nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
1,601
|
Roman Sušnik izdeluje energetsko najučinkovitejše elektromotorje na svetu. Te uporabljajo tako v letalstvu kot v plovbi, uporablja ga Eric Raymond na svojem solarnem letalu, nemški DG Flugzeug in ameriška Cessna.
|
positive
|
1,602
|
Računsko sodišče je pod drobnogled vzelo prodajo Sija. Kupnina, za katero je Janševa vlada iztržila 105 milijonov evrov, naj bi bila prenizka. Po mnenju Andreja Vizjaka, ki je bil takrat gospodarski minister, gre za predvolilno bombico. Računsko sodišče preverja prodajo Slovenske industrije jekla Sij ruskemu Koksu. Kot je pojasnil predsednik sodišča Igor Šoltes, bo končno poročilo izdano predvidoma v začetku 2012. V Siju leta 2006 Ker postopek še ni končan, predlog za njegov začetek ni javen. Prvi mož računskega sodišča tako vsebine ni želel komentirati, saj zadeva ni dokončna. Računsko sodišče je dobilo pobudo za revizijo, gre za eno večjih prodaj državnega premoženja. Dodal je, da so v njem preverjali izpolnjevanje pogodbenih določil, ki so zavezovala kupce, da pogoje izpolni v treh letih. Rok se je letos iztekel. Vlada je 55,35-odstotni državnega deleža v Siju ruski poslovni skupini Koks prodala leta 2007. Takrat je bil premier Janez Janša, gospodarski minister pa Andrej Vizjak. Za večinski delež so Rusi plačali 105 milijonov evrov oziroma 190,73 evra za delnico. Zaradi očitkov, da je vlada Sij prodala po ceni, ki je nižja od knjigovodske in tržno primerljive, in da zanj ni iztržila prevzemne premije, se je s prodajo ukvarjala tudi parlamentarna komisija za nadzor javnih financ. Vsi odgovorni za prodajo so že v preteklosti trdili, da je bila strokovna in transparentna. Dnevnik še piše, da naj bi se komisija za prodajo z Marijo Zagožen na čelu o prodaji pogajala le s Koksovim slovenskim podjetjem Dilon, ne pa tudi z drugimi ponudniki, prav tako naj bi Dilonu v postopku pogajanj oprostila številne prej predvidene zaveze. Zagožnova je poudarila, da v času prodaje Sija ni bilo zanimanja slovenskih menedžerjev za nakup. Vizjak Gre za predvolilno bombico Vizjak se je danes znova odzval. Kot je zapisal v sporočilu za javnost, je bila prodaja Sija izjemno transparentna in tudi učinkovita . Spomnil je, da so se na mednarodni javni razpis prijavile tri mednarodne družbe, izbran pa je bil ponudnik, ki je ponudil dvakrat višjo ceno kot naslednji, hkrati pa ponudil tudi zaveze po ohranitvi delovnih mest in po 300 milijonih evrov vlaganj v posodobitve oziroma razvoj Sija do leta 2012. Očitek, da bi država lahko iztržila več, je smešen, saj se nihče z boljšo ponudbo ni odzval na razpis. Prav je, da se izbere ponudnik, ki ponuja daleč najvišjo ceno in najbolj ugodne zaveze tako za razvoj družbe kot za zaposlene, je poudaril Vizjak, ki sicer meni, da ni naključje, da se je neuraden dokument računskega sodišča pojavil v javnosti tik pred volitvami, gre za predvolilno bombico .
|
neutral
|
1,603
|
Tovarna Radeče papir je zašla v hude likvidnostne težave. Gre za tovarno, kjer izdelujejo tudi papir za bankovce in potne liste. Če bodo težave vodile v izgubo služb, bo to socialna bomba za Radeče . V našem uredništvu smo dobili sporočilo, v katerem je bilo zapisano, da delavci Radeče papirja niso dobili plač. Vodstvo zaposlenim zatrjuje, da se bodo stvari rešile, mi pa smo čisto obupani, je zapisal anonimni pošiljatelj. Dodal je, da zaposleni menijo, da je poslovni sistem Radeče papirja tik pred stečajem, izguba služb pa bi bila velik udarec. To bo socialna bomba za Radeče, je opozoril. Delavci niso bili v zmoti Vodstvo tovarne pa je v popoldanskih urah sporočilo, da je tovarna zašla v hude likvidnostne težave in ji grozi stečaj. Papirni stroj pet, ki so ga zagnali lani, zaradi začetnih tehnično-tehnoloških težav ni dal pričakovanih rezultatov. Na višino devetmesečne izgube je vplivalo tudi izredno povišanje cen bombažnega izčeska, so sporočili iz družbe. Uprava tovarne navaja, da so zaradi likvidnostnih težav morali zaustaviti papirni stroj štiri, na katerem izdelujejo beli papir, vse z namenom, da bi zagotovili sredstva za delovanje papirnega stroja pet, v katerega so vložili 20 milijonov evrov. Vsaka nenačrtovana zaustavitev tega stroja bi zaradi zamude v dobavah pomenila izjemno visoke penale, unovčitev garancij ter uvrstitev na črno listo za nekaj let. Zaradi izpada prodaje papirjev s papirnega stroja štiri pa je tovarna do 10. novembra utrpela 3,6 milijona evrov izpada prihodkov, pravijo v vodstvu družbe. Banke opozorili že marca Vodstvo podjetja je skupaj z lastniki marca letos banke obvestilo, da potrebujejo nujno povečanje posojila oz. trajnih virov za obratna sredstva. V dogovoru z bankami so julija vložili ustrezne zahtevke, vendar jim banke do danes niso odobrile potrebnega trajnega vira obratnih sredstev. Vodstvo tovarne se vsakodnevno pogaja z bankami, vendar ključnega dogovora, kdaj bo tovarna dobila posojilo, ni. Zato so se obveznosti do dobavitelje izredno povečale, in prvič od leta 1999 plače niso bile pravočasno izplačane. Uprava podjetja napoveduje zaustavitev papirnega stroja pet z vsemi negativnimi posledicami, če do torka ne dobi likvidnostnih sredstev. V podjetju zatrjujejo, da so o težkem položaju tovarne obveščali izvršni odbor podjetniškega sindikata, svet delavcev in vse inštitucije, za katere menijo, da morajo vedeti, kaj pomeni za lokalno okolje in širše območje Posavja izguba 375 delovnih mest. Dodali so še, da ima tovarna trenutno dovolj dela, kakovostna naročila in zagotovljeno proizvodnjo do konca februarja 2012.
|
negative
|
1,604
|
Kljub več kot 110.000 brezposelnih in podvojitvi javnega dolga je leva vlada dobro opravila delo, meni prvak SD. A to še ni vse leva koalicija lahko v morebitnem novem mandatu takšno dobro delo tudi ponovi. Brezposelnost od 4,4 na 8 odstotkov Brezposelnost je s 59.000 brezposelnih septembra 2008 narasla na 110.905 brezposelnih v mesecu oktobru 2011 in ni videti bistvenih znakov izboljšanja. Stopnja brezposelnosti v Sloveniji po ILO v letu 2008 je bila 4,4 odstotka, v letu 2011 pa se napoveduje 8-odstotna brezposelnost. Stopnja brezposelnosti po ILO v odstotkih. Vir Eurostat. Javni dolg države od 8,2 milijarde na 16,2 milijarde evrov Javni dolg države se je v mandatu vlade Janeza Janše povečal zgolj za 0,9 milijarde evrov, s 7,3 na 8,2 milijarde, medtem ko se je od konca leta 2008 do prvega četrtletja 2011 povečal z 8,2 na kar 16,2 milijarde evrov ali skupaj kar za 8 milijard evrov. To pomeni, da se je v obdobju levičarske vlade javni dolg države podvojil z 21,9 na 45,2 odstotka BDP. Dolg širšega sektorja države ESA 95 v odstotkih BDP. Vir SURS, 2011 ocena Odbor za finance SDS. Padec BDP izničenje razvoja Slovenije Slovenija se je v mandatu vlade Janeza Janše razvijala v povprečju za tri odstotne točke hitreje od povprečja Evropske unije in s tem skorajda nadoknadila svoj razvojni zaostanek. Pahorjeva koalicija pa je v treh letih izničila razvoj Slovenije zadnjih šestih let. Rast BDP Slovenije v primerjavi s povprečjem članic EU. Vir Eurostat, 2011. Investicije z negativno rastjo V mandatu vlade Janeza Janše so bile investicije zelo pomemben generator gospodarske rasti rast investicij je bila precej nad povprečjem Evropske unije. V mandatu vlade Boruta Pahorja se je trend popolnoma obrnil rast investicij je še vedno negativna in veliko pod povprečjem Evropske unije. Primerjava rasti investicij v Sloveniji in državah EMU. Vir Eurostat, 2011. Medijska svoboda na lestvici sedem mest nižje kot leta 2008 Na področju svobode tiska se Slovenija naglo približuje državam z omejeno medijsko svobodo. To ponazarjajo ugotovitve mednarodnih nevladnih organizacij Reporterswithoutborders in FreedomHouse, ki sta leta 2010 Slovenijo uvrstili za šestnajst oziroma sedem mest nižje kot leta 2008. S takšnimi rezultati se torej lahko pohvali leva koalicija, ki predčasno odhaja z vlade, prepričana, da je delo dobro opravila. V kombinaciji z novimi levimi instant strankami pa lahko svoje dobro delo, kot je napovedal prvak socialdemokratov, tudi ponovi.
|
negative
|
1,605
|
Večina vodilnih v slovenskih podjetij sicer še ni sprejela končne odločitve o izplačilu božičnice, a že zdaj slabo kaže. V Primorju in Merkurju je zagotovo ne bo, na Pošti Slovenije, Darsu in Gorenju še ne vedo. Na boljšem so v Leku, kjer bodo dobili okoli 1400 evrov bruto. V Leku je povprečna bruto plača 2500 evrov. V Krki bo božičnica na zaposlenega 1213 evrov bruto, kar je 1,8 odstotka več kot lani. V Primorju tako kot lani 908 zaposlenim ne bodo izplačali ne božičnice ne 13. plače. Drugače bo v Leku, kjer bo 15. decembra 2400 zaposlenih dobilo okoli 1400 evrov bruto. Višina božičnice je kljub zaostrenim gospodarskim okoliščinam na enaki ravni kot lansko leto, smo pa že v preteklih letih nekoliko spremenili razmerje med fiksnim in variabilnim delom, in sicer v korist zaposlenih z nižjimi dohodki. Poleg božičnice imamo s kolektivno pogodbo urejeno tudi izplačilo za uspešnost, ki se obračunava glede na dejanski doprinos zaposlenega in uspešnost družbe, so sporočili. V Merkurju, kjer so avgusta s pravnomočnim sklepom sodišča zaključili prisilno poravnavo, čaka pa jih še obročno poplačilo upnikov do leta 2016, si ne morejo privoščiti božičnice, 13. plače ali nagrad. Naša prvenstvena skrb je usmerjena v poslovanje, čimprejšnje ustvarjanje dobička iz poslovanja ter ohranitev podjetja in delovnih mest. Imajo sicer 1992 zaposlenih s povprečno plačo 1161 bruto 798 evrov neto. V Merkurju še ne poslujejo z dobičkom. Foto Miro Majcen Izplačilo božičnice oziroma dela plače z naslova uspešnosti v poslovnem načrtu Pošte Slovenije, kjer je 6529 zaposlenih, sicer ni predvideno, bo pa poslovodstvo odločilo o morebitnem izplačilu dela plače z naslova poslovne uspešnosti v decembru, če bodo doseženi rezultati poslovanja boljši od načrtovanih. Morebitno izplačilo pa verjetno ne bo višje kot lani, ko so zaposlenim izplačali približno 290 evrov neto božičnice. Zaposleni na koncu leta ne dobijo praktičnih daril, o morebitni nagradi za vodilne bodo odločali nadzorniki. Povprečna mesečna plača na zaposlenega na pošti je sicer 1453 evrov bruto 975 evrov neto. Darsova uprava še ni odločala o božičnici, ki je stvar dogovora s sindikati. Lani je bila 500 oziroma 250 evrov bruto, odvisno od delovnega mesta, dobili je niso samo člani uprave. 1259 zaposlenih pa bo v dar prejelo rokovnik, notesnik, namizni in stenski koledar Darsa v skupni vrednosti 8,98 evra. Nagrade za vodilne ob zaključku poslovnega leta niso predvidene, prav tako niso vključeni v delitev dobička. Povprečna bruto plača na zaposlenega je sicer lani znašala 1651 evrov bruto. Tudi v Gorenju še ne vedo, ali bodo izplačali božičnico. Lani ob koncu leta so 4475 zaposlenim izplačali poseben prejemek v povprečni višini 250 evrov neto in četrti obrok regresa za letni dopust v višini 60 evrov bruto, medtem ko praktičnih daril nikoli ne dobijo. V Gorenju je povprečna plača 968 evrov neto. Foto Reuters O morebitnih nagradah vodstvu bodo odločali aprila naslednje leto, o delitvi bilančnega dobička v obliki izplačila dividend odločajo delničarji. Na letošnji skupščini delničarjev so delničarji potrdili predlog, da bilančni dobiček za leto 2010 ostane nerazporejen in da se torej dividende ne izplačajo. O izplačilu dividend za leto 2011 pa bodo delničarji odločali na skupščini, ki bo naslednje leto, so pojasnili. Povprečna plača v Gorenju sicer znaša 1470 evrov bruto 968 evrov neto. Najnižja bruto plača je 866 evrov bruto 609 evrov neto, najvišja pa 12.900 evrov bruto 6.284 evrov neto. Prejema jo predsednik uprave Franjo Bobinac. Letos bo Božiček bolj praznih rok tudi v drugih slovenskih podjetjih ... Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!
|
neutral
|
1,606
|
Konzorcij bank je upravi Mercatorja poslal pismo, v katerem navaja, da bodo EBRD, IFC in OEP po nakupu deleža v Mercatorju sodelovale pri vodenju družbe. Zato pozivajo upravo, da znova potrdi svojo podporo k prodaji. Konzorcij bank in ostalih, ki prodajajo delnice Mercatorja, pojasnjujejo, da namerava delnice družbe kupiti Agrokor, družbe EBRD, IFC in One Equity Partners pa so pripravljene zagotoviti finančna sredstva pri transakciji in bodo kasneje tudi neposredno udeležene v upravljanju Mercatorja. Tako so prodajalci 52,10-odstotnega deleža Mercatorja zapisali v pismu upravi Mercatorja. Kot so navedli, želijo s pismom razjasniti nekatere elemente dopisa Mercatorja, v katerem je slednji navedel razloge za nepodporo postopku prodaje. Kot so navedli prodajalci, je finančni svetovalec pri prodaji, londonska banka ING, Mercatorjevega svetovalca, družbi Societe Generale, v ponedeljkovem dopisu opozoril na dejstva, da je Agrokor edina pogodbena stranka za nakup delnic Mercatorja, da so EBRD, IFC in One Equity Partners pripravljene zagotoviti finančna sredstva za transkacijo in da bodo po koncu transakcije neposredno udeležene v upravljanju Mercatorja. Opozorili so tudi, da je bila Mercatorju 20. oktobra posredovana nezavezujoča ponudba Agrokorja in se je tako uprava Mercatorja lahko že takrat seznanila z omenjenimi dejstvi. Kot menijo prodajalci, zato uprava nima nobenih utemeljenih razlogov za domnevo, da bi morala biti katera koli druga oseba formalno udeležena v katerem koli dogovoru v okviru transakcije. Upamo, da je s tem sedaj v celotni razjasnjeno napačno razumevanje dejanskega stanja s strani uprave družbe Mercator, so prodajalci navedli v pismu. Ob tem prodajalci Mercatorja tudi poudarjajo, da je podpora EBRD, IFC in One Equity Partners pri transakciji odvisna od izkazane podpore Mercatorja in zagotovitve skrbnega pregleda. Prodajalci bodo sicer dodatno zahtevali, da se v transakcijske dokumente vključijo izrecne zaveze Agrokorja, po katerih bodo v financiranju transakcije sodelovali mednarodni investitorji. Agrokor si je v nezavezujoči ponudbi pridržal pravico do pridobitve delnic Mercatorja prek holdinške družbe NewCo, kar bi družbam EBRD, IFC in One Equity Partners, skupaj z Agrokorjem, omogočilo neposredno lastniško udeležbo v transakciji. Prodajalci upravo Mercatorja še obveščajo, da EBRD, IFC in One Equity Partners za namen transakcije niso najele posebnih zunanjih svetovalcev in se bodo zanašale na Agrokor in njenega svetovalca JPMorgan, da se bosta v pogajanjih dogovorila o ustreznih pogojih z Mercatorjem in prodajalci. Prodajalci Mercatorja sicer pozdravljajo stališče uprave Mercatorja, ki želi zaščititi interese družbe, ob tem pa poudarjajo, da namerava Agrokor ustvariti vodilnega regionalnega trgovca v jadranski regiji in v Sloveniji, Srbiji, Makedoniji, Bolgariji, Črni gori in Albaniji obdržati blagovno znamko Mercator ter da se je Agrokor pripravljen z dobavitelji Mercatorja dogovoriti o obojestransko koristnih komercialnih pogojih in hkrati dobaviteljem zagotoviti dostop do širše distribucijske mreže v okviru trgovin družbe Agrokor. Agrokor bo po navedbah prodajalcev Mercatorja tudi dodane vrednosti zaradi znižanja stroškov prenesel v nižje cene za potrošnike, omejil bo količino izdelkov, ki jih proizvaja Agrokor in ki naj bi se prodajali v Mercatorjevih trgovinah v Sloveniji, pripravljen je povečati število zaposlenih v Sloveniji ter sprejeti zaveze glede plač in drugih bonitet zaposlenih v Mercatorju. Glede na izraženo pripravljenost Mercatorja, da EBRD in IFC omogoči izvedbo skrbnega pregleda, pa bi bili prodajalci Mercatorja tudi hvaležni, če bi uprava Mercatorja začela s pripravo dokumentacije na podlagi seznama Agrokorja in njenih partnerjev, ki ga je ING posredoval 11. novembra.
|
neutral
|
1,607
|
Novica, da naj bi imel IMF pripravljenih 600 milijard evrov pomoči Italiji, je dvignila cene nafte, medtem ko poročanje, da naj bi Francija in Nemčija pripravljali načrt B, na naftnem trgu zbuja optimizem. Cene surove nafte so se med današnjim trgovanjem v Aziji zvišale, med drugim na račun neuradnih informacij, da naj bi IMF pripravljal finančno pomoč zadolženi Italiji, pojasnjujejo analitiki. Teksaška lahka nafta se je z januarskim dobavnim rokom podražila za 1,52 dolarja, to je na 98,29 dolarja, severnomorska nafta brent, prav tako z dobavo v januarju, pa za 1,26 dolarja, in sicer na 107,66 dolarja za 159-litrski sod. Novica o domnevni pomoči IMF Italiji je dvignila cene nafte, medtem ko poročanja, da naj bi Francija in Nemčija pripravljali načrt B, zbuja optimizem na naftnem trgu. Objava La Stampe je že imela močan vpliv na mednarodnih trgih. Na ta račun se je indeks Nikkei na borzi v Tokiu danes okrepil za poldrugi odstotek, delnice v Seulu so se podražile za več kot dva odstotka, v Sydneyju pa za slaba odstotka. Navzgor so se obrnile tudi cene surove nafte. Italijanski časnik La Stampa je v nedeljo poročal, da naj bi Mednarodni denarni sklad IMF v okviru reševanja evropske dolžniške krize pripravljal finančno pomoč zadolženi Italiji. Kot je poročal omenjeni časnik, bi IMF lahko Italiji priskrbel do 600 milijard evrov pomoči, in sicer je ena od možnosti skupna akcija z Evropsko centralno banko, pri kateri bi IMF jamčil za posojilo. S tem bi italijanski premier Mario Monti dobil nekaj dodatnega časa za izpeljavo potrebnih ukrepov. IMF je to informacijo že zanikal. Ni nobenih pogovorov z italijanskimi oblastmi o programu za financiranje s strani IMF, so na kratko sporočili iz te ugledne mednarodne finančne ustanove. Nemški časnik Welt am Sonntag je medtem v nedeljo pisal, da naj nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy ne bi bila več pripravljena čakati na poenotenje vseh držav EU in naj bi želela znotraj evrskega območja z nekaterimi državami oblikovati poseben klub, katerega članice bi se zavezale k strožjim pogojem finančne discipline. Te informacije vzbujajo optimizem na naftnem trgu, saj dajejo upanje, da se pripravljajo bolj koreniti ukrepi za reševanje dolžniške krize v območju držav z evrom, še pojasnjujejo analitiki.
|
neutral
|
1,608
|
Moodys je za kar 87 evropskih bank v 15 državah napovedal znižanje bonitetne ocene na podrejeni dolg, nižji podrejeni dolg in dolg, ki sodi v najširši količnik kapitalske ustreznosti Tier 3. Med bankami sta tudi NLB in NKBM. Bonitetna hiša Moodys se je za revizijo, ki bi lahko pripeljala do znižanja ocene za podrejeni dolg za eno stopnjo, za nižji podrejeni dolg in dolg, ki sodi v najširši količnik kapitalske ustreznosti Tier 3, pa za dve stopnji, odločila zaradi vse večje verjetnosti, da države zaradi fiskalnih omejitev ne bodo več mogle ponujati pomoči lastnikom tega dolga. Države so namreč zaradi varčevanja v primerih težav bančnega sektorja v vse manjši meri pripravljene priskočiti na pomoč upnikom bank, še posebej tistim, ki imajo v lasti bolj tvegane oblike dolžniških instrumentov. Bonitetna hiša je tako napovedala znižanje bonitetne ocene za omenjene oblike dolga za kar 87 evropskih bank v 15 državah. Znižanje ocene za omenjene oblike dolga se v največji meri obeta za banke v Španiji, Italiji, Franciji in Avstriji, med njimi tudi Santander, BNP Paribas, Unicredit, Intesa Sanpaolo in Raiffeisen. Na seznamu sta tudi največji švicarski banki UBS in Credit Suisse. Med bankami, za katere obstaja možnost znižanja ocene, Moodys navaja tudi obe največji slovenski banki Novo Ljubljansko banko NLB in Novo Kreditno banko Maribor NKBM.
|
negative
|
1,609
|
V to je prepričan direktor Umarja Boštjan Vasle, ki pravi še, da moramo v luči zaostrovanja razmer v evroobmočju ukrepati zdaj. Kot prvi ukrep vidi konsolidacijo javnih financ. Vasle pravi, da bo v Sloveniji sprejemanje ukrepov težavno. Tezo, da je Slovenija že zamudila najprimernejše obdobje za sprejem potrebnih strukturnih in fiskalnih reform, potrjujejo tudi podatki, ki kažejo, da se je slovensko gospodarstvo v času finančne in gospodarske krize skrčilo bolj od povprečja v območju evra, po krizi pa okreva počasneje od povprečja, poudarja prvi mož Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Umar Boštjan Vasle. Vasle se zaveda, da bo v slovenskem družbenem kontekstu, ki je že pogosto onemogočil izvedbo nekaterih večjih reform, sprejemanje ukrepov težavno, učinki pa se bodo videli šele na nekoliko daljši rok. In čeprav so trenutne težave predvsem posledica poslabšanja razmer v slovenskem naravnem gospodarskem okolju, mora Slovenija sprejeti ukrepe na štirih ključnih področjih, da bi dvignila raven potencialne rasti gospodarstva, je še dejal prvi mož Umarja. Če Slovenija ne bo sprejela potrebnih reform, se bo potencialna gospodarska rast vse tja do leta 2016 po ocenah Umarja gibala med 1,5 in dvema odstotkoma, kar je enkrat niže kot pred izbruhom krize. Kot prioritetno nalogo Vasle vidi konsolidacijo javnih financ, saj je treba odhodke prilagoditi zmanjšani sposobnosti ustvarjanja prihodkov. Poleg tega je treba po Vasletovih besedah sprejeti niz ukrepov za dvig konkurenčnosti gospodarstva, resneje se je treba začeti ukvarjati s staranjem prebivalstva, katerega učinki bodo v Sloveniji med najbolj negativnimi v EU, stabilizirati in sanirati pa je treba tudi finančni sektor ter problem prezadolženosti gospodarstva. Vasle je opozoril tudi na močan dvig cene zadolževanja Slovenije, ki se je na sekundarnem trgu povzpela nad sedem odstotkov. Država bi se morala po ocenah v prihodnjem letu zadolžiti za 2,5 do tri milijarde evrov, samo za obresti pa naj bi naslednje leto ob predpostavki 4,5-odstotne obrestne mere namenila 800 milijonov evrov, kar je malo manj od vsote, ki jo namenja za raziskave in razvoj. Čeprav je cena zadolževanja v veliki meri posledica velike negotovosti glede usode dolžniške krize v območju evra, ki se je razširila v osrednji del evrske skupine, pa lahko verodostojna stabilizacija javnih financ precej vpliva na pomiritev vlagateljev in izboljšanje podobe Slovenije v očeh bonitetnih agencij, meni Vasle.
|
negative
|
1,610
|
Aha Skupina je za Muro plačala zadnji del kupnine v višini 1,8 milijona evrov in dobila tudi 4,4 milijona od skupno 5,8 milijona evrov državne pomoči, je povedala solastnica Aha Skupine Mojca Lukančič. Plačali so zadnji del kupnine za Muro. Aha Moda iz Aha Skupine je danes plačala še blagovne znamke Mure in opremo ter končala leto in pol trajajoči nakup zdravega jedra Mure , ki ga je 29. avgusta na dražbi kupila za 9,653 milijona evrov. V prodajnem paketu so bili družba Mura in partnerji, ki vključuje družbo Mura EHM Evropska hiša mode, Zagrebško družbo Mura, trgovina in storitve, blagovni znamki Mura in e.mura, nepremičnine na matični lokaciji Plese v Murski Soboti ter proizvodne, pomožne, informacijske in drugo opremo. V družbah Mura in partnerji ter Aha Moda, ki se bosta prihodnje leto združili v Aha Muro, je zdaj zaposlenih 1563 delavcev, prav toliko pa jih mora imeti novi lastnik zaposlenih za nedoločen čas, da mu pripada omenjena subvencija. Drugi del subvencije bo dobil prihodnje leto.
|
neutral
|
1,611
|
V NKBM še čakajo, da SID banka odobri poroštvo za posojilo Papirnici Radeče v višini 5,4 milijona evrov, so pojasnili v banki. Delavci so bili namreč zaskrbljeni, saj je v javnost prišla informacija, da naj bi NKBM zavrnila sklep SID banke za poroštvo. Radeče papir V javnost je prišla informacija, da naj bi NKBM zavrnila sklepe SID banke za poroštvo za posojilo Papirnici Radeče, zato so delavci na NKBM poslali pismo, v katerem vodstvo prosijo za pojasnila. V NKBM so pojasnili, da so SID banki poslali sklep kreditnega odbora za odobritev kredita Papirnici Radeče in SID banko zaprosili za poroštvo. Iz SID banke so nato prejeli predlog dopolnitev. NKBM je dokumentacijo ustrezno dopolnila in jo poslala na SID banko. Trenutno čakajo na odobritev poroštva s strani SID banke. Ko bo banka ta poroštva odobrila, pa bo papirnica to posojilo lahko začela črpati, so še dejali v NKBM. Pri posojilu sodelujejo NLB, NKBM in Abanka. Po pridobitvi poroštva so se delavci tovarne papirja nadejali, da bodo prejeli še neizplačano oktobrsko plačo, podjetje pa jim je dolžno tudi del letošnjega regresa. Sicer je radeška papirnica, ki ima hude likvidnostne težave, po tednu dni v torek znova pognala stroj pet, ki so ga prvič pognali lani. Zaradi ustavitve proizvodnje pa je tovarna doslej utrpela več kot pet milijonov evrov izpada prihodkov. Kmalu po zagonu novega stroja pet, ki je začel z dobičkom obratovati šele v letošnjem oktobru, je radeška papirnica, ki mora vrniti 11 milijonov evrov kredita, pridobila posle v Indiji in Indoneziji, vendar pa z novega stroja ni prihajal papir želene kakovosti. Zato je morala tovarna novo naložbo, ki je bila vredna 20 milijonov evrov, takoj posodobiti. Družba, ki ima tradicijo papirništva vse od leta 1736, je v prvih devetih mesecih ustvarila izgubo, na njeno višino pa je vplivalo tudi izredno povišanje cen bombažnega izčeska. Obveznosti do dobaviteljev so se izredno povečale in prvič od leta 1999 niso pravočasno izplačali plač. Za izplačilo plač bi namreč podjetje potrebovalo 450.000 evrov. Pred tednom dni pa so plače prejeli delavci, ki so zaposleni v hčerinski družbi Muflon.
|
negative
|
1,612
|
Bonitetna ocena Francije je ogrožena, čeprav je Francija gospodarsko močna in glede zadolženosti ne odstopa močno od Nemčije. A njeni temelji so šibkejši, kar se kaže v višji brezposelnosti mladih, togem trgu dela, višji rasti stroškov dela in slabšem plačilnobilančnem položaju. Glavna težava v območju evra bo prihodnje leto Francija, ki bo zelo verjetno izgubila najvišjo bonitetno oceno AAA, je danes ocenil Robert Senz iz družbe za upravljanje Raiffeisen Capital Management. V družbi pričakujejo, da bo ECB prisiljena v vlogo posojilodajalca v skrajni sili, razplet krize pa bo odvisen od modrosti politikov. Po Senzovih besedah so vlagatelji predolgo verjeli politikom, da bodo spoštovali pakt o stabilnosti in rasti, ki naj bi zagotavljal javnofinančno disciplino in stabilnost območja evra. V času konjunkture se je zdelo, da evropska gospodarska in denarna unija kljub dejstvu, da ne izpolnjuje pogojev za optimalno valutno območje, vseeno deluje. Težave v institucionalni strukturi evrskega območja je razkrila šele svetovna finančna in gospodarska kriza. Po letih zbliževanja cen zadolževanja članic območja evra, ki se je v letih od 2001 do 2008 ustalila na zelo nizkih ravneh, je kriza in posledično poslabšanje javnofinančnih kazalcev pripeljala do pravega kaosa na trgu državnega dolga v območju skupne valute. Medtem ko je sodeč po ceni zavarovanja za državni dolg CDS verjetnost delne nezmožnosti plačila za Grčijo in Portugalsko že tako blizu 100 odstotkov, pa se je v zadnjem času povečala tudi za Italijo 44 odstotkov in Španijo 38 odstotkov. Na trgu državnih obveznic članic območja evra tako vlada izjemna raven negotovosti, ki odvrača vlagatelje, še posebej tiste iz azijskih držav, ki iščejo naložbene priložnosti. Prihaja tudi do erozije klasične investicijske baze za državne obveznice članic območja evra, ki so dolgo veljale za zelo varno naložbo. Članice območja evra tako vse težje prihajajo do novih finančnih sredstev in refinancirajo svoje obveznosti. Kriza ogroža že tudi Nemčijo. Zakaj Francija? Protest pred bonitetno hišo Moodys. Bonitetna ocena Francije je ogrožena, pa čeprav je Francija močno gospodarstvo in glede zadolženosti ne odstopa močno od Nemčije. Vseeno pa so francoski gospodarski temelji šibkejši, kar se kaže v višji brezposelnosti mladih, togem trgu dela, višji rasti stroškov dela in slabšem plačilnobilančnem položaju. Senz je na današnjem srečanju z novinarji v Ljubljani dejal, da politiki v območju evra zaenkrat še ne ponujajo zadovoljivih odgovorov na krizo in bil bi zelo presenečen, če bi se to zgodilo. V luči tega bo po njegovih besedah ključna vloga Evropske centralne banke ECB, ki naj bi ključno obrestno mero spustila močno pod raven enega odstotka, ob tem pa naj bi bila tudi prisiljena v neomejene odkupe državnih obveznic članic območja evra oziroma v vlogo posojilodajalca v skrajni sili. Pri tem naj bi svojo pomoč pogojevale z izvedbo varčevalnih ukrepov in reform. A samo to ne bo dovolj, saj ECB ne more razrešiti institucionalnih in strukturnih pomanjkljivosti območja evra. To je naloga politike in če uspe državam prepričati trge, da bodo stabilizirale javne finance in pognale rast, je videti luč na koncu predora. Samo ukrepanje ECB pa bi na kratki rok prineslo olajšanje na trg državnih obveznic, a na daljši rok povečalo gospodarska in finančna tveganja. Pravi odgovor bi po Senzovih besedah sicer predstavljala fiskalna unija, a ob tem ne verjame, da bodo države evrskega območja naredile pogumne korake v tej smeri. Tudi v Raiffeisen Capital Management v prihodnjih četrtletjih vidijo možnost recesije, v vsakem primeru pa naj bi naslednje leto minilo v znamenju nizke rasti ter deflacijskih trendov.
|
neutral
|
1,613
|
Bonitetna hiša Standard & Poor's je spremenila kriterije, kar je vplivalo na ocene 17 finančnih institucij. Med tistimi, ki se jim je bonitetna ocena znižala, je več velikih evropskih in ameriških bank. Bonitetna hiša Standard & Poor s S&P je spremenila bonitetne ocene 17 finančnih institucij. Med tistimi, ki so jim bonitetno oceno znižali, so številne velike ameriške in evropske banke. Na drugi strani pa sta si dve kitajski banki prislužili višjo boniteto. S&P se je za potezo odločil zaradi spremembe ocenjevalnih kriterijev. S&P se je po izbruhu dolžniške krize jeseni 2008 odločil izvesti revizijo ocenjevalnih metod za določanje bonitete finančnih institucij. Dotedanje metode so namreč v številnih primerih dale neprimerne rezultate. Nove metode naj bi upoštevale spremembe v industriji in tudi vlogo vlad in centralnih bank. Med bankami, ki jih je zaradi spremembe kriterijev doletelo znižanje bonitetne ocene, so v ZDA Goldman Sachs, Citigroup, Morgan Stanley, Bank of America in JP Morgan Chase. V Evropi pa so nižjo bonitetno oceno dobile na primer Barclays, HSBC, Lloyds in Royal Bank of Scotland. Na drugi strani pa je bonitetna hiša zvišala bonitetno oceno dveh kitajskih bank, Bank of China in China Construction Bank. Nove metode veljajo za 37 bančnih institucij. Pri 20 bankah, med njimi na primer Credit Suisse, Deutsche Bank in Societe Generale, se bonitetna ocena kljub novim kriterijem ni spremenila. Poteza S&P bi lahko še okrepila pritisk na banke, med katerimi so nekatere že tako blizu roba zaradi dolžniške krize v območju z evrom. Po drugi strani pa bonitetna hiša že leto dni opozarja trge, da bo spremenila kriterije, s čimer je nekoliko ublažila vpliv znižanja bonitetnih ocen na svetovne borze.
|
neutral
|
1,614
|
Občina Piran se pridružuje nameri o prevzemu Casinoja Portorož, ki sta jo objavila Casino Riviera in Eurotas. Na občini Koper pa od Kada še niso dobili v podpis pogodbe, po kateri bi občina prevzela večinski delež v kazinoju. Po neuspeli dokapitalizaciji portoroške družbe je dal novo upanje za rešitev kazinoja pred stečajem petkov sestanek med predstavniki Kapitalske družbe Kad in Slovenske odškodninske družbe Sod na eni ter koprske občine na drugi strani. Kot je v ponedeljek na zboru delavcev kazinoja potrdil predstavnik sindikatov Mirjan Ražman, je bil dosežen načelen dogovor o prenosu lastniškega deleža Kada in Soda za simbolni znesek enega evra na občino, ta pa bi se zavezala k rešitvi družbe pred stečajem. Bržkone občina Koper v tem primeru ne bi sama vložila sredstev, ampak bi zagotovila prihod zunanjega investitorja. Občina Piran se pridružuje nameri o prevzemu Casinoja Portorož, ki sta jo pred dnevi objavila Casino Riviera in Eurotas. Rok za podpis pogodbe pa se izteče danes in po neuradnih podatkih Kad še ni poslal pogodbe v podpis občini. Iz Kada zaenkrat informacij v zvezi s tem ne dajejo. S koprske občine pa so povedali, da zaenkrat pogodbe niso dobili, da pa župan Boris Popovič ne verjame, da se bo v zvezi s tem kar koli zgodilo. Kljub temu občina od svoje ponudbe za prevzem državnega deleža v kazinoju ne odstopa. Zaenkrat pa ne pride v poštev, da bi se, podobno kot je to storila piranska občina, pridružili nameri o prevzemu. Druga možnost za rešitev kazinoja je namreč prav namera o prevzemu s strani Casinoja Riviera in Eurotasa, ki je bila objavljena pred dnevi in v kateri niso izključili, da bi se jim pridružil še kdo. V upravi kazinoja so v ponedeljek sicer pozvali vse potencialne interesente, naj predstavijo, kako nameravajo rešiti družbo. Poleg občine Koper, ki je že septembra Kadu in Sodu ponudila odkup njunega deleža za simbolno ceno, ter naveze Casino Riviera-Eurotas je tu še Casino Bled oziroma sežanski Gold Club, ki se je edini odzval na ponovljeno vabilo Kada in Soda, a so sindikati sprva zavrnili njegove pogoje. Casino Portorož ima ponovno blokirane račune, po besedah predsednika uprave Andreja Bošnjaka pa so zapadli tudi kratkoročni krediti pri bankah v višini 7,5 milijona evrov. V ponedeljek se izteče rok za plačilo koncesijske dajatve za igralniško dejavnost, pri čemer je jasno, da kazino denarja za plačilo nima. Če svežega kapitala ne bo čim prej, se družbi naslednji teden obeta razglasitev stečaja.
|
neutral
|
1,615
|
Blokirani računi družbe Gradis so postopoma privedli do odločitve, da pristojni na sodišče vložijo predlog za stečaj. V družbi pravijo, da bodo za del delavcev našli zaposlitev v okviru Skupine Primorje, ostalim pa preostane zavod. Družba Gradis je zaradi insolventnosti vložila predlog za stečaj. V družbi razlagajo, da se je Gradis zaradi gospodarske krize znašel v izjemno težkem položaju. Družba ima že dalj časa blokirane vse račune, kar ji onemogoča tekoče poslovanje, izvajanje obstoječih poslov ter pridobivanje novih, pravijo v družbi. Zaradi omenjenih težav zaposlenim niso izplačali plače za oktober, prav tako pa zaposleni niso dobili del regresa. V družbi pravijo, da bodo neporavnane obveznosti do delavcev kot prednostne terjatve poplačane pred drugimi nezavarovanimi in podrejenimi terjatvami. To seveda, če bo višina stečajne mase zadostovala za poplačilo vseh prednostnih terjatev. Obljubljajo, da se bo za del zaposlenih našla zaposlitev v okviru Skupine Primorje. Del pa bo na žalost ostal brez zaposlitve, so dodali. Ti se bodo lahko prijavili na zavod za zaposlovanje ter tako pridobili denarno nadomestilo za brezposelnost in ostale pravice, ki jim pripadajo. Zaradi tovrstnih dogodkov so sedaj še bolj pomembna prizadevanja uprave družbe Primorje, da reši edino veliko slovensko gradbeno podjetje, pravijo v Gradisu. Po podatkih Ajpesa ima sicer tudi gradbeno podjetje Primorje blokirane vse transakcijske račune.
|
negative
|
1,616
|
Hit namerava do leta 2019 skupaj s partnerji zgraditi nov turistični kompleks. Vrednost projekta naj bi bila od 700 milijonov do milijarde evrov, igralniški del pa naj bi zajemal manj kot tri odstotke površin. Kazino Perla v Novi Gorici Predsednik uprave Hita Drago Podobnik je dejal, da namerava Hit s partnerji do leta 2019 zgraditi nov turistični kompleks v vrednosti od 700 milijonov do milijarde evrov. Kompleks naj bi zgradili nekje ob slovensko-italijanski državni meji, trenutno je še vedno šest možnih lokacij. Raztezal naj bi se na površini 120 hektarov, od katerih bi jih 70 porabili za golf igrišče in apartmajsko naselje. Turistični kompleks naj bi tako ponujal raznovrstno zabavo, saj naj bi vseboval hotel, wellness center, igralnico, restavracije, večnamensko prireditveno dvorano, kongresni center, diskoteko, galerijo, nakupovalni center, multipleks kinodvoran, igrišče za golf z apartmajskim naseljem, vodni park in zabaviščni park. To bo atraktiven presežek v primerjavi z vsem, kar je v Evropi nastalo doslej v smislu velikosti, pestrosti ponudbe in kakovosti storitev, je poudaril Podobnik, ki je prepričan, da je kompleks zasnovan kot trajnostno naravnano zaokroženo turistično območje, zeleno in energetsko premišljeno. Multiplikativni učinki tega turističnega kompleksa bodo pozitivno vplivali na celotno slovensko turistično gospodarstvo, je še dejal prvi mož Hitove uprave. Načrt za turistični kompleks Foto Hit Današnje predstavitve se je udeležil tudi načrtovalec kompleksa Paul Steelman, ki je prepričan, da bo ponudba pritegnila veliko obiskovalcev. Zabavni program in tematski park naj bi temeljila na slovenski zgodovini, zato bo turistični kompleks zanimiv za obiskovalce iz širšega okolja in ne le bližnjih krajev, je prepričan Steelman. V Hitu pričakujejo, da bodo imeli v novem turističnem kompleksu povprečno po 2600 obiskovalcev na dan, saj naj bi igralniški kompleks letno obiskalo okoli dva milijona obiskovalcev, vodni in zabaviščni park pa milijon obiskovalcev. V novem turističnem kompleksu naj bi zaposlili okoli 1500 ljudi, dodatnih 400 pa bo zaposlenih posredno v spremljevalnih dejavnostih.
