nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
1,901
|
Odletela je uprava Slovenske odškodninske družbe s predsednikom Tomažem Kuntaričem na čelu. Razlog je bila skupščina Telekoma, ki je, po mnenju države, večinske lastnice Telekoma, Kuntarič ni preprečil. Zamenjal ga bo Peter Ješovnik, nekdanji direktor Agencije za podjetništvo in tuje investicije.
|
neutral
|
1,902
|
Islandsko sodišče je končalo proces proti nekdanjim vodilnim uslužbencem investicijskega sklada Baugur, ki je po islandskem gospodarskem zlomu propadel. Izrečenih je bilo več obsodilnih sodb. Islandsko vrhovno sodišče je spoznalo za krive davčne utaje in prisodilo pogojne kazni več nekdanjim vodilnim uslužbencem investicijskega sklada Baugur. Ta sklad je na veliko vlagal v britanske trgovske družbe, po zlomu islandskega gospodarstva pa je propadel. V primeru, ki sega v leto 2008, so bili nekdanji predsednik uprave družbe Baugur Jos Asgeir Johannesson, njegova sestra Kristin Johannesdottir in njun nekdanji sodelavec Tryggvi Jonsson obtoženi utaje davkov v višini 1,8 milijona evrov v letih 1998 2003. Johannesson je bil eden najbolj znanih islandskih poslovnežev pred finančnih zlomom leta 2008. Od takrat so bile proti njemu vložene številne tožbe. Sodišče je Johannessonu prisodilo 12 mesecev pogojne kazni in 62 milijonov kron 365.000 evrov globe, Jonsson pa je dobil 18 mesecev pogojne kazni in 32 milijonov kron globe. Johannesdottirjeva, ki je vodila družinsko investicijsko podjetje, ki je imelo v lasti del Baugurja, pa je dobila tri mesece pogojno. Baugur, ki je razglasil bankrot leta 2009, je imel deleže v več britanskih trgovskih družbah, med drugim v luksuzni veleblagovnici House of Fraser, prodajalcu zamrznjene hrane Iceland, modni verigi All Saints, trgovini z oblačili Oasis in trgovini z igračami Hamleys.
|
negative
|
1,903
|
Ena vodilnih svetovnih revij, ki predstavlja nove tehnologije, je v zadnji izdaji Pipistrelova električna letala uvrstila med sedem idej, ki lahko spremenijo svet. Na področju energijske učinkovitosti nimajo prave konkurence, pravijo. Pipistrelovo letalo taurus G4, ki je leta 2011 osvojilo prvo nagrado na Nasinem tekmovanju za energijsko najbolj učinkovito letalo. V Pipistrelu smo počaščeni, da je revija Wired zaznala naše dosežke na tem področju. Ostali bomo osredotočeni na pospeševanje energetske učinkovitosti v letalstvu, so v ajdovskem podjetju velikodušno sprejeli oceno priznane ameriške revije, ki je članek z naslovom Sedem velikih idej, ki lahko spremenijo svet, izpostavila na naslovnici februarske izdaje. Gre za eno vodilnih svetovnih revij za popularizacijo novih tehnologij, zato so v podjetju počaščeni ob omembi. Nekdanji predsednik Danilo Türk in Ivo Boscarol, solastnik in direktor podjetja Pipistrel Foto Kanal A Avtorji članka so iskali ideje za spremembo sveta. Med idejami so bili tudi digitalni prikazovalniki v obliki kontaktnih leč ter ideja, da bi velike puščave spremenili v območja za pridobivanje obnovljivih virov energije. Na veliko zadovoljstvo strokovnjakov iz Ajdovščine pa so kot najboljšo izpostavili idejo, da bi tako kot avtomobili tudi letala postala električna. Pri avtomobilih je mnogo novosti, s katerimi se zmanjšuje vpliv na okolje, smiselno pa bi bilo razmišljati o tem tudi pri letalih, so prepričani avtorji članka. Ocenjujejo, da se bo z gospodarskim in tehnološkim razvojem število poletov do leta 2031 podvojilo, čemur bodo sledili pritiski na letalstvo, da izboljšajo energijsko učinkovitost. Rešitev vidijo v izdelavi mnogo varčnejših in tišjih motorjev, pametnejših navigacijskih sistemov ter zamenjavo manjših motornih letal z električnimi. Na tem mestu strokovnjaki v članku kot izdelovalca prvega električnega štirisedežnega letala omenjajo slovensko podjetje Pipistrel. Pravijo, da na področju energijske učinkovitosti nima prave konkurence. Vse te tehnologije skupaj ponujajo neverjetne možnosti, ki si jih pred desetimi leti ni bilo mogoče niti predstavljati, dodaja David Hinton, eden od vodij raziskav na področju aeronavtike pri Nasi. Pipistrelovo letalo panthera Spomnimo, da je podjetje Pipistrel prvo na svetu razvilo električno dvosedo letalo taurus electro G2. Njihovo letalo pipistrel virus S-wing pa je nato leta 2007 zmagalo na natečaju Nase za osebno letalo prihodnosti. Tudi leto pozneje je zmagalo na Nasinem tekmovanju, Ivo Boscarol pa je za svoje delo dobil nagrado za prispevek k razvoju letalstva. Leta 2011 je ajdovsko podjetje zmagalo na tekmovanju Nase za energijsko najbolj učinkovito letalo. Pogoj za zmago je bil, da letalo preleti 200 milj 322 kilometrov v manj kot dveh urah in porabi manj kot galono goriva 3,8 litra oziroma primerljivo preračunano porabo v elektriki na potnika. Zmago so si prislužili s prvim štirisedežnim električnim letalom na svetu taurus G4. Tako prvo- kot drugouvrščeni letali sta zastavljeni cilj presegli skoraj za polovico. Nagrada je znašala 1,35 milijona ameriških dolarjev oziroma, preračunano, ravno milijon evrov. Tedanji predsednik Republike Slovenije Danilo Türk je po velikem dosežku podjetje odlikoval z zlatim redom za zasluge RS.
|
positive
|
1,904
|
Sodišče je odločitev o stečaju podjetja CPL zavleklo za skoraj mesec dni. V tem času naj bi finančni izvedenec ugotovil, ali je podjetje res insolventno. Nekateri se bojijo, da bo vodstvo v tem času prodalo mehanizacijo.
|
negative
|
1,905
|
Država bo dokapitalizirala Sod za 20 milijonov evrov. Razlog za povečanje Sodovega kapitala bi utegnila biti prizadevanja države in ostalih lastnikov za sanacijo koprskega Cimosa. Vlada je na današnji dopisni seji kot skupščina Slovenske odškodninske družbe Sod pooblastila upravo in nadzorni svet družbe, da izvedeta vse potrebne aktivnosti za povečanje osnovnega kapitala Soda za 20 milijonov evrov, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Urad vlade za komuniciranje o namenu dokapitalizacije v sporočilu za javnost ne piše. Razlog za povečanje Sodovega kapitala bi utegnila biti prizadevanja države in ostalih lastnikov za sanacijo koprskega Cimosa. O tem neuradno piše tudi časnik Finance. V okviru te sanacije je ključna predvidena državna dokapitalizacija te pomembne slovenske družbe. Eden od scenarijev predvideva državno dokapitalizacijo Soda, ki bi nato Cimosu odobril 20 milijonov evrov posojila. Država, ki jo zastopa vlada, je edini delničar Soda, vlada pa izvršuje naloge in pristojnosti skupščine Soda.
|
neutral
|
1,906
|
Zavarovalnica Triglav je dobila nov nadzorni svet. Delničarji so podprli delno preoblikovan prvotni predlog, ki je po meri Slovenske odškodninske družbe, manj zadovoljni pa so bili mali delničarji. Delničarji Zavarovalnice Triglav so na današnji skupščini izvolili nov nadzorni svet. Ob nasprotovanju malih delničarjev, ki so zahtevali odvzem glasovalnih pravic vsem z državo povezanim lastnikom zavarovalnice, so podprli delno preoblikovan prvotni predlog, ki je po meri Slovenske odškodninske družbe Sod. Novi nadzorniki Zavarovalnice Triglav so tako nekdanji državni sekretar na finančnem ministrstvu Aleš Živkovič, direktor Univerzitetnega inkubatorja Primorske Rok Strašek, nekdanji prvi mož Agencije za zavarovalni nadzor Mihael Perman, direktor Stanovanjskega sklada RS Žiga Andoljšek in Blaž Šlemic iz Deželne banke Slovenije. Še en mandat pa v nadzornem svetu ostaja direktor finančne družbe Bartimaeus in nekdanji v. d. direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev Jovan Lukovac. Predsednik društva Mali delničarji Slovenije MDS Rajko Stanković, ki je na skupščini zastopal štiri odstotke kapitala, je nasprotoval vsem novim nadzornikom največje slovenske zavarovalnice z izjemo Permana ter napovedal vložitev izpodbojnih tožb. Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec v izjavi po skupščini novega nadzornega sveta ni komentiral. Zahvalil se je dosedanjim nadzornikom ter dejal, da je za njimi uspešno obdobje od konca leta 2009 do lanskega tretjega četrtletja, v katerem je zavarovalnica ustvarila več kot 100 milijonov evrov bruto dobička in slabila 204 milijone evrov naložb, predvsem v bančne delnice. Rezervacije so na rekordni višini preko 2,2 milijarde evrov, je dodal.
|
neutral
|
1,907
|
Delavci CPL še vedno niso dobili zaostalih plač. Podjetje ima do srede čas, da poravna zaostala izplačila, sicer bodo izpolnjeni pogoji za začetek stečaja. Odvetnik štirih delavcev, ki so predlog za stečaj vložili, pričakuje, da bo sodišče sprožilo stečaj. Delavci Cestnega podjetja Ljubljana CPL po zadnjih podatkih tudi danes niso prejeli zaostalih plač, je povedal odvetnik Roman Završek, ki zastopa štiri delavce, ki so vložili predlog za stečaj. Danes je potekel rok za izplačilo januarske plače, tako da podjetje delavcem med drugim dolguje zadnje štiri plače. Če podjetje do srede, ko je razpisan narok na Okrožnem sodišču v Ljubljani, ne bo poravnalo plač, bodo izpolnjeni pogoji za začetek stečaja. Kot pravi Završek, bi bil presenečen, če sodišče ne bi sprožilo stečaja. Danes je odvetnik prejel odgovor CPL na predlog delavcev za začetek stečajnega postopka, obravnava katerega bi morala biti na sodišču že minuli petek. Po Završkovih besedah tudi v tem odgovoru ni bilo dokazil, da je podjetje poravnalo plače. Završek pripravlja odgovor na odgovor CPL, tako da bo sodišče razpolagalo z vso potrebno dokumentacijo, da o zadevi odloči . Rok za vložitev odgovora je potekel minuli četrtek, vendar ga sodišče v petek, ko je bil razpisan narok, še ni prejelo. Narok so prekinili, sodnica Maja Lajevec pa je ocenila, da CPL s takšnimi potezami izigrava sodišče. Na sodišču je še pet predlogov za stečaj CPL, ki so jih zaradi neplačanih terjatev vložili SGP Zasavje Trbovlje v stečaju, SKB banka, Banka Celje, SCAC Italpali in Probanka. CPL je na naroku 12. februarja zahteval postavitev finančnega izvedenca, ki bo presojal o insolventnosti družbe. Sodišče bo finančnega izvedenca določilo, potem ko bo CPL poravnal stroške za izdelavo mnenja. Sodišče mora pred odločitvijo o začetku stečajnega postopka ugotovitvi dolžnikovo insolventnost in verjetnost obstoja terjatve. V primeru ugotovljene insolventnosti bo izvedlo preostalo dokazno gradivo, na podlagi katerega bo odločalo o obstoju terjatev. Če bo ugotovljena insolventnost družbe, bo sodišče o obstoju terjatev odločalo 1. marca.
|
negative
|
1,908
|
Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je decembra znašala 13 odstotkov, kar je 0,8 odstotne točke več kot novembra. Število delovno aktivnih oseb se je decembra lani prvič po marcu 2003 spustilo pod 800.000. Stopnja registrirane brezposelnosti se je v zadnjem obdobju leta 2012, kot je bilo glede na trend v zadnjih letih pričakovati, spet zvišala, je danes objavil državni statistični urad. Prvi občutnejši dvig je bil oktobra, ko se je v primerjavi s septembrom zvišala z 11,5 odstotka na 12,1 odstotka, drugi dvig pa decembra, ko se je v primerjavi z novembrom zvišala z 12,2 odstotka na 13 odstotkov. V obdobju od septembra do decembra se je stopnja izraziteje zvišala med moškimi, in sicer z 10,9 odstotka na 12,7 odstotka. Med ženskami se je povečala z 12,3 odstotka na 13,3 odstotka. Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je decembra znašala 13 odstotkov, kar je 0,8 odstotne točke več kot novembra. Število delovno aktivnih oseb se je decembra lani prvič po marcu 2003 spustilo pod 800.000. Število prijavljenih oseb na Zavodu za zaposlovanje RS je decembra 2012 doseglo najvišjo vrednost od začetka krize, 118.061, to je 6500 oseb več kot novembra in 5300 več kot v enakem obdobju leta 2011, so zapisali na zavodu. Najbolj se je povečalo število brezposelnih v starostni skupini 55-59 let, in sicer za več kot 2000. Hkrati pa se je nekoliko znižalo število mladih v starostni skupini 1524 let, za okoli 100. Stopnja brezposelnosti se je decembra dvignila prav v vseh statističnih regijah, najizraziteje v spodnjeposavski s 14,1 na 15,4 odstotka, najmanj pa v goriški statistični regiji z 11 na 11,5 odstotka. Pomurska je ostala regija z najvišjo 18,1 odstotka, gorenjska pa regija z najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti 9,9 odstotka. Na italijanski strani trenutno ni povpraševanja Konec januarja je stopnja brezposelnosti v severnoprimorski regiji znašala 11 odstotkov, brez dela je bilo 5994 ljudi. Zaradi stečajev in izteka javnih del ter zaposlenosti za določen čas se je na zavodu za zaposlovanje samo januarja prijavilo 600 iskalcev zaposlitve, je pojasnila Lučila Hvala iz novogoriške območne enote zavoda za zaposlovanje. Kljub temu se je v tem mesecu zaposlilo 300 oseb, kar je precej več kot v preteklih mesecih. Nekaj med njimi je tudi javnih del, ki so jih pomagale zagotoviti posamezne občine, kot tudi na račun nekaterih ukrepov za večje zaposlovanje predvsem mladih. Doslej so uspeli najti delo tudi za okrog 35 odstotkov vseh nekdanjih delavcev Primorja, je povedala Lučila Hvala in dodala To je sicer težko, saj je večina nekdanjih delavcev Primorja starejših, veliko je tudi invalidnih oseb. Po besedah Lučile Hvala z italijanske strani meje trenutno ni povpraševanja po slovenskih delavcih, saj imajo sami veliko stopnjo brezposelnosti. Decembra je bila stopnja registrirane brezposelnosti 13 odstotkov. Število delovno aktivnih pod 800.000 Število delovno aktivnih oseb se je decembra 2012 prvič po marcu 2003 spustilo pod 800.000. Decembra se je število delovno aktivnih znižalo že sedmi mesec zapored od maja 2012 se je znižalo za 24.000 oseb, samo decembra pa za več kot 12.000 oseb. Konec decembra 2012 je bilo v Sloveniji 792.948 delovno aktivnih oseb, kar je 1,5 odstotka manj kot novembra in tri odstotke manj kot decembra predlani. Glede na dejavnost je število delovno aktivnih oseb spet močno upadlo v gradbeništvu za okoli 4600, precej, vendar nekoliko manj izrazito, pa tudi v predelovalnih dejavnostih za skoraj 2800. Decembra je bilo zaposlenih 699.898 oseb, 1,6 odstotka manj kot novembra in 3,2 odstotka manj kot decembra predlani. Število zaposlenih pri pravnih osebah je na letni ravni upadlo za 2,9 odstotka na 648.263 oseb, število zaposlenih pri fizičnih osebah pa za 6,9 odstotka na 51.635. Število samozaposlenih se je na mesečni ravni znižalo za 0,4 odstotka na 93.050 oseb, kar je 1,3 odstotka manj kot decembra predlani. Samostojnih podjetnikov posameznikov je bilo 53.919, oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost, 6353, kmetov pa 32.778.
|
negative
|
1,909
|
Mariborska nadškofija kljub blokiranim računom že celo leto posluje s finančnim obvodom preko transakcijskega računa svojega ordinariata. Pri takšnem načinu skrivanja denarja pred upniki pa ji, kažejo podatki Supervizorja, pomaga tudi država. Ko smo za več milijonov evrov zadolženo nadškofijo Maribor z zastavljenimi nepremičninami, tudi cerkvijo, spraševali, kako jo bodo rešili, je lani predstavnik Vatikana, apostolski nuncij Juliusz Janusz, zagotavljal Morda bodo izgubili kaj nepremičnin, saj je jasno, da morajo plačati svoje dolgove. A v uredništvu imamo dokument, ki kaže, da je mogoča tudi druga pot skrivanje denarja. Namesto preko blokiranih računov namreč nadškofija brez težav posluje preko računa ordinariata, nekakšne pisarne nadškofije, za katero je skrila tudi del svojih nepremičnin. Državo so z dopisom prosili, naj ji prav ves denar nakazuje na račun ordinariata, in država jim je ugodila. Nadškofija namreč prejema iz državnega proračuna denar za socialno in zdravstveno zavarovanje duhovnikov. Prejema pa tudi najemnine od Teološke fakultete in Biotehniške šole Maribor za objekte, ki so zastavljeni. Ko so upniki nadškofiji lani blokirali račune, s tem niso prišli do tega denarja, saj ga nadškofija preusmerila na račun ordinariata, kamor je odšlo v dobrem letu že slab milijon proračunskega denarja. Na ministrstvu za izobraževanje, ki nadškofiji nakaže največ denarja, pojasnjujejo, da pri teh sredstvih ne gre za denar verski skupnosti, zato ga le zaradi tehničnih razlogov država nakazuje na en ali nekaj računov verske skupnosti in ne direktno posameznikom. A to bi bilo res le, če nadškofija na tem računu ne bi zbirala tudi denarja drugih, denimo od najemnin že davno zastavljenih objektov. Nadškof Marjan Turnšek Ko smo nadškofa Marjana Turnška vprašali, ali gre za namerno oškodovanje upnikov, smo dobili pisni odgovor Nadškofijski ordinariat Maribor namenja finančna sredstva samo za zagotavljanje verske dejavnosti in nujno redno delovanje verske skupnosti. Turnšek je maja lani dejal Glede sence nad Cerkev oziroma madeža ali slabe podobe moram zopet ponoviti, da mi je izredno žal, da je tako. A hkrati nadškofija pod njim še kar posluje in skriva premoženje po zgledu tajkunov. Država, ki je z nadškofijo v skoraj pol milijona težki tožbi zaradi zlorab pri pridobivanju kreditov, pa tej isti nadškofiji še naprej stoji ob strani v borbi z upniki.
|
negative
|
1,910
|
Na ministrstvu za finance pravijo, da naj nadzorniki na NLB preučijo domnevno sporne odločitve banke, med katere spada tudi nakup novih avtomobilov, in ugotovijo odgovornost. Nadzorniki pa medtem trdno stojijo za direktorjem NLB Jankom Medjo.
|
negative
|
1,911
|
Stečaj polzelskega Garanta je po besedah stečajnega upravitelja Tomaža Kosa zelo zahteven. Na podlagi sodnega sklepa pa lahko zdaj upravitelj zaloge gotovih izdelkov iz trgovine ali skladišča prodaja neposredno kupcem s popustom do 70 odstotkov. Stečajni upravitelj polzelskega Garanta Tomaž Kos lahko na podlagi sodnega sklepa zaloge gotovih izdelkov iz trgovine ali skladišča prodaja neposredno kupcem s popustom do 70 odstotkov, zaloge izdelavnih materialov pa prodaja z do 80-odstotnim popustom, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve. Stečaj Garanta, ki se je začel avgusta lani, je po Kosovi oceni zelo zahteven. Doslej mu je uspelo odprodati za nekaj več kot 280.000 evrov zalog. S 1. februarjem je skladiščne zmogljivosti oddal dvema najemnikoma, razmišlja tudi o novih najemih. Ta mesec je Kos predlagal tudi prodajo premičnin in nepremičnin, prodaja pa bo potekala prek javnih dražb. Premoženje se nahaja v glavnem na lokaciji Polzela. Doslej so stroški stečajnega postopka znašali 194.531 evrov. Ti stroški so bili po Kosovi oceni nujni za začetne aktivnosti stečaja, problemov in dela pa je v tem stečajnem postopku ogromno in nesorazmerno vrednosti premoženja. Čisti prihodki Garanta od uvedbe stečaja znašajo 270.910 evrov, čista izguba iz poslovanja pa 191.130 evrov. Garantove terjatve do 129 raznih partnerjev znašajo dobrih 260.000 evrov, skupnih terjatev pa je za 354.921 evrov. Kos meni, da bo izterjava teh terjatev pestra in uspeh izterjave pa bo v nekaterih primerih vprašljiv. V stečaju Garanta je svoje terjatve v roku prijavilo 240 upnikov, upoštevane pa so bile še terjatve petih upnikov. Kos je priznal za 5,5 milijona evrov terjatev oz. večino prijavljenih terjatev, kar pa glede na obseg premoženja in obseg poslovanja dolžnika za upnike predstavlja precejšnjo škodo. Stečajni upravitelj načrtuje prodajo premoženja družbe gre za tovarniški kompleks na Polzeli in premično premoženje do julija 2015. Ločitvene upnike naj bi začel izplačevati od januarja 2015, do februarja 2015 naj bi poplačal prednostne upnike, do februarja 2016 pa navadne upnike. Končno poročilo o poteku stečajnega postopka naj bi bilo po predlogu stečajnega upravitelja izdano junija 2016.
|
neutral
|
1,912
|
V zadnjih šestih desetletjih so vse bolj vroče in vlažne klimatske razmere zmanjšale delovno sposobnost za deset odstotkov, ugotavljajo ameriški znanstveniki. Ob tem opozarjajo, da se bo z globalnim segrevanjem zmogljivost delavcev le še zmanjševala. Tako so si v Dubaju med vročimi urami odpočili gradbeni delavci. Strokovnjaki pri ameriški Nacionalni administraciji za oceane in atmosfero NOAA so želeli ugotoviti, kako stresno je delo v bolj vročih in vlažnih razmerah razmerah, ki jih prinaša globalno segrevanje. S študijo so ugotovili, da se je v zadnjih šestih desetletjih delovna sposobnost med najbolj vročimi in vlažnimi obdobji zmanjšala za deset odstotkov. Predvidevajo, da bi se do leta 2050 delovna spodobnost zmanjšala še za dodatnih deset odstotkov. Kot je razložil vodilni avtor študije John Dunne, je zmožnost osebe za delo zmanjšana zaradi stresa, ki je povezan z vročino. Globalno segrevanje, ki prinaša vedno višje temperature, bo tako po predvidevanjih vplivalo tudi na delo. V študiji so avtorji opozorili, da bo vročinski stres, ki čaka ta planet, nekaj čisto drugačnega od tega, kar ljudje doživljamo zdaj. V krajih, kjer je že zdaj stopnja vročinskega stresa visoka, se s težavami sicer spopadajo tako, da si delavci med najbolj vročimi urami dela vzamejo daljši premor, da dela, ki jih morajo opravljati zunaj, kot denimo gradnja, opravljajo ponoči ali delodajalci v najbolj vročih obdobjih leta delo popolnoma prekinejo. Dunne pravi, da bi zdajšnjo zmogljivost dela pri visokih temperaturah lahko ohranili, če bi močno omejili segrevanje planeta. Del problema je tudi v tem, kako dobro so se posamezne regije sposobne prilagoditi ekstremnemu vročinskemu stresu. Kot primer je Dunne navedel vročinski val, ki je leta 2003 zajel Evropo. Takrat je umrlo okoli 70.000 ljudi. Po drugi strani so vročinski valovi nekaj normalnega za Indijo, kjer je med vročinskim valom, ki je bil podoben evropskemu leta 2003, umrlo 3.000 ljudi. Zelo je odvisno od regije in od sposobnosti prilagajanja, je dejal Dunne.
|
neutral
|
1,913
|
Nemški avtomobilski velikan BMW je napovedal investicije v jugovzhodni Evropi, pri čemer pride v poštev tudi Slovenija. Čeprav v BMW-jih najdemo kar nekaj slovenskih delov, pa za zdaj nič ne kaže, da bi nam Bavarci zaupali njihovo sestavljanje.
|
negative
|
1,914
|
Stečajni upravitelj CPL je na sedežu družbe želel do podatkov o delavcih in stanju podjetja, a do njih ni mogel, saj ni bilo direktorja, odklopili pa so jim tudi elektriko. Okoli 250 delavcev naj bi odpovedi začelo prejemati v ponedeljek. Stečajni upravitelj Cestnega podjetja Ljubljana CPL Veljko Jan pričakuje, da bodo lahko okoli 250 delavcem odpovedi začeli izročati v ponedeljek. Danes se je sicer oglasil na sedežu podjetja, vendar do podatkov o stanju družbe in delavcih ni mogel, saj ni bilo direktorja in tudi elektrike ne. Vsaj slednje so danes rešili. Jan je namreč povedal, da so plačali elektriko, tako da upa, da bodo v naslednjih dneh prišli do podatkov in da bodo delavci lahko prihodnji teden prejeli odpovedi ter čim prej dobili izplačila iz jamstvenega sklada. Točnih podatkov o številu delavcev še nima, poleg tega tudi ni želel ugibati o višini stečajne mase. Danes zjutraj se je pred stavbo podjetja zbralo okoli 100 delavcev. Po poročanju nacionalne televizije so protestirali, ker za zadnje štiri mesece niso dobili plač in ker se bojijo, da ne bodo poplačani, saj da so lastniki namerno izčrpali družbo.
|
negative
|
1,915
|
V družbi Rimske terme pravijo, da bodo nemoteno poslovali, tudi če bo potrjeno, da je bila prisilna poravnava neuspešna. S poslovanjem bodo nadaljevali tudi po začetku stečajnega postopka. Alenka Iskra Upravitelj prisilne poravnave je ob prvih informacijah, da prisilna poravnava morebiti ne bo uspešno zaključena, že začel izvajati aktivnosti v smeri nadaljevanja poslovanja v stečaju in iskanja strateškega investitorja, so sporočili iz družbe Rimske terme. Pravijo, da bo družba lahko poslovala, saj beležijo pozitivne trende v poslovanju, napovedi za naslednje mesece pa so obetavne. Rast prihodkov je bila namreč v primerjavi z enakim obdobjem lani 22-odstotna. Nadaljevanje poslovanja družbe v stečaju je namreč z vidika interesov upnikov, dobaviteljev, potencialnih strateških investitorjev in širšega družbenega okolja najboljša in praktično edina možnost, pravijo v družbi. Sedanja predsednica uprave Alenka Iskra je dejala, da bo ob podpori sodišča, stečajnega upravitelja in sodelavcev poskrbela, da gostje ne bodo občutili nikakršnih posledic novih okoliščin poslovanja, ki tudi v teh dneh poteka nemoteno. Hotelske kapacitete so več kot 80-odstotno zasedene, izvajajo se vse načrtovane aktivnosti. Vse obstoječe rezervacije se ohranjajo, še naprej pa sprejemajo tudi nove. V družbi obljubljajo, da bodo vse svoje obveznosti do dobaviteljev iz tekočega poslovanja izpolnjevali kot do zdaj. Ne obstajajo nikakršne pravne in dejanske ovire, da se takšno poslovanje ne bi moglo nadaljevati tudi v bodoče, dodajajo v družbi. Rimske terme bankam dolgujejo okoli 22 milijonov evrov Država in banke upnice Rimskih term, ki so v prisilni poravnavi, so se januarja letos dogovorile za dokapitalizacijo s stvarnimi vložki in denarnimi vplačili. Takrat so se dogovorili, da s sedmimi milijoni evrov pri dokapitalizaciji sodeluje država oziroma z njo povezana podjetja, pri čemer bi znašal osnovni kapital Rimskih term pred dogovorjeno dokapitalizacijo več kot 22 milijonov evrov. Od omenjenega zneska bi 4,5 milijona evrov predstavljal denarni vložek, preostali znesek pa konverzije terjatev države in ribniškega javnega sklada za regionalni razvoj in razvoj podeželja. Rimske terme, ki so bile v prisilni poravnavi od novembra leta 2011, bankam dolgujejo okoli 22 milijonov evrov, za dolgoročno vzdržno poslovanje pa bi se morali dolgovi znižati pod 15 milijonov evrov. S konverzijo terjatev v kapital družbe bi bil ta prag dosežen. Če dokapitalizacija ne bo uspešna, bodo Rimske terme končale v stečaju, država pa bo morala EU vrniti okoli šest milijonov evrov evropskih sredstev, ki so jih pridobile Rimske terme.
|
neutral
|
1,916
|
Kitajska je v velikem vzponu. A uspeh nastaja na temeljih bede, korupcije in izkoriščanja, trdijo analitiki. V Evropi pa predvsem na račun krize, ki pomeni, da ob kitajskih milijonih nihče ne postavlja neprijetnih vprašanj. Kitajcem, vsaj tistim bogatim, gre vse bolje. Dokaz? Hotel Burj Al Arab v Dubaju. Opremljen z najdražjimi materiali, ki petičnim gostom ponujajo največje mogoče zadovoljstvo. Razkošje ni poceni. Nočitev stane 2400 evrov. Če želite le večerjo, je treba, še preden dobite mizo, položiti visoko varščino , ki dokazuje vaše finančne zmožnosti. Pred tremi leti so tam Kitajci predstavljali okoli štiri odstotke gostov. Danes jih je tretjina, hotel uporabljajo kot kraj, kamor iz Pekinga pripeljejo prijatelje na zabavo. Bogati Kitajci se zabavajo v Dubaju, nepremičnine kupujejo v Londonu, Parizu, Rimu, New Yorku ... Armada Kitajcev med najbogatejšimi Zemljani je tako dokaz, da kitajska ekonomija ni le v vzponu, ampak na osvajalskem pohodu. Destinacija? Svet! Kako deluje njihovo prevzemanje sveta pa na lastnem primeru opisujejo Britanci. Ko se iz velikih projektov umaknejo evropski ali ameriški partnerji, vskočijo Kitajci. Zadnji tak primer je britanski energetski projekt, v sklopu katerega naj bi v Somersetu, Sizewellu in Suffolku zgradili novo generacijo jedrskih elektrarn. Ko je gigant Centrica umaknil svoj 20-odstotni lastniški delež, so zanimanje pokazali v Pekingu. Projekt bo tako najverjetneje šel v roke kitajske državne družbe za jedrsko energijo Guangdong. Vse to uspeva državi, ki je še pred manj kot 40 leti veljala za izolirano, paranoidno, polno lačnih kmetov. Analitiki menijo, da kitajski osvajalski pohod prihaja v novo fazo. Iz rasti na domačem trgu v osvajanje zahodnih trgov. Številke so zgovorne. V zadnjem desetletju je Kitajska trgovinsko izmenjavo s preostalim svetom povečala za kar šestkrat s 376 milijard evrov v letu 2001 na 2,2 bilijona evrov v letu 2010. Od leta 2005 so kitajska podjetja po svetu investirala 380 milijard evrov, večino v razvijajočem svetu. Peking je Svetovno banko prehitel kot največji posojilodajalec na svetu. S tem je Kitajska okrepila tudi svojo diplomatsko in politično moč in družbi Kitajska d. o. o. dala moč, da se po hitrem postopku reši konkurentov. Številni analitiki zato menijo, da se podoba sveta v prihodnje ne bo krojila v Londonu, Washingtonu ali Moskvi, ampak kar v Pekingu. Tiger se ne opoteka več, kremplji so iztegnjeni in ostro nabrušeni, je razmere slikovito opisal eden izmed analitikov. In cilj po mnenju Kitajcev opravičuje sredstva. Da njihove poti do uspeha v očeh zahodnega sveta niso vedno zakonite ali moralno poštene, meni tudi direktor Googla Eric Schmidt, ki je Kitajsko opisal kot najbolj prefinjenega in učinkovitega hekerja , ki z napadi na tuja podjetja krade podatke in uničuje konkurenco. A sporne metode niso na delu le v virtualnem, ampak tudi resničnem svetu, pravita španska novinarja Juan Pablo Cardenal in Heriberto Araujo, ki sta o ceni kitajskega vzpona objavila knjigo La silenciosa conquista China, ki je pred kratkim izšla tudi v angleščini. Kitajski blišč je zgrajen na bedi, korupciji in izkoriščanju, pravita. Vzpon Kitajske ne pomeni bogastva za vse, ne po svetu ne na Kitajskem. Med pripravo knjige sta potovala v nekatere najrevnejše države tretjega sveta v Afriko, Azijo in Južno Ameriko. Povsod sta našla velika kitajska državna podjetja, ki v navezi s podkupljenimi oblastmi ropajo naravna bogastva, kot so minerali, žlahtne kovine, ali energente ter s tem hranijo domač uspeh, že tako revne države pa pustijo še bolj opustošene. Običajen trik, ki jim omogoči vstop v državo, je obljuba, da bodo gradili infrastrukturo. Domačini tako običajno dobijo kakšno cesto, nogometni stadion, lokalni oblastniki kakšno lepo hišo, vse to pa je v finančnem smislu drobiž v primerjavi s tem, kar iz države odnesejo. Noči v hotelu za 2400 evrov so plačane z znojem izkoriščanih delavcev, sta še ugotovila novinarja, ki sta v Himalaji našla, kot sta kraj sama poimenovala pekel. 100.000 mladih moških, ki brskajo po kamenju in iščejo surovine za kitajsko draguljarsko industrijo, ki je v navezi z vojaškim režimom v Burmi. Delajo dneve in noči. Grozijo jim plazovi, poplave, veliko jih ostane brez rok ali nog. Napore, poniževanje, lakoto in ostalo bedo prenašajo po zaslugi heroina in opija, ki jim ga pošiljajo kitajski šefi. Vrednost droge pa odštejejo od plače, ki jo zato pogosto niti ni treba plačati. Še huje pa je, da kar koli najdejo, gre naravnost na Kitajsko. Na območjih, ki jih izkoriščajo, ne gradijo obratov, ne vzpodbujajo lokalne gospodarske rasti. Ko bodo odšli, bo tako za njimi ostala le luknja v zemlji. Kitajska moč se ne širi le gospodarsko, ampak tudi teritorialno, kar v regiji povzroča napetosti, še posebej z Japonsko. Enako velja za izkoriščanje gozda v Burmi, v Kongu in centralni Afriki pa sklepajo 30-letne najemne pogodbe za rudnike bakra in kobalta, ki jih bodo v tem času popolnoma izpraznili. V zameno so tudi v Afriki obljubili ceste, železnice, bolnišnice, univerze in letališča. Na videz odličen posel, ki zadovolji vse strani. Težava je le, da bodo v našteto investirali okoli 4 milijarde evrov, rudarjenje pa jim bo prineslo okoli 80 milijard evrov. Kako bodo bolnišnične in univerzitetne stavbe pomagale državi, ki nima ne zdravnikov ne visokošolskih učiteljev, pa tudi ni znano, saj tega dela pomoči ni zagotovil še nihče. Kitajska tudi nima nobenih moralnih zadržkov, ko gre za trgovanje z državami, za katere velja embargo mednarodne skupnosti. Kitajska tako postaja največji trgovinski partner Irana z letno trgovinsko menjavo v višini 25 milijard evrov. Prav mednarodne sankcije pa so posel z nafto bogato državo še olajšale, saj so prišli na prazno igrišče, kjer nasprotnikov skoraj ni. Kitajske posle lajša tudi dejstvo, da njihovih poslovnežev ne skrbijo škodljivi vplivi njihovega početja na okolje in ljudi. Če za tuje investitorje, ki želijo v državah tretjega sveta na primer graditi jez, velja, da preučijo vplive na okolje, kmetijstvo, lokalne prebivalce in običajno poskrbijo za zaščito kulturnozgodovinskih znamenitosti, Kitajcev to ne skrbi. Tuja opozorila pa preprosto preslišijo. Na drugi strani pa analitiki opozarjajo, da se preostali svet preveč navdušuje nad kitajskim denarjem in premalo ščiti lastne interese. Ko se pojavijo kitajski investitorji z žepi, v katerih nikoli ne zmanjka denarja, le malokdo postavlja vprašanja. Za Kitajce pa velja, da za vstop v državo, ki jo vidijo kot potencialni trg, vsaj na začetku raje plačajo tudi kakšen evro več in mislijo na nadaljnje koristi. Kitajce v Evropi zanima predvsem nadzor nad strateškimi točkami, na primer pristanišči. Gospodarska kriza, ki pesti Evropo, jih gre pri tem še kako na roko. Ta del sveta jim je še posebej všeč, ker lahko svoje izdelke, običajno ocenjene kot cenene, pomešajo s prestižem, ki ga v primerjavi z oznako Made in China , predstavlja na primer oznaka Made in Italy , ko gre za oblačila. V tej državi so tako kupili že več tekstilnih podjetij. Kitajska je na vrhu največjih tujih investitorjev v Nemčiji zamenjala ZDA, kitajska državna družba je v Grčiji prevzela upravljanje pirejskega pristanišča. Kitajce zanimajo predvsem strateške naložbe, kot so upravljanje energetskih, infrastrukturnih in telekomunikacijskih področji. Mnogi sicer menijo, da bo Kitajska sčasoma dosegla točko, ko svoje moči ne bo več širila z jekleno pestjo, kot to počne v državah tretjega sveta, postala naj bi bolj demokratična, odprta, kar naj bi se poznalo v načinu delovanja Kitajcev v tujini. Trenutne izkušnje na takšno spremembo še ne kažejo.
