontič in doda, da so večja in tudi manjša podjetja že napovedala, da bodo pomagala delavcem. “A najprej morajo ti dobiti tisto, kar jim pripada. Če moje informacije držijo, pa so na zavodu za zaposlovanje že na vidiku nova delovna mesta, in to ravno v gradbeništvu,” je optimističen Kontič.
|
negative
|
9,276
|
Drnča. Upniki podjetja Predence lahko do ponedeljka prijavijo terjatve. Julijske plače prihodnji teden. Dvorska vas. Upniki družbe Predence, ki je od 29. julija v prisilni poravnavi, lahko do ponedeljka prijavijo svoje terjatve. Menjave direktorjev. Družba Predence ima že tretjega direktorja, od začetka julija jo vodi Miha Živec iz novomeškega podjetja Neo dom ladjedelništvo, eden od upnikov, pred njim pa sta bila direktorja Milan Kepic (Izolacija Kepic) in Marjana Novak, ki je prevzela vodenje družbe Rimske terme. Podjetje sta zapustila tudi vodji hotela Drnča Rado Urevc – postal je direktor Šport hotela Pokljuka – in Mojca Krašovec. Med njimi so tudi nekdanji zaposleni. Iz hotela Drnča jih je precej že odšlo, kajti ob odprtju je bilo v njem 35 zaposlenih, ta čas pa jih je po besedah Helene Vokič, vodje trženja v družbi Predence, 12. Nekdanji vodja hotela Rado Urevc je za štirimesečno delo prejel le dve plači, dolgujejo pa mu tudi regres. “Na tiste, ki smo odšli, so kar pozabili,” je za Žurnal povedal Urevc in izrazil obžalovanje, da so se zgrešene odločitve lomile na plečih delavcev. Konec junija je dal odpoved tudi Jože Fele, vodja programa dobrega počutja v hotelu Drnča, saj, kot je dejal, človek brez plače ne more živeti. “Dolžni so mi tri plače in regres. V Drnči sem doživel veliko razočaranje,” je dodal Fele. Nekdanji zaposleni – večina jih ne želi biti imenovana – ne varčujejo s kritiko. Pravijo, da je glavni vzrok za težave, v katerih se je znašel hotel Drnča, dejstvo, da so o projektu odločali in ga vodili ljudje, ki tega posla ne obvladajo, denar, ki so ga pridobili s krediti pa je šel namesto za dokončanje hotela tudi za druge namene. To naj bi bila po njihovih besedah le ena od zgrešenih potez Milana Kepica, lastnika Izolacije Kepic in nekdanjega direktorja družbe Predence, ki jo je skupaj z Občino Radovljica ustanovil za gradnjo in upravljanje hotela Drnča. Prezadolženo podjetje Na seznamu upnikov je tudi občina, ki ji Kepic, oziroma družba Predence še vedno dolguje dobrih 65 tisoč evrov. 17 milijonov evrov so težki dolgovi družbe Predence. Novi direktor družbe Predence Miha Živec pravi, da je prevzel barko pred potopom. “Slaba zasedenost hotela in organizacija ter nemotiviranost ljudi, ki niso dobivali plač ... V knjigovodskem delu želim priti zadevi do dna, med prednostnimi nalogami pa sta tudi finančni načrt prestrukturiranja in načrt dela za naslednja štiri leta,” je pojasnil. Podjetje od začetka prisilne poravnave nima več blokiranih računov. “Popolno normalizacijo poslovanja predvidevamo jeseni, po ureditvi težav, ki so nastale zaradi prezadolženosti podjetja – po bilančnem stanju konec marca ima namreč za dobrih 17 milijonov evrov dolgov,” je dodal. Čez dober mesec bodo nadaljevali dela v dvorcu, ki naj bi bila dokončana do konca leta, za dokončanje medicinskega dela pa potekajo pogajanja s potencialnimi vlagatelji. “Ta čas ne morem povedati nič več, kajti zadeva je vroča in odprta. Tudi tega, koliko bodo stala, ne,” je dejal. Zagotovil je, da bodo zaposleni julijske plače dobili prihodnji teden. “Majske in junijske uradno še niso dobili, dejansko pa so jih dobili z akontacijo,” je pojasnil.
|
neutral
|
9,277
|
Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel se je odzval na poročanje medijev, da je dobil opomin pred odpovedjo delovnega razmerja. Rupel pravi, da po njegovi vednosti slednjega ni dobil. Kot je zapisal v sporočilu za javnost, glede na uradne in njemu dostopne dokumente ni moč sklepati, da bi bil bodisi brezposeln, bodisi naj bi to v kratkem postal. Rupel meni, da bi moral biti o morebitni odpovedi pogodbe o zaposlitvi oz. postopkih v tej smeri najprej obveščen on, in sicer uradno, ne preko medijev. Omenil je še, da je v začetku počitnic dobil "grozilno pismo" zunanjega ministra Samuela Žbogarja, ki ga opozarja, da bi lahko proti njemu uvedli postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Po Ruplovih besedah iz tega ne izhaja, da bi bil takšen postopek že uveden. Da zoper njega ne teče noben postopek v MZZ je Ruplu pred nekaj tedni zagotovil tudi generalni sekretar MZZ Aljaž Gosnar. Ob današnjem sporočilu je Rupel medijem danes poslal tudi Žbogarjevo opozorilo z 9. julija in svoj odgovor nanj, ki nosi datum 28. avgust. Rupel je, kot pravi nekdanji zunanji minister, od Žbogarja prejel "grozilno pismo". (Foto: Žurnal24) Rupel je v odgovoru Žbogarju v 15 točkah med drugim poudaril, da je grožnja z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi stališč, ki niso skladna s stališči oz. odobrena s strani trenutne oblasti, absurdna in nezakonita. Opozorilo ministra je po njegovem mnenju tudi v nasprotju z 39. členom slovenske ustave in "precedenčen poskus grobega discipliniranja ljudi, ki se ne strinjajo s politiko aktualne vlade oz. trenutnega vodstva MZZ". Rupel je še zapisal, da Žbogarjevo opozorilo izhaja iz "nevzdržne predpostavke ideološke istovetnosti med političnim vodstvom ministrstva oz. vlade in zaposlenimi na MZZ oz. v državni upravi". "Cela vrsta napak" Nekdanji minister meni, da je v dopisu sedanjega ministra cela vrsta napak, neresnic in nelogičnosti, kot "biser" pa označuje sklicevanje na članek v Financah, objavljen 25. maja, v katerem pojasnjuje, zakaj bo glasoval proti arbitražnemu sporazumu s Hrvaško. Rupel je v odgovoru Žbogarju pojasnil, da gre le za izražanje prepričanja volivca pred referendumom. Rupel je Žbogarju še očital, da je kot slovenski veleposlanik v ZDA leta 2007 z malomarnim ravnanjem v zvezi s t.i. washingtonsko depešo povzročil velikansko škodo tako svoji vladi kot svoji državi. "Čistilna kampanja aktualne oblasti" Rupel je opozoril tudi na medijsko razsežnost "aktualnega pritiska na politično konkurenco in sploh na neposlušne državljane", ki o domnevnih prestopkih, obtožbah in celo o sankcijah z brezposelnostjo niso obveščeni neposredno, temveč preko medijev. "Gre za širokopotezno čistilno (=lustracijsko) kampanjo aktualne, vsak dan bolj avtoritarne, nekdanji enopartijski vse bolj podobne absolutistične oblasti," je poudaril v sporočilu. Pojasnil je, da so mu oblasti najprej preprečile, da bi postal veleposlanik na Dunaju, nato so nadaljevale s policijskimi grožnjami in ideološkimi diskvalifikacijami, zdaj pa bi ga najrajši vrgle na cesto. Razloge za takšno ravnanje z njim Rupel vidi v vračanju v čase balkanskega socializma.