|
positive
|
1,617
|
Izvršni direktorji petih velikih nizozemskih podjetij so se v skupnem odprtem pismu zavzeli za političen pogum pri reševanju evra. V pismu so izrazili nasprotovanje protekcionizmu in nacionalizmu. Izvršni direktorji podjetij Shell, Unilever, Philips, DSM in AkzoNobel so v pismu nizozemskemu časniku Het Financieele Dagblad politike pozvali, naj pokažejo pogum in delujejo odločno za zagotovitev monetarne in finančne stabilnosti. Izrazili so nasprotovanje protekcionizmu in nacionalizmu . Politike so pozvali, naj rešijo evro, tesneje povežejo trge in zmanjšajo ovire za poslovanje. Minuta do dvanajstih je in zato je ključno, da zelo kmalu dosežemo odločno reševanje krize evra, so direktorji še zapisali v pismu. Smo na točki, ko ne moremo spet tvegati sprejemanja skromnih odločitev v zvezi s fiskalnim nadzorom in odločitvami za Evropsko centralno banko ECB, Mednarodni denarni sklad IMF in evropski začasni rešilni sklad EFSF, je v pogovoru za nizozemski časnik pojasnil izvršni direktor družbe AzkoNobel Hans Wijers, eden od avtorjev pisma. Katero pot bodo voditelji izbrali, ni naša stvar, je izpostavil. Je pa poudaril, da je tiskanje denarja brez fiskalne discipline neodgovorno dejanje . Evropski voditelji bodo sicer pot iz krize iskali na vrhu v Bruslju prihodnji teden. Predlog ukrepov pripravljata nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Njuni predlogi gredo v smeri sprememb temelje pogodbe EU, ki bi evropskim institucijam zagotovila večji nadzor nad proračuni držav članic. Predvsem Merklova pa odločno zavrača večjo vlogo ECB. Mandat banke je in naj ostane krotitev inflacije, se glasi nemško stališče.
|
positive
|
1,618
|
Agrokor naj bi se nakupa večinskega lastniškega deleža Mercatorja od konzorcija prodajalcev lotil brez enega samega evra kapitala in zaradi visoke zadolženosti tudi z zelo omejenimi možnostmi dodatnega zadolževanja. Dokumenti italijanske banke Unicredit, ki so jih pridobili na časniku Dnevnik, naj bi dokazovali, da maksimalni znesek, za katerega se lahko zadolži Agrokor, ne da bi pri tem kršil zaveze do kupcev svojih obveznic, znaša le 250 milijonov evrov, pri čemer je nakup večinskega deleža v Mercatorju glede na ponujeno ceno 221 evrov za delnico ocenjen na preko 800 milijonov evrov. Namesto lastnega kapitala naj bi hrvaški živilsko-trgovski velikan potencialnim finančnim partnerjem v poslu obljubljal, da bi prihodnje leto lahko prodal proizvajalca sladoledov Ledo. Dokument, ki sta ga Zagrebačka banka ter Unicredit Bank Austria, obe iz skupine Unicredit, 12. oktobra, torej tik pred oddajo nezavezujoče ponudbe Agrokorja za Mercator, poslali na matično banko v Milanu, tako po pisanju časnika dokazuje, da brez Evropske banke za obnovo in razvoj EBRD in Mednarodne finančne korporacije IFC iz skupine Svetovne banke finančna konstrukcija posla ni mogoča. Agrokor naj bi tako pričakoval, da obe mednarodni finančni ustanovi v prevzem vložita po 170 milijonov evrov, pri čemer EBRD in IFC glede na dokumente, ki so jih razkrili v Mercatorjevi upravi, zaenkrat sploh še nista zagotovili, da bosta v financiranju sodelovali in se skupaj z Agrokorjem ne pogajata s konzorcijem prodajalcev. Možnost za sodelovanje v projektu naj bi proučili šele po opravljenem skrbnem pregledu poslovanja največjega slovenskega trgovca. Tudi če bi EBRD in IFC prispevali 340 milijonov evrov, Agrokor pa bi se zadolžil za omenjenih 250 milijonov evrov, bi še vedno ostalo prek 200 milijonov evrov dodatnih sredstev, ki bi jih moral najti hrvaški koncern. Glede na dokument v Zagrebu ocenjujejo, da bi s prodajo Leda iztržili 480 milijonov evrov, pri čemer bi jih 280 milijonov namenili za prevzem Mercatorja, preostalo pa za poplačilo obveznosti. V vmesnem obdobju do zaključka te transakcije bi Agrokor tako potreboval premostitveno posojilo. Ob tem v Agrokorju dovoljujejo tudi možnost, da prodaja Leda ne bi uspela, v tem primeru pa se zanašajo na to, da bodo našli nove partnerje, ki naj bi sodelovali pri nakupu Mercatorja. Računali naj bi zlasti na istrsko skupino Adris, ki je nastala na temeljih Tobačne tovarne Rovinj. Agrokor naj teh možnosti v nezavezujoči ponudbi za Mercator sploh ne bi omenjal, saj naj bi v njej zapisal, da namerava skupaj z EBRD, IFC in skladom One Equity Partners, ki deluje v okviru ameriške banke JP Morgan Chase, oblikovati poseben finančni holding, v katerega bi tuji partnerji vložili kapital, Agrokor pa trgovsko verigo Konzum. Poleg tega naj bi dokument razkrival še en ključen vidik finančne konstrukcije Agrokorjevega prevzema Mercatorja. Gre za dogovor z obstoječimi Mercatorjevimi posojilodajalci, da ti zaradi spremenjenega lastništva ne bodo ukinili za 950 milijonov evrov posojilnih linij. Glede na to, da so za večino teh posojilnih mehanizmov banke, ki Mercator prodajajo, v Zagrebu menijo, da bodo te zaveze ohranile. Foto Reuters Dokument naj bi po pisanju Dnevnika na laž postavljal tudi Agrokorjeve obljube, da ne bo finančno izčrpaval Mercatorja in da bo povečeval število zaposlenih ter celo izboljšal položaj slovenskih dobaviteljev. Iz dopisa naj bi bilo namreč razvidno, da Agrokor že v prvem letu napoveduje za okoli 170 milijonov evrov sinergij, kar v poslovnem žargonu pomeni prihranke ob združevanju aktivnosti dveh podjetij. Skupaj 52,10 odstotka Mercatorja prodajajo Abanka, Banka Celje, Banka Koper, Gorenjska banka, banka Hypo Alpe Adria, delniški investicijski sklad NFD 1, NFD Holding, NKBM, NLB, Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska. Omenjeni delničarji so junija letos podpisali sporazum o skupni prodaji trgovskega podjetja. V zadnjih dneh se je prodaja zapletla, saj je Mercatorjeva uprava razkrila, da se s prodajalci pogaja izključno Agrokor in ne napovedani konzorcij kupcev, to pa bi lahko po njenem mnenju škodilo interesom enega največjih slovenskih podjetij. Prodajalci medtem pravijo, da so mednarodni partnerji posel pripravljeni podpreti v poznejši fazi, zato pozivajo k vnovičnemu izrazu podpore prodaji. Mercatorjeva uprava je že pripravila predloge za rešitev zapleta.
|
negative
|
1,619
|
Poslovni komplet telefonija in internet je odlična rešitev za mala podjetja vse storitve pri enem ponudniku, ki poskrbi tudi za vzdrževanje. Poznate in uporabljate Poslovni paket telefonija in internet Telekoma Slovenije, ki je oblikovan posebej za manjša pojdetja? Sedaj se lahko odločite za Poslovni komplet telefonija in internet, ki prvega nadgrajuje z mobilno telefonijo in brezplačnimi klici znotraj podjetja med mobilnimi in fiksnimi številkami ter cenejšimi klici v mobilno omrežje Mobitel. Poslovni komplet telefonija in internet združuje bogato komunikacijsko ponudbo na enem mestu. Združuje mobilno telefonijo, IP-telefonijo, internet in dodatne napredne komunikacijske storitve pri enem ponudniku Telekomu Slovenije. Prehod s paketa na komplet je zelo enostaven, s cenovnega in praktičnega vidika pa zelo priporočljiv. Komplet je namenjen zlasti manjšim podjetjem SoHo Small Office/Home Office z do 24 fiksnimi priključki in neomejenim številom mobilnih naročniških razmerij. Uporabniku zagotavlja hiter dostop do interneta, IT-podporo, napredne pisarniške storitve in druge osnovne funkcije, ki jih mala podjetja najpogosteje uporabljajo. V komplet je vključen tudi modem oziroma multifunkcijska naprava FritzBox, s katero uporabnik nima nobenih dodatnih stroškov, saj vzdrževanje in nadgradnje prevzame Telekom Slovenije. Naprava ponuja dodatne funkcionalnosti za brezžično povezovanje računalnikov WLAN in telefonov DECT, uporabo ali priklop obstoječih klasičnih telefonskih naprav, prejemanje in pošiljanje faks sporočil preko računalnikov, uporabo osrednjega tiskalnika, priklop zunanjih trdih diskov ter mnoge druge uporabne storitve. Zraven sodi še možnost ugodnega nakupa mobilnih in fiksnih telefonskih aparatov ter prenosnih in tabličnih računalnikov. Skratka, poslovni uporabniki se lahko odločite za vrhunsko storitev Telekoma Slovenije, ki vam bo prihranila čas in vas rešila vseh skrbi, kako vzpostaviti interno računalniško, informacijsko in telekomunikacijsko omrežje ter kako zagotoviti brezhibno delovanje. Vse na enem mestu in pri enem ponudniku za sprejemljivo ceno in z možnostjo prilagajanja.
|
positive
|
1,620
|
Poslovodstvo družbe Radeče Papir je na Okrožno sodišče v Celju vložilo predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave. Kljub zagotovilom bank niso dobili obratnih sredstev, potrebnih za proizvodnjo. Radeče Papir gre v prisilno poravnavo, se je odločilo poslovodstvo družbe. Banke kljub zagotovilom do ponedeljka namreč niso realizirale kredita za obratna sredstva v višini treh milijonov evrov, ki ga v tovarni potrebujejo za nemoteno proizvodnjo na stroju pet, na katerem tiskajo banknotne in druge zaščitene papirje. Zaradi pomanjkanja sredstev in tudi zato, da bi zagotovili delovanje stroja pet, so že septembra ustavili stroj štiri, ki je namenjen proizvodnji belih papirjev. Tudi stroju pet grozi ponovna ustavitev, o čemer so banke sproti obveščali, so sporočili iz družbe. V sredo bodo znova ustavili proizvodnjo, je dejal lastnik tovarne Peter Tevž. Kljub ponovni zaustavitvi proizvodnje pa Tevž ne želi komentirati, ali bo to pomenilo tudi odpuščanje delavcev. Mi smo optimisti, imamo naročila in moramo delati, ne pa odpuščati ljudi, je poudaril. Predsednik sindikata v podjetju Stane Klanšek je povedal, da je bila odločitev o vložitvi predloga za uvedbo prisilne poravnave pričakovana, saj so banke oklevale z odobritvijo kredita , kar je po njegovem mnenju popolnoma nerazumljivo. V družbi, ki zaposluje okoli 370 delavcev, se sicer zaenkrat še ne govori o odpuščanju delavcev, vodilni pa zagotavljajo, da se tudi v prihodnje ne bo odpuščalo, je dejal Klanšek. Dodal je, da sta tako usoda tovarne kot delavcev sedaj odvisna od odločitve sodišča glede uvedbe postopka prisilne poravnave.
|
neutral
|
1,621
|
Slovenska podjetja poslovnim partnerjem podarjajo sol, vazice v obliki epruvete, koledarje, rokovnike, ročno izdelane pralineje, knjige in vino. Denar zadnja leta večinoma raje namenijo v humanitarne namene. Poslovni partnerji Elektra-Slovenije Eles bodo ob novem letu dobili simbolna darilca, vredna do 10 evrov in povezana z njihovo dejavnostjo. V Elektru Ljubljana bodo podarili tridelne stenske koledarje, ki stanejo manj kot dva evra, in rokovnike za manj kot sedem evrov. Od Gen-i bodo partnerji dobili ročno izdelane pralineje v škatlici z njihovim logotipom, knjige in vino. Smo bolj usmerjeni v donacije kot v razkošna darila, so poudarili. Darila za poslovne partnerje bodo tudi letos bolj simboličnih vrednosti. V Elektru Gorenjska se že od leta 2008 naprej odpovedujejo nakupu poslovnih daril in denar raje namenijo v dobrodelne namene. Letos so z nakupom posebnega sobnega kolesa pomagali Centru slepih, slabovidnih in starejših občanov Škofja Loka, društvu Sonček Zgornje Gorenjske pa bodo omogočili lažjo, predvsem pa kakovostnejšo organizacija programov, ki jih pripravljajo za otroke. Prav tako smo voščilnice, ki jih pošiljamo poslovnim partnerjem, kupili pri Zvezi Sonček, z namenom pomagati njihovim varovancem. V Telekomu Slovenije bodo darila iz palete proizvodov njihove hčerinske družbe Soline. Vrednost Si.mobilovega darila znaša približno 20 evrov. V Luki Koper bodo simbolično podarili tipične pridelke iz istrskega okolja. V Zavarovalnici Triglav so pri izboru novoletnih daril dali poudarek tudi na širjenje ekološke ozaveščenosti. V Petrolu letos ne bo poslovnih daril, ampak so se odločili za velik humanitaren projekt, kjer bodo zaposleni na bencinskih servisih prostovoljno pomagali pomoči potrebnim v njihovem lokalnem okolju. Tako bodo po vsej Sloveniji podarili 313 daril. V Tuš Holdingu že tradicionalno ne dajejo in ne sprejemajo poslovnih daril, raje obdarujejo več kot 20.000 otrok v njihovih nakupovalnih centrih. V Novi kreditni banki Maribor NKBM bodo celoten znesek, ki bi ga sicer namenili obdarovanju poslovnih partnerjev, tudi letos nakazali v dobrodelne namene, tokrat za nakup mamografa v Zdravstvenem domu Adolfa Drolca Maribor. V Krki podarjajo kolekcijo unikatnih drobnih darilc, ki jih ni mogoče najti na policah trgovin ali v darilnih katalogih. V zadnjih letih jih zanje izdelujejo tudi varovanci vzgojnovarstvenih centrov. Gre za darilca, ki predstavljajo naše poslanstvo oziroma proizvodno dejavnost, so estetska in hkrati uporabna. Nimajo visoke materialne, temveč sporočilno vrednost, povezano z izbrano zgodbo oziroma našo dejavnostjo, in ne posegajo v zasebnost obdarovanca. Tako podarijo na primer vazico v obliki epruvete za en cvet, knjige, kot so monografija reke Krke in Novega mesta ter Reka zgodb, v kateri so svoje spomine strnili sedanji in upokojeni krkaši. Veliko slovenskih podjetij denar raje podari v humanitarne namene. V Leku dajo več na vsebino in obliko daril, na izvirnost in osebni pečat tistega, ki darilo podarja . Pri izbiri sodelujejo s priznanimi slovenskimi oblikovalci in ustvarjalci daril, trudimo se, da je večina naših daril zasnovana in narejena v Sloveniji . Pozorni so, da so primerna tudi za potovanje, saj gredo z našimi sodelavci na različne konce sveta , predvsem pa morajo biti uporabna in cenovno ugodna. Pri njih imajo posebno mesto darila, ki se navezujejo na njihovo farmacevtsko-medicinsko zbirko Bohuslava Lavičke, eno najlepših in najbogatejših tovrstnih zbirk v Evropi, in darila, povezana s Slovenijo, slovenskim ljudskim izročilom in z našimi običaji . V Mercatorju že peto leto ne obdarujejo poslovnih partnerjev in tudi njih pozivamo, naj nam ne podarjajo daril ob koncu leta, ampak naj jih raje namenijo v humanitarne namene. Odpovemo se tudi pisnim voščilnicam in ne prirejamo zabav , sredstva pa namenijo njihovi humanitarni fundaciji. Tudi na Pošti Slovenije so klasična poslovna darila zamenjali z dobrodelnimi darili širši javnosti. Tako raje donirajo v zdravstvo, kulturo, izobraževanje in lokalne skupnosti. V Merkurju bodo simbolična darila izbrali med izdelki njihovega prodajnega programa oziroma lastnih blagovnih znamk. Bila bodo praktična, kakovostna in cenovno ugodna. Namesto daril za poslovne partnerje bo Družba za avtoceste Dars tudi letos denar namenila v dobrodelne namene, in sicer Mladinskemu domu Malči Belčeve iz Ljubljane, Mladinskemu domu Maribor in Fundaciji Z glavo na zabavo. Vsak bo dobil po 5000 evrov.
|
positive
|
1,622
|
Ivan S. Klaneček iz Maribora je izumil sistem obnove in vzdrževanja kulturnozgodovinskih zgradb in spomenikov. Povedano drugače, izumil je kar osem postopkov za obnovo stavb, ki so še posebej koristni pri zaščitenih in starejših zgradbah.
|
positive
|
1,623
|
V Primorju bankam upnicam predlagajo, da bi jim v naslednjih štirih letih in pol poplačali 55 odstotkov svojih obveznosti. Če upniki ne bodo podprli predloga sanacije do konca decembra, jih bodo banke zelo težko podprle. Primorje je bankam upnicam poslalo predlog sanacijskega programa. Vodstvo družbe Primorje Ajdovščina je zaključilo s pripravo predloga sanacijskega programa ter ga poslalo bankam upnicam. Postopek obravnave naj bi bil končan predvidoma do konca meseca. Predlog upnikom ponuja, da bi jim Primorje v naslednjih štirih letih in pol poplačalo 55 odstotkov svojih obveznosti. Banke upnice pričakujejo, da bodo sanacijo družbe s konkretnimi prispevki podprli tudi nebančni upniki. Če upniki ne bodo podprli predloga sanacije do zaključka obravnave, bodo banke zelo težko podprle izvedbo vseh ukrepov, ki jim jih predlaga vodstvo družbe Primorje. Zato bo vodstvo ajdovskega gradbinca v prihodnjih dneh vnovič zaprosilo upnike za tesnejše sodelovanje in jim posredovalo svoje konkretne predloge. Ob tem bi želeli poudariti, da so rešitve, ki jih nudimo upnikom, za njih bistveno boljše kot bi bile v primeru, da družbi Primorje ne uspe realizirati sanacijskega programa. V primeru družbe SCT se je izkazalo, da za poplačilo tovrstnih upnikov ni na voljo nobenih sredstev, so sporočili iz Primorja. Le z uspešno sanacijo Primorja bo namreč mogoče ohraniti obstoj in razvoj številnih manjših podjetij in samostojnih podjetnikov, ki so nujno potreben člen pri izvajanju velikih inženirskih projektov, so še dodali.
|
positive
|
1,624
|
Tečaji delnic na borzah v Evropi so se zvišali, potem ko so finančni trgi pozitivno sprejeli dogovor EU o sprejemu fiskalnega pakta za krepitev proračunske discipline. Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP trgovanje končal najnižje doslej. Tečaji delnic na najpomembnejših borzah na stari celini so se danes v povprečju zvišali, potem ko so finančni trgi pozitivno sprejeli dogovor 26 članic EU o sprejemu fiskalnega pakta za krepitev proračunske discipline. Ta bo med drugim terjal uravnotežene proračune, kar pomeni, da letni strukturni primanjkljaj ne bo smel preseči 0,5 odstotka BDP. Vlagatelje je očitno prepričal dogovor evropskih voditeljev. Ta zaradi nesprejemljivih zahtev Velike Britanije ne bo zaživel skozi spremembe pogodbe EU, temveč kot meddržavni sporazum 17 članic območja evra, ki pa bo odprt za vse članice EU. Voditelji so danes podprli tudi cilj, da začne stalni mehanizem za stabilnost evra ESM delovati že julija 2012 in ne sredi 2013. Do sredine 2013 bo deloval še tudi začasni sklad za zaščito evra EFSF. Njuna skupna posojilna sposobnost za zdaj ostaja pri 500 milijardah evrov, območje evra pa želi prek Mednarodnega denarnega sklada IMF angažirati še vsaj 200 milijard. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je trgovanje sklenil pri vrednosti 2342,59 točke, kar je 2,38 odstotka več kot v četrtek. V Parizu se je indeks CAC 40 zvišal za 2,48 odstotka na 3172,35 točke, indeks DAX v Frankfurtu pa za 1,91 odstotka na 5986,71 točke. Indeks FTSE 100 v Londonu se je zvišal bolj zmerno, za 0,83 odstotka na 5529,21 točke, potem ko je Velika Britanija ostala osamljena kot edina članica EU, ki ni nakazala možnosti priključitve k fiskalnemu paktu. Indeks FTSE Italia All-Share v Milanu je pridobil 2,96 odstotka in trgovanje končal pri vrednosti 16.229,46 točke, indeks BUX v Budimpešti pa se je zvišal za 0,86 odstotka na 17.036,03 točke. Znižal pa se je indeks ATX na Dunaju, in sicer za 1,71 odstotka na 1852,50 točke. Pridobili sta tudi borzi v Beogradu in Zagrebu indeks Belex 15 se je zvišal za 0,63 odstotka na 505,49 točke, indeks Crobex pa je pridobil 0,93 odstotka in trgovanje sklenil pri 1787,47 točke. Zvišale so se tudi cene črnega zlata. Teksaška lahka nafta se je podražila za 21 centov na 98,54 dolarja, severnomorska nafta brent pa za 29 centov na 108,23 dolarja. Pozitivne novice iz Evrope spodbudno vplivajo tudi na newyorški Wall Street. Industrijski indeks Dow Jones je doslej pridobil 1,41 odstotka in se giblje okoli 12.167 točk, medtem ko je tehnološki indeks Nasdaq na ravni okoli 2638 točk, kar je 1,59 odstotka več kot v četrtek. Pozitivni signali iz Bruslja so okrepili tudi tečaj evra. Na borzi v Frankfurtu je bilo treba pozno popoldne za en evro odšteti 1,3363 dolarja, kar je 0,15 odstotka več kot v četrtek. Evropska centralna banka pa je opoldne določila referenčni tečaj evra pri 1,3384 dolarja v četrtek pri 1,3410 dolarja. Padec tečajev na azijskih borzah Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Aziji pa so se danes večinoma znižali. V Tokiu je indeks Nikkei izgubil 1,48 odstotka vrednosti, v Hongkongu pa indeks Hang Seng 2,73 odstotka. V Šanghaju so se delnice v povprečju pocenile za 0,62 odstotka in v Južni Koreji za 1,97 odstotka. Na Tajvanu je osrednji borzni indeks izgubil 1,28 odstotka vrednosti. Padec tečajev na borzi v Tokiu analitiki pripisujejo nadaljevanju negotovosti vlagateljev glede razreševanja evropske dolžniške krize. Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Aziji so se danes večinoma znižali. Ljubljanska borza SBI TOP najnižje doslej Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal najnižje doslej, saj se je oblikoval pri vrednosti 590,51 točke, kar je 7,58 točke oz. 1,27 odstotka manj kot v četrtek. Danes so se pocenile vse delnice indeksa, največji padec pa so beležile delnice Mercatorja. Borzni posredniki so danes opravili za 637.060 evrov prometa, največ prometa pa je bilo z delnicami Krke, s katerimi je bilo sklenjenih za 329.830 evrov prometa. Tečaj delnic novomeškega farmacevta je ob tem izgubil 0,20 odstotka in se oblikoval pri 49,90 evra. Največji padec so beležile delnice Mercatorja, ki so ob 41.720 evrov sklenjenih poslov izgubile 3,12 odstotka in se oblikovale pri 155 evrih. Ob skromnem prometu so se pocenile tudi delnice Gorenja 1,11 odstotka na 4,45 evra in NKBM 1,43 odstotka na 3,45 evra. Na varšavski borzi sicer danes še niso trgovali z delnicami druge največje slovenske banke. Pocenile so se tudi delnice Petrola 11.010 evrov, 0,44 odstotka na 157,10 evra in Telekoma Slovenije 79.550 evrov, 0,31 odstotka na 64,80 evra. Največji padec zabeležile delnice Mercatorja. Tudi preostale delnice prve kotacije danes niso beležile rasti. Delnice Luke Koper so ob skromnem prometu zdrsnile za 1,91 odstotka na 7,70 evra, delnice Zavarovalnice Triglav pa so izgubile 1,24 odstotka in se oblikovale pri 11,11 evra. Borzni posredniki pa danes niso trgovali z delnicami Intereurope, tečaj njenih delnic pa ostaja na 0,48 evra. V standardni kotaciji so se ob skromnem prometu pocenile delnice Salusa 1,96 odstotka na 250 evrov, Term Čatež 0,56 odstotka na 178 evra, Abanke 0,33 odstotka na 15 evrov in Pivovarne Laško 0,09 odstotka na 11,51 evra. Ob prav tako skromnem prometu so se podražile le delnice Save, ki so se ob 0,27-odstotni rasti oblikovale pri 15,04 evra. Na Ljubljanski borzi se je danes začelo trgovanje z 18-mesečnimi zakladnimi menicami, ki jih je Slovenija v skupni višini 907 milijonov evrov izdala v četrtek, vendar pa danes še ni bilo zanimanja zanje. Obrestna mera za menice je sicer določena v višini 3,99 odstotka, v izplačilo pa bodo dospele 6. junija 2013.
|
negative
|
1,625
|
Trgovanje na Wall Streetu se je končalo s padcem tečajev. Znižal se je tečaj evra, občutno se je tudi pocenila nafta. Vlagateljev očitno dogovor evropskih voditeljev o fiskalnem paktu ni prepričal. Vlagatelji so sedaj pozorni, kako se bo na izkupiček vrha EU odzvala bonitetna agencija Standard & Poor s. Pomembnejše borze po Evropi so danes, prvi trgovalni dan po odločitvi vrha EU o oblikovanju fiskalnega pakta, zabeležile precejšnje padce. Vrhu EU po mnenju vlagateljev ni uspelo doreči odločnih ukrepov za spopad z dolžniško krizo. Zato se je znižal tudi tečaj evra, prav tako se je občutno pocenila nafta. Vlagateljev očitno ni prepričal izkupiček petkovega vrha EU, kjer so evropski voditelji dosegli dogovor o paktu za krepitev fiskalne unije v evrskem območju. Pakt zaradi Velike Britanije pakt ne bo zaživel skozi spremembe pogodbe EU, ampak skozi meddržavni sporazum, ki naj bi ga pogodbenice podpisale najpozneje marca 2012. Sporazum bi sklenile članice območja evra, pripravljenost pa so nakazale tudi vse ostale članice EU brez evra z izjemo Velike Britanije. Fiskalni pakt bo med drugim terjal uravnotežene proračune, kar pomeni, da letni strukturni primanjkljaj ne bo smel preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Prinaša tudi bolj avtomatično ukrepanje v primeru kršitev fiskalnih pravil. Skupnega zadolževanja članic območja evra pa za zdaj ne predvideva. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je znižal za 3,12 odstotka na 2269,46 točke. V Londonu se je indeks FTSE 100 znižal za 1,58 odstotka in trgovanje sklenil pri 5441,61 točke. Frankfurtski DAX je v primerjavi s petkom izgubil 3,36 odstotka in končal pri 5785,43 točke, medtem ko se je pariški CAC 40 znižal za 2,61 odstotka in se oblikoval pri 3089,59 točke. Milanski indeks FTSE Italia-All-Share je ob 3,49-odstotnem znižanju končal trgovanje pri 15.663,48 točke, medtem ko je dunajski ATX izgubil 3,42 odstotka in trgovanje sklenil pri 1788,40 točke. Za pol odstotka pa se je zvišal indeks BUX na borzi v Budimpešti ter se oblikoval pri 17.121,96 točke. Splošnemu negativnemu trendu je sledilo tudi trgovanje v Zagrebu in Beogradu hrvaški indeks Crobex se je znižal za 1,46 odstotka, na 1761,37 točke, beograjski Belex pa za 1,61 odstotka, na 497,36 točke. Tudi tečaji delnic na ameriškem Wall Streetu so se gibali v negativni smeri. Industrijski indeks Dow Jones je približno štiri ure pred koncem trgovanja na 1,93 odstotka višji ravni kot v petek, tehnološki indeks Nasdaq pa na 2,01 odstotka višji. Potem ko je bonitetna agencija Moodys danes državam z evrom zagrozila z znižanjem bonitetne ocene, se je tečaj evra znižal. Na borzi v Frankfurtu je bilo treba pozno popoldne za en evro odšteti 1,3184 dolarja, kar je 2,02 centa manj kot v petek. Evropska centralna banka je opoldne določila referenčni tečaj evra pri 1,3251 dolarja oz. 1,33 centa nižje kot v petek. Spričo dolžniške krize v območju evra se znižujejo tudi cene nafte. Teksaška lahka nafta z dobavo v januarju se je pocenila za 1,51 dolarja, na 97,89 dolarja, za 159-litrski sod, medtem ko je cena severnomorske nafte brent v Londonu upadla za 1,14 dolarja, na 107,48 dolarja za sod. Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 590,60 točke, kar je 0,09 točke oz. 0,02 odstotka več kot v petek, ko je zabeležil najnižjo vrednost doslej. Med delnicami indeksa so največ pridobile delnice Nove Kreditne banke Maribor NKBM, ki so se podražile za 1,74 odstotka. Azijski borzniki bolj optimistični Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu pa so se v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri 8653,82 točke. To je 117,36 točke oziroma 1,37 odstotka več kot v petek. Generalni direktor družbe Chibagin Asset Management Yošihiro Okumura je ob tem opozoril, da bi lahko rezultati vrha evropskih voditeljev na Nikkei pozitivno vplivali le kratkoročno, saj je srečanje prineslo malo točno določenih ukrepov za zajezitev dolžniške krize v območju evra. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!
|
neutral
|
1,626
|
Uprava Mercatorja konzorcij lastnikov, ki želi prodati svoj delež Agrokorju, opozarja, naj upoštevajo predloge za zaščito interesov družbe. Prodajalci pa pravijo, da pomanjkanje informacij za Agrokorjeve partnerje ovira napredek. Uprava Mercatorja je v dopisu konzorciju prodajalcev večinskega deleža družbe predlagala, da ta v procesu pogajanj z Agrokorjem v čim večji meri upošteva predloge za zaščito interesov trgovske družbe. V Mercatorju so pripravljeni tudi pregledati besedilo prodajne pogodbe in nanjo v luči ustreznosti zaščite interesov posredovati pripombe. Uprava Mercatorja z Žigo Debeljakom na čelu se je za dopis prodajalcem 52,10-odstotnega deleža družbe odločila zato, ker od konzorcija prodajalcev še ni prejela odgovora glede predlaganih možnih alternativnih pristopov k zaščiti interesov skupine Mercator in drugih povezanih zadevah, ob tem je mogoče glede na medijsko poročanje sklepati, da pogajanja za sklenitev prodajne pogodbe intenzivno potekajo, je razvidno iz dopisa, objavljenega na spletnih straneh Ljubljanske borze. Mercator predlaga, da prodajalci v primeru, da ne bo mogoče zagotoviti zaščite interesov družbe na enega od predlaganih alternativnih načinov, ki bi sklenitev omenjenega dogovora omogočal na primeren način, v čim večji meri upoštevajo vsebinska izhodišča iz dogovora kot izhodišča za pogajanja s kupcem. V vaših dopisih ste nam namreč večkrat zagotovili, da je zaščita interesov Mercatorja eden vaših pomembnih ciljev, se pa zavedamo, da to ni vaša dolžnost, saj lahko lastniki svoje delnice kadar koli prodajo komur koli pod kakršnimi koli pogoji, v dopisu navaja uprava Mercatorja. Mercator je prodajalcem znova posredoval tudi osnutek dogovora o ureditvi, ki naj bi ga sklenila Mercator in konzorcij prodajalcev, hkrati pa zatrdil, da so jim tako uprava kot finančni in pravni svetovalci družbe na voljo za vsa morebitna dodatna pojasnila v zvezi z vsebinskim ozadjem dogovorov. Predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak Foto 24ur.com Prodajalci Mercatorja Pomanjkanje informacij za Agrokorjeve partnerje ovira napredek Medtem pa so prodajalci večinskega deleža Mercatorja v današnjem pismu vodstvo Mercatorja zaprosili za polno sodelovanje, saj da pomanjkanje informacij, ki bi jih morali zagotoviti Agrokorjevim partnerjem, zavira napredek pri sklenitvi posla. Trdijo, da dokumenti, do katerih bi imeli partnerji dostop ob skrbnem pregledu, ne bodo razkriti Agrokorju. Pismo je objavil časnik Finance in je naslovljen na predsednika uprave Mercatorja Žigo Debeljaka in članico uprave za strateške finance in informatiko Melito Kolbezen ter ima oznako strogo zaupno . Družba Agrokor ocenjuje, da se zahtevane informacije lahko razkrijejo brez posega v trajnostne interese družbe Mercator, saj so bila iz seznama zahtevane dokumentacije odstranjena vsa vprašanja, povezana z njenim poslovanjem, so zapisali in dodali, da zahtevana dokumentacija predstavlja zgolj osnovne informacije, ki so potrebne za tovrstno transakcijo. Agrokor bi imel leto časa za plačilo kupnine O osnutku prodajne pogodbe so se v teh dneh razpisali nekateri mediji. Kot so zapisali, naj bi Agrokor svoje zaveze vezal na pridobitev vsaj 75-odstotnega deleža Mercatorja, iz osnutka pa naj bi bilo po pisanju časnika Dnevnik razvidno, da prodajalci družbe vsaj za zdaj niso zaščitili niti interesov lastnikov. Agrokorju naj bi bili namreč pripravljeni ponuditi kar leto dni za plačilo kupnine in nizke pogodbene kazni, če ne bi pridobil dovoljenj štirih varuhov konkurence in našel virov financiranja. Skupaj 52,10 odstotka Mercatorja prodajajo Abanka, Banka Celje, Banka Koper, Gorenjska banka, banka Hypo Alpe Adria, delniški investicijski sklad NFD 1, NFD Holding, NKBM, NLB, Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska. V oddaji SVET pa so poročali, da so pridobili številne dokumente, med njimi strogo zaupno nakupno pogodbo, ki jo je Agrokor posredoval našim prodajalcem, pa tudi zaveze, ki jih je pripravljen sprejeti. V Agrokorjevi ponudbi, ki nosi datum 17. oktober, je po poročanju omenjene oddaje jasno zapisano, da je edini kupec našega trgovca Agrokor sam. Bankirji naj bi se že resno bližali končnemu dogovoru s prvim možem Agrokorja Ivico Todorićem. Kljub govoricam, da bodo morali bankirji na denar Hrvatov čakati še leto dni, Todorićevi vztrajajo, da bo kupnina plačana takoj, ko bo prodajna pogodba sklenjena.
|
neutral
|
1,627
|
Cene pogonskih goriv so se opolnoči zvišale, tako da moramo za bencin po novem odšteti največ do zdaj. Neosvinčeni 95-oktanski bencin stane 1,328 evra, neosvinčeni 100-oktanski bencin pa 1,341 evra. Cene bencina in dizelskega goriva v Sloveniji so se opolnoči zvišale, pri čemer so cene bencina dosegle nov rekord. Ob podražitvi za po 0,8 centa stane neosvinčeni 95-oktanski bencin 1,328 evra, neosvinčeni 100-oktanski bencin 1,341 evra, dizelsko gorivo pa 1,277 evra za liter. Cena kurilnega olja ostaja pri 0,945 evra za liter. Vlada je v ponedeljek na dopisni seji sicer zvišala trošarino za plinsko olje za pogon s 339,98 na 352,12 evra na 1000 litrov, trošarino za plinsko olje za ogrevanje pa s 55,50 na 67,32 evra za 1000 litrov. Že sredi oktobra je bencin dosegel rekordno ceno, ta pa je nato slaba dva meseca ostala nespremenjena. Ob tokratni podražitvi je znova padel tudi rekord.
|
negative
|
1,628
|
Okrožno sodišče v Mariboru v sredo ni dalo soglasja družbi Gospodarstvo Rast za konverzijo terjatev do Zvon Dva Holdinga v lastniški delež. Tako ni pogojev za finančno sanacijo Zvon Dva Holdinga. Holding Zvon Dva je po družbi Gospodarstvo Rast že druga družba v lasti mariborske nadškofije, ki je v stečaju. Okrožno sodišče v Mariboru v sredo ni dalo soglasja družbi Gospodarstvo Rast za konverzijo terjatev do Zvon Dva Holdinga v lastniški delež. Tako ni pogojev za finančno sanacijo Zvon Dva Holdinga. Po zakonu mora sodišče v treh dneh začeti stečajni postopek. Po zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju mora sodišče, če je postopek vpisa in vplačila novih delnic neuspešen, v treh delovnih dneh po prejemu poročila upravitelja o vpisu in vplačilu novih delnic ustaviti postopek prisilne poravnave in izdati sklep o začetku stečajnega postopka. Prisilna upraviteljica Zvon Dva Holdinga Vida Gaberc je v sredo dopolnila poročilo o vpisu in vplačilu novih delnic iz avgusta letos, v katerem ugotavlja, da je sodišče v sredo zavrnilo soglasje Gospodarstvu Rast za prenos navadnih terjatev v skupnem znesku okoli 13,78 milijona evrov ter za vpis in vplačilo novih delnic v skladu s sklepom skupščine Zvon Dva Holdinga iz julija letos. To soglasje je bilo pogoj za uspešnost postopka vpisa in vplačila novih delnic. Ker je bila konverzija neuspešna, niso zagotovili najnižjega skupnega zneska terjatev, 13,6 milijona evrov, ki bi jih morali upniki prenesti na dolžnika kot stvarni vložek, da bi bilo mogoče uresničiti finančno prestrukturiranje družbe. Zvon Dva bo po Gospodarstvu Rast, ki je zaradi neuspešne konverzije terjatev v stečaju od 24. novembra, druga povezana družba v lasti mariborske nadškofije, ki bo končala v stečaju. Pri tretji družbi, Zvon Ena Holdingu, je konverzija terjatev po sklepu sodišča sicer uspela, na sodišču pa poteka postopek v zvezi z ugovorom Nove Ljubljanske banke NLB zoper vodenje postopka prisilne poravnave te družbe. Naslednji narok za obravnavo ugovora bo 9. januarja.
|
negative
|
1,629
|
Vložek, ki ohranja najvišjo stopnjo higiene še dolge ure, ko bi bilo treba običajne vložke že nekajkrat zamenjati. Odlikuje ga protivnetno, terapevtsko delovanje. Anionski higienski vložki so primerni za vsako žensko. Od teh, ki jim življenjski tempo ali narava njihovega dela otežujeta pogosto menjavo, do tistih, ki jih mučijo pogosta vnetja, alergije ali težave povezane s hormonskim neravnovesjem. Idealni so tudi za ženske, ki želijo narediti korak naprej na področju zdravja in počutja. Anionski higienski vložek Winalite Love Moon Anion je prvi patentirani higienski vložek na svetu. Njegove izjemne lastnosti potrjujejo številni certifikati in priznanja. Uporabnice se s temi vložki počutijo lahkotno in ves čas sveže, saj vložek odlikuje zračnost in izredna ter hitra vpojnost, delovanje anionov pa zavira razvoj mikroorganizmov in preprečuje neprijetne vonjave, ugodno vpliva na počutje in razpoloženje ter pomaga pri uravnavi hormonskega neravnovesja. Prodaja v Sloveniji Na spletu je med najbolj prepoznavnimi za prodajo higienskih vložkov Winalite Love Moon Anion spletna trgovina NARAVNI.SI. Omenjene vložke pa boste našli tudi v nekaterih lekarnah, spletnih lekarnah, na nekaterih spletnih straneh ter pri distributerjih na terenu. Proizvajalec higienskih vložkov Love Moon Anion Winalite International trži tudi druge visokotehnološke izdelke za zdravje. To so naravne otroške plenice z dodatki zelišč za protivnetno delovanje, zaščite pred sevanji mobilnih telefonov in drugih električnih naprav, bioenergijski, magnetno terapevtski izdelki, zeliščna kozmetika in izdelki za osebno nego.
