nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
2,001
|
Nadzorniki Hita so novega predsednika uprave izbirali med štirimi kandidati, na koncu pa je največ podpore dobil Dimitrij Piciga. Nadzorniki so prepričani, da bo Piciga sestavil dobro vodstveno ekipo. Dimitrij Piciga Nadzorni svet Hita je ob koncu predstavitev kandidatov za novega predsednika uprave Hita soglasno sklenil, da bo družbo prihodnjih pet let vodil Dimitrij Piciga. Slednji je bil predsednik uprave tudi zadnje tri mesece, ko je bil na to mesto imenovan po odpoklicu uprave Draga Podobnika. Predsednik nadzornega sveta Hita Marino Furlan je povedal, da jih je Piciga prepričal z dobrimi idejami, že doslej dokazano delavnostjo ter z njegovo energijo. Ko bo njegova vodstvena ekipa kompletna, sem prepričan, da bo zelo dobra, je dejal Furlan. Odločitev za Dimitrija Picigo je bila soglasna in o njej nismo niti kaj dolgo razpravljali. Hit potrebuje nov vodstveni veter, nove poglede, postati mora inovativen in mislim, da izbranemu kandidatu vsega tega ne bo težko sestaviti, je še dejal predsednik nadzornega sveta. Piciga začenja svoj petletni mandat z današnjim dnem, preostalih članov svoje uprave pa še ni želel predstaviti, saj se morajo najprej dogovoriti s svojimi sedanjimi delodajalci. Prepričan pa je, da bo uprava, v kateri še naprej ostaja delavski direktor Marjan Zahar, popolna najkasneje do 15. septembra. Na današnji seji nadzornega sveta Hita so nadzorniki sicer prisluhnili predstavitvam še dveh kandidatov za predsednika uprave, Emila Mihaliča in Gorana Čelesnika, ter predlaganima članoma uprave kandidata Dimitrija Picige. Piciga se je pred nadzorniki predstavil že pred tednom dni, ko se je s svojo ekipo predstavila tudi Barbara Gunčar.
|
neutral
|
2,002
|
Revizije preteklega poslovanja Slovenskih železnic kažejo, da je denar iz sistema polzel na praktično vseh koncih. Milijoni so izginjali pri tako osnovnih stvareh, kot je nakup železniških pragov ali prodaja lokomotiv, tvegano finančno poslovanje pa je odneslo več deset milijonov evrov. Dušan Mes Generalni direktor železnic Dušan Mes z revizijami ugotavlja, da so bile železnice predolgo igračka podjetnih posameznikov in poleg kazenskih postopkov napoveduje tudi odškodninske tožbe zoper odgovorne. Del dokumentov je izročil policiji, ta pa je potrdila, da po poslih že brska, so poročali v oddaji 24UR. Eden številnih vprašljivih poslov navadni bukovi pragovi, po katerih tečejo tračnice. Železnice so za vsakega plačale 64,95 evra, čeprav bi jih lahko kupili pri lastnem podjetju ŽGP po 38 evrov ali 26,95 evra ceneje. Ta praksa se je vlekla več let, revizorji pa so izračunali, da so tako izgubili več kot milijon evrov. Drugi primer. Centralne delavnice železnic so kupile lokomotivo, jo obnovile in prodale naprej preko posrednikov v Bosno. Železnice so zdaj ugotovile, da so pri eni od lokomotiv s prodajo za 248 tisoč evrov presegle vrednost obnove torej so delale slabih sedem tisoč evrov izgube a je po podatkih davčne uprave posrednik nato z lokomotivo naprej zaslužil 272 tisoč evrov. Kdo in zakaj je izbral posrednika, revizorjem nihče ni znal pojasniti. Foto Thinkstock Precej več denarja kot pri nakupih in prodaji opreme pa je izginilo v finančnih mahinacijah. V času gospodarske rasti so skušale uprave priti na lahek način do zaslužka. Ko so bile obresti kreditov v švicarskih frankih nižje od tistih v evrih, so podobno kot številni Slovenci naredili napako in se vezali na švicarske franke. Ob tem so plačali še drago zavarovanje za morebitna valutna tveganja, a so kupili tako nevaren finančni produkt, da jih je stal še dražje. Te špekulacije, ki so se začele pod generalnim direktorjem Tomažem Scharo, pa bomo drago plačali. Ker so kupili opcije ob tečajnem razmerju švicarskega franka in evra 1,7 in ker je tečaj do danes padel na 1,2, so letno izgubili po sedem milijonov evrov. Skupaj z izstopno takso 45 milijonov evrov. Za primerjavo toliko denarja so železnice v slabih štirih letih prihranile z znižanjem plač zaposlenih.
|
negative
|
2,003
|
Ekipa slovenskega podjetja Xlab je na Nasinem tekmovanju v Firencah dosegla prvo mesto. S svojimi orodji so močno izboljšali Nasino orodje World Wind, ki omogoča vizualizacijo in obdelavo geografskih podatkov. Ekipa slovenskega podjetja Xlab sicer za prvo mesto ni prejela denarne nagrade, so se jim pa zato na široko odprla vrata na svetovni trg. V torek je v italijanskih Firencah potekalo novo Nasino tekmovanje Nasa World Wind Europa Challenge, na katerem je s svojimi računalniškimi rešitvami žirijo med osmimi prijavljenimi ekipami najbolj navdušila ekipa slovenskega podjetja Xlab. Začetki razvoja Xlabove rešitve sicer segajo v leto 2008, ko so v Xlabu začeli uporabljati odprtokodno Nasino programsko ogrodje World Wind, ki omogoča vizualizacijo in obdelavo geografskih podatkov. Lani so se nato prijavili na omenjeno tekmovanje in dotlej razvite rešitve prilagodili za potrebe tekmovanja. Nasa je s tekmovanjem želela priti do informacij, kdo vse in na kakšen način uporablja njihove rešitve, ter hkrati priti do izboljšav, ki povečajo uporabnost Nasinega orodja World Wind. Xlab je na istem programskem jedru v zadnjih letih vzporedno razvil več orodij za različne ciljne uporabnike, ki jih trži pod blagovno znamko Gaea+. Gre za orodje za tridimenzionalno 3D vizualizacijo z možnostjo prilagoditev in predelav glede na potrebe in želje posameznih skupin uporabnikov. Nadgrajuje osnovno vizualizacijo površja Zemlje z zbirko vsebinsko sorodnih podatkov. Orodje prinaša veliko izboljšav Nasinemu World Windu Orodje za občine tako omogoča uporabnikom 3D-prikaz načrtovanih novih objektov ali infrastrukture v obstoječem okolju, kot so nakupovalni centri, stanovanjska naselja, ceste, ter njihov vpliv na obstoječe objekte. Med drugim lahko na primer v primeru nakupovalnega centra prikaz poda podatek o osenčenosti sosednjih objektov. Med uporabniki njihovih orodij so denimo tudi slovenska uprava za zaščito in reševanje, Planinska zveza Slovenije, Skupnost občin Slovenije in tudi nekatere gasilske brigade. Reševalci lahko na primer s pomočjo teh orodij hitro pridejo do vizualizacije in informacije o težavnosti terena, strmine. V primeru požara operater hitro vidi tudi število morebitno ogroženih stanovanjskih in poslovnih objektov in lahko tako najhitreje oceni, kolikšno število reševalnih ekip je treba poslati na teren. Kot so pojasnili, takšna orodja precej olajšajo iskanje pogrešanih oseb, saj bi lahko to spremljali v živo v 3D-prikazu. Kot pravijo, je bila prvotna ideja ta, da bi to uporabljala slovenska policija, zdaj pa že navezujejo stik z ameriškimi organi. Nasa naj bi svoje rešitve z Xlabovimi izboljšavami, kot sta tudi bolj realističen prikaz in pohitritev izrisa vektorskih podatkov, nadgradila v kratkem. Velika referenca za podjetje Xlab na čelu z glavnimi razvijalci zmagovalne rešitve Vitom Čučkom, Marjanom Šterkom, Markom Praprotnikom in Gregorjem Bergincem je za zmago prejel priznanje, poleg tega pa predvsem veliko referenco. Nasino orodje namreč uporabljajo številne ameriške nevladne in vladne organizacije. Kot so še dejali, so njihova nagrada predvsem stiki z različnimi možnimi strankami oziroma partnerji. Na podlagi prvih pogovorov se že kaže možnost skupnega nastopa s kakšnim ameriškim partnerjem tako na trgu ZDA kot nato tudi v Evropi.
|
positive
|
2,004
|
Naši finančni direktorji pravijo, da zelo težko dobijo nova posojila in ne verjamejo, da se bo finančna situacija hitro obrnila. V družbi, ki je izvedla raziskavo, pravijo, da se res lahko zgodi, da bo recesija v Sloveniji trajala do leta 2015 ali še dlje. Raziskava družbe Deloitte je pokazala, da kar 90 odstotkov slovenskih finančnih direktorjev ocenjuje, da so nova posojila za gospodarske družbe najmanj dostopna. Dostopnost posojil v Sloveniji je po oceni direktorjev najslabša v regiji, sledijo Romunijo, Madžarska in Albanija. Slovenski finančni direktorji ne verjamejo, da se bo situacija hitro obrnila, je rezultate raziskave komentiral izvršni direktor v oddelku finančnega svetovanja Janez Škrubej. Kot primer dobre prakse je omenil baltske države, ki so se še pred nekaj leti soočale s hudo krizo. Tri baltske države so se učinkovito spoprijele z izzivi, predvsem so se lotile zmanjševanja javne porabe. V primerjavi z lansko jesenjo se je sicer povečal delež slovenskih direktorjev, ki bolj optimistično gledajo na prihodnost. 27 odstotkov sodelujočih je namreč zmerno optimističnih, kar je 12 odstotnih točk več kot v prejšnji raziskavi. Kljub temu pa se je povečalo število tistih, ki menijo, da se finančni obeti ne bodo spremenili. Tako meni 43 odstotkov sodelujočih. Povečal pa se je delež slovenskih direktorjev, ki menijo, da je splošno stanje finančne in ekonomske negotovosti zelo izrazito, pesimizem pa prevladuje tudi glede stopnje brezposelnosti. 80 odstotkov jih je ocenilo, da se bo brezposelnost v prihodnjem letu povečala, od tega jih 23 odstotkov meni, da bo to povečanje izrazito. Slovenski finančni direktorji so bili tudi lansko jesen najbolj črnogledi med direktorji srednje Evrope. Večina podjetij v Srednji Evropi je ocenila, da bo stopnja zadolženosti podjetij v naslednjih 12 mesecih ostala na obstoječi ravni. Tri četrtine sodelujočih slovenskih direktorjev je ob tem tudi prepričanih, da se bodo viri financiranja v prihodnjem letu še podražili. Večina direktorjev je tako napovedala, da bodo v prihodnjih 12 mesecih največ pozornosti pri poslovanju namenili izboljšanju likvidnosti, povečanju prihodkov z obstoječih trgov in povečanju prihodkov z novih trgov. Finančni direktorji bodo bolj optimistični, ko bodo uvedeni ukrepi, ki bodo imeli pozitivne učinke na daljši rok, je dejal predsednik uprave in revizijski partner v Deloitte Slovenija Yuri Sidorovich. Sidorovich je ocenil, da sta glavna razloga, da se je slovensko gospodarstvo znašlo v tako velikih težavah, evforija, ki je zajela podjetja v letih po vstopu v EU, in pomanjkanje izkušenj. Zdaj smo dobili lekcijo, da moramo biti bolj pazljivi. Upamo, seveda pa ne moremo trditi, da bo res tako, da bodo podjetja trikrat premislila, preden bodo vzela posojilo. Za Slovenijo pomembna predvsem zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in odplačilo dolgov Strukturne reforme, vzpostavitev dolgoročnega programa privatizacije ter preoblikovanje bank so po Sidorovichevih besedah nekateri izmed ukrepov, s katerimi je mogoče spodbuditi preobrat. Pomembna izziva sta tudi zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in odplačilo dolgov. Če omenjeni ukrepi ne bodo uspešno izpeljani, se lahko zgodi, da bo recesija v Sloveniji resnično trajala do leta 2015 ali še dlje, je še dejal Sidorovich. Deloitte je raziskavo izvedel v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, Češki, Madžarski, Slovaški, Poljski, Bolgariji, Romuniji, Albaniji, Latviji, Litvi, Estoniji in na Kosovu. V Sloveniji je sodelovalo 30 podjetij.
|
neutral
|
2,005
|
Konec junija so bile v Sloveniji registrirane 116.603 brezposelne osebe, kar je 1,7 odstotka manj kot maja, a številka je precej večja kot lani. V prvem polletju je bilo prijavljenih 9,7 odstotka več oseb kot v enakem obdobju lani. V Sloveniji so bile konec junija registrirane 116.603 brezposelne osebe, kar je 1,7 odstotka manj kot maja in 10,4 odstotka več kot junija lani. V prvem polletju je bilo prijavljenih 9,7 odstotka več oseb kot v enakem obdobju lani, se je pa za 12,4 odstotka povečalo število zaposlitev brezposelnih. Junija se je na novo prijavilo 6019 brezposelnih, kar je 13,1 odstotka manj kot maja in 2,7 odstotka manj kot junija lani. Med novoprijavljenimi je bilo največ brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Od 7992 brezposelnih, ki jih je zavod junija odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 5254, kar je 18,7 odstotka manj kot maja in 36 odstotkov več kot junija lani. V prvem polletju je bilo pri zavodu prijavljenih v povprečju 121.244 brezposelnih, kar je 9,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Zaradi zaposlitve ali samozaposlitve se je v polletju odjavilo 35.227 brezposelnih, kar je 12,4 odstotka več kot v lanskih prvih šestih mesecih.
|
negative
|
2,006
|
Evropska komisija je v javno razpravo poslala predlog o podeljevanju državnih pomoči v letalskem sektorju. Na mariborskem letališču menijo, da bi bil vpliv ukrepov pri njih pozitiven. Evropska komisija je ta teden začela javno posvetovanje o pravilih podeljevanja državnih pomoči v letalskem sektorju. Komisija je v svojem predlogu upoštevala spremenjeno poslovno okolje, hkrati pa želi oblikovati smernice, na kakšen način lahko države članice podpirajo letališča in letalske družbe, ne da bi s tem kršile pravila o podeljevanju državnih pomoči. Predlog predvideva, da bo državna pomoč za investicije v letališko infrastrukturo dovoljena, če bo za to obstajala resnična potreba v luči prometne povezanosti in dostopnosti neke regije. Glede pomoči za operativno delovanje letališč, ki v skladu z zdaj veljavnimi pravili ni dovoljena, komisija v osnutku novih smernic predlaga, da bi bila takšna pomoč dovoljena za prehodno obdobje desetih let in pod določenimi pogoji. Pri letalskih družbah pa je predvidena začetna pomoč pri zagonu novih linij, ki bi jih želele uvesti letalske družbe. Borba za državne subvencije je med evropskimi letališči že zdaj velika, največjo korist od tega pa imajo predvsem nizkocenovni prevozniki, kot je irski Ryanair. Komisija želi s prenovljenimi pravili urediti to področje in poskrbeti, da bo v prihodnje v ta namen odtekalo manj davkoplačevalskega denarja. Trenutno sicer preiskujejo okoli 60 primerov domnevno nedovoljene državne pomoči evropskim letališčem. Sprejetje novih smernic bi sicer vplivalo tudi na slovenska letališča. Na mariborskem Letališču Edvarda Rusjana so prepričani, da bi potem lažje izpeljali nekatere projekte, ki so že v fazi dogovarjanj, saj bi se tudi letalske družbe lažje odločile za sodelovanje z letališčem. V Aerodromu Ljubljana pa prednosti in slabosti še preučujejo. Financiranje izgradnje novega terminala v letih 2013 2015 pa bo realizirano po obstoječih smernicah za dodeljevanje državne pomoči, so zapisali v pojasnilu.
|
positive
|
2,007
|
Nadzorni svet Peka je potrdil program prestrukturiranja, ki ne izključuje odpuščanj. V torek bodo v Peku v celoti zagnali proizvodnjo, še ta teden pa računajo tudi na dogovor z bankami. Nadzorni svet tržiškega Peka je na današnji seji potrdil program prestrukturiranja. Kot je povedal predsednik uprave Peka Slavko Despotovič, načrt prestrukturiranja vsebuje ukrepe za povečanje prodaje, znižanje stroškov, izboljšanje korporativnega komuniciranja in vodenja ter ukrepe, ki so vezani na zaloge in terjatve. Potrebna bo tudi optimizacija procesov v celotni skupini in verjetno tudi določena odpuščanja, sicer ne v sami proizvodnji, temveč v režiji in v skupnih službah. V Sloveniji naj bi od 360 zaposlenih v Peku zaposlitev izgubilo največ 50 ljudi, sicer pa bodo delavce poskušali prezaposliti znotraj skupine. Hčerinski PGP, ki ima dovolj naročil in veliko dela, tako že izraža potrebno po novih delavcih in celo po uvedbi tretje izmene. Predstavniki delavcev so ob morebitnem odpuščanju poudarili, da je to zadnji ukrep, ampak če lahko reši Peko, potem je potreben. Načrt prestrukturiranja oziroma sanacije je bil tako na današnji seji sprejet soglasno, podprli so ga tudi predstavniki delavcev. Izvedba načrta bo trajala nekaj mesecev, medtem pa proizvodnja v podjetju že teče. Podjetje je uspelo davčni upravi plačati 80.000 evrov, tako da transakcijski račun ni več blokiran. V dogovoru z dobavitelji so uspeli zagotoviti tudi material, tako da bo po več mesecih okrnjene proizvodnje ta v torek stekla s polno paro. Delati bodo začele vse proizvodne enote, in sicer je trenutno v proizvodnji obutev iz kolekcije jesen-zima 2013. Hkrati se za proizvodnjo že pripravlja tudi kolekcija pomlad-poletje 2014. Da bi nadomestili izpad proizvodnje v preteklih tednih, se bo vodstvo podjetja z zaposlenimi poskušalo dogovoriti za skrajšanje kolektivnega dopusta v avgustu. Despotovič računa, da bi se v tem tednu z bankami lahko uspeli dogovoriti za premostitveni kredit v višini med enim in dvema milijonoma evrov, ki je nujen zaradi izpada proizvodnje in prodaje. Če bi Peko uspel dobiti ta sredstva, bi lahko ta teden zaposlenim tudi izplačal plače, poplačal zapadle obveznosti do dobaviteljev in si zagotovil material za nemoteno proizvodnjo do konca leta.
|
neutral
|
2,008
|
Boštjan Jazbec, ki prevzema položaj guvernerja Banke Slovenije, po mnenju predsednika države Boruta Pahorja vzbuja visoka pričakovanja. Jazbec upa, da jih bo tudi izpolnil. Boštjan Jazbec želi nadaljevati dobro delo svojih predhodnikov. Banka Slovenija je naredila dobro delo in ga bo nadaljevala v okviru prestrukturiranja nadzora bančnega sektorja v EU, je povedal po današnjem sprejemu pri predsedniku države Borutu Pahorju. Jazbec je ocenil, da mednarodne agencije ratingov Sloveniji ne bodo dodatno zniževale. Pričakovanja so velika in delovnih izzivov ne manjka. Prepričan sem, da bomo s sodelavci Banke Slovenije lahko upravičili zaupanje, je v izjavi za medije, ki sta jo podala skupaj s Pahorjem, dejal Jazbec. Pahor pa je dejal, da tako visoka podpora kaže, da novi guverner uživa izjemno zaupanje, hkrati pa slovenska kot tudi mednarodna strokovna finančna javnost gojita do njega visoka pričakovanja. Predsednik Pahor se je nekdanjemu guvernerju Marku Kranjcu zahvalil za odlično opravljeno delo. Foto Reuters Kot je povzel, se kriza ni zgodila samo Sloveniji, vloga in delovanje slovenskih nadzornih organov v njej pa sta primerljiva z evropskimi. Ocenil je, da mednarodne agencije ratingov Sloveniji ne bodo dodatno zniževale. Mislim, da z ukrepi vlade do tega ne bo prišlo, saj so ti usklajeni z Evropsko komisijo in so vezani predvsem na sanacijo bančnega sistema, je bil jasen. Jazbec je izrazil upanje, da bo ob koncu mandata predal guvernerstvo Banke Slovenije gospodarstvu, ki se razvija in raste ter ima stabilen in dobro delujoč bančni sistem in ki je poleg tega še mednarodno konkurenčno . Pahor je spomnil, da je bilo v času njegovega predsedovanja treba poskrbeti za imenovanje na šest ključnih mest. Med njimi je položaj guvernerja prav zaradi okoliščin, v katerih se je znašla Slovenija, še posebej pomemben, je dejal. Jazbec bo vodenje Banke Slovenije prevzel kot četrti guverner, za Francetom Arharjem, Mitjo Gasparijem in Markom Kranjcem. DZ ga je aprila na to mesto na predlog predsednika Pahorja imenoval s 77 glasovi za in sedmimi proti. Želim, da bi z zavzetostjo, kakršno je prepričal mene, vodje poslanskih skupin in poslance, ter s svojim znanjem, bogatimi izkušnjami in relativno mladostjo za ta položaj Banko Slovenije v času, ki ni lahek, vodil skozi zelo zahtevna vprašanja, med njimi sanacijo bančnega sistema, ki ostaja ena izmed prednostnih nalog celotne države, je poudaril Pahor. V sredo bo po njegovih besedah mandat začel guverner, ki vzbuja zaupanje, a tudi visoka pričakovanja, je še ocenil in se ob tem zahvalil dosedanjemu guvernerju Banke Slovenije Marku Kranjcu. Zahvaljujem se mu za njegovo delo, dosežke ter vestno in predano poslanstvo v času, ki je tudi pred Banko Slovenije zavoljo krize postavil vprašanja, s katerimi se sicer guverner ne bi soočal, je še dejal predsednik države. Banke v petmesečju s 117 mio. evri izgube Maja so se znižale tudi vloge gospodinjstev za 81 milijonov evrov, vendar je znižanje v primerjavi z aprilom bolj zmerno, ne več tako izrazito kot v predhodnih dveh mesecih. Svet Banke Slovenije pa danes ugotavlja, da so banke v Sloveniji v prvih petih mesecih ustvarile 117 milijonov evrov izgube pred davki. Ta je posledica zniževanja neto obrestnih prihodkov, ki so bili v medletni primerjavi nižji za 21 odstotkov, ter visokih stroškov oslabitev in rezervacij, ki so bili nižji za 4,3 odstotka. Bilančna vsota bančnega sistema se je povečala za 380 milijonov evrov, kar je vplivalo na počasnejšo medletno dinamiko krčenja bilanc. Maja se je nadaljevalo zmanjševanje posojil nebančnemu sektorju. K temu so slabo polovico prispevala znižana posojila nefinančnim družbam, in sicer za 265 milijonov evrov. Ob krčenju posojil nefinančnim družbam, za minus 12,8 odstotka medletno, se vztrajno zmanjšuje tudi dinamika rasti posojil gospodinjstvom, ki je maja dosegla minus 3,1 odstotka medletno, so navedli.
|
neutral
|
2,009
|
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Hribar Milič je po sestanku s premierko Bratuškovo in ministri ocenil, da imajo politiki premalo posluha za to, da bo treba popraviti tudi prihodkovno stran. Minister Gantar pa meni, da se je treba najprej uskladiti. Predstavniki slovenskega gospodarstva so se danes srečali s premierko Alenko Bratušek. Sklenili so, da delodajalske organizacije do 10. avgusta vladi posredujejo konkretne predloge za zagon gospodarske rasti. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je ob odhodu dejal, da so udeleženci sestanka skupaj ocenili, da trenutno nimamo pogojev, s katerimi bi lahko dosegli gospodarsko rast. Ker se mnenja vlade in gospodarstvenikov glede potrebnih ukrepov za zagon rasti razlikujejo, obstaja pa volja za sodelovanje, so sklenili, da se še pred koncem avgusta srečajo v približno enaki sestavi. Takrat bodo, kot je dejal Hribar Milič, skupaj skušali sestaviti program ukrepov. Vlada in gospodarstveniki naj bi se precej strinjali pri oceni razmer, vendar pa po mnenju Hribarja Miliča težava nastaja, ker je v politiki premalo posluha za to, da bo treba popraviti tudi prihodkovno stran. Najprej pa bo treba začeti z odhodki, z javno upravo na vseh nivojih, je poudaril. Razlikujejo se predvsem pri mnenju, da je treba za gospodarsko rast razbremeniti gospodarstvo, oni pa morajo zagotavljati sredstva za javni sektor, je dejal. Minister za zdravje Tomaž Gantar je napovedal, da se bodo s predstavniki gospodarstva v prihodnje še večkrat srečali. Najprej moramo uskladiti poglede, podatke in številke, da vsi vemo, da govorimo o isti stvari, je dodal. Gantar ocenjuje, da se o tem vse prevečkrat govori na pamet . O konkretnih predlogih in ukrepih naj tako danes ne bi govorili. Nič nismo govorili, kdo bo na kaj pristal. Dejstvo pa je, da je nekaj treba spremeniti, je še povedal. Priložnosti v sivi ekonomiji Alenka Bratušek je na sestanku izrazila zadovoljstvo za ponujeno roko s strani predstavnikov gospodarstva in poudarila, da si želi tesnega sodelovanja tudi v prihodnje, saj bo le tako mogoče poiskati pot za izhod iz krize. Da danes niso govorili o konkretnih ukrepih, je zagotovil tudi Hribar Milič. Na splošno smo povedali, da je veliko priložnosti v sivi ekonomiji, je dejal. Po njegovih ocenah bi z zmanjšanjem sive ekonomije in doslednejšim pobiranjem davkov in prispevkov lahko precej popravili finančno sliko. Ponovil je že znano stališče gospodarstvenikov, da z višanjem obremenitev ne moremo pričakovati višje gospodarske rasti in novih delovnih mest. S potekom sestanka je bil ob odhodu zadovoljen tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole, ki je dejal, da takšni sestanki ne morejo rešiti vseh težav, vendar pa je bil danes gotovo narejen prvi korak v tej smeri. Na sestanku sta bila prisotna tudi minister za finance Uroš Čufer in minister za gospodarski razvoj Stanko Stepišnik, vendar pa nista želela komentirati njegovega poteka.
|
neutral
|
2,010
|
Upniški odbor predlaga, da se družba Rimske terme, ki je v stečaju od marca letos, proda kot poslovna celota na javni dražbi z izklicno ceno v višini 8,5 milijona evrov. Predlagali so tudi ceno 15 milijonov, a so ocenili, da je previsoka. Rimske terme Stečajni upravitelj Rimskih term Boris Dolamič bo družbo skušal prodati septembra, če prodaja takrat ne bo uspešna, pa bo oktobra vložil nov predlog za prodajo, je razvidno iz objave na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve. V primeru uspešne prodaje Dolamič pričakuje, da bodo Rimske terme nehale poslovati v stečajnem postopku konec leta 2013. Poplačilo prednostnih, ločitvenih in navadnih upnikov naj bi izvedel v začetku leta 2014. Konec stečajnega postopka je Dolamič predvidel konec leta 2014 ali v začetku leta 2015 po unovčitvi celotne stečajne mase. V stečaju Rimskih term je okoli 190 upnikov prijavilo za skupno 36,4 milijona evrov terjatev, Dolamič pa jih je priznal za nekaj manj kot 28 milijonov evrov. Med največjimi upniki Rimskih term so Nova Ljubljanska banka z 8,3 milijona evrov priznanih terjatev, država s skoraj šestimi milijoni evrov, SID banka s 5,9 milijona evrov, Nova kreditna banka Maribor s 4,1 milijona evrov, Gorenjska banka s tremi milijoni evrov, Banka Celje z 2,3 milijona evrov ter Davčna uprava RS in družba Prvi faktor s po 1,7 milijona evrov priznanih terjatev. Dolamič je v rednem poročilu zapisal, da tekoče poslovanje Rimskih term poteka nemoteno in uvedba stečaja na poslovanje ni vplivala. Rimske terme so tako maja letos ustvarile skoraj 43.000 evrov čistega dobička, izguba od začetka stečaja 13. marca do konca maja pa je znašala le 4300 evrov, navaja.
|
neutral
|
2,011
|
Nekoč paradni konj ameriške avtomobilske industrije je danes mesto duhov. Podoba vsakdanjika so propadajoče hiše, cerkve in celo četrti, nedelujoči semaforji, predolgo čakanje na prvo pomoč in policiste. Detroit se spopada s proračunskim primanjkljajem čez 380 milijonov dolarjev, dolgoročni dolg presega 14 milijard dolarjev, skupaj z drugimi obveznostmi pa ta vsota dosega skoraj 19 milijard dolarjev. Detroit, zibelka ameriške avtomobilske industrije, je vložil zahtevo za stečaj. Toda zvezna sodnica v državi Michigan Rosemarie Aquilina je medtem sporočila, da je zahteva za stečaj protiustavna in jo je zato potrebno umakniti. Začasni krizni upravljavce mesta Kevyn Orr je nemudoma napovedal pritožbo na odločitev sodnice. Če bi sodnica potrdila stečaj, bi moralo na tisoče upnikov v pogajanja z Orrom za poplačilo 18,5 milijarde ameriških dolarjev 14,1 milijarde evrov dolga in Detroit bi bilo največje mesto v ameriški zgodovini, ki je bankrotiralo. Odločitev za vložitev zahteve za stečaj na zveznem sodišču sta odobrila guverner Rick Snyder in Orr. Po besedah guvernerja so predolgo ignorirali fiskalno realnost, ki je grozila. Težko odločitev sem sprejel, da bi imeli prebivalci Detroita še naprej osnovne usluge, ki jih zaslužijo, in da bi lahko začeli okrevati na realnih finančnih temeljih, ki bo omogočalo razvoj in napredovanje. Korak je bil težek, ampak edini možen, da bi se lahko soočili s težavami, ki se kopičijo zadnjih šest desetletij, je dodal. V propadajočem mestu je veliko kriminala, v zadnjih 40 letih so zabeležili rekordno veliko umorov. 40 odstotkov semaforjev ne deluje, policisti v povprečju potrebujejo 58 minut za odziv na klic v sili, kar je več kot petkrat dlje od povprečja v ZDA. Deluje le tretjina služb za nujno medicinsko pomoč. Mestni oblastniki naj bi bili močno podkupljivi, v administraciji naj bi vladal kaos. Obenem napovedujejo nižanje pokojnin in zmanjševanje pravic delavcev. Po mnenju zasebnih investitorjev je bil stečaj edina možnost za prepotrebno reorganizacijo mestnih služb in za izdelavo načrta za povračilo prevelikih dolgov. Prebivalci dvomijo, da bo stečaj pomagal Detroit je zadnji v vrsti ameriških mest, ki so v zadnjih letih razglasila stečaj. Lani so to med drugim storila mesta Stockton, Mammoth Lakes in San Bernardino v Kaliforniji, leto pred tem pa je poskušal stečaj razglasiti Harrisburg v Pensilvaniji, a mu to ni uspelo. Za 55-letnega Jodieja Holmsa, ki je bil na poti na začasno delo, je stečaj jalov poskus, ki ga je opisal z besedami kot bi poskušali s palcem zaustaviti jez . Meni, da jim bankrot ne bo pomagal. Mogoče bo pomagalo, ne vem. Do zdaj ni še nič delovalo, zakaj bi stečaj? se sprašuje upokojeni avtomehanik, 68-letni Damien Collins. Njegovo domačo hišo obkrožajo zapuščene in propadle stavbe. Detroit ponuja številne priložnosti, vendar potrebuje nove politike. Preveč je korupcije, je prepričana 30-letna natakarica Joanna Maslach. Detroit je bil ustanovljen pred več kot 300 leti. S prihodom avtomobilske industrije v prvi polovici 20. stoletja se je mesto hitro širilo, industrijski razcvet se je zaustavil pred nekaj desetletji in od takrat so porazne statistike. Število prebivalcev se je v zadnjih 60 letih zmanjšalo za 1,1 milijona in danes jih v Detroitu živi le še 700.000, petina je brezposelnih. Prizori zapuščenih hiš, tudi celih četrti, ki so jih nekdanji Detroitčani pustili za seboj v iskanju boljšega življenja, so slike tipičnega Detroita. Ali bo stečaj pomagal, bo pokazal čas.
|
negative
|
2,012
|
Strinjali smo se, da je naša kratkoročna prioriteta spodbujanje delovnih mest in rasti, so zapisali v sklepni izjavi ob koncu srečanja finančnih ministrov skupine G20. Skupina je potrdila tudi akcijski načrt za učinkovitejši boj proti davčnim utajam. Skupinska fotografija na srečanju G20 v Moskvi Finančni ministri in guvernerji centralnih bank skupine G20 so danes v Moskvi potrdili, da sta spodbujanje rasti in novih delovnih mest ključna kratkoročna cilja globalnega gospodarstva. Prižgali so tudi zeleno luč za ostrejšo strategijo za boj proti davčnim utajam. Strinjali smo se, da je naša kratkoročna prioriteta spodbujanje delovnih mest in rasti, so zapisali v sklepni izjavi ob koncu dvodnevnega srečanja v Moskvi, ki je del priprav na septembrski vrh skupine G20. Ministri so se strinjali, da mora biti gospodarsko okrevanje držav močnejše in stabilnejše. Globalno gospodarstvo je še vedno prešibko, njegovo okrevanje pa je ranljivo in neenakomerno, so zapisali v izjavi. Eden od glavnih sklepov, ki so ga sprejeli, se nanaša na spremembe v monetarni politiki držav. Kot so poudarili ministri in guvernerji, morajo biti vsake nadaljnje spremembe monetarnih sistemov narejene zelo premišljeno. V izjavi so zapisali še, da lahko k ustvarjanju novih delovnih mest pripomore nadaljnje zmanjševanje razdrobljenosti finančnih trgov, hkrati pa je treba še naprej izvajati programe finančne pomoči. Ob tem so tudi opomnili, da lahko na ustvarjanje novih delovnih mest ugodno vplivajo tudi uravnoteženje globalnega povpraševanja in ukrepi za dvig rast. Skupina G20 je v zaključni izjavi tudi potrdila akcijski načrt za učinkovitejši boj proti davčnim utajam, ki ga je v petek predstavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD. Cilj ukrepov je uskladitev sistemov obdavčitve podjetij na mednarodni ravni. Načrt vsebuje 15 ukrepov, ki bodo privedli k največjim spremembam davčnih sistemov v zadnjih 90 letih, je dejal generalni sekretar OECD Angel Gurria. S spremembami želi OECD zapolniti praznine, ki multinacionalkam omogočajo, da izkoriščajo davčne dogovore med posameznimi državami in plačajo zelo malo ali nič davka. Med podjetji, na katere leti največ kritik glede sicer zakonitega, a kontroverznega načina poslovanja, ko podjetja prijavljajo visoke dobičke v državah z nizko obdavčitvijo, so tudi ameriški giganti Google, Amazon in Starbucks.
|
positive
|
2,013
|
Nova podražitev goriva je močno razburila avtoprevoznike. Že zdaj smo na kolenih, zaradi vedno dražjega goriva pa bomo še manj konkurenčni in na koncu bomo morali zapirati podjetja, opozarjajo. Dodajajo, da bodo po gorivo znova odhajali čez meje, k sosedom.