|
neutral
|
1,917
|
Naš nekdanji dacar je zdaj vršilec dolžnosti direktorja srbske davčne uprave. Presenečen je, da je le 21 premožnejših oseb davkariji prijavilo svoje bogastvo. Simič je srbske bogataše opozoril, da jih bo kar osebno preverjal, če bo njihov odziv tako mlačen. Ivan Simič, nekdanji prvi mož slovenske davčne uprave, je prevzel davčne vajeti v Srbiji. S 1. februarjem je namreč prevzel posle vršilca dolžnosti direktorja srbske davčne uprave, njegov obraz pa se je danes pojavil na prvi strani srbske spletne strani Blic. V članku je Simič zažugal srbskim bogatašem, saj se je do zdaj le 21 premožnejših oseb odločilo, da davčni upravi prijavi svoje premoženje. Simič je za Blic dejal, da njihovi podatki kažejo, da je v Srbiji okoli 2000 bogatašev. Če bo številka prijav tako nizka, jih bom osebno preverjal, jim je javno zagrozil Simič in pri tem priznal, da je bil presenečen nad tako nizkim odzivom srbskega premožnejšega sloja. Dodal je, da ni dobro, da številni čakajo na zadnji dan za prijavo premoženja. Zato jih je še enkrat javno pozval, naj prijavo na davčno upravo oddajo čim prej. Simič je povedal, da ne vidi razlogov, zakaj premožnejši ne bi prijavljali svojega premoženja, saj živijo v državi, ki nima tako visokih davkov, poroča Blic. Na njihovo vprašanje, ali so se morda ljudje prestrašili napovedanih davčnih preverjanj oziroma davčni nadzor dojemajo kot nepomemben, je Simič srbskim novinarjem odgovoril, da ljudje nimajo razlogov za strah, preverjanja jim lahko le prinesejo mir, saj bodo vedeli, da je vse po črki zakona. Kaj bi bilo, če bi bila davčna stopnja 50-odstotna, tako kot je v nekaterih evropskih državah, in ne 20-odstotna? Zato je bolje, da imajo mirno vest in da ne prikrivajo, kaj vse imajo, je še dodal naš nekdanji prvi dacar. Simič je srbskim bogatašem pokazal zobe. Sicer pa je tako slovenski kot srbski državljan, njegovi starši namreč izhajajo iz vasi Bioska pri Užicah.
|
neutral
|
1,918
|
Uspešnost nove vlade se bo merila v številu delovnih mest in življenjskem standardu ljudi, se strinjajo tako sindikati kot Gospodarska zbornica Slovenije. A medtem ko sindikati pričakujejo, da bo vlada dala prednost ljudem, delodajalci upajo, da z ukrepi ne bo zatrla gospodarstva. Semolič upa, da bo imela vlada Alenke Bratušek več posluha za ljudi. Sindikati si od nove vlade predvsem želijo spoznanja, da mora iti po povsem drugi poti, kot pa je hodila sedanja vlada. Tako pravi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič, ki je prepričan, da številni neoliberalni koncepti, ki prihajajo iz Bruslja in nekaterih evropskih institucij, ki se jih je prejšnja vlada tako oklepala, niso pravi, saj v ospredje dajejo interese kapitala, pozabljajo pa na ljudi. Kar bo nova vlada počela, naj počne z mislijo na ohranjanje obstoječih in ustvarjanje novih delovnih mest, pravi Semolič. V Sloveniji je trenutno 125.000 brezposelnih in smer gibanja te številke bo pokazatelj uspešnosti te vlade, je dodal. Novi vladi zato predlagajo, naj prisluhne Mednarodnemu denarnemu skladu, ki ugotavlja, da drastično znižanje proračunskega primanjkljaja izrazito močno prizadene gospodarsko rast. Semolič se strinja s ciljem stabilizacije javnih financ, a si ga ne bi smeli prizadevati doseči prehitro in z brutalnim varčevanjem. Znižanje proračunskega primanjkljaja na tri odstotke BDP v enem letu je krut cilj, je dejal. Konkretno novi vladi predlaga, naj popravi napako, do katere je prišlo z znižanjem davka od dohodkov pravnih oseb. Ta ukrep namreč ni dal pričakovanega rezultata, saj se prihranki delodajalcev niso prelili v nova delovna mesta in povečanje konkurenčnosti gospodarstva. Podobno velja za socialne prispevke, ki jih plačujejo delodajalci. Novo vlado je tudi opozoril, da se ne sme odpovedati socialnemu dialogu, ki je po njegovih besedah pomembna civilizacijska pridobitev naše države, in napovedal, da bodo sindikati budno spremljali morebitne spremembe referendumske zakonodaje. Sindikati od nove vlade pričakujejo tudi preudarnost, ko gre za privatizacijo in odpoved miselnosti, da so tujci boljši lastniki. Upajo na spremembe zakonodaje o insolventnih postopkih, ki bi delavcem dali prednost pred trenutno favoriziranimi bankami upnicami. Nova vlada pa naj se čim prej loti tudi spremembe definicije minimalne plače. Zdajšnja definicija je namreč krivična, saj ne upošteva dela ponoči ali v izmenah in uspešnosti, je še prepričan Semolič. Foto Thinkstock Gospodarstvo Nekateri predlogi sindikatov vodijo v še večjo brezposelnost Na Semoličeve želje in napotke novi vladi so se odzvali tudi na Gospodarski zbornici Sloveniji GZS. Strinjajo se, da se bo uspeh nove vlade meril po tem, koliko bo s svojimi ravnanji prispevala k zmanjšanju stopnje brezposelnosti in izboljšanju standarda ljudi oziroma kako bo pripomogla k ohranjanju zdajšnjih ali odpiranju novih delovnih mest. A na drugi strani opozarjajo, da lahko nekateri ukrepi, ki jih predlagajo sindikati, vodijo celo v večjo brezposelnost. Eden od takšnih predlogov je ponovno povišanje davka od dohodka pravnih oseb, pravijo na GZS. Brez znižanja le-tega bi imeli še več brezposelnih. Ob tem pa bi si podjetja lahko še manj denarja privoščila za razvoj novih izdelkov, ki so edino jamstvo za nadaljnji obstoj zdajšnjih ali odprtje novih delovnih mest, še menijo na GZS, kjer so prepričani, da sindikati pri oceni učinkovitosti tega ukrepa zdaj že nekdanje vlade, niso upoštevali zaostrenih razmer na globalnih trgih. Ponovno povišanje omenjenega davka bi bilo tudi slab signal tujim vlagateljem še menijo na GZS, kjer sindikate opominjajo, da res ni nujno, da so tujci boljši lastniki, a velja tudi obratno. V Sloveniji imamo veliko vzornih primerov, ki dokazujejo, da domači upravljavci, zasebni ali državni, niso nujno boljši od tujih, so zapisali. Zato pozivajo k razlikovanju med lastniki ne po oznaki domači ali tuji, ampak dobri ali slabi. Od Bratuškove veliko pričakujejo tako sindikati kot tudi delodajalci, le vsak na svoj način. Foto Reuters Sindikatom tudi sporočajo, da bi bila lahko redefinicija minimalne plače celo usodna za marsikatero podjetje, zlasti v manj konkurenčnih delovno intenzivnih industrijah. Novi vladi pa GZS predlaga nadaljevanje sanacije javnih financ in bančnega sistema, obenem pa naj se odpravijo ovire za strateške investicije in podprejo najboljši izvozni programi. GZS je v preteklosti opozarjal, da le varčevanje brez novega razvojnega zagona vodi v negativno spiralo varčevanja. Vendar opozarjamo, da tudi pot brez varčevanja vodi v novo spiralo zadolževanja, ki je že tako čedalje manj dostopno in tudi vse dražje, so še zapisali.
|
neutral
|
1,919
|
Seznam najbogatejših ljudi na svetu letos obsega kar 1426 milijarderjev, med njimi pa še vedno kraljuje Mehičan Carlos Slim. Njegovo premoženje ocenjujejo na 73 milijard dolarjev. S 67 milijardami dolarjev vrednim premoženjem mu sledi Bill Gates. Revija Forbes je spet sestavila seznam najbogatejših ljudi na svetu, tokrat za leto 2013. Premoženja posameznikov ocenjujejo v dolarjih, letos pa se je na seznam uvrstilo 1426 bogatašev, od tega je 210 novih imen. Skupna vrednost premoženja teh 1426 ljudi je ocenjena na 5,4 bilijona dolarjev. Na vrhu lestvice tudi letos ni presenečenj. Najbogatejši Zemljan namreč ostaja Mehičan Carlos Slim, njegovo premoženje pa ocenjujejo na 73 milijard dolarjev. Na drugem mestu vztraja Bill Gates, ki se lahko pohvali s 67 milijardami dolarjev vrednim premoženjem. Se je pa letos med prvo trojico uvrstil Amancio Ortega, katerega premoženje izvira iz podjetja Zara. S 57 milijardami dolarjev vrednim premoženjem je s tretjega mesta izrinil ameriškega vlagatelja Warrena Buffetta. Ta je tokrat na četrtem mestu, njegovo premoženje pa je ocenjeno na 53,5 milijarde dolarjev. Bill Gates in Carlos Slim Na seznamu je sicer tudi eden od ustanoviteljev Facebooka Mark Zuckerberg. Ta se je uvrstil na 66. mesto, njegovo premoženje pa je ocenjeno na 13,3 milijarde dolarjev. Medijski mogotec Rupert Murdoch je s premoženjem, ki je ocenjeno na 11,2 milijarde dolarjev, pristal na 91. mestu. Modni oblikovalec Giorgio Armani je na 131. mestu, saj je njegovo premoženje ocenjeno na 8,5 milijarde dolarjev, njegov kolega Ralph Lauren pa ima premoženje, vredno sedem milijard dolarjev, in je tako na 166. mestu. Med najbogatejšimi je tudi Silvio Berlusconi, ki se je skupaj s svojo družino uvrstil na 194. mesto. Njihovo premoženje je ocenjeno na 6,2 milijarde dolarjev. Skupaj s svojo družino je na seznamu tudi Bernard Ecclestone. Bogastvo, katerega temelj je formula 1, je ocenjeno na 3,8 milijarde dolarjev, Ecclestone in njegova družina pa sta na 353. mestu. Režiser Steven Spielberg in poslovnež Donald Trump si delita 423. mesto, saj so njuno premoženje ocenili na isto številko 3,2 milijarde dolarjev. Med najbogatejšimi velja omeniti še televizijsko voditeljico Oprah Winfrey, katere premoženje ocenjujejo na 2,8 milijarde dolarjev in tako je Winfreyjeva na 503. mestu.
|
neutral
|
1,920
|
Zaposleni v podjetju Emo orodjarna so Stepišnika prijavili sindikatu, podjetje pa so pred meseci obiskali tudi kriminalisti. Ali je Stepišnik res prejemal nadomestila za delavce na čakanju, ki pa so svoj osemurni delavnik oddelali?
|
negative
|
1,921
|
Davek na finančne storitve se počasi pozna pri cenah, ki jih banke zaračunavajo za svoje storitve. Na eni izmed bank, kjer so cene tudi dvignili, pravijo, da tega niso storili zaradi davka, ob tem pa so poudarili, da so za plačilo davka odgovorne banke, in ne njihovi komitenti. Decembra smo Slovenci dobili zakon, ki je uvedel obveznost plačevanja davka na finančne storitve. Po tem zakonu se bo s 6,5-odstotno stopnjo obdavčilo provizije, ki jih banke prejmejo kot plačilo za opravljeno finančno storitev. Čeprav so davčni zavezanci banke in druge ustanove, ki izvajajo finančne storitve, se je ob uvedbi davka pojavila bojazen, da bodo novi davek na koncu morali plačevati potrošniki. S pripravami bank na novo davčno obremenitev so zdaj res prišle tudi nove cene storitev. V NLB priznavajo, da je sprememba tarif posledica uvedbe davka na finančne storitve. Pravijo, da se bo 1. aprila povišala večina nadomestil za fizične osebe, ki so predmet obdavčitve. Tako bo vodenje klasičnega osebnega računa po novem stalo 2,17 evra na mesec po starem 2,02, za direktno bremenitev pa bo treba odšteti 0,22 evra na mesec po starem 0,20. V NLB pravijo, da so izhajali iz tega, da nadomestila povišajo le za toliko, kolikor na spremembo vpliva uvedba novega davka. Tam, kjer je bilo potrebno, so višino nadomestil ustrezno zaokrožili. Pri zaokroževanju nizkih višin nadomestil lahko zaradi zaokroževanja na dve decimalni mesti dejansko pride do povečanja za več, kot je vpliv davka, so navedli v banki. Celoten cenik novih cen je dostopen TUKAJ. V Novi KBM bodo cene spremenili 1. maja in tudi oni priznavajo, da bodo to storili predvsem zaradi upoštevanja novega davka na finančne storitve. Svoje komitente so o tem že začeli obveščati. Pri NKBM je vodenje klasičnega osebnega računa za fizične osebe stalo 1,90 evra, z novim cenikom pa bo ta tarifa 2,10 evra. Celoten cenik, ki bo začel veljati maja, je dostopen TUKAJ. V NKBM niso mogli razkriti ocenjene višine zneska davka, ki ga bo banka morala plačati državi, saj pravijo, da jim to preprečujejo spoštovanje načela enakomerne obveščenosti in pravila obveščanja, ki veljajo za javne delniške družbe. Pri Abanki bodo spremenjene cene za del tarif začele veljati 10. aprila, spremembe pa bodo veljale pri poslovanju z osebnimi računi, kartičnem poslovanju, uporabi spletne banke Abanet, uporabi mobilne storitve Abasms SMS-obveščanje, gotovinskem poslovanju in izvrševanju trajnih nalogov ter direktnih obremenitev. Spremenjene cene za fizične osebe si lahko ogledate TUKAJ. V Abanki ocenjujejo, da bodo mesečno sami morali plačevati 260.000 evrov davka na finančne storitve. Ponekod nove cene že veljajo V nekaterih bankah spremenjene cene že veljajo. Pri Hypo banki so nove cene začele veljati včeraj. Po novem vodenje osebnega tekočega računa, ki je do zdaj stalo 1,95 evra, stane 2,10 evra mesečno. Celoten seznam novih cen je dostopen TUKAJ. V Hypo banki so dodali, da uvedba davka pomeni dodatno obremenitev bančnih bilanc in posledično slabši rezultat poslovanja. V Gorenjski banki medtem pravijo, da so med tistimi, ki so svoje storitve podražili najmanj. Pojasnili so, da so od tistih storitev, ki jih njihovi komitenti najpogosteje uporabljajo, dražji stroški vodenja računa ter odobritev kreditov in limitov. Aktualni cenik je dostopen TUKAJ. V banki SKB so spremenjene cene začele veljati 1. marca. Pravijo, da je v zadnje podražitve bančnih storitev poleg preostalih dejavnikov vključen tudi vpliv davka na finančne storitve. Nov cenik si v celoti lahko ogledate TUKAJ. V SKB so do novega davka zelo kritični. Spomnili so, da je Združenje bank Slovenije ocenilo, da bo davek bančne bilance obremenil za dobrih 41 milijonov evrov, kar je več, kot je predlagatelj davka ocenil v svojih napovedih. Vlada je namreč ob sprejemanju davka napovedala, da si od njega obeta približno 30 milijonov evrov proračunskih prihodkov letno. V Raiffeisen Banki so prav tako povišali cene 1. marca, a pravijo, da tega niso storili zaradi davka na finančne storitve, ampak je bila ta odločitev del poslovne strategije. Na banki namreč pravijo, da si prizadevajo za večje uravnavanje prihodkov banke in stroškov procesiranja storitev za komitente. Za fizične osebe so tako podražili nekatere storitve pri kreditnih poslih. Vse spremembe so dostopne TUKAJ. So pa v Raiffeisen Banki zapisali, da so za plačilo davka na provizije na transakcije odgovorne banke, ne naši komitenti.
|
negative
|
1,922
|
Na 22. slovenskem oglaševalskem festivalu bo predaval eden najvidnejših poslovnih mislecev Alf Rehn, ki je prepričan, da lahko v današnjem svetu brez omejitev resnično močna ideja, ki pride iz Slovenije, zlahka postane tudi najboljša stvar na svetu. Profesor menedžmenta, govorec, pisec in geek popularne kulture sam o sebi na Twitterju zapiše Alf Rehn. Britanski The Times ga je med poslovnimi guruji opisal kot zvezdo prihodnosti in ga uvrstil na seznam 50 najvidnejših poslovnih mislecev Thinkers 50, četrto leto zapored pa ga uvršča tudi v rubriko Guru Radar , namenjeno mladim avtoritetam. Alf Rehn, vodja katedre za management in organizacijo na finski Ă…bo Akademi ter profesor inovacij in podjetništva na švedskem Kraljevem inštitutu za tehnologijo V današnjem svetu brez omejitev lahko resnično močna ideja, ki pride iz Slovenije, zlahka postane tudi najboljša stvar na svetu. Zato se ne omejujte. Ves svet imate na voljo, da ga navdušite, in vse, da zmagate! poudarja Rehn, ki bo kot gost nastopil na Slovenskem oglaševalskem festivalu, ki bo med 20. in 22. marcem potekal v Portorožu. Kakšen nasvet bi dali ljudem in svojim študentom na njihovi poti, da postanejo uspešni poslovneži? Poslovnež, ki meni, da ve vse, ne bo uspešen. Alf Rehn Najboljši poslovneži, ki jih poznam, so vsi izjemno radovedni ljudje. Zanima jih veliko različnih stvari, saj tudi izzivi prihajajo z različnih področij. Poslovnež, ki meni, da ve vse, ne bo uspešen. Zato rad delam z ljudmi, ki jih zanima vse od kulture in športa do televizije in filozofije. To jim daje perspektivo in ideje, le takšni ljudje lahko v poslu ustvarjajo odlične rezultate. Kako gledate na vodenje v teh turbulentnih, nenehno spreminjajočih se časih? Kakšno vlogo imajo vodje danes v primerjavi s preteklostjo? Med 20. in 22. marcem bo v Portorožu potekal že 22. SOF. Voditelji so bili pomembni v preteklosti in bodo pomembni tudi v prihodnosti. Vendar to ne pomeni, da bo način vodenja, ki se nam zdi pomemben danes, tudi vplival na našo prihodnost. Ravno nasprotno, voditelji prihodnosti bodo ljudje, ki so zmožni na trenutne načine vodenja ljudi, procesov in projektov gledati racionalno ter jih nadgraditi. Voditelj ne posnema, temveč išče nove poti in nove načine, s katerimi ustvarja gibanje. Ste v zadnjem času opazili kakšno oglaševalsko kampanjo, ki vam je bila še posebej všeč? Ne maram reči, da je ena določena kampanja tista prava , saj s tem, ko nekaj postavimo kot primer, sami sebe omejimo. Če bi rekel, da je kampanja x ali y resnično huda , bi tvegal, da jo bo kdo želel posnemati, to je pa zadnje, kar želim. Resnično kreativne kampanje so tiste, ki težijo k temu, da so ne hude ali pa zmedene ali pa sploh ne delujejo kot oglaševanje. Če mi je kampanja všeč, začnem o njej takoj dvomiti. Celoten pogovor s poslovnim gurujem Alfom Rehnom lahko preberete na spletni strani Sofa.
|
positive
|
1,923
|
Umar opaža nadaljevanje slabšanja razmer na trgu dela, stopnja registrirane brezposelnosti pa je bila konec leta 2012 najvišja po letu 1999. Trend se nadaljuje tudi letos. V začetku leta 2013 se nadaljuje izrazito slabšanje kazalcev na trgu dela. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila konec leta 2012 najvišja po letu 1999, rast števila registriranih brezposelnih pa se je nadaljevala tudi januarja. Zaostrene ostajajo tudi razmere v finančnem sistemu, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Umar. Število delovno aktivnih po statističnem registru se je v zadnjem četrtletju lani močno znižalo, drugo četrtletje zapored tudi v javnih storitvah. V povprečju leta 2012 je bilo število formalno delovno aktivnih v primerjavi z letom 2008 manjše za 7,9 odstotka, ugotavlja Umar v novi številki svoje publikacije Ekonomsko ogledalo. Na Zavodu RS za zaposlovanje je trenutno prijavljenih že 124.311 iskalcev zaposlitve. Foto Thinkstock Povprečna bruto plača na zaposlenega se je v zadnjem četrtletju nadalje znižala, zaznamovala so jo najnižja izredna izplačila plač v zadnjih osmih letih. V celotnem lanskem letu se je povprečna plača v zasebnem sektorju ob dokončni uskladitvi minimalne plače povišala za pol odstotka, v javnem pa zaradi znižanja plač v sektorju država sredi leta za 0,9 odstotka. Tudi razmere v finančnem sistemu ostajajo zaostrene. Januarja se je nadaljevalo zniževanje obsega kreditov nebančnim sektorjem, k čemur je približno polovico prispevalo razdolževanje podjetij in nefinančnih institucij, močno pa se je povečalo razdolževanje gospodinjstev. Obseg slabih terjatev v slovenskem bančnem sistemu se je decembra sicer znižal, vendar se je njihov delež v skupnih razvrščenih terjatvah zaradi manjšega obsega najkakovostnejših terjatev povišal na 14 odstotkov. Znižala se je tudi gospodarska dejavnost Umar še navaja, da se je gospodarska dejavnost v evrskem območju v zadnjem lanskem četrtletju zmanjšala, in sicer za 0,6 odstotka, Evropska komisija pa začetek postopnega okrevanja pričakuje ob koncu letošnjega leta. Temeljilo bo na zunanjem povpraševanju. Ob tem opaža, da napetosti na mednarodnih finančnih trgih popuščajo, v začetku leta pa se izboljšujejo tudi kazalniki razpoloženja za evrsko območje. Tudi v Sloveniji je bruto domači proizvod BDP v zadnjem lanskem četrtletju upadel. Znižal se je za en odstotek, v celem letu 2012 pa je bil nižji za 2,3 odstotka.
|
negative
|
1,924
|
EU je za odpravo plačilne nediscipline, zaradi katere gre veliko malih podjetij v stečaj, sprejela direktivo o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih. Novi ukrepi so obvezni za javne organe, ne pa tudi za podjetja. Vsak dan gre po vsej Evropi veliko malih in srednje velikih podjetij v stečaj, ker njihovi računi niso plačani. Zato ljudje ostanejo brez delovnih mest, poslovne priložnosti pa ostanejo neizkoriščene, kar ovira gospodarsko rast. EU je za odpravo teh nevšečnosti sprejela direktivo o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih. EU je za odpravo plačilne nediscipline, zaradi katere gre veliko malih podjetij v stečaj, sprejela direktivo o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih. Danes se izteka rok, ko morajo članice Unije revidirano direktivo o zamudah pri plačilih vključiti v nacionalno zakonodajo, so sporočili iz Bruslja. Kaj pravi direktiva? Direktiva obvezuje javne organe, da plačajo za blago in storitve v 30 koledarskih dneh ali v zelo izjemnih okoliščinah v 60 dneh. Podjetja morajo plačati svoje račune v 60 koledarskih dneh, razen če se izrecno ne dogovorijo drugače in če to ni skrajno krivično do upnika. Lahko bodo zahtevali zamudne obresti Nova pravila poleg tega predvidevajo, da imajo podjetja samodejno pravico zahtevati obresti za zamude pri plačilih, prav tako lahko samodejno zahtevajo minimalni fiksni znesek 40 evrov kot nadomestilo za stroške izterjave. Zahtevajo lahko tudi nadomestilo za vse preostale razumne stroške izterjave. Zakonsko določena zamudna obrestna mera se poveča na najmanj osem odstotnih točk nad referenčno obrestno mero Evropske centralne banke. Javni organi ne smejo določiti zamudne obrestne mere pod tem pragom. Podjetja lahko lažje izpodbijajo skrajno nepoštene pogoje in prakse pred nacionalnimi sodišči, je določeno v direktivi. Ta predvideva tudi več preglednosti in osveščenosti. Članice Unije morajo objaviti obrestne mere za zamude pri plačilih, tako da so o tem obveščene vse vpletene strani. Članice morajo uvesti kodekse ravnanja za takojšnje plačevanje, lahko pa ohranijo ali sprejmejo zakone in druge predpise, ki so za upnika ugodnejši kot določbe direktive. Kako direktiva vpliva na sama podjetja? Novi ukrepi niso obvezujoči za podjetja. Ta imajo pravico do ukrepanja, vendar k temu niso obvezana. V nekaterih primerih se lahko podjetja odločijo za podaljšanje plačilnega roka za nekaj dni ali tednov, da ohranijo dober poslovni odnos z določeno stranko. Kako pa vpliva na javne organe? Novi ukrepi pa so obvezni za javne organe. Ti bi morali dajati zgled ter dokazati svojo zanesljivost in učinkovitost s spoštovanjem pogodb. Evropski komisar za industrijo in podjetništvo Antonio Tajani je ob tem opozoril, da imajo mala in srednje velika podjetja še zlasti velike težave pri uveljavljanju svojih pravic do hitrega plačila. Zamude pri plačilih pomenijo, da mala in srednje velika podjetja zgubljajo čas in denar, spori pa lahko oslabijo odnose s strankami, je dejal. Ta škodljiva praksa se mora po njegovem mnenju končati. Zdaj je čas, da članice vključijo direktivo o zamudah pri plačilih v svojo nacionalno zakonodajo, da zagotovijo bistveno podporo za mala in srednje velika podjetja, ki jo ta podjetja potrebujejo v teh težkih časih, in jim pomagajo izpolniti njihovo ključno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest v Evropi, meni. Kako smo direktivo vnesli v našo zakonodajo? Slovenija je direktivo v nacionalno zakonodajo prenesla z zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih. Ta predvideva, da plačilni roki med gospodarskimi subjekti ne smejo biti daljši od 60 dni, le izjemoma pa se lahko podaljšajo, če se o tem pisno dogovorita pogodbeni stranki in ne gre za očitno nepravičen pogodbeni dogovor. Javni organi morajo svoje obveznosti poravnavati v 30 dneh. Vmes že noveliran zakon med drugim predvideva tudi instrument obveznega večstranskega pobota med dolžniki in upniki in izvršnice.
|
neutral
|
1,925
|
Opolnoči so se vsi naftni derivati pocenili, in to kar občutno. Tako sta 95- in 100-oktanski bencin cenejša za okoli štiri cente, dizelsko gorivo pa za dva centa na liter. Cenejše je tudi kurilno olje. To je največja pocenitev pogonskih goriv v zadnjih petih mesecih. Tokratna pocenitev je največja v zadnjih petih mesecih. Opolnoči so se vendarle občutno pocenili vsi naftni derivati. Liter najbolj prodajanega neosvinčenega 95-oktanskega bencina je cenejši za 4,2 centa in po novem stane 1,505 evra. To pomeni, da 50-litrski rezervoar lahko napolnimo za okoli dva evra manj kot do zdaj. Za dobre štiri cente bo cenejši 100-oktanski bencin, za liter boste plačali 1,519 evra. Cena dizelskega goriva se je znižala za dobra dva centa na liter in bo po novem stal1,381 evra. Ceni se tudi kurilno olje, za liter je treba od polnoči odšteti evro, kar je dobra dva centa manj kot do zdaj. To je največja pocenitev pogonskih goriv v zadnjih petih mesecih.
|
positive
|
1,926
|
1.500 delavcev Mure je namesto plače dobilo le po 300 evrov, računi podjetja pa so blokirani. Blokirala jih je Davčna uprava RS, ki zahteva plačilo prispevkov, ki jih je Mura donedavnega smela plačevati z odlogom.
|
negative
|
1,927
|
Ameriška banka Citigroup se je dogovorila za zunajsodno poravnavo s skupino vlagateljev. Ti so jo tožili, ker naj bi jih banka v letih pred izbruhom finančne krize zavajala glede dejanske izpostavljenosti hipotekarnim posojilom in drugim tveganim finančnim produktom. Odvetniki, ki so zastopali tožnike, poudarjajo, da je banka dejansko kakovost finančnih produktov v svoji lasti predstavljala napačno. Resnica je prišla na dan šele novembra 2008, ko je banka prejela obsežno državno pomoč. V Citigroup sicer kljub poravnavi krivdo zanikajo in poudarjajo, da se želijo z dogovorom zgolj izogniti negotovosti, bremenu in stroškom nadaljevanja postopka. Veselimo se, da bomo to pustili za sabo, so še sporočili. Avgusta lani je banka že sklenila poravnavo v višini 590 milijonov dolarjev zaradi prikrivanja slabega premoženja v času pred izbruhom finančne krize. Tokratni dogovor mora sicer potrditi še pristojno sodišče. Citigroup je ena od bank, ki jo je kriza prizadela najmočneje. ZDA so jo pred propadom rešile s finančno injekcijo v višini 45 milijard dolarjev, banka pa se je močno zanašala tudi na druge podporne programe Federal Reserve Fed. Denar je z obrestmi že povrnila.
|
negative
|
1,928
|
Banke so lani po popravljenih podatkih Banke Slovenije ustvarile 768,7 milijona evrov izgube pred davki, kar je skoraj 105 milijonov evrov več kot v predhodni oceni. Izguba po davkih je znašala 748,6 milijona evrov, kar je prav tako skoraj 105 milijonov evrov več, kot se je sprva ocenjevalo. Banka Slovenije poroča o precej višjih neto oslabitvah in rezervacijah od prvotnih ocen. Lani so tako dosegle 1,592 milijarde evrov, potem ko so bile predlani pri 1,207 milijarde evrov. Po prvi oceni so bile lanske neto oslabitve in rezervacije pri 1,482 milijarde evrov. Predlani je bančni sistem po najnovejših podatkih Banke Slovenije pridelal 536,5 milijona evrov izgube pred davki, po davkih pa je negativni poslovni izid znašal 442 milijonov evrov. To je malenkost manj od zadnjih ocen. Bančni sistem ima izgubo že tri leta zapored, na negativni poslovni izid pa kljub pozitivnemu januarju, ko so banke poročale o 10 milijonih evrov dobička pred davki, kaže tudi letos. So pa banke lani poročale o višjih bruto dohodkih. Ti so po najnovejših podatkih Banke Slovenije znašali 1,566 milijarde evrov, kar je 8,2 odstotka več kot v 2011. Čiste obresti so bile z 886,2 milijona evrov za 12,8 odstotka nižje kot v 2011, neobrestni prihodki pa so bili po drugi strani s 679,7 milijona evrov za 58,3 odstotka višji kot predlani. Bilančna vsota se še naprej krči. Januarja je bila tako s 46,04 milijarde evrov za 6,6 odstotka manjša kot januarja lani. Rast nedonosnih terjatev bank se je na prehodu v leto 2013 po besedah Banke Slovenije umirila. Januarja so nedonosne terjatve bank znašale 14,6 odstotka razvrščenih terjatev bank, kar je za 3,4 odstotne točke več kot ob koncu 2011 in za 0,2 odstotne točke več kot decembra lani. Samo pri podjetjih je ta delež konec januarja znašal 24,2 odstotka, kar je 5,7 odstotne točke več kot decembra predlani. Po višini deleža nedonosnih terjatev izstopajo terjatve do gradbeništva, po dinamiki njegovega naraščanja pa terjatve do podjetij iz dejavnosti finančnega posredništva in nedenarnih finančnih institucij, kamor se uvrščajo holdingi. Razvrščene terjatve v bonitetnih skupinah D in E, torej tistih, v katerih delež oslabitev in rezervacij znaša od 40 do 100 odstotkov, so konec januarja predstavljale 8,91 odstotka vseh terjatev, kar je malenkost manj kot konec decembra in za 2,75 odstotne točke več kot konec 2011.