|
positive
|
1,630
|
Oktobrske neto plače so bile višje kot septembrske, kaže statistika. Razočara pa podatek, da je razlika le slab evro in pol. Še vedno največ zaslužijo v osrednji Sloveniji, najmanj pa v Pomurju. Statistični urad je objavil podatke o povprečni mesečni neto plači za letošnji oktober. Znašala je natančno 979,53 evra. Bila je višja kot mesec prej, a le za slab evro in pol. Povprečna mesečna bruto plača pa je bila 1510,44 evra. Največ so zaslužili zaposleni v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih njihova povprečna bruto plača je bila slabih 2070 evrov. Najnižjo plačo dobrih 985 evrov bruto pa so imeli v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, piše na spletni strani statističnega urada. Največ zaslužijo v osrednji Sloveniji, najmanj pa v Pomurju. Zvišanje povprečne mesečne bruto plače je bilo najbolj opazno v gorenjski in obalno-kraški statistični regiji, kažejo statistični podatki, medtem ko se je v jugovzhodni Sloveniji najbolj znižala. Malenkost manj kot septembra so oktobra zaslužili tudi v spodjeposavski, goriški in pomurski statistični regiji. Največ še vedno zaslužijo v osrednji Sloveniji, najmanj pa v Pomurju. Razlika v povprečni bruto plači je več sto evrov.
|
neutral
|
1,631
|
Bonitetna agencija Standard&Poor's je po spremembi ocenjevalnih kriterijev znižala bonitetne ocene za deset španskih bank, hkrati pa posvarila, da utegne njihove kratkoročne ocene kreditnega tveganja še dodatno potisniti navzdol. Desetim bankam se je bonitetna ocena znižala, obeti pa so negativni, kar pomeni tveganje za dodatno znižanje, so sporočili iz agencije Standard&Poor s. Desetim bankam se je bonitetna ocena znižala, obeti pa so negativni, kar pomeni tveganje za dodatno znižanje, so sporočili iz agencije Standard&Poor s. Agencija je preverila svoje ocene za deset španskih finančnih institucij z uporabo svojih novih ocenjevalnih kriterijev ter posodobljene skupinske metodologije za banke , so sporočili. Kot so dodali, različne ocene za teh deset finančnih institucij ostajajo pod budnim nadzorom z negativnimi obeti. Spremembe bonitetnih ocen so doletele banke Caixa Bank, Bankia, Banco Popular, Bankinter, Banco de Sabadell, holdinško družbo Caja de Ahorros y Pensiones de Barcelona, Ibercaja Banco, San Caja de Ahorros y Monte de Piedad de Gipuzkoa y San Sebastian, Bilbao Bizkaia Kutxa in Banco Financiero y de Ahorros. Španija je bila prisiljena v prestrukturiranje svojega finančnega sektorja, potem ko ga je hudo prizadel pok nepremičninskega balona v letu 2008. Da utegne znižati bonitetne ocene vrste španskih bank, je sporočila še ena velika bonitetna agencija, namreč Moodys. Pri tem je izpostavila banki Bankia in Sabadell, ki da sta obe močno izpostavljeni zaradi stanovanjskega kreditiranja in šibkejše sposobnosti za ustvarjanje čistega dobička. Standard&Poor s je nedavno opozoril Francijo, da jim grozi znižanje bonitetne ocene zaradi domnevnega upočasnjevanja evropskega gospodarstva in francoskega deleža v krizi evroobmočja. Najprej bi bilo treba znižati kreditno oceno Velike Britanije Guverner Francoske centralne banke Christian Noyer je poudaril, da bi v časih, ko vsa Evropa bije plat finančnega zvona, morale bonitetne hiše najprej spustiti bonitetne ocene kreditne sposobnosti Velike Britanije, saj je po njegovem mnenju britanska ekonomija šibkejša od francoske. Standard&Poor s je nedavno opozoril Francijo, da jim grozi znižanje bonitetne ocene zaradi domnevnega upočasnjevanja evropskega gospodarstva in francoskega deleža v krizi evroobmočja. Kot poudarja Noyer, je znižanje francoske ocene nesmiselno in nelogično, če se preveri same temelje francoskega gospodarstva. Britanska vlada na namige odgovarja s podatki, po katerih imajo pripravljen uresničljiv načrt za rešitev državnega primanjkljaja. Noyer je v pogovoru za časnik Le Telegramme poudaril, da so Britanci v slabšem položaju kot Francozi, saj imajo večji deficit, so bolj zadolženi, višjo raven inflacije in nižjo gospodarsko rast.
|
negative
|
1,632
|
Bonitetna hiša Fitch je znižala bonitetne ocene sedmih globalnih sistemskih bank. Poleg Bank of America, Goldman Sachs in Citigroup so nižje ocenili britansko Barclays, francosko BNP Paribas, nemško Deutsche Bank in švicarsko Credit Suisse. Bonitetna hiša Fitch je ponoči znižala bonitetne ocene sedmih globalnih sistemskih bank. Med bankami z nižjo oceno so se znašle ameriške Bank of America, Goldman Sachs in Citigroup, britanska Barclays, francoska BNP Paribas, nemška Deutsche Bank in švicarska Credit Suisse. Razlog sta poslabšanje gospodarskih razmer in strožja regulacija. Zaradi poslabšanja gospodarskih razmer in strožje regulacije je bonitetna hiša Fitch oklestila ocene sedmih globalnih sistemov bank. Fitch je oceni Barclays in Credit Suisse znižal za dve stopnji, z AA- na A, oceno ostalih petih bank pa za eno stopnjo. Bank of America, Citigroup in Goldman Sachs imajo tako po novem oceno A, BNP Paribas in Deutsche Bank pa A+. Odločitev so v Fitchu pospremili z utemeljitvijo, da razlogi za znižanje niso pri vsaki banki posebej, temveč gre za odraz težav, s katerimi se ukvarja celoten bančni sektor. Med temi izzivi so po njihovih besedah poslabšane globalne gospodarske razmere in niz regulatornih sprememb. Fitch priznava, da so banke sicer dosegle znaten napredek pri kapitalski krepitvi in oblikovanju kapitalskih blažilcev za soočenje s potencialnimi šoki, vendar glede na trenutno veliko negotovost ne more oceniti potencialnih negativnih učinkov nepričakovanih dogodkov. Vseeno so velike globalne banke po mnenju agencije v veliko boljši formi za spopad s težavnimi razmerami kot ob izbruhu svetovne finančne krize leta 2008. Agencija je sicer proučila še kreditno sposobnost ameriške banke Morgan Stanley, švicarskega bančnega velikana UBS in francoske banke Societe Generale ter jo ohranila pri A za prvi dve in A+ za tretjo. Gre za naslednjega v nizu znižanj ocen za velike globalne banke. Pred nekaj časa se je za podoben korak odločila že agencija Standard & Poor s.
|
negative
|
1,633
|
Dve leti in pol po stečaju novogoriškega Mipa so prodali nekdanjo Mipovo proizvodnjo in sušilnico salam. Pričakovali so štiri milijone, iztržili pa 610 tisoč evrov. Se je pa s tem srečno končal vsaj del Mipove sage.
|
neutral
|
1,634
|
Božo Jašovič je nepreklicno odstopil s položaja predsednika uprave NLB. Verjetno je odločitev povezana s prodajo Mercatorja, kateri država kot večinski lastnik banke nasprotuje. Dosedanji predsednik uprave NLB Božo Jašovič Danes zvečer je odstopil predsednik uprave banke NLB Božo Jašovič, ki pa za zdaj svojega odstopa za javnost še ni pojasnil, sporočajo bankini nadzorniki, ki so se z njegovim odstopom seznanili. Funkcijo bo Jašovič opravljal do imenovanja novega predsednika uprave, svojo odločitev pa bo javnosti pojasnil v posebni izjavi, predvidoma jutri. Najverjetneje pa je odločitev povezana s pritiskom države, ki je večinska lastnica NLB. Vlada je namreč jasno sporočila, da prodaje Mercatorja ne podpira. Predsednik nadzornega sveta Marko Simoneti je v izjavi za javnost zapisal, da je uprava NLB predlagala prodajo delnic Mercatorja zaradi politike dezinvestiranja. Ta je bila posledica zahtev regulatorjev bank, konkurence in programa prestrukturiranja Evropske komisije. Dodal je tudi, da se je nadzorni svet odločil, da odločanje o prodaji Mercatorjevih delnic začasno odloži. Sicer pa so nadzorniki na seji podali soglasje k nekaterim poslom banke, za katere je to potrebno. Na čelu banke dobri dve leti Jašovič je krmilo NLB prevzel 1. oktobra 2009. Pod njegovim vodstvom se je uprava na zaostrene razmere zaradi finančne krize odzvala s prenovo strategije skupine NLB, ki je med drugim predvidevala umik z nestrateških trgov in dejavnosti, dezinvestiranje in zniževanje stroškov. Skupina NLB je zaradi povečanih kreditnih tveganj v tretjem četrtletju letos beležila izgubo v višini 96,3 milijona evrov, NLB pa 113,9 milijona evrov. Leto 2010 je na ravni skupine sklenila z 202,3 milijona evrov izgube, NLB pa je ustvarila 183,4 milijona evrov izgube. Marca je NLB izpeljala dokapitalizacijo v višini 250 milijonov evrov, pri čemer se je državni delež v banki okrepil na 45,6 odstotka, delež belgijske KBC pa znižal na 25 odstotkov in eno delnico. Banki, ki je julija za las prestala stresne teste, se zaradi zahtev po kapitalski ustreznosti obeta nova dokapitalizacija, ki sta jo uprava in nadzorni svet predlagala v višini 400 milijonov evrov.
|
neutral
|
1,635
|
Najverjetnejši novi hrvaški gospodarski minister je komentiral zaplete pri nakupu oziroma prodaji Mercatorja. Nesporazumi so po njegovem predvsem posledica političnega trenutka, v katerem je Slovenija. Predsednik Hrvaške narodne stranke HNS Radimir Čačić, ki se mu nasmiha mesto gospodarskega ministra v novi hrvaški levosredinski vladi, je po ustanovni seji sabora dejal, da bo pri poskusu hrvaškega koncerna Agrokor za nakup Mercatorja prevladala ekonomska logika, s katero bodo vsi zadovoljni. Novinarji so Čačića vprašali, ali se mora hrvaška vlada vključiti v dogodke glede poskusa Agrokorja, da bi kupil Mercator. Odgovoril je, da mora hrvaška vlada povsem zagotovo vedno in močno podpirati spoštovanje vseh tržnih regulativ. To pričakujemo tudi od drugih držav in za tem stojimo, je izjavil Čačić, ki je bil minister za gradbeništvo v vladi pokojnega hrvaškega premierja Ivice Račana. V tem primeru gre za močan interes največje hrvaške zasebne družbe, na ta način je to tudi v interesu hrvaške države in njenih državljanov, je še povedal Čačić. Kot je dodal, menijo, da je omenjeni interes tudi interes slovenskega gospodarstva. Vsi nesporazumi, ki se dogajajo v tem trenutku, so, domnevam, manj posledica gospodarskih dejavnikov, več pa nekega političnega trenutka, v katerem se nahaja Slovenija, je še ocenil Čačić. Izrazil je pričakovanje, da bo ekonomska win-win logika na koncu prevladala nad eventualnimi političnimi šumi v komunikacijskem kanalu na zadovoljstvo hrvaške in slovenske države ter njunih državljanov . V hrvaškem saboru bodo v petek po pričakovanjih potrdili novo hrvaško vlado predsednika SDP Zorana Milanovića, ki ima večinsko podporo levosredinske koalicije SDP, HNS, IDS, HSU. 62-letni Čačić je eden od najbolj izpostavljenih članov prihodnje hrvaške vlade, ki ima izkušnje v podjetništvu, saj je do konca prejšnjega stoletja vodil podjetje Coning iz Varaždina. Sicer proti njemu poteka postopek na sodišču na Madžarskem zaradi prometne nesreče, v kateri sta umrli dve osebi. V primeru, da bo sodišče v Budimpešti proti njemu sprejelo pravnomočno zaporno kazen, je napovedal, da bo odstopil z vseh političnih položajev.
|
neutral
|
1,636
|
Svet zavoda Lekarne Ljubljana je objavil javni razpis za delovno mesto direktorja. Na razpis se je možno prijaviti najpozneje do 5. januarja, ker pa magistrski naziv ni pogoj, se na razpis lahko prijavi tudi dosedanji direktor Marko Jaklič. Svet zavoda Lekarne Ljubljana je skladno z odlokom o ustanovitvi, statutom in zakonom o sistemu plač v javnem sektorju objavil javni razpis za imenovanje na delovno mesto direktorja zavoda. Na razpis se je možno prijaviti najpozneje do 5. januarja, ker pa magistrski naziv za imenovanje ni pogoj, se na razpis lahko prijavi tudi dosedanji direktor Marko Jaklič. Na razpisano delovno mesto bo imenovan kandidat, ki ima visokošolsko univerzitetno izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj pri vodenju in upravljanju. Kandidati morajo k vlogi priložiti program dela in razvoja zavoda z življenjepisom. Ali bo Marko Jaklič znova kandidiral, ni znano, saj ga na mobilnem telefonu nismo uspeli priklicati. Direktorja zavoda bo na podlagi razpisa imenoval svet zavoda s soglasjem ustanovitelja Mestne občine Ljubljana. Mandat direktorja traja štiri leta, po izteku te dobe pa je lahko znova imenovan. Soglasje k imenovanju trenutnega direktorja Marka Jakliča je ljubljanski mestni svet sprejel 4. februarja 2008, štiriletni mandat pa se mu izteče 6. februarja 2012. Iz službe za odnose z javnostmi MOL so dejali, da magisterij ni pogoj za to delovno mesto. To pomeni, da Marko Jaklič tudi po tem, ko so mu odvzeli naziv magister, ustreza razpisnim pogojem. Prijave se zbirajo do 5. januarja, nato komisija za mandatna vprašanja in imenovanja predlaga enega kandidata. Tega pa mora potrditi mestni svet, so pojasnili.
|
neutral
|
1,637
|
Bonitetna hiša Moodys je naši sosedi podelila najvišjo bonitetno oceno, saj se država lahko pohvali s primerno raznolikim gospodarstvom, nizko stopnjo brezposelnosti in krepkim finančnim stanjem. Oktobra je bilo v Avstriji brez dela 4,1 odstotka prebivalcev. Avstrijski javnofinančni primanjkljaj naj bi sicer letos znašal 3,9 odstotka BDP, prihodnje leto pa 3,2 odstotka BDP zgornja meja po paktu o stabilnosti in rasti znaša tri odstotke BDP. Javni dolg Avstrije naj bi bil letos pri 73,6 odstotka BDP, prihodnje leto pa pri 74,6 odstotka BDP zgornja meja po paktu o stabilnosti in rasti znaša 60 odstotkov BDP. Bonitetna hiša Moodys je potrdila najvišjo bonitetno oceno Avstrije AAA. V Moodysu so pojasnili, da so se za potrditev najvišje bonitete odločili zaradi avstrijskega močnega gospodarstva. Dodali so, da sta kvalificirana delovna sila in konkurenčni izvozni sektor Avstriji omogočila, da je v zadnjih letih beležila hitrejšo gospodarsko rast, kot so jo v povprečju druge države EU. Na ta način je Avstrija dosegla visoke povprečne prihodke, vzpostavila ustrezno raznoliko gospodarstvo in zagotovila strukturno nizko stopnjo brezposelnosti, so sporočili iz omenjene bonitetne hiše. Avstrija ima sicer najnižjo stopnjo brezposelnosti v EU. Oktobra je bilo v tej državi brez dela 4,1 odstotka prebivalcev. Tako so avstrijski delavci stavkali oktobra letos. Agencija je pozdravila tudi odločitev Dunaja, da sprejme t. i. zlato pravilo, ki avstrijsko vlado z letom 2017 obvezuje k omejitvi javnofinačnega primanjkljaja na 0,35 odstotka bruto domačega proizvoda BDP. Dodala je, da je za najvišjo bonitetno oceno zelo pomembno, da je država implementirala odločno politiko. Moodys je pohvalil tudi plačilno zmogljivost Avstrije in zmožnost oblasti za učinkovit spopad z dolžniško dinamiko. To Dunaju po navedbah bonitetne hiše omogoča bolj trajno ohranjanje javnofinančnega primanjkljaja na relativno nizki ravni. Preberite tudi Bonitetna agencija Moodys je znižala kreditno oceno Slovenije za eno stopnjo, na A1 z Aa3, ker bo morala država verjetno dodatno dokapitalizirati največje slovenske banke in s tem obremeniti proračun.
|
positive
|
1,638
|
Tomaž Krajnc, ki je bil doslej direktor družbe Kaštel iz Skupine Maksimilijan, je prevzel funkcijo predsednika uprave Casinoja Portorož. Zamenjava uprave je povezana s prevzemno ponudbo, ki so jo objavili Casino Riviera, Eurotas in občina Piran. Predsednik novega nadzornega sveta Casinoja Portorož je na petkovi ustanovni seji postal Damjan Toman. Nadzorniki so takoj nato v enočlansko upravo družbe imenovali Tomaža Krajnca, piše Delo. Casino Riviera, Eurotas in občina Piran pa so danes v Dnevniku objavili prevzemno ponudbo za Casino Portorož. Za delež države ponujajo okoli 250.000 evrov. Tomaž Krajnc, ki je bil doslej direktor družbe Kaštel iz Skupine Maksimilijan, je funkcijo predsednika uprave Casinoja Portorož že prevzel, navaja Delo. Krajnc bo v po novem enočlanski upravi zamenjal dozdajšnjega predsednika in dozdajšnjega člana uprave Andreja Bošnjaka in Romana Bažca. Ker je bil njun odstop sporazumen, naj bi Bošnjak prejel minimalno odpravnino, Bažec pa bo znova vodil igralnico Lipica. Zamenjava povezana s prevzemno ponudbo Zamenjava uprave je sicer povezana s prevzemno ponudbo, ki so jo danes objavili Casino Riviera, Eurotas tudi iz Skupine Maksimilijan in občina Piran. Factor banka je namreč v imenu družb Casino Riviera in Eurotas tudi iz Skupine Maksimilijan ter občine Piran v Dnevniku objavila prevzemno ponudbo za Casino Portorož. Prevzemna ponudba se nanaša na 2.048.512 navadnih delnic Casinoja Portorož z glasovalno pravico in 169.358 neglasovalnih prednostnih delnic, ki jih prevzemniki še nimajo v lasti. Podjetji in občina Kapitalski družbi Kad in Slovenski odškodninski družbi Sod ponujajo 0,15 evra na delnico, kar predstavlja okoli 250.000 evrov. Casino Riviera, ki ga vodi Mitja Peternel, ima zdaj že v lasti 1.123.366 neglasovalnih prednostnih delnic Casinoja Portorož 86,90 odstotka, občina Piran pa 190.334 navadnih delnic z glasovalno pravico 8,50 odstotka. Eurotas delnic portoroške družbe nima. V ponudbi, ki bo trajala do 21. februarja, je zapisano še, da bo Casino Riviera, ki je ob odvzemu glasovalnih pravic Kadu in Sodu prevzel upravljanje kazinoja, pridobil do največ 20 odstotkov vseh delnic. Vse preostale bi šle piranski občini, ki je ne omejuje zakon o igrah na srečo. Eurotas, ki je pred dnevi v Casino Portorož vložil 800.000 evrov in sprostil njegove račune, ne bo dobil delnic. Če bi paradržavna sklada, ki sta lastnika večine delnic portoroške družbe, sprejela ponudbo, bi njena formalna lastnica postala občina, dejanski lastnik in upravljavci igralnice pa bi bili verjetno zasebniki, poroča Dnevnik. Dnevnik navaja še, da so vse glasnejše govorice, da bo s protiponudbo prišel na plan Gold Club Lorisa Požarja. Ta je za nakup državnega deleža in poznejšo dokapitalizacijo ponujal deset milijonov evrov, a se je zapletlo zaradi nasprotovanja sindikatov, ki so se medtem pred dnevi dogovorili s Casinojem Riviera.
|
neutral
|
1,639
|
Delničarji Pivovarne Laško bodo o prodaji deleža v Mercatorju odločali na skupščini, ki bo sklicana najverjetneje 30. januarja prihodnje leto. Tedaj bodo tudi podprli nadaljnje korake pri odprodaji deleža v Mercatorju. Delničarji Pivovarne Laško bodo o prodaji deleža v Mercatorju odločali na skupščini, ki bo sklicana najverjetneje 30. januarja 2012, je po današnji seji nadzornega sveta povedal prvi nadzornik Vladimir Malenković. Skupina Pivovarna Laško je lastnica 23,34 odstotka te največje slovenske trgovske družbe in med prodajalci skupaj 52,10-odstotnega deleža Mercatorja. Nadzorniki podpirajo nadaljnje korake pri odprodaji deleža v Mercatorju, je povedal Malenković in dodal, da bodo skupaj z upravo na skupščini delničarjem predlagali, naj s tem soglašajo. Poudaril je, da za Pivovarno Laško trenutno velja prevzemna zakonodaja, kar pomeni, da uprava družbe lahko odloča le o tekočem poslovanju, ne more pa sprejemati strateških odločitev. Zato uprava pivovarne brez soglasja skupščine ne more prodati deleža v Mercatorju, ki bi ga rad kupil hrvaški Agrokor. Njegova ponudba je sicer veljavna do konca leta 2011, ali je kakšna možnost za njeno podaljšanje, pa za zdaj ni znano. Po neuradnih informacijah naj bi Agrokor zaradi tečajnih razlik med kuno in evrom imel na letni ravni 500 milijonov evrov izgube, dobaviteljem pa naj bi dolgoval kar milijardo evrov. Delničarji Pivovarne Laško bodo na januarski skupščini odločali tudi o oblikovanju pogodbenega koncerna, dolgoročnem reprogramu finančnih obveznosti in dokapitalizaciji družbe, je še povedal Malenković. Uprava bo predlagala dokapitalizacijo v višini 10 evrov za delnico, kar znaša 87 milijonov evrov, delničarji pa bodo odločali tudi o predlogu Kapitalske družbe, ki kot 7,06-odstotna lastnica predlaga dokapitalizacijo v višini največ 18,2 milijona evrov. Spomnimo ... Mercator je minuli petek objavil namero za prevzem laške pivovarne, ponudbo za prevzem pa bo objavil najkasneje v 30 dneh, torej še pred napovedano januarsko skupščino. V njej bo uprava Mercatorja opredelila pozitivne ekonomske učinke na finančno stabilnost Pivovarne Laško in njeno poslovanje na domačem ter tujih trgih, so danes sporočili iz Pivovarne Laško. Na podlagi teh informacij bodo delničarji Pivovarne Laško lahko sprejemali kakovostne odločitve o najpomembnejših korakih za finančno sanacijo skupine Pivovarna Laško in matične družbe, meni Malenković. Uprava Pivovarne Laško si že dve leti prizadeva z bankami doseči dogovor o dolgoročnem reprogramu finančnih obveznosti, da bi lahko družbe skupine z denarnimi tokovi tako iz osnovne dejavnosti kot prodaje finančnih naložb vzpostavile vzdržno raven dolga. Skupina Laško kljub dobremu tekočemu poslovanju potrebuje stabilno lastniško strukturo, ki bo podpirala intenzivni proces finančne sanacije in nadaljnji razvoj skupine. V procesu prevzema bo uprava Pivovarne Laško, kot je napovedala prejšnji teden, skladno s svojimi zakonsko opredeljenimi odgovornostmi delovala tako, da bo kar najbolje zaščitila interese in premoženje delničarjev družbe, delovna mesta zaposlenih in dolgoročno ohranitev blagovnih znamk družb skupine Laško in njihovega tržnega položaja.
|
neutral
|
1,640
|
Potem ko je uprava Merkurja enostransko odpovedala kolektivno pogodbo, se začenjajo pogajanja o novi. Uprava bi nižala plače, dodatke, odpravnine, regrese in krajšala odpovedne roke, tudi odpuščala, sindikati pa na radikalno krčenje pravic delavcev ne pristajajo.
|
neutral
|
1,641
|
Nadzorniki SŽ so na seji potrdili strategijo do leta 2020 in obravnavali strategijo do 2014. V letu 2012 predvidevajo na železnicah preobrat, ki bi v letu 2013 omogočil pozitivno poslovanje. Nadzorni svet Slovenskih železnic je na današnji seji potrdil strategijo do leta 2020, obravnaval pa je tudi predlog izhodišč za poslovni načrt skupine Slovenske železnice za obdobje 2012 2014. V letu 2012 predvidevajo poslovni preobrat, ki bi v letu 2013 omogočil pozitivno poslovanje, je po seji dejal generalni direktor družbe Igor Blejec. Blejec je po seji nadzornega sveta dejal, da bodo Slovenske železnice po prvih predvidevanjih v letošnjem letu imele med 13 in 14 milijoni evrov izgube iz poslovanja, kar je bolje od načrtovanega, saj so sprva napovedovali 18 milijonov evrov izgube iz poslovanja. Strategija Slovenskih železnic do leta 2020 je sicer usmerjena v optimizacijo poslovnih procesov in doseganje pozitivnega poslovnega izida iz poslovanja EBIT, zmanjšanja dolga na kapital in izgradnjo učinkovitega sistema za socialno varnost zaposlenih, je pojasnil Blejec. Pozitivni izid iz poslovanja se bo po Blejčevih besedah že v prihodnjem letu uporabil za kadrovsko prestrukturiranje in zmanjšanja števila zaposlenih. To je predpogoj za pozitivno poslovanje med letoma 2013 in 2014, je dejal. Podrobnejših informacij o tem, za koliko in kdaj naj bi se zmanjšalo število zaposlenih, pa Blejec ni želel podati. Način kadrovskega prestrukturiranja je namreč po njegovih besedah še povsem odprt , več podrobnosti pa bi bilo kljub temu že lahko znanih na naslednji seji nadzornega sveta, ki bo sklicana za 12. januar. Predsednik nadzornega sveta Bojan Brank je po seji pojasnil, da je bila strategija do leta 2020 pripravljena v sodelovanju s podjetjem AT Kearney. Nadzorniki so na današnji seji sicer potrdili tudi projekt sanacije in prestrukturiranja, ki je zapisan v strategiji. Hkrati so poslovodstvu naložili, da naj posodobijo implementacijski urnik strategije, saj je v celotnem postopku prišlo do časovnega zamika, ki ga bo uprava morala popraviti. Nadzorni svet se je seznanil tudi s podrobnimi izhodišči za poslovni načrt Slovenskih železnic in odvisnih družb za leto 2012 ter poslovodstvu naložil, da na naslednji seji nadzornega sveta, ki bo potekala januarja, predstavi podrobnejši predlog poslovnega načrta. Direktorji odvisnih družb so nadzornikom sicer že danes predstavili izhodišča za pripravo poslovnega načrta, Brank pa meni, da bodo na naslednji seji nadzornega sveta lahko še podrobneje obravnavali vso omenjeno dokumentacijo.
|
neutral
|
1,642
|
Italijani že močno občutijo prve učinke varčevalnega paketa vlade Maria Montija. Ni čudno, da polnijo rezervoarje tudi v Sloveniji, saj ob napolnjenju 50-litrskega tanka bencina prihranijo skoraj 23 evrov. Po septembrskem zvišanju davka na dodano vrednost za eno odstotno točko na 21 odstotkov in nedavni odločitvi vlade, da zviša trošarine za pogonska goriva, se je cena bencina v Italiji povzpela na rekordnih 1,80 evra za liter, za liter dizelskega goriva pa je treba po novem odšteti 1,70 evra. V Italiji imajo rekordne cene goriva. Na nekaterih bencinskih črpalkah na jugu Italije stane liter bencina celo več kot 1,80 evra, je protestiralo združenje za pravice potrošnikov Codacons. Cene bencina so tako v Italiji za 8,6 odstotka višje kot v Avstriji in za 26 odstotkov višje kot v Sloveniji. V Švici pa je bencin cenejši za 7,8 odstotka. Italija ima v primerjavi z drugimi članicami Evropske unije najvišje cene pogonskega goriva. Za poln rezervoar morajo danes Italijani odšteti v povprečju 15 evrov več kot pred letom dni, kar pomeni dodatnih 360 evrov stroškov na leto, nasprotuje združenje Codacons, ki opozarja na negativne vplive tako visokih cen goriva na inflacijo. Vedno več Italijanov zato polni rezervoarje v tujini. Vse pogosteje obiskujejo bencinske servise na meji s Slovenijo, avstrijsko Koroško in Tirolsko ter švicarskim kantonom Ticino. V Sloveniji, kjer smo prejšnji teden po zaradi višjih trošarin tudi pri nas dosegli rekordne cene, je na primer liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina 1,342 evra. Tako Italijan ob točenju 50-litrskega rezervoarja v Sloveniji prihrani 22,9 evra.
|
neutral
|
1,643
|
Ajdovsko Primorje ima znova blokirane vse račune. Banke upnice predlog sanacije še obravnavajo, potekajo tudi pogovori z upniki. Izplačilo plač kljub temu ni ustavljeno. Primorje ima blokirane račune. Ajdovsko Primorje ima znova blokirane vse račune. V vodstvu kljub temu zagotavljajo, da plače izplačujejo skladno s sporazumom, ki so ga novembra podpisali s sindikati. Predlog sanacijskega programa, ki ga je vodstvo Primorja posredovalo bankam upnicam v odločanje decembra, predvideva več možnih scenarijev. Banke upnice ga še obravnavajo, prav tako niso zaključeni pogovori z upniki, je povedala predstavnica primorskega gradbinca Ivana Bratož. Med večjimi projekti, ki jih Primorje izvaja, je šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, kjer gradijo zahteven projekt gradnje hladilnega stolpa in glavnega tehnološkega objekta. Kot izvajalec gradbenih del Primorje sodeluje na projektu škofjeloške obvoznice. Zaključuje se projekt KOCEROD, kjer je naročnik unovčil bančno garancijo, kar bo pripomoglo k poplačilu podizvajalcev na projektu. Unovčenje garancije za družbo Primorje pomeni povečanje obveznosti do bank. V predlogu sanacijskega programa skupine Primorje so bile predvidene rezervacije za potencialne obveznosti iz omenjenega naslova, je pojasnila Bratoževa. Večje projekte izvajajo tudi v tujini. Tako je v polnem teku gradnja mostu Port Milena v Črni gori. V Srbiji Primorje gradi dostopne poti do mostu preko Save ter viadukt na beograjski obvoznici. V zaključni fazi je tudi gradnja vodarne Makiš v Beogradu, napredujejo tudi dela na predoru Vjenac v Bosni in Hercegovini.
|
neutral
|
1,644
|
Pogajalski skupini uprave in sindikata v Elektru Primorska na celodnevnih pogajanjih nista zbližali stališč. Stavka bo zato v torek potekala v vsaki od štirih poslovnih enot po dve uri. Na pogajanjih med upravo in sindikatom Elektra Primorske tudi danes niso našli skupnega jezika za rešitev spora o višini nagrade delavcem ob koncu leta, ki je bila povod za stavko v podjetju. Vodja stavkovnega odbora Valter Vodopivec je povedal, da bodo v torek delavcem na zborih predstavili predlog sporazuma, ki so ga dali upravi, in njihove pripombe. Od delavcev želimo izvedeti, kaj si mislijo o ponujenih predlogih, da bomo lahko nadaljevali pogajanja, je povedal Vodopivec. Stavka se bo tako ob 8. uri najprej začela v poslovni enoti Koper, ob 10. uri v Sežani, ob 12. uri v Novi Gorici in ob 13.30 v Tolminu. V vsaki izmed poslovnih enot bodo med dvourno stavko izvedli zbor delavcev. Za stavko so se zaposleni v Elektru Primorska odločili zaradi namere uprave, da jim ob koncu leta ne izplača najmanj 1465 evrov nagrade. Za stavko so se zaposleni v Elektru Primorska odločili zaradi namere uprave, da jim ob koncu leta ne izplača najmanj 1465 evrov nagrade, kot je to predvideno po veljavni kolektivni pogodbi. Najprej so jim ponudili 354 evrov nagrade, kar pa so v sindikatu zavrnili in se odločili za stavko. Pogajalska skupina uprave je stavkajočim prejšnji teden ponudila 500 evrov nagrade, ki bi jo izplačali v dveh delih, vendar tudi tega stavkovni odbor ni sprejel. Prizadevanja in aktivnosti stavkovnega odbora v Elektro Primorska podpira tudi Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije. V sindikatu menijo, da je socialni dialog v energetskem sektorju na zelo nizki ravni, odločitve, ki imajo neposreden vpliv na ekonomsko socialno varnost vseh zaposlenih, pa se sprejemajo enostransko.
|
negative
|
1,645
|
Delavci Elektra Primorske so podprli prizadevanja stavkovnega odbora. Ta upravi ponuja takojšen začetek pogajanj za novo kolektivno pogodbo. Če dogovora ne bo, se bo v četrtek stavka nadaljevala. Na današnjih zborih delavcev med stavko v poslovnih enotah Elektra Primorske v Kopru, Sežani, Novi Gorici in Tolminu so delavci soglasno podprli prizadevanja stavkovnega odbora. Delavci podpirajo naša prizadevanja za spoštovanje kolektivne pogodbe. Zato je ponudba, ki smo jo v ponedeljek dali upravi, naša zadnja, je povedal vodja stavkovnega odbora Valter Vodopivec. Vodopivec je z zastopnikom novogoriške družbe Darjem Vrabcem dogovorjen za nadaljevanje pogajanj že v sredo dopoldan. Upa, da bo vendarle sklenil dogovor, saj bo v nasprotnem primeru v četrtek sledila nova stavka. Po tokratnem dogovoru o nagradi so upravi ponudili takojšen začetek pogajanj za novo podjetniško kolektivno pogodbo. Vodja stavkovnega odbora je še povedal, da so glavna razhajanja med upravo in sindikatom predvsem v priznavanju kolektivne pogodbe. Delavci Elektra Primorska so začeli stavkati že 27. decembra, prejšnji teden pa so znova stavkali dva delovna dneva. Za stavko so se odločili zaradi namere uprave, da jim ob koncu leta ne izplača najmanj 1465 evrov nagrade, kot je to predvideno po veljavni kolektivni pogodbi. Najprej jim je ponudila 354 evrov nagrade, kar pa so v sindikatu zavrnili in se odločili za stavko. Pogajalska skupina uprave je stavkajočim prejšnji teden ponudila 500 evrov nagrade, ki bi jo izplačali v dveh delih, vendar tudi tega stavkovni odbor ni sprejel. Ker želi uprava družbe z vsemi razpoložljivimi pravnimi sredstvi omejiti negativne posledice stavke, je sindikatu družbe zaradi kršitev določil podjetniške kolektivne pogodbe kot drugi pogodbeni stranki pisno že napovedala odstop od podjetniške kolektivne pogodbe.
|
neutral
|
1,646
|
Dražba Aerodroma Maribor ni uspela, ker ni bilo pametne ponudbe. Med interesenti se pojavljajo okoliške občine, skrivnostni tuji kupec, okoli stečajnega upravitelja pa hodi tudi solastnik Golden Aira. Po neuradnih informacijah naj bi se pri stečajnemu upravitelju Borisu Kastivniku in direktorju Aerodroma Maribor Marku Grosu mudil solastnik tuje družbe Golden Air Kandra Bhupinder. Golden Air je večinski lastnik novoustanovljenega slovenskega podjetja z enakim imenom, ki je oktobra lani neuspešno vzpostavljal letalsko povezavo med mariborskim letališčem in Londonom prek Dunaja. Prvo dražbo poslovnega deleža družbe Aerodrom Maribor po izklicni ceni 675.000 evrov je v okviru stečajnega postopka Prevent Globala vodil stečajni upravitelj Boris Kastivnik. Potekala je na sedežu Prevent Globala v stečaju v Slovenj Gradcu. Po Grosovih besedah je Aerodrom Maribor v letu 2010 posloval z izgubo, za lansko leto pa računa na dobiček. Rednih prihodkov je letališče lani imelo za okoli 550.000 evrov in izrednih v višini okoli 900.000 evrov. Povedal je še, da se pogajanja z morebitnimi letalskimi prevozniki nadaljujejo, vendar pa vsi pogojujejo dokončanje vsaj enega od terminalov. Dokler teh pogojev ne bo zagotovljenih, žal linija v Mariboru ni mogoča, je dejal. Bodo kupci občine? Tudi mariborski župan Franc Kangler je napovedal, da bi se Mestna občina Maribor skupaj z nekaterimi zainteresiranimi okoliškimi občinami vendarle lahko vključila v sodelovanje na morebitni naslednji dražbi. Po njegovih besedah čakajo, kaj se bo zdaj zgodilo in kdaj bo naslednja dražba. Nato bo sklical župane in preveril, ali tamkajšnje gospodarstvo in občine zmorejo zagotoviti kupnino in se prijaviti na dražbo. Ta infrastruktura je preveč pomembna za razvoj regije, da bi jo kar tako pustili pri miru in ne bi aktivno sodelovali v vsej zgodbi, je poudaril. Kdo je skrivnostni tuji ponudnik? Dražba ni uspela, ker nihče od interesentov ni vplačal zahtevane varščine, udeležili so se je le predstavniki zainteresirane javnosti. Sta pa po zaključku dražbe na sedež Prevent Globala prišla dva predstavnika potencialnega tujega kupca. Stečajni upravitelj Kastivnik je po dražbi povedal Glede na položaj, kakršen je, se bom verjetno odločil, da gremo v vnovično javno dražbo, ker lahko tako najhitreje pridemo do novega lastnika našega premoženja. Kakšna bo cena na drugi dražbi, še ni znano, predvidoma bo znašala od 70 do 80 odstotkov današnje izklicne cene, dražba pa bo predvidoma v dveh ali treh mesecih. Današnja dražba se je začela po izklicni ceni 675.000 evrov. Po besedah direktorja Grosa si čim prej želijo novega lastnika, ker družba nima dovolj sredstev za potrebna dodatna vlaganja. Želimo si sveži kapital in sveže ideje. Tako Gros kot Kastivnik sta potrdila, da obstajajo interesenti za nakup letališča. Presenečenje je sledilo po koncu dražbe, ko sta v prostore Prevent Globala vstopila dva tujca, za katera je Kastivnik pozneje potrdil, da sta predstavnika potencialnega tujega kupca, vendar njegovega imena ni želel izdati, prav tako imena nista želela razkriti sama.
|
neutral
|
1,647
|
Brezposelnost se je od začetka krize skoraj podvojila, brez službe je več kot 110.000 ljudi. Gospodarstvo je v krču, obseg kreditov domačih bank se je lani močno zmanjšal in nič ne kaže, da bo kmalu bolje. V Sloveniji se je šibka gospodarska aktivnost nadaljevala tudi v začetku zadnjega lanskega četrtletja, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Umar, ki ocenjuje, da se bo nizka gospodarska aktivnost nadaljevala tudi v prihodnje. Število brezposelnih se je od oktobra 2008, ko se je kriza začela, skoraj podvojilo. Vse slabše razmere na trgu dela Oktobra se je v Sloveniji med drugim občutno zmanjšala vrednost opravljenih gradbenih del, in sicer v vseh segmentih gradbeništva, aktivnost pa je padla na najnižjo raven v času krize. Razmere na trgu dela so se v zadnjih mesecih leta 2011 še naprej poslabševale. Konec leta 2011 se je število brezposelnih povečalo na 112.754, kar je 50.000 več kot ob začetku krize oktobra 2008. Število delovno aktivnih pa se je v tem obdobju zmanjšalo za več kot 60.000. Banke v vse večjih težavah Novembra je kreditna aktivnost domačih bank stagnirala, v enajstih mesecih leta 2011 skupaj pa se je obseg kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem zmanjšal za skoraj 230 milijonov evrov. Opažamo tudi umirjanje zadolževanja podjetij in nefinančnih družb ter krajšanje ročnosti kreditov, kar bi med drugim lahko bila posledica slabše percepcije Slovenije na finančnih trgih, so še poudarili v Umarju. Banke so oktobra nadaljevale z neto odplačevanjem tujih kreditov, ki je v desetih mesecih leta skupaj znašalo 1,4 milijarde evrov, kar je za desetino več kot v istem obdobju predhodnega leta. Nadaljevalo se je tudi slabšanje kakovosti bančne aktive. Banke so tako še okrepile oblikovanje rezervacij in oslabitev, ki so konec novembra znašale že 780 milijonov evrov, a so bile pri tem po oceni Umarja še premalo restriktivne. Obseg celotnih rezervacij in oslabitev bi namreč konec oktobra pokrival le obseg nedonosnih terjatev bonitetni razred D in E, pojasnjujejo v Umarju. Slovenija je močno občutila krizo in po napovediih Umarja jo bo tudi v prihodnje. Zaostrile so se tudi razmere na trgih državnih obveznic. Za umiritev razmer so evropski voditelji decembra sprejeli dogovor o fiskalnem paktu, v reševanje razmer pa se je aktivneje vključila tudi Evropska centralna banka ECB, ki je poleg nadaljnjega znižanja ključne obrestne mere uvedla ukrepe za povečanje likvidnosti bank. Na avkciji financiranja za dobo treh let je 523 bankam posodila 489 milijard evrov.