|
neutral
|
9,278
|
Varno v šolo. Prostovoljcev primanjkuje. Lani brez smrtnih žrtev na poti v šolo. V prvih 14 dneh bodo policistom na Koroškem tako kot drugod pri nadzoru pred osnovnimi šolami in vrtci pomagali prostovoljci: člani zveze šoferjev in avtomehanikov, gasilci, otroci prometniki, člani Avto-moto zveze Slovenije, predstavniki Rdečega križa in drugi. Vsak dan jih bo policistom v pomoč okoli 60. Premalo prostovoljcev Na območju Policijske uprave (PU) Maribor opozarjajo, da imajo premalo prostovoljcev, zato pozivajo starše, naj se pridružijo šolski prometni službi. “Otroci so celo šolsko leto na poti v šolo in domov, ne samo prvih 14 dni. Zato iščemo prostovoljce, da bi šolsko prometno službo izvajali celo šolsko leto, ampak nam jih do zdaj žal ni uspelo pridobiti,” je povedala Jožica Trlep iz sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri mariborski občini. Brez smrtnih žrtev Statistika. Na Štajerskem, Koroškem in v Pomurju so pristojni veseli, da v zadnjem letu niso imeli niti ene smrtne žrtve med otroci ali mladostniki v prometnih nesrečah na poti v šolo ali domov. Slabša je statistika prometne varnosti nasploh. Na območju PU Maribor je mladoletnik v prometni nesreči umrl, več kot 300 otrok in mladoletnikov pa je bilo lahko telesno poškodovanih. Črnih točk ne izpostavljajo Posebnih črnih točk pred šolami in vrtci ne izpostavljajo nikjer. Na Celjskem vozniki že vedo, da je radar največkrat mogoče opaziti na cesti med Celjem in Laškim na Polulah, kjer je osnovna šola tik ob glavni in najprometnejši cesti. Na Koroškem je prometna varnost najbolj kritična na glavni cesti med Slovenj Gradcem in Doličem, na območju PU Maribor pa na cesti med Slovensko Bistrico in Ptujem ter na koncu avtoceste pri Gruškovju. Pod drobnogledom Poostrene nadzore bodo policisti opravljali predvsem prvih 14 dni septembra, pa tudi pozneje. “Zlasti bodo pod drobnogledom vsi, ki prevažajo otroke v šole in vrtce, tudi starši,” so opozorili policisti. Trlepova pa je dodala: “Starši, ki pripeljejo otroka z avtomobilom tik pred šolo, se morda niti ne zavedajo, da s tem povzročajo gnečo in nehote v nevarnost spravljajo šolarje, ki prihajajo v šolo peš ali s kolesom.”
|
neutral
|
9,279
|
Katastrofalno. Osnovnošolci bodo na Pobrežju še vedno malicali na hodniku poleg sanitarij. Po besedah občine vse do leta 2013 ali celo 2014. “Naši otroci se prehranjujejo izmenično na hodniku. Nimamo namreč jedilnice. Telovadnica je še pokrita z nevarno salonitno kritino, pozimi pa je v tej stavbi mrzlo, saj telovadnice zaradi stare gradnje ne moremo segreti na več kot 13 stopinj,” je zaskrbljena Almira Lipnik, podravnateljica mariborske osnovne šole (OŠ) Toneta Čufarja na Pobrežju. Za kulturo denar je Nerazumljivo. “Ne razumem, kako bo lahko občina namenila več kot 50 milijonov za še eno gledališče na obrežju Drave in se denar kar najde, za šole pa ni denarja,” so besede enega izmed staršev osnovnošolca OŠ Tone Čufar. Podžupan Mikl očitke zavrača z besedami, da denarja, ki je namenjen v tem primeru za gledališče, ne morejo na občini kar tako dati za šolstvo. “Verjamem, da potrebujemo tudi gledališča, vendar če bi lahko sama odločala, bi najprej namenila denar za otroke in šole,” pa svoje mnenje izraža še podravnateljica pobreške šole. Obljube za 2013 V takšnih pogojih se bo na OŠ Tone Čufar letos šolalo 360 otrok. Kot dodajajo vodilni, imajo tudi težave z inštalacijo, več kot 30 let stara okna pa ponekod sploh še niso bila zamenjana. Da denarja za obnovo ni, nam je pojasnil tudi Milan Mikl, podžupan Mestne občine Maribor (MOM), ki je zadolžen za šolstvo. “Vemo, da je omenjena šola v zelo slabem stanju. Dokumentacija in gradbena dovoljenja so že izdana. Potrebovali bi okoli tri milijone evrov,” razlaga Mikl. Starši otrok, ki obiskujejo to šolo, pa počasi izgubljajo potrpljenje. Na nevzdržne razmere so že večkrat opozorili vodstvo šole, ki pa ima zvezane roke. “Z občine so nam vsaj sporočili, da smo na prioritetnem seznamu ter da bomo prišli na vrsto leta 2013 ali 2014. Zlate starše in otroke imamo, da so potrpežljivi in da razumejo razmere,” dodaja Lipnikova. O odpuščanju še nič Ni pa omenjena šola edina, ki je potrebna prenove. Dela v tem trenutku potekajo še na OŠ France Prešeren in OŠ Boris Kidrič, kjer poteka prenova skupnih prostorov v kleti. “Pouk smo organizirali tako, da učenci ne bodo čutili gradbenih del. Urnika nam ni bilo treba prilagajati,” pojasnjuje Marta Otič, ravnateljica OŠ France Prešeren. Dela, ki jih v celoti financira občina, so ocenjena na 4,8 milijona evrov. Končana pa bi naj bila do prihodnjega šolskega leta. Takrat naj bi omenjeni šoli združili. Kot še dodaja Mikl, še ni znano ali bodo zato morali krčiti število učiteljev na omenjenih šolah. “Kakšna bo organizacija združenih šol, za zdaj ne bi želeli komentirati,” pa še dodaja Otičeva. Novi strehi Gradbena dela bodo z začetkom šolskega leta potekala še na OŠ Draga Kobala, kjer prenavljajo streho in električno inštalacijo. Novo streho pa bo dobila tudi OŠ Slave Klavore. “Pouk ne bo moten nikjer, so mi zagotovili ravnatelji,” pa poudarja podžupan.
