nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
1,501
|
Poleti bo polovica Slovencev potovala in več kot polovica jih bo potovala k južnim sosedom. Le peščica bo svoje prihranke zapravila doma. Tudi zadnja raziskava STO je pokazala druge države v Evropi število turistov povečujejo veliko hitreje kot mi. Poleti bo polovica Slovencev potovala in več kot polovica jih bo potovala k južnim sosedom. Le peščica bo svoje prihranke zapravila doma. Tudi zadnja raziskava STO je pokazala druge države v Evropi število turistov povečujejo veliko hitreje kot mi.
|
neutral
|
1,502
|
Okrožno sodišče v Ljubljani je ustavilo prisilno poravnavo SCT in potrdilo začetek stečaja družbe. Za stečajnega upravitelja je imenovalo Leona Benigarja Tošiča. Predlog za umik prisilne poravnave je dal upravni odbor. Zaposleni v SCT Kot je razvidno iz sklepa o ustavitvi prisilne poravnave in začetku stečaja, danes objavljenega na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve Ajpes, se bodo terjatve, ki so bile pravočasno prijavljene v postopku prisilne poravnave, kot pravočasne upoštevale v stečajnem postopku in se bodo povečale za zamudne obresti za čas od dneva začetka postopka prisilne poravnave do dneva začetka stečajnega postopka. Glede na oklic o začetku postopka stečaja lahko upniki svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku prijavijo v treh mesecih, zadnji dan roka za prijavo je 15. september. Sodišče je stečaj začelo, ker je SCT umaknil predlog za začetek prisilne poravnave. Družba se je za to potezo, ki v primeru, da ni zagotovljena plačilna sposobnost, pomeni stečaj, odločila potem, ko so se neuspešno končali pogovori o lastniškem vstopu Cestnega podjetja Ljubljana CPL in na koncu tik pred torkovim narokom o ugovorih zoper prisilno poravnavo, na katerem bi moral dokazati, da ima denar za plače in poslovanje z avstrijskim Strabagom. Stečaj SCT bo po ocenah Leona Benigar Tošiča dolgotrajen, in sicer zaradi obsega stečajne mase, števila upnikov, sporov, v katere je družba že vključena, in sporov v povezavi s stečajnim postopkom, kot so izpodbijanje pravnih dejanj in odškodninski zahtevki zoper upravo. Kolikšna je stečajna masa, še ni znano. SCT je v prvotnem načrtu finančnega prestrukturiranja, objavljenem januarja letos ob začetku prisilne poravnave, obseg stečajne mase glede na podatke s konca septembra lani ocenil na slabih 155 milijonov evrov, stečaj pa bi trajal vsaj pet let. Navadni upniki bi bili po takratni oceni vodstva SCT poplačani nekaj več kot 24-odstotno. Nekdaj največje slovensko gradbeno podjetje SCT je med letoma 2006 in 2009 letno ustvarilo od 320 do 530 milijonov evrov skupnih prihodkov, čisti dobiček se je gibal od nekaj manj kot 10.000 evrov do dobrih sedem milijonov evrov leta 2008. Lani je imela družba 235 milijonov evrov prihodkov od prodaje in več kot 90 milijonov evrov izgube. Število zaposlenih se je z 2500 leta 2004 zniževalo in leta 2009 padlo pod 1000. Po navedbah družbe je bilo v obdobju pred začetkom stečaja zaposlenih 760 ljudi.
|
negative
|
1,503
|
Direktor Bisola Uroš Merc je odstopil iz nadzornega sveta Elektra Celje. Odstop je predlagala AUKN, ker je menila, da je Merc v konfliktu interesov, kar je sam po odstopu zanikal. Predsednica uprave AUKN Dagmar Komar in Borut Bratina Agencija za upravljanje kapitalskih naložb je 10. junija poslala zahtevek za dopolnitev dnevnega reda skupščine delničarjev družbe Elektro Celje, ki je sklicana za 7. julij. Agencija je vložila zahtevek spremembe dnevnega reda, na podlagi katerega predlaga razrešitev Uroša Merca in njegov odpoklic z mesta člana nadzornega sveta. Zaradi izkazane nezaupnice njegovemu delovanju v nadzornem svetu družbe, ki je v skoraj 80-odstotni lasti države, je Merc sprejel odločitev, da nepreklicno in takoj odstopi kot nadzornik podjetja Elektro Celje. V nadzorni svet družbe je bil imenovan konec avgusta leta 2009, potem ko se je prijavil na javni poziv ministrstva za gospodarstvo k vložitvi prijav za člane nadzornih svetov v elektrodistribucijah in po izvedenem kandidacijskem postopku ter po potrditvi kadrovsko-akreditacijskega sveta o primernosti kandidata. V AUKN so menili, da je Merc v konfliktu interesov, ker je direktor podjetja Bisol. Merc pa je ocenil, da ni bil nikoli v konfliktu interesov in je vedno z dobrimi nameni in znanjem deloval v dobrobit uspešnega poslovanja družbe Elektro Celje.
|
neutral
|
1,504
|
Stečaj Vegrada Vemonta, ki se je začel meseca maja, se zapleta. Računovodske zadeve je namreč prevzela čistilka v podjetju, ki ni pravilno knjižila stroškov za nazaj. V. d. sekretarja velenjske območne organizacije svobodnega sindikata Srečko Čater je povedal, da je računovodske zadeve prevzela čistilka v podjetju, ki ni pravilno knjižila stroškov za nazaj. Zaradi teh nepravilnosti stečajni upravitelj družbe Tomaž Kos ne more pridobiti kakovostnih podatkov, na podlagi katerih bi delavci uveljavljali svoje pravice iz jamstvenega sklada, je dejal Čater. Poudaril je, da so delavci Vegrad Vemonta zadnjo normalno plačo prejeli januarja 2010. Vemontovi delavci na dan, ko so dobili odpovedi. Nekdanji delavci družbe so medtem prejeli potrebne dokumente in se že prijavili na zavod za zaposlovanje. Po zdajšnjih najbolj optimističnih predvidevanjih bodo delavci prva nadomestila za brezposelnost od zavoda dobili 15. julija, izplačila iz jamstvenega sklada pa zaradi napačnega knjiženja še pozneje. Za čimprejšnji začetek stečaja se je zavzemalo 128 delavcev Vemonta, ki so s stavko začeli 28. aprila. Letos so delavci prejeli le 450 evrov akontacije plače za januar, podjetje pa jim dolguje tudi del predlanskega in ves lanski regres, materialne stroške, povezane z delom, prav tako naj ne bi bili poravnani vsi prispevki in davki. Upniki Vemonta pa imajo do vključno 11. avgusta čas, da prijavijo svoje terjatve do podjetja ter ločitvene in izločitvene pravice.
|
negative
|
1,505
|
Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države predlaga zamenjavo predsednika nadzornega sveta NKBM Danila Topleka in članice Alenke Bratušek ter revizijo vodenja posameznih poslov v zadnjih petih letih. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države je na upravo NKBM naslovila zahtevo za dopolnitev dnevnega reda skupščine, sklicane za 22. julij. Agencija predlaga zamenjavo dveh nadzornikov predsednika Danila Topleka in članice Alenke Bratušek. Kot pojasnjujejo na agenciji, odpoklic Topleka in Bratuškove predlagajo zaradi potencialnih konfliktov interesov. Danilo Toplek naj bi bil v konfliktu interesov, ker je v poslovnem odnosu z NKBM kot lastnik oz. solastnik družb, ki poslovno sodelujejo z NKBM kot njeni komitenti. Pri Bratuškovi lahko nastane potencialni konflikt interesa zato, ker je zaposlena na ministrstvu za finance, ki je postavljavec pravno-ekonomskega okvira, v katerem banka posluje, pri Topleku pa zato, ker je v poslovnem odnosu z NKBM kot lastnik oz. solastnik družb, ki poslovno sodelujejo z NKBM kot njeni komitenti. Zaradi omenjenih dejstev se je agencija odločila, da zaradi zagotavljanja neodvisnosti, odgovornosti in gospodarnosti predlaga zamenjave. Za prihodnje štiriletno mandatno obdobje, ki bi se začelo 23. julija, tako agencija v nadzorni svet namesto Topleka in Bratuškove predlaga Davorina Kračuna in Vido Lebar. Revizija nekaterih poslov zadnjih petih let Agencija skupščini NKBM predlaga tudi imenovanje posebnega revizorja zaradi preveritve vodenja posameznih poslov družbe v obdobju zadnjih petih let. Za tak predlog so se odločili zato, ker lahko obstajajo okoliščine, da je prišlo pri sklepanju določenih poslov skupine NKBM do negospodarnih ravnanj, ki naj bi povzročila oškodovanje družbe. Agencija v predlogu sklepa za imenovanje posebnega revizorja navaja tudi seznam konkretnih poslov, ki naj bi bili predmet revizije. Med drugim predlaga revizijo poslov, povezanih z letos izvedeno dokapitalizacijo banke, revizijo vseh poslov med skupino NKBM ter člani nadzornega sveta in z njimi povezanimi osebami ter revizijo vseh poslov v zvezi s srbsko Credy banko in tudi revizijo posojilne dejavnosti NKBM v smislu zavarovanja, kakovosti posojil in nadzora pri njihovem odobravanju. Agencija zahteva posebno revizijo vodenja poslov v obdobju zadnjih petih let, zato ker, kot pojasnjujejo, obstajajo okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati, da je pri dokapitalizaciji NKBM prišlo do določitve prodajne cene delnice, ki je bistveno odstopala od nekaterih cenitev. Prav tako po navedbah agencije obstaja sum, da je prišlo pri sklepanju določenih poslov skupine do negospodarnih ravnanj, ki naj bi povzročila oškodovanje družbe.
|
neutral
|
1,506
|
Bi imeli zemljišče nad Portorožem ali Ankaranom, apartmaje v Kranjski Gori, vilo na Bledu, delež v Aerodromu Portorož ali mogoče v Marini Koper? Istrabenz je iskal nove lastnike za vse to. Iztekel se javni poziv Istrabenza za zbiranje ponudb za nakup nepremičnin, poslovnih deležev in delnic, ki so v lasti družbe. Družba je med drugim prodajala zemljišča v Portorožu in nad Ankaranom, apartmaje v Kranjski Gori, vilo z zemljiščem na Bledu in deleže v drugih družbah, tudi v Aerodromu Portorož. Med drugim so naprodaj vila na Bledu ... V Aerodromu Portorož je Istrabenz prodajal 15,23-odstotni poslovni delež, v Marini Koper 6,04-odstotni delež in v družbi Fiba 0,36-odstotni delež. V družbi Golf Istra je prodajala 60-odstotni delež z možnostjo nakupa dodatnega 20-odstotnega deleža, medtem ko je v podjetju IP Obala prodajala 50-odstotni delež. Istrabenz je iskal kupca tudi za 4000 delnic oz. 10,67 odstotka delnic razreda A sklada Poteza Innovation and Growth, 2000 delnic oz. tri odstotke delnic razreda A sklada Poteza Adriatic Fund, 339 delnic oz. 0,010-odstotni delež Marlesa, 1620 delnic oz. 0,015-odstotni delež Nove Ljubljanske banke in 41.338 delnic družbe Novoles lesna industrija iz Straže, kar predstavlja 5,62-odstotni delež vseh izdanih navadnih delnic in 3,85-odstotni delež v osnovnem kapitalu. ... in zemljišča ob morju. V središču Portoroža naj bi nove lastnike dobile tri parcele, nad Ankaranom, s pogledom na morje, pa osem parcel. V Kranjski Gori so kupca iskali trije apartmaji in na Bledu vila z zemljiščem. Za vse nepremičnine, ki so predmet prodaje, je v zemljiški knjigi zaznamovana skupna hipoteka bank upnic ter isti vrstni red zaznamovanih skupnih hipotek. Prodajalec bo po sklenitvi pogodbe in pred plačilom kupnine poskrbel, da bodo banke izdale in deponirale pri notarju izbrisna dovoljenja.
|
positive
|
1,507
|
Po majskem odpuščanju bodo v novomeškem Revozu zaposlili 300 delavcev, ki bodo imeli delo vsaj do konca leta. Prednost bodo imeli delavci, ki so že delali pri njih. Delavci v Revozu Kot so v začetku maja sporočili iz Revoza, so zaradi težav z oskrbo morali prilagoditi obseg proizvodnje, zaradi česar so konec maja začasno prekinili proizvodnjo v nočni izmeni. Tudi ukrepi, ki jih je Skupina Renault sprejela za omilitev posledic motenj v oskrbi, so v novomeški tovarni vozil omogočali nemoteno obratovanje v dveh izmenah. Danes imajo zadosti informacij glede zanesljivosti oskrbe, da lahko potrdijo vnovičen dvig proizvodnih količin. Polovična nočna izmena bo začela obratovati predvidoma 29. avgusta, zato bodo spet zaposlili okoli 300 sodelavcev. Prednost bodo imeli zaposleni za določen čas, ki so jim konec maja prekinili pogodbo. Povečan obseg proizvodnje bodo lahko obdržali predvidoma do konca leta, ob ugodnem razvoju razmer na tržišču pa tudi kakšen mesec dlje.
|
positive
|
1,508
|
Odstavljena člana uprave Vzajemne Kidrič in Jarc ne vidita tehtnih razlogov za razrešitev. Jarc meni, da si nadzorni svet s to odločitvijo kupuje nekaj časa pri postopku sklica nove skupščine . Dušan Kidrič Nadzorni svet Vzajemne je razrešil predsednika uprave Dušana Kidriča in člana uprave Igorja Jarca, na Kidričevo mesto pa je imenoval Milojko Kolar. Nadzorni svet je o razrešitvi uprave razpravljal že na seji v ponedeljek, a so nadzorniki sejo prekinili zaradi opozoril Agencije za zavarovalni nadzor, da je delovanje nadzornikov nesmiselno in neodgovorno ter da bodo morali prevzeti posledice za svoje ravnanje in odločitve. Nadzorniki so želeli v ponedeljek razrešiti dva člana uprave Igorja Jarca in Milojko Kolar, saj se z njima niso uspeli dogovoriti glede višine plače. Namesto njiju pa bi imenovali Katjo Jelerčič in Ivana Gracarja, ki sta prejšnji teden po štirih mesecih čakanja od Agencije za zavarovalni nadzor dobila dovoljenje za delovanje v upravi zavarovalnice. Poleg tega pa so na dnevni red uvrstili razrešitev Dušana Kidriča z mesta predsednika uprave. Vodenje zavarovalnice naj bi po poročanju medijev prevzela dosedanja članica uprave Milojka Kolar. Predsednik nadzornega sveta Mirko Miklavčič je že v ponedeljek dejal, da želi nadzorni svet delati v korist družbe ter postaviti odgovorno in kompetentno vodstvo za normalno delovanje družbe. Tako Kidrič kot Jarc ostajata na Vzajemni, saj jima to omogočata pogodbi. Foto Blaž Garbajs Razrešitev brez tehtnih razlogov? Kidrič in Jarc ne vidita tehtnih razlogov za današnjo razrešitev. Jarc meni, da si nadzorni svet s to odločitvijo kupuje nekaj časa pri postopku sklica nove skupščine , ta bo namreč zadolžena za imenovanje novih nadzornikov. Kot je danes dejal Kidrič, nadzorni svet z današnjo razrešitvijo ni deloval tako, kot se zanj pričakuje, in sicer v dobro družbe. Po njegovem mnenju namreč za družbo ni dobro menjavati upravo mesec in pol pred konstitutivno sejo novoizvoljene skupščine. S tem upravljanje v družbi zaniha, ne more biti vseh dejanj, ki bi se v tem času morala opraviti, naredijo pa se tudi dodatni stroški, je dejal po seji nadzornega sveta. Konec avgusta bo namreč konstitutivna seja novoizvoljene skupščine, ki se bo začela s postopkom imenovanja novega nadzornega sveta, ki je zadolžen za imenovanje nove uprave. Po pogodbi ima Kidrič v primeru nekrivdne razrešitve zagotovljeno službo na Vzajemni, in sicer na delovnem mestu, ki je primerno njegovi izobrazbi, za kar je upravičen do plače v višini 80 odstotkov sedanje plače. Kot pravi, bo gotovo ostal na Vzajemni vsaj do konstituiranja novega nadzornega sveta, v tem času pa bo koristil dopust. Točne višine odpravnine, do katere je upravičen po pogodbi, ni želel razkriti. Poudarja pa, da do nje ne bi bil upravičen, če bi njegov mandat trajal še nekaj mesecev, torej do imenovanja nove uprave. Kidrič ni želel razkriti, ali se bo ob imenovanju novega nadzornega sveta odločil vnovič potegovati za mesto predsednika uprave. Za sedaj se tudi še ni odločil, ali bo zahteval odpravnino. Glede odnosa med njim in prvim nadzornikom zavarovalnice Mirkom Miklavčičem pravi, da je ego na vsaki strani . Po njegovem mnenju so se z nadzorniki najbolj razhajali v tem, ali lahko članstvo Vzajemne predstavlja katera koli skupina. Menim, da članstvo lahko predstavljajo samo člani, ti pa so iz različnih starostnih skupin, je dejal. Ob tem je dodal, da je sedaj z zakonom onemogočeno, da bi bila v družbi prevladujoča katera koli starostna skupina. Jarc pa se sprašuje, kako to, da je bila dosedanja članica uprave Milojka Kolar danes imenovana za predsednico uprave kljub temu, da je vztrajala na istih plačnih pogojih kot on. Očitno je bila tukaj narejena neka razlika, je dejal. Tako sklepa, da je vzrok za njegovo razrešitev njegova načelnost in tudi profesionalnost , ki se je, kot pravi, pokazala med drugim pri negativnem odzivu na pričakovanje, da bo Vzajemna plačala račun Zveze društev upokojencev Slovenije za 56.000 evrov za organizacijo 16. skupščine Vzajemne. V delovno-pravnem smislu se s to odločitvijo nadzornega sveta njegov status ne spremeni, saj ima veljavno pogodbo o zaposlitvi za pomočnika in ne člana uprave, je pojasnil. Sicer pa pričakuje dobro sodelovanje s Kolarjevo. Meni namreč, da ne bo težav pri sodelovanju tudi z ostalima danes imenovanima članoma uprave Katjo Jelerčič in Ivanom Gracarjem.
|
neutral
|
1,509
|
Nekdanji vodja projekta Teš 6 Bojan Brešar zanika, da bi izginila dokumentacija več kot milijardo evrov vrednega projekta. Revizor naj bi ugotovil, da so bile informacije nepopolne in velikokrat nejasne. Nekdanji vodja projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj Teš 6 Bojan Brešar v celoti zavrača navedbe o izginotju dokumentacije pri več kot milijardo evrov vrednem projektu Teš 6. Brešar pravi, da dokumentacija ni izginila, ampak je revizor ugotovil, da so bile informacije velikokrat nejasne in nepopolne. V izjavi za javnost je Brešar zapisal, da je revizorska hiša PricewaterhouseCoopers, ki je opravila revizijo poslov v Tešu, ugotovila, da so bile informacije, ki sta jih februarja letos podala Teš in Holding Slovenske elektrarne, nepopolne, kar je zahtevalo dodatno obdelavo, da bi se zagotovilo uporabnost v analizah. Glede Teševih dobaviteljev družb Andrejc, Cigrad, DBSS in Kovinarstvo Sovič, o katerih v arhivih družbe po navedbah nekaterih medijev ni bilo mogoče najti nobenih informacij, je Brešar pojasnil, da so revizorji ugotovili, da razpisne dokumentacije in pogodb, vezanih z začetnim imenovanjem omenjenih dobaviteljev, ni bilo mogoče najti v arhivih, ker je bila ta dokumentacija v skoraj vseh primerih starejša od 10 let. Skladno z zakonodajo pa takšno dokumentacijo ni treba hraniti v arhivu. Po trditvah Brešarja je revizor zapisal, da je vseeno imel vpogled v razpisno dokumentacijo za dve pogodbi, ki sta bili dodeljeni družbi Vas leta 2003 in 2010m ter v pogodbo, ki je bila dodeljena podjetju DBSS februarja leta 2002 za vzdrževanje kurilnega sistema. V vseh treh primerih sta izbrana dobavitelja Vas ter DBSS predložila najnižjo ponudbo in izpolnjevala tehnične zahteve Teša , pravi Brešar, ki je projekt Teš 6 vodil do razrešitve konec leta 2010. Opozoril je tudi, da omenjene družbe niso sodelovale v projektu Teš 6.
|
negative
|
1,510
|
Nova uprava Vzajemne bo upravičena do odpravnine v višini šestih plač, če jo bo novi nadzorni svet zamenjal z drugo upravo. Odpravnino lahko zahteva tudi v sredo razrešeni predsednik uprave Dušan Kidrič. Novoimenovana predsednica uprave Vzajemne Milojka Kolar bo prejemala 8000 evrov bruto plače, oba nova člana uprave Katja Jelerčič in Ivan Gracar pa 7500 evrov bruto mesečno. Vsi so bili imenovani za obdobje petih let in so po besedah prvega nadzornika Vzajemne Mirka Miklavčiča v primeru nekrivdne razrešitve upravičeni do šestih mesečnih plač odpravnine. Odpravnina vseh treh skupaj tako znaša blizu 140.000 evrov. Dušan Kidrič Medtem pa v sredo razrešeni predsednik uprave Dušan Kidrič še ne ve, ali bo uveljavljal pravico do odpravnine. Višine slednje sicer noče razkriti, po nekaterih podatkih naj bi znašala 22.000 evrov. Tako bi Vzajemna v prihodnjih mesecih lahko plačala skupaj 160.000 evrov odpravnin štirim razrešenim članom uprave. Če nadzorniki ne bi razrešili Kidriča in bi počakali do ustanovitve novega nadzornega sveta postopek za imenovanje novih nadzornikov bo stekel predvidoma konec avgusta na konstitutivni seji novoizvoljene skupščine Kidrič do odpravnine, kot trdi, ne bi bil upravičen. Na to so nekateri opozarjali že pred samo razrešitvijo Kidričeve uprave. Agencija za zavarovalni nadzor je v ponedeljek zapisala, da je ravnanje nadzornikov Vzajemne pri imenovanju novih članov uprave v luči pravkar zaključenih volitev v skupščino nesmiselno in neodgovorno. Zakon o zavarovalništvu namreč določa, da v roku nadaljnjih treh mesecev novo oblikovana skupščina zastopnikov imenuje nove člane nadzornega sveta, ti pa nove člane uprave. Tako bo imel novoimenovani nadzorni svet pristojnost in dolžnost, da imenuje nove člane uprave, pri čemer pri izbiri nima nobenih omejitev in zato ni dolžan potrditi članov uprave, ki jih je imenoval sedanji nadzorni svet. V skladu z navedenim bo posledice za svoje ravnanje in odločitve moral prevzeti nadzorni svet Vzajemne, so prepričani v agenciji. Foto Blaž Garbajs Miklavčič Vzajemna ne bo izgubila, kvečjemu bo pridobila Vendar pa Miklavčič meni, da Vzajemna s sredinimi razrešitvami in novimi imenovanji dolgoročno v smislu stroška ne bo izgubila, kvečjemu pridobila. Prav tako ne pričakuje zamenjave novoimenovane uprave v prihodnjih mesecih kljub novemu nadzornemu svetu, saj da za to ni razloga. Mislim, da je ta uprava sedaj dosti bolj usposobljena, strokovna, ima vse reference in mislim, da bo dobro vodila Vzajemno, je dejal. Če se kdo odloča, da brez razloga nekoga zamenjuje, mora prevzeti odgovornost za ves strošek, je dodal. Nadzorniki Vzajemne so kot razlog za sredino razrešitev Dušana Kidriča in Igorja Jarca navedli nepripravljenost članov uprave za uskladitev glede plače. Nadzornike je namreč zmotila določba v pogodbah o zaposlitvi članov uprave, da so poleg bruto mesečne plače upravičeni do dodatka na delovno dobo. Kidrič je deloval z nivoja moči, zakonodajalca in regulatorja, da njemu ne more noben nič. To je članstvo zgrozilo in so odhajali k drugim zavarovalnicam. Ta ukrep je potreben za Vzajemno, za utrditev Vzajemne, zaupanja zavarovancev in dolgoročno bodo šle posledice v pozitivno smer. Gre za cel kompleks miselnosti, kdo je kdo, je dejal Miklavčič. Kidriču tudi po odhodu z uprave v primeru nekrivdne razrešitve pripada zaposlitev na Vzajemni, in sicer na položaju, primernem njegovi izobrazbi, za kar bo prejemal 80 odstotkov plače predsednika uprave, kar znaša 6400 evrov bruto mesečno. Po besedah prvega nadzornika pa je v skladu s pogodbo o zaposlitvi Kidrič ob upokojitvi upravičen do dodatnih treh plač. Tako Miklavčič meni, da je Kidričeva pogodba o zaposlitvi nenormalna in je bila za Vzajemno škodljiva, za kar bi bilo po njegovem mnenju treba poiskati odgovorne. Glede imenovanja dosedanje članice uprave Kolarjeve na mesto predsednice uprave pa je prvi nadzornik zavarovalnice dejal, da so zanjo presodili, da ni nobenih razlogov za nezaupanje. Pri vztrajanju nekdanje uprave glede višine plače je namreč Miklavčič dobil občutek, da je Kolarjeva žrtev v trojčku in da je bila le vpeta v skupno igro proti nadzornemu svetu, ne toliko kot kreator, ampak bolj kot sodelavec .
|
negative
|
1,511
|
Telekom Slovenije ni proračunski porabnik, ne prejema nikakršnih državnih subvencij in ne potrebuje dokapitalizacije, so se na izjave finančnega ministra Križaniča odzvali v Telekomu. Iz Telekoma so se odzvali na včerajšnje izjave finančnega ministra Franceta Križaniča, da je glede upravljanja državnega premoženja to letos pod velikim pritiskom, saj da sta dva velika subjekta ustvarila ogromno izgubo Nova Ljubljanska banka in Telekom Slovenije. Od Telekoma Slovenije naj bi letos pričakovali dividende za financiranje proračuna, česar pa sedaj ne bo in to pomeni izpad proračunskih prihodkov. Iz Telekoma Slovenije sporočajo, da je izenačevanje poslovanja NLB in Telekoma povsem neprimerno. Telekom Slovenije ni proračunski porabnik, ne prejema nikakršnih državnih subvencij in ne potrebuje dokapitalizacije. Telekom Slovenije je družba, ki deluje na izjemno konkurenčnem trgu, se ravna po načelih dobrega gospodarja, optimizira in racionalizira, kar se kaže tudi v pravkar zaključenem združevanju Mobitela in Telekoma Slovenije, so zapisali v sporočilu za javnost. Kot še pravijo, so učinki ukrepov te uprave vidni že po prvem trimesečju letos, saj Skupina Telekom Slovenije izkazuje 14,5 milijona evrov čistega dobička. Izkazani poslovni rezultati za lansko leto so posledica prevrednotenja nekaterih naložb doma in v tujini, kar pa ne vpliva na tekoče poslovanje oziroma denarni tok. Telekom Slovenije lastnikom redno zagotavlja dividende in uprava družbe je v skladu z dividendno politiko tudi za letos že predlagala vrednost bruto dividende na delnico. O tem bo odločala skupščina delničarjev 31. avgusta, so še dodali.
|
neutral
|
1,512
|
Okrožno sodišče v Ljubljani je sklenilo, da ni utemeljenega suma, da bi se leta 2005 zgodila zloraba položaja ali pravic pri prodaji 30-odstotnega deleža v Mercatorju. Kad je svoj delež prodal Istrabenzu, Sod pa Pivovarni Laško. Senat ljubljanskih okrožnih sodnikov je v začetku junija sklenil, da utemeljenega suma zlorabe položaja ali pravic pri prodaji 30-odstotnega deleža v Mercatorju leta 2005 ni, je razvidno iz sodbe, ki so jo minuli konec tedna objavile Slovenske novice. Tako naj bi senat 3. junija zavrnil zahtevo za preiskavo zoper nekdanjega šefa Istrabenza Igorja Bavčarja, nekdanjega šefa Pivovarne Laško Boška Šrota, nekdanjega šefa Slovenske odškodninske družbe Sod Marka Pogačnika, nekdanjega šefa Kapitalske družbe Kad Tomaža Toplaka ter družbi Pivovarno Laško in Istrabenz. Kazensko ovadbo je po poročanju časnika podal nekdanji prvi mož Mercatorja in zdajšnji ljubljanski župan Zoran Janković. Kad je avgusta 2005 svoj 16,33-odstotni delež v Mercatorju prodal Istrabenzu, Sod pa svoj 13,74-odstotni delež Pivovarni Laško. Jankovič je nato zahteval, da mu Pivovarna Laško in Istrabenz prodata deleža v Mercatorju, kupljena od Kada in Soda. Jankovič se je za prenos delnic največjega slovenskega trgovca septembra 2005 dogovoril z Bavčarjem in Šrotom, vendar se slednja po mnenju Jankovića nista držala dogovora. Prvostopenjsko sodišče je marca 2008 zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da sta Istrabenz in Pivovarna Laško skladno s septembra 2005 podpisanim dogovorom dolžna prenesti na Jankovića delnice Mercatorja, sodbo sodišča prve stopnje pa je decembra 2008 potrdilo tudi Višje sodišče v Kopru. Janković je odločitev sodišča takrat označil za nepričakovano in nerazumno, obljubil pa je tudi, da bo nadaljeval postopek. Senat ljubljanskih okrožnih sodnikov je Bavčarja, Šrota, Pogačnika, Toplaka, Pivovarno Laško in Istrabenz tako zdaj opral suma zlorabe položaja ali pravic pri prodaji 30-odstotnega deleža v Mercatorju. Kot poročajo Slovenske novice, se preiskovalna sodnica ni strinjala z zahtevo za preiskavo zoper osumljence in je presodila, da ni utemeljenega suma, da bi omenjeni storili očitana kazniva dejanja. Sodišče je ugotovilo tudi, da Janković ni mogel biti zaveden, še piše časnik. Na sodišču vsebine sodbe danes niso komentirali, ker morajo biti v skladu s sodnim redom s sklepom sodišča najprej seznanjene stranke, so pa potrdili, da je tričlanski senat o zahtevi za preiskavo v predmetni zadevi odločil 3. junija. Sklep je bil strankam poslan 24. junija, in ker sodišče še nima potrdila o vročitvi sklepa vsem strankam, njegove vsebine ne morejo razkriti. Ob tem so pojasnili, da imajo vse stranke zoper sklep možnost pritožbe v osmih dneh od prejema pisnega odpravka sklepa. Pritožba je pravočasna, če je oddana zadnji dan pritožbenega roka priporočeno na pošto. O pritožbi odloča Višje sodišče v Ljubljani. Bavčar je danes povedal, da s prodajo 30-odstotnega deleža Mercatorja očitno ni bilo nič narobe. Pričakuje, da bodo vsi, predvsem tisti v politiki, ki so neprestano in vedno znova kar vnaprej obsojali akterje te prodaje, zdaj končno morali utihniti. Janković, eden najvplivnejših ljudi v državi, mestni politik, me je ovadil dvakrat, obakrat je njegovo ovadbo hitro zagrabil isti tožilec Jože Kozina. To zahtevo po preiskavi je sodišče zavrnilo, drugo, kjer je Janković šel zoper mene z neposredno obtožnico, tudi. Tam je vrnjena zadeva v preiskavo. Politično motiviran pregon zoper mene je Janković začel prav zaradi Mercatorja in prepričan sem, da mu tudi tam ne bo uspelo, je še dejal Bavčar. Šrot pa je povedal, da so ves čas trdili, da je Pivovarna Laško delnice Mercatorja kupila zakonito in ekonomsko upravičeno. Po Šrotovi oceni sploh ni šlo za kaznivo dejanje, ki si ga je v bistvu po njegovih besedah izmislil sam Janković. Janković se je v ovadbi zlagal, zato pričakujem, da ga bo tožilec preganjal zaradi krive ovadbe, pravi Šrot. V kabinetu ljubljanskega župana so pojasnili, da Janković sklepa sodišča še ni prejel. O zadevi bo verjetno spregovoril po današnji izredni seji ljubljanskega mestnega sveta.
|
neutral
|
1,513
|
Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bi Grčija, če se želi izogniti bankrotu, potrebovala še 104 milijarde evrov pomoči. Prispevati bi jo morala EU in zasebni upniki. Grški javni dolg naj bi leta 2012 najvišjo raven dosegel pri 172 odstotkov bruto domačega proizvoda BDP, do leta 2020 pa naj bi nato padel na okoli 130 odstotkov BDP, vendar le, če bo Grčija do konca izpeljala svoj ambiciozni program strukturnih in javnofinančnih prilagoditev, ki je pogoj za 110 milijard evrov vredno pomoč držav z evrom in IMF, so sporočili iz IMF. A Grčija vendarle okreva počasneje od pričakovanj. Da bi se izvila iz primeža dolžniške krize, bi tako država potrebovala še 104 milijarde evrov svežega denarja 71 milijard evrov s strani EU in 33 milijard evrov s strani bank in drugih akterjev zasebnega sektorja, ocenjuje IMF. Po ocenah IMF trenutno med vlagatelji vlada prepričanje, da bo grški dolg prestrukturiran. Dokler bo to tveganje obstajalo, vrnitev Grčije na mednarodne finančne trge ne bo mogoče, prav tako pa ne vračilo posojila sklada, še ugotavljajo. Ena od vodilnih bonitetnih agencij Fitch je sicer v sredo zvečer znižala bonitetno oceno Grčije za tri stopnje, iz B+ na CCC. Znižanje bonitetne ocene odraža odsotnost novega kredibilnega programa EU in IMF za Grčijo, ki jo spremljajo zvišana negotovost v zvezi z vlogo zasebnih upnikov v bodočem financiranju ter poslabšanje makroekonomskih napovedi za Grčijo, so zapisali v Fitchu. Grško finančno ministrstvo je v sporočilu za javnost izrazilo presenečenje nad odločitvijo. V skladu z odločitvijo skupine držav z evrom bo nov program začel veljati pred 15. septembrom, ko bo opravljeno novo izplačilo Grčiji, so poudarili. Prav tako so v sklepni fazi pogovori o sodelovanju zasebnega sektorja pri nadaljnji pomoči. Zato je osupljivo, da se je Fitch odločil za spremembo bonitetne ocene, menijo na grškem ministrstvu in zagotavljajo, da znižanje bonitetne ocene ne vpliva na grški bančni sistem . Grški premier prvi, da bodo prihodnji dnevi ključni. Prihodnji dnevi ključni Grški premier George Papandreu je dejal, da bo prihodnjih nekaj dni še posebej ključnih za prihodnost Grčije in območja z evrom. Za nemški časnik Financial Times Deutschland pa je poudaril, da je nujno potrebna hitra odločitev o novi finančni pomoči Grčiji s strani EU in Mednarodnega denarnega sklada IMF. Grški finančni minister Evangelos Venizelos je danes v parlamentu v Atenah zatrdil, da bi bila situacija tudi v primeru, da bi bonitetne hiše Grčiji pripisale selektivni default, obvladljiva. Poudaril je, da ni nevarnosti za bankrot in da je grški bančni sistem varen. Besedne zveze selektivni default v grščino ne gre prevajati populistično in neodgovorno, saj ni nevarnosti za bankrot, je opozoril. Po Venizelosovih besedah Grčija že sodeluje pri pogovorih o zmanjšanju dolžniškega bremena z daljšimi odplačilnimi roki in nižjimi obrestnimi merami na posojila ter z mehanizmom, ki bi Grčiji omogočil, da na sekundarnem trgu odkupi del državnega dolga.
