nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
1,701
|
Nadzorniki Mercatorja so na ustanovni seji na mesto predsednika imenovali Mateja Lahovnika. Kdo pa bo po Žigi Debeljaku prevzel krmilo največje slovenske trgovske družbe, še ni jasno. Matej Lahovnik Konec marca na skupščini imenovani novi člani nadzornega sveta Mercatorja so se danes sestali na ustanovni seji. Za svojega predsednika so izvolili Mateja Lahovnika, za njegovega namestnika pa Roka Rozmana. Nadzorni svet je imenoval tudi revizijsko in kadrovsko komisijo. Slednja bo v skladu s svojimi pristojnostmi pripravila vse potrebno za izpeljavo postopka za imenovanje nove uprave, potem ko je vodstvena ekipa z Žigo Debeljakom na čelu 29. marca odstopila. Do tedaj bo družbo s polnimi pooblastili vodila sedanja uprava, so sporočili iz Mercatorja. V nadzornem svetu Mercatorja je trenutno osem članov. Poleg Lahovnika in Rozmana so predstavniki delničarjev še Marjeta Zevnik, Zdenko Podlesnik in Boris Galić, medtem ko interese zaposlenih zastopajo Mateja Širec, Ivan Valand in Sandi Leban. Na marčni skupščini je bila v nadzorni svet kot predstavnica Pivovarne Laško imenovana tudi Mirjam Hočevar, ki pa je prejšnji teden s tega položaja odstopila. Tako nadzorni svet trenutno šteje le pet predstavnikov kapitala. MDS ima pomisleke glede Podlesnikovega članstva V društvu Mali delničarji Slovenije MDS pa imajo pomisleke do Podlesnikovega članstva v nadzornem svetu Mercatorja. Podlesnik je namreč tudi predsednik nadzornega sveta Finetola, o katerem pa vse od umika z borze z avgustom 2011 ni mogoče izvedeti finančnih podatkov. Obstaja velika verjetnost, da je Finetol insolventen, to pa lahko Mercator spravi v hude težave pri javnih naročilih, pravijo v MDS, zato Podlesnika pozivajo, naj do javne objave finančnega stanja Finetola zamrzne svoje članstvo v nadzornem svetu Mercatorja. Poleg tega v MDS dodajajo, da so prejšnji teden vložili izpodbojno tožbo, s katero zahtevajo ničnost oz. razveljavitev skupščinskega sklepa o razrešitvi prejšnjega in imenovanju novega nadzornega sveta Mercatorja. V petek pa je društvo MDS vložilo tudi zahtevo za začasno prekinitev vpisa novih nadzornikov. Celotna uprava Mercatorja je le dan pred skupščino, na kateri so delničarji imenovali nov nadzorni svet, odstopila zaradi vzajemnega nezaupanja z večjimi lastniki. Kot so pojasnili, je namreč nezaupanje med upravo Mercatorja in posamezniki večjimi lastniki zaradi drugačnih pogledov na nekatere vidike prodaje družbe Agrokorju oslabilo zmožnost uprave za učinkovito vodenje poslov in urejanje odnosov s poslovnimi partnerji in drugimi deležniki.
|
neutral
|
1,702
|
Da bi privabili poljske in predvsem mednarodne vlagatelje, je novomeška farmacevtska družba začela s kotacijo svojih delnic na Varšavski borzi. Prvi posel je sklenjen, lastnika pa je zamenjalo 34 Krkinih delnic. Z delnico Krke je bil na borzi v Varšavi sklenjen prvi posel. Lastnika je zamenjalo 34 delnic novomeške farmacevtske družbe po ceni 204 zlotov 48,91 evra, kar je nekoliko nad trenutnim tečajem na Ljubljanski borzi, ki znaša 48,39 evra. Z delnicami Krke se je v Varšavi začelo trgovati danes, še naprej pa delnice kotirajo tudi na Ljubljanski borzi. Delnice Krke so danes začele kotirati na Varšavski borzi. Družba je včeraj po koncu trgovanja na Ljubljanski borzi sporočila, da je prejela vse potrebne sklepe Varšavske borze in poljske Nacionalne depotne družbe za vrednostne papirje. Tečaj delnic Krke se je v torek na Ljubljanski borzi oblikoval pri 48,40 evra, z delnicami pa je bilo za 3,69 milijona evrov prometa. Predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič ocenjuje, da bo za izboljšanje likvidnosti trgovanja morda potreben čas, verjame pa, da bo kotacija na Varšavski borzi povečala bazo delničarjev družbe in izboljšala njeno prožnost na kapitalskih trgih. Kot eno vodilnih podjetij v svetovni generični farmacevtski industriji smo veseli, da smo naredili ta strateško pomemben korak in se uvrstili na Varšavsko borzo. Čeprav bo za izboljšanje likvidnosti trgovanja lahko potreben čas, verjamemo, da bo kotacija na Varšavski borzi povečala našo bazo delničarjev in izboljšala Krkino fleksibilnost na kapitalskih trgih, pojasnjuje Colarič. Družba lahko za podporo likvidnosti trgovanja na Varšavski borzi uporabi 2.080.134 lastnih delnic, kar je skoraj 5,9 odstotka obstoječega osnovnega kapitala. Skupina Krka, ki zaposluje okoli 9000 delavcev in ima proizvodne zmogljivosti v Sloveniji, na Poljskem, Hrvaškem, v Nemčiji in Rusiji, svoje izdelke pa prodaja v več kot 70 državah po svetu, je lani ustvarila 1,076 milijarde evrov prihodkov od prodaje in 163 milijonov čistega dobička.
|
positive
|
1,703
|
Franci Pliberšek je dodobra razburkal javnost, ko je s pismom nalil čistega vina sindikatom in politiki. Dejan Turk pa razmere pri nas primerja s Titanikom, ki je zadel ob ledeno goro, nekateri pa še vedno plešejo na palubi.
|
negative
|
1,704
|
Nadzorniki bodo namreč odločali o zaupnici upravi pod vodstvom Gregorja Veselka, kar je potrdil tudi prvi nadzornik Janez Požar. Glasovanje bi pomenilo konec za vse štiri člane uprave. Informativna oddaja 24UR poroča, da se tresejo stolčki prvi upravi družbe v večinsko državni lasti Luki Koper. Nadzorniki bodo na petkovi seji odločali o zaupnici upravi pod vodstvom Gregorja Veselka, jim je potrdil prvi nadzornik Janez Požar. Po njihovih podatkih bo petkovo glasovanje pomenilo konec za vse štiri člane uprave, tudi delavskega direktorja. Vendar pa njihovi nasledniki ne bodo tako kmalu znani, saj jih bodo, zagotavlja Požar, iskali z razpisom.
|
neutral
|
1,705
|
V času krize je inovativnost beseda, ki jo pogosto slišimo. Predvsem kot rešiteljico. Tako naj bi bile inovacije tiste, ki bodo rešile svetovno gospodarstvo. A država je do inovatorjev mačehovska, od nje letos verjetno ne bodo dobili niti centa.
|
neutral
|
1,706
|
Recesija v evroobmočju bo milejša od prejšnjih napovedi, v poročilu ugotavlja Mednarodni denarni sklad. Strokovnjaki so zvišali napovedi za gospodarsko rast številnih držav z evrom, ob tem pa so opozorili na nove dejavnike tveganja, kot je Španija. Svetovno gospodarstvo bo letos raslo po 3,5-odstotni stopnji, prihodnje leto pa bo pospešilo na 4,1 odstotka, v najnovejšem poročilu World Economic Outlook ocenjuje Mednarodni denarni sklad IMF. Napoved za letošnje leto so tako strokovnjaki sklada zvišali za 0,2 odstotne točke, za leto 2013 pa za 0,1 odstotne točke. Obeti za svetovno gospodarstvo se počasi izboljšujejo, a so še naprej zelo krhki, poudarjajo strokovnjaki sklada. Zaskrbljenost je nekoliko omililo boljše stanje globalnih finančnih trgov in tudi popuščanje napetosti v evropski dolžniški krizi. V azijski regiji je okrevanje podprla tudi obnova po potresu in cunamiju na Japonskem ter poplavah na Tajskem. Glavni motor svetovne gospodarske rasti ostaja Kitajska, ki naj bi letos rasla po 8,2-odstotni, prihodnje leto pa po 8,8-odstotni stopnji. Napoved za rast v največjem svetovnem gospodarstvu, ZDA, je IMF dvignil na 2,1 odstotka v letošnjem in 2,4 odstotka v lanskem letu prejšnja napoved je bila 1,8 oz. 2,2 odstotka. Boljši so tudi obeti za evroobmočje, ki naj bi letos zabeležilo 0,3-odstotno in ne 0,5-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda BDP. V prihodnjem letu naj bi države s skupno evropsko valuto beležile rast v višini 0,9 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke nad jesensko napovedjo IMF. Recesija bo plitva in kratka, glede območja z evrom pravi IMF. Najhujše naj bi bilo v prvem polletju, ko naj bi se BDP v evrskem območju skrčil za pol odstotka. Nato naj bi se območje povrnilo k rasti. Do leta 2013 naj bi se iz recesije izvila celo Španija, pri čemer pa IMF kot ključno izpostavlja nadaljevanje ukrepov Evropske centralne banke ECB, ki naj bi zagotovila še več poceni posojil. Med pomembnejšimi državami iz evroobmočja naj bi Nemčija letos zabeležila 0,6-odstotno gospodarsko rast, kar pomeni zvišanje napovedi za 0,3 odstotne točke. Za prihodnje leto napoved ostaja pri 1,5 odstotka. Francosko gospodarstvo naj bi letos raslo po 0,5-odstotni stopnji zvišanje napovedi za 0,3 odstotne točke, v letu 2012 pa po enoodstotni. Italijansko gospodarstvo se bo letos skrčilo za 1,9 odstotka, kar pomeni izboljšanje napovedi za 0,2 odstotne točke. V prihodnjem letu naj bi bil padec le še 0,3-odstoten. Je pa IMF poslabšal napoved za Španijo, ki naj bi letos beležila 1,8-odstoten upad BDP, kar pomeni za 0,2 odstotni točki nižjo napoved od tiste iz jeseni lani. Leta 2013 IMF pa Španiji namesto recesije napoveduje 0,1-odstotno gospodarsko rast. Politika je igrala pomembno vlogo v zadnjih izboljšanjih, a številni temeljni problemi ostajajo nerazrešeni, še opozarjajo v IMF. Med pozitivnimi primeri izpostavljajo poceni posojila ECB, krepitev požarnega zidu za evro in strukturne reforme, ki so izboljšale stanje finančnega sektorja. V prihodnje anemična gospodarska rast grozi predvsem razvitim državam, zaradi česar jih IMF poziva k nadaljnjim reformam. Nujno bo tudi, da se evropska dolžniška kriza razreši brez odlašanja .
|
neutral
|
1,707
|
Ekonomisti škodo, ki jo je povzročila stavka, v kateri naj bi sodelovalo okoli 100.000 javnih uslužbencev, težko ocenjujejo. Ekonomist Maks Tajnikar je dejal, da škoda najverjetneje ne bo velika. Minister Vizjak pa je dejal, da bodo stroške verjetno nosili tudi zaposleni. Glavni sindikalni pogajalec Branimir Štrukelj Ekonomist Maks Tajnikar je dejal, da škoda najverjetneje ne bo prav velika. V principu ne v šolstvu ne v zdravstvu niso plačani po delu. Če neka medicinska sestra ni delala, škoda pravzaprav ni nastala, je povedal in dodal, da bo sestra svoje obveznosti, ki jih ima v pogodbi, prej ali slej opravila. Vlada naj umakne nepravične ukrepe, ki razgrajujejo socialno državo, zmanjšujejo kakovost javnih storitev in znižujejo plače javnih uslužbencev. Za vse to se z današnjo stavko borijo sindikati javnega sektorja. Na drugi strani pa so tisti, ki se sprašujejo, ali bo stavka že tako obubožanemu državnemu proračunu res v pomoč. Stavkajoči namreč za čas stavke zahtevajo izplačilo nadomestila. Vlada s premierjem Janezom Janšo na čelu temu zaenkrat nasprotuje. Na koncu naj bi zato odločilo delovno sodišče. Minister za delo Andrej Vizjak je opozoril, da bodo zaradi splošne stavke javnega sektorja zagotovo nastali stroški, ki jih bodo verjetno nosili tudi zaposleni. Poudaril je, da pogajalci na sindikalni ravni niso enotni, saj se zavzemajo za različne stvari nekateri so za odpravo plačnih nesorazmerij, drugi niso, eni so za znižanje plač, drugi ne. Zakon o stavki sicer določa, da lahko delavci, ki sodelujejo v stavki, uveljavljajo temeljne pravice iz delovnega razmerja, razen pravice do nadomestila plače, če ni drugače določeno v kolektivnih pogodbah ali splošnih aktih. Kolektivna pogodba za javni sektor pa pravi, da so delavci upravičeni do nadomestila za čas stavke le, če stavkajo zaradi neizpolnjevanja določil kolektivne pogodbe in je kršitev pogodbe ugotovljena s strani pristojnih organov. Nadomestilo jim gre v višini plače, kot da bi delali in gre v breme delodajalca. In sindikati odločno pravijo, da to nikakor ni stavka za privilegije, ampak za zaščito temeljnih pravic. Kot pojasnjuje Branimir Štrukelj, delodajalec, torej država, v tem primeru krši več dogovorov. In če ne drugega, sta se ob zadnji stavki vladna in sindikalna stran sporazumeli, da bi bila vnovična stavka, ki bi bila posledica takrat sprejetega sporazuma, plačana. Za stavko leta 2010 je šlo 10 milijonov Foto Policijski sindikat Slovenije A stavke niso poceni. Ne za proračun ne za gospodarstvo. Ko je jeseni 2010 10 dni stavkalo 80.000 javnih uslužbencev, šolniki se stavki takrat niso pridružili, je bila škoda ocenjena na okoli 10 milijonov evrov. Tokrat naj bi za nadomestilo, če bodo izplačilo le tega dosegli, samo za 40.000 učiteljev šlo okoli 2 milijona evrov. Policisti, ki danes stavko šele začenjajo in napovedujejo njeno nadaljevanje vse do izpolnitve stavkovnih zahtev, ne bodo oglobili prekrškarjev, kar naj bi pomenilo okoli 130.000 evrov izgube za državni proračun na dan. Cariniki, ki bodo delo opravljali še bolj temeljito, pa naj bi na ta način na mejnih prehodih povzročili velike zastoje. Leta 2010 so avtoprevozniki trdili, da so zaradi tega izgubili okoli milijon evrov. Tudi tokrat carinikom sporočajo, da njihovi stavki sicer ne nasprotujejo, a jih prosijo, da jim ne otežujejo dela, saj bodo tako omogočili normalno nadaljevanje dejavnosti, ki prinaša denar v državni proračun, od koder pa tudi cariniki prejemajo plače. Stavkajo tudi veterinarji. Predsednik Sindikata veterinarjev Slovenije Milan Štimec je pojasnil, da na Veterinarski upravi RS in Nacionalnem veterinarskem inštitutu stavka 66 odstotkov oziroma 300 veterinarjev in drugih zaposlenih. Stavka veterinarjev se v državi najbolj pozna po zaprtju 38 od 41 klavnic za prašiče in govedo. Kot je povedal, pa kljub stavki izvajajo vse zakonsko določene naloge. Na glavnem uradu Vursa po besedah direktorice Vide Čadonič Špelič delo poteka normalno, saj ne stavkajo. Pričakuje pa tudi, da se en dan ustavitve dela v klavnicah gospodarstvu ne bo poznal veliko. Manj navdušeni so zagotovo lastniki klavnic, ki se še dobro spomnijo leta 2010. Če vlada njihove stavke takrat ne bi omejila, bi po nekaterih ocenah mesarji v tednu dni utrpeli za okoli 13 milijonov evrov škode.
|
negative
|
1,708
|
Ali nas v primeru, da vlada in sindikati ne dosežejo dogovora, res čaka prihod prisilnega upravitelja iz Bruslja? Ekonomist Maks Tajnikar poudarja, da so to bedarije, saj se kaj takega ni zgodilo še nikjer. Franc Jurša iz DeSUS je danes opozoril, da če nastalega zapleta pogajalske strani ne bodo uspele rešiti, bo namreč po njegovem mnenju prišla tehnična vlada, ki bo delala po navodilih iz Bruslja. Maks Tajnikar grožnje, da nam v primeru, če ne bomo sprejeli varčevalnih ukrepov, grozi obisk prisilnih upraviteljev iz EU , označuje za bedarije. Niti ustavni red niti zakonodaja tega ne omogočata. Monti ni prisilni upravitelj. Prejšnji teden je namreč ekonomist Matej Lahovnik v pogovoru za Demokracijo dejal, da bi vlada v primeru, če bi povsem popustila in sprejela vse, kar sindikati zahtevajo, pristala na nadaljevanje politike zadolževanja. V nadaljevanju bi verjetno sledil popoln kolaps slovenskih javnih financ in samo vprašanje časa je, kdaj bi v Sloveniji dobili prisilnega upravitelja od zunaj. Tajnikar odgovarja Tega nikjer ni bilo. Tajnikar izhod iz krize vidi v treh ključnih ukrepih. V pogovoru za 24ur.com je dejal, da je kritičen do dela vlade, ki v tem trenutku na neki način posega zgolj v plače javnega sektorja in je iz tega naredil afero. Ljudje se najtežje odpovedo plačam, zlasti zato, ker plače v javnem sektorju niso visoke, opozarja Tajnikar in dodaja, da v Sloveniji ne potrebujemo zmanjševanje javnega sektorja, saj delež javnega sektorja v BDP ni nič ekscesen, je celo nekaj za deležem, ki ga imajo države s takšnim razvojem. Po njegovih besedah je problem v tem, da se javni sektor financira s premajhnim obsegom sredstev. Kot pojasnjuje Tajnikar, več sredstev ostaja v našem žepu, javni sektor pa je organiziran za kolektivno potrošnjo. Če več denarja ostaja v naših žepih in ga manj damo za kolektivno potrošnjo, potem nastaja deficit v državnem proračunu, ki je resen problem. Poudarja, da so storitve javnega sektorja prav tako pomembne za življenje kot pa industrija. Morda je kakšen clio za življenje manj pomemben kot pa storitev medicinske sestre na onkologiji ali pa delo kakšnega od učiteljev, poudarja Tajnikar, ki vidi rešitve iz krize v povsem drugih ukrepih kot vlada. Javni sektor ni noben parazitski sektor. Brez tega sektorja ne moremo biti. Maks Tajnikar Lahovnikova trditev, da je prišel čas, da javni sektor začne deliti usodo gospodarstva, je po njegovih besedah traparija. Poudarja, da so plače v zasebnem sektorju vsa ta leta rasle bistveno hitreje, medtem ko plače v zasebnem sektorju stojijo od krize naprej. Razlika v plačah je okoli 150 evrov v korist javnega sektorja, kar pa ni primerljivo, opozarja Tajnikar, saj je izobrazbena struktura v povprečju bistveno višja v javnem sektorju. Rešitev vidi v treh ključnih ukrepih Kot prvega omenja dvig davka na dodano vrednost DDV. Poudarja, da imamo dve stopnji DDV, s katerima zagotavljamo neko večjo socialno pravičnost. Ta poseg bi kratkoročno prinesel največ koristi. Ta ukrep ne bi najbolj prizadel najšibkejših, kot opozarja Janša. Nižja stopnja DDV je namreč vezana na tiste storitve, ki jih potrebujejo ljudje z manj denarja, pojasnjuje Tajnikar. To ni ukrep za skrajno silo, saj so skoraj vse države to naredile. Če dvignete DDV, potem ni nujno, da znižujete plače javnega sektorja. Dovolj je, da plače zamrznete. To bi bil pameten ukrep v tem trenutku. Mislim, da bi to ponudbo sindikati sprejeli, kljub temu da je bila v zadnjih letih rast v javnem sektorju ničelna. Iz krize se je treba čim prej izkopati. A katere so tiste prave rešitve? Kot drugi, prav tako nujen ukrep predlaga reformo pokojninske blagajne. Deficit pokojninske blagajne je bil lansko leto praktično enak deficitu državnega proračuna. Dokler ne odpravimo deficita pokojninske blagajne, toliko časa tudi deficita državne blagajne ne moremo odpraviti. Ne gre za to, da bi zmanjševali pokojnine, pač pa za doseganje nekega družbenega dogovora, da se podaljša delovna doba. In to je treba sprejeti takoj, saj reformo potrebujemo sedaj in ne čez nekaj let. Kot tretji ukrep Tajnikar predlaga poseg v davke iz premoženja in kapitala. Opozarja, da se da s premoženjskimi davki pobrati veliko denarja in jih je seveda treba razumno postaviti. Ne vem, kakšni ukrepi naj bi iz Bruslja sledili, razen če gre za povečanje obrestne mere. Drugače pa Bruselj nekih formalnih ukrepov ne more narediti. Jože Mencinger Vse te tri ukrepe vlada povsem zanemarja, opozarja Tajnikar, ki vladi očita, da ne sprejema kompromisov. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če sindikati ne bodo popustili, Tajnikar odgovarja, da bo vlada slej kot prej začela reagirati z interventnimi zakoni, ti pa tako rekoč pomenijo razpad sistema. Sindikati lahko organizirajo referendum, ki bo najverjetneje podrl zakonodajo. In potem smo v razmerah, ko vlada ne bo mogla več funkcionirati. To seveda še ne pomeni, da bo prišla prisilna uprava iz Bruslja, pač pa nova oblast. Bi pa takšen potek imel prav tako negativne učinke, saj bi reševanje problema samo časovno odlagali. Kako hitro se bomo na krizo navadili? Trenutne krize v Sloveniji bo konec, ko se bomo nanjo navadili, je na sredini okrogli mizi ob uvodu v sejem Kapital 2012 opozoril ekonomist Jože Mencinger, ki je ponovil svoje mnenje, da je Slovenija v veliki meri uvozila krizo, ki je izbruhnila zaradi nebrzdanega razvoja finančnega sektorja v letih globalne konjunkture. Na vprašanje, ali je dvig DDV rešitev v skrajni sili, Mencinger odgovarja To je edini ukrep, ki takoj prinese nekaj več prihodkov, seveda pa ima tudi slabe strani. Foto POP TV Ob tem je opozoril, da je kriza nastala v finančnem sektorju, reševanje finančnih ustanov in odpravljanje posledic krize pa sta pripeljala do rasti zadolženosti držav. Sedaj se te težave rešujejo v javnem sektorju, je dodal. Mencinger je spomnil na močan dvig zadolženosti slovenskih podjetij v času visoke konjunkture med letoma 2005 in 2008, razdolževanje in prestrukturiranje gospodarstva pa bosta po njegovi oceni potekala počasi. Kar smo si skuhali, bomo počasi pojedli. Na vprašanje 24ur.com glede neuspešnih pogajanj med vlado in sindikati je Mencinger dejal, da je vlada nekoliko preveč arogantna, saj je začela pogajanja z nerealnimi 15 odstotki. Sedaj se bodo vsi postopoma pomikali nazaj in prišli do nekega soglasja oziroma prisile, je prepričan Mencinger. Vlada bi morala polovico narediti na prihodkovni in polovico na odhodkovni strani. 800 milijonov je točno toliko, kot je vlada leta 2008 naredila škode, ko je za toliko skrčila prihodkovno in odhodkovno stran. Ta primanjkljaj so sami povzročili, sedaj pa te ukrepe, kot je brezplačen drugi otrok v vrtcih, jemljejo nazaj, komentira Mencinger. Podjetja prezadolžena, rešitve neučinkovite Tudi prvi mož KD Group Matjaž Gantar je opozoril, da se je slovensko gospodarstvo zadolževalo preveč, krivda pa je tako na podjetjih kot na bankah. Ocenil je, da v Sloveniji ne rešujemo dovolj učinkovito problema prezadolženosti podjetij, razdolževanje pa povzroča upad gospodarske dejavnosti. Finančniki so govorili tudi o potrebi po tujem kapitalu v Sloveniji. Arhar meni, da tuji kapital potrebujemo, če se želimo premakniti iz krize. Podobnega mnenja je tudi izvršni direktor Alta skupine Aleš Škerlak, ki je prepričan, da je treba ustvariti okolje, ki bo privabljalo tuj kapital. Mencinger pa po drugi strani predlaga, da se proda le tisto, kar je nujno potrebno. Rešil nas ne bo nihče, rešili se bomo sami, sami pa bomo tudi propadli, je posvaril in dodal, da podjetja niso samo bilance, temveč posli in znanje. Zaradi tega ne vidi potrebe po uničevanju te pomembne gospodarske osnove. Predsednik uprave NLB v odstopu Božo Jašovič pa je pojasnil, da je Slovenija kot kolesar, ki izgublja hitrost in s tem ravnotežje, zato potrebuje pospešek. Jašovič pričakuje, da bo ta pospešek za banke in podjetja v obliki novega kapitala vendarle prišel in da se bo razvoj obnovil. Slovenski bančni sistem ima po njegovih besedah za 5,5 milijarde evrov slabih posojil, kar je 11 odstotkov bilančne vsote bank. Pojasnil je, da so banke navznoter že oblikovale neke vrste slabe banke. Pri dilemah o oblikovanju slabe banke na ravni celotnega sistema pa se je po njegovih besedah treba vprašati, kdo bo to financiral, saj ob odsotnosti nekoga zunaj bank, ki bi te slabe naložbe odkupil, v njej na vidi smisla. Predsednik uprave Unicredit Banke Slovenija v odhodu France Arhar pa je povedal, da je kriza prinesla nove izkušnje. Te so bile za nekatere slabe, za druge pa tudi dobre. V zvezi s trenutnimi očitki bankam, da ne sodelujejo dovolj pri reševanju podjetij v težavah, je spomnil, da je šla Slovenija v zadnjih letih skozi novo fazo privatizacije, pri čemer novi lastniki v ta projekt niso prispevali veliko lastnih sredstev. Lastniki privatiziranih podjetij pa sedaj pričakujejo solidarnost vseh. Ta ima po njegovem mnenju svoje meje, v finančnem sistemu in gospodarstvu pa si želi predvsem več poštenja.
|
neutral
|
1,709
|
Banke upnice Pivovarne Laško so pristale na dogovor o reprogramiranju posojil. Uprava družbe je zadovoljna, saj bo lahko končno začela odplačevati tudi glavnice, hkrati pa lahko svoje nestrateške naložbe prodaja pod manjšim pritiskom. Pivovarna Laško je med drugim tudi lastnica Pivovarne Union. Pivovarna Laško je včeraj dosegla dogovor z bankami o reprogramiranju kreditov. Podrobnosti dogovora se glede na posamezne banke razlikujejo, so se pa banke dogovorile, da se ročnost podaljša za najmanj eno leto, razen nekaterih izjem. Dogovor omogoča večjo usmerjenost družb v osnovno poslovanje, zmanjšuje finančna tveganja in ob doseganju načrtovanih poslovnih rezultatov omogoča ključna vlaganja v trženjske aktivnosti na najpomembnejših trgih, so sporočili iz družbe. Dodali so, da je uprava dogovor že predstavila nadzornemu svetu, zapisali pa so tudi, da imata pivovarni po več kot letu in pol kratkoročnega podaljševanja finančnih obveznosti ustvarjene pogoje, da poleg rednega plačila obresti bankam v letu 2012 vračata glavnice. Reprogram posojil je vreden okoli 160 milijonov evrov in je usklajen tudi z načrtom finančnega prestrukturiranja družbe, ki ga je pripravila uprava. Ker je letošnje poslovanje Pivovarne Laško iz osnovne dejavnosti stabilno, bo družba lahko letos ob razmeroma normalnih vlaganjih vrnila od 40 do 50 milijonov evrov posojil, od tega bo šlo za glavnico približno 20 milijonov evrov, 25 milijonov evrov pa za obresti. Sklenitev takšnega dogovora z bankami je bil eden izmed primarnih ciljev uprave v zadnjih letih, ker omogoča finančno stabilnejši položaj družb skupine in njihovo nemoteno poslovanje, se je pa morala uprava odpovedati pogodbenemu koncernu. Kljub temu pa bodo družbe lahko usklajeno nastopale predvsem na tujih trgih. V Pivovarni Laško so še dodali, da bodo njene družbe potrebovale nova investicijska sredstva, zato je prodaja premoženja, ki ne predstavlja osnovne dejavnosti družb, nujna. Ta proces pa bodo v dogovoru z bankami nadaljevali pod bistveno manjšim pritiskom kot do sedaj, zato pričakujejo, da bodo pogoji prodaje zanje sprejemljivejši. Tako bodo zopet iskali kupca za 23,34-odstotni delež v Mercatorju.
|
neutral
|
1,710
|
135 delavcev Pohištva Garant trepeta za svoje službe. Podjetje ima za kar dva milijona evrov naročil iz tujine, nima pa sredstev za nabavo osnovnih surovin. Razlog izčrpavanje podjetja. Edina rešitev je dokapitalizacija.
|
negative
|
1,711
|
Uspešni podjetniki, uporabniki Poslovnega kompleta Telekoma Slovenije, so spregovorili o svoji poslovni poti in pomenu tehnologije ter informacij. Uspešni podjetniki, uporabniki Poslovnega kompleta Telekoma Slovenije, so spregovorili o svoji poslovni poti in pomenu tehnologije ter informacij. Foto arhiv naročnika Jernej Martinčič, Vinarstvo Martinčič, d.o.o., o manjših začetniških napakah Spomnim se, da sem nekoč zaradi preobilice dela zaostajal z odgovori na elektronska sporočila. Ponudbe nisem poslal pravočasno in mi je stranko speljal nekdo drug. Takrat sem se odločil, da si je za stranke kljub prezasedenosti s trgatvijo treba vzeti čas. Kristijan Petek, Frizerstvo KSFH, d.o.o., o prednostih Poslovnega kompleta Gre za optimizacijo in racionalizacijo stroškov. Če imaš razdeljene enote, tako kot jih imamo mi, ti medsebojno komuniciranje prinaša kar nekaj stroškov. Za nas je to, da imamo vse storitve na enem mestu in pri enem ponudniku, ključnega pomena. Maja Rudolf, Tipski projekti Nardin, d.o.o., o zaupanju v tehnologijo Glede na naravo našega dela je treba biti ves čas na tekočem na številnih področjih, v stalnem stiku z investitorji, projektanti, kar pa je mogoče le z dobro komunikacijsko opremo. Za nas je najbolj pomembno, da je pretok informacij hiter in brez zapletov z raznimi kabli, vtičnicami. Zaupamo v novejšo tehnologijo, telekomunikacijske rešitve in v podporo, ki jo uporabnikom nudi Telekom Slovenije. Foto arhiv naročnika Foto arhiv naročnika Simon in Rafko Ficko, Avtoservis Ficko, s.p., o konkurenčnosti Moderna tehnologija ti omogoča, da si hitrejši, natančnejši, kakovostnejši s svojimi proizvodi in storitvami, s tem pa tudi konkurenčen. To je za razvoj podjetja ob današnji ponudbi na trgu bistvenega pomena. Iztok Raišp, Tiskarna Grafis, d.o.o., o svetu na spletu Rekel bi, da je danes svet zaradi telekomunikacij ena velika vas. Preko spleta lahko v trenutku dosežeš drugi konec sveta, prenos informacij se zgodi v sekundi, kar naš posel brez dvoma pospeši. Sodelujte v nagradni igri! Še sami spoznajte prednosti Poslovnega kompleta telefonija in internet, odgovorite na vprašanja in z nekaj sreče osvojite Samsung Galaxy TAB 10.1 ali enega od 4 paketov spletnega oglaševanja ADPartner.
|
positive
|
1,712
|
Da bi lažje dosegli zastavljene cilje, so v Pivovarni Laško znižali plače najbolje plačanim uslužbencem. Predsedniku uprave Dušanu Zorku se bo tako plača znižala za 25 odstotkov, drugim od 5 do 20 odstotkov, plače delavcev v proizvodnji pa ostajajo iste. Predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko Uprava Pivovarne Laško je pred dvema tednoma sprejela sklep o zadržanju plač najbolje plačanim v skupini Laško. Za doseganje planskih ciljev smo sprejeli številne ukrepe, med drugim tudi zadržanje dela plač pri vseh zaposlenih, ki lahko s svojim delom neposredno prispevajo k doseganju ciljev, je povedal predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko in dodal, da se bo njegova plača znižala za 25 odstotkov, drugim pa od pet do 20 odstotkov. Plače delavcev v proizvodnji ostajajo nespremenjene. Sklep velja od 1. aprila. Zorko je pojasnil tudi, da so z omenjenim ukrepom zaposlenim želeli povedati, da je zadeva resna in da se je treba do stroškov racionalno obnašati. Po pisanju Financ naj bi Zorko zdaj prejemal okoli 144.000 evrov letno. Zorko pravi, da je skupina Laško ob doseženem reprogramu posojil sprejela veliko obveznost do bank upnic. Ob tem, da delamo dobro in dosegamo plane na prodajnem področju, moramo biti tudi učinkoviti, pravi Zorko. Skupina Laško je tako sprejela ukrepe predvsem na področjih, kjer ima neposreden vpliv. Gre za področje nižanja materialnih stroškov in uporabo alternativnih materialov, z optimizacijo bodo skušali ublažiti naraščanje cen teh materialnih stroškov in storitev. Kot navajajo v pivovarni, se zelo trdo pogajajo s ponudniki materialov in storitev. Pivovarna Laško se je odločila tudi za nižanje sponzorskih sredstev, napovedujejo pa dvig prodaje izdelkov na različnih prireditvah. Predvidena je tudi racionalizacija investiranja v razvoj in marketing, pivovarna pa je že povečala vlaganja v tuje trge za 25 odstotkov, saj ocenjuje, da se prav na teh trgih zagotovi rast prihodkov. Na domačem trgu pa je družba bolj previdna in intenzivneje vlaga v blagovne znamke, ki imajo dolgoročno perspektivo in potencial rasti v širši regiji.
|
positive
|
1,713
|
V Revozu zaradi padca naročil ukinjajo nočno izmeno. Brez dela bo tako ostalo več kot 330 delavcev, od tega 54 redno zaposlenih in približno 78 zaposlenih za določen čas. V novomeškem Revozu z delom drevi nastopa zadnja nočna izmena. Z ukrepom, ki so ga v Revozu kot odgovor na padec naročil na evropskem trgu napovedali marca, bodo odpustili skoraj 54 redno zaposlenih in približno 78 zaposlenih za določen čas, hkrati pa bo ob delo 199 agencijskih delavcev. V petek ob 6. uri zjutraj svoje delo zaključuje zadnja nočna izmena. V Revozu so pojasnili, da bodo zadnjo nočno izmeno zaključili v petek ob 6. uri zjutraj, zaposlenim, ki bodo izgubili zaposlitev, pa so v sodelovanju z novomeškim razvojno-izobraževalnim centrom ponudili brezplačni 50-urni izobraževalni tečaj, kako do novih zaposlitvenih priložnosti. Tega bodo med 7. in 23. majem pripravili v prostorih tovarne. Sicer pa v Revozu svoje napore že usmerjajo v projekt proizvodnje novih vozil twingo-smart, ki naj bi stekla leta 2014. Tovarni naj bi prinesla nov razvojni zagon ter čez približno poldrugo leto nove zaposlitve, obsežnih gradbenih del, ki so povezana s postavitvijo nove proizvodne opreme, pa so se že lotili, so dodali. Zaradi padca naročil v Revozu ukinjajo nočno izmeno, ki je stekla maja 2007 skupaj s proizvodnjo twinga. Foto Reuters V Revozu so z nočno izmeno obratovali od maja 2007, ko je stekla proizvodnja twinga. V tem obdobju so dosegali najvišjo raven obsega proizvodnje in v dveh letih presegli proizvodni rekord leta 2007 so izdelali 200.164 vozil in leta 2009 212.860 vozil. Do krajše prekinitve nočne izmene je zaradi težav z oskrbo, ki so bile posledica potresa in cunamija na Japonskem, prišlo le konec maja lani. Ob vnovični vzpostavitvi polovične nočne izmene septembra lani so pričakovali, da bodo to lahko obdržali le do konca leta, a jim je enak obseg proizvodnje uspelo nadaljevati šele v začetku leta.
