nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
1,401
|
Po oceni agencije za upravljanje z naložbami države je le okoli 40 od 102 naložb strateških, druge pa bi država lahko ob pravem času prodala, je povedala vodja agencije Dagmar Komarjeva. Dagmar Komar Predsednica uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Aukn Dagmar Komar je v pogovoru za Finance dejala, da je okoli 40 naložb strateških, druge pa bi država lahko prodala. Agencija bo predvidoma pripravila strategijo upravljanja naložb, v kateri bo opredelila, katere naložbe so strateške in katere ne. V strategiji bo moralo biti za posamezna področja opredeljeno, ali država želi ostati večinska lastnica oziroma zadržati sedanji delež ali ga želi povečati ali zmanjšati. Dogovoriti se bo treba, ali naj ostanejo družbe v državni lasti ali naj povabimo v naše družbe z večinskim lastništvom države tuje investitorje. Ob tem pa bo pomembno, ali tretji vstopajo kot strateški investitorji ali le kot portfeljski, je dejala. Pričakuje, da bodo ministrstva v kratkem pripravila sektorske politike in da bo lahko strategija pripravljena v prvi polovici leta. Komarjeva glede pritiskov in lobiranja pravi, da doslej ni nihče vplival na agencijo. Pravi, da ne pozna lobistov v Sloveniji in da se doslej nihče ni napovedal za sestanek. Glede pisma premierju v novembru, da čuti pritiske pri svojem delu, Komarjeva pravi, da je napačno govoriti o pritiskih, ampak da je šlo za začetno obdobje delovanja agencije in da si marsikdo ni znal predstavljati, kakšne so pristojnosti agencije. Poudarja, da si bodo pri sestavi nadzornih svetov prizadevali, da nadzorniki ne bodo v nikakršni povezavi osebno prek raznih pogodb ali prek povezanih družb z upravami, saj bi to pomenilo, da so odvisni od uprav. Agencija bo ovrednotila delo sedanjih nadzornih svetov. V prvi fazi bodo tekoče dopolnjevali tam, kjer bo potekel mandat, kjer ne bo potekel, pa nameravajo oceniti primernost celotne sestave, njeno strokovnost in ob tem verjamem, da bi se znalo celo zgoditi, da bodo nekateri nadzorni sveti spremenjeni . Zato bodo tudi objavili javni poziv za nadzornike, pri čemer Komarjeva poudarja, da bodo njihova merila in kriteriji za imenovanje zelo visoki, saj je tudi njihova najpomembnejša pristojnost, da v nadzorne svete postavijo ljudi s pravim znanjem in izkušnjami.
|
neutral
|
1,402
|
Policija proti Hypo Alpe Adria banki vodi več predkazenskih postopkov v različnih zadevah. V Banki Slovenije pa so hitro menjavo označili za legitimno ravnanje nadzornega sveta oz. lastnika banke. Policija tako preverja več sumov kaznivih dejanj, v določenem delu povezanih s tema dvema ustanovama, ki so povezana s prometom z nepremičninami, s finančnimi transakcijami v tujini in s sumi zlorab odgovornih oseb, so še sporočili z generalne policijske uprave. Kriminalistična policija je tako že v sredini lanskega leta začela preiskavo in pridobila dokumentacijo, ki pa še ni popolna, saj gre za obsežne in kompleksne zadeve, ki zahtevajo tudi mednarodno sodelovanje. Preiskavo, ki je povezana s Hypo Alpe Adria banko in Hypo Leasingom, vodi več policijskih uprav in uprava kriminalistične policije, policija pa sodeluje tudi z varnostnimi organi iz drugih držav, med njimi avstrijskimi, so še poudarili na generalni policijski upravi. Preiskava zajema tudi sum finančnih nepravilnosti, ki naj bi potekale preko različnih ustanov in poslovnih subjektov v Liechtensteinu. Po neuradnih informacijah naj bi hitri zamenjavi vodstva botrovalo domnevno pobiranje provizij, ki naj bi jih vodilni v banki zaračunavali nekaterim nekreditno sposobnim komitentom, npr. tudi Vegradu Hilde Tovšak. Hitra menjava vodstva Dnevnik medtem danes problematizira sredino hitro menjavo vodstva obeh slovenskih bank iz skupine s sedežem v Celovcu. V slovenski izpostavi Hypo Alpe Adria Bank International je namreč v sredo ob za mnoge sporni prisotnosti avstrijskih varnostnikov prišlo do hitre zamenjave vodstva banke. Odpoklicali so sedem vodilnih v tej banki, njihova mesta pa je prevzelo novo tričlansko vodstvo iz Celovca. Iz uprave Hypo Alpe Adria Bank so bili odpoklicani predsednik uprave Anton Romih ter člana uprave Andrej Lah in Urban Golob. Iz podjetja Hypo Leasing pa so bili odpoklicani generalni direktor Andrej Potočnik ter direktorja Marcel Sumper in Aleksander Skubic. Do zamenjave je prišlo tudi v nadzornem svetu Hypo Alpe Adria Bank, saj je bil iz njega odpoklican edini slovenski nadzornik v banki Aleš Rojs. Novi predsednik uprave Hypo Alpe Adria Bank je postal Alexander Picker, ki je bil v preteklih sedmih letih izvršni direktor hčerinskih družb skupine Unicredit v Srbiji in Kazahstanu. Za novega člana uprave je bil imenovan Matej Falatov, ki je nazadnje vodil področje poslovanja s podjetji in javnim sektorjem pri banki Hypo Slovenije. Novoimenovana sicer potrebujeta še dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave, začasno pa slovensko Hypo Alpe Adria banko vodita namestnik predsednika uprave skupine Hypo Alpe Adria Wolfgang Edelmüller in član uprave skupine Johannes Proksch, ki sta tudi člana nadzornega sveta slovenske banke iz skupine. Zakon o bančništvu sicer navaja, da mora biti uprava banke vsaj dvočlanska, poleg dovoljenja Banke Slovenije med pogoji za člane uprave bank določa tudi, da morajo posle opravljati v Sloveniji, vsaj eden v upravi mora zadostno obvladati slovenski jezik, člani uprave pa morajo delo opravljati za polni delovni čas. Zakon sicer tudi določa, da mora nadzorni svet neke banke odločiti o imenovanju določene osebe za člana uprave banke, preden ta oseba vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije, sklep nadzornega sveta pa učinkuje pod odložnim pogojem, ki nastopi, če ta oseba pridobi dovoljenje za opravljanje te funkcije. Glede postopka podeljevanja licence za nove člane uprave Hypo Alpe Adria banke so v Banki Slovenije v petek povedali, da bodo postopek izdaje dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave vodili tako kot v vseh drugih primerih in v skladu z zakonom o bančništvu. Rok za izdajo tega dovoljenja je tako tri mesece od prejema popolne zahteve za izdajo dovoljenja. V Hypo Alpe Adria banki so sicer za Dnevnik zatrdili, da so za začasno vodstvo pridobili odobritev Banke Slovenije, kjer so v petek sredino hitro menjavo označili za legitimno ravnanje nadzornega sveta oz. lastnika banke in da jim je nadzorni svet razloge za tak ukrep pojasnil. Na generalni policijski upravi medtem zatrjujejo, da policija v zvezi z menjavo vodstev v obeh slovenskih ustanovah iz skupine Hypo ni prejela nikakršne prijave, zaprosila za asistenco in tako ni izvajala nikakršnih postopkov.
|
negative
|
1,403
|
Ker delavci TVM do petka niso prejeli izplačanih dolgov, so se odločili, da bodo vložili predlog za stečaj. Večinski lastnik podjetja Viator & Vektor pa pravi, da še vedno iščejo rešitve za obstoj in razvoj podjetja. Stavkajoči delavci Tovarne vozil Maribor TVM so se na današnjem zboru delavcev seznanili z razmerami v podjetju in aktivnostmi stavkovnega odbora ter sklenili, da bodo z odločitvijo za začetek postopkov za vložitev predloga za stečaj podjetja počakali še do petka. Za petek je namreč napovedana seja nadzornega sveta TVM. Delavci TVM se bodo odločili, kako naprej. Z zbranimi delavci, ki zaradi neizplačil stavkajo od 3. januarja letos, je danes govoril predsednik uprave družbe TVM Janez Lipuš. Povedal je, da se družba Viator & Vektor, ki je večinski lastnik podjetja, še vedno trudi najti rešitev za TVM in da bo rezultat teh aktivnosti znan v sredini tega tedna, je povedal vodja stavkovnega odbora Franjo Trojner. Če rešitve ne bo, naj bi se v skladu z zakonodajo v petek odzval nadzorni svet družbe, je dejal Trojner. Povedal je, da so delavci na zboru nato brez glasu proti sklenili, da če podjetje v tej neugodni situaciji po 18. februarju ne bo sprožilo stečaja, ga bodo sprožili delavci sami. TVM, ki se ukvarja s proizvodnjo avtobusov, je v krizi že dobro leto in pol. Ker je večkrat prišlo do zamud pri izplačilu osebnih dohodkov, so delavci 3. januarja začeli stavko. Vsi delavci so sindikatu namreč dali pooblastila, da začne postopke za predlog stečaja. Rešitve namreč ta hip ne vidijo več. Če do petka vodstvo ne izplača zaostankov ali samo ne predlaga stečaja, ga bodo predlagali delavci. Želijo si, da se ta negotovost čim prej konča, da se lahko čim prej prijavijo na zavod za zaposlovanje, kjer bodo z nadomestili plač dobili vsaj nekaj denarja za preživetje. Delavci so namreč obupani. Že nekaj časa stavkajo na domu, saj nimajo denarja za prevoz na delo. Njihova agonija pa se vleče že dve leti, ko so večino časa preživeli doma na čakanju, ker denarja za proizvodnjo ni bilo, za plačo pa so se borili vsak mesec.
|
negative
|
1,404
|
V Novolesovem Pohištvu Brežice so dobili zadnji del decembrske plače, zato so nehali stavkati in so se vrnili na prisilni dopust, je sporočil sindikalist. Delavci Pohištva Brežice, za katerega je večinski lastnik, straški Novoles, januarja izglasoval prenehanje, so dobili izplačan zadnji del zaostale decembrske plače. Delavci so zato stavko prekinili in se vrnili na prisilni dopust, je povedal brežiški sindikalist Bojan Bratanič. Po njegovih besedah je uprava 112 brežiškim delavcem, štiri dni pozneje kot delavcem v matičnem Novolesu, izplačala zadnji petini decembrske plače, delavci pa sedaj čakajo na izplačilo ravno tako zaostale januarske plače. Če jim prvega dela oziroma treh petin uprava Novolesa ne bo izplačala do dogovorjenega 18. februarja, bodo delavci, ki so razen najnujnejših dežurnih služb in komerciale na prisilnem dopustu, stavko takoj nadaljevali, je opozoril. Glede prisilnega dopusta si bodo delavci poskušali izboriti drugačen status oziroma status čakanja na delo, saj je krivda za zaustavitev proizvodnje v lastniku, ki ni pripravil materiala, s katerim bi lahko izpolnili za približno 450.000 evrov naročil, ki jih ima Pohištvo Brežice, je še dodal. Predlog dokapitalizacije naj bi zavrnili Po neuradnih podatkih so delničarji Novolesa zavrnili predlog dokapitalizacije. Udeleženci skupščine delničarjev sicer po njej niso dajali izjav, uprava pa je napovedala posebno izjavo za javnost. Uprava Novolesa je za današnjo skupščino pripravila predlog, po katerem bi dokapitalizacijo s pragom uspešnosti 80 odstotkov od največjega predvidenega zneska oz. od skoraj šest milijonov evrov izvedli izključno z denarnimi vložki.
|
negative
|
1,405
|
Pooblaščenec družbe Ibiko in Nogometnega kluba Drava Ptuj Bilić je na mariborsko okrožno sodišče vložil ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave nad Cestnim podjetjem Maribor. Vladimir Bilić od sodišča zahteva ustavitev postopka prisilne poravnave in začetek stečaja, podrobnosti pa bo pojasnil na torkovi novinarski konferenci. Omenjena upnika mariborske družbe sta zahtevo za stečaj CPM sicer vložila aprila lani, zaradi mnenja, da je CPM insolventen, saj jim ne more izplačati okoli 150.000 evrov pogodbeno dogovorjenih pokroviteljskih sredstev. Mariborsko sodišče je zahtevo za stečaj novembra lani že zavrnilo. Razlogov za zavrnitev stečajnega predloga na sodišču takrat niso pojasnjevali, zagotovo pa je bilo med njimi predvsem izvedensko mnenje Irene Lesjak, ki predlagateljem ni bilo naklonjeno. Po mnenju izvedenke na dan vložitve zahteve za stečaj CPM ni izpolnjeval pogojev iz zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Zaradi izvedenkinega mnenja sta ptujski nogometni klub in Ibiko, družba v lasti podjetnika Franca Gajška, nedavno na mariborsko državno tožilstvo vložila tudi kazensko ovadbo zoper Lesjakovo. V njej ji očitajo krivo izpoved pred sodiščem in nevestno delo v službi, saj naj bi v postopku predloga za stečaj CPM podala neresnične informacije, ki so prikrivale insolventnost podjetja. Mariborsko okrožno sodišče je sicer v zadnjih dveh letih že dvakrat zavrnilo zahtevo upnikov za stečaj CPM, ki se trenutno nahaja v prisilni poravnavi, prav danes pa se je iztekel rok, do katerega so morali upniki prijaviti svoje terjatve. Že jeseni 2009 je bila namreč zavrnjena podobna zahteva družbe Avtoprevoz Gramet Trade.
|
negative
|
1,406
|
Urad za preprečevanje pranja denarja je obravnaval številne sumljive transakcije komitentov Hypo Alpe Adria Bank. Šlo naj bi za več deset primerov, o tem pa so obvestili tudi policijo in tožilstvo. Andrej Plausteiner z urada za preprečevanje pranja denarja Urad za preprečevanje pranja denarja je obravnaval številne sumljive transakcije komitentov Hypo Alpe Adria Bank ter o tem policiji in tožilstvu v zadnjih letih posredoval več deset obvestil, poroča današnji Dnevnik. Navaja še, da je urad glede iskanja odgovornosti pristojnih državnih organov s prstom pokazal tudi na Banko Slovenije. Na uradu za preprečevanje pranja denarja, ki ga vodi Andrej Plausteiner, so v zvezi s sumljivimi transakcijami pojasnili, da so ugotovili razloge za storitve kaznivega dejanja pranja denarja in informacije, v katerih so pristojnim organom, torej policiji in Davčni upravi Republike Slovenije, posredovali svoje ugotovitve za sum storitve drugih kaznivih dejanj. Med temi zadevami se nekatere nanašajo tudi na sumljive transakcije, povezane z davčnimi in centri off-shore, so za Dnevnik pojasnili na uradu za preprečevanje pranja denarja. Na uradu opozarjajo, da je primarni nadzornik za izvajanje zakona o preprečevanju pranja denarja v bankah Banka Slovenije. Banka Slovenije nadzor izvaja z inšpekcijskimi pregledi na terenu, medtem ko urad za preprečevanje pranja denarja tovrstnih pooblastil nima, pojasnila urada povzema Dnevnik, ki se zato sprašuje, zakaj Banka Slovenije na čelu z Markom Kranjcem ni pravočasno ukrepala. Po navedbah Dnevnika Banka Slovenije išče vedno nove razlage, s katerimi želi zavrniti dvome v učinkovitost nadzora v Hypo Alpe Adria Bank v zadnjih letih. Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je za Dnevnik ponovil, da Banka Slovenije tekoče spremlja dogajanja v banki Hypo Alpe Adria Bank. Omenjena banka je solventna. Pregon morebitnih kaznivih dejanj je naloga za to pristojnih organov, s katerimi Banka Slovenije po potrebi sodeluje, je pojasnil guverner, ki notranjih postopkov Banke Slovenije ne želi komentirati. Ob prelaganju odgovornosti za preiskovanje kaznivih dejanj se Dnevniku zastavlja vprašanje, ali niso sporni posli nekdanje uprave Hypo banke vplivali tudi na upravljanje s tveganji. Kot pravijo, so za pregon morebitnih kaznivih dejanj res pristojni organi pregona, toda omenjena kazniva dejanja vplivajo tudi na povečanje tveganj pri poslovanju banke, za kar pa je odgovoren bančni regulator. Nekatere zadeve se nanašajo tudi na sumljive transakcije, povezane z davčnimi in centri off shore . Časnik še piše, da pri poslih, ki so se zadnja leta dogajali v Hypo banki, ne gre zgolj za operativna tveganja, ampak zlasti kreditna tveganja. Banka se je namreč, kot kažejo medijska razkritja, izpostavljala tveganim posojilom podjetjem oziroma Hypo Leasingu v zameno za provizije, kar sedaj ugotavlja tudi interna revizija. Na generalni policijski upravi so konec tedna potrdili, da policija proti Hypo Alpe Adria Bank vodi več predkazenskih postopkov v različnih zadevah. Preiskavo, ki je povezana s Hypo Alpe Adria Bank in Hypo Leasingom, v katerih je prejšnji teden prišlo do hitre zamenjave vodstev, vodi več policijskih uprav in uprava kriminalistične policije, policija pa sodeluje tudi z varnostnimi organi iz drugih držav, med njimi avstrijskimi.
|
neutral
|
1,407
|
Nova večinska lastnica Ete je slovenska Fineta, manjšinska pa srbska Etterra. Kljub temu v najboljšem sosedu zagotavljajo, da bodo Etini izdelki še na njihovih policah. Trgovska družba Mercator je podpisala pogodbo o prodaji 100-odstotnega lastniškega deleža v živilski družbi Eta. 72 odstotkov Ete je kupila slovenska družba Fineta, ki se ukvarja z upravljanjem naložb, 28 odstotkov pa srbska družba Eterra. Pogodba bo začela veljati, ko bodo izpolnjeni v njej določeni pogoji. Mercator se je za odprodajo družbe odločil v skladu s strategijo osredotočanja v svojo temeljno dejavnost trgovine z izdelki za vsakdanjo rabo in dom. Družba Eta sicer opravlja dejavnost industrijske predelave sadja in zelenjave v izdelke z daljšim rokom uporabe. V največjem slovenskem trgovcu pričakujejo, da bosta nova lastnika družbo še naprej razvijala in ji omogočala nadaljnjo rast in krepitev prisotnosti tako na slovenskem trgu kot tudi na drugih trgih v regiji. Poudarili so še, da bodo z Eto sodelovali tudi v prihodnje kot kupec njenih izdelkov. Zadovoljstvo z nakupom sta po njihovih besedah izkazala tudi nova Etina lastnika. Verjameta, da je naložba v Eto velika pridobitev za njuni družbi. Eta je namreč lastnik živilskega podjetja, ki ima močno blagovno znamko in dober položaj na trgu, hkrati pa v njej vidimo še veliko potenciala, v katerega se vsekakor splača vlagati . Nova lastnika sta obljubila še, da bosta ohranila proizvodnjo in skoraj devetdesetletno tradicijo Ete, saj je to dobro izhodišče za krepitev prisotnosti izdelkov slovenskih proizvajalcev v regiji .
|
positive
|
1,408
|
Okrožno sodišče v Novi Gorici je začelo stečajni postopek nad ajdovsko družbo Lipa Plus. Stečajni upravitelj je Štefan Veren, upniki pa lahko svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v postopku prijavijo do sredine maja. Ajdovsko pohištveno podjetje je ostalo brez denarja za proizvodnjo in plače. Direktor in lastnik Lipe Plus Peter Šmid je 10. februarja vložil predlog za stečaj, 102 zaposlena pa sta dobila sklepe o napotitvi na čakanje. Za stečajnega upravitelja je bil sedaj imenovan Štefan Veren, upniki pa lahko svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v postopku prijavijo do 17. maja. Delavci Lipe Plus so začeli stavkati 26. januarja, ker niso dobili dela novembrskih in decembrskih plač. Med stavkovne zahteve so zapisali tudi zahtevo po izplačilu drugega dela lanskega regresa in neplačanih prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Šmid se je v času stavke trudil zagotoviti dovolj denarja za poplačilo zapadlih obveznosti ter za nakup surovin, da bi lahko nadaljevali s proizvodnjo. Naročil imajo za vsaj tri mesece dela, vendar pa se so se vsi dosedanji ponudniki za dokapitalizacijo ajdovskega podjetja umaknili. Šmid je ob začetku stavke potrdil, da so resno razmišljali o povezavi ajdovskega podjetja z družbo Lip Radomlje. V Ajdovščino naj bi se vozilo 140 delavcev Lipa Radomlje, s tem pa bi po Šmidovem mnenju družbi dosegli velike sinergijske učinke, čeprav bi v začetku poslovali kot samostojni poslovni enoti. Sedaj pa se za najem strojev in zaposlenih v Lipi Plus že zanima drugo znano slovensko lesnopredelovalno podjetje, vendar bodo proizvodnjo lahko zagnali šele po začetku stečajnega postopka in dogovoru s stečajnim upraviteljem.
|
negative
|
1,409
|
Zavarovalnica Triglav je objavila razpis za prodajo deleža v NLB. Izklicna cena za delnico je 116 evrov. V celotnem paketu, ki se prodaja, je 292.873 delnic. Zavarovalnica Triglav prodaja delež v NLB. Zavarovalnica Triglav in Pozavarovalnica Triglav Re sta objavili javni poziv za zbiranje ponudb za nakup skupno 3,29-odstotnega deleža v Novi Ljubljanski banki NLB. Minimalna izklicna cena za prodajo znaša 116 evrov na delnico, rok za zbiranje ponudb se izteče 25. februarja ob 12. uri. Iz največje slovenske zavarovalnice so sicer že pretekli teden sporočili, da bodo na podlagi prejete ponudbe za nakup delnic NLB objavili javno vabilo k dajanju ponudb za nakup delnic največje slovenske banke. Kdo je dal ponudbo, takrat niso razkrili. Zavarovalnica Triglav prodaja 290.155 delnic oziroma 3,26-odstoten delež, Triglav Re pa 2718 delnic oziroma 0,03-odstoten delež osnovnega kapitala NLB. V celotnem paketu, ki se prodaja, je torej 292.873 delnic. Ponudbe se morajo nanašati na odkup celotnega paketa delnic, rok veljavnosti ponudb pa mora biti najmanj do vključno 15. marca, je še razvidno iz poziva, objavljenega v današnji izdaji časnika Delo.
|
neutral
|
1,410
|
London je letos pristal na vrhu lestvice največjih trgovskih mest. Prihodki od prodaje neživilskih izdelkov so namreč znašali kar 76,3 milijarde evrov. Na drugem mestu je Tokio, na tretjem pa New York. Kupci največ denarja pustijo v Londonu. London je v letu 2010 zasedel vrh lestvice največjih trgovskih mest na svetu. Prihodki od prodaje neživilskih izdelkov tako v tamkajšnjih trgovskih lokalih kot prek spletne prodaje so znašali 64,2 milijarde funtov 76,3 milijarde evrov, s čimer je britansko glavno mesto pustilo za seboj tako Tokio kot New York in Pariz. Tokio je zasedel drugo mesto lestvice, pa čeprav ima več prebivalcev kot London. Prihodki od prodaje neživilskega blaga v japonskem glavnem mestu Tokiu so lani znašali 61,4 milijarde funtov 72,9 milijarde evrov. Na tretjem mestu sledi ameriški New York s 47 milijardami funtov 55,8 milijarde evrov prihodkov od prodaje v trgovini na drobno, na četrtem pa francoska prestolnica Pariz s 46,6 milijarde funtov 55,3 milijarde evrov. Raziskavo je naredila spletna stran za primerjavo cen Kelkoo, kjer so primerjali 22 največjih nakupovalnih središč na svetu. Do desetega mesta sledijo Los Angeles, Hongkong, Singapur, Dubaj, Sydney in Milano. Marketinški direktor družbe Kelkoo Chris Simpson je dejal, da je ključ do uspeha Londona v kakovosti in številu trgovin skupaj s prihodki od ogromne količine turistov, ki vsako leto obiščejo britansko prestolnico.
|
positive
|
1,411
|
Priliv tujih neposrednih investicij v Rusiji se je lani zmanjšal že tretje leto zapored. Po prvih ocenah so tuje neposredne investicije v letu 2010 znašale med 9,9 in 10,3 milijarde evrov, kar po navedbah ruskega finančnega ministra Alekseja Kudrina ni dovolj. Priliv tujih neposrednih investicij se je začel v Rusiji zmanjševati v letu 2008, ko se je začela svetovna finančno-gospodarska kriza. V letu 2009 so investicije v primerjavi z letom prej padle za 41 odstotkov na 11,6 milijarde evrov. Rusija je v najboljših časih po navedbah ruskega finančnega ministra Alekseja Kudrina na leto beležila okoli 20 milijard evrov tujih neposrednih investicij. Finančni minister se zavzema za občutno izboljšanje investicijskega okolja v državi, saj je prav obseg investicij ključni pokazatelj modernizacije. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev si je modernizacijo države zastavil kot temelj njegovega predsedovanja. Toda Kudrin meni, da so ruske oblasti prepolne političnih izjav, manjka pa jim idej, kako te izjave realizirati. Kudrin je v minulem tednu na gospodarskem forumu v Sibiriji poleg nezadovoljstva nad prilivom tujih neposrednih investicij izrazil tudi zaskrbljenost zaradi po njegovem prepočasnega okrevanja gospodarstva. Rusija je v letu 2010 zabeležila štiriodstotno gospodarsko rast, potem ko se je v letu 2009 gospodarstvo skrčilo za skoraj osem odstotkov. Kudrin za prihodnjih nekaj let napoveduje podobno rast, kot jo je država zabeležila v letu 2010, a opozarja, da to ne bo dovolj za uspešno konkuriranje Rusije z najbolj razvitimi svetovnimi gospodarstvi. Rusija bo v prihodnjih letih beležila približno štiriodstotno rast, a to ni dovolj, saj je tolikšna povprečna rast svetovnega gospodarstva, je dejal minister in zatrdil, da Rusija potrebuje obilnejšo rast, ki naj bi znašala okoli šest ali sedem odstotkov.
|
negative
|
1,412
|
Cena 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva je po vladnem znižanju trošarin ostala nespremenjena, medtem ko se je 98- oz. 100-oktanski bencin pocenil. Tudi v prihodnjem 14-dnevnem obdobju bo treba za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina odšteti 1,279 evra in za dizelsko gorivo 1,237 evra za liter. Liter 98-oktanskega oziroma 100-oktanskega bencina se je pocenil za 0,3 centa na 1,286 evra. Vlada je sicer znižala trošarine za neosvinčen bencin, plinsko olje za pogon in plinsko olje za ogrevanje. Kurilno olje se je podražilo, in sicer za 2,5 centa na 0,875 evra za liter. Če vlada ne bi znižala trošarine za pogonska goriva oziroma bi ostale nespremenjene, bi se 95-oktanski bencin podražil na 1,301 evra, 98- in 100-oktanski na 1,307 evra, dizelsko gorivo na 1,262 evra in kurilno olje na 0,877 evra za liter, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Ceno avtoplina je Petrol znižal prejšnji teden in je treba za liter odšteti 0,782 evra. Butan plin pa je ceno avtoplina, kot so sporočili iz družbe, znižal na 0,699 evra za liter.
|
neutral
|
1,413
|
Predsednik vlade Borut Pahor ostro obsoja surovo nasilje v Libiji, a hkrati vlada nikoli ni imela težav s prodajo orožja in vojaške tehnologije Gadafijevemu režimu. Pahor in Gadafi Čeprav premier Borut Pahor ostro obsoja prav nasilje v Libiji, je njegova vlada v letih 2009 in 2010 dovolila prodajo vojaške opreme libijski vojski. Obrambna ministrica Ljubica Jelušič sicer ne želi razkriti, kateremu slovenskemu izvozniku je dela soglasje oziroma ali gre morda za preprodajalcu opreme - ki je druge države morda niso želele prodati Gadafiju. Na obrambnem ministrstvu pa so danes zatrdili, da bodo imeli zadnji dogodki negativni vpliv na dovoljenja za prodajo vojaškega orožja ali opreme libijski vladi . Poslovneži in posli čakajo na boljše čase Libijski poslovneži ne morejo iz države, slovenski ne morejo tja. Ostane nam samo to, da čakamo, je povedal Esad Ajeti z Gospodarske zbornice Slovenije GZS. Trgovinsko sodelovanje med Slovenijo in Libijo je po Ajetijevih besedah sicer dobro zastavljeno. V preteklosti je več slovenskih podjetnikov opravilo pogovore s predstavniki libijskega gospodarstva, več libijskih poslovnežev pa je obiskalo tudi Slovenijo. Blagovna menjava med državama je v letu 2010 znašala skoraj 80 milijonov evrov. Ajeti pojasnjuje, da 95 odstotkov vsega slovenskega uvoza iz Libije predstavlja nafta 41 milijonov evrov, ostalo pa izdelki iz plina. Izvoz v Libijo znaša približno 38 milijonov evrov, od tega približno 80 odstotkov predstavlja izvoz lesa. Ajeti pojasnjuje, da ne gre za slovenski les, temveč švedski oziroma finski, Slovenci pa smo pri tem poslu logisti. Slovenija v Libijo izvaža tudi izdelke iz železa. Sicer pa je Slovenija, kot je spomnil Ajeti, v Libiji sprva stavila predvsem na gradbene posle. Več slovenskih podjetij je v tej državi že podpisalo pogodbe, ki pa so predvidevale pridobitev bančne garancije. Teh slovenska gradbena podjetja zaradi razmer v panogi niso uspela pridobiti, zato so pogodbe brezpredmetne. Nemiri v Libiji tako niso razlog, da v državi ni poslov za slovenska gradbena podjetja, je zatrdil Ajeti. Slovenija je sprva stavila predvsem na gradbene posle, a slovenska gradbena podjetja zaradi razmer v panogi niso uspela pridobiti bančnih garancij. Projekti družbe stojijo Medtem pa je direktor podjetja Neimar Invest Safet Brčvak povedal, da projekti družbe v Libiji zaradi trenutnih razmer v državi stojijo, njihova usoda pa je negotova. Kot je poudaril, se aprila lani dogovorjeni gradbeni posli na libijskem trgu še ne izvajajo, saj so v razvojni fazi, zanje pa so iskali tudi bančne garancije. Ljubljanski Neimar Invest sicer v Libiji nima nobenih delavcev, projektanti pa so Libijci. Družba Neimar Invest je v Libiji podpisala pogodbo za gradnjo stanovanjskega naselja v mestu Sirt v višini 110 milijonov evrov in pogodbo za gradnjo otroške bolnišnice v Tripoliju v višini 40 milijonov evrov. Pri izvedbi teh projektov je bilo predvideno sodelovanje več slovenskih podjetij, ki bi dobavljala opremo stavbno pohištvo, keramične ploščice, inštalacije in izvajala zaključna dela. Zaradi Pahorjevega obiska se sodelovanje ni okrepilo Libijo je novembra 2009 z močno gospodarsko delegacijo obiskal predsednik vlade Borut Pahor. Ajeti je na vprašanje, ali se je trgovinsko sodelovanje med državama po tem obisku okrepilo, odgovoril nikalno. Kot je dejal, je bil poudarek takratnega obiska slovenskega predsednika vlade na gradbenih poslih, katerih epilog je znan. Libija je star trg slovenskih podjetij, ki pa je bil v času od slovenske osamosvojitve nekoliko zapostavljen. V letu 2008 se je sicer menjava po številnih letih, ko je ta dosegala le po nekaj milijonov evrov, občutno povečala na skoraj 150 milijonov evrov. V letu 2009 je znašala 82 milijonov evrov, lani pa, kot omenjeno, okoli 80 milijonov evrov.