|
negative
|
2,014
|
Polnjenje rezervoarja jeklenega konjička nas bo zaradi dviga cen pogonskih goriv znova bolj udarilo po denarnici. Vendar pa je dvig cen nekoliko nižji od pričakovanj, saj je vlada posegla v trošarine. Je pa občutna podražitev doletela Hrvate. Potem ko se je bencin 1. julija podražil na račun višjega davka na dodano vrednost, je ob polnoči prišlo do nove podražitve. Tokrat zaradi običajne uskladitve cen. Za 50-litrski rezervoar najbolj prodajanega bencina je tako treba odšteti 1,25 evra več, za rezervoar dizelskega goriva pa 80 centov več. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za 2,5 centa, na 1,518 evra, 100-oktanski bencin za 2,3 centa, na 1,537 evra, dizelsko gorivo za 1,6 centa, na 1,392 evra za liter, zvišala pa se je tudi cena kurilnega olja, za liter katerega bo treba odslej odšteti 1,014 evra oziroma 1,3 centa več. Analitiki so sicer pričakovali še večje zvišanje cen, a je vlada z odločitvijo, sprejeto na dopisni seji, posegla v cene z nižanjem trošarin. Cene naftnih derivatov se v Sloveniji določajo po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro, na podlagi 14-dnevnih povprečij. Velika podražitev na Hrvaškem Se je pa močno zvišala cena pogonskih goriv na Hrvaškem, cene goriva so tako tam najvišje po letošnjem marcu. Najbolj prodajani super 95 je dražji za 56 lip 7,5 centa in je zanj od polnoči treba odšteti 10,64 kune 1,417 evra za liter, evrodizel pa se je podražil za 42 lip 5,6 centa, na 9,92 kune 1,321 evra. Vozniki bodo morali tako za 50-litrski rezervoar bencina odšteti 28 kun več 3,73 evra, tank dizla pa bo dražji za 21 kun skoraj 2,8 evra. Cena bencina evrosuper 100 bo ob tem prvič v zadnjih treh mesecih presegla 11 kun, liter pa bo namesto 10,60 kune stal 11,17 kune 1,487 evra. Dvig cen pogonskih goriv je bil tako izrazit tudi zaradi dviga trošarin. Hrvaški finančni minister Slavko Linić je že prejšnji teden napovedal tako korak. Sredi turistične sezone želi tako tudi Hrvaška napolniti državni proračun. Tokratne cene bodo veljavne do 5. avgusta, ko se bodo cene spet prilagodile glede na gibanje cen nafte in tečaj dolarja.
|
negative
|
2,015
|
Evroobmočje je po 18 mesecih padcev zabeležilo rast gospodarske dejavnosti, umirilo pa se je tudi zapiranje delovnih mest. To je spodbuden dokaz, da bi se evroobmočje lahko v tretjem četrtletju končno izvleklo iz recesije . Gospodarska dejavnost v evroobmočju se je prvič v 18 mesecih okrepila, umirilo pa se je tudi zapiranje delovnih mest. Indeks PMI zajema ankete z nabavnimi menedžerji v približno 5000 podjetjih iz proizvodnega in storitvenega sektorja v območju z evrom in je vodilni gospodarski indikator. Območje z evrom je julija prvič po 18 mesecih padcev zabeležilo krepitev gospodarske dejavnosti. Indeks nabavnih menedžerjev PMI, ki ga izračunava analitska hiša Markit, se je ta mesec nepričakovano zvišal za 1,7 točke, na 50,4 točke. Vrednosti indeksa pod 50 točkami pomenijo krčenje, vrednosti nad 50 pa rast dejavnosti. Najboljši rezultati v zadnjem letu dni in pol predstavljajo spodbuden dokaz, da bi se evoobmočje lahko v tretjem četrtletju končno izvleklo iz recesije, je objavo raziskave pospremil glavni ekonomist pri Markitu Chris Williamson. Kot je dejal, je rast gospodarske dejavnosti posledica dobrih rezultatov v predelovalnem sektorju, kjer je aktivnost dosegla dveletni vrh. PMI se je julija sicer zvišal v obeh glavnih sektorjih. V predelovalni industriji se je okrepil za 1,3 točke, na 50,1 točke, kar predstavlja rast in 24-mesečni vrh, v storitvenem sektorju pa za 1,3 točke, na 49,6 točke, kar sicer pomeni padec, a hkrati 18-mesečni vrh. Williamson je spomnil še, da se je v državah z evrom umirilo tudi zapiranje delovnih mest.
|
positive
|
2,016
|
Bonitetna hiša Standard & Poors je potrdila bonitetno oceno Slovenije, ki tako ostaja pri A-. Menijo, da se je okvir sprejemanja ukrepov ekonomske politike stabiliziral, pričakujejo pa tudi nadaljnji napredek pri uravnoteževanju javnih financ. Bonitetna hiša Standard & Poors S&P je danes potrdila bonitetno oceno Slovenije, ki tako ostaja pri A-. V eni od treh največjih bonitetnih agencij na svetu menijo, da je Slovenija pokrila svoje potrebe po zadolževanju za letos in delno že tudi za 2014, če le ne bo prišlo do dviga stroškov sanacije slabih bančnih terjatev. V S & P že za prihodnje leto napovedujejo vrnitev Slovenije k rasti. Po letošnjem 2,4-odstotnem upadu bruto domačega proizvoda BDP naj bi se slovensko gospodarstvo prihodnje leto okrepilo za 1,5 odstotka, nato pa v letih 2015 in 2016 za 1,9 odstotka. Javnofinančni primanjkljaj naj bi letos zaradi stroškov sanacije razmer v bančnem sistemu dosegel 12,5 odstotka BDP, prihodnje leto pa upadel na 3,6 odstotka BDP. Leta 2015 naj bi nato nazadoval na 3,3 odstotka BDP, pod triodstotno mejo pa zdrsnil v 2016. Ob tem v agenciji izrecno poudarjajo, da slovenske javne finance bremenijo stroški za dokapitalizacijo bank. Javni dolg naj bi se letos iz zgoraj omenjenih razlogov povzpel na 67,5 odstotka BDP, nato pa do 2016 narasel na 70,7 odstotka BDP. V S & P pričakujejo, da bo vladi pod vodstvom Alenke Bratušek uspelo doseči napredek pri konsolidaciji javnih financ, prepoznavajo pa tudi, da se je okvir za sprejemanje ekonomske politike v državi po obdobju nestabilnosti vrnil v stabilnejše tirnice. Program stabilnosti in Nacionalni reformni program vidijo kot koristni orodji na poti k uravnoteženju javnih financ. Posebej izpostavljajo pomen ustavnih sprememb glede referenduma, ki bi lahko zmanjšale negotovost v procesu sprejemanja ključnih odločitev, a vidijo še vedno kar precej okvir zaradi šibkosti v institucionalnem okviru in pri korporativnem upravljanju ter političnega klientelizma. S & P je ob tem ohranil stabilne obete za slovenski dolg, ti pa slonijo na pričakovanem uspehu prizadevanj za sanacijo razmer v bankah, znižanje primanjkljaja in izvedbo strukturnih reform. Če slovenska politika ne bo odločno sprejemala nujnih ukrepov in bi se razmere v bančnem sistemu še poslabšale, javni dolg pa bi občutneje narasel, bi S & P oceno Slovenije lahko še vedno znižal.
|
neutral
|
2,017
|
Grčija je izpolnila pogoje za prejem naslednjega obroka pomoči v višini štirih milijard evrov, so sporočili iz EU. Grški parlament je namreč potrdil spremembe zakona o javnih uslužbencih, ki so jih zahtevali mednarodni posojilodajalci. Grčija je izpolnila pogoje za prejem naslednjega obroka pomoči v višini štirih milijard evrov, so danes sporočili iz EU. Tiskovni predstavnik Evropske komisije Simon O Connor je novinarjem v Bruslju pojasnil, da morajo izplačilo naslednjega obroka pomoči potrditi še nekateri nacionalni parlamenti, vendar pa naj bi bil to le še formalni korak, ki naj bi bil opravljen že v ponedeljek. Naslednji obrok pomoči je sestavljen iz posojila, vrednega 2,5 milijarde evrov, in odkupa državnih obveznic v vrednosti 1,5 milijarde evrov. Program reševanja Grčije po zagotovilih iz Bruslja poteka po načrtih, čeprav ima Grčija nekaj težav pri izpolnjevanju pogojev trojke mednarodnih posojilodajalcev Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada IMF. Težave naj bi nastajale predvsem pri privatizaciji, mnogi izmed zahtevanih varčevalnih ukrepov pa so naleteli tudi na ostro nasprotovanje grške javnosti. Grčija vse od leta 2008 tiči v recesiji. Države z evrom in IMF so ji odobrile za okoli 240 milijard evrov pomoči.
|
neutral
|
2,018
|
Pivovarna Laško je za svetovalca prodaje Radenske izbrala Unicredit, postopek prodaje pa se bo po besedah predsednika uprave Laškega Dušana Zorka začel najpozneje na začetku septembra. Za nakup se zanima češka družba Kofola. Da se za nakup Radenske zanima češka družba Kofola, je za časnik Delo potrdil predsednik uprave Kofole Jannis Samaras. Seznanjeni smo z izbiro svetovalca za Radensko in proučujemo možnosti. Če se bo prodajni postopek začel, bomo k njemu najverjetneje pristopili, je povedal. Svetovalec za prodajo Radenske je že izbran, pogodba z njim pa podpisana to je banka Unicredit. Ta bo čim prej pripravila mednarodni razpis in zatem začela iskati kupce, je dejal predsednik uprave Laškega Dušan Zorko. Za Radensko se po njegovih besedah zanima kar nekaj kupcev, vendar njihovih imen še ne želi razkrivati. Z izbiro svetovalca za prodajo Radenske je uprava na zadnji seji seznanila tudi nadzorni svet pivovarne, ki ga do konca avgusta še vodi član uprave Premogovnika Velenje Vladimir Malekovič. Prodajamo tisto premoženje, ki ga je realno možno prodati po ustrezni ceni, je odgovoril na vprašanje Dela, zakaj prodajajo Radensko, in ne, denimo, Pivovarne Union. Uprava Pivovarne Laško si že nekaj let prizadeva za ohranitev osnovne pijačarske dejavnosti pod eno streho in dokapitalizacijo zadolžene skupine, vendar bankirji za predloge uprave nimajo posluha. Zdaj kaže, da so Laščani naleteli na zid pri bankirjih, tudi ko gre za ohranitev pijačarskega dela skupine, saj banke upnice zahtevajo odprodajo vsega premoženja skupine Laško, je za časnik poudaril Zorko. Te zahteve se pojavljajo že nekaj časa. Prodajamo tudi časnika Večer in Delo ter delež v kosovski pivovarni Birra Peja. Ne gre za zahtevo zgolj ene od bank upnic, temveč vseh, je za časnik še dejal prvi mož pivovarne in spomnil, da je Laško zaradi zahtev dveh bank NLB in Hypo po dodatnih razbremenitvah skupine pripravilo 17 scenarijev o nadaljnji rasti skupine in odprodajah premoženja. Da se za nakup Radenske zanima Kofola, je že pred časom sicer pisal časnik Finance, kar mu je potrdilo več njihovih med seboj nepovezanih virov.
|
neutral
|
2,019
|
Pogonska goriva prinašajo pomemben priliv v državno blagajno. Ta so se pri nas ta mesec že dvakrat podražila. Najprej 1. julija zaradi dviga DDV, nato pa se je ta teden pogonsko gorivo, zaradi razmer na naftnih trgih, podražilo še enkrat. Razen v Italiji imajo vse naše sosede cenejši bencin.
|
negative
|
2,020
|
Z združitvijo družb Omnicom Group Inc. in Publicis Groupe SA bo nastalo največje oglaševalsko podjetje na svetu s skupnim imenom Publicis Omnicom Group in s skupnimi prihodki v višini 17,7 milijarde evrov. Z združitvijo bodo pod skupnim imenom Publicis Omnicom Group odslej delovale številne vodilne oglaševalske, komunikacijske in medijske agencije po svetu. Družbi Omnicom Group Inc. in Publicis Groupe SA sta naznanili združitev, s čimer bo nastalo največje oglaševalsko podjetje na svetu s skupnimi prihodki v višini 22,7 milijarde ameriških dolarjev oziroma 17,7 milijarde evrov v letu 2012. Špela Levičnik Oblak, direktorica družbe Luna TBWA in regijska direktorica Novo skupino, ki bo imela več kot 130.000 zaposlenih, bosta naslednjih 30 mesecev vodila John Wren, direktor skupine Omnicom, in Maurice Levy, predsednik in direktor skupine Publicis. Po izteku tega obdobja pa bo John Wren prevzel položaj izvršnega direktorja združene skupine, Maurice Levy pa položaj neizvršnega direktorja. V Sloveniji v okviru Omnicoma deluje Luna TBWA s svojo medijsko družbo Omnicommediagroup in medijskima agencijama OMD in PHD. Gre za izjemno pomembno novico, saj gre za združitev dveh enakopravnih partnerjev, ki bosta skupaj v svetovnem merilu predstavljala vodilno skupino s področja trženjskega komuniciranja in strateškega medijskega komuniciranja. Kakršnekoli napovedi so še preuranjene, vsekakor pa bo to korist za vse vpletene in njihove naročnike, je dejala Špela Levičnik Oblak, direktorica družbe Luna TBWA in regijska direktorica. Polona Javornik, direktorica družbe Omnicommediagroup Slovenija Kako bo omenjena združitev vplivala na delovanje v Sloveniji in regiji Adriatik, je ta trenutek prezgodaj napovedovati. Jasno pa je, da se z omenjeno združitvijo v medijskem poslu povezujejo najmočnejše agencije v tej stroki, globalno in v Sloveniji. V Sloveniji sta obe Omnicomovi medijski agenciji OMD in PHD izjemno močni in uspešni predvsem po zaslugi strokovnega znanja, visoke kakovosti in stalnega razvoja storitev ter naročnikov, ki to prepoznavajo v dolgoletnem partnerskem odnosu, je dejala Polona Javornik, direktorica družbe Omnicommediagroup Slovenija.
|
positive
|
2,021
|
Potem ko je Italija uvedla postopek za prepoved sejanja gensko spremenjene koruze ameriške korporacije Monsanto, se v Franciji odvija obraten proces. Sodišče je preglasovalo politiko, saj po njihovem mnenju ni hude nevarnosti . Medtem ko v Italiji gensko spremenjena semena ameriškega proizvajalca Monsanto najbrž ne bodo več posejana v zemljo, je korporacija v Franciji dosegla veliko zmago. Francosko višje sodišče je namreč odločilo, da za prepoved sejanja gensko spremenjene koruze MON810 ni pravne osnove, saj je mogoče takšno odločitev sprejeti le, če gre za nujno situacijo, ki predstavlja veliko tveganje . V Evropski uniji, ki ima najstrožjo politiko uporabe gensko spremenjenih semen in pridelkov na svetu, je sicer koruza MON810 ena od le dveh gensko spremenjenih poljščin, ki ju je dovoljeno sejati na območju EU. Sejanje koruze MON810 je bilo dovoljeno leta 1998 za 10 let, nato pa je gigant s področja biotehnologije zaprosil za podaljšanje dovoljenja, a končna odločitev še ni bila sprejeta. Medtem MON810 precej pogosto sejejo na Portugalskem in v Španiji, več drugih držav in regij pa se je v skladu z evropsko zakonodajo, ki jim to omogoča, samostojno odločilo za prepoved sejanja kontroverznega semena. Na Madžarskem so na primer ob sprejetju prepovedi uničili več sto hektarjev koruze MON810. Iz jeze zaradi počasne evropske birokracije je Monsanto sicer junija napovedal, da je nad Evropo obupal, tudi nemška družba za biotehnologijo BASF je napovedala, da na evropski trg ne bo poskušala uvajati svojih novih rastlin in je ves raziskovalni center preselila v ZDA. Gensko spremenjeni organizmi in njihov način pridelave so poleg slabega vpliva na biotsko raznovrstnost sicer sporni predvsem zaradi vprašljivih zdravstvenih učinkov, po nekaterih raziskavah naj bi povzročali raka, bolezni jeter in ledvic.
|
negative
|
2,022
|
Analitik ameriške banke Citigroup Jaromir Sindel je za ameriški časnik Wall Street Journal izračunal, da bi prodaja Elana, Telekoma Slovenije, Adrie Airways, Krke in drugih državnih podjetij lahko znašala med 500 in 750 milijonov evrov. Kriza je Slovenijo spodbudila k privatizaciji, poroča ameriški poslovni časnik Wall Street Journal. Ugotavlja, da je Slovenija kapitalistični sistem uvedla pred dvema desetletjema in da se od tedaj ljubosumno oklepa zakladnice podjetij. Državna vreča podjetij je mešana , v njej je vse od zavarovalnic do proizvajalcev toaletnega papirja, poroča. Slovenija naj bi se kot majhna država, obkrožena z bogatejšimi sosedami, premoženja oklepala, ker naj bi ga želela zaščititi pred tujci. Slovenija bo s prodajo 15 podjetij zaslužila največ 750 milijonov evrov, je ocenil analitik za Wall Street Journal. Odločitev Slovenije, da obdrži tako raznolike družbe in jih financira s posojili državnih bank, zdaj po navedbah časnika predstavlja središče slovenske gospodarske krize, zaradi katere se špekulira, ali bo država prisiljena zaprositi za mednarodno pomoč. Država obvladuje tri največje banke, ki imajo skupaj za 9,2 milijarde dolarjev 6,93 milijarde evrov slabih posojil, kar je 20 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda BDP, izpostavljajo pri Wall Street Journalu. Po njihovih navedbah je Slovenija od strahu pred insolventnostjo sprejela seznam privatizacije 15 podjetij. Med njimi posebej omenjajo proizvajalca smuči in čolnov Elan ter telekomunikacijsko podjetje Telekom Slovenije. Hkrati ocenjujejo, da deleži v 15 podjetjih, ki so namenjena za prodajo, predstavljajo majhen delček državnega premoženja, saj ima Slovenija lastniški delež še v več kot 80 drugih družbah, ponekod tudi večinski. Med temi naštevajo največje pristanišče Luko Koper, proizvajalca čevljev Peko, trgovca z gorivom Petrol in farmacevta Krko. Verjamem, da so v Sloveniji še vedno zadržani do prodaje družinske srebrnine, je za Wall Street Journal dejal ekonomist pri Standard Bank Timothy Ash. Časnik povzema tudi besede predsednika uprave Modre zavarovalnice Boruta Jamnika, da je v državnih rokah trenutno zaradi konverzije slabih posojil v lastniške deleže bank že 80 odstotkov slovenskega gospodarstva in da se mora Slovenija izogniti razprodaji. Za vse bi bilo slabo, če bi se Slovenijo videlo kot neko diskontno trgovino za podjetja ali premoženje, meni. V časniku pojasnjujejo še, da slovenska vlada ni razkrila, koliko želi Slovenija zbrati s prodajo deležev v 15 podjetjih. Analitik ameriške banke Citigroup Jaromir Sindel pa je po njihovih besedah izračunal, da bi prodaja lahko vladi prinesla med 500 in 750 milijonov evrov. A glede na to, da je okrevanje Evrope počasno, privatizacija ne bo lahka naloga, ocenjujejo v časniku. Obenem opominjajo, da Slovenija skoraj 75-odstotni delež v letalskem prevozniku Adria Airways neuspešno prodaja že od lani. Ash se boji, da Sloveniji ne bo uspelo prodati Nove Kreditne banke Maribor, ki naj bi šla v prodajo takoj po opravljenem prenosu terjatev na slabo banko. V primeru takšnega scenarija bi prišlo do dvomov v zvezi s procesom in apetitom po slovenskem premoženju, je ocenil.
|
neutral
|
2,023
|
Delavci podjetja Himar storitveno podjetje so na kolektivnem dopustu, zdaj pa jih je presenetila novica o uvedbi stečaja. Vložil ga je edini lastnik podjetja. Delavci v bistvu sploh ne vedo, kaj jih je doletelo, pravijo v podravskem sindikatu SKEI. Delavci mariborskega podjetja Himar storitveno podjetje so se 29. julija odpravili na redni kolektivni dopust. Zdaj pa se je vse postavilo na glavo. Mariborsko sodišče je namreč na predlog lastnika 1. avgusta v omenjenem podjetju razglasilo stečaj in za stečajnega upravitelja imenovalo Milana Vajdo. Stečaj je vložil direktor družbe Vladimir Palčec, ki je prek družbe Elko tudi edini lastnik podjetja. V podravskem sindikatu SKEI so nad njegovo potezo ogorčeni in zgroženi. Najbolj žalostno je, da delavci v bistvu sploh ne vedo, kaj jih je doletelo in kakšna negotovost jih čaka, je dejal sekretar regijskega sindikata Martin Dular. Kot je pojasnil, so julija vodstvo družbe pozvali, da so dolžni zaposlenim izplačati regres za letni dopust, ki bi moral biti izplačan v skladu s kolektivno pogodbo do 30. junija, oziroma da sindikat in zaposlene obvesti, do kdaj ga namerava izplačati. Sicer pa v sindikatu za zdaj še ne vedo natančno, kaj vse je ostal dolžan zaposlenim. Sicer pa je bila družba Himer storitveno podjetje, ki je nastalo na območju nekdanje Elektrokovine, po Dularjevih besedah podjetje brez vsakršnega premoženja, lastnik pa je nato zaposlene posojal v druga svoja podjetja, predvsem v podjetje Himar, d. o. o., ki se ukvarja z elektroindustrijo. Omenjeno podjetje je bilo tik pred likvidacijo že leta 2010, ko je prišlo do poslabšanja poslovanja zaradi gospodarske krize. Le dobrega pol leta pozneje je bil likvidacijski postopek prekinjen, saj naj bi družba pridobila nova naročila s strani uporabnikov, h katerim napotuje na delo svoje delavce.
|
negative
|
2,024
|
MasterCard in Maestro sta to poletje za obiskovalce slovenskih plaž in kopališč pripravila nepozabno vodno zabavo. Ljubitelji morja in sonca se bodo v vročih poletnih dneh lahko spustili po vodnem toboganu, pospešili utrip srca s skokom v vodo, na portoroški plaži pa se bodo lahko preizkusili tudi v zorbingu. Da bi bilo poletno doživetje res nepozabno, lahko obiskovalci svoj adrenalinski podvig posnamejo ter posnetek delijo s prijatelji ali ga preprosto shranijo in se kadar koli spomnijo na poletno dogodivščino. Dopustnike pa smo tako ponovno spomnili, da za popolne počitnice ne potrebujejo gotovine, saj sta kartici MasterCard in Maestro sprejeti na številnih mestih tako v Sloveniji kot na Hrvaškem.
|
positive
|
2,025
|
192 delavcev mariborskega podjetja je za stečaj izvedelo, ko so bili na kolektivnem dopustu. Razdelili naj bi jim le še odpovedi, a so ostali pred zaprtimi vrati. Posredni lastnik podjetja jih namreč ni spustil skozi vrata.
|
negative
|
2,026
|
V tržiškem Peku je po dvotedenskem kolektivnem dopustu proizvodnja znova stekla. Vodstvo podjetja se še vedno trudi zagotavljati čim boljšo likvidnost, zato z bankami tečejo dogovori o moratoriju na odplačevanje kreditov, in hkrati začenja postopek zmanjševanja števila zaposlenih. Predsednik uprave Peka Slavko Despotović je povedal, da proces zmanjševanja števila zaposlenih začenjajo danes, ko bo prvi sestanek z vsemi odgovornimi vodji oddelkov o tem, za koliko in kako naj zmanjšajo število sodelavcev. Pripravili bodo neke vrste načrt, medtem ko program presežnih delavcev ne bo potreben, ker bo odpuščanje teklo postopoma. Postopek zmanjševanja števila zaposlenih naj bi tekel tako, da bodo mesečno odpustili okrog 20 ljudi. Skupaj naj bi delo v Peku od trenutno 360 zaposlenih v Sloveniji izgubilo okrog 50 ljudi, in sicer ne v sami proizvodnji, temveč v režiji in v skupnih službah. Tako bodo v tržiškem obutvenem podjetju optimizirali procese. Pekovi delavci so se danes sicer vrnili z dvotedenskega kolektivnega dopusta, tako da je proizvodnja trenutno v polnem zagonu. Zaposleni so tudi dobili v celoti izplačane plače za maj in večino plač za junij. V prihodnjih dneh naj bi na račune prejeli še preostanek junijske plače, potem pa se bo začelo zbiranje sredstev za julijske plače. Še vedno se borimo, drugega nam ne preostane, je o likvidnostnih težavah povedal Despotović. Računa, da bi likvidnost lahko izboljšali z zamrznitvijo plačevanja obveznosti bankam, s katerimi bi se lahko še ta teden dogovorili za moratorij na odplačevanje kreditov. Hkrati se v podjetju trudijo pridobiti sveža sredstva s prodajo nepremičnin. Tako so zdaj naprodaj Pekove nepremičnine v Srbiji in tudi trgovine na Hrvaškem ter nekaj trgovin v Sloveniji. Nekatere od teh nepremičnin v Peku ne uporabljajo, zato jih prodajajo kot poslovno nepotrebno premoženje. Za druge nepremičnine pa v Peku želijo, da bi jih prodali, da bi si zagotovili sveža sredstva, in jih nato vzeli nazaj v najem.
|
neutral
|
2,027
|
Aviofun je poravnal celotno kupnino za mariborsko letališče, ki je znašala 700.000 evrov. Direktor Aviofuna je s pomočjo banke denar zagotovil sam, saj ni želel ogroziti dogovorjenega posla. Aerodrom Maribor Podjetje Aviofun iz Libelič je plačalo še preostali del kupnine za Aerodrom Maribor v višini 630.000 evrov. Skupaj z že prej plačano aro je tako kupnina znašala 700.000 evrov, je potrdil stečajni upravitelj Prevent Globala Boris Kastivnik. Rok za plačilo kupnine bi se iztekel 15. avgusta, direktor Aviofuna Damjan Cehner pa je za časopis Večer pojasnil, da je denar zagotovil sam v sodelovanju s tujo banko, saj s čakanjem na denar tujih sovlagateljev ni želel ogroziti posla. Po podpisu prodajne pogodbe 15. maja se mu je zdelo ključno, da ne tvega potencialnih nadaljnjih zapletov, h nakazilu kupnine pa ga je spodbudila tudi v ponedeljek sprejeta dokončna potrditev slovenjgraškega sodišča, da je soglasje k prodaji pravnomočno. Tako je mariborsko letališče po dolgotrajnem postopku končno dobilo novega lastnika. Stečajni upravitelj mora zdaj obvestiti sodišče o plačani kupnini, potem pa je na potezi sodišče, da naredi vse potrebne korake, da se spremeni družbenik v sodnem registru. Na nezavezujoč razpis za nakup letališča, ki se je iztekel 22. januarja letos, so se prijavili štirje potencialni kupci. Po naknadnih pogajanjih je bilo dogovorjeno, da ga je lahko zdaj kupil Aviofun. S predlagano prodajo in višino kupnine se je v postopku strinjal ločitveni upnik na tem premoženju Prevent Globala Eurocity Janka Zakeršnika. Celotni upniški odbor Prevent Globala pa se s tem ni strinjal. Mnenje odbora za Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu, ki vodi stečaj, ni zavezujoče, zato je sodišče s predlagano prodajo soglašalo. Na sklep sodišča se je na višje sodišče pritožila mariborska družba Skupina Optima, ki je v stečajnem postopku prevzela terjatve enega od upnikov in s tem pridobila možnost pritožbe. Višje sodišče je pritožbo zavrglo, saj niso bili izpolnjeni vsi postopkovni pogoji.
|
neutral
|
2,028
|
Kako dolgo je treba delati, da si lahko privoščite hamburger? Pri Economistu so prepričani, da prav ta podatek pove marsikaj o stanju države. Big Mac Index velja za enega zabavnejših ekonomskih indikatorjev, a vseeno pove marsikaj, pravijo ekonomisti. Objavlja ga The Economist, nastal pa je leta 1986 na temeljih teorije primerjave kupne moči in naj bi razkrival pravo vrednost valut. Pri ConvergExGroup so indeks vzeli pod drobnogled in ga primerjali z minimalnimi plačami v različnih državah. Ugotovili so, da je treba v meki hamburgerjev ZDA, kjer hamburger stane 4,56 dolarja za en big mac delati 34 minut, v Grčiji 30 minut, 22 na Novi Zelandiji in v Franciji, 21 v Italiji, 19 v Veliki Britaniji, 18 v Avstraliji, približno toliko tudi v Nemčiji. Kar precej truda je treba za big mac v Indiji - kar 6 ur dela. In Slovenija, ki je na lestvici sicer ni? Pri nas big mac stane 2,69 evra, minimalna neto plača pa je okoli 599,73 evra. Za porcijo okusnega, a ne preveč zdravega big maca je torej treba delati okoli 47 minut.
|
neutral
|
2,029
|
CPU Višja strokovna šola vpisuje v študijske programe Ekonomist, Varovanje, Gradbeništvo, Informatika in Poslovni sekretar do 30. septembra 2013. Center za poslovno usposabljanje CPU ima več kot dvajsetletno tradicijo izobraževanja za potrebe gospodarstva. Zrasel je pri Gospodarski zbornici Slovenije in se razvil v sodobno, dinamično izobraževalno institucijo, v okviru katere deluje tudi Višja strokovna šola. Izvaja pet višješolskih študijskih programov za pridobitev naziva ekonomist, inženir varovanja, inženir gradbeništva, inženir informatike in poslovni sekretar. Študij je izredni, traja dve leti in je prilagojen odraslim. Poteka praviloma med tednom popoldne v zgradbi CPU. Naš skupni moto je iz prakse za prakso. Študij je praktično naravnan, zasnovan na uporabnem znanju, ki ga študenti sproti urejajo, dopolnjujejo in nadgrajujejo. Podprt je s strokovno literaturo, ki jo posredujemo v elektronski obliki in z gradivom, ki ga pripravljajo predavatelji sproti. Delo v manjših skupinah omogoča predavateljem, da se odzivajo na potrebe in probleme študentov glede študija, pomagajo pri reševanju konkretnih situacij, posredujejo sodobno znanje in jih spodbujajo k lastnemu razmišljanju in sprotni aktivnosti. Predavatelji in mentorji so strokovnjaki na posameznih področjih. Vsak od njih ima bogate praktične izkušnje ter znanje in posluh za delo s študenti, ki že imajo delovne izkušnje pa tudi za tiste, ki začenjajo poklicno kariero Pomemben del višješolskega izobraževanja je tudi praktično izobraževanje. Študenti, ki imajo najmanj tri leta delovnih izkušenj, lahko uveljavljajo priznavanje, ostali pa s pomočjo šole poiščejo ustrezno mesto za praktično izobraževanje v podjetju. Center za poslovno usposabljanje je nosilec ERASMUS listine za Erasmus mobilnost študentov. Omogoča jim, da opravljajo praktično izobraževanje v organizacijah v tujini. Študij organizira strokovno osebje, ki je študentom in predavateljem vsak dan na voljo osebno, preko telefona oziramo elektronske pošte. Naš cilj je, da organiziramo študentom prijazno in kakovostno študijsko okolje, ki jim omogoča, da uskladijo tudi ostale obveznosti s študijem in uspešno dosežejo zastavljene cilje. Če se odločate za študij ekonomije, varovanja, gradbeništva, informatike ali želite postati poslovni sekretar/sekretarka, smo pravi naslov. Pridružite se več kot 1000 diplomantom Centra za poslovno usposabljanje. Obiščete nas lahko od 2. do 30 septembra od ponedeljka do petka med 9.00 in 16.00 na Centru za poslovno usposabljanje, Kardeljeva ploščad 27a v Ljubljani ali nas pokličite po telefonu 01 5897 662 in se dogovorite za obisk. Center za poslovno usposabljanje, Kardeljeva ploščad 27a, Ljubljana Morda pa izobrazbo imate, vendar ne ustreza vašemu resničnemu znanju in izkušnjam, bi pa želeli potrditev kompetenc, ki jih skrivate v sebi. V tem primeru vas vabimo, da se vključite v sistem za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Nacionalna poklicna kvalifikacija NPK ponuja možnost ovrednotenja in potrditve spretnosti in znanja, pridobljenega z neformalnim učenjem in izkušnjami. NPK posamezniku omogoči, da pridobi javno veljavno listino o poklicni usposobljenosti oziroma certifikat NPK. Certifikat ima na trgu dela enako vlogo, kot spričevalo ali diploma, pridobljena v izobraževalnem sistemu. Poklicna kvalifikacija pomeni za delodajalca dokazilo o usposobljenosti delavca, za posameznika pa možnost dokazovanja oz. identifikacije skritega znanja in spretnosti pridobljenih z delom, samoizobraževanjem, tečaji, prostočasnimi dejavnostmi. Center za poslovno usposabljanje pa ponuja tudi brezplačna usposabljanja. V letu 2011 smo bili izbrani na javnem razpisu za programe splošnega neformalnega izobraževanja odraslih od 2012 do 2014. Usposabljanja, ki se bodo še izvajala, so Upravljanje odnosov s strankami v Škofja Loki, Sporazumevanje v slovenskem jeziku v Dravogradu, Modeliranje poslovnih procesov v Sevnici in Vodenje poslovnih procesov v Sevnici. Če želite sodelovati na brezplačnih tečajih in usposabljanjih, nas pokličite po telefonu 01/5897 664 ali pa nam pišite na cpu@cpu.si. Operacijo delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
|
positive
|
2,030
|
Mercator, ki je v postopku prodaje hrvaškemu Agrokorju, je v prvem polletju ob rahlem upadu prodaje zmanjšal izgubo za petino. Zmanjšali so tudi število zaposlenih v upravi in tam, kjer so zaprli prodajalne. Skupina Mercator je v prvem polletju ustvarila nekaj manj kot 1,4 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 3,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Čista izguba se je zmanjšala za petino, na 15,1 milijona evrov. Največji slovenski trgovec Mercator, ki je v postopku prodaje hrvaškemu Agrokorju, je v prvem polletju ob rahlem upadu prodaje zmanjšal izgubo za petino. Po besedah predsednika uprave Tonija Balažiča konec leta 2012 sprejeta strategija dejansko daje izide. Do konca leta moramo zagotoviti dolgoročno dobičkonosno poslovanje in zaključek finančnega prestrukturiranja, je dejal. Slednje je tudi ena bistvenih sestavin pogodbe o sodelovanju z Agrokorjem, sklenjene junija letos, potem ko se je Agrokor z več večjimi lastniki Mercatorja dogovoril o nakupu 53 odstotka delnic po ceni 120 evrov za delnico. To pomeni, da se z bankami dogovorimo o dolgoročnem prestrukturiranju naših dolgov, je pojasnil. Od konca lanskega decembra do konca prvega polletja je uspela skupina Mercator zmanjšati neto dolg za 18 milijonov evrov, na 990 milijonov evrov, s čimer se je neto zadolženost prvič po letu 2009 zmanjšala pod milijardo evrov, je dejal in povedal, da so največji upniki Mercatorja banke, od katerih večina ni v slovenski lasti. Manj je zaposlenih Veliko so naredili tudi v smislu optimizacije stroškov, ki so se zmanjšali tako pri materialu kot storitvah in delu, precej so omejili tudi naložbe. Glede napovedanega zmanjšanja števila zaposlenih za od 800 do 1000 pa je Balažič povedal, da je že skoraj izvedeno. Prodajalk ni nič manj, pač pa se je število zaposlenih zmanjšalo v upravi in tam, kjer je Mercator zaprl prodajalne, je dejal. Najbolj je padla prodaja oblačil in tehničnega blaga Dobičkonosnost se je začela izboljševati, pravi predsednik uprave Toni Balažič, ki je to sicer pričakoval že prej, a makroekonomske razmere so bistveno bolj zaostrene. Foto Dejan Vrtačnik Konec lanskega oziroma v začetku tega leta se je Mercator umaknil z bolgarskega in albanskega trga, na Hrvaškem pa je zmanjšal površino prodajnih površin. Hkrati je začel s prestrukturiranjem svojih družb M Tehnika, Modiana in M energija. Tržni delež, ki se je nekaj let zmanjševal, je že nekaj mesecev stabilen, od junija pa celo raste in se v Sloveniji giblje okoli ene tretjine, se je pohvalil Balažič. Dobiček iz poslovanja se je v prvem polletju prepolovil in je znašal 11,3 milijona evrov. Balažič je poudaril, da se vedno bolj usmerjajo v potrebe potrošnika. Potrošnik je začel ugotavljati, da je Mercator zelo konkurenčen trgovec, je dejal. Tudi v prihodnje bodo nadaljevali s strategijo intenzivnejšega prilagajanja trženjskih aktivnosti potrebam in željam kupcev. Tako bodo jeseni v Sloveniji odprli prve prenovljene trgovine po novem konceptu Mercator Sosed. Nadaljevali bodo tudi s ponudbo kakovostnih in svežih lokalnih proizvodov pod okriljem projekta Iz domačih krajev. Ob tem je Balažič opozoril, da se zaradi ukrepov na davčnem področju potrošnja še dodatno zmanjšuje. Predvsem pa se iz meseca v mesec povečuje delež ljudi, ki čutijo recesijo. Kako je na prodajo vplivalo zvišanje DDV s 1. julijem, še ni znal oceniti. Prodaja se je sicer v prvem polletju najmanj zmanjšala pri hrani in pijači, namreč za dva odstotka, večji padec pa je opaziti pri oblačilih in tehničnem blagu.