|
negative
|
1,714
|
Ameriška družba Icon Capital Group bo v sodelovanju z italijanskim gradbenim podjetjem Patera iz Vidma s 30 milijoni evrov dokapitalizirala ajdovsko Primorje. Novo upravo podjetja pa sestavljajo Štefan Činč, Sebastian Trajkovski in Darko Valenčič. Primorje je dobilo strateškega partnerja. Na zahtevo delničarja Primorje Holdinga je potekala skupščina delniške družbe Primorje. Odpoklican je bil celotni upravni odbor gradbenega podjetja Primorje, d. d. ter imenovan novi, ki ga sestavljajo Štefan Činč, Sebastian Trajkovski in Darko Valenčič. Primorje Holding, ki je v večinski lasti nekdanjega prvega moža Primorja Dušana Črnigoja, je 100-odstotni lastnik Primorja. Družbo Icon Capital Group so omenjali tudi kot vlagateljico v trgovski center v Stožicah. Lastniki družbe so še obvestili, da so se s strateškim partnerjem z ameriško družbo Icon Capital Group iz Atlante in njenim regionalnim partnerjem družbo Patera S.R.L v italijanskem Vidmu dogovorili o dokapitalizaciji družbe v višini 30 milijonov evrov, kar je skladno s sprejetim sklepom na zadnji skupščini družbe. V prihodnjih dneh bo nova uprava s strateškim partnerjem skrbno pregledala poslovanje družbe in izvedla vse postopke za zaključek dokapitalizacije. Nato sledijo dogovori z bankami upnicami ter nebančnimi upniki in pogovor s sindikati o poplačilu zapadlih obveznosti iz naslova plač in prispevkov ter o prihodnosti družbe in zaposlenih, so sporočili iz gradbenega podjetja. Poleg tega pa bo uprava še zagotovila nemoteno delo na vseh gradbiščih doma in v tujini ter v polnosti aktivirala obstoječe pogodbe z naročniki tam, kjer so dela iz objektivnih okoliščin zastala. Zagotoviti pa bo morala tudi nova naročila, predvsem v tujini, ki jih zagotavlja tudi strateški partner, še posebno na območju jugovzhodne Evrope. Iz ajdovskega podjetja so še sporočili, da se bo uprava prvič sestala v ponedeljek. Napovedali so še, da se bo nova uprava še ta mesec skupaj s strateškim partnerjem predstavila tudi na novinarski konferenci.
|
neutral
|
1,715
|
NajdiPrevoz.si je spletni portal s ponudbo in povpraševanjem po potniških in tovornih prevozih vseh dimenzij ter povezanih storitvah. Portal NajdiPrevoz.si na enostaven in hiter način zbližuje oziroma omogoča stik med prevoznimi podjetji in uporabniki prevozov/storitev. Kako? 1. možnost iskanje ustreznega prevoznega podjetja glede na vrsto in način prevoza. Med ponudniki si lahko izberete podjetje in si zagotovite direkten, takojšen stik z izbranim podjetjem. Glavni vsebinski sklopi portala zajemajo -prevoze potnikov taxi, kombi prevozi, avtobusni prevozi -prevoze tovora kombi prevozi, prevozi s tovornjaki, avtovleka, frigo prevozi ... - storitve, povezane s prevozi selitve oziroma selitveni servisi, storitve z avtodvigali, najem vozil 2. možnost objavite povpraševanje na borzi prevozov, pridobite ugodnejše cene z uporabo praznih ali nezasedenih vozil povratne vožnje, nepolno zasedena vozila .... Prevozna podjetja kontaktirajo iskalce prevozov s svojimi ponudbami. Vpis na borzo prevozov je enostaven, vnaprejšnja registracija ali prijava ni potrebna. Ste prevozno podjetje? Prevozna/storitvena podjetja lahko na portalu predstavite svoje podjetje, vrste in načine prevozov, ki jih opravljate, skupaj s kontaktnimi podatki telefon, faks, slike, logotip, elektronski naslov, povezava do spletne strani, preko katerih bodo obiskovalci oziroma uporabniki portala lahko takoj vzpostavili stik z vami in izvedli povpraševanje ter s tem prispevali k vaši prepoznavnosti in povečanju poslovanja. Vsako podjetje lahko samostojno oddaja oglase v ustrezne kategorije vrste prevozov ter jih spreminja in ureja. Z vpisom na portal NajdiPrevoz.si se prevozna podjetja predstavite pravi ciljni skupini, uporabnikom prevoznih storitev, ki iščejo točno določene vrste prevozov. S tem ste kadar koli dosegljivi za potencialne stranke in poslovne partnerje tako iz Slovenije kot tujine. Posamezni oglasi podjetij so lahko vpisani v enem ali več jezikih npr. v dveh ali več jezikih, od skupno 21 evropskih jezikov. Vpis oziroma predstavitev prevoznih podjetij je brezplačen.
|
positive
|
1,716
|
Kako se da uspeti z razkošnimi dodatki za telefone ali s stenami iz rastlinja? Nek podjetnik je odkril prav posebno tržno nišo uspešno izvaža kokošje kremplje. Nasveti prilagajajte se in razmišljajte globalno.
|
positive
|
1,717
|
Podatki o poslovanju NLB v prvem letošnjem četrtletju niso rožnati. Zabeležila je za 36,5 milijona evrov izgube. Hkrati ugotavljajo, da so ukrepi za racionalizacijo stroškov učinkoviti, saj so jih uspeli zmanjšati za več kot štiri milijone evrov. NLB je v prvem letošnjem četrtletju zabeležila izgubo. Nova Ljubljanska banka NLB je v prvem letošnjem četrtletju zabeležila 36,5 milijona evrov izgube. Negativen rezultat je posledica visokega obsega oblikovanih oslabitev in rezervacij, ki so znašale 84,9 milijona evrov. To je hkrati tudi glavni razlog za 34,6 milijona evrov izgube skupine NLB. Kot so po seji nadzornega sveta prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz NLB, je čisti dobiček banke pred rezervacijami znašal 42 milijonov evrov. Banka je pozitiven rezultat zabeležila na področju bančništva na drobno in finančnih trgov. Nadaljevanje izvajanja ukrepov za racionalizacijo stroškov kaže učinke tudi v letošnjem letu, saj so bili stroški za 4,1 milijona evrov oz. za sedem odstotkov nižji kot v enakem obdobju lani. Banka je bila ves čas tudi visoko likvidna. Na ravni skupine je NLB v prvih treh mesecih beležila 34,6 milijona evrov izgube, tudi poslovanje skupine pa je zaznamovalo nadaljevanje slabšanja kakovosti portfelja. Skupina NLB je pred rezervacijami ustvarila dobiček v višini 58,2 milijona evrov, skupina pa je ustvarila za 98 milijonov evrov oslabitev in rezervacij. Na strateških tujih trgih je skupina NLB sicer beležila dobiček.
|
negative
|
1,718
|
Stopnja brezposelnosti v Sloveniji raste, a je še vedno pod povprečjem območja evra. Prihodnje leto bo še višja. Sicer pa so iz Evropske komisije sporočili, da bo Slovenija letos beležila 1,4 odstotno krčenje BDP, prihodnje leto pa 0,7 odstotno rast. Napoved Bruslja se zdi ekonomistoma Alešu Ahčanu in Igorju Mastenu realna in ju ne preseneča. Medtem ko Ahčan ostaja previden pri napovedi za 0,7 odstotno rast BDP v prihodnjem letu, pa Masten opozarja, da je recesija posledica krčenja porabe na vseh ravneh. Da so napovedi Bruslja zelo turbulentne, pa ocenjuje predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Te napovedi bi lahko izkoristili za svoj razvoj, je dejal. Opozoril pa je, da moramo pravočasno izpeljati vse nujne reforme preden bo prepozno. Slovenija bo letos beležila 1,4 odstotno krčenje bruto domačega proizvoda BDP, prihodnje leto pa 0,7 odstotno rast, je napovedala Evropska komisija. Javnofinančni primanjkljaj pa se bo po njeni napovedi letos znižal na 4,3 odstotka BDP, prihodnje leto pa na 3,8 odstotka BDP. V obeh primerih je položaj Slovenije slabši od povprečja v območju evra. Slovenija je kot velika večina članic Unije v postopku zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja. Rok za njegovo zmanjšanje pod tri odstotke BDP, kar kot zgornjo mejo opredeljujejo evropska pravila, je leto 2013. Javni dolg Slovenije bo po napovedih komisije sicer še vedno bistveno pod povprečjem območja evra, a le nekoliko pod referenčno mejo 60 odstotkov BDP, saj vztrajno raste. Letos naj bi znašal 54,7 odstotka BDP, prihodnje leto pa 58,1 odstotka BDP. Raste tudi stopnja brezposelnosti, čeprav je še vedno pod povprečjem območja evra. Slovenija bo po napovedih komisije letos beležila 9,1 odstotno brezposelnost, prihodnje leto pa 9,4 odstotno, medtem ko je bila ta še lani 8,2 odstotna. Umar Nižja napoved gibanja BDP odraža slabša gibanja ob koncu lanskega leta od pričakovanih Nižja napoved Evropske komisije o gibanju slovenskega BDP za letos po pojasnilih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Umar odraža slabša gibanja ob koncu lanskega leta od pričakovanih. Kot so pojasnili na Umarju, pomladanska napoved Evropske komisije vključuje tudi učinke napovedanih ukrepov, ki jih je vlada pripravila v okviru konsolidacije javnih financ in konec aprila v programu stabilnosti posredovala komisiji. Za letos je komisija tako za območje evra kot za celotno EU potrdila februarsko napoved glede rasti, v območju evra se bo BDP skrčil za 0,3 odstotka, v celotni uniji pa bo rast ničelna. Območje evra naj bi prihodnje leto beležilo enoodstotno, celotna EU pa 1,3 odstotno rast. Poleg tega komisija območju evra na splošno napoveduje izboljšanje stanja v javnih financah. Tako kot Umar tudi Evropska komisija v obrazložitvi napovedi izpostavlja, da v celotnem obdobju napovedi pričakujejo slabše rezultate za Slovenijo kot za celotno evrsko območje, kar velja že od začetka gospodarske krize, so poudarili. Ob tem so še navedli, da je razlika v napovedi padca bruto domačega proizvoda BDP Umar za letos pričakuje 0,9 odstotni padec BDP v Sloveniji posledica zlasti različnih pričakovanj gibanj izvoza in uvoza ter posledično prispevka mednarodne menjave k rasti BDP. Prihodnje leto naj bi bila gospodarska rast po oceni komisije 0,7 odstotna.
|
neutral
|
1,719
|
Uprava največje ameriške banke JP Morgan Chase je sprejela odstop glavne direktorice oddelka za investicije Ine Drew, ki je tako postala prva žrtev izgube najmanj dveh milijard dolarjev v šestih tednih zaradi napačnih naložb. Zamenjal jo bo eden od direktorjev v investicijskem oddelku Matt Zames. Direktorica oddelka za investicije v največji ameriški banki JP Morgan Chase, 55-letna Ina Drew, je zaradi hude polomije pri trgovanju z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki je banki ustvarila najmanj dve milijardi dolarjev izgube, odstopila. Toliko je bilo le neposredne izgube s trgovanjem, banka pa je dobila hud udarec svojemu ugledu ter vrednosti delnic. Banka je samo v četrtek, ko je glavni izvršni direktor Jamie Dimon objavil izgubo, izgubila 15 milijard dolarjev vrednosti delnic, ki so se v petek ponovno pocenile za skoraj 10 odstotkov. JP Morgan Chase je škodovala tudi celotni bančni industriji, ki se bo sedaj težje upirala dodatnim regulacijam Wall Streeta. Ina Drew je vodila investicijski oddelek pri JP Morgan Chase zadnjih sedem let. Za svoje delo je bila tudi obilno poplačana, saj je samo lani zaslužila 15,5 milijona dolarjev. Po objavi škandala je večkrat ponudila odstop, vendar še ni bil sprejet. Za velike izgube s trgovanji je odgovoren londonski trgovec z vrednostnimi papirji za banko Bruno Iksil. Iksilu so zaradi velikanskih vsot denarja za stave z izmenjavami posojilnega tveganja credit default swaps rekli kar londonski kit . Obrvi je dvigal že aprila, vendar je takrat Dimon skupaj z drugimi šefi banke zamahnil z roko in zavrnil opozorila. V nedeljo je za televizijo NBC priznal, da aprila ni imel prav, vendar se je branil, da ni vedel za vse razsežnosti težav. Priznal je, da so naredili hudo napako in veliko škodo lastni verodostojnosti, za kar bodo plačali ceno. Po besedah demokratskega senatorja iz Michigana Carla Levina bo to izguba boja za slabitev dodatnih regulacij finančne industrije. Nekaj novih regulacij zaradi zadnje finančne krize, ki jo je pomagal povzročiti Wall Street s podobnimi postopki, kot jih je sedaj ponovno zagrešila banka JP Morgan Chase, je bilo že potrjenih. Uvaja pa se še tako imenovano Volckerjevo pravilo, ki nosi ime po nekdanjem predsedniku Federal Reserve Paulu Volckerju. Dimon sicer zatrjuje, da omenjeno pravilo ne bi preprečilo polomije, ker pravilo prepoveduje podobno trgovanje za dobiček banke. Po njegovih besedah so s propadlimi investicijami dejansko želeli banko le zaščititi pred izgubami, ne pa pridelati dobička. Demokratski kongresnik iz Massachusettsa Barney Frank pa je za televizijo ABC podobno kot Levin za NBC dejal, da bi zadnja različica Volckerjevega pravila tovrstno trgovanje in izgube preprečila. Dimon, ki je svojo banko uspešno pripeljal skozi vihar zadnje svetovne finančne krize, je bil do zdaj eden glasnejših kritikov novih regulacij finančne industrije. Sedaj bo to malce težje. Dimon nima težav z morebitnimi kongresnimi preiskavami in je že sam zagotovil vsem zaposlenim ter kritikom, da bodo zadevi prišli do konca ter se iz napake nekaj naučili. Polomija ga je očitno hudo prizadela, saj je med drugim celo javno povedal, da nima nič proti višjim davkom na svojo plačo, ker si želi bolj enakopravne družbe. Čeprav je dodal, da se mu napadi na poslovni svet na splošno ne zdijo produktivni.
|
negative
|
1,720
|
Svet Banke Slovenije ugotavlja, da gospodarske krize v državi ne bo moč preseči le s spodbujanjem izvoza in investicij ter z uravnoteženjem javnih financ. Ker banke poslujejo z izgubo, še naprej krčijo kreditiranje gospodarstva. Banka Slovenije meni, da na negativno poslovanje bank vplivajo tudi negotove razmere na mednarodnih finančnih trgih. Svet Banke Slovenije je danes med drugim obravnaval in sprejel majsko poročilo o finančni stabilnosti. V njem ugotavlja, da aktualne gospodarske krize v državi ne bo moč preseči le s spodbujanjem izvoza in investicij ter z uravnoteženjem javnih financ in s strukturnimi spremembami. V Banki Slovenije ugotavljajo, da bodo potrebne tudi spremembe pravne urejenosti delovanja podjetij, korporativnega upravljanja in pravnih razmerij med upniki in lastniki ter ob tem tudi spremembe poslovnih modelov bank in podjetij, katerih rast ne bo temeljila le na zadolževanju doma in v tujini. Skupni dolg podjetij je bil lani za 43,5 odstotka nad vrednostjo lastnega kapitala in se je v nasprotju s pričakovanji ter kot posledica prevrednotenja kapitala zaradi negativnih trendov na borzi celo zvišal. Predvsem zaradi krčenja domače gospodarske dejavnosti se še naprej poslabšuje kakovost posojilnega portfelja bank, kar se preko višjih stroškov oslabitev in rezervacij kaže v izgubi iz poslovanja. Ta negativni medsebojni učinek je še posebej velik zaradi visoke odvisnosti podjetij od bančnih posojil, previsoke zadolženosti podjetij in visoke poslovne ter lastniške prepletenosti med njimi. Izguba bank znaša že 436 milijonov evrov Banke so lani že drugo leto zapored poslovale z izgubo, ki je po nerevidiranih podatkih znašala 436 milijonov evrov. Vse to najeda kapital bank in jim ob padanju bonitetnih ocen kljub začasnemu pozitivnemu učinku ukrepov Evropske centralne banke ECB otežuje dostop do finančnih virov na mednarodnih trgih, pojasnjuje Banka Slovenije. Letos sicer bankam zapade za 4,1 milijarde evrov obveznosti do tujih bank. Banke zato še naprej krčijo kreditiranje gospodarstva, kar povečuje dohodkovno tveganje tudi letos. Na drugi strani pa prezadolžena podjetja zaradi pomanjkanja domačega kapitala in posledične slabe dostopnosti do alternativ bančnim posojilom ne uspejo znižati svojega finančnega vzvoda. Prezadolženost gospodarstva, katerega skupni dolg se je lani zvišal na 99 odstotkov bruto domačega proizvoda BDP, in prepočasno razdolževanje podjetij ter povečanje deleža lastnega kapitala pa omejujeta kreditno sposobnost podjetij. Posojilno tveganje se je lani še zaostrilo, delež slabih posojil pa se je povečal bolj kot leta 2009 ob največjem upadu gospodarske dejavnosti. Ob koncu leta je tako znašal 11,8 odstotka, samo med podjetji pa 18,5 odstotka. V gradbeništvu znaša delež celo 50 odstotkov. Zgolj nadaljnja slabitev posojil in odpisovanje slabih terjatev brez potrebne rekapitalizacije največjih bank ter spremembe strukture financiranja podjetij ne bo vzpostavila potrebnega pogoja za začetek novega kreditnega cikla, poudarjajo v svetu Banke Slovenije. Prav oslabitve in rezervacije so namreč poglavitni razlog za rdeče številke bank. Lani so tako dosegle kar 84 odstotkov bruto dohodka bank, na visoki ravni pa ostajajo tudi v začetku letošnjega leta. V nadzorniku bančnega sistema pravijo, da bodo za dolgoročno izboljšanje poslovanja bank ključne spremembe v upravljanju, aktivnejši lastniki, ki so sposobni zagotoviti dodaten kapital, in konsolidacija bančnega sistema.
|
negative
|
1,721
|
Začetna potrebna sredstva za Primorje in 30 milijonov evrov svežega kapitala so po besedah prvega moža ameriške investicijske banke Icon Capital Group na voljo, a pred tem je potreben skrben pregled družbe in tudi dogovor z bankami upnicami ter z vsemi deležniki v Primorju. Danes sta iz upravnega odbora Primorja odstopila predsednik upravnega odbora Darko Valenčič in član Sebastian Trajkovski, ki sta bila v upravni odbor imenovana 4. maja letos, torej pred dobrimi desetimi dnevi. Zdaj v upravnem odboru ostaja le še Štefan Činč, ki je sicer tudi direktor Primorje Holdinga, vendar pa je danes na poti v tujini, zato ni znano, ali bo odstopil tudi on. Valenčič in Trajkovski sta se za tak korak odločila, ker strateški partner ni izpolnil dogovorjenih obveznosti in zato delavcem niso mogli izplačati plač. Valenčič bi moral poskrbeti za dokapitalizacijo družbe, v katero naj bi strateški partner Icon Capital Group iz Atlante vložil 30 milijonov evrov. Sindikalisti zahtevajo odgovore kakšna bo prihodnost? Po tej potezi so sindikalisti Činča, predsednika nadzornega sveta Primorja Holding Jožeta Vrabca in največjega posamičnega lastnika Primorja Holding Dušana Črnigoja pisno pozvali na sestanek, ki so ga sklicali za sredo ob 10.30. Od njih zahtevajo odgovore o tem, kakšna bo prihodnost Primorja in predvsem zaposlenih. Vse bolj kaže, da bo prišlo do najbolj črnega scenarija, to je stečaja, je dejal sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Primorsko in Kras Bojan Kramar ter nadaljeval Uprava je odstopila zato, ker so bili poleg delavcev izigrani tudi člani uprave in da nakazila s strani Patere očitno ni. Dodal je še, da bodo stavko v sredo zaostrili. Delavci ne bodo več stavkali na gradbiščih, pač pa v svojih poslovnih enotah v Ajdovščini. Stavkajoče delavce Primorja pa bosta v sredo obiskala tudi predsednika sindikatov, katerima pripada večina stavkajočih delavcev Dušan Semolič in Peter Majcen. Predsednik zbornice gradbeništva Jože Rener je v oddaji 24UR OB ENIH povedal, da je iz dneva v dan vse manj možnosti za rešitev Primorja, ki ima okoli 700 zaposlenih. Pravi, da je tudi perspektiva za gradbena podjetja v naslednjem letu zelo nizka. Stavka se nadaljuje Sicer pa se v Primorju nadaljuje stavka, saj zaposleni še niso dobili preostanka plač za marec. Že v ponedeljek je stavkalo okrog 300 zaposlenih, saj je uprava Primorja številne zaposlene poslala na dopust ali koriščenje dodatnih delovnih ur. Danes so se jim pridružili tudi zaposleni v enoti Standard. Tako stavka okoli 370 ljudi, med njimi tudi kuharice in drugi zaposleni v restavraciji Primorja. Tako so delavci danes ostali brez toplih malic in kosil. V primeru, da bi zaposleni dobili preostanek plač za marec na svoje bančne račune, bi prenehali stavkati. Frost Sredstva so že v Sloveniji Prvi mož ameriške investicijske banke Icon Capital Group Julian C. Frost III. je danes novinarjem povedal, da se je v preteklih dneh sestal z novo upravo Primorja. Povedali so mu, da Primorje potrebuje 400.000 evrov nujnih sredstev za izplačilo zaostalih obveznosti do delavcev. Na ponedeljkovem srečanju pa je ugotovil, da so potrebna sredstva daleč nad to številko. Frost je danes tako govoril o dodatnih finančnih potrebah v višini od 1,5 do dveh milijonov evrov. Rešitelj Primorja Julian C. Frost III. je obljubil, da sredstva pridejo po začetnem skrbnem pregledu in dogovoru z deležniki. Ta sredstva so po Frostovih besedah na voljo, a nujno je, da se pred tem sreča z bankami, sindikatom, zaposlenimi in ajdovskim županom Marjanom Poljšakom, da dobi še boljšo sliko o razmerah v podjetju. Denar je po njegovih besedah že v Sloveniji, ampak za izplačilo je treba uspešno izpeljati začetni skrbni pregled. Kot pravi, bi bil nor, če bi brez tega izplačal ta sredstva. Dodatni kapital so v Icon Capital Group pripravljeni izplačati po koncu procesa začetnega skrbnega pregleda in po podpisu memoranduma o sodelovanju z vsemi deležniki ter podaljšanju moratorija na odplačilo obveznosti z bankami. Vsega tega zaenkrat še ni. Frost zagotavlja, da se pogovarja z več evropskimi bankami, investicijo Icon Capital Group v Primorju pa vidi v treh fazah. Prva je izplačilo nujno potrebnih sredstev. Druga faza bi bil dogovor z bankami in vsemi deležniki o izvedbi dokapitalizacije v višini 30 milijonov evrov. Tretja faza pa bi bilo vplačilo dodatnega kapitala skozi posojilne linije in jamstva za Primorje, da bi ta lahko nastopil na razpisih za nove projekte v Sloveniji, regiji in širše v Evropi. Banke, sindikat, podizvajalce in dobavitelje Frost ob tem prosi za neke vrste moratorij na vsakršne odločitve glede vložitve vloge za stečaj Primorja. Ta bi bil po njegovih besedah zelo škodljiv za njihov vstop v ajdovskega gradbinca. Prve ugotovitve skrbnega pregleda kažejo na to, da obstaja velika možnost za rešitev podjetja, pravi Frost, ki pa prosi za potrpljenje, da postopek uspešno izpeljejo. V Sloveniji je zato, da ta proces pospeši in najde rešitev za družbo. Če pa napredka ne bo, bodo o tem spregovorili z vsemi deležniki in nato tudi obvestili javnost, je še povedal. Komentiral je tudi odstop dveh članov nove uprave Primorja, ki odhajata po vsega nekaj dneh. Zatrdil je, da je bila novica zanj presenečenje, a to po njegovih zagotovilih ne vpliva na skrbni pregled. Vseeno pa priznava, da začasno prihaja do zamud pri zagotavljanju nekaterih informacij v okviru skrbnega pregleda. Če bodo postopki v Primorju uspeli, pa je napovedal prihod strokovnjaka za krizno upravljanje podjetij, ki naj bi se v Sloveniji in regiji glede nekaterih drugih podjetij že izkazal. Imena ni želel razkriti, pogovori z njim pa naj bi že potekali. Glede zgodb, povezanih s Primorjem, je odgovoril, da težav v edinem preostalem velikem slovenskem gradbincu ni ustvaril in da ga zgodovina ne zanima. Glede na ime in ugled ajdovskega gradbinca pa vidijo priložnost, da ga znova postavijo na noge.
|
neutral
|
1,722
|
V prvem četrtletju tega leta je BDP v območju evra in celotne EU v primerjavi z lanskim trimesečjem stagniral. Med posameznimi gospodarstvi gre najbolje nemškemu, medtem ko sta italijansko in špansko gospodarstvo v recesiji. Bruto domači proizvod BDP v državah evrskega območja in celotne EU je v prvem četrtletju leta v primerjavi z zadnjim lanskim trimesečjem stagniral, s čimer sta se območji zaenkrat izognili recesiji. V medletni primerjavi je BDP držav evrskega območja prav tako ostal nespremenjen, celotna sedemindvajseterica pa je zabeležila 0,1-odstotno rast. Med velikimi gospodarstvi je nemško gospodarstvo v prvem letošnjem četrtletju zabeležilo 0,5-odstotno rast, čeprav se je konec lanskega leta skrčilo. Podatki so presenetili analitike, ki so za prvo četrtletje napovedovali 0,1-odstotno rast bruto domačega proizvoda BDP Država je uradno v recesiji, ko padec BDP zabeleži dve zaporedni četrtletji. Tako izvoz kot uvoz beležita v Nemčiji rekordne ravni. Povpraševanje po nemških proizvodih zunaj Evrope se namreč krepi. Stopnja brezposelnosti je blizu najnižje ravni po združitvi Nemčij v letu 1990, kar krepi domače povpraševanje in zmanjšuje nemško odvisnost od izvoza. Nemško gospodarstvo se je v letu 2009, ko je kriza zajela praktično ves svet, skrčilo za pet odstotkov, a vse od takrat okreva. Gospodarski kazalci pa nakazujejo, da je gospodarsko okrevanje Nemčije trdno. Nemčija se tako presenetljivo dobro upira krizi v evroobmočju. V Italiji se gospodarstvo še naprej krči. Italija pada že devet mesecev Podatki za Slovenijo bodo znani ob koncu meseca. Le nekaj ur potem, ko je agencija Moodys kar 26 italijanskim bankam znižala bonitetne ocene, je Italija doživela še en hladen tuš. Objavili so namreč podatke, ki kažejo, da se je italijansko gospodarstvo v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi s predhodnim četrtletjem skrčilo za 0,8 odstotka, v primerjavi z enakim obdobjem leto prej pa za 1,3 odstotka. Italija je tako že tretje trimesečje zapored v recesiji. V recesiji je tudi Nizozemska, kjer se je BDP zmanjšal za 0,2 odstotka, bolj spodbudne pa so novice iz Avstrije, kjer se lahko pohvalijo z 0,2-odstotno rastjo v prvem letošnjem četrtletju. Francosko gospodarstvo pa je po danes objavljenih statističnih podatkih stagniralo. Novi francoski predsednik Francois Hollande, ki je danes prisegel, je v predvolilni kampanji obljubljal, da bo z investicijami v infrastrukturo in manjša podjetja spodbudil gospodarsko rast. Hkrati je napovedal znižanje primanjkljaja, kar bo ob stagnaciji gospodarstva zelo težka naloga. Španski BDP pa je na četrtletni ravni upadel za 0,3 odstotka, kar je enaka negativna dinamika kot ob koncu 2011. Na letni ravni je španska gospodarska dejavnost nazadovala za 0,4 odstotka. Na vzhodu slabše od pričakovanja Kako pa je za železno zaveso? Po podatkih celo slabše, kot so pričakovali analitiki. Skrčili sta se češko in madžarsko gospodarstvo, Romunija, ki je v zadnjih treh mesecih zamenjala dve vladi, pa je padla nazaj v recesijo. Za 0,8 odstotka je v prvem letošnjem četrtletju rasel le slovaški BDP.
|
neutral
|
1,723
|
Opolnoči so začele veljati nove, nižje cene bencina. 95-oktanski se je pocenil za 5,3, 100-oktanski pa za 4,4 centa. To pomeni, da lahko 50-litrski rezervoar napolnimo za pet evrov manj kot sredi aprila, ko so bile cene najvišje. Po dolgem času smo dočakali že drugo pocenitev naftnih derivatov po vrsti, in to kar občutno. Liter 95-oktanskega bencina se je opolnoči pocenil za 5,3 centa in po novem stane 1,435 evra. Liter 100-oktanskega je cenejši za 4,4 centa, nova cena je 1,462 evra. Cenejša sta tudi dizel in kurilno olje. Za liter prvega je po novem treba odšteti 1,32 evra, za liter drugega pa 1,003 evra. Vozniki, ki bodo želeli 50-litrski rezervoar napolniti s 95-oktanskim bencinom, bodo morali odslej za to odšteti 71,75 evra oziroma pet evrov manj kot so sredi aprila, ko je bila cena najvišja. Če bi točili 100-oktanski bencin, pa bi 50-litrski rezervoar napolnili za 73,1 evra. Tudi tu se pozna razlika, še prejšnji mesec je bilo za to potrebnih štiri evre in pol več. Takšne cene smo nazadnje imeli februarja, podražitve tistega meseca pa so jih nato dvignile nad trenutno mejo. Bencin se je že drugič zaporedoma pocenil. Kakšne so cene pri naših sosedih? Tudi pri sosedih so začele veljati nove, po večini nižje cene kot v preteklih dneh. Po podatkih AMZS je za 95-oktanski bencin v Avstriji treba odšteti 1,464 evra za liter, za 100-oktanskega 1,539, za liter dizelskega goriva pa je pri severnih sosedih treba odšteti 1,409 evra. Še dražje se vozijo v Italiji, kjer so cene že blizu dveh evrov za liter. Za liter 95-oktanskega bencina je treba plačati 1,849 evra, za 100-oktanskega 1,924, za liter dizla pa 1,745 evra. Na Madžarskem liter 95-oktanskega bencina stane 1,493 evra, navajajo pri AMZS, liter dizla pa 1,498. Liter 95-oktanskega bencina na Hrvaškem pa stane 1,465 evra, liter 100-oktanskega 1,561, liter dizla pa 1,340 evra.
|
positive
|
1,724
|
Kar 26 italijanskih bank je od agencije Moodys dobilo nižje bonitetne ocene. To je napad na Italijo, njena podjetja, njene družine in njene državljane nasploh, pa pravijo v združenju italijanskih bank, ker so prepričani, da so bonitetne hiše element destabilizacije trgov. Bonitetna agencija Moodys je 26 italijanskim bankam znižala ocene, vključno z največjima bankama v državi Unicredit in Intesa Sanpaolo. Znižane so bile ocene na dolgoročna posojila in na depozite. Kot razlog za tako odločitev agencija navaja recesijo, s katero se spopada italijansko gospodarstvo, in povečanje deleža slabih dolgov. Moodys dodaja, da prav za vse banke, ki so jim znižali oceno, napovedi ne kažejo nič dobrega. Znižanje ocen med bankami je različno od ene stopnje, nekaterim bankam pa celo za štiri stopnje. Ocene za italijanske banke so zdaj med najnižjimi znotraj naprednejših evropskih držav, kar odraža njihovo občutljivost na neugodna okolja v Italiji in Evropi, so sporočili v bonitetni hiši. Kot razlog za tako odločitev so navedli tudi varčevalne ukrepe, ki jih sprejema vlada, saj se zaradi njih zmanjšuje povpraševanje. Vse več je tudi problematičnih posojil. Finančna moč bank Unicredit in Saopaolo je ocenjena z oceno C , njuni depoziti pa so ocenjeni z A3. Peta največja italijanska banka Unione di Banche Italiane je za svoje depozite dobila oceno Baa2, finančna moč pa je ocenjena z D+. Banco Popolare, ki je četrta največja banka v Italiji, pa je za svoje depozite dobila oceno Baa3, njena finančna moč je ocenjena z D . Banka ima težave zaradi nizke ravni kapitala, so zapisali v agenciji Moodys. Finančno moč tretje največje banke v Italiji, Banca Monte Dei Paschi, so ocenili z D, njene depozite pa so ocenili z Baa3. Italijanske banke To je napad na Italijo! Italijanske banke so se na odločitev bonitetne hiše ostro odzvale in jo označile za neodgovorno, nerazumljivo in neupravičeno . Odločitev je napad na Italijo, njena podjetja, njene družine in nasploh njene državljane, so bili jasni v združenju italijanskih bank. Ob tem so poudarili, da je Moodys s tem dejanjem potrdil oceno, da so bonitetne hiše s svojimi nepopolnimi in nasprotujočimi si ocenami element destabilizacije trgov . V združenju italijanskih bank so regulatorje finančnega trga v EU pozvali, naj še zaostrijo regulacijo delovanja bonitetnih agencij, sami pa nameravajo sprejeti potrebne ukrepe za zaščito legitimnih interesov italijanskega gospodarstva, ki zaradi bonitetnih ocen trpi veliko škodo . Že aprila je ameriška bonitetna hiša napovedala, da bo v sredini maja začela objavljati ocene za 114 evropskih finančnih institucij, vključno z italijanskimi. Proces objavljanja ocen pa naj bi končala do konca junija. Italijanske banke so sicer decembra lani od Evropske centralne banke ECB dobile 116 milijard evrov posojil, februarja pa še 139 milijard.
|
negative
|
1,725
|
Morebiten izstop Grčije iz evroobmočja ne skrbi le držav, ki si z Grčijo delijo valuto, ampak tudi vse, katerih gospodarstvo je povezano z dogajanjem okoli evra. Medtem izračuni stroškov morebitnega grškega izstopa kažejo vrtoglave številke. Vse glasnejše so napovedi, da bo Grčija izstopila iz evroobmočja, kar bo negativno vplivalo tudi na druge države. Britanska vlada se mrzlično pripravlja na morebiten izstop Grčije iz evroobmočja in razmišlja, kako se najbolje zavarovati pred negativnimi posledicami okrnjenega evroobmočja. Doug McWilliams iz centra za gospodarske in poslovne raziskave je prepričan, da je konec evra v takšni obliki, kot ga poznamo danes, nekaj gotovega, vprašanje pa je, na kakšen način bo evroobmočje razpadalo. Če bi bil razpad evroobmočja načrtovan, bi po oceni omenjenega centra ta stal dva odstotka BDP evroobmočja, kar je približno 236 milijard evrov. A če bi bil razpad evroobmočja nenačrtovan, bi ta stal približno 786 milijard evrov. Voda na mlin pesimističnim napovedim glede evroobmočja je trenutno dogajanje v Grčiji. Bežanje denarja iz Grčije se je okrepilo, odkar je postalo jasno, da politični akterji ne morejo oblikovati koalicije. Grški predsednik Karolos Papoulias je dejal, da državljani dvigujejo denar z bančnih računov, obstaja pa velik strah, ki bi se lahko razvil v paniko. Bojijo se namreč, da bo Grčija res izstopila iz evroobmočja. Guverner Banke Anglije Mervyn King je opozoril, da bo Evropa samo sebe raztrgala, britanski premier David Cameron pa je dejal, da se države v evroobmočju morajo pobotati, če ne grozi razpad. In po Cameronovih besedah evropski voditelji ne morejo prav dolgo zavlačevati s svojo odločitvijo, kaj bodo naredili z Grčijo. Ne glede na to, katero pot bodo izbrali, sem sam pripravljen storiti vse, da bom zaščitil to državo ter naš gospodarski in finančni sistem, je še dodal Cameron. Zaskrbljene glede evroobmočja so tudi ZDA. Barack Obama je glede naraščajoče krize v Evropi dejal, da je to veter, ki bi lahko ogrozil šibko ameriško gospodarsko okrevanje.