|
negative
|
1,648
|
V Bruslju so se odločili, da v prihodnje ne bodo več slepo verjeli napovedim bonitetnih agencij. Zaradi številnih zgrešenih napovedi bodo zaostrili pogoje delovanja agencij. Te naj bi bile po novem tudi odškodninsko odgovorne.
|
neutral
|
1,649
|
Zaposlenim v družbi Radeče papir, ki je v prisilni poravnavi, so le nakazali novembrske plače, znova pa so zagnali tudi proizvodnjo. Družba sicer veliko pričakuje od posla v Indoneziji, za katerega se poteguje. Družba je od decembra lani v prisilni poravnavi. V družbi Radeče papir so znova zagnali proizvodnjo. Stroj pet, na katerem izdelujejo banknotni papir za tiskanje bankovcev in drugih vrednostnih papirjev, so zagnali že v torek zvečer, medtem ko naj bi stroj štiri, na katerem izdelujejo bele, grafične in specialne papirje in ki stoji od konca septembra, ponovno pognali predvidoma naslednji teden. 250 zaposlenim so v sredo tudi nakazali novembrske plače, ali bodo pravočasno nakazane decembrske, predsednik podjetniškega sindikata Stane Klanšek ni znal povedati. Veliko družba pričakuje od posla v Indoneziji, za katerega se poteguje. Predvidoma prihodnji torek odhaja v Indonezijo tudi uprava, takrat bo tudi znano, kako uspešni so bili na tamkajšnjem javnem razpisu. Vzdušje zaposlenih po nakazilu plače je bolj optimistično. Večji problem je, ker so ljudje že iskali službe drugje. Če enkrat izgubimo kader, je težko kar koli še delati, kajti takšnih kadrov, ki bi delali v papirništvu, ni. To so strokovna znanja in dolgoletne delovne izkušnje na teh strojih, zato je tako pomembno, da obdržimo delovna mesta, je poudaril Klanšek in opozoril, da potrebuje nekdo, ki pride na novo, celo leto ali več, da se nauči dela na teh strojih. Iz načrta finančnega prestrukturiranja je razvidno, da je morala družba zaradi pomanjkanja obratnih sredstev ustaviti proizvodnjo na obeh omenjenih strojih. Konec lanskega septembra je imela radeška papirnica za 16,6 milijona dolgoročnih finančnih obveznosti, 12,8 milijona evrov kratkoročnih finančnih obveznosti in dobrih 14 milijonov evrov kratkoročnih poslovnih obveznosti.
|
positive
|
1,650
|
Bonitetna hiša S&P naj bi znižala bonitetno oceno več evropskih držav. Med njimi je zagotovo Francija, ki je izgubila bonitetno oceno AAA. Na seznamu pa naj bi bili tudi Slovaška in Avstrija. Evropske borze so se že odzvale s potopitvijo tečajev. Bonitetna hiša S&P naj bi znižala bonitetno oceno več evropskih držav. Bonitetna hiša Standard & Poor s S&P je pripravljena na znižanje bonitetne ocene več držav z evrom. Med njimi je zagotovo Francija. Novico je potrdil francoski finančni minister Francois Baroin. S&P je Franciji znižala bonitetno oceno z najvišje AAA na AA+. Baroi pravi, da ne gre za nobeno katastrofo in vlada bo nadaljevala z ukrepi za utrditev gospodarstva. Znižanje ocene Francije je posledica visokega javnega dolga in izpostavljenosti bank grškemu in italijanskemu dolgu. Katere države so še na seznamu, ni znano, med njimi pa naj ne bi bilo Nemčije, po najnovejših podatkih pa tudi ne Belgije, Luksemburga in Nizozemske. Na seznamu pa naj bi bili tudi Slovaška in Avstrija. S&P je 5. decembra 15 članicam evrskega območja, tudi Nemčiji in Franciji, zaradi poglabljanja krize v območju skupne evropske valute zagrozila z znižanjem bonitetne ocene. Med državami se je znašla tudi Slovenija, ki bi ji agencija oceno lahko znižala za do dve stopnji. Razlogi za takratno odločitev so zaskrbljenost agencije nad potencialnim učinkom poglabljanja politične, finančne in denarne krize znotraj evroobmočja na članice evrske skupine. Bojijo se namreč, da bi se zaradi finančne krize, ki jo povzročajo dolžniške težave, lahko poslabšali gospodarski obeti Slovenije in drugih držav, s tem pa tudi možnost stabilizacije javnih financ. Borze v ZDA in Evropi s padcem Novica, da namerava S&P znižati bonitetne ocene, je vplivala tudi na trgovanje na borzah. Večina osrednjih evropskih borz je današnje trgovanje končala s padci. Indeks najpomembnejših podjetij v evrskem območju Eurostoxx 50 je sklenil pri 2337,01 točke, kar je 0,33 odstotka manj kot v četrtek. V Frankfurtu je indeks DAX izgubil 0,58 odstotka in se oblikoval pri 6143,08 točke. Londonski FTSE 100 je zdrsnil za 0,46 odstotka, na 5636,64 točke, pariški indeks pa je izgubil 0,11 odstotka in trgovanje končal pri 3196,49 točke. V rdečem je končal tudi milanski indeks FTSE Italia All-Share, ki se je znižal za dva odstotka na 15.852,15 točke, ter züriški SMI, ki je izgubil 0,36 odstotka in sklenil pri 5996,34 točke. Zeleni izjemi današnjega trgovanja sta bila dunajski indeks ATX, ki se je okrepil za 1,50 odstotka na 1937 točke, in indeks BUX v Budimpešti, ki se je povišal za 1,88 odstotka na 17.350,24 točke. S padci sta trgovanje v zadnjem trgovalnem dnevu tedna zaključili tudi vodilni balkanski borzi. Indeks Crobex je v Zagrebu izgubil 0,64 odstotka in končal pri 1726,63 točke. Nekoliko manjši padec je beležil beograjski indeks Belex, ki je zdrsnil za 0,09 odstotka na 486,67 točke. Foto Reuters Nižajo se tudi indeksi na Wall Streetu Industrijski indeks Dow Jones je doslej izgubil 0,67 odstotka in se giblje pri 12.387 točkah, tehnološki indeks Nasdaq pa je ob 0,67-odstotnem padcu pri 2706 točkah. Govorice o nižanju bonitetnih ocen evropskim državam je v popoldanskem trgovanju znižalo tudi cene nafte, ki so sicer pretekle dni rasle zaradi splošne stavke v Nigeriji, ki je največja afriška proizvajalka črnega zlata. Teksaška lahka nafta za dobavo v februarju je bila popoldne na newyorški borzi pri 98,71 dolarja, kar je 39 centov manj kot v četrtek. Severnomorska nafta brent, ki bo dobavljena februarja, pa se je na borzi v Londonu glede na četrtkovo zaključno vrednost pocenila za 20 centov na 110,85 dolarja. Evro se je glede na dolar pocenil in dosegel najnižjo vrednost v zadnjih 17 mesecih. Za skupno evropsko valuto je bilo treba na borzi v Frankfurtu popoldne odšteti 1,2676 dolarja, kar je 1,07 odstotka manj kot ob koncu četrtkovega trgovanja. Med trgovanjem je evro padel na 1,2623 dolarja, kar je najnižje po avgustu 2010. Evropska centralna banka je opoldne referenčni tečaj za en evro postavila pri 1,2771 dolarja v četrtek 1,2736 dolarja.
|
negative
|
1,651
|
Na znižanje bonitetnih ocen devetim članicam evroobmočja se je ostro odzvalo več evropskih članic, tudi Slovenija. Na finančnem ministrstvu ocenjujejo, da je odločitev S&P pretirana. Analitiki sicer večjih posledic na finančne trge ne pričakujejo. Evropski komisar Rehn obžaluje odločitev bonitetne hiše S&P. Kot ključen dejavnik za razrešitev evropske dolžniške krize je po Rehnovem mnenju potrebno doreči značilnosti stalnega evropskega mehanizma za zagotavljanje stabilnosti v območju evra ESM in ga v skladu z nedavnim dogovorom uveljaviti že julija letos, torej leto prej, kot je bilo sprva načrtovano. ESM bo imel svojo kapitalsko osnovo in bo tako manj ranljiv za spremembe bonitetnih ocen članic evroobmočja. Na petkovo znižanje bonitetnih ocen devetim članicam evroobmočja se je ostro odzvalo več evropskih članic. Nekatere, med njimi Italija, so izrazile odločenost nadaljevati reforme. V Španiji, Avstriji in Franciji so se okrepile kritike na račun vlad, kot prvi pa je svojo kritiko izrekel evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn, ki odločitev S&P obžaluje. Njegov hiter odziv potrjuje resnost razmer, saj se komisija doslej na odločitve bonitetnih hiš v glavnem ni želela odzivati. Potem ko smo preverili, da tokrat ne gre za nesrečo, obžalujem neprimerno odločitev glede bonitetne ocene več držav v evroobmočju, ki jo je danes sprejela bonitetna hiša Standard & Poor s, in to v času, ko evroobmočje na vseh frontah odločno ukrepa v odzivanju na krizo, je poudaril Rehn. Rehn je dejal, da si evroobmočje z ukrepanjem prizadeva za potrebno fiskalno konsolidacijo in strukturne reforme v članicah Unije, rešuje ranljivost bančnega sektorja ter krepi mehanizme za zaščito evra in gospodarsko upravljanje. Nedavne odločitve EU, skupaj z ukrepanjem Evropske centralne banke, so ključne za rahljanje napetosti na trgu državnih obveznic, je menil komisar. Poleg tega je Rehn spomnil, da komisija vztrajno poziva h krepitvi mehanizmov za zaščito evra, tako pri obsegu njihovih dejavnosti kot pri sredstvih. Ustreznost vrednosti začasnega in stalnega mehanizma, sedaj določena pri 500 milijardah evrov, bo preučena do marca letos. Da je S&P znižal bonitetne ocene prav v času, ko Unija zaostruje proračunska pravila, je presenetilo tudi evropskega komisarja za notranji trg Michela Barnierja. Slovenija Znižanje bonitetne ocene pretirano Na novico o znižanju bonitetne ocene se je odzvala tudi Slovenija. Znižanje bonitetne ocene ne samo Sloveniji, temveč tudi še osmim evropskim državam, se nam zdi pretirano in ne upošteva vseh doslej izvedenih ukrepov tako na ravni EU kot tudi v Sloveniji, so poudarili na ministrstvu za finance. Kot so dejali, obžalujejo, da bonitetna hiša S&P ne upošteva vseh naporov voditeljev držav z evrom in ECB za preprečitev nadaljnje krize. Slovenija navkljub sestavljanju nove vlade izvaja vse ukrepe, ki so potrebni za stabilizacijo javnih financ, so dejali. Na ministrstvu pričakujejo, da bo tudi nova vlada nadaljevala oziroma okrepila javnofinančno konsolidacijo med letoma 2012 in 2013, ko naj bi Slovenija skladno s programom stabilnosti znižala primanjkljaj pod tri odstotke ter izvedla vse potrebne strukturne reforme, na nujnost sprejema katerih je v preteklosti večkrat opozarjala vlada. Na odločitev S&P se je odzval tudi premier Borut Pahor, ki meni, da je dvom v upravičenost odločitve v bistvu nepomemben, saj se bo upravičenost pokazala v naslednjih dneh in tednih v odzivu finančnih trgov. Kot pravi, je pri mnenju bonitetnih hiš v primeru Slovenije odločilen zastoj reform in podaljševanje procesa oblikovanja nove vlade. Socialist Francois Hollande, ki velja za največjega tekmeca sedanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja na prihajajočih predsedniških volitvah, je izpostavil, da je Sarkozy svoj ugled krepil prav z zagotovili, da bo Francija pod njegovim vodstvom obdržala oceno AAA, ki pa mu jih očitno ni uspelo uresničiti. Nižja ocena Franciji je bila tako po njegovem mnenju dodeljena Sarkozyjevi politiki in ne francoskemu gospodarstvu. Nižanje ocen močno odmeva v Franciji Francoski premier Francois Fillon je poudaril, da je bilo znižanje bonitetne ocene pričakovano in da ga ne bi smeli niti dramatizirati niti podcenjevati . Ob tem je izrazil prepričanje, da je francoska vlada sprejela zadostne ukrepe za zmanjšanje dolga, a je dopustil tudi možnost prilagoditve proračuna, če bi se to izkazalo za potrebno. Fillon je zagotovil, da ni nobenega razloga za spremembo v odnosih med Francijo in Nemčijo, potem ko so prvi znižali bonitetno oceno, druga pa jo je ohranila. V bran Franciji se je postavil tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Francija je na pravi poti, je poudaril. S finančnega ministrstva v Berlinu so v petek zvečer še sporočili, da bo načrtovani fiskalni pakt stabiliziral javne finance držav evroobmočja ter pripomogel k obnovitvi in ohranitvi zaupanja trgov. Večina članic evroobmočja je prepričanih, da bonitetna hiša S&P niža ocene, čeprav si evropske članice prizadevajo izpeljati reforme in zaostriti boj proti zadolževanju. V Rimu bodo nadaljevali reforme Iz Rima pa so sporočili, da so po znižanju bonitetne ocene še bolj odločeni nadaljevati reforme v boju proti dolžniški krizi. Vlada naj bi si tako še bolj prizadevala uravnotežiti proračun ter izvesti strukturne reforme in ukrepe za okrepitev rasti. Kot so pojasnili po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa, S&P ni upošteval prizadevanj vlade za izboljšanje finančnega stanja države. Da ocena bonitetne hiše ne odraža realne slike, so prepričane tudi portugalske oblasti. Merklovo odločitev ni presenetila Nemška kanclerka Angela Merkel pa meni, da znižanje bonitetnih ocen članicam evroobmočja predstavlja dodaten pritisk, da je treba proračune v teh državah kmalu znova postaviti na noge . Zdaj moramo čim prej uresničiti fiskalni pakt, je dejala Merklova, ki je odločitev S&P sicer ni presenetila. Ob tem je poudarila, da se je za znižanje bonitetnih ocen odločila le ena od treh vodilnih bonitetnih agencij Zaradi nižanja bonitetnih ocen in izčrpavanja moči evroobmočja upada tudi politična moč evropskim voditeljem. Avstrija bi omejitev dolga zapisala v ustavo V Avstriji se je vlada po znižanju bonitetne ocene znova zavzela za to, da bi omejitev dolga zapisali v ustavo. Kot je preko družbenega omrežja Facebook sporočil avstrijski kancler Werner Faymann, je zdaj pomembneje kot kadar koli, da v to privoli tudi opozicija. Faymann in podkancler Michael Spindelegger sta sicer odločitev bonitetne agencije v petek označila za nerazumljivo . Predsednik avstrijskih svobodnjakov FPÖ Heinz-Christian Strache je odgovornost za znižanje ocene Avstrije pripisal Faymannovi vladi. Če se zvezni kancler Werner Faymann in vicekancler Michael Spindelegger v prvem odzivu na dogajanje ne moreta odzvati drugače kot z izrazom svojega nestrinjanja , je skrajni čas za konec njune vladavine, je poudaril Strache. Španija se poteze zaveda Konservativna vlada novega španskega premierja Mariana Rajoya je v odzivu sporočila, da se poteze S&P zaveda . Rajoyeva vlada sicer meni, da je za to kriva prejšnja vlada socialističnega premierja Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera, saj je Rajoyeva vlada na oblast prišla šele 21. decembra, poročajo španski mediji, ki se sklicujejo na neimenovan vir na španskem finančnem ministrstvu. Kako hud bo domino efekt tokratnega znižanja bonitetnih ocen? Foto Thinkstock Evropski domino efekt le ne bo tako hud? Petkova odločitev bonitetne hiše S&P po mnenju analitikov ne bo imela večjih posledic na finančne trge. Vlagatelji so imeli namreč dovolj časa, da so se na to pripravili, saj je S&P z znižanjem 15 članicam območja evra zagrozil že decembra. Italija je v petek s prodajo državnih obveznic uspešno zbrala 4,75 milijarde evrov, obrestne mere pa so se v primerjavi z zadnjimi podobnimi izdajami znižale. Italija je bila zadovoljna tudi s četrtkovo avkcijo obveznic, prodaja državnih obveznic pa je bila ta dan uspešna tudi v Španiji. Luksemburški premier in vodja evroskupine Jean-Claude Juncker je poudaril, da je evroobmočje odločeno ohraniti bonitetno oceno AAA za svoj začasni mehanizem za stabilnost evra EFSF. Evropske borze in newyorški Wall Street so sicer petkovo trgovanje v luči znižanja S&P je odločitev sicer sporočil po zaprtju borz sklenile s padci. Vendar pa so bili padci precej manjši kot poleti in jeseni, ko je evropska dolžniška kriza začela vznemirjati trge. Bolj kritični so do znižanja bonitetne ocene Franciji, saj bo na preizkušnji začasni evropski mehanizem za zagotavljanje stabilnosti v območju evra ta je namreč tako močan, kot so države, ki vanj prispevajo, in Francija je za Nemčijo druga največja vplačevalka. Sklad utegne zaradi tega za posojila plačevati višje obrestne mere, zaradi česar bi višje obresti lahko plačevale tudi države, ki črpajo iz tega mehanizma. Analitiki so sicer pojasnili, da so nove evropske vlade, potem ko je S&P decembra zagrozil z znižanjem, opravile bistvene spremembe za krotitev dolžniških težav. Zaradi varčevalnih ukrepov v Italiji in Španiji so vlagatelji bolj pripravljeni kupovati njihove državne obveznice, kar je povzročilo tudi padec obrestnih mer. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!
|
neutral
|
1,652
|
Francoski predsednik Sarkozy se je po znižanju bonitetne ocene devetih članic evroobmočja zavezal, da bodo pripravili še več reform za izhod države iz krize. To krizo bomo lahko premagali, če bomo pokazali kolektivno voljo in pogum za reformiranje države, je dejal. Sarkozy bo v sredo gostil krizni vrh s socialnimi partnerji, na katerem bodo s predstavniki sindikatov in delodajalcev poskušali poiskati rešitve za vzpostavitev bolj fleksibilnega trga dela in za zaustavitev rasti stopnje brezposelnosti. Potem ko je bonitetna hiša Standard & Poor s znižala bonitetne ocene devetih članic evroobmočja, med njimi tudi Francije, se je francoski predsednik Nicolas Sarkozy zavezal, da bodo pripravili še več reform za izhod države iz krize. Sarkozy je napovedal, da bo konec meseca nagovoril francoske državljane in jim pojasnil pomen odločitev, ki jih je treba uresničiti brez odlašanja . To krizo bomo lahko premagali, če bomo pokazali kolektivno voljo in pogum za reformiranje države, je poudaril. Moramo vztrajati, moramo se boriti, moramo pokazati pogum, moramo ohraniti mirne živce, je dodal. Zaskrbljeni tudi na Japonskem Znižanje bonitetnih ocen več državam s skupno evropsko valuto pa odmeva tudi drugod po svetu. Japonski finančni minister Jun Azumi je izrazil zaskrbljenost, da bi lahko sledilo tudi znižanje bonitete dežele vzhajajočega sonca. Če ne bomo dokazali, da smo sposobni hitre stabilizacije finančnih pogojev in preoblikovanja fiskalne politike ... bomo naslednji na vrsti mi, je dejal. Japonski javni dolg sicer znaša okoli 200 odstotkov bruto domačega proizvoda. Že pred Azumijem je zaskrbljenost za prihodnost Japonske izrazil tudi japonski premier Jošihiko Noda. Kot je dejal v soboto, kriza v Evropi ni ogenj na nasprotnem bregu reke . Znižana je bila celo bonitetna ocena Francije. Če bo Japonska nadaljevala sedanjo fiskalni politiko, se bomo tudi mi znašli pod drobnogledom. S težavami se moramo soočiti z veliko mero urgentnosti, je napovedal. Kot je znano, je bonitetna hiša Standard & Poor s S&P bonitetno oceno v petek znižala devetim evropskim državam, med njimi tudi Sloveniji z AA- na A+. S&P je za eno stopnjo oceno znižal še Franciji z AAA na AA+, Slovaški z A+ na A, Avstriji z AAA na AA+ in Malti z A na A-, za dve stopnji pa Španiji z AA- na A, Cipru z BBB na BB+, Italiji z A na BBB+ in Portugalski z BBB- na BB. Ocene pa so ohranile Nemčija AAA, Belgija AA Estonija AA-, Finska AAA, Irska BBB+, Luksemburg AAA in Nizozemska AAA.
|
neutral
|
1,653
|
V Elektro Primorska sta se na sestanku spet dobili pogajalski skupini uprave in sindikata. Po besedah vodje stavkovnega odbora Valterja Vodopivca zastopnik družbe Darjo Vrabec ni ponudil nič novega, zato niso zbližali stališč. Stavka v Elektro Primorska se nadaljuje. Sestal se je tudi razširjeni izvršilni odbor sindikata Elektro Primorska, ki je obravnaval oceno splošne stavke. Glede na neuspešna pogajanja z upravo so podprli nadaljevanje stavke. Za torek tako stavkovni odbor napoveduje stavko v poslovnih enotah Sežana in Tolmin, delavci pa bodo stavkali med 9. in 10., 11. in 12. ter 13. in 14. uro. Tak način stavke napovedujejo v sredo tudi v poslovnih enotah Nova Gorica in Koper. Medtem pa so v družbi potrdili, da so po sklepu nadzornega sveta že pripravili tožbo za ugotovitev nezakonitosti stavke. Z njeno vložitvijo na pristojno sodišče želi uprava zaščititi poslovni interes. V torek se bo v Ljubljani sestalo tudi predsedstvo Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije, ki podpira prizadevanja stavkovnega odbora Elektro Primorske. Spregovorili bodo o zaostrovanju razmer v novogoriški družbi.
|
negative
|
1,654
|
Zaradi stavke v Elektru Primorska je nastalo že več kot 100.000 evrov škode, ocenjujejo vodilni. V sindikatu energetike pa opozarjajo, da se delavci ne borijo za denar, ampak proti kršenju kolektivne pogodbe. V Elektru Primorska še stavkajo. Med stavko v Elektru Primorska, ki je doslej skupno trajala 29 ur, delavci ne izvajajo načrtovanih vzdrževalnih in investicijskih del na elektroenergetskih napravah. V upravi poudarjajo, da bodo imeli dodatne stroške za odpravo zaostankov, ki po trenutnih ocenah presegajo 100.000 evrov . Sindikati zahtevajo spoštovanje veljavne kolektivne pogodbe, ki predvideva izplačilo nagrade ob koncu leta v višini 70 odstotkov povprečne plače v elektrogospodarstvu, ki naj bi znašala 1465 evrov bruto. Vodilni so sporočili, da so se včeraj na lastno pobudo sestali s sindikalisti, da bi jim predstavili stališča nadzornikov in poskušali zbližati stališča. Po njihovem mnenju je vodja stavkovnega odbora Valter Vodopivec neverodostojno predstavljal vsebino in potek pogovorov, češ da naj uprava ne bi ponujala nič novega v smislu zbližanja stališč in da naj bi bil sestanek zaključen kot brezploden , kar pa so zanikali. Žal se tak način komuniciranja s strani predsednika stavkovnega odbora zgolj ponavlja že od samega začetka neutemeljene in preuranjene stavke. Tako otežuje kakršno koli možnost dogovora v sklopu pogajanj, ki jih vsebinsko niti ni mogoče pojmovati kot pogajanja, saj so takšni pogovori bolj podobni izsiljevanju s strani predsednika stavkovnega odbora kot pa konstruktivnim pogajanjem. Poudarili so, da stavkovni odbor od vsega začetka stavke vztraja na prvotnih izhodiščih, medtem ko je uprava ponudila vsaj štiri možnosti dogovora. V sindikatu energetike medtem ocenjujejo, da je stavka zakonita. Ne gre za denar, gre za kršitev kolektivne pogodbe, je povedal predsednik sindikata Franc Dolar. Dodal je, da je tožba za ugotovitev nezakonitosti stavke, ki jo je vložila uprava Elektra Primorska, njihova pravica. Po njegovem mnenju je treba sicer poiskati skupno rešitev. Zato se bo v sredo v Novi Gorici sestala koordinacija sindikatov, nato pa bo potekal tudi sestanek z vodstvom Elektra Primorska. Če ne bo dogovora, bomo šli na zbor delavcev, je dejal Dolar.
|
negative
|
1,655
|
Mednarodni denarni sklad je precej znižal napoved za globalno gospodarsko rast v letošnjem letu. Slabša napoved je v veliki meri posledica ocene, da se bo območje evra letos zaradi pretresov znašlo v blagi recesiji. Po ocenah sklada je razvoj dogodkov v globalni ekonomiji v veliki meri odvisen od napetosti v območju evra. Mednarodni denarni sklad IMF je pričakovano precej znižal svojo napoved za globalno gospodarsko rast v letošnjem letu. Svetovni BDP naj bi se tako letos po najnovejših predvidevanjih IMF okrepil za 3,3 odstotka, kar je 0,7 odstotne točke manj od predhodnih napovedi. Območje evra naj bi imelo 0,5-odstotno krčenje BDP. V prihodnjem letu naj bi se svetovni bruto domači proizvod BDP nato okrepil za 3,9 odstotka, kar je 0,6 odstotne točke manj od napovedi iz lanskega oktobra. Tudi ta napoved za leto 2013 pa je odvisna od razvoja dogodkov v območju evra. Če se kriza v območju skupne evropske valute ne bo razrešila, bi to prineslo novo negotovost v svetovno gospodarstvo. Če pa bi se negativna gibanja na trgu državnega dolga in v bančnem sektorju še okrepila, pa bi lahko bila recesija še hujša, globalna rast pa nižja. Po ocenah sklada je tako razvoj dogodkov v globalni ekonomiji v veliki meri odvisen od napetosti v evrskem območju in negotovosti v drugih delih sveta, ki pa so močno vezane na dogajanje v Evropi. Položaj na finančnih trgih se je poslabšal, obeti za rast so se poslabšali, tveganja za poslabšanje gospodarske slike pa so se okrepila, ugotavlja IMF. Slabša globalna gospodarska napoved je v veliki meri posledica ocene, da se bo območje evra letos zaradi pretresov na trgu državnih obveznic, posledic sanacije bančnega sektorja na realno gospodarstvo in negativnih učinkov konsolidacije javnih financ znašlo v blagi recesiji. BDP v območju evra naj bi se tako skrčil za 0,5 odstotka, pri čemer naj bi imeli Nemčija in Francija zelo šibko rast oziroma prej stagnacijo. Strokovnjaki sklada svarijo evropske vlade, naj se izogibajo izrednim varčevalnim ukrepom. IMF Izogibajte se izrednim varčevalnim ukrepom Sicer naj bi med državami z evrom, ki jih je IMF vključil v napoved, najvišjo rast letos beležila Nemčija, katere BDP se bo okrepil za 0,3 odstotka, v letu 2013 pa za 1,5 odstotka. Francija naj bi imela letos 0,2-odstotno, prihodnje leto pa enoodstotno gospodarsko rast. Na drugi strani se bo italijansko gospodarstvo letos skrčilo za 2,2 odstotka, leta 2013 pa za 0,6 odstotka. Španija pa bo imela 1,7-odstotno oz. 0,3-odstotno krčenje gospodarstva, ocenjuje IMF. Strokovnjaki sklada ob tem evropske vlade svarijo, naj se izogibajo izrednim varčevalnim ukrepom, kot so zmanjšanje javne porabe in zviševanje davkov. Predvsem države, ki imajo bolj zdravo gospodarstvo in se zadolžujejo bolj ugodno, bi morale razmisliti o hitrosti svojih proračunskih rezov. Pesimistične tudi ocene za ZDA in Japonsko Ne le v območju z evrom, bolj pesimistično strokovnjaki sklada ocenjujejo tudi bodočo rast v drugih razvitih državah. ZDA naj bi tako letos imele 1,8-odstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa 2,2-odstotno. Strokovnjaki sklada ob tem poudarjajo, da bi morale ZDA dolgoročno poseči v stroške zdravstvenih programov in pokojninskega sistema, pri čemer pa bi lahko hitri posegi dodatno omejili gospodarsko rast. Japonski se obeta 1,7-odstotna oz. 1,6-odstotna gospodarska rast, Veliki Britaniji pa 0,6-odstotna oz. dvoodstotna rast BDP. Za 4,9 odstotka letos in 3,6 odstotka prihodnje leto naj bi se pocenila nafta. Foto Reuters Slabo kaže tudi za države v razvoju Slabši so tudi obeti za države v razvoju in hitro rastoča gospodarstva. Rast v državah v razvoju naj bi se prav tako upočasnila zaradi poslabšanega zunanjega okolja in šibkejšega domačega povpraševanja, navaja IMF. Tako naj bi države v razvoju oz. hitro rastoča gospodarstva letos imela 5,4-odstotno gospodarsko rast, kar pomeni 0,7 odstotne točke nižjo napoved kot septembra. Leta 2013 naj bi gospodarska rast omenjenih držav pospešila na 5,9 odstotka. Rusiji se na primer obeta 3,3-odstotna oz. 3,5-odstotna gospodarska rast. Kitajski BDP naj bi se okrepil za 8,2 oz. 8,8 odstotka, indijski pa za sedem oz. 7,3 odstotka. Precej počasneje, po triodstotni stopnji letos in štiriodstotni v prihodnjem letu, naj bi rasel brazilski BDP, medtem ko IMF Južnoafriški republiki napoveduje 2,5-odstotno in 3,4-odstotno gospodarsko rast. IMF ob tem bolj pesimistično ocenjuje še rast obsega svetovne trgovine blaga in storitev. Ta naj bi se v letošnjem letu okrepil za 3,8 odstotka, v letu 2013 pa za 5,4 odstotka.
|
neutral
|
1,656
|
Nadzorniki NLB so odločitev o prodaji deleža v Mercatorju preložili na skupščino delničarjev. To pa najbrž pomeni, da prodaje ne bo, saj sta proti Agrokorju tako največja lastnica država kot tudi belgijska KBC. NLB ima v Mercatorju 10,75-odstotni lastniški delež. Nova Ljubljanska banka NLB ne bo prodala svojega deleža v Mercatorju. Danes naj bi o tem odločal nadzorni svet, vendar bi po odstopu Stojana Petriča iz nadzornega sveta in izločitvi še štirih nadzornikov o tem glasovalo le pet članov, zato so odločitev raje preložili na skupščino delničarjev. To pa pomeni, da NLB deleža v Mercatorju zagotovo ne bo prodala, saj je proti hrvaškemu Agrokorju tako največja lastnica država kot tudi belgijska KBC, so poročali v oddaji 24UR. Nadzorniki tudi niso odločali o nasledniku sedanjega predsednika uprave Boža Jašoviča. Ta je decembra odstopil s položaja zaradi pritiska države, naj NLB delnic najboljšega soseda ne proda. Jašovič tako do imenovanja novega prvega moža banke še naprej opravlja svoje naloge. Nadzorni svet je sicer obravnaval in potrdil poslovni načrt za naslednjih pet let, s poudarkom na načrtu poslovanja za letos. Za letos je treba po oceni prvega nadzornika Marka Simonetija računati na nadaljevanje poslabševanja gospodarske situacije, ki se bo odražalo v nadaljnji rasti slabih posojil. Kljub temu je letos v primerjavi z lani načrtovano izboljšanje finančnih rezultatov, ki naj bi bili na ravni matične banke pozitivni, na nivoju skupine pa zaradi zaostrovanja razmer na trgih, kjer NLB posluje, predvidoma še vedno negativni. Po letošnjem letu pa je glede na sprejeti poslovni načrt moč pričakovati umirjanje krize in postopno oživljanje gospodarske dejavnosti. Poslovni načrt še naprej vključuje predlog za dokapitalizacijo banke v višini 400 milijonov evrov. Foto Damjan Žibert Plan še naprej vključuje predlog nadzornega sveta in uprave po dokapitalizaciji banke v višini 400 milijonov evrov, kar presega zahteve Evropskega bančnega organa EBA. Po oceni Ebe naj bi v Sloveniji za dokapitalizacijo NLB potrebovali 320 milijonov evrov, a vodstvo banke želi z večjo dokapitalizacijo ustvariti večjo varnostno blazino.
|
neutral
|
1,657
|
Umar napoveduje razmere na trgu dela se bodo letos še poslabšale, zasebna potrošnja se bo zmanjšala. Še več bo brezposelnih, vidnejše rasti plač ni pričakovati. Rast obsega bruto domačega proizvoda BDP v letu 2011 je znašala 0,5 odstotka, je Urad za makroekonomske analize in razvoj Umar zapisal v zimski napovedi gospodarskih gibanj, s katero se je danes seznanila vlada. To je za celo odstotno točko nižja rast, kot jo je urad ocenil v septembra lani objavljeni jesenski napovedi. Zaradi močnega poslabšanja pričakovanj glede gibanj gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju je Umar občutno znižal napoved gospodarske rasti za Slovenijo. Letos se v Sloveniji obeta rast v višini 0,2 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se povzpela do dveh odstotkov, napovedujejo v Umarju. V času od priprave jesenske napovedi so se pričakovanja glede gibanj gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju močno poslabšala, pojasnjujejo na Umarju. Zaostrile so se tudi razmere na mednarodnih finančnih trgih, ki se kažejo v rasti cene zadolževanja vse več držav evrskega območja in vse težji dostopnosti do virov financiranja držav in poslovnih subjektov. Hkrati zadnji razpoložljivi podatki za Slovenijo kažejo, da se je gospodarska aktivnost že v lanskem drugem polletju umirjala hitreje, kot so pričakovali. S tem se uresničujejo glavna tveganja jesenske napovedi, zato so na uradu na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov in spremenjenih predpostavk pripravili novo napoved gospodarskih gibanj za Slovenijo za obdobje 2011&minus,2013. Spremembe v mednarodnem okolju se bodo najbolj odrazile v počasnejši rasti slovenskega izvoza, kar bo poleg nadalje zaostrenih finančnih razmer vplivalo tudi na nižjo rast investicij od jeseni pričakovane. Vrednost izvoza naj bi se po lanski rasti za 7,3 odstotka letos okrepila le še za 2,9 odstotka, medtem ko bodo bruto investicije v osnovna sredstva realno ostale na lanski ravni, ko so se zmanjšale za dobro desetino. Še več bo brezposelnih Takšno gospodarsko okolje bo vplivalo tudi na razmere na trgu dela, ki se bodo še poslabšale. Stopnja registrirane brezposelnosti se bo z lanskih 11,8 odstotka v dveh letih zvišala na 12,8 odstotka, napoveduje Umar, ki v zasebnem sektorju pričakuje nadaljnja znižanja števila zaposlenih v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih, trgovini in transportnih dejavnostih, po drugi strani pa bo še naprej naraščala zaposlenost v nekaterih poslovnih storitvenih dejavnostih. Letos bo še več brezposelnih, napovedujejo v Umarju. Glede plač na uradu ocenjujejo, da zaradi gospodarskih razmer vidnejše rasti ni pričakovati. Pričakovana postopna krepitev gospodarske aktivnosti, težnje po ohranjanju konkurenčnega položaja podjetij na domačem in mednarodnih trgih, predvidena nadaljnja rast brezposelnosti ter razmeroma nizka inflacija v letih 2012 in 2013 vzpostavljajo okoliščine, ki ne bodo omogočale vidnejše rasti plač v zasebnem sektorju, so zapisali. Stopnja inflacije se bo tako letos kot prihodnje leto gibala pri 1,8 odstotka. Vseeno pa po besedah direktorja Umarja Boštjana Vasleta obstaja tudi možnost, da bo rezultat ob koncu leta boljši. To je v največji meri odvisno od tega, kakšen bo rezultat prizadevanj članic evroobmočja za stabilizacijo razmer na finančnih trgih. Če bodo uspela, se bo izboljšala tudi dostopnost Slovenije do virov financiranja. Bo leta 2013 res bolje? Slovenija bi se tako po besedah direktorja Umarja Boštjana Vasleta v primeru izdaje obveznic trenutno zadolžila po obrestni meri blizu sedmih odstotkov, kar pomeni, da je kanal financiranja precej priprt. Ker se bančni sistem v evroobmočju sooča z izjemno negotovostjo, to otežuje dostop slovenskih bank do novih finančnih virov v tujini. V letu 2013 lahko ob rahli krepitvi rasti domačega in izvoznega povpraševanja pričakujemo dvoodstotno gospodarsko rast. Domača potrošnja se bo po štirih letih nazadovanja spet okrepila, izhajala pa bo iz krepitve poslovnih investicij in realizacije gradbenih del, ki so bile v krizi prekinjene ali odložene. V prihodnjem letu se nekoliko višja gospodarska rast pričakuje tudi v mednarodnem okolju. Ob tem pa v Umarju opozarjajo, da tveganja za dodatno poslabšanje razmer ostajajo velika. Napovedi so neposredno odvisne od stabilizacije razmer v mednarodnem okolju in slovenskem bančnem sistemu ter od uspešnosti javnofinančne konsolidacije in reformnih naporov, kar bi povrnilo zaupanje mednarodnih finančnih trgov. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!
|
negative
|
1,658
|
V stavkovnem odboru Elektra Primorske so začeli pripravljati nov predlog upravi za končanje stavke, vsebina katerega pa še ni znana. Stavka se bo sicer nadaljevala tudi prihodnji teden, napovedujejo celo zaostritve. Ob današnji stavki zaposlenih Elektra Primorska v poslovnih enotah Nova Gorica in Koper so v stavkovnem odboru začeli pripravljati nov predlog upravi za končanje stavke. Po uskladitvi ob koncu tedna ga bodo v ponedeljek poslali upravi družbe. Zaposleni v družbi Elektro Primorska stavkajo že od 27. decembra lani. Stavka se bo sicer nadaljevala tudi prihodnji teden, še več, ponovno jo bodo zaostrili, je povedal vodja stavkovnega odbora Valter Vodopivec. V ponedeljek bodo cel delovnik stavkali zaposleni v poslovni enoti Koper, v torek pa vsi zaposleni v družbi. Podrobnosti tokratnega predloga Vodopivec sicer ni želel razkriti, pač pa bo to storil po uskladitvi v ponedeljek. Zaposleni v družbi Elektro Primorska stavkajo že od 27. decembra lani. Za stavko so se odločili zaradi namere uprave, da jim ob koncu leta ne izplača najmanj 1465 evrov nagrade, kot je to predvideno po veljavni kolektivni pogodbi. Najprej so jim ponudili 354 evrov nagrade, kar pa so v sindikatu zavrnili in se odločili za stavko. Pogajalska skupina uprave je stavkajočim nato ponudila 500 evrov nagrade, ki bi jo izplačali v dveh delih, vendar tudi tega stavkovni odbor ni sprejel. Prav tako se ne strinja niti z zadnjo ponudbo uprave, ki jim ponuja izplačilo nagrade v višini minimalne plače. Uprava je zaradi stavke 3. januarja najprej napovedala odstop od veljavne kolektivne pogodbe, 16. januarja pa je na novogoriškem delovnem sodišču vložila tudi tožbo za ugotavljanje nezakonitosti stavke.
|
negative
|
1,659
|
Ameriška podjetja so kot finančno pomoč dobila zajetno vsoto denarja. Vladi še vedno dolgujejo 132,9 milijarde dolarjev, dela teh sredstev pa po oceni vlade podjetja tako in tako nikoli ne bodo vrnila. Ameriški kongres je leta 2008 finančnim in avtomobilskim družbam odobril 700 milijard dolarjev pomoči, od tega je bilo dejansko izplačanih 413,3 milijarde dolarjev pomoči. Ameriška podjetja vladi še vedno dolgujejo 132,9 milijarde dolarjev. Ameriške oblasti ocenjujejo, da nekaj od teh sredstev zagotovo nikoli ne bo vrnjenih. Nihanja na borznih trgih ameriškemu finančnemu ministrstvu trenutno sicer preprečujejo prodajo deleža v 485 družbah, ki so prejela državno pomoč, med katerimi so tudi General Motors, American International Group in Ally Financial. Če načrti finančnega ministrstva za prodajo deležev v omenjenih podjetjih ne bodo uspeli, bi to lahko podaljšalo čas gospodarskega okrevanja. Ameriška vlada pa bo v trenutnih razmerah, ko dogajanje na finančnih trgih ostaja negotovo, težko izstopila iz omenjenih 485 družb.