|
negative
|
1,414
|
Skupina Telekom Slovenije je v letu 2010 ustvarila 211,2 milijona evrov izgube, kar pomeni, da je občutno poslabšala rezultat v primerjavi s predhodnim letom, ko je imela 29,5 milijona evrov čistega dobička. Telekom je imel več kot 200-milijonsko izgubo. Poslovni prihodki skupine so se medtem z 856,1 milijona evrov v letu 2009 zmanjšali za odstotek, na 843,6 milijona evrov v lanskem letu. Tolikšna izguba je posledica slabitev vrednosti naložb, med drugim Telekomovih odvisnih družb v Makedoniji in na Kosovu, v skupni višini 208,2 milijona evrov, je zapisano v nerevidiranem poročilu o poslovanju skupine in družbe v letu 2010, ki ga je največji slovenski telekomunikacijski operater danes objavil na spletni strani Ljubljanske borze. Brez slabitev dobrega imena in drugih opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev v skupni vrednosti 208,2 milijona evrov ter popravkov terjatev alternativnih operaterjev v Sloveniji bi čisti poslovni izid znašal 15 milijonov evrov, pojasnjujejo v Telekomu. Spremenjene vrednosti naložbenja vplivajo na znižanje kapitala ter na razmerje med kapitalom in zadolženostjo, vendar pa je skupina še vedno manj zadolžena od povprečja evropskih telekomunikacijskih operaterjev, poudarjajo v Telekomu in dodajajo, da pa plačilna sposobnost skupine Telekom Slovenije ostaja nespremenjena, prav tako prevrednotenje ne vpliva na prejemke in izdatke skupine. Družba je še vedno kapitalsko ustrezna, v družbi ni problem s plačilno sposobnostjo. Slabitev naložb ne vpliva na denarni tok družbe, tako da je družba tudi naprej plačilno sposobna in normalno poravnava vse svoje obveznosti, je povedal član uprave Jožko Peterlin. Odškodninski tožbi zoper nekdanja člana uprave Telekoma? Tožbi pripravlja odvetniška pisarna Zdolšek, zoper koga in za kolikšno vsoto, pa na Telekomu še ne želijo povedati. Predsednik uprave Telekoma Slovenije Ivica Kranjčević je ob tem razkril, da bo uprava do konca marca vložila dve odškodninski tožbi. Znano je, da je nadzorni svet julija lani zadolžil ekipo Kranjčevića, naj proti bivši upravi Telekoma, ki sta jo vodila Bojan Dremelj in Dušan Mitič, sproži ustrezne pravne postopke v zvezi z njihovo odgovornostjo, vendar danes niso hoteli potrditi, ali gre za tožbi proti njima. Revizijsko poročilo o prevzemih v Makedoniji in družbe Najdi.si je namreč ugotovilo vrsto pomanjkljivosti. Zaradi omenjenih poslovnih rezultatov v lanskem letu in drugih gospodarskih in tržnih okoliščin je uprava Telekoma Slovenije že sprejela in izvaja ukrepe za izboljšanje stanja in zagotovitev letošnjih načrtov. Lotila se je med drugim zniževanja vseh vrst stroškov in prestrukturiranja poslovanja v Makedoniji in na Kosovu. V načrtu je tudi odprodaja naložb, ki niso strateškega pomena katere bodo te, še analizirajo, je povedal Kranjčević. K izboljšanju poslovanja naj bi prispeval tudi načrtovani projekt prestrukturiranja skupine v Sloveniji, ki poteka pod imenom Orion. Nadzorni svet je dal soglasje k pripojitvi podjetja Planet 9 k podjetju Najdi, ki je predvidena za 1. april, soglaša tudi s pogodbo o pripojitvi Mobitela k Telekomu Slovenije. Slednja združitev se bo izvedla s 1. julijem, pred tem jo bodo marca obravnavali še na svetih delavcev v Telekomu in Mobitelu ter na skupščini. S sinergijami na račun združitve naj bi v naslednjih petih letih prihranili 150 milijonov evrov. Obeta se tudi znižanje plač Za letos bo uprava predlagala, da ne izplačajo dividend. Foto Dare Čekeliš V tem okviru se bodo odvila tudi pogajanja o novi kolektivni pogodbi v združenem podjetju, v okviru katerega naj bi prišlo tudi do znižanja plač. V samem procesu do formalne združitve naj ne bi prišlo do zmanjšanja števila zaposlenih, tega naj bi se lotili po formalni združitvi. Kranjčević je ob tem razkril, da bodo v tem okviru zmanjšali število individualnih pogodb s 50 na 35. Lani so sicer za odpravnine zaposlenim, ki so odšli iz različnih razlogov, namenili okrog sedem milijonov evrov. Glede na to, da imajo v lasti veliko nepremičnin, pripravljajo tudi projekt izboljšanja upravljanja z njimi. To pomeni tudi to, da bodo nekatere začeli tržiti ali jih odprodali. Med njimi naj bi bila tudi ena od štirih večjih lokacij Telekoma in Mobitela v Ljubljani, ki naj bi se sprostila po združitvi teh dveh družb. Sprejeti ukrepi nam vplivajo upanje in zaupanje, da se bomo takrat, ko bomo obravnavali rezultate za prvo letošnje četrtletje, pogovarjali o drugačnih številkah in trendih, je dejal Kranjčević. Ob tem je pojasnil, da bodo za letos predlagali, da dividend ne bi izplačali, glede marčne skupščine, na kateri bodo na zahtevo skupine manjših delničarjev odločali o pooblastilu upravi za nakup lastnih delnic, pa je dejal, da ima uprava odklonilno mnenje do tega predloga. Družba sicer ob vsem tem zaključuje pripravo strategije, ki poleg ohranitve tržnih deležev pri klasičnih telekomunikacijskih storitvah predvideva tudi razširitev poslovanja tudi na druga področja, kot so informacijskotehnološke storitve in digitalni mediji. Za leto 2011 Telekom sicer načrtuje 28 milijonov evrov dobička ter dvig razmerja med kapitalom in sredstvi z 48,7 odstotka znova čez mejo 50 odstotkov.
|
neutral
|
1,415
|
Država bo vstopila še v dve družbi tveganega kapitala. S 6,18 milijona evrov bo postala 49-odstotna lastnica SCS in STH Ventures. V okviru programa, ki ga izvaja podjetniški sklad, podjetja pa izbira na podlagi razpisa, je na voljo 35,05 milijona evrov, in sicer ga v 85 odstotkih financira evropski sklad za regionalni razvoj, v 15 odstotkih pa državni proračun. Vlada je odobrila vstop države v zasebni družbi tveganega kapitala SCS in STH Ventures. V prvo bo vložila okoli 2,5 milijona evrov, v drugo pa okoli 3,68 milijona evrov, s čimer bo v obeh družbah pridobila po 49-odstotni delež. S tem se bo skupni vložek v družbe tveganega kapitala doslej je podprla štiri povečal na 26,74 milijona evrov. Država je s procesom vzpostavljanja trga tveganega kapitala in nalaganjem javnih sredstev v družbe tveganega kapitala začela konec leta 2009, ko je vlada sprejela program finančnega inženiringa, s katerim želi spodbuditi razvoj trga tveganega kapitala, je spomnila ministrica za gospodarstvo Darja Radić. Država je doslej prek Slovenskega podjetniškega sklada vstopila v štiri družbe tveganega kapitala, in sicer s skupnim vložkom 20,56 milijona evrov. V družbo Prvi sklad je vložila devet milijonov evrov, v družbo Meta Ingenium pet milijonov evrov, v družbo DTK Murka 3,92 milijona evrov, v Sklad poslovnih angelov pa okoli 2,64 milijona evrov. Vlaganje v zasebne družbe tveganega kapitala poteka po programu instrumentov finančnega inženiringa za mala in srednje velika podjetja v Sloveniji za obdobje 2009 2013. Vlaganja države lahko predstavljajo največ 49 odstotkov sredstev dokapitalizacije, 51 odstotkov pa morajo zagotoviti zasebni vlagatelji.
|
positive
|
1,416
|
Delavci SCT Gem so dobili delavske knjižice . Januarskih plač in odpravnin niso dobili, v treh mesecih morajo prijaviti terjatve v stečajno maso. Obravnavani bodo prednostno. 241 delavcev SCT Gem Gradbena mehanizacija, ki je v stečaju, je danes dobilo delavske knjižice . Zdaj se lahko prijavijo na Zavodu za zaposlovanje in zaprosijo za nadomestilo na jamstvenem skladu. Delavci SCT Gem niso dobili januarskih plač simbolična fotografija. Januarskih plač in odpravnin niso dobili. Predvidoma marca bodo dobili izpiske, iz katerih bo razvidno, koliko jim podjetje dolguje. V treh mesecih, do 28. aprila, jih morajo prijaviti kot terjatve v stečajno maso. Njihove terjatve so v stečajnem postopku prednostne. Po informacijah stečajnega upravitelja Miroslava Jakše so bili prispevki plačani. Od začetka stečaja so popisali popis osnovnih sredstev in zalog materiala. Zdaj delajo cenitve predvsem strojev. V najkrajšem možnem času bodo šli v prodajo, da bi čim prej dobili stečajno maso. Istočasno delajo tudi izterjavo, dolžnikom so poslali opomine, da bi poplačali dolgove. Jakša upa, da bo v stečajni masi dovolj sredstev vsaj za poplačilo delavcem. Krovni SCT je bil lastnik vseh tovornjakov, buldožerjev in drugih naprav, zemljišč in nepremičnin, v SCT Gem pa so opravljali storitve za krovno podjetje. SCT jih je sicer poplačal, istočasno pa je SCT Gem zaračunal najem vozil, strojev in zemljišč. Dejansko je krovno podjetje SCT Gem plačalo samo razliko, s katero so plačali delavce. V dobrih letih so imeli okoli 20 milijonov prometa, vendar niso imeli osnovnih sredstev, ker jih je dobila krovna SCT. Danes tudi ni veliko stečajne mase, praktično so ostali štirje stroji, vredni okoli 500.000 evrov. Zakaj so to počeli, Jakša ni želel ugibati, je pa dejstvo, da so delavce ob stečaju SCT Gem lažje odpustili.
|
negative
|
1,417
|
Zaposleni v družbi MTB stavkajo zaradi neizplačanih dohodkov. 40 stavkajočih se je zbralo pred sedežem gradbenenega podjetja v Mariboru, preostalih 120 pa jih stavka doma. Pred dvema dnevoma se je začel stečajni postopek proti gradbeni družbi CPM, ki ima prav tako sedež v Mariboru. Okrog 40 delavcev gradbene družbe MTB je zjutraj ob 7. uri začelo stavkati na sedežu podjetja, medtem ko preostali od 120 skupno zaposlenih stavkajo doma. Sindikalna zaupnica Breda Črnčec iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je povedala, da je stavkovni odbor direktorju družbe Viktorju Ledniku že predstavil stavkovne zahteve. V pondeljek bodo stavko nadaljevali ob 7. uri. Kakšen bo Lednikov odgovor na predstavljene stavkovne zahteve, pa bo znano danes. Delavci so se za stavko odločili, ker jim podjetje ni izplačalo polovico januarske plače skupaj s poplačili posojil in stroški za prevoz na delo, za katere so rok za izplačilo postavili v četrtek ob polnoči. Če bo podjetje, ki je v lasti Blaža Mlinariča, nakazalo zahtevana izplačila, delavci preostanek še neporavnanih obveznosti nato pričakujejo do 7. marca letos. V nasprotnem, tako Breda Črnčec, pričakujejo, da vodstvo podjetja predlaga stečaj. MTB, ki je bil lani v prisilni poravnavi, namreč že od septembra zamuja z izplačili oziroma redno ne poravnava obveznosti do delavcev.
|
negative
|
1,418
|
Med osumljenci v aferi Hypo naj bi bil tudi nekdanji direktor slovenske Hypo banke Božo Špan. Vegrad naj bi med gradnjo kompleksa Skiper pri Savudriji na račune treh podjetij v Avstriji in Liechtensteinu v sumljivi transakciji nakazal 11,4 milijona evrov. Med osumljenci v preiskavi avstrijskih kriminalistov v zadevi Hypo je po neuradnih informacijah, ki jih povzema časnik Dnevnik, tudi nekdanji prvi mož slovenske Hypo banke Božo Špan. Po pisanju časnika je prav v času spornih poslov med Vegradom in matičnim Hypom v zvezi z naseljem Skiper prevzel položaj v celovški matični banki, čeprav je za Dnevnik zanikal, da naj bi imel kar koli s temi transakcijami. Sicer ne ve, ali je res osumljenec v preiskavi, zanika pa, da bi bil lastnik katerega koli med liechtensteinskimi podjetji, s katerimi je prek Slovenije poslovala Hypo banka. Ali je Vegrad pral denar preko Hypo banke? Časnik Dnevnik je sicer pridobil dokumente, iz katerih je razvidno, da je velenjski Vegrad med gradnjo hotelsko-apartmajskega naselja Skiper tik pred izbruhom finančno-gospodarske krize plačal 11,4 milijona evrov na račune treh podjetij v Avstriji in Liechtensteinu, s čimer je postal 75-odstotni lastnik podjetja Rezidencije Skiper, ki je bila investitor naselja. Kot je za Dnevnik povedal eden od nekdanjih vodilnih v Vegradu Matej Košič, so plačilo teh 11,4 milijona in s tem odkup 75 odstotkov Rezidencije Skiper od Vegrada, ki je gradil kompleks, zahtevali v celovški matični Hypo Alpe Adria Bank ter s tem pogojevali dodatnih 45 milijonov posojila Rezidenciji Skiper. Obenem je povedal, da Vegrad kljub večinskemu lastništvu v Skiperju ni imel upravljavskih pravic, saj naj tega ne bi pustili v Hypu, kjer naj bi se bali, da bo Vegrad unovčil bančne garancije zaradi neplačevanja gradbenih del. Vegrad je tako odkupil 75-odstotni delež v podjetju, ki mu je že poleti 2008 dolgovalo več kot deset milijonov evrov in bilo v tistem času bolj ali manj plačilno nesposobno, Hypo banka pa ga je pozneje tudi zasegla. Na sedežu Hypa so sicer za Dnevnik potrdili, da bodo že v prihodnjih tednih začeli s prodajo Skiperja, v okviru katere sedaj deluje luksuzni hotelski kompleks Kempinski Adriatic. Vegrad je med januarjem in avgustom 2008 izpeljal več transakcij, katerih namen je bil odkup 75 odstotkov Skiperja, vendar pa po pisanju Dnevnika obstaja več razlogov za sum, da je bil dejanski namen posla deloma tudi prelivanje denarja iz propadlega velenjskega gradbenega podjetja na račune v tujini, še posebej glede na to, da je Hypo Alpe Adria Bank Vegradov delež tudi zasegla. Avstrijska policija tako po navedbah Dnevnika prav glede financiranja Skiperja preiskuje sume več kaznivih dejanj, med drugim tudi pranja denarja. Iz podatkov, ki jih je pridobil Dnevnik, naj bi bilo razvidno, da je Vegrad delež v Skiperju močno preplačal, poleg tega pa je bilo lastništvo obremenjeno tudi s 35-milijonsko hipoteko pri matični Hypo banki. Kosič je sicer zatrdil, da ni šlo za izsiljevanje Hypa, temveč za logičen pogoj, ker naj Hypo ne bi več zaupal prejšnjim lastnikom. V Vegradu so obenem računali, da bodo s prodajo nepremičnin v kompleksu zaslužili dodatnih 40 milijonov evrov. Večino denarja za 45 odstotkov Skiperja sta po pisanju Dnevnika prejeli avstrijski podjetji Wolkensberg in Jan Privatstiftung, ki sta ju izmenično zastopala idejni oče projekta Skiper Miro Oblak in njegov sin Andrej. Za zadnjih 30 odstotkov Skiperja pa je Vegradovo podjetje Grbina liechtensteinski družbi Navone AG plačalo 6,3 milijona evrov.
|
negative
|
1,419
|
Pošta Slovenije bo s 1. marcem v povprečju za 10 odstotkov zvišala cene poštnih storitev v notranjem in mednarodnem poštnem prometu, ki spadajo v obseg univerzalne poštne storitve. S 1. marcem bo v notranjem poštnem prometu cena za pošiljanje standardnega pisma 27 centov doslej 24 centov, navadnega pisma do 20 gramov 31 centov 28 centov in dopisnice 27 centov 24 centov. V mednarodnem poštnem prometu bo cena standardnega pisma 40 centov doslej 37 centov, navadnega pisma do 20 gramov 44 centov 41 centov, dopisnice pa 36 centov 33 centov. Pošta Slovenije draži storitve. Cene teh storitev so se nazadnje spremenile 1. januarja zaradi sprememb zakona o davku na dodano vrednost DDV, po katerih je izvajanje univerzalne poštne storitve oproščeno plačila DDV. Cene omenjenih storitev so se zato za končne uporabnike s 1. januarjem pocenile v povprečju za 16,7 odstotka. Pred spremembo zakona o DDV je Pošta Slovenije cene teh storitev spremenila 1. avgusta lani. Kljub povišanju so cene navedenih storitev še vedno med najnižjimi v EU, pravijo na Pošti Slovenije. Cena standardnega pisma v notranjem poštnem prometu v državah EU je v povprečju 51 centov. Nižjo ceno od Slovenije 24 centov ima le še Malta 19 centov. S povišanji cen bo Pošta Slovenije delno odpravila cenovna nesorazmerja pri univerzalni poštni storitvi glede na druge države oziroma nekoliko znižala negativni poslovni izid na tem področju, so sporočili.
|
negative
|
1,420
|
Odbor za finance je v obravnavo za sejo državnega zbora poslal dva od treh predlogov zakonov za izboljšanje plačilne discipline. En zakon pa zaradi potrebe po popravkih odbor še ni poslal naprej. Vlada je predloge zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, novele zakona o davku na dodano vrednost DDV in novele zakona o javnem naročanju poslala v obravnavo v DZ 17. februarja. Vsi trije so za obravnavo po nujnem postopku uvrščeni na dnevni red februarske seje, ki se začenja danes. Odbor zaradi pripomb zakonodajno-prave službe in nekaterih članov odbora ni potrdil predloga zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, ostala dva pa bo državni zbor obravnaval na februarski seji. Predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ je pri obravnavi zakonov na odboru za finance opozorila, da je v predlogu zakona vrsta nejasnosti in nedoslednosti. Andrej Vizjak iz SDS pa je dejal, da bi vztrajanje pri proceduri v praksi naredilo več škode kot koristi. Zato je predlagal prestavitev obravnave osnutka zakona, dokler se o rešitvah ne bi uskladili s predstavniki gospodarstva in pravniki v DZ. Odbor bo tako o predlogu zakona, s katerim naj bi zagotovili bolj redno plačevanje računov, razpravljal v torek pozno zvečer. Za obravnavo na plenarni seji DZ pa so člani odbora pripravili predloga novele zakona o DDV, s katerim se bo neplačnikom preprečilo uveljavljanje odbitka davka, ter novele zakona o javnih naročilih. S slednjo se spreminja definicija podizvajalca, s čimer naj bi preprečili izigravanje zdaj veljavne ureditve, po kateri so neposredna plačila obvezna le za prvi krog podizvajalcev. Zdaj bodo hčerinska podjetja oz. druga povezana podjetja štela za enoto skupaj z glavnim izvajalcem, je povedala Vraničarjeva. Vlada bi se sicer morala plačilne nediscipline po Vizjakovih besedah lotevati širše in pri temeljnih vzrokih ti pa so pomanjkanje denarja v obtoku. Od novele zakona o DDV bo imel koristi le državni proračun, je ugotovil opozicijski poslanec in menil, da bo za določen del gospodarskih subjektov celo škodljiv. Kreditni krč se nadaljuje in še poglablja. Številni gospodarski subjekti, ki bi želeli plačati, tega preprosto ne morejo. Za te je ta zakon dodatno breme, je menil Vizjak. Tudi Bogdan Barovič SNS je ugotovil, da predlagane spremembe zakona o DDV niso v pomoč gospodarstvu. Samo dolžnikom se bo povečala davčna osnova, medtem ko se upnikom ne bo znižala, je dejal in sklenil, da se bo z uveljavitvijo novele zakona povečala možnost prisilnih poravnav in stečajev.
|
neutral
|
1,421
|
Pivovarna Laško je po nerevidiranih podatkih lani ustvarila 6,3 milijona evrov izgube. Celotna skupina ima sicer še 265,9 milijona evrov dolgov. Predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko Pivovarna Laško je lani ustvarila 11,2 milijona evrov dobička iz poslovanja EBIT ter 18,2 milijona evrov denarnega toka iz poslovanja EBITDA, kar je za 23,5 odstotka manj kot leto prej. Negativen rezultat je posledica presežka finančnih odhodkov nad finančnimi prihodki iz naslova obresti v višini 8,7 milijona evrov ter iz naslova slabitev finančnih naložb v vrednosti 9,9 milijona evrov, je družba danes sporočila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Finančne obveznosti Pivovarne Laško, katere največji, 19,5-odstotni lastnik je Nova Ljubljanska banka, so konec decembra lani znašale 265,9 milijona evrov in so za 3,6 milijona evrov manjše glede na december leta 2009. Kapital družbe je lani upadel za dobrih pet milijonov evrov na 124,2 milijona evrov. Po oceni vodstva Pivovarne Laško je splošna in finančna kriza, ki se je lani še poglobila, zajela tudi dejavnost proizvodnje in prodaje pijač ter pomembno vplivala na poslovanja podjetja. Količinska prodaja se je tako lani glede na leto 2009 zmanjšala za 4,2 odstotka. Družba je namreč v letu 2010 prodala 9,6 milijona hektolitrov pijač, kar je za 428.000 hektolitrov manj kot leta 2009. Pivovarna Laško tako lani ni dosegla načrtovane količinske prodaje. Prodaja na domačem trgu, ki je znašala 718.325 hektolitrov, se je v letu 2010 glede na leto prej zmanjšala za desetino, medtem ko je prodaja na tujih trgih porasla za 17,4 odstotka. Predvsem se je povečala prodaja na trgih EU, medtem ko se je prodaja na tradicionalnih trgih nekdanje Jugoslavije zmanjšala. Z nerevidiranimi poslovnimi rezultati Pivovarne Laško in skupine Pivovarne Laško so se na ponedeljkovi seji seznanili tudi nadzorniki, ki so potrdili tudi finančni koledar objav Pivovarne Laško. Leta 2009 je izguba pivovarne znašala okoli 45 milijonov evrov.
|
negative
|
1,422
|
Okoli 670 delavcev CPM bo danes in jutri prejelo odpoved o zaposlitvi. Na prijavo večje skupine delavcev iz CPM so že pripravljeni na mariborskem zavodu za zaposlovanje. Stečajni upravitelj Cestnega podjetja Maribor CPM Silvo Zorec je okoli 670 zaposlenim danes začel vročati odpovedi pogodb o zaposlitvi. Delavske knjižice, s katerimi se bodo lahko prijavili na zavod za zaposlovanje, bodo delavci prejeli po izteku 15-dnevnega odpovednega roka. Barbara Matul iz Sindikata cestnega gospodarstva Slovenije je povedala, da bodo odpovedi zaposlenim vročili osebno na sedežu podjetja danes in v petek med 8. in 14. uro. Tistim, ki v naslednjih dveh dneh ne bo uspelo priti na sedež propadlega mariborskega gradbenega podjetja, pa bodo odpovedi izjemoma vročili tudi v ponedeljek. Delovno razmerje bo zaposlenim prenehalo po izteku 15-dnevnega odpovednega roka, takrat pa bodo delavci tudi prejeli delavske knjižice in ostalo dokumentacijo v zvezi z delovnim razmerjem v CPM. Takrat bo zavod za zaposlovanje tudi organiziral delavnice in prijave na zavod ter uveljavljanje pravic v primeru brezposelnosti, je še dodala Matulova. Cestno podjetje Maribor je od 23. februarja v stečaju. Na prijavo večje skupine delavcev iz CPM, ki so ostali brez dela, so že pripravljeni tudi na mariborskem zavodu za zaposlovanje. Po besedah direktorice Vlaste Stojak so se s stečajnim upraviteljem že srečali in dogovorili za izmenjavo dokumentacije, v času odpovednega roka pa se bodo na zavodu posebej organizirali, tako da jih bodo za prijavo na zavod sprejemali naročene, s čimer se bodo izognili tudi morebitni gneči. Po besedah Stojakove, naj bi stečajni upravitelj sam že ta teden uredil formalnosti z jamstvenim skladom, za okoli 130 tujih delavcev iz tretjih držav pa se tudi že dogovarjajo s centrom za socialno delo, da bodo lahko koristili izredno državno pomoč. Zdaj že nekdanji delavci CPM si od zavoda lahko prvi denar obetajo 15. aprila, a bo to nadomestilo le delno, samo za tisti del marca, ko so že bili dejansko brezposelni.
|
negative
|
1,423
|
Poslovno leto 2010 je bilo za podjetje Novoles eno najslabših, saj je ustvarilo več kot osem milijonov evrov izgube. Uprava meni, da je Novoles tehnološko precej zastarel, prisilna poravnava pa podjetju daje nove možnosti. Uprava podjetja Novoles je vložila predlog prisilne poravnave na okrožno sodišče v Novem mestu. Spekter težav je zelo širok, zato je zdaj treba nastopiti odprto in konstruktivno, je ob tem dejal predsednik uprave Sergej Murgelj. Samo v zadnjih letih je imela družba 23 milijonov evrov negativnega čistega poslovnega izida. Če k temu prištejemo še sredstva državnih pomoči, je Novoles v osmih letih porabil več kot 30 milijonov evrov sredstev. Po besedah Murglja je Novoles danes tehnološko precej zastarela družba, ki pa še vedno omogoča proizvodnjo. Uprava ocenjuje, da je poslovno leto 2010 eno najslabših v zgodovini Novolesa, saj je ob realiziranih 20 milijonih evrov prihodkov ustvaril več kot 8 milijonov evrov izgub. Trenutnemu stanju smo prilagodili proizvodne in poslovne procese, z zmernimi vlaganji in primerno investicijsko politiko pa je mogoče bistveno povečati produktivnost in dvigniti profitabilnost. Vendar so vsi ti ukrepi pogojeni s časom, denarjem in ustreznimi partnerji. Podjetje potrebuje nov vir za tehnološko posodobitev, saj proizvajamo kakovostne in tržno zanimive izdelke, vendar zaradi zastarele tehnologije na zahtevnih trgih nismo konkurenčni, so prepričani v podjetju. Med pomembne dejavnike sanacije poleg ustaljenih sanacijskih korakov po prepričanju uprave sodi tudi maksimalna optimizacija proizvodnje. Pravijo, da se je tudi pri stroških treba vesti racionalno in iskati primerne ekonomske učinke na zaposlenim prijazen način. Tako so 268 zaposlenih ta teden poslali na kolektivni dopust, v katerem so za optimizacijo proizvodnje izkoristili proste dneve iz lanskega koledarskega obdobja. Pravijo, da so imeli na neposrednem nivoju takojšen pozitiven ekonomski učinek na stroškovni strani ter razbremenili dotrajano infrastrukturo in realizirali najnujnejša popravila. Več manevrskega prostora za ustvarjanje denarnega toka za organizacijo proizvodnje pa ni, je dejal član uprave Robert Štumpf. Načrt poslovne sanacije predvideva poravnavo terjatev navadnih upnikov v petih letih v višini 50 odstotkov, medtem ko zavarovanim, ločitvenim upnikom predlagajo, da 40 odstotkov vrednosti svojih terjatev konvertirajo v kapital družbe, preostalih 60 odstotkov vrednosti terjatve pa dobijo poplačanih v štirih letih 24 odstotkov oziroma v desetih letih 36 odstotkov. Prepričani so, da uspešna sanacija odpira možnost za vstop novega strateškega partnerja. V prid pozitivnemu izidu poravnave pa govori tudi trenutno tržno stanje ključnih programov Novolesa. Podjetje ima namreč že danes stabilne in zanesljive kupce ter dostop do infrastrukturno že urejenih trgov, poleg Slovenije še Nemčije, Velike Britanije in ZDA, pravijo v družbi. Dodajajo, da uspeh sanacije Novolesa ni odvisen samo od notranjih virov, saj bodo ključno vlogo v naslednjih dneh odigrali upniki, predvsem banke in država, ter strateški partnerji, ki so neposredno vezani na Novoles.
|
negative
|
1,424
|
Stavkajoči delavci MTB bodo o usodi podjetja izvedeli šele v torek. Vodstvo podjetja se namreč še vedno pogaja s predstavniki bank, zato še ni znano, kakšna bo prihodnost. Okoli 120 zaposlenih v mariborskem MTB, ki stavkajo že teden dni, tudi danes v nasprotju z obljubami ne bo izvedelo, kakšna usoda jih čaka. Kot je povedala Breda Črnčec iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, jih je vodstvo podjetja danes znova obvestilo, da se še vedno pogajajo z bankami, usoda podjetja pa naj bi bila znana v torek. Delavci MTB še čakajo januarske plače simbolična fotografija. Čeprav je bila za danes napovedana skupščina omenjenega mariborskega gradbinca, po kateri naj bi lastnik družbe Blaž Mlinarič in direktor podjetja Viktor Lednik zaposlenim razložila, ali podjetje še ima prihodnost, pa se to ne bo zgodilo. Tudi danes so znova povedali le, da še vedno potekajo intenzivni pogovori z bankami, je dejala. Delavci MTB, ki je bil lani v prisilni poravnavi, s težavami pri izplačilih plač pa se ukvarja že vse od lanskega septembra, še vedno čakajo na polovico januarske plače skupaj s poplačili posojil in stroški za prevoz na delo. Stavkajoči delavci so sicer že ob začetku stavke napovedali, da od vodstva pričakujejo, da bo predlagalo stečaj, če podjetje do danes ne bo nakazalo zahtevanih izplačil. Kot kaže, bodo morali počakati vsaj še en dan, saj naj bi jim vodstvo podjetja svojo odločitev pojasnilo v torek zjutraj. S stečajem bi dokončno propadel še eden od mariborskih gradbincev. Že konec januarja je bil stečaj uveden v družbi Stavbar Gradnje, kjer je delo izgubilo okoli 130 ljudi, konec februarja pa je enaka usoda doletela tudi CPM s 670 zaposlenimi. Da slika v mariborskem gospodarstvu ni rožnata niti v drugih branžah, pa je dokazal še začetek stečajnega postopka v Tovarni vozil Maribor TVM, od koder se bo moralo na zavod za zaposlovanje prijaviti še okoli 140 ljudi.
|
negative
|
1,425
|
V prvem krogu dokapitalizacije NLB bodo lahko delnice vplačali le obstoječi delničarji. Pri tem še vedno ni znano, ali bo k dokapitalizaciji pristopila tudi belgijska KBC. Prvi krog bo trajal do 21. marca. Uprava NLB V prvem krogu dokapitalizacije, ki bo trajal od 7. do 21. marca, bodo nove delnice Nove Ljubljanske banke NLB lahko vplačali in vpisali obstoječi delničarji v višini prednostne pravice v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu banke. V drugem krogu prodaje, ki bo trajal osem dni, pa bodo preostalim vlagateljem na voljo preostale nove delnice, ki ne bodo vpisane in vplačane v prvem krogu. Morebitni drugi krog bo trajal od 23. do 30. marca. Sicer pa še ni znano, ali bo tudi druga največja lastnica KBC pristopila k dokapitalizaciji. Če se KBC ne bo odločila za dokapitalizacijo, je možno, da bi država našla kakšnega novega partnerja ali pa bi banko dokapitalizirala sama. Vlada naj bi sicer še pretekli teden čakala na odgovor Evropske komisije, ali bi dokapitalizacija s strani države brez drugih lastnikov pomenila državno pomoč. Za vprašanje Bruslju so se na ministrstvu za finance po pisanju Dela, ki se sklicuje na neuradne vire, odločili iz previdnosti, komisijo pa poskušajo prepričati, da gre za donosno naložbo in ne pomoč banki. Dokapitalizacija, ki je predvidena v višini 250 milijonov evrov, nima praga uspešnosti, potekala pa bo z izdajo največ 2.155.173 novih navadnih kosovnih delnic z glasovalno pravico, emisijska vrednost ene delnice pa bo 116 evrov. To je le malo nad knjigovodsko vrednostjo banke, ki je bila ob koncu lanskega leta pri 114 evrih. Skupina NLB je imela lani 202,2 milijona evrov izgube po obdavčitvi, medtem ko je predlani ta znašala 86,8 milijona evrov. Izguba je posledica oslabitev in rezervacij, ki so lani dosegle 477,3 milijona evrov.
|
neutral
|
1,426
|
Vlada je znižala trošarine za dizelsko gorivo in neosvinčen bencin, zato se bo od pogonskih goriv nekoliko podražil le 98-oktanski bencin. Nekoliko bolj pa se bo podražilo kurilno olje. Bencinska črpalka V torek se bo za 0,4 centa podražil 98-oktanski bencin in bo po novem stal 1,290 evra na liter, kurilno olje pa se bo podražilo za 3,9 centa in bo stalo 0,914 na liter. Ceni 95-oktanskega bencina 1,279 evra za liter in dizelskega goriva 1,237 evra za liter bosta ostali nespremenjeni. V zadnjih 14 dnevih so na ceno nafte najbolj vplivale razmere v Libiji. Zaradi česar je cena zrasla. Kot je povedal direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djani Brečević, je na trgu možno opaziti zaskrbljenost, da bi se ti nemiri razširili še na Savdsko Arabijo, ki je največja izvoznica nafte. Če bi se to zgodilo, bi cene nafte lahko narasle tudi do 200 evrov za sodček. Če ne bi bilo nemirov, bi bila cena surove nafte najverjetneje okoli 90 dolarjev za sod. Trenutno pa je za sod ameriške nafte treba odšteti okoli 105 dolarjev, za sod severnomorske nafte brent pa okoli 115 dolarjev. Cene naftnih derivatov bi se zvišale že pred 14 dnevi, vendar je vlada tudi takrat dvig ublažila z znižanjem trošarin. V ZDA zaradi visokih cen razmišljajo, da bi uporabili nafto iz zalog za nujne primere Zahodnoteksaška nafta se je danes podražila na 106 dolarjev za sod, kar je največ v zadnjih 30 mesecih. Ekonomisti se zato bojijo, da bi visoke cene energentov upočasnile globalno gospodarsko okrevanje. Po poročanju Al Jazeere ameriška vlada zato razmišlja, da bi sprostila nafto iz zalog za nujne primere. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.
|
negative
|
1,427
|
Ministrica Radićeva je razveselila z novico, da so v Pomurju našli novo nahajališče plina. Poznavalci so bili začudeni, saj kljub večmilijonskemu vlaganju v raziskave za velika nahajališča plina še niso slišali. Do njega naj bi najprej morali priti.
|
neutral
|
1,428
|
Stečaj je predlagala uprava TVM, saj lastniki niso našli partnerja, ki bi bil pripravljen v podjetje investirati. TVM je sicer v lasti Viator & Vektorja. Tovarna vozil Maribor Okrožno sodišče v Mariboru je danes izdalo sklep o začetku stečajnega postopka v Tovarni vozil Maribor TVM, potem ko je pretekli četrtek uprava družbe vložila predlog za stečaj. Za stečajno upraviteljico je sodišče imenovalo odvetnico Aljo Markovič Čas, upniki pa imajo zdaj tri mesece oziroma najpozneje do 8. junija čas, da prijavijo svoje terjatve. Uprava TVM je zahtevo za začetek stečaja na mariborsko sodišče vložila pretekli četrtek, s čimer se je zaključila agonija 140 zaposlenih, ki so s stavko že od novega leta neuspešno skušali izsiliti poplačilo zaostalih obveznosti. Uvedba stečaja je pričakovana, čeprav je lastnik podjetja, družba Viator & Vektor, še 18. februarja obljubljal, da je našel novega, vendar nerazkritega lastnika. Lastniki so ob tem obžalovali, da so bili pri iskanju ugodne rešitve za mariborsko tovarno neuspešni. Kot so sporočili iz Viator & Vektorja, so si v prepričanju, da izdelki, znanje, zmogljivosti in naročila, ki jih TVM ima, zagotavljajo uspešno poslovanje, v zadnjih dveh letih od nastopa finančne in gospodarske krize prizadevali, da poiščejo strateškega partnerja oziroma kupca tovarne. Pogovori so potekali z različnimi potencialnimi partnerji iz Slovenije in tujine, iskali smo tudi mnoge druge rešitve, ki bi omogočile nadaljevanje proizvodnje in razvoj podjetja, so zapisali v V&V in dodali, da so se zaman trudili pridobiti tudi obratna sredstva za proizvodnjo s strani bank, takšna sredstva pa so lastniki zagotavljali tudi sami. TVM, ki se je ukvarjal s proizvodnjo avtobusov, je bil v krizi že dve leti. Ker je večkrat prišlo do zamud pri izplačilu osebnih dohodkov, so delavci 3. januarja začeli stavko, ki se je nadaljevala vse do danes. Podjetje jim dolguje plači za december in januar, prav tako ni plačalo vseh obveznosti do pokojninske in zdravstvene blagajne in odpravnin že odpuščenim delavcem in prihodnjim upokojencem.
