nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
1,301
|
Čez mesec dni bo znana odločitev glede tožbe razrešenega predsednika uprave Andreja Lovšina zoper Intereuropo, ki zahteva 330.000 evrov odškodnine. V 30 dneh bo predvidoma znana odločitev sodišča v tožbi nekdanjega prvega moža Intereurope Andreja Lovšina, ki zaradi domnevno nezakonite razrešitve s položaja predsednika uprave od Intereurope zahteva 330.000 evrov odškodnine. Glavna obravnava se je na okrožnem sodišču v Kopru danes začela in tudi že zaključila. Lovšina, ki ga na sodišču danes ni bilo, je nadzorni svet Intereurope s položaja predsednika uprave razrešil marca 2008 zaradi nedoseganja poslovnih ciljev, prekoračitve pooblastil in kršitve delovnih obveznosti. Znesek 330.000 evrov, kolikor terja od Intereurope, predstavlja po navedbah njegovega odvetnika Francija Matoza vsoto plač, ki bi jih nekdanji prvi mož Intereurope prejel do izteka svojega mandata, vključno z bruto zneski, davki in prispevki. Po njegovih besedah razrešitev iz krivdnih razlogov ni bila utemeljena, Lovšin pa za investicijo v logistični center tudi ni prekoračil svojih pooblastil. Kot je pojasnil, je bilo s sklepom nadzornega sveta Lovšinu omejeno zgolj sklepanje poslov brez prehodnega soglasja nadzornega sveta v zvezi z investicijami in naložbami v vrednosti nad štiri milijone evrov, ne pa dajanje poroštev. Intereuropa je za projekt v Rusiji po besedah Matoza namenila 44,7 milijona evrov, kar je odobril tudi nadzorni svet, njena hčerinska družba Intereuropa East pa je najela 72,8 milijona evrov kredita, za katerega je poroštvo nudila Intereuropa. V tem primeru ni šlo ne za investicijo ne za naložbo, ampak za najemanje kredita hčerinske družbe in dajanje poroštva s strani matične družbe, je dejal po obravnavi. Moram priznati, da me take izjave presenečajo, presenetila pa me je že sama tožba, je o navedbah Matoza, da naj poroštvo ne bi predstavljalo prekoračitve pooblastil, dejal zastopnik Intereurope, odvetnik Miha Kozinc. Zgolj ta izjava je po njegovem zadosten dokaz, kako so zadeve potekale v zvezi z investicijo v Rusiji. Upa, da bo sodišče sledilo navedbam, ki jih je v vlogah podala Intereuropa, in tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo. Glede na tožbe, ki jih je Intereuropa vložila zoper nekdanje vodstvo, in predkazenski postopek bi bila vsakršna drugačna odločitev po njegovem veliko presenečenje. Intereuropa je januarja letos vložila odškodninsko tožbo zoper nekdanjega predsednika uprave Lovšina in nekdanja člana uprave Zvezdana Markežiča in Ondino Jonke v vrednosti 37,5 milijona evrov. Ključni del tožbe se nanaša na sporna vlaganja družbe v Rusijo in Ukrajino. Zaradi suma zlorabe položaja in pravic v zvezi z investicijo v terminal Čehov je policija Lovšina kazensko ovadila že leta 2008, ko je bil še na čelu Intereurope.
|
neutral
|
1,302
|
Primerjali smo cene stanovanj in najemnin v mestih po svetu in ugotovili, da je ponekod cena stanovanja preprosto previsoka in se nakup ne izplača. So pa tudi izjeme in ena takšnih je Ljubljana. Dobro premislite ali boste lastnik ali najemnik? Cene stanovanj v Ljubljani padajo, čeprav je v drugem četrtletju kazalo na umiritev, pa se cene v osrednji Sloveniji še vedno vztrajno znižujejo. Kar pa seveda ne pomeni, da so stanovanja v Ljubljani poceni. Daleč od tega ... V povprečju so se cene stanovanj v Ljubljani znižale za 0,37 odstotka. Nespremenjena je ostala povprečna oglaševana cena dvosobnih stanovanj, medtem ko so garsonjere in enosobna stanovanja cenejša za 0,4 odstotka, trisobna za 0,3 odstotka, štirisobna za 1,7 odstotka ter 5 in večsobna za 4,8 odstotka. V Ljubljani je povprečna cena dvosobnega stanovanja 210.000 evrov, najemnina za takšno stanovanje pa znaša 900 evrov. Sicer pa stane najdražje oglaševano stanovanje v Ljubljani skupaj s hipotekarnim kreditom 510.000 evrov. Nakup stanovanja za 210.000 evrov pomeni, da boste mesečno plačevali dobrih 1200 evrov kredita, kar je sicer več kot najemnina, bo pa stanovanje čez 20 let vaše. Oglejte si primerjavo, narejeno za primerljiva dvosobna stanovanja z vključenimi hipotekami in dolgoročnimi posojili. V vsakem mestu je drugače, ravno zato pa je dobro preveriti, kaj se bolj splača nakup ali najem? Stanovanja v Ljubljani so predraga. Foto freshome.com
|
neutral
|
1,303
|
Ministrstvo za delo je podjetju Vegrad Inde odvzelo status invalidskega podjetja. Tako za stečaj, ki ga je predlagala stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril, soglasje vlade ni več potrebno. Stečaju Vegrada bo kmalu sledil tudi stečaj podjetja Vegrad Inde. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v ponedeljek izdalo odločbo, s katero je podjetju Vegrad Inde zaradi hujših kršitev zakonodaje odvzelo status invalidskega podjetja. Stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril, ki je v sredo na ministrstvo poslala vlogo za izdajo predhodnega soglasja vlade za stečaj podjetja Vegrad Inde, je bila o odvzemu statusa invalidskega podjetja obveščena danes. Kot je pojasnila, bo tako v najkrajšem možnem času podala predlog za stečaj podjetja Vegrad Inde na sodišče. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve se je za odvzem statusa invalidskega podjetja družbi Vegrad Inde odločilo na podlagi 60. člena zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Ta določa, da se lahko gospodarski družbi z odločbo odvzame status invalidskega podjetja, če je pri nadzoru ugotovljeno, da huje krši predpise, so pojasnili na ministrstvu. Hujše kršitve zakonodaje v podjetju Vegrad Inde je ugotovil Inšpektorat RS za delo. Za stečaj podjetja Vegrad Inde s 142 zaposlenimi, ki ga bo predlagala stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril, soglasje vlade ni več potrebno. Stečaju Vegrada z okoli 570 zaposlenimi, ki se je začel 6. oktobra, bo tako kmalu sledil tudi stečaj podjetja Vegrad Inde, za kar so si zelo prizadevali tudi v svobodnem sindikatu. Delavci podjetja Vegrad Inde namreč prav tako kot delavci Vegrada več mesecev niso prejemali rednih plač, podjetje pa jim dolguje tudi druga plačila. To je bil tudi razlog za začetek stavke 20. septembra, ki je za zdaj še zamrznjena.
|
negative
|
1,304
|
Dobili bomo človeka, ki bo z upravljanjem slovenske srebrnine skrbel za 4 milijarde državnih naložb. V javnost so po političnih lobiranjih prišla prva imena, med njimi Dagmar Komar, ena od direktoric na Zavarovalnici Triglav.
|
negative
|
1,305
|
Danilo Toplek ostaja predsednik uprave Taluma, kljub poročanju medijev o številnih nepravilnostih. Talum je namreč posloval z dvema podjetjema, kjer je bil Toplek tihi družbenik. Nadzorniki niso ugotovili konflikta interesov. Danilo Toplek ostaja predsednik uprave Taluma, kljub poročanju medijev o številnih nepravilnostih. Talum je namreč posloval z dvema podjetjema, kjer je bil Toplek tihi družbenik. Nadzorniki niso ugotovili konflikta interesov.
|
negative
|
1,306
|
V zadnjem letu smo bili na finančnih trgih deležni novih spoznanj. Ali so ta spoznanja pozitivna ali negativna, lahko presodi vsak pri sebi. Dejstvo je, da so se odkrile nove prezadolžene države in podjetja, ki so jih in jih še vedno rešujejo z davkoplačevalskim denarjem. V podjetju Elementum letos organiziramo že 4. kongres plemenitih kovin in surovin z namenom, da bi vas vzpodbudili k razmišljanju o trenutni gospodarski situaciji ter morebitnem prihodnjem ekonomskem in finančnem stanju. S svetovno znanimi strokovnjaki, kot so dr. Marc Faber letos že četrtič, James Turk na lanskem kongresu pravilno napovedal razvrednotenje evra ter prvič v Sloveniji Dirk Müller Mr. Dax, ki je v Nemčiji zelo priznan borzni posrednik in je pravilno napovedal zlom borze leta 2007, vam bomo tako poskusili podati različne scenarije, ki naj bi se zgodili v prihodnosti. Za čim varnejšo prihodnost vam priporočamo, da tudi prisluhnete specialistu za naložbe v fizično srebro Thorstenu Schulteju ter vsesplošnemu poznavalcu makroekonomije, ki je tudi napisal knjigo Zlato osvobaja, prof. dr. Hansu J. Bockerju. Prvič bomo pripravili tudi okroglo mizo v petek 22. oktobra ob 16.30 na temo Naša finančna prihodnost , ki jo bo vodila ga. Vida Petrovčič, prisotni pa bodo g. Matjaž Gantar KD Group, dr. France Arhar Unicredit, dr. Marc Faber ter James Turk. Zanimive intervjuje z mednarodnimi specialisti ter članke specialistov za naložbe v plemenite kovine in surovine si lahko preberete v 4. kongresovi prilogi, ki jo vsako leto pripravimo z revijo Kapital. Izid 11. oktober 2010. Vabimo vas, da se nam pridružite na zanimivih predavanjih, ki se bodo zvrstila 22. in 23. oktobra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, in pridobite koristne informacije za zaščito ter optimizacijo premoženja. Za več informacij obiščite uradno spletno stran 4. kongresa plemenitih kovin in surovin.
|
neutral
|
1,307
|
Letošnjo zlato gazelo za hitro rastoče slovensko podjetje je novomeško podjetje Krka prejelo tudi zato, ker je ustvarilo največji dobiček v državi. Srebrno in bronasto gazelo sta prejeli podjetji KLS in SEC. Najboljše med hitro rastočimi podjetji v Sloveniji je farmacevtska družba Krka iz Novega mesta, ki je zato dobila zlato gazelo 2010, ki jo podeljuje časopisna družba Dnevnik. Gazelo 2010 je podjetju Krka na prireditvi v Cankarjevem domu podelila ministrica za gospodarstvo Darja Radić. Kot je pojasnila komisija, ki je izbrala zmagovalca, se je odločila za Krko, ker se je leta 2009 s skoraj 800 milijoni prihodkov in preko 90-odstotnim izvoznim deležem uvrstila na tretje mesto med izvozniki in dosegla 61-odstotni tržni delež v dejavnosti proizvodnje farmacevtskih preparatov. S 171 milijoni evrov je ustvarila največji dobiček preteklega leta v državi in na ta račun tudi v državni proračun prispevala največ plačanega davka. Dodana vrednost na zaposlenega v Krki presega 92.000 evrov, kar skoraj trikratno presega slovensko povprečje, med odlike družbe pa šteje tudi najvišja bonitetna ocena po podatkih tako bank kot tudi družb, ki se ukvarjajo s pripravo bonitetnih ocen, so še zapisali v obrazložitvi. Krka je imela v svoji 56-letni zgodovini samo tri generalne direktorje. Zadnjih šest let jo vodi Jože Colarič. Krka, ki jo poleg obvladujoče družbe s sedežem v Novem mestu sestavlja tudi 18 odvisnih podjetij in 18 predstavništev, spada med vodilna svetovna generična farmacevtska podjetja, svoje izdelke pa prodaja v več kot 70 državah. Krka je bila leta 2007 že prepoznana za najboljšega zaposlovalca v Dnevnikovem izboru Zlata nit. Istega leta so dobili tudi priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost, letos pa je Krkina odvisna družba Krka-Polska prejela Forbesov diamant, ki ga finančna revija Forbes podeljuje podjetjem, ki najhitreje povečujejo svojo vrednost. Kipec srebrne gazele so podelili podjetju KLS, ki je specializirano za razvoj in proizvodnjo komponent za avtomobilsko industrijo, bronasta gazela 2010 pa je postalo podjetje SEC, ki je specializirano za proizvodnjo in razvoj dvigal.
|
positive
|
1,308
|
Nov obrazec se bo uporabljal za negotovinska kreditna plačila, gotovinska plačila nakazila v gotovini, pologe na transakcijske račune pri bankah in dvige gotovine z njih. Slovenske banke so pripravljene. Nova enotna položnica Univerzalni plačilni nalog UNP bo z novembrom postopoma zamenjal tri sedanje papirne obrazce za nakazilo denarja posebno položnico PP02, plačilni nalog BN02 in regulirano čezmejno plačilo RP01, kar po navedbah Združenja bank Slovenije pomeni nov korak v smeri poenotenja plačilnega prometa v območju evra. Obrazec UPN se bo uporabljal za negotovinska kreditna plačila, gotovinska plačila nakazila v gotovini, pologe na transakcijske račune pri bankah in dvige gotovine z njih. Po zagotovilih Združenja bank Slovenije so slovenske banke na novost pripravljene. Univerzalni plačilni nalog se bo uporabljal v vseh članicah območja SEPA, izvršitev plačila bo še isti dan v okviru urnika posameznih bank, na voljo pa bodo takojšnja povratna informacija o izvršenem plačilu, neomejena višina zneska ter optična obdelava v bankah in podjetjih. S tem obrazcem se bodo izvrševala le plačila v evrih. Do kdaj se bodo za izvajanje plačilnega prometa hkrati uporabljali tako obstoječi obrazci kot tudi novi obrazec UNP, se še niso dogovorili. Združenje bo datum ukinitve obstoječih obrazcev objavilo najpozneje šest mesecev prej. Zaključek projekta SEPA je sicer predviden 31. decembra 2012. Pobudo za vzpostavitev enotnega območja plačil v evrih Single Euro Payments Area SEPA je leta 2004 dalo več največjih evropskih bank ter nacionalnih bančnih združenj, podpirata pa ga tudi Evropska komisija in Evropska centralna banka. Cilj SEPA je potrošnikom, podjetjem in drugim uporabnikom plačilnih storitev zagotoviti možnost plačevanja z enega samega plačilnega računa in z uporabo enega samega niza plačilnih instrumentov pod enakimi osnovnimi pogoji za vsa negotovinska plačila v evrih, z enakimi pravicami in obveznostmi, ne glede na to, ali se takšno plačilo izvršuje znotraj države ali med državami območja SEPA.
|
positive
|
1,309
|
Vlada bo pristopila k dokapitalizaciji NLB in s tem ohranila večinski delež v banki. Dokapitalizacija pa bo v višini največ 243 milijonov evrov, je dejal Pahor. Uprava NLB Minister za finance Franc Križanič je po seji vlade dejal, da bo država ostala večinski lastnik NLB. Ohranili naj bi 50-odstotni delež, plus eno delnico. Sanacija banke naj bi potekala v dveh fazah. V prvi fazi bo država konsolidirala svoj delež in ostala večinski lastnik, v drugi fazi pa bi naložbo v NLB lahko tudi prodala. Kakšen model dokapitalizacije bodo izbrali, Križanič še ni znal povedati, saj je ta odvisna tudi od drugih lastnikov banke. Za delež v NLB bi država lahko iztržila od 500 milijonov do ene milijarde evrov več, če bi sedaj pristopila k dokapitalizaciji, je še dejal Križanič. Delež bi tako lahko prodali, šele ko bodo razgrajene rezervacije in bi banka začela poslovati z dobičkom. To bi se po njegovem mnenju lahko zgodilo že v par letih. Kot je dejal, je strategija banke varčevalno naravnana, bo pa vlada nanjo dala še nekatere pripombe. Glede odprodaje deleža v Banki Celje je Križanič dejal, da bi bilo najbolje, da država ali poveča svoj delež v tej banki ali naložbo proda. Križanič je sicer minuli teden ocenil, da so v NLB našli kompromisno rešitev med interesi države in drugega največjega lastnike banke belgijske KBC, ki se je zavzemala za skrčenje dejavnosti in naložbenega portfelja banke. Na sredini razpravi Foruma 21 pa je kot ključno pri vprašanju strategije upravljanja z državno naložbo v NLB izpostavil ohranitev samostojnosti največje slovenske banke. Predsednik vlade Borut Pahor je po seji vlade dejal, da je privolil v dokapitalizacijo NLB, ki ne bo višja od 243 milijonov evrov. Bo pa država denar za dokapitalizacijo pridobila s prodajo drugih naložb, ki za državo niso strateškega pomena, je še dejal. Kot je še dejal, so delnice NLB trenutno podcenjene in se tudi zato deleža trenutno ne splača prodajati. Nadzorni svet je predlagal dokapitalizacijo v višini 250 milijonov evrov Nadzorni svet NLB, ki ga vodi Marko Simoneti, je sredi oktobra potrdil dopolnjeno strategijo poslovanja banke za obdobje 2010 2015, ki predvideva nižji obseg dokapitalizacije v višini 250 in ne 400 milijonov evrov, hkrati pa določa izkoriščenje vseh notranjih ukrepov za sprostitev kapitala. Ob že napovedanem umiku z nekaterih nestrateških trgov, kot so npr. Avstrija, Bolgarija, Češka, Nemčija in Slovaška, in iz nekaterih nejedrnih dejavnosti, kot sta lizing nepremičnin in faktoring, prenovljena strategija predvideva dodatno dezinvestiranje nekaterih kapitalskih naložb. Med njimi je tudi prodaja večinskega lastniškega deleža v Banki Celje ter postopen umik z italijanskega in srbskega trga. Dopolnjena strategija predvideva tudi odprodajo kapitalskih deležev, ki ne spadajo v osnovno dejavnost banke, znižanje stroškov poslovanja in optimizacijo poslovnih procesov. Sicer pa bo vlada na seji razpravljala tudi o združitvi Holdinga slovenskih elektrarn in Gen Energije.
|
neutral
|
1,310
|
Služba. Težko jo je najti, jo dobiti in tudi obdržati. Ne samo da vam lahko marsikdo pod noge zmeče kup polen, tiste najhujše udarce si lahko zadate kar sami! Mogoče pa spadate med drugo vrsto ljudi, takšnih, ki absolutno sovražijo službo. Mogoče želite oditi, pa ne veste, kako bi bili politično korektni ali pa ne želite, da izpade tako, kot da jih boste vi pustili na cedilu? Mogoče ste celo zagrenjen uslužbenec, ki komaj čaka, da ga nekdo odpusti? Za vse take, ki svojo službo sovražite iz dna srca in vročično pričakujete dan, ko vas bo nekdo od pristojnih odpustil, predstavljamo pet preprostih načinov, da bo do tega srečnega dogodka prišlo že nekoliko prej. Ne prikažite se na delu Najlažji in najočitnejši način, da vas odpustijo. Vstajanje zgodaj zakaj in za koga že? Ni bolje lepo oddremati svoje, imeti prijeten in ležeren zajtrk, ne pa da se spravite v utesnjena službena oblačila. Nekajkrat se ne prikažite na delovnem mestu, pa si bo nekdo prav gotovo na vso moč prizadeval, da vas odpusti. Če želite biti popolnoma prepričani, da bo vaša nakana uspela, ne odgovarjajte na klice, elektronska sporočila, ne sporočite ne kje in ne s kom ste. Bodite dosledni če vas ni, vas ni! Primajajte se v rožicah, pridite pozno, delajte grozno, povejte na glas, pljuvajte na ves glas čez svojega šefa in poskrbite, da mu bo prišlo na ušesa. In izkoristite sodobno tehnologijo preverite načine, kako boste zlahka dosegli, da vas bodo odpustili, ko boste vi tako želeli ...
|
negative
|
1,311
|
Za dobro ceno lahko prodamo vse, meni Kraljič, a vlada mora prej še ugotoviti, katere naložbe so zanjo strateške in katere ne, kaj bo imelo pozitivne in kaj negativne posledice. NLB bo treba dokapitalizirati, finančno luknjo, ki bo zaradi tega nastala, pa bo vlada pokrivala s prodajo podjetij. A preden to stori, mora še ugotoviti, katere naložbe so zanjo sploh strateške in katere ne, kaj bo imelo pozitivne in kaj negativne posledice. Jože Mencinger Peter Kraljič, partner McKinsey&Co., meni, da se za dobro ceno lahko vse proda, sploh ker vstop tujcev ni vedno slaba stvar. Prav nasprotno, podjetja kot so Hella, Revoz ali Knauf so doprinesla k nadaljnji rasti in odprla nova delovna mesta. Mi moramo razumeti, katera so ključna podjetja, ki so ključna za rast gospodarske rasti, ki so lokomotive, ki bodo za sabo vlekle tudi naša mala in srednja podjetja. Te moramo poskušati ohraniti v lastnih rokah. Lahko pa iz vsake branže prodamo neka podjetja, recimo kakšne manjše banke. Slovenske železnice lahko takoj prodate, ker vam nihče ne bo odnesel tirov, je povedal Kraljič. Tudi ekonomist Jože Mencinger nima nič proti prodaji določenega dela premoženja, ne pa vsega. Da se obdrži NLB, je po moje pravilna odločitev, pravi Mencinger, kljub temu da je država slabo gospodarila s svojim premoženjem. Mencinger opozarja še na en vidik Problem glede prodaje državnega premoženja je v tem, da so cene zdaj zelo nizke, tako da bi bil pri tej prodaji zelo previden. Svojega premoženja pa ne bo prodajala samo Slovenija, temveč tudi državni Kad. Kupca bodo iskali za vse nestrateške naložbe. Ta trenutek se začenja prodajni postopek za Savo d. d., z nekaterimi drugimi naložbeniki bomo prodajali Cinkarno Celje, Iskro Avtoelektriko in nekatere podobne naložbe, pa je povedal predsednik uprave Kad Borut Jamnik. Ponudba bo torej precejšnja. Vprašanje je le, ali bo dovolj tudi kupcev in predvsem denarja.
|
neutral
|
1,312
|
Ali veste, da lahko več kot 75 odstotkov sestavnih materialov odpadnih sveč ponovno uporabimo? Zato ravnajmo odgovorno na pokopališčih odložimo odpadne nagrobne sveče ločeno v posebni zabojnik, ločujmo pa tudi druge vrste odpadkov. V Sloveniji vsako leto porabimo 23 milijonov nagrobnih sveč. Če jih ne recikliramo, okolje obremenimo s 4500 tonami odpadkov. A odpadne nagrobne sveče so koristne surovine, saj je mogoče predelati vse tri glavne sestavine odpadnih nagrobnih sveč ohišje iz plastike, ostanke parafina in kovinski pokrov. Prvi korak za učinkovito predelavo odpadnih nagrobnih sveč je njihovo ločeno oddajanje na pokopališčih. Zato je pomembno, da se obiskovalci pokopališč v dneh okoli 1. novembra zavedamo, da je odpadne nagrobne sveče treba oddajati in da v te zabojnike ne oddajamo drugih vrst odpadkov s pokopališč. V dneh okoli 1. novembra se poraba nagrobnih sveč v Sloveniji izrazito poveča, s čimer ustvarimo velike količine odpadkov. Od junija letos imamo v Sloveniji poskrbljeno za celovit sistem ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, ki zagotavlja ločeno oddajanje, zbiranje in recikliranje odpadnih nagrobnih sveč. Sistem je vzpostavila družba Interseroh, vanj pa so se vključili večji slovenski proizvajalci, uvozniki in pridobitelji odpadnih nagrobnih sveč, med njimi Sveča d.o.o., Svečarstvo Jurkovič, d.o.o., Pax, d.o.o. in EMMA, d.o.o. Učinkovito predelavo omogoča sodobna in okolju prijazna tehnologija. Z recikliranjem ene tone odpadnih nagrobnih sveč pridobimo 297 kg plastike, 441 kg parafina, 10 kg kovin in 6 kg baterij. Reciklirane materiale je mogoče uporabiti za izdelavo manj zahtevnih plastičnih in kovinskih izdelkov ali ponovno izdelavo nagrobnih sveč. Po drugi strani pa ena tona sveč, ki je ne recikliramo, obremeni okolje s 330 kilogrami plastike, 10 kilogrami kovin, 10 kilogrami baterij in 160 kilogrami nečistoč in ostalih materialov. Recikliranje sestavnih materialov odpadnih nagrobnih sveč omogoča izdelavo manj zahtevnih plastičnih in kovinskih izdelkov ali ponovno izdelavo nagrobnih sveč. Sicer pa moramo na pokopališčih ločevati tudi druge vrste odpadkov, kot nas usmerjajo napisi na posameznih zabojnikih. To so še biorazgradljivi odpadki, odpadna embalaža in drugi odpadki, ki niso biorazgradljivi.
|
neutral
|
1,313
|
Poslovni angeli se lahko v letošnjem letu pohvalijo z novim skladom, ki so ga ustvarili skupaj z državo. V skladu je več milijonov evrov, namenjenih za projekte v naslednjih petih letih. Klub Poslovnih angelov Slovenije je svoja vrata podjetnikom odprl pred tremi leti. Ideja poslovnih angelov ni slovenska, saj se je razvila pred več kot 50 leti v Ameriki. Začelo se je s financiranjem Broadwaya in drugih predstav, kmalu pa so se prispevki bogatih Američanov vključili tudi v dobre poslovne ideje, kjer so videli možnost za rast. V letih se je poslovanje angelov močno razvilo in pred dobrimi tremi leti so tudi v Sloveniji ustanovili klub Poslovnih angelov Slovenije. Vodja kluba slovenskih angelov Blaž Kos poudarja, da angeli ne nudimo pomoči, nismo dobrodelna organizacija, temveč gre za koncept, kjer poslovni angeli vstopijo v podjetje takrat, ko običajno banke še nočejo. V takšnem obdobju je vstop namreč najbolj tvegan in 9 od 10 takšnih podjetij v prvih nekaj letih propade. Tudi polovica podjetij, v katera vlagajo poslovni angeli propade. Podjetje Sosed d.o.o. je prav tako del angelskega projekta in njihovo sodelovanje se je začelo v ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju. Nina Breznik iz podjetja Sosed pojasnjuje, da se je zgodila ljubezen na prvi pogled. Za sodelovanje so se v ljubljanskem podjetju odločili, ker so potrebovali mentorje, uveljavljene podjetnike in strokovnjake, poleg tega pa ima podjetje velike apetite in smo vedeli, da za uresničevanje našega načrta potrebujemo tako finančni kot tudi socialni kapital. Angeli posredujejo med podjetjem, ki ga izberejo in z investitorji postanejo manjšinski lastniki 25 do 49 odstotkov.S podjetjem nato sodelujejo ne le kot denarni vlagatelji, temveč tudi kot svetovalci, partnerji. Skratka podjetju pomagajo rasti s svojim znanjem in izkušnjami. V Sloveniji ima klub več kot 30 uglednih članov, poslovnežev in investitorjev. Izbira podjetij, v katera se vključijo, pa poteka s prijavo ideje, pri kateri angeli podjetniku pomagajo narediti predstavitev in dober poslovni načrt, nato pa ga na eni izmed prireditev predstavijo potencialnim investitorjem. Na leto pregledajo več kot 100 podjetij, nato pa jih 15 20 predstavijo investitorjem, od tega pa le eno ali dve podjetji izberejo in vložijo sredstva in znanje. Postopek traja približno pol leta, saj tako angeli kot neposredni investitorji želijo dobro spoznati podjetje in podjetnika, ki predstavlja svojo idejo. Bistvo vložka angelov je rast podjetja. Po kakšnem ključu pa izbirajo nove kandidate? Imamo mrežo kontaktov, ki jih preko predavanj in dogodkov spoznamo, jim razložimo in preučimo, tako da imajo jasno sliko, v kakšno sodelovanje gredo. Za izbiro kandidatov so ključni elementi kompetentnost tima, ali poznajo panogo, imajo dobro idejo in dober poslovni načrt, iščejo ambicije in kot pravi Kos tisto iskro v očeh . Ključen pogoj za izbiro je, da imajo podjetniki hrbtenico, zadnja najpomembnejša stvar pa je kemija med investitorjem in podjetnikom. Investitorji običajno v podjetniku vidijo sebe, podjetnik pa v njih mentorja. Poslovni angeli pripravljajo šolanja za podjetnike, kjer potem izbirajo tudi kandidate za nadaljno sodelovanje. Udeležba na seminarjih sicer ni pogoj za pristop k projektu, v preteklosti pa se je že izkazalo, da so le ti zelo koristni, tudi za tiste, ki potem niso izbrani za projekt. Vodja slovenskih angelov vabi vse podjetnike, ki imajo dobre ideje, naj se obrnejo na njih in skupaj se bodo lotili poslovnih načrtov, ki jih nato predstavljajo investitorjem. V enem izmed projektov slovenskih angelov, podjetju Sosed, pravijo, da posebnih obveznosti do investitorjev nimajo. Redna mesečna poročila, odkrit odnos, naša glavna obveznost, predvsem moralna, je, da nam in njim zaslužimo denar in da se skozi podjetniško avanturo imamo fajn, še dodaja Breznikova. Naše sodelovanje je odlično, angeli nam pomagajo in nas vzpodbujajo. Prepričani pa smo, da bo tako tudi v prihodnosti. Kot že omenjeno, riziko za investitorje seveda je in tega se zavedajo že pred vstopom v podjetja. Je pa v zadnjem času v Evropi trend bolj sigurne oblike vstopa, ko več investitorjev vstopi v več projektov na enkrat. Ne smeš imeti vseh jajc v eni košari, dodaja Kos in tako se riziko porazdeli med investitorje, zaradi vstopa v več podjetij pa je možnost za uspeh toliko večja. Vas zanima kateri znani obrazi se skrivajo za poslovnimi angeli? Preberite TUKAJ! Investitorji podjetju ne pomagajo le z denarjem, temveč tudi z znanjem in izkušnjami.
|
positive
|
1,314
|
Dva tedna po tem, ko je cena bencina poskočila na rekordno vrednost, se bodo namreč prav vsi naftni derivati nekoliko pocenili. Najbolj se bo pocenil 98-oktanski bencin, ki bo po novem za 1,6 centa na liter cenejši. Bencin bi lahko bil smešno poceni, če ne bi bilo toliko trošarin, davkov in prispevkov. Preverite, kdo je kriv za tako drago gorivo? Opolnoči se bodo znižale cene naftnih derivatov. Najbolj se bo pocenil 98-oktanski bencin, in sicer za 1,6 centa na liter. Po novem bo liter stal 1,24 evra. Za liter 95-oktanskega bo treba odšteti 1,214 evra ali za 1,4 centa manj kot do zdaj. Ceno dizelskega goriva so le za malenkost popravili navzdol, na 1,172 evra na liter, medtem ko je za liter avtoplina tako kot do zdaj treba odšteti 0,699 evra. Pocenilo se bo tudi kurilno olje, po novem bo liter stal 0,742 evra, so sporočili s Petrola. Spomnimo, da je bil zadnja dva tedna bencin rekordno drag, in to kljub temu, da je vlada znižala trošarine. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja.