|
negative
|
1,726
|
Zadolženost slovenskih podjetij znaša 55 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar nas uvršča ob bok ukrajinskim podjetjem in na dno lestvice najmanj zadolženih podjetij srednje in vzhodne Evrope. Slovenska in ukrajinska podjetja so najbolj zadolžena v regiji srednje in vzhodne Evrope, saj zadolženost podjetij v Sloveniji znaša 55 odstotkov, v Ukrajini pa 56 odstotkov bruto domačega proizvoda BDP. Zato so možnosti za močnejšo rast posojil podjetjem na omenjenih dveh trgih razmeroma majhne, ocenjujejo v UniCreditu. Sloveniji je uspelo od leta 2004, ko je bilo povprečno potrebnih 60 dni za ustanovitev podjetja, ta čas v letu 2012 znižati na šest dni. Povprečje zadolženosti podjetij v regiji srednje in vzhodne Evrope je nekaj pod 30 odstotki BDP, povprečje v evroobmočju pa znaša 50 odstotkov BDP, je na novinarski konferenci ob robu dvodnevne skupščine Evropske banke za obnovo in razvoj, ki se je danes začela v Londonu, povedal vodja UniCredita za vzhodno in srednjo Evropo Gianni Franco Papa. V banki največjo rast posojil podjetjem pričakujejo v Rusiji, Turčiji, Poljskem in Češkem. V preteklih letih je bilo v regiji narejenih precej pozitivnih korakov na področju izboljšanja poslovnega okolja, vendar pa je bilo premalo narejenega na področju povečanja konkurenčnosti. Med drugim so v regiji predvsem težave na področju zakonodaje, pravne države, političnih dejavnikov in tudi davčne politike, pravijo v Unicreditu. Sloveniji je na primer uspelo od leta 2004, ko je bilo povprečno potrebnih 60 dni za ustanovitev podjetja, ta čas v letu 2012 znižati na šest dni. To je skupaj z Madžarsko štiri dni in Turčijo šest dni najmanj v regiji. Ne tako dobro pa je stanje na področju posojanja podjetjem, saj se je to aprila letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za štiri odstotke, medtem ko je decembra lani na letni ravni upad znašal 3,5 odstotka. Upravljanje v kriznih časih bo osrednja tema letošnje dvodnevne skupščine EBRD, pomemben del, ki se ga bodo udeležili politiki in gospodarstveniki iz več deset držav, pa bodo volitve novega predsednika banke, saj se dosedanjemu predsedniku Thomasu Mirowu z julijem izteče štiriletni mandat.
|
negative
|
1,727
|
Tako meni direktor EBRD za srednjo in vzhodno Evropo. Glede NLB pa pravi, da se morajo lastniki odločiti, kaj želijo z banko. Eden glavnih ekonomistov pri EBRD pa opozarja, da je Slovenija ena izmed držav, ki se jim letos obeta recesija. Skrbni pregled NLB naj bi bil končan najkasneje do prve polovice junija, dokapitalizacija pa naj bi stekla do jeseni. Če pa dogovora okrog dokapitalizacije banke ne bi bilo do konca leta, bo potrebno iskati druge možnosti, saj interes za banko je, pravi finančni minister Janez Šušteršič. Premoženje slovenskih bank in podjetij je precenjeno, zato ima slovensko gospodarstvo težave pri konkurenčnosti, finančni sektor pa pri pridobivanju svežega denarja, meni direktor EBRD za srednjo in jugovzhodno Evropo Jean Marc Peterschmitt. Glede kapitalskega vstopa EBRD v NLB pa meni, da se morajo najprej lastniki odločiti, kaj želijo z banko. Kot je dejal Peterschmitt, se morata največja lastnika Nove Ljubljanske banke NLB, država in belgijska KBC, odločiti, kako bosta rešila nastale težave s problematičnimi naložbami, precenjenostjo naložb itd. Zato v Evropski banki za obnovo in razvoj EBRD pozdravljajo skrbni pregled banke, ki je v teku. Glede kapitalskega vstopa v to banko pa je, kot je dejal Peterschmitt, še prezgodaj govoriti. Lastniki pa bodo banko zagotovo morali dokapitalizirati, prestrukturiranje, s katerim bi lahko banko dobro prodali, pa zna trajati še nekaj let. Časi za prodajo premoženja niso dobri, še posebej to velja za banke, sploh pa za banke, ki imajo veliko problematičnih naložb, je dejal. Vlagateljev v Slovenijo ni Vodja operacij za Slovenijo pri EBRD Jolanta Gabriel je ocenila, da vlagateljev v Slovenijo ni, ker so pričakovane cene lastnikov slovenskih podjetij in bank previsoke. V večini držav je v realnem in finančnem sektorju prišlo do občutnih popravkov cen premoženja navzdol, v Sloveniji pa to ni primer, je dejala. Na vprašanje, če se ji ne zdi, da so se cene slovenskih podjetij močno znižale, na kar kažejo rekordno nizki tečaji podjetij na Ljubljanski borzi, je dejala, da je slovenski kapitalski trg preplitek oz. preveč nelikviden, da bi izkazoval realne cene podjetij. Letos se vam obeta recesija Eden glavnih ekonomistov pri EBRD Alex Lehmann je ocenil, da mora Slovenija kmalu premagati trenutne težave, saj se te kopičijo, zato ni rasti gospodarstva. Če se to ne bo uredilo, se bodo razmere v Sloveniji še poslabšale, je dejal. Ob tem je pokazal tudi na projekcijo EBRD, ki Sloveniji za letos napoveduje znižanje bruto domačega proizvoda za dva odstotka, v prihodnjem letu pa še za 1,1 odstotka. Slovenija je ena izmed treh držav poleg Madžarske in Hrvaške, ki se ji letos obeta recesija, je dejal. Šušteršič Prilagodili se bomo Slovenija je od EBRD dobila najnižjo oceno gospodarske rasti doslej, ta pa je posledica razmer v slovenskem finančnem sektorju in negotovih mednarodnih razmer. Pri tem prednjači Grčija s svojo dolžniško krizo, pa je v odzivu na oceno EBRD povedal finančni minister Janez Šušteršič. Kot je dejal, se finančno ministrstvo pri svojem delu sicer naslanja na ocene, ki jih pripravi Urad za makroekonomske analize in razvoj Umar, ki je napovedal nekoliko bolj ugodne razmere. Če bo potrebno, se bo ministrstvo novim napovedim prilagodilo, je napovedal.
|
negative
|
1,728
|
Finančnik Egon Zakrajšek meni, da je varčevanje pomembno, a nikakor ne dovolj. Po njegovem mnenju Slovenija nujno potrebuje reformo trga dela in pokojninskega sistema ter sanacijo bančnega sistema. Bistveno se mu zdi tudi zmanjšati javni sektor.
|
neutral
|
1,729
|
Nadzorni svet družbe Elektro Primorska je soglasno imenoval Uroša Blažico za predsednika uprave za mandatno obdobje štirih let, ki mu začne teči 30. junija. Na razpis je sicer prispelo 14 prijav, v ožjem izboru pa so bili štirje kandidati. Družba ima novega predsednika uprave. Nadzorni svet družbe Elektro Primorska je na seji soglasno imenoval Uroša Blažico za predsednika uprave za mandatno obdobje štirih let, ki mu začne teči 30. junija, so sporočili iz Elektra Primorska. Na razpis, objavljen 3. marca, je sicer prispelo 14 prijav. Med kandidati, od katerih so pričakovali univerzitetno izobrazbo s področja prava, ekonomije, organizacijskih ved ali tehnične smeri, pet let delovnih izkušenj, od tega vsaj tri leta na vodilnih delovnih mestih, znanje slovenskega in vsaj enega tujega jezika ter sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijo, so izbrali štiri, med katerimi je na koncu izbiral nadzorni svet. Zadnje leto, ki je bilo v Elektro Primorska v znamenju stavke ter delitve družbe na omrežni in tržni del, je družbo vodil zastopnik Darijo Vrabec. Pred njim pa je funkcijo predsednika uprave štiri leta opravljal Julijan Fortunat, pred Fortunatom pa je bil na tem mestu David Valentinčič. Fortunat je bil sicer lani med šestimi prijavljenimi kandidati, vendar se nadzorni svet ni odločil za nobenega med njimi, pač pa je za leto dni vodenje zaupal Vrabcu. V družbi so se od decembra soočali s stavkami zaposlenih. Ti se niso strinjali z namero uprave, da jim ob koncu leta ne izplača najmanj 1465 evrov nagrade, kot je to predvideno po veljavni kolektivni pogodbi. Uprava je najprej ponudila 354 evrov nagrade, kar pa so v sindikatu zavrnili in se odločili za stavko. Delovno sodišče v Kopru je sicer odločilo, da je bila stavka nezakonita, sindikat pa se je na razsodbo pritožil.
|
neutral
|
1,730
|
Ni krize za Ryanair, ki je kljub zaostrenim razmeram in višjim cenam goriva obdobje od 31. marca lani do 31. marca letos sklenil z rekordnimi prihodki. Vodstvo pa dodaja, da bodo zaradi visokih cen goriva tako uspešno leto težko ponovili. Ryanair je zadnje leto posloval več kot uspešno. Nizkocenovni letalski prevoznik Ryanair se je zadnjih 12 mesecev uspešno spopadal s krizo, pravi vodstvo družbe, ki ima za to tudi podporo v številkah. Dobiček se je v obdobju od marca lani do marca letos povečal za 25 odstotkov, na 503 milijone evrov, prihodki pa za 19 odstotkov, na 4,3 milijarde evrov. Letalska družba je v tem obdobju prepeljala 78,8 milijona potnikov, kar je za pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čeprav je moral Ryanair pozimi prizemljiti 80 svojih letal, je družba odprla šest novih baz in v enem letu dodala 330 novih poti. Ryanair se lahko za svoj uspeh sicer zahvali tudi propadu nekaterih drugih evropskih letalskih družb, še največ so iztržili iz propada madžarskega Maleva in španskega Spanaira. Trend pa bi se utegnil še nadaljevati. Pričakujemo, da bo leta 2012 sledilo še nekaj bankrotov med evropskimi letalskimi družbami, ki jih bodo prizadele predvsem visoke cene goriva, meni prvi mož Ryanaira Michael O Leary, ki sicer dodaja, da bodo uspeh prihodnje leto težko ponovili, saj jim preglavice povzročajo visoke cene goriva in klavrno stanje evropskega gospodarstva. Kljub temu pa načrtujejo med 400 in 440 milijoni evrov dobička.
|
positive
|
1,731
|
Slovenske železnice so izgubile skupaj 145 tisoč evrov zaradi izplačil neupravičenih potnih stroškov. To naj bi počeli predvsem zaposleni na individualnih pogodbah. Zdaj naj bi se morali odpovedati največjemu delu svojih plač.
|
negative
|
1,732
|
Cene delnic Facebooka so nov dan trgovanja začele slabo, tako kot so zaključile drugi dan. Cena je bila 10 odstotkov pod ceno ob izidu. Razlog bi lahko bile slabše napovedi prihodkov družbe, ki pa so bile do zdaj verjetno znane le večjim vlagateljem. Včerajšnje trgovanje z delnicami Facebooka. Trgovanje z delnicami Facebooka na ameriški borzi Nasdaq se je danes začelo slabo, saj so delnice padle. Že včeraj se je trgovanje končalo precej klavrno. Cena delnice je bila namreč po končanem trgovanju za 11 odstotkov pod ceno ob koncu petkovega trgovanja. Spomnimo, da je bila cena delnice na prvi dan kotiranja na borzi 38 dolarjev, ob začetku trgovanja so se dvignile tja do 45 dolarjev, nato pa so končale malenkost nad ceno, ki jo je ob izidu zahteval največji delničar in prvi mož družbe Mark Zuckerberg. Včeraj so cene takoj ob začetku trgovanja padle za kar 12 odstotkov, nato so si nekoliko opomogle in je bil padec med 9 in 10 odstotki, končna cena ob zaprtju trgovanja pa je znašala 34,03 dolarja. Je padec delnic posledica slabših napovedi? Sicer pa naj bi investicijska banka Morgan Stanley, ki ima največjo vlogo pri izdaji delnic Facebooka, svoje večje stranke obvestila, naj ocenjujejo, da bodo prihodki Facebooka letos nižji, kot je bilo načrtovano. Morgan Stanley tega sicer javno ne komentira, je pa za agencijo Reuters vir iz vzajemnega sklada, ki ga je omenjena banka poklicala, to potrdil in dodal, da je to precedens, ki ga v zadnjih desetih letih ni videl. Banka naj bi to storila tik pred izdajo delnic, znižanje pa naj bi bilo posledica predhodne revizije pričakovanj. Izkazalo se je namreč, da se uporaba družbenega omrežja prek mobilnih naprav znatno povečuje, mobilne naprave pa ne omogočajo toliko oglaševanja kot namizja osebnih računalnikov. Izdajatelj delnic sicer običajno o delnicah, ki jih izdaja potencialnim vlagateljem, poskuša naslikati kar se da pozitivno sliko. Res je, da morajo analitiki investicijskih bank delovati neodvisno od bankirjev in prodajalcev, ki tržijo delnice, tokratna informacija pa naj bi prišla od bančnega analitika Scotta Devitta. Ta naj bi znatno znižal napovedi prihodkov za drugo četrtletje, hkrati pa tudi za celotno leto. To je razjezilo veliko ljudi, je dejal eden izmed investitorjev. Napovedi o prihodkih so bile znižane, malo preden je bila prvotna cena delnice določena pri 38 dolarjih, kar je višek, kot je bilo prvotno načrtovano, in malo preden se je Facebook odločil, da bo prodal za 25 odstotkov več delnic, kot je načrtoval. Za zdaj ni znano, ali je investicijska banka opozarjala le svoje največje stranke ali je novico razširila širše. Večje stranke imajo namreč običajno hitrejši dostop do raziskav investicijskih bank, medtem ko druge stranke takšne informacije dobijo pozneje. Zelo redko se zgodi, da so napovedi zmanjšane v času izdajanja delnic, je za Reuters povedal predstavnik vzajemnega sklada, ki je bil opozorjen.
|
negative
|
1,733
|
Namesto da bi iskali dva manjkajoča nadzornika Darsa, je vlada dala soglasje za menjavo celotnega nadzornega sveta. Temu bo najverjetneje sledil tudi padec uprave z Matejo Duhovnik na čelu. Pričakovati je, da bo nov nadzorni svet zapečatil usodo uprave Darsa, ki ji predseduje Mateja Duhovnik, v njej pa sta še Gordana Bošković in delavski direktor Alojz Ratajc. Vlada je dala soglasje za imenovanje novega nadzornega sveta Družbe za avtoceste v RS Dars, je povedal minister za finance Janez Šušteršič. Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb RS AUKN smo dali soglasje za izvedbo skupščine Darsa in imenovanje novega nadzornega sveta družbe, je dejal Šušteršič. To pomeni, da je verjetno kmalu pričakovati tudi menjavo uprave z Matejo Duhovnik na čelu. Imena predlaganih nadzornikov sicer za zdaj niso znana. Namesto dveh manjkajočih nadzornikov bodo iskali kar vse Vlada bi zamenjala celoten nadzorni svet Darsa. To pa najverjetneje pomeni tudi slovo uprave na čelu z Matejo Duhovnik. Po predlogu uprave Darsa naj bi skupščina sicer odločala le o izpopolnitvi dveh mest v nadzornem svetu po odstopu Iztoka Klančnika avgusta lani in Milana Medveda januarja letos. AUKN je predlagala, da se v nadzorni svet imenujeta Samo Červek in Paveo Hajdinjak, ki bi se pridružila Tomažu Mencingerju in Dariju Barrili ter predstavnikoma zaposlenih Marjanu Sisingerju in Vitu Mešku. A se je vlada odločila zamenjati celoten nadzorni svet, država pa kot lastnica Darsa na petkovi skupščini najverjetneje tudi ne bo podelila razrešnice upravi in nadzornemu svetu za delo v letu 2011. Minister Černač nezadovoljen z delom uprave To je že v sredo nakazal minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač, ko je ob robu vrha malega gospodarstva v Ljubljani novinarjem dejal Mislim, da niso izpolnjeni pogoji za podelitev razrešnice. Ministra je med drugim močno ujezilo dogajanje glede cestninskih postaj, zaradi česar je upravo Darsa poklical na odgovornost, pozneje pa še slabih 20.000 evrov vredna Darsova pogodba s podjetjem Triniti PR za komuniciranje v okviru projekta odstranitve cestninskih postaj, ki sicer še ni bila realizirana. Poleg tega je v javnost pricurljala novica, da je Dars samo lani sklenil za milijon evrov in pol svetovalnih pogodb.
|
negative
|
1,734
|
Potem ko je Stanislav Valant kot zadnji tajkun odletel z vrha NFD Holdinga, je zdaj izgubil še nadzor nad Kranjsko Savo. Delničarji ga namreč niso ponovno izvolili v nadzorni svet. Še več, nova Savina nadzornika iz vrst NFD sta Valantova sovražnika.
|
negative
|
1,735
|
Vlada se je odločila, da dvigne trošarine, in tako je posegla v ceno naftnih derivatov. Omogočila je sicer znižanje cen pogonskih goriv, a je to res minimalno. Liter 95-oktanskega bencina bo po novem stal 1,427 evra, liter dizelskega goriva pa 1,309 evra. Cene pogonskih goriv bodo za malenkost nižje. Vlada je na dopisni seji spremenila znesek trošarine za energente. Pogonska goriva so se tako sicer pocenila, a ne za toliko, kot je bilo pričakovano. Liter 95-oktanskega bencina, ki zdaj stane 1,435 evra, bo po novem stal 1,427 evra. Ceni 98- in 100-oktanskega bencina se bosta z 1,462 evra na liter znižali na 1,452 evra na liter. Liter dizelskega goriva, ki zdaj stane 1,32 evra, pa bo po novem stal 1,309 evra. Nova cena kurilnega olja pa bo namesto zdajšnje 1,003 evra na liter 0,991 evra na liter. Sicer so negotove razmere na naftnem trgu vplivale na padec cen surove nafte in posledično tudi na padec cen pogonskih goriv na mediteranskih borzah, je razložil Djani Brečevič z Inštituta za raziskave v energetiki. Namreč, številne težave in negotovosti v evroobmočju so znižale vrednosti evra in s tem potisnile navzdol tudi cene surove nafte, je pojasnil Brečevič.
|
neutral
|
1,736
|
Plače bodo zniževali tudi zaposlenim na Slovenskih železnicah. S sporazumom naj bi železnice prihranile 28 milijonov evrov, ne bodo pa posegale v plače tistih uslužbencev, katerih bruto plača ne presega 620 evrov. Na železnicah nameravajo v dveh letih na račun nižjih plač, omejevanja regresov, zmanjševanja dopustov in reorganizacije privarčevati 28 milijonov evrov. Vodstvo in sindikati na Slovenskih železnicah so se v ponedeljek dogovorili o znižanju plač, danes pa so podpisali dogovor, ki velja že za maj. V skladu z dogovorom bodo zaposleni po kolektivni pogodbi prejeli od štiri do pet odstotkov nižje plačilo, tisti z individualnimi pogodbami in tudi vodstvo pa celo 16 odstotkov manj. Poleg tega v času veljavnosti dogovora delavci z individualnimi pogodbami ne bodo prejemali nobenih stimulacij, ostalim se bodo stimulacije prepolovile. Gre za enega najpomembnejših ukrepov, kako izboljšati poslovanje družbe, ki je v prvem četrtletju pridelala osem milijonov evrov izgube. Dogovor, ki velja od 1. maja letos do 31. decembra 2013, bo v letošnjem letu prinesel 14,2 milijona evrov, prihodnje leto pa 14 milijonov evrov prihrankov. Največ, torej za 5 odstotkov, bodo plače oklestili tistim delavcem, katerih osnovna bruto plača presega 1224 evrov, za 4,5 odstotka se plača zniža zaposlenim, ki imajo bruto plačo med 830 in 1224 evri, za 4 odstotke pa tistim z bruto plačo med 620 in 829 evri. Regres bo izplačan v višini minimalne plače, tisti z individualnimi pogodbami pa ga ne bodo prejeli. Višina povračila stroškov za prevoz na delo bo omejena na višino minimalne plače. Po posebni lestvici se znižuje tudi dopust. Tistim, ki ga imajo do 26 dni, ga ne bodo skrajšali, po en dan pa bodo imeli manj tisti, ki ga imajo zdaj od 27 do 31 dni, dva dni manj pa vsi, ki ga imajo 32 dni ali več. Število vodilnih skrčili z 226 na 40 Najpozneje do 1. septembra bo uveljavljena tudi nova notranja organiziranost Slovenskih železnic z zmanjšanjem števila ravni vodenja na dve in z bistvenim zmanjšanjem števila vodilnih delovnih mest s sedanjih 226 na 40, kar pomeni, da bo tudi individualnih pogodb 40. Medtem ko so Slovenske železnice v letu 2009 ustvarile 30 milijonov evrov, leto pozneje 19 milijonov evrov, lani pa 12 milijonov evrov izgube, naj bi letos izguba znašala približno devet milijonov evrov. Foto Reuters Ne bo lahko, bodo odpori, takšni in drugačni, ampak verjamem, da nam bo na koncu uspelo. Predsednik sveta delavcev Silvo Berdajs Železnice trenutno zaposlujejo 8640 ljudi. Zmanjšanje števila zaposlenih v Slovenskih železnicah bo potekalo predvsem s pospešenim upokojevanjem vseh delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev teh je 1052, z vključevanjem delavcev v program reševanja presežnih delavcev in z drugimi socialno vzdržnimi oblikami reševanja morebitne prezaposlenosti. Trenutno neproduktivno zaposleni delavci bodo napoteni na čakanje na delo na domu. Po besedah predsednika sveta delavcev Silva Berdajsa je z vidika zaposlenih dajati pozitivne ocene na dogovor težko, je pa to z vidika podjetja nujno zlo, ki ga je bilo treba narediti. Berdajs je sicer izrazil zaskrbljenost nad trendom iz preteklih let, ko se je zmanjševalo število zaposlenih in plače, obseg dela pa je rasel. To po njegovih ocenah kaže na to, da vsi pozitivni premiki iz različnih razlogov ne dajejo pozitivnih učinkov.
|
negative
|
1,737
|
DZ naj bi še pred počitnicami sprejel zakon, s katerim bi se ukinilo vse zdajšnje upravljalce državnega premoženja. Z naložbami države bi upravljal novoustanovljeni Slovenia Sovereign Holding. Finančni minister Janez Šušteršič je danes na novinarski konferenci v Ljubljani podrobneje predstavil koncept nove ureditve upravljanja z naložbami države, ki ga je ministrstvo za finance v začetku tedna objavilo na svoji spletni strani in je do 8. junija v javni obravnavi. Želimo dobiti odziv javnosti in predlagati zakon, ki bo to čim bolj upošteval, je dejal. Finančni minister Janez Šušteršič Novi holding namesto AUKN, Kad, Sod in DSU Po predlogu bo država vse svoje naložbe združila v novo delniško družbo Državni premoženjski holding oz. Slovenia Sovereign Holding SSH, ki bo prevzel vse naložbe in obveznosti Slovenske odškodninske družbe Sod, Kapitalske družbe Kad in Družbe za svetovanje in upravljanje DSU ter nadomestil Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb RS AUKN. Cilj je poenostaviti strukturo upravljanja z državnim premoženjem, ta je zdaj zapletena, upravljalcev je veliko in včasih je med njimi prihajalo do nasprotnih stališč, je dejal Šušteršič. Po novem bodo vse državne naložbe združene pod isto streho in upravljane iz iste institucije. Nova struktura bo po njegovih besedah taka, da bo omogočila jasno razmejitev pristojnosti, namreč ločitev politične odgovornosti od profesionalnega upravljanja teh naložb. Zdajšnja rešitev z AUKN morda ni napačna, vendar je praksa pokazala, da se je z odpiranjem prostora med politiko in profesionalnim upravljanjem ustvarila siva cona, v kateri so se določeni interesi uveljavljali še lažje kot prej, je dejal. Čez noč sicer ni pričakovati, da se bodo poskusi političnih in interesnih vplivov končali, je menil. Zakon bo spremljala strategija upravljanja s premoženjem države, v kateri bodo naložbe po načrtih razdeljene v tri tipe naložbe portfeljske narave, strateške naložbe ter naložbe za odprodajo, je povedal državi sekretar Dejan Krušec. Strateške naložbe bodo še naprej razdelili v dve ločeni enoti, glede portfeljskih naložb pa je menil, da bi jih lahko prepustili profesionalnim upravljalcem. O strategiji je Šušteršič dejal, da ni treba, da je zapletena. Vsebovala bo klasifikacijo naložb, pri tem pa bodo strateškim naložbam države dodana še načela dobrega upravljanja in opredeljen javni interes. Foto Miro Majcen Ob tem je spomnil, da želi država v bankah ostati 25-odstotna lastnica. Glede dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke NLB pa je ponovil, da bo skrbni pregled banke končan do sredine junija in da 30. junij ostaja rok, do katerega mora vlada regulatorju dati jasna zagotovila in načrte, kaj bo narejeno. Prihodki od prodaje deležev v državnih podjetjih bodo ostali holdingu in ta jih bo lahko usmeril v druge, morda še donosnejše naložbe države. Prav tako se bodo v holding stekale dividende, čeprav minister meni, da jih bo vsaj v začetnem obdobju nekaj še vedno moral dobiti tudi državni proračun. Ni namen narediti razprodajo in izkupičke od prodaje državnih deležev potrošiti za tekočo porabo ali plače javnih uslužbencev, je poudaril Šušteršič. Namen je ustvariti dolgoročno rezervo, ki bo dobro in transparentno upravljana in bo zanimiva tudi za nekatere vlagatelje. Če bo upravljanje dobro in se bodo ustvarjali stabilni donosi, pa bi lahko čez nekaj let razmišljali tudi o uvrstitvi na borzo, je dodal. Upravljanje holdinga bo dvotirno, je povedal Krušec. Uprava bo imela tri člane, nadzorni svet pa devet članov. Nadzornike bo imenoval DZ, in sicer štiri na predlog vlade, štiri na predlog poslanskih skupin in enega na predlog komisije DZ za nadzor javnih financ. Upravo bodo izbrali nadzorniki na osnovi mednarodnega razpisa. Koliko je vredno premoženje države, na finančnem ministrstvu ne vedo natančno. Vrednotenja se spreminjajo, sicer pa je ključno upravljanje, je dejal Šušteršič. To bo v skladu s smernicami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD, po katerih mora biti upravljanje čim bolj profesionalizirano in transparentno. Holding bo sicer z naložbami Soda, Kada in DSU prevzel tudi vse njihove obveznosti.
|
neutral
|
1,738
|
V Kraškem zidarju bodo skoraj tretjini svojih delavcev razdelili delavske knjižice. Od okoli 300 delavcev bo brez dela ostalo 90 tistih, ki so do sedaj garali na gradbiščih. Gradbinec gre namreč v prihodnjem mesecu v prisilno poravnavo. V Kraškem zidarju bodo skoraj tretjini svojih delavcev razdelili delavske knjižice. Od okoli 300 delavcev bo brez dela ostalo 90 tistih, ki so do sedaj garali na gradbiščih. Gradbinec gre namreč v prihodnjem mesecu v prisilno poravnavo.
|
negative
|
1,739
|
Finančni problem pa tudi z odpuščanjem tretjine zaposlenih še vedno ne bo rešen, saj sežanski gradbinec dolguje bankam 40 milijonov evrov. Obstoj Kraškega zidarja je tako odvisen predvsem od bank. Do konca tega tedna bodo tisti delavci Kraškega zidarja, ki so na spisku presežnih delavcev, prejeli obvestila o nameravani odpovedi. Odpovedi jim bo uprava družbe predvidoma vročila konec naslednjega tedna, je povedal sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Primorsko in Notranjsko Bojan Kramar. Zaposlitev bo izgubilo 90 od sicer 310 zaposlenih v Kraškem zidarju. Velike finančne težave v Kraškem zidarju so se po Kramarjevih besedah pojavile zaradi trenutnega položaja gradbeništva v državi ter gibanj nepremičninskega trga. Finančni problem pa tudi z odpuščanjem tretjine zaposlenih še vedno ne bo rešen, saj sežanski gradbinec dolguje bankam 40 milijonov evrov. Obstoj Kraškega zidarja je tako odvisen predvsem od bank. Zaposleni v Kraškem zidarju so sicer dobili minimalno plačo za april. Napovedovali so tudi stavko, a ta se ni zgodila. Uprava je stavkovnemu odboru obljubila tudi, da bo do konca maja plačala socialne prispevke zaposlenih za marec in povračila stroškov, ki jih imajo zaposleni v zvezi z delom za april. Delodajalska stran se je obvezala, da si bo do 30. junija prizadevala za izpolnitev še vseh preostalih stavkovnih zahtev, je povedal Damjan Volf iz stavkovnega odbora. Med temi so pet šestin lanskega regresa ter preostanki plač za februar, marec in april v znesku od minimalne plače in do plače vsakega posameznika.
|
negative
|
1,740
|
Do 17. junija bo Alstom vsa dela na gradbišču Teša 6 opravljal v skladu s terminskim načrtom. Če poslanci ne bodo sprejeli zakona o poroštvu, pa takrat začne veljati najava suspenza pogodbe. Dela bi lahko stala vsaj pol leta, v celoti pa bi se projekt podražil za 500 milijonov evrov. Francosko podjetje Alstom bo do 17. junija 2012 vsa dela na gradbišču šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj opravljal v skladu s terminskim načrtom, so sporočili iz Termoelektrarne Šoštanj. V primeru, da zakon o poroštvu ne bo sprejet na junijski seji državnega zbora, op. p., s 17. junijem stopi v veljavo najava suspenza pogodbe zaustavitev projekta, so še dodali. Tako so se odzvali na informacije, da naj bi podjetje Alstom, ki je dobavitelj glavne tehnološke opreme za Teš 6, svojim izvajalcem in podizvajalcem na gradbišču 1,3 milijarde vrednega projekta že razposlal sporočilo, naj začnejo pripravljati vse za umik. Sporočili so še, da se po njihovi oceni lahko projekt v primeru suspenza pogodbe zaustavi najmanj za pol leta. Projekt se tako lahko samo zaradi polletne zamude podraži tudi do 100 milijonov evrov, v celoti pa tudi prek 500 milijonov evrov, izpostavljajo in dodajajo, da je treba upoštevati stroške zaustavitve gradbišča in nato ponovnega začetka gradnje. Opozarjajo, da so v projekt do zdaj vložili več kot 580 milijonov evrov in tega denarja ne bodo dobili nazaj. Rezervni scenariji so veliko dražji. Treba pa je upoštevati tudi to, da bomo morali poplačati obveznosti do bank Evropska banka za obnovo in razvoj EBRD in Evropske investicijske banke EIB in nato iskati nove variante. Stroški financiranja pri drugih bankah pa bodo občutno višji, tudi za polovico, so zaključili. Zaustavitev projekta Teš 6 bi imela torej za Teš in HSE katastrofalne posledice. Med temi so dodatni stroški v višini najmanj dveh milijard evrov v naslednjih dveh letih, manjšanje energetske samozadostnosti Slovenije in s tem potencialno višje cene elektrike, problem nadaljnje ekološke sanacije Šaleške doline, vprašljivost nadaljnjega obstoja Teša in Premogovnika Velenje ter s tem nekaj 1000 delovnih mest, na dolgi rok pa tudi vprašljivost obstoja HSE. V primeru uveljavitve suspenza bomo sicer takoj pristopili k izdelavi programa finančnega prestrukturiranja v skladu z veljavno zakonodajo. Že sedaj pa vemo, da bo v načrtu finančnega prestrukturiranja treba predvideti dokapitalizacijo obvladujoče družbe skupine HSE, ki bo omogočila tudi izvedbo finančnega prestrukturiranja v Tešu, so poudarili v Tešu. Zagotavljanje finančnih virov ni povezano s politiko Z ministrstva za infrastrukturo in prostor pa so sporočili, da so poslovne odločitve investitorja v izključni pristojnosti tega. Poudarili so, da je vodstvena ekipa Holdinga Slovenske elektrarne HSE in Teša odgovorna za uspešno in racionalno dokončanje projekta. V sporočilu so zapisali tudi, da je način zagotavljanja virov financiranja odgovornost tistih, ki projekt vodijo in to ni povezano s političnimi odločitvami ter ni stvar politike. Teš je za financiranje projekta pri EIB najel tudi 110 milijonov evrov posojila, zavarovanega z bančno garancijo. Poleg tega je pridobil še 200 milijonov evrov posojila pri EBRD, ki ni zahtevala državnega poroštva. Vlada RS je podprla pobudo poslancev v Državnem zboru o državnem poroštvu in pri tem izpostavila svoje videnje glede racionalnega dokončanja projekta v obliki petih pogojev. Do danes ni izpolnjen eden izmed bistvenih pogojev, ki se nanaša na končno ceno projekta, saj je strošek montaže še vedno neznanka, so sporočili. Dodali so, da je naloga poslancev ta, da ovrednotijo uspešnost vodstvene ekipe HSE in Teša glede obvladovanja projekta tako po tehnološki kot finančni strani in zavzamejo svoje stališče glede državnega poroštva.