|
negative
|
1,429
|
Potres na Japonskem bo zavarovalnice po prvih ocenah stal 35 milijard dolarjev. Analitiki pa za enkrat ocenjujejo do bodo stroški odpravljanja vseh posledic potresa in cunamija znašali najmanj 180 milijard dolarjev. Profesor Charles Hori Oka z univerze v Osaki je za BBC povedal, da bo lahko vpliv na gospodarstvo globalen. Japonska vlada bo imela še več dolgov, kot jih ima sedaj. To bo lahko povzročilo zvišanje obrestnih mer na Japonskem in drugod po svetu. Prve ocene kažejo, da bo zavarovalnice potres na Japonskem stal 35 milijard dolarjev. Niso pa še ocenili škode, ki jo je povzročil popotresni cunami. Tudi škode, ki bo nastala zaradi poškodb infrastrukture in izpada proizvodnje, strokovnjaki še niso izračunali. Podatki o nastali škodi so namreč še preveč nezanesljivi, da bi bilo mogoče narediti oceno. Tako so zaenkrat naredili samo ocene škode na zavarovanih poslopjih, ki je nastala kot posledica tresenja tal. Z izplačili odškodnin bodo predvidoma najbolj obremenjene največje pozavarovalnice na svetu, ugotavlja danes objavljena analiza bonitetne agencije Moodys. Pri tem izrecno izpostavlja največjo svetovno pozavarovalnico Munich Re ter pozavarovalnici Swiss Re in Hannover Rück. Višine ocenjenih izplačil Moodys ne navaja. Največje evropske zavarovalnice, kot sta denimo Allianz in Zurich, imajo na Japonskem le majhne tržne deleže. Skoraj 90 odstotkov tamkajšnjega trga premoženjskih in nezgodnih zavarovanj obvladujejo le trije japonski koncerni. V pozavarovalnici Munich Re še nimajo nobene ocene o višini škode. Zaradi obsežnosti katastrofe bo potrebnega še kar nekaj časa, da bo mogoče vsaj približno oceniti višino škode, so po poročanju dpa sporočili iz koncerna s sedežem v Münchnu. Mesto Otsuči Jedrske nesreče ne pokrivajo Se pa zavarovalnicam ni treba bati izplačil odškodnin zaradi nesreč v jedrskih elektrarnah. Pri zavarovanjih škode na reaktorjih in zgradbah so posledice potresov in cunamijev izključene, je poročal časnik Financial Times Deutschland. Posledic jedrskih nesreč praviloma ni mogoče zavarovati. Škodo je komajda mogoče oceniti, premije za takšno zavarovanje pa bi bile izredno visoke. Časnik, ki se sklicuje na informacije pozavarovalnic, ob tem navaja, da japonski upravljalec jedrskih elektrarn Tokyo Electric Power od lanskega septembra ni plačal nobene zavarovalne premije za svoje nuklearke, temveč morebitno škodo na svojih objektih poravnava sam. Katastrofa tudi na tokijski borzi Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes, prvi trgovalni dan po močnem potresu in uničujočem cunamiju, krepko znižali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 9620,49 točke. To je 633,94 točke oziroma 6,18 odstotka nižje kot v petek. Indeks Nikkei je z več kot šestodstotnim padcem zabeležil največji padec po oktobru 2008. Promet na vodilni azijski borzi je bil rekorden, saj so se lastniki delnic lotili razprodaj. Delnice so potonile Vlagatelji na tokijski borzi se bojijo posledic katastrofe, ki bo imela mednarodne razsežnosti. Razpoloženje je bilo že pred potresom predvsem zaradi nemirov v arabskem svetu precej čemerno. Po potresu in cunamiju ter zdaj tudi jedrski grožnji pa so delnice potonile. Padec tudi na Wall Streetu Zaradi potesa na Japonskem se znižujejo tudi tečaji delnic na Wall Streetu. Padec najbolj občutijo ameriške energetske družbe, ki so navzoče na japonskem trgu delnice koncerna General Electric, ki sodeluje pri jedrskih projektih na Japonskem, so se denimo pocenile že za več kot dva odstotka. Prav tako so pozornosti vlagateljev deležne delnice zavarovalnic, cenijo pa se tudi delnice japonskih podjetij, ki kotirajo na borzi v New Yorku. Med njimi so se že za skoraj pet odstotkov pocenile delnice proizvajalca avtomobilov Toyota, ki je sporočil, da je začasno zaustavil proizvodnjo v vseh svojih tovarnah na Japonskem. Na tokijski borzi Toyota, Nissan in Honda začasno zaustavili proizvodnjo Severovzhod države je središče japonske avtomobilske industrije, tam pa ima sedež tudi nešteto dobaviteljev rezervnih delov. Potres je na tamkajšnji cestni in pristaniški infrastrukturi povzročil ogromno škodo. Danes stojijo tudi tekoči trakovi v mnogih japonskih podjetjih. Številni proizvodni obrati so uničeni, dobava električne energije pa je okrnjena. Danes so ostale zaprte tudi številne trgovine v središču Tokia. Distributer elektrike Tokyo Electric Power je danes na območju Tokia začel z redukcijami električne energije, potem ko je v njegovih jedrskih elektrarnah v prefekturi Fukušima prišlo do taljenja reaktorskih sredic. Delnice družbe Tokyo Electric Power so se danes na borzi v Tokiu pocenile za 23 odstotkov. Proizvajalec avtomobilov Toyota Motor je od danes do srede ustavil proizvodnjo v vseh svojih tovarnah na Japonskem. Po poročanju agencije Kyodo News gre za varnostni ukrep za zaposlene na prizadetih območjih in njihove družine. Zaradi tridnevnega premora bo prišlo do izpada proizvodnje v višini 40.000 avtomobilov. Podobno so se odločili tudi v Toyotinih hčerinskih družbah Daihatsu Motor in Hino Motors ter v konkurenčni družbi Nissan Motor. V družbi Isuzu Motors pa so se odločili ustaviti proizvodnjo celo do petka. Toyotine delnice so se danes na borzi pocenile za 7,9 odstotka, Hondine za 6,5 odstotka, Nissanove pa za 9,5 odstotka. Tečaj delnic družbe Mitsubishi Motors se je znižal za 11,8 odstotka, Isuzu Motors pa za 9,2 odstotka. Ker je okrnjena dobava avtomobilskih delov, so morali proizvodnjo v svojih obratih na prizadetih območjih ustaviti tudi v proizvajalcu avtomobilov Honda Motor. Proizvodnja ne bo stekla najmanj do 20. marca, so sporočili iz družbe, katere edini delujoči obrat je le še tisti za proizvodnjo motornih koles na otoku Kjušu, a bodo v torek zaprli tudi tega. Proizvajalec zabavne elektronike Sony je ustavil proizvodnjo v tovarni lepilnih trakov v bližini mesta Kanuma severno od Tokia. Tudi iz konkurenčne družbe Toshiba so sporočili, da bodo v mestu Fukaja pri Tokiu ustavili proizvodnjo ploskih zaslonov. Po potresu se cene nafte gibljejo pod 100 dolarji Japonska je sporočila, da bo podjetjem dovolila, da sprostijo 8,9 milijonov sodčkov surove nafte iz strateških zalog ter tako omilijo krizo. Sicer bi morali, v skladu s sistemom, ki je bil uveden leta 1993, počakati 70 dni, a se je trgovinski minister Banri Kaieda odločil, da zaradi krize sprosti obvezni časovni okvir. Po potresu in cunamiju, ki sta v petek opustošila severovzhod Japonske in utegneta tretje največje gospodarstvo na svetu vnovič pahniti v recesijo, so se cene nafte v današnjem azijskem elektronskem trgovanju znižale. Za sod ameriške nafte je tako treba odšteti manj kot 100 dolarjev. Zahodnoteksaška lahka nafta, ki bo dobavljena aprila, se je do poldneva po singapurskem času v elektronskem trgovanju na borzi v New Yorku pocenila za 1,63 dolarja, na 99,53 dolarja za 159-litrski sod. V petek se je ta nafta pocenila za 1,54 dolarja, na 101,16 dolarja. Aprilske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent pa so se v Londonu pocenile za 2,02 dolarja, na 111,82 dolarja. Na kratki rok bo sicer zaradi potresa na Japonskem verjetno prišlo do zmanjšanja povpraševanja, a se bo zaradi motene proizvodnje jedrskih elektrarn uvoz nafte povečal, to pa bo na daljši rok spodbudilo rast cen, je povedal analitik pri Barclays Capital Chen Xin Yi. Nafta se je konec minulega tedna začela ceniti takoj potem, ko je katastrofalen potres prizadel Japonsko, sledil pa mu je še cunami, ki je udaril na severovzhodno obalo države ter se razširil po Pacifiku. Trgovci z nafto se bojijo, da bo katastrofa okrnila porabo energentov na Japonskem, tretjem največjem gospodarstvu na svetu. Preberite tudi Reševalci so na dveh obalah japonske prefekture Mijagi odkrili približno 2.000 trupel. Reševalci hitijo z akcijo, pri tem pa jim pomagajo tudi tujci. Strahovi, da bi lahko v jedrski elektrarni Fukušima odjeknila še kakšna eksplozija, so se uresničili. Eksplodiralo je v reaktorju številka 3, vendar pristojni zagotavljajo, da je sredica reaktorja ostala nepoškodovana.
|
negative
|
1,430
|
Vladna komisija naj bi ugotovila, da so SŽ dobile državno pomoč, ki pa je niso porabile za prestrukturiranje. Če bi to pomoč morale vrniti, se najverjetneje ne bi izognili stečaju družbe. Interni dokumenti vlade, ki so jih pridobili na časniku Finance, naj bi dokazovali, da se ministrstvo za promet spreneveda z zavračanjem zahtevka SŽ za vračilo 134 milijonov evrov. Poleg tega pa naj bi bil v dokumentih zapisan tudi dvom o upravičenosti državne pomoči SŽ v letih 20032005. V teh letih so SŽ dobilo okoli 136 milijonov evrov pomoči za prestrukturiranje, ki pa ga niso izvedle. Kot poroča časnik, je vladna komisija za nadzor državnih pomoči ugotovila, da državne pomoči, ki so jih Slovenske železnice prejele v letih 2003, 2004 in 2005 za prestrukturiranje družbe, niso bile porabljene v namen, za katerega so železnice državni denar dobile. Prestrukturiranje ni bilo končano, saj so železnice s spremembo zakonodaje postale zopet enovito podjetje. Komisija je v poročilo še zapisala Ugotavljati, da prestrukturiranje ni bilo v celoti izvedeno ali celo, da je bilo napačno, pomeni, da je bila dodeljena državna pomoč, ki ni bila skladna s pravili skupnega trga in bi jo bilo treba vrniti z obrestmi. Na ministrstvu za finance pa naj bi še lani v začetku junija v predstavitvi projekta dokapitalizacije SŽ zapisali tudi Predlagam, da se o tem ne razpravlja javno, ker bi se lahko iz tega sprožil preiskovalni postopek. Generalni direktor Slovenskih železnic Goran Brankovič Foto Slovenske železnice Če bi železnice res morale vrniti prejeti denar, bi to pomenilo takojšnjo insolventnost družbe z vsemi posledicami, ki jih takšno stanje prinaša. Železnice se preprosto ne bodo mogle več izogniti postopkom, ki jih predvidevajo zakonska določila o insolventnosti, pa je za časnik morebitno vračanje denarja komentiral generalni direktor SŽ Goran Brankovič. Po poročanju časnika bi se SŽ tako lahko izognile stečaju le, če bi ministrstvo za promet odobrilo zahtevek SŽ za izplačilo 134 milijonov evrov. Revizijska hiša KPMG je namreč v poročilu zapisala, da naj bi ministrstvo železnicam dolgovalo tak znesek zaradi izpadlega kapitala.
|
negative
|
1,431
|
Naravna katastrofa na Japonskem vsaj za zdaj slovenskim prodajalcem avtomobilov japonskih blagovnih znamk večjih težav pri dobavi vozil in rezervnih delov ni povzročila. Čeprav so japonske tovarne avtomobilov napovedale nekajdnevno začasno ustavitev proizvodnje, tudi ta na kratek rok ne more ogroziti dobave vozil v Slovenijo. V družbi Toyota Slovenia pravijo, da težav ne bo. Predstavnica za odnose z javnostmi v družbi Toyota Slovenia Jasna Baller je pojasnila, da bodo Toyotine tovarne na Japonskem do srede preventivno zaprte, vendar pa v treh tovarnah, ki jih ima Toyota na najbolj prizadetem območju, proizvajajo predvsem vozila, namenjena ameriškemu in japonskemu tržišču. Tridnevno zaprtje tovarn na dobavo vozil in sestavnih delov v Slovenijo ne bo imelo večjega vpliva, saj je 80 odstotkov vozil za evropski in slovenski trg proizvedenih v Evropi. Po zadnjih podatkih so sicer vsi delavci Toyote in njihovi svojci na prizadetem območju na varnem. Največji problem je trenutno motena dobava električnega toka, prioriteta pa je zagotoviti varnost vseh zaposlenih in njihovih svojcev, je pojasnila Ballerjeva in dodala, da jih korporacija, ki je svojim zaposlenim zagotovila tudi humanitarno pomoč, stalno obvešča o situaciji. Glede drugih dobaviteljev pa še nimajo točnih podatkov. Podobno velja za Mazdo, kjer bodo po najnovejših podatkih iz Japonske zaustavitev proizvodnje podaljšali do nedelje, četudi sta tovarni Mazde 1000 kilometrov južneje od središča potresa, zato potres in cunami žrtev med zaposlenimi nista zahtevala in nista poškodovala tovarne. Z začasno zaustavitvijo proizvodnje pa bo Mazda omogočila svojim dobaviteljem, ki so bližje središču naravne nesreče, da se osredotočijo na ogrožene in ponovno organizirajo delo. Direktor podjetja Mazda Motor Slovenija Bogdan Žvanut je zagotovil, da začasna zaustavitev proizvodnje dobave avtomobilov in nadomestnih delov v Slovenijo ne bo ogrozila. Lahko pa se čez nekaj mesecev pojavijo težave, če se bo izkazalo, da vsi dobavitelji Mazde ne bodo mogli proizvajati potrebnih avtomobilskih delov ali pa če bi bile onemogočene kakšne logistične poti, je ocenil Žvanut. Začasna zaustavitev proizvodnje ne bo vplivala na dobavo Mazdinih avtomobilov v Sloveniji. Tudi to, kakšne težave bi lahko katastrofa na Japonskem povzročila pri dobavi Hondinih vozil, zaenkrat še ni znano, trenutno pa vpliva v podjetju AC Mobil, ki je uvoznik za Slovenijo, ne čutijo, saj vozila večinoma naročajo pet mesecev vnaprej. Poleg tega ima Honda velik del proizvodnje za prodajo na evropske trge v Evropi in tudi v Sloveniji večina vozil pride iz tovarne v bližini Londona. Določene modele, ki jih prodajamo v manjših količinah, sicer jemljejo iz japonskih tovarn, vendar tudi pri teh zaenkrat neposrednega vpliva ne čutimo, je povedal vodja veleprodaje v podjetju David Rudolf. Pojasnil je, da so prejeli obvestilo, da je Honda na Japonskem do 1. aprila zaprla pet tovarn, po tem datumu pa se bo videlo, ali bodo lahko vse tovarne ponovno normalno začele delo. Tudi v salonu avtomobilov Subaru v Ljubljani so povedali, da prav tako zaenkrat težav oziroma zamud pri dobavi avtomobilov nimajo, saj niso neposredni uvoznik avtomobilov iz Japonske, temveč uvažajo posredno iz Italije, pri čemer trenutno problemov še niso zaznali. Težave na Japonskem bi lahko ogrozile globalno proizvodnjo Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes močno znižali, vodilni indeks Nikkei pa je zdrsnil za več kot deset odstotkov. Singapurska banka DBS ocenjuje, da bosta petkov potres in cunami japonskemu gospodarstvu povzročila škodo v višini 100 milijard dolarjev, kar je enako približno dvema odstotkoma japonskega bruto domačega proizvoda. Tečaji delnic so se močno znižali. V svetovnem gospodarstvu se medtem kažejo prvi znaki težav zaradi razmer na Japonskem. Dežela vzhajajočega sonca proizvede približno 40 odstotkov elektronskih komponent za izdelke po vsem svetu. Japonska ima ključno vlogo v globalni tehnološki verigi, ocenjuje Bavtoš Vajpaje iz podjetja CLSA. Večji del pomnilnika NAND flash, ki je vgrajen v nov tablični računalnik ipad 2 ameriškega proizvajalca Apple, proizvede japonski proizvajalec elektronike Toshiba. Že zdaj beremo poročila, ki napovedujejo pomanjkanje komponent, kar bi lahko vodilo do zamud ali zvišalo cene naših najljubših elektronskih igračk, so danes zapisali na spletni strani Engadget. Iz Toshibe so sicer sporočili, da ostajata danes zaprta le še ena njihova tovarna in raziskovalno-razvojni center, ob tem pa so zagotovili, da proizvodnje pomnilnikov NAND niso ustavili. Ameriški proizvajalec letal Boeing medtem še ocenjuje vpliv petkove katastrofe na proizvodnjo letal. Številna japonska pristanišča, letališča in tovarne so zaprti, tamkajšnja vlada pa ocenjuje, da bodo nastale težave močno vplivale na vrsto gospodarskih dejavnosti v državi. Potres in cunami sta na Japonskem po zadnjih uradnih podatkih zahtevala prek 2400 žrtev, ocenjujejo pa, da bo skupno število žrtev preseglo 10.000, saj je cunami odplavil cela mesta in vasi. Razmere so se danes dodatno zapletle v nuklearki Fukušima 1, zaradi česar se mnogi bojijo jedrske katastrofe.
|
neutral
|
1,432
|
V primerjavi z decembrom se je januarja povečalo število registriranih brezposelnih v Sloveniji, hkrati pa se je znižalo število zaposlenih. Razlog za to so predvsem stečaji podjetij v gradbeništvu. Se je pa povečalo število samozaposlenih. Januarja je brez službe ostalo 1400 ljudi, ki so delali v gradbeništvu. Januarja je bilo v Sloveniji registriranih 5100 več brezposelnih kot decembra lani. Brezposelnost se je tako povečala za 0,5 odstotne točke in je znašala 12,3 odstotka. Med brezposelnimi je bilo 62 odstotkov moških in 38 odstotkov žensk. 3200 pa je bilo v primerjavi z decembrom januarja manj zaposlenih, in sicer predvsem zaradi stečajev podjetij v gradbeništvu, saj se je število zaposlenih v tej panogi zmanjšalo za 1400 ljudi, je danes sporočil državni statistični urad. Januarja se je glede na mesec prej sicer zvišalo število samozaposlenih oseb, predvsem kmetov. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila pri moških januarja 12 odstotkov decembra 11,4 odstotka, pri ženskah pa 12,7 odstotka decembra 12,4 odstotka. Mejo 20-odstotne stopnje registrirane brezposelnosti so spet prestopili v pomurski statistični regiji, najnižjo pa beležijo v gorenjski, obalno-kraški, goriški in osrednjeslovenski statistični regiji. V kar 15 slovenskih občinah je bila ta stopnja najmanj 20-odstotna, je še razvidno iz danes objavljenih končnih podatkov statističnega urada.
|
negative
|
1,433
|
Po številnih gradbenih podjetjih je tudi vodstvo mariborskega MTB na sodišče vložilo predlog za stečaj. Kot vzrok za stečaj je direktor navedel upad naročil, kreditni krč in druge posledice finančno-gospodarske krize. Podjetje MTB je že aprila lani na sodišče vložilo predlog za prisilno poravnavo. Direktor mariborskega gradbenega podjetja MTB Viktor Lednik je na mariborsko sodišče vložil zahtevo za začetek stečajnega postopka. V MTB je zaposlenih okoli 120 delavcev. Lednik je v sporočilu za medije pojasnil, da podjetje MTB ni zmoglo nadaljevati začrtane poti poslovanja, predvsem zaradi upada investicij za znane naročnike, neaktivirane nadaljnje lastne gradnje zaradi bančnega krča in splošnih posledic finančno-gospodarske krize, ki so v zadnjih letih prizadele Slovenijo. Žal nam v letošnjem februarju ni uspelo zagotoviti plač za zaposlene, kar je pogoj za normalno delovanje podjetja, zato smo se odločili, da sodišču predlagamo stečaj, je še zapisal direktor gradbenega podjetja, ki je sicer v večinski lasti Blaža Mlinariča. Da bo zoper podjetje uveden stečaj, je bilo jasno že pretekli teden, ko je Lednik delavce obvestil, da pogovori z bankami niso bili uspešni. Kot je že takrat povedala sindikalna predstavnica Breda Črnčec iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, so delavci sicer razočarani, po drugi strani pa čutijo olajšanje, saj bodo tako čim prej prišli do denarja na zavodu za zaposlovanje in iz jamstvenega sklada. Ob tem je dodala, da bo sindikat poskušal vsaj minimalno pomagati, v kolikor bo lahko, saj se na sindikat gradbeništva po pomoč obračajo številni delavci, ki so ostali brez zaposlitve po vsej državi. Zlasti bodo delavcem v oporo pri izpolnjevanju obrazcev, napotili pa jih bodo tudi na humanitarne organizacije. Delavci MTB, podjetja, ki je bilo lani v prisilni poravnavi, tako niso dočakali januarske plače skupaj s poplačili posojil in stroški za prevoz na delo. Stavkajoči delavci so sicer že ob začetku stavke napovedali, da od vodstva pričakujejo, da bo predlagalo stečaj, če podjetje do ponedeljka ne bo nakazalo zahtevanih izplačil. S stečajem je dokončno propadel še eden od mariborskih gradbincev. Že konec januarja je bil stečaj uveden v družbi Stavbar Gradnje, kjer je delo izgubilo okoli 130 ljudi, konec februarja pa je enaka usoda doletela tudi CPM s 670 zaposlenimi. Da slika v mariborskem gospodarstvu ni rožnata niti v drugih panogah, pa je dokazal še začetek stečajnega postopka v Tovarni vozil Maribor, od koder se bo moralo na zavod za zaposlovanje prijaviti še okoli 140 ljudi.
|
negative
|
1,434
|
Japonska vlada bo v okviru načrta pomoči, ki ga pripravlja po nedavnem potresu in cunamijih, za pomoč prizadetim podjetjem najela za 87,3 milijarde evrov posojil. Škoda po potresu in cunamiju. Potres je poškodoval številne tovarne velikih avtomobilskih proizvajalcev. Kot so v iztekajočem se tednu ocenili v ameriški banki Goldman Sachs, škoda, ki jo je v deželi vzhajajočega sonca povzročil nedavni potres, znaša okoli 200.000 milijard dolarjev 140,3 milijarde evrov. Potem ko je Japonsko pred dnevi prizadela velika naravna katastrofa, oblasti vneto sprožajo ukrepe, s katerimi bi zaščitile državno gospodarstvo ter umirile strah svetovnih trgov. V okviru načrta pomoči bo vlada za pomoč prizadetim podjetjem najela za 10.000 milijard jenov 87,3 milijarde evrov posojil, poroča japonski poslovni časopis Nihon Keizai. Zadnji načrt vlade predvideva, da bodo podjetja, ki so v potresu, cunamijih in ob jedrski grožnji doživela veliko škodo, lahko zaprosila za ugodne kredite ali državno subvencijo za obresti na posojilo. Na ta način naj bi se lažje spopadla z dnevnimi stroški in odpravo škode, še piše omenjeni časopis. Obenem japonske oblasti razmišljajo tudi o dvigu zgornje meje višine posojil za podjetja v kriznih razmerah ter o vzpostavitvi sklada za dolgoročno posojanje prizadetim podjetjem. Potres je sicer poškodoval številne tovarne velikih avtomobilskih proizvajalcev, med drugim Nissan Motorja, ter stotine manjših industrijskih obratov. Poleg tega je dodatno motnjo proizvodnje in škodo na Japonskem povzročil izpad električne energije iz 11 od 54 japonskih jedrskih elektrarn. Japonska centralna banka je med ponedeljkom in petkom finančnemu sistemu skupaj namenila 38.000 milijard jenov 331,7 milijarde evrov pomoči. S tem želi zagotoviti, da bodo imele finančne institucije na prizadetih območjih dovolj sredstev in bodo omogočile nadaljnje posojanje. V petek so pomoč Japonski obljubile tudi države G7, ki so obljubile koordiniran poseg na valutnih trgih, s katerim želijo umiriti tečaj jena. Ta je namreč v četrtek dosegel najvišjo vrednost glede na dolar doslej. Visok tečaj jena, ki slabi konkurenčnost japonskega izvoza, pa je lahko še dodaten udarec za japonsko gospodarstvo.
|
neutral
|
1,435
|
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Vilijem Pšeničny je ministrici Radićevi podal odstopno izjavo iz osebnih razlogov. Radićeva njegovo odločitev obžaluje, a jo bo spoštovala. Ministrica za gospodarstvo Darja Radić Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Viljem Pšeničny je ministrici Darji Radić poslal odstopno izjavo. Pšenićny želi odstopiti iz osebnih razlogov, Radićeva pa se še ni utegnila z njim o tem podrobneje pogovoriti. Je pa že dejala, da bo njegov odstop sprejela, poroča STA. Kdo ga bo nasledil, se ministrica še ni odločila. Pšeničny je sekretar na ministrstvu postal avgusta lani, pred tem pa je od leta 2002 opravljal funkcijo generalnega sekretarja na OZS. Še pred tem je bil direktor oz. predsednik uprave na Visoki šoli za podjetništvo GEA College. Pšeničny je za Finance sicer dejal, da je z Radićevo dobro sodeloval in da odhaja zaradi pomanjkanja časa za stvari, ki bi jih rad počel v življenju. Kot je dejal, bi se rad bolj posvetil tudi akademski karieri.
|
neutral
|
1,436
|
Pred sedežem Gradbenega podjetja Grosuplje so se zbrali delavci, ki so od lastnika Borisa Dolamiča želeli pojasnila, zakaj še vedno ni plač, ki jim jih dolguje, in pa tudi, zakaj ni vplačal stečaja, ki ga je uprava podjetja vložila že pretekli teden. Pred sedežem Gradbenega podjetja Grosuplje so se zbrali delavci, ki so od lastnika Borisa Dolamiča želeli pojasnila, zakaj še vedno ni plač, ki jim jih dolguje, in pa tudi, zakaj ni vplačal stečaja, ki ga je uprava podjetja vložila že pretekli teden.
|
negative
|
1,437
|
Okoli 90 zaposlenih v ptujski družbi Gradis Gradnje je začelo stavkati. Zahtevajo izplačilo februarskih plač, polovico lanskega regresa, poplačilo opravljenih nadur in zagotovitev primerne delovne opreme. Delavci med drugim zahtevajo izplačilo februarskih plač. Delavci Gradis Gradnje s stavko zahtevajo izplačilo februarskih plač, polovico lanskega regresa, poplačilo opravljenih nadur in zagotovitev primerne delovne opreme, je povedal sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Spodnje Podravje Boris Frajnkovič. Po njegovih besedah so delavci do stavke bolj ali manj normalno delali, torej je podjetje imelo delo, nima pa denarja za nakup materiala. Še prejšnji teden pred stavko in tudi danes so se srečali s sicer kooperativnim vodstvom družbe, ki trenutno ne vidi rešitve. Sicer pa zaposleni, ki stavkajo na sedežu podjetja, čakajo tudi na sredino odločitev ptujskega sodišča o morebitnem stečaju družbe, ki ga je tik pred novim letom zahtevalo Cestno podjetje Ptuj. Kot je dejal Frajnkovič, delavci večinoma menijo, da bi bil stečaj najboljša rešitev, saj se bodo tako lahko čim prej prijavili na zavod za zaposlovanje in hkrati kar najhitreje prišli vsaj do dela svojih terjatev. Morebiten stečaj bo le še eden v vrsti štajerskih gradbincev. Že konec januarja je bil stečaj uveden v družbi Stavbar Gradnje, kjer je delo izgubilo okoli 130 ljudi, konec februarja je enaka usoda doletela tudi CPM s 670 zaposlenimi, pretekli teden pa še družbo MTB s 120 delavci.
|
negative
|
1,438
|
Odkrijte in testirajte novi peugeot 508! Bodite med prvimi, ki bodo preizkusili novega peugeota 508. Kliknite tukaj in se prijavite na brezplačno testno vožnjo. Kliknite tukaj in se prijavite na brezplačno testno vožnjo. Novi Peugeot 508 Peugeot predstavlja novo usmeritev znamke pri vozilih srednjega višjega razreda - model 508. Tehnologija zadnje generacije, dinamična eleganca, kakovostna izdelava iz plemenitih materialov, udobje in odlične vozne lastnosti poosebljajo novi peugeot 508. Tehnologija z občutkom! Izpopolnjena stilska zasnova armaturne plošče in dovršena končna obdelava materialov prispevajo k visokokakovostnem udobju v potniškem prostoru, v katerem je vsakemu potniku namenjen velikodušen in skrbno urejen prostor. Zaradi optimalne teže vozila, aerodinamične oblike in Peugeotovih tehnoloških inovacij se model 508 uvršča med vodilne avtomobile svojega razreda glede na zmogljivost motorjev in nizko porabo goriva. Na voljo so varčni dizelski in bencinski motorji z močjo od 112 do 204 KM z nizko stopnjo emisij CO2. Odlikuje jih Stop&Start sistem, s katerim prihranite do 15 odstotkov goriva v primerjavi s klasičnimi HDi motorji. Tehnologija je poglavitna, vendar na vsakem koraku sodeluje z estetiko. Kliknite tukaj in se prijavite na brezplačno testno vožnjo. Steklena panoramska streha SW obsega 0,97m2 površine. Barvni Head up zaslon vsebuje tudi navigacijske informacije če ima vozilo v opremi navigacijsko napravo glede na izvedenko.
|
positive
|
1,439
|
Sodišče je nekdanjega predsednika uprave banke Hypo Alpe Adria Wolfganga Kultererja in še dva menedžerja v banki oprostilo obtožb. Sodišče je ugotovilo, da ni dokazov, da so obtoženi ravnali naklepno in vplivali na dodelitev posojil. Hypo banka v Ljubljani Nekdanjemu predsedniku uprave banke Hypo Alpe Adria Wolfgangu Kultererju ter Gertu Xanderju in Albinu Ruhdorferju je tožilstvo očitalo, da so ob posredovanju pokojnega glavarja avstrijske Koroške Jörga Haiderja odobrili okoli dva milijona evrov posojila letalski družbi Styrian Spirit, ki je pozneje propadla, in 150.000 evrov posojila zasebnemu detektivu Dietmarju Guggenbichlerju, čeprav za ta posojila niso imeli potrebnih jamstev. Kot je poročala avstrijska tiskovna agencija APA, je sodišče v Celovcu odločilo, da ni dokazov za to, da je trojica ravnala naklepno in vplivala na dodelitev omenjenih posojil. Tožilstvo je napovedalo pritožbo. To je bila prva sodba v procesu Hypo. Kulterer bo kmalu spet pred sodiščem, saj se bo moral zagovarjati zaradi domnevno lažnih izjav pred preiskovalno komisijo koroškega deželnega zbora v primeru Hypo. Banko Hypo Alpe Adria so sicer leta 2009 lastniki zaradi velikih izgub za en evro prodali avstrijski državi. Banka je bila prej v lasti BayernLB, avstrijske dežele Koroške in graške zavarovalnice Grawe.
|
neutral
|
1,440
|
Uprava Novolesa pravi, da je realizirala štiri ukrepe uvedla prisilno poravnavo, stabilizirala poslovanje, vzpostavila dogovor z deležniki in začela socialni dialog. Zadnjo besedo imajo zdaj upniki. Robert Štumpf in Sergej Murgelj Naš cilj je ohraniti zdravo jedro proizvodnje in čim večje število zaposlenih, je po prvem mesecu mandata nove uprave Skupine Novoles dejal predsednik uprave Sergej Murgelj. Povedal je, da sta s članom uprave Robertom Štumpfom v upravljanje prejela poslovni sistem z bistveno slabšo poslovno kondicijo, kot sta to pričakovala glede na prejeto dokumentacijo. Soočiti sva se morala predvsem s pomanjkanjem likvidnih sredstev oziroma terjatev, blokiranimi računi in grozečimi izvršbami, motnjami proizvodnje zaradi pomanjkanja materialov, veliko izgubo iz preteklega poslovanja, zastarelo tehnologijo v proizvodnji in konstantnimi pritiski za poplačilo obveznosti, vključno s plačami, je razložil Murgelj. Uprava naj bi tako veliko energije porabila za gašenje pereče tekoče problematike. V enem mesecu je realizirala štiri ukrepe. Pravi, da je uvedla prisilno poravnavo v Novolesu, stabilizirala poslovanje Skupine, vzpostavila konstruktiven dogovor z vsemi deležniki in začela s socialnim dialogom. Zadnjo besedo imajo zdaj upniki, ki bodo kmalu odločali od usodi Novolesa. Ključno vlogo bodo v naslednjem obdobju odigrali upniki, predvsem banke in država, ter strateški partnerji, ki so neposredno vezani na Novoles, vendar je potrebno k sanaciji pristopiti v interesu ekonomike, je dejal Murgelj. Za uspeh sanacije Novoles potrebuje kratkoročna obratna sredstva v višini 1,8 milijona, pri čemer potrebuje milijon evrov v roku 14 dni za financiranje tekoče proizvodnje, v nadaljevanju pa tudi sredstva za zagotovitev strateških surovin čez mrtvo sezono. V nasprotnem primeru bo namreč izid prisilne poravnave vprašljiv, še pravijo v Novolesovi upravi.