|
positive
|
1,315
|
Na lestvici najbogatejših Slovencev je letos okrog četrtina imen novih. Presenečenja so tudi med prvimi petimi. Od lani je sicer vsem stotim skupaj skopnela okrog petina premoženja. Lestvica najbogatejših sto menedžerjev v Sloveniji, ki jo pripravlja revija Manager in bo izšla jutri, prinaša nekaj sprememb. Pojavilo se je nekaj novih do zdaj relativno neznanih obrazov, mnogi so zdrsnili navzdol, nekaj pa jih je tudi strmoglavilo in odpadlo iz elitne skupine. Prvi ostaja Mirko Tuš, ki pa ima težave v novih dejavnostih, ki se jih je lotil, v telekomunikacijah. Njegovo premoženje že drugo leto zapored pada, letos naj bi bilo vredno 140 milijonov manj kot lani, samo dobrih 200 milijonov. Drugo in tretje mesto še vedno zasedata kralja certifikatov Igor Lah in Darko Horvat. Na četrtem mestu je Sandi Češko, ki je v primerjavi z lanskim letom precej poskočil, na petem pa je predsednik Slovenske smučarske zveze Tomaž Lovše. Lestvica v znamenju presenečenj Na lestvici je letos okrog četrtina novih obrazov, je za oddajo 24UR OB ENIH povedala namestnica odgovorne urednice Managerja Bojana Humar. Tako se je letos za prvič precej visoko uvrstila družina Vuk. Solastnik podjetja RM Vuk iz Ptuja, ki se ukvarja z gradnjo cevi v zahtevnih gradbenih projektih je Miran Vuk, letos je že četrtič zmagal za župana Zavrča. Ocene svojega premoženja ni želel komentirati. Letos je z lestvice izpadlo nekaj znanih obrazov. Slabo leto sta imela denimo Janez Škrabec in Igor Jurij Pogačar. Kot je razložila Humarjeva, se je kriza zelo poznala. Kot je pojasnila, je letos skopnela okrog petina premoženja stotih najbogatejših. Ali povedano drugače tistih, ki se jim je premoženje zmanjšalo, je več kot tistih, ki se jim je povečalo. Pri sestavi lestvice upoštevajo informacije, poznane uredništvu revije Manager in časnika Finance, ter objave drugih medijev in neuradnih virov. Podatke pridobivajo tudi iz tujine. Kriza je po njenih besedah vplivala tudi na strukturo lestvice. Manj je tistih iz finančne industrije, izgubljajo predstavniki gradbenega sektorja, prihajajo in dobivajo pa novi podjetniki, ki so znali poiskati tržno nišo, globalizirati tržno poslovanje in najti ravnotežje med zadolževanjem in rastjo podjetja, je povedala Humarjeva. Kje so veliki gradbeni direktorji? Nekateri so odleteli že lani, nekateri pa letos. Tisti, ki ostajajo, v vsakem primeru ne ostajajo zaradi visokih prejemkov, ampak zaradi velikih lastniških deležev, ki jim imajo v svojih podjetjih, je še pojasnila Humarjeva. Globalno gledano imajo še dosti več pod palcem tisti s svetovne lestvice najbogatejših ljudi, ki imajo povrhu vsega še eno prednost samskost. Preverite, kdo so tisti milijarderji, ki se bi jih splačalo ujeti in tako dobesedno čez noč obogateti!
|
neutral
|
1,316
|
NLB in avstrijska bančna skupina Hypo Alpe-Adria Bank sta do skupine Vegrad izpostavljeni za skupno okoli 420 milijonov evrov, od tega Hypo za 300 milijonov, NLB pa za 120 milijonov evrov. Hypo banka je predvsem prek svoje lizinške družbe Hypo Leasing z Vegradom sodelovala pri številnih projektih, med njimi v projektu Rezidencija Skiper v Savudriji z 200 milijoni evrov, pri nakupu podjetja Gina, ki ima v lasti zemljišča ob Vojkovi cesti v Ljubljani, z okoli 13 milijoni evrov, pri gradnji ljubljanske poslovne stavbe Rotonda z od 15 do 20 milijonov evrov in pri nakupu zemljišč okoli Delamarisa z okoli 25 milijoni evrov. NLB pa je izpostavljena za okoli 120 milijonov evrov, predvsem pri Celovških dvorih, delno pa tudi pri nakupu podjetja Gina, piše današnje Delo. Časnik Dnevnik pa navaja nove podatke o tem, kako je panamsko podjetje Enjuan Management Corp. porabilo del od 16,5 milijona evrov dobička, ki ga je poleti 2007 v mesecu dni ustvarilo s preprodajo večinskega lastniškega deleža v podjetju Gina na račun Vegrada in avstrijske družbe Hypo Alpe Adria Immobilen Beteiligungs. Panamci so po navedbah Dnevnika osem od skupaj 22 milijonov evrov, ki so jih iztržili od prodaje 80-odstotnega deleža v podjetju Gina Vegradu, v obliki posojila prelili v ljubljansko podjetje Nepremičnine Invest ki je od leta 2007 v večinski lasti Enjuan Management Corp.. 14 milijonov evrov je Vegrad nakazal na račun v Liechtensteinu, poravnavo osemmilijonskega dolga do podjetja Enjuan Management Corp. pa je prek asignacijske pogodbe prenesel na Gino. Foto Reuters Podjetje Nepremičnine Invest je z osemmilijonskim posojilom kupilo okrog 30.000 kvadratnih zemljišč na območju med športnim parkom Stožice in Kranjčevo ulico. Parcele naj bi bile med predvidenim študentskim naseljem na zahodu, novo Božičevo ulico na severu, Titovo cesto na vzhodu ter Koželjevo ulico na jugu. Medtem ko je prejšnji dolgoročni prostorski načrt na teh zemljiščih dovoljeval le kmetijsko dejavnost, novi ki je začel veljati konec oktobra dovoljuje mešano poslovno-stanovanjsko pozidavo. Območje so na ljubljanski občini imenovali Novi Bežigrad, po navedbah časnika pa bi lahko bilo območje še gosteje pozidano, kot so Celovški dvori po idejni študiji bi lahko zgradili približno 1500 stanovanj.
|
neutral
|
1,317
|
Z afero NLB Sarajevo se že ukvarjajo slovenski organi pregona. Eden od udeležencev posla v Sarajevu, hrvaški poslovnež Veljko Bubić, je namreč proti NLB in njenim odgovornim vložil kazensko ovadbo.
|
negative
|
1,318
|
Nadzorni svet HSE je na izredni seji sprejel predlog o sporazumnem prenehanju funkcije dosedanjega vršilca dolžnosti prvega moža družbe Viljema Pozeba. Hkrati so za generalnega direktorja imenovali Matjaža Janežiča. Viljem Pozeb je bil vršilec dolžnosti od začetka oktobra, potem ko je nadzorni svet razrešil Boruta Meha. Nadzorni svet HSE je danes na izredni seji sprejel predlog sedanjega prvega moža družbe HSE Viljema Pozeba o sporazumnem prenehanju funkcije z današnjim dnem. Nadzorniki so ob tem za novega generalnega direktorja s petkom imenovali Matjaža Janežiča, in sicer za obdobje največ dveh let, so sporočili iz HSE. Pozeb je vodenje Holdinga Slovenske elektrarne HSE prevzel v začetku oktobra letos, potem ko je nadzorni svet z mesta generalnega direktorja iz nekrivdnih razlogov razrešil Boruta Meha. Pozeba, ki je sicer direktor Dravskih elektrarn Maribor, so imenovali za vršilca dolžnosti, družbo pa naj bi vodil največ eno leto. Pozebu so takrat naložili, da mora v tem času izvesti razpis za novega generalnega direktorja HSE.
|
neutral
|
1,319
|
V Londonu se že pripravljajo na olimpijske igre, ki bodo leta 2012. Od sponzorjev so zbrali že več kot 770 milijonov evrov in do konca leta naj bi presegli cilj 800 milijonov. Vstopnice za londonske OI bodo ene najdražjih do zdaj. Do olimpijskih iger morajo iz domačega zasebnega sektorja zbrati 2,5 milijarde evrov, da bodo igre sploh lahko potekale brezhibno. Ker so do zdaj zbrali že velik del denarja, njihov cilj ni več tako oddaljen. Glavni in odgovorni organizator Paul Deighton je pojasnil, da je zbiranje sredstev v času recesije izjemno težko, ravno zaradi tega pa so toliko bolj navdušeni nad dosedanjimi uspehi. London je do zdaj zbral 90 odstotkov domačega sponzorstva, ki ga potrebuje za olimpijske igre. Velik dobiček bo prikapljal tudi od prodaje vstopnic, ki bodo ene najdražjih v zgodovini olimpijskih iger. Karte bodo prinesle 25 odstotkov celotnega proračuna. Na voljo bo 8,8 milijona vstopnic, od tega jih bo 75 odstotkov na voljo posameznikom, ostalo bodo kupile izbrane skupine in navijači. Cene vstopnic bodo od 23 pa vse do 2300 evrov cena za najboljše sedeže. Za vstopnico na zaključni prireditvi bo treba odšteti 1700 evrov, najdražji šport pa bo atletika, ki se bo odvijala na novem olimpijskem stadionu z 80 tisoč sedeži. Cene vstopnic, tudi poslovnih, bodo z lahkoto dosegale in tudi presegale tiste za FA Cup, Wimbeldon in razna nogometna prvenstva. Kljub temu pa organizatorji obljubljajo, da bo večina oziroma kar 90 odstotkov vstopnic stalo manj kot 100 evrov. Se še spomnite dobrega starega Vučka? Oglejte si fotogalerijo olimpijskih maskot! Foto Jože Trobec
|
neutral
|
1,320
|
Upravitelj prisilne poravnave Merkurja Ladislav Hafner je začel z delom . Položaja podjetja še ni uspel preučiti, saj sem šele danes prejel načrt finančnega prestrukturiranja, ki obsega kar 82 strani . Upravitelj prisilne poravnave Merkurja Ladislav Hafner, ki ga je v sredo skupaj z oklicem začetka postopka prisilne poravnave imenovalo Kranjsko okrožno sodišče, je začel s preučevanjem načrta finančnega prestrukturiranja. Položaja Merkurja še ni uspel preučiti, saj sem šele danes prejel načrt finančnega prestrukturiranja, ki obsega kar 82 strani . Po njegovi temeljiti preučitvi se bo lahko odločil tudi glede soglasja k posojilu za obratna sredstva, ki ga namerava Merkur v vrednosti 40 milijonov evrov najeti pri bankah. Upravitelj prisilne poravnave Merkurja Ladislav Hafner se bo sestal tudi s predsednikoma uprave in nadzornega sveta Merkurja, Blažem Pesjakom in Matevžem Slapničarjem. O sodelovanju pri reševanju Merkurja se bo pogovarjal tudi s predsednikom uprave podjetja Blažem Pesjakom in predsednikom nadzornega sveta Matevžem Slapničarjem. Moram zaščititi upnike in nadzorovati samega dolžnika, da posluje v skladu z zakonom in da ničesar ne plačuje za nazaj, je pojasnil in dodal, da je uspeh prisilne poravnave popolnoma odvisen od upnikov in od njihovega pristanka na predlagano prisilno poravnavo. Glede na dosedanje izkušnje je lahko ocenil, da je načeloma višina poplačila upnikov, kot ga predlaga vodstvo Merkurja kar dobro poplačilo. Prezgodaj pa je, da bi se sam lahko opredelil, ali je Merkurjev načrt prestrukturiranja dober in bi bil lahko uspešen. Kot je razvidno iz načrta finančnega prestrukturiranja, bi sicer navadni upniki v prisilni poravnavi prejeli skoraj 62-odstotno poplačilo svojih terjatev, medtem ko bi v primeru stečaja dobili povrnjenih le 26 odstotkov svojih terjatev. Skupaj ima glede na osnutek načrta Merkur kar za 376 milijonov evrov dolgov do navadnih upnikov, terjatve ločitvenih upnikov pa znašajo 310 milijonov evrov. Končna višina terjatev bo znana, ko jih bodo upniki prijavili, za kar imajo mesec dni časa, in ko jih bo upravitelj priznal.
|
neutral
|
1,321
|
Vračila nadomestil za dvig gotovine na bančnih avtomatih drugih bank v Sloveniji bo NLB vsem svojim strankam vrnila 15. novembra. Sporne provizije sta svojim komitentom že vrnili Abanka in NKBM. Kot so sporočili iz Nove Ljubljanske banke, bodo vsem strankam, ki so v obdobju od 20. februarja 2006 do vključno 1. aprila 2007 s kartico BA Maestro NLB Osebnega računa dvignile gotovino na bančnih avtomatih drugih bank v Sloveniji, 15. novembra letos vrnili zneske plačanih nadomestil in pripadajočih zamudnih obresti. Prav tako bodo plačana nadomestila in pripadajoče zamudne obresti vrnili tudi vsem strankam NLB, ki so imele takrat odprt osebni račun v NLB Banki Domžale, NLB Koroški banki in NLB Banki Zasavje, čeprav so bile naštete banke samostojne pravne osebe, proti katerim ni bil sprožen postopek Urada varuha konkurence. Leta 2007 je urad za varstvo konkurence presodil, da so Abanka, NLB, NKBM in Banka Celje ravnale usklajeno, sklepe organov bank pa je označil za nične in prepovedane. Šele letos pa je odločba uradno postala pravnomočna, kar je presodilo vrhovno sodišče. Zneski bodo strankam, ki še poslujejo z NLB Osebnim računom, s katerega so v zgoraj navedenem obdobju dvigovale gotovino, avtomatično nakazani na ta njihov račun. Vračilo nadomestil in plačilo zamudnih obresti bo razvidno na obvestilu o prometu osebnega računa za mesec november, ki ga bodo stranke prejele v začetku decembra 2010. Uporabniki NLB Klika bodo vračilo videli v spletni banki. Stranke, ki so medtem račun v NLB zaprle, bodo povabljene k izplačilu na bančnem okencu.
|
neutral
|
1,322
|
Čeprav so na Darsu zagotavljali, da SCT za krožišče Tomačevo ne bodo dodatno plačali, pa so se zdaj odločili, da bodo Zidarjevemu podjetju vseeno plačali dodatnih pol milijona evrov.
|
negative
|
1,323
|
Odvetnik Senica naj bi imel pomembno vlogo pri poslih Vegrada, ki je na Grbini v Ljubljani gradil stanovanja. Senica naj bi zemljišča prodal liechtensteinskemu podjetju, ki je svoje premoženje v nekaj letih povečalo na 1,85 milijona evrov. Odvetnik Miro Senica je imel pomembno vlogo pri vsaj dveh poslih, v katera so bili vpleteni Vegrad in družbe iz skupine Hypo Alpe Adria Bank, piše današnji časnik Dnevnik. Gre za zemljiške posle na Grbini v Ljubljani, kjer je Vegrad gradil stanovanjski objekt, in prodajo nekoč Vegradovega podjetja Vedela. Objekt na Grbini je Vegrad začel graditi na dveh parcelah v skupni velikosti 1420 kvadratnih metrov, katerih lastnik je leta 1998 postal Senica. Na zemljiščih je bila sprva predvidena gradnja vrtca, nato pa se je z občinskimi prostorskimi dokumenti leta 2005 njihova namembnost spremenila. Kljub ugovorom tamkajšnjih prebivalcev je občina na njih dovolila gradnjo dvonadstropnega stanovanjskega objekta. Senica je za Dnevnik pojasnil, da je 24. novembra 2005 zemljišče prodal podjetju Hypo štiri, ki je bilo projektno podjetje Hypo Alpe Adria Consultants. Že štiri dni po prodaji je v lastništvo Hypa štiri vstopilo liechtensteinsko podjetje Argonium, ki je 80 odstotkov Hypa štiri odkupilo za dobrih 7000 evrov. Pravna zastopnica omenjenega podjetja iz nabiralnika v Vaduzu je bila Odvetniška pisarna Senica. To dokazuje več dokumentov Dnevnika, pravno zastopstvo pa je časniku potrdil tudi Senica. Podjetje ustvarilo dobiček Uradni skrbnik Argoniuma je bil liechtensteinski odvetnik Gerald Hoop, ki je v tej vlogi nastopal še vsaj pri dveh liechtensteinskih podjetjih, ki sta pri nakupu projektnih podjetij za gradnjo od Hypa in njihovi preprodaji Vegradu ustvarili milijonske dobičke. Tudi Argonium je pri nekaterih poslih v Sloveniji zastopal nekdanji direktor Hypo Alpe Adria Consultants Andrej Oblak. Konec leta 2006 je Anton Romih, novi direktor Hypo Alpe Adria Consultants, ki zdaj vodi upravo slovenske Hypo Alpe Adria Bank, v Liechtenstein za 60.000 evrov prodal še preostalih 20 odstotkov Hypa štiri. Do ključne zamenjave lastništva v podjetju Hypo štiri pa je prišlo aprila 2008, ko je Argonium lastniški delež prodal Vegradu. Velenjsko gradbeno podjetje je zanj plačalo 1,85 milijona evrov, s čimer je liechtensteinskemu podjetju, ki sedaj ne deluje več, omogočilo, da je v manj kot treh letih ustvarilo skoraj 1,8 milijona evrov dobička. Vegrad je nato podjetje preimenoval v Grbino in s finančno injekcijo Hypo Alpe Adria Bank začel gradnjo stanovanjskega objekta. Nejasno ostaja, zakaj je vrednost liechtensteinskega podjetja, ki je imelo leta 2008 v lasti ista zemljišča kot tri leta pred tem, v tem času narasla s 7000 evrov za 80-odstotni delež na 1,85 milijona evrov. Senica in Vegradovo podjetje Vedela Senica je imel pomembno vlogo tudi pri nedavni prodaji nekoč Vegradovega podjetja Vedela, ki je od oktobra letos v rokah Jasne Mihelj Coustaury, soproge nekdanjega prvega moža telefonskega operaterja Vega, pri katerem je pravno službo vodila sedanja ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. Ker je Senica življenjski partner Kresalove, je vlado o morebitnem konfliktu interesov pri predkazenskem postopku v aferi Hypo banke v Sloveniji v petek spraševal tudi poslanec SDS Jože Tanko. Senica je imel glede na dokumente Dnevnika pomembno vlogo tudi pri nedavni odprodaji Vegradovega podjetja Nuntius, na katerega je Vegradova hčerinska družba Vedela prenesla zemljišča pri izolski ladjedelnici. Družbo, ki se sedaj imenuje JMCC, je Vedela, kot je že poročala TV Slovenija, avgusta letos za 790.000 evrov prodala podjetju Blastcom. Blastcom vodi Predrag Šinik, solastnik podjetja Palatium, ki ga je leta 2008 soustanovil prav Senica. Blastcom je že oktobra, torej dva meseca kasneje, podjetje Nuntius za 800.000 evrov prodal Jasni Mihelj Coustaury. Kupoprodajna pogodba je bila sestavljena v odvetniški pisarni Mira Senice. Kljub temu je Senica na vprašanje časnika, kakšna je bila njegova vloga pri omenjenem poslu, v petek odgovoril, da nikakršna. Zatrdil je še, da nima terminske ali opcijske pogodbe, ki bi se nanašale na lastništvo Nuntiusa oziroma JMCC.
|
neutral
|
1,324
|
Na seznamu upnikov, ki so prijavili terjatve ob razglasitvi prisilne poravnave Vegrada, je bilo okoli 2000 podjetij in samostojnih podjetnikov. Skupno je terjatev s poboti za devet milijonov evrov. Nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak Med upniki so tudi delavci, ki niso dobili plač. Foto Miro Majcen Med vidnejšimi upniki so Petrol, Telekom Slovenije, Mobitel, SCT, Primorje, T-2, Pošta Slovenije, Merkur, Slovenska odškodninska družba, ljubljanska in mariborska občina, Engrotuš in Viator & Vektor. Seznam domnevnih upnikov je sestavni del poslovnega poročila Vegrada za obdobje od 1. januarja do 30. junija. Javno so ga objavili na Ajpesu v okviru postopka prisilne poravnave, začetega 1. septembra. Terjatve so prijavili državna podjetja, samostojni podjetniki, banke, občine, komunalna in elektro podjetja, odvetniške pisarne, med njimi Miro Senica in Čeferin, delniške družbe, zavodi, davčna uprava, zavarovalnice in tako dalje. Ker so med njimi tudi Vegradova hčerinska podjetja, lahko gre za znak, da je vodstvo matičnega podjetja skušalo pretopiti premoženje na hčerinske firme, s čimer bi lahko oškodovali upnike. Skupno naj bi Vegrad dolgoval skoraj 195 milijonov evrov, kar s poboti znese 9,1 milijona. Upniki imajo do 6. januarja 2011 čas, da prijavijo terjatve do Vegrada ter ločitvene in izločitvene pravice. Med največjimi upniki so izolska Vedela, NLB, Durs, Hypo banka, Zpiz in ZZZS ter Lafarge cement. Med prednostnimi terjatvami so obveznosti do delavcev za plače, ki jih je skoraj za 900.000 evrov, za odpravnine skoraj 300.000, za ZPIZ in ZZZS skoraj 600.000, za prispevke Durs več kot 200.000, za rezervacije za odpravnine delavcem pa skoraj milijon evrov. Lizing hiše so financirale nekatere poslovne prostore, delovne stroje in vozila, pri čemer lizingi brez pobotov zajemajo skoraj 11 milijonov. Banke so dajale kredite za nepremičnine, in sicer skupno za skoraj 32 milijonov evrov, brez vračunanih pobotov. Seznam v stečaju verjetno ne bo zelo drugačen Seznama stečajnih upnikov še ni, saj se rok za prijavo terjatev v stečaju izteče 6. januarja 2011. Stečajna upraviteljica Alenka Gril pa lahko z utemeljenimi argumenti posameznih terjatev ne prizna ali razveljavi preteklo transakcijo. Končni spisek terjatev bo objavljen na Ajpesu.
|
negative
|
1,325
|
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ne sme vsebovati toliko izjem, ki omogočajo, da se za 10 do 15 odstotkov BDP sive ekonomije naredi na povsem legalen način, opozarjajo v Obrtno-podjetniški zbornici. Upravni odbor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije OZS se je seznanil s predlogi zbornice k predlogu novele zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Po navedbah namestnika generalnega sekretarja OZS Pavla Sedovnika so v predlogu nekatere pripombe OZS upoštevane, vendar ne tiste, s katerimi bi lahko odpravili bistvene pomanjkljivosti veljavnega zakona. Če želimo resno pristopiti k preprečevanju sive ekonomije, zakon potrebujemo, je poudaril. Država bo poskušala zajeziti delo na črno simbolična fotografija. Po njegovem mnenju pa je zakon represiven. Z vidika represije zakon po njegovi oceni ne sme vsebovati toliko izjem, ki omogočajo, da se za 10 do 15 odstotkov bruto domačega proizvoda BDP sive ekonomije naredi na povsem legalen način. Minuli teden je namreč OZS ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve posredovala pripombe in predloge k predlogu novele, ki bi po njihovem mnenju prispevali k zmanjšanju obsega dela in zaposlovanja na črno. Med drugim je treba po njihovi oceni sosedsko pomoč prepovedati na vseh tistih področjih, ki so nevarna za zdravje in premoženje oseb oziroma imajo negativen vpliv na okolje, kot na primer popravila motornih vozil in motornih koles, vodovodne, plinske, ogrevalne in prezračevalne instalacije, elektro instalacije in graditev objektov. OZS se zavzema, da bi se delo v lastni režiji dopustilo, če se opravlja v krogu družine oziroma oseb, ki živijo na istem naslovu. Hkrati je treba po njihovi oceni dela, ki se lahko opravljajo kot osebno dopolnilno delo , omejiti le na tista dela, ki zaradi ekonomike niso zanimiva za opravljanje kot redna dejavnost in se praviloma ne pojavljajo kot registrirane pridobitne dejavnosti. Če legalno sivo ekonomijo, ki jo dopušča veljavna zakonodaja, zmanjšamo pod 10 odstotkov BDP, bi zmanjšali obseg sive ekonomije za približno 7,5 milijarde evrov, je ocenil in dodal, da bi hkrati v državno blagajno prišla sredstva iz naslova DDV in davka od dobička, saj bi nastalo več novih podjetij. Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer pa je opozoril, da se prevelik poudarek namenja reševanju državnega proračuna namesto legalizaciji, preprečevanju nelojalne konkurence in zagotavljanju pogojev, ki bi omogočali legalno poslovanje gospodarskih subjektov.
|
neutral
|
1,326
|
Prvi mož Petrola Svetelšek se zapleta pri pojasnjevanju svojega lastniškega deleža v Merfinu, nekdaj največjem lastniku Merkurja. Še vedno namreč ni vpisan kot lastnik podjetja Stilbon, ki ima v lasti slab odstotek Merfina.
|
negative
|
1,327
|
Uprava Merkurja bi se, potem ko pogajanja o zagotovitvi 40 milijonov posojila niso uspela, za zagon prodaje pri bankah zadolžila za 35 milijonov evrov, manjkajočih pet milijonov evrov pa bo poskusila dobiti drugje. Merkur je danes odgovoril sindikatu 15 bank, da sprejema njihov predlog o 35 milijonov evrov visokem likvidnostnem posojilu, kar morajo sedaj potrditi še banke same. To ne pomeni, da se vodstvo Merkurja odreka preostalim petim milijonom evrov, ki jih ni uspelo zagotoviti pri bankah. Še vedno Merkur potrebuje vseh 40 milijonov evrov, le da bo preostanek poskušal dobiti pri drugih virih, so pojasnili v Merkurju. Tak predlog financiranja Merkurja, ki potrebuje sveža sredstva za napolnitev skladišč in prodajnih polic, naj bi po odgovoru s strani bank šel na Kranjsko okrožno sodišče, ki ga mora potrditi. Še pred tem se morata z njim strinjati upniški odbor in upravitelj prisilne poravnave Ladislav Hafner. Ta je povedal, da se bo potrudil, da bi sodišče čim prej po prejetju obravnavalo predlog za posojilo. Merkurju se mudi, tuje banke pa so previdne Merkurju se namreč mudi s pridobitvijo obratnih sredstev. Po prvotnih pričakovanjih uprave bi moral biti denar na Merkurjevih računih že do 15. novembra, da bi lahko do prazničnega decembra, ki je prodajno najmočnejši mesec, napolnili police. Sedaj pa velja, da se v ponedeljek šele sestane upniški odbor, ki mora najem kredita Merkurju v času prisilne poravnave potrditi. Vodstvu Merkurja v minulih tednih ni uspelo na svojo stran pridobiti vseh bank upnic. Zlasti so pri reševanju nakelskega trgovca s tehničnim blagom nekooperativne tuje banke. Če so banke, ki so pred leti špekulirale glede zaslužka in posodile denar za menedžerski prevzem, naj tudi sedaj pokažejo malo strpnosti in počakajo nekaj let na vračilo denarja, pa si o tem misli Rajko Bakovnik, predsednik Sveta gorenjskih sindikatov, ki ima v Merkurju močan sindikat. Bakovnik je v opozoril, da v obrambi svojega vložka nekatere banke, ki nočejo sodelovati pri reševanju podjetja, ogrožajo uspešnost prisilne poravnave. To pomeni, da ne ogrožajo samo povračila svojega vložka, ampak tudi nadaljnje poslovanje podjetja in ogromno delovnih mest. Zato upa, da bodo banke razumne, saj so v načrtu finančnega prestrukturiranja vsaj po njegovem mnenju obveznosti in bremena pravično razdeljeni.
|
neutral
|
1,328
|
Sindikat Teša zaradi razrešitve Rotnika napoveduje drastične ukrepe. Če vodstvo ne bo prisluhnilo njihovim zahtevam, napovedujejo stavko. Premier Pahor je predstavnike sindikata že povabil na pogovor. Odpoklicani direktor Teša Uroš Rotnik in novo imenovani direktor Simon Tot sta danes opravila primopredajo poslov. Ta je potekala korektno in brez zapletov, so sporočili iz Teša. Rotnik je po predaji poslov povedal, da je prepričan, da je bilo njegovo vodenje družbe in moje prizadevanje za postavitev bloka 6, ob podpori in delu mojih sodelavcev, prava pot, ne samo za Teš, ampak tudi za Slovenijo . Ob koncu je izrazil upanje, da je tudi novo imenovani direktor enakega mnenja ter da bo nadaljeval njegovo pot. Nadzorni svet Teša je sprejel sklep o odpoklicu direktorja družbe Uroša Rotnika. Opozorilna stavka Zaradi četrtkove razrešitve Rotnika je v Termoelektrarni Šoštanj Teš danes 250 delavcev opozorilno stavkalo. Predsednik podjetniškega sindikata Branko Sevčnikar je predstavil stavkovne zahteve. Premier Borut Pahor je povabil predstavnike sindikata v Teš na sestanek, saj želi izvedeti, kaj je razlog za nezaupanje. Sindikati imajo pravico, da povejo svoje stališče tudi o poslovni politiki družbe, čeprav zanjo niso odgovorni, je dejal. Predstavnike sindikata je pripravljen sprejeti v ponedeljek, želi pa izvedeti, kaj je razlog za nezaupanje, ker smo določen dogovor dosegli . Sprejeti sklepi organov družbe so nezakoniti in nelegitimni, zato zahtevajo od pristojnih organov, da takoj odpravijo vzroke za nastalo situacijo, je dejal Sevčnikar. Poleg tega zahtevajo sestanek z odgovornimi do torka, 16. novembra. Drugi sklep je stavka z omejitvijo dobave električne energije, ki se bo v primeru neizpolnitve prve stavkovne zahteve začela izvajati 17. novembra. To pomeni, da bodo za 30 odstotkov zmanjšali dobavo električne energije iz Teša, ki v slovensko elektroenergetsko omrežje prispeva tretjino elektrike. Če stavkovnim zahtevam ne bo ugodeno, pa Sevčnikar napoveduje popolno zaustavitev proizvodnje električne energije v Tešu. Glede novoimenovanega direktorja Teša Simona Tota je Sevčnikar dejal, da je njihov direktor še vedno odstavljeni Rotnik. Totu pa predstavniki podjetniškega sindikata Teša sporočajo, da nima vstopa v Teš do preklica oziroma dokler stavkovni odbor ne bo odločil drugače. Zaposleni so opozorilno stavkali. Foto Uroš Ladinek Bo SD interpeliral Radićevo? V SD zaradi razrešitve Rotnika razmišljajo o interpelaciji zoper gospodarsko ministrico Darjo Radić. Član predsedstva stranke in velenjski podžupan Srečko Meh je zatrdil, da bodo vsekakor sprejeli določene ukrepe zaradi razrešitve. Na vprašanje, za kakšne ukrepe naj bi šlo, je Meh odgovoril, da to še vedno preučujejo, saj se takšna politika ne more nadaljevati. Matevž Frangež in Luka Juri sta na vlado naslovila poslansko pobudo o drugačni modernizaciji Termoelektrarne Šoštanj, in sicer po modelu Termoelektrarne BeŠchatĂłw na Poljskem, s katero izgradnja novega šestega bloka ne bi več bila potrebna. Na Poljskem bo francoski Alstrom, dobavitelj opreme za 6. blok TEŠ, namesto izgradnje novega bloka izvedel posodobitev obstoječih. Vodja poslanske skupine in velenjski župan Bojan Kontič pa je povedal, da težko napove, kaj bo storila stranka zaradi Rotnikove razrešitve, v poslanski skupini SD se o tem niso pogovarjali. Meh je predsednik SD Velenje, kamor sodi tudi Šoštanj. Njegovo ogorčenje je upravičeno, kajti to je kadrovanje, ki smo mu v preteklosti nasprotovali in napovedovali zares novo kadrovsko politiko, je dejal Kontič. Ministrica za razrešitev ni vedela Gospodarska ministrica je že včeraj povedala, da ni vedela, da se je sestal nadzorni svet Teša in da nameravajo razrešiti Rotnika. Radićeva pa vsekakor želi izvedeti razloge za takšno odločitev in pričakuje, da je bila ta utemeljena. Ministrica je poudarila tudi, da država z začetkom delovanja Agencije za upravljanje kapitalskih naložb ni več pristojna za imenovanje ali razreševanje nadzornih svetov. Tudi do sedaj vlada v Tešu ni imenovala oziroma razreševala uprave, ker je za to pristojen nadzorni svet, je dejala Radićeva. Foto Uroš Ladinek Glede 2. stavkovne zahteve sindikata Teša je povedala, da ta zahteva mnogo bolj ogroža socialni položaj delavcev kot pa zamenjava vodstva. Morebitne interpelacije pa ministrica ni želela komentirati. V Premogovniku Velenje podpirajo zaposlene v Tešu V sindikatu in svetu delavcev Premogovnika Velenje so zaradi dogajanja v Tešu zelo zaskrbljeni. Najbolj jih skrbi, da bodo te politično motivirane kadrovske zadeve šle tako daleč , da bo projekt izgradnje bloka 6 ustavljen. V sindikatu in svetu delavcev Premogovnika Velenje namreč ne dopuščajo, da se projekt Teš 6 zaustavi. To, da s strani Holdinga Slovenske elektrarne do podpisa poroštva za črpanje kreditov za projekt blok 6 ni prišlo, pa je že prvi znak, ki nas vodi do tega razmišljanja, navajajo delavci premogovnika. Projekt zamuja zaradi pritiskov in različnih interesov določenih akterjev, so prepričani delavci premogovnika, ki dodajajo, da vodstvo HSE s svojimi odločitvami povzroča škodo celotni Skupini HSE. V kolikor bo treba, bomo razmislili tudi o odškodninski odgovornosti nadzornikov, navajajo delavci, ki napovedujejo tudi, da bodo, če bo treba, uporabili vse možne mehanizme za podporo projektu. V sindikatu in svetu delavcev Premogovnika Velenje podpirajo zaposlene v Tešu, saj se zavedajo, da lahko aktualne odločitve vodstva HSE in nadzornega sveta Teša vplivajo tudi na ekonomsko in socialno varnost zaposlenih v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje. Meh Ne gre za otroško igro Na izredni skupni seji občinskih svetov Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki so med vročo razpravo sprejeli sklep, da se projekt izgradnje bloka 6 Teš mora nadaljevati in da je Teš zelo pomemben za Šaleško dolino. Prav tako so na seji sprejeli sklep o tem, da se zakon o poroštvu takoj pošlje v DZ. Sveti omenjenih občin so slovensko vlado in Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb RS pozvali, da sproži postopke skladno z zakonom o upravljanju kapitalskih naložb in zagotovi nadaljnjo nemoteno vodenje projekta Teš 6. Svetniki so na seji spomnili, da je bil projekt Teš 6 večkrat predstavljen pristojnim organom, strokovni in širši javnosti. Foto J.B. Projekt je pridobil tudi odobritev predstavnikov tujih in domačih strokovnjakov ter pristojnih institucij. Zato je za svetnike nesprejemljivo, da se v javnosti s strani najodgovornejših predstavnikov vlade in vodstva HSE brez kakršnih koli konkretnih dokazov nenehno posredujejo trditve, ki omadežujejo projekt in žalijo posamezne odgovorne strokovnjake, ki so podprli projekt. Sveti občin tudi zahtevajo od vlade, da prepreči zaostrovanje konfliktov med delavci Teša in vodstvom HSE ter da vlada zagotovi dobro, gospodarno in racionalno vodenje energetike v Šaleški dolini in izgradnjo Teša 6. Velenjskega podžupana Srečka Meha pa je strah za bodočnost projekta Teš 6, saj je bila odstavljena odgovorna oseba za vodenje tega projekta. Prav tako ga je strah za usodo podjetja in Premogovnika Velenje, ki Tešu dobavlja premog. Vladi in tistim, ki so Rotnika razrešili, bi sporočil, da preden naredijo takšno zamenjavo, pripravijo scenarij zamenjave, saj ne gre za igro otrok v peskovniku. Gre za gospodarsko družbo, ki daje Sloveniji tretjino električne energije in se ni za šaliti s tako pomembnim projektom, kot je Teš 6. Skrbi me, kaj se bo zdaj zgodilo in od tukaj naprej je moja jeza, je pojasnil Meh.