|
negative
|
1,741
|
Tako evropske voditelje opozarja milijarder Soros, ki dodaja, da bo nemško gospodarstvo jeseni čutilo krizo. Ob tem bodo Nemci manj voljni finančno pomagati obubožanim sosedom. Soros pravi, da voditelji za blaženje krize uporabljajo napačna sredstva. Nemški finančni minister pravi, da mehčanje politike varčevanja in reform ne pride v poštev. Soros Milijarder George Soros je evropske voditelje opozoril, da imajo le še tri mesece časa, da rešijo evro pred dokončnim propadom, poročajo tuji mediji. Verjame, da bodo Grki na prihajajočih volitvah izvolili vlado, ki bo spoštovala pogoje, pod katerimi je država prejela finančno pomoč, a težava je v tem, da bo jeseni nemško gospodarstvo začelo slabeti, kar pomeni, da bo kanclerka Angela Merkel imela manj sredstev za nadaljnjo pomoč evropskim državam, ki so na kolenih, poroča britanska spletna stran BBC. Soros ob tem dodaja, da voditelji niso razumeli narave krize. Medtem ko so se evropski voditelji osredotočali na zadolženost, je bila prava težava v bančnem sektorju in konkurenčnosti. Prav zaradi tega nerazumevanja so evropski voditelji za blaženje krize uporabljali napačna sredstva. Soros je opozoril, tako kot številni drugi politiki in vplivni strokovnjaki, da nam ostro varčevanje ne bo prineslo nič dobrega, saj se iz dolgov ne moremo rešiti tako, da krčimo gospodarstvo. Soros opozarja, da so Grki prestrašeni nad možnostjo, da jih izključijo iz Unije, Nemci pa so vse manj pripravljeni, da pomagajo svojim oslabljenim sosedom. Ko pa bo kriza jeseni prizadela tudi nemško gospodarstvo, Nemci ne bodo želeli več prevzemati dodatnih odgovornosti. Foto Thinkstock Schäuble Mehčanje politike varčevanja in reform ne pride v poštev Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je danes v zvezi z reševanjem krize območja evra zavrnil vse ideje, ki gredo v smeri mehčanja politike varčevalnih ukrepov in strukturnih reform. Kot že rečeno, je v zadnjem času politika varčevanja, ki jo EU narekuje Nemčija, deležna vse več kritik. Varčevalnim ukrepom v spopadu s krizo najbolj nasprotujejo prav ranljive evrske države, saj verjamejo, da so potrebni ukrepi za spodbuditev gospodarske rasti. Schäuble pa je v danes objavljenem pogovoru za nemški časnik Handelsblatt ponovil, da vzdržna gospodarska rast ne more temeljiti na novem zadolževanju. Varčevanje in rast si ne nasprotujeta. Programi finančne pomoči državam ne odvzemajo možnosti za krepitev kupne moči prebivalstva, kot se pogosto trdi, je poudaril. Znova je spregovoril tudi o skupnih evrskih obveznicah, za katere je dejal, da bi jih bilo mogoče uvesti šele, ko bi bila vzpostavljena prava fiskalna unija. Ta pa je po njegovih besedah projekt na srednji rok . Prvi korak k vzpostavitvi fiskalne unije je prav fiskalni pakt, s katerim se je strinjalo 25 od 27 držav članic EU in katerega cilj je uravnoteženje javnih financ, je spomnil minister. Druga faza na poti do prave fiskalne unije je bančna unija, je dodal. Schäuble je prepričan, da je treba delati korak za korakom. Pot, ki čaka Evropo, ni lahka in ne bo vedno poštena, je še dejal. Sicer pa si je nemška vladajoča koalicija, na čelu katere je nemška kanclerka Merklova, za cilj postavila, da Nemčija fiskalni pakt ratificira še ta mesec. Na ponedeljkovem sestanku koalicije so se zbrani strinjali, da morajo poslanci do parlamentarnih počitnic, ki se začnejo 6. julija, ratificirati tudi dogovor o stalnem mehanizmu za stabilnost evra ESM, ki bo nadomestil začasnega EFSF. Voditelji nemških koalicijskih strank so po srečanju povedali še, da so pripravljeni vsi instrumenti za zaščito bank v območju evra.
|
neutral
|
1,742
|
Vlagati v poslovno izobrazbo ni bilo nikoli pomembneje, kot je danes. Sposobnost, da se spoprimemo z izzivi na trgu, in zmožnost hitrega prilagajanja na nove situacije je postalo vprašanje obstanka podjetja oziroma posameznika v podjetju. Foto arhiv naročnika Eden izmed odgovorov na zahteve tržišča je tudi MBA šolanje. Prav zato omogočamo slovenskim menedžerjem 12 štipendij, mednarodno akreditiranih MBA programov v vrednosti 105.000 EUR! Štipendije podeljujemo za programe na COTRUGLI Business School, ki ima centra v Zagrebu in Beogradu ter pisarni v Ljubljani in Sofiji, ter je do sedaj v regiji izobrazila preko 10.000 uspešnih menedžerjev. Kako do štipendije? Zadnji rok za prijavo je sreda, 6. 6., zato se prijavite čim prej! Prijavite se lahko na enega od dveh programov 1. Executive MBA program za kandidate z vsaj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, 2. MBA program za kandidate z vsaj 3 leti delovnih izkušenj. Po elektronski prijavi tukaj dobite prijavni obrazec na vaš elektronski naslov. Izpolnjeni obrazec v angleškem jeziku vrnite po elektronski pošti. Foto arhiv naročnika Kaj prinese MBA udeležencu? Cilje MBA programov je razvoj vodstvenih kompetenc udeleženca. Poleg tega MBA udeležencem zagotavlja potrebna znanja za vodenje podjetij od financ in HR menedžmenta do marketinga in prodaje. Aktualna poslovna znanja, osebni razvoj in poslovna mreža z regionalnimi udeleženci predstavljajo prednosti na trgu dela. V COTRUGLI Business School pravijo, da je 33 % udeležencev programov na osnovi mreže, ki so jo ustvarili znotraj svoje generacije, že v času usposabljanja zamenjalo službo. Struktura MBA programa Prednost MBA programa na COTRUGLI Business School je, da se ga lahko odlično usklajuje z delovnim časom. Letno je potrebno za udeležbo investirati 10 delovnih dni. Executive MBA program se odvija enkrat mesečno od petka do nedelje, MBA program pa enkrat na dva meseca v enotedenskem bloku. Pogoji za sodelovanje na izboru štipendije za Executive MBA program &bull, zaključena fakulteta &bull, aktivno znanje angleškega jezika &bull, najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj Pogoji za sodelovanje na izboru štipendije za MBA program &bull, zaključena fakulteta &bull, aktivno znanje angleškega jezika &bull, najmanj 3 leta delovnih izkušenj Rok za prijave 6. 6. 2012. Povezava na prijave www.cotrugli.eu/scholarships_slovenia
|
positive
|
1,743
|
Delničarji NKBM niso izglasovali razrešnice prejšnji upravi in večjemu delu dosedanjih nadzornikov za lani. Potrdili so sklep o začetku aktivnosti za dokapitalizacijo ter imenovali nove člane nadzornega sveta. Delničarji NKBM na skupščini, na kateri je bilo prisotnega 62 odstotkov kapitala, v skladu s predlogom države kot največjega lastnika niso izglasovali razrešnice prejšnji upravi in večjemu delu dosedanjih nadzornikov za lani. Razrešnico za preteklo poslovno leto so prejeli le trije nadzorniki, in sicer Vida Lebar in Darjan Petrič, ki se kljub drugačnemu prvotnemu predlogu po današnji skupščini prav tako poslavljata od nadzornega sveta, in Ivan Simič, ki je iz njega izstopil že pred časom. Sicer pa so bili v devetčlanski nadzorni svet po nasprotnem predlogu Soda imenovani Keith Miles z Inštituta za ekonomske zadeve v Londonu, Andrej Fatur, Peter Kukavica, Egon Žižmond, Peter Kavčič, Niko Samec, predsednica uprave Tovarne nogavic Polzela Karmen Dvorjak, Miha Glavič in nekdanja vodja kabineta mariborskega župana Franca Kanglerja Duška Jurenec. Skupščina je upravo pooblastila, da bo v obdobju petih let po vpisu sprememb in dopolnitev statuta banke s soglasjem nadzornega sveta in brez dodatnega sklepa skupščine povečala osnovni kapital banke za največ 20,4 milijona evrov z izdajo delnic za denarne vložke. S potrditvijo sklepov, ki jih je v zvezi z dokapitalizacijo predlagala Agencija za upravljanje kapitalskih naložb AUKN, so delničarji upravi banke naložili, da začne aktivnosti v zvezi z dokapitalizacijo in dosego vsaj devetodstotnega temeljnega kapitala banke najpozneje do decembra letos. V okviru teh aktivnosti so upravi naročili, da prednostno poskrbi za skrben in neodvisen pregled banke in družb v skupini, ki naj ga izvede mednarodno izbran izvajalec. Kot je po skupščini povedal prvi mož druge največje državne banke Aleš Hauc, je o dokapitalizacijski vrednosti delnice ta trenutek še veliko prezgodaj govoriti, saj mora biti pred tem izvedenih še vrsto drugih postopkov, med njimi tudi skrbni pregled družbe. Uprava banke bo vložila vse napore, da bo to aktivnost, ki ji je bila naložena na današnji skupščini tudi izpeljala. Ob tem pa smo delničarjem pojasnili, kakšni so riziki takšnega skupščinskega sklepa, je dejal Hauc, ki še ni zavzel stališča do vladne odločitve o možnosti izdaje pogojno zamenljive oziroma t. i. Co Co obveznice, saj da je to šele zakonodajni predlog vlade. Kot je še dejal, je uprava danes pred delničarje stopila z zelo resnim sporočilom, s katerim so jim povedali, kakšen je njihov pogled na makroekonomsko okolje v Sloveniji. Povedali smo jim, da ne bomo gradili gradov v oblakih, pač pa, da jim bomo razložili stvari takšne kot so in kakršne pričakujemo. Zato smo jim razložili, da smo glede razvoja na področju gospodarstva prej pesimistični kot optimistični, tudi za naslednje in morda še kakšno leto, je dejal Hauc. To pa bo po njegovih besedah zahtevalo maksimalno angažiranje vseh deležnikov banke. NKBM mora v prvi vrsti očistiti svoj kreditni portfelj, izterjati nedonosno aktivo z vsemi instrumenti, ki jih ima na voljo v slovenskem pravnem sistemu, ter opraviti revizijo poslovanja. Na osnovi rezultatov slednjega se bodo odločali o ugotavljanju morebitne odškodninske odgovornosti ter sprožitvi pravnih sredstev, je napovedal prvi mož banke. Hauc ni želel komentirati odločitve lastnikov, da ne podeli razrešnice prejšnji upravi - vodila sta jo Matjaž Kovačič in Andrej Plos - in nadzornikom. Plos, ki je tudi med temi, ki razrešnice niso prejeli, pa je dejal, da v skladu z dogovorom ob njegovem odstopu z mesta predsednika uprave aprila letos zagotovo v upravi ostaja do 15. julija. Plos je znova poudaril, da je banka lani poslovala v zelo težkih okoliščinah, zato so delničarjem pojasnili, kje so ključni kazalci likvidnosti, kapitalske ustreznosti in donosnosti. Da od leta 2009 beležimo padec bruto produkta in od takrat gospodarstvo ne doživlja nekega preobrata, posledica tega pa je tudi negativno poslovanje banke v letu 2011, je pojasnil Plos in dodal, da so zato delničarjem predstavili načrtovane aktivnosti v zvezi z zagotavljanjem kapitalske ustreznosti. Dosedanji prvi nadzornik Dušan Jovanovič je kljub nedodeljeni razrešnici prepričan, da je odhajajoči nadzorni svet delal kakovostno, strokovno, neodvisno ter nepolitično.
|
neutral
|
1,744
|
Vas in skupino GOAP vabim v Zagreb. Toplo vas bodo pričakali Hrvati in tudi naši prijatelji v regiji Slovenci, Srbi in Bosanci, je Josipović med drugim napisal v svojem vabilu Davu McCluru. Slednji je dejal, da je zaradi vabila počaščen. Ivo Josipović Ustanovitelj sklada 500 Startups Dave McClure bo s skupino GOAP Geeks on a Plane to jesen obiskal Vzhodno Evropo. Ustavili se bodo v različnih državah, kjer jih bodo zanimala inovativna podjetja. 500 Startups namreč pomaga podjetjem, ki so v zgodnjih fazah razvoja. Med drugim je sklad pomagal tudi start-up podjetju Toshl, ki ima slovenske korenine. Ker je hrvaški predsednik Ivo Josipović ocenil, da McClure in GOAP na Hrvaškem lahko najdejo takšna podjetja, ki jih iščejo, se je odločil, da jih v Zagreb osebno povabi. Kot je Josipović zapisal v sporočilu McCluru, je zdaj, ko je Hrvaška pred vstopom v Evropsko unijo, pravi čas, da jo obišče GOAP. Tu vas bodo pričakali dinamična start-up skupnost, politična administracija, ki vedno bolj podpira podjetnike, in topel sprejem, je zapisal Josipović. Ta topel sprejem pa ne bo prišel le od Hrvatov, pač pa, kot je prepričan Josipović, tudi od hrvaških prijateljev v regiji Slovencev, Srbov, Bosancev in drugih. McClure se je na zapis, ki je objavljen na Josipovićevi Facebook strani, hitro odzval in zapisal Vav Sem počaščen in brez besed. Tudi drugi komentarji pod zapisom so večinoma pozitivni, v njih pa so uporabniki Facebooka pohvalili Josipovića. Povabilo je Josipović objavil na Facebooku.
|
positive
|
1,745
|
Delavci pohištvenega velikana Garanta še vedno niso dobili dela marčevske in cele aprilske plače, čez vsakdan pa se prebijajo le s prehrambenimi paketi pomoči. Podjetje bo šlo, kot kaže, v stečaj, brez dela pa bo ostalo 135 ljudi.
|
negative
|
1,746
|
Cene pogonskih goriv so se opolnoči. kljub temu da je vlada zvišala trošarine, znižale. Neosvinčeni 95-oktanski in 100-oktanski bencin se je pocenil za 1,3 centa prvi na 1,414 evra, drugi na 1,439 evra. Tudi dizelsko gorivo se je pocenilo za 1,3 centa, in sicer na 1,296 evra za liter. Cene pogonskih goriv so se opolnoči, kljub temu da je vlada v ponedeljek zvišala trošarine, znižale. Neosvinčeni 95-oktanski in 100-oktanski bencin se je pocenil za 1,3 centa prvi na 1,414 evra, drugi na 1,439 evra. Tudi dizelsko gorivo se je pocenilo za 1,3 centa, in sicer na 1,296 evra za liter. Cena kurilnega olja se je medtem znižala za 1,2 centa, na 0,979 evra za liter. Vlada je na ponedeljkovi dopisni seji spremenila trošarine za energente. Trošarina za neosvinčeni bencin se je zvišala s 496,98 evra na 502,42 evra za 1000 litrov, trošarina za plinsko olje za pogon s 370,97 evra na 381,69 evra za 1000 litrov, trošarina za plinsko olje za ogrevanje pa z 80,86 evra na 90,05 evra za 1000 litrov. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na osnovi 14-dnevnih povprečij.
|
positive
|
1,747
|
Po znižanju bonitetne ocene Španije je bonitetna hiša Fitch znižala še dolgoročne ocene kreditnega tveganja 18 španskih bank, 15 bankam pa je znižala tudi ocene vitalnosti. Donos do dospelosti 10-letne španske obveznice je dosegel najvišjo raven od uvedbe evra. V Fitchu so svojo odločitev o bonitetnih ocenah bank utemeljili z znižanjem bonitetne ocene države z A na BBB, za katerega so se odločili 7. junija. Prav tako so pri izračunu novih bonitetnih ocenah upoštevali tveganje, da bi se lahko obseg slabih posojil v določenih bankah še povečeval. V bonitetni hiši so sicer opravili stresne teste španskega bančnega sistema kot celote in posameznih bank. Na podlagi ugotovitev ocenjujejo, da bi španske banke potrebovale med 50 in 60 milijardami evrov svežega kapitala. Fitch je nekaterim bankam bonitetne ocene znižal za dve stopnji, pri še nekaterih pa je obete iz stabilnih spremenil v negativne. Največjima bankama, Banco Santander in Banco Bilbao Vizcaya Argentaria BBVA, je ocene znižal že v ponedeljek. Znižanja dolgoročnih ocen kreditnega tveganja odražajo podobne pomisleke, kot smo jih izrazili pri znižanju bonitetne ocene države Španije, ob tem pojasnjujejo v Fitchu. Izpostavljajo predvsem napoved, da bo Španija letos in prihodnje leto tičala v recesiji. Današnja poteza je prizadela izključno domače bančne institucije. Njihova sposobnost ustvarjanja dobička, tveganje, dostop do financiranja in stroški le-tega so močno odvisni od španskega gospodarstva in nepremičninskega trga, pravijo analitiki bonitetne hiše. V Fitchu so danes poudarili tudi, da dogovor Španije z evroskupino, v skladu s katerim so Španiji zagotovljena evropska sredstva za dokapitalizacijo bančnega sektorja, ne bo pozitivno vplival na bonitetno oceno države. Pravijo namreč, da so možnost pomoči že upoštevali pri svoji prejšnji oceni. Španija je vse bolj pod pritiskom vlagateljev, ki za njene dolžniške papirje zahtevajo vse večje donose. Zahtevana donosnost se je po podatkih sistema Factsheet danes povzpela vse do 6,81 odstotka. Močni so tudi pritiski na Italijo, saj se je donos do dospelosti njene 10-letne obveznice zvišal na 6,156 odstotka. Po mnenju vlagateljev gre za čisto paniko na finančnih trgih. Ti pred grškimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo potekali ta konec tedna, pospešeno vlagajo v dolarje in v denar ter se izogibajo vsakršnemu tveganju. Dolžniške težave držav z evrom znižujejo tudi vrednost skupne evropske valute. Ta je trenutno vredna okoli 1,2443 dolarja, potem ko je bila še opoldne nad vrednostjo 1,25 dolarja. Španija je v soboto potrdila, da bo zaprosila za sredstva evropskega začasnega sklada za zaščito evra EFSF, s katerimi bo dokapitalizirala bančni sektor. Evroskupina je sporočila, da državi ponujajo do 100 milijard evrov. V zameno za ta denar bo morala Španija izvesti reformo bančnega sektorja.
|
negative
|
1,748
|
Slovenija ima kljub nekolikšni rasti BDP v prvem četrtletju še vedno težave s finančnim sektorjem. Marca se je tako za največ doslej povečal obseg slabih terjatev bank, predvsem zaradi zavarovalniških storitev in gradbeništva. Prav slednje je tudi najbolj odpuščalo. Najbolj se je brezposelnost povečala v gradbeništvu. Urad za makroekonomske analize in razvoj Umar ugotavlja, da so razmere v slovenskem gospodarstvu še vedno zaostrene, poslabšuje pa se predvsem stanje v finančnem sektorju. Spet se je znižala kreditna aktivnost, predvsem pri kreditih gospodinjstev in podjetij, močno pa je tudi upočasnjeno kreditiranje države. Banke so v prvem četrtletju okrepile odplačevanje vseh vrst tujih obveznosti in povečale kratkoročno zadolževanje. V marcu se je obseg slabih terjatev bank povečal za največ doslej in dosegel skoraj 6 milijard evrov oziroma 11,8 odstotka celotne izpostavljenosti bank. Približno tretjina povečanja je posledica krepitve nedonosnih terjatev, kjer so izstopale terjatve do gradbeništva ter finančnih in zavarovalniških storitev. Ob dodatnih zaostritvah na mednarodnih trgih državnih obveznic visoka, okoli 5,5-odstotna, ostaja tudi cena, po kateri bi se lahko Slovenija zadolžila na mednarodnih trgih, so še zapisali na uradu. Čeprav se je BDP v prvem letošnjem prvem četrtletju glede na zadnje lansko četrtletje nekoliko povečal, pa Slovenija ostaja v skupini držav članic Evropske unije, v katerih se je aktivnost med krizo najbolj znižala. Stagnirala je sicer tudi gospodarska aktivnost v celotnem evroobmočju. Mednarodne organizacije kljub temu, da je gospodarska aktivnost nekoliko presegla napovedi Evropske komisije, še vedno pričakujejo, da bo letos gospodarska aktivnost nižja. Napovedi še naprej spremljajo velika tveganja, da se bo BDP znižal bolj od pričakovanj, ki izvirajo predvsem iz negotovosti glede uspešnosti reševanja dolžniške krize. Tudi v Sloveniji ostajajo slabe razmere na trgu dela. V prvem četrtletju se je, ob izločitvi podatkov o samozaposlenih kmetih, še nekoliko znižalo število delovno aktivnih, še najbolj v gradbeništvu, v javnem sektorju pa se je število zaposlenih povečevalo. Umar pa je poudaril, da podatki o anketni brezposelnosti kažejo boljše stanje, to pa naj bi bilo po ocenah urada posledica povečanja obsega neformalnih oblik dela.
|
negative
|
1,749
|
Včeraj so se obiskovalci lahko udeležili dveh dogodkov pred današnjo uradno otvoritvijo 31. festivala idrijske čipke. Vse razstave, z izjemo osrednje, katere otvoritev bo potekala danes, so bile odprte in so postavljene na ogled že včeraj. Danes obiskovalcem priporočamo, da se ob 17.30. uri najprej udeležijo predstavitve publikacij z vzorci za klekljanje širokega risa, Idrijska čipka široki ris, ki bo v Čipkarski šoli Idrija, nato pa se udeležijo otvoritve osrednje razstave. Foto arhiv naročnika Razstava Nit ustvarja nakit, bo na ogled v Razstavišču Nikolaja Pirnata na idrijskem gradu, po njeni otvoritvi ob 19. uri. Na razstavi se predstavljajo ustvarjalci idrijske čipke iz ožjega območja občine Idrija v sodelovanju s slovenskimi oblikovalci. Namen razstave je širši javnosti predstaviti klekljan nakit kot pomemben segment idrijske čipkarske ustvarjalnosti. Poudariti želimo dragocenost teh izdelkov, ki se zaradi vloženih ur zahtevnega ročnega dela in oblikovalske dodane vrednosti zlahka postavlja ob bok nakitu iz žlahtnih materialov. Izhodišče vseh izdelkov na razstavi je nit, iz katere šele domišljija oblikovalca in znanje ter spretnost klekljarice ustvarijo male tekstilne mojstrovine. Največ obiskovalcev, pa danes v Idriji pričakujemo na slavnostni otvoritvi festivala Via čipka ali Glasbeno popotovanje od Volendama do Idrije , ob 21.30 na Mestnem trgu. Otvoritvena slovesnost 31. Festivala idrijske čipke bo POPOTOVANJE PO IZBRANIH ČIPKARSKIH DEŽELAH Nizozemski, Španiji, Japonski, Franciji in Sloveniji, ki poznajo, gojijo in častijo čipko, in sicer predvsem klekljano čipko. Prevozno sredstvo oziroma medij tega popotovanja bo glasba, ki jo bo poustvarilo Godbeno društvo rudarjev Idrija društvo z najdaljšo in najčastitljivejšo tradicijo godbeništva v Evropi, sopotniki pa bodo različni idrijski ustvarjalci ter ustvarjalci z idrijskim pedigrejem. V grandioznem finalu bo krstno izvedena za pihalni orkester prirejena skladba Strastra Alda Kumarja, sodobnega slovenskega skladatelja z idrijskimi koreninami. Foto arhiv naročnika Sledila bo zabava s skupino Corvus in skupino Flirrt s posebno gostjo Tinkaro Kovač- s pričetkom ob 23.00 na Trgu sv. Ahacija. Jutri , v soboto, 16. junija na festivalu idrijske čipke Zapestnica Delavnica klekljanja za odrasle* Od 9.00 do 12.00, Čipkarska šola Idrija, Prelovčeva 2. Program za otroke Spoznavanje cirkuških vragolij Od 10.00 do 12.00, Trg sv. Ahacija. Predstavitev klekljanja pred Čipkarsko šolo Idrija Učenci in učenke Čipkarske šole Idrija, od 10.00 do 18.00. Predstavitev klekljanja Društva klekljaric idrijske čipke Različne lokacije v mestu Idrija, od 10.00 do 18.00. Stare tehnike oživijo predstavitev aktivnosti pri izbirnem predmetu klekljanje v OŠ Črni Vrh Učenci in učenke Čipkarske šole Idrija in OŠ Črni vrh Čipkarska šola Idrija, Prelovčeva 2, ob 17.00. Okrogla miza na temo Avtorska čipka Sodelovanje oblikovalcev udeležencev razstave Nit ustvarja nakit Mestni muzej Idrija, Prelovčeva 9, ob 19.00. Nastop glasbenih skupin Ultra, Coverlover z Zoranom Predinon in Trkaja s skupino Ob 20.30, Trg sv. Ahacija. Foto arhiv naročnika Program za nedeljo, 17. junija Program za otroke Izdelava rakete in izstrelitev čipke na Luno Od 10.00 do 12.00, Trg sv. Ahacija. Predstavitev klekljanja pred Čipkarsko šolo Idrija Učenci in učenke Čipkarske šole Idrija, od 10.00 do 14.00. Predstavitev klekljanja Društva klekljaric idrijske čipke Različne lokacije v mestu Idrija, od 10.00 do 18.00. Godba na pihala povorka izpred Čipkarske šole Idrija do Trga Sv. Ahacija. Ob 14.30, Mestni trg. Državno tekmovanje iz znanja klekljanja za priznanje Ivanke Ferjančič. Ob 15.00 uri, Trg sv. Ahacija. Nastop mladih plesalcev Plesnega kluba Idrija Ob 16.00 uri, Trg sv. Ahacija. In najlepša čipka je Razglasitev najlepše čipke po izboru obiskovalcev razstave Poglej, kaj znam! 2012 in podelitev priznanj učenkam ob zaključku šolanja v Čipkarski šoli Idrija Ob 16.30, Trg sv. Ahacija. Nastop Ansambla Roka Žlindre Od 17.00 do 18.00, Trg sv. Ahacija. Podelitev klekljarskih certifikatov in razglasitev najboljših klekljaric državnega tekmovanja v klekljanju Ob 18.15, Trg sv. Ahacija. Zabava z Ansamblom Roka Žlindre Ob 19.00, Trg sv. Ahacija. Razstave na ogled Osrednja festivalska razstava Nit ustvarja nakit Razstavišče Nikolaja Pirnata, Grad Gewerkenegg, Otvoritev razstave 15. 6. ob 19.00. Razstava Društva klekljaric idrijske čipke »,Praznična miza Galerija pri Črnem orlu Razstava Sekcije Marjetica Cerkno, DKIČ. Vse pa ni črno in belo Galerija nad Mestno knjižnico Razstava Čelada, krožnik,.. Študentke Oblikovanja tekstilij in oblačil, Oddelka za tekstilstvo, NTF, Univerza v Ljubljani. Mala galerija na gradu Gewerkenegg Letna razstava čipk učenk in učencev Čipkarske šole Idrija Poglej, kaj znam! 2012 Čipkarska šola Idrija Stare tehnike oživijo razstava čipk izdelanih pri izbirnem predmetu klekljanje in v inovacijskem projektu ob sodelovanju Čipkarske šole Idrija in Osnovne šole Črni Vrh Čipkarska šola Idrija Spremljevalni dogodki - sobota in nedelja, 16. in 17. junij Sejem domače in umetnostne obrti in klekljarskih pripomočkov, od 10.00 do 18.00, Mestni trg. Tržnica lokalnih kmetijskih pridelkov in izdelkov Pokrita tržnica, Ulica sv. Barbare 8. 16. 6. od 8.00 do 16.00, 17. 6. od 10.00 do 18.00 Rudarska hiša zadiši Društvo za zdravilne rastline Encijan od 10.00 do 18.00 Program za otroke Otroška igrala in ustvarjalne delavnice animatorji Od 10.00 do 14.00, Trg sv. Ahacija Filatelistična razstava o klekljanju in rudarjenju in razstava Idrijska tehnična dediščina v maketah Davida Ogriča Podhod Magazin, Ulica sv. Barbare 4-5 Fotografska razstava Gerhard Leeb Galerija svete Barbare. Priložnostni poštni žigi, stojnica Od 10.00 do 18.00, Mestni trg. Stalna razstava IDRIJSKA ČIPKA, Z NITJO PISANA ZGODOVINA Mestni muzej Idrija, grad Gewerkenegg, vsak dan od 9.00 do 18.00. Oglejte si URNIK RAZSTAV in ostalih dogodkov www.festivalidrijskecipke.si
|
positive
|
1,750
|
V črnomaljskem Secopu bodo obdržali 500 delavcev, kar je precej več od lanskih črnogledih napovedi, po katerih naj bi delo imelo le še okoli 300 od slabih tisoč zaposlenih. Za 450 odpuščenih je to slaba tolažba. Črnomaljski Secop Tvarno bo v zadnjem valu odpuščanja zapustilo še zadnjih 140 od skupaj odpuščenih 450 delavcev. V črnomaljski družbi Secop kompresorji bodo konec meseca zaključili program razreševanja presežnih delavcev, ki so ga začeli aprila lani, ko je družba zaposlovala približno 960 ljudi. Po zadnjih predvidevanjih bodo obdržali nekaj več kot 500 zaposlenih, kar je 200 več od lanske napovedi. Razlika je rezultat večjega svetovnega povpraševanja po kompresorjih, poleg tega pa naj bi v Črnomlju po spremenjenem strateškem načrtu prestrukturiranju proizvajali večje število komponent, kot je bilo prvotno predvideno, so pojasnili v družbi. K navedenemu rezultatu je največ prispevala visoka tehnološka usposobljenost tovarne in kakovostno delo ter strokovno znanje zaposlenih. V Secopu poteka tudi iskanje novega investitorja. Kot so povedali, je družbo doslej obiskalo pet večjih podjetij oz. predstavnikov mednarodnih korporacij, s katerimi nadaljujejo pogovore in izmenjujejo informacije. V prvih mesecih tekočega leta so v Secopu poslovali pozitivno.
|
negative
|
1,751
|
Poslanci so podprli dokapitalizacijo NLB in NKBM. Sprejeta novela zakona omogoča dokapitalizacijo z izdajo pogojno zamenljivih obveznic, za katere je značilna zamenljivost za kapital, ko se kapitalska ustreznost banke zniža pod sedem odstotkov. DZ je sprejel novelo zakona o bančništvu, s katero se bo bankam, ki potrebujejo dodaten kapital, omogočila izdaja posebnih obveznic. Te bi se v primeru znižanja deleža najkakovostnejše oblike čistega temeljnega kapitala banke avtomatično spremenile v kapital. Podprl je tudi prenos razpolaganja z deleži bank na vlado. Vlada je novelo zakona o bančništvu pripravila, ker Nova Ljubljanska banka NLB ne bo mogla pravočasno izpolniti zahteve Evropske bančne agencije Eba o dokapitalizaciji do konca junija. Zaradi omenjenega avtomatskega mehanizma pa Eba te obveznice priznava, kot da bi imela banka zagotovljen neposreden prvovrstni kapital, je ob predstavitvi predloga povedal finančni minister Janez Šušteršič. DZ je novelo zakona o bančništvu sprejel z 49 glasovi za in 26 proti, podobno razmerje glasov pa je bilo tudi pri obeh odlokih, s katerima se bo razpolaganje z naložbama države v NLB in Novi Kreditni banki Maribor NKBM preneslo z Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS AUKN na vlado. Nasprotovali so v opoziciji, kjer se bojijo, da bo vlada banki, še posebej NLB, prodala prepoceni in pod mizo. Po drugi strani so v koalicijskih poslanskih skupinah napovedovali boljše upravljanje bank. Vsekakor po nobenem scenariju ni mogoče, da bo zdaj 25-odstotna lastnica KBC postala več kot polovična lastnica NLB, je v razpravi zatrdil Šušteršič. Država je sicer pripravljena znižati svoj zdaj 45,62-odstotni delež v NLB, a za obe banki velja, da naj delež države ne bi padel pod 25 odstotkov plus eno delnico. Iskanje zasebnega vlagatelja za NLB še poteka Proces iskanja zasebnega vlagatelja za NLB poteka že vse od februarja. Pogovori še niso končani, so pa tik pred podpisom, je povedal Šušteršič. Po njegovih besedah gre za vprašanje nekaj dni, morda enega tedna ali nekaj več . Za izpolnitev zahteve evropskega bančnega nadzornika potrebuje NLB približno 500 milijonov evrov, v nadaljevanju pa bo potreben še dodaten kapital, je ocenil minister. Foto Mia Media Novela vsebuje dve rešitvi Novela zakona o bančništvu vsebuje dve rešitvi, ki bosta omogočili izdajanje teh novih t. i. pogojno zamenljivih obveznic, namreč opustitev splošnih omejitev glede dokapitalizacije banke ter možnost povečanja osnovnega kapitala bank tudi s stvarnim vložkom v obliki terjatev upnikov, kadar gre za njihovo sanacijo. Pogojno zamenljive obveznice bo lahko izdala banka, ki potrebuje dodaten kapital in ima vsaj sedem odstotkov najbolj kakovostnega temeljnega kapitala. Kdor jih bo vpisal, bo s tem banki zagotovil potrebna sredstva, je dopoldne ob predstavitvi predloga povedal Šušteršič. V primeru, da bo delež najkakovostnejše oblike čistega temeljnega kapitala banke vseeno padel pod sedem odstotkov, se bodo vplačana sredstva avtomatično spremenila v kapital banke. A Šušteršič je prepričan, da se v primeru NLB tega vsaj do konca leta ni treba bati. Delež najkakovostnejše oblike čistega temeljnega kapitala NLB, ki se zdaj giblje pri šestih odstotkih, se mora do konca junija zvišati na devet odstotkov. Dokapitalizacije NLB do tedaj še ne bi mogli izvesti, bi pa lahko zasebnega vlagatelja našli do konca leta, je pojasnil Šušteršič. Vlada zato predlaga možnost uporabe tega mehanizma. Predlogu so nasprotovali v opoziciji, kjer se bojijo, da želi vlada z novim finančnim instrumentom pod mizo spremeniti lastniško strukturo NLB oz. dobiti bianco menico za njeno prodajo. Sklepali so, da bo obveznice kupila KBC, jih takoj spremenila v kapital in tako postala 55-odstotna lastnica naše največje banke. Šušteršič je, kot omenjeno, zagotovil, da do tega ne more priti.
|
neutral
|
1,752
|
Nekdanji predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak bo septembra prevzel vodenje Gorenjevega holdinškega podjetja na Dunaju, ki ima pomembno vlogo pri upravljanju Gorenjeve mreže podjetij v tujini. Žiga Debeljak Nekdanji prvi mož Mercatorja Žiga Debeljak se bo septembra pridružil ekipi Skupine Gorenje. Prevzel bo vodenje Gorenjevega holdinškega podjetja na Dunaju Gorenje Beteiligungsgesellschaft, ki ima pomembno vlogo pri upravljanju Gorenjeve mreže podjetij v tujini, so sporočili iz velenjskega podjetja. Med drugim bo skrbel za nadgradnjo poslovne infrastrukture in podpornih funkcij za boljše delovanje podjetij v tujini. Hkrati bo kot pomočnik predsednika uprave odgovoren za mednarodni razvoj poslovnega sistema in vodenje korporacijskih projektov. Debeljak, ki je bil na čelu uprave največjega slovenskega trgovca od leta 2006 do konca letošnjega maja, se je Gorenju prvič pridružil leta 2003, ko je bil imenovan za člana uprave za finance.
|
neutral
|
1,753
|
Prvi mož Svetovne banke, ki se od položaja poslavlja, se je kritično odzval na evropsko reševanje krize evroobmočja. Pravi, da Evropa z ukrepi zamuja, hkrati pa meni, da bi morala imeti vodilno vlogo pri reševanju krize Nemčija. Zoellick se 1. julija poslavlja od najvišjega položaja v Svetovni banki. Evropski voditelji, ki se ukvarjajo z dolžniško krizo, so naredili premalo in prepozno, je prepričan prvi mož Svetovne banke Robert Zoellick, ki se sicer od svojega položaja poslavlja. Ob tem je v intervjuju za nemški tednik Der Spiegel tudi posvaril, da Evropa tvega izgubo vpliva, države v razvoju pa se soočajo z negotovostjo na trgih. Evropski politiki se vedno odzovejo dan prepozno, hkrati pa vedno zagotovijo evro premalo. Potem ko se stvari zaostrijo, pa ponujajo nova likvidna sredstva, pravi in pojasnjuje, da s tem sicer voditelji dobijo več časa, vendar pa to ne rešuje strukturnih problemov evroobmočja. Niti ni več tako pomembno, za kateri model se bodo Evropejci odločili. Za enega bi se morali odločiti, in to storiti hitro, je nadaljeval. V Grčiji slavijo proevropske stranke. Zoellick tudi opozarja, da bo Evropa izgubila globalni vpliv, če se bo še naprej obotavljala in tega se morajo voditelji zavedati. Pri tem meni, da bi morala Nemčija prevzeti vodilno vlogo in zahtevati fiskalne ter strukturne reforme. Izstop Grčije iz evroobmočja bi imel po njegovih besedah enormne posledice, kljub temu pa si Evropa ne bi smela dovoliti, da jo imajo Atene za talca. Ta občutek negotovosti ne bi smel Evrope gnati, da Grčiji ponudi vse, kar si njena vlada zaželi. Če se grško vodstvo odloči za izstop iz evroobmočja, potem mora imeti Evropa pripravljen mehanizem, s katerim se bo na to odzvala, je dodal. V intervjuju za britanski Observer pa je posvaril pred Lehmanovim sindromom , če ne bo pravega odziva. S tem se je oprl na bankrot banke Lehman Brothers septembra 2008, ki je povzročil globalno krizo. Druge države v razvoju pa se morajo po besedah Zoellicka pripraviti na negotovost, ki jo s svojimi težavami prinašajo evroobmočje in drugi finančni trgi. Zaradi negotovost na trgih se začenjajo višati stroški za države v razvoju, pojasnjuje in dodaja, da bo zato življenje težje za vse. Zoellick bo 1. julija položaj prepustil v Južni Koreji rojenemu Američanu Jim Yong Kimu, ki ga je imenoval ameriški predsednik Barack Obama.
