nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
1,801
|
Tržiški Peko z lastnimi sredstvi financira nujne investicije v proizvodnjo. Ob napovedanem državnem umiku je vodstvo že našlo dva potencialna kupca, ki bi ohranila blagovno znamko in proizvodnjo. Tržiški Peko, odkar sta v vodo padla časovni plan za dokapitalizacijo in povezovanje z Alpino, z lastnimi sredstvi financira nujne investicije v proizvodnjo. Stalno se spopada s slabo likvidnostjo in manjšo prodajo. Ob napovedanem državnem umiku iz Peka pa je vodstvo že našlo dva potencialna kupca, ki bi ohranila blagovno znamko in proizvodnjo. Kot je povedal predsednik uprave Peka Janez Sajovic, je po zaključnem poročilu Peko lani ustvaril 744.000 evrov dobička, medtem ko je po opravljeni reviziji izguba v letu 2010 znašala 11 milijonov evrov. Letos pa Peko tepe predvsem za deset odstotkov slabša prodaja. Tako je ob polletju družba zabeležila dva milijona evrov izgube, kar je nekoliko slabše od enakega obdobja lani in precej pod načrtom. Kriza je in ljudi je strah, celo na razprodaje ne pridejo več, je pojasnil Sajovic in kot razlog za slabšo prodajo navedel tudi nenavadno vreme brez pravega prehoda med zimo in poletjem, ko bi se prodajali zaprti modeli čevljev. Peko mora posodobiti trgovine, vpeljati novo celostno podobo in izboljšati prodajalce, se zaveda Sajovic. V trgovsko verigo je Peko nameraval vložiti tri milijone evrov, ki bi jih po programu finančne in poslovne konsolidacije država morala zagotoviti septembra letos. Vendar te tretje faze dokapitalizacije jeseni zagotovo ne bo, saj je v vodo padla že druga faza, v kateri bi morala država letošnjega marca zagotoviti tri milijone evrov za posodobitev proizvodnje. V Peku smo naredili vse, da bi po programu v treh fazah prejeli 12 milijonov evrov, je poudaril Sajovic. A je država, potem ko je januarja vplačala prvih šest milijonov evrov, rok za izbor partnerja, ki bi s stvarnim vložkom dokapitaliziral Peko in s tem tudi drugo polovico dokapitalizacije z marca prestavila na konec leta. Peko je zanimiv za tuje investitorje. Dva potencialna kupca Vlada je ob tem Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb RS naložila pripravo izstopne strategije države iz Peka. Ker se Sajovic zaveda, da Peko ni strateška investicija države, je že iskal kupce in trenutno ima dva potencialna kupca iz ZDA. Ob tem Sajovic postavlja pogoj, da novi lastnik ohrani blagovno znamko in proizvodnjo ter da investira vsaj od pet do deset milijonov evrov v proizvodnjo, informatiko in razvoj. Peko se mora nujno posodobiti. Zaradi 30 let in še več starih strojev imamo slabo produktivnost, je pojasnil Sajovic. Trenutno Peko brez dodatnega zadolževanja z lastnimi sredstvi financira najbolj nujne investicije, med drugim pol milijona evrov vreden nov stroj za proizvodnjo podplatov v hčerinski družbi PGP. Nov obrat v srbskem Knjaževcu Z junijem je Peko zagnal tudi nov obrat v srbskem Knjaževcu za izdelavo zgornjih delov čevljev. Na ta način Peko zmanjšuje število kooperantov in stroške. Za zdaj v Knjaževcu naredijo 500 parov na dan, od 300 do 350 parov bolj zahtevnih modelov se sešije v Tržiču, preostanek od okrog 1700 do 2000 parov dnevno pa še vedno kupijo pri kooperantih. V prihodnje bi bilo logistično smotrno, da bi Peko proizvodnjo za južne trge skupaj z montažo, ki se sedaj v celoti izvaja v Tržiču, preselil v Srbijo. V Sloveniji pa bi poleg razvoja ostala proizvodnja za evropske trge, kjer je treba prodajo bistveno povečati. Na trgovskih policah je že nekaj obutve iz nove kolekcije jesen-zima, do konca septembra pa se bo zaključila celotna izdelava kolekcije s približno 200.000 pari. Z nekaterimi modeli se želi Peko približati tudi mlajšim kupcem. Vztraja v rangu višjega srednjega cenovnega razreda, povsem pa je opustil prodajo kitajskega blaga.
|
positive
|
1,802
|
Podobno kot v Sloveniji so tudi v Franciji cene goriv dosegle rekordne vrednosti, a je vlada našla način, kako njihovo galopiranje zaustaviti. S 300 milijoni evrov naj bi poskrbela za to, da bo za liter treba odšteti do šest centov manj. Pierre Moscovici Francoski finančni minister Pierre Moscovici je napovedal, da bo Francija namenila 300 milijonov evrov za začasno znižanje cen pogonskih goriv. Cene na črpalkah se bodo znižale za do šest centov, do tri na račun naftnih družb in tri na račun države, je napovedal. Gre za začasni trimesečni ukrep, 300 milijonov evrov pa je znesek za Francijo izgubljenih prihodkov iz naslova davkov. Moscovici je odločitev sporočil po današnjem srečanju z naftnimi podjetji, potrošniki pa naj bi odločitev čutili na lastnih žepih že v prihodnjih 24 urah. Naftna podjetja bodo sicer k znižanju prispevala svoj delež v višini od enega do treh centov. Vodja sindikata francoske naftne industrije Jean-Louis Schilansky je po srečanju napovedal, da bo o dejanski višini znižanja odločalo vsako podjetje samo. V prihodnje sicer namerava za reguliranje cen bencina in dizla francoska vlada uvesti bolj trajen mehanizem. Hollande je volivcem obljubil nižje cene goriva. Francoski predsednik Francois Hollande je v predvolilnem boju obljubljal, da bo nadzoroval cene pogonskih goriv. Te so v zadnjih tednih dosegle rekordne ravni in v Parizu presegle 1,70 evra za liter. Francija bo ukrepala, čeprav se bori za znižanje proračunskega primanjkljaja na 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda BDP letos in pod tri odstotke BDP v prihodnjem letu. Opozicija je zato že izrazila kritiko.
|
positive
|
1,803
|
Janša je poročilo o stanju v slovenskem bančnem sistemu odstopil generalnemu državnemu tožilcu Fišerju in ministru za notranje zadeve Gorenaku. V poročilu se namreč pojavlja sum oškodovanj. Gorenak je poročilo že predal policiji. Predsednik vlade Janez Janša je poročilo o stanju v slovenskem bančnem sistemu odstopil tudi generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju in ministru za notranje zadeve Vinku Gorenaku, saj se v njem pojavljajo sumi oškodovanj. Oba je pozval, naj čim prej raziščeta navedene sume, so sporočili iz njegovega kabineta. Predsednik vlade je poročilo o stanju v bančnem sistemu prejel od Banke Slovenije. Kot so navedli v kabinetu premierja, se ob navedbah in podatkih v poročilu porajajo sumi oškodovanj. Banka Slovenije je poročilo o stanju v slovenskem bančnem sistemu pripravila v okviru priprave rešitev za sanacijo slabih bančnih terjatev. Pred roko pravice smo vsi enaki Gorenak je poročilo o stanju v slovenskem bančnem sistemu že predal policiji, so sporočili z notranjega ministrstva. O poročilu so se tudi že pogovarjali Gorenak, Fišer in državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Barbara Brezigar. Na ministrstvu poudarjajo, da so se sogovorniki strinjali, da je treba problemu slovenskega bančnega sistema posvetiti vso pozornost in da mora biti problematika prednostno obravnavana tudi na tožilstvu. Zaradi oznake zaupnosti vsebine poročila na ministrstvu ne razkrivajo, je pa Gorenak o tem že opravil razgovor z vodstvom policije. Minister bo policiji podal tudi posebne usmeritve, kako naj se kadrovsko, organizacijsko in tehnično organizira, tako da bo v kar največji meri sledila usmeritvam tožilstva. Pred roko pravice smo enaki vsi, zato moramo storiti vse, da se raziščejo sumi oškodovanj v slovenskem bančnem sistemu in da krivce za enega največjih problemov te države pripeljemo pred sodišče, je ob tem dejal Gorenak. V posameznih bankah potekajo skrbni pregledi Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je z informacijo o razmerah v slovenskih bankah že julija seznanil poslance, nadzornik bančnega sistema pa je prispeval tudi podatke o slabih terjatvah v slovenskih bankah za parlamentarno delovno skupino, ki je usklajevala rešitev za sanacijo bank. Koalicija se je sicer uskladila o prenosu slabih terjatev na posebno agencijo oziroma sklad, ministrstvo pa naj bi v kratkem pripravilo tudi potrebne zakonske podlage, ki bodo podlaga za nadaljnja usklajevanja. Poleg tega mora ministrstvo pripraviti tudi informacije o javnofinančnih učinkih takšne rešitve, za kar pa so podlaga natančni podatki o slabih terjatvah v treh največjih slovenskih bankah. Poleg podatkov Banke Slovenije potekajo tudi skrbni pregledi v posameznih bankah. Prve ocene pregleda v Novi Ljubljanski banki so že znane, pregleda pa potekata tudi v Novi Kreditni banki Maribor NKBM in Abanki. Nujno je treba ugotoviti odgovornost za stanje v bankah Vodilni predstavniki vlade in tudi politike ob pripravi rešitve za slabe bančne terjatve, ki bo vsaj v prvi fazi najverjetneje padla na pleča davkoplačevalcev, izpostavljajo potrebo po nujnosti ugotavljanja odgovornosti za stanje v bančnem sistemu. Poleg Janše je to ob nedavnih kriminalističnih preiskavah v NKBM med drugim poudaril tudi finančni minister Janez Šušteršič. Kot je poudaril, je odkrivanje nepravilnosti v bankah ključno pri vzpostavitvi ponovnega zaupanja javnosti v bančni sistem. Zaradi nakopičenih slabih terjatev in sumov nepravilnosti v bankah je bila predmet kritike tudi Banka Slovenije, češ da ni ustrezno opravila naloge bančnega nadzornika. Iz Banke Slovenije so nedavno sporočili, da bančni nadzor ne pomeni trajne prisotnosti v banki oziroma odobritve vsake poslovne odločitve. Ob tem so poudarili, da morajo pri nadzoru in morebitnih ukrepih paziti, da banki ne naredijo več škode kot koristi. Pojasnili so tudi, da so v zadnjih letih v številnih primerih sodelovali z drugimi regulatorji in organi pregona.
|
neutral
|
1,804
|
Vzajemna je lani poslovala z dobičkom. Skoraj polovico ga bodo razporedili v varnostne rezerve, so se odločili člani skupščine, ki so zavrnili odpoklic treh nadzornikov. Upravi in nadzornikom so tudi izglasovali razrešnico. Skupščina Vzajemne je upravi in nadzornemu svetu podelila razrešnico, lanskoletni dobiček v višini 1.132.512 evrov pa bodo razporedili v varnostne rezerve. Od tega bodo le 16.441 evrov razporedili v varnostne rezerve dopolnilnega zavarovanja, 116.070 evrov v rezerve drugih premoženjskih zavarovanj, 170.159 evrov pa bo ostalo nerazporejenih. S tem je skupščina sledila predlogu uprave in nadzornega sveta, medtem ko sta člana skupščine Marko Martinuzzi in Jasmina Opec predlagala, da se del bilančnega dobička v višini 0,9 milijona evrov izplača članom v obliki premij. Vzajemna je po sklepu skupščine poslovala učinkovito, saj je v lanskem letu delež obratovalnih stroškov v obračunani kosmati zavarovalni premiji znašal 8,95 odstotka. V preteklem letu je ustvarila 246,5 milijona evrov čistih prihodkov od zavarovalnih premij in 2,4 milijona evrov čistega dobička. Skupščina je potrdila tudi višine sejnin za nadzorni svet, za komisije nadzornega sveta in volilno komisijo. Te ostajajo na enaki ravni kot doslej, za predsednika nadzornega sveta 325 evrov bruto, za člane pa 215 evrov bruto. Odpoklica nadzornikov, ki so ga predlagali trije člani skupščine Stojan Auer, Irena Kos in Julka Gojković na današnji skupščini niso izglasovali, tako da ostaja zasedba nadzornega sveta nespremenjena, so pojasnili. Kot razlog za predlog zamenjave nadzornikov so med drugim predlagatelji navedli nepotreben konflikt z agencijo za zavarovalni nadzor glede časovne omejitve imenovanja nove uprave zavarovalnice, kršenje statuta zavarovalnice in poslovnika nadzornega sveta.
|
neutral
|
1,805
|
Dokapitalizacija Pivovarne Laško je bila znova zavrnjena. Kljub temu da vodstvo pravi, da je svež kapital pomemben, je proti temu glasovalo skoraj tri četrtine lastnikov. Pivovarna pa bo pokrila lansko izgubo. Delničarji Pivovarne Laško so na današnji skupščini spet zavrnili dokapitalizacijo v višini 36,5 milijona evrov. Proti je glasovalo kar 74,6 odstotka delničarjev, na skupščini pa je bilo zastopanega 85,47 odstotka kapitala. O dokapitalizaciji so na skupščini odločali že januarja letos. Vodstvo pivovarne sicer sveža sredstva vidi kot pomemben steber nadaljnjega stabilnega razvoja. Skupščina Pivovarne Laško je medtem danes podprla predlog uprave in nadzornega sveta o pokrivanju lanske čiste izgube v višini 15,5 milijona evrov. Izgubo bodo tako pokrili iz drugih rezerv iz dobička v višini nekaj več kot 390.000 evrov in kapitalskih rezerv v višini dobrih 15 milijonov evrov. Delničarji so se seznanili še z odpovedjo pogodbe o obvladovanju in organiziranju koncerna, ki je bila sklenjena decembra lani med Pivovarno Laško in obvladujočimi družbami Pivovarno Union ter Radensko. Upravi in nadzornemu svetu laške pivovarne so za delo v letu 2011 podelili razrešnico, za letošnjega revizorja pa so imenovali ljubljansko družbo Deloitte Revizija.
|
neutral
|
1,806
|
Delavci CPL nadaljujejo stavko. Vodja stavkovnega odbora je dejal, da do torka pričakujejo zagotovila o obstoju družbe. Delavci so stavko prelagali vse od 9. avgusta, saj jim je vodstvo zagotovilo, da bo poravnalo julijske plače in druge obveznosti. Delavci Cestnega podjetja Ljubljana CPL so zaradi neizplačila sicer obljubljenih julijskih plač danes stavkali. Nekaj več kot 400 zaposlenih v CPL, razen tistih, ki so na nujnih vzdrževalnih delih, je danes dopoldne stavkalo na sedežu podjetja v Ljubljani. V petek pričakujejo, da se bodo vendarle sestali z vodstvom podjetja in se dogovorili, kako naprej, je dejal predsednik stavkovnega odbora Janko Skvarča. Stavka se bo po zagotovilih Pergama po bazah podjetja nadaljevala tudi v prihodnjih dneh, ko bodo stavkajoči opravljali zgolj nujna dela, ki so jih po zakonu dolžni opravljati tudi v času stavke v okviru koncesije za vzdrževanje državnih cest. V torek pa se bodo na sedežu družbe spet zbrali stavkajoči. V petek sestanek z direktorjem Vodja stavkovnega odbora Skvarča je za 24ur.com povedal, da do torka pričakujejo zagotovila o obstoju družbe, ki ravno letos praznuje 50 let. Skvarča ostaja optimističen. Z direktorjem, ki je danes na službeni poti, naj bi se stavkovni odbor sestal v petek popoldne, je še povedal Skvarča. Takrat bomo videli, kako in kaj, je dodal. Težave z izplačilom plač so se začele maja, je pojasnil Skvarča, ko so plače začele zamujati vsaj za deset dni. Vodja stavkovnega odbora tako ostaja optimist, tega razpoloženja pa z njim delavci ne delijo več. Obljubam vodstva ne verjamejo več, prav tako so zelo razočarani, da vodstvo danes ni stopilo prednje. V sindikatu Pergam pravijo, da pričakujejo, da bodo v torek vodstvo in lastniki našli čas in pogum ter stopili pred stavkajoče in jim pojasnili okoliščine. Prav tako pričakujejo, da bodo prevzeli svoj del odgovornosti za nastalo situacijo in da bodo razkrili ozadja poslov in prenosov lastništva, ki so družbo pripeljali v težave in za katere je tudi vodstvo že zatrjevalo, da imajo kriminalno ozadje. Poleg tega pa tudi pričakujejo odziv vlade, zlasti pa resornega ministra. Stavko prelagali od 9. avgusta Delavci CPL so stavko prelagali že od 9. avgusta, saj jim je vodstvo vsakič znova zagotovilo, da bo poravnalo julijske plače in ostale obveznosti do delavcev. Zaposlene v družbi, med katerimi so nekateri dobili obvestila, da so zaradi pomanjkanja dela do nadaljnjega na čakanju, skrbi tudi usoda podjetja in kakšne načrte ima z družbo večinski lastnik CPL Ranko Mimović.
|
negative
|
1,807
|
Začenjajo se prava politična pogajanja o prihodnjem večletnem evropskem proračunu za obdobje 2014 2020. V ospredju bosta dve vprašanji kako bi bilo mogoče zmanjšati obseg večletnega finančnega okvira in kako reformirati prihodke. Članice EU bodo na neformalnem zasedanju v Nikoziji prvič razpravljale tudi o konkretnih številkah v prihodnjem večletnem evropskem proračunu za obdobje 2014 2020. Po večmesečnem ogrevanju se tako začenjajo prava politična pogajanja, ki so po tradiciji burna. Slovenijo bo zastopal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Igor Senčar. V ospredju razprave ministrov in državnih sekretarjev za evropske zadeve, ki se sestajajo v okviru Sveta za splošne zadeve, bosta po pričakovanjih dve vprašanji kako bi bilo mogoče zmanjšati obseg večletnega finančnega okvira in kako reformirati prihodke, vključno z uveljavitvijo davka na finančne transakcije. Članice Unije so razdeljene na dva tabora. Neto plačnice, ki so si nadele vzdevek prijateljice učinkovite porabe , se zavzemajo za zmanjšanje vseh sredstev, ki jih je predlagala Evropska komisija, za vsaj deset odstotkov, torej na en odstotek bruto nacionalnega dohodka BND EU. Temu nasprotujejo neto prejemnice ali prijateljice kohezije , med katerimi je tudi Slovenija, ki zagovarjajo zlasti ohranitev sredstev kohezijske politike. Za Slovenijo so poleg tega ključna tudi sredstva za razvoj podeželja. Na zasedanju bodo tudi predstavniki Evropskega parlamenta, ki ima pomembno vlogo pri iskanju končnega dogovora, saj je pri odločanju o proračunu enakovreden partner članicam Unije. Dogovor o proračunu je glavna prioriteta ciprskega predsedstva. EU si je zadala cilj, da ga bo dosegla do konca leta. Omenja se tudi možnost izrednega vrha EU v novembru, ki bi bil posvečen izključno proračunu. Komisija je junija lani predlagala sedemletni proračun v višini 1025 milijard evrov za obveznosti, kar pomeni 1,05 odstotka BND EU, in 972,2 milijarde evrov za dejanska plačila, kar predstavlja en odstotek BND povezave. A ob tem je opredelila tudi niz programov zunaj proračuna, na primer evropski globalizacijski sklad, sredstva za fuzijski reaktor Iter in evropski razvojni sklad. Ob upoštevanju teh programov se 1025 milijard evrov zviša na 1083 milijard evrov oz. 1,11 odstotka BND.
|
neutral
|
1,808
|
Ko se bo vaš otrok naslednjič na glas zasmejal, ko bo pes spet šel mimo mizice in z nje z repom 'pometel' kavno skodelico ali ko si bo mačka zjutraj umivala obraz snemajte in objavite. Morda boste naslednji srečnež, ki bo obogatel s pomočjo YouTuba. Posnetki otrok so med najbolj priljubljenimi. Ste med tistimi, ki na portalu YouTube radi gledajo videoposnetke? No, obstajajo tudi takšni, ki z YouTubom mastno služijo, pravi vodja partnerskega programa Bing Chen. Med njimi naj bi bilo tudi več tisoč takšnih, ki po njegovem na leto zaslužijo tudi več kot milijon evrov. Načinov, kako služiti preko YouTuba, je več, pogoj pa je seveda, da posnetek privabi dovolj obiskovalcev. Ko je ta cilj dosežen, in ko uredniki portala posnetek odobrijo za oglaševanje, se ob posnetku začnejo vrteti oglasi. Del prihodkov pa gre preko Google AdSense tudi avtorju prispevka. Trenutno s svojimi posnetki dobro služijo inštruktorji vadbe, ličenja, trenerji živali in komiki. Med največjimi zaslužkarji je Cassey Ho, ki je po zaslugi priljubljenosti svojega kanala Blogilates na portalu na trg poslala celo lastno linijo izdelkov. Na portalu ima 137.646 sledilcev, ki so očitno pripravljeni kupiti tudi majice in športne hlače z njenim podpisom. Z zaslužkom je zadovoljna tudi 25-letna Michelle Phan, ki ženskam svetuje, kako kupiti kozmetiko. Njen kanal ima 2.119.040 naročnikov, njeni posnetki pa so skupaj zbrali že 624.610.034 ogledov. Phanova je po zaslugi svojih posnetkov podpisala tudi pogodbo s kozmetično hišo Lancome. Do 1000 evrov na mesec pa samo z oglasi služi tudi trener psov Eric Letendre. A z YouTubom se da služiti tudi z domačimi videoposnetki, ki niso ne svetovalni ne poučni. 58-sekundni posnetek majhnih bratov sredi spora, ki nastane, ko eden drugega ugrizne v prst, je družini po 386 milijonih ogledov po poročanju Guardiana prinesel 120.000 evrov. Cassey Ho je hobi spremenila v dobičkonosen posel. Ob takšnih podatkih se marsikdo seveda vpraša, kaj mora storiti, da kakšen evro pade še v njegov žep. Če je odgovor načeloma preprost ustvariti je treba video, ki se bo kot požar razširil po svetu in nabral na milijone ogledov, pa je nekoliko težje reči, kako to doseči. Pri YouTubu sicer pravijo, da imajo ekipo strokovnjakov, ki že na daleč opazijo video, ki bo postal uspešnica. A še najbolj verjetno je, da tega ne razberejo iz same vsebine, ampak iz številk torej iz števila ogledov v prvih šestih urah po objavi. Vseeno pa se da iz pregleda vsebine posnetkov zadnjega časa razbrati, kaj ljudje najraje opazujejo. 1. Otroke. Manjši in bolj zabavni, kot so, tem bolje. Poleg tega sploh ni treba, da počnejo kaj nenavadnega. Ljudi zabavajo že posnetki, na katerih se dojenčki smejejo, otroci sesajo prste ali plezajo na straniščno školjko. Avtorji vseh omenjenih vsebin so namreč doslej že pospravili zajeten kupček denarja. 2. Živali. Če nimate otrok, so lahko pot do zaslužka tudi živali. Pa naj bodo jezne, nagajive ali razposajene, kliki so skoraj zagotovljeni. 3. Kombinacija otrok in živali. Služijo tudi slabi pevci. Foto X17ONLINE.COM 4. Malo posluha, veliko denarja. Se še spomnite viralnega videa pevke, ki je uspešnico Mariah Carey, katere besedilo se v refrenu glasi Can t live, predelala v Ken Li? No, za njo se je pojavilo še več slabih pevcev, ki so prav tako objavili svoje posnetke, ki so postali viralni in nekaj zaslužili. A ta poslovni model je primeren samo, če vas ne moti, da se osmešite pred svetom. Seveda pa je lahko YouTube odskočna deska tudi za dobre pevce. Za te se ne zanimajo le oglaševalci, ampak tudi založbe, ki so marsikomu že ponudile pogodbo. 5. Nasmejte ljudi. Velika globalna vas ima eno skupno lastnost ljudje se radi smejemo. Če imate torej kaj talenta za komedijo ali ste posneli smešno situacijo, je to že lahko recept za uspeh.
|
positive
|
1,809
|
Slovenija tudi v drugem četrtletju beleži krčenje BDP. Na gospodarski zbornici pravijo, da je bilo to glede na trenutne gospodarske razmere pričakovano. Zaskrbljeni pa so, ker se razmere zaostrujejo. Parlamentarne stranke so se na padec BDP odzvale različno. Bruto domači proizvod BDP se je v letošnjem drugem četrtletju v primerjavi z enakim četrtletjem lani realno zmanjšal za 3,2 odstotka. V prvi polovici letošnjega leta je bil obseg BDP za 1,6 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani, so objavili na državnem statističnem uradu. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v drugem četrtletju letos v primerjavi s prvim letošnjim četrtletjem zmanjšal za en odstotek, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa za 2,2 odstotka. Gospodarsko dogajanje je v drugem letošnjem četrtletju zaznamovalo zlasti zelo izrazito zmanjšanje domačega trošenja. Njegov obseg je bil za 6,8 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani. Še bistveno bolj izrazito se je zmanjšalo investicijsko trošenje, navajajo statistiki. Zmanjšali so se vsi izdatki za končno potrošnjo izdatki države so bili manjši za dva odstotka, in sicer zlasti zaradi 5,5-odstotnega zmanjšanja izdatkov za kolektivno potrošnjo. Manjši kot pred letom so bili tudi izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo. Triodstotni padec je bil posledica zelo izrazitega 8,4-odstotnega zmanjšanja izdatkov za nakupe trajnega blaga in za 1,5 odstotka manjših izdatkov za druge proizvode. Slovenski žepi so vse bolj prazni. Investicijsko trošenje se je v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi z drugim četrtletjem lani znižalo za 22,1 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 8,9 odstotka, investicije v zgradbe in objekte za 14,9 odstotka, investicije v stroje in opremo pa za tri odstotke. Zelo negativno so na padec BDP vplivale tudi investicije v zaloge. Saldo menjave blaga in storitev s tujino je na spremembo BDP vplival visoko pozitivno. Ta je BDP izboljšal za 3,4 odstotne točke. Vendar pa sta se hkrati v tem obdobju zmanjšala tako izvoz kot uvoz. Tu se pojavljajo gibanja, ki smo jih statistiki začeli opažati v začetku lanskega leta, ko sta se izvoz in uvoz gibala visoko, a je bila njuna rast čedalje počasnejša, je navedla Karmen Hren. Zaradi zmanjšanega zunanjega povpraševanja je bil izvoz v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi z enakim lanskim nižji za 0,5 odstotka, še bolj, za 5,4 odstotka, pa se je zaradi manjšega domačega trošenja zmanjšal uvoz. Dodana vrednost je bila v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nižja skoraj v vseh dejavnostih. V predelovalnih dejavnostih se je zmanjšala za 2,2 odstotka, v gradbeništvu za 10,9 odstotka, v dejavnostih trgovine, prometa in gostinstva za 2,6 odstotka, v poslovanju z nepremičninami za 1,4 odstotka, v strokovnih, znanstvenih in podobnih dejavnostih za 2,8 odstotka. Skupna dodana vrednost je bila za 2,2 odstotka manjša kot v drugem četrtletju lanskega leta. Statistični urad je popravil podatke za BDP v prvem četrtletju. Obseg BDP se je v prvem letošnjem četrtletju v letni primerjavi, torej po nedesezoniranih podatkih, realno zvišal za 0,2 odstotka. Po podatkih, prilagojenih na vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v prvih treh mesecih leta na letni ravni skrčil za 0,7 odstotka, v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem pa je ostal na ničelni ravni. Foto Reuters Urad je popravil tudi podatke za lansko leto. Na osnovi trenutnih podatkov lahko rečemo, da so bile gospodarske razmere lani boljše, kot smo ocenjevali februarja letos. Po trenutnih ocenah se je BDP lani povečal za 0,6 odstotka in ne padel za 0,2 odstotka, je povzela Karmen Hren. Za rast je bil ključen izvoz, katerega rast je bila sedemodstotna. Na uradu za makroekonomske analize po objavi podatkov pravijo, da jih ti skrbijo. Na uradu kot zaskrbljujočega ocenjujemo tudi podatek o padcu izvoza, ki je bil do sedaj glavni dejavnik sicer šibkega gospodarskega okrevanja. Ob upočasnitvi gospodarske aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah je bil namreč izvoz prvič po dveh letih nižji, je poudaril Boštjan Vasle, direktor Umarja. Na finančnem ministrstvu so po objavi rezultatov zaskrbljeni, pravijo pa, da glede na razpoložljive podatke nov rebalans državnega proračuna za letos ne bo potreben. Ministrstvo sicer še ne razpolaga s podatki o gospodarskih gibanjih do konca leta in čaka na jesensko napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Ta bo tudi podlaga za pripravo proračunov za 2013 in 2014, v katerih bo za povrnitev kredibilnosti Slovenije bolj kot kdaj koli prej nujno spoštovanje zavez pri konsolidaciji javnih financ, ki smo jih dali EU . Prednostna naloga Slovenije je tudi izvedba ostalih ključnih reformnih projektov, kot so reforma trga dela, pokojninska reforma, rešitve na področju upravljanja slabih terjatev ter upravljanje državnega premoženja, še poudarjajo na finančnem ministrstvu. Gospodarska aktivnost se je v drugem četrtletju sicer zmanjšala tudi v celotnem evrskem območju, padec v Sloveniji pa je bil po razpoložljivih podatkih za 22 držav med najvišjimi. Tako ostajamo v skupini držav članic EU, kjer se je gospodarska aktivnost med krizo najbolj zmanjšala. Foto Thinkstock Vlada in parlament naj čim prej spregovorita o razmerah Z Gospodarske zbornice Slovenije GZS so sporočili, da jih novica, da se je BDP znižal za 3,2 odstotka, ni presenetila. V izjavi so namreč zapisali, da je v trenutnih gospodarskih razmerah to pričakovati. Zaskrbljeni pa so, ker se razmere zaostrujejo, pravih odgovorov pa še vedno ni. V GZS pozivajo vlado in parlament, naj čim prej odkrito spregovorita o razmerah in rešitvah, ki bodo preprečile zlom slovenskega gospodarstva. Kot še pišejo, so dnevno v kontaktih s podjetji po vsej državi, ki delujejo tako na domačem kot tujem trgu. Razmere so izjemno težke in zapletene in poleg upada obsega poslovanja se poslabšujeta tudi klima in pričakovanja. Posebej zaskrbljujoče pa je podcenjevanje tega problema v slovenskem političnem prostoru in tudi med sindikati ter odsotnost ambicije in konkretnih načinov, kako rešiti te razmere, opozarjajo. Nadaljujejo, da se razmere še slabšajo, reforme oddaljujejo, naročila doma se zmanjšujejo, plačilni plačilni roki se podaljšujejo in finančni viri so vse težje dosegljivi. Vztrajanje pri protikriznih ukrepih in napačne odločitve vlade V SDS so izrazili upanje, da bodo najnovejše podatke o padcu bruto domačega proizvoda BDP razumeli predvsem v uradu predsednika republike in opoziciji, ki se obnašata, kot da bi Slovenija imela alternativo pri sprejemanju protikriznih ukrepov . Alternative ni, pred nami je zadnja priložnost, da reforme zapišemo sami, navajajo v stranki. Ob tem bo največja koalicijska stranka tudi odločno podprla vlado, ki želi uresničiti spoštovanje zavez pri konsolidaciji javnih financ, ki smo jih dali EU in jih je DZ soglasno sprejel z ratifikacijo pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji. SDS bo tako podprla sprejetje kriznega proračuna za obdobje 2013 2014, zakona o stabilnosti bančnega sistema, zakona o državnem premoženjskem holdingu in pokojninske reforme ter reforme trga dela. Kot pravijo v stranki, so namreč to ukrepi, ki pomenijo dolgoročno rast BDP. Poslanka Pozitivne Slovenije Alenka Bratušek je poudarila, da so na vse, kar se je zgodilo, opozarjali že ob sprejemanju zakona o uravnoteženju javnih financ. Osebno je padec BDP ni presenetil, saj glede na ukrepe, ki jih vlada sprejema, ne more biti drugače . Ne vem, kje bi naj politiko to poenotilo, če nas že do zdaj ni, je še dejala. Za padec BDP pa je mnenju predsednika SD Igorja Lukšiča odgovorna vlada. Kot je dejal po seji predsedstva stranke na Ptuju, morajo ljudje vedeti, da je Slovenija lani po revidiranih podatkih beležila 0,6-odstonto gospodarsko rast. Vlada Boruta Pahorja je delala bistveno bolje. Ta vlada pa je že sedaj prigarala triodstotni upad, je dejal. Po Lukšičevih besedah se stvari odvijajo v smer, o kateri je SD opozarjala že od nastopa Janševe vlade. Vlada straši ljudi, ti so zaradi tega zmanjšali svoje nakupe. Manjša potrošnja pa ogroža trgovanje, kjer se zmanjšujejo prihodki, zaradi česar pa se zmanjšujejo tudi prihodki v proračun, je dejal. Ukrepi vlade so bili očitno slabi in niso šli v pravo smer, še meni Lukšič. Na padec BDP so se parlamentarne stranke odzvale različno. Foto Thinkstock Kot je dejal poslanec SLS Roman Žveglič, se zavedajo, da se nahajajo v ključnih trenutkih in bodo razmere vedno težje ne glede na to, kdo bo vodil državo. Zato si v stranki želijo manj političnih in več državniških nastopov slovenskih politikov, več konstruktivnega obnašanja pa pričakujejo vsaj pri temeljnih vprašanjih . Zdaj namreč ne gre več za naše in vaše , poudarja Žveglič, ampak za prihodnost države. Kot je poudaril, je ključno še, da bodo v najkrajšem možnem času, mesecu ali največ dveh , s socialnimi partnerji in tudi z opozicijo uspeli najti skupne rešitve, ki bodo dejansko pomenile določen premik naprej in ne le kozmetičnih popravkov . Stališče ministra in ministrstva za finance je tudi naše stališče, pa so sporočili iz Državljanske liste. Na finančnem ministrstvu so sicer zaradi podatkov o padcu BDP zaskrbljeni, vendar pa zagotavljajo, da rebalans proračuna ne bo potreben. Po mnenju NSi je padec gospodarske rasti predvsem posledica prepoznih in nedoslednih ukrepov vlade Boruta Pahorja ter političnih blokad danes in v preteklosti . Kot so dejali, odločno podpirajo pokojninsko reformo in reformo trga dela, ki sta nujni, da se trend obrne. Ob tem v NSi pozivajo vse stranke, da morajo strniti vrste , če želijo uspešno prebroditi krizo. NSi je že dalj časa opozarjala na slabo finančno situacijo Slovenije, poudarjajo in dodajajo, da se zavedajo težav, a dvomijo, da se jih zaveda opozicija, ki z zavračanjem reform ne ravna odgovorno. Poenotenje je nujno, so še izpostavili. V DeSUS zaenkrat še niso komentirali padca BDP v drugem letošnjem četrtletju.