|
neutral
|
1,329
|
Delavci Toma naj bi v torek ali sredo prejeli zaostale plače. Če uprava besede glede izplačila ne bo držala, bodo stavko nadaljevali. Delavci so morali stavkati in groziti, da bi prišli do denarja, ki so si ga prislužili z delom. Delavci mokronoškega Toma, ki zaradi zaostalih izplačil s prekinitvami stavkajo od 27. septembra, zadnje dni tudi na domu, so se danes z upravo dogovorili, da bodo ob obljubljenem torkovem ali sredinem izplačilu stavko prekinili. Peti delovni dan po izplačilu pa bo uprava delavcem predstavila stanje v podjetju. Kot je po današnjem zboru stavkajočih povedala sekretarka območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Majda Marolt, so se stavkajoči in predsednik upravnega odbora mokronoškega pohištvenega podjetja Tom Bruno Gričar dogovorili o izplačilu septembrske plače in preostale tretjine julijske za vse in v celoti, zaostalo polovico regresa pa bodo zanemarili. Če uprava besede glede izplačila dolgov ne bo držala, bodo stavko nadaljevali in naslednji ponedeljek sklicali nov zbor stavkajočih, je še povedala Maroltova.
|
neutral
|
1,330
|
Vlaganja v sklade ali varčevanje s spremenljivo obrestno mero za nekatere ni sprejemljivo, saj želijo varno varčevanje, pri katerem bodo že vnaprej vedeli, kdaj in koliko bodo ob izteku varčevanje dobili. Vsak evro šteje! Takšna vrsta varčevanja so vezani depoziti s fiksno obrestno mero. Pri različnih slovenskih bankah smo preverili, kakšne so njihove obrestne mere za kratkoročne vezane depozite s fiksno obrestno mero. Za primer smo vzeli Majdo, ki nima velikega zneska, rada pa bi svojih privarčevanih 1000 evrov oplemenitila. Ker se ne želi obvezati varčevanju na dolgi rok, bo njen denar vezan v obdobju do enega leta. Največje obresti na spletnih straneh obljubljata banki NKBM in Probanka. Tako bo Majda, če bo vezala denar 1001 evro na eni izmed omenjenih bank za 365 dni, po koncu vezave prejela 28 evrov. Morda se ne sliši veliko, je pa verjetno dosti več kot tistih nekaj centov, ki jih vsak mesec prejme na svojem osebnem računu. Se pa precej večje številke vrtijo pri višjih zneskih in dolgoročnih vezavah. Pri vezavi 20.000 evrov lahko z dolgoročnim depozitom do dve leti dobite obresti tudi do 800 evrov. Poleg tega si lahko na banki izpogajate višje obresti. Vas zanima, kako? Zrno na zrno pogača! Kamen na kamen palača!
|
positive
|
1,331
|
Ste eden tistih, ki denar zapravi, še preden ga dobi? Se vsak mesec znova komaj prebijete do naslednje plače, čeprav sploh niste slabo plačani in stalno odplačujete dolg na kreditni kartici? Potem je skrajni čas, da spremenite svoje navade. Premislite, kaj vržete v nakupovalni voziček. Stiska z denarjem je redkokomu tuja, zato bodo naši nasveti prav vsakemu prišli prav. Če pa niste v stiski, pa boste tako lahko končno nekaj privarčevali. Nekaj denarja na strani pa tako ali tako vedno pride prav. Bistveno je, da si določite pravila, ki se jih boste tudi dosledno držali! Ko se odpravite v trgovino, ne nakupujte po navdihu in v trgovino se nikakor ne odpravite lačni. Doma si sestavite listek stvari, ki jih potrebujete, in kupite le tiste s seznama. Ostalega zagotovo ne potrebujete. Kupujete le z očmi to pa lahko zelo obremeni vašo denarnico. Vaše nove navade povežite s skrbjo za zdravje in jejte veliko sadja in zelenjave. To pa kupujte na tržnici, kjer je običajno boljše in tudi ugodnejše. Pridelki, ki jih kmetje vsako jutro sveže pripeljejo na tržnico, so zagotovo bolj zdravi in tudi okusnejši od umetno vzgojenih v trgovini. Jejte sadje in zelenjavo, ki raste v trenutnem letnem času tako bodo produkti bolj sveži, cenejši in ne boste se preobjedli enih in istih stvari. Kaj je lahko lepšega, kot pred poletjem čakati na melono in se v prvih jesenskih dneh najesti košare mandarin. Še veliko je malih sprememb, ki bodo pripomogle k našemu zdravju in seveda k vsebini naše denarnice. Preberi TUKAJ! Če se boste držali zastavljenih pravil, boste končno privarčevali nekaj denarja. In denar je dobro oplemenititi, kako pa to storiš, smo preverjali na Cekinu! Vsak evro pride prav! Foto Reuters
|
positive
|
1,332
|
HSE ima od devetih poslovnih računov kar pet blokiranih, a pravijo, da bodo vsi najpozneje v ponedeljek deblokirani. Poudarili so tudi, da kljub blokadi redno poravnavajo vse obveznosti. Holding Slovenske elektrarne HSE ima blokiranih več kot polovico računov, pišejo današnje Finance. HSE ima tako blokirana dva računa pri NKBM ter račune pri Banki Celje, Raiffeisen Bank in pri Hypo Bank, medtem ko so brez blokade računi pri NLB, SKB, Unicredit Banki Slovenija in Abanki. Informacijo so potrdili tudi v HSE. Kot so pojasnili, je do nastale situacije v veliki meri prišlo zaradi posebnosti naše zakonodaje o izvršbi, ki omogoča, da upnik predlaga sodišču sklep, da banka še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi prenese denarna sredstva na račun upnika . V takem primeru o izvršbi dolžnika ne obvestijo, zato ne more pravočasno ukrepati in preprečiti izvršitev sklepa o izvršbi pri bankah. Te so ob prejemu sklepa sodišča namreč dolžne izvršiti sklep o izvršbi z nakazilom prostih denarnih sredstev na računu, v nasprotnem pa morajo blokirati poslovne račune dolžnika. V našem primeru gre za znesek 5,9 milijona evrov s pripadki, ki ga je dosodilo Višje sodišče TDR Metalurgiji v stečaju. HSE d. o. o. je zoper sodbo višjega sodišča vložil revizijo in pričakuje, da bo ugodno rešena, so sporočili in dodali, da glede na to, da jih niso predhodno obvestili o Sklepu o izvršbi in v povezavi z naključjem, da so bila pred ukrepanjem bank že izvršena vsa nakazila, so poslovne banke morale blokirati njihove poslovne račune. Mi smo isti dan vložili zoper Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani predlog za odlog izvršbe, še pravijo. V HSE poudarjajo, da tudi poplačilo dolgovanega zneska HSE ne povzroči likvidnostnih težav, vendar se bojimo da v primeru realizacije Sklepa o izvršbi in pozitivne revizije teh sredstev ne bo moč povrniti od družbe v stečaju. Veliko bolj primerno bi se nam zdelo, da položimo v tej višini depozit pri sodišču . V vsakem primeru bodo vsi poslovni računi deblokirani najpozneje v ponedeljek. Storili so tudi vse, da redno poslovanje HSE, vključno s trgovanjem z električno energijo, v nobenem primeru ni moteno. Izpostavljajo pa tudi, da kljub blokadi poravnavajo vse obveznosti v rokih zapadlosti.
|
neutral
|
1,333
|
Nadzorni svet Kranjske Save je podprl začetek postopka prodaje Savinega lastniškega deleža v Abanki Vipa. Gre za 23,83-odstotni delež, ki ga je Sava pridobila leta 2007. Delniška družba Sava je lastnica 1.715.814 delnic oziroma 23,83-odstotnega lastniškega deleža Abanke Vipa. Pomemben delež te tretje največje banke v Sloveniji je Sava pridobila leta 2007 in ga leto pozneje s sodelovanjem pri dokapitalizaciji Abanke Vipa tudi ohranila. Iz Abanke Vipa so sporočili, da so seznanjeni z namero enega od lastnikov o postopku prodaje deleža v banki. Kot poudarjajo v tretji največji slovenski banki, si uprava želi stabilne lastnike, ki podpirajo razvoj banke po zastavljeni strategiji . Kot pojasnjujejo v Savi, je bila takratna naložba v Abanke Vipa tesno povezana s strategijo razvoja bančnega stebra v smeri povezovanja Gorenjske banke in Abanke Vipa. Sava je bila namreč takrat že lastnica 45,9-odstotnega lastniškega deleža Gorenjske banke in ocena sinergijskih učinkov združitve obeh bank je nakazovala na potencialno nadpovprečno rast, s tem pa posledično tudi na rast vrednosti Savinih finančnih naložb. Interes Save kot pomembne delničarke v obeh bankah je vseskozi bil, da do poenotenja pričakovanj njunih delničarjev in s tem do želene združitve pride čim hitreje, poudarjajo v družbi. Razhajanja med delničarji ene in druge banke glede ustreznosti menjalnega razmerja na osnovi ocenjenih vrednosti obeh bank pa so bila prevelika, zato je po dolgotrajnih usklajevanjih projekt združevanja letos pomladi zašel v slepo ulico in se ustavil, nadaljujejo. Uprava Save je predlagala tudi druge možnosti za združitev obeh bank, vendar prizadevanja niso bila uspešna. Uprava Save je zato ocenila, da nadaljnje vztrajanje v tej smeri ni smiselno, saj ni verjetno, da bi do združitve v doglednem času lahko dejansko tudi prišlo . Potrebo po odprodaji naložbe v Abanko Vipa po navedbah Kranjske družbe v tem času narekujejo tudi drugi poslovni razlogi, še pojasnjujejo v Savi. Ekonomsko okolje se je v zadnjih dveh letih namreč močno spremenilo, s tem pa tudi razmere, v katerih delujejo lastniki delnic Abanke Vipa, med njimi tudi Sava. Dezinvestiranje naložbe Save v Abanko Vipa je po navedbah iz Save utemeljeno zlasti zaradi potrebe po znižanju finančnih obveznosti. Neto zadolženost Save, ki je konec oktobra znašala okrog 281 milijonov evrov, bi se z odprodajo naložbe v Abanko Vipa bistveno znižala, s tem pa tudi stroški financiranja. Sava bi z odprodajo deleža v Abanki Vipa močno izboljšala tudi kapitalsko strukturo. Na podlagi dane podpore nadzornega sveta Save bo uprava Save skupaj z drugimi delničarji Abanke Vipa, ki so potrdili sodelovanje pri prodaji delnic in katerih skupni lastniški delež že presega 50 odstotkov, pristopila k skupni prodaji, h kateri bodo povabljeni tudi drugi zainteresirani delničarji. Iz uprave družbe Vipa Holding so prek spletnih strani Ljubljanske borze že sporočili, da pristopajo k skupni prodaji. Vipa Holding ima v banki 3,71-odstotni delež. Sava končala z izgubo Skupina Sava je kljub ugodnemu poslovnemu izidu v gumarstvu letošnje devetmesečje končala z 80,3 milijona evrov izgube, izguba matične družbe pa je v tem obdobju znašala 62,2 milijona evrov. Izguba je predvsem posledica slabitev finančnih naložb v višini 81,1 milijona evrov, predvsem v povezavi z nakelskim Merkurjem. Kot so sporočili iz Kranjske družbe, gospodarsko okolje za poslovanje družb skupine Sava še vedno ni ugodno. Odlični rezultati izvajanja protikriznih in razvojnih ukrepov so tako še vedno vidni predvsem v gumarstvu, medtem ko ostale dejavnosti zaostajajo tako za lanskoletnimi izidi kot tudi za poslovnimi načrti. Družbe iz skupine so v prvih devetih mesecih tako ustvarile poslovne prihodke v višini 145,3 milijona evrov, kar je 10 odstotkov več od tistih, ki so bili doseženi v enakem lanskem obdobju. Prihodki od prodaje skupine so medtem znašali 132,8 milijona evrov, kar pa je za odstotek manj kot v enakem lanskem obdobju.
|
neutral
|
1,334
|
Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska so objavile javni poziv za nakup manjših deležev v premogovniku, dveh elektrodistributerjih, gradbenem podjetju in banki. Pivovarna Laško prodaja 270.648 oz. 1,6 odstotka delnic Elektra Gorenjska, 315 oz. 0,1 odstotka delnic Banke Celje in 1602 oz. 2,8 odstotka delnic CM Celje. Pivovarna Union prodaja 1.922.321 delnic Elektra Maribor, kar predstavlja 5,7 odstotka vseh, Radenska pa 193.237 delnic Premogovnika Velenje 7,1 odstotka. Postopek prodaje bo potekal v dveh fazah. V prvi fazi bo Alta Invest zbirala zavezujoče ponudbe do 6. decembra, v drugi pa izbrane ponudnike povabila k pogajanjem. Odpiranje ponudb ne bo javno, izbrani potencialni kupci pa bodo vabilo na pogajanja za oblikovanje končnih pogojev prodaje praviloma prejeli do 10. decembra.
|
neutral
|
1,335
|
S Slovenskih železnic, ki so zadnja leta pridelale tudi po 30 milijonov evrov minusa, prihaja malce bolj spodbudna novica. V prvih devetih mesecih je izgube zgolj za 8,7 milijona evrov. Nadzorni svet Slovenskih železnic se je seznanil z devetmesečnim poslovanjem družbe ter s potekom njene sanacije. Kot je povedal generalni direktor družbe Goran Brankovič, so rezultati boljši od načrtov in bistveno boljši kot lani, napovedi pa so tudi v novembru dobre. Finančni kazalniki so za šest odstotkov boljši kot v oktobru, železnice pa so tako na poti, da dosežejo ali celo presežejo najboljši mesec v zgodovini. Železnice so v prvih devetih mesecih ustvarile 8,7 milijona evrov čiste izgube, izguba iz poslovanja pa je znašala 3,8 milijona evrov. Čisti poslovni izid je za 14,8 milijona evrov boljši od načrtovanega, poslovni izid iz poslovanja pa je od načrtovanega boljši za 12,9 milijona evrov. Poslovni prihodki so za 3,4 odstotka večji od načrtovanih, poslovni odhodki pa so za 1,7 odstotka manjši od načrtovanih. Stroški dela so nekoliko manjši od načrtovanih in za 6,2 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani. Slovenskim železnicam gre bolje, a problemi so še vedno veliki. Eden bolj perečih je zastarela infrastruktura. Da bi bile železnice v segmentu tovornega prometa dobičkonosne, bi morale letno prepeljati 19 milijonov ton blaga. Brankovič, ki v zvezi s tem kot ključne izpostavlja infrastrukturne omejitve, ocenjuje, da ga bodo letos prepeljale 17 milijonov ton. Tovorni promet je v devetih mesecih izkazal 12,7 milijona evrov izgube iz poslovanja je izguba znašala 10,9 milijona evrov. V tovornem prometu na prihodkovni strani načrte presegamo za 16 odstotkov, transportni prihodki pa so lanske presegli za 23 odstotkov, je poudaril Brankovič. Konec leta naj bi izguba v tovornem prometu znašala okoli 15 milijonov evrov, glede na poslovanje v novembru morda celo manj. Razlogi za boljše poslovanje v tovornem prometu so po njegovih besedah v nekoliko boljših cenah, večjih komercialnih aktivnostih in okrepljeni gospodarski rasti. Cena prevoza izrabljenih jedrskih odpadkov je poslovna skrivnost, je pa to, tako meni Brankovič, vsekakor dober posel. V potniškem prometu je čisti dobiček v prvih devetih mesecih znašal slabega pol milijona evrov, dobiček iz poslovanja pa je dosegel 1,9 milijona evrov. Slovenske železnice so načrte dosegle tudi na področju zmanjševanja stroškov in kadrovske sanacije. Stroški dela v letu 2010 bodo glede na leto 2009 predvidoma manjši za 8,5 milijona evrov. Ob koncu leta bo na železnicah predvidoma 6869 zaposlenih, kar je približno 11 odstotkov manj kot ob koncu lanskega leta. Od plana odstopamo samo še za 50 ljudi, pričakujemo, da bodo plan celo nekoliko presegli, pravi Brankovič.
|
neutral
|
1,336
|
Zaposleni v Tomu, ki stavkajo zaradi neizplačanih plač, bodo sami zbrali denar za vložitev predloga stečaja. Večinski lastnik bo po besedah sindikalistke gladovno stavkal, če banka ne bo sprostila denarja za izplačilo plač. Predlog stečaja naj bi delavci mokronoškega podjetja Tom vložili v sredo, je povedala sekretarka območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Majda Marolt. Po njenih besedah delavci mokronoškega pohištvenega podjetja minuli teden niso dobili obljubljenih izplačil septembrske plače in razlike julijske plače. Ker so siti obljub, pa so se danes dogovorili, da bodo predlog stečajnega postopka vložili sami, s tem, da jim bo potrebnih slabih štiri tisoč evrov z denarjem, ki ga ima na računu, pomagal zbrati tudi sindikat podjetja. Zaposleni v Tomu, ki zaradi zaostalih izplačil s prekinitvami stavkajo od 27. septembra, so se na zboru delavcev odločili, da bodo sami zbrali denar za vložitev predloga stečaja. Stavkajoči delavci se bodo nato v četrtek sešli na vnovičnem zboru, na katerem jim bodo po vložitvi stečajnega predloga predstavniki sindikata pojasnili nadaljnje postopke, predsednik upravnega odbora Toma Bruno Gričar pa je Maroltovo v nedeljo zvečer obvestil, da bo kljub vsemu še danes skušal zagotoviti denar za plače, je dodala. Seznanil jo je tudi, da je na Gorenjsko banko naslovil poziv, naj vendarle sprosti Tomova sredstva in zagotovi izplačilo plač. Če se stvar ne bo premaknila, pa je sporočil, da bo pred bančnim poslopjem prisiljen gladovno stavkati, je še povedala.
|
negative
|
1,337
|
Poslanec SDS Andrej Vizjak zaradi zakasnitev pri gradnji spodnjesavskih hidroelektrarn predlaga kazenske ovadbe. Po njegovem je skrajno nerazumljivo in neodgovorno, da se zapleta pri izgradnji HE Krško. Andrej Vizjak Za izvedbo infrastrukturnih del za HE Krško je ministrstvo za okolje krški Infri minuli teden odobrilo zadolževanje v višini 10 milijonov evrov, drugače pa projekt verige spodnjesavskih elektrarn zadnji leti stoji, menijo člani odbora za njeno izgradnjo. Ob tem je poslanec SDS Andrej Vizjak za krivce predlagal kazensko odgovornost. Kot je Vizjak povedal, so v mandatu zadnje vlade priča neverjetno lahkotnemu igračkanju s slovensko energetiko, politične menjave vodilnih v energetiki pa nadaljevanju začetih in pomembnih energetskih projektov, kamor uvršča izgradnjo verige spodnjesavskih hidroelektrarne, niso v prid, meni Vizjak. Po njegovem je skrajno nerazumljivo in neodgovorno, da se zapleta pri izgradnji HE Krško, katere energetski del bo dokončan prihodnje leto, infrastrukturni z akumulacijskim jezerom pa v najboljšem primeru v poldrugem letu ali dveh letih po končanem energetskem delu. Nastala bo gospodarska škoda, ki bo mesečno znašala približno pol milijona evrov, zaradi večmilijonske škode, ki bo nastala zaradi nedelovanje HE Krško pa bi moral nekdo tudi kazensko odgovarjati, je poudaril. Dodal je, da se zaradi bojkota odgovornih tudi projekta HE Brežice in HE Mokrice ne premakneta z mesta. Njegovemu mnenju podobni so bili tudi sklepi odbora. Ta je vse vpletene v izgradnjo verige pozval k ukrepanju in izpolnitvi s koncesijskim zakonom predvidenih obvez, hkrati pa bo odbor o škodi, ki bo nastala zaradi neupoštevanja večkrat potrjenih rokov, obvestil vlado, premierja Boruta Pahorja in odgovorne. Foto Reuters Zatika se pri gradnji HE Krško Kot so na današnji seji odbora v Sevnici povedali njegovi predstavniki, se po njihovem mnenju trenutno najbolj zatika pri gradnji HE Krško, ki bi morala po prvotnih načrtih leta 2012 začeti s poskusnim obratovanjem, po besedah direktorja družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi Hess Bogdana Barbiča pa bo njen energetski del prihodnje leto končan. Trenutno gradijo prizidek za turbinsko zgradbo, hkrati pa potekajo pripravljalna dela za izgradnjo petega prelivnega polja in poglabljanje rečnega korita. Vso elektro opremo imajo v skladišču, izdelava turbinske in hidromehanske opreme je v zaključni fazi, z montažo opreme pa bodo začeli prihodnje leto, je pojasnil. Po njegovi oceni bi moral biti akumulacijski bazen, da bi HE Krško lahko začela poizkusno obratovati, končan in napolnjen najpozneje do prihodnjega septembra. Pogodbe, ki bi omogočala njegovo izgradnjo, pa še vedno niso podpisali, je povzel. Zaplet je pojasnil direktor Infre Vojko Sotošek, ki je dejal, da so na osnovi v maju ponovljenega razpisa za izgradnjo infrastrukture He Krško kot najbolj ugodnega izvajalca izbrali novomeški CGP, njihovi izbiri pa je sledilo več pritožb, zaradi katerih so kot najugodnejšega drugič izbrali SCT Asfalting, tej odločitvi pa je nedavno sledila vnovična revizija. Postopek je v teku, Sotošek pa računa, da ga bo mogoče izpeljati do konca leta. Glede na te zaplete in vse dosedanje zakasnitve pri gradnji omenjene krške infrastrukture še predvideva, da bo projekt končan vsaj dve leti po zaključku gradnje energetskega dela HE Krško, je še povedal.
|
neutral
|
1,338
|
V Cestnem podjetju Maribor CPM bodo čakali le še do naslednjega ponedeljka. Če plač za oktober do takrat ne bo, bodo stavkali. V tem primeru bodo Štajerci močno stiskali pesti, da ne bi snežilo. CPM je v težavah. Njihov odraz so tudi zastoji pri gradnji predora Markovec. Mariborski CPM zaposluje več kot 900 ljudi. V zadnjem času se je znašel v hudih težavah, o katerih pa v podjetju za javnost molčijo. V zadnjem letu se je podjetje že dvakrat izognilo uvedbi stečajnega postopka na zahtevo upnikov, vse bližje so temu, da bodo izgubili že sklenjen posel gradnje avtocestnega odseka Banja Luka Doboj, zastoji pa so tudi pri gradnji predora Markovec. Stavkovni odbor Sindikata cestnega gospodarstva Slovenije v Cestnem podjetju Maribor CPM se je skupaj s predstavniki sindikalne podružnice Zveze svobodnih sindikatov v podjetju sestal z vodstvom podjetja. Kot so sporočili po sestanku, bodo uresničili grožnjo s stavko, če zaposleni plač za oktober ne bodo prejeli najpozneje do 29. novembra. Sindikat SCGS je stavko napovedal že konec preteklega tedna, njihova stališča pa je podprl tudi drugi sindikat v podjetju, Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije, ki spada pod okrilje ZSSS. Na današnjem sestanku s prokuristom družbe Markom Plečkom so se dogovorili o vseh treh stavkovnih zahtevah, pripravljen sporazum o reševanju stavkovnih zahtev pa je podpisan pod pogojem, da delodajalec v celoti izplača plačo za oktober najpozneje do 29. novembra, pri čemer naj bi bil del plače izplačan že do 24. novembra. Če do dogovorjenega datuma plača za oktober ne bo v celoti plačana, bo sindikat 30. novembra začel s stavko, so jasni v sindikatu SCGS. Kot so še dodali v sporočilu za javnost, so se tudi dogovorili, da bo podjetje del regresa za letni dopust za leto 2010 v višini 200 evrov izplačalo do 15. decembra letos, preostanek pa najpozneje do konca leta 2010. Prebivalci Štajerske bi lahko morebitno stavko v tem podjetju najbolj občutili v primeru sneženja, saj družba opravlja zimsko službo na državnih cestah v več kot 20 občinah na širšem mariborskem območju. Prvi mož CPM Janez Škoberne naj bi se prav danes mudil na direkciji za ceste, kjer naj bi govorili o zagotavljanju zimske službe na tem območju.
|
negative
|
1,339
|
Irski premier Cowen je napovedal odstop, vendar ne pred sprejetjem paketa varčevalnih ukrepov. Irska naj bi od EU in IMF dobila 85 milijard evrov pomoči. Irski premier Brian Cowen je prvič posredno omenil datum morebitnih predčasnih volitev na Irskem. Dela na proračunu za leto 2011, ki naj bi ga sprejeli 7. decembra, bi se lahko končala februarja, je danes v irskem parlamentu dejal Cowen. Cowen je v ponedeljek dejal, da bo o razpisu predčasnih volitev razmislil šele, ko se bodo končala dela na proračunu. Irska opozicija medtem zahteva takojšnjo razpustitev parlamenta in čimprejšnje volitve v državi, ki jo pretresa finančna kriza. So pa irski opozicijski politiki iz laburistične stranke in stranke Fine Gael sprejeli povabilo irskega premierja, da neformalno sodelujejo na pogovorih irske vlade s predstavniki Mednarodnega denarnega sklada in Evropske centralne banke. Ni še znano, koliko pomoči bo Irska potrebovala, neuradno pa se govori o vsoti med 80 in 90 milijard evrov. Irska državna televizija RTE je poročala, da naj bi EU in IMF državi zagotovila 85 milijard evrov pomoči, ki bi jo lahko uporabila za dokapitalizacijo bank in pokrivanje luknje v javnih financah. Irska je v nedeljo sporočila, da bo potrebovala pomoč, zanjo pa lahko uradno zaprosi po potrditvi varčevalnega načrta vlade v irskem parlamentu. To naj bi se po zadnjih napovedih zgodilo v sredo. Načrt predvideva, da naj bi v štirih letih Irska privarčevala 15 milijard evrov. Evropske borze globoko v rdečem Trgovanje na vodilnih evropskih borzah se je danes končalo globoko v rdečem. Padcem tečajev delnic je botroval predvsem strah vlagateljev, da bi se lahko kriza na Irskem razširila tudi na nekatere druge šibke države v območju evra, kot sta Španija in Portugalska. To negativno vpliva tudi na evro, ki je danes zdrsnil pod 1,34 dolarja. V Parizu je indeks CAC 40 izgubil 2,47 odstotka in se ustavil pri 3724,42 točke, londonski FTSE 100 je zdrsnil za 1,75 odstotka na 5581,28 točke, frankfurtski DAX pa je ob 1,72-odstotnem padcu sklenil pri 6705 točkah. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je izgubil 2,56 odstotka in se oblikoval pri 2739,37 točke. Na dunajski borzi je indeks ATX zdrsnil za 2,48 odstotka in trgovanje sklenil pri 2656,48 točke, züriški SMI se je znižal za 2,13 odstotka na 6393,79 točke, medtem ko se je milanski FTSE Italia-All-Share oblikoval pri 20.590,94 točke, kar je 2,02 odstotka manj kot v ponedeljek. Vlagatelji so bili pesimistično razpoloženi tudi v Budimpešti, Zagrebu in Beogradu. Indeks BUX je izgubil 1,49 odstotka in se oblikoval pri 21.953,54 točke, indeks Crobex je izgubil 0,84 odstotka in se ustavil pri 1816,05 točke, indeks Belex pa je trgovanje sklenil pri 644,83 točke, kar je 0,10 odstotka manj kot v ponedeljek. Znižujejo se tudi tečaji delnic na ameriškem Wall Streetu. Industrijski indeks Dow Jones je doslej izgubil 1,52 odstotka in se giblje pri 11.008 točkah, tehnološki indeks Nasdaq pa je ob 1,79-odstotnem padcu trenutno pri 2486 točkah. Zaskrbljenost zaradi morebitne širitve krize v območju evra še naprej negativno vpliva tudi na evro. Ta je danes zdrsnil celo pod 1,34 dolarja, na borzi v Frankfurtu je trenutno vreden 1,3375 dolarja. Evropska centralna banka je referenčni tečaj evra okoli poldneva postavila pri 1,3496 dolarja, v ponedeljek pa pri 1,3647 dolarja. Pocenila se je tudi nafta. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavo v januarju prihodnje leto se je pocenila za 89 centov, na 80,85 dolarja za 159-litrski sod, cena severnomorske nafte vrste brent pa se je na borzi v Londonu znižala za 88 centov, na 83,08 dolarja za sod.