|
negative
|
9,280
|
Varna pot v šolo. Varnost otrok boljša, ogrožajo pa jih nevarni odseki, predvsem premalo pločnikov. Na poteh v ljubljanske osnovne šole je povprečno en nevaren odsek na tri šole, so na podlagi zbranih podatkov ugotovili v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) Mestne občine Ljubljana (MOL). Nevarne točke Načrt. Na portalu oddelka za vzgojo in izobraževanje Mestne občine Ljubljana je načrt varnih in nevarnih poti do ljubljanskih osnovnih šol, označene pa so tudi nevarne točke. Točke. Glede na omenjeni načrt je precej nevarnih odsekov v okolici osnovne šole (OŠ) Franca Rozmana - Staneta (okoli 26) ter OŠ Danile Kumar (okoli 23). Več jih je še pri OŠ Toneta Čufarja in OŠ Vide Pregarc. Pomoč. Od srede, ko se začne pouk, do 10. septembra bodo na ljubljanskih cestah otrokom pomagali policisti in prostovoljci. Omenjeni odseki so nevarni predvsem zaradi pomanjkanja urejenih pešhodnikov oziroma pločnikov. Del so na MOL uredili z uvedbo šolskih prevozov na dobri polovici osnovnih šol, za letos pa je predvidenih 222 ukrepov za izboljšanje prometne varnosti na občinskih cestah, od tega jih je približno polovica že izvedenih, je razložil Zvone Milkovič, sekretar SPVCP. Varnost otrok boljša “Varnost otrok, ki so udeleženci v cestnem prometu na poti v šolo in domov, se je v Ljubljani glede na prejšnja leta izboljšala,” je povedal Milkovič. Dejal je, da se je število poškodovanih ali umrlih otrok do 14. leta zmanjšalo. Kot so povedali na ljubljanski policijski postaji, je bilo od januarja do konca junija v prometnih nesrečah udeleženih 39 otrok, od tega se je en hudo poškodoval, 26 pa lažje. Med poškodovanimi je bilo sedem kolesarjev, deset pešcev in devet potnikov v vozilih. Glede na dosedanje izkušnje pa z začetkom šolskega leta več prometnih nesreč, v katerih bi bili udeleženi otroci, na policiji niso opazili. Tako kot v Ljubljani bodo tudi v občinah v okolici od prvega šolskega dne do 10. septembra otroke varovali policisti in prostovoljci. Na Vrhniki bosta na najbolj kritičnih odsekih po en prostovoljec in en policist. Ti odseki so predvsem pri prečkanju Tržaške ceste, je povedala Vesna Kranjc, direktorica vrhniške občinske uprave. “Nevarni deli bodo, upamo, čim prej sanirani z gradnjo pločnikov, kar pa ni odvisno samo od občine, ampak od pripravljenosti občanov za odstop zemljišč, potrebnih za pločnik,” je razložila. Težavni prehitri vozniki V Grosupljem je že od začetka tedna na cestah več policistov, opredelili pa so nevarnejše točke in prehode za pešce na šolskih poteh. “Posamezne lokacije sicer imajo ustrezno prometno signalizacijo in opremo, vendar se jih zaradi veliko vozil, predvsem pa slabe prometne kulture voznikov in s tem povezanega nespoštovanja prometnih predpisov, opredeljuje kot nevarnejša mesta,” je povedala Marija Likovič z urada za komunalno infrastrukturo. Med prekrški je po njenih besedah največ prekoračitev dovoljene hitrosti.
|
neutral
|
9,281
|
Vlada je naredila zapleten načrt, kako pripraviti sindikate javnega sektorja, da pristanejo na zamrznitev plač. Pahor znova sporoča državljanom, da je na koncu tunela luč. "Vlada je iskala kompromis med pravnimi možnostmi in pogoji sindikatov," pravi ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Odločitev vlade je zato naslednja, spremenila je odstotek, ki je potreben za veljavnost dogovora med vlado in sindikati o zamrznitvi plačne reforme. Reprezentativne sindikate bodo tako znova pozvali k podpisu glede zamrznitve plač. Podpisati jo mora 15 sindikatov od 29. Če ne bo zadosti podpisov, bo naslednja stopnja, da vlada preveri, ali so morebiti pogodbo podpisali štirje reprezentativni sindikati, katerih skupno število članstva presega 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju. Če bo to izpolnjeno, dogovor velja. Luč na koncu tunela "Na koncu tunela je luč," pa vsem državljanom sporoča premier Borut Pahor. Izpostavil je današnjo dobro novico, da slovensko gospodarstvo končno okreva, seveda pa ga zdaj ne smemo preobremeniti. "Z večino zaposlenih v javnem sektorju ugotavljamo, da ta trenutek ni mogoče zviševati plač," pravi Pahor. S tem misli na sindikate javnega sektorja, ki so pristali na dogovor z vlado, po drugi strani pa je skupina pod vodstvom Janeza Posedija za 27. september napovedala stavko. Pahor pravi, da se mu tudi izpolnjujejo želje, ki jih je izrekel lanski božič, višja gospodarska rast in nižja brezposelnost.
|
positive
|
9,282
|
Po Sloveniji je postavljenih 230 varnih točk, kamor se lahko zatečejo otroci, ki so žrtve medvrstniškega ali drugega nasilja oziroma se znajdejo v kakršnihkoli težavah ali stiski. Začetek šolskega leta je za otroke, pa tudi starše, precej stresen. Zato želimo obvestiti otroke, da so varne točke namenjene njim. Osebje na varnih točkah se bo zavzelo za njihove težave. Maša Simič, Unicef "Otroci se v varne točke zatekajo najpogosteje zaradi medvrstniškega nasilja, raznih družinskih stisk, nadlegovanja, manjših poškodb, ki jih lahko rešimo tudi z obližem, in pozabljenih ali izgubljenih ključev," je povedala Maša Simič iz Unicefa. "Včasih želijo priti v stik s starši, včasih pridejo zaradi reševanja domačih nalog, včasih pa je obisk namenjen zgolj radovednosti ali potrebi po toplem pogovoru ali pozornosti," je dodala in pojasnila, da so letos zabeležili 25 obiskov, od katerih je bila v sedmih primerih vključena tudi strokovna služba. Vendar, poudarja Simičeva, je dejansko število obiskov še višje, saj osebje beleži le resnejše primere. Rojstnodnevna zabava in hud pes Eden od zanimivejših je primer deklice, ki si je zaželela pomoči pri organizaciji rojstnodnevne zabave. "Na varni točki so ji ustregli, četudi tega načeloma ne delajo, ker je bil lokal za to primeren in ker so imeli pri deklici doma družinsko stisko, zato je želela imeti zabavo drugje," je povedala Simičeva in izpostavila še en primer obiska deklice, ki si je želela spremstva na poti domov, saj se je bala hudega psa v bližini njenega doma. Seznam varnih točk si lahko ogledate tukaj. 230 varnih točk v 12 mestih V projekt varnih točk, ki v povezavi z lokalnimi oblastmi, policijo in centri za socialno delo, zdravstvenimi domovi in šolami poteka pod vodstvom Unicefa, je vključenih dvanajst mest in 230 javnih lokalov, med njimi knjižnice, cvetličarne, zavarovalnice in celo slovenski parlament. Za povečavo kliknite na sliko. (Foto: Unicef) Okoli 600 ljudi, ki sodelujejo v projektu, to počne prostovoljno, kar je eden od pogojev za vključitev lokala na zemljevid varnih točk. Poleg tega mora biti lokal prijetno in varno mesto, po možnosti odprto ves dan in tudi zvečer, imeti mora prostor ali stol, kjer lahko otrok počaka, ko je osebje zasedeno, in biti v bližini mesta, kjer se zadržuje veliko otrok. "Dobro je, če je v bližini šole, saj se tam zgodi največ medvrstniškega nasilja," je pojasnila Simičeva.