|
negative
|
1,514
|
Novogoriški župan Matej Arčon je pozval prvega nadzornika Hita Gorazda Podbevška k odstopu, saj naj bi obstajal sum, da bi za zasebne interese in koristi lahko zlorabil notranje informacije zaupne narave o Hitu. Novogoriški župan bo, če Podbevšek ne bo sam odstopil z mesta predsednika nadzornega sveta Hita, sam predlagal njegovo razrešitev. O tem je Arčon obvestil tudi Komisijo za preprečevanje korupcije. Žena Gorazda Podbevška Romana Podbevšek je bila namreč do 1. junija direktorica ljubljanske družbe Alea Iacta, ki je konkurenčna novogoriškemu Hitu za gradnjo zabaviščnega centra na lokaciji mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba. Obstaja utemeljen sum, da bi za zasebne interese in koristi lahko zlorabili notranje informacije zaupne narave o delu in poslovanju družbe Hit. Menim, da bi na to okoliščino morali sami opozoriti organ, ki vas je predlagal oziroma imenoval, je Podbevšku v pozivu k odstopu zapisal novogoriški župan Matej Arčon. Kot je danes v Novi Gorici pojasnil Arčon, gre za neposreden konflikt interesov. Po njegovem mnenju je Podbevškova verodostojnost pod velikim vprašajem , čeprav je v družbi Alea Iacta medtem prišlo do zamenjave zakonitega zastopnika. Komisija za preprečevanje korupcije je danes prejela dopis novogoriškega župana, je potrdila pooblaščenka za odnose z javnostmi komisije Polona Osrajnik. Šele po preverjanju prvotne ocene navedb bo komisija sprejela odločitev, ali bo zadevo sprejela v obravnavo ali ne. Alea Iacta pridobila občinsko soglasje za igralniško dejavnost Družba Alea Iacta, katere zakonita zastopnica je bila Romana Podbevšek do 1. junija, je na občini Šempeter - Vrtojba predstavila projekt za gradnjo nakupovalno-zabaviščnega centra na nekdanjem mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba. V sklopu tega kompleksa naj bi bila tudi manjši hotel in igralni salon. Občinski svetniki so na seji prejšnji teden sklenili, da Alea Iacta na tej lokaciji po pridobitvi državne koncesije lahko izvaja igralniško dejavnost. Foto POP TV V neposredni bližini ima nepremičnine tudi novogoriški Hit, ki pripravlja projekt za gradnjo večjega zabaviščno-igralniškega projekta v bližnji prihodnosti. Vodilni v Hitu so zato opozorili, da je soglasje ljubljanski družbi, ki je neposredni konkurent Hitu na omenjeni lokaciji, čudno, saj je šempetrsko-vrtojbenska občina solastnica novogoriške igralniške družbe. Kaj pravi Podbevšek? Predsednik Hitovega nadzornega sveta je pojasnil, da je njegova žena Romana Podbevšek opravljala funkcije zastopnika družb v poslovnem sistemu Sergeja Racmana v mirovanju, kar je del nalog kot vodje pravne službe v sistemu. Namigovanja v pismu in medijih, da naj bi jaz razkrival zaupne podatke glede Hitovega projekta v Vrtojbi družbi Alea Iacta, pa so ne le neprimerne in neresnične, ampak tudi nesmiselne. Takšnih načrtov namreč še danes ne poznam, je še zatrdil Podbevšek. Pri delu v nadzornem svetu Hita zaupnih podatkov nikoli nisem razkrival nikomur. Vselej pa sem ravnal tudi pošteno in skrbno, kar pa žal očitno ni po volji določenih ljudi znotraj in zunaj družbe. O tem ali lahko po pismu Arčona še učinkovito opravljam funkcijo v družbi, bom razmislil v prihodnjih dneh, je še zapisal Podbevšek.
|
negative
|
1,515
|
To ni stavka, to je zbor razočaranih ljudi, je glede zbiranja delavcev pred stavbo podjetja Viator Vektor dejal sindikalist Marko Vučko. Hčerinska družba Logistika se je namreč odločila, da začasno ustavi svoje dejavnosti. Hčerinska družba Skupine Viator Vektor, družba Viator Vektor Logistika, s ponedeljkom začasno ukinja izvajanje logističnih in servisnih storitev. V podjetju pravijo, da ne morejo več zagotavljati njihovega kakovostnega izvajanja. Kot so v Logistiki tudi navedli v sporočilu za javnost, je bila odločitev za začasno ukinitev izvajanja dela težka, saj imajo zasedene vse svoje zmogljivosti in sklenjene pogodbe tako z domačimi kot mednarodnimi kupci. Pred stavbo družbe pa so popoldne zbrali delavci. Sindikalist Marko Vučko je za 24ur.com dejal, da ne gre za stavko, pač pa za zbor razočaranih ljudi. Zbralo se jih je okoli 30, na poti domov pa so tudi vsi vozniki tovornjakov, ki so trenutno še v tujini. Delavce so poslali na prisilni dopust, pri tem pa jim vodstvo ni povedalo, do kdaj bo ta dopust trajal. Vučko je povedal, da je zdaj prioriteta, da prekinejo to kalvarijo. Da bi zdaj mi v nedogled bili doma na prisiljenem dopustu, pač ne gre, je dejal. V podjetju sicer razlagajo, da je bil za večino zaposlenih v vseh treh podjetjih torej v Skupini Viator Vektor in v njenih hčerinskih družbah, to je v Viator Vektor Logistiki in Viator Vektor Storitvah sicer že odrejen dopust, nadaljnji ukrepi pa bodo odvisni od dogovora med bankami . Sindikalist Vučko pa je povedal, da vodstvo še vedno pričakuje, da bi se čarobno v ponedeljek ali torek banke le nekaj odločile, da bodo zagotovile sredstva. Sam pri tem dodaja, da bi bilo najbolje, če bi podjetje razglasilo stečaj in bi bili delavci prerazporejeni na zavode za zaposlovanje. Glede plač, ki so že dlje časa jabolko spora med vodstvom in delavci, v podjetju pravijo, da so zaposleni v vseh treh podjetjih že prejeli izplačano glavnino majske plače in da bodo preostanek dobili prihodnji teden. Sindikalist Vučko pa je dejal, da so še jim vedno dolžni del majske plače, junijskih pa delavci še niso dobili. Sindikat je sicer nameraval sredi junija zaradi zamujanja pri izplačilu plač ter nekaterih predlogov, povezanih z delom, stavkati, a je nato stavko po nekaterih doseženih kompromisnih rešitvah prestavil do 1. septembra. V tem času pričakuje normalizacijo razmer glede bank. Vučko je sicer dodal, da se bodo delavci mogoče pred stavbo spet zbrali v ponedeljek ob 10. uri in od vodstva zahtevali dodatne informacije glede situacije.
|
negative
|
1,516
|
Na stresnih testih bank v EU je padlo osem bank, ena avstrijska, pet španskih in dve grški banki. NKBM je občutno presegla prag za uspešno opravljen stresni test, NLB pa ga je presegla za malenkost. Stresne teste evropskih bank je izvedla Evropska bančna agencija EBA, v teste pa je bilo vključenih 91 bank, ki predstavljajo 65 odstotkov bančnega trga v EU. Banke morajo sicer na testih razpolagati z vsaj petimi odstotki najbolj kakovostnega temeljnega kapitala Core Tier 1, testi pa bodo jasno razkrili tudi izpostavljenost državnim obveznicam in slabim posojilom. Core Tier 1 je bolj restriktiven od količnika temeljnega kapitala Tier 1, ki so ga upoštevali pri lanskih testih. Rezultati in pomanjkljivosti, ki izhajajo iz obremenitvenih testov, bodo po navedbah Banke Slovenije služili izboljšanju trdnosti finančnega sistema. Kot so sporočili iz omenjene agencije, je na stresnih testih padlo osem bank, ena avstrijska, pet španskih in dve grški banki. V stresne teste sta bili vključeni tudi dve slovenski banki, Nova Ljubljanska banka NLB in Nova Kreditna banka Maribor NKBM, obe banki pa sta test prestali. V kolikšni meri sta banki presegli magično mejo? NKBM je občutno presegla prag za uspešno opravljen stresni test, NLB pa ga je presegla za malenkost. Na Banki Slovenije pravijo, da bo NKBM v bodoče še naprej zagotavljala ustrezne ravni kapitala, za NLB pa pravijo, da bo predmet okrepljenega nadzora Banke Slovenije z namenom, da se čim prej zagotovi višja kapitalska ustreznost. Pri obeh bankah so bili upoštevani učinki dokapitalizacije. V primeru NKBM je dokapitalizacija znašala 104 milijone evrov. Če bi bila dokapitalizacija izvedena že v letu 2010, bi konec leta 2010 količnik Core Tier 1 znašal 9,5 odstotka, dejansko pa je znašal 7,4 odstotka. Izračun sicer ne upošteva bodočih mitigacijskih ukrepov, ki jih načrtuje banka. Na NLB opozarjajo na upoštevanje nekaterih podatkov pri interpretaciji Pri testu NLB so upoštevali učinke letošnje dokapitalizacije v višini 250 milijonov evrov. Če bi bila dokapitalizacija izvedena že v letu 2010, bi konec leta 2010 količnik Core Tier 1 znašal 6,8 odstotka, dejansko pa je znašal 5,2 odstotka. Izračun ne upošteva bodočih tako imenovanih mitigacijskih ukrepov npr. zmanjševanje kreditnih tveganj, ki jih načrtuje banka. Kot so sporočili iz NLB, je njihova banka test prestala, saj Core Tier 1 tako po osnovnem kot po neugodnem scenariju presega mejo pet odstotkov. Po uporabi predpostavk po osnovnem scenariju naj bi v letu 2011 količnik Core Tier 1 za NLB na konsolidirani podlagi znašal 6,3 odstotka, v letu 2012 pa 6,7 odstotka. V skladu z neugodnim scenarijem bi količnik Core Tier 1 v letu 2011 znašal 5,5 odstotka in v letu 2012 5,3 odstotka. Ta rezultat upošteva učinke dokapitalizacije NLB v višini 250 mio evrov, ki je bila izvedena pomladi letos, pravijo v banki. Na banki pravijo, da je pri interpretaciji rezultatov treba upoštevati nekatera pomembna dejstva. Rezultati ne ločijo med bankami, ki aktivno sodelujejo v smeri izboljšanja položaja, in tistimi, ki tovrstnih aktivnosti ne izvajajo Prvo je, da je bil obremenitveni test izveden po enotni metodologiji, da bi bila možna čim večja primerljivost rezultatov. Tak pristop zahteva številne poenostavitve in predpostavke, med katerimi je pomembna predvsem predpostavka statične bilance stanja 31. 12. 2010. Tak pristop z izjemo dokapitalizacije NLB, izvedene marca letos, ne dovoljuje upoštevanja ukrepov za izboljšanje kapitalske pozicije banke npr. programa dezinvestiranja banke, ki je v teku, pravijo na NLB. Dodajajo, da rezultati ne razlikujejo med bankami, ki aktivno delujejo v smeri izboljšanja položaja in so v letošnjem letu izvedle še dodatne ukrepe, ki pozitivno vplivajo na kapital, in tistimi, ki tovrstnih aktivnosti ne izvajajo. Poenostavitve vodijo do manj ugodnih rezultatov Poenostavitve, ki so posledica prilagajanja metodologije, po besedah predstavnikov NLB privedejo do tega, da so rezultati za banke, ki so imele ob koncu leta 2010 visok nivo oblikovanih slabitev in rezervacij za kreditna tveganja, manj ugodni. Tako so v bistveno slabšem položaju kot tiste, ki so jih naredile manj . Ker visok nivo oblikovanih slabitev in rezervacij NLB predstavlja močan amortizer za prihodnja negativna dogajanja, je to za banko dejansko pozitivno, dodajajo na NLB. To so hipotetični scenariji Pri tem so iz NLB sporočili še, da rezultati obremenitvenega testiranja ne predstavljajo napovedi pričakovanih rezultatov, saj so to hipotetični scenariji z vključenimi ekstremnimi predpostavkami, ki se kot take najverjetneje ne bodo uresničile. Božo Jašovič Foto 24ur.com Jašovič Takšne rezultate stresnega testa smo pričakovali Predsednik uprave NLB Božo Jašovič je v prvem odzivu na rezultate stresnih testov dejal, da so takšen rezultat pričakovali. Pri tem je dodal, da se bodo za dolgoročno stabilnost banke morali kapitalsko okrepiti. To naj bi dosegli z 250-milijonsko dokapitalizacijo. Z omenjeno dokapitalizacijo bi predvidoma prišli na Core Tier 1 kapital približno 9,5 odstotka, je pojasnil Jašovič. Ta hip v banki sicer še nimajo natančne razvrstitve, kje bi bili s tem kapitalom razvrščeni na lestvici, a je treba gledati dolgoročno , je dejal. Mi ne računamo samo na to dokapitalizacijo, računamo tudi na vse ukrepe, ki jih moramo v skladu s strategijo izvesti, in ti ukrepi bodo še dodatno dolgoročno prispevali k povišanju tega količnika. V banki pričakujejo, da bodo lastniki dosegli dogovor, kako pravzaprav lahko zagotovijo kapital. Če tak dogovor ne bi bil mogoč, potem je alternativa, da gremo na skupščino delničarjev in predlagamo dokapitalizacijo banke na kapitalskem trgu, je povedal. Sicer pa Jašovič stresne teste bolj kot relevantno informacijo za investitorje ocenjuje kot pomembno oceno za splošno zaupanje v banke in bančni sistem, zato so ti testi bolj namenjeni širši, nepoučeni javnosti, zato da bi gradili zaupanje v trdnost in odpornost bančnega sistema , saj investitorji ponavadi dobro vedo, kakšen je položaj v banki.
|
neutral
|
1,517
|
Ali lahko težave Grčije, Portugalske in še katere od evropskih držav zlomijo evro? Kaj bi to pomenilo za naše prihranke? Ekonomisti in politiki nas mirijo, da je to zgolj najbolj črn scenarij te krize.
|
negative
|
1,518
|
Dajmo javnost zraven in se pokoljimo do konca, je na protestu dejal eden od delavcev. Njegov odziv je bil na prošnjo vodstva, da bi se o hišnih zadevah v Viator & Vektorju pogovarjali brez novinarjev . Pred Viator & Vektorjem je bil protestni zbor okoli 150 razočaranih delavcev, ki so od uprave zahtevali pojasnila zaradi začasne ukinitve izvajanja logističnih in servisnih storitev. Okoli 300 zaposlenih v Viator & Vektor Logistika je namreč na prisilnem dopustu, od maja niso dobili v celoti izplačanih plač. Zahtevali so pojasnilo, kdaj bodo dobili zaostale plače za maj in junij, zakaj podjetje stoji in ali se bliža stečaj. Direktor podjetja Bojan Novak in lastnik Viator & Vektorja Zdenko Pavček sta jeznim delavcem povedala, da čakajo na odgovor šestih slovenskih bank glede sedmih milijonov obratnih sredstev, za katere so zaprosili, da lahko znova zaženejo proizvodnjo, o čemer naj bi banke odločile do konca tedna. Potem ko je lastnik Pavček nekako priznal en kup nesrečnih potez , mu je en od jeznih delavcev zabrusil Jaz mislim, da če bi vi prijeli koprivo, da bi se posušila. Bi se enostavno posušila, je dejal. Njegova izjava naletela na vsesplošno odobravanje. Če se bodo z bankami kar koli dogovorili, nas bodo do petka obvestili o nadaljnjih ukrepih. /.../ Če do petka ne bomo prejeli plač oziroma jih vodstvo družbe ne bo obvestilo o pogajanjih z bankami, potem bomo v sindikatu sprejel nadaljnje ukrepe. Sindikalist Marko Vučko Po besedah predsednika Sindikata prometa in zvez Viator & Vektorja Marka Vučka so delavci razočarani in že težko pričakujejo pozitivno rešitev . Po njihovem prepričanju bi bilo najbolje, da jim vodstvo poplača terjatve in jih potem glede stečaja napotijo na zavod za zaposlovanje, je dodal. Napovedal je nadaljnje ukrepe, če jim do petka ne izplačajo plač in jih ne obvestijo o pogajanjih z bankami. Bodo plače v celoti izplačali ta teden? Iz hčerinske družbe Skupine Viator & Vektor, Viator & Vektor Logistika, so v petek sporočili, da so ustavili tovorni promet, ker ne morejo več zagotavljati kakovostnega izvajanja . Po njihovih besedah je bila odločitev za začasno ukinitev izvajanja dela težka, saj imajo zasedene vse svoje zmogljivosti in sklenjene pogodbe tako z domačimi kot mednarodnimi kupci. Hkrati so v družbi pojasnili, da so zaposleni v Skupini Viator & Vektor in v njenih hčerinskih družbah, to je v Viator & Vektor Logistiki in Viator & Vektor Storitvah, prejeli izplačano glavnino majske plače in da bodo preostanek dobili prihodnji teden. Za večino zaposlenih v vseh treh podjetjih je bil sicer že odrejen dopust, nadaljnji ukrepi pa bodo odvisni od dogovora med bankami . V Gorenju, Revozu, Krki in Leku so poiskali druge prevoze Nekatera podjetja so že poiskala druga avtoprevozniška podjetja, med njimi Gorenje, Lek in Revoz. Po besedah direktorja oskrbe v Leku Roberta Ljolja je Viator & Vektor eden izmed izbranih dobaviteljev logističnih storitev, ki jih najemajo. Zaradi večje fleksibilnosti smo že v preteklosti za isto vrsto storitev razvili in uvedli sodelovanje z več dobavitelji. Tako se za posamezno izvedbo posla oziroma transporta odločamo dinamično in sprotno izbiramo izvajalce. Po objavi o umiku s trga s strani Viator & Vektorja smo zato naše poslovanje brez večjih težav preusmerili k drugim izbranim dobaviteljem, je sporočil. Odločitev Viator & Vektorja jim ni povzročila dodatnih stroškov oziroma pomembnih težav, njihovo nadaljnje sodelovanje pa bo odvisno od njihove sposobnosti za izvajanje storitev, ki jih ocenjujejo pri vseh dobaviteljih, in seveda od konkurenčnosti drugih pogojev sodelovanja. V družbi Skupina Viator & Vektor ter hčerinskih družbah Viator & Vektor Logistika in Viator & Vektor Storitve je zaposlenih okoli 600 delavcev. V Gorenju so pojasnili, da imajo razpršeno strukturo logističnih partnerjev in Viator & Vektor v strukturi prevozov predstavlja manj kot pet odstotkov vseh prevozov. Prevoze, ki jih omenjena družba ne more opraviti, bomo nadomestili s prevozi iz drugih virov. Posebnih težav zaradi situacije v družbi Viator & Vektor tako ne pričakujemo, so dodali. V Revozu v zadnjem obdobju z Viator & Vektorjem skorajda ne sodelujejo več. Ostalo je nekaj minimalnega prevozov, ki pa jih nadzorujemo, so zatrdili. V Krki imajo lasten vozni park, del prevozov pa naročajo tudi pri pogodbenih partnerjih. Viator & Vektor je majhen partner, zato prenehanje sodelovanja z njimi zaradi zaustavitve poslovanja za nas ne bo predstavljalo nobene težave, so poudarili. Prestavili so stavko Večina tovornjakov je v bazi. Sindikat delavcev prometa in zvez v Skupini Viator & Vektor ter hčerinskih družbah Logistika in Storitve je sicer nameraval stavkati sredi junija zaradi zamujanja pri izplačilu plač ter nekaterih predlogov, povezanih z delom, a je nato stavko po nekaterih doseženih kompromisnih rešitvah prestavil do 1. septembra. V tem času je pričakoval normalizacijo razmer glede bank. V skupini Viator & Vektor ter hčerinskih družbah Viator & Vektor Logistika in Viator & Vektor Storitve je zaposlenih okoli 600 delavcev. Znano je, da so razmere v skupini Viator & Vektor nestabilne. Z Ajpesa je razvidno, da je na tekočih računih Skupine Viator & Vektor evidentirano pomanjkanje sredstev na računu imetnika za poplačilo njegove obveznosti . Na težave kaže tudi dejstvo, da je bilo po le nekaj tednih vodenja skupine sporazumno prekinjeno delovno razmerje z Bogdanom Topičem, ki je bil od 7. aprila glavni izvršni direktor. Viator & Vektor se z bankami upnicami že nekaj mesecev dogovarja o reprogramiranju posojil in rešitvi družbe pred propadom.
|
negative
|
1,519
|
Na Zavodu za zaposlovanje se je od 8. do 15. julija prijavilo 588 nekdanjih delavcev podjetja SCT v stečaju, ki bodo prvo denarno nadomestilo prejeli 12. avgusta. Po stečaju SCT je odpoved zaposlitve 21. in 22. junija dobilo 740 delavcev, rok za prijavo na Zavod za zaposlovanje pa je 30 dni, torej do 21. in 22. julija. Zavod za delavce organizira srečanja z delodajalci, ki zaposlujejo delavce s tovrstnimi poklici, in jih napotuje na prosta delovna mesta v gradbeništvu. Večina od 588 delavcev se je na zavodu prijavila prejšnji teden v zanje posebej organiziranih terminih. Število prijavljenih še ni dokončno, saj je rok za prijavo 30 dni od prenehanja obveznega zavarovanja delavci so odpovedi delovnega razmerja prejeli 21. in 22. junija. Delavci SCT so konec junija dobili odpovedi. Med prijavljenimi delavci je 370 državljanov Slovenije. 167 je državljanov BiH, med katerimi jih ima 12 začasno prebivališče, tako da jim bo pravica do denarnega nadomestila mirovala do ratifikacije sporazuma o socialnem zavarovanju v BiH. 43 delavcev je državljanov Hrvaške, preostali pa so državljani Srbije, Črne gore, Kosova in Bolgarije. Delavci imajo večinoma poklicno izobrazbo in so v povprečju stari od 40 do 55 let. Na zavodu prijavljeni nekdanji delavci SCT bodo prvo denarno nadomestilo za julij prejeli 12. avgusta. Prve tri mesece bo višina nadomestila 80 odstotkov osnove povprečna mesečna plača, prejeta v obdobju osmih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti, v naslednjih mesecih pa 60 odstotkov osnove. Delavci bodo nadomestilo glede na dobo zaposlitve prejemali od treh do 25 mesecev. Okoli 70 prostih delovnih mest Prijavljeni delavci so se prejšnji teden srečali s sedmimi delodajalci, ki bodo zaposlovali zidarje, fasaderje, izvajalce suhomontažne gradnje, varilce, ključavničarje ter delavce v avtomobilski proizvodnji. Gre za okoli 70 prostih delovnih mest. Srečanja delavcev z delodajalci s področja gradbeništva se bodo nadaljevala vse poletje, ker je tudi dela na tem področju v tem času največ, pravijo na zavodu. Na zavodu ugotavljajo, da se je letos povpraševanje po delavcih najbolj povečalo prav v gradbeništvu za 45,5 odstotka, delodajalci iz panoge so letos prijavili 17.407 prostih delovnih mest. Junija so delodajalci s področja gradbeništva prijavili 3147 prostih delovnih mest, kar je 37,1 odstotka več kot junija lani. Trenutno je največje povpraševanje po zidarjih, tesarjih, fasaderjih in delavcih za preprosta dela pri visokih gradnjah.
|
neutral
|
1,520
|
Zaradi blokiranih računov Casino Portorož do ponedeljka ni v celoti poravnal svojih obveznosti do zaposlenih. V upravi so zagotovili, da bodo poskusili plače nakazati čimprej. Casino Portorož Casino Portorož, ki se sooča s slabimi poslovnimi rezultati, ni v celoti poravnal obveznosti do zaposlenih, zato so ti začeli s pripravami na stavko, je povedal predsednik lipiške enote casinoja Mirjan Ražman. Ražman je dejal, da se zaveda težkega položaja podjetja, vendar je po njegovem ključna vloga državnih lastnikov, zlasti Kapitalske družbe Kad, ki so na majski skupščini zavrnili predlog dokapitalizacije. Takšen odnos je zanj toliko bolj nerazumljiv, ker po njegovih informacijah obstaja več interesentov, ki bi bili pripravljeni lastniško vstopiti v igralnico. Ražmanu pa se ne zdi smiselno, da bi s stavko počakali na razgrnitev načrta finančnega prestrukturiranja, ki ga pripravlja nova uprava pod vodstvom Andreja Bošnjaka. Kot pravi, so se uprave v zadnjih letih pogosto menjale, od leta 2003 bo to denimo že osmi finančni načrt za reševanje podjetja. Vsi dosedanji načrti pa so pomenili v glavnem pristanek zaposlenih na znižanje plač, dodaja. Glede na izkušnje z novo upravo pa tudi zdaj česa drugega kot predloga znižanja plač in odpuščanj niti ne pričakuje. Če bo do stavke prišlo, se bodo zaposleni sicer sklicevali na poseben člen kolektivne pogodbe za gostinstvo, ki določa, da so stavke plačane, je med drugim napovedal Ražman. Po pisanju današnje izdaje časnika Primorske novice je Casino zaposlenim v ponedeljek izplačal le polovične plače, in sicer ker je davčna uprava družbi prejšnji teden blokirala račun zaradi neplačanih obveznosti. So pa v družbi ob tem napovedali, da si bodo prizadevali preostanek plač čim prej izplačati. V petek bo sicer seja nadzornega sveta Casinoja, na katerem bodo po navedbah časnika razpravljali o programu finančnega prestrukturiranja, ki naj bi neuradno predvidel tudi odpuščanja. Predsednik uprave družbe Andrej Bošnjak je sicer že junija dejal, da te možnosti ne izključuje.
|
negative
|
1,521
|
Sindikati so za jesen napovedali množičen shod v Mariboru, k temu pa so jih prisilile nevzdržne razmere v štajerskem gospodarstvu. Če bo šlo tako naprej, bo Maribor grobišče gospodarstva, pravijo. ZSSS za jesen napoveduje velik shod v Mariboru. Zaradi nevzdržnih razmer v štajerskem gospodarstvu so v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS za jesen napovedali množičen shod v Mariboru. Pripravljamo zadevo, ki mora biti odmevna, ker če se bo tako nadaljevalo kot doslej, bo Maribor resnično grobišče gospodarstva, je danes povedal sekretar podravskega sindikata SKEI Martin Dular. Predstavniki štajerske organizacije Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije SKEI so na današnji novinarski konferenci v Mariboru podrobno predstavili razmere v mariborskih podjetjih Karoserije, kjer delavci zaradi neizplačanih dohodkov že več dni stavkajo, ter Montavar Metalna Nova, ki je v likvidaciji. Dotaknili so se tudi Almonta iz Slovenske Bistrice, ki mu prav tako grozi stečaj. Ker država ne funkcionira, menedžerji in delodajalci počnejo praktično, kar si zaželijo, inšpekcijske službe pa odreagirajo premalo ali pa imajo celo roke zavezane, je dejal Dular. Pojasnil je, da so se že večkrat obrnili na pristojne lokalne in državne službe, med drugim tudi na Ministrstvu za finance, naj pomagajo štajerskim podjetjem in delavcem, a so naleteli na gluha ušesa, zato jim ne preostane drugega, kot da na nevzdržne razmere opozorijo z javnim protestom. Po njegovih besedah bodo za to angažirali celotno ZSSS. V jesenskih mesecih se mora v Mariboru nekaj zgoditi, saj tako ne gre naprej, je dodal predsednik regijske organizacije SKEI Branko Medik. Kot je dejal, podjetja propadajo drugo za drugim, velikokrat tudi zaradi neplačanih opravljenih storitev s strani države, nova pa se le stežka odpirajo, čeprav Maribor ima potencial . V sindikatu opozarjajo, da se delavci v podjetjih, ko se ta znajdejo v težavah, premalo zavedajo svojih pravic, kar delodajalci s pridom izkoriščajo. Takšen primer so Karoserije, kjer se lastnik Franc Unuk po besedah Dularja izživlja nad delavci. Če imamo takšne delodajalce, je bolje, da jih nimamo. Naj zaprejo svoja podjetja in pustijo trg odprt za bolj sposobne, je prepričan sekretar SKEI za kolektivne pogodbe in plačni sistem Bogdan Ivanovič.
|
negative
|
1,522
|
V črnomaljskem podjetju bodo začeli odpuščati septembra, do julija prihodnjega leta naj bi odpustili 440 delavcev. Nemški lastniki so sicer sprva napovedovali, da jih bo brez dela ostalo 650. V črnomaljskem Secopu so se, potem ko je uprava v začetku aprila sporočila, da nameravajo nemški lastniki odpustiti približno 650 delavcev in njegovo proizvodnjo preseliti na Slovaško, končala večmesečna pogajanja s sindikatom. Sindikalisti so se z upravo dogovorili, da bodo namesto 650 najavljenih odpustili 440 delavcev. Kot je povedal glavni Secopov sindikalist Zdravko Bahor, naj bi odpuščati začeli konec septembra, zaključili pa naj bi konec junija prihodnje leto. V Črnomlju bodo konec avgusta začeli demontažo prve Secopove proizvodnje linije in njeno selitev na Slovaško, je pojasnil. Uprava bo presežne delavce o prekinitvi delovnega razmerja obvestila v naslednjih dneh. V Secopu bo brez dela ostalo 440 delavcev. Po Bahorjevih besedah so z upravo Secopa podpisali dogovor, po katerem naj bi konec septembra odpustili prvih 51 Secopovih delavcev, med njimi bo 40 zaposlenih, ki so se sami javili. Konec decembra bodo nato odpustili novih 164, konec marca prihodnje leto naslednjih 168 in konec junija prihodnje leto še zadnjih 57 delavcev, je navedel. Gre za 220 delavcev manj, kot so v podjetju prvotno načrtovali. Zaposleni, ki bodo ostali približno polovica sedaj zaposlenih, bodo v Črnomlju izdelovali komponente za tovarno v slovaških Zlatih Moravicah, saj na bi tam potrebovali za 3,2 milijona evrov. Omenjeni program odpuščanj naj bi predvidoma zaključili junija prihodnje leto, potem bo vse odvisno od podpisa novih programov ali morebitnega novega naložbenika, ki ga v Secopu ravno tako kot novega direktorja še iščejo, je pojasnil Bahor. Sindikat in uprava sta se v zaključnem delu pogajanj dogovorila tudi, da bodo Secopovi delavci do konca prihodnjega leta ohranili v prvem delu pogajanj dogovorjeni motivacijski dodatek pri plači. Uprava se je še zavezala, da bo pri vseh naslednjih potezah v podjetju sodeloval tudi sindikat, je še povedal Bahor. Da bodo odpustili 440 delavcev, so potrdili tudi v Secopu. Kot so sporočili, Secop združuje montažne linije kompresorjev na Slovaškem, vzporedno pa tovarno v Črnomlju razvija v dobavitelja motorjev in komponent ter išče strateškega partnerja. Z navedenim bodo ustvarili najboljšo možno rešitev za zaposlene v Sloveniji, prepričani pa so, da je uspešna izvedba programa odpuščanja izredno pomembna za izboljšanje položaja skupine Secop na trgu in s tem tudi za črnomaljske delavce, so še sporočili iz uprave.
|
negative
|
1,523
|
Delavci Konstruktorja, ki še vedno čakajo na izplačilo majske in junijske plače, regresa za letni dopust ter prispevkov od aprila, so tudi danes zaman čakali na obljubljeno plačo. Kljub drugačnim obljubam delavci mariborskega gradbenega podjetja Konstruktor VGR, ki zaradi izostalih dveh plač že več kot dva tedna stavkajo, danes niso dobili izplačane vsaj ene plače. Slednje jim je v sredo obljubil novi direktor Samo Majcenovič, ki je na današnji skupščini podjetja tudi uradno prevzel vodenje podjetja. Na skupščini sem podal odstopno izjavo. Odstopil sem iz čisto osebnih razlogov, ker nisem uspel pripraviti načrta finančne sanacije podjetja, kot je bilo zastavljeno v prvotnih izhodiščih, je v izjavi za medije po zaključku skupščine povedal dosedanji direktor družb Konstruktor VGR in Konstruktor Invest Marko Plečko, ki podjetji zapušča po mesecu dni vodenja. Skupščina je za novega direktorja imenovala Sama Majcenoviča, ki je bil v sanacijo družbe vključen že vzporedno z mano kot predstavnik lastnikov, je dodal Plečko. Drugih udeležencev skupščine, ki je potekala na neznani lokaciji, danes ni bilo mogoče dobiti. Plečko podrobnosti svojega neuspešnega reševanja Konstruktorja ni želel razkriti. Dejal je le, da je prišlo do razhajanj med prvotno zastavljenimi izhodišči in stanjem, ki je danes . V tem mesecu se je zgodilo toliko novih stvari in novih dejstev, zaradi česar nisem mogel uresničiti svoje vizije, je dodal in potrdil, da je bilo izhodišče njegovega načrta za rešitev podjetja dokapitalizacija, ki pa ni uspela. Prav tako ni želel komentirati načrtov novega direktorja. Majcenovič se je stavkajočim delavcem predstavil kot novi direktor že v sredo in takrat povedal, da je treba vztrajati pri prisilni poravnavi in tako ohraniti podjetje. V sindikatu so po drugi strani prepričani, da je treba čim prej razglasiti stečaj podjetja in tako rešiti negotov položaj delavcev. Konstruktor, ki zaposluje 270 ljudi, ima že nekaj časa blokirane račune in je na začetku tega meseca vložil predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave, ki ga mora do 2. avgusta še dopolniti. Na današnji skupščini Konstruktorja naj bi ponovno govorili tudi o možnostih za dokapitalizacijo podjetja. A so po Plečkovih besedah obravnavali le načrt finančnega prestrukturiranja, s katerim nameravajo dopolniti predlog za prisilno poravnavo. Niso pa se izrekli o njem, saj načrt še naj ne bi bil končan. Podjetje delavcem dolguje majsko in junijsko plačo, regres za letni dopust in prispevke od aprila naprej, zato so ti 13. julija začeli stavkati. Majcenovič je v sredo izrazil prepričanje, da je iz neplačanih terjatev in zalog mogoče do konca tega tedna pridobiti denar za izostale plače. Danes naj bi bila izplačana vsaj prva plača, a se to za zdaj še ni zgodilo. Do 11. ure, ko sem bil še direktor, plače niso bile izplačane, saj ni bilo denarja, je novinarjem povedal Plečko. Da delavci danes niso prejeli nobenih izplačil, je potrdila tudi sekretarka podravskega sindikata delavcev gradbenih dejavnosti ZSSS Breda Črnčec.