|
neutral
|
1,340
|
Neuradno bo vlada podprla 250 milijonov evrov vredno dokapitalizacijo banke NLB. Pod določenimi pogoji se s tem strinja tudi belgijski KBC, ki je solastnik banke. Razplet bo znan po skupščini. Neuradno bo vlada podprla 250 milijonov evrov vredno dokapitalizacijo banke NLB. Pod določenimi pogoji se s tem strinja tudi belgijski KBC, ki je solastnik banke. Razplet bo znan po skupščini.
|
neutral
|
1,341
|
Evropska komisija je že šestnajstič posodobila seznam letalskih prevoznikov, ki imajo prepoved vstopa v zračni prostor Evropske unije ali je njihov dostop omejen. Na črni listi je skupno 276 prevoznikov, ki ne ustrezajo evropskim letalskim standardom. Evropska komisija je tokrat že šestnajstič posodobila črno listo letalskih prevoznikov. Bruselj ocenjuje, da letala oziroma letalske družbe na črni listi niso dovolj varna oziroma ne izpolnjujejo strogih evropskih varnostnih predpisov. Zadnja posodobitev je polete v zračni prostor Evropske unije prepovedala vsem afganistanskim letalskim družbam. Tovrstno prepoved je Bruselj določil zaradi pomanjkljivosti v sistemu za nadzor civilnega letalstva. Podpredsednik Evropske komisije Siim Kallas, pristojen za transport, je pojasnil Ne moremo si privoščiti kompromisov glede varnosti. Kjer letalski prevozniki ne ustrezajo varnostnim predpisom, ukrepa Unija tako, da omeji dostop na svoje območje. Evropski varnostni letalski standardi so eni najstrožjih na svetu, zato se Evropa po varnosti v letalskem prometu uvršča v sam vrh. Čeprav Evropska unija in njene države članice sodelujejo z organi za letalsko varnost drugih držav z namenom, da bi po vsem svetu dvigovali varnostne standarde, nekateri letalski prevozniki pri opravljanju svojih storitev ne dosegajo najosnovnejših varnostnih ravni, so zapisali na spletni strani Evropske komisije. Letalske družbe iz 19 držav imajo popolno prepoved letov v evropski zračni prostor, katere pa so družbe s popolno prepovedjo in katere so tiste z omejitvami, si preberite TUKAJ! V Evropi veljajo stroga letalska varnostna pravila.
|
neutral
|
1,342
|
Eden od sindikatov v Hitu je za decembrske vikende, tudi praznične, napovedal stavko. Uprava pravi, da zahtevajo vrnitev vseh, tudi najbolj nerazumnih privilegijev, ki so jih imeli v času pred krizo. Zaposleni v Hitu napovedujejo, da bodo vsak konec tedna v decembru stavkali, tudi med prazniki. Po napovedih SIDS bodo stavkali igralniški delavci v igralnicah Park in Perla v Novi Gorici ter Korona v Kranjski Gori in v igralnem salonu Drive In v Vrtojbi. Novogoriška enota Sindikata igralniških delavcev SIDS je vodstvu družbe Hit spet napovedala stavko. Trajala naj bi vse konce tedna v decembru, vključno z božičnimi in novoletnimi prazniki. Kot so komentirali v upravi družbe, sindikat zahteva vrnitev vseh, tudi najbolj nerazumnih privilegijev pri plačnem sistemu in razporeditvi delovnega časa, ki so nastali v obdobju daleč pred sedanjo gospodarsko krizo . Zato uprava družbe Hit ocenjuje, da so stavkovne zahteve neupravičene in tudi zlonamerne, saj stavka v tem času pomeni namerno povzročanje velike škode družbi, ki si prizadeva za odpravo posledic gospodarske krize in napak v preteklosti, so še zapisali v sporočilu za javnost. V SIDS zahtevajo podaljšanje veljavnega sporazuma o delovnem času za igralništvo, preklic novega izračuna plač ter izplačilo razlik plač, zaostalih plačil v drugi pokojninski steber ter podaljšanje veljavnosti podjetniške kolektivne pogodbe do sprejema nove, je SIDS zapisal v napovedi stavke. Zadnjo stavko so igralniški delavci v Hitu izvedli letošnjega maja, septembra pa je bila zaradi dogovora z upravo preklicana.
|
negative
|
1,343
|
Sindikat Premogovnika Velenje je pozval direktorja direktorata za energijo Kopača, naj vrne rudarsko uniformo. Po njihovem mnenju Kopač širi dezinformacije o zaposlenih in tudi izvaja pritisk na komisijo premogovnika. Janez Kopač Sindikat Premogovnika Velenje je danes pozval direktorja direktorata za energijo na gospodarskem ministrstvu Janeza Kopača, da vrne rudarsko uniformo, saj menijo, da ni vreden, da bi jo nosil. Po njihovih navedbah Kopač vztrajno širi laži in dezinformacije o zaposlenih v premogovniku, o odkopnih zalogah premoga in njegovi kurilni vrednosti. Sindikat tudi navaja, da Kopač in predsednik nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne Jadranko Medak izvajata intenziven pritisk na komisijo za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin, ki je marca letos Premogovniku Velenje izdala potrdilo o stanju zalog in virov mineralnih surovin. To potrdilo dokazuje, da so potrjene odkopne zaloge premoga konec leta 2008 znašale 131,6 milijona ton premoga. To zadošča za potrebe bloka šest Termoelektrarne Šoštanj do konca njegovega obratovanja, saj bo ta v svoji življenjski dobi potreboval okrog 92 milijonov ton premoga, so danes sporočili iz sindikata premogovnika. V sindikatu tudi menijo, da Kopač zavaja tako gospodarsko ministrico Darjo Radić kot tudi državo in vso slovensko javnost. V sindikatu smo razočarani in zgroženi nad ravnanjem Kopača, zato od njega zahtevamo, da vrne rudarsko uniformo, s katero je bil leta 2003 častno sprejet v našo rudarsko bratovščino. Trdno smo prepričani, da s tem, ko dvomi o znanju in strokovnosti ljudi, ki so se izobraževali na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, in ne verjame, da so to največji strokovnjaki na področju rudarstva v državi kakor tudi v širši regiji, škoduje tem strokovnjakom in ustanovi tako v poslovnem kot osebnem smislu, so zapisali v sindikatu. Dodali so še, da Kopač s takšnim odnosom povzroča škodo tudi vsem rudarjem, ki so si s poštenim in težkim delom prislužili čast nositi rudarsko uniformo. Glede neuradnih govoric o zamenjavi Kopača je ministrica za gospodarstvo dejala, da tega ne želi komentirati in da na ministrstvu trenutno ne načrtuje nobenih zamenjav. Kopač Morda ne bo dovolj premoga za šesti blok TEŠ Kopač pa je v odzivu za 24ur.com zapisal, da zanika kakršenkoli pritisk na člane komisije za ugotavljanje zalog in mineralnih surovin. Komisija, ki jo sestavljajo njegovi sodelavci na direktoratu je le ocenila količino zalog, česar pa nikoli ni postavljal pod vprašaj. Njegov pomislek se je nanašal le na kurilno vrednost teh zalog, je dejal. Kot je dejal, je ta podatek pomemben, ker se v podatke o količinah zajema ves premog s kurilnostjo 8,4 GJ/kg, kar je bilo ustrezno za bloke 1-3, za blok šest pa se lahko kuri le premog s kurilnostjo nad 9,5 GJ/kg. Podatkov o tem, koliko je v Velenju takšnega premoga, pa nimata niti HSE niti ministrstvo, je še zapisal Kopač. Kot je dejal, je v razpisni dokumentaciji za blok 6, ki jo je pripravil TEŠ, predvideno, da bi zaradi neustreznih zalog Premogovnika Velenje, do leta 2030 letno uvažali 200.000 ton premoga iz Indonezije. Po drugi strani pa naj bi TEŠ vladi zagotavljal, da uporaba uvoženega premoga sploh ni predvidena. Türk Beseda sodišča je zadnja beseda Beseda sodišča je zadnja beseda, meni predsednik republike. Foto Reuters O zakonitosti menjave vodstva Teš je odgovor dalo sodišče in v tem primeru je beseda sodišča zadnja beseda, je nedavno odstavitev Uroša Rotnika komentiral predsednik republike Danilo Türk. Kot je poudaril, je institucije pravne države treba spoštovati. Pri celotnem projektu šestega bloka termoelektrarne Teš 6 ga kot ostale državljane skrbi, ko sliši, da se je cena tega projekta podvojila s 600 milijonov evrov na 1,2 milijarde evrov. To so izjemno velika sredstva in ko gre za tako povečevanje in pogodbene določbe, ki omogočajo zviševanje cene, potem je treba skrbno pregledati dosedanje delo in ugotoviti, ali so morebiti bile narejene napake, ki jih bomo morali prednostno odstranjevati in mogoče tudi projekt revidirati, najti kakšno revizijo tudi na pogodbeni ravni, je dejal predsednik. A je hkrati opozoril, da je to treba delati z veliko skrbnostjo in kolikor je mogoče hitro. Poleg tega je po njegovih besedah potreben razmislek tudi z vidika energetske strategije in varstva okolja. Razmisliti je treba, kakšen projekt potrebujemo in koliko je sprejemljivo obremenjevanje naravnega okolja. Vendar pa je treba najprej ugotoviti finančno zdravje, finančno vzdržnost projekta . Tako se predsednik zavzema, da se problem obravnava v dveh stopnjah, da se najprej ugotovi, kako je z ekonomsko, finančno in pravno vzdržnostjo projekta. Ko se to ugotovi, pa se še enkrat oceni ekološko energetski vidik.
|
negative
|
1,344
|
Evropska komisija je danes zagotovila, da je v sistemu za zagotavljanje stabilnosti evra dovolj finančnih sredstev, tudi če bi se dolžniška kriza z Irske razširila na druge države v območju evra. Jose Manuel Barroso Finančne zaloge so oblikovane, so obsežne in so pripravljene za uporabo, če bo zanje zaprošeno, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa novinarjem v Bruslju zagotovil tiskovni predstavnik evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve Amadeu Altafaj. Sistem za zagotavljanje stabilnosti evra vključuje mehanizem 60 milijard evrov pomoči iz proračuna EU in mehanizem, ki v treh letih zagotavlja do 440 milijard evrov potencialnih poroštev. V tem okviru je predvidenih tudi do 250 milijard evrov pomoči iz Mednarodnega denarnega sklada. Vlagatelje na finančnih trgih skrbi, da bi se lahko Irski kmalu pridružili Portugalska ali Španija. Težave bi bile sicer večje, če bi za pomoč zaprosil Madrid, saj je špansko gospodarstvo bistveno večje in bi potrebovalo veliko več finančnih sredstev. Altafaj je te pomisleke zavrnil in dejal, da o tej možnosti v Bruslju za zdaj ne govorijo. Irska se je po več tednih negotovosti v nedeljo odločila zaprositi za pomoč EU in IMF, v sredo pa je irska vlada predstavila tudi štiriletni varčevalni program, ki je pogoj za pridobitev pomoči in predvideva 15 milijard evrov prihrankov. Keltski tiger naj bi po poročanju irskih medijev potreboval 85 milijard evrov pomoči. To vlagateljev še ni pomirilo, obresti na desetletne irske obveznice so danes dosegle rekordno višino in presegle devet odstotkov. Zgodaj popoldne so obresti dosegle 9,010 odstotka, kar je precej več kot v sredo pozno zvečer, ko so znašale 8,864 odstotka, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Nekoliko so narasle tudi obresti za španske in portugalske obveznice. Obresti za španske desetletne obveznice so se s sredinih 5,064 danes zvišale na 5,190 odstotka, vrednost petih odstotkov pa so v sredo preskočile prvič po letu 2002. Obresti na desetletne portugalske obveznice so se medtem povzpele s 7,016 na 7,020 odstotka.
|
neutral
|
1,345
|
Smo dejavni in v spopadu s krizo zmagujemo, je ocenil minister Križanič. Evropska komisija pa Sloveniji letos napoveduje 1,1-odstotno rast in 5,8-odstotni primanjkljaj. Finančni minister France Križanič je predstavil glavne dosežke ministrstva ob drugi obletnici vlade. Kot je spomnil, je ena najglobljih gospodarskih kriz v povojnem obdobju nastopila ravno v času, ko je vlada nastopila mandat. Tako v Sloveniji kot v celotni EU in drugod po svetu so se odločili za t. i. fiskalno ekspanzijo. Dodatno smo povečali primanjkljaj, prvenstveno za zaščito delovnih mest in v spodbudo razvojnemu preobratu, je spomnil Križanič. V ta namen je vlada v proračunu v ospredje postavila politiko razvoja podjetništva in konkurenčnosti ter razvojne dejavnosti, visokega šolstva, znanosti in tehnologije. Poleg tega je nadgradila davčne olajšave. Ukrepi so po ministrovih besedah opravili svojo funkcijo. Gospodarska rast se je vrnila, je ugotovil Križanič ter dodal, da smo iz najhujšega, vlada pa zdaj poskuša uravnotežiti javne finance z omejitvijo zgornje meje izdatkov ter uvedbo interventnih ukrepov. V spopadu s krizo pa je imela Slovenija tudi celo vrsto mednarodnih obveznosti. Tako je sodelovala pri dokapitalizaciji Mednarodnega denarnega sklada, s financiranjem evropskega proračuna omogoča akcije pri sanaciji javnih financ članic EU in nenazadnje pomaga državam z evrom, ki so se znašle v krizi. Tako je sodelovala pri posojilu Grčiji, ravno zdaj pa potekajo dogovori o jamstvih za Irsko. Irska kriza cene slovenskih državnih obveznic ni prizadela, je povedal Križanič. V letu 2011 namerava naša država izdati za tri milijarde evrov obveznic, a datum izdaje še ni določen. Mudi se ne, iskali bomo najugodnejši čas, je dejal. Bruselj V Sloveniji letos 1,1-odstotna rast Slovenija bo letos beležila 1,1-odstotno rast, javnofinančni primanjkljaj v višini 5,8 odstotka bruto domačega proizvoda in 7,2-odstotno brezposelnost, pa kaže jesenska gospodarska napoved, ki jo je danes v Bruslju objavila Evropska komisija. Za prihodnje leto komisija Sloveniji napoveduje 1,9-odstotno rast, za leto 2012 pa 2,6-odstotno. Letos naj bi torej Slovenija beležila nižjo rast kot območje evra v povprečju, v prihodnjih dveh letih pa naj bi bila rast v Sloveniji višja od povprečja v območju evra. Foto Reuters Javnofinančni primanjkljaj Slovenije se bo prihodnje leto znižal na 5,3 odstotka BDP, v letu 2012 pa na 4,7 odstotka BDP. Po napovedih komisije bo tako primanjkljaj Slovenije letos nižji, v prihodnjih dveh letih pa višji od povprečja v območju evra. Za Slovenijo je sicer rok za znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke BDP, kar kot zgornjo mejo določa pakt za stabilnost in rast, leto 2013. Brezposelnost v Sloveniji bo po napovedi komisije prihodnje leto enaka kot letos, leta 2012 pa se bo zmanjšala na 6,6 odstotka. V vseh treh letih naj bi bila tako po napovedi komisije brezposelnost v Sloveniji manjša kot v povprečju v območju evra.
|
positive
|
1,346
|
Zaradi selitve proizvodnje v Srbijo je v podjetju Gorenje Tiki brez dela na cesti ostalo 150 ljudi, še dodatnih 50 pa jih bo brez dela marca prihodnje leto. Podjetju, v katerem so radi delali, so v slovo prižgali sveče. Podjetje Gorenje Tiki je bilo ustanovljeno leta 1951 kot Inštitut kovinske industrije Slovenije. Leta 1962 je začelo delati pod imenom Tiki. Leta 1978 se je Tiki pridružil Gorenju Velenje. Delavci Gorenja Tiki so se danes poklonili spominu na podjetje, ki seli svojo proizvodnjo v Srbijo. Slovenski delavci so tako ostali na cesti. Žal gre za tako imenovano navidezno smrt, saj bo Gorenje Tiki živel dalje, v srcih in žuljih srbskih delavcev, v Stari Pazovi, pravijo sindikalisti. Usoda delavcev podjetja Gorenje Tiki je bila znana že nekaj mesecev. Delavci, skupaj jih je Tiki zaposloval 306, so vseskozi vztrajali, da vodstvo uničuje zdravo podjetje. A nihče jim ni želel prisluhniti. Maja letos je Sindikat SKEI v imenu zaposlenih premierja Boruta Pahorja pozval, naj prepreči selitev dela proizvodnje v Srbijo, ker je tam delovna sila cenejša. Prepričani so bili, da bi moral Pahor v krizi pomagati tudi njim. A odgovora nikoli nismo prejeli, je za 24ur.com dejal sindikalist Zlatko Hernčič, ki dodaja, da so delavci dobili poravnane plače in druge obveznosti. V spodaj pripetih dokumentih si lahko preberete pismo, ki so ga delavci namenili premierju Pahorju, in peticijo, ki so jo podpisovali. Vse očitno zaman. Vodstvo Gorenja Tiki odgovarja Včeraj se je v skladu z načrtom o likvidaciji v Gorenju Tiki dokončno zaustavila redna proizvodnja grelnikov vode v Ljubljani, je za 24ur.com sporočilo vodstvo. Odločitev o prenehanju delovanja družbe Gorenje Tiki je bila sprejeta junija letos zaradi poglabljanja izgube poslovanja in nerentabilnosti proizvodnega obrata, kar so v Tikiju tudi javno naznanili, so razložili. Krajnčič Obljubljene pomoči pri zaposlovanju ne bo Predstavnik sindikata v Gorenju Tiki Gregor Krajnčič je povedal, da je na pogrebno slovesnost prišlo zelo malo ljudi, ker je direktor ravno zaradi napovedanega shoda za vse zaposlene odredil kolektivni dopust. Že prejšnji teden je bilo veliko jokanja v podjetju, je dodal in pojasnil, da danes tega prav veliko ni bilo. Naš fotograf pa je povedal, da so se delavci, nekateri so skupaj delal tudi več kot dvajset let, poslavljali. Kranjčič pojasnjuje, da so delavci v povprečju v podjetju delali več kot 20 let. Po njegovih besdah je od danes naprej brez dela ostalo okoli 150 ljudi. Nekaj jih bo ostalo v podjetju do konca marca, saj bodo pomagali pri selitvi proizvodnje v Srbijo. Teh naj bi bilo okoli 50, za okoli 30 oziroma 40 delavcev pa so delo našli v drugih obratih Gorenja. Pomoč pri zaposlovanju je sicer Gorenje, pri tem Krajnčič spomni na besede direktorja uprave družbe Franja Bobinca, da odpuščanj ne bo, ponudilo, a je delavci večinoma niso bili deležni, pravi sindikalist. Sodelovanje s predstavnico sindikata SKEI Ireno Zupan je označil za slabo, ni pa mnenja, da bi nosila kako odgovornost za nastalo situacijo. Morda bi lahko bilo malo drugače, če bi se bolj zavzela, a bistveno drugače ne bi bilo, je povedal. Odgovornost za selitev proizvodnje je po mnenju Krajnčiča tudi delno na vladi, ki je pristala na tako potezo uprave Gorenja. Kasneje je Kranjčič še potrdil, da so tisti, ki jim je bilo danes odpovedano delovno razmerje, danes popoldne dobili izplačane odpravnine, z njihovo višino pa so zadovoljni, še dodaja. Ostale pravice zaposlenih, ki izhajajo iz delovnega razmerja, in sicer plača za mesec november, neizkoriščen dopust in poseben prejemek ob koncu leta, bodo poplačane 15. decembra. V Tikiju je namreč plača za tekoči mesec vedno izplačana 15. dan naslednjega meseca, pa je zapisalo vodstvo Gorenja Tiki. Danes večini zaposlenih preneha delovno razmerje Postopek likvidacije oziroma prenehanja družbe se bo predvidoma zaključil konec marca 2011. Večini zaposlenih od 270, ki so opravljali delo v proizvodnji, danes, 30. novembra, iz poslovnih razlogov zaradi likvidacije preneha delovno razmerje v podjetju. Manjše število zaposlenih, potrebnih za dokončanje likvidacijskega postopka, selitve opreme v Tikijevo tovarno v Stari Pazovi in odprodaje zalog, bo v delovnem razmerju ostalo najkasneje do konca marca 2011. Približno 40 zaposlenim je bila omogočena zaposlitev v okviru Skupine Gorenje, je še sporočilo vodstvo Tikija.
|
negative
|
1,347
|
Ker uprava ne upošteva njihovih zahtev, so v treh Hitovih igralnicah in igralnem salonu začeli stavkati. To je namerno povzročanje škode v najbolj obiskanem mesecu, pravijo odgovorni in napovedujejo tožbe. Potem ko se je pogajalska skupina uprave Hita s predstavniki stavkovnega odbora sindikata igralniških delavcev SIDS sestala že dvakrat ta teden, je na današnjem uro in pol dolgem sestanku padla odločitev stavka bo! Če se bo stavka nadaljevala preko celega meseca, se bo lahko štela v milijonih. Izničila bo enajstmesečna sanacijska prizadevanja uprave, ki so prinesla dobre rezultate, saj bi ob takem poslovanju kot v zadnjih mesecih lahko že prihodnje leto poslovali z dobičkom. predsednik uprave Hita Drago Podobnik Kot je za 24ur.com povedal predsednik novogoriške enote SIDS in stavkovnega odbora Iztok Černigoj, je uprava zavrnila njihov predlog, ki so jim ga podali že v četrtek. Dejansko so oni spotencirali stavko. Mi smo bili pripravljeni popuščati, ampak oni so vse zavrnili, očitno se nočejo preveč pogajati, je povedal. Stavka se je tako ob 18. uri začela in bo trajala do 2. ure zjutraj. Stavkajo vsi zaposleni delavci pri igralnih mizah v igralnicah Park in Perla v Novi Gorici ter Korona v Kranjski Gori in v igralnem salonu Drive In v Vrtojbi , to je okrog 500 delavcev. To kaže na absolutno nezaupanje upravi in na upravičenost sindikalnih zahtev, je še povedal Černigoj. Pogajanja za jutri niso predvidena, zato je pričakovati, da se bo stavka nadaljevala med 16. in 24. uro. Prihodnji teden pa uprava napoveduje tri zbore delavcev, kjer naj bi vsem zaposlenim pojasnili svoje poglede. Stavka se je začela ob 18. uri in bo trajala do 2. ure zjutraj. V Hitu napovedujejo tožbe Iz Hita pa so sporočili, da je pogajalska skupina SIDS na pogajanja prinesla pisni predlog, ki v celoti povzema njihove stavkovne zahteve, popušča le v plačevanju 2. pokojninskega stebra. Na ta dokument so pisno odgovorili takoj, pri čemer so utemeljili, zakaj vztrajajo na svojih odločitvah, in sprejeli predlog v zvezi z zamrznitvijo plačevanja dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Obnašanje vodstva sindikata ponovno dokazuje, da so pogajanja zgolj oblika zavlačevanja, namerno povzročanje škode in da dogovor z upravo ni njihov cilj, so zapisali. Kot ocenjujejo, bo neposredna škoda zelo velika, saj je december mesec, v katerem je obisk gostov največji in realizacija najvišja, ogromna pa je tudi posredna škoda. Zato smo se odločili, da bomo v primeru stavke v najkrajšem času vložili posamične odškodninske tožbe proti organizatorjem stavke. Kot dodajajo, je absurdnost stavkovnih zahtev toliko večja ob dejstvu, da se povprečne bruto plače igralniških poklicev ob igralnih mizah, ki so avgusta znašale 2.848 evrov , od septembra večajo in bodo v decembru predvidoma dosegle 3.306 evrov. Da bi čim bolj zavarovali delovni proces, pa tudi zaposlene, ki nočejo stavkati in so izpostavljeni različnim psihičnim, pa tudi fizičnim, pritiskom organizatorjev stavke, je uprava za primer stavke najela pomoč zunanjih varnostnikov. V ponedeljek bo na sodišče naslovila tudi predlog za izdajo začasne odredbe, s katero lahko sodišče stavko prepove, dokler ne presodi in se odloči glede utemeljenosti stavke, so zaključili v Hitu. Stavkovne zahteve V SIDS zahtevajo podaljšanje veljavnega sporazuma o delovnem času za igralništvo, preklic novega izračuna plač ter izplačilo razlik plač, zaostalih plačil v drugi pokojninski steber ter podaljšanje veljavnosti podjetniške kolektivne pogodbe do sprejema nove. Zadnjo stavko so igralniški delavci v Hitu sicer izvedli letošnjega maja, septembra pa je bila zaradi dogovora z upravo stavka preklicana.
|
negative
|
1,348
|
Bonitetna hiša D&B je v decembrskem poročilu ohranila rating Slovenije kot stabilen . So pa v hiši opozorili na upad povpraševanja in izvoza v državi. Največja bonitetna hiša na svetu Dun&Bradstreet D&B je v decembrskem poročilu ohranila rating Slovenije, ki je še vedno stabilen. Toda v tokratnem poročilu ni zapisano veliko vzpodbudnega za Slovenijo, saj se tuje povpraševanje po slovenskih proizvodih niža, domače ostaja šibko, izvoz pa je rahlo upadel. Ob zniževanju tujega povpraševanja in šibkem domačem povpraševanju se je obseg slovenskega izvoza glede na spodbudni junij nekoliko znižal, a je bil v avgustu še vedno za skoraj 15 odstotkov večji kot avgusta lani. Po oceni D&B je to rezultat upočasnjevanja svetovnega gospodarstva zaradi izteka rokov za fiskalne vzpodbude, ki so gospodarstva oživila v prvi polovici letošnjega leta. Pričakujejo, da se bo za zdaj ta proces še nadaljeval, so sporočili iz ljubljanske bonitetne hiše I, ki je partnerska družba D&B. Ker se je vlada odločila za dokaj radikalno zniževanje javne porabe zaradi zmanjševanja proračunskega primanjkljaja za skoraj tri odstotke, po ocenah D&B ni pričakovati, da bi tuje pojemajoče povpraševanje nadomestilo domače. Med glavnimi ovirami za vzpon gospodarstva sta tudi zmanjšanje dostopnosti sredstev za financiranje in velike težave v gradbeništvu. Obseg gradbenih projektov se je predvsem zmanjšal v infrastrukturi po dokončanju izgradnje avtocest in v gradnji stanovanj. Rating Slovenije ostaja nespremenjen pri DB2c, kar pomeni nizko tveganje in še vedno prvo mesto v regiji. Pristavka o nazadovanju oziroma krepitvi ni in je rating še vedno označen kot stabilen. D&B je sicer v decembrskem poročilu rating spremenila štirim državam. Znižala ga je Franciji in Portugalski, zvišala pa Tajski in Urugvaju. Švica po bonitetni oceni sameva na svetovnem vrhu.
|
neutral
|
1,349
|
Delavci v energetiki grozijo z odklopom elektrike, če bo sindikalist Sevčnikar ostal brez službe. A Slovenija v tem primeru ne bi ostala v temi. Elektriko bi kupovali drugje, razliko v ceni pa bi krili v Šoštanju. Delavci v energetiki grozijo z odklopom elektrike, če bo sindikalist Sevčnikar ostal brez službe. A Slovenija v tem primeru ne bi ostala v temi. Elektriko bi kupovali drugje, razliko v ceni pa bi krili v Šoštanju.
|
neutral
|
1,350
|
Zavarovalnica Triglav je prejela odredbo za uskladitev višine osnovnega kapitala. Ker ima dovolj razpoložljivega kapitala, bo nadzornemu svetu in naslednji redni skupščini delničarjev predlagala dokapitalizacijo. Agencija za zavarovalni nadzor v odredbi ugotavlja kršitev zakona o zavarovalništvu, ker naj bi osnovni kapital Zavarovalnice Triglav po stanju na dan 30. junij ne dosegal zajamčenega kapitala. V skupini premoženjskih zavarovanj naj bi bil za 10,4 milijona evrov nižji od zajamčenega, v skupini življenjskih zavarovanj pa za 7,7 milijona evrov nižji. Agencija je Zavarovalnici Triglav naložila odpravo kršitve najpozneje do 31. avgusta 2011. Odredba sicer še ni dokončna, je Zavarovalnica Triglav sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze. Kot pojasnjuje uprava, bo nadzornemu svetu in naslednji redni skupščini delničarjev predlagala povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe, saj na današnji dan razpolaga z zadostno višino razpoložljivega kapitala in je kapitalsko ustrezna.
|
neutral
|
1,351
|
Avstrijska banka Hypo bank je nakelskemu trgovcu odobrila 4,4 milijona likvidnostnega posojila. ''Smo edina tuja banka, ki je konkretno podprla ta del reševanja Merkurja,'' pravijo v banki. Vodstvo Hypo bank International se je danes odločilo, da Merkurju odobri 4,4 milijona likvidnostnega kredita. Gre za šestmesečni dogovor, v tem času pa bomo spremljali razvoj in napredek načrta prestrukturiranja Merkurja, je za 24ur.com povedala tiskovna predstavnica Hypo Alpe Adria Group Nataša Crnkovič. Smo edina tuja banka, ki je konkretno podprla ta del reševanja Merkurja, je dodala. Hypo bank je odobrila posojilo Merkurju. Dolgotrajnost pogajanj je posledica reševanja tehničnih vprašanj glede posojila, so pojasnili v banki, kjer novi kreditni odbor bolj previdno presoja tveganja in odobritve kreditov. Preostale iz konzorcija 11 bank so na drugi strani že minule tedne zagotovile sodelovanje pri zagotavljanju 35 milijonov evrov posojila nakelskemu trgovcu. Kljub pozitivni odločitvi Hypo banke o sodelovanju pri kreditiranju posojilo ni v skladu s pričakovanji. Dogovori so potekali namreč o dolgoročnem sindiciranem posojilu in ostale banke so odobrile kredite s petletno odplačilno dobo. V Hypo banki pa so se odločili za kratkoročno posojilo, vendar ne izključujejo možnosti njegovega poznejšega reprogramiranja, če bo uprava Merkurja zagotavljala pozitivne rezultate in se osredotočila tudi na dodatne oblike reševanje družbe. V celovški Hypo banki so izpostavili, da so edina avstrijska banka, ki sodeluje pri kreditiranju Merkurja in tudi ena redkih tujih, ki so se vključile v reševanje nakelskega podjetja. Je pa naš delež nadproporcionalen glede na delež naše vpletenosti na dolžniški strani, je poudarila predstavnica za odnose z javnostmi v banki Nataša Crnkovič. V Merkurju pričakujejo, da bodo kredit lahko tudi podaljšali V vodstvu Merkurja, kjer so sicer odobritev kredita za napolnitev prodajnih polic pričakovali že novembra, so pojasnili, da se tudi druge banke s takimi pogoji kreditiranja strinjajo. Zato bo uprava pogodbo v taki obliki predvidoma prihodnji teden predstavila upniškemu odboru in nadzornemu svetu, po njihovi potrditvi pa sodišče zaprosila za odobritev. Še pred tem bo uprava najprej preverila, ali je tako spremenjena kreditna pogodba še skladna z načrtom finančnega prestrukturiranja, kakršen je bil oddan sodišču. V Merkurju so pojasnili, da posojilo ostaja v višini 35 milijonov evrov, po preteku pol leta pa pričakujejo, da ga bodo lahko ob ustreznih rezultatih tudi podaljšali. Trenutno je Merkur sicer likviden in v postopkih nabave novih izdelkov. Po prejemu kredita, predvidoma v prihodnjih tednih, pa se bo obseg nabave lahko še povečal, je izjavo predsednika uprave Blaža Pesjaka sporočil Merkurjev predstavnik za odnose z javnostmi Rok Istenič.