|
neutral
|
2,031
|
Zaradi dveh milijonov evrov kratkoročnega posojila, ki pa ga za premostitev likvidnostnih težav v štajerskem podjetju Ledinek ne dobijo, je ogroženih 275 delovnih mest. Na gospodarskem ministrstvu jim kot rešitev ponujajo srbske in hrvaške inženirje, češ ta delovna sila je cenejša.
|
negative
|
2,032
|
Tujci v Slovenijo nočejo več vlagati denarja. Če je k nam še predlani prišlo za 750 milijonov tujih investicij, jih je bilo lani le še za slabih 110 milijonov, sedemkrat manj torej. Za tuji kapital so privlačnejše celo države, kot sta Kosovo in Albanija.
|
negative
|
2,033
|
Vlada v državni zbor pošilja novelo zakona o dohodnini, s katero se odpravlja dosedanje avtomatično usklajevanje davčnih olajšav in lestvice za odmero dohodnine z inflacijo. Odprava indeksacije naj bi prinesla približno 30 milijonov evrov prihrankov letno. V oddaji 24UR so že v ponedeljek poročali, da bo prihodnje leto kar 96 odstotkov vseh zavezancev, predvsem tistih, ki imajo dohodke od dveh povprečnih plač, plačalo za tri odstotke več dohodnine. Okvirno to na mesec za posameznika pomeni približno 17 evrov več, letno pa skoraj 200 evrov več dohodnine. Vlada je sprejela predlog novele zakona o dohodnini, s katero se odpravlja dosedanje avtomatično usklajevanje davčnih olajšav in lestvice za odmero dohodnine z inflacijo. S tem se izpolnjuje zaveza iz programa stabilnosti, ki ga je Slovenija poslala v Bruselj, je pojasnil finančni minister Uroš Čufer. Doslej so se davčne olajšave in lestvica za odmero dohodnine za enkrat letno usklajevale s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji. Zdaj avtomatičnega usklajevanja teh zneskov ne bo več, pač pa se bo možnost usklajevanja in določanja stopnje rasti prenesla v zakon o izvrševanju proračuna. Čufer je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil, da bo stopnjo uskladitve po potrebi predlagala vlada in bo predmet pogajanj. Minister Uroš Čufer Gre le za enega od ukrepov za uravnoteženje javnih financ, o katerih se vlada še usklajuje in jih namerava predstaviti v paketu konec septembra. Na vprašanje, ali je o teh ukrepih mogoče doseči kompromis med koalicijskimi strankami, je finančni minister dejal, da je kompromis vedno mogoč oz. celo potreben. Mislim, da se bomo dogovorili, je dejal. Večina predlaganih sprememb je vezanih na novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katerim se daje podlago za obvezno zavarovanje tudi osebam, ki opravljajo delo tudi v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja, ki ni delovno razmerje. Med drugim bo zmanjšanje davčne osnove možno tudi za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je dolžan plačati delojemalec. Črta se določba, ki ureja olajšavo za čezmejne delovne migrante. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da je ta določba neustavna. Poleg tega se upošteva tudi nekatere dogovore posebne delovne skupine socialnih partnerjev, ki zadevajo poklicne pokojnine. Na novo je tako predlagana izenačitev davčne obravnave poklicnih pokojnin z davčno obravnavo pokojnin iz obveznega pokojninskega zavarovanja. S tem se prejemnikom poklicne pokojnine priznava osebna olajšava v obliki znižanja dohodnine v višini 13,5 odstotka odmerjene poklicne pokojnine. Odprava indeksacije pri dohodnini naj bi prinesla približno 30 milijonov evrov prihrankov letno. Foto Thinkstock Prikriti mini krizni davek S predlogom novele zakona, ki ga vlada pošilja v obravnavo v DZ po rednem postopku, veljal pa bo že za odmero dohodnine za leto 2013, so nezadovoljni tako sindikati kot delodajalci. V Gospodarski zbornici Slovenije GZS pravijo, da ukrepu, ki bo prinesel okoli 30 milijonov evrov, lahko rečemo tudi prikriti mini krizni davek . Vendar pa so v zbornici zaskrbljeni, ker še vedno čakamo na različne reforme, zlasti tam, kjer so očitne hude anomalije in tudi privilegiji . Zahtevajo, da se prikriti mini krizni davek ne uvede, dokler ne bodo pripravljene ključne reforme za izvedbo. Kot primer ključne reforme v GZS navajajo zdravstvo. Pravijo, da ima zdravstvo holesterol. Še vedno pa mu nihče ni predpisal diete in gibanja, torej reforme, opozarjajo v GZS.
|
neutral
|
2,034
|
Privatizacija Telekoma se lahko zaplete. Na ministrstvu za izobraževanje bi namreč telekomunikacijska omrežja radi prenesli na javno podjetje. Če bi prodali tudi omrežja, bi kupec pri infrastrukturi lahko zasledoval zgolj komercialni interes. Postopki za proces privatizacije Telekoma so že stekli. Med drugim je Slovenska odškodninska družba Sod pred dnevi napovedala, da bo v tem tednu najpomembnejšim finančnim institucijam poslala povabila na izbor svetovalca za prodajo Telekoma. Svetovalec za prodajo bo izbran v septembru, nato bo objavljen razpis za prodajo deleža v družbi. Vendar pa se zadeva zdaj lahko zaplete. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport se namreč zavzemajo, da se iz Telekoma Slovenije pred privatizacijo izloči optično in bakreno omrežje. Omrežji bi nato prenesli na novo, javno podjetje, ki bi to infrastrukturo upravljalo in nadgrajevalo, do nje pa bi nato vsi operaterji dostopali pod enakimi pogoji. Ta del infrastrukture bi obenem povezali z delom, ki ga država že ima, s čimer bi zagotovili bolj optimalno načrtovanje omrežja. V Sodu pravijo, da izločitev infrastrukture ni predvidena. Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je opozoril, da mora Slovenija glede na cilje evropske digitalne agende najkasneje do leta 2020 zagotoviti dostop do hitrega medmrežja vsem, saj brez tega ne bo enakomernega razvoja podeželja in mest. To infrastrukturo ima zdaj v lasti Telekom, da bi do leta 2020 dosegli zastavljeni cilj ter pokrili t. i. bele in sive lise, pa bo treba v izgradnjo ustrezne infrastrukture vložiti še med 400 in 500 milijoni evrov. Minister pravi, da obstaja upravičena bojazen, da bi v primeru, ko bi infrastrukturni del prav tako prodali, kupec zasledoval zgolj komercialni interes, ki je seveda povečini prisoten le tam, kjer je koncentracija uporabnikov največja in kjer so seveda tudi vlaganja v infrastrukturo, gledano na posamičnega prebivalca, najmanjša . Uporaba enovitega oz. istega omrežja pa bi zagotovila razvoj ustreznega konkurenčnega boja za uporabnike med vsemi komercialnimi ponudniki telekomunikacijskih storitev, tudi na območjih razpršene poselitve. Kadar se zadeva proda, tisti, ki jo kupi, zasleduje komercialni interes. Komercialni interes ponudnikov je tam, kjer so mesta, ker so posledično vlaganja v infrastrukturo manjša na prebivalca, je po poročanju Televizije Slovenija prepričan minister, ki bi tako infrastrukturo Telekoma pustil državi, prodal pa blagovno znamko. Nekaj, česar sklep državnega zbora ne vključuje, zato bi najprej zahteval soglasje vlade. Vlada sicer danes o tem ni razpravljala. Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel pa je o tej temi dejal, da je ključno, da se moramo odločiti, kaj bomo naredili z infrastrukturo in katera je strateško pomembna za državo. V prvem paketu privatizacije sem bil za privatizacijo ravno s pridržkom, da se moramo odločiti, ali bomo prodajali v paketu z infrastrukturo, govorim o telekomunikacijah, ali bomo prodajali brez infrastrukture, je povedal. Predsednik uprave Telekoma Rudolf Skobe pa je dejal, da če lastnik želi funkcionalno ločitev Telekoma Slovenije, potem bodo to funkcionalno ločitev znotraj družbe tudi izvedli. Če pa se bo to dogajalo pred ali znotraj procesa privatizacije, je pa to odločitev prodajalca, je povedal.
|
neutral
|
2,035
|
Lastnice več kot 72 odstotkov Telekoma Slovenije so se odločile, da bodo skupaj prodale omenjeni delež. Tako so se odločili tudi nekateri drugi delničarji, tako da bo kupec, ki ga bo izbrala Slovenska odškodninska družba, postal večinski lastnik Telekoma. Slovenska odškodninska družba Sod je skupaj z Republiko Slovenijo, Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Pozavarovalnico Sava in Zavarovalnico Triglav, ki imajo kot imetnice skupaj 4.754.523 delnic družbe Telekom Slovenije, in katerih delež predstavlja 72,75 odstotka osnovnega kapitala te družbe, podpisala sporazum o prodaji omenjenih delnic. Poleg tega je več drugih delničarjev družbe Telekom Slovenije, s posrednim ali neposrednim lastništvom Republike Slovenije, s Slovensko odškodninsko družbo, podpisalo pisma o nameri, s katerimi so izkazali interes oziroma namero, da prodajo svoje delnice kupcu, ki ga bo v postopku skupne prodaje izbrala Slovenska odškodninska družba. Tako, bodo potencialni investitorji predvidoma lahko pridobili delnice, ki predstavljajo več kot 75-odstotni delež osnovnega kapitala družbe Telekom Slovenije, so sporočili iz Soda. Podpisnice sporazuma bodo prodajo izvedle ob sodelovanju finančnega svetovalca. Postopek izbora svetovalca kot tudi celoten prodajni postopek vodi in koordinira Sod. Povabilo za izbor finančnega svetovalca bo Sod danes poslal 15 pomembnejšim mednarodnim finančnim institucijam. Rok za oddajo ponudb je druga polovica meseca septembra. Postopek izbora bo predvidoma zaključen v začetku oktobra. Sod si bo prizadeval, da bodo privatizacijski postopki potekali odgovorno in transparentno, saj je to pomembno za zaupanje državljanov in vseh deležnikov družbe v tem procesu. Prav tako bo izpeljal postopek čim bolj strokovno in z maksimizacijo kupnine ter drugih pomembnih elementov, ki bodo omogočili ohranitev in dolgoročni razvoj družbe Telekom Slovenije, so še sporočili iz Soda.
|
neutral
|
2,036
|
V Premogovniku Velenje se je pokvarila tako imenovana izvažalna naprava, zato v ponedeljek ne bodo delali. Ob tem v Premogovniku Velenje dodajajo, da bodo izpadli delovni dan nadomestili, tako da proizvodni načrt ne bo ogrožen. V Premogovniku Velenje je danes pri uvozu opreme za montažo novega odkopa prišlo do okvare na tako imenovani izvažalni napravi. Ker se je izkazalo, da je okvara resnejša in da popravilo terja več časa, vse tri izmene v ponedeljek ne bodo delale, lahko da tudi še kakšen dan dodatno, so sporočili iz Premogovnika Velenje. Vzdrževalci so takoj pristopili k zavarovanju opreme in nato k popravilu, a se je izkazalo, da gre za resnejšo okvaro. O okvari so že obvestili Inšpektorat RS za energetiko in rudarstvo, ni pa bil nihče iz ekipe ogrožen, ker je šlo samo za prevoz opreme. Ob tem v Premogovniku Velenje še dodajajo, da bodo izpadli delovni dan nadomestili, tako da proizvodni načrt ne bo ogrožen.
|
negative
|
2,037
|
Finančni minister Uroš Čufer meni, da smo gospodarstvo v Sloveniji dovolj obremenili z davki. Tisto, kar se bo dogajalo na konsolidaciji, se bo moralo dogajati na strani izdatkov v javnem sektorju, je dejal. Medtem ko se gospodarska situacija v Evropski uniji izboljšuje, je Slovenija še vedno v težavah. Še smo v recesiji, naše največje banke imajo veliko težav s slabimi posojili, prepočasni smo pri izvajanju strukturnih reform. Minister Uroš Čufer se strinja, da je slaba banka nujen, ne pa tudi zadosten pogoj za oživitev gospodarstva. Po njegovem mnenju je treba zato banke očistiti slabih terjatev in jih dokapitalizirati v ustreznem znesku, da bodo lahko posojale denar. Po drugi strani pa je treba prezadolžena podjetja razdolžiti. Vseeno finančni minister Uroš Čufer jeseni pričakuje pozitivno oceno Evropske komisije. Od maja, ko je vlada v Bruselj poslala program stabilnosti, se je po njegovem mnenju zgodilo kar veliko stvari, večjih odstopanj od terminskega načrta pa ne vidi. Rebalans državnega proračuna za letos je državni zbor že sprejel, prav tako je vlada z julijem dvignila DDV. Ostaja nam še uvedba davka na nepremičnine. To se bo v teh dneh začelo znova dogajati, potem pa smo bolj ali manj prišli do položaja, ko je glavnina za letos predvidenih ukrepov tudi dejansko sprejeta, je dejal. Mislim, da smo potem prišli v položaj, ko bomo morali davčne zadeve stabilizirati, da ne bomo več smeli delati na strani davkov, je bil jasen. Meni, da gospodarstvo potrebuje stabilno poslovno okolje, česar nenehno spreminjanje davkov po njegovem ne zagotavlja. Tisto, kar se bo dogajalo na konsolidaciji, se bo moralo dogajati na strani izdatkov v javnem sektorju, je dodal. Erjavec upa, da se bomo rešili brez trojke Karl Erjavec je opozoril na veliko odgovornost slovenske politike pri reševanju gospodarskih težav. Foto Reuters Zunanji minister in prvak DeSUS Karl Erjavec, ki je tudi podpredsednik vlade, je prepričan, da se lahko rešimo sami, vendar sta potrebna dogovor koalicije in politična stabilnost. Trenutno je velika odgovornost na slovenski politiki, je opozoril. Za Slovenijo še vedno ostaja problem, kako doseči gospodarsko rast in kako znižati javnofinančni primanjkljaj, je poudaril. Po njegovih besedah bo ena pomembnejših odločitev, ki jo bo morala vlada sprejeti, v zvezi s sanacijo bank, saj se bodo v nasprotnem primeru nadaljevale gospodarske težave. Tudi ministru Čuferju se zdi ključna sanacija bančnega sistema. Jeseni pričakuje pozitivno oceno Evropske komisije glede ukrepanja Slovenije. Prav tako pomembno bo zapreti proračun za leto 2014 v okvirih, ki jih je Slovenija obljubila Bruslju v programu stabilnosti. Upam, da bomo uspeli najti dogovor znotraj koalicije, kjer obstaja nasprotje interesov, je dejal Erjavec, ki se ne strinja s poseganjem v pokojnine. DL pa se na drugi strani na primer ne strinja z dodatnim obremenjevanjem gospodarstva. Tu vmes bo morala vlada najti ustrezno rešitev, je poudaril. Ne bi si pa želel, da bi Slovenija padla v mehanizem in bila deležna pomoči trojke, ker takrat pa se bojim, kaj bo z našo socialno državo, je dejal in opozoril, da je trenutno velika odgovornost na slovenski politiki. Ugotavljamo, koliko je slabih terjatev Kdor koli ima dober projekt v Sloveniji, danes dobi denar. Denarja je dovolj, res pa je, da najbolj kričijo tisti, ki denarja ne dobijo zaradi takšnih ali drugačnih problemov, ki so vezani na njihovo zadolženost ali na popolno netransparentnost projektov. Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec Po besedah guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca poskušajo ugotoviti, koliko je slabih terjatev v slovenskih bankah. Za deset bank, ki so v vzorcu ocenjevanja slabega premoženja in stres testov, bo številka znana do konca novembra ali začetka decembra, za Novo NLB pa prve rezultate pričakuje oktobra, ko bodo začeli tudi s prenosi slabih terjatev na DUTB. Glede ocene, da bo v Sloveniji na koncu obstalo štiri do pet velikih bank, je dejal, da bodo število bank v Sloveniji določili trg in učinkovitost posameznih bančnih skupin in udeležencev na slovenskem bančnem prostoru . Slaba banka bo po njegovem mnenju zgolj prispevala k hitrejši rešitvi problema slabih terjatev v Sloveniji. Ali bo rešila kreditni krč ali ne, pa je vprašanje, ki je bolj vezano na realni sektor, in vprašanje, ali podjetja danes za svoje dobre projekte dobijo kredite, je dejal. Bili bi pripravljeni sodelovati oziroma pospešiti konsolidacijo bančnega sistema, morda združitev kakšnih bank. Ključno seveda je, da v pomoč uspešnejšim podjetjem odpravimo kreditni krč. Erik Berglof EBRD Po mnenju glavnega ekonomista Evropske banke za obnovo in razvoj EBRD Erika Berglofa je bil produktiven korak ustanovitev Družbe za upravljanje terjatev bank DUTB, zdaj morate le začeti prenos slabih terjatev . Opozarja, da bodo v nasprotnem primeru naraščali stroški, luknja v bančnem sistemu se bo z vsakim izgubljenim dnem samo povečevala . Po nekaterih načrtih bodo prve prenose slabih terjatev opravili oktobra. Ključno je prej doseči dogovor o vrednosti terjatev, je dejal. Po njegovih besedah lahko pomagajo pri prestrukturiranju bank in dostopu podjetij do financiranja, a potrebujemo pravila igre , ki jih bodo vsi spoštovali. Pri prestrukturiranju bank bi EBRD lahko sodeloval, tako da bi jim zagotavljal financiranje ali bi v njih prevzel lastniški delež, je povedal. EBRD bo pomagal z majhnimi zneski, če sploh, pravi njegov glavni ekonomist Erik Berglof. Foto Reuters Če iščete visoke zneske, potem EBRD ni prava rešitev. /.../ Ne govorimo o milijardnih zneskih, ki pridejo s paketom finančne pomoči. To ni tip pomoči, ki jo nudi EBRD. Erik Berglof EBRD Poudaril je, da je ključna odprava kreditnega krča uspešnejšim podjetjem. Na vprašanje o znesku, s katerim bi pomagali, je odgovoril, da zelo ciljno usmerjajo sredstva, pri čemer ne gre za zelo visoke zneske. A tudi majhen znesek lahko prispeva veliko k posojilni sposobnosti bank , pri čemer nudijo tudi sindicirana posojila. Po njegovem prepričanju je Slovenija do neke mere preveč zasičena z bankami, zato bi se morale združiti, večje bi morale prevzeti manjše. Kot razumem, v Sloveniji že potekajo zelo konkretni pogovori, tudi med največjimi bankami. EBRD vam lahko pomaga. Po njegovih predvidevanjih bodo v Sloveniji na koncu verjetno obstale štiri ali pet velikih bank. Ne bi neposredno povezoval varčevanja in rasti. Veliko držav se je odločilo za kombinacijo ukrepov fiskalno konsolidacijo na eni strani in spodbude gospodarstvu na drugi. Erik Berglof EBRD Sicer je po njegovih besedah zelo pomembno, ker se je upočasnil padec bruto domačega proizvoda BDP. V Evropi in Sloveniji se sicer kaže pozitiven trend in upa, da se bo nadaljeval. Še vedno sicer obstaja nekaj tveganj, na primer stresni testi bank v Evropski uniji, ki bodo verjetno pokazali luknje, ki jih bo treba zakrpati. Dodal je, da še vedno govorimo o zelo zmernem izboljšanju. V Slovenijo je bilo težko prodreti Glede prodaje državnih deležev je dejal, da je bilo med tujimi podjetji in bankami v preteklosti veliko zanimanja za investicije v Slovenijo, a je bilo zaradi številnih povezav med bankami, podjetji in državo zelo težko prodreti v Slovenijo. Okolje za vlagatelje ni bilo prijazno. Slovenija zdaj plačuje ceno. Drži, da časi za privatizacijo niso idealni. Če bi se za prodajo odločili prej, bi iztržili več. Zdaj ste žal pod pritiskom, in to morate storiti. Če bomo lahko, vam bomo pomagali, je povedal. Sam prihajam iz Švedske, ki je v začetku 90. let 20. stoletja prebrodila veliko krizo. Kriza je lahko tudi koristna, če pomaga spremeniti miselnost ljudi. In to se je zgodilo na Švedskem. Takrat smo izgubili 10 odstotkov BDP, a smo problem v bankah rešili zelo hitro in na precej drastičen način. Zamenjali smo praktično ves menedžment. Erik Berglof EBRD Med podjetji so po njegovih besedah zanimiva predvsem dobra, ki pa imajo težave zaradi omejenih virov financiranja. Teh je kar nekaj in tu lahko EBRD priskoči na pomoč. Zaveda se tudi problema, ko želijo politične stranke, lobiji in druge interesne skupine nadzorovati slovenska državna podjetja, ki jih zato velikokrat vodijo nesposobni ljudje. Teh težav nimajo le podjetja, ki so predvidena za privatizacijo. To je splošen problem v Sloveniji, ki ga je treba nujno rešiti. EBRD bi vam pri tem z veseljem pomagal, na tem področju imamo veliko izkušenj. Na vprašanje, ali je optimističen ali pesimističen glede prihodnosti Evrope, je odgovoril, da je bolj optimističen, kot je bil pred letom dni, sem pa zaskrbljen nad nekaterimi oblaki, ki še vedno zakrivajo obzorje .
|
negative
|
2,038
|
Na letošnjo lestvico 500 največjih gospodarskih družb v Srednji Evropi, ki jo je objavila svetovalno-revizijska družba Deloitte, se je uvrstilo 18 slovenskih družb. Najvišje, na 38. mestu, je družba Petrol. Svetovalno-revizijska družba Deloitte je tudi letos objavila lestvico 500 največjih gospodarskih družb v Srednji Evropi. Tudi letos so na prvih treh mestih poljska naftna družba PKN Orlen z več kot 28 milijardami evrov prihodkov od prodaje, sledita pa ji madžarska naftna družba MOL in češki proizvajalec avtomobilov Škoda. Na lestvici je sicer mogoče najti največ poljskih in čeških družb, gledano po sektorjih pa dobro tretjino vseh družb na lestvici predstavljajo družbe iz sektorja potrošnje in transporta, s tretjinskim deležem jim sledijo družbe iz sektorja energetika in viri. Na ravni vseh 500 družb, ki so se uvrstile na lestvico, je zabeležena 3,3-odstotna rast prihodkov, medtem ko je ta v lanskem letu znašala 9,8 odstotka. Trend upadanja prihodkov se nadaljuje tudi v tem letu. Na Deloittovo lestvico se je sicer uvrstilo tudi 18 slovenskih družb. Po večini gre za družbe iz sektorja energetike in virov sedem družb ter sektorja potrošnje in transporta šest družb, medtem ko sektor farmacije zastopata dve družbi, sektor industrijske proizvodnje dve, sektor telekomunikacij pa ena. Najvišje je skupina Petrol, ki je lani ustvarila 3.754 milijonov evrov prihodkov od prodaje. S tem rezultatom se je družbi v primerjavi z lanskim letom uspelo povzpeti za pet mest, na 32. mesto. Na 44. mestu nato najdemo skupino Mercator, skupina HSE je na 85. mestu, sledijo skupina Gen-I 112. mesto, Poslovni sistemi Mercator 125. mesto, skupina Gorenje 151. mesto, skupina Krka 169. mesto, Revoz 232. mesto, skupina GEN Energija 267. mesto, skupina Telekom Slovenije 280. mesto, OMV Slovenija 282. mesto, SIJ 307. mesto, Špar Slovenija 310. mesto, Tuš Holding 316. mesto, skupina Lek 379. mesto, ACH 407. mesto, Engrotuš 416. mesto in Elektro Energija 494. mesto. V sektorju bančništva je letos NLB izpadla iz deseterice največjih bank srednjeevropske regije letos 13. mesto, lani 9., medtem ko se je od zavarovalnic med deset največjih v Srednji Evropi znova uvrstila Zavarovalnica Triglav, ki je zasedla sedmo mesto lani šesto.
|
positive
|
2,039
|
Stečajni upravitelj Anton Jagodic je vložil kazensko ovadbo po pregledu poslovne dokumentacije družbe Viator Vektor Logistika v stečaju. Med štirimi ovadenimi, ki jim grozi več let zapora, je tudi nekdanji predsednik uprave podjetja Zdenko Pavček. Zdenko Pavček med avtoprevozniki pred stečajem Viator Vektorja julija 2011 Stečajni upravitelj Tone Jagodic je potrdil vložitev ovadbe zoper nekdanjega predsednika uprave Viator Vektor Zdenka Pavčka, njegovega sina Petra Pavčka, nekdanjega direktorja v podjetju Bojana Novaka in predsednika uprave Izletnika Celje Darka Šafariča. Ovadbo je vložil junija na podlagi podatkov, ki izhajajo iz poslovne dokumentacije družbe Viator Vektor Logistika v stečaju, zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in zaradi suma storitve kaznivega dejanja oškodovanja upnikov. Za prvo kaznivo dejanje je zagrožena do osemletna, za oškodovanje upnikov pa petletna zaporna kazen. Po poročanju Dnevnika naj bi šlo za lastništvo romunskega Viator Vektor Ro, ki naj bi ga prenesli tik pred stečajem Viatorja Vektorja Logistike. Jagodic naj bi na sodišču izpodbijal prenos, a je zadeva še brez sodnega epiloga. Vodja ljubljanskega okrožnega tožilstva Tamara Gregorčič je potrdila prejem ovadbe in dodala, da je zadeva v dopolnitvi na policiji. Tam so potrdili, da na podlagi ovadbe vodijo predkazenski postopek, o zbranih obvestilih bodo obvestili tožilstvo. Nihče od domnevno ovadenih ni želel komentirati zadeve. V stečajnem postopku, ki se je začel septembra lani, je več kot 940 upnikov skupaj prijavilo za 200,1 milijona evrov terjatev, priznanih pa je bilo za 176,4 milijona evrov terjatev.
|
negative
|
2,040
|
Z oktobrom se pri Telekomu Slovenije spreminja obračunski interval klicev. Podobno spremembo so poleti uvedli tudi pri Simobilu, to pa pomeni, da vam polno obračunajo vsako začeto minuto pogovora. Je pa Telekom že s septembrom podražil mednarodna SMS-sporočila. Telekom Slovenije je s septembrom za vse naročnike in predplačnike spremenil način zaračunavanja mednarodnih SMS-sporočil. Odslej zaračunava dodatek 0,10 evra skupaj z DDV na vsa poslana SMS-sporočila iz Slovenije na številko katerega koli tujega operaterja. Omenjeni dodatek se zaračuna ne glede na izbrani naročniški paket ali vključeno morebitno dodatno storitev, ki vključuje SMS-sporočila, so pojasnili v Telekomu Slovenije. Telekom Slovenije je podražil pošiljanje SMS-sporočil na tuje številke, oktobra pa spreminja še dolžino obračunskega intervala. Zveza potrošnikov Slovenije je na svoji spletni strani pojasnila, da to za naročnike, ki imajo določeno število zakupljenih sporočil SMS, pomeni, da bodo morali doplačati tudi v primeru, ko še niso dosegli zgornje meje zakupljene količine. Oktobra nov obračunski interval Nov obračunski interval 60/60 bo veljal za obračun pogovorov v Sloveniji, in sicer za vse naročnike storitev Mobitel, razen za naročnike paketov Džabest 250, Džabest 2000, Džabest 3000 in Itak Džabest, so pojasnili v Telekomu Slovenije. Za predplačniške uporabnike ostaja obračunski interval nespremenjen, torej 60/1, kar pomeni, da se prva minuta pogovora obračuna v celoti, nadaljnji pogovor pa glede na porabljene sekunde. Kot pravijo v Telekomu, je odločitev o spremembi obračunskega intervala njihova poslovna odločitev, ki so jo sprejeli na podlagi analiz tržnih razmer in uporabe njihovih storitev. Prepričani sicer smo, da imajo naši uporabniki izbrane pakete, ki najbolje odgovarjajo njihovim potrebam, tako da večjih sprememb pri cenah pogovorov pri posameznikih ne pričakujemo, so dodali. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije si prizadevajo, da potrošniki ne bi bili na operaterja vezani tudi z opremo, a kot pravijo, zaradi različnih vzrokov njihova pobuda do zdaj še ni bila upoštevana. Zveza potrošnikov Slovenije ob tem pojasnjuje, da imajo naročniki v času do začetka veljave spremembe obračunskega intervala možnost, da preverijo, ali je njihov operater še vedno dovolj konkurenčen ali pa ga bodo zamenjali. Slednje lahko brez sankcij storijo tudi, če so z Mobitelom sklenili pogodbo o vezavi. Vendar pa še vedno velja, da bodo morali vsi, ki so kupili opremo po subvencionirani ceni, zanjo ob zamenjavi doplačati, ne glede na to, ali jo bodo vrnili v tem primeru se zaračuna uporabnina ali jo zadržali v tem primeru se plača preostalo vrednost. Tudi drugi spremenili interval Drugi največji slovenski mobilni operater Simobil ima za odhodne klice na naročniških in predplačniških paketih v Sloveniji prav tako uveljavljen obračunski interval 60/60. V Tušmobilu so pojasnili, da je obračunski interval odvisen od paketa, ki ga izbere uporabnik. V večini starejših paketov je obračunski interval 30 sekund, v novejših paketih, kot sta Free in Najbližji, pa 60 sekund. V Debitelu uporabljajo štiri različne intervale. Pri novejših naročniških paketih, ki imajo zakupljene minute, obračunavajo klice v omrežja Mobitel, Debitel in Izimobil po intervalu 60/15, tako za zakupljene enote kakor tudi za minute nad zakupljeno količino. Za klice v vsa druga mobilna in stacionarna omrežja v Sloveniji pa je v teh paketih interval 60/30 in velja tako za zakupljene enote kakor tudi za minute nad zakupljeno količino. Ko se odločate za ponudnika, preverite tudi dolžino obračunskega intervala. Foto Blaž Garbajs Pri starejših Debitelovih naročniških paketih, ki nimajo zakupa minut, je obračunski interval 60/1 in je enak za klice v katero koli omrežje v Sloveniji. V predplačniškem paketu Debikartica pa imajo obračunski interval 30/30. Uporabniki Izimobila imajo možnost izbire med tremi različnimi obračunskimi intervali. V paketih Izidoma in Izi brez meja je obračunski interval 15/15, v paketu Izi008 je interval 60/15, v paketu Iziklepet pa 180/15. T-2 ima za uporabnike mobilnih paketov z vključenimi količinami storitev ali zakupljenimi enotami uveljavljen obračunski interval 60/60. Ko porabijo vse vključene količine, se jim opravljene storitve pri klicih sicer obračunavajo po intervalu 60/1. Ponudnik storitev mobilne telefonije Bob klice v domačih mobilnih in stacionarnih omrežjih obračunava po intervalu 60/60.
|
neutral
|
2,041
|
Nadzorniki Kapitalske družbe so na prvi seji v prenovljeni sestavi izbrali svojega predsednika. To je postal Samo Lozej, sicer tudi prvi nadzornik Slovenske odškodninske družbe. Kapitalska družba Skupščina Kapitalske družbe Kad je minuli teden odpoklicala dosedanja nadzornika Janija Kavtičnika in Jožeta Jurkoviča ter za člane nadzornega sveta za štiriletni mandat imenovala Sama Lozeja, Aleksandra Mervarja in Staneta Seničarja. Vsi trije so tudi člani nadzornega sveta Slovenske odškodninske družbe Sod. Na prvi seji v prenovljeni sestavi so Kadovi nadzorniki na čelo nadzornega sveta imenovali ravno Lozeja, ki je tudi prvi nadzornik Soda. Nadzorniki so za člana revizijske komisije nadzornega sveta imenovali Mervarja, za člana akreditacijske komisije nadzornega sveta pa Seničarja. Podpredsednik nadzornega sveta ostaja Aldo Ternovec. Nadzorni svet Kada se je danes sicer seznanil tudi s poročilom o polletnem poslovanju družbe ter Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja SODPZ in Kritnega sklada SODPZ. Seznanil se je tudi s polletnim poslovanjem Modre zavarovalnice in Posebne družbe za podjetniško svetovanje PDP. Poleg tega je obravnaval tudi poročilo o upravljavskih aktivnostih v Perutnini Ptuj in upravi predlagal, naj nadaljuje s potrebnimi aktivnostmi za zaščito Kadovega premoženja.
|
neutral
|
2,042
|
Lansko leto se je v Sloveniji zgradilo 18 odstotkov manj stanovanj kot leto prej. Največ stanovanj je bilo lani dokončanih v podravski in osrednjeslovenski regiji. Stanovanjska gradnja je bila najintenzivnejša v desetletju od 1971 do 1980. Leta 2012 se je v Sloveniji gradilo nekaj več kot 11.000 stanovanj, kar je 18 odstotkov manj kot v letu prej. Od tega je bilo do konca leta dokončanih 4307 stanovanj oz. 39 odstotkov vseh, ki so se gradila, njihova površina pa je v povprečju merila 138 kvadratnih metrov. Največ stanovanj je bilo lani dokončanih v podravski in osrednjeslovenski statistični regiji, v prvi dobra petina vseh, v drugi pa nekaj manj kot 18 odstotkov. Le okoli odstotek lani dokončanih stanovanj leži v zasavski statistični regiji, kažejo podatki državnega statističnega urada. Med občinami po število dokončanih stanovanj izstopajo občine Rače Fram 227, Ljubljana 150, Lenart 135, Slovenska Bistrica 87, Logatec 73 in Litija 67. Ob koncu leta 2012 je bilo v Sloveniji 853.860 stanovanj, katerih povprečna površina je znašala 80 kvadratnih metrov. Nekaj več kot polovica vseh teh stanovanj je v mestnih naseljih. Kar 55 odstotkov vseh stanovanj v Sloveniji je bilo zgrajenih v obdobju v zadnjih 40 letih. Stanovanjska gradnja je bila najintenzivnejša v desetletju od 1971 do 1980, saj v tem obdobju zgrajena stanovanja predstavljajo dobro petino celotnega stanovanjskega sklada.
