nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
9,101
|
Stroški. Elektrika, davki in nove enote. Počitnice. Počitnikovanje za zaposlene v državni upravi bo letos dražje. Nove cenike, ki predvidevajo podražitev bivanja v počitniških enotah v Sloveniji za pet odstotkov in podražitev bivanja na Hrvaškem za šest odstotkov in pol, je ministrstvo za javno upravo (MJU) že predložilo v potrditev vladi. Interes vedno večji Dražja elektrika ter višji stroški vzdrževanja in čiščenja počitniških enot sta glavna razloga za povišanje cen počitniških enot v Sloveniji. Na Hrvaškem na podražitev vpliva za odstotek višja stopnja DDV in vnovično odprtje enot v Novalji na Pagu. Sicer pa interes za preživljanje počitnic v počitniških objektih MJU raste. Lani se je v primerjavi z letom prej zanimanje za letovanje povečalo za več kot šest odstotkov. Za zunanje uporabnike cene kot lani Za zunanje uporabnike se zaradi manjšega obsega plač delavcev, ki izvajajo počitniško dejavnost na MJU, ter posledično nižjih stroškov dela cene za večino enot ne bodo povišale, so pojasnili na MJU. Tisti, ki niso zaposleni v državni upravi, lahko počitniške kapacitete MJU koristijo, če po zaključku razpisa za letovanje še ostanejo proste zmogljivosti. Tako za zaposlene v upravi kot zunanje uporabnike počitniških enot so cene zunaj sezone nižje za 30 odstotkov.
|
neutral
|
9,102
|
Iskanje novega kmetijskega ministra: Pahorjeva SD mora ime kandidata sporočiti do jutri, sicer bo moral to funkcijo prevzeti kak drug minister ali premier sam. V največji koalicijski stranki nadaljujejo z iskanjem kandidata za novega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Če premier namreč do jutri državnemu zboru ne bo posredoval imena kandidata, bo začasno moral to funkcijo prevzeti eden od ministrov ali premier sam. Kateri bo pripravljen iti "čez pekel"? Dokler nisem prepričan, da so kandidati pripravljeni iti čez pekel, ne bom imenoval nobenega. Pahor pred časom o kandidatih za ministra V širši krog kandidatov naj bi spadalo sedem kandidatov, med njimi po naših informacijah tudi: - nekdanji član nadzornega odbora sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Janez Tavčar - prodekan ljubljanske biotehniške fakultete Janez Hribar - Zlatko Jenko, katerega naj bi za novega ministra želeli stranki LDS in del SD - Tomi Rumpf, bivši vodja kabineta pri Pogačniku - predsednik Okoljskega foruma Hrvoje Teo Oranšič - Jože Dular iz ministrstva za kmetijstvo - župan Radelj ob Dravi in poslanec Alan Bukovnik Po poslovniku državnega zbora (DZ) mora premier v 10 dneh po prenehanju funkcije ministra predlagati novega ministra ali DZ obvestiti, da bo funkcijo ministra začasno opravljal sam oziroma jo bo poveril drugemu ministru. Ravno Bukovnik velja za enega bolj resnih kandidatov. 39-letni župan, ki mu teče že drugi mandat, je po izobrazbi diplomiran upravni organizator. Spomnimo, za resnega kandidata je kar nekaj časa veljal Janko Veber, sicer član stranke SD. V torek pa je sporočil, da ne bo sprejel premierjeve ponudbe. Funkcija kmetijskega ministra in župana občine Kočevje bi bila v javnosti predstavljena kot konflikt interesov, so ob tem sporočili iz kabineta predsednika vlade. Nov kandidat bo nadomestil Milana Pogačnika, ki je odstopil 18. marca. Pogačnik je bil pred tem deležen številnih očitkov v zvezi z afero bulmastifi, piko na i pa je pristavila kriminalistična preiskava, kjer so ga pridržali zaradi suma korupcije. Pogačnik je dejal, da odstopa iz načelnih razlogov in zanikal, da bi deloval nepravilno ali celo koruptivno.
|
neutral
|
9,103
|
Športni park Stožice. Koliko bodo stala pomožna in druga igrišča, za zdaj ni znano. Upravljanje ter vzdrževanje stadiona in večnamenske športne dvorane v Stožicah bo Mestno občino Ljubljana (MOL) stalo 2,5 milijona evrov na leto, je ocenil Marko Kolenc, vodja oddelka za šport v MOL. Letos bo morala za zagon in stroške upravljanja nameniti 1,26 milijona evrov. Cena je skrivnost Še vedno pa ni znano, koliko bodo stali ogrevalna dvorana, pomožno nogometno igrišče in še dve nogometni igrišči manjših dimenzij. V Stožicah naj bi sicer poleg teh zgradili tudi multifunkcijski igrišči, stezi za tek in rolkanje, rolkarski park in druge športne objekte, denar za to pa naj bi pridobili tudi iz državne in evropske blagajne. Koliko sredstev in kdaj, Kolenc ni pojasnil. Z novo športno dvorano bo Ljubljana do leta 2013 kandidirala tudi za organizacijo evropskih prvenstev v košarki, malem nogometu in rokometu, je napovedal Kolenc.
|
neutral
|
9,104
|
Samopostrežni regrat. Nabiralka regrata Polona Hrvat: Vzameš vrečko in v škatlo vržeš tri evre. Ob cesti med Cerkljami in Komendo si je mogoče že dva tedna postreči z nabranim regratom. Nanj opozarja duhovit plakat, kajti nabiralka Polona Horvat je zraven le redko, namesto tega nastavi polne vrečke te okusne radičevke in lonček za denar ter stavi na poštenje kupcev. Svoj preprosti servis je poimenovala kar regromat. Stavi na poštenje “Deluje na poštenje. Vzameš vrečko in v škatlo vržeš tri evre,” med drugim piše na plakatu. “Rada nabiram regrat,” pravi Polona. Nabira ga zase in za sorodnike, pred dvema tednoma pa so nabran kup pohvalili kolesarji, ki so se jim ob pogledu nanj pocedile sline. V hipu se ji je porodila zamisel, zakaj ga ne bi tržila. “Kar lepo gre biznis, če nič drugega, je za kavo,” prizna, “ni pa, da bi obogatela.” Polone nič ne skrbi, da bi ji regrat kdo pobral. Nasprotno. “Še vsak dan sem dobila v lončku denar,” razkriva. Enkrat je bilo sicer malo manj, pa zato drugi dan več, kot je bilo vzetega regrata. “Domnevam, da je eden od kupcev doplačal tisto, kar mu je prejšnjič zmanjkalo,” se zasmeji.
|
positive
|
9,105
|
Inšpekcijska služba ministrstva za šolstvo predlaga razrešitev ravnateljice mariborske šole, v kateri se je utopil šestletni šolar. Kot smo na Žurnalu24 že poročali, je inšpekcijska služba šolskega ministrstva po pregledu okoliščin smrti šestletnega šolarja med plavalnim tečajem v Mariboru izdala predlog ukrepov. Med drugim so svetu zavoda Osnovne šole Franca Rozmana Staneta predlagali razrešitev ravnateljice Brede Kutnjak, ki ji očitajo kršitve pri načrtovanju, organizaciji in izvedbi ter zagotavljanju varnosti učencev prvega razreda na plavalnem tečaju. "Uradno tega dopisa nisem prejela, poslali so ga le predsednici sveta šole Zvezdani Ritonja,“ je ravnateljica Kutnjakova povedala za Žurnal24. Očitane ji nepravilnosti sicer zavrača in pravi, da bo – če bo treba – svojo nedolžnost tudi dokazovala. O predlogu inšpekcijske službe šolskega ministrstva glede ravnateljičine razrešitve bodo na svetu šole razpravljali na jutrišnji seji. Že danes pa o ravnateljici razpravljajo na svetu občine, kjer "njeno dozdajšnje delo in vodenje šole ocenjujejo kot zelo uspešno". Vaditelji na črno Poleg predloga za ravnateljičino razrešitev inšpekcijska služba predlaga tudi razrešitev direktorja javnega zavoda Športni objekti Maribor, Antona Kneza, ki naj bi ravno tako storil kršitve pri načrtovanju in izvedbi plavalnega tečaja. Zaradi zaposlovanja na črno pa so tržnemu inšpektoratu naznanili javni zavod Športni objekti Maribor in tudi izvajalca plavalnega tečaja, Kiki organizacijo, d. o. o.
|
neutral
|
9,106
|
Nadzor. Na pokopališču Žale so dopolnili sistem videonadzora s kamerami nad Tomačevsko cesto. Nad prehodoma za pešce, ki stari del pokopališča Žale povezujeta z novim, so februarja namestili nove nadzorne kamere. Stale so okoli štiri tisoč evrov, je povedala Mojca Kuk iz Javnega podjetja Žale. Nove kamere so sicer del celotnega sistema za nadzor pokopališča, parkirišč ob njem ter objektov in oprem, je pojasnila Kukova. "S postavitvijo kamer se je zmanjšalo število vlomov v vozila in kraj na pokopališčih, policija pa je na podlagi posnetkov prijela kar nekaj vlomilcev v osebna vozila na parkiriščih," je dejala Kukova. Na območju Žal je sicer nameščenih 34 kamer na 12 vidnih mestih. Tudi na vhodih na pokopališče je označeno, da je celotno območje pod videonadzorom, dodaja Kukova. Kamere namreč nadzorujejo vhode na Žale ter nekatere glavne poti. Neposredni vpogled v posnetke ima receptor, po 72 urah pa se samodejno izbrišejo. Ob videonadzoru pa pokopališče ves dan pregledujejo tudi varnostniki. Na Žalah so povedali, da imajo podobne sisteme tudi druga pomembna pokopališča po Evropi.
|
positive
|
9,107
|
Kamnolomi. Ker je inšpektor prišel v visokem snegu, Lahovnik tokrat odreja nadzor v primernem vremenu. Semič. Glavni inšpektor in direktor rudarske inšpekcije bosta v treh kamnolomih na vodovarstvenem območju Vrčic in Srednje vasi v najkrajšem možnem času oziroma najpozneje do konca aprila opravila posebni izredni nadzor, je na zahtevek poslanca Zmaga Jelinčiča odgovoril Matej Lahovnik, minister za gospodarstvo. Tokrat bodo upoštevali vremenske razmere na Gorjancih, je pojasnil Lahovnik, saj so januarski nadzor, kot smo že pisali, opravili v visokem snegu, ko kamnolomi niso obratovali. “Prav zato v poročilu nista bila razvidna dejansko stanje in obseg izkoriščanih površin v omenjenih kamnolomih,” je prepričan Sergej Čas, semiški občinski svetnik, ki je za zdaj z ministrovim odgovorom zadovoljen. Za uvedbo notranjega nadzora, ki ga Jelinčič zahteva, po Lahovnikovih besedah na podlagi znanih dejstev ni razloga. “Na podlagi tega posebnega izrednega nadzora v primernih vremenskih razmerah se bomo lažje odločili, kako bomo težave s kamnolomi na vodovarstvenem območju reševali v prihodnje,” je dodal Čas.
|
neutral
|
9,108
|
Pahor v UKC: Kljub pomanjkanju čudeži. "O višji prispevni stopnji zaradi finančne krize v zdravstvu ne razmišljamo," sta včeraj po srečanju z vodstvom Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana zagotovila premier Borut Pahor in minister za zdravje Borut Miklavčič. "V tem trenutku ni ne realne možnosti ne potrebe, da bi dodatno obremenjevali stroške dela," je dejal Miklavčič. UKC bo poročal Izhod. "Denar mora slediti pacientu," je premierju Pahorju predlagal direktor UKC Simon Vrhunec, ki je poudaril, da se v UKC Ljubljana zdravi vse več pacientov iz drugih regij. UKC Ljubljana je bila edina bolnišnica, ki je lani poslovala z izgubo. Svet UKC bo moral v prihodnje vsake tri mesece o svojih težavah poročati poslancem. Fakin: Zviševanje je nujno Nasprotno meni direktor zdravstvene zavarovalnice Samo Fakin, ki je pred dnevi napovedal, da je zviševanje prispevne stopnje nujni ukrep, s katerim bi preprečili veliko izgubo v zdravstveni blagajni. Marušič predstavlja rešitve "Če ne bo sistemskih ukrepov, bo zdravstvo v krizi že naslednje leto," pa je izjava kandidata za zdravstvo Dorjana Marušiča, ki skrbi tudi Pahorja. Marušič bo danes poslanskim skupinam vladajočih strank predstavil poglede na spremembe, ki jih predvidevata reformna zakona.
|
neutral
|
9,109
|
Jutri bo na Javorniku brezplačni seminar za tiste voznike, ki želijo osvežiti znanje cestnoprometnih predpisov. Seminar z naslovom Pravila vožnje v križiščih, omejitve hitrosti bo v Osnovni šoli Koroški jeklarji na Javorniku. Vozniki bodo lahko obnovili pravila vožnje v semaforiziranih in navadnih križiščih, v tako imenovanih "turbo" križiščih ter pravila o začetku in koncu omejitev. Obravnavali bodo tudi črne točke na koroških cestah in ukrepe za večjo varnost voznikov enoslednih vozil v začetku motoristične sezone. Nevarna relacija Dravograd–Slovenj Gradec Med najbolj črne točke na območju Koroške spada denimo cesta iz Dravograda proti Slovenj Gradcu, nam je povedal pomočnik komandirja PP Ravne na Koroškem Miroslav Črešnik. Pojasnil je, da zaradi zanimanja seminar organizirajo že drugič. Na prvem je bilo prek 110 obiskovalcev. "V prvem seminarju smo zajeli hitrost, alkohol, varnost voznikov in pešcev. Po tem je približno 60 odstotkov anketirancev izrazilo željo, da bi ponovili še cestnoprometne predpise. Tu gre v bistvu za nadaljevanje prvega seminarja, s katerim bomo na območju Raven zaenkrat tudi zaključili s seminarji," še dodaja Črešnik.
|
neutral
|
9,110
|
Rabljena stanovanja in hiše so se v zadnjem lanskem četrtletju na državni ravni podražile, v prestolnici cene bolj ali manj stagnirajo. V zadnjem lanskem četrtletju je bilo treba za kvadratni meter stanovanja v Sloveniji v povprečju odšteti 1.717 evrov, potem ko je ta cena v trimesečju prej znašala 1.663 evrov, ugotavljajo na Geodetski upravi (Gurs). To je triodstotna rast v primerjavi s četrtletjem prej in prva rast po drugem četrtletju leta 2008. V prestolnici se je cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja povzpela za sedem evrov na 2.466 evrov, v Mariboru pa je cena po dveh zaporednih četrtletjih rasti upadla za tri odstotke na 1.235 evrov za kvadratni meter. Na letni ravni so bile v teh dveh mestih cene tako nižje za sedem, oziroma osem odstotkov. Za odstotek so bila dražja tudi stanovanja v Celju, v Kranju, Kopru, Novem mestu in Murski Soboti pa so cene upadle. A je bilo v zadnjih treh mestih opravljenih premalo poslov za zanesljive ocene, sporočajo z Gursa. Dražje hiše, garaže, pisarne in lokali Hiše so se po podatkih Gursa v zadnjem četrtletju 2009 zvišale za pet odstotkov na 128.540 evrov, podražile pa so se tudi garaže, pisarne in lokali. Najbolj so se podražile prav garaže in sicer za 974 evrov na 8.178 evrov na kvadratni meter. Za 8,8 odstotka pa se je pocenil tudi kvadratni meter stavbnega zemljišča, za katerega je bilo v povprečju potrebno odšteti 62 evrov.
|
negative
|
9,111
|
Iz zapisa pogovorov je razvidno, da Ljubica Jelušič želi Zmaga Jelinčiča prepričati, da je iskanje začasne lokacije za letala za aeronavtični muzej, stvar kulturnega ministrstva. Jelinčič: Širca je za to preneumna. Državni zbor je na današnji seji potrdil razrešitev Jelinčiča iz komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Na njegovo mesto so imenovali poslanca SNS Silvena Majheniča, ki ga je predlagala poslanska skupina SNS. V pogovoru poskuša Jelinčič Jelušičevo prepričati, naj mu priskrbi vojaške šotore, v katerih bi lahko shranili letala za aeronavtični muzej, ki da jih bodo kmalu začeli dobivati. Ko ga Jelušičeva v pogovoru poskuša prepričati, naj to naredi prek kulturnega ministrstva, ji odvrne, da so nesposobni in da bodo poskušali projekt speljati prek revitalizacije Prekmurja. Jelušičeva se strinja, da pretresejo možnosti v okviru tega zakona, Jelušičeva ga še enkrat poskuša prepričati, da je to bolj projekt za kulturno ministrstvo, nakar Jelinčič odvrne,da je Širca (op. p. kulturna ministrica Majda Širca) za to preneumna in da je ne bodo vlačili zraven več kot je potrebno. Novi prisluhi Jelinčič je sicer danes razkril, da so policisti v okviru prisluškovanja članom SNS prisluškovali tudi Jelušičevi. Kot vir svojih trditev je navedel zgoraj omenjene policijske spise in na vprašanje, zakaj se o tem do sedaj ni še nič govorilo, odgovoril, da ne ve. Prisluškovanja Jelušičevi pa je označil kot še en poskus ministrice Katarine Kresal, da odstrani stranko SD z oblasti. Nič o muzeju, samo o šotorih Na Morsu odgovarjajo, da "ministrica Ljubica Jelušič ni seznanjena s kakršnimkoli prisluškovanjem, niti o tem ni bila nikoli obveščena". V nadaljevanju pojasnjujejo, da je Jelinčič Jelušičevo v telefonskem pogovoru vprašal "o možnosti izposoje šotorov za začasno zaščito letalskih razstavnih predmetov v Murski Soboti, kjer naj bi bil letalski muzej. Ministrica za obrambo ni imela ustreznih informacij glede možnosti, zato poslancu Državnega zbora v pogovoru ni ponudila konkretnega odgovora". "V pogovoru je ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič poslanca Zmaga Jelinčiča obvestila tudi o tem, da Ministrstvo za obrambo pripravlja odgovor na njegovo poslansko vprašanje glede nakupov kolesnikov 4x4," sklenejo svoj odgovor na Morsu. Muzej in interpelacija Znano je, da je policija, medtem ko je prisluškovala poslancu SNS Srečku Prijatelju, naletela tudi na politično barantanje med, sedaj že nekdanjim, kmetijskim ministrom Milanom Pogačnikom in Zmagom Jelinčičem. Pogačnik naj bi v zameno za zaščito pri interpelaciji Jelinčiču priskrbel zemljišče za letalski muzej v Murski Soboti. Ministra je to na koncu stalo položaja. Sledile so preiskave prostorov stranke in Jelinčičevega doma, prvak SNS pa je že takrat Kresalovo obtožil, da izvaja manjši državni udar.
|
neutral
|
9,112
|
Uradni predlog za imenovanje Marušiča za novega ministra za zdravje bo v parlament romal v nekaj dneh. Po tem, ko se je Dorijan Marušič sestal z vsemi koalicijskimi poslanskimi skupinami, se je srečal tudi s premierjem Borutom Pahorjem. Premier je po sestanku dejal, da ima podporo poslanskih skupin, v roku nekaj dni pa bo v državni zbor tudi uradno vložil Marušičevo kandidaturo za novega ministra za zdravje. Glasovanje po svoji vesti V Desusu niso dobili jasnih odgovorov Marušiča, predvsem na temo krepitve javnega zdravstva. "Naše sporočilo premierju bo najverjetneje, da bodo poslanci glasovali po svoji vesti," je napovedal predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec. "Kot da sem na izpitu" "Počutim se kot na izpitu. Upam, da ga bom opravil," je izjavil Marušič po pogovorih v treh poslanskih skupinah. V LDS pa so po pogovoru ocenili, da bi bil Marušič dober kandidat za ministra. V Zaresu zadržani V Zaresu glede Marušiča vlada zadrega. "Minister, ki želi ostati zdravnik, bo težko vodil pogajanja z zdravniki," je po sestanku z Marušičem dejala poslanka Zaresa Cveta Zalokar Oražem. V Zaresu namreč menijo, da je Marušič velik poznavalec zdravstvenega sistema, da pa ni dal jasnih odgovorov predvsem glede pristojnosti zdravniške zbornice. SD ga podpira Marušič je že zaključil pogovore s poslanci največje koalicijske stranke SD. Poslanca Andrej Magajna in Julijana Bizjak Mlakar sta po pogovoru ocenila, da gre za strokovno podkovanega kandidata, s katerim je mogoče voditi dialog. Marušiču smo pred obiskom poslancev SD želeli zastaviti tudi nekaj vprašanj glede načina reševanja problemov v zdravstvu, a nam nanje ni želel odgovoriti. "Počakajte še devet, deset ur. Bom takrat vse povedal," je za zurnal24.si dejal Marušič. Vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič je ob tem potrdil, da je v SD odločitev glede Marušiča že znana. Popoldne bodo tako premierju Borutu Pahorju sporočili, da Marušiča podpirajo kot kandidata za ministra. Pomisleki v SD in DeSUS Sicer so ob predstavitvi Marušiča za kandidata zdravstvenega ministra prejšnji teden imeli največ pripomb v SD in DeSUS. V SD so imeli pomisleke zaradi sodelovanja v prejšnji vladi ter zaradi odnosa do zasebnega javnega zdravstva. "Težko karkoli napovedujem, nismo navdušeni." Tako pa je predsednik Desusa Karl Erjavec prejšnji konec tedna Dorijanu Marušiču napovedal težave pri podpori v koaliciji, če sprejme vabilo premierja Boruta Pahorja v vlado.
|
neutral
|
9,113
|
Primopredaja. Kmetijsko ministrstvo začasno prevzema Henrik Gjerkeš. Pahor se je pogovarjal z nezadovoljnim predsednikom Sindikata kmetov Slovenije. Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrik Gjerkeš z današnjim dnem prevzema vodenje kmetijskega ministrstva. Vodil ga bo začasno, predvidoma 14 dni. V tem času naj bi premier Borut Pahor dobil novega kandidata, kot je znano, naj bi se odločal med dvema možnima kandidatoma, prodekanom ljubljanske biotehniške fakultete Janezom Hribarjem in direktorjem mariborskega območnega veterinarskega urada Igorjem Vojticem. Nezadovoljni sindikat kmetov Že včeraj, po Pahorjevi odločitvi o začasnem Gjerkeševem prevzemu ministrstva, se je oglasil nezadovoljni Sindikat kmetov Slovenije. Predsednika sindikata Romana Žvegliča je popoldne poklical premier sam. "Pozval sem ga k večji resnosti. Že od začetka februarja ne moremo imeti nobene vsebinske razprave na ministrstvu. Tam so bili na dnevnem redu samo bulmastifi na eni strani in obramba položaja na drugi. Kmetijstvo pa stoji,“ je za Žurnal24 povedal Žveglič. Žveglič pri tem izpostavlja, da ravno v teh dneh poteka svet kmetijskih ministrov Unije, na katerem zastavljajo zametek reforme skupne kmetijske politike od leta 2013 naprej. "Imamo Slovenci sploh predstavnika tam?“ se pri tem sprašuje in izpostavlja, da se ukvarjamo zgolj z zamenjavami in iskanji kandidatov, medtem ko resor stoji. Vprašanje, kdo zastopa Slovenijo na tem pomembnem srečanju kmetijskih ministrov, smo naslovili na ministrstvo. Točnega odgovora nam niso dali takoj, nanj še čakamo.
|
negative
|
9,114
|
Tajna Acta. Sporazum, ki lahko doleti tudi Slovence. Zaradi downloadanja bi izklopili internet. Primerjava. Šef Sazasa: "Če imate doma orožje, ni sporno, če preiščejo stanovanje." Vdor v zasebnost Popolni nadzor. Na nitki visi pravica do zasebnosti (nadzor nad posameznikovim brskanjem po spletu). V imenu odkrivanja nezakonitih nalaganj s spleta bodo lahko podjetja s koncesijami brskala po vašem računalniku, vaši e-pošti. Pri tem pa lahko o vas dobijo najrazličnejše informacije zasebne ali poslovne narave, kar bi vam utegnilo škodovati. Pravica do informacij in izobraževanja Odklop. Pravica do informacij je temeljna človekova pravica in internet je danes eden od glavnih virov informacij, predvsem neodvisnih. Acta se zavzema, da bi uporabniku spleta ob nezakonitem nalaganju datotek izklopili internetno povezavo. Tako bi lahko ostali brez vira informacij, ki je pri številnih povezan tudi z izobraževanjem oziroma s pravico do izobraževanja. Pravica sorodnikov Kaznovano celotno gospodinjstvo. Če si družinski člani delijo internetni priključek, bi lahko bila zaradi le enega kršitelja v družini ob dostop do spleta celotna družina. Torej – če si nekdo s spleta nelegalno naloži glasbeno datoteko in mu nato odklopijo internet, ne more do njega dostopati nihče v gospodinjstvu. Zaradi nelegalnega downloadanja oziroma nalaganja s spleta se uporabniku izklopi internetno povezavo. To med drugim piše v sporazumu Acta, ki nastaja v tajnosti, a dokumenti so vseeno prišli na plano. Številni že opozarjajo na kršenje človekovih pravic do zasebnosti, informacij, izobraževanja ter pravice sorodnikov oziroma drugih članov gospodinjstva. Acta za EU ni sprejemljiva in je ta ne podpira, pravi evropski komisar Karel De Gucht. Slovenska vlada odgovarja diplomatsko, šef Sazasa Matjaž Zupan pa Acto pozdravlja – tako kot vse oziroma kakršnekoli protipiratske ukrepe. Dvanajst držav že za V pogajanjih za Acto so že naslednje države: ZDA, Švica, Japonska, Avstralija, Kanada, Jordanija, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Korea, Singapur in Združeni arabski emirati. Zanimalo nas je, kakšno stališče ima do tega Republika Slovenija – urad za intelektualno lastnino nas je napotil na ministrstvo za gospodarstvo, kjer pravijo: "V pogajanjih slovenski predstavniki podpirajo sklenitev tega sporazuma, pri čemer pa tako kot vse preostale članice zagovarjajo mnenje, da dogovorjene obveznosti ne smejo iti prek dosežene ravni pravnega reda EU." Kot kaže, pa bi Acto podprl prvi mož Sazasa Matjaž Zupan: "Pozdravljamo vse ukrepe, ki bi preprečili piratstvo. Če imate doma strelno orožje, ni sporno, da vam preiščejo stanovanje, zato ne vem, zakaj vam ne bi smeli prebrskati računalnika, če počnete nekaj nezakonitega." "Milijarda in pol v zapor" "Kriminalizacija spletne distribucije ni rešitev, ampak radikalizacija problema, ki dodatno škoduje razvoju družb. Če je na eni strani enačbe zakonsko besedilo in na drugi že utečena izmenjava spletnih vsebin – mar ni lažje korigirati besedila kot poslati milijardo in pol ljudi v zapor?" pa je do Acte kritičen spletni strateg Vuk Ćosić. Internet redno uporablja 25,7 odstotka svetovnega prebivalstva oziroma 1,7 milijarde ljudi.