|
negative
|
1,810
|
Si želite družino popeljati v Avstralijo? Bi radi dobili bon za 10.000 evrov? Potem zavijte v eno od trgovin Harvey Norman. Prvo so v Sloveniji odprli pred natanko desetimi leti, to pa je tudi razlog za veliko praznovanje in še večje nagrade. Pred desetimi leti so v Ljubljani odprli prvo trgovino Harvey Norman z veliko izbiro pohištva, spalnic, kuhinj, elektronike in računalništva z vsega sveta. Kupci so jo vzeli za svojo in njen uspeh je spodbudil odprtje prodajaln v Kopru, Celju, Novem mestu in Mariboru. Začetki pred 30 leti v Avstraliji Jo Wieden, generalna direktorica podjetja Harvey Norman Europe Zelo smo navdušeni in ponosni, da v Sloveniji praznujemo deseto obletnico. Naše zveste stranke, zaposleni in trdni odnosi z dobavitelji so omogočili, da je podjetje danes uspešno. Veselimo se nadaljnjih deset let, da bomo rasli in razvijali naše podjetje ter se še naprej trudili, da bomo nudili najboljše izdelke in storitve na slovenskem trgu. Jo Wieden, generalna direktorica podjetja Harvey Norman Europe Trgovska veriga Harvey Norman je svojo prvo trgovino odprla oktobra 1982 v Sydneyju. Od takrat dalje se je hitro širila s trgovinami v Avstraliji, Singapurju, Maleziji, na Novi Zelandiji in Irskem ter zdaj s kar petimi trgovinami v Sloveniji. Uspeh na našem trgu pripisujejo skrbi za zadovoljstvo strank in profesionalnim prodajalcem, od katerih večina v podjetju dela že deset let. Stranke imajo rade velik izbor različnega blaga, ki je, kadar je to možno, tudi na zalogi, še dodajajo. Sicer pa Harvey Norman na vsakem trgu prispeva najboljše možne proizvode po najboljših cenah. Bi šli v Avstralijo? Ob deseti obletnici Harvey Norman pripravlja veliko promocijo, posebne rojstnodnevne ponudbe in veliko nagradno igro, ki bo potekala od 3. do 30. 9. 2012. Nagrad je za kar 125.000 evrov, zanje pa se lahko potegujete vsi, saj nakup ni pogoj za sodelovanje. Nagrade rojstnodnevne nagradne igre so 16-dnevno potovanje v Avstralijo za 4 osebe, 10-krat vrednostni bon Harvey Norman v višini 10.000 evrov, 10-krat vrednostni bon Harvey Norman v višini 1.000 evrov. Zaključek praznovanja z nagradnim žrebanjem bo 30. 9. 2012 v vseh trgovinah Harvey Norman v Sloveniji.
|
positive
|
1,811
|
Primerjajte ponudbe bank, opozarjajo na zvezi potrošnikov, kjer so pripravili primerjalnik gotovinskih kreditov in depozitov. Potrošniki lahko hitro ugotovijo, kje bodo najmanj preplačali gotovinski kredit ali pa največ prihranili z varčevanjem v depozitu.
|
neutral
|
1,812
|
Po nekajdnevni stavki so delavci v Cestnem podjetju Ljubljana prejeli julijske plače. Stavko so zato končali, prihodnji teden pa bo na zborih delavcev vodstvo družbe predstavilo vizijo podjetja, ki je zaradi zapadlih obveznosti v težkem položaju. Stavka delavcev Cestnega podjetja Ljubljana CPL je obrodila sadove. Danes so namreč prejeli julijske plače in so zato končali stavko, ki se je začela v četrtek. Prihodnji teden bodo potekali zbori delavcev, na katerih bo vodstvo družbe predstavilo vizijo podjetja, je povedal predsednik stavkovnega odbora pri sindikatu Pergam Janko Skvarča. Stavka je za zdaj pripomogla k izplačilu julijske plače. V CPL je zaradi neizplačanih plač in nepredstavitve vizije podjetja od minulega četrtka stavkalo vsaj 150 delavcev, članov sindikata Pergam, ter nekateri delavci, ki niso člani nobenega sindikata, razen tistih, ki so na nujnih vzdrževalnih delih. Delavce močno skrbi usoda podjetja, katerega obstoj visi na nitki. Ne glede na razplet uporabniki težav izvajalcev gospodarske javne službe rednega vzdrževanja in varstva državnih cest ne bodo čutili, zagotavljajo v Direkciji RS za ceste. Ceste v upravljanju direkcije bodo še naprej vzdrževane v skladu s standardi in predpisi. Delavci CPL so s stavko pretili že v začetku avgusta, nato pa jim je vodstvo vendarle izplačalo junijske plače. Takrat so izpostavili, da bi se radi srečali tudi z večinskim lastnikom CPL Rankom Mimovićem, da bi od njega slišali, kakšne načrte ima s podjetjem. Vodstvo je za izplačilo julijskih plač potrebovalo približno 490.000 evrov. Mimović je poskušal v preteklih dneh dobiti denar v sorazmerni višini tudi od manjšinskih lastnikov, a se niso odzvali, kljub temu pa mu je danes skupaj z vodstvom CPL uspelo zagotoviti potrebna sredstva. Zaposlenim do ravni tehničnega kadra delavci, strojniki, delovodje, vozniki, varilci so tako danes kmalu po poldnevu izplačali plače, drugi zaposleni v CPL jih bodo prejeli v sredo, je še sporočil Petrič, ki priznava, da je CPL zaradi zapadlih obveznosti v težkem položaju.
|
neutral
|
1,813
|
Bonitetna agencija Moodys je obete za bonitetno oceno dolga Evropske unije znižala s stabilnih v negativne, ocena pa ostaja Aaa. V agenciji poslabšanje obetov pojasnjujejo s tem, da imajo negativne obete tudi države, ki ključno prispevajo v proračun EU. V bonitetni agenciji so zapisali, da je razumno pričakovati, da se bo kreditna sposobnost EU gibala v skladu s kreditno sposobnostjo njenih ključnih članic. Pri tem so navedli negativne obete Nemčije, Francije, Velike Britanije in Nizozemske, ki skupaj zagotavljajo 45 odstotkov proračuna EU. Bonitetna ocena EU ostaja najvišja, Aaa, kar Moodys pojasnjuje s konservativnim upravljanjem proračuna ter kreditno sposobnostjo in podporo njenih 27 članic . Ne izključuje pa možnosti znižanja ocene v prihodnosti, če se bo znižala boniteta članic EU. Tudi Nemčija, Francija, Velika Britanija in Nizozemska ohranjajo oceno Aaa.
|
negative
|
1,814
|
Hrvaška Ina, slovenski Petrol in Naftna industrija Srbije so se uvrstili na vrh lestvice največjih podjetij po prodajnih prihodkih v državah nekdanje Jugoslavije. Vsi so lani prodajo povečali za vsaj desetino, zmanjšali število zaposlenih in poslovali z dobičkom. Na vrh lestvice največjih podjetij po prodajnih prihodkih v državah nekdanje Jugoslavije, ki jo je danes objavil časnik Delo, so se uvrstili hrvaška Ina, slovenski Petrol in Naftna industrija Srbije. Takoj za naftarji, med katerimi sta še makedonski Okta Ad in Makpetrol, sta se uvrstila trgovca, slovenski Mercator in hrvaški Konzum. Tretja največja dejavnost je bila, kot kaže lestvica, elektrogospodarstvo, saj so se na šesto, sedmo in osmo mesto uvrstili Hrvatska elektroprivreda, slovenski HSE ter Elektroprivreda Srbije. Na 11. mestu je krški Gen I, na 21. so se uvrstile Elektrane Nikola Tesla, na 28. mesto pa največje podjetje v BiH, Elektroprivreda BiH. Petrol je lani znižal dobiček za skoraj 70 odstotkov. Revoz in Krka sta se uvrstila na deveto in deseto mesto, sledijo Hrvatski Telekom, Prirodni plin iz Zagreba, Telekom Srbija in Telekom Slovenije. Med slovenskimi podjetji so na lestvici 50 največjih podjetij po lanski prodaji še Gorenje na 17. mestu, OMV Slovenija na 18., Engrotuš na 22., Lek na 23., Impol iz Slovenske Bistrice na 26., Acroni Jesenice na 33., koprski Cimos na 38. in ljubljanski Geoplin na 43. mestu. Na lestvico največjih podjetij nekdanje Jugoslavije se je uvrstilo 21 podjetij iz Srbije, 19 iz Slovenije, prav toliko iz Hrvaške, deset iz BiH in po pet iz Makedonije in Črne gore. Naftni trgovci z vrha lestvice imajo kar nekaj skupnih točk, navaja časnik. Vsi so lani prodajo povečali za vsaj desetino, zmanjšali število zaposlenih in poslovali z dobičkom, s tem da je Naftna industrija Srbije dobiček povečala za 145 odstotkov, Ina za desetino, Petrol pa znižal za skoraj 70 odstotkov, ugotavlja časnik. Vzroke za njihovo različno finančno uspešnost je po ugotovitvah časnika mogoče iskati v lastniški strukturi, ki se zdi v Petrolu precej bolj razpršena in s tem negotova kot pri drugih dveh. V Ini ima država 44-odstotni delež, madžarski Mol pa 47-odstotnega. 56-odstotni lastnik Naftne privrede Srbije je Gazprom Neft, srbska država pa ima malo manj kot 30-odstotni delež. Med 50 Petrolovimi delničarji imata Kad in Sod skupaj 28 odstotkov, NLB in Gorenjska banka pa skupaj deset. Krka se je uvrstila na deseto mesto. Za oba velika trgovca v regiji, Mercator in Konzum, časnik izpostavlja, da sta lani dosegla več kot desetino manjši dobiček, s tem da je Konzum povečal prodajo in število zaposlenih, Mercator pa je oboje zmanjšal. Pri tem je Konzum v več kot 70-odstotni lasti Agrokorja, Mercator pa ima razpršeno lastniško sestavo, v kateri so največji lastniki Pivovarna Union z 12 odstotki, NLB s približno 11, Societe Generale Splitska banka z malo manj kot desetimi odstotki, Pivovarna Laško pa z dobrimi osmimi odstotki. Med 50 največjimi podjetji na lestvici je tudi novosadski in hrvaški Mercator, pri čemer je prvi posloval z dobičkom, drugi pa s precejšnjo izgubo. Zato se lahko uresničijo napovedi Mercatorjeve materinske družbe, da se bodo od Mercatorja na Hrvaškem poslovili, povzame časnik.
|
neutral
|
1,815
|
Pri napovedanih podražitvah mesa in kruha le žanjemo tisto, kar smo v preteklih letih sejali nespoštovanje domačega kmeta, domače kmetijske proizvodnje in stiskanje dobaviteljev, meni predsednik sindikata kmetov Roman Žveglič. V Mercatorju pa obljubljajo, da bodo storili vse, da bi zaščitili potrošnike. Napovedi jesenskih podražitev hrane so med potrošniki povzročile pravo ogorčenje. Kako tudi ne, saj so dobavitelji napovedali podražitve mesa do 25 odstotkov. Za četrtino se draži svinjina, cene govejega mesa in perutnine pa so višje do 15 odstotkov. In ne samo meso dražijo se tudi kruh in pekovski izdelki. Po mnenju Emila Erjavca z biotehniške fakultete v Ljubljani razlogov za zvišanje cen v Sloveniji ne gre iskati v dvigih cen po Evropi, saj so v večini držav Evrope cena mesa stabilne. Vzrok tudi ni v dvigu cen domačih surovin, ampak verjetno v nekonkurenčnosti živilskopredelovalne industrije in v tem, da imajo mesarji še neki manevrski prostor do cen, ki so v okoliški regiji, torej v Italiji, Madžarski in Avstriji. Zagotovo pa to še nima nobene zveze s sušo ne s težavami svetovnega kmetijstva, je povedal v oddaji 24UR ZVEČER. Cene izdelkov iz mesa se bodo zvišale od sredine tega meseca do konca meseca, in sicer od deset do 15 odstotkov. Živilskopredelovalna industrija po njegovem mnenju želi izkoristiti ta trenutek, medijsko pritisniti in na ta način vplivati na trgovce, da bi lahko dvignili cene. V bistvu se pogajajo čez javnost s trgovci, da bi lahko dvigali cene. Dvigi pa so enormni, praktično nepredstavljivi, meni Erjavec. Trgovci bi po njegovem mnenju v ta pritisk lahko privolili, če bodo reševali sami sebe. Ker bodo z višjo ceno zaradi marž lahko več odnesli. Vendar menim, da se je v slovenski trgovini vzpostavilo toliko konkurenčnosti, da je vprašanje, če se bo kaj takega zgodilo. Potrošnik je postal zelo občutljiv, hrana pa verjetno postaja ne zgolj normalna dobrina. In tisti, ki bo dvigoval cene, bo lahko potegnil kratko, ocenjuje strokovnjak z biotehniške fakultete. Meso je še zmeraj relativno poceni Na vprašanje, ali je torej skrb, da bo meso postalo luksuz oz. hrana premožnejših, odveč, Erjavec odgovarja, da ne. Vse manj ga konzumirajo tisti, ki so pod linijo siromaštva, in število teh narašča. Mislim pa, da pri spodnjem, srednjem sloju in navzgor ne bo velikih sprememb. Meso je še zmeraj relativno poceni. Tudi glede podražitev kruha in pekovskih izdelkov po Erjavčevem mnenju živilci tudi tu špekulirajo zato, ker je še nekaj razlike do sosedov. Cena pšenice na svetovnem trgu je šla gor, vendar so jo naši peki, če so bili pametni in dobri podjetniki, kupili po sorazmerno nižji ceni. Mislim, da je tukaj spet nekaj njihovega medijskega konstrukta, da poskušajo na ta način pritegniti pozornost, izkoristiti splošno debato o krizi na področju proizvodnje hrane, dejansko pa pokriti druge stroške, kot je na primer rastoča energija. Ta ima izjemen vpliv na cene surovin in vse predelave. Živilska industrija trenutno ni v najboljšem stanju in je v težavah, torej lahko razumemo, da poskušajo najti najboljši izhod zase. Nekateri peki so že dvignili cene.
|
negative
|
1,816
|
Švica ostaja najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu. ZDA, ki so dolgo prevladovale na lestvici, so šele sedme, Slovenija je po lanskoletnem velikem padcu letos pridobila mesto. Med 144 državami je 56. Svetovni gospodarski forum WEF je objavil poročilo o globalni konkurenčnosti 20122013. Slovenija se je na lestvici, ki vključuje 144 držav, uvrstila na 56. mesto, eno višje kot lani. Najslabše ocene je dobila za učinkovitost trga dela in razvitost finančnega trga. Švicarsko gospodarstvo je najbolj konkurenčno. Vzroke je treba iskati v izobraževalnem sistemu in sodelovanju med akademskimi strokovnjaki in realnim sektorjem. Raziskava WEF temelji na javno dostopnih podatkih in anketi, izvedeni med 15.000 predstavniki podjetij v 144 državah. Prva je že četrtič zapored Švica. Blestela je zlasti na področju inovacij, in sicer predvsem na račun svojega odličnega izobraževalnega sistema, obsežnih vlaganj v raziskave in razvoj ter tesnega sodelovanja med akademskimi strokovnjaki in realnim sektorjem, so poudarili v WEF. Švica se je izvrstno izkazala tudi na nekaterih drugih področjih. Med drugim se je najbolje odrezala na področju učinkovitosti trga dela, izkazalo pa se je še, da ima enega najbolj stabilnih makroekonomskih okolij. Drugo mesto na lestvici je ohranil Singapur, na tretjem mestu pa je Švedsko spodrinila Finska. Švedska je tako pristala na četrtem mestu, sledita pa ji Nizozemska in Nemčija. V prvi deseterici so še ZDA, Velika Britanija, Hongkong in Japonska. ZDA, ki so bile še pred petimi leti na vrhu lestvice konkurenčnosti, so glede na lani izgubile dve mesti in pristale na sedmem mestu. Več evropskih držav je tokrat imelo precej bolj negotove rezultate. Močno zadolžena Grčija je tako z 90. mesta zdrsnila na 96. mesto, Portugalska s 45. na 49. mesto, Ciper pa s 47. na 58. mesto. Španija je medtem ohranila 36. mesto. Med državami, ki so bile tokrat slabše, je tudi Francija, ki je z 18. mesta padla na 21. mesto. Med članicami EU so se za Slovenijo uvrstile Ciper 58. mesto, Madžarska 60. mesto, Bolgarija 62. mesto, Slovaška 71. mesto, Romunija 78. mesto in Grčija 96. mesto.
|
neutral
|
1,817
|
Banka Slovenije trdi, da so za slabe kredite bank krive slabe poslovne odločitve bank, krediti na neekonomski osnovi, nestrokovne uprave in nadzorniki ter slaba organizacija bank. Drži, pravi Lahovnik, a pozabili so omeniti, da so oni tisti, ki so odgovorni za likvidnost in nadzor nad bančnim sistemom v Sloveniji . Medtem ko danes tako podjetja kot navadni državljani izjemno težko pridejo do posojil, zaupno poročilo Banke Slovenije razkriva, kako preprost je bil še pred časom za nekatere dostop do milijonov. V NLB naj bi bilo tako skupaj za kar dve milijardi in 90 milijonov evrov slabo zavarovanih posojil, nekateri dolžniki pa z odplačevanjem obveznosti zamujajo že več kot 90 dni. Med največjimi dolžniki so Zidarjev SCT v stečaju, cerkveni Zvon 1 Holding, Primorje, ki je prav tako v stečaju, in T-2, ki je v prisilni poravnavi. V NKBM pa je za okoli 612 milijonov evrov slabih terjatev, največji dolžniki pa so T-2, Zvon 1, Pom Invest in Poteza Naložbe. Še posebej pa v oči bode šest večmilijonskih kreditov, ki naj bi bili odobreni celo brez vsakega zavarovanja. Bi morali biti odgovorni sankcionirani? Novi Ljubljanski banki največ dolguje Zidarjev SCT v stečaju 187 milijonov evrov, ki pa so zavarovani samo z 39 milijoni premoženja. Lahovnik Sodba v primeru Merkur naj jim bo zgled Po mnenju ekonomista Mateja Lahovnika so ti podatki presenetljivi, ker kažejo, da so ena pravila veljala za navadne državljane, izbrancem pa je bilo omogočeno, da so jemali kredite brez ustreznih zavarovanj in na podlagi projektov, ki so imeli slabo boniteto . Po njegovem mnenju tu nedvomno obstaja precejšnji sum tako kazenske kot tudi odškodninske odgovornosti uprav in nadzornih svetov bank. Banka Slovenije je v sporočilu zapisala, da so glavni razlogi za slabe kredite slabe poslovne odločitve bank, krediti na neekonomski osnovi, nestrokovne uprave in nadzorniki ter slaba organizacija bank. Lahovnik pravi, da to povsem drži. So pa pri tem pozabili izpostaviti, da so oni tisti, ki so odgovorni za likvidnost in nadzor nad bančnim sistemom v Sloveniji. Tako da bodo morali tudi pri sebi poiskati odgovornost, kako je mogoče, da so denimo banke za dolge finančne naložbe podeljevale kratkoročne kredite, kar je v nasprotju s temeljnimi finančnimi pravili. To, kar učimo bruce v prvem letniku, da se ne sme početi, so oni očitno počeli, Banka Slovenije pa ob tem ni rekla popolnoma nič, je povedal za oddajo 24UR OB ENIH. Na vprašanje, kdo bi moral odgovarjati, Lahovnik pravi, da je zelo pomembno, da vlada doseže, da kazenska odgovornost v teh primerih ne zastara. Druga stvar, ki jo je po njegovem mnenju treba preveriti, je, ali je mogoče podaljšati tudi roke za odškodninske zahtevke. Kajti po obstoječi zakonodaji so ti roki zelo kratki tri oziroma pet let, kar bi pomenilo, da je že skoraj večina zadev zastarala. Zato je treba te zastaralne roke podaljšati in potem ukrepati. Kar se pa tiče bankirjev oziroma tistih, ki so podeljevali kredite, pa mislim, da bi morala biti marsikomu zgled včerajšnja sodba v primeru Merkur. Ukrepati bodo morali tako policija kot tožilstvo in pa lastniki bank, med katerimi je tudi država.
|
negative
|
1,818
|
Svet ECB je določil podrobnosti kupovanja državnih obveznic. Finančni trgi so se na novico odzvali pozitivno, na obvezniškem trgu je namreč pritisk glede zahtevane donosnosti obveznic za problematične države z evrom, med njimi tudi Slovenijo, precej popustil. Mario Draghi je prepričan, da bo načrt ECB uspešen. Svet ECB je določil podrobnosti posega na trgu državnih obveznic. Banka se je namreč odločila za nakup neomejene količine državnih obveznic evropskih držav. Takšnemu ukrepanju je v svetu ECB najbolj nasprotoval predsednik nemške centralne banke Bundesbank Jens Weidmann. Predsednik ECB Mario Draghi pa je po seji spet zavrnil očitke, da gre za nedovoljeno financiranje držav, in odločitev utemeljeval s tem, da zaradi napetosti na finančnih trgih, povezanih z negotovostjo glede prihodnosti območja z evrom, denarna politika ECB ne more delovati normalno in enotno po vsem evrskem območju. Priznal je sicer, da visoka cena zadolževanja za nekatere članice evroobmočja odraža tudi napake v ekonomski politiki v preteklosti, vendar pa so strahovi glede usode evra ključen dejavnik pri ravnanju trgov. Ob tem je znova zagotovil, da bo ECB naredil vse za ohranitev evra in da so ti strahovi neutemeljeni. Ob tem pa je opozoril, da nobena intervencija s strani centralne banke ne more biti učinkovita brez sočasnega in ustreznega ukrepanja članic na področju reform ter javnih financ. Nujni pogoj za ukrepanje ECB bo, da se države v težavah najprej obrnejo na mehanizem za stabilnost evra, ki bi v zameno za izpolnjevanje strogih pogojev odkupoval njihove obveznice na primarnem trgu, torej neposredno od držav. ECB bo namreč ukrepal na sekundarnem trgu. Pomoč s strani začasnega oziroma pozneje stalnega mehanizma za stabilnost evra bo vezana bodisi na poln program varčevalnih in reformnih ukrepov po zgledu Grčije, Irske ali Portugalske ali na okrepljeno pogojevanje za članice, ki so že izvedle številne reforme in javnofinančne ukrepe. ECB si bo prizadeval tudi za sodelovanje Mednarodnega denarnega sklada pri oblikovanju in nadzoru teh programov. Draghi je zavrnil očitke, da gre v drugem primeru za neke vrste manj pogojevano različico trenutnih programov pomoči. Zatrdil je, da bodo tudi v teh primerih pogoji jasni in strogi, nadzor pa dosleden. ECB se bo za nakupe odločal, če se bo pokazala potreba in le dokler bodo države izpolnjevale pogoje. O začetku, trajanju in podrobnostih ukrepanja bo vsakokrat odločal svet ECB. Tovrstne pomoči ECB bodo lahko deležne tudi članice, ki trenutno prejemajo pomoč, a šele takrat, ko bodo imele spet dostop do trga. Italijan na čelu ECB verjame, da bo program uspel, saj je po njegovem mnenju zelo drugačen od katerega koli drugega programa v preteklosti. Zelo pomemben podatek za trge je tudi to, da bo status ECB kot lastnika državnih obveznic enak ostalim upnikom, kar pomeni, da osrednja denarna ustanova evroobmočja ne bo več uživala prednostne obravnave.
|
neutral
|
1,819
|
Na lestvico 500 največjih podjetij v srednji Evropi se je letos uvrstilo 17 slovenskih podjetij. Slovenske družbe na seznamu v glavnem prihajajo iz sektorja široke potrošnje in sektorja energetike. Na lestvici je 17 slovenskih podjetij. Na lestvico 500 največjih podjetij v srednji Evropi, ki jo je objavila svetovalno-revizorska hiša Deloitte, se je letos uvrstilo 17 slovenskih podjetij. Delež slovenskih družb na srednjeevropski lestvici se v prejšnjih letih ni posebej spreminjal. Za razliko od prejšnjega leta, ko je bilo na lestvici 18 slovenskih družb, se jih je letos na lestvico uvrstilo 17, kar predstavlja 3,4 odstotka, so sporočili iz svetovalno-revizorske hiše Deloitte. Slovenske družbe na seznamu v glavnem prihajajo iz sektorja široke potrošnje in sektorja energetike, medtem ko sektorja industrijske proizvodnje in farmacije zastopata po dve družbi, sektor telekomunikacij pa ena. Petrol je prvo slovensko podjetje na seznamu. Foto Reuters Vodilni položaj med slovenskimi družbami je zabeležila skupina Petrol, ki je lani ustvarila 3,27 milijarde evrov prihodkov od prodaje. S tem rezultatom se je skupini uspelo uvrstiti na 37. mesto Deloittove lestvice. Sledijo skupina Mercator 46. mesto, skupina Gorenje 128. mesto, skupina Holding Slovenske elektrarne 133. mesto, Revoz 172. mesto, skupina Krka 185. mesto, skupina Gen-I 204. mesto, skupina Telekom Slovenije 270. mesto, Tuš Holding 280. mesto, Slovenska industrija jekla 289. mesto, Spar Slovenija 309. mesto, OMV Slovenija 318. mesto, Engrotuš 356. mesto, skupina Lek 377. mesto, skupina Gen Energija 424. mesto in ACH 482. mesto. Glede na število družb na Deloittovi lestvici ima Slovenija še naprej prednost pred državami v ožji regiji. Sledita ji Hrvaška, ki jo zastopa 12 družb, in Srbija, iz katere se je med 500 največjimi znašlo 11 družb. Tako kot v preteklih letih se je tudi letos na prvem mestu lestvice največjih 500 podjetij v srednji Evropi znašlo poljsko naftno podjetje PKN Orlen s prihodki od prodaje v višini 26 milijard evrov. Sledita madžarsko naftno podjetje Mol ter češka Škoda. Deloitte je pripravil tudi lestvici 50 največjih bank in zavarovalnic. Tako kot v prejšnjem letu je vodilni položaj zavzela poljska banka PKO BP s sredstvi, ki so v letu 2011 znašala 43,19 milijona evrov. Med prvih deset se je tudi letos uvrstila NLB, ki je zasedla deveto mesto. Poleg nje se je med največje družbe uvrstila tudi NKBM 43. mesto. Med zavarovalnicami vodi poljska PZU s 3,71 milijarde evrov skupne obračunane premije. Med slovenskimi zavarovalnicami je najboljšo uvrstitev lani dosegla Zavarovalnica Triglav šesto mesto v regiji. Poleg Zavarovalnice Triglav so se na letošnji lestvici znašle še tri slovenske zavarovalnice, in sicer Adriatic Slovenica 29. mesto, Zavarovalnica Maribor 31. mesto in Vzajemna 33. mesto.
|
neutral
|
1,820
|
Na vprašanje, ali se strinja, da bi Slovenija utegnila biti že oktobra nelikvidna, je minister Šušteršič odgovoril, da so časi za državo težki, vlada pa mora še jeseni sprejeti pomembne reforme. Bolj kot bomo pri tem uspešni, večja je verjetnost, da ne bomo potrebovali pomoči, je dejal za avstrijski Die Presse. Slovenski minister za finance Janez Šušteršič je v pogovoru za današnjo izdajo avstrijskega časnika Die Presse dejal, da Slovenija do konca leta potrebuje okoli pol milijarde evrov, pri čemer ima več možnosti od najema kreditov do izdaje obveznic. Na vprašanje, ali se strinja z oceno premiera Janeza Janše, da bi utegnila biti Slovenija že oktobra nelikvidna, je odgovoril, da so časi za državo res težki, vlada pa mora še jeseni sprejeti pomembne reforme. Bolj kot bomo pri tem uspešni, večja je verjetnost, da ne bomo potrebovali pomoči in se bomo lahko sami refinancirali, je pojasnil. Po njegovih besedah sicer ni mogoče izključiti, da bo Slovenija morala zaprositi za pomoč, vendar bo storila vse, da bi se temu scenariju izognila. Do jeseni potrebujemo morda pol milijarde evrov, Slovenija pa ima pri tem več alternativ lahko najamemo domače kredite ali izdamo zakladne obveznice. Res pa je, da bi bila uspešna izdaja državnih obveznic do konca leta zelo dobrodošla, je povedal. Na vprašanje, katera podjetja bi vlada privatizirala, je Šušteršič odgovoril, da bo potrebno restrukturiranje Adrie Airways, zagotovo pa tudi NLB, pa tudi pri podjetjih, ki so v boljšem položaju, kot so npr. Telekom, Triglav in Petrol, po njegovem mnenju ni podlage, da bi še bila v lasti države.
|
negative
|
1,821
|
Hrvaška Ina je našla novo nahajališče nafte. Kraj se nahaja v bližini mesta Privlaka v Vukovarsko-Sremski županiji. Predvidevajo, da bi lahko s tem nahajališčem precej povečali količino dnevno načrpane nafte. Hrvaška Ina si z novimi nahajališči obeta večjo dnevno proizvodnjo in večji zaslužek. Blizu mesta Privlaka v Vukovarsko-Sremski županiji je hrvaška Ina našla novo nahajališče nafte. To je dokaz, da je v Slavoniji še nafta, zato bomo raziskave nadaljevali, je po pisanju portala Dnevnik.hr dejal Želimir Šikonja, direktor za raziskave nafte in plina pri Ini. Veliko zalogo nafte so našli na globini okoli 1000 metrov, potrebne pa bodo nadaljnje raziskave, da bi lahko natančno določili kapaciteto nahajališča. Pričakujemo, da bo dnevna proizvodnja na tem nahajališču izrazito povečala skupno proizvodnjo na tem območju, so še sporočili iz Ine. Nahajališče se sicer nahaja na območju, ki je še vedno posejano z minami, prve napovedi pa kažejo, da bi lahko tukaj dnevno načrpali okoli 95.000 litrov nafte. To je v zadnjem času že drugo večje na novo odkrito nahajališče nafte na Hrvaškem. Julija je Ina sporočila, da je našla dve novi nahajališči nedaleč stran od Velike Hrastilnice. Iz vrtine, globoke okoli 2000 metrov, naj bi tam dnevno načrpali okoli 180.000 litrov nafte, s čimer bi Ina na leto zaslužila okoli 50 milijonov dolarjev. Iz teh vrtin naj bi nafta sicer tekla okoli 25 let, do začetka proizvodnje pa bosta najbrž minili še vsaj dve leti.
|
positive
|
1,822
|
V Revozu bodo zaradi upada naročil konec septembra delali le v eni izmeni, nato pa sledijo pogovori s socialnimi partnerji. Kot pravijo, je za kakršne koli napovedi o odpuščanju še prezgodaj, a dejstvo je, da razmere na evropskem trgu napovedujejo še težje čase. Zaradi upada povpraševanja po njihovih vozilih bodo v Revozu med 19. in 28. septembrom namesto v dveh delali le v eni izmeni. Po tem obdobju se bo vodstvo podjetja s socialnimi partnerji pogovorilo o nadaljnjem morebitnem prilagajanju. Iz podjetja, ki zaposluje 2300 ljudi, so ob tem sporočili, da je njihov cilj obdržati sedanja delovna mesta, dokler in kolikor je to mogoče. Kot je pojasnila tiskovna predstavnica podjetja Nevenka Bašek Zildžović, trenutno ne gre za odpuščanja, za naprej pa ni še nič znanega, odločenega ali dogovorjenega. Predsednik uprave Revoza Aleš Bratož danes za izjave ni dosegljiv. Padec prodaje občutno presega predvidevanja Po besedah predsednika uprave Revoza Aleša Bratoža razmere na evropskem trgu spremljajo, po njegovih podatkih pa gibanja ne kažejo najbolje. Celoten evropski avtomobilski trg je v upadu, po njihovih predvidevanjih pa naj bi letos upadel za od osem do deset odstotkov. Kot so zapisali v Revozu, trenutne razmere na trgu njihovi dejavnosti niso naklonjene, tako da se v zadnjem času srečujejo s padcem prodaje, ki občutno presega njihova predvidevanja. Celoten evropski avtomobilski trg se je občutno skrčil, še izraziteje pa francoski, ki je za njih najpomembnejši in je lani predstavljal dobro polovico njihovega trga. Poleg tega ravno pri segmentu A, v katerega sodijo modeli twingo, clio II in wind, ki jih proizvajajo v Revozu, beležijo še večji padec, kot je povprečje na trgu. Nadaljnje poslovanje enega od ključnih slovenskih izvoznikov bo tako odvisno predvsem od jesenskih in zimskih naročil, na temelju teh podatkov pa bodo v tovarni ustrezno ukrepali za prebroditev nastalih razmer. Na vprašanje, ali je med temi ukrepi tudi krčenje števila zaposlenih, je Bratož v ponedeljek odgovoril, da je za kakršne koli napovedi še prezgodaj.
|
negative
|
1,823
|
Za 74,87-odstotni delež v Adrii Airways naj bi se zanimalo več kot deset investitorjev, kar je nekoliko presenetljivo, saj so poznavalci mnenja, da za Adrio, ki je v finančnih težavah, zanimanja ne bo. Interes za vstop v proces prodaje 74,87-odstotnega deleža v Adrii Airways je izkazalo več kot deset potencialnih investitorjev, so danes sporočili iz Agencije za upravljanje s kapitalskimi naložbami AUKN, ki skupaj z bankami in PDP prodaja delež. Imen ne razkrivajo, pravijo pa, da postopek prodaje poteka po načrtih. Omenjene družbe imajo skupaj v lasti 17.689.955 oziroma 99,87 odstotka delnic Adrie Airways, predmet poziva pa je 13.261.885 oziroma 74,87 odstotka delnic letalskega prevoznika. Ta novica je nekoliko v nasprotju s predvidevanji, da zaradi slabega finančnega položaja Adrie Airways ne bo zanimanja za nakup omenjene družbe ali pa da bodo ponudbe slabe. Časnik Dnevnik je v torek sicer poročal, da so ponudbe vse prej kot takšne, kot bi si jih želeli, saj med interesenti prevladujejo finančni investitorji. Predsednik uprave družbe Klemen Boštjančič postopka prodaje ni želel komentirati, ker lahko to vodi v špekulacije, ki škodijo postopku. Je pa dejal, da Adria Airways strateškega partnerja potrebuje zato, ker je zelo majhna in ranljiva letalska družba in ne dosega ekonomije obsega, kar je v letalstvu zelo pomembno, bistveno lažje pa bo poslovala tudi, ko ne bo več v državnem lastništvu. Slovenski letalski prevoznik Adria Airways že dlje časa išče strateškega partnerja. Zaradi finančnih težav je Adria potrebovala dokapitalizacijo, ki so jo s stvarnimi vložki v višini 19,7 milijona evrov konverzijo terjatev bank in denarnimi vložki v višini 50 milijonov evrov, kar je zagotovila država, uspešno izvedli septembra lani. S tem so zaključili finančno sanacijo, zdaj pa so v procesu poslovne sanacije. Lani so zabeležili 12 milijonov evrov izgube, letos pa načrtujejo negativni poslovni izid v višini osem milijonov evrov. Prihodnje leto naj bi že dosegli pozitivno ničlo. S težavami se v luči zaostrenih razmer v letalski industriji spopadajo tudi druge letalske družbe.