|
neutral
|
1,441
|
Telekom mora dostop do svoje optike omogočiti tudi alternativnim operaterjem. S tem je Apek odredil tako imenovano razvezavo optične lokalne zanke. Apek ugotavlja, da je Telekom operater s pomembno tržno močjo na medoperaterskem trgu. Agencija za pošto in elektronske komunikacije Apek je danes v skladu s pričakovanji objavila odločbo, s katero Telekomu Slovenije nalaga, da mora omogočiti dostop do svojega optičnega omrežja tudi alternativnim operaterjem. Agencija je namreč ugotovila, da je Telekom operater s pomembno tržno močjo na tozadevnem trgu. Že v februarja objavljenih odgovorih na pripombe, ki so jih podali operaterji na agencijini analizi trga širokopasovnega dostopa, je bilo razvidno, da bo tudi odločba vsebovala že z analizo napovedano glavno novost - največji slovenski telekomunikacijski operater bo moral omogočiti dostop do svoje optike tudi alternativnim operaterjem. Apek bo v kratkem izdal še odločbo za upoštevni trg 5, ki se nanaša na medoperaterski trg širokopasovnega dostopa in je povezan z upoštevnim trgom 4. S to odločbo za tako imenovani upoštevni trg 4, pri katerem gre za medoperaterski trg dostopa do fizične omrežne infrastrukture na fiksni lokaciji, je agencija odredila tako imenovano razvezavo optične lokalne zanke. To pomeni, da bodo uporabniki imeli možnost preko optičnega omrežja Telekoma Slovenije kot operaterja s pomembno tržno močjo dobiti ne samo storitve, ki jo ponuja Telekom, ampak tudi storitve, ki jih ponujajo alternativni operaterji. Ti bodo seveda Telekomu za to ponujanje storitev prek njegovega omrežja morali plačati določeno vsoto. Telekom mora do 1. septembra oblikovati stroškovno veleprodajno ceno za svoje omrežje in jo potem uveljaviti do 1. oktobra. Foto 24ur.com Kot so dodatno pojasnili v Apeku, mora Telekom v roku 45 dni po izdaji odločbe objaviti ustrezno vzorčno ponudbo za dostop do krajevne zanke, do 1. septembra pa nato na podlagi predpisane metodologije oblikovati stroškovno veleprodajno ceno in jo potem uveljaviti do 1. oktobra. V vmesnem času mora pri zaračunavanju dostopa zagotoviti, da ne prihaja do škarij cen. Gre za ponovni analizi teh trgov, agencija jih namreč izvaja načeloma na dve leti, ker se razmere na trgu pač spreminjajo, to pa vpliva na vsebino obveznosti, ki jih naloži operaterjem s pomembno tržno močjo. Tudi v prenovljenih analizah je agencija ugotovila, da ima Telekom Slovenije pomembno tržno moč na tem trgu, zaradi česar na trgu ni učinkovite konkurence. Zato Telekomu nalaga več obveznosti na čelu z omenjeno razvezavo optične zanke. Finančni udarec za Telekom Predsednik uprave Telekoma Slovenije Ivica Kranjčević je že ob predstavitvi analiz opozoril, da bo Telekom zaradi regulacije na področju širokopasovnega dostopa, kot jo predvideva predlog Apeka, ob 16 milijonov evrov prihodkov letno in da lahko pride do zastoja investicij v infrastrukturo izven urbanih naselij.
|
neutral
|
1,442
|
Poročilo o stresnih testih ugotavlja, da bodo irske banke v prihodnjih mesecih potrebovale dodatnih 24 milijard evrov, da bi zagotovile stabilno poslovanje. Guverner irske centralne banke Patrick Honohan je pojasnil, da pomoč potrebujejo štiri finančne ustanove. S tem bi se celotni stroški, ki jih je od leta 2009 imela Irska z reševanjem bank, povzpeli na 70 milijard evrov oziroma 15.500 evrov na vsakega prebivalca Irske. Stresne teste so izvedli v bankah Bank of Ireland, Allied Irish Banks, EBS in Irish Life and Permanent. Allied Irish naj bi potrebovala dodatnih 13,3 milijarde evrov, Bank of Ireland 5,2 milijarde evrov, Irish Life & Permanent štiri milijarde evrov in EBS 1,5 milijarde evrov. Irski finančni sistem je zašel v težave potem, ko se je leta 2008 razpočil nepremičninski balon. Največja irska banka, Anglo Irish Bank, je trenutno v postopku likvidacije. Samo lani je ustvarila 17,7 milijarde evrov izgube. Testi štirih irskih bank ki so bili pogoj, da je Irska pridobila pomoč iz tujine , ugotavljajo, da se bo irski nepremičninski trg še krčil. Honohan je dejal, da bodo vse štiri banke potrebovale zadostno količino denarja, da bi pokrile ogromne odpise zaradi slabih posojil in za povečanje rezerv. Irska vlada namerava še nocoj predstaviti načrt prestrukturiranja bančnega sistema. Obseg bančništva, ki se je v letih največje rasti močno razbohotil, naj bi občutno zmanjšali.
|
negative
|
1,443
|
Medtem ko na nekdanje vodstvo Teš pod Rotnikom letijo očitki o visokih honorarjih pri vodenju projekta blok 6, pa dokumenti razkrivajo, da je novo vodstvo, ki uživa podporo ministrice Radičeve, za to porabilo kar petkrat več denarja. Medtem ko na nekdanje vodstvo Teš pod Rotnikom letijo očitki o visokih honorarjih pri vodenju projekta blok 6, pa dokumenti razkrivajo, da je novo vodstvo, ki uživa podporo ministrice Radičeve, za to porabilo kar petkrat več denarja.
|
negative
|
1,444
|
NKBM je v petek kot prva banka zasegla premoženje cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva. Šlo naj bi za 23,7 milijona evrov. Če bodo NKBM sledile tudi druge banke, bo predlagana prisilna poravnava holdingov najverjetneje propadla, družbi pa pristali v stečaju. Druga največja slovenska banka, Nova Kreditna banka Maribor NKBM, ki je do holdingov Zvon Ena in Zvon Dva izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, je po pisanju Dnevnika unovčila 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic novomeške Krke. Ali je banka ostala lastnica teh delnic ali pa jih je že prodala naprej, bo po pojasnilih časnika znano v naslednjih dneh. Prav tako bo šele v začetku prihodnjega tedna znano, ali je banka holdingoma, ki sta povezana z mariborsko nadškofijo, zaplenila tudi deleže v družbah Hoteli Bernardin, Terme Olimia in Terme Olimia Bazeni, Beti Holding, Etol, Sava in drugih, ki sta jih finančni družbi zastavili kot zavarovanje za posojila. Potezo NKBM je po ugibanjih časnika najbrž izzval petkov predlog prisilne poravnave, v kateri Zvon Ena in Zvon Dva upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, ponujata zgolj 16- oziroma 15-odstotno poplačilo terjatev. Po pričakovanjih naj bi sprožila učinek domin, ko bodo z unovčevanjem zastavljenega premoženja začele tudi druge banke, tako kot se je to zgodilo v primeru Infond Holdinga. Mariborsko sodišče je v petek potrdilo začetek postopka prisilne poravnave v obeh cerkvenih finančnih družbah. Če bi banke potrdile predlagani prisilni poravnavi, bi se Zvon Ena razdolžil za dobrih 200 milijonov evrov, Zvon Dva pa za več kot 100 milijonov evrov. Prvi bi moral sicer upnikom najpozneje do leta 2015 vrniti okrog 40, drugi pa 18,5 milijona evrov, pri čemer se terjatve ne bi obrestovale. Zvon Ena Holding je imel ob koncu leta 2009 za dobrih 500 milijonov evrov obveznosti, s poplačilom 137 milijonov pa je konec preteklega leta zaostajal že več kot dva meseca. Zvon Dva Holding je konec leta 2009 beležil za 171 milijonov evrov obveznosti, od tega ob koncu lanskega leta dobrih 70 milijonov evrov zapadlih in neporavnanih. Tako bo poskušala NLB po pričakovanjih Dnevnika izterjati oziroma vsaj deloma poplačati več kot 150 milijonov evrov, Abanka slabih 75 milijonov evrov, Banka Celje nekaj več kot 35 milijonov evrov, Gorenjska banka 31 milijonov evrov, Hypo Alpe Adria Bank 18 milijonov evrov, še dodatnih deset pa odpade na Banko Koper, Unicredit Banko Slovenija in Raiffeisen Banko. Holdinga imata zastavljeno vse svoje premoženje, poleg že omenjenih štirih naložb, ki jih je po pisanju Dnevnika zasegla NKBM, so to še deleži v Iskri Avtoelektriki, Abanki, Mladinski knjigi, Steklarni Rogaška, Tovarni olja Gea, Cetisu Grafu itd. Vir za poplačilo upnikov v prisilni poravnavi naj bi bila sodeč po načrtih finančnega prestrukturiranja tudi prodaja tako kratkoročnih kot dolgoročnih naložb. Katere bi prodali in kdaj, v družbah niso razkrili. Sanacija tako temelji na postopni prodaji naložb in delnemu poplačilu bank. Načrta finančnega prestrukturiranja obenem ne predvidevata konverzije terjatev v lastniške deleže, tako da bi ju mariborska nadškofija obvladovala tudi po končani sanaciji.
|
negative
|
1,445
|
Za 50-litrski rezervoar najbolj prodajanega bencina bo treba po novem odšteti 64,6 evra. Dražita se tudi 98-oktanski bencin in kurilno olje, medtem ko bo liter dizla cenejši za 0,1 centa. Črno zlato je dražje zaradi krize v Libiji in njeni okolici. Bencinska črpalka Liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina bo dražji za 1,4 centa in bo po novem 1,292 evra. Za 2,3 centa na liter bo dražji tudi 98-oktanski bencin, tako da bo 1,309 evra. Dizelsko gorivo se bo pocenilo za 0,1 centa na liter in bo 1,237 evra. Spet se bo podražilo kurilno olje, in sicer za 0,3 centa. Liter bo 0,932 evra. Cene surove nafte in posledično tudi naftnih derivatov na mednarodnih borzah so se v zadnjih tednih višale predvsem zaradi krize v Libiji in njeni okolici. Cena za sod surove nafte je tako narasla od okoli 90 na okoli 108 dolarjev. Podražitev naftnih derivatov je omilila predvsem rast tečaja evra v primerjavi z dolarjem, zato bo končna podražitev precej nižja, kot bi bila sicer. Naftni trgovci sicer cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnih trgih ter na gibanju tečaja dolarja.
|
negative
|
1,446
|
Beli krajini grozi socialna bomba. Brez službe bi lahko ostalo okoli 700 zaposlenih podjetja Secop. Tako številno odpuščanje delavcev se bo poznalo v razvoju celotnega beloKranjskega območja, pravi županja. Poslovna stavba podjetja Secop v Črnomlju Vodstvo črnomaljskega podjetja Secop proizvodnjo seli na Slovaško, kar pomeni, da bi lahko še letos brez službe ostalo okoli 700 zaposlenih. Črnomaljci so zgroženi, saj so bile napovedi o odpuščanjih veliko milejše. Kot poroča Radio Krka, naj bi se predstavniki sindikata včeraj sestali z vodstvom podjetja, a srečanja ni bilo. Zaposleni so ogorčeni, saj naj bi vodstvo sprva načrtovalo odpovedi za od 300 do 400 zaposlenih, poroča omenjeni radio, sedaj pa se govori o bistveno višjih številkah. Proizvodnjo naj bi delavci včeraj protestno zaustavili, a so jo danes po 10. uri spet zagnali. Beli krajini grozi socialna bomba Županja Črnomlja Mojca Čemas Stjepanovič je napovedi o odpuščanju v podjetju Secop komentirala z besedami, da Beli krajini grozi socialna bomba. V občini je namreč okoli 7000 ljudi delovno aktivnih, za zdaj pa je nekaj manj kot 1200 ljudi brezposelnih. Če bo Secop do konca leta res odpustil 700 zaposlenih, potem bi številka brezposelnih narasla na strašljivih 2000. Občina se je s prošnjo za pomoč obrnila tudi na vlado ter ministrstvi za delo in gospodarstvo. Upajo namreč, da jim bodo pomagali pri iskanju novega strateškega partnerja, ki bo pripravljen delati v Črnomlju. Poleg tega pa so na ponedeljkovem sestanku območno razvojnega partnerstva Pokolpje sprejeli program spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore, ki ga naj vlada čim prej sprejme, je opozorila. Z njegovim hitrim sprejetjem bi namreč vlada omogočila čimprejšnjo objavo razpisov, prek katerih bi se določeni odpuščeni posamezniki lahko samozaposlili, manjši podjetniki pa ustvarili prepotrebna nova delovna mesta, je še dejala županja Čemas Stjepanovičeva. Tako številno odpuščanje delavcev, s katerim bo brezposelnost v občini presegla 15 odstotkov, se bo poznalo v razvoju celotnega beloKranjskega območja, je dodala Čemas Stjepanovičeva. Ker ima Secop visoko izobražen tehničen kader, prostore in ostalo infrastrukturo, pa upa, da se lastniki podjetja tega zavedajo in da bodo pomagali pri iskanju strateškega partnerja, s pomočjo katerega bi ohranili čim več delovnih mest ali pa v prostorih podjetja omogočili nove proizvodne programe. Proizvodnjo selijo na Slovaško Tiskovna predstavnica Secopa Nataša Hudelja je dejala, da se v družbi glede točnega števila odpuščenih delavcev še dogovarjajo, v vsakem primeru pa bodo v naslednjih devetih mesecih do enega leta odpustili več sto delavcev. Ob prevzemu črnomaljskega Danfossa, ki kot Secop od novembra lani deluje v okviru nemškega holdinga Aurelius in zaposluje 1100 ljudi, so se v vrhu holdinga pojavile zahteve po pocenitvi proizvodnje in zmanjšanju števila delavcev.
|
negative
|
1,447
|
Draga energija nas vedno znova udari po žepu. Toda strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko z učinkovitejšo rabo energije na ravni Evropske unije ustvarili kar dva milijona novih delovnih mest. Poziv premierju Pahorju je del kampanje Varčevanje z energijo zmagovalna rešitev! Evropa bi se morala resno zavezati, da bo v prihodnjih desetih letih za 20 odstotkov izboljšala svojo energetsko učinkovitost. Predstavniki društva za sonaraven razvoj Focus so predsedniku vlade predali poziv k zavezujočemu cilju za učinkovito rabo energije. Strokovnjaki namreč menijo, da bi lahko na ravni Evropske unije pri porabi energije privarčevali skoraj 80 milijard evrov letno in kar dva milijona ljudi bi lahko dobilo nove službe, če bi se Evropa resno zavezala, da bo izboljšala energetsko učinkovitost. Obenem so predsednika vlade opozorili, da mora varčna in učinkovita raba energije igrati ključno vlogo v nastajajočem Nacionalnem energetskem programu Slovenije. Predaja poziva je del kampanje Varčevanje z energijo zmagovalna rešitev!, s katero želi društvo Focus okrepiti vlogo učinkovite rabe energije v energetski politiki. Na ravni Evropske unije bi lahko pri porabi energije privarčevali skoraj 80 milijard evrov letno. Pahorju so s pozivom sporočili, da zmanjševanje rabe energije ostaja najpreprostejši in najcenejši način zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, ob hkratnem zagotavljanju milijardnih prihrankov za potrošnike in javne proračune, ustvarjanju lokalnih delovnih mest, izboljševanju energetske varnosti in konkurenčnosti podjetij . Obstaja ogromen razkorak med načeli in prakso Prenehati moramo z zapravljanjem denarja za uvoženo energijo in elektrarne ter ga nameniti za tisto, kar ljudje potrebujejo boljše in trajnostnejše življenjske pogoje. Društvo Fokus Pogled na obstoječo politiko na tem področju jasno kaže na neodločnost in zmedo. Evropa je trenutno približno le na pol poti, da doseže svoj cilj za izboljšanje energetske učinkovitosti za 20 odstotkov do leta 2020. Zmanjšana raba energije pomaga uravnovesiti tudi družbene neenakosti revnejša gospodinjstva po Evropi trenutno porabijo bistveno prevelik del svojega dohodka za energijo, predvsem za toploto in prevoz. V Sloveniji je več kot 30 odstotkov gospodinjstev energetsko revnih, saj za porabljeno energijo porabijo več kot 10 odstotkov gospodinjskega proračuna.
|
neutral
|
1,448
|
Kordež je pred preiskovalno komisijo za menedžerske prevzeme ponovil, da je bil prevzem Merkurja transparenten in da politiki bankam niso sugerirali, naj dajo posojila. Bine Kordež Preiskovalna komisija DZ za sporne menedžerske prevzeme, ki jo vodi Lojze Posedel Zares, je zaslišala nekdanjega predsednika uprave Merkurja Bineta Kordeža. Kordež je na zaslišanju dejal, da vodstveni kadri v Merkurju niso dobili kreditov za odkup podjetja zato, ker bi kdor koli pritiskal na banke. Kot je dejal, so banke na sestankih včasih same spraševale, kako to, da se vodilni v Merkurju ne odločijo za menedžerski prevzem, saj je denar na voljo. Poleg tega pa naj bi tudi na Kadu in Sodu spraševali, ali je morda kakšen kupec za državni delež v tem podjetju oziroma ali bi bili menedžerji zainteresirani za odkup, saj se je država želela lastniško umakniti iz podjetja. Na osnovi vseh sugestij so se potem odločili in pripravili načrt, ki so ga predstavili bankam, je dejal Kordež. Na osnovi tega projekta se je potem osem bank odločilo podpreti projekt prevzema. Kordež je dejal, da tega niso storile zaradi sugestij, temveč zato ker so menile, da bo projekt uspešen. Spomnil je, da je bila situacija pred krizo drugačna, saj je bilo to obdobje gospodarske rasti. Kordež je še dejal, da so domače banke pri odkupu sodelovale z manjšim deležem kot tuje. Domače banke so za celoten odkup prispevale od 20 do 25 odstotkov sredstev. Kot je dejal, je tudi sam v Merkur vložil vse prihranke, ki jih je v 20-letni karieri privarčeval, in ko je Merkur propadel, je tudi sam vse izgubil. Kordež je sicer priznal, da so takrat precenili situacijo, saj niso računali na tveganja zaradi oslabitve naložb. Če bi banke razkrile, koliko so izgubile zaradi financiranja menedžerskih odkupov, bi ugotovili, da iz tega naslova nimajo velikih izgub, je še dejal in pojasnil, da večina izgub bank izhaja iz slabega poslovanja podjetij. Kordež je 23. junija lani odstopil z mesta predsednika uprave Merkurja, ki je nekaj mesecev pozneje pristal v prisilni poravnavi. Prevzem Merkurja je pred nekaj časa veljal za največji uspeli menedžerski prevzem v Sloveniji, nekateri pa so ga označevali za najbolj transparenten menedžerski prevzem. Menedžerji Merkurja so namreč eni redkih dali javno prevzemno ponudbo za družbo in niso parkirali delnic pri prijateljskih podjetjih oz. na podjetjih poštnih nabiralnikih . Senco na prevzem Merkurja je nekoliko vrglo dejstvo, da je bila družba kupljena s sredstvi podjetja, saj je Merfin tega je za namene prevzema ustanovil širši krog Merkurjevih vodstvenih delavcev zastavil delnice podjetja, ki so ga kupovali, osebna zavarovanja deležnikov pa niso znana. Kordež je vseskozi ponavljal, da je bil Merkur kupljen v skladu z veljavno zakonodajo.
|
neutral
|
1,449
|
Konkurenčnost slovenskega turizma bomo krepili z novimi čarterskimi linijami in vključitvijo kulturne dediščine v turistične produkte, je v Ljubljani sklenil svet za turizem. Osem novih letalskih linij bo turiste iz Rusije, Italije, Avstrije, Nemčije in Balkana vozilo uživat v lepotah naše dežele. Pa tudi mi se bomo lažje na svoje oči prepričali, zakaj Sankt Petersburgu pravijo ruske Benetke. Kot je v. d. direktorja direktorata za turizem pri ministrstvu za gospodarstvo Marjan Hribar pojasnil po seji sveta za turizem, se trenutno že zaključujejo pogovori z določenimi novimi in obstoječimi letalskimi operaterji. Za letos je že napovedal nove čarterske linije s Sankt Peterburgom in druge. Poudarjeno bo trženje na glavnih emitivnih evropskih trgih, nadaljevati moramo z investicijskim ciklusom. Pred nami je zaključek še zadnjega projekta, ki je bil rak rana slovenskega turizma uspešno smo pripeljali do konca projekt Rimske toplice. Treba je samo treba nadaljevati v luči večje konkurenčnosti, je še dodal Hribar. Kot trenutno nekonkurenčen je izpostavil prav letalski sektor in pa vključenost kulturne dediščine v turistične produkte ter kulturni turizem. Pripravljata se dva nova projekta, ki naj bila pod zaščito svetovne kulturne dediščine, je dejal in pojasnil, da je v letošnjem proračunu turizmu namenjenih 42 milijonov evrov, od tega jih bo 10 namenjenih za promocijo slovenskega turizma, preostala sredstva pa za nadaljevanje investicijskega ciklusa v okviru črpanja sredstev evropskih skladov. Foto Mateja Klavs Slovenija se bo osredotočila na promocijo v severni Italiji, Avstriji in Nemčiji ter v Rusiji in v državah vzhodnega Balkana. Kot je še pojasnil Hribar, so na seji analizirali trenutno stanje v slovenskem turizmu in odprli problematiko ter izzive, ki sledijo. Svet je dal pozitivno oceno glede začetka letošnje turistične sezone. Številke v prvih treh mesecih nas navdajajo z optimizmom in so dobra osnova za leto, ki prihaja, meni Hribar. Svet za turizem je ministrstvo za gospodarstvo zadolžil, da pripravi načrt kratkoročnih ukrepov za razvoj slovenskega turizma in da zbere odprta vprašanja ter poskuša najti odgovore znotraj resorjev do naslednje seje, ki bo najverjetneje pred glavno poletno turistično sezono ali takoj po njej. Predsednik upravnega odbora Turistično-gostinske zbornice Danilo Daneu je izpostavil, da se tudi v slovenskem turizmu še vedno čuti vpliv svetovne gospodarske krize. Izzivi za slovenski turizem so veliki. Na osnovi današnjega sestanka je možno s sklepi in usmeritvami graditi novo strategijo, je dejal po seji.
|
positive
|
1,450
|
Potem ko je hrvaški podjetnik Roglić dejal, da ga je Panvita povabila k sodelovanju pri morebitni dokapitalizaciji Pivovarne Laško, so v prekmurskem podjetju zatrdili nasprotno. Resnih pogovorov na to temo ni, pravijo. Družba Panvita zanika navedbe, da bo sodelovala v postopku morebitne dokapitalizacije Pivovarne Laško. V Panviti o tovrstni naložbi nikoli nismo razmišljali in tudi sedaj ne potekajo nobeni resni pogovori na to temo, je podjetje zapisalo v sporočilu za javnost. Odziv Panvite je sicer prišel, potem ko je hrvaški podjetnik in generalni konzul Slovenije na Hrvaškem Branko Roglić v pogovoru za hrvaški časnik Globus dejal, da je od njih dobil ponudbo, da se pridruži konzorciju slovenskih podjetij, ki bo dokapitaliziral Pivovarno Laško. Kot je tudi dejal Roglić, lastnik podjetja Orbico, sta z direktorjem Panvite Stankom Polaničem še v fazi dogovarjanja. V primeru sodelovanja pri dokapitalizaciji naj bi sam poskušal doseči, da bi se Mercator in Konzum združila v skupno podjetje. Roglić je za Globus zatrdil še, da je pripravljen laško pivovarno dokapitalizirati za 50 milijonov evrov.
|
neutral
|
1,451
|
V skupini Viator & Vektor načrtujejo upravljavske spremembe, tako da se dosedanji predsednik upravnega odbora Zdenko Pavček umika in vodenje družbe prepušča novi upravi. Zdenko Pavček Upravni odbor skupine Viator & Vektor je v četrtek na redni seji za novega glavnega izvršnega direktorja imenoval Bogdana Topiča, ki bo na tem mestu nadomestil Milana Šajna. V skupini načrtujejo upravljavske spremembe, tako da se dosedanji predsednik upravnega odbora Zdenko Pavček umika in vodenje družbe prepušča novi upravi. Kot so danes sporočili iz Viator & Vektorja, je upravni odbor skupine poleg sprememb v vodstvu skupine sprejel tudi predlog uprave o spremembi sistema korporacijskega upravljanja družbe in potrdil načrt finančnega prestrukturiranja družbe. Na skupščini družbe, ki bo predvidoma maja, bodo delničarji odločali o spremembi sistema korporacijskega upravljanja. Skupina Viator & Vektor naj bi iz enotirnega prešla na dvotirni sistem korporacijskega upravljanja, ki je primernejši za sedanjo organizacijsko strukturo družbe, navajajo v družbi. Na čelu zdajšnjega enotirnega sistema je upravni odbor skupine, ki ga zdaj, kot je znano, vodi Pavček, pod njim pa so na vodstvenih kadrih izvršni direktorji. Skupščina naj bi maja sprejela spremembe v sistemu upravljanja in uvedla dvotirni sistem s predsednikom uprave in nadzornim svetom. Foto Dare Čekeliš Ostala vodstvena struktura v skupini Viator & Vektor in povezanih družbah ostaja ista, navajajo v Viator & Vektorju. Ohranja se divizijska organiziranost skupine, pa tudi strategija upravljanja posameznih divizij skupine. V Viator & Vektorju poudarjajo, da pomeni nova vodstvena struktura s sprejetim načrtom finančnega prestrukturiranja skupine Viator & Vektor in spremenjenim sistemom upravljanja korak na poti celovite reorganizacije poslovanja družbe. Pomeni pa tudi nadaljevanje sprejete strategije razvoja skupine Viator & Vektor, ki temelji na pospešenem razvoju divizije logistika, ki bo tudi v prihodnje glavna dejavnost v skupini. Načrt finančnega prestrukturiranja skupine Viator & Vektor je po neuradnih informacijah potrjen s strani bank in naj bi pomenil dobro osnovo za nadaljnji razvoj logistike v okviru skupine.
|
neutral
|
1,452
|
Industriji prilagojena orodja in materiali za poslovne uspehe. Energetska učinkovitost in še veliko več v Celju od 12. do 15. aprila. Vrhunska tehnologija za preboj v poslu Tehnološke dosežke industrije zadnjih dveh let si bo sredi aprila mogoče ogledati na celjskem sejmišču. Celje bo gostilo štiri mednarodne specializirane strokovne sejme 11. Forma tool, 9. Plagkem, 5. Graf&Pack in 4. Livarstvo. Sejmi vsaki dve leti v Celje pritegnejo najbolj inovativna in razvojno usmerjena podjetja in posameznike iz Slovenije, predvsem pa iz tujine. Enako bo tudi letos, saj si bo v štirih dneh na sejmišču mogoče ogledati ponudbo 520 razstavljavcev iz 29 držav. V bogatem razstavnem programu tudi premierne predstavitve nove tehnologije Razstavljavci za letošnje sejme napovedujejo bogato sejemsko ponudbo, ki bo na ogled v petih sejemskih dvoranah. Obetamo si lahko tudi premierne predstavitve nove tehnologije, ki je doslej na domačem trgu nismo imeli priložnost spoznati. Industrijski roboti so vsestransko uporabni. Direktni razstavljavci sicer prihajajo iz devetih držav Avstrija, Belgija, BiH, Češka, Hrvaška, Italija, Nemčija, Slovenija, Švica, ob upoštevanju zastopanih podjetij pa bo na sejmišču predstavljena ponudba še iz 20 drugih držav. Razstavljavci napovedujejo sejemske ugodnosti ter izpostavljajo dejstvo, da bodo predstavljeni stroji v akciji, kar bo omogočalo neposreden prikaz delovanja razstavljenih izdelkov, tudi preizkus delovanja strojev z izdelki kupcev oz. obiskovalcev sejmov. V ospredju so t.i. nestandardni izdelki in storitve, izdelani za individualne potrebe kupcev, ki omogočajo največjo optimizacijo obdelovalnega procesa. Vse bolj je pomembna tudi energetska učinkovitost in okoljska prijaznost izdelkov. Tematsko obarvani sejemski dnevi Predstavitve novih tehnologij in razvojnih dosežkov razstavljavcev bo znova pomembno sooblikoval spremljevalni strokovni program, ki razkriva trende in izzive v nosilnih in sorodnih panogah, in ga Celjski sejem d.d. pripravlja v sodelovanju s partnerskimi inštitucijami in združenji. Večtonske stroje bo na sejmišču mogoče preizkusiti. V okviru dneva orodjarstva bo v sredo, drugi sejemski dan, govora o tem, kako postati del globalne dobaviteljske verige in kako dolgoročno razvijati konkurenčne sposobnosti. Predstavljeni bodo tudi razvojno-raziskovalni projekti v podjetjih, in sicer celotni proces od projektne ideje do realizacije ter pridobitve zunanjega vira financiranja. Orodjarji pa se bodo zagotovo posebej pripravili na petkov obisk delegatov skupščine ISTMA Europe, evropskega združenja orodjarjev. Dan plastičarstva bo potekal v znamenju predstavitve najuspešnejših projektov s področja naprednih materialov in tehnologij, ki jo pripravlja Center odličnosti PoliMaT. Predstavitve novih materialov, strojev in tehnologije z vsebinskega področja sejma Plagkem pa se obetajo tudi v okviru dneva dobrih praks in tehnologij, ki bo zaokrožil letošnje sejemsko dogajanje.
|
positive
|
1,453
|
Uprava Secopa je sporočila, da bo do konca leta 2012 brez zaposlitve ostalo 650 delavcev. Po besedah sindikalista bo s temi delavci iz podjetja, v katerem je po napovedi odpuščanja močno padla motivacija za delo, odšlo njihovo jedro. Po predlogu uprave, ki so ga predstavniki Sindikata kovinske in elektro industrije SKEI, ki zastopajo delavce črnomaljskega Secopa, prejeli v ponedeljek popoldne, naj bi tam do konca prihodnjega leta odpustil 650 delavcev. Povprečna bruto plača v Secopu je v marcu znašala 1240 evrov, večina zaposlenih v proizvodnji pa dobiva minimalno plačo. Kot je na današnji novinarski konferenci SKEI v Črnomlju povedal predsednik črnomaljske podružnice SKEI Zdravko Bahor, predlagani načrt predvideva do konca junija odpustitev 221 delavcev, do konca decembra še 76 in nato v prihodnjem letu do konca marca 155 delavcev, zatem do konca junija 148 in do konca prihodnjega leta še zadnjih 50 delavcev. Bahor Odšlo bo jedro delavcev Med zaposlenimi v Secopu je kar četrtina zakonskih parov. Predlog predstavlja za sindikat le izhodišče za pogajanja, je poudaril in nadaljeval, da se bodo pogajanja z upravo Secopa in lastniki iz nemškega finančnega holdinga Aurelius začela v ponedeljek. Glede na napovedano število odpuščenih delavcev, pa je dodal, da bo s temi delavci iz podjetja, v katerem je po napovedi odpuščanja močno padla motivacija za delo, odšlo njihovo jedro. Po selitvi Secopove proizvodnje v slovaške Zlate Moravice bodo po njegovih predvidevanjih brez strateškega partnerja, ki naj bi ga našli uprava in vlada, ogrožena še preostala delovna mesta, kar po njegovi oceni znaša skoraj tisoč nezaposlenih ljudi. Glede na podatek, da je med zaposlenimi v Secopu kar četrtina zakonskih parov in da bodo z njegovim prenehanjem prizadeti številni dobavitelji, pa je treba število prizadetih v regiji pomnožiti s štiri, je opozoril. Če bodo plače zamujale, bodo stavkali Glede ključa, po katerem naj bi teklo odpuščanje, je pojasnil, da kriterije določa kolektivna pogodba, glede izplačila plač v času odpuščanja povprečna bruto plača v Secopu je v marcu znašala 1240 evrov, večina zaposlenih v proizvodnji pa dobiva minimalno plačo pa je izpostavil, da sindikat zahteva njihovo izplačilo v ustaljenih rokih. Če bodo te zamujale za le en dan, pa je napovedal takojšnjo stavko. Uprava Secopa bo do konca 2012 odpustila 650 od 963 delavcev. Današnje novinarske konference se je udeležila tudi predsednica SKEI Slovenija Lidija Jerkič, ki je opozorila na izplačilo delavskih odpravnin. Po njenih besedah bo SKEI zahteval odpustitev slovenskih delavcev pod enakimi pogoji oz. z enakimi zneski odpravnin, kot jih je Secop ob zaprtju svojega podjetja v nemškem Flensburgu leta 2008 izplačal tamkajšnjim 1500 delavcem, je še povedala Jerkičeva. Poslanka SD in metliška županja Renata Brunskole pa je na predsednika vlade Pahorja naslovila prošnjo za sklic razširjene seje razvojnega sveta Bele krajine in Kočevske, na kateri naj bi obravnavali gospodarske razmere na omenjenem območju in interventne ukrepe ter minuli teden na seji vlade potrjene razpise v okviru programa spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore Pokolpju med letoma 2011 in 2016.