|
negative
|
1,524
|
Skupščina Pivovarne Laško je dala soglasje upravi družbe za prodajo Fructala srbskemu Nectarju in za sklenitev mandatne pogodbe za izbiro svetovalca pri prodaji večinskega deleža Mercatorja. Skupščina Pivovarne Laško je podprla prodajo Fructala. Skupščina Pivovarne Laško je danes na izredni seji, na kateri je bilo navzočih 65,39 odstotka delničarjev z glasovalno pravico, dala soglasje upravi družbe za prodajo Fructala srbskemu Nectarju in za sklenitev mandatne pogodbe za izbiro svetovalca pri skupni prodaji večinskega deleža Mercatorja. Medtem ko je uprava pivovarne skupščini predlagala le izdajo soglasja za izvajanje poslov izven rednega delovanja, kar v času prevzemih postopkov sicer narekuje zakon o prevzemih, je ta predlog članica uprave Pivovarne Laško Mirjam Hočevar kot delničarka v danes podanem nasprotnem predlogu opredelila s konkretnimi naložbami, zato so delničarji podprli njen predlog. Skupščina zato o predlogu Hypo Alpe Adria banke, da se soglasje uprave časovno in vsebinsko omeji na prodajo določenih finančnih naložb, ni glasovala. Predlog o soglasju Pivovarni Union za prodajo Fructala ter družbam Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska za sklenitev mandatne pogodbe za izbiro svetovalca pri prodaji Mercatorja so podprli vsi navzoči delničarji. Za izglasovanje sklepa je bila sicer potrebna tričetrtinska večina glasov. Na podlagi pridobljenega soglasja bo tako Pivovarna Union, ki sodi v skupino Pivovarne Laško, lahko proda svoj 93,73-odstotni delež v ajdovskem Fructalu srbskemu Nectarju, s katerim je v ponedeljek že sklenila pogodbo o prodaji, s prodajo pa je že soglašal tudi nadzorni svet Pivovarne Union. Kot je na novinarski konferenci po skupščini povedal predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko, bodo Nectar še danes obvestili o sklepu skupščine. Zorko pričakuje, da bo Nectar kmalu začel s postopki pridobivanja ustreznih soglasij za nakup Fructala, ki naj bi bil izvršen do konca novembra. S prodajo Fructala bo Pivovarna Union iztržila 35,3 milijona evrov, Nectar pa bo prevzel tudi dolgove ajdovske družbe. Pivovarna Laško se bo tako s prodajo pri bankah razdolžila za 48 milijonov evrov. Zorko pričakuje, da bodo kupnino od prodaje Fructala prejeli do konca leta. Družbe iz skupine Pivovarna Laško Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska bodo skladno s soglasjem skupščine lahko tudi sklenile mandatno pogodbo s svetovalcem v skladu s sporazumom o skupni prodaji Mercatorja. Laško, ki ima v lasti 23,34-odstotni delež Mercatorja, je namreč sredi junija pristopilo k skupni prodaji več kot polovičnega deleža največjega slovenskega trgovca. Izbrani svetovalec je ING banka iz Londona, Pivovarna Laško pa bo še danes, ko se izteče rok za podpis, podpisala mandatno pogodbo za izbiro svetovalca. Kot je na skupščini poudaril Zorko, soglasje za podpis mandatne pogodbe za izbiro svetovalca pri skupni prodaji večinskega deleža Mercatorja še ne pomeni zelene luči za prodajo deleža Laščanov v trgovcu. Če bo do prodaje Mercatorja dejansko prišlo, bodo o tem namreč znova odločali lastniki pivovarne. Ob tem prvi mož Laškega ni želel napovedovati, kakšna bo časovnica postopkov. Zorko je sicer zagotovil, da si bodo pri prodaji Mercatorja prizadevali doseči maksimalno možno ceno. Na skupščini je predstavnik družbe NFD Dejan Rajban vodstvo Laškega pozval, da se pri postopku prodaje Mercatorja obnaša odgovorno in resno obravnava samo tiste ponudbe, ki bodo predvidevale višjo ceno kot v dosedanjih postopkih prodaje, ko je poskušala pivovarna Mercator prodati samostojno. Po Zorkovih besedah je uprava Pivovarne Laško danes pred lastnike prišla le s postopki, ki jih je že začela. Glede prodaje ostalih naložb pa bodo počakali na končanje postopka o prevzemu pivovarne. Prodaji Dela in Večera trenutno mirujeta, je še povedal prvi mož laške pivovarne. Uprava Pivovarne Laško je morala dobiti soglasje lastnikov za izvajanje poslov izven rednega delovanja skladno z zakonom o prevzemih, ta namreč tako soglasje predvideva v času prevzemnih postopkov in Laško je trenutno v takem postopku. Družba KS Naložbe je 8. julija objavila namero za prevzem Pivovarne Laško, po napovedih pa naj bi do 6. avgusta objavila tudi ponudbo za prevzem. Zorko pričakuje, da bo tako že prihodnji teden jasno, kaj se bo dogajalo z namero KS Naložb in takrat bodo v Pivovarni Laško lahko ocenjevali vsebino dejanja KS Naložb.
|
neutral
|
1,525
|
Delavci Konstruktorja kljub zagotovilom še vedno niso dobili plač. Direktor naj bi vztrajal pri prisilni poravnavi. Predlog naj bi dopolnil šele do 15. avgusta. Po oceni sindikalista do takrat delavci še ne bodo dobili izplačil. Delavci mariborskega gradbenega podjetja Konstruktor VGR, ki zaradi manjkajočih dveh plač že skoraj tri tedne stavkajo, so se danes ponovno zbrali pred sedežem podjetja v Mariboru. Pričakovali so pojasnilo novega direktorja Sama Majcenoviča, zakaj kljub njegovim zagotovilom v petek ni bila izplačana vsaj ena plača, a ta se pred delavci ni pojavil. Konstruktor VGR ima za okoli 49 milijonov evrov dolgov do bank ter za okoli 20 milijonov evrov dolgov do dobaviteljev in podizvajalcev. Trenutno ima odprtih okoli dvajset gradbišč, pri čemer je največji projekt gradnja 30 milijonov vrednega trgovskega centra Mercator v Mariboru. Po besedah sindikalnega predstavnika Mladena Kutnjaka je Majcenovič, ki je položaj direktorja Konstruktorja uradno prevzel v petek, na poti v Ljubljano , kjer naj bi poskušal pridobiti denar za poplačilo delavcev. Prav tako naj bi delal na dopolnitvi predloga za uvedbo postopka prisilne poravnave. Ta predlog je podjetje vložilo na sodišče na začetku julija, a ga mora še dopolniti, med drugim s poročilom o finančnem položaju in poslovanju ter z načrtom finančnega prestrukturiranja. Kot skrajni rok za dopolnitev je prejšnji direktor Marko Plečko navajal 2. avgust, a po navedbah, ki jih je od novega vodstva dobil Kutnjak, naj bi imeli čas za to še do konca tega tedna. Kar pomeni, da naj bi se okvirno do 15. avgusta zadeva zaključila. To pomeni, da če prisilka ne bo šla skozi, sodišče avtomatsko vloži predlog za stečaj, je delavcem na današnjem shodu povedal Kutnjak. To je informacija, ki sem jo dobil od novega direktorja. Na nas vseh je, ali verjamemo ali ne verjamemo. Mislim pa, da nihče več ne verjame, je dodal. Po ocenah Kutnjaka do 15. avgusta ni veliko upanja, da bi delavci dobili kakšna izplačila, saj ima podjetje blokirane račune. Podjetje, ki zaposluje 270 ljudi, delavcem dolguje majsko in junijsko plačo, regres za letni dopust in prispevke od aprila, zato so ti 13. julija začeli stavkati. Novi direktor Majcenovič je delavcem sredi prejšnjega tedna obljubil, da bodo 29. julija dobili vsaj eno od manjkajočih plač. A to se ni zgodilo. Zakaj ne, delavcem nihče ni pojasnil. Stavka se bo medtem nadaljevala. Naslednji shod delavcev pred sedežem Konstruktorja je napovedan za petek ob 8. uri.
|
negative
|
1,526
|
Uprava Luke in žerjavisti so nekoliko zbližali stališča glede nekaterih zahtev. Prvi mož Luke Veselko je stopil pred pogodbene delavce in jim obljubil, da bo bdel nad iskanjem rešitve zanje. Predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko Uprava Luke Koper in stavkovni odbor sindikata žerjavistov sta sklenila današnja pogajanja. Stališča so po besedah sindikalista Mladena Jovičiča zbližali glede nekaterih zahtev, odprti pa ostajata vprašanji varnosti pri delu in novega sistema dela, ki mu žerjavisti nasprotujejo. Izpad prihodkov je medtem narasel na skoraj milijon evrov. Predstavnik sindikata žerjavistov Jovičič je po pogajanjih kot spodbudno ocenil, da se je omilila tudi napetost na samih pogajanjih. Pogovore z upravo bodo predvidoma nadaljevali v četrtek po seji nadzornega sveta Luke, ki bo ob 12. uri. Žerjavisti poleg večje varnosti na delovnem mestu nasprotujejo tudi novemu, začasnemu sistemu dela, ki jim skrajšuje odmor med delom na žerjavih. Uprava nov sistem dela ocenjuje kot nujnega zaradi večjega pretovora, pri tem pa poudarja, da gre za začasen ukrep, na račun katerega so žerjavisti dodatno nagrajeni. Po oceni predsednika uprave Gregorja Veselka je neposredni izpad prihodkov zaradi stavke od prejšnjega petka narasel na 950.000 evrov. Ob tem je prvi mož Luke sicer ponovil, da se razmere v pristanišču z izjemo kontejnerskega terminala normalizirajo. Veselko bo posrednik Veselko je sicer okoli poldneva nagovoril delavce, zaposlene pri pogodbenikih Luke, in jih prepričal, da sprejmejo mediatorsko vlogo Luke v sporu med delavci in njihovimi delodajalci. Protestnikom iz vrst delavcev teh je po ocenah uprave okoli 150, po besedah predstavnika Sindikata izvajalcev pristaniških storitev Predraga Topiča pa okoli 250 je Veselko poudaril, da vodstvu Luke za njihovo problematiko, ki je sicer ločena od tiste žerjavistov, ni vseeno. Zbranim ob vhodu v Luko, je povedal Veselko, se je uprava že v torek ponudila kot mediator za reševanje odprtih vprašanj med temi delavci in njihovimi delodajalci. Veselko je predlagal, naj delavci izberejo tri do štiri svoje predstavnike, s katerimi bi se potem pogovarjali naprej. Prosil delavce, da omogočijo delovanja Luke Kakšne pol ure po Veselkovem nastopu se je delegacija delavcev na čelu s Topičem odpravila v prostore uprave. Veselko je v svojem nastopu sicer pojasnil, da se uprava že pogovarja tudi z njihovimi delodajalci, ki so po Veselkovih besedah tudi sami izkazali pripravljenost za sestanek. Protestnike je Veselko sicer spomnil, da so na območju Luke Koper. Namenoma nismo želeli zaostrovati situacije in vas poditi, ker razumemo vašo stisko, bi vas pa le prosil, če lahko omogočite, da se posel v pristanišču opravlja, je dejal. Kako zaščititi vodje stavk? Glede izvajalcev pristaniških storitev pa je napovedal Mi kot uprava bomo naredili vse, kar je v naši moči, da bomo nanje pritisnili, da se z vami začnejo korektno in konkretno pogovarjati. Posamezni delavci, ki so se spontano oglašali iz množice, so sicer poudarili, da bodo z delom začeli šele po tem, ko bodo v roke dobili veljavne pogodbe. Veselko pa je še enkrat pojasnil, da uprava ne more neposredno poseči v delovnopravne probleme med njimi in njihovimi delodajalci. Topič pa je Veselku odvrnil, da se bodo protestniki sami odločili, ali se bodo vrnili na delo. Ne verjamejo nobenemu, žal niti vam, je dodal. Topič je dejal, da so delavci veseli, ker jih je sprejel predsednik uprave, ob tem pa poudaril, da so tudi nezadovoljni, ker so morali šest dni čakati na odziv vodstva. Brez dogovora in krovne pogodbe, ki bi jim zagotovila minimalno varnost, delavci sicer ne bodo odstopili od protesta, je poudaril Topič. Na luških terminalih danes sicer po podatkih tiskovnega predstavnika Luke Sebastjana Šika dela približno 190 od predvidenih 290 pogodbenih delavcev. Medijem so dopoldne omogočili tudi fotografiranje terminalov, kjer delo sicer poteka naprej, vendar v manjšem obsegu kot običajno. Prometne vpadnice v Luko so danes sicer bistveno bolj pretočne kot v torek. Danilo Türk Prvi nadzornik meni, da bi šlo tudi brez stavke Predsednik nadzornega sveta Luke Koper Janez Požar je za 24ur.com povedal, da je nadzorni svet o pogajanjih redno obveščen in pozorno spremlja dogajanje v družbi. Sam mislim, da bi se dalo to izpeljati tudi brez stavke, je dodal ter pojasnil, da bi lahko probleme reševali sproti s pogovori. Tako zaostrovanje razmer pa se mu ne zdi ravno smiselno. Po njegovem mnenju stavkovne zahteve niso take, da bi bilo treba zaradi njih stavkati. Obveščeni smo o škodi, ki nastaja in jo uprava spremlja vsakodnevno, še večji problem pa je lahko škoda, ki bo nastala posredno. Luka je veljala za zelo zanesljivega poslovnega partnerja in zdaj bo to nedolžnost izgubila. Škoda se bo pokazala pozneje, je prepričan prvi nadzornik. Povedal je tudi, da je uprava že pred samo stavko izpolnila določene zahteve sindikata. Kar se tiče organizacije dela, pa gre za poslovne procese in za njih je odgovorna uprava, nadzorni svet se v to ne sme vmešavati. Jutri seja nadzornikov Na vprašanje, ali uprava ima podporo nadzornega sveta, pa je odgovoril, da se bo jutri sestal nadzorni svet. Pri tem pričakujejo, da jim bo uprava podala dodatna izčrpna poročila o tem, kaj je bilo do zdaj storjenega in kakšni so pogledi na prihodnost, ki bi lahko pripeljali do srečnega konca. Napovedi o izrednih odpovedih članom stavkovnega odbora ni želel komentirati, ker ozadja ne pozna. Prav tako ne pozna vseh pravnih mnenj glede tega. Je pa komentiral tudi stavko podpogodbenikov. Že februarja so od uprave zahtevali analizo izvajalcev pristaniških storitev. Teh je v Luki 43, hkrati pa so zahtevali tudi analizo nesreč pri tem. Takrat je uprava izbrala družbo KPMG, ki je naredila analizo in je ugotovila, da se je pri tem pokazalo, da so zadeve urejene in ni pokazala hudih oblik kršitev. Med drugim je pokazala tudi, da ni bilo toliko delovnih nesreč, kot so o njih govorili sindikati. Zato so tudi njih pozvali, naj pripravijo pregled teh nesreč, a tega niso storili, so pa izpodbijali študijo, ki jo je naročila uprava. Vendar ker je bila ta analiza edina, ki smo jo imeli v rokah, ne moremo vedeti, da ni resnična, še dodaja Požar in poudarja, da ima sama Luka Koper do svojih pogodbenih podjetij stvari urejene, kako pa se oni obnašajo do svojih delavcev, je pa stvar delovne inšpekcije. Pred časom so ugotovili, da je eden izmed pogodbenikov goljufal in so nemudoma z njim prekinili pogodbo, je še zaključil in še enkrat poudaril, da bo več znanega jutri po seji nadzornega sveta. Janez Požar Foto Dare Čekeliš Velika škoda tudi za železnice Stavka v Luki Koper pa povzroča škodo tudi Slovenskim železnicam. Do sedaj so razmere obvladovali, ugotavljajo pa, da bo imelo nadaljevanje stavke izredno velike negativne posledice za železniške prevoznike. Na slovenski železniški mreži se je danes ob 8. uri tako zadrževalo kar 17 kontejnerskih vlakov, na razkladanje oziroma nakladanje pa čaka še 14 klasičnih tovornih vlakov. Nadaljevanje stavke bo zato pripeljalo do nevzdržnega in neobvladljivega položaja pri izvajanju železniških prevozov, opozarjajo in poudarjajo, da to vsem železniškim prevoznikom povzroča velike dodatne stroške in poslovno škodo, saj uporabniki opozarjajo, da bodo v primeru nadaljevanja stavke in ovir pri prevozu začasno zaustavili prevoze prek Luke Koper ali jih preusmerili na druga pristanišča. V času stavke beležijo za 44 odstotkov manj naloženih in razloženih vagonov kot v enakem lanskem obdobju, zaradi česar se je skupno opravljeno delo Slovenskih železnic že znižalo za okrog 10 odstotkov. Samo Slovenske železnice so zaradi stavke v Luki Koper prepeljale za okrog 63.000 ton blaga manj, izpad transportnih prihodkov je presegel 506.000 evrov, dodatnih stroškov, kot je na primer čezmerno zadrževanje slovenskih in tujih vagonov, pa še ni bilo mogoče niti oceniti. Predsednik države razume delavce in opozarja na zakonitost stavke Na stavko v Luki Koper se je odzval tudi predsednik države Danilo Türk. Pozna zahteve, da so delavci zaradi svojega položaja primorani opravljati težaška dela, pogosto prek uveljavljenega delavnika, a za neprimerno manjše plačilo in manjši obseg pravic kot pripadajo zaposlenim v Luki Koper za enaka dela. Za to ne vidi nobenega razloga ali opravičila . Strinja se, da je edina rešitev za nastalo situacijo v takojšnjem dogovoru med predstavniki delodajalcev in delavcev. Kar pa zadeva položaj delavcev, ki delajo za podizvajalce, pa meni, da bi morala uprava Luke Koper sklepati take pogodbe, ki ne bodo ustvarjale plačnih anomalij in postavljale najemne delavce v neenakopraven položaj. Stavka v Luki Koper V podporo stavkovnemu odboru ... Danes pa sta se oglasili tudi Slovenska zveza sindikatov Alternativa in Zveza delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost. Sindikat žerjavistov je član Alternative, kjer so zapisali, da je stavka v Luki Koper popolnoma zakonita. Poudarjajo, da v času stavke delavci pretovarjajo hitro pokvarljivo blago, živino in nevarne tovore. Podporo stavkajočim žerjavistom in delavcem sindikata IPS so izrazili tudi v Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam. Ob tem poudarjajo, da je upor proti kršenju delavskih pravic temeljna naloga vsakega sindikata na svetu. Zapisali so tudi, da je nedopustno in obsojanja vredno, da delodajalci izvajajo sankcije nad predstavniki sindikata, ki opravljajo delo, ki so jim ga zaupali člani. Na dogajanje v Luki Koper pa se je odzval tudi Industrijski sindikat Slovenije, ki prav tako v celoti podpira zahteve stavkajočih. Ob tem vse pristojne poziva, da pristopijo h konstruktivnemu razreševanju nastale situacije. Spoštovanje veljavne regulative, dobri poslovni običaji in dostojen odnos do sodelavcev ne morejo biti stvar dobre volje vodstva in lastnikov, pač pa je to njihova dolžnost, so zapisali.
|
negative
|
1,527
|
Upniki T-2 so neuradno v večini že izglasovali prisilno poravnavo. Iz podjetja so sporočili, da je poslovanje v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja. Po neuradnih podatkih uradni bodo znani po izteku roka za glasovanje 13. avgusta , so upniki T-2, s priznanimi ali verjetno izkazanimi terjatvami, z več kot 60 odstotki že glasovali za prisilno poravnavo in jo podprli. Tako so ustvarjeni pogoji, da se bo lahko tudi uspešno končal postopek prisilne poravnave, začet januarja letos. Po pojasnilih vodilnih gre za pomembno prelomnico, ki bo omogočila nadaljevanje uspešnega poslovanja. Cilj postopka prisilne poravnave je bil postaviti poslovna razmerja na temelje, ki bodo zagotavljali nadaljnje poslovanje in rast našega podjetja, ki je zagotovo nosilec tehnološkega razvoja telekomunikacijskega trga v Sloveniji. Pogajanja z upniki so bila dolga, vendar smo ravno zaradi uspešnega dogovora z upniki uspeli zagotoviti izhodišče, ki nam omogoča vrnitev na trg v polni moči in zagotavlja nadaljnji razvoj naših konkurenčnih prednosti. Dodatno nas veseli tudi dejstvo, da smo v napornih pogajanjih z nekaterimi upniki uspeli pridobiti tudi ustrezne izjave, na podlagi katerih se bo kapitalska moč naše družbe po zaključku postopka prisilne poravnave še bistveno okrepila, je poudaril direktor T-2 Uroš Rožič. Poslovanje T-2 je bilo sicer letos stabilno, saj so kljub postopku prisilne poravnave beležili rast naročnikov, ki se je odrazila tudi v rasti prihodkov. Od začetka postopka prisilne poravnave so ustvarili 29 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 8,5 milijona evrov prostega denarnega toka, ki ga bo lahko po potrditvi prisilne poravnave družba namenila poplačilu upnikov in nadaljnjim investicijam. V tem času so pridobili več kot 14.000 novih naročnikov.
|
neutral
|
1,528
|
Avtoprevozniki trdijo, da bi imeli v primeru avstrijske zapore predora Karavanke največjo škodo prav oni in slovenska podjetja, ki ne bodo pravočasno oskrbljena s potrebnimi dobrinami. Karavanški predor so začasno zaprli, ko so nekdanjega hrvaškega premierja Sanaderja prepeljali iz Avstrije preko Slovenije na Hrvaško. Največjo škodo zaradi avstrijske zapore bi imeli prav slovenski avtoprevozniki, pravi njihov predstavnik Sašo Bizjak. Sam meni, da je to tako, kakor da bi stanoval v bloku in bi sosed glavna vrata zaklenil, on pa do naslednjega dne ne bi mogel vstopiti. Avstrijci s tem vzporedno škodijo tudi slovenskemu gospodarstvu, kar so občutili že prejšnji vikend. Bizjak pojasnjuje še, da je bilo preteklo soboto veliko blaga za novomeški Revoz. Mi vozimo za Slovenijo, za Slovence, ta roba bo pri nas. Dalj časa kot bo naložena, več bo izgubila na vrednosti, dodaja. To še predvsem velja za hitro pokvarljivo blago, ki jo tik pred prodajo pripeljejo v Slovenijo. Avstrijci so doslej svoje enocevne predore zapirali le po potrebi, če je bilo preveč izpušnih plinov. Milan Pintar z GIZ Slovenija pravi, da namesto, da bi morali politiki avtoprevoznikom to povedati pred enim ali dvema mesecema in jih obvestiti, naj si prilagodijo svoje pogodbe. Vendar še vedno mislim, da ima varnost prednost pred ekonomijo, dodaja. Avtoprevozniki pa trdijo, da prave alternative za karavanški predor nimajo. Korensko sedlo in Ljubelj sta za težke tovornjake prestrma, če bi šli preko Šentilja, bi imeli nekateri tudi 300 kilometrov daljšo pot. Prav tako ne morejo preko italijanskega Trbiža in Rateč. Na italijanski strani je namreč nadvoz čez cesto proti Trbižu visok le 3 metre in 80 centimetrov. To je za tovornjake premalo. Prikolice tovornjakov, ki smo jih merili, namreč merijo 4 metre. In četudi bi naše prometno ministrstvo v času avstrijske zapore dovolilo promet tovornjakov skozi Kranjsko Goro, bi se temu uprli domačini. Kranjska Gora si ne želi tovornega prometa Župan Kranjske Gore Jure Žerjav meni, da je nesprejemljivo tudi to, da bi v glavni turistični sezoni speljali težki tovorni promet po cesti skozi Gornjesavsko dolino. Če pa se bo to zgodilo, župan pričakuje, da bodo prebivalci ukrepali enako kot tovornjakarji v primeru zapore karavanškega predora. Bizjak se v primeru popolne zapore Karavank zaveda škode za turizem, vendar pravi Če turisti prihajajo, naj pa še turisti malo počakajo. Čudi se, kako je lahko predor v petek zvečer nevaren, od ponedeljka do petka pa ne. Zadeva ni kratkega diha, pa trdijo strokovnjaki. France Kmetič iz Motorevije pojasnjuje, da je bil v začetku junija sestanek med slovensko in avstrijsko delegacijo, narejena pa je bila tudi analiza, na podlagi katere temeljijo varnostni ukrepi, saj je pokazala, da varnostne naprave ne delujejo ustrezno. Pintar ob tem opozarja, da je predvsem vzdrževanje predora na slovenski strani pod kritiko , deloma pa tudi na avstrijski strani. In zato bo morala politika poleg boljše komunikacije s prevozniki kmalu tudi sprejeti odločitev o gradnji druge cevi ali reševalnega predora.
|
negative
|
1,529
|
Podizvajalci v gradbeništvu so bili na Darsu, kjer so se želeli sestati z upravo, a jim to ni uspelo. V upravi so jim dejali, da imajo pomembnejše delo . Uprava pojasnjuje, da se s Požarjem ne bo več pogovarjala. Po besedah vodje Društva podizvajalcev v gradbeništvu Mirka Požarja so danes podizvajalci na Družbo za avtoceste RS Dars prišli z vso potrebno dokumentacijo. Teh dokumentov pa ne morejo pregledovati s komisijo, ki nima nobenih pooblastil in je brez kompetenc, temveč z upravo, je prepričan vodja društva. Skladno s tem svojim prepričanjem so podizvajalci ob prihodu poklicali upravo in jo prosili za sestanek. V upravi so jim odgovorili, da nimajo časa, ker imajo pomembnejše posle . Kasneje je predsednica uprave Darsa Mateja Duhovnik to dejanje podizvajalcev označila za nedopustno in nekulturno in napovedala, da se s Požarjem ne nameravajo več pogovarjati. Današnje dejanje Mirka Požarja presega vse meje kulturnega in dopustnega obnašanja in ga v družbi ostro obsojamo. Kljub temu, da smo še vedno mnenja, da so pogovori edina prava rešitev problemov podizvajalcev, sporočamo, da se z Mirkom Požarjem družba Dars ne bo več pogovarjala, je povedala v izjavi za javnost. Pri tem je dodala, da so se s posameznimi podizvajalci še vedno pripravljeni pogovarjati. Za podizvajalce v gradbeništvu na Darsu nimajo časa. Med drugimi je Požar nato govoril s poslovno sekretarko uprave Darsa. Vprašal jo je, ali so pripravljeni dati vsaj pooblastilo komisiji, ki je v kleti stavbe čakala na podizvajalce, a je znova ostal brez odgovora. Ker niso dobili zagotovila, da je komisija kompetentna in ker jim je uprava dala vedeti, da nima časa zanje, so se podizvajalci po Požarjevih besedah sami odpravili v četrto nadstropje stavbe, kjer so prostori vodstva, a so tam naleteli na zaprta vrata. Kaže, da je ta uprava popolnoma nezainteresirana za rešitev problema podizvajalcev. Komisiji ne želi dati pooblastila, kar pomeni, da je vse to skupaj ena farsa in popolno nasprotje julijskega dogovora, je poudaril Požar in dodal, da je uprava tedaj priznala določene napake in da so se nato dogovorili, da vendarle poskušajo zbližati stališča. Na vprašanje, kakšni bodo njihovi koraki po današnjih dogodkih, je odgovoril, da ne ve. Že v četrtek se je srečanje predstavnikov podizvajalcev in komisije Darsa, na katerem bi morali pregledati posamezne zahtevke podizvajalcev, končalo neuspešno. Podizvajalci so sestanek prekinili prav zato, ker komisija ni imela pooblastil in ni želela pisati uradnega zapisnika sestanka. Dars je nato podizvajalce, ki so odpovedali tudi sestanka, sklicana za danes in ponedeljek, znova pozval k pogovorom, v sporočilu pa med drugim zapisal tudi, da Požar krši dogovore v zvezi z reševanjem problematike podizvajalcev, da manipulira s podizvajalci in da mu ni v interesu, da se njihove težave čim prej rešijo. Podizvajalci od Darsa za nekatera dela na pomurski, dolenjski in primorski avtocesti zahtevajo za skupno okoli devet milijonov evrov plačil. Uprava imela vnaprej dogovorjene obveznosti Dars je sicer odziv na dogodek že objavil tudi na svojih spletnih straneh, pri čemer je zapisal, da je Požar danes tako kot že večkrat samovoljno določil uro sestanka ter pričakoval takojšen sprejem. Sporočeno mu je bilo, da ga danes uprava ne more sprejeti, saj ima vnaprej dogovorjene delovne obveznosti. Kljub temu je Mirko Požar samovoljno vstopil v prostore družbe ter na ta način želel izsiliti srečanje z upravo, so opozorili. Navedli so še, da bodo njihove strokovne službe tudi v ponedeljek pripravljene sprejeti podizvajalce, ki bi se sestankov želeli udeležiti. Nekateri med njimi namreč po njihovih besedah niso upoštevali četrtkovega Požarjevega bojkota. Tako je bil v četrtek opravljen en sestanek, nekaj pa jih pričakujemo v začetku prihodnjega tedna, so sklenili.
|
negative
|
1,530
|
Barack Obama je v odzivu na znižanje bonitetne ocene ZDA dejal, da ZDA niso potrebovale neke bonitetne hiše, da jim pove, da imajo težave. ZDA vedo, da imajo težave, a hkrati vedo tudi, kako jih rešiti. Obama med govorom v Beli hiši. Nekaj pred 20. uro po našem času je ameriški predsednik Barack Obama stopil pred televizijske kamere in se odzval na novico, ki je zaznamovala zadnje dni znižanje bonitetne ocene ZDA. Uvodoma je dejal, da trg še vedno verjame, da imajo ZDA oceno AAA, torej najboljšo možno oceno, pa čeprav jo je bonitetna hiša Standard & Poor s S&P znižala na AA+. A to še ne pomeni, da nimamo težav, je dejal Obama, ki je dodal, da za to ugotovitev niso potrebovali neke bonitetne hiše. Težav se ZDA po besedah Obame zavedajo, gre pa za težave, ki se jih da rešiti in da pristojni vedo, kaj morajo storiti, da jih rešijo. Obama je dejal, da vedno obstajajo gospodarski dejavniki, na katere ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na to, kako se odzovemo na te dejavnike . Povedal je, da se bodo spremembe na trgu vedno dogajale. A to so ZDA. Vedno smo bili in vedno bomo AAA država, je dejal Obama. Na oceno vplival tudi spor med republikanci in demokrati Direktor S&P David Beers je sicer danes za televizijsko hišo CNN poudaril, da v hiši nikakor nimajo pomislekov glede znižanja bonitetne ocene ZDA. Odločitev agencije temelji na številnih dejavnikih, tudi na škodi, ki jo je ugledu ZDA prizadejal spor med republikanci in demokrati v zvezi z zvišanjem meje javnega dolga. Ob tem je Beers dejal, da gre le za manjše znižanje bonitetne ocene ZDA. Ne gre za katastrofalno znižanje kreditne sposobnosti ZDA, je povedal in dodal, da si lahko ZDA ponovno prislužijo najvišjo oceno, če se bodo razmere v Washingtonu spremenile in bosta obe politični strani lažje dosegali dogovore. Medtem je prva dama francoske podružnice bonitetne hiše S&P Carol Sirou dejala, da se bonitetnim agencijam pripisuje prevelik pomen. Vloga, ki nam jo pripisujejo, je veliko večja, kot je v resnici, je menila v pogovoru za časnik Liberation. Trg nas sili v igranje vloge, ki ni naša, je ocenila. Bonitetne agencije so bile na udaru tudi v evropski dolžniški krizi Ne le, da se odločitvi S&P pripisuje krivda za današnji potop borz, še bolj so bile tri največje bonitetne agencije S&P, Moodys in Fitch na udaru v evropski dolžniški krizi. Evropski politiki so jih večkrat obtožili, da so njihova znižanja bonitetnih ocen nerazumna in neupravičena ter da z njimi poglabljajo dolžniško krizo. Evropa zato tudi resno razmišlja o ustanovitvi lastne bonitetne hiše, ki pa bi jo ustanovila evropska podjetja in ne države. Preberite še Kako so se borze odzvale na znižanje bonitetne ocene? Kaj bodo tokrat storile svetovne sile? Skupina držav G7, v kateri so združene ZDA, Nemčija, Japonska, Velika Britanija, Francija, Kanada in Italija, je sicer po nočni telekonferenci sporočila, da bodo članice storile vse, kar je v njihovi moči, za podporo finančni stabilnosti in izrazile zavezanost odpravljanju napetosti zaradi izzivov javnofinančnih primanjkljajev, dolga in rasti. Države so potrdile odločenost sprejeti usklajene ukrepe, kjer bodo potrebni, za zagotovitev likvidnosti in za podporo delovanju finančnih trgov, finančni stabilnosti in gospodarski rasti, navaja sporočilo za javnost. Ti ukrepi, skupaj s fiskalno disciplino, bodo omogočili dolgoročno fiskalno vzdržnost. Podobno so zatrdile države članice širše skupine G20, ki združuje najpomembnejša razvita gospodarstva ter hitro rastoče ekonomije. Članice so se v izjavi zavezale k sprejetju potrebnih usklajenih ukrepov za podporo finančni stabilnosti in za spodbujanje gospodarske rasti. Izrazile so še pripravljenost za delovanje v smeri podpore močne, vzdržne in uravnotežene rasti znotraj okvira za rast G20. Kitajci ostro o ZDA Medtem kitajski državni mediji zelo ostro pišejo o ravnanju ZDA. ZDA ignorirajo svojo odgovornost , je med drugim v uvodniku ocenil časnik People s Daily. Če EU in razvite države, kot so ZDA, ne bodo prevzele odgovornosti, bodo resno ogrozile stabilen razvoj globalnega gospodarstva, piše časnik. Le če bodo zahodne države nehale ignorirati svojo odgovornost in bodo ostro spremenile svoje politike ter okrepile koordinacijo z državami v razvoju, bo globalno gospodarstvo lahko upalo na stabilno okrevanje, meni kitajski časnik. Na dogajanje okoli ZDA se je danes ponovno odzvala tudi Japonska. Ta je pozdravila globalno ukrepanje za pomiritev trgov. Kot članica skupine G7 pozdravljamo ukrepe ZDA in Evrope, je novinarjem dejal finančni minister Jošihiko Noda. Japonska je danes znova izrazila zaupanje v ameriške obveznice. Zaupanje v ameriške obveznice ni omajano, je dejal Noda. Obveznice ZDA po njegovih besedah ostajajo atraktiven finančni proizvod . Japonska ima za Kitajsko v lasti največ ameriških obveznic.
|
neutral
|
1,531
|
Ameriška centralna banka je sporočila, da bo ključna obrestna mera, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, ostala na izjemno nizki ravni od 0 do 0,25 odstotka še najmanj dve leti. Odbor je v izjavi po sestanku priznal, da je ameriško gospodarstvo šibkejše, kot je mislil po zadnjem sestanku junija. Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve danes v skladu s pričakovanji ni spreminjal ključne obrestne mere, ki je enaka vse od decembra 2008. Vendar pa je bila malce bolj natančna časovna opredelitev ohranitve obrestne mere na med 0 do 0,25 odstotka, namesto dosedanjih izjav za podaljšano obdobje , eden od ukrepov, ki so centralni banki še ostali na voljo za pomiritev finančnih trgov. Obrestna mera bo tako po napovedih FOMC ostala nizka najmanj do sredine leta 2013. FOMC je v izjavi po sestanku priznal, da je ameriško gospodarstvo šibkejše, kot je mislil po zadnjem sestanku junija. Gospodarski kazalci kažejo, da so se poslabšali pogoji na trgu delovne sile, poraba gospodinjstev ne narašča, vlaganja v nepremičnine pa so še naprej šibka. Po drugi strani pa se poslovna vlaganja še naprej širijo. Začasni dejavniki, kot so bile višje cene energije in hrane ter potres in cunami na Japonskem, so pomenili le del zadnje šibkosti v ekonomskih aktivnostih. Inflacija se je v začetku leta pospešila, sedaj pa se je umirila in dolgoročna inflacijska pričakovanja ostajajo stabilna. FOMC sedaj pričakuje počasnejše okrevanje, kot je pričakoval junija, ker so se povečala tveganja. Centralni bankirji so napovedali, da bodo redno pregledovali obseg in sestavo vrednostnih papirjev, ki jih imajo na bilanci in so pripravljeni na prilagajanje, če bo to treba. Govorili so tudi o ukrepih, ki so jim na voljo za promocijo trdnejšega gospodarskega okrevanja, in so pripravljeni sprejeti te ukrepe, ki jih izjava sicer posebej ne omenja. Po objavi sporočila ameriške centralne banke je na newyorški borzi nastala zmeda. Mnenja so se kresala okoli datuma Izjava sicer ni bila soglasna, vendar so se kopja lomila le okrog edine novosti, ki je prišla na dan. To je določitve sredine leta 2013 kot datuma, dokler bodo obresti izjemno nizke. S predsednikom Benom Bernankejem je glasovalo sedem članov odbora, proti večini pa trije, ki so želeli ohraniti besedilo za podaljšano obdobje , ker jih med drugim skrbi nevarnost inflacije. Newyorški borzni indeksi so pred odločitvijo FOMC rasli, po objavi izjave pa je nastala zmeda. Dow Jones je bil uro pred zaprtjem borze za 60 točk nižje kot ob začetku torkovega trgovanja, kmalu nato pa je začel rasti in bil nekaj minut pozneje nižje le še za 10 točk. Nasdaq je bil višje za 25 točk, Standard & Poor s 500 pa za 5 točk.