|
neutral
|
1,824
|
Potem ko je prodaja Agrokorju propadla, lastniki Mercatorja znova iščejo kupca za najboljšega soseda . Tudi tokrat bodo poskusili skupaj, zeleno luč za skupinsko prodajo pa je dal tudi nadzorni svet Pivovarne Laško. Nadzorni svet Pivovarne Laško se strinja s skupinsko prodajo Mercatorja. Nadzorni svet Pivovarne Laško je soglašal, da se delnice Mercatorja začnejo prodajati skupaj z ostalimi zainteresiranimi lastniki te trgovske družbe, ki so znova združeni v konzorcij prodajalcev, je povedal predsednik nadzornega sveta pivovarne Vladimir Malenković. Uprava Pivovarne Laško, ki je skupaj z Unionom in Radensko 23,34-odstotna lastnica Mercatorja, je nadzornikom predstavila vsebino sporazuma o skupni prodaji delnic Mercatorja. Malenković je dejal, da si je uprava pivovarne pri pogajanjih o sklenitvi sporazuma glede prodaje Mercatorja v največji možni meri prizadevala zaščititi interese pivovarne in drugih družb iz skupine Laško. K skupni prodaji 55,92 odstotka Mercatorja so tokrat pristopili Pivovarna Union, ki je največja, 12,3-odstotna lastnica Mercatorja, Nova Ljubljanska banka, ki ima v lasti 10,75 odstotka delnic, Pivovarna Laško, ki je 8,43-odstotna lastnica, Nova Kreditna banka Maribor, Gorenjska banka, Prvi faktor-Faktoring Beograd, Abanka, Radenska, Banka Koper, Hypo banka, NFD 1 delniški investicijski sklad, Banka Celje in NFD Holding. Kot je razvidno iz osnutka prodajne pogodbe, pogodbene stranke ocenjujejo, da bo prav s skupno prodajo mogoče doseči najvišjo prodajno ceno. Pogodbene stranke so tudi soglasne, da se prodajni postopek Mercatorja izvede ob sodelovanju finančnega svetovalca ING bank iz Londona. Foto Reuters Pogodbene stranke so se tudi dogovorile, da v času veljavnosti sporazuma o prodaji Mercatorja ne bodo samostojno prodajale ali menjavale delnice Mercatorja. Če londonski ING, ki je vodil tudi zadnjo prodajo Mercatorja, v treh mesecih od dneva sklenitve mandatne pogodbe ne prejme nezavezujoče ponudbe potencialnega kupca, ki jo kot primerno potrdijo pogodbene stranke, pa sporazum o prodaji Mercatorja preneha veljati. Omenjene pogodbene stranke razen beograjskega Prvega faktorja so večinski delež v Mercatorju prodajale že lani in v začetku letošnjega leta, vendar je bila prodaja hrvaškemu Agrokorju, ki je za delnico Mercatorja ponujal 221 evrov, neuspešna.
|
positive
|
1,825
|
Ker je vlada dvignila trošarine, se napovedi, da se bodo cene goriva z jutrišnjim dnem znižale, niso uresničile. Cena 95-oktanskega bencina, dizelskega goriva in kurilnega olja ostaja nespremenjena, cena 98-oktanskega bencina pa se bo nižala za 0,001 evra na liter. Ker je vlada zvišala trošarine za energente, bodo opolnoči drobnoprodajne cene pogonskih goriv v Sloveniji večinoma ostale nespremenjene. Pocenil se bo le neosvinčen 100-oktanski bencin, in sicer za 0,1 centa, na 1,597 evra za liter. Cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina bo ostala pri 1,576 evra, dizelskega goriva pa pri 1,444 evra. Tudi cena kurilnega olja bo ostala nespremenjena pri 1,076 evra za liter. Pogonska goriva se ne bodo pocenila. Vlada je danes na dopisni seji spremenila trošarine za energente, in sicer je zvišala trošarino za neosvinčeni bencin s 502,42 na 515,22 evra za 1000 litrov, trošarino za plinsko olje za pogon je zvišala s 381,69 na 385,97 evra in za plinsko olje za ogrevanje z 90,05 na 97,40 evra za 1000 litrov, so sporočili z urada vlade za komuniciranje. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na osnovi 14-dnevnih povprečij.
|
negative
|
1,826
|
Cena Applovih delnic je po objavi podatkov o rekordni predprodaji poletela v nebo. Za delnico je treba zdaj odšteti rekordnih 700 dolarjev. Medtem pa pri Applu ugotavljajo, da imajo premajhne zaloge iPhonov. Prodaja iPhona 5 je presegla celo Applove optimistične napovedi. Le 24 ur je bilo potrebnih, da je Apple prodal dva milijona primerkov novega iPhona 5. Veliko povpraševanje je presenetilo celo Apple. Zanimanje za nov izdelek pa se pozna tudi na borzi. Že v času pričakovanja novega iPhona so Applove delnice v zadnjih štirih mesecih pridobile kar 22 odstotkov vrednosti, zdaj pa je treba za eno odšteti že rekordnih 700 dolarjev. Zaradi nepričakovanega zanimanja pri Applu ugotavljajo, da bodo začetne zaloge iPhonov pošle že zaradi prednaročil. Prvim kupcem naj bi vendarle v skladu z načrtom že v petek dostavili naročene telefone, dobava za nekatere druge pa naj bi se zavlekla vse do oktobra. Tokrat se sicer ni zgodilo prvič, da so katerega od Applovih izdelkov razprodali že v predprodaji. So pa tokrat podvojili zadnji prodajni rekord. Aprila lani je imela družba namreč milijon prednaročil za iPhone 4S. Pred tem je bil Applov prodajni rekord 600.000 prodanih iPhonov 4. Ali bo Apple zaradi nadpovprečnega zanimanja spremenil roke prodaje, ni znano. Za zdaj velja, da naj bi iPhone 5 na prodajne police v ZDA in večjih evropskih trgih, kot so Francija, Nemčija in Velika Britanija, prišel 21. septembra, v 22 drugih držav, vključno s Slovenijo, pa teden dni pozneje. Hitrost prodaje iPhona5 je neverjetna in napoveduje rekorden december, pravi analitik pri Barclaysu Ben Reitzes, ki napoveduje, da bo Apple v zadnjem kvartalu leta prodal več kot 42 milijonov iPhonov. Samo do 29. septembra, ko se konča fiskalno leto 2012, naj bi prodali več kot 10 milijonov pametnih telefonov. Zadovoljni so lahko tudi delničarji. Analitiki pričakujejo, da se bo dobiček na delnico decembra s 44,24 povzpel na 56,90 dolarja. Apple in Samsung nadaljujeta konkurenčni boj. Foto Reuters Konkurenca v nizkem startu Medtem ko si lahko pri Applu oddahnejo in uživajo v uspehu, pa pri največjem konkurentu Samsungu načrtujejo svoj veliki pohod na trg. Izguba sodne bitke z Applom zaradi patentov jih očitno ni preveč prizadela. Samsung Galaxy S4 naj bi tako na police prišel februarja prihodnje leto in bo nadaljevanje uspešne serije pametnih telefonov Galaxy, razkrivajo viri iz korejskega giganta. V družbi trdijo, da se bodo spremembe bolj kot v sami podobi telefona dogajale v njegovi notranjosti, saj naj bi poskrbeli za več izboljšav v programski in strojni opremi. Po obliki pa naj bi tudi nov izdelek ostal zvest pravokotni obliki z zaobljenimi robovi. Samsung je prodajo Galaxy S III začel konec maja, do septembra pa so prodali več kot 20 milijonov primerkov.
|
positive
|
1,827
|
SID banka je v prvem letošnjem polletju s 433 milijoni evrov financirala približno 500 slovenskih podjetij. Največji delež kreditov je bil namenjen za spodbujanje internacionalizacije, najbolj pa se je povečal obseg sredstev za financiranje tehnološko-razvojnih projektov. 443 milijonov evrov posojil je SID banka v prvih šestih mesecih leta namenila 500 slovenskim podjetjem. Med kreditiranimi podjetji je bilo štiri petine malih in srednje velikih podjetij. Od teh je polovica kredite pridobila za namen spodbujanja podjetništva, preostala polovica pa za razvojne, izvozne, okoljevarstvene, energijske in druge namene. Kot še pravijo, pri financiranju dajejo prednost tistim poslom, ki prinašajo višjo dodano vrednost, ustvarjajo nova delovna mesta in prispevajo k trajnostnemu razvoju slovenskega gospodarstva. Na ta način spodbuja zlasti mala in srednje velika podjetja, internacionalizacijo, razvoj in inovacije ter konkurenčnost podjetij. Kot zelo uspešen se je izkazal tudi novi program neposrednega financiranja tehnološko-razvojnih projektov, v okviru katerega je SID banka doslej odobrila že 18 razvojnih kreditov v skupni vrednosti 95 milijonov evrov, pravijo v razvojni banki. Kar polovico od skupnega zneska 433 milijonov evrov pa je SID banka namenila za spodbujanje internacionalizacije slovenskih družb. Četrtino povratnih sredstev SID banke so v prvem polletju prejele družbe iz savinjske regije, 24 odstotkov podjetja iz osrednjeslovenske regije, 14 odstotkov slovenska podjetja v tujini, 11 odstotkov podravske družbe, po šest odstotkov gorenjske in goriške družbe, tri odstotke pa pomurska podjetja. Dobra polovica kreditov je bila namenjena podjetjem iz predelovalne dejavnosti, desetina družbam iz dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, sledijo podjetja iz dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro ter iz finančne in zavarovalniške dejavnosti.
|
positive
|
1,828
|
Julija se je stopnja registrirane brezposelnosti v primerjavi z junijem zvišala za 0,2 odstotne točke, število brezposelnih pa je bilo za 1,2 odstotka večje kot junija. Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji se je julija po petih zaporednih mesecih zniževanja nekoliko zvišala znašala je 11,7 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več kot junija. Kot razlog za rast na državnem statističnem uradu navajajo več brezposelnih oseb, hkrati pa se je zmanjšalo število delovno aktivnih. Število brezposelnih se je v primerjavi z junijem povečalo za 1,2 odstotka. V letošnjem juliju je bilo tako brez dela 106.896 ljudi, kar je sicer malenkost manj kot julija lani, vendar je stopnja brezposelnosti višja. Število aktivnih prebivalcev se je namreč v letu dni zmanjšalo za skoraj 14.300 oseb. Trend gibanja podoben lanskemu Konec julija je bilo v Sloveniji 810.546 delovno aktivnih oseb, to je 0,6 odstotka manj kot junija in 1,7 odstotka manj kot pred letom dni. Številka se je v veliki meri znižala zaradi občutnega znižanja zaposlenih v dejavnosti izobraževanje, namreč za več kot 1100 ljudi. Izraziteje se je spet znižalo tudi število zaposlenih v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Sicer je bil trend gibanja stopenj brezposelnosti zelo podoben lanskemu. Tudi lani se je namreč v prvih šestih mesecih leta stopnja brezposelnosti zniževala, nato pa se je tako kot letos prvič zvišala julija in se še nekoliko dvignila v drugi polovici leta. Pregled po statističnih regijah kaže, da se je julija zvišala stopnja registrirane brezposelnosti v večjem delu države. Največji porast je opaziti v notranjsko-kraški regiji, v podravski statistični regiji je stopnja brezposelnosti ostala nespremenjena, v Pomurju pa se je malenkost znižala.
|
negative
|
1,829
|
V Sloveniji se mudi skupina premožnih investitorjev, ki so uradno na dobrodelnem obisku, neuradno pa naj bi iskali poslovne vezi. Na obisk jih je povabila organizacija Connected World, ki jo vodi Katarina Lovšin.
|
positive
|
1,830
|
Sindikat SKEI je kljub neuspešnim pogajanjem preklical napovedano opozorilno stavko. Nov pogajalski predlog pa bo vseboval dvig vseh plač in dvig regresa za letni dopust. Stavke za zdaj ne bo. Sindikat SKEI je po proučitvi rezultatov pogajanj za vse tri kolektivne pogodbe preklical za sredo napovedano opozorilno stavko. Kot je pojasnila predsednica sindikata Lidija Jerkič, so se tako odločili zaradi neuspešnih pogajanj za najnižje osnovne plače in regres za leto 2012. Republiški odbor omenjenega sindikata je po neuspešnih pogajanjih že umaknil predloge za pogajanja v dejavnostih elektroindustrije in kovinskih materialov ter livarn, medtem ko za dejavnost kovinske industrije še čaka na odločitev Združenja delodajalcev Slovenije. Zaradi izrazito podcenjujočega odnosa delodajalskih organizacij do zaposlenih v naših panogah smo se odločili, da pripravimo nov predlog za pogajanja. V njem bomo predlagali dvig vseh, ne več le osnovnih plač za vse delavce, dvig regresa za letni dopust v višini 830 evrov, določitev minimalne izplačane plače v dejavnostih nad višino določeno z zakonom o minimalni plači, je napovedala Jerkičeva. To pa še ni vse, saj bodo v pogajanjih zahtevali tudi izplačilo enkratnega zneska kot kompenzacijo zaradi inflacije v letih 2011 in 2012, glede na potek pogajanj za spremembe zakonov s področja trga dela pa bodo v pogajanja vključili tudi zahteve s tega področja. V sindikatu SKEI še ocenjujejo, da ne morejo več dopuščati manipulacij delodajalcev, ki blokirajo pogajanja na ravni dejavnosti z dogovori v podjetjih, na ravni dejavnosti pa ponujajo minimalne dvige, saj to vodi v razkroj pogajanj na ravni države. To bo po besedah Jerkičeve dolgoročno pripeljalo do prenehanja kolektivnih pogodb dejavnosti in prosti lov delodajalcev po podjetjih. Kot je še povedala, bodo zdaj najprej izvedli zbiranje podpisov med člani kot podporo stavkovnemu gibanju v nadaljevanju pogajanj, ob tem pa bodo po stališča in za dodatno motivacijo šli neposredno med zaposlene. Sindikat namerava počakati na podatke o poslovanju še za tretje trimesečje, nato pa bodo vsaj do konca novembra pripravili nova pogajalska izhodišča. Sicer pa tokratni sklep po besedah Jerkičeve ne pomeni, da so delodajalci za letos dobili odpustek, samo na drugačen način želijo priti do iste stvari.
|
neutral
|
1,831
|
Vlada je sprejela novelo zakona o davčnem postopku. Tako se je ustvarila podlaga za javno razkritje davčnih neplačnikov. Prvi seznam bi lahko dobili marca prihodnje leto. Vlada je sprejela novelo zakona o davčnem postopku. Ena izmed glavnih novosti te spremembe je to, da bodo po novem davčni neplačniki javno objavljeni. S tem je ustvarila podlago za javno razkritje davčnih neplačnikov, je po seji pojasnil minister za finance Janez Šušteršič. Generalni davčni urad in generalni carinski urad bosta tako enkrat mesečno objavila tiste neplačnike, katerih dolg do države bo najmanj 5.000 evrov, njihov rok pa bo daljši od 90 dni. Kot je pojasnil Šušteršič, bodo imena objavili po razredih, koliko dolgujejo državi, in ne bodo objavljali natančnih številk dolga, ker lahko pride tudi do napak pri evidencah. Zakon v nadaljnjo proceduro v državni zbor pošiljajo po rednem postopku, veljati bi tako lahko začel s 1. januarjem 2013. Glede na določbo, da bi neplačnike objavili šele po treh mesecih od neplačila, bi tako lahko prvi seznam dobili marca. Tako ima vsak ima čas, da preveri, ali je na seznamu ali ne. To je po vzoru drugih držav dobra vzpodbuda za poravnavo davčnih obveznosti, je nanizal minister. Predlog novele o davčnem postopku prinaša tudi predlog, da se prepove uporaba računalniških programov v blagajnah, ki omogočajo brisanje podatkov. S tem želimo onemogočiti brisanje podatkov, s čimer se nekateri izogibajo davkom. Če pa kje ti programi ostanejo, morajo omogočati sledenje, kaj je bilo popravljeno, je sklenil Šušteršič.
|
neutral
|
1,832
|
Na trgu zemeljskega plina je po novem konkurenca močnejša in potrošniki ocenjujejo, kaj se jim bolj splača. Tistim potrošnikom, ki se bodo odločili za menjavo dobavitelja, na ZPS svetujejo, naj najprej preverijo pogodbo. Večja konkurenca na trgu z zemeljskim plinom je spodbudila marsikaterega potrošnika, da je pogledal, kaj se mu bolj splača zamenjati ali ostati zvest dobavitelju, ki ga ima. In če se potrošnik odloči za menjavo, mu na Zvezi potrošnikov Slovenije ZPS svetujejo, naj najprej preveri, kakšno pogodbo ima sklenjeno s starim dobaviteljem. Preveriti je treba, ali mogoče iz obstoječe pogodbe izhaja kakšna ovira za takojšnji odstop od pogodbe. Na trgu zemeljskega plina se je konkurenca povečala. Nato svetujejo uporabo primerjalnika na spletni strani agencije za energijo. S primerjalnikom namreč uporabnik lahko ugotovi, kaj mu je sploh na voljo, glede na to, kje živi. Pri tem svetujemo previdnost pred sklenitvijo pogodbe vam morajo biti namreč na razpolago vse informacije o pogodbenem razmerju, pravijo na ZPS. Torej mora potrošnik poznati ceno dobave zemeljskega plina in končno ceno. Vedeti mora, ali gre za fiksno ceno, ki bo veljala določeno obdobje, ali pa gre za vezano pogodbeno razmerje, od katerega brez stroškov ne more odstopiti. Prav tako mora potrošnik vedeti, kaj piše v splošnih pogojih dobave, ki veljajo kot del pogodbe, svetujejo na ZPS. Če takih informacij ponudnik potrošniku ne da, svetujemo, da se zanj ne odločite, dodajajo na ZPS. Za menjavo dobavitelja potrošnik ne plača, saj mora biti ta brezplačna. Na ZPS pravijo, da menjavo uredi novi dobavitelj, ko mu potrošnik sporoči vse potrebne podatke za menjavo. Če pa novi dobavitelj tega ne stori, pa mora potrošnik sam prijaviti menjavo sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja. Na ZPS sicer dodajajo, da še nimajo informacij o zapletih ali kršitvah, ki se dogajajo ob menjavi dobavitelja zemeljskega plina. Potrošnike pozivajo, da jih ob težavah ali nepravilnostih pri menjavi o tem obvestijo
|
positive
|
1,833
|
Števili prihodov in prenočitev domačih turistov sta se na letni ravni zmanjšali, po drugi strani pa je bilo tujih turistov več. Največkrat so se za prenočitev v naši državi odločali Italijani, najbolj pogosto pa so tuji turisti prespali v gorskih občinah. V slovenskih turističnih nastanitvenih objektih so avgusta zabeležili 3,6 odstotka več turistov, ki so ustvarili 2,5 odstotka več prenočitev kot avgusta lani, v prvi oceni ugotavlja državni statistični urad. Avgusta so turisti največkrat prenočevali v hotelih 48 odstotkov, sledili so kampi 25 odstotkov ter apartmajska in počitniška naselja po sedem odstotkov. Na letni ravni se je pokazalo, da sta se števili prihodov in prenočitev domačih turistov zmanjšali za 4 oz. 4,5 odstotka, medtem ko sta se števili prihodov in prenočitev tujih turistov povečali za 7,1 oz. 6,6 odstotka. Tuji turisti so največkrat prespali v gorskih občinah. Tuji turisti so ustvarili 66 odstotkov vseh turističnih prenočitev. Največji delež prenočitev so prispevali turisti iz Italije 20 odstotkov, sledili so jim turisti iz Nemčije 14 odstotkov, Nizozemske devet odstotkov, Avstrije osem odstotkov ter iz Francije, Rusije, Združenega kraljestva in Belgije po štiri odstotke. Približno tretjino oz. največ prenočitev so turisti ustvarili v gorskih občinah 30 odstotkov, sledile so zdraviliške in obmorske občine s 26 odstotki. V Ljubljani je bilo zabeleženih osem odstotkov vseh prenočitev. Z rezultati prvih osmih mesecev so pristojni zadovoljni Od januarja do konca avgusta pa je bilo v nastanitvenih objektih v Sloveniji 3,1 odstotka več turistov kot v prvih osmih mesecih lani. Turisti so medtem ustvarili 1,4 odstotka več prenočitev kot v istem obdobju lani. Marjan Hribar z gospodarskega ministrstva je povedal, da bo turizem beležil rekordno leto, tako po deviznem prilivu kot nočitvah. V prvih sedmih mesecih letos je turizem v plačilno bilanco prispeval 1,09 milijarde evrov, v enakem lanskem obdobju pa 670,8 milijona evrov. Posebej nas veseli rast prihodov in prenočitev tujih turistov, ki je v prvih osmih mesecih za šest odstotkov višja kot prejšnje leto v tem obdobju. Medtem je bila povprečna rast prihodov tujih turistov v Evropi v prvi polovici leta štiriodstotna, je dejal Hribar. Gospodarski minister Radovan Žerjav je s podatki o turističnem prometu v prvih osmih mesecih leta, posebej glede na okoliščine mednarodno finančno in gospodarsko krizo zelo zadovoljen. Odkar sem prevzel položaj ministra, se soočam s številnimi perečimi problemi aktualne slovenske gospodarske realnosti. Zato me še toliko bolj veseli, da je področje turizma svetla izjema. Kot kaže, je pred nami, glede na trend rasti prihodov, prenočitev in prilivov z naslova izvoza potovanj, spet rekordna turistična bera, je poudaril minister. Z rezultati prvih osmih mesecev je zadovoljna tudi direktorica Slovenske turistične organizacije STO Maja Pak, saj se rast števila tujih turistov nadaljuje, čeprav z manjšo intenziteto. Še posebej nas veseli nadaljevanje rasti z nemškega trga v višini 10,2 odstotka pri prihodih in 8,5 odstotka pri prenočitvah, saj gre za slovenski turizem ključni in tradicionalno pomemben trg, je poudarila.
|
positive
|
1,834
|
Japonska tovarna kemikalij je zaradi eksplozije morala ustaviti proizvodnjo, zdaj pa se v svetu pojavlja bojazen, da bi zaradi tega otroci lahko ostali brez plenic. Tovarna ima namreč kar 20-odstotni svetovni delež pri prodaji sestavine, ki se uporablja pri izdelavi plenic. Eksplozija v kemični tovarni na Japonskem je sprožila skrbi o pomanjkanju plenic za enkratno uporabo po svetu. Sobotna eksplozija v tovarni proizvajalca kemikalij Nipon Šokubai v mestu Himedži je namreč ustavila proizvodnjo, podjetje pa ima v svetu 20-odstotni delež proizvodnje polimera, ki ga uporabljajo pri izdelavi plenic. V nesreči je umrl gasilec, 34 ljudi pa je bilo ranjenih. Če bodo zaradi posledic eksplozije morali za dalj časa ustaviti proizvodnjo v tovarni, bi to lahko vplivalo na izdelavo plenic za enkratno uporabo. Podjetje v tovarni v Himedži letno proizvede 320.000 ton izredno vpojnega polimera. Podjetje Nipon Šokubai je načrtovalo povečanje proizvodnje, da bi zadovoljilo predvsem vse večje potrebe Kitajske po plenicah za enkratno uporabo.
|
negative
|
1,835
|
Po podatkih Banke Slovenije naj bi gospodarsko rast Slovenija zabeležila šele leta 2014. Obseg BDP se bo letos znižal za 1,8 odstotka, prihodnje leto pa še za dodatnih 0,7 odstotka. S tem je Banka Slovenije precej poslabšala svoje napovedi. Banka Slovenije, ki dvakrat letno predstavi poročilo o cenovni stabilnosti, je še poslabšala napovedi o gospodarski aktivnosti Slovenije. Obseg bruto domačega proizvoda se bo letos znižal za 1,8 odstotka, prihodnje leto bo izgubil še dodatnih 0,7 odstotka, rast pa naj bi vnovič zabeležili leta 2014, navaja oktobrsko poročilo o cenovni stabilnosti. Kot je danes na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila v Ljubljani dejal guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, je dajanje napovedi v zdajšnjem obdobju velike negotovosti izredno nehvaležno. Ni jasno, kako se bo spreminjalo svetovno gospodarstvo, prav tako je negotov položaj doma, je dejal. Napovedi Banke Slovenije glede gospodarske aktivnosti Slovenije so še slabše. S tem je Banka Slovenije za 0,6 odstotne točke poslabšala svoje aprilske napovedi za letos. Temu botruje poslabšanje v mednarodnem okolju in hkrati nizko, negativno domače povpraševanje, ki ga je pospešilo prehodno izvajanje fiskalne konsolidacije, je orisal direktor analitsko-raziskovalnega centra pri Banki Slovenije Damjan Kozamernik. Danes objavljeni podatki o gibanju BDP samo še potrjujejo dejstvo, da mora vlada nujno izpeljati napovedane reforme in spremembe zakonodaje. Upamo, da bodo to napoved pravilno razumeli tudi predstavniki sindikatov, ki zahtevajo pravice, kot da bi imeli 3-odstotno gospodarsko rast, ne pa 1,8-odstotnega napovedanega znižanja BDP. Štefan Grosar, podpredsednik OZS in predsednik Upravnega odbora OZS Napovedi Banke Slovenije za letos bistveno ne odstopajo od napovedi drugih institucij. Napovedi za prihodnje leto pa kažejo na precejšnjo negotovost, saj so ocene zelo različne, je dejal Kozamernik in dodal, da so tudi sicer tveganja za uresničitev tokratne napovedi Banke Slovenije visoka, saj bo pomembno dogajanje v tujini in v glavnih slovenskih trgovinskih partnericah. Glede inflacije napovedujejo, da naj bi ta letos znašala 2,9 odstotka, kar je za 0,6 odstotne točke več od spomladanske napovedi. Prihodnje leto naj bi dosegla 2,3 odstotka. Čeprav je inflacija kratkoročno nekoliko porasla, je osnovna inflacija še vedno stabilna in v primerjavi z evrskim območjem nizka. Gospodarstvo še pridobiva na cenovni konkurenčnosti, je ocenil Kozamernik. V Banki Slovenije so izpostavili, da se je brezposelnost še dodatno povečala, čeprav je poslabšanje gospodarskih razmer bistveno manjše kot v prvem sunku krize. Za letos pričakujemo upad zaposlenosti za 1,5 odstotka delovne sile, je povedal Kozamernik in povzel, da je večina sicer vezana na gradbeništvo, a se povečuje pri osebnih storitvah, v predelovanih dejavnostih in storitvah javnega sektorja. Kljub temu se gospodarstvo prilagaja in rast stroškov dela na enoto proizvoda pada. Gospodarstvo je pridobilo na konkurenčnosti, prebudile so se predelovalne dejavnosti, je dejal. Poudaril pa je, da je upočasnitev gospodarske aktivnosti povzročila upad produktivnosti, plače pa se prilagajajo le počasi. Pričakujemo, da bi se lahko v prihodnjih dveh letih anketna stopnja brezposelnosti približala 10 odstotkom, je dodal. Zvišanje DDV je nujno! Zvišanje splošne stopnje davka na dodano vrednost se zdi Banki Slovenije z vidika proračuna nujno, je še povedala viceguvernerka Mejra Festić ter dodala, da pa niso delali izračunov o učinkih morebitnega zvišanja davka le za določene izdelke oz. storitve. Pri zviševanju DDV samo za nekatere storitve bi bil zelo previden, saj bi bilo to treba kompenzirati z natančno analizo strukture stroškov in dobičkov v javnih službah, je dejal Kranjec. Prejšnje napovedi bolj optimistične Po podatkih Banke Slovenije bomo rast zabeležili šele leta 2014. Foto Thinkstock Banka Slovenije je bila v spomladanskih gospodarskih napovedih najbolj pesimistična med domačimi in mednarodnimi ustanovami. Spomladi je napovedovala, da se bo BDP letos skrčil za 1,2 odstotka, prihodnje leto naj bi se okrepil za 0,6 odstotka, leta 2014 pa za 1,7 odstotka. Medtem ko je, denimo, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Umar v pomladanski napovedi za letos napovedal znižanje obsega BDP za 0,9 odstotka, je to napoved konec septembra popravil. Napovedal je krčenje BDP za dva odstotka, prihodnje leto pa za 1,4 odstotka. Gospodarska zbornica Slovenije GZS ocenjuje, da se bo BDP letos skrčil od 2,3 do 2,7 odstotka, odvisno od ohlajanja izvoza, naslednje leto pa za 1,3 odstotka. Evropska komisija je maja Sloveniji napovedala, da bo beležila 1,4-odstotno krčenje BDP. Novo gospodarsko napoved za EU s podrobnimi podatki za vse posamezne članice, tudi Slovenijo, pa bo objavila 7. novembra. Po podatkih slovenskega statističnega urada se je BDP v letošnjem drugem četrtletju v primerjavi z enakim četrtletjem lani realno zmanjšal za 3,2 odstotka. V prvi polovici letošnjega leta je bil obseg BDP za 1,6 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani.
|
negative
|
1,836
|
Kandidat za predsednika uprave družbe Luka Koper Rado Antolovič, ki je dobil podporo nadzornega sveta, se je odločil, da ponujene funkcije ne bo sprejel. Nadzorni svet se bo v naslednjih dneh odločil o nadaljnjih korakih glede imenovanja predsednika uprave. Rado Antolovič, kandidat za predsednika uprave družbe Luka Koper, ki je v petek dobil podporo nadzornega sveta, je danes sporočil, da ponujene funkcije ne bo sprejel, so sporočili iz Luke Koper. Kot so še zapisali, se bo nadzorni svet v naslednjih dneh odločil o nadaljnjih korakih glede imenovanja predsednika uprave. Kot je znano, je nadzorni svet Luke Koper 7. septembra iz nekrivdnih razlogov razrešil predsednika uprave Gregorja Veselka in za obdobje največ dveh mesecev za vršilca dolžnosti predsednika uprave imenoval člana nadzornega sveta Bojana Branka. Branku so hkrati zamrznili funkcijo v nadzornem svetu kot tudi predsedovanje v kadrovski komisiji. Razlog za Veselkovo razrešitev naj bi bila izguba zaupanja nadzornikov do predsednika uprave. Veselko se z odločitvijo nadzornikov, ki sicer ni bila nepričakovana, ni strinjal. Kot je poudaril, je družba v zadnjih treh letih pod njegovim vodstvom poslovala zelo dobro.
|
neutral
|
1,837
|
Slovenija se sooča z globoko recesijo, eno največjih v evroobmočju, ki bo trajala tudi prihodnje leto, pravi vodja misije IMF. Letos naj bi se BDP skrčil za 2,2 odstotka, prihodnje leto pa za en odstotek. Fiskalna konsolidacija je na kratek rok boleča, a nujna, opozarja. Vodja misije Mednarodnega denarnega sklada IMF Antonio Spilimbergo je danes na Banki Slovenije predstavil prve ugotovitve po rednem jesenskem obisku, ki ga je misija začela 20. septembra. Pod drobnogled so vzeli načrte ekonomske politike in razmere v gospodarstvu. Slovenija je v globoki recesiji, je dejal Spilimbergo in dodal, da je recesija v Sloveniji posebna. Padec investicij v deležu bruto domačega proizvoda BDP je bil namreč v primerjavi s časom pred zadnjo krizo precejšen. Velika ovira za Slovenijo so zaostrene mednarodne razmere, razlog za tako globoko krizo pa Spilimbergo vidi tudi v nevzdržni rasti, ki jo je Slovenija beležila pred začetkom krize leta 2008. Spodbujali so jo krediti, kar ni bilo vzdržno. Ta kriza kaže, da model slovenskega gospodarstva ni bil vzdržen, je opozoril. Pred Slovenijo je zato veliko izzivov, med katerimi je Spilimbergo omenil finančni sektor. Spomnil je, da je delež državnega bančništva v Sloveniji velik, državne banke pa imajo veliko slabih terjatev. To skrbi finančne trge, je dejal. Ključno se mu zdi, da se znebimo slabih posojil, zagotoviti pa moramo tudi, da se to v prihodnosti ne bo ponavljalo. Pomembno je, da se banke in podjetja prestrukturira ter nato privatizira, je dejal Spilimbergo. Ker ima Slovenija v primerjavi z drugimi državami EU nizek javni dolg, privatizacija ni pomembna samo za znižanje dolga, ampak tudi zato, da se zagotovi boljše delovanje podjetij. Podjetniški sektor je zdaj preveč zadolžen, je dejal in dodal, da to ni padlo z neba . Do tega je prišlo zaradi nekaterih namernih politik iz preteklosti. V preteklosti je bil odpor do tujih investitorjev, je dejal in dodal, da smo do kapitala prihajali predvsem preko zadolževanja. Pomembna izziva, ki čakata Slovenijo, sta tudi reformi pokojninskega sistema in trga dela. Pokojninska reforma je nujna, je dejal Spilimbergo in dodal, da Slovenija za pokojnine trenutno porabi okoli 11 odstotkov BDP. S trenutno demografsko dinamiko bomo za pokojnine do leta 2060 porabili okoli 18 odstotkov BDP. To je zelo veliko, je dejal. Zato je zelo pomembno, da se s tem problemom soočimo že zdaj. Vlada je predlagala pokojninsko reformo, ki pa naslavlja le del težav, je opozoril Spilimbergo. Gre za pomemben prvi korak, verjetno bodo pa v prihodnjih letih potrebne nove reforme, je dejal. Zelo pomemben je tudi trg dela, ki mora biti bolj fleksibilen, je dejal Spilimbergo in spomnil na problem dualizma. To pomeni, da imamo na trgu dela skupino ljudi, ki so zelo zaščiteni, in skupino, v kateri so ženske in mladi, ki so manj zaščiteni. Zaščita za ljudi, ki so notri, pomeni manj zaščite za ljudi, ki so zunaj, je dejal. Vodja misije IMF se je dotaknil tudi fiskalne konsolidacije, ki jo izvaja vlada. Rezultati so na kratek rok boleči, a nujni, je dejal. Če ne sprejmemo potrebnih ukrepov, bo zaupanje v Slovenijo manjše, kot bi lahko bilo. Spilimbergo se je zato zavzel za nadaljevanje izvajanja pogumnih ukrepov. Misija IMF se je v Sloveniji pred tem nazadnje mudila aprila, ko je opravila oceno razmer v slovenskem finančnem sistemu in ustreznosti nadzora ter kriznega upravljanja v sektorju. Ugotovila je, da je kriza močno prizadela slovenski finančni sistem, med drugim pa je predlagala izboljšanje upravljanja v državnih bankah.