|
neutral
|
9,115
|
Zadnje leto se je v Škofji Loki in Tržiču število brezposelnih povečalo za 30 odstotkov, kar je največ na Gorenjskem. V obeh občinah je krepko naraslo tudi število upravičencev do pomoči. Povprečna stopnja 7,9 odstotka. Tolikšna je povprečna stopnja brezposelnosti v regiji. Ob Tržiču, kjer je 10,6-odstotna, je regijsko nadpovprečna tudi v Kranju, tam je 8,6-odstotna. V evidenci je 27 odstotkov brezposelnih več kot februarja lani in skoraj dvakrat več kot junija predlani. 250 upravičencev do pomoči. Toliko jih je zapisanih v Tržiču, v Škofji Loki pa jih je 231. Če upoštevamo še njihove družinske člane, sta številki odvisnih od pomoči še precej višji. Okrog 50 novih delovnih mest. Toliko naj bi se jih ta teden zaradi dveh trgovskih središč odprlo v Škofji Loki. Tržič ne pesti samo občutna rast števila brezposelnih, temveč tudi visoka stopnja brezposelnosti nasploh. Ta je najvišja na Gorenjskem, je krepko nad regijskim povprečjem. Župan Borut Sajovic se neslavnega položaja zaveda, v svoj bran pa dodaja, da se je Tržič otepa že od osamosvojitve in da je bila brezposelnost v njegovem mandatu že precej nižja. Tako močno občutenje krize je posledica predvsem razmeroma slabe izobrazbe prebivalstva in strukture delovnih mest, meni. Kaj pravijo gospodarstveniki Sajovic vidi rešitev v dodatnem izobraževanju, podjetniški regeneraciji območij, kakršni sta Peko in Runa, ter vzpostavljanju podjetniške cone Loka. Gospodarstveniki, med njimi predsednica Pekove uprave Marta Gorjup Brejc, opozarjajo tudi na neizkoriščen potencial v vodnih virih in sončni energiji. Gorjup Brejčeva si v zvezi s poslovanjem svojega podjetja in dvigovanjem konkurenčnosti želi tudi, da bi se znižali stroški za stavbna zemljišča in odvoz komunalnih odpadkov, sicer pa sodelovanje z občino ocenjuje kot uspešno. Škofja Loka ni kritična V Škofji Loki je število ljudi brez dela še vedno pod regijskim povprečjem, na podatke o rasti brezposelnosti odgovarja tamkajšnji župan Igor Draksler. "Do zdaj smo imeli daleč najnižjo brezposelnost," dodaja, sicer pa meni, da je občina s seminarji o samozaposlitvi, še bolj pa z novo industrijsko cono povlekla pravilne poteze. "Potrebujemo delovna mesta. Ključno je namreč, da si človek za preživetje zasluži z lastnim delom," pravi, prepričan, da je to tudi eden od odgovorov na rast števila prosilcev pomoči. Drugi je po njegovem mnenju učinkovit občinski sklad pomoči. "Je hitrejši kot državni," zatrjuje. Kaj pravi Rdeči križ Tako v Škofji Loki kot Tržiču je upravičencev krepko čez dvesto. Medtem ko je njihovo število v Tržiču naraslo za okrog sto, se je v Škofji Loki v zadnji polovici leta več kot podvojilo. Še vedno je veliko povpraševanja po prehrambnih paketih, vse več pa tudi po finančni pomoči za odplačevanje položnic.
|
neutral
|
9,116
|
Nekdanje vodstvo Mure je kazensko ovadeno zaradi suma, da so podjetje oškodovali za 70 tisoč evrov. Odvetniška družba Matoz, ki zastopa zaposlene, je zaradi domnevne zlorabe položaja ovadilo nekdanjega prvega moža Mure Franca Hubra in nekdanjo članico uprave Marinko Glavač. Vpletena naj bi bila v plačevanje za svetovanje, ki ga sploh ni bilo. Nepravilnosti so razkrili nekdanji delavci, ki so Matoza najeli, da bi prišli do denarja, ki jim ga Mura dolguje. "Dejstvo je, da smo skozi dokumente, ki so nam jih zaupali delavci, ugotovili, da je prišlo do zlorabe položaja, torej do fiktivnega svetovanja družbi in skozi ta način do izplačila več zneskov, do katerih družba Huber ni bila upravičena," je dejal Franci Matoz za Televizijo Slovenija. Družbo Huber, ki naj bi ji Mura po očitkih v ovadbi z odobritvijo Glavačeve plačevala za domnevno fiktivno svetovanje, je pred slabimi tremi leti ustanovil sin Franca Hubra, slednji pa je zakoniti zastopnik družbe. Primer Mure preiskujejo tudi kriminalisti, kmalu naj bi sledile nove ovadbe.
|
negative
|
9,117
|
Ankaran na svoje. Zakon o novi občini skozi prvo sito, pričakovati je, da bo moral še v državni svet. “Skoraj dve leti smo se bojevali za zakon, zdaj pa menjamo strategijo iz napadalne v obrambno in ga bomo branili. Državni svet pozivamo, naj ga ne vrača v vnovično odločanje poslancev,” včerajšnjo odločitev poslancev komentira Gregor Strmčnik, predstavnik pobude za samostojno občino Ankaran. Preobrat v koprski SD, ki naših prizadevanj ni podprla, je v Ankaranu povzročilo veliko razočaranja in ogorčenja. Gregor Strmčnik Od navzočih 65 jih je namreč zakon o ustanovitvi nove občine na Obali podprlo 35. Kakšnega posebnega zanimanja za temo sicer ni bilo – pred dokončno odločitvijo je namreč razpravo v glavni parlamentarni dvorani med našim štetjem poslušalo le šest poslancev. Sicer so včeraj za podporo v državnem zboru lobirali različni – po parlamentarnih kuloarjih je podpornike za svoj naskok na fotelj odhajajočega zdravstvenega ministra Boruta Miklavčiča zbiral Dorjan Marušič, notranja ministrica Katarina Kresal je poskušala najti zaveznike glede vložene interpelacije, najhujši pa so bili menda primorski poslanci. Eni so lobirali za podporo ideji o odcepitvi Ankarana od Mestne občine Koper, drugi pa poskušali nastanek nove občine preprečiti. Kje je bil župan? V prestolnico se je odpravil tudi koprski župan Boris Popovič – zato je predčasno celo zapustil obravnavo na koprskem okrožnem sodišču, kjer teče proces glede njegove domnevne davčne utaje. 55 odstotkov Ankarančanov je na referendumu novembra glasovalo za odcepitev od Kopra. A popoldne ga v prostorih parlamenta med glasovanjem ni bilo videti, na našo prošnjo za komentar glasovanja pa se nato zvečer ni odzval. Ni nujno, da se bo zgodilo “Pričakovan je poskus, da se zakon zruši najprej v državnem svetu, pa tudi prek presoje na ustavnem sodišču. Vse to so poskusi, da bi nam jeseni preprečili izvedbo lokalnih volitev,” napoveduje Strmčnik in poudarja, da poteze, kot si jo je s svojim preobratom privoščila koprska SD, ki njihove pobude ni podprla, dolgoročno ne prinašajo uspeha.
|
neutral
|
9,118
|
Brestaniški bazen. Je za novo bazensko školjko potrebno novo gradbeno dovoljenje? “Pozanimali smo se na upravni enoti (UE) in izvedeli, da zaradi vgraditve nove bazenske školjke namesto obnove stare ne potrebujemo novega gradbenega dovoljenja in nam zato del ni bilo treba ustaviti,” je za Žurnal24 povedal Miljenko Muha iz Kostaka, podjetja, ki gradi bazen. 1,9 milijona evrov vredna investicija naj bi se na podlagi omenjenih sprememb podražila za največ 20 odstotkov. Dodal je, da je dovolj, če na UE izvedejo postopek sprememb gradbenega dovoljenja. Muha napoveduje, da bo do 7. aprila zgrajeno bazensko dno, nova školjka pa je že naročena. Spomnimo, občina se je namesto za obnovo stare školjke, ki naj bi puščala na vseh koncih, odločila za novo in tudi za drugačne dimenzije bazena. Na videz bo olimpijski, njegova globina pa meril za takega ne bo izpolnjevala. “Novo dovoljenje je nujno” “Zaradi spremenjenih okoliščin bo potrebno novo gradbeno dovoljenje,” pa je na vroči seji krškega občinskega sveta, ki se je končala ob 22.30, dejal svetnik Vojko Omerzu. A govoril je kot strokovnjak in predstavnik projektantske družbe CRP, ki je odgovorna za projektno dokumentacijo brestaniškega bazena. “Občinska uprava se je odločila za nove dimenzije – ali to pomeni, da lanski sklep občinskega sveta ne velja več?” se je spraševala svetnica in predsednica Plavalnega kluba Celulozar Vilma Jan Špiler, ki bi si za svoje plavalce želela boljše pogoje, predvsem pa se boji, da bodo na račun dragega brestaniškega bazena brez svojega ostali Krčani. “Ni se odločala občinska uprava, to je novinarski lapsus,” je Jadranka Gabrič poskušala krivdo zvaliti na novinarje. Ko je Jan Špilerjeva vztrajala, da to piše na spletni strani občine, se je Gabričeva popravila, da gre za pomoto, saj je o tem odločal projektni svet.
|
neutral
|
9,119
|
Referendum. Na njem se bodo odločali o novi krajevni skupnosti. Velika vlaganja Orešje in Bizeljska vas. “Zaradi posameznikov, ki zavajajo in govorijo o premajhnem vlaganju, smo naredili analizo. Orešje je dobilo trikrat več kot drugi kraji v KS Bizeljsko, samo letos je predvidenih 30 tisoč evrov,” razčlenjuje predsednik Franc Kržan. “Mi smo se odločili že takrat, ko smo vložili pobudo za referendum,” je v imenu 121 predlagateljev, kar je polovica volilnih upravičencev, povedal Mirko Faber. S tem je prekinil prizadevanja župana Ivana Molana, da bi vodstvo občine, krajevne skupnosti (KS) in krajani vendarle še enkrat sedli za skupno mizo in se pogovorili. Svetniki so krajanom prižgali zeleno luč in 23. maja bo v vaseh Orešje in Bizeljska vas referendum za izločitev iz krajevne skupnosti Bizeljsko in za ustanovitev nove KS Orešje na Bizeljskem. V neenakopravnem položaju “Krajani omenjenih vasi so si želeli mrliško vežico in dve avtobusni postajališči, pa tega niso dobili,” je domnevne razloge za nezadovoljstvo navedel svetnik Janko Kržan, saj predlagatelji na seji niso dobili besede. “Krajevna skupnost je do njih mačehovska, godi se jim strašna krivica, zato bi moral predsednik Franc Kelhar odstopiti,” je nekoliko predaleč v lokalno samoupravo s svojimi predlogi posegel Ivan Sušin. Kelhar je prepričan, da se je tudi zaradi takih, kot je Sušin, ki se oglašajo iz drugih KS, med krajani pojavil razkol.
|
neutral
|
9,120
|
Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana je iz veterinarsko-sanitarnih razlogov do nadaljnjega zaprto. Do nadaljnjega je tako ukinjeno sprejemanje živali. Ukrep, ki velja do nadaljnjega, so sprejeli zaradi suma okužbe živali z mikrosporijo, ki se lahko prenaša tudi na ljudi. Kot je povedal vodja zavetišča Marko Oman, je do nadaljnjega ukinjeno sprejemanje živali v zavetišče. Še ta teden naj bi sicer vnovič začeli sprejemati živali za veterinarski pregled, medtem ko živali tam ne bodo mogle ostati. Živali, ki bodo nujno potrebovale zavetišče, bodo namestili v Zavetišču Horjul. Kriva je mikrosporija Zavetišče v Gmajnicah so zaprli zaradi suma okužbe živali z mikrosporijo – boleznijo, ki najbolj ogroža mačke, prenaša pa se tudi na ljudi in povzroča kožne spremembe. Ponavadi zbolijo živali, ki imajo znižano odpornost, in tudi ni nujno, da zbolijo vse, ki so okužene. Podobno je pri ljudeh. "Najbolj izpostavljeni so otroci, starejši ljudi oziroma ljudje s slabšo imunsko odpornostjo," je pojasnil Oman. Gmajniško je največje od skupno desetih zavetišč za zapuščene živali v Sloveniji. Lani so obravnavali okoli dva tisoč mačk in 480 psov, veliko pa je tudi ljudi, ki obiščejo zavetišče. Mikrosporija se v zavetiščih stalno pojavlja, tokrat pa so zabeležili nekoliko več sumljivih primerov, zato so se odločili, da zavetišče zaprejo in tako preprečijo širjenje bolezni. "V zavetišče sprejemamo živali od kjerkoli, tudi tiste z neznanim statusom, zato ni nič čudnega, da živali zbolijo," pojasnjuje Oman. Ljudje naj opazujejo kožo Vsi, ki so bili v zadnjem času v zavetišču, naj opazujejo svojo kožo in svoje živali. Če se pojavijo kakšne kožne spremembe – pri živalih je občutljiva predvsem dlaka –, naj se oglasijo pri zdravniku ali veterinarju. "A razloga za paniko ni, saj se okužba širi le ob določenih pogojih. Ob dobri osebni higieni in rednem čiščenju dlak ni razlogov za skrb," je povedal Oman.
|
negative
|
9,121
|
Cestna povezava. Objavljen razpis za izdelavo strokovnih podlag. Na občini si želijo drugo različico. Da se je projekt nove cestne povezave Krško–Brežice skozi poslovno cono Vrbina vendarle začel premikati, nakazuje objavljeni razpis ministrstva za promet za izdelavo strokovnih podlag za to cesto, ki je odprt do 12. maja. Kaj več novega o projektu, za katerega sta občini Krško in Brežice z ministrstvom za promet podpisali protokol v sklopu državnega prostorskega načrta za odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO), nam na Direkciji RS za ceste včeraj ni uspelo izvedeti, so nam pa na Občini Krško povedali, da od predlaganih dveh različic podpirajo drugo. “Prva se konča pri Mercatorju, druga pa v krožišču, ki bo nastalo pri Žadovinku,” pove Simona Lubšina z občine.
|
neutral
|
9,122
|
Kranj. V vseh treh bazenih pušča voda. Ograji okrog športnega parka šteti dnevi. Letno kopališče • En kubični meter. Toliko vode izgublja odprti olimpijski bazen na uro, kar je po nekaterih ocenah dokaj običajno. • Petsto metrov. Toliko ograje okrog športnega parka bo treba zamenjati. Prihodnji teden naj bi na letnem kopališču v Kranju začeli obnovo bazenov, najprej obeh otroških, potem tudi olimpijskega. Vzrok je puščanje vode. V otroških bazenih je na uro izgubijo štiri kubične metre. Obnovo potrjuje direktor Kranjskega zavoda za šport Brane Fartek. “V otroških bazenih so se pretrgali dovodi in odvodi vode,” ocenjuje. Poškodovali naj bi se konec avgusta, torej skoraj ob koncu poletne sezone. “Sama školjka je dobra,” je sicer vesel, hkrati pa tudi kritičen do kakovosti izvedenih del. “Cevi se po šestih letih ne bi smele pretrgati,” meni. Poskušali bodo uveljaviti garancijo. Začetek priprav Temeljite oglede škode naj bi začeli opravljati danes. Začetek poletne kopalne sezone ne bi smel biti ogrožen. Če bi se dela na otroških bazenih zavlekla, se bodo olimpijskega lotili jeseni. 140 tisoč evrov bo Občino Kranj stala obnova bazenov na letnem kopališču. Sicer pa so dnevi šteti tudi stari betonski ograji okrog športnega parka. “Dejstvo je, da jo je treba zamenjati,” pravi Fartek in priznava, da se boji, da na nekaterih delih, še posebno nad cesto, že grozi, da bo padla. Upa, da bodo dela stekla že prihodnje leto. Predvideva, da bo investicija zaradi obsega izvedena v dveh fazah in opozarja, da bo imela zadnjo besedo mestna uprava. Fartek sicer predlaga, da bi bila nova ograja enaka tisti okrog bazena.
|
negative
|
9,123
|
Zares: Černač predstavlja nevarnost za nacionalno varnost Slovenije. Za vzpostavitev neodvisnega nadzora zdaj politična zloraba. Zares spomni tudi na zavezo iz koalicijskega sporazuma, in sicer da je treba zagotoviti neodvisni nadzor, nadzornika ali varuha na področju policijske in varnostne dejavnosti. "Politični nadzor očitno ne opravlja svoje naloge, zato je treba to funkcijo nadzorovanja profesionalizirati do te mere, da ne bo možna politična zloraba," še izpostavi Lobnikar. Stranka Zares se danes odziva na poročilo o delu komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, zlasti pa na delo predsednika komisije, Zvonka Černača. Podpredsednik stranke Branko Lobnikar: "Zvonko Černač je s svojim delovanjem že večkrat dokazal, da namesto da bi krepil nacionalno varnost, on predstavlja nevarnost za nacionalno varnost Slovenije." Lobnikar nadaljuje, da "takšnih ekscesov nismo doživeli niti takrat, ko je to komisijo vodil njegov strankarski kolega Jerovšek, torej med letoma 2000 in 2004". Zares še opozarja, da Černač le zlorablja svoj položaj, da bi očrnil organe pregona in odvzema oblasti. Stranka Zares tako danes na poslanke in poslance naslavlja poziv k premisleku, ali je Zvonko Černač primeren, da vodi tako pomembno komisijo.
|
neutral
|
9,124
|
Korupcija. Odvetnik zahteva deset tisoč evrov. Trdi, da mu Drago Kos krši pravice. Tožba. Koprski odvetnik Franci Matoz toži državo, ker naj bi ga protikorupcijska komisija v načelnem mnenju januarja 2008 "obtožila koruptivnega ravnanja brez dokaznega postopka, v katerem bi se lahko branil očitkov o domnevno nezakoniti pridobitvi koristi pri opravljanju odvetniškega poklica". Matoz in predstavniki države bi se na ljubljanskem sodišču morali soočiti včeraj, a je njihovo pravdanje zaradi bolezni sodnice preloženo za nedoločen čas. Napačen pravni pouk Kosova komisija je v načelnem mnenju zapisala, da je Matoz "namerno izkoristil nepoučenost, zmoto ali boječnost nasprotne stranke, da bi dosegel neupravičen uspeh za svojo stranko". Kot pooblaščenec Mestne občine Koper naj bi uslužbenki Mirjani Čakardič pred štirimi leti izdal dve izredni odpovedi z napačnim pravnim poukom. “Namesto pritožbe delodajalcu je delavka napačno uporabila sodno varstvo, zaradi česar je dokončno ostala brez zaposlitve,” je ugotovila komisija. Prekoračitev pooblastil Država Matozu ni pripravljena plačati niti evra, saj so njegove zahteve neutemeljene, odgovarjajo z državnega pravobranilstva. "Komisija ni pristojna za presojanje ravnanja odvetnikov pri opravljanju njihovega poklica, še manj pa za presojanje o pravilnosti sodnih odločb, ki nimajo nobene povezave z določili zakona o preprečevanju korupcije," pa vztraja Matoz.
|
negative
|
9,125
|
Kazen. Župan z gradnjo brez dokončnega dovoljenja tvega, da bi morala MOL plačati 30 tisoč evrov kazni. Mestna občina Ljubljana (MOL) za gradnjo povezovalne ceste med Roško in Njegoševo cesto nima ne dokončnega ne pravnomočnega gradbenega dovoljenja, zato bi jo lahko gradbeni inšpektor kaznoval z globo od 1.500 do 30 tisoč evrov. Poleg tega bi lahko izrekel ukrep ustavitve gradnje in naložil odstranitev nelegalno izvedenih delov. MOP: MOL ne sme graditi Zakon o graditvi objektov določa, da se z globo do 30 tisoč evrov kaznuje investitor, “če naroči gradnjo objekta ali izvajanje del v zvezi s spremembo namembnosti, pa pred začetkom del ne razpolaga vsaj z dokončnim gradbenim dovoljenjem”. Kdaj je dokončno? Razlika. Gradbeno dovoljenje je dokončno, ko zoper njega ni več možna pritožba (ko na primer ta ni bila vložena in je pretekel rok, ko ni bila dovoljena, ko so se ji stranke odpovedale, ko je bila zavržena ali zavrnjena), pravnomočno pa, ko tudi upravni spor ni več možen. Gradnja. Povezovalno cesto med Njegoševo in Roško cesto bo gradil SCT. Stala bo 16,5 milijona evrov. Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) so pojasnili, da se lahko gradnja izvaja na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, ne glede na to določbo pa lahko vsak investitor gradi tudi z dokončnim gradbenim dovoljenjem, vendar le na lastno odgovornost. To pomeni, da investitor tvega, da bo v upravnem sporu gradbeno dovoljenje odpravljeno. “V konkretnem primeru izdaje gradbenega dovoljenja za Roško cesto investitor nima niti dokončnega gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da ne sme graditi,” so potrdili na MOP. Na ministrstvu zdaj obravnavajo štiri pritožbe na izdano gradbeno dovoljenje, tudi Marinke Kurilić, pobudnice civilne iniciative Tržnice ne damo. Na podlagi teh pritožb bi lahko MOP razveljavilo gradbeno dovoljenje. Odgovarjali bodo za škodo Ljubljanski župan Zoran Janković je kljub temu prepričan, da lahko gradijo, saj bodo prevzeli vso odgovornost za morebitno škodo. Ta projekt je sicer eden od njegovih 22 nosilnih projektov iz predvolilnega programa pred štirimi leti. Takrat je napovedal, da bo notranji cestni obroč z ureditvijo Njegoševe ceste z mostom čez Ljubljanico sklenil leta 2008, nato pa lani poleti rok prestavil na letos.
|
neutral
|
9,126
|
Višje sodišče je potrdilo sodbo Kranjskega sodišča. 3 leta je potekala sodna bitka med Kompasom MTS in Občino Tržič, ki jo je dobila zadnja. Občina Tržič je po triletni sodni bitki proti Kompasu MTS postala zemljiško-knjižni lastnik smučišča Zelenica. Konec lanskega leta je v prid občine razsodilo Okrožno sodišče v Kranju, vendar se je Kompas MTS na sodbo pritožil na Višje sodišče v Ljubljani. Višje sodišče pa je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zasneževanje škodljivo vodi Spomnimo Žičnica. Leta 1997 je bila med Občino Tržič in Kompasom MTS podpisana pogodba o brezplačnem prenosu žičniških naprav na občino. V pogodbi je manjkalo zemljiško knjižno dovolilo, ki omogoči vpis v zemljiško knjigo. Občina je postala le lastnik žičniških naprav, zemljišče pod napravami pa je bilo še vedno v lasti Kompasa MTS. “Najprej je treba določiti, v katero smer se bo Zelenica razvijala – ali se bomo osredotočili na turno smučanje in pohodništvo ter v skladu s tem v domu na Zelenici uredili pohodniški center Gorenjske ali pa se bomo usmerili v intenziven smučarski turizem z umetnim zasneževanjem,” razlaga Jure Meglič, podžupan Občine Tržič. Vendar bo zadnje problematično, saj je poleg smučišča največje občinsko zajetje vodnih virov, ki bi ga lahko umetno zasneževanje onesnažilo. Dolgoročni razvoj Zelenice Direktor RTC Zelenica Janez Šmid upa, da bodo zamenjali zastarele sedežnice in uredili nočno smuko. Ker je občina postala lastnik smučišča, ne bodo več imeli težav niti s pridobivanjem gradbenega dovoljenja niti s prijavljanjem na državne ali evropske razpise. Po najboljšem scenariju bo občina že prihodnje leto začela prve investicije, pri tem bo rešitev iskala tudi v javno-zasebnem partnerstvu. “Večinsko breme bo še vedno na občini, vendar je v našem interesu, da se smučarski šport in turizem razvijata tudi dolgoročno,” dodaja Meglič.