|
negative
|
1,929
|
Nevladne organizacije so evropskima javnima bankama EIB in EBRD, ki sta 8. marca nakazali 650 milijonov evrov za 6. blok Termoelektrarne Šoštanj, poslale opozorilno pismo, v katerem ju pozivajo, da se nikoli več ne zavežeta k tako spornim posojilom. Potem ko sta EIB in EBRD 8. marca nakazala obljubljenih 650 milijonov evrov za 6. blok Termoelektrarne Šoštanj, so Focus, društvo za sonaraven razvoj, CEE Bankwatch Network in 96 drugih nevladnih organizacij danes na omenjeni banki naslovili pismo, v katerem ju pozivajo, da se nikoli več ne zavežeta k tako spornim posojilom. V zadnjih dveh letih smo opazovali EIB in EBRD, ki sta se zavezali k posojilu za polovico Teš 6, kako sta s tem projektom vedno bolj osramočeni. Kljub temu bankama ni uspelo najti pravne osnove za izstop iz projekta, je povedala Lidija Živčič iz Focusa, društva za sonaraven razvoj. S pismom želimo banki opozoriti, da je treba danes sprejeti ukrepe, ki bodo omogočili, da se v prihodnje izognejo financiranju tako kontroverznih projektov, kot je Teš 6. In kateri so glavni razlogi, zaradi katerih si Teš 6 ni zaslužil posojil javnih bank EIB in EBRD, po mnenju nevladnih organizacij? TEŠ 6 Opozorilo nevladnih organizacij evropskim javnim bankam po polomu v Sloveniji: Nikoli več Teš 6! (Foto: Damjan Žibert) Slovenija se bo zdaj morala odločiti, ali cilja zmanjšanja emisij za 80–95 odstotkov do leta 2050 ne bo dosegla ali pa bo Teš 6 ustavila pred predvidenim rokom. Alternative kurjenju lignita ali premoga v okviru projekta niso bile resno preučene. Z investiranjem tako velikega deleža javnih sredstev v novo termoelektrarno na lignit bosta razvoj energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije izrinjena. Vplivi kurjenja lignita na zdravje niso bili preučeni in tako je morala civilna družba ugotoviti, da bo Teš 6 (od leta 2016) povzročil med 33 in 48 smrti ter ustvaril med 168 in 242 milijoni škode za nacionalno gospodarstvo na leto. Bankama še predlagajo vključitev klavzule v finančne pogodbe, ki pravi, da sredstva ne bodo sproščena v primeru poteka preiskav o prevari ali korupciji na nacionalni ali evropski ravni. Sumi korupcije, povezani s projektom, so bili javno znani že, ko je EIB odobril drugi del posojila in ko je EBRD potrdil posojilo v letu 2010. Še sedaj OLAF, Evropski urad za boj proti goljufijam, ni končal preiskave primera, kar lahko povzroči dodatne probleme v projektu. Ko je EIB začel razmišljati o financiranju projekta, večina ljudi v Sloveniji s projektom sploh ni bila seznanjena. Neuspeh pri zagotavljanju primerne javne razprave se je izkazal za napako, ko je postal projekt sporen do te mere, da je bilo ogroženo njegovo nadaljevanje. Glinenčki pred DZ- protest proti TEŠ - 7 Vplivi kurjenja lignita na zdravje niso bili preučeni, opozarjajo nevladne organizacije. (Foto: Blaž Garbajs) 98 organizacij podpisnic pisma predsednikom EIB in EBRD predlaga vrsto ukrepov, ki jih morata banki nemudoma sprejeti, če se želita izogniti podobnim napakam v prihodnosti. Med temi so ureditev ustrezne energetske politike, pozorna preučitev alternativ predlaganim projektom, zagotoviti morata, da se omogoči široka javna razprava o velikih projektih, ki imajo potencialno velike vplive, in sicer v fazi, ko so odprte še vse možnosti, ter vključevanje vseh pomembnih deležnikov. Najpomembnejše je, da morata banki resno prisluhniti vsem izpostavljenim skrbem. Projekt Kosovo C šokantno podoben Teš 6 EBRD se pripravlja na financiranje drugih premogovnih projektov v srednji in vzhodni Evropi, med katerimi najbolj izstopa projekt Kosovo C v bližini Prištine in za katerega je EBRD nedavno izrazila interes, izpostavlja Pippa Gallop iz CEE Bankwatch Network. Kosovo C je šokantno podoben Teš 6 v tem, da bo Kosovu onemogočil prehod v gospodarstvo, ki bo energetsko učinkovito in osnovano na obnovljivih virih energije. EBRD se mora zbuditi in to spoznati, še preden postane podpornik katastrofalnih energetskih projektov po vsem Balkanu.
|
negative
|
1,930
|
Goriško podjetje Intra lighting, ki se ukvarja z oblikovanjem in prodajo inovativnih in uporabnih svetil, kljub gospodarski krizi niza uspeh za uspehom. Njihova lučka je dobila prestižno nagrado za odlično oblikovanje in izvedbo.
|
positive
|
1,931
|
Cene življenjskih potrebščin so se marca na letni ravni zvišale za dva odstotka. K dvigu so največ prispevale višje cene hrane in pijač, gostinskih storitev, tobačnih izdelkov in električne energije. V GZS ocenujejo, da je v letu 2014 možna le 0,1-odstotna oživitev gospodarske rasti. V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin marca na letni ravni zvišale za dva odstotka. K temu so največ prispevale višje cene hrane in pijač, gostinskih storitev, tobačnih izdelkov in električne energije. V primerjavi s februarjem so se cene zvišale za razmeroma nizkih 0,3 odstotka, so izračunali na državnem statističnem uradu. K skupni letni rasti cen so višje cene hrane in brezalkoholnih pijač prispevale 0,7 odstotne točke, pri tem pa so izstopale višje cene sadja in zelenjave za 12,6 oz. 10,4 odstotka ter mesa za 5,2 odstotka. Za desetino višje cene gostinskih storitev so k letni inflaciji prispevale pol odstotne točke, za 14,1 odstotka višje cene tobačnih izdelkov pa še 0,4 odstotne točke. Električna energija se je podražila za 11,9 odstotka, kar je k letni inflaciji prispevalo dodatne 0,4 odstotne točke. Na letni ravni so med podražitvami izstopale še višje cene zdravstvenega zavarovanja za 11,1 odstotka, drugih storitev v prevozu za 8,7 odstotka, socialnega varstva za 5,1 odstotka, goriv in maziv za 4,4 odstotka, alkoholnih pijač za 3,9 odstotka, osebnih predmetov za 3,9 odstotka in komunalnih storitev za 3,8 odstotka. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Umar je dodatno znižal napovedi o gibanju obsega bruto domačega proizvoda BDP. Še višjo rast cen življenjskih potrebščin so marca zavirale nižje cene osebnih avtomobilov za 4,8 odstotka, telefonskih storitev aparatov za 3,3 odstotka in plina za 9,8 odstotka. V enem letu so se opazneje pocenili še bolnišnične storitve za 6,3 odstotka, prevozne storitve za šest odstotkov ter storitve za rekreacijo in kulturo za 5,5 odstotka. Storitve so se v enem letu podražile za 2,1 odstotka, blago pa za 1,9 odstotka. Povprečna 12-mesečna rast cen je marca ostala na ravni preteklih mesecev, to je pri 2,6 odstotka, potem ko je bila v enakem obdobju lani dvoodstotna. K skupni letni rasti cen so prispevale tudi višje cene sadja in zelenjave. Letna rast cen 2,2-odstotna Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavi rasti cen v EU, je bila marca v Sloveniji 2,2-odstotna lani 2,4-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa 2,8-odstotna lani 2,1-odstotna. Inflacija na mesečni ravni je bila marca z 0,3 odstotka precej nižja kot v prejšnjih letih, zaviralo pa so jo cene naftnih derivatov, ki so se letos prvič znižale. Kot ugotavljajo statistiki, se cene v skupini obleka in obutev letos ob prehodu na pomladno-poletno kolekcijo niso dvignile toliko kot v preteklih letih. Oblačila so bila za 8,7 odstotka dražja kot februarja. K mesečni rasti cen so opazneje doprinesle še višje cene kruha in izdelkov iz žit za 1,9 odstotka ter opreme za šport za 15,5 odstotka. GZS V letu 2014 stagnacija Gospodarska zbornica Slovenije GZS ocenjuje, da je za leto 2014 glede na trenutne razmere možna le manjša, to je 0,1-odstotna oživitev gospodarske rasti, torej stagnacija. V GZS pravijo, da se še naprej soočamo z zadržanimi poslovnimi pričakovanji, omejenim dostopom do finančnih virov, posledično z zelo nizko investicijsko aktivnostjo in vse nižjo zasebno porabo. Pravih dolgoročnih strategij in pravih rešitev za izhod iz krize pa ni. Ukrepi so prepočasni, preveč ohlapni in neceloviti, menijo v GZS.
|
negative
|
1,932
|
Čeprav je potnikov zaradi krize manj, se je turški letalski prevoznik odločil okrepiti povezavo med Ljubljano in Istanbulom. Tja bodo leteli vsak dan, obetajo pa si 65.000 potnikov.
|
positive
|
1,933
|
Slovensko gospodarstvo se bo po napovedih Banke Slovenije letos skrčilo za 1,9 odstotka. Ob tem ocenjujejo, da bo ciprski šok razmeroma kratkotrajne narave in da ne bo še dodatno poslabševal razmer. Zelo slabe so tudi napovedi glede zaposlovanja. Slovensko gospodarstvo se bo letos po ocenah Banke Slovenije skrčilo za 1,9 odstotka. Napoved je precej slabša od pričakovanj lani jeseni, ko so napovedovali še 0,7-odstotno nazadovanje gospodarske dejavnosti. Gospodarska rast naj bi se obnovila prihodnje leto, a bo zelo šibka. Bruto domači proizvod BDP se bo po napovedih naše centralne banke okrepil za 0,5 odstotka. Marko Kranjec V Banki Slovenije ocenjujemo, da bo ciprski šok razmeroma kratkotrajne narave in da ne bo še dodatno poslabševal razmer. Direktor analitsko raziskovalnega centra v Banki Slovenije Damjan Kozamernik. V letošnjem in prihodnjem letu bo veliko odvisno od tega, kar bo naredila država, je povedal guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Kot je pojasnil, je nujen jasen signal, da obstaja namen stabilizirati gospodarski položaj. Slovenija mora po njegovem mnenju zmanjšati proračunski primanjkljaj in začeti strukturne spremembe ter mednarodnim trgom, od katerih smo močno odvisni, sporočiti, da se resno misli pri tej politiki . Negotovosti pri napovedanih ocenah so poleg tujega povpraševanja in dogajanja doma povezane z visoko brezposelnostjo. Ta lahko ostane trajna, je opozoril direktor analitsko raziskovalnega centra v Banki Slovenije Damjan Kozamernik. Po občutnem padcu zaposlenosti ob koncu leta 2012 je letos moč pričakovati še močnejše znižanje zaposlenosti in s tem naraščanje brezposelnosti. Po izračunih centralne banke naj bi zaposlenost letos padla za 2,4 odstotka, prihodnje leto še za skoraj odstotek. Postopno oživljanje gospodarske rasti tudi v letu 2015 še ne bo omogočalo povečanja zaposlenosti, so ocenili. Prav zato preobrata domačega povpraševanja v pozitivno smer ne moremo pričakovati do leta 2015, so ocenili v Banki Slovenije. Glede inflacije ocenjujejo, da bo letos dosegla 2,3 odstotka, prihodnje leto 1,4 odstotka, leta 2015 pa 1,6 odstotka. V teh pogojih ne pričakujemo močnih pritiskov. Pričakujemo razmeroma zmerno osnovno inflacijo na ravni okoli ene odstotne točke, je dejal Kozamernik. Druge napovedi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Umar je v petek za letos prav tako napovedal 1,9-odstotni padec BDP, prihodnje leto pa naj bi gospodarska rast znašala 0,2 odstotka. Gospodarska zbornica Slovenije za letos napoveduje dvoodstotno krčenje BDP, v prihodnjem letu pa bo po napovedih njihovih analitikov mogoča le 0,1-odstotna rast gospodarske dejavnosti. Mednarodni denarni sklad IMF in Evropska komisija Sloveniji za letos prav tako napovedujeta dvoodstotno krčenje gospodarstva, enak padec BDP pa pričakujejo tudi v Evropski banki za obnovo in razvoj. V Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD medtem v zadnji napovedi iz lanskega novembra govorijo o 2,1-odstotnem upadu gospodarske dejavnosti.
|
negative
|
1,934
|
V Mariborski livarni, kjer je zaposlenih 770 ljudi, so mnogi ostali brez februarskih plač. Če jih do petka ne bo, bodo v ponedeljek vse stroje ustavili. Najhuje je, da precej delavcev ne dobi niti minimalne plače, namesto denarja pa so nekateri dobili pakete s testeninami in rižem.
|
negative
|
1,935
|
Zavarovalnica Triglav začenja projekt Mladi so varnost naše prihodnosti, s katerim želi priskočiti na pomoč tistim izjemnim posameznikom na področju športa, ki se v vse težjih gospodarskih razmerah in zaradi pomanjkanja sredstev pri razvoju svojega potenciala soočajo z različnimi preprekami. Razpis je objavljen na spletni strani www.triglav.eu. Zavarovalnica Triglav mlade talentirane športnice in športnike vabi, da se prijavijo na razpis Mladi so varnost naše prihodnosti. Razpis je namenjen talentiranim mladim športnikom med 16. in 18. letom starosti, ki v svoji športni disciplini izstopajo in imajo skupaj s svojim trenerjem jasno zastavljene cilje, ki jih želijo doseči v prihodnjih letih. Rok za oddajo vlog po pošti je petek, 12. aprila. V Zavarovalnici Triglav želijo s tem projektom vsaj nekaterim izjemnim mladim upom pomagati, da preskočijo ovire in uresničijo svoje sanje. Projekt je namenjen športnim upom, ki se šele prebijajo na vrh in se zaradi tega težje potegujejo za profesionalna sponzorska sredstva. Zavarovalnica Triglav želi s finančno podporo v okviru tega razpisa priskočiti na pomoč nekaterim izjemnim posameznikom, ki se v vse težjih gospodarskih razmerah in zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pri razvoju svojega potenciala soočajo z različnimi preprekami, od pomanjkanja sredstev za udeležbo na pomembnih tekmovanjih, nakupa potrebne opreme do stroškov startnin ipd. Zavarovalnica Triglav bo v okviru razpisa med mlade športnike razdelila sredstva v skupni višini 55.000 evrov. Strokovna komisija bo izmed vseh prijavljenih kandidatov v prvem krogu na podlagi razpisnih meril izbrala 20 finalistov, med njimi pa bo nato izbrala najmanj sedem mladih športnih upov, ki bodo prejeli finančno podporo, en mladi up pa bo lahko izbrala širša javnost, saj bodo vsi finalisti v drugem delu projekta predstavljeni tudi prek spleta in v posebni oglaševalski kampanji. V Zavarovalnici Triglav želijo s tem projektom vsaj nekaterim izjemnim mladim upom pomagati, da preskočijo ovire in uresničijo svoje sanje Morda bo prav nekdo od teh mladih ljudi v prihodnosti nosilec največjih športnih uspehov.
|
positive
|
1,936
|
Čeprav nemško gospodarstvo v zadnjem času ne beleži več velike rasti, v državi vseeno pričakujejo, da se bodo razmere že kmalu spremenile. Da bi zadostili razvoju, pa bodo po besedah predsednika nemške gospodarske zbornice, potrebovali veliko tujih delavcev. Novi predsednik nemške gospodarske zbornice ima jasno vizijo. Da bi lahko nemško gospodarstvo delovalo dobro, potrebujejo nove tuje delavce. Na mesec lahko pride tudi 10.000 mladih in izobraženih. Do leta 2025 bomo potrebovali 1,5 milijona delovne sile iz tujine, je prepričan Eric Schweitzer. Organizacija, ki jo vodi, združuje 3,7 milijona podjetij. Kot pravi, so tuji delavci za nemška podjetja rešilna bilka, saj se je dramatično znižalo število domače delovne sicer, predvsem zaradi nižje rodnosti. Do leta 2025 naj bi se tako število domačih delavcev znižalo za kar 6 milijonov. Nemški delodajalci naj bi trenutno delovno silo iskali predvsem v državah, ki jih je kriza prizadela najhuje. V Grčiji, Španiji, na Portugalskem ali v Italiji. Izbira bo glede na statistike precejšnja, v južni Evropi je namreč med mladimi brezposeln vsak drugi. A če so včasih prišleki v Nemčijo hodili s trebuhom za kruhom, tokrat nemška podjetja v izborih kandidatov sodelujejo bolj intenzivno, med drugim se celo giganti, kot je Siemens, udeležujejo dnevov zaposlovanja v Španiji. Obstaja pa pomembna težava, opozarja Schweitzer. Znanje jezika. V južni Evropi namreč nemščino obvlada le peščica, številnim preglavice povzroča tudi osnovna angleščina. Tako številni ne znajo izpolniti niti formularjev za prošnjo, pravi Schweitzer, ki meni, da bi morali v Nemčiji vzpostaviti posebne centre za tuje iskalce zaposlitve, kjer bi svetovalci govorili več jezikov. Da bo tuja delovna sila za Nemčijo v prihodnosti vse bolj pomembna, meni tudi lona Riesen z nemškega gospodarskega inštituta v Kölnu. Vendar pa meni, da bo treba spremeniti nekaj pogojev. Še posebej za tujce, ki v Nemčiji pridobijo izobrazbo. Te bi morali po njenem mnenju nato poskušati zadržati v Nemčiji, saj poznajo jezik, kulturo in delovanje države. A če gospodarstvo hrepeni po tujcih, pa precej Nemcev ideji zaradi slabih izkušenj iz preteklih valov priseljevanja nasprotuje, gospodarstvu pa očitajo, da vsi Nemci pač nimajo službe, a delodajalci vseeno raje zaposlujejo tujce. Ti pač hitreje pristanejo na kakšen evro nižjo plačo.
|
positive
|
1,937
|
Peščene plaže, ponosne palme in modro morje. Kajmanski otoki. Po statistiki dom izjemno podjetnih ljudi. Le 56.000 jih je, na tem britanskem čezmorskem ozemlju pa je registriranih skoraj 93.000 podjetij. A dejanskih izdelkov večine le-teh ne boste nikoli videli. Kajmanski otoki bi lahko sloveli po naravnih lepotah. Če ne bi imeli ene najbolj ohlapnih davčnih zakonodaj na planetu. Tako je na britanskem čezmorskem ozemlju, kjer je le približno 56.000 prebivalcev, registriranih kar 92.664 podjetij, 10.841 hedge skladov in 226 bank. Raj za tiste, ki se izogibajo plačevanju davkov, ali za tiste, ki ne želijo, da drugi vedo, koliko imajo pod palcem. Med slednimi so tudi mafijci, diktatorji, tihotapci drog in orožja ... In to je South Church Street 335, kjer stoji Ugland House . S palmami obdana poslovna stavba ima pet nadstropij, v njej pa je po poročilu ameriških oblasti registriranih 18.000 podjetij. A tega na prvi pogled ni mogoče razbrati. Nobenih napisov, nobenih poštnih nabiralnikov. Skozi močna rjava vrata je mogoče videti le sprejemnico iz črnega marmorja in z usnjenimi fotelji. Za ameriškega predsednika Baracka Obamo je hiša vir vsega zla. Ali je to največja stavba na svetu, da gre vanjo toliko podjetij, ali pa tam nekdo utajuje davke! je rohnel pred časom. Iz velikosti hiše je precej jasno, da prej drugo kot prvo. V davčnih oazah, kot so Kajmanski otoki, sicer bogataši kopičijo svoje premoženje, medtem ko davkoplačevalci rešujejo državne blagajne, ki so jih pogosto pomagali opustošiti prav ti bogataši. Anonimnost je zagotovljena, bolj ali manj težko prigaranega ali ukradenega denarja pa ne klestijo davki. V davčnih oazah je tako varno pospravljenih vsaj 25 milijard evrov. Zaposleni v hiši Ugland, ki je sicer dom odvetniške družbe Maples and Calder, o svojem delu, ki večinoma obsega skrb za to, da premoženje strank ostane skrito pred domačimi davčnimi inšpekcijami, zunaj stavbe ne govorijo. Se pa pogosto srečujejo v restavraciji The Wharf, kjer za vrček piva plačajo 25 evrov. Bolj zgovoren je Gary Bodden. 55-letni domačin, ki že 19 let nasproti hiše Ugland vodi restavracijo Paradise Seaside Grill. Poslovno z njo ni povezan, denar služi s turisti, ki prihajajo na otok. Lani jih je bilo 1,4 milijona. Novinarji, ki hodijo na ogled hiše zla , mu gredo na živce. Posli, ki se dogajajo tam notri, so zakoniti. Preden Evropejci in Američani kričijo, da smo mi vsega krivi, bi morali počistiti z lastno finančno krizo in z domačimi predpisi. Ko bi imeli doma vse urejeno, ljudje denarja ne bi nosili v tujino! je prepričan. Očitno se torej rešitev skriva v opustitvi nadzora nad izvorom premoženja in ukinitvi davkov. Za bogate, seveda.
|
neutral
|
1,938
|
Nadzorni svet Teša je za novega direktorja družbe s štiriletnim mandatom imenoval Petra Dermola, nekdanjega člana projektne skupine Teša 6 in člana velenjskega odbora SD. Na razpis za direktorja se je sicer prijavilo 10 kandidatov. Nadzorni svet Termoelektrarne Šoštanj Teš je sporočil, da je bil Peter Dermol za novega direktorja družbe izbran med štirimi kandidati, ki so v ožji izbor prišli, potem ko so nadzorniki preučili deset prispelih vlog na razpis. Dermol je univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike in je v Tešu zaposlen že sedem let, zadnjih nekaj let je deloval na odgovornih mestih na področju tehnike, vzdrževanja in obratovanja. Štiriletni mandat pa bo nastopil v četrtek. Kot je pojasnil predsednik nadzornega sveta Teša Roman Šturm, je bil Dermol za direktorja družbe izbran po tehtnem premisleku. Teš je zaradi izgradnje nadomestnega bloka 6 v občutljivi fazi ter potrebuje zanesljivo in s preteklostjo neobremenjeno vodstvo. Verjamem, da bo izbrani kandidat, ki je predložil kakovosten program razvoja družbe, upravičil naša pričakovanja, pravi Šturm. Na razpis za direktorja družbe, ki se je iztekel prejšnji teden, se je sicer prijavilo deset kandidatov. Od januarja letos je Teš kot vršilec dolžnosti vodil Franc Rosec, ki se je prav tako prijavil na razpis. Rosca so za začasnega direktorja, in sicer za največ šest mesecev, nadzorniki imenovali, potem ko je s čela elektrarne odstopil Simon Tot. Kandidati za direktorja Teša so morali imeti med drugim najmanj univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri in najmanj pet let vodstvenih izkušenj, k prijavi pa so morali priložiti tudi program razvoja Teša za celotno mandatno obdobje.
|
neutral
|
1,939
|
Toyota, Nissan, Honda in Mazda bodo zaradi mogočih težav z zračnimi blazinami po vsem svetu skupaj vpoklicali 3,39 milijona vozil. Vsi proizvajalci navajajo iste težave z zračno blazino. Toyota bo pri nas vpoklicala 1612 vozil, Honda pa 115. V Sloveniji bo Toyota na pregled povabila 1612, Honda pa 115 lastnikov vozil. Štirje glavni japonski proizvajalci avtomobilov Toyota Nissan, Honda in Mazda bodo zaradi možnih težav z zračnimi blazinami po vsem svetu skupaj vpoklicali 3,39 milijona vozil, izdelanih med leti 2000 in 2004. Toyota bo vpoklicala 1,73 milijona vozil, Honda 1,35 milijona, Nissan 480 tisoč, Mazda pa 45.463. Kot so sporočili s Toyote Slovenija, se lahko zaradi nepravilnega postopka izdelave pogonskega dela sovoznikove zračne blazine v primeru proženja le-te poškoduje inflator, kar bi utegnilo pripeljati do poškodb sopotnika. Toyota bo pri nas vpoklicala 1612 vozil Na pregled inflatorja bo v Sloveniji povabljenih 1612 lastnikov modela yaris, corolla in avensis. Toyota bo vpoklicala vozila, izdelana med novembrom 2000 in marcem 2004. V Evropi bo vpoklicala približno 490 tisoč vozil yaris, corolla in avensis. Na pregled inflatorja bo v Sloveniji povabljenih 1612 lastnikov omenjenih modelov. Do zdaj poročajo o skupaj petih poškodbah inflatorja. Dva primera sta iz ZDA, trije pa iz Japonske, v nobenem pa k sreči potniki niso bili poškodovani. Na nujni servis tudi 115 slovenskih hond Iz zastopnika Honde v Sloveniji, družbe AC-Mobil, so sporočili, da bo Honda vpoklicala nekatere modele vozil honda civic, stream, jazz in CR-V, vsi modelno leto 20012003. V Sloveniji je bilo prodanih 115 teh vozil. Vsi lastniki vozil bodo ob izdaji vpoklica pisno obveščeni in povabljeni na brezplačni pregled oziroma zamenjavo rezervnega dela, so pojasnili. Zračne blazine izdelovalo podjetje Takata iz Tokia Iz Toyote in Nissana so sporočili, da je zračne blazine proizvedlo podjetje Takata iz Tokia, medtem ko je japonsko ministrstvo za promet pojasnilo, da je sestavne dele za zračne blazine dobavilo eno podjetje, pri čemer njegovega imena niso navedli. Takata je zračne blazine dobavljala vsem večjim proizvajalcem avtomobilov na svetu, tudi nemškim proizvajalcem Daimler, Volkswagen in BMW, ameriškima proizvajalcema Ford in General Motors, italijanskemu Fiatu in južnokorejskemu Hyundaiu.
|
negative
|
1,940
|
V Španiji imajo za vijoličaste evrske bankovce v vrednosti 500 evrov prav posebno ime. Bin ladni jih imenujejo, ker vsak ve, da obstajajo, videl jih ni pa še skoraj nihče. Vsaj v lastni denarnici ne. In zdaj analitik Bank of America predlaga, da jih evroobmočje tudi zares ukine. Bankovec za 500 evrov ima v Španiji vzdevek po zloglasnem teroristu Bin Ladnu. Španci pojasnjujejo, da zato, ker vsaj v lastnem žepu tega bankovca ni videl še skoraj nihče. Podobno v teh kriznih časih najbrž velja tudi za Slovence in velik del drugih Evropejcev, zato vijoličastih bankovcev najbrž nihče ne bi pretirano pogrešal, če bi jih dejansko umaknili iz obtoka, kot predlaga analitik Bank of America Athanasios Vamvakidis. Na srečanju industrijsko najrazvitejših držav je dejal, da bi umik 500-evrskih bankovcev oslabil evro in pognal gospodarstvo. Poleg tega bi s tem oslabili kriminalce, je dodal, sklicujoč se na britanske oblasti, ki so objavile podatek, da je 90 odstotkov 500-evrskih bankovcev v rokah kriminalcev. Veliki bankovci po mnenju Vamvakidisa niso za v denarnico, ampak za pod blazino in kot takšne jih dojema tudi kriminalni svet, ki v takšni obliki shranjuje gotovinsko bogastvo . Celo ECB v eni od študij priznava, da je od vseh 500-evrskih bankovcev v obtoku kot plačilno sredstvo kdaj služila le slaba tretjina. Foto Thinkstock In kako bi načrt prizadel kriminalce? Analitik ECB predlaga, da postavijo datum, do katerega bi morali lastniki vijoličastih bankovcev le-te zamenjati za manjše. Po tem datumu menjava ne bi bila več mogoča, 500-evrski bankovci pa bi postali ničvreden papir. Vsi, ki bi želeli zamenjati večjo količino takšnih bankovcev, bi seveda morali dokazati tudi izvor svojega premoženja. Kriminalcev pred bančnimi okenci seveda ne bi bilo pričakovati, izgube sveta organiziranega kriminala bi bile zato velike.
|
negative
|
1,941
|
Vlada je dvignila trošarine za naftne derivate, a ti se bodo kljub temu malenkostno pocenili. Še najbolj se bo pocenil 100-oktanski bencin, ki bo cenejši za 2,3 centa, 95-oktanski pa za 2,2 centa. Dizelsko gorivo bo cenejše za slab cent. Vlada je na današnji dopisni seji zvišala trošarine za naftne derivate, kljub temu pa se bodo njihove cene v torek znižale. 95-oktanski neosvinčeni bencin se bo pocenil z 1,514 evra za liter na 1,492 oziroma za 2,2 centa. Pocenil se bo tudi 100-oktanski bencin, in sicer za 2,3 centa, z 1,530 evra za liter na 1,507. Malenkost se bo pocenilo tudi dizelsko gorivo, in sicer le za 0,9 centa, z 1,381 na 1,372 evra za liter. Za 0,6 centa pa se bo pocenilo tudi kurilno olje. Cena slednjega bi tako padla z 1,009 na 1,003 evra za liter. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij. Vlada je najbolj zvišala trošarine za kurilno olje, in sicer za skoraj pet odstotkov. Trošarine za dizelsko gorivo je zvišala za 1,6 odstotka, za neosvinčeni bencin pa za 3,3 odstotka. Trošarina za neosvinčeni bencin bo tako po novem znašala 544,96 evra za 1000 litrov, za plinsko olje za pogon 417,60 evra za 1000 litrov, za plinsko olje za ogrevanje pa 96,74 evra za 1000 litrov. Brez posredovanja vlade bi se lahko bencina pocenila za okoli štiri cente, dizelsko gorivo pa za okoli cent. Na finančnem ministrstvu pa ocenjujejo, da se bo zaradi zvišanja trošarin v državni proračun steklo za 1,77 milijona evrov več javnofinančnih prihodkov kot doslej.
|
neutral
|
1,942
|
Cene naftnih derivatov so se opolnoči znižale. Liter neosvinčenega bencina se je pocenil za več kot dva centa, liter dizla za skoraj cent, kurilnega olja pa za nekaj več kot pol centa. Vlada je trošarine dvignila. Naftni derivati bi se lahko pocenili še bolj, če vlada v ponedeljek ne bi zvišala trošarin. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za 2,2 centa, na 1,492 evra za liter, 100-oktanski bencin pa za 2,3 centa, na 1,507 evra za liter. Cena dizelskega goriva je nižja za 0,9 centa in po novem znaša 1,372 evra za liter. Za liter kurilnega olja pa bo treba v naslednjem 14-dnevnem obdobju odšteti 1,003 evra, kar je 0,6 centa manj kot doslej. Vlada je trošarine za kurilno olje zvišala za skoraj pet odstotkov. Trošarine za dizelsko gorivo je zvišala za 1,6 odstotka, za neosvinčeni bencin pa za 3,3 odstotka. Na finančnem ministrstvu ocenjujejo, da se bo zaradi tega v državni proračun steklo za 1,77 milijona evrov več javnofinančnih prihodkov na mesec kot doslej.
|
positive
|
1,943
|
47 delavcev družbe Emo ETT je dobila odpovedi, vodstvo pa zdaj vse moči usmerja v reševanje podjetja. Če mu ne bo uspelo, bo brez dela ostalo tudi drugih 51 zaposlenih, podjetje s 119-letno tradicijo pa bo postalo zgodovina. Vodstvo družbe Emo ETT, ki proizvaja emajlirano posodo, je 47 preseženim delavcem od skupno 98 zaposlenih odpovedalo delovno razmerje, je povedal direktor Janko Gorenšek. Povprečne odpravnine bodo znašale med 2500 in 2600 evrov. Usoda podjetja, ki 70 odstotkov proizvodnje izvozi, lani pa je ustvarilo 553.000 evrov izgube, naj bi bila znana do konca maja. Po Gorenškovih besedah imajo težave zlasti z zagotavljanjem tekoče likvidnosti. Družba je bila v prvih mesecih letos blokirana. Zamuja s plačili dobaviteljem in s plačili obveznosti do delavcev, pravi Gorenšek. Meni tudi, da obstaja realna skrb, da družba ne bo uspela več redno plačevati obveznosti do posojilodajalcev, zlati Slovenskega podjetniškega sklada in Eko sklada. Prav tako Emo ETT, ki ima 119-letno tradicijo v proizvodnji posode, ni sposoben kriti vseh obveznosti do dobaviteljev, bank in zaposlenih. Konec proizvajanja emajlirane posode? Vodstvo družbe je zato že marca opozorilo lastnika Emo ETT Janka Turnška, da je treba nemudoma sprejeti ukrepe, s katerimi bi v prvi fazi znižali število delavcev za približno polovico in skušali doseči pozitivno poslovanje. Izpad prihodkov pa bodo skušali preprečiti z dokončanjem že pridobljenih poslov ter porabo zalog materiala in polizdelkov. Po izteku te faze, če ne bodo izpolnjeni še dodatni pogoji, bi sledila druga faza z odpustitvijo še ostalih zaposlenih, je pojasnil Gorenšek. Turnšek je podrl predlagane ukrepe, saj je ugotovil, da je treba glede na razmere na trgu in nedobičkonosnost opustiti proizvodnjo emajlirane posode, če v času izvajanja programa preseženih delavcev ne bo prišlo do izpolnitve potrebnih pogojev za nadaljevanje proizvodnje. Uprava Emo ETT bo skušala od podpori lastnika doseči reprogram obveznosti do posojilodajalcev, podaljšanje obveznosti do dobaviteljev, ekološko sanacijo in tehnološko reorganizacijo ter pridobiti dobičkonosna naročila obstoječih in novih kupcev.