|
negative
|
1,838
|
V ZDA je leta 2009 finančno podporo za brezposelne prejemalo skoraj 2400 ljudi, ki so živeli v gospodinjstvih z letnim prihodkom več kot milijon dolarjev, in 954 tisoč takih, ki so zaslužili nad 100 tisoč dolarjev. 2362 prebivalcev ZDA, ki so leta 2009 dobivali podporo za brezposelne, živi v gospodinjstvu, katerega letni prihodek je milijon dolarjev ali celo več, razkriva analiza ameriške Kongresne raziskovalne službe CRS. Združene države se soočajo z izjemno visokim primanjkljajem ta naj bi po ocenah v pravkar končanem fiskalnem letu znašal kar 1,1 bilijona dolarjev zato iščejo načine za zajezitev porabe. Ukinitev pomoči ljudem, ki je ne potrebujejo, je eden od njih. Poročilo je prišlo v javnost, potem ko je 1,1 milijona prebivalcev že v drugi četrtini leta 2012 dokončno izčrpalo sredstva denarne podpore za brezposelne. Da milijonarjem dajemo sredstva, namenjena nezaposlenim, je tipičen primer nespametnega zapravljanja, je povedal senator Tom Coburn, republikanec iz Oklahome. Zagotavljanje podpore tistim, ki je ne potrebujejo, izpodbija program za tiste, ki jo resnično potrebujejo, za naše naslednje generacije pa pomeni nesmiseln dolg, je dodal. 2362 ljudi z milijonskim letnim prihodkom predstavlja 0,02 odstotka od 11,3 milijona vseh davčnih zavezancev, ki so, sodeč po avgustovskem poročilu, prijavili prejemanje pomoči za brezposelne. Enako je med najhujšo gospodarsko krizo po tisti leta 1929 prijavilo še dodatnih 954.000 gospodinjstev z letnimi prihodki nad 100.000 dolarjev. Ti podatki sicer vključujejo tudi denarno pomoč zakoncem ljudi z visokimi prihodki ali prejemke v času, preden je nekdo v gospodinjstvu dobil dobro plačano službo. Z odpravo pomoči ljudem, ki je niso potrebni, bi v naslednjem desetletju lahko privarčevali 20 milijonov dolarjev, še ugotavlja poročilo.
|
negative
|
1,839
|
Švedi so že v začetku 90. let prejšnjega stoletja začeli s prestrukturiranjem gospodarstva. Rokave so zavihali takoj, ko so zaznali prve težave. Izvedli so kopico reform, med njimi pokojninsko, fiskalno in monetarno, prenovili so davčni sistem. Nekatere reforme so bile boleče, a ukrepali so pravočasno. Švedska je s prestrukturiranjem gospodarstva začela že v začetku 90. let, reforme pa še vedno izvaja. V prvem valu reform je bila v ospredju predvsem fiskalna in monetarna konsolidacija ter davčni sistem, v drugem valu trg dela, zdaj pa so v ospredju boljši pogoji za rast, je pojasnil državni sekretar na švedskem finančnem ministrstvu Hans Lindberg. Lindberg, ki se mudi v Ljubljani, je dejal, da se je njegova država v začetku 90. let prejšnjega stoletja med drugim soočila z visoko inflacijo, ponavljajočo devalvacijo nacionalne valute, naraščajočim javnim dolgom in primanjkljajem, gospodarstvo pa je izgubilo zagon. Naša kriza v 90. letih je zbudila ljudi in pospešila reforme, ki so prestrukturirale gospodarstvo, je orisal takratno stanje v državi. Izvedli so kopico reform, med njimi pokojninsko, fiskalno in monetarno, prenovili so davčni sistem. Finančna konsolidacija je bila zelo boleča, je poudaril in dodal, da je za njen uspeh ključna politična zavezanost. &rsquo,V času finančne krize je treba zaščititi varčevalce in ne lastnike bank&rsquo, Država mora v času finančne krize zaščititi varčevalce in ne lastnike bank ti morajo plačati za svoje napake, je poudaril Lindberg. En val reform ni bil dovolj Finančna stabilnost je po njegovi oceni potrebna za dober trg dela. Ker se je država po prvem valu reform še vedno soočala z visoko brezposelnostjo, je bil drugi val reform namenjen prav temu. Več kot 10 let po krizi je namreč 25 odstotkov ljudi še vedno dobivalo takšno ali drugačno podporo. Zato so se usmerili v ukrepe za zvišanje zaposlenosti, izobraževanje, znižali so tudi davke na plače in davek na dobiček. Zdaj pa je čas za tretji val reform, saj se gospodarstvo sooča z novimi izzivi, predvsem s konkurenco iz držav v razvoju. Sprejeti moramo ukrepe, če želimo ostati konkurenčni, je izpostavil in dodal, da danes, ko se povečuje konkurenca držav v razvoju, pač ni dovolj imeti stabilne finance, treba je ustvarjati nova delovna mesta in krepiti konkurenčnost. Švedski proračun za prihodnje leto predvideva nove ukrepe za bolj konkurenčno gospodarstvo, še bolj vzdržne javne finance in nova delovna mesta, je še pojasnil Lindberg.
|
positive
|
1,840
|
Zaživel bo stalni reševalni mehanizem ESM. Ta bo imel 700 milijard evrov kapitala, pri čemer je delež Slovenije 2,99 milijarde evrov, in 500 milijard evrov posojilne zmožnosti za pomoč državam v težavah, ki bo še naprej strogo pogojevana. Zaživel bo ESM. Niz finančnih sestankov, ki se bodo v ponedeljek in torek odvili v Luksemburgu, se bo začel z ustanovnim zasedanjem sveta guvernerjev ESM, ki ga sestavljajo finančni ministri držav v območju evra, s čimer bo ta težko pričakovani mehanizem tudi zaživel. ESM bo imel 700 milijard evrov kapitala, pri čemer je delež Slovenije 2,99 milijarde evrov, in 500 milijard evrov posojilne zmožnosti za pomoč državam v težavah, ki bo še naprej strogo pogojevana. Ustanovni seji ESM bo v ponedeljek popoldne sledilo redno mesečno zasedanje finančnih ministrov držav v evroobmočju, ki bodo kot vselej razpravljali o najbolj ranljivih članicah tokrat predvsem o Grčiji, Španiji, Cipru in Portugalski, a kakšnih posebnih novic ni pričakovati. Slovenije na dnevnem redu ni. Največ besed bo namenjenih Grčiji V območju z evrom je še vedno čutiti pozitivne učinke napovedi Evropske centralne banke ECB, da je pod določenimi pogoji spet pripravljena kupovati obveznice ranljivih držav, in zelene luči nemškega ustavnega sodišča za zagon ESM. V občutno manj napetem vzdušju kot pred počitnicami bodo tako ministri razpravljali o najšibkejšem členu evrske verige Grčiji, a kot je šef evroskupine Jean-Claude Juncker povedal že sredi septembra, konkretnih odločitev o usodi te države še ne bo. Trojka mednarodnih posojilodajalcev Evropske komisije, ECB in IMF se namreč z Atenami še ni dogovorila o programu ukrepov, s katerimi bi Grčija v letih 2013 in 2014 prihranila še 14,5 milijarde evrov, kar je pogoj za naslednji, 31,5-milijardni obrok posojil. Grčija sicer v zameno za nov sveženj ukrepov poleg 31,5 milijarde evrov, ki so zadržani od junija, pričakuje tudi podaljšanje roka za zmanjšanje presežnega primanjkljaja za dve leti, na leto 2016, kar po mnenju nekaterih pomeni tudi več denarja, čeprav v Atenah trdijo, da tega ne potrebujejo. Visoki predstavniki trojke vodja IMF Christine Lagarde, predsednik ECB Mario Draghi ter komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn bodo ministrom v ponedeljek pojasnili stanje v pogajanjih. V Atenah opozarjajo, da Grčija denar potrebuje do novembra, sicer jo čaka bankrot. A v Bruslju ponavljajo, da odločitve o izplačilu naslednjega obroka prav kmalu ne bo, niti na vrhu EU 18. in 19. oktobra. Omenja pa se možnost izrednega srečanja evroskupine konec oktobra. Španija menda še ne potrebuje dodatne finančne pomoči Tudi v povezavi s Španijo ni pričakovati posebnih novic. V Bruslju so v petek zavrnili ugibanja, da naj bi država kmalu zaprosila za dodatno finančno pomoč, češ da ta glede na trenutne razmere na trgih ni potrebna. Prav tako bo evroskupina v ponedeljek razpravljala o Cipru, ki je za finančno pomoč zaprosil konec junija, a se s trojko še ni dogovoril o pogojih zanjo. Trojka od Nikozije zahteva, naj v treh letih privarčuje 1,1 milijarde evrov. Ciper pa naj bi želel več časa ter manjši rez v javno porabo in večje zvišanje davkov, kot od njega zahteva trojka. Ciper je trojki svoja najbolj sveža stališča posredoval konec tedna. Odziv pričakuje v prihodnjih dneh. Če bo pozitiven, dogovor o programu pomoči ni daleč, so v petek pojasnili viri pri EU, ki niso želeli povedati, koliko denarja potrebuje Ciper. Dejali so le, da ne gre za 11 milijard, kot pišejo mediji. O Sloveniji še nič Bo Slovenija naslednja, ki bo zaprosila za finančno pomoč? Slovenije na dnevnem redu evroskupine ni, a neuradno se v bruseljskih krogih vse pogosteje omenja kot kandidatka za finančno pomoč. Vse pogosteje slišimo besedo Slovenija, a nič konkretnega, so v petek dejali evropski diplomatski viri. Če bo za pomoč poleg Grčije, Portugalske, Irske, Španije in Cipra zaprosila še kakšna država, bo to Slovenija, so še menili in pri tem poudarili besedo če . V torek se bodo sestali še vsi finančni ministri EU, ki bodo prav tako razpravljali o predlogih za poglabljanje integracije, predvsem o enotnem mehanizmu nadzora nad bankami, pa tudi o davku na finančne transakcije, in kapitalski ustreznosti bank. Vseh zasedanj se bo udeležil tudi slovenski minister Janez Šušteršič.
|
neutral
|
1,841
|
Slovenija se po številu finančnih ustanov uvršča na predzadnje mesto med 27 članicami EU. Imamo namreč 25 bank. Največ bank v EU ima Nemčija, in sicer 1873, sledi pa ji Avstrija s 765 bankami. Skupina strokovnjakov je po naročilu Evropske komisije pripravila poročilo, v katerem je zapisala, da ima v EU največ bank Nemčija. Ta država ima 1873 bank, medtem ko ima Avstrija, ki je na drugem mestu, 765 bank. Slovenija ima 25 bank in se je tako uvrstila na predzadnje mesto. Manj bank kot mi ima le še Estonija, in sicer 17. Poročilo še ugotavlja, da je bilo v letošnjem marcu v EU skupaj 8018 finančnih ustanov. Njihova skupna bilančna vsota je znašala 46.820 milijard evrov. Slovenske banke so k tej številki prispevale 53,7 milijarde evrov. Slovenija je po številu bank na predzadnjem mestu. Izraženo v deležu bruto domačega proizvoda BDP posamezne države pa slovenske banke s 150 odstotki BDP zasedajo 18. mesto v EU. V tej primerjavi vodi Luksemburg, kjer predstavlja bilančna vsota tamkajšnjih bank kar 2430 odstotkov BDP. Sledita Irska s 799 odstotki BDP in Malta s 796 odstotki. Zadnje mesto zaseda Litva, kjer predstavlja premoženje bank le slabih 79 odstotkov tamkajšnjega BDP. Devet bank v EU ima obseg bilančne vsote večji od 1000 milijard evrov, sedeže pa imajo v Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji ali Španiji. Največja med njimi je nemška banka Deutsche Bank z več kot 2000 milijard evri bilančne vsote. Največ zaposlenih pa ima britanska banka HSBC, ki zaposluje več kot 288.000 ljudi. Omenjeno poročilo, ki ga je skupina strokovnjakov pripravila pod vodstvom guvernerja finske centralne banke Erkkija Liikanena, je služilo za pripravo predloga reforme bančnega sektorja v EU. Kot predlagajo avtorji, bi morale evropske banke najbolj tvegane dejavnosti ločiti od klasičnih dejavnosti, povezanih s hranilnimi vlogami. Poročilo je prispevek k prizadevanjem, da se znebimo bančnega sistema, v katerem so koristi zasebne, stroški pa javni, je ob predstavitvi priporočil poudaril Liikanen. V bankah s takšnimi predlogi niso najbolj zadovoljni, v Zvezi evropskih bank se bojijo, da bi lahko ločitev najbolj tveganih dejavnosti od klasičnih oslabila zmožnosti bank pri financiranju gospodarstva.
|
neutral
|
1,842
|
V Sloveniji je bilo septembra prvič registriranih 5025 osebnih in lahkih gospodarskih vozil, kar je 27 odstotkov manj kot v enakem mesecu lani. Očitno je med Slovenci še vedno najbolj priljubljen clio, ki mu sledita polo in megane. Število prvič registriranih osebnih vozil se je septembra na letni ravni znižalo za 29,18 odstotka, na 4523, število prvič registriranih lahkih gospodarskih vozil pa za 3,78 odstotka, na 502, kažejo danes objavljeni podatki sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije. Pri osebnih vozilih je med blagovnimi znamkami prvo mesto zasedel Volkswagen, ki je s 643 prodanimi avtomobili zasedel 14,22-odstotni tržni delež. Sledili so Renault 631 vozil oz. 13,95-odstotni tržni delež, Opel 341 vozil oz. 7,54-odstotni tržni delež, Citroen 327 vozil oz. 7,23-odstotni tržni delež in Ford 306 vozil oz. 6,77-odstotni tržni delež. Število prvič registriranih osebnih vozil se je septembra na letni ravni znižalo za 29,18 odstotka. Septembra so prodali največ Renaultovih cliov 287 vozil, sledila sta Volkswagnov polo 180 vozil in Renaultov megane 140 vozil. Pri lahkih gospodarskih vozilih so bili septembra na vrhu lestvice proizvajalci Peugeot 138 prodanih vozil oz. 27,49-odstotni tržni delež, Renault 116 vozil oz. 23,11-odstotni tržni delež in Volkswagen 72 vozil oz. 14,34-odstotni tržni delež. V prvih devetih mesecih je bilo prvič registriranih skupno 43.443 osebnih in lahkih gospodarskih vozil, kar je 15,18 odstotka manj kot v istem obdobju lani.
|
negative
|
1,843
|
Nadzorniki Nove Ljubljanske banke NLB so za predsednika nadzornega sveta imenovali Klemna Vidica. Iz nadzornega sveta pa je iz osebnih razlogov odstopil Miran Pleterski. Vidic je na mestu predsednika nadzornega sveta nasledil Janka Medjo na fotografiji. Na sestanku nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke NLB so izbrali novega predsednika nadzornega sveta. Na ta položaj so imenovali Klemna Vidica, enega vodilnih iz družbe Doksa, ki se ukvarja z nepremičninskimi posli. Vidic je na mestu predsednika nadzornega sveta nasledil Janka Medjo, ki je z 2. oktobrom nastopil petletni mandat predsednika uprave NLB. Namestnika predsednika nadzornega sveta ostajata Riet Docx in Stephan Wilcke. Nadzorni svet banke se je seznanil tudi s pisno odstopno izjavo Mirana Pleterskega kot člana nadzornega sveta iz osebnih razlogov in jo sprejel. Nadzorniki so se seznanili tudi s potekom aktivnosti v zvezi s pripravo programa prestrukturiranja za Evropsko komisijo in z ukrepi za izboljšanje kapitalske ustreznosti NLB Skupine, so še zapisali v sporočilu.
|
neutral
|
1,844
|
Začel se je stečajni postopek nad družbo SCT Stanovanjski inženiring. Najprej je sicer potekala prisilna poravnava, a ker je za sprejem prisilne poravnave glasovalo premalo upnikov, je sodišče ustavilo postopek in začelo stečaj. Okrožno sodišče v Ljubljani je ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečajni postopek nad družbo SCT Stanovanjski inženiring. Za upravitelja so imenovali Matjaža Polenčiča, ki je vodil tudi postopek prisilne poravnave. Ko se je povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah zmanjšalo, se je tudi družba SCT Stanovanjski inženiring znašla v težavah. Podjetje SCT Stanovanjski inženiring je bilo ustanovljeno pred 20 leti in se je sprva ukvarjalo z dejavnostjo gradbenega inženiringa, projektiranjem in svetovanje, zatem pa je dejavnost razširilo na poslovanje z nepremičninami. V težave je zašlo leta 2010, ko se je povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah zmanjšalo. Upniki morajo v treh mesecih po objavi oklica prijaviti svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku. Zadnji dan roka za prijavo terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic je 14. januar, je razvidno iz objave na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve Ajpes. Kje se je zalomilo pri prisilni poravnavi? Sodišče je postopek prisilne poravnave za SCT Stanovanjski inženiring uvedlo 14. februarja. Polenčiču so upniki prijavili za skupaj 10,8 milijona evrov terjatev, priznal pa jih je za slabih devet milijonov evrov. Sodišče je upnike družbe 27. avgusta pozvalo, naj se izrečejo o sprejemu prisilne poravnave. Ker je za to glasovalo premalo upnikov, je sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in odločilo, da se nad dolžnikom začne stečajni postopek.
|
negative
|
1,845
|
Petrol je objavil javno vabilo k oddaji ponudb za nakup delnic Istrabenza. Predmet prodaje je vseh 1.690.305 delnic Istrabenza, ki jih ima Petrol v lasti. V Istrabenzu Petrolove odločitve ne komentirajo. Petrol prodaja naložbo v Istrabenz. Petrol, ki je lastnik 32,6 odstotka Istrabenza, je objavil javno vabilo k oddaji ponudb za nakup delnic Istrabenza. Vrednost Istrabenzove delnice na Ljubljanski borzi je bila ob zaključku današnjega trgovanja pri 0,45 evra. Predmet prodaje je vseh 1.690.305 delnic Istrabenza, ki jih ima Petrol v lasti. Ponudba za nakup mora predvidevati nakup vsaj četrtine paketa delnic, vsebovati mora ceno za eno delnico in za vse delnice skupaj v točno določenem znesku. Ponudba mora biti zavezujoča. Rok za oddajo ponudbe je 30. oktober. V Istrabenzu Petrolove odločitve ne komentirajo. Zaradi padca vrednosti Istrabenzovih delnic je Petrol v minulih letih naložbo obsežno slabil. Član uprave Petrola Janez Živko je spomladi povedal, da je naftni trgovec v zadnjih štirih letih skozi izkaz poslovnega izida absorbiral 190 milijonov evrov težko naložbo v koprsko družbo. Petrol je slabitev naložbe v Istrabenz zaključil lani, samo v letu 2011 pa je zaradi tega oblikoval 23,3 milijona evrov slabitev.
|
neutral
|
1,846
|
Britansko-slovenski projekt pridobivanja plina s hidravličnim lomljenjem v Prekmurju je ustavljen. Prepovedal ga je murskosoboški okoljski inšpektor, ker izvajalci za njegovo izvajanje niso pridobili vodnega soglasja. Zapleta pa se tudi pri 15-milijonskem bančnem posojilu.
|
negative
|
1,847
|
Švedski finančni minister Anders Borg je dejal, da je najbolj verjetno, da bo Grčija zapustila evroobmočje. ''Ne bi smeli izključiti, da se bo to zgodilo v naslednjega pol leta,'' je še dodal. Borg je znan kritik dogajanja v Grčiji. Švedski finančni minister Borg znova napoveduje slovo Grčije od evrskega območja. Švedski finančni minister Anders Borg je s svojimi izjavami že večkrat dvignil prah. Zdaj je minister države, ki ni članica evroobmočja, dejal, da bi lahko Grčija v šestih mesecih zapustila evrsko območje. Najbolj verjetno je, da bodo odšli, je dejal Borg. Ne bi smeli izključiti, da se bo to zgodilo v naslednjega pol leta, je še dodal. Borg je sicer že dlje časa eden najglasnejših kritikov grških politikov in je že večkrat opozoril na možnost grškega slovesa. Že prejšnji mesec je tako švedski finančni minister dejal, da se evropske banke mrzlično pripravljajo na izstop te do vratu zadolžene države. Če bi morala Grčija zapustiti evrsko območje, bi morala nato znova najti svojo konkurenčnost in nato bi se lahko Grčija znova postavila na svoje noge, je razpredal Borg in pojasnil, da gre za težko in zapleteno pot, a da je težko videti drugo, ki bi delovala. Borg je še dejal, da bi grški odhod zelo pretresel trge, saj v praksi že vsi razumejo, kam piha veter. Švedski finančni minister je ob robu zasedanja IMF ponovil, da je Švedska proti vzpostavitvi enotnega mehanizma nadzora nad bankami. Po njegovem mnenju je ta mehanizem za države članice EU brez evra popolnoma nesprejemljiv.
|
neutral
|
1,848
|
Državni zbor je že dal zeleno luč za 440 milijonov državnega poroštva za gradnjo šestega bloka šoštanjske termoelektrarne, a se zdaj, kot kaže, spet zapleta na vladi. Investitor kredita ne more koristiti. Alstom pa spet grozi, da bo ustavil dela.
|
negative
|
1,849
|
Če letalska družba Adria Airways ne bo dobila devetmilijonskega posojila, bo zimsko sezono težko preživela, je prepričan njen prvi mož Klemen Boštjančič. Adria bo pozimi sicer letela na 15 destinacijah iz Ljubljane in treh iz Prištine. Adria Airways Adria Airways bo zimsko sezono težko preživela brez devetmilijonskega posojila NLB in Unicredit banke, je prepričan predsednik uprave Klemen Boštjančič. Brez tega zneska Adria zimske sezone ne more preživeti, je opozoril. Pozimi bo sicer Adria opravila 169 rednih tedenskih letov na 15 destinacij iz Ljubljane in tri iz Prištine. Štirikrat dnevno bo letela v Frankfurt, trikrat dnevno pa v Zürich, München in na Dunaj, enkrat dnevno do Moskve, Istanbula, Podgorice, Prištine, Tirane, šestkrat tedensko v Sarajevo, petkrat tedensko v Beograd, štirikrat v Amsterdam. Adria bo letela še v Bruselj trinajstkrat tedensko in v Skopje. Prištino povezuje s Frankfurtom, Verono in Münchnom. Adria bo pozimi prekinila z leti v London, poleti pa bo tja načrtovan čarterski let enkrat tedensko. Adria je omenjeno posojilo pričakovala že konec septembra, je pojasnil Boštjančič. Ob tem je izpostavil, da so pri pridobivanju omenjenega posojila naredili korak naprej, saj so v NLB pojasnili, da Adria izpolnjuje vse pogoje prestrukturiranja, kar so pred tem postavljali kot pogoj za pridobitev posojila. V procesu prestrukturiranja Adria posluje bolje, kot so načrtovali, je poudaril Boštjančič. A v prihodnje se bodo morali pogovarjati z družbami v posrednem ali neposrednem državnem lastništvu. NLB namreč želi premik na tem področju, saj so storitve teh družb, ki jih Adria plačuje, ene najdražjih ali najdražje v Evropi. Kot je pojasnil Boštjančič, teh devet milijonov izhaja še iz 50-milijonske lanske dokapitalizacije države. Po planu denarnih tokov sta banki ugotovili, da bo Adria imela presežek sredstev na računu do septembra letos in izkoristili priložnost in lani septembra zahtevali, da gre ta znesek na njihove račune za omejeno obdobje enega leta. Po enem letu pa naj bi ta znesek vrnili Adrii. Formalno je šlo za znižanje kreditov za eno leto, po enem letu pa bo z novim kreditom ta znesek vrnjen. Adria teh sredstev še vedno ni dobila, je dodal Boštjančič. Ta sredstva so od septembra naprej načrtovana za pokrivanje negativnega obratnega kapitala, ki ga bo Adria dosegla v prihajajoči zimski sezoni.
|
negative
|
1,850
|
Svetovanje in nadzor gradnje šestega bloka šoštanjske elektrarne naj bi za več kot pol milijona evrov opravljali neznani podjetji z dvomljivimi referencami. So pri izboru upoštevali strokovne ali družinske reference? Ko slovenski državljan sliši besedo svetovanje, bi se moral, kot kažejo izkušnje preteklih let, prijeti za denarnico. Poročali smo že, da naj bi se pri gradnji šestega bloka šoštanjske termoelektrarne zgodile številne nepravilnosti, Finance pa poročajo, da sta v zadnjih dveh letih za več kot pol milijona evrov poslov za svetovanje in nadzor pri gradnji Teš 6 dobili neznani podjetji, katerih lastniška veriga se konča v Liechtensteinu. Natančneje na naslovu Gerolda Hoopa, znanega po skrbništvu podjetij, ki so vpletena v domnevno sporne posle z Vegradom, Hypom in tudi Merkurjem. Finance se zato sprašujejo, po kakšnem ključu posle oddaja HSE Invest, glavna inženirska družba pri projektu TEŠ 6. Mogoče bo več kmalu pojasnil prvi človeka HSE Invest Miran Žagar, ki mora do prihodnjega tedna nadzornikom družbe predložiti poročilo o poslovanju s podjetjem Daltar. To podjetje je za svetovanje in nadzor pri projektu TEŠ 6, hidroelektrarnah na Savi in Muri ter projektu črpalne hidroelektrarne Kozjak od HSE Investa dobilo skupno 580 tisoč evrov. Iz javno dostopnih baz je razvidno, da ima Daltar dva zaposlena in je v lasti NTD Investa, ta pa v lasti NTD Foundation, ki je v Liechtensteinu. Družba je lani ustvarila 300 tisoč evrov prihodkov, od teh 281 tisoč evrov s HSE Investom. Strokovne ali družinske vezi? Direktor Daltarja je sicer Nihad Bešić, ki je hkrati tudi direktor družbe Tarda, ki je v zadnjih dveh letih v manjšem obsegu poslovala s HSE Investom. Direktor HSE Investa Žagar je za Finance pojasnil, da so pri izboru upoštevali predvsem reference strokovnjakov . Trdi, da ima podjetje Daltar odlične poslovne povezave in informacije iz energetike v BiH. Bešić pa je dodal, da ima Daltar zaposlen visoko izobražen strokovni kader, ki izvaja zahtevne svetovalne in nadzorne funkcije . Podjetje Tarda je Nihad Bešić odkupil od svojega brata Kasima Bešića, ki so ga leta 2011 zaposlili v HSE Investu. Kasim Bešić pojasnjuje, da ob sklenitvi pogodbe med HSE Investom in Tardo ni bil zaposlen na HSE Investu. Tam se je zaposlil aprila lani, za določen čas, na delovnem mestu obdelovalca tehnične dokumentacije.
|
negative
|
1,851
|
Enoten nadzor nad bančnim sistemom v EU bo zaživel prihodnje leto, so se dogovorili voditelji članic EU. Enoten nadzor nad bankami je temelj bančne unije in pogoj za neposredno dokapitalizacijo bank iz stalnega reševalnega mehanizma ESM. Voditelji članic EU so dosegli dogovor o usmeritvi za vzpostavitev enotnega bančnega nadzora. Kompromis med Nemčijo in Francijo predvideva, da bo pravni okvir za enoten mehanizem nadzora dogovorjen do 1. januarja prihodnje leto, nadzor pa naj bi bil vzpostavljen v letu 2013. Francoski predsednik Francois Hollande je zadovoljen z dogovorom o časovnem načrtu za vzpostavitev enotnega bančnega nadzora v evroobmočju. Zadovoljna se je zdela tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki pa je opozorila, da bo za resnično delujoč nadzor potreben čas. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je pojasnil, da bo lahko ECB kot osrednji nadzornik neposredno posredoval v kateri koli od 6000 bank v evroobmočju, če bo to potrebno, a glavnino nadzora bodo še vedno opravljali nacionalni organi. Francoski predsednik Francois Hollande in nemška kanclerka Angela Merkel sta po drugi strani dejala, da bo ECB v določenih bankah nadzor izvajal neposredno, v drugih pa bodo to počeli nacionalni nadzorniki v navezi z ECB. Nekoliko drugačno tolmačenje je verjetno namenjeno predvsem domači javnosti, saj je bila Nemčija skeptična do enotnega nadzora nad vsemi 6000 bankami v evroobmočju. Voditelji EU pozivajo k takemu mehanizmu nadzora, ki bo kar najbolj odprt do vseh članic EU, ki bi želele v njem sodelovati, pri tem pa je bistvenega pomena dosledno upoštevanje celovitosti notranjega trga EU. Države, ki še niso prevzele evra, so se v prvih razpravah o enotnem nadzoru zbale, da bi dogovorjena pravila o nadzoru lahko škodila njihovim interesom. Med najglasnejšimi so bile Velika Britanija, Švedska in Češka, ki so grozile z uveljavljanjem veta. Prav zaradi teh pomislekov se je prvi dan vrha zavlekel dlje od pričakovanj. Nova pravila morajo namreč potrditi vse članice EU. Hollande je zadovoljen z dogovorom o bančnem nadzoru, Merklova pa opozarja na potreben čas. Foto Reuters Voditelji so zapisali, da je pomembno zagotoviti enake pogoje za tiste države, ki sodelujejo pri tem mehanizmu, in tiste, ki pri njem ne sodelujejo, ter dosledno upoštevati celovitost enotnega trga finančnih storitev . Ob tem je potrebna uravnotežena in sprejemljiva rešitev glede sprememb pri glasovanju ter odločanju v primerjavi s trenutno ureditvijo bančnega nadzora v uniji. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je danes poudaril, da gre pri teh vprašanjih bolj za pravni kot politični problem. Politična volja za to, da se najde ustrezne rešitve, po njegovih besedah obstaja, zato se bo našla tudi pravna rešitev. Podobno je menila tudi Merklova. Hočemo enotni nadzor in našli bomo pot, je povedala. V povezavi z naslednjimi fazami pri oblikovanju bančne unije skupnim skladom za zavarovanje bančnih vlog in skladom za reševanje bank voditelji pozivajo k čimprejšnjemu sprejetju določb o harmonizaciji nacionalnih okvirov za reševanje bank in zajamčene vloge na podlagi zakonodajnih predlogov Evropske komisije. Njihov sprejem je podlaga za začetek vzpostavljanja enotnega reševalnega mehanizma za banke. Skupni sklad za zavarovanje bančnih vlog, ki mu Nemčija za zdaj ni naklonjena, v sklepih ni omenjen. Enotni bančni nadzor je sicer pogoj za neposredno dokapitalizacijo bank iz stalnega reševalnega mehanizma ESM, s katero želi evroobmočje presekati gordijski vozel bančne in dolžniške krize. Glavno vprašanje kdaj bo mogoča neposredna dokapitalizacija bank, za zdaj ostaja brez odgovora. Ko bo vzpostavljeno učinkovito delovanje enotnega nadzornega mehanizma ... evroskupina pa bo opredelila merila, kaj učinkovito delovanje pomeni, je na to vprašanje odgovoril Van Rompuy. Foto Reuters Glede drugih stebrov institucionalnih sprememb v evroobmočju fiskalna, gospodarska in politična unija bodo voditelji natančni načrt potrdili na decembrskem vrhu. Tokrat so med drugim pozvali k premisleku o fiskalni zmogljivosti oziroma posebnem orodju za financiranje znotraj evroobmočja, ki pa ne bo v nikakršni povezavi s pogajanji o novem večletnem proračunu EU. Preučilo se bo tudi zamisel o tem, da bi članice evroobmočja z institucijami EU sklepale pogodbe, s katerimi bi se zavezale k reformam. Nemška ideja o superkomisarju, ki bi lahko imel pristojnost zavračanja predlogov nacionalnih proračunov, v sklepih vrha ni omenjena.
|
neutral
|
1,852
|
Situacija na trgu delovne sile je vse prej kot idealna, vendar prosta delovna mesta so. Obstaja več načinov, kako jih poiskati, najlažji in najhitrejši pa je zagotovo obisk zaposlitvenega sejma. Tudi letos se na največjem zaposlitvenem sejmu pri nas predstavljajo številni delodajalci, ki kljub težji ekonomski situaciji uspešno poslujejo in za svoj nadaljnji razvoj potrebujejo nove sodelavce. In kar je najboljše, obisk zaposlitvenega sejma kot tudi vseh vključujočih aktivnosti je popolnoma brezplačen. Foto arhiv naročnika Število zaposlitvenih sejmov se iz leta v leto povečuje, kar dokazuje, da gre za učinkovito obliko iskanja zaposlitve. Največja prednost za iskalce je zagotovo hitrost do zaposlitvenega intervjuja pridete brez nadležnega pisanja prošenj, brez prijavljanja na oglase in negotovega čakanja na odgovor. Na zaposlitvenem sejmu se enostavno oglasite na stojnici delodajalca, ki se vam zdi primeren, in opravite razgovor z ljudmi, ki so v izbranem podjetju odgovorni za zaposlovanje. Največji zaposlitveni sejem v organizaciji največjega zaposlitvenega portala MojeDelo.com bo letos potekal 24. in 25. oktobra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na spletni strani www.kariernisejem.com preverite, katera so tista podjetja, ki iščejo nove sodelavce. Poleg domačih in tujih delodajalcev se na sejmu predstavljajo tudi ponudniki izobraževanj in ostalih kariernih storitev. Kot vedno bodo obiskovalcem na voljo tudi strokovnjaki, ki bodo brezplačno svetovali pri pripravi učinkovitega življenjepisa. Udeležite se lahko tudi kariernih predavanj in predstavitev podjetij, ki iščejo nove sodelavce. Tudi predavanja so brezplačna, vendar je zaradi omejenih kapacitet potrebna predhodna prijava prek spletne strani, kjer najdete tudi vse ostale informacije. Vzporedno z zaposlitvenim sejmom pa bo potekala tudi Študentska arena. Kaj so zaposlitveni sejmi? Zaposlitveni sejmi so stičišča ponudbe in povpraševanja po delu namenjeni so srečevanju delodajalcev in iskalcev dela. Delodajalci se tako izognejo pisanju zaposlitvenih oglasov, čakanju in zbiranju prijav, selekciji itd. Na drugi strani pa lahko iskalci na sejmu opravijo več kvalitetnih razgovorov za službo, kot bi jih sicer v celem letu. Kaj pridobim z obiskom kariernega sejma? Vsak, ki se je že srečal z iskanjem zaposlitve, zelo dobro ve, kako težko je priti do zaposlitvenega intervjuja, kaj šele dobiti ponudbo za delo. Zaposlitveni sejem je tako izjemna priložnost, da pridete do intervjuja brez nadležnega pisanja prošenj. To je še toliko bolj pomembno za začetnike, ki s pomanjkanjem delovnih izkušenj ne morejo konkurirati poplavi prijav na posamezno delovno mesto. Kako se pripraviti na obisk zaposlitvenega sejma? Če boste na sejem prišli nepripravljeni, boste dali prednost za zaposlitev svojim konkurentom. Že pred obiskom sejma se pozanimajte, katera podjetja iščejo vaš profil. Izberite podjetja, ki vas zanimajo, in se nanje dobro pripravite. Pravočasno pridite na sejem, poiščite stojnice izbranih delodajalcev in pristopite do osebja ob njih. Na sejmu ne boste sami, pač pa boste obdani s številnimi drugimi iskalci, zato je zelo pomembno, da se želenemu delodajalcu predstavite kar se da jedrnato in usmerjeno v sklopu omejenega časa, ki ga imate na voljo. Nekaj smernic za pripravo na obisk zaposlitvenega sejma - izberite podjetja, ki vas zanimajo, in se nanje predhodno dobro pripravite, - pripravite 30-sekundni govor, ki bo kadrovika prepričal, da imate prava znanja in veščine, - pripravite življenjepis, ki ga boste pustili kadroviku pripravite dovolj izvodov, - prinesite tudi druga pisna potrdila, certifikate in priporočila preteklih delodajalcev, - pridite urejeni, če se le da v poslovni obleki v trenirki ne boste delovali ravno profesionalno, - s seboj vzemite primerno mapo ali torbico, v kateri boste imeli življenjepise in pisala primerno tudi za shranjevanje gradiv podjetij, - pred sejmom se spočijte, da boste imeli dovolj energije za vse intervjuje, ki vas na sejmu čakajo. Kako na samem sejmu? Večina kadrovikov bo proti koncu dneva že precej utrujenih, zato priporočamo, da se sejma udeležite med prvimi. Če boste prišli v skupini, se na sejmu razkropite, saj med intervjujem okrog sebe ne potrebujete motečih faktorjev. Do kadrovika pristopite profesionalno, se nasmehnite, mu ponudite krepak stisk roke in se predstavite. Veste, katero delo zasledujete, vaš cilj je kadrovika prepričati, da ste primeren kandidat za to delovno mesto. Kadrovika pozorno poslušajte, iz pogovora z njim izbrskajte informacije, kakšne profesionalne in osebnostne karakteristike pričakuje od sodelavcev. Argumentirajte, zakaj ste vi primerna oseba za njihovo podjetje in kako vaša znanja ter veščine pokrivajo njihove potrebe. Med pogovorom bodite pozitivno naravnani. Kadroviku posredujte življenjepis, pozanimajte se za morebitne naslednje korake v selekcijskem postopku. Pripravljeni morate biti na morebitne poglobljene razgovore kar na sejmu samem, morda takoj, morda čez nekaj ur. Po vsaki obiskani stojnici posameznega delodajalca si vzemite kakšno minutko, da si v beležko zapišete pomembne informacije in opazke o delodajalcih. Po sejmu pošljite kadrovikom, s katerimi ste imeli razgovor, zahvalo za čas, ki so vam ga namenili. Ne obupajte, če službe ali daljšega zaposlitvenega razgovora ne dobite takoj, saj izkušnje kažejo, da podjetja zaposlujejo kandidate, ki so jih spoznali na sejmu, tudi več kot pol leta po tem. Torej, če ste resen iskalec zaposlitve, obiska zaposlitvenega sejma ne boste izpustili. Prva priložnost se ponuja že v kratkem, saj se bo na Gospodarskem razstavišču 24. in 25. oktobra odvijal največji tovrstni dogodek pri nas. Vse ostale informacije najdete na spletni strani www.kariernisejem.com. Pa veliko uspeha pri iskanju zaposlitve vam želimo. Zaposlitveni sejem MOJE DELO Gospodarsko razstavišče Ljubljana, hala C Sreda in četrtek, 24. in 25. oktober 2012, ob 12.00 Vstopnine ni!
|
positive
|
1,853
|
Lastniki Merkurja so izglasovali dokapitalizacijo družbe s konverzijo terjatev. Vendar so se strinjali z dokapitalizacijo 85,4 milijona evrov, in ne 90 milijonov evrov, kot je načrtovala uprava. Vseeno je predsednik uprave zadovoljen. Prisotni delničarji Merkurja so 100-odstotno glasovali za povečanje kapitala. Uprava je načrtovala 90 milijonov visoko dokapitalizacijo, delničarji pa so izglasovali dokapitalizacijo družbe s konverzijo terjatev v višini 85,4 milijona evrov. Vseeno je bil predsednik uprave Merkurja Blaž Pesjak zadovoljen. Cilji današnje skupščine so doseženi, je dejal Pesjak. Pojasnil je, da je tudi za 4,6 milijona evrov nižja dokapitalizacija od načrtovane še vedno ustrezna in rešuje trenutno največji problem Merkurja, to je kapitalsko ustreznost. Izglasovana dokapitalizacija z bančnimi upniki, s katerimi se je vodstvo Merkurja pogajalo od 4. junija, zagotavlja nadaljevanje poslovno-finančne sanacije. Družba si bo okrepila kapitalsko ustreznost in likvidnost. Pri dokapitalizaciji, ki mora biti vplačana do 10. novembra, bo namesto 15 bank in dveh podjetij sodelovalo 11 bank in Iskratel. Za sodelovanje pri finančni konsolidaciji Merkurja se spet niso odločile nekatere tuje banke. Svoj prispevek k sanaciji podjetja pa so dodali dobavitelji trgovskega blaga, saj so dodatno podaljšali plačilne roke. Z dobavitelji zelo dobro delamo in uspevamo z njimi podaljševati plačilne roke, je povedal Pesjak in dodal, da so si za letošnji cilj zastavili podaljšanje rokov na 60 dni. Merkur, ki zaposluje še 1800 ljudi, v celoti skupini pa 3500, sicer letos izboljšuje rezultate poslovanja, ki so bili v prvi polovici leta za približno 17 odstotkov boljši kot v enakem obdobju lani. Oktobrska prodaja je za zdaj sicer nekoliko slabša od pričakovanj, Pesjak pa vseeno računa, da bo Merkur letos dosegel deset odstotkov več prihodkov iz poslovanja kot lani. Ob tem naj bi iz poslovanja imel tudi od enega do dva milijona evrov dobička. Tudi dezinvestiranje poteka v skladu z načrti. Do zdaj se je družba iz naslova prodaje nepremičnin razdolžila že za več kot 50 milijonov evrov. Potekata tudi postopka za prodajo Mersteela in Big Banga, ki sta trenutno v fazi pridobivanja nezavezujočih ponudb. Čez pet let bo Merkur podjetje, osredotočeno na svojo osnovno dejavnost, to je prodajo izdelkov za dom in prosti čas brez obeh divizij, ki sta sedaj predmet prodaje, podjetje po končani sanaciji vidi Pesjak.
|
neutral
|
1,854
|
Slaba banka še ne prinaša rešitve za posojilni krč, lahko pa k temu pripomore. Za upravljanje slabih terjatev bodo potrebni sposobni mednarodni kadri, ki tudi ne bodo poceni. Potrebna bo še dodatna dokapitalizacija bank, pravijo strokovnjaki. Prenos slabih terjatev bank še ne bo zajezil posojilnega krča, bi pa lahko naredil konec kapitalskemu krču, meni novi predsednik uprave NLB Janko Medja. Kapitalski krč bi po njegovih besedah lahko popustil, če bi po prenosu slabih terjatev privabili več tujega kapitala v državo. Posledično bi lahko takrat popustil tudi posojilni krč. Predsednik uprave NLB Janko Medja Konkretno o NLB na poslovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji Amcham ni želel govoriti, je pa pojasnil, da so nekatere banke že spremenile poslovni model. Njihovo financiranje ne temelji več na zadolževanju na medbančnem trgu, kar bodo morale storiti še ostale banke in predvsem podjetja, ki morajo začeti rasti z ustvarjanjem lastnega kapitala, in ne z zadolževanjem. Povedati si je treba resnico, da tako kot do zdaj ne bo šlo več, je dejal. In ko se bo to zgodilo, bi lahko začeli govoriti o popuščanju posojilnega krča, saj velika večina trenutnega povpraševanja po kreditih odpade na potrebe po refinanciranju obstoječih obveznosti, in ne na nove investicije. Slovenska podjetja po stopnji zadolženosti med najhujšimi v Evropi Marko Košak z ljubljanske ekonomske fakultete je prav tako pojasnil, da v primeru uspešne sanacije slabih terjatev še ne gre pričakovati takojšnjega povečanja kreditne dejavnosti. Pojasnil je, da je bilo poslabšanje razmerja med dolgom in kapitalom v slovenskih podjetjih pred krizo med največjimi v Evropi. Močno se je poslabšalo tudi razmerje med posojili in denarnimi vlogami v bankah. Državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec pričakuje, da bo izvajanje zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank pripomoglo k ponovnemu zagonu posojanja s strani bank, stabilizirala pa naj bi se tudi nepremičninski in kapitalski trg. Košak je ob tem opozoril, da idealne formule za reševanje slabih terjatev bank ni, zato bo treba pogledati specifične značilnosti vsake banke posebej. Krušec pojasnjuje, da v pristopu obstajajo nekatere podobnosti s sanacijo bank na začetku 90. let prejšnjega stoletja, so pa zaradi zahtev evropske zakonodaje bistveno drugačni pogoji. Potrebni bodo dobro plačani in sposobni kadri, ne pa dosedanji upravljavci bank Mark Batten iz svetovalne hiše PriceWaterhouseCoopers, ki je sodeloval pri sanaciji bank na Irskem, je pojasnil, da so imeli tam mešane izkušnje, država pa si je po njegovih besedah s hitrim ukrepanjem povrnila zaupanje vlagateljev. Država sicer še ni iz krize, je pa na dobri poti, dodaja. Kot največji izziv je izpostavil ustrezno kadrovsko sestavo slabe banke. Dobre upravljavce, ki so nujni za slabo banko, bo treba plačati po tržni ceni, saj kot pravi Batten, ti ne rastejo na drevesih. Postopki morajo biti jasni, natančno pa mora biti opredeljena tudi odgovornost. Pri njihovi izbiri se je treba izogniti ljudem, ki so vpleteni v dosedanje upravljanje bank, a se zaveda, da to ni popolnoma mogoče, zato pravo pot vidi v mešanici mladosti in neobremenjenosti ter izkušenj. Po očiščenju bank slabih terjatev bo potrebna dodatna dokapitalizacija. Foto Thinkstock Potrebna bo še dodatna dokapitalizacija Krušec pojasnjuje, da se že dogovarjajo z več mednarodnimi strokovnjaki, pomoč pa bi lahko ponudila tudi Mednarodni denarni sklad in Evropska centralna banka. Za zdaj glede kadrovske sestave slabe banke še preigravajo več možnosti. Del zaposlenih lahko pride tudi iz vrst zaposlenih pri bankah, ki bodo morale v zameno za pomoč države krčiti svoje poslovanje. Državni sekretar priznava, da bo po prenosu slabih terjatev potrebna dodatna dokapitalizacija bank, glede interesa, da bi se v ta proces vključili tuji investitorji, pa je povedal, da za to obstaja zanimanje, vendar šele ko bodo banke očiščene. V tem primeru bi lahko za banke iztržili tudi bistveno višjo ceno. Zakonu o krepitvi stabilnosti bank sicer grozi referendum. Krušec pravi, da pogajanja še potekajo, za zdaj pa na ministrstvu o načrtu B še ne razmišljajo, a to ne pomeni, da ga nimajo, dodaja.
|
neutral
|
1,855
|
Podjetje Dewesoft, ki se ukvarja z izdelavo meritvenih naprav, je v zadnjih petih letih potrojilo prodajo. Med zvezde jih je izstrelil posel, ki so ga sklenili z Naso, prisotni pa so tudi na področju avtomobilizma in vetrne energije.
|
positive
|
1,856
|
Nizkocenovni letalski prevoznik Wizz Air se po šestih letih vrača na brniško letališče. Ob ponedeljkih in petkih boste lahko leteli v Bruselj, ob torkih, četrtkih in sobotah pa na Luton. Če se bodo destinacije izkazale za uspešne, obljubljajo širitev mreže povezav. Nizkocenovni letalski prevoznik Wizz Air bo od danes znova začel leteti na Letališče Jožeta Pučnika. Ljubljano bo trikrat na teden povezoval z Londonom in dvakrat na teden z Brusljem. Na ljubljansko letališče je prvič po šestih letih prispel ob 19. uri iz Bruslja, so sporočili iz Aerodroma Ljubljana. Trikrat na teden v London in dvakrat v Bruselj Zasedenost novih linij, na katerih so enosmerni leti na voljo od 22,99 evra, je po podatkih Wizz Aira zelo dobra. Nizkostroškovnik Wizz Air bo Brnik z bruseljskim letališčem Charleroi povezoval ob ponedeljskih in petkih, z londonskim letališčem Luton pa ob torkih, četrtkih in sobotah. Wizz Air, ki se opredeljuje kot največji nizkostroškovni letalski prevoznik srednje in vzhodne Evrope ter ima eno najmlajših flot v Evropi, leti s 180-sedežnimi letali tipa airbus 320-200. Zasedenost novih linij, na katerih so enosmerni leti na voljo od 22,99 evra, je po zadnjih podatkih zelo dobra. Na današnjem prvem letu iz Bruslja bo na krovu več kot 150 potnikov. Wizz Air pa si v enem letu na obeh linijah obeta več kot 70.000 potnikov. To je velika pridobitev tudi za Aerodrom Ljubljana, ki v novih linijah vidi priložnost za ustavitev padanja in vnovično rast števila potnikov. Če se bodo destinacije izkazale za uspešne, je Wizz Air že napovedal tudi širitev mreže povezav z ljubljanskega letališča, kjer si želijo, da bi vzpostavili tudi nizkocenovne povezave s severom Nemčije, Pirenejskim polotokom, Italijo ali Skandinavijo. Pri tem velja, da si Aerodrom Ljubljana stalno prizadeva, da bi v Slovenijo privabil več nizkostroškovnih prevoznikov. V preteklosti je bilo vzpostavljenih že več linij, vendar so se letala polnila slabše od pričakovanj, zato je tudi Wizz Air pred šestimi leti že nehal leteti iz Ljubljane v Bruselj, Easyjet pa je opustil polete v Berlin, Pariz in Rim. Aerodrom Ljubljana si prizadeva povečati delež nizkocenovnih prevoznikov. Foto Miro Majcen Delež nizkocenovnih prevoznikov v Sloveniji je tako le sedemodstoten. V Aerodromu Ljubljana pa upajo, da se bo sodelovanje z Wizz Airom razvilo in da bo tudi Easyjet v poletni sezoni postregel s kakšno novostjo. Poleg tega potekajo pogovori tudi z drugimi letalskimi prevozniki. Vendar so ti pri vzpostavljanju novih povezav s Slovenijo zaradi visokega tveganja za slabo polnjenje letal izjemno previdni. Pri odločitvi za letenje niso pomembne le cene in kakovost naših storitev, temveč so potrebna vlaganja v promocijo na tujih trgih z namenom, da se zagotovi prepoznavnost in s tem interes za potovanja v Slovenijo, pri čemer se tako slovensko turistično gospodarstvo kot Aerodrom srečujemo z velikimi omejitvami, poudarja predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir. Začetek letenja nizkostroškovnega letalskega prevoznika Wizz Air je glavna novost zimskega voznega reda, ki je na ljubljanskem letališču začel veljati minuli konec teden. Z Brnika bo mogoče v zimski sezoni vsak teden s 185 rednimi leti šestih letalskih prevoznikov potovati na 17 evropskih destinacij. Gre za večino pomembnejših evropskih prestolnic in glavna vozlišča, prek katerih so mogoča letalska potovanja po vsem svetu.
|
positive
|
1,857
|
Francoski prehrambni velikan Lactalis se je z lastniki dogovoril za prevzem več kot 50-odstotnega deleža v Ljubljanskih mlekarnah. Prevzem bo presodil še urad za varstvo konkurence, potem pa bodo morali Francozi za preostali delež objaviti prevzemno ponudbo. Francoska skupina Lactalis se je dogovorila za prevzem 50,3-odstotnega deleža v Ljubljanskih mlekarnah. Za posel, ki ga mora odobriti še varuh konkurence, so se dogovorili z NFD Holdingom, Factor banko, skladom KD Delniški Dohodkovni, KD Banko in Savo, so sporočili iz Lactalisa. Ljubljanske mlekarne bodo okrepile Lactalisov položaj v regiji jugovzhodne Evrope, kjer je skupina Lactalis eden glavnih igralcev na trgu mleka in mlečnih izdelkov, so še zapisali v sporočilu. Kot so povedali v Lactalisu, so se pogovori z delničarji odvijali prejšnji teden. Vrednosti posla ne razkrivajo, pravijo le, da je cena višja kot v nedavni prevzemni ponudbi Mlekodela, Deželne banke Slovenije DBS in zadrug. Posel bo presojal še urad za varstvo konkurence, družba pa bo morala nato skladno z zakonom objaviti prevzemno ponudbo za preostali delež. Za prevzem Ljubljanskih mlekarn so se odločili zaradi proizvodnih zmogljivosti in blagovnih znamk, ki jih nameravajo razvijati, prestrukturiranje ni predvideno, so zatrdili v družbi. Delničarji so delež ponujali že več let, v Lactalisu pa so zdaj ocenili, da je pravi čas, in se ob prevzemni ponudbi zadrug bolj angažirali glede pogovorov, so še povedali. Mlekodel, DBS in zadruge so v okviru prevzemne ponudbe, ki je trajala od 19. septembra do 19. oktobra in v kateri so za delnico ponujali 6,50 evra v denarju, pridobili 194.713 delnic oz. 4,44 odstotka vseh in svoj lastniški delež v družbi povečali na 36,41 odstotka.
|
negative
|
1,858
|
Drobnoprodajne cene pogonskih goriv v Sloveniji so se znižale. Liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina se je pocenil za 7,1 centa, dizelsko gorivo pa za 2,1 centa. Opolnoči so se drobnoprodajne cene pogonskih goriv v Sloveniji znižale. Liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina se je pocenil za 7,1 centa, na 1,499 evra, liter 100-oktanskega bencina za 7,2 centa, na 1,518 evra, dizelsko gorivo pa za 2,1 centa, na 1,419 evra za liter. Znižala se je tudi cena kurilnega olja, in sicer za 1,2 centa, na 1,052 evra za liter. Na znižanje cen je najbolj vplivala pocenitev nafte na svetovnih trgih. Vlada pa tokrat v trošarine ni posegala. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na osnovi 14-dnevnih povprečij.
|
positive
|
1,859
|
Največji delež nezaposlenih prispevata Španija 25,8 odstotka in Grčija 25,1, najnižjo brezposelnost pa so beležile Avstrija 4,4, Nemčija in Nizozemska 5,4. V primerjavi s septembrom 2011 se je stopnja brezposelnosti v območju evra zvišala za 1,3 odstotka. Medtem ko se slovenski politiki prerekajo glede nujnosti sprejetja nekaterih zakonov, pa prihajajo iz Evropske unije slabe novice. Stopnja brezposelnosti v območju evra se je septembra še okrepila. Znašala je rekordnih 11,6 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več kot avgusta. Brez dela je bilo tako septembra 25,7 milijona prebivalcev EU, od tega 18,5 milijona v državah z evrom, so sporočili z evropskega statističnega urada Eurostat. V primerjavi s septembrom 2011 se je stopnja brezposelnosti v območju evra zvišala za 1,3 odstotne točke oz. v celotni EU za 0,8 odstotne točke. Število iskalcev zaposlitve pa se je v državah z evrom v preteklem letu dni povečalo za skoraj 2,2 milijona, v vseh 27 članicah Unije pa za 2,1 milijona. Med državami članicami, za katere je Eurostat imel podatke, so najnižjo stopnjo brezposelnosti beležile Avstrija 4,4 odstotka, Luksemburg 5,2 odstotka, Nemčija in Nizozemska obe 5,4 odstotka. Najvišjo stopnjo brezposelnosti pa so imeli v Španiji 25,8 odstotka in Grčiji 25,1 odstotka v juliju. Najvišja brezposelnost je v Španiji. Foto Reuters Države območja evra so oktobra na letni ravni zabeležile 2,5-odstotno rast cen. Med brezposelnimi v EU jih je bilo 5,5 milijona mlajših od 25 let, od tega 3,5 milijona v območju evra. Stopnja brezposelnosti med mladimi je tako v EU znašala 22,8 odstotka in v območju evra 23,3 odstotka. Stopnja brezposelnosti med mladimi le v treh državah ni dosegala dvomestnih številk, to je v Avstriji, na Nizozemskem in v Nemčiji.
|
negative
|
1,860
|
Proizvodnja v evroobmočju že 15 mesecev zapored pada. Zadnjih 15 mesecev je padala tudi v Franciji, v Nemčiji pa je padala zadnjih osem mesecev. Bo slabo stanje Evropsko centralno banko prisililo v rekordno znižanje obrestne mere? Zdravilo, ki je delovalo proti zadnji recesiji, v zdajšnji krizi evroobmočja očitno ne deluje. Proizvodnja v evroobmočju pada namreč že 15 mesecev zapored. Oktobra je bilo znova manj naročil, manjša pa je bila tudi proizvodnja v tovarnah. Tudi v Nemčiji, ki je največja gospodarska velesila v Evropi, že osem mesecev zapored pada proizvodni sektor. V Franciji je še huje. Proizvodnja je z izjemo enega meseca padala zadnjih 15 mesecev, v Španiji pa je bila brez izjeme vse mesece nižja. Menim, da je model v Španiji nevzdržen in da bo prej ali slej treba popustiti pritisku in sprejeti pomoč mednarodnih posojilodajalcev. Španija se zdaj pogaja, pod kakšnimi pogoji bi denar lahko dobila. Menim pa, da je finančni paket neizogiben, je dejal analitik Henk Potts. Za razliko od Grčije, ki je z odprtimi rokami sprejela pomoč, je Španija glede na njeno gospodarstvo sicer v precej boljšem položaju. Na koncu se bo rešila, pa ne samo zato, ker vlada opravlja svoje delo, ampak tudi zaradi funkcionalne in zanesljive administracije. Še več, špansko gospodarstvo je močno. Imajo dober izvoz. Banke so sicer res v manjših težavah, gospodarstvo pa je precej solidno. Številni ugibajo, ali Španija zares potrebuje finančno pomoč. Morda da, morda tudi ne ... Za zdaj lahko finančni trgi le čakajo, pa je dejal Daniel Gros iz centra za evropsko politiko. Visoka stopnja nezaposlenosti se je že izrazila na kupni moči Špancev, ki je dosegla minimum. Previdnost vlada tudi v ostalih evropskih gospodarstvih, zato bi lahko takšno stanje Evropsko centralno banko prisililo, da obrestno mero zniža na rekorden minimum.
|
negative
|
1,861
|
Prihodnje leto bo Evropska centralna banka predstavila nove bankovce. Na vodnem znaku in hologramu bankovca bo portret Evrope iz grške mitologije. Prvi novi bankovec bo za pet evrov. Detajli novega evra. Na vodnem znaku in hologramu bankovca bo portret Evrope iz grške mitologije. Evropska centralna banka ECB in nacionalne centralne banke Eurosistema bodo uvedle drugo serijo evrskih bankovcev. Nova serija se bo imenovala Evropa, saj bo na vodnem znaku in hologramu bankovca portret Evrope iz grške mitologije, po kateri je naša celina dobila ime. Prvi novi bankovec bo za 5 evrov, so sporočili iz Banke Slovenije. Celotna oblikovna podoba novega petaka iz serije Evropa bo predstavljena 10. januarja 2013, kreditne institucije pa jih bodo na okencih in bankomatih v obtok začele dajati maja naslednje leto. Izboljšana varnost Kot so sporočili iz Banke Slovenije, so zaščitni elementi na novih eurobankovcih izboljšani, zato so bankovci še varnejši. Bankovce tako &rsquo,&rsquo,krasijo&rsquo,&rsquo, trije novi zaščitni elementi portretni vodni znak, večdelni hologram in smaragdno zelena številka. Novi bankovci so evolucija. Še vedno bodo imeli oblikovno podobo iz prve serije ter enake prevladujoče barve, vendar bodo zaradi izboljšanih zaščitnih elementov nekoliko spremenjeni in jih bo mogoče hitro ločiti od prve serije. Bankovci serije Evropa bodo imeli iste apoene kot njihovi predhodniki 5, 10, 20, 50, 100, 200 in 500, uvedeni pa bodo po naraščajočem vrsten redu, so dodali. Prvo serijo bodo umaknili Stare bankovce bodo umaknili, a vrednosti ne bodo nikoli izgubili. Foto Thinkstock Prva in nova serija bosta sprva v obtoku sočasno, postopoma pa bodo stare bankovce umaknili in bodo tako sčasoma tudi prenehali veljati kot zakonito plačilno sredstvo. Ta datum bo objavljen daleč vnaprej, so pojasnili na banki in dodali, da bodo bankovci prve serije vedno obdržali svojo vrednost in jih bo v nacionalnih centralnih bankah Eurosistema mogoče neomejeno dolgo zamenjati za bankovce druge serije.
|
positive
|
1,862
|
Energetske družbe so lani ustvarile kar štiri milijarde evrov prihodkov, največ med državnimi podjetji. Sindikati in opozicija se bojijo, da jih bo vlada kljub temu prodala tujcem, ki bi tako postali lastniki 49 odstotkov elektrarn na Savi in Dravi, termoelektrarn in Gena energije.
|
negative
|
1,863
|
Potrošniško razpoloženje je bilo novembra v ZDA najvišje v zadnjih petih letih. K temu je prispevalo padanje cen bencina in tudi izboljšanje položaja na trgu delovne sile. Nadaljuje se tudi rast cen stanovanjskih nepremičnin. Medtem ko so ameriške borze vnovično izvolitev Baracka Obame na položaj predsednika ZDA sprejele s strahom in padanjem indeksov, pa so navadni Američani malce bolje razpoloženi. Indeks potrošniškega razpoloženja univerze Michigan je v začetku novembra porasel na najvišjo vrednost v petih letih. Vrednost indeksa se je z oktobrskih 82,6 v začetku novembra povzpela na 84,9 točke, kar je že četrta zaporedna mesečna rast. Analitiki Wall Streeta so pričakovali rast na 82,9 točke. K boljšemu razpoloženju pomaga padanje cen bencina, razen na območjih, ki jih je pretekli teden najhuje prizadel orkan Sandy. Nadaljuje se tudi rast cen stanovanjskih nepremičnin, položaj pa se izboljšuje na trgu delovne sile. Na Wall Streetu se medtem bojijo bližajočega se fiskalnega prepada, to je hkratnega izteka davčnih olajšav iz časov predsednika Georgea Busha mlajšega in uveljavitve avtomatičnih varčevalnih ukrepov zveznega proračuna. V naslednjih dneh se bo odvijala politična drama v Washingtonu, ko se bodo republikanci in demokrati pogajali glede ukrepov, da se prepadu, ki bi državo znova pahnil v recesijo, izognejo. Resnosti položaja se zavedajo vsi. Razlika med prepiri od leta 2010 pa je v tem, da je Obama na volitvah nastopil s programom poteka davčnih olajšav za najbogatejše Američane, kar so volivci potrdili z njegovo izvolitvijo in tudi v vzporednih anketah. Do rešitve bo zagotovo prišlo, vendar pa ne brez drame in politiziranja z obeh strani.
|
positive
|
1,864
|
Plinovod Južni tok je osrednja tema pogovorov v Moskvi, kjer se te dni mudi slovenski premier. Janez Janša se je že sestal s prvim možem Gazproma, po sestanku pa povedal, da je podpis pogodbe o gradnji 'slovenskega odseka' Južnega toka krona na tej zgodbi . Janša po srečanju s Putinom Predsednik vlade Janez Janša se je prvi dan delovnega obiska v Rusiji v Moskvi sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Oba sta zadovoljna z razvojem dvostranskih odnosov med državama, premier Janša pa je ruske investitorje pozval k vlaganjem v Slovenijo. Kot je dejal Janša, so ti dobrodošli v Sloveniji ne le na področju energetike, ampak tudi na področju storitev finančnih in drugih. Slovenija ima dobre izkušnje z investicijami iz Rusije, je v izjavi za slovenske medije ocenil premier. Janša se z gospodarsko delegacijo danes in v torek v Rusiji mudi zato, ker je to eno od velikih tržišč za slovensko gospodarstvo, ki še raste. Blagovna in storitvena menjava ter tudi investicije gospodarstev v obeh državah se povečujejo, so večje kot v času pred krizo, je dejal. Kot je pojasnil, dobivajo z ruske strani zagotovila, da so slovenske investicije v Rusiji varne, slovenska stran pa poskuša rusko vlado in predvsem potencialne investitorje v Sloveniji prepričati, da bomo v prihodnjih nekaj mesecih uredili hišo . Premierja Janšo v Rusiji spremlja gospodarska delegacija, ki predstavlja panoge z velikim potencialom za rast na ruskem trgu. To so področja energetike in energetske učinkovitosti, bančništva in investicij, gradbeništva, avtomobilske industrije, informacijskih tehnologij ter farmacije. Podpisali bodo pogodbo o gradnji 266 kilometrov dolgega odseka Južnega toka prek Slovenije Janša se je pred tem tem na pogovoru sestal še s predsednikom uprave ruskega plinskega giganta Gazprom Aleksejem Millerjem. V torek bo namreč sprejeta dokončna investicijska odločitev o gradnji slovenskega dela plinovoda Južni tok. Pogovarjali smo se o zaključku te dokaj dolge poti do jutrišnjega podpisa končne investicijske odločitve. To je neka krona na tej zgodbi, ki smo je vsi zelo veseli. Pogajanja so bila z obeh strani, kot so me seznanili pogajalci, trda, vendar korektna, je dejal Janša. Gradnja skoraj 2500 kilometrov dolgega plinovoda Južni tok se bo predvidoma začela decembra letos, končana pa naj bi bila do leta 2015. Naložba v Sloveniji, kjer gradnje ni pričakovati pred letom 2014, je vredna milijardo evrov. Po plinovodu Južni tok bodo lahko v Evropo letno dobavili 63 milijard kubičnih metrov plina. Pri slovenskem delu Južnega toka bo v veliki meri uporabljena obstoječa trasa, del pa bo nove, je povedal Janša v Rusiji in spomnil, da bo imela Slovenija koristi tudi od tranzita. Gre za denar, ki ga bo Slovenija dobila zaradi svoje geostrateške lokacije in ga bo nato vlagala v druge infrastrukturne ali podobne koristne naložbe, je povedal. Osrednje mesto v pogovorih ima plinovod Južni tok.
|
positive
|
1,865
|
Finančni trgi so na poti k novemu zlomu, ocenjuje švicarski finančni guru Marc Faber, ki trditve utemeljuje na zadnjih slabih poslovnih rezultatih največjih svetovnih gigantov. Za padec ne krivi Evrope, pač pa ves zahodni svet, ki je živel na preveliki nogi. Marc Faber meni, da plačujemo ceno za preveč razkošno življenje, pristanek na realnih tleh pa bo trd. Če gre verjeti finančnemu guruju Marcu Faberju, ki je do zdaj pravilno napovedal že dva borzna zloma in zadnjo finančno krizo, bo se bo na finančnih trgih že v kratkem zgodil nov zlom. Trgi se ne potapljajo zaradi Grčije ali ameriškega davčnega prepada. Trgi padajo, ker vse nižji dobički povzročajo razočaranje. Svetovna ekonomija bo prihodnje leto rasla le malenkostno, morda se bo celo skrčila. To pa je glavni razlog, da se bodo vrednosti delnic znižale vsaj za 20 odstotkov, je povedal za CNBC. Faber, ki je znan po apokaliptičnih napovedih, ki pa se pogosto žal uresničijo, kot tipičen primer dogajanja navaja družbo Apple, v kateri je dobiček, nižji od pričakovanj, povzročil, da je vrednost delnice od septembra, ko je ta dosegla absolutni višek, padla za kar 20 odstotkov, 14 odstotkov samo v zadnjem mesecu. Niz slabih četrtletnih poročil, v katerem najdemo še družbe, kot so Amazon, McDonald s ali Google, je tako precej ohladil navdušenje vlagateljev. Faber tudi ocenjuje, da bo davčni prepad, torej dvig davkov in zajezitev državnega zapravljanja, v praksi pomenil manjša davčna zvišanja v petletnih intervalih in varčevanje za naslednjih 100 let. Faber meni, da so ZDA le še korak oddaljene od evropskih problemov, kar pomeni, da bi se morali lotiti varčevanja, kar pa bo težko. Težki časi so. Vprašanje pa je, ali smo sposobni ubrati blažjo pot varčevanja ali pa bomo tvegali, da se naša družba v prihodnjem desetletju popolnoma razkroji, pravi Faber in dodaja V demokraciji je tako, da se ljudje do zadnjega izogibajo udarcem, težave pa medtem samo rastejo. Celoten finančni sistem bi se moral resetirati Faber navaja več krivcev za počasno okrevanje trga, med drugim nepremičninski trg, ki je po njegovem dobesedno preveč pozidan. Potem pa so tukaj še dolgovi držav. Zahodni svet, vključno z Japonsko, je preveč zadolžen. Ti dolgovi ne bodo izginili, treba jih je plačati, ali pa bodo ustavili gospodarsko rast. Prišel je čas plačila za obdobje med letoma 1980 in 2007, ko je zahodni svet živel daleč nad svojimi zmožnostmi. Faber je še povedal, da so se vsi dosedanji posegi centralnih bank izkazali za neuporabne. Prepričan je, da je rešitev v preoblikovanju finančnega sistema, ki pa se lahko zgodi le s propadom trgov. Mislim, da bi bilo treba resetirati globalni finančni sistem, a tega ne bodo storile centralne banke, pač pa bo do tega pripeljal propad trgov pa naj gre za trg valut, delnic ali obveznic. To se bo zgodilo prej ali slej. In potem bomo srečni, če bomo imeli še polovico premoženja, ki ga imamo danes, je prepričan.
|
negative
|
1,866
|
Idej, kako rešiti krizo, je bilo že veliko, a očitno še ni nobena zalegla. V DZ pretresajo dvig DDV za nekatere storitve, govori pa se tudi o t. i. kriznem davku, o katerem pa je le malo znanega. O tem smo govorili z ekonomistom Matejem Lahovnikom. Matej Lahovnik Koalicija je danes razpravljala o proračunu in ukrepih za njegovo izvedbo. Razgrnili so alternativne predloge sedaj predlaganemu zakonu o DDV, ki jih bo ministrstvo za finance preučilo. Med alternativnimi možnostmi morebitnemu dvigu DDV se sicer zadnje dni najbolj glasno omenja možnost uvedbe t.i. kriznega davka, o katerem pa se ve zelo malo. Tako ni jasno, kaj bi dodatno obdavčili, za koliko ... Gre za dajatev, ki jo država uvede, da bi z dodatnim davčnim prilivom v določenem obdobju zapolnila proračun in reševala javne finance. To idejo je na mizo položil prvak stranke DeSUS Karl Erjavec. To zadnje so denimo uvedli na Hrvaškem v času Jadranke Kosor, je v pogovoru za 24ur.com spomnil ekonomist in nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Ob tem je izpostavil, da vsaka dodatna davčna obremenitev lahko negativno vpliva na že tako opešano gospodarstvo in zmanjšuje verjetnost okrevanja gospodarstva. Kaj bi bila osnova za odmero kriznega davka? Ključni problem, ki ga pri kriznem davku vidi Lahovnik, pa je vprašanje, kaj bo osnova za odmero tega davka. Če je to dohodninska osnova, sledi vprašanje pravičnosti, saj so socialne razlike predvsem posledica razlik v premoženju in manj v delu, ki je že tako ali tako nadpovprečno obremenjeno s socialnimi prispevki, je dejal Lahovnik. Treba si je predstavljati mlado, štiričlansko družino, v kateri oba starša dobivata nadpovprečno plačo, vendar še nimata svojega stanovanja ali hiše. Takšna družina je običajno močno zadolžena, saj odplačuje hipotekarni kredit, hkrati pa po dohodku spada relativno visoko. Čeprav še nima nobenega premoženja, bi takšno družino močno obdavčili, je pojasnil Lahovnik in dodal, da pa imamo po drugi strani posameznike, ki so po t. i. Jazbinškovem zakonu v začetku 90. let zlahka prišli do stanovanja oziroma tudi več stanovanj na odličnih lokacijah, a statistično mnogi ne izkazujejo velikih dohodkov. Prav zato je treba upoštevati tranzicijske posebnosti Slovenije, je dodal. Kaj pa če je osnova kriznega davka premoženje? Če pa kot osnovo vzamemo premoženje, pa je problem ta, da imajo nekateri to premoženje skrito v tujini, ali pa finančne naložbe in nepremičnine prenesejo na pravno osebo, ki jo predhodno ustanovijo. Na ta način se lahko kot fizične osebe izognejo premoženjskemu davku, je razložil Lahovnik. Prav zato je opozoril, da je pred samo uvedbo torej treba razrešiti ta vprašanja. Je rešitev dvig DDV? Poslanci prav zdaj razpravljajo o predlogu vlade, da naj bi z novelo zakona o DDV nekatero blago in storitve izvzeli iz znižane obdavčitve po 8,5-odstotni stopnji in obdavčili s splošno stopnjo v višini 20 odstotkov. Kot je znano, gre tu za časopise in revije, hrano za domače živali, čiščenje oken in gospodinjstev, uporabo športnih objektov, frizerske storitve, dobavo lončnic in sadik ter storitve javne higiene. Po izračunih vlade naj bi dvig DDV v državno blagajno prinesel okoli 70 milijonov evrov. Foto Thinkstock Lahovnik se strinja, da se odpravi nekatere izjeme, ki so obdavčene z nižjo stopnjo DDV, pa niso nujne življenjske potrebščine. Iz vidika enakomerne porazdelitve je prav, da je izjem čim manj, je dajal. Lahovnik meni, da bodo na koalicijske stranke vsekakor pritisnile posamezne interesne skupine. Kot je znano, so nekatere koalicijske stranke že izrazile nestrinjanje z dvigom DDV za nekatere omenjene storitve. Glede enotnega dviga stopnje DDV pa je Lahovnik opozoril, da bi to seveda imelo določen učinek na inflacijo in dvig cen, kot se je to zgodilo v vseh državah, ki so uvedle takšen ukrep. Jaz vidim dvig DDV kot rešitev v skrajni sili, potem ko izčrpamo vse druge možnosti za klestenje javne porabe. V tem primeru da. Ali smo že na tej točki, pa mora povedati finančni minister, je dejal Lahovnik. Plusi, minusi in učinki Lahovnik je dejal, da bi moralo finančno ministrstvo razdelati vsaj štiri scenarije, in sicer o kriznem davku upoštevajoč predvsem premoženje, o kriznem davku upoštevajoč dohodke posameznikov, o dvigu DDV in o še bolj radikalnem omejevanju javne porabe. Treba je natančno predstaviti prednosti in slabosti in učinke na gospodarstvo, potem pa na tej osnovi opraviti pogovore s socialnimi in koalicijskimi partnerji, nato pa izbrati. A izbira se najmanj slabo med slabimi rešitvami, je dodal Lahovnik. Referendumi tlakujejo pot evropski trojki Politiki se trudijo najti rešitve, da ne bi bilo referendumov o slabi banki in o zakonu o državnem holdingu, ki ju vlada predstavlja za ena od ključnih ukrepov v boju zoper krizo. Lahovnik meni, da sta oba ukrepa potrebna, a seveda nista zadostna pogoja za hitrejše okrevanje gospodarstva. Referendumi pa so zadnja stvar, ki jih Slovenija potrebuje. So namreč signal tujim finančnim trgom, da ni enotnosti glede protikriznih ukrepov. S tem pa zvišujejo negotovost v očeh tujih investitorjev, je pojasnil Lahovnik in dodal, da bi bilo prav, da se tega instrumenta ne uporablja, saj le poslabšuje situacijo. Referendumi tlakujejo pot evropski trojki v Sloveniji. Referendumi so oblika povabila evropski trojki. Takrat ne bomo več sami izbirali med slabimi možnostmi, ampak bo nekdo od zunaj izbral iz vsake variante nekaj in naredil paket, ki bo res zarezal v socialno državo, je dejal. Možna rešitev davčne blagajne Če je pri vseh naštetih ponujenih rešitvah še mnogo vprašanj, pa je po besedah Lahovnika ena izmed možnih, menda tudi že pripravljenih, rešitev uvedba davčnih blagajn, ki jih poznajo tudi druge države. Lahovnik je povedal, da je bil ta predlog pripravljen že v času Pahorjeve vlade, a je zaradi bližajočih volitev obležal v predalu, kjer leži še zdaj. Foto Thinkstock Pojasnil je, da bi s tem preprečili davčne utaje predvsem v gostinstvu in drugih storitvenih dejavnostih. Zdaj sistem namreč ni povezan z davčno upravo in zato prihaja do utaj, saj se prikazuje manjši promet. Z uvedbo davčnih blagajn bi se v državno blagajno nateklo od 60 do 70 milijonov evrov, je ocenil Lahovnik. Preden torej razmišljamo o kriznih davkih, je treba pobrati tam, kjer prihaja do davčnih utaj, je zaključil Lahovnik.
|
neutral
|
1,867
|
Po številnih zgodbah iz tovarn družbe Foxconn, znane predvsem po delu za Apple, o slabih delovnih pogojih in izkoriščanju delavcev so tam zdaj očitno ugotovili, kako se bodo takšnim zgodbam izognili. Ne z izboljšanjem razmer, ampak z roboti. Terry Gou bo delavce zamenjal z roboti. Foxconnove azijske tovarne, kjer izdelujejo tudi komponente za Applove izdelke ali le te sestavljajo, so že dolgo tarča kritik, ker naj bi delavce silili, da delajo v nečloveških razmerah, izkoriščali naj bi tudi otroke. Upori izčrpanih delavcev tako niso nič posebnega. Pri Applu s tem niso zadovoljni, ker menijo, da ne koristi njihovemu ugledu. A Foxconn v ospredje še vedno postavlja dobiček, zdaj pa so očitno našli tudi način, kako se rešiti delavcev, ki se po njihovem veliko preveč pritožujejo. Predsednik uprave družbe, ki zaposluje milijon ljudi, Terry Gou je namreč napovedal, da bodo do konca leta število robotov s približno 10 tisoč povečali na 30 tisoč, v nekaj letih pa na milijon. Delavce bi tako nadomeščali kar z roboti FoxBot, ki jih izdelujejo kar sami, zato o njih ni znanega veliko, nekatere govorice pa trdijo, da proizvodnja enega takega robota stane približno 25.000 dolarjev. FoxBoti pa naj ne bi le pomagali delavcem, ampak naj bi jih kar zamenjali. Foxconn sicer ni edini, ki stavi na robote. Analitsko podjetje Ernst & Young ocenjuje, da se je število robotov v kitajskih podjetjih lani povečalo za 42 odstotkov, trend pa ohranja rast. Kitajska podjetja se namreč pritožujejo, da se je cena dela v zadnjih petih letih podvojila, čeprav je milo rečeno, mizerna. Zato bi radi drage delavce nadomestili z roboti.
|
negative
|
1,868
|
Slovenski finančni direktorji večinoma menijo, da se bo tudi v naslednjem letu nadaljevalo krčenje BDP. Več kot polovica finančno prihodnost svojih podjetij vidi kot manj optimistično. Naši finančni direktorji so tako najbolj pesimistični v regiji. V raziskavi svetovalno-revizijske družbe Deloitte so letos prvič sodelovali tudi slovenski finančni direktorji. Šlo je za finančne direktorje 30 velikih slovenskih podjetij. Kar 78 odstotkov jih je ocenilo, da se bo tudi v naslednjem letu nadaljevalo krčenje slovenskega bruto domačega proizvoda. Le 22 odstotkov jih je menilo, da se Sloveniji obeta stagnacija, prav nihče pa ni napovedal krepitve gospodarstva. Slovenski finančni direktorji so se tako izkazali za najbolj pesimistične v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi. Precej so pesimistični tudi madžarski in hrvaški finančni direktorji. A za razliko od slovenskih na Madžarskem in Hrvaškem vseeno približno enak delež pričakuje recesijo in stagnacijo. Najbolj optimistični so finančni direktorji na Slovaškem, kjer jih večina pričakuje umirjeno rast. Slovenski finančni direktorji so najbolj pesimistični v regiji. 52 odstotkov slovenskih finančnih direktorjev glede na obdobje pred šestimi meseci meni, da bo finančna prihodnost njihovih podjetij manj optimistična. Tretjina jih ocenjuje, da bo nespremenjena, le 15 odstotkov pa jih izraža delni optimizem. Po tem kriteriju so slovenskim finančnim direktorjem podobni poljski, na drugi strani pa so precej bolj optimistični bolgarski, hrvaški in češki finančniki. 63 odstotkov slovenskih finančnih direktorjev trenutno finančno in ekonomsko okolje ocenjuje kot visoko negotovo, prav vsi pa menijo, da trenutno ni primeren čas za prevzemanje večjih tveganj. Tako nepripravljeni na tveganja niso nikjer v regiji. Po oceni negotovosti trenutnega okolja so bolj od slovenskih negativno usmerjeni hrvaški finančni direktorji, podobno črnogledi pa so bili romunski. Na drugi strani so bistveno bolj optimistični bolgarski in češki finančni direktorji. V primerjavi s kolegi v regiji so slovenski finančni direktorji najbolj črnogledi tudi glede dostopnosti do finančnih virov. Kar 85 odstotkov jih tako pričakuje, da bodo posojila v prihodnjih 12 mesecih težko dostopna, le 15 odstotkov pa jih meni, da bodo krediti normalno dostopni. Anketo Deloiite že tri leta izvajajo na Hrvaškem, Češkem, Madžarskem, Slovaškem, Poljskem, v Bolgariji in Romuniji, letos pa so jo prvič izvedli tudi v Sloveniji. Predsednik uprave in revizijski partner v Deloitte Slovenija Yuri Sidorovich je ocenil, da za pesimizem slovenskih finančnih direktorjev obstajajo objektivni razlogi, med katerimi vidi predvsem nesposobnost sprejemanja ključnih reformnih ukrepov in reševanja težav v bančnem sektorju. Pri tem jih 74 odstotkov pričakuje, da se bodo stroški najemanja posojil v prihodnjem letu dni zvišali, le 15 odstotkov pa jih napoveduje delno znižanje cene zadolževanja. So pa velika slovenska podjetja po izjemni rasti bančnega kreditiranja pred krizo očitno v trenutnih razmerah postala veliko bolj naklonjena lastniškemu kapitalu. Finančni direktorji bi kot finančni vir tako bistveno raje videli svež kapital. Dokapitalizacijo jih kot privlačen način novega financiranja vidi 56 odstotkov, medtem ko so bančna posojila privlačna le štirim odstotkom. Malenkost bolj optimistični so slovenski finančni direktorji glede na druge odgovore pri oceni sposobnosti servisiranja dolga podjetij. Tretjina jih tako pričakuje celo malenkostno izboljšanje te zmožnosti, 59 odstotkov pa jih ne pričakuje sprememb.
|
neutral
|
1,869
|
Višjega DDV za časopise in frizerje ne bo, izpad prihodkov, na katere so računali, pa bodo poskušali nadomestiti z drugimi ukrepi, je sporočil finančni minister Šušteršič. Med predlogi so dvig trošarin na naftne derivate, tobak, alkohol, sladke pijače in elektriko. Selektivnega zvišanja DDV ne bo, zdaj se je ministrstvo osredotočilo na trošarine. Predstavniki koalicijskih poslanskih skupin so se na usklajevanju z ministrom za finance Janezom Šušteršičem dogovorili za umik predloga novele zakona o davku na dodano vrednost DDV iz parlamentarnega postopka. Po predlogu bi se izbrano blago in storitve izvzelo iz obdavčitve z znižano stopnjo DDV in obdavčilo z 20 odstotki. Šušteršič je povedal, da so po njegovem mnenju na usklajevanju sprejeli nekaj pametnih odločitev. Dejal je, da so ugotovili, da nima smisla na dveh ali treh področjih višati DDV. Od selektivnega zvišanja DDV na splošno 20-odstotno stopnjo si je vlada obetala približno 70 milijonov evrov dodatnih proračunskih prihodkov. Zdaj bodo skušali ta izpad prihodkov nadomestiti. Po Šušteršičevih besedah je prva rešitev dvig trošarin na naftne derivate. Če dvignejo trošarine za cent, to letno nanese 20 milijonov evrov, pravi Šušteršič. Povedal je, da bodo pri bencinu verjetno izkoristili kakšen padec cene in takrat uvedli za odstotek višjo trošarino. Prav tako bi lahko dvignili trošarine za elektriko, in sicer bi tako bile položnice v povprečju višje za en evro na mesec. S tem bi po Šušteršičevih besedah dobili še 16 milijonov evrov. Po njegovih besedah je najbolj smiselno dvigniti trošarine za elektriko z novim letom. Pregledali pa so tudi možnost dodatnega dviga trošarin pri alkoholu in tobaku. Podražili ju bodo najverjetneje sredi naslednjega leta. Govorili so tudi o davku na nezdravo hrano in pijačo. Ministrstvo za zdravje se je strinjalo z obdavčitvijo nezdrave sladke pijače. Ocenili so, da bi z obdavčitvijo nezdrave pijače dobili 10 milijonov evrov na leto. Dodatno obremenjevanje nezdrave prehrane pa v tem trenutku ne bi bilo smiselno. Težko je namreč definirati, kaj je resnično zdravo, je povedal Šušteršič. Janez Šušteršič, minister za finance Foto Damjan Žibert To nam omogoča, da ukrep, ki je bil v davčnem paketu najbolj sporen in z vidika gospodarstva morda najbolj problematičen, torej izvzetje določenega blaga in storitev iz znižane stopnje DDV, nadomestimo z omenjenimi ukrepi, ne da bi morali predlagati kakšne nove sistemske obdavčitve, je povzel Šušterič. Brez tega ne bo mogoče znižati primanjkljaja, je ob tem odgovoril na pozive iz gospodarstva, naj vlada ne zvišuje davčnih obremenitev. Hkrati je poudaril, da vlada v času, ko se napoveduje še dodatno krčenje BDP, ne razmišlja o morebitni uvedbi kriznih davkov ali o splošnem dvigu stopnje DDV, slednje si je prihranila kot rezervo za leto 2014. Glede letošnjega proračuna je povedal, da rebalans ne bo potreben. Odhodkov ne bo več od dovoljenih z rebalansom, saj bo mogoče vse potrebne izdatke zagotoviti z dodatnimi prerazporeditvami, medtem ko bodo prihodki morda za 20 do 30 milijonov evrov nižji od načrtovanih, kar pa je v okviru dovoljenega odstopanja. Evropska komisija ocenila, da je naš napor pri zmanjševanju primanjkljaja zadovoljiv Cilj, da proračunski primanjkljaj ostane na ravni treh odstotkov BDP, bomo izpolnili, je zagotovil Šušteršič. O javnofinančnem primanjkljaju se je v četrtek pogovarjal tudi s predstavniki Evropske komisije, kjer imajo nekaj višje ocene o primanjkljaju kot v Sloveniji, a te temeljijo na nekaj slabših napovedih in ne upoštevajo načrtovanega zmanjševanja mase plač v javnem sektorju, je pojasnil. Evropska komisija je ocenila, da je naš napor pri zmanjševanju primanjkljaja, zadovoljiv, je zatrdil. To po njegovih besedah pomeni, da je ta vlada v dveh letih storila tisto, kar je prejšnja vlada obljubila, da bo naredila v štirih letih. GZS Višje davščine so nevarne! Gospodarska zbornica Slovenije je pozdravila umik predloga o selektivnem dvigu DDV, so pa opozorili, da so višje davščine nevarne. Nasprotujejo tako višjim trošarinam pri vseh energentih kot tudi višjim okoljskim davščinam. Recesija, v kateri je slovensko gospodarstvo, ne dovoljuje nikakršnega zviševanja davščin in davkov več. Za poslovanje številnih podjetij je to lahko nevarno, pravijo na GZS.
|
negative
|
1,870
|
Slišati je skoraj neverjetno čeprav se nikakor ne more izkopati iz primeža krize, raziskava Slovenijo uvršča med bolj zdrava gospodarstva v EU. Avtorji sicer omenjajo, da bi utegnila potrebovati mednarodno pomoč, a dodajajo, da bi bile bančne težave s političnim konsenzom obvladljive. Bruseljski think tank Lisbon Council in ena vodilnih nemških zasebnih bank Berenberg sta že drugo leto zapored objavila pregled finančnega in gospodarskega stanja v Evropi, imenovan Euro Plus Monitor. Lani je vključeval le države v evroobmočju, letos pa sta dodala še Poljsko, Švedsko in Veliko Britanijo. Recesija tudi Slovenijo stiska za vrat , raziskava pa nam lahko da nekaj upanja. Kot kaže, vendarle ni tako slabo. V raziskavi preučujejo dva vidika. Prvi je, ali so gospodarstva uspešna pri spopadanju s krizo, torej ali se ustrezno reformirajo in prilagajajo izzivom, drugi pa je, kako zdrava so v osnovi gospodarstva držav. Njuna splošna ocena Slovenije je, da beleži to majhno in dinamično gospodarstvo nadpovprečne rezultate, ko gre za njegovo temeljno zdravje, ter da bi morale biti fiskalne in bančne težave obvladljive, ko bo dosežen politični konsenz . A prav tako avtorji raziskave ugotavljajo, da primer Slovenije kaže, da lahko tudi razmeroma majhen bančni sektor državo pahne v težave, če bančni nadzor ni uspešen . Evroobmočje je moralo v letu 2012 pomagati španskim in grškim bankam ter po nekaterih poročilih bi lahko bilo tik pred tem, da stori enako za Ciper in Slovenijo, še dodajajo. Bančne in fiskalne težave bi bile s političnim konsenzom rešljive, ugotavljajo avtorji raziskave. Prednosti Slovenije so po oceni avtorjev raziskave za zdaj še razmeroma nizek javni dolg, močan trend rasti, precejšnja odpornost na finančne šoke in to, da je preprosto odpreti nova podjetja. Slabosti pa podpovprečna integracija priseljencev, hitro izgubljanje konkurenčnosti zaradi rasti stroškov dela, preveč regulirano gospodarstvo in previsok strukturni primanjkljaj. V letošnji raziskavi se je sicer Slovenija po merilu temeljnega zdravja gospodarstva uvrstila na šesto mesto v evroobmočju, upoštevajoč še Poljsko, Švedsko in Veliko Britanijo, pa na osmo mesto, medtem ko se je lani med 17 članicami evroobmočja uvrstila na peto mesto. Letos so pred njo po vrstnem redu Estonija, Luksemburg, Nemčija, Švedska, Nizozemska, Slovaška in Poljska, takoj za Slovenijo, a še nad povprečjem, pa je Avstrija. Zadnja na lestvici je Grčija, predzadnji Ciper, na repu pa sta še Portugalska in tudi Francija, za katero avtorji raziskave ugotavljajo, da ji še vedno zvoni alarm in da se od lani ni nič spremenilo na bolje. Grčija prva na lestvici prilagajanja krizi Na lestvici prilagajanja izzivom krize pa je slika drugačna. Na prvem mestu je Grčija, najšibkejši člen evroobmočja, ki je dobila že dva svežnja pomoči, pripravlja pa se tudi že tretji, za njo Irska in Estonija, na zadnjem mestu je Luksemburg. Slovenija je med državami v evroobmočju na desetem mestu, med 20 državami pa na 12. mestu, medtem ko je bila v lanski raziskavi med 17 članicami evroobmočja na 11. mestu.
|
neutral
|
1,871
|
Po petih letih krize globalno gospodarstvo znova slabi, opozarja prvi ekonomist OECD, ki težave vidi v nezadostnem in neučinkovitem odgovoru politike na izzive krize. Črnogleda je tudi napoved za Slovenijo, v primerjavi z majsko je precej slabša. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD po novem napoveduje, da se bo slovensko gospodarstvo letos skrčilo za 2,4 odstotka, leta 2013 za 2,1 odstotka, država pa bo rast, 1,1-odstotno, znova zabeležila v letu 2014. Napoved je precej bolj črna od majske, ko so v OECD za našo državo predvidevali dvoodstotno krčenje gospodarstva v letošnjem in 0,4-odstotno v naslednjem letu. Stopnja brezposelnosti naj bi letos znašala 8,5 odstotka, prihodnje leto naj bi se zvišala na 9,7 odstotka, leta 2014 pa na 9,8 odstotka. Cene življenjskih potrebščin naj bi se letos zvišale za 2,8 odstotka, prihodnje leto naj bi inflacija upadla na 2,3 odstotka, leto pozneje pa na 1,8 odstotka. Kot OECD ugotavlja zdaj, se je upadanje gospodarske aktivnosti podaljšalo. Padec domačega povpraševanja je sicer ublažil slovenski izvoz, izvajanje fiskalne konsolidacije pa je v državi zategnilo pas, posojila zasebnemu sektorju so se še zmanjšala. Brezposelnost se bo po njihovih predvidevanjih verjetno stabilizirala do konca leta 2013, medtem ko bodo inflacijski pritiski obvladljivi. Vladi sporočajo, da bo morala uresničiti zastavljeno pokojninsko reformo in na transparenten in trajnosten način poseči v reševanje slabih terjatev v bančnem sektorju, da bi zagotovila stabilnost finančnega sistema in oživitev kreditne aktivnosti. Prav reševanje bančnega sektorja v poročilu izpostavljajo kot glavno skrb države, ob tem pa omenjajo grožnjo z referendumom, ki bi lahko spodkopala zaupanje trgov. Zavrnitev določenih ukrepov, dodajajo, bi še podaljšalo recesijo. Javnofinančni primanjkljaj Slovenije naj bi po napovedih OECD letos znašal 4,3 odstotka BDP, prihodnje leto naj bi se znižal na 3,6 odstotka BDP, leta 2014 pa na tri odstotke BDP. Javni dolg naj bi po kriterijih, ki se uporabljajo v EU, letos dosegel 53,9 odstotka BDP, prihodnje leto naj bi se zvišal na 58,5 odstotka BDP, leta 2014 pa na 61 odstotkov BDP. Negativne napovedi se kar vrstijo Po podatkih slovenskega statističnega urada se je BDP v letošnjem drugem četrtletju v primerjavi z enakim četrtletjem lani realno zmanjšal za 3,2 odstotka. V prvi polovici letošnjega leta je bil obseg BDP za 1,6 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani. Napovedi gospodarske rasti za Slovenijo so poslabšale tudi druge institucije. Evropska komisija je v začetku novembra Sloveniji napovedala letos 2,3-odstotni, prihodnje leto pa 1,6-odstotni padec BDP in šele v letu 2014 0,9-odstotno rast. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Umar pričakuje, da se bo BDP letos skrčil za dva odstotka, prihodnje leto za 1,4 odstotka. Banka Slovenije napoveduje znižanje BDP letos za 1,8 odstotka, prihodnje leto za 0,7 odstotka, Gospodarska zbornica Slovenije pa za letos krčenje za 2,5 odstotka, prihodnje leto za 1,7 odstotka. Slabša napoved tudi za evroobmočje V ZDA januarja poteče veljavnost davčnih olajšav za vse davkoplačevalce, obenem pa stopijo v veljavo avtomatični varčevalni ukrepi za znižanje proračunskega primanjkljaja, ki je že četrto leto zapored presegel 1000 milijard dolarjev. To je tako imenovani fiskalni prepad, ki se mu poskušajo v ZDA na vsak način izogniti. Če jim to ne bo uspelo, bi velik negativni šok lahko v recesijo pripeljal tako ZDA kot globalno gospodarstvo. OECD je napovedi poslabšala tudi za evroobmočje. Medtem ko mu je maja še napovedovala 0,9-odstotno gospodarsko rast v letu 2013, zdaj pravi, da se bo BDP skrčil za 0,1 odstotka. Brezposelnost v evroobmočju bo letos 11,1-odstotna, v prihodnjem letu pa se bo zvišala na 11,9 odstotka. Še višjo brezposelnost v državah z evrom OECD pričakuje v letu 2012, ko naj bi stopnja brezposelnosti dosegla 12 odstotkov. Organizacija v najnovejši napovedi globalno gospodarsko okrevanje v prihodnjem letu označuje kot omahljivo in neenotno . Po petih letih krize globalno gospodarstvo znova slabi, poudarja prvi ekonomist OECD Pier Carlo Padoan. Vzrokov za to je več, glavni pa je občuten padec zaupanja. Pomanjkanje zaupanja v veliki meri odraža nezadosten ali neučinkovit odgovor politike, tako v smislu preskromnih kratkoročnih ukrepov kot tudi pomanjkanja kredibilnih dolgoročnih strategij, poudarja Padoan. Oboje sicer ni pomanjkanje razumevanja o težavah in potrebnih ukrepov, pač pa neuspeh pri zagotavljanju konsenza glede političnega ukrepanja, ugotavljajo v OECD. Če odločevalcem še naprej ne bo uspelo primerno ukrepati, bo to imelo resne posledice, svari organizacija.
|
negative
|
1,872
|
Delavci Cestnega podjetja Ljubljana bodo na sodišče vložili predlog za stečaj družbe. Za to so se odločili, ker pogodbene zaveze, med drugim glede izplačila plač, niso bile izpolnjene. Delavci CPL so se za predlog stečaja odločili, ker pogodbene zaveze, med drugim glede izplačila plač, niso bile izpolnjene. Izvršni odbor podjetniškega sindikata v Cestnem podjetju Ljubljana CPL, ki deluje v okviru Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, je danes sklenil, da bo glede na to, da pogodbene zaveze niso bile izpolnjene, na sodišče vložili predlog za stečaj družbe, je povedal pravni svetovalec pri Pergamu Aljoša Čeč. Predlog bodo po njegovih besedah vložili v začetku prihodnjega tedna, potem ko bodo z odvetniško pisarno, s katero sodelujejo, pripravili dokumentacijo. Podjetje ni izpolnilo dogovora, ki so ga prejšnji teden sklenili za prekinitev stavke. Glede na vse neplačane terjatve do delavcev se bojimo, da vsak dan, ki mine, pomeni manjšo možnost poplačila, je povedal Čeč. Dogovor je med drugim predvideval, da delavci prekinejo stavko in so do izpolnitve obveznosti doma na čakanju s polnim nadomestilom plače. Na izplačilo obveznosti so bili pripravljeni počakati do vključno 29. novembra. Podjetje nekaj več kot 300 delavcem dolguje zadnji dve plači, socialne prispevke ter nekatere odtegljaje od plač. Skupni znesek teh terjatev naj bi znašal okoli 1,6 milijona evrov. Sindikat se boji tudi za usodo hčerinske družbe Komunalno podjetje Ljubljana KPL, kjer so delavci sicer plače dobili, ocenjujejo pa, da je glede na dogajanje v CPL ogrožen tudi KPL, je še povedal Čeč.
|
negative
|
1,873
|
Evroobmočje je novembra zabeležilo 14. padec gospodarske dejavnosti v zadnjih 15 mesecih. V zadnjem četrtletju letošnjega leta kaže na najslabše četrtletje v gospodarstvu evrskega območja od drugega trimesečja leta 2009. A kažejo se prvi znaki, da bi recesija lahko dosegla dno. Vrednosti indeksa pod 50 točkami pomenijo krčenje, vrednosti nad 50 pa rast dejavnosti. Indeks PMI pod mejo 50 točk vztraja že 10 zaporednih mesecev, novembrska vrednost pa je najvišja po juliju. Indeks sicer zajema ankete z nabavnimi menedžerji v najpomembnejših podjetjih iz proizvodnega in storitvenega sektorja v Franciji, Nemčiji, Avstriji, Španiji, Grčiji, Italiji, na Nizozemskem in na Irskem. Evroobmočje je novembra zabeležilo že 14. padec gospodarske dejavnosti v zadnjih 15 mesecih, a kažejo se prvi znaki, da bi lahko ta nova recesija že dosegla dno, točko obrata, ko bi šlo lahko spet navzgor. Indeks nabavnih menedžerjev PMI, ki ga izračunava analitska hiša Markit, se je ta mesec namreč zvišal za 0,8 točke, na 46,5 točke, kar je 0,7 točke več kot v prvi oceni. V Markitu kljub temu dvigu opozarjajo, da podatki kažejo na občutno krčenje bruto domačega proizvoda BDP v zadnjem četrtletju, precej večje od 0,1-odstotnega upada BDP v tretjem trimesečju, o katerem je poročal evropski statistični urad Eurostat. Vse kaže na najslabše četrtletje v gospodarstvu evroobmočja od drugega trimesečja 2009. Krčenje gospodarske dejavnosti napovedujejo tudi za začetek 2013 Krčenje gospodarske dejavnosti se je novembra nadaljevalo tako v predelovalnih dejavnostih kot v storitvah, kjer se je indeks PMI v primerjavi z oktobrom okrepil za 0,7 točke, na 46,7 točke. Vseeno pa je bila dinamika krčenja najpočasnejša v zadnjih sedmih oziroma treh mesecih. V območju krčenja BDP glede na indeks PMI so vsa štiri največja evrska gospodarstva nemško, francosko, italijansko in špansko. Pri tem se dinamika upadanja v Franciji, Španiji in Nemčiji umirja, nemško gospodarstvo pa še vedno kaže precej boljšo sliko od drugih. Glavni Markitov ekonomist Chris Williamson je podatke pospremil z oceno, da se je recesija v evrskem območju v zadnjem trimesečju sicer poglobila, a se ob tem pojavljajo znaki, da je recesija dosegla dno. Kljub upočasnjevanju negativnih trendov pa Williamson pričakuje nadaljevanja krčenja gospodarske dejavnosti tudi v prvih treh mesecih 2013, razlog za nadaljevanje negativnih gibanj pa so šibko domače povpraševanje, še vedno nespodbudna gospodarska klima in upadanja obsega svetovne trgovine.
|
neutral
|
1,874
|
Prvi mož NLB Janko Medja je prepričan, da se bo glede nove dokapitalizacije NLB nekaj dalo narediti. Razume pa tudi državo, ki pravi, ne želimo samo dokapitalizirati, ne da bi sprejeli tudi ukrepe za razbremenitev bilance. Janko Medja Prvi mož NLB Janko Medja je prepričan, da se bo glede nove dokapitalizacije NLB nekaj dalo narediti. Če je država lahko izdala uspešno obveznico in če ima relativno povprečno zadolženost in če potrebujemo relativno malo kapitala v primerjavi z drugimi evropskimi državami, potem verjamemo, da se nekaj da narediti, je dejal v pogovoru za časnik Delo. Razume pa tudi državo, ki pravi, ne želimo samo dokapitalizirati, ne da bi sprejeli tudi ukrepe za razbremenitev bilance. Kdo je lastnik banke, je za Medjo pomembno z vidika stroke, spoštovati mora korporativno upravljanje in okolje, v katerem banka posluje. Spoštovati mora slovensko gospodarstvo in družbo, slovensko politiko, državo, zakonodajo, fiskalno ureditev itd. Država kot odgovorna za finančno stabilnost in kot največji igralec na tem trgu pa mora znati zagotoviti nacionalni interes da ta banka ostane aktiven, trden steber, del infrastrukture za podporo gospodarstvu na načine, ki niso nujno povezani z lastništvom. To uspeva v marsikateri drugi državi. Preberite še Vlada bo skušala v prvi polovici leta 2013 prodati deleže v bankah in državnih družbah. Če do tega ne bo prišlo, pa se lahko zgodi, da bomo v sredini prihodnjega leta zaprosili za pomoč, je povedal Janez Šušteršič. Finančni minister Janez Šušteršič je prejšnji teden opozoril tudi na možni črni scenarij za NLB, če bi padla slaba banka in bi se razmere v banki še slabšale. Dejal je tudi, da bi se lahko v skrajnem primeru in v skladu z novelo zakona o bančništvu zgodil tudi prenos vlog iz skrčene NLB v kakšno drugo banko. Medja te ministrove besede v pogovoru za časnik pospremi s komentarjem, da je za stabilnost bančnega sistema popolnoma pravilno, da so v zakonodaji varovalke, da se vsi počutimo bolj varne. Če pa nekdo v Sloveniji v tem trenutku računa še, da bo moral iti v take ukrepe poleg tega, da je bil v NLB zamenjan nadzorni svet, uprava, da nekdo namerava izvesti ukrepe za čiščenje bilance, da ima vodstvo banke, ki mu zaupa, ker ga je ravnokar nastavil , bom rahlo presenečen, je dejal. Dopušča pa vedno, da regulator odloči, da tisto, kar je bilo narejeno, ni dovolj. Lahko da bom pač imel smolo po treh mesecih. Zagotovo pa po treh mesecih ni pričakovati, da bomo že lahko preobrnili vso zadevo, je še dodal Medja. NLB vodi dva meseca. V tem času ga je presenetilo nekaj negativnih stvari, nekaj virov izgub ali pa prihodnjih rezervacij in slabitev. Tudi velikost tega v nekaterih primerih. Presenetilo ga je nekaj stvari, ki jih moraš narediti, da pošteno prikažeš stanje v bilancah. Po drugi strani ga je zelo pozitivno presenetilo, da zaposleni v banki izražajo zelo veliko željo, da bi naredili nekaj boljšega.
|
neutral
|
1,875
|
Nova KBM, Pozavarovalnica Sava in Slovenska odškodninska družba so podpisale kupoprodajno pogodbo za 51-odstotni delež banke v Zavarovalnici Maribor. Nova KBM je tako pridobila 65 milijonov evrov za reševanje težav. Nova KBM NKBM, Pozavarovalnica Sava in Slovenska odškodninska družba SOD so podpisale kupoprodajno pogodbo za 51-odstotni delež banke v Zavarovalnici Maribor. Pozavarovalnica Sava je za 15 milijonov evrov pridobila 11,79-odstotni delež in bo od zdaj večinska lastnica Zavarovalnice Maribor s 60,47-odstotnim deležem. 39,21 odstotka pripada SOD, ki je vložil 50 milijonov evrov. NKBM bo v svoji bančni mreži še vedno ponujal storitve Zavarovalnice Maribor. Vodstva vseh treh družb ocenjujejo, da je prodaja Zavarovalnice Maribor pozitiven signal za vse deležnike družb kot tudi za širšo finančno javnost, so sporočili iz NKBM. Aleš Hauc, Zvonko Ivanušič, Tomaž Kuntarič in Drago Cotar NKBM pridobil sredstva za dosego kapitalske ustreznosti S kupnino v višini 65 milijonov evrov je NKBM pridobil večji del potrebnih sredstev za dosego kapitalske ustreznosti najbolj čistega temeljnega kapitala nad devet odstotkov. Banka načrtuje, da bo preostali del sredstev pridobila iz ustvarjenega dobička pri odkupu oziroma zamenjavi hibridnih obveznic, ki se bo končal ob koncu tega tedna, in z izdajo konvertibilne obveznice CoCo. O slednji in morebitni dokapitalizaciji z novo izdanimi delnicami bodo delničarji banke odločali na skupščini. Uresničen pomemben strateški cilj Predsednik uprave Nove KBM Aleš Hauc je ob podpisu pogodbe poudaril, da so zadovoljni z izidom prodajnega postopka, ki je potekal transparentno in strokovno ter na podlagi skrbno opravljenih analiz. Ob prodajni ceni je bilo za njih pomembno tudi to, da se z novim lastnikom zavarovalnica še uspešnejše razvija. S prodajo deleža v Zavarovalnici Maribor uresničujemo pomemben strateški cilj, ki bo prispeval k nadaljnji utrditvi in razvoju banke ter celotne Skupine Nove KBM, je še dejal. Pozavarovalnica Sava z nakupom preostalega dela Zavarovalnice Maribor postaja druga najmočnejša zavarovalna skupina na območju zahodnega Balkana, pa je povedal predsednik uprave Pozavarovalnice Sava Zvonko Ivanušič in dodal, da ocenjujejo, da bo zavarovalnica prispevala k nadaljnji krepitvi finančne stabilnosti in dolgoročne rasti skupine Sava Re. Vse strani so bile s pogodbo zadovoljne. SOD pomagal h kapitalski ustreznosti Nove KBM Zadovoljenj je tudi predsednik uprave SOD Tomaž Kuntarič, ki je dejal, da je slovenska odškodninska družba s premišljenim nakupom delnic Zavarovalnice Maribor pomagala h kapitalski ustreznosti Nove KBM. SOD z nakupom delnic Zavarovalnice Maribor ni ogrozil svoje finančne likvidnosti, kot največji delničar Pozavarovalnice Sava pa je poskrbel za njeno nadaljnjo rast in njen nadaljnji razvoj, je še pojasnil. Prepričan sem, da bo Pozavarovalnica Sava tudi v prihodnje tako odgovoren lastnik, kot je bila doslej, in da bomo zastavljene cilje skupaj dosegali tudi v letih, ki so pred nami, pa je prepričan predsednik uprave Zavarovalnice Maribor Drago Cotar. Ob zaključku prodajnega postopka je še dejal, da se vsem zaposlenim v Zavarovalnici Maribor zahvaljuje za trud, potrpežljivost in zavzeto delo tudi v časih, ki niso bili preprosti. To je zdaj za nami, pred nami pa nove priložnosti in novi izzivi, je še dejal.
|
positive
|
1,876
|
Agencija za energijo bo 1. januarja znižala ceno omrežnine za približno pet odstotkov. V mariborski Energiji plus so izračunali, da bodo položnice za elektriko nižje za približno 50 centov. Položnice pa bi morale biti nižje pri vseh dobaviteljih elektrike.
|
positive
|
1,877
|
Britanska banka HSBC bo ZDA plačala 1,48 milijarde evrov odškodnine. Banka je omogočila finančne prenose iz držav, kot so Mehika, Iran in Savdska Arabija. Stranke, povezane z mednarodnim kriminalom, med drugim terorizmom in tihotapljenjem mamil, so tako prale denar. Ameriške oblasti so banko HSBC obtožile, da je omogočila neprimerne finančne prenose iz držav, kot so Mehika, Iran, Severna Koreja in Savdska Arabija. Strankam, povezanim z mednarodnim kriminalom, med drugim terorizmom in tihotapljenjem mamil, je tako omogočila pranje denarja. Potem ko je bilo pred kratkim ugotovljeno, da je britanski bančni velikan HSBC v letih 2007 in 2008 strankam iz Mehike, Irana in Savdske Arabije omogočil pranje denarja v ZDA, je britanska banka zdaj privolila v poravnavo. ZDA bo plačala 1,92 milijarde dolarjev 1,48 milijarde evrov, kar je za tovrstne napake rekordno visoka odškodnina. Preiskava je v okviru ameriškega notranjega ministrstva potekala pet let. Vpleteni so nato dosegli dogovor, da se lahko HSBC, če izpolni pogoje, kot je plačilo kazni, izogne kazenskemu pregonu. V omenjeni banki so pojasnili, da kmalu pričakujejo dogovor tudi z britanskimi oblastmi. Sprejemamo odgovornost za pretekle napake, je danes poudaril izvršni direktor banke Stuart Gulliver. Pojasnili smo že, da nam je zelo žal zanje, in to zdaj ponavljamo. HSBC je od danes popolnoma drugačna organizacija, je dodal. Stalni senatni pododbor za preiskave v ZDA je poleti ugotovil, da je bil nadzor HSBC močno pomanjkljiv. Predstavniki banke so na kongresnih zaslišanjih te napake priznali.
|
negative
|
1,878
|
DZ je opravil razpravo o predlogu novele zakona o bančništvu, s katerim se bo vzpostavil režim za učinkovitejše reševanje težav, s katerimi se v zaostrenih finančnih razmerah spopadajo banke. Poslanske skupine bodo predlog podprle, razen opozicijskega SD. Z novelo zakona o bančništvu se bodo okrepili instrumenti, ki jih ima Banka Slovenije na voljo za nadzor bank in ukrepanje. Ta bo lahko ukrepala že na podlagi svoje ocene, da neka banka ne obvladuje tveganj oz. jih ne obvladuje pravilno. Gre za rešitve v skladu s tem, kar se v Evropi predlaga ali že izvaja, je dejal finančni minister Janez Šušteršič. Kakšne ukrepe bi lahko sprejela Banka Slovenije? Banka Slovenije bo lahko imenovala izrednega pooblaščenca, izredno upravo, banki prepovedala prodajo premoženja, zahtevala načrt reorganizacije banke ali odredila prisilno prodajo delnic banke v breme obstoječih delničarjev. Zakon bo prinesel izjemo glede zakona o prevzemih. Ko bo nekdo dokapitaliziral banko zaradi zahteve regulatorja, bo imel, če bo s tem presegel prevzemni prag, za objavo prevzema oz. izstop iz lastništva dve leti časa. Katere poslanske skupine bodo podprle predlog? V koalicijskih SDS, DeSUS, NSi in SLS so zakonu napovedali podporo. Vsi so ocenili, da Banka Slovenije doslej ni ustrezno opravila svojega dela, in izrazili upanje, da bo po sprejetju novele drugače. Jožef Horvat NSi je dejal, da si veliko obetajo tudi od rešitev v okviru evropskega projekta oblikovanje bančne unije. Ne moremo se znebiti občutka, da Banka Slovenije nadzorne funkcije ni opravila tako, kot bi morala. Po naši oceni nosi največjo odgovornost za razmere v bančnem sistemu, je dejala Marija Plevčak DeSUS. Banka Slovenije je večkrat padla na izpitu pristojnosti. Je pa res, da je njeno delovanje blokirala obstoječa zakonodaja, je dejal Horvat. Roman Žveglič SLS je ocenil, da se zakon novelira štiri leta prepozno. Žalostno je, da je nacionalni regulator odpovedal pri naših bankah oz. srebrnini in jo tako spremenil v staro železo, je ponazoril. Podobno sta menila Andrej Šircelj SDS in Bojan Starman DL, ki je ocenil še, da je bilo kreditov, ki jih zaradi slabega ravnanja bank ne bomo nikoli videli, za več kot 10 milijard evrov. Stanko Stepišnik PS je opozoril, da za reševanje podjetij in bank ni nobenega celovitega načrta. V poslanski skupini menijo, da je predlog razumno podpreti, so pa opozorili na člen, ki ureja pravice pravne osebe za upravljanje terjatev bank in ki se navezuje na zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Ta člen bi morali po njihovem mnenju črtati, če zakon o t. i. slabi banki na referendumu pade. Matevž Frangež SD je napovedal, da predloga novele zakona o bančništvu ne bodo podprli. Med drugim so želeli, da bi rok za objavo prevzema ali izstop iz lastništva, če se delež lastnika zaradi naložene dokapitalizacije zviša nad prevzemni prag, veljal pet let. Po njihovem bi morali v njem upoštevati tudi pripombe zakonodajno-pravne službe DZ.
|
neutral
|
1,879
|
Stroški dela na uro so se v EU v tretjem letošnjem četrtletju na letni ravni zvišali za dva odstotka. Le v Sloveniji pa so se znižali za 0,8 odstotka. V Sloveniji delodajalci pogosto tarnajo nad visokimi stroški dela, ki da bi jih bilo treba nujno znižati, da postanemo bolj konkurenčni. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat so se stroški dela na uro v območju z evrom v tretjem letošnjem četrtletju na letni ravni zvišali za dva odstotka, v EU pa za 1,9 odstotka. Toda v Sloveniji so se v tem obdobju stroški dela znižali za 0,8 odstotka. Plače so upadle za 0,6 odstotka, drugi stroški pa za dva odstotka. V EU so se plače na uro v tretjem četrtletju na letni ravni zvišale za dva odstotka, drugi stroški pa za 1,9 odstotka. Med državami članicami, za katere so bili podatki dostopni, so najvišjo rast stroškov dela v tretjem četrtletju zabeležili v Estoniji +7,6 odstotka in Romuniji +7,2 odstotka, najnižjo pa na Cipru in Nizozemskem v obeh +0,5 odstotka. Eurostat je nekoliko popravil tudi podatke za drugo letošnje četrtletje. Stroški dela na uro so v evroobmočju in EU takrat na letni ravni narasli za 1,9 odstotka.
|
positive
|
1,880
|
Kakšno darilo izbrati za praznike, da ne bo postalo le ''praholovec''? Svojim bližnjim ponudite doživetje, ki ga bodo še dolgo pomnili. ZORB-BALL za dve osebi Nepozaben adrenalinski spust z ZORB-ballom za 2 osebi. Za ZORB-ball sta nujni v notranjosti žoge 2 osebi! Ta ogromna žoga pomaga pozabiti na čisto vse. Adrenalin zagotovljen na predvsem varen način. Namen žoge ZORB-ball je, da se oba udeleženca usedeta drug proti drugemu, se pripneta in nato inštruktor porine žogo. Naprej pa se žoga sama kotali. Za ZORB-ball sta potrebna dva zaradi pravilnega delovanja. ZORB-ball je primeren tako za družine kot tudi za podjetja ali zaključene skupine. Foto arhiv naročnika Padalski skok v tandemu s 4.000 m Skok s padalom je doživetje, polno adrenalina, ki ga udeleženec ne bo pozabil nikoli v svojem življenju. Doživetje daje udeležencu možnost, da občuti, kaj pomeni prosti pad. Udeleženec se odpelje z letalom na višino 4.000 m, od koder seskoči v tandemu. Sledi nepozabno pospeševanje in nato lebdenje v zraku, kateremu sledi pristanek z jadralnim padalom. Foto arhiv naročnika Adrenalinski polet 007 z Bondovim letalom Doživetje s pravim Bondovim letalom Pilatus PC6 Porter za 20 minut. Doživetje obsega panoramski polet na višino 4.000 m, od koder se vidi izskok padalcev, po izskoku padalcev pa pilot z letalom leti navpično proti zemlji in izvaja ostre zavoje, ki udeležencu poženejo kri po žilah in adrenalin! Foto arhiv naročnika Vožnja s helikopterjem Doživetje obsega 15-minutno vožnjo s helikopterjem za eno osebo. Po kratkih navodilih zemeljske ekipe o varnem vstopu v helikopter in obnašanju v njem, bodo udeleženci poleteli in doživeli enkratno izkušnjo letenja. Odlične manevrske sposobnosti, prekrasen pogled in svoboda letenja, vse to in še več bodo izkusili s poletom nad prekrasno pokrajino kanjona Iške in Zale. Polet se izvaja nad Ljubljanskim barjem ali nad južnim delom Ljubljane. Foto arhiv naročnika Jeep Safari Jeep safari je prav poseben izlet. Občutki, doživetja, terenska vozila so posebnosti, ki vas prevzamejo. Jeep safari je doživetje, v katerem se boste skupinsko podali raziskovat območja med Postojno, Pivko in Cerknico. Pripravljeni bodite na pravo avanturo, saj boste pod vodstvom izkušenih in motiviranih inštruktorjev reševali terenska vozila iz blata, med trekingom preizkušali svoje sposobnosti orientacije, iskali zaklade v jami, se učili pripraviti ognjišče brez vžigalic in še kaj. Pustolovščina bo trajala dobrih šest ur, po katerih boste prišli domov nabiti s pozitivno, zmagovalno energijo. Indiana Jones? Pih, navaden amater! Doživetje vključuje strokovno vodenje, vožnja z džipi, animacijski ogled bunkerjev, prigrizek na safari način, mini šola terenske vožnje, oprema, zavarovanje. Foto arhiv naročnika Dirkaška vožnja z mitsubishi lancer EVO X Doživetje obsega adrenalinsko vožnjo z mitsubishi lancer EVO X za 1 osebo. Vožnja poteka v vlogi sovoznika in obsega 2 vožnji po 5 krogov po dirkališču skupni čas trajanja približno 10 min. Doživetje obsega izjemno adrenalinsko vožnjo za 1 osebo v vlogi sovoznika v vozilu mitsubishi lancer EVO X, ki je pripravljeno za tekmovanja Time Attack s 313 kW 420 konjskimi močmi. Foto arhiv naročnika Medena kopel in tajska masaža z mlekom za dve osebi Romantična kopel za 2 osebi in sprostitev s tajsko masažo z mlekom. Kopeli in masaži sledi večerja za dve osebi. Kopel vsebuje dodatek medene kopalne soli z eteričnim oljem poživljajočega jasmina. Doživetje vključuje postrežbo zeliščnega čaja z medom. Po kopeli se udeleženca sprostita v tajski masaži z mlekom, zatem pa si oba privoščita večerjo v a la carte restavraciji Wellness Parka Laško. Foto arhiv naročnika Kopel kokosove sanje z večerjo za dve osebi Romantična kopel za dve osebi z večerjo ob soju sveč. Kopel kokosove sanje vam s pomočjo prijetne arome pričara vzdušje iz daljnih toplih krajev. Kopel podari telesu prijeten ter topel občutek ter ga istočasno napolni z energijo. Kopel vključuje postrežbo kozarca penine ter sladek prigrizek. Zatem lahko par uživata v prečudoviti večerji ob soju sveč. Foto arhiv naročnika Romantični paket za dve osebi v apartmajih Skok Mozirje Ko je obveznosti preveč, ko je treba napolniti baterije, je že kratek oddih in pobeg iz realnosti kot balzam za dušo za oba. Uživanje v miru s svojo najdražjo osebo je pika na i in kar potrebuje današnji človek. Doživetje obsega 2 dni 1 nočitev v apartmajih **** Skok Mozirje z razvajanjem v Wellnessu. Foto arhiv naročnika Lebdenje v komori Timeless Lebdenje je najbolj učinkovito protistresno in sprostitveno sredstvo, ki je na voljo. Doživetje traja 90 minut, od katerega lebdenje 60 minut. Komora za lebdenje je sproščujoč, varen in ugoden prostor, kjer lahko dosegate najbolj kakovostna stanja zavesti. Komora vam zagotavlja popoln mir, umirjeno sproščenost, odpravlja utrujenost, deluje protistresno in protibolečinsko, napolni vas z energijo. Kako deluje komora za lebdenje? Komora je majhen pokrit bazen, v katerem je 25 cm tople vode nasičene z Epsomovo soljo in uravnava številne pogoje, ki zagotavljajo resnično sprostitev Epsomova raztopina omogoča lebdenje brez kakršnih koli fizičnih naporov. Komora je zvočno in svetlobno izolirana ter omogoča popolno temo, mir in tišino. Temperatura vode je prilagojena temperaturi kože ob sprostitvi, tako da se meje telesa in okolja povsem zabrišejo in omogočena je popolna sprostitev. V komori za lebdenje telo doseže stopnjo počitka, ki je veliko bolj učinkovita kot popoldansko dremanje in celo spanje! Foto arhiv naročnika Za dodatne informacije se lahko obrnete na Darilnica, ideje za darila, d. o. o Slamnikarska ulica 6 1234 Mengeš Splet http //www.darilnica.si/ Email info@darilnica.si Pomoč pri nakupu 040 416 023
|
positive
|
1,881
|
V novomeškem Revozu so v sredo zaustavili proizvodnjo in odšli na novoletni kolektivni dopust. Vnovični postopni zagon proizvodnje načrtujejo v drugem tednu januarja. V naslednjem letu pričakujejo veliko od projekta proizvodnje novih modelov Renault-Daimler. Kriza kapitalizma grize tudi v novomeškem Revozu. V podjetju pravijo, da zaključujejo težavno leto, ki ga je zaznamoval velik padec prodaje na evropskem trgu, še posebej na francoskem, ki je za Revoz najpomembnejši. V sredo so zato zaustavili proizvodnjo in odšli na novoletni kolektivni dopust. Vnovični postopni zagon proizvodnje načrtujejo v drugem tednu januarja. Serijsko proizvodnjo bodo zagnali 14. januarja. Kolektivni dopust sodi med ukrepe, s katerimi so se v Revozu odzvali na letošnji 20-odstotni padec naročil. S tem, kot pravijo, so se najprej pravočasno odzvali in poslovanje najprej prilagodili s prehodom obratovanja z dveh izmen in pol na dve izmeni, nato pa so vodstvo podjetja in socialni partnerji dosegli dogovor o nadaljnjem prilagajanju proizvodnje povpraševanju in naročilom. Letos so v Revozu potekale tudi intenzivne priprave v okviru projekta proizvodnje novih modelov Renault-Daimler, katerih serijska proizvodnja je predvidena v letu 2014. Ravno omenjeni projekt pa bo v prihodnjem letu v veliki meri zaposloval veliko število njihovih zaposlenih in naj bi po pričakovanjih prispeval k ponovnemu dvigu proizvodnih količin in zaposlovanja, so še sporočili iz Revoza.
|
neutral
|
1,882
|
Avtomobil na električni pogon ni več misija nemogoče. V podjetju Svarun elektro, d. o. o., vam vaš avtomobil predelajo na električni pogon. Foto arhiv naročnika Kako deluje? Avtomobil na električni pogon poganja zgolj elektromotor. Pod pokrovom motorja je vgrajen 32 kW motor. Za pogon motorja skrbi 31 kWh paket litijevih LiFePO4 baterij. Foto arhiv naročnika Foto arhiv naročnika Koliko kilometrov prevozi in koliko časa potrebujemo za polnjenje? Eno polnjenje zadostuje za do 200 km mestno-primestne vožnje, kjer se hitrosti gibljejo med 50 km/h in 90 km/h na uro. Avtomobil preseže hitrost 155 km/h. Čas polnjenja je odvisen od moči polnilca in zmogljivosti električne napeljave. Za polnjenje lahko uporabimo običajno hišno vtičnico 230 V. V primeru, da vozilo polnimo doma na hišni napeljavi 400 V in 16 A, bo polnjenje trajalo od 5 do 6 ur. Z trifaznim zmogljivejšim polnilcem pa lahko ta čas skrajšamo na 2 uri. Vozilo lahko polnimo kadar koli, ne glede na stopnjo napolnjenosti baterij. V Sloveniji je trenutno 73 elektročrpalk. Kolikšna je življenjska doba baterij? Baterije zdržijo 1000 polnjenj brez padca kapacitete. V nadaljnjih 1000 polnjenjih jim vrednost pade na 80 % kapacitete. Po 3000 polnjenjih imajo baterije še vedno 70 % kapacitete. Baterij v dobi uporabe vozila ni treba menjati. Komu je namenjeno vozilo? Vozilo je namenjeno voznikom, ki letno prevozijo 15.000 km ali več. V vozilo je možno vgraditi različne baterijske pakete. 100, 150 ali 200 km dosega z enim polnjenjem . Foto arhiv naročnika Kakšne so prednosti? Dejstvo je, da elektrika prinaša vsaj štirikrat manjše stroške na prevožen kilometer in ničelne izpuste. Prinaša pa tudi precej tišje avtomobile, kar je v današnji poplavi vozil na cesti zelo dobrodošlo. Elektromotor je skorajda neslišen. V kabini vozila je ostal le zvok koles in vaše priljubljene radijske postaje. Kaj pa registracija? Preden avtomobil na električni pogon lahko zapeljete na cesto, je treba opraviti homologacijo. Ta je namenjena predvsem varnosti, tako za voznika kot za vse druge udeležence v prometu. Katera vozila so primerna za predelavo na električni pogon? Za predelavo priporočamo srednje velika mestna vozila. Če uporabljamo električno vozilo, ne smemo biti prikrajšani za udobje. Predvsem pa je izbira vozila odvisna od velikosti baterijskega paketa. Pri obremenitvi vozila z dodatno težo je treba upoštevati maksimalne dovoljene osne obremenitve vozila. Foto arhiv naročnika Koliko stane predelava vozila na električni pogon? Cena predelave se začne pri 14.800,00 €, kar je enako stroškom za gorivo in servise običajnega mestnega vozila po prevoženih 80.000 km. Cena se spreminja glede na velikost baterijskega paketa. Za primerjavo lahko navedemo ceno novega električnega vozila konkurenčnega proizvajalca z baterijskim paketom do 100 km 16 kWh, ki znaša 34.000,00 €. Izkoristiti velja tudi nepovratna sredstva iz Eko Sklada. Za vse dodatne informacije se obrnite na SVARUN ELEKTRO, d. o. o. Struževo 11, 4000 Kranj Tel 041 505 606 Email svarunavto@gmail.com Splet www.svarun.com
|
positive
|
1,883
|
Slabe gospodarske napovedi za prihodnje leto ne pomenijo nič dobrega za zaposlovanje. Zavod za zaposlovanje predvideva, da bo ob koncu leta 2013 več brezposelnih kot letos. Skromno okrevanje gospodarstva se obeta v letu 2014 in z enoletnim zamikom naj bi se izboljšale tudi razmere na trgu dela. V Sloveniji bo konec leta po pričakovanjih zavoda za zaposlovanje registriranih okoli 114.000 brezposelnih. V zadnjem mesecu letos se brezposelnost ne bo zmanjšala, saj se v tem mesecu običajno prijavlja večje število brezposelnih oseb, ki jim preneha delovno razmerje za določen čas, skromnejše je tudi zaposlovanje, so napovedali. Novembra je bilo na zavodu registriranih nekaj manj kot 111.500 brezposelnih. Zaposlitvene možnosti so glede na raziskavo Manpower negativne v devetih od desetih panog. Najslabše so v panogi javnega sektorja in socialnih storitev, kar je posledica varčevalnih ukrepov vlade, ter v gradbeništvu. Pozitivna pričakovanja glede zaposlovanja pa so v panogi finančnih storitev, zavarovalništva in nepremičnin. Ker so trenutne razmere na trgu dela negotove, zavod predvideva, da se gibanja tudi v letu 2013 še ne bodo bistveno izboljšala. Ocenjuje, da bo ob koncu leta 2013 več brezposelnih kot letos, in sicer okoli 117.000. Tudi napovedi zaposlovanja so slabe. Kot kaže raziskava agencije za zaposlovanje Manpower, so delodajalci v Sloveniji glede zaposlovanja v prvem četrtletju 2013 pesimistični, in sicer je neto napoved zaposlovanja razlika v deležu delodajalcev, ki pričakujejo rast zaposlovanja, in delodajalcev, ki pričakujejo upad zaposlovanja najnižja v zadnjih dveh letih, odkar izvajajo raziskavo tudi v Sloveniji. Skoraj petina delodajalcev je napovedala, da bodo v četrtletju zmanjševali število zaposlenih. Ob slabih gospodarskih napovedih za prihodnje leto Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Umar pričakuje, da bo padec zaposlenosti večji kot letos. Podjetja se takšnim razmeram namreč prilagajajo tudi na področju zaposlenosti. Umar je za letos napovedal krčenje BDP za dva odstotka, za prihodnje leto pa za 1,4 odstotka, Banka Slovenije znižanje BDP letos za 1,8 odstotka, prihodnje leto za 0,7 odstotka, Gospodarska zbornica Slovenije pa za letos krčenje za 2,5 odstotka, prihodnje leto za 1,7 odstotka. Napovedi delodajalcev glede zaposlovanja v prvem četrtletju 2013 zato ne presenečajo, o omenjeni raziskavi pravi Umar. Slovenski bruto domači proizvod BDP se je v tretjem četrtletju letos na letni ravni realno zmanjšal za 3,3 odstotka. Podatkov za zadnje četrtletje še ni, je pa statistični urad konec novembra naredil manjšo simulacijo, ki je pokazala, da če bi bil padec BDP v zadnjem četrtletju letos podoben kot v minulih dveh trimesečjih, torej približno triodstoten, bi to za celotno leto 2012 pomenilo padec BDP v višini 2,4 odstotka. Trg dela se obratu v gospodarski aktivnosti v večini primerov prilagodi z zamikom ko pride do gospodarske rasti, so podjetja pri postopnem skromnem okrevanju gospodarstva praviloma previdna pri zaposlovanju, pojasnjuje Umar. Na Umarju v letu 2014 sicer pričakujemo skromno okrevanje gospodarstva, razmere na trgu dela pa se bodo po naših napovedih izboljšale šele v letu 2015, pravijo.
|
negative
|
1,884
|
Država bo od belgijske banke KBC kupila njen 22-odstotni delež v NLB. Cena za delnico bo en evro. Minister za finance Janez Šušteršič je ocenil, da je cena ugodna, ne odraža pa realne vrednosti banke. Belgijci se umikajo iz največje slovenske banke. KBC je imel v lasti 22 odstotkov delnic NLB, druge delnice pa so v neposredni ali posredni lasti Republike Slovenije in manjših delničarjev. Junija 2012 je državni zbor pooblastil vlado, da poišče dolgoročne partnerje za NLB. Država je s KBC dosegla dogovor o prodaji 22-odstotnega deleža te belgijske banke v NLB, so sporočili iz kabineta ministra za finance. Kupnina znaša 2.765.282 evrov oziroma evro za delnico. To pomeni, da bodo Belgijci popolnoma izstopili iz lastniške strukture največje slovenske banke, o čemer so se zavezali pred tremi leti. Nakup omenjenega deleža je za Republiko Slovenijo zanimiv zato, ker bo tako lahko učinkoviteje vodila proces iskanja novega dolgoročnega partnerja v NLB, so zapisali na ministrstvu. Člana nadzornega sveta John Hollows in Riet Docx ter član uprave Guy Snoeks so ob tem podali odstopne izjave, položaje v NLB pa bodo zapustili zadnji dan decembra. Država bo imela po transakciji, ki bo predvidoma zaključena v začetku leta 2013, potem ko bo mnenje podal urad za varstvo konkurence, v NLB 86-odstotni delež. Prodaja v letu dni? Finančni minister Janez Šušteršič KBC je s tem, ko ni sodeloval pri dokapitalizacijah NLB, beležil 530 milijonov evrov izgube, ocenjuje Šušteršič in dodaja, da je to blizu znesku, okoli 700 milijonov evrov, ki ga je država banki namenila v času krize. Cena evro za delnico ne odraža realne vrednosti NLB, ampak je rezultat pogajanj in časovne stiske KBC, pravi minister za finance Janez Šušteršič. Ugodna cena za ta delež državi omogoča, da pozneje delež v NLB proda s pozitivno razliko , dodaja minister. Dejal je tudi, da bi bila realna prodaja banke do konca naslednjega leta, da pa ne pričakuje fantastično visoke cene . Kapital, ki je bil vložen v NLB, bo težko v celoti povrniti, ocenjuje minister. Povedal je tudi, da so se odločili, da nova dokapitalizacija za zdaj ni potrebna. V Banki Slovenije pa menijo, da prodaja večjega paketa predstavlja določeno prednost pri iskanju strateškega lastnika, saj so večji paketi običajno bolj zanimivi za vlagatelje in dajejo tudi ugodnejšo pogajalsko pozicijo o ceni. V NLB govorijo o prelomnici V NLB so medtem dogovor o odkupu deleža KBC označili za določeno prelomnico, ki pa sovpada z načrtom prestrukturiranja banke. Zaradi medsebojnega profesionalnega pristopa do zaključka zgodbe s strani lastnikov pa po njihovi oceni ne pomeni nobenih zapletov za NLB.
|
neutral
|
1,885
|
Glavni direktor Appla Tim Cook bo letos prejel le en odstotek tistega, kar je dobil lani. Njegova plača se je sicer precej popravila, vendar pa bo nagrada veliko nižja, čeprav podjetje, odkar ga vodi on, posluje uspešno. Tim Cook Letošnja plača prvega moža Appla najdražje družbe na svetu Tima Cooka bo znašala le en odstotek tiste, ki jo je za svoje delo prejel lani. Cook bo namreč za letošnje leto skupaj z nagrado prejel le štiri milijone dolarjev, lani pa je prejel kar 378 milijonov dolarjev. Lani je Cook dobil za 376 milijonov dolarjev delnic družbe, ki jih bo lahko prodajal šele leta 2016 oz. 2021. Letos pa je dobil 1,4 milijona dolarjev plače in za 2,8 milijona dolarjev nagrad v lastniškem deležu družbe. V primerjavi z lanskim letom se je sicer osnovna plača povišala, saj je lani prejel 900.000 dolarjev plače. 52-letni Cook je pri Applu zaposlen že od leta 1998, vodenje družbe pa je od pokojnega ustanovitelja Steva Jobsa prevzel avgusta lani. Danes je cena delnic družbe za kar 35 odstotkov višja kot takrat, ko je Cook prevzel vodenje družbe. Trenutno je cena delnice v upadanju, najvišja pa je bila konec septembra, ko je bilo treba za eno delnico odšteti 705,07 dolarja. Nato je začela cena delnica padati in je padla za skoraj 27 odstotkov. Cook je bil za svoje letošnje delo ocenjen zelo visoko, čeprav se je moral septembra javno opravičiti, saj je Apple z novim operacijskim sistemom za mobilne telefone iPhone trgu predstavil tudi novo navigacijsko programsko opremo, ki se je v veliko primerih izkazal za precej nenatančnega in precej slabšega v primerjavi z že prej uporabljeno in zelo razširjeno aplikacijo Google Maps.
|
neutral
|
1,886
|
Cene življenjskih potrebščin so v decembru nekoliko padle, na letni ravni pa inflacija vztraja pri 2,7 odstotka. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom, pa je bila 3,1-odstotna. Inflacija v Sloveniji je višja od povprečja v državah evroobmobčja. V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin decembra na letni ravni zvišale za 2,7 odstotka, na mesečni ravni pa je Slovenija zabeležila deflacijo, cene so se znižale za 0,3 odstotka, je danes v prvi objavi sporočil državni statistični urad. Letna rast cen je bila v letu 2012 2,7-odstotna lani dvoodstotna, povprečna letna pa 2,6-odstotna lani 1,8-odstotna. Blago je bilo na letni ravni v povprečju dražje za 2,7 odstotka, storitve pa za 2,6 odstotka. Med blagom se je blago dnevne porabe podražilo za 4,8 odstotka, poltrajno blago pa za 0,2 odstotka. Trajno blago se je za 3,1 odstotka pocenilo. Najbolj so se podražili alkohol in tobačni izdelki V letu 2012 so se cene najbolj zvišale v skupini alkoholne pijače in tobak za 9,4 odstotka, pri čemer so bili tobačni izdelki dražji za 12,3 odstotka, alkoholne pijače pa za pet odstotkov. Sledile so gostinske in nastanitvene storitve 9,3 odstotka, in sicer so se cene gostinskih storitev v povprečju zvišale za 11,8 odstotka, cene nastanitvenih storitev pa za 2,1 odstotka. Višje so bile med drugim tudi cene v skupinah hrana in brezalkoholne pijače ter izobraževanje po 4,7 odstotka, prevoz 3,4 odstotka ter raznovrstno blago in storitve 2,4 odstotka. Hrana dražja za skoraj 5 odstotkov Cene prehrambnih izdelkov so se letos zvišale za 4,7 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke manj kot lani, najbolj se je podražila zelenjava 19,7 odstotka in sadje 15,4 odstotka. Na dvig cen v skupini izobraževanje so najbolj vplivale višje cene predšolskega izobraževanja 9,3 odstotka, v skupini prevoz višje cene letalskega potniškega prevoza 11,4 odstotka ter goriv in maziv 11 odstotkov ter nižje cene cestnega potniškega prevoza devet odstotkov in osebnih avtomobilov 4,2 odstotka. V skupini raznovrstno blago in storitve so izstopale višje cene zdravstvenega zavarovanja 11,1 odstotka. Znižale pa so se cene izdelkov in storitev v skupinah komunikacije in stanovanjska oprema 1,1 in 0,7 odstotka. Na znižanje cen v skupini komunikacije so najbolj vplivale nižje cene telefonov in drugih aparatov 2,3 odstotka, v skupini stanovanjska oprema pa nižje cene malih gospodinjskih aparatov 5,2 odstotka. K skupni rasti cen so tako letos največ prispevale višje cene v skupinah hrana in brezalkoholne pijače 0,77 odstotne točke, alkoholne pijače in tobak 0,49 odstotne točke, gostinske in nastanitvene storitve 0,48 odstotne točke, stanovanje 0,18 odstotne točke ter raznovrstno blago in storitve 0,17 odstotne točke. Skupno rast pa so najbolj znižale nižje cene v skupinah stanovanjska oprema in komunikacije v vsaki za 0,05 odstotne točke. Decembra deflacija zaradi decembrskih popustov V mesečni primerjavi je Slovenija znova beležila deflacijo, tokrat v višini 0,3 odstotka. Decembrski popusti so tudi letos vplivali na znižanje cen v skupini obleka in obutev 3,4 odstotka, kar je k deflaciji prispevalo 0,3 odstotne točke. Po 0,2 odstotne točke so skupno inflacijo dodatno znižale še preostale decembrske pocenitve opazneje oprema za šport za šest odstotkov. Med podražitvami so izstopale višje cene zelenjave 9,4 odstotka, ki so skupno raven cen zvišale za 0,2 odstotne točke. Na negativno rast cen so vplivale nižje cene blaga 0,4 odstotka, cene storitev pa so v povprečju ostale nespremenjene. Cene poltrajnega blaga so se znižale za tri odstotke, cene trajnega blaga so se zvišale 0,3 odstotka, cene blaga dnevne porabe pa se v povprečju niso spremenile. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila decembra 3,1-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa 2,8-odstotna. Mesečna rast cen je ostala na novembrski ravni, pri minus 0,2 odstotka. Umar Inflacija višja od povprečja v evroobmočju Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj UMAR ocenjujejo, da je gibanje cen življenjskih potrebščin letos zaznamovala predvsem šibka gospodarska aktivnost v domačem in mednarodnem okolju, ki se odraža na umirjenem gibanju osnovne inflacije. Umar dodaja, da je 2,7-odstotna medletna inflacija višja od povprečja v evroobmočju. Ob predvideni šibki gospodarski aktivnosti na uradu tudi v prihodnjem letu ne pričakujejo izrazitejših pritiskov na rast cen življenjskih potrebščin. Na rast cen pa so močneje vplivali nekateri enkratni dejavniki. 0,7 odstotne točke so prispevale višje cene hrane, višje cene storitev so prispevale 0,8 odstotne točke, prav toliko pa tudi višje cene energentov. Slednje predvsem kot posledica gibanja cen surovin v mednarodnem okolju. Velik vpliv so imeli tudi ukrepi na davčnem področju. Dvigi trošarin na energente so k inflaciji prispevali okoli 0,3 odstotne točke, višje trošarine na tobačne izdelke ter alkohol pa so prispevale okoli 0,4 odstotne točke.
|
neutral
|
1,887
|
Škofjeloški gradbinec SGP Tehnik dolguje denar številnim podizvajalcem. Njihova zgodba je podobna Tehnik se raje tožari, kot da bi nam plačal, pravijo. Enemu od podjetij grozi tudi stečaj. Pravna država za upnike očitno ne deluje.
|
negative
|
1,888
|
Novembra je bilo v Evropski uniji brez dela kar 26 milijonov ljudi, od tega slabih 19 milijonov v evroobmočju, kjer se je stopnja brezposelnosti dvignila na novo rekordno raven. Razmere so najslabše v Španiji in Grčiji, najboljše pa v Avstriji. Stopnja brezposelnosti se je v evroobmočju novembra lani zvišala na novo rekordno vrednost. Znašala je 11,8 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več kot oktobra. Stopnja brezposelnosti v celotni EU je v primerjavi z mesecem poprej ostala nespremenjena pri 10,7 odstotka, je sporočil evropski statistični urad Eurostat. V sedemindvajseterici je bilo novembra brez dela 26,061 milijona ljudi, od tega 18,820 milijona v evroobmočju. V primerjavi z oktobrom se je število brezposelnih oseb v EU zvišalo za 154.000, v evroobmočju pa za 113.000. V primerjavi z novembrom predlani se je število brezposelnih oseb v sedemindvajseterici dvignilo za 2,012 milijona. V Evropski uniji je bilo novembra lani več kot 26 milijonov brezposelnih. Najmanj brezposelnih v Avstriji, največ v Španiji Med članicami Unije so imele najnižje stopnje brezposelnosti v novembru še naprej Avstrija 4,5 odstotka, Luksemburg 5,1 odstotka, Nemčija 5,4 odstotka in Nizozemska 5,6 odstotka. Najvišja pa je bila brezposelnost v neslavnih rekorderkah Španiji 26,6 odstotka in Grčiji 26 odstotkov v lanskem septembru. V Sloveniji je bila stopnja brezposelnosti za 9,6 odstotka nižja od povprečja v evroobmočju oziroma celotni EU. Na letni ravni se je zvišala za odstotno točko. Eurostat sicer brezposelnost meri z anketno metodo. V primerjavi z novembrom predlani se je stopnja brezposelnosti zvišala v 18 članicah, upadla je v sedmih in ostala nespremenjena na Danskem in Madžarskem. Največje znižanje so beležile Estonija z 12,1 na 9,5 odstotka med oktobrom 2011 in lanskim oktobrom, Latvija s 15,7 na 14,1 odstotka v primerjavi tretjih četrtletij predlani in lani in Litva s 13,9 na 12,5 odstotka. Največja zvišanja pa so na letni ravni beležile Grčija z 18,9 na 26 odstotkov med septembrom predlani in lani, Ciper z 9,5 na 14 odstotkov, Španija s 23 odstotkov na 26,6 odstotka in Portugalska s 14,1 na 16,3 odstotka. Na letni ravni se je novembra brezposelnost med moškimi zvišala z 10,4 odstotka na 11,7 odstotka v evroobmočju in z 9,9 odstotka na 10,8 odstotka v celotni EU. Med ženskami pa se je v državah z evrom stopnja brezposelnosti zvišala za 0,9 odstotne točke, na 11,8 odstotka, v celotni Uniji pa za 0,6 odstotne točke, na 10,7 odstotka. V Grčiji in Španiji brezposelna več kot polovica mlajših od 25 let Med mladimi, starimi do 25 let, je bilo v sedemindvajseterici novembra lani 5,799 milijona brezposelnih, od tega 3,733 milijona v evroobmočju. V primerjavi s predlanskim novembrom se je število brezposelnih mladih v celotni EU zvišalo za 329.000, v državah z evrom pa za 420.000. Stopnja brezposelnosti med mladimi je tako novembra lani znašala 23,7 odstotka v celotni Uniji in 24,4 odstotka v evroobmočju. Novembra predlani je bila ta stopnja 22,2- oz. 21,6-odstotna. Najnižje stopnje brezposelnosti med mladimi so sicer beležile Nemčija 8,1 odstotka, Avstrija devet odstotkov in Nizozemska 9,7 odstotka, najvišje pa z zelo zaskrbljujočimi številkami Grčija 57,6 odstotka v septembru lani, Španija 56,5 odstotka, Portugalska 38,7 odstotka in Italija 37,1 odstotka, kar je nov rekord. V Sloveniji je bila stopnja brezposelnosti med mladimi po zadnjih razpoložljivih podatkih septembra lani 23,5-odstotna. Eurostat podaja še primerjavo z ZDA, ki so imele novembra lani 7,8-odstotno brezposelnost, in Japonsko, kjer je stopnja brezposelnosti znašala 4,1 odstotka.
|
negative
|
1,889
|
Cene naftnih derivatov so se zvišale. Cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina se je zvišala za 1,5 centa, 100-oktanskega za 1,2 centa in dizelskega goriva za en cent. Podražilo se je tudi kurilno olje, in sicer za 2,8 centa. Naftni derivati so se opolnoči podražili. Cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina se je zvišala za 1,5 centa, na 1,501 evra za liter, 100-oktanskega za 1,2 centa, na 1,515 evra za liter, in dizelskega goriva za en cent, na 1,395 evra za liter. Podražilo se je tudi kurilno olje odslej je treba za liter odšteti 1,033 evra, kar je 2,8 centa več kot doslej. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na osnovi 14-dnevnih povprečij.
|
negative
|
1,890
|
Umar ugotavlja, da se je tudi novo leto začelo v zaostreni gospodarski klimi tako doma kot tudi po svetu. Razmere so se zato poslabšale tudi na trgu dela, po napovedi mednarodnih institucij pa naj bi se v drugi polovici leta razmere izboljšale. Urad za makroekonomske analize Umar ugotavlja, da tudi na prehodu v leto 2013 razmere v mednarodnem in domačem gospodarskem okolju še naprej ostajajo zaostrene. Gospodarska aktivnost se je v evrskem območju še znižala, je pa dobra novica, da se je zahtevana donosnost obveznic najbolj ranljivih držav z evrom znižala. Razmere naj bi se po pričakovanju mednarodnih institucij začele izboljševati v drugi polovici letošnjega leta. Kazalniki aktivnosti v Sloveniji. Vir Umar Medtem po podatkih Umarja večina kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji, na katere vpliva tuje povpraševanje, ostaja na povprečni ravni preteklega leta, poslabšali pa so se kazalniki, vezani na domače povpraševanje. Realni izvoz blaga se je oktobra in novembra nekoliko povečal, ob močnih mesečnih nihanjih pa je v prvih enajstih mesecih leta 2012 ostal na podobni ravni kot v predhodnem letu. Tudi obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, ki je lani sicer naraščal le v tehnološko zahtevnejših panogah, se je oktobra nekoliko povečal in dosegel raven z začetka leta. Aktivnost v gradbeništvu, ki je močno pod ravnjo pred začetkom krize, se je oktobra zmanjšala. Znova se je zmanjšal tudi realni prihodek v trgovini na drobno ter nominalni prihodek v trgovini na debelo in tržnih storitvah, z izjemo bolj izvozno usmerjenih prometnih dejavnosti. Delež začasno zaposlenih med vsemi zaposlenimi mladimi 15 24. Vir Umar Razmere na trgu dela so se ob koncu leta močno zaostrile. Stopnja brezposelnosti se je oktobra še povečala, najbolj v evrskih državah z največjimi javnofinančnimi težavami. Pri nas je bilo decembra registriranih 118.061 brezposelnih oseb, kar je za 4,3 odstotka več kot novembra in največje povečanje v zadnjih dveh letih. Zmanjšanje števila delovno aktivnih. Vir Surs/Umar Število delovno aktivnih po statističnem registru se je oktobra še zmanjšalo. V drugi polovici leta 2012 se je njihovo število začelo zmanjševati tudi v javnih storitvah, vendar je bilo v prvih desetih mesecih medletno še vedno večje v izobraževanju ter zdravstvu in socialnem varstvu. Povprečna bruto plača na zaposlenega v zasebnem sektorju je od konca leta 2011 nespremenjena. V javnem in državnem sektorju se je, po zmanjšanju ob uveljavitvi ZUJF, oktobra še znižala. Kreditiranje podjetij še vedno ostaja na nizki ravni, obseg kreditov pri domačih bankah so novembra zmanjšala tudi gospodinjstva, ki so odplačevala predvsem potrošniške kredite. Domače banke, ki so v prvih desetih mesecih leta odplačevale tuje obveznosti v višini 2,9 milijarde evrov, so v prvih enajstih mesecih leta 2012 povečale svojo kreditno izpostavljenost le do države. Slabe terjatve so konec oktobra predstavljale 13,9 odstotka celotne izpostavljenosti bank, ki zato še naprej oblikujejo dodatne rezervacije in oslabitve, še ugotavlja poročilo Umar.
|
negative
|
1,891
|
Ocene, ki jih dajejo bonitetne hiše, zdaj dobijo več pozornosti, kot so jo pred začetkom gospodarske in finančne krize. Znotraj EU pa se obetajo spremembe, saj bodo nova pravila bonitetnim hišam omejila, kolikokrat bodo lahko izdale nenaročene ocene držav. Evropski poslanci so po pričakovanjih podprli predlog strožjih pravil za delo bonitetnih agencij, v postopku sprejemanja katerih ima parlament pravico soodločanja. Pravila, ki jih bodo morale med drugim spoštovati zloglasne ameriške bonitetne hiše Moodys, Fitch in Standard & Poors, bi lahko začela veljati že spomladi, saj jih morajo zdaj potrditi le še članice Unije to pa bo predvidoma le še formalnost, saj je bil načelni dogovor dosežen že konec lanskega leta. Nova pravila bodo vzpostavila posebno časovnico, kdaj in kolikokrat največ trikrat letno bodo lahko bonitetne agencije izdajale nenaročene ocene držav. Obenem se uvaja večja preglednost teh ocen, saj bodo morale agencije pojasniti, na podlagi kakšnih informacij so jih pripravile. Agencije poleg tega ne bodo smele več izdajati izrecnih priporočil o politikah posameznih vlad. Evropski poslanci so podprli nova pravila glede bonitetnih hiš, številni pa so dejali, da bi bilo treba vzpostaviti tudi evropsko bonitetno agencijo. Nova pravila poleg tega zmanjšujejo odvisnost in samodejno zanašanje finančnih akterjev na ocene bonitetnih agencij ter finančne institucije pozivajo k pripravi notranjih ocen tveganj. Do leta 2020 naj bi poleg tega iz zakonodaje EU izginilo vsako neposredno sklicevanje na zunanje bonitetne ocene in evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier je zatrdil, da bodo v komisiji delali na tem. Uvedli bodo tudi sistem civilnopravne odgovornosti za agencije, ki bodo morale v primeru resnih kršitev pri pripravi ocen za to odgovarjati, tudi z odškodninami prizadetim akterjem. Da bi preprečili konflikt interesov, nova pravila prepovedujejo oz. omejujejo kapitalske deleže in s tem povezane finančne interese med bonitetnimi agencijami in ocenjevanimi subjekti. Pomemben element so koraki za zagotavljanje večje konkurenčnosti na trgu bonitetnih agencij, tudi z uvajanjem sistema rotacije naročnikov med agencijami.
|
neutral
|
1,892
|
Kriza je zobe pokazala tudi v Pekarni Blatnik, kjer so socialne prispevke za delavce zadnjič plačali lani maja. O regresu delavci le sanjajo, od direktorja pa slišijo le prazne obljube. Ko pa so želeli stavkati, so jim to preprečili.
|
negative
|
1,893
|
Slovenske banke so v enajstih mesecih lani ustvarile 307,2 milijona evrov izgube po obdavčitvi. To je občutno več kot v enakem obdobju predlani, ko je izguba znašala 101,1 milijona evrov. Poslovanje bank še naprej najbolj bremenijo naraščajoči stroški oslabitev in rezervacij. Lani so slovenske banke v 11 mesecih izgubile več kot v enakem obdobju predlani. Slovenske banke so v enajstih mesecih lani ustvarile 307,2 milijona evrov izgube po obdavčitvi, kar je občutno več kot v enakem obdobju predlani, ko je izguba znašala 101,1 milijona evrov. Oslabitve in rezervacije so bile v enajstih mesecih z 1,01 milijarde evrov za dobrih 29 odstotkov višje kot v enakem obdobju 2011. Izguba pred obdavčitvijo je sicer v enajstih lanskih mesecih dosegla 273,6 milijona evrov, potem ko so banke v enakem obdobju predlani poročale o 121,5 milijona evrov izgube pred davki. Izguba pred obdavčitvijo se je tako v medletni primerjavi zvišala za 125,2 odstotka, je razvidno iz mesečnega poročila Banke Slovenije o poslovanju bank. V celotnem letu 2011 je izguba po davkih za primerjavo znašala 444,1 milijona evrov, izguba pred davki pa 539,1 milijona evrov. Poslovanje bank še naprej najbolj bremenijo naraščajoči stroški oslabitev in rezervacij. Problematika se je v primerjavi z lanskim enajstmesečjem še zaostrila, neto oslabitve in rezervacije pa so bile z 1,01 milijarde evrov za 29,4 odstotka višje kot v enajstih mesecih predlani. V celotnem letu 2011 so neto rezervacije in oslabitve dosegle 1,2 milijarde evrov. So pa banke v enajstmesečju poročale o višjih bruto dohodkih. Ti so znašali 1,4 milijarde evrov, kar je za 4,2 odstotka več kot v enakem obdobju 2011. Čiste obresti so bile sicer z 824,7 milijona evrov za 11,3 odstotka nižje kot v enakem obdobju 2011, neobrestni prihodki pa so bili po drugi strani s 577,6 milijona evrov za 38,8 odstotka višji kot v enajstih mesecih predlani. Trend zmanjševanja kreditne dejavnosti bank se nadaljuje. Kumulativni obseg posojil nebančnemu sektorju je bil novembra medletno manjši za 6,7 odstotka, pri čemer se je obseg posojil gospodarstvu skrčil za 10,5 odstotka, obseg kreditov gospodinjstvom pa za 2,1 odstotka. Po drugi strani so banke za 48,5 odstotka povečale posojanje državi, kar je posledica nakupa državnih zakladnih menic lani. Novembra se je sicer malenkost obrnil trend zmanjševanja bilančne vsote bank, saj se je skupna bilančna vsota v primerjavi s prejšnjim mesecem zvišala za 26,7 milijona evrov oziroma skromnih 0,1 odstotka. V enajstih mesecih lani pa se je bilančna vsota bank kumulativno skrčila za 2,07 milijarde evrov oziroma 4,2 odstotka na malo manj kot 46,7 milijarde evrov. Posojilni portfelj bank se še naprej slabša. Foto Thinkstock Razvrščene terjatve v bonitetnih skupinah D in E, torej tistih, kjer delež oslabitev in rezervacij znaša od 40 do 100 odstotkov, so konec novembra predstavljale 8,38 odstotka vseh terjatev, kar je 2,18 odstotne točke več kot konec 2011. Terjatve z zamudami nad 90 dni so konec novembra predstavljale 14,4 odstotka vseh terjatev, kar je za 3,2 odstotne točke več kot decembra 2011. Samo pri podjetjih je ta delež znašal kar 24,1 odstotka, kar je 5,6 odstotne točke več kot decembra predlani. Povprečno število dni zamude pri zamudnikih med podjetji je bilo novembra pri 512,4 dneva, kar je skoraj 131 dni več kot decembra 2011.
|
negative
|
1,894
|
Javnost ima pravico vedeti, kdo je odgovoren in kaj natančno je počel. Britanski sodnik je s tem argumentom zavrnil prošnjo britanskih bankirjev, obtoženih manipulacije z liborjem, da se medijem prepove objava njihovih imen. Nekdanji šef Barclays Bob Diamond je veljal za neustrašnega, iznajdljivega in uspešnega bankirja. Pozneje se je izkazalo, da je šla njegova iznajdljivost precej čez rob. Padli bankirji banke Barclays so včeraj doživeli hud udarec. V razvpitem primeru zaradi prirejanja obrestne mere libor je sodnik zavrnil njihovo prošnjo, da med postopkom njihova imena ostanejo skrita očem javnosti. Dejal je, da mora pravica delovati vsem na očem, v pisni obrazložitvi pa zapisal, da ima javnost pravico videti celotno sliko škandala in vedeti, kdo od bankirjev je manipuliral z liborjem. Nato pa je ukazal, naj bodo imena takoj objavljena. Britanski mediji so mu seveda z veseljem ustregli. Barclays, sedma največja banka na svetu, je bila lani prva finančna ustanova, ki jo je zaradi manipulacij z obrestno mero doletela globa ameriških in britanskih regulatorjev, plačati pa je morala 290 milijonov dolarjev. Obremenilna elektronska korespondenca med visokimi predstavniki banke je razkrila, kako so se ti drug drugemu hvalili, kako uspešno in dobičkonosno manipulirajo z liborjem, ter obljubljali steklenice šampanjca tistim, ki bi se še upali pridružiti igri . Ko je odjeknil škandal, je odnesel pet visokih uslužbencev banke, osmerico so doletele sankcije. Posloviti sta se morala tudi takratni prvi mož Bob Diamond in njegova desna roka Jerry Del Missier. Izkazalo se je, da sta tudi onadva na seznamu tistih, ki so od sodišča pričakovali anonimnost. Na seznamu so 104 imena. Sodnik pa je opozoril, da naj bi bila v 2velike posle vpletena dvajseterica s seznama, ki je nastal na podlagi pregleda elektronske pošte. Britansko pravosodje proces proti bankirjem imenuje testni primer , ki bo pokazal, ali je bančni sektor končno prišel do točke, ko bo moral odgovarjati za svoje početje, če bo to nezakonito. Bankirji trdijo, da ni nobenih razlogov za obsodbo. Poleg anonimnosti imen so od sodišča tudi zahtevali, da se iz prvih zaslišanj izključi medije, a je bila zavrnjena tudi ta prošnja. Sodnik je prepričan, da ima javnost pravico do popolnih informacij, ne le do tega, kar bi bankirji dovolili objaviti. Pohlep bankirjev je šel predaleč. Foto Thinkstock Odvetnik, ki je zastopal bankirje, se s tem ni strinjal. Dejal je, da lahko iz konteksta iztrgano poročanje v javnosti ustvari napačen vtis o njegovih strankah, kar bi lahko škodovalo njihovemu ugledu in kariernim možnostim. Guy Vassall-Adams, ki je zastopal medije, ki so se na zahtevo po anonimnosti pritožili prvi, pa je dejal, da so zahteve bankirjev smešne. Mislijo, da so tako vplivni in bogati, da so nad zakoni. A pred sodiščem morajo zanje veljati popolnoma enaki pogoji kot za vse druge državljane, je dodal. Škandal z manipuliranjem z medbančno obrestno mero je močno zamajal britansko in svetovno bančništvo, saj se je izkazalo, da je bilo vpletenih precej bank. Predvsem je razkril popolno ignoranco pravil in etičnih vrednot, ki so v Veliki Britaniji zapisani v izjemno obsežnem priročniku, ki ima okoli 6000 strani. Vendar se ga očitno nihče ne drži, kazni regulatorja pa so tudi za ustanove nizke, za primer manipulacije z obrestnimi merami so se namreč gibale do okoli 75 milijonov evrov, kar je za takšno ustanovo le drobiž. Sodni epilogi zgodb proti bankirjem so tudi globalno gledano še vedno prava redkost, zato je v primeru manipulacije liborja v igro vstopila britanska vlada, ki je zahtevala temeljito preiskavo. Ker je zakonodaja, ki govori o kazenski odgovornosti bankirjev, izjemno skopa ali pa je za nekatere prekrške sploh ni, je namreč kazalo, da bodo edine tožbe zoper pokvarjene bankirje civilne in ne kazenske. Žrtev v škandalu z medbančnimi obrestnimi merami ne manjka. Britanski minister, pristojen za nepremičninski trg, Grant Shapps je dejal, da je prilagojena obrestna mera najbrž vplivala na število zaseženih domov, katerih lastniki niso mogli več odplačevati posojil. Pri Barclaysu so to zanikali in trdijo, da njihovo početje ni nikogar stalo strehe nad glavo.
|
negative
|
1,895
|
V tovarnah, ki izdelujejo Applove izdelke, so zaposleni otroci, ponekod morajo delavke pred zaposlitvijo opraviti test nosečnosti, ponekod pa so delavci kaznovani tako, da jim delodajalec kazensko zniža plače. Apple obljublja preprečitev takih stvari v prihodnje. Applova tovarna na Kitajskem Apple je v svoji interni raziskavi odkril, da je v tovarnah, ki izdelujejo njihove izdelke, zaposlenih 106 otrok, mlajših od 16 let. V samo eni tovarni, ki je na Kitajskem, je zaposlenih 74 otrok. Preiskava pa je pokazala tudi druge nepravilnosti. Tako so morale delavke v tovarnah za 34 delovnih mest pred zaposlitvijo opraviti tudi test nosečnosti, mladi so morali nositi težka bremena, ponekod pa so delavcem kar od plače odtrgali del dohodka, ki so ga prejele agencije, ki pomagajo iskati zaposlitev. Delavcem so tudi kazensko znižali plače, ena tovarna pa je odpadno olje zlivala kar v stranišče. Apple je že prekinil sodelovanje s kitajsko družbo Guangdong Real Faith Pingzhou Electronics, v kateri je bilo zaposlenih 74 otrok. Ob zaposlitvi otrok so agencije za posredovanje delovnih mest v sodelovanju s starši otrok ponaredile dokumente in tako prikazovale, kot da gre za najmanj 16 let stare ljudi. Izvršni direktor Appla Tim Cook je bil po samomorih v tajvanskem podjetju Foxconn, ki je prav tako delalo za trenutno najbogatejšo ameriško družbo, pod velikim pritiskom, da poskrbi za spremembe. Lani je Cook dejal, da je otroško delo odvratno, pri tem pa je zatrjeval, da je v verigi dobaviteljev le-to zelo redko prisotno. Delo mladoletnih oseb je stvar, s katero ne želi biti povezana nobena družba, zato menim, da ta tema nima toliko pozornosti, kot bi si je zaslužila, pa je povedal operativni podpredsednik Appla Jeff Williams. Zatrdil je, da bo Apple izkoreninil takšno prakso, vendar pa bi po njegovih besedah to lahko trajalo nekaj časa. Otroke, ki so delali v omenjeni tovarni, so že vrnili njihovim družinam, prevoz do doma pa jim je morala plačati družba, ki je posredovala pri njihovi zaposlitvi. Poleg tega so otroke vrnili v šole, hkrati pa jim mesečno izplačujejo plače, ki bi jih zaslužili s svojim delom v tovarni. Raziskavo so opravili tako, da so poklicali okoli 8000 zaposlenih v tovarnah, ki izdelujejo Applove izdelke, in jih povprašali za njihovo mnenje o delodajalcu.
|
negative
|
1,896
|
Delnice Mercatorja so se zaradi poročila o izgubi in napovedi odpuščanj pocenile za sedem odstotkov, na 130,20 evra. Število zaposlenih v skupini naj bi zmanjšali za od 800 do 1000, predvsem na tujih trgih. Trgovanje na Ljubljanski borzi se je danes končalo s padcem indeksa najpomembnejših podjetij SBI TOP. Največ so izgubile delnice Mercatorja, ki so po torkovi objavi poslovnih rezultatov in napovedih o odpuščanju, danes izgubile sedem odstotkov. Delnice Mercatorja so se danes pocenile za sedem odstotkov, na 130,20 evra. Toni Balažič Skupina Mercator je leto 2012 sklenila s slabimi 104 milijoni evrov izgube. Tolikšna izguba je po besedah predsednika uprave Tonija Balažiča v največji meri posledica enkratnih odpisov, ki nimajo vpliva na denarni tok. Za izgubo pa se lahko zahvalijo tudi večjim pritiskom na marže, nižjim prometom in odsotnosti enkratnih vplivov, ki jih je Mercator beležil v zadnjem četrtletju 2011. Balažič je povedal, da bo nujno treba postati konkurenčnejši ter da zaposleni in potrošniki ne bodo pokrivali izgube. Odpustili bodo od 800 do 1000 ljudi V pogovoru za današnje Finance je Balažič dejal, da naj bi letos število zaposlenih v skupini zmanjšali za od 800 do 1000, predvsem na tujih trgih. V Mercatorju so za 24ur.com pojasnili, da bo zmanjšanje števila zaposlenih v letu 2013 potekalo predvsem v tujini in je povezano z izstopom Skupine Mercator iz Albanije, Bolgarije ter optimizacijo režije v regiji Jugovzhodne Evrope. V Sloveniji pa se bodo v letošnjem letu usmerili v reorganizacijo režijskih organizacijskih enot in optimizacijo poslovanja preko priključevanja odvisnih družb. V okviru tega procesa je cilj zmanjšanje stroška dela v režiji za 15 odstotkov, kar predstavlja približno 200 sodelavcev. Pojasnili so še, da se bodo v okviru reorganizacije trudili, da bomo ta cilj dosegli najprej z zmanjševanjem števila zaposlenih zaradi upokojitev, nenadomeščanjem odhodov zaposlenih v režiji, zagotavljanjem nadaljnjega dela nerazporejenim režijskim delavcem znotraj Skupine Mercator predvsem v operativi maloprodaja in logistika . V trgovinah števila zaposlenih ne nameravajo zmanjševati, saj jih večina posluje pozitivno.
|
negative
|
1,897
|
Pred Pekarno Blatnik so se spet zbrali delavci, ki hočejo zaostale plače. Lastnika pa se ne moreta zediniti glede stečaja. En lastnik je za stečaj, drugi pa bi nadaljeval prisilno poravnavo.
|
negative
|
1,898
|
Odstavljeni direktor družbe Eles Milan Jevšenak vse očitke nadzornega sveta zanika in jih označuje za izmišljotino. Ta mu očita neustrezno vodenje investicije daljnovoda Beričevo Krško. Jevšenak pravi, da je izjemno razočaran in ogorčen, pravico pa bo iskal na sodišču. Potem ko je v petek nadzorni svet Elektra Slovenije Eles sedanjega direktorja družbe Milana Jevšenaka razrešil zaradi neustreznega vodenja investicije daljnovoda Beričevo Krško, je Jevšenak vzroke za razrešitev označil za izmišljotino. Ob tem je izjemno razočaran, ogorčen in bo svojo pravico iskal na pristojnem sodišču. Nadzorniki so v petek do imenovanja novega direktorja oz. za največ šest mesecev na čelo družbe imenovali Vitoslava Türka. Eles do danes ni utrpel niti evra škode Jevšenak je prepričan, da so pri tem projektu odpovedale notranje kontrole, določene z internimi predpisi. Vendar, kot izpostavlja Jevšenak, Eles do danes ni utrpel niti evra škode, dobra izvedba del je zavarovana z bančno garancijo za dobro izvedbo del, razpolagajo z zavarovalnimi policami, na podlagi katerih je odgovornost konzorcija izvajalcev zavarovana na vrednost 29 milijonov evrov, oprema, ki jo bo konzorcij vgradil, pa na vrednost devet milijonov evrov. Ne morem se izraziti drugače, kot da sta si tako revizijska komisija nadzornega sveta kot sam nadzorni svet razloge za mojo razrešitev preprosto izmislila. Ocenjujem, da je nervoza pri akterjih izvedbe te investicije in določenih drugih osebah velika, saj je bil način dela, kot sem ga sam okarakteriziral za neprimernega, praksa ves čas obstoja Elesa. Vsaka sprememba praviloma ni zaželena, še posebej če se njeni ukrepi ustrezno materializirajo, je opozoril dosedanji direktor. Kaj naj bi počel njegov predhodnik? Ko so v Elesu konec junija lani dobili informacije o neustreznem vodenju projekta, zunaj kroga projektne skupine, so začeli s številnimi aktivnostmi zaščite interesov družbe. Jevšenak izpostavlja, da je bil državni lokacijski načrt za daljnovod Beričevo Krško sprejet in objavljen v uradnem listu leta 2006. Moj predhodnik je začel z investicijo brez kakršne koli investicijske dokumentacije. S tem je bilo ogroženo tudi najetje kredita pri Evropski investicijski banki. Slednji je bil tako, na mojo pobudo, narejen šele sredi leta 2009, ko smo za investicijo porabili že preko 10 milijonov evrov, je pojasnil Jevšenak. Ista situacija je bila po besedah Jevšenaka tudi na projektih prečnega transformatorja, kjer je predhodnik leta 2007 plačal več kot 30 milijonov evrov, dokončal projekt RTP Brestanica in začel s projektom dogradnje RTP Krško vse brez ustrezne investicijske dokumentacije. Situacijo sem saniral, vendar smo kredit pridobili z enoletnim zamikom zaradi predhodne zahteve po predaji investicijske dokumentacije, je še zapisal Jevšenak. Jevšenak je za projektnega vodjo v družbi imenoval svojega namestnika Aleksandra Mervarja. Za konkretni projekt sem v začetku leta 2010 imenoval projektno skupino. Naloge projektne skupine so jasne, predvsem pa je njihova naloga, da se projekt izvaja na način, kot ga določa projektna in investicijska dokumentacija, v skladu z zakoni in dobro inženirsko prakso, je še napisal Jevšenak. Leta 2010 je Jevšenak uvedel za strateške investicije tudi svete projekta za posamezne strateške investicije. Vse svete projektov strateških investicij vodi Mervar. Vodja projekta je dolžan poročati projektni pisarni, slednja pa projektnemu svetu, ki je s strani direktorja edini pooblaščen, da sprejema odločitve glede sprememb na projektu. V konkretnem primeru projektni vodja ni izpolnil svoje dolžnosti, da o problematiki obvešča projektni svet. Iz vseh poročil projektnega vodje do konca junija 2012 je bilo razvidno, da je stanje na področju izvedbe investicije v najlepšem redu, je še poudaril Jevšenak.
|
negative
|
1,899
|
Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za 3,3 centa, na 1,549 evra, 100-oktanski za 3,2 centa, na 1,562 evra, dizelsko gorivo za 0,4 centa, na 1,411 evra. Vlada v trošarine ni posegala. Drobnoprodajne cene naftnih derivatov v Sloveniji so se opolnoči znova zvišale. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za 3,3 centa, na 1,549 evra, 100-oktanski za 3,2 centa, na 1,562 evra, dizelsko gorivo za 0,4 centa, na 1,411 evra, kurilno olje pa za 0,2 centa, na 1,052 evra za liter. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij.
|
negative
|
1,900
|
Strateške, pomembne in portfeljske. V te tri skupine je vlada razvrstila naložbe države. Med strateškimi, pri katerih želi država ohraniti večinski delež, so na primer elektropodjetja, v NLB in NKBM pa je državi dovolj 25 odstotkov in ena delnica. Med strateške naložbe je vlada med drugim razvrstila še družbo DRI upravljanje investicij, Kontrolo zračnega prometa, SŽ-infrastrukturo, Gen energijo, Holding slovenske elektrarne, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Primorska, Slovensko tiskovno agencijo in Loterijo Slovenije. Med pomembnimi državnimi naložbami so med drugim navedeni tudi Aerodrom Ljubljana, Luka Koper, Slovenske železnice, Geoplin, NKBM in NLB, Zavarovalnica Triglav in Pošta Slovenije. Portfeljske pa so po danes objavljeni klasifikaciji naložbe v Adrii Airways, Družbi za avtoceste RS Dars, Banki Celje, Pozavarovalnici Sava, Casinoju Bled in Casinoju Portorož, Krki, Savi in Žitu. Vlada je sprejela klasifikacijo naložb, na podlagi katere se bodo naložbe države prenesle na Slovenski državni holding. Odprodaja teh naložb bo potekala na različne načine, a vsi bodo zagotavljali transparentnost, poleg cene pa se bodo upoštevali tudi drugi dejavniki, je povedal državni sekretar na finančnem ministrstvu Andrej Šircelj. V dokumentu so naložbe razvrščene v različne skupine. V strateških naložbah bo država zadržala 50 odstotkov in eno delnico, v pomembnih 25 odstotkov in eno delnico, v portfeljskih naložbah pa holding ni obvezan ohraniti kontrolnega deleža. Strateške, pomembne in portfeljske naložbe Strateške naložbe so naložbe, s katerimi holding poleg ekonomskih ciljev dosega tudi razvojne in druge cilje, povezane z izvajanjem posameznih javnih služb. Mednje so praviloma vključene družbe, ki opravljajo gospodarsko javno službo ali z zakoni podeljena javna pooblastila, lastnice gospodarsko pomembne infrastrukture ter družbe s prevladujočim položajem na trgu. Med pomembne naložbe so uvrščene družbe, pri katerih želi holding zagotoviti vpliv na strateške in razvojne odločitve, dolgoročno ohraniti njihov sedež v Sloveniji ter zagotavljati produktivna delovna mesta. Portfeljske naložbe pa so tiste, ki jih holding upravlja in z njimi razpolaga po izključno ekonomskih merilih. V ta sklop so uvrščene tržno zanimive naložbe ter družbe, ki pred prodajo potrebujejo aktivno sodelovanje lastnika v procesu prestrukturiranja. NLB pomembna naložba, Telekomu in Petrolu bodo iskali kupca V NLB namerava država obdržati 25 odstotkov in eno delnico, Telekom Slovenije in Abanka sta portfeljski naložbi, prav tako Petrol, vendar bo energetski del izvzet kot dejavnost strateškega interesa za državo. Kapitalska družba, Slovenska odškodninska družba in SID banka bodo ostali v stoodstotni lasti države. Roki za prodajo niso določeni. Vlada pa zaradi velikega interesa potencialnih vlagateljev predlaga, naj Slovenski državni holding v roku treh mesecev začne postopke prodaje deleža v vsaj treh družbah, med drugim v Telekomu Slovenije, Petrolu, Zavarovalnici Triglav in Adrii Airways, zaradi nujnih potreb po dodatnem kapitalu v obeh največjih slovenskih bankah. V NLB bi država ohranila 25 odstotkov in eno delnico. Pozitivna Slovenija za novelo zakona Poslanska skupina PS je danes obravnavala pobudo SD k skupni vložitvi zahteve za ustavno presojo zakona o Slovenskem državnem holdingu. V poslanski skupini predlagajo, naj PS in SD najprej skupaj podpreta novelo zakona o holdingu, ki ga je v parlamentarni postopek vložil PS. Po njihovem mnenju bi tako hitreje prišli do sprememb zakona. Ustavna presoja lahko v najslabšem primeru traja tudi leta, najmanj pa več mesecev, v tem času pa se bo veljavni zakon izvajal in sprožal škodljive posledice za državo, opozarjajo v PS.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.