|
neutral
|
9,127
|
Andrej Kosmačin. Dopis, da je njegov svetovalec kazensko ovaden, je poslal vsem zaposlenim. Elektro Maribor je kazensko ovadil Stanislava Vojska, bivšega predsednika uprave te družbe, ki je tam še vedno zaposlen kot svetovalec uprave. O tem, da je Vojsk ovaden, je včeraj Andrej Kosmačin, novi predsednik uprave, prek elektronske pošte obvestil vseh 800 zaposlenih, nadzorni svet, sindikat in svet delavcev. Poleg omenjenega dopisa, ki smo ga anonimno prejeli v uredništvo, je Kosmačin priložil tudi dopis hišne odvetniške družbe. “Prejeli smo dokumentacijo v zvezi z razdelilno-transformatorsko postajo Ptuj - Breg in dokumentacijo v zadevi odločb državne revizijske komisije. Na podlagi prejete dokumentacije smo ugotovili, da se pri obeh zadevah pojavljajo določene nepravilnosti, zaradi česa smo v imenu Elektra Maribor na pristojno državno tožilstvo vložili dve kazenski ovadbi zoper bivšega predsednika uprave Stanislava Vojska,” je zapisano na dopisu odvetniške pisarne. Takšno obvestilo, kot smo ga anonimno dobili včeraj v uredništvo, je prejelo več kot 800 ljudi. Za povečavo klikni na fotografijo. “To je nenormalno” Andrej Kosmačin je pojasnil, da se je sam odločil, da o tej zadevi obvesti zaposlene: “To je interno komuniciranje, prav je, da se o dogajanju obvesti zaposlene. Kot predsednik uprave moram ustrezno ukrepati, če zaznamo nepravilnosti. Kazenska ovadba je bila vložena že pred mojim prihodom, jaz sem samo napisal dopis.” Kot smo neuradno izvedeli, naj bi bila kazenska ovadba podana takrat, ko je podjetje vodil Peter Grubelnik, ki je zdaj član nadzornega sveta Elektra Maribor. Ko smo ga vprašali, zakaj se je takratna uprava odločila za ovadbo zoper Vojska, zadeve ni želel komentirati. Tudi o včerajšnjem dopisu Kosmačina zaposlenim ničesar ne ve: “Tega pa ne poznam. Nič ne vem o tem.” Dodal je, da se mu takšno obveščanje zaposlenih zdi nenormalno in zelo nenavadno. “Ne vem, zakaj je to šlo ven. Več pa ne morem komentirati. O tem bomo zagotovo govorili na naslednjem nadzornem svetu družbe s predsednikom uprave, in sicer že maja,” nam je razburjen pojasnil Grubelnik. Marta Kos, poslovna trenerka, pa je o tej zadevi dejala, da je dobro, da vodstvo zaposlene obvešča tudi o takšnih zadevah. “Bolje je, da se jih obvesti, kot pa da se potem sprožijo govorice na način baba čula, baba rekla,” je dodala. Vojsk: Gre za maščevanje Vojsk pa je prepričan, da mu zdajšnja uprava z vloženo ovadbo nagaja. “Ovadbe nisem videl. Gre za maščevanje, ker sem se upal prijaviti na razpis,” je prepričan Vojsk. Dodaja, da gre po njegovem v tem primeru za politični obračun, ki se je začel z mandatom tega nadzornega sveta. Načina obveščanja zaposlenih o ovadbi zoper njega pa ni želel komentirati.
|
neutral
|
9,128
|
Novost. Od prvega julija bodo v Žalcu za red skrbeli redarji. “Vloga redarjev v prvi vrsti ne bo represija, temveč preventiva, kar pomeni, da bodo ljudi opozarjali na kršitve in nepravilnosti, če to ne bo zaleglo, pa so predvidene tudi sankcije,” pojasnjuje Simona Bolarič z oddelka za okolje in prostor na Občini Žalec. S prvim julijem so se namreč tudi v Žalcu odločili uvesti redarsko službo. Celjski mestni svetniki pa so se strinjali, da se medobčinskemu inšpektoratu Mestne občine Celje ter občin Štore in Laško pridruži še Žalec. V Žalcu naj bi za red skrbela dva redarja, in to v mestu in vseh primestnih naseljih. Parkirišča bodo plačljiva “Uvesti nameravamo ali časovno omejeno ali plačljivo parkiranje na javnih parkiriščih, čeprav vemo, da vsi na to še niso pripravljeni. Javnih parkirišč tudi v Žalcu primanjkuje, zato jih želimo občanom zagotoviti na ta način,” pravi Bolaričeva o novostih, ki čakajo občane, in dodaja, da so interventne poti vse prevečkrat zaparkirane, mnoge zelenice in rekreacijski objekti pa tudi objekti naravne in kulturne dediščine pa poškodovani. “Vandalizmu se je težko izogniti, a ni prav, da ga ignoriramo. Dvomim pa, da bosta zgolj dva redarja kos vsem nalogam,” nam pove Miha Jerant, Žalčan, ki za to, da tudi v Žalec prihajajo redarji, še ni slišal. Sicer pa bo denar od pobranih glob debelil občinski proračun. Kot zanimivost: redarji v Celju so lani na ta način proračun obogatili za 195 tisoč evrov.
|
neutral
|
9,129
|
Kučan meni, da Kresalova ni moteča ne zaradi bulmastifov, ne zaradi najema stavbe NPU, pač pa zaradi svojega stališča do izbrisanih. "Ona je moteča predvsem zaradi svojega stališča do reševanja problema izbrisanih in aktivnosti, ki jih vodi, da bi se ta sramota, ki jo ima Slovenija na svoji duši, čim prej rešila, in moti jih zato, ker je začela zapirati kanale, preko katerih so informacije iz policije odtekale v politiko in preko katerih je politika imela vpliv na delo policije,'' je danes ob robu Šarhovega pohoda pri Treh kraljih na Pohorju dejal nekdanji predsednik države Milan Kučan. Ta stališča notranje ministrice Katarine Kresal naj bi bila dejansko povod za njeno drugo interpelacijo, ne pa zloraba položaja v aferi bulmastif ali pa najem stavbe za Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Izid arbitraže odvisen od nas Kučan je komentiral tudi arbitražni sporazum. Meni, da je to najboljša rešitev v tem trenutku. "Če se že slovenska politika ni bila sposobna s Hrvati dvostransko dogovoriti o meji, je bil skrajni čas, da se je reševanje tega spora preneslo s politične v pravno sfero. Seveda pa je odvisno od nas in naše argumentacije, kako bomo v arbitraži nastopali," je še dejal.
|
neutral
|
9,130
|
63,7 odstotkov vprašanih v anketi Vox populi delo vlade ocenjuje kot neuspešno. SDS z 20,6 odstotka podpore, SD-ju znova upadla, tokrat 17,6-odstotna. Glede podpore strank jih je 19,2 odstotka neodločenih, 20,4 odstotka vprašanih pa jih na volitve ne bi odšlo, so pokazali rezultati tokratne ankete Vox populi. Največ vprašanih bi podprlo stranko SDS (20,6 odstotka), podpora SD-ju pa je v primerjavi z marcem iz 19,3 padla na 17,6 odstotka. Sledijo LDS ( 5,4 odstotka), DeSUS (4,8 odstotka), Zares (3,9 odstotka), SNS (3,4 odstotka) in SLS (2,6 odstotka). Anketo Vox populi je agencija Ninamedia za časnik Dnevnik in POP TV opravila med 20. in 22. aprilom na vzorcu 700 vprašanih. Delo vlade je 31,1 odstotka vprašanih ocenilo kot uspešno, kar 63,7 odstotka pa je vladi prisodilo negativno oceno. Neodločenih je 53,2 odstotka vprašanih. Povprečna ocena dela državnega zbora pa je tokrat 2,51. Za pokojninsko reformo Anketa je pokazala še, da je večina ljudi (73 odstotkov) naklonjena spremembi pokojninskega sistema, vendar pa jih le 17 odstotkov podpira dvig upokojitvene starosti na 65 let za moške in 63 let za ženske.
|
neutral
|
9,131
|
Akcija po aferi. Pri izrednem nadzoru opazili številna zanemarjanja psov. Mučenje. V zavetišče prihajajo shirani, bolni in pohabljeni psi z odprtimi ranami. Tudi leto zapora Kazni. Kazni za posamezno kršitev področja zaščite živali so za posameznika od 200 evrov, za pravno osebo pa do 84 tisoč evrov. Za mučenje živali, ki se upošteva kot kaznivo dejanje, kazenski zakonik predvideva do eno leto zapora. Odvzem. Če uradni veterinar pri pregledu lastniške živali ali njenih življenjskih razmer ugotovi nepravilnosti, ki veljajo za prekršek, izda plačilni nalog. Sicer izda ureditveno določbo, kjer določi, kaj mora imetnik živali storiti za izboljšanje razmer. Če se ugotovi, da je za žival najboljši odvzem, se ta izvrši, lastnika pa oglobi. Odvzemi. “Število odvzemov psov se je aprila bistveno povečalo,” je povedala Andreja Bizjak, direktorica urada za notranji uradni nadzor pri Veterinarski upravi RS (Vurs). To je po njenem mnenju v veliki meri posledica izrednega nadzora nad ravnanjem v zvezi z nevarnimi psi, ki so ga zaradi afere z bulmastifi in na pobudo predsednika vlade Boruta Pahorja izvedli aprila. Končno poročilo o izrednem nadzoru bo po njenih besedah končano v sredo ali četrtek, po neuradnih podatkih pa je bilo aprila odvzetih okoli šest odraslih psov in nekaj mladičev. Lani so skupno odvzeli 14 hišnih živali. Garjava psička v iztrebkih Pri nadzoru je bilo opravljenih okoli 600 pregledov pri lastnikih registrirano nevarnih psov. “Pri tem nadzoru je uradni veterinar našel garjavo psičko z mladiči, ki je ležala v lastnih iztrebkih,” je dejala Bizjakova. Ker je lastnik počistil prostor in poklical veterinarja, psičke niso odvzeli. “To je v končni fazi bolje, saj se lahko življenje psa v zavetišču konča po 30 dneh,” je pojasnila in dodala, da bo uradni veterinar psičko redno nadzoroval. Uradni veterinarji in zavetišča pa se pogosto srečujejo s še hujšimi primeri. Eden od takih je Mori (na fotografijah). “Ležal je na senu, zvit v klopčič, bile so ga same oči in ena velika rana, namesto gobčka je imel odprtino, imel je poškodovano uho, shiran je bil do kosti in na smrt izmučen,” je Morija ob najdbi opisala Polona Samec, vodja Zavetišča za živali Horjul. Odvzemov psov je nekaj več, ker je po mojem mnenju tudi pritiskov na Vurs več. Polona Samec, Zavetišče Horjul Morijev lastnik je sicer zatrdil, da nima z njegovo poškodbo in izginotjem ničesar, da pa lahko “plača za njegovo uničenje, ker mu tak, kot je, ne koristi več, da ima novo psico ...”, je povedala Samčeva. A kot je pojasnila, je poškodba kazala na človeško roko. Odvzemi po zavetiščih Razmere v zavetiščih so sicer različne. “Po odločbi Vursa smo nedavno res odvzeli štiri pse, ki so bili v slabem stanju,” pravi vodja zavetišča Dušan Hajdinjak iz Meli centra Trebnje, kjer opažajo povečano število odvzemov. Samčeva tega ni opazila. Podobno ne v mariborskem zavetišču, kjer so prejšnji četrtek odvzeli dve samički.
|
negative
|
9,132
|
Sestanek svetovalne skupine za pripravo slovenske argumentacije za arbitražo o meji s Hrvaško. Povabljeni bodo tudi nasprotniki arbitražnega sporazuma. Skupina se bo sestala v petek, sodelovalo bo okoli 20 povabljenih udeležencev. Razmišljali naj bi o tem, kje lahko Slovenija najde še dodatne argumente in dokumente, ki bi ji pomagali v postopku arbitraže. Kot je pojasnil uradni govorec zunanjega ministrstva Milan Balažic, so povabili tiste, ki so se v zadnjem času prek javnosti vključevali v razpravo o arbitražnem sporazumu. Tako nasprotnike kot tudi podpornike arbitražnega sporazuma. Vseobsežna slovenska misija Med povabljenimi strokovnjaki je tudi Marko Pavliha. Ob potrditvi udeležbe pa je izpostavil dejstvo, da ima še vedno pomisleke. Pavliha je znova poudaril, da je arbitražni sporazum slaba rešitev oziroma preveliko tveganje za Slovenijo, zato mu bo tudi na referendumu nasprotoval. Opozarja pa, da nasprotniki sporazuma ne želijo škodovati Sloveniji, kot si nekateri razlagajo. Hkrati pa opozarja, da so bili vsi tisti, ki so bili skeptični do arbitražnega sporazuma, deležni diskreditacij, anonimnih žalitev in groženj. ''Bodimo skupaj v dobrem in slabem, kot smo bili od osamosvojitve dalje,'' pa so besede Pavlihe, s katerimi je opozoril, da arbitražni sporazum ne bi smel biti projekt peščice politikov, ampak ''vseobsežna slovenska misija''.
|
neutral
|
9,133
|
Zbor krajanov. Podjetje bodo prijavili inšpekciji, ker že skladišči, dovoljenj pa še nima. Župana ni bilo Nezaupnica. Račjeselčani so na zboru izglasovali nezaupnico predsedniku krajevne skupnosti Antonu Zaletelu, saj menijo, da ne deluje v interesu lokalne skupnosti. Nezadovoljni so bili tudi zaradi župana Alojzija Kastelica, ki je bil na zbor povabljen, a se ga ni udeležil. Spraševali so se, kako lahko dovoli, da se Račje selo industrializira, in mu očitali, da je dovolil kemijo na kmetijsko zemljišče. “Vi ste nezaželeni,” so Račjeselčani dali jasno vedeti grosupeljskemu podjetju Omaplast, ki se ukvarja z reciklažo odpadne plastike. Podjetje je namreč na Račjem selu kupilo nekdanji obrat Novolesa, v katerem načrtujejo del svoje proizvodnje. Zato so v soboto zvečer krajani sklicali zbor, katerega so se udeležili tudi predstavniki omenjenega podjetja. Ne na podeželje Krajani so izpostavili, da proizvodnja ne spada na podeželje. Izrazili so skrb za okolje in svoje zdravje, saj po njihovem mnenju predelava plastike prinaša kemijo. Bojijo se smradu, hrupa ter čezmerne porabe vode in elektrike. Poudarili so, da nimajo kanalizacije in pločnikov, v neposredni bližini podjetja pa so stanovanjske hiše. Izrazili so tudi skrb zaradi bližnjega skladišča utekočinjenega naftnega plina. Glede na požar, ki ga je podjetje imelo pred dvema letoma v Grosupljem, menijo, da so te bojazni upravičene. Še brez dovoljenj Marko Omahen je v imenu podjetja izpostavil, da okolja ne bodo degradirali, saj morajo delati skladno s slovensko zakonodajo in evropskimi direktivami. Objekt na Račjem selu so kupili zaradi prostorske stiske. Najprej nameravajo postaviti dva mlina za mletje plastike, do leta 2012 pa naj bi tam stal samostojen obrat, v katerem bi bilo zaposlenih od 30 do 35 ljudi. V podjetju ustrezno dokumentacijo za delovanje na Račjem selu še pridobivajo. “Ko bodo te stvari stekle, se bomo spustili v faze proizvodnje, pred tem pa zagotovo ne,” je zagotovil Omahen. Zahteve krajanov 72 Račjeselčanov se je podpisalo pod zahtevo za sklic zbora. Ker podjetje nekdanji obrat Novolesa že uporablja za skladiščenje polizdelkov, so se krajani odločili, da ga bodo prijavili inšpekciji, do pridobitve vseh dovoljenj pa so mu prepovedali vsako dejavnost. Ko bo podjetje pridobilo dovoljenja, pa krajani zahtevajo, naj svojo dejavnost izvaja tako, da ne bo ogrožalo zdravja ljudi. “Zahtevamo, da bo v svoji dejavnosti izvajal postopke in metode, ki ne bodo čezmerno obremenjevali okolja z neprimernimi vonjavami in hrupom,” je poudarila krajanka Mateja Povhe in dodala, da bo moralo podjetje upoštevati tudi, da gre za območje ohranjanja narave Vejar.
|
neutral
|
9,134
|
Kakih petdeset protestnikov je s transparenti in metanjem cvetnih lističev na Šuštarskem mostu opozorilo na kršenje človekovih pravic v Mjanmaru. Izvedenska mnenja O poškodbah: Pirc je imel poškodbe vratu, glave, trebuha ter prsnega koša in prebodeno pljučno krilo. O alkoholu: Kriještarac je imel vsaj 1,2 grama alkohola v litru krvi. O psihi: Bil je bistveno zmanjšano prišteven, tudi sicer gre za mejno osebnost. “Priznam, da sem poskušal ubiti Borisa Pirca, zato naj mi sodišče izreče dosmrtni zapor,” je bil z usodo spravljiv Muzafer Kriještarac - Miki. Oktobra je s kuhinjskim nožem vsaj 20-krat zabodel sostanovalca Borisa Pirca - Činžarja s Senovega. “Samo hitri zdravstveni pomoči gre zasluga, da Pirc ni izkrvavel,” je v obtožbi zapisal okrožni državni tožilec Robert Renier in za Kriještarca predlagal sedemletno zaporno kazen, ki ji je senat pod predsedstvom Gojmirja Pešca v celoti sledil. Za podobna kazniva dejanja je sicer zagrožena do 15-letna zaporna kazen, toda sodni izvedenec psihiatrične stroke je ugotovil, da je bil Miki med storitvijo kaznivega dejanja bistveno zmanjšano prišteven. “Vsega je kriv alkohol” Če bi kateri od mojih sinov nad mene dvignil roko, bi mu z motorko odbil glavo. Muzafer Kriještarac Na vprašanje zagovornika Draga Šribarja, zakaj se je obračun zgodil, je Kriještarac odvrnil: “Verjetno je bil kriv alkohol. Tudi Pirc je bil vinjen, a ga ne bom kritiziral, ker ga imam rad.” Pirc, ki se je zaradi hudih poškodb več mesecev zdravil v kliničnem centru, a še danes ni povsem zdrav, od sostanovalca Mikija ne bo zahteval odškodnine. Tragičnega dogodka se ne spominja. “Sosed mi je povedal, da me je našel vsega krvavega na hodniku,” je povedal Činžar in dodal, da je bil tistega dne verjetno tudi sam vinjen.
|
negative
|
9,135
|
Zlobec na slavnostni seji ZZB NOB: glede sprave nismo dosegli ničesar, "razen, da se danes neizmerno bolj sovražimo, morda celo bolj kot med vojno". "Ko ocenjujemo in se otepamo vseh mogočih psovk na račun NOB, pozabljamo poudarjati kontekst, v katerem je to gibanje nastalo," pravi Ciril Zlobec. Pred jutrišnjim praznikom dneva upora proti okupatorju je osrednja državna proslava v Novi Gorici namenjena partizanski bolnišnici Franji. Franja bo po uničujočih poplavah sredi maja nared za ponovne oglede. Več v povezavi. Poudarja, da je bil slovenski prostor edini v Evropi, ki so ga Nemci in Italijani takoj anektirali vsak v svoj okupirani del ter načrtovali popoln genocid nad Slovenci. Druga rana je sprava Druga odprta rana slovenskega naroda je po njegovih besedah sprava. Ta je na dnevnem redu že več kot 20 let, je dejal in se vprašal, kaj smo v tem času dobili. "Dobili smo to, da je ena stran – tista, ki je izšla iz vojne sramotno označena s kolaboracijo – sebe postavila a priori kot nedolžne žrtve. Mi smo apriorni zločinci, vsi, ki so sodelovali z okupatorjem, pa so naše nedolžne žrtve," je dejal. "Usodo smo vzeli v svoje roke" Predsednik državnega zbora dr. Pavel Gantar je na osrednji proslavi v Novi Gorici dejal, da je dan boja proti okupatorju "dan spomina na grozote, ki jih je preživel slovenski narod". V NOB smo Slovenci vložili veliko materialnih naporov in človeških žrtev. Partizanska zgodba je predvsem in tudi zgodba o človečnosti. V tem obdobju so na dan privrele tudi izjemne človeške vrline. Pavel Gantar Brez sodelovanja, solidarnosti in tovarištva ne moremo računati na nadaljnje uspehe in na učinkovito reševanje problemov, s katerimi se spopadamo, je dejal Pavel Gantar in dodal, da smo z odločitvijo za upor uresničili našo pravico za obstoj, da si izborimo svobodo in prostor pod soncem. Brez spoštovanja in krepitve teh vrednot ne moremo pričakovati, da bomo uspeli 21. stoletje, za razliko od preteklega, spremeniti v stoletje miru, solidarnosti, strpnega sobivanja in odgovornega odnosa do okolja, je še dodal. Tako kot se je širil partizanski boj, se je širila tudi partizanska oskrba. Gantar je izpostavil borbenost in plemenitost medicinskega osebja. Osebje, ki se je spopadalo s pomanjkanjem ustreznih pripomočkov, naj bi zdravilo in negovalo okrog 22 tisoč ljudi. "Bolnica Franja je postala simbol partizanskega zdravstva," je dejal Gantar in dodal, da "še danes obiskovalec ne more dojeti, kako je lahko v tej ozki soteski potekalo zdravljenje poškodovancev".
|
neutral
|
9,136
|
Mlada Slovenija bo ustavno presojo zoper odloka o Titovi cesti, ki ga je ljubljanski mestni svet sprejel na seji maja lani, vložila v sredo. Predsednik Mlade Slovenije – podmladka NSi Jernej Vrtovec bo skupaj z odvetnikom Radovanom Cerjakom v sredo predstavil vse podrobnosti pobude, za katero meni, da bo uspešna. Obenem bo skupaj z odvetnikom predstavil tudi podpisnike pobude, ki zagotavljajo pravni interes. V Sloveniji trgi, ceste ali ulice ceste nosijo ime po Titu še v enajstih mestih. „Gre za pet ljudi. Dva sta mestna svetnika, ostale osebe pa so žrtve nekdanjega sistema. Ena izmed njih je tudi žrtev diskriminacije nekdanjega režima, ki je bila v tistem času tudi zaprta,“ razkriva Vrtovec. Pritožbo napovedali že lani Mlada Slovenija je pritožbo napovedala kmalu po tistem, ko je bila Titova cesta v ljubljanskem mestnem svetu sprejeta. Menijo, da Titova cesta ne sodi v Ljubljano, saj po njihovem diktator Tito spominja na kršenje človekovih pravic in svoboščin, na povojne poboje in zapiranja. „Titova cesta je spomin na diktatorja Josipa Broza Tita, ki je vodil komunistični režim. Odgovoren je bil za desettisoče ubitih ljudi, zapiranja, diskriminacijo. Spomnimo se tudi Golega otoka,“ pravi Vrtovec, ki upa na hitro odločitev ustavnega sodišča. „Menim, da bo ustavno sodišče to zadevo zelo hitro rešilo, saj je zadeva zelo enostavna. Vsi vemo, kaj se je dogajalo v nekdanjem sistemu,“ dodaja Vrtovec.
|
neutral
|
9,137
|
Ob 24-letnici jedrske nesreče v Černobilu se zastavlja vprašanje, kako jedrsko varni smo oziroma kako smo pripravljeni, če v Krškem pride do kakršnekoli nesreče. V nuklearki so izdali zloženko za večjo ozaveščenost ljudi. V primeru nesreče je treba počakati na navodila, ki bi bila posredovana prek medijev (nacionalni radio in televizija ter Slovenska tiskovna agencija). Če bi svetovali umik v stavbe, je to treba dosledno spoštovati. "Če so otroci v šoli ali vrtcu, bodo tam poskrbeli za njih," je navedeno v zloženki. Prek medijev bi bila posredovana tudi natančna navodila glede morebitne uporabe tablet kalijevega jodida in glede evakuacije. Nekoliko starejši Slovenci se zagotovo spominjajo dni tik pred prvomajskimi prazniki leta 1986, ko je v ukrajinskem Černobilu ravno na današnji dan prišlo do najhujše jedrske nesreče doslej. Ljudstvo je bilo prestrašeno, informacije nasprotujoče. Kako smo na kaj takšnega pripravljeni danes? Nesreča ni nikoli povsem izključena Marjan Levstek, pomočnik direktorja republiške uprave za jedrsko varnost pravi, da se varnost stalno izboljšuje: "Jedrska varnost je zelo spremenljiva stvar. Na osnovi izkušenj, ki jih imamo – pa ne le mi, pač pa tudi drugje po svetu – varnost nenehno utrjujemo." Na naše vprašanje, v katerem izhajamo iz teze strokovnjakov kemikov, da verjetnosti za nesrečo kljub skrbi za tehnologijo in odgovornemu delu nikoli ne moremo povsem izničiti, Levstek odgovarja: "To je seveda res. Stoodstotne varnosti ni. Je pa verjetnost za takšen dogodek znotraj Krškega, ki bi vplival na okolje, izredno nizka." Smo ljudje pripravljeni? Levstek pri tem poudari, da imamo program oziroma načrt, in sicer državni načrt za primer nesreče. Načrt redno posodabljajo, imajo tudi redne vaje, na katerih preverjajo pripravljenost. "Ljudje v samem Krškem in tudi okolici so z načrtom zelo dobro seznanjeni," še pravi Levstek. Do nesreče ne pride v hipu, pač pa bi se o tem, da se nekaj pripravlja, vedelo že vsaj kako uro prej. Ta čas bi izkoristili in ljudi ustrezno pripravili na ustrezno reakcijo. Bojan Kuntarič, Uprava RS za zaščito in reševanje Krčani so pripravljeni, vendar se že nekaj kilometrov stran, denimo v Novem mestu, meščanom milo rečeno niti sanja ne, kako bi se primerno odzvali. "To je najbrž res," na to odgovori Bojan Kuntarič z Uprave RS za zaščito in reševanje, vendar doda: "Novomeščani so že toliko stran od Krškega, da jih ne vključujemo v te vaje. Tudi meteorološke karte kažejo, da vetrovi ne pihajo v tej smeri, pač pa po Savi navzdol." Kuntarič doda, da bi bilo v primeru nesreče treba poslušati medije in se dosledno držati navodil regijskih centrov za civilno zaščito, ki bi poskrbeli za izvajanje državnega načrta.
|
neutral
|
9,138
|
Zeleni vikend. Po akciji Očistimo Slovenijo je bil v Bohinju tudi minuli konec tedna obarvan ekološko. Obiskovalci Bohinja, ki so v soboto sodelovali v čistilni akciji ter so se tja pripeljali z vlakom, so lahko namreč v vseh bohinjskih hotelih ter v nekaterih apartmajih in zasebnih sobah brezplačno prenočili in zajtrkovali. Odločili smo se, da skrb za naravo združimo s spodbujanjem ljudi k uporabi javnega prevoza. Anže Čokl, pobudnik akcije in direktor Park hotela Bohinj Kot je vidno na fotografiji, je tudi tokratna prostovoljna akcija pritegnila precej veliko število ljudi. Koliko je bilo vseh udeležencev, nam v času praznika ni uspelo izvedeti. To je bila prva tovrstna ekološko-turistična akcija pri nas, v katero so se vključile tudi Slovenske železnice s polovičnimi cenami vozovnic.