|
positive
|
9,283
|
Robert Časar je zanikal Mikuževe navedbe, da bi za uspešno sklenitev posla med Luko Koper in podjetjem Premik.net za odkup zemljišč na Orleški gmajni prejel 90 tisoč evrov. Nekdanji prvi mož Luke Koper Robert Časar, sicer osumljen zlorabe položaja, je zanikal, da je Marjanu Mikužu pošiljal SMS-sporočila, iz katerih naj bi bilo mogoče razbrati, da zaradi poslov, ki jih je z Mikuževim podjetjem Premik.net sklenila Luka Koper, pričakuje plačilo. "Zelo sem presenečen in razočaran, ne vem, kakšne dokaze ima in na podlagi česa to razlaga," je o Mikuževih navedbah dejal Časar. O Mikužu je dejal, da je "policijski tajni agent" ter da se mora očitno držati navodil nekoga. O svoji domnevni vpletenosti v sporne posle pa je dejal, da se je "verjetno kdo odločil, da se ga mora preganjati". "Poslovne škode ni bilo" Časar je obenem zanikal, da bi zaradi nakupa okrog 60 hektarjev zemljišč na Orleški gmajni Luka Koper utrpela poslovno škodo. Kot je pojasnil, so se za nakup zemljišč odločili, ker so tam nameravali zgraditi logistični center, zemljišča pa so odkupovali od Mikuževega podjetja Premik.net, ker je imelo že sklenjene predpogodbe z lastniki zemljišč. Zemljišča po njegovih besedah niso bila preplačana, razpolagajo pa tudi s cenitvami in cenami zemljišč, je dejal. Večji del zemljišč je Luka Koper po njegovih besedah kupila od lastnikov samih. Vprašanja, ali bo zaradi Mikuževih navedb zoper Mikuža kakorkoli ukrepal, ni želel komentirati. Časar je obenem zanikal, da bi zaradi nakupa okrog 60 hektarjev zemljišč na Orleški gmajni Luka Koper utrpela poslovno škodo. (Foto: Barbara Milavec) Tožilstvo je 23. marca zahtevalo razširitev preiskave na Mikuža in Časarja. Slednji naj bi ob pomoči Mikuža nezakonito pridobil premoženjsko korist, Luki Koper pa povzročil poslovno škodo. Luka je namreč pod njegovim vodstvom odkupovala nepremičnine od Premik.neta, čeprav bi lahko po mnenju tožilstva te odkupovala po nižji ceni neposredno od tistih, od katerih jih je kupil Premik.net. Časar je zato osumljen zlorabe položaja, Mikuž pa pomoči pri zlorabi položaja. Nadaljevanje sojenja v sredo Sojenje Srečku Prijatelju, obtoženemu izsiljevanja, samovoljnosti in nedovoljenega prometa z orožjem, se nadaljuje v sredo, ko bo vnovič zaslišan Mikuž. Pred senat bosta stopila še policista, ki sta opravila hišno preiskavo pri Prijatelju, ter Prijateljeva tašča Leopolda Stojkovič.
|
neutral
|
9,284
|
Luka Koper. Najprej je družbo oškodoval, zdaj hoče odškodnino. Toži tudi Luka Koper Škoda. Luka Koper je vložila odškodninske tožbe proti nekdanji upravi Roberta Časarja in nekdanjim nadzornikom. Izredna revizija je namreč ugotovila, da je bilo podjetje zaradi spornega poslovanja oškodovano za 39 milijonov evrov. Robert Časar in Aldo Babič, nekdanji predsednik in član uprave Luke Koper, sta vložila tožbo, v kateri zahtevata izplačilo odpravnine. Po naših informacijah zahtevata znesek v višini 12 plač, kar naj bi v primeru Časarja po naših izračunih znašalo 288 tisoč evrov bruto oziroma šest tisoč evrov manj za Babiča. Neuradno je slišati oceno, da bo Luka znesek Babiču (zaradi pravno slabo napisanega sklepa o razrešitvi, op. p.) najverjetneje morala izplačati, glede Časarja pa izid tožbe menda še ni povsem jasen. Franca: Neverjetno Na sodišču bo proti Časarju pričala Olga Franca, nekdanja nadzornica in kratek čas tudi predsednica nadzornega sveta Luke. Prav pod njenim vodenjem nadzornikov se je tedanji upravi družbe vodstveni fotelj tudi izmaknil. Olga Franca poudarja, da bo sklepe nadzornega sveta zagovarjala suvereno in s podprtimi dokazi: “Moj komentar glede tožbe je, da se mi zdi neverjetno, da je bila tožba za plačilo odpravnine sploh vložena.” Babič je sicer vložil tudi tožbo zaradi odpovedi delovnega razmerja, a jo je na delovnem sodišču izgubil.
|
negative
|
9,285
|
Sobe. Kljub novim posteljam bo brez nastanitve ostalo več kot tisoč študentov. Začele so se selitve v nov študentski dom na Smetanovi ulici. “To pomeni 276 novih postelj najvišjega standarda,” pojasnjuje Lidija Divjak Mirnik, direktorica Študentskih domov Maribor (ŠDM). Uradno slavnostno odprtje pa bo moralo po besedah direktorice nekoliko počakati, saj še čakajo na denar od države. “Do zdaj so nam nakazali 3,6 milijona evrov, čakamo še na 2,6 milijona,” dodaja Divjak Mirnikova. Je pa tudi letos brez postelj v študentskih domovih ostalo od tisoč do 1.500 prosilcev. Te bodo v ŠDM sprejeli tudi med študijskim letom, če se bo sprostilo kaj prostora. Prihodnje leto konkurenca? Še vedno pa se gradbena dela niso začela na stavbi Študentskega servisa Maribor na Smetanovi ulici. Kot smo že poročali, naj bi tam zrasel zasebni študentski dom. “Pridobivamo še dovoljenja za začetek gradnje. Računamo, da bi prihodnje leto že lahko vselili prve študente,” pojasnjuje Marjan Kranjc, lastnik Študentskega servisa Maribor. Koliko sob bo v domu, še ni znano.
|
neutral
|
9,286
|
Kolesarska steza. Ne sme biti asfaltirana. Župan je napovedal pritožbo. “Pod kvazi kolesarsko stezo se ne bom podpisal in zanjo tudi ne bom odgovarjal,” je za Žurnal dejal župan Franc Kramar. Pri gradnji bohinjske kolesarske steze se je namreč zataknilo, saj ima občina v gradbenem dovoljenju dovoljeno preplastitev steze s protiprašno prevleko, kot je pojasnil župan, pa želijo stezo preplastiti s šestcentimetrsko bitumensko prevleko. “Kranjski zavod za varstvo kulturne dediščine smo zaprosili za dovoljenje, vendar so našo prošnjo že drugič zavrnili. Makadamska kolesarska steza je povsem nesprejemljiva,” je poudaril župan. Občina bo zato prihodnji teden na kulturno ministrstvo poslala pritožbo. “Pričakujem, da bodo razumeli naše argumente, kajti z asfaltirano stezo bomo poskrbeli za varnost kolesarjev, izboljšali turistično ponudbo in razbremenili promet ob jezeru, saj naj bi obiskovalci avto pustili v Bohinjski Bistrici in se s kolesi odpeljali do jezera.” V ta namen bodo v Bohinjski Bistrici za nogometnim igriščem zgradili novo parkirišče. Predvidena za 2025 Povezava. Gradnja kolesarske steze Bled–Bohinj je v državnem programu predvidena do leta 2025. “Upam, da se bo to zgodilo bistveno prej, kajti kolesarska povezava Kranjska Gora–Jesenice–Bled–Bohinj–Kobarid–Tolmin je nujna,” meni Klemen Langus. Ob jezeru manj prometa Težave pa imajo tudi s postavitvijo lesene brvi na trasi nove kolesarske steze pri kampu Danica, saj od bohinjskega turističnega društva ne morejo dobiti stavbne pravice. Gradnja 12 kilometrov dolge kolesarske steze od Bohinjske Bistrice do Bohinjskega jezera bo stala milijon evrov, od tega je občina iz evropskih skladov pridobila 600 tisoč evrov. “Kolesarska steza je za bohinjsko turistično ponudbo prepotrebna, saj Bohinj predstavljamo kot kolesarsko in pohodniško destinacijo, in skrajni čas je že, da jo dobimo,” je povedal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj.