|
negative
|
1,944
|
Zahtevana donosnost na slovenske 10-letne obveznice se je na sekundarnem trgu povzpela čez psihološko mejo sedmih odstotkov, nato pa spet padla v območje vzdržnosti. Slovenija je medtem izdala za 1,1 milijarde evrov 18-mesečnih zakladnih menic, kar je dvakrat več od načrtovane vsote. Izjave premierke Alenke Bratušek, ki jim manjkajo ideje o konkretnih ukrepih, in medli nastopi finančnega ministra Uroša Čuferja očitno ne pomagajo kaj veliko. Čeprav je Wall Street Journal včeraj objavil izjavo premierke Bratuškove, da Slovenija ne bo propadla in niti ne bo zaprosila za finančno pomoč, če nam trgi le dajo nekaj časa in zaupanja, so trgi očitno bolj verjeli napovedim precej apokaliptičnega članka v nemškem Wirtscaftswoche. Zahtevana donosnost slovenske obveznice se je danes prvič po lanskem avgustu na sekundarnem trgu povzpela čez psihološko mejo sedmih odstotkov, ki po mnenju stroke državam ne dopušča več vzdržnega zadolževanja, nato pa je padla. Ob 17.30 je bil zahtevani donos pri 6,12 odstotka. Slovenija izdala za 1,1 milijarde evrov menic Slovenija je danes izdala za 1,1 milijarde evrov 18-mesečnih zakladnih menic, kar je dvakrat več od načrtovane vsote. Država je namreč okvirno želela zbrati pol milijarde evrov. Enotna nominalna letna obrestna mera v izdaji je bila pri 4,15 odstotka, kar je za 0,16 odstotne točke več kot v zadnji primerljivi dražbi decembra 2011. Kot so sporočili z ministrstva za finance, je bilo na avkciji zakladnih menic prek primarnih vpisnikov, ki so bili večinoma domače banke, podanih za skoraj 1,14 milijarde evrov ponudb, od tega jih je ministrstvo sprejelo za skoraj 1,11 milijarde po enotni ceni 94,089 odstotka. Ponudbe so bile sicer podane v razponu letne obrestne mere od 3,50 odstotka do 4,66 odstotka. Ob tem je država predčasno odkupila za 510,7 milijona evrov 18-mesečnih zakladnih menic, ki v plačilo zapadejo 6. junija letos. Menice bodo dospele 16. oktobra 2014. Razpisani znesek odkupa je bila sicer celotna vrednost izdaje v višini dobrih 855 milijonov evrov, ponujena odkupna cena pa 99,525 odstotka nominalne vrednosti. Slovenija je že nekaj tednov predmet špekulacij, da bi utegnila biti naslednja članica območja z evrom, ki bo morala zaprositi za pomoč. Vlada takšne špekulacije vztrajno zavrača, zaskrbljenost pa se je povečala, ko država z menicami krajše ročnosti minuli teden ni uspela zbrati načrtovane vsote. To so nekateri interpretirali kot izgubo zaupanja v državo tudi na domačem trgu. Zakladne menice namreč vplačujejo predvsem domači vlagatelji, posebej banke. Hitra napoved nove dražbe menic je nato sprožila ugibanja, da je šlo očitno za dokaj trdne dogovore ministrstva z domačimi vlagatelji, ki so zdaj očitno presežno likvidnost naložili v državne vrednostne papirje. Analitika Pozitiven signal, a potrebujemo konkretne ukrepe Primož Cencelj iz KD Skladov je dražbo ocenil kot uspešno in boljšo od pričakovanj, tako po višini izdaje kot po obrestni meri. Vseeno pa meni, da je pokazala, da politično tveganje in pritisk finančnih trgov ter medijev na Slovenijo iz zadnjih tednov igra vlogo, saj je zahtevana obrestna mera še vedno previsoka. Na vprašanje, kakšen signal predstavlja današnja uspešna izdaja za nastop Slovenije na trgu državnih obveznic, je Cencelj odgovoril, da je treba razlikovati med menicami, ki jih kupujejo večinoma domači vlagatelji, in obveznicami, ki so večinoma namenjene mednarodnim investitorjem. Današnja izdaja tako ni nujno neposredna napoved za izdajo obveznic, čeprav Cencelj na podlagi podatkov meni, da je na dražbi prek primarnih vpisnikov, ki so bile večinoma domače banke, sodelovalo tudi nekaj mednarodnih vlagateljev. Je pa vseeno spodbuden signal. Da je zbranih 1,1 milijarde evrov sredstev pozitiven signal, se je strinjal tudi Žiga Gregorinčič iz družbe Alta Invest. Vendar uspeh temu zaenkrat še ne bi rekel, je dejal. Kot je pojasnil, je Slovenija s tem dejansko dobila le okoli 200 milijonov evrov svežega denarja, ker je hkrati predčasno odkupila za skoraj 511 milijonov evrov 18-mesečnih zakladnih menic, ki v plačilo zapadejo 6. junija letos, preostalo razliko, torej okoli 400 milijonov evrov, pa bo morala še poplačati. Gregorinčič zato meni, da si vlada s tem ni kupila veliko časa. Novo obveznico bomo v vsakem primeru potrebovali zelo hitro. Upam, da bodo pred tujimi investitorji nastopali z bolj kredibilnimi načrti in boljšim nastopom kot zadnjič, da jih bodo lahko prepričali, da je naš dolg vreden nakupa, je sklenil.
|
neutral
|
1,945
|
Ker zaposleni v Aha Muri znova niso dobili plač, je njihov sindikat za naslednji teden napovedal opozorilno stavko. Od vodstva pričakujejo, da bo dobilo ustrezna sredstva, ki bodo zagotovila plačilno sposobnost družbe. V družbi Aha Mura danes zaposleni podobno kot pred mesecem dni niso dobili plač. Takrat so dobili vsaj akontacijo plače v višini 300 evrov, preostanek pa so prejeli 27. marca. Izvršni odbor sindikata je zato imenoval stavkovni odbor in napovedal opozorilno stavko, ki se bo začela 25. aprila ob 10.30, trajala pa bo dve uri. Opredeljevanje članov o sodelovanju v stavki bo sindikat izvedel do torka, predlagajo pa tudi čimprejšnja pogajanja z vodstvom družbe o rešitvi nastalih težav. Kot je povedala predsednica Sindikata Aha Mure Jolanka Horvat, se v sindikatu zavedajo resnosti položaja in možnih posledic, saj je velika večina članov ekonomsko odvisna od plače, ki jo prejema za delo, saj drugih prihodkov nima, skoraj 80 odstotkov delavcev pa prejema minimalno plačo. Od vodstva pričakujejo, da bo dobilo ustrezna sredstva, ki bodo zagotovila plačilno sposobnost družbe, od odgovornih v državi pa pričakujejo takšno gospodarsko politiko, ki bo omogočala financiranje podjetij, ki imajo zagotovljen trg in tekoče stabilno poslovanje. Sekretar sindikata tekstilno-usnjarske predelovalne industrije Slovenije Anton Rozman pa opozarja, da je v predelovalnih dejavnostih veliko podjetij s podobnimi težavami, zato so potrebni ukrepi vlade. Skoraj nobena od bank namreč ni sposobna zagotavljati normalnega kreditiranja poslovanja, čeprav družbe imajo program in tekoče poslujejo. Dovolj je govorjenja, na vrsti so dejanja Sindikalisti še dodajajo, da imajo dovolj govorjenja, da bodo za to poskrbeli, in pričakujejo dejanja, pri čemer posebej opozarjajo na podjetja, katerih proizvodnja je sezonskega značaja in je treba poskrbeti za ustrezno likvidnost, saj lahko v nasprotnem prenehajo poslovati. Horvatova je omenila, da naj bi zaposleni pogajanja o izplačilu plač za marec z vodstvom začeli že v petek. Vodstvo podjetja tega ni ne potrdilo ne zanikalo, vse odgovore pa je obljubilo prihodnji teden na novinarski konferenci. Iskanje denarja Generalni direktor Aha Mure Matjaž Hudopisk je že po torkovem sestanku zaposlenim pisno sporočil, da se lastniki dogovarjajo s konzorcijem bank za pomoč pri financiranju rešitve likvidnostnih težav. Na tem sestanku, na katerem je bil poleg predstavnikov bank prisoten tudi predstavnik vlade, je bil sklenjen načelni dogovor o tem financiranju. Glede na to, da smo ves čas poudarjali, da potrebujemo dodatna sredstva tudi za izplačilo plač, to je do 18. aprila, smo bili prepričani, da bodo do tega dne ta sredstva zagotovljena, vendar je predstavljeno, da banke potrebujejo za sprostitev sredstev tudi formalne sklepe kreditnih odborov, ki bodo zasedali v tem tednu in v začetku naslednjega. Posledica tega je zamuda pri plačah, denar zanje naj bi bil zagotovljen prihodnji teden, medtem pa bi ga poskušali zagotoviti vsaj za delno plačilo plač, je v sporočilu zapisal Hudopisk.
|
negative
|
1,946
|
Vlada je imenovala nove člane nadzornega sveta Slovenske odškodninske družbe. Seveda se že dlje časa ugiba, ali bo menjavi nadzornikov sledila še menjava uprave. Zoran Janković naj bi na čelu Soda želel Zdenko Grozde, direktorico Javnega holdinga Ljubljana. Člane nadzornega sveta Soda, ki do ustanovitve Slovenskega državnega holdinga upravlja s celotnim premoženjem države, v vlogi skupščine ustanoviteljice in edine delničarke države imenuje vlada. Vlada je odpoklicala člane nadzornega sveta Slovenske odškodninske družbe Sod ter imenovala nove. To so Otmar Zorn, Roman Dobnikar, Samo Lozej, Nives Cesar, Stane Seničar in Aleksander Mervar, je povedal v. d. direktorja urada vlade za komuniciranje Mitja Sevšek. Mediji že dlje časa ugibajo, ali bo menjavi nadzornikov Soda sledila še menjava uprave. To trenutno vodi začasna ekipa, sestavljena iz Petra Ješovnika, Iga Grudna in Nade Drobne Popovič, in sicer od februarja, ko je nadzorni svet razrešil takratno upravo pod vodstvom Tomaža Kuntariča, ker ni hotela mimo zakona preklicati skupščine Telekoma Slovenije. Janković bi na vrh Soda postavil Zdenko Grozde Janković naj bi prevzemal kadrovske vajeti v PS. V zadnjih dneh naj bi kadrovske zadeve v Pozitivni Sloveniji PS prevzel Zoran Janković, s čimer naj bi želel dati jasno vedeti, da ima v stranki še vedno glavno besedo, poroča Dnevnik. Med omenjenimi novimi nadzorniki sta Lozej in Cesarjeva tako ali drugače povezana z Mestno občino Ljubljana, poroča časnik Dnevnik. Lozej je direktor Te-Tola, Cesarjeva pa je mestna svetnica na Listi Zorana Jankovića. Zorn in Dobnikar prihajata iz kvote SD, Mervar iz Državljanske liste, Seničar pa iz DeSUS. Janković bi po poročanju časnika na čelo Soda postavil direktorico Javnega holdinga Ljubljana Zdenko Grozde. S to potezo bi se Jankovićev vpliv v Sodu in podjetjih v njegovi lasti močno okrepil.
|
neutral
|
1,947
|
Slovenija bo na sestankih z mednarodnimi investitorji preverila možnosti letošnjega financiranja na mednarodnih trgih. Srečanja bodo potekala v ključnih ameriških finančnih središčih in v Londonu. Uroš Čufer Danes se začenjajo sestanki z mednarodnimi vlagatelji, na katerih bo Slovenija preverila možnost letošnjega financiranja na mednarodnih trgih. Mandat za organizacijo sestankov so dobile banke BNP Paribas, Deutsche Bank in JP Morgan Chase, srečanja pa bodo potekala v ključnih ameriških finančnih središčih in v Londonu. Na ministrstvu za finance so minuli teden pojasnili, da ne gre za mandat za izvedbo izdaje obveznice, ampak za non-deal related road show oz. pripravo srečanj s potencialnimi vlagatelji brez ponudb za sklenitev posla. Sestanki bodo potekali v New Yorku, Bostonu, Los Angelesu, San Franciscu in na koncu še v londonskem Cityju, na sestankih pa bo vlagatelje o varnosti naložbe v slovenski državni dolg prepričeval tudi minister za finance Uroš Čufer, ki se je pretekli konec tedna mudil na spomladanskem srečanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Tam je skušal skupaj z guvernerjem Banke Slovenije Markom Kranjcem mednarodno finančno javnost prepričati o sposobnosti Slovenije, da sama premaga finančne in gospodarske težave. Kot sta povedala po koncu srečanj, jima je pomirjevalna misija dobro uspela. Po lanskem road showu sledila prodaja obveznice Foto Reuters Slovenija je podoben road show ob prisotnosti takratnega ministra Janeza Šušteršiča izvedla že minulo jesen, nato pa je že čez nekaj dni po predstavitvah izdala 10-letne dolarske obveznice in z njimi zbrala 2,25 milijarde dolarjev. Izdajo dolarske obveznice po Čuferjevih besedah načrtuje tudi zdaj. A tokrat je Slovenija pod še večjim pritiskom in drobnogledom trgov kot lansko jesen. Predvsem ciprska kriza je s političnimi razmerami v državi spodbudila špekulacije, da bi Slovenija utegnila biti naslednja članica evroobmočja, ki bo morala zaprositi za pomoč. Vlada takšne špekulacije vztrajno zavrača in napoveduje celovit nabor ukrepov za izhod iz krize, ki jih bo do 9. maja predstavila v okviru programa stabilnosti in nacionalnega reformnega programa ter nato poslala v Bruselj. Uporabila jih bo tudi kot orodje za prepričevanje vlagateljev. Glede na to, da program še ni bil predstavljen, je za nekatere presenečenje, da se je Slovenija že podala v tipanje terena za izdajo obveznice. Do road showa prihaja kmalu po tem, ko je Slovenija predvsem na domačem trgu izdala za 1,1 milijarde evrov 18-mesečnih zakladnih menic, kar je dvakrat več od načrtovane vsote.
|
positive
|
1,948
|
Lažni tvit po vdoru v račun ameriške tiskovne agencije AP je v ZDA sprožil pravo paniko. Na novico, da naj bi eksplozija poškodovala Baracka Obamo, so se najsiloviteje odzvali finančni trgi. Če ste se kdaj spraševali, kako odzivni so finančni trgi, je morda tole pravi odgovor. Le nekaj trenutkov po lažnem tvitu ameriške tiskovne agencije AP, da je v Beli hiši prišlo do eksplozije, v kateri je bil ranjen ameriški predsednik Barack Obama, so tečaji na Wall Streetu močno padli. Indeks Dow Jones je v trenutku izgubil kar 128 točk, na srečo si je po zanikanju novice spet hitro opomogel Saj ne da na Wall Streetu več čas visijo na Twitterju. Kot poroča Business Insider, je bila kriva elektronska pošta s kopijo sporočila, ki se je nato med borznimi posredniki razširila kot požar. Agencija AP se je medtem odzvala, povedali so, da so se njihovega računa lotili hekerji, ki naj bi neprestano prežali na gesla AP-jevih novinarjev in urednikov. Odziv na novico, ki je trajala pravzaprav le nekaj sekund, je še enkrat dokazal moč družbenih omrežij. Zaradi številnih odzivov se je odzvala celo Bela hiša. Tiskovni predstavnik Jay Carney je zapisal Hvala vsem za skrb, a predsednik je dobro. Pravkar sem govoril z njim. Hekerji si za sejanje strahu ne bi mogli izbrati boljšega časa, ZDA so po napadih v cilju bostonskega maratona še vedno na trnih, čeprav sta krivca znana, pa mnogo Američanov priznava, da pričakujejo, da se bo zgodilo še kaj groznega .
|
negative
|
1,949
|
Vlada je že na primeru Cimosa pokazala, da ji ni vseeno za težko situacijo velikih gospodarskih subjektov, zato pričakujem, da bo enako storila tudi tu in ne bo pustila na cedilu več kot 1500 zaposlenih, je dejal župan Murske Sobote. Delavci Aha Mure pa so dve uri opozorilno stavkali. Župan Murske Sobote Anton Štihec je predsednico vlade Alenko Bratušek in ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanka Stepišnika pozval, da se aktivneje vključita v reševanje vedno bolj skrb vzbujajočih razmer v družbi Aha Mura. Kot je zapisal, ima država pogodbeno razmerje z lastnico Aha Mure, iz katerega izhajajo obveznosti obeh partnerjev. Lastnica Aha Mure je skupina Aha, lastnika slednje pa sta Mojca Lukančič in njen partner. Anton Štihec Vlada je že na primeru Cimosa pokazala, da ji ni vseeno za težko situacijo velikih gospodarskih subjektov, pomembnih za celotno regijo, zato pričakujem, da bo z enako mero odgovornosti in vneme to storila tudi v primeru pomurskega giganta in ne bo pustila na cedilu več kot 1500 zaposlenih v tej družbi, je poudaril Štihec. Dveurna opozorilna stavka Delavci Aha Mure pa so danes med 10.30 in 12.30 izvedli opozorilno stavko, saj niso dobili niti delnega izplačila marčne plače. Vodstvo družbe jim izplačilo dela plač obljublja do petka, preostanek pa do konca prihodnjega tedna. Če akontacija do petka ne bo izplačana, bo stavkovni odbor za 6. maj napovedal celodnevno opozorilno stavko. Sindikat v Aha Muri drugih zahtev kot izplačilo marčnih plač nima, za današnjo stavko pa se je odločila večina od 1500 zaposlenih. Generalni direktor družbe Matjaž Hudopisk je delavcem v sredo obljubil izplačilo akontacije marčne plače do petka, predvidoma do polovice, preostanek pa do konca prihodnjega tedna, ko bo znana tudi odločitev bank glede odobritve nove kreditne linije.
|
negative
|
1,950
|
Vodstvo podjetja Aha Mura je delavcem zagotovilo, da je polovica marčevske plače, in sicer okoli 300 evrov, že na bankah. Takoj ko zneske razknjižijo, bo denar šel na račune delavcev. Ti so trenutno zadovoljni, a če druge polovice plače ne bo do konca prihodnjega tedna, bodo stavkali. Delavke so že včeraj opozorile, da zahtevajo svoj denar. Polovica marčevske plače, okoli 300 evrov na delavca, je na bankah, takoj ko zneske razknjižijo, bo denar šel na račune delavcev, kot nam je obljubilo vodstvo, je potrdila predsednica Sindikata Aha Mure Jolanka Horvat. Preostanek plače pričakujejo do konca prihodnjega tedna, sicer bodo 6. maja izvedli celodnevno stavko. Danes v podjetju ne bo nobenih razprav, v ponedeljek in torek bomo normalno delali, v petek, po praznikih, pa imamo dela prost dan. Na delovna mesta se bomo vrnili v 6. maja, ali bomo delali ali stavkali, pa je odvisno od tega, ali bomo imeli na računih preostanek plače, je povedala Horvatova. Po njenem mnenju se take razmere ne morejo nadaljevati v nedogled, če pa se bodo, potem se morajo lastniki odločiti, kako naprej. Sindikat pa si želi, da bi se kljub zmanjšanim naročilom ohranila vsa delovna mesta in da bi ostalo čim več zaposlenih, vendar se o tem z vodstvom za zdaj ne pogovarjajo. Vodstvo Razumemo stisko zaposlenih Generalni direktor Aha Mure Matjaž Hudopisk je v sredo pojasnil, da razumejo stisko zaposlenih in da delajo vse, kar je v njihovi moči, da bi čim prej zagotovili denar za plače in nadaljnje normalno poslovanje. Dejstvo je, da bodo zaradi upada naročil v panogi potrebni določeni ukrepi, kakšni, je v tem trenutku težko napovedati, glede odpuščanja pa smo se s sindikatom dogovorili, da se, dokler ne dobijo plač, o tej temi ne bomo pogovarjali, je povedal Hudopisk.
|
negative
|
1,951
|
Minevajo tri leta, odkar v Grčiji vlada t. i. trojka. Gospodarstvo je še vedno v prostem padu, Grčija ima milijon in pol brezposelnih, vse nižje pokojnine in vse več obubožanih. Grški premier pa napoveduje, da je svetla prihodnost že na obzorju.
|
negative
|
1,952
|
Naftni derivati se cenijo, saj je vlada sporočila, da tokrat ne bo posegala v trošarine. Najbolj se cenita dizelsko gorivo in kurilno olje. Kako pa je s cenami v sosednjih državah? Ceneje bi 95-oktansko gorivo točili v Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Minilo je 14-dnevno obdobje, po katerem se lahko spremenijo cene naftnih derivatov. Vlada danes ni sprejela uredbe za zvišanje trošarin, zato bodo od polnoči vsa goriva cenejša. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se bo pocenil za 3,1 centa, na 1,461 evra, 100-oktanski bencin prav tako za 3,1 centa, na 1,476 evra, dizelsko gorivo pa za štiri cente, na 1,332 evra na liter. Pocenilo se bo tudi kurilno olje. Za liter bo treba v naslednjem 14-dnevnem obdobju odšteti 0,958 evra, kar je 4,5 centa manj kot doslej, so sporočili iz Petrola in OMV. Cena avtoplina je pri Petrolu je 0,777 evra za liter. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij. Kakšne so cene pri sosedih? Po podatkih AMZS je cena 95-oktanskega bencina v Avstriji nižja kot pri nas, saj je tam za liter bencina treba odšteti 1,359 evra. 100-oktanski bencin je dražji, in sicer stane 1,546 evra za liter. Cenejše je tudi dizelsko gorivo, saj v Avstriji stane 1,312 evra za liter. Na Madžarskem je 95-oktanski bencin cenejši kot pri nas. Za liter 95-oktanskega bencina je pri vzhodnih sosedih treba odšteti 1,356 evra, za liter dizelskega goriva pa 1,374 evra, kar je malenkost več kot pri nas. Tudi na Hrvaškem bi za poln rezervoar goriva, ne glede na to, katero gorivo točite, odšteli manj kot pri nas. 95-oktanski bencin stane 1,346 evra za liter, 100-oktanski 1,388 evra za liter, dizelsko gorivo pa 1,256. V Italiji pa so cene naftnih derivatov precej višje kot pri nas. 95-oktanski neosvinčen bencin stane 1,788 evra za liter, 100-oktanski 1,891, dizelsko gorivo pa 1,696 evra za liter.
|
positive
|
1,953
|
Cene naftnih derivatov so se opolnoči znižale. Liter neosvinčenega bencina se je pocenil za več kot tri cente, liter dizla pa kar za štiri cente. Kurilno olje se je pocenilo za 4 cente in pol. Za 50-litrski rezervoar neosvinčenega bencina bomo danes odšteli evro in pol manj kot včeraj. Od polnoči so drobnoprodajne cene naftnih derivatov v Sloveniji nižje. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za 3,1 centa, na 1,461 evra, 100-oktanski bencin za 3,1 centa, na 1,476 evra, dizelsko gorivo za štiri cente, na 1,332 evra na liter. Tudi kurilno olje je cenejše, in sicer je njegova cena nižja za 4,5 centa in je zdaj 0,958 evra za liter. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij.
|
positive
|
1,954
|
Bonitetna hiša Moodys je znižala kreditno oceno slovenskim obveznicam, zato je bila predvidena določitev cene dolarske obveznice začasno ustavljena. Neuradno naj bi država v četrtek nadaljevala izdajo obveznic, nekateri pa pravijo, da gre za miniranje izdaje obveznic. Grahek ne verjame, da je to prišlo kot strela z jasnega. Za danes predvidena določitev cene dolarske obveznice je zaradi morebitne objave spremenjene bonitetne ocene Slovenije odložena, so sporočili s finančnega ministrstva. Bonitetna hiša Moodys je namreč znižala kreditno oceno slovenskih državnih obveznic z Baa2 na Ba1. To pa pomeni, da so obveznice prešle v območje naložb visoke tveganosti oziroma med špekulativne obveznice, nekateri pa poročajo celo, da gre za slabo blago angl. junk . V bonitetni hiši so kot razlog navedli tri faktorje. Prvi je stanje slovenskega bančnega sektorja, drugi je slabšanje stanja v slovenskem proračunu in tretji so negotovi obeti za financiranje, ki vse bolj povečujejo verjetnost, da bo potrebna zunanja pomoč. Za Slovenijo bo namreč negotov dostop tujih finančnih trgov, Obeti ostajajo negativni, kar pomeni, da se ocena lahko še zniža. To bi se lahko zgodilo v primeru, da bi se otežil dostop države do zadolževanja na trgu, kar bi po navedbah Moodys lahko bila posledica zaostrovanja krize v bančnem sektorju ali vnovične zaostritve razmer v evrskem območju. K njej bi lahko vodilo tudi dodatno občutnejše poslabšanje gospodarskih razmer v državi. Zavezanec z oceno Ba1, Ba2 ali Ba3 ni tako močno ranljiv kot nižje ocenjeni zavezanci, vendar pa se sooča z velikimi negotovostmi in je izpostavljen škodljivim poslom, finančnim ali gospodarskim pogojem, zaradi katerih bi lahko bil ali postal nesposoben izplačati svoje finančne obveznosti. Prejšnja ocena slovenskih obveznic Baa2 pa je pomenila, da je zavezanec sposoben izplačevati svoje obveznosti, vendar pa bi lahko zaradi okoliščin postal nezmožen plačevati svoje obveznosti. V pojasnitvi odločitve za znižanje kreditne ocene je Moodys zapisal, da je od leta 2008 slovenski javni dolg narasel z 22 odstotkov bruto domačega proizvoda BDP na 54,1 odstotka BDP. Po mnenju bonitetne hiše bo sedanja vlada tudi verjetno manj ambiciozna pri določitvi svojih proračunskih ciljev, kot je bila prejšnja. Zato bi lahko javni dolg po predvidevanjih bonitetne hiše narasel od 70 do 75 odstotkov BDP. Moodys ocenjuje, da bo za ustanovitev slabe banke, s katero naj bi vlada v slovenskih bankah očistila slabe terjatve, potrebnih od 8 do 11 odstotkov BDP. Pri tem v bonitetni hiši dodajajo, da je ustanovitev slabe banke vitalnega pomena za stabilizacijo slovenskega bančnega sistema. Gre za miniranje izdaje obveznice? Na ministrstvu za finance za zdaj nastalega položaja uradno ne komentirajo. Neuradno pa je slišati, da naj bi država v četrtek nadaljevala izdajo dolarske obveznice. Ta naj bi po neuradnih podatkih ob velikem povpraševanju do prekinitve potekala zelo dobro. Poznavalci, ki ne želijo biti imenovani, poudarjajo, da gre za miniranje izdaje slovenske dolarske obveznice in za velik prelom z običajno prakso objavljanja ocen, ko se države pred tem obvesti o nameri po spremembi ocene in razlogih za tak korak. Grahek To je prvovrsten škandal Samostojni finančni analitik Andraž Grahek je dejstvo, da je do znižanja bonitete ocene Slovenije s strani agencije Moodys prišlo na dan zapiranja knjige za izdajo dolarske obveznice, označil za prvovrsten škandal. Ocenjuje, da so investitorji ponoreli. Prepričan je, da se bo v prihodnjih dneh iskalo krivca za nastali položaj. Andraž Grahek Foto Aljoša Kravanja Boji se, da se ustvarja vtis, da je šlo za manipulacijo Slovenije. Veliko ljudi se je spraševalo, zakaj Slovenija prihaja na trg tako zgodaj, brez popolnega reformnega programa in brez seznama podjetij, ki naj bi šla v privatizacijo. Morda smo zdaj dobili razlog, razmišlja Grahek. Kot je dejal, se je danes pogovarjal z mnogimi, ki menijo, da Slovenija ni bila popolnoma iskrena, ko je šla s to obveznico na trg, in da obstaja vtis, da so na ministrstvu za finance vedeli za možnost reza bonitete, da so se bali, da bodo izgubili dostop do ameriškega trga in da so zato šli predhodno na trg. Ne verjamem, da bi to prišlo kot strela z neba To bo treba razčistiti. Bi se pa zelo čudil, da bi šel Moodys v tako drastično znižanje ratinga, ne da bi s kom navezal stik v Sloveniji, preden bi preveril informacije o procesih, ki tečejo, pravi analitik. To znižanje je po Grahkovih besedah prelomno, saj gre za znižanje na špekulativno oceno. In takih stvari se ne počne kar tako mimogrede. Glede na vse, kar vem o dodeljevanju ocen, ne verjamem, da bi to prišlo kot strela z neba in da popolnoma nihče ni o tem ničesar vedel, je dejal. Nekateri poznavalci, ki ne želijo biti imenovani, medtem poudarjajo, da gre za načrtno in usklajeno miniranje izdaje slovenske dolarske obveznice in za velik prelom z običajno prakso objavljanja ocen, ko se države pred tem obvesti o nameri po spremembi ocene in razlogih za tak korak. Če se bo izkazalo, da je Moodys ravnal popolnoma samostojno pri znižanju ocene, Grahek pravi, da bo vesel, saj bo Slovenija lahko tožila agencijo in iztožila veliko odškodnino, ker so ji naredili škodo. A sam je prepričan, da bo težko prepričati kogar koli, še posebej mednarodno javnost, da je zlobni Moodys znižal boniteto nalašč, ravno v trenutku, ko izdajamo najbolj kritično izdajo obveznic . Bojim se, da je kredibilnost Slovenije doživela zelo močan udarec. In zelo težko si bomo nazaj priborili dostop do ameriškega kapitalskega trga, do še edinega, ki nam je bil odprt za financiranje, meni Grahek. Bodo padale glave? Ob tem dodaja, da bo gotovo v naslednjih dneh šlo za iskanje krivde na obeh straneh, tako na strani bonitetne hiše kot na strani ministrstva za finance. V očeh investitorjev je ministrstvo za finance danes zagotovo poraženec, in to velik, dodaja. Ponavadi, ko se takšne stvari zgodijo, padajo glave, pravi Grahek in ob tem opozarja tudi na dogajanje na investicijskih bankah. Izdajo so namreč vodile vodilne investicijske banke na svetu, JP Morgan, Deutsche Bank in BNP Paribas. Če bi oni to vedeli, sploh ne bi šli v to izdajo, meni. Opozarja pa še, da bi bila izdaja obveznice, če bi se zgodila, po rekordni obrestni meri. Pojasnjuje namreč, da je bila cena zastavljena višje kot ob zadnji izdaji ministra za finance Janeza Šušteršiča lani jeseni. Slovenija bi se zelo drago zadolžila in drago plačala ceno, da bi si pridobila čas. Tega je namreč malo, pravi Grahek. Na vprašanje, kako si bo Slovenija povrnila kredibilnost, pa pravi, da težko. Morda bi to lahko bili prenosi na slabo banko, o katerih se govori, da bi bili že junija, čeprav težko verjamem, da se bo to lahko tako hitro zgodilo, je sklenil. Danes bi morali zbirati ponudbe za pet- in desetletne obveznice Slovenija je po poročanju tujih in domačih medijev danes zbirala ponudbe za izdajo pet- in desetletnih obveznic, z referenčnimi oz. začetnimi letnimi obrestnimi merami pri petih odstotkih oz. pri 6,125 odstotka. Povpraševanje naj bi bilo po neuradnih informacijah, ki so jih navajali mediji, zelo močno in naj bi sredi popoldneva doseglo že šest milijard dolarjev. Izdaja naj bi tako potekala dobro. Govorilo se je, da bo Slovenija knjigo ponudb investitorjev zaprla ob pol petih, a je nato tudi v finančnih medijih odjeknila novica, da je zaključek transakcije odložen. V ponedeljek se je sicer v Londonu zaključil niz sestankov z mednarodnimi investitorji v ameriških finančnih središčih in v Cityju, na katerih je Slovenija s finančnim ministrom Urošem Čuferjem na čelu preverila možnost letošnjega financiranja na mednarodnih trgih in poskušala investitorje prepričati v verodostojnost načrtov države za izhod iz krize. Slovenija je podoben road show ob prisotnosti takratnega ministra Janeza Šušteršiča izvedla že minulo jesen, nato pa je že nekaj dni po predstavitvah izdala 10-letne dolarske obveznice in z njimi zbrala 2,25 milijarde dolarjev.
|
negative
|
1,955
|
Luka Koper je Policijski sindikat Slovenije opozorila, da vsakič, ko stavkajo državni organi, utrpi ogromno gospodarsko škodo. Policisti pa so odgovorili, da zaostrene stavke na potniškem terminalu do 5. maja ne bo. Luka Koper je danes na Policijski sindikat Slovenije PSS naslovila dopis, v katerem opozarja, da ima lahko stavka policistov negativne učinke, še posebej v času turistične sezone. Predstavniki Luke Koper so opozorili, da v času stavke državnih organov, ki v pristanišču izvajajo del procesov, vsakič utrpijo ogromno gospodarsko škodo z dolgoročnimi posledicami tako za regijo kot tudi širše. V Kopru se zaradi stavke bojijo predvsem morebitne odpovedi prihoda potniških ladij, saj že v naslednjih petih dneh pričakujejo 6000 potnikov. Iz policijskega sindikata so medtem sporočili, da se je stavkovni odbor sindikata na podlagi zaznanih gospodarskih učinkov na dejavnost potniškega terminala pristanišča odločil, da do 5. maja ne bo izvajal poostrenih stavkovnih aktivnosti na potniškem terminalu Luke Koper. V sindikatu pa so dodali, da ta odločitev ne vpliva na druge stavkovne aktivnosti ter na nadaljevanje stavkovnih aktivnosti v bodočih zaostritvah v primeru neuspešnih pogajanj in enostranskih posegov v plače in druge pravice zaposlenih v policiji ter na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo.
|
negative
|
1,956
|
V obtok prihaja nov bankovec za pet evrov, ki spada v serijo Evropa in ga odlikujejo predvsem izboljšani zaščitni elementi. Stari bankovci za pet evrov ostajajo v obtoku in jih bodo iz njega umaknili postopno. V obtok danes prihaja nov bankovec za pet evrov, ki spada v serijo Evropa in ga odlikujejo predvsem izboljšani zaščitni elementi. V vodnem znaku in na hologramu novega bankovca je portret Evrope osebe iz grške mitologije, po kateri je nova serija dobila ime. Pri Banki Slovenije izpostavljajo še smaragdno zeleno številko , ki spreminja barvo do temno modre, na njej pa se pojavi tudi svetlobni val. Vrsta kratkih reliefnih črtic ob levem in desnem robu bankovca ob tem zlasti slabovidnim ljudem olajša prepoznavanje bankovca. Ti zaščitni elementi bodo uporabljeni pri vseh novih bankovcih. Preprosto jih je mogoče preveriti z metodo otip-pogled-nagib , poudarjajo pri Banki Slovenije. Bankovec za pet evrov je prvi iz serije Evropa, v naslednjih letih pa mu bodo sledili tudi bankovci preostalih vrednosti. Stari bankovci za pet evrov ostajajo v obtoku in jih bodo iz njega umaknili postopno, so sporočili iz Banke Slovenije.