|
negative
|
1,754
|
Sindikat delavcev skupine Ceste mostovi Celje je podjetju LID najavil stavko, ki se bo začela prihodnji torek. Omenjeno podjetje so pozvali k takojšnjim pogajanjem o stavkovnih zahtevah in o iskanju predloga za reševanje spora. Stavko vodi stavkovni odbor, ki ga sestavljajo Anton Turk, predsednik stavkovnega odbora, Edi Lesičar, namestnik predsednika stavkovnega odbora in član Damjan Mastnak. Si lahko predstavljate gradbene delavce, ki delajo na soncu, na 35°, Celzija, brez vode in brez plače za opravljeno delo, s katero bi si lahko privoščili vsaj sendvič? so zapisali v sindikatu delavcev skupine Ceste mostovi Celje CMCelje. Očitno se farsa v gradbeni dejavnosti nadaljuje v Celju. Banke upnice denarja nimajo, pomagati pa ne morejo, ali morda celo nimajo interesa. Se potaplja še eno nekoč izjemno gradbeno podjetje? so dodali. Izvršni odbor Sindikata je na izredni seji sprejel sklep o začetku stavke pri delodajalcu LID. Stavka se bo začela v torek, 26. junija ob 00 01, in bo trajala do sprejetja sklepa stavkovnega odbora o prenehanju stavke oz. do sklenitve sporazuma med Sindikatom delavcev skupine CMCelje in podjetjem LID. Med stavkovnimi zahtevami je takojšnje izplačilo celotne plače za mesec maj 2012, izplačilo vseh zapadlih in neplačanih prispevkov in davkov od plač za obdobje od maja 2011 do maja 2012, izplačilo stroškov v zvezi z delom za mesec maj 2012, plačilo preostalega in neizplačanega dela regresa za letni dopust za leto 2011 in izplačilo regresa za letni dopust za leto 2012. Zahtevajo pa tudi omogočanje koriščenja presežkov opravljenih ur ali napotitev delavcev na čakanje, ker delodajalec ne more zagotavljati dela do popolnega izplačila plače za mesec maj. Stavka bo potekala na sedežu družbe v Celju, stavkajoči pa se bodo udeležili protestnega shoda v središču Celja. Prav tako bo potekala skladno z določili Zakona o stavki in določili področnih predpisov, ki določajo pogoje za izvedbo stavke, so še zapisali v sindikatu.
|
negative
|
1,755
|
Slovenija ostaja med članicami EU, kjer se je gospodarska aktivnost med krizo najbolj zmanjšala, okrevanje pa otežuje odlašanje z dokapitalizacijo bank, ugotavlja Umar. Napovedi, da bomo letos zabeležili 0,9-odstotni padec BDP, ostajajo. Umar za leti 2013 in 2014 še vedno pričakuje okrevanje gospodarske aktivnosti. Vlada se je danes seznanila tudi s pregledom uresničevanja spomladanske napovedi gospodarskih gibanj Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Umar. Urad ocenjuje, da se napoved glede 0,9-odstotnega padca bruto domačega proizvoda BDP uresničuje, spremenila pa so se pričakovanja glede strukture BDP. Napovedi mednarodnih inštitucij za gospodarsko rast v evrskem območju so se stabilizirale, razmere na finančnih trgih pa se še poslabšujejo in predstavljajo glavno tveganje, da bi bila lahko gospodarska aktivnost slabša od pričakovane. Brez sistemskih rešitev za dolžniško krizo v območju evra tako po mnenju Umarja ni moč pričakovati umiritve razmer na trgu državnih obveznic, odlašanje z nujno dokapitalizacijo domačih bank pa dodatno otežuje okrevanje slovenskega gospodarstva. BDP se je sicer po občutnem padcu v zadnjem četrtletju lani v prvem trimesečju letos povečal, a Slovenija ostaja med članicami EU, kjer se je gospodarska aktivnost med krizo najbolj zmanjšala Zaposlenost naj bi se letos in v prihodnjih dveh letih še zniževala, brezposelnost pa bo v povprečju ostala približno na ravni lanskega leta.
|
negative
|
1,756
|
Na okrožnem sodišču v Kopru se je začel postopek prisilne poravnave nad družbo Kraški zidar. Upniki imajo do 23. julija čas za prijavo terjatev, Kraški zidar pa jim predlaga, da pristanejo na zmanjšanje svojih terjatev za polovico. Okrožno sodišče v Kopru je danes začelo postopek prisilne poravnave nad družbo Kraški zidar. Predlog za prisilno poravnavo je sicer predlagala uprava družbe sama. Sodišče je za upraviteljico imenovalo Simono Goriup, upniki pa imajo do 23. julija čas za prijavo terjatev, je objavljeno na Ajpesu. Kot izhaja iz načrta finančnega prestrukturiranja, vse terjatve znašajo 117,23 milijona evrov, od tega je navadnih, na katere prisilna poravnava učinkuje, za 61,08 milijona evrov. Kraški zidar navadnim upnikom predlaga, da pristanejo na zmanjšanje svojih terjatev za polovico, za preostalo polovico pa predlaga odlog plačila za največ 48 mesecev od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave. Četrtino oz. 7,64 milijona namerava poplačati do 31. decembra 2013, drugo četrtino do 31. decembra 2014, tretjo do 31. decembra 2015 in preostalo četrtino do konca leta 2016. Vodstvo družbe v načrtu ocenjuje, da obstaja več kot 50-odstotna verjetnost za uspeh finančnega prestrukturiranja v primeru, da se z odpisom dela obveznosti na podlagi predlagane prisilne poravnave pokrije pretekle izgube in doseže kapitalsko ustreznost. Predstavnik obalne Konfederacije sindikatov 90 v podjetju Damjan Volf je ocenil, da gre Kraški zidar po poteh Vegrada, SCT in Primorja. Skeptičen sem, da bo uspelo Kraškemu zidarju prepričati upnike, da bodo pristali na tak pobot, je dejal in spomnil, da je Primorje ponujalo višji odstotek poplačila upnikov, pa je bilo pri tem neuspešno. Glavni razlogi za slabo finančno stanje družbe so med drugim nezmožnost prilagoditve stroškov na spremembe v slovenskem gradbeništvu, tako z vidika zmanjševanja obsega opravljenih del kot z vidika potencialne donosnosti novih poslov, in postopno zniževanje produktivnosti del, ki je sledilo slabšanju likvidnosti. Kraški zidar mora v 15 dneh po vročitvi sklepa za začetek postopka prisilne poravnave založiti predujem za stroške postopka prisilne poravnave v višini 21.079,90 evrov. Če dolžnik v tem roku ne bo založil predujma za kritje stroškov postopka prisilne poravnave, bo sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in izdalo sklep o začetku stečajnega postopka.
|
negative
|
1,757
|
Španija je tudi uradno zaprosila za evropsko pomoč. Gospodarski minister je dejal, da država potrebuje do 100 milijard evrov pomoči. Poleg Španije pa je EU za pomoč zaprosil tudi Ciper, in sicer zaradi prevelike izpostavljenosti grškemu gospodarstvu. Španija je tudi uradno zaprosila za evropsko pomoč v višini do 100 milijard evrov za svoje banke, so v izjavi dejali na španskem gospodarskem ministrstvu. Prvi mož ministrstva Luis De Guindos je v pismu šefu evrske skupine Jean-Claudu Junckerju zapisal, da bo končna vsota pomoči znana pozneje, a vendar bo zadostovala za dokapitalizacijo bank, ob tem pa je za pomiritev finančnih trgov predvideno še nekaj dodatnih sredstev. Svetovalni hiši Roland Berger in Olivier Wyman sta v reviziji ocenili, da španske banke v najslabšem primeru potrebujejo 62 milijard evrov. Prav tako je potrdil, da bodo memorandum o pomoči, ki vključuje tudi vse podrobnosti, podpisali do 9. julija. Španska vlada, kot je v pismu izpostavil de Guindos, ponudbo evroobmočja, da so državi pripravljeni posoditi denar, vidi kot zelo naklonjeno. Ob tem je minister dodal, da bodo evroobmočju pri odločanju o primernih kriterijih posojila ponudili vso pomoč. Ciper je že peta članica evroobmočja, ki je morala zaprositi druge članice za pomoč. Za pomoč je le nekaj ur pred Ciprom uradno zaprosila Španija, pred tem pa so pomoč dobile Grčija, Irska in Portugalska. Tudi Ciper zaprosil za pomoč Pozno popoldne pa je odjeknila novica, da je tudi Ciper zaprosil Evropsko unijo za finančno pomoč zaradi prevelike izpostavljenosti grškemu gospodarstvu. Kot je sporočila ciprska vlada, so druge članice evrskega območja zaprosili za pomoč iz reševalnih skladov EFSF oziroma ESM. Pomoč bo namenjena omejitvi tveganj za ciprsko gospodarstvo po negativnih učinkih širjenja krize preko finančnega sektorja zaradi velike izpostavljenosti grškemu gospodarstvu, je zapisala ciprska vlada v sporočilu za javnost. Ciprske banke so imetnice velikega števila grških obveznic, katerih vrednosti so morali upniki letos večinoma odpisati. Diplomat EU je minuli teden dejal, da bo Ciper za pomoč najprej zaprosil Rusijo, ki je sicer državi pomagala že lani. Po navedbah diplomata naj bi Ciper Rusijo zaprosil za posojilo v višini do pet milijard evrov. Rusija je Cipru namreč decembra lani že odobrila posojilno linijo v višini 2,5 milijarde evrov. Danes je sicer bonitetna hiša Fitch Cipru znova znižala bonitetno oceno, in sicer ravno zaradi izpostavljenosti bančnega sistema grškemu gospodarstvu. Po Fitchevi oceni bodo ciprske banke zahtevale finančno injekcijo v višini do štiri milijarde evrov, kar predstavlja 24 odstotkov bruto domačega proizvoda te otoške države, poleg 1,8 milijarde evrov vredne dokapitalizacije največje banke Cyprus Popular Bank. Ciper bo 1. julija prevzel šestmesečno predsedovanje EU.
|
neutral
|
1,758
|
Podjetji Go-rent in Terr-RB sta v Primorju rubili kamnolom in asfaltno bazo Laže pri Senožečah ter opremo za izdelavo betonskih polizdelkov. Lastnik Go-renta je zet nekdanjega prvega moža in posredno največjega lastnika Primorja Dušana Črnigoja Valter Kobal. Dušan Črnigoj Rubežniki so z dvorišča ugašajočega gradbenega podjetja Primorje odpeljali marsikaj. Kot najbolj nenavaden rubež pa v Ajdovščini označujejo rubež podjetij Go-rent in Terr-RB, ki jima je uspelo zarubiti premoženje, ki še ni bilo pod plombo, niti po njem prej niso posegli drugi upniki. Le nekaj dni pred razglasitvijo stečaja sta namreč zarubila kamnolom in asfaltno bazo Laže pri Senožečah ter opremo za izdelavo betonskih polizdelkov, poroča časnik Finance. Rubež je še toliko bolj nenavaden zaradi dejstva, ker je lastnik podjetja Go-rent zet nekdanjega prvega moža in posredno največjega lastnika Primorja Dušana Črnigoja Valter Kobal. Ta je sicer za Primorje več let opravljal prevoze delavcev. Po informacijah Financ je Primorje spomladi, ko je večina gradbišč že stala, za kompenzacijo gradilo hiši Kobalu in Črnigojevi hčeri Jasni v Ajdovščini. Sporna prodaja Rudisa Gradbena trgovina Terra-RB naj bi imela do Primorja 1,8 milijona evrov terjatev. Stečajnega upravitelja Primorja Rudolfa Hramca sicer čaka še precej okostnjakov v omarah. V zadnjem letu naj bi bilo prodanih ali kako drugače odtujenih več nepremičnin, predvsem na Obali in v Ljubljani. Največji posel, ki zapade v enoletni izpodbojni rok, pa je prodaja trboveljskega Rudisa. Prodajna cena devet milijonov naj bi bila prenizka glede na obseg poslov, ki jih ima podjetje, čeprav je višja od cenitve. Senca na posel pa pade tudi, ker je podpisnica pogodbe Marjana Novak nato našla zaposlitev v KIG na Igu, katerega lastnika sta Marko Mohar in Matjaž Satler. Slednja sta kupila Rudis in del pozneje preprodala švicarskemu podjetju Cottagon. Z njima se je o prodaji Rudisa pogajal že Črnigoj, dodajajo pri Financah. Foto POP TV Po neuradnih podatkih časnika naj bi revizija Deloitte pokazala za 20 milijonov evrov spornih poslov od leta 2007 do septembra lani. Ti najbolj bremenijo prav Črnigoja in nekdanjega finančnika Alojza Bolčino. Med drugim naj bi bila sporna sponzorstva in posojila nogometnemu klubu Primorje, podrejeno posojilo za graditelja Stožic Grep, nakup podjetja Stavbar IGM in več nepremičninskih poslov na Obali in Balkanu. Večji del teh poslov ni moč izpodbijati, lahko pa je moč vložiti ovadbe, še zaključujejo v časniku.
|
negative
|
1,759
|
V Fructalu bodo odpuščali, čeprav jim je Nektar ob prevzemu obljubljal, da se to ne bo zgodilo. Koliko zaposlenih bo ostalo brez službe, uradno ni znano, čeprav v javnosti kroži številka 35. Sindikat zahteva poimenski seznam odpuščenih. Od predsednika uprave Fructala je sindikat danes dobil potrditev, da bodo v podjetju odpuščali, za zdaj pa nimajo uradne informacije o številu ljudi, ki bodo ostali brez službe, je pojasnil predstavnik KS 90 Euro Brozič. Izvršni odbor sindikata je od uprave že zahteval, da jih seznani s točnim številom in poimenskim seznamom odpuščenih. Kot je po današnjem sestanku izvršnega odbora, ki mu je prisostvovala tudi uprava družbe, povedal izvršni sekretar Obalne konfederacije sindikata KS 90 Brozič, uradnega števila in seznama delavcev, ki bodo izgubili službo, nimajo, razen številk, ki so prejšnji teden zakrožile v javnosti. Mediji so takrat neuradno pisali o 35 delavcih, ki naj bi ostali brez službe. Od predsednika uprave Fructala Luke Jejčiča so na današnjem sestanku poleg seznama presežnih delavcev zahtevali tudi vse pripadajoče informacije, ki sodijo zraven . Način reorganizacije podjetja bo namreč zelo pomemben tudi za vse tiste, ki bodo ohranili delo v Fructalu, je pojasnil Brozič. Vse delavce, ki so že dobili kakršno koli obvestilo delodajalca, pa je hkrati pozval, naj se zglasijo pri sindikalnem pravniku. Neuradne informacije o odpuščanju zaposlenih v Fructalu so se pojavile že prejšnji teden. Zaradi sporazuma, ki ga je srbski Nectar podpisal z občino Ajdovščina ob prevzemu Fructala, je bila prejšnjo sredo pri ajdovskem županu Marjanu Poljšaku tudi delegacija sveta delavcev iz Fructala. Ob prevzemu Fructala se je Nectar namreč obvezal, da ne bo odpuščal delavcev, prav tako pa naj bi v Ajdovščini ostal tudi razvoj. Zgodovina podjetja sega v leto 1945 Fructal je z delom začel leta 1945. Število zaposlenih se je povečevalo do leta 1991, ko je zaradi spremenjenih političnih razmer ob razpadu Jugoslavije, zapiranja trgov in osamosvajanja podjetij v nekdanjih republikah Jugoslavije tudi v Fructalu prišlo do zmanjšanja obsega proizvodnje ter števila zaposlenih s 1500 na 780 zaposlenih. Odtlej se je število zaposlenih nenehno zmanjševalo in konec lanskega leta doseglo številko 364. Fructal je kot samostojno podjetje deloval vse do leta 2001, ko je skoraj 94-odstotna lastnica podjetja postala Pivovarna Union. Ta ga je bila primorana prodati zaradi zmanjševanja dolga do bank upnic. Med več interesenti za nakup je bil izbran Nectar, ki je za Fructal odštel 35,3 milijona evrov.
|
negative
|
1,760
|
Več ur je potekala seja nadzornega sveta Darsa, na kateri sta bili razrešeni predsednica uprave Mateja Duhovnik in članica uprave Gordana Bošković. Začasno bo družbo vodil Matjaž Knez, v upravo pa prihaja tudi Tine Svoljšak. Mateja Duhovnik Nadzorni svet Družbe za avtoceste v RS Dars je na današnji več ur trajajoči seji razrešil predsednico in članico uprave družbe Matejo Duhovnik in Gordano Bošković. Za čas do izvedbe javnega razpisa je za začasnega predsednika uprave imenoval Matjaža Kneza, za člana uprave pa Tineta Svoljšaka. Kot je novinarjem povedal predsednik nadzornega sveta Družbe za avtoceste v RS Dars Dušan Hočevar, se je nadzorni svet za razrešitev Duhovnikove in Boškovićeve odločil po temeljiti razpravi o poročilih, ki jih je na zahtevo nadzornikov pripravila uprava družbe. Odločitev za razrešitev je bila soglasna. Nadzorni svet je pri Duhovnikovi in Boškovićevi ugotovil, da sta z opustitvijo skrbnosti vestnega in poštenega gospodarja huje kršili obveznosti, ki izhajajo iz njune poslovodne funkcije, je pojasnil Hočevar. Do izvedbe javnega razpisa za predsednika in člana uprave Darsa razpis bo pripravljen in objavljen v roku meseca dni bosta družbo vodila Knez in Svoljšak. Duhovnikova in Boškovićeva bosta primopredajo z novo začasno upravo opravili v četrtek ob 9. uri. Na čelu Darsa manj kot tri leta Duhovnikova je Dars vodila od septembra leta 2009, sprva kot v. d. predsednice uprave, nato pa je oktobra nastopila petletni mandat na čelu družbe. Pred tem je bila članica nadzornega sveta, ki mu je nekaj časa tudi predsedovala. Tako se od vodenja poslavlja po skoraj treh letih. Po njenem imenovanju, ko je vodenje družbe prevzela od Tomislava Nemca, je bilo njeno vodenje dokaj mirno, nato pa so se začeli vrstiti pozivi za njeno razrešitev sprva zaradi ugotovitev računskega sodišča, nato pa tudi zaradi nepoplačila podizvajalcev. Preden je nastopila funkcijo predsednice uprave, najprej sicer kot vršilka dolžnosti, sredi oktobra pa je bila imenovana za petletni mandat, je bila več let članica nadzornega sveta družbe. Tudi leto 2010 je minilo dokaj mirno vse do decembra, ko je računsko sodišče ugotovilo negospodarno ravnanje Darsa pri izplačilu odškodnine fizični osebi in dogovoru o gradnji nadvoza nad avtocestnim odsekom PulskaPonikve. Takrat je prvo njeno razrešitev zahtevala parlamentarna komisija za nadzor javnih financ pod vodstvom sedanjega ministra za delo Andreja Vizjaka. Aprila je sledil še poziv računskega sodišča, saj ni bilo zadovoljno s popravljalnimi ukrepi družbe, ki jih je zahtevalo v svoji ugotovitvi. Nadzorniki so za oba poziva ugotovili, da sta neutemeljena. Med tem so januarja lani v javnost prišle tudi informacije o nepoplačilu podizvajalcev družbe SCT, ki je trenutno v stečajnem postopku. Dars je vseskozi trdil, da je ravnal pravilno, s tem pa so se strinjali tudi nadzorniki. Černač je bil zelo jezen na svetovalne pogodbe ter predrag in prepočasen projekt odstranitve cestninske postaje Log. Foto SDS Po zamenjavi vlade v začetku letošnjega leta so v javnost prišle tudi informacije o sklepanju spornih svetovalnih pogodb. Te so še najbolj razjezile ministra Zvonka Černača. Še bolj kot to pa so odmevale previsoke cene pilotnega projekta odstranjevanja cestninske postaje Log. Dars je pojasnjeval, da so želeli 23. aprila objavili razpis, a so tri dni pred tem od ministrstva dobili nalog, da morajo cestninsko postajo odstraniti do 15. maja. Dars je nato pojasnil, da to ni mogoče, zaradi česar je 21. junija ministrstvo samo objavilo javno naročilo za preureditev cestninske postaje. Dars je to potezo ocenil za nenavadno in prenagljeno. Konec maja je skupščina Darsa razrešila dotedanje člane nadzornega sveta, na čelo katerih je bil imenovan Hočevar. Na prvi seji v začetku junija so nadzorniki upravi zastavili vrsto vprašanj na temo preteklega poslovanja in zahtevali pojasnila, s katerimi pa niso bili zadovoljni. Duhovnikova je univerzitetna diplomirana inženirka arhitekture. Je poznavalka gradbenih projektov investicijskega značaja, saj je med drugim osem let vodila sektor za investicije pri Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana. Na Dars je prišla prav z občine. Pred Duhovnikovo so Dars vodili Nemec od oktobra 2007 do septembra 2009, Rajko Siročič od novembra 2005 do oktobra 2007, Janez Božič od marca 1999 do decembra 2004, ko je bil imenovan za ministra za promet in Jože Brodnik od novembra 1993 do februarja 1999.
|
neutral
|
1,761
|
Na Darsu je že danes potekala primopredaja med dosedanjo predsednico uprave Duhovnikovo in novoimenovanim Knezom. Razrešitev jo je doletela zaradi ugotovitve, da je huje kršila obveznosti. Duhovnikova je tudi uradno napovedala uporabo pravnih sredstev. Matjaž Knez Na čelo Družbe za avtoceste Dars, vsaj začasno, se je že danes zavihtel Matjaž Knez. Nadzorni svet NS je namreč po več ur trajajoči seji razrešili dosedanjo prvo damo Matejo Duhovnik in še članico uprave Gordano Bošković. Nadzorniki so za čas do izvedbe javnega razpisa za novega predsednika uprave razpis bo pripravljen in objavljen v roku meseca dni, za vršilca dolžnosti imenoval Kneza, za člana uprave pa Tineta Svoljšaka. Primopredaja poslov je potekala že danes, vendar na samo primopredajo mediji niso bili vabljeni. Posle sta si predala za zaprtimi vrati. Duhovnikova je tudi uradno napovedala uporabo pravnih sredstev. Ker so Duhovnikovo razrešili iz krivdnih razlogov, ji tako tudi naj ne bi pripadala odpravnina. Ta bi sicer bila v višini šestih plač, torej 60.000 evrov. Čaka Duhovnikovo še kazenska ovadba? Plača Kneza in Svoljšaka bo določena v skladu s prihodnjimi spremembami zakona o gospodarskih družbah. Prilagodili se bomo trenutnim razmeram in trenutni finančni situaciji. Vsekakor bo plača nižja od plače dosedanje uprave, je zatrdil Hočevar. Predsednik NS Dušan Hočevar je pojasnil, da je bila razrešitev soglasna in je temeljila na razpravi o poročilih, ki jih je na zahtevo nadzornikov pripravila uprava družbe. Nadzorni svet je pri Duhovnikovi in Boškovićevi ugotovil, da sta z opustitvijo skrbnosti vestnega in poštenega gospodarja huje kršili obveznosti, ki izhajajo iz njune poslovodne funkcije, je pojasnil Hočevar. Hujše kršitve obveznosti dobrega poslovanja so bile ugotovljene predvsem v primeru neučinkovitega reševanja problematike podizvajalcev in poplačila podizvajalca v znesku slabih 74.000 evrov, ki ga je postavilo v neenak položaj v razmerju do drugih podizvajalcev. Poleg tega je uprava pod vodstvom Duhovnikove kršila obveznosti v primeru podpisa protokola z družbo Alpine Bau za izgradnjo predora Markovec na hitri cesti Koper Izola. V tem primeru je uprava po Hočevarjevih pojasnilih ravnala v nasprotju z veljavnimi predpisi, s čimer je Dars omejil pravice podizvajalcev. Foto Damjan Žibert Obveznosti so bile kršene tudi v primeru sklenitve pogodbe o izvajanju storitev nadzornega centra semaforizacije Mestne občine Ljubljana za vodenje in kontrolo delovanja ter vzdrževanja sistema na območju krožišča Tomačevo. Kršitve so bile tudi v primeru izplačila odškodnine fizični osebi in dogovora o gradnji nadvoza nad dolenjskim avtocestnim odsekom Pluska Ponikve. V tem primeru je negospodarno ravnanje decembra 2010 ugotovilo že računsko sodišče in lani aprila pozvalo k razrešitvi uprave, kar pa se takrat ni zgodilo. Kot je dejal Hočevar, kazenska in odškodninska odgovornost Duhovnikove in Boškovićeve zaradi naštetega ni izključena. Verjetno se bo marsikaj pokazalo tekom dogodkov, je dejal.
|
negative
|
1,762
|
Na svetu praktično ni nikogar, ki ne bi poznal nemške znamke Mercedes-Benz, so pa na žalost še ljudje, ki ne poznajo Slovenije. In nemški koncern zdaj pomaga tudi naši državi svojega novega konjička svetu namreč predstavlja prav pri nas. Podjetje Daimler si je za predstavitev novega mercedesa A izbralo Slovenijo. Izbirali so med več državami sveta, a prav Slovenija je dobila mesto za premiero novega najmanjšega mercedesa. Predstavitve za tuje novinarje teh bo več kot 700 iz več kot 30 držav bodo potekale vse do 15. julija, poleg novega modela nemškega vozila pa novinarji spoznavajo tudi Slovenijo. Nekaj dobička si iz naslova predstavitve novega avtomobila lahko obeta tudi Slovenija. Po ocenah naj bi račun, ki ga bodo izstavila slovenska podjetja, znašal med tremi in petimi milijoni evrov. Direktor komunikacij pri Daimlerju Christoph Horn je v teh dneh tudi v Sloveniji. Povedal je, da so za Slovenijo veljala enaka izborna pravila kot za druge države. Iskali so državo, v kateri je mogoča optimalna vožnja, sam pa pravi, da je v Sloveniji naštel celo manj lukenj kot v Nemčiji. Potrebovali so tudi dobre letalske povezave in zanimivo pokrajino. Poudaril je, da veliko tujih novinarjev, ki so jih povabili, še ni bilo v Sloveniji in jo bodo v teh dneh odkrivali. Na koncu pa je zaključil, da jih veliko piše tudi o potovanjih, zato meni, da bo imel ta dogodek dober stranski učinek tudi za Slovenijo.
|
positive
|
1,763
|
Če v državi vlada strah pred tujim kapitalom, pa so v Termah Maribor zadovoljni z novim ruskim lastnikom. Ta je zaposlenim že izplačal letošnji regres, hkrati pa obljublja dodatna delovna mesta in zanika, da namerava odpuščati. Zaposleni so bili tudi na skupnem pikniku.
|
positive
|
1,764
|
Ajdovski Fructal bo po sklepu uprave družbe iz poslovnih razlogov odpustil 28 delavcev, od tega pet invalidov. Konkretne razloge za odpuščanja v sindikatu trenutno še preučujejo. Po sklepu uprave ajdovske družbe Fructal bo brez dela ostalo 28 delavcev, od tega pet invalidov, je povedal sindikalist Euro Brozič. Kot je dodal, je deset izmed delavcev že izrazilo željo, da se o postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi obvesti sindikat, ta pa bo tudi preveril utemeljenost razlogov za odpoved pogodbe. Od omenjenih 28 delavcev je torej pet invalidov, ki jim v kratkem tako ali tako ne bodo mogli vročiti odpovedi pogodbe, saj mora ta še skozi sito pristojne republiške komisije, ki lahko da tudi negativen odgovor, je še pojasnil izvršni sekretar Obalne konfederacije sindikata KS 90 Brozič. Pri približno polovici od 28 delavcev, ki so na seznamu odpuščenih, naj bi sicer po Brozičevih besedah šlo za tako imenovana mehka odpuščanja, kjer delavci iz takšnih ali drugačnih razlogov če so npr. tik pred upokojitvijo soglašajo s postopkom odpovedi delovnega razmerja. Konkretne razloge za odpuščanja v sindikatu trenutno preučujejo, v ponedeljek pa bo na vrsti še en sestanek z upravo družbe oziroma njeno strokovno službo, je še napovedal Brozič. Foto Špela Zupan Ob prevzemu se je Nectar obvezal, da ne bo odpuščal Neuradne informacije o odpuščanju zaposlenih v Fructalu so zaokrožile že prejšnji teden. Ob prevzemu Fructala se je novi lastnik, srbski Nectar, sicer obvezal, da ne bo odpuščal delavcev, prav tako pa naj bi v Ajdovščini ostal tudi razvoj. Fructal je z delom začel leta 1945. Število zaposlenih se je povečevalo do leta 1991, ko je zaradi spremenjenih političnih razmer ob razpadu Jugoslavije, zapiranja trgov in osamosvajanja podjetij v nekdanjih republikah Jugoslavije tudi v Fructalu prišlo do zmanjšanja obsega proizvodnje ter števila zaposlenih s 1500 na 780. Odtlej se je število zaposlenih nenehno zmanjševalo in konec lanskega leta doseglo številko 364. Fructal je kot samostojno podjetje deloval vse do leta 2001, ko je skoraj 94-odstotna lastnica podjetja postala Pivovarna Union. Ta ga je bila primorana prodati zaradi zmanjševanja dolga do bank upnic. Med več interesenti za nakup je bil izbran Nectar, ki je za Fructal odštel 35,3 milijona evrov.
|
negative
|
1,765
|
Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne HSE je objavil razpis za generalnega direktorja družbe. Matjažu Janežiču se dvoletni mandat izteče novembra, novega direktorja pa bodo imenovali za obdobje štirih let. Matjaž Janežič Mesto generalnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne HSE se bo izpraznilo novembra, ko sedanjemu direktorju Matjažu Janežiču poteče dvoletni mandat. Novega generalnega direktorja HSE bodo nadzorniki imenovali za obdobje štirih let, na prijave pa bodo čakali do 30. julija. Janežič je položaj generalnega direktorja HSE prevzel 5. novembra 2010, potem ko je nadzorni svet sprejel predlog takratnega prvega moža Viljema Pozeba o sporazumnem prenehanju funkcije po manj kot mesecu dni vodenja družbe. Pred njim je HSE vodil Borut Meh, dokler ga niso nadzorniki razrešili iz nekrivdnih razlogov. HSE pa je v času, ko se je podpisala domnevno škodljiva pogodba s francoskim dobaviteljem opreme za šesti blok šoštanjske termoelektrarne Teš 6 vodil tudi Jože Zagožen. Novega generalnega direktorja HSE bo nadzorni svet, ki ga vodi predsednik Drago Dolinar, imenoval za obdobje štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Kot glavni kandidat za vodenje HSE se je namesto Janežiča večkrat omenjal Vitoslav Türk. Skupina HSE je največja slovenska organizacija s področja elektroenergetike ter največji proizvajalec in trgovec z električno energijo na veleprodajnem trgu v Sloveniji. Pod eno blagovno znamko skupino HSE so združene hidroelektrarne, termoelektrarne in premogovnik, ki skupaj proizvedejo velik delež električne energije v Sloveniji.
|
neutral
|
1,766
|
Minister Šušteršič pravi, da Sloveniji ne bo treba zaprositi za pomoč EU. Koliko je slabih terjatev, vlada še ne ve natančno, prenesle pa se bodo na novoustanovljeni Slovenski državni holding. Ta bo zamenjal AUKN in prevzel njegovo vlogo. Janez šušteršič Minister za finance Janez Šušteršič je povedal, da je glavna prioriteta vlade zagotoviti stabilnost bančnega sistema in sprostiti kreditni krč, tako da bodo podjetja spet lažje prihajala do posojil. Zato pa morajo najprej prepoznati, koliko je še slabih terjatev v državnih NLB in tudi NKMB. Šušteršič je zatrdil, da ta vlada za razliko od nekaterih prejšnjih nima iluzij, da naj bi se razmere same od sebe izboljšale, zato bo šla v postopek sanacije bilanc bank. Slabe terjatve bodo prenesli na Slovenski državni holding SDH, ki bo po besedah prvega finančnika v državi prevzel tudi terjatve, ki bodo prepoznane kot rdeče, pri katerih denar najverjetneje nikoli ne bo povrnjen. Po Šušteršičevih besedah bo vlada zakon o ustanovitvi SDH sprejela prihodnji teden, delovati pa naj bi začel v začetku jeseni. V vmesnem času pa bo vlada imenovala prehodno upravo, zato bo nemoteno delo zagotovljeno. SDH bo imel podobna pooblastila kot Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države AUKN, katerega usoda se zdi ministru manj pomembna, saj ga bo zamenjal SDH. Šušteršič sicer ni hotel oziroma ni mogel povedati, koliko slabih kreditov bo prevzel SDH, saj vlada še nima natančnih rezultatov skrbnega pregleda slovenskega bančnega sistema. Po neuradnih navedbah pa naj bi se številke gibale okoli treh milijard. Po tem, kar je trenutno jasno, se zdi problem Šušteršiču obvladljiv z lastnimi sredstvi in Sloveniji ne bo treba zaprositi za pomoč iz mehanizmov za stabilnost evra. Če pa se bodo problemi izkazali za večje ali se bodo pojavila nova tveganja, potem pa minister v perspektivi naslednjih nekaj let ne izključuje tudi take odločitve. Glede navedb, da je vlada prijavila AUKN zaradi razkritja zaupnih informacij iz vladnih gradiv, pa je dejal, da kolikor ve, vlada tega ni storila. Priznal pa je, da so preiskovalci obiskali tudi njega. Več o tem ni želel komentirati, saj meni, naj preiskovalci ocenijo, ali je res prišlo do kršitev zaupnosti. Člane prehodne uprave naj bi nastavila vlada V oddaji SVET so poročali, da bo imel SDH tričlansko upravo in devetčlanski nadzorni svet. Problematično pa je, da naj bi imel kar pet odvisnih družb, kar je v nasprotju z smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD, ki priporoča združevanje upravljanja v en center. Trenutno je AUKN upravljal z okoli devetimi milijardami državnega premoženja prek treh odvisnih družb. Prehodna uprava, ki naj bi držala do konca junija 2013, naj bi bila sestavljena iz treh članov, ki naj bi jih neposredno nastavila vlada. Prva dva meseca pa naj bi prehodna uprava delovala kar brez nadzornega sveta in akreditacijske komisije. Pozneje pa naj bi štiri člane devetčlanskega nadzornega svet izbrala vlada, štiri poslanske skupine v parlamentu, enega pa pristojni parlamentarni odbor za finance. V NLB naj bi iskali krivce za nastalo stanje. Foto Damjan Žibert Kdo je člana AUKN prijavil policiji? Da bi se lahko zapletlo pri menjavi sedanje uprave AUKN na čelu z Dagmar Komar, pa so poročali v oddaji 24UR. Vladna koalicija naj bi imela težave pri iskanju kandidatov, saj je zakon izredno strog. Član uprave ne sme postati nihče, ki je bil v zadnjih štirih letih funkcionar, mora pa imeti tudi precej vodstvenih izkušenj. Kako intenziven je spopad za državno premoženje, pa nakazuje informacija, da naj bi vlada sedanjo upravo AUKN prijavila policiji. Dva člana AUKN naj bi namreč pred tremi tedni poslancem poslala odprto pismo o NLB. Vlada ju obtožuje, da sta izdala poslovno skrivnost. Člana uprave AUKN Marko Golob in Danilo Grašič sta potrdila, da so ju v ponedeljek zaradi prijave obiskali kriminalisti. Golob pravi, da je izdaja poslovne skrivnosti lahko podlaga za razrešitev uprave, vendar, kot dodaja, vlada nima nikakršne zakonite podlage. Če bi jo imeli, bi jo že zdavnaj izkoristili, sklepa Golob, ki skupaj z Grašičem resno razmišlja o potencialnih pravnih ukrepih zaradi krive ovadbe. Iz AUKN so še sporočili, da so javno objavljeno pismo glede NLB pripravili na podlagi javno objavljenih podatkov, ki so dostopni vsem. Agencija zaupnih podatkov, ki naj bi bili domnevno predmet razkritja domnevna gradiva vlade, nikoli ni imela v posesti ali da bi ji bili dani na vpogled, so še sporočili iz AUKN. Bomo končno izvedeli, kdo je podpisoval sumljive kredite NLB? Foto Thinkstock Komisija državnega zbora za nadzor javnih financ od vodstva banke in AUKN sicer zahteva posebno revizijo sumljivih poslov NLB, od vlade pa poročilo o skrbnem pregledu NLB, ki ga vlada trenutno še obravnava. Predvsem naj bi preverili kreditiranje v velikih zneskih, kreditiranje z NLB povezanih oseb in nekaterih družb ter opravljanje nalog organov NLB. Pripravili pa naj bi tudi podlage za vložitev tožb. Državni sekretar na finančnem ministrstvu Dejan Krušec je povedal, da končno poročilo o pregledu NLB še ni pripravljeno. Ob tem je opozoril, da ugibanja o višini slabih terjatev v NLB škodijo banki. Po njegovih besedah bo skrbnemu pregledu v NLB sledil forenzični pregled, v okviru katerega bodo preverili možnost malverzacij in kanale, po katerih se je denar posojal. Da NLB potrebuje pregled poslovanja, je bila sicer edina točka, s katero so se strinjali tako koalicijski kot opozicijski poslanci. V vseh drugih točkah glede najnovejšega dogajanja v NLB, kjer se je te dni zgodila dokapitalizacija, so se njihova mnenja razhajala. Opozicija je menila, da je dokapitalizacija NLB potekala netransparentno, ter da je nujno treba odgovoriti na to, kakšno je dejansko stanje v banki in kdo je za to odgovoren. Medtem je koalicija menila, da je dokapitalizacija končana, da je vse jasno in da seja ni več potrebna. Andrej Šircelj iz SDS je menil, da seja ni potrebna, saj je bila sklicana zato, ker je opozicija menila, da se NLB prodaja pod mizo. Očitki, da se NLB privatizira, da bo KBC postala večinski lastnik in da bo NLB poslala njena podružnica, da bodo z NLB pod KBC prešle nekatere družbe, kot so Mercator, ne držijo. Nič od tega se ni zgodilo, ker je na to imela pripombe Evropska komisija in ker ima KBC določene obveze, je povzel. Krušec je dejal, da so sklepi, ki so bili sprejeti na skupščini NLB, javni in da se lahko člani odbora z njimi seznanijo tudi iz medijev. Roman Žveglič iz SLS je zato predlagal, da bi sejo prekinili, česar člani komisije, v kateri ima opozicija večino, niso izglasovali. Poslanci opozicije so bili močno ogorčeni nad navedbami, da je o dokapitalizaciji NLB vse jasno. To je sramota, je menila Alenka Bratušek in poudarila, da imajo poslanci pravico izvedeti, kaj se zares dogaja. Bratuškova je bila ogorčena tudi zato, ker je po njihovem mnenju v primeru NLB prišlo do kršenja zakona o varovanju tajnih podatkov. Medtem ko so poslanci, kot je poudarila, s funkcijo dobili dostop do tajnih podatkov, pa minister za finance komisiji na prejšnji seji niti na zaprtem delu ni želel razkriti, kakšne sklepe je vlada sprejela glede ravnanja na skupščini NLB. Janko Veber iz SD pa je med drugim izpostavil, da se je pri dokapitalizaciji banke uresničil scenarij, ki so ga v SD pred njo predstavljali kot alternativo. Dokapitalizacijo s strani Kada in Soda bi morala vlada načrtovati že v začetku, je menil.