|
positive
|
1,352
|
Fasada in okolica hiše sta nekaj, kar najprej pogledamo, ko pridemo na obisk. Tako kot je pomembno notranje oblikovanje za osebno počutje v ambientu in videz le-tega, sta pomembni tudi zunanjost in okolica vašega doma ali poslovnega prostora. Kamen na kamen palača Večino hiš še vedno krasijo fasade klasičnih barv in materialov, čeprav se čedalje pogosteje pojavljajo tudi fasade, obložene z dekorativnim kamnom. Slednje se uporablja predvsem kot fasada poslovnih zgradb, vedno bolj priljubljeni pa postajajo tudi pri gradnji klasičnih stanovanjskih hiš, saj ljudje menijo, da fasada poslovne zgradbe ali stanovanjske hiše kaže karakter in energijo ljudi, ki v zgradbi ali hiši preživijo večji del dneva. Od fasadnih oblog do kamnitih teras in dvorišč Kot popestritev ali zaščita fasade se lahko iz kamna pojavijo različne fasadne obloge. Fasadna obloga nima le zaščitne funkcije, ampak deluje tudi dekorativno. Fasade lahko obložimo v celoti ali le delno in s kamnitimi vzorci po meri izpopolnimo preostalo fasado. Dekorativni kamen je namenjen tudi kot okrasni kamen za zunanje terase in kamnita dvorišča, ustvarimo pa lahko cele kamnite mozaike, tudi v predelih, ki so stalno v stiku z vodo. Artesia narekuje svetovne trende dekorativnega kamna Odličen material za fasadne obloge, zunanje terase in dvorišča lahko pri nas dobimo v podjetju Interlux. Podjetje je namreč ekskluzivni zastopnik visokokakovostnega dekorativnega kamna italijanskega proizvajalca Artesia. Artesia kot eno izmed vodilnih podjetij narekuje svetovne trende tem na področju. V Interluxu vam ponujajo široko paleto oblik in barv Artesia dekorativnega kamna. K vrhunskemu izdelku spada tudi vrhunsko svetovanje Vsem, ki ne morete obiskati razstavnega salona podjetja Interlux, cenite pa osebno svetovanje, vam podjetje ponuja osebno svetovanje na domu. Predstavili vam bodo svojo ponudbo in vam svetovali glede možnosti tehničnih rešitev, ki bi bile za vas optimalne. Dogovorite se za termin osebnega svetovanja na telefonsko številko 031/319 007 ali jim preprosto preko spletnega obrazca pošljite zanimanje za osebni obisk in vas bodo za določitev termina poklicali sami.
|
positive
|
1,353
|
Delavci, zaposleni v igralnici Hit, spet stavkajo, saj z upravo niso našli skupnega jezika. Uprava sicer pravi, da je nova stavka nezakonita, sindikat pa poudarja, da to ni res. Sindikat igralniških delavcev SIDS je skladno z napovedmi ob 18. uri začeli ponovno stavkati. Uro pred začetkom stavke sta se sicer dobila pogajalska skupina uprave in stavkovni odbor, vendar dogovora nista sklenila. Delavci na igralnih mizah v igralnicah Perla in Park ter Kranjskogorski Koroni bodo stavkali do druge ure ponoči. Kot je povedal vodja stavkovnega odbora Iztok Černigoj, uprava ne popusti v svojih zahtevah. Neresno je že to, da nas povabijo na pogajanja uro pred začetkom napovedane stavke. S tem dokazujejo, da si ne želijo preprečiti stavke, je dejal Černigoj. V Hitovih igralnicah se obeta nova stavka. Povedal je še, da je predsednik uprave Drago Podobnik, ki ga tudi tokrat ni bilo na pogajanja, na zborih delavcev grozil z odškodninskimi tožbami, in to ne le proti organizatorjem stavke. Danes so nas želeli prepričati, da stavka ni legalna, ker ni bila podana napoved zanjo, vendar smo današnjo stavko napovedali že ob prvi stavkovni napovedi novembra letos, je dejal in dodal, da jim je o zakonitosti stavke pritrdilo celo delovno sodišče, ki je zavrnilo zahtevo uprave o začasni prepovedi stavke. Odločitev o tem je uprava Hita prejela v petek. Pogajalska skupina uprave je pogajalcem SIDS podrobno predstavila za sanacijo podjetja nujno potrebne spremembe, predvsem predlog novega razporejanja delovnega časa. SIDS je vztrajal pri nespremenjenem načinu razporejanja ter ob 18. uri začel stavko, zato je pogajalska skupina uprave pogajanja za danes zaključila. Meni namreč, da so pogajanja namenjena prav preprečevanju stavke. Še enkrat je opozorila, da današnja stavka v zadnji napovedi ni bila napovedana, da je nezakonita in da bodo za škodo odgovarjali tako organizatorji kot stavkajoči. Pogajalci uprave so predstavnikom SIDS predlagali, naj prekličejo vse stavkovne napovedi in se srečajo ponovno v sredo, 15. decembra. Uprava se je ves čas pripravljena dogovarjati in iskati skupne rešitve, ki bi bile zakonite, ki bi ustrezale spremenjenim potrebam tega podjetja in ki bi hkrati ne povečevale stroškov. Zahteve SIDS naravnost rušijo sanacijski program in s tem podjetje, so še zapisali v sporočilu v upravi Hita.
|
negative
|
1,354
|
V Hitu mineva že drugi konec tedna, ko stavkajo delavci na igralnih mizah. Tako je bistveno okrnjena Hitova igralniška ponudba, zaradi zmanjšanega števila obiska in nezadovoljstva gostov pa nastaja neposredna in posredna škoda. Ob 16. uri so igralniški delavci v novogoriških igralnicah Park in Perla ter v Koroni v Kranjski Gori ponovno začeli stavkati. Kot je potrdil predsednik novogoriške enote Sindikata igralniških delavcev SIDS v Hitu Iztok Černigoj, bo stavka trajala do 24. ure. V sobotni stavki je sodelovalo 218 zaposlenih v igralnicah v Parku, Perli v Novi Gorici ter v Koroni v Kranjski Gori. Kot so sporočili iz uprave Hita, gre skoraj izključno za oddelke igralnih miz, le nekaj je bilo blagajnikov in drugih delavcev. Ponekod pa se je zgodilo, da so se na delo vrnili nekateri zaposleni, ki so stavkali konec prejšnjega tedna. Obisk slabši, gosti nezadovoljni O škodi je po besedah Katje Kogej iz kabineta predsednika uprave Hita še prezgodaj govoriti, saj bo ocenjena jutri. Velika je predvsem zamera pri gostih, ki so prišli iz oddaljenih krajev Italije in so pot in bivanje plačali sami. Nekatere skupine gostov žal odhajajo iz Parka že danes namesto jutri, je še povedala Kogejeva. Kot je še povedala Kogejeva, je bilo nocoj v igralnici novogoriškega hotela Park okrog 900 gostov, pretežno Italijanov, kar je približno 200 manj, kot je to običajno. Vendar je med tistimi gosti, ki za stavko niso vedeli in so obiskali danes eno od Hitovih igralnic v Novi Gorici, bilo kar 70 ali več odstotkov takih, ki so bili razočarani nad ponudbo. V igralnici Perla je bilo tudi nekaj zmagovalcev na zadnjem poker turnirju, ki je potekal v tamkajšnji dvorani za poker, ki so razočarani igralnico zapustili in odšli igrat drugam. Medtem je bilo po besedah direktorja Perle Vasje Mihlja v Perli okrog 1400 gostov, kar je od 400 do 500 manj kot ponavadi ob nedeljskih večerih. Tudi ostali gostje so bili vidno razočarani, kar je zagotovo slaba reklama za nadaljnje poslovanje. Uprava Hita napovedala odškodninske tožbe Konec prejšnjega tedna, ko so igralniški delavci ravno tako stavkali osem ur v soboto in prav toliko v nedeljo, je sicer ocenjena na 416.000 evrov. Uprava Hita pa je proti organizatorjem stavke že napovedala odškodninske tožbe, prav tako stavkajoči ne bodo dobili plačanih delovnih ur za čas stavke. Uprava je medtem zaposlenim tudi sporočila, da stavka v prostorih ni mogoča. To je bila namreč ena izmed dopolnitev stavkovne napovedi SIDS z dne 6. decembra. Stavkovnemu odboru zato ne bo dovolila vstopa v prostore za počitek, saj se je doslej dogajalo, da so organizatorji stavke izvajali velike pritiske na zaposlene in jih tudi tam zavajali s svojimi informacijami, je še dodala Katja Kogej. Iztok Černigoj je sicer zaradi te prepovedi že napovedal kazensko ovadbo proti upravi, saj naj bi s prepovedjo vstopa stavkovnemu odboru v igralnice kršili zakon o stavki. Pred začetkom današnje stavke ni prišlo do novega srečanja med pogajalskima skupinama uprave in sindikatov. Včerajšnja ponudba uprave je bila, da bi zamrznili stavko do 15. decembra, ko bi se sešli na ponovnih pogajanjih. V SIDS pa še vedno vztrajajo pri tem, da bi se jim na pogajanjih pridružil predsednik uprave Drago Podobnik, kar se do zdaj še ni zgodilo.
|
negative
|
1,355
|
Petrol naj bi SCT zaradi dolgov blokiral kartico magna, s katero so točili gorivo. V SCT in na Petrolu blokade niso želeli komentirati. Tovornjak SCT Tednik Reporter je poročal, da je Petrol SCT zaradi neplačila dolgov zablokiral kartico magna, s katero na njihovih bencinskih servisih točijo gorivo za vso mehanizacijo. Dela na gradbiščih naj bi tako obstala. Informacijo naj bi za časnik potrdil tudi eden izmed zaposlenih na Petrolovi črpalki. Ja, res je. V prejšnjih dneh so bile kartice magna podjetja SCT blokirane. Prevozniki niso mogli točiti goriva, je dejal za tednik. Že pretekli teden pa so se pojavile tudi govorice, da naj bi v SCT že pripravljali predlog prisilne poravnave, regrese in plače zaposlenih pa naj bi znižali na minimalno raven. V SCT in na Petrolu uradno glede poslovanja ne želijo dajati informacij.
|
negative
|
1,356
|
Zbor stavkajočih delavcev, ki v podjetju Tom še vedno niso dobili plač in prispevkov, se je sestal s predsednikom upravnega odbora Gričarjem. Uprava ne namerava ugovarjati stečaju. Delavci mokronoškega pohištvenega podjetja Tom, ki so zaradi zaostalih plačil 27. septembra začeli stavko, so se danes sešli s predsednikom upravnega odbora družbe Brunom Gričarjem. Ta je pojasnil, da uprava predlogu stečaja, ki ga je na skupno pobudo delavcev vložil eden izmed delavskih upnikov, ne bo nasprotovala. Kot je sekretarka novomeške območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Majda Marolt povedala, je Gričar dan preden preteče zakonsko predvideni rok za vložitev ugovora na 24. novembra vloženi predlog stečaja delavkam in delavcem povedal, da se uprava z njim strinja. Po njenih besedah sedaj zaposleni v Tomu upajo, da bodo postopki povezani s predlogom stečaja čim prej stekli in da bo novomeško okrožno sodišče v kratkem oklicalo stečaj, stečajni upravitelj pa nato, najmanj v 15-dnevnem odpovednem roku odločil, koga in kdaj bodo odpustili. Kot je ocenila, se bo usoda zaposlenih sedaj lahko razpletla, vsekakor pa ti ne bodo še ta ali prihodnji mesec dobili nobenih izplačil. Takoj ko bo objavljen stečaj, jih bodo sindikalisti obvestili, kako je s prijavami na zavod za zaposlovanje, je še povedala Maroltova. Stečaj je za 150 Tomovih delavk in delavcev v Mokronogu in Slovenj Gradcu, ki od oktobra stavkajo na domu, najboljša rešitev, je večkrat ugotovila tudi Tomova sindikalistka Andreja Žago, družba pa stavkajočim dolguje tretjino julijske plače, septembrsko in oktobrsko plačo, je dejala. Poleg tega uprava zaposlenim v Tomu od februarja ni plačala socialnih prispevkov, od junija tudi prispevkov za zdravstveno zavarovanje, Tom pa ima blokirane vse račune, je še povedala Žagova. Predlog stečaja je 24. novembra vložil eden izmed delavskih upnikov, v torek pa poteče zakonsko predvideni rok za vložitev ugovora.
|
negative
|
1,357
|
Premier Pahor napoveduje, da nas čaka zahtevno leto. Kakšni bodo gospodarski rezultati v letu 2011, namreč ni odvisno od razmer v Sloveniji, ampak v mednarodni skupnosti. Borut Pahor Slovenija je izšla iz recesije, ne pa tudi iz krize, ta bo trajala dlje časa, je ocenil premier Borut Pahor. Menim, da tako močno porušeno ravnovesje politične, gospodarske, vojaške moči, kot smo mu priča v mednarodni skupnosti, ne more miniti brez varnostne situacije, je dejal premier, razen če bo zgodovina presenetila in bo prišlo do uravnoteženja teh moči . Rezultatov Slovenije za prihodnje leto ne upa napovedati. Ne zavoljo domače, ampak mednarodne situacije. Ta je bolj pomembna, kot si Slovenci predstavljamo. Smo majhna in odprta ekonomija, veliko bolj dovzetna za dogodke v mednarodni ekonomiji in politiki. Mislim, da se gibljemo proti točki, ki je manj predvidljiva, kot je bila pred časom, je ocenil. Vendar pa gospodarski kazalci na za Slovenijo pomembnih trgih, kot so nemški, francoski in avstrijski, kažejo navzgor, zato Pahor upa, da se bomo znali z izkušnjami izogniti kakšnim stvarem, ki bodo poslabšale dobre gospodarske obete za prihodnje leto . Pričakuje težavno leto, ker vlada po pokojninski reformi načrtuje tudi reforme v zdravstvu, na trgu dela in v javni upravi. Vse pa je, pravi, odvisno od temeljnega zaupanja v politiko, da dela za skupno dobro, da ljudje ne bodo menili, da se za nepopularnimi ukrepi skrivajo parcialni interesi . Vprašanje je, ali bo javnost zdržala ta izjemno napet lok sprememb , dodaja. Upa, da bo pokojninska reforma sprejeta, saj da je bistvena za konsolidacijo javnih financ in eden glavnih stebrov konkurenčnosti države. Če bo referendum, se bo treba boriti, da bo reforma uspela, je dejal, a dodal, da se zaveda, da je to nepriljubljen ukrep in da bodo ljudje težko rekli, da si bodo zavestno nakopali nekatere dodatne obveznosti .
|
neutral
|
1,358
|
Evropski parlament je na plenarnem zasedanju potrdil dodelitev 2,2 milijona evrov pomoči za nekdanje delavce Mure. Pomoč mora sedaj odobriti še Svet EU. Poslanci v evropskem parlamentu Evropski parlament je danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu podprl dodelitev sredstev iz sklada za prilagoditev globalizaciji nekdanjim delavcem Mure. Za pomoč je glasovalo 489 poslancev, 51 jih je bilo proti, 19 pa vzdržanih. Slovenija je za pomoč 2554 odpuščenim presežnim delavcem nekdanjega pomurskega tekstilnega velikana aprila zaprosila za dobra 2,2 milijona evrov, sama pa bo prispevala 1,2 milijona evrov. Evropska komisija je slovensko vlogo za pridobitev sredstev iz globalizacijskega sklada za Muro potrdila 19. oktobra, 9. novembra pa jo je potrdil tudi odbor Evropskega parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve. Po potrditvi v Evropskem parlamentu je na potezi še Svet EU. Evropska pomoč bo namenjena za financiranje različnih oblik pomoči za presežne delavce Mure, ki jih v okviru aktivne politike zaposlovanja že izvajajo Sklad dela Prekmurje in Regionalni sklad dela za Pomurje ter zavod za zaposlovanje. Gre za pomoč pri iskanju zaposlitve, programe izobraževanja in prekvalifikacije, poklicno usmerjanje, usposabljanje na delovnem mestu, spodbujanje samozaposlitve ter podjetniške pobude in motivacijske ter informacijske delavnice. Prošnja za pomoč delavcem Mure je za zdaj edina prošnja Slovenije za sredstva iz tega sklada. Slovenija sicer tudi še preučuje možnost za podajo vloge za pridobitev sredstev iz tega sklada za delavce Vegrada in Preventa.
|
positive
|
1,359
|
Znana dilema med nesramno bogatimi kaj kupiti nekomu, ki ima že vse? Ameriška revija Robb Report spada med tiste tiskane publikacije, ki tedensko predstavljajo svet visokega in navadnim smrtnikom nedosegljivega prestiža. Skromnih 44 milijonov evrov A letos so se, kot kaže, spustili nekoliko bolj na zemljo, potem ko so nam lansko leto predstavili najdražje božično darilo vseh časov. To je bil tandem dveh po meri in individualnih željah izdelan par med sabo usklajene mega jahte in reaktivnega letala. Cena, za katero so celo trdili, da je promocijska, je takrat znašala okroglih 500 milijonov ameriških dolarjev. Seveda moramo biti precej pokroviteljski, ko govorimo o spuščanju na zemljo , saj božični namigi tudi letos dosegajo ceno nekaj deset milijonov dolarjev. Tako ob koncu leta izberejo pet najboljših namigov, ki bodo razjasnili obraz posameznim bogatašem. In to za vsote, s katerimi bi lahko razveselili na tisoče lačnih in bolj skromnih ust! Na vrhu kraljuje 50-metrska jahta Aquos Star Fish, vredna 44 milijonov dolarjev, sprejme 10 ljudi, dobavili pa vam jo bodo leta 2012, za ta denar pa boste dobili tudi tritedensko prestižno potovanje za 10 oseb na njeni sestrski ladji, da boste lažje počakali na svojo. Oglejte si še preostala izjemno prestižna darila, od tistih v zraku, na cesti, iz temnih globin trezorjev, ali pa iz sveta zabave nekaj podobnega, kot si je svoje čase na vrt postavil Michael Jackson ... Kolekcija redkih diamantov za 10 milijonov dolarjev
|
neutral
|
1,360
|
Oktobra se je povprečna plača rahlo zvišala, znašala je 964,5 evra neto. Plača je bila tako 0,1 odstotka višja kot septembra in 3,1 odstotka višja kot oktobra lani. Povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji je oktobra znašala 1487,86 evra, kar je 0,2 odstotka več kot septembra in 2,7 odstotka več kot oktobra lani. Povprečna neto plača je bila 964,48 evra oziroma 0,1 odstotka več kot septembra in 3,1 odstotka več kot oktobra lani, je danes objavil državni statistični urad. Zaposlena oseba je v prvih desetih mesecih letos v povprečju zaslužila 1477 evrov bruto na mesec oziroma 3,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Realno se je povprečna mesečna bruto plača za oktober glede na september zvišala za 0,1 odstotka, glede na lanski oktober pa za 0,8 odstotka. Povprečna mesečna bruto plača za oktober 2010 se je glede na september 2010 najopazneje zvišala v koroški za 1,4 odstotka in v spodnjeposavski statistični regiji za 1,1 odstotka. Najopazneje se je znižala v goriški za 1,2 odstotka in v notranjsko-kraški statistični regiji za 0,8 odstotka. Povprečna bruto plača za oktober se je v primerjavi s septembrom zvišala v večini področij dejavnosti, najopazneje v dejavnostih druge raznovrstne poslovne dejavnosti za 1,9 odstotka in poslovanje z nepremičninami za 1,7 odstotka. Najbolj se je znižala v dejavnostih promet in skladiščenje za 4,2 odstotka in rudarstvo za 3,4 odstotka.
|
positive
|
1,361
|
Skoraj 50 delavcev v pohištvenem podjetju Dom, ki pričakujejo zadnje plače in so na čakanju, bodo na informacije o morebitnem stečaju morali počakati vsaj do začetka stečajnega postopka v matičnem Tomu. Delavci podjetja Dom oprema, ki so od začetka meseca doma na čakanju, so se ponovno zbrali v obratih v Železnikih in Cerknem. Od direktorja so pričakovali obljubljeni predlog za stečaj, vendar bodo na to težko pričakovano potezo, ki bi jih rešila brezplodnega čakanja, morali počakati vsaj do začetka stečajnega postopka v matičnem Tomu. Po zboru delavcev v obeh obratih je sekretarka gorenjske organizacije Sindikata lesarstva Slovenije Olga Drabik pojasnila, da si direktor Dom opreme Štefan Lotrič še vedno ne upa vložiti predloga za stečaj, čeprav je to edina možnost. Skoraj 50 zaposlenih je namreč še vedno doma na čakanju, dela nimajo in si ga tudi ne obetajo, podjetje ima blokirane račune ter niti sredstev za plače in nakup materiala. Ogorčeni smo nad tem, da se to dogaja. Država bi morala urediti, da se v primeru neizogibnega stečaja na njegovo vložitev ne čaka v nedogled, je opozorila Drabikova in izpostavila odgovornost jamstvenega sklada, ki bi lahko ukrepal. Spomnila je tudi na nekatere podobne primere v državi, ko ob zavlačevanju vodstev družb in lastnikov delavci brez obeta, da bi dobili povrnjene zaostale plače ali da bi dočakali celo redne plače, hodijo po pomoč na humanitarne ustanove. Želijo si, da bi se čim prej sprožil stečajni postopek in bi vodenje podjetja prevzel stečajni upravitelj. Delavci Dom opreme bi se po 15-dnevnem odpovednem roku tako vendarle lahko prijavili na zavod za zaposlovanje in dobili vsaj osebne prihodke iz tega naslova. Nekaj sredstev bi si kasneje lahko obetali tudi iz stečajne mase, vendar te ne bo veliko, saj so nepremičnine pod hipoteko, bančni računi pa prazni in blokirani. Zaposleni v Dom opremi se sedaj vendarle nadejajo, da bo še pred koncem tega tedna oklican stečaj za matični Tom in da bo temu sledila tudi vložitev predloga za stečaj za njihovo podjetje. Da bo vložil predlog za stečaj, jim sicer direktor obljublja že od začetka decembra, vendar z odločitvijo odlaša, češ da čaka na razplet v Mokronogu. Upajmo, da bo direktor res predlagal stečaj, sicer ga bomo mi, je poudaril sindikalni zaupnik za obrat Cerkno Franci Štucin in dodal, da medtem delavci ostajajo doma in v socialni stiski. Upa, da bo postopek stečaja v roku enega tedna vendarle sprožen, čeprav delavci direktorju ne verjamejo več, saj na računih podjetje nima niti denarja za začetek postopka. Zato se bodo delavci poskušali obrniti kar na stečajnega upravitelja Toma, ko bo ta imenovan.
|
negative
|
1,362
|
Ministrica Radićeva upa, da bodo pristojni v Adrii Airways uspeli pripraviti program sanacije, ki bo uspešen. Družba je namreč precej zadolžena, letno pa ima okoli 14 milijonov evrov izgube. Darja Radić Stanje v Adrii Airways je podobno kot v precejšnjem delu slovenskega gospodarstva. Pristojni morajo pripraviti program sanacije in upam, da bodo pri tem uspešni in da bodo našli formulo za rešitev podjetja iz težav, je na novinarski konferenci po seji vlade dejala ministrica za gospodarstvo Darja Radić. Adria Airways zaradi visoke zadolženosti pripravlja program prostovoljne poravnave. Do konca leta naj bi program že tudi uskladili z vsemi vpletenimi. V tem trenutku načrtujemo leto 2011 in pri tem moramo načrtovati tako, da bo lahko Adria preživela. V letih 2011 in 2012 ima namreč Adria zelo visoke obveznosti za vračilo kreditov, je v torek povedal predsednik upravnega odbora družbe Maks Tajnikar. Družba ima kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti pri kreditih za 86 milijonov evrov ter okoli 30 milijonov evrov pri dobaviteljih. Tajnikar pravi, da so pri pripravi programa v precepu, ali poskušamo urediti tudi nekatera zastarela vprašanja, kar se nanaša na upnike, ali pa tega ne bomo uredili in potem Adria kake velike perspektive nima . Vodstvo želi, da bi družbo konsolidirali v takšni meri, da bo primerna za vstop strateškega partnerja.
|
neutral
|
1,363
|
Novomeško sodišče je začelo stečajni postopek tovarne Tom iz Mokronoga. Stečajna upraviteljica je postala Darja Erceg, čas za prijavo terjatev pa je do vključno 16. marca. Okrožno sodišče v Novem mestu je danes začelo stečajni postopek tovarne opreme Tom iz Mokronoga. Za stečajnega upravitelja je imenovalo odvetnico Darjo Erceg, upniki pa imajo do vključno 16. marca 2011 čas za prijavo terjatev, je razvidno iz sklepa in oklica, ki ga je sodišče danes objavilo na spletnih straneh Ajpesa. Stečaj mokronoškega Toma s skupno 150 zaposlenimi v Mokronogu in Slovenj Gradcu, ki od konca septembra stavkajo ali pa so na čakanju, je na skupno pobudo delavcev predlagal upnik Damjan Burger. Ta je založil tudi predujem za kritje stroškov začetka stečajnega postopka, uprava družbe na čelu s predsednikom upravnega odbora Brunom Gričarjem pa predlogu za stečaj ni nasprotovala. Začel se je stečajni postopek tovarne Tom. Glede na to, da v družbi s predlogom za stečaj soglašajo, sodišče domneva, da je podjetje insolventno, zato se je odločilo za začetek stečajnega postopka, je zapisano v sklepu o začetku stečajnega postopka. Sklep še ni pravnomočen, pritožbe nanj so možne v 15 dneh. Zaposleni v podjetju Tom stavkajo ali pa so na čakanju na delo že od konca septembra. Podjetje jim dolguje tretjino julijske plače ter septembrsko in oktobrsko plačo. Poleg tega uprava zaposlenim v Tomu od februarja ni plačala socialnih prispevkov, od junija tudi ne prispevkov za zdravstveno zavarovanje, Tom pa ima blokirane vse račune, je pred dnevi povedala Tomova sindikalistka Andreja Žago. Z mokronoško družbo Tom sta med drugim povezani podjetji Tomip in Dom oprema. Invalidsko podjetje Tomip s 37 zaposlenimi je v stečaju od 29. oktobra letos. Na predlog za stečaj pa čaka tudi 50 zaposlenih v podjetju Dom oprema z obratoma v Železnikih in Cerknem, ki so doma na čakanju.
|
negative
|
1,364
|
Iz nadzornega sveta GP Bežigrad sta bila razrešena nekdanja predsednica uprave Vegrada Hilda Tovšak in Matej Košič, ki je bil direktor Vegradove hčerinske družbe Vedela. Hilda Tovšak Delničarji Gradbenega podjetja GP Bežigrad so na skupščini sprejeli sklep, da se iz nadzornega sveta odpokličeta dosedanja člana, in sicer nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak in Matej Košič, ki je bil direktor Vegradove hčerinske družbe Vedela. Za preostanek mandata nadzornikov, kar pomeni do 24. septembra 2012, je skupščina v nadzorni svet kot predstavnika kapitala imenovala Tomaža Kosa in Iztoka Zrimška, ki bo zastopal interese delavcev. Tretji član nadzornega sveta pa ostaja predstavnik Nove Ljubljanske banke Srečko Praznik, je povedal predstavnik podjetja Polde Blatnik. Delničarji so sprejeli tudi statutarne spremembe, po katerih ima nadzorni svet GP Bežigrada tričlanski nadzorni svet, vsi nadzorniki pa imajo enake pravice in dolžnosti. Novi član nadzornikov Kos je pojasnil, da poslovanje GP Bežigrad teče normalno, čeprav tudi to podjetje čuti posledice negotovih razmer v slovenskem gradbeništvu in povezav oz. poroštev z velenjskim Vegradom. Obseg poslov se je tako družbi letos precej zmanjšal, zaradi česar naj bi letošnji prihodki upadli za 40 odstotkov, izguba po prvih ocenah pa naj bi znašala približno 700.000 evrov.
|
neutral
|
1,365
|
Nadzorni svet Save je za novega predsednika uprave družbe imenoval nekdanjega člana uprave NLB Mateja Narata. Z marcem bo nasledil dolgoletnega prvega moža Janeza Bohoriča, ki ne bo dobil odpravnine. Matej Narat Nadzorni svet Save se je sporazumel z Janezom Bohoričem za predčasno prekinitev opravljanja funkcije predsednika uprave. Funkcijo bo prenehal opravljati z dnem sprejetja letnega poročila Save na nadzornem svetu v marcu 2011. Takrat bo funkcijo predsednika uprave začel opravljati 43-letni Matej Narat. Narat, ki je magister ekonomije, je poklicno pot začel leta 1991 na ljubljanski ekonomski fakulteti, po treh letih pa se je kot vodja zakladništva pridružil Factor banki. V letu 1998 je prevzel vodenje marketinške agencije Studio Marketing J.W.T., med letoma 1999 in 2002 pa je bil izvršni direktor za komercialo v banki SKB. Julija 2002 je prevzel mesto člana uprave v NLB, kjer je v letu 2007 začel drugi mandat. Maja letos je bil z odložnim pogojem pridobitve licence Banke Slovenije imenovan za predsednika uprave Abanke Vipa. Toda Banka Slovenije mu po več mesecih čakanja licence ni podelila, pri čemer razlogov za to odločitev ni navedla. Bohorič brez odpravnine Janez Bohorič Zaradi predčasnega sporazumnega zaključka mandata se je Janez Bohorič odrekel pravici do odpravnine. Nekaj časa pa bo ostal svetovalec novemu predsedniku uprave. Kadrovski postopki glede sestave nove uprave se nadaljujejo. Bohorič je sicer prepričan, da bo Narat dobro nadaljeval vodenje Save in uspešno izvedel finančno prestrukturiranje, saj ima primerno izobrazbo in izkušnje na področju bančništva. Bohorič je ob tem pojasnil, da odločitve o predčasni razrešitvi sicer ni pričakoval, vendar je v kontekstu vsega, kar je do nje pripeljalo, ne obžaluje. Drugače ne bi vanjo sporazumno privolil in se odpovedal odpravnini. Dejstvo, da se je pojavil res primeren kandidat, ki mu bom z veseljem predal svojo funkcijo, je gotovo eden od razlogov za sporazumno prekinitev, je pojasnil Bohorič, ki je predsednik nadzornega sveta Abanke Narata imel priložnost spoznati, ko je ta kandidiral za predsednika uprave Abanke. Mislim, da bo dobro nadaljeval vodenje Save in da je v tem trenutku, ko je Sava pred finančnim in poslovnim prestrukturiranjem, pravzaprav po svoje sreča, da smo dobili takšnega kandidata, ki bo skupaj s tistimi, ki smo jih predlagali in za katere upam, da jih bo vklopil v svoj tim, res uspešno lahko vodil Savo, je dejal Bohorič, ki je sicer sprva za naslednika predlagal svoja sodelavca Antonijo Pirc in Igorja Hafnerja. Narat je človek, ki bo svojo vizijo finančne sanacije in nadaljnjega razvoja skupaj s sodelavci, ki mu jih bom zapustil v Savi, znal uspešno razvijati in uresničiti, meni Bohorič, ki bo vodenje Save svojemu nasledniku prepustil po sprejetju letnega poročila predvidoma marca. Sam pa bo za toliko časa, kot ga bo Narat potreboval in ne za dlje kot do sredine julija, ko bi se mu tudi sicer iztekel mandat predsednika uprave, postal njegov svetovalec. Bohorič je prepričan, da Naratu zapušča Savo v kar dobri kondiciji, ki bi bila lahko še višja, če se ne bi zgodila nesreča z Merkurjem . Kljub temu je Bohorič ponosen na pot, ki jo je v 14 letih njegovega predsedovanja upravi prehodila Sava. V tem času smo podvojili kapital, kar pomeni, da smo sprejeli mnogo več pozitivnih kot pa slabih odločitev, je ocenil in dodal, da se jim ni niti sanjalo, da se lahko zgodba z Merkurjem konča z razvrednotenjem njihovega premoženja. Zlasti zaradi slabe naložbe v Merkur ima Sava letos slabe poslovne rezultate in visoko zadolženost. Imamo rezerve, iz katerih bomo ta negativni rezultat konec leta pokrili in tudi zagotovili sredstva za izplačilo dividend našim delničarjem v naslednjem letu, je zagotovil Bohorič, a dodal, da bo potrebno dezinvestirati, če se želi Sava vrniti v čase izjemno dobre finančne kondicije in nadaljevati investicijske cikluse. Sava je bila že v težjih razmerah, pa smo jih preveslali, je povedal že upokojeni predsednik uprave Save, ki je na čelu Kranjske družbe od leta 1995, Savo pa je vodil tudi od leta 1978 do leta 1984. Spomnil je na pomanjkanje deviz za nakup surovin v času Jugoslavije in na prehod Save iz gumarstva v druge dejavnosti. Bohorič upa, da bo Sava, katere večinski delež je naprodaj, tudi v prihodnje imela strateške lastnike, ki bodo podpirali strategijo razvoja in na ta način omogočali, da se bodo zlasti dejavnosti gumarstva in turizma ter tudi druge dejavnosti še naprej uspešno razvijale, zagotavljale delovna mesta in nadaljnjo rast. Je vzrok za menjave Merkur? Razlogov za predčasno zamenjavo uprave v Savi niso navedli, neuradno pa naj bi bil povod zanjo slabo poslovanje podjetja, ki izhaja zlasti iz slabe naložbe v Merkur. Posledično je letos Sava v prvih devetih mesecih zabeležila kar 80 milijonov evrov izgube. Nadzorniki so v zvezi z Merkurjem v četrtek podali soglasje k predlogu uprave za uresničitev prodajne opcije na osnovi kupoprodajne pogodbe za delnice Merkurja med Savo in Merfinom. Upravo so pooblastili, da opcijo za prodajo preostalega 10-odstotnega deleža v Merkurju do Merfina uveljavi še letos pred iztekom pogodbenega roka in da stori vse potrebno za uspešno izterjavo te terjatve. Uprava Save je nadzorni svet tudi obvestila, da je prejela obvestilo delničarjev družbe v zvezi z začetkom prodaje več kot 50 odstotkov delnic družbe. Delničarji NFD Holding, PSL Storitve, Oddus, Finetol in Gorenjska banka so namreč skupaj z drugimi delničarji oblikovali paket za prodajo delnic, ki znaša več kot 50 odstotkov vseh delnic. Delničarji pričakujejo, da bo prodaja zaključena v šestih do sedmih mesecih. Kot navajajo v Savi, bo uprava Kranjske družbe delničarjem pri postopku prodaje Save zagotavljala maksimalno podporo. Hkrati si uprava želi, da bi Sava tudi v prihodnje imela dolgoročno stabilne delničarje, ki bodo podpirali zastavljeno strategijo družb Poslovne skupine Sava.