|
positive
|
9,139
|
Delo. Zaradi poklicnih bolezni v dveh mesecih le osem bolniških. Bolezni kože, alergije na dihalih pa tudi bolezni zaradi izpostavljenosti kemikalijam in vibracijam so po podatkih inštituta za varovanje zdravja (IVZ) najpogostejše poklicne bolezni v Sloveniji. Je pa zelo malo skeletno-mišičnih bolezni in okvar zaradi hrupa, čeprav so to sicer v Evropi najpogosteje prijavljene poklicne bolezni. Nižje bolniško nadomestilo “Daleč najpogosteje prijavljena poklicna bolezen v EU je sindrom zapestnega prehoda, ki v Sloveniji še ni uvrščena na seznam poklicnih bolezni. To v praksi pomeni, da nihče od 2.500 operiranih zaradi tega sindroma ne more dobiti stoodstotnega nadomestila za bolniško odsotnost, čeprav je velika verjetnost, da je bolezen nastala zaradi obremenitev pri delu,” je za Žurnal24 pojasnila Tatjana Kofol Bric z IVZ. Glede na podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je bilo v prvih dveh mesecih letos zaradi poklicnih bolezni na bolniškem dopustu le osem ljudi, zaradi česar je bilo izgubljenih 141 delovnih dni. Da jih je tako malo, po mnenju Radomirja Vučkovića z ZZZS “najbrž ne pomeni, da teh bolezni v resnici ni, ampak da niso na ustrezen način obravnavane in registrirane”. Zaradi poškodb na delu je bilo januarja in februarja na bolniškem dopustu 4.829 delavcev. Sicer se po besedah Vučkovića stanje izboljšuje zaradi “bolj urejenega delovnega okolja, večje skrbi za varnost pri delu in večje ozaveščenosti zaposlenih”.
|
negative
|
9,140
|
Donacije MOL. Magnetogrami zaslišanj gradbincev tudi v preiskavi korupcije. Kos preverja drugič Načelno mnenje. Kosova protikorupcijska komisija je po prvi preiskavi o donacijah MOL leta 2008 sklenila, da te ne ustrezajo definiciji korupcije, saj niso našli dokaza o pogojevanju gradbenih poslov z donacijami. Drago Kos zdaj pravi, da se je v dveh letih verjetno marsikaj spremenilo. Ljubljana. “Parlamentarno preiskovalno komisijo bomo prosili, naj nam odstopi magnetograme,” je o poteku nove preiskave o donacijah Mestni občini Ljubljana (MOL) povedal Drago Kos, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije. Po Baroviču še Janković Za magnetograme zaslišanj komisije, ki se ukvarja z gradbenimi posli in donacijami MOL, bo Kosova komisija zaprosila po praznikih. “Nato jih bomo zelo natančno analizirali in pregledali, kaj je bilo povedanega, seveda bomo pregledali še nekaj drugih stvari,” je poudaril Kos. Tako bodo vnovič preverili, ali donacije gradbincev MOL in ravnanje župana Zorana Jankovića v teh primerih ustrezajo definiciji korupcije. Od leta 2006 je namreč 19 podjetij (vsako je doniralo vsaj 50 tisoč evrov) MOL in njenim zavodom skupaj doniralo skoraj pet milijonov evrov. Temelje že imamo – postavili smo jih s trboveljskim primerom. Drago Kos, Komisija za preprečevanje korupcije Prijavo zoper Jankovića je komisija prejela po objavi načelnega mnenja, da je šlo pri ravnanju trboveljskega župana Bogdana Baroviča in njegovi zahtevi po donacijah od gospodarske družbe za korupcijo. Po Kosovih besedah je bila prijava zoper Jankovića zelo splošna in je sledila načelnemu mnenju komisije o zadevi v Občini Trbovlje.
|
neutral
|
9,141
|
Inšpektor. Ustavil je gradnjo ceste brez dovoljenj med Roško in Njegoševo. Gradnja povezovalne ceste med Roško in Njegoševo cesto je po včerajšnjem obisku gradbenega inšpektorja zastala. Že v sobotnem Žurnalu smo opozorili, da Mestna občina Ljubljana (MOL) za gradnjo nima ne dokončnega ne pravnomočnega gradbenega dovoljenja, zato bi jo lahko inšpektor kaznoval z globo od 1.500 do 30 tisoč evrov, poleg tega pa izrekel ukrep ustavitve gradnje in naložil odstranitev nelegalno izvedenih del. Podrobnosti o ukrepih inšpektorja sicer pričakujemo danes. Počakali bodo do 23. maja MOL ceste ne bi smela graditi, ker so se štirje ljudje pritožili na izdano gradbeno dovoljenje. “Cesto bomo mirno gradili naprej, ker sem prepričan, da so vse te pritožbe privlečene za lase. Najprej pa bomo počakali do 23. maja, ko ima ministrstvo za okolje in prostor rok, da poda svoje mnenje o pritožbah,” je sinoči za Pop TV pojasnil ljubljanski župan Zoran Janković. Prvi mož MOL tudi ni prepričan, da bodo kazen dobili, če pa bodo, jo bodo plačali. Zakon o graditvi objektov sicer jasno določa, da se z globo do 30 tisoč evrov kaznuje investitor, “če naroči gradnjo objekta ali izvajanje del v zvezi s spremembo namembnosti, pa pred začetkom del ne razpolaga vsaj z dokončnim gradbenim dovoljenjem”.
|
neutral
|
9,142
|
Ipavčeva 17. Hiša obnovljena brez javnega razpisa, županu pa mandatna kazen. Šentjur. “Občina vodi investicije neučinkovito in neracionalno, kar je vidno tudi iz projekta za hišo na Ipavčevi 17,” je opozoril svetnik Marko Diaci iz Stranke mladih. Za film in glasbo Filmska hiša. V hiši na Ipavčevi 17 so posneli tudi nekaj kadrov filma o znamenitih skladateljih Ipavcih. Glasbena šola. V srednji etaži hiše prostori še niso namensko urejeni, župan Štefan Tisel pa razmišlja, da bi vanje preselili del glasbene šole. Mislil je na obnovo hiše, v kateri so Razvojna agencija Kozjansko, turističnoinformacijski center in muzej Rifnik. Občina je hišo uredila tudi s pomočjo nepovratnih evropskih sredstev, celotna obnova pa je stala dober milijon evrov. Več manjših pogodb “Sporno je, da občina ni objavila javnega razpisa, temveč je, da bi se temu izognila, za obnovo sklenila več manjših pogodb v vrednosti 95 tisoč evrov,” opozarja Robert Polnar iz stranke LDS. “Župan je zaradi nepravilno vodenega postopka dobil mandatno kazen, vendar je vložil zahtevo za sodno varstvo,” je dodal Polnar. 1 milijon evrov je stala celotna obnova hiše na Ipavčevi 17. “To je lepotica, ki je bila potrebna popolne obnove. Nadzorni odbor večjih nepravilnosti ni ugotovil, državna revizijska komisija pa je ugotovila določene kršitve pri razpisih. To je možno, a sem vložil zahtevo za sodno varstvo, zato postopek še ni končan,” pa je pojasnil župan Štefan Tisel.
|
negative
|
9,143
|
Mirna in Ankaran. Pritožili so se na ustavno sodišče. Menijo, da so bili kršeni temelji ustavnosti. Mirna. Mirnčani so skupaj z Ankarančani na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložili ustavno pritožbo. Državni zbor je namreč prejšnji teden vnovič zavrnil predlog zakona o ustanovitvi občin Ankaran in Mirna ter o določitvi njunih območij. Ker bodo jeseni lokalne volitve, so ustavno sodišče prosili, naj postopek izvede po absolutno prednostnem vrstnem redu. “Krajevna skupnost (KS) Mirna se je skupaj s KS Ankaran odločila za pritožbo, saj menimo, da so bili kršeni temelji ustavnosti. Slovenija je demokratična, pravna država, v kateri ima oblast ljudstvo. Občine se po veljavnem zakonu o lokalni samoupravi ustanavljajo z referendumom in referendumska odločitev na Mirni je bila jasno izražena,” je povedal koordinator odborov za ustanovitev občine Mirna Dušan Skerbiš. “Po razglasitvi neuradnih referendumskih rezultatov sem rekla, da tako odločnega za ne morejo spregledati niti v vladi niti v državnem zboru, a sem se zmotila,” je dodala predsednica sveta KS Mirna Barica Kraljevski.
|
neutral
|
9,144
|
Zavrženo. Socialni delavki ne bodo sodili, njenemu delodajalcu se obeta tožba. Koprski tožilci so pred dnevi odločili, da Mirjam Škerlj, strokovni sodelavki sežanskega centra za socialno delo, ne morejo očitati, da bi lahko preprečila umora štiriletnega dečka in dveletne deklice. Marca lani ju je v Sežani umorila njuna mati Kristina Mislej. Pred dnevi je namreč tožilstvo kot neutemeljeno zavrglo kazensko ovadbo, ki jo je zoper Škerljevo že pred dobrim letom vložil oče umorjenih otrok Andrej Gorup. Nevestno delo Tveganje. “Strokovni delavec mora vsako opozorilo vzeti resno in ga preveriti, še posebno če gre za sum neskrbnega ravnanja z otrokom. Upoštevati mora tudi predhodno poznavanje družine,” je razložil psiholog Matic Munc. Ni se odzvala na prošnje Po ločitvi Gorupa in Mislejeve je sežanski center za socialno delo sodišču predlagal, naj skrbništvo nad otrokoma dodeli obema staršema, vsakemu po tri dni na teden. Gorup pa Škerljevi očita nevestno delo v službi, češ da se ni odzivala na njegova opozorila o duševnih težavah bivše žene. “Čeprav je dobila natančne podatke, s čim je življenje otrok ogroženo, ni ukrepala. Le nekaj dni pred tragedijo je dobila ustno in pisno prošnjo, naj pomaga, ker je obstajal sum, da sta otroka zaradi nenavadnega vedenja njune matere ogrožena,” je kazensko ovadbo zoper Škerljevo podkrepil Gorup. Sledili inšpektorju S koprskega tožilstva do zaključka redakcije včeraj nismo prejeli obrazložitve, zakaj Škerljeve ne bodo kazensko preganjali pred sodiščem. Neuradno pa se je vodja koprskih tožilcev Slavko Ožbolt pri reševanju ovadbe oprl predvsem na poročilo inšpekcijskega nadzora. Tožilec Ožbolt je odločil, da so sežanske socialne delavke strokovno in zakonito zaščitile korist umorjenih otrok. Prav tako tožilstva domnevno ni prepričala niti vsebina Gorupovih opozoril, ki jih socialni delavci hranijo v spisu obravnavane družine. Najverjetneje sledi tožba “Razmišljamo o vložitvi odškodninske tožbe, s katero bi Centru za socialno delo Sežana dokazali malomarnost. Andrej Gorup namreč v inšpekcijskem nadzoru ni smel sodelovati in ni imel vpogleda v dokumente, ki jih je pregledoval inšpektor. Zato nima dovolj podatkov, da bi lahko kot nadomestni tožilec sam na sodišču sprožil kazenski pregon zoper Škerljevo,” je dejal Gorupov pravni pooblaščenec Franci Matoz. Nevenka Doles, direktorica Centra za socialno delo Sežana (Foto: Primorske novice) Miniintervju: ''Na nevarnost nismo bili opozorjeni'' Koga od obeh staršev bi sežanski center za socialno delo (CSD) sodišču zdaj predlagal za pridobitev skrbništva nad umorjenima otrokoma? Zaradi informacij, ki jih je imel CSD ves čas na voljo, bi dejansko postopali enako. V teh informacijah in našem strokovnem delu z družino namreč ni bilo nikoli izpostavljeno, da je Kristina Mislej nevarna svojima otrokoma. Celo Andrej Gorup je v javnosti večkrat poudaril, da je gospa Kristina dobra mati. Iz podatkov in poznavanja obeh staršev vsekakor nismo mogli predvidevati tako tragičnih posledic. Ali ste na CSD kadarkoli med obravnavo družine sami posumili, da bi bila otroka lahko ogrožena? Če bi kdorkoli od strokovnih delavcev CSD le za trenutek posumil, da bi lahko kateri od staršev ogrožal življenje svojih otrok, bi nemudoma ukrepali drugače. Žal pri poznavanju celotnega položaja nismo imeli nikakršnega indica, ki bi kazal na ogroženost življenja otrok. Starši so bili z vsemi našimi poročili o razveznem postopku seznanjeni.
|
neutral
|
9,145
|
Parkiranje na parkirnih mestih za invalide je pri nas očitno kar "nacionalen šport". Lani so ljubljanski redarji kazen napisali skoraj 1300 kršiteljem, letos že 491. Kazen za tistega, ki parkira na označenem prostoru za invalide, je 80 evrov. A sodeč po številu kršiteljev samo v Mestni občini Ljubljana (MOL) to marsikomu ni prevelik znesek. Nekatere zanimive fotografije voznikov, ki smo jih ujeli pri kršitvi predpisov, si lahko ogledate v zavihku galerija. Na to, da številni vozniki parkirajo na mestih za invalide, nas je posebej opozoril bralec iz Ljubljane, ki je invalid od lani. Kot pravi, se v zadnjem letu sooča s številnimi težavami, saj skoraj povsod kot po čudežu naleti na zasedena mesta za invalide. Letos že skoraj 500 kršitev Na povpraševanje, kako se redarji spopadajo s to problematiko, nam je vodja Mestnega redarstva MOL Andrej Orač odgovoril: "V tej zvezi je zgovoren podatek, da so mestni redarji v letu 2009 ugotovili 1273 tovrstnih kršitev, letos pa že 491. Mestni redarji bodo tovrstni nadzor nadaljevali tudi v prihodnje in ga v skladu z zmožnostmi okrepili." 15. točka 4. odstavka zakona o varnosti v cestnem prometu prepoveduje parkiranje na označenem parkirnem mestu za invalide, razen za osebe, ki so nosilci veljavnih invalidskih kart oziroma za njihove spremljevalce (te določa 4. odstavek 53. člena istega zakona). Omejene pristojnosti redarjev Orač opozarja, da so pooblastila in pristojnosti redarjev pri tem omejena. Ljubljanski redarji lahko namreč izrekajo ukrepe na površinah, ki so v lasti MOL ter države. To izključuje nadzor nad zasebnimi površinami (npr. trgovski centri), kjer mora za red poskrbeti lastnik oziroma upravljavec površin. Ob tem Orač svetuje: če opazite kršitelje tega predpisa, lahko to sporočite na telefonsko številko dežurnega redarja Mestnega redarstva MOL – (01) 306 16 20. "Dežurnemu redarju naj se opišejo okoliščine prekrška, tako da bo mogoče učinkovito posredovanje patrulje, ki bo ukrepala v skladu s svojimi pooblastili in odredila ustrezen ukrep, vključno z odvozom nepravilno parkiranega vozila," še dodaja.
|
negative
|
9,146
|
Po nesreči. Podrtega drevja in palme po enem mesecu od prometne nesreče ni še nihče odstranil. “En mesec po nesreči so podrto drevje, palma in manjši deli avtomobila še vedno na kraju nesreče,” nam je ogorčeno pisala prebivalka Klaričeve ulice na Markovcu pri Kopru. Podrl tudi svetilko Pred natanko enim mesecem se je namreč na Markovcu pripetila prometna nesreča, v kateri je 18-letni voznik iz Škofij zaradi neprilagojene hitrosti podrl drog javne razsvetljave. Po trčenju, v katerem ni bil nihče poškodovan, ga je odbilo s ceste, pristal pa je na dvorišču stanovanjske hiše pod cesto, okoli 13 metrov stran. Avtomobil so odstranili z dvigalom, drog javne razsvetljave so po 15 dneh vendarle zamenjali, po besedah naše bralke pa ta ne sveti. A avtomobil je pri naletu na dvorišče, ki je v občinski lasti, podrl tudi trimetrsko palmo in še nekaj manjših dreves, za katera se nihče ne zmeni. Niso pristojni? “Po večkratnih klicih na občino, komunalo in policijo smo ugotovili, da ni nihče pristojen odpeljati in počistiti polomljeno drevje. Niti akcija Očistimo Slovenijo pristojnim ni zadostovala, da to uredijo,” je dejala bralka. Zakaj dreves ne odstranijo in ali za to res niso pristojni, smo povprašali tako na Mestni občini Koper kot na Komunali Koper, a včeraj njihovih odgovorov nismo prejeli.
|
negative
|
9,147
|
Nesreči na tirih. V Mariboru kriv strojevodja, v Puconcih voznik. "Bila je napaka strojevodje," Igor Hribar iz Slovenskih železnic (SŽ) pojasnjuje ugotovitve posebne komisije o vzroku januarske nesreče. Spomnimo, na železniškem prehodu ob mariborski bolnišnici je vlak trčil v voznico avtomobila, ki je zapeljala na železniški prehod ob odprtih zapornicah. Voznica je bila lažje poškodovana. "To se je zgodilo zaradi napake pri zaviranju," je ugotovila komisija SŽ, ki ni ugotovila nobene napake na stroju ali signalni napravi. Kakšna napaka se je zgodila pri zaviranju, komisija ni ugotavljala. "Možno je, da je premalo zavrl ali pa da je začel zavirati prepozno," pravi Hribar. Kakšne bodo za strojevodjo posledice napake, bo pokazal disciplinski postopek, ki je bil sprožen zoper njega. "Do izteka disciplinskega postopka lahko svoje delo opravlja normalno. Dejstvo je, da ni bil pod vplivom alkohola in da zoper njega zaradi te nesreče ne teče kazenski postopek," dodaja Hribar. Po navadi se za takšne napake kršitelju izreče denarna kazen v višini od pet do deset odstotkov bruto plače za obdobje od enega meseca naprej. Umrl pred nesrečo "Z obdukcijo je bilo ugotovljeno, da voznik avtomobila ni umrl zaradi posledic prometne nesreče, ampak naravne smrti," pravi Jožef Prša s Policijske uprave Murska Sobota o prometni nesreči konec februarja, ko je na železniškem prehodu v Puconcih tovorni vlak trčil v avtomobil. Na kraju nesreče sta umrla 68-letni voznik in njegova 66-letna sopotnica, komisija SŽ pa je ugotovila: "Nesreča se je zgodila zaradi krivde voznika, ki ni upošteval cestnoprometnih predpisov in je pri prečkanju nivojskega prehoda zapeljal mimo spuščenih polzapornic."
|
negative
|
9,148
|
Bor Nekrep. Odvetniška zbornica že preiskuje prijavo zoper Nino Zidar Klemenčič in Boštjana Penka. Pri odvetniški zbornici je aktivna še ena zelo resna prijava proti odvetnikoma Nini Zidar Klemenčič in Boštjanu Penku. Tako nam je včeraj sporočil oče pokojnega Bora Matjaž Nekrep in dodal, da vsebuje prijava popolnoma enake navedbe, ki jih odvetnikoma očita tudi sam v svoji prijavi. Borovi starši so 2. aprila odvetniški zbornici prijavili Zidar Klemenčičevo in Penka, in sicer zaradi navzkrižja interesov. Zidar Klemenčičevi očitajo, da je zastopala tako zdravniško zbornico kot zdravnico Zlatko Kanič, Penku pa, da je Kaničevo zastopal pri obravnavi na zdravniški zbornici, ko je delal pri Zidar Klemenčičevi, kar pa odvetnika zanikata. “Prevzem naše prijave so na zbornici takoj vljudno potrdili in sporočili, da bodo nemudoma sprožili postopek,” pravi Matjaž Nekrep, ki na odločitev zbornice še čaka, za naša vprašanja pa so bili na zbornici nedosegljivi.
|
neutral
|
9,149
|
Droga. V eni uri so na Kranjskem sodišču začeli in končali sojenje zasvojencu. Mladen Kucurski, 31-letni bosanski državljan, ki sicer živi v avstrijskem Feldkirchnu, je bil zaradi preprodaje drog obsojen na sedem mesecev pogojne kazni. Do včeraj je bil priprt, ker so kriminalisti sredi februarja na počivališču Voklo ob gorenjski avtocesti med policijsko preiskavo vozila njegovega znanca pri Kucurskem našli skoraj 46 gramov kokaina. Pritrdili tožilstvu Pogojno. “Nemogoče je, da bi takšno količino droge kupili mimogrede in naključno na železniški postaji. Tudi glede na vaš slab socialni položaj je neverjetno, da bi lahko zbrali 2.500 evrov, kolikor stane taka količina kokaina, da bi si drogo kupili le zase. Poleg tega ste bili za preprodajo ekstazija že kaznovani v Avstriji,” je obsodbo Kucurskemu pojasnila sodnica. Kazni mu sicer ne bo treba odslužiti, če v naslednjih treh letih ne bo zagrešil novega kaznivega dejanja. Drogo je hranil le zase “Toliko kokaina sem potreboval zase, nikomur nisem imel namena prodajati droge. Mamila sem kupil v Ljubljani na železniški postaji, kamor me je peljal prijatelj. V Avstriji nikogar ne poznam, ki bi mi kokain prodal,” je hrambo nedovoljenih substanc obžaloval Kucurski, tik preden mu je sodnica izrekla kazen. Obtoženemu je odmerila kazen, ki jo je predlagala tožilka. “Na ulicah je možno kupiti le manjše odmerke droge. Velike količine pa so naprodaj le med poznanimi kupci in prodajalci,” je tožilka Irena Kuzma dokazovala, da je obtoženi drogo prodajal tudi drugim zasvojencem.
|
negative
|
9,150
|
Odprtje. Knjigarna v Mestnem domu je včeraj odprla vrata. Okoli 400 različnih knjig od včeraj ponujajo v prvi specializirani knjigarni z otroško literaturo Kres pod gradom tik ob spodnji postaji vzpenjače. Poleg tega se bodo lahko otroci udeležili bralnih uric, predstavitev knjig in srečanj s pravljičnimi junaki, obljublja direktorica Založbe Kres Selina Ambrož. “Verjetno bomo vsako soboto dopoldne, ko bodo starši na tržnici, z otroki prebirali knjige. Vsi takšni dogodki bodo brezplačni,” je včeraj ob odprtju napovedala Ambroževa. Ta teden bodo imeli bralne urice vsak dan dopoldne in popoldne, potem pa bodo imeli takšne dogodke dvakrat na teden. V knjigarni bo tudi informacijski center Lutkovnega gledališča Ljubljana, kjer bodo na voljo vse informacije o lutkovnih in gledaliških predstavah, prav tako pa bo mogoče kupiti karte za lutkovne predstave.
|
positive
|
9,151
|
Terjatve. Zvezda iz likvidacije v stečaj. Delavci z grožnjami izsilili 300 evrov. Likvidacijska upraviteljica Nevena Tea Gorjup je včeraj na zboru delavcev razkrila, da bo vložila predlog za prekinitev postopka likvidacije in začetek postopka stečaja družbe Zvezda, ki smo ga tudi napovedali. Sredi marca je bil na predlog večinskega lastnika (Make up Workshop) na skupščini sprejet sklep o začetku prostovoljne likvidacije Zvezde, vendar sredstev za terjatve delavcev na podlagi programa presežnih delavcev do 26. aprila ni bilo. “Počutimo se grozno, 43 ljudi so vrgli na cesto kot smeti,” je za Žurnal24 povedal Janez Podgorelec, predsednik sindikata. “Dobili smo občutek, da je vse le velika igra. Z grožnjo, da bomo v ponedeljek zasedli tovarno, smo sicer izsilili 300 evrov, da bomo lažje preživeli praznike,” je dejal Podgorelec in dodal, da so delavci že najeli odvetnika in se obrnili tudi na Svet gorenjskih sindikatov za pravno podporo. Razmišljajo tudi o vložitvi tožb proti nekaterim vodilnim. “Lani, ko smo imeli naročila, smo se bojevali, medtem ko so vodilni družbo le izčrpavali, vanjo pa nihče ni vložil niti centa,” je sklenil Podgorelec.
|
negative
|
9,152
|
Stožice. Janković od države verjetno ne bo dobil deset milijonov evrov. Številka bo znana naslednji teden. Koliko denarja bo država namenila za projekt v Stožicah, bo verjetno znano prihodnji teden, ko bodo predlog pripravili na ministrstvu za šolstvo in šport (MŠŠ) in ga poslali ministrstvu za finance (MF). Kot kaže, to ne bo deset milijonov evrov, kolikor je sprva Jankoviću obljubila vlada Janeza Janše. Lukšič denarja nima 10 milijonov evrov je za projekt v Stožicah najprej obljubila Janševa vlada, a MOL tega denarja ni dobila. Pahorjeva bo verjetno ponudila manj. “MŠŠ bo predlagal znesek,” je ljubljanski župan Zoran Janković odgovoril na vprašanje, koliko denarja pričakuje od države za Stožice. Tudi minister za šolstvo in šport Igor Lukšič številke ni želel razkriti, dejal je le, da MŠŠ desetih milijonov evrov nima. “Počakajmo, za zdaj se še pogovarjamo. Vendar na MŠŠ tega denarja nimamo, zato je vse odvisno od MF. Mi bomo le pripravili predlog,” je povedal Lukšič in dodal, da bodo to naredili naslednji teden. Kdaj bo padla odločitev o sofinanciranju države, si ni upal napovedati, ker potrebuje blagoslov MF, tudi tega ne, ali se bo to zgodilo do konca junija, ko mora Grep stadion predati Mestni občini Ljubljana (MOL). “Dogovorili smo se, da bo država projekt v določeni meri sofinancirala,” je Gregor Virant, ki je med prejšnjo vlado vodil pogovore med vlado in glavnim mestom, potrdil, da so leta 2008 predvideli, da bo država za projekt v Stožicah namenila deset milijonov evrov. Po Jankovićevih besedah je manjkal le še Janšev podpis. Sicer pa Virant še vedno meni, da bi morala država nekaj prispevati. Deset milijonov? “To je stvar dogovora med Jankovićem in vlado. Je pa treba upoštevati spremenjene ekonomske okoliščine, zato mislim, da bi morali dati nekaj manj,” je odgovoril Virant. Brez razpisov Posojilo in najemniki Stožice. Kdaj bo konzorcij bank, ki ga vodi NLB, Grepu odobril 150 milijonov evrov posojila, nihče ne želi napovedati. Bodo pa menda naslednji teden razkrili imena najemnikov vsaj polovice od 70 tisoč kvadratnih metrov trgovskih površin, kar je eden od pogojev za pridobitev kredita. Še vedno ni znano, kdo bo glavni tehnični trgovec. Pogajanja potekajo z Merkurjem in Obijem. Osnova za državni prispevek za Stožice bo zakon o glavnem mestu, ki omogoča, da MOL denar dobi brez prijave na javni razpis. Vendar mora tak predlog imeti blagoslov predsednika vlade. Janković bi sicer s prispevkom države pokril stroške gradnje ogrevalne dvorane in pomožnega nogometnega igrišča, kar naj bi stalo vsaj pet milijonov evrov. Koliko bo morala MOL doplačati za športne objekte v Stožicah, bo uradno znano ob predaji športnih objektov.