|
negative
|
1,767
|
Medtem ko se kriza v večini evroobmočja še poglablja, Nemčija ostaja razmeroma nedotaknjena. Zadnji rezultati o proizvodnji in izvozu so boljši od majskih napovedi ekonomistov. Nemčija zaenkrat uspešno kljubuje splošni krizi v evroobmočju. Čeprav so ekonomisti še maja napovedovali začetek občutnega pešanja nemškega gospodarstva, se to še ni zgodilo. Proizvodnja se je v primerjavi z aprilom, ko je padla za 2,1 odstotek, povečala za 1,6 odstotka. Poleg tega je nemško gospodarstvo zabeležilo tudi 0,6 odstotka več industrijskih naročil. Nemška industrija je še vedno v precej dobri kondiciji, pričakujemo pa, da se bo v prihodnjih mesecih tudi pri nas začela bolj odražati kriza v evroobmočju, je za Bloomberg povedal ekonomist pri frankfurtski Dekabank Andreas Scheuerle. V evroobmočju vse kaže na novo recesijo, globalna ekonomija pa se je upočasnila toliko, da ne more več pokrivati šibkosti Evrope, je še dodal. V skladu z zadnjimi gospodarskimi rezultati in glede na domačo potrošnjo je nemška Bundesbank pričakovano letno rast gospodarstva z 0,6, popravila na 1 odstotek. Čeprav zaenkrat kaže dobro, se na morebitne težave pripravljata proizvajalca avtomobilov Porsche in Volkswagen, kjer pričakujejo, da bo druga polovica leta 2012 težko obdobje za avtomobilsko industrijo. Prav v drugi polovici leta pa kljub ohlajanju evropskega gospodarstva predsednik ECB Mario Draghi pričakuje rahlo okrevanje gospodarstva. Optimistična napoved, upoštevajoč dejstvo, da je zaupanje evropskih potrošnikov junija padlo na najnižjo raven v zadnjih dveh letih in pol, da se je storitveni in proizvodni sektor skrčil že peti mesec zapored, brezposelnost pa je maja dosegla nov rekord. Evropska komisija sicer predvideva, da se bo ekonomija evroobmočja letos skrčila za 0,3 odstotka. Gospodarske rezultate so objavili tudi v Španiji. Za razliko od nemških, španski niso spodbudni. Industrijska proizvodnja se je skrčila že deveti mesec zapored. Proizvodnja v tovarnah, rafinerijah in rudnikih se je v zadnjem letu skrčila za 6,1 odstotka. Precej nezadovoljni po objavi novih rezultatov o razmerah na trgu dela ostajajo tudi Američani. Ameriško gospodarstvo je namreč junija ustvarilo le 80.000 novih delovnih mest, kar pomeni tretji zaporedni mesec šibkega zaposlovanja, stopnja brezposelnosti pa ostaja nespremenjena pri 8,2 odstotka. Ameriški Fed je sicer že prejšnji mesec znižal napoved gospodarske rasti ZDA letos. Medtem ko je prva napoved znašala 2,4 odstotka, državi zdaj napoveduje le 1,9-odstotno gospodarsko rast. Ohlaja se tudi kitajsko gospodarstvo. Kitajska centralna banka je včeraj znižala obrestne mere, da bi olajšala dostop do posojil. Precej se je zmanjšal tudi izvoz.
|
neutral
|
1,768
|
V Gospodarski zbornici Slovenije so ocenili, da ukrepi Evropske centralne banke kažejo na resnost razmer v evropskem gospodarstvu, vendar nižja obrestna mera še ne more zagotoviti bistveno boljših pogojev kreditiranja za slovensko gospodarstvo. France Arhar Pričakovanja predsednika Združenja bank Slovenije Franceta Arharja ob znižanju ključne obrestne mere v evroobmočju na 0,75 odstotka in obrestne mere za deponiranje presežne likvidnosti pri Evropski centralni banki ECB na nič odstotkov niso velika. Podobno menijo v Gospodarski zbornici Slovenije GZS. Ukrepi ECB kažejo na resnost razmer v evropskem gospodarstvu, vendar nižja obrestna mera še ne more zagotoviti bistveno boljših pogojev kreditiranja za slovensko gospodarstvo, so ocenili v GZS. Po njihovem mnenju je sanacija bank vezana na številne druge ukrepe, stopnja zaupanja finančnih trgov do Slovenije pa je odvisna od učinkovitosti teh ukrepov. V Sloveniji na kratek rok ni pričakovati velikih sprememb, je povedal Arhar. Po njegovem mnenju bo imelo znižanje ključne obrestne mere v evroobmočju na 0,75 odstotka pozitiven učinek na vse dolžnike, medtem ko povečanja obsega kreditiranja zaradi znižanja obrestne mere za deponiranje presežne likvidnosti pri ECB na nič odstotkov ni pričakovati. Znižanje ključne obrestne mere bo imelo pričakujoč pozitiven učinek na vse dolžnike, tako fizične kot pravne osebe, saj je v Sloveniji prek 90 odstotkov vseh kreditnih pogodb takšnih z gibljivo obrestno mero, je dejal. Kot je pojasnil, ima odločitev ECB običajno vpliv na gibanje euriborja, za katerega pa je težko oceniti, kako bo zares reagiral. Medtem ko se je trimesečni euribor v preteklosti gibal okoli izhodiščne obrestne mere ECB, se to v zadnjih mesecih ni več dogajalo. Od nje, ki je bila do četrtka na enem odstotku, je bistveno odstopal in padel že pod 0,70 odstotka, je povzel Arhar in ocenil, da se bo zaradi četrtkovega znižanja obrestne mere še znižal. Napoved gospodarske rasti v Sloveniji se je poslabšala. Foto Thinkstock Kako bodo reagirali trgi na znižanje obrestne mere za deponiranje presežne likvidnosti pri ECB na nič odstotkov, je prav tako težko predvideti, je nadaljeval. Zaradi spremembe depozitne obrestne mere ne moreš pričakovati čudežev in tega, da se bo kreditiranje bistveno povečalo, je dejal in dodal, da je pri tem ključno zaupanje, ki se ga ne da kupiti. Zato je po njegovem veliko vprašanje, ali bodo depoziti, ki se dejansko ne obrestujejo, dovolj močan motiv, ki bi nadomestil pomanjkljivo zaupanje med bankami. Tako bo treba počakati, kolikšen vpliv bo imelo to na oceno medbančnega zaupanja. ECB je sicer govorila o tem, da obstaja velik presežek likvidnosti pri posameznih bankah, vendar ta v veliki meri zaradi nezaupanja ni v funkciji. Ravno zaradi nezaupanja med bankami so medbančni viri močno omejeni, ne le v Sloveniji, temveč v vsej Evropi. Slovenski bančni sistem potrebuje primarne vire, to je varčevanje, ki se ustvarja v podjetjih in predvsem pri prebivalstvu. Tu so možnosti omejene, saj se je dolg prebivalstva povečal in mora ta denar namenjati za poplačilo kreditov, brezposelnost je visoka, dohodki upadajo, je naštel. Slovenski bančni sistem potrebuje primarne vire, to je varčevanje, ki se ustvarja v podjetjih in predvsem pri prebivalstvu, meni Arhar. Foto Thinkstock Problem Slovenije je še ta, da v bankah manjka kapitala in da je država v recesiji, saj se je napoved gospodarske rasti poslabšala. Torej se odpira tudi vprašanje, kako bo to vplivalo na bonitetno oceno. Tudi, če banka ima vire, bo bolj previdna, saj mora vpliv recesije dodatno upoštevati pri ugotavljanju kreditne sposobnosti, je ponazoril. Svet ECB je v četrtek v skladu s pričakovanji znižal ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke na 0,75 odstotka. Ključna obrestna mera je tako prvič v več kot 13-letni zgodovini evrskega območja padla pod raven enega odstotka.
|
negative
|
1,769
|
Nekdanji finančni minister Križanič meni, da dela Janševa vlada z načrti o oblikovanju Slovenskega državnega holdinga velik korak nazaj. Zgodba glede dokapitalizacije NLB je kompleksna, odgovornosti ministra za finance Šušteršiča pa v tem primeru ne vidi. Franc Križanič Nekdanji finančni minister Franc Križanič meni, da dela vlada premierja Janeza Janše z načrti o oblikovanju Slovenskega državnega holdinga velik korak nazaj. Zgodba glede dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke NLB je kompleksna, odgovornosti ministra za finance Janeza Šušteršiča pa v tem primeru ne vidi, je dejal v pogovoru za današnji Večer. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS AUKN je po mnenju Križaniča v ožjem smislu uresničila pričakovanja, saj je s skrbnejšim nadzorom vplivala na izboljšanje poslovnih rezultatov. Torej je sledila zaščiti slovenskega interesa na področju, kjer imamo podjetja s stabilnim lastništvom, je dejal. AUKN je v primeru slabih rezultatov vztrajala pri menjavah članov nadzornih svetov in uprav. Pri tem je bila včasih uspešna, drugič tudi ne. Ni bila uspešna pri NLB. Kako je bila uspešna pri Novi Kreditni banki Maribor, se bo pokazalo, je dejal Križanič, ki je bil finančni minister v vladi premierja Boruta Pahorja. Meni, da je bila pot, ki jo je prejšnja vlada ubrala z oblikovanjem AUKN, prava. Prepričan je tudi, da AUKN ni bil le politični podaljšek do obvladovanja kapitala. Institucija je bila izrazito samostojna, seveda pa je bila odgovorna za rezultate in za zaščito stabilnega lastništva tam, kjer je to za delovanje našega gospodarstva neizogibno potrebno, je dejal. Ko se je AUKN postavil kot branik zaščite slovenske lastnine pred prevzemi iz tujine, se je, tako meni Križanič, znašel pod pritiskom lobistov. Pri vsaj enem načrtovanem prevzemu je bilo očitno, da prevzemnik načrtuje precejšnja sredstva za vplivanje na slovensko javno mnenje in sprejemljivost prevzema, je dejal. Skupina novinarjev pod neposrednimi vplivi lobijev je po besedah Križaniča zagnala stroj blatenja AUKN. Moramo pa biti jasni. Člani sedanje vladne koalicije s tem blatenjem niso imeli nič. V njem niso sodelovali, je povedal. Do načrtov sedanje vlade glede oblikovanja Slovenskega državnega holdinga je Križanič kritičen. Janševa vlada dela velik korak nazaj, kar se kaže tudi v nenavadnem imenovanju članov nadzornih svetov. To se bo odrazilo tudi v poslabšanih poslovnih izidih podjetij v pretežno državni lasti, je prepričan. Križanič meni, da je zgodba glede nedavne dokapitalizacije NLB kompleksna. Foto Damjan Žibert Zgodba glede nedavne dokapitalizacije NLB je po njegovem mnenju kompleksna. 30. junij za dokapitalizacijo je bil izsiljen rok. In izsilila ga je slovenska centralna banka. Njena vloga je bila tukaj spet skrajno nepremišljena, je kritičen Križanič. Vse to, tako meni Križanič, stopnjuje padec kreditne aktivnosti za gospodarstvo. Vendar ko regulator postavi zahtevo, jo je treba upoštevati. Slovenska vlada je v primeru dokapitalizacije NLB reagirala edino smiselno in zaščitila varnost svoje sistemske banke, je dejal. V tem primeru zato ne vidi odgovornosti ministra Šušteršiča. Problem vodenja slovenske fiskalne politike vidi v znižanju stopnje davka od dohodka pravnih oseb in prenehanju vztrajanja pri povečani davčni disciplini med drugim s preložitvijo začetka projekta uvedbe t. i. davčnih blagajn.
|
neutral
|
1,770
|
Opolnoči so se zvišale cene naftnih derivatov. Na dvig cen so vplivale tudi spremembe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, s katero se je pri pogonskih gorivih uvedla taksa CO2. Po več pocenitvah so se cene naftnih derivatov tokrat dvignile. Cene naftnih derivatov so se opolnoči zvišale. Liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina se je podražil za 5,9 centa, na 1,433 evra, 100-oktanski bencin za 5,4 centa, na 1,450 evra, dizelsko gorivo pa za 5,3 centa, na 1,320 evra. Liter kurilnega olja je dražji za en cent in po novem stane 0,957 evra. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na osnovi 14-dnevnih povprečij. Obenem so začele veljati še spremembe uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, s katero se je pri pogonskih gorivih uvedla taksa CO2.
|
negative
|
1,771
|
Nadzorni svet Telekoma Slovenije je za novega predsednika uprave največjega slovenskega telekomunikacijskega operaterja imenoval Rudolfa Skobeta. Po mnenju predsednika nadzornega sveta ima Skobe poslovno agresivnost in odločnost, ki jo Telekom potrebuje. Upravo bo vodil Rudlof Skobe. Nadzorni svet Telekoma Slovenije je na današnji seji za novega predsednika uprave imenoval Rudolfa Skobeta. Na čelu največjega slovenskega telekomunikacijskega operaterja, ki je v večinski državni lasti, bo nasledil Ivico Kranjčevića, ki se bo po napovedih 1. septembra upokojil. Na razpis za novega predsednika uprave Telekoma Slovenije je v roku prispelo 13 prošenj, v ožji izbor pa se jih je nato uvrstila le peščica. Kdo je bil poleg Skobeta še v ožjem izboru, predsednik nadzornega sveta Telekoma Tomaž Berginc po seji ni hotel razkriti. Danes smo v razgovorih imeli izjemno kakovostne predstavitve kakovostnih kandidatov, vendar smo ocenili, da so izkušnje Skobeta, njegovo 16-letno delo v skupini Telekom Slovenije, poznavanje panoge ter tudi poslovna agresivnost in odločnost tisto, kar je pretehtalo v njegovo korist, je povedal Berginc. Obeta se zamenjava članov nadzornega sveta V prihodnosti pa se verjetno obeta tudi zamenjava članov nadzornega sveta, ki predstavljajo kapital. Država kot večinski lastnik je namreč že na junijski skupščini družbi poskušala zamenjati obstoječe člane nadzornega sveta, a potem do tega vendarle ni prišlo. Prav zato naj bi se že v kratkem obetala izredna skupščina družbe.
|
neutral
|
1,772
|
Po podatkih Umarja se bo BDP letos predvidoma skrčil za okoli odstotek. Čeprav so trenutno razmere zaostrene pa lahko Slovenija težave reši sama. Čedalje bolj omejujoči dejavnik morebitnega okrevanja pa postaja bančni sistem. Umar zaenkrat ostaja pri spomladanski napovedi, da se bo slovenski bruto domači proizvod BDP letos predvidoma skrčil za okoli odstotek, čedalje bolj omejujoč dejavnik morebitnega okrevanja pa postaja bančni sistem, je povedal direktor Umarja Boštjan Vasle. Ocenjuje, da lahko Slovenija težave v tem trenutku reši sama. Zaenkrat vsi podatki kažejo, da je še vedno realistično oz. smiselno pričakovati, da se bo BDP letos skrčil in da bo ta padec nekje na ravni enega odstotka, je povedal Vasle. Če se bodo gospodarske razmere v mednarodnem okolju in na finančnih trgih čez poletje dodatno zaostrile, bi se jeseni ta napoved lahko spremenila. Čeprav so razmere v Sloveniji v tem trenutku zelo zaostrene, tako v realnem gospodarstvu kot tudi na trgu dela in v finančnem sistemu, na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj Umar ocenjujejo, da lahko Slovenija v tem trenutku te težave reši sama , je ob predstavitvi julijske publikacije Ekonomsko ogledalo povedal Vasle. Glede fiskalnega pravila je dejal, da bi lahko, sploh če bi bilo zelo jasno zapisano v tako pomemben dokument, kot je ustava, predstavljajo dodatno motivacijo, dodatno zavezo oziroma institucionalni pritisk na to, da bi se javne finance uredile in hitreje postale vzdržne . V območju evra je v zadnjih mesecih zaznati upočasnitev gospodarske aktivnosti in poslabšanje razpoloženja. Slednje je mogoče opaziti tudi v državah, ki so za Slovenijo najbolj zanimive z gospodarskega vidika, npr. v Nemčiji in Italiji, je povedal Vasle. To se je začelo odražati tudi v napovedih gospodarskih gibanj. Območje evra naj bi letošnje leto po napovedih analitikov zaključilo s približno 0,4-odstotnim padcem BDP, za leto 2013 pa so se začele napovedi v zadnjih dveh mesecih slabšati. Na podlagi trenutnega stanja lahko pričakujemo, da se bodo v prihodnjih mesecih še poslabšale, je dejal Vasle. Zaostritev razmer na finančnih trgih Poleg zapletenih razmer v realnem gospodarstvu so se v zadnjih mesecih zaostrile tudi razmere na finančnih trgih, še posebej po tem, ko je Španija uradno zaprosila za pomoč za svoj bančni sektor. Trgi so znova postali bolj nemirni in previdni, začeli pa so se zviševati tudi donosi na obveznice najbolj izpostavljenih držav, je pojasnil Vasle. Naraščati je začel tudi donos na slovenske obveznice. Vse to ima seveda pomembne vplive, pomembne posledice za slovensko gospodarstvo, tudi aktivnost v Sloveniji v zadnjih mesecih stagnira, je pojasni prvi mož Umarja. Rast izvoza vseh najpomembnejših panog se upočasnjuje, negativni trendi pa se kažejo tudi v predelovalnih dejavnostih, trgovini na drobno in gradbeništvu. Slabe terjatve celotnega bančnega sektorja naraščajo, zato postaja bančni sistem v zadnjih mesecih čedalje bolj omejujoč dejavnik morebitnega nadaljnjega okrevanja. Obseg slabih terjatev se je v zadnjih mesecih še povečal in je v prvem letošnjem četrtletju dosegel približno šest milijard evrov. Banke posledično oblikujejo rezervacije in slabitve, ki se močno povečujejo, nadaljevanje teh gibanj pa lahko pričakujemo tudi v prihodnjih mesecih, je povedal Vasle. Če so bile slabe terjatve v preteklosti vezane predvsem na gradbeništvo in tisti del gospodarstva, ki je bil povezan s finančnimi prevzemi, se sedaj ta slaba posojila širijo tudi v druge segmente gospodarstva, predvsem v predelovalne dejavnosti. To je še dodaten razlog, zakaj je realistično pričakovati, da se bodo razmere v tem segmentu v prihodnjih mesecih še slabšale, je povedal Vasle. Tudi na trgu dela razmere v zadnjih mesecih ostajajo zaostrene. Zaostrene razmere na trgu dela Tudi na trgu dela razmere v zadnjih mesecih ostajajo zaostrene. Število delovno aktivnih se je med letoma 2008 in 2011 zmanjšalo za 55.291, v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa je to število na letni ravni upadlo za 9379, je navedel Vasle. Število brezposelnih se je v zadnjih mesecih sicer nekoliko znižalo, vendar pri tem ne gre toliko za spremembe v gospodarstvu. V ozadju teh podatkov so na eni strani manjši prilivi v evidence brezposelnih, na drugi strani pa so večji odlivi iz teh evidenc, je pojasnil. Gospodarstvo novih delovnih mest ne ustvarja, ob koncu leta pa je pričakovati več brezposelnih.
|
negative
|
1,773
|
Če države ne bodo oblikovale politik, ki bodo šle v smer oblikovanja novih delovnih mest in povečanja možnosti za kreditiranje malega gospodarstva, bi brezposelnost v evroobmočju lahko v prihodnjih štirih letih doletela 22 milijonov ljudi. Brezposelnost v evroobmočju bi lahko v prihodnjih štirih letih doletela 22 milijonov ljudi. Če države ne bodo oblikovale politik, ki bodo šle v smer oblikovanja novih delovnih mest, se bo število brezposelnih s sedanjih 17,4 milijona povečalo za 4,5 milijona, svari Mednarodna organizacija dela ILO. Po mnenju analitikov organizacije bi moralo realno gospodarstvo povečati naložbe, saj se bo sicer gospodarska kriza le še poglabljala, z njo pa se bo poglabljala kriza zaposlovanja. Države morajo oblikovati skupni imenovalec za oblikovanje politik, ki bi vodile do večjega zaposlovanja in večje globalizacije. ILO svetuje, naj se z izboljšanjem stanja v finančnem sistemu poveča možnosti za kreditiranje malega gospodarstva. Več naporov je treba vložiti v promoviranje investicij in povečati podporo iskalcem zaposlitve, zlasti mladim. Pri tem ILO za zgled daje skandinavske države, ki imajo za to oblikovane posebne programe. Analitiki organizacije še ocenjujejo, da bi morala rast produktivnosti v močnejših gospodarstvih evroobmočja spremljati rast plač, saj bi se s tem lahko spodbudilo potrošnjo. ILO je posebna organizacija Združenih narodov s 183 državami članicami. Poročilo organizacije z naslovom Kriza zaposlovanja v evroobmočju trendi in odzivi opozarja, da bo v vseh državah evroobmočja brez sprememb sedanjih politik, ki oblikujejo trg dela, prišlo do še večjega zaostrovanja razmer. V težavah ni samo evroobmočje, temveč vse svetovno gospodarstvo, opozarjajo v ILO. Stopnja brezposelnosti se je v državah evroobmočja od leta 2010 povečala za več kot polovico, brezposelnih pa je več kot tri milijone mladih, starih med 15 in 24 let. Več kot tretjina delovno aktivnega prebivalstva je ali brez zaposlitve ali je izključena s trga dela, vse bolj pa se povečuje dolgotrajna brezposelnost. Medtem ko so se s to težavo doslej najbolj ukvarjale južnoevropske države, se z vse bolj zaostrenimi razmerami na trgu dela srečujejo tudi v Avstriji, Belgiji, Nemčiji, Luksemburgu in na Malti, še ugotavljajo analitiki.
|
negative
|
1,774
|
Vlada je imenovala nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja za strokovnjaka, ki bo reševal spor o LB. Arhar bo skupaj s hrvaškim kolegom preučil omenjeno problematiko, nato pa bosta vladama predlagala rešitve zanjo. Kdo bo njegov sogovornik na hrvaški strani, še ni znano. France Arhar Vlada je danes imenovala nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja za strokovnjaka za reševanje problematike tožb Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb PBZ proti Ljubljanski banki in Novi Ljubljanski banki, so sporočili na novinarski konferenci po seji vlade. Arhar bo skupaj s hrvaškim kolegom preučil omenjeno problematiko, nato pa bosta vladama predlagala rešitve zanjo. Da bosta državi poskušali najti rešitev s pomočjo dveh finančnih strokovnjakov, sta se na srečanju v soboto v Dubrovniku dogovorila slovenski zunanji minister Karl Erjavec in njegova hrvaška kolegica Vesna Pusić. Erjavec je že v sredo zvečer za državno televizijo napovedal, da bo slovenski strokovnjak Arhar. Kot je pojasnil danes, so se zanj odločili, ker pozna vso zgodovino pogajanj o nasledstvu, je bančni strokovnjak in pravnik. Arhar je pojasnil, da še ni dobil uradnega obvestila vlade o imenovanju, zato ne more dajati izjav. Od Arharja minister pričakuje, da gre čez vso zadevo . Ob tem je poudaril, da pri imenovanju strokovnjakov ne gre za to, da bi to vprašanje zdaj reševali bilateralno, temveč za to, da bi ugotovili, ali sploh obstaja pravna podlaga za tožbe, ki tečejo na Hrvaškem. Kot je dodal, bosta strokovnjaka reševala nesporazum. Mi smatramo, da ni korektno, da se pred hrvaškimi sodišči vodijo ti spori, ker je bil dogovor, da to rešujejo v sklopu sukcesije. Želeli bi, da eksperta to ugotovita in hrvaška stran poda pravno argumentacijo, zakaj s tožbami nadaljuje, je dejal. Erjavec je novinarjem še dejal, da hrvaška vlada, kolikor ve, svojega strokovnjaka še ni izbrala, bo pa kolegico Pusićevo obvestil, da je to storila slovenska vlada. Sam pričakuje, da bosta strokovnjaka čim prej začela delo, že pred dnevi pa je izrazil željo, da bi imeli stališče strokovnjakov na mizi že septembra. Arhar je od 1. junija letos direktor Združenja bank Slovenije, pred tem pa je bil od leta 2003 prvi mož banke Unicredit Slovenija. Med letoma 1991 in 2001 je bil guverner Banke Slovenije, nato pa je do leta 2003 vodil Vzajemno. Bil je tudi v ekipi slovenskih pogajalcev na pogajanjih o sklenitvi sporazuma o nasledstvu nekdanje SFRJ, po uveljavitvi tega sporazuma pa tudi član odbora za razdelitev finančnega imetja in obveznosti nekdanje SFRJ. Preberite tudi Zagrebško sodišče je zavrnilo tožbo proti LB in NLB. Tožbo je vložila Zagrebška banka, in sicer v zvezi s poplačilom hrvaških varčevalcev LB. Od toženih strank je zahtevala plačilo v višini skoraj milijon evrov.
|
neutral
|
1,775
|
Vlada je sprejela predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu, v katerem je predvideno preoblikovanje Slovenske odškodninske družbe v novo družbo Slovenski državni holding. V njem bodo združene vse naložbe države, s katerimi se bo tako upravljalo z enega mesta. Predlog zakona o državnem premoženjskem holdingu je v sredo uskladila koalicija, predsedniki koalicijskih strank pa so o holdingu spregovorili še danes pred sejo vlade. Vlada zakon o Slovenskem državnem holdingu pošilja v obravnavo državnemu zboru po nujnem postopku. Po besedah ministra za finance Janeza Šušteršiča bo struktura upravljanja z državnim premoženjem ostala takšna, kot je bila predvidena. Se bo pa moral holding najprej oblikovati, kar pomeni, da je treba najprej izvesti prenose, državni zbor mora imenovati nadzornike, ti pa upravo holdinga. Gre za obdobje nekako pol leta, ko naj bi se holding vzpostavil, je povedal minister. Vsebino zakona o Slovenskem državnem holdingu bo Šušteršič podrobno predstavil na petkovi novinarski konferenci, že danes pa je vlada razkrila besedilo predloga zakona. Koncentracija vseh naložb države pri enem upravljavcu Zakon cilja na povečanje vrednosti naložb države z aktivnim upravljanjem in dosledno vzpostavitvijo sistema korporativnega upravljanja, kar se bo po navedbah vlade doseglo s koncentracijo vseh naložb države pri enem upravljavcu. Premoženje države je trenutno namreč v lasti več pravnih oseb, ki zasledujejo različne poslovne cilje. Premoženje velikokrat ni upravljano optimalno, kar posledično pomeni, da izkupiček donosnost za lastnika ni maksimalen, temveč je podrejen različnim ciljem, ki jih te družbe zasledujejo, piše v predlogu. Predlagani zakon zasleduje cilje poenostavitve strukture upravljanja, jasnejše opredelitve namena in meril upravljanja državnih naložb in oblikovanja enotne premoženjske rezerve države. S predlogom zakona je predvideno preoblikovanje Slovenske odškodninske družbe Sod v novo družbo Slovenski državni holding, ki bo prevzel tudi vse dosedanje obveznosti Soda. To naj bi se zgodilo najpozneje v treh mesecih po začetku veljave zakona. Holding bo delniška družba, zanj pa bodo veljala določila zakona o gospodarskih družbah. V holdingu bodo združene vse naložbe države, s katerimi se bo tako upravljalo z enega mesta. Kapitalska družba Kad in DSU bosta pripojeni k holdingu. Modra zavarovalnica bo ob pripojitvi Kada postala odvisna družba holdinga. Holding bo premoženje Kada obravnaval ločeno, saj je namenjeno izključno za namene financiranja potreb Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Zpiz. V skladu s koalicijskim dogovorom bo holding vsako leto do 30. septembra Zpizu nakazal 50 milijonov evrov za namene usklajevanja pokojnin. Poleg tega nakazila pa bo holding zagotovil, da se za izplačilo Zpizu oblikujejo rezerve v višini sedmih odstotkov kupnine, ki jo dobi holding. Z uveljavitvijo zakona bo prenehala delovati Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS, najpozneje v treh mesecih od uveljavitve zakona pa bodo izpeljane tudi vse aktivnosti za prenehanje Posebne družbe za podjetniško svetovanje PDP. Tričlanska uprava in devetčlanski nadzorni svet Organi Slovenskega državnega holdinga bodo po zakonskem predlogu skupščina, katere naloge bo opravljala vlada, nadzorni svet in uprava. Foto POP TV Nadzorni svet bo devetčlanski, za petletni mandat z možnostjo enkratne ponovne izvolitve pa jih bo izvolil DZ. Štiri bo izvolil na predlog vlade, štiri na predlog poslanskih skupin, enega pa na predlog komisije DZ za nadzor javnih financ, v kateri ima večino vsakokratna opozicija. Predlagatelji morajo kandidate predlagati najpozneje v enem mesecu po pripojitvi Kada in DSU k holdingu. Uprava holdinga bo tričlanska s predsednikom in dvema članoma. Člani bodo izbrani na podlagi mednarodnega javnega razpisa, med pogoji pa bodo vsaj 10 let izkušenj na vodstvenih položajih, aktivno znanje angleščine in izkušnje s finančnega področja. Člani uprave bodo imenovani za štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja. Nadzorni svet mora razpis objaviti najpozneje v enem mescu po izvolitvi nadzornikov. Uprava bo delovala samostojno in na lastno odgovornost, vendar pa bo za pridobivanje in razpolaganje z naložbami nad vrednostjo 20 milijonov evrov potrebovala soglasje nadzornega sveta, za prodajo naložb nad 20 milijonov evrov pa tudi soglasje vlade. Zakon ohranja tudi sedanjo rešitev z akreditacijsko komisijo, ki bo kot posvetovalno telo oblikovala strokovna mnenja o primernosti kandidatov za člane organov družb, v katerih ima holding naložbo. Zakon opredeljuje, da bo DZ na predlog vlade za obdobje najmanj treh let sprejel strategijo upravljanja državnih naložb, skladno s katero bo upravljal in razpolagal z naložbami ter jih pridobival. Na podlagi dokončno sprejete strategije v DZ bo holding pripravil letni načrt upravljanja naložb. Zakon opredeljuje tudi kodeks upravljanja, ki bo določal načela in pravila ravnanja holdinga in družb s kapitalsko udeležbo holdinga. Določa tudi postopke upravljanja in razpolaganja z naložbami. Med drugim določa, da mora pred pridobivanjem in razpolaganjem z naložbo njeno vrednost oceniti pooblaščeni ocenjevalec ali pa revizijska družba, če je knjigovodska vrednost več kot dva milijona evrov. Kadar knjigovodska vrednost naložbe znaša več kot 20 milijonov evrov oziroma predstavlja več kot 25-odstotni lastniški delež, je treba poleg te ocene opraviti tudi skrbni finančni, pravni in organizacijski pregled družbe za ugotovitev ali so razkrite vse materialno pomembne informacije s teh področij. Zakon opredeljuje prepoved ustanavljanja tihih družb s strani družb v holdingu in izvajanja pravnih poslov z družbami, v katerih so predstavniki vodstva družb iz holdinga ali njihovi ožji družinski člani družbeniki z lastniškim deležem, ki presega en odstotek.