|
neutral
|
1,957
|
Svet Evropske centralne banke je v skladu s pričakovanji znižal ključno obrestno mero za evroobmočje za 0,25 odstotne točke na 0,5 odstotka. Gre za novo rekordno nizko vrednost. Na potezo sta najverjetneje vplivali predvsem slaba slika evrskega gospodarstva in padajoča inflacija. Svet Evropske centralne banke ECB je na današnjem zasedanju v Bratislavi v skladu s pričakovanji znižal ključno obrestno mero za evroobmočje za 0,25 odstotne točke na 0,5 odstotka. Gre za novo rekordno nizko vrednost. ECB je znižal tudi obrestno mero za mejno posojanje, in sicer za 0,5 odstotne točke na en odstotek, medtem ko je obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti ostala nespremenjena pri nič odstotkih. Današnje znižanje ključne obrestne mere je že četrto, odkar je vodenje ECB novembra 2011 prevzel Italijan Draghi. Na potezo sta najverjetneje vplivali predvsem slaba slika evrskega gospodarstva in padajoča inflacija. Strokovnjaki menijo, da se z novim znižanjem odpira novo poglavje boja proti krizi. Do zdaj rekordno nizka obrestna mera je bila postavljena pri 0,75 odstotka, veljala pa je od lanskega poletja. Strokovnjaki opozarjajo, da s tem ECB ostaja precej malo manevrskega prostora, do ničelnih obresti je le še kakšen korak. Tudi hranilnice opozarjajo, da bi bilo še kakšno znižanje zelo slab znak tistim, ki varčujejo za starost, saj se z vsakim znižanjem prihranki malo stopijo, kar pomeni slabo vzpodbudo za varčevanje in načrtovanje upokojitve, kar je v času, ko je skrb posameznika za starost še posebej pomembna, slaba ideja, svarijo. Markus Demary z Gospodarskega inštituta v Kölnu se sprašuje, ali bodo nižje obresti res pomagale državam, kot so Grčija, Irska in Portugalska, ki se spopadajo z veliki težavami bank, gospodarstvo teh držav pa nato od nizkih obresti ECB nima nič. Tako nizka obrestna mera ne bo pognala gospodarstva, bi pa lahko povzročila nova tveganja za nestabilnost, je prepričan Demary. Po njegovem mnenju obstaja bojazen, da bi slabe banke ECB-jeve poceni kredite držale kot rezerve ali jih celo zapravljale za kupovanje dragih državnih obveznic namesto za kreditiranje gospodarstva. So pa nizke obresti dobre za zadolžene državne proračune, saj pomenijo manj pritiska. A tudi to ni čarobna paličica, priznava Jorg Asmussen. Monetarna politika ni orožje, ki bi koristilo v boju proti vsem oblikam gospodarskih bolezni. Obstaja tveganje, da bo poceni denar zaviral pripravljenost vlad na reforme, pravi. Analitiki za zdaj ne pričakujejo, da bi nizke obresti zvišale inflacijo, ta je bila aprila v evroobmočju 1,2-odstotna, kar je pod pričakovanima dvema odstotkoma, ki ju je napovedoval ECB. Tukaj torej ECB ostaja nekaj manevrskega prostora. V primeru visoke inflacije in nizkih obresti bi bili na udaru varčevalci, saj bi se njihovi prihranki zmanjšali. Nizke obresti pa so lahko varljive tudi za tiste, ki najemajo posojila. V tem trenutku so nizke obresti seveda privlačne tudi zanje, a strokovnjaki svarijo, da bi lahko v nekaj letih, ko se bodo ECB-jeve obresti spet dvignile, to povzročalo velike težave kreditojemalcem, predvsem tistim, ki si bodo posojilo lahko privoščili po zaslugi nizkih obresti.
|
negative
|
1,958
|
Evropska komisija v spomladanski gospodarski napovedi za Slovenijo napoveduje 5,3-odstotni primanjkljaj in dvoodstotni padec BDP. Spomladanska gospodarska napoved Bruslja je tako za Slovenijo slabša od zimske in občutno slabša od povprečja v evroobmočju. Slovenija bo letos imela 5,3-odstotni primanjkljaj in dvoodstotni padec bruto domačega proizvoda, prihodnje leto pa 4,9-odstotni primanjkljaj in 0,1-odstotni padec BDP, je napovedala Evropska komisija. Spomladanska gospodarska napoved Bruslja je tako za Slovenijo slabša od zimske in občutno slabša od povprečja v evroobmočju. V februarski napovedi je Komisija Sloveniji za letos prav tako napovedala dvoodstotni padec BDP, a nekoliko nižji, 5,1-odstotni javnofinančni primanjkljaj. Za prihodnje leto pa ji je februarja napovedala 4,7-odstotni primanjkljaj in 0,7-odstotno rast, tako da je v novi napovedi obete za rast v prihodnjem letu občutno poslabšala. Slovenija v družbi Cipra Protesti na Cipru Padec BDP bo poleg Slovenije v prihodnjem letu v celotni EU imel le še Ciper, in sicer 3,9-odstotno skrčenje BDP, vse druge članice Unije bodo v letu 2014 imele rast. Recesijo v Sloveniji po navedbah komisije podaljšuje počasno razdolževanje podjetij in zamude pri reševanju bančne krize. Nadaljnje odlašanje z zahtevanimi strukturnimi reformami bi dodatno poslabšalo obete za rast, opozarjajo v Bruslju. Bruselj za Slovenijo napoveduje tudi višjo stopnjo brezposelnosti. Problematičen je tudi primanjkljaj. Slovenija bi ga morala letos znižati pod tri odstotke BDP, sicer ji grozijo sankcije. Komisija je že februarja ocenila, da tega cilja zelo verjetno ne bo dosegla. V Bruslju so že večkrat nakazali, da si lahko nekatere države letos obetajo podaljšanje roka za odpravo presežnih primanjkljajev. Odločili bodo konec maja. Kot je danes dejal evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn, bo odločitev odvisna od reformne strategije slovenske vlade. To bo slovenska vlada opredelila v reformnem in proračunskem načrtu, ki ju mora poslati v Bruselj v začetku meseca. Komisar je tudi znova opozoril, da so razmere še obvladljive, če bo ukrepanje odločno in naglo. Zato je po njegovih besedah ključno, da Slovenija zelo hitro opredeli konkretne ukrepe za sanacijo bančnega sektorja in finančnega sistema ter za zagotovitev vzdržnosti javnih financ. Rehn te ukrepe pričakuje v reformnem in proračunskem načrtu Slovenije. Še vedno strmo raste tudi javni dolg Slovenije, ki je leta 2008 znašal še 22 odstotkov BDP. Komisija napoveduje, da bo letos 61-odstoten, prihodnje leto pa 66,5-odstoten, kar je nad dovoljeno mejo, a še vedno precej pod povprečjem evroobmočja in EU. Komisija ob tem še ugotavlja, da ob neupoštevanju dodatnih ukrepov za krepitev bank ni večjih tveganj, da se projekcije ne bi uresničile, obenem pa izpostavlja, da so za krepitev bank potrebna občutna dodatna sredstva. Raste tudi brezposelnost v Sloveniji, čeprav je še vedno nižja od povprečja v evroobmočju in EU. Bruselj ji za letos napoveduje 10-odstotno, za prihodnje leto pa 10,3-odstotno brezposelnost. Rastoča brezposelnost je eden od dejavnikov, ki najbolj prispevajo k vztrajno negativnemu trendu v potrošnji. Poleg tega vse večji delež nestalnih zaposlitev zmanjšuje stabilnost prihodkov, ugotavlja komisija. V evroobmočju počasno okrevanje V Bruslju opozarjajo predvsem na naraščajočo brezposelnost. Najvišjo brezposelnost imajo v Grčiji, Španiji in na Portugalskem. Evroobmočje bo letos imelo 0,4-odstotni padec bruto domačega proizvoda, v prihodnjem letu pa 1,2-odstotno rast, celotna EU pa letos 0,1-odstotni padec BDP, naslednje leto pa 1,4-odstotno rast, napoveduje Evropska komisija. Olli Rehn je ob tem izpostavil pomen boja proti brezposelnosti. Storiti moramo vse za premostitev krize brezposelnosti v Evropi, je pozval. Bruselj evroobmočju za letos napoveduje 12,2-odstotno brezposelnost, prihodnje leto pa 12,1-odstotno, celotni EU pa letos in v naslednjem letu 11,1-odstotno brezposelnost. Mešanica politik EU je osredotočena na vzdržno rast in ustvarjanje delovnih mest, fiskalna konsolidacija se nadaljuje, a s počasnejšim korakom, za zagon rasti je treba okrepiti strukturne reforme, je še poudaril Rehn. Stanje javnih financ se v evroobmočju in EU na splošno izboljšuje. Komisija evroobmočju za letos napoveduje v povprečju 2,9-odstotni javnofinančni primanjkljaj, za naslednje leto pa 2,8-odstotnega, EU pa 3,4-odstotnega oziroma 3,2-odstotnega. Javni dolg bo v evroobmočju letos v povprečju znašal 95,5 odstotka BDP, prihodnje leto pa 96 odstotkov, v EU pa letos 89,8 odstotka BDP, naslednje leto pa 90,6 odstotka BDP, je napovedala Komisija.
|
negative
|
1,959
|
Nekdanji družbeni podjetji Mura in Svea sta v velikih težavah, čeprav imata obe naročila za delo in prodajata svoje izdelke. Je morda eden od vzrokov tudi špekuliranje potencialnih vlagateljev, ki čakajo, da gresta v stečaj in bosta na voljo za majhen denar?
|
negative
|
1,960
|
Tokrat se bodo vsa goriva podražila. 95-oktanski bencin bo po novem stal 1,463, 100-oktanski pa 1,496 evra za liter. Za liter dizelskega goriva bo po novem treba odšteti 1,341 evra. Spet bomo dobili nove cene goriv. Tokrat se bodo vsa podražila. Kot so sporočili iz OMV in Petrola, bo 95-oktanski bencin stal 1,463 evra na liter. Torej se bo podražil za 0,002 evra. 100-oktanski bencin se bo podražil za 0,02 evra, in bo po novem stal 1,496 evra na liter. Za liter dizelskega goriva bo treba po novem odšteti 1,341 evra. Torej se bo cena zvišala za 0,009 evra. Cena kurilnega olja bo višja za 0,010 evra in bo po novem 0,968 evra na liter. Vlada tudi tokrat v višino trošarin na energente ni posegla.
|
negative
|
1,961
|
Mercator je spet na prodaj, kandidat za novega lastnika pa je med drugim spet hrvaški Agrokor. Ta si želi še večjo prevlado na trgu, po drugi strani pa družbi ne manjka finančnih težav, čeprav dobiček kuje tudi s pomočjo precej vprašljivega odnosa do dobaviteljev. Mercator je v prvem četrtletju 2013 zabeležil izgubo 8,6 milijona evrov. Dve ponudbi sta prispeli za nakup najboljšega soseda. Ena izmed njih je nov poskus hrvaškega Agrokorja. Ta naj bi bil tokrat po mnenju hrvaških medijev v boljšem položaju za uspešen posel, saj naj bi bila klima v Sloveniji tokrat hrvaškemu kupcu bolj naklonjena. Slovenski paradni trgovski konj ob precejšnjih izgubah nujno potrebuje strateškega partnerja, če želi obstati. Agrokorjev interes pa je tudi znan družba bi s prevzemom postala nesporni gospodar trgovine s hrano v tem delu Evrope. A medtem ko naj bi jih v Zagrebu skrbeli Mercatorjevi dolgovi, razlogov za zaskrbljenost, če bo kot kupec izbran Agrokor, ne manjka niti v Sloveniji. In to več kot upravičeno, če gre verjeti vsaj polovici napisanega v medijih sosednje države. Agrokor je zadolžen skoraj toliko kot Srbija, so lani pisali srbski časopisi. In poslovanje koncerna res ni zgledno. Kot piše Dnevnik, se je čisti dobiček hrvaške skupine lani znižal za kar trikrat, na slabih devet milijonov evrov. Pa še ta dobiček se večinoma nanaša na družbe, pri katerih je Agrokor le solastnik. Izguba večinskega lastnika je lani znašala skoraj šest milijonov evrov. Pa še precej huje bi bilo, če družbe ne bi reševale državne subvencije v višini skoraj 20 milijonov evrov in enkratni dobički pri prodaji finančnih naložb ter hčerinske družbe Unex MPG. V tem primeru bi Skupina Agrokor že lani ustvarila več kot 20 milijonov evrov čiste izgube, skoraj 40 milijonov evrov pa bi znašala izguba Skupine Agrokor, če bi v družbi slabitve nepremičnih in finančnih naložb prikazali prek dobička in ne prek kapitala, še piše Dnevnik. Kot še pišejo, pa se skriti dolgovi skrivajo tudi zunaj uradnih bilanc. Dolgove Agrokor za skoraj 400 milijonov evrov obveznosti za najem trgovskih centrov obravnava kot operativni lizing in jih prikazuje zunajbilančno. Nadzorni svet Mercatorja se bo sicer danes seznanil s poslovanjem skupine v prvem letošnjem četrtletju. Od tega so odvisna tudi prihodnja pogajanja z morebitnimi kupci družbe. Neuradno je konzorcij prodajalcev prejel zavezujoči ponudbi hrvaškega Agrokorja in sklada Mid Europa Partners. Agrokor beleži tudi vse nižjo prodajo, število zaposlenih so lani oklestili za okoli 900, na 34.700. Todorić nujno potrebuje nove trge tudi zaradi vstopa Hrvaške v Evropsko unijo, ki mu bo to v državo, v kateri ustvari kar 71 odstotkov celotne prodaje, prineslo konkurenco. Kupil podjetje, dobil odpis dolga Todorićev imperij že dolgo pomaga držati nad vodo hrvaška država. Po pisanju Indexa so vlade Iva Sanaderja in Jadranke Kosor podjetjem skupine Agrokor odpisale več kot 400 milijonov kun okoli 53 milijonov evrov neplačanih obveznosti do države. Odpis dolga pa naj bi se vedno zgodil po istem scenariju ko je Todorić kupil podjetje, je dobil odpis. Evidenca tako kaže, da je podjetje Belje leta 2005 dobilo odpis 224 milijonov kun dolga. Osem mesecev po tem, ko ga je kupil Todorić. Podoben scenarij se je zgodil tudi v primeru podjetja Pik Vrbovec in Vupik. Največja hrvaška zasebna družba je svoje težave za zdaj reševala tudi z astronomskimi krediti. Marca lani so tako pri bankah BNP Paribas, J. P. Morgan in Zagrebški banki med drugim najeli 75 milijonov evrov posojila, z rokom vračila tri leta, namenjenega zgolj refinanciranju obstoječih finančnih obveznosti Agrokorja, s čimer naj bi zadržali raven zadolženosti podjetja, so takrat sporočili iz družbe. Kot jamstvo za kredit so zastavili štiri podjetja koncerna Ledo, Zvijezda, Konzum in Jamnica. Foto Reuters Generator nelikvidnosti Prihod Todorića v Mercator pa lahko več kot upravičeno skrbi tudi dobavitelje. Ne le zato ker se marsikateremu obeta, da bi ga novi lastnik nadomestil s kom drugim oziroma bi občutno znižal odkupne cene. Težave bi najbrž zadele tudi tiste, ki bi ostali, Agrokor že preden je udarila kriza ni slovel kot najbolj reden plačnik. Kot je že leta 2009 opozarjal Novi list, je Agrokor družba, ki je ob takrat še bleščečih bilancah generirala največ nelikvidnosti v državi. Javno skrivnost, da Agrokor naroča, a slabo plačuje, so nato potrdile še številke, da je Agrokor takrat dobaviteljem dolgoval kar 7,13 milijarde kun, čeprav je podjetje tisto leto imelo 30-odstotno rast in skoraj 28 milijard kun dohodkov od prodaje, kriza pa se je šele začela oglašati. Agrokor naj bi zdaj svojim dobaviteljem dolgoval okoli 1,5 milijarde evrov, in če je hiter pri izterjavah svojih dolžnikov, ki imajo le 40 dni časa za plačilo, pa naj bi družba za plačilo svojih računov potrebovala skoraj 200 dni. Mercator v začetku leta z izgubo 8,6 milijona evrov V prvem četrtletju 2013 je Skupina Mercator ustvarila 658,4 milijona evrov čistih prihodkov iz prodaje, kar predstavlja 2,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Iz Mercatorja sporočajo, da so v tem obdobju dosegli stabilizacijo tržnega deleža v Sloveniji in na Hrvaškem ter rast v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Zaradi strukturnih sprememb in zaostrenih razmer na trgih, kjer posluje Mercator, pa je bila ustvarjena marža nižja od načrtovane. Negativna rast BDP, nadaljevanje zaostrenih gospodarskih razmer in negativnih trendov na strani potrošnje ter oteženo pridobivanje virov financiranja so imeli tudi v letošnjem prvem četrtletju negativen vpliv na poslovanje celotne skupine Mercator, so sporočili iz največjega slovenskega trgovca. Tudi zaradi tega je izguba znašala 8,6 milijona evrov, kar je v okvirih načrtov. Predsednik uprave Toni Balažič ob koncu leta napoveduje pozitiven rezultat.
|
negative
|
1,962
|
Mlekodel je sprejel prodajo deleža Ljubljanskih mlekarnah hrvaškemu Dukatu. Manjšinsko lastništvo jim namreč ne omogoča vpliva na poslovanje, upajo pa, da bo novi lastnik imel posluh za kmete in potrošnike. Mlekodel je na današnji skupščini odločil o prodaji delnic Ljubljanskih mlekarn. Zadruge so odločile, da 23,65 odstotka delnic Ljubljanskih mlekarn prodajo hrvaškemu Dukatu, ki je 18. aprila objavil prevzemno ponudbo. Prevzemna cena za posamezno delnico znaša 8,75 evra, prevzemna ponudba pa se nanaša na skupaj 2.178.500 delnic Ljubljanskih mlekarn. Kot so sporočili iz Mlekodela, odločitev za prodajo deleža v Ljubljanskih mlekarnah temelji na dejstvu, da je družba že v večinski lasti Dukata. Ta je 50,28-odstotni lastnik mlekarne postal marca lani, s tem pa so zadruge izgubile vpliv na poslovne odločitve družbe. Zadnja lastniška struktura nam ni omogočala zastopanosti v nadzornem svetu in s tem aktivnejšega vključevanja v upravljanje mlekarne, pojasnjujejo v Mlekodelu, kjer so si skupaj z zadrugami, Zadružno zvezo Slovenije in Deželno banko Slovenije ves čas prizadevali, da bi pridobili večinski delež in mlekarno ohranili v slovenski lasti. Ker je govedoreja izjemnega pomena za slovensko kmetijstvo, pričakujemo, da bomo z novim lastnikom kot dobavitelji mleka našli dogovor, ki bo slovenskim kmetom in zadrugam zagotavljal dolgoročen odkup in predelavo mleka po za kmeta sprejemljivih cenah ter potrošnikom zagotavljal nemoteno oskrbo s kakovostnim mlekom in mlečnimi izdelki, so še sporočili iz Mlekodela. Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan pa je ob tem izrazil željo, da bo tudi novi lastnik vodil Ljubljanske mlekarne na način družbeno odgovornega podjetja. Da ne bo gledal ozko le na maksimiziranje dobička, ampak da bo opazoval tudi svoje dobavitelje, ki so od njega odvisni.
|
neutral
|
1,963
|
Kriza je Mercator pahnila v rdeče številke, iz njih pa se bo reševal tudi z odpuščanjem. Na ravni skupine nameravajo do jeseni število zaposlenih zmanjšati za od 800 do 1000, od tega jih bo že do poletja 200 brez dela ostalo v Sloveniji, je napovedal Balažič. Mercator, ki je na ravni skupine v prvem četrtletju ustvaril 8,6 milijona evrov izgube, bo moral za dosego zastavljenih ciljev do konca leta izplavati iz rdečih številk sprejeti dodatne ukrepe. To je upravi naložil tudi nadzorni svet in ji dal 30 dni časa. Predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič danes o ukrepih še ni mogel govoriti podrobneje, zagotovil pa je, da jih bodo izvedli ter ob koncu leta obrnili trend in izplavali iz rdečih številk. Med ukrepi naj bi bilo tudi odpuščanje. Do jeseni je v načrtu zmanjšanje števila zaposlenih na ravni skupine med 800 in 1000, od tega v Sloveniji okoli 200 v administraciji. Zmanjšanje števila ljudi v Sloveniji za 200, kot je predvideno, se bo zgodilo do poletja, je napovedal Balažič. Med razlogi, iz katerih se je Mercator znašel v težavah, je izpostavil zaostrovanje makroekonomskih razmer in posledično padec zasebne potrošnje, kar vpliva na poslovanje. Potrošnik se obnaša vse bolj racionalno 60 odstotkov ljudi kupuje cenejše izdelke, več je manjših nakupov, potrošnik ni več lojalen enemu trgovcu, je pojasnil. Poleg tega na poslovanje po njegovih besedah dodatno negativno vpliva slabšanje bonitetne ocene države, pa tudi slabe gospodarske razmere v regiji, v kateri Mercator deluje. Želijo si hitre, dokončne in zavezujoče odločitve o prodaji Prihodki od prodaje skupine Mercator so se od januarja do marca znižali za 2,6 odstotka, na 658,4 milijona evrov, čista izguba pa je znašala 8,6 milijona evrov. Balažič se ni mogel izogniti vprašanjem v zvezi s prodajo večinskega deleža Mercatorja. Kot je dejal, si v družbi želijo, da bi čim prej dosegli odločitev glede prodaje, ki bo hitra, dokončna in zavezujoča, saj se bo le tako Mercator znova lahko začel ukvarjati s svojo osnovno dejavnostjo. Po njegovih besedah se je treba zavedati, da potekata dva vzporedna procesa, ki sta izključujoča prodajni proces in proces reprogramiranja dolgov , ki čakata na odločitve drug drugega. Pri prodaji je refinanciranje eden od pogojev, banke pa čakajo na dokončno odločitev lastnikov, je dejal. Prodajalci 53-odstotnega deleža v družbi bodo po objavi četrtletnih poslovnih rezultatov Mercatorja začeli nadaljnje pogovore s ponudniki za nakup največjega slovenskega trgovca. Zavezujoči ponudbi sta oddala le hrvaški Agrokor in sklad Mid Europa Partners. Neuradno Agrokor za delnico ponuja 110 evrov in prevzem milijardnega Mercatorjevega dolga, Mid Europa Partners pa zgolj dokapitalizacijo Mercatorja v višini 250 milijonov evrov. Pred prodajalci Mercatorja je verjetno najtežji preizkus doslej. Imajo le dve možnosti ustaviti prodajni postopek ali pa ponudnika pozvati k zvišanju svojih ponudb.
|
negative
|
1,964
|
V marcu je bila brezposelnost nekoliko nižja kot februarja, kljub temu pa je za 1,4 odstotne točke višja, kot je bila marca lani. Predvsem se je v marcu znižala brezposelnost med moškimi, med ženskami pa je ostala nespremenjena. V Sloveniji se je stopnja registrirane brezposelnosti marca v primerjavi s februarjem znižala za 0,2 odstotne točke, na 13,4 odstotka. Znižala se je prvič po petih mesecih. Število delovno aktivnih oseb se je povečalo za približno 1200, je objavil statistični urad. Stopnja brezposelnosti se je v Sloveniji zviševala vse od oktobra 2012, le februarja letos se glede na prejšnji mesec ni spremenila. Tudi lani in predlani se je stopnja brezposelnosti marca znižala in se je nato v pomladanskih in poletnih mesecih predvsem zaradi vpliva sezone še naprej zniževala. Marca lani je bila 12-odstotna, torej za 1,4 odstotne točke nižja kot v letošnjem marcu. Podrobnejši pregled po spolu kaže, da se je stopnja brezposelnosti marca v primerjavi s februarjem znižala samo med moškimi, in sicer s 13,5 odstotka na 13,2 odstotka, medtem ko je med ženskami ostala nespremenjena pri 13,7 odstotka. Brezposelnost najbolj padla med starejšimi Pregled po starostnih skupinah kaže, da se je stopnja brezposelnosti znižala v vseh starostnih skupinah, le v starostni skupini od 35 do 39 let je ostala nespremenjena. Najbolj, za 0,5 odstotne točke, se je znižala v starostni skupini, v katero spadajo osebe, stare nad 60 let. Med statističnimi regijami se je stopnja registrirane brezposelnosti zvišala le v notranjsko-kraški regiji z 12,4 odstotka na 12,6 odstotka, v drugih regijah se ni spremenila ali se je znižala. Najbolj se je znižala v pomurski statistični regiji, in sicer za 0,7 odstotne točke, kljub temu pa tam ostaja najvišja v Sloveniji. Marca je bila tam 18,6-odstotna. Več zaposlitev v gradbeništvu Število delovno aktivnih se je marca povečalo za približno 1200 oseb in je tako nekoliko preseglo številko 790.000. To povečanje je po osmih mesecih upadanja že drugo zapored in prvo občutnejše, saj je bilo povečanje februarja le neznatno. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je število znižalo za malo manj kot 25.000. Tokrat se je število delovno aktivnih povečalo predvsem zaradi rasti števila delovno aktivnih v gradbeništvu v tej dejavnosti je bilo okoli 600 delovno aktivnih več kot predhodni mesec, je izpostavil statistični urad.
|
positive
|
1,965
|
Boštjan Jazbec, ki prevzema položaj guvernerja Banke Slovenije, po mnenju predsednika države Boruta Pahorja vzbuja visoka pričakovanja. Jazbec upa, da jih bo tudi izpolnil. Boštjan Jazbec želi nadaljevati dobro delo svojih predhodnikov. Banka Slovenija je naredila dobro delo in ga bo nadaljevala v okviru prestrukturiranja nadzora bančnega sektorja v EU, je povedal po današnjem sprejemu pri predsedniku države Borutu Pahorju. Jazbec je ocenil, da mednarodne agencije ratingov Sloveniji ne bodo dodatno zniževale. Pričakovanja so velika in delovnih izzivov ne manjka. Prepričan sem, da bomo s sodelavci Banke Slovenije lahko upravičili zaupanje, je v izjavi za medije, ki sta jo podala skupaj s Pahorjem, dejal Jazbec. Pahor pa je dejal, da tako visoka podpora kaže, da novi guverner uživa izjemno zaupanje, hkrati pa slovenska kot tudi mednarodna strokovna finančna javnost gojita do njega visoka pričakovanja. Predsednik Pahor se je nekdanjemu guvernerju Marku Kranjcu zahvalil za odlično opravljeno delo. Foto Reuters Kot je povzel, se kriza ni zgodila samo Sloveniji, vloga in delovanje slovenskih nadzornih organov v njej pa sta primerljiva z evropskimi. Ocenil je, da mednarodne agencije ratingov Sloveniji ne bodo dodatno zniževale. Mislim, da z ukrepi vlade do tega ne bo prišlo, saj so ti usklajeni z Evropsko komisijo in so vezani predvsem na sanacijo bančnega sistema, je bil jasen. Jazbec je izrazil upanje, da bo ob koncu mandata predal guvernerstvo Banke Slovenije gospodarstvu, ki se razvija in raste ter ima stabilen in dobro delujoč bančni sistem in ki je poleg tega še mednarodno konkurenčno . Pahor je spomnil, da je bilo v času njegovega predsedovanja treba poskrbeti za imenovanje na šest ključnih mest. Med njimi je položaj guvernerja prav zaradi okoliščin, v katerih se je znašla Slovenija, še posebej pomemben, je dejal. Jazbec bo vodenje Banke Slovenije prevzel kot četrti guverner, za Francetom Arharjem, Mitjo Gasparijem in Markom Kranjcem. DZ ga je aprila na to mesto na predlog predsednika Pahorja imenoval s 77 glasovi za in sedmimi proti. Želim, da bi z zavzetostjo, kakršno je prepričal mene, vodje poslanskih skupin in poslance, ter s svojim znanjem, bogatimi izkušnjami in relativno mladostjo za ta položaj Banko Slovenije v času, ki ni lahek, vodil skozi zelo zahtevna vprašanja, med njimi sanacijo bančnega sistema, ki ostaja ena izmed prednostnih nalog celotne države, je poudaril Pahor. V sredo bo po njegovih besedah mandat začel guverner, ki vzbuja zaupanje, a tudi visoka pričakovanja, je še ocenil in se ob tem zahvalil dosedanjemu guvernerju Banke Slovenije Marku Kranjcu. Zahvaljujem se mu za njegovo delo, dosežke ter vestno in predano poslanstvo v času, ki je tudi pred Banko Slovenije zavoljo krize postavil vprašanja, s katerimi se sicer guverner ne bi soočal, je še dejal predsednik države.
|
neutral
|
1,966
|
Honda je sklenila pogodbeno sodelovanje s slovenskim Kemijskim inštitutom, ki za japonsko tovarno vozil razvija nove baterije. Te bodo predvsem cenejše in dostopnejše širšim množicam. Japonska tovarna avtomobilov Honda je izbrala Kemijski inštitut za sodelovanje na področju razvoja naprednih baterijskih materialov. Kemijski inštitut je bil izbran kot edini evropski projekt na področju materialov, pripravila pa sta ga slovenska raziskovalca Robert Dominko in Boštjan Genorio. Govorili smo z Dominkom, ki pojasnjuje, da gre predvsem za revolucijo na področju uporabe cenejših in dostopnejših materialov. Sicer naj bi imela baterija lastnosti, podobne litij-ionskim baterijam, vendar pa je ravno uporaba litija v prihodnosti vprašljiva, saj bo vse manj dostopen in zato tudi dražji. Teorija in praksa že kažeta, da bi lahko imela baterija, ki jo razvijajo pri njih, do 50 odstotkov večje zmogljivosti kot baterije, ki jih poznamo danes, vendar pa bo njihova uporaba cenejša in dostopnejša, saj bodo sestavljene iz materialov, ki so v okolju lažje dostopnejši in jih je tudi več. Za zdaj sicer ne more izdati, za katere materiale gre. Kemijski inštitut sodeluje tudi v evropskem projektu EUROLIS, znanstveno delo pri projektu pa koordinira prav Dominko. V projektu sodelujeta tako Renault in Volvo, BMW pa je Dominka pozval, naj pride predavat njihovim strokovnjakom. Prav ta nemška tovarna je ocenila, da bi lahko v prihodnosti sodelovala s Kemijskim inštitutom pri težavah, ki jih sami ne bodo uspeli rešiti. Tujina torej sprašuje slovenske strokovnjake, kaj bi lahko proizvajali v prihodnosti. V Slovenijo pa pridejo s težavami, ki bi jih bilo treba rešiti že včeraj, dodaja Dominko, a se lahko pohvali, da trenutno dobro sodelujejo tudi s slovensko firmo, za katero gledajo, kaj bi lahko bil njen produkt prihodnosti. Gre za družbo Tab Mežica, ki proizvaja industrijske in startne baterije. Na vprašanje, kdaj bodo baterije tako zmogljive, da bi lahko vozilo z enim polnjenjem prevozilo tisoč kilometrov, pa je dejal, da v bližnji prihodnosti tega še ne bo. Za zdaj je vizija doseči 500 kilometrov, za katero sem prepričan, da jo bomo dosegli, je prepričan Dominko. Za tisoč kilometrov pa bo treba počakati. Pri obeh vizijah pa je seveda veliko vprašanj, na katera bo treba še odgovoriti. Do takrat pa bodo v uporabi še vedno hibridi, ki delujejo deloma na elektriko in deloma na gorivo. Če že omejimo porabo vseh goriv na kratkih razdaljah na to raven, da bomo lahko veliko privarčevali, bodo lahko to uporabili tudi naši potomci v prihodnosti, je zaključil slovenski znanstvenik.
|
positive
|
1,967
|
Družba Diners Club Slovenija je ostala brez dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev, zato mora 80.000 imetnikom plačilnih kartic onemogočiti njihovo uporabo v Sloveniji in tujini. Na Banki Slovenije so pojasnili, so jim dovoljenje odvzeli, ker zamujajo pri poravnavi obveznosti do trgovcev. Svet Banke Slovenije BS je družbi Diners Club Slovenija odvzel dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev. Družba mora približno 80.000 imetnikom plačilnih kartic onemogočiti njihovo nadaljnjo uporabo za izvrševanje plačilnih transakcij tako v Sloveniji kot drugod. Iz Trgovinske zbornice Slovenije so sporočili, da s strani trgovcev nimajo nobenih informacij o morebitnih težavah pri poravnavi obveznosti za transakcije, izvedene s plačilnimi karticami Diners Club. Svet Banke Slovenije je odločbo sprejel v torek, Diners Club Slovenija pa mora opravljanje plačilnih storitev nehati danes, ko mu je bila odločba vročena. To pomeni, da se mora s tem dnem imetnikom, ki so plačilno kartico pridobili pri družbi Diners Club Slovenija, onemogočiti nadaljnja uporaba teh kartic za izvrševanje plačilnih transakcij tako v Sloveniji kot drugod, so sporočili iz Banke Slovenije. Prav tako je na plačilnih mestih prepovedano sprejemanje plačilnih kartic Diners Club, ki jih je izdala ta družba ali kateri koli drug izdajatelj plačilnih kartic Diners Club, tudi zunaj Slovenije. Odvzem dovoljenja pa ne vpliva na pravice in obveznosti v zvezi z izvršenimi plačilnimi transakcijami, še pojasnjujejo v centralni banki. Terjatve in obveznosti iz naslova plačilnih transakcij, ki so jih imetniki plačilnih kartic opravili s plačilnimi karticami Diners Club, ostanejo v veljavi in se izpolnijo v skladu s pogodbami. Kot so še pojasnili na Banki Slovenije, so dovoljenje Diners Clubu odvzeli, ker zamujajo pri poravnavanju obveznosti do trgovcev prodajnih mest, s katerimi imajo sklenjeno pogodbo o sprejemanju plačilnih kartic. Že pred časom so jim tudi izdali odredbo, ki je bila usmerjena v omejitev dejavnosti družbe, ki niso povezane z opravljanjem plačilnih storitev, z namenom odprave kršitev pogodbenih obveznosti v odnosu do uporabnikov plačilnih storitev. Diners Club Edini smo prejeli takšno odločbo, čeprav 10 bank ne izpolnjuje kapitalskih zahtev Na Diners Clubu Slovenije so potrdili, da so odločbo Banke Slovenije prejeli. Kot so pojasnili, je vzrok za odvzem licence ta, da niso zmogli pravočasno izpolniti posebne zahteve BS, saj je bilo to odvisno od prejema kupnine ob prodaji podjetja Diners Club Italija in njegove podružnice Dinit. Diners Club Slovenija je v lasti družbe Findale Enterprises s sedežem na Deviškem otočju, ki jo obvladuje Tomaž Lovše. Družba je bila ustanovljena leta 1993, po podatkih z njenih spletnih strani pa je razvidno, da ima v Sloveniji blizu 80.000 aktivnih članov. S kartico Diners Club je moč plačevati na več kot 21.000 prodajnih mestih v Sloveniji in na več kot 15 milijonih prodajnih mestih po vsem svetu. O poteku končevanja transakcije smo BS sproti obveščali, prav tako je dobila ustrezna zagotovila o izvedbi in dokončanju transakcije od vseh pogodbenih strani. Ključni pogoj za izvedbo omenjene transakcije je bil vpis prenosa lastništva podjetja Dinit v koprski register, kar pa se je zgodilo šele včeraj. Omenjena transakcija še ni dokončana je pa v zadnji sklepni fazi zato ker je mednarodna in zaradi tega vezana na izpolnitev zahtev različnih nadzornih organov, delujočih znotraj različnih jurisdikcij. Ustaljena praksa v poslovnem svetu je, da zaključevanje takih mednarodnih transakcij poteka več mesecev, so zapisali. Poudarili so, da je Diners Club Slovenija edina slovenska finančna institucija, ki je v zadnjem obdobju prejela takšno odločbo, in to čeprav izpolnjujejo kapitalske zahteve. Po uradnem in javno objavljenem seznamu Banke Slovenije je v Sloveniji deset finančnih institucij bank, ki kapitalskih zahtev ne izpolnjujejo. Kot so zapisali, bodo sprejeli vse potrebne ukrepe, da bodo s podpisom pogodbe z imetnikom ustrezne licence čim prej zagotovili normalno poslovanje uporabnikov kartic v prehodnem obdobju. Prav tako bo Diners Club Slovenije uporabil vsa pravna sredstva za čimprejšnjo razrešitev neprijetnega nastalega položaja. Prizadevali si bomo, da bomo v dialogu z Banko Slovenije našli primerno rešitev za vse naše deležnike člane, prodajna mesta, poslovne partnerje in zaposlene, so še dodali. Foto Damjan Žibert Lovše To je zelo žalosten dogodek Tomaž Lovše se je v oddaji 24UR ZVEČER opravičil vsem članom, članicam, deležnikom, prodajnim mestom, zaposlenim, partnerjem, bankam Ta odločitev nas je popolnoma presenetila, je dejal. Kot je pojasnil, ima Banka Slovenije enormna pooblastila in se za tak ukrep lahko odloči kadar koli. Res pa je, da je v našem primeru imela čvrsta zagotovila, da imamo dovolj kupnine, da bi lahko normalizirali situacijo z zamudami na prodajnih mestih,. To je zelo žalosten dogodek, je dejal in dodal Z regulatorjem se ne moreš bojevati, kljub temu, da nima prav. Kdo v Sloveniji pa danes ne zamuja s svojimi plačili? Zagotovil je, da bodo storili vse, kar je potrebno, da bo poslovanje z njihovimi karticami čim prej spet mogoče.