|
negative
|
1,660
|
Uprava podjetja Elektro Primorska je zavrnila predlog dogovora za dokončanje stavke, ki jim ga je v ponedeljek poslal stavkovni odbor podjetja. Sindikat je za prekinitev stavke pripravljen samo spreminjati število obrokov za izplačilo nagrade, uprava pa pričakuje večje popuščanje sindikatov. Večjih težav z elektrooskrbo na Primorskem še ni. Sindikat Elektra Primorska deluje neodgovorno in brezbrižno do posledic, ki jih ima zaradi stavke družba Elektro Primorska, je v pisnem sporočilu za javnost zapisala uprava podjetja. Kot pravijo, sindikat izkorišča instrument stavke in družbi povzroča neizmerljivo škodo, ker za stavko ni nobenega utemeljenega razloga. Izplačilo nagrade po 129. členu podjetniške kolektivne pogodbe je namreč obveznost, ki je iztožljiva, če so izpolnjeni pogoji. V kolikor je sindikat prepričan v svoje stališče o upravičenosti nagrade za leto 2011 v celoti, bi lahko zahteval izpolnitev stavkovne zahteve pred pristojnim sodiščem, še dodajajo v sporočilu. Sindikat krši kolektivno pogodbo Navajajo, da ima sindikat štiri različne možnosti usklajevanje z upravo, ustanovitev komisije za pomirjevanje, arbitražni svet ali sodni postopek pred delovnim sodiščem. Prve tri možnosti so v kolektivni pogodbi konkretno navedene kot načini reševanja nesoglasij med pogodbenikoma, arbitražni svet pa je celo obvezna oblika reševanja nesoglasij. Sindikat na nobeno od teh možnosti ne pristaja in s tem krši določila kolektivne pogodbe, zaključuje sporočilo, ki ga je v imenu uprave posredovala tiskovna predstavnica Elektra Primorska Tjaša Frelih. Uprava Elektra Primorska in stavkovni odbor so še vedno vsak na svojem bregu, stavka pa se nadaljuje. Foto POP TV Sindikati pripravljeni na sporazumno rešitev Stavkovni odbor Elektra Primorska se je že odzval na odgovor uprave na svojo pobudo. Vodja stavkovnega odbora Valter Vodopivec je povedal, da so v stavkovnem odboru pripravljeni na sporazumno rešitev spora, kar tudi navajajo v predlogu dogovora. Upravi sporočajo, da so pripravljeni kadar koli pristopiti k pogajanjem o spremembah in dopolnitvah podjetniške kolektivne pogodbe. Za nazaj pa vam poskušamo ponuditi možnost, da sami izberete način in dinamiko izpolnitve vaših obvez iz podjetniške kolektivne pogodbe. Delavci so v letu 2011 svoje obveze v celoti izpolnili, še pravi Vodopivec. Zato stavkovni odbor spet poziva upravo družbe, da predlaga način izpolnitve svojih obveznosti iz kolektivne pogodbe. V stavkovnem odboru so v tem primeru pripravljeni takoj končati stavkovne aktivnosti. Stavka do nadaljnjega Sicer pa se v družbi tudi danes nadaljuje stavka. Za ves delovni čas so prekinili delo zaposleni v vseh poslovnih enotah. Kljub stavki pa so odpravili napake, do katerih je zaradi močne burje prihajalo dopoldan v okolici Podnanosa. V sredo bodo osem ur stavkali zaposleni v poslovni enoti Nova Gorica.
|
negative
|
1,661
|
Konec lanskega leta je v evroobmočju stopnja brezposelnosti znašala 10,4 odstotka, kar je največ, odkar je bila leta 1999 vzpostavljena skupna evropska valuta. K neslavnemu rekordu sta največ prispevali Španija in Grčija. Slovenija z 8,2 odstotka brezposelnih ostaja nekoliko pod povprečjem EU. Stopnja brezposelnosti v Evropski uniji in državah s skupno evropsko valuto se v zadnjih letih vztrajno zvišuje, predvsem zaradi dolžniške krize v Evropi. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je bilo tako konec lanskega leta brez službe 23,8 milijona prebivalcev EU, od tega 16,5 milijona v državah z evrom. V primerjavi s koncem leta 2010 se je stopnja brezposelnosti zvišala za 0,4 odstotne točke. Število iskalcev zaposlitve se je v evroobmočju lani povečalo za 751.000, v vseh 27 članicah Unije pa za 923.000. Vrste pred zavodom za zaposlovanje v Malagi. Največ brezposelnih v Španiji in Grčiji Najvišjo stopnjo brezposelnosti imajo sicer v Španiji 22,9 odstotka, Grčiji 19,2 odstotka v oktobru lani in Latviji 15,3 odstotka v tretjem lanskem četrtletju. Vse tri države so morale v prizadevanjih za povrnitev zaupanja vlagateljev sprejeti stroge varčevalne ukrepe, med njimi odpuščanje v javnem sektorju in zmanjšanje izdatkov. Stopnja brezposelnosti med mladimi je konec lanskega leta v EU znašala 22,1 odstotka in v evrskem območju 21,3 odstotka. Med državami članicami, za katere je Eurostat imel podatke, so najnižjo stopnjo brezposelnosti beležile Avstrija 4,1 odstotka, Nizozemska 4,9 odstotka in Luksemburg 5,2 odstotka. V Sloveniji je stopnja brezposelnosti tudi decembra lani ostala pri 8,2 odstotka, kamor se je povzpela septembra. Stopnja brezposelnosti v EU je sicer decembra lani znašala 9,9 odstotka. Za primerjavo dodajmo, da je v ZDA stopnja brezposelnosti decembra lani znašala 8,5 odstotka, na Japonskem pa 4,6 odstotka.
|
negative
|
1,662
|
S februarjem bodo odjemalci električne energije pri Elektru Gorenjska prodaja in Elektru Maribor Energija Plus imeli višje račune. Pri ZPS menijo, da se bo v prihodnje takšnim podražitvam moč izogniti le z zamenjavo dobavitelja. 1. februarja dva od osmih dobaviteljev na našem trgu dražita električno energijo za gospodinjske odjemalce Elektro Gorenjska prodaja in Elektro Maribor Energija Plus. Po mnenju zveze potrošnikov Slovenije ZPS Elektro Maribor Energija plus uvaja tudi sporno novo postavko mesečnega manipulativnega stroška. Pri ZPS so prepričani, da se bo takšnim podražitvam v prihodnosti mogoče izogniti le, če se bodo potrošniki v velikem številu odločili za zamenjavo k ugodnejšemu dobavitelju. Pri Elektru Gorenjska prodaja, ki cen niso spreminjali od leta 2009, enotno tarifo v osnovnem paketu dražijo za skoraj 15 odstotkov, pri dvojni tarifi pa večjo tarifo za 12,4 odstotka, manjšo pa za 44,6 odstotka. Gospodinjstvo z osnovnim paketom in letno porabo električne energije 3.500 kWh polovico v času večje in polovico v času manjše tarife bo od februarja dalje letno plačalo 49,5 evra več, so preračunali na ZPS. Elektro Maribor Energija Plus bo ceno enotne tarife dvignil za skoraj 3,5 odstotka, pri dvojni tarifi pa večjo tarifo za 2,2 odstotka in manjše za 22,8 odstotka. Dodatno bodo svoje odjemalce obremenili še z manipulativnim stroškom , ki bo mesečno znašal 0,804 evra, torej skoraj 10 evrov letno, so sporočili z ZPS. Gospodinjstvo, ki letno v dvojni tarifi porabi 3.500 kWh, bo po novem ceniku za elektriko plačalo 30,5 evra več. Dva dobavitelja so prijavili tržnemu inšpektoratu Na končno višino računa za električno energijo vplivajo tudi dodatne postavke, ki jih uvajajo dobavitelji. Pri ZPS že ves čas opozarjajo, da ne gre za novo oziroma posebno storitev, ampak za del stroškov poslovanja, ki je bil v ceno zajet že prej, zdaj pa se ga posebej zaračuna. Takšna nadomestila bodo s februarjem uvedli tudi pri Elektru Maribor Energija Plus. Slednjega in E 3 d.o.o. prej Elektro Primorska je ZPS zaradi uvajanja nepoštenih pogodbenih pogojev in nepoštene poslovne prakse prijavila Tržnemu inšpektoratu. ZPS še opozarja, da Elektro Gorenjska prodaja sicer edini od dobaviteljev gospodinjstvom zaračunava še dodatek za večjo porabo v višini 0,012 €/kWh, če dnevna povprečna poraba preseže 10 kWh. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!
|
negative
|
1,663
|
Vse civilizacije do danes so svoj razvoj gradile na materialih. Tudi v prihodnosti bodo najuspešnejši tisti, ki bodo razvijali, izdelovali in uporabljali najsodobnejše materiale. Vse civilizacije do danes so svoj razvoj gradile na materialih. Tudi v prihodnosti bodo najuspešnejši tisti, ki bodo razvijali, izdelovali in uporabljali najsodobnejše materiale. Za to pa je potrebno znanje. S študijem na oddelku za materiale in metalurgijo si znanje lahko pridobiš in se pridružiš najuspešnejšim. Foto NTF Študij materialov in metalurgije je edini tovrstni študij v Sloveniji in spada med študije, ki so na Univerzi v Ljubljani že od njene ustanovitve. Sedaj je to sodoben študij, ki temelji na najsodobnejših svetovnih teoretičnih dognanjih, pridobivanju izkušenj doma in v tujini ter ustvarjanju novega znanja. Študij pokriva široko naravoslovno-tehnično področje od izdelave in predelave kovinskih, keramičnih, polimernih in kompozitnih materialov, preko preiskave njihove sestave in zgradbe, vse do prilagajanja njihovih lastnosti zahtevam uporabnikov. Študenti med študijem spoznajo široko paleto t. i. hi-tech materialov, namenjenih uporabi v najzahtevnejših pogojih, v medicini, energetiki, avtomobilski in letalski industriji, strojegradnji, pa tudi sodobne, pravkar razvite materiale, ki še čakajo na široko uporabo. Raziskave in študij potekajo v moderno opremljenih laboratorijih in z uporabo najnovejših simulacijskih programov. Najsodobnejše proizvodne procese in tehnologije pa študenti spoznavajo na strokovnih ekskurzijah doma in v tujini. Foto NTF Pri pripravi študijskih programov je velik poudarek na varstvu okolja in sonaravnem razvoju. Študenti spoznavajo procese izdelave in predelave materialov s čim manjšo porabo energije na enoto izdelka, možnosti 100-odstotnega recikliranja izdelkov in kovinskih odpadkov, tehnologije s čim manj sekundarnimi proizvodi. S sodelovanjem pri raziskovalnih projektih pa tvorno sodelujejo pri iskanju novih rešitev in dobijo izkušnje z raziskovalno-razvojnim delom. Diplomanti po koncu študija zaradi širokega spektra znanja, pridobljenega med študijem, zlahka najdejo zaposlitev. Dejavni so lahko na številnih področjih na raziskovalnih inštitutih in fakultetah, v razvojnih laboratorijih in kot tehnologi v industriji, zaradi dobrega poznavanja materialov pa lahko sodelujejo v interdisciplinarnih skupinah tudi v medicini, biologiji ... Foto NTF Nadaljnji magistrski študij omogoča specializacijo na področjih, ki so za posameznika najzanimivejša. Povezava našega oddelka z domačimi in že več desetletna povezava s tujimi institucijami , tako v obliki skupnih raziskav in raziskovalnih projektov kot tudi v obliki študentskih izmenjav omogoča študentom, da pridejo v stik z najnovejšimi svetovnimi dosežki na področju materialov in metalurgije. Potrditev aktivnega sodelovanja pri najnovejših raziskavah ter velike strokovnosti predavateljev in raziskovalcev je Center odličnosti Vesolje znanost in tehnologije, ki ga je dobil oddelek za materiale in metalurgijo. Vsi dijaki, naravoslovci in tehniki po srcu, vabljeni k sodobnemu dodiplomskemu študiju po programih Inženirstvo materialov in Metalurške tehnologije. Postanite naslednja generacija montanistov. Srečno! Več informacij dobite na -Oddelek za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana -http //www.ntf.uni-lj.si -e-pošta omm@omm.ntf.uni-lj.si -tel. 01 470 46 08
|
positive
|
1,664
|
Uprava namreč išče sogovornika pri krovnem sindikatu, saj je pripravljena na sporazumno rešitev spora. Če dogovora ne bodo mogli doseči, bo uprava na pristojno sodišče vložila ugotovitveno tožbo. Ta naj bi pokazala, ali so zaposleni res upravičeni do izplačila celotne nagrade. Zaposleni v družbi so doslej stavkali 59 ur, v januarju je stavka odnesla 11 odstotkov vseh delovnih ur. Uprava Elektra Primorska je pripravljena na sporazumno rešitev spora in poziva sindikat, da k iskanju rešitve pristopi s konstruktivnimi predlogi, ki bodo sprejemljivi za obe strani. Sestali so se tudi s predstavniki krovnega sindikata dejavnosti energetike, s katerim želijo doseči dogovor in zaključiti stavko, ki traja že od 27. decembra lani. Če dogovora s sindikatom ne bodo mogli doseči, bo uprava na pristojno sodišče vložila ugotovitveno tožbo, s tem pa bo izčrpala tudi vse pravne možnosti, ki jih ima na voljo za končanje stavke, je na današnji novinarski konferenci povedal zastopnik družbe Darijo Vrabec. Ugotovitvena tožba naj bi pokazala, ali so zaposleni zares upravičeni do izplačila celotne nagrade po spornem 129. členu podjetniške kolektivne pogodbe ali ne, je pojasnil. Kako bo odločilo sodišče? Zaposlenim nadomestila za čas stavke ne bodo plačali, je zagotovil Vrabec, niti 40 ur oziroma pet delovnih dni, kot jih dovoljuje slovenska zakonodaja. Lahko pa jih bo k temu prisililo delovno sodišče, če bo odločilo, da je stavka zakonita, saj je uprava 16. januarja na novogoriškem delovnem sodišču vložila predlog za ugotavljanje zakonitosti stavke. Vendar se v upravi družbe bojijo, da je odločitev o zakonitosti še daleč, saj te zadeve sodišče ne obravnava prednostno. Zaradi stavke utrpeli tudi škodo Kljub stavki družba zagotavlja nemoteno oskrbo z električno energijo za vse odjemalce, v primeru poškodb, ki jih v teh dneh ni malo zaradi močne burje, pa zaposleni v najkrajšem možnem času popravijo napake. Po ocenah vodstva naj bi doslej zaradi stavke nastalo za okrog 150.000 evrov škode. Stavkovni odbor pripravlja zaostritve Medtem pa stavkovni odbor pripravlja zaostrovanje stavke že v prihodnjem tednu. Danes stavka poteka ves delovni čas v Tolminu, v sredo so stavkali zaposleni v Novi Gorici, v četrtek pa v Sežani. Kako bo stavka potekala prihodnji teden, pa vodja stavkovnega odbora Valter Vodopivec noče povedati, saj želi na ta način otežiti delo predpostavljenim pri organizaciji dela. Vodopivec obljublja, da stavkajoči delavci ne bodo ostali brez plač. Del plače, ki ga uprava ne bo plačala, bodo zaposlenim izplačali iz svojih rezervnih skladov, zaposleni pa naj bi jim denar vrnili tedaj, ko bo morala uprava plačati tudi nadomestila v času stavke . Prav tako naj bi na zborih delavcev preverili, ali zaposleni še vedno podpirajo stavko.
|
neutral
|
1,665
|
Predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko pravi, da se skupina Pivovarna Laško brez prodaje Mercatorja ne more razdolžiti. Ob tem obžaluje, da se prodaja Mercatorja vleče že nekaj časa. Kot je dejal predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko, bo prodaja Mercatorja odvisna od skupščine Nove Ljubljanske banke NLB, ki bo predvidoma marca. Sam od konzorcija prodajalcev Mercatorja pričakuje, da bo našel optimalno rešitev. V primeru prodaje Mercatorja bi se lahko Laščani razdolžili za od 184 do 195 milijonov evrov, je povedal Zorko. Pivovarna Laško ima v lasti skoraj 24 odstotkov Mercatorja. Glede napovedi NLB, da bo umaknila svoja posojila skupini Laško v primeru oblikovanja pogodbenega koncerna, ki so ga nedavno na skupščinah potrdili delničarji Pivovarn Laško in Union ter Radenske, je Zorko prepričan, da NLB tega ne bo storila ter da bodo z vodstvom banke dosegli kakovosten dogovor, ki bo laški pivovarni omogočil, da razvojno posluje. Zavrnil je poročanje nekaterih medijev, da bi se s predsednikom uprave NLB Božom Jašovičem v odstopu o tem danes pogovarjal. Zorko je napovedal, da bodo z NLB nadaljevali dikcijo glede oblikovanja pogodbenega koncerna, v katerem je Pivovarna Laško obvladujoča družba, Pivovarna Union in Radenska pa sta odvisni družbi. Kdo bo vodil koncern, naj bi bilo znano v nekaj dneh, oblikovana pa bo ekipa ljudi iz skupine Pivovarne Laško, v ekipi bo tudi predstavnik NLB. Njena naloga je določiti medsebojne odnose v koncernu. Prvi mož laške pivovarne meni, da bodo prek pogodbenega koncerna, od katerega pričakujejo predvsem sinergijske učinke, transparentno poslovanje Pivovarne Laško spravili v zakoniti okvir. Pogodbeni koncern pa naj bi zaživel še letos. Zorko je napovedal, da bodo z NLB nadaljevali dikcijo glede oblikovanja pogodbenega koncerna. Foto Damjan Žibert Moramo dezinvestirati vse, kar nas finančno obremenjuje Na vprašanje, kdaj bo objavljen razpis za prodajo Dela, je Zorko odgovoril, da je to posebna zgodba in da so poskušali to prodajo razbiti na tri dele. Razpis za prodajo Dela naj bi bil najverjetneje objavljen še letos. Mi moramo dezinvestirati vse, kar nas finančno obremenjuje, je ocenil. Koliko je vredna naložba Pivovarne Laško v Delu in Večeru za leto 2012, še ni znano. V prihodnjih dneh bo uprava laške pivovarne nadaljevala pogovore glede reprograma posojil, ki je podaljšan do konca letošnjega marca. Pivovarni namreč letos zapade v plačilo veliko posojil, samo za plačilo obresti bo družba letos namenila 25 milijonov evrov. Finančne obveznosti skupine Pivovarna Laško so lani znašale 377 milijonov evrov, od tega je 13 odstotkov dolgoročnih obveznosti. Finančne obveznosti družbe Pivovarna Laško pa znašajo 269 milijonov evrov, od tega je 91 odstotkov kratkoročnih obveznosti. Zorko je kot svoj cilj izpostavil sanacijo skupine Pivovarna Laško in uspešno izvedbo projekta razvojnih komponent v skupini. Čeprav skupina dobro posluje, pa sam meni, da je brez sistemskih rešitev ne bo mogoče rešiti. Zorko Naloga uprave družbe je, da reši pivovarno. Foto Damjan Žibert Načrti pivovarne Skupina Laško načrtuje, da bo letos prodala štiri milijone hektolitrov pijač, čisti prihodki od prodaje pa naj bi znašali skoraj 292 milijonov evrov, kar je 10 odstotkov manj od ocenjenih za lani. Dobiček pred obrestmi in davki naj bi znašal 34,2 milijona evrov, dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo pa naj bi se letos povzpel na 55,5 milijona evrov. Letošnji čisti dobiček skupine naj bi znašal dobrih 49 milijonov evrov, medtem ko je lanska izguba ocenjena na 15,1 milijona evrov. Skupina Pivovarna Laško letos načrtuje med drugim tudi novo organizacijo prodaje in marketinga, odprodajo Mercatorja, Dela in Večera ter vzpostavitev prodajnega zastopstva na Kitajskem. Do leta 2014 pa je cilj skupine doseči 241 milijonov evrov čistih prihodkov.
|
neutral
|
1,666
|
Lani so banke v Sloveniji ustvarile 356 milijonov evrov izgube po davkih. Že leta 2010 so banke končale s slabimi 56 milijoni evrov izgube. Na to je močno vplivalo zaostrovanje gospodarskih razmer v realnem sektorju. V Banki Slovenije napovedujejo, da se bodo ob zaostrenih gospodarskih razmerah tudi v prihodnje negativni procesi v gospodarstvu odražali v poslovanju bank. Zaostrovanje gospodarskih razmer v realnem sektorju se je decembra lani močno odrazilo v bilancah bank, so na današnji seji soglašali člani sveta Banke Slovenije. Kot so pojasnili, so banke namreč močno zmanjšale stanja posojil nefinančnim družbam, hkrati pa povečale stroške oslabitev in rezervacij. Banke v Sloveniji so tako v letu 2011 ustvarile 356 milijonov evrov izgube po davkih, potem ko so že leto 2010 končale s slabimi 56 milijoni evrov izgube. Hkrati se je bilančna vsota bank zmanjšala za 1,5 milijarde evrov, ugotavljajo analitiki Banke Slovenije. K preobratu trendov bi lahko pripomogli dokapitalizacija bank, konsolidacija bančnega sistema in pospešeno finančno ter poslovno prestrukturiranje podjetij. Foto Thinkstock Zmanjšanje posojil podjetjem je deloma povezano s prestrukturiranjem naložb, predvsem pa odraža negativna gibanja povpraševanja po posojilih in odplačevanje obveznosti do tujine. Negativno na kreditno aktivnost že dlje časa vplivajo zniževanje bonitetnih ocen in višji stroški financiranja, slabšanje makroekonomskih razmer in položaja nekaterih panog, visoka zadolženost podjetij, plačilna nesposobnost ter zmanjševanje vrednosti in likvidnosti premoženja, ki je primerno za zavarovanje posojil. Decembra so banke za 314 milijonov evrov povečale stroške oslabitev in rezervacij, tako da so ti v letu 2011 znašali skoraj 1,1 milijarde evrov oz. 35,4 odstotka več kot leta 2010. Predvsem zaradi tega se je izguba bančnega sistema po obdavčitvi v celotnem lanskem letu po nerevidiranih in nekonsolidiranih podatkih povečala na 356 milijonov evrov. Kreditno tveganje, merjeno z deležem razvrščenih terjatev bank, ki jih komitenti poravnavajo z zamudami, daljšimi od 90 dni, se je novembra lani glede na mesec prej rahlo znižalo, a se kljub temu ohranja na razmeroma visoki ravni. Pogoji financiranja bank v tujini so se lani poslabšali tako glede obsega kot glede ročnosti novih posojil. Razdolževanje pri tujih bankah so deloma nadomeščale z viri Evrosistema, ki po ocenah Banke Slovenije ostaja zanesljiv in razmeroma ugoden vir financiranja tudi v prihodnje. Ob zaostrenih gospodarskih razmerah v mednarodnem in domačem okolju se bodo negativni procesi v gospodarstvu tudi letos odražali v poslovanju bank, še napoveduje centralna banka in kot glavni izziv slovenskih bank izpostavlja čim bolj učinkovito upravljanje s portfeljem slabih naložb ter njegovo zmanjšanje ob hkratnem zadovoljevanju povpraševanja po kreditih. K preobratu trendov bi lahko pripomogli dokapitalizacija bank, konsolidacija bančnega sistema in pospešeno finančno ter poslovno prestrukturiranje podjetij. Slabe gospodarske napovedi tudi za naprej V Banki Slovenije svarijo, da slabše makroekonomske okoliščine od ocenjenih pri pripravi zadnjega proračuna zahtevajo prilagoditev odhodkov razpoložljivim virom. Foto Thinkstock Na seji sveta centralne banke so analizirali tudi zadnje ekonomske kazalce, ki kažejo na krčenje gospodarske aktivnosti v evrskem območju, hkrati pa se poslabšujejo obeti za gospodarsko rast v letu 2012. V primerjavi s poslabševanjem zaupanja na mednarodnih trgih so gibanja v slovenski industriji nekoliko ugodnejša, obenem pa se nadaljuje zmanjševanje aktivnosti v dejavnostih, ki so pretežno vezane na domači trg. Številni anketni kazalniki kažejo na nadaljevanje krize v gradbeništvu, zmanjšujejo pa se tudi realni prihodki v trgovini na drobno, brez motornih vozil in goriv. Ob upadanju zaupanja v dejavnostih, vezanih na domači trg, se povečuje tudi tveganje za nadaljnje poslabševanje razmer na trgu dela. Lani je proračunski primanjkljaj po prvih podatkih dosegel 4,3 odstotka BDP, letos naj bi se znižal na 3,6 odstotka BDP. Z zakonom o dodatnih interventnih ukrepih se ohranjajo plače, pokojnine in transferji posameznikom in gospodinjstvom v prvem polletju v nespremenjeni višini. Slabše makroekonomske okoliščine od ocenjenih pri pripravi zadnjega proračuna zahtevajo prilagoditev odhodkov razpoložljivim virom, svarijo v centralni banki. Čeprav bosta nizka gospodarska aktivnost in padec povpraševanja letos potiskala inflacijo pod dva odstotka, pa se po teh ocenah kaže vedno večja potreba po zajezitvi pritiskov za dviganje cen na lokalni ravni, predvsem na področju javnih storitev.
|
negative
|
1,667
|
Kriza skupne valute in članic evroobmočja pušča globoke sledi v evropski ekonomiji, ki je zaznala 0,3-odstotno krčenje BDP. Storilnost je padla Nemčiji, nekoliko bolje kaže Francozom, Italija in Nizozemska pa sta z upadom BDP tudi uradno v recesiji. Kdaj si bosta od krize opomogla skupna valuta in gospodarstvo Unije? Med članicami EU, ki niso v evroobmočju, je Velika Britanija v zadnjem lanskem četrtletju imela 0,2-odstotni upad BDP, na letni ravni pa se je gospodarstvo okrepilo za 0,8 odstotka. Med članicami EU, za katere je Eurostat že imel podatke, so v zadnjem lanskem četrtletju na letni ravni najvišjo rast imele Latvija, Litva in Estonija 5,3, 4,5 in 4,0 odstotka. Sledila je Slovaška s 3,3-odstotno rastjo. Podatki, ki jih je objavil evropski statistični urad Eurostat, govorijo o poslabšanju gospodarskih razmer ob koncu lanskega leta, do katerega je pripeljalo zaostrovanje krize območja skupne evrske valute. Evrsko območje in celotna EU sta v zadnjem četrtletju lani v primerjavi s predhodnim trimesečjem imela 0,3-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda BDP. Skupno se je lani gospodarstvo v evroobmočju okrepilo za 1,5 odstotka, v sedemindvajseterici pa za 1,6 odstotka. Rezultati za Slovenijo bodo znani ob koncu meseca. Med velikimi gospodarstvi je rast v zadnjem četrtletju lani imela le Francija, kjer se je BDP okrepil za 0,2 odstotka. V Nemčiji se je gospodarstvo skrčilo za 0,2 odstotka, v Italiji za 0,7 odstotka, v Španiji pa za 0,3 odstotka. Kriza uničuje trdno jedro evroobmočja, trajnih rešitev pa za zdaj ni na obzorju. Kdo je evropski najšibkejši člen? Tudi če se evrsko območje izvije iz primeža recesije, ta trenutek zelo slabo kaže najšibkejšim članicam, ki so tudi bile vzrok za krizo skupne valute. Med državami, za katere že obstajajo podatki za zadnje lansko četrtletje, so razmere najslabše v Grčiji in na Portugalskem. V Grčiji varčevalni ukrepi že sprožajo negativne učinke za gospodarstvo. Na letni ravni je v zadnjem četrtletju imela sedemodstotni upad BDP. Portugalski BDP se je skrčil za 1,3 odstotka, kar je dvakrat več od napovedi. Z 0,4-odstotnim upadom BDP sta Italija in Nizozemska tudi uradno v recesiji, saj gospodarstvo ne kaže znakov okrevanja že tri četrtletja zapored. Italijansko gospodarstvo se je v zadnjem četrtletju lanskega leta skrčilo za kar 0,7 odstotka, v letu 2012 pa se državi z ogromnimi dolgovi, ki znašajo 1900 milijard evrov, obeta občutno znižanje obsega BDP. Mednarodni denarni sklad IMF napoveduje skupno krčenje BDP v velikosti 2,2 odstotka, Banka Italije napoveduje optimistično krčenje med 1,2 in 1,5 odstotka BDP, italijanska vlada pa nerealno upa na zgolj 0,4-odstotno krčenje. Španija se je recesiji za zdaj izognila, saj je špansko gospodarstvo v tretjem lanskem trimesečju stagniralo, sta se pa v recesiji znašli Nizozemska in Belgija. Gospodarstvi teh članic evroobmočja sta odprti in izvozno usmerjeni, zato so ju razmere v evrskem območju in upočasnjevanje globalne gospodarske rasti precej prizadeli. Nizozemsko gospodarstvo se je tako po 0,4-odstotnem padcu BDP v tretjem četrtletju v zadnjem trimesečju skrčilo še za 0,7 odstotka, belgijsko pa se je v zadnjih dveh četrtletjih 2011 skrčilo za 0,1 in 0,2 odstotka. Analitiki so napovedovali izrazit padec francoskega BDP, a so statistike presenetljive. Zaradi nepričakovano močne rasti investicij je domača poraba k lanski rasti prispevala kar odstotno točko, medtem ko je bil prispevek zunanje trgovine malenkost negativen. Precej 0,9 odstotne točke je k dvigu BDP prispevala rast zalog. Francosko gospodarstvo je tako v primerjavi z nemškim lani izboljšalo rezultat. Nemški BDP se je namreč lani zvišal za 3,1 odstotka, potem ko je predlani pridobil 3,7 odstotka. Francija pozitivno presenetila Čeprav so se statistiki in uradni napovedovalci še pred dobrim mesecem bali, da se bo francosko gospodarstvo v zadnjem lanskem trimesečju skrčilo in da se bo negativni trend nadaljeval še v začetku 2012, so podatki pozitivno presenetili. Francosko gospodarstvo se je lani okrepilo za 1,7 odstotka, kar je nekoliko nad pričakovanji analitikov. K temu je pripomogel predvsem presenetljiv podatek za zadnje lansko trimesečje. Bruto domači proizvod se je namreč na četrtletni ravni okrepil za 0,2 odstotka, medtem ko so analitiki pričakovali 0,2-odstotno krčenje gospodarstva. Spodbudile so jo višje naložbe podjetij in zasebna potrošnja. Letna rast BDP v 2011 je znašala 1,7 odstotka in je v skladu z vladnimi napovedmi. Francosko gospodarstvo je tako lani kljub poglabljanju krize v območju skupne valute imelo celo višjo rast kot v letu 2010. Takrat se je BDP okrepil za 1,4 odstotka, je objavil francoski statistični urad Insee. Uvoz in izvoz sta se povečala za pet odstotkov, investicije za 2,9 odstotka, še najmanj pa je na vrednosti pridobila domača potrošnja. Medtem ko ima Francija celo rahlo gospodarsko rast, je kriza prizadela tudi nemško gospodarsko storilnost. Foto Reuters V letni primerjavi se je obseg nemškega BDP med oktobrom in decembrom povečal za dva odstotka, potem ko se je v četrtletju pred tem za 2,7 odstotka. Destatis je revidiral tudi podatke za lansko tretje četrtletje. Kot je objavil, je bila tedaj nemška gospodarska rast v četrtletni primerjavi 0,6-, in ne 0,5-odstotna. Nemčiji kljub padcu BDP ne grozi nova recesija Evropska dolžniška kriza je prizadela tudi najmočnejšo evropsko gospodarsko velesilo Nemčijo. Ta je v zadnjem četrtletju lani v primerjavi s četrtletjem pred tem po preliminarnih sezonsko prilagojenih podatkih tamkajšnjega statističnega urada Destatis imela 0,2-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda. Leto 2011 je Nemčija sklenila s 3,1-odstotno gospodarsko rastjo, a je kriza prizadela izvoz, ki je gonilna sila nemškega gospodarstva, zmanjšala pa se je tudi zasebna potrošnja. Leto 2011 je Nemčija sklenila s solidno 3,1-odstotno gospodarsko rastjo, potem ko je leto dni pred tem imela 3,7-odstotno rast BDP. Padec BDP ni tako globok, kot je bilo pričakovano, kar potrjuje, da gre le za pavzo gospodarske rasti in da Nemčija ni na poti v novo recesijo, je dejal ekonomist ING Carsten Brzeski. Seveda hitro okrevanje ni nekaj avtomatičnega, velika uganka pa za nemško gospodarstvo ostaja evropska dolžniška kriza, je dodal. Med razlogi, ki kažejo na vrnitev k rasti nemškega BDP, je analitik izpostavil nizko tveganje za kreditni krč. Pri tem je spomnil, da nemške banke v nasprotju z drugimi bankami v evroobmočju niso zaostrile pogojev za potrjevanje posojil. Za zagotavljanje varnosti nemške industrije so po njegovih besedah pomembne tudi majhne zaloge in še vedno velik obseg naročil. Kot je dodal, je pomembno tudi, da so glavne nemške trgovinske partnerice države zunaj območja s skupno evropsko valuto. V korist nemškemu gospodarstvu bo tudi zdrav nemški trg dela, ki bo zagotovil, da bo domače povpraševanje ostalo močno, je sklenil Brzeski.
|
neutral
|
1,668
|
Da je reforma pokojninskega sistema nujna, priča dejstvo, da danes za enega upokojenca delajo štirje delovno sposobni, čez 50 let pa bosta le še dva, opozarja Evropska komisija in dodaja, da v Sloveniji za izboljšanje razmer storimo premalo. Prebivalstvo se stara, zato so potrebne reforme obstoječega pokojninskega sistema. Leta 2008 so na vsakega državljana EU, starega 65 let ali več, prišle štiri osebe, sposobne za delo v starosti od 15 do 64 let, do leta 2060 pa se bo to razmerje zmanjšalo na ena proti dva. Gospodarska kriza je učinke staranja prebivalstva še zaostrila. Pokojnine že danes predstavljajo zelo velik delež javnih odhodkov v povprečju znašajo 10 odstotkov BDP, do leta 2060 pa lahko ta delež naraste na 12,5 odstotka. V evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti je Evropska komisija objavila belo knjigo za ustreznejši, varnejši in trdnejši pokojninski sistem v Evropski uniji. Komisija v beli knjigi izpostavlja pomen spremljanja ustreznosti, vzdržnosti in varnosti pokojnin ter podpira pokojninske reforme v državah članicah. Prav tako poziva k prilagoditvi delovnega okolja in trga dela, tako da se zagotovijo ustrezni pogoji za starejše delavce in se ljudem omogoči, da ostanejo dlje delovno aktivni. Delali bomo dlje, manj bo predčasnega upokojevanja Države članice spodbuja k daljšanju delovne dobe s prilagajanjem upokojitvene starosti pričakovani življenjski dobi, omejevanjem predčasnega upokojevanja ter zmanjševanjem vrzeli med upokojevanjem moških in žensk. Za varnejšo starost bomo morali iz lastnega žepa v bodoče odšteti tudi sami. Ker v blagajni primanjkuje sredstev za izplačila pokojnin, bi morale članice Evropske unije spodbujati vplačila v dopolnilne sisteme zasebnega pokojninskega zavarovanja, bela knjiga pa se zavzema tudi za večjo zaščito pokojninskih pravic mobilnih delavcev. Prav slednji so bili pogosto žrtve kršitev s strani delodajalcev, zato bi bilo po besedah komisije treba vzpostaviti ustrezen nadzor, pristojne službe pa bi zagotovile združljivost pokojnin z mobilnostjo. Vsaka članica EU ureja pokojnine po svoje Bela knjiga temelji na rezultatih obširnega javnega posvetovanja in je v celoti usklajena z letnim pregledom rasti za leto 2012, dodajajo v Evropski komisiji. Ukrepi na evropski ravni bodo podprli in dopolnili nacionalne pokojninske reforme. Pokojninski sistemi so pretežno v pristojnosti držav članic, vendar jih Evropska unija lahko podpira z zakonodajo na področjih, ki vplivajo na delovanje notranjega trga, finančno podporo, ki bo starejšim delavcem omogočila, da dlje ostanejo na trgu dela, usklajevanjem politik in izmenjavo izkušenj. Bruselj je kritičen do slovenskega nasprotovanja pokojninski reformi. Foto Blaž Garbajs V Bruslju kritični do Slovenije Evropski komisar za zaposlovanje in socialne zadeve Laszlo Andor je medtem ocenil, da Slovenija ni ravno zgledna pri reformiranju pokojninskega sistema in da ni tako ambiciozna kot druge države v Srednji Evropi. Poudaril je tudi, da so v veliki meri nacionalni politiki odgovorni za to, da pojasnijo, zakaj je pokojninska reforma potrebna. Poleg tega je poudaril, da so resnično v veliki meri nacionalni politiki odgovorni za to, da pojasnijo, zakaj je kot rezultat demografskih sprememb in drugih dejavnikov pokojninska reforma potrebna. V večini primerov to pomeni tudi višjo upokojitveno starost in razne druge spremembe, je dodal. Prav tako mora Slovenija po komisarjevih besedah storiti več za dejavno staranje, na primer pri vlaganju v boljše priložnosti za zaposlovanje starejših delavcev, čeprav po stopnji brezposelnosti ne sodi med najšibkejše članice EU. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!
|
negative
|
1,669
|
Čeprav je NLB v lanskem letu pridelala za 233 milijonov evrov izgube, je banka po mnenju predsednika uprave dobro likvidna. Dokapitalizacija v višini 320 milijonov evrov pa po besedah Jašoviča že dolgo časa ni več aktualna, morala bi dosegati vsaj 400 milijonov evrov. Skupina NLB je v letu 2011 ustvarila 239 milijonov evrov izgube, Nova ljubljanska banka pa je lani pridelala 233 milijonov evrov izgub. Nova ljubljanska banka je lani pridelala 233 milijonov evrov izgube, potem ko je ta v letu 2010 znašala dobrih 183 milijonov evrov. Skupina NLB je medtem ustvarila 239 milijonov evrov izgube, potem ko je ta predlani dosegla 202 milijona. Nova ljubljanska banka je predstavila rezultate poslovanja, po podatkih uprave pa je banka pridelala lani za 233 milijonov evrov izgube. Glavni razlog za globoke izgube NLB ostaja velik prirast slabih posojil, ki banko sili v nove in nove odpise ter rezervacije. Letos so te tako na ravni matične banke dosegle 378 milijonov evrov, na ravni skupine pa 480 milijonov evrov. S tem so bile nekoliko večje kot predlani. Kot je na novinarski konferenci po seji nadzornega sveta povedal prvi mož banke v odstopu Božo Jašovič, je pozitiven signal dobičkonosno poslovanje pred rezervacijami. Rezervacije matične družbe NLB so lani dosegle 380 milijonov evrov, na nivoju skupine pa skoraj 480 milijonov evrov. Dobiček pred rezervacijami na ravni banke je tako dosegel 189 milijonov evrov, na ravni skupine pa 253 milijonov evrov. Izguba iz rednega poslovanja skupine je lani dosegla 266,85 milijona evrov, potem ko je leta 2010 znašala 226,97 milijona evrov. Na ravni matične banke je izguba iz rednega poslovanja lani dosegla 277,77 milijona evrov, leto prej pa 206,32 milijona evrov, je razvidno iz nerevidiranih letnih računovodskih izkazov banke in skupine. Lansko leto so zaznamovale poslabšane okoliščine. Vplivi zunanjega okolja so močni in negativni ter bistveno vplivajo na poslovanje banke. Z notranjimi ukrepi pa postopoma odpravljamo pomanjkljivosti in smo na dobri poti, je prepričan Jašovič. Kot pravi, je banka navkljub izgubi dobro likvidna. Del dolga so pokrili tudi s prodajo hčerinskih družb. NLB je lani prodala štiri družbe, Banke Celje pa niso uspeli prodati. Prodajo te še načrtujejo, a so si za prodajo zastavili daljše časovne roke, je na tiskovni konferenci povedal Jašovič. Z racionalizacijo oklestili stroške Banka NLB je v letu 2011 ustvarila 269,3 milijona evrov čistih prihodkov od obresti in 158,5 milijona evrov čistih neobrestnih prihodkov, na drugi strani pa je z ukrepi racionalizacije poslovanja uspela znižati stroške poslovanja na 238,8 milijona evrov. Skupina NLB je lani ustvarila 417 milijonov evrov čistih prihodkov od obresti in 219,4 milijona evrov čistih neobrestnih prihodkov. Tudi v okviru skupine je bil velik poudarek namenjen zniževanju stroškov, ki so ob koncu leta znašali 380,4 milijona evrov. Predsednik uprave NLB je prepričan, da je NLB kljub izgubam dobro likvidna. Foto 24ur.com Bilančna vsota skupine NLB je ob koncu leta 2011 znašala 16,4 milijarde evrov. Obseg kreditov nebančnemu sektorju znaša 10,75 milijarde evrov, medtem ko je stanje depozitov nebančnega sektorja 10,2 milijarde evrov. Bilančna vsota matične banke znaša 13 milijard evrov, krediti nebančnemu sektorju 8,46 milijarde evrov, depoziti nebančnega sektorja pa 7,56 milijarde evrov. Ob koncu leta 2011 znaša celotni kapital skupine NLB brez kapitala manjšinskih lastnikov 976 milijonov evrov, količnik kapitalske ustreznosti skupine na dan 31. december pa je ocenjen na 11 odstotkov. Celotni kapital banke NLB znaša 956,9 milijona evrov, količnik kapitalske ustreznosti NLB pa je ocenjen na 10,2 odstotka. Vsaj 400 milijonov evrov za dokapitalizacijo Kot potencialne partnerje pri dokapitalizaciji je Jašovič omenil EBRD, IFC, KBC in državo. Dokapitalizacija NLB v višini 320 milijonov evrov, kot je ocena Evropskega organa za bančni nadzor Eba, že dolgo časa ni več aktualna in mora dosegati vsaj 400 milijonov evrov, je pojasnil Jašovič. Ocena Ebe namreč po Jašovičevih besedah glede na izgubo v drugem delu lanskega leta ne ustreza več realnim potrebam po novem kapitalu, da bi banka izpolnila obe zahtevi nadzornikov. 400 milijonov evrov pomeni, da je banka s kapitalom tik nad zahtevano mejo, je dejal prvi mož NLB. Glede na ocene poslovanja za letos, bi lahko z njo še absorbirali nekaj izgube. Če pa bi bila ta višja od pričakovanj, pa niti 400 milijonov evrov ne bi zadostovalo. Po Jašovičevih besedah obstaja realna možnost, da se najde rešitev, če bo med potencialnimi partnerji le dobra volja. Na besede finančnega ministra Janeza Šušteršiča, da pri dokapitalizaciji največje slovenske banke pričakuje sodelovanje vseh vpletenih strani, je zagotovil, da bo uprava z veseljem aktivno sodelovala pri iskanju partnerja za NLB. Ključna naloga uprave je, da postavi na mizo zaupanja vredne projekcije in verodostojno strategijo konsolidacije skupine. Že ta teden se bo po njegovih besedah zgodil prvi operativni sestanek na temo dokapitalizacije. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!