|
neutral
|
1,776
|
Medtem ko bančni regulatorji zaključujejo preiskavo v zvezi z manipuliranjem medbančne obrestne mere libor, naj bi ameriški tožilci že pisali obtožnice zoper velike banke in posameznike, odgovorne za nastalo situacijo. Za mnoge obraz škandala Bob Diamond ni več prvi mož banke Barclays. Obdobje nedotakljivih bančnikov bi se lahko kmalu končalo. Zoper tiste, ki so se znašli v samem središču škandala z manipulacijo medbančne obrestne mere libor, naj bi namreč že pisali obtožnice, piše New York Times. Prva tarča pa naj bi bila britanska banka Barclays in nekaj njenih zaposlenih. Če bo do procesov pred sodišči zares prišlo, bo to za bančni svet nekaj precej novega. Poleg kazenske obtožnice odgovornim za prirejanje vrednosti liborja sicer grozijo tudi tožbe zasebnih investitorjev. Seštevek stroškov, ki bi jih bankam povzročile kazenske in civilne tožbe, bi se tako lahko povzpel v desetine milijard evrov. Oblasti v več državah sicer še vedno preučujejo, katere finančne ustanove so pred in po začetku krize prirejale vrednosti obrestne mere, da bi povečale svoje zaslužke in prikrile resnico zdravju ustanov in kdo natančno je v posamezni ustanovi za to odgovoren. Regulatorji so o krivdi nekaterih bank že prepričani. Z banko Barclays so dosegli poravnavo v višini 450 milijonov dolarjev, a ta uslužbencev banke ne ščiti pred kazenskimi ovadbami. Večletna preiskava je doslej že razkrila, da je bilo v prevaro z liborjem vpletenih vsaj deset velikih evropskih in ameriških bank. Osumljene banke krivde ne zanikajo, skušajo pa problem čim prej pomesti pod preprogo. Njihovi dobro plačani odvetniki so zadolženi za iskanje kompromisa z regulatorji. Banke so pripravljene plačati poravnave, pri tem pa upajo, da bo javnost o njihovih nečednostih čim manj obveščena. Barclays je načeto podobo skušal popraviti tudi z odhodom obrazov škandala direktorja banke Boba Diamonda in predsednika nadzornikov Marcusa Agiusa. A ta dva nista odšla povsem tiho. Namignila sta, da so za manipulacije vedeli tako lastniki banke kot tudi regulatorji, a so mižali na očesi. Libor je sicer londonska medbančna obrestna mera podlaga povprečne obrestne mere, po kateri si številne mednarodne banke v Londonu posojajo denar. Uradne libor mere se izračunajo na dnevni osnovi in se po londonskem času javno objavijo ob enajstih dopoldne. Mere se korigirajo v različnih časovnih obdobjih in v različnih valutah. Libor se uporablja kot referenčna obrestna mera za veliko finančnih produktov, tudi izvedenih finančnih instrumentov, ali pa ga banke uporabljajo za določitev njihove stopnje obresti za produkte, kot so hipoteke, posojila in varčevalni računi. Prav zaradi široke uporabnosti liborja zdaj mnoga mesta, države in druge javne agencije in ustanove računajo, ali so zaradi bančnih manipulacij izgubljale denar. Čeprav banke to zanikajo, pa v Veliki Britaniji preiskujejo tudi primere, ko naj bi zaradi prirejenega liborja ljudje izgubljali svoje domove. Jezne stranke bank zato vlagajo civilne tožbe ali pa o tem razmišljajo, toda kazenske ovadbe bi škandal reševale na povsem drugi ravni. Če bi bili obtoženci spoznani za krive, jim namreč grozijo zaporne kazni.
|
negative
|
1,777
|
Banke zahteve po kapitalski ustreznosti izpolnjujejo, čeprav s težavo, zaradi naraslih tveganj, ki so posledica stanja v gospodarstvu, pravijo v Banki Slovenije. Guverner Kranjec pa trdi, da so slovenske banke zaenkrat kapitalsko ustrezne, čeprav se situacija že dolgo poslabšuje. Kranjec je poslancem predstavil situacijo v slovenskem bančnem sistemu. Naredili bomo vse, da finančni sistem ostane stabilen, je poslancem na izredni seji DZ zagotovil guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Slovenske banke so zaenkrat kapitalsko ustrezne, čeprav se situacija že dolgo poslabšuje, je še dejal. Guverner je še dejal, da se težave bank običajno rešujejo počasi, meni pa, da bi razprava o izvzemu slabih terjatev koristila, da se tematika prečisti in da se obenem poiščejo še druge možne rešitve. Pri predlogu zakona o Slovenskem državnem holdingu se mu zdi smiselno, da se slabe terjatve, če se izvzamejo iz bančnih bilanc, upravljajo posebej. Banke v državni lasti so bistveni del problema pri slabih terjatvah v bančnem sistemu, je pojasnil premier Janez Janša in pojasnil, da priseganje na banke v slovenski lasti prinaša zgolj stalne dokapitalizacije. Stanje je bistveno boljše v bankah, ki imajo zasebne lastnike, zato Janša meni, da mora država znižati svoj delež na najmanj četrtino. Ob tem je spomnil, da obstaja za reševanje problematike slabih terjatev več možnosti. Kot pravi, se lahko vzpostavi skupna organizacija, ki jo ustanovijo banke, vsaka banka lahko to rešuje po svoje, lahko pa se poišče tudi neko tujo institucijo, ki to upravlja. Tega še nimamo razdelanega, zato je koristno, da se o tem pogovarjamo, je dejal. Guverner je na vprašanje, koliko sploh je vseh slabih terjatev v slovenskih bankah, odgovoril, da je številka odvisna od tega, kaj hočete narediti . Pojasnil je, da obstajajo slabe terjatve do podjetij, do občanov, do drugih finančnih institucij in da je od politične odločitve odvisno, katere slabe terjatve bodo želeli izvzeti iz bančnih bilanc. Tako da ne moremo govoriti o eni številki. Pa tudi če bi pogledali samo en segment, se lahko ocene različnih ocenjevalcev razlikujejo, pravi Kranjec. O tej številki se bomo pogovarjali, ko bo zakon sprejet in se bo država odločila, kaj bo naredila, s katerimi terjatvami, je še ocenil guverner, ki pravi, da je Banka Slovenije naredila vse, kar je v njeni moči, da ne bi bilo toliko slabih terjatev. Banka Slovenije Banke izpolnjujejo zahteve po kapitalski ustreznosti, a s težavo Znesek terjatev v zamudi nad 90 dni je aprila znašal 6,598 milijarde evrov, delež tovrstnih terjatev v celotnih razvrščenih terjatvah pa je dosegel 13 odstotkov. Banke zahteve po kapitalski ustreznosti izpolnjujejo, čeprav s težavo, zaradi naraslih tveganj, ki so posledica stanja v gospodarstvu, so po seji sveta Banke Slovenije zapisali o rezultatih stalnega procesa nadzorniškega pregledovanja in vrednotenja, ki zajema presečno stanje rednih nadzornih aktivnosti z vidika tveganj in kapitalske ustreznosti bank na posamični ravni. Dodali so, da je kapitalsko ustreznost možno zagotoviti ne samo z dodajanjem kapitala, temveč tudi z drugimi aktivnostmi prestrukturiranja v bančnem sistemu in v realnem sektorju. Svet je obravnaval tudi podatke o tekočem poslovanju bank, ki med drugim kažejo, da se je bilančna vsota bank tudi maja skrčila.
|
neutral
|
1,778
|
Minister Šušteršič vztraja in vsak dan na novo spreminja predlog zakona o holdingu. Po neuradnih informacijah obstaja možnost, da slabih terjatev bank vendarle ne bi prenesli na novi holding, ampak na sklad po vzoru nemškega, na nekakšno slabo banko. Čeprav je odbor za finance o holdingu razpravljal še krepko čez polnoč, je finančni minister Janez Šušteršič danes zjutraj že sedel za mizo s predstavniki sindikatov in upokojencev in jim postregel že z novimi predlogi, in to kljub temu, da je odbor le nekaj ur pred tem dopolnil kar 37 od 41 členov zakona. Čisto konkretno nismo dobili nič, bilo je nekaj idej, je sestanek opisal Branimir Štrukelj iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije SVIZ. Drago Ščernjavič iz Sindikata državnih organov pa je dodal, da so vsi členi pri zakonu odprti in se lahko pričakuje, da bo vlada prišla na sejo Ekonomsko-socialnega sveta s kakšnimi dodatnimi rešitvami. Obstaja možnost, da bi slabe terjatve bank preneslina sklad po vzoru nemškega, na nekakšno slabo banko. Kar pa ni dopustno, opozarjajo sindikalisti, ki želijo predloge videti še danes, da se nanje tudi pripravijo. Z njimi se tokrat strinja tudi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Hitenje po njegovem tokrat res ni na mestu. Zdi se nam smiselno, da se slabe terjatve, če se bodo izvzele iz bančnih bilanc, upravljajo posebej, je dejal. In točno to je po neuradnih informacijah najnovejša ideja, ki zori na ministrstvu za finance. Menda so se ogreli za nemško rešitev iz leta 2008. Ta je sledeča slaba posojilo so prenesli na sklad, s katerim upravlja posebna agencija, ki je pripeta neposredno k nemški centralni banki. In ključno, sklad ni pravna oseba, poleg tega zanj ne velja ne prevzemna ne konkurenčna ne stečajna zakonodaja. Kar je nujno tudi pri nas, pravijo poznavalci, sicer se nam bo kmalu zgodilo, da bo moral holding objaviti prevzemno ponudbo za Mercator ali pa bo zaradi hkratnega lastništva Telekoma in T-2 kršil zakon o varstvu konkurence. In tako naprej, možnih zapletov je nešteto. Tu je razum zapustil to državo in je našel azil nekje drugje. Vsekakor pri nas nima več domovinske pravice, pravi Štrukelj. Zato že zdaj grozijo z referendumom.
|
negative
|
1,779
|
V Obrtno-podjetniški zbornici so ogorčeni nad stanjem v državi. Mnogo jih je propadlo,ker so poslovali s partnerji, ki jim niso poravnali dolgov, sami pa niso bili upravičeni do vračila DDV-ja. Država ne deluje v smeri spodbujanja podjetnikov in obrtnikov, so nad stanjem v državi ogorčeni v Obrtno-podjetniški zbornici OZS. V zadnjih nekaj letih jih je namreč kar nekaj propadlo, saj so poslovali s partnerji, ki jim niso poravnali dolgov, sami pa niso bili upravičeni do vračila davka na dodano vrednost, pravijo. Podjetniki in obrtniki lahko svojo obveznost z naslova DDV zmanjšajo šele po prisilni poravnavi ali stečaju njihovih dolžnikov, sami pa so zaradi likvidnostnih težav pogosto prisiljeni prenehati s poslovanjem že pred njihovimi dolžniki, pojasnjujejo na OZS. Davčni zavezanci sicer znesek obračunanega DDV lahko zmanjšajo, če na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali o uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave niso delno ali v celoti poplačani. V primeru, ko upnik kot poslovni subjekt propade pred svojim insolventnim dolžnikom, pa bi imel možnost zaprositi za vračilo DDV le kot fizična oseba, in sicer po prenehanju njegove identifikacije za DDV. Čeprav je na tem področju trenutno pravna praznina, to ne pomeni, da že sama uporaba osnovnih načel sistema DDV ne bi omogočala pristojnim organom, da bi ravnali v duhu davčne nevtralnosti tudi po prenehanju identifikacije za DDV in denar nekdanjim davčnim zavezancem enostavno vrnili, so poudarili na OZS. OZS Za odpravo težav dovolj že pravilno izvajanje zakonodaje Iztok Mohorič iz Svetovalnega centra OZS ob tem opozarja, da za odpravo teh težav ni nujna sprememba zakonodaje, temveč zgolj pravilno izvajanje že obstoječe zakonodaje. Ob tem pojasnjuje, da takšno izvajanje terja tudi sodna praksa Sodišča EU, ki pa je naše upravno sodišče ne spremlja. Sprememba zakonodaje pa je po mnenju OZS nujna pri odpisu neplačanih terjatev. Obstoječi zakon namreč omogoča oslabitev neplačanih terjatev, dokler nad dolžnikom ni zaključen insolventni postopek.
|
negative
|
1,780
|
Tako v Vegradu kot v državni PDP pravijo, da dogovori za rešitev podjetja še potekajo. Vse možnosti naj bi bile odprte, ključno vlogo pa naj bi imele banke. Glavna direktorica Vegrada Hilda Tovšak Vodstvo velenjskega gradbenega podjetja Vegrad, ki ima že mesec dni blokirane poslovne račune, se z upniki, to je bankami in dobavitelji, pa tudi z lastniki in nadzornim svetom vseskozi intenzivno pogovarja o možnostih rešitve. Trenutno naj bi bile še vse možnosti odprte, ključna pa je vloga bank. Vegrad lahko sanira vodstvo podjetja z lastniki, in sicer na podlagi načrta temeljitega poslovnega in finančnega prestrukturiranja podjetja. Na podlagi temeljite preučitve načrta se bo NLB odločila, na kakšen način in v kakšnem obsegu bo s podjetjem poslovala v prihodnje. NLB Vodstvo družbe Vegrad nadaljuje z intenzivno pripravo in sprejemanjem ukrepov, povezanih s prestrukturiranjem družbe. Na to temo poteka v teh dneh več delovnih sestankov, so sporočili iz podjetja. Nadzorni svet družbe je namreč prejšnji teden sprejel predloge kratkoročnih načrtov prestrukturiranja, ki jih je pripravila uprava Vegrada. Vodstvo družbe bo, kot sporočajo iz podjetja, ukrepe po dokončnih uskladitvah z vsemi partnerji predstavilo tudi širši javnosti. Tudi direktor državnega podjetja PDP Posebne družbe za podjetniško svetovanje, ki je 29-odstotni lastnik Vegrada, Matej Golob Matzele pravi, da neke končne odločitve še ni ter da dogovori za rešitev podjetja še potekajo. Glede možnosti prostovoljne poravnave, ki jo omenjajo mediji, je Golob Matzele pojasnil znane korake, ko se družba znajde v težavah. Najprej prostovoljna poravnava, če ta ni možna, sledi prisilna poravnava, in če tudi ta ni možna, je na vrsti stečaj, je dejal, ob tem pa poudaril, da se v Vegradu o možnostih reševanja situacije za zdaj še sami dogovarjajo z upniki. Nadzorni svet se ukvarja s kratkoročnim prestrukturiranjem Zaenkrat tudi ni predvidena kakšna seja nadzornega sveta. Nadzorni svet mora določene stvari potrditi in se bo tudi sestal takoj, ko bo to potrebno, vendar pa za zdaj kakšen sestanek ni predviden, je danes dejal predsednik nadzornega sveta Klemen Boštjančič. Med zadeve, ki jih mora nadzorni svet potrditi, spadajo tudi podrobni načrti kratkoročnega prestrukturiranja, o katerih trenutno potekajo dogovori. Sicer pa je glavna direktorica družbe Hilda Tovšak, kot je povedal direktor PDP, sama predlagala možnost, da se uprava družbe razširi s strokovnjakom za področje finance. Mi kot eden od lastnikov o tem razmišljamo v paketu, je dejal Golob Matzele in dodal, da konkretnih imen v tem trenutku ni. Direktor Posebne družbe za podjetniško svetovanje Matej Golob Matzele desno Foto Dare Čekeliš Zaradi blokiranih računov so ogrožene tudi plače zaposlenih Težave v Vegradu, ki so tudi posledica krize na področju gradbeništva, so se zaostrile v začetku februarja, ko so banke podjetju zaradi neporavnanih davčnih obveznosti blokirale račune. S tem so bila ogrožena tudi izplačila zaposlenim, ki še vedno niso vsa poravnana. Vegrad bremenijo tudi zamude pri gradbenih projektih, med katerimi je največji gradnja stanovanj v ljubljanskih Celovških dvorih. Dokončanje tega projekta je eden od nujnih kratkoročnih ukrepov, ki so potrebni za sanacijo položaja. Vodstvo družbe pri tem načrtuje prodajo še neprodanih stanovanj po nižji ceni, vendar ta še ni določena in je del pogovorov z upniki. Med ostalimi nujnimi kratkoročnimi ukrepi, ki jih je prejšnji teden potrdil nadzorni svet družbe, pa so še dogovor z bankami glede kreditov in deblokade računov, kadrovsko prestrukturiranje, začetek gradnje študentskega naselja v Ljubljani in odprodaja nepotrebnega premoženja. Vegrad je lani ustvaril 162,5 milijona evrov čistih prihodkov, za letos pa v podjetju načrtujejo, da se bodo prihodki zmanjšali za okoli 30 odstotkov. Temu bo sledilo tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Za koliko bo družba, ki zdaj zaposluje nekaj več kot 1700 delavci, zmanjšala število zaposlenih, še ni znano, v mediji pa se omenja številka 700.
|
negative
|
1,781
|
Državni proračun je junija zabeležil le 3,2 milijona evrov primanjkljaja. Praktično izravnani junijski saldo proračuna je predvsem posledica višjih prilivov od dohodnine in sredstev z naslova skupne kmetijske politike EU. Učinek varčevalnih ukrepov iz zakona o uravnoteženju javnih financ še ni bil viden, saj se je zakon začel uporabljati z julijem. Gre za najboljši mesečni saldo državnega proračuna od novembra 2010, ko je proračun zabeležil presežek v višini 49,6 milijona evrov, je razvidno iz podatkov ministrstva za finance. Skupni prihodki proračuna so junija znašali 671,8 milijona evrov in bili s tem za dobrih 132 milijonov evrov višji kot maja, a za 31 milijonov nižji kot aprila in po trenutnih podatkih za skoraj 67 milijonov evrov nižji kot marca. V primerjavi z junijem lani so bili nižji za dobrih 15 milijonov evrov. Nadpovprečno visoki so bili junija prilivi z naslova davkov na dohodek in dobiček, in sicer 188,5 milijona. To je dobre 103 milijone več kot maja in za skoraj 28 milijonov evrov več kot aprila. Je pa to tudi za dobrih pet milijonov evrov več kot junija lani. Junij je sicer običajno mesec višjih prilivov z naslova dohodnine. Ti so bili s 135,7 milijona evrov skoraj enkrat višji, kot je letošnje povprečje. Davkov na blago in storitve, pri čemer gre predvsem za DDV in trošarine, se je junija nateklo za 328,8 milijona evrov, kar je bistveno manj kot maja 366,3 milijona in aprila 456,6 milijona evrov. Po februarju malo manj kot 278 milijonov evrov je to po trenutnih podatkih najnižji letošnji priliv. Junija lani se je v proračun s tega naslova priteklo 406,3 milijona evrov. Iz proračuna EU je slovenski proračun junija prejel 109,8 milijona evrov, kar je daleč največ v zadnjih treh mesecih. Več se je letos s tega naslova v proračun nateklo le marca 134,9 milijona evrov. Razlog za višjo številko je predvsem v višjih prilivih z naslova izvajanja skupne kmetijske in ribiške politike EU. Odhodki proračuna so po drugi strani junija znašali 675 milijonov evrov in bili tako za 43,3 milijona evrov nižji kot junija lani, to pa predvsem zaradi nižjih tekočih transferjev in investicijskih odhodkov. Letos so bili po trenutnih podatkih nižji le maja 650,6 milijona evrov, najvišji pa so bili januarja 878,3 milijona evrov. Tekoči odhodki za delovanje države, med katere spadajo tudi plače, so znašali 173,6 milijona evrov. Nižji so bili po trenutnih podatkih letos le maja 157,2 milijona evrov, najvišji pa marca skoraj 320 milijonov evrov. Ob tem velja reči, da varčevalni ukrepi iz zakona za uravnoteženje javnih financ še niso začeli delovati, saj se zakon uporablja šele z julijem.
|
positive
|
1,782
|
Izvršni direktor kitajskega računalniškega podjetja je svoj dodatek v višini 2,5 milijona evrov razdelil med zaposlene. Tako je okoli 10.000 zaposlenih dobilo dodatek v višini 2000 kitajskih juanov oziroma 257 evrov. Radodarni šef Jang Juanćing Večina delavcev bi najverjetneje podpisala, da bi imela takšnega šefa, kot je izvršni direktor podjetja Lenovo. Vodilni v podjetju so si seveda tudi letos izplačali dodatke. A izvršni direktor Jang Juanćing se je odločil, da tri milijone dolarjev vreden dodatek 2,5 milijona evrov razdeli med zaposlene. Tako je okoli 10.000 zaposlenih dobilo dodatek v višini 2000 kitajskih juanov oziroma 257 evrov. Številka v evrih se morda komu ne zdi ravno velika, na Kitajskem pa predstavlja več kot znaša mesečna plača marsikaterega zaposlenega. Po nekaterih podatkih je minimalna plača v kitajski provinci Shenzhen le okoli 210 evrov. V Sloveniji je minimalna neto plača 584 evrov. Seveda pa direktor ne bo obubožal, ker je dodatek razdelil. Njegov letni zaslužek namreč znaša kar 11 milijonov evrov.
|
positive
|
1,783
|
Gradbeno podjetje Grosuplje je manj kot mesec dni pred stečajem prodalo kar 58 nepremičnin, po državni oceni vrednih milijon in pol evrov, za slabih 30.000 evrov. Stečajna upraviteljica Melita Butara pogodbe ni izpodbijala, pa čeprav ji to nalaga zakon.
|
negative
|
1,784
|
Likvidacijo družbe Javor Pivka, ki je del sanacijskih ukrepov, so potrdili njeni delničarji. Tako se bo skupina Javor prestrukturirala v vitko proizvodnjo, na družbi pa pravijo, da si bo s tem skupina zagotovila pozitivno poslovanje. Delničarji družbe Javor Pivka so na današnji skupščini potrdili sklep o likvidaciji družbe. Likvidacijo družbe je v začetku meseca sicer predlagal delničar Peter Šifrer, ki ima v lasti 128.168 delnic oz. 11-odstotni delež družbe. Vlogo likvidacijskega upravitelja bo prevzela družba Šilc & Partnerji, ki jo zastopa Milan Šilc. Likvidacija predstavlja prestrukturiranje skupine Javor v vitko proizvodnjo in je del sanacijskih ukrepov, s katerimi si bo skupina zagotovila pozitivno poslovanje, so sporočili iz družbe. Likvidacija se ne nanaša na operativno poslovanje odvisnih družb Javor Vezan les, Javor Furnir, Javor Lamelirani program in Javor Opažne plošče, zato likvidacija ne bo ukinjala proizvodnih programov. Ti bodo v okviru odvisnih družb po pojasnilih Javorja Pivka še naprej nemoteno poslovali. Za Javor Pivka je sicer prejšnje vodstvo konec lanskega leta na sodišče vložilo predlog za začetek postopka prisilne poravnave, postopek pa je nato stekel v začetku januarja. Vendar pa je konec januarja novo vodstvo družbe predlog postopka prisilne poravnave umaknilo.
|
neutral
|
1,785
|
Atene naj bi vendarle sestavile načrt, kako v naslednjih dveh letih prihraniti 11 milijard evrov in pol. Med drugim naj bi globoko zarezali v zdravstvo in pokojnine omejili na največ 2000 evrov. Varčevanje je pogoj za nov paket pomoči. Atene z načrtom, kako v letih 2013 in 2014 privarčevati več kot 11 milijard evrov, zamujajo. Načrt dodatnega varčevanja naj bi namreč predstavile že junija, a tega še vedno niso storile. Prav ta načrt pa je pogoj za izplačilo nove tranše posojila. Atene sicer zamujajo tudi z izvajanjem načrta privatizacije državnega premoženja. Grčija je pripravila načrt, kako bo v naslednjih dveh letih privarčevala dodatnih 11,6 milijarde evrov, je sporočil vir z grškega finančnega ministrstva. Načrt je sicer pogoj za izplačilo novega obroka pomoči, brez katerega Grčija ne bo zmogla servisirati dolga ter izplačati plač in pokojnin. Zarezali naj bi v zdravstvo Grška televizija NET je v sredo poročala, da bodo oblasti najverjetneje zarezale v zdravstvo, in sicer v višini 2,8 milijarde evrov. Pet milijard evrov naj bi pridobile z varčevanjem pri raznih ugodnostih iz državne blagajne in s postavitvijo zgornje meje višine pokojnin pri okoli 2000 evrih. Poleg tega je grška vlada napovedala združitev oz. ukinitev 21 državnih agencij, med drugim izobraževalnih in raziskovalnih inštitutov. Okoli 5200 zaposlenih naj bi bilo premeščenih v druge državne službe. Proračunski odhodki naj bi se na ta način znižali za 40 milijonov evrov. Iz IMF so sporočili, da bodo izpolnjevanje pogojev iz drugega programa pomoči preučevali dlje, kot je bilo sprva predvideno. Pogovori z grškimi oblastmi se bodo zavlekli v september, potem ko je bilo sprva mišljeno, da bo poročilo trojke objavljeno konec avgusta ali zgodaj septembra. Grčija denar potrebuje čim prej, 20. avgusta mora ECB vrniti 3,2 milijarde evrov. Sestanki se nadaljujejo Novi rezi v javno porabo, ki jih morajo potrditi še socialisti in zmerni grški levičarji v konservativni koaliciji premierja Antonisa Samarasa, so bili oblikovani po današnjih pogovorih grškega finančnega ministra Janisa Sturnarasa s predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke ECB in Mednarodnega denarnega sklada IMF, je dejal neimenovani vir. Predstavnik IMF je Poul Thomsen je po sestanku z ministrom sicer dejal, da je absolutno zadovoljen z dozdajšnjim potekom pogovorov. Od poročila omenjene trojke, ki te dni v grški prestolnici ocenjuje, kako Grčija izpolnjuje dane obljube, bo odvisno, ali bo močno zadolžena država prejela novo tranšo posojila držav z evrom in IMF ali ne. Če grška vlada teh sredstev ne bo prejela, ne bo uspela servisirati državnega dolga. Prav tako ne bo sposobna izplačati plač in pokojnin. Barroso pozval Grčijo k reformam Grški premier Samaras pa se je danes srečal s predsednikom Evropske komisije. Jose Manuel Barroso je Grčijo pozval, naj sprejme reforme in zagotovi obstanek v evrskem območju. Poudaril je, da bodo države z evrom, Evropska komisija in ECB storile vse za zagotovitev finančne stabilnosti v območju z evrom. Barroso je še dejal, da mu je grški premier zagotovil, da bo koalicijska vlada spoštovala zaveze v okviru drugega programa pomoči in bo pospešila sprejemanje ključnih strukturnih reform, med njimi glede privatizacije, reforme javnega sektorja in ukrepov za preprečevanje utaje davkov. Predsednik Evropske komisije je še menil, da je treba končati z odlašanjem in sprejeti ukrepe, ki bodo prinesli rezultate. Citi Bank 90 odstotkov možnosti je, da se bo Grčija odpovedala evru Predsednik ECB Mario Draghi je v govoru v Londonu namignil na ukrepanje banke za zmanjšanje pritiska finančnih trgov na ranljive članice evroobmočja, kot sta Španija in Italija. V okviru našega mandata bomo storili vse za ohranitev evra in verjemite, da bo zadostovalo, je bil jasen. Možnosti, da bo Grčija v naslednjem letu ali letu in pol zapustila evroobmočje, so 90-odstotne, so v najnovejšem poročilu zapisali analitiki ameriške banke Citi. Po njihovi oceni se bo to sicer zgodilo že prej, v naslednjih dveh ali treh četrtletjih. Do zdaj so možnosti za grški odhod iz evroobmočja ocenjevali na 50- do 75-odstotne. Poleg tega v danes objavljenem poročilu še ugotavljajo, da bosta Italija in Španija Evropsko unijo in Svetovni denarni sklad IMF skoraj zagotovo zaprosili za pomoč, in to ne le za banke. Glede reševanja krize v evroobmočju Citijevi ekonomisti ne vidijo razloga za optimizem. Poleg izhoda Grčije napovedujejo vse manj solidarnosti s članicami, ki se bodo ukvarjale z restrukturiranjem javnih dolgov in dolgov bank. Med državami, ki jim to grozi, omenjajo Portugalsko, Irsko, sčasoma pa bi lahko bile same sebi prepuščene tudi Španija, Italija in Ciper. Ob vsem tem se bo bonitetna ocena večine članic do konca leta zagotovo še znižala, napovedujejo, v tem času pa naj bi tudi Velika Britanija izgubila svoj trojni A. Sicer se po njihovem mnenju znižanje, le da v naslednjih dveh ali treh letih, obeta tudi ZDA in Japonski.
|
neutral
|
1,786
|
Na GZS so opozorili, da se rast izvoza, ki predstavlja gonilo slovenskega gospodarstva, upočasnjuje. Podjetja so pozvali k več poguma pri odločanju za nastope na hitrorastočih trgih. Od države pričakujejo več pomoči pri promociji. Samo Hribar Milič Na Gospodarski zbornici Slovenije GZS so opozorili, da se rast izvoza, ki predstavlja gonilo slovenskega gospodarstva, upočasnjuje. Podjetja so pozvali k več poguma pri odločanju za nastope na hitrorastočih trgih ter k povezovanju in skupnemu predstavljanju na tujih trgih. Od države pričakujejo več pomoči pri promociji. Predsednik GZS Samo Hribar Milič je povedal, da je slovensko gospodarstvo lani izvozilo za 25 milijard evrov, kar je več kot leta 2008 in še enkrat več kot leta 2000. Slika pa je kljub temu skrb vzbujajoča, je poudaril. Slovenija namreč izvaža samo na določene trge, pa še to premalo izdelkov z visoko dodano vrednostjo, vse manj pa je vitalnih izvoznikov, na katerih sloni vse večji del slovenskega izvoza. Še leta 2008 je slovenski izvoz v 85 odstotkih realiziralo 850 podjetij, lani pa je 85 odstotkov slovenskega izvoza realiziralo samo še 600 podjetij. Registriranih imamo 13.000 izvoznikov, od tega jih čez 10.000 ustvarja prihodke samo na jugoslovanskih trgih, je opozoril Hribar Milič. Podjetja premalo ambiciozna Podjetja so premalo ambiciozna, premalo povezana, preslabo organizirana in premalo usposobljena, da bi šla še na druge trge, kjer bi bila lahko prav tako konkurenčna, ker imajo proizvode in storitve, vendar pa nimajo dovolj izkušenj in znanja, da bi lahko na teh trgih uspevala, je ocenil Hribar Milič. Na pomen izvoza za slovensko gospodarstvo je spomnil tudi direktor Centra za mednarodno poslovanje pri GZS Aleš Cantarutti. Kot je dejal, so že lani prišla opozorila in napovedi, da bi se lahko rast izvoza letos ne le upočasnila, temveč celo ustavila. Foto Thinkstock Slovenija je tako maja v medletni primerjavi prvič zaznala upočasnitev rasti izvoza, kar po Cantaruttijevih besedah kaže, da so slovenski izvozniki nekoliko izgubili sapo. Slovenija se premalo prilagaja svetovnim trendom Predstavnik GZS je ob tem pojasnil, da slovenska podjetja ostajajo odvisna od tradicionalnih trgov. Tudi letos okoli 85 odstotkov izvozijo na trge EU in nekdanje Jugoslavije, medtem ko se na hitrorastočih trgih v tem smislu praktično ne dogaja nič, je povedal. Delež izvoza na trge držav BRIC Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska je v prvih štirih mesecih letos znašal 4,8 odstotka, konkretnejša je bila le rast izvoza na ruski trg, je bil kritičen Cantarutti. Prepričan je, da se Slovenija premalo prilagaja svetovnim trendom. Treba je zgrabiti priložnost na oddaljenih, zahtevnih trgih, je pozval. GZS zato organizira gospodarske delegacije v takšne države. Cantarutti je izpostavil obisk Turčije, Irana, Iraka in Brazilije. Septembra naj bi delegacija odšla tudi v Južno Afriko. Napovedal je še delegacije na Kitajsko, v Indijo, Ukrajino, pomemben pa se jim zdi tudi Egipt. Med prihodnjimi izzivi je naštel Uzbekistan, Azerbajdžan in Kazahstan. A to ne pomeni, da se zbornica ne osredotoča tudi na balkanske trge in trge držav EU, je zatrdil. Letos GZS čakajo obiski Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, intenzivno je sodelovanje z Avstrijci, pripravljajo se delegacije v Nemčijo, bili so v Franciji, pomembna pa je tudi Italija, je dejal predstavnik GZS.
|
neutral
|
1,787
|
298.272 davčnih zavezancev, ki so konec maja z Dursa prejeli informativni izračun dohodnine, je na račune prejelo preveč plačano dohodnino. Pri vračilu dohodnine lahko Durs opravi pobot obveznosti in terjatev. Davčna uprava RS Durs je vrnila skupaj 53,7 milijona evrov preplačane dohodnine iz drugega svežnja informativnih izračunov za lani, ki jih je bilo 477.982. Rok za doplačilo skupaj 145,9 milijona evrov premalo plačane dohodnine iz tega svežnja se bo iztekel 2. avgusta. Pri vračilu dohodnine lahko Durs opravi pobot obveznosti in terjatev. Tistim zavezancem, ki imajo kakšne neporavnane obveznosti, bo tako davčna uprava na bančne račune nakazala nižje zneske vračila, kot so bili navedeni na njihovih informativnih izračunih dohodnine. Durs je konec maja po pošti na dom poslal drugi in hkrati zadnji sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2011. V tem svežnju je bilo 141.945 oz. 29,7 odstotka takšnih z doplačili, 298.272 oz. 62,4 odstotka z vračili, preostalih 37.765 oz. 7,9 odstotka pa brez vračila ali doplačila dohodnine. Durs je za lani izdal skupaj 1.005.348 informativnih izračunov dohodnine. Kdor ga ni prejel, mora dohodninsko napoved vložiti sam. Rok za to se bo iztekel v torek, 31. julija.
|
neutral
|
1,788
|
Mariborsko vrtnarsko podjetje Florina je v prisilni poravnavi. Direktorica Sabina Medeot je med vzroki za insolventnost navedla odpoved pogodbe za urejanje mestnega parka s strani mariborske občine. Tam pa pravijo, da to ne drži. Mariborsko vrtnarsko podjetje Florina je od srede prejšnjega tedna v prisilni poravnavi. Direktorica Sabina Medeot je med vzroki za insolventnost navedla odpoved pogodbe za urejanje mestnega parka s strani mariborske občine. A tam pravijo, da to ne drži. Pojasnjujejo, da pogodbe niso podaljšali, ker Florina ni bila najbolj ugoden ponudnik. Okrožno sodišče v Mariboru je postopek prisilne poravnave v Florini začelo 17. julija. Za upravitelja je bil imenovan Uroš Jutraž, upniki pa imajo mesec dni časa, da prijavijo svoje terjatve. Zadnji rok za prijavo terjatev je 17. avgust. Občina naj bi enostransko odpovedala dolgoročno pogodbo. Florina s skupno 16 zaposlenimi je konec marca po podatkih, dostopnih na spletnih straneh Agencije za javnopravne evidence in storitve Ajpes, dolgovala navadnim upnikom oziroma dobaviteljem okoli 633.000 evrov, ločitvenim upnikom oziroma bankam pa 3,4 milijona evrov. V načrtu finančnega prestrukturiranja je direktorica Medeotova med vzroki za insolventnost podjetja navedla enostransko odpoved dolgoročne pogodbe o upravljanju in vzdrževanju zelenih površin in upravljanju akvarija-terarija s strani Mestne občine Maribor . To naj bi leta 2008 močno oslabilo materialni položaj družbe in ji še dodatno otežilo soočanje s splošno gospodarsko krizo. Posledice so se izkazale predvsem v skokovitem naraščanju izgube v letih 2010 in 2011, kar je v letu 2012 vodilo v dolgoročno plačilno nesposobnost družbe, je zapisala. Na mariborski občini krivdo zanikajo. Florini ni bila odvzeta skrb za parke, temveč je zaradi cenovno ugodnejše ponudbe to skrb prevzelo drugo podjetje, Nigrad, so v tem tednu pojasnili v sporočilu za javnost. Prav tako naj ne bi držale navedbe, da je šlo za enostransko prekinitev pogodbe. Po njihovih navedbah se je pogodba iztekla in je niso podaljšali. Zadnja pogodba s Florino je bila sklenjena le za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007, so poudarili. Dodali so še, da se s tem ni prekinilo sodelovanje, saj je Florina še vedno občasno izvajala razne zasaditve za občino.