|
neutral
|
2,043
|
Banka Slovenije je predlagala nadzorovano prekinitev delovanja Factor banke in Probanke. Lansko leto sta zaključili z 20 oziroma skoraj 50 milijoni evrov izgube. Vsi varčevalci bodo poplačani, zagotavlja guverner Jazbec. Banka Slovenije je predlagala nadzorovano prenehanje delovanje dveh slovenskih bank Factor banke in Probanke. Minister za finance Uroš Čufer je pojasnil, da so danes na seji vlade, na kateri je bil prisoten tudi guverner Banke Slovenija BS Boštjan Jazbec začeli obravnavati ukrepe za krepitev stabilnosti bank. Tako je vlada na predlog medresorske komisije obravnavala pobudo Banke Slovenija za uporabo dveh ukrepov. S prvim ukrepom je država izdala poroštvo za zagotavljanje likvidnosti in solventnosti omenjenima bankama. Za Probanko je vlada izdala poroštvo v višini 490 milijonov evrov in 540 milijonov evrov za Factor banko. Guverner Banke Slovenija Boštjan Jazbec je pojasnil, da bi banki lahko zelo slabo vplivali na poslovanje v bančnem sistemu. Drugi ukrep pa je pojasnil Jazbec, ki je povedal, da so na vlado dali predlog za uvedbo postopka nadzorovanega prenehanja delovanja obeh bank. Med razlogi za takšen ukrep je izpostavil neizpolnjevanje pričakovanj po zahtevani kapitalski ustreznosti v obeh bankah, dolgotrajne in negotove postopke dokapitalizacije in pa predvsem izredno šibko likvidnost, ki se je v teh dveh bankah poslabševala. Zaradi tega banki nista sposobni preživeti na trgu, so prepričani v BS. Vsi varčevalci, tako fizične kot tudi pravne osebe, bodo poplačani, zagotavlja Jazbec, banki pa bosta do zaključka vseh poslov delovali povsem normalno, le novih poslov praviloma ne bosta sklepali. Stranke bodo tudi še naprej lahko nemoteno poslovale z bančnimi karticami, opravljale plačilni promet in druge bančne storitve. Postopek lahko traja tudi dve do tri leta, je dejal Čufer. Če bodo ugotovljene nepravilnosti, bodo sledile ovadbe Banka Slovenije si želi predvsem krepiti preostali del bančnega sektorja v državi, hkrati pa zaščititi vse varčevalce v bančnem sistemu, pojasnjuje Jazbec. V BS so izredni upravi naložili, da vsak sum storitve kaznivega dejanja nekdanjih članov uprave in nadzornega sveta banke oziroma drugih zaposlenih prijavi ustreznim organom. Nadzorovano prenehanje pomeni, da bosta obe banki dobili izredni upravi, ki ju je že določila BS. V Probanki bo izredni predsednik uprave Imre Balogh, člana uprave pa bosta še Igo Gruden in Marko Novak. V Factor banki pa bo predsednik izredne uprave Klaus Schuster, Matevž Slapničar in Vitomir Kraševec pa bosta člana izredne uprave. Z imenovanjem izredne uprave so dosedanjima upravama prenehale pristojnosti, naloge nadzornega sveta in skupščine pa bo opravljala Banka Slovenije. Posojilojemalci bodo morali dolgoročna posojila normalno odplačevati. V tem trenutku ne bo nobenih predčasnih odpoklicev posojil, potem pa bo izredna uprava v skladu s svojo politiko in otvoritveno bilanco poskušala ta posojila ali prenesti kamorkoli drugam ali izterjati svoj dolg, je dejal Jazbec. Visoke obrestne mere, ki sta jih jih za depozite ponujali obe banki, so bile po besedah Jazbeca znak, da imata obe banki težave z likvidnostjo. Upamo, da bodo pritiski na pasivne obrestne mere zaradi tega nižji in da bodo nižji tudi pritiski na aktivne obrestne mere, je dejal Jazbec. Jazbec je tudi zatrdil, da si vlada in BS trudita preprečiti scenarij, ki se je zgodil na Cipru. BS sicer zagotavlja, da je likvidnostni položaj drugih bank in hranilnic stabilen, zato likvidacije za še kakšno slovensko banko za zdaj ne gre pričakovati. Vse druge banke imajo tudi zadostne rezerve. Evropska komisija potrdila državno poroštvo in pozdravlja likvidacijo Načrte Slovenije, da zagotovi državno poroštvo za obveznosti Factor banke in Probanke je že odobrila Evropska komisija, ki ocenjuje, da so ukrepi nujni za zagotovitev finančne stabilnosti v Sloveniji in da ne bodo nepravilno izkrivili konkurence. Komisija ugotavlja, da je državno poroštvo nujno za ohranitev stabilnosti finančnega sistema v Sloveniji in je v skladu s spremenjenimi pravili o državnih pomočeh za banke. Ukrep je bil oblikovan tako, da bo stabiliziral pasivno stran bilanc obeh bank in dal zagotovilo trgom, piše komisija in dodaja, da je ukrep odobrila kot začasno pomoč za obdobje dveh mesecev oz. dokler ne bo sprejela končne odločitve o načrtu prestrukturiranja ali postopnem prenehanju obeh bank. Ta načrt naj bi Slovenija v Bruselj poslala v roku dveh mesecev. Viri pri Evropski komisiji so zatrdili, da odločitev o nadzorovani likvidaciji ni razlog za preplah. Zatrdili so, da v Bruslju odločitev slovenskih oblasti popolnoma podpirajo in da nikakor ne gre za dogodek, ki bi Slovenijo približal programu pomoči. Poudarili so, da so slovenske oblasti naredile pravo stvar. Spomnili so, da sta imeli obe banki težave že dolgo časa. Te so bile dobro znane, banki pa se nista bili spodobni normalno prestrukturirati. Kot poudarjajo viri, gre za nujen korak v procesu čiščenja bančnega sistema, kar je nekaj, kar Slovenija mora storiti in na kar jo v Bruslju vseskozi opozarjajo. So banki odnesli tajkuni? Factor banka in Probanka sta praktično enako veliki, saj vsaka upravlja z okoli milijardo evrov, kar je le dobra dva odstotka slovenskega bančnega trga. Foto Rok Plevnik Factor Banka je imela lani 21 milijonov evrov izgube. V oddaji 24UR so poročali, da je glede na različne vire denar posojala Tomažu Lovšetu, ki naj bi dobil 1,5 milijona evrov posojila. Banka je sodelovala tudi, ko so Grepu za projekt Stožice odobrili dodatnih 115 milijonov posojila. Zdaj ima iz tega naslova v prisilni poravnavi odprto več kot 7-milijonsko terjatev. Odkupovali so terjatve v nasedlem projektu Bužekijan, propadlo Primorje jim še vedno dolguje 1,4 milijona evrov. Pet milijonov so posodili podjetju FB investicije, preko katerega je Igor Bavčar obvladoval in na koncu na kolena spravil Istrabenz. Od njih je dobil denar tudi Zoran Janković, ko je preko KLM naložb kupoval Mercator posojilo v višini 11 milijonov evrov. Še dva milijona pa so posodili tudi zdaj zaprtemu Binetu Kordežu. Podobna zgodba pa je tudi v Probanki. Banka je lani pridelala več kot 50 milijonov izgube, njihov lastnik pa je v stečaju. Ker so na veliko posojali Trimu, so morali terjatve spremeniti v lastniški delež podjetja, ki je zdaj v resnih težavah. Kar 30,2 milijona evrov, ki jim jih dolguje Viator&Vektor je najbrž izgubljenih za vedno, prav tako deset milijonov terjatev do Mariborske livarne Maribor. Banka je posojala tudi propadlima podjetjema Medaljon in Zlata moneta 2, ki so ju ustanovili prav za menedžerski prevzem Probanke, ki pa ni uspel. S kar 90 milijoni evrov so sodelovali tudi pri neuspelem menedžerskem odkupu Avtotehne, posojali pa so tudi Stavbarju več kot dva milijona evrov. Jože P. Damijan Ukrep je nujen, po konsolidaciji le tri ali štiri banke Ekonomist Jože P. Damijan pravi, da je ukrep Banke Slovenija logičen in nujen. To je začetek resne konsolidacije slovenskega bančnega sistema, kjer bodo od domačih bank najverjetneje ostale le tri ali štiri, pravi. Ukrep je za sanacijo in konsolidacijo slovenskega bančnega sistema nujen. Škoda, da se Banka Slovenije tega ni lotila že pred štirimi leti, saj bi bil v tem primeru strošek za davkoplačevalce bistveno manjši, je prepričan. V luči garancije države za obveznosti obeh bank in bančne vloge po njegovem mnenju ne bi smelo priti do navala na banke, kar je Banka Slovenije tudi hotela preprečiti. Seveda pa tega nikoli ni mogoče izključiti, pojasnjuje. Ocenjuje, da lukenj Factor banke in Probanke nihče ne bi hotel kupiti. Potencialne investitorje iz eksotičnih držav je do sedaj zanimala le njuna bančna licenca za poslovanje v območju evra, vendar pa nikakor ne bi hoteli prevzeti njunih bremen oziroma lukenj, je dejal. Po končani konsolidaciji slovenskega bančnega sistema bodo od domačih bank najverjetneje ostale le tri ali štiri, meni Damijan. Pričakovati je, da bodo Banka Celje, Abanka in Gorenjska banka pripojene oz. prodane eni od obstoječih domačih bank, izjemoma je možno tudi h kakšni tuji. Če bo seveda pri tujih bankah sploh interes za kaj takega, je sklenil. Soglasje spodbujanju razvoja malih in srednje velikih podjetij Vlada pa je danes dala soglasje tudi h ključnim elementom ukrepa finančnega inženiringa za spodbujanje razvoja malih in srednje velikih podjetij pri Slovenski izvozni in razvojni banki SID. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo s SID podpisalo pogodbo o zagotovitvi sredstev za izvajanje ukrepa finančnega inženiringa v višini 120 milijonov evrov iz državnega proračuna. S tem bo podprtih najmanj sto razvojnih projektov podjetij, do konca leta 2016 pa naj bi bilo zagotovljeno financiranje najmanj tisočih mikro, malih in srednje velikih podjetij, hkrati pa naj bi ohranili okoli 30.000 delovnih mest.
|
negative
|
2,044
|
Vlada za slovenskega predstavnika v svetu direktorjev Evropske investicijske banke predlaga Antona Ropa. Mesto je prazno od maja letos, ko se je mandat iztekel Dejanu Krušcu. Anton Rop Evropska investicijska banka EIB ima upravo, v kateri deluje svet direktorjev. Tega sestavlja 29 direktorjev in tudi Slovenija ima svojega predstavnika. Maja letos je mandat prenehal Dejanu Krušcu, zdaj pa vlada na to izpraznjeno direktorsko mesto predlaga Antona Ropa. Vlada je odločitev sprejela na včerajšnji seji. Razlaga, da ima Slovenija kot članica in delničarka banke pravico in dolžnost imenovati in predlagati v imenovanje predstavnike v organe banke. Po Statutu EIB države članice direktorje in namestnike direktorjev predlagajo v imenovanje, imenujejo pa jih guvernerji banke. Člani sveta direktorjev so neodvisni in odgovorni le banki.
|
neutral
|
2,045
|
Julija je bil slovenski izvoz za sedem odstotkov višji kot pa julija lani. Skoraj tri četrtine blaga je bilo izvoženega v članice Evropske unije. Uvoz pa je zrasel za 2,8 odstotka. Pokritost uvoza z izvozom je bila 100,9-odstotna. Slovenija je v juliju izvozila za 1,902 milijarde evrov blaga, kar je sedem odstotkov več kot pred letom dni. Uvoz se je povečal za 2,8 odstotka na 1,884 milijarde evrov. Pokritost uvoza z izvozom je bila 100,9-odstotna, so sporočili iz državnega statističnega urada. V države članice EU je Slovenija julija izvozila za 1,422 milijarde evrov blaga, kar predstavlja slabih 75 odstotkov celotnega izvoza v tem mesecu. Izvoz v države, ki niso članice EU, pa je bil julija vreden 480 milijonov evrov. Štiri petine uvoženega blaga je julija prišlo iz držav članic EU, vredno je bilo 1,509 milijarde evrov. V prvih sedmih mesecih skupaj je Slovenija po začasnih podatkih statističnega urada izvozila za 12,698 milijarde evrov blaga, kar je 2,3 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2012. Sedemmesečni uvoz pa je bil vreden 13,011 milijarde evrov oz. 0,1 odstotka manj kot v enakem obdobju leto prej. Do konca julija je primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino znašal 314 milijonov evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 97,6-odstotna.
|
positive
|
2,046
|
Naj vlada deluje tako dobro, kot je slovenska košarkarska ekipa delovala proti Španiji, gospodarstveniki pozivajo vlado k boljšemu ukrepanju. Ne strinjajo se z napovedanim dvigom davkov, saj da sistem tega ne bo vzdržal. Predsednik GZS Samo Hribar Milič, podpredsednik OZS in predsednik UO OZS Branko Meh, predsednica TZS Marija Lah, predsednik ZDS Milan Lukič, generalni sekretar ZDOPS Igor Antauer in izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc so danes javnosti predstavili trenutne razmere v gospodarstvu in vlado pozvali, naj se odzove na njihove predloge. Na Gospodarski zbornici Slovenije so danes predstavniki slovenskega gospodarstva z ramo ob rami pozvali slovensko vlado, naj prisluhne predlogom in končno začne ukrepati v pravi smeri. Kot je najprej pojasnil predsednik GZS Samo Hribar Milič, imamo popolnoma napačno ekonomsko politiko, zato smo se ujeli v pas zadolževanja. Ukrepi vlade so zgrešeni, je prepričan. Eno so besede, drugo pa so dejanja, pravi. Kot pravi, ministri priznavajo, da je gospodarstvo zelo obremenjeno, a da želi po drugi strani ministrstvo za finance več priliva iz naslova davka na poslovne nepremičnine. Poleg tega je po njegovih besedah mogoče slišati, da zdravstvo potrebuje več denarja, sicer bodo prizadeti bolniki, po drugi strani zdravstvene reforme ni od nikoder. Pravijo, da gremo resno v privatizacijo, po drugi strani pa temu sledijo poskusi, kako preprečiti privatizacijo Telekoma, in to iz vrst koalicije. Pravijo, da bodo opravili s politično korupcijo in klientelizmom, a po drugi strani se nadaljuje politikansktvo, nestrokovno kadrovanje in upravljanje državnega premoženja, še dodaja. Vse to so skupaj s svojimi predlogi v obliki dokumenta z naslovom Kisik za gospodarstvo vladi posredovali že pred dobrim mesecem, a vlada do zdaj ni ne odgovorila ne sklicala sestanka. Ni treba, da nas vlada posluša. Mi le želimo, da ne gredo stvari iz slabega na slabše, pravi in dodaja, da smo v obdobju petih let vsak delovni dan izgubili 75 delovnih mest. Vsak delovni dan je na novo na zavod prijavljenih skoraj 10 brezposelnih z visoko izobrazbo, opozarja in vlado svari, da z višjimi davki ne bomo rešili države, temveč povzročili nova odpuščanja in še večjo stisko državljanov. Samo Hribar Milič, predsednik GZS Hribar Milič Vlada bi morala delovati tako, kot je slovenska košarkarska ekipa delovala proti Španiji! Hribar Milič vladi očita, da ne deluje usklajeno. Naj vlada deluje tako dobro, kot je slovenska košarkarska ekipa delovala proti Španiji. Želimo ekipo, ki bo sodelovala. To je za celotno Slovenijo ključnega pomena! je prepričan. Kot pravijo gospodarstveniki, imajo občutek, da ministri hodijo v službo, ne opravljajo pa svojega poslanstva, za katerega so bili izvoljeni. Sami sebi so bolj nevarni, saj je veliko nesporazumov v vladi, pravijo in dodajajo, da njihov namen še zdaleč ni rušenje vlade, saj da bi to pomenilo novo izgubo časa. Želijo le boljše in predvsem hitrejše delovanje. Branko Meh z Obrtne zbornice Slovenije opozarja, da bi uvedba novega nepremičninskega davka in dvig zdravstvenih prispevkov najbolj občutila mikro podjetja in samostojni podjetniki. To bi le podaljšalo njihovo agonijo. Če se vlada ne bo odpovedala davku na nepremičnine, na to ne bomo mogli pristati. Gospodarstvo rabi kisik, je prepričan. Slovenija po kupni moči daleč pod evropskim povprečjem Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Marija Lah je dejala, da trgovci definitivno stojijo za tem skupnim dokumentom, ki so ga posredovali vladi. Postregla je s podatkom, da so prihodki v trgovini od leta 2008 padli za 14 odstotkov. Do januarja 2011 je bila slovenska trgovina podobna evropski, nato pa je strmoglavo padla, je opozorila. Velik problem v Sloveniji je kupna moč, pravi. Slovenija je namreč po njenih besedah v letu 2008 za Evropo zaostajala za 9 indeksnih točk, kar je bilo še kar primerljivo, a kaj ko smo leta 2011 zaostali že za 16, v letu 2012 pa za kar 18 indeksnih točk. Meni, da je treba dvigniti zaupanje, a predpogoj je verodostojnost. Trgovci v Sloveniji smo absloutno proti zviševanju DDV, zviševanju nepremičninskega davka, poleg predlaganih ukrepov pa poudarjamo tudi to, da Sloveniji primanjkuje tudi ukrepov za povečevanje potrošnje! je prepričana. Kot so zapisali v dokumentu, ki so ga poslali vladi, se gospodarstveniki strinjajo, da ni več prostora za nove obdavčitve podjetij in da je nujna davčna razbremenitev, sicer sistem ne bo vzdržal. V kriznih štirih letih in pol je gospodarstvo izgubilo že 90.000 delovnih mest, zato so nujni ukrepi, kot so davčna razbremenitev in kultura, zagon gospodarstva in konkurenčnosti, strukturne reforme in sanacija bančnega sistema, so prepričani.
|
negative
|
2,047
|
Potem ko je vlada z mesta člana nadzornega sveta SID banke razrešila Milana Matosa, je nov član nadzornikov postal Anton Rop, ki ga vlada predlaga tudi za direktorja Evropske investicijske banke. Anton Rop Vlada je v petek z mesta člana nadzornega sveta SID banke razrešila Milana Matosa. Za novega člana nadzornega sveta za mandatno obdobje petih let pa je imenovala Antona Ropa, so sporočili iz SID banke. Poleg Ropa so v nadzornem svetu SID banke še Janez Tomšič, Štefan Grosar, Marjan Divjak, Martin Jakše, Leo Knez in Monika Pintar Mesarič. Vlada je Ropa v petek sklenila predlagati za direktorja Evropske investicijske banke EIB. Glede na to, da je Dejanu Krušcu maja prenehal mandat direktorja EIB, je ministrstvo za finance predlagalo, da se na mesto direktorja EIB v imenovanje predlaga Ropa.
|
neutral
|
2,048
|
Pred petimi leti je banka Lehman Brothers mrzlično iskala rešitev svojih težav, a te so bile že tako velike, da se iz njih ni znala izkopati. S propadom banke je izbruhnila finančna, nato pa še svetovna gospodarska kriza. Na današnji dan pred petimi leti je ena največjih ameriških investicijskih bank Lehman Brothers zaradi prevelike izpostavljenosti propadajočim vrednostnim papirjem na podlagi drugorazrednih hipotek šla v stečaj. Ko se je banka Lehman Brothers zavedla vseh razsežnosti lastnih težav, se je sicer začelo mrzlično iskanje rešitve, vendar pa država takrat še ni bila pripravljena priskočiti na pomoč in je pustila 158 let staro finančno ustanovo propasti. Ko je nato propad grozil banki Merrill Lynch, je Washington ukrepal in skoraj prisilil Bank of America v prevzem. Nato je vlada rešila zavarovalnico AIG, katere propad bi bil veliko hujši. Kongres je nato potrdil 700 milijard dolarjev vreden program Tarp za reševanje ostalih prevelikih finančnih ustanov, kot sta Goldman Sachs in Morgan Stanley, ki sta se iz investicijskih preoblikovala v navadni banki, da sta lahko dobili denar. Ameriško finančno ministrstvo trdi, da je to rešilo svet pred še večjo katastrofo. Največ denarja sta dobili paradržavni hipotekarni banki Fannie Mae in Freddie Mac 187 milijard in zavarovalnica AIG 182 milijard dolarjev. Večino denarja je proračun dobil nazaj. Mineva pet let od propada banke Lehman Brothers in začetka velike krize. Iz Tarpa sta pomoč dobili tudi avtomobilski podjetji General Motors in Chrysler, kar se je pokazalo kot dobra naložba, saj ameriška avtomobilska industrija danes cveti kot pred krizo. Regionalna banka Federal Reserve iz Dallasa je ocenila, da je finančna kriza, ki se je začela po propadu banke Lehman Brothers, stala ZDA med najmanj 6000 do 14.000 milijard dolarjev. Negativne posledice velikanske državne pomoči se v ZDA kažejo v obliki visokega javno-finančnega primanjkljaja. Ta je leta 2009 znašal 1400 milijard dolarjev, mejo 1000 milijard dolarjev pa je presegal vse do letošnjega leta. To je imelo za posledico tudi kopičenje ameriškega javnega dolga. Pred petimi leti je bil pri približno 10.000 milijardah dolarjev, trenutno pa znaša skoraj 17.000 milijard dolarjev. Podlaga za krizo je bila podana v času mandata demokratskega predsednika Billa Clintona, ki je podpisal ukinitev zakonov, s katerimi so regulatorji brzdali Wall Street. V času nepremičninskega razcveta so se posojila za nakup stanovanj delila na vse strani. Posojilodajalci so hipoteke spreminjali v vrednostne papirje in jih prodajali naprej. Ko je šel po gobe nepremičninski trg, je počil celoten sistem. Kazenskih posledic za pohlepne bankirje ni bilo. Nekdanji glavni izvršni direktor banke Dick Fuld je sicer izgubil skoraj milijardo dolarjev premoženja, kar mu je ostalo, pa je prepisal na ženo. Danes dela kot finančni svetovalec v podjetju, ki ga je ustanovil.
|
negative
|
2,049
|
Mali delničarji so na skupščini Aerodroma Ljubljana, na kateri država ne sme glasovati, zavrnili 57 milijonov evrov vredno investicijo v nov potniški terminal na brniškem letališču. V Aerodromu so menili, da je investicija potrebna, drugačnega mnenja sta ekonomista. Delničarji Aerodroma Ljubljana so danes odločali o 57 milijonov evrov vredni investiciji v nov potniški terminal na brniškem letališču. Mali delničarji so na današnji skupščini, na kateri država ne sme glasovati, zavrnili investicijo v nov potniški terminal na brniškem letališču. Proti je bila velika večina delničarjev z glasovalno pravico. Država ni smela glasovati Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je po današnji skupščini Aerodroma Ljubljana, na kateri so mali delničarji zavrnili investicijo v nov potniški terminal, država pa ni smela glasovati, opozoril na pomen glasovalnih pravic večinskega lastnika. Zame je nedopustno, da večinski lastnik nima glasovalnih pravic, je dejal. Ekonomista Aleš Groznik in Aleš Vahčič z ljubljanske ekonomske fakultete menita, da brniško letališče novega terminala ne potrebuje. Kot pravita, za to ni utemeljenih potreb. Projekt je bil zastavljen ob napačnih predpostavkah o rasti potniškega prometa in neupoštevanju dogodkov in investicij v sosednjih državah, je zapisal Groznik. Agencija za trg vrednostnih papirjev ATVP je decembra lani zaradi usklajenega delovanja v Aerodromu Ljubljana prepovedala uresničevati glasovalne pravice državi, Slovenski odškodninski družbi Sod, Kapitalski družbi Kad in Zavarovalnici Triglav. Država si je prizadevala, da bi na skupščini lahko glasovala, a neuspešno. V Aerodromu prepričani, da je investicija potrebna V Aerodromu Ljubljana bodo po odločitvi delničarjev, da zavrnejo investicijo v nov potniški terminal na Letališču Jožeta Pučnika, počakali na razplet glede načrtovane privatizacije. Želijo si takšnega partnerja, ki bo nadaljeval podobno zastavljeno strategijo, vključno z rastjo prometa, je dejal predsednik uprave družbe Zmago Skobir. Skobir to odločitev težko komentira, saj so lastniki tisti, ki odločajo, ali bodo investirali ali ne. Verjetno so v luči prodaje ocenili, da je nesmiselno investirati. Naše ocene in analize, ki so jih imeli vsi na razpolago, so kazale, da temu ni tako, je dejal. Na vprašanje, ali je nad odločitvijo delničarjev razočaran, je dejal, da to ni njegov osebni program. Kot uprava sem dolžen skrbeti za pozitivno poslovanje družbe in njen razvoj, je dejal in dodal, da so investicijo v nov terminal doslej vedno načrtovali v soglasju lastnikov in nadzornih svetov. Foto Miro Majcen Nov terminal je po mnenju Skobirja potreben iz dveh razlogov tehnološkega in razvojnega. Ker je obstoječi star že več deset let, ne morejo uvesti moderne tehnologije, prostorsko je neprimeren za odpremo potnikov in prtljage, podobne težave pa imajo tudi pri tovornem prometu. Če bi morali v konicah dneva sprejeti večje število letal, bi imeli resne težave pri sprejemu, je še dejal Skobir. Aerodrom ustvarja dobiček Aerodrom Ljubljana je v prvem polletju ustvaril več prihodkov in dobička, prek letališča pa je potovalo več potnikov. Prihodki so se na letni ravni zvišali za 1,9 odstotka, na 14,84 milijona evrov, čisti dobiček pa za 50,3 odstotka, na 2,98 milijona evrov, kar je nad načrti. Kot so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze ločeno sporočili iz družbe, se pozitivni trendi na področju prometa nadaljujejo tudi v poletnih mesecih. Od januarja do konca avgusta so oskrbeli 860.000 potnikov, kar je sedem odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju in pet odstotkov več od načrtov.
|
neutral
|
2,050
|
Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji se je julija glede na junij zvišala za 0,1 odstotne točke, na 12,9 odstotka. Stopnja brezposelnosti se je tokrat znižala le v starostni skupini od 55 do 59 let, medtem ko se je najbolj zvišala v starostni skupini od 25 do 29 let. Kaj kažejo statistični podatki glede brezposelnosti v Sloveniji? Nič vzpodbudnega. Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji se je julija glede na junij zvišala za 0,1 odstotne točke, na 12,9 odstotka. Stopnja registrirane brezposelnosti se je tako po štirih mesecih upadanja tokrat rahlo zvišala. Gibanje stopnje brezposelnosti je bilo podobno kot lani in predlani, saj se je tudi takrat zniževanje stopenj brezposelnosti julija prekinilo. Če se bo vzorec gibanja stopenj brezposelnosti zadnjih dveh let ponovil, lahko pričakujemo, da se stopnja brezposelnosti tudi letos ne bo dosti spreminjala do oktobra, v tem mesecu se je namreč v preteklih dveh letih občutneje zvišala, ugotavlja statistični urad. Številke še kažejo, da se je brezposelnost znova znižala med moškimi, in sicer z 12,1 na 12 odstotkov, medtem ko se je med ženskami zvišala s 13,5 na 13,8 odstotka. Stopnja brezposelnosti za ženske je tako enaka, kot je bila na začetku leta, medtem ko se je stopnja brezposelnosti za moške od januarja do julija znižala že za 1,4 odstotne točke. Stopnja brezposelnosti se je tokrat znižala le v starostni skupini od 55 do 59 let, in sicer z 22,9 na 22,5 odstotka, medtem ko je v drugih narasla ali ostala nespremenjena. Najbolj se je zvišala v starostni skupini od 25 do 29 let, s 16,8 na 17,4 odstotka. Prvo polovico leta je po pojasnilih statističnega urada zaznamovalo naraščanje števila delovno aktivnih, julija pa se je prvič letos znižalo, in sicer s 796.461 na 794.359. Znižalo se je zaradi upada števila delovno aktivnih žensk za približno 2100 konec julija jih je bilo tako približno 356.700. Število delovno aktivnih moških je ostalo skoraj nespremenjeno pri 437.700.
|
negative
|
2,051
|
Dvigovanje Coste Concordie je bil težek in dolg projekt. V njem je preko družbe Micoperi Srl sodelovalo tudi koprsko podjetje Ocean Koper, ki je na kraj nesreče poslalo dva vlačilca. Ko so Costo Concordio, potem ko je 20 mesecev prevrnjena na bok ležala ob obali otoka Giglio, dvignili, se je na obali razlegel bučen aplavz. Tisti, ki so se uspeha najbrž najbolj veselili, so bili delavci, ki so že dolgo pred tem pripravljali vse potrebno za sklepno dejanje. Svoj košček so v mozaik uspeha, da ladja spet stoji pokonci, dodali tudi Slovenci. Pri projektu je namreč sodelovalo podjetje Ocean Koper, kjer se ukvarjajo z vodenjem ladij. Na projektu smo imeli dva vlačilca, vlačilec Ril in Aran, Aran je še vedno na kraju, nam je povedal direktor Radko Malačič. Kot je povedal, so projekt dobili preko podjetja Micoperi Srl, ustanovitelja Micoperi Titan, ki je prevzelo reševanje luksuzne ladje. Pred nesrečo smo bili pri njih v najemu na njihovem projektu na Cipru, potem pa smo najem podaljšali, saj so v najem vzeli vlačilec Aran, pravi Malačič. Z vlačilcem so vlekli baržo Micourier II, na katero so zlagali stvari s Coste Concordie, in jih vozili v različne luke po Italiji. Dovažali pa so tudi material za reševanje ladje. Kot so povedali v podjetju, je to zanje prva tovrstna izkušnja. Ponavadi sodelujejo pri gradnjah cevovodov in platform na morju, so pa že priskočili na pomoč tudi pri manjših dogodkih ladij. Tako veliko reševanje je bilo sicer izredno tudi v svetovnem merilu.
|
neutral
|
2,052
|
Vlada bi lahko o noveli zakona o SDH odločala do konca meseca. Minister Čufer pravi, da je zakonski predlog narejen na podlagi zakona o gospodarskih družbah, da se izogne čim več pravnim prazninam. Vlada bi lahko po besedah finančnega ministra Uroša Čuferja predlog novele zakona o Slovenskem državnem holdingu SDH, ki je v javni obravnavi, obravnavala do konca septembra. Čufer ne pričakuje drastičnih popravkov, kot glavne izboljšave pa je naštel centralizacijo upravljanja naložb, to, da se lastništvo državnih naložb na SDH ne prenaša avtomatično, in večjo transparentnost. Predlog prenovljenega zakona o SDH, ki bo delniška družba, je narejen na podlagi zakona o gospodarskih družbah, da se izogne čim več pravnim prazninam, je na današnji novinarski konferenci poudaril Čufer. Ob uveljavitvi zakona o SDH se bo Slovenska odškodninska družba Sod preoblikovala v SDH, njena uprava bo postala uprava SDH. V treh mesecih bo morala vlada imenovati nadzorni svet SDH, ki se bo odločil, ali bo imenoval novo upravo ali ne. Pogoji za članstvo v organih SDH so strožji, postopki imenovanja temeljijo na strokovnih kriterijih, razmejitev med nadzorom in vodenjem je bolj jasna, večje so odgovornosti. Zakon zaostruje odškodninsko odgovornost oseb s pristojnostmi na področju upravljanja in podaljšuje roke zastaranja, je povzel. Minister Uroš Čufer Nadzornike bo imenovala vlada Nadzornike SDH bo v skladu s predlogom imenovala vlada, ne DZ. Posebna delovna skupina bo pripravila kriterije in opravila nabore, finančni minister pa bo na podlagi tega vladi posredoval predloge. Kriteriji bodo določeni tako z vidika posameznega člana, kakšne lastnosti mora imeti, kot z vidika celotne ekipe, da niso vsi istega profila in da so komplementarni, je dejal. Ko se izvedejo takšni postopki, Čufer ne vidi posebnega razloga, da bi nadzornike imenoval DZ. Glavna stvar je, da se zagotovi res strokovno usposobljenost nadzornikov, da znajo nadzirati, je dejal Čufer, ki to vidi kot bolj operativen način. Ne vidim dodane vrednosti, če bi o tem odločal DZ, je povedal. SDH bo upravljal premoženje, ki ga zdaj imajo Sod, Kad, DSU in PDP, avtomatičnega prenosa deležev Republike Slovenije v posameznih podjetjih na SDH pa ne bo. SDH bo z državo sklenil upravljavske pogodbe za upravljanje s temi deleži, če bo posamezna vlada želela, bo lahko državno premoženje po ustreznem vrednotenju in plačilu nadomestila na holding tudi prenesla. Čufer pričakuje, da predloga zakona ne bo treba drastično popravljati. Tako je očitke koalicijske stranke DeSUS, da je za njih zakon nesprejemljiv, ker Kad ne ohranja neodvisnosti, pospremil z besedami To je občutek, ki je popolnoma neupravičen. Kot je pojasnil, mora biti stvar, če želiš, da je učinkovita, centralizirana . Za 50 milijonov evrov, ki jih Kad letno namenja Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, je po njegovem z javnofinančnega vidika vseeno, ali gre iz Kada ali iz proračuna, saj to ne spremeni javnofinančne slike . SDH bo bedel nad privatizacijo Predlogu novele zakona o SDH, ki ne govori konkretno o privatizaciji, bo kmalu sledila strategija, v kateri bodo opredeljene strateške, pomembne in portfeljske naložbe, ki jih upravlja SDH, in kaj z njimi narediti. Zdaj prihajamo v fazo, ko bo treba izpeljati kakšen privatizacijski postopek več, kot je bil narejen v zadnjem obdobju, je povedal minister. Zadevo so zastavili tako, da bo SDH vodil vse privatizacijske postopke, zato mora imeti usposobljeno vodstvo, ki lahko to počne čim bolj profesionalno. Opozicija ni zadovoljna Po ocenah SDS je predlog prenovljenega zakona o SDH slab in pomanjkljiv. Poslanec SDS Marko Pogačnik pravi, da bi sprejetje predloga ogrozilo stabilnost in vzdržnost pokojninske blagajne, hkrati pa ne bo zagotavljalo transparentnega upravljanja državnega premoženja. V SLS pa menijo, da predlog prenovljenega zakona o SDH bistveno spreminja koncept holdinga in se odmika od smeri, ki so jo zastavili v prejšnjem vladnem mandatu. Ne vidijo smisla sprejemanja strategije upravljanja in klasifikacije državnih naložb, če ima vlada možnost te odločitve naknadno spreminjati.