|
negative
|
1,670
|
Boris Dolamič človek, ki naj bi NLB dolgoval več kot 81 milijonov evrov, upnikom še več. Z njegovimi preteklimi posli se ukvarja celo policija. Zdaj Dolamič rešuje Rimske Terme, v katerih je prisilni upravitelj.
|
negative
|
1,671
|
Evropska komisija bo preverjala makroekonomsko stanje Slovenije. Kot pravi minister Šušteršič, je v poročilu komisije naša država izpostavljena zaradi zadolženosti zasebnega sektorja, ki se je kopičila predvsem v času pred krizo. Janez Šušteršič Evropska komisija bo v začetku marca na obisku v Sloveniji preverila njeno makroekonomsko stanje. Obisk sodi v sklop poglobljene analize, ki jo zaradi tveganj glede makroekonomskih neravnovesij po oceni komisije potrebujejo nekatere članice EU. Razlogi za poglobljeno analizo stanja v Sloveniji so po navedbah komisije hitro kopičenje notranjih neravnovesij z velikim naraščanjem stroškov dela na enoto proizvoda, zadolženosti v zasebnemu sektorju in cen nepremičnin ter visoko zadolženi bančni sektor, ki je pod občutnimi pritiski, saj je gospodarstvo v zgodnji fazi težkega procesa razdolževanja . Poročilo komisije je po mnenju slovenskega ministra za finance Janeza Šušteršiča zelo uravnoteženo, pošteno in transparentno, saj temelji na sistemu jasno opredeljenih indikatorjev, ki so za vse države enaki . Seveda pa številke ne povedo vsega in temu je namenjen obisk, je dejal Šušteršič. Pojasnil je, da je bila Slovenija v poročilu izpostavljena zaradi zadolženosti zasebnega sektorja, ki se je kopičila predvsem v času pred gospodarsko krizo in potem ostala na kritičnih ravneh, ker ni več novih posojil, ki bi omogočala hitrejše razdolževanje podjetij. Pri tem je minister dodal, da gre za povprečje indikatorjev za zadnja tri leta, kar je še zlasti pomembno za indikator, ki govori o stroških dela na enoto proizvoda. V Sloveniji se namreč po njegovih besedah na tem področju še vedno pozna učinek visoke rasti plač v javnem sektorju v obdobju, ko je bila uveljavljena plačna reforma, sicer pa so podatki o rasti plač v zadnjih dveh letih zelo zmerni tako v zasebnem kot javnem sektorju, kjer so praktično zamrznjene, tako da se vrednost tega indikatorja izboljšuje. To so stvari, ki jih bomo lahko komisiji predstavili, in glede na to, koliko bodo ti argumenti prepričljivi, bo potem komisija opredelila stališče, kakšni ukrepi so v Sloveniji potrebni, je pojasnil Šušteršič. Poleg Slovenije je komisija izpostavila še enajst članic Unije, katerim po njeni oceni grozijo škodljiva makroekonomska neravnovesja, kot so izguba konkurenčnosti, visoka raven zadolženosti ali prenapihnjene cene premoženja. To so Belgija, Bolgarija, Ciper, Danska, Finska, Francija, Italija, Madžarska, Španija, Švedska in Velika Britanija.
|
neutral
|
1,672
|
Po mnenju protikorupcijske komisije so državni organi in politika, ko so se začeli pojavljati sumi posameznih nepravilnosti pri projektu Teš 6, ravnali neusklajeno in netransparentno ter odlašali s sprejemanjem ključnih odločitev. Komisija poudarja, da mora morebitna odločitev o nadaljevanju projekta vsebovati tako postopke za odpravo preteklih večjih in manjših nepravilnosti, kot tudi vzpostaviti dodatne mehanizme spremljanja, nadzora in dosledne transparentnosti . Komisija za preprečevanje korupcije je vladi in Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb AUKN posredovala vmesne ugotovitve in stališča v zvezi s projektom izgradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj Teš 6. Komisija se je odločila, da vlado in druge pristojne organe obvesti o dosedanjih ugotovitvah, ker je, kot so zapisali v poročilu, nujno, da vlada zagotovi, da pristojna ministrstva sprejmejo odločitve, s katerimi se odlaša že več let, čeprav so, tako meni komisija, ključne za zakonito in transparentno izvedbo projekta. Poleg tega komisija meni, da je nujno, da se vlada, pristojna ministrstva in AUKN opredelijo do ugotovitev obstoječih revizij projekta in sprejmejo ukrepe za sanacijo ugotovljenih nepravilnosti. Komisija je tudi ugotovila, da je bil projekt izveden netransparento, ob pomanjkljivim nadzoru in obremenjen s političnimi in lobističnimi vplivi. Zaradi tega je obstajalo visoko tveganje za korupcijo in nasprotje interesov. Komisija Nujno je intenzivnejše angažiranje vlade. Ravnanje poslovodstva je bilo sporno Komisija je ugotovila, da v postopku priprave projektne dokumentacije za izvedbo projekta poslovodstvo Teš nadzornemu svetu ni posredovalo vseh razpoložljivih informaciji o določenih zadevah, da bi nadzorni svet lahko sprejemal strokovne in pravno korektne odločitve. Poleg tega je poslovodstvo pri poslovanju z različnimi dobavitelji, s katerimi je bilo sklenjenih 10 pogodb v skupni višini 2,8 milijona evrov, da bi se izognilo pridobivanju soglasij nadzornega sveta Teša, prikazovalo nižjo pogodbeno vrednost. Sum kaznivega dejanja obstaja tudi glede postopka izbiranja ponudb za nabavo glavne tehnološke opreme. Poslovodstvo naj bi izbranemu ponudniku omogočilo seznanitev s poslovnimi skrivnostmi konkurenčnega podjetja. Nadzorni svet pa je istočasno opustil dolžno skrbnost pri nadzorovanju Teš 6. Pustni protest proti Tešu 6 Uhajale naj bi tajne poslovne informacije Med izkazanim nasprotjem interesa in ob obstoju korupcijskih tveganj komisija navaja, da je poslovodstvo Teša v tehnično komisijo za izvedbo naročil med drugim imenovalo osebo, zaposleno v družbi CEE, ki je pripravila razpisno dokumentacijo za dobavo glavne tehnološke opreme, CEE pa je lastniško povezan z družbo Sol International, ki je poslovno povezana z Alstomom. Poslovodstvo Teša je pozneje ustanovilo pogajalsko skupino o vsebini pogodbe z Alstomom, poslovno povezanim s CEE, v kateri so bili zaposleni trije člani skupine od skupno 15 članov. Hkrati sta nadzorni svet Teša in vodstvo Holdinga Slovenske elektrarne HSE po oceni komisije opustila dolžno skrbnost pri nadzorovanju poslovodstva Teša in izdaji garancij. Alstom je bil tako postavljen v privilegiran položaj. Vzpostavljeno pa je bilo tudi realno tveganje, da je eden od ponudnikov seznanjen z vsebino ponudbe konkurenčnega ponudnika, je zapisala komisija. Poslovodstvo naj bi v postopku zbiranja ponudb za nabavo glavne tehnološke opreme Alstomu omogočilo seznanitev s poslovnimi skrivnostmi konzorcija Siemens. To po mnenju komisije kaže na sume storitev več kaznivih dejanj posameznikov, in sicer izdajo in neupravičeno pridobitev poslovne tajnosti ter zlorabo položaja ali pravic. Za obe dejanji lahko po pojasnilih komisije skladno z zakonom o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja odgovarja tudi pravna oseba. Komisija je v zvezi s sumi kaznivih dejanj določeno dokumentacijo že odstopila Nacionalnemu preiskovalnemu uradu NPU in Policijski upravi Celje. Novemu specializiranemu državnemu tožilstvu pa namerava predlagati ustanovitev specializirane preiskovalne komisije po zakonu o kazenskem postopku. Problematika Teša 6 naj bi bila v veliki meri tudi posledica neustreznega nadzora, neodzivnosti, sistemske neurejenosti in neusklajenosti državnih organov . Foto POP TV Revizijskim ugotovitvam niso sledili ustrezni ukrepi Komisija je tudi ugotovila, da so bile kršene določbe s področja lobiranja v zvezi s predlogom zakona o državnem poroštvu za projekt ta je bil v parlamentarno proceduro vložen lansko jesen, a ni dobil zelene luči. Po ugotovitvah komisije so bili avtorji predloga zakona dejansko v HSE, komu v DZ pa je bil osnutek vročen, pa komisija ni mogla z gotovostjo potrditi. T. i. zakonodajna sled v tem primeru torej ne obstaja oziroma ni zagotovljena na ustrezno transparenten način, poudarja komisija, ki je sicer sprožila ustrezne prekrškovne postopke. Po mnenju komisije so državni organi in politika, ko so se začeli pojavljati sumi posameznih nepravilnosti, ravnali neusklajeno, netransparentno in z odlašanjem sprejemanja ključnih odločitev . Po pojasnilih komisije še vedno tudi ni rešeno vprašanje, ali je Teš zavezanec po specialnih predpisih o javnem naročanju, ugotavlja pa tudi neprimeren in nezadosten odziv na ugotovitve različnih revizij, tudi revizijo PWC, ki je pri projektu izpostavila vrsto pomanjkljivosti. Revizijskim ugotovitvam niso sledili ustrezni ukrepi niti se do njih nihče od pristojnih in odgovornih ni ustrezno opredelil. Vlada je aprila lani HSE naložila določena opravila, a je HSE ugotovil, da so zavezani izvršiti le sklepe agencije za upravljanje kapitalskih naložb države, čemur je pritrdila tudi služba vlade za zakonodajo. Komisija zato opozarja na izrazito formalističen odziv HSE, saj so se kot vesten in skrben gospodar v javnem sektorju v vsakem primeru dolžni odzvati na ugotovljena tveganja . Nobena vlada po mnenju komisije ni zagotovila ustreznih odzivov na zaznane in ugotovljene izsledke v različnih revizijah. Komisija tudi meni, da je Teš zavezanec za vključevanje protikorupcijske klavzule v pogodbe četudi te v pogodbo ne vključi, klavzula velja po samem zakonu, njena kršitev pa lahko ima za posledico ničnost posla. Večina pogodb v primeru Teša 6 je bila sklenjenih pred uveljavitvijo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, za te pa omenjeno ne velja. Komisija je ugotovitve zaključila z napovedjo, da bo spremljala ravnanje subjektov, ki so v povezavi s projektom opuščali dolžno skrbnost ali ravnali v nasprotju s predpisi ter cilji in vrednostmi. Kaj pravijo v HSE in Teš? Matjaž Janežič, direktor HSE Foto Blaž Garbajs V HSE in Teš pravijo, da so se seznanili z vmesnimi ugotovitvami in stališčem protikorupcijske komisije, vendar pa bodo glede na obširnost poročilo še temeljito preučili. Ugotavljajo pa, da ugotovitve protikorupcijske komisije potrjujejo pravilnost njihovega ukrepanja v zadnjih dveh letih. Pravijo, da so v tem času temeljito preverjali pogodbene odnose z dobavitelji v TEŠ. Pred več kot letom dni so na novo postavili projektno organiziranost. Za bolj enakopravno pozicijo naročnika v odnosu do dobavitelja glavne tehnološke opreme so dogovorili in podpisali tri dodatke k osnovni pogodbi. Dodajajo, da so v korist naročnika spremenili pogodbe z drugimi dobavitelji opreme, regulirali pa so tudi ugotovljena odstopanja v poslovnih odnosih in vložili več kazenskih ovadb. Generalni direktor HSE Matjaž Janežič ob tem pravi, da je naloga pristojnih institucij, da glede na že vložene ovadbe in ugotovitve ustrezno ukrepajo. Vsem institucijam bomo tako kot do sedaj nudili vso potrebno podporo in predložili vse zahtevane informacije in dokumente, pravi Janežič. Dodaja, da sta Teš in HSE takoj po zamenjavi vodstev obeh družb leta 2010 za vsa ugotovljena odstopanja sprejela tudi ukrepe v okviru svojih pristojnosti, da v prihodnje nepravilnosti ne bi bilo. Pravi tudi, da so aktivno pristopili k izvajanju projekta v začrtanih finančnih in časovnih okvirih. Ugotovljene pretekle nepravilnosti pri ravnanjih posameznikov pri vodenju projekta ne smejo vplivati na prihodnost izvedbe projekta, pa dodaja direktor Teš Simon Tot. Pri tem Tot vztraja, da je nadomni blok 6 energetsko, ekonomsko in ekološko utemeljen projekt, ki ga Slovenija potrebuje z vidika varne in zanesljive oskrbe z električno energijo. Glede na težo obtožb bi bilo nesprejemljivo, da vlada odobri poroštvo Foto POP TV Na poročilo protikorupcijske komisije se je odzvala tudi koalicija Ustavimo Teš 6. Zadovoljni so, da je vmesne odločitve komisija pripravila, še preden bo vlada v četrtek dala končno mnenje o predlogu zakona o državnem poroštvu, težkem 440 milijonov evrov. Pravijo, da bi bilo glede na težo obtožb in jasno dokazano netransparentost ter sume koruptivnih dejanj, v tem trenutku nesprejemljivo, da vlada izreče pozitivno mnenje do predlaganega zakona. Enako velja za državni zbor. V času, ko se vsi prebivalci Slovenije soočamo z zaostreno finančno situacijo, in ko iščemo za 800 milijon EUR prihrankov, bi bilo absolutno nesprejemljivo, da vlada in državni zbor nadaljujeta z igro ruske rulete z davkoplačevalskim denarjem, zdravjem in okoljem ter projektu Teš 6 namenita 440 milijonov evrov v obliki poroštva, so zapisali v svojem odzivu.
|
negative
|
1,673
|
Stavke na Elektru Primorska je po skoraj dveh mesecih konec. Uprava bo zaposlenim izplačala 500 evrov bruto nagrade, ali bodo denar lahko obdržali in ali ga bo še več, je odvisno od odločitve sodišča. Zaradi stavke je družba imela od 150 do 200 tisoč evrov škode, trdijo v upravi. Zaposleni pri Elektru Primorska so po skoraj dveh mesecih končali stavko. Po torkovih celodnevnih pogajanjih so namreč z upravo le našli skupni jezik. Dogovor predvideva, da bodo vsem zaposlenim, razen direktorju in upravi, v 30 dneh po podpisu dogovora izplačali nagrado v višino 500 evrov bruto. Ni pa rečeno, da bo ta denar ostal na računih delavcev. Počakali bodo namreč na pravnomočno sodbo glede upravičenosti zahteve po nagradi. Če bo sodišče pritrdilo sindikatu, bo uprava zaposlenim izplačala še preostali del nagrad, ob nasprotni sodbi pa bo podjetje izplačano vsoto zaposlenim odvzelo z mesečnimi odtegljaji pri desetih zaporednih plačah, so poročali v oddaji 24UR OB ENIH. Dogovor predvideva še pogajanja za sklenitev novega aneksa k podjetniški kolektivni pogodbi, v katerem se bodo natančneje dogovorili o pogojih za izplačilo nagrade ob zaključku leta. Stavka v družbi Elektro Primorska se je začela 27. decembra lani. Zaposleni so se zanjo odločili zaradi neizplačila nagrade ob koncu leta, ki jim pripada po veljavni kolektivni pogodbi. Izplačati bi jim morali 70 odstotkov povprečne plače v elektrogospodarstvu, vendar jim je uprava ves čas ponujala manjše zneske, češ da leta 2011 niso dosegli načrtovanega prihodka. Ker se z njihovimi predlogi v stavkovnem odboru niso strinjali, so v upravi 3. januarja najprej odpovedali veljavno kolektivno pogodbo, 16. januarja vložili tožbo na zakonitost stavke, 6. februarja pa še ugotovitveno tožbo, na podlagi katere bo sodišče podalo odgovor na vprašanje, ali sploh obstaja obveznost družbe za kakršno koli izplačilo nagrade po 129. členu kolektivne pogodbe. Zaposleni so stavkali različno po posameznih poslovnih enotah v Novi Gorici, Tolminu, Sežani in Kopru. V zadnjih dneh so stavkali po tri ure, in to med 9. in 10., 11. in 12. ter med 13. in 14. uro, tako da se tam, kjer je potekala stavka, praktično ni dalo organizirati dela. Kljub stavki je družba zagotavljala nemoteno oskrbo z električno energijo za vse odjemalce, v primerih poškodb, ki jih v ta mesec zaradi močne burje ni bilo malo, pa so zaposleni v najkrajšem možnem času odpravljali napake.
|
neutral
|
1,674
|
Nekdanji prvi mož Telekoma Slovenije Dremelj pravi, da noben očitek revizije zoper nekdanjo upravo ne drži. Nekdanja uprava zatrjuje, da je delala dobro in da je tudi v primeru tožb proti njej ne skrbi. Delničarji Telekoma so posebno revizijo vodenja nekaterih poslov v obdobju od 1. januarja 2006 do 23. marca 2011 potrdili na marčni skupščini na zahtevo Kapitalske družbe Kad in Slovenske odškodninske družbe Sod. Revizorska družba Deloitte revizija je nato v posebni reviziji, kot omenjeno, ugotovila vrsto škod. Nekdanji prvi mož Telekoma Slovenije Bojan Dremelj je skupaj z nekdanjo ekipo tudi javno zatrdil, da očitki iz poročila posebne revizije niso osnovani. Dremelj je tudi zato kot delničar podal nasproten predlog za marčno skupščino Telekoma, ki se je bo tudi udeležil in tam predstavil svoje poglede. Nekdanja uprava, poleg Dremlja še člani Dušan Mitič, Filip Ogris - Martič in Željko Puljić, poudarja, da je delala dobro in da je tudi v primeru tožb proti njej ne skrbi. Po navedbah Dremlja so vse posamezne trditve v posebnem poročilu revizorja pojasnili z navedbo dejanskih dokumentov, ki v popolnosti ovržejo posamezne pristranske trditve revizorske hiše Deloitte revizija. Ogris - Martič je dejal, da revizija za enega glavnih očitkov, češ da niso obvladovali hčerinskih družb in da je s tega naslova nastalo za sedem milijonov evrov škode, ne navede niti enega konkretnega primera, ki bi to dokazoval. Ni dvoma, da ne bi po poslovni ali finančni plati obvladovali naših hčerinskih družb, je dejal. Poleg tega revizor po njegovih besedah ne navaja specifikacij dobrih poslovnih praks, na katere se nanašajo konkretni očitki, na podlagi vsega tega pa izpostavlja tudi strokovno vprašljivost revizije. Mitič je medtem med drugim zavrnil očitke v zvezi z nakupi in vodenjem družb v Makedoniji in na Kosovu ter v Sloveniji. Ustvaril 302,4 milijona evrov čistega dobička Dremelj je še izpostavil, da je Telekom pod njegovim vodstvom v obdobju med letoma 2006 in 2009 ustvaril 302,4 milijona evrov čistega dobička in izplačal za 181,7 milijona evrov dividend. Hkrati je dejal, da v času njihovega vodenja revizorji niso ugotovili nobenih razlogov za odpise vrednosti naložb. Dremelj je kot omenjeno skupaj z nekdanjima članoma uprave Mitičem in Puljićem že pred časom podal nasprotne predloge za marčno skupščino Telekoma, na kateri bodo delničarji obravnavali poročilo posebne revizije. Ta je pri analizi vodenja nekaterih poslov v preteklosti ugotovila za preko 21 milijonov evrov morebitne škode. Sedanja uprava pod vodstvom Ivice Kranjčevića je proti Dremlju oziroma nekdanji upravi že vložila eno odškodninsko tožbo, in sicer v zvezi z vodenjem poslov nakupa in poslovanja makedonske družbe On.net. Delničarji bodo na skupščini 7. marca ob seznanitvi s poročilom revizije odločali tudi o predlogu, da se ta postopek nadaljuje. Hkrati pa naj bi delničarji na podlagi drugih v reviziji ugotovljenih škod odločali tudi o predlogu sklepa, da se upravi naloži, da v šestih mesecih od dneva skupščine vloži tožbe za povrnitev omenjene škode, ki je družbi nastala kot posledica kršitve dolžnosti članov organov vodenja oziroma nadzora. Dremelj, Mitič in Puljič kot mali delničarji skupščini podajajo nasprotni predlog. Predlagajo, da bi skupščina ugotovila, da revizijska hiša Deloitte revizija v prvotnem revizijskem poročilu z dne 7. decembra 2011 ni ugotovila škod, potem pa je na zahtevo Telekoma izdelala novo mnenje oziroma poročilo z dne 15. januarja 2012, v katerem je kljub istemu dejanskemu stanju in ciljih ugotovila hipotetično možno škodo. Glede na to, da je isti revizor ob istem dejanskem stanju in istih postavljenih ciljih podal dve različni mnenji, ki si nasprotujeta, Dremelj meni, da takšne ugotovitve ne morejo biti verodostojne in predstavljati razumno verjetnega temelja za začetek odškodninskih postopkov. Poleg tega Dremelj v nasprotnem predlogu predlaga, da skupščina glede na to, da revizor pri nakupu in poslovanju družbe On.net ni ugotovil škode in da obenem skupščina ni seznanjena z vsebino že vloženih odškodninskih tožb, povezanih z nakupom in poslovanjem družbe On.net v zvezi s temi postopki ne sprejme nobenih odločitev. Kranjčevič Revizorju smo posredovali vse zahtevane dokumente Kranjčević je v odzivu zagotovil, da so revizorski hiši Deloitte revizija v okviru izvajanja posebne revizije posredovali vse zahtevane dokumente. Pojasnil je, da so z namenom zagotoviti čim večjo transparentnost postopkov za komunikacijo z izrednim revizorjem pooblastili službo za interno revizijo. Uprava tako ni imela vpliva na postopke izdelave revizije. Tekom priprave te revizije je uprava naredila vse, kar je potrebno, da so revizorji dobili celovito informacijo, da so dobili vse dokumente, ki so jih zahtevali, in da je ta postopek potekal neodvisno in transparentno, je dejal. Kranjčević je tudi dejal, da omenjene posebne revizije nista naročila uprava ali nadzorni svet, ampak Kad in Sod kot delničarja družbe na lanski skupščini. Vsebine revizije ali dela prejšnje uprava ni želel komentirati, to prepušča obravnavi na skupščini. Njihovemu poročilu sicer zaupajo, saj gre za priznano revizorsko hišo, bodo pa proučili tudi navedbe nekdanje uprave. Povedal je še, da je revizorska hiša izdelala le eno končno poročilo izredne revizije, ki so ga posredovali tudi nadzornemu svetu in bo zdaj v obravnavi na skupščini. Decembra je tako bil izdelan le osnutek poročila, ne še končno poročilo. Delničarji naj bi v skladu s predlogom sedanje uprave na podlagi v reviziji ugotovljenih škod odločali o tem, da se upravi naloži, da v šestih mesecih od dneva skupščine vloži tožbe za povrnitev omenjene škode, ki je družbi nastala kot posledica kršitve dolžnosti članov organov vodenja oziroma nadzora. Če bo do tega prišlo, bo uprava po besedah Kranjčevića angažirala zunanjega pravnega strokovnjaka, ki bo moral povedati, ali so v tem dokumentu dane zadostne podlage za neke pravne ukrepe ali morajo podlage za kaj takšnega še dopolniti.
|
neutral
|
1,675
|
Ste se kdaj zmotili pri spletnem naročanju letalskih kart in se zato niste mogli vkrcati na letalo? Pred neljubimi zapleti vas ščiti nova direktiva Evropskega parlamenta, ki širi pravice potnikov in uporabnikov letalskih storitev. V času, ko si stečaji letalskih družb vrstijo kot po tekočem traku, je veliko potnikov in uporabnikov letalskih storitev ostalo brez možnosti, da bi dobili v celoti povrnjene stroške za plačane lete, ki jih zaradi bankrota ali insolventnosti ne bo. Včasih so vzrok za neljube zaplete tudi majhne tipkarske napake, ki se lahko pripetijo vsakomur. Opeharjeni kupci se vse pogosteje obračajo na potrošniške centre, ki v poplavi pritožb ne morejo pravočasno in ustrezno rešiti vseh zahtevkov. Majhne napake vas v prihodnje ne bodo po nepotrebnem stale živcev, letalske družbe pa vas prav tako ne bodo smele odirati pri plačilu s kreditnimi karticami. Več pravic za zadovoljnejše potnike na letališčih V bran potrošnikom se je z najnovejšo odredbo postavil bruseljski parlamentarni odbor za promet in turizem, ki je potrdil predlog, s katerim se še kakovostneje ščitijo pravice potnikov v letalskem prometu. Ker se je motiti človeško, se pogosto pripeti, da se uporabniki kdaj pri naročanju kart zatipkajo, po preverjanju kart pa se z že plačanimi vozovnicami ne smejo vkrcati na krov letala. Še huje je, če namesto vozovnice v London naročite vozovnico v Lyon, pri čemer do sedaj ni bilo mogoče popraviti precej bizarne in očitne napake. Sedaj boste tovrstne napake smeli popraviti v dveh urah po spletnem nakupu. Kot v sporočilu za javnost piše poljski poslanec Artur Zasada, je bilo do zdaj še bolj pereče vprašanje oderuških provizij, ki so jih pri plačilu s kreditnimi karticami do zdaj pobirale nekatere letalske družbe. Tudi če je potnik s kartico plačal več vozovnic, so bile za vsako vozovnico obračunane visoke provizije. Petčlanska družina je lahko tako za let po plačilu vozovnic plačala tudi več sto evrov provizij, dodaja Zasada, a je tovrstna praksa od danes naprej strogo prepovedana. Kot določa nov pravilnik, morajo letalske družbe ustrezneje in bolje reševati tudi pritožbe potnikov. Za to imajo na voljo le dva meseca po prijavi, prav tako pa morajo na svojih spletnih straneh objaviti kontaktne naslove in številke, na katerih smejo potrošniki zahtevati bodisi popravke bodisi oddati svoje pritožbe ob slabo opravljenih storitvah ali po kršenju pravic, ki jim jih predpisuje zakonodaja. Z novo bruseljsko direktivo so letalski potniki še bolje zavarovani in imajo več pravic. Število pritožb je do zdaj strmo naraščalo V Evropskem parlamentu so tako prepričani, da se bodo tako dvignili standardi storitev, prav tako pa se bo tako ustrezno zmanjšalo število prijav na centrih za pomoč potrošnikom. Mreža Evropskih potrošniških centrov ECC-Net, katere del je tudi Evropski potrošniški center v Sloveniji, je v letu 2010 obravnavala 71.292 primerov, od teh 44.000 pritožb potrošnikov. Kar tretjina vseh pritožb se je nanašala na zračni promet, od teh pa kar 57 odstotkov na pravice letalskih potnikov. Pri uveljavljanju pravic so imeli letalski potniki veliko težav zaradi sklicevanja letalskih prevoznikov na izredne okoliščine, zaradi katerih naj bi bile po mnenju nekaterih letalskih družb pravice letalskih potnikov izključene. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!
|
positive
|
1,676
|
Bonitetna agencija Standard & Poor's je za Grčijo razglasila delni bankrot. Če bo zamenjava grških državnih obveznic, s katero naj bi zasebni upniki Atenam odpisali do 107 milijard evrov dolga, uspešna, bi lahko Standard & Poor's oceno zvišal. Kljub temu da se je Grčija s finančnimi ministri držav v območju evra prejšnji teden dogovorila o drugem paketu pomoči, je Bonitetna agencija Standard & Poor s dolgoročni in kratkoročni dolg Grčije s CC oziroma C v ponedeljek znižala na najnižjo raven, kar pomeni delni bankrot. Drugi paket vključuje 130 milijard evrov javne pomoči in večji prispevek zasebnih upnikov, kot je bilo sprva predvideno. Ti bodo Atenam predvidoma odpisali za 53,5 odstotka nominalne vrednosti dolga, kar naj bi znašalo okoli 107 milijard evrov. Če pa bo odpis dolgov uspešen, bi lahko Standard & Poor s oceno zvišal. Glavni razlog za znižanje obstoječe ocene, ki je že zdaj pomenila nezmožnost odplačila obveznosti, je odločitev grškega parlamenta, da v spremljajočo zakonodajo vnese t. i. klavzulo kolektivne akcije ukrepanja, po kateri bodo pogoji zamenjave postali obvezujoči za vse lastnike obstoječih grških državnih obveznic, ki jih ureja grško pravo, če bosta nanje pristali vsaj dve tretjini udeleženih upnikov. Zamenjava obveznic naj bi bila sicer končana okoli 12. marca. Če bo do zamenjave obveznic takrat res prišlo, bo Standard & Poor s verjetno ocenil, da je delni bankrot mimo in oceno dolga zvišal na CCC, kar pa bi še vedno pomenilo, da so obeti za gospodarsko rast Grčije negotovi. Če pa ponudbe za zamenjavo obveznic ne bo sprejelo dovolj zasebnih upnikov, bo Grčijo po mnenju Standard & Poor s doletela takojšnja plačilna nesposobnost. Do tega bi prišlo zaradi oteženega dostopa Grčije do finančnih sredstev na trgu in dejstva, da Atene verjetno ne bi dobile dodatne uradne pomoči. Medtem ko odločitev bonitetne hiše na trge ni imela vpliva, je Evropska centralna banka ECB danes sporočila, da zaradi znižanja ocene začasno ne bo sprejemala grških obveznic za zavarovanje posojil bankam v operacijah refinanciranja. Odločitev ECB bo po poročanju AFP zagotovo negativno vplivala na grške banke.
|
negative
|
1,677
|
Gradbena družba Primorje je objavila javno vabilo k oddaji ponudb za nakup nepremičnin. Gre za prvi sklop, ki zajema prodajo nepremičnin tržne gradnje, poslovno nepotrebnih zemljišč in poslovno nepotrebnih objektov. Gradbena družba Primorje je na svoji spletni strani objavila javno vabilo k oddaji nezavezujočih ponudb za nakup nepremičnin. Gre za prvi sklop nepremičnin, ki jih skupina Primorje prodaja skladno s sanacijskim programom. Upoštevali bodo ponudbe, ki bodo prispele do 16. marca do 12. ure. Prvi sklop nepremičnin zajema prodajo nepremičnin tržne gradnje, poslovno nepotrebnih zemljišč in poslovno nepotrebnih objektov na različnih lokacijah po Sloveniji, je razvidno iz objave. Primorje ponudbe zbira do 16. marca. Pričakovana izhodiščna skupna vrednost je več kot 46,2 milijona evrov Iz Primorja so sporočili, da je družba skladno z izhodno strategijo, ki jo je maja lani pripravilo nekdanje vodstvo družbe, posamično prodajala poslovno nepotrebne nepremičnine, vendar je prodaja potekala prepočasi. V skladu s sanacijskim programom, ki ga je pripravil nov upravni odbor, bo prodaja potekala intenzivno, bolj usmerjeno in po posameznih sklopih, pravijo. Pričakovana izhodiščna skupna vrednost za nepremičnine prvega sklopa, katerih cenitve sta opravili družbi Lasting in Cenis, je nekaj več kot 46,2 milijona evrov. Znesek prodaje bo namenjen poplačilu hipotekarnih upnikov, morebitna razlika pa za poplačilo nebančnih upnikov, ki so s Primorjem podpisali sporazum o konverziji terjatev v kapital in jim prvi obrok zapade 30. junija letos. Med nepremičninami tržne gradnje so zemljišča poslovne cone Risnik v Divači izhodiščna vrednost za celoto 5,35 milijona evrov, apartmaji počitniškega naselja Oltra v Ankaranu izhodiščne cene posameznih enot skupno 13,67 milijona evrov, stanovanja v soseski Kresnice v Ajdovščini za celoto 1,165 milijona evrov, zemljišče poslovne cone Miren 1,13 milijona evrov, vrstne hiše Bizovik v Ljubljani skupno 1,7 milijona evrov, poslovno-stanovanjski kompleks Brinje v Kozini skupno 2,9 milijona evrov in stanovanja TPC Livade skupno 4,7 milijona evrov. Takšne prodaje poslovno nepotrebnega premoženja bo Primorje skladno s sanacijskim programom v četrtletnih razmikih nadaljevalo naslednja tri do štiri leta, so še zapisali. Med poslovno nepotrebnimi zemljišči so zemljišča Poljubin 1,8 milijona evrov, zemljišče v Dekanih 1,2 milijona evrov, Javornik na Jesenicah 214.700 evrov, zemljišče pred SPO Miren 74.700 evrov, ob Meblu v Kromberku 9700 evrov, v poslovni coni Lucija v Portorožu 1,1 milijona evrov, ob Prvomajski ulici v Novi Gorici 6,3 milijona evrov, zemljišče z objektom na Cankarjevi ulici v Postojni 306.600 evrov, zemljišče Orlove police v Postojni 716.600 evrov in zemljišče Strma pot za stanovanjsko gradnjo v Ilirski Bistrici 175.400 evrov. Med poslovno nepotrebnimi objekti pa so objekti v Postojni, Novi Gorici, Ankaranu, Ilirski Bistrici, Kopru, Postojni, Bohinju, Trenti, Kranju, Ljubljani in Kromberku po izhodiščnih cenah v skupni višini okoli šest milijonov evrov. Odločilen bo najkrajši rok plačila Kriterij za izbor najboljšega ponudnika bo najvišja ponujena cena, ki ne sme biti nižja od izhodiščne oz. pričakovane cene, ter dinamika plačil. Če bo več ponudnikov ponudilo enako najvišjo ceno, bo družba prodajno pogodbo sklenila s tistim, ki bo ponudil najkrajši rok plačila. V primeru dveh ali več enakih prispelih ponudb bodo ponudnike pozvali k zvišanju ponudb. Če bo več ponudnikov ponudilo enako ceno, bo odločilen rok plačila. Foto Thinkstock Prodajalec lahko v primeru, da je za posamezno nepremičnino izkazan velik interes in da je za nakup te nepremičnine prispelo več ponudb, ponudnike povabi k dopolnitvi oz. zvišanju njihovih oddanih ponudb, so zapisali. V objavi so prodajalci tudi navedli, da niso dolžni skleniti pogodbe za prodajo z nobenim od ponudnikov ter da zaradi nesklenitve pogodbe odškodninsko ne odgovarjajo ponudnikom.
|
neutral
|
1,678
|
V stranki SDS pravijo, da trošarinska politika mora zagotavljati najvišji donos v proračun ob najnižji obremenitvi potrošnikov. Vlada bo to dosegla, še poudarjajo. A očitno ne še zdaj, saj se liter 95-oktanskega bencina draži za 2,5 centa. Kot kaže, vlada ni znižala trošarin, cene naftnih derivatov se bodo opolnoči namreč dvignile. Kot so sporočili s Petrola, se bo cena 95-oktanskega bencina zvišala za 0,025 evra na liter in bo po novem znašala 1,463 evra na liter. 100-oktanski bencin se bo podražil za 0,024 evra na liter in bo 1,478 evra na liter. Liter dizelskega goriva bo dražji za 0,008 evra, nova cena bo tako znašala 1,343 evra na liter. Podražilo se bo tudi kurilno olje, in sicer za 0,003 evra in bo tako 1,026 evra na liter. Cena najbolj prodajanega neosvinčenega 95-oktanskega bencina se bo tako zvišala z 1,438 evra na liter na 1,463. Za 50-litrski rezervoar bo treba odšteti 1,25 evra več, na računu bencinskega servisa pa se bo izpisalo kar 73,15 evra. Ni še čas za znižanje trošarin za pogonska goriva Vlada danes ni posegla v višino trošarin na energente, to bo storila šele, ko bodo ogroženi makroekonomski temelji, je ocenil direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djani Brečevič in dodal, da se bo vlada najverjetneje za ta korak odločila, ko bodo cene pogonskih goriv začele vplivati na stopnjo inflacije in druge makroekonomske pokazatelje. Na podlagi analiz ministrstva za finance ugotavljamo, da so cene goriv primerljive s cenami goriv v sosednjih državah oziroma so odstopanja minimalna, pa so dejali na ministrstvu za finance. Slovenija po pojasnilih ministrstva namreč s kratkoročnimi ukrepi sproti prilagaja višino trošarin na način, da ni ogrožena konkurenčnost gospodarstva in obenem zagotovljena proračunska stabilnost. Ravno zaradi proračunskega primanjkljaja je po Brečevičevem mnenju malo verjetno, da bi vlada znižala trošarine za pogonska goriva, saj te predstavljajo vir prihodkov za državni proračun. Po njegovih pojasnilih ima vlada sicer manevrskega prostora za znižanje trošarin dovolj, vendar pa po njegovi oceni za to še ni čas. Cena motornih bencinov je namreč primerljiva s cenami v sosednjih državah dražji je le v Italiji, medtem ko so razmere pri dizelskem gorivu nekoliko boljše cenejšega imajo le na Hrvaškem. Odločitev vlade glede znižanja trošarin bo po Brečevičevi oceni odvisna tudi od dogodkov v Iranu. Če bi se politična kriza zaradi jedrskega programa v Iranu nadaljevala ter bi cene surove nafte in pogonskih goriv na mediteranski borzi začele naraščati, bo vlada verjetno znižala trošarine, je dejal. Razmere na naftnem trgu bo kratkoročno v veliki meri krojila hitrost reševanja krize v Iranu, dolgoročno pa stopnja aktivnosti svetovnega gospodarstva. Brečevič sicer pričakuje, da bo povpraševanje po črnem zlatu na dolgi rok naraščalo počasi, s tem pa se bo rahlo zviševala tudi cena surove nafte. Podražitve tudi na Hrvaškem Liter 95-oktanski naj bi, kot poročajo hrvaški mediji, stal 1,42 evra 10,77 kune, prvič pa naj bi več kot 10 kun 1,32 evra stal tudi liter dizelskega goriva. Stal naj bi 1,35 evra 10,24 kune. Hrvaška vlada naj bi začela nižati trošarine šele, ko bodo cene presegle 12 kun oziroma 1,59 evra. SDS obljubljala nižje trošarine Trošarinska politika mora zagotavljati najvišji donos v proračun ob najnižji obremenitvi potrošnikov. Vlada bo to dosegla. SDS na Twitterju V programu stranke SDS, ki so ga pripravili pred lanskim predčasnimi parlamentarnimi volitvami, so ocenili, da se zaradi visokih in nekonkurenčnih cen naftnih derivatov zmanjšuje povpraševanje in s tem potrošnja ter posledično prihodki državnega proračuna. Predlagamo takšno trošarinsko politiko, da bodo cene naftnih derivatov za 5 do 10 odstotkov nižje od cen v sosednji cenovno najugodnejši državi, so pri stranki SDS zapisali v programu. Od sosednjih držav imajo cenejše naftne derivate trenutno na Hrvaškem, kjer so sicer tudi pred podražitvijo. Trenutno 95-oktanski bencin sicer stane 1,38 evra, 98-oktanski 1,42 evra, dizelsko gorivo pa 1,31 evra. Po obljubah vladajoče stranke SDS bi tako moral liter 95-oktanskega bencina pri nas stati okoli 1,2 evra. V Avstriji po podatkih AMZS liter 95-oktanskega bencina stane 1,44 evra, 98-oktanskega 1,58, liter dizelskega goriva pa 1,43 evra. V Italiji, kjer se cene razlikujejo tudi od lokacije bencinskega servisa, bi za liter 95-oktanskega bencina odšteli 1,82 evra, 1,92 evra za liter 98-oktanskega, za liter dizelskega goriva pa 1,75 evra. Na Madžarskem 95-oktanski bencin stane 1,46 evra na liter, 1,5 evra na liter pa dizelsko gorivo. S povprečno plačo lahko sedaj kupimo okoli 170 litrov bencina manj kot marca leta 2008 Foto Petrol Naftni derivati so se v samo dveh mesecih tega leta podražili za 5,6 odstotka. Kurilno olje je za 86,6 odstotka dražje kot pred petimi leti, neosvinčeni 95-oktanski bencin pa za dobrih 50 odstotkov. Konec leta 2007 je liter 95-oktanskega bencina stal 1,033 evra, marca 2008 pa 1,058 evra, konec leta 2008 je liter bencina stal le 0,827 evra. Povprečna neto plača je bila leta 2007 834,50 evra, leta 2008 je znašala 899,80. Trenutno pa po statističnih podatkih iz decembra 2011 povprečna plača znaša 999,33 evra. Preračunano sledi, da je lahko nekdo s povprečno plačo leta 2007 kupil 807 litrov bencina, marca leta 2008 850, decembra 2008 pa kar 1088 litrov, letos pa le 684.