|
negative
|
1,789
|
V medijih sta zakrožili anonimki, ki upravi novogoriškega Hita očitata nestrokovnost in domnevno sporne posle. Vodstvo Hita pa je prepričano, da se pred skupščino ustvarja vzdušje za zamenjavo vodstva. Med mediji sta zaokrožili anonimni pismi, katerih avtorji naj bi bili zaposleni v novogoriškem Hitu. Pogrešajo ukrepe za izboljšanje poslovanja družbe, ki se ne bi nanašali na zmanjševanje mase za plače. Opozarjajo na domnevni padec kakovosti storitev v Hitovih igralnih salonih, na zaposlovanje po prijateljskih in drugih vezeh, domnevno sporne posle iz preteklosti in ustvarjanje konfliktnega ozračja ter nezadovoljstva med zaposlenimi. V družbi Hit, ki jo vodi Drago Podobnik, so se z anonimnimi pismi seznanili danes. Kot so zapisali, si zlahka predstavljajo, kakšen je njihov namen Ustvarjati vzdušje pred avgustovsko sejo skupščine družbe Hit, prikazati vodstvo te družbe v najslabši luči in doseči zamenjavo vodstva. V družbi Hit smo nekako že navajeni, da se sprožajo razne anonimke prav v času pred sklicem skupščine družbe ali pred to ali ono sejo nadzornega sveta. Očitno nekaterim pri uveljavljanju lastnih interesov zmanjkuje argumentov in raje uporabijo to žal priljubljeno sredstvo za ustvarjanje vzdušja afer, so pojasnili. Drago Podobnik Foto Dare Čekeliš Na anonimke sicer ne odgovarjajo, ker imajo v družbi dobro utečen sistem stalnega medsebojnega obveščanja in dogovarjanja z zaposlenimi, ki so organizirani v treh sindikatih, zato se nikomur ni treba skrivati, če je nezadovoljen s svojim položajem ali splošnimi razmerami v podjetju . Glede na vsebino vprašanj gre za znanega avtorja, ki pa še zdaleč ne predstavlja večinskega zdravega jedra zaposlenih v tej družbi, so še zapisali. Z današnjim anonimnim pisanjem niso seznanjeni niti v novogoriški enoti Sindikata igralniških delavcev Slovenije SIDS. Kot je dejal predsednik izvršnega odbora te enote Iztok Černigoj, zadeve ne more komentirati, ker vsebine pisem ne pozna.
|
negative
|
1,790
|
Na prodaj je 74,87-odstotni delež nacionalnega letalskega prevoznika Adria Airways. 13.261.885 delnic prodajajo država in banke. Iz Adrie so sporočili, da že dlje iščejo strateškega partnerja, kar je tudi eden izmed predvidenih ukrepov prestrukturiranja. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb AUKN je objavila mednarodni poziv za javno zbiranje ponudb za 74,87-odstotni delež v Adrii Airways. Vsi interesenti morajo nezavezujoče ponudbe za nakup omenjenega deleža posredovati do 10. septembra. Omenjeni delež v nacionalnem letalskem prevozniku prodaja država, ki jo zastopa AUKN, pa tudi Nova Ljubljanska banka, Abanka Vipa, Posebna družba za podjetniško svetovanje, Hypo Alpe Adria Bank in Unicredit banka Slovenija. Omenjene družbe imajo skupaj v lasti 17.689.955 oziroma 99,87 odstotka delnic Adrie Airways, predmet prodaje pa je 13.261.885 oziroma 74,87 odstotka delnic Adrie Airways. Svetovalec pri prodaji je družba Baron Financial Srvices. Prodaja delnic Adrie Airways je predvidena v programu prodaje finančnega premoženja države za leti 2010 in 2011, so navedli v AUKN in dodali, da je bil javni poziv za prodajo tričetrtinskega deleža Adrie Airways objavljen na spletnih straneh AUKN in Adrie ter v nekaterih tujih časopisih, in sicer v Financial Timesu, Wall Street Journalu ameriška in azijska izdaja in Flight Globalu. Kot so dodatno pojasnili v AUKN, ne glede na postopek prodaje v Adrii Airways poteka intenzivno prestrukturiranje, ki daje pozitivne rezultate, ki bo družbi omogočilo samostojno poslovanje in ponovitev iskanja strateškega partnerja v bolj ugodnem času. Verjamemo, da zanimanje investitorjev obstaja, in menimo, da bo razplet pozitiven, so poudarili in dodali, da višine kupnine v času zbiranja ponudb ne morejo komentirati. Že dlje iščejo strateškega partnerja Iz Adrie Airways so pozno popoldne sporočili, da lastniki in družba sama že dlje aktivno iščejo strateškega partnerja, kar je tudi eden izmed predvidenih ukrepov prestrukturiranja družbe. Objava poziva je le ena od aktivnosti, na podlagi katere lastniki pričakujejo še dodaten odziv trga, so zapisali. Naprodaj je 74,87 odstotka vseh delnic družbe, saj želi država obdržati 25 odstotkov plus eno delnico. Vsak, ki bo na podlagi objavljenega poziva izkazal interes, bo po podpisu dogovora o zaupnosti in varovanju podatkov lahko prejel več informacij o predmetu prodaje in nadalje sodeloval pri nakupu delnic, so dodali.
|
neutral
|
1,791
|
Ekonomist Damijan je prepričan, da mora Slovenija v enem mesecu prepričati finančni svet, da lahko obvlada javne finance in da je sposobna zagnati gospodarsko rast. Novo znižanje bonitetne ocene Slovenije sploh ni nedolžno , pa je poudaril predsednik GZS Hribar Milič. Jože Damijan Po novem padcu bonitete mora Slovenija po prepričanju ekonomista Jožeta Damijana v enem mesecu prepričati finančni svet, da lahko obvlada javne finance in da je sposobna zagnati gospodarsko rast. Vlada mora nujno pripraviti obsežen New Deal za zagon gospodarstva, saj lahko samo ta Slovenijo potegne iz dolžniške spirale, je dejal. Damijanu se bonitetne ocene agencije Moodys za Slovenijo agencija je v četrtek oceno kreditnega dolga znižala z A2 na Baa2, obete za naprej pa ohranila negativne zdijo korektne in relevantne. Kot je poudaril, so se finančne težave Slovenije zaradi napačne ekonomske politike, in sicer glede zvišanja plač v javnem sektorju in minimalne plače, neprivatizacije bank pred krizo in nereševanja bank po začetku krize, močno zaostrile. Če je še pred kratkim kazalo, da bo Slovenija potrebovala pomoč EU le v primeru sanacije bank, zdaj kaže, da jo bo potrebovala že za financiranje tekočega proračuna, meni Damijan. Obeti se slabšajo, in kot kaže, je Slovenija zašla v grško-špansko javnofinančno spiralo navzdol, opozarja Damijan, ki ne glede na mnenje o bonitetnih agencijah izpostavlja dejstvo, da nam te posredno določajo ceno zadolževanja in s tem vzdržnost naših javnih financ. Finančni viri bodo še težje dostopni in še dražji Novo znižanje bonitetne ocene Slovenije sploh ni nedolžno , je poudaril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Samo Hribar Milič Foto Blaž Garbajs Kot je dejal, bo to še otežilo poslovanje slovenskih podjetij, saj bodo finančni viri še težje dostopni in še dražji, kar se bo negativno izrazilo tudi pri gospodarski aktivnosti. Prvi mož GZS je uvodoma spomnil, da Slovenija že sedaj nima več gospodarske rasti. Ocenil je, da so napovedi Evropske banke za obnovo in razvoj EBRD, da se bo slovenski bruto domači proizvod BDP letos skrčil za dva odstotka, žal točne , lahko pa celo preveč optimistične . Glede na to je opozoril, da v državi upada domače povpraševanje, zmanjšuje pa se tudi slovenska aktivnost na tujih trgih. To se pozna na gospodarski rasti in bo vplivalo na konkurenčnost slovenskega gospodarstva, je dejal. Hribar Miliča skrbi tudi, ker na vidiku ni novih investicij, čeprav so jih v svojih predvolilnih programih napovedovale vse politične stranke. Vladajoča koalicija je to zapisala tudi v koalicijsko pogodbo, a v smeri gospodarskega razvoja ni začela še nobenega projekta, je bil kritičen. Preiti je treba od besed k dejanjem, je menil in pozval k hitrejšim in odločnejšim spremembam. Mislim, da je interes Slovenije v tem trenutku pomembnejši od strankarskega interesa. Vsi smo na isti ladji tako socialni partnerji kot politične stranke. In tej ladji se reče Slovenija, ki je zadnja tri leta na poti grškega scenarija, je sklenil.
|
negative
|
1,792
|
Pobudniki referenduma proti Teš 6 so preverili okoli 700 iz pobude izločenih podpisov. Ker ocenjujejo, da jih je najmanj 465 dovolj čitljivih, bodo zahtevali komisijsko preverjanje podpisov. Verjamejo, da bodo tako dosegli prag 2500 podpisov, kolikor jih je potrebnih za uspešnost pobude. V fotokopiranem gradivu, ki so ga minuli ponedeljek dobili od predsednika državnega zbora DZ Gregorja Viranta, je po ugotovitvah pobudnikov referenduma, zbranih v koalicijo Ustavimo Teš 6, veljavnih 2161 podpisov, je pojasnil predstavnik pobudnikov Vili Kovačič. Kot neveljavnih je bilo označenih in izločenih 700 podpisov, je dejal in dodal, da je od teh najmanj 465 podpisov dovolj čitljivih, da so podatki popolni in da ne morejo ugotoviti vzroka zavrnitve. Pričakujemo, da nam ministrstvo za notranje zadeve za vsakega od spornih podpisov sporoči vzrok zavrnitve, je poudaril. Ob tem je dodal, da so bila pri nekaterih podpisih uporabljena dvojna merila. Od izločenih podpisov jih je namreč 114 z navedbo letnice rojstva, brez navedbe dneva in meseca nekateri so bili po njegovih pojasnilih uvrščeni med veljavne, večina pa med neveljavne. Po zakonu o referendumski iniciativni se sicer zahteva datum, vendar smatramo, da je za ugotavljanje istovetnosti volilnega upravičenca letnica dovolj, je dejal. Po njegovih besedah pa je še več podpisov takih, ki so bili po domnevah pobudnikov izločeni, ker ime podpisnika ne ustreza v celoti imenu na osebni izkaznici in uradnih registrih, npr. namesto Jožef je napisano Jože. Na osnovi dosedanjih ugotovitev verjamemo, da bomo dobili manjkajoče podpise in dosegli prag 2500 podpisov, je povedal Kovačič in dodal, da se bodo obrnili tudi na izločene posameznike, da dokumentirajo svoj podpis nekateri so to prostovoljno že storili. Pobudniki referenduma za komisijsko preverjanje zbranih podpisov Pobudniki zdaj zahtevajo vnovično komisijsko preverbo spornih podpisov. Komisija bi morala biti sestavljena iz predstavnikov, ki bi jih imenoval DZ oz. notranje ministrstvo, in predstavnikov pobudnikov referenduma proti šestemu bloku Teš 6. Ko bodo zbrali vse gradivo in če bo dovolj verodostojnih podpisov, bodo ustavnemu sodišču iz proceduralnih razlogov vložili zahtevo za presojo ustavnosti zakona o poroštvu za Teš 6, po katerem bo država jamčila za 440 milijonov evrov posojila Evropske investicije banke EIB. Proceduralni razlogi so po našem mnenju dovolj močni, da ovržejo odločitev, ki je bila sprejeta, je ocenil Kovačič. Ob tem je dodal, da bo posebej tekla pobuda ustavnemu sodišču iz vsebinskih razlogov. Kovačič je pojasnil še, da odziva na pismo EIB, ki so ga banki poslali prejšnji teden in jo pozvali, naj Teša 6 ne financira, še niso dobili. Bomo pa poslali še dodatno pismo na EBRD, je dodal. Teš je namreč pri Evropski banki za obnovo in razvoj EBRD za financiranje projekta najel 200 milijonov evrov posojila.
|
neutral
|
1,793
|
Naftni derivati se bodo znova podražili. Liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina se bo podražil za 2,5 centa, na 1,507 evra, 100-oktanski bencin za 2,5 centa, na 1,525 evra, dizelsko gorivo pa za 0,5 centa, na rekordnih 1,387 evra. Vzrok za podražitve je višja cena nafte na svetovnih trgih, vlada pa ob tem ni spreminjala trošarin. Izteklo se je 14-dnevno obdobje, po katerem se lahko spremenijo cene naftnih derivatov. Napovedi analitikov, da se bodo ti tako kot že pred dvema tednoma znova podražili, so se uresničile. Ukrepala bi lahko vlada in znižala trošarine, a to se ne bo zgodilo. Na vprašanje, ali lahko pričakujemo dopisno sejo vlade o trošarinah, so nam z ministrstva za finance kratko in jedrnato odgovorili Dopisne seje danes ne bo. Kakšne so trenutne cene? Liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina stane 1,482 evra, 100-oktanskega bencina pa 1,500 evra. Dizelsko gorivo je trenutno na rekordni ravni cen, in sicer je treba za liter odšteti 1,382 evra. Kurilno olje pa stane 1,008 evra za liter. In kakšne bodo nove cene? Cena litra 95-oktanskega bencina se bo zvišala za 2,5 centa in bo presegla magično mejo 1,5 evra za liter, saj bo nova cena znašala 1,507 evra za liter. 100-oktanski bencin se bo prav tako podražil za 2,5 centa na liter, nova cena bo 1,525 evra za liter. Dizelsko gorivo se bo podražilo za 0,5 centa, tako da bo po novem stal 1,387 evra za liter. Podražilo se bo tudi kurilno olje, in sicer za 1,33 centa, na 1,021 evra za liter. Avtoprevozniki opozarjajo tudi na višino takse CO2 Vse višje cene goriv pa ne znižujejo le konkurenčnosti prevozništva, temveč celotnega gospodarstva, je ob zvišanju cen goriv poudaril direktor Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije GZS Robert Sever. Poudaril je, da že ves čas nasprotujejo uvedbi okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida CO2. Združenje je zato vladi poslalo dopis, v katerem opozarjajo, da bo zaradi te dajatve v državno blagajno dodatno steklo 51 milijonov evrov, ki jih moramo po njihovem mnenju uporabiti za znižanje emisij. Prizadevamo si, da bi se vsaj del teh proračunskih sredstev namenilo za prevozniški sektor v obliki subvencij za posodobitev voznega parka in zmanjšanje toplogrednih vplivov ter predvsem za spodbujanje javnega potniškega prometa, kjer je že kronično pomanjkanje sredstev, je pojasnil Sever. Vladi zato predlaga, da Slovenija izkoristi priložnost za znižanje emisij v transportu s spodbujanjem večje uporabe javnega potniškega prometa in tehnološko prenovo voznega parka z nabavo novih ekoloških avtobusov in tovornih vozil. Rast cen pogonskih goriv sicer po njegovem mnenju v zaostrenih pogojih poslovanja prevozniških podjetij postaja vedno bolj pomembna postavka v strukturi stroškov prevoznikov. Na združenju zato člane opozarjajo na nujno povišanje cene prevoznine, vendar pa se zavedajo, da so zaradi zaostrenih konkurenčnih pogojev redki prevozniki, ki lahko višje cene goriva prelevijo v višjo ceno prevoznine.
|
negative
|
1,794
|
Ekonomist Maks Tajnikar je prepričan, da so bonitetne hiše ostrejše do Slovenije kot do nekaterih drugih večjih članic evroobmočja. Njegov kolega Masten pa meni, da so potrebni novi rezi v transferje. Ekonomist Maks Tajnikar Potem ko je Slovenijo v petek doletelo novo znižanje bonitetne ocene, je Tajnikar dejal, da se je mogoče z oceno slovenskih gospodarskih razmer, ki jo je podala bonitetna hiša Moodys, strinjati. Potrdil je zlasti ugotovitev bonitetne agencije, da so za Slovenijo značilni prezadolžena podjetja, velika odvisnost bank od financiranja v tujini, šibak gradbeni sektor, zmanjšana cenovna konkurenčnost in odsotnost tujih investicij . Četudi se strinja z mnenjem Moodys o Sloveniji, je Tajnikar kritičen, saj naj bi našo državo ocenjevali strožje od velikih držav s skupno evropsko valuto. Kot je ocenil, so težave v državah, kot sta Španija in Italija, še bistveno, bistveno večje . To kažejo tudi objektivni podatki, je dodal. Spomnil je še, da bi tudi najhujša kriza v Sloveniji v primeru zunanjega reševanja zahtevala skromna sredstva, medtem ko to za Španijo in Italijo ne velja. Tako ocena Moodys kaže tudi na njegovo monopolno moč nasproti majhnim državam, ki je ne upa kazati proti velikim, je poudaril ekonomist. Kot je izpostavil, bi bilo treba bonitetne agencije tožiti, saj s svojo dejavnostjo zagotavljajo paralelno obnašanje bančnih in finančnih organizacij. Paralelno obnašanje pa je ena od najhujših oblik kršitve konkurence po zakonih EU . Da je svet izgubil smerokaz, kaže dejstvo, da so ljudje v bonitetnih organizacijah avtoritete, po katerih se ravna ves svet, ljudje pa zaradi njihovih ocen, ki jih zmoremo tudi lokalni ekonomisti, prek višjih obrestnih mer bankam plačujemo milijarde, čeprav bi morali biti po navadni konkurenčni zakonodaji skupaj z bančnimi direktorji v zaporih, je zatrdil. Dodal je, da ta očitek ne gre na račun bonitetnih hiš, temveč evropskih politikov. Petkovemu znižanju bonitetne ocene države je v torek in sredo sledilo tudi znižanje bonitetnih ocen SID banke, skupine Triglav, Pozavarovalnice Sava in Telekoma Slovenije. Masten Nujno je treba ukrepati Ekonomist Igor Masten je prepričan, da je znižanje kreditnih ocen teh družb posledica splošnega položaja gospodarstva, povečanega tveganja v finančnem sistemu in obetov poslovanja. Glede na to, da ocene navadno sledijo najvišji entiteti državi je bilo znižanje po njegovih besedah pričakovano. Kako se bo klestenje bonitet družb izrazilo v praksi, je odvisno od njihovih potreb po zadolževanju na tujih trgih. Če tujih finančnih virov ne bodo iskale, neposrednih učinkov niti ne bo. Ker so slabše tudi bonitete bank, bi lahko imela podjetja težave pri dostopu do finančnih virov na domačem trgu, je menil. Četudi so obeti za oceno države in družb v njeni lasti ali solasti negativni, Masten nove evalvacije s strani bonitetnih hiš ne pričakuje v kratkem. A če se položaj ne bo spremenil, bodo sledila nova znižanja, je napovedal. Država bi zato morala po njegovih besedah pospešeno sprejemati ukrepe, ki se tičejo finančnega sektorja in proračuna, zaradi signalov pa tudi reformne ukrepe . Kot je ocenil, bi veljalo razmisliti tudi o prerazporeditvi virov v letošnjem proračunu. V tem smislu predlaga dodaten rez v različne transferje in plače v javnem sektorju ter porabo tako privarčevanih sredstev za spodbujanje gospodarske aktivnosti. Ekonomist se zaveda, da je krčenje transferjev politično problematično. In glede na to, da se v tej državi očitno nič ne zgodi hitro, je običajen argument ljudi, nasprotnikov ukrepov, da nikoli ni dovolj hudo za tako radikalne ukrepe. In potem se res nič ne zgodi. In se vedno znova znajdemo sredi slabe situacije, je bil kritičen. Agencije že štiri dni znižujejo bonitetne ocene V petek sta bonitetni hiši Moodys ter Standard & Poor s S&P znižali bonitetno oceno Slovenije, in sicer za tri stopnje na Baa2 oz. za eno stopnjo na A. Moodys je med razlogi za znižanje izpostavil težave slovenskih bank, ki potrebujejo dodatno dokapitalizacijo, s čimer se povečujejo tveganja za državni dolg, S&P pa naraščajočo politično polarizacijo in pomanjkanje konsenza med koalicijskimi političnimi strankami, kar da predstavlja tveganje za načrtovane strukturne reforme v državi. V torek je Moodys zaradi padca bonitetne ocene Slovenije znižal bonitetno oceno Telekomu Slovenije in SID banki, ki sta v večinski državni lasti oz. v državni lasti. Poleg tega je oklestil tudi bonitetno oceno obveznice SID banke, Abanke Vipa in Factor banke. S&P je danes zaradi znižanja bonitetne ocene Sloveniji znižal bonitetno oceno skupini Triglav, s tem Zavarovalnici Triglav in pozavarovalnici Triglav Re, ter Pozavarovalnici Sava.
|
negative
|
1,795
|
Bonitetna agencija Fitch je po znižanju ocene Sloveniji znižala še ocene šestim slovenskim bankam nekaterim za eno stopnjo, drugim pa kar za tri. Ocenjuje, da so prihodnji obeti za vse banke negativni. Potem ko je bonitetna agencija Fitch v sredo za eno stopnjo znižala bonitetno oceno Slovenije, je danes znižala še oceno dolgoročnega dolga šestim slovenskim bankam. Znižanje je doletelo Novo Ljubljansko banko NLB, Novo Kreditno banko Maribor NKBM, Abanko Vipa, Gorenjsko banko, Banko Celje in Probanko. Fitch je oceno dolgoročnega dolga za NLB in NKBM znižal za eno stopnjo, z BBB na BBB-. Kot razlog za znižanje bonitetne ocene za omenjeni banki agencija navaja šibak kreditni profil Slovenije, kar se kaže tudi v nezadostni podpori bančnemu sistemu, piše na spletni strani agencije. Tudi zaradi vse slabših ocen naj bi vlada pripravljala nove ukrepe. Razlika med bonitetno oceno države in omenjenima bankama gre za tri stopnje, v katerih ima država lastniški delež, po pojasnilih Fitcha odraža pomanjkanje jasnega in verodostojnega načrta po krepitvi kapitala NLB in NKBM ter tudi prejšnje zamude pri dokapitalizacijah. NLB in NKBM sta po oceni agencije sistemsko zelo pomembni, potrebovali pa bosta sveži kapital, po oceni agencije naj bi po osnovnem scenariju potrebovali okoli 1,5 milijarde evrov svežega denarja. Če država ne bi zmogla sama pomagati bankam, bi NLB in NKBM lahko sicer pomoč črpali iz sklada za zaščito evra, je dodala bonitetna hiša. Fitch je oceno dolgoročnega dolga za Abanko Vipa medtem znižal za tri stopnje z BB- na B-, za dve stopnji sta nižji oceni Probanke z B na CCC in Banke Celje z BB na B+, medtem ko je Gorenjsko banko doletelo znižanje za eno stopnjo, z BB na BB-. Fitch je ob tem potrdil oceno dolgoročnega dolga Banke Koper - ta je pri BBB+. Za vse omenjene banke so obeti za naprej negativni. Fitch je v sredo za eno stopnjo znižal bonitetno oceno Slovenije, in sicer z A na A-. Kot razlog za znižanje je navedel nadaljnje poslabšanje razmer v bančnem sistemu.
|
negative
|
1,796
|
Prezadolženost je na kolena spravila še enega večjih gradbincev, podjetje Ceste mostovi Celje. Ogroženih je več kot 300 delovnih mest in tudi številni nedokončani projekti. Pogodbo za obnovo starega mestnega jedra jim je že odpovedala celjska občina.
|
negative
|
1,797
|
BDP se je tako v državah evrskega območja kot v celotni EU v drugem četrtletju v primerjavi s predhodnim trimesečjem skrčil za 0,2 odstotka. Podatkov za Slovenijo še ni. Je pa Eurostat objavil vzpodbuden podatek, da se je v Sloveniji industrijska proizvodnja zvišala za 2,9 odstotka. Slovenski statistični urad bo podatke za drugo četrtletje objavil konec meseca. Bruto domači proizvod BDP se je tako v državah evrskega območja kot v celotni EU v drugem četrtletju v primerjavi s predhodnim trimesečjem skrčil za 0,2 odstotka. V medletni primerjavi je gospodarska dejavnost v območju evra upadla za 0,4 odstotka, v sedemindvajseterici pa za 0,2 odstotka, je objavil evropski statistični urad Eurostat. Podatki so v skladu s pričakovanji analitikov, sledijo pa gospodarski stagnaciji v obeh območjih v prvih treh mesecih leta. Kmalu znova v recesiji? V primeru še enega četrtletja s krčenjem BDP bosta tako območje evra kot širša Unija znova pristali v recesiji, ki se ji je območje skupne valute v zadnjih trimesečjih kljub drugačnim napovedim uspelo izogniti. Nekatere raziskave kažejo na to, da bi se to v tretjem trimesečju utegnilo zgoditi. ZDA in Japonska na boljšem kot EU ZDA so po prvih ocenah v drugem trimesečju na četrtletni ravni zabeležile 0,4-odstotno rast, potem ko se je ameriški BDP v prvem četrtletju v primerjavi s predhodnim trimesečjem okrepil za 0,5 odstotka. Na letni ravni je gospodarsko najmočnejša svetovna država v drugem trimesečju po prvih ocenah zabeležila 2,2-odstotno rast v prvem trimesečju se je BDP na letni ravni okrepil za 2,4 odstotka. Na Japonskem je medtem gospodarska rast na četrtletni ravni v drugem trimesečju znašala 0,3 odstotka, potem ko je v predhodnih treh mesecih dosegla 1,3 odstotka. Na letni ravni se je japonsko gospodarstvo okrepilo za 3,6 odstotka, kar je dodatne 0,8 odstotne točke več kot v prvem trimesečju. EU kvarijo Italija, Španija, Portugalska in Grčija Od neevrskih članic EU po zaenkrat dostopnih podatkih Eurostata najbolje kaže Švedski, ki že vse od začetka finančne in gospodarske krize dokazuje gospodarsko robustnost. Švedski BDP se je tako v drugem trimesečju na četrtletni ravni okrepil za 1,4 odstotka, na letni pa za 2,2 odstotka. Še globlje v novi recesiji pa se je v drugih treh mesecih leta znašla Velika Britanija kot največje evropsko gospodarstvo zunaj območja evra. Britanski BDP se je na četrtletni ravni skrčil za 0,7 odstotka, na letni pa za 0,8 odstotka. Gospodarsko sliko v območju skupne valute kvarijo predvsem t. i. ranljive članice, kot so Italija, Španija, Portugalska in Grčija. Italija je tako v drugem trimesečju na četrtletni ravni na primer zabeležila 0,7-odstotni upad BDP, na letni ravni pa se je gospodarstvo skrčilo za 2,5 odstotka. Italija je vse globlje v recesiji, tretje največje evrsko gospodarstvo pa se krči že štiri zaporedna četrtletja. V Španiji je gospodarska dejavnost v primerjavi s prvim trimesečjem upadla za 0,4 odstotka, v primerjavi z drugim četrtletjem lani pa za odstotek. Špansko gospodarstvo se krči že tretje trimesečje zapored, a je kljub visoki brezposelnosti, velikim težavam precejšnjega dela bančnega sektorja in strogim varčevalnim ukrepom dinamika upadanja gospodarske dejavnosti manjša kot v finančno stabilnejši Italiji. V Grčiji se je BDP v drugem četrtletju skrčil za 6,2 odstotka, kar je sicer manj kot v predhodnih dveh trimesečjih, a vseeno kaže na nadaljevanje gospodarske depresije v tej prezadolženi članici evrskega območja. V podobno težki gospodarski situaciji je še ena prejemnica pomoči območja evra in Mednarodnega denarnega sklada, Portugalska. V drugem četrtletju se je portugalsko gospodarstvo v primerjavi s predhodnim trimesečjem skrčilo za 1,2 odstotka, na letni pa za 3,3 odstotka. Tudi Ciper kot naslednja prejemnica mednarodne pomoči je v velikih gospodarskih težavah, ki se vlečejo že več četrtletij. V drugem trimesečju se je ciprsko gospodarstvo na četrtletni ravni skrčilo za 0,8 odstotka, na letni ravni pa za 2,4 odstotka. Nemčija gor, Francija dol Industrijska proizvodnja v območju evra se je po sezonsko prilagojenih podatkih junija na mesečni ravni znižala za 0,6 odstotka, v EU pa za 0,9 odstotka, je objavil evropski statistični urad Eurostat. Industrijska proizvodnja se je po razpoložljivih podatkih znižala v 16 in zvišala v petih državah EU. Največji padec je bil v Veliki Britaniji -2,5 odstotka, Poljskem -2,0 odstotka, Estoniji -1,7 odstotka in Italiji -1,4 odstotka, največjo rast pa so beležile Litva 18,6 odstotka, Slovenija 2,9 odstotka in Irska 2,7 odstotka. Nemčija se medtem še naprej uspešno upira težavni gospodarski situaciji v evrskem območju. V drugem četrtletju je tako največje evropsko gospodarstvo na četrtletni ravni zraslo za 0,3 odstotka, na letni pa za odstotek. Francija po drugi strani kot drugo največje gospodarstvo na stari celini že drugo trimesečje zapored stagnira, na letni ravni pa je bila rast v drugih treh mesecih le 0,3 odstotka. Podatki so vseeno boljši od pričakovanj analitikov. Podobno rast kot Nemčija beleži tudi Avstrija 0,2 odstotka na četrtletni ravni oziroma odstotek na letni, manj spodbudni pa so podatki iz Nizozemske in Belgije. Belgijsko gospodarstvo se je tako v drugem četrtletju na trimesečni ravni skrčilo za 0,6 odstotka, na letni pa za 0,4 odstotka, a še ni v recesiji. Nizozemsko gospodarstvo pa se je že v predhodnem trimesečju pobralo iz recesije, a še naprej beleži šibko rast. Ta je v drugem četrtletju v primerjavi s prvimi tremi meseci znašala 0,2 odstotka, na letni ravni pa je gospodarstvo beležilo 0,5-odstotni upad.
|
neutral
|
1,798
|
Zaradi preslabe zasedenosti in neprofitabilnosti Adria Airways s prehodom na zimski vozni red ukinja letalsko povezavo na londonski Luton. Ob zagonu linije je sicer predsednik uprave Boštjančič dejal, da ravno zaradi olimpijskih iger pričakujejo pozitiven rezultat. Potem ko je slovenski letalski prevoznik Adria Airways še marca ponosno naznanil, da so oživili letalsko povezavo na londonski Luton, so danes sporočili, da bo ta povezava z uvedbo zimskega voznega reda ukinjena. Kot so za 24ur.com dejali na Adrii, so linijo ukinili zaradi preslabe zasedenosti in s tem neprofitabilnosti. Na vprašanje, ali bo postopek prodaje in prestrukturiranja vplival na zimski vozni red, pa nismo dobili odgovora. Predsednik uprave Klemen Boštjančič je sicer že marca ob predstavitvi poletnega voznega reda, ki bo veljal do 27. oktobra, dejal V tem poletju predvsem zato, ker je olimpijsko leto pričakujemo na letih v London pozitiven rezultat za Adrio Airways, je pa dejstvo, da za zdaj nimamo rešene zimske sezone. Sedaj so se očitno odločili, da v zimski sezoni ne bodo leteli v London. Adria Airways, ki je lani prepeljala nekaj več kot 1,16 milijona potnikov, je članica združenja Star Alliance, ki dnevno opravi 20.800 letov na 1300 letališč v 189 državah. Njeno floto sestavlja 13 letal airbus A320, dva airbusa A319, štiri letala canadair regional jet CRJ900 ter šest canadair regional jet CRJ200. Kot je sicer znano, je Adria v postopku prodaje in prestrukturiranja. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb AUKN je namreč objavila mednarodni poziv za javno zbiranje ponudb za 74,87-odstotni delež v Adrii Airways. Vsi interesenti morajo nezavezujoče ponudbe za nakup omenjenega deleža posredovati do 10. septembra. Omenjeni delež v nacionalnem letalskem prevozniku prodaja država, ki jo zastopa AUKN, pa tudi Nova Ljubljanska banka, Abanka Vipa, Posebna družba za podjetniško svetovanje, Hypo Alpe Adria Bank in Unicredit banka Slovenija.
|
negative
|
1,799
|
Na protihrupno ograjo ob cestninski postaji Bazara na avtocesti Vrtojba Razdrto bodo namestili 644 panelov s sončnimi kolektorji. Tako naj bi proizvedli dovolj električne energije za potrebe okoli 50 stanovanjskih hiš, občini pa letno prinesli nekaj več kot 65.000 evrov. Ob cestninski postaji Bazara na avtocesti Vrtojba Razdrto v teh dneh zaključujejo gradnjo sončne elektrarne na protihrupni ograji, je povedal župan občine Šempeter - Vrtojba Milan Turk. V Sloveniji bo to prvi primer elektrarne, kjer bodo sončni kolektorji postavljeni na protihrupno ograjo ob avtocesti. Tehnični pregled bodo opravili zadnje dni avgusta, nato bo sledilo še obdobje poskusnega delovanja ter uradna otvoritev konec septembra. Na 648 metrov dolgo in 2,6 metra visoko protihrupno ograjo bodo namestili 644 panelov s sončnimi kolektorji. Moč elektrarne bo 167 kilovatov, letno pa naj bi proizvedla 183,7 MWh električne energije in tako zadostovala za potrebe okoli 50 stanovanjskih hiš, je pojasnil Primož Ledava iz Goriške lokalne energetske agencije GOLEA. Občini naj bi letno prinesla nekaj več kot 65.000 evrov. Kljub temu da na Goriškem ni tako močne burje kot v zgornji Vipavski dolini, izvajalci del zagotavljajo, da lahko elektrarna vzdrži sunke burje do 200 kilometrov na uro. Ideja o postavitvi ograje, s katero bi pred hrupom zaščitili naselje Laze v bližini vipavske hitre ceste, hkrati pa bi bila ograja tudi sončna elektrarna, je stara že več let. Občina, ki je postavitev ograje in elektrarne napovedovala že v letu 2009, je projekt izvedla v sklopu projekta Obnovljivi viri energije v primorskih občinah , ki je sofinanciran iz donacije Švicarskega prispevka in sredstev primorskih občin, kot izvajalska agencija pa ga koordinira GOLEA. Investicija je vredna 551.000 evrov, donacija Švicarskega prispevka pa znaša 83 odstotkov celotne vrednosti, preostali del bo plačala občina iz proračuna. Do zamika začetka gradnje elektrarne je po Turkovih besedah prišlo zaradi zapletov pri gradnji protihrupne ograje, ki so jo sicer dogradili že leta 2010.
|
positive
|
1,800
|
Če se trenutno izjemno veliko govori o zadolženosti evropskih držav in celo ameriški predsednik žuga Evropi, naj vendarle obvlada svoje finance, bi očitno lahko Obama svoje lastne nasvete uporabil kar na domačih tleh, razkriva poročilo kongresa. Baracku Obami očitajo, da mu gre večanje državnega dolga od rok še celo bolje kot Georgeu Bushu. Proračunski odbor ameriškega senata meni, da bi lahko državni dolg do leta 2016 znašal že 16,2 bilijona dolarjev, če se bo Baracku Obami uspelo ponovno povzpeti na predsedniški stolček. Še nekoliko bolj pesimistični so finančniki v kongresu. Nekaj republikanskih finančnikov namreč meni, da bi lahko ZDA to številko dosegle že leto prej, dolg pa je sicer za 6,2 bilijona dolarjev višji od tistega, ki ga je za seboj pustil pregovorno zapravljiv predsednik George Bush, ki je Belo hišo zapustil leta 2009. Če Obama ne pripravlja korenitih sprememb v politiki, se ZDA obeta kar nekaj javnofinančnih težav, menijo poznavalci. V poročilu odbora senata tako pišejo, da bi lahko dolg do leta 2022 zrasel na 25,4 bilijona dolarjev, v najslabšem primeru pa bi lahko že leta 2015 znašal več kot 20 bilijonov. V kongresu še menijo, da lahko Američani brez občutnega povišanja davkov in varčevalnih ukrepov, s čimer bi zajezili naraščanje dolga, pričakujejo novo recesijo in krčenje števila delovnih mest.
|
negative
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.