|
neutral
|
2,053
|
Preiskovalci NPU so končali hišne preiskave. Izpuščen je tudi predsednik uprave NLB Janko Medja, ki vpletenost v sporne posle zanika. Preiskave naj bi bile povezane s trgovanjem z delnicami Mercatorja. Medjo so po hišni preiskavi na domu odpeljali na NLB. Pri preiskavah je sodelovalo 32 preiskovalcev NPU, pomagali pa so jim tudi računalniški forenziki Policijske uprave Celje in Policijske uprave Ljubljana. Slovenska policija je preiskavo začela na podlagi anonimne ovadbe, ki jo je prejela sredi leta 2012. Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada NPU na območju ljubljanske in Kranjske policijske uprave so se že zgodaj zjutraj lotili sedmih hišnih preiskav, v okviru katerih so iskali dokaze zlorabe notranje informacije, ki je vplivala na ceno vrednostnega papirja. Policija je pridržala prvega moža NLB Janka Medjo, ki pa so ga pozneje izpustili. Šlo naj bi za posle Unicredita z delnicami Mercatorja, v času, ko je bil Medja član uprave te banke, predsednik uprave pa današnji prvi nadzornik NLB France Arhar. Ko so opravili delo na domu Janka Medje, so ga prepeljali na Novo ljubljansko banko NLB, kjer so nadaljevali preiskavo. Na NLB so preiskavo potrdili, a hkrati dodali, da preiskava v ničemer ni uperjena zoper NLB ali katero koli družbo v NLB Skupini. Preiskava bi se lahko razširila tudi v sosednje države, ali se bo to zgodilo, pa bo pokazal potek same preiskave, je dejal vodja preiskave NPU Robert Slodej. Pojasnil je, da policija že sodeluje z organi iz ene od sosednjih držav. Pod drobnogledom kriminalistov sta se namreč znašla, kot je dejal Slodej, osumljenec, ki je deloval v skupini oseb, in ena pravna oseba. Osumljencu je bila prostost odvzeta zaradi zagotovitve navzočnosti na sami hišni preiskavi in bojazni uničenja sledov kaznivih dejanj. Zloraba notranjih informacij? Za zlorabo notranje informacije je predpisana zaporna kazen do petih let. Osumljena oseba je bivša zaposlena v eni finančnih ustanov, ki spada v skupino bank. Oseba je delovala v skupini oseb, ki so pri opravljanju bančne in borzne dejavnosti na območju Slovenije in sosednjih držav prišli do informacije, da namerava ena izmed gospodarskih družb iz sosednje države prevzeti slovensko gospodarsko družbo, je pojasnil Slodej. Po neuradnih informacijah sta omenjeni družbi Mercator in Agrokor. Ta informacija bi vplivala na ceno vrednostnih papirjev, ki kotirajo na rednem trgu v Sloveniji, je pojasnil Slodej. Na podlagi te informacije je skupina bank, kot je dejal, začela nakup vrednostnih papirjev slovenske gospodarske družbe po nižji ceni, kot pa je bila predvidena njena prevzemna cena, je pojasnil Slodej. Medja zanika vpletenost Medja ne vidi razlogov za odstop z mesta predsednika NLB. Ne vidim razloga, da bi odstopil z mesta predsednika uprave NLB. Sklic seje nadzornega sveta je pravilen, da stvari razčistimo. Janko Medja Medja pravi, da je vsak sum, povezan z njegovim ravnanjem, brez vsake osnove. To velja tako za mojo sedanjo kot za mojo preteklo vlogo. Nisem in tudi nikoli nisem bil lastnik delnic Mercatorja niti neposredno niti posredno. Prav tako nisem nikomur razkrival nobenih cenovno občutljivih informacij, je dejal predsednik uprave Nove Ljubljanske banke NLB. Zagotovil je, da lahko stranke NLB in vsa slovenska javnost mirno spijo. NLB vodi strokovna in poštena uprava in naš edini cilj je celovita preobrazba banke v ugledno in vzdržno uspešno institucijo. Pri tem nas ne bodo omajali poizkusi tistih, ki imajo drugačne interese, je dejal. Poudaril je, da so kriminalisti NPU v današnji preiskavi delo opravili korektno, zahvalil pa se je tudi sodelavcem, s katerimi so cel dan preživeli v banki in tvorno sodelovali s kriminalisti. Z veseljem bom še naprej pomagal v preiskavi, da bi se čim prej pokazala resnica in ovrgel vsak dvom v moje delo, je še dejal prvi mož največje slovenske banke. Arhar ima po njegovih besedah status priče Dom Janka Medje v Podnartu Foto Katarina Matejčič V tej fazi preiskave kriminalisti še nimajo ocen, za kolikšno oškodovanje oz. okoriščanje je šlo v obravnavanem primeru. Sedaj bi težko govoril o kakšnem znesku ali oceni oškodovanja. Protipravno pridobljena premoženjska korist je namreč razlika med nabavno in prodajno ceno vrednostnega papirja, ki pa seveda varira, je pojasnil Slodej. Na Združenju bank Slovenije ZPS, katerega direktor je Arhar, so povedali, da je kriminalistična preiskava potekala tudi v njihovih prostorih. Direktor združenja Arhar in njegovi sodelavci smo ves čas v celoti sodelovali s preiskovalci, so dodali. Krožile so neuradne informacije, da NPU preiskuje tudi Arharja, a ta je za oddajo 24UR pojasnil, da ima sam v zadevi status priče. Preiskovalci so ga obiskali v njegovi pisarni in ga spraševali, kako je banka UniCredit prišla do delnic Mercatorja. Pravi, da o zlorabah notranjih informacij ne ve nič. Tu so bili z namenom, da se ugotovi, ali imam kakšno informacijo v dokumentih ali na računalniku v zvezi s trgovanjem z delnicami Mercatorja. Povedali so mi, da je določen sum zoper banko in zoper določeno osebo in da bi moral jaz tudi kaj vedeti. Nisem bil zaslišan, ampak sem bil pregledan kot priča, je povedal Arhar. Preiskovalci so bili danes še na banki UniCredit. Tam pravijo, da preiskava ni usmerjena proti kateremu od njihovih uslužbencev, temveč je njen namen zbiranje dokazov v zaupni preiskovalni zadevi. Banka UniCredit ima v lasti 8,01 odstotka delnic Mercatorja in je bila zagovornica prodaje, a se ni pridružila konzorciju prodajalcev, ki so prodajali več kot 52 odstotkov Mercatorja. France Arhar Foto Aljoša Kravanja Medja naj bi bil po nekaterih informacijah skupaj z določenimi lobističnimi skupinami največji zagovornik prodaje Mercatorja, predvsem zaradi dobrih odnosov z nekaterimi v vodstvu Agrokorja. V javnosti je krožila tudi nikoli potrjena informacija, da naj bi Agrokor za lobistične usluge v Sloveniji namenil več deset milijonov evrov. Agrokor in prodajalci so takrat govorili o ceni 221 evrov za delnico, vendar Agrokor pogodbe nikoli ni podpisal, poleg tega pa ni nikoli dal prevzemne ponudbe za Mercator, s čimer bi dokazal resnost nakupa. Po mnenju nekaterih poznavalcev je šlo le za tipanje terena in boljši vpogled v Mercatorjeve bilance in načrte, kar je nekdanja uprava pod vodstvom Žige Debeljaka želela preprečiti. UniCredit je januarja 2012 zahteval revizijo poslovanja Mercatorja za zadnjih pet let, s čimer naj bi takratni upravi Mercatorja otežil obrambo pred Agrokorjem. Tudi tu se omenja Medjevo ime, saj naj bi bila to njegova ideja. Medja je UniCredit zapustil julija 2012, neuradno zato, ker ga vodstvo UniCredita ni želelo na mestu prvega moža banke, potem ko se je Arhar poslovil. Banka Slovenije bo počakala Banka Slovenije BS bo počakala na informacije, kakšne so obtožbe ter kako poteka preiskovalni postopek zoper prvega moža NLB. Šele nato bodo lahko kaj več povedali o tem primeru, je ob robu izredne seje DZ, na kateri razpravljajo o problematiki reševanja zasebnih bank, povedal guverner BS Boštjan Jazbec. Jazbec se je s tem odzval na vprašanja novinarjev, ali je Medja še primeren za predsednika uprave NLB glede na to, da se je znašel v kriminalistični preiskavi. Naknadno so iz banke Slovenije sporočili, da pozorno spremljajo in pridobivajo informacije v povezavi s preiskavo zoper bančnika Medjo in druge morebitne osebe vključene v preiskavi, med katerimi je bil naveden tudi Arhar. Banka Slovenije sodeluje tako s predstavniki uprav obeh bank, kjer sta bančnika delovala in s predstavniki nadzornega sveta NLB ter s predstavniki NPU. Banka Slovenije je od nadzornikov NLB prejela zagotovila, da so vse pristojnosti razdeljene in da uprava in banka normalno delujeta in se bo na podlagi ugotovitev odločila o morebitnih ukrepih v skladu s svojimi pristojnostmi, so še sporočili. Nadzorniki NLB o usodi Medje v soboto O vpletenosti prvega moža NLB Janka Medje v domnevno zlorabo notranjih informacij v času, ko je bil v upravi Unicredit banke Slovenije, bodo v soboto govorili nadzorniki NLB. Predsednik nadzornega sveta Arhar je v pogovoru za nacionalni radio dejal, da se bodo nadzorniki seznanili z dejstvi, nato pa v zvezi s tem sprejeli mnenje ali odločitev. Ravnokar smo imeli hiter sestanek, na katerem smo se odločili, da v soboto skličemo sejo nadzornega sveta, je dejal Arhar, pri katerem je danes tudi potekala preiskava. Zaupanje v bančništvu je zelo pomembna zadeva, še toliko bolj v časih, kot jih imamo zdaj, ko smo dve banki zaprli, ko čakamo na rezultate stres testov . V tem kontekstu je treba vso stvar tudi gledati, je osebno stališče o tem, ali je predsednik uprave NLB Medja še vreden zaupanja in svojega položaja, pojasnil finančni minister Uroš Čufer. Minister je še povedal, da o usodi Medje odloča nadzorni svet. To je čista pristojnost nadzornega sveta, mislim, da se ta zaveda in razume situacijo, o tem se bodo verjetno pogovorili in bomo videli, kaj bo, je Čufer odgovoril na vprašanje, ali bo razmislil o razrešitvi Medje.
|
neutral
|
2,054
|
Agroind iz Vipave je podpisal pogodbo o prodaji vipavske mlekarne z italijanskim kupcem. O kupnini ne želijo govoriti, nakazana pa naj bi bila do novembra. Takrat bodo tudi razkrili ime kupca. Direktor Kmetijske zadruge Vipava Boris Bajc je povedal, da je Agroind iz Vipave podpisal pogodbo o prodaji vipavske mlekarne z italijanskim kupcem. Kupnina, o kateri sicer ni želel govoriti, bo nakazana v celoti do novembra, ko bodo tudi razkrili ime kupca. Kupec naj bi bil sicer znani italijanski proizvajalec mlečnih izdelkov, vendar je ob tem zanikal, da bi bil to Parmalat ali kakšna druga večja družba. Bajc pravi, da naj bi obdržali le del zdaj zaposlenih delavcev, trenutno je v mlekarni še 22 zaposlenih, ki so prerazporejeni na druga delovna mesta v Agroindu. O številu prenesenih delavcev na novega lastnika se bodo namreč še dogovarjali. Znano pa je že, da bo novi lastnik v vipavski mlekarni proizvajal le sire, med drugim priznani Nanoški sir in mocarelo. Izgubili bomo sveže mleko iz Vipavske doline, je dodal Bajc. Mleko za predelavo bo še naprej prihajalo iz Vipavske doline, Idrijsko-Cerkljanskega in Gorenjske. Že zdaj vozijo to mleko v Italijo, precej ga gre k istemu mlekarju, kot je novi lastnik mlekarne. Bajc ocenjuje, da le v Vipavski dolini dnevno pridelajo okrog 30.000 litrov mleka, širše na Primorskem pa proizvedejo trikrat do štirikrat toliko mleka. Proizvajalce mleka bo prepričala resnost pri plačilu in dobra cena za kvalitetno mleko, je zagotovil direktor Kmetijske zadruge Vipava. Cena naj bi se po njegovih ocenah gibala okrog 34 centov za liter, kar bo preprečilo nadaljnjo prodajo slovenskega mleka v Italijo.
|
neutral
|
2,055
|
Komisija za preprečevanje korupcije imela veliko dela v naši družbi, prav tako preiskovalni organi, je dejal prvi mož Luke Koper Gašpar Gašpar Mišič. Prejšnji predsedniki uprave so družbo oškodovali za več milijonov evrov, veliko je bilo klientelizma in nepotizma, trdi. Nadzorni svet Luke Koper na današnji seji ni podpisal pogodbe o zaposlitvi predsednika uprave Gašparja Gašparja Mišiča, saj je menil, da je prav, da pogodbo podpišejo novi nadzorniki, je dejal namestnik predsednika nadzornega sveta Nikolaj Abrahamsberg. Na vprašanje, kakšen je potemtakem delovnopravni status Gašpar Mišiča, je Abrahamsberg odgovoril, da je nadzorni svet sprejel sklep, da se mu za opravljeno delo izplača ustrezen znesek, tako kot bi sicer veljalo po zakonu in omejitvah, ki jih določa zakon oziroma merila za velike gospodarske družbe . Sicer pa je namestnik predsednika nadzornega sveta spomnil, da je že skupščina delničarjev zahtevala posebne revizije preteklega poslovanja družbe. Kot je dodal, je uprava korektno pripravila poročilo in podatke, iz katerih je razvidno, da je v preteklosti dejansko prišlo do oškodovanja družbe . Nadzorniki so upravi zato naložili pripravo nadaljnjih poročil in ukrepov, da bi zadeve dokončno razčistili. Med drugim je na mizo prišel predlog pogodbe za novo investicijo v podaljšanje pomola v znesku več kot 9,5 milijona evrov. Po pogajanjih, ki jih je vodil Gašpar Mišič, se je pogodba znižala na 8,5 milijona evrov. To po mnenju Abrahamsberga kaže, da strokovne službe v Luki niso ne strokovno ne odgovorno pripravile to pogodbo . Zato so upravi tudi predlagali razrešitev vodje investicij Roberta Levaniča. Kot so naknadno sporočili iz Luke, se 8,5 milijonov evrov vredna naložba, ki jo je potrdil nadzorni svet, nanaša na izgradnjo zaledne skladiščne površine ladijskega priveza 7. C na kontejnerskem terminalu in je del širšega projekta podaljšanja južnega dela prvega pomola za povečanje zmogljivosti kontejnerskega terminala. Foto Aljoša Kravanja Upravi so po Abrahamsbergovih besedah sicer naložili tudi vložitev ustreznih odškodninskih tožb. Gašpar Mišič pa je glede možnosti vložitve kazenskih ovadb navedel, da bodo najprej opravili ustrezne notranje revizije in postopke, pri tem pa je dodal, da bi Komisija za preprečevanje korupcije imela veliko dela v naši družbi, prav tako preiskovalni organi . Ob tem je znova izpostavil, da je v času, odkar vodi Luko, ugotovil veliko anomalij, o čemer bodo v prihodnjih dneh podrobneje seznanili javnost. V družbi je bilo v preteklosti prisotno kadrovanje po načelih klientelizma in nepotizma, je poudaril ter izpostavil po njegovem mnenju neracionalno razporeditev dela, saj da tudi po tri vodje izmene delajo v isti izmeni. Prejšnji predsedniki uprave so, tako Gašpar Mišič, družbo hote ali nehote oškodovali za več milijonov evrov. Ob tem je dodal, da mu je v prvih devetih dneh na čelu Luke uspelo preprečiti sklenitev škodljivih pogodb, ki bi družbo oškodovali za več kot 2,5 milijona evrov. Napovedal je še, da si bo prizadeval za sprejetje prioritetnega načrta investicij družbe. Gapšar Mišič se je obregnil tudi ob zunanje izvajalce, ki da pridno zaračunavajo svoje storitve. Samo za piar izvajalca, ki nam je lani vodil Facebook stran in kvazi skrbel za stike z lokalno skupnostjo, je družba plačala 72.000 evrov letno, v letošnjem letu pa 32.000 evrov, je navedel in dodal, da je uprava sklenila prekiniti to pogodbo. Uprava je predlagala tudi znižanje pavšala za odvetniški družbi Senica in Čeferin s 5000 na 3500 evrov iz preprostega razloga, ker se toliko pač ne porabi . Ob tem pa Gašpar Mišič ne misli kar ad hoc preklicevati pogodb z drugimi odvetniškimi hišami, s katerimi ima Luka sklenjene pogodbe, saj zanje vodijo pomembne sodne procese.
|
negative
|
2,056
|
Svet se vrti vedno hitreje, to pa pomeni spremembe tudi, ko gre za zaposlovanje in karierne odločitve. Ne le, da je boj na trgu delovne sile hud, delavcem prihodnosti se obeta tudi precej novosti, s katerimi so se prejšnje generacije srečevale v manjši meri ali sploh ne. Danes se začenja novo študijsko leto. Izbrati poklic pomeni odločitev za naslednjih nekaj desetletij. Ali ne? V teh časih je namreč precej težko napovedovati, kaj nas v prihodnjih letih čaka na trgu dela. Kljub temu pa je mogoče iz globalnih trendov vendarle razbrati nekaj smernic, pravijo analitiki. Ali se bodo uresničile ali pa bodo ostale zgolj prazne napovedi, bo sicer mogoče oceniti šele čez nekaj desetletij. 1. Do leta 2030 bo izginila polovica današnjih služb Futurist Thomas Frey je prepričan, da bo do leta 2030 izginila polovica današnjih delovnih mest. Njegova teorija sloni na velikih spremembah, ki jih doživljajo nekatere gospodarske panoge. Samo pri pridobivanja elektrike se težišče z jedrskih in fosilnih virov seli k obnovljivim, kar pomeni manj povpraševanja po delovni sili v rudnikih, na železnicah, zaposlenih v vzdrževalnih službah velikih elektrarn in podobno. Avtomobili, ki vozijo brez voznika, so tehnično že realnost, ko bodo prišli na ceste, pa bo to pomenilo, da bodo nadomestili taksiste, voznike avtobusov in dostavnih vozil. Še večjo revolucijo naj bi pomenila prodaja 3D tiskalnikov, ki bi ljudem omogočili, da bi več stvari, ki bi si jih sicer kupili, izdelali kar doma, meni Frey. Zaton enih sicer pomeni tudi vzpon novih priložnosti, menijo analitiki. Zaposlovala bodo podjetja, ki se na primer ukvarjajo z recikliranjem, zeleno energijo, okolju prijazno in energetsko učinkovito gradnjo ... Bati se je le, da nove panoge ne bodo ustvarile toliko delovnih mest, da bi nadomestile vsa izgubljena. 2. Roboti bodo postali sodelavci. Ali edini delavci. Saj se spomnite kakšnega filma, kjer roboti zavzamejo tovarno ali kar celo mesto, ljudem pa se godijo grozne stvari? V praksi so roboti sodelavci precej manj fizično nasilni, a vseeno predstavljajo grožnjo, saj zasedajo delovna mesta. Med letoma 2011 in 2012 se je zaposlovanje robotov menda povečalo za kar 40 odstotkov! Po nekaterih izračunih ti roboti delajo za stroške, ki so manjši od letne minimalne plače živega delavca, bili naj bi bolj produktivni, ljudi pa naj bi zamenjali predvsem tam, kjer napake niso zaželene. Za delodajalce so pač sanjski delavci ne potrebujejo spanja, hrane, dopusta, plače. Vse bolj prodirajo tudi v storitvene dejavnosti, kjer naj bi njihova umetna prijaznost poslu manj škodila od uslužbenca, ki ima slab dan. Invazija robotov naj bi sicer nekaj dela prinesla tudi ljudem. Potrebovali naj bi inženirje za razvoj robotov, proizvodne delavce za izdelavo njihovih sestavnih delov in vzdrževalce, ki jih bodo ohranjali pri življenju. Slaba novica pa je, da naj bi roboti do leta 2100 postali tako inteligentni in učinkoviti, da bodo delavce zlahka nadomestili v večini panog. 3. In ironija? Če bo na eni strani vse manj delovnih mest, bodo na drugi strani v več panogah neuspešno iskali delavce. Generacije, ki se zdaj šolajo, imajo namreč precej enodimenzionalne poklicne želje odvetnik, učitelj, filmski zvezdnik, IT svetovalec, zdravnik, športnik, pilot, psiholog. Velike težave naj bi bile zato z iskanjem delovne sile v tehničnih poklicih, novih tehnologijah in področjih, ki so še precej neraziskana. Te službe naj bi bile tudi dobro plačane, a usposobljenih kadrov preprosto ne bo. Priložnost naj bi se tukaj ponujala predvsem tistim, ki bodo dovolj prilagodljivi in neustrašni za nova znanja in izzive.
|
neutral
|
2,057
|
V OZS so se kritično odzvali na pogoje za koriščenje sredstev 500 milijonov evrov težkega posojilnega sklada pri SID banki. Opozarjajo, da samostojni podjetniki ne morejo kandidirati za pridobitev denarja. Gospodarski minister Stanko Stepišnik in predsednik uprave SID banke Sibil Svilan sta 10. septembra podpisala pogodbo, ki je podlaga za oblikovanje posojilnega sklada v okviru SID banke. V posojilnem skladu, namenjenem mikro, malim in srednje velikim podjetjem, ki imajo razvojni potencial, bo na voljo 500 milijonov evrov. V prvem programu so predvideni krediti v vrednosti od 30.000 do 100.000 evrov, v drugem pa od 100.001 evro do milijona evrov. Mikro, mala in srednje velika podjetja lahko kredite iz posojilnega sklada SID banke pridobijo za financiranje obratnega kapitala in novih naložb ter z njimi povezanega zaposlovanja. Prednost kreditov iz posojilnega sklada je ročnost in dostopnost obrestne mere, ki so nižje od tržnih, zato imajo ti krediti status državne pomoči. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije OZS so pri pregledu razpisne dokumentacije za pridobitev kreditov iz posojilnega sklada pri SID banki ugotovili, da samostojni podjetniki ne sodijo med primerne upravičence na podlagi posebnih pogojev financiranja poslovanja malih in srednje velikih podjetij. Glede na obljube in zagotovila ministra Stepišnika, da gre za konkretno pomoč številnim malim in srednjim podjetjem, pa tudi za ohranitev delovnih mest, so v OZS razočarani, da so samostojni podjetniki izvzeti. Stepišniku so zato poslali protestno pismo in zahtevali nove razpisne pogoje. Združujemo več kot 51.000 obrtnikov in malih podjetnikov, od tega je 77,6 odstotka samostojnih podjetnikov in le 22,4 odstotka gospodarskih družb. Tudi samostojni podjetniki zaposlujejo, inovirajo in se razvijajo ter tako predstavljajo velik razvojni potencial naše države, je v pismu med drugim zapisal predsednik upravnega odbora OZS Branko Meh. Stepišnika pozivajo, naj spremenijo razpisne pogoje in tudi samostojnim podjetnikom omogočijo, da lahko pristopijo h kandidaturi za sredstva preko razvojno-spodbujevalnega programa za mikrofinanciranje poslovanja malih in srednjih podjetij 2013 2014. Ministrstvo SID banka ponuja druge ugodne vire financiranja za samostojne podjetnike Na ministrstvu so pojasnili, da sta razvojno-spodbujevalna programa SID banke za mikro financiranje poslovanja malih in srednje velikih podjetij MSP iz Posojilnega sklada za MSP le dva od predvidenih štirih programov ukrepa finančnega inženiringa za spodbujanje razvoja malih in srednje velikih podjetij, ki omogočata razmeroma visoke zneske kreditov. Ukrep je zato namenjen enotni ciljni skupini upravičencev pravnim osebam zasebnega prava s sedežem v Sloveniji, ki so ustanovljene in delujejo kot gospodarske družbe po zakonu o gospodarskih družbah. Financiranje samostojnih podjetnikov na podoben način bi zato zahtevalo oblikovanje ločenega ukrepa finančnega inženiringa, prilagojenega potrebam omenjene oblike poslovanja in tržne vrzeli. Prvenstveno pa bi bilo treba oblikovati ločen posojilni sklad, namenjen izključno samostojnim podjetnikom, saj samostojni podjetniki večinoma ne izpolnjujejo pogojev, potrebnih za pridobitev kredita po navedenih programih iz Posojilnega sklada za MSP. Za samostojne podjetnike in druge oblike poslovanja SID banka neodvisno od Posojilnega sklada za MSP prek poslovnih bank že zagotavlja druge ugodne vire financiranja, ki so po informacijah SID banke še neizkoriščeni. Obenem prek Slovenskega podjetniškega sklada SID banka v okviru programa mikrokrediti za mikro in mala podjetja izvaja tudi mikrofinanciranje samostojnih podjetnikov. Prav tako lahko samostojni podjetniki kandidirajo za sredstva v okviru razpisov Slovenskega podjetniškega sklada. Kakšni so pogoji? Po pojasnilih SID banke se lahko za kredite potegujejo mala in srednja podjetja, ki niso v težavah, nimajo neporavnanih obveznosti do davčne uprave in nimajo neporavnanega naloga za izterjavo neopravičenih državnih pomoči. Med pogoji je tudi je zahteva, da mora razmerje med neto finančnim dolgom in dobičkom pred davki, obrestmi in amortizacijo EBITDA podjetja znašati največ 5,0, razmerje med finančnim dolgom in lastniškim kapitalom pa 3,0. Med pogoji je tudi, da razmerje med EBITDA in finančnimi odhodki iz finančnih in poslovnih obveznosti znaša najmanj 1,5, podjetje pa mora poslovati najmanj dve polni poslovni leti, v povprečju pa mora zaposlovati vsaj tri osebe.
|
neutral
|
2,058
|
Usoda Vipavske mlekarne in z njo nanoškega sira, ki ga je evropska komisija zaščitila z geografskim poreklom, visi na nitki. Proizvodnja že od začetka leta stoji, zaloge slovitega sira so pošle, kmetje še vedno čakajo na plačilo za svoje mleko, o kupcu pa ni ne duha ne sluha.
|
negative
|
2,059
|
Medtem ko kriza v Sloveniji še vztraja, drugje že beležijo okrevanje. Sredi še vedno precej depresivnega razpoloženja pa nekatera svetovna podjetja objavljajo razveseljive novice za tiste, ki na trgu dela iščejo svojo priložnost. Medtem ko se nekatere države, med njimi tudi Slovenija, še naprej soočajo s hudo krizo, je drugje že precej bolje. In medtem ko nekatera svetovna podjetja napovedujejo odpuščanja, druga navdušujejo s pozitivnimi novicami. Med njimi je ameriška družba Enterprise Holdings, največja ameriška družba za izposojo avtomobilov, ki namerava do sredine prihodnjega leta zaposliti 11.000 ljudi. Med drugim bodo dali priložnost tudi tistim, ki so pravkar diplomirali in še 1.500 pripravnikom, ki bodo imeli možnost, da v podjetju, če se bodo izkazali, tudi ostanejo. Enterprise Holdings je sicer eno največjih ameriških zasebnih podjetij, 1,3 milijona vozil izposojajo v 8.200 poslovalnicah. V družbi so pojasnili, da se je veliko delovnih mest odprlo, ker so delavci, ki so jih zasedali, napredovali. V družbi poudarjajo, da pri njih na boljša mesta praviloma napredujejo ljudje, ki so v podjetju zaposleni že dlje časa in ne zunanji kandidati.
|
positive
|
2,060
|
Avstrijska bančna skupina Raiffeisen Bank International ugotavlja, da bodo delniški trgi srednje in vzhodne Evrope letos končali pozitivno. Kot dobro izbiro v tej regiji vidijo delnice poljske družbe KGHM, slovenske Krke in ruskega PhosAgro. Delniški trgi srednje in vzhodne Evrope bodo letos končali pozitivno, zaradi izredno privlačnih vrednotenj in dejstva, da so cene teh sredstev doslej zaostajale, ugotavlja avstrijska bančna skupina Raiffeisen Bank International RBI. Kot dobro izbiro v tej regiji vidijo delnice poljske družbe za proizvodnjo bakra in srebra KGHM, slovenskega farmacevta Krke in ruskega proizvajalca fosfatnih gnojil PhosAgro. Izboljšanje gospodarske aktivnosti bi moralo biti po njihovi oceni jasno vidno v prvi polovici leta 2014, kar se bo odražalo v nadaljnjem dvigu delniških indeksov, so sporočili iz RBI. Prihodnje leto se bodo zmanjšale razlike v rasti med različnimi regijami v srednji in vzhodni Evropi, takšen trend rasti naj bi se nadaljeval tudi v letu 2015. Vzrok za zmanjševanje razlik v rasti po ocenah RBI leži v optimistični napovedi za Nemčijo, ki naj bi tlakovala pot večjemu neto izvozu v več državah te regije z odprtim gospodarstvom. Povpraševanje si bo najverjetneje opomoglo šele z nekolikšno zamudo, vendar pa zato ne bo pomembne spremembe salda tekočih računov. Potencialna cena do sredine leta za indekse srednje in vzhodne Evrope je po oceni analitikov RBI med 10 in 19 odstotkov.
|
positive
|
2,061
|
Multinacionalke z GSO so z napovedjo o umiku iz EU očitno želele le malo pomiriti duhove. Kmalu po tem se je namreč vnela debata o uvozu nove vrste koruze GSO, zdaj pa vodilni znanstveniki pri EU pozivajo k večji naklonjenosti GSO. Ljudi skrbi, da bodo po invaziji GSO ostali brez možnosti izbire. Gensko spremenjeni pridelki lahko ponudijo rešitev vprašanja lakote, zato bi bilo neetično, če ne bi uporabili te tehnologije, potem ko so se drugi pristopi izkazali za neuspešne. Tako meni Anne Glover, škotska znanstvenica molekularne in celične biologije na univerzi Aberdeen. Še pomembneje pa je, da gre za znanstvenico, ki je bila leta 2012 imenovana za glavno svetovalko s področja znanosti v kabinetu predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa. Gloverjeva se je o svojih stališčih do GSO razgovorila za portal euractiv.com, njena stališča pa najbrž pomenijo, da lahko pričakujemo resno spremembo evropske politike, ko gre za GSO v trgovinah in na poljih EU. Časi, ko je EU multinacionalke, kot je kontroverzni Monsanto, držala pred precej tesno zaprtimi vrati, bi lahko minili. Gloverjeva je v intervjuju tudi izrekla podporo poročilu Svetovalnega odbora za znanost evropskih akademij EASAC, v katerem so junija predlagali, da evropske države znova pretehtajo svoja stališča do GSO. Po mnenju Gloverjeve gre za poročilo, ki ga je spisala avtoriteta , šlo pa naj bi za pomemben prispevek k razpravi glede novih tehnologij žlahtnjenja rastlin. Boj proti lakoti upravičen razlog za podporo GSO? Preberite več o organizmih GSO in dobičkih, ki jih prinašajo. Gloverjeva še meni, da so bili dvomi v času, ko je bila tehnologija GSO še v povojih, upravičeni, a da danes ta tehnologija omogoča ciljno manipulacijo rastline. Znanstvenica je tudi prepričana, da danes ljudi ne skrbi toliko sama tehnologija GSO kot poslovne prakse njenih lastnikov multinacionalk s strogimi patentnimi pravili. Krivdo za to bi po njenem mnenju ta podjetja morala prevzeti sama, saj niso znala vzpostaviti dialoga in javnosti prepričati o prednostih tehnologije. Poročilo EASAC trdi, da organizmi GSO ne predstavljajo nobenega tveganja za ljudi, živali ali okolje. Ob dejstvu, da bo treba po napovedih kmalu nahraniti 9 milijard lačnih ust na planetu, so znanstveniki prepričani, da izogibanje tehnologiji GSO ni več mogoče, težave s podhranjenostjo pa bi reševali tudi s poljščinami, obogatenimi z vitamini. EASAC zatrjuje, da 90 odstotkov raziskovalnega dela niso financirale multinacionalke, ki imajo nedvomno velik interes, da je poročilo prepričljivo in v njihovo korist. Prav to so bili namreč doslej glavni očitki podobnim raziskavam. A dvom vsekakor ostaja, gre pač za industrijo, ki obrača milijarde in se doslej ni ustavljala pri žrtvah pa naj je šlo za sumljiva testiranja škropiv ali tožbe zoper kmete, ki si niso mogli privoščiti njihovih semen. Te družbe želijo nadzor nad svojimi proizvodi, ker pa so njihove rastline, ko pridejo v naravno okolje, dominantne, ljudje multinacionalkam očitajo, da si želijo podrediti svetovno pridelavo hrane. Za odklonilen odnos javnosti do GSO naj bi bile krive multinacionalke same, menijo evropski znanstveniki. Preberite zgodbo 75-letnega kmeta, ki se je, potem ko si je Monsanto prisvojil pravico do semena, znašel na sodišču, ker si ni mogel privoščiti semena. Nasprotniki GSO se seveda ne dajo. Navsezadnje so dosegli, da je EU trenutno z izjemo ene vrste koruze in ene vrste krompirja povsem zaprta za organizme GSO, številne države in regije so prepovedale sejanje tudi teh dveh poljščin, hrana brez GSO pa je vrednota. Gre za stanje, ki bi ga radi ohranili. Da želijo multinacionalke, kot je Monsanto, svet res nesebično nahraniti, dvomijo. Zgodbe kmetov, ki so storili samomor, ker niso mogli plačati stroškov semena in pripadajočega škropiva, brez katerega te rastline ne rastejo, so samo eno od opozoril. Kot najpomembnejšo pa mnogi še vedno navajajo študijo Gilles-Erica Séralinija, ki ji industrija in nekateri znanstveni krogi očitajo vse mogoče. A Seralini se ne da. Njegova študija, izvedena tako, da je podgane hranil s koruzo GSO vse njihovo življenje, naj bi bila bolj pravilna od tri mesece dolgih poskusov, na podlagi katerih so običajno nastala poročila o neškodljivosti GSO. Življenje Seralinijevih podgan se je končalo precej klavrno, doleteli so jih tumorji in druge hude bolezni. Aktivist za zdravo hrano Adrian Bebb pa izpostavlja, da argumenti, da rastline GSO rodijo več in da potrebujejo manj škropiva, ne držijo. Opira se na raziskavo univerze Canterbury, po kateri v ZDA, kjer na poljih večinoma raste Monsantova gensko spremenjena koruza, količina uporabljenih pesticidov narašča, medtem ko v zahodni Evropi, ki je doslej podpirala ekološko kmetijstvo, ta količina pada. A ob očitno uspešnemu lobiranju multinacionalk in prepričanju znanstvenikov, da je tudi še ne povsem raziskana tehnologija dovolj dobra, da jo vnašamo v svoje telo, nasprotniki organizmov GSO ugotavljajo, da lahko spreminjanje evropske smeri ustavi le še politični pritisk. Ta je zaenkrat po podatkih Eurobarometra še zelo visok, saj večina Evropejcev GSO močno nasprotuje, močno nasprotujejo tudi temu, da bi si multinacionalke prisvojile seme. Bebb je prepričan, da bi bila evropska podpora GSO napačna. Evropa mora še naprej ščititi svojo biotsko raznovrstnost, podpirati manjše kmete in v tem okviru povečati rodovitnost tal in količino pridelka, je prepričan.