|
negative
|
1,968
|
Ni še dolgo tega, kar je duhove burila slavna bruseljska direktiva o obliki sadja in zelenjave. Zdaj so evropski uradniki našli novo tarčo posode, v katerih gostinci strežejo oljčno olje. Že res, da je Evropska unija v precej močnem primežu krize, a to še ne pomeni, da se v Bruslju ukvarjajo le z reševanjem zadolženih držav. Med drugim so si vzeli čas in spisali stroge pogoje uporabe oljčnega olja v restavracijah. Tem bo od 1. januarja prihodnje leto prepovedano servirati oljčno olje v steklenih vrčkih in podobnih posodah, ampak bodo morale uporabljati zapečatene, nepovratne steklenice, ki jih bo treba, ko bodo prazne, zavreči. Evropska komisija potezo pojasnjuje s higienskimi razlogi, prav tako pa naj bi nov način serviranja oljčnega olja gostom zagotavljal kakovost izdelka, saj naj bi preprečil, da bi iznajdljivi gostinci oljčno olje razredčili s cenejšim izdelkom. Kritiki pa pravijo, da je to le voda na mlin proizvajalcem oljčnega olja, odločitev pa bo le še prilila olje na ogenj jezi, ki jo mnogi že čutijo zaradi prenapihnjene evropske birokracije. Ni čudno, da se ljudje sprašujejo o legitimnosti in vprašljivem vodenju Evropske unije, ko pa na dan prihajajo takšne norosti, je bila neposredna britanska evropska poslanka Marina Yannakoudakis. Iz Evropske komisije pa sporočili, da je njihov predlog podprlo 15 od 27 članic povezave, med drugim tudi vse največje proizvajalke oljčnega olja Italija, Grčija, Španija in Portugalska, ki so obenem države, ki jih je evrska kriza prizadela najhuje. Ekonomska kriza v teh državah ni zaradi oljčnega olja, ampak zaradi evra. Naj se osredotočijo na to! pa je bila ostra Yannakoudakisova. Nemški Sueddetsche Zeitung je najnovejšo idejo Bruslja sicer označil za najbolj čudno odločitev po zdaj že legendarni in vmes tudi propadli direktivi o zahtevani ukrivljenosti kumar , ki je predpisovala obliko sadja in zelenjave, ki se ga lahko prodaja v trgovinah. Nova direktiva sicer temelji na predpisih, ki na Portugalskem veljajo od leta 2005 in je del evropske iniciative, s katero naj bi pomagali evropskim proizvajalcem oljčnega olja, ki jih v zadnjih letih pestijo višji stroški proizvodnje in vse nižji prihodki od prodaje. A italijanski gostinec Enzo Sica meni, da je to ravno korak v napačno smer. Kot pravi, bo to zvišalo stroške gostincev in na koncu prizadelo potrošnike, vse skupaj pa ravno v času krize, ki je za ljudi že tako dovolj veliko breme.
|
neutral
|
1,969
|
NLB je podjetjema, povezanima z nadškofijo Maribor, za zastavo zemljišča, za katera so kupci plačali 752 tisoč evrov, odobril več kot osem milijonov evrov kredita. Danes sta podjetji v stečaju, banka brez denarja, sporne posle pa je neuradno poleg policije pod drobnogled vzela tudi Sova.
|
negative
|
1,970
|
V ZDA se je sredi preiskave davčnih utaj znašel tudi Apple. V družbi pa pravijo, da v ameriško davčno blagajno v konkurenci podjetij najbrž prispevajo največ. Če država meni, da je to premalo, pa naj popravi zakon. Davčni utajevalci so te dni na udaru marsikje. V Evropi teče debata o tem, kako omejiti odtekanje denarja v davčna nebesa, z davčnimi praksami, ki bi jih bilo treba preprečiti, pa se ukvarjajo tudi Američani. In kdo je na vrhu njihovega seznama? Po nekaterih ugibanjih naj bi največ davkov utajilo znano in priljubljeno podjetje Apple, znano kot izdelovalec iPhonov, iPadov, osebnih računalnikov in druge zabavne elektronike. Družba se po mnenju preiskovalnega odbora ameriškega senata ni posluževala običajne prakse utaje davkov, ki pomeni nakazilo denarja v katero od davčnih oaz, ampak naj bi v ta namen po svetu ustvarila učinkovito mrežo povezanih družb, ki so imele le vodje, ne pa tudi zaposlenih. Tako naj bi se izognili plačilu milijard dolarjev davkov, še sumijo v ameriškem senatu. Pri Applu pa pravijo, da se družba nekako pač mora zaščititi pred 35-odstotnim ameriškim davkom in da so le tako zaslužek iz tujine lahko uporabili za raziskave in razvoj podjetja v ZDA in v tujini. Objavili so tudi pričanje direktorja družbe Tima Cooka pred kongresom. Ta je stopil v bran davčni politiki podjetja in pozval k spremembi zakonodaje. Kot je dejal, Apple ni storil nič narobe. Apple je najbrž med podjetji največji davčni plačnik v ZDA, samo lani smo davčni upravi plačali skoraj 6 milijard davkov, je dejal in dodal, da je družba torej prispevala en dolar na vsakih 40 dolarjev, ki jih ameriška davčna uprava pobere od podjetij, oziroma okoli 30 odstotkov. Nasproti temu podatku sicer stoji številka preiskovalcev, ki trdijo, da je Apple oblastem zamolčal kar 74 milijard dolarjev. Podjetje je senatorjem opisal kot gonilni stroj gospodarske rasti in opozoril na Applovo politiko, v skladu s katero s selitvijo proizvodnje nazaj v ZDA tam odpirajo delovna mesta. Apple deluje v skladu z zakonodajo te države, prav tako plačuje vse zahtevane davke, tako doma kot v tujini, je zatrdil Cook. Prav tako je branil odločitev družbe, da za nakup lastnih delnic vzame visok kredit, namesto da bi uporabila del od okoli 100 milijard evrov, ki jih hrani v tujini. Kot je povedal Cook, so v družbi ocenili, da je za delničarje bolj ugodno, če se v ta namen najame posojilo z okoli 2-odstotnimi obrestmi, kot v ZDA vrniti v tujini naložena sredstva, ki bi jih doletel 35-odstotni davek. Je pa Cook precejšen del pričanja porabil tudi za lobiranje za spremembe. Kot je dejal, je trenutna zakonodaja namenjena industriji, ne pa visoko tehnološkim podjetjem, ki bi jih bilo treba močno razbremeniti, če želijo ostati konkurenčni igralci na globalnem trgu. Zaslišanje Appla je sicer del preiskave senata, ki še vedno poteka, lani pa so o svojih davčnih praksah že pričali predstavniki Microsofta in HP. V Veliki Britaniji prav tako v zvezi z davčnimi utajami na primer preiskujejo Google, Starbucks in Amazon, indijska vlada pa se je obregnila ob poslovne prakse Googla, Samsunga, Nokie in Infosysa.
|
neutral
|
1,971
|
Okrožno sodišče v Ljubljani je narok za začetek stečajnega postopka Cestnega podjetja Ljubljana prestavilo na petek. Okrožno sodišče je konec februarja stečajni postopek CPL že začelo, vendar je Višje sodišče v Ljubljani ta sklep aprila zavrnilo. Okrožno sodišče je 26. februarja odločitev za stečaj Cestnega podjetja Ljubljana CPL sprejelo na podlagi predloga, ki so ga podali štirje delavci, ker jim družba ni izplačala plač in prispevkov za oktober, november in december lani. Narok za začetek stečajnega postopka je bil sprva sklican za danes ob 10. uri, pozneje pa prestavljen na 14. uro, dokončno pa so ga prestavili na petek. CPL je na dan, ko je bil sklican narok za obravnavo predloga delavcev na sodišču, tem štirim delavcem nakazal plače s prispevki za omenjene mesece in regres za lani. Okrožno sodišče je ocenilo, da je bilo to plačilo na dan naroka izvedeno po poteku roka, zato je po mnenju sodišča veljala neizpodbitna domneva, da je dolžnik trajneje nelikviden. Vendar je višje sodišče 10. aprila ugotovilo, da je upnikov pravni interes za začetek stečaja izključno v tem, da se v postopku poplača. Če je upnik poplačan že pred začetkom stečajnega postopka, po navedbah višjega sodišča ne more več nastopati kot predlagatelj postopka. Višje sodišče je okrožnemu naložilo, naj v ponovljenem postopku obravnava predloge preostalih upnikov, ki so zahtevali stečaj SGP Zasavje v stečaju, SKB banka, Probanka, Banka Celje in SCAC Italpali, pri tem pa naj najprej preizkusi, ali obstajajo terjatve upnika SGP Zasavje, saj je ta prvi vložil predlog za stečaj. V torek je bila preklicana že tretja dražba delnic KPL, hčerinske družbe CPL. Interes za nakup paketa 512.524 delnic z izklicno ceno 1,7 milijona evrov naj bi obstajal, vendar je bila dražba po poročanju nekaterih medijev preklicana zaradi pritožbe enega od upnikov. Ljubljanski župan Zoran Janković je medtem v torek dejal, da upa, da se bo položaj KPL čim hitreje rešil. Kot je pojasnil, gre KPL lahko v stečaj, podjetje se lahko proda novemu lastniku, ki bi spoštoval delavce, ali pa bi Mestna občina Ljubljana v okviru ene njihovih organizacij ustanovila družbo, na katero bi prenesli določeno število zaposlenih.
|
neutral
|
1,972
|
Delavci Saniteca in Armala, hčerinskih podjetij Mariborske livarne, so še zadnjič prestopili prag tovarne. Prišli so po delavske knjižice, namesto zaostalih plač pa so dobili vrečke z mlekom, testeninami in rižem. Pa še teh jim ni priskrbelo podjetje.
|
negative
|
1,973
|
Pot k bančni uniji se počasi tlakuje, enotni bančni nadzor naj bi dejstvo postal že kmalu. Vprašanje pa je, zakaj se, če jim bančna unija končno stopa na prste, ko gre za poslovanje malo po domače , bankirji sploh ne razburjajo. Ko so klecnile ciprske banke in so mednarodni posojilodajalci v zameno za milijardno pomoč zahtevali vrsto ukrepov, je bilo za varčevalce veliko presenečenje, ko so ugotovili, da naj bi bili z delom depozitov tudi oni del rešitve. Takšna presenečenja se v prihodnosti očitno ne bodo več dogajala, saj bo nekoliko popravljen ciprski model reševanja bank postal dejstvo. Odbor Evropskega parlamenta za gospodarske in denarne zadeve je potrdil pogajalsko izhodišče parlamenta za pogajanja o novih pravilih za reševanje bank v EU. V njem je zapisano, da bodo po letu 2016, če banka zapade v hude težave, pri njenem reševanju sodelovali tudi njeni komitenti z denarnimi vlogami, višjimi od 100.000 evrov, zaščitene vloge do tega zneska pa naj bi še naprej ostale zaščitene, je povedal tiskovni predstavnik odbora Philippe Lamberts. Odločitev odbora tako predvideva, da glavni plačniki reševanja finančnih institucij, ki so prevelike, da bi propadle , ne bodo nosili izključno davkoplačevalci. Ko za svoje početje plačajo tudi banke ... Izvirni predlog Evropske komisije je predvideval štiri glavne načine reševanja bank, od ustanovitve premostitvene banke do prodaje dela ali cele propadajoče banke, ustanovitev slabe banke in mehanizem bail in , s katerim bi delničarje in upnike prisilili, da sprejmejo del izgub in prispevajo k reševanju bank. Parlamentarni odbor je zdaj kot svoje stališče postavil jasno zahtevo po nedotakljivosti zavarovanih vlog do 100 tisočakov, tudi nezavarovane vloge pa naj bi bile le izhod v zadnji sili. Banke bi morale vplačevati v državne sklade, ki naj bi v desetih letih razpolagali s sredstvi v višini 1,5 odstotka vrednosti denarnih vlog sodelujočih bank. Člani odbora so nasprotovali predlogu, da bi se za reševanje bank lahko uporabil tudi del sredstev iz nacionalnih jamstvenih shem za denarne vloge. Predlagajo pa, da bi mehanizem bail-in uveljavili že leta 2016. Če bodo predlogi prestali še vsa glasovanja, ki jih čakajo, bi v skladu z novimi pravili davkoplačevalci končno nehali nositi vse posledice neodgovornega ravnanja bankirjev. Banke bi morale prevzeti svoj del odgovornosti. Država bi pri tem pomagala z jamstvi, začasno nacionalizacijo ali lastniškim vstopom v banko, davkoplačevalci pa bi se vključili le, če bi šlo za zaščito finančne stabilnosti države. Po odboru so na potezi države članice EU. Ko bodo sprejele stališča, se bodo začela pogajanja o novih evropskih pravilih. Druga faza vzpostavljanja bančne unije pa naj bi postregla tudi s predlogom komisije za skupni evropski sklad za reševanje bank. Skupni bančni nadzor bo doletel tudi slovenske banke, v katerih se je dolga leta poslovalo po precej prirejenih pravilih. Evropski poslanci skeptično do ECB kot glavnega nadzornika Pok k ustanovitvi bančne unije se medtem počasi tlakuje. Evropski poslanci so tako potrdili osnutek pravnega okvira za vzpostavitev enotnega bančnega nadzora. Končno glasovanje bodo opravili šele po pogovorih z ECB glede demokratične odgovornosti novega nadzornika. Evropski poslanci menijo, da ECB ni znan kot rojstno mesto demokracije, mora pa se navaditi demokratične odgovornosti . Parlament zato poziva k večji odgovornosti novega nadzornika tudi s tem, da bi evropski poslanci imenovali imenovanega predsednika in podpredsednika nadzornega sveta in imeli možnost razrešitve predsednika. ECB bo v evroobmočju neposredno nadziral od 150 do 200 bank z več kot 30 milijardami evrov bilančne vsote ali banke, ki predstavljajo 20 odstotkov bruto domačega proizvoda države oziroma vsaj po tri največje banke v vsaki članici. Če bo zaznal težave, pa bo lahko posredoval v kateri koli od 6000 bank v območju evra. Enotni bančni nadzor naj bi zaživel prihodnje leto in predstavlja prvo fazo vzpostavljanja bančne unije. Kako pomaga suverenost za slabe odločitve? V razpravi o enotnem bančnem nadzoru so sodelovali tudi slovenski evropski poslanci. Mojca Kleva Kekuš je prepričana, da bo bančna unija prekinila začaran krog, ki nastaja, ko težave bank ogrožajo samostojnost in suverenost držav članic. Lojze Peterle pa zavrača kritike, da se s tem posega v suverenost držav. S tem vzpostavljamo možnost sistemskega preprečevanja vprašljivega bančništva v območju iste valute, ki je praviloma rezultat vprašljive politike. Kaj nam pomaga suverenost, če suverene bančne odločitve ene države zamajejo ves sistem oziroma oslabijo suverenost celote? se sprašuje. Opozarja pa tudi, da bi bilo treba natančno določiti, katere vrste bančnega poslovanja so lahko predmet pomoči oziroma solidarnosti in katere ne. Drugače povedano za katere zadeve se račun lahko pošlje v Bruselj oziroma Frankfurt. Za stroške sistemske korupcije upam, da ne, pravi. Zakaj se banke ne tresejo od strahu? Ima pa načrt bančne unije tudi svoje pomanjkljivosti, ugotavljajo njegovi kritiki. Če je namreč bančna unija popolna, zakaj se potem tisti, ki naj bi jih najbolj stisnila v kot bankirji ne tresejo od strahu in ne zganjajo glasnega protesta? Namesto tega banke, ki leta kričijo proti kakršnemu koli nadzoru, načrt podpirajo. Edini odgovor je lahko ker jim takšna rešitev ustreza. Predvsem naj bi jim bil po mnenju kritikov po volji nadzorni organ v podobi ECB, ustanove, ki ima sama precejšnje težave z natančnim delom. Še slabše pa je, da bo moral ECB nad osnovnimi pravili nadzora upoštevati pravila, ki jih postavljata evropski svet in Evropski parlament. Ko bo ta hierarhična lestvica končana, naj bi nadzorna pravila banke v državah članicah komajda še oplazila, zaradi oddaljenega nadzornega organa pa naj bi si banke privoščile še večja tveganja, kot si jih v državah, v katerih nacionalni nadzorni organi vsaj približno delujejo, privoščijo zdaj. Potem pa kritiki še dodajajo, da so številne zahteve Evropske unije le nekoliko modificirana oblika baselskih pravil, med njimi na primer zahteva o tem, koliko kapitala morajo imeti banke, da preživijo v primeru recesije. Ta baselska pravila so bila dokončana že sredi leta 2010, EU pa je potrebovala skoraj tri leta, da jih prevzame. Poleg tega je meja kapitalske ustreznosti predvsem po zaslugi uspešnih bančnih lobijev postavljena precej nizko, pri osmih odstotkih premoženja, čeprav institucije, kot sta Mednarodni denarni sklad ali Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj, govorita o številkah med 15 in 25 odstotki. Bančnemu lobiju pa je uspelo še nekaj v baselskih pravilih je kapitalska ustreznost postavljena kot minimalna vrednost, v verziji EU pa države članice nimajo možnosti postaviti višje meje. Poleg tega je po novih pravilih kapitalsko ustreznost še težje meriti. Od leta 2004 velike finančne institucije možnost, da same ocenijo svoje premoženje, na podlagi te ocene pa se nato določi znesek rezervnega kapitala. Samoocena je torej ključnega pomena. A ko je izbruhnila finančna kriza, je postalo jasno, da je ta samoocena ponavadi napačna. Kljub številnim opozorilo, da je takšen sistem samoocenjevanja poln lukenj, pa je v nova pravila prešel skoraj nepredelan. Na veliko zadovoljstvo bankirjev lahko torej banke tudi v prihodnje računajo na precej velik manevrski prostor. Skrb vzbujajoče pa bi bilo, če bi se izkazalo, da so resnični zmagovalci postavitve bančne unije pravzaprav kar bankirji.
|
negative
|
1,974
|
Okoli 1400 lastnikov Nissanovih micer v Sloveniji bo prejelo povabilo za obisk pooblaščenega servisa, kjer bodo preverili volanski obroč in ga po potrebi zategnili. Skupno bodo vpoklicali 576.000 vozil. Japonski proizvajalec avtomobilov Nissan bo zaradi potencialne težave pri volanskem obroču pri vozilih micra K12, proizvedenih med letoma 2002 in 2006, po svetu vpoklical okoli 576.000 vozil. V Sloveniji bodo vpoklicali okoli 1400 Nissanovih vozil. Po podatkih Renault Nissan Slovenija je v Sloveniji 1400 vozil, ki bi lahko imela to težavo, ki so jo odkrili v okviru stalnega nadzora kakovosti. Nissan je ugotovil, da v nekaterih redkih primerih pritrdilni vijak volanskega obroča prvotno ni bil dovolj zategnjen, so pojasnili. Nissan zato po svetu izvaja prostovoljno akcijo vpoklica približno 576.000 vozil micra K12. Lastniki vozil, pri katerih je možna napaka, bodo v prihodnjih tednih prejeli osebno pismo s povabilom na njihov pooblaščeni servis, kjer bodo preventivno preverili zatezni moment vijaka volana in ga zategnili, če bodo ugotovili, da je to potrebno. Poseg bo brezplačen. O morebitnih prometnih nesrečah, ki bi bile posledica omenjenih težav z volanom, v Nissanu niso bili obveščeni. Gre pa za še en udarec drugemu največjemu japonskemu proizvajalcu jeklenih konjičkov, ki je nekoč veljal za varnega in zelo zanesljivega proizvajalca. Že aprila so štirje glavni japonski proizvajalci avtomobilov poleg Nissana še Toyota, Honda in Mazda zaradi možnih težav z zračnimi blazinami po vsem svetu skupaj vpoklicali 3,39 milijona vozil.
|
negative
|
1,975
|
Dva milijona ljudi je po vsem svetu protestiralo proti multinacionalki Monsanto in njihovim načrtom, da si podredijo pridelavo hrane. A glede na njihovo uspešno lobiranje in politične povezave se številni sprašujejo, kako močan mora biti glas ljudstva, da bo dovolj. Če bi se mi pridružilo 3000 ljudi, bi to štela za uspeh, je dejala organizatorka protesta proti Monsantu Tami Canal. Namesto tega je njeno sporočilo po svetu podprlo dva milijona ljudi, kolikor jih je včeraj v 436 mestih v 52 državah protestiralo proti multinacionalki, ki si je v nekaterih delih sveta popolnoma pokorila proizvodnjo semen in škropiv, prodajo slednjih pa okrepila z genskim modificiranjem prvih. Tami pravi, da je iniciativo proti Monsantu začela zaradi svojih otrok. Kot starš ne morem mirno stati ob strani in opazovati njihovega početja. Skrbi me za zdravje, življenjsko dobo in plodnost mojih otrok, je dejala. Več o Monsantovem spornem vzponu iz tovarne kemikalij na vrh bioinženiringa pa lahko preberete TUKAJ. Facebook iniciativo pa je ustanovila, potem ko je propadel zakonski predlog, v ZDA znan kot California Proposition 37, ki bi uvedel obvezno označevanje gensko spremenjene hrane. Nekaj, kar je za razliko od ZDA, uspelo v Evropi. Dva milijona vpijočih v puščavi Monsanta očitno ne skrbijo preveč. Na protest se niso posebej odzvali, na njihovi spletni strani pa piše, da ni enega samega dokaza, da uporaba gensko spremenjenih žit povzroča bolezni . S tem se seveda ne bo strinjal francoski znanstvenik, pa še marsikateri njegov kolega, ki si je drznil izvesti raziskavo s tega področja. Gilles-Eric Seralini je septembra lani predstavil dve leti trajajočo študijo o nevarnostih GSO. Podgane je dve leti hranil s koruzo NK603, ki je, ne glede na to, ali je bila vzgojena s herbicidom RoundUp ali ne, povzročila več tumorjev, bolezni jeter in ledvic kot druga koruza. Ali je imel Seralini popolnoma prav ali ne, na tem mestu ne bomo ugotavljali, lahko pa bi bil zgovoren naslednji podatek po objavi članka so Seralinija napadli, da je njegova raziskava slaba in postregli z izsledki lastnih raziskav, ki sem jim poleg pristranskosti lahko očita tudi to, da so obravnavale krajše časovno obdobje gensko spremenjenih žit, o Seralinijevih izsledkih pa se je kmalu nehalo pisati celo v cenjeni strokovni reviji, ki ga je sprva objavila. Kmalu po objavi članka se je namreč na prej neobstoječe uredniško mesto pridruženega urednika za biotehnologijo zavihtel Richard Goodman, nekdanji Monsantov uslužbenec. Gilles Eric Seralini je v raziskavi dokazal, da dieta z gensko spremenjeno hrano povzroča tumorje in bolezni jeter in ledvic. Doživel je oster besedni protinapad in omejitev objav. Svoje pa imajo o Monsantovih neodvisnih študijah, ki so potrdile varnost njegovih proizvodov, povedati tudi prebivalci Mauija, kjer sumijo, da so prav po zaslugi Monsantovih semen in pesticidov številni končali v bolnišnici z resnimi respiratornimi težavami. Da to še zdaleč ni osamljen primer nepoštenega dela multinacionalke, so včeraj opozarjali tudi protestniki. V nameri, da bi prevzeli nadzor nad globalno prehransko verigo, največji lastnik semenskih patentov Monsanto lobira, podkupuje vplivne in toži male kmete, ovira in pa tudi neodvisne študije ali vpliva na njihove rezultate, je dejal geopolitični analitik William Engdahl. Kaj to pomeni v praksi? Monsanto je v ZDA politično povezan tako z demokrati kot republikanci. Pod republikanskim predsednikom Bushem starejšim jim je uspelo, da se je gensko spremenjena žita avtomatsko in brez predhodnih raziskav označilo kot varna za uživanje in vključilo v prehransko verigo. Do neodvisnega vladnega testiranja tako še vedno ni prišlo. Po demokratski stranki z Barackom Obamo pa je Monsantovim lobistom uspelo v enega od zakonov vriniti zakonsko določilo, ki sodiščem onemogoča prepoved sejanja ali prodaje kontroverznih gensko spremenjenih semen, pa čeprav bi v prihodnosti dokazali, da škodujejo zdravju. Poleg tega so s patenti svoja gensko spremenjena semena zaščitili tako pred ponovnim sejanjem kot laboratorijskimi analizami, ki jih ne odobri družba. Pri Monsantu spominjajo na zlobnega znanstvenika iz znanstveno-fantastičnih nadaljevank v petdesetih, ki ve, kaj je dobro za človeštvo, tudi če ljudje tega nočejo, je včeraj dejal neki protestnik, manjkali pa niso niti napisi, da je treba morilca ustaviti. Ne dvomom, da je Monsanto v svojih laboratorijih odkril kaj, kar lahko na dolgi rok pomaga človeštvu preživeti v spremenjenih klimatskih pogojih. A hočem pravico do izbire. Hočem vedeti, kaj jem, je dejal eden od protestnikov. Monsanto namreč ostro nasprotuje označevanju živil z oznako, da vsebujejo GSO. Pravijo, da glede na 100-odstotno varnost te hrane, za to ni nobene potrebe. Drugačnega mnenja so potrošniki, ki se bojijo, da imajo prav redki, hitro utišani znanstveniki, ki opozarjajo na posledice, kot so rak in neplodnost. Celo ameriška trgovinska veriga Whole Foods Market meni, da bi morala biti po zgledu EU tudi v ZDA vsa živila po letu 2018 označena s podatkom, ali vsebujejo GSO. Na Monsantovo jezo pa so objavili tudi podatke, da je prodaja živil, ko so jih označili z oznako brez GSO , poskočila za 15 do celo 30 odstotkov. V zveznih državah Vermont in Connecticut so tako že v obravnavi zakonski predlogi, ki bi v obeh državah uvedli obvezno označevanje izdelkov z GSO. Foto Thinkstock Čeprav se morda še največ govori o ameriških težavah z Monsantom, pa je bil shod globalen tudi zato, ker korporacija z monopolom duši kmetijsko pridelavo po svetu. Znan je primer indijskih kmetov, ki so zaradi previsokih cen Monsantovih semen storili množični samomor, brazilski kmetje se z multinacionalko borijo na sodišču. Imajo enake težave kot ameriški kmet, ki je moral družbi plačati visoko odškodnino, ker ni sejal njihovega semena, ampak drugorazredno , neoznačeno seme. Brazilski kmetje tako od Monsanta s skupinsko tožbo zahtevajo, da jim vrne šest milijard dolarjev, za kolikor naj bi v zadnjih letih preplačali semena. Monsantov patent namreč kmetom prepoveduje, da del pridelka shranijo in prihodnje leto spet posejejo. Dobra novica je, da je celo brazilsko višje sodišče pritrdilo kmetom, vendar se Monsanto ne da, njihovi odvetniki so že vložili pritožbo. Čeprav precej zaščiteni pred GSO in Monsantom, pa je včeraj protestiralo tudi na deset tisoče Evropejcev. V 27 članica EU naj bi bilo tako z GSO trenutno posejanih več kot 100.000 hektarjev površin, čeprav je v Evropi dovoljeno sejati le peščico GSO semen, med drugim koruzo MON810. Številni se zaradi morebitnih škodljivih vplivov na zdravje človeka in biotsko raznovrstnost v naravi zavzemajo za popolno prepoved, a je na evropski ravni ni, so se pa zanjo odločile nekatere posamezne države. Ob odkriti napovedi pohoda na Evropo in njeno striktno zakonodajo potrošnike v EU najbolj skrbi, da bi bili lobisti Monsanta in drugih multinacionalk dovolj uspešni, da bi tudi evropske zakonodajalce prepričali v svoj prav, onemogočili prost dostop do semen, na kar je namigovala ena od prvih oblik direktive o semenih, s tem pa bi ljudje izgubili avtonomno pravico do zdrave hrane.
|
negative
|
1,976
|
V Sloveniji se je cena elektrike v drugem polletju lani glede na enako obdobje leta 2011 zvišala za 3,4 odstotka, cena plina pa znižala za 7,8 odstotka. Le pri nas se je na ravni EU cena plina znižala. Cene električne energije in plina za gospodinjstva v EU so se drugem polletju lani glede na enako obdobje leta 2011 zvišale. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat se je elektrika podražila za 6,6 odstotka, plin pa za 10,3 odstotka. V Sloveniji se je cena elektrike zvišala za 3,4 odstotka, cena plina pa znižala za 7,8 odstotka. Elektrika se je najbolj podražila na Cipru V zadnjih šestih mesecih lani so največjo rast cen električne energije v nacionalnih valutah na letni ravni imeli Ciper +20,6 odstotka, Grčija +14,5 odstotka, Italija +11,2 odstotka ter Irska in Portugalska v obeh državah +9,7 odstotka. Največji padec so imele Švedska 4,7 odstotka, Madžarska 1,9 odstotka in Finska 0,9 odstotka. Izraženo v evrih je bila povprečna cena elektrike za gospodinjstva najnižja v Bolgariji 9,60 evra za 100 kilovatnih ur, Romuniji 10,8 evra, Estoniji 11,2 evra, medtem ko so najvišjo imele Danska 29,7 evra, Nemčija 26,8 evra in Italija 23 evrov. Povprečna cena električne energije v sedemindvajseterici je bila sicer 19,7 evra za 100 kilovatnih ur, povprečna cena v Sloveniji je dosegla 15,4 evra. Samo pri nas se je cena plina znižala Med drugim polletjem lani in zadnjimi šestimi meseci 2011 so najvišjo rast cene plina v nacionalnih valutah imele Latvija +21,1 odstotka, Estonija +18,5 odstotka in Bolgarija +17,8 odstotka. Edini padec smo zaznali v Sloveniji, cena plina se je pri nas znižala za 7,8 odstotka. Izraženo v evrih pa je bila povprečna cena plina najnižja v Romuniji 2,7 evra za 100 kilovatnih ur, na Slovaškem 5,1 evra in v Estoniji 5,2 evra, medtem ko so najvišjo ceno imele Švedska 12,7 evra, Danska 10,8 evra in Grčija 10,2 evra. Povprečna cena plina v sedemindvajseterici je bila 7,2 evra za 100 kilovatnih ur. Povprečna cena v Sloveniji je dosegla 7,3 evra. V drugi polovici leta 2011 so se cene električne energije v članicah EU v letni primerjavi zvišale za 6,3 odstotka, cene plina pa za 12,6 odstotka.
|
neutral
|
1,977
|
4. junija se obeta celodnevna stavka v podjetju Aha Mura. To lahko prepreči le vodstvo, in sicer tako, da do konca tedna izplača drugo polovico aprilske plače. Bo podjetje izplavalo iz težav? Vse je odvisno od bank. Zaposleni v Aha Muri Izvršni odbor sindikata in stavkovni odbor v Aha Muri sta za 4. junij napovedala celodnevno stavko, če do konca delovnega tedna ne bodo dobili druge polovice aprilske plače. Zaposleni so sicer prvo polovico aprilske plače dobili 17. maja. To bi morali dobiti že pretekli petek, a se to ni zgodilo. Vodstvo je takrat zaposlenim sporočilo, da pogajanja lastnikov z bankami še vedno trajajo in kljub zagotovilom iz prejšnjega tedna niso končana . Pojasnilo je tudi, da so tri banke že dale pozitiven odgovor, na enega pa da še čakajo. Denar od bank naj bi dobili ta teden, prav tako naj bi do konca tega tedna zagotovili denar iz lastnih virov. Zaposlenim je vodstvo tako obljubilo, da preostanek plače dobijo do konca tega tedna. Kako rešiti Aha Muro? Aha Mura, ki se je znova znašla v težavah, je po besedah solastnice podjetja Mojce Lukančič od 7. marca pri bankah poskušala dobiti dodatna likvidnostna sredstva za vsa podjetja v skupini, tudi zato, ker so v letih 2011 in 2012 bankam plačevali prek svojih zmožnosti, a jim to ni uspelo. Nato so rešitev našli v shemi, ki jo ima SID banka za obratna sredstva, s katerimi daje 60 odstotkov poroštva. Skupina Aha je za kredit v višini sedem milijonov evrov ponudila zavarovanje za skoraj 19 milijonov evrov z vsemi podjetji, ki so imela lani 108 milijonov evrov prihodkov. Lukančičeva je še poudarila, da so kljub recesiji ves čas izpolnjevali obveznosti do bank, leta 2012 so odplačali šest milijonov evrov glavnic kreditov in niso dobili niti evra novega, tako da so se razdolževali hitreje, kot bi se lahko glede na splošne razmere, kljub temu pa banke zanje niso imele dovolj posluha. Od sedmih milijonov evrov bodo za Aha Muro namenili 2,2 milijona, pri čemer Mura v skupini prinaša le 30 odstotkov prihodkov. Ker mora zaradi pomoči države Aha Mura 1530 delavcev zaposlovati pet let, bi po njihovih izračunih pogodbena kazen znašala okoli 63 evrov za delavca mesečno, razen če bi država ugotovila, da gre za dogodek na trgu, na katerega ni bilo mogoče vplivati. Tako pa je bilo po njihovem mnenju tudi v resnici, je prepričana Lukančičeva.