|
negative
|
1,679
|
Konsolidacija javnih financ bo po oceni sveta Banke Slovenije kratkoročno še dodatno prispevala k znižanju domačega povpraševanja. Prepričani pa so, da je potrebna za zagotovitev vzdržnosti javnih financ in vzdržne gospodarske rasti ter za ohranjanje bonitetne ocene Slovenije. Varčevalni ukrepi so nujni ukrepi za ponovno vzpostavitev konkurenčnosti gospodarstva, menijo v Banki Slovenije. Svet Banke Slovenije je danes obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja. Slovensko gospodarstvo se je v zadnjem lanskem četrtletju skrčilo za 0,7 odstotka, glede na enako obdobje predlani pa za 1,5 odstotka, je minuli teden objavil državni statistični urad. Svet Banke Slovenije ugotavlja, da je imelo zmanjševanje gospodarske dejavnosti v večini članic območja evra ob zaostrovanju krize v območju skupne valute v drugi polovici lanskega leta za posledico upad izvoza in industrijske proizvodnje v Sloveniji. Gospodarstva se morajo spremenjenim razmeram prilagoditi. Tista, ki so to storila, gredo skozi krizne čase razmeroma dobro, v državah, kjer je odpor do sprememb prevelik, pa po oceni predsednika republike Danila Türka prihaja do zastoja. Prišel je čas za premišljena tveganja, je dejal in ocenil, da jih je treba v iskanju dobrih rešitev sprejeti. Varčevalni ukrepi prispevali k zmanjšanju končne potrošnje Varčevalni ukrepi, nadaljnja rast brezposelnosti in negotovosti glede prihodnjih gospodarskih gibanj ter realno zniževanje stroškov dela, kar so sicer nujni ukrepi za ponovno vzpostavitev konkurenčnosti gospodarstva, so prispevali k zmanjšanju domače končne potrošnje, pojasnjujejo v Banki Slovenije. Ob tem spominjajo, da vlada za letos načrtuje znižanje proračunskega primanjkljaja z lanskih 4,3 odstotka na raven treh odstotkov bruto domačega proizvoda, za kar bo po njihovi oceni potrebno krčenje javnih izdatkov in učinkovitejše proračunsko načrtovanje. Konsolidacija javnih financ bo kratkoročno še dodatno prispevala k znižanju domačega povpraševanja, vendar je potrebna za zagotovitev vzdržnega dolgoročnega financiranja javnih financ, za doseganje vzdržne gospodarske rasti in za ohranjanje bonitetne ocene države, opozarjajo v Svetu Banke Slovenije. Pri tem ugotavljajo še, da so banke ob poslabševanju dostopa do tujih virov financiranja zaostrile posojilne pogoje za gospodarstvo in nadaljevale z zmanjševanjem kreditiranja. Nov sveženj ukrepov Evropske centralne banke z dvema operacijama refinanciranja bank s triletnimi posojili po ugodni obrestni meri je po mnenju sveta Banke Slovenije izboljšal zaupanje na finančnih trgih, pričakovano postopno okrevanje gospodarstva v območju evra v drugi polovici leta pa bo kljub temu v veliki meri odvisno od uspešnosti držav pri konsolidaciji javnih financ. Inflacija v Sloveniji je februarja na letni ravni znašala 2,8 odstotka in je bila malenkost višja od povprečja v območju evra, kjer je dosegla 2,7 odstotka. Krepitev inflacije je po oceni Banke Slovenije predvsem posledica kratkoročnega povišanja prispevka cen storitev in ponovne rasti cen energentov, v prihodnjih mesecih pa se pričakuje, da se bo inflacija zniževala. Tveganje za morebitni dvig inflacije predstavljajo naraščanje cen nafte na svetovnih trgih in cenovni pritiski v sektorjih z omejeno konkurenco, predvsem pri komunalnih storitvah in javnem prevozu, še poudarjajo.
|
neutral
|
1,680
|
Nekdanja investicijska banka Lehman Brothers je prišla iz stečaja, ki se je začel septembra 2008 in je pomenil začetek hude finančne krize in recesije. Zdaj banko čakajo razprodaja premoženja, poplačevanje upnikov in tožbe. Nekoč ugledna investicijska banka Lehman Brothers je v torek prišla iz stečajne zaščite. Izhod iz stečajnega postopka ne spreminja veliko, razen tega, da lahko Lehman Brothers zdaj razprodaja premoženje brez poprejšnje odobritve stečajnega sodnika. Na računu ima 35 milijard dolarjev, dodatnih 30 milijard pa bo zbral z nadaljevanjem prodaje premoženja. Med drugim bo prodajal hotel Ritz Carlton na Havajih, smučarski center v Montani in delež v nepremičninskem podjetju Archstone. Stečaj Lehman Brothers je še vedno največji v ameriški zgodovini, saj je bilo premoženje banke ocenjeno na 639 milijard dolarjev. Prav tako je tudi najbolj zapleten, saj je tožb in zahtevkov skupaj 26.000, vpletenih je 7000 pravnih oseb iz 40 držav sveta, sproženih je 75 posamičnih sodnih postopkov, banka pa je za odvetnike in svetovalce porabila skoraj 1,6 milijarde dolarjev. Lehman Brothers je imela pred stečajem 25.000 zaposlenih po svetu. Danes ima metlo v roki za dokončno likvidacijo le še 433 ljudi, ki delajo v začasnem sedežu v zgradbi Time & Life na Manhattnu. Prepričani, da so bili žrtveno jagnje 161 let stara banka Lehman Brothers, ki je preživela državljansko vojno, veliko depresijo in dve svetovni vojni, ni vzdržala špekulacijskega balona z nepremičninskimi vrednostnimi papirji in je šla leta 2008 v stečaj. Balon z nepremičninskimi vrednostnimi papirji je banka sicer napihovala sama, a pri tem zdaleč ni bila edina, saj so enako delale tudi ostale mogočne hiše Wall Streeta. Razlika je bila le v tem, da so druge banke našle pomoč pri ameriški vladi, ki je nekaj dni po propadu Lehman Brothers začela denar namenjati zavarovalnici AIG ter ustanovila 700 milijard dolarjev vreden sklad za rešitev finančne industrije. Nekdanji uslužbenci banke na čelu z nekdanjim glavnim izvršnim direktorjem Richardom Fuldom ostajajo prepričani, da so bili žrtveno jagnje oziroma nič bolj krivi za skorajšnji kolaps svetovnega finančnega sistema kot druge banke. Lehman Brothers je imela pred stečajem 25.000 zaposlenih po svetu. Danes ima metlo v roki za dokončno likvidacijo le še 433 ljudi, ki delajo na začasnem sedežu v zgradbi Time & Life na Manhattnu. Stari sedež Lehman Brothers na Times Squaru je leta 2008 dobila banka Barclays, ki je konkurenta odkupila za piškavih 1,3 milijarde dolarjev, potem ko pred tem ni želela sodelovati v njenem reševanju. Pri propadu naj bi imeli prste vmes tudi banka JP Morgan Chase in japonska Nomura, ki je za 200 milijonov dolarjev prevzela azijske operacije Lehmana. Lehman Brothers toži obe banki in zahteva odškodnino. V primeru zmage bo denar šel za poplačilo upnikov in vlagateljev, med katerimi so pokojninski skladi, banki Morgan Stanleyin Goldman Sachs, hedge skladi ter številne druge organizacije in posamezniki. Upniki, ki so privolili, da dobijo od 21 do 28 centov za dolar dolga, bodo začeli prva plačila dobivati 17. aprila. Zahtevkov je bilo sicer za več kot 400 milijard dolarjev.
|
negative
|
1,681
|
Delničarji Telekoma so na nasprotni predlog Kada in Soda, ki sta ga podprla AUKN in nekdanja uprava, upravi naložili, da se morebitne tožbe proti nekdanjemu vodstvu vloži, če bo predhodna pravna ocena pokazala, da je to utemeljen korak. Delničarji Telekoma Slovenije so na skupščini na nasprotni predlog Kada in Soda, ki sta ga podprla tudi agencija za upravljanje kapitalskih naložb države AUKN in nekdanja uprava, sedanji upravi naložili, da se morebitne tožbe proti nekdanjemu vodstvu vloži šele na podlagi opravljene predhodne pravne ocene utemeljenosti takega koraka. Za predhodno pravno oceno utemeljenosti vložitve tožb ter posledično za pripravo in vložitev tožb in zastopanje družbe v postopkih pred sodiščem je skupščina imenovala posebnega zastopnika odvetniško družbo Ilič. Skupščina, na kateri je bilo prisotnih 79 odstotkov delničarjev z glasovalno pravico, tako ni sprejela ne predloga sklepa aktualne uprave pod vodstvom Ivice Kranjčevića ne nasprotnega predloga nekdanje uprave na čelu z Bojanom Dremljem, sicer tudi malih delničarjev največjega telekomunikacijskega operaterja v Sloveniji, ki je v večinski državni lasti. Telekom bo šel v morebitne tožbe šele po predhodni pravni oceni utemeljenosti. Kot so že v sredo pojasnili v AUKN, je bil njihov predlog oblikovan v smeri, da se pred vložitvijo tožb opravi pravna ocena, ali in v katerih primerih je smotrno začeti pravdne postopke in morebitne druge postopke, če za to obstajajo podlage. Berginc O tožbi ni želel ugibati Tako sedanji predsednik nadzornega sveta Tomaž Berginc kot predsednik uprave Telekoma Slovenije Kranjčević sprejeti sklep pozdravljata. Kot je povedal Kranjčevič, bo namreč s tem nadaljnje postopke prevzel nekdo tretji in ne uprava ali nadzorni svet. Tako se bomo, vsaj kar se tiče uprave, lahko posvetili našemu delu, je povedal novinarjem po skupščini in dodal, da mu vsekakor ni v veselje, da se o Telekomu v javnosti govori v zvezi s takšnimi dogodki. Kranjčević prenosa nadaljevanja postopkov glede morebitne tožbe ne razume kot nezaupnico. Posebna revizija se je namreč nanašala na obdobje, ko sta že delovala tudi sedanja uprava in nadzorni svet, zato gre pri taki odločitvi za transparentnost. O možnosti kakšne tožbe, ni želel ugibati. Dremelj Naredil bo vse, da zaščiti svoje dobro ime Nekdanji predsednik uprave Dremelj medtem upa, da je izbrana odvetniška hiša poštena in da bo skrbno pregledala vse zadeve. Pošten pregled me niti najmanj ne skrbi, je povedal in ponovil, da nekdanja uprava pod njegovim vodstvom ni povzročila škode Telekomu. Glede že vložene odškodninske tožbe proti njemu in še enemu nekdanjemu članu uprave v zvezi z nakupom makedonskega On.neta je dejal, da je bila vložena za čas, ko ne on ne njegov kolega nista bila zadolžena za ta projekt. Posel se je zaključil ravno, preden sem postal predsednik uprave, je dejal. O možnosti protitožbe pa Dremelj pravi, da ni človek, ki bi se rad tožil. Zato se bo vedno izogibal tožbam, če se bo le dalo, vendar pa bo naredil vse, da zaščiti svoje dobro ime. 21 milijonov evrov ocenjene škode Dremelj se je sicer na skupščini skupaj z nekdanjima članoma njegove uprave Dušanom Mitičem in Filipom Ogris-Martičem spustil v vročo razpravo s predstavniki revizijske hiše Deloitte revizija, ki je opravila revizijo in je škodo ocenila na 21 milijonov evrov. Dremelj trdi, da je poročilo posebne revizije neverodostojno in pristransko v škodo nekdanje uprave. Jurij Sidorovič je v imenu Deloitta očitke zavrnil in poudaril, da za poročilom, ki je izdelano v skladu z mednarodnimi standardi, stojijo. Dejal je tudi, da so s Telekomom kot naročnikom sodelovali pri obravnavi poročila, kar da je normalna praksa. Dremelj mu je odgovoril, da so posebno revizijo naročili delničarji na skupščini marca lani in ne nadzorni svet, ki je bil v tem primeru celo revidiranec. Revizijska hiša Deloitte revizija je v reviziji vodenja nekaterih poslov ugotovila za okrog 21 milijonov evrov ocenjenih škod. Foto Thinkstock Sidorovič je še dejal, da so izračunali oziroma ocenili škodo na podlagi predpostavk, torej ne gre za hipotetično škodo. Dremelj pravi, da je škoda, izračunana na podlagi predpostavk, v bistvu škoda na podlagi predpostavk in torej hipotetična. V razpravo pri tej točki se je vključilo tudi več malih delničarjev. Med drugim so izpostavili visoko ceno revizije, ta se vrti okrog 400.000 evrov, in nesprejemljivost takšnega dogajanja, kot se mu je bilo priča v zvezi s tokratno skupščino. Andraž Grahek iz družbe KD Skladi je med drugim menil, da imenovanje tretje osebe za nadaljnje postopke glede morebitnih tožb dokazuje, da očitno obstaja ničelno zaupanje v organe korporativnega upravljanja. Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev VZMD Kristjan Verbič pa je med drugim vprašal predstavnike Deloitta, ali so pripravljeni prevzeti odškodninsko odgovornost, če se izkaže, da so bile njihove ugotovitve netočne in je posledično nastala škoda Telekomu. Sidorovič mu je odgovoril nikalno, saj da so podali le svoje pošteno in neodvisno mnenje.
|
negative
|
1,682
|
Radeška papirnica, ki je v prisilni poravnavi, bi za obstoj potrebovala od 5,5 milijona do šest milijonov evrov sredstev. Vodstvo papirnice ocenjuje, da jim zmanjkuje časa. Minister Žerjav bankam očita blazno konservativnost in jih opozarja, da bodo morale začeti opravljati svojo funkcijo. Lastnik podjetja Radeče papir Peter Tevž je povedal, da jim trimilijonsko odobreno, vendar nerealizirano posojilo ne zadošča več, saj je zaradi ustavitve proizvodnje prišlo do izpada prihodka. Papirnica, ki je v prisilni poravnavi, bi tako za obstoj potrebovala od 5,5 milijona do šest milijonov evrov sredstev. Tevž je spomnil, da so se z bankami glede trimilijonskega posojila začeli dogovarjati že pred osmimi meseci. Čeprav je posojilo odobreno, še vedno ni nakazano na račun radeške papirnice, ki zaposluje 370 delavcev. Ker oba papirna stroja stojita že približno dva tedna, je prišlo do izpada prihodkov v višini 2,1 milijona evrov. Takšnega izpada prihodkov pa vodstvo tovarne Radeče papir v načrtu finančnega prestrukturiranja ni predvidelo, ampak je načrtovalo pozitiven denarni tok. Trimilijonsko posojilo bi tovarno rešilo, če bi bilo nakazano že lansko poletje, ko so se začeli pogovori z bankami, ocenjujejo radeški papirničarji. Tevž NLB nas sili v protizakonito dejanje Po Tevževih besedah so brez kakršnih koli pomislekov pristali na predlog treh slovenskih bank po imenovanju izvedenca, ki bo pregledal poslovanje podjetja. Ta izvedenec je potem ugotovil, da se njegovi podatki o poslovanju ujemajo s podatki uprave radeške papirnice. Kljub temu pa so banke začele znova preučevati zadevo okrog nakazila posojila. V torek smo tako prišli do sklepov, ki so neuporabni. Nova Ljubljanska banka NLB nas namreč sili v protizakonito dejanje, pravi Tevž. NLB tako zahteva zastavo Tevževega 100-odstotnega deleža v papirnici in v njegovem podjetju G-M&M ter prodajo G-M&M za en evro. Ob tem se Tevž sprašuje, kdo bo potem plačal davek. Poudarja tudi, da je prvotni načrt predvideval, da bodo tri slovenske banke prispevala vsaka po milijon evrov za posojilo papirnici, NLB pa je sedaj zaradi unovčitve nekaterih garancij svoj delež znižala na 780.000 evrov. Bankam so ponudili 90-odstotno ali celo 100-odstotno konverzijo terjatev v lastniške deleže, na podani predlog o dokapitalizaciji družbe s strani potencialnega strateškega partnerja pa se banke, čeprav so same podale ta predlog, negativno odzivajo, pravijo v družbi. Papirnici zmanjkuje časa Vodstvo papirnice ocenjuje, da jim zmanjkuje časa in da je realizacija načrta finančnega prestrukturiranja ogrožena. Nekateri zaposleni so že na čakanju, vendar s polno plačo, nekateri pa opravljajo vzdrževalna dela v tovarni. Glede februarske plače pa je Tevž dejal, da je denar že zagotovljen. Radeška papirnica je namreč lani z Indijo sklenila posel, vreden več milijonov evrov, in iz tega naslova izplačuje plače in poravnava prispevke z zamikom. Nismo še vrgli puške v koruzo. V naslednjih dneh moramo dobiti odgovor bank, upniški odbor pa bo v ponedeljek, ko poteče rok za vložitev ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave, podal svoje mnenje. Realno še lahko računamo na bančno posojilo, meni Tevž. Postregel je tudi s podatkom, da je radeška papirnica zadolžena v višini 30 milijonov evrov, podjetje G-M&M pa za 3,4 milijona evrov. Uprava radeške papirnice pa je podala tudi pripombe na delo prisilnega upravitelja Boruta Sokliča, ki je po oceni uprave neodziven in nekooperativen. Dosedanjim slovenskim vladam pa v tovarni očitajo, da ekonomijo ni pripravila na krizne čase. Za Žerjava ključna ohranitev delovnih mest V radeški papirnici se je mudil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav. Moj namen je pozvati banke upnice, da z vso resnostjo in odgovornostjo tudi do svojega poslovanja, preučijo poslovni načrt družbe in se na podlagi tega odločijo, kako naprej. Gre za program, ki ni kar tako za zamahniti z roko, saj je to program, ki ima dodano vrednost in lahko na dolgi rok poda neko akumulacijo in stabilna delovna mesta, je dejal minister. Za ministra je ključno obdržati vseh 370 delovnih mest v papirnici. Bankam minister očita blazno konservativnost in jih opozarja, da bodo morale začeti opravljati svojo funkcijo, funkcijo zakladništva.
|
negative
|
1,683
|
V hrvaški letalski družbi so zaradi stavke sindikatov odpovedali več kot polovico letov. Uprava družbe pričakuje 300.000 evrov škode, sindikati pa menijo, da bodo zaradi nedobičkonosnosti poletov celo privarčevali. Z Zagrebškega letališča je vzletelo le 27 letal. Štirje sindikati Croatia Airlines so s 24-urno opozorilno stavko prepolovili število letov z Zagrebškega letališča. Iz družbe Croatia Airlines so sporočili, da bodo negativne posledice stavke poskušali čim bolj zmanjšati. Potnikom, ki so za odpovedane lete že rezervirali oziroma kupili karte, so omogočili, da so lahko karte zamenjali brez doplačila. Če pa tega niso želeli, jim bodo povrnili denar. Stavka je posledica spora okoli kolektivne pogodbe. Predstavniki skupine sindikatov pravijo, da so upravi postavili zgolj minimalne zahteve. Kolektivna pogodba bo nehala veljati 31. marca, sindikati pa želijo ohraniti pravice. Med drugim želijo, da družba neha zaposlovati prek zunanjih agencij in da uredi sistema napredovanja. Hkrati zahtevajo tudi odpravo tistih sklepov družbe, s katerimi po mnenju sindikata vplivajo na varnost letov. V sindikatih ocenjujejo, da bo očitno prišlo do privatizacije družbe ter pričakujejo, da se bo hrvaška vlada, ki je lastnica letalskega prevoznika, vključila v pogajanja. V upravi pa zatrjujejo, da privatizacije družbe zaenkrat nihče ne omenja. Če bo do nje prišlo, pa je uprava pripravljena na nove pogovore o kolektivni pogodbi. Sicer pa uprava trdi, da je med pogajanji vedno ohranjala pravice iz obstoječe kolektivne pogodbe. Bodo zaradi stavke privarčevali? Potniki so lahko zamenjali karte. Predsednik uprave Croatia Airlines Srećko Šimunović je potrdil, da so del letov Croatia Airlines med stavko prevzeli piloti slovenske družbe Adria Airways. Ob tem je spomnil, da so pilotom v Sloveniji decembra znižali plače za 35 odstotkov, medtem ko povprečna plača v Croatia Airlines znaša približno 1200 evrov. Po podatkih uprave bo današnja stavka družbo stala okoli 300.000 evrov. Sindikati pa vodilnim, na čelu s Šimunovićem, očitajo slabo poslovanje, saj je imela družba v zadnjih 10 letih veliko izgubo. Sindikati celo menijo, da družba zaradi stavke ne bo imela poslovne škode, temveč bo morda celo privarčevala, saj Croatia Airlines zaradi nedobičkonosnih poletov dnevno ustvari za 147.000 evrov izgube.
|
negative
|
1,684
|
Lestvica najbogatejših ljudi na svetu je letos rekordno dolga, prvo mesto pa je uspelo obdržati mehiškemu tajkunu, čeprav se je njegovo premoženje zmanjšalo za pet milijard. Med milijarderji pa nekaterih ni več, med drugim tudi avtorice Harryja Potterja. Na vrhu lestvice najbogatejših ljudi na svetu, ki jo vsako leto objavi revija Forbes, ni večjih sprememb. Na prvem mestu je tako spet mehiški tajkun Carlos Slim Helu z družino. Premoženje 72-letnika ocenjujejo na 69 milijard dolarjev. Prvo mesto mu je uspelo obdržati kljub temu, da se je njegovo premoženje od lani zmanjšalo za pet milijard. Na drugem mestu je vnovič ustanovitelj Microsofta Bill Gates. Njegovo premoženje je vredno 61 milijard dolarjev, kar pomeni, da se je Gatesovo premoženje povečalo. Lani je bilo namreč vredno 56 milijard dolarjev. Na tretjem mestu je Warren Buffett. Premoženje 81-letnega finančnega vlagatelja se je sicer od lani zmanjšalo, in sicer s 50 na 44 milijard dolarjev, a še vedno ima dovolj denarja, da je lahko obdržal tretje mesto. Četrto mesto je pripadlo 63-letnemu Bernardu Arnaultu, prvemu možu proizvajalca luksuznih dobrin LVMH. Arnault je tako še vedno najbogatejši Evropejec na lestvici, njegovo premoženje pa je letos ocenjeno na 41 milijard. Na petem mestu je 75-letni Španec Amancio Ortega. Julija 2011 je Ortega odstopil s položaja predsednika Zare, podjetje pa spremembe ni občutilo. Ortegovo premoženje ocenjujejo na 37,5 milijarde. Na šestem mestu je s 36 milijardami dolarjev šef podjetja Oracle Larry Ellison, na sedmem je Brazilec Eike Batista s 30 milijardami dolarjev, na osmem pa je s 26 milijardami dolarjev Stefan Persson, čigar bogastvo izvira iz trgovske verige H & M. Na deveto mesto se je prebil tajkun iz Hongkonga Li Ka-šing, čigar premoženje je vredno 25,5 milijarde dolarjev, na desetem mestu pa je 92-letni Karl Albrecht s 25,4 milijarde dolarjev vrednim premoženjem. Njegovo bogastvo izvira iz diskontnega supermarketa Aldi Sud. Lestvica milijarderjev je letos rekordno dolga. Na lestvici je sicer 1.226 posameznikov, od tega 104 ženske. Najvišje se je uvrstila Christy Walton, ki ima skupaj z družino premoženje, vredno 25,3 milijarde dolarjev. Tako se je uvrstila na 11. mesto. Njeno bogastvo izvira iz verige trgovin Wal-Mart. Najmlajša ženska na lestvici je 41-letna Sara Blakely, ustanoviteljica podjetja Spanx. Svoje bogastvo, ocenjeno na milijardo dolarjev, je Blakelyjeva pridobila s prodajo izdelkov, ki izboljšajo obliko ženske postave, na lestvici pa se je uvrstila na 1153. mesto. Med bolj opaznimi imeni na lestvici je tudi Facebookov Mark Zuckerberg, ki se je pri 27 letih s 17,5 milijarde dolarjev uvrstil na 35. mesto. Med milijarderji pa ne najdemo več avtorice knjig o Harryju Potterju J. K. Rowling. Njeno premoženje je padlo pod milijardo dolarjev, kar je delno posledica velike obdavčitve v Veliki Britaniji in tudi tega, da je v dobrodelne namene podarila 150 milijonov dolarjev. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!
|
neutral
|
1,685
|
Radeče Papir je vse bližje stečaju, 370 delavcev bo najverjetneje pristalo na cesti, brezposelnost v kraju bo skoraj stoodstotna. Banke postavljajo vedno nove pogoje za posojilo, ki bi rešilo papirnico. Nekateri so nezakoniti, pravi lastnik.
|
negative
|
1,686
|
Dvig meje za najvišji dohodninski razred je le majhen korak v pravi smeri, ocenjujejo v ZSSS. Vladi še predlagajo, da tiste, ki zaslužijo več kot 70.000 evrov letno, uvrsti v 50-odstotni dohodninski razred. Predlagane spremembe pri dohodnini, pri čemer je med drugim predviden dvig davčne osnove za odmero dohodnine po najvišji, 41-odstotni stopnji, s sedanjih 15.681,03 evra na 18.716 evrov, so korak v pravo smer, a bistvenih sprememb ne prinašajo, je danes ocenila strokovna sodelavka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andreja Poje. Kot pravi, o nekem izrazitem dvigu meje ne gre govoriti, saj bi se glede na njene preračune za leto 2012 zgornja meja za obdavčitev po 27-odstotni stopnji zvišala z 2022 evrov bruto na 2347 evrov bruto. Razlika pri neto plači bi bila glede na veljavni zakon za osebo z 2100 evrov bruto plače 8,43 evra, za osebo z 2300 evrov bruto plače 30,24 evra. Osebe, ki že po sedanjem zakonu spadajo v najvišji razred in bi vanj spadale tudi po novem zakonu, bi po izračunih Pojetove po novem prejele za 35,42 evra neto več. Dušan Semolič Čemu ministrstvo ni predlagalo 50-odstotne obdavčitve najbogatejših? Poleg tega ministrstvo ni predlagalo dodatnih razredov ali sprememb pri obstoječih razredih, so kritični v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kjer se zavzemajo tudi za 50-odstotni dohodninski razred za tiste z več kot 70.000 evri letnih dohodkov. Dejstvo je, da bi obdavčili sami sebe, zato ta ukrep verjetno niti pod razno ne pride v poštev, je dejala Pojetova, predsednik zveze Dušan Semolič pa je dodal, da bi bil dvig najvišjega dohodninskega razreda na 50 odstotkov pomembna sprememba tudi na simbolni ravni. Znižanje davka pravnim osebam bi bil nož v hrbet vsem večjim članicam EU V sindikalni centrali sicer podpirajo zvišanje olajšav za investicije v raziskave in razvoj, saj bodo imela podjetja tako morda res večji interes za tovrstna vlaganja. Mnogo manj so naklonjeni znižanju davka od dohodkov pravnih oseb. Stopnja tega davka se je v preteklih letih že zniževala, rezultata pa v smislu povečevanja vlaganj v nova delovna mesta in višjo dodano vrednost ni bilo, je dejal izvršni sekretar ZSSS za ekonomsko področje Ladislav Rožič, ki ocenjuje, da je ta denar šel v menedžerske odkupe. Rožič tudi pravi, da bi bilo znižanje tega davka glede na prizadevanja za enotnejšo obdavčitev med članicami EU in proti davčnim oazam nož v hrbet vsem večjim članicam EU. Tiste z več kot 70.000 evri letnih dohodkov bi morali po mnenju ZSSS uvrstiti v 50-odstotni dohodninski razred. Foto Kanal A S čim bomo polnili državno blagajno? V ZSSS se tudi sprašujejo, s čim se bo nadomestilo znižanje prilivov v državni proračun. Ogromen del denarja bomo izgubili z namenom, da bomo nekaj zagnali, že vnaprej pa vemo, da bo šel za poplačilo določenih posojil in da se ne bo vlagal v zaposlovanje, v razvoj, meni Rožič. Semolič je napovedal, da bodo predlagali tudi druge spremembe, med njimi davek na finančne transakcije ter ukrepe za boljše izkoriščanje evropskih sredstev, izboljšanje javnega naročanja, za odpravo sive ekonomije in druge. Sindikati bodo svoje pripombe na predlagano novelo danes ali v torek zjutraj posredovali na finančno ministrstvo, kakšni konkretno bodo predlogi, pa danes niso razkrili.
|
neutral
|
1,687
|
Približno 30 odstotkov slovenskih podjetij napoveduje zmanjšanje števila zaposlenih, med njimi tudi največji. Po opozorilih GZS so napovedi o recesiji realnost, edino vodilo gospodarske rasti pa bo ostal izvoz. Recesija v Sloveniji v letu 2011 in napovedi o negativni rasti v Evropi in območju z evrom bodo na slovensko gospodarstvo močno vplivale tudi v letošnjem letu, zlasti na izvoz, ocenjujejo na Gospodarski zbornici Slovenije GZS. Bo še več brezposelnih? V GZS za letos Sloveniji napovedujejo 1,2-odstotno krčenje gospodarstva. Na krčenje bo po njihovem mnenju najbolj vplival padec investicij, edino vodilo gospodarske rasti pa bo ostal izvoz, ki pa se sooča z vse hujšo globalno konkurenco. Anketa GZS o poslovnih pričakovanjih v letu 2012 ter analiza stanja in pričakovanih trendov iz ostalih informacij panožnih združenj potrjujejo, da so napovedi o recesiji v Sloveniji za letošnje leto realnost, s katero se bo treba soočiti tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju. Služba za konjunkturo in ekonomsko politiko pri GZS tako za letos napoveduje 1,2-odstotno krčenje gospodarstva, na katerega bo najbolj vplival padec investicij, ki naj bi se zmanjšale za med šest in sedem odstotkov. Opozarjajo, da stroškovna nekonkurenčnost, rast vhodnih cen surovin in energentov, ki jih z obstoječo strukturo proizvodov in storitev v povprečju ni mogoče preliti v višje prodajne cene, kažejo na padanje ustvarjene dodane vrednosti in padanje bruto domačega proizvoda. Posledica so napovedi o krčenju investicij in zniževanju zaposlenosti. Optimizma ni V anketi GZS za letošnje leto tako ni bilo zaznati optimizma. Približno 30 odstotkov anketiranih podjetij napoveduje zmanjšanje števila zaposlenih, med njimi so tudi največje družbe. Le 18 odstotkov anketiranih pa napoveduje več zaposlenih. Med podjetji, ki ustvarjajo preko 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, jih 25 odstotkov za letošnje leto načrtuje enako število zaposlenih kot lani, 40 odstotkov pa jih napoveduje povečevanje. V nasprotju s tem pa je bolj zadržanih skoraj 50 odstotkov podjetij z manj kot 20.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, ki napovedujejo zmanjšanje zaposlenih. Taka podjetja so v letu 2010 sicer zaposlovala več kot 130.000 zaposlenih. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!
|
negative
|
1,688
|
DZ je s 47 glasovi za in osmimi proti sprejel novelo zakona o upravljanju kapitalskih naložb države, ki med drugim omejuje nekatere pristojnosti AUKN. Po navedbah vlade gre za prehodno rešitev do sistemske ureditve področja. Poslanci so AUKN, ki jo vodi Dagmar Komar, omejili pristojnosti. Novela med drugim deloma prenaša pristojnosti sveta Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS AUKN na vlado. Matični odbor DZ je v torek z dopolnilom sicer prenesel vse pristojnosti sveta agencije na vlado, ker pa je s tem novela posegla tudi v nekatere člene zakona, ki se jih novela ne dotika, je bil potreben uskladitveni amandma. Po več prekinitvah seje je DZ sprejel ta amandma glasovanje so obstruirali poslanci Pozitivne Slovenije PS, saj da je prišlo do kršitve poslovnika, glasovali pa niso niti v SD , s katerim so svetu agencije vrnili pristojnosti sprejemanja kodeksa upravljanja in imenovanja članov akreditacijske komisije v teh točkah se je novela nanašala na neodprte člene. V vladni pristojnosti pa bo nadzor poslovanja agencije in izpolnjevanja letnega načrta ter sprejem predloga strategije, letnega načrta upravljanja z naložbami ter finančnega načrta agencije in letnega poročila. Novela sicer med drugim določa, da mora AUKN pred glasovanjem na skupščinah pridobiti soglasje vlade, in znižuje vrednost naložb, s katerimi lahko samostojno oziroma brez predhodnega soglasja vlade razpolaga agencija, z do 20 na do pet milijonov evrov.
|
neutral
|
1,689
|
V novomeškem Revozu bodo konec aprila ukinili polovično nočno izmeno, odpustili nekaj manj kot 80 redno zaposlenih, nekaj čez 50 zaposlenih za določen čas in 200 agencijskih delavcev. Ukrep je posledica zmanjšanja naročil z evropskega trga. Skupaj bo brez dela predvidoma ostalo 330 ljudi. V novomeškem Revozu, kjer se v zadnjih mesecih srečujejo z zmanjšanjem naročil z evropskega trga, bodo predvidoma 26. aprila ukinili polovično nočno izmeno. Z omenjenim ukrepom bodo odpustili skoraj 80 redno zaposlenih in nekaj več kot 50 zaposlenih za nedoločen čas, hkrati pa bo ob delo 200 agencijskih delavcev, so danes sporočili iz Revoza. Prodaja avtomobilov se je v EU februarja v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za 9,7 odstotka, na 888.878 milijona vozil, je sporočilo Združenje evropskih avtomobilskih proizvajalcev. To je peti zaporedni padec prodaje na mesečni ravni. Prodaja na drugem največjem trgu, v Franciji, se je znižala za 20,2 odstotka, na 163.010 vozil, kažejo podatki ACEA. Kot je pojasnil Revozov sindikalist Slavko Pungeršič, to pomeni konec Revozove nočne izmene predvidoma vse do konca prihodnjega ali začetka leta 2014, ko bodo v novomeški tovarni začeli projekt Edison oziroma izdelavo naslednika twinga ter štirisedežnega smarta na novi skupni konstrukcijski osnovi. Po Pungeršičevih besedah bodo redno zaposleni Revozovi delavci dobili vse, kar jim zakonsko pripada, za nekatere pa bodo skušali najti prezaposlitve ali prekvalifikacije. Pri zaposlenih za določen čas in agencijskih delavcih pa naj bi po dogovoru z upravo, ki ga še niso potrdili, prvi odšli delavci, ki so v podjetje prišli med zadnjimi, je še povedal Pungeršič. Na glavnih trgih padla prodaja Kot je povedal predsednik uprave Revoza Aleš Bratož, je prodaja na evropskem tržišču v zadnjih dveh mesecih padla za devet odstotkov, v Franciji, ki je Revozovo glavno tržišče, pa je padec še večji oz. 18-odstoten. Dosedanji ukrepi niso zadostovali Naročil iz Evrope je manj, zato je tudi dela manj. Iz Revoza so še sporočili, da vsi dosedanji organizacijski ukrepi ustavitev proizvodnje konec leta in nato še februarja niso zadostovali za ublažitev posledic padca naročil. Ker razmere na trgu še vedno ne kažejo na izboljšanje, so, da bi zagotovili nemoten proizvodni proces, primorani sprejeti dodatne ukrepe prilagajanja obsega proizvodnje. V Revozu z nočno izmeno obratujejo od maja 2007, ko je stekla proizvodnja twinga. V tem obdobju so dosegali najvišjo raven obsega proizvodnje in v dveh letih presegli proizvodni rekord leta 2007 so izdelali 200.164 vozil in leta 2009 212.860 vozil. Krajša prekinitev nočne izmene je bila zaradi težav z oskrbo, ki so bile posledica potresa na Japonskem, le konec maja lani. Ob vnovični vzpostavitvi polovične nočne izmene septembra lani so pričakovali, da bodo to lahko obdržali le do konca leta, a jim je enak obseg proizvodnje uspelo nadaljevati še v začetku leta, so dodali. Ker je v kriznih razmerah še toliko bolj pomemben nadzor zalog izdelanih proizvodov, bomo konec marca proizvodnjo zaustavili za tri dni in si tudi s tem prizadevali zagotoviti nadaljevanje proizvodnje v dveh izmenah in pol še v aprilu. Nova zaposlovanja pa v Revozu pričakujejo čez približno poldrugo leto, ko bodo začeli z omenjenim partnerskim projektom zveze Renault-Nissan in nemškega Daimlerja, so še sporočili iz Novega mesta.
|
negative
|
1,690
|
Predstavniki ZSSS, sindikata gradbene dejavnosti in sindikata v Primorju ter ajdovski župan so pozvali banke in državo k rešitvi gradbene družbe Primorje. Kot eno od možnosti navajajo dokapitalizacijo s strani državne Posebne družbe za podjetniško svetovanje. Ob propadu Primorja bi po oceni sindikata nastali veliki socialni stroški države, dodaja Komac, in sicer prek nadomestil za brezposelnost in izplačil iz jamstvenega sklada, izpad priliva iz prispevkov in davkov v višini 30 milijonov evrov, posredno prek unovčevanja garancij pa še od 50 do 100 milijonov evrov. Ker je Primorje edini preostali večji gradbinec v državi, ki je sposoben izvajati večje infrastrukturne projekte, v Sindikatu delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS banke pozivajo, naj v sodelovanju z državo reprogramirajo posojila ter zagotovijo obratna sredstva in garancije za nove posle, je dejal sekretar sindikata Oskar Komac. Kot eno od možnosti sodelovanja države je navedel, da bi lahko Kapitalska družba Kad dokapitalizirala Posebno družbo za podjetniško svetovanje PDP, ta pa bi nato dokapitalizirala Primorje. Država bi delež nato lahko prodala, saj Primorje po njegovi oceni dolgoročno potrebuje strateškega partnerja. Glede sodelovanja bank v sindikatu izpostavljajo, da sredstva, ki jih banke po ugodni obrestni meri pridobivajo od Evropske centralne banke ta je v drugi operaciji konec februarja bankam v evroobmočju odobrila skoraj 530 milijard evrov posojil, med njimi tudi slovenskim NLB, NKBM, Abanki in Gorenjski banki, ne pridejo v realno gospodarstvo. Banke v Sloveniji očitno ne spremljajo gospodarstva, je dejal Komac. S politično voljo bi lahko rešili okoli 1100 delovnih mest Država bi morala spodbujati gradbeništvo, je poudaril predsednik sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Dušan Zelenjak in dodal, da bi se lahko s politično voljo rešilo okoli 1100 delovnih mest v skupini Primorje. Predsednik ZSSS Dušan Semolič je izpostavil, da je pred Slovenijo nekaj kakovostnih infrastrukturnih projektov, ki bi okrepili ne le gradbeništvo, ampak celotno gospodarstvo. Pri tem bi bilo treba bolje izkoristiti evropska sredstva, je dejal in ponovil, da država samo z varčevanjem ne bo prišla iz krize. Ob propadu Primorja bi nastali veliki socialni stroški države, ocenjuje sindikat. Stečaj bi prizadel 4000 ljudi Delavci v Primorju so apatični, že skoraj leto dni tako delavci kot družba čutijo pomanjkanje finančnih sredstev, je dejal predsednik sindikata v Primorju Nikola Janev in dodal, da želijo končati agonijo. Zato je pozval banke in državo, da zagotovijo potrebna finančna sredstva. Primorje ima dobre zaposlene ter dobre reference doma in v tujini. Ne bi radi pristali na plečih države. Smo sposobni delati in želimo delati. Nočemo biti socialni problemi, je dodal. Ajdovski župan Marjan Poljšak je povedal, da bi stečaj Primorja v Ajdovščini neposredno in posredno prizadel tudi 4000 ljudi. Brezposelnost bi se s sedanjih od 12 do 13 odstotkov zvišala na več kot 20 odstotkov, je navedel. Poudaril je, da je treba biti optimističen in da bodo iskali rešitve, pri tem pa da veliko vlogo igra politika. Foto Damjan Žibert Žerjav Država tega denarja nima Banke upnice se bodo do konca meseca izrekle o tem, ali bodo realizirale svojo ponudbo finančnih ukrepov za sanacijo Primorja v višini 55 milijonov evrov. Med pogoji je uspešen dogovor podjetja z nebančnimi upniki ponuja jim 75-odstotno poplačilo terjatev v treh letih, razlastitev sedanjih lastnikov Primorja ter sodelovanje države pri dokapitalizaciji Primorja. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo še ni odločilo o vlogi Primorja za sodelovanje države, je pa minister Radovan Žerjav v tem tednu dejal, da država tega denarja nima in da v proračunu za takšen namen tudi ni predviden. Po njegovih besedah morajo banke oceniti, ali je mogoče podjetje rešiti. Minister je tudi povedal, da v okviru vlade intenzivno iščejo model, kako bi ta in podobne primere reševali, a ne v breme proračuna. Da v proračunu ni predvidenih sredstev za reševanje Primorja je ponovil tudi finančni minister Janez Šušteršič in dodal, da vlada na današnji seji ni govorila o podpori Primorju.