|
negative
|
1,532
|
Zaradi naraščanja vrednosti švicarskega franka so se zvišali krediti tistim, ki imajo posojila vezana na to valuto. Največ teh je gospodinjstev. Kreditojemalci lahko sicer pretvorijo posojilo v evrskega. Po podatkih Banke Slovenije je obseg posojil, vezanih na švicarski frank, februarja znašal 1,748 milijarde evrov, pri čemer so tovrstna posojila gospodinjstvom znašala 1,241 milijarde evrov, kar predstavlja nekaj več kot 70 odstotkov vseh posojil v švicarskih frankih. Najvišji delež posojil, vezanih na švicarsko valuto, je najti med stanovanjskimi posojili. Vrednost posojil v švicarskih frankih, namenjenih nakupom stanovanjskih nepremičnin, je namreč februarja znašala 1,082 milijarde evrov, kar je predstavljalo 22 odstotkov vseh stanovanjskih posojil. Švicarski frank, ki v trenutnih negotovih gospodarskih in finančnih razmerah velja za varni pristan za vlagatelje, se je v minulem letu v primerjavi z evrom občutno okrepil. Njegova vrednost se je po podatkih Evropske centralne banke ECB v zadnjem letu glede na današnji tečaj okrepila za skoraj 25 odstotkov, to pa je povečalo posojilne obroke za imetnike posojil v švicarski valuti. Banke zaradi povečane tveganosti posojil v švicarskih frankih, ki jih prinaša valutno tveganje, posojila odobravajo le poredkoma, o čemer priča dejstvo, da je bila vrednost posojil nebančnemu sektorju v švicarskih frankih februarja v medletni primerjavi nižja za sedem odstotkov. Zgolj posojila gospodinjstvom v švicarskih frankih so bila februarja v medletni primerjavi večja za 0,2 odstotka, pri čemer se je vrednost stanovanjskih posojil zvišala za 4,7 odstotka, kar pa je po navedbah Banke Slovenije predvsem posledica zvišanja vrednosti franka in ne povečanega obsega odobravanja posojil. Delež posojil, vezanih na švicarski frank, v celotni strukturi posojil slovenskih bank nebančnemu sektorju je decembra lani znašal 4,6 odstotka, precej višji pa je bil pri bankah v večinski tuji lasti 9,9 odstotka. V luči ukrepanja oblasti na Hrvaškem za pomoč posojilojemalcev v švicarskih frankih so na ministrstvu za finance povedali, da niti ne načrtujejo niti nimajo pristojnosti za sprejem ukrepov, ki bi posegali v pogodbena razmerja posameznih oseb z bankami. Kot poudarjajo, je namreč odločitev za najem kredita v švicarskih frankih pod pogoji, ki jih nudi posamezna banka v skladu s svojo poslovno politiko, stvar preudarne odločitve posameznega potrošnika. Pred sprejemom odločitve za najem kredita je potrebno poznati znesek, mesečni obrok, stroške kredita in tveganja. Na ministrstvu opozarjajo tudi na možnost, ki jo daje omenjeni zakon, in sicer da lahko potrošnik kadar koli predčasno odplača posojilo. Pri predčasnem odplačilu posojila je banka upravičena do nadomestila morebitnih stroškov, ki so neposredno povezani s predčasnim odplačilom kredita, če se predčasno odplačilo izvede za obdobje, za katero je bila določena fiksna kreditna obrestna mera. To nadomestilo ne sme presegati enega odstotka zneska predčasno odplačane glavnice. Prav tako lahko posojilojemalec pretvori posojilo v evrskega, s čimer odpravi valutno tveganje. Pri takšni konverziji pa je treba biti pozoren na stroške, ki s tem nastanejo, ter na glavnico in obrestno mero, še opozarjajo na ministrstvu.
|
neutral
|
1,533
|
Ameriški Apple je v sredo prehitel naftnega giganta Exxon Mobil ter postal največje svetovno podjetje po tržni kapitalizaciji. Njegova tržna vrednost je v sredo znašala 337 milijard evrov. Vrednost delnic Appla je v sredo po poročanju ameriške tiskovne agencije AP sicer padla, a delnice Exxon Mobila so izgubile še več. Tako je Apple po vrednosti prehitel Exxon Mobil in postal največje podjetje. Naftni velikan je mesto največjega podjetja držal vse od leta 2005. Apple je svoj zmagovalni pohod začel v 90. letih minulega stoletja, ko se je za krmilo družbe znova vrnil njegov soustanovitelj Steve Jobs. Leta 1998 je prišel računalnik imac, največji napredek pa mu je zagotovila revolucionarna naprava iz leta 2001 predvajalnik glasbe ipod. Po vsem svetu je bilo v šestih letih prodanih več kot 100 milijonov ipodov, v spletni prodajalni glasbe itunes pa so uporabniki kupili preko pet milijard skladb. Ameriški gigant je zmagovalni pohod nadaljeval leta 2007 s predstavitvijo iphona. Analitiki so navdušeni nad podjetjem, ki vlagateljem ponuja nekaj več . V preteklem četrtletju je družba vknjižila skoraj 29 milijard dolarjev prihodkov. A 35 let staro podjetje še naprej raste kot start up, pravijo. Njegove rasti ni zaustavila niti kriza leta 2008 in 2009. V zadnjem poslovnem letu, ki se je zaključilo lani septembra, je Apple tako beležil 52-odstotno rast prihodkov, na 65 milijard dolarjev. V letu poprej, ko so se številna podjetja utapljala v rdečih številkah, je bila rast prihodkov pri Applu 14-odstotna, piše AP. Ob tem Apple trenutno obvladuje le manjši delež trga računalnikov in pametnih telefonov. Možnosti za širitev so torej ogromne, se strinjajo analitiki.
|
positive
|
1,534
|
Družba Alea Iacta je vložila vlogo za pridobitev igralniške koncesije za igralni salon v bližini nekdanjega mejnega prehoda Vrtojba. Ideja o postavitvi novega centra pa je sprožila val ogorčenja v novogoriškem Hitu.
|
negative
|
1,535
|
Evropska centralna banka je sporočila, da je odkupila za rekordnih 22 milijard evrov državnih obveznic. Gre za ukrep, s katerim poskuša omiliti dolžniško krizo v območju evra, ki ogroža tudi Italijo in Španijo. ECB ni sporočila, obveznice katerih držav je odkupila, a analitiki ugibajo, da gre za italijanske in španske obveznice. Na finančnih trgih so pretekli teden sicer ocenjevali, da je Evropska centralna banka ECB odkupila za okrog 15 do 20 milijard evrov državnih obveznic. Ker je današnje uradno sporočilo pokazalo, da je bila številka celo večja, je bilo vzdušje na finančnih trgih še toliko bolj pozitivno. Tečaj evra se je po današnjem sporočilu ECB povzpel z 1,4420 dolarja na 1,4477 dolarja, kar je najvišja vrednost enotne evropske valute v zadnjih dveh tednih. Tečaj dolarja se je sicer znižal tudi zaradi nespodbudnih ameriških gospodarskih kazalnikov. Tečaji delnic na vodilnih evropskih borzah so zaradi novice o rekordnem odkupu državnih obveznic s strani ECB današnje trgovanje sklenili s pozitivnimi predznaki. Prejšnji rekordni odkup državnih obveznic se je zgodil ob samem zagonu programa odkupovanja. Takrat je ECB odkupila za 16,5 milijarde evrov državnih obveznic. Skupno je banka do zdaj za ta program sicer namenila že 96 milijard evrov. ECB sicer danes tako kot običajno ni razkrila, obveznice katerih držav je odkupila pretekli teden, po neuradnih informacijah je banka delovala z namenom podpreti italijanske in španske obveznice. Španija in Italija sta bili v zadnjem času pod hudim pritiskom vlagateljev zaradi bojazni, da podobno kot Grčija, Irska in Portugalska nista sposobni redno servisirati svojih dolgov. ECB je nato pred kratkim potrdila, da bo nadaljevala odkupovanje državnih obveznic ranljivih članic območja evra. Danes objavljen odkup državnih obveznic sicer naj ne bi bil zadnji.
|
neutral
|
1,536
|
Merkur tudi po potrditvi prisilne poravnave zaradi zaostrenih razmer na trgu ne dosega zastavljenih načrtov pri prodaji. Vendar je ob zmanjšanih stroških poslovanja in financiranja v skladu s pogoji poravnave julija posloval pozitivno s 70.000 evri čistega dobička. Prihodki od prodaje so v Merkurju julija znašali 19,8 milijona evrov, in sicer se je kljub dopustniškemu mesecu povečala prodaja končnim potrošnikom, nekoliko manjša pa je bila prodaja podjetjem. Zaradi težke situacije ter spremenjenih razmer na trgu ne dosegamo zastavljenih ciljev pri prodaji, vendar izpad razlike v ceni blažimo z nižjimi stroški poslovanja, je uprava Merkurja zapisala v danes objavljenem rednem poročilu na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve Ajpes. Merkur Poslovni izid je bil negativen v višini dobrega pol milijona evrov, vendar pa se je izboljšal neto izid iz financiranja, saj so se znižali finančni odhodki zaradi obračuna obresti po pogojih prisilne poravnave. Tako je Merkur dejansko posloval pozitivno s 70.000 evri čistega dobička. Glede na trenutno likvidnostno stanje lahko rečemo, da je Merkur uspel preživeti najhujše. Z uspešno zaključeno prisilno poravnavo stopamo v obdobje stabilizacije poslovanja in začenjamo razmišljati o možnostih za nadaljevanje rasti, so poudarili v upravi podjetja, katerega upniki so z veliko večino potrdili prisilno poravnavo, ki je bila tako sprejeta 15. julija. V zakonskem roku se je en upnik pritožil na sklep o potrditvi prisilne poravnave, vendar je bila pritožba 8. avgusta umaknjena, zato je sklep 11. avgusta postal pravnomočen. Poročilo o izvajanju ukrepov finančnega prestrukturiranja je danes na spletni strani Ajpesa objavila tudi Merkurjeva hčerinska družba Mersteel. Poročilo se nanaša na junij, ko je Mersteel pri Gorenjski banki začel črpati 1,6 milijona evrov kredita za premoščanje likvidnostnih težav, ki jih je namenil nabavi novih zalog. Junijski prihodki Mersteela sicer zaradi pozne odobritve posojila in splošnega slabega stanja na prodajnem trgu ne dosegajo načrtov. Kljub temu smo dosegli rezultat iz poslovanja, ki je blizu nivoju planiranega, je zagotovil direktor družbe Darko Gregorič. Mersteel je iz prodaje ustvaril 3,5 milijona evrov prihodkov in imel iz poslovanja 75.000 evrov izgube, na podlagi drugih prihodkov pa je bil končni izid pozitiven v višini 20,5 milijona evrov.
|
neutral
|
1,537
|
IMF opozarja, da bi prenagljeni varčevalni ukrepi lahko škodili okrevanju gospodarstva. K varčevanju sta namreč znova pozvala Merklova in Sarkozy. Ker nista povedala nič novega, so se negativno odzvale tudi borze. Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta na torkovem srečanju glede gospodarskih razmer v evroobmočju marsikoga razočarala. Pozvala sta k resničnemu skupnemu gospodarskemu vladanju v evroobmočju , s katerim bi se zoperstavili dolžniški krizi v območju evra. To pomeni tudi bolj usklajene gospodarske in fiskalne politike, nadaljnja integracija pa bi bila po besedah Merklove proces korak za korakom . Sarkozy in Merklova sta razočarala, znova nista ponudila nič konkretnega za rešitev krize. Že med njuno novinarsko konferenco so se na njune pogovore negativno odzvali finančni trgi. Tako je na borzi v New Yorku že med novinarsko konferenco indeks Dow Jones padel za 1,3 odstotka. Po poročanju Reutersa naj bi bili ob začetku današnjega trgovanja na evropskih borzah priče do 0,8-odstotnemu padcu vrednosti evra. Gre za to, da so investitorji od srečanja Merkel-Sarkozy pričakovali veliko več kot to, kar sta predstavila. Merklova znova ni pokazala nobenega navdušenja nad vpeljavo t. i. evroobveznic, torej skupnih garancij vseh 17 vlad v evroobmočju za dolgove kot rešitvijo za krizo. K tem se sicer najbolj nagibata italijanski finančni minister Giulio Tremonti in milijonar George Soros, ker naj bi s tem zagotovili poceni financiranje vlad v težavah in jih hkrati stimulirali, da spravijo svoje finance v red. Merklova pa takšno možnost vidi le kot sklepni del dolgotrajnega procesa vzpostavljanja fiskalne unije. Namesto tega je predlagala, da bi bile zahteve do članic evroobmočja, da morajo biti njihovi proračuni uravnoteženi, zapisane že v ustavah vseh držav članic. Spet bomo vzpostavili izgubljeno zaupanje, je dejala. Zato gremo v fazo nove kakovosti sodelovanja znotraj evroobmočja, je povedala. Voditelja Nemčije in Francije sta se zavzela tudi za uskladitev davčnih stopenj za korporacije znotraj evroobmočja, da bi tako povečali dobiček iz naslova davkov, čemur bi po poročanju BBC ostro nasprotovala najmanj Irska, kjer je ta davčna stopnja nizka. Mnogi ekonomisti tudi ostro kritizirajo nemško vztrajanje pri varčevalnih ukrepih v vseh državah evroobmočja, ker bi to po njihovem tudi precej spodkopalo gospodarsko okrevanje v teh državah. Nemčija in tudi Francija skupaj z Evropsko centralno banko močno pritiskata na tako imenovana obrobna gospodarstva , naj z varčevalnimi ukrepi uravnotežijo svoje proračune. Lagardova svari, da bi varčevalni ukrepi še dodatno škodovali gospodarstvu. Zategovanje pasov sicer ne uide tudi večjim gospodarstvom. Po varčevalnih ukrepih je že morala poseči Italija, pospešitev ukrepov pa je napovedala tudi Španija. Pred prenagljenim poseganjem po varčevalnih ukrepih pa je med drugimi posvarila tudi šefica Mednarodnega denarnega sklada IMF Christine Lagarde. Pravi, da lahko tako namreč države zapadejo še v globljo recesijo. Priznava, da je treba zniževati stopnje zadolženosti, vendar pa bi presunkovito zaviranje lahko škodilo okrevanju in poslabšalo možnosti za večanje stopnje zaposlovanja. Ob tem bi lahko tudi spodkopalo zaupanje mednarodnih vlagateljev.
|
negative
|
1,538
|
Sindikati v družbi Casino Portorož so predsednika države, predsednika vlade, opozicijske stranke in predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji pozvali, naj jim pomagajo v boju za ohranitev družbe in številnih delovnih mest. Sindikati v družbi Casino Portorož so Kapitalsko družbo Kad v dopisu pozvali, naj javno zagotovi, da bo vplačala dokapitalizacijska sredstva. Sicer bo Kad ogrozil obstoj družbe in 280 zaposlenih, ki prinašajo v javno blagajno letno najmanj 15 milijonov evrov v obliki davka in koncesijskih dajatev ter dohodnine, so opozorili. Izpostavili so tudi dejstvo, da zakon o igrah na srečo dovoljuje lastništvo občin in da v primeru stečaja ne bo dovolj stečajne mase za izplačilo odpravnin zaposlenim. Če dokapitalizacijskih sredstev ne nameravate vplačati sami, pa vas ponovno pozivamo, da dosežete dogovor z lokalno skupnostjo, ki je pisno izrazila namero, da bo družbo rešila, so navedli. V Kadu so popoldne potrdili, da so na bližnji skupščini pripravljeni podpreti predlog uprave o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala ter dokapitalizaciji z denarnimi vložki, pri kateri so pripravljeni sodelovati v sorazmernem obsegu glede na svoj lastniški delež ter ob pogoju, da pri vplačilu novih delnic sodelujejo tudi preostali delničarji. Za uspešno sanacijo je nujno sodelovanje vseh deležnikov družbe, so poudarili. Delavci kazinoja so o dogajanju v družbi obvestili tudi ministrstvo za finance in Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb RS ter vlado. Seznanili so jih tudi z dejstvom, da so v igralnici Casino Venezia v zadnjih petih letih pridelali 141 milijonov evrov izgube, pa družba še vedno ni končala v stečaju, saj je občina v tem času pobrala veliko več davkov . Casino Portorož je v tem času plačal 70 milijonov evrov davkov in koncesij, še navajajo. Casino Portorož je že dlje časa v finančnih težavah. Uprava družbe je konec julija nadzornemu svetu predstavila načrt finančnega prestrukturiranja družbe, ki med drugim predvideva odpuščanja okoli 50 zaposlenih, kot predpogoj za uspeh načrta pa vidi dokapitalizacijo v višini 10 milijonov evrov. Sindikati so se obrnili tudi na predsednika vlade Boruta Pahorja in predsednika države Danila Türka z dopisom, ki so ga naslovili s Klic na pomoč . Prosijo ju za kakršno koli pomoč, ki bi pomagala ohraniti številna delovna mesta . Kad je skupaj s Slovensko odškodninsko družbo Sod povabila primorske občine k sodelovanju pri dokapitalizaciji, a se je odzvala le občina Piran. Pa še ta je izrazila zgolj namero, konkretne ponudbe pa ni oddala, so sporočili iz Kada. Koprski župan Boris Popovič pa je dal vedeti, da bi bila koprska občina pripravljena lastniško vstopiti v kazino, vendar zgolj tako, da bi brezplačno prevzela delež državnih lastnikov. Tako Kad kot Sod sicer svojega lastniškega deleža v družbi ne bosta povečevali, sta pa zainteresirani za vstop investitorja, ki bi lahko prevzel tudi večinski delež v kapitalu družbe in bi si s tem lahko zagotovil kontrolo pri upravljanju. Brezplačen prenos lastništva na občine pa po njihovem mnenju družbi ne zagotavlja potrebnega dodatnega kapitala in zato stanja ne rešuje. Delničarji kazinoja bodo na skupščini 26. avgusta odločali o predlogu za zmanjšanje osnovnega kapitala družbe za 10,6 milijona evrov na dobre štiri milijone evrov ter o dokapitalizaciji v znesku do 10 milijonov evrov. Uprava kazinoja pa ocenjuje, da ima družba ob uspešni izvedbi ukrepov le polovične možnosti, da doseže plačilno sposobnost.
|
negative
|
1,539
|
Pogovori med vodstvom Adrie Airways, bankami upnicami in lastniki glede dokapitalizacije še vedno potekajo in dogovora dosti pred skupščino ni mogoče pričakovati. Za dokapitalizacijo sta predpogoja rebalans proračuna in sodelovanje bank. Glavni izvršni direktor Adrie Airways Klemen Boštjančič je pojasnil, da pogovori z bankami upnicami glede konverzije terjatev v lastniške deleže še vedno potekajo. Zaradi poslovnih interesov in korektnosti so o poteku dogovarjanj skrivnosti tako v Adrii kot v bankah. Boštjančič je povedal, da pogovorov do končnega dogovora ne more komentirati. Banke molčijo Klemen Boštjančič Podoben odgovor so posredovale tudi banke. Iz Nove Ljubljanske banke, ki naj bi glede na predlog sklepa skupščine v lastništvo slovenskega nacionalnega prevoznika konvertirala 27,6 milijona evrov terjatev, so sporočili, da poslovnih odnosov s posameznimi komitenti prav tako kot svojih prihodnjih odločitev ne morejo komentirati. Tudi Abanka, ki naj bi konvertirala 3,55 milijona evrov, v skladu z veljavno zakonodajo in bančno prakso ne komentira poslovnih odnosov s strankami in namer glede nakupov oziroma konverzije terjatev. V Hypo Alpe Adria banki so zagotovili, da si kot eden izmed upnikov družbe Adria Airways prizadevajo za finančno konsolidacijo in posledično podpirajo vse predloge, ki bodo slovenskega največjega letalskega prevoznika s petdesetletnimi izkušnjami v čarterskem in rednem prometu popeljale v stabilno in dolgoročno prihodnost . Podrobnostih posameznih odločitev in procesov pa zaradi zaščite interesov vseh vpletenih strani ne morejo komentirati. Banke so sicer ob predstavitvi konec junija načrt prestrukturiranja družbe sprejele pozitivno. Glede na dosedanje izkušnje slovenskih podjetij, med njimi tudi Merkurja, pa razgovori z bankami vedno trajajo praktično do konca. Tako po neuradnih informacijah dogovora ni mogoče pričakovati dosti pred 31. avgustom, ko mora biti na skupščini sprejet sklep o dokapitalizaciji. Boštjančič pričakuje podporo bank Foto Jani Dolinšek Boštjančič vsekakor pričakuje podporo in sodelovanje bank. Vendar v kakšni obliki bo to sodelovanje, je zaenkrat prezgodaj reči, je poudaril. Opozoril je, da je tudi na sami skupščini še mogoče dajati nasprotne predloge tistemu, ki ga je v sklicu podal upravni odbor Adrie. Pričakujem pa, da bo podan predlog, ki bo usklajen med lastniki in bankami, je povedal Boštjančič, saj bo potem le 30 dni časa, da sklepe skupščine uresničijo. Pravi dan D za Adrio bo tako 30. september. V vsakem primer pa je nujno sodelovanje bank, saj je tudi vlada opozorila, da je to pogoj za dokapitalizacijo s strani države. Ob pričakovanju sodelovanja bank bo tudi postopek Evropske komisije za soglasje pri državni pomoči podjetju drugačen. Gre za drug tip postopka in prijave. Ta trenutek soglasje Evropske komisije ni potrebno, ker gre za kombinacijo z zasebnim kapitalom, je pojasnil Boštjančič.
|
negative
|
1,540
|
Cene energentov se zaradi zvišanja trošarin za neosvinčeni motorni bencin in plinsko olje niso spremenile. Pocenilo se je le kurilno olje, za liter katerega je treba odšteti 0,919 evra. S ponedeljkom se je izteklo 14-dnevno obdobje, v katerem naftni trgovci izračunavajo cene goriv. Ker je vlada zvišala trošarine za neosvinčeni motorni bencin in plinsko olje, se cene energentov z današnjim dnem niso spremenile. Izjema je kurilno olje, ki se je pocenilo za 1,3 centa, na 0,919 evra na liter. Tudi v naslednjem 14-dnevnem obdobju bo torej treba za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina odšteti 1,287 evra. Liter neosvinčenega 100-oktanskega bencina bo še naprej stal 1,3 evra, dizelskega goriva pa 1,238 evra. Za avtoplin je pri Petrolu treba odšteti 0,759 evra za liter, pri Butan plinu pa redna cena znaša 0,730 evra za liter. Vlada je v ponedeljek na dopisni seji zvišala trošarino za neosvinčeni bencin za 7,7 odstotka, za plinsko olje za pogon za 9,5 odstotka, za plinsko olje za ogrevanje pa za 20,9 odstotka. Kljub temu se je cena slednjega znižala. Zaradi zvišanja trošarin si na finančnem ministrstvu obetajo za dobrih sedem milijonov evrov več javnofinančnih prihodkov mesečno kot doslej.
|
neutral
|
1,541
|
Žiga Debeljak je nepreklicno odstopil s funkcije člana nadzornega sveta in člana revizijske komisije Petrola. Odstopil je v izogib morebitnim konfliktom interesa po Mercatorjevem prevzemu družbe En Plus. Žiga Debeljak je v ponedeljek nepreklicno odstopil s funkcije člana nadzornega sveta in člana revizijske komisije Petrola, je danes na spletni strani Ljubljanske borze objavil predsednik nadzornega sveta Tomaž Kuntarič. Debeljak je odstopil v izogib morebitnim konfliktom interesa po Mercatorjevem prevzemu družbe En Plus. Mercator, ki ga kot predsednik uprave vodi Debeljak, je z družbo En Plus konec junija podpisal dogovor o strateški povezavi, ki je v veljavo stopil v začetku avgusta. Največji slovenski trgovec je v skladu z dogovorom postal 100-odstotni lastnik En Plusa, ki ima v lasti bencinske servise 24/7. Iz Mercatorja so danes sporočili, da je Debeljak že na zadnji seji nadzornega sveta Petrola 14. julija napovedal, da bo po vstopu skupine Mercator na trg maloprodaje proizvodov iz nafte ponovno ovrednotil možnost svojega sodelovanja v nadzornem svetu Petrola glede na spremenjene okoliščine v luči določil kodeksa upravljanja javnih delniških družb. Debeljak se zavzema za visoke standarde korporativnega upravljanja in je v svoji odstopni izjavi sporočil, da je kljub temu, da bo dejavnost upravljanja samopostrežnih bencinskih servisov v Sloveniji predstavljala le majhen del celotne dejavnosti skupine Mercator, z namenom celovitega spoštovanja določil kodeksa upravljanja javnih delniških družb, dobre prakse na tem področju ter v izogib morebitnim konfliktom interesa, ki bi izvirali iz njegovega opravljanja funkcije predsednika uprave Mercatorja in funkcije člana nadzornega sveta Petrola, sprejel odločitev o odstopu. Debeljak je bil v nadzornem svetu Petrola od aprila 2009. Med nadzorniki so poleg Kunatariča predstavniki kapitala še Bruno Korelič, Dari Južna, Urban Golob in Irena Prijović, predstavniki zaposlenih pa Franc Premrn, Andrej Tomplak in Boštjan Trstenjak.
|
neutral
|
1,542
|
Pri reševanju Adrie Airways naj bi se zapletlo pri dogovorih z bankami glede višine konverzacije dolgov v lastniške deleže. Adria pa naj bi imela denarja le še za slab mesec poslovanja. V NLB naj bi nasprotovali predlagani konverziji dolgov v lastniške deleže, pišejo Finance. V banki naj bi želeli v lastniški delež konvertirati le 15 milijonov od 38, kolikor predlaga Adria Airways. Bančniki, predvsem blizu NLB, naj bi za časnik dejali, da je reševanje Adrie bolj politično vprašanje kot poslovno. Če bi se banke odločale racionalno, potem Adrie ne bi reševali, saj dvomijo, da ima Adria dovolj denarja za ves mesec poslovanja, naj bi dejali bančni viri. Viri blizu Adrie pa so za časnik dejali, da se je država odločila za sanacijo letalske družbe in da sedaj prav državna NLB predlagani višini konverzije dolgov nasprotuje. Če Adrie banke in država ne bodo rešile, bo letalski prevoznik že jeseni razglasil stečaj. Potniki, ki so že kupili karte za kakšen polet pri Adrii Airways, bi v primeru stečaja dobili povrnjeno vozovnico šele v postopku stečaja, vendar še to ne v celoti, če sploh. O konverziji terjatev in dokapitalizaciji v višini 50 milijonov evrov bodo lastniki odločali v sredo prihodnji teden, še piše časnik. Če se ne bodo odločili za pomoč, bo Adria najverjetneje že jeseni razglasila insolventnost. To bi pomenilo tudi, da bi izgubila licenco za letenje.
|
negative
|
1,543
|
Delničarji Hita so na skupščini zavrnili predlog novogoriške občine o odpoklicu predsednika nadzornega sveta Hita. V občini menijo, da je prvi nadzornik zlorabil notranje informacije. Kazino Perla Na današnji skupščini delničarjev družbe Hit so delničarji zavrnili predlog novogoriške občine o odpoklicu predsednika nadzornega sveta Hita Gorazda Podbevška. Za njegovo razrešitev je tako glasovala le občina. Novogoriški župan Matej Arčon je že sredi julija pozval Podbevška k odstopu, saj po njegovem mnenju obstaja sum, da bi za zasebne interese in koristi lahko zlorabil notranje informacije zaupne narave o Hitu. Podbevškova žena Romana Podbevšek je bila namreč do junija direktorica družbe Alea Iacta, ki si želi na Vrtojbi izgraditi velik zabaviščno-igralniški center. Ta bi bil konkurenca Hitu, zato je novogoriški mestni svet sprejel negativno mnenje do podelitve koncesije za opravljanje igralniške dejavnosti v Vrtojbi, za katero je zaprosila Alea Iacta. Mnenje novogoriškega mestnega sveta sicer za Urad RS za nadzor prirejanja iger na srečo ni zavezujoč, saj gre za sosednjo občino občine Šempeter-Vrtojba, v kateri družba Alea Iacta načrtuje gradnjo turističnega centra Sailaway, kljub temu pa lahko vpliva na odločitve pristojnih državnih organov in mnenje javnosti. V odzivu na sklepe današnje skupščine Hita je novogoriški župan Matej Arčon že napovedal, da bo po sklepu mestnega sveta začel postopek za sodni odpoklic Podbevška. Podbevšek pa je v izjavi po zaključku skupščine povedal, da je vesel, da se je tako z njegovo potrditvijo zaključilo neko obdobje nezaupanja in da se bodo lahko v prihodnje posvetili delu. Obenem je še poudaril, da se ne boji sodnega postopka in da tudi tako novogoriška občina z odpoklicem ne bo uspela, ker zanj ni nobenih razlogov. Delničarji Hita so sicer potrdili vse predlagane sklepe. Za dividende lastnikom prednostnih delnic bodo tako namenili nekaj več kot 380.000 evrov oz. 14 centov bruto na delnico. Preostalih okoli 20.000 evrov bilančnega dobička bo ostalo nerazporejenega. Upravi ter nadzornikom Hita so podelili razrešnico za delo v letu 2010.
|
neutral
|
1,544
|
Računsko sodišče ugotavlja, da vladi pod sedanjimi pogoji ne bo uspelo pravočasno zbrati zadostnih sredstev za razgradnjo Neka. Vladi je tako naložilo, naj popravi nesmotrnosti v 90 dneh. Nuklearna elektrarna v Krškem naj bi delovala vsaj še do leta 2030. Sodišče je v reviziji pregledalo učinkovitost poslovanja gospodarskega ministrstva in vlade ter uspešnost poslovanja sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško Nek in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Neka pri zagotavljanju sredstev za razgradnjo in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz elektrarne v obdobju od leta 2006 do konca leta 2009. Kot je zapisalo v mnenju, ministrstvo in vlada pri določitvi pogojev poslovanja sklada in vzpostavitvi nadzora nad poslovanjem sklada nista bila učinkovita. Ob sedanjih pogojih zbiranja in upravljanja s sredstvi, ki se vplačujejo v sklad, ter ob vzpostavljenem načinu izvajanja nadzora nad upravljanjem s sredstvi sklada in nad poslovanjem sklada, zadostna sredstva za razgradnjo nuklearne elektrarne ne bodo zbrana pravočasno, je ugotovilo. Tudi sklad v obdobju, za katerega je bila izvedena revizija, ni posloval v organizacijski obliki, ki bi omogočala pregledno opredelitev in določitev parametrov ter omejitev naložbene politike. Prav tako sklad ni deloval tako, da bi omogočal vzpostavitev in izvajanje učinkovitega nadzora nad svojim poslovanjem, so prepričani na računskem sodišču. Na podlagi predpisanega načina določitve prispevka za razgradnjo zaradi spremembe izhodiščnih predpostavk za njegov izračun ne bo mogoče zbrati zadostnih sredstev za razgradnjo Neka in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Neka, so navedli. Ministrstvo za gospodarstvo se z ugotovitvami Računskega sodišča RS glede zagotavljanja sredstev za razgradnjo Nek v celoti strinja in izraža zadovoljstvo nad opravljeno revizijo. Hkrati pa poudarja, da je že dlje časa opozarjalo na prepočasno zbiranje sredstev za razgradnjo Neka. Pri revidiranju učinkovitosti poslovanja ministrstva in vlade smo ugotavljali, da nista zagotovila ustreznih pogojev za pravočasno zbiranje zadostnih sredstev za razgradnjo Nek ter nista zagotovila ustrezne organiziranosti sklada in ne ustreznega nadzora nad poslovanjem tega sklada, kar je omogočalo preveč tvegano naložbeno politiko, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal vrhovni državni revizor Samo Jereb. Nedoločno so urejena razmerja med ministrstvom, skladom in agencijo za radioaktivne odpadke. Država je investitor in naj bi postala tudi lastnica odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov NSRAO, ni pa prejemnica sredstev od prodaje elektrike niti nima evidentirane nobene naložbe ali terjatev za sredstva, dana v upravljanje. Sklad ni investitor v odlagališče, dobiva pa sredstva od prodaje elektrike ter plačuje stroške agencije in tudi del odškodnin občinam del odškodnin plačuje agencija. Agencija ni investitor in naj ne bi postala lastnica odlagališča, prejema pa sredstva od sklada ter je naročnik in plačnik del in ima investicije v odlagališče evidentirane kot lastna osnovna sredstva. Zato se med drugim pojavlja tveganje, da ne bodo, če bo s Hrvaško dosežen dogovor o delitvi stroškov izgradnje odlagališča, vsi stroški zbrani na enem mestu in tako tudi ne ustrezno zaračunani Hrvaški, je še dejal Jereb. Glede na sedanje predpostavke je prispevek za razgradnjo prenizek. Po izračunih računskega sodišča bi se moral s sedanjih treh evrov na megavatno uro MWh zvišati na 10,90 evra na MWh. Po veljavnem programu razgradnje iz leta 2004 bi stroški gradnje odlagališča NSRAO, odlaganja izrabljenega jedrskega goriva in odlaganja NSRAO znašali 1,1 milijarde evrov. Sodišče od ministrstva, vlade in sklada zahteva, da ugotovljene nesmotrnosti oz. popravljalne ukrepe izvedejo v 90 dneh.
|
negative
|
1,545
|
Tečaji delnic v Evropi sledijo vzponu, s katerim je v sredo zaključil ameriški Wall Street. Optimizem vlagateljev naj bi temeljil na pričakovanju nadaljnjih ukrepov ameriške centralne banke. Borza v Frankfurtu Borzniki so že ves teden v pričakovanju petkovega govora predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve Fed Bena Bernankeja na letni konferenci banke v turističnem središču Jackson Hole v ameriški zvezni državi Wyoming. Ameriška centralna banka se je ta mesec zavezala, da bo ohranila ključno obrestno mero na zgodovinsko nizki ravni tik nad ničlo do sredine leta 2013. Nekateri analitiki menijo, da bi utegnil Fed poseči še po novih ukrepih denarne politike za spodbujanje pešajočega ameriškega gospodarstva, med drugim po tretjem krogu odkupov obveznic. Razpoloženje na borznem parketu bi sicer lahko po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pokvarila današnja novica, da je legendarni soustanovitelj ameriškega računalniškega proizvajalca Apple Steve Jobs v sredo odstopil s položaja glavnega izvršnega direktorja tega proizvajalca po vsem svetu priljubljenih pametnih mobilnih telefonov in računalnikov. Indeks najpomembnejših podjetij Eurostoxx 50 je trenutno pri okoli 2259 točkah, kar je za 0,94 odstotka več kot ob koncu trgovanja v sredo. Indeks DAX na borzi v Frankfurtu je na ravni 5724 točk oz. 0,77 odstotka nad sredino zaključno vrednostjo. Pariški CAC 40 se je zvišal za 1,41 odstotka na okoli 3183 točk, londonski FTSE 100 pa za 0,34 odstotka na okoli 5223 točk. Züriški SMI je do zdaj pridobil 1,11 odstotka, milanski FTSE Italia All-Share 1,24 odstotka, dunajski ATX pa 3,22 odstotka. Na azijskih borzah se novica o odhodu Jobsa že izraža. Delnice Applovega konkurenta Samsung so se namreč precej podražile, poskočili pa so tudi tečaji delnic drugih konkurentov ameriškega podjetja. Azijske borze so sicer današnje trgovanje sklenile z rastjo. Tokijski indeks Nikkei se je zvišal za 1,54 odstotka, seulski Kospi pa se je okrepil za 0,56 odstotka. Hongkonški indeks Hang Seng je pridobil 1,47 odstotka, navzgor pa je šel še šanghajski osrednji indeks, in sicer za 2,92 odstotka. Sydneyjski All Ordinaries je medtem dan sklenil z 1,23-odstotnim padcem.