|
negative
|
9,153
|
Protest. Društvo gibanje proti širitvi in hrupu letališča Lesce pred odprtjem nove steze grozi z Brusljem. Lesce. “Če bo vzletelo eno samo letalo, bomo nemudoma obvestili pristojne institucije v Bruslju, da Slovenija ne upošteva lastne zakonodaje. Ne bomo več molčali, tudi pred Evropsko unijo ne!” je bil včeraj za Žurnal24 odločen Miha Zalokar, predsednik Društva gibanja proti širitvi in hrupu letališča Lesce. Prej in potem (slika spodaj). Lani je bila letališka steza še zelena, gradbena dela so se začela decembra, vendar so jih morali zaradi deževja in snega že po nekaj dneh ustaviti. Prestavitev letališke steze, ki je že asfaltirana, je stala 1,8 milijona evrov. (Foto: Renata Škrjanc) Pravnomočno, ne dokončno V društvu opozarjajo, da vzletno-pristajalna steza, ki jo gradijo na leškem letališču, nima pravnomočnega gradbenega dovoljenja in da ga za stezo tudi ne morejo dobiti. “Ne morejo ga dobiti, ker na upravnem sodišču poteka upravni spor, ki so ga sprožile tri stranke v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, zato tudi gradbeno dovoljenje še ni pravnomočno, je pa dokončno, kar pomeni, da investitor gradi na lastno odgovornost,” je pojasnil Zalokar in poudaril, da so šli postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja mimo veljavne zakonodaje. V društvu bodo ob letalski dejavnosti brez izdanega uporabnega dovoljenja obvestili pristojne organe v Bruslju, z omenjenimi nezakonitostmi pa so pred dnevi že seznanili predsednika vlade Boruta Pahorja ter prometno, okoljsko, javnoupravno in pravosodno ministrstvo. Novo asfaltirano vzletno-pristajalno stezo, dolgo 1.130 in široko 23 metrov, ter 600-metrsko travnato stezo bodo uradno odprli 9. maja, ko bo na leškem letališču tudi srečanje letalcev. (Foto: Renata Škrjanc) Steza skoraj končana Direktor letališča Pavel Škofic je očitke društva o nezakonitosti zavrnil in zatrdil, da pri gradnji dosledno upoštevajo zakonodajo. “Odziv društva na gradnjo smo pričakovali, vendar menim, da so v ozadju bolj jesenske volitve kot pa letališče. Iščejo vejice, napakice, vendar kdor dela, tudi greši,” je poudaril Škofic in dodal: “Ko bo letališče dobilo obratovalno dovoljenje, nastanejo pogoji, da bodo uporabniki letališča zaradi morebitnega preprečevanja dejavnosti lahko terjali povračilo škode od tistih, ki bi letenje onemogočali.” Gradnja novih stez, asfaltne in travnate, je v zadnji fazi, po besedah prvega moža letališča bo tehnični prevzem najpozneje v torek.
|
neutral
|
9,154
|
Prijava. Vzgojitelji Mladinskega zdravilišča Debeli rtič so prijavili sodelavca, ki naj bi zlorabljal dečka. PU Koper in vodja zdravilišča: Ni tako, kot pravijo vzgojitelji. Več kot deset vzgojiteljev naj bi v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič opazilo "nenormalno vedenje" enega izmed njihovih kolegov, ki skrbi za najmlajše dečke (stare 7 in 8 let). Razkrivamo razmere na Debelem rtiču: Nečloveško ravnanje z zaposlenimi, pošastna hrana, katastrofalni bivalni pogoji...To je le nekaj od stvari, ki nam jih je zaupal naš vir. Večkrat opazili vzgojiteljevo erekcijo Njihovo pozornost je pritegnilo "njegovo dotikanje, pogledi, pestovanje, igranje z njimi, njegovo umivanje dečkov pod tušem po vsem telesu, poljubljanje po obrazu, vratu, prsih in trebuhu in za konec je tudi spal z enim od njih v spodnjih hlačah in ob trenutku, ko so ga ostali vzgojitelji ujeli, je bil stisnjen k njemu, ko je vstal s postelje, pa je imel tudi erekcijo. Ta erekcija ni bila edina, ampak se je ponovila že vsaj dvakrat (na plavanju z otroki in pri tuširanju z njimi)," so zapisali v elektronskem sporočilu, ki smo ga prejeli v uredništvu. "Diskreditacija verodostojnosti vzgojiteljev" Omenjenega vzgojitelja so izolirali do jutra, ko sta prišla kriminalista. Opravila sta razgovor z njim, upravo in tremi vzgojitelji. "Zaslišanje vzgojiteljev je potekalo po sistemu diskreditacije njihove verodostojnosti in nezaupanja v njihova opažanja," piše v elektronskem sporočilu. Staršem prikrili resnico? Kriminalistov pričanje vzgojiteljev ni prepričalo in uprava je tako moškemu vrnila skupino dečkov. O incidentu so obvestili starše dečka, ki je bil tisto noč v vzgojiteljevi postelji. "Zamolčali pa so jim spanje vzgojitelja z otrokom, večkratne erekcije, otipavanja, lupčkanja. Starši ostalih otrok o dogajanju v skupini ne vedo ničesar," piše v sporočilu. "To ne drži. Vse je bilo ovrženo s strani pristojnih služb. kar se tiče staršev, smo se pogovorili," odvrača vodja zdravilišča Karmen Kajba. Kazenski zakonik: Spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let "Učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj, duhovnik, zdravnik ali druga oseba, ki z zlorabo svojega položaja spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, ki še ni stara petnajst let in mu je zaupana v učenje, vzgojo, varstvo ali oskrbo, se kaznuje z zaporom od treh do desetih let." Uprava naj bi zaradi vrenja med vzgojitelji priredila več sestankov, na katerih je zagovarjala svojo odločitev, vzgojitelji pa so se odločili za anonimno prijavo. "Sestanki so vsak dan, in to dvakrat na dan. So bili pa tudi sestanki na to temo," je Kajbova povedala v zvezi s tem. Za več informacij smo klicali na PU Koper, kjer nam je tiskovna predstavnica Anita Leskovec dejala, da ni tako, kot vzgojitelji pišejo v pismu. "Z zbiranjem obvestil niso zaznali elementov kaznivega dejanja, zato bo v zvezi s tem primerom podano poročilo na ODT Koper," nam je še napisala v sporočilu.
|
negative
|
9,155
|
Rezi. Do konca leta bo število zaposlenih manjše za več kot 200, na mesec za odpravnine po 200 tisočakov. Kriza. V Hitu bodo letos število zaposlenih zmanjšali za 206, do zdaj jih je iz družbe odšlo že 80. Povprečna odpravnina je 22 tisočakov, na vprašanje, komu in koliko so izplačali največ, pa ne želijo odgovoriti. Odhodi so večinoma sporazumni, nekaj odpovedi je posledica poslovnih razlogov – ukinitve delovnih mest in oddaje malih gostinskih enot v najem. Po 200 tisočakov odpravnin Za izplačilo odpravnin bodo v novogoriški družbi na mesec porabili predvidoma blizu 200 tisoč evrov, v vsem letu okoli poldrugi milijon evrov. Hit bo tudi letos končal v rdečih številkah. “Načrtovana izguba je 6,8 milijona evrov (lani naj bi končali s sedmimi milijoni minusa, celotna Hitova skupina pa z okoli 20 milijoni, op. p.). Če pogajanja s sindikati o znižanju plač ne bodo uspešna, bo minus še višji,” razlagajo v novogoriški družbi, kjer naj bi bilo ob koncu leta zaposlenih še 1.550 ljudi. 206 ljudi manj bo ob koncu leta delalo v Hitu. Zarezali so tudi v sponzorstva in donacije, za katere so do zdaj namenili do dva milijona evrov na leto. Ta strošek naj bi zmanjšali za dve tretjini – ob pogoju, da bodo uspešni pri pogajanjih o že sklenjenih pogodbah o donacijah in sponzorstvih. Posebna revizija je pokazala, da so v preteklosti tako rekoč vsak tretji dan sklenili kakšno tovrstno pogodbo. Kako kaže portoroškemu Casinoju? Manj za četrtino. “Maso za plače bomo letos znižali za 23 odstotkov. Število zaposlenih zmanjšujemo že tri leta, s 402 zaposlenih smo prišli na 298,” razlaga Dušan Mes, član uprave. Za odpravnine so namenili okoli 200 tisoč evrov, povprečna znaša podobno kot v Hitu okoli 20 tisočakov. V teh dneh v igralnici Lipica za popolno tehnološko prenovo investirajo 4,5 milijona evrov. S sindikati trenutno nimajo nobenih odprtih zadev. Letos načrtujejo dobiček.
|
negative
|
9,156
|
Občina prodaja. Nekdaj priljubljeni delavski Palomini bazeni za 100 tisoč evrov. Zanimanja ni pokazal še nihče. Šentilj. “Človek mora neprestano živeti v upanju, da nam bo pri prodaji uspelo,” še eno prodajo občinskega letnega kopališča Sladki Vrh pojasnjuje Edvard Čagran, župan Občine Šentilj. Sredstva za mariborski otok tudi iz EU Prenova. Mariborski mestni svet je v začetku februarja sprejel dokument identifikacije investicijskega projekta prenove Mariborskega otoka, katerega zastarela in dotrajana podoba je že večkrat odmevala v javnosti. V dokumentu, ki so ga sprejeli svetniki, je predvidenih okoli deset milijonov evrov sredstev, ki pa naj bi jih po besedah podžupana Verliča zagotovili tako iz občinskega proračuna kot s prijavami na evropske razpise. Če bo šlo vse po načrtu, bi se lahko prenova pričela že maja 2011, dokončana pa naj bi bila do leta 2012, ko bo Maribor evropska prestolnica kulture. Interesentov še ni Občina Šentilj namreč do 10. maja zbira ponudbe za nakup letnega kopališča v skupni izmeri slabih 9.900 kvadratnih metrov. Zanj je postavila izhodiščno ceno 98.900 evrov brez davka. “Tretjič ali četrtič že prodajamo to kopališče. Na dozdajšnjih razpisih ni bilo interesentov, zato smo tudi zniževali izhodiščno ceno. Tudi tokrat so še možna pogajanja glede cene. Vemo, da je ta zdaj zelo ugodna, ampak kupec mora izpolniti pogoj in ohraniti kopališče,” dodaja Čagran. Na letošnji razpis za zdaj še niso prejeli niti ene ponudbe in zanika, da bi se za kopališče zanimala tudi znana okoliška podjetnika Bojan Belna in Renato Hlade. Občina za prenovo nima Čeprav je letno kopališče v občinski lasti, pa ta v njem zase ne vidi potenciala. “Nimamo denarja za obnovo. Sicer pa so se skoraj vse občine odpovedale kopališčem. Potrebujemo kupca, ki bo vlagal, saj je naš cilj obstoj kopališča,” pravi Čagran in dodaja, da želijo ohraniti kopališče. Kljub temu pa se niso odločili, da bi se povezali s petimi okoliškimi občinami (Kungota, Apače, Sveta Ana, Pesnica in Sv. Jurij v Slovenskih goricah), da bi skupaj pristopili k investiciji. “To ni slaba ideja in o tem smo razmišljali. Ampak danes vsak gleda zase, da preživi. Sicer pa so kopališča tudi v okoliških občinah,” Čagran, ki se zaveda konkurence, predvsem avstrijske, saj je občinsko kopališče v Cmureku oddaljeno le štiri kilometre in za celodnevno družinsko vstopnico zaračunajo 11 evrov. 10 evrov za kvadratni meter mora kupec odšteti za nakup bazenskega kompleksa. Tudi Tam v prodajo Podobna usoda pa se obeta tudi že tretjo sezono zaprtemu mariborskemu letnemu kopališču Tam. “Kriza je malo ustavila vse skupaj, vendar še vedno iščemo investitorje, ki bi kupili tezensko kopališče. Želimo si, da bi ga nov investitor uredil, dogradil in da bi kopališče ponovno zaživelo,” je pojasnil Andrej Verlič, podžupan mariborske občine, in dodal, da cenitev kopališča še ni opravljena, zato izklicne cene ne more izdati. Bo pa to kopalno sezone to kopališče nespremenjena, saj na občini računajo, da bi lahko razpis za nakup nekdaj zelo obiskanega kopališča izšel prihodnje leto.
|
negative
|
9,157
|
Svež denar. Skupščina izglasovala dokapitalizacijo, stečaj ne grozi več, a nekaj odpuščanja bo. Novo mesto. V Novolesu, ki mu je zaradi slabih finančnih razmer že grozila prisilna poravnava ali stečaj, so na včerajšnji skupščini delničarji izglasovali dokapitalizacijo in ga tako za zdaj rešili pred najhujšim. “Izglasovana je bila dokapitalizacija v višini dobrih treh milijonov evrov, od tega bo 1,55 milijona evrov spremembe terjatev v lastništvo, preostali del pa denarni vložki. Takšen je bil predlog večjih lastnikov, to sta poleg družbe PDP, Posebne družbe za podjetniško upravljanje gozdno gospodarstvo iz Novega mesta in Gozd Ljubljana,” je povedal Rok Barbič, direktor Novolesa. Vplačila morajo izpeljati v 15 dneh. “Ker so bile te odločitve izglasovane z veliko večino (97 odstotkov), verjamem, da nihče od delničarjev ne bo snedel besede,” je dejal. Nadaljujejo selitev Do leta 2012 nameravajo v Novolesu, kot so napovedali že pred dobrim letom, celotno proizvodnjo centralizirati v Straži. Tako so do zdaj sem že preselili dva obrata iz Krškega in Račjega sela. “Prvi dve fazi centralizacije sta za nami, v tretji bomo sprostili zemljišča, da bo s svojo žago sem lahko vstopilo gozdno gospodarstvo. Četrta faza pa bo pripojitev in preselitev Pohištva Brežice, za kar bo treba zgraditi novo halo, za katero že pridobivamo gradbeno dovoljenje,” je naštel. Zmanjševanje zaposlenih Letos nameravajo število zaposlenih z zdajšnjih 708 zmanjšati na 620. “Od tega imamo načrtovanih 21 starostnih upokojitev, 33 sodelavcev bo doseglo pogoje za predčasno upokojevanje, torej bo dobra polovica odšla na mehek način,” je razložil. Nekaj bo gotovo, kot je dodal, tudi naravnih gibanj, razliko do potrebnega zmanjšanja pa bodo reševali s posebnim programom. Na vprašanje, kaj bo s številom zaposlenih po dokončanju centralizacije, je odgovoril, da za zdaj težko reče, a se bodo gotovo tudi s tem prilagajali stanju na ključnih trgih. 88 delavcev naj bi letos iz Novolesa odšlo, več kot pol v pokoj, preostali po programu odpuščanja. Lani slabo, letos bolje Poslovanje. Lani so Novolesu prihodki iz prodaje padli za skoraj 30 odstotkov, kar je bil poleg zamujanja s projektom centralizacije vse proizvodnje v Straži in zadolženosti ključni vzrok, da je skupina Novoles pridelala štiri milijone evrov izgube, sem pa je vštet tudi dober milijon evrov obresti od posojil. “Tekoče poslovanje je boljše. Trenutna primerjava z lani kaže, da imajo za 18 odstotkov naročil več, tako da smo na delo poklicali skoraj vse delavce, ki so bili na čakanju, prihodnji teden jih bo na delo prišlo še zadnjih sedem,” je povedal Barbič. Kot je dodal, so pridobili nove kupce v Nemčiji, Avstriji, Franciji in Italiji, trenutno opremljajo dva hotela v Veliki Britaniji in enega v Bruslju, nadejajo pa se tudi opremljanja večjega hotela v Nemčiji.
|
neutral
|
9,158
|
Na primorski avtocesti zaradi prometne nesreče prihaja do zastojev. Zaradi prometne nesreče je na primorski avtocesti zaprt počasni pas med Divačo in Kozino proti Kopru. Zastoji so na cestah Koper–Izola in Šmarje–Dragonja ter Trebnje–Karteljevo. Na mejnem prehodu Obrežje morajo vozniki tovornih vozil pri izstopu iz države čakati eno uro. Pred prazniki je promet povečan predvsem iz urbanih središč proti turističnim krajem ter na mejnih prehodih s Hrvaško. V nedeljo, 2. maja, bo promet povečan iz smeri Primorske in Gorenjske proti Ljubljani. Prepoved prometa tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega sedem ton in pol, bo veljala 1. in 2. maja med 8. in 21. uro. Dela na cesti Na regionalni cesti Črnomelj&minus,Dolenjci v Črnomlju na Ločni cesti je zaradi vzdrževalnih del polovična zapora do 5. maja med 7. in 17. uro. Na regionalni cesti Latkova vas–Trbovlje&minus,Bevško v Trbovljah od Zgornjih Trbovelj do Trga Svobode je zapora v smeri Bevškega zaradi preplastitve cestišča do 15. junija, obvoz je po Obrtniški in Rudarski cesti.
|
negative
|
9,159
|
TVM. Stavke jutri ne bo. Čakajo še na aprilske plače. "Danes so zaposleni v Tovarni vozil Maribor (TVM) na svoje račune dobili nakazane marčevske plače, zato stavke jutri ne bo. Če aprilskih plač v petek ne bo, je stavka napovedana za ponedeljek," pojasnjuje Martin Dular, predsednik regijske organizacije sindikata Skei Štajerska. "Grozljivka je, da moraš vsak mesec plačo izsiljevati s stavko," pravi Dular in dodaja: "A drugega nam ne preostane. Ljudje nimajo denarja ne za kruh ne za prevoz na delo." Konec marca so si zaposleni z zagroženim protestnim shodom zagotovili januarske plače, februarske pa so kljub takrat drugačnim obljubam dobili šele pred slabim mesecem. Del zaposlenih v TVM bo jutri začel delati, del pa jih je še na čakanju na delo doma, po besedah Dularja zaradi pomanjkanja materiala za proizvodnjo.
|
neutral
|
9,160
|
V zvezi s prepovedanimi drogami so v sklopu akcije Balkanski bojevnik v Sloveniji aretirali 14 oseb, med njimi naj bi bil slovenski narkokralj Dragan Tošić. "Policijska uprava Ljubljana danes na območju Slovenije zaključuje večmesečno kriminalistično preiskavo s področja nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami. Na območju Slovenije so kriminalisti opravili več kot 30 hišnih preiskav, 14 osebam je bila odvzeta prostost. Med kriminalistično preiskavo so kriminalisti zasegli orožje in prepovedano drogo," se glasi zadnje sporočilo policijske uprave Ljubljana. Aretirani naj bi delali za balkanskega narkokralja Darka Šarića, ki ga Interpol išče zaradi trgovine z drogo in številnih likvidacij na območju bivše Jugoslavije. "Aretacije v Sloveniji so nadaljevanje akcije Balkanski bojevnik, v sklopu katere so oktobra lani zaplenili in sežgali 2,5 tone kokaina v Južni Ameriki. Aretirani so osumljeni, da so del Šarićeve organizirane kriminalne združbe," je potrdil beograjski državni tožilec Miljko Radisavljević. Darko Šarić (Foto: Interpol) Kot pravijo na slovenski policiji, gre za obsežno mednarodno akcijo, v kateri sodeluje več držav, ker pa še ni povsem zaključena, bodo več informacij posredovali v prihodnjih dneh. Lokal Randevu (Foto: Dejan Mijovič) "Potrjujemo, da je v okviru mednarodnega sodelovanja pristojnih organov več držav danes v Sloveniji prišlo do večjega števila aretacij in hišnih preiskav, v katerem je skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala usmerjala predkazenski postopek. Več informacij vam v tej fazi postopka ne moremo posredovati," pa so sporočili iz skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. "Ne vemo, zakaj so policisti tukaj" V ljubljanskem lokalu Randevu, kjer je potekala ena izmed preiskav, nam je menedžer Joc Savić povedal, da še vedno ne ve, zakaj so prišli policisti in da še čakajo na njihova pojasnila. Preiskava je potekala tudi v ljubljanskem lokalu Le Petit. Lastnik obeh je Dragan Tošić, ki je tudi med pridržanimi in naj bi imel vodilno vlogo v slovenski narkomafiji. Lokal Le Pettit (Foto: Dejan Mijovič) Kdo je Darko Šarić? Zažgali 2,5 tone kokaina Akcija Balkanski bojevnik je oktobra lani Šarićevemu premoženju zadala velik udarec, ko je policija v Južni Ameriki odkrila in nato zažgala 2,5 tone kokaina, ki jo je Šarić nameraval pretihotapiti v Evropo. Policija ocenjuje, da je imetje 40-letnega Šarića vredno več kot sto milijonov evrov, a so prepričani, da poseduje še veliko več. Februarja letos so mu zaplenili vile na Dedinju, šest stanovanj v Beogradu, tri garaže, klub v Kragujevcu, dve vili in številne parcele v Sremski Kamenici. In čeprav ga iščejo z Interpolom, je srbska policija prepričana, da vleče niti tudi iz ozadja. Že pred leti naj bi uspešno vzpostavil kokainsko pot med Južno Ameriko in Evropo, kamor naj bi tovoril tone in tone kokaina na ladjah. Kriv naj bi bil tudi za več likvidacij, povezan pa naj bi bil predvsem z državnimi strukturami v Črni gori, kjer naj bi se tudi trenutno skrival. Šarić je sicer srbski državljan.
|
neutral
|
9,161
|
Katoliška cerkev proti arbitražnemu sporazumu. Kljub temu naj volilni upravičenci gredo na volišča in glasujejo po lastni presoji. Pahor nima občutka, da so v vodstvu Cerkve proti sporazumu. Cerkev je skeptična, da bo arbitražni sporazum prinesel pravično rešitev meje, so poudarili pri Komisiji Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. Zavzemajo se za miroljubno in kulturno rešitev spora. Menijo, da bo le pravična meja prinesla trajno sožitje med Slovenci in Hrvati, vendar pa dvomijo, da bo arbitražni sporazum pripeljal do take rešitve, ki bi jo Slovenci razumeli kot pravično. Premier Borut Pahor meni, da izjava Cerkve o arbitražnem sporazumu vsebuje nekatere poudarke vlade, kot je nujnost pravične meje, nima pa občutka, da bi se izrekla proti sporazumu. Izjavo razume tudi kot poziv, da se ljudje po svoji vesti ali na osnovi argumentov odločijo, ali so za ali proti sporazumu. Vseeno so volivce pozvali, naj se referenduma udeležijo, dobro premislijo in glasujejo odgovorno. Papež narobe razumljen Papež Benedikt XVI. je pred časom pozdravil sporazum med sosednjima državama, ob čemer komisija meni, da je bila izjava napačno interpretirana: "Papež ni prejudiciral, ali je za sporazum ali proti njemu." Pri komisiji so poudarili, da je Sveti sedež podprl mirno reševanje mejnih sporov, kar pa ne pomeni, da podpira arbitražni sporazum. Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci pri tem navaja papeža: "Ni naloga Cerkve, da sama politično uveljavi pravičnost, želi pa služiti oblikovanju vesti na področju politike in prispevati k temu, da raste spoznanje za prave zahteve pravičnosti …" "Pri tem opozarjamo na dejstvo, da je za Republiko Slovenijo izhod na odprto morje vitalnega pomena in ga lahko izgubi, medtem ko za Republiko Hrvaško te nevarnosti ni," je še zapisano v izjavi, pod katero je podpisan ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. Izjavo sklenejo z vprašanjem, ali ne bi bilo bolje, da "bi politiki nase prevzeli odgovornost, ki jim je bila zaupana na volitvah, in bi o arbitražnem sporazumu dokončno odločili v državnem zboru".
|
neutral
|
9,162
|
Zbor za republiko. Izjava Hrvaške glede prejudiciranja meje na morju ni enostranska interpretativna izjava, ampak ima mednarodnopravne posledice. Zbor poziva MZZ, naj dokaže neresničnost hrvaške izjave. Pahor z izjavo glede hrvaške enostranske izjave potrjuje, da ni jasno, kaj se z arbitražnim sporazumom sploh sprejema. Zbor za republiko Na včerajšnje izjave premierja Boruta Pahorja, da enostranska izjava Hrvaške ni bila priložena k sporazumu in podpisu sporazuma in da kot taka nima posledic, se je Zbor za republiko, ki ga vodi Gregor Virant, ostro odzval. Iz Pahorjeve izjave je očitno, da nekaj ni v redu, pravijo v zboru in premierja ter ministrstvo za zunanje zadeve pozivajo, naj dokažeta, da hrvaške trditve o usklajenosti izjave s slovensko stranjo niso resnične in da na noben formalen ali neformalen način ni bilo dano slovensko soglasje na hrvaško izjavo oziroma njeno vsebino. V zboru so na podlagi angleškega zapisa arbitražnega sporazuma in hrvaške izjave, da v njem ne priznava teritorialnega stika Slovenije z odprtim morjem, še prepričani, da Hrvaška besedice junction nima za teritorialni stik, s tem pa sporazum v svoji hrvaški in angleški različici Sloveniji odreka teritorialni dostop do odprtega morja.