|
neutral
|
9,287
|
Bolonjska reforma. Podaljšuje študij, obremenjuje študente in ne prinaša služb. Pregledali so samo ure Profesorji. “Sistem je napačen. Nikjer v Evropi se profesorjem ne štejejo ure. Normalno je, da jih imaš veliko, ampak štejejo druge stvari, od raziskovalnega dela dalje,” Marhl opozarja na napačen sistem vrednotenja dela visokošolskega učitelja. “Naš razvoj je naša stvar in temelji na pameti, ne na krampu in lopati. Bolonjska reforma je odlična ideja, prav tako izmenjava Erasmus, ampak – oprostite – v Evropi so šli že dalje,” je stanje na področju visokega šolstva v Sloveniji na nedavni javni tribuni ocenil Dušan Radonjič, nekdanji prorektor Univerze v Mariboru (UM), ki je kritičen tudi do države: “Če dovolimo, da se nekdo s končano diplomo kot absolvent vpiše v drug program in opravi dva izpita ter dobi novo diplomo, potem vas vprašam: v kakšni državi živimo?” Bolonjci niso zaposljivi “Ne poznam nikogar, ki bi po končani prvi stopnji dobil službo, kar je bil eden izmed ciljev bolonje,” je opozoril Danijel Vuk, prorektor študent, in dodal, da se študentje srečujejo s preobremenjenostjo, na trgu delovne sile pa vlada zmeda glede nazivov. Meta Dobnikar z direktorata za visoko šolstvo je pristavila, da se ji zdi ključnega pomena priloga k diplomi, ki nosi informacije o tem, kaj diplomant zna in česa je sposoben. “Najboljša reklama je od ust do ust. Pomembne so zveze in poznanstva, in tu si ne gre zatiskati oči,” pa je dejal Anton Habjanič, direktor Tehnocentra UM. “Očitno bo vedno bolj pomembno, kaj je kdo študiral in kje. Tako kot je v Ameriki,” pa je povedal Marko Marhl, prorektor UM, in dodal, da je študij v tujini dostopen bolj kot kdaj prej, a bolonjski študenti zaradi sprotnih obveznosti zanj nimajo časa. MINI ANKETA (Foto: Žurnal24) Kaja Kajzer, 21 let, študentka Slabost bolonje so definitivno kreditne točke, ki jih moramo nabrati. Ne pomaga namreč, da imaš narejene vse pogoje, če nimaš dovolj kreditnih točk. Tako da smo zelo obremenjeni, saj gre večinoma za sprotno delo, ogromno je vaj. Prosti čas imam le za konec tedna. (Foto: Žurnal24) Sergej Podgoršek, 19 let, študent Zdi se mi smešno, da moramo bruci pred začetkom hoditi na 30-urne pripravljalne tečaje iz predmetov, ki jih v gimnaziji nismo imeli. Ti so organizirani zato, da bomo imeli dovolj znanja, ko bomo začeli predavanja. Ta so namreč tako natlačena, da ni časa za razlage. Tako so nam razložili. Tečaj je sicer prostovoljen, a saj nimamo izbire. (Foto: Žurnal24) Matej Marinič, 19 let, študent Ne vem, kako je študirati po starem, zato težko komentiram. Imamo verjetno manj časa, ampak ne bi rekel, da je predavanj več, le ogromno snovi je zajete naenkrat. Ampak tudi če ne delaš sproti, se da narediti letnik
|
neutral
|
9,288
|
V Novi Gorici so se tamkajšnji policisti pridružili projektu Z glavo na zabavo. Poleg številnih nasvetov v povezavi s prometom so obiskovalcem predstavili tudi svoj poklic. Policisti s Policijske uprave (PU) Nova Gorica so danes vsem obiskovalcem prireditve Z glavo na zabavo svetovali glede varnosti v prometu, opozarjali na nevarnost prehitre in neprevidne vožnje ter neupoštevanje predpisov,.. Poleg tega so predstavili rešitve, s katerimi lahko bolje poskrbimo za svojo varnost in varnost svojega premoženja, predstavili njihov poklic ter delili zloženke s preventivnimi nasveti z različnih področij policijskega dela. "Tudi v okviru letošnje preventivne prireditve je bila naša stojnica, na kateri smo obiskovalcem lahko podali različne preventivne nasvete, dobro obiskana," je povedal vodja policijskega okoliša Robert Horvat iz Policijske postaje Nova Gorica.
|
positive
|
9,289
|
V Sloveniji je spolno aktivnih 58 odstotkov najstnikov, 25 odstotkov mladih pa pri prvem spolnem odnosu ne uporabi nobene zaščite. Mednarodna raziskava je pokazala, da imajo mladi v Evropi prvi spolni odnos v povprečju ob starosti okoli 16 let. Kljub temu, da najstniki po svetu relativno dobro poznajo vrste kontracepcijskih metod, jih kar 45 odstotkov ob prvem spolnem odnosu z novim partnerjem ne uporabi nobene kontracepcijske metode. Skoraj polovica prvič brez zaščite Mladi dajejo pri pripravljanju na zmenek, ki bi lahko vodil k spolnim odnosom, več poudarka osebni higieni (prhanje, voskanje in odišavljanje) kot kontracepciji. 44 odstotkom mladih se zdi osebna higiena bolj pomembna kot kontracepcija, kadar se pripravljajo na zmenek, ki bi lahko vodil k spolnim odnosom. 45 odstotkov spolno aktivnih mladih ima kljub vsemu nezaščiten prvi spolni odnos z novim partnerjem - to je 25 odstotkov več kot predlani. V Evropi skoraj tretjina mladih (31 odstotkov moških in 25 odstotkov žensk) verjame, da je prekinjen spolni odnos učinkovita kontracepcijska metoda, kljub temu, da je dejansko zelo nezanesljiva. Kar 42 odstotkov mladih ima dobrega prijatelja ali svojca, ki ima izkušnjo z nenačrtovano zanositvijo, v Evropi je takih 21 odstotkov moških in 36 odstotkov žensk. Glede na raziskavo iz leta 2009 je število takih poraslo za tretjino.
|
negative
|
9,290
|
Stara Sava. V torek podpis pogodbe za celostno obnovo. Cestno podjetje Kranj in Občina Jesenice bosta v torek podpisala 4,75 milijona evrov vredno pogodbo za izvedbo projekta celostne obnove urbanega središča Stara Sava, v katerega je vključena tudi gradnja nove osrednje tržnice. Na občini pravijo, da jim je uspelo pridobiti evropsko sofinanciranje v višini 2,9 milijona evrov. Županova svetovalka Božena Ronner je ob tem povedala, da so prvič dobili vsa sredstva za sofinanciranje v višini stroškov. Projekt celostne ureditve Stare Save tako obsega obnovo objektov nekdanjega Fiproma (lužilnice), kjer bosta nastali tržnica in odprti muzej, prenovo Prešernove ulice in gradnjo pešpoti, podporni stolp z dvigalom in most za pešce na Hrenovco, ureditev trga ob Ruardovi graščini in drugo. Dela se bodo začela predvidoma konec septembra in bodo končana do konca prihodnjega leta.