|
negative
|
1,691
|
Pivovarna Laško je leto 2011 končala s 15,3 milijona evrov čiste izgube, potem ko je leto prej ta znašala 6,3 milijona evrov. Poslovanje so zaznamovale visoke obresti, ki ogrožajo nemoteno poslovanje. Pivovarna Laško je leto 2011 končala s 15,3 milijona evrov čiste izgube, potem ko je leto prej ta znašala 6,3 milijona evrov. Poslovanje so zaznamovale obresti in slabitve finančnih naložb v višini 17,5 milijona evrov. Tako visoke obresti po pojasnilih družbe ogrožajo nemoteno poslovanje. Finančni odhodki iz naslova obresti so se v primerjavi z letom 2010 povečali za 2,3 milijona evrov, za 4,9 milijona evrov pa presegajo ustvarjeni dobiček iz poslovanja, je razvidno iz nerevidiranega nekonsolidiranega poročila o poslovanju za 2011, ki ga je pivovarna v četrtek objavila na spletni strani Ljubljanske borze. Največji delež pri slabitvah naložb se nanaša na Delo pivovarna je namreč naložbo v tej družbi slabila za 8,2 milijona evrov. Slabitev naložbe v Mercator je znašala 4,3 milijona evrov in v Probanko 3,1 milijona evrov, medtem ko je popravek vrednosti danih posojil in obračunanih obresti Jadranski pivovari iz Splita znašal 1,8 milijona evrov. Družba je plačala za 15,4 milijona evrov obresti. Kljub težavam je bilo poslovanje dobro Tako visoke obresti ogrožajo nemoteno poslovanje in razvoj družbe, je v poročilu poudarila uprava pivovarne in dodala, da so neugodni pogoji poslovanja v državi vplivali tudi na poslovanje Pivovarne Laško. Rezultati poslovanja družbe niso bili takšni, kot bi bili v ugodnejših pogojih poslovanja. Kljub težavam je bilo poslovanje dobro, je ocenila uprava. Predsednik nadzornega sveta Pivovarne Laško Vladimir Malenković je ocenil, da so objavljeni rezultati poslovanja okvirno skladni s pričakovanji in ocenami, s katerimi je bil nadzorni svet že seznanjen. Upoštevajoč globalne gospodarske trende, je rezultat iz poslovanja po Malenkovićevem mnenju za Pivovarno Laško in skupino razmeroma ugoden. Je pa res, da je vpliv odhodkov iz financiranja tako velik, da je končni rezultat negativen. Kot sem že večkrat dejal, se mora skupina Laško nujno in pospešeno dezinvestirati, da se razbremeni visoke zadolženosti ter da se vzpostavijo pogoji za normalizacijo investicijskega ciklusa. Ob tem je potrebno omogočiti tudi kvalitetne, dolgoročne reprograme kreditov, je dejal Malenković. Pojasnil je, da so bili letošnji poslovni načrti nadzornikom s strani uprave Pivovarne Laško že predstavljeni ob potrditvi poslovnega načrta za leto 2012. Tedaj so nadzorniki po besedah Malenkovića plan ocenili kot dovolj ambiciozen, pričakovana rast prodaje skupine Laško pa temelji predvsem na rasti prodaje v tujini, kar je tudi skladno s strategijo skupine do leta 2014. Pivovarna Laško je lani povečala čisto izgubo. Foto Thinkstock Pivovarna del proizvodnje prenesla na pivovarno Birra Peja v Peći Pivovarna je sicer lani ustvarila 10,5 milijona evrov dobička iz poslovanja, kar je 6,4 odstotka manj kot leto prej. Čisti prihodi od prodaje so se medtem zvišali za 3,3 odstotka na 94,3 milijona evrov. Količina prodanih pijač je bila večja kot pred letom dni, čeprav je pivovarna del proizvodnje za nekatere trge jugovzhodne Evrope prenesla na pivovarno Birra Peja v Peći. Lani je pivovarna prodala 975.800 hektolitrov vseh pijač, kar je več kot leto prej in manj od načrtov. Poleg plačila obresti in slabitev naložb so poslovanje Pivovarne Laško zaznamovali tudi višji odhodki. Ti so lani znašali 86,5 milijona evrov, kar v medletni primerjavi predstavlja 8,4-odstotno rast. Znatno so se po pojasnilih uprave povečali stroški surovin in repromateriala ter energije, zvišali so se tudi stroški plačilnega prometa ter stroški pri prodaji proizvodov. Sredstva pivovarne so na zadnji dan lanskega leta znašala 405,7 milijona evrov in so se glede na leto prej zmanjšala za 10,2 milijona oz. 2,4 odstotka. Celotne obveznosti družbe so znašale 294,7 milijona evrov, od tega na finančne obveznosti odpade 90,9 odstotka oz. 268 milijona evrov glede na leto 2010 so se finančne obveznosti povečale za 2,2 milijona evrov. Presežek kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi sredstvi je znašal 184,4 milijona evrov, zaradi česar po pojasnilih uprave obstaja veliko likvidnostno tveganje. Na letni ravni se je negativni presežek povečal za 62,8 milijona evrov, predvsem zaradi slabitve naložbe v Delo in prenosa naložbe iz nekratkoročnih sredstev za prodajo nazaj na dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe.
|
neutral
|
1,692
|
Vodstvo tovarne Radeče papir je kljub napovedanemu stečaju 370 zaposlenim obljubilo izplačilo februarske plače. Kljub težavam so plače delavci po besedah sindikalista Klanška dobivali redno. Sindikat Pergam bo pripravil protest. Predsednik podjetniškega sindikata Stane Klanšek je povedal, da denar za plače izhaja iz lani opravljenih poslov za Indijo in da strošek dela ni razlog za napovedani stečaj družbe. Gremo v stečaj zaradi banalnih 780.000 evrov. To je cena ene malo boljše hiše. Med bankirji in lastnikom družbe je očitno prišlo do kratkega stika. Da se osem mesecev niso mogli dogovoriti o pogojih za nakazilo posojila, je brez vsakršnega komentarja, je dejal Klanšek. Poudaril je še, da vodstvo delavcem kljub težavam v poslovanju plač ni znižalo in so plače ves čas redno prejemali. Če bo podjetje šlo v stečaj, bo brez dela ostalo 370 zaposlenih. Nove zaposlitve v občini Radeče pa ne bo moč dobiti, je dejal Klanšek, saj občina ni industrijsko razvita. Sindikat Pergam bo pripravil protest V sindikatu Pergam opozarjajo, da reševanje papirnice traja že več mesecev. Državne banke kljub večkratnim zagotovilom, da bodo podjetju omogočile črpanje nujno potrebnih sredstev za obratni kapital, do danes le-teh še niso zagotovile, so zapisali v sindikatu, kjer menijo, da očitno ni nikakršne volje in pripravljenosti rešiti podjetja, ki ima perspektivo in ki lokalnemu okolju zagotavlja delovna mesta in preživetje. V luči tega bo Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam 21. marca pripravila protestni shod, in sicer pred državnim zborom, NLB-jem in podjetjem GM&M, ki je lastnik Radeče papirja. Na shodu bodo od odgovornih znova zahtevali takojšnja in konkretna dejanja za rešitev podjetja. Zahtevali pa bodo tudi, da Slovenija, predvsem pa vlada in državni zbor brez odlašanja začrtata jasno strategijo razvoja in strategijo sanacije gospodarstva, ki je trenutno očitno ni, so še sporočili iz sindikata Pergam. Uprava bo vložila predlog za stečaj Uprava družbe Radeče papir je v petek napovedala, da bo ta teden vložila predlog za stečaj, saj Nova Ljubljanska banka NLB ni pripravljena odobriti potrebnih 780.260 evrov posojila za obratna sredstva, ki bi skupaj s posojili drugih dveh bank obe bi prispevali po milijon evrov družbo rešila pred stečajem. Pogoji, ki jih NLB radeški papirnici postavlja za pridobitev 780.260 evrov posojila, so namreč nemogoči in v delu, ki se tiče zahtevanega solidarnega poroštva za trimilijonsko posojilo, tudi pravno sporni, navajajo v radeški papirnici. Radeška papirnica in lastnik družba GM&M sprejemata pogoje ostalih dveh bank, Nove Kreditne banke Maribor in Abanke Vipa, za najem posojila v višini vsaka po milijon evrov. Novo postavljeni pogoj s strani NLB pa je po oceni radeške papirnice za družbo G-M&M in tudi njeno banko upnico Abanko Vipa nesprejemljiv in nezakonit. Družba G-M&M, ki zaposluje 60 ljudi, bi s prevzemanjem finančnih poroštev v visokih zneskih tveganje svojega poslovanja povečala do te mere, da bi lahko bilo ogroženo tudi njeno poslovanje. Ob tem pa Abanka Vipa kot največja upnica družbe ne soglaša z dodatnim dajanjem poroštev.
|
neutral
|
1,693
|
Stritih pravi, da so višje cene goriv ključne za znižanje emisij toplogrednih plinov. Kajfež Bogatajeva pa opozarja, da zgolj višje cene goriv ob ostalem statusu quo povzročajo le še večje razslojevanje ljudi. Opolnoči smo v Sloveniji prešli na nove cene naftnih derivatov. Ker vlada ni posegla v trošarine, so cene višje. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za tri cente, na 1,493 evra, neosvinčeni 100-oktanski bencin za 3,1 centa, na 1,509 evra, dizelsko gorivo pa za 2,2 centa, na 1,365 evra za liter. Dražje je tudi kurilno olje, in sicer se je cena zvišala za 1,6 centa, na 1,042 evra za liter. Direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djani Brečevič je v oddaji 24UR OB ENIH ocenil, da podražitev 95-oktanskega bencina na dva evra ni realna in tudi nima realnih osnov. Če bodo cene surove nafte še naprej naraščale in posledično tudi cene pogonskih goriv na mediteranski borzi, bo država zagotovo posegla po znižanju trošarin in ne bomo dosegli tako visoke ekstremne vrednosti, je dejal. Z višjimi cenami do znižanja emisij toplogrednih plinov? Direktor službe vlade za podnebne spremembe Jernej Stritih je ob tem dejal, da so višje cene goriv ključne za znižanje emisij toplogrednih plinov in s tem tudi za spremembe navad ljudi. Zaradi višjih cen goriv posamezniki bolj učinkovito uporabljajo osebni prevoz, ker se jih več vozi z enim avtom, in uporabljajo javni prevoz. Ta proces bi lahko izkoristili tudi za izboljšanje ponudbe javnega prevoza, ki se bo zaradi večjega povpraševanja hitreje pokril. Prav tako prihaja do vse hitrejšega prehoda s kurilnega olja in plina na les in druge obnovljive vire energije za ogrevanje, je dodal. Za spodbujanje spreminjanja navad je po Stritihovem mnenju pomembna tudi trošarinska politika. Trenutno vlada iz fiskalnih razlogov trošarine ne znižuje, da bi s tem omilila učinek na inflacijo in gospodarstvo. To ima pozitiven vpliv na okolje. Da bi omejili rast emisij toplogrednih plinov iz prometa in pozneje zagotovili njihovo zmanjšanje, mora biti v prihodnosti trošarina na pogonska goriva taka, da bo cena goriva visoka oz. vsaj primerljiva s sosednjimi državami, meni. Kratkoročno bo to sicer imelo negativen vpliv na stroške gospodinjstev in gospodarstva, a v kombinaciji z vlaganji v javni prevoz bo dolgoročno zmanjšalo odvisnost Slovenije od cestnega prevoza, uvoza naftnih derivatov in s tem omogočilo znižanje emisij iz prometa, je še prepričan Stritih. Kajfež Bogatajeva Le še večje razslojevanje ljudi Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj pa je ob tem opozorila, da bodo višje cene goriv ob ostalem status quo, povzročile le še večje razslojevanje ljudi, bogati si bodo višje cene zlahka privoščili, večina pa bo živela v energijski revščini . Kajfež Bogatajeva meni, da zaenkrat zviševanje cene nafte ne bo imelo bistvenega vpliva na zmanjševanje rabe fosilnih goriv in da tudi ne bo zmanjšalo pritiskov na okolje. Zanesljivo bomo postopoma prehajali pri ogrevanju na plin ali biomaso, a bo povečano povpraševanje sčasoma dvignilo ceno tudi tem gorivom. Sploh pa samo cena brez drugih sistematičnih spodbud države ne naredi premika, je izpostavila. Prepričana je tudi, da je potniški promet pri nas v zadnjih 20 letih nazadoval do take mere, da bi ga težko postavili na noge čez noč. Ogromno ljudi se mora voziti na delo z avtom, ker druge izbire več nima. Pa ne samo v službo z ukinjanjem manjših trgovin se moramo peljati kilometre daleč praktično za vsak vijak ali žebelj, je še opozorila. Dvig cen fosilnih goriv je vplival na večjo rabo lesa. Foto Thinkstock Višja cena ima negativne in pozitivne učinke Vedno višja cena naftnih derivatov ima po mnenju ministrstva za kmetijstvo in okolje lahko tako pozitivne kot tudi negativne učinke na okolje. Posredno bi se lahko zaradi tega, ker je verjetno, da bodo vozniki zaradi višjih cen naftnih derivatov racionalizirali svoje vožnje, zmanjšali izpusti toplogrednih plinov in prašnih delcev PM10 ter manjših delcev. Za izboljšanje kakovosti zraka v mestih bi bilo vsekakor pozitivno, če bi pogosteje uporabljali javni potniški promet, vlak, kolesa in podobne alternativne načine potovanja. Dvig cen fosilnih goriv je po podatkih ministrstva vplival na večjo rabo lesa v Sloveniji ter tudi na povečanje investicij v opremo in mehanizacijo za pripravo lesa za ogrevanje. Glede na leto 2010 se je posek v slovenskih gozdovih v letu 2011 povečal za 15 odstotkov, t.j. iz 3,3 na 3,9 milijona kubičnih metrov. Takšno povečanje sečnje ima po mnenju ministrstva celo pozitivne učinke na gozd, saj se s sečnjo, še posebej v mlajših razvojnih fazah, oblikuje ustrezno sestavo drevesnih vrst in stabilnost gozda, ki lahko trajno opravlja vse ekološke, socialne in proizvodne funkcije. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!
|
negative
|
1,694
|
Skoraj 30 let smo trošili več, kot bi smeli, poleg hiperpotrošnje pa je evro na rob propada pripeljala zgrešena fiskalna politika, meni ameriški zgodovinar Ivan T. Berend. Kljub temu se bo Unija iz krize izvila do konca letošnjega leta, je prepričan. Skorajšnji zlom evra in posledično tudi Evropske unije je po Berendovem mnenju povzročilo preveliko podrejanje neoliberalnim idealom ter gonji po zaslužku. Ivan T. Berend, ugledni predavatelj kalifornijske univerze UCLA, je na gostovanju v Sloveniji obiskal Ljubljano. Na predavanju na fakulteti za upravo je predstavil svoje videnje razlogov za evropsko ekonomsko krizo, skorajšnji zlom evra ter vizijo prihodnosti Evropske unije. Berend je poudaril, da ZDA še zdaleč niso edini krivec za krizo. Poudarja, da je še vsaj deset evropskih držav prav tako odgovornih za nastanek trenutne situacije, tudi skozi prevzem idej potrošniškega kapitalizma in čezmernega zadolževanja. Kriza posledica neodgovornosti in podleganju ameriškim sanjam Kot piše v svoji najnovejši knjigi Bolt From The Blue, je zlom banke Lehman Brothers pripeljal do kolapsa leta 2008, razlog za to pa je neodgovornost v primeru Islandije neodgovorno bančništvo, v Grčiji neodgovorna vladna poraba javnoproračunskih sredstev, na Irskem neodgovorna potrošnja, podobni nastavki pa so se zasejali po vsej Evropi, je prepričan Berend. Kot pravi Ivan T. Berend, je EU državam najprej pustila, da malo trpijo . Pri tem poudarja, da gre predvsem za tiste države, v katerih je bil bančni sektor najbolj neodgovoren Islandija, je bila država izredno zapravljiva in neučinkovita Grčija ter so si gospodinjstva prehitro nabrala dolgove. Sem po njegovem mnenju spadata Velika Britanija in Litva, v katerih so se dolgovi gospodinjstev v zadnjih desetletjih povečali za trikrat Velika Britanija ali kar za petkrat Litva. V Evropi so se zasejale ameriške sanje , in medtem ko vsak Američan ne živi v svoji hiši, se hiperpotrošnja ter življenje onkraj lastnih možnosti v Evropi vse bolj razraščata, gospodinjstva pa pridejo prej ali slej do točke, ko se ne morejo kosati z izdatki, tako je finančni zlom le logična posledica tovrstne napačne logike, izpostavi Berend. V letu 2008 je tako celoten razviti svet padel v globoko recesijo, ki je nastala zaradi finančne panike in likvidnostne krize, ki sta jima sledili še bančna kriza in kriza zadolženosti držav na evropski periferiji, je še prepričan. Finančni trg se krepi, gospodarstvo ugaša Poleg dejstva, da porabimo precej več, kot proizvedemo, je skupno valuto domala pokopalo dejstvo, da sicer živimo v globalnem svetu, a je ta svet vso svojo trdnost postavil na preveč neoliberalne ekonomske temelje ter privolil v podrejenost ekonomski in bančniški logiki. Zaradi zloma enega člena se tako ruši celoten sistem, kot hiša iz kart, opozarja Berend. Sodobni kapitalizem se je preoblikoval v zadnjih tridesetih letih. Če je bila do leta 1970 v industriji zaposlena polovica ljudi, jih je bila leta 2000 v industriji zaposlena le peščica 18 odstotkov. Industrija se krči, krepijo in kot požar pa se širijo ter razraščajo finančni, zavarovalniški in nepremičninski trgi Finance Insurance Real Estate. Finančne koristi upravljajo ekonomijo in ne proizvajajo delovnih mest ter prosperitete, težava pa je nastala s podleganjem praksi skladov tveganega kapitala hedge skladov. Porabljal se je le denar strank. V primeru dobička so si tako banke izplačevale od 20 do 40 odstotkov prihodka, neuspeh pa je bil vedno v škodo le strank samih. S tveganjem bank se je začelo preigravanje z denarjem komitentov, vse bolj pa se je izgubljal zdravi temelj nekdaj trdnega evra. Privatizirali so dobičke, ko pa so bankrotirali, je bila izguba porazdeljena med davkoplačevalce. To je nesprejemljivo in se niti ne sklada z ideologijo svobodnega trga, pravi Berend. Več krmarjev ne more usklajeno voditi evrske barke Med večjimi slabostmi evra navaja Berend tudi dejstvo, da imamo sicer enotno valuto, a so fiskalne politike v rokah posameznih članic evrskega območja, ki pa niso vse enako gospodarsko razvite, z enakimi kulturnimi nastavki ter enako sposobne voditi dobro ekonomsko politiko, zato je postalo evroobmočje nestabilno, neenakomerna razporeditev ekonomskih zmožnosti pa še veča prepad med državami. Približno devet držav je letos vstopilo že v drugo recesijo, tu pa je pomembno, da se čim prej vzpostavi normalna dvo- do triodstotna rast, je prepričan Berend, ki verjame, da se bo to v enem ali dveh letih dejansko tudi zgodilo. Najpomembneje pa je, da se uvede neke vrste skupna fiskalna politika, ki bo prinesla stroga pravila glede proračunskega dolga in zadolženosti države in skrbela, da se ta pravila tudi spoštujejo. Ivan T. Berend Foto Thinkstock Evropo je treba postaviti na trdne temelje Kljub vsemu je stanje v Evropi mogoče rešiti. Rešitev vidi v nadaljnji evropski integraciji, strogem nadzoru nad finančnim sistemom in kombinaciji varčevanja ter spodbud gospodarstvu. Potrebna je vrnitev k regulativnim trgom, tak trg pa je varen. Evropska unija je začela uvajati ostrejše regulative, kar je korak v pravo smer, je prepričan Berend, a bo treba poleg zategovanja pasu, ki je nujno, za trajni uspeh izobraziti tudi prebivalstvo. Fiskalni pakt ne gre dovolj daleč, primerna rešitev bi bila fiskalna unija, poudarja Berend, a priznava, da bi to pomenilo ustanovitev Združenih držav Evrope , kar za večino držav v tem trenutku ni sprejemljivo. Najpomembneje pa je, da se uvede neke vrste skupna fiskalna politika, ki bo prinesla stroga pravila glede proračunskega dolga in zadolženosti države in skrbela, da se ta pravila tudi spoštujejo, meni Berend. Politika se mora tako postaviti na trdnejši nogi zmernosti in gospodarske rasti. 20 oziroma 30 let ste trošili več, kot bi smeli, zato bo treba sedaj pogoltniti grenko tableto spoznanja, da lahko ljudje porabimo le toliko, kolikor si lahko privoščimo, dodaja Berend. Berend je prepričan, da bo Evropska unija iz krize prišla do konca leta 2012, izkušnja pa bo Unijo le utrdila in izboljšala. Foto Thinkstock Islandija je edina država, ki je kaznovala bančni sektor. Tam so vodilni vseh treh glavnih bank v zaporu, pa tudi nekateri politiki. Ampak to je edini primer, v vseh ostalih državah se verjetno to ne bo zgodilo, meni Berend. Leto 2012 leto rešitve? Evropska unija bo po njegovem mnenju iz krize izplavala do konca leta 2012, a bodo nekatere države denimo Grčija, Portugalska, Italija še dolga leta pestile težave, nekatere pa lahko pod temi pritiski naposled tudi klonejo ali celo izstopijo iz Unije. Pod vprašaj postavlja tudi nadaljnje članstvo evroskeptične Velike Britanije in nacionalistične Madžarske. Če katera od teh odide, bo EU še toliko boljša, je prepričan, saj bo le tako prišla Evropska unija iz krize trdnejša in močnejša, kot je bila pred njo. Pri EU gre za postopen razvoj, ampak če bomo imeli jedro, ki bo dobro delovalo, se mu bodo pridružile tudi druge članice, pravi Berend. Gradualizem in Evropo dveh hitrosti vidi kot edino pot, po kateri lahko Evropa napreduje. V sedanjem času ni niti Nemčija niti katera druga gospodarska sila v Evropski uniji dovolj močna, da bi obvladovala ekonomijo, skupaj pa je Unija velesila, v kateri so vsi členi varni in trdni, posamično pa te trdnosti in varnosti ne more biti, poudarja Berend. Glede Slovenije se mu zdi zanimivo, da nekdanje komunistične države sploh niso v globoki krizi. Slovenija ima po njegovem mnenju povsem drugačno zgodovinsko ozadje kot preostala Vzhodna Evropa, ker je bila del razvitega dela avstro-ogrske monarhije, imela relativno dobro delovno etiko in solidne življenjske navade. Slovenija se bo izkopala skupaj z Evropsko unijo, seveda pa bo morala prej izboljšati konkurenčnost, kar pa je problem celotne Evropske unije, dodaja Berend. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!
|
neutral
|
1,695
|
AUKN je sprejela sklep o reviziji posameznih poslov Slovenskih železnic. Kot so sporočili iz AUKN, se potencialno sporni posli Slovenskih železnic nanašajo na različna pretekla obdobja. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS AUKN je sprejela sklep o reviziji posameznih poslov Slovenskih železnic. Ta se nanaša na utemeljenost in ekonomičnost najema delovne sile znotraj družbe, posameznih poslov z dobavitelji ter pregled ustreznosti in smotrnosti nekaterih pomembnejših nakupov in odprodaje blaga. Kot so danes sporočili iz AUKN, se potencialno sporni posli Slovenskih železnic nanašajo na različna pretekla obdobja. Agencija pričakuje, da bo poročilo vsebovalo takšne zaključne ugotovitve, ki jasno in zelo konkretno ob morebitnih ugotovljenih nepravilnostih vsebujejo pravno in ekonomsko utemeljitev nestrokovnega oz. protipravnega ravnanja, opredelitev škode, ugotovitev kršitelja, njegovo odgovornost in oceno smotrnosti oz. verjetnosti uspeha v odškodninskih in drugih pravnih postopkih. Pregled poslov je treba po navedbah AUKN obravnavati z vidika ustreznosti sprejema odločitve s pravno-formalnega vidika in z vidika ekonomske upravičenosti, izvedbe poslov z vidika transparentnosti, gospodarnosti, pravno formalne smotrnosti, ustreznosti zavarovanj ter ugotoviti morebitna odstopanja med pogodbeno dogovorjenimi, obračunanimi in dejansko porabljenimi količinami ter cenami in vpliva poslov na poslovanje družbe z vidika izpostavljenosti tveganju in finančno-računovodskega vidika. Agencija je že 8. decembra lani nadzorni svet Slovenskih železnic pozvala k pregledu posameznih poslov. Ker pregled iz različnih razlogov ni bil izveden na pričakovan način, se je AUKN v sodelovanju z nadzornim svetom družbe odločila izdati zavezujoč sklep ustanovitelja. AUKN je prejela nekatere prijave potencialnih nepravilnosti v družbi in v nekaterih zadevah sodeluje tudi s pristojnimi državnimi organi. S tem želi agencija konkretno razčistiti potencialna protipravna dejanja in potencialna oškodovanja družbe ter ustvariti zdrave temelje za prihodnji razvoj, so še navedli na AUKN.
|
neutral
|
1,696
|
Agencija za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije je potrdila odpoklic nekdanjega direktorja Slovenskih železnic Igorja Blejca. Blejca je tudi uradno zamenjal Dušan Mes. Vodenje Slovenskih železnic je po Igorju Blejcu prevzel Dušan Mes. Soglasje na odločitev nadzornega sveta je podal tudi AUKN. Nadzorni svet Slovenskih železnic je z mesta generalnega direktorja družbe razrešil Igorja Blejca. Na Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb RS AUKN bodo nadzorniki zdaj naslovili prošnjo za izdajo soglasja za imenovanje sedanjega člana uprave železnic Dušana Mesa za novega generalnega direktorja družbe. Kot smo poročali, je nadzorni svet pred dnevi za mnenje vprašal AUKN, republiška agencija za kapitalske naložbe pa je podala soglasje za odpoklic Blejca z mesta generalnega direktorja Slovenskih železnic in za imenovanje Mesa za generalnega direktorja družbe. Sklep o odpoklicu Igorja Blejca in imenovanju Dušana Mesa je nadzorni svet Slovenskih železnic sprejel na svoji 11. seji dne 22. marca. Nadzorni svet je Blejca razrešil iz nekrivdnih razlogov. Skladno s pogodbo mu pripada odpravnina v višini šestih mesečnih plač. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!
|
neutral
|
1,697
|
40 delavcev Gradbenega podjetja Bežigrad je samooklicanim lastnikom zaprlo vhod v podjetje. Že tri mesece so brez plač, najboljša rešitev pa se jim zdi stečaj, saj bi potem vsaj lahko šli na zavod.
|
negative
|
1,698
|
Varuh konkurence naj bi ugotovil nespoštovanje konkurenčne zakonodaje, saj naj bi gradbinci usklajeno delovali. Preiskava se je nanašala na avtocestne gradnje, dela na drugih cestah ter visoke gradnje. Kakšne kazni jim grozijo? Urad RS za varstvo konkurence je konec minulega tedna po dveh letih končal preiskavo proti gradbenim podjetjem zaradi suma usklajenega delovanja. Medtem ko urad do vročitve upravnega akta strankam v postopku zadeve ne komentira, pa Delo in Dnevnik pišeta, da je ugotovil nespoštovanje konkurenčne zakonodaje. Na uradu za varstvo konkurence so danes povedali le, da so sprejeli odločitev v zvezi s postopkom, ki je bil uveden zoper gradbena podjetja zaradi kršitve določbe zakona o preprečevanju omejevanja konkurence in pogodbe o delovanju EU. Urad do vročitve upravnega akta strankam v postopku predmetne zadeve ne komentira, so dodali. Danes redkobesedni direktor urada za varstvo konkurence Damjan Matičič je pred dnevi sicer povedal, da postopek, ki je izredno zahteven, vodijo prednostno. Matičič takrat ni mogel napovedati, kdaj bo urad sprejel odločitev. Urad za varstvo konkurence, takrat še pod vodstvom Janija Sorška, je preiskavo, po kateri je zaradi suma kartelnega dogovarjanja med drugim pri gradnji avtocest v Sloveniji postopek uvedel zoper skupno 20 gradbenih podjetij, začel marca 2010. Postopek, ki ga vodi zaradi verjetnosti kršitve zakona o preprečevanju omejevanja konkurence in pogodbe o delovanju EU, je 9. marca 2010 uvedel zoper gradbena podjetja SCT, Primorje, Vegrad, Cestno podjetje Maribor, Cestno podjetje Ljubljana in Gradbeno podjetje Grosuplje, 2. aprila 2010 zoper Kraški zidar, 14. junija 2010 zoper Cestno gradbeno podjetje Novo mesto, Gradis Skupina G, GIZ Gradbeno industrijskih podjetjih Gradis v likvidaciji in SGP Pomgrad, 4. oktobra 2010 zoper ljubljansko podružnico avstrijske družbe Strabag in družbo Strabag gradbene storitve ter celjsko podružnico avstrijske družbe Alpine Bau, Cestno podjetje Koper, Cestno podjetje Ptuj in Cestno podjetje Kranj, 28. oktobra 2010 pa še zoper SCT Holding, Primorje Holding in Cestno podjetje Kranj, družbo za vzdrževanje in gradnjo cest. Foto Reuters Kaj so zagrešili? Podjetja naj bi se sporazumevala o višini ponudb, oddaji ponudb, in sicer tako pri javnih naročilih kot pri preostalih projektih, delila naj bi si podatke o cenah in drugih poslovnih pogojih na trgu gradbenih storitev, s tem pa določala prodajne cene in si razdelila trg. Preiskava varuha konkurence se je nanašala na avtocestne gradnje, dela na ostalih cestah ter visoke gradnje. Kakšne globe jim grozijo? Gradbena podjetja lahko v 30 dneh po prejemu odločbe vložijo tožbo na vrhovno sodišče. Ko odločba postane pravnomočna, urad izda globo. Ta za podjetja znaša največ deset odstotkov prometa v predhodnem letu. Urad lahko izreče globo tako odgovorni osebi pravne osebe kot tudi pravni osebi, pojasnjujejo na uradu za varstvo konkurence. Višina globe, ki jo bodo morali ob pravnomočnosti plačati gradbinci, tako ni znana. Podatki o poslovanju omenjenih podjetij za lani še niso znani, je pa že zdaj mogoče trditi, da so občutno nižji kot v letu 2010. Gradbeni sektor je namreč kriza močno prizadela, marsikatero podjetje, ki je bilo predmet preiskave varuha konkurence, pa je v tem času že propadlo. Tako so se v zadnjih dveh letih v stečaju znašli tako SCT kot Vegrad, Cestno podjetje Maribor in Gradbeno podjetje Grosuplje, ajdovsko Primorje je na robu preživetja, medtem ko je Gradis že od leta 2008 v likvidaciji.
|
negative
|
1,699
|
Vodstvo tovarne Radeče papir je na sodišče vložilo predlog za uvedbo stečaja. Do tega je moralo priti slej kot prej, glede na to, kar se je dogajalo v zadnjih devetih mesecih, je komentiral sindikalist Stane Klanšek. Zaposleni so stečaj pričakovali. Vodstvo tovarne Radeče papir, ki zaposluje 370 delavcev, je na celjsko sodišče vložilo predlog za prekinitev prisilne poravnave in uvedbo stečaja, je potrdil predsednik podjetniškega sindikata Stane Klanšek. Poteza vodstva je bila po odločitvi NLB, da jim ne odobri posojila za obratna sredstva, pričakovana. To se je pričakovalo. Do tega je moralo priti slej kot prej, glede na to, kar se je dogajalo v zadnjih devetih mesecih. Drugega izhoda, kakor to, kaj se je zgodilo danes, nismo pričakovali, je povedal Klanšek. Kako bodo postopki tekli naprej, zaposleni še niso obveščeni. NLB je radeško papirnico pred kratkim tudi pisno obvestila, da ji ni pripravljena odobriti približno 780.000 evrov posojila za obratna sredstva, ki bi papirnico skupaj s posojili NKBM in Abanke Vipa vsaka bi prispevala po milijon evrov rešilo pred stečajem. Pogoji NLB za 780.260 evrov posojila so po navedbah papirnice nemogoči in v delu, ki se tiče zahtevanega solidarnega poroštva za trimilijonsko posojilo, tudi pravno sporni. Lastnica papirnice, družba G-M&M, ki zaposluje 60 ljudi, bi s prevzemanjem finančnih poroštev v visokih zneskih tveganje svojega poslovanja povečala do te mere, da bi lahko bilo ogroženo tudi njeno poslovanje. Ob tem pa Abanka Vipa kot največja upnica družbe ne soglaša z dodatnim dajanjem poroštev.
|
negative
|
1,700
|
Na odstop celotne uprave Mercatorja so se odzvali mali delničarji, ki potezo vodstva obžalujejo. Zaskrbljen je tudi minister Žerjav. Skupščina je razrešila dosedanje nadzornike in imenovala nove. Med njimi najdemo tudi Mateja Lahovnika. Žiga Debeljak Včeraj popoldne je celotna uprava Mercatorja odstopila zaradi vzajemnega nezaupanja z večjimi lastniki. Predsednik uprave Žiga Debeljak je pojasnil, da je vzrok nezaupanja predvsem različen pogled na prodajo Mercatorja njegovemu največjemu konkurentu v regiji, hrvaškemu Agrokorju. Večji lastniki pa tudi s svojimi predlogi za skupščino ne zaupajo upravi Mercatorja in nadzornemu svetu, zato uprava v takšnem položaju ne more delovati. To je oslabilo zmožnost uprave po učinkovitem vodenju poslov in urejanju odnosov s poslovnimi partnerji in drugimi deležniki. V upravi so tako ocenili, da je takšen položaj v pogojih izjemno zahtevanih gospodarskih razmer tvegan za celotno skupino Mercator. Zato je tudi ponudila odstop, s katerim želi prispevati k čimprejšnji odpravi teh tveganj. Uprava, v kateri so poleg Debeljaka še Melita Kolbezen, Vera Aljančič Falež, Stanka Čurović, Peter Zavrl in dva pomočnika, Aleš Resnik in Jože Sadar, bo v Mercatorju še do 30. septembra, če pa bodo lastniki želeli, pa lahko odidejo še prej, je dejal Debeljak. Zapisali so tudi, da bodo do izteka mandata skrbno vodili družbo in zagotavljali stabilnost poslovanja, hkrati pa bodo omogočili učinkovit prenos vodenja na novo vodstvo. Debeljak je po današnji skupščini Mercatorja dejal, da uprava družbe svoje odločitve o odstopu ni želela sprejemati v času, ko je tekel postopek prodaje večinskega paketa delnic Mercatorja. S strani uprave Mercatorja je po Debeljakovih besedah odstop odgovorna poteza, saj agonija zaradi lastniške nestabilnosti, v kateri je Mercator že zadnja tri leta, kulminirala pa je v zadnjem letu, ustvarja težke pogoje dela za vsako upravo. Debeljak se je dotaknil tudi propadle postopka prodaje večinskega deleža Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. Dejal je, da je že dve leti jasno, da trenutni lastniki delnice Mercatorja bodisi ne želijo imeti v lasti zaradi svojih finančnih težav bodisi ni takšne vrste investitorji, ki bi želeli imeti delnice v lasti. Po Debeljakovem prepričanju bo v prihodnje do lastniške konsolidacije Mercatorja zagotovo prišlo, obstoječa lastniška negotovost pa po njegovih besedah ni v korist podjetju. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav je zaskrbljen zaradi odstopa celotne uprave Mercatorja. Kot je dejal, bi zaradi tega lahko v naslednjih korakih prišlo do sovražnega prevzema največjega slovenskega trgovca s strani hrvaškega Agrokorja. To ne bi bilo dobro, je prepričan minister. Agrokor ni strateški partner za Mercator, je poudaril. Med nadzorniki tudi Matej Lahovnik Odločitev o odstopu so sporočili dan pred napovedano skupščino, ki je potekala danes. Z današnjim dnem je tako skupščina razrešila dosedanje predstavnike kapitala v nadzornem svetu Mira Medveška, Jadranko Dakić, Roberta Šego, Stefana Vavtija in Kristjana Verbiča. Na predlog Pivovarne Laško so bili v nadzorni svet imenovani Matej Lahovnik, Marjeta Zevnik in Mirjam Hočevar, na predlog Unicredit banke Slovenije Boris Galić in Rok Rozman, na predlog NFD pa Zdenko Podlesnik. Nadzorni svet bo poleg šestih predstavnikov kapitala štel še tri predstavnike zaposlenih. Skladno z danes sprejetimi spremembami statuta, ki jih je predlagalo Laško, bo nadzorni svet po novem devetčlanski, medtem ko je do zdaj štel 12 članov šest predstavnikov kapitala in šest predstavnikov zaposlenih. Medtem ko bi po predlogu uprave bilančni dobiček za lani v višini 28,8 milijona evrov uporabili na način, da za dividende namenijo 16,9 milijona evrov oz. 4,50 evra bruto na delnico, pa so družbe iz skupine Pivovarna Laško predlagale, da se izplača dividenda v višini šest evrov bruto na delnico. Delničarji so s 97 odstotki navzočih glasov nasprotni predlog Laščanov, skladno s katerim gre 22,6 milijona evrov za izplačilo dividend, preostanek pa ostane nerazporejen, tudi podprli. Uprava in nadzorni svet sta za svoje delo v letu 2011 prejela razrešnico, pri čemer je za razrešnico nadzornikom glasovala skoraj večina navzočih delničarjev, za razrešnico upravi pa 68,6 odstotka navzočih. Uprava Mercatorja tudi ni uspela s predlogom o spremembi statuta, po kateri bi uprava s soglasjem nadzornikov dobila pooblastilo za povečanje osnovnega kapitala z odobrenim kapitalom. Za izglasovanje takšnega sklepa bi bila potrebna tričetrtinska večina glasov, za pa je glasovalo le 9,3 odstotka delničarjev. Skupščina je medtem podprla predlog Unicredit banke Slovenije o imenovanju posebnega revizorja, družbe Ernst&Young, za preveritev poslov Mercatorja, povezanih z namero za prevzem Pivovarne Laško. Debeljak je sicer delničarjem priznal, da je bil zaradi pobude Unicredita po reviziji prizadet. Doslej smo vedno dokazali, da se odgovorno lotevamo poslovnih odločitev. Pričakoval bi, da bi me vodstvo banke po objavi namere osebno poklicalo, če je ocenilo, da je zadeva problematična, in takrat bi lahko preučili vse argumente delničarja, je dejal Debeljak, ki pobudo razume kot obliko pritiska, da Mercator odločitve o prevzemu Laškega ne bi sprejel. Delničarji so se seznanili tudi s poročilom uprave družbe o izvedenih aktivnostih v podporo postopku prodaje večinskega paketa družbe s strani konzorcija prodajalcev. Prodaja omenjenega paketa delnic Mercatorja je sicer padla v vodo, saj je Agrokor umaknil svojo ponudbo, ker se s prodajalci ni uspel dogovoriti ničesar. Skupščina je razrešila dosedanje nadzornike in imenovala nove. Med njimi najdemo tudi Mateja Lahovnika. Foto Damjan Žibert Mali delničarji Banke prodajajo Mercator zaradi lastne nesposobnosti Včeraj pozno zvečer so se odzvali tudi v društvu Malih delničarjev Slovenije MDS, kjer so zapisali, da to potezo obžalujejo, hkrati pa tudi razumejo, saj se zavedajo, da je težko voditi podjetje, ki se ga prodaja vsakih pet minut . Dodali so, da uprava z odstopom dokazuje, da je podjetje vodila profesionalno. V MDS ugotavljajo, da potrebnega zaupanja med bankami, ki imajo deleže v Mercatorju, ni. Hkrati pa so zapisali, da so prav banke v preteklosti zaradi dobrohotnih kreditov tajkunom pripeljale do razprodaje v Mercatorju kot tudi v Skupini Pivovarna Laško, ki je njihova ujetnica že več kot dve leti . Banke so tudi pozvali, naj začnejo aktivno upravljati naložbe, ki so jih zaplenile, in jih ne brezglavo in za vsako ceno razprodajati, saj bi lahko s tem naredili luknjo na področju prebivalstva, ki je odvisen od socialnih transferjev . Obenem so jih pozvali naj sprožijo postopke znotraj svojih vrst.
|
negative
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.