|
negative
|
9,163
|
Sin pokojnega slovenskega predsednika, Jaša Drnovšek, prek sodišča poskuša doseči, da se kip njegovega očeta odstrani iz parka Občine Zagorje in da se preimenuje po njem poimenovani park. Na kratko smo že poročali, da sin Janeza Drnovška, Jaša, vztraja pri zahtevi, da se kip njegovega pokojnega očeta odstrani iz parka Občine Zagorje. "To zahtevo je prek odvetniške družbe na našo občino poslal že pred nekaj meseci, že takrat smo mu odgovorili, da kipa ne bomo odstranili, ravno tako ne bomo preimenovali trga," je za Žurnal24 povedal župan Občine Zagorje Matjaž Švagan. Jaša Drnovšek se je nato obrnil na Okrajno sodišče v Zagorju, ki je v petek njegovo zahtevo posredovalo občini. Ta mora na zahteve odgovoriti oziroma svojo plat predstaviti v 30 dneh. Poklicali smo tudi odvetnico Jaše Drnovška, Uršo Chitrakar: "Dokler je sodni postopek v teku, ničesar ne komentiram." Pojasnila pa nam je, da v tožbi ne zahtevajo nikakršnega denarja (10 tisoč evrov), kot to napačno poročajo nekateri mediji. "Gre le za ocenjen strošek sodišča." V zahtevi Jaša Drnovšek izpostavlja, da "je prepričan, da njegov oče ne bi želel biti upodobljen v obliki kipa, niti ne bi želel, da se po njem imenuje mestni park". Med drugim se Jaša Drnovšek sklicuje tudi na mnenje predsednika Danila Türka, ki je stališče svojcev pokojnega Drnovška že pred meseci podprl, v zahtevi pa je izpostavljeno, da so stališče podprli tudi drugi predstavniki političnih strank, kot na primer Gregor Golobič, Katarina Kresal in Borut Pahor. Kip je tam, kamor spada "Mi smo že takrat, ko smo na občino prejeli zahtevo, sprejeli stališče, da kipa ne odstranimo. Zdaj si bomo vzeli čas, pripravili dokumentacijo in v podanem roku poslali odgovor na sodišče," je pri tem povedal župan Švagan. Dodal je, da s tem kipom ne posegajo v zasebno življenje Drnovškovih, pač pa v javno življenje nekdanjega predsednika. "Ne nazadnje je bil častni občan Občine Zagorje, ta naziv je nosil. Ocenjujemo, da je tudi mesto kipa pravilno, torej med občani Zagorja." Švagan nadaljuje, da je bilo že pred "nekaj meseci bilo veliko ogorčenja, celo solza na račun tega, da naj bi se kip odstranil in da bi park poimenovali nazaj v Mestni park". Prepričan je, da je večina občanov ogorčenih in da so za to, da se kip in ime obdržita.
|
neutral
|
9,164
|
Hrvati razmišljajo, da bi iz kazenskega zakonika izvzeli incest, ki temelji na prostovoljnih spolnih odnosih med odraslimi osebami. V Sloveniji je takšen odnos dekriminaliziran že 30 let. "Če se brat in sestra, ki sta polnoletna, prostovoljno odločita za spolni odnos, kje je tukaj žrtev, ki bi jo morali zaščititi? Žrtve ni. Ogrožena je le javna morala, to pa ni razlog, da ljudi pošiljamo v zapor," pravi za Večernji list predsednica strokovne komisije, ki pripravlja spremembe hrvaškega kazenskega zakonika, dr. Ksenija Turković. Med argumenti je tudi dejstvo, da se vse več držav odloča za dekriminalizacijo prostovoljnega incestnega odnosa. V Sloveniji dovoljen prostovoljni incest Incest: V Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji in ZDA je kaznivo dejanje tudi prostovoljni incest. Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Portugalska, Španija so prostovoljni incest dekriminalizirale. Pri nas smo prostovoljni incest dekriminalizirali že pred 30 leti, sredi 70. let. Skupino pravnikov, ki je pripravila spremembe, je vodil zaslužni profesor kazenskega prava na ljubljanski pravni fakulteti zasl. prof. dr. Ljubo Bavcon. "Člani delovne skupine smo menili, da tistega, kar se dogaja med polnoletnimi osebami na spolnem področju, ni mogoče razglasiti za protinaravno ali nečisto, če je sporazumno," je utemeljil Bavcon odločitev, da prostovoljni incest ni bil več kazensko preganjan. Slovenski kazenski zakonik predvideva kazen le za incest oziroma krvoskrunstvo, kot je zapisano v zakoniku, z mladoletnim sorodnikom: "Oseba, ki spolno občuje z mladoletnim krvnim sorodnikom v ravni črti ali z mladoletnim bratom oziroma sestro, se kaznuje z zaporom do dveh let."
|
neutral
|
9,165
|
''Kaj pa je na tem svetu pravičnega,'' Posedi odgovarja Pavlinič Krebsovi, da dodatki javnih uslužbencev niso pravični. Več o stavki prihodnji teden. Včeraj so se pogajanja sindikatov javnega sektorja z vladno stranjo o spremembah zakona o sistemu javnih plač končala. Jutri pa je na vrsti vlada, ki bo pregledala končno stanje. ''V zadevah, ki so za nas pomembne, se vladna pogajalska stran ni približala. Zbližanja stališč nam ni uspelo doseči,'' je za zurnal24.si dejal Janez Posedi, vodja ene izmed sindikalnih pogajalskih skupin. ''Upamo, da bo predsednik vlade držal besedo, ki jo je dal po posvetu na Brdu pri Kranju, ko je dejal, da ne bodo posegali v dodatke,'' pravi Posedi. Položajni dodatek naj bi znašal od 5 do 12 odstotkov in ne več 20 kot do zdaj. Pri dodatku za dežurstvo pa predlagajo krčenje za polovico. Kopja se lomijo na dodatkih Največji kamen spotike so spremembe glede dodatkov – predlagano je znižanje razpona položajnega dodatka in znižanje dodatka, ki javnim uslužbencem pripada v času dežurstva. ''Kaj pa je na tem svetu pravičnega?'' pravi Posedi na besede ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs, ki je dejala, da dodatki niso pravični. Pavlinič Krebsova poudarja, da se mora vlada kot delodajalec odločiti, ali je cena teh dodatkov javnofinančno vzdržna in tudi pravična. Meni, da je cena dežurne ure nadpovprečna. ''Če bi oni imeli pravične rešitve, bi bili mi za njih. Rešitve, ki jih predlagajo, pa niso nič bolj pravične kot položaj, v katerem smo. Predstavljali smo si, da bomo skupaj iskali pravične rešitve, ne pa da bomo zategovali pas posamezne skupine nesistemsko. Takšen pristop se nam zdi popolnoma neprimeren,'' dodaja Posedi. Sindikate moti tudi to, da jim vladna stran ni uspela pojasniti, koga vse bo ta ukrep prizadel in v kakšnem obsegu. Da bi pristali na dogovor, katerega učinki niso znani, pa je za sindikate nemogoče, zatrjuje Posedi. Skrbi nas, da vlada intenzivno poskuša razbijati javni sektor, to se vidi tudi pri zakonu o RTV, ki je zdaj v postopku in predvideva izločitev pomembnega dela uslužbencev iz sistema javnih uslužbencev na neprimeren način. Janez Posedi Da Pahor ne bo snedel besede Od jutrišnjih ukrepov vlade bodo odvisne tudi prihodnje stavkovne dejavnosti skupine sindikatov javnega sektorja. ''Verjamemo, da je Pahor vedel, kaj je govoril, ko je dejal, da enostranskih ukrepov ne bo. Želimo vedeti, kaj se bo konkretno zgodilo, ne samo načelno,'' pravi Posedi. Stavkovni odbor še ni razpuščen, odločitev o morebitni stavki pa bi lahko padla prihodnji teden, še vedno pa si želijo dialoga. ''Zaostrovanje na naši strani ne prispeva k hitrosti reševanja, vendar želimo drugi strani sporočiti, da za nas dobrih rešitev ni bilo.''
|
neutral
|
9,166
|
Državni svet je na izredni seji izglasoval veto na zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, ki predvideva obvezno udeležbo delavcev pri dobičku. Za veto je glasovalo 22 svetnikov, 8 jih je bilo proti. Veto so predlagali predstavniki interesne skupine delodajalcev, saj menijo, da bi imel zakon zaradi obveznosti delitve dobička negativne posledice. Skupina državnih svetnikov je v zahtevi za sklic izredne seje opozorila, da bi imela obvezna delitev dobička "izrazito negativne družbene učinke, na srednji in dolgi rok pa bi ustvarila nekonkurenčne gospodarske pogoje". Menijo, da bi zaradi tega prišlo do zmanjšanja delovnih mest in ne do njihovega povečanja, s takšno obremenitvijo slovenskega gospodarstva pa da bi spodbudili odliv kapitala in znanja v tujino. Predstavniki sindikatov po drugi strani uzakonitev obvezne delitve dobička podpirajo, saj menijo, da bi to okrepilo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, motiviralo delavce in prineslo njihov dodaten prispevek h kakovostnemu delu in ustvarjanju dobička. Interesna skupina delojemalcev bo stališče do zakona predstavila pred sejo državnega sveta. DZ je dopolnjeni zakon – vladni predlog je temeljil na prostovoljni udeležbi – sprejel minuli četrtek. Zakon, ki sicer poenostavlja postopke in uvaja davčne olajšave tako za podjetje kot zaposlene, določa, da bo delitev dela dobička v določenih primerih obvezna. In sicer bo morala družba, če bodo lastniki delili več kot 25 odstotkov bilančnega dobička, vsaj četrtino dobička, ki se bo delil, nameniti delavcem.
|
neutral
|
9,167
|
Število neodločenih volivcev glede arbitražnega sporazuma je v zadnjega pol meseca naraslo, kaže javnomnenjska raziskava Fakultete za uporabne študije. Na referendumu bi 36,6 odstotka ljudi podprlo arbitražni sporazum, 31,8 bi jih glasovalo proti, 31,7 odstotka pa jih je neodločenih, kaže javnomnenjska raziskava, ki jo je Fakulteta za uporabne študije opravila med 17. in 21. majem. Zajela je 903 anketirance. Čeprav se dan referenduma 6. junij bliža, pa število neopredeljenih narašča. Na začetku maja je imelo težave z odločitvijo 29 in pol odstotkov vprašanih, pol meseca kasneje pa slabih 32 odstotkov. Med neopredeljenimi je večina žensk.
|
neutral
|
9,168
|
Podružnična šola. Dela naj bi namesto poldrugega stala poltretji milijon. Na dnevnem redu današnje seje trebanjskega občinskega sveta je predlog spremembe investicijskega programa za obnovo in dozidavo podružnične šole v Dobrniču. Projekt se je s prvotnega 1,5 podražil na 2,5 milijona evrov. Zahtevali dopolnitve Premajhen vrtec Projekt. Z obnovo in dozidavo podružnice želijo omogočiti ustrezne pogoje za izvajanje šolske dejavnosti in predšolske vzgoje. Po investicijskem programu bodo dobili telovadnico, šolski prostori bodo skladni z normativi, prostori vrtca pa bodo od normativov še vedno manjši. Ker je občinski svet januarja zahteval vključitev obnovljivih virov energije, je med spremembami projekta ogrevanje objekta na lesno biomaso. “Druga zadeva je, da se na prizidku telovadnice montira fotovoltaična elektrarna,” je pojasnil Silvester Prpar, predsednik Krajevne skupnosti Dobrnič in občinski svetnik SLS. “Tretja pripomba, da bi povečali vrtec za en oddelek, pa za zdaj ni predvidena. Je pa projekt zastavljen tako, da je možno oddelek, če bo to potrebno, dograditi,” je dodal. Več razlogov Kot je razvidno iz gradiva za sejo, se je projekt podražil za milijon evrov zaradi spremenjenih površin – skupna velikost neto površine se je povečala za dobrih 160 kvadratnih metrov, tehnoloških sprememb zgradbe in uskladitve cen po projektih za gradbeno dovoljenje.
|
neutral
|
9,169
|
Referendum. Slovenska škofovska konferenca proti sporazumu. Poslanci vseh barv bodo danes skupno deset ur in 13 minut soočali argumente in mnenja o arbitražnem sporazumu. V opoziciji so zahtevali razjasnitev novih okoliščin, s katerimi je bila javnost seznanjena po razpisu zakonodajnega referenduma, koalicija pa je že včeraj na zasedanju odbora za zunanjo politiko ugotavljala, da novih okoliščin ni. Cerkev dvomi ... Včeraj je ozračje razburkala Slovenska škofovska konferenca (SŠK) s pismom nadškofa Antona Stresa in izjavo člana SŠK Ivana Kukarja, ki je izpostavil "precejšnjo mero skepse" komisije, da bo arbitražni sporazum privedel do takšne rešitve, ki jo bomo Slovenci razumeli kot pravično. Za Republiko Slovenijo je izhod na odprto morje vitalnega pomena in ga lahko izgubi, medtem ko za Republiko Hrvaško te nevarnosti ni. Anton Stres, predsednik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK V tem primeru je opozoril na dolgoročno negativne posledice za odnose med državama, kot so denimo napetost, zamera in nemir. Dvom utemeljuje na neznanki, da nihče ne ve, kakšen bo izid sporazuma, vložek Slovenije pa je "neprimerno večji" od vložka Hrvaške. ... Pahor brani "Verjemite, da za takim sporazumom jaz, vlada in večina v parlamentu ne bi tako trdno stali, če ne bi verjeli, da je edini, ki omogoča pravično mejo in sožitje dveh narodov," se je odzval premier Borut Pahor. Po njegovem je "pravična meja pogoj za sožitje med narodoma". V opoziciji so zahtevali razjasnitev novih okoliščin, s katerimi je bila javnost seznanjena po razpisu zakonodajnega referenduma, koalicija pa je že včeraj na zasedanju odbora za zunanjo politiko ugotavljala, da novih okoliščin ni.
|
negative
|
9,170
|
Medtem ko bo Slovenija jutri prejela uradno slovesno povabilo OECD za članstvo, jo ta opozarja, da dvig minimalne plače ni najboljša poteza, nujen pa je tudi rez v javnem sektorju. Glavni izzivi Slovenije so rez v izdatke v javnem sektorju ter pokojninska in zdravstvena reforma, pravi glavni ekonomist in namestnik generalnega sekretarja Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Pier Carlo Padoan. Javni sektor se ravno v teh dneh pogaja z vlado o sistemu plač. Zadnje informacije bo vlada preučila jutri. Izključena ni niti možnost stavke. Slovenija bo jutri deležna slovesnosti v Parizu, 1. junija pa naj bi podpisala še sporazum o pristopu v klub najrazvitejših držav OECD. Za povabilo je Slovenija zaprosila že leta 1996. Čeprav so v OECD optimistični glede Slovenije in ji napovedujejo krepitev rasti gospodarstva, pa nas hkrati tudi opozarjajo, da dvig minimalne plače predstavlja tveganje za gospodarstvo, poleg tega je območje evra zajela negotovost. Slaba novica je tudi, da nam OECD ob izteku kratkoročnih ukrepov na trgu delovne sile napoveduje verjetno povečanje brezposelnosti.
|
neutral
|
9,171
|
Kranj. Nogometašem obljubili “konkretno premijo” za uvrstitev v prvo ligo. Miran Šubic, direktor ND Triglav 2000 Kranj, svari tako in drugače. Nogomet. Gorenjski se prvič po letu 2002 obeta nogometni prvoligaš. Nogometno društvo (ND) Triglav 2000 Kranj namreč v nedeljo čaka povratno srečanje kvalifikacij proti Inteblocku, pri čemer ima realne možnosti za uspeh, saj je na prvem srečanju slavil z 1:0, za nameček bo drugo srečanje igral doma. Kot pravi predsednik kluba Igor Velov, so “igralcem ponudili konkretno premijo za zmago”. Prepričan je, “da bodo v nedeljo na igrišču tako kot vso sezono dali vse od sebe in dokazali, da Triglav hoče in zmore v prvo ligo”. Direktor ND Triglav 2000 Kranj Miran Šubic po zmagi nad Inteblockom svari pred pretiranim optimizmom. (Foto: Iztok Golob) Brez evforije “Triglav hoče in zmore,” je na novinarski konferenci zatrdil direktor kluba Miran Šubic. V isti sapi ostaja previden. “Ni evforije in je ne sme biti. Odigrali smo šele polčas, Interblock je še vedno nesporni favorit. Smo pa dokazali, da lahko z njim igramo enakovredno. Fante je treba umiriti, da ne bi podlegli bremenu,” je dejal. Trener Siniša Brkič bo lahko računal na vse igralce. Tudi na Zavrla, ki ima sicer zlomljen nos, vendar naj bi nastopil z zaščitno masko. Kako naprej Čeprav osredotočeni na nedeljsko tekmo, se v vodstvu kluba niso mogli izogniti vprašanjem o morebitni prvoligaški prihodnosti. Triglavani so se v letošnji drugoligaški konkurenci po proračunu uvrščali v zlato sredino, stroški prve lige pa bodo še večji. “Pravijo, da če imaš pol milijona za člansko moštvo, lahko tekmuješ,” je dejal Šubic, ugibanja, koliko od tega bi lahko zagotovili, pa je prepustil predsedniku kluba. “Vsi pravijo, da Gorenjska potrebuje nogometnega prvoligaša. Čas je, da to podprejo z dejanji,” je dejal Velov. “V vsakem primeru bodo morali sponzorji bolj prisluhniti kot do zdaj,” je dodal.
|
positive
|
9,172
|
Politični analitiki. Stranke prepozno objavljajo imena kandidatov za župana Ljubljane, meni večina. "Pomembno je oboje: ime in 'timing'. Tudi za atraktivnega kandidata je potreben določen čas, da se ga spromovira," meni politični analitik Matevž Tomšič. (Foto: Dejan Mijovič) Doslej sta poleg župana Zorana Jankovića predvolilni boj za mesto župana napovedali le kandidatki NSi in DeSUS, druge stranke s kandidati še čakajo. Ker so pred nami referendum o arbitražnem sporazumu, svetovno nogometno prvenstvo in počitnice, bo za predvolilno kampanjo ostalo precej malo časa. “Tisti, ki želijo lansirati nekoga, ki bi predstavljal realno alternativo Stadion politično ne bo posebej koristil nobeni strani, pričakujem namreč, da se bodo tu Jankovićeve zasluge in problemi medsebojno nevtralizirali. Matej Makarovič Jankoviću, bi morali na tem intenzivno delati že precej časa - pravzaprav že od zadnjih lokalnih volitev,” meni Matevž Tomšič s Fakultete za uporabne družbene vede. Matej Makarovič, njegov kolega, se strinja: “Opozicijske stranke so najboljši trenutek že zamudile - to bi morale storiti zgodaj spomladi.” Da stranke zamujajo, meni tudi Nikola Damjanić iz Ninamedie, Boštjan M. Turk s Filozofske fakultete pa pravi, da je “čas relevantna kategorija, bolj pa je pomembno, kateri kandidati bodo na pomladni strani.” Miro Kline s Fakultete za družbene vede ocenjuje, da bo šele po referendumu o arbitražnem sporazumu mogoče pripraviti pravo strategijo nastopanja na volitvah. “Njegov rezultat bo naredil več kot vse predhodno komuniciranje,” pravi, sicer pa meni, da je čas povsem nepomemben. Pomladni kandidat Damjanić je prepričan, da je Janković izraziti favorit, kar kažejo tudi meritve. Po njegovi oceni se opozicijske stranke niso prej zganile zato, ker energijo gospodarno usmerjajo tja, kjer imajo večje možnosti za uspeh. Sedanji župan nima tekmeca, a z vsakim dnem postaja sovražnik samemu sebi. Miro Kline Tomšiču bi se zdelo smiselno, da se opozicija - tista, ki je dovolj nazorsko sorodna - poenoti okoli enega kandidata. Turk podobno meni, da bi bila smiselna le enotna kandidatura pomladnega trojčka: “V tej zvezi je Kucler Dolinarjeva nekakšno presenečenje.” Pomen stadiona Dosedanji kandidati Napovedi. Kandidaturo za ljubljanskega župana so doslej napovedali aktualni župan Zoran Janković, predsednica ljubljanske organizacije DeSUS Meta Vesel Valentinčič in predsednica mestnega odbora NSi Mojca Kucler Dolinar. Ljubljanska SD bo ime svojega kandidata razkrila 12. junija na strankarskem srečanju v Mostecu, mestni odbor SDS pa naj bi odločitev o kandidatu sprejel do 4. junija.
|
neutral
|
9,173
|
Rahla prednost. Med tistimi, ki bodo odšli na volišča, bi 45,8 odstotka glasovalo proti, 40,4 pa za sporazum. Kdo ima koga? Janša ima mlade in revne, Pahor bogate in izobražene. Za povečavo kliknite na grafiko. (Foto: Vir) Javno mnenje. “Upal bi staviti – če bi bil referendum to nedeljo, sporazum pade,” izsledke pojasnjuje Zenel Batagelj iz agencije Valicon. Telefonska raziskava je potekala od ponedeljka do srede. Zajela je 638 polnoletnih prebivalcev Slovenije. Za Žurnal24 je Valicon meril utrip Slovencev glede arbitražnega sporazuma. Med tistimi, ki bodo odšli na referendum, bi jih 45,8 odstotka glasovalo proti, dobrih pet odstotkov manj (40,4 odstotka) pa bi jih sporazum podprlo. Nadpovprečna udeležba Pahorjeva rezerva. "Levica ima nekaj rezerve pri starejših bogatih. Izgubijo jih lahko, če bo vreme lepo – če bodo raje kot na referendum šli za konec tedna na morje," pravi Zenel Batagelj iz Valicona. Ključna bo udeležba. V anketi jih je 56,7 odstotka odgovorilo, da se bodo zelo verjetno ali bolj verjetno referenduma udeležili. Na podlagi tega in dosedanjih izkušenj Batagelj ocenjuje, da utegne biti udeležba okoli 40-odstotna. Dosedanji referendumi se niti približno niso mogli ponašati s tako visoko udeležbo. Batagelj pojasnjuje: “Tokrat bo udeležba visoka, ker gre za vsebinski referendum.” Dodaja, da je ključno, ali bodo prišli mladi, ki so večinsko proti, in prebivalci podeželja, ki je tudi proti. Spet bo veliko odvisno od vremena. Idealno vreme za levico se mu zdi oblačno, brez dežja. Janševa rezerva Zenel Batagelj iz Valicona (Foto: Nik Rovan) Kampanjo zaznamujeta vodilni politični stranki SD in SDS. Volilci prve podpirajo stališče svoje stranke do arbitražnega sporazuma 65,4-odstotno, volilci SDS pa so proti arbitražnemu sporazumu 74,4-odstotno, kar je tudi stališče stranke. Predvsem zadnji so zelo zvesti stališču stranke, zato Batagelj vidi tu še skrito rezervo za Janšo. Zanimivo: vodstvo SLS je med najglasnejšimi nasprotniki sporazuma, a je v stranki tudi zelo veliko tistih, ki sporazum podpirajo. Volilci koalicijskega DeSUS pa so celo pretežno proti.
|
neutral
|
9,174
|
Predsedniki podmladkov SDS, SLS in NSi so družno pozvali proti arbitražnemu sporazumu na referendumu 6. junija. Pozivajo predvsem mlade, naj sledijo njihovemu pozivu. "Predvsem mladi prebivalci Slovenije bodo to neumnost vlade občutili v prihodnosti, ko bomo izgubili dostop do odprtega morja. Zato je odgovornost predvsem na mladih, da gredo na referendum in se odločijo proti arbitražnemu sporazumu ter hkrati za celovitost Republike Slovenije," je dejal Jernej Vrtovec, predsednik Mlade Slovenije. Predsednik Slovenske demokratske mladine Klement Perko pa je poudaril, da bodo na tem referendumu imeli mladi, tudi tisti rojeni po osamosvojitvi, prvič priložnost odločati o vitalnih interesih Slovenije. Pozval jih je, naj glasujejo "proti nepremišljenemu hitenju pri reševanju problemov, proti nesprejemljivemu tveganju in proti arbitražnemu sporazumu". "Nikamor se ne mudi" "Popolnoma nesmiselno je, da v času, ko bi se nujno morali ukvarjati z gospodarsko krizo, hitimo na vrat na nos z reševanjem nekega vprašanja, pri katerem se nam nikamor ne mudi, saj 'status quo', ki trenutno obstaja, omogoča dostop do odprtega morja," je povedal Perko. Paketna rešitev Predsednik Nove generacije SLS Bor Zgonc pa je opozoril na veliko manipulacij okoli referendumske kampanje. Kot je dejal, "tu ne gre za redefinicijo političnih moči", ampak da bodo v primeru sprejetja arbitražnega sporazuma "služnost na našem določali drugi". Menil je, da bo zavrnitev arbitražnega sporazuma dala podlago za nadaljnje pogovore in omogočila, da se vsa mejna vprašanja bivših jugoslovanskih republik rešijo v paketu.
|
neutral
|
9,175
|
Občina Ankaran. Popovič ne verjame, da bo podpornikom na ustavnem sodišču uspelo. “Imamo ustavno pravico do lokalne samouprave, ustavne pravice do svoje občine, ki bi si jo vsak zamislil po svoje, pa ne,” je državnozborski ne ankaranski občini včeraj komentiral Boris Popovič, koprski župan, ki ni skrival veselja nad porazom nasprotnikov. “Ustanovitev nove občine bi imela katastrofalne posledice za Luko Koper in naše preostalo gospodarstvo. Hvala bogu, da se to ni zgodilo,” je poudaril. Še ena ustavna pritožba “V nasprotju z županom si mi ne drznemo napovedovati, kaj bodo odločili ustavni sodniki. Prepričani pa smo, da krivice, ki je bila storjena Ankarančanom, ne bodo spregledali in da bodo zaznali napake tako v postopku kot v zakonodaji,” se je odzval Gregor Strmčnik, vodja ankaranske civilne iniciative. Povedal je, da pripravljajo še eno ustavno pritožbo na zakonodajni postopek in predlog za ustavno presojo s področja lokalne samouprave. Do zdaj so za vse postopke porabili že več deset tisoč evrov. “Vse je šlo iz naših žepov, nimamo nobenih finančnih botrov,” je zavrnil namige.