|
negative
|
1,454
|
Povpraševanje po nafti se že nekaj časa zmanjšuje, ugotavlja Mednarodna agencija za energijo, ki kljub temu za zdaj še ni znižala napovedi o svetovnem povpraševanju v letošnjem letu. Zahodnoteksaška lahka nafta je bila zgodaj popoldne na newyorški blagovni borzi vredna 109,76 dolarja, za severnomorsko nafto vrste brent pa je bilo treba v Londonu odšteti 124,84 dolarja. Če se bo nafta ustalila prek 100 dolarjev, gospodarsko okrevanje ne bo več sledilo rasti cen, je v rednem mesečnem poročilu zapisala Mednarodna agencija za energijo IEA. Kot ugotavlja, se svetovno povpraševanje po nafti zaradi visokih cen že nekaj časa zmanjšuje. IEA sicer kljub manjšemu povpraševanju ni spremenila svoje napovedi za letos. Kljub v splošnem manjšemu povpraševanju agencija pričakuje, da bo več nafte letos potrebovala Japonska, kjer sta marčna potres in cunami uničila del infrastrukture, ki Japonski omogoča dobavo nafte iz Rusije in Brazilije. Tako naj bi dnevno povpraševanje po nafti skladno z napovedmi IEA v letu 2011 znašalo 89,4 milijona sodov dnevno, kar je 1,6 odstotka 1,4 milijona sodov več kot v letu 2010. Svetovna proizvodnja nafte je sicer marca zaradi občutno manjše proizvodnje v Libiji padla za 700.000 sodov, na 88,3 milijona sodov dnevno. Prav nemiri v z nafto bogati Libiji so največ prispevali k rasti cen nafte, medtem ko nemiri v drugih arabskih državah za zdaj še niso terjali padca proizvodnje. Naftna podjetja so zadovoljna Z rastjo cen nafte pa so zadovoljni v naftnih podjetjih. Tako je ameriški Chevron v ponedeljek napovedal, da bo dobiček v obdobju od januarja do marca občutno višji od tistega iz zadnjega lanskega četrtletja. Chevron bo sicer četrtletne rezultate objavil 29. aprila.
|
neutral
|
1,455
|
Po pogajanjih z vlado so se obrtniki odločili, da ne bodo zaprli cest in ohromili države. Na delovnem posvetu pri Pahorju o izrednih razmerah v gradbeništvu pa ni bilo nobenega gradbinca. Tudi NLB večjega interesa ni pokazala. Skupščina Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije OZS je za dober mesec zamrznila cestno zaporo Slovenije. O morebitni zapori bo skupščina znova odločala na dnevih obrti in podjetništva, ki bodo 20. in 21. maja v Portorožu. Kot je po skupščini pojasnil predsednik OZS Štefan Pavlinjek, je skupščina analizirala uresničevanje zahtev. Če bo šel zakon o prevozih v cestnem prometu skozi državni zbor, je skoraj gotovo, da državne nepokorščine ne bo, je poudaril. Po njegovih pojasnilih so danes na forumu od premierja Boruta Pahorja in ministrov dobili zagotovilo, da bodo zakonske rešitve, ki so dogovorjene in v državnem zboru še niso sprejete, v najkrajšem času šle skozi poslansko sito. Vlada rešuje tudi probleme gradbeništva, zato je bila po njegovi oceni pametna poteza, da se je skupščina odločila zamrzniti protest do dnevov obrti in podjetništva. Osebno sem prepričan, da bo stvar v tem času stekla in da bo rešena, je poudaril. Malo gospodarstvo bo še naprej vztrajalo pri spremembi dohodninske zakonodaje skozi načelo Vsak račun šteje. Vztrajamo, da se mora udejanjiti, je izpostavil Pavlinjek. Ob tem je dodal, da so sklenili do dnevov obrti pridobiti natančnejšo analizo o vpeljavi tega načela in podatke iz nekaterih evropskih držav, ki to vpeljujejo, npr. Grčije. Potem bomo lahko tudi z argumentom nastopili proti državi, da je to res stvar, ki bo dobra za preprečevanje sive ekonomije in reda v tej državi, je še dejal predsednik OZS. Pahor na srečanju z gospodarstveniki. Foto Aljoša Kravanja Sestanek brez gradbincev Veliko pa se je danes pričakovalo tudi glede reševanja slovenskega gradbeništva. Današnji delovni posvet o izrednih razmerah v gradbeništvu in morebitnih izrednih ukrepih vlade za sanacijo nastalih razmer, ki ga je sklical premier Borut Pahor, je potekal v znamenju izpostavitve problemov neplačanih podizvajalcev, najnižjih ponudb, zbranih na javnih razpisih, in nespoštovanja zakona o javnih naročilih. A na sestanku ni bilo prav nobenega gradbinca, iz naše največje banke, to je NLB, kjer naj bi imel samo Ivan Zidar več sto milijonov evrov kreditov in garancij, pa so poslali zgolj drugorazrednega predstavnika. Vlada je že v začetku letošnjega januarja sprejela osem sklopov ukrepov za sanacijo gradbeništva v Sloveniji. Ti med drugim zajemajo zagon infrastrukturnih projektov, energetsko sanacijo stavb ter preprečevanje plačilne nediscipline in dela na črno. Gradbeniki pa si v državi želijo predvsem zagona investicijskega ciklusa, ki pa je zaradi javnofinančnih omejitev otežen, hkrati pa je umeščanje v prostor zelo dolgotrajen postopek. Pripravili bodo akcijski načrt Udeleženci sestanka poleg predstavnikov vlade so bili to še predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije GZS, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije OZS in bank so se dogovorili, da bodo na podlagi današnjih pogovorov pripravili skupen akcijski načrt, ta pa naj bi bil podlaga za ustanovitev novega akcijskega telesa, je po srečanju povedala izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri GZS Alenka Avberšek. Podizvajalci v veliki stiski Kot je po srečanju ponovil predsednik Združenja izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu Slovenije pri GZS Mirko Požar, so podizvajalci v veliki stiski, saj so obremenjeni z okoli 600 do 700 milijoni evrov dolga v insolvenčnih postopkih. Pojasnil je, da so ministru za razvoj in evropske zadeve Mitji Gaspariju predali poročilo o 25 konkretnih primerih projektov, v katerih so podizvajalci ostali brez plačila za svoje delo. Med njimi je izpostavil dva še vedno nerešena primera - pomursko avtocesto in Celovške dvore. Izrazil je pričakovanje, da bo vlada vsaj zanju rešitev našla v nekaj dneh. Namen zakona o preprečevanju zamud pri plačilih se po ugotovitvah GZS spreminja v svoje nasprotje prej predvidljivi plačilni roki se podaljšujejo na zakonsko omejenih 120 dni, dobavitelje se izsiljuje z blagovnimi krediti prek 180 dni, javni naročniki pa obljubljajo posle po dumpinških cenah s plačilom čez leto ali dve. GZS Izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri GZS Alenka Avberšek je pojasnila, da so na posvetu veliko besed namenili zamudam pri plačilih. Kot je zatrdila, tudi država ne plačuje v predvidenih rokih oz. ministrstva, občine, skladi in druge državne institucije pogosto ne spoštujejo zakona o javnih naročilih in drugih zakonov. Po njenih besedah ima država trenutno za 33 milijonov evrov neporavnanih obveznosti, zato je pozvala k ureditvi tega področja. Prepričana je, da bi veljalo spremeniti zakonodajo tako, da bi se povečalo odgovornost javnih naročnikov. Avberškova je spregovorila tudi o problemu najnižjih cen, ki so na razpisih pogosto glavni kriterij pri izbiranju izvajalca del. V tej luči je menila, da tudi zato, ker so za projekte ponujene nerealno nizke cene, prihaja do neplačevanja podizvajalcev. Kdor poceni kupi, dvakrat plača, pa je o najnižjih cenah dejal Požar. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar pa je opozorila, da je novela zakona o javnih naročilih začela veljati šele sredi minulega meseca in da zato še ne more odražati reševanja težav. Obljubila je še, da bodo preučili, ali je treba sprožiti dodatno kampanjo za informiranje zavezancev, naj dosledno spoštujejo zakonske določbe. Minister za okolje in prostor Roko Žarnić je povedal, da je trenutno odprtih gradbišč, vezanih s pogodbami, čez 100 milijonov evrov. Med projekti, pomembnimi za ponoven zagon slovenskega gradbeništva, je naštel Teš 6, tretjo razvojno os ceste, drugi tir železnice, plinovod, daljnovod. Poleg tega je dejal še, da je predvidenih tudi za čez 140 milijonov evrov projektov, vezanih na učinkovito rabo energije. Glede na sredstva iz kohezijskih skladov je v naslednjih letih predvidenih še za okoli milijardo evrov investicij v vodno infrastrukturo, protipoplavno zaščito, čistilne naprave, kanalizacijo, ravnanje z odpadki, je sklenil minister.
|
neutral
|
1,456
|
V ZSSS protestirajo zaradi ravnanja nemških lastnikov Secopa. Prvi sindikalist Dušan Semolič ugotavlja, da hlastanje po dobičku nima meja, družbena odgovornost pa lastnikom nič ne pomeni. Po besedah prvega moža Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS Dušana Semoliča hlastanje po dobičku nima meja, družbena odgovornost pa nemškim lastnikom črnomaljskega Secopa ne pomeni ničesar. V ZSSS zavračajo argumente, da so razlogi za selitev v stroških dela in obdavčitvi. V luči napovedanega odpuščanja 650 delavcev do konca prihodnjega leta močno podpirajo zahteve lokalne podružnice Sindikata kovinske in elektroindustrije SKEI, da zahtevajo izplačilo plač v ustaljenih rokih, saj bodo v nasprotnem primeru takoj začeli stavkati. Predlog Secopove uprave predvideva 650 odpuščenih delavcev. SKEI bo obenem zahteval odpuščanje slovenskih delavcev pod enakimi pogoji oziroma z enakimi zneski odpravnin, kot jih je Secop ob zaprtju njegovega podjetja v nemškem Flensburgu leta 2008 izplačal tamkajšnjim 1500 delavcem. Semolič je sicer izpostavil dejstvo, da je Secop in še prej Danfoss Compressors posloval uspešno, podjetje pa je lastnikom ustvarjalo dobičke, zaradi česar je odločitev za selitev proizvodnje kompresorjev na Slovaško po njegovih besedah še toliko bolj nerazumljiva. Spomnil je, da je delovna sila tako v Črnomlju kot na splošno v Sloveniji kakovostna, v Sloveniji obstaja dolga industrijska tradicija, kakovost v Sloveniji proizvedenih izdelkov pa je na visoki ravni. Obregnilse je tudi ob nekatere komentarje v medijih in strokovni javnosti, da je razlog za odločitev nemških lastnikov v visokih stroških dela in previsoki obdavčitvi. Prepričan je, da se Secop ne seli zaradi delavskih plač oziroma višine minimalne plače. Prav tako po njegovih besedah razlog ni v visoki obdavčitvi, saj je davčna obremenitev podjetij na Slovaškem po njegovih besedah večja kot v Sloveniji. Skliceval se je na raziskavo Doing Business Svetovne banke, po katerem je davčno breme za podjetja v Sloveniji pri 35,4 odstotka, na Slovaškem pa pri 48,7 odstotka. Prepričan je, da je Slovenija davčno normalna država, kar v ZSSS utemeljujejo tudi s podatki, da so davki na delo v Sloveniji na povprečju EU, medtem ko je Slovenija po davkih na prihodke podjetij med manj obdavčenimi. Obremenjenost s prispevki je res večja, a to po navedbah ZSSS velja predvsem za zaposlene, ne pa za delodajalce. Družbene odgovornosti po navedbah ZSSS manjka tudi številnim slovenskim lastnikom in vodilnim delavcem v podjetjih, saj so se ti v preteklosti raje ukvarjali s špekulacijami in lastniško konsolidacijo, kot pa da bi skrbeli za razvoj podjetij, dobro počutje in strokovni razvoj delavcev, inovacije in dvig dodane vrednosti. Prav tako po njegovih besedah ne morejo biti razlog plače. Dejanski stroški dela so po navedbah ZSSS v Sloveniji nizki, zvišujejo pa jih vključene plače in bonitete vodilnih delavcev. Kot opozarjajo, imata dve tretjini zaposlenih plačo, ki je nižja od povprečne. Tudi toga delovnopravna zakonodaja po Semoličevih besedah ne more biti glavni razlog, saj že obstoječa zakonodaja delodajalcem omogoča številne prožne oblike zaposlovanja, ki jih ti tudi s pridom uporabljajo. Glede stalnega opozarjanja na pomanjkljivo konkurenčnost slovenskega gospodarstva je Semolič znova spomnil, da dvig konkurenčnosti sam po sebi ne prinaša izboljšanja delovnih pogojev za delavce. Izboljšanje konkurenčnosti je namreč po njegovih besedah velikokrat povezano z nižanjem pridobljenih socialnih pravic. Se pa tudi v ZSSS strinjajo, da bi lahko država in lokalne skupnosti več storile za izboljšanje poslovnega okolja skozi posodobitev infrastrukture, lažji dostop do zazidljivih zemljišč, manj zapletene administrativne postopke in instrumente podpore za tuje vlagatelje, ki pa jih morajo spremljati zaveze investitorjev, da bodo v nekem kraju ostali daljše časovno obdobje in delovali družbeno odgovorno.
|
negative
|
1,457
|
Ponudbena cena delnice Nove KBM v postopku dokapitalizacije je osem evrov. Delnice se bodo najprej dodelile obstoječim delničarjem, ostale bo NKBM dodelila institucionalnim in malim vlagateljem. Nova KBM, druga največja bančna skupina v Sloveniji, je danes določila ponudbeno ceno za delnice v javni ponudbi delnic. Ta znaša osem evrov za delnico. Končna emisijska vrednost tako znaša do največ 104,3 milijona evrov, so sporočili iz banke. Pravijo, da bodo sredstva uporabljena za nadaljnjo podporo poslovnim načrtom in projektom slovenskih podjetij. Namenili jih bodo tudi za še intenzivnejše izvajanje strategije rasti Skupine in s tem utrjevanja njenega tržnega položaja v Sloveniji in tujini. Del prihodkov pa bo po navedbah banke namenjen tudi za izpolnjevanje novih kapitalskih zahtev za banke. Mali vlagatelji delnice lahko vpišejo še do 18. aprila, institucionalni pa od 20. do 26. aprila. Vzporedna kotacija delnic Nove KBM se bo na varšavski borzi začela predvidoma 6. maja, navajajo. Zadovoljni smo z odzivom, ki so ga vlagatelji izkazali na predstavitvah po vsej Evropi, je dejal predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič. Delnice se bodo najprej dodelile obstoječim delničarjem oziroma osebam, na katere je bila prednostna pravica veljavno prenesena v višini njihovih vpisanih in vplačanih ponujenih delnic. Ponujene delnice, ki ne bodo dodeljene obstoječim delničarjem, bo NKBM po strokovnih kriterijih in ob upoštevanju priporočila vodij posla dodelila institucionalnim vlagateljem ter tudi malim vlagateljem v višini njihovih vpisanih in vplačanih ponujenih delnic, pravijo v banki.
|
neutral
|
1,458
|
Tuš Holding je vseh svojih šest supermarketov v Srbiji prodal družbi Idea, ki je v lasti hrvaškega Agrokorja, so danes povedali v holdingu. Koliko so zaslužili s to prodajo, pa niso želeli razkriti. V Tuš Holdingu so prodali šest supermarketov v Srbiji družbi Idea, ki je v lasti hrvaškega Agrokorja. Kot so pojasnili v Tušu, so trgovine prodali zaradi dolgoročnega izboljšanja svoje primarne dejavnosti. Koliko so s prodajo iztržili, pa niso želeli razkriti. Tuš Holding je imel supermarkete v Beogradu, Novem Sadu, Kragujevcu, Somborju, Subotici, Sremski Mitrovici in Jagodini, enega izmed njih pa so ob prodaji tudi zaprli. Po prodaji omenjenih trgovin ima Tuš v lasti še 14 trgovskih centrov v Bosni in Hercegovini in štiri v Makedoniji. Tuš Holding naj bi imel sicer okoli 680 milijonov evrov dolgov. Banke pa naj bi na družbo pritiskale, naj pripravi sanacijski načrt in se razdolži. Družba naj bi tako poskusila prodati Tuš Oil, nepremičnine v državah nekdanje Jugoslavije in Tušmobil. V holdingu Tušmobil sicer prodajajo že nekaj časa, a naj bi se zapletlo pri ceni. Neuradno naj bi Tuš za Tušmobil najprej hotel 150 milijonov, potem 100, a potencialni kupci doma in v tujini naj bi bili pripravljeni plačali od 40 do 50 milijonov evrov. Večinski lastnik Tuš Holdinga je Mirko Tuš, ki velja sicer za najbogatejšega Slovenca.
|
neutral
|
1,459
|
Prvi mož SCT Ivan Zidar, za katerega je edina rešitev stečaj, naj bi se odločil, da ga bo na položaju zamenjal poslovnež Dušan Mes, ki je do zdaj vodil portoroške kazinoje.
|
neutral
|
1,460
|
Politika se hvali, da se bo država umaknila iz gospodarstva, potem pa se nič ne zgodi. Tako varuh kapitalskega trga Damjan Žugelj zdaj žuga državnim podjetjem, ki kršijo prevzemni zakon, koalicija pa bi ga rada kar zaobšla.
|
negative
|
1,461
|
Razvite države in njihovi politiki se želijo z izvozom na račun držav v razvoju izvleči iz lastnih težav, pravi brazilski finančni minister, ki je obsodil tudi ultra ekspanzionistične monetarne politike razvitih držav, kar je letelo na nižanje obresti in tiskanje denarja v ZDA. Finančni ministri in guvernerji centralnih bank 187 članic Mednarodnega denarnega sklada IMF in Svetovne banke so danes na zasedanju 24-članskega Mednarodnega denarnega in finančnega odbora IMF IMFC razpravljali o tveganjih, ki grozijo gospodarski rasti v času okrevanja po zadnji globalni krizi. Srečanja se udeležuje tudi minister Križanič. Spomladanskega srečanja obeh mednarodnih finančnih ustanov se udeležuje tudi delegacija iz Slovenije pod vodstvom finančnega ministra Franca Križaniča. V imenu Slovenije in devetih drugih držav, ki spadajo v tako imenovano belgijsko konstituenco pri IMF, je govoril belgijski finančni minister Didier Reynders. V slovenski skupini je poleg Avstrije, Češke, Luksemburga in drugih držav po novem tudi Kosovo. Reynders je ocenil, da rast cen surovin ne bi smela imeti trajnejših posledic za inflacijo, predvsem za osnovno, čeprav bi lahko bila skupna inflacija nekaj časa višja. Poudaril je, da morajo države za ohranitev cenovne stabilnosti urediti svoje proračunske probleme in zaostriti monetarne pogoje. Ne sme se podcenjevati nevarnosti, da se inflacijski pritiski, ki sedaj prizadevajo države v razvoju na strani ponudbe, ne bodo razširili tudi na razvite države ter vplivale na cene in plače. Centralne banke je pozval, naj bodo pozorne na inflacijo, vladam pa priporočil, naj ne čakajo s strategijami za konsolidacijo, kot so na primer pokojninske reforme. Francoska finančna ministrica Christine Lagarde, ki letos predseduje skupini najpomembnejših gospodarstev iz skupine G20, je pozvala k iskanju skupnih rešitev problema rasti cen surovin z boljšo regulacijo in nadzorom za zmanjšanje zlorab na trgu in cenovnih manipulacij. Finančni minister Savdske Arabije Ibrahim Alassaf je zagotovil, da rast cen nafte ni posledica problema v oskrbi in da je nafte na trgu dovolj. Težava naj bi bila v špekulacijah. Zagotovil je tudi, da bo njegova država še naprej, kot vedno doslej, zanesljivo zadovoljevala potrebe sveta in povečala proizvodnjo, če bo potrebno. Špekulacije je za glavnega krivca za višje cene nafte označil tudi guverner Banke Indije Duvvuri Subbarao. Christine Lagarde je pozvala k iskanju skupnih rešitev. Foto Reuters Izziv je brezposelnost med mladimi Beseda je tekla tudi o zadnjih dogodkih na severu Afrike in na Bližnjem vzhodu. Guverner centralne banke Alžirije Mohamed Laksaci je dejal, da bodo nemiri imeli le kratkoročne posledica na počasnejšo rast v regiji, ki se bo pospešila z vrnitvijo reda. Glavni izziv pa je velika brezposelnost predvsem pri mladih in Laksaci se je zavzel za pomoč mednarodne skupnosti pri tem. Brezposelnost oziroma potrebo po makroekonomskih politikah, ki bodo dajale poudarek na povečevanje zaposlovanja, je poudaril tudi generalni direktor Mednarodne organizacije dela ILO Juan Somavia. Finančni ministri in guvernerji centralnih bank 187 držav članic IMF in Svetovne banke so se po zasedanju 24-članskega IMFC zavzeli za sodelovanje pri odpravljanju groženj svetovnemu gospodarskemu okrevanju. IMFC je ugotovil, da svetovno gospodarstvo okreva od zadnje recesije, vendar je še vedno ranljivo. Zaradi tega bo potrebno sodelovanje in usklajen nastop pri ohranjanju okrevanja in v boju proti izzivom, kot so naraščajoči pritiski inflacije v razvijajočih se državah.
|
neutral
|
1,462
|
Zunanji minister Žbogar je gostil predstavnika kitajske komunistične partije. Slednji je izpostavil predvsem vlaganja v infrastrukturne projekte, ki bi bili v interesu obeh držav. Žbogar je na Brdu gostil visokega kitajskega gosta. Minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar je danes na Brdu pri Kranju gostil člana stalnega odbora politbiroja centralnega komiteja kitajske komunistične partije Li Čang Čuna. Pogovarjala sta se o krepitvi dvostranskega sodelovanja in se strinjala, da je med državama še veliko neizkoriščenih možnosti, predvsem v gospodarstvu. Li Čang Čun, peti človek v hierarhiji kitajske komunistične partije, je v pogovorih z Žbogarjem izpostavil zlasti vlaganje v infrastrukturne projekte, ki bi bili v interesu obeh držav kot regije Zahodnega Balkana. Kot možno področje okrepitve sodelovanja pa je izpostavil tudi turizem, so sporočili z zunanjega ministrstva. Žbogar in Li sta se tudi strinjala, da je tudi kultura tisto področje, kjer ostaja še veliko neizkoriščenih možnosti sodelovanja. Ob tej priložnosti sta predstojnica katedre za sinologijo na oddelku za azijske in afriške študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Jana S. Rošker in dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani Dušan Mramor kitajskemu sogovorniku predstavila posamezne predloge za izboljšanje znanstveno-izobraževalnega sodelovanja med državama. Kot je poudarila Roškerjeva, je temelj meddržavnega sodelovanja zagotovo gospodarstvo, a le-to ne more biti močno, če ni hkrati utemeljeno na medsebojnem poznavanju vrednot in kulture obeh narodov. Kot je dodal minister Žbogar, bi s tovrstnim okrepljenim sodelovanjem slovensko-kitajske prijateljske odnose tudi konkretno uspeli dvigniti na višjo raven, so še sporočili z MZZ. Li Čang Čun se v Sloveniji mudi na tridnevnem obisku. V petek sta ga sprejela predsednik republike Danilo Türk in predsednik vlade Borut Pahor. Slovenijo je obiskal v okviru turneje po Aziji, Evropi in Afriki, med katero je že obiskal Armenijo in Romunijo, na programu pa ima še obisk v Keniji in Mozambiku.
|
positive
|
1,463
|
Stanje grškega dolga naj bi bilo nevzdržno, zato naj bi Grčija že načrtovala prestrukturiranje svojega ogromnega dolga, kar pa je finančni minister Papakonstantinu že zanikal. ''Tega ni med možnostmi,'' je dejal. Grški finančni minister George Papakonstantinu je včeraj zanikal govorice, češ da naj bi Grčija načrtovala prestrukturiranje svojega ogromnega dolga. Tega enostavno ni med možnostmi, je dejal ob robu zasedanja IMF in Svetovne banke v Washingtonu. Kljub temu govorice o načrtih v tej smeri ne pojenjajo. Wall Street Journal tako v današnji izdaji navaja tri neimenovane visoke uradnike, ki so dejali, da je po mnenju IMF stanje grškega dolga nevzdržno. Tiskovni predstavnik IMF je to sicer zanikal. Tudi izvršni direktor IMF Dominique Strauss Kahn je v soboto na novinarsko vprašanje o tem dejal, da je bil program za Grčijo narejen na predpostavki grške vlade, da si resnično ne želijo prestrukturiranja dolga. In glede tega se ni nič spremenilo. Pika, je pribil. Atene naj bi bile pod vse večjim pritiskom, ker kljub obsežni tuji pomoči v obliki posojil grški dolg še naprej ostaja izjemo visok in krepijo se bojazni, da ga država ne bo sposobna odplačati. Konservativni atenski časnik Katimerini je, sklicujoč se na vire v Evropski komisiji, poročal, da je Grčija že izdelala načrt o podaljšanju časa za odplačilo 350 milijard evrov dolga, vendar naj bi Evropska komisija načrt zavrnila. Finančni minister Papakonstantinu je medtem v Washingtonu zatrdil, da začenjajo čutiti preobrat ter da se bodo razmere do konca leta izboljšale kljub trenutnim turbulencam . Bivši grški premier Kostas Simitis pa se je v današnjem televizijskem pogovoru zavzel za prestrukturiranje dolga. Dlje kot z njim odlašamo, večji bo dolg, ki se ga ne bo dalo prestrukturirati, je med drugim opozoril.
|
negative
|
1,464
|
98-oktanski bencin, dizel in kurilno olje se dražijo za 0,010 oziroma 0,017 evrov za liter, medtem ko cena 95-oktanskega bencina ostaja enaka. Vlada je sicer na dopisni seji znižala trošarino za neosvinčen bencin, a se 98-oktanski bencin kljub temu draži, in sicer za 0,010 evrov na liter. Nova cena je tako 1,319 evra za liter bencina, kar pomeni, da boste za poln tank odšteli okoli 66 evrov. Cena 95-oktanskega bencina ostaja enaka, torej 1,292 evra za liter. Dražita pa se dizelsko gorivo in kurilno olje, oba za 0,017 evra za liter. Nova cena dizla je tako 1,254 evra za liter, kurilnega olja pa 0,949 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. Brez znižanja trošarin bi se neosvinčeni 95-oktanski bencin podražil na 1,320 evra, 98-oktanski pa na 1,348 evra za liter.
|
negative
|
1,465
|
Vodstvo AUKN je na sestanku Pahorja prepričalo glede dokapitalizacije NKBM, zato ostaja na položaju. Gospodarsko ministrstvo Darje Radić bo kljub temu preverilo, ali je AUKN ravnala zakonito. Darja Radić Danes se izteče prvi krog dokapitalizacije NKBM, v katerem lahko obstoječi delničarji izkoristijo prednostno pravico pri nakupu izdanih delnic. V NKBM želijo zbrati okoli 105 milijonov evrov svežega kapitala. Država, ki ima v banki trenutno okoli 51 odstotkov delnic v proračunu, nima sredstev, da bi sodelovala v dokapitalizaciji. Zato je Agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami AUKN, ki jo vodi Dagmar Komar, v petek na tri državna podjetja prenesla prednostne pravice za nakup novih delnic banke in jim naročila, naj vplačajo delnice. Po pisanju Financ naj bi Pošta Slovenije in GEN Energija prispevali vsaka po 20 milijonov evrov, Eles pa naj bi prispeval sedem milijonov evrov. Neodvisno je tudi Kad napovedal, da bo v NKBM vplačal delnice v višini svojega deleža v banki 4,79 odstotka. Skupaj bi država tako vplačala za okoli 52 milijonov evrov delnic. Ministrica za gospodarstvo Darja Radić se s takim načinom dokapitalizacije ni strinjala in na to temo zahtevala sestanek pristojnih ministrov in predsednika vlade, na katerem bi razpravljali tudi o razrešitvi vodstva AUKN. Radičeva je v petek dejala, da se ji tak način dokapitalizacije zdi kreativno pravništvo, in ga želela preprečiti. Zato so se danes sestali premier Borut Pahor, Radićeva in vodstvo AUKN. Na sestanku so predstavniki AUKN Pahorja očitno prepričali, zato bo AUKN nadaljevala postopek dokapitalizacije NKBM preko državnih podjetij. Radićeva pa je po sestanku dejala, da bodo kljub temu preverili, ali je AUKN pri tem ravnala zakonito. Ali so podjetje naročilo AUKN tudi izpolnila in danes vplačala delnice, še ni jasno. Iz Pošte Slovenije so sporočili le, da se zaradi strateških in poslovnih razlogov ne želijo javno opredeljevati o svojih kapitalskih naložbah. NKBM Foto POP TV AUKN Zasledujemo cilje dobrega gospodarja Iz AUKN so sicer sporočili, da je bil postopek prenosa prednostne pravice zakonit ter da agencija ne zasleduje le ciljev posameznih družb, temveč interese Republike Slovenije kot celote. Zato lahko kot fiduciar državnih kapitalskih naložb upravljajo tudi s presežki, ki jih ta podjetja ustvarijo. Pojasnili so še, da vlada prejšnji teden ni zavrnila sklepa o dokapitalizaciji NKBM, ampak o njem ni odločala, ker je ocenila, da ima pristojnosti na tem področju AUKN. Ker strategija za upravljanje naložb še ni sprejeta, na AUKN ravnajo v skladu z usmeritvami vlade, DZ in na osnovi lastne strokovne presoje ter kot vesten gospodar. Na agenciji so ocenili, da bi lahko nastala nepopravljiva škoda, če le zaradi še nesprejete strategije ne bi sodelovali pri dokapitalizaciji NKBM. Zato so prenesli prednostne pravice na tri državna podjetja. NKBM je želela delnice prodati na poljski borzi v Varšavi Kot poročajo Finance, se je vodstvo NKBM z državo o dokapitalizaciji pogovarjalo osem mesecev. Ko je postalo jasno, da država nima denarja, saj je denar porabila za dokapitalizacijo NLB, je NKBM začela pripravljati izdajo novih delnic na Poljskem, državo pa je obvestila, da je našla institucionalne vlagatelje, ki naj bi bili pripravljeni v banko vložiti vseh 104 milijonov evrov. S tem bi država izgubila večinski delež v banki. Pahor Dovolj je, če država v obeh bankah zadrži le kontrolni delež Borut Pahor je na novinarski konferenci SD dejal, da ne podpira razmišljanja o zamenjavi uprave in nadzornega sveta AUKN. Dejal je, da je bila ustanovitev AUKN revolucionaren korak. Priznava pa, da AUKN še trpi za nekaterimi otroškimi boleznimi, ki pa jih ne pripisuje upravi ali nadzornemu svetu, temveč so po njegovem mnenju posledica tega, da so precej radikalno spremenili način upravljanja s kapitalskimi deleži države. Glede sodelovanja AUKN pri dokapitalizaciji NKBM je Pahor dejal, da se je ta v petek odločila, kot se je, če bi se vlada kakor koli vmešavala, bi povzročila veliko zmede, saj AUKN ni političen organ. Kot je povedal, so danes že imeli razgovor z vodilnimi v agenciji. Pravi, da imajo argumente in pravno podlago za svojo odločitev. Pahor sicer meni, da je dovolj, če država v obeh bankah zadrži kontrolni delež 25 odstotkov plus ena delnica, in da bi bilo koristno, če bi prodali večinski delež v NKBM.
|
neutral
|
1,466
|
Prisilna upraviteljica SCT mora dopolniti ugovor proti vodenju prisilne poravnave družbe. Če bo to storila in ji bo sodišče prisluhnilo, čaka največjega slovenskega gradbinca stečaj. Prisilna upraviteljica Marija Magdalena Šantl Če bo Šantlova ustrezno dopolnila ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave in bo sodišče sledilo njenemu predlogu, se nekdaj največjemu slovenskemu gradbenemu podjetju SCT, ki ga vodi Ivan Zidar, obeta stečaj. Podjetje lahko poda tudi svoj ugovor. Prisilna upraviteljica SCT Majda Šantl mora dopolniti ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave družbe. To mora storiti v osmih dneh, sicer ga bo sodišče zavrglo. Iz njega namreč ni jasno, kateri razlog za ugovor Šantlova uveljavlja. Majda Šantl je ugovor proti vodenju prisilne poravnave SCT objavila v ponedeljek. Kot je navedla, sredstva iz naslova posojila niso bila pridobljena, garancije so že bile unovčene, najavljene so dodatne unovčitve, prekinjenih je več pogodb, naročniki odklanjajo plačila družbi, dolžnik pa ne izplačuje plač, pri čemer je 600 delavcev napotil na čakanje. Zaradi vsega tega se po njenih trditvah ne uresničujejo projekcije iz načrta finančnega prestrukturiranja in se povečujejo stroški, ki bi v primeru stečaja zmanjševali maso za poplačilo vseh ostalih upnikov. Šantlova je v pogovoru za današnje Delo dejala, da bi SCT, če bi se želel izogniti stečaju, potreboval med 50 in 60 milijoni evrov svežega kapitala.
|
negative
|
1,467
|
Če bi vlada kmalu sprejela strategijo razvoja finančnega sistema, potem bi država najverjetneje že v drugi polovici leta zmanjšala lastniški delež v NKBM, je dejal Križanič. NKBM Minister za finance Franc Križanič je danes znova poudaril, da je Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS v primeru dokapitalizacije Nove Kreditne banke Maribor NKBM odločala samostojno, vlada pa pri tem ni rekla niti da niti ne. Vsa izražena mnenja po petkovi odločitvi agencije so bila po njegovih pojasnilih zgolj lastna. Križaničevo osebno mnenje je sicer, da je cena osem evrov za delnico v dokapitalizaciji NKBM zelo nizka, tako da je zelo privlačna za vlaganje. Prepričan je tudi, da bo država lahko naložbo dokaj hitro z donosom prodala. Na ministrstvu so po njegovih zagotovilih že napisali strategijo razvoja finančnega sistema. Ta bo med drugim opredelila strateška podjetja v finančnem sektorju, ki so ključna za delovanje slovenskega gospodarstva in bodo zato imela posebno obravnavo. Strategijo naj bi že v četrtek obravnavala vlada. Lastniško strukturo teh podjetij bo država modernizirala, tako da se bo skupaj s partnerji umaknila na sorazmerno nižji delež, je minister povedal na današnji skupni novinarski konferenci z ministrom za razvoj in evropske zadeve Mitjo Gasparijem. To ne bo nujno več omejeno na 25 odstotkov plus eno delnico, temveč na delež, ki bo skupaj s partnerji zagotavljal stabilno lastništvo, ostalo lastništvo pa bo razpršeno in bo kotiralo na borzi. S tem bodo po Križaničevih besedah poskušali posnemati lastniško strukturo nekaterih stabilnih finančnih ustanov v starih članicah EU. Temu koraku sledi prodaja posrednih ali neposrednih lastniških deležev države, ki presegajo predvideno raven, in to po ministrovih napovedih po precej višji ceni od osmih evrov. Križanič zato pričakuje donos treh podjetij, ki so sodelovala v dokapitalizaciji druge največje slovenske banke. Gre za energetski družbi Gen Energija in Elektro Slovenije ter za Pošto Slovenije. Ta modernizacija lastništva je po ministrovih pričakovanjih izvedljiva sorazmerno hitro po potrditvi strategije upravljanja kapitalskih naložb države v DZ, najverjetneje že v drugi polovici leta. Gaspari pa je zgolj zatrdil, da načelno nasprotuje udeležbi nefinančnih družb pri financiranju finančnih podjetij. Vsi nadaljnji dogodki so po njegovih besedah sicer odvisni od sprejetja strategije upravljanja kapitalskih naložb države. Ta mora sicer enako gospodarno ravnati s proračunskimi sredstvi kot s svojimi naložbami, je še prepričan.