|
positive
|
1,366
|
Do konca tega leta se resnično splača zamenjati dobavitelja električne energije. GEN-I vam poleg najnižjih cen električne energije, v prvem mesecu izda račun za samo en evro! Izračun je enostaven če plačujete na primer 51 evrov na mesec za električno energijo in vse ostale stroške, vam GEN-I podari 50 evrov. »,Bolj se seveda splača večjim porabnikom, vendar je tudi za gospodinjstva z manjšo porabo dolgoročno prihranek kar velik, meni dr. Robert Golob, predsednik uprave GEN-I, in doda, da se prestop h GEN-I splača tudi manjšim poslovnim odjemalcem, ki dobijo za cel mesec električno energijo zastonj plačajo torej le ostale stroške, ne pa tudi same energije. Kakšen je postopek zamenjave dobavitelja, koliko časa traja in ali lahko ostanemo brez elektrike? Ne, v nobenem primeru ne more vaše gospodinjstvo ali obrt ostati brez električne energije. Zamenjava je popolnoma preprosta, saj vam vzame le pet minut časa. Poiščite zadnji račun za elektriko, pokličite na 080 15 58 ali oddajte obrazec na pocenielektrika.si. Čez dva do tri dni boste prejeli pogodbo, ki jo podpisano vrnete in s tem je za vas postopek zamenjave dobavitelja električne energije končan. Če oddate zahtevek za zamenjavo do desetega v mesecu, boste lahko že s prvim dnem naslednjega meseca odjemalec GEN-I. Kako ugotoviti, kateri dobavitelj električne energije se najbolj splača? Na brezplačni številki 080 15 58 bodo to z veseljem storili za vas. Le poiščite vaš zadnji račun za elektriko in pokličite. Splača pa se preveriti tudi na primerjalniku cen Agencije Republike Slovenije za energijo na agen-rs.si. Lahko preklopim na GEN-I ne glede na to, v kateri občini sem? Seveda, GEN-I popolnoma nemoteno in zanesljivo dobavlja električno energijo po celi Sloveniji, je pa tudi mednarodni trgovec, ki deluje na 14 tujih trgih od Dunaja do Aten. Izkoristite izjemno priložnost in si še danes zagotovite cenejšo elektriko na pocenielektrika.si. Video
|
positive
|
1,367
|
Potem ko je družba SCT Obrati, hčerinska družba SCT, vložila predlog za stečajni postopek, naj bi enako storila tudi družba SCT Gem. Vložen pa je tudi predlog za stečaj SCT d.d. Zidar naj bi želel potopiti neuspešne hčerinske družbe, izčrpati matično družbo in najverjetneje s tujim partnerjem ustanoviti podjetje s čisto bilanco. Potem ko je družba SCT Obrati, hčerinska družba SCT, na ljubljanskem okrožnem sodišču vložila predlog za stečajni postopek, naj bi enako danes storila tudi družba SCT Gem. SCT Gem je v sistemu SCT največji poslovni vir, opravlja pa prevozne storitve in strojne storitve gradbene mehanizacije. Vložen je tudi predlog za stečaj SCT d.d. Podjetje SCT Gem, katerega direktor je Miha Zidar in ima 400 zaposlenih, ima tudi lastne zmogljivosti za vzdrževanje strojev in vozil. Sodišče je po poročanju Dnevnika v zadnjem času prejelo več zahtev za stečaj hčerinskih družb SCT. Te vlagajo njihova vodstva, glede na to, da so največji upniki teh družb prav podjetja iz skupine SCT d.d., pa je upravičena domneva, da gre za programirane stečaje, namenjene zniževanju števila zaposlenih in varčevanju pri izplačilu odpravnin. Medtem pa je podjetje Instalacije Grosuplje na ljubljansko okrožno sodišče vložilo tudi zahtevo za stečaj SCT d.d. Informacijo so nam potrdili na sodišču, direktorica podjetja Irena Marta Lipar Oštir pa je za Dnevnik dejala Za to smo se odločili zaradi več let stare terjatve, ki jo imamo do SCT. Zgolj glavnica je vredna okrog pol milijona evrov. Iz SCT so nam sporočili, da uradnega obvestila s strani sodišča o predlogu za stečaj niso dobili. Predlog za začetek stečajnega postopka je bil vložen le za družbo SCT Obrati, dodajajo. V družbi je zaposlenih približno 250 ljudi, plače pa bodo prejemali, tako kot so jih vedno do zdaj, zagotavljajo na SCT. Plombe na sedem družb Okrajno sodišče v Ljubljani je medtem pred dnevi ugodilo predlogu enega od upnikov SCT, družbi Liko Liboje, ki mu SCT dolguje dobrih 197.000 evrov s pripadajočimi obrestmi, in mu s predhodno odredbo vpisalo zastavno pravico na pomembnem delu premoženja v lasti SCT. Plombe je sodišče po pisanju Dnevnika vpisalo na deležih SCT v sedmih družbah v SCT Naložbah, Bitumi, Kamnolomu Verd, SCT Asfaltih, Rimskih Toplicah, Begradu in Hidrotehniku. Hkrati je sodišče tudi zamrznilo terjatve, ki jih ima SCT do Družbe za avtoceste v RS Dars, in slednjemu prepovedalo njihovo plačevanje. Po podatkih časnika gre za terjatve iz devetih pogodb, ki sta jih Dars in SCT sklenila med letoma 2005 in 2010. Dars je sicer zadnji dan lanskega leta SCT-ju dolgoval skoraj 21 milijonov evrov. Izrazita zadolženost dolžnika in celotne skupine SCT kažeta na likvidnostne težave dolžnika, s tem pa tudi na verjetnost, da dolžnik ne bo zmožen plačevati svojih denarnih obveznosti do upnikov, je v obrazložitvi sklepa po navedbah Dnevnika zapisalo sodišče. Pri tem se je sodišče sklicevalo tudi na sklep upravnega odbora SCT, v katerem ta priznava, da družba posluje negativno, da ne dosega gospodarskega načrta in da je v slabi likvidnostni situaciji . Na sodišču so tudi razkrili, da so v SCT znižali plače vsem zaposlenim, razen tistim, ki sodelujejo pri pripravi in izvedbi sanacije. To po odločitvi sodišča kaže na selektivno obravnavanje delavcev in s tem tudi na možnost selektivnega obravnavanja upnikov. SCT na poti proti propadu Abanka je zaradi neporavnanih obveznosti za nekaj časa blokirala transakcijski račun SCT d.d. Danes se bo s predstavniki sindikata in upniki podjetja sestal sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Oskar Komac. Kot je pojasnil, je od treh velikih gradbincev v državi Vegrad že potonil, SCT je na poti, Primorje pa za zdaj uspeva. Medtem ko dolg SCT Obrati znaša 13 milijonov evrov, od tega je skoraj polovica neporavnanih terjatev, je dolg matične družbe SCT višji od 200 milijonov evrov. Kljub velikim težavam pri plačevanju dobaviteljev in podizvajalcev pa se v SCT očitno najde tudi denar za kreditiranje njegovih menedžerjev. Podjetju SCT Investicije, ki je v posredni večinski lasti Ivana Zidarja, je namreč pred dnevi podjetje SCT Naložbe, ki je v lasti SCT, odobrilo milijon evrov posojila, še piše Dnevnik. Zidar s tujim partnerjem v novo podjetje? Končna usoda SCT sicer še ni znana, v javnosti pa krožijo informacije, da naj bi vodstvo SCT z Ivanom Zidarjem na čelu želelo potopiti neuspešne hčerinske družbe, izčrpati matično družbo in najverjetneje s tujim partnerjem ustanoviti podjetje s čisto bilanco. Po pisanju današnjega Dela je SCT po neuradnih informacijah čedalje bližje prisilni poravnavi, ki jo pripravlja vodstvo družbe. Po nepreverjenih informacijah vodstvo delavcem ne bo podaljšalo pogodb o zaposlitvi za določen čas, kar po pisanju časnika pomeni, da bo brez dela ostalo približno 1000 zaposlenih, kar je približno polovica vseh. Gradbeni sektor se sooča z nelikvidnostjo. Ko gre v stečaj eden, za seboj potegne še kopico izvajalcev, ki so med seboj prepleteni. Domine so se začele rušiti, je še poudaril Komac. Bankrot vprašanje časa Kot pravi ekonomist Jože P. Damijan, je bankrot SCT le še vprašanje časa. Iz težav, v katere je zašel, se po njegovih besedah ne more rešiti, ne glede na to, koliko hčerinskih podjetij bo spravil v stečaj. Prisilna poravnava pri tolikšni izpostavljenosti obveznostim do bank in dobaviteljev pa ne more biti uspešna, ocenjuje Damijan. Kot je še pojasnil Damijan z ljubljanske ekonomske fakultete, so težave SCT bolj kot s krizo, ki je prizadela vsa gradbena podjetja, povezane z managerskim lastninjenjem podjetja. Z managerskim odkupom prek bančnih kreditov je prišlo do popolnega izčrpavanja denarnega toka krovnega podjetja in njegovih hčerinskih družb. SCT je zaradi tega še v težjem položaju, pravi Damijan, kot je bila situacija, v katero je zašel propadli Vegrad, ki ga niso pestile te dodatne finančne težave zaradi managerskega odkupa.
|
negative
|
1,368
|
Sodišče je za mesec dni podaljšalo rok za preizkus terjatev do Merkurja. Upravitelj jih je namreč prejel kar 3200, med njimi veliko število obsežnih in zahtevnih, ki jih mora potrditi ali zavrniti. Merkur Kranjsko okrožno sodišče je v postopku prisilne poravnave Merkurja za mesec dni podaljšalo rok za preizkus terjatev. Upravitelj je namreč prejel prek 3200 terjatev, ki jih mora preveriti in potrditi ali zavrniti. Upravitelj prisilne poravnave Merkurja Ladislav Hafner je sodišče zaprosil za podaljšanje roka, ker je prejel veliko število obsežnih in zahtevnih prijav terjatev, ki jih v enem mesecu od njihove prijave ne bo uspel preveriti. V vodstvu Merkurja, kjer si želijo čim prejšnje potrditve prisilne poravnave, se nadejajo, da bodo s sindikatom bank do četrtkove seje nadzornega sveta pripravili pogodbo za dolgoročni sindicirani kredit v vrednosti 35 milijonov evrov za napolnitev prodajnih polic in skladišč. Odločitev o kreditiranju je sicer sedaj na strani bank in če bo pogodba še danes pripravljena, bi jo lahko nadzorniki na četrtkovi seji potrdili. Če bo vse v skladu z željami uprave, bo nadzorni svet Merkurja na četrtkovi seji obravnaval tudi gradivo za dokapitalizacijsko skupščino, ki bo 10. januarja. Na skupščini bodo odločali o konverziji terjatev v skupni višini vsaj 85 milijonov evrov v lastniške deleže.
|
negative
|
1,369
|
Župan Nove Gorice je prepričan, da bi se v reševanje razmer v Hitu moral vključiti tudi nadzorni svet. Meni, da je stavka zaposlenih, ki dobijo tudi do 3000 evrov mesečno, nerazumljiva za večino ljudi. Igralnica Perla Župan Mestne občine Nova Gorica Matej Arčon je v pismu lastnikom družbe Hit, predsedniku vlade Borutu Pahorju in finančnemu ministru Francu Križaniču zapisal, da je pričakoval, da se bo aktivno v reševanje problema zaradi stavke v Hitu vključil tudi nadzorni svet. Vendar se po treh tednih stavke ta sploh ni sestal. Tudi na naslednji, petkovi seji o tem očitno ne nameravajo razpravljati, saj problematike niso uvrstili na dnevni red, je zapisal Arčon. Arčon je prepričan, da je aktivno odzivanje nadzornikov in po potrebi tudi lastnikov v danih razmerah nujno potrebno. Prek člana nadzornega sveta Hita, ki zastopa občine, lastnice deležev v družbi Hit, bo zahteval obravnavo te problematike na petkovi seji. Pozivam tudi ostale lastnike kapitalskih deležev družbe, da zagotovite aktivno delovanje članov nadzornega sveta in se v reševanje družbe tudi sami odgovorno vključite, poziva Arčon. Arčon sicer meni, da je v krizi, ko največjo vrednoto predstavlja ohranitev delovnih mest, stavka zaposlenih, ki mesečno prejmejo tudi 3000 evrov in več, nerazumljiva za večino ljudi. V petek je sicer predvideno tudi nadaljevanje pogajanj med pogajalskima skupinama uprave Hita in novogoriško enoto Sindikata igralniških delavcev SIDS. Če dogovora ne bodo sklenili, bodo zaposleni na igralnih mizah v novogoriških igralnicah Park in Perla ter v Kranjskogorski Koroni ob 18. uri začeli stavkati.
|
neutral
|
1,370
|
Pahor in Vlačič sta se srečala s predstavnikoma največjih lastnikov Adrie Airways ter predstavnikoma družbe, ki sta poudarila, da je pri reševanju družbe ključen dogovor z upniki. Predsednik vlade Borut Pahor in prometni minister Patrick Vlačič sta se danes sestala s predstavnikoma največjih lastnikov Adrie Airways, predsednikom uprave Kada Borutom Jamnikom in prvim možem PDP Matejem Golobom Matzele, predsednikom upravnega odbora Adrie Airways Maksom Tajnikarjem in glavnim izvršnim direktorjem Adrie Airways Tadejem Tufkom. Predstavnika Adrie Airways sta predstavila vse varčevalne ukrepe, ki so jih v družbi že izvedli, vključno z nedavnim 20-odstotnim znižanjem plač zaposlenih. Poudarila sta, da je kot naslednji korak pri reševanju družbe ključen dogovor z upniki in vstop strateškega partnerja. Tajnikar je na vprašanje, ali obstaja možnost, da bi šla Adria Airways v stečaj in bi bilo ustanovljeno novo podjetje, zatrdil, da ta možnost ne obstaja. To je res opcija, ki je ni, je poudaril. Kot so sporočili iz premierjevega kabineta, bo ministrstvo za promet preučilo pripravljeno Oceno finančnega stanja, ki so jo pripravili v Adria Airways in o tem izdalo mnenje. Predsednik vlade Pahor pa je pozval k izvedbi vseh nujnih ukrepov, potrebnih za ohranitev družbe v teh težkih pogojih, ko mnoge nacionalne družbe zaradi nekonkurenčnosti na trgu propadajo. Zaradi visoke zadolženosti je upravni odbor Adrie Airways prejšnji ponedeljek sprejel program prestrukturiranja družbe, ki so ga že posredovali bankam upnicam. Tajnikar je danes pojasnil, da je Adria s programom seznanila nasprotne strani, a še ne vseh. Zato pogajanja z bankami konkretno na to temo še niso potekala, tečejo pa pogajanja z njimi o drugih vprašanjih. Kakšen bo rezultat pogajanj, bo treba počakati še nekaj časa, vsaj še nekaj mesecev, je pojasnil.
|
neutral
|
1,371
|
Delavci tovarne Tom iz Mokronoga želijo povečati stečajno maso z odprodajo premoženja. Na sedežu podjetja je zato potekala razprodaja zalog. Za stečajno upraviteljico je bila imenovana odvetnica Darja Erceg, upniki pa imajo do vključno 16. marca 2011 čas za prijavo terjatev. Potem ko je okrožno sodišče v Novem mestu prejšnji četrtek začelo stečajni postopek tovarne Tom iz Mokronoga, so delavci sporočili, da želijo povečati stečajno maso z odprodajo premoženja, zato je danes do 16. ure na sedežu podjetja potekala razprodaja zalog. Razprodaja bo potekala tudi jutri med 8. in 11. uro, prav tako na sedežu podjetja. Spomnimo. Zaposleni v podjetju Tom stavkajo ali pa so na čakanju na delo že od konca septembra. Podjetje jim dolguje tretjino julijske plače ter septembrsko in oktobrsko plačo. Poleg tega uprava zaposlenim v Tomu od februarja ni plačala socialnih prispevkov, od junija tudi ne prispevkov za zdravstveno zavarovanje, Tom pa ima blokirane vse račune. Na sedežu podjetja razprodajajo zaloge. Stečaj podjetja s skupno 150 zaposlenimi v Mokronogu in Slovenj Gradcu je na skupno pobudo delavcev predlagal upnik Damjan Burger. Ta je založil tudi predujem za kritje stroškov začetka stečajnega postopka, uprava družbe na čelu s predsednikom upravnega odbora Brunom Gričarjem pa predlogu za stečaj ni nasprotovala. Z mokronoško družbo Tom sta med drugim povezani podjetji Tomip in Dom oprema. Invalidsko podjetje Tomip s 37 zaposlenimi je v stečaju od 29. oktobra letos. Na predlog za stečaj pa čaka tudi 50 zaposlenih v podjetju Dom oprema z obratoma v Železnikih in Cerknem, ki so doma na čakanju.
|
negative
|
1,372
|
Prvi nadzornik Pošte Slovenije Klemen Grošelj in generalni direktor Aleš Hauc se bosta srečala prihodnji teden. Nadzorni svet pa bo od vodstva zahteval pojasnila glede nekaterih preteklih dejanj in ukrepov za v prihodnje. Aleš Hauc Kot je prvi nadzornik Pošte Slovenije Klemen Grošelj zapisal v izjavi za javnost, bo nadzorni svet od poslovodstva družbe zahteval natančna pojasnila glede izvajanja postopkov javnega naročanja pravnih mnenj v zvezi s plačo poslovodstva in imenovanjem prokurista. Poleg tega bo zahteval dodatna pojasnila v zvezi s postopki in dejanji nekaterih uslužbencev Pošte Slovenije glede sklepov nadzornega sveta z dopisne seje 17. decembra. Takrat so nadzorniki za prokurista družbe imenovali Matjaža Andrica, ki bo družbo zastopal pri sklepanju vseh pravnih poslov. Nadzorniki bodo od poslovodstva na tej seji zahtevali tudi pojasnila v zvezi s poslovanjem družbe s podjetjema, ki sta izdajali brezplačnika Ekspres in Slovenski tednik, zanima pa jih predvsem to, zakaj niso bila zahtevana dodatna zavarovanja posla, potem ko je postalo očitno, da izdajatelja brezplačnikov Zame-tek in Progresija kršita dogovorjene pogodbene obveznosti. Kot pravi Grošelj, pa nadzorni svet od poslovodstva pričakuje še posebej predstavitev konkretnih kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, s katerimi bo zagotovljeno, da bo Pošta Slovenije v poslovnem letu 2011 dosegala poslovne rezultate vsaj na ravni preteklih dveh poslovnih let, upoštevajoč vse okoliščine, ki bodo nastopile v tem letu, še posebej popolno liberalizacijo poštnih storitev. Polemika škodi ugledu družbe Kot navaja Grošelj, sta se z Alešem Haucem dogovorila, da se v prihodnjem tednu srečata, kot predsednik nadzornega sveta Pošte Slovenije pa Grošelj s tem tudi prekinja javno polemiko, ki po njegovih navedbah škodi ugledu družbe. Grošelj bi se moral v skladu z napovedmi s Haucem sestati že v ponedeljek, na tem sestanku pa naj bi ga skušal prepričati v odstop s položaja. Do sestanka nato ni prišlo, saj je Hauc zaprosil za skupni sestanek obeh z vodstvom agencije za upravljanje kapitalskih naložb države. Vzroke za zahtevo po odhodu Hauca gre najverjetneje iskati med vprašanji, o katerih bodo nadzorniki januarja od poslovodstva terjali pojasnila. Grošelj je namreč za časnik Finance izjavo za javnost napovedal že za v ponedeljek, a je nato dejal, da se mora o ugotovitvah najprej pogovoriti z ostalimi člani nadzornega sveta. Kot je danes pisal časnik Dnevnik, naj bi se Grošelj v ponedeljek sestal s predstavniki omenjene agencije, ti pa naj bi mu očitali prekoračitev pooblastil nadzornikov pri imenovanju prokurista Andrica. Ta naj bi imel prekomerna pooblastila.
|
neutral
|
1,373
|
Države evroobmočja so na letni ravni zabeležile 2,2-odstotno rast cen. S tem je inflacija prvič po letu 2008 presegla dva odstotka. V Sloveniji je bila letna inflacija sicer 1,9-odstotna. Za inflacijo so krive predvsem višje cene živil in energije. Države območja evra so decembra na letni ravni zabeležile 2,2-odstotno rast cen, je danes v prvi oceni sporočil evropski statistični urad Eurostat. Novembra je letna stopnja inflacije v območju evra znašala 1,9 odstotka. Letna stopnja inflacije se je tako dvignila nad srednjeročni cilj Evropske centralne banke ECB, ki je blizu, vendar nekoliko pod dvema odstotkoma. Inflacija na letni ravni v območju evra je prvič po novembru 2008 presegla dva odstotka in je najvišja od oktobra 2008, ko je znašala 3,2 odstotka. V Sloveniji je, kot je 30. decembra objavil slovenski državni statistični urad, letna stopnja inflacije decembra znašala 1,9 odstotka. Po oceni ekonomistov so inflacijo zvišale predvsem cene energije in živil. Brez učinka dviga davkov v mnogih državah bi bila stopnja inflacije nekaj desetink odstotka nižja, so po poročanju dpa zapisali strokovnjaki v Commerzbank in dodali, da bi bila ob neupoštevanju nihajočih cen energije stopnja dviga cen še nižja. S tem naj ne bi bilo razlogov, da bi Evropska centralna banka ECB zvišala obrestne mere. Zvišanje temeljne obrestne mere, ki je od maja 2009 na zgodovinsko nizkem enem odstotku, je pričakovati najprej konec leta.
|
negative
|
1,374
|
Največja bonitetna hiša na svetu Dun & Bradstreet D&B Sloveniji napoveduje, da bo njena gospodarska rast leta 2013 dosegla enako raven kot pred krizo. Bonitetna ocena Slovenije ostaja nespremenjena. Bonitetna ocena je zlasti pomembna zaradi obresti posojil, ki jih ali jih šele bo Slovenija najemala. Dun&Bradstreet Slovenijo uvršča v kategorijo držav z nizkim tveganjem, prisoja pa ji tudi položaj vodilne v regiji. Ocenjujejo, da razmeroma močno gospodarsko rast poganja skoraj izključno povpraševanje iz tujine, medtem ko jo zavirajo strogi vladni ukrepi, ki bodo sicer zmanjšali proračunski primanjkljaj, so sporočili iz bonitetne hiše I, d.o.o. iz Ljubljane, partnerske družbe Dun & Bradstreeta. Analitiki D&B tokrat zaznavajo rahel pozitiven trend v gibanju realnega bruto domačega proizvoda skozi preteklo leto. Po njihovih ocenah je Slovenija v letu 2010 zabeležila gospodarsko rast v višini enega odstotka. Za letos napovedujejo pospešitev rasti na 2,2 odstotka in za leto 2012 na 2,8 odstotka, preden bo v letu 2013 dosegel raven izpred izbruha finančne in gospodarske krize. Sicer pa januarsko poročilo spet omenja težave iz prejšnjih mesecev slaba dostopnost financiranja, zadolženost slovenskih podjetij, počasno ukrepanje vlade, plačilna nedisciplina, brezposelnost, šibko investiranje, težave v gradbeništvu in verižni stečaji. D&B je januarja spremenil rating štirim državam. Znižal ga je Španiji, zvišal pa Bangladešu, Filipinom in Zambiji. Švica po bonitetni oceni sameva na svetovnem vrhu.
|
neutral
|
1,375
|
Delavci trboveljske družbe SGP Zasavje Invest, ki je v stečaju od decembra lani, so prejeli delovne knjižice, kar pomeni, da jim je v tem podjetju prenehalo tudi delovno razmerje. simbolična fotografija V odvetniški pisarni Andreja Toša, ki vodi stečaj družbe, so povedali, da se bodo delavci lahko od četrtka naprej prijavili na zavod za zaposlovanje. Delavci, ki so odpoved delovnega razmerja prejeli že ob decembrski uvedbi stečaja, so ob prejetju delovnih knjižic prejeli še vsa potrdila za jamstveni sklad in obrazce za prijavo terjatev med stečajnim postopkom. Ob uvedbi stečaja je SGP Zasavje Invest, ki je hčerinska družba SGP Zasavje, zaposloval 104 delavce. Stečajna upraviteljica matične družbe SGP Zasavje Ksenija Toplikar Zorn pa je danes povedala, da bo 22 delavcem te družbe, ki je prav tako od decembra lani v stečaju, delovne knjižice vročila v petek. Odpovedi pogodb o zaposlitvi pa so tudi ti delavci že prejeli. Upniki SGP Zasavje pa imajo do vključno letos čas, da prijavijo svoje terjatve. Direktor SGP Zasavje Marjan Bohorč je predlog za stečaj obeh družb vložil 10. decembra lani, torej dan po tem, ko so delavci, ki niso prejeli oktobrskih plač, od avgusta pa so čakali tudi na regres in plačilo malice, začeli stavkati. Po vložitvi predloga za stečaj so stavko prekinili.
|
negative
|
1,376
|
Vodilni v Tovarni vozil Maribor niso poravnali svojih obveznosti do dodatnega pokojninskega zavarovanja približno 140 zaposlenih ter poplačali njihovih zapadlih obrokov kredita. Zato jim je sindikat poslal protestno noto. Sekretar štajerskega sindikata SKEI Branko Medik je dejal, da so pri vodstvu Tovarne vozil Maribor TVM protestirali zato, ker se ne držijo že sklenjenih dogovorov. Uprava in lastniki se namreč niso držali dogovora, da bodo do torka poravnali svoje obveznosti do dodatnega pokojninskega zavarovanja približno 140 zaposlenih in poplačali njihove zapadle obroke kreditov. Stavka delavcev TVM se v vsakem primeru nadaljuje do 11. januarja, ko so obljubili poravnavo zaostalih obveznosti do zaposlenih. Če se to ne bo zgodilo, se bo stavka nadaljevala, je dejal Medik in dodal, da odziva na njihov protest s strani vodstva podjetja še niso dočakali. Uprava družbe, ki je v večinski lasti Viator & Vektorja, jim je ob začetku stavke v ponedeljek obljubila, da bo preostanek novembrske plače konec prejšnjega meseca so delavci prejeli le akontacijo te plače in preostanek regresa za letni dopust za leto 2010 izplačala do 11. januarja. Med stavkovnimi zahtevami so poleg novembrske plače in dela regresa, ki znaša okoli 300 evrov, še določitev datuma izplačila jubilejnih nagrad, šolnin, odpravnin že odpuščenim delavcem in odpravnin bodočim upokojencem. Delavci obenem želijo, da se razjasni nadaljnja usoda podjetja, kjer proizvodnja v zadnjem letu dni bolj ali manj stoji. Sicer je TVM, ki se ukvarja s proizvodnjo avtobusov, v krizi že dobro leto in pol. Delavci so svoje plače in del regresa lani že nekajkrat morali izsiliti po grožnjah s stavko.
|
negative
|
1,377
|
Orodje v podjetju Dom oprema v Cerknem stoji nedotaknjeno, 50 delavcev pa je brez delovnih knjižic. Na zavod ne morejo, ker sodišče o stečaju še ni odločalo. Pristojna sodnica je namreč odsotna.