|
neutral
|
9,176
|
Stožice. Po proračunu bo športni park stal 134 milijonov evrov in ne 81 milijonov, kot je napovedoval Janković. Zasebni partner Grep bo za Športni park Stožice prispeval 97,2 milijona evrov, država 21,5 milijona in Mestna občina Ljubljana (MOL) 15,4 milijona, kar skupaj znese 134 milijonov evrov. Te številke so predvidene v načrtu razvojnih programov letošnjega proračuna MOL. Ljubljanski župan Zoran Janković pa je pravzaprav ves čas napovedoval, da bo stal 81 milijonov evrov, kolikor je predviden vložek Grepa brez davka. Na razpisu nič MOL. Maja 2008 je s projektom Stožic kandidirala na razpisu za evropska sredstva, a je prejela premajhno število točk zaradi diskriminatornih meril do Ljubljane, je dejal Marko Kolenc. V letošnjem proračunu je zapisano, da bo MOL kandidirala na razpisu MŠŠ, a je to zadnji razpis za sofinanciranje športne infrastrukture objavilo lani. Kot so povedali na MŠŠ, na razpisih podelijo sredstva za več let. Zato in zaradi nujnega varčevanja letos novega po vsej verjetnosti ne bodo objavili. “MOL ni dala niti evra” “Največji projekt v Sloveniji se ta trenutek financira samo iz javno-zasebnega partnerstva in niti evro ni šel iz proračuna MOL ali iz državnega proračuna,” je v torek zatrdil ljubljanski župan Zoran Janković in po dolgem premoru dodal: “Še.” Koliko bo MOL stal projekt Stožic, bo znano konec junija, ko naj bi ji Grep predal športne objekte. V proračunu je sicer predvideno, da bo MOL za projekt dala 15,4 milijona evrov, s čimer bo pokrila stroške odkupa zemljišč in ureditev komunalne infrastrukture, predvsem Titove ceste. Ta mora biti končana takrat kot športni objekti, saj drugače ne bodo dobili uporabnega dovoljenja. MOL bo sicer po zagotovilih Darje Lesjak, direktorice službe za razvojne projekte in investicije, po pogodbi o sofinanciranju izgradnje avtocestnih odsekov sredstva od Darsa dobila vrnjena. Država bi pokrila napako Enaindvajset milijonov evrov, ki jih je MOL v proračunu načrtovala od ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ), je nameravala porabiti za objekte, ki so jih pozabili vključiti v pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. Kot je zapisano v proračunu, gre za “ogrevalno dvorano, dodatno opremo športnega parka v sklopu zunanje ureditve in drugo”. Ta denar je MOL nameravala dobiti na razpisu MŠŠ, a ga minister Igor Lukšič letos sploh ni objavil in ga verjetno tudi ne bo. Kljub temu in dejstvu, da je Lukšič rekel, da tega denarja letos nima, in da je minister za finance Franci Križanič zavrnil Lukšičev predlog, da država nameni 20 milijonov evrov iz proračunske rezerve, so na MOL prepričani, da bodo denar dobili. “V rebalansu državnega proračuna za leto 2008 je bilo za stadion predvidenih deset milijonov evrov, ki so po državnozborskih volitvah čudežno izginili. Ker je bilo toliko predvidenih le za stadion, smo prepričani, da bo 21 milijonov evrov za stadion in dvorano realiziranih v sklopu zakona o glavnem mestu, kot to predlaga MŠŠ,” pa je dejal načelnik oddelka za šport MOL Marko Kolenc.
|
neutral
|
9,177
|
Kuštrin. "Ministrici Pavlinič Krebsovi, članici Zaresa, ki zagovarja laži, si ne bomo pustili brati levitov." “Če danes zdravnik ob dežurstvu v soboto in nedeljo prejme dva tisoč evrov bruto, bi po odpravi plačnih nesorazmerij prejel 1.500 evrov bruto,” je na včerajšnji tiskovni konferenci povedala ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Prav to namreč prinaša včeraj na vladi sprejeta novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki pa s sindikati ni bila v celoti usklajena. Država naj bi z novelo privarčevala štiri milijone evrov na leto. Naša naloga je zagotoviti, da dežurstva so, in to plačilo je po oceni vlade korektno. Irma Pavlinič Krebs, ministrica za javno upravo Neusklajena sta ostala člena o znižanju položajnega dodatka in dodatkov med dežurstvom. Zadnje je trn v peti predvsem sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (Fides). “Ministrici, članici stranke Zares, ki zagovarja laži, si ne bomo pustili brati levitov. Ko se govori o teh 1.500 evrih bruto, je treba poudariti, da zdravniki, ki zagotavljajo nujno medicinsko pomoč čez vikend, delajo 48 ur,” se je na vztrajanje vlade odzval predsednik Fidesa Konrad Kuštrin. Kljub vsemu je po njegovem za zdaj še prezgodaj govoriti o zdravniški stavki.
|
neutral
|
9,178
|
Vegrad. Zatrjujejo, da težave rešujejo, med zaposlenimi neuradno vre. “Iščemo najboljše rešitve za poplačilo obveznosti, ki jih ima podjetje Vegrad do svojih zaposlenih, in bodo sprejemljive za obe strani ter v trenutnem položaju tudi izvedljive,” so naše vprašanje, kaj se dogaja v njihovi stavbi, pojasnili v velenjskem Vegradu. V njihovih prostorih sta še vedno dva tuja državljana iz podjetja Gradve, katerega 70-odstotni lastnik je Vegrad, medtem ko so na Policijski upravi Celje potrdili, da so v sredo nekaj pred polnočjo štiri delavce tega hčerinskega podjetja odstranili iz Slovenije, saj niso imeli dovoljenj za začasno bivanje. Sami odhajajo Odpovedi. Sindikat, ki ima od 1.700 zaposlenih okoli 500 članov, je nekaterim doslej ponudil solidarnostne pomoči, mnogi pa so že sami dali izredne odpovedi in se prijavili na zavodu za zaposlovanje. Pogodb, ki potečejo, pa ne podaljšujejo. Pripravljeni na mediacije “Midva bova vztrajala, dokler se težava ne reši,” nam je dejal eden od njih, ki se ni želel predstaviti in smo ga priklicali po telefonu, potrdil je le, da je z njim ostal v Velenju tudi direktor Gradveja Admir Hodžić, ki naj bi se sestal tudi z direktorico Hildo Tovšak. “Menimo, da je najboljši način za reševanje odprtih zadev individualen pogovor z vsakim podizvajalcem posebej. Tudi projekt Celovški dvori želimo čim prej končati v dobro vseh, zato mediacije ne izključujemo, a je treba pogovore kakovostno pripraviti,'' so dodali v Vegradu. Nekaterim prekipeva Kaj se dogaja v Vegradu, smo vprašali tudi Oskarja Komaca, sekretarja sindikata delavcev gradbene dejavnosti pri ZZZS. “Trenutni položaj je težko komentirati, je pa treba spoštovati tudi zakonska določila,” je odgovoril na vprašanje, ali drži, da so delavci vedno bolj nezadovoljni s sindikatom, češ da ne stori ničesar. “Družba ima še vedno blokirane vse račune in tudi celotne marčevske plače še niso vsi dobili,” je priznal Komac. In dodal, da zato resno razmišljajo o uradni napovedi stavke, a da ta, četudi bo, ne bo rešila ničesar.
|
negative
|
9,179
|
Kadrovske zdrahe. Še eno kadrovanje brez argumentov in predstavitve programov je bilo kaplja čez rob. “Tako imenovana Simčičeva komisija je znova poteptala vsa demokratična načela in vse dozdajšnje dogovore,” se je svetnik Jernej Knific (SD) odzval na zadnjo dopisno sejo, na kateri so morali svetniki na hitro podati menja glede treh kandidatov za direktorja postojnskega vrtca. Kadrovska komisija postaja majhen zavod za zaposlovanje. Pozivam župana in občinski svet, naj jo razpusti. Jernej Knific. Knific pravi, da mora po že ustaljeni, a sporni praksi občinski svet o kandidatih za različna mesta v javnih zavodih odločati, ne da bi od kadrovske komisije, ki jo vodi svetnik Janko Simčič (Lista Skupaj), dobil obrazložitve, argumente, predvsem pa brez predstavitve programov dela predlaganih kandidatov. "Jasno je, da so kadrovanja politična, potrjeni pa vnaprej izbrani," trdi Knific. Simčič, ki ga je naša prošnja za komentar vznejevoljila, češ da zadeva ni vredna objave, je poudaril, da komisija predloge za kandidate občinskemu svetu posreduje na podlagi strokovnih argumentov. “Občinski svet pa je politični organ, ki lahko predloge komisije sprejme ali zavrne,” je dejal, Knificova opozorila pa označil za neverodostojno moraliziranje.
|
negative
|
9,180
|
Hudodelstvo. Združbi Dragana Tošića naj bi v Italiji zadnji dve leti zasegli 535 kilogramov kokaina. Od srede priprti lastnik ljubljanskih prestižnih lokalov Randevue in La Pettit, Dragan Tošić, naj bi bil samo eden od štirih vodij balkanske kriminalne združbe, razpredene med Slovenijo, Italijo, Srbijo in Črno goro, ki so ji srbski in slovenskih organi pregona prišli na sled v policijski akciji Balkanski bojevnik. Pri usmerjanju šestnajstčlanske kokainske naveze, s točno določenimi vlogami posameznikov, pa naj bi Tošić tesno sodeloval s srbskim narkokraljem na begu, Darkom Šarićem, drugo vodjo hudodelske združbe. Stroga hierarhija Vez med Tošićem, Šarićem, ostalimi šefi domnevnega narkokartela iz Srbije in Črne gore in varuhi droge, osebami zadolženimi za najem stanovanj, vozil in prevoze oziroma dostavo izkupička od prodaje naj bi bila, po neuradnih podatkih, Ljubljančana Robert Šabič in Boštjan Kopčič. Najnižje uvrščena v združbi, v Vidmu živeča Ljubljančanka Sandra Udrih, pa naj bi bila zadolžena za ponarejanje in krajo dokumentov, s čimer naj bi navezi omogočala najemanje stanovanj po Italiji, kjer naj bi hranili kokain. S prekooceanko samo do Afrike V zadnjih dveh letih naj bi Tošićev 17-članski del združbe in Šaričevi sodelavci v Srbiji v Južni Ameriki od neznancev kupili 2.174 kilogramov kokaina in ga na različnih lokacijah skladiščili. Vse do sredine lanskega oktobra, ko naj bi prepovedano drogo naprej tihotapili v 50-ih nepremočljivih torbah na prekooceanski tovorni ladji med tovorom žita. Med potjo do Južne Afrike naj bi v Urugvaju manjše zavitke kot gumijaste balone pakiranega kokaina pretovorili na zasidrano jahto, kupljeno ravno z namenom tihotapljenja kokaina. Prevoz in nakup pa naj bi usmerjal srbski šef združbe Šarić. Tošić, kot odgovoren za izvedbo vnaprej določenih poslov slovenskega dela hudodelske združbe, pa naj bi tik pred nakupom kokaina v Južno Ameriko poslal vsaj tri kurirje s 1.800.000 evri za plačilo droge in skoraj istočasno še dva kurirja v Južno Afriko, ki naj bi ju zadolžil za prevzem in hrambo kokaina, ko bi ta z jahto prispela iz Južne Amerike. A so jim ves kokain zaplenili urugvajski varnostni organi, še preden je droga sploh prispela na načrtovano lokacijo. Ciljni kupci v Milanu Najmanj 535 kilogramov kokaina naj bi združbi lani in predlani sicer uspelo pretihotapiti iz Južne Amerike v Italijo, kjer pa so jim drogo takoj zasegli tamkajšnji policisti. Pred tem pa naj bi združbi uspešno v italijanskih pristaniščih skladiščila večje neugotovljene količine pretihotapljenega kokaina, ki naj bi ga nato masovno prodajali kriminalnim skupinam, predvsem v Milanu in tudi kupcem iz ostalih evropskih držav. Z vzdevki v telefonsko govorilnico Tošić, ki naj bi v združbi deloval pod vzdevkom Čelavi, in ostali člani naveze naj bi kriminalno dejavnost skušali prikriti z redno menjavo telefonskih številk, preko katerih naj bi posli tekli, in z občasno uporabo telefonskih govorilnic pri medsebojnem komuniciranju.
|
negative
|
9,181
|
Trženje. Celjska bolnišnica vlaga denar v pralnico, višek zaposlenih je prekvalificirala v kuharje in perice. Ministrstvo za zdravje: S tem ni nič narobe. Število zaposlenih se je zmanjšalo Osebje. V cene zdravstvenih storitev je všteta tudi cena tako imenovanega nezdravstvenega kadra, kamor spada tudi osebje, zaposleno v kuhinjah in pralnicah. In število ravno tega kadra se je po podatkih ministrstva za zdravje v slovenskih bolnišnicah lani v primerjavi z letom 2008 najbolj zmanjšalo. Lani za 233 ljudi oziroma slabe štiri odstotke. Celjska bolnišnica je lani na trgu zaslužila skoraj milijon evrov. Gre za prodajo hrane, peko slaščic in pranje perila za zunanje naročnike. Tako ministrstvo za zdravje kot tudi prvi mož Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in nekdanji direktor celjske bolnišnice Samo Fakin pravita, da s tem ni nič narobe. Višek delovne sile “Ob dejstvu, da se je število bolnikov s 750 zmanjšalo na 400 do 500, je bilo treba višek ljudi prezaposliti znotraj bolnišnice. In mi smo jim delo našli na trgu,” pravi Fakin, ki je v času vodenja bolnišnice zaposlil dodatne slaščičarje. “Takrat so se mi smejali, a bila bi popolna norost, da ne bi izkoristili prednosti bolnišnične kuhinje, ki je pod strožjim nadzorom kot vsi drugi obrati in pripravlja zdravo hrano ter jo tudi promovira, da o butični proizvodnji slaščic ne govorim,” pravi Fakin. Enako je, kot pravi, s pralnico. Danes v njej operejo šest ton perila, četrtino od tega za zunanje naročnike. “Nazadnje smo v obnovo pralne linije in drugo opremo vložili 146 tisoč evrov, kar smo pokrili iz lastnih amortizacijskih sredstev in sredstev, ki smo jih s pranjem zaslužili na trgu,” pojasnjuje Danijela Gorišek, predstavnica za stike z javnostmi celjske bolnišnice. Perilo med drugim perejo tudi za jeseniško bolnišnico. 87,5 milijona evrov so lani znašali prihodki v celjski bolnišnici, skoraj milijon od tega so zaslužili s hrano in slaščicami. Goriškova sicer pravi, da vse, kar zaslužijo na trgu, porabijo za stroške zdravstvene dejavnosti ali nakup medicinske opreme. “Pralnica sicer to ni, a je nujni in sestavni del bolnišnice. Brez nje bi morali te storitve iskati na trgu, kjer bi bile dražje, postavlja pa se tudi vprašanje kakovosti,” sklene Goriškova. Poslovne knjige so ločene Na vprašanje, ali ni nevarnosti, da se denar, namenjen izključno zdravljenju bolnikov in nakupu zdravstvene opreme, ne porablja nenamensko za druge naložbe, na ministrstvu za zdravje odgovarjajo, da morajo bolnišnice ločeno voditi poslovne knjige.
|
neutral
|
9,182
|
Trg miruje. Po statistiki cene rastejo, a ta naj bi bila nerealna. Ker je predrago, se nič ne proda. 70-odstotni padec je v primerjavi z letom 2007 dosegla prodaja družinskih hiš (po podatkih podjetja Nepremičnine in svetovanje Franci Juršič). V poročilu Geodetske uprave RS o povprečnih cenah nepremičnin je zaslediti, da cene nepremičnin v Novem mestu in na Dolenjskem nekoliko rastejo, a Franci Juršič, znani novomeški nepremičninski agent, pravi, da gre le za golo statistiko in ne pravi odsev razmer na trgu. “Na trgu se dogaja zelo malo, stanovanja se še nekoliko prodajajo, trg s hišami pa dobesedno miruje,” razlaga. Oglaševane cene znižati Napaka, ki jo delajo nepremičninske agencije, je po Juršičevih besedah ta, da oglašujejo enake cene, kot so jih imeli leta 2007, ko je trg cvetel. “Vsakemu ponudniku predlagam, naj ceno maksimalno zniža in jo kot tako objavi v ponudbi, da bi tako vsaj pritegnili zanimanje kupcev za ogled nepremičnine. A ponudniki za to niso zainteresirani,” pojasnjuje. Rešitev za oživitev trga vidi v skupnem dogovoru agencij, da bi cene, ki jih oglašujejo, spustile za od 30 do 40 odstotkov, saj napihnjene cene zbijejo zanimanje kupcev. Novih zemljišč še ni Povpraševanje po zazidljivih zemljiščih je, kot pove Juršič, veliko, a čeprav imajo občine Novo mesto, Šentjernej, Dolenjske Toplice in Mirna Peč sprejete nove prostorske načrte, se zidati ne da. “Treba je sprejeti občinske podrobne prostorske načrte (OPPN), ti pa veliko stanejo. Lastniki zemljišč za takšne naložbe niso pripravljeni, kupci pa zemljišč nočejo kupiti, če na njih ne morejo takoj začeti graditi,” dodaja Juršič. V OPPN je opredeljenih okoli 200 hektarjev površin, namenjenih stanovanjski gradnji, večina na območju mesta, pove Izidor Jerala z oddelka za prostor na Mestni občini Novo mesto. “Ker gre za nove stavbne površine, na katerih bomo načrtovali gradnje novih sosesk, bomo pripravili OPPN, pri katerih bo sodelovala tudi javnost,” pojasnjuje. Največ Regrča vas in Bučna vas Najpomembnejši lokaciji za stanovanjsko gradnjo sta, kot navaja Jerala, Regrča vas z okolico in Bučna vas – Kamence, a je tu gradnja novih stanovanj povezana tudi z javnimi naložbami v ureditev nove južne zbirne ceste in nove osnovne šole v severnem delu mesta. Trenutno se gradnja stanovanj, kot dodaja Jerala, nadaljuje v Podbrezniku in Šmihelu – Urbanje, pripravljajo načrte za gradnjo sosesk Brod – Drage, ob Ljubljanski cesti v Bršljinu, na Jakčevi in Pogancih ter načrte za zaključevanje soseske Mrzla dolina.
|
negative
|
9,183
|
Z Darkom Šarićem naj bi poslovno sodeloval tudi ljubljanski odvetnik Brane Gorše. V priporu ostaja devet osumljenih. Pritožbe jih je vložilo sedem, zunajsodni senat pa bo o njih odločil v ponedeljek. Po poročanju Dnevnika naj bi bil s slovenskim narkokartelom poslovno povezan tudi ljubljanski odvetnik in stečajni upravitelj Brane Gorše. Ta naj bi sodeloval z več podjetji, ki so lastniško povezana s srbskim trgovcem z mamili Darkom Šarićem, ključno tarčo mednarodne kriminalistične operacije "Balkanski bojevnik". Gorše je namreč že leta 2007 zastopal podjetje Financial Angels (FA), ki je bilo do lani večinski lastnik družbe Muncipium S, ki je od propadle Jugobanke kupilo terjatve do Slovenijalesa in sedaj od te družbe prek sodišča terja 40 milijonov evrov. FA je sicer registrirano v ameriški zvezni državi Delaware, njegov lastnik pa ni znan, obstaja pa več indicev, da je to prav Šarić. Gorše naj bi bil posredno povezan tudi z osebami, ki jih je policija pridržala v nedavni akciji. Na naslovu, kjer ima svoje prostore tudi Goršetova odvetniška pisarna, je tudi več podjetij iz skupine Finesto. Uradno Gorše ni lastnik nobenega izmed njih, a se vsa pojavljajo v poslih, kjer je imel pomembno vlogo. Gre predvsem za poceni nakupe premoženja podjetij v stečaju, kar je Goršeta tudi povezalo s Šarićevimi podjetji, še piše Dnevnik. Razkritje slovenskega narkokartela V torek in sredo so policisti na območjih policijskih uprav Ljubljana, Kranj in Koper opravili več kot 30 hišnih preiskav in že v torek zaradi nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami in posedovanja orožja pridržali 14 oseb. Vsi so slovenski državljani, stari med 25 in 40 let. Med njimi je tudi Ljubljančan Dragan Tošić, ki ga sumijo, da naj bi vodil slovenski narkokartel. V zadevi je sicer 17 osumljencev, med pridržanimi pa je tudi ženska.
|
negative
|
9,184
|
Kongresni trg. Za garažno hišo potrebna sprememba dovoljenja. “Uradnega dopisa Elektra Ljubljana (EL) z odstopom od investicije na Kongresnem trgu nismo prejeli,” pravijo v službi za razvojne projekte in investicije na Mestni občini Ljubljana (MOL). MOL je skupaj z EL zaprosila za spremembo gradbenega dovoljenja za garažno hišo pod Kongresnim trgom, pred nekaj dnevi pa so v EL za Žurnal24 povedali, da so “do nadaljnjega primorani odstopiti od nameravane gradnje distribucijskega omrežja na območju Kongresnega trga”. Vrednost te investicije so ocenili na 76 tisoč evrov. Na MOL pojasnjujejo, da postopki, kot so bili dogovorjeni z EL v zvezi z načrtovano gradnjo, tečejo dalje. “Če bomo od EL prejeli tako sporočilo, se bomo takrat odzvali z rešitvijo, ki ne bo zavirala gradnje garažne hiše,” dodajajo. Kljub spremembi gradbenega dovoljenja na MOL ocenjujejo, da bo garažna hiša na Kongresnem trgu dokončana v pogodbenem roku, do marca.
|
neutral
|
9,185
|
Letna kopališča. Cene vstopnic enake kot lani, podražili so jih le v Kranju. Letno kopališče v Tržiču prvo odpira svoja vrata, če bo vreme lepo, se bo mogoče v bazenih osvežiti že prihodnji konec tedna. Kopališče v Radovljici bo začelo obratovati 14. junija, dan pozneje pa tudi kopališči v Kranju in Kropi. Na Kranjskem letnem kopališču bo 19. junija dan odprtih vrat, ko bo kopanje brezplačno. Obnovili bi bazen Na kopališčih trenutno potekajo nujna vzdrževalna dela, v Tržiču pa si želijo obsežnejše obnove bazena. “Letos večje adaptacije ne bo, mogoče drugo leto. Če bomo dobili finančno pomoč od občine ali iz drugih virov, bomo bazen obnovili, za začetek pa bomo opravljali le manjša dela,” je pojasnil Andrej Kavar, predsednik Splošnega športnega društva Tržič, ki je lastnik kopališča. Cene v predprodaji Cene vstopnic v predprodaji so podražili le v Kranju, kjer sezonska karta za odrasle stane 60 evrov, za otroke 35 evrov, družinska karta pa sto evrov. V Radovljici stane sezonska karta za prvega člana v družini 55 evrov, za vsakega naslednjega 33 evrov, prenosna karta pa stane 66 evrov. Najcenejše vstopnice so v Kropi, saj za odrasle stanejo 36, za otroke pa 18 evrov.
|
neutral
|
9,186
|
Lokalne volitve. SDS bo v boj za svetniška mesta v Ljubljani menda poslala tudi Mirana Pavlina, člana zlate nogometne selekcije. “Pogovarjali smo se, vendar ni še nič gotovo,” je neuradno informacijo, da naj bi se na jesenskih lokalnih volitvah pomeril s kandidati za ljubljanske mestne svetnike na listi SDS, potrdil Miran Pavlin, kapetan in športni direktor državnega prvaka, Nogometnega kluba (NK) Koper. Meni, da bi lahko stranki in mestu Ljubljana, če bi bil izvoljen, pomagal pri razvoju in napredku ljubljanskega nogometa. Poudaril je, da je o kandidaturi še prezgodaj govoriti, saj dokončna odločitev še ni sprejeta. Kandidaturi je naklonjen, s stranko pa bi se menda morali dogovoriti le še o načinu. Nekdanji športni direktor in nogometaš NK Olimpije je sicer poudaril, da zelo rad pomaga stranki SDS, zato “kar se mene tiče, ni problemov”. Na listi SDS ni prvič Kandidat. Miran Pavlin je na listi SDS že kandidiral leta 2008 na državnozborskih volitvah. Pomeril se je v devetem volilnem okraju, v volilni enoti Bežigrad II. V istem okraju sta kandidirala tudi Gregor Golobič, prvak stranke Zares, in zdajšnji minister za šolstvo in šport Igor Lukšič (SD). Ta je Pavlina prehitel z dobrimi 42 odstotki glasov, Pavlin pa je s slabimi 20 odstotki glasov prehitel tretjega Golobiča. V stranki zadržano Predsednik mestnega odbora SDS Dragutin Mate po telefonu spet ni želel dati izjav in nas je napotil na strankino službo za stike z javnostmi. Janja Pavlin, tiskovna predstavnica mestnega odbora SDS, je tako sporočila, da imajo že zdaj kakovostno ekipo in pričakujejo, da bo Ljubljana v naslednjem mandatu dobila ekipo, ki bo “spet postavila zdrave javno-finančne temelje v mestu ter ki bo sposobna političnega dialoga z vsemi meščani in političnimi skupinami”. “Kdo bodo naši prihodnji kandidati, vam trenutno še ne moremo povedati, saj gre za postopek izbire, odvisen od več meril,” je dodala Pavlinova. Nogometaš naj brca Oba politična analitika, ki smo ju poklicali, pa sta dejala, da športnik na kandidatni listi stranke niti v letu, ko bo svetovno nogometno prvenstvo, ne igra pomembnejše vloge. “Odgovor je zelo preprost,” je dejal Vlado Miheljak in dodal: “Do zdaj se je vedno pokazalo, da športniki niso noben adut.” Meni, da bo Pavlinova kandidatura na ljubljanskih volitvah “zgrešena investicija”. Poudaril je, da imajo ljudje športnike sicer radi, vendar v njih ne vidijo nosilcev političnih funkcij. Boštjan M. Turk pa je mnenja, da vsaka stvar vpliva na izid volitev, vendar kandidiranje športnikov ne vpliva bistveno. Dejal je, da sicer športniki vselej sodelujejo v volilnih kampanjah na različne načine, vendar se ne spominja, da bi kaj od tega bistveno vplivalo na volilni rezultat. “Menim, da se tu postavlja vprašanje, ali nima Miran Pavlin na tem planetu početi kaj pametnejšega, kot da je ljubljanski mestni svetnik,” je sklenil Turk.