|
positive
|
1,546
|
Mariborski župan Franc Kangler je delavcem Konstruktorja, ki so že tri mesece brez plače, obljubil pomoč iz županovega sklada. Sindikalist Mladen Kutnjak se boji, da je vse skupaj le zganjanje teatra in da učinka ne bo . Delavci mariborskega gradbenega podjetja Konstruktor VGR, ki zaradi neizplačila treh plač že več kot mesec dni stavkajo, so se na poziv podravske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS zbrali pred mariborsko občino. Sprejel jih je župan Franc Kangler in nakazal možnost pridobitve enkratne pomoči iz županovega sklada. Delavci Konstruktorja so že tri mesece brez plač. Kot je povedala sekretarka za gradbeništvo v podravskem območnem odboru ZSSS Breda Črnčec, se je pred poslopjem občine zbralo okoli 50 delavcev, ki jih je najprej sprejel podžupan Milan Mikl, nato pa še župan Kangler. Slednjemu so predali poziv na pomoč pri reševanju problematike delavcev Konstruktorja, ki so zaradi izpada treh plač na robu preživetja. Zaradi hude socialne stiske in brezpravnega položaja, v katerem so se ti delavci znašli, smo prosili župana, da jim pomaga vsaj z izredno socialno pomočjo, je pojasnila. Kangler je po besedah Črnčeceve izrazil sočutje s stavkajočimi delavci in obljubil, da bo s pristojnimi službami preučil možnost takšne pomoči. Hkrati je za ponedeljek sklical sestanek, na katerem naj bi se zbrali tako predstavniki sindikata kot direktor Konstruktorja Samo Majcenovič, da bi končno rekli bobu bob , je povedala sindikalistka. Ta agonija se mora končati, je prepričana. Vodja sindikata v podjetju Mladen Kutnjak, ki se današnjega shoda ni udeležil, je manj optimističen. Bojim se, da je vse skupaj le zganjanje teatra in da učinka ne bo. Delavci vedno potegnejo kratko, je dejal. Ponovil je, da direktorjevim obljubam ne verjamejo več, a jim zaradi brezizhodnega položaja ne preostane nič drugega, kot da čakajo. Konstruktor, ki zaposluje 270 ljudi, ima že nekaj časa blokirane račune in je od 8. avgusta v prisilni poravnavi. Podjetje delavcem dolguje majsko, junijsko in julijsko plačo, regres za letni dopust in prispevke od aprila naprej, zato so ti 13. julija začeli stavkati. Po njihovem prepričanju bi moralo podjetje takoj v stečaj, zato so po današnjih besedah Kutnjaka že zbrali vso potrebno dokumentacijo za to, da bodo preko jamstvenega sklada sami zahtevali začetek stečajnega postopka. Medtem se stavka nadaljuje na domu.
|
negative
|
1,547
|
Alea Iacta namerava občinskemu svetu zagotoviti vse ustrezne garancije za projekt Sailaway, ki jih je mogoče realno zagotoviti glede na uveljavljeno poslovno prakso in trenutno stopnjo projekta. Družba Alea Iacta obžaluje postopkovne zaplete v občini Šempeter - Vrtojba v zvezi s pridobivanjem soglasja za gradnjo turističnega centra Sailaway, kljub temu pa pričakuje, da bodo vse nadaljnje odločitve potekale v skladu z zakonom o prirejanju iger na srečo, upravnimi postopki RS ter na podlagi jasno predstavljenih parametrov projekta, so zapisali v ljubljanski družbi Alea Iacta. Svetniki občine Šempeter - Vrtojba še niso sprejeli odločitve o soglasju za igralniško koncesijo Alea Iacti. Poudarjajo, da so k zasnovi in predstavitvi projekta Sailaway pristopili v dobronamerno in na podlagi trasparentnih postopkov, zato bodo naredili vse, da do izvedbe projekta tudi pride. Ob tem družba ostro zavrača različna nizkotna podtikanja posameznikov glede načina prepričevanja občinskih svetnikov in druge zainteresirane javnosti o upravičenosti projekta, so poudarili. Na četrtkovi izredni seji občinskega sveta Šempeter - Vrtojba svetniki niso glasovali o soglasju k podelitvi koncesije za izvajanje iger na srečo družbi Alea Iacta v njihovi občini, pač pa so pred odločanjem od družbe zahtevali določene garancije, ki naj bi znašale deset odstotkov vrednosti projekta, ki bi jih občina lahko unovčila, če Alea Iacta ne bi v celoti zgradila zabaviščno-igralniškega kompleksa, kot ga je predstavila svetnikom. Svetniki se namreč bojijo, da bi Alea Iacta zgradila le hotel z igralnim salonom, na preostali del investicije pa preprosto pozabila . K takemu prepričanju naj bi jih navajalo dejstvo, da je Alea Iacta doslej podpisala pogodbo in plačala aro le za 13.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče, kjer naj bi stal hotel z igralnim salonom, za preostalih 18.000 kvadratnih metrov zemljišča, ki bi ga potrebovali za druge dejavnosti centra, pa z Mercatorjem še ni podpisala pogodbe o nakupu. Šempetrsko-vrtojbenski svetniki bodo o soglasju odločali predvidoma na redni seji občinskega sveta, ki bo 8. septembra.
|
neutral
|
1,548
|
Vse bolj jasno postaja, da je AUKN priročen izgovor za prelaganje odgovornosti. Sploh dokler ne dobimo strategije, ki bo državnim podjetjem postavila jasne cilje, kakršne so nam predstavili Norvežani.
|
neutral
|
1,549
|
Bo morala Slovenija v evropsko blagajno vrniti več kot 900 milijonov evrov? Nekateri avtocestni kraki so namreč še vedno vpisani kot njive, zato bi Evropa lahko terjala vrnitev kohezijskih sredstev. Bo morala Slovenija v evropsko blagajno vrniti več kot 900 milijonov evrov? In ali bodo ministri res dovolili, da se to zgodi? To sta le dve vprašanji, ki jih opeharjeni podizvajalci, ki so leta in leta gradili avtocestni križ, na koncu pa ostali brez težko prisluženega denarja, naslavljajo na tri ministrstva, protikorupcijsko komisijo in računsko sodišče. Nekateri avtocestni kraki namreč še danes nimajo uporabnega dovoljenja in so v zemljiški knjigi še vedno zavedeni kot njive. In zato bi lahko Evropa upravičeno terjala vračilo kohezijskih sredstev. Pomurka še danes nima uporabnega dovoljenja, ker podizvajalci pod vodstvom Mirka Požarja zavračajo predajo dokumentacije Darsu. To je tudi eden redkih adutov, ki jih še imajo, saj jih je Dars brez možnosti poplačila skoraj devetih milijonov evrov terjatev, ki jih imajo do SCT, prepustil v nemilost bank in lizinških hiš. Podpisani protokol med Darsom in gradbincem Alpine Bau je kronski dokaz za to, pravi Požar. Od ministrstev zdaj zahtevajo jasna stališča do odgovornosti Darsa. Sicer pa bi jih Dars, po njihovem mnenju, lahko izplačal na dva načina. Iz zadržanih plačil SCT-ju, ki bi jih moralo biti na Darsu še pet odstotkov od celotne vrednosti pomurke, kar je 42 milijonov evrov, ali pa iz naslova bančnih garancij za dobro izvedbo del. Prva dama Darsa Mateja Duhovnik medtem trdi, da v družbi zakonite poti za poplačilo ne vidijo.
|
negative
|
1,550
|
Upniki družbe Viator & Vektor Logistika so z družbinega parkirišča začeli odvažati tovornjake. Odpeljali naj bi okrog 40 vozil, po neuradnih informacijah pa naj bi podjetje rubili naftna družba Shell in nekaj bank upnic. Tovornjake so že začeli odvažati. Upniki družbe Viator & Vektor Logistika so z družbinega parkirišča na Rudniku začeli odvažati tovornjake, nekaj naj bi jih odpeljali že v četrtek. Odpeljali naj bi okrog 40 vozil, po neuradnih informacijah pa naj bi podjetje rubili naftna družba Shell in nekaj bank upnic, poroča spletni portal Finance.si. Uprava družbe Viator & Vektor Logistika je sicer v sredo na ljubljansko okrožno sodišče podala predlog za uvedbo stečajnega postopka družbe. Predlog so podali, potem ko ga je potrdil upravni odbor skupine Viator & Vektor. Mediji so že v začetku tedna pisali, da naj bi direktor družbe Viator & Vektor Logistika Bojan Novak upravnemu odboru skupine Viator & Vektor podal predlog za stečaj, medtem ko naj bi skupina poskušala s prisilno poravnavo.
|
negative
|
1,551
|
Ministra Mitjo Gasparija skrbi, ker na projektu Teš po njegovih podatkih dela premalo slovenskih podjetij. V Tešu odgovarjajo, da jih v projektu sodeluje precej, med njimi Primorje, RGP, Cigrad, Rudis, Esotech in Doberšek. V Termoelektrarni Šoštanj Teš zagotavljajo, da je v projekt izgradnje šestega bloka vključena vrsta slovenskih podjetij s področja gradbene operative in inženiringa. Potencial za domačo udeležbo pri projektu je že danes 21-odstoten, poudarjajo v Tešu, s čimer se odzivajo na besede ministra Mitja Gasparija, da je udeležba le petodstotna. Kot so sporočili iz Teša, je skupna vrednost pogodbenih del projekta izgradnje Teša 6 po tekočih cenah 1,174 milijona evrov, pri čemer so že danes ali pa še bodo slovenski izvajalci vključeni z najmanj 21 odstotki te vrednosti oziroma z 246 milijoni evrov. Potencial za domačo udeležbo pri šestem bloku 21-odstoten, so sporočili iz Teš. Minister za razvoj Mitja Gaspari, ki trenutno vodi tudi gospodarsko ministrstvo, je zaskrbljen zaradi udeležbe slovenskih podjetij pri projektu izgradnje Teša 6. Po njegovih besedah naj bi bila namreč domača udeležba pri projektu le okoli petodstotna, kar je označil kot sramoto za investitorja. Poudaril je, da sicer ne misli, da bi bilo treba komur koli dati preferenčne pogoje, a v takšnem projektu slovensko gospodarstvo mora sodelovati, če si želimo dobro. Slovenska podjetja, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, so po navedbah Teša v projekt vključena od samega začetka, tako na glavnem pogonskem objektu Primorje, pripravljalnih delih RGP, upravni stavbi Cigrad kot pri gradnji razžveplalne naprave konzorcij Rudis - Esotech - Doberšek in hladilnega stolpa Rudis. Pogajanja z Alstomom glede dodatne vključitve slovenskih podizvajalcev še potekajo in potencial 21-odstotnega deleža se lahko še poveča. To pa v časih gospodarske in finančne krize, ki le počasi izzveni, ni zanemarljiv podatek, poudarja direktor Teša Simon Tot. Slovenska podjetja, ki se želijo vključiti v izgradnjo Teša 6, se morajo sicer po njegovih besedah zavedati, da morajo njihove zmogljivosti zadostiti visokim standardom tehnološke zahtevnosti projekta. V Tešu namreč ne želijo, da se ponovi slaba izkušnja iz preteklosti, ko se je eno od slovenskih podjetij skupaj s partnerjem prijavilo na razpis Alstoma, ta partner pa ni imel ustrezne bonitete in ni ustrezal tehnološkim zahtevam. Zgodilo se je celo, da je slovenski ponudnik prepozno oddal ponudbo. Le podjetja, ki dosegajo ustrezne standarde, bodo lahko tudi v prihodnje kandidirala na razpisih, in to pod enakovrednimi pogoji kot ostala podjetja. Seveda pa bo pri tem pomemben dejavnik tudi cenovna konkurenčnost, še poudarjajo v Tešu.
|
neutral
|
1,552
|
Prisilni upravitelj Konstruktorja je vložil ugovor proti prisilni poravnavi podjetja. V sindikatu upajo, da to pomeni konec agonije za okoli 290 zaposlenih, saj od sodišča pričakujejo, da sproži stečajni postopek. Vodstvo Konstruktorja, ki se je v zadnjih mesecih kar dvakrat zamenjalo, trenutno pa podjetje vodi Samo Majcenovič, je v načrtu finančnega prestrukturiranja navadnim upnikom, ki jim je družba dolžna več kot 72 milijonov evrov, v štirih letih obljubljalo poplačilo polovice njihovih terjatev. Prisilni upravitelj mariborskega gradbenega podjetja Konstruktor VGR, v katerem zaposleni zaradi neizplačila plač stavkajo že skoraj dva meseca, Matjaž Polenčič je v četrtek popoldne na mariborsko sodišče vložil ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave, je povedal prvi sindikalist v podjetju Mladen Kutnjak. Kot je dejal Kutnjak, to verjetno vendarle pomeni konec agonije za okoli 290 zaposlenih, ki so dnevno poslušali obljube o izplačilu zaostalega denarja, a so se te vselej izkazale za neresnične. Delavci zdaj namreč od sodišča pričakujejo, da bo čim prej sprožilo začetek stečajnega postopka, nato pa si lahko obetajo vsaj nekaj denarja iz jamstvenega sklada. Konstruktor ima že nekaj časa blokirane račune in je od 8. avgusta v prisilni poravnavi. Podjetje delavcem dolguje majsko, junijsko in julijsko plačo, regres za letni dopust in prispevke od aprila naprej, zato so ti 13. julija začeli stavkati. Že nekaj časa so prepričani, da bi moralo podjetje takoj v stečaj, zato so že pred dnevi zbrali vso potrebno dokumentacijo, zato da bi preko jamstvenega sklada sami zahtevali začetek stečajnega postopka. Pretekli teden so javno protestirali pred Mestno občino Maribor, k pomoči pa so pozvali tudi predsednika Danila Türka in varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek Travnik. Julijska stavka v Konstruktorju Varuhinja sproti spremlja težek položaj delavcev Varuhinja človekovih pravic je povzala vse javne uslužbence, naj s svojim odgovornim, učinkovitim in spoštljivim ravnanjem prispevajo k omilitvi stisk zaposlenih v gospodarstvu ter k spoštovanju njihovega osebnega dostojanstva. Iz urada varuha so sicer sporočili, da so prejeli javni poziv, ki so ga v imenu delavcev konstruktorja poslali iz Zveze Svobodnih Sindikatov Slovenije ZSSS. V njem je ZSSS pozval varuhinjo človekovih pravic, naj se vključi v reševanje ekonomskih problemov delavcev in delavk podjetij Konstruktor, SCT, TOM Mokronog, LTH itd. Posebej pa opozarja tudi na neustrezno zakonodajo, ki dopušča, da so delavci pred formalnim začetkom stečaja precej časa brez plač in v povsem negotovi situaciji. ZSSS prav tako opozarja na problematiko neplačila prispevkov za socialno varnost. Na uradu varuha odgovarjajo, da sproti spremljajo težek položaj zaposlenih v omenjenih in tudi v drugih podjetjih, vendar na poslovanje gospodarskih družb nimajo neposrednega vpliva. Varuhove pristojnosti so z zakonom omejene na nepravilnosti v delovanju državnih organov, organov lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, zato lahko ukrepa le tako, da preverja ali so ti pri svojem delu naredili nepravilnosti, so razložili. Je pa varuh v svojem letnem poročilu za leto 2010, pa tudi že prej, pozval vlado k sprejetju ukrepov, ki bodo delodajalcem onemogočili neplačevanje prispevkov za socialno varnost zaposlenih. Če država tega ne stori ali celo dovoli odlog plačila prispevkov, mora takšno stanje sanirati sama in tega ne prelagati na zaposlene, pravijo. Varuh je sicer glede očitkov o neustreznosti insolventne zakonodaje naslovil poizvedbe na ministrstvo za pravosodje, glede neplačila prispevkov v konkretnem primeru pa na pristojno davčno službo.
|
negative
|
1,553
|
Evropa ne bo znova zdrsnila v recesijo, je ob obisku v Avstraliji povedal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Poudaril je, da nacionalne vlade delajo vse potrebno za rešitev dolžniških težav evroobmočja. Barroso z avstralsko premierko Julio Gillard Jose Manuel Barroso se je odzval na izjavo bonitetne agencije Standard & Poor s S&P, ki je pretekli teden sporočila, da v evroobmočju narašča tveganje za recesijo z dvojnim dnom. Barroso je ob obisku v Avstraliji dejal, da v Evropi ne pričakujemo recesije . Zadnje napovedi Evropske komisije kažejo, da bo v Evropi gospodarska rast, ki bo sicer skromna, a bo vseeno šlo za rast, je po poročanju BBC dejal predsednik Evropske komisije. Na tej točki želim biti zelo jasen Evropska unija in evro sta močna in odporna, je dejal Barroso. Kot je tudi poudaril, je Bruselj na gospodarskem področju zelo aktiven. Med drugim se poslužuje ukrepov v boju zoper proračunske težave, krepi skupno vodenje območje evra, z uvajanjem strožje regulacije pa izboljšuje tudi konkurenčnost, je izpostavil Barroso. Bonitetna agencija S&P, ki je sprva napovedovala, da bo gospodarska rast v 17 državah evroobmočja letos znašala 1,9 odstotka, je pretekli teden pričakovano vrednost gospodarske rasti v letošnjem letu znižala na 1,7 odstotka. Avgusta letos se je v evroobmočju prvič po dveh letih skrčil obseg proizvodne dejavnosti. Medtem ko je gospodarska rast v evroobmočju v prvih treh mesecih letošnjega leta znašala 0,8 odstotka, se je od aprila do junija upočasnila na 0,2 odstotka, kažejo uradni podatki, objavljeni avgusta. Avstralska vlada je bila v preteklosti že močno kritična do EU, pri čemer je Bruslju očitala pomanjkanje politične volje za resne gospodarske reforme. Avstralska premierka Julia Gillard je bila danes bolj optimistična in je pohvalila korake Evropske komisije, vezane na poskus zamejitve dolžniške krize. Vemo in razumemo, da gre za težke odločitve, vendar pa so te odločitve potrebne, če se želi stabilizirati finančne trge, je dodala.
|
neutral
|
1,554
|
Delavci Viator & Vektor Logistike, ki so se protestno zbrali pred stavbo novoustanovljenega podjetja Transturist na Trati pri Škofji Loki, so zaključili z akcijo in bodo glede stečajnih postopkov skušali pritisniti na sodišča. Takole so delavci Viator & Vectorja konec avgusta izobesili črno zastavo pred sedežem podjetja. Od 30 do 40 delavcev se je zjutraj zbralo pred stavbo Viator & Vektor Logistike na Trati, kjer je sedež novoustanovljene družbe Transturist, da bi opozorili na svoj položaj in neodgovornost za stečaje podjetij v Sloveniji. Vodstvo jim je obljubilo sestanek z ustanoviteljem Transturista Bojanom Novakom, vendar sestanka ni bilo. Kot je pojasnil član izvršnega odbora sindikata prometa in zvez Boris Jelovčan, so jim petnajst minut pred dogovorjenim sestankom namreč sporočili, da Novaka ne bo. Zbrani delavci s protestno akcijo ne bodo nadaljevali, saj bi bilo po besedah Jelovčana to brezpredmetno. Preko državnega sindikata bodo raje poskusili pritisniti na sodne mline, ki odločajo o stečajnem postopku družbe Viator & Vektor Logistika. Delavci bi namreč radi videli, da postopek ne bi trajal napovedanih 14 dni, temveč čim manj, pri tem pa sicer ne izključujejo morebitno dodatno protestno akcijo na Trati ali v Ljubljani, je še pojasnil Jelovčan. Direktor družbe Transturist Bojan Novak je medtem v sporočilu za medije pojasnil, da je bilo podjetje ustanovljeno z zasebnim kapitalom, direktor družbe Viator & Vektor Logistika Zdenko Pavček pa v njej ni ne vlagatelj, ne družbenik. Namen ustanovitve Transturista naj bi bil rešitev dela zdravega jedra Viator & Vektor Logistike, je še zapisal Novak. Družba Transturist je najela prostore Viatorja & Vektorja Logistike v Škofji Loki in bo najemnino plačevala krovni skupini Viator & Vektor in s tem prispevala k povečanju stečajne mase Viator & Vektor Logistike. V družbi bo zaposlenih okrog 40 ljudi, ki s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami s področij logistike in vzdrževanja vozil lahko nadaljujejo z delom in si s tem tudi rešijo svoj eksistenčni položaj, je še zapisal Novak. Novak osebno razume stisko ostalih zaposlenih v družbi Viator & Vektor Logistika, je zapisal v sporočilu, vendar pa gre v tem primeru za podobno zgodbo kot pri podjetju Novoles Novoles Plus, o katerem danes mediji pišejo s pozitivno konotacijo , je še razložil v sporočilu.
|
negative
|
1,555
|
Vlada je znižala trošarine in povsem izničila podražitev goriv. Cene goriv na mednarodnih trgih so se namreč zvišale za približno pet odstotkov, kar bi lahko občutili tudi slovenski vozniki. Cene goriv se ne bodo spremenile. Pogonska goriva in nafta na mednarodnih trgih so se podražila, zato so posledično narasle maloprodajne cene goriv. A ker je vlada znižala trošarine, slovenski vozniki podražitev ne bomo občutili. Cene naftnih derivatov bodo tako opolnoči ostale nespremenjene. Liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina ostaja 1,287, liter 100-oktanskega pa 1,3 evra. Tudi cena dizla se ne bo spremenila, liter je in bo 1,238 evra. Liter kurilnega olja se tudi ne bo podražil in bo še naprej 0,919 evra. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja.
|
neutral
|
1,556
|
V Adrii Airways bodo v okviru načrtovane sanacije poslovanja zmanjšali število letov. Odločitev, kateri leti bodo ukinjeni, še ni sprejeta, a po nekaterih podatkih naj bi nehali leteti v Varšavo, Istanbul, London in Pariz. V Adrii so povedali, da bodo lete ukinili na podlagi analiz, ki pa še potekajo. V Adrii Airways bodo v okviru načrtovane sanacije poslovanja, ki najprej pomeni racionalizacijo, zmanjšali število letov. Odločitev, katere lete naj bi ukinili, še ni bila sprejeta, a bo v kratkem, so pojasnili v podjetju in dodali, da izvajajo natančne analize, ki bodo pokazale, katere linije so rentabilne in katere prinašajo izgubo. V tem trenutku leti Adria Airways na 28 rednih destinacij, poleg tega pa za zakupnike letal opravlja še vrsto čarterskih letov. Katere izmed letov bodo ob prehodu na zimski vozni red 30. oktobra ukinili, še ni znano, ker morajo izračune ta mesec dopolniti še s podatki iz poletne sezone, da bodo odkrili najbolj nedobičkonosne lete. Današnje Finance pišejo, da bo Adria konec oktobra najverjetneje nehala leteti v Varšavo, Istanbul, London in Pariz. V Varšavo tako iz Ljubljane ne bo imela več neposrednega leta, v preostala mesta pa z brniškega letališča letijo druge letalske družbe. V Adrii pisanja Financ niso mogli potrditi, saj bodo osnova za ukinitev operacij analize, ki še potekajo. Podobno velja za obstoječo floto, katere morebitno zmanjšanje bo pogojeno z odločitvijo o ukinjanju linij, je pojasnil direktor korporativnega komuniciranja v Adrii Airways Alen Mlekuž. V Adrii so v minulih letih veliko vložili prav v nakup letal, za katere so morali vzeti bančne kredite. V sprejetem letnem poročilu je bila tretjina vrednosti letal odpisana, tako da so letala vredna okrog 50 milijonov evrov. Adria se bo po programu prestrukturiranja lotila krčenja stroškov, kar pomeni ustavitev letenja na linijah, ki so najbolj izrazito negativne in nimajo vpliva na druge linije, iz tega sledi vprašanje velikosti flote in vseh ostalih stroškov, tudi števila zaposlenih , je po zadnji skupščini konec avgusta povedal glavni izvršni direktor podjetja Klemen Boštjančič. Eden od ukrepov pri krčenju stroškov bo tudi ukinitev letov na linijah, ki so izrazito negativne in ne vplivajo na druge linije. Še preden pa Adria stopi na to pot poslovne sanacije, mora pridobiti sveža sredstva, da se izogne prisilni poravnavi ali stečaju. Družba je namreč insolventna in zlasti tuji upniki do konca septembra pričakujejo poplačilo terjatev. Do takrat mora biti opravljena dokapitalizacija, ki obsega 50 milijonov evrov svežih sredstev iz državnega proračuna in Posebne družbe za podjetniško svetovanje kot upravljalca državne naložbe, ter konverzijo dela terjatev bank v lastniški delež. Kakšna bo višina pretvorbe terjatev, še ni znano, pogovori z bankami namreč še niso končani in bodo verjetno trajali vse do skupščine, ki bo 21. septembra. Banke pa kot pogoj za pretvorbo dela terjatev postavljajo tudi podpis kolektivnih pogodb, ki bi zmanjšale plače zaposlenim. Če dogovori ne bodo uspešni in dokapitalizacija ne bo izvedena, bodo Adriina letala že oktobra verjetno prizemljena.
|
negative
|
1,557
|
Jože Bider je izumitelj kmetijskih strojev in od njegovega prvega izuma je minilo že 40 let. Zdaj njegova sinova skrbita za serijsko proizvodnjo. V zadnjem času se najbolj posvečajo gorilnikom lesnih sekancev in sekalnikom.
|
positive
|
1,558
|
Finančni ministri skupine G8 ter predstavniki mednarodnih organizacij so se dogovorili, da bodo podvojili pomoč arabskim državam, ki doživljajo pomembne spremembe. Te lahko tako računajo na 80 milijard dolarjev. Potem ko so voditelji držav G8 ob koncu majskega vrha v francoskem Deauvillu izrazili podporo vstajam v arabskem svetu in napovedali pomoč nastajajočim demokracijam v skupni višini 40 milijard dolarjev 28 milijard evrov, so ministri na današnjem srečanju v Marseillu napovedali podvojitev te vsote. Francoski finančni minister Francois Baroin na srečanju voditeljev G8. Mednarodne institucije, kot sta Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad IMF, so obljubile 38 milijard ameriških dolarjev pomoči v prihodnjih dveh letih, podoben delež pa naj bi do leta 2013 po besedah francoskega finančnega ministra Francoisa Baroina zagotovile tudi države G8 v obliki dvostranske pomoči. Kot je povedala generalna direktorica IMF Christine Lagarde, je ta pomoč namenjena podpori zgodovinskemu gibanju za temeljito preoblikovanje celotne regije . Podrobnosti dogovora niso znane. Pomoč je v prvi vrsti namenjena Tuniziji in Egiptu, kjer je že prišlo do menjave režima. Po novem pa sta v skupino prejemnikov vključena tudi Maroko in Jordanija, saj sta jordanski in maroški kralj sama obljubila ukrepe v smeri demokracije. Pomoč naj bi bila namenjena za izvedbo reform in gospodarsko stabilnost. Na srečanju so sicer sodelovali tudi predstavniki začasnih oblasti v Libiji, ki uradno še niso vključeni v tako imenovano Partnerstvo iz Deauvillea, a so jim danes obljubili, da bi se lahko že kmalu vključili. Libijski predstavniki so posebno spodbudo dobili s strani IMF, ki jih je danes uradno priznal in tako odprl vrata libijski začasni vladi do sredstev iz tega sklada. Obljubo o pomoči arabski pomladi so države skupine G8, ki jo sestavljajo ZDA, Kanada, Japonska, Velika Britanija, Francija, Italija, Nemčija in Rusija, dale na vrhu v Deauvillu maja letos, a je po navedbah egiptovskih in tunizijskih predstavnikov zaenkrat še niso začele uresničevati. Tunizijski finančni minister Džalul Ajed je za časnik Financial Times pred dnevi povedal, da njegova država ni prejela še niti centa. Njegov egiptovski kolega pa je potrdil prejem le 500 milijonov ameriških dolarjev. Srečanje finančnih ministrov v Marseillu se je začelo že v petek, a v okviru skupine G7, medtem ko se jim je danes pridružil še ruski kolega.
|
neutral
|
1,559
|
Ker so se Cipru po znižanju bonitetne ocene močno povišali stroški zadolževanja, je ta zaprosil Rusijo za posojilo. Številka še ni uradno znana, a dogovarjali naj bi se za petletno pomoč v višini dveh milijard evrov. Ciper je Rusijo zaprosil za posojilo, je danes povedal ruski finančni minister Aleksej Kudrin. O višini posojila ni želel govoriti, češ da so pogovori še v teku, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Kudrin je sicer dejal, da gospodarsko stanje na Cipru ne bi mogli označiti kot krizo in da je stanje na Cipru normalno . Po nepotrjenih informacijah pa naj bi se dogovarjali za petletno posojilo v višini med dvema in 2,5 milijarde evrov s 4,5-odstotno obrestno mero, francoska tiskovna agencija AFP navaja poročanje ruske tiskovne agencije Ria Novosti. Cipru so se namreč po znižanju bonitetne ocene to so konec julija in avgusta znižale agencije Moodys, Standard & Poor s in Fitch močno zvišali stroški zadolževanja. Bonitetne agencije so znižanje ocene utemeljevale z zaskrbljujočim fiskalnim položajem, ki ga je še zaostrila julijska eksplozija v pomorskem vojaškem oporišču v bližini mesta Zigi, in pričakovanjem, da Ciper kratkoročno ne bo mogel poravnati svojih dolžniških obveznosti brez pomoči iz začasnega mehanizma za stabilnost evra. Ciprski parlament je sicer konec avgusta potrdil več varčevalnih ukrepov, s katerimi želijo oblasti znižati proračunski primanjkljaj in zagotoviti, da državi ne bo treba zaprositi za mednarodno finančno pomoč. Ciprska vlada želi s paketom varčevalnih ukrepov privarčevati 750 milijonov evrov. Je pa parlament preložil glasovanje o zvišanju davka na dodano vrednost DDV. Z zvišanjem DDV s 15 na 17 odstotkov naj bi ustvarili dodatnih 160 milijonov evrov prihodkov. Zvišanju DDV je nasprotovala opozicija, saj da bi prizadel prebivalce z nizkimi prihodki. Parlament se bo znova sestal 15. septembra. Vlada je tudi napovedala, da bo kmalu predstavila drugi paket varčevalnih ukrepov. Z njim naj bi privarčevali dodatnih 360 milijonov evrov, med drugim na račun krčenja socialnih transferjev in dodatnega zvišanja davkov.
|
neutral
|
1,560
|
Ob stopnjevanju krize v območju evra se gospodarska rast v EU upočasnjuje, a nove recesije ne bo, pravi Evropska komisija v vmesni gospodarski napovedi, objavljeni danes v Bruslju. Evropski komisar za monetarne zadeve Olli Rehn Po oceni Evropske komisije naj bi bila gospodarska rast v območju evra letos 1,6-odstotna, v celotni EU pa naj bi bila 1,7-odstotna. Komisar Evropske komisija za monetarne zadeve Olli Rehn je dejal, da se je dolžniška kriza zaostrila in da bodo, kot kaže, pretresi na finančnih trgih oslabili tudi realno ekonomijo. Zato je komisija tudi znižala napovedi za gospodarsko rast v drugi polovici letošnjega leta.
|
neutral
|
1,561
|
Nadzorni svet NLB se je strinjal s predlogom uprave, da se banka dokapitalizira s 400 milijoni evrov. Nadzorniki so ugotovili tudi, da se prodaja Banke Celje ne odvija, kot so pričakovali, podaljšujejo pa se tudi postopki prodaje zaseženih vrednostnih papirjev. Uprava NLB Nadzorni svet NLB je razpravljal o oceni poslovanja do konca leta in projekciji kapitalske ustreznosti do leta 2013. Nadzorniki so se na seji strinjali s predlogom uprave za dokapitalizacijo banke v višini 400 milijonov evrov. Kot so sporočili iz NLB, se prodaja Banke Celje, ki je ena od ključnih postavk dezinvestiranja, ne odvija skladno s pričakovanji. Poleg tega se tudi postopki prodaje zaseženih vrednostnih papirjev podaljšujejo zaradi potrebnih soglasij regulatorjev. Tudi likvidacije nestrateških dejavnosti ne pokažejo takoj pozitivnih učinkov. Sicer pa je banka visoko likvidna, saj njene likvidnostne rezerve presegajo tri milijarde evrov, so še sporočili iz NLB. Po poročanju časnika Finance naj bi imela Skupina NLB konec leta okoli 70 milijonov evrov izgube, NLB pa okoli 65 milijonov evrov. Glavni razlog za izgubo naj bi bile nove rezervacije, ki jih je banka morala oblikovati zaradi slabih posojil. Stroški rezervacij naj bi tako v letošnjih letih dosegli okoli 300 milijonov evrov, še piše časnik. NLB je skupno izdala za okoli 11,7 milijarde evrov posojil, od tega jih je okoli 15 odstotkov slabih. Po poročanju časnika tudi še ni znano, kdo bo banko dokapitaliziral. Država se še vedno pogovarja s KBC, pogovarjali pa naj bi se tudi z Evropsko banko za obnovo in razvoj EBRD. Kot je že nekaj časa znano, bi bila EBRD zainteresirana za vstop v NLB, vendar so njeni pogoji, da država zagotovi, da se bo postopno umaknila iz lastništva v banki. Možnost, da bi banka javno prodajala svoje delnice, pa naj bi v banki že odstranili s seznama, saj naj bi se bali neuspešnosti prodaje.