|
neutral
|
2,062
|
Tudi v primeru najhujšega scenarija pri rezultatih stresnih testov in skrbnih pregledov bank še vedno obstaja možnost, da Slovenija težave reši sama, je povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Tudi v primeru najhujšega scenarija pri rezultatih stresnih testov in skrbnih pregledov bank še vedno obstaja možnost, da Slovenija težave reši sama, je povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. To je odvisno od vrednosti terjatev in časovne dinamike pri prenosu na t.i. slabo banko. Ključen pa je tudi razvoj dogodkov v gospodarstvu. Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je povedal, da je objava rezultatov stresnih testov in skrbnih pregledov aktive banke še vedno načrtovana za konec novembra . Vse odločitve, kako zagotoviti finančno stabilnost, se bodo po njegovih besedah sprejemale takrat. Kakršni koli zaključki pred rezultati omenjenih dejavnosti v bankah so špekulacije, je bil jasen. Povedal je, da pogovori ves čas potekajo tako z Evropsko komisijo kot z Evropsko centralno banko ECB. Tudi v primeru najhujšega scenarija je možnost, da Slovenija težave reši sama, ocenjuje guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Na podlagi pogovorov bosta konec novembra znana natančna časovnica in načrt sanacije razmer v bankah. Po Jazbečevih besedah si nihče ne želi, da bi Slovenija prišla v položaj, ko bi morala zaprositi za pomoč. Bruselj in Frankfurt, tako guverner, Sloveniji nudita celoten okvir podpore, da težave reši sama. Če bi bile težave prevelike, obstaja še vedno stalni mehanizem za stabilnost evra ESM, je pojasnil. Ocenil je, da tudi v primeru uresničitve najhujšega scenarija še vedno obstaja možnost, da Slovenija težave v bankah reši sama, torej brez prošnje za pomoč iz ESM, kar bo odvisno od vrednosti terjatev za prenos na Družbo za upravljanje terjatev bank DUTB in časovne dinamike postopka. Ključno je tudi to, kaj se bo dogajalo z gospodarstvom v vmesnem času in kako bodo delovali ukrepi za zagon rasti, je dejal. Z zaustavitvijo padanja gospodarske dejavnosti ali z zagonom rasti bo možnost za vračanje javnega dolga večja. Če možnosti država ne bo hitro izkoristila, pa je možna tudi potreba po širši finančni pomoči. Jazbec je zato danes ponovil, da je bistveno ukrepanje v prihodnjih tednih. Odločitev za pomoč, ki po njegovih besedah ni samo ekonomska, ampak predvsem politična, je v veliki meri odvisna od zaupanja finančnih trgov v Slovenijo. Ukrepi v zadnjih mesecih so namenjeni k prepričanju vlagateljev, da lahko Slovenija na pregleden in verodostojen način ureja svoje težave. Če to ne uspe, je zaprosilo za pomoč v okviru specifičnih programov ESM veliko cenejša možnost, ki pa v vsakem primeru prinese dodatne pogoje, čeprav gre večinoma za ukrepe, ki jih bo morala Slovenija v vsakem primeru izvesti, je dejal. Brez špekulacij o slabih terjatvah Predstavniki Banke Slovenije niti danes niso želeli v ničemer špekulirati glede obsega slabih terjatev, ki naj bi jih pokazali preskusi v bankah. Tako Jazbec kot viceguvernerka Mejra Festić sta poudarila, da bo to odvisno od metodologije stresnih testov in skrbnih pregledov, torej uporabljenih makroekonomskih scenarijev in definicij slabih terjatev.
|
neutral
|
2,063
|
Letos se bo obseg BDP skrčil za 2,6, prihodnje leto pa za 0,7 odstotka, v novi, precej bolj pesimistični napovedi od predhodne, napoveduje Banka Slovenije. Črnogledi so tudi v IMF. Slovenija bo poleg Cipra naslednje leto edina evrska država v recesiji, napovedujejo. Banka Slovenije je poslabšala gospodarske napovedi za Slovenijo. Mednarodni denarni sklad IMF v najnovejšem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih Sloveniji za letos napoveduje 2,6-odstotni upad bruto domačega proizvoda BDP, prihodnje leto pa naj bi se slovensko gospodarstvo skrčilo še za 1,4 odstotka. Med evrskimi državami naj bi bil poleg Slovenije prihodnje leto v recesiji le še Ciper. Še aprila je IMF Sloveniji, ki je lani po revidiranih podatkih beležila 2,5-odstotni padec BDP, za letos napovedoval dvoodstotni padec, v letu 2014 pa naj bi po spomladanskih ocenah beležila 1,5-odstotno rast. Zdaj je sklad te napovedi bistveno poslabšal ter s tem sledil nekaterim drugim mednarodnim in domačim institucijam. Banka Slovenije je za letos in prihodnje leto poslabšala gospodarske napovedi za Slovenijo. Letos naj bi se obseg bruto domačega proizvoda BDP skrčil za 2,6 odstotka, prihodnje leto pa za 0,7 odstotka. Rast naj bi država vnovič dosegla leta 2015, in sicer 1,4-odstotno. Banka Slovenije je s tem sledila Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj Umar, vendar so njene napovedi še nekoliko bolj pesimistične. Umar namreč za letos napoveduje 2,4-odstotno krčenje BDP, za prihodnje leto pa 0,8-odstotno. Še aprila je Banka Slovenije za letos napovedovala krčenje BDP za 1,9 odstotka, za prihodnje leto pa celo 0,5-odstotno rast. Za leto 2015 je osrednja finančna institucija bolj optimistična kot Umar. Sloveniji namreč napoveduje 1,4-odstotno rast, medtem ko urad pričakuje rast zgolj v višini 0,4 odstotka. Ena redkih držav, ki bo imela recesijo Slovenija je ena redkih držav, ki bo imela prihodnje leto recesijo. Raven gospodarske aktivnosti v letu 2015 bo za okoli 10 odstotkov nižja kot pred krizo, je dejal namestnik direktorja analitsko raziskovalnega centra Aleš Delakorda. Kot je povzel Delakorda, Banka Slovenije podpira ukrepe pri fiskalni konsolidaciji in predlagane ukrepe v okviru proračunov za prihodnji dve leti. Proračun v najmanjši možni meri spodbuja dodatno krčenje, hkrati pa najmanj negativno vpliva na izvozni sektor, je poudaril. Na vprašanje, ali bo Slovenija potrebovala pomoč, je guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec odgovoril, da je še vse odprto in da obstajajo in se preučujejo različni scenariji, da pa si nihče ne želi, da bi Slovenija zaprosila za pomoč. Razmere na trgu dela so bile v prvem polletju stabilne, a upadanje razpoložljivega dohodka povzroča neugodna gibanja. Pri tem je Delakorda opozoril na težavo strukturne brezposelnosti, zlasti med mladimi, pri katerih so težava tudi odhodi v tujino, ter med dolgoročno brezposelnimi. Po njegovih navedbah se stroški dela najbolj prilagajajo v menjalnem sektorju, manj pa v sektorjih, kot sta komunala, energetika. Podjetja so omejena zaradi šibkega trošenja in zaradi finančnih težav. Omejitveni dejavnik za investicije je še vedno njihova zadolženost. Ta ni velika, je pa velika razlika med dolžniškim in lastniškim financiranjem, je pojasnil in dodal, da je Slovenija po dolžniškem vzvodu na vrhu EU. Pri tem sta zadolžena predvsem sektorja gradbeništvo in finančni holdingi, medtem ko je predelovalni sektor sorazmerno malo zadolžen. Malo zadolžena so tudi gospodinjstva. To kaže na racionalno obnašanje, je menil Delakorda. Govorilne ure za gospodarstvo Za reševanje težav v realnem gospodarstvu je Banka Slovenija v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije GZS uvedla neposredno možnost komuniciranja oz. t. i. govorilne ure, je povedal viceguverner in namestnik guvernerja Janez Fabijan.
|
negative
|
2,064
|
Irska je po oceni vlade na dobri poti, da sredi decembra stopi izpod rešilnega okrilja EU in IMF. Če bo država decembra resnično zapustila posojilno shemo, ji bo to uspelo kot prvi med štirimi državami EU, ki so prejele podoben paket. Enda Kenny Irska je po oceni vlade na dobri poti, da sredi decembra stopi izpod rešilnega okrilja EU in Mednarodnega denarnega sklada IMF. Danes lahko potrdim, da je Irska na poti k izhodu iz programa EU in IMF 15. decembra. In ne bomo šli nazaj, je irski premier Enda Kenny poudaril na nacionalni konferenci svoje stranke Fine Gael. To ne bo pomenilo, da je naših finančnih težav konec. Še vedno imamo dolgo pot pred sabo, je ob tem opozoril irski premier Enda Kenny. A izrednega stanja v gospodarstvu bo konec, je prepričan. Kenny je tako priznal, da bo prihodnji državni proračun, ki ga bo vlada predstavila v torek, težak. V njem bo še za dodatnih 2,5 milijarde evrov zvišanj davkov in zmanjšanj porabe. Premier je napovedal, da bo država prihodnje leto zaključila s proračunsko luknjo v višini 4,8 odstotka BDP ter da bo vlada do konca leta objavila nove srednjeročne gospodarske načrte. Dublin je leta 2010 zaprosil za pomoč EU in IMF. Rešilni paket je bil vreden 85 milijard evrov, v zameno pa je morala država pristati na stroge varčevalne ukrepe. A situacija se izboljšuje. Irska je v drugem letošnjem četrtletju izšla iz recesije z 0,4-odstotno gospodarsko rastjo, ki sta jo poganjala predvsem gradbeni in izvozni sektor. Če bo država decembra resnično zapustila posojilno shemo, ji bo to uspelo kot prvi med štirimi državami EU, ki so prejele podoben paket. Poleg Irske so bili to še Ciper, Grčija in Portugalska. Pomoč EU si je zagotovila tudi Španija, a gre za drugačen paket, saj je Madrid potreboval pomoč le za banke.
|
neutral
|
2,065
|
Cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina se je znižala za 0,2 centa, na 1,444 evra, dizelskega goriva pa za 0,8 centa, na 1,370 evra za liter. 100-oktanski bencin je dražji za 0,7 centa. Naftni derivati so se opolnoči znova pocenili, izjema je le 100-oktanski bencin. Ta se je namreč podražil za 0,7 centa na 1,483 evra, medtem ko se je cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina znižala za 0,2 centa, na 1,444 evra, dizelskega goriva pa za 0,8 centa, na 1,370 evra za liter. Pocenilo se je tudi kurilno olje, in sicer za 0,2 centa, na 0,999 evra. Tokratno znižanje cen ni tako občutno kot pred dvema tednoma, ko sta se oba bencina pocenila za 3,9 centa, dizelsko gorivo za štiri cente, kurilno olje pa za 3,7 centa. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo na vsakih 14 dni skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro.
|
neutral
|
2,066
|
Štirje vodilni nemški inštituti so prepolovili napoved za letošnjo rast nemškega gospodarstva. Ta naj bi dosegla 0,4 odstotka in ne 0,8 odstotka, kot so sprva napovedali, prihodnje leto pa naj bi se okrepila na 1,8 odstotka. Nemško gospodarstvo je po ocenah inštitutov Ifo iz Münchna, Ifw iz Kiela, IWE iz Halleja in RWI iz Essna na pragu ponovnega gospodarskega vzpona, ki ga poganja močno domače povpraševanje, izboljšanje globalnega gospodarskega okolja in manjša negotovost pa spodbujata investicije. Inflacija v Nemčiji bo po njihovih napovedih letos 1,6-odstotna, prihodnje leto pa 1,9-odstotna. Skupna napoved štirih inštitutov je podobna napovedi nemške vlade, ki za letos napoveduje 0,5-odstotno rast, za prihodnje leto pa 1,6 odstotka. Rast zaposlovanja in višje plače so že pripomogle k povečanju domače potrošnje, so poudarili. Izpostavili so tudi, da se je Nemčija kot ena redkih svetlih izjem v času dolžniške krize izognila recesiji. Gospodarska rast Nemčije se je sicer kljub temu lani upočasnila na 0,7 odstotka, medtem ko je bila leta 2011 triodstotna.
|
positive
|
2,067
|
Vlada je po besedah finančnega ministra Uroša Čuferja vesela prodaje Heliosa. Napovedal je, da bo privatizacija tekla naprej. Katera podjetja so naslednja na vrsti za prodajo, ni razkril, povedal pa je, da jih je v postopku pet oziroma šest. Vlada je zadovoljna, da so se stvari premaknile naprej in da ima prve rezultate, se je na prodajo državnega deleža v domžalskem proizvajalcu barv in lakov Helios avstrijskemu holdingu Ring International odzval finančni minister Uroš Čufer. Helios je eno od 15 podjetij, ki jih je vlada letos uvrstila na seznam podjetij, predvidenih za privatizacijo, je spomnil. Hkrati je minister napovedal, da bo privatizacija tekla naprej. Katera podjetja so naslednja na vrsti za prodajo, ni razkril, povedal je, da jih je v postopku pet oziroma šest. Helios Včeraj je bila podpisana pogodba o prodaji 73,12 odstotka delnic domžalskega Heliosa. Delež prodaja konzorcij prodajalcev, v katerem so se združile Odškodninska družba Sod, Modra zavarovalnica, Nova Ljubljanska banka NLB, Abanka Vipa, Triglav skladi, Nova Kreditna banka Maribor NKBM, NFD, Banka Celje, Zavarovalnica Triglav, Gorenjska banka, Primorski skladi, Probanka in KBM Infond. Holding Ring International s sedežem na Dunaju, ki deluje na področju pisarniških izdelkov in industrijskih premazov, bo za vsako delnico Heliosa odštel 520 evrov. Po izpolnitvi vseh pogojev, vključno z odločbo o skladnosti s pravili varstva konkurence, bodo objavili ponudbo za prevzem še preostalih 26,88 odstotka delnic domžalske družbe. Dogovorjena cena za delnico pomeni, da je celoten Helios vreden več kot 250 milijonov evrov. 145 milijonov evrov odpade na vrednost podjetja v smislu lastniškega kapitala, vračunan je še dolg podjetja ob koncu letošnjega prvega polletja.
|
neutral
|
2,068
|
Državni statistični urad je potrdil oceno o javnofinančnem primanjkljaju države v letu 2012. Znašal je 1,354 milijarde evrov oz. 3,8 odstotka BDP. V letu 2013 pa naj bi primanjkljaj po napovedih znašal 1,999 milijarde evrov, kar predstavlja 5,7 odstotka BDP. Slovenija bo po napovedih letos zabeležila 1,999 milijarde evrov primanjkljaja. Napoved za leto 2013 je Slovenija skupaj s poročilom o presežnem primanjkljaju in dolgu države za obdobje 2009 2012 konec septembra posredovala Evropski komisiji. Pri pripravi poročila so sodelovali ministrstvo za finance, Banka Slovenije in Statistični urad RS. Javnofinančni primanjkljaj zvišuje dokapitalizacija bank, je na novinarski konferenci pred tremi tedni pojasnil Andrej Flajs z državnega statističnega urada. Država je do konca junija za dokapitalizacijo bank dala 441 milijonov evrov, primanjkljaja pa se je v šestih mesecih nabralo za 1,2 milijarde evrov. Tretje četrtletje bo bolj ugodno, je menil Flajs. V napoved o primanjkljaju do konca leta je vključena tudi dokapitalizacija bank v vrednosti 620 milijonov evrov, brez nje bi primanjkljaj letos znašal štiri odstotke BDP. Bruto konsolidirani dolg države je konce lanskega leta znašal 19,204 milijarde evrov oz. 54,4 odstotka BDP. Do konca letošnjega decembra se bo povečal na 22,044 milijarde evrov, to je 63,1 odstotka BDP.
|
negative
|
2,069
|
Zaposlenih je polovica preveč, nujna je racionalizacija, je pokazala revizija slovenske energetike. A so energetski sindikati z vodstvom HSE po samo štirih urah že dosegli, da plač ne bodo nižali, ne bodo odpuščali, niti ne nižali stroškov. Vodstvo bo počakalo na rezultate nove revizije.
|
neutral
|
2,070
|
Vlada je za projekt proizvodnje novega twinga in štirisedežnega smarta Revozu na današnji dopisni seji odobrila 22,5 milijona evrov državne pomoči. Sprva je bilo govora o 45 milijonih, a se je znesek po preiskavi Evropske komisije zmanjšal. Vlada je za projekt proizvodnje novega twinga in štirisedežnega smarta Revozu na današnji dopisni seji odobrila 22,5 milijona evrov državne pomoči. Vlada je novembra 2011 sprejela sklep o dodelitvi pomoči za omenjeni projekt Edison, in sicer v višini 45,5 milijona evrov, zdaj pa je v luči preiskave s strani Evropske komisije pomoč zmanjšala. Višina investicije v projekt znaša 450 milijonov evrov, od tega naj bi šlo omenjenih 22,5 milijona evrov iz proračunskih sredstev, drugo pa iz lastniškega kapitala projektnega podjetja. Za leto 2013 je predvidena finančna spodbuda v višini treh milijonov evrov, 4,9 milijona evrov v letu 2014, 7,7 milijona evrov v letu 2015, v letu 2016 pa še preostanek v višini 6,9 milijona evrov, so pojasnili na vladnem uradu za komuniciranje. Julija je Evropska komisija sprejela odločitev o odprtju preiskave predvidene finančne spodbude projektu Edison. Ker bi postopek formalne preiskave lahko trajal še nadaljnjih 18 mesecev in ker je Revoz v omenjeni projekt že doslej investiral več kot 150 milijonov evrov, sta Renault in Revoz konec julija sprejeta odločitev o umiku priglasitve pomoči pri Evropski komisiji. Novomeško podjetje pa lahko kljub umiku priglasitve izkoristi možnost dodelitve državne pomoči do stopnje, ki ustreza najvišjemu dovoljenemu znesku v skladu z uredbo o finančnih spodbudah za tuje neposredne investicije, to je 22,5 milijona evrov Toliko lahko v skladu z veljavnimi pravili na podlagi pri Evropski komisiji priglašene sheme prejme naložba z upravičenimi stroški v višini 100 milijonov evrov. Revoz je tako 20. avgusta in 25. septembra gospodarskemu ministrstvu predložil spremembo vloge za pomoč. Vrednost projekta ostaja 450 milijonov evrov, upravičeni stroški pa so se znižali s 326 milijonov evrov na 99,9 milijona. Zaradi nižjih upravičenih stroškov je predvidena intenzivnost državnega sofinanciranja 22,51 odstotka vrednosti upravičenih stroškov. Nova višina spodbude Revozu bo tako znašala omenjenih 22,5 milijona evrov. Glede na trenutne gospodarske in finančne razmere na trgu ter glede na več kot polovično zmanjšanje finančne spodbude podjetju od prvotno predvidene je spremenjeno tudi število novih delovnih mest, za katero se bo podjetje v pogodbi o sofinanciranju zavezalo, da jih bo ustvarilo v dveletnem obdobju od datuma zaključka projekta, to je do 30. septembra 2016. Namesto prvotno predvidenih 162 novih delovnih mest naj bi tako v Revozu odprli 51 novih delovnih mest. To pomeni najmanj 51 novih zaposlenih, če bo tovarna obratovala v eni izmeni oziroma 102 nova zaposlena v primeru obratovanja v dveh izmenah. Zaključek investicijskega projekta je predviden septembra 2014, serijska proizvodnja pa v drugem polletju 2014. Spodbuda Revozu se bo po navedbah vladnega urada za komuniciranje z vidika države večkratno povrnila, saj bo v naslednjih petih letih podjetje z naslova prispevkov in dohodnine zaposlenih prispevalo več kot 80,6 milijona evrov.
|
positive
|
2,071
|
Že vse odkar se je vlada odločila, da Factor banko in Probanko pošlje v likvidacijo, traja razprava o tem, ali je to res najboljša rešitev. V stranki NSi so zdaj v nasprotju z vladno interpretacijo prepričani, da je bila ECB bolj kot odločitvi za nadzorovano likvidacijo, naklonjena stečaju obeh bank. Rok, do katerega sta morali izredni upravi Probanke in Factor banke, ki sta od 6. septembra v postopku nadzorovane likvidacije, pripraviti načrta prestrukturiranja, se je danes iztekel. Dokumenti so pripravljeni, zdaj pa je na potezi Banka Slovenije, ki bo oba načrta prestrukturiranja proučila in ju v vlogi nadzornika, če bosta ustrezno pripravljena, tudi potrdila. Nato ju bo ministrstvo za finance predložilo Evropski komisiji zaradi pridobitve dokončnega soglasja k državnemu poroštvu za obveznosti bank z naslova črpanja neposrednega likvidnostnega posojila v skrajni sili. Vlada je namreč ob izdaji poroštva pridobila le začasno soglasje komisije. S strani Evropske komisije odobreni načrt prestrukturiranja bo osnova za delovanje bank v prihodnje. Primanjkljaj premoženja za pokritje vseh obveznosti Probanke in Factor banke do navadnih upnikov sicer po prvotnih ugotovitvah Banke Slovenije znaša 400 milijonov evrov. V NSi z drugačno interpretacijo dokumenta Evropske komisije Medtem so se na temo Probanke in Factor banke oglasili tudi v stranki NSi, kjer so v nasprotju z vladno interpretacijo prepričani, da je bila ECB bolj kot odločitvi za nadzorovano likvidacijo Probanke in Factor banke naklonjena njunemu stečaju. Kot je dejal poslanec Jožef Horvat, mnenje ECB o predlogu novele zakona o bančništvu v NSi razumejo kot dokument, ki je pisan v diplomatskem jeziku. Kot pojasnjuje Horvat, bi bilo verjetno zelo hudo, da bi ECB jasno napisala, da je bila rešitev o nadzorovani likvidaciji Probanke in Factor banke napačna . Poudaril je, da dokument nosi datum 16. oktober, kar je bistveno pozneje, kot sta se vlada in Banka Slovenije odločili za nadzorovano likvidacijo omenjenih zasebnih bank. Je pa to po Horvatovih ocenah tema, o kateri se bo še razpravljalo v bančnih in političnih krogih. Horvat se je dotaknil tudi predloga novele zakona o bančništvu. Po mnenju NSi so nekatere določbe novele nedomišljene, saj ne varujejo malih delničarjev, tistih, ki so po najbolj možnem transparentnem postopku kupili delnice s svojimi prihranki . Poleg tega po njihovem ni zagotovil, da bi novela zakona o bančništvu pripeljala do stabilnosti slovenskega bančnega sistema.
|
neutral
|
2,072
|
Proces celovitega preoblikovanja NLB se je začel. 80 zaposlenih je prejelo obvestila o nameravani odpovedi pogodb o zaposlitvi. Sindikat banke je v protestnem pismu zapisal, da jih o odpuščanjih niso obvestili, in napovedal belo stavko. V Novi Ljubljanski banki NLB je 80 zaposlenih, ki so bili opredeljeni kot presežni, danes prejelo obvestila o nameravani odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Vročena jim bodo po preteku najmanj sedmih delovnih dni, veljati pa začnejo s 1. februarjem 2014. Naša največja banka, ki ima zadnjih nekaj let izgubo, je namreč v procesu celovitega preoblikovanja. Ta naj bi pripeljal do t. i. vitke banke in poslovne procese naj bi preoblikoval na način, da bo banka bolj osredotočena na stranke. Obvestila o nameravani odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga je prejelo 80 zaposlenih. Sindikat napovedal belo stavko Sindikat banke je zato danes poslal protestno pismo predsedniku uprave Janku Medji in generalnemu sekretarju Juriju Giacomelliju. V njem so zapisali, da so prejeli številne klice članov, ki so vabljeni na razgovore k direktorjem v zvezi z vročanjem namere o odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V sindikatu pravijo, da jih o tem niso obvestili, zato proti takšnemu načinu delovanja protestiramo in zahtevamo pojasnilo . Dodajajo še, da do danes niso prejeli nobene informacije niti vsebine programa presežnih delavcev, ki ga je uprava potrdila. Napovedali so belo stavko. Zaposleni so prve žrtve tajkunskih kreditov, precej slabih odločitev uprav, nadzornikov in države, za katere lahko danes kljub visokim izplačanim nagradam težko trdimo, da so znali ali hoteli prvenstveno pomagati banki, je ob tem za oddajo 24UR dejal predsednik sindikata Miran Marentič. Foto Reuters Zmanjševanje števila zaposlenih vse do sredine 2014 Iz banke so sporočili, da so dorekli kriterije, ki jih bodo upoštevali pri odločanju o presežnih delavcih. Pri tem so upoštevali zakon in obe kolektivni pogodbi ter tudi predloge sindikatov, s katerima so se v septembru sešli na dveh posvetih. Merilo za odpuščanje so bile ocene in delovna uspešnost, vsi odpuščeni pa bodo dobili odpravnine. V letošnjem letu bo banka znižala število zaposlenih za 228 na vseh ravneh, tudi vodstveni. Od tega sta okrog dve tretjini tako imenovanih mehkih odhodov upokojitve, naravna fluktuacija ipd., 80 zaposlenih pa je vključenih v program presežnih delavcev in so prejeli obvestila o nameravani odpovedi, so sporočili iz NLB. Aktivnosti bo banka nadaljevala tudi v prihodnjem letu. Cilj je, da bo do začetka leta 2015 imela predvidoma okrog 20 odstotkov manj zaposlenih kot ob koncu leta 2012. V poznejših fazah preobrazbe bo morala banka presojati tudi o optimalnem obsegu prodajnih poti, kot je mreža poslovalnic in bankomatov, podobno kot to že počne konkurenca, so še zapisali v NLB. Čeprav predstavljajo zaradi slabšanja posojilnega portfelja slabitve in rezervacije banke glavni razlog za visoke izgube NLB in njegove skupine v preteklih dveh letih, pa se že vse od leta 2007 poslabšujejo tudi poslovni rezultati pred rezervacijami. To je predvsem posledica padanja obrestnih prihodkov v luči padanja obsega poslov in zniževanja obrestne marže. Sindikat Problem ni v prevelikem številu zaposlenih V Sindikatu NLB so poudarili, da zaposleni NLB težijo k dolgoročnemu razvoju bančništva kot servisa potreb in idej družbe in ne politike ali posameznikov . Prav zato smo bili prvi, ki smo pričakovali pojasnila, kako je nastala milijardna luknja v bankah in kdo bo prevzel odgovornost za posle, ki so bančni sistem pahnili tako globoko, so zapisali in zavrnili trditve, da je problem v prevelikem številu zaposlenih. Opozorili so še, da je imela NLB samo v letu 2012 skupaj 20 različnih članov nadzornega sveta. V sindikatu še dodajajo, da se je število zaposlenih v banki od leta 2010 do leta 2012 že tiho zmanjšalo za 10,5 odstotka, medtem ko je banka samo v letošnjem letu na novo zaposlila 100 zaposlenih na dobro plačnih mestih . Tudi če bi število zaposlenih ostalo nespremenjeno s celotno maso plač 118 milijonov evrov letno in ob nič prihodka, niti v 20 letih ne bi prišli tako globoko v dolgove, kot smo z nekaj vprašljivimi odločitvami uprav, ki jih mora danes odplačevati celotna država, so še poudarili v Sindikatu NLB.
|
negative
|
2,073
|
5,1 milijarde dolarjev odškodnine bo banka JP Morgan Chase plačala bankama Freddie Mac in Fannie Mae zaradi zavajajoče prodaje vrednostnih papirjev. Odškodnina je sicer precej nižja od škode. JP Morgan Chase Banka JP Morgan Chase je privolila v plačilo 5,1 milijarde dolarjev odškodnine podržavljenima hipotekarnima bankama Freddie Mac in Fannie Mae zaradi zavajajoče prodaje vrednostnih papirjev na podlagi drugorazrednih posojil od leta 2005 do leta 2007. Dogovor je v petek pozno popoldne objavila zvezna Agencija za stanovanja, ki nadzira obe hipotekarni banki. Gre sicer za najvišjo poravnavo v zgodovini ameriških bank, a JP Morgan bo vseeno plačala nižjo odškodnino od škode. V letih od 2005 do 2007 je namreč obema bankama prodala za 33 milijard dolarjev vrednostnih papirjev, ki so po propadu stanovanjskega trga postali ničvredni. Obe banki so pred propadom rešili davkoplačevalci s 187 milijardami dolarjev proračunskega denarja. Doslej sta sicer že vrnili 146 milijard dolarjev. Banka JP Morgan Chase je pred tednom dni dosegla načelen dogovor o plačilu 13 milijard dolarjev pravosodnemu ministrstvu ZDA za vse druge podobne posle z vrednostnimi papirji, ki jih je resnici na ljubo zakrivila banka Bear & Stearns. JP Morgan je to banko v času krize prevzela in s tem nasledila vse obveznosti. Kot poročajo tuji mediji, naj bi kaj kmalu objavili, da je uraden tudi ta dogovor.
|
negative
|
2,074
|
Novomeška Krka je med iskalci zaposlitve zaželeno podjetje. To je jasno predvsem iz števila prošenj, ki jih v podjetju dobijo od iskalcev zaposlitve. Razkrili so nam nekaj podatkov o tem, na podlagi česa med številnimi prijavljenimi na koncu izberejo nove sodelavce. Delavci generacije Y V Krki ugotavljajo, da so to delavci, ki so jim ob delu pomembni tudi plača, delovni pogoji, dopust, izobraževanje, prosti čas, napredovanje in nagrajevanje. Novomeška Krka je eno redkih slovenskih podjetij, ki se ne utaplja v rdečih številkah. Ko so ob polletju predstavljali poslovne rezultate, si je kaj podobnega najbrž zaželel marsikateri slovenski direktor. V skupini Krka so v prvem polletju prodali za 597,1 milijona evrov izdelkov in storitev, kar je 6 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, dobiček pa je zrasel za 11 odstotkov in je znašal 100,3 milijona evrov. Skupina je ob polletju zaposlovala 9839 ljudi, od tega dobro polovico v tujini. In tistih, ki bi se jim želeli pridružiti, je veliko. O tem smo se lahko prepričali tudi na zaposlitvenem sejmu Moje delo, kjer je bila dva dni pred njihovo stojnico nepopisna gneča tistih, ki so se želeli srečati s kom od peterice Krkinih kadrovikov. Od farmacevtov, kemikov, biologov do ljudi drugih poklicnih profilov. Z velikim zanimanjem med iskalci dela se je tudi precej povečal nabor možnih kakovostnih kadrov, pove kadrovski direktor Krke Boris Dular, ki meni, da je obiskovanje zaposlitvenih sejmov dobro tako za delodajalce kot za iskalce dela. Je za vas in vaše sodelavce lažje, da je že kar prvi stik s potencialnim delavcem oseben? Vsak pristop ima prednosti in slabosti. Dejstvo je, da na zaposlitvenih sejmih ne kadrujemo. Gre pa za prvi stik, izmenjavo informacij. Je pa res, da na zaposlitvene dogodke pridejo ljudje, ki res aktivno iščejo, s tem, da se nam pridejo prestavit, naredijo že korak dlje od tistih, ki pošljejo le pošto. Pokažejo željo, ambicijo Kaj pa pričakujete od kandidatov, ko se vam prvič predstavljajo? Morajo biti dobro pripravljeni. Delovati morajo urejeno, sposobni morajo biti jasno predstaviti osnovne podatke o sebi, povedati, kaj jih zanima, kaj so pripravljeni postoriti na sebi, da bodo uspešni pri delu. Na prvem srečanju se mora prižgati iskra , da rečemo, no, ta je pa potencialno zanimiv. Vsaka naslednja faza izbornega postopka je bolj poglobljena. V Sloveniji je ogromno mladih, ki na trgu dela iščejo prvo priložnost. Kako odprta ali zaprta so zanje Krkina vrata? Delovnih mest, za katera so zahtevane izkušnje, imamo v Krki okoli 30 odstotkov. Za vse ostalo izkušnje niso pogoj. Zaposlujemo ljudi, ki imajo končano izobrazbo, kalijo pa se v našem programu usposabljanja, kjer spoznajo sistem, delo po enotah. Veliko damo na to, da svoje sodelavce razvijamo od začetka. Kaj poleg izobrazbe še šteje v izbornem postopku? V podjetju imamo neke vrednote, ki niso le zapisane na papirju, ampak jih v družbi dejansko živimo. Od zaposlenih se zato pričakuje delovanje v skladu s temi vrednotami. Za kandidate je tako dobro, če se z njimi seznanijo že pred razgovorom in se nam nato na ta način, skozi primere, kako oni živijo te vrednote, tudi predstavijo. So na primer učinkoviti, ker so hitro doštudirali, uvedli so izboljšave na določenem področju, v življenju jim veliko pomeni zaupanje. Pa se, kljub širokemu naboru kandidatov, kdaj znajdete v situaciji, ko med njimi ni kandidata po vaših željah? Idealnih delavcev ni. Vlagamo pa zelo veliko v to, da pridemo do najboljših. Kar pomeni, da družba veliko energije posveti temu, da v podjetje pripelje najboljše možne kandidate. Ste eno redkih slovenskih podjetij, ki v teh časih še zaposluje. Kako velik je naval kandidatov? Na mesec dobimo več kot 1000 prošenj. Letos smo jih dobili že preko 13.000. Za vsako razpisano delovno mesto imamo povprečno 100 prijav. Za referentsko delo, za katero smo delavca iskali pred kratkim, je prišlo več kot 800 prošenj. Ogromno je prvih iskalcev zaposlitve in tistih, ki imajo delo, a želijo novo priložnost. Kako se med 800 prošnjami za eno delovno mesto sploh znajdete? Predvsem je treba vedeti, kaj želite. Katere kvalifikacije, katere izkušnje, katere dodatne sposobnosti. Potem naredimo izbor kakšnih 150 prošenj za natančnejše preverjanje, kakšnih 80 kandidatov povabimo na razgovor. Dejstvo je tudi, da vsaj polovica prošenj ne izpolnjuje že osnovnih pogojev. Ampak s tem ni nič narobe. Mi vse prošnje pregledamo. Zgodi se, da prijavljeni izpolnjujejo pogoje za kakšno drugo mesto. Iskalci dela se pogosto pritožujejo, da jim podjetja, ki jim pošiljajo prošnje, ne odgovarjajo. Pri nas odgovorimo vsem. Če pošljejo pisno prošnjo, je tudi odgovor pisni, če elektronsko pa elektronski. Pogosto jim povemo, da za zdaj zanje nimamo prostega mesta, a da njihova prošnja ostaja v evidenci. Prošenj je torej ogromno. Koliko kandidatov pa bo dejansko dobilo delo? Letos smo zaposlili okoli 130 ali 140 ljudi. Skupaj jih na leto od 200 do 250, na ravni skupine med 500 in 600. Na tem področju smo precej dinamično podjetje.
|
positive
|
2,075
|
Ker vlada ni spremenila trošarin, bodo šle cene vseh goriv malenkost navzdol. Liter najbolj prodajanega bencina bo po novem 1,439 evra, liter dizla 1,365 evra in liter kurilnega olja 0,995 evra. Gorivo se bo malenkost pocenilo. Vlada ni posegla v trošarine za energente, zato bo od polnoči liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina cenejši za 0,5 centa in bo 1,439 evra. Liter 100-oktanskega bencina bo cenejši za 0,4 centa in bo 1,479 evra. Za liter dizelskega goriva bo treba odšteti 0,5 centa manj in bo po novem 1,365 evra. Za 0,4 centa bo cenejši tudi liter kurilnega olja in bo 0,995 evra. V Avstriji stane liter 95-oktanskega bencina 1,329 evra, liter dizelskega goriva pa 1,32 evra. V Italiji je liter 95-oktanskega bencina 1,778 evra, liter dizelskega goriva pa 1,708 evra. Na Madžarskem je treba za liter 95-oktanskega bencina odšteti 1,347 evra, za liter dizla pa 1,416 evra. Na Hrvaškem je liter najbolj prodajanega bencina 1,357 evra, liter dizelskega goriva pa 1,303 evra.
|
positive
|
2,076
|
Društvu Mozaik je uspelo, kar državi ne gre najbolje. S pomočjo evropskega denarja so ustanovili invalidsko podjetje, ekološko-socialno kmetijo in zaposlili več kot 60 najtežje zaposljivih ljudi. Njihov moto izkoristi lokalne danosti in iz tega ustvari nekaj novega.