|
neutral
|
1,978
|
Slovenija je na posvetovalnem glasovanju v Bruslju glasovala proti uvedbi protidumpinških dajatev na solarne panele iz Kitajske. V skupini Bisol Group so ogorčeni. Pravijo, da gre za nacionalno sramoto in veleizdajo , začasno so umaknili slovensko zastavo. Evropska komisija je v začetku maja predlagala protidumpinško dajatev na kitajske solarne panele v povprečni višini 47 odstotkov. S tem se je začel postopek posvetovanja s članicami sedemindvajseterice glede višine dajatve, odločitev o začasnih dajatvah pa naj bi bila znana do 5. junija. Sprejeti jo mora Evropska komisija, mnenje držav članic pa v tej fazi zanjo ni zavezujoče. Generalni direktor direktorata za turizem in internacionalizacijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Marjan Hribar je pojasnil, da je v širši razpravi prevladala ocena številnih držav, da ne gre za takšno izkrivljanje trga, ki bi lahko pomenilo dolgoročno poslabšanje položaja določenih podjetij na trgu. Čeprav seveda ne gre zanemariti, da se kitajska stran tukaj dejansko poslužuje določenih načinov spodbujanja lokalnega oz. domačega gospodarstva in na to Evropska komisija opozarja že s to razpravo, je povedal Hribar. Po njegovem mnenju je treba celotno zgodbo postaviti v širši kontekst trgovinske politike in zunanje trgovine med Evropo in Kitajsko. Ne smemo pozabiti, da gre za najhitreje rastoče gospodarstvo oz. eno od najhitreje rastočih na svetu, tudi po velikosti, ki je izjemno pomembno za evropsko gospodarstvo, je dejal. Spomnil je, da je evropsko gospodarstvo še vedno v recesiji, zato si ta trenutek nihče ni želel še dodatno zaostrovati odnosov s Kitajsko. Slovenija je zato po tehtnem premisleku glasovala proti uvedbi protidumpinških dajatev na solarne panele iz Kitajske, kakor se je za zdaj odločila velika večina evropskih držav. V Bisolu ogorčeni V slovenskem proizvajalcu fotonapetostnih modulov, skupini Bisol Group, so ogorčeni. Slovenija je po njihovem mnenju v tem primeru ravnala nespametno in je podlegla interesom tujega kapitala. Umaknili so celo slovensko zastavo in v opomin pustili drog prazen, so sporočili iz družbe. Skupina Bisol Group meni, da gre za nacionalno sramoto in veleizdajo, ki ni vredna dostojanstva slovenskega naroda. V interesu prostega trga smo lahko srečni, da ima evropski komisar za trgovino Karel De Gucht možnost vztrajati pri odločitvi ne glede na mnenje držav članic evropske skupnosti, na kar neposredno že namiguje, so zapisali. Opozorili so, da Kitajska vse od leta 2010 na nedovoljen ter nezakonit način spodbuja izvoz kristalno silicijevih fotonapetostnih modulov in njihovih ključnih komponent v članice EU in druge dele sveta , s čimer se po njihovem mnenju na nelojalen in protizakonit način kosa s konkurenco in uničuje številna evropska proizvodna podjetja. Predsednik skupine Bisol Group Uroš Merc se je ob tem vprašal, kje so sindikati zdaj, ko je treba zaščititi visokotehnološka delovna mesta, in kaj počnejo razne gospodarske zbornice, ko se odloča o visokotehnološkem vlaganju, zeleni ekonomiji in pospeševanju izvoza .
|
negative
|
1,979
|
Finančni minister Čufer je 27. maja iz Teša prejel pismo, da je ta nezmožen izpolnjevati zaveze, dane v zameno za državno poroštvo. Končna vrednost investicije bo višja od 1,3 milijarde evrov, to dejstvo naj bi bilo znano že na dan podpisa pogodbe. Prvi mož HSE Blaž Košorok je v pismu ministru sporočil, da je bilo to, da bo projekt dražji od 1,3 milijarde evrov, znano že ob podpisu poroštvene pogodbe. Poslanci, ki so danes o zadevi govorili na seji odborov za finance in za infrastrukturo, so zgroženi. Nekdo bo odgovarjal, pravijo. Potem ko je državni zbor decembra lani potrdil zakon o poroštvu za projekt šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, v skladu s katerim država jamči za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri Evropski investicijski banki pod pogojem, da je 1,3 milijarde evrov končna številka investicije v Teš 6, je prvi mož HSE Blaž Košorok ministru sporočil, da zavez ne bo mogoče izpolniti. Projekt bo dražji, kar naj bi bilo po njegovih besedah znano že ob podpisu poroštvene pogodbe. Košorok je danes na seji odborov za finance in za infrastrukturo spomnil, da so bile v poroštveni pogodbi podane štiri zahteve, med drugim se nanašajo na vrednost da se investicija ne sme dražiti in časovnico projekta. Danes lahko ugotovimo, da sta časovnica in vrednost projekta kršeni, je poudaril in dodal, da sta ti dve komponenti neločljivo povezani. Dejstva, ki so na mizi, so skrb vzbujajoča, je poudaril. Ob tem je pojasnil, da če govorimo o podražitvi Teša 6 za 140 milijonov evrov, je treba vedeti, da je bila večina, dve tretjini, te vsote že znane pred podpisom pogodbe z ministrstvoma za finance in infrastrukturo ter preden je DZ sprejel poroštveni zakon. Obseg same naložbe po Košorokovih besedah ne narašča, dejstvo pa je, da je bilo od leta 2008 podpisanih osem aneksov in na podlagi teh aneksov vrsta variacij. Finančni minister Uroš Čufer Foto Damjan Žibert Minister Čufer Projekt ne bo končan pravočasno, potrebni pa bodo še dodatni viri Kot je pojasnil finančni minister Uroš Čufer, je 27. maja iz Teša prejel pismo, v katerem ta med drugim opozarja, da je nezmožen izpolnjevati zaveze, dane v zameno za državno poroštvo, in da bo končna vrednost investicije višja od 1,3 milijarde evrov. Hkrati Teš v tem pismu navaja, da je bilo to dejstvo znano na dan podpisa pogodbe Teš z ministrstvoma za finance in za infrastrukturo, je navedel. To po ministrovih pojasnilih pomeni, da projekt ne bo končan niti v skladu s terminskim načrtom niti v skladu s finančnim načrtom, pa tudi to, da so potrebni še dodatni viri za končanje projekta. Minister vidi tri mogoče rešitve Minister vidi tri stvari, o katerih bi bilo treba razmisliti o tem, ali je to pismo dejstvo ali najava in ali prinaša pravne posledice, o odgovornosti in o vprašanju, kako ravnati naprej. Zame je najpomembnejše vprašanje kako naprej, je poudaril. Čufer tu vidi tri možnosti ali stisnemo zobe in nadaljujemo projekt ali ustavimo projekt in imamo napol ruševino ali pa poiščemo nekoga, ki bo dokončal projekt, če ga sami nismo sposobni. Omerzel meni, da bi morali podražitev raziskati Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je spomnil, da je bilo ob podpisu poroštvene pogodbe jasno in glasno povedano, da je investicija ocenjena na 1,3 milijarde evrov in da se obseg ne sme povečati. Zanj je nedopustno, da se je projekt podražil, to pa da je treba raziskati. Za Omerzela je pomembno tudi, da dobi jasne podatke od HSE in Teša, v katerem obdobju je prihajalo do dogodkov za povečanje investicije, ter da se sprejmejo primerni ukrepi. Podobnega mnenja so tudi poslanci v obeh odborih, ki so v razpravi terjali odgovore, kdaj in zakaj je do podražitve prišlo, pa tudi to, kdo je odgovoren za to. Zvonko Černač iz vrst SDS je opozoril, da gre pri podražitvi projekta za kršitev zakona in verjetno tudi za ničnost pogodbe. Izrazil je upanje, da so bili podatki, ki so bili takrat na mizi, predvsem glede cene, verodostojni. Če bo prišlo do ugotovitve, ki bodo potrjevale Košorokove besede, da se je ta cena vedela že ob podpisu pogodbe z ministrstvoma, potem je tu po Černačevi oceni zelo velik problem in zelo velika odgovornost na tistih, ki so to naložbo vodili, predvsem na vodstvih HSE in Teša ter nadzornikih. Če se je vlado zavajalo z neresničnimi podatki, je to kriminalno dejanje! Če se je vlado zavajalo z neresničnimi podatki, je to kriminalno dejanje, je poudaril Franc Bogovič, poslanec SLS. Po njegovem mnenju je treba določiti pogoje za dokončanje projekta, ker druge možnosti očitno ni, da bo škoda čim manjša. Srečko Meh iz vrst SD je poudaril, da je treba narediti pošteno in dobro analizo, zakaj je do tega prišlo, poiskati pa da je treba tudi krivce. In na teh osnovah sprejeti odločitve za nadaljevanje projekta. Foto J.B. Velik nasprotnik projekta, poslanec SD Matevž Frangež, je predlagal, da se umirijo strasti in izberejo racionalne poti. Nujno je, da DZ terja od vlade in vseh odgovornih, da izvršijo popoln nadzor nad tem projektom, je poudaril. Nujno se mu zdi, da do unovčitve državnega poroštva ne pride, preprečiti pa je treba tudi insolventonost investitorja. Ta projekt je simbol korupcije, je dejal njegov strankarski kolega Matjaž Han, ki mu je žal in nerodno , da je rekel kakršno koli dobro besedo za ta projekt. Han upa, da bodo pristojne institucije tu naredile red in da bodo ljudi, ki so projekt zapeljali v takšno fazo, malo povprašali po zdravju . Poslanec PS Jože Velikonja je opozoril, da je treba danes upoštevati realnost in izbrati najboljšo rešitev med najslabšimi. Na vrsti so odgovorni pri projektu, je dodal. Andrej Vizjak iz SDS je Teš 6 označil kot tipičen projekt, kjer se je nenehno in agresivno vpletala politika, še najbolj lokalna SD iz Šaleške doline . Ta projekt pa da je potekal po načelu, ki je znan za Šaleško dolino, torej po načelu izvršenih dejstev. Meh je te očitke zavrnil in dejal, da lokalna politika ne vodi investicije. Manevrskega prostora za znižanje cene naložbe je izredno malo Po pojasnilih direktorja Teša Petra Dermola je večina pogodb že podpisanih, manevrskega prostora za znižanje cene naložbe pa je tu izredno malo. Ostajajo jim pogajanja za skrajšanje časovnice projekta, ki se bodo v kratkem času začela. Dermol težko predvidi, koliko časa bodo trajala, obeta pa si, da bodo z Alstomom v enem mesecu našli skupno točko. Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je pozdravil ponovna pogajanja z Alstomom. Kot je poudaril, se mora tudi Alstom zavedati, da je 1,3 milijarde evrov, kot je dana zaveza za višino naložbe, resna številka in da ne sme biti presežena. Minister Omerzel je poslancem zagotovil, da bodo na osnovnih uradnih poročil, če bodo pokazala nepravilnosti, odgovornost tudi terjali.
|
negative
|
1,980
|
Delavci Aha Mure bodo v kratkem prejeli še drugi del aprilskih plač. Družba je na banke nakazala denar. Ali to pomeni tudi odpoved za torek napovedane stavke, še ni jasno. Aha Mura je danes popoldne na banke nakazala drugo polovico aprilske plače, tako da jo bodo nekateri delavci dobili že danes, vsi pa najpozneje v ponedeljek. O tem, ali bodo torkovo stavko, ki jo je sindikat napovedal, če plače ne bi dobili danes, odpovedali, bo izvršni odbor odločal v ponedeljek. O za torek napovedani stavki se bodo delavci odločili v ponedeljek. Kot je povedala lastnica Aha Mure Mojca Lukančič, ena od bank v konzorciju še vedno ni odobrila posojila, za katero so zaprosili, denar za današnjo plačo so zbirali po vsej skupini Aha in do zadnjega trenutka niso vedeli, ali jim ga bo uspelo zbrati. Ker jim je zmanjkalo 130.000 evrov, si je ta sredstva izposodila sama na svoje ime. Lukančičeva je prepričana, da so s tem razlogi za stavko odpadli, še vedno pa ne razume bank, ki jim niso pripravljene pomagati pri likvidnostnih težavah. Sicer pa že za prihodnji mesec pričakuje večje prilive, saj prihaja mesec, ko bodo dobili več plačil za storitve oziroma izdelke. Predsednica sindikata v Aha Muri Jolanka Horvat je potrdila, da je denar bankam nakazan, ali je to dovolj za preklic stavke, pa ni mogla povedati, ker bo o tem v ponedeljek odločal izvršni odbor sindikata. Tudi o normativih za odpuščanje se bo po besedah Horvatove sindikat še ni uskladil z vodstvom, kot je znano, se sindikat ne strinja s predlogom vodstva, da bi najprej odpuščali tiste zaposlene, ki so v podjetju najmanj časa.
|
negative
|
1,981
|
Kmetijska korporacija Monsanto je po aferi, ko so v ZDA odkrili polja z njeno neodobreno gensko spremenjeno pšenico, sporočila, da si v Evropi ne bo več prizadevala za odobritev svojih gensko spremenjenih rastlin. Ameriški uradniki so sporočili, da so na neki farmi v Oregonu odkrili neodobreno Monsantovo pšenico, odporno proti herbicidom. Medtem ko po svetu prodajajo več vrst gensko spremenjenih žitaric, pa komercialna prodaja gensko spremenjene pšenice ni dovoljena nikjer. Na neki farmi v Oregonu so odkrili neodobreno Monsantovo pšenico. Fotografija je simbolična. Ameriška kmetijska korporacija Monsanto sicer trdi, da je razvoj omenjene gensko spremenjene rastline opustil že pred devetimi leti. Obljubil je tudi sodelovanje pri preiskavi, ki jo je uvedlo ameriško ministrstvo za kmetijstvo. Po objavi novice sta Japonska in Južna Koreja ustavili uvoz nekaterih vrst pšenice iz ZDA. Evropska komisija pa je države članice opozorila, naj uvoženo mehko belo pšenico preverijo. V primeru pozitivnega izida pošiljka ne sme na trg, so opozorili. Vrednost delnic omenjenega kmetijskega giganta je v petek na newyorški borzi padla za 3,5 odstotka. Komisija je ob tem zatrdila, da je odločena zagotoviti zaščito evropskih potrošnikov in uveljaviti ničelno toleranco EU do takšnih dogodkov z gensko spremenjenimi organizmi . Mehka bela pšenica sicer predstavlja okoli 80 odstotkov ameriške pšenice, ki jo letno uvozijo v EU, večinoma v Španijo. Tiskovni predstavnik Monsanta v Evropi Brandon Mitchener je v petek povedal, da si v Evropi ne bodo več prizadevali za odobritev svojih gensko spremenjenih rastlin. Med drugim je kot razlog za to navedel nasprotovanje več držav in majhno povpraševanje. Pred tednom dni so v 436 mestih v 52 državah po vsem svetu potekali množični pohodi proti Monsantu. Foto Reuters Osem članic EU je že prepovedalo več Monsantovih gensko spremenjenih rastlin. Mitchener je dejal, da jih bodo sicer v manjših količinah še naprej prodajali evropskim kmetom, ki jih že pridelujejo, ne bo pa več aktivne komercializacije v večini evropskih držav. Pred tednom dni so v 436 mestih v 52 državah po vsem svetu potekali množični pohodi proti Monsantu , kjer je proti gensko spremenjenim organizmom protestiralo okoli dva milijona ljudi.
|
neutral
|
1,982
|
Uprava družbe, ki upravlja smučišče na Kaninu, bo predlagala uvedbo stečajnega postopka. Nesreča na gondolski žičnici, ki se je preteklo zimo zgodila po enem mesecu delovanja, je namreč ATC Kanin povzročila velike izgube. Reševanje po nesreči na Kaninu Po slabi sezoni, ki jo je po le mesecu dni delovanja zaustavila nesreča gondolske žičnice, se družba ATC Kanin, ki upravlja s smučiščem na Kaninu, utaplja v dolgovih. Zato je direktor Aleš Uršič napovedal, da bo moral predlagati stečaj. Podjetje, ki je bilo že do letošnje smučarske sezone zelo zadolženo, je po nesreči ostalo brez prihodkov, dolgovi pa so le naraščali. Tudi 18 zaposlenim, ki so sicer doma, je podjetje dolžno nekaj plač. Za popravilo gondolske žičnice bi potrebovali vsaj 80.000 evrov, za pokritje stroškov ene sezone pa skoraj milijon evrov, prihodkov pa letos praktično ni bilo. Uršič je povedal, da je po zakonodaji dolžan predlagati stečaj, vendar ne ve še, kdaj bo to storil. Trem lastnicam družbe družbi Euroinvest, Občini Bovec in družbi Hit je sicer predlagal dokapitalizacijo v višini 2,6 milijona evrov, vendar lastniki denarja nimajo. Zakaj tako visoka dokapitalizacija? Bovški župan Siniša Germovšek pa si prizadeva za sklic skupščine delničarjev. Ni mi jasno, od kje je predlog za dokapitalizacijo v višini 2,6 milijona evrov, je povedal. Sam pravi, da je od vodstva ATC Kanin zahteval sklic skupščine, vendar Uršič doslej tega ni storil. Zato si Občina Bovec kot skoraj tretjinski lastnik prizadeva, da bi sklicala skupščino, pri čemer že ima podporo tudi družbe Hit. Odločitev o skupščini bo znana v tem tednu, vendar do konca meseca skupščine ne moremo sklicati zaradi zakonsko določenih časovnih rokov. Prav tako nimamo nobenih dokumentov, saj bi morali lastniki obravnavati poslovanje družbe v lanskem letu, je še povedal Germovšek. Smučišče na Kaninu želijo reševati tudi v zadrugi turističnih delavcev, za katero je Germovšek povedal, da imajo več dobrih zamisli o reševanju nastalih težav. Bovški turistični delavci so ugotovili, da bodo brez zimske in poletne sezone na Kaninu težko preživeli, zato želijo aktivno sodelovati pri iskanju rešitev za popravilo gondolske žičnice in možnostih ponovnega obratovanja smučišča. V zadrugo so povabljeni vsi, ki želijo doprinesti k turističnemu razvoju kraja in kaninskega smučišča. Pobuda je sama po sebi pozitivna, tudi elaborat, ki so ga pripravili na 15 straneh, prinaša nekatere dobre rešitve, mogoče je le malo preveč optimistična pri nekaterih predlogih, je dejal Grmovšek.
|
negative
|
1,983
|
Gospodarska zbornica trgovce opozarja, naj bremena višjega DDV ne prevalijo na dobavitelje in distributerje. Pozivajo jih, naj najdejo druge vzvode za nevtraliziranje višjega učinka DDV in preprečijo vnovičen padec kupne moči. Na Gospodarski zbornici Slovenije GZS pravijo, da so se po njihovih informacijah pojavili resni pritiski trgovskih družb z živili, da bi breme višjega DDV za tri mesece prevalili na lokalne dobavitelje in distributerje. To bi po podatkih zbornice lahko pomenilo najmanj 4,5 milijona evrov izpada prihodka v živilski industriji. Posledično bi tudi država ostala brez prihodka z naslova višjega DDV. Če bodo ob takšnem padcu bruto domačega proizvoda, kot mu je Slovenija priča v zadnjih mesecih, trgovske družbe za nekaj mesecev celotno breme višjega DDV res skušale prevaliti tudi na lokalne dobavitelje in distributerje, je to po mnenju GZS avtogol celo za trgovce . To bi bil namreč nov udarec lokalnim dobaviteljem in distributerjem, kar bi posledično pomenilo grožnjo delovnim mestom in ekonomski pritisk na nižje plače. Pomembno bi se znižala tudi kupna moč v trgovinah. Zato takšna obravnava lokalnih dobaviteljev po prepričanju GZS ni v interesu trgovskih družb. GZS zato poziva trgovske družbe, naj najdejo druge vzvode za čim večje nevtraliziranje učinka višjega DDV na njihovo poslovanje in s tem preprečijo vnovičen padec kupne moči, ki bi škodil tudi trgovcem samim. Lokalni dobavitelji in distributerji si zaslužijo drugačno obravnavo kot drugi dobavitelji. Ne zaradi lokalnih dobaviteljev in distributerjev, temveč zaradi interesa trgovcev samih, so prepričani v GZS.
|
negative
|
1,984
|
V času, ko vlada zahteva varčevanje povsod, se pri projektu Teš 6 zdi, kot da 100 milijonov gor ali dol sploh ni pomembno. Če je bila cena najprej okrog 700 milijonov evrov, je zdaj že več kot 1,4 milijarde, nekateri nekdanji zaposleni pa v policijski preiskavi.
|
negative
|
1,985
|
Mariborska livarna Maribor ima zagotovljeno bančno posojilo, toda nujno potrebuje poroštvo države, opozarja mariborski župan Fištravec, ki je poslal pismo premierki Alenki Bratušek. V pismu jo poziva, naj vlada pomaga podjetju. Kaj bo z zaposlenimi, če Mariborska livarna ne dobi posojila? V reševanje Mariborske livarne Maribor MLM se je vključil mariborski župan Andrej Fištravec. Napisal je pismo in ga poslal predsednici vlade Alenki Bratušek. Apeliram na vas, da storite vse, da vlada v četrtek razpravlja in sklepa v zvezi s programom reševanja MLM, je zapisal Fištravec, ki dodaja, da MLM ima zagotovljena naročila, ki so osnova reševanja livarne iz nastalega položaja. MLM je od aprila v postopku prisilne poravnave in še vedno ni dočakal odločitve o tem, kako bi lahko prišel do potrebnih petih milijonov evrov svežih likvidnih sredstev, s katerimi bi se lahko rešil pred dokončnim propadom. Banke za posojilo zahtevajo poroštvo države, ta pa z odločitvijo odlaša. Po podatkih župana se večina bank strinja s konverzijo svojih povpraševanj glede MLM v lastniške deleže in da to rešitev podpirajo vse največje banke. Menim, da je to zadostna osnova, da se naredi korak naprej pri reševanju MLM. To je, da se z vladno avtoriteto zagotovi 5,1 milijona evrov za zagotavljanje likvidnostnega denarja za poslovanje zdravih delov MLM preko poletja. Fištravec je premierko in druge člane vlade, ki naj bi čez dva tedna prišli na uradni obisk v Maribor, tudi spomnil, da bi propad MLM za seboj potegnil vsaj 10- do 20-krat višje stroške, ki jih bomo morali plačati državljani .
|
neutral
|
1,986
|
Država je rekla, da bo spodbujala lesarstvo v Sloveniji, zdaj pa vidimo, da ga misli uničiti, pravi razočaran lastnik žage, ki je zaradi novega ukrepa ostal brez pogodbe o dobavi hlodovine. Les bo mogoče kupovati le še na dražbah, kjer pa se bodo slovenski kupci težko kosali s tujimi. Čeprav se je vlada Alenke Bratušek zavezala, da bo krepila domačo lesnopredelovalno industrijo, v praksi počne ravno nasprotno. Z novim ukrepom bo les, domnevno zaradi boljše preglednosti nad cenami, mogoče kupovati le še na javnih dražbah. Lastniki žag že opozarjajo, da to pomeni, da bodo žage prisiljeni zapreti na dražbah je les treba plačati z gotovino, avstrijska konkurenca pa ima veliko več denarja od naših lesarjev. Čez noč ostali brez pogodb Lastnik žage Tone Razdevšek je, tako kot lesarski kolegi, ki jim hlodovino dobavlja Gozdno gospodarstvo Maribor, čez noč ostal brez pogodbe o dobavi lesa in kmalu bo, kot pravi, ostal tudi brez hlodovine in dela. Les mislijo dajati izrecno na skladišča in licitirati. To za slovenska podjetja pomeni propad. Nekateri žagarji so trenutno že brez surovine in že imajo ljudi doma, je povedal za oddajo 24UR. Obvestili so ga, da je lastnik gozdov, v tem primeru država, preko Sklada kmetijskih zemljišč Mariborskemu gozdnemu gospodarstvu prepovedal neposredno prodajo hlodovine. Samo na podlagi javne dražbe se lahko ugotovi, kakšna je cena lesa, ki ga seka Gozdno gospodarstvo Maribor, je povedala direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Irena Šinko. Kmetijski minister Dejan Židan pa ugotavlja, da je šlo za prikazovanje nižje cene, kot je povprečna cena v Sloveniji, in se je sklad odločil, da bo prodajal drugače . Lesarji postajajo torej postranska škoda ukrepa, ki ga je sklad moral uvesti. Razdevšek je razočaran in jezen. Na licitacijo bodo prišli ljudje z denarjem. To so trenutno tujci, je dejal. In dodal, da država od slovenskih žagarjev, ki les kupijo, pobere 20-odstotni DDV, od tujcev pa nima nič. Tudi sam je, tako kot mnogi kolegi, želel posodobiti proizvodnjo, kupiti nove in zmogljivejše stroje, zdaj je načrte zavrgel. A nekateri so že šli v novo investicije, opozarja, ker je, kot je dejal, država rekla, da bo spodbujala lesarstvo v Sloveniji, tako pa zdaj vidimo, da ga misli uničiti . Tisti, ki sprejemajo takšne ukrepe, na žalost sedijo v pisarnah, pravi, in stanja, v kakršnem je domača lesna industrija, preprosto ne razumejo.
|
negative
|
1,987
|
Delavci Svee so s stavko zahtevali plačilo plač za marec in april, lanskega regresa, potnih nalogov in jubilejnih nagrad. Medtem pa je družba korak bližje državni pomoči, saj so se trenutni lastniki pripravljeni odreči svojim deležem. Okrog 180 delavcev iz skupine Svea je danes stavkalo. Zahtevali so izplačilo plač za marec in april, lanskega regresa, potnih nalogov in jubilejnih nagrad. Poleg tega bodo v četrtek, če država do takrat ne bo izpolnila zahtev in odločala o državni pomoči Svei, predlagali stečaj. Stavko zaposlenih je sicer moralno podprla tudi generalna direktorica Svee Sonja Klopčič, ki pravi, da bi z državno pomočjo prebrodili najtežje obdobje, vendar ta pomoč ne bi bila zadostna, ker je treba družbo prestrukturirati. Kot je pojasnila, družbo v primeru odobritve državne pomoči čaka še veliko korakov, da bi postala trajnostno uspešna. Po njenih oceni ima Svea trenutno za okoli 700.000 evrov naročil, ki jih ne more izpolniti zaradi pomanjkanja obratnega kapitala, dolgovi družbe skupaj z najetimi krediti in obveznostmi do delavcev in dobaviteljev pa znašajo 11 milijonov evrov. So se pa Sveini lastniki v zameno za državno pomoč pripravljeni umakniti iz lastništva družbe, so povedali na gospodarskem ministrstvu. Kot je dejala Klopčičeva, so podpisali izjavo, da so pripravljeni brezplačno prenesti svoje deleže na novega družbenika, ki ga bo določila vlada v primeru odobritve državne pomoči za čas priprave programa in izvedbe prestrukturiranja Svee. Odprti smo za vse možnosti, ki pomenijo nadaljnji razvoj dejavnosti predelave lesa in proizvodnje pohištva ter ohranitev delovnih mest, je še dodala. Vlada bo zdaj odločala o nadaljnjih korakih, na ministrstvu pa vztrajajo, da bo država reševala podjetja in ne lastnikov. Državna pomoč ni samoumevna in nikakor ne bi bilo pravično, da država rešuje lastnike z davkoplačevalskim denarjem, kot se je to dogajalo v preteklosti, ko je država davkoplačevalski denar zaupala obstoječim lastnikom, a težave v podjetjih niso bile rešene, dodajajo na ministrstvu. Delni, 27-odstotni lastnik Svee je prek Slovenske odškodninske družbe in nekaterih drugih podjetij sicer že danes država, večinski lastnik pa je družba Svea Inženiring, v kateri ima najvišji delež Regionalni center za razvoj. Med razlogi, zakaj se vlada in ministrstvo še nista odločila za državno pomoč Svei, so na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo navedli, da predlog namenske porabe državne pomoči ni bil pripravljen in da niso dobili jasnega zagotovila o pripravljenosti lastnikov za sodelovanje pri sanaciji podjetja, kar je porodilo dvom o perspektivnosti podjetja. Sporen se jim je zdel tudi namen izplačila plač uslužbencem, ki so solastniki družbe. Ti bi po oceni ministrstva morali počakati, dokler ne bi podjetje spet začelo normalno poslovati. Ob tem na ministrstvu poudarjajo, da so podjetja, ki jim je do zdaj vlada odobrila državno pomoč, na primer Cimos in MLM, pogoje izpolnila pravočasno. Na ministrstvu poudarjajo, da vlada v nobenem primeru ne namerava ponavljati napak iz preteklih obdobij, ki bi jih Evropska komisija lahko prepoznala kot nedovoljeno državno pomoč. Zato bo v vsakem konkretnem primeru reševanja podjetij delovala skrbno in previdno.
|
negative
|
1,988
|
Nekdanji gradbeni baron Ivan Zidar naj bi prek podjetja iz Združenih arabskih emiratov obvladoval Tovarno kovinske opreme TKO, ki spada med dobro stoječe preživele ostanke SCT. V zadnjih dveh letih naj bi tako iz TKO na svoj račun prečrpal več kot pol milijona evrov. Nekdanji gradbeni mogotec Ivan Zidar se je v zadnjih treh letih v javnosti pokazal, kadar je moral sesti na zatožno klop sodišča, ki mu je v zadevi Čista lopata prisodilo zaporno kazen v višini 14 mesecev. Javnost tudi ve, da se ubada z zdravstvenimi težavami, manj znano pa je, koliko še ima pod palcem. Nekdanji prvi mož propadle družbe SCT zagotovo ne strada. Še več, zdravi deli SCT naj bi mu še vedno prinašali lepe denarce, razkriva časnik Dnevnik. Napajal naj bi se iz Tovarne kovinske opreme TKO iz Murske Sobote, ki posluje zelo uspešno. TKO namreč ni v stečajni masi SCT, septembra 2011 je družba pristala v lasti podjetja Dunes International iz Združenih arabskih emiratov. Formalno je direktor tega podjetja, ki naj bi se ukvarjalo s trgovanjem z nepremičninami, neki finančni svetovalec iz Velike Britanije, Dnevnik pa piše, da je dejanski lastnik Zidar. Časnik namreč navaja, da je ob podpisu pogodbe direktorja zastopal takratni Zidarjev odvetnik Dušan Korošec. In kaj razkrivajo številke? Poročilo TKO kaže, da je družba na račun svojega lastnika nakazala skoraj 370.000 evrov. Iz poročila ni razbrati, katere storitve bi lahko družba z Bližnjega vzhoda opravila za TKO, saj je bila s 50.000 ameriških dolarjev ustanovljena v poštnem nabiralniku, kot rečeno pa se ukvarja z nepremičninami. Če torej drži, da je Zidar lastnik Dunes International, mu je uspelo iz soboškega podjetja prečrpati teh 370.000 evrov in še 95.000 evrov, ki jih je prejel kot predsednik poslovnega sveta TKO. Zanimiv pa je tudi tok denarja, ki ga je TKO nakazal podjetju Gradinal, ki ga je Zidar ustanovil leta 2011. TKO je za storitve pravnega poslovodskega svetovanja Gradinalu plačal 87.500 evrov, piše Dnevnik in dodaja, da je višina nakazil iz TKO skoraj do evra enaka vsem prihodkom Gradinala v letu 2011. Da dobi bralec jasno sliko, je treba omeniti, da je TKO v lanskem letu ustvaril za 780.000 evrov dobička. Skratka, Zidar naj bi v svoj žep usmeril več kot polovico dobička. Ivan Zidar Posle bo izpodbijala Zidarju naklonjena stečajna upraviteljica? Je pa Zidarjev prevzem TKO že od lani predmet sodnega spora, pojasnjuje ozadje Dnevnik. Zidarjevo podjetje SCT Holding je pred začetkom prisilne poravnave SCT kupil TKO v paketu z družbo SCT Investicije. Polovico od 2,45 milijona evrov si je sposodil pri njenem dotedanjem uradnem lastniku, podjetju SCT Naložbe, ki je bilo v lasti SCT. In ko je SCT končal v stečaju, se je stečajni upravitelj SCT Naložb Andrej Krašek odločil, da bo izpodbijal posel. Vmes je Krašek postal direktor Agencije za varstvo konkurence, sodišče pa je vodenje stečaja in izpodbijanje posla zaupalo Mariji Magdaleni Šantl. Po pisanju Dnevnika pa bi lahko bilo njeno imenovanje sporno. Šantlova je pred dvema letoma vodila prisilno poravnavo SCT. In prav v tem obdobju je iz SCT »,ušlo veliko premoženja. Šantlova je bila nato razrešena s položaja upraviteljice, ker naj bi delovala v korist Zidarja.