|
negative
|
1,562
|
V zadnjih 10 mesecih Slovenija ni napredovala niti za odstotek, gospodarstvo pa ne more konkurirati na svetovnem niti na regionalnem trgu, pravi Mussomeli. 'Čas se vam izteka in če boste vztrajali na svoji poti, vas čaka grški scenarij,' pravi. Ameriški veleposlanik je bil oster do Slovenije. Da ima Slovenija raka, ki ga je treba zdraviti, a očitno tega noče priznati, nam očita ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli. Še korak dlje gre. V zadnjih 10 mesecih Slovenija po njegovih besedah ni napredovala niti za odstotek, gospodarstvo pa ne more konkurirati na svetovnem niti na regionalnem trgu. Mussomeli ob tem opozarja, da čas se vam izteka in če boste vztrajali na svoji poti, vas čaka grški scenarij . Mi smo naredili ogromno, da bi ameriška podjetja prišla v Slovenijo in investirala vanjo. Ampak vsakič znova v zadnjih 10 mesecih so izgubila pogum in voljo ter odšla drugam. In v petih letih, to si upam napovedati, bo Slovenija izgubila svoj položaj države z najvišjim življenjskim standardom med nekdanjimi komunističnimi državami. Okno se zapira in ostalo vam je zelo malo časa, je dejal Mussomeli. Slovenija bo zaradi svojega zapiranja tujim trgom, neučinkovite politike in interesov posameznikov, ki polnijo lastne žepe, potonila, pravi Mussomeli. V Sloveniji me najbolj moti to, ko se nekdo sklicuje na nacionalni interes, pravi veleposlanik. Obtožbe o korupciji so prisotne pri skoraj vsakem večjem javnem naročilu, privatizacija državnih podjetij pa po 20 letih samostojnosti še zdaleč ni končana, še dodaja. Da tuja podjetja ne želijo vstopiti v Slovenijo, ker je nekonkurenčna in ni odprta, so se z Mussomelijem strinjali tudi vidni predstavniki domače ekonomske srenje. Korupcija, polna usta nacionalnega interesa, čigar argumenti so se že zdavnaj izjalovili, privatizacija po 20 letih še vedno ni končana. Obnašamo se po principu tujega nočemo, svojega ne damo. Naš nastop do vseh potencialnih investitorjev je ne samo neroden, ampak največkrat tudi sovražen, poudarjajo slovenski strokovnjaki. Cel kup tujih investitorjev je prišlo, pa smo jih poskušali po neki privzgojeni balkanski navadi nadmudriti in zmetati polena pod noge, je dejal Žiga Turk. Vsi se spomnimo izjave, kako bi Kitajci vse pokupili, ampak 20.000 jih pa ne sme priti v Slovenijo. Gre samo za en odstotek populacije, in če tega ne moremo narediti, kaj s tem sporočamo vsem potencialnim investitorjem, ne samo Kitajcem, pravi ekonomist Peter Groznik. Prevelika obdavčitev plač, nefleksibilna delovna zakonodaja in politična nesigurnost jih zdaj bolj kot kdaj koli prej odvračajo, se strinjajo tudi uspešni tuji podjetniki, ki so že dalj časa prisotni na slovenskem trgu. Referendumi, reforme, ki ne gredo naprej, to pač za enega tujega vlagatelja sigurno ni nekaj, zaradi česar bi se odločil, da pride v Slovenijo. Ker vsak, ki gleda Slovenijo od zunaj, se je malo boji, in to je dejstvo, pravi svetovalka direktorja pri podjetju Aviat Jasna Mihelj Coustaury. Okrevanje slovenskega gospodarstva je odvisno tudi od morebitnega izstopa Grčije iz evroobmočja. Ko bomo v gajbici jabolk namreč odstranili tistega, ki gnije, bomo tudi mi krizo, v kateri smo se znašli, mnogo lažje prebrodili, še poudarjajo.
|
negative
|
1,563
|
Finančno načrtovanje in urejene osebne finance, med katere spada tudi varčevanje, so ključ do brezskrbne in udobne prihodnosti. Prvi razlog za naložbo v depozit je gotovo varnost vaših prihrankov, zato je pomembno, da denar zaupate dobro stoječi banki. Mojca Kovač, vodja Segmenta osebnega bančništva v UniCredit Bank, nam je zaupala, kako upravljati prihranke in pri tem tudi kaj zaslužiti. Mojca Kovač, vodja Segmenta osebnega bančništva, UniCredit Bank Če dela svojega denarja nekaj časa ne potrebujete, obenem pa želite čim višjo, a varno donosnost, smo v UniCredit Bank pripravili dolgoročni depozit s 5-odstotno letno obrestno mero, za obdobje vezave 5 let. Varčevalci, ki imajo v naši banki odprt transakcijski račun, pa lahko posegajo tudi po višji letni obrestni meri. Kakšen je vaš nasvet za varnejšo prihodnost? Oblikujte si varnostno finančno rezervo, ki je prvi korak k urejenim osebnim financam posameznika in predstavlja tisti del premoženja, ki naj bo likviden in ni izpostavljen naložbenemu tveganju. Ustrezno oblikovana varnostna rezerva vpliva na večji občutek varnosti, manjšo potrebo po hitrih kreditih, večjo fleksibilnost na trgu dela in boljša pogajalska izhodišča pri nakupih. Splošno pravilo je, da bolj kot se je posameznik sposoben prilagoditi v primeru neugodne finančne situacije, manjši je obseg potrebne varnostne rezerve. Ta naj bo visoka od 3 do 6 mesečnih neto plač. Kako naj varčevalec hrani varnostno rezervo, ki jo omenjate? Varnostna rezerva je tisti del prihrankov, ki naj bo vedno na razpolago. Tako pridejo v poštev osebni račun TRR, gotovina, sef in podobno. Vendar vam za sredstva na TRR banka plača manj obresti, gotovino lahko izgubite, odprtje sefa pa je v nekaterih primerih predrago. Ker želimo, da tudi varnostna rezerva dela za vas, smo v UniCredit Bank oblikovali Online Plus varčevalni račun, ki omogoča dvige in pologe sredstev kadar koli in kjer koli, brez stroškov. Z varčevalnim računom Online Plus smo zadostili trem najpomembnejšim zahtevam varnostne rezerve, in sicer denar je dnevno razpoložljiv in v varnih rokah, z odprtjem nimate stroškov, vodenje pa je prav tako brezplačno. Kaj priporočate varčevalcem, ki želijo zaslužiti več? Depoziti so v prvi vrsti namenjeni varni hrambi denarja, ki ji sledi donosnost sredstev, ki je največkrat izražena s fiksno obrestno mero. Ker je cilj vsakega posameznika, da zadosti vsem trem kriterijem bančne vezave varnost, donosnost in likvidnost naložb, predlagam, da del sredstev investirate kratkoročno, del pa srednjeročno oziroma dolgoročno. Kako predlagate, da varčevalci razpršijo svoja sredstva? V UniCredit Bank varčevalcem ponujamo kratkoročne in dolgoročne depozite. Stranke lahko kratkoročne cilje pokrivajo s Fleksi depozitom, to je kratkoročni 3-mesečni oziroma 6-mesečni depozit z avtomatskimi podaljšanji 11 ali 5 podaljšanj, ki ga stranka sklene za 3 leta. Prednost Fleksi depozita je možnost prekinitve vezave brez stroškov ob vsakem podaljšanju to je vsake 3 ali 6 mesecev ter ugodna obrestna mera, ki jo za stranke UniCredit Bank še dodatno prilagodimo. Če stranka želi svoja sredstva vezati srednjeročno ali dolgoročno, pa predlagam sklenitev 2-letnega in 5-letnega depozita.
|
positive
|
1,564
|
Zaradi sklepa vlade o znižanju trošarin se cene naftnih derivatov niso spremenile. Liter 95-oktanskega bencina tako še naprej stane 1,287 evra, za dizelsko gorivo pa je treba odšteti 1,238 evra za liter. Nespremenjena ostaja tudi cena kurilnega olja. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se po ponedeljkovem sklepu vlade o znižanju trošarin danes niso spremenile. Tako bo tudi v naslednjem 14-dnevnem obdobju treba za liter 95-oktanskega bencina odšteti 1,287 evra, 100-oktanskega 1,3 evra in za liter dizelskega goriva 1,238 evra. Za liter kurilnega olja je še naprej treba odšteti 0,919 evra. Vlada je v ponedeljek znižala trošarine za neosvinčeni bencin in za plinsko olje in tako preprečila podražitev energentov. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. Trenutne cene goriva veljajo že od konca julija, kurilno olje pa se je v tem času nekoliko pocenilo.
|
neutral
|
1,565
|
Država bo z 49,5 milijona evrov sodelovala pri dokapitalizaciji Adrie Airways, banke upnice bodo skupaj namenile nekaj manj kot 20 milijonov. Gorenjska banka s svojo terjatvijo ne bo sodelovala pri dokapitalizaciji. Ministrstvo za promet bo v sodelovanju z ostalimi ministrstvi do 30. septembra vladi predložilo predlog znižanja odhodkov državnega proračuna v višini predvidene dokapitalizacije Adrie Airways. O sklepu vlade glede dokapitalizacije letalskega prevoznika bodo obveščeni tudi pristojni parlamentarni odbori. Delničarji Adrie Airways so na skupščini soglasno podprli dokapitalizacijo družbe s stvarnimi vložki v višini 19,7 milijona evrov in denarnimi vložki v višini 50 milijonov evrov. Njihova odločitev je usklajena z današnjim sklepom vlade in dogovorom z bankami. Dokapitalizacija Adrie Airways je potrjena, nujen je še dogovor s sindikati. Banke upnice naj bi torej vplačale svoje terjatve, in sicer NLB v višini 13,8 milijona evrov oziroma 25 odstotkov terjatev, UniCredit Banka v višini 1,25 milijona evrov oziroma 25 odstotkov terjatev, Hypo Alpe-Adria-Bank v višini 1,28 milijona evrov oziroma 15,34 odstotka terjatev in Abanka Vipa 3,4 milijona evrov oziroma 50 odstotkov terjatev. Gorenjska banka s svojo terjatvijo ne bo sodelovala pri dokapitalizaciji. Slednjemu vpisu oziroma vplačilu novih delnic bo sledilo še 50-milijonsko nakazilo države, kar naj bi ob vpisu novih delnic bank upnic zadostovalo za nadaljnje delovanje edinega slovenskega letalskega prevoznika. Do konca septembra mora biti denar iz dokapitalizacije že na računu, sicer sledijo drugi postopki insolventnosti in morebiti tudi stečaj. Od 50 milijonov evrov državne dokapitalizacije bo 3,5 milijona evrov šlo za takojšnje poplačilo polovice dolga do Abanke Vipa, ki se je edina odločila za 50-odstotno konverzijo svojih terjatev. Prestale banke teh sredstev ne bodo prejele, saj je sklenjeni dogovor drugačen od prvotnega o 50-odstotni konverziji terjatev, takojšnjem poplačilu dela dolga in poplačilu preostalega v petih letih. Nov dogovor z manjšo konverzijo terjatev bank ne predvideva takojšnjih poplačil. Prav tako se krediti ne bodo vračali pet let, temveč bo na njih enoletni oziroma v primeru Gorenjske banke, ki se sploh ni odločila sodelovati v konverziji, dve leti. Vračanje dolgov pa je nato predvideno devet let do leta 2020. Od 50 milijonov evrov vredne denarne dokapitalizacije bo šla glavnina sredstev, to je 23 milijonov evrov, za poplačilo zapadlih terjatev ostalih upnikov. Druga sredstva pa bodo namenjena stroškom prestrukturiranja in pokrivanju planirane izgube v letu 2011 in 2012, medtem ko naj bi leta 2013 Adria poslovala s pozitivno ničlo. Izvršni direktor Adrie Klemen Boštjančič je prepričan, da je za podjetje dobro, da je 30. september zadnji rok za izvedbo načrta finančne sanacije, saj trenutna negotovost negativno vpliva na poslovanje podjetja. Zlasti od julija dalje čutimo izrazit upad potnikov in prodaje Adrijinih kuponov, je opozoril. Po zagotovitvi finančnega prestrukturiranja pa se pravo delo za Adrio šele začenja, saj bo za dolgoročno preživetje ključna poslovna sanacija. Predstavnik malih delničarjev Rajko Stanković je poudaril, da so lastniki vodstvo podjetja opozorili, da bo Adria naslednjih devet let, kolikor časa bo tekel program sanacije, prepuščena sama sebi in ne more pričakovati nove pomoči države ali bank. Novi vladni pogoji Vlada je pred današnjo skupščino potrdila sodelovanje pri dokapitalizaciji slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways v višini 49,5 milijona evrov ob pogojih, da banke upnice terjatve konvertirajo v kapital družbe skupno najmanj v višini 25 odstotkov vseh terjatev bank upnic do Adrie ter da današnja skupščina sprejme ustrezne sklepe o dokapitalizaciji z denarnimi in stvarnimi vložki. Vlada je poleg konverzije vsaj četrtine terjatev upnic v kapital družbe in skupščinskega sklepa za dokapitalizacijo Adrie Airways postavila dva dodatna pogoja, in sicer da družba in banke sklenejo dogovor o prestrukturiranju preostanka terjatev bank ter da družba in reprezentativni sindikati najpozneje v enem mesecu po skupščini sklenejo kolektivno pogodbo, ki bo znižala stroške poslovanja družbe ter zagotavljala finančno vzdržnost in transparenten nadzor nad stroški. Za sodelovanje države pri dokapitalizaciji je bil potreben tudi rebalans letošnjega državnega proračuna, ki ga je državni zbor potrdil pretekli petek. Skladno z omenjenim dogovorom se terjatve posamezne banke iz sredstev dokapitalizacije ne poplačujejo, razen v primeru, da banka v osnovni kapital družbe konvertira najmanj 50 odstotkov svojih terjatev. Terjatve bank iz sredstev dokapitalizacije se lahko dodatno poplačajo do višine prostih likvidnih sredstev družbe oziroma do največ 15 odstotkov celotnih terjatev bank pod pogojem, da banke družbi hkrati odobrijo revolving kredite vsaj v višini, ki ustreza prejetemu poplačilu in za obdobje, ki ustreza prestrukturiranju preostalih kreditov. Krediti družbe, odobreni po zakonu o jamstveni shemi, se skladno z dogovorom poplačujejo v skladu z obstoječimi pogodbenimi določili in pod pogoji, ki jih določa zakon. Kredit družbe, ki ga je iz sredstev SID banke odobrila Unicredit banka Slovenije, se poplačuje v skladu z obstoječimi pogodbenimi določili. Preostali krediti oziroma deli kreditov, ki niso delno ali v celoti konvertirani v kapital družbe ali poplačani, se prestrukturirajo na način, da se dogovori najmanj enoletni moratorij na odplačilo glavnice, njihova ročnost pa se podaljša na konec leta 2020. Pogoj vlade je tudi, da banke upnice soglašajo, da družba proda poslovno nepotrebno premoženje in da ima posamezna banka, ki ima poslovno nepotrebno premoženje zastavljeno za svoje terjatve, pravico do poplačila iz prodaje takega poslovno nepotrebnega premoženja, pri čemer morebitni presežek sredstev iz prodaje glede na obstoječe zavarovanje ostane družbi. Imenovali posebnega revizorja Adria Airways je lani zabeležila 63,07 milijona evrov čiste izgube, potem ko je predlani izguba znašala okoli 14 milijonov evrov. Ob neupoštevanju razvrednotenj letal bi čista izguba znašala 25 milijonov evrov. Dokapitalizacija je nujna za obstoj družbe. Lastniki Adrie so na današnji skupščini na predlog PDP imenovali tudi posebnega revizorja. Družba BDO Revizija bo preverila 17 vsebinskih poslov Adrie v zadnjih petih letih. Poseben poudarek bo na izgradnji poslovne stavbe in tretjega hangarja, nepremičninskih poslih, sklepanju pogodb s kupci ter dodeljevanju ugodnosti, politiki vodenja zalog, sklenitvi pogodb za svetovalne storitve, obračunavanju plač in ekonomski upravičenosti nakupa letal ter uvedbe ali ukinitve posameznih destinacij. Odpuščanja in več dela za isto plačo? Da bodo sklepi uresničeni, je do 30. septembra potreben še dogovor s sindikati. Pogajanja o novi kolektivni pogodbi z zaposlenimi intenzivno potekajo vsak dan. Kot je zagotovil izvršni direktor Adrie Robert Vuga, so konstruktivna in prepričan je, da bo dogovor dosežen. Bilo bi res nekaj nenavadnega, da bi sedaj na koncu, ko smo blizu dolgoročni rešitvi za Adrio, družbo pokopali zaposleni, je poudaril. Po njegovih besedah se pogajajo vsi štirje sindikati, med njimi tudi sindikat kabinskega osebja. Bistvena je uskladitev, kako maso plač, ki je določena v planu prestrukturiranja, razdeliti med zaposlene. Hkrati se pogajajo o pogojih dela in delovni obremenitvi. Dejstvo je, da bo za približno takšne plače, kot so danes, treba v Adrii delati bistveno več, je opozoril Vuga, ki o številkah ni želel špekulirati. Prav tako ni mogel povedati, koliko zaposlenih bo zaradi zmanjšanega obsega poslovanja, ki je načrtovan v poslovni sanaciji, izgubilo službo, saj program presežnih delavcev še ni pripravljen. V javnosti se sicer pojavlja številka o 22-odstotnem zmanjšanju števila zaposlenih, ki jih je sedaj v Adrii okrog 450, od tega 140 pilotov in 120 stevardes. 30. september je še vedno dan D za Adrio, saj mora biti do takrat do konca usklajen delničarski sporazum in tudi kolektivna pogodba, katere predlog bo glede na sedaj izraženo zahtevo sindikatov, da bi o njej glasovali zaposleni, moral biti pripravljen do ponedeljka. Nato bo tudi letalsko osebje imelo dovolj časa, da se opredeli do njega.
|
negative
|
1,566
|
Newyorška borza je trgovanje ob nespodbudnih gospodarskih obetih končala krepko v rdečem območju. V luči negativnih gospodarskih obetov se je znižala tudi cena zlata. Industrijski indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 10.733,83 točke, kar je za 391,01 točke oz. 3,51 odstotka manj kot v sredo. Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 82,52 točke oz. 3,25 odstotka in se ustavil pri 2455,67 točke. Tečaji delnic so se ob koncu današnjega trgovanja znova znižali, predvsem v luči šibkih obetov ameriške centralne banke Federal Reserve Fed glede ameriškega gospodarstva in tudi zaradi negativnih gospodarskih podatkov iz Kitajske, ki so povečali bojazni vlagateljev pred globalno recesijo. Po poročanju borznih analitikov je veliko ljudi pričakovalo vztrajnejše ukrepe Feda. Fed je v sredo določil dodatne stimulativne ukrepe, a se je ob tem osredotočil tudi na šibko gospodarstvo. Ob tem so vlagatelji pesimistični in se sprašujejo o sposobnosti vlad v evroobmočju glede nadzora dolžniške krize in počasne gospodarske rasti. Sicer je Fed v sredo napovedal tudi program, s katerim bo 400 milijonov dolarjev kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjev zamenjala v dolgoročne. A vlagatelji so bili bolj osredotočeni na opozorilo banke, da bi lahko kriza v ZDA trajala več let. Število novih zahtevkov za nadomestila za primer brezposelnosti se je v ZDA minuli teden zmanjšalo, kar pa vlagateljem ni pregnalo skrbi. Toliko bolj negativno so na vlagatelje vplivali še gospodarski podatki iz Kitajske, ki kažejo, da se je proizvodni sektor države skrčil že tretji mesec zapored. Drugo največje gospodarstvo je po poročanju borznih poznavalcev občutljivo predvsem na zbledelo povpraševanje iz ZDA in Evrope, največjih izvoznih trgih Kitajske. V luči negativnih gospodarskih obetov se je znižala tudi cena zlata. 31,1-gramska unča zlata je namreč današnje trgovanje na največji ameriški borzi sklenila pri vrednosti 1733,80 dolarja, kar je za 71,70 točke oz. 3,97 odstotka manj kot v sredo.
|
negative
|
1,567
|
ZSSS zavrača tezo, da slovensko gospodarstvo peša zaradi visokih stroškov dela. Sindikalisti poudarjajo, da je Slovenija po deležu plačil socialnih prispevkov s strani delodajalcev na samem repu Evrope. Sedež ZSSS V Sloveniji se kot enega od problemov slovenskega gospodarstva pogosto izpostavlja visoke stroške dela, zaradi česar se kot edini možni izhod iz krize pogosto pojavlja zniževanje stroškov dela, kar po besedah Zveze svobodnih sindikatov ZSSS pomeni predvsem v zniževanje plač in socialnih prispevkov zaposlenih. Mag. Andreja Poje, samostojna ekonomska svetovalka ZSSS, pravi, da so po podatkih Ajpesa stroški dela v poslovanju 55.734 gospodarskih družb v letu 2010 v strukturi skupnih odhodkov gospodarskih družb predstavljali le 14 odstotkov vseh odhodkov. Podatki evropskega statističnega urada Eurostat po njenih besedah kažejo, da se je Slovenija leta 2008 s 1991 evri mesečnih povprečnih stroškov dela uvrščala med skupino držav s srednje visokimi povprečnimi stroški dela na zaposleno osebo. Nižje mesečne povprečne stroške dela kot Slovenija je imelo leta 2008 le 11 držav članic EU, višje pa 15 oz. skupaj z Norveško 16 držav, je navedla Pojetova. Prav tako pogled podatkov Eurostata pokaže, da so leta 2009 v Evropski uniji delodajalci le v šestih državah za socialne prispevke zaposlenih plačali manj kot v Sloveniji, kjer je tistega leta delež socialnih prispevkov, ki so jih plačali delodajalci v vseh davkih, znašal le 15,3 odstotka. Po drugi strani pa je delež socialnih prispevkov, ki jih v Sloveniji plačujejo zaposleni, v vseh davkih najvišji v EU in znaša 20,6 odstotka. Pomembnejše kot zniževanje stroškov dela je po besedah Zveze svobodnih sindikatov izgradnja poslovnega okolja in boljše infrastrukture ter usmeritev v razvojno usmerjeno gospodarstvo, ki proizvaja izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo. Za Slovenijo pa je žal značilna usmerjenost v zniževanje stroškov dela in to kljub temu, da imamo popolnoma primerljive cene z Evropo, vendar pa za razliko nizke plače in veliko zaposlenih na dnu plačne lestvice, končuje sporočilo ZSSS.
|
negative
|
1,568
|
Skupina poslancev predlaga zakon o poroštvu za Teš 6. Tako naj bi Tešu omogočili črpanje 440 milijonov evrov posojila, najetega pri Evropski investicijski banki. V nasprotnem lahko banke, ki sodelujejo pri projektu, odpokličejo že dane kredite oziroma garancije. Skupina poslancev s prvopodpisanim Bojanom Kontičem SD je v petek v obravnavo v DZ vložila predlog zakona o državnem poroštvu za gradnjo nadomestnega bloka Termoelektrarne Šoštanj Teš, s katerim naj bi Tešu omogočili črpanje 440 milijonov evrov posojila, najetega pri Evropski investicijski banki EIB. Pod predlog zakona o poroštvu države za obveznosti iz dolgoročnega posojila v višini 440 milijonov evrov, ki ga Teš najame pri EIB za financiranje projekta postavitve nadomestnega bloka šest z močjo 600 MW, se je podpisalo 31 poslancev poslanskih skupin SD, LDS, SLS, DeSUS, SDS in nepovezanih poslancev. Kot so zapisali v obrazložitvi, lahko banke, ki sodelujejo pri projektu, v primeru neizdaje poroštva odpokličejo že dane kredite oziroma garancije. Podpisana finančna pogodba med Teš in EIB opredeljuje sklenitev poroštvene pogodbe do 24. novembra letos. Na ta datum so vezane tudi vse ostale pogodbe o financiranju šestega bloka šoštanjske termoelektrarne poleg 440 milijonov evrov posojila EIB, zavarovanega s poroštvom države, gre še za 110 milijonov evrov posojila EIB, zavarovanega z bančno garancijo, ter 200 milijonov evrov posojila Evropske banke za obnovo in razvoj. Če obveznosti iz 440 milijonov posojila EIB ne bo poravnal Teš, jih bo namesto njega država, je zapisano v osnutku zakona. Ta med drugim določa še sedemletni moratorij na odplačilo glavnice in zapadlost zadnjega obroka najpozneje v 25 letih po črpanju posojila, obrestna mera pa se bo določila ob črpanju posamezne tranše. Ob tem predlagatelji potrebo po državnem poroštvu utemeljujejo z dejstvom, da Teš EIB ne more jamčiti s sredstvi, ki jih ima v upravljanju. Razlog za to je v energetskem zakonu, ki ne dovoljuje zastave ali kakršne koli obremenitve sredstev, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije. Zahteva za sklic izredne seje Skupina 31 poslancev poslanskih skupin SD, LDS, SLS, DeSUS, SDS in nepovezanih poslancev je danes na predsednika DZ Ljuba Germiča naslovila tudi zahtevo za sklic izredne seje DZ, na kateri bi opravili obravnavo in odločanje o omenjenem zakonu v čim krajšem času. O tem bo sicer v torek odločal kolegij predsednika DZ. Kot je v zahtevi za sklic izredne seje DZ zapisala skupina 31 poslancev, bi v primeru nesprejetja predlaganega zakona prišlo do občutne podražitve projekta ali celo do odpovedi posojilnih pogodb ter posledično do izgube Teša 6 z močjo 600 MW. S tem pa bi zagotovo prišlo do dolgoročno večjih gospodarskih in socialnih posledic, so poudarili.
|
neutral
|
1,569
|
Moodys je znižal bonitetne ocene obveznic treh slovenskih bank. Po ocenah bonitetne hiše je zelo verjetno, da bodo imele banke še naprej izgube in da jih bo treba znova dokapitalizirati. Bonitetna hiša Moodys je znižala bonitetno oceno Slovenske izvozne in razvojne banke SID banka ter bonitetne ocene obveznic SID banke, Nove Ljubljanske banke NLB in Abanke Vipa. Za vse omenjene banke in Novo Kreditno banko Maribor NKBM je agencija napovedala še, da bo znova preverila njihove bonitetne ocene. Slovenske banke so dobile nižjo bonitetno oceno. Znižanje bonitetne ocene SID banke z Aa2 na Aa3 je sledilo enakemu znižanju bonitetne ocene Slovenije. Ob tem tako kot za državo tudi za SID banko velja možnost nadaljnjega znižanja bonitetne ocene. Kot so pojasnili v SID banki, je bonitetna agencija Moodys spremembo utemeljila s tem, da je banka v stoodstotni lasti države in se zadolžuje z njenim jamstvom. Z Aa2 na Aa3 je znižala tudi bonitetno oceno njenih obveznic. Moodys je na svojih spletnih straneh objavila, da je znižala še bonitetni oceni obveznic dveh slovenskih komercialnih bank, in sicer NLB in Abanke Vipa. Obema bankama je oceno obveznic s poroštvom države znižala za eno stopnjo, z Aa2 na Aa3. Kot so pojasnili v NLB, jim je Moodys poslabšal bonitetno oceno obveznice NLB s poroštvom Republike Slovenije. Bonitetna hiša je danes napovedala še, da bo znova preverila bonitetne ocene SID banke, NLB, Abanke Vipa in NKBM. To bo storila takoj, ko bo znova ocenila boniteto države. V tokratni objavi je že izpostavila možnost znižanja ocene za nekatere finančne instrumente vseh treh omenjenih komercialnih bank. Moodys je v sporočilu o znižanju bonitetne ocene obveznic slovenskih bank sicer opozoril, da je finančna kriza razkrila veliko ranljivost slovenskega finančnega sektorja, ki se odraža v poslabšanju kakovosti kapitala v bankah in njihovi veliki potrebi po refinanciranju. Država je morala zato poskrbeti za dokapitalizacijo NLB ter za jamstva za NLB in Abanko Vipa. Po pojasnilih bonitetne hiše je zelo verjetno, da bodo banke zaradi svoje izpostavljenosti korporativnemu sektorju še naprej beležile izgube in da jih bo treba znova dokapitalizirati. Bonitetna agencija Moodys je minuli teden znižala kreditno oceno Slovenije za eno stopnjo. Kot razlog je navedla naraščajočo politično negotovost ter tveganja pri izvajanju načrtov za fiskalno konsolidacijo in strukturnih reform, ki so potrebne za preprečevanje nadaljevanja rasti vladnega dolga v srednjeročnem obdobju in za promocijo obetov dolgoročne gospodarske rasti v Sloveniji. Moodys je tudi opozoril, da se lahko ocena še bolj zniža. Med razlogi sta povečano tveganje, da bo morala vlada dodatno podpreti bančni sistem in poslabšanje obetov za srednjeročno gospodarsko rast.
|
negative
|
1,570
|
Agencija Fitch je znižala bonitetno oceno Slovenije za eno stopnjo. Oceno AA- si je Slovenija prislužila zaradi stanja slovenskih bank in nezmožnosti države za izvajanje reform za stabilizacijo javnih financ. Težave države pri stabilizaciji javnih financ so vodile v nižjo bonitetno oceno. Potem ko je bonitetna hiša Moodys znižala bonitetno oceno Slovenske izvozne in razvojne banke SID banka ter bonitetne ocene obveznic SID banke, Nove Ljubljanske banke NLB in Abanke Vipa, je bonitetna agencija Fitch znižala bonitetno oceno Slovenije. Fitch je bonitetno oceno Slovenije znižala za eno stopnjo, in sicer na AA-. Pred tem je Fitch vztrajal pri kreditni ocena iz leta 2010, ki je bila za Slovenijo AA s pripisom, da je izgled stabilen. Kot so svojo oceno obrazložili pri Fitch, je znižanje bonitetne ocene Slovenije posledica poslabšanja finančnega položaja bančnega sektorja, kar predstavlja znatno tveganje, da ga bo vlada morala podpreti z dokapitalizacijo. Fitch je ob tem še opozoril, da bi se kreditna ocena Slovenije lahko še znižala. Znižanje ocene tudi odseva zaskrbljenost agencije nad stopnjo in povečanjem zapadlih obveznosti do slovenskih bank, ki sedaj znašajo 15 odstotkov, in pa nad nizko stopnjo kapitalskih rezerv za pokritje izgub. Fitch je ob tem spomnil, da je največja banka v državi NLB komaj opravila stresni test, ki so mu bile pred meseci podvržene nekatere evropske banke. Bonitetna ocena Slovenije se lahko še zniža, opozarjajo v agenciji Fitch. Foto Reuters Agencija ob tem ocenjuje, da bi slovenski bančni sektor potreboval 3,1 milijarde evrov dodatnega kapitala, saj naj bi se delež slabih posojil bank povečal na 18 odstotkov, slabitve pa kar za 50 odstotkov. Fitch je tudi izrazil zaskrbljenost nad neuspehom pokojninske reforme vlade na junijskem referendumu, ki pomeni nevarnost za dolgoročno vzdržnost javnih financ. Proračunski primanjkljaj Slovenije je v preteklih treh letih znašal med 5 in 6 odstotkov BDP letno, javni dolg pa bo do konca tega leta najverjetneje narasel na 43 odstotkov BDP, kar je enkrat več od 22 odstotkov BDP leta 2007, še navajajo pri Fitch. Gre torej že za drugo znižanje bonitetne ocene Slovenije. Bonitetna hiša Moddy s je namreč pred znižanjem bonitetne ocene obveznic treh slovenskih bank za eno stopnjo znižala tudi bonitetno oceno Slovenije iz Aa2 na Aa3. Za znižanje ocene so se pri Moodys odločili zaradi težav v podjetniškem in finančnem sektorju v času naraščanja nezanesljivosti glede sposobnosti vlade, da ukroti rastoči dolg. Moodys je prav tako opozoril, da se lahko ocena zniža še bolj.
|
negative
|
1,571
|
V Luki Koper so sklenili, da vsem podpogodbenikom, ki niso pristali na podpis novih pogodb, odpovejo stare pogodbe z enomesečnim odpovednim rokom. Lahko pa še vedno podpišejo nove pogodbe. Uprava Luke Koper je v petek soglasno sklenila, da vsem podjetjem IPS, ki do konca septembra niso pristali na podpis novih pogodb, odpove stare pogodbe, in to z enomesečnim odpovednim rokom. Predsednik uprave Luke Gregor Veselko sicer pušča odprta vrata, če se bo katero od podjetij IPS v naslednjih dneh odločilo podpisati novo pogodbo. Po podatkih Luke Koper je sicer nove pogodbe do zdaj podpisalo 27 od 42 Lukinih podpogodbenikov, ki predstavljajo več kot polovico vseh delavcev IPS. V petek so namreč v Sindikatu izvajalcev pristaniških storitev SIPS navedli, da podjetja, ki so podpisala pogodbe, zaposlujejo le okoli tretjino vseh delavcev. Tistim podizvajalcem, ki niso pristali na nove pogodbe, bodo stare odpovedali. Kot je na današnji novinarski konferenci v Kopru spomnil Veselko, je uprava Luke izvedla vse ukrepe, ki jih ji je v zvezi z reševanjem položaja podpogodbenih delavcev naložil nadzorni svet. Tako nove pogodbe o upravljanju luških storitev vsebujejo mehanizme, s katerimi je Luka Koper upravičena do izvedbe nadzora, če pride do naznanitve kršitev delovnopravne zakonodaje. Po drugi strani pa Luka ne more posegati v delovnopravna razmerja med posameznim delodajalcem in njegovimi zaposlenimi, je še pojasnil Veselko. Zaradi vsega naštetega prvi mož Luke tudi ne razume napovedi stavke s strani sindikata. Kot je ponovil, morajo sindikat in podjetja IPS probleme primarno reševati med sabo, je pa Luka še zmeraj pripravljena odigrati vlogo mediatorja. V Luki Koper so sicer sklenili za pet odstotkov zvišati tarife vsem IPS podjetjem, tudi tistim, ki novih pogodb niso podpisale, je poudaril prvi mož Luke. Pri tem so podjetjem priporočili, naj ta sredstva namenijo povišanju plač svojih delavcev. Zadnje zaplete pri podpisovanju novih pogodb s podjetji IPS Veselko sicer razume kot poskuse destabilizacije z željo, da se ne doseže končnih rešitev. Ko poskušaš urediti razmere, večinoma tudi nekomu stopiš na žulj, je opisal stanje. Priznal je tudi, da če preostalih 15 podjetij IPS ne bo podpisalo novih pogodb, lahko to pripelje do upada števila delavcev in vpliva na samo poslovanje Luke. Kot pravi, pa gre tu za poslovno tveganje. Vsekakor Luka ne bo preprečevala prehoda delovne sile, je še napovedal. Glede dolgoročne ureditve razmerij med Luko, podjetji IPS in delavci je Veselko pojasnil še, da posebna delovna skupina trenutno evalvira različne modele, od sedanjega modela, ki bi vseboval določene popravke, pa do takšnih, ki bi šli v smer socialnega podjetništva. O tem, kateri model bo obveljal, je preuranjeno govoriti, v Luki pa po njegovih besedah ne nasprotujejo nobeni možnosti. Predsednik gospodarskega interesnega združenja Izvajalci luških storitev Aleksander Krebelj, ki je prišel na sedež Luke na sestanek s SIPS, pa je novinarjem povedal, da bodo v tem tednu verjetno vsa podjetja IPS podpisala nove pogodbe, ker ne verjamem, da te pritiske lahko kdo prenese . Njegov glavni zadržek glede podpisa nove pogodbe je, da na papirju ureja marsikaj, v resnici se pa dogajajo povsem drugačne stvari . Pri tem je navedel, da se ponekod ne izvaja storitev, ampak prihaja do najema delavcev ter da dogovori o prevzemanju odgovornosti v praksi ne delujejo. Rešitev vidi v podpisu tristranskega dogovora, ki bo delavcem zagotavljal minimalne standarde, hkrati pa zavezal tako Luko kot podjetja IPS na način, da se ne bodo mogli izmikati .