|
positive
|
9,291
|
Pretekli teden so bile v središču zanimanja javnosti poplave, ki so Slovenijo prizadele prejšnji konec tedna. Poplave, ki smo jih doživeli pretekli konec tedna, so vodile vse od presenečenja do obupa. Teden je minil v odpravljanju posledic, ocenjevanju škode in iskanju odgovornosti. Posledice obilnih padavin smo podrobno spremljali tudi na našem portalu, vsi prispevki in podrobnosti pa so zbrani tu. Vegradovci odložili delo Svoj glas pa so že v ponedeljek s stavko povzdignili delavci Vegrada. Stavkati nameravajo, dokler ne dobijo plač. V preteklem tednu pa so tudi prijeli moškega, ki je na vhodna vrata Vegradove poslovne stavbe namestil bombo. Osnovna matematika Dokaj mirno je minila tudi interpelacija zoper ministra za šolstvo Igorja Lukšiča. Med razpravo smo se naučili kolikokrat je dva plus dva, Lukšič pa s 46 glasovi proti interpelaciji ostajam minister. Črni petek V petek pa sta šokirali novici o smrti ekstremnega kolesarja Jureta Robiča in predsednika uprave Merkurja Bojana Knupleža. Knupležu je zastalo srce, Robič pa je umrl v prometni nesreči. V črno kroniko pa se je vpisal tudi napad na poslanca SD Luko Jurija – trije moški, po njegovih besedah opiti, so ga pretepli in okradli. Iz sodniških logov V sredo je imela zaključni govor tožilka na sojenju poslancu Srečku Prijatelju. Zahteva, da Prijatelj v zaporu odsedi slabih pet let. Pretekli teden se je končalo tudi sojenje koprskemu županu Borisu Popoviču. Spoznali so ga za krivega vseh očitanih dejanj in mu dosodili pogojno kazen eno leto ter deset mesecev zapora.
|
neutral
|
9,292
|
Pretoki večine rek po Sloveniji so zaradi padavin še vedno veliki in ne bodo hitro upadli. Zaradi nestalnega vremena je še vedno povečana nevarnost drsenja plazov. Po podatkih Oddelka za hidrološke prognoze Agencije RS za okolje so pretoki večine rek po Sloveniji še veliki, upadanje vode pa bo zaradi padavin v prihodnjih dneh upočasnjeno. Aktualno vremensko napoved si preberite na vremenskem portalu www.vreme.zurnal24.si! Po sobotnih močnejših padavinah so reke v vzhodnem delu države, predvsem Pesnica, Ledava, Mestinjščica, Sotla in Dravinja močno narasle in se v noči na nedeljo približale poplavnim vrednostim. Odtlej po podatkih uprave za zaščito in reševanje upadajo. Krka je v spodnjem toku v soboto upadla pod poplavno vrednost, v noči na nedeljo pa je spet začela naraščati in poplavljati v obsegu vsakoletnih poplav. Trenutno še narašča – vodostaj v pobočju je danes ob 10. uri znašal 288 centimetrov, pretok pa 243 metrov na sekundo. Naraščata še Idrijca in Vipava, Ljubljanica in druge reke pa počasi upadajo. Še nevarnost plazov Zaradi razmočene zemlje še vedno obstaja nevarnost plazov. Danes so morali intervenirati brežiški gasilci, saj je voda spodjedala hišo na Holyjevi stezi v Brežicah. Vendar po podatkih brežiškega centra za zaščito in reševanje ne gre za nič hujšega in drseča zemlja večje nevarnosti ne predstavlja. V nedeljo je plaz začel ogrožati hišo v vasi Grad v Pomurju, zaradi česar so morali evakuirati starejšo gospo, nevaren plaz v Stogovcih, ki je povzročal največ preglavic, pa se je včeraj umiril. Če se vreme ne bo poslabšalo, bodo plaz le opazovali in začeli urejati dostopne poti za vozila. Zaradi plazu je bila včeraj zaprta lokalna cesta Slovenj Gradec–Legen na Koroškem. Plaz je podrl tudi tri drogove za električno napeljavo v naselju Kresnica v občini Šentilj.
|
negative
|
9,293
|
Turizem. Po Vii Alpini od Monaka do Slovenije. V Bohinju dnevi pohodništva in festival ribištva. Bohinjska Bistrica. “S kakovostno ponudbo moramo pohodnike prepričati, da se je vredno ustaviti v Bohinju. Če bi jih z Vie Alpine prišlo vsaj sto, bi bili zadovoljni,” je po sobotni mednarodni konferenci daljinske poti Via Alpina dejal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. Konference so se udeležili predstavniki vseh alpskih držav, prek katerih poteka ta pet tisoč kilometrov dolga pot, ki je razdeljena v 121 etap, celotno pot od Monaka do Slovenije pa je mogoče prehoditi v 341 dneh. Kot je povedal Marko Lenarčič, direktor združenja za pohodništvo in kolesarjenje, v Sloveniji potekata dva kraka te poti, letos pa so v združenju informacije in rezervacije posredovali 320 tujim pohodnikom. Slovenski del poti na leto prehodi okoli 900 pohodnikov. Na pohodništvo in ribolov V petek pa so se v Bohinju začeli 3. dnevi pohodništva, s katerimi želijo podaljšati turistično sezono in povečati število nočitev, potekajo pa sočasno s festivalom ribištva. Do nedelje se bodo obiskovalci lahko udeležili izletov in vodenih tur, predavanj, delavnic ter ribolova v Bohinjskem jezeru in Savi Bohinjki. “Upamo, da bomo z ribiškim festivalom pridobili dobre goste, ki bodo v Bohinju tudi prenočili, naša dolžnost pa je, da ga ohranimo kot zeleno turistično destinacijo,” je poudaril Langus.
|
positive
|
9,294
|
Občina Ajdovščina načrtuje širitev ceste in pločnikov do izvira reke Hubelj. Investicija, vredna okoli milijon evrov, bo zaradi plazovitega terena zahtevnejša. V celoti naj bi širitev in obnovo ceste zaključili do prihodnjega poletja. Cesta bo od območja nekdanje vojašnice Pale do zaselka Fužine toliko razširjena, da se bosta lahko na njej srečala osebni avtomobil in avtobus. Ob cesti bo urejen pločnik, območje pa bo opremljeno z javno razsvetljavo. Na več mestih bodo za sprehajalce nameščene klopi. Uredili bodo tudi okolico spomenika ob cesti ter zagotovili pitno vodo. Vrednost pogodbenih del skupaj z davkom znaša 560 tisoč evrov, zanjo pa so rezervirana sredstva v ajdovskem občinskem proračunu. Ta del ceste v dolžini 1010 metrov bo urejen do konca letošnjega leta, v začetku prihodnjega leta pa bodo poskrbeli še za ureditev preostalega dela ceste med Fužinami in izvirom Hublja. Prav slednji bo veliko zahtevnejši, saj bo delno potekal po plazovitem terenu. Zanj bo potrebno skoraj toliko sredstev kot za prvi del.