|
neutral
|
1,468
|
Cene pogonskih goriv so se spet dvignile. Liter 98- in 100-oktanskega bencina tako po novem stane 1,319 evra, dizelsko gorivo pa 1,254 evra za liter. Cena 95-oktanskega bencina ostaja nespremenjena, 1,292 evra za liter. Opolnoči so se podražili naftni derivati, izjema je le neosvinčeni 95-oktanski bencin, za liter katerega bo treba tudi v naslednjem 14-dnevnem obdobju odšteti 1,292 evra. Neosvinčeni 98- in 100-oktanski bencin se je podražil za en cent po litru, dražja sta tudi dizelsko gorivo in kurilno olje. Neosvinčeni 98- in 100-oktanski bencin se je podražil za en cent, in sicer na 1,319 evra za liter. Še višjo podražitev je preprečila vlada, s tem ko je v ponedeljek za približno 5,5 odstotka znižala trošarine za neosvinčeni motorni bencin. Cena dizelskega goriva se je zvišala za 1,7 centa, in sicer na 1,254 evra za liter, kurilnega olja pa prav tako za 1,7 centa, in sicer na 0,949 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.
|
negative
|
1,469
|
Nadzorniki Pivovarne Laško so tik pred glasovanjem o prodaji deleža v Mercatorju prekinili sejo. Razlog je odločitev UVK o omejitvi razpolaganja delnic Mercatorja. Nadzorni svet Pivovarne Laško je tik pred glasovanjem o morebitni prodaji 23,34-odstotnega deleža v Mercatorju prekinil sejo. Kdaj se bo nadaljevala, še ni znano. UVK je namreč družbam iz skupine Pivovarna Laško omejil prosto razpolaganje z delnicami Mercatorja. Enako omejitev je izrekel tudi za banke NLB, NKBM, Abanka Vipa, Banka Celje, Gorenjska Banka in Banka Koper, so potrdili v uradu. Odločba urada je nekaj minut pred sejo nadzornega sveta Pivovarne Laško prišla tudi v roke nadzornikov, so po seji sporočili Laščani. Dodali so, da prepoved izvedbe prenosa lastništva delnic Mercatorja bistveno vpliva na proces finančne sanacije njihove družbe in skupine. Prav zato so sejo prekinili, obenem pa pojasnili, da bodo družbe skupine Pivovarna Laško izkoristile vsa pravna sredstva za zaščito interesov lastnikov, družb in zaposlenih . Prepoved prostega razpolaganja z delnicami Mercatorja je že vpisana tudi v Klirinško depotni družbi. Morebiten prenos Mercatorjevih delnic je tako do izdaje odločbe o skladnosti koncentracije s pravili konkurence v predmetni zadevi možen zgolj ob soglasju UVK. Razlog za tak ukrep UVK leži v usklajenem delovanju na skupščini Mercatorja, kjer so leta 2009 zamenjali nadzorni svet družbe, poročajo Finance.si. Podoben ukrep je UVK izrekel že pred več kot dvema letoma, ko je Pivovarni Laško in Infond Holdingu, prek katerega je lastništvo pivovarne obvladoval Boško Šrot, omejil razpolaganje z delnicami Mercatorja, pa piše Dnevnik.si. Sicer pa so se že pojavila opozorila, da bi lahko postopki pred UVK ogrozili solventnost Laškega. Ta bi lahko nastopila 30. junija, ko pivovarjem zapade večina od 450 milijonov evrov posojil, ki jih želijo Laščani delno poplačati iz prodaje deleža v Mercatorju. Družbe iz skupine Pivovarna Laško od 4. februarja prodajajo skupaj 878.840 delnic oziroma 23,34-odstotni delež v Mercatorju. Pivovarna Laško prodaja 317.498 delnic, Pivovarna Union in Radenska, ki sodita pod okrilje skupine laške pivovarne, pa 464.390 delnic oziroma 96.952 delnic. Nadzorna sveta Pivovarne Union in Radenske sta prodajo deležev v Mercatorju obravnavale že v petek. Ker pa je predmet razpisa skupni paket delnic Mercatorja, je končna odločitev vezana na soglasje vseh treh nadzornih svetov, torej tudi nadzornega sveta Pivovarne Laško. V Pivovarni Laško bodo tako skupaj z bankami svoj delež v Mercatorju prodali le, če jim bodo banke reprogramirale posojila. Večina od 450 milijonov evrov posojil Pivovarni Laško zapade konec junija. Če banke Laščanom ne bodo podaljšale posojil, pa ti ne bodo imeli druge izbire, kot samostojno prodati svoj, nekaj manj kot četrtinski delež v Mercatorju. Interes za delež Laščanov v Mercatorju so izkazali trije ponudniki, pogajanja pa se nadaljujejo le s hrvaškim Agrokorjem. Agrokor je minuli teden zvišal svojo ponudbo za nakup Mercatorja na 221 evrov za delnico. Če bi Laščani svoj delež prodali hrvaškemu trgovcu, bi torej kupnina znašala okoli 200 milijonov evrov, kar je skoraj polovica vseh njihovih dolgov. Zoran Janković, nekdanji predsednik uprave Mercatorja Foto Blaž Garbajs Mercator mora ostati v Sloveniji Prevzem Mercatorja s strani hrvaškega Agrokorja ne more biti prijateljski, ocenjuje ljubljanski župan Zoran Janković, sicer nekdanji predsednik uprave Mercatorja. V tem trenutku bi po njegovem mnenju banke, ki predstavljajo 54 odstotkov vseh lastnikov Pivovarne Laško, morale povedati, kakšna naj bi bila vizija Mercatorja. V hrvaškem Agrokorju ne želijo komentirati današnjega dogajanja. Kot so pojasnili, je postopek še v teku. Uprava Pivovarne Laško ima sedaj dve možnosti, gre v konzorcij in ne sprejme ponudbe Agrokorja o nakupu Mercatorja ali pa sprejme ponudbo, meni Janković. Situacija je sicer po njegovem mnenju nespametna in nelogična, saj je Mercator kot vodilni trgovec v Sloveniji generator razvoja. Janković, ki je sicer prek družbe KLM Naložbe lastnik skoraj dveh odstotkov Mercatorja, je zato zaskrbljen, kaj se bo zgodilo z družbo. Todorić je sicer po Jankovićevem mnenju samo izkoristil priložnost, ki je v tem trenutku v Pivovarni Laško. Kljub temu pa ima sedaj priložnost, da v javnosti popravi svojo podobo in na police Agrokorjevega trgovca Konzum umesti slovenske proizvode, meni ljubljanski župan. Janković predlaga, da dajo banke slovenskim dobaviteljem Mercatorja dolgoročne kredite, saj bi tako lahko oblikovali blok, družbo pooblaščenko, kjer bi imeli 24,9 odstotka proizvajalci . Drugi blok bi po njegovem mnenju lahko oblikovala Kapitalska družba Kad in ostale finančne institucije, pri tem pa poudarja pomen vizij bank. Janković sicer meni, da mora Mercator ostati v Sloveniji, z maloprodajnega vidika pa se v Sloveniji tudi s prodajo Mercatorja Agrokorju ne bo nič spremenilo, morda bi se zaprle le nekatere manjše in nerentabilne trgovine. Spremembe pa bi nastale na drugih trgih, predvsem na Hrvaškem ter v Srbiji. Ključna sprememba bo, da se bodo vse vizije in razvoj dogajale v Zagrebu, je še dodal ljubljanski župan. Šrot obvladuje 1,69 odstotka Mercatorja Ob tem pa je danes odjeknila še novica, da nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot obvladuje 1,69 odstotka Mercatorja. To naj bi bilo razvidno iz dokumenta o lastniški sestavi največjega slovenskega trgovca. S tem odstotkom se po dokumentu ujema odstotek delnic na fiduciarnem računu pri Unicredit, so poročale Finance. Šrot o svojem domnevnem deležu v Mercatorju ni želel razpravljati. Dejal je le, da bi tudi sam rad videl dokument.
|
neutral
|
1,470
|
V podjetju Carrera Optyl naj bi znova odpuščali. Kot so povedali na ptujskem uradu za delo, naj bi predvidoma odpustili 150 delavcev, a številka ni končna. Točnih podatkov o delavcih, ki naj bi bili odpuščeni, še nimajo. V začetku leta 2009 so v podjetju odpustili več kot 200 delavcev. V ormoškem podjetju Carrera Optyl naj bi po naših neuradnih informacijah čez kakšen mesec odpustili 150 delavcev. V podjetju teh navedb niso ne potrdili ne zanikali, izjav pravzaprav niso hoteli dati. Potrdili pa so, da je Zavod RS za zaposlovanje že obveščen. Vodja ptujskega urada za delo Miran Murko je za 24ur.com pojasnil, da je zadeva še hipotetična . Dejal je še, da v omenjenem podjetju še poteka postopek, po katerem bodo določili, kateri delavci bodo ostali brez zaposlitve. Za enkrat se pripravljamo samo na možno prijavo teh delavcev. Ko pa bomo dobili podatke, kakšni delavci so to, kakšno izobrazbo, znanja, izkušnje imajo, takrat bomo lahko kaj konkretnega rekli o tem, ali bomo stopili v stik s potencialnimi delodajalci, je razložil Murko. Do takrat pa delavce čaka enak postopek kakor ostale, ki iščejo zaposlitev prek zavoda. Najprej se bodo morali prijaviti in v primeru, če imajo pravico do denarnega nadomestila, vložiti zahtevek. Nato se bodo s svetovalci na zavodu dogovarjali o zaposlitvenem načrtu, je pojasnil vodja urada. Glede številke delavcev, ki naj bi izgubili delo, je Murko dejal, da točnega podatka v podjetju še nimajo. Predvidevajo, da jih bo 150. Če se bo kaj obrnilo, jih bo lahko manj, v določenih primerih pa tudi več. Že leta 2009 je bilo napovedanih čez 300 odpustitev, pa jih je bilo na koncu dosti manj. Tako smo še malo previdni in upamo na najboljše, je povedal. Na zavodu bodo organizirali prijave, ki bodo najverjetneje potekale izven uradnih ur, je nadaljeval. Vsak odpuščeni delavec bo dobil datum in uro, tako da se bo lahko prijavil brez čakanja. Povežemo se tudi z delodajalcem, da dobimo vse potrebne podatke. Ljudje imajo tako malo opravka z dokumentacijo, tako da lahko čim prej uveljavljajo svoje pravice, je še zaključil Murko. Napovedanih je bilo več kot 300 odpustitev Za podjetje Carrera Optyl je bilo leto 2009 krizno, a se je poslovanje počasi spet vrnilo v stare tire. V družbi, ki se ukvarja z izdelavo očal in je v lasti italijanskega koncerna Safilo, je namreč naraslo število naročil. Decembra 2009 so tako znova zaposlili 60 svojih nekdanjih delavcev. Prve napovedi o odpuščanju so se v ormoškem podjetju pojavile konec leta 2008, ko so italijanski lastniki iz Padove sindikalne predstavnike seznanili z dejstvom, da je v tovarni odveč 300 delavcev. Potem ko so skupaj s sindikatom pripravili kriterije za odpuščanje, so februarja svojo napoved uresničili polovično, še 100 ljudi pa je brez dela ostalo aprila. Potem ko je že kazalo, da je najhujša kriza premagana, je podjetje sredi poletja znova napovedalo, da je v podjetju še 350 presežnih delavcev, od tega so dvestotim septembra že poslali obvestila o nameravani odpovedi, a so jih mesec dni pozneje preklicali.
|
negative
|
1,471
|
Za pol kilograma kavnih zrn morajo lastniki ameriških kavarn odšteti okoli tri dolarje, kar seveda vpliva tudi na končno ceno kave, ki jo prodajajo. Tako visoke cene kave v ZDA niso imeli že tri desetletja. Leta 1977 je slabo vreme v Braziliji uničilo več kot polovico pridelka, cena kave pa je v tistem letu posledično narasla. Američani podoben scenarij doživljajo tudi v tem letu, saj cena kave raste, giba pa se okoli treh dolarjev za pol kilograma. Tudi tokrat je krivo slabo vreme v regijah, kjer pridelujejo kavo. Svoje pa prispeva tudi šibka vrednost dolarja, medtem ko brazilska valuta postaja vse bolj močna. Ceno obstoječih zalog kavnih zrn pa dviguje tudi povečano povpraševanje po kavi na Kitajskem, v Braziliji in Indiji. Cena kavnih zrn predstavlja 15 odstotkov dejanske cene ene kave v večini manjših kavarn. Ta delež je po navedbah CNN dovolj velik, da so lastniki manjših kavarn v zadnjem letu morali dvakrat oziroma trikrat povišati ceno kave. Lastnik ene izmed kavarn v Južni Karolini Martin Diedrich je za CNN dejal, da se že dve leti borijo s ceno kave. Pravi, da je zelo težko dvigovati ceno kave, ki jo streže svojim gostom, saj se ti začnejo pritoževati, da je kava preprosto predraga. Imuna pa niso niti večja podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo kave, kot je Starbucks, saj so prav tako morala ceno svoje kave prilagoditi naraščajoči ceni kavnih zrn.
|
negative
|
1,472
|
Pivovarna Laško je, potem ko ji je Urad za varstvo konkurence začasno prepovedal razpolaganje z delnicami Mercatorja, proti temu organu vložila tožbo. Kad pa predlaga dokapitalizacijo družbe. Predsednik uprave Skupine Pivovarne Laško Dušan Zorko Družba Skupina Pivovarna Laško je vložila tožbo zoper Urad za varstvo konkurence UVK, ker je ta v torek tik pred sejo nadzornega sveta izdal odločbo o omejitvi razpolaganja z delnicami Mercatorja. Skupina je namreč 23,34-odstotna lastnica največjega slovenskega trgovskega podjetja. 30. aprila se izteče rok za odločanje o prodaji Mercatorjevih delnic hrvaškemu Agrokorju. Pivovarna Laško, ki mora Mercatorjeve delnice prodati, je nameravala to storiti. To je že četrti poskus prodaje Mercatorja, prodajali so ga že pred mojim vstopom v Laško, pa ga je vedno nekdo ustavil. Sprejemam stališče, da je Mercator neki strateški interes, jaz pa odgovarjam za sanacijo Skupine Pivovarna Laško in za njeno upravljanje, je za časopis Delo povedal predsednik uprave Skupine Pivovarne Laško Dušan Zorko. Banke, ki so lastnice okoli 53-odstotnega deleža Pivovarne Laško, so zahtevale, da družba proda svoj osnovni kapital, ki ni potreben za pijačarski posel, to pa pomeni, da mora prodati delnice Mercatorja, Dela in Večera. Do zdaj niso prodali še nobene delnice teh podjetij, pri tem pa se Zorko sprašuje, kako naj kaj prodajo, če pa jim preprečujejo samostojno odločanje o njihovem premoženju. Smo tik pred tem, da umremo, če nam ne uspe prodati nepotrebnega premoženja in reprogramirati kreditov, še dodaja Zorko. 30. aprila jim namreč zapade kredit v višini 9 milijonov evrov, do konca junija pa bi morali reprogramirati večino od 450 milijonov evrov posojil. Z urada za varstvo konkurence pa so sporočili, da so v torek izdali odločbo Centralno klirinško depotni družbi KDD, s katero so ji naložili, da prepove izvedbo lastništva delnic Mercatorja do izdaje odločbe o skladnosti koncentracije s pravili konkurence. Ta odločba družbi KDD se nanaša na postopek, ki ga je urad uvedel po uradni dolžnosti s sklepom z dne 30. marca, ker je bila izkazana verjetnost, da je prišlo do koncentracije, ki je podrejena določbam zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, in je podjetja, ki bi morala koncentracijo priglasiti uradu, niso priglasila. Nadzorniki Laškega naj bi v petek znova razpravljal o prodaji svojega deleža v Mercatorju hrvaškemu Agrokorju. Nadzorniki naj bi zaradi odločbe varuha konkurence odločali o morebitni prodaji deleža z odložnim pogojem, razpravljali pa naj bi tudi o pridružitvi konzorciju bank za skupno prodajo delnic Mercatorja. Kad želi dokapitalizacijo pivovarne Sicer pa Kapitalska družba Kad zahteva sklic skupščine družbe Pivovarne Laško, na katerem bi odločali glede predloga o dopolnitvi statuta družbe z določilom o odobrenem kapitalu. To določilo bi upravo pooblaščalo, da v obdobju petih let po vpisu dopolnitve statuta v sodni register poveča osnovni kapital družbe do 50 odstotkov osnovnega kapitala družbe, ki obstaja v času sprejema dopolnitev statuta, kar predstavlja največ 18,25 milijona evrov, z izdajo novih delnic za denarne vložke. Pri tem je Kad v zahtevi zapisal, da, v kolikor bo uprava družbe ocenila, da so izpolnjeni pogoji za odločanje delničarjev na skupščini o rednem povečanju osnovnega kapitala, skupščini s predlaganimi sklepi o rednem povečanju osnovnega kapitala ne bo nasprotoval, ampak bo štel, da je s takšnim sklicem skupščine ugodeno njegovi zahtevi. VZMD poziva upravo Pivovarne Laško, da sprejme edino smiselno in poslovno neškodljivo odločitev ter podpiše sporazum o skupni prodaji večinskega paketa delnic. Vsakršna drugačna odločitev bi po mnenju strokovnih sodelavcev VZMD lahko dodatno ogrozila perspektivo ter celo obstoj Pivovarne Laško. Hkrati v Kadu kot 7,06-odstotnem lastniku Pivovarne Laško dodajajo, da so pod ekonomsko upravičenimi pogoji pripravljeni sodelovati v sorazmernem deležu pri dokapitalizaciji družbe. Pri tem pozivajo upravo družbe, da skupščina zaseda čim prej, vendar ne pozneje kot v dveh mesecih od prejema zahteve, sicer bodo uveljavili svoje korporacijske pravice v skladu z zakonodajo. V Kadu svojo zahtevo pojasnjujejo s tem, da je finančni položaj skupine Pivovarna Laško zelo resen. Kapital skupine je konec leta 2010 znašal 131,9 milijona evrov in je bil za 30,7 milijona evrov manjši kot konec leta 2009. Poleg tega visok finančni dolg obremenjuje tekoče poslovanje ter ogroža obstoj in razvoj skupine. Foto Damjan Žibert Ostali bi prezadolženi Konec leta 2010 je skupina izkazovala primanjkljaj obratnega kapitala v višini 44,7 milijona evrov, finančne obveznosti pa so znašale 397,5 milijona evrov. V Kadu menijo, da bi kljub morebitni uspešni izvedbi odprodaje finančnih naložb in poslovno nepotrebnega premoženja obvladujoča družba še vedno ostala prezadolžena. Ob tem navajajo, da razmerje med finančnim dolgom in lastniškim kapitalom skupine znaša 3,0, finančni odhodki z naslova obresti na dolg matične družbe pa so v letu 2010 znašali 13 milijonov evrov in za 1,8 milijona evrov presegli ustvarjen dobiček iz poslovanja. Tako visoke obresti ogrožajo nemoteno poslovanje in razvoj družbe. S povečanjem trajnih virov bi družba omogočila ohranjanje in povečevanje vrednosti premoženja svojim lastnikom, je zapisal predsednik uprave Kada Borut Jamnik in dodal, da bodo dodatni viri imeli ugoden učinek na vrednost delnice oziroma lastniškega premoženja.
|
negative
|
1,473
|
Hrvaški Agrokor je neuradno do junija podaljšal ponudbo za nakup četrtine Mercatorja. Kmetijski minister Židan meni, da bi hrvaško trgovsko podjetje lahko škodilo slovenski proizvodnji hrane. Agrokor naj bi ponudbo za nakup četrtine največjega slovenskega trgovca neuradno podaljšal do junija. Nadzorniki Pivovarne Laško so danes za svojega predsednika izbrali sedanjega člana nadzornega sveta Vladimirja Malenkoviča. Prejšnji predsednik nadzornega sveta Marjan Mačkošek je namreč konec marca nepreklicno odstopil zaradi različnih pogledov na imenovanje nove članice uprave Mirjam Hočevar. Prvi mož laške pivovarne Dušan Zorko je po seji pojasnil, da sporazuma o skupni prodaji z bankami niso sklenili. Prvi mož pivovarne pravi, da dokumenta o skupni prodaji z bankami sploh ni, kot ve, pa skupina skupaj z bankami nima v lasti 50 odstotkov Mercatorja. Nadzorni svet Pivovarne Laško je v torek tik pred glasovanjem o morebitni prodaji lastniškega deleža v Mercatorju hrvaškemu živilsko-trgovskemu velikanu prekinil sejo. Razlog za to je bila odločitev urada za varstvo konkurence, da Laščanom in nekaterim bankam omeji razpolaganje z delnicami trgovca, zoper katero so v Laškem v četrtek že vložili tožbo na vrhovnem sodišču. Hkrati s tožbo so družbe skupine Pivovarna Laško vložile tudi predlog za izdajo začasne odredbe za odložitev izvršitve izpodbijanja odločbe varuha konkurence. Urad za varstvo konkurence je Laščanom omejil razpolaganje z delnicami Mercatorja. Člani nadzornega sveta so se danes seznanili z omenjeno odločbo varuha konkurence, s tožbo zoper njo na vrhovnem sodišču in s predlogom za izdajo začasne odredbe. Po obravnavi novih dejstev glede prodaje deleža v Mercatorju so podprli upravo pri nadaljevanju postopkov prodaje, so sporočili iz Pivovarne Laško. Agrokor, ki je edini ponudnik za delež Pivovarne Laško v Mercatorju, za njen delež v Mercatorju ponuja 221 evrov za delnico. Hrvaški živilsko-trgovski velikan je ponudbo podaljšal, po neuradnih informacijah do junija. V laški pivovarni so znova zatrdili, da mora uprava kot ključno dejstvo za finančno sanacijo skupine upoštevati, da junija zapade večina kratkoročnih posojil bank, ki jih brez dodatnega kapitala in doseženega dogovora z bankami ne bo mogla poravnati. Kapitalska družba Kad je sicer zahtevala sklic skupščine Pivovarne Laško, na kateri bi odločali o dopolnitvi statuta družbe z določilom o odobrenem kapitalu. To določilo bi upravo pooblaščalo, da v obdobju petih let po vpisu dopolnitve statuta v sodni register poveča osnovni kapital družbe do 50 odstotkov osnovnega kapitala družbe, ki obstaja v času sprejema dopolnitev statuta, kar predstavlja največ 18,25 milijona evrov, z izdajo novih delnic za denarne vložke. Nadzorniki so se s predlogom Kada seznanili, skupščina delničarjev pa bo predvidoma junija. Mercator zelo pomemben za slovensko proizvodnjo hrane Kmetijski minister Dejan Židan je dejal, da je Mercator zelo pomemben za slovensko proizvodnjo hrane. Po ocenah, ki jih navaja, naj bi na policah največjega slovenskega trgovskega podjetja prodali kar 40 odsotkov v Sloveniji proizvedene hrane. Pomembnost usode Mercatorja je toliko bolj pomembna v luči vse bolj pomembne prehranske varnosti države ter podatka, da ima Slovenija v kmetijstvu zaposlenih 80.000 polnih delovnih moči, v živilskopredelovalni industriji približno 14.000, skoraj 5000 ljudi pa proizvaja hrano znotraj obrtništva. Minister za kmetijstvo Dejan Židan Foto POP TV Kot prehranski minister, ki se zaveda pomena domače proizvodnje hrane, zato lahko povem, da je pomembno, da imamo v Sloveniji tudi takšno trgovino, ki bo omogočala prodajo te proizvodnje hrane, je poudaril minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Mercator po njegovih besedah potrebuje stabilno oziroma takšno lastništvo, ki bi mu omogočilo samostojno pot razvoja v Sloveniji in na tujih trgih. To ne izključuje tujega strateškega partnerja, pravi minister, a dodaja, da se mu Agrokor ne zdi pravi kupec. Agrokor po njegovih besedah v preteklosti ni bil prijazen do slovenske proizvodnje hrane, hkrati pa ima hrvaška družba vertikalni poslovni sistem z lastno proizvodnjo hrane, zaradi česar je očitno, da je njihov poslovni interes pridobiti nove trgovske police za lastne proizvode, je pojasnil. Selšek Laško se bo moralo kmalu odločiti Predsednica upravnega odbora SKB Cvetka Selšek je prepričana, da je sporazum o prodaji delnic za Mercator najboljša možnost, poleg tega bi s skupnim nastopom lastniki zagotovili transparenten postopek prodaje. Dodala je, da se za nakup Mercatorja zanimajo tudi veliki tuji trgovci. Imen družb, ki se zanimajo za nakup, ne želi razkriti, pravi pa, da gre za družbe v regiji in tudi take, ki v njej še niso prisotne. Dodaja tudi, da je zanimanje precej večje kot pred dvema letoma, ko se je za nakup zanimalo le nekaj investicijskih skladov. Selškova meni, da bi bilo prav, da se vse strani vzdržijo prenagljenih potez. Cvetka Selšek Foto POP TV Sama razume težak položaj Pivovarne Laško, ne razume pa, zakaj zdaj ta družba ne želi podpisati sporazuma. Na vprašanje, če se ji ne zdi, da so zaveze o pomoči Laškemu v sporazumu preveč ohlapne, saj predvidevajo le zavezo, da si bodo banke po najboljših močeh prizadevale, da bodo njihovi pristojni organi na podlagi predlogov skupine Pivovarna Laško sprejeli odločitve, da se kreditne terjatve, ki jih imajo banke do Laščanov, reprogramirajo , je dejala, da drugače tega ni moč zapisati. Banke nadzirajo regulatorji, zato morajo poslovati v skladu z zakoni. Banke ne morejo odobriti posojil brez garancij, v tem primeru pred sklenitvijo sporazuma, je dejala. Mali delničarji proti prodaji deleža V združenju malih delničarjev pa so prepričani, da je nadaljevanje samostojnega postopka prodaje Mercatorjevega deleža v izrecnem nasprotju s poslovnimi interesi Pivovarne Laško, saj se tako še poglablja njeno finančno krizo ter praktično onemogoča pravočasno sanacijo . Zato upravo pivovarne pozivajo, da ne podpiše pogodbe o prodaji 23,35-odstotnega deleža ter se priključi nekaterim večjim delničarjem oz. bankam pri skupni prodaji večinskega deleža največjega slovenskega trgovca preko mednarodnega razpisa, transparentno in strokovno o čemer sta se argumentirano in javno že izrekla VZMD in Evropsko združenje delničarjev.
|
neutral
|
1,474
|
Družba Zvon Ena Holding je vložila tožbo zaradi ničnosti sklepa o razlastitvi sedanjih lastnikov mariborske družbe T-2. Cerkveni Zvon Ena je sicer večinski, 95-odstotni lastnik T-2. Tožbo zaradi ničnosti sklepa o razlastitvi sedanjih lastnikov T-2 je finančna družba Zvon Ena Holding vložila minuli petek. Upniški odbor T-2 je sklep o začetku postopka razlastitve sedanjih lastnikov oz. o spremembi osnovnega kapitala družbe zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja potrdil 19. aprila. Skladno s sklepom se bo osnovni kapital zmanjšal na poenostavljen način za namen pokrivanja izgube, sočasno pa se bo povečal osnovni kapital družbe z denarnimi vložki do višine enega milijona evrov. Upniki se morajo o tem odločiti do sredine maja. Če bi se razlastitev Zvona Ena uresničila, bi največji delež T-2 pristal v rokah Gratela, za Zvon Ena Holding pa bi to zagotovo pomenilo stečaj. S tem pa bi za sabo potegnil tudi Zvon Dva Holding in Gospodarstvo Rast, mariborski nadškofiji pa zapustil velikanske dolgove, ki jih ta sama zagotovo ne bi mogla poravnati. Sedanje lastnike bi lahko rešilo le poplačilo upnikov ali pa za upnike bolj sprejemljiv načrt prisilne poravnave, saj sedanji od skupaj okoli 112 milijonov evrov navadnih terjatev predvideva zgolj 34,6-odstotno poplačilo v osmih letih. Zvon Ena Holding si sicer želi T-2 dokapitalizirati z vložkom v višini 600.000 evrov. Takšen predlog uprave je minuli petek že potrdil upniški odbor družbe. Zvon Ena zdaj v zvezi s predlogom za sodelovanje pri dokapitalizaciji T-2 čaka še na mnenje upraviteljice prisilne poravnave in sodišča.
|
negative
|
1,475
|
Vlada ni spremenila trošarin, zato bo spet dražji bencin. Za 50-litrski rezervoar najbolj prodajanega bo treba odšteti več kot 65 evrov. Zaradi sezonskega vpliva pa se bosta pocenila dizelsko gorivo in kurilno olje. Dizelsko gorivo in kurilno olje se bosta pocenila zaradi konca kurilne sezone. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. Cene naftnih derivatov se bodo opolnoči spremenile. Liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina bo dražji za 1,5 centa in bo po novem 1,307 evra. Cena za liter 98-oktanskega bencina se bo zvišala za 1,4 centa in bo 1,333 evra. Zaradi sezonskega vpliva pa se bosta pocenila dizel in kurilno olje. Liter dizelskega goriva bo cenejši za 1,3 centa in bo 1,241 evra, liter kurilnega olja pa bo cenejši za 1,2 centa in bo 0,937 evra. Kot je povedal direktor Inštituta za raziskave v energetiki IREET Djani Brečevič, je glavni razlog za višanje cene surove nafte strah pred razširitvijo krize na glavne proizvajalke surove nafte. Zaradi naraščanja cen pa so tudi številni špekulativni nakupi, ki ceno še višajo. Po njegovem mnenju je cena za sod nafte zato za okoli 20 dolarjev oziroma za 20 odstotkov višja. Realna cena glede na ponudbo in povpraševanje bi bila tako okoli 100 dolarjev za sod. Kurilno olje in dizelsko gorivo pa sta se pocenila predvsem zaradi konca kurilne sezone. Ob koncu sezone se namreč zmanjša povpraševanje po teh energentih, kar mu tudi zniža ceno. Visoke cene sicer koristijo samo družbam, ki črpajo in predelujejo nafto, sicer pa upočasnjuje gospodarsko rast, je še dejal Brečevič.
|
neutral
|
1,476
|
Minister Židan je zaskrbljen zaradi morebitne prodaje Mercatorja. Pravi, da je dokazljivo, da Agrokor do slovenske hrane v preteklosti ni bil prijazen, ter da je njegov poslovni interes, da prodaja hrano, ki jo sam proizvede. Dejan Židan Tudi minister za kmetijstvo Dejan Židan je izrazil zaskrbljenost zaradi morebitne prodaje deleža v Mercatorju Agrokorju. V pogovoru za STA je dejal, da razume prodajo deleža v Mercatorju s stališča slovenske proizvodnje hrane kot sovražni prevzem. Za to je navedel dva razloga. Prvi je, da Agrokor že v preteklosti ni bil prijazen do slovenske proizvodnje hrane. Drugo pa je, da je Agrokor vertikalni poslovni sistem, ki vključuje trgovino in proizvodnjo hrane, zato je njihov poslovni interes, da je na policah več njihove hrane. Minister je še dejal, da se je ideja, da je hrana globalna dobrina in da se jo prodaja na globalnem trgu izkazala za napačno. Hrana se vedno večinoma prodaja na lokalnem trgu, evropsko povprečje je, da posamezna država proda navzven manj kot 10 odstotkov hrane, ki jo sama proizvede, je dejal. V Sloveniji sicer izvozimo okoli 18 odstotkov hrane, ki jo proizvedemo. Za slovenske proizvajalce je zato pomembno, da imajo stik s potrošnikom preko domačega trgovca, meni minister. Navedel je tudi neuradne podatke, da naj bi se preko Mercatorjevih polic prodalo od 38 do 40 odstotkov hrane, ki je proizvedena v Sloveniji. Mercator V Sloveniji je sicer v kmetijstvu zaposlenih okoli 80.000 ljudi, v živilskopredelovalni industriji okoli 14.000, okoli 5000 ljudi pa proizvaja hrano znotraj obrtništva. Od proizvodnje hrane tako živi okoli 100.000 ljudi. Poleg tega je proizvodnja hrane tudi strateško pomembna, saj zagotavlja prehransko varnost, še pravi minister. Židan se glede Mercatorja zavzema za lastnika, ki bi Mercatorju omogočil samostojno pot razvoja v Sloveniji in na tujih trgih. Ni pa toliko pomembno, ali je to tuji ali domači lastnik. Kot je znano, Pivovarna Laško prodaja 23,34-odstotni delež v Mercatorju, saj potrebuje denar za zagotavljanje likvidnosti. Junija namreč pivovarni zapade večina kratkoročnih posojil, ki jih brez prodaje ne bo mogla odplačati. Druga možnost je, da bi banke Laškemu posojila reprogramirale. Na javni razpis za prodajo deleža v Mercatorju se je prijavilo več ponudnikov, od katerih naj bi Agrokor ponudil največ za delnico. Sprva je ponudil 206 evrov za delnico, potem pa je ponudbo zvišal na 221 evrov za delnico. Medtem pa je tudi Urad za varstvo konkurence izdal odločbo, s katero je Pivovarni Laško in tudi vsem bankam prepovedal razpolaganje z delnicami Mercatorja. Kot razlog za tak ukrep so v UVK navedli usklajeno delovanje na skupščini Mercatorja, kjer so leta 2009 zamenjali nadzorni svet družbe. V nadzornem svetu Pivovarne Laško so zato prekinili glasovanje o prodaji Mercatorja, Agrokor pa je svojo ponudbo podaljšal.