|
neutral
|
1,572
|
Stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril zadnji seznam terjatev načrtuje čez mesec dni. Številne terjatve skupno 2409 upnikov so izjemno obsežne in zapletene, opozarja. Potem ko je višje sodišče ugodilo pritožbi treh upnikov Vegrada glede podaljšanja roka za preizkus terjatev, stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril v izrednem poročilu spet pojasnjuje obsežnost in zapletenost prijavljenih terjatev. Zadnji seznam naj bi s sodelavci dokončala konec oktobra oziroma najpozneje v začetku novembra. Stečajna upraviteljica Alenka Gril ni pričakovala tako zelo neurejenega stanja v Vegradu . Na ljubljansko višje sodišče so se pritožili upniki Hypo Leasing, inštitut Genius Loci in družba SPL Ljubljana. Menili so, da v zakonodaji ni opredeljeno tolikšno podaljšanje roka za pripravo končnega seznama preizkušenih terjatev, kot ga je Grilovi odobrilo celjsko okrožno sodišče, ki vodi stečajni postopek Vegrada in ki je rok za pripravo končnega seznama preizkušanje terjatev podaljšalo štirikrat, nazadnje do konca letošnjega leta. Višje sodišče je pritrdilo pritožnikom. V izrednem poročilu v zvezi s preizkusom terjatev Grilova vnovič poudarja, da so številne terjatve skupno 2409 upnikov izjemno obsežne. Nepreizkušenih ostaja še 429 terjatev, ki pa so jih že pregledali, vendar jih zaradi različnih razlogov še niso preizkusili. Za primerjavo navaja tudi število prijavljenih terjatev v drugih gradbenih podjetjih v stečaju, pri čemer je terjatev v primeru Vegrada bistveno več. V mariborskem podjetju MTB je bilo prijavljenih 395 terjatev, v družbi Stavbar Gradnje Maribor 468, v CPM 1563 terjatev. Stečajna upraviteljica pojasnjuje tudi, da se je za pripravo več seznamov preizkušenih terjatev oziroma fazni preizkus terjatev, ki ga višje sodišče prav tako graja, odločila predvsem zaradi preglednosti. Tako ima denimo seznam terjatev zaposlenih 355 strani, seznam izločitvenih prijav 199 strani in seznam preizkušenih ostalih terjatev 277 strani. Za seznam terjatev, ki še niso bile preizkušene, ocenjuje, da bo obsegal vsaj 400 strani. Skupno so upniki v stečaju Vegrada, ki poteka od 6. oktobra lani, prijavili za okoli 2400 terjatev, znotraj posamezne terjatve pa je lahko bilo več zahtevkov. Skupno jih je bilo okoli 3100. V prvem krogu so, kot je nedavno dejala Grilova, preizkusili okoli 2600 zahtevkov, preostali so izjemno zahtevni. Vrednostno je bilo v prvem krogu preizkušenih za okoli 63 milijonov evrov terjatev, od teh je za 55 milijonov evrov priznanih in osem milijonov evrov prerekanih. Nepreizkušenih je ostalo za okoli 350 milijonov evrov.
|
negative
|
1,573
|
Uprava Konstruktorja je na sodišče vložila predlog za spremembo načrta prestrukturiranja. Sindikalisti se bojijo, da spet zavlačujejo. V podjetju naj bi se sicer trudili za sodelovanje pri več velikih poslih. Uprava mariborskega gradbinca Konstruktor, ki jo vodi Samo Majcenovič, je le dan pred odločanjem o ugovoru zoper vodenje stečajnega postopka na predlog prisilnega upravitelja Matjaža Polenčiča na mariborsko okrožno sodišče vložila spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja. Delavci pred Konstruktorjem julija V sindikatu se bojijo, da gre zgolj za vnovično zavlačevanje. Da je strah okoli 250 zaposlenih, ki zahtevajo stečaj, upravičen, naj bi potrjevali kozmetični popravki načrta prestrukturiranja, ki po novem namesto polovičnega poplačila terjatev v štirih letih obljublja 51-odstotno poplačilo v enakem obdobju, s čimer zgolj izpolnjuje zahtevo zakona o insolventnih postopkih, po katerem je spremembo načrta mogoče vložiti zgolj, če je ugodnejša za upnike. Vodstvo podjetja tako očitno še vedno nasprotuje stečaju, vztraja pri prisilni poravnavi in delavcem zagotavlja pridobivanje poslov. Neuradno naj bi se trudili za sodelovanje pri gradnji trgovskega centra na Ptuju, gradnji nove medicinske fakultete v Mariboru ter sodelovanje pri projektu Teš 6 v Šoštanju. Majcenovič je nedavno potrdil, da se dogovarjajo za nekatere posle, vendar ni želel komentirati konkretnih zadev, saj naj bi si v preteklosti zaradi razmišljanj v javnosti tudi škodili. Sicer pa je prvi mož Konstruktorja še pretekli teden zatrdil, da če plač do 5. oktobra ne bo, potem bo šlo podjetje v stečaj.
|
negative
|
1,574
|
Cene naftnih derivatov so se zvišale. Bencin se je podražil za 2,6 centa na liter, za liter dizelskega goriva pa je po novem treba odšteti 2,5 centa več. Opolnoči so se zvišale cene naftnih derivatov v Sloveniji. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za 2,6 centa, in sicer na 1,313 evra, neosvinčeni 100-oktanski bencin za 2,6 centa, to je na 1,326 evra, dizelsko gorivo za 2,5 centa, in sicer na 1,263 evra, kurilno olje pa za 1,8 centa, to je na 0,937 evra na liter. Neosvinčeni 95-oktanski bencin je s tem dosegel novo rekordno vrednost. Nazadnje je cena tega bencina rekord dosegla 4. maja letos z 1,307 evra za liter. Vlada je v ponedeljek na dopisni seji zvišala trošarine za neosvinčeni bencin ter za plinsko olje za pogon in za ogrevanje.
|
negative
|
1,575
|
Ker je uprava zaposlenim nakazala zaostale plače, so sindikati sklenili, da stavko do nadaljnjega preložijo. V Kadu so znova zatrdili, da nadaljujejo aktivnosti za preprečitev stečaja Casinoja Portorož. Stavke ne bo. Uprava Casinoja Portorož je zaposlenim nakazala zaostale plače, zato so reprezentativni sindikati sklenili, da stavko do nadaljnjega preložijo, je potrdil sindikalist Mirjan Ražman. Izplačilo preostanka avgustovskih plač je bila glavna stavkovna zahteva. O preostalih zahtevah se bodo pogajali v prihodnjem tednu. Kot je še povedal predsednik lipiške enote sindikata igralniških delavcev Ražman, so bili sindikati danes na sestanku na sedežu Kapitalske družbe Kad, kjer so dobili občutek, da se nekaj premika. Iz Kada so danes znova sporočili, da so predstavniki največjih delničarjev družbe v prizadevanjih v izogib stečaja Casinoja Portorož opravili vnovična pogajanja glede dokapitalizacije družbe in jih bodo nadaljevali prihodnji teden. S potekom dogodkov so seznanili tudi sindikaliste, so dodali. Zatrdili so, da delničarji tako nadaljujejo aktivnosti, ki bi pripomogle k izvedbi finančne sanacije družbe. Iz Casinoja Portorož so naknadno sporočili, da je uprava na podlagi dogovora s posebnim davčnim uradom uspela odpraviti blokade tekočih računov in opraviti izplačilo osebnih dohodkov zaposlenih. Prav odblokiranje tekočih računov družbe s strani posebnega davčnega urada je bila glavna ovira Casinoja pri izplačilu plač kot pri tekočem poslovanju. V upravi Casinoja Portorož si bodo sicer še naprej prizadevali za stabilizacijo družbe, so zapisali.
|
neutral
|
1,576
|
Vlagatelji so za državo, kot je naša, kjer svežega kapitala ni, kjer ni nikogar, ki bi kar tako odprl svojo mošnjo, še kako pomembni. Moramo vedeti, da je posel globalna tekma, Slovenija pa mora na vsakem koraku tekmovati z drugimi državami.
|
neutral
|
1,577
|
Upravni odbor Primorja je za predsednico imenoval Marjano Novak. Novakova je po seji dejala, da bo pripravila sanacijski program podjetja v roku enega meseca. Zaposleni naj bi prvi del septembrskih plač dobili v ponedeljek. Upravni odbor gradbenega podjetja Primorje je danes za svojo predsednico imenoval Marjano Novak. Ta je na novinarski konferenci po seji upravnega odbora napovedala pripravo sanacijskega programa v roku enega meseca. Ob tem je poudarila, da časa ni veliko in bo zato treba hitro zavihati rokave. Poleg preostalih dveh članov upravnega odbora, Gordane Višinski in Jožeta Breclja, ji bo pri pripravi sanacijskega programa pomagalo nekaj izkušenih strokovnjakov, ki naj bi se v Primorju zaposlili v prihodnjih dneh. Novakova je že napovedala, da bo dosedanji izvršni direktor Primorja Robert Brajdih prevzel vodenje marketinga, novi finančni direktor družbe pa bo Marjan Babič. Za nadzor nad delom in poslovanjem hčerinskih družb bo v prihodnje skrbel Janez Klančar. Vodstvo družbe bi Novakova želela okrepiti še z odgovornim za področje tržnih gradenj, vendar imena za zasedbo tega mesta še ni razkrila. Novakova se je srečala tudi s koordinacijo sindikatov v Primorju in jim predstavila svoje poglede na delo v prihodnje. Povedala je, da bo zagotovo nekaj presežnih delavcev, ki bodo morali v prihodnje zapustiti podjetje, njihovega točnega števila pa do priprave sanacijskega programa ni mogla razkriti. Upravni odbor je sindikalistom tudi obljubil, da bo prvi del septembrske plače delavcem nakazan v ponedeljek.
|
neutral
|
1,578
|
Hrvaški Agrokor Ivice Todorića bo očitno spet najbolj resen kandidat za nakup večinskega deleža Mercatorja. Do izteka roka naj bi namreč prispelo le nekaj ponudb, pri tem pa obstaja vprašanje, ali Agrokor lahko izpolni vse pravne pogoje. V oddaji 24UR so poročali, da je neuradno slišati, da naj bi prispelo največ pet ponudb za nakup Mercatorja, kar pa je verjetno manj od pričakovanj. Andraž Grahek iz KD Skladov pravi, da za Agrokor lahko skoraj z gotovostjo trdimo, da bo oddal ponudbo, drugi tip pa so skladi zasebnega kapitala oziroma tveganega kapitala. In ti se bodo, tako strokovnjaki, težko kosali z Agrokorjem. Pogoji financiranja so se namreč tako zaostrili, da dobro ceno, recimo vsaj 200 evrov za delnico, lahko ponudijo le strateški kupci. Damir Kuštrak iz Agrokorja pravi, da konkurenca zagotovo bo. Ampak ta konkurenca bo iz drugih področij, verjetno s finančnih, različni skladi. Ti interesi pa niso nujno isti, je dejal Kuštrak. Agrokorjevi interesi so bistveno širši in dolgoročnejši. Še več, s prevzemom si želijo izboljšati celo lasten finančni položaj. Mercator je zanimiv zato, ker deluje na istih trgih kot mi. Torej v Srbiji, Bosni, na Hrvaškem in tako naprej, je dejal Kuštrak. Po eni strani prednost, po drugi problem, saj bi združeni družbi v večini držav nekdanje Jugoslavije najverjetneje presegli dovoljenje tržne deleže. Tudi v Sloveniji, kjer varuh konkurence zadevo že preučuje. Ravno v petek je namreč prejel dopolnitev namere za preglasitev koncentracije. Grahek ob tem pravi, da se moramo vprašati, ali je Agrokor lahko kupec, ki vse pravne pogoje izpolni in tudi prevzame Mercator. Sploh, ker ne slovenska politika ne uprava Mercatorja nad Agrokorjem nista navdušeni. Vsekakor si v Mercatorju želimo, da bi pridobili stabilne, finančno močne lastnike, ki bodo še naprej podpirali razvoj Mercatorja kot vodilnega trgovca v regiji, je medtem dejal predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak. In morda je tokrat tako zaradi finančnih težav bank lastnic kot političnega brezvladja vendarle pravi čas za prodajo. Seveda, če Mercator in z njim večni nacionalni interes ne bosta postala del predvolilne kampanje, so še dodali v oddaji 24UR.
|
neutral
|
1,579
|
Kader prve slovenske interaktivne serije, v kateri komik Pižama z lopato pospravi junaka Klemna, si je ogledalo že 75.000 Slovencev, pravijo predstavniki Amisa, ki predstavljajo nov koncept spremljanja televizije. S prvo interaktivno serijo, v kateri gledalci sami odločijo razplet zgodbe, pri nas želijo na Amisu uporabnikom približati realno Amis TV izkušnjo - interaktivnost vsebin. Poznate Klemna, ki med štopanjem naleti na bradatega neznanca, ki po opisu ustreza serijskemu morilcu? Gre za prvo slovensko interaktivno serijo Peter 13., v kateri lahko gledalci sodelujemo in sami odločamo o poteku grozljive, napete ter tudi komične zgodbe. Pokop glavnega junaka Klemna, ki igra štoparja, je v oktobru postal eden najbolj popularnih dogodkov na spletu. Kader iz prvega dela, kjer komik Pižama, ki ravno tako nastopa v nadaljevanjki, z lopato pospravi junaka Klemna, si je namreč v dobrih dveh tednih ogledalo že preko 75.000 Slovencev. Jernej Tovornik, produktni vodja za IPTV, je predstavil lastnosti Amis TV 3.0, ki poleg ostalega premore veliko več interaktivnosti. Za kaj pravzaprav gre? Kot so nam pojasnili predstavniki podjetja Amis, je glavni namen te prve interaktivne serije uporabnikom prikazati ter približati uporabniško izkušnjo, ki jo omogoča nova interaktivna televizija. Gre torej za to, da gledalec sam določa, katere vsebine in kdaj jih bo gledal. Tovrstni popolnoma novi koncept spremljanja televizije nadgrajuje novi Amis TV3.0, ki v sklopu Amis Arene poleg tradicionalnih televizijskih vsebin in sklopa sedmih videotek premore tudi zelo tesno povezanost z internetom. Na televiziji tudi YouTube ter Facebook Med novostmi sta tudi aplikaciji za YouTube ter Facebook. Uporabniki lahko namreč odslej iz domačega naslanjača s preprostim stiskom gumba na daljinskem upravljalniku spremljajo dnevne novice doma in po svetu, si ogledajo vremensko napoved, predvajajo priljubljene posnetke s spletnega mesta YouTube ter celo dostopajo do priljubljenega družabnega omrežja Facebook ter brskajo po malih oglasih na Bolha.com. Amis Arena vključuje tudi polno funkcionalnost multimedijskega predvajalnika mediaCenter, ki samodejno poveže vaš domači računalnik s televizijo in tako omogoči ogled lastne zbirke videoposnetkov, filmov, fotografij ter poslušanje glasbe. Kako zadeva deluje v praksi, si lahko ogledate v zgornjem videu! Tiste vsebine, katerim je prostor na televiziji, želimo tja tudi spraviti, je ob današnji predstavitvi novosti dejal direktor podjetja Boštjan Košak. Kot je še dejal, z nadgradnjo vmesnika, ki je že do sedaj omogočal gledanje rednih ter tudi zamujenih oddaj ter filmov, na ekrane selijo tudi druge sveže in koristne vsebine, ki si jih lahko vsakdo prilagaja svojim željam in potrebam. Katere so prednosti nove Amis TV 3.0? Kot je dejal produktni vodja za IPTV Jernej Tovornik, so v podjetju prišli do zaključka, da ne šteje le število ponujenih programov, pač pa da si ljudje lahko ogledajo tiste vsebine, ki jih želijo in kadar koli jih želijo. Naša funkcija časovni preskok je ena izmed glavnih prednosti, ki jih Amis TV ponuja, pravi. Prednost je tudi ta, da stranke ne potrebujejo nobene dodatne opreme, razen standardnega, tretja stvar pa so spletne aplikacije YouTube, Facebook, RadioBox in ostale. Na tem področju smo v Sloveniji vodilni, je še dejal in zaključil z besedami Naj se zabava začne! Kako se bo razpletla Klemnova zgodba in Kdo je Peter 13.? O prvi interaktivni seriji, s katero želijo pri Amisu svoje uporabnike pritegniti k uporabi interaktivnosti, smo poklepetali z igralcem Nikom Zagodetom, ki je odigral glavno vlogo. Glavnemu junaku Klemnu, ki ga igram, se pripeti nekaj nenavadnega. Zbudi se na kavču na pomolu v Portorožu, nakar mora v zelo kratkem času priti na pomemben sestanek v Ljubljano. Pot mu pri tem prekriža morilec, nam je opisal pričetek zgodbe. Niko Zagode v seriji Peter 13. igra Klemna, namesto katerega odločitve sprejema gledalec sam. Hoteli smo na nek nov način vključiti gledalca v to, kar gleda. Odziv je dober, je pa to res nekaj novega na naših tleh. Izjemno privlačno je dejstvo, da lahko gledalec sam vpliva na razplet zgodbe, da je lahko sam vključen, lahko celo naloži svojo glasbo iz računalnika, je še dejal in vse firbčneže pozval k udeležbi. Jutri pride zadnji, četrti del in tukaj bo prišlo do epiloga celotne zgodbe, je bil glede razpleta prve slovenske interaktivne zgodbe skrivnosten Zagode. Kako se bo razpletla Klemnova zgodba in Kdo je Peter 13.? poglejte na www.tv.si v četrtek, 19. oktobra 2011.
|
neutral
|
1,580
|
Države evroobmočja so Grčiji odobrile izplačilo še enega obroka posojil. Gre za šesti obrok, ki znaša osem milijard evrov in ki naj bi ga izplačali v prvi polovici novembra. Finančni ministri držav v območju evra so danes v Bruslju prižgali zeleno luč za izplačilo naslednjega obroka posojil Grčiji v okviru lani dogovorjene mednarodne pomoči državi, so zapisali v skupni izjavi. Gre za šesti obrok, ki znaša osem milijard evrov. Izplačilo se pričakuje v prvi polovici novembra, je zapisala evroskupina in pri tem izpostavila, da mora obrok potrditi še Mednarodni denarni sklad IMF. Izplačilo bi v izogib bankrotu države moralo biti izplačano do srede novembra. Grčiji so odobrili še šesti obrok posojila. Šesti obrok posojil sodi v sklop lani dogovorjene pomoči, ki predvideva 110 milijard evrov dvostranskih posojil, od tega 80 milijard evrov od držav v območju evra, preostalo pa od IMF. Poleg tega je evroskupina danes v izjavi izpostavila, da bo s ciljem zagotovitve vzdržnosti grškega dolga dorekla tudi drugi program pomoči za Grčijo, ki bo vključeval ustrezno kombinacijo dodatnega javnega financiranja in prispevka zasebnega sektorja . Po julijskem dogovoru vrha območja evra naj bi druga pomoč Grčiji vključevala 109 milijard evrov javnih sredstev preko razširjenega začasnega sklada za zaščito evra EFSF in prispevek zasebnih upnikov, tako da bi ti z odpisom dolgov utrpeli 21-odstotno neto izgubo. A po navedbah diplomatskih virov pri EU se sedaj omenja povečanje javne pomoči na 144 milijard evrov. Poleg tega poteka burna razprava o povečanju prispevka javnega sektorja trenutno naj bi bil na mizi predlog 50-odstotne neto izgube za zasebne upnike. Vprašanje vloge zasebnega sektorja je razdelilo Berlin in Pariz, pri čemer prvi želi bistveno večji prispevek, drugi pa ne. Razpravlja se tudi o tem, ali naj ta ostane prostovoljen ali naj bo obvezen, ter o opredelitvi vloge zasebnega sektorja v stalnem mehanizmu za zaščito evra. Evroskupina je v izjavi zapisala še to, da so se makroekonomske razmere v Grčiji poslabšale in da gospodarski izzivi ostajajo veliki ter pozdravila prizadevanja za ureditev javnih financ, še posebej ukrepe, ki jih je grški parlament sprejel v četrtek. Ob tem so finančni ministri držav v območju evra grške oblasti pozvali k nadaljnjemu napredku pri izvajanju strukturnih reform in programa privatizacije. Glede vloge zasebnega sektorja pri drugi pomoči Grčiji in drugih dveh ključnih odprtih vprašanj pri iskanju celostnega odgovora na krizo v območju evra krepitve EFSF in dokapitalizacije bank danes od evroskupine ni pričakovati prebojnih odločitev. Tokratni obrok znaša osem milijard evrov. Evroskupina sicer še poteka, a tradicionalna novinarska konferenca po koncu njenih srečanj je bila odpovedana, tako danes ni več pričakovati izjav šefa evroskupine Jeana-Clauda Junckerja ter evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna. Krizni sestanki se nadaljujejo v soboto z ločenima srečanjema ministrov EU za finance in evropske zadeve ter vrhom Nemčije in Francije. V nedeljo bosta vrha EU in območja evra, v sredo pa še en vrh območja evra, na katerem naj bi bil dokončno potrjen celosten odziv na krizo.
|
negative
|
1,581
|
Raziskava je pokazala, da zgolj šest odstotkov Slovencev meni, da je gospodarski položaj v Sloveniji dober. Še bolj so pesimistična pričakovanja za prihodnost, kar nas uvršča med najbolj pesimistične narode na svetu. Vsak tretji Slovenec ocenjuje, da bo lokalno gospodarstvo v naslednjih šestih mesecih še šibkejše. Optimističnih je manj kot desetina. Raziskava je bila izvedena v 29 državah sveta, v vsaki med najmanj 450 anketiranimi. Slovenci gospodarski položaj v državi ocenjujemo kot porazen. Še bolj so pesimistična pričakovanja za prihodnost, kar nas uvršča med najbolj pesimistične narode na svetu, kaže povzetek raziskave, s katero je podjetje Ipsos ocenjevalo, kako ljudje ocenjujejo gospodarski položaj v svoji državi in kakšna so pričakovanja. Raziskava, ki jo je tržnoraziskovalno podjetje Ipsos v 29 državah sveta izvedlo avgusta in septembra, je pokazala, da zgolj šest odstotkov Slovencev meni, da je gospodarski položaj v Sloveniji dober. Večina stanje ocenjuje kot slabo, od teh več kot polovica kot zelo slabo. Najbolj kritične do gospodarskega položaja so ženske, po starosti tisti od 30. do 49. leta, lokalno iz severovzhodne Slovenije, Gorenjske in Primorske, po dohodkih pa tisti, ki imajo nižje. Gospodarskega okrevanja Slovenci ne pričakujejo niti v prvi polovici prihodnjega leta. Vsak tretji Slovenec namreč ocenjuje, da bo lokalno gospodarstvo v naslednjih šestih mesecih še šibkejše. Optimističnih je manj kot desetina. Kakšno je razpoloženje v Evropi? Daleč najvišja pričakovanja ohranjajo Brazilci, med katerimi jih kar 71 odstotkov meni, da bo njihovo gospodarstvo čez pol leta močnejše, kot je bilo. Sledijo Savdska Arabija s 64 odstotki ter Argentina in Indija, obe s po 52 odstotki. Med Evropejci so najbolj pozitivni Nemci, pri čemer je 18 odstotkov takih, ki v naslednjega pol leta pričakujejo izboljšanje gospodarskega položaja. Negativna gospodarska klima je prisotna tudi pri večini preostalih Evropejcev. Rep lestvice, ki meri stopnjo zaupanja v gospodarski položaj v državi, namreč skoraj v celoti pripada evropskim državam poleg Slovenije še Hrvaški, Grčiji, Madžarski, Španiji, Irski, Srbiji in Italiji. Toda v večini omenjenih držav, z izjemo Grčije in Madžarske, je čutiti večji optimizem glede prihodnosti kot pri nas, tudi pri naših južnih sosedih, na Hrvaškem in v Srbiji. Toda kljub na splošno nizkemu zaupanju v gospodarstvo med državljani stare celine je položaj v Evropi vse prej kot enoznačen. Optimizem je opaziti na Švedskem ter v Nemčiji, kjer pozitivna ocena trenutnega gospodarskega položaja narašča vse od sredine leta 2010 in je konec letošnjega poletja znašala 70 oz. 66 odstotkov. S tem se državi uvrščata na sam vrh omenjene lestvice. V Belgiji je pozitiven trend opaziti od konca leta 2010. V zadnjih treh mesecih so bolj optimistični tudi Poljaki. Gospodarska klima je sicer najboljša v Savdski Arabiji, kjer 88 odstotkov prebivalcev meni, da je stanje dobro. Tam je pozitiven trend opaziti od sredine leta 2010. Sledijo Kanada, Švedska, Indija in Nemčija. Da svet ostaja v krču pesimizma glede prihodnosti, kažejo tudi rezultati ocene moči gospodarstva čez pol leta, ki se vztrajno nižajo. V začetku leta 2010 je v večjo moč gospodarstva v prihodnosti verjelo 31 odstotkov ljudi, sedaj ta delež znaša le še slabo četrtino svetovnega prebivalstva. Vendar so tudi glede pričakovanj razlike med državami velike. Preberite tudi Vsak deseti prebivalec Srbije živi z manj kot 84 evri na mesec.
|
negative
|
1,582
|
Nadzorni svet Slovenskih železnic izbira novega generalnega direktorja družbe. Imena izbranega kandidata, ki ga zaradi prihajajoče nove krize čaka težka naloga, za zdaj ne bodo razkrili. Nadzorni svet Slovenskih železnic med štirimi kandidati danes izbira novega generalnega direktorja družbe. Nadzorni svet Slovenskih železnic danes med štirimi kandidati, ki jih je poiskala kadrovska agencija Profil, izbira novega generalnega direktorja družbe. Imena izbranega kandidata za zdaj ne bodo razkrili, temveč bodo počakali na soglasje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS AUKN. Nadzornemu svetu so se danes predstavili štirje kandidati. Po poročanju 24UR so to Dušan Mes, nekdanji član uprave utapljajočega Casinoja Portorož in nazadnje sanator propadlega SCT. Drugi je Martin Konte, ki je večino svoje kariere preživel v tujini, predvsem v Franciji, Rusiji in Nemčiji, kjer je bil regionalni direktor francoske multinacionalke Bureau Veritas. Tretji je malo znani Igor Blejec, ki je vodil Teol, Geostroj in Siteep. Najbolj negotovo je četrto ime, saj je okoli njega veliko ugibanj, nekateri pa omenjajo Nino Mauhler, trenutno direktorico direktorata za železnice in žičnice na ministrstvu za promet. Napovedi o tem, kdo od navedenih bo izbran, so zelo nehvaležne, saj se stvari spreminjajo iz dneva v dan. Če je Konte zaradi mednarodnih izkušenj še pred kratkim veljal za glavnega favorita, tudi s podporo AUKN, danes nekateri trdijo, da mu nadzorniki niso najbolj naklonjeni. Kljub slabšim pričakovanjem železnic do konca letošnjega leta bosta Brankovič in Pavlič skladno s sklepom nadzornikov prejela nagrado za izboljšanje poslovanja. Vsak bo prejel po 25.000 evrov bruto. Foto Slovenske železnice Predsednik nadzornega sveta železnic Bojan Brank pričakuje, da bodo generalnega direktorja izbrali do večera. Nova uprava železnic bo štiričlanska, po mandatarskem sistemu bo dva člana uprave predlagal nadzornikom v potrditev generalni direktor, delavce pa bo v upravi zastopal Albert Pavlič. Slovenske železnice, ki so se 1. septembra preoblikovale v holding, ki bo sicer v celoti zaživel z januarjem prihodnje leto, trenutno še vedno vodi Goran Brankovič. Novega direktorja čaka težka preizkušnja Kljub temu da je bilo poslovanje Slovenskih železnic v prvih osmih mesecih tega leta boljše od načrtovanega, pa novega prvega moža čaka težka naloga. Napovedi prihodkovnih gibanj do konca leta so namreč slabše od pričakovanih. V tovornem prometu se prihodki manj povečujejo in bodo predvidoma za 2,2 milijona evrov manjši kot načrtovano. Po besedah predstavnikov družbe pa se čuti tudi že vpliv prihajajoče nove krize, zaradi katere bo leto 2012 za tovorni promet zelo težavno. Po besedah generalnega direktorja Brankoviča bodo na poslovanje leta 2012 negativno vplivale zaostrene tržne razmere in pričakovano nadaljnje zmanjševanje proračunskih sredstev za obvezne gospodarske javne službe. Država je namreč letošnja sredstva, namenjena za infrastrukturo, znižala za 2 milijona evrov, sredstva za vodenje prometa pa za 1,5 milijona evrov. Poleg tega je po njegovih besedah negotovo izplačilo prvega obroka za pokritje stroškov obveznih gospodarskih javnih služb v potniškem prometu med letoma 2003 in 2009 v višini 10,7 milijona evrov ter prvega obroka izpadlega kapitala, do katerega je prišlo ob izločitvi javne železniške infrastrukture. Višina obroka znaša 26,8 milijona evrov. Morebitni izpad navedenih obveznosti države pa bi lahko ogrozil likvidnost Slovenskih železnic. Prvih osem mesecev dobrih, a na končni rezultat slabši od pričakovanega Slovenske železnice so še pred nekaj meseci pričakovale bistveno boljši rezultat od načrtovanega, ki je predvideval izgubo v višini petih milijonov evrov. Trenutno se zdi, da bo ta rezultat slabši. To nas skrbi, zato smo poslovodstvu naložili konkretizacijo predlaganih ukrepov, ki bi izboljšali poslovanje in ki jih bomo pregledali čez dva tedna, je dejal Brank in izpostavil predvsem kontrolo stroškov, kjer do zdaj ni bilo narejenega dovolj. Železnice so sicer v prvih osmih mesecih letos ustvarile 445.000 evrov dobička iz poslovanja, kar je predvsem na račun večjih transportnih prihodkov tovornega prometa ter boljših rezultatov infrastrukture in vodenja prometa za 8,37 milijona evrov bolje od načrtov. Čista izguba je medtem znašala 4,82 milijona evrov, medtem ko je bila v enakem obdobju lani izguba večja za 3,36 milijona evrov. Na čisto osemmesečno izgubo so vplivale negativne tečajne razlike v višini 3,9 milijona evrov in izvedeni finančni instrumentov v višini tri milijone evrov. Z izločitvijo vseh učinkov izrednih vplivov je čista izguba Slovenskih železnic v prvih osmih mesecih znašala 3,36 milijona evrov. Skupni poslovni prihodki so bili z 274,83 milijona evrov za 9,1 odstotka večji od načrtovanih, lanske poslovne prihodke pa so presegli za 12,6 odstotka. Kljub slabim napovedim bosta za izboljšanje poslovanja Brankovič in Pavlič nagrajena Kljub slabšim pričakovanjem železnic do konca letošnjega leta pa bosta Brankovič in Pavlič skladno s sklepom nadzornikov prejela nagrado za izboljšanje poslovanja. Ta se po Brankovih pojasnilih nanaša na lansko poslovno leto in je plod vnaprej določenih ciljev. Brankovič in Pavlič si bosta razdelila vsak po 25.000 evrov bruto, pri čemer bo polovica nagrade izplačana takoj, polovica pa po dveh letih.
|
neutral
|
1,583
|
AUKN je dala soglasje za imenovanje Igorja Blejca za generalnega direktorja Slovenskih železnic. Blejec je sicer vodil nekaj manjših podjetij, ki pa večinoma niso bila uspešna. Igor Blejec Agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami je dala soglasje za imenovanje Igorja Blejca za generalnega direktorja Slovenskih železnic, so sporočili z agencije. Nadzorni svet je v torek na seji imenoval novega generalnega direktorja, vendar imena še niso povedali, saj so želeli počakati na soglasje AUKN. Poleg Blejca naj bi bila kandidata še Dušan Mes in Martin Konte. Blejec je do zdaj vodil le nekaj manjših podjetij, ki pa večinoma niso bila uspešna. Teol ne obstaja več, Geostroj posluje z izgubo, Sitep pa je od leta 2008 v stečaju. V stečaju je tudi KIK Kamnik, kjer je bil Blejec nadzornik. Minister za promet, ki opravlja tekoče posle, Patrick Vlačič je na novinarski konferenci dejal, da Blejca ne pozna, zato njegovega imenovanja tudi ne more komentirati. Blejcu želim vso srečo in si želim, da bodo železnice uspešno vodene, je še dejal. Nova uprava Slovenskih železnic bo štiričlanska. Blejec bo kot mandatar nadzornemu svetu v potrditev predložil imeni še dveh članov poslovodstva. Po potrditvi obeh članov na nadzornem svetu bo novo poslovodstvo Slovenskih železnic, vključno z generalnim direktorjem, nastopilo svoj mandat. Za imenovanje četrtega člana poslovodstva je medtem odgovoren svet delavcev, ki je za svojega predstavnika v upravi že pred časom imenoval Alberta Pavliča, dosedanjega delavskega direktorja.
|
neutral
|
1,584
|
Za družbo SCT Stanovanjski inženiring se zanima zaenkrat nerazkrit interesent, je razvidno iz rednega poročila stečajnega upravitelja družbe SCT Naložbe Andreja Krašeka. Pojavil se je interesent za nakup družbe SCT Stanovanjski inženiring. Kot je zapisal stečajni upravitelj SCT Naložb Andrej Krašek, je bila družba SCT Stanovanjski inženiring v času začetka stečajnega postopka v insolventnem položaju. Vseeno se je pojavil interes za nakup poslovnega deleža družbe, zato je upravitelj dal narediti cenitev vrednosti in ga bo zato v okviru stečajnega postopka predvidoma prodal kot pravno osebo. Upravitelj je sicer že imenoval novega direktorja, ki pripravlja dokumentacijo, potrebno za prisilno poravnavo družbe, je še razvidno iz poročila, objavljenega na Ajpesu. Drugih podrobnosti ni navedenih. Družbo SCT Stanovanjski inženiring po podatkih, dostopnih na spletnem portalu Gvin, od sredine septembra vodi direktor Bojan Rajer. V letu 2010 je imela devet zaposlenih, glede na leto 2009 pa je doživela zmanjšanje prihodkov z 11,7 milijona na 2,7 milijona evrov. Čisti dobiček se je medtem povečal z okrog 0,5 milijona na 0,9 milijona evrov. Kot je razvidno s spletne strani družbe, specializirane za gradnjo in prodajo stanovanj in drugih objektov, so med njihovimi projekti med drugim objekti R3/R4 in R5 v Zupančičevi jami v Ljubljani.
|
neutral
|
1,585
|
Zaposleni v Primorju so dobili izplačan preostali del septembrskih plač, razliko med akontacijo in minimalno plačo. Dobili so tudi dodatke na pogoje dela in potne stroške, dela letošnjega regresa pa ne. V Primorju so dobili preostanek septembrskih plač. Po besedah predsednika sindikata Konfederacija 90 v Primorju Ilije Vukoja so dobili izplačane tudi dodatke na pogoje dela in potne stroške, dela letošnjega regresa pa ne. V upravi so mu sicer obljubili, da bodo do konca oktobra pripravili obračun že izplačanega in preostalega dela regresa, vendar do časovnega roka ostaja le še en dan. Ker je bil eden izmed pogojev za prekinitev stavkovnih opravil tudi izplačilo dela regresa, še ne vem, kako se bomo odločili o stavki, je povedal. Napovedal je, da bodo prihodnji teden nadaljevali sestanek, na katerem naj bi dokončno postavili kriterije za odpuščanje presežnih delavcev. Vendar mislim, da ne bo toliko presežnih delavcev, kot je napovedovala prejšnja uprava, je dejal. V pripravi je tudi nova kolektivna pogodba, za katero naj bi bila pogajanja tudi kmalu končana. V zadnjih tednih smo intenzivno delali na tem, saj konec leta poteče sedaj veljavna kolektivna pogodba, je še pojasnil.