|
negative
|
1,378
|
Upniki od Mersteela terjajo za okoli 153 milijonov evrov terjatev. Seznam terjatev je vložen na sodišče, zdaj so na vrsti morebitne pritožbe upnikov. Prisilna upraviteljica Mersteela Katarina Benedik je v sredo na Kranjsko okrožno sodišče vložila seznam preverjenih terjatev do Merkurjevega metalurškega podjetja. Potrjevanje prisilne poravnave je zaradi možnosti pritožb upnikov mogoče pričakovati v začetku pomladi, še ta mesec pa bi moral biti sklenjen dogovor za sveža finančna sredstva. Kot je ob današnjem izteku enomesečnega roka za preveritev prijavljenih terjatev pojasnila Benedikova, bo pripravljeni seznam v prihodnjih dneh objavljen. Upniki bodo imeli potem možnost ugovora na prerekane terjatve in na priznane terjatve drugih upnikov. V celoti preizkus terjatev tako traja kar okrog tri mesece. Šele na pomlad bi se potem lahko potrjevala prisilna poravnava. Zaenkrat stvari tečejo skladno z roki, je ocenil direktor Mersteela Darko Gregorič. Pojasnil je, da bistvenih pripomb na predlagane terjatve ni. V celoti pa so do začetka decembra upniki Merstela prijavili 348 terjatev v skupni vrednosti okrog 153 milijonov evrov. Za uspeh prisilne poravnave družbe je trenutno najpomembnejša pridobitev svežih finančnih sredstev bodisi prek novih kreditov, prek strateškega investitorja ali pa dokapitalizacije s konverzijo terjatev. V Mersteelu se nadejajo vseh treh načinov financiranja, saj bi v tem letu potrebovali od osem do deset milijonov evrov. To je predpogoj za uspeh prisilne poravnave, je opozorila Benedikova, ki upa, da bodo sveža finančna sredstva podjetju zagotovljena še do konca tega meseca. Gregorič računa, da bo na podlagi pogovorov s potencialnimi investitorji in štirimi bankami upnicami januarja pripravljen pisni dogovor, ki bi bil pozitiven tako za obstoječega lastnika Merkur, kot za novega investitorja, ki bi lastniško vstopil v nakelsko podjetje. Hčerinska družba Merkurja je zaradi hudega padca prodaje in likvidnostnih težav predlog za prisilno poravnavo vložila dva dni za matičnim podjetjem. Postopek je sodišče za Mersteel začelo 5. novembra, za Merkur pa 3. novembra. Vendar v Merkurju seznam priznanih in prerekanih terjatev po dveh mesecih še ni pripravljen. Dogovor mora biti sklenjen do 5. februarja, saj tedaj poteče trimesečni rok od začetka prisilne poravnave, v katerem je njena upraviteljica dolžna dati ugovor, če meni, da se načrt finančnega prestrukturiranja ne uresničuje, je pojasnil Gregorič. Tako bi Benedikova, če bi presodila, da ni možnosti izvedbe predlagane prisilne poravnave in finančnega prestrukturiranja, predlagala stečaj. Finančno injekcijo Mersteel potrebuje za vnovični zagon in sanacijo poslovanja. Trenutno se zaradi insolventnosti le s težavami oskrbuje s potrebnim materialom, ker med dobavitelji ne uživa več zaupanja. Tako je od začetka julija do konca novembra podjetje ustvarilo za skoraj dva milijona evrov izgube, prihodki od prodaje pa so znašali 11 milijonov evrov, kar predstavlja 74-odstotno znižanje mesečne prodaje glede na prvo polletje.
|
negative
|
1,379
|
Opolnoči so se spet podražili naftni derivati. Za 50-litrski tank bencina bomo po novem odšteli skoraj 64 evrov, kar je približno šest evrov več kot lani v enakem času. Za 50-litrski tank bencina bomo po novem odšteli skoraj 64 evrov, kar je približno šest evrov več kot lani v enakem času. Spet nas je doletela podražitev naftnih derivatov. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za 1,6 centa, na 1,279 evra, neosvinčeni 98- in 100-oktanski bencin za 1,2 centa, na 1,291 evra, dizelsko gorivo pa za 0,4 centa, na 1,237 evra za liter. Za liter kurilnega olja je treba po novem odšteti 0,821 evra, kar je 0,1 centa več kot doslej. Cena avtoplina je ostala nespremenjena pri 0,814 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. Po besedah direktorja inštituta Djanija Brečeviča je glavni razlog za podražitev dvig cene nafte na mednarodnih trgih. Podražitev pa bi bila še višja, če ne bi tečaj dolarja zrasel, kar je omejilo špekulativne nakupe nafte in s tem še višje cene. V prihodnosti bodo cene nafte na mednarodnih trgih še naraščale, zato bi nas pred nadaljnjim draženjem naftnih derivatov lahko rešila le vlada z nižjimi trošarinami.
|
negative
|
1,380
|
Mariborsko sodišče je začelo postopek prisilne poravnave v CPM. Za prisilnega upravitelja so imenovali Silva Zorca, upniki pa morajo svoje terjatve prijaviti najpozneje do 14. februarja. CPM jim ponuja tretjinsko poplačilo. Mariborsko okrožno sodišče je danes začelo postopek prisilne poravnave v Cestnem podjetju Maribor, ki ga je tik pred koncem leta 2010 predlagalo vodstvo družbe. Za prisilnega upravitelja je bil imenovan Silvo Zorec, sodišče pa je upnike pozvalo, naj najpozneje do 14. februarja prijavijo svoje terjatve. CPM jim ponuja tretjinsko poplačilo. Kot je v sklepu o začetku prisilne poravnave še zapisalo sodišče, mora CPM v 15 dneh po vročitvi sklepa založiti predujem za stroške postopka v višini 51.000 evrov, v nasprotnem primeru bo sodišče v skladu z zakonom ustavilo prisilno poravnavo in izdalo sklep o začetku stečajnega postopka. V petčlanski upniški odbor so bili imenovani NLB, Banka Celje, Nova kreditna banka Maribor NKBM, Petrol in Gorenjska banka. Gre za družbe, večinoma iz bančnega sektorja, ki imajo po seznamu terjatev med 1460 upniki najvišji skupni znesek terjatev. Med glavnimi vzroki za insolventnost v CPM navajajo splošne gospodarske razmere, zlasti na področju gradbenega sektorja, upad obsega prodaje ter visok obseg fiksnih stroškov. Za odpravo insolventnosti in vzpostavitev normalnega finančnega poslovanja bi po podatkih vodstva družbe ta potrebovala vsaj 37 milijonov evrov lastnih ali delno dolgoročnih virov. Mariborsko podjetje naj bi po podatkih iz predloga prisilne poravnave imelo za 102 milijona evrov terjatev, od tega približno 1,4 milijona evrov s strani zaposlenih kot prednostnih upnikov, skoraj 32 milijonov evrov dolga za ločitvene in izločitvene upnike oz. banke. Za te naj prisilna poravnava ne bi imela vpliva, zato pa bodo brez večine terjatev ostali navadni upniki, ki jim CPM dolguje 68 milijonov evrov, zdaj pa predlaga, da se odrečejo 65 odstotkom svojih terjatev. Dobro tretjino terjatev bi jim CPM povrnil v šestih letih in pol. Kot še izhaja iz predloga prisilne poravnave, ki je bil danes objavljen na spletni strani Ajpesa, je vrednost premoženja omenjene mariborske gradbene družbe konec septembra znašala dobrih 83 milijonov evrov, vsota vseh njenih finančnih obveznosti pa 105 milijonov evrov. Izguba v letu 2010 znaša okoli 26,5 milijona evrov.
|
negative
|
1,381
|
Aleksander Svetelšek, ki se je poslovil z vrha Petrola, je zdaj odstopil še z mesta predsednika Združenja Manager. Nasledil ga bo predsednik uprave Simobila Dejan Turk. Turk pravi, da se bo trudil, da bi bil njihov glas o dvigu konkurenčnosti slišan. Aleksander Svetelšek je odstopil z mesta predsednika Združenja Manager, ker želi ustvariti mirno okolje delovanja in lahko ustvarjalno razvijanje združenja dalje po poti, ki so si jo zastavili. Novi predsednik Združenja Manager, sicer predsednik uprave Simobila, Dejan Turk, ki je bil doslej Svetelškov podpredsednik, je njegovo vodenje Združenja Manager označil kot dobro. Do volitev novega vodstva združenja se bom trudil, da bo glas združenja kar se tiče dviga konkurenčnosti v tej državi slišan in upoštevan, je poudaril Turk. Svetelšek, ki je Združenje Manager vodil od oktobra 2009, je v ponedeljek zaradi domnevno spornih poslov, povezanih z odkupom terjatev do družbe SCT, odstopil z mesta predsednika uprave Petrola. S tem se je izognil najverjetnejši razrešitvi, saj nadzorniki že sicer naj ne bi bili zadovoljni z njegovim vodenjem naftnega trgovca.
|
neutral
|
1,382
|
Obisk v Kitzbühlu premier Borut Pahor je sam prosil in dal navodila finančnemu ministru Francu Križaniču, da se pogovarja z možnimi tujimi vlagatelji in brez posrednikov. Finančni minister Franc Križanič se po seji vlade ni mogel izogniti vprašanju o obisku v avstrijskem Kitzbühlu in srečanju z glavnim izvršnim direktorjem ameriškega bančnega velikana Goldman Sachs za Nemčijo, Avstrijo, Rusijo ter Srednjo in Vzhodno Evropo ter očitkov, da je služba za odnose z javnostjo na ministrstvu njegovo pot prikrivala. Po njegovih pojasnilih je bila to službena pot, ki je evidentirana. Ne vidi razloga, zakaj naj bi ga zanikali. Na vnovične očitke, da je šlo za sprenevedanje, je znova odgovoril, da ničesar ne prikrivajo. Franc Križanič Pojasnil je, da navezujejo stike z vlagatelji, za katere ocenjujejo, da jih Slovenija zanima in da so lahko koristni za njen razvoj. Sestanek z Debeliusom minuli petek je bil po njegovih besedah dlje časa načrtovan. Na vprašanje, zakaj se z vlagatelji ne pogaja agencija, pa je odgovoril, da bo vstopila, ko bo interes dovolj velik, trenutno pa sam navezuje stike z vlagatelji z vsega sveta. Premier Borut Pahor je zatem poudaril, da je sam prosil in dal navodila Križaniču, da se pogovarja z možnimi tujimi vlagatelji, in pri tem zahteval, da to počne brez posrednikov. Za sestanek z Dibeliusom sicer ni vedel, a to tudi ni bilo potrebno. Sestanki nekaj običajnega? Tudi strokovnjaki se strinjajo, da ugled države zaradi tajnega obiska Križaniča v mondenem smučarksem središču ni pod vprašajem, prav nasprotno. Treba je postaviti v neko drugo luč in osnovna zadeva je, da so danes nekatera podjetja celo pomembnejša kot države, pravi Milan Brglez. Peter Kraljič pa pravi Taki pogovori so ponavadi diskretni in se ne obešajo v javnost. Jaz ne vem sicer kaj sta se pogovarjala, ampak to zame ni nič presenetljivega. Presentljivo pa je, da so se o sestanku na ministstvu sprenevedali, ministrov svetovalec Žiga Čebulj pa je kakršenkoli obisk v Kitzbilu zanikal. Danes Križanič tega ni želel komentirati. Ob tem upokojeni direktor Kraljič pravi, da če je bil minister v Kitzbuhlu, nima smisla zanikati. Ali bi morali biti brez komentarja ali pa bi morali povedati, je prepričan. Če so sestanek poskušali prikriti, je vse bolj dvomljiva tudi vsebina Kitzbilskih pogovorov. Uradno so besede tekle le o dokapitalizaciji NLB. Goldman Sachs naj bi bil pripravljen vložiti 50 milijonov evrov. Tri dni po kitzbuhlskem sestanku pa je Goldman končal tudi posel izdaje obveznic v vrednosti milijarde in pol. Za sodelovanje strateških partnerjev pri dokapitalizaciji NKBM Vlada je sicer agenciji za upravljanje s kapitalskimi naložbami države podala mnenje, da lahko v okviru 51-odstotnega državnega deleža ob primernih pogojih pri dokapitalizaciji Nove kreditne banke Maribor NKBM v lastništvo vstopi tudi strateški partner. Križanič je zatrdil, da obstaja več strateških partnerjev, ki se zanimajo za sodelovanje pri dokapitalizaciji NKBM. Z vsemi imajo na ministrstvu intenzivne stike, tako pisne kot ustne. Glede časovnice za dokapitalizacijo je povedal, da je precej kratka, saj naj bi do nje prišlo že v prvi polovici leta. Interesentov naj bi bilo po Križaničevih besedah več, pri čemer ni zanikal, da je med njimi tudi Goldman Sachs. Kot je pojasnil, glavni vzrok za dokapitalizacijo druge največje banke, ki je v pretežni državni lasti, ni samo ustvarjanje pogojev za širitev posojilne dejavnosti, temveč tudi izboljšanje strukture v okviru skupine NKBM in sposobnosti banke za širitev v regiji, na primer v Italijo in Avstrijo. Uprava in nadzorni svet banke sta pripravila predlog za dokapitalizacijo, agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami države pa zdaj potrebuje strateško usmeritev vlade kot lastnika o postopku dokapitalizacije in ne toliko glede same višine. Kot je spomnil finančni minister, je vlada že na skupščini julija 2009 potrdila, da se strinja s povečanjem kapitala, danes pa je dala agenciji še mnenje, da se je pripravljena odreči sodelovanju v dokapitalizaciji, v kolikor se dobi strateškega partnerja, ki bi bil v okviru 51-odstotnega lastniškega deleža države pripravljen podpisati delničarski sporazum, po katerem bi imela država v primeru izstopa predkupno pravico po primerni ceni. Ta bo namreč po Križaničevem prepričanju ob izboljšanju gospodarskih razmer višja. Za partnerstvo v NKBM naj bi se zanimalo več interesentov. Foto Občina Središče ob Dravi Če pa do tega ne bo prišlo, vlada sicer še vedno podpira vstop institucionalnih vlagateljev v lastništvo banke, a bo država ob tem ščitila svoje interese s sodelovanjem v dokapitalizaciji. Vire bo v tem primeru tako kot pri dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke NLB pridobila s prodajo ustreznega državnega premoženja in tako ne bo neposredno vplivala na dodatno zadolžitev. Odločitev o dokapitalizaciji NLB je dokončna Glede dokapitalizacije NLB je ponovil, da je odločitev zanjo dokončna in da se dvofazno odvija v višini 250 milijonov evrov in po ceni 116 evrov na delnico. Vlada je po Križaničevih besedah zainteresirana, da pri njej z ustreznim deležem sodeluje tudi druga največja lastnica, belgijska KBC, pogajanja z njo pa sedaj vodi agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami države in o njih redno obvešča ministrstvo. Ker bo vlada dokapitalizacijo morala priglasiti tudi pri Evropski komisiji, je pojasnil, da imajo v Bruslju zaradi trenutnih razmer v finančnem sistemu pozitiven odnos do dokapitalizacij bank s strani države.
|
neutral
|
1,383
|
Ministrstvo za finance se je s pojasnili odzvalo na namige, da naj bi bil slovenski primanjkljaj in dolg države večji, kot je znano v javnosti. Te špekulacije so se pojavile po sredini tiskovni konferenci računskega sodišča. Minister za finance Franc Križanič Objave medijev o višini slovenskega javnofinančnega primanjkljaja imajo lahko po besedah ministrstva za finance mednarodne razsežnosti , vplivati pa utegnejo tudi na bonitetno oceno Slovenije. Ministrstvo uvodoma pojasnjuje, da je treba razlikovati med sektorjem države in t. i. širšim javnim sektorjem, v katerega med drugim spadajo tudi javna podjetja in družbe v večinski lasti države, pa tudi centralna banka, zavarovalnice in še kaj. V sektor države spadajo izdatki za državni proračun, za blagajno Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za blagajno Zavoda za zdravstveno zavarovanje in za občinske proračune. Zgolj zgoraj navedeni izdatki iz naslova sektorja države se štejejo kot javnofinančni dolg. Slovenija je zaradi preverjanja izpolnjevanja maastrichtskih kriterijev poročilo o primanjkljaju in dolgu sektorja države dolžna posredovati Evropski komisiji, kar je nazadnje storila oktobra 2010. Za leto 2010 je po ocenah iz tega poročila stanje dolga sektorja države znašalo 13.559 mio EUR ali 37,9 odstotka BDP. Pri tem ministrstvo opozarja, da podatki iz tega poročila zadevajo le institucionalni sektor države in ne širši javni sektor. Uredbe Sveta Evrope in metodološki priročniki Eurostata, na podlagi katerih se pripravljajo in ocenjujejo podatki o primanjkljaju in dolgu držav po maastrichtskih kriterijih, namreč ne zahtevajo, da države članice EU poročajo tudi o primanjkljajih in dolgu širšega javnega sektorja. Vse to pa ne pomeni, da Ministrstvo za finance ne zbira in ne objavlja podatkov tudi o višini in dinamiki dolga institucionalnih enot, ki spadajo v širši javni sektor, za katerega je Republika Slovenija dala poroštvo. Po stanju na dan 31. 12. 2009 je skupno stanje dolga s poroštvom Republike Slovenije znašalo 4.957,4 mio EUR, na dan 30. 9. 2010 pa je doseglo 5.193,6 mio EUR. Vendar pa ta dolg s poroštvom države, ki so ga najele institucionalne enote, ki po institucionalni klasifikaciji ne sodijo v okvir sektorja države, ni del dolga sektorja države.
|
neutral
|
1,384
|
Trgovci pravijo, da so nekatere svoje izdelke podražili, ker so ceno dvignili tudi dobavitelji. V Žitu pa razlagajo, da je za vse skupaj kriva cena pšenice v svetu, velik vpliv pa imajo med drugim tudi cene maščobe, sladkorja in embalaže. V pekarskem podjetju Žito so aktualno podražitev kruha pojasnili z besedami, da so trenutne cene žit na svetovni borzi izredno visoke. Pravijo, da je cena pšenice v tem trenutku višja od cene pšenice v januarju 2010 za kar 127 odstotkov. In cena pšenice na mednarodnih trgih ima pomemben vpliv na ceno kruha v Sloveniji, ker je slovenska živilska panoga zaradi nizke samooskrbe primorana kupovati surovine na mednarodnem trgu. S tem dvig cen na tujih borzah neposredno vpliva tudi na cene končnega proizvoda v Sloveniji, pravijo v Žitu. Tudi v največji slovenski trgovski družbi Mercator so dejali, da so se nekateri njihovi izdelki že podražili, saj so nekateri dobavitelji kruha napovedali podražitve. Z nekaterimi dobavitelji se sicer še pogajajo, a ob tem zagotavljajo, da Mercatorjeva Pekarna Grosuplje cen kruha ne bo zviševala. Razlogov za podražitev je več A za podražitev ni kriva le cena pšenice. V Žitu namreč pravijo, da razlogi tičijo tudi v nenehni rasti cen maščobe, sladkorja, embalaže, energentov in stroškov dela v zadnjih mesecih ter na drugi strani stagnaciji cen kruha od leta 2007 dalje. V Žitu so zato cene nekaterih njihovih vrst kruha ter pekovskega peciva in slaščic zvišali v povprečju za 6,5 odstotka. Avstrija, ki je že v preteklosti imela za 26 odstotkov višjo maloprodajno ceno kruha kot Slovenija, je denimo že lansko jesen izvedla sedemodstotno podražitev kruha. V Nemčiji, v kateri so maloprodajne cene kruha za desetino višje od slovenskih, pa tudi že napovedujejo dvo- do triodstotni dvig cen v letošnjem letu. Ob vsem tem v Žitu poudarjajo, da so kot pekarsko podjetje zgolj eden od členov v celotni prehranski verigi, kar jim zmanjšuje manevrski prostor prilagajanja končnih cen izdelkov za potrošnike glede na gibanje stroškov tako na domačem kot na tujih trgih. Poleg tega izpostavljajo, da so trenutne maloprodajne cene kruha v Sloveniji pod ravnjo povprečne cene kruha v EU, kar omejuje njihovo možnost iskanja notranjih rezerv za blažitev visokih cen pšenice. Dodajajo, da so se določene evropske države že konec lanskega leta soočile z dvigom cen kruha, nekatere druge pa že napovedujejo dvig cene v letošnjem letu. Želijo zmanjšati odvisnost od mednarodnega trga V Žitu so z namenom zmanjšanja odvisnosti od mednarodnega trga so v okviru sekcije pekarstva in mlinarstva pri zbornici kmetijskih in živilskih podjetij že lani sredi poletja dali pobudo za povečan odkup domače pšenice. Slovenski pridelovalci žit in predstavniki mlinsko-predelovalne industrije so nato konec lanskega leta podpisali dogovor o boljšem delovanju slovenske žitne verige in s tem naredili prvi korak pri reševanju problematike samooskrbe z žiti in odkupom slovenskih žit, dolgoročno pa tudi vplivom dogajanja na mednarodnih borzah na ceno kruha v Sloveniji. Znotraj žitne verige so se namreč s tem dogovorom uspeli uskladiti glede modela odkupa, ki bo omogočal dolgoročen in transparenten vpogled v odkupne pogoje, kar bo koristilo tako slovenskim pridelovalcem kot tudi odkupovalcem. Hkrati pa so tudi uskladili priporočila in parametre pri pridelavi pšenice.
|
neutral
|
1,385
|
Večina delavcev CPM je še vedno na dopustu. Prisilna poravnava je vprašljiva, če ne bo denarja za plače. Sindikalistka ne izključuje možnosti, da bi še delali na predoru Markovec. Delavci Cestnega podjetja Maribor CPM, ki je tik pred novim letom dalo predlog za prisilno poravnavo, bi se morali danes vrniti na delo, potem ko so bili do petka na kolektivnem dopustu. Kot pa je povedala prva sindikalistka v podjetju Barbara Matul, so večinoma še vedno na dopustu, z delom so začeli delati le na dveh manjših gradbiščih. Po njeni oceni je bilo danes v službi vsega okoli 50 ljudi, od skupaj trenutno okoli 730 zaposlenih. Kot je še dejala, pa z vodstvom družbe še vedno niso uspeli govoriti o nadaljnji usodi podjetja, saj, kot kaže, čakajo na 14. februar, ko se izteče rok za prijavo terjatev in bo tudi bolj jasno, kako bo s prisilno poravnavo. Sicer je v torek tudi plačilni dan, zato naj bi v podjetju zavzeto zbirali denar, saj v primeru, da ne bo plač, tudi prisilne poravnave ne bo, je povedala. Optimistično meni, da je kljub zadnjim izgubljenim poslom v Bosni in Hercegovini ter na Markovcu še vedno upanje za uspešno izvedbo prisilne poravnave. V sindikatu celo menijo, da se prav lahko zgodi, da bi delavci CPM še naprej delali na gradbišču Markovec, in sicer za Alpine Bau, saj je tam še vedno njihova mehanizacija. Dokler teče prisilna poravnava, težko kar koli naredimo. Ljudem lahko pomagamo zagotavljati, da dobijo plačo, je dejala Matulova, ki sicer še vedno meni, da podjetje lahko obstane, čeprav verjetno v manjšem obsegu kot doslej. Mariborsko okrožno sodišče je pretekli teden začelo postopek prisilne poravnave v CPM, za prisilnega upravitelja pa je bil imenovan Silvo Zorec. Sodišče je upnike pozvalo, da najpozneje do 14. februarja prijavijo svoje terjatve. Navadnim upnikom je mariborsko gradbeno podjetje, ki jim dolguje 68 milijonov evrov, predlagalo, da se odrečejo 65 odstotkom svojih terjatev. Dobro tretjino terjatev bi jim CPM povrnil v šestih letih in pol.
|
negative
|
1,386
|
Direkcija za ceste federacije BiH naj bi odstopila od pogodbe za izgradnjo prvega od treh odsekov sarajevske obvoznice, je poročal spletni portal Ekapija. SCT naj bi v BiH izgubil posel izgradnje prvega od skupaj treh odsekov sarajevske obvoznice, na svoji spletni strani danes poroča hrvaški Poslovni dnevnik, ki se sklicuje na poročanje spletnega portala Ekapija. Direkcija za ceste Federacije BiH naj bi namreč odstopila od pogodbe s SCT, s tem pa bo v tem tednu seznanjena tudi tamkajšnja vlada. Minister za promet in komunikacije Federacije BiH Nail Šećkanović je za spletni portal dejal, da ima vlada poleg 7,6 milijona evrov garancije še 1,6 milijona evrov, ki jih ni plačala za že izvedena dela. Torej, finančna sredstva še imamo v rokah, verjetno pa bomo morali vanje vračunati še pogodbene kazni, je poudaril Šečkanović. Dela na sarajevski obvoznici namreč že dlje časa stojijo. Za zdaj po Šećkanovićevih besedah še ni jasno, ali bodo za izvajalca odseka sarajevske obvoznice izbrali drugega po vrsti iz prvega razpisa, ki ga je dobil SCT, ali pa bodo razpisali nov javni natečaj. Iz SCT pa so sporočili, da o tem ne vedo nič. Kot pravijo, s strani direkcije za ceste o prekinitvi pogodbe niso bili obveščeni.
|
negative
|
1,387
|
Viator & Vektor in Kad glede reševanja Tovarne vozil Maribor nista našla skupnega jezika. Zaposleni se bodo morali v naslednjih dneh posvetovati in dogovoriti, kako naprej, čeprav ne vidijo nobene alternative. Okoli 140 zaposlenih v Tovarni vozil Maribor TVM je danes nestrpno pričakovalo informacije iz Ljubljane o tem, ali so se njihovi lastniki, družba Viator & Vektor, morda uspeli dogovoriti s Kapitalsko družbo Kad za lastniški vstop slednjega v podjetje. Prvi sindikalist in vodja stavkovnega odbora Franjo Trojner je izvedel, da tudi iz te možnosti ne bo nič. Kot je dejal, se je pogovarjal z izvršnim direktorjem Posebne družba za podjetniško svetovanje Matejem Golobom Matzelejem, ki mu je potrdil, da je danes vzpostavil stik z Viator & Vektorjem, vendar se v pogovoru niso našli . Enostavno s svojimi poslovnimi odločitvami niso prišli skupaj. Kot razumem, je zgodba, kar se tega tiče, zaključena, to pa pomeni, da smo spet sami s svojimi težavami, je dejal Trojner, ki je še dodal, da se bodo zaposleni morali v naslednjih dneh posvetovati in dogovoriti, kako naprej, čeprav trenutno ne pozna nobene nove alternative. Delavci TVM od danes naprej stavkajo na svojih domovih. Sicer pa je prvi mož Viator & Vektorja Zdenko Pavček ob sredinem obisku v mariborskem podjetju dejal, da so pismo o nameri za lastniški vstop v TVM podpisali z enim od arabskih poslovnih partnerjev, a ta naj ne bi bil dovolj zavezujoč. Za danes je napovedal pogovore z bankami za zagotovitev bančnih garancij, a za zdaj ni znano, ali je pri tem imel kaj uspeha. Iz uprave Viator & Vektorja so sporočili le, da v zvezi s TVM izjav ne morejo dati. Usoda delavcev mariborskega proizvajalca nizkopodnih avtobusov, ki stavkajo že od začetka leta, je tako znova popolna neznanka. V sredo so sicer vendarle dobili poplačano razliko med decembra nakazano akontacijo novembrske plače do polne plače, poplačane so bile tudi jubilejne plače. Še vedno ostaja neporavnanih okoli 300 evrov lanskega regresa in cela decembrska plača, delavci pa od danes stavkajo na svojih domovih.
|
negative
|
1,388
|
Obrtniki propadajo, opozarja predsednik obrtne zbornice. Po njegovih podatkih je zaradi plačilne nediscipline in pravno slabo urejenega poslovnega okolja v zadnjih dveh letih propadlo skoraj 11.000 obrtništev. Obrtniki, potem ko so preučili predloge vlade na njihove zahteve, ostajajo v dialogu s predstavniki vlade, kljub temu pa nadaljujejo z dejavnostmi za državljansko nepokorščino. To bodo izvedli, če do sredine marca zakonske spremembe za izboljšanje poslovnega okolja ne bodo sprejete. Kljub vtisu, da so predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice OZS in vlada že zbližali stališča glede zahtev obrtnikov, je predsednik obrtne zbornice Štefan Pavlinjek na današnji novinarski konferenci dejal, da je stvar prišla do vrelišča in dodal, da je poslovno okolje v Sloveniji neznosno. V zadnjih dveh letih je okoli 11.000 obrtnikov zaprlo svoje obrate, na zavod za zaposlovanje je odšlo okoli 36.000 delavcev. Država mora zato po njegovi oceni ustvariti dobro poslovno okolje. Hočemo dobro slovenskemu gospodarstvu malemu in velikemu, je poudaril Pavlinjek, ki kot glavni razlog za težave obrtnikov navaja plačilno nedisciplino in pravno pomanjkljivo urejeno poslovno okolje. To namreč ne omogoča obrtnikom poslovanja, ki bi bilo konkurenčno s tujino. Ostajamo v dialogu, vrata niso zaprta, je na novinarski konferenci po seji upravnega odbora OZS pojasnil njen predsednik Štefan Grosar. Skušamo in želimo biti konstruktivni, ker si želimo doseči prijazno delovno okolje, je izpostavil. Generalni sekretar OZS Dušan Krajnik pa je kot enega od možnih ukrepov nepokorščine napovedal simultan dvig denarja z bank vseh obrtnikov. Poleg težav bankam bi to povzročilo tudi od 200 do 300 milijonov izpada prihodkov državi, ocenjuje Krajnik, ter v šali dodaja Če bodo imeli obrtniki kaj dvigniti. Radićeva je bila nad današnjimi izjavami predstavnikov OZS presenečena in je prepričana, da gre zgolj za manever. Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je nad napovedjo protesta presenečena, saj je ocenila, da so pogovori tekli v pravo smer. Presenečena je povedala, da so bili obrtniki zadovoljni s ponujenimi rešitvami, zaradi ukrepov proti finančni nedisciplini pa da so posebej pohvalili ministra za finance Križaniča. OZS s tovrstnimi pritiski zagotovo ne bo prispevala k ureditvi razmer na področju gospodarstva, je še dejala Radićeva in dodala, da imajo z drugimi partnerji drugačne izkušnje. Torkov sestanek optimističen Vlada se je v torek na delovnem sestanku s predstavniki OZS opredelila do ključnih zahtev zbornice. Obrtniki se z nekaterimi vladnimi predlogi strinjajo, na nekatere rešitve še čakajo, glede nekaterih zahtev, kot je insolventna zakonodaja, pa še niso povsem zadovoljni, je v torek pojasnila Radićeva. Po pojasnilih Radićeve so v zbornici najmanj zadovoljni z vladnimi predlogi na področju sprememb zakonov o insolventnosti in o izvršbi, najbolj zadovoljni pa s predlogi glede preprečevanja plačilne nediscipline. Ministrstvo je namreč že pripravilo nov zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, ki bo uvedel najdaljši dovoljeni plačilni rok in obvezen večstranski pobot medsebojnih obveznosti. V zadnjih dveh letih je po besedah predsednika OZS okoli 11.000 obrtnikov zaprlo svoje obrate. Obrtniki po ministričinih navedbah pozdravljajo tudi novelo zakona o javnem naročanju, ki določa obvezna neposredna plačila podizvajalcem, hkrati pa odpravlja možnost, da bi bili podizvajalci hčerinska podjetja glavnih izvajalcev. Zadovoljni so tudi z rešitvijo, da se z zakonom o DDV določi obveznost dolžnikov, da potrdijo svoje račune pred uveljavitvijo odbitnega DDV. Ta instrument bo zmanjšal število izvršb in neporavnanih terjatev, hkrati pa bo prispeval k zmanjšanju plačilne nediscipline, je prepričana ministrica Radićeva. Po besedah ministrice je zbornica zadovoljna tudi z ukrepi na področju zmanjševanja sive ekonomije. Vlada je že sprejela zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, v zvezi s tem področjem pa predlaga še vrsto drugih ukrepov. Radićeva je med njimi izpostavila uvedbo davčnih blagajn, na podlagi česar bo lažje registrirati promet, ter spremembe zakona o graditvi objektov, na podlagi katerih se bodo zmanjšale pravice za gradnje v lastni režiji okoljsko ministrstvo je predlagalo, da se v lastni režiji lahko gradijo objekti samo do velikosti 30 kvadratnih metrov. Glede izvršb in insolventnosti še nezadovoljni Ministrstvo za pravosodje je vehementno odbilo vse naše zahteve. Stojijo za svojimi odločitvami in kar je zapisano v zakonih, je očitno dobro. Z njimi ni noben dialog možen. Štefan Pavlinjek, predsednik Obrtne zbornice Slovenije Najmanj zadovoljni pa so predstavniki obrti z vladnimi predlogi na področju sprememb zakonov o insolventnosti in o izvršbi, je dejala Radićeva. Ministrstvo za pravosodje namreč po njenih pojasnilih ugotavlja, da so zdaj veljavne zakonske rešitve iz lanskega poletja primerne in ustrezne, za merjenje učinkov zakonodaje pa je preteklo premalo časa. Kot pravi Radićeva, bo na tem področju potreben še kakšen pogovor obrtnikov z ministrstvom za pravosodje. Poleg tega obrtniki pravijo, da je potrebna ponovna sprememba insolventne zakonodaje v smeri, da se institut prisilne poravnave ukine kot zakonski institut ali pa se sistemsko uredi zaščito in pravice malih upnikov. To zahtevo pa ministrstvo za pravosodje povsem zavrača, so zapisali obrtniki.