|
neutral
|
1,477
|
Pivovarna Laško ima prepoved razpolaganja z delnicami in tako svojega 23,34-odstotnega deleža Mercatorja ne more prodati Agrokorju. Nadzorniki so upravi naložili, naj nadaljuje pogajanja z bankami upnicami. Nadzorni svet Pivovarne Laško je vnovič odločal, kaj bo naredil s 23,34-odstotnim deležem v Mercatorju oziroma točneje, ali bo ta delež prodal Agrokorju. Kot so sporočili po seji nadzornikov Pivovarna Laško in Skupina Pivovarna Laško zaradi odločbe urada za varstvo konkurence do nadaljnjega ne more razpolagati z delnicami družbe Mercator. Tako tudi ne more izpolniti svojega dela obveznosti glede preknjižbe delnic Mercatorja. Glede na nastale okoliščine je nadzorni svet soglašal, da se ponudba Agrokorja v tem trenutku ne sprejme, so sporočili iz Pivovarne Laško. Nadzorniki sicer pričakujejo, da bo v postopku, ki ga je družba začela istočasno z vlogo za začasno odredbo, vrhovno sodišče odločilo v razumnem roku in da zapleti v procesu prodaje ne bodo vplivali na korektno komercialno sodelovanje med družbama Agrokor in Pivovarna Laško. Uprava in nadzorni svet Pivovarne Laško bosta intenzivno nadaljevala z aktivnostmi za finančno sanacijo Skupine Laško, še napovedujejo. Agrokor je bil sicer edini ponudnik za delež Laščanov v Mercatorju in je za delnico trgovca ponudil 221 evrov. Prvi nadzornik Pivovarne Laško Vladimir Malenkovič je sicer dejal, da je nadzorni svet upravi naložil pripravo nove strategije dezinvestiranja delnic Mercatorja in ostalih naložb. Prav tako mora uprava po navodilu nadzornikov nadaljevati s pogajanji z bankami upnicami glede reprograma posojil.
|
neutral
|
1,478
|
V Revozu bodo zaradi težav pri dobavi elektronike iz Japonske, ki jo je prizadel cunami, prenehali delati v treh izmenah. Začasno bodo zato odpustili okoli 390 agencijskih delavcev in 130 zaposlenih za določen čas. Proizvodnja v Revozu Iz Revoza so sporočili, da bodo zaradi težav pri dobavi elektronskih delov iz Japonske začasno prenehali delati v treh izmenah. Od 23. maja bodo tako začasno ustavili proizvodnjo v nočni izmeni. Zato bodo morali odpustiti okoli 390 zaposlenih prek agencij za posredovanje delavcev in okoli 130 zaposlenih za določen čas. V tovarni še pravijo, da bodo lahko zopet povečali proizvodnjo, ko bo vzpostavljena normalna oskrba z deli iz Japonske. Kot so še pojasnili v Revozu, se v regiji Sandai, ki sta jo 11. marca prizadela potres in cunami, nahaja tudi večina proizvodnje elektronskih delov. Zaradi naravne nesreče je bila ta dobava prekinjena. V Renaultu so sicer takoj po nesreči ustanovili posebno skupino, ki je bila odgovorna za zagotavljanje oskrbe in obratovanja svojih tovarn po svetu. Vendar ukrepi te skupine niso zadostovali, da bi v Revozu lahko ohranili obseg proizvodnje na trenutni ravni. Tretja izmena naj bi spet začela delati najpozneje v pol leta Predsednik območne organizacije Zveze delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost in predsednik Revozovega sindikata Slavko Pungeršič je pojasnil, da se je sindikat v torek z upravo Revoza dogovoril, da bo ta pri delavcih nočne izmene odpustila le agencijske delavce, ki so pretežno tujci, in delavce zaposlene za določen čas, med katerimi prevladujejo domačini. Ker tretja izmena zaposluje več delavcev, kot jih nameravajo odpustiti, bodo njihov preostanek prerazporedili v obstoječi izmeni, takoj ko bodo v Revozu vnovič vzpostavili tretjo izmeno, po Pungeršiču v nekaj mesecih do pol leta, pa naj bi najprej zaposlili sedaj odpuščene delavce, je dejal. Ukinitev tretje izmene v tovarni je po besedah vodstva in sindikalista le začasna. Foto Reuters Odpuščeni delavci bodo junija enako kot drugi Revozovi delavci dobili izplačan del regresa, vsi po omenjenem premostitvenem obdobju nazaj zaposleni pa bodo ob vnovični zaposlitvi dobili izplačan še preostali del regresa za polno delovno leto, je pojasnil sindikalist. Uprava je omenjeni dogovor podpisala, v Revozu pa si prizadevajo, da bi dobavno vrzel čim prej nadomestili z novimi dobavitelji elektronskih delov ali vrnitvijo Japoncev, je še povedal Pungeršič.
|
negative
|
1,479
|
Sindikalisti črnomaljskega Secopa, v katerem naj bi do konca prihodnjega leta odpustili 650 delavcev, so z upravo dosegli dogovor, zato za zdaj še ne bodo stavkali. Sindikalisti črnomaljskega Secopa, v katerem naj bi do konca prihodnjega leta odpustili 650 delavcev, so danes z vodstvom podjetja nadaljevali sredi aprila začeta pogajanja. Uprava je privolila v njihovo zahtevo po izplačilu regresa ter dodatka za produktivnost, glede dviga osnovne plače pa se bodo še pogovarjali. Uprava Secopa je privolila v zahtevo sindikata po izplačilu regresa ter dodatka za produktivnost. Kot je Secopov sindikalist Zdravko Bahor danes povedal, se bodo o dvigu osnovne plače z upravo pogovarjali v nadaljevanju pogajanj 11. maja, če bo njihova zadnja zahteva glede osebnih dohodkov ostala neizpolnjena, pa se bodo zatekli, kot so do zdaj večkrat napovedali, k stavki, je opozoril. Po načrtu uprave Secopa naj bi tam do konca prihodnjega leta odpustili 650 delavcev, od 963 v marcu zaposlenih pa naj bi v omenjenem črnomaljskem podjetju ostalo še 317 delavcev. Lastniki družbe nameravajo hkrati do marca prihodnje leto Secopove montažne linije preseliti na Slovaško. Po podatkih Sindikata kovinske in elektro industrije SKEI predlagani načrt odpuščanja v Secopu predvideva do konca junija odpustitev 221 delavcev, do konca decembra še 76 in nato v prihodnjem letu do konca marca 155 delavcev, zatem do konca junija 148 in do konca prihodnjega leta še zadnjih 50 delavcev.
|
negative
|
1,480
|
128 zaposlenih v gradbenem podjetju Vemont je zaradi neizplačanih plač 28. aprila začelo stavkati, danes pa jih je vodstvo poslalo na čakanje na delo. Vemont je sicer v lasti nekdanjih vodilnih v Vegradu. Velenjsko gradbeno podjetje Vemont, ki je bilo v preteklosti del sistema Vegrad, je v lasti nekdaj vodilnih delavcev Vegrada. Med njimi sta tudi nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak in direktorica kadrovske službe Vegrada Branka Gabrijel. Vegrad je od oktobra lani v stečaju, krovni družbi nekdaj enega največjih gradbenih koncernov v Sloveniji pa je sledil tudi stečaj več hčerinskih družb. Kot je povedal v. d. sekretarja velenjske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Srečko Čater je bil Vemont nekaj časa brez vodstva, v sredo pa je bila imenovana direktorica družbe. Neuradno naj bi bila to Olga Vukovac. Nova direktorica ima po Čatrovih besedah nalogo podati predlog za stečaj podjetja s 128 zaposlenimi. Podjetje, ki je izdelovalo montažne gradbene konstrukcije, je bilo v več gradbenih projektih podizvajalec Vegrada in naj ne bi dobilo poplačanih vseh opravljenih del. Delavci Vemonta so za konec aprila napovedali stavko zaradi neizplačil, napoved pa nato uresničili 28. aprila, saj so dobili za januar nakazanih 450 evrov akontacije plače, zahtevali pa so celotno plačo za januar. Podjetje jim dolguje tudi del predlanskega in ves lanski regres, plače od letošnjega januarja ter materialne stroške, povezane z delom. Prav tako niso poravnani vsi prispevki in davki, je pojasnil Čater. Ker so že dlje časa brez sredstev za preživljanje, delavci zdaj pričakujejo, da bo kmalu stekel stečaj podjetja. S tem bodo dobili možnost uveljavljanja pravice do izplačil iz jamstvenega sklada in do izplačil nadomestil za brezposelnost. Delavci gradbenega podjetja Vemont, ki je v lasti nekdaj vodilnih v Vegradu, so zaradi neizplačanih plač 28. aprila začeli stavkati, danes pa naj bi dobili odločbe o čakanju na delo. Delavci pričakujejo, da bo na novo imenovana direktorica vložila predlog za stečaj družbe, je povedal v. d. sekretarja pri svobodnih sindikatih Srečko Čater.
|
negative
|
1,481
|
Mednarodna ocena gospodarske situacije v 24 državah v marcu 2011 je enaka kot marca 2010 gospodarsko situacijo kot dobro ocenjuje le 38 odstotkov ljudi. Le dobra četrtina ljudi pričakuje, da bo v prihodnjih šestih mesecih bolje. Zaskrbljena trgovca opazujeta gibanje tečajev na madridski borzi. V raziskavi podjetja Ipsos Svetovni gospodarski utrip spremljajo tri ključne kazalce, in sicer oceno gospodarske situacije, oceno gospodarske situacije v lokalnem okolju in šestmesečno prihodnjo oceno gospodarske situacije. Vsi trije kazalci so padli po skoraj letu dni relativne nespremenjenosti. Podobnih prizorov, kot smo jih gledali lani v Grčiji, utegne biti ob nadaljnjem padanju gospodarstva vedno več. Kar v 20 od 24 državah so ljudje ocenili gospodarsko situacijo s slabšimi ocenami kot v začetku februarja. Tedaj je namreč 28 odstotkov ljudi iz različnih držav, zajetih v raziskavo, ocenjevalo, da se bo gospodarska situacija izboljšala, medtem ko sedaj tako meni 26 odstotkov anketiranih. Marca 2010 je bilo glede prihodnosti gospodarstva v njihovem lokalnem okolju na mednarodni ravni optimističnih še 31 odstotkov ljudi. Avtorji raziskave opozarjajo, da je bila raziskava opravljena še pred uničujočo katastrofo na Japonskem, zaradi česar bi utegnil biti ta utrip še nekoliko bolj šibak. Evropa po besedah avtorjev raziskave ponovno znižuje povprečje, saj 25 odstotkov ljudi ocenjuje gospodarsko stanje v državi kot dobro, 21 odstotkov jih meni, da je stanje na lokalni ravni dobro, 15 odstotkov pa jih pozitivno gleda v prihodnost . V Evropi največ ljudi, kar 71 odstotkov, gospodarsko situacijo v svoji državi kot dobro ocenjuje na Švedskem, čeprav je tudi tam v primerjavi z decembrom mogoče opaziti štiriodstotni padec. V podjetju Ipsos zaključujejo, da pesimistična pričakovanja ljudi niso značilna zgolj za Slovenijo, saj so že nekaj časa taki tudi svetovni trendi. Trichet je optimističen Predsednik Evropske centralne banke ECB Jean-Claude Trichet nič več ne dvomi v globalno okrevanje . Ni pričakovati, da bi trenutno okrevanje ogrozil vnovičen zdrs v recesijo, t. i. dvojno dno, je dejal po srečanju vodilnih predstavnikov največjih centralnih bank v Baslu. Opozoril pa je, da obstaja nevarnost pregrevanja gospodarstva. Predvsem v državah v razvoju je namreč rast precej hitrejša kot v razvitih državah. Pozorni bi morali biti tudi na rastoče cene surovin, je dodal.
|
neutral
|
1,482
|
Zaradi vstopa novega strateškega partnerja v SCT je upravni odbor sprejel sklep, da se trije večinski lastniki Zidar, Jamnik in Maze odrečejo lastništvu v družbi, so sporočili z SCT. Za vodenje SCT pa so imenovali prokurista Dušana Mesa. Iz SCT so sporočili, da je upravni odbor družbe na sodišče poslal odgovor na predlog za stečaj, ki so ga vložili prisilna upraviteljica Marija Magdalena Šantl in pet zaposlenih. Kot so pojasnili, zaključujejo dogovore s strateškim partnerjem, ki bo družbo dokapitaliziral. Zato je upravni odbor na današnji seji sprejel sklep o spremembi osnovnega kapitala. V sklopu te odločitve je bil sprejet tudi sklep, da se osnovni kapital zaradi pokrivanja izgube zmanjša tako, da se vse delnice obstoječih delničarjev razveljavijo. To pomeni, da se je SCT Holding in s tem Ivan Zidar, Aleksander Meze in Janez Jamnik odrekel lastništvu SCT v pričakovanju, da bo to omogočilo sanacijo družbe, so pojasnili v SCT. Ivan Zidar Upravni odbor pričakuje, da bo novi partner podjetje dokapitaliziral s stvarnimi vložki v višini deset milijonov evrov, 23. maja pa bo skupščina odločala tudi o konverziji terjatev upnikov v lastniške deleže, še pravijo v SCT. Nacionalna televizije pa je medtem poročala, da po neuradnih informacijah potekajo pogovori, da bi banke, ki so med največjimi upniki družbe, svoje terjatve zamenjale za delnice v SCT in dale posojilo morebitnemu investitorju, če bi bil ta pozneje pripravljen odkupiti njihov lastniški delež. Banke pa da bi posojilo dale le, če Zidar, Meze in Jamnik zapustijo SCT. Upravni odbor je imenoval tudi prokurista družbe Dušana Mesa, ki bo prevzel operativne naloge pri vodenju podjetja. Uprava SCT je sicer konec leta 2010 na sodišče vložila predlog za prisilno poravnavo, ki ga je sodišče potrdilo 25. januarja. Podjetje je medtem izgubilo skoraj vse posle, novih pa ni pridobilo, zato ni bilo denarja niti za plače delavcev. Uprava je zato iskala novo posojilo ali pa novega strateškega partnerja, ki bi v podjetje vložil svež kapital. Prisilna upraviteljica Marija Magdalena Šantl je 18. aprila vložila ugovor na prisilno poravnavo, ker je menila, da je manj kot 50 odstotkov možnosti da prisilna poravnava uspe. Ugovor pa so podali tudi delavci. Če upravi ne bi uspelo pridobiti novega posojila, potem bi sodišče najverjetneje izglasovalo stečaj podjetja. Zato sta Aleksander Maze in Janez Jamnik predlagala, da bi trije največji lastniki svoj delež prodali za en evro strateškemu partnerju, ki bi izpeljal do konca prisilno poravnavo.
|
negative
|
1,483
|
Okrožno sodišče v Celju bo predvidoma v treh dneh odločalo o predlogu za stečaj Vemonta. Uprava je namreč že poravnala sodne stroške za začetek postopka. Za stečaj se sicer zavzemajo tudi delavci podjetja. Nekdanji vodilni v Vegradu Po tem, ko je Vemont plačal stroške za začetek stečajnega postopka, bo sodišče o tem odločalo predvidoma v treh dneh, je povedal sindikalist Srečko Čater. Predlog za stečaj je sicer vložila direktorica Vemonta Olga Vukovac v ponedeljek, vendar je hkrati vložila vlogo za brezplačno pravno pomoč, kar bi postopek dodatno zavleklo. Temu so nasprotovali zaposleni v podjetju, ki so menili, da ima družba denar za stečaj. Zaposleni si namreč želijo, da bi stečajni postopek stekel čim prej. Dopoldne so se tudi zbrali pred sedežem podjetja, kjer so ostali, dokler jih predstavnik sindikata ni obvestil o tem, da so bili stroški za začetek stečaja poravnani. Kot je povedal Čater, je znesek zagotovil eden od dolžnikov Vemonta. V Vemontu je sicer zaposlenih 128 delavcev. Delavci Vemonta, ki stavkajo od 28. aprila, so letos prejeli le 450 evrov akontacije plače za januar, podjetje pa jim dolguje tudi del predlanskega in ves lanski regres, materialne stroške, povezane z delom, prav tako naj ne bi bili poravnani vsi prispevki in davki. Zadnjo pravo plačo so po Čatrovih besedah Vemontovi delavci prejeli januarja lani, zatem pa so plačila dobivali po delih. Ker so mnogi od delavcev edini, ki v svojih družinah zaslužijo sredstva za preživetje, se v sindikatu zavzemajo za to, da bi država omogočila predčasno plačilo akontacij zneskov, ki bi jih delavci v nadaljnjem postopku dobili iz jamstvenega in preživninskega sklada. To bi namreč mnogim pomagalo iz hude stiske, pravi Čater. Po zdajšnjih najbolj optimističnih predvidevanjih bodo delavci prva nadomestila za brezposelnost od zavoda za zaposlovanje dobili 15. julija, izplačila iz jamstvenega sklada pa še pozneje. Vemont, ki je bil v preteklosti hčerinsko podjetje Vegrada, je danes v lasti nekdaj vodilnih delavcev Vegrada. Slednji pa je v stečaju od oktobra lani.
|
negative
|
1,484
|
Slovensko gospodarstvo počasi okreva, najslabše pa je še naprej v gradbeništvu. Poleg tega da se znižuje vrednost opravljenih del, so še vedno velik problem tudi neporavnane obveznosti. V prvem letošnjem četrtletju se je nadaljevalo okrevanje slovenskega gospodarstva, razmere pa še naprej ostajajo najslabše v gradbeništvu. Izboljšuje se tudi stroškovna konkurenčnost gospodarstva, vendar počasneje kot v večini članic evrskega območja, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Umar. Gradbinci so še naprej v težavah. Mednarodne institucije za letos pričakujejo rahlo nižjo rast svetovnega gospodarstva kot lani. Pri tem pa glavno tveganje za nižjo rast od pričakovane predstavljajo visoke cene surovin, saj je bila dolarska cena soda nafte brent aprila medletno višja za 45 odstotkov, Umar ugotavlja v aprilski publikaciji Ekonomsko ogledalo. V Sloveniji vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti kažejo na nadaljevanje pričakovanega počasnega okrevanja slovenskega gospodarstva. Po izključitvi sezonskih vplivov podatki za letošnje prvo četrtletje kažejo na rast nominalnega izvoza blaga, ki je bil medletno za 19 odstotkov višji kot v tem obdobju lani, navaja direktor Umarja Boštjan Vasle. V prvih treh mesecih se je nadaljevala tudi rast realnega obsega industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti, in sicer za 1,6 odstotka, ki pa za povprečno ravnjo iz leta 2008 zaostaja še za okoli 10 odstotkov. Razmere še naprej ostajajo najslabše v gradbeništvu. Realna vrednost opravljenih del se je po rasti v predhodnih dveh mesecih februarja precej znižala in izmed vseh dejavnosti najbolj zaostaja za povprečno ravnjo iz leta 2008. V gradbeništvu sta še naprej najvišja tudi število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi in znesek neporavnanih obveznosti. Tudi sicer je bila v prvih treh mesecih letos plačilna nesposobnost višja kot pred letom dni, saj je imelo marca dospele neporavnane obveznosti več kot pet dni v mesecu 6577 pravnih oseb, kar je 26,9 odstotka več kot marca lani. Skupni znesek teh obveznosti je znašal 434,8 milijona evrov in je bil za 53,3 odstotka večji. Plačilna disciplina je še vedno problem. Izboljševanje stroškovne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva je bilo ob tem po ugotovitvah Umarja v zadnjem četrtletju lani ponovno manjše kot v večini članic evrskega območja. Do izboljšanja je prišlo zaradi padca tečaja evra in rasti produktivnosti dela. Februarja nižja povprečna bruto plača Zaradi rasti plač v zasebnem sektorju pa se je nadaljevala tudi visoka rast sredstev za zaposlene. K izboljšanju so znova največ prispevale predelovalne dejavnosti, relativno slabši položaj glede na ostale države pa je bil še naprej predvsem posledica nadaljnjega slabšanja stroškovne konkurenčnosti gradbeništva. Na trgu dela se ohranjajo gibanja z začetka leta. Število delovno aktivnih po statističnem registru se je februarja sicer zvišalo, če izločimo sezonske vplive, pa je ostalo na enaki ravni kot januarja. Nadaljevalo se je zniževanje števila zaposlenih v gradbeništvu, v večini ostalih dejavnosti pa se je povečalo. Število registriranih brezposelnih oseb je konec aprila tako znašalo 111.561, kar je za 12.245 oziroma 12,3 odstotka več kot v istem mesecu lani. Povprečna bruto plača v zasebnem in javnem sektorju se je februarja rahlo znižala. Do znižanja je prišlo v skoraj vseh dejavnostih, izstopala je le visoka rast plač v predelovalnih dejavnostih. Predvsem v farmacevtski industriji so prej kot v preteklih letih izplačali izredna izplačila za poslovno uspešnost in opravljene nadure v preteklem letu. Medletna rast bruto plače v zasebnem sektorju se je okrepila na 5,8 odstotka, v javnem pa je znašala 0,4 odstotka. V prvih treh mesecih letos se je obseg kreditov domačih nebančnih sektorjev zmanjšal za 49,2 milijona evrov, za razliko od istega lanskega obdobja, ko se je povečal za skoraj 400 milijonov evrov. Nadaljnje upadanje kreditne aktivnosti je po oceni Umarja še naprej povezano tudi z zaostrenimi razmerami na strani virov financiranja bank.
|
negative
|
1,485
|
Če so tajkuni lahko odkupovali tovarne, zakaj jih ne bi zdaj ljudstvo, o reševanju Fructala pravi ajdovski župan Marjan Poljšak. Občina namerava odkupiti del tovarne, idejo pa podpira tudi gospodarska ministrica.
|
neutral
|
1,486
|
Dodatna posojila Grčiji niso izključena, je dejal Juncker. Prav tako niso izključene niti možnosti dodatnega podaljšanja roka za poplačilo že izplačane pomoči, če bo država uvedla dodatne ukrepe. Šef skupine finančnih ministrov držav v območju evra Jean-Claude Juncker v ponedeljek ponoči v Bruslju ni izključil dodatnih posojil za Grčijo niti možnosti dodatnega podaljšanja roka za poplačilo že izplačane pomoči, če bo država uvedla dodatne ukrepe za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga. Dodatna posojila Grčiji niso izključena. V EU sedaj uporabljajo razne druge izraze za prenovo programa pomoči Grčiji, tako je Juncker dejal, da je možno mehko prestrukturiranje 330 milijard težkega dolga, odločno pa je nasprotoval bistvenemu prestrukturiranju . Prestrukturiranje bi namreč pomenilo odpis dela dolga ali podaljšanje roka za poplačilo ali znižanje obrestnih mer ali kombinacijo vsega tega. Juncker je poudaril, da za zdaj ni odločeno še nič, in dejal, da so pred odločitvijo o tem vsekakor potrebni dodatni ukrepi grške vlade za zmanjšanje primanjkljaja in javnega dolga. Grčija se je po njegovih navedbah v ponedeljek zvečer že zavezala k dodatnim ukrepom za ureditev javnih financ z napovedjo pospešitve izvajanja programa privatizacije. Razmere v Grčiji so težke, je poudaril Juncker in izrazil pričakovanje, da bodo odločitve o Grčiji sprejete do konca junija in da bo tako grško poglavje zaprto naslednji mesec. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn pa je grško opozicijo znova pozval, naj podpre vladne ukrepe za ureditev javnih financ. Glede Irske je Juncker povedal, da obstaja strinjanje glede znižanja obrestne mere za pomoč tej državi, a da bo dokončna odločitev sprejeta junija. Do konca junija naj bi EU tudi podpisala sporazum o vzpostavitvi stalnega mehanizma za zagotavljanje stabilnosti evra in sprejela spremembe začasnega kriznega mehanizma. Križanič Slovenija sama od sebe ne bo nakazala preostanka denarja Finančni minister Franc Križanič je povedal, da bo Slovenija ravnala v skladu s partnerji v območju evra. Pojasnil je, da območje evra od grških oblasti v zameno za dodatno pomoč zahteva ustrezna zavarovanja kreditov s premoženjem ter poenotenje vlade in opozicije glede nadaljevanja varčevalnega programa do končnega izhoda iz krize. Potrebujemo čvrsta zavarovanja, na razpolago morajo dati premoženje. Seznami so že, od pristanišč, letališč, vodovodov, pošt in telekomunikacij, je pojasnil in izrazil pričakovanje, da bo Grčija hitro objavila nadaljnje ukrepe, ki bi zagotovili varnost tem, ki ji pomagajo. Naslednja tranša posojil Grčiji v višini 12 milijard evrov naj bi bila izplačana junija ali v začetku julija. Gre za tranšo iz mehanizma, dogovorjenega maja lani, ki predvideva 110 milijard evrov pomoči Grčiji. Od tega IMF prispeva 30 milijard evrov, preostalo pa EU. Na vprašanje, ali bo Slovenija nakazala še preostanek svojega deleža Grčiji, je Križanič dejal Sama od sebe ne, odvisno od presoje, kako bo program tekel naprej. Slovenija ne bo nakazala, če ostali ne bodo pristopili k programu oziroma spremenjenemu programu, je dodal. Težava je po njegovih besedah v tem, da Grčija po ocenah drugo leto še ne bo mogla na zasebni trg in v tem primeru bo potrebno podaljšanje programa. To pa je neke vrste prenova, v tem primeru potrebuje dodatna sredstva in drugačen pristop IMF in EU, je dejal. Tu se bomo mi prilagajali ostalim partnerjem v skupni evra, da zaščitimo svoje interese, je še poudaril minister in poudaril, da je Grčija doslej izvedla boleče prihranke. Celo če jih primerjamo z nekdanjo stabilizacijo Jugoslavije, so ti prihranki bolj boleči, je ponazoril. 78 milijard evrov pomoči tudi Portugalski Potem ko je politično podporo vseh ministrov EU dobil že v ponedeljek, pa so finančni ministri danes tudi dokončno formalno zapečatili program pomoči za Portugalsko program predvideva 78 milijard evrov pomoči v zameno za stroge varčevalne ukrepe na Portugalskem. Prvi obrok posojil tej državi bo izplačan do konca meseca. Tretjino pomoči bo prispeval Mednarodni denarni sklad IMF, dve tretjini oziroma 52 milijard evrov pa EU, in sicer eno tretjino iz mehanizma za finančno stabilnost EFSM oziroma iz proračuna EU, eno tretjino pa iz družbe za zagotavljanje stabilnosti evra EFSF. Višina slovenskega poroštva za posojila iberski državi v okviru začasnega mehanizma za zaščito evra EFSF znaša 197,3 milijona evrov.
|
negative
|
1,487
|
Nadzorniki Pivovarne Laško so podprli predlog uprave družbe, da laška pivovarna pristopi h konzorciju za skupno prodajo Mercatorja. V Laškem pričakujejo še, da bo konzorcij prodal vsaj 50 odstotkov delnic Mercatorja. Laščani podpis sporazuma o konzorciju, v katerem bodo sodelovale tudi banke, lastnice delnic največje slovenske trgovske družbe, pričakujejo do 10. junija. V Laškem pričakujejo še, da bo konzorcij prodal vsaj 50 odstotkov delnic Mercatorja, je po seji nadzornikov povedal predsednik nadzornega sveta družbe Vladimir Malenković. Družbe Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska, ki imajo v Mercatorju skupaj 23,34-odstotni lastniški delež, sicer skladno z odločbo urada za varstvo konkurence trenutno ne smejo prosto razpolagati z deležem v največjem slovenskem trgovcu. Varuh konkurence je razpolaganje z delnicami Mercatorja omejil tudi bankam NLB, NKBM, Abanka Vipa, Banka Celje, Gorenjska Banka in Banka Koper. Banke so še pred odločbo urada skupaj z nekaterimi finančnimi družbami pripravile osnutek sporazuma o skupni prodaji Mercatorja. Varuh konkurence je v tem tednu ugotovil, da naj osnutek dogovora o prodaji večine Mercatorja ne bi omejeval konkurence, kar pomeni, da bi se konzorcij lahko lotil skupne prodaje. Malenković je dejal tudi, da je za prodajo Fructala prispelo devet nezavezujočih ponudb, nadaljnje aktivnosti pri prodaji družbe iz Ajdovščine pa bodo dinamične in bodo šle v smeri zbiranja zavezujočih ponudb. Na vprašanje, koliko kandidatur je prispelo za člana nadzornega sveta, ki bo zastopal interese kapitala, je odgovoril, da so prejeli 24 prijav. Nominacijska komisija je vse prijave pregledala, nadzorniki pa bodo skupščini delničarjev predlagali, da v nadzorni svet laške pivovarne, ki je po statutu šestčlanski, vendar so v njem za zdaj le trije člani, imenuje dva nova člana. Svet delavcev pa bo svojega drugega člana predlagal po skupščini, ki bo 24 junija. Na skupščini bodo med drugim odločali tudi o predlogu oblikovanja pogodbenega koncerna, ki ga je na lanski skupščini kljub 65-odstotni podpori zavrnila Nova Ljubljanska banka, ter o dokapitalizaciji pivovarne. Prvi mož pivovarne Dušan Zorko pričakuje, da bo skupščina letos podprla ta predlog. Glede reprograma posojil Pivovarni Laško je Zorko pojasnil, da noben reprogram ni optimalen, ker je treba plačati obresti. Pivovarni Union in Laško tako vsak mesec za plačilo obresti namenita od 1,8 do dva milijona evrov, zapadlost posojil pa je vsakodnevna. Zorko meni, da je skupino Pivovarno Laško možno stabilizirati kljub visokim obrestim za reprogram tudi z reprogramom že najetih posojil in dokapitalizacijo. Skupina Pivovarna Laško ima 420 milijonov evrov posojil, od tega jih je 30 odstotkov dolgoročnih. Junija pa bodo zapadla v poplačilo posojila, ki so bila najeta za nakup Mercatorja, pravi Zorko. Pojasnil je, da bi za saniranje skupine potrebovali 109 milijonov evrov svežega kapitala, kljub temu pa bodo skupščini predlagali nekoliko nižjo številko, ki bo omogočila preživetje skupine Pivovarna Laško. Skupina Pivovarna Laško je v prvem četrtletju skupaj prodala 841.000 hektolitrov pijač in tako za 6,5 odstotka presegla prodane količine iz enakega lanskega obdobja. Dobiček iz poslovanja je bil z 2,58 milijona evrov za 20,3 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, EBITDA pa je bil s 4,2 milijona evrov v medletni primerjavi višji za 9,6 odstotka.
|
neutral
|
1,488
|
Pred stavbo Primorja poleg predstavnikov vodstva podjetja in številnih novinarjev ni bilo nikogar, kljub napovedanemu protestnemu shodu upnikov. Ta napoved se sicer upravi zdi nepotrebna provokacija. Pred upravno stavbo Primorja poleg predstavnikov vodstva ajdovskega gradbenega podjetja in številnih novinarjev danes ob napovedani uri ni bilo nikogar. V Primorju zatrjujejo, da so se pripravljeni pogovoriti z vsakim upnikom, zato se jim protestni shodi zdijo nepotrebni. V Primorju menimo, da je bila napoved protestnega shoda neprimerna provokacija, kot neprimeren medijski pritisk na gradbince, je v izjavi za medije povedal glavni izvršni direktor Primorja Robert Brajdih. Brajdih je še dejal, da glede na to, da se upniki niso niti podpisali pod poziv k protestnemu shodu niti odgovorili na povabilo k pogovoru, očitno nimajo resnih namenov. Ni pa želel razkriti, koliko denarja dolguje Primorje trenutno svojim podizvajalcem. To je poslovna skrivnost, ki je ne morem razkriti, je dejal. Mi ne skrivamo težav, ki jih imamo, kot jih imajo vsi gradbinci v Sloveniji, vendar smo se pripravljeni z vsakim našim upnikom pogovarjati in iskati rešitve, je še zatrdil glavni izvršni direktor Primorja. Z večino upnikov pa smo že sklenili dogovore glede poplačil, je dodal. Brajdih je tudi potrdil, da ima družba Primorje likvidnostne težave in da se pogovarja z bankami za reprogramiranje dolgov ter za dajanje garancij ob pridobivanju novih poslov. Zaradi zmanjšanega obsega dela imajo pripravljen program za zmanjševanje števila zaposlenih, od trenutno 1000 delavcev naj bi jih konec leta imeli le še 850.