|
positive
|
2,077
|
Mlekarna Vipava je dobila novega lastnika in je zdaj večinoma v italijanskih rokah. Kljub specializaciji bo novi lastnik ohranil proizvodnjo nanoškega sira, v Angroidu Vipava pa pravijo, da bodo s kupnino za mlekarno zmanjšali svojo zadolženost. Danes je Mlekarna Vipava prešla v lastništvo slovensko-italijanske družbe Ekolat. Večinski lastnik te je italijanski Trevisanalat in zaradi njegove logike specializacije se bo specializirala tudi vipavska mlekarna. Pripravljala bo mocarelo in še katerega od drugih tehnološko zahtevnejših mlečnih živil. Že v prvi polovici naslednjega leta naj bi v Ekolatu zaposlitev dobilo med 15 in 20 mlekarjev. Kljub specializaciji Trevisanalata je bil sklenjen še poseben dogovor, da bo Ekolat ohranil še proizvodnjo nanoškega sira. Odprodaja mlekarskega profitnega centra, skupaj z zemljiščem in Mlekarno Vipava, predstavlja na eni strani nujni sanacijski ukrep, na drugi pa omogoča specializacijo Vipave 1894 v vinogradniško-vinarsko dejavnost. Odslej se bomo lahko posvečali vinu kot tistemu pridelku Vipavske doline, ki najbolj izrazito in tudi z najvišjo kakovostjo zaznamuje Vipavsko dolino in podjetje Vipava 1894, je povedal predsednik uprave Agroinda Vipava 1894 Boris Jež. Jež je povedal, da bodo s kupnino za Mlekarno Vipava zmanjšali zadolženost Agroinda Vipava 1894 pri upnikih in bankah. Vendar pa višine kupnine Jež zaradi poslovnih razlogov ni razkril.
|
neutral
|
2,078
|
Evropska komisija je občutno poslabšala gospodarsko napoved za Slovenijo. Država bo tudi naslednje leto v recesiji, imela pa bo 7,1-odstotni primanjkljaj. Evropa na splošno počasi okreva, a brezposelnost je še vedno nesprejemljivo visoka. Evropska komisija je objavila jesensko gospodarsko napoved. V njej je zapisala, da bo Slovenija prihodnje leto poleg Cipra edina članica območja z evrom, ki bo še vedno v recesiji, v letu 2015 pa se ji obeta 0,7-odstotna rast. V naslednjem letu bo imela 7,1-odstotni primanjkljaj, v letu 2015 pa 3,8-odstotnega. To je slabše od majske napovedi in občutno slabše od povprečja v evroobmočju. Minister za finance Uroš Čufer je dejal, da je občutno poslabšanje gospodarske napovedi za Slovenijo v okviru pričakovanj . Za evrsko območje Bruselj napoveduje za prihodnje leto 1,1-odstotno rast, v letu 2015 pa 1,7-odstotno, EU pa 1,4-odstotno oziroma 1,9-odstotno rast. Vse več je znamenj, da je evropsko gospodarstvo doseglo točko obrata, je sporočil evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn. Vendar pa je opozoril Prezgodaj je, da bi razglašali zmago brezposelnost ostaja nesprejemljivo visoka. Glede Slovenije tudi številke za brezposelnost niso obetavne. Komisija Sloveniji za letos napoveduje 11,1-odstotno brezposelnost, za prihodnji dve leti pa 11,6-odstotno, kar je še vedno boljše od povprečja v evrskem območju, a slabše od povprečja v EU. Olli Rehn Javni dolg Slovenije strmo raste, a je še vedno precej pod povprečjem v območju z evrom in EU, čeprav je že presegel 60 odstotkov BDP, kar kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila, pakt o stabilnosti in rasti. Za letos Bruselj Sloveniji napoveduje 63,2-odstotni dolg, za prihodnje leto 70,1-odstotnega, za leto 2015 pa 74,2-odstotnega. Inflacija bo letos v Sloveniji po napovedi komisije 2,1-odstotna, prihodnje leto 1,9-odstotna, v letu 2015 pa 1,5-odstotna, v območju z evrom bo v prihodnjem letu 1,5-odstotna, v letu 2015 1,4-odstotna, v celotni Uniji pa 1,6-odstotna oziroma 1,5-odstotna. Je Slovenija korak bližje pomoči? Na vprašanje, ali je glede na črno gospodarsko napoved za Slovenijo program pomoči zdaj neizogiben, je Rehn odgovoril, da se Slovenija programu pomoči lahko še izogne. Zagotovo ni nujno, da se Slovenija približuje programu, če bo še naprej odločno ukrepala učinkovito izvajala strukturne reforme in še posebej hitro in učinkovito končala sanacijo bančnega sektorja in finančnega sistema, kar je potrebno za vrnitev gospodarske rasti v Sloveniji, je dejal Rehn. Guverner Banke Slovenije je potrdil, da bodo predvidoma v sredo objavili prve splošne smernice metodologije stresnih testov v slovenskih bankah. Trenutno naj bi sicer še potekala usklajevanja z Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko ter izvajalcem testov in pregledov kakovosti aktive, družbo Oliver Wyman. Jazbec Slovenija bo imela dobre pogoje za rast, vprašanje pa, če jih bo znala izkoristiti Guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca občutno poslabšanje gospodarske napovedi za Slovenijo ni presenetilo. Kot je dejal, so namreč ocene Bruslja skladne z njihovimi ocenami. Upamo, da bo predvsem s sanacijo bančnega sistema do okrevanja gospodarske rasti prišlo hitreje. Je pa res, da bo pri tem ključna vloga vseh ostalih dejavnikov, v tem primeru predvsem vezanih na ukrepe za oživitev gospodarske rasti, meni. Med njimi je naštel izvajanje insolventne zakonodaje, zunajsodne poravnave, vprašanje rešitve Slovenskega državnega holdinga ... Vse to po njegovih besedah kaže na to, da je Slovenija prekinila s starimi načini upravljanja z državnim premoženjem, to pa naj bi državi omogočilo, da ji ne bo treba kmalu znova ponavljati sanacije bančnega sistema. Verjetno bomo imeli v začetku prihodnjega leta najbolj dokapitalizirane banke v EU in hkrati dobre pogoje za gospodarsko rast. Je pa vprašanje, če bomo znali te pogoje izkoristiti, je še poudaril guverner.
|
neutral
|
2,079
|
Strestni testi, ki potekajo v 10 slovenskih bankah, zajemajo tri pomembna področja. Gre za obširen pregled kakovosti sredstev tako imenovani AQR pregled ter za Bottom up stresne teste in Top down challenge, so sporočili iz Banke Slovenije. Poleg treh sistemsko pomembnih bank oz. bančnih skupin, NLB, NKBM in Abanke, so na podlagi določenih kriterijev v pregled vključene še Gorenjska banka, Banka Celje, Unicredit banka Slovenije, Hypo Alpe Adria Bank, Raiffeisen bank, Probanka in Factor banka slednji v skladu s postopkom nadzorovanega prenehanja poslovanja z začetka septembra, torej le v omejenem obsegu. Te banke predstavljajo približno 70 odstotkov slovenskega bančnega sistema. Bottom up stresni testi vključujejo tri bistvene elemente presoje. Prvi je ocena absorpcijske sposobnosti banke za pokrivanje izgub ta vključuje stanje slabitev oz. rezervacij za opazovani portfelj po stanju konec 2012, sposobnost generiranja dobička banke pred oblikovanjem oslabitev oz. rezervacij, potencialni presežek kapitala nad minimalno zahtevanim količnikom najbolj kakovostnega temeljnega kapitala Core Tier 1 v višini devet oz. šest odstotov, pri čemer so izključeni vsi načrtovani blažilni ukrepi uprave za pokrivanje potencialnega kapitalskega primanjkljaja po presečnem datumu. Druga dva bistvena elementa presoje Bottom up stresnih testov pa sta ocena izgub banke iz naslova donosnih in nedonosnih ter prestrukturiranih terjatev ter ocena solventnostne pozicije banke po osnovnem in neugodnem scenariju, ki je skladna s presežkom oz. primanjkljajem absorpcijske sposobnosti banke nad izgubami. Cilj Bottom up stresnih testov je oceniti potencialne kapitalske potrebe slovenskega bančnega sistema in posameznih bank v razmerah osnovnega in neugodnega scenarija. Razlog za uporabo neugodnega scenarija je po pojasnilih Banke Slovenije ocena robustnosti slovenskega bančnega sistema v sicer hipotetičnih, a možnih neugodnih razmerah. Medtem ko je realizacija osnovnega scenarija precej verjetna, pa neugodni scenarij predpostavlja nadaljnje poslabšanje makroekonomskih razmer v Sloveniji. Sporočilo, v katerem je Banka Slovenije razkrila metodologijo stresnih testov slovenskega bančnega sistema, je prazno, je na blogu zapisal ekonomist Jože P. Damijan. Ne vem, zakaj so potrebovali cel teden dni, da so to definicijo praznine usklajevali na relaciji Banka Slovenije, družba Oliver Wyman, Evropska komisija in Evropska centralna banka, piše Damijan. Skupina uradnikov je po njegovem vrgla proč osem dni dela za rezultat, ki je enak ničli . Nismo dobili odgovora na to, kakšne predpostavke se bodo pri testiranju odpornosti slovenskega bančnega sistema uporabile in ali bodo enake kot za druge države, zaključuje. S pomočjo Bootom up stresnih testov bo izračunan presežek oz. primanjkljaj razpoložljivega kapitala bank nad kapitalskimi zahtevami glede na količnik Core Tier 1 po definiciji Evropskega bančnega organa v višini devet odstotkov po osnovnem scenariju ter količnik Core Tier 1 v višini šest odstotkov v primeru neugodnega scenarija. Izhodišče za izračun stresnih testov so konsolidirani podatki bank po stanju konec leta 2012, pojasnjujejo v Banki Slovenije. Tokratni testi za razliko od prej izvedenih pokrivajo časovni horizont treh let 2013 do 2015, kar posledično zagotavlja bolj natančno in verodostojno analizo, ki odraža podaljšano stanje gospodarske recesije in njen vpliv na kakovost aktive, potencialne izgube ter kapitalske potrebe bank , dodajajo. Banka Slovenije je za izvedbo teh testov in vrednotenje nepremičnin najela neodvisne mednarodne svetovalne družbe in številne ocenjevalce vrednosti nepremičnin. Ti izvajajo preglede na podlagi preizkušenih metod in mednarodnih standardov, pri tem pa uporabljajo metode, uporabljene v primerjalnih pregledih, ki so jih doslej izvajali znotraj EU. Za vsa področja, vključena v pregled Bottom up stresni testi, AQR, vrednotenje nepremičnin ter Top down challenge so bili usklajeni in dogovorjeni tudi t. i. pogoji izvedbe med Banko Slovenije, svetovalci, izvajalci AQR pregledov, koordinatorjem za vrednotenje nepremičnin in preverjevalcem top-down stresnih testov. Testi temeljijo na trenutno veljavni kapitalski ureditvi in ne predvidevajo uporabe regulatornih zahtev nove evropske direktive o kapitalskih zahtevah, ki prenaša globalni dogovor Basel III iz leta 2010. Edina izjema je obravnava odloženih terjatev za davke, za katere je predvidena postopna uveljavitev novih zahtev phase in pristop v skladu z omenjeno evropsko uredbo. Izvedbo celotnega pregleda koordinira in nadzoruje usmerjevalni odbor, ki ga sestavljajo Banka Slovenije, ministrstvo za finance in opazovalci iz Evropske komisije, Evropske centralne banke in Evropskega bančnega organa. Pregled je bil pripravljen v skladu z metodologijo, delovnimi postopki, predpostavkami in procesi, ki so bili oblikovani in določeni s strani usmerjevalnega odbora. Namen omenjenega odbora je tudi zagotoviti čim bolj kakovostno izvedbo celotne vaje, ki mora temeljiti na konsistentni in poenoteni uporabi metodologije med vsemi vključenimi bankami oz. bančnimi skupinami. Usmerjevalni odbor je odgovoren za potrjevanje vseh ključnih elementov pregleda, uporabljenih metodoloških predpostavk in posredovanje navodil za izvedbo posameznih stopenj pregleda in na koncu tudi revidiranje rezultatov stresnih testov. Objava rezultatov testov je predvidena do konca leta, Banka Slovenija pa bo skupaj z rezultati objavila tudi podrobnejše informacije o uporabljeni metodologiji. Do objave končnih rezultatov pregleda pa nadaljnjih metodoloških podrobnosti ne moremo razkrivati, so še dodali v centralni banki.
|
neutral
|
2,080
|
293,5 milijona evrov je višina izgube, ki jo je ustvarila skupina NLB v prvih devetih mesecih letos. Iz NLB so sporočili, da se učinki optimizacije poslovanja že poznajo. NLB bo do konca leta zmanjšala število zaposlenih za 228, s prostorsko optimizacijo pa načrtujejo v nekaj letih prihranek več kot milijon evrov. Skupina NLB je v prvem polletju ustvarila za 91,2 milijona evrov izgube po davkih, po devetih mesecih je ta izguba že 293,5 milijona evrov. Skupina NLB je v prvih devetih mesecih letos ustvarila 293,5 milijona evrov izgube po davkih. Banka brez učinkov slabitev kreditnega portfelja izkazuje stabilne rezultate, so sporočili iz NLB, pri kateri bodo podrobne rezultate devetmesečnega poslovanja skupine in NLB objavili sredi novembra. Skupina NLB je v devetih mesecih dosegla dobiček pred rezervacijami v višini 51,8 milijona evrov. Zaradi uspehov pri ustavljanju padanja prihodkov ter na področju stroškovne optimizacije je mogoče že videti prve znake, ki nakazujejo možnost, da bo banka po večletnem padanju kmalu dosegla stabilizacijo rednega mesečnega rezultata pred rezervacijami in izrednimi dogodki, so ocenili v NLB. Kljub boljšim smernicam rednega poslovanja pa vodstvo banke poudarja, da bodo bremena preteklosti še močno vplivala na končne poslovne rezultate. V banki intenzivno potekajo procesi analize kakovosti portfelja naložb, ki izvirajo predvsem izpred leta 2009, kar povečuje delež slabih kreditov in je tudi v tretjem četrtletju narekovalo potrebo po oblikovanju dodatnih slabitev v višini 344,9 milijona evrov. Bilančna vsota banke je konec septembra dosegla 10,87 milijarde evrov, skupine 13,66 milijarde evrov, in se je letos v obeh primerih znižala za pet odstotkov. S poslovanjem NLB in skupine v prvih devetih mesecih letos, pričakovanji za zadnje letošnje četrtletje ter procesi prestrukturiranja se je v sredo seznanil nadzorni svet. Kot so navedli v NLB, je pozitivno ocenil uspehe na področju stabilizacije obrestnih in neobrestnih prihodkov ter tekoče tržne dejavnosti banke. NLB je letos uvedla bolj konzervativno metodologijo knjiženja obrestnih prihodkov, zato so se neto obrestni prihodki v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšali za 35 odstotkov. Redni neobrestni prihodki so primerljivi z lanskimi, razen lanskega visokega enkratnega pozitivnega učinka zaradi predčasnih odkupov kapitalskih instrumentov z diskontom. Z umikom iz najetih prostorov so v NLB stroške najemnin znižali za 15 odstotkov. Stroški so se v prvih devetih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani na ravni banke znižali za sedem odstotkov, na ravni skupine za 11 odstotkov. Stroški dela so se znižali za 13 odstotkov, na ravni individualnih pogodb v banki za več kot 19 odstotkov, so navedli. Krčenje števila zaposlenih, optimizacija poslovnih prostorov Do konca leta 2013 bo NLB zmanjšala število zaposlenih za 228 na vseh ravneh, tudi vodstveni. Od tega bosta okrog dve tretjini tako imenovanih mehkih odhodov, nekaj manj kot 80 zaposlenih pa je vključenih v program presežnih delavcev. Cilj je, da bi imela NLB do konca leta 2014 predvidoma okrog 20 odstotkov manj zaposlenih kot ob koncu leta 2012. NLB je izvedla prostorsko optimizacijo. V šestih mesecih se je v osrednjih poslovnih stavbah preselilo več kot 800 zaposlenih in 30 organizacijskih enot. Z umikom iz najetih prostorov so stroške najemnin znižali za 15 odstotkov, s prostorsko optimizacijo pa bo v nekaj letih prihranila več kot milijon evrov. Banka je letos izterjala ali pa zmanjšala izpostavljenost v nestrateškem delu poslovanja za okrog 46 milijonov evrov. V tem okviru je med drugim s pozitivnim rezultatom prodala svoj lastniški delež v Zavarovalnici Triglav. Skupaj z drugimi lastniki je sopodpisala pogodbo za prodajo deleža v Mercatorju, pred tremi tedni pa kot zastavni upnik z drugimi prodajalci potrdila pogodbo za prodajo deleža v Heliosu.
|
negative
|
2,081
|
Stanko Petrič je nekdanji direktor propadlega gradbenega podjetja CPL in hčerinske družbe KPL. CPL, ki je v stečaju, upnikom dolguje kar 119 milijonov evrov, 370 delavcem pa neizplačane plače. Vprašanje pa je, ali bo dovolj denarja za vse, saj je terjatev prijavil celo Petrič.
|
negative
|
2,082
|
Revidirana ocena finančnega stanja Probanke, ki je od začetka septembra v postopku nadzorovane likvidacije, izkazuje primanjkljaj premoženja v višini 176 milijonov evrov. Enaka ocena za Factor banko pa izkazuje primanjkljaj premoženja v višini 258 milijonov evrov. Probanka in Factor banka sta od začetka septembra v postopku nadzorovane likvidacije. V obeh bankah so zato pripravili revidirano oceno finančnega stanja, ki seveda ne more biti ugodna. Od začetka septembra tako Probanka izkazuje primanjkljaj premoženja v višini 176 milijonov evrov ob predpostavki pokrivanja izgube s strani lastnikov banke in imetnikov podrejenih kapitalskih instrumentov, so danes sporočili iz Probanke. Iz Factor banke so sporočili, da revidirana ocena izkazuje primanjkljaj premoženja v višini 258 milijonov evrov. Kot so povzeli, je svet Banke Slovenije njihovo revidirano poročilo o finančnem stanju banke na 6. september, ko je stekel proces nadzorovane likvidacije, in predlog ukrepov za njeno prestrukturiranje sprejel v torek. Centralna banka bo načrt posredovala ministrstvu za finance, ki ga bo predložilo Evropski komisiji zaradi pridobitve dokončnega mnenja k ukrepom Slovenije za krepitev stabilnosti finančnega sistema. Revidirana ocena finančnega stanja Probanke in Factor banke potrjuje prvotno oceno Banke Slovenije glede primanjkljaja premoženja obeh bank. Banki ob predpostavki pokrivanja izgube s strani lastnikov bank in imetnikov podrejenih kapitalskih instrumentov ocenjujeta primanjkljaj v višini 434 milijonov evrov, so po torkovi seji sporočili iz Banke Slovenije. Iz načrtov prestrukturiranja izhaja tudi, da bo v vmesnem obdobju Factor banka za poravnavo dospelih obveznosti črpala posojilo v skrajni sili največ v višini 347 milijonov evrov poroštvo države znaša 540 milijonov evrov, Probanka pa največ 294 milijonov evrov poroštvo države znaša 490 milijonov evrov.
|
negative
|
2,083
|
V Sloveniji je 2,6 odstotka žensk vključenih v podjetništvo, s tem pa se naša država med vsemi članicami Evropske unije uvršča na zadnje mesto. Je pa boljša od Pakistana, kjer je le en odstotek žensk podjetnic. Podjetnica V svetu je bilo v letu 2012 v 67 državah, ki so sodelovale v raziskavi Global Entrepreneurship Monitorja GEM, več kot 126 milijonov podjetnic v nastajajočih, novih ter že ustaljenih podjetjih. Kot je pokazala raziskava, se je Slovenija glede deleža podjetnic v nastajajočih in novih podjetjih med evropskimi državami uvrstila na zadnje mesto. Kot v zvezi z raziskavo ugotavlja vodja projekta GEM za Slovenijo Miroslav Rebernik, vključenost žensk v podjetništvo v svetu zelo variira in je v Evropi precej skromna, še posebej pa v Sloveniji. Medtem, ko je v Pakistanu v podjetništvo vključen le en odstotek odraslih žensk, je v afriških državah ta odstotek zelo visok, najvišji v Zambiji s kar 40 odstotki. V Evropi so stopnje vključevanja žensk v podjetništvo skromne. Po deležu odraslih žensk, ki se vključujejo v zgodnje podjetništvo, sta na prvih mestih Estonija z 9,7 in Latvija z 8,2 odstotka, Slovenija pa se z 2,6 odstotka uvršča na zadnje mesto v Evropi, pravi Rebernik. Ženske pa po ugotovitvah raziskave ne zaposlujejo le sebe, temveč, kot kažejo ocene, 48 milijonov podjetnic v nastajajočih in novih podjetjih ter 64 milijonov podjetnic v ustaljenih podjetjih, zaposluje enega ali več ljudi v svojih podjetjih. Ženske ob tem tudi pričakujejo rast svojih podjemov. Sedem milijonov podjetnic, ki začenjajo s podjetniško aktivnostjo, ter pet milijonov podjetnic v že uveljavljenih podjetjih pričakuje, da bo njihovo podjetje v prihodnjih petih letih odprlo vsaj šest novih delovnih mest. Ženske predvsem v storitvenem sektorju Sicer pa raziskovalci ugotavljajo, da bo potrebno še veliko naporov, virov ter programov, ki jih podjetnice potrebujejo za še uspešnejše delovanje in rast. Med temi omenjajo, da bo potrebno graditi nova sodelovanja in najti vzvode za uresničitev idej in zamisli, razvijati podjetniške sposobnosti in odnos do podjetništva ter omogočati dostop do sredstev, ki so potrebna za rast podjetij in generiranje zaposlovanja. Kot ugotavljajo, ženske v povprečju v veliko večji meri kot moški delujejo v storitvenem sektorju, ki je usmerjen na potrošnika. V tem sektorju sicer pogosto delujejo tudi podjetniki, vendar pa v razvitih državah moški močno prevladujejo v proizvodnem sektorju ter storitvenem sektorju, ki temeljita na kapitalu in znanju. Kljub temu, da so v razvitih državah v Evropi in v ZDA ženske v povprečju enako ali bolje izobražene kot moški, pa imajo bistveno nižjo stopnjo samozaupanja v lastne podjetniške sposobnosti. V vseh regijah sveta velja, da se ženske tudi bolj bojijo podjetniškega neuspeha kot moški, kar še zlasti velja za razvite azijske države ter Evropo. Prevladujoč motiv za vključevanje v podjetništvo v vseh regijah sveta, še posebej pa v razvitejših državah, je izkoriščanje zaznane podjetniške priložnosti. Največ podjetniške aktivnosti zaradi priložnosti med ženskami obstaja v razvitih evropskih državah, kjer se v povprečju le vsaka četrta ženska vključuje v podjetništvo zaradi nujnosti in iskanja možnosti za preživetje, še ugotavlja raziskava GEM.
|
neutral
|
2,084
|
Cene naftnih derivatov so se znižale. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za 2,3 centa, na 1,416 evra, 100-oktanski za 2,1 centa, na 1,458 evra, dizelsko gorivo pa za 0,8 centa, na 1,357 evra za liter. Cene naftnih derivatov so se opolnoči znižale, čeprav je vlada zvišala trošarine. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za 2,3 centa, na 1,416 evra, 100-oktanski za 2,1 centa, na 1,458 evra, dizelsko gorivo pa za 0,8 centa, na 1,357 evra za liter. Znižala se je tudi cena kurilnega olja za liter je treba tako odšteti 0,988 evra oz. 0,7 centa manj kot doslej. Vlada je na ponedeljkovi dopisni seji sklenila zvišati trošarino za plinsko olje za pogon, s 399,30 na 404,88 evra za 1000 litrov, in trošarino za plinsko olje za ogrevanje, z 81,60 na 86,91 evra za 1000 litrov. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo na vsakih 14 dni skladno z vladno uredbo po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro.
|
positive
|
2,085
|
Dandanes se vse pogosteje sprašujemo, kakšna so živila, ki končajo na naših krožnikih in kako dolga je bila njihova pot od njive do krožnika . Krajša je, bolj zdrava in predvsem bolj kakovostna živila uživamo. Sprehod skozi nasad kmetije Drnovšček Ministrstvo za kmetijstvo in okolje dve leti po začetku projekta Kratke oskrbovalne verige , ki je namenjen spodbujanju oskrbe šol, vrtcev, bolnic in domov za ostarele z lokalno pridelano hrano, ugotavlja, da se javni zavodi vse intenzivneje povezujejo z lokalnimi pridelovalci. Za uspešno sodelovanje in povezovanje vseh členov v verigi pa skrbi tudi z različnimi promocijskimi aktivnostmi. Ena takih je tudi pobuda Preverite lokalno kakovost , s katero so v preteklih mesecih na ministrstvu pozvali slovenske pridelovalce, predelovalce in zadruge, da odprejo svoja vrata za splošno javnost in jim tako omogočijo, da se na lastne oči prepričajo, zakaj si lokalno pridelana hrana zasluži njihovo zaupanje. Mlekarna Planika Lokalna trajnostna oskrba s hrano predstavlja lokalno pridelavo, predelavo in distribucijo trajnostno proizvedene hrane, ki je fizično in cenovno dostopna lokalnemu prebivalstvu in porabljena na lokalnih trgih, z drugimi besedami lokalna samooskrba predstavlja uveljavitev ideje distribucije živil od njive do krožnika v lokalnem okolju . Vinska klet Prus Oskrbovanje s hrano, pridelano na okoliških kmetijah, prinaša prednosti tako lokalnemu gospodarstvu kot tudi posamezniku, ki lahko na ta način uživa bolj zdravo in kakovostno hrano. Prednosti kratkih oskrbnih poti se kažejo v višji kakovosti živil, svežini, boljši sledljivosti živil, v pospeševanju lokalne pridelave, pomenijo pa tudi podporo lokalnemu gospodarstvu. Nezanemarljivi so tudi pozitivni učinki na okolje zaradi manjšega obsega transporta in odpadkov ter manjše obremenjenosti lokalnega okolja s pesticidi. Stiskalnica soka v Zadrugi Šaleška dolina Konference o kratkih oskrbovalnih verigah Ministrstvo za kmetijstvo in okolje že več let deluje za hitrejše povezovanje vseh pomembnih členov prehranske verige, za skrajšanje poti od lokalnih pridelovalcev do potrošnika ter za osveščanje odgovornih v javnih zavodih o prednostih oskrbe z lokalno hrano. Direktorat za varno hrano in po ukinitvi le tega Direktorat za kmetijstvo skupaj z Regionalno razvojnimi agencijami je v zadnjih dveh letih organiziral sedem regijskih konferenc o kratkih oskrbovalnih verigah. Njihov namen je bil, poleg osveščanja potrošnikov o prednostih oskrbe z lokalno hrano, tudi spodbujanje lokalnih pridelovalcev in potencialnih naročnikov k poslovnemu sodelovanju. Dan odprtih vrat na Kmetiji Štesl Pridelovalce so pozvali, naj se povežejo med seboj in poiščejo možnosti poslovnega sodelovanja z bližnjimi javnimi zavodi. Potencialnim naročnikom hrane pa so svetovali, kako vključiti lokalno pridelana živila v svoj izbor živil. Objavljena so tudi priporočila za javno naročanje hrane v javnih zavodih, kjer so vključeni tudi postopki sledenja ciljem lokalne preskrbe. S tem so javni zavodi dobili vsa orodja, da pri izvedbi javnih naročil sledijo osnovnim ciljem projekta, ki so -ranljivim populacijam zagotoviti kar se da kvalitetno hrano - dvigniti stopnjo pridelave in predelave živil in s tem tudi stopnjo samooskrbe - zmanjšati pritiske na okolje skrajšati dolge transportne poti -zagotoviti vračanje proračunskih sredstev v fiskalno proračunski krog Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje opažajo, da je od začetka projekta pa do danes zavedanje o kvaliteti lokalno pridelane hrane izrazito naraslo tako med pridelovalci in naročniki porabniki hrane v javnih zavodih. To dokazujejo številni odzivi na terenu po izvedbi regijskih konferenc o kratkih preskrbovalnih verigah v javnih zavodih. Prav tako pa se posamezni javni zavodi obračajo na ministrstvo z dodatnimi vprašanji. Izrazite premike na bolje opažajo tudi na strani ponudbe lokalne hrane, saj so pridelovalci vse bolje organizirani in vse pogosteje povezani stopajo v stik s tistimi, ki želijo nabaviti kvalitetno hrano.
|
positive
|
2,086
|
Mercator je v zadnjem četrtletju občutno zmanjšal izgubo, v družbi pričakujejo, da bodo na zeleni veji že konec leta. Kako blizu ali daleč je prodaja družbe hrvaškemu Agrokorju, ostaja neznanka. Največji slovenski trgovec Mercator kljub še vedno zaostrenim razmeram na trgu vztrajno zmanjšuje izgubo. Ta je v letošnjem tretjem četrtletju znašala 2,4 milijona evrov, kar je 63 odstotkov manj kot v četrtletju prej. Predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič pričakuje, da jim bo uspelo iz rdečih številk izplavati konec leta. Zmanjševanje izgube se mora nadaljevati, je Balažič poudaril danes na novinarski konferenci v Ljubljani. Ključno pa je, da Mercator uspešno izvede proces finančnega prestrukturiranja dolga. Danes je v skupini Mercator zaposlenih 1051 ljudi manj kot pred letom dni. Do konca septembra je skupini Mercator uspelo zmanjšati dolg pod eno milijardo evrov, znašal je 994,3 milijona evrov. Da bo Mercator spet postal dobičkonosen, ga moramo narediti atleta, ki je sposoben tekmovati v okolju, ki je nastalo. To pa potrebuje vitka podjetja, ki imajo nizek delež stroškov, so nizko zadolžena in visoko likvidna, je poudaril Balažič. Ob tem je spomnil na pred kratkim sklenjeni načelen dogovor s skupino šestih ključnih bank upnic o glavnih pogojih dolgoročnega prestrukturiranja dolga družbe. Ta omogoča, da bo Mercator dolgoročno uspešno podjetje in je prvi pomemben korak k stabilizaciji poslovanja, je dejal Balažič. Po pričakovanjih bo proces uspešno končan do konca leta. O prodaji Mercatorja Balažič ni znal povedati nič novega. Prevzem še ni tako daleč, da bi ocenjevali primernost ponudbe, je odgovoril na vprašanje, v kakšni fazi je prodaja 53 odstotkov delnic Mercatorja Agrokorju, o kateri se je konzorcij prodajalcev dogovoril s hrvaškim kupcem junija. Povedal je le, da omenjeni reprogram dolga v ničemer ne onemogoča izvedbe kupo-prodajnega procesa in predstavlja dobro osnovo za to. Ne glede na lastništvo pa moramo zagotoviti finančno stabilnost družbe, je poudaril. Pri tem je pomembno povečati obseg investicij, saj bodo le tako lahko ohranili tržni delež in spet začeli rasti. Balažič namreč vidi neposredno povezavo med obsegom prodajnih površin in tržnim deležem. V preteklosti se je Mercator osredotočil na gradnjo velikih hipermarketov, zapostavil pa je vlaganja v majhne in srednje velike trgovine. To je treba spremeniti, je poudaril Balažič in dodal, da so zato septembra začeli prenavljati majhne trgovine. Doslej so po novem konceptu, imenovanem Sosed, odprli štiri nove trgovine. Balažič je ponovil odločenost, da se Mercator prilagaja spremenjenim navadam potrošnikom. Te gredo v smer zmanjšanja stroškov, manj se troši za oblačila in razvedrilo, več se kupuje cenejše blagovne znamke. Zmanjšuje se lojalnost kupcev, ki danes svoje nakupe razpršijo med več trgovin, je dejal in povedal, da se količina nakupljenega blaga bistveno ne spreminja. Slovenci v povprečju obiščemo od štiri do pet različnih trgovcev v enem mesecu.
|
positive
|
2,087
|
Čitalniki dokumentov so povzročili tiho revolucijo. Podjetja po celem svetu so v zadnjih letih z digitalizacijo poslovne dokumentacije izvedla kvalitativni preskok v poslovanju. Digitalizacija pomeni korak k urejenemu delu z dokumenti podjetja. Nadomešča ročno delo z njimi ter zagotavlja varno rokovanje, arhiviranje in sledenje dokumentov. Kadar koli in kjer koli. Vsakodnevno delo z dokumenti pomeni za podjetja izjemen časovni vložek. Čas zaposlenih seveda sodi med stroške poslovanja, ti pa morajo ostati kar se da nizki. Raziskave proizvajalca Canon dokazujejo, da zaposleni v podjetjih izgubijo na teden kar do osem ur z iskanjem dokumentov. Učinkovito delo z dokumentacijo je torej pot do prihrankov in izboljšane konkurenčnosti podjetja. Digitalizirano poslovno dokumentacijo lahko uporabniki neposredno delijo na delovnih spletnih portalih ali delajo z njimi prek omrežji podjetij in interneta. Tovrstni dokumentaciji se lahko dodajajo opombe, možno je evidentiranje, spreminjanje velikosti, zakrivanje zaupnih delov ter dodajanje podpisov in pečatov podjetja. Čitalnik dokumentov je izjemno orodje za sledenje dokumentov, saj omogoča takojšen pregled nad celotno knjižnico predhodno preslikanih vsebin. Med zelo priporočljive čitalnike sodi Canon DR-M140, ki je trenutno najbolje prodajan model v Evropi. Po velikosti sodi med kompaktne čitalnike, zaradi zmogljivosti pa je primeren tako za manjša podjetja kakor za banke, zavarovalnice in javno upravo. Canon DR-M140 je odličen za visoko intenzivnost dela in polno obremenitev prek celega dneva. Je srce produktivnosti delovnih skupin in oddelkov. Z zmogljivostjo do 40 listov ali 80 strani na minuto pri ločljivosti 300 dpi je čitalnik popoln za zahtevna poslovna okolja tako glede frekvence kakor glede kakovosti izpisov. Zaradi slednje je prepoznavanje podatkov v dokumentih in razvrščanje datotek preprosto, hitro in intuitivno. Čitalnik Canon DR-M140 podpira rabo več vrst datotek. Med njimi so najbolj razširjene PDF, PDF-A, TIFF, JPEG in BMP. Vsebino lahko izvozi tudi neposredno kot datoteko PowerPoint. Canon DR-M140 zmore kar 6000 obdelanih strani na dan. Podpira izjemno širok izbor medijev. Vase brez težav sprejme trde in debele papirje, dolge tudi do 3 m, ter plastične kartice. Napak pri podajanju skorajda ni. Za to skrbi ultrazvočni sistem za zaznavanje dvojnega podajanja. Čitalnik zaseda izjemno malo prostora. Ker v višino meri komaj 10 cm, ga lahko pospravimo tudi v pisarniški predal. Opremljen je z izbirnim podajalnim mehanizmom. To pomeni, da lahko izberemo, ali bo dokumenti odloženi na vrhu ali za čitalnikom. Naprava torej ne potrebuje dodatnega prostora za obdelane dokumente in bo zagotovo našla svoj prostor v še tako natrpanih pisarnah. Podjetje Birosistemi ponuja čitalnik DR-M140 za resnično prijazno ceno. Ob uvajanju čitalnika v delovno okolje podjetja ponujajo tudi brezplačno svetovanje. Ne utapljajte se več v kupih papirja in pošljite povpraševanje še danes. Birosistemi.
|
positive
|
2,088
|
Slovenija se je po sprejetju proračuna in zaupnici vladi zadolžila za 1,5 milijarde evrov po skoraj petodstotni obrestni meri. To bodo plačevale še naslednje generacije, nekdo pa bo z našimi obveznicami v treh letih zaslužil skoraj 220 milijonov evrov. Kdo, ni znano. Finančno ministrstvo molči.
|
negative
|
2,089
|
Slovenska zdravilišča so dolga leta veljala za paradnega konja našega turizma, zdaj pa je kar nekaj znanih zdravilišč v hudih finančnih težavah. Na prodaj so Rimske terme, v izgubah pa so tudi v zdravilišču Laško ter termah Topolšica in Dobrna.