|
negative
|
1,389
|
Prvi mož SCT Ivan Zidar od srede ne more več prosto razpolagati s svojimi nepremičninami in 76-odstotnim lastniškim deležem v družbi SCT Holding, ki je večinska lastnica SCT. Okrajno sodišče v Cerknici je, po pisanju današnjega Dnevnika, ugodilo predlogu upnika SCT, družbi Liko Liboje, in izdalo začasno odredbo, s katero je zamrznilo Zidarjevo premoženje. To je sodišče storilo, ker nameravajo v Liku Liboje zoper Zidarja in preostala dva člana upravnega odbora SCT, Aleksandra Mezeta in Janeza Jamnika, sprožiti pravdni postopek zaradi prenosa dela premoženja v lasti SCT na SCT Holding, torej v zasebno last treh vodilnih menedžerjev SCT. Sodišče je zamrznilo Zidarjevo premoženje. Natančneje, gre za podjetje SCT Tovarna kovinske opreme TKO, za katero so menedžerji SCT uradno odšteli 2,45 milijona evrov, pri čemer so v Dnevniku razkrili, da so za lastniški delež ene od finančno bolj zdravih hčera SCT dejansko plačali le 1,44 milijona evrov. Za plačilo preostalega dela kupnine so namreč najeli posojilo kar pri samem prodajalcu, podjetju SCT Naložbe, ki je v lasti SCT. Le dober mesec dni po prenosu SCT TKO na SCT Holding je sicer SCT na sodišče vložil predlog za prisilno poravnavo. Zaradi skorajšnjega pravdnega postopka, povezanega z omenjenim poslom, je okrajno sodišče v Grosupljem že pred tremi tedni razpolaganje z nepremičninami in lastniškim deležem v SCT Holdingu prepovedalo Janezu Jamniku, v kratkem pa naj bi to ljubljansko sodišče zamrznilo tudi Mezetu. Čeprav se lahko Zidar do začetka naslednjega tedna zoper sklep o prepovedi razpolaganja s premoženjem še pritoži, to izvajanja začasne odredbe ne bo zadržalo. SCT Liku Liboje po zadnjih podatkih dolguje že skoraj 1,8 milijona evrov, še piše Dnevnik. Sistem lovi le male ribe Nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik je za oddajo 24UR OB ENIH povedal, da sistem lovi žal le male ribe. Če bi šlo za kakšnega malega podjetnika, ki bi to počel, bi banka NLB in ostali upniki, tudi država, veliko hitreje odreagirala. Treba se je vprašati, zakaj se to ne zgodi, ko gre za velike ribe. Kaj je tisti razlog, da se v Sloveniji v teh primerih to ne zgodi in da pravna država vsaj v teh primerih ne deluje. Treba je pogledati, kdo so odvetniki teh gospodov, kdo so politični botri teh gospodov, in treba je reči bobu bob, je povedal.
|
negative
|
1,390
|
Ryanair je v zadnjem četrtletju 2010 za 15 odstotkov podražil letalske vozovnice in prepeljal več potnikov. Kljub temu je družba znova ustvarila izgubo. Poleti z nizkocenovnim letalskim prevoznikom Ryanair so se med lanskim oktobrom in decembrom podražili za 15 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem leto prej. Za vozovnico je bilo treba odšteti v povprečju 34 evrov. Čeprav so se zvišali tako prihodki kot število potnikov, pa je Ryanair vnovič ustvaril izgubo. Čista izguba največjega nizkocenovnega letalskega prevoznika v Evropi je v zadnjem lanskem četrtletju znašala 10,3 milijona evrov, medtem ko se je v zadnjem četrtletju leta 2009 povzpela do 10,9 milijona evrov, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Prvi mož Ryanaira Michael O Leary je med vzroki za izgubo izpostavil predvsem odpovedi poletov zaradi stavk in neugodnega zimskega vremena v decembru. Upravljavcem letališč je očital, da se niso dovolj dobro pripravili na sneženje. Ryanair je moral decembra odpovedati 3000 letov. Ryanair s sedežem v Dublinu je v tretjem četrtletju poslovnega leta 2010/11 ustvaril približno 747 milijonov evrov prihodkov, kar je povečanje za 22 odstotkov, prepeljal pa je 17 milijonov potnikov oziroma šest odstotkov več. Za celotno poslovno leto, ki se izteče 31. marca, je O Leary napovedal, da se bo čisti dobiček gibal na zgornji meji razpona, napovedanega med 380 in 400 milijoni evrov.
|
neutral
|
1,391
|
Pivovarna Laško gre v javni razpis za prodajo delnic Mercatorja. Gre za del načrta prezadolžene pivovarne, da letos proda naložbe v največjem slovenskem trgovcu, Delu in Fructalu. Nadzorni svet Pivovarne Laško je soglašal, da uprava družbe izvede javni razpis za prodajo celotnega 23,34-odstotnega lastniškega deleža, ki ga imajo v Mercatorju družbe skupine Pivovarna Laško. Razpis bo del načrta prezadolžene Pivovarne Laško, da v letošnjem letu proda naložbe v največjem slovenskem trgovcu, Delu in Fructalu. Pivovarna Laško namerava prodati delež v Mercatorju. V primeru odprodaje naložb v celoti bi načrtovani finančni dolg skupine konec prihodnjega leta znašal še okoli 160 milijonov evrov, so iz družbe sporočili že decembra lani. Za 100-odstotni lastniški delež v Delu je družba javni razpis za zbiranje nezavezujočih ponudb objavila že novembra lani. Nadzorni svet Pivovarne Laško je sicer že septembra potrdil spremenjeno in dopolnjeno strategijo skupine laške pivovarne do leta 2014. Temeljna predpostavka sprejete strategije je preoblikovanje v pogodbeni koncern, njen temeljni del pa je tudi razdolževanje in odprodaja investicij, nakopičenih v času vodenja družbe s strani Boška Šrota. Na podlagi predvidenih dezinvesticij je takrat uprava Pivovarne Laško ocenila, da se bo skupni dolg skupine, ki znaša 449 milijonov evrov, do konca leta 2011 zmanjšal na 147 milijonov evrov, a je nato decembra številko nekoliko popravila. Pogajanja z Mid Europa Partners? Pivovarna Laško se je po pisanju Dnevnika glede prodaje celotnega deleža v Mercatorju zadnje tedne začela pogovarjati z investicijskim skladom Mid Europa Partners. Sklad po informacijah časnika Novi Ljubljanski banki NLB v ponedeljek, ko se je iztekel rok, ni podal zavezujoče ponudbe za bankin 10,75-odstotni delež v Mercatorju, ki ga je NLB zasegla Infond Holdingu in Istrabenzu. NLB in sklad sta 21. septembra podpisala pogodbo o začetku ekskluzivnih pogajanj za prodajo tega deleža. NLB se ni zavezala k sklenitvi kupoprodajne pogodbe, za sklad pa po poročanju časnika ekskluzivnost ni veljala. Preostale banke, ki so delnice Mercatorja dobile z zasegom delnic Infondu Holdingu in Istrabenzu, naj bi pričakovale, da bi pod enakimi pogoji kot NLB tudi same prodale delnice Mercatorja. Zato so po informacijah časnika v vmesnem času preverjali možnost, da bi Mid Europa od bank proporcionalno glede na njihov delež odkupila četrtino Mercatorja, banke pa bi v lastništvu ostale s približno desetino delnic. Pri tem pa se postavlja vprašanje, ali ne bi Agencija za trg vrednostnih papirjev ocenila, da novi lastnik in banke delujejo usklajeno. Ena od možnosti je, da bi se lastniške sprememb v Mercatorju odvile v dveh fazah. V prvi bi Mid Europa Partners v lastništvo vstopil z nakupom deleža Pivovarne Laško, v drugi fazi pa bi poskušala skupaj s partnerji objaviti prevzem, ugibanja poznavalcev navaja Dnevnik.
|
neutral
|
1,392
|
Nekateri trgovci z dozdajšnjim izkupičkom od prodaje niso povsem zadovoljni, zato kupce vabijo s številnimi popusti. Ponekod so izdelki znižani celo do 70 odstotkov. Mali delničarji vztrajajo na ničnosti avgustovske skupščine Pivovarne Laško. Po njihovem mnenju je ničen sklep o izvolitvi treh novih nadzornikov Aleksandra Svetelška, Marjana Mačkovška in Vladimirja Malenkoviča. Vseslovensko združenje malih delničarjev VZMD je tudi na današnjem naroku na celjskem okrožnem sodišču vztrajalo na ničnosti skupščine delničarjev Pivovarne Laško iz avgusta 2009. Predsednik VZMD Kristjan Verbič je povedal, da je zanje kljub drugačnemu mnenju sodišča veljavna majska skupščina pred dvema letoma. Prepričan je, da je bila ponovljena avgustovska skupščina nezakonita, vsi na njej sprejeti sklepi pa neveljavni. To po njegovi oceni pomeni, da je ničen tudi sklep o izvolitvi treh novih nadzornikov Pivovarne Laško Aleksandra Svetelška, Marjana Mačkovška in Vladimirja Malenkoviča, prav tako je zanj sporna izvolitev Antona Turnška še za prihodnji mandat od 17. junija 2010 dalje. Dva nadzornika Pivovarne Laško, ki sta bila na podlagi nasprotnega predloga VZMD izvoljena na skupščini maja 2009, po Verbičevih besedah dokazano nista mogla opravljati svojega dela, zato je tudi vprašljivo celotno delovanje in sklepanje nadzornega sveta, posledično tudi uprave Pivovarne Laško. VZMD namreč omenjenih nadzornikov ni nikdar uspelo vpisati v sodni register, njunemu vpisu pa je nasprotovala Pivovarna Laško. Celjski okrožni sodnik Dušan Erjavec se je na današnjem naroku znova seznanil z argumenti Pivovarne Laško in VZMD glede omenjenih skupščin. Verbič navaja, da je že možno napovedati, kakšna bo Erjavčeva sodba, saj je celjsko okrožno sodišče majsko skupščino že lani prepoznalo kot nično, to mnenje je potrdilo tudi Višje sodišče v Celju. Zato je VZMD januarja letos na vrhovno sodišče vložilo predlog za uvedbo revizije sodbe celjskega višjega sodišča, ki je potrdilo ničnost majske skupščine Pivovarne Laško. V VZMD smo prepričani o utemeljenosti in upravičenosti našega predloga nenazadnje tudi s stališča daljnosežnih ter izjemno negativnih posledic sodbe Višjega sodišča v Celju, ki prinaša sodno dopustitev splošne korporacijske prakse preklicevanja skupščin delničarjev kadar koli, kakor koli, brez ali pa iz popolnoma nesprejemljivih razlog, pravi Verbič. Zanj je tudi sporno, da je vse naroke glede neveljavnosti sklepov majske skupščine vodil prav sodnik Erjavec, ki mu Verbič očita, da je sodbo o ničnosti majske skupščine izdal več kot tri mesece po glavni obravnavi, predviden zakonski rok pa je mesec dni.
|
negative
|
1,393
|
Poleg kreditiranja gradbenih projektov SCT je Matjaž Zaviršek kot solastnik Arminga v projektih tudi sodeloval. Ko je upravo NLB zapustil Jamnik, naj bi Zaviršek kreditiranje nadaljeval prek Dolenjgrada in Eurogradnje.
|
negative
|
1,394
|
Sodišče je zamenjalo prisilnega upravitelja SCT. Prejšnja upraviteljica Darja Erceg je namreč zaprosila za razrešitev, da se ne bi ustvarjal videz nepristranskosti, ker je predsednica nadzornega sveta upnika SCT. Prisilna upraviteljica SCT Darja Erceg je sodišču predlagala svojo razrešitev. V obrazložitvi je zapisala, da ne želi, da bi se umetno ustvarjale kakršne koli okoliščine ali namigi, ki bi vzbujali morebiten dvom v njeno strokovno in objektivno nepristranskost. Ercegova je namreč predsednica nadzornega sveta GPG, ki je tudi eden izmed upnikov SCT, kar bi lahko pri ostalih strankah v postopku zbudilo dvom v njeno pristranskost. Sodišče je Ercegovo razrešilo in na njeno mesto imenovalo Marijo Magdaleno Šantl. V pojasnilu pa je sodnik še zapisal, da je sodišče prepričano, da bi Ercegova v postopku delovala nepristransko in strokovno. Njeni prošnji za razrešitev pa je ugodilo zaradi možnega videza nepristranskosti in čim bolj nemotenega poteka postopka prisilne poravnave. Pred imenovanjem Šantlove se je sicer zgodil še en zaplet, saj je računalniški program kot naslednjega upravitelja izbral Borisa Dolamiča, ki pa je direktor GPG. Sodišče je tudi njega razrešilo iz istih razlogov kot Ercegovo. Sodišče je postopek prisilne poravnave začelo 25. januarja. Upniki imajo čas za prijavo terjatev do 25. februarja. Sodišče je v petčlanski upniški odbor imenovalo Petrol, NLB, Abanko, Salonit Anhovo in družbo za upravljanje z avtocestami v Federaciji BiH. SCT pridobil posle v Srbiji? Iz SCT so sporočili, da so kljub prisilni poravnavi uspeli pridobiti več poslov v Srbiji. Njihova hčerinska družba SCT&CG Montaža iz Beograda je tako pridobila gradnjo Športno-rekreacijskega centra Voždovac z nogometnim igriščem na strehi objekta, ki bo razpolagal z 72.400 kvadratnimi metri prostora. Posel je vreden 22 milijonov evrov. Poleg tega bo SCT gradil tudi logistični center PTT Srbije v Zemunu, sodeloval pri gradnji nemškega podjetja Norma Group v Subotici ter Plazza centra v Kragujevcu. Skupna vrednost teh poslov znaša devet milijonov evrov. V sredo je sicer prišlo na dan, da pa je SCT po drugi strani izgubil gradnjo predora Vijenac v Federaciji BiH. Pogodbo, vredno 54,6 milijona evrov, je v sredo razdrla družba za upravljanje z avtocestami v Federaciji BiH, za to pa so se odločili po pogovoru s predstavniki SCT in nadzornikom gradnje, inštitutom IGH.
|
neutral
|
1,395
|
Delavci CPM so dobili decembrske plače brez potnih stroškov, malice in drugih obveznosti, v hčerinskih družbah pa so dobili del plač. Stavka je napovedana za 22. februar. Okoli 700 zaposlenih v Cestnem podjetju Maribor CPM je prejelo decembrske plače, teh pa v celoti niso dočakali v hčerinskih družbah CPM Vzdrževanje in obnova cest ter CPM Investicije. V CPM d.d. smo dobili plače za december, a brez potnih stroškov, plačila malice in drugih obveznosti, ki gredo v maso prisilne poravnave. V ostalih dveh družbah, v katerih so ta teden že prejeli del decembrskih plač, pa niso prejeli zadnjega dela plače. Plačilo so obljubili do 10. februarja, je po sestanku izvršilnega odbora sindikata povedala Barbara Matul iz Sindikata cestnega gospodarstva Slovenije. Sindikat je zato na današnjem sestanku sklenil, da stavko napovejo za 22. februar, saj želijo vanjo zajeti tudi izplačilo januarske plače, predvideno za 18. februar. Do takrat so namreč zaposleni tudi na kolektivnem dopustu. Kot je še povedala, mora vodstvo družbe za odpoved stavke poplačati preostali del decembrskih plač ter do 18. februarja poplačati januarsko plačo. Mariborsko okrožno sodišče je 12. januarja začelo s postopkom prisilne poravnave v CPM, za prisilnega upravitelja pa je bil imenovan Silvo Zorec. Sodišče je upnike pozvalo, da najpozneje do 14. februarja prijavijo svoje terjatve. Navadnim upnikom je mariborsko gradbeno podjetje, ki jim dolguje 68 milijonov evrov, predlagalo, da se odrečejo 65 odstotkom svojih terjatev. Dobro tretjino terjatev bi jim CPM povrnil v šestih letih in pol. Sicer pa se je ta teden z vodstvom družbe in prisilnim upraviteljem prvič sestal tudi upniški odbor, katerega vodenje je prevzel predstavnik Petrola Uroš Ilić, ob njem pa v odboru sedijo še predstavniki Banke Celje, NKBM, NLB in Gorenjske banke. Prvi mož CPM Janez Škoberne jim je predstavil razmere in načrt finančnega prestrukturiranja. Svojega mnenja pa o načrtu tokrat še ni želel izraziti prisilni upravitelj, češ da je za to še prezgodaj. Upnike je glede na danes objavljeno poročilo na spletni strani Ajpesa zanimala predvsem možnost dokapitalizacije družbe, ki je v 70-odstotni lasti CPM Holdinga, med lastniki pa so poleg malih delničarjev še NKBM, Janez Škoberne, Mestna občina Maribor in občina Slovenska Bistrica. Škoberne jim je povedal, da od lastnikov ne gre pričakovati sodelovanja pri sanaciji, prav tako jim je zagotovil, da premoženja iz matične družbe niso prenašali na hčerinska podjetja. Škoberne je o poslih v naslednjem obdobju upnikom še povedal, da imajo z družbo Alpine Bau sklenjeno pogodbo, da so njihovi podizvajalci za vse posle v Sloveniji, večja dela na lokalni ravni pa nameravajo pridobivati preko hčerinskih podjetij. Če v Sloveniji ne bo investicij, CPM ni zmožen preživeti, če pa te bodo, je načrt finančnega prestrukturiranja podcenjen, je upnikom še povedal Škoberne.
|
negative
|
1,396
|
Do konca leta bo 168 delavcev prenehalo delati v Acroniju. Jeseniško podjetje sicer dosega dobre rezultate minulo leto je zaključilo z dobrim milijonom evrov dobička, letos pa vodstvo načrtuje za 18 milijonov evrov dobička. Vodstvo in sindikati jeseniškega Acronija so sklenili dogovor glede nadaljnjega zmanjševanja števila zaposlenih. Tako naj bi vsako četrtletje sproti ugotavljali, koliko sodelavcev bi lahko zapustilo podjetje. Jasno pa je, da se število zaposlenih ne bo zmanjšalo za 269, temveč za največ 168 z upokojevanjem in iztekom pogodb za določen čas. Acroni tekoče posluje pozitivno in dosega dobre rezultate. Minulo leto je zaključil z dobrim milijonom evrov dobička, letos pa vodstvo načrtuje za 18 milijonov evrov dobička. Potem ko je v začetku tega tedna delavce v Acroniju razburil dokument, ki je predvidel zmanjšanje števila zaposlenih za 269 do konca junija, je danes direktor jeseniškega podjetja Slavko Kanalec predstavil dejansko zastavljene številke zmanjševanja zaposlenih. Pojasnil je, da je za Acroni, ki je imel konec minulega leta 1394 zaposlenih, optimalno število 1226 zaposlenih. Do zastavljenega cilja si v Acroniju želijo priti do konca leta, in sicer naj bi se redno ali predčasno upokojilo 89 zaposlenih. Prav tako ne bo vseh 84 zaposlenih za določen čas dobilo podaljšanja. Nikoli pa nismo pripravili programa viškov, saj ga ne potrebujemo, ker bomo cilj 1226 dosegli z mehkimi variantami, je poudaril Kanalec. Sindikat Neodvisnost je zadovoljen, da je prišla številka na dan in upam, da se ne bo čez nekaj mesecev spet iskalo viškov, je poudaril predsednik omenjenega sindikata v Acroniju Klemen Drobič. Povedal je, da se bo sindikat strinjal z zmanjšanjem števila zaposlenih, vendar samo z redno in predčasno upokojitvijo. Predsednik sindikata SKEI v podjetju Marjan Žurman pa je pojasnil, da so sklenili dogovor, da vseh 84 zaposlenih za določen čas Acroni ne bo odpustil, saj jih potrebuje v proizvodnji. Dogovorili smo se, da bomo kvartalno ugotavljali višek in si prizadevali, da bi do konca leta prišli do številke 1226 zaposlenih, če bo možno. Ampak mislim, da se to ne bo zgodilo, ker so potrebe v proizvodnji previsoke, je opozoril. Kako pomembni so zaposleni, se zaveda tudi Kanalec, ki je prepričan, da je rekordna prodaja 31.000 ton, ki jo je Acroni zabeležil minuli mesec, rezultat investicij, modernizacije in napora vseh zaposlenih. Zavedamo se, da 80 odstotkov uspeha prinašajo zaposleni, 20 odstotkov pa na naprave, je zagotovil direktor in pojasnil, da ima Acronijev kolektiv, v katerem je povprečna starost 48 let, veliko znanja, izkušenj in pripadnost podjetju. Dobri rezultati V Acroniju sicer letos nadaljujejo vlaganja v posodobitev proizvodnje. Po tem ko so lani za naložbe namenili 17 milijonov evrov, letošnji načrti predvidevajo naložbe v višini 30 milijonov evrov. Tako v podjetju sledijo tudi želji, da bi dosegli pol milijardi evrov letne realizacije, čemur se bodo letos že približali. Po težavnem letu 2009 in negotovem začetku v letu 2010, ko se je Acroni spopadal s pomanjkanjem naročil, so se spomladi razmere že začele izboljševati. Tako je v minulem letu Acroni prodal 283.000 ton izdelkov in ustvaril 368 milijonov evrov prihodkov, kar v primerjavi z letom 2009 pomeni 63 odstotkov večjo realizacijo, količinsko pa se je prodaja dvignila za 28 odstotkov. Ob tem je podjetje ustvarilo tudi okrog 1,5 milijona evrov dobička. Acroni namerava v letu 2011 prodati 335.000 ton izdelkov, za katere bi iztržil 483 milijonov evrov, kar pomeni 18-odstotno rast prodaje v primerjavi z letom 2010. Dobiček pa naj bi se povečal kar za desetkrat na 15 milijonov evrov. Tudi dodana vrednost na zaposlenega naj bi se močno dvignila, in sicer z 41.000 evrov lani na preko 60.000 evrov letos. To je z vidika Slovenije zelo visoko. Imamo pa še veliko za postoriti, da bomo ujeli konkurente, je pojasnil Kanalec.
|
neutral
|
1,397
|
Hekerji so vdrli sistem elektronske svetovne borze Nasdaq, ki vsebuje zaupne podatke o okoli 300 korporacijah. Gre za zadnje razkritje ranljivosti računalniških sistemov, na katerih sloni Wall Street. V Nasdaqu, največji ameriški elektronski borzi, ki združuje več kot 2800 podjetij, so potrdili, da so neznani hekerji vlomili v njihov računalniški sistem. Vendar pa vdor ni vplival na trgovanje z delnicami, prav tako naj ne bi bili ogroženi podatki Nasdaqovih strank, so sporočili. Tarča napadalcev je bila storitev, kjer si direktorji podjetij izmenjujejo dokumente pred srečanji upravnega odbora. Storitev prav tako omogoča spletne razprave in spletne konference z odborom. Z vdorom v to storitev bi hekerji tako prišli do pomembnih informacij za trgovanje s pomočjo notranjih informacij. Hekerji povzročajo glavobole borznikom na Wall Streetu. Strokovnjaki za varnost računalniških sistemov že dolgo opozarjajo, da mnoga podjetja zanemarjajo zaščito občutljivih podatkov, zadnji dogodki pa to le še potrjujejo. Tako je tudi spletna stran WikiLeaks že objavila tajne podatke o bankah v Švici in Islandiji, sedaj pa trdijo, da imajo tudi obremenjujoče dokumente iz velikih ameriških bank, morda celo iz Bank of America. Po poročanju ameriških medijev, ki se sklicujejo na zvezne oblasti, naj bi hekerji v dobrem letu dni že večkrat poskušali vdreti v sistem. Kakšen je njihov motiv in kdo stoji za napadi, pa zaenkrat še ni znano. Dogodke preiskujejo tako v Zveznem preiskovalnem uradu FBI kot tudi v ameriški tajni službi.
|
negative
|
1,398
|
Avstrijci so zamenjali upravo slovenske Hypo banke in Hypo Leasinga pod vodstvom Antona Romiha. Vodenje družb so prevzeli kar sami Avstrijci. Banko bo vodil Alexander Picker, Leasing pa Danijel Novak. Nadzorna sveta banke Hypo Alpe Adria in družbe Hypo Leasing sta danes imenovala novi vodstvi. Novi predsednik Hypo banke bo Alexander Picker iz Salzburga, ki bo skupaj s Slovencem Matejem Falatovom vodil banko, direktor Hypo Leasinga pa je postal Danijel Novak iz Gradca. Imenovanja morajo potrditi še pristojni nadzorni organi. Naš jasen cilj je Hypo banko Slovenije, ki bo ostala pomemben del skupine Hypo Alpe Adria v regiji Alpe-Jadran, okrepiti, je, kot so sporočili iz banke Hypo, ob nastopu funkcije poudaril Picker. Avstrijci so zamenjali upravo slovenske Hypo banke. Picker na področju bančništva deluje že več kot 20 let. V preteklih sedmih letih je bil izvršni direktor hčerinskih družb skupine Unicredit v Srbiji in Kazahstanu. Kot predsednik uprave bo odgovoren tudi za področja financ, upravljanja s tveganji in splošnih zadev. Falatov je v Hypo banki Slovenija doslej vodil področje poslovanja s podjetji in javnim sektorjem, odslej pa bo kot član uprave zadolžen za področje poslovanja s pravnimi in fizičnimi osebami ter zakladništvo. Moj fokus je družbo Hypo Leasing Slovenije kot del skupine Hypo Alpe Adria na slovenskem trgu trajno krepiti, tako da bo tesneje sodelovala z banko kot doslej, pa je pojasnil Novak. Novak prinaša desetletja mednarodnih vodstvenih izkušenj s področja bančništva, zavarovalništva in lizinga na Hrvaškem in v Sloveniji. Nazadnje je delal za Sparkasse Leasing Slovenija. Novoimenovano vodstvo družb Hypo Slovenije uživa popolno zaupanje nadzornega sveta, da bo družbi skupaj z angažiranimi sodelavci popeljalo v dobro in uspešno prihodnost, ju s tem na slovenskem trgu trajno krepilo ter podprlo celotno skupino, pa je dejal predsednik nadzornega sveta Hypo banke in član uprave skupine Hypo Alpe Adria Johannes Proksch.
|
neutral
|
1,399
|
Dobrodošli v novem svetu iskanja zaposlitve. Dnevi, ko je bil edini način brskanje med časopisnimi oglasi in obiskovanje svetovalca na zavodu za zaposlovanje, so namreč nepreklicno mimo. Internet postaja vse bolj nepogrešljiv pripomoček pri iskanju dela. Prostih delovnih mest je malo, boj zanje hud, zmagajo pa žal ne nujno najboljši, ampak predvsem najbolj spretni. Lahko ste namreč še tako dobri na svojem področju, a služba sama na vaša vrata ne bo potrkala. Sodobni iskalci zaposlitve so se preselili na splet. Poleg množice spletnih oglasnikov, dejstva, da številna podjetja prosta delovna mesta objavljajo na svojih spletnih straneh in množice zaposlitvenih portalov, kjer lahko svoj življenjepis z referencami vred dodate v njihovo bazo, je vse več takšnih, ki službo uspešno najdejo s pomočjo spletnih socialnih omrežij, kot so Facebook, Twitter ali LinkedIn. In pristop deluje, čeprav marsikdo iskanje službe resno delo ne poveže s tovrstnimi omrežji, kjer ljudje svetu ponavadi sporočajo, kaj so pravkar pojedli in koliko miši je danes ulovila njihova mačka. Število spletnih iskalcev zaposlitve je rastoč trend tudi v Sloveniji, kjer se tega poslužujejo predvsem mlajši, stari od 25 do 35 let, geografsko gledano pa naj bi pretežno prihajali iz osrednjeslovenske regije. In pri iskanju so uspešni. Tudi zato, ker delodajalci mnoga delovna mesta objavijo izključno na spletu. Preverite, kako uspešno iskati službo s pomočjo spleta, katere kadre na spletu trenutno slovenski delodajalci, kako napisati dober spletni življenjepis, spoznajte Davida, ki je službo našel s pomočjo Facebooka, ter katere neumnosti na socialnih omrežjih vas lahko stanejo nove zaposlitve.
|
neutral
|
1,400
|
Vse civilizacije do danes so svoj razvoj in prosperiteto gradile na materialih. Tudi v prihodnosti bodo najuspešnejši tisti, ki bodo razvijali, izdelovali in uporabljali najsodobnejše materiale. Za to pa je potrebno znanje. S študijem na Oddelku za materiale in metalurgijo si znanje lahko pridobiš in se pridružiš najuspešnejšim. Študij materialov in metalurgije je edini tovrstni študij v Sloveniji in spada med študije, ki so na Univerzi v Ljubljani že od njene ustanovitve. Sedaj je to sodoben študij, ki temelji na najsodobnejših svetovnih teoretičnih dognanjih, pridobivanju izkušenj doma in v tujini ter ustvarjanju novega znanja. Študij pokriva široko naravoslovno-tehnično področje od izdelave in predelave kovinskih, keramičnih in kompozitnih materialov, preko preiskave njihove sestave in zgradbe, vse do prilagajanja njihovih lastnosti zahtevam uporabnikov. Študenti med študijem spoznajo široko paleto t.i. hi-tech materialov, namenjenih uporabi v najzahtevnejših pogojih, v medicini, energetiki, avtomobilski in letalski industriji, strojegradnji, pa tudi sodobne, pravkar razvite materiale, ki še čakajo na široko uporabo. Raziskave in študij potekajo v moderno opremljenih laboratorijih in z uporabo najnovejših simulacijskih programov. Najsodobnejše proizvodne procese in tehnologije pa študenti spoznavajo na strokovnih ekskurzijah doma in v tujini. Pri pripravi študijskih programov je velik poudarek na varstvu okolja in sonaravnem razvoju. Študenti spoznavajo procese izdelave in predelave materialov s čim manjšo porabo energije na enoto izdelka, možnosti 100-odstotnega recikliranja izdelkov in kovinskih odpadkov, tehnologije s čim manj sekundarnimi proizvodi. S sodelovanjem pri raziskovalnih projektih pa tvorno sodelujejo pri iskanju novih rešitev in dobijo izkušnje z raziskovalno-razvojnim delom. Diplomanti po koncu študija zaradi širokega spektra znanja, pridobljenega med študijem, zlahka najdejo zaposlitev. Dejavni so lahko na številnih področjih na raziskovalnih inštitutih in fakultetah, v razvojnih laboratorijih in kot tehnologi v industriji, zaradi dobrega poznavanja materialov pa lahko sodelujejo v interdisciplinarnih skupinah tudi v medicini, biologiji ... Nadaljnji magistrski študij omogoča specializacijo na področjih, ki so za posameznika najzanimivejša. Povezava našega oddelka z domačimi in že več desetletna povezava s tujimi institucijami, tako v obliki skupnih raziskav in raziskovalnih projektov, kot tudi v obliki študentskih izmenjav, omogoča študentom, da pridejo v stik z najnovejšimi svetovnimi dosežki na področju materialov in metalurgije. Potrditev aktivnega sodelovanja pri najnovejših raziskavah ter velike strokovnosti predavateljev in raziskovalcev je Center odličnosti Vesolje znanost in tehnologije, ki ga je dobil Oddelek za materiale in metalurgijo. Vsi dijaki, naravoslovci in tehniki po srcu, vabljeni k sodobnemu dodiplomskemu študiju po programih Inženirstvo materialov in Metalurške tehnologije. Postanite naslednja generacija montanistov. Srečno! Več informacij dobite na Oddelek za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana http //www.ntf.uni-lj.si e-pošta omm@omm.ntf.uni-lj.si tel. 01 470 46 08
|
positive
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.