|
positive
|
9,295
|
Prostovoljni reševalci bodo po novem dobili povračilo izpada dohodka. Delodajalci bodo lahko uveljavljali povračilo nadomestila plače. Medtem ko država obljublja refundacije, reže stroške na drugih koncih. Poslanci so z 71 glasovi za in nobenim proti sprejeli novelo zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Novela prinaša povračilo izpada dohodka prostovoljnim reševalcem zaradi odhoda na reševalno akcijo med delovnim časom. Delodajalci pa bodo lahko uveljavljali povračilo nadomestila plače z vsemi prispevki in davki, ki so ga izplačali zaposlenim v času njihove odsotnosti zaradi udeležbe v reševalnih akcijah. "Če bomo dobili za to poseben denar, bo v redu. A glede na trenutno stanje nam vlada ne more zagotoviti niti, če bodo sredstva za naslednje leto enaka kot letos. Pa že letos bomo težko prišli s tem skozi. Če bi reševalcem izplačevali še refundacijo osebnega dohodka, mislim, da bi ves proračun porabili v pol leta," nam je povedal predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Igor Potočnik. Koliko denarja bi potrebovali za povračila vsem reševalcem, ne more oceniti. Potrdili tudi novelo zakona o Rdečem križu Slovenije: ustrezneje se ureja načrtovanje, izvajanje in financiranje nalog območnih organizacij RKS, zlasti pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zdravstvenem, socialnem in humanitarnem področju s strani lokalnih skupnosti oziroma občin. Pravice tudi delodajalcem Delodajalec bo imel tudi pravico povračila izpada dohodka zaradi odhoda zaposlenega na akcijo, in sicer v višini 20 odstotkov nadomestila plače, ki ga je delodajalec izplačal zaposlenemu. Refundacija bo bremenila državni organ oziroma organ lokalne skupnosti, ki je reševalca poklical k opravljanju nalog. Če se bo prostovoljec poškodoval med akcijo, bo stroške zdravljenja in nadomestila zaradi bolniške odsotnosti prav tako kril tisti, ki ga je poklical k opravljanju nalog zaščite in reševanja. Namesto s helikopterjem kar peš po poškodovane Potočnik ob tem opozarja še: "Imamo cel kup sicer sprejetih zakonov, ki se ne izvajajo. Čas bo pokazal, kako bo s temi izplačili." Že jeseni so reševalci opozorili predsednika republike Danila Türka in obrambno ministrico Ljubico Jelušič na težak položaj in pomanjkanje sredstev. Obljubljena jim je bila pomoč. "Sredstva, ki so nam bila obljubljena, so že nakazana. Se pa dogajajo druge stvari: helikoptersko dežurstvo na Brniku, s katerim imamo stroške, nekajkrat ni bilo aktivirano. Niso nam odobrili helikopterja, tako da so morali reševalci iti do Sedmerih jezer ali Planike peš. Vemo, da je do tja tri ali štiri ure hoje in še enkrat toliko navzdol. Če začnemo računati še to refundacijo, ni akcija prav nič cenejša kot ena ura helikopterja."
|
neutral
|
9,296
|
Stavka. Ljubljana včeraj zaradi stavke javnih uslužbencev (še) ni zastala. "Mi delamo normalno, morda je le tempo počasnejši. To je danes, bomo pa videli, kako bo naprej,” je o delu med stavko na upravnih enotah povedal Dušan Verbič, načelnik Upravne enote Ljubljana. Po njegovih besedah zaposleni izvajajo vse ključne dejavnosti, na enotah v mestu pa včeraj niso opazili posebnosti. Sestre ne stavkajo Normalno delajo tudi v enotah Zdravstvenega doma Ljubljana, kjer stavkajo nekateri zdravniki, medicinske sestre pa ne. Stavka je po besedah tiskovne predstavnice Damjane Kralj videti tako, da se zdravniki enkrat na teden med pripravo na delo seznanjajo s potekom stavke. “Delo poteka nemoteno, ni težav,” je dodala. Nekaj nalog normalno Navodila. Načelniki upravnih enot so prejeli akt o izvajanju nalog med stavko. Ta med drugim določa, da potne liste in osebne izkaznice izdajajo v nujnih primerih, normalno vpisujejo rojstva in smrti v matični register ter izvajajo vsa volilna opravila. Knjižnice različno Zaradi stavke je bila včeraj zaprta Knjižnica Jožeta Mazovca, in sicer enote Polje, Jarše, Zalog in Fužine. Preostale enote Mestne knjižnice Ljubljana (MKL) so bile odprte, zaposleni pa so delali kot po navadi. Kako bodo enote odprte v naslednjih dneh, še ni dogovorjeno, pravijo na MKL. “Enote, ki so zdaj odprte, bodo tudi naslednje dni, za zaprte pa še ne vemo. Vsak dan se bomo morali prilagoditi,” so razložili. Pritožb zaradi zaprtih enot knjižnice za zdaj niso prejeli. Gasilci deklarativno Okoli 130 zaposlenih v Gasilski brigadi Ljubljana (GBL) stavka bolj na deklarativni ravni. “Operativno delo mora potekati, večina dela pa je takšna,” je povedal Tomaž Kučič, poveljnik GBL. Ljudje po njegovih besedah ne bodo v ničemer občutili njihove stavke, “vsak klic na pomoč bo dobil odziv”. Gasilci so bili včeraj zaposleni predvsem s čiščenjem in servisiranjem opreme, ki so jo uporabljali pri poplavah. Stavkovne zahteve podpirajo. “Plače so zadnjih 17 let enake, ves ta čas so bili prikrajšani in zdaj, ko naj bi bila izravnava, se ta odmika v neznano prihodnost,” je dodal Kučič in opozoril, da imajo gasilci zaradi narave svojega dela morda še najmanj možnosti uveljavljati svoje pravice, poleg tega pa nimajo močne sindikalne organizacije. Za stavko smo se odločili zato, ker vlada noče spoštovati zakonodaje, ki jo je sama sprejela. S svojimi ravnanji je pokazala, da ji ni do socialnega dialoga. Dragan Raonić, Sindikat delavcev MU MOL MOL da, JHL ne Stavka v Mestni občini Ljubljana (MOL) bo potekala na delovnih mestih. “Glede na elementarno nesrečo smo v času stavke v določenih skupinah pripravljeni pomagati pri odpravljanju nastale škode,” je dejal Dragan Raonić, predsednik Sindikata delavcev mestne uprave (MU) MOL. Obljubil je, da bo “zagotovljen minimum delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi in premoženja ali je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov”. Naloge, ki so bistvene za MOL, bodo opravljene, stavka pa mirna in prostovoljna. Iz Javnega holdinga Ljubljana (JHL) so sporočili, da zaposleni niso udeleženi v stavki. “Smo sicer javno podjetje, ampak nimamo statusa javnega sektorja,” so zapisali.
|
neutral
|
9,297
|
Etelka Korpič Horvat je postala nova ustavna sodnica. Nasledila je Marijo Krisper Krambereger, ki je s tega položaja odšla zaradi zdravstvenih razlogov. Korpič Horvatovo je v imenovanje predlagal predsednik republike Danilo Türk. Izbral jo je med tremi prijavljenimi kandidati – poleg nje sta se prijavila še višji sodnik na upravnem sodišču Damjan Gantar in diplomirani pravnik ter doktor tehničnih znanosti Jure Marn. Etelka Korpič Horvat se je rodila leta 1948 v Čepincih na Goričkem v Prekmurju. Osnovno šolo in gimnazijo je končala v Murski Soboti, univerzitetno izobrazbo diplomirane pravnice pa si je leta 1971 pridobila na ljubljanski Pravni fakulteti. Na tej fakulteti je končala tudi magistrski študij in leta 1991 uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Vpliv zaposlovanja doma in v tujini na deagrarizacijo pomurske regije, piše na spletni strani mariborske pravne fakultete, kjer že od leta 1994 predava delovno pravo. Tam je tudi nosilka in predavateljica predmetov proračunsko pravo in državna revizija magistrskega študija za področje davčnega prava in magistrskega študija na področju delovnega prava. Je tudi članica Sodnega sveta in predsednica Komisije za razlago kolektivne pogodbe za javni sektor.