|
neutral
|
9,187
|
Dars. Julija oviran promet na odseku med Dolenjsko in Barjansko cesto. Pogodbeni rok dokončanja del je 40 dni od uvedbe izvajalca v delo, ki je načrtovana drugi teden julija, tako da bi izvajalec dela končal predvidoma že do sredine avgusta. Dars “Začetek obnove 3,4-kilometrskega dotrajanega smernega vozišča na ljubljanski južni obvoznici je načrtovan v prvi polovici julija,” pravi Marjan Koler, tiskovni predstavnik Družbe za avtoceste v RS (Dars). Nadzorniki Darsa so konec prejšnjega tedna soglašali z izborom izvajalcev del, to sta družba CPL kot vodilni partner in SCT. Na javnem razpisu sta ponudila ceno 2,66 milijona evrov, medtem ko je drugi ponudnik, Primorje, ponudil ceno 2,78 milijona evrov. Delali bodo 40 dni Voziščno konstrukcijo na odseku obvoznice med Dolenjsko in Barjansko cesto ter dveh krakov priključka Rudnik bodo obnavljali v pogodbenem roku 40 dni od uvedbe v delo. Ta je načrtovana v drugem tednu julija, tako da bi izvajalec dela končal predvidoma do sredine avgusta. "Prometne obremenitve so na ljubljanskem obroču v juliju in prvi polovici avgusta najnižje,” pojasnjuje Koler. Obnova bo vključevala tudi delno sanacijo mostu Požar III (robnih vencev in propuste). Prometni režim V sklopu prometne zapore bosta med obnovitvenimi deli vzpostavljena po dva zožena prometna pasova v vsako smer, po katerih bo promet potekal ob omejeni hitrosti vožnje. Kraka priključka Rudnik – izvoz z avtoceste v smeri Dolenjske in uvoz na avtocesto v isto smer – bosta za promet zaprta krajše obdobje in ne hkrati. “O zapori bodo uporabniki avtoceste pravočasno obveščeni tako z Darsa kot s prometno-informacijskega centra za državne ceste,” napovedujejo.
|
neutral
|
9,188
|
Upravna enota. Mobitelu gradbenega dovoljenja ni izdala. Inšpektor zavajal. Mobitelova bazna postaja s šestimi antenami na hotelu Kras ni le na črno vklopljena (to smo razkrili prejšnji teden, tudi na Mobitelu so omenjeno priznali, rekoč, da je tako le testno), pač pa tudi na črno postavljena. Na Upravni enoti (UE) Postojna so nam dejali, da gradbenega in uporabnega dovoljenja za postajo niso izdali – niti samostojno niti v sklopu gradnje hotela, kjer je sicer predviden prostor za bazno postajo. Mobitel se namreč sklicuje prav na gradbeno dovoljenje za postajo, ki da ga je pridobil investitor hotela v sklopu gradbenega dovoljenja za celoten objekt. Toda tudi Edo Progar, direktor družbe Epic, ki je bila investitor objekta, nam je potrdil, da si mora vsa dovoljenja za postajo priskrbeti Mobitel. Tehnični pregled Na UE so nam še pojasnili, da bazna postaja sploh ni bila predmet tehničnega pregleda. V uporabnem dovoljenju za hotel pa je obdelana kot prostor za naprave s priključki in konstrukcijo, antene in njihova moč pa niso predmet dovoljenja. Inšpektor v molk Z gradbene inšpekcije so nam pred kratkim sporočili, da ima objekt vključno z bazno postajo uporabno dovoljenje in da zato nimajo razlogov za ukrepanje. Opozorili smo jih, da podatki UE govorijo drugače, a na to še niso odgovorili. Občina za stanovalce? Da ima postaja gradbeno dovoljenje, je zatrjevala tudi predstavnica Občine Postojna, ki na pobudo Mobitela spreminja prostorski načrt centra, zato da bi bila omogočena vključitev bazne postaje. Oster ne proti spremembi so že izrazili stanovalci, ki živijo tik ob postaji. Poudarili so, da so bili sevanju postaje na starem hotelu izpostavljeni že deset let, kar je več kot dovolj. Več ljudi je namreč umrlo za rakom. Razočarani so tudi nad ravnanjem občine, ki bi po njihovih besedah morala predvsem varovati interes občanov, ne pa zasebnega kapitala.
|
negative
|
9,189
|
Brezigarjeva zadovoljna z delom tožilcev lani, manj s političnimi napadi, ki jih je bilo po njenih besedah deležno tožilstvo. Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je predsedniku državnega zbora Pavlu Gantarju predala skupno poročilo o delu tožilstva za lansko leto. Z rezultatom je zadovoljna, povedala je, da je tožilcem uspelo rešiti 73 odstotkov priliva vseh zadev. V skladu z zakonom in pristojnostmi Pri tem se je Brezigarjeva obregnila ob politične napade na tožilce, ki jih "ne gre enačiti s kritiko", ta je po njenem vedno dobrodošla. Brezigarjeva je izpostavila "povpraševanje politike in javno razpravo" o nekaterih konkretnih zadevah in pri tem povedala, da je odgovor na vsa tovrstna vprašanja le eden, in sicer da tožilci zgolj opravljajo svoje delo v okviru svojih pristojnosti in zakona. Ob tem je Brezigarjeva tudi zanikala navedbe pravosodnega ministra Aleša Zalarja, češ da tožilstvo nima enotne politike pregona zahtevnejših oblik organiziranega kriminala. Pavel Gantar pa je pri predaji poročila povedal, da je tožilstvo pomemben del pravosodne veje oblasti, ki tudi zato naleti na različne odzive politike in javnosti. Sam se zato – kot je povedal – vedno zavzema, da bi se tožilstvu priznalo avtonomnost.
|
neutral
|
9,190
|
Obnovili dva kilometra lokalne ceste. Zgradili večnamenski dom. Prevzeli vozilo Gasilci. V večnamenskem domu na Trebelnem imajo v kleti svoje prostore člani Prostovoljnega gasilskega društva Trebelno. Za urejanje 170 kvadratnih metrov velike površine so porabili veliko prostovoljnih ur in svojega denarja. Ob tej priložnosti so uradno prevzeli novo gasilsko vozilo, ki je namenjeno gašenju gozdnih požarov, sicer pa so ga kupili že lani. V Občini Mokronog - Trebelno so namenu predali dve večji naložbi: obnovljeno lokalno cesto Sveti Peter–Drečji Vrh in nov večnamenski dom na Trebelnem. Naložbi sta občino stali dva milijona evrov. Precejšnja podražitev Cesta je bila med najbolj uničenimi in nevarnimi, zato je bila njena obnova nujna, je povedal župan Anton Maver. Vrednost del je bila ocenjena na 835 tisočakov, na koncu pa je projekt stal več kot 1,5 milijona evrov. “Ob podpisu pogodbe je bilo videti, da gre za preprostejši projekt, potem pa se je izkazalo, da gre za enega izmed zahtevnejših,” je pojasnil Marjan Pezdirc, predsednik uprave CGP Novo mesto. Razlog za podražitev projekta so bile predvsem zahtevnejše geološke značilnosti tal od pričakovanih in gradnja opornih zidov, ki so na nekaterih mestih visoki do 12 metrov. Sto tisočakov je prispevala Kranjska investicijska družba. Občina je slabih 600 tisoč evrov pridobila iz regionalnih spodbud, preostalo pa je prispevala sama. S samoprispevkom Z gradnjo doma na Trebelnem so svoje prostore dobili gasilci in društva. Dvorana, velika 165 kvadratnih metrov, je primerna za različne prireditve, po skoraj desetih letih pa imajo na Trebelnem spet okrepčevalnico. Pri 465 tisoč evrov vredni naložbi, ki jo je izvedlo podjetje GPI Tehnika, so sodelovali krajani, ki so s samoprispevkom prispevali 150 tisočakov. Občina je 91 tisoč evrov dobila na razpisu kmetijskega ministrstva, drugo pa je prispevala sama. Trojna sreča Tamkajšnji prebivalci imajo trojno srečo, je ob predaji naložb namenu izpostavil slavnostni gost, prometni minister Patrick Vlačič: “Živite na izjemno lepem koščku najlepše države na svetu, skupnost ljudi je zelo močna in imate sposobnega župana,” je dejal.
|
positive
|
9,191
|
Mestni svet MOM je sprejel sklep, da častni občan Maribora postane tržaški pisatelj Boris Pahor. Mestni svetniki Mestne občine Maribor so na današnji 39. redni seji brez glasu proti sprejeli sklep, da naziv častni občan Maribora dobi Boris Pahor. Ta bo priznanje dobil v znak zahvale za življenjsko delo, prispevek k slovenski kulturi in mednarodnemu ugledu ter za vse duhovne darove, ki jih je leta delil slovenskemu narodu. Priznanje mu bodo izročili na proslavi ob dnevu državnosti, 23. junija. Ljubljano je zavrnil Pahor je konec aprila zavrnil predlog, da postane častni meščan mesta Ljubljane. Glavno mesto Slovenije do Primorske in njenih vprašanj namreč v preteklosti ni nastopalo tako, kot bi pričakoval od slovenske prestolnice, je takrat povedal Pahor. Dejal je, da pri tem ne gre za odnos posamezne mestne oblasti, ampak politično vlogo Ljubljane do Primorske v zgodovini nasploh, vse od generala Maistra naprej. Povedal je tudi, da ga nihče od predlagateljev ni vprašal, če se strinja s predlogom, da postane častni meščan. "Pravkar se vrnil iz Nemčije in v časopisu prebral, da sem predlagan za častnega meščana," je aprila povedal Pahor. Pahorja je za častnega meščana Ljubljane predlagalo več civilnih združenj, vendar ga komisija za priznanja na Mestni občini Ljubljana ni predlagala v potrditev mestnim svetnikom.
|
neutral
|
9,192
|
Avtocesta. Primer Kovačič pod drobnogledom računskega sodišča, ker naj bi Dars plačal preveč. “Videti je, da je bilo pri odkupu zemljišča za avtocesto na dolenjskem kraku Mirku Kovačiču plačanega več, kot bi bilo treba,” meni vir blizu Družbe za avtoceste v RS (Dars), ki je želel biti neimenovan. Povedal je, da bo prav zaradi omenjenega primera Dars pod drobnogled znova vzelo Računsko sodišče RS (RčS). Plačano pravni, ne fizični osebi Na RčS so potrdili, da so pred dnevi res podpisali sklep o začetku revizije Darsa v omenjenem primeru. “Revizijo smo sprožili na pobudo davčne uprave (Durs),” je pojasnil prvi mož RčS Igor Šoltes in dodal, da je bila pobuda za začetek postopka dana, ker je bila v tem konkretnem primeru odkupnina za zemljišče plačana pravni osebi (podjetju v lasti Kovačiča) in ne fizični. Šlo naj bi sicer za krajšo revizijo, saj bodo za zdaj revidirali le omenjeni primer. “Bodo pa izsledki pomembni zaradi tematike odkupov zemljišč na sploh, da se uvede jasna pravila na tem področju,” pravi Šoltes. Stoodstotni lastnik Kovačič je stoodstotni lastnik podjetja, pogodbe je pripravil Dars, davčni vidiki pa so bili upoštevani v skladu z mnenji davčne uprave, nam je povedal Kovačičev pooblaščenec Gorazd Martinček. “Dars je dal v podpis pogodbo, s katero Kovačič dobi odškodnino brez davkov. Če se Durs odloči, da je treba davke plačati, pa jih bo plačal Dars,” je razložil. Po njegovem mnenju bi se zaradi tako velikega zneska ta revizija prej ali slej zgodila. “Na tej trasi to ni edini primer tako očitnega odstopanja od načrtovane odškodnine s strani Darsa,” je izpostavil.
|
neutral
|
9,193
|
Posojilo. Banka sprožila postopek izterjave za šest milijonov dolga in se odločila za kazensko ovadbo. “Nič ne vem. Kličite mojega odvetnika,” nas je napotil poslovnež Edvin Pejovič, ko smo ga povprašali glede kazenske ovadbe druge največje banke v državi NKBM. Ta se je za potezo odločila zaradi suma kaznivega dejanja preslepitve pri najemu posojila v višini šestih milijonov evrov in poslovne goljufije. Tako o ovadbi kot o v njej očitani goljufiji Pejovič, kot je dejal, ne ve ničesar. Banka ne komentira NKBM zadeve ni želela podrobneje komentirati, potrdila pa je, da so za “zaščito svojih interesov” najeli odvetniško pisarno Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji iz Ljubljane. Iz ovadbe, ki so jo napisali, je razvidno, da naj bi Edvin Pejovič pri najemu šestih milijonov evrov to posojilo zavaroval s hipotekami na različne nepremičnine – med drugim s parcelo v Ankaranu – ter tudi terjatvami do Mercatorja v višini enega milijona evrov. Te terjatve do najboljšega soseda naj bi Pejovič uporabil tudi za zavarovanje drugega posojila, ki ga je najel pri Banki Koper. Parcelo v Ankaranu pa naj bi oddelil na drugo podjetje. To naj bi vpisal v sodni register devet dni pred sklenitvijo posojilne pogodbe z NKBM in hipotekarno zastavo te nepremičnine kot jamstvo zanj, a brez vednosti banke. NKBM sprožila tudi izvršbo Uroš Pogačnik iz odvetniške pisarne Čeferin, ki zastopa tega znanega koprskega poslovneža, z ovadbo ni seznanjen. Povedal pa je, da je NKBM že sprožila izvršbo za izterjavo teh terjatev v višini šest milijonov evrov, na katero so vložili ugovor, a sodišče o tem ni odločilo. Spomnimo, Pejovič, ki se zdaj ukvarja tudi z nepremičninami, je bil med drugim zastopnik oziroma uvoznik izdelkov blagovnih znamk Malizia, Calvo in Cathrine.
|
negative
|
9,194
|
Študenti. ŠOUL: Kršil pravilnik. Krušič: Zahtevajo popolno poslušnost. Predsedstvo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOUL) bo na prihodnji seji odločalo o razrešitvi Žige Krušiča z mesta vodje projekta Tutorstvo. Krušič je sicer predsednik Študentskega sveta Univerze v Ljubljani in je pred časom izjavil, da morajo biti študentske organizacije neprofesionalne in nepolitične. Kot pojasnjujejo na ŠOUL, je Krušič kršil pravilnik o projektih, ker "ne predstavlja ŠOUL v sklopu projekta, ki ga vodi". Dodajajo, da je kršil tudi projektno dokumentacijo v točki "skladnosti projekta s poslanstvom organizacije". "Deloval sem v sklopu projekta, predstavljanje organizacije pa je naloga predsedstva, ne pa vodje nekega projekta," pove Krušič.
|
neutral
|
9,195
|
V prihodnjih dneh se bomo naužili sonca, nekoliko slabše vreme bo le v soboto. ''V soboto bo nekoliko slabše, temperature bodo v prihodnjih dneh okoli 27 stopinj Celzija, nekoliko manj v soboto,'' je za zurnal24.si dejal Brane Gregorčič iz Agencije RS za okolje (Arso). Aktualne vremenske podatke spremljajte na vreme.net. Že danes bo pretežno jasno, najvišje dnevne temperature bodo od 22 do 27 stopinj Celzija. Jutri, ko se začenja podaljšan konec tedna, bo večinoma sončno, le proti večeru lahko nastanejo posamezne nevihte. V soboto bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, sredi dneva in popoldne bo nastalo nekaj ploh in neviht. V nedeljo pa se bomo znova veselili sončnega in toplega vremena. ''Na morju tudi v soboto ne bo padavin, če pa že, bodo zelo kratkotrajne, le kakšna ploha ali nevihta, druge dni v prihodnjem tednu pa bo kar sončno,'' je še povedal Gregorčič. Morje ima okoli 22 stopinj Celzija. Če pa se odpravljate v gore, je sobota manj primerna izbira za odhod. ''Od nedelje naprej se vreme stabilizira in potem nekaj dni ne bo neviht. Za gore bo vreme tako bolj ugodno po nedelji, primerno pa bo tudi jutri,'' je še pojasnil Gregorčič.
|
positive
|
9,196
|
Zaključek šolskega leta za dijake in osnovnošolce. Predstavljamo vam seznam dejavnosti, ki se jih lahko udeležijo poleti, in predstavljamo stanje na trgu dela za mlade v teh mesecih. O dejavnostih, ki se jih lahko v poletnih mesecih udeležijo osnovnošolci in dijaki, smo že pisali. Celoten seznam si lahko ogledate na tej povezavi. Nekatere aktivnosti so brezplačne, za druge bo treba odšteti od pol do 160 evrov. Za večino je potrebna predhodna prijava, saj je število prostih mest omejeno. Članom svetujemo, da v poletnih mesecih, ko je povpraševanje po delu zelo veliko in so dela hitreje oddana, ponudbo redno spremljajo in čim hitreje stopijo v stik s potencialnim delodajalcem. Carmen Vodovnik, e-študentski servis Izjemno zanimanje za varstvo Nekatere šole v naslednjih mesecih organizirajo tudi varstvo otrok. Deveturno varstvo bo potekalo na štirih šolah. Ker je bistveno cenejše kot pri komercialnih ponudnikih, veliko zanimanje ne preseneča. Mesta so že vsa zasedena, nam je povedala Metka Barlič iz Zveze prijateljev mladine Ljubljana. Več v članku Šolske torbe grejo v kot. Sicer pa je poletje za mnoge tudi priložnost, da kaj zaslužijo. Številni si v zadnjih dneh že intenzivno iščejo delo za poletne mesece. Na e-študentskem servisu je trenutno prek 820 prostih mest v strežbi in več kot 720 na drugih področjih. Od 2008 manj dela Na e-Študentskem servisu so nam dejali, da od oktobra 2008 beležijo upad ponudbe študentskih del. "Trend se zdaj zelo počasi popravlja, še vedno pa smo daleč pod ravnjo ponudbe v primerljivih mesecih leta 2008," nam je povedala Carmen Vodovnik. Za dekleta administracija, za fante kratkotrajna dela "Dekleta največ povprašujejo po administrativnih delih, promocijah, prodaji, delu hostese, pa tudi po lažjih delih, kot so pakiranje, deklariranje, lepljenje. Fantje največ povprašujejo po dobro plačanih kratkotrajnih delih, npr. selitvah, po delu na računalniku in v proizvodnji," še pravi in dodaja, da delo, povezano s smerjo njihovega študija, zanima študente višjih letnikov. Trenutno je največja ponudba za prodajo in delo s strankami, za trženje in anketiranje ter promocije in gostinska dela. Nasveti pred začetkom dela "Svetujemo, naj se že pred začetkom dela z delodajalcem zelo natančno dogovorijo o vseh pogojih dela, urni postavki, trajanju dela, zahtevah, dodatnih pogojih in pa tudi o roku, v katerem lahko pričakujejo plačilo. Pomembno je tudi, da jim delodajalec, še preden začnejo delati, podpiše in požigosa en izvod napotnice. Če kljub temu pride do nesoglasij, se študent lahko obrne na študentski servis. Posredovali bomo kot mediator med njim in podjetjem," še pravi Vodovnikova. Vredno je tudi preveriti, ali je bodoči delodajalec na seznamu neplačnikov. To lahko preverite na spletni strani neplacniki.info, o kateri smo že pisali v članku Vas zanima, kdo ne plačuje?
|
neutral
|
9,197
|
Nagrado kresnik za najboljši slovenski roman leta je prejel Tadej Golob. Ob prejemu nagrade za roman Svinjske nogice je izrazil presenečenje. Na ljubljanskem Rožniku so na kresni večer razglasili letošnjega dobitnika nagrade kresnik za najboljši slovenski roman leta. Tadej Golob je ob prejemu nagrade dejal, da se je skrivaj spraševal, kako kresni venček nositi z dostojanstvom. Več utrinkov s podelitve nagrad si lahko ogledate v galeriji. Golob je žirijo prepričal z izpiljeno in duhovito zgodbo o "wannabe" pisatelju Janiju Bevku, ki obupano išče literarni navdih. Junakovo izkušnjo z mamili avtor opiše s pronicljivo grotesknim in humornim slogom, konec pa ohrani enigmatično odprt. Ob tem je dejal, da rad piše in ustvarja literaturo, a da je kljub temu pisanje lahko mučen in dolgotrajen proces. (Foto: Dejan Mijovič) Kot alpinist razmišlja o minljivosti Roman Svinjske nogice govori o kvaziumetniku z dna družbene lestvice, ki si ustvari družino ter se z njo preseli v polkletno kotlovnico. Glavnemu junaku zaradi nove življenjske situacije umetnikovanje ne gre najbolje od rok. "S to knjigo hočem povedati, da se ti mora kaj zgoditi, če hočeš kaj napisati. Samo raziskovanje svoje notranjosti je včasih premalo," je nedavno dejal Golob, ki ima poleg literature še eno strast – alpinizem. Na vprašanje, zakaj je kar nekaj alpinistom zelo blizu tudi literatura, je odgovoril, da kot alpinist pogosto razmišlja o minljivosti, ki je tudi pogosta leposlovna tema.
|
neutral
|
9,198
|
Predsednik stranke Zares Gregor Golobič je izrazil pripravljenost za ponovno kandidaturo za predsednika stranke. Po njegovih besedah lahko Zares tudi v novem mandatu prispeva k temu, "da bo Slovenija težke, a nujne korake, izvedla premišljeno, pretehtano in v dobro čim večjega števila ljudi". To je politika, ki jo Zares zagovarja ves čas in ji bo ostala zvesta tudi v prihodnje, je poudaril. Danes so na seji sveta stranke sicer odprli postopke evidentiranja za predsedniško in za podpredsedniške funkcije. Kot je pojasnil Golobič, v Zaresu lahko vsi člani in članice predlagajo kandidate, kandidirajo in so tudi vsi vključeni v glasovanje. To se bo predvidoma zgodilo ob koncu poletja oziroma v začetku septembra. Da se je Golobič že odločil za ponovno kandidaturo za predsednika stranke, smo v Žurnalu24 poročali že v ponedeljek. Predsednik Zaresa je povedal, da je v minulih mesecih, ko se je odločal za morebitno vnovično kandidaturo, spodbujal razmislek o možnostih in ambicijah posameznikov v čim širšem krogu. Kot je dejal, je stranka še "mladoletna" in še v izgradnji, zato potrebuje vključenost in pozornost predsednika in vodstva. V zadnjem času pa je Golobiča po njegovih besedah tudi več ljudi znotraj stranke prigovarjalo, naj kandidira, saj "je treba končati začeto delo". Kljub temu pa Golobič pričakuje in si želi tudi drugih kandidatov. Na vprašanje, kako bodo dvignili javno podporo, je odvrnil, da "z vztrajnostjo pri projektih, ki smo jih zastavili" in ki so pred vlado, parlamentom in nasploh politiko. "To niso ukrepi, kjer bi si nabirali točke popularnosti," je povedal Golobič in dodal, da so sploh manjše stranke tiste, ki "si ne smejo privoščiti oportunizma". Na vprašanje, ali namerava Zares na lokalnih volitvah v Ljubljani kandidirati s svojim kandidatom, je Golobič odvrnil, da o tem sicer niso razpravljali, da pa je mestni odbor stranke v Ljubljani v specifični situaciji. Mnogo članov, ki je ustanavljalo mestni odbor Zaresa, je bilo namreč nekaj let pred tem kandidatov na listi sedanjega župana Zorana Jankovića. Dokončne odločitve v Zares po besedah Golobiča še niso sprejeli. Obstajata obe opciji. Ena je, da bi podprli dosedanjega župana, druga pa, da bi nastopili s svojim kandidatom oziroma kandidatko, pa tudi še ni izključena. Današnje seje sveta stranke se sicer ni udeležil minister za gospodarstvo Matej Lahovnik.
|
neutral
|
9,199
|
Na naše uredništvo se je obrnil bralec, ki je ogorčen nad okolico Gospodarskega razstavišča. Dan po žuru prekrivajo parke in sprehajališča, kjer se igrajo majhni otroci, črepinje in steklenice. "Kot prebivalci v okolici Gospodarskega razstavišča že nekaj časa spremljamo vse večje število dogodkov. Vse lepo in prav, saj razumemo, da je potrebno včasih potrpeti, vendar počasi to presega vse meje," začne svojo pripoved bralec Domen in doda, da se vse prevečkrat zbujajo v popolni svinjariji. Fotografije okolice GR si oglejte TUKAJ. "Nihče se niti ne ozre, da bi to počistil. Po današnjem sprehodu po parku sem uzrl žalostno sliko otroka, ki se igra s prazno steklenico Jagermaistra in kričečo mamo "pusti to". Ne pozabite, da je v dopoldanskih urah park poln otrok," je ogorčen. V pismu še zapiše, da je čas, da odgovorni na GR in prireditelji poskrbijo še za ostale in ne samo za svojo denarnico. "Nujno bi bilo poskrbeti za jutranje čiščenje in nekaj prenosnih WC-jev na parkiriščih, kjer se zadržujejo obiskovalci pred prihodom." Odvisno od dogovora "Vse je odvisno od dogovora med Gospodarskim razstaviščem in organizatorjem. Včasih je za pospravljanje prireditvenega prostora poskrbi sam organizator, pogodbeni čistilni servis ali kdo drug. Ni nekega napisanega pravila,“ so nam zatrdili na Gospodarskem razstavišču. "Odvisno je, če so omenjene lokacije na fotografijah v sklopu našega prireditvenega prostora, za katerega je odgovoren organizator. Kar se dogaja izven tega prostora ni naša stvar. Kljub temu vedno vse udeležence naprošamo, naj bodo obzirni do okoliških prebivalcev,“ pa nam pove Petra Aršič, ki je bila na prireditvi Dance Republic - Revolution odgovorna za koordinacijo med varnostniki. Lahko še dodamo, da smo organizatorju poslali fotografije, tako da bodo ugotovili, če so bila točno določena mesta del njihovega prireditvenega prostora.
|
negative
|
9,200
|
Za starejše. Odprli so 28 oskrbovanih stanovanj. Župan Tomaž Tom Mencinger je ob odprtju 28 oskrbovanih stanovanj, ki je bilo v četrtek, izrazil zadovoljstvo nad novim objektom, saj je bil na Jesenicah in v širši okolici že nujno potreben. Florijan Velikajne, predsednik upravnega odbora družbe Oniks Invest, je ob odprtju poudaril, da jih je pri projektiranju vodilo spoznanje, da imajo ljudje v tretjem življenjskem obdobju težave z osamljenostjo in zdravjem. “Zato je bilo naše vodilo bodočim stanovalcem ponudili zgodbo in ne samo gradbene enote,” je pojasnil. Stanovanja, ki so na Bokalovi ulici, so vredna nekaj več kot dva milijona evrov, namenjena so predvsem starejšim parom in posameznikom. Prilagojena so tistim, ki lahko živijo samostojno, in preostalim, ki že potrebujejo pomoč, ponašajo pa se tudi s skupnimi prostori za druženje in organizacijo družabnih prireditev. Stanovalci se bodo lahko za pomoč pri domačih opravilih dogovorili z bližnjim domom upokojencev dr. Franceta Berglja.
|
positive
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.