|
neutral
|
1,489
|
Cestno podjetje Ljubljana je kot strateški poslovni partner in večinski lastnik pripravljen vstopiti v SCT, vendar mora dogovor obeh podjetij potrditi tudi največji upnik, Nova ljubljanska banka. CPL bi v SCT vložil najmanj 10 milijonov evrov. Za ta sredstva bo kredit iskal pri bankah. Vodstvi obeh podjetij sta se dogovorili, da je Cestno podjetje Ljubljana pripravljeno vstopiti v SCT, so povedali na današnji tiskovni konferenci. V naslednjih dneh oboji pričakujejo tvorno sodelovanje bank, pričakujejo pa tudi, da bodo upniki podprli ta dogovor. Jure Kranjc, komercialni direktor CPL, je dejal, da so v zelo kratkem času uspeli pregledati predmet stanje SCT-ja, op. T.V., o katerem se pogovarjajo , da pa še niso dobili uradnega odgovora največjega upnika , torej NLB. Zadeva torej še ni dokončna, saj mora kakršen koli dogovor med SCT in CPL potrditi tudi NLB. Po predlogu CPL ne bi prevzel bremen SCT za nazaj - ta bi se reševala v okviru prisilne poravnave -, poleg tega pa bi gradbena dela SCT izvajali v okviru nove hčerinske družbe, ki bi bila bremen prosta in ki so jo delovno poimenovali Novi SCT. Ko bo predlog sprejemljiv za vse strani, bo CPL, potem ko bodo to potrdili še organi te družbe, zagotovil 10 milijonov evrov z dokapitalizacijo v denarju upravni odbor SCT je sklep o razveljavitvi deležev sedanjih delničarjev že sprejel in za okoli 20 milijonov evrov obratnih sredstev, v okviru katerih bi bil tudi denar za plače. CPL bi po dokapitalizaciji postal edini lastnik družbe, tudi po morebitni konverziji terjatev pa si želi ohraniti večinski delež. Denar bomo na fiduciarni račun nakazali, ko bo program finančnega prestrukturiranja usklajen med vsemi strankami in ko bodo ta način reševanja potrdili vsi organi, je dejal Kranjc. Zagotovili naj bi ga iz različnih virov , katerih, Kranjc ni mogel povedati. Ni še znano, koliko ljudi bi v podjetju Novi SCT delalo po vstopu CPL-ja, je pa Krajnc poudaril, da SCT-ja v velikosti, kot je bil leta 2008, ne bo nikoli več. V Cestnem podjetju Ljubljana so še pred današnjo tiskovno konferenco potrdili, da so oni edini še preostali interesent za vstop v SCT, vendar da še niso dali nobene zavezujoče ponudbe. V CPL naj bi čakali na dovoljenje bank, saj bi banke morale priskrbeti denar za vstop v družbo, ki ga sami nimajo. Prokurist SCT Dušan Mes je sicer že pred dnevi dejal, da bi vodstvo družbe, če danes ne bi dobilo garancije partnerja za vstop v lastništvo, predlagalo stečaj. Foto Damjan Žibert SCT se je v ponedeljek, ko je skupščina sprejela sklep o dokapitalizaciji s stvarnimi vložki s konverzijo terjatev upnikov v deleže, pogovarjal z dvema morebitnima partnerjema, enim slovenskim in enim tujim gradbenim podjetjem. Danes se bo izteklo štirimesečno obdobje po uvedbi postopka prisilne poravnave in s tem tudi rok, v katerem lahko družba SCT še predloži spremenjen načrt finančne reorganizacije. Za pripravo spremenjenega načrta je ključen vstop strateškega partnerja, torej CPL, ki bo prinesel sveži denar in nove posle. Vse to je življenjskega pomena za nadaljnje poslovanje družbe, pa tudi za odločitev sodišča glede ugovorov zoper vodenje prisilne poravnave. Predvideno je, da bi SCT prevzelo eno podjetje. Upravni odbor, v katerem so Ivan Zidar, Aleksander Meze in Janez Jamnik, je sprejel sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala z razveljavitvijo delnic dosedanjih delničarjev, med katerimi je z več kot 78-odstotnim deležem največji SCT Holding ki je v lasti Zidarja, Mezeta in Jamnika. Sledila bi dokapitalizacija z denarnim vložkom v višini vsaj 10 milijonov evrov. Novi lastnik oziroma strateški partner naj bi tudi zagotovil posojilo predvidoma okoli 20 milijonov evrov, ki bi ga pozneje konvertirali v lastniški delež. SCT mora denar na račun dobiti do 14. junija, ko bo sodišče odločalo o ugovorih na vodenje prisilne poravnave.
|
neutral
|
1,490
|
Odjemalci Elektra Maribor bodo z junijem plačevali za šest odstotkov dražjo elektriko. Z julijem bodo dražili tudi v Elektro Ljubljana, podražitve so napovedali še v Elektro Celje in Primorska. Ponudniki električne energije podražitve opravičuejo z višanjem cen na veleprodajnih trgih. V Elektro Maribor bodo električno energijo za šest odstotkov podražili 1. junija. Cen niso spreminjali dve leti, čeprav so cene na veleprodajnem trgu električne energije porasle za 12 odstotkov. S povišanjem šest odstotkov bomo le delno sledili povišanju cen električne energije na trgu. Podražitev velja za gospodinjstva, s poslovnimi kupci sklepajo individualne pogodbe. Na vprašanje, do kdaj lahko zagotavljajo, da se elektrika ne bo znova podražila, so odgovorili, da so podražitve odvisne od nadaljnjega gibanja cen na veleprodajnih trgih. Za odjemalce Elektro Ljubljana bo povprečni mesečni račun za elektriko za gospodinjstva 1. julija višji za za 7,47 odstotka oziroma 3,29 evra. Kot temeljni razlog za podražitev so prav tako navedli dvig cen elektrike na veleprodajnem trgu. Podražitve so napovedali tudi v Elektru Celje in Elektru Primorska. Glede na trenutne razmere na trgu električne energije razmišljamo o podražitvi električne energije za gospodinjske odjemalce. Kdaj in za koliko, pa v tem trenutku še ni znano oziroma ne moremo napovedati, so sporočili iz Elektra Primorska. Zaenkrat ne bosta dražila Elektro Gorenjska in Gen-i.
|
negative
|
1,491
|
Pot straškega Novolesa se končuje. Uprava tega pohištvenega podjetja je predlagala začetek stečajnega postopka, kar so nadzorniki potrdili. Ohranili naj bi 120 delovnih mest. Novoles Zaradi zaostrenih ekonomskih razmer in pomanjkanja svežega kapitala je uprava Novolesa, straškega pohištvenega podjetja, ki je od srede marca v postopku prisilne poravnave, nadzornemu svetu družbe predlagala skrajni ukrep stečaj. Nadzorniki so predlog že potrdili. Predsednik uprave Sergej Murgelj kljub prizadevanjem za sanacijo družbe do danes namreč ni mogel zagotoviti povečanja donosnosti poslovanja ekonomsko preobremenjene družbe ter zagotoviti svežih sredstev za nadaljevanje njenega sanacijskega postopka. V okviru številnih sanacijskih ukrepov, med katerimi je bilo predvideno tudi odpuščanje približno 150 od 515 zaposlenih delavcev, se je uprava za sveža obratna sredstva pogajala s 17 bankami, večjimi lastniki in šestimi lizing družbami, vendar so bili odgovori vseh negativni. Poleg finančnih ustanov pa so po pojasnilih uprave sodelovanje v sanaciji Novolesa zavrnili tudi vsi možni strateški partnerji. Ker je v luči novih razmer uprava poleg Murglja v njej sedi še Robert Štumpf ocenila, da je možnost uspešne prisilne poravnave manj kot polovična, je bila zaradi slednjega dolžna umakniti predlog prisilne poravnave in predlagati stečajni postopek. Po mnenju uprave namreč dolgoročna rešitev družbe brez svežih sredstev ni bila mogoča. Aktualno stanje je nevzdržno, likvidnostno nadvse zaostreno in tekoče poslovanje negativno. Zdaj ko se je umaknil še strateški partner, pa bi bilo po oceni uprave vsakršno odlašanje stečaja skrajno neodgovorno tako do upnikov kot tudi do lastnikov Novolesa in zaposlenih. V okviru stečajnega postopka uprava napoveduje nadaljevanje sanacije zdravega dela Novolesove proizvodnje, z operativnim načrti, ki jih pripravlja, pa namerava ohraniti zdravo proizvodnjo in približno 120 delovnih mest, so še sporočili iz družbe.
|
negative
|
1,492
|
Iz družbe Merkur so sporočili, da je sklep okrožnega sodišča v Kranju o izglasovani prisilni poravnavi v družbi Mersteel pravnomočen. Za Mersteel pomeni zaključek poravnave začetek bolj samostojne in uspešne poti. Zaključek poravnave predvideva tudi 55-odstotno poplačilo upnikov v petih letih. Iz družbe Merkur so sporočili, da je sklep okrožnega sodišča v Kranju o izglasovani prisilni poravnavi v družbi Mersteel pravnomočen. Prisilno poravnavo je namreč podprlo zadostno število upnikov. Zaključek poravnave predvideva tudi 55-odstotno poplačilo upnikov v petih letih. Prvi del bo poplačan v dveh letih. Za podjetje Mersteel pomeni zaključek poravnave začetek bolj samostojne in uspešne poti, so v Merkurju zapisali v sporočilu za javnost. Že v času prisilne poravnave je podjetje poslovalo v skladu s predvidenim sanacijskim načrtom. Ta ob zaključku letošnjega leta predvideva pozitivni rezultat poslovanja. Tako rekoč od dneva ustanovitve je bil Mersteel pod izredno močnim vplivom hudega svetovnega padca na področju metalurgije, kar se je odražalo tudi v poslovnih rezultatih družbe, so zapisali v Merkurju. Prav zato so v Mersteelu začeli z izvajanjem sanacijskega načrta, ki je vključeval reorganizacijo podjetja, usmeritev na ključne programe in nižanje stroškov obratovanja. Vodstvo podjetja je po ugotovljeni insolventnosti matične družbe Mersteel, d. o. o., v Naklem začelo pripravljati dokumentacijo za uvedbo postopka prisilne poravnave. Izguba tekočega leta je skupaj s prenesenimi izgubami presegla polovico osnovnega kapitala. Skladno z rokom, ki ga je določilo sodišče, je vodstvo družbe Mersteel, d. o. o., 28. oktobra 2010 sodišču oddalo načrt finančnega prestrukturiranja te družbe. Okrožno sodišče v Kranju pa je 5. novembra 2010 izdalo sklep o začetku postopka prisilne poravnave, še piše v sporočilu za javnost. Predstavljeni načrt finančnega prestrukturiranja je vsem upnikom zagotavljal pravno varstvo in enakomerno poplačilo zapadlih dolgov na transparenten način, pišejo v Merkurju. Direktor Mersteela Darko Gregorič je pojasnil, da bodo sedaj dobaviteljem napisali pismo, v katerem bodo pojasnili, da je postopek prisilne poravnave zaključen in da ni več bojazni za stečaj. Ob tem Gregorič računa, da se bodo odnosi z dobavitelji tako bistveno izboljšali in bo Mersteel, ki sedaj celotno blago plačuje vnaprej, dobil boljše pogoje poslovanja. Zaradi učinkovitih ukrepov racionalizacije, uspešnih dogovorov z upniki in poslovanja, ki presega zastavljene načrte, je lahko Mersteel upnikom ponudil večje poplačilo terjatev od 30-odstotnega, ki je bilo po načrtu finančnega prestrukturiranja sprva predvideno. Prva bitka je dobljena, sedaj pa nas čaka resno in odgovorno delo, da izvedemo, kar smo zapisali v načrtu finančnega prestrukturiranja, da uresničimo sanacijski program in da bomo lahko izplačali upnike, ki so verjeli našim obljubam, je poudaril Gregorič. Pojasnil je, da so rezultati iz tekočega poslovanja že približno na ničli, lahko pa bi bili boljši, če bi imeli možnost črpanja kredita. Gregorič je prepričan, da je podjetje sedaj izpolnilo vse dodatne pogoje, zato bo v sredo ponoven sestanek z vsemi štirimi bankami, ki bodo zagotovile tri milijone evrov svežega posojila in faktoring. V naslednjih dneh pa bodo končno začeli črpati sredstva. Okrožno sodišče v Kranju je minuli teden izdalo tudi poziv upnikom za glasovanje o sprejetju prisilne poravnave v družbi Merkur, d. d. Upniki morajo glasovnice oddati v enem mesecu od objave poziva.
|
neutral
|
1,493
|
Straški Novoles, ki reže kruh 510 družinam, gre nepreklicno v stečaj. Od teh 510 jih ni malo takih, kjer sta bila v Novolesu zaposlena tako mati kot oče. A kje bodo delavci Novolesa sredi Dolenjske našli novo zaposlitev? Straški Novoles, ki reže kruh 510 družinam, gre nepreklicno v stečaj. Od teh 510 jih ni malo takih, kjer sta bila v Novolesu zaposlena tako mati kot oče. A kje bodo delavci Novolesa sredi Dolenjske našli novo zaposlitev?
|
negative
|
1,494
|
AUKN je družbe v delni ali večinski lasti znova opozorila na nujnost upoštevanja realnosti pri izplačilih regresov. V trenutni gospodarski situaciji so regresi, višji od minimalno dogovorjenih, nesprejemljivi. Previsoki regresi so za AUKN nesprejemljivi. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb AUKN je danes na družbe, ki so v delni ali večinski lasti države in jih upravlja AUKN, naslovila priporočila in svoja pričakovanja glede ravnanj pri izplačilih regresov. Ponovno so poudarili, da morajo uprave in nadzorni sveti družb v delni ali večinski lasti države odgovorno in gospodarno presoditi višino izplačanih regresov in pri tem upoštevati splošno gospodarsko situacijo in finančni položaj družbe. Izplačilo višjih zneskov od minimalno obveznih dogovorjenih v kolektivnih pogodbah je v tej finančni situaciji nesprejemljivo. Še posebej pa je nesprejemljivo v družbah, ki so prejela finančna sredstva države, družbe, ki so za leto 2010 beležila izgubo iz poslovanja, in družbe, ki niso dosegle načrtovane donosnosti poslovanja, so zapisali v sporočilu za javnost. Od nadzornih svetov, poslovodstev družb in sindikatov v družbah, ki so bile dokapitalizirane z davkoplačevalskim denarjem, zato upravičeno pričakujejo zmernost pri izplačilih regresov. AUKN regres razume predvsem kot socialni korektiv, nikakor pa ni v trenutni finančni situaciji primerno izplačevanje izjemno visokih regresov poslovodstvom družb, ki ne dosegajo pričakovanih finančnih rezultatov. Ob tem AUKN pričakuje, da bodo nadzorni sveti družb v delni ali večinski lasti države nemudoma ukrepali, zaščitili ekonomske interese davkoplačevalcev, nesprejemljiva poslovna dejanja poslovodstev preverili in ustrezno ukrepali. V primeru, da družbe priporočil ne bodo upoštevale, bo AUKN na rednih letnih skupščinah ocenila gospodarnost njihovih ravnanj in ukrepala v skladu s svojimi pristojnostmi, so še sporočili iz AUKN.
|
neutral
|
1,495
|
SCT E-BA je pridružena družba SCT. To je že peta družba iz skupine SCT, ki je v stečaju. Sodišče je za stečajno upraviteljico imenovalo Natašo Gibičar. To je po družbah SCT Obrati, SCT GEM, Železokrivnica SCT-Merkur in SCT MB peta družba iz skupine SCT, ki je v stečaju. Okrožno sodišče v Ljubljani je danes začelo stečajni postopek za gradbeno družbo SCT E-BA. Za stečajno upraviteljico je imenovalo Natašo Gibičar. Upniki lahko svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice prijavijo v treh mesecih, zadnji dan za prijavo je 31. avgust, je razvidno iz današnje objave sodišča na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve Ajpes. SCT E-BA je pridružena družba SCT. Po podatkih Ajpesa ima SCT v SCT E-BA 50-odstotni lastniški delež, druga polovica je v lasti družbe Elektrometal Cazin iz BiH. Direktor družbe je bil Drago Sotošek. Matična družba SCT, ki je od januarja v prisilni poravnavi, mora do prihodnjega tedna dopolniti predlog za začetek postopka prisilne poravnave, in sicer mora predložiti čistopis spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja in poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij glede spremenjenega načrta. S spremenjenim načrtom ki med drugim predvideva, da bi Cestno podjetje Ljubljana CPL z dokapitalizacijo v višini 10 milijonov evrov prevzelo lastništvo in zagotovilo še 20 milijonov evrov za izplačilo zaostalih plač in delovanje družbe bo SCT skušal prepričati sodišče, da ugovora zoper vodenje prisilne poravnave, ki sta ju podala prisilna upraviteljica Majda Šantl in peterica zaposlenih pri SCT ter ki zahtevata stečaj podjetja, nista upravičena. Narok o ugovorih bo 14. junija.
|
negative
|
1,496
|
Stečajna upraviteljica Vegrada pravi, da je bilo v Liechtenstein nakazanih več kot 4,5 milijona evrov provizij, pa tudi, da so našli nekatere čudne, nerazložljive odpise terjatev , ki so jih bili deležni zanimivi ljudje . Kaj pa meni o SCT? Glede na dolgove SCT so zneski, s katerimi naj bi CPL rešil potapljajočega se gradbinca, bistveno prenizki za dokapitalizacijo, je v pogovoru za Mladino dejala stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril. Če dela pri vseh projektih SCT stojijo enako je bilo pri Vegradu , če investitorji odpovedujejo pogodbe in če izračunamo samo, koliko časa niso izplačevali osebnih dohodkov, je odgovor jasen, je prepričana. Meni pa, da so na srečo pri SCT možnosti, da bi podjetje še naprej izčrpavali, manjše. Vegrad naj bi v Liechtenstein nakazal več kot 4,5 milijona evrov provizij Delovna inšpekcija ni zaznala treh zaporednih neizplačil plač, ker je Vegrad plačeval vsako drugo plačo, je razkrila Grilova. Glede provizij, ki jih je Vegrad nakazoval v tujino, je Grilova povedala, da se je vse, kar je bilo v medijih že pred stečajem napisano o nakazilih Vegrada na račune v Liechtenstein in Panamo, pri nas tudi zares potrdilo . Zadeve so po njenih besedah potekale tako, da je Vegrad za vsak projekt ustanovil ločeno podjetje, kar je legitimno, legalno in nesporno, je bila pa v ta proces vedno vključena banka Hypo. Preden so podjetja, večinoma z nekim zemljiščem, postala Vegradova last, so se tudi imenovala tako, na primer Hypo 1, Hypo 2, Hypo 3 ... Vegrad je torej neko podjetje kupil, pri tem pa je neki osebi, vedno istemu posredniku, nakazal provizijo za posredovanje pri nakupu, je pojasnila. Komu so nakazovali provizije, je težje reči, ker je imela ta oseba v Liechtensteinu zastopnika. Zanj je bila pooblaščena odvetniška pisarna, zato ne vidijo končnega prejemnika, je dejala in dodala, da se v vseh teh poslih pojavlja ista odvetniška pisarna in da so račun, na katerega je bil denar nakazan, potem hitro zaprli. To raziskuje policija oz. tožilstvo prek mednarodne pomoči. Zaradi malverzacij so najbolj trpeli delavci. Grilova ocenjuje, da so Vegrad in hčerinske družbe v Liechtenstein v letih 2006, 2007 in 2008 nakazale več kot 4,5 milijona evrov takšnih provizij. Na vprašanje, ali se je s tem okoristila nekdanja direktorica Hilda Tovšak, je Grilova odgovorila, da je težko reči ne in težko reči tudi da. So pa bile vedno sklenjene pogodbe in, seveda, odgovorna oseba v podjetju je bila tedaj Tovšakova, ki danes ponavlja, da brez tako visokih provizij nakup menda ne bi bil možen in da je bil posel upravičen zaradi prihodnjih dobičkov projekta. Stečajna upraviteljica meni, da je bila država v obdobju pred stečajem do Vegrada premalo stroga. Delovna inšpekcija pa ni zaznala treh zaporednih neizplačil plač, ker je Vegrad plačeval vsako drugo plačo. Propad družbe je po njenih besedah rezultat tako krize kot malverzacij. Že zaključni račun za leto 2009 bi moral izkazovati insolventnost. To pomeni, da je Vegrad prirejal bilance, podjetje je zavestno ali nezavedno premalo skrbno poslovalo , pravi Grilova. Vegrad je revidirala družba Renoma, ki je sicer precej pogosto revidirala gradbena podjetja. Kar zgrozili smo se. Gledaš revidirane izkaze podjetja, pa se nato izkaže, da so povsem neuporabni, je dejala Grilova. Glede stanovanj, ki naj bi jih dajali za podkupnine, pa Grilova pravi, da so našli nekatere čudne, nerazložljive odpise terjatev da je bil del kupnine plačan, del te terjatve pa pozneje brez pojasnil odpisan. Teh posebnih ugodnosti so bili po besedah Grilove deležni zanimivi ljudje . O imenih ni želela govoriti, dejala pa je, da gre za znane Slovence, za ljudi, ki so ali so bili s politiko povezani.
|
negative
|
1,497
|
Vstopanje v SCT ne pride v poštev, meni predsednik upravnega odbora CPL, s čimer bo prihodnji teden seznanil tudi upravni odbor. Smo podjetje, ki se zdaj lahko prebije skozi krizne čase, še pravi. Stanko Petrič, predsednik upravnega odbora Cestnega podjetja Ljubljana CPL, je povedal, da v sodelovanje z gradbenim podjetjem SCT ne verjame več. Prepričan je namreč, da je sodelovanje z SCT bolj ali manj utopija, piše današnji Dnevnik. Mes pravi, da so naredili korak naprej. Konec maja je CPL sporočil, da je pripravljen postati partner in večinski lastnik SCT, v kar pa Petrič zdaj ne verjame več. Konkretnega predloga na mizo do danes nisem dobil, stojim pa na stališču, da kakršno koli povezovanje z SCT za nas ne pride v poštev, je povedal za časnik. Zadnji poskus reševanja SCT se tako vse bolj zapleta. Medtem ko prokurist SCT Dušan Mes po poročanju časnika zatrjuje, da so v dogovorih z operativno ekipo CPL, ki jo vodi izvršni direktor za komercialo pri CPL Jure Krajnc, naredili korak naprej, je Petrič vsaj uradno neomajen. Prepričan sem, da je to sodelovanje bolj ali manj utopija. Z dogajanji bom prihodnji teden seznanil upravni odbor in mu sporočil svoje stališče, da vstopanje v SCT ne pride v poštev. Smo srednje veliko podjetje, ki se zdaj lahko prebije skozi krizne čase, je povedal Petrič. Po poročanju Dnevnika so bila mnenja v tričlanskem upravnem odboru CPL nedavno še deljena. Še pred dvema tednoma je bil povezovanju z SCT javno naklonjen glavni izvršni direktor Alojz Kramljak, ki naj bi se pred kratkim z za zdaj neznanim ponudnikom dogovarjal o prodaji svojega 36,6-odstotnega deleža v CPL Naložbe, ki lastniško obvladuje CPL, vendar naj bi posel padel v vodo. Ljubljansko okrožno sodišče je postopek prisilne poravnave SCT začelo 25. januarja, zdaj pa mora SCT predlog za začetek postopka prisilne poravnave dopolniti. Upravni odbor SCT je odvetnika Mirka Bandlja sicer pooblastil, da v primeru, če do 14. junija zaposleni v SCT ne bodo dobili zaostalih plač, umakne predlog za prisilno poravnavo, kar bi družbo vodilo v stečaj.
|
neutral
|
1,498
|
CPL je zavrnil predlog lastniškega vstopa v SCT. V teh kriznih časih bi lahko z vstopom v tega velikana ogrozili lastno varnost, je dejal predsednik upravnega odbora CPL Stanko Petrič. SCT bo šel tako zelo verjetno v stečaj. CPL ne bo vstopil v SCT. Upravni odbor Cestnega podjetja Ljubljana CPL je zavrnil predlog lastniškega vstopa v SCT, je po seji povedal predsednik upravnega odbora CPL Stanko Petrič. S tem je zgodba za nas zaključena in ne vstopamo v lastniško strukturo, je dejal. V teh kriznih časih bi lahko z vstopom v tega velikana ogrozili lastno varnost, je dodal. Smo srednje veliko podjetje, ki v teh kriznih časih še uspešno krmari. Na vidiku velikih poslov ni, država je investicije popolnoma zamrznila, skratka, v gospodarstvu zaenkrat niso neki svetli časi, je še povedal. CPL bo skušal s sedanjimi zmogljivostmi in kadrom ter tržnim deležem, ki ga imajo, držati kontinuiteto. CPL bi lahko zagotovil potrebnih 10 milijonov evrov za dokapitalizacijo in še predvidoma 20 milijonov evrov obratnih sredstev, odvrnila pa ga je zahteva bank po prevzemu dodatnih garancij. Če 14. junija ne bo plače, bo zelo verjetno stečaj Ocenili so, da so tveganja prevelika, je povedal Jure Krajnc iz CPL, ki je vodil pogovore s SCT. Kot je povedal prokurist SCT Dušan Mes, je banka zahtevala, da bi CPL nase prevzel 110 milijonov evrov garancij 50 milijonov evrov za dobro izvedbo in 60 milijonov evrov za odpravo napak. Tega si CPL ne more privoščiti. Tudi sam sem mnenja, da se CPL ne sme zaradi SCT tako ogroziti, da bi v dveh ali treh mesecih sam zašel v takšne težave, je dejal Mes. Stečaj SCT pomeni, da v Sloveniji ne bomo več imeli gradbinca, ki bi lahko gradil na tujem, je dejala prisilna upraviteljica Marija Magdalena Šantl. Ocenjujem, da če bo šlo podjetje v stečaj, bo to potegnilo za seboj v stečaj marsikaterega podizvajalca, je povedala. Naredili smo vse, kar smo mogli. Če ni bilo tako, kot smo sprva načrtovali, bo pač stečaj, je še dodala. Prijavljene terjatve upnikov se bodo v stečajnem postopku upoštevale, če je nastala kakšna nova terjatev, jo je pa treba prijaviti, je pojasnila Šantlova. Po njegovih napovedih se bo v sredo sestal upravni odbor SCT in znane bodo odločitve za naprej. Zavlačevanja ne podpira. Kar smo tukaj mesec dni, smo poskušali to izpeljati. Če imajo drugi namen s SCT še kaj narediti, bodo pa povedali, je dejal. Za druge rešitve je po njegovem mnenju prepozno. SCT bi moral do 14. junija zagotoviti denar za plače zaposlenih. Časa je premalo. V teh petih dneh ne vidim rešitve, je dejal Mes in dodal, da SCT sicer ne bo umaknil predloga za začetek prisilne poravnave, kar bi sicer pomenilo stečaj. Upravni odbor je predlog zavrnil z dvema glasovoma proti in enim vzdržanim. Proti sta glasovala Petrič in Alojzij Kramljak, tretji član upravnega odbora Dušan Mlinar se je vzdržal, saj da nima dovolj časa za proučitev vseh dokumentov. Povezovanju s SCT je bil še pred dvema tednoma naklonjen prav Kramljak, ki naj bi se pred kratkim z za zdaj neznanim ponudnikom dogovarjal o prodaji svojega 36,6-odstotnega deleža v CPL Naložbe, ki lastniško obvladuje CPL, vendar naj bi posel padel v vodo.
|
negative
|
1,499
|
Okrožno sodišče v Ljubljani je ugodilo zahtevi petih zaposlenih pri SCT in Majdo Šantl razrešilo s funkcije prisilnega upravitelja družbe SCT. Za novega upravitelja je imenovalo Leona Benigarja Tošiča. Zahteva petih zaposlenih Toma Kranjca, Damirja Besediča, Jožeta Tocka, Draga Obšteterja in Janeza Pogačarja ki so 13. maja svoj ugovor proti vodenju prisilne poravnave dopolnili z zahtevo za razrešitev Majde Šantl kot prisilne upraviteljice, ker naj ne bi ravnala z ustrezno profesionalno skrbnostjo, je utemeljena, je sodišče zapisalo v sklepu, danes objavljenem na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve Ajpes. Sodišče je ugotovilo, da je Šantlova res vložila pomanjkljiv ugovor zoper vodenje prisilne poravnave in v seznam preizkušenih terjatev vključila tri terjatve, ki jih je sodišče zavrglo, da pa je nato sledila sklepu sodišča in ugovor dopolnila, omenjene terjatve pa izključila s seznama. Zaradi tega in ker je izredno veliko prijavljenih terjatev, sodišče ocenjuje, da pri tem ni šlo za neskrbno ravnanje in da zaradi tega ni razloga za razrešitev upraviteljice. Je pa Šantlova po ugotovitvi sodišča kljub zakonski prepovedi podpisala aneks o podaljšanju poroštva družbi ISC München. Njene navedbe v izjavi, da za poroštvo pozitivno mnenje ni dovolj, saj mora dolžnik pridobiti še mnenje upravnega odbora in soglasje sodišča, česar pa ona ni kontrolirala, po navedbah sodišča dodatno kažejo, da upraviteljica ne upošteva zakona, ki določa soglasje sodišča za prodajo premoženja in najema posojila ali kreditov, dajanje poroštev pa je prepovedano. Zakonske prepovedi dajanja poroštev ni moč zaobiti z mnenjem upniškega odbora in soglasjem sodišča, piše sodišče. Okrožno sodišče v Ljubljani je ugodilo zahtevi petih zaposlenih pri SCT in Majdo Šantl razrešilo s funkcije prisilnega upravitelja družbe SCT. Za novega upravitelja je imenovalo Leona Benigarja Tošiča. Sporno je bilo tudi soglasje Šantlove za prodajo dela premoženja. Na seji upniškega odbora 18. maja so opozorili, da ne upniški odbor ne sodišče nista dala soglasja za prodajo računalnikov. Šantlova je sicer podala nov ugovor proti vodenju prisilne poravnave, ker da je dala soglasje samo za minimalno in točno določeno premoženje, ampak po zakonu daje soglasje sodišče, ne upravitelj. Poleg same kršitve izrecne zakonske določbe izjava upraviteljice, da je šlo za računalnike delavcev, ki niso več zaposleni v SCT, zato računalniki niso več potrebni, kaže na njen način razmišljanja, ko se v prisilni poravnavi kršijo izrecne zakonske določbe, nato pa se ravnanje opravičuje z razlogom, ki že po naravi stvari ne more biti utemeljen, je zapisalo sodišče. Sodišče je tako ugotovilo, da Šantlova ni opravljala svojih dolžnosti, ki ji jih nalaga zakon, in zaradi opisanega sodelovanja z dolžnikom sodišče ocenjuje, da upraviteljica ne ravna tako, da varuje in uresničuje interese upnikov, ki morajo biti vodilo pri opravljanju nalog in pristojnosti upravitelja . Šantlova očitke zavrača Absolutno zavračam, da sem kar koli naredila narobe, je dejala. Glede očitka, da ni varovala interesov upnikov, pravi, da je šel ves njen trud v smeri, da bi bili upniki poplačani bolje v prisilni poravnavi. Ker pa bo šel SCT v stečaj, se bo izkazalo, da bodo upniki v stečaju bistveno slabše poplačani. V vsakem stečaju doslej je bilo tako, dodaja. Foto 24ur.com Kot pravi, ni bila njena naloga od sodišča zahtevati ne soglasja za prodajo računalnikov ne za poroštvo. To mora narediti dolžnik, ne jaz kot prisilna upraviteljica, trdi. Šantlova se bo na sklep sodišča verjetno pritožila, pri tem jo po njenih besedah podpira tudi zbornica upraviteljev. Predsednica zbornice Melita Butara pravi, da iz sklepa in obrazložitve izhaja, da je Šantlova ravnala narobe in da je sodišče dolžno ukrepati, kakor je ukrepalo. Če se bo upraviteljica pritožila, bo višje sodišče odločalo in videli bomo, kakšna bo odločitev, je dejala predsednica zbornice. Dodala je, da se bo, če je na strani sodišča kar koli narobe, razrešilo le na podlagi pritožbe upraviteljice. Novi upravitelj Benigar Tošič bo v primeru stečaja vodil tudi stečajni postopek. Na sodišču bo v torek narok o dveh ugovorih zoper vodenje prisilne poravnave, ki sta ju vložila omenjena peterica zaposlenih in Šantlova. SCT mora do torka izplačati plače zaposlenim, sicer bo sodišče začelo stečajni postopek.
|
neutral
|
1,500
|
Čeprav je Pivovarna Laško podpisala sporazum o skupni prodaji več kot polovičnega deleža Mercatorja, pa z bankami še vedno ni podpisala dogovora o reprogramiranju posojil. Pogajanja namreč še potekajo. Pivovarna Laško je v sredo podpisala sporazum o skupni prodaji več kot polovičnega deleža Mercatorja, so danes potrdili v pivovarni. Sporazum naj bi podpisala tudi Nova Ljubljanska banka, v prihodnjih dneh naj bi to storile še Nova Kreditna banka Maribor, Gorenjska banka, Abanka Vipa, Banka Celje in Banka Koper. Splitska banka Societe Generale ima danes v Mercatorju že skoraj petodstotni lastniški delež, kaže delniška knjiga. Delnice naj bi Splitčani kupili za hrvaški pokojninski sklad AZ, ki je posredno v lasti Zagrebačke banke, ta pa v lasti italijanske Unicredit banke. Skupina Unicredit ima tako neposredno oz. posredno že skoraj 15 odstotkov Mercatorja. Unicredit banka je eden največjih upnikov Agrokorja, zato naj bi bilo, tako poznavalci, banki v interesu, da se Agrokor in Mercator združita, s čimer bi postala največje trgovsko podjetje na Balkanu, s tem pa bi postala tudi tarča interesa velikih trgovskih multinacionalk. Kljub podpisu sporazuma o skupni prodaji Mercatorja pa Pivovarna Laško z bankami še vedno ni podpisala dogovora o reprogramu posojil, saj pogajanja še potekajo, so pojasnili v pivovarni. Glede reprograma posojil Pivovarni Laško je prvi mož družbe po majski seji nadzornega sveta Dušan Zorko pojasnil, da noben reprogram ni optimalen, ker je treba plačati obresti. Pivovarni Union in Laško tako vsak mesec za plačilo obresti namenita od 1,8 do dva milijona evrov, zapadlost posojil pa je vsakodnevna. Po njegovem mnenju je skupino Pivovarno Laško možno stabilizirati kljub visokim obrestim za reprogram tudi z reprogramom že najetih posojil in dokapitalizacijo. Skupina Pivovarna Laško ima 420 milijonov evrov posojil, od tega jih je 30 odstotkov dolgoročnih. Junija pa bodo zapadla v poplačilo posojila, ki so bila najeta za nakup Mercatorja, je dejal Zorko. Po njegovi oceni bi za saniranje skupine potrebovali 109 milijonov evrov svežega kapitala, kljub temu pa so skupščini delničarjev, ki bo 24. junija, predlagali dokapitalizacijo v višini za največ 36,5 milijona evrov. Sicer bodo nadzorniki Pivovarne Laško na ponedeljkovi seji razpravljali o razmerah na trgu pijač, seznanili se bodo tudi s profitabilnostjo posameznih programov Pivovarne Laško in z dezinvestiranjem, zlasti z napovedano prodajo Fructala.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.