|
neutral
|
9,298
|
Denar za poplave. Na izrednih sejah prerazporejali proračunska sredstva. Poseben konto. Za pomoč prizadetim v poplavah bo v proračunu odprt poseben konto, na katerega bodo lahko nakazovali sredstva občani, pravne osebe in zasebniki, ki bodo želeli z denarnim prispevkom pomagati oškodovancem. "Občina Krško bo za delno odpravo posledic nedavnih poplav namenila 147 tisoč evrov proračunskih sredstev," so na včerajšnji izredni seji sklenili občinski svetniki. S tem bodo pokrili del stroškov gasilskih enot, štaba civilne zaščite in podobno. 34 tisoč evrov bo šlo tudi za Kostak, ki je izvajalec javne gospodarske službe, 47 tisoč pa za sanacijo športnih objektov. Brežiški občinski svetniki pa so na včerajšnji izredni seji za najnujnejšo odpravo posledic poplav namenili skoraj pol milijona evrov. Že oblikovano proračunsko rezervo je občina povečala na račun vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje in znižanja stroškov za delo občinskega sveta, zmanjšala pa bo tudi financiranje fakultete za turizem. Nisem proti nogometašem, a imam vso pravico, da darujem, komur želim. občinski svetnik Janez Požar Dali bodo sejnine Brežiški svetniki so se odpovedali bruto sejnini za včerajšnjo izredno sejo. Namenili jo bodo poplavljenim območjem. Krški svetniki pa naj bi včerajšnjo sejnino tudi namenili v humanitarne namene. Predlog svetnika Ivana Urbanča, da bi sejnino namenili za obnovo nogometnega igrišča, ni padel na plodna tla. Odločali se bodo individualno.
|
neutral
|
9,299
|
Andreja Rihter. Poslanka in nekdanja ministrica – kandidatka SD za županjo Celja. Ali bi kot županja poročali istospolne partnerje? Spoštovanje različnosti, spremembe vrednot in načina življenja je naš vsakodnevni sopotnik. Za županjo se boste potegovali prvič. Je to prednost ali še večja odgovornost? Zlasti velika odgovornost. Ljudje so pozorni na obljube, ki jih daš, predvsem pa ne smeš izrabiti njihovega zaupanja, sicer si ga težko znova pridobiš. Od profesorice do poslanke Andreja Rihter. Magistra zgodovinskih znanosti, ki se je po končanem študiju zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani zaposlila na celjski gimnaziji, pozneje pa kot kustosinja v muzeju novejše zgodovine, ki ga je tudi vodila. Leta 2000 je bila v času vlade Janeza Drnovška imenovana za ministrico za kulturo. Je tudi mestna svetnica in poslanka stranke SD v državnem zboru. Iz krajevnih skupnosti opozarjajo, da se počutijo zapostavljene. Skupaj s krajani bomo pripravili program nujnih komunalnih del v njihovih okoljih in ga dosledno izvajali. Četrtim in krajevnim skupnostim pa dali večjo avtonomijo v obliki finančne podpore in širših pristojnosti. Črpanje iz kohezijskih skladov je nujno, če želimo rešiti poplavno (ne)varnost Celja. Bi vi posodili denar državi, če bi bilo to nujno? Države pa res ne bomo zalagali, kvečjemu nasprotno. V občini zelo veliko ljudi potrebuje neposredno socialno pomoč, in to takoj. Konec je odlašanja in sprenevedanja o naših vodotokih. Brezposelnost je v Celju višja od slovenskega povprečja. Kje vidite potencial za morebitna nova, kakovostna delovna mesta? Skupaj z gospodarstveniki je treba pripraviti strateški načrt razvoja mesta. Z mednarodnimi povezavami in dejavno gospodarsko diplomacijo bomo pritegnili tuje poslovne partnerje, ki bodo delovni proces plemenitili z znanjem naših ljudi. Lokalno bomo združili z globalnim. Želimo razvoj, ki bo služil ljudem. Zagotoviti pa je treba tudi štipendijsko shemo za mlade in jih tako obdržati v Celju. Mnogim se zdi reorganizacija občinske uprave nujna. Bi vi odpuščali? Najprej je treba preveriti, ali imajo vsi jasna in konkretna navodila za svoje delo. Trenutno občina, tako beremo, zaradi neučinkovitosti nekaterih uradnikov zaposluje nove ljudi. Narobe svet. Čas je za Celje, za naše skupne cilje. In čas je za spremembo na čelu naše mestne občine. Andreja Rihter Bili ste ministrica za kulturo, bi zato Celju na tem področju dali še večji poudarek? Vzpostavili bomo učinkovita promocijska orodja za večjo prepoznavnost mesta doma in po svetu. Opozarjati je treba na turistične bisere, ki jih premore naše mesto ob Savinji.
|
neutral
|
9,300
|
Odbor za promet je na zahtevo SDS razpravljal o zaprtju obvoznice v času odprtja Stožic. "Za zaporo so se odločili po tem, ko je odprtje dvorane "viselo na nitki", je dejal Verlič. Vlačič obtožbe zanika. Fotografije dogajanja pred dvorano Stožice na dan zaprtja obvoznice si oglejte TUKAJ. Kot je pojasnil poslanec SDS Peter Verlič, se je prometni inšpektorat za zaporo obvoznice odločil potem, ko je odprtje dvoran v Stožicah "viselo na nitki", saj naj bi dostop do Stožic s tovornjaki blokirali podizvajalci, ki za svoje delo niso prejeli plačila. Politični pritiski? Verlič poudarja, da so se kmalu po zaprtju obvoznice oglasili strokovnjaki za gradbeništvo, ki so bili zaradi ravnanja prometnega inšpektorja ogorčeni. Bili so tudi prepričani, da je inšpektor lagal, ko je zapisal, da bi se krožišče zaradi tovornjakov lahko udrlo. V SDS zato od ministra za promet Patricka Vlačiča in glavnega prometnega inšpektorja Jurija Kosa pričakujejo konkretna pojasnila in odgovor, kdo je zahteval zaprtje obvoznice. Med drugim jih zanima, ali je prometni inšpektor ukrepal na lastno pobudo ali pa na podlagi političnih pritiskov ministrstva za promet ali prijave ljubljanskega župana Zorana Jankovića, je dejal Verlič. Vlačič obveščen dan pred zaprtjem Prometni minister Vlačič je zavrnil očitke, da naj bi politično pritiskal na inšpektorat, in dodal, da ni o tej odločbi z nikomer govoril ali ničesar naročil. Dan pred izdajo odločbe je bil le po telefonu obveščen, da se lahko zgodi, da bo naslednji dan zapora severne obvoznice, je dejal. Tudi glavni inšpektor Jurij Kos je opozoril, da so bile ob izdaji odločbe podane pravne podlage ter da še vedno meni, da je bila odločitev inšpektorja korektna. Tudi on je potrdil, da prometni minister ni pritiskal na inšpektorat, in poudaril, da je inšpektor odločal v okviru materialne in procesne zakonodaje. Zahteva SDS za današnjo nujno sejo spada v sklop predvolilne kampanje. Anton Anderlič Predsednica uprave Darsa Mateja Duhovnik pa je pojasnila, da so se na Darsu, ko so prejeli pisno odločbo o zapori obvoznice, na to odločbo pritožili, pritožbo pa utemeljevali s poročili zavoda za gradbeništvo. Poslancem je sicer za razpravo zmanjkalo časa, saj se je začela plenarna seja DZ, zato jo bodo nadaljevali prihodnjič.
|
negative
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.