|
neutral
|
1,586
|
Ljubljanski župan in nekdanji prvi mož Mercatorja Zoran Janković meni, da je odločitev o prodaji Mercatorja Agrokorju že sprejeta. Agrokor lahko edini ponudi pravo ceno in premijo za Mercator ter poišče sinergije. Janković bi raje videl, da Mercator prevzame Konzum. Ljubljanski župan in predsednik stranke Lista Zorana Jankovića Pozitivna Slovenija verjame obljubam večinskega lastnika Agrokorja Ivice Todorića, da bodo pogodbe Mercatorjevih dobaviteljev še vsaj tri leta iste ali boljše in da ne bo povečeval deleža svojih izdelkov na policah združenega trgovca. Janković je v pogovoru za časnik Finance glede Mercatorja med drugim dejal, da prodaje sicer ne podpira, ker bi raje videl, da Mercator prevzame Agrokorjev Konzum, a na koncu bo odločila cena. Foto Blaž Garbajs Todorić je bil v začetku zgodbe negativec, zdaj pa ima priložnost, da se podoba zamenja, predvsem pri odpiranju trgov za Mercatorjeve slovenske dobavitelje. Konec koncev ima okoli 13 odstotkov proizvodnje v sestavi prihodkov, tako da ne vidim težav, je poudaril Janković. Finance tudi poročajo, da naj bi se danes sestali predstavniki finančnega svetovalca Mercatorja Societe Generale, predstavniki Agrokorja in predstavniki skupine JP Morgan, ki tudi svetuje Agrokorju. Po sestanku naj bi bila znana cena , ki bi jo Agrokor moral plačati za prevzem Mercatorja. Vodstvo Mercatorja je kot predpogoj za podporo prodajnim aktivnostim prodajalcev postavilo sklenitev dveh dogovorov, in sicer o ureditvi medsebojnih razmerij med Mercatorjem in konzorcijem kupcev z namenom vsebinske in postopkovne ureditve medsebojnih obveznosti ter sklenitev ustreznega dogovora med Mercatorjem in konzorcijem prodajalcev o odpravi tveganj refinanciranja in morebitnih drugih povezanih tveganj. Konzorcij bank in Pivovarna Laško sta se pretekli teden kot lastnika Mercatorja odločila, da se bodo prihodnje tri tedne ekskluzivno pogajali z Agrokorjem, ki je ponudil najvišjo kupnino od štirih interesentov za nakup, in sicer 221 evrov za delnico. Vodstvo Mercatorja ob tem izpostavlja, da je treba skleniti ustrezen dogovor o odpravi tveganj refinanciranja in morebitnih drugih tveganj. Uprava Mercatorja tudi izpostavlja, da morajo pri presoji še posebej upoštevati, da je skupina Agrokor največji tekmec skupine Mercator v celotni regiji Zahodnega Balkana. Po izvedbi transakcije bi Mercator glede na trenutno znano strukturo postal odvisna družba Agrokorja. Zato vodstvo Mercatorja opozarja, da obstajajo tveganja glede izvršljivosti transakcije, predvsem z vidika zakonodaje s področja varstva konkurence v štirih državah, kjer trenutno delujeta obe skupini. Tveganja glede izvršljivosti transakcije bi lahko skupini Mercator in s tem vsem njenim delničarjem, zaposlenim in drugim deležnikom povzročila nenadomestljivo škodo, so pretekli teden poudarili v pismu, ki sta ga podpisala predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak in članica uprave Melita Kolbezen. Mercator eden največjih delodajalcev v Srbiji Foto Dare Čekeliš Srbski varuh konkurence je v torek Mercatorju odobril prevzem objektov Robnih kuča Beograd, v katerih poslujejo marketi Familija. S tem bo Mercator dobil 22.000 kvadratnih metrov prodajaln in 300 zaposlenih. Kot so sporočili iz srbske komisije za zaščito konkurence, bo hčerinska družba Mercatorja, Mercator S, s tem prevzemom utrdila položaj drugega največjega trgovca v Srbiji in razširila mrežo prodajnih mest v krajih, kjer najboljši sosed do zdaj ni bil navzoč, npr. v Zaječarju, Valjevu, Vranju, Pirotu, Užicu, Bajini Bašti, Boru in Knjaževcu. Mercator bo z novim partnerstvom, pogodbo je slovenski trgovec podpisal konec julija, veljati pa je začela po zeleni luči srbskega varuha konkurence, v Srbiji zaposloval 5000 delavcev. S tem je Mercator postal eden največjih delodajalcev v Srbiji.
|
neutral
|
1,587
|
Gradbeno podjetje Gramiz iz Kočevja, ki je pri NLB zadolženo za 17 milijonov evrov, se je znašlo v finančnih težavah. Če mu omenjena banka ne bo dala novih posojil, bo moralo podjetje s približno 50 zaposlenimi v stečaj. Gradbeno podjetje potrebuje novo posojilo. Gradbeno podjetje Gramiz iz Kočevja, ki v Dolu pri Ljubljani gradi stanovanjsko sosesko 13 dvonadstropnih blokov s 138 stanovanji, ima zaradi neplačil kupcev pri 30 milijonov evrov vredni naložbi za 2,5 milijona evrov izgube. Kot je pojasnil direktor Gramiza Branko Oberč, so na NLB, ki je njihov največji financer in hkrati največji financer omenjenega projekta stanovanjske soseske, naslovili predlog za rešitev nastalega stanja, v primeru negativnega odgovora pa bo moralo podjetje s približno 50 zaposlenimi v stečaj. S tem je odgovoril na anonimne obtožbe, da Gramiz podizvajalcem dolguje 30 milijonov evrov in da mu NLB noče pomagati, ker naj bi bila družba pri omenjeni banki že zadolžena za 40 milijonov evrov. Vse je posledica znanega stanja v slovenskem gradbeništvu, v podjetju, ki je vezano predvsem na lastne projekte, so zaradi tega letos odpustili približno 15 delavcev, je nadaljeval Oberč in hkrati zavrnil obtožbe, v katerih mu očitajo, da bo zaradi njegovega izčrpavanja podjetja brez dela ostalo 100 Gramizovih delavcev. Dodal je, da ne držijo niti obtožbe, da naj bi zaradi grozečega stečaja tako imenovane zdrave posle Gramiza prenesel na idrijski Kolektor. To je le eno od podjetij, s katerim kot poslovni partner sodelujejo, je dejal. Razplet omenjenega stanja je odvisen predvsem od NLB, ki bi z Gramizovim stečajem tudi sama povečala lastno izgubo, je še povedal Oberč. Podjetje je sicer pri NLB zadolženo za 17 milijonov evrov.
|
negative
|
1,588
|
Razlika med obrestnima merama na nemške in francoske obveznice je dosegla rekordne vrednosti, medtem ko je Italija zelo blizu meje, ki ne omogoča vzdržnega zadolževanja. Razlika med obrestnima merama na nemške in francoske desetletne državne dolžniške vrednostne papirje je na trgu obveznic dosegla rekordnih 1,358 odstotne točke. Vse večja razlika med obrestnima merama na obveznice Nemčije in Francije, ki sta vodilni evropski gospodarstvi, kaže na stopnjevanje dolžniške krize območja evra. Do vse večje razlike prihaja, ker so vlagatelji na kapitalskih trgih zaradi vse večje negotovosti glede stanja v državah z evrom oz. grške napovedi referenduma o celoviti rešitvi skupne evropske valute, ki so jo evropski voditelji sprejeli na vrhovih EU in območja evra 27. oktobra, začeli pospešeno kupovati nemške državne dolžniške vrednostne papirje. Nemške obveznice namreč veljajo za najvarnejše v Evropi. Povpraševanje po francoskih obveznicah se je medtem ohladilo, kar je znižalo njihovo ceno. Posledica je bila zvišanje zahtevane donosnosti. Bodo svetovni voditelji našli rešitve za finančne probleme? Kaj pa Italija? Obrestna mera na italijanske obveznice, ki potečejo čez deset let, se je medtem danes dvignila že na rekordnih 6,402 odstotka, nato pa se je spustila na 6,319 odstotka, kar je še vedno blizu meje, ki ne omogoča vzdržnega zadolževanja. Vlagatelji se namreč bojijo, da bi lahko šel Rim po poti Aten, Dublina in Lizbone, ki so morali zaradi dolžniških težav zaprositi za posojilo držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada. Preberite še Italijanska vlada je skušala sprejeti nujne ukrepe, ki bi državi pomagali iz finančnih zagat, a so se pri tem udeleženci sestanka več prerekali kot pa dogovarjali.
|
negative
|
1,589
|
178 zaposlenih v Primorju bo ostalo brez dela, odpovedi jim bodo vročili do konca novembra. Čeprav bodo upravičeni do odpravnine, ni znano, kje bodo dobili denar zanjo. Grožnja stavke pa še vedno ostaja. Primorje se je po izbruhu finančno-gospodarske krize tako kot ostali večji slovenski gradbinci znašlo v težavah. Pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov bo odpovedana 135 zaposlenim. Prav tako bo zaposlitev prenehala 35 delavcem, ki so zaposleni za določen delovni čas, ter osmim delavcem, ki odhajajo v pokoj, so po sestanku s sindikati sporočili iz Primorja. Predvidevamo, da bodo odpovedi vročene do konca novembra, po vročitvi pa bodo začeli teči odpovedni roki, je po sestanku sporočila predstavnica za stike z javnostjo v Primorju Ivana Bratož. Brez dela bo ostalo 178 delavcev Primorja. Med odpuščenimi naj bi bili delavci z vseh področij dela, je povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov v Primorju Nikola Janev. Najpomembnejši kriterij pri sestavi spiska presežnih delavcev bo predvsem delovna doba, strokovna usposobljenost in osebna ocena. Presežni delavci bodo upravičeni tudi do odpravnine, kje bo družba dobila denar zanjo, pa še ni jasno. Veliko bo odvisno od pripravljenega sanacijskega programa družbe, na osnovi katerega naj bi se banke do 10. decembra odločile za podporo družbe v prihodnje. Sicer pa so se na sestanku z vodstvom družbe pogovarjali tudi o izplačilu zaostalih plač. Predsednica uprave Marjana Novak je obljubila izplačilo dela oktobrske plače ter šestino regresa. Del septembrske plače, razliko med minimalno in dejansko plačo naj bi izplačali v kratkem, sindikalistom so obljubili 14-dnevni rok. Sindikalisti so od vodstva družbe zahtevali pisno zagotovilo, da bo ta denar res nakazan delavcem, kar pa niso dobili. Predsednica uprave naj bi njihovo zahtevo podpisala jutri. V nasprotnem primeru bomo začeli stavkati. Glede na to, da je potrebno stavko napovedati pet dni pred začetkom, bomo že v petek začeli priprave nanjo, je po sestanku povedal predsednik Konfederacije 90 v Primorju Ilija Vukoje.
|
negative
|
1,590
|
Marko Grešak je izumil napravo, ki omogoča ekološko zatiranje plevela v poljedelstvu z izžiganjem. Ker je ekološko kmetijstvo v porastu, računa, da bo Ecobrena prihodnje leto prodajni hit v Sloveniji in kmalu tudi v Evropi, saj nima konkurence ...
|
positive
|
1,591
|
Sindikati v Casinoju Portorož so zavrnili pogoje, pod katerimi bi Gold Club dokapitaliziral portoroško družbo. Ta je namreč od njih zahteval, da se odpovedo dosedanjim dogovorom z upravo, med drugim tudi vsem terjatvam za nazaj. Vodstvo sežanskega Gold Cluba, ki je pomemben lastnik Casinoja Bled, je po poročanju Primorskih novic prejšnji teden sindikatom predstavilo pogoje, pod katerimi bi bili pripravljeni vložiti 10 milijonov evrov v Casino Portorož. Sindikatom so ponujali plače po kolektivni pogodbi za gostinstvo in turizem ter odpravnine po zakonu o delovnih razmerjih, hkrati pa so v Gold Clubu zahtevali, da se sindikati odpovejo terjatvam za nazaj z naslova napitnine in nočnih ur. V sindikatih so ponudbo zavrnili. Po besedah predsednika lipiške enote sindikata igralniških delavcev Mirjana Ražmana so se sicer pripravljeni pogajati o vseh zadevah, a le po vplačilu predvidenega dokapitalizacijskega zneska. Poleg tega so sindikati dali vedeti, da Gold Club ni edini pripravljen vlagati v casino, pri čemer pa drugi svojega vložka ne pogojujejo z zahtevami do sindikatov, še navaja časnik. Reševanje Casinoja Portorož, ki je že dlje časa plačilno nesposoben, se tako vse bolj zapleta. Če so reprezentativni sindikati po izplačilu septembrskih plač pred tednom dni preklicali stavko, je vse manj jasno, kako bo mogoče realizirati dokapitalizacijo v višini 10 milijonov evrov. To so na septembrski skupščini izglasovali lastniki, saj je po mnenju uprave pritok svežega kapitala edina možnost za dolgoročno rešitev družbe. Po dolgotrajnih pogajanjih z državnima lastnika Kapitalsko družbo Kad in Slovensko odškodninsko družbo Sod je namreč prejšnji teden od sodelovanja pri dokapitalizaciji odstopil prvi mož Casinoja Riviera Mitja Peternel. Kot razlog je navedel predvsem netransparentno delovanje državnih lastnikov, v ozadju pa naj bi bilo prav dogovarjanje Kada in Soda s proizvajalcem igralnih avtomatov Gold Clubom iz Sežane.
|
negative
|
1,592
|
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je pozval k Evropi dveh hitrosti, Nemci govorijo o globokih strukturnih spremembah in skupini držav evrske avantgarde, šefinja IMF pa o izgubljenem desetletju za svetovno ekonomijo. Potem ko so zahtevani donosi na italijanske desetletne obveznice presegli še vzdržno mejo 7 odstotkov, kar odraža zaskrbljenost vlagateljev, da utegnejo izgubiti naloženi denar, je francoski predsednik Nicolas Sarkozy pozval k Evropi dveh hitrosti. Evropa dveh hitrosti pomeni trdno povezano in odzivnejšo povezavo držav evroobmočja in ohlapnejše povezane države, ki nimajo skupne valute. Vprašanje je le, kaj bi bilo v tem primeru z obstoječimi pogodbami EU in kakšni bi bili odnosi med hitro ter počasno Evropo. V tej bi članice evroobmočja pospešeno poglabljale medsebojne vezi, medtem ko bi bila rastoča skupina držav, ki nimajo evropske valute, ohlapnejše povezana. Gre za signal, da utegnejo biti nekatere države evroobmočja prisiljene opustiti skupno valuto, saj bi lahko v nasprotnem primeru propadel projekt skupne evropske valute. Nemška kanclerka Angela Merkel je danes dejala, da politična skupnost, ki ne glede na to, kaj se dogaja po svetu, razlaga, da ne more spremeniti svojih pogodbenih temeljev, nima možnosti za preživetje . Dejala je, da so potrebne globoke strukturne reforme samih temeljev evropskega projekta. Fischer Z njo se strinja tudi Joschka Fischer, ki je v intervjuju za nemški časnik Die Zeit dejal, da moramo na žalost pozabiti na EU s 27 članicami . Pozval je k avantgardi tesno povezanih 17 držav, ki so sprejele evro. Preprosto ne vidim, kako bi se 27 držav lahko kdaj koli dogovorilo o kakršnih kolih pomembnejših reformah, je dejal Fischer, ki pravi, da bo evropski kontinent preživel brez evra, da pa utegne propasti kot politični in kulturni projekt. Fischer, ki je kot nemški zunanji minister med letoma 1998 in 2005 trdno stal za evropskim projektom, je dodal, da Evropa vedno bolj postaja transferna unija, v kateri bogatejše države iz težav rešujejo manj premožne države. Vsakdo, ki to zanika, laže sam sebi, pravi. Predsednik Sveta Evrope Herman Van Rompuy pa nasprotno zagovarja ohranitev v evroobmočju vseh držav, ki so prevzele evro. Namen je ohraniti evroobmočje z vsemi članicami na krovu, je Van Rompuy dejal na srečanju s švicarsko zunanjo ministrico Micheline Calmy-Rey. Šefinja Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde je na finančnem forumu v Pekingu dejala, da utegne evropska dolžniška kriza svetovno ekonomijo pahniti v izgubljeno desetletje. Če ne bomo pogumno ukrepali, če ne bomo ukrepali skupaj, obstaja tveganje, da bo svetovno gospodarstvo strmoglavilo v spiralo negotovosti, finančne nestabilnosti in potencialnega zloma globalnega povpraševanja obstaja tveganje tega, čemur nekateri komentatorji že pravijo izgubljeno desetletje. Christine Lagarde je na čelo Mednarodnega denarnega sklada stopila po odstopu Dominiqua Strauss-Kahna.
|
neutral
|
1,593
|
Predsednik uprave NLB Božo Jašovič pravi, da izguba ob koncu leta ne bo višja od devetmesečne. Zatrdil je tudi, da je ključna odločitev o novi dokapitalizaciji banke pri obstoječih lastnikih. Božo Jašovič Nova ljubljanska banka NLB je v prvih devetih mesecih ustvarila izgubo v višini 113,9 milijona evrov, njena celotna skupina pa 96,3 milijona evrov. Ob tem je banka do konca septembra oblikovala za 264,2 milijona evrov dodatnih oslabitev in rezervacij, kar je 49 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, medtem ko so se oslabitve in rezervacije v celotni skupini povečale za 22 odstotkov, na 306,9 milijona evrov. Izguba NLB pa po pričakovanjih predsednika uprave največje slovenske banke Boža Jašoviča ob koncu leta ne bo večja od devetmesečne. Glede nove dokapitalizacije banke je prvi mož NLB ob robu dnevov bančništva zatrdil, da se, odkar so lastniki konec oktobra prižgali zeleno luč za novo povečanje kapitala banke, aktivnosti nadaljujejo. Ključna je zdaj po njegovih besedah odločitev največjih lastnikov, ali bosta v lastništvo sprejela nove strateške partnerje ali bosta banko dokapitalizirala sama. Najprej bo treba, tako po Jašovičevi oceni, videti, kako razmišljata država in belgijska KBC. Če se ne bosta odločila za dokapitalizacijo banke, bo uprava kapital iskala na finančnih trgih. Pri tem je Jašovič zatrdil, da interes obstaja, pri čemer je posredno potrdil pisanje medijev o pogovorih z Evropsko banko za obnovo in razvoj ter Mednarodno finančno korporacijo iz skupine Svetovne banke, uprava pa je pripravljena najti še nove interesente. Cena, ki bi jo lahko NLB za delnico dosegla na trgu, je po njegovih besedah odvisna od vsakokratnih razmer, pričakovanj vlagateljev in njihovega zaupanja v strategijo banke ter projekcije uprave glede poslovanja. Na vprašanje, ali banka lahko iztrži 116 evrov, kot so lastniki, večino država, plačali v marčni dokapitalizaciji, je odgovoril, da je vse odvisno od zaupanja v prihodnje poslovanje banke. Banke so sicer po njegovih besedah poslovne ustanove, ki morajo za svoj zaslužek prevzemati tveganja. Zato se po njegovih besedah postavlja vprašanje, ali je treba res davkoplačevalski denar namenjati za to, da lahko banke tvegajo. Viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo je medtem na okrogli mizi na temo prestrukturiranja evropskega finančnega sistema spomnila, da so morali delničarji slovenskih bank, med katerimi je država največji, v času krize zagotoviti bistveno manj sredstev za dokapitalizacije kot v drugih članicah EU.
|
neutral
|
1,594
|
Kad in Sod se bosta po sodni poti borila proti sklepom skupščine Casinoja Portorož, saj na njej nista smela sodelovati. Taka je bila odločitev sodišča, ki je odločilo, da morata objaviti prevzemno ponudbo za Casino Portorož. Casino Portorož Lastniki Casinoja Portorož na čelu s Casinojem Riviera so v sredo izpeljali napovedano skupščino kljub številnim zapletom. Kadu in Sodu so bile sicer na podlagi sklepa sodišča odvzete glasovalne pravice za vse delnice v njunem lastništvu, dokler skupaj ali eden izmed njiju ne objavi prevzemne ponudbe za Casino Portorož ali zmanjšata lastništvo pod prevzemni prag. Po zamrznitvi glasovalnih pravic je svoj vpliv bistveno povečal Casino Riviera, v katerem so skupščino sklicali tik pred zdajci. Kot je po skupščini pojasnil odvetnik Casinoja Riviera in Kraškega Zidarja Blaž Vrečko, se je s sklicem skupščine mudilo, saj se 25. novembra izteče 60-dnevni rok za vplačilo delnic, ki je bil soglasno izglasovan na septembrski skupščini, na kateri so lastniki soglašali o dokapitalizaciji Casinoja Portorož v višini 10 milijonov evrov. Obenem je Vrečko takrat opozoril, da bo morebitno ničnost sprejetih sklepov nekdo moral izpodbijati, hkrati s tem pa bo izpodbijal tudi edino še preostalo možnost sanacije družbe Casino Portorož . Na skupščini so sicer sprejeli spremembo dokapitalizacijskega sklepa, s katero so omogočili, da se poleg petih milijonov evrov navadnih delnic vplača prav toliko prednostnih delnic. S tem bi po Vrečkovih besedah omogočili, da še kdo, brez omejitev, ki izhajajo iz zakona o igrah na srečo, vplača sveža sredstva. Iz Kada in Soda so v sredo sporočili, da je bil sklic skupščine Casinoja Portorož nezakonit in v nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah, saj ni bil podprt z ustreznim pooblastilom sodišča. Zato bodo sklepi, sprejeti na tako izvedeni skupščini, nični, so zapisali v sporočilu za javnost.
|
neutral
|
1,595
|
Okoli 250 zaposlenih v gradbenem podjetju Konstruktor bo od stečajnega upravitelja prejelo odpovedi pogodb o zaposlitvi. Ob tem bodo dobili tudi napotke, kako pridobiti izplačila iz jamstvenega sklada. Zaposleni v Kontruktorju med stavko Okoli 250 delavcev gradbenega podjetja Konstruktor, ki je od ponedeljka v stečaju, bo danes od stečajnega upravitelja Matjaža Polenčiča prejelo odpovedi pogodb o zaposlitvi. Po 15-dnevnem odpovednem roku pa se bodo le lahko prijavili na zavodu za zaposlovanje. S tem bodo delavci nekdanjega največjega mariborskega gradbinca vendarle lahko prišli do prvega denarja po več kot petih mesecih, odkar so prejeli zadnjo plačo. Mariborsko sodišče je stečaj podjetja, ki ga je zahteval dotedanji prisilni upravitelj Polenčič, podpirali pa so ga tudi delavci, razglasilo v ponedeljek, potem ko direktorju družbe Samu Majcenoviču ni uspelo pojasniti, kako in kdaj bo izplačal pet zaostalih plač. Majcenovič je sicer želel pojasniti, da bi moralo sodišče bolj pohiteti z izvršbo nekaterih njihovih terjatev do drugih podjetij, s čimer bi lahko izplačali dolgove in zagnali delo, a sodišče te argumentacije ni sprejelo. Konstruktor je imel že nekaj časa blokirane račune in je bil od 8. avgusta v prisilni poravnavi. Vodstvo družbe je v načrtu finančnega prestrukturiranja navadnim upnikom, ki jim je družba dolžna več kot 72 milijonov evrov, v štirih letih obljubljalo poplačilo 51 odstotkov njihovih terjatev. Zaradi težav družbe so ostali tudi brez nekaterih večjih projektov, na katerih so že delali.
|
negative
|
1,596
|
Minister Križanič meni, da smo v novi recesiji, krivdo za to pa pripisuje počasni odzivnosti Evrope. Zato bodo države morale najverjetneje reševati svoje banke, tudi Slovenija.
|
neutral
|
1,597
|
V bonitetni hiši S & P pravijo, da je bilo zmotno sporočilo, da so Franciji znižali bonitetno oceno, posledica posodobitve ocen tveganja bančnega sektorja v državah na njihovem portalu. Francoska vlada je bila glede napake precej jezna. Francoski vrh je bil zaradi napake precej jezen. Za četrtkovo zmotno sporočilo, ki ga je glede bonitetne ocene Francije poslala bonitetna hiša Standard & Poor s S&P, je bila kriva tehnična napaka. Kot so pri S & P izpostavili v izjavi za javnost, so decembra lani za testne namene na svoj globalni kreditni portal namestili oceno tveganja bančnega sektorja BICRA za Francijo, medtem ko ocen za druge države pozneje niso dodajali. Ko so v četrtek v bonitetni agenciji na portal namestili nove preglede ocen BICRA, pa se je v zvezi s Francijo na spletni strani pojavilo avtomatično opozorilo N/A ali ni na voljo . To je po pojasnilih predstavnikov S & P povzročilo avtomatsko pošiljanje elektronskih sporočil o znižanju bonitetne ocene Francije. Sistem je napačno interpretiral spremembo podatkov kot znižanje bonitetne ocene in sprožil pošiljanje e-pošte omejenemu številu naročnikov oz. naročnikom, ki so izrazili željo po pridobivanju opozoril, so navedli v bonitetni hiši. Francija je sicer ena od šestih držav v območju evra, ki se še ponašajo z najvišjo bonitetno oceno AAA. S takšno boniteto se lahko pohvalijo še Nemčija, Avstrija, Luksemburg, Finska in Nizozemska. Ker se je napaka takoj odrazila na kapitalskem trgu in so se vlagatelji pomirili šele, ko je S & P objavil popravek, se je francoska vlada na incident odzvala zelo jezno, saj je že več tednov pod močnimi pritiski trgov in se z vsemi močmi trudi ohraniti najboljšo možno oceno. Kritični so bili tudi v Bruslju, kjer so dogodek označili za resen incident . Napaka je še podkrepila potrebo po novih, strogih pravilih delovanja bonitetnih agencij, ki jih bo komisija predstavila v torek, so poudarili.
|
negative
|
1,598
|
Ameriški predsednik Barack Obama in kitajski predsednik Hu Jintao sta na mednarodni konvenciji za azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje predstavila nasprotna tržna modela, ki kažeta na vse močnejša gospodarska trenja med obema največjima gospodarstvoma. V Honoluluju na Havajih so voditelji devetih držav članic Azijsko-tihomorskega foruma za gospodarsko sodelovanje Apec dosegli dogovor o širšem okviru čezpacifiškega partnerstva TPP. Gre za pobudo, ki bi lahko v prostotrgovinskem območju združila več kot tretjino svetovnega gospodarstva. Skupaj lahko okrepimo izvoz in našim kupcem ponudimo več izdelkov, ustvarimo nova delovna mesta, tekmujemo in zmagamo na trgih prihodnosti. ameriški predsednik Barack Obama V čezpacifiško partnerstvo je bilo doslej povezanih devet članic Apeca, a ni Kitajska doslej pokazala interesa k članstvu v gospodarski navezi. Na vrhu Apec se jim je pridružila še Japonska, kar pomeni, da bi prostotrgovinsko območje TPP v primeru uresničitve postalo največje na svetu. Vseh 21 članic Apeca s 40 odstotki svetovnega prebivalstva pod svojim okriljem obvladuje 44 odstotkov svetovne trgovine. Članice Apeca so Avstralija, Brunej, Čile, Filipini, Hongkong, Kanada, Kitajska, Indonezija, Japonska, Malezija, Mehika, Nova Zelandija, Papua Nova Gvineja, Peru, Rusija, Singapur, Južna Koreja, Tajvan, Tajska, Vietnam in ZDA. Washington sicer upa tudi, da bo pobuda služila kot strateški vezni člen med ZDA in regijo, ki naj bi v prihodnjih letih odigrala ključno vlogo pri poganjanju svetovne gospodarske rasti. Navkljub ostrim besedam ostaja uradni Peking nepokoren ameriški želji po večji gospodarski fleksibilnosti, ne nasprotuje pa ustvarjanju novega gospodarskega trga brez omejitev. Prav skupen gospodarski prostor prostega tržnega pretoka bi lahko izdatno podkrepil gospodarsko rast, po načrtih pa naj bi TPP kot pionirski model za vsa tržna zavezništva zaživel že naslednje leto. Washington in Peking na ločenih bregovih Čeprav Kitajska v pogovorih TPP ni sodelovala, je predsednik Hu Jintao podprl prizadevanja za vzpostavitev prostega trga v regiji, v katerega bi bile sčasoma vključene vse članice Apeca. Uradni Peking se namerava osredotočiti na inovacije in povečati tudi prekooceanska vlaganja v gospodarstva. Prav širitev na azijska tla je po mnenju poznavalcev rešitev za ameriško gospodarstvo tako ekonomsko kot strateško. Predsednik Obama je med pogovori Kitajsko opozoril na ameriško nestrinjanje s kitajsko ekonomsko politiko. Uradni Washington moti monopolna politika kitajskih podjetij in hermetično zaprt gospodarski prostor na Kitajskem ter po mnenju Washingtona prepočasno prilagajanje Kitajske na hitra svetovna dogajanja. Predvsem pa je, poleg slabega varstva intelektualne lastnine, problematična kitajska valuta juan. Med srečanjem s kitajskim predsednikom Hu Jintaom je Obama izrazil zahtevo po tem, da Kitajska dovoli dvig vrednosti kitajske valute, kot nujo pa je poudaril tudi rebalans celotne svetovne ekonomije. Kritiki namreč trdijo, da je juan umetno podcenjen, s čimer Kitajska spodbuja izvoz, s tem pa beleži ogromne zunanjetrgovinske presežke. Japonski premier Nodo je pripravljen za vstop v TPP preslišati kritike domačih kmetov in povečati uvoz ameriške govedine na Japonskem. Apec naklonjen širitvi TPP, katerega članstvo sedaj sestavljajo majhni trgi Čila, Nove Zelandije, Bruneja in Singapurja skupaj z ZDA, Avstralijo, Malezijo, Vietnamom, se pogaja sedaj za vstop Peruja v izbrano druščino. Željo po začetku pristopnih pogajanj je izrazilo tudi tretje največje gospodarstvo sveta, Japonska. Japonski nameri k pristopu sicer močno nasprotujejo japonski kmetje. Japonski premier Jošihiko Noda je ameriškemu predsedniku povedal, da namerava Japonska revidirati omejitve japonskega uvoza govedine, s čimer bi se trg odprl za uvoz ameriške govedine. V skupni izjavi so voditelji držav, ki sodelujejo v TPP, zapisali, da delijo močan interes , kar se tiče širjenja članstva. Med tistimi, ki zaenkrat ostajajo zunaj, je na primer drugo največje gospodarstvo na svetu, Kitajska. Obama sicer njenega sodelovanja ni izključil, ameriška državna sekretarka Hillary Clinton pa je izpostavila temeljne vrednote trgovinskega dogovora, kot sta odprtost trgov in delovni standardi. Vrh na Havajih poteka ob izjemno strogih varnostnih ukrepih, kar predvsem jezi sicer pregovorno mirne domačine. Ob tem pa srečanje voditeljev spremlja okoli 400 protiglobalizacijskih protestnikov, ki pa si niso uspeli izboriti poti do močno varovanih prizorišč zasedanj.
|
neutral
|
1,599
|
Trgovanje na vodilnih evropskih borzah se je začelo s padcem tečajev delnic, v rdečem pa je začela tudi Ljubljanska borza. Na trgih še vedno vlada nervoza zaradi težav, v katerih sta se znašli Grčija in Italija. Pocenil se je tudi evro. Razpoloženje na trgih je bilo zaradi političnih sprememb v Grčiji in Italiji v minulih dneh nekoliko boljše, zdaj pa vlagatelje skrbi, ali bo Italija, ki se je v ponedeljek zadolžila najdražje po letu 1997, kdaj imela dovolj robustno gospodarsko rast, da bi lahko poplačala svoje dolgove, poročajo tuje tiskovne agencije. Nemška kanclerka Angela Merkel je v ponedeljek v Leipzigu Nemce pozvala k pogumnim reformam. Živimo v času epohalnih sprememb, je dejala in dodala, da se je Evropa morda znašla v najhujšem obdobju po drugi svetovni vojni . Na borzi v Parizu je indeks CAC 40 doslej izgubil 1,56 odstotka in se giblje pri 3060 točkah, frankfurtski DAX se je znižal za 1,11 odstotka in je pri 5918 točkah, medtem ko je londonski FTSE 100 trenutno pri 5495 točkah, kar je 0,44 odstotka nižje kot v ponedeljek. Doslej je največ izgubil milanski FTSE Italia All-Share, ki se je znižal za 1,95 odstotka in je pri 15.927 točkah. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je zdrsnil za 1,35 odstotka in se giblje pri 2257 točkah. Na Dunaju je indeks ATX izgubil 1,25 odstotka in se giblje pri 1886 točkah, züriški SMI pa je ob 0,40-odstotnem padcu trenutno na ravni 5639 točk. Pocenil se je tudi evro. Na borzi v Frankfurtu je trenutno vreden 1,3564 dolarja, kar je 0,43 odstotka manj kot v ponedeljek, ko je skupna evropska valuta trgovanje sklenila pri 1,3622 dolarja. Ljubljanska borza tik pod izhodiščem Ljubljanska borza je današnje trgovanje sklenila tik pod izhodiščem. Indeks blue chipov SBI TOP je trgovanje končal pri 626,14 točke, kar je 0,59 točke oz. 0,09 odstotka manj kot v ponedeljek. V indeksu so padec utrpele delnice Krke in Telekoma Slovenije. Borzni posredniki so sklenili za 749.650 evrov poslov. Najbolj prometne so bile Krkine delnice, s katerimi so vlagatelji sklenili za 439.680 evrov prometa, njihov tečaj pa se je ob 0,87-odstotnem padcu oblikoval pri 51,35 evra. Padec med blue chipi so utrpele tudi delnice Telekoma Slovenije 26.420 evrov, -0,16 odstotka, na 61 evrov. Tečaj delnic Nove Kreditne banke Maribor NKBM je ob 55.070 evrov prometa ostal nespremenjen pri 3,50 evra. Na varšavski borzi z delnicami druga največje slovenske banke danes še ni bilo sklenjenega posla. Ostali blue chipi so zabeležili rast. Najbolj so se ob skromnem prometu podražile Gorenjeve delnice, in sicer za 0,99 odstotka, na 5,10 evra. Sledile so delnice Petrola 25.230 evrov, +0,38 odstotka na 159 evrov in Mercatorja 86.140 evrov, +0,22 odstotka na 180,40 evra. Glavobol ob gibanju tečajev Preostali delnici v prvi kotaciji sta se pocenili Intereuropine ob skromnem prometu za štiri odstotke, na 0,96 evra, delnice Luke Koper pa ob 30.400 evrov prometa za 1,60 odstotka, na 8,61 evra. V standardni kotaciji, kjer z nobeno od delnic, s katerimi se je trgovalo, ni bilo sklenjenega posla nad 10.000 evrov, pa so se pocenile delnice Kompasa MTS -20 odstotkov, na šest evrov, Aerodroma Ljubljana -5,39 odstotka, na 10,88 evra in Zavarovalnice Triglav -1,74 odstotka, na 11,30 evra. Rast so po drugi strani zabeležile delnice Abanke +10 odstotkov, na 22 evrov, Pivovarne Laško +4,35 odstotka, na 12 evrov, Žita +2,35 odstotka, na 87 evrov in Save +0,05 odstotka, na 19,99 evra. Nespremenjeni pa so ostali tečaji delnic Etola 65 evrov, Pozavarovalnice Save 5,60 evra in Salusa 260 evrov.
|
negative
|
1,600
|
Potem ko je vlada spremenila trošarine za energente, ostajajo cene naftnih derivatov tudi v novem 14-dnevnem obdobju večinoma pri trenutnih vrednostih. Za nekaj manj kot en cent pri litru se je podražilo le kurilno olje. Neosvinčeni 95-oktanski bencin stane 1,320 evra, neosvinčeni 100-oktanski 1,333 evra, dizelsko gorivo pa 1,269 evra. Kurilno olje se je podražilo za 0,8 centa na 0,945 evra za liter. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na osnovi 14-dnevnih povprečij.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.