|
negative
|
2,090
|
Stečajni upravitelj je na javni dražbi Rimske terme prodal ljubljanskemu podjetju Terme Resort, ki se je edino udeležilo dražbe. Za kupcem stoji češka družba Arsenij Plus, za katero pa je ruski poslovnež Valerij Arakelov. Stečajni upravitelj Rimskih term Boris Dolamič je na današnji javni dražbi Rimske terme po izklicni ceni 8,5 milijona evrov prodal ljubljanskemu podjetju Terme Resort. Dolamič je povedal, da se je družba Terme Resort edina udeležila dražbe. Zdravilišče Rimske Terme, ki je od marca v stečaju, je končno dobilo novega lastnika, ruskega poslovneža Valerija Arakelova. Po predlogu, s katerim je soglašal tudi upniški odbor, je bila družba Rimske terme, ki kljub stečaju obratuje, prodana kot poslovna celota. Terme Resort so registrirane za dejavnost zdravja in turizma, ustanovljene so z zasebnim kapitalom, zakoniti zastopnik pa je Marjan Kolar. Edini družbenik podjetja je po podatkih Ajpesa družba Arsenij Plus iz češkega zdraviliškega središča Karlovi Vari. Za češkim podjetjem stoji ruski poslovnež Valerij Arakelov. V stečaju Rimskih term je okoli 190 upnikov prijavilo za skupno 36,4 milijona evrov terjatev, stečajni upravitelj pa jih je priznal za nekaj manj kot 28 milijonov evrov. Dolamič je v zadnjem poročilu zapisal, da družba zaenkrat nima težav z likvidnostjo, obveznosti iz poslovanja pa plačujejo redno. Med največjimi upniki Rimskih term so Nova Ljubljanska banka z 8,3 milijona evrov priznanih terjatev, država s skoraj šestimi milijoni evrov, SID banka s 5,9 milijona evrov, Nova Kreditna banka Maribor s 4,1 milijona evrov, Gorenjska banka s tremi milijoni evrov, Banka Celje z 2,3 milijona evrov ter Davčna uprava RS in družba Prvi faktor s po 1,7 milijona evrov priznanih terjatev.
|
neutral
|
2,091
|
Agencija za varstvo konkurence soglaša s koncentracijo Mercatorja in Agrokorja v primeru prodaje 53-odstotnega lastniškega deleža Mercatorja hrvaškemu trgovcu. Zeleno luč prevzemu morajo prižgati še preostali varuhi konkurence na trgih, kjer sta prisotna oba trgovca. Agencija za varstvo konkurence AVK soglaša s koncentracijo Mercatorja in hrvaške trgovske družbe Agrokor v primeru prodaje 53-odstotnega lastniškega deleža Mercatorja hrvaškemu trgovcu. Pri tem ni zahtevala nobenih dodatnih ukrepov, saj koncentracija v Sloveniji po njihovi oceni ne bo povzročila bistvenega zmanjšanja učinkovite konkurence. Odločba je bila že vročena strankam. AVK je odločitev sprejela prejšnji petek, javnost pa obvestila danes, ko so z njo že seznanjene tudi stranke, je dejal direktor AVK Andrej Krašek. V postopku je agencija najprej preverila, ali bi bila lahko koncentracija podrejena presoji Evropske komisije. Pogodba je bila sklenjena pred vstopom Hrvaške v EU, zato je bilo treba upoštevati stanje na dan 14. junija, kar pomeni, da Evropska komisija ni pristojna za presojanje koncentracije, je pojasnil. Agencija je izvedla obsežno raziskavo trga, v okviru katere je pridobila podatke s strani konkurentov, proizvajalcev in dobaviteljev ter v koncentracijo udeleženih podjetij, je pojasnila Dajana Muženič Abramovič z AVK. Pri vprašanju vertikalnih učinkov koncentracije so ugotovili, da združeno podjetje ne bo imelo zadostne stopnje moči, da bi lahko dobičkonosno zavračalo dobavo svojih proizvodov konkurentom na področju maloprodaje. S tem bi slednje le zmanjšalo lastno prodajo, saj potrošniki ne bi preusmerili nakupov od konkurentov k združenemu podjetju, je dejala. Mercator se tokrat prodaja že devetič, Agrokor pa je junija s konzorcijem lastnikov 53 odstotkov Mercatorja sklenil pogodbo o nakupu, in sicer po 120 evrov za delnico. Agrokor je sicer tokrat za delnico ponudil bistveno manj kot v zadnjem poskusu prodaje, ko je ponujal 221 evrov za delnico. V primeru, da bi združeno podjetje prenehalo kupovati proizvode od obstoječih dobaviteljev, pa bi ti po oceni AVK za prodajo svojih proizvodov še vedno imeli na voljo dovolj obsežno mrežo alternativnih strank, na katere bi preusmerili prodajo. Agencija je na področju prehrane še ugotovila, da mora vsako podjetje, ki želi preživeti, zagotoviti čim širšo ponudbo, je dejala Muženič Abramovičeva. AVK je preverila tudi tržni položaj združenega podjetja na ožje opredeljenih trgih, pri tem pa se osredotočila na posamezne proizvodne skupine. Skupni tržni deleži v večini segmentov izdelkov za vsakdanjo rabo ne bi presegli 25 odstotkov, zato koncentracija Mercatroja in Agrokorja po njihovi oceni ne more ovirati učinkovite konkurence. To pa ne pomeni, da ne bo prišlo do bistvene spremembe v nakupni moči združenega podjetja na slovenskem trgu, je še poudarila Muženič Abramovičeva. Odločitev AVK je sicer le eno izmed potrebnih soglasij, med drugim morajo zeleno luč prevzemu prižgati še preostali varuhi konkurence na trgih, kjer sta prisotna oba trgovca. Hrvati so se odločili za dodatne postopke Medtem ko je Agrokor koncentracijo pri slovenski agenciji za varstvo konkurence priglasil sredi julija, je na Hrvaškem to storil že na začetku julija, vendar pa hrvaški regulator še ni sprejel odločitve, saj se je odločil za dodatne postopke pri ugotavljanju koncentracije. Na vprašanje novinarjev je Krašek zagotovil, da pri presojanju ni bilo političnih ali kakšnih drugačnih pritiskov. Tudi sam sem malo presenečen, da se to ni zgodilo, je poudaril. Zagotovil je tudi, da se nikoli ni sestal s predstavniki Agrokorja, srečal pa se je z njihovimi pravnimi svetovalci, ki so sodelovali v postopku. Hrvaški varuh konkurence je sporočil, da so na podlagi dokazov iz prijave o koncentraciji kot tudi drugih podatkov in ugotovitev ocenili, da bo s koncentracijo Agrokorja in Mercatora prišlo do preklapljanja dejavnosti udeležencev koncentracije na hrvaškem trgu maloprodaje blaga na celotnem ozemlju države, posebej pa v posameznih županijah. Pri ocenjevanju koncentracije bodo obravnavali tudi posledice, ki jo bo na trg imela vertikalna integracija Agrokorja. Srbski varuh konkurence bo odločitev sporočil v torek Srbska komisija za zaščito konkurence še vedno ocenjuje raven koncentracije Mercatorja in Agrokorja, delo pa naj bi končala predvidoma v torek, ko bo tudi sporočila svojo odločitev. Komisija je do 6. novembra ugotovila, da bi v nekaterih mestih in občinah združevanje Mercatorja in Agrokorjeve družbe Idea prineslo kršenje zakonodaje o preprečevanju omejevanja konkurence, saj bi imela skupna družba zelo visoke tržne deleže. Zato je zahtevala dodatna pojasnila, saj odločitev trenutno ne more biti pozitivna brez izpolnjenja nekaterih pogojev, med drugim odprodaje nekaterih objektov.
|
neutral
|
2,092
|
Slovenski BDP se je v letošnjem tretjem četrtletju na letni ravni zmanjšal za 0,6 odstotka, cene življenjskih potrebščin pa so se novembra znižale za 0,1 odstotka. To je tretja deflacija v tem letu. Inflacija na letni ravni je novembra znašala 1,3 odstotka. V Sloveniji se je bruto domači proizvod BDP v letošnjem tretjem četrtletju na letni ravni zmanjšal za 0,6 odstotka, je objavil statistični urad. V prvih devetih mesecih letos je bil obseg BDP za 2,2 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, je v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim letošnjim četrtletjem stagniral, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa se je zmanjšal za 1,3 odstotka. Slovenija imela tretjo deflacijo v tem letu Cene življenjskih potrebščin so se novembra znižale za 0,1 odstotka. To je tretja deflacija v tem letu. Inflacija na letni ravni je novembra znašala 1,3 odstotka. K znižanju cen v novembru so prispevale predvsem nižje cene v skupinah sadje, naftni derivati ter telefonske in internetne storitve. Sadje je bilo novembra za 5,1 odstotka cenejše kot oktobra, telefonske in internetne storitve za 2,1 odstotka, goriva in maziva pa za 1,1 odstotka. Na drugi strani so mesečno rast cen zvišale cene v podskupini oblačila ta so se podražila za tri odstotke. Novembra so se opazneje podražili tudi rezervni deli za avtomobile za 3,6 odstotka.
|
neutral
|
2,093
|
Vlada bo predvidoma v prihodnjem tednu odločala o ukrepih v boju zoper sivo ekonomijo, med drugim o uvedbi davčnih blagajn. Te so po mnenju GZS nujne. Ob tem na GZS ponovno opozarjajo na nesmiselnost javnega objavljanja seznama davčnih dolžnikov. Uvedba davčnih blagajn, ki bi omogočile prenos podatkov o izdanih računih neposredno na davčno upravo, je po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije GZS nujna in če se vlada zanjo ne bo odločila, bodo razočarani. Vlada namerava odločitev o uvedbi davčnih blagajn sprejeti prihodnji teden. Davčna in carinska uprava sta ta teden predstavili dosedanje dosežke okrepljenega nadzora nad sivo ekonomijo. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo vseh davčnih nadzorov 115.697. Pri tem so ugotovili obveznosti za 255 milijonov evrov. Lani je bilo dodatno obračunanih davkov za 193 milijonov evrov. Torej so letos pobrali za kar 62 milijonov evrov več davkov. GZS meni, da višji prilivi vsekakor ne morejo biti razlog, da ne bi uvedli tudi davčnih blagajn. Res je strožji nadzor v nekaterih dejavnostih zmanjšal obseg sive ekonomije, vendar pa še vedno ni dovolj informatiziran, so pojasnili. Poleg tega bo boj proti sivi ekonomiji z davčnimi blagajnami še bistveno uspešnejši. Zadovoljstvo finančnega ministrstva z izkupičkom od boja proti sivi ekonomiji zato po mnenju GZS ne more biti razlog za nadaljnje izogibanje odločitvi o uvedbi davčnih blagajn. V Sloveniji moramo spodbujati zdravo gospodarstvo in nadaljevati boj proti sivi ekonomiji. Če bo vlada odločitev o davčnih blagajnah odložila, se bo to lahko v javnosti razumelo kot vnovično pomanjkanje politične volje v boju za pravno državo. Nesmiselnost seznama davčnih dolžnikov Ob tem na GZS ponovno opozarjajo na nesmiselnost javnega objavljanja seznama davčnih dolžnikov, saj se vrednost davčnega dolga družb s seznama ne zmanjšuje. Namesto tega predlagajo, naj se dolžnikom, ki so zašli v težave zaradi objektivnih razlogov, omogoči ugodnejši reprogram davčnega dolga pod pogojem tekočega poravnavanja davčnih obveznosti. S tem bi sprostili likvidnostne težave vsaj nekaterih podjetij in hkrati zvišali prilive v državni proračun. Hkrati na GZS predlagajo bolj drastične ukrepe zoper tiste, ki verižijo davčni dolg v več podjetjih, in sicer naj lastnik takšnih podjetij osebno jamči za davčni dolg vseh podjetij, katerih lastnik je.
|
neutral
|
2,094
|
Poslovanje bank je nemoteno in bo nemoteno tudi naprej, ne glede na to, kdaj bodo objavljeni rezultati ocene kakovosti bančnih bilanc in stresnih testov ter kakšni bodo ti rezultati, poudarja Banka Slovenije. Dejansko je ocenjevanje kakovosti bančnih bilanc, skupaj s stresnimi testi s strani neodvisnih tretjih oseb ter skupaj z ukrepi države za krepitev kapitala v bankah namenjeno krepitvi bančnega sistema, so zapisali v Banki Slovenije. Centralna banka v teh dneh zaznava normalno povpraševanje po gotovini za mesec december in zagotavlja, da bo, kot vedno doslej, oskrba z gotovino nemotena. Banka Slovenije je sporočilo objavila po tem, ko je prejela vprašanja občanov v zvezi s poslovanjem bank v prihodnjih dneh, ki so, kot dodaja, zaradi špekulacij o motenem poslovanju bank, ki so se pojavljale v medijih glede na skorajšnjo objavo rezultatov , razumljiva. Rezultati ocene kakovosti bančnih bilanc, ki jih izvajata družbi Deloitte ter Ernst & Young, ter stresnih testov, ki jih izvajata družbi Oliver Wyman in Roland Berger, naj bi bili znani v petek, 13. decembra, v zadnjem času pa so vse glasnejše govorice, da se bo to zgodilo dan prej.
|
neutral
|
2,095
|
Veljati je začela novela insolventnega zakona, ki naj bi pripomogla k rešitvi težave prezadolženosti podjetij. Med drugim bo srednjim in velikim družbam omogočila, da se z bankami dogovorijo o prestrukturiranju dolga. Novela zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju uvaja postopek preventivnega prestrukturiranja, ki ga bodo lahko predlagale srednje velike in velike družbe, za katere je verjetno, da bodo v roku leta dni postale insolventne. V okviru tega postopka se bodo lahko s finančnimi upniki dogovorili o finančnem prestrukturiranju. Postopek se bo lahko začel ob soglasju imetnikov 30 odstotkov finančnih terjatev, sporazum o finančnem prestrukturiranju pa bodo morali potrditi imetniki 75 odstotkov vseh finančnih terjatev. Po uvedbi postopka se ne bo smelo predlagati prisilne poravnave, sodišča ne bodo odločala o morebitnih predlogih za stečaj, poleg tega ne bo možna izvršba terjatev. Postopek bo mogoče prekiniti, med drugim če družba zamujala s plačilom plač delavcem več kot 15 dni. Podjetja se bodo lahko s finančnimi upniki dogovorila o finančnem prestrukturiranju. Novela poleg tega uvaja posebna pravila za prisilno poravnavo velike ali srednje velike družbe. Tako bodo med drugim lahko uvedbo postopka predlagali finančni upniki z vsaj 20 odstotki vseh finančnih terjatev, ki bodo lahko pripravili tudi načrt finančnega prestrukturiranja in v določenih primerih prevzeli vodenje. Mogoča bo izčlenitev zdravega jedra v novo družbo. Poenostavljeno prisilno poravnavo bo poleg za samostojne podjetnike in mikro podjetja mogoče voditi tudi za majhne družbe. Spremembe so tudi pri pogojih za insolventnost, in sicer bodo lahko delavci predlagali stečaj, če bo družba s plačilom pač zamujala dva meseca. Sedaj je ta rok tri mesece.
|
positive
|
2,096
|
Canon EOS 6D ima vse prednosti vrhunskih fotoaparatov polnega formata te znamke. Hkrati pa velja za najlažji DSLR na svetu s tem tipalom, zaradi česar je idealen sopotnik popotnih, portretnih in krajinskih fotografov. Je odlična izbira za tiste, ki sta jim pomembna natančen nadzor nad globinsko ostrino in izkoristek prednosti obsežnega nabora širokokotnih objektivov EF v sistemu EOS. Tipalo CMOS z 20,2 milijona točkami, visoka občutljivost ISO 25.600 in izredno hiter 11-točkovni sistem samodejnega ostrenja AF zagotavljajo fotografije brez kompromisov pri kakovosti. Robustno ohišje, delno narejeno iz magnezija, je odporno proti prahu in kapljam ter ima intuitivno razporeditev gumbov za lažje upravljanje. Zmogljiv procesor DIGIC 5+ ponuja različne samodejne in ustvarjalne načine slikanja, ki dopolnjujejo popolnoma ročno upravljanje ter omogočajo prilagajanje različnim tipom uporabnikov. EOS 6D je prvi EOS z vgrajenima Wi-Fijem in GPS-om, ki fotografom omogočata zajemanje fotografij, opremljenih s podatki o lokaciji, in njihovo pošiljanje na računalnik, v oblak ali na pametne telefone. Canon EOS 6D je prejemnik prestižnega naslova evropski napredni SLR fotoaparat leta 2013-2014 po izboru organizacije EISA. Preverite izjemno ponudbo za nakup EOS 6D, obsežnega nabora objektivov in bliskavic v Canonovi zimski promocijski akciji Cashback 2013 na www.canon.si/cashback.
|
positive
|
2,097
|
Mariborska livarna MLM gre v prisilno poravnavo, je odločilo sodišče, ki je predlog za ta ukrep dobilo od prisilnega upravitelja. S poravnavo se je strinjalo 33 upnikov, ki imajo skupaj 84 odstotkov vseh terjatev. Mariborsko sodišče je dan po tem, ko je od prisilnega upravitelja Mariborske livarne Maribor MLM Blaža Štumpfla prejelo poročilo o izglasovani prisilni poravnavi s strani večine upnikov, to tudi potrdilo. Bankam in drugim upnikom je uprava družbe obljubila polovično poplačilo terjatev v naslednjih štirih letih po pravnomočnosti sklepa. Kot je razvidno iz danes na spletni strani Ajpesa objavljenega poročila upravitelja o izidu glasovanja, je pri glasovanju o prisilni poravnavi sodelovalo 34 upnikov, ki so skupaj prijavili za 33,5 milijona evrov navadnih priznanih terjatev. Med njimi je za prisilno poravnavo glasovalo 33 upnikov, ki so skupaj predstavljali za dobrih 28 milijonov evrov oziroma 84 odstotkov vseh terjatev. Hkrati nihče od upnikov ni vložil ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave. Za potrditev prisilne poravnave je bilo potrebnih najmanj 60 odstotkov glasov, pozitiven rezultat pa ni presenečenje, saj so zahtevano vsoto presegle že vse tri največje banke upnice, NKBM, Abanka in Probanka, ki so se pred časom odločile za konverzijo dela svojih terjatev in tako prevzele tudi večinski lastniški delež v nekoč največjem mariborskem industrijskem podjetju. Kmalu tudi kadrovske spremembe Sicer pa naj bi po pisanju časopisa Večer v MLM kmalu doživeli tudi kadrovske spremembe. Nadzorni svet se je namreč seznanil z odstopom prokurista Dobrana Juričana, ki je bil v MLM od avgusta letos, na njegovo mesto pa naj bi bil predlagan Sergej Murgelj. V kratkem naj bi se v upravi podjetja Borisu Šlambergerju pridružil še sedanji prvi mož ravenskega Litostroja Dušan Goršek, še piše časnik. MLM je konec septembra končno prejel tudi zeleno luč za državno poroštvo v višini 5,1 milijona evrov. Družba je sicer po zagotovilih uprave likvidna, se pa srečuje z zelo previdnimi dobavitelji, ki so večinoma ostali isti kot pred uvedbo prisilne poravnave, a zdaj zahtevajo avanse in omejeno višino poslov. Podjetje sicer tudi letos posluje negativno, saj je v prvih desetih mesecih pridelalo že 7,2 milijona evrov izgube.
|
neutral
|
2,098
|
Facebook se je uvrstil v indeks 500 največjih ameriških podjetij S&P 500. Članstvo v elitnem ameriškem indeksu bo najverjetneje še okrepilo vrednost delnic mladega podjetja, saj bodo na indeks vezani skladi odslej morali kupovati njegove delnice. Upravljavec največjega spletnega družbenega omrežja na svetu Facebook je na borzni parket stopil maja lani. Prvi koraki niso bili najbolj bleščeči. Vrednost delnic je kmalu strmoglavila, na izhodiščno vrednost pa se je vrnila šele po dobrem letu dni. Facebook je v indeksu zamenjal proizvajalca elektronskih komponent Teradyne. Delnice družbenega omrežja so se po objavi novice povzpele za štiri odstotke, tržna kapitalizacija podjetja pa je dosegla 121 milijarde dolarjev, kar Facebook uvršča na 30. mesto v indeksu. V četrtletju je imelo podjetje 425 milijonov dolarjev dobička.
|
positive
|
2,099
|
Preverite, kateri dogodki in poteze so spravili bančni sektor na kolena. Rezultati stresnih testov namreč razkrivajo, da je bančna luknja velika kar 4,778 milijarde evrov. Kar lep čas se je ugibalo o tem, kaj bodo pokazali stresni testi, ki so bili to jesen opravljeni v slovenskih bankah. Ti rezultati so potrebni, da lahko Slovenija nadaljuje sanacijo bančnega sistema, s katero po mnenju številnih že precej zamujamo. V Banki Slovenije zagotavljajo, da so naši prihranki na varnem in da po objavi stresnih testov ne bo konec sveta. A nekateri, glede na vse dosedanje ukrepe vlade, temu ne verjamejo. Kriza v slovenskem bančnem sistemu je rezultat delovanja več dejavnikov. Velika soodvisnost bank in podjetij se srečuje s posledicami poka kreditnega balona ter ravnanj bančnikov in podjetnikov v časih pred krizo. Vse to se dogaja v kontekstu močnega državnega lastništva v bankah, slabosti korporativnega upravljanja in odlašanja z reševanjem. Nesorazmerja v bančnem sistemu, ki so se z izbruhom svetovne finančne in gospodarske krize razodela v vsej svoji podobi, so se začela kopičiti po vstopu Slovenije v EU in še posebej po prevzemu skupne evropske valute. Prevzem evra je z odprtjem velikanskega finančnega trga pripeljal do pravega finančnega balona, ki se je najbolj odrazil v izjemnem povečanju zadolženosti podjetij in obveznosti bank do tujine ter skokoviti rasti bruto zunanjega dolga države. V obdobju 2004 2008 so podjetja na veliko najemala posojila in svojo rast namesto na kopičenju lastnih sredstev gradila na posojilih, še posebej pa sta se pregrevala gradbeništvo in sektor finančnih storitev. Foto Blaž Garbajs Če je bil prvi val krize leta 2009 predvsem posledica vpliva najhujšega globalnega gospodarskega šoka po drugi svetovni vojni na odprto in izvozno usmerjeno slovensko gospodarstvo, pa so vse nadaljnje težave predvsem posledica razčiščevanja nakopičenih strukturnih neravnovesij in razdolževanja gospodarstva. To je v resne težave pahnilo tudi bančni sektor. Najprej posojilni balon ... V obdobju 2004 2008 se je v Sloveniji zgodil posojilni balon, saj so bančna posojila rasla celo po skoraj 40-odstotni letni stopnji. Podjetja so na veliko najemala posojila in svojo rast namesto na kopičenju lastnih sredstev gradila na kreditih, še posebej pa sta se pregrevala gradbeništvo in sektor finančnih storitev. Poleg posojilnega balona se je zgodil še gradbeni in borzni balon ter nevzdržni proces lastniške konsolidacije oziroma menedžerskih odkupov. ... nato zadolževanje bank v tujini Banke so se morale za zadostovanje temu povpraševanju zadolževati v tujini in bruto zunanji dolg se je zato od leta 2005 do 2009 podvojil z dobrih 20 na nekaj nad 40 milijard evrov in tako presegel 100 odstotkov bruto domačega proizvoda BDP. Bilančna vsota bank se je ob rasti kreditiranja in zadolževanja v tujini v tem času več kot podvojila z nekaj manj kot 24 milijard evrov leta 2004 na 52 milijard evrov leta 2009. Obseg posojil podjetjem se je povečal za 150 odstotkov, kreditov gospodinjstvom pa le za malo manj. Iz finančne krize prešli v gospodarsko Ob izbruhu krize so medbančni trgi presahnili, banke pa so morale začeti vračati najeta posojila. Prve posledice finančne krize je država še blažila z jamstvenimi shemami za zadolževanje bank in milijardnimi injekcijami likvidnosti v obliki državnih depozitov, za katere se je zadolžila na finančnih trgih, a finančna kriza se je sprevrgla v gospodarsko in ta traja bistveno dlje od prvotnih pričakovanj. Posojilna dejavnost je tudi zato presahnila, poleg tega pa je kriza občutno zmanjšala tudi povpraševanje po novih posojilih oziroma se je poslabšala kreditna sposobnost podjetij. Evropa je od izbruha svetovne finančne krize leta 2008 v bolehne banke vbrizgala več kot 1600 milijard evrov davkoplačevalskih injekcij. Slovenske banke imajo po zadnjih podatkih Banke Slovenije skupno za okoli osem milijard evrov slabih terjatev. Poleg Slovenije so se v minulih letih z resnimi težavami v bančnem sektorju spopadli tudi v Španiji, na Irskem in Cipru. Vse tri članice območja z evrom so se pri reševanju svojih bank odločile za mednarodno pomoč, sprejeti ukrepi pa se od ene do druge precej razlikujejo. Najbolj dramatično je bilo reševanje ciprskega bančnega sistema, saj so bile banke tik pred bankrotom. Banke so na primer lani podjetjem odobrile skupaj za 9,8 milijarde evrov posojil, potem ko so jim leta 2009, ko se je začelo upadanje posojilne dejavnosti, odobrile še skoraj 22 milijard evrov kreditov. Najbolj so pri tem prednjačile banke v domači lasti, čeprav so tudi tuje banke že takoj na začetku krize kreditiranje podjetij močno oklestile. Nekoliko pozneje in manj izrazito je začelo upadati kreditiranje gospodinjstev. Ujeti v začaran krog Vse to je povzročilo začaran krog, ko podjetja zaradi prezadolženosti ne zmorejo redno odplačevati svojih obveznosti, banke pa posojil ne reprogramirajo ali pa to počno zelo konservativno. Zelo previdne so tudi pri odobravanju novih posojil, saj dobrih in finančno vzdržnih projektov v času krize ni na pretek. To še zaostruje gospodarske razmere, kar se na koncu pozna v povečevanju slabih posojil v bankah. Veliko podjetij je zaradi tega finančnega krča pristalo tudi v stečaju, slovensko gradbeništvo pa se je na primer sesulo. Propadla je tudi večina finančnih holdingov, ki so nastali v letih debelih krav. Začaran krog podjetja zaradi prezadolženosti ne zmorejo redno odplačevati svojih obveznosti, banke pa posojil ne reprogramirajo ali pa to počno zelo konservativno. Foto Damjan Žibert Posebnost slovenskega primera je velika odvisnost podjetij od bančnih posojil v kontekstu prezadolženosti podjetij. Podjetja so tako občutno bolj zadolžena od evropskega povprečja, saj njihove dolžniške obveznosti kljub obsežnemu razdolževanju pri bankah še vedno predstavljajo približno 130 odstotkov lastniškega kapitala, tik pred izbruhom krize pa je bil ta finančni vzvod celo pri 165 odstotkih. Ob tej prezadolženosti predstavljajo bančna posojila okoli 60 odstotkov vsega dolga podjetij, posojila nebančnemu sektorju pa po drugi strani imajo kar za okoli 70 odstotkov bilančne vsote bank. Gre torej za soodvisnost, ki je večja od evropskega povprečja, pri čemer je bančni sistem na stari celini v primerjavi z ZDA že tako ali tako bistveno pomembnejši člen financiranja podjetij. Bančni sistem kot celota z izgubo prvič posloval leta 2010 Delež slabih posojil je z zaostrovanjem razmer v realnem sektorju eksplodiral leta 2011 in 2012, saj je bil še leta 2010 pod desetimi odstotki, leta 2009 pa pri petih odstotkih. Konec septembra so imele banke 17,3 odstotka ali malo manj kot osem milijard evrov slabih posojil, podjetja pa nekaj nad 29 odstotkov. Slabitve in rezervacije so lani in predlani ter v devetih letošnjih mesecih skupaj dosegle okoli 3,7 milijarde evrov, skupno pa je od leta 2009 do septembra letos njihov obseg 4,8 milijarde evrov. Pretežni del teh terjatev odpade na posojila, ki zamujajo več kot 90 dni. Bančni sistem kot celota je z izgubo prvič posloval leta 2010, ko je ta dosegla skoraj 100 milijonov evrov. V obdobju od 2010 do konca letošnjega devetmesečja se je skupna izguba povzpela na 1,9 milijarde evrov. Zaradi izgub potrebne dokapitalizacije Vse to krepi potrebo po dokapitalizacijah, ki zaradi državnega lastništva v treh največjih bankah odpadejo predvsem na državo oziroma paradržavne institucije. Skupni obseg dokapitalizacij največje slovenske banke NLB je v zadnjih treh letih znašal okoli 650 milijonov evrov, potem ko je bila banka že leta 2008 dokapitalizirana za 300 milijonov evrov. Večino teh sredstev je vplačala država. Za dokapitalizacijo NKBM je bilo namenjenih že dobrih 200 milijonov evrov. Za dokapitalizacijo NKBM je bilo v tem času namenjenih dobrih 200 milijonov evrov, od tega je prav tako večina odpadla na državo in tri državna podjetja Gen energija, Elektro Slovenije in Pošta Slovenije. Obe banki sta v tem procesu postali še bolj državni. To je druga pomembna značilnost slovenske bančne krize. Država je daleč največja lastnica v obeh največjih bankah, ki predstavljata pretežen del bančnega trga. Poleg tega je pomemben neposreden in posreden lastnik tudi v tretji največji banki Abanki. Slabe terjatve bo država prenesla na slabo banko Da bi razbila to negativno spiralo, se je zato država odločila za oblikovanje t. i. slabe banke, na katero se bodo prenesle slabe terjatve. Prenosu bodo sledile še dokapitalizacije kapitalsko podhranjenih bank. Zakon o slabi banki je doživljal številne porodne krče, tudi v obliki zahteve za referendum. Po odločitvi ustavnega sodišča glede dopustnosti referenduma je vendarle začel veljati konec 2012. Prenosi slabih terjatev na državno Družbo za upravljanje terjatev bank DUTB bi se morali začeti že poleti, a v trikotniku država, banke, Evropska komisija ni prišlo do soglasja o prenosni ceni. Iz Bruslja je nato v okviru postopka odobravanja državne pomoči slovenskim bankam prišla še zahteva po neodvisnih pregledih kakovosti aktive in obremenitvenih testih bank. Opravili pregled osmih bank Za kakšno breme bo šlo, bodo pokazali rezultati pregledov osmih bank, ki bodo znani ta teden. V vzorcu je bilo najprej deset bank, a se je Banka Slovenije v navezi z vlado septembra odločila, da začne postopek nadzorovane likvidacije nad dvema manjšima bankama Probanko in Factor banko. O slabi banki so nekateri ekonomisti razmišljali že pred nekaj leti, a jih takratni odločevalci zaradi še vedno nizkega deleža slabih posojil niso uslišali. Še danes se pojavljajo mnenja, da bi morala država v zadnjih letih izdatneje dokapitalizirati banke, nato pa od njih zahtevati, da same ali v medbančnem sodelovanju prestrukturirajo slaba posojila. Prepričani so, da je prenos slabih naložb na državo preveliko javnofinančno breme. Šele ta pregled bo pokazal, kakšna je dejanska luknja v bančnem sektorju. Ves ta čas, ko je Slovenija čakala na rezultate strestnih testov, so se pojavljale zelo različne špekulacije okoli višine bančnih izgub. Ena od njih je ocenjevala, da naj bi stroški sanacije dosegli nekje med štirimi in petimi milijardami evrov. Država ima v ta namen rezerviranih skoraj pet milijard evrov, del pa naj bi prispevali tudi imetniki podrejenega dolga bank. Pri tem je treba upoštevati še nekaj nad milijardo evrov državnega poroštva za Probanko in Factor banko, pri čemer naj bi stroški za državo na koncu v tem primeru znašali okoli 430 milijonov evrov. In kakšen bo vpliv sanacije bančne luknje? V vsakem primeru bo sanacija bank kratkoročno negativno vplivala na javne finance. Javnofinančni primanjkljaj naj bi tako prihodnje leto presegel sedem odstotkov BDP, javni dolg pa naj bi se povzpel nad 70 odstotkov BDP. Samo prihodnje leto bo morala država odplačati za okoli štiri milijarde evrov dolga. Vse to je v zadnjih mesecih podžigalo ugibanja, da bo Slovenija za reševanje razmer v bankah morala zaprositi za pomoč iz stalnega mehanizma za stabilnost evra ESM. Po zadnji zadolžitvi za 1,5 milijarde evrov se ta scenarij očitno ne bo uresničil, a tveganja za državo ostajajo. Kakšne ukrepe bi morali že pred časom sprejeti? Opozorila in priporočila Sloveniji so tako jasna. V kratkem je treba zagnati gospodarstvo, da se negativna spirala prekine. Brez tega bodo šli vsi stroški sanacije razmer v bankah v nič. Zaradi omenjene soodvisnosti podjetij in bank je treba izvesti proces razdolževanja podjetij, ki morajo povečati delež lastniškega kapitala in poleg finančnega izpeljati še poslovno prestrukturiranje. V odsotnosti domačega kapitala to neizogibno pomeni večjo odprtost za tuje naložbe. Razčistiti je treba tudi z vsemi slabostmi in nepravilnostmi v korporativnem upravljanju bank in podjetij, ki so se nakopičile v preteklosti in so po mnenju večine pomembno prispevale k nastalemu položaju. K temu naj bi pripomogla tako vzpostavitev Slovenskega državnega holdinga kot privatizacija nekaterih državnih naložb. Nihče še ni odgovarjal Ne nazadnje pa javnost že nekaj časa poziva tudi k odgovornosti vseh tistih v bankah in podjetjih, ki so bodisi z nespametnimi bodisi s kaznivimi dejanji v preteklosti pripeljali do tega, da bodo morali davkoplačevalci sredi krize z milijardnimi vsotami reševati napake drugih.
|
negative
|
2,100
|
Avstrija je za Hypo Alpe Adria odobrila dodatno dokapitalizacijo. Tokrat bo avstrijska država za banko, ki deluje tudi v Sloveniji, namenila 800 milijonov evrov, od začetka krize pa je za njeno reševanje v obliki pomoči in jamstev dala že 4,8 milijarde evrov. Avstrijska država kot edini lastnik je na današnji skupščini bančne skupine Hypo Group Alpe Adria, prisotne tudi v Sloveniji, odobrila dodatno dokapitalizacijo te v krizi nasedle finančne institucije. Tokrat bo država zanjo namenila 800 milijonov evrov. Samo v drugem letošnjem polletju je skupaj z 250-milijonsko dokapitalizacijo s konca novembra Avstrija za bančno skupino, ki je v postopku likvidacije, namenila 1,05 milijarde evrov. Od začetka leta pa je Hypo Group Alpe Adria prejela 1,75 milijarde evrov. Od začetka krize ji je Avstrija v obliki državnih jamstev in finančne pomoči zagotovila 4,8 milijarde evrov. Od tega je 3,6 milijarde evrov odpadlo na razne oblike kapitalskih injekcij. Avstrija bo Hypo Alpe Adria dokapitalizirala še za 800 milijonov evrov. Bančna skupina je v težave oz. insolventnost zašla ob izbruhu krize leta 2008, potem ko se je desetletje z vratolomno hitrostjo širila po Balkanu. Iz tistega obdobja so ji ostale milijardne nasedle naložbe, zaradi česar jo je Avstrija nacionalizirala. S Hypo Alpe Adria banko in Hypo Leasingom je prisotna tudi v Sloveniji. Skupina potrebuje stalne dokapitalizacije, da njena kapitalska ustreznost