|
negative
|
1,989
|
Župan Zagorja ob Savi meni, da je Lesna industrija Svea naredila pozitivne premike pri prošnji za odobritev državne pomoči. S pomočjo bi po njegovih besedah ohranili 180 delovnih mest in preprečili socialno bombo. Župan Matjaž Švagan Izredna seja občinskega sveta Občine Zagorje ob Savi, na kateri so obravnavali informacijo o stanju v Lesni industriji Svea, je po oceni tamkajšnjega župana Matjaža Švagana spodbudila nekatere pozitivne premike. Po njegovih besedah je bil namen seje presekati pat položaj, ki je nastal med lastniki Svee in vlado glede odobritve državne pomoči. Švagan je dejal, da bi državna pomoč pomenila dolgoročno ohranitev delovnih mest v Svei, s čimer bi se občina Zagorje ob Savi izognila hudi socialni bombi, zaradi katere je v negotovosti 180 delovnih mest. Veseli ga, da gredo zdaj stvari v pravo smer oziroma v korist delavcev Svee, občine in slovenske lesne industrije, ki jo je vladna koalicija v svoji koalicijski pogodbi označila za eno strateških panog. Potrebujejo okoli pet milijonov evrov Generalna direktorica Svee Sonja Klopčič pa je tudi vesela, da bo vlada v naslednjih dneh odločala o nadaljnjih korakih glede odobritve državne pomoči Svei, ki se s težavami sooča že od leta 2011. Klopčičeva je povedala, da so državo zaprosili za kratkoročno posojilo ali za poroštvo za čas izdelave programa prestrukturiranja v višini 1,3 milijona evrov. Za izvedbo prestrukturiranja pa bo potrebnih 3,6 milijona evrov. Po njeni oceni je današnja izredna seja občinskega sveta podprla prizadevanja za ohranitev delovnih mest in lesnopredelovalne ter pohištvene industrije. Od predstavnikov vlade pričakuje, da bodo skupaj našli hitro rešitev za Sveine težave. Foto POP TV Svoje deleže bodo podarili Po pogovorih, ki jih je med koncem tedna opravil državni sekretar v kabinetu predsednice vlade Gašpar Gašpar Mišič, so se lastniki Svee odločili za poroštvo države, odpovedali so se tudi svojim lastniškim deležem. Lastniki so bili namreč pri sanaciji družbe povabljeni, da sodelujejo z denarnim vložkom ali se umaknejo iz lastništva. Zaposleni v Svei, ki so družbeniki hčerinske družbe Svea Inženiring, so tako podpisali izjavo, da so pripravljeni brezplačno prenesti svoje deleže na novega družbenika, ki ga bo v primeru odobritve državne pomoči za čas priprave programa in izvedbe prestrukturiranja Svee določila vlada. Za brezplačni prenos poslovnega deleža v Svei Inženiring se je odločil tudi Regionalni center za razvoj. Kljub tem pozitivnim premikom pa se stavka v Svei, ki se je začela v ponedeljek, nadaljuje do preklica. Delavci so že v petek napovedali stečaj družbe, če država do četrtka ne bo odločala o državni pomoči Svei. Zahteve stavkajočih delavcev pa so izplačilo že zapadlih terjatev iz naslova plač za marec in april, lanskega regresa, potnih nalogov in jubilejnih nagrad.
|
neutral
|
1,990
|
NLB bomo tokrat dokapitalizirali s 500 milijoni evrov. Izbira članov novega nadzornega sveta pa je naletela na kritike. V Sloveniji očitno ne moreš biti neodvisen, je dejala Marianne Oakland. Medja pa S svojo funkcijo v NLB nisem poročen. Uprava je od pretežno državnih delničarjev dobila razrešnico za lani, čeprav se je eden od malih delničarjev na skupščini pridušal, da ob izgubi v višini 305 milijonov evrov ta ni upravičena. Prav tako ga je zmotila pogodba banke s kadrovsko agencijo Korn-Ferry. Nova Ljubljanska banka NLB je pred novo dokapitalizacijo, že tretjo v času krize, tokrat v višini 500 milijonov evrov. Delničarji so jo potrdili na današnji seji. Na mizi so sicer imeli predlog o dokapitalizaciji v višini 367,2 milijona evrov, a so se nazadnje odločili za višji znesek. Tokratna dokapitalizacija po besedah prvega moža banke Janka Medje pomeni ključni mejnik v preobrazbi banke. Ta naj bi se prestrukturirala in prenovila, tako da bo v prihodnje poslovala vzdržno in ne bo več potrebovala državne pomoči. Že naslednje leto bi banka lahko spet poslovala pozitivno, napoveduje Medja. Prvi prenosi na slabo banko že ta mesec? Neizvršni direktor t. i. slabe banke in poslanec SDS Andrej Šircelj pravi, da je bila odločitev skupščine NLB o potrditvi dokapitalizacije z odobrenim kapitalom v višini do 500 milijonov evrov glede na razmere v banki in širše v bančnem sistemu pričakovana. Glede imenovanja novega nadzornega sveta NLB je Šircelj izrazil upanje, da bo statutarno zmanjšanje števila nadzornikov z 11 na sedem omogočilo bolj učinkovito delo nadzornega organa banke. Pri potrjenih imenih novih nadzornikov pa ga je presenetilo in zmotilo le to, da med njimi ni mednarodnih strokovnjakov. Meni namreč, da dajo tujci delu nadzornega sveta drugačno noto in predvsem nevtralen pogled. Skoraj gotovo je, da bo dokapitalizacijo izpeljala država, saj je del ukrepov za krepitev stabilnosti NLB, ki vključujejo tudi prenos sredstev na t. i. slabo banko. V tej luči je pričakovati iztisnitev obstoječih malih delničarjev. Medja ocenjuje, da bi banka prvi paket sredstev na slabo banko lahko prenesla do konca junija, dokapitalizacijo pa bi nato okvirno izvedli do konca julija. A za uspeh tega procesa je treba opraviti še kar nekaj stvari, med drugim mora zeleno luč prižgati Evropska komisija. Preiskave odkrile nepravilnosti V NLB potekajo številne preiskave poslov in odločitev iz preteklosti. Medja pravi, da so dinamiko obravnav teh primerov letos občutno okrepili, pokrivajo pa že več kot tretjino terjatev banke oziroma okoli 1,5 milijarde evrov. Marca se je tako v LHB Frankfurt kot v Interfinanz Zürich začela forenzična preiskava in bo trajala predvidoma do junija. Preliminarne ugotovitve kažejo na številne nepravilnosti, ki bodo vsaj v primeru švicarske podružnice po Medjevih besedah skoraj gotovo vodile v določene postopke. Med novimi nadzorniki tudi Arhar V nadtzornem svetu NLB bo sedel tudi France Arhar. Foto Aljoša Kravanja Skupščina NLB je izglasovala nadzornike, ki jih je predlagal Sod, ne nadzorni svet banke. Skupščina NLB je poleg tega potrdila nove nadzornike. Namesto dosedanjih enajstih jih bo sedem, med njimi pa je tudi France Arhar. Poleg njega bodo v novem nadzornem svetu sedeli Goran Katušin, Gorazd Podbevšek, Sergeja Slapničar, Tit A. Erker, Miha Košak in Uroš Ivanc. Gre sicer za redno zamenjavo nadzornega sveta, pa čeprav so obstoječi nadzorniki na svojih položajih večinoma preživeli le malo manj kot leto dni. Skupščina jih je namreč imenovala konec junija lani po obsežnih kadrovskih spremembah v banki, v okviru katerih se je dva meseca pozneje na čelo NLB zavihtel tudi dotedanji prvi nadzornik Janko Medja. V Sloveniji očitno ne moreš biti neodvisen Če se nekatere ljudi, mednarodne strokovnjake s takšnimi izkušnjami in življenjepisi, ki jih imajo, skuša izločiti najprej z diskreditacijo v naročenih člankih, potem pa še z vsem, kar se dogaja, in to popolnoma brez osnove, potem mislim, da Slovenija ni na dobri poti. Nekdanji nadzornik Sašo Cunder Menjava nadzornikov na sami skupščini je bila za številne presenečenje, vrstijo se tudi kritike. Nekdanja nadzornica Marianne Oakland je tako izrazila ogorčenje nad netransparentnostjo postopka in neprofesionalnostjo. Država je pri imenovanju nadzornikov ravnala skrajno neprofesionalno in očitno v Sloveniji ni nobene volje, da se kaj spremeni, je povedala v izjavi za medije. Čudi jo, da med novimi nadzorniki ni nobenega tujca z izkušnjami, kakršne ima, kot je navedla, Stephan Wilcke. Ne gre za to, da imenovani nadzorniki niso kompetentni, je poudarila, a hkrati ugotovila V Sloveniji očitno ne moreš biti neodvisen, je dejala. Se obeta tudi menjava Medje? Janko Medja pravi, da bo tokratna dokapitalizacija ključna. Foto Blaž Garbajs Medja obžaluje, da z ljudmi iz prejšnjega nadzornega sveta ne bo mogel več sodelovati, vendar se zaveda, da mora uprava spoštovati voljo lastnika. Ne vem, ali sprememba nadzornega sveta pomeni spremembo uprave. To morate vprašati nadzorni svet, je dodal. S svojo funkcijo v NLB nisem poročen, pa je odgovoril na vprašanje, kako trden se mu zdi njegov položaj. To, da v nadzorni svet prihaja njegov nekdanji šef Arhar, se mu ne zdi sporno. Imava profesionalen odnos, je povzel.
|
neutral
|
1,991
|
Po razkritju, da so vložili za 66,5 milijona evrov odškodninskih tožb zaradi slabih poslov in pooblastilu uprave za dvig kapitala v višini največ 400 milijonov evrov so delnice NKBM padle za več kot 26 odstotkov. Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP trgovanje končal pri vrednosti 606,51 točke, kar je 9,77 točke oziroma 1,59 odstotka manj kot v ponedeljek. Med trgovanjem na Ljubljanski borzi so se najbolj pocenile delnice NKBM. Delnice Nove Kreditne banke Maribor NKBM so po včerajšnji skupščini padle najmočneje, in sicer za 26,39 odstotka. Za 4,76 odstotka so zdrsnile delnice Gorenja, za 2,48 odstotka pa Petrola. Za 2,21 odstotka so padle delnice Zavarovalnice Triglav, Krkine pa za 1,76 odstotka. S temi je bilo danes tudi največ prometa, in sicer za 351.730 evrov. V indeksu so bolj optimistično trgovali z delnicami Mercatorja, ki so pridobile 2,82 odstotka, delnice Telekoma Slovenije pa so šle navzgor za 0,05 odstotka. V prvi kotaciji zunaj indeksa so najmočneje potonile delnice Intereurope, in sicer za 3,45 odstotka. Za 0,79 odstotka pa so se podražile delnice Luke Koper. Delnice Pozavarovalnice Sava ostajajo na ponedeljkovi zaključni ravni. S prvimi je bilo za 82.110 evrov prometa, z drugimi pa za 72.000 evrov. V standardni kotaciji so za 9,12 odstotka na 3,39 evra zdrsnile delnice Save, za 4,66 odstotka na 4,50 evra pa delnice Pivovarne Laško. Mlinotestove delnice so se pocenile za 1,82 odstotka na 2,16 evra, delnice Salusa za 0,55 odstotka na 182 evrov, delnice Žita pa za 0,18 odstotka na 55 evrov.
|
negative
|
1,992
|
Nekoč tovarna, v kateri so izdelali 14 tisoč parov čevljev na dan, zaposlenih pa je bilo več kot 5000 ljudi, je danes na robu propada. V tovarni čaka 20 tisoč parov čevljev brez podplatov, ne morejo pa jih dokončati, ker ni denarja za material.
|
negative
|
1,993
|
Vsi v Mercatorju se zavedamo pomena zdajšnjega trenutka, je ob podpisu pogodbe s hrvaškim Agrokorjem dejal prvi mož Mercatorja Toni Balažič. Partnerstvo z Agrokorjem naj bi imelo tudi pozitivne učinke na prestrukturiranje Mercatorjevih dolgov. Petkov podpis pogodbe med konzorcijem prodajalcev delnic Mercatorja in hrvaškim Agrokorjem je po navedbah največjega slovenskega trgovca pomemben korak k stabilnejši lastniški strukturi podjetja. Prvi mož Mercatorja Toni Balažič je zagotovil, da si bo uprava pri nadaljevanju posla še naprej prizadevala za izpolnitev ključnih pogojev v dobro družbe. Mercatorjeva uprava si bo tako prizadevala, da bo skozi prodajni proces zadoščeno trem ključnim pogojem. Prvi je, da bo nakup res izpeljan z mednarodnim finančnim kapitalom, ne s posojili. Drugi je, da bodo proces prodaje podpirale banke upnice, tretji pa, da kupec podpira nadaljnji razvoj Mercatorja. Vsi v Mercatorju se zavedamo pomena zdajšnjega trenutka tako za Mercator kot za vse deležnike, zato bomo še bolj osredotočeni na naše poslovanje in na naše potrošnike, katerim ostajamo najboljši sosed, je ob petkovem podpisu prodajnega sporazuma povedal Balažič. Podpis pogodbe med konzorcijem prodajalcev in Agrokorjem je po navedbah Mercatorja nadaljevanje kompleksnega procesa za doseganje stabilnejše lastniške strukture podjetja ter korak v procesu konsolidacije trgovine v regiji in vzpostavitvi vodilnega regijskega trgovca. V skladu s pogodbo bo Agrokor za 53-odstotni delež Mercatorja odštel 240 milijonov evrov oziroma 120 evrov za delnico. To vrednotenje po pojasnilih prodajalcev ustreza zgodovinsko primerljivim predhodnim transakcijam v panogi in regiji ter odraža Mercatorjevo finančno in poslovno uspešnost. Ob tem v največjem slovenskem trgovcu povzemajo navedbe iz petkovega sporočila konzorcija delničarjev, da se tako konzorcij prodajalcev kot tudi Agrokor zavedata pomena transakcije za Mercatorjeve deležnike, med katerimi so dobavitelji, zaposleni, upniki in potrošniki. Agrokor je tako po navedbah prodajalcev v okviru transakcije sprejel določila, ki potrjujejo njegovo zavezanost glede prihodnjega uspeha in nadaljnje podpore zaposlenim ter dobaviteljem družbe Mercator. Mercatorjeve dobavitelje naj bi tako podpiral s številnimi zavezami, ki med drugim vključujejo ohranjanje obstoječega prostora na policah, upoštevaje pri tem vso zavezujočo zakonodajo, vključno s pravili konkurence. Mercatorjeva izboljšana finančna stabilnost, ki naj bi bila rezultat transakcije, pa naj bi družbi omogočila razreševanje obstoječega dolga do dobaviteljev in ponujanje boljših plačilnih pogojev. Ob tem naj predvidene sinergije združene skupine ne bi temeljile na odpuščanju Mercatorjevih zaposlenih, ki bi presegalo že napovedane ukrepe uprave družbe. Z združitvijo bo nastala vodilna trgovska skupina Konzorcij prodajalcev v svojem sporočilu za javnost še navaja, da bo s partnerstvom med Agrokorjem in Mercatorjem nastala vodilna trgovska skupina z močno tržno pozicijo v jugovzhodni Evropi. Z združitvijo poslovanja naj bi imeli obe podjetji koristi, ki jih prinaša večji obseg prodaje in sinergije na trgih, na katerih poslujeta podjetji. Konzorcij napoveduje, da se bo to odražalo tudi v višji dobičkonosnosti in ustvarjenem denarnem toku. To pa naj bi ustvarilo večjo finančno stabilnost za podjetje in njegove deležnike. Prodajalci poudarjajo, da bo Mercator tako stabiliziral lastniško strukturo in kot večinskega delničarja pridobil investitorja z izkušnjami v trgovski panogi v regiji. Poleg omenjenih sinergij naj bi imelo partnerstvo z Agrokorjem pozitivne učinke tudi na prestrukturiranje Mercatorjevih dolgov, o čemer morajo vpleteni še doseči dogovor. Konzorcij prodajalcev v sporočilu za javnost poudarja, da je seznanjen, da Mercatorjevi upniki ne nasprotujejo transakciji in jemljejo Agrokorjevo sodelovanje kot pozitivno. Po najboljšem vedenju prodajalcev vsi sodelujoči aktivno sodelujejo v potekajočih pogovorih in si prizadevajo doseči dogovor glede prestrukturiranja dolgov še pred zaključkom transakcije, pravijo v konzorciju. Postopek končan do konca leta Do samega zaključka posla je še kar nekaj korakov. Poleg že omenjenega dogovora glede prestrukturiranja dolga mu morajo zeleno luč prižgati še pristojni regulatorji v vseh državah, v katerih bo skupna družba delovala. Transakcija naj bi bila po napovedih prodajalcev končana predvidoma do konca letošnjega leta.
|
positive
|
1,994
|
18-letni Domen Božičnik je za zaključni izpit na srednji šoli izdelal čisto pravi snežni top. Z nizko porabo energije in enostavnim delovanjem je že navdušil upravljavce okoliških smučišč, zato se mu obeta dober posel.
|
positive
|
1,995
|
Slovensko gospodarstvo se bo moralo bolj odpreti, potrebujemo tujo pomoč, a je ne želimo v obliki trojke, temveč v obliki tujega kapitala, pravi direktor Umarja Boštjan Vasle. Bančni problemi ostajajo ključni dejavnik, ki onemogoča kakršno koli okrevanje gospodarstva, dodaja. Direktor Umarja Boštjan Vasle Slovensko gospodarstvo se bo moralo bolj odpreti, potrebujemo tujo pomoč, a je ne želimo v obliki trojke, temveč v obliki tujega kapitala, je v uvodu konference Strukturni izzivi slovenskega gospodarstva danes v Ljubljani poudaril direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Umar Boštjan Vasle. Naše banke imajo zelo omejen dostop do tujih bank, prišlo je do popolnega zastoja gospodarstva. V poročilu ugotavljamo, da bančni problemi ostajajo ključni dejavnik, ki onemogoča kakršno koli okrevanje gospodarstva, je ključne ugotovitve Umarja na konferenci, ki jo organizirata Umar in Center za razvoj financ, strnil Vasle. Če hočemo spremeniti razmere, bodo potrebne bolj korenite spremembe Že več let smo imeli razkorak med prihodki in odhodki, a smo v preteklosti to uspeli premoščati. Ob izbruhu krize pa so mednarodni trgi postali zaprti za Slovenijo. Direktor Umarja Boštjan Vasle Strukturne reforme, ki so bile izvedene v zadnjem letu, so po Vasletovi oceni pomemben korak v pravo smer, vendar pa bomo morali, če želimo, da se razmere spremenijo, izvesti hitrejše in bolj korenite spremembe. Ob tem je opomnil, da je Slovenija v skupini držav, ki imajo najslabše rezultate, kar zadeva bruto domači proizvod. Javne finance, finančni sistem in trg dela so tri ključna področja, ki jih izpostavljajo na Umarju. Gre za to, ali se je Sloveniji uspelo približati cilju, da bodo finance bolj uravnotežene. Že več let smo imeli razkorak med prihodki in odhodki, a smo v preteklosti to uspeli premoščati. Ob izbruhu krize pa so mednarodni trgi postali zaprti za Slovenijo, je dejal Vasle. Ključni problem, ki je pri nas povezan z različnimi neučinkovitostmi, ostaja, zato je še vedno vprašanje, kako bomo uspešno izvedli javno konsolidacijo, je bil nazoren Vasle. Velika težava, s katero se spopadamo, je tudi prevelika odvisnost gospodarstva od bančnega sistema, ugotavlja vodja Umarja in dodaja, da je premalo tujih neposrednih investicij in drugih virov financiranja. Področje, ki ga posebej izpostavlja prvi mož Umarja, je trg dela, na katerem so se osredotočili predvsem na položaj mladih, tako tistih, ki so brezposelni, kot tistih, ki imajo delo. Opozarjamo, da so varčevalni ukrepi zelo obremenili tiste mlade, ki so zaposleni, je dejal Vasle. Slovensko gospodarstvo se mora odpreti tujcem Foto Thinkstock Slovenija mora poslati močan signal trgom, da bi tako povrnila zaupanje in spodbudila rast, pa je poudaril namestnik direktorja sektorja za fiskalne zadeve na Mednarodnem denarnem skladu IMF Gerd Schwartz. Napori za postopno fiskalno konsolidacijo kot tudi pokojninska reforma in reforma trga dela so koraki v pravo smer, je pohvalil nekatere ukrepe slovenskih oblasti. Ob tem pa je poudaril nujnost jasnih napovedi privatizacije, ki bodo tujim investitorjem jasen znak, da se slovensko gospodarstvo odpira. Možnosti za povečanje davkov so močno omejene, je opozorila Maja Bednaš z Umarja, ki je predstavila fiskalna gibanja in politike v letu 2013. Prostor je še na področju boljšega in bolj učinkovitega pobiranja obstoječih javnih dajatev in ukrepih za zmanjšanje sive ekonomije. Poudarila je tudi, da je treba na področju socialnih transferjev popraviti lani sprejete rešitve, ki ne sledijo siceršnjemu osnovnemu namenu sprememb, to je zagotovitvi večje ciljanosti, transparentnosti in učinkovitosti sistema.
|
neutral
|
1,996
|
V britanskem bančnem sektorju se obeta nekaj odmevnih sprememb. Finančni minister je napovedal prodajo državnih deležev v bankah, ki jih je država delno nacionalizirala po izbruhu krize in nekaj drugih strukturnih sprememb. Britanska vlada bo po besedah finančnega ministra Georgea Osbournea začela s prodajo svojih deležev v bančni skupini Lloyds, razmišljajo pa tudi o tem, da bi Royal Bank of Scotland RBS razdelili na dva dela. Prva ponudba deleža v Lloydsu naj bi šla institucionalnim vlagateljem kot so pokojninski skladi, kasneje pa naj bi izvedli tudi javno ponudbo delnic. Mislim, da ni boljšega dokaza, da Britanija okreva, kot je ta, da se lahko začne država umikati iz lastništva, meni Osbourne. Država je namreč nekaj finančnih ustanov delno nacionalizirala ob izbruhu krize. Da so ostale na površju, jim je država namenila 103 milijarde dolarjev veliko finančno injekcijo, v zameno pa dobila 81-odstotni delež RBS in 39-odstotkov Lloydsa. Ker je Lloyds danes v precej dobri kondiciji, je uspešna prodaja zelo verjetna. Drugače je v RBS, kjer vlada zato razmišlja, da bi ustanovo razdelila na slabo banko in zdravi del. Kar pa je Osbourne pripravljen podpreti le, če RBS po tem scenariju ne bo potrebovala dodatne dokapitalizacije. Nekaj manj optimističen glede okrevanja britanskega bančnega sektorja pa je Mervyn King, ki se je poslovil z guvernerskega mesta. Kot je dejal, je okrevanje še skromno, gospodarska rast pa še slabotna, zato bo treba storiti še več, da bodo britanski davkoplačevalci lahko res prepričani, da jim banke ne predstavljajo nevarnosti.
|
positive
|
1,997
|
Delničarji Pivovarne Laško so po nasprotnem predlogu NLB v nov nadzorni svet imenovali Enza Smrekarja, Petra Groznika, Gorana Brankoviča in Jožeta Bajuka. Že četrtič so glasovali proti dokapitalizaciji, ki je bila predlagana v višini 36,5 milijona evrov. Delničarji Pivovarne Laško so na današnji skupščini, na kateri je bilo navzočega 83,7 odstotka kapitala, po nasprotnem predlogu NLB v nov nadzorni svet imenovali Enza Smrekarja, Petra Groznika, Gorana Brankoviča in Jožeta Bajuka. Imenovani so za mandatno obdobje od 1. septembra letos do 31. avgusta 2017. Dosedanji nadzornik Borut Jamnik, predsednik uprave Modre zavarovalnice, je kandidaturo umaknil. Za nadzorni svet so po prvotnem predlogu nadzornega sveta kandidirali trenutni prvi nadzornik Vladimir Malenković, Borut Bratina, že omenjeni Groznik, nekdanji prvi mož Adrie Airways Klemen Boštjančič, Simon Čadež in Alenka Podbevšek. Na prvotni predlog o imenovanju novih nadzornikov so nasprotni predlog podali še nekateri delničarji, med njimi tudi mali delničarji, vendar je skupščina vse predloge zavrnila. Že četrtič glasovali proti dokapitalizaciji Na skupščini so se delničarji seznanili tudi z informacijo, da je lanska čista izguba znašala 18,5 milijona evrov, pokrili pa so jo iz dobička iz poslovanja iz preteklih let v višini skoraj 860.000 evrov, iz drugih rezerv iz dobička v višini dobrih 232.000 evrov ter iz kapitalskih rezerv v višini 17,4 milijona evrov. Že četrtič pa so delničarji, med katerimi prevladujejo banke upnice, glasovali proti dokapitalizaciji, ki sta jo uprava in nadzorni svet predlagala v višini 36,5 milijona evrov. Delničarji so upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnice za poslovno leto 2012, za letošnjega revizorja pa je imenovana revizijska družba Ernst & Young iz Ljubljane. Tudi na skupščini je predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko izrazil upanje, da bo prišlo do prodaje Mercatorja, saj bi skupina Laško za 23,4-odstotni delež v tej trgovski družbi iztržila okoli 105 milijonov evrov, kar bi zadolženost skupine znižalo na nekaj več kot 200 milijonov evrov. Prodajo Mercatorja Zorko pričakuje v prvem četrtletju leta 2014. Zorko je tudi pojasnil, da so pripravili več scenarij razdolževanja skupine, ob tem je tudi poudaril, da je njihov cilj najti strateškega partnerja za skupino Laško. Dejal je tudi, da so najeli svetovalce za prodajo tistih segmentov skupine, ki jih doslej niso uspeli prodati. Na vprašanje, kako komentira novo sestavo nadzornega sveta, je Zorko odgovoril, da je to stvar lastnikov.
|
neutral
|
1,998
|
V EU so stopila v veljavo strožja pravila za bonitetne agencije. V Bruslju zatrjujejo, da nikakor ne gre za to, da bi želeli ustreliti kurirja ali zlomiti termometer , le bonitetne agencije bodo morale postati odgovornejše in preglednejše. Z današnjim dnem so v veljavo stopili novi predpisi za bonitetne agencije, ki z ocenami kreditne sposobnosti evropskih držav in bank igrajo pomembno vlogo na finančnih trgih, kar je na lastni koži doživela tudi Slovenija. Strožja pravila naj bi pripomogla k temu, da bi bonitetne agencije postale odgovornejše in preglednejše, zmanjšalo pa naj bi se tudi zdaj pretirano zanašanje na njihove ocene in izboljšala kakovost postopka ocenjevanja. V Bruslju zatrjujejo, da nikakor ne gre za to, da bi želeli ustreliti kurirja ali zlomiti termometer . Po njihovih besedah bodo morale bonitetne hiše za preprečevanje izkrivljanja na trgu pripraviti koledar ocenjevanja članic Unije. Nenaročene bonitetne ocene držav bodo lahko izdale največ trikrat letno. Odstopanja bodo mogoča le v izjemnih okoliščinah in z ustrezno utemeljitvijo. Nova pravila za večjo odgovornost Prav tako naj bi kakovost postopka izboljšala pravila, po katerih bo mogoče ocene objavljati le ob petkih, po zaprtju borz ali vsaj eno uro pred odprtjem trgov v EU. Ocene bo treba tudi osvežiti vsakih šest mesecev, ne enkrat letno, agencija pa bo morala vpleteno državo o oceni obvestiti 24 ur pred njeno objavo in ne 12 ur prej, kot velja zdaj. Odgovornost naj bi izboljšalo pravilo, po katerem bo morala bonitetna agencija odgovarjati v primerih namenskih ali malomarnih kršitev uredbe o bonitetnih agencijah, zaradi katerih povzroči škodo vlagatelju ali izdajatelju. Vlagatelji bodo lahko bonitetno hišo tožili, če bo namerno ali z veliko malomarnostjo kršila pravila in jim povzročila škodo. Vse razpoložljive bonitetne ocene bodo objavljene na evropski platformi, ki bo na voljo od junija 2015. S tem bosta omogočeni večja vidnost in lažja primerjava vseh ocen finančnih instrumentov, ki jih izdajo bonitetne agencije z dovoljenjem za delovanje v EU. Kdo igra najbolj umazano ? Analiza kreditne sposobnosti je v rokah treh bonitetnih hiš Standard & Poor s, Moodys in Fitch, ki pokrivajo približno 95 odstotkov svetovnega trga. Vse imajo sedež v ZDA. Moodys slovi po tem, da igra najbolj umazano , Fitch pa naj bi bil najbolj pregleden. Države so do njihovih ocen pogosteje javno kritične. Tudi Slovenija je bila, ko ji je konec aprila Moodys tik pred načrtovano izdajo dolarske obveznice tako znižal oceno, da je padla v območje naložbe visoke tveganosti t. i. junk. Omenjala se je celo možnost, da bi bonitetno hišo tožila.
|
neutral
|
1,999
|
V Aha Muri in Muri EHM bo do 4. julija dobilo odpovedi delovnega razmerja 297 zaposlenih. Solastnica družbe Mojca Lukančič pravi, da jih ne bodo dobili zato, ker bi bili slabi delavci, pač pa zato, ker zaradi krize druge rešitve ni, če želijo obdržati družbo. Verjame, da jih bodo čez čas znova zaposlili. Po 4. juliju bo v Aha Muri in Muri Evropska hiša mode EHM ostalo 1238 zaposlenih ali 297 manj, kot jih je v družbi danes. Odpuščali bodo po oddelkih, pri tem pa upoštevali delovno dobo, delovno sposobnost in socialne razmere, kar je zahteval sindikat. Presežni delavci, danes jih je dobilo odločbe 37, bodo dobili odpravnino, za kar bodo potrebovali okoli 200.000 evrov, vsem pa bodo plačali prispevke in tudi celoten letni dopust, čeprav jim po zakonu pripada le sorazmerni del. Solastnica družbe Mojca Lukančič pravi, da delavcev ne odpuščajo, ker bi bili slabi delavci, pač pa zato, ker zaradi krize druge rešitve ni, če želijo obdržati družbo. Verjame, da jih bodo čez čas znova zaposlili. Dejansko želimo, da bi bilo to nekakšno mirno, začasno razhajanje med delodajalcem in delavcem in da bodo ti delavci kmalu prišli delat spet v Muro, je poudarila Lukančičeva, ki je razočarana nad dogajanjem v državi, zlasti nad bankami. Prošnja za premostitveno posojilo za skupino Aha v višini sedem milijonov evrov je bila zavrnjena, čeprav so zanj jamčili s premoženjem skupine in tudi lastnim, ocenjenim na 19 milijonov evrov. Zdaj čakajo na odločitev bank o prošnji za odlog plačevanja posojil za skupino v višini 50 milijonov evrov. Ker Aha Mura z odpuščanjem ne bo izpolnjevala pogodbe z državo, po kateri mora zaradi subvencije v višini 5,8 milijona evrov 1530 delavcev zaposlovati pet let, predlagajo, naj jim odškodnino odpiše zaradi bistveno spremenjenih razmer na trgu in s tem poslovanja, če država tega ne sprejme, pa ponujajo sorazmerni delež odškodnine, to je 63,55 evra za odpuščenega zaposlenega mesečno. Lukančičeva ob tem poudarja, da do danes niso kršili te pogodbe, pač pa v povprečju zaposlovali 30 delavcev več, kot je bilo potrebno. A Aha Muri bodo po besedah Lukančičeve septembra poslovali pozitivno, naročil imajo dovolj vsaj za pol leta, v podjetju so izvedli uspešno prestrukturiranje, oglašajo se tudi novi kupci, ki naj bi bili z Murinimi izdelki zelo zadovoljni. Vendar pa je potreben čas, da posli stečejo, je med drugim povedala Lukančičeva, ki je prepričana, da ima podjetje dobro perspektivo.
|
negative
|
2,000
|
Slovenijo je aprila obiskalo skoraj četrt milijona turistov. Njihovo število pada, kar med turističnimi delavci že povzroča sive lase. Med domačini so priljubljeni Obala in zdraviliški kraji, tujci se zapeljejo še v Ljubljano, Maribor in na Bled. Aprila je v slovenskih hotelih, apartmajih, planinskih kočah ... prespalo okoli 221.000 ljudi. 221.000 turistov je aprila v nastanitvenih objektih po Sloveniji skupaj prespalo 560.000-krat. Na letni ravni to predstavlja sedem odstotkov manj turistov in 12 odstotkov manj prenočitev. Število domačih turistov je padlo za dva, tujih pa za 12 odstotkov, kažejo danes objavljeni podatki državnega statističnega urada. V prvih štirih mesecih leta je bilo zabeleženih okoli 776.000 prihodov turistov ali za tri odstotke manj kot prejšnje leto v tem obdobju in okoli 2,17 milijona njihovih prenočitev ali za šest odstotkov manj kot prejšnje leto v tem obdobju. Tuji turisti so v aprilu ustvarili 60 odstotkov vseh turističnih prenočitev. Ključni evropski trgi, od koder so prihajali tuji turisti, so bili Italija 21 odstotkov, Avstrija 16 odstotkov, Nemčija devet odstotkov, Rusija sedem odstotkov, Srbija pet odstotkov, Hrvaška štirje odstotki in Velika Britanija trije odstotki. V aprilu so turisti z večine pomembnejših turističnih trgov v Sloveniji ustvarili manj prenočitev kot v enakem obdobju lani, in sicer turisti iz Nemčije za 32 odstotkov manj, iz Italije in Avstrije po 21 odstotkov manj, iz Rusije za 19 odstotkov manj in iz Hrvaške za 18 odstotkov manj. Manj številne kot v lanskem aprilu so bile tudi prenočitve turistov iz Srbije za 10 odstotkov in iz Velike Britanije za šest odstotkov. Največ prenočitev vseh turistov, domačih in tujih, je bilo v aprilu zabeleženih v zdraviliških občinah, in sicer okoli 202.000, vendar pa je bilo teh 15 odstotkov manj kot aprila lani. Slovenska naravna zdravilišča so sicer zelo zaskrbljena nad letošnjo turistično sezono, saj je trend obiska in ustvarjenih prenočitev predvsem v prvih štirih mesecih izrazito negativen. Največ prenočitev so zabeležili v zdraviliških občinah, a tudi tam obisk pada, kar že povzroča skrbi. Foto Thinkstock Na drugem mestu po številu prenočitev vseh turistov so bile obmorske občine, kjer je bilo zabeleženih okoli 126.000 prenočitev turistov, kar je 12 odstotkov manj kot v aprilu lani. Gorske občine so zabeležile okoli 83.000 prenočitev vseh turistov, kar na letni ravni predstavlja devetodstotni padec. Več prenočitev turistov je bilo na letni ravni zabeleženih v planinskih domovih in kočah za 14 odstotkov ter v mladinskih hotelih za 11 odstotkov, manj prenočitev turistov pa v hotelih za 12 odstotkov, v apartmajskih in počitniških naseljih za 17 odstotkov, v kampih za 19 odstotkov, na turističnih kmetijah z nastanitvijo za štiri odstotke in v zasebnih sobah, apartmajih in hišah za tri odstotke. Domači turisti so skoraj polovico 49 odstotkov vseh svojih prenočitev ustvarili v občinah Piran, Moravske Toplice, Brežice, Podčetrtek, Izola in Koper. Tuji turisti pa so 61 odstotkov vseh svojih prenočitev ustvarili v občinah Ljubljana, Piran, Bled, Rogaška Slatina, Moravske Toplice in Maribor. Piran je priljubljen tako med domačimi kot tujimi gosti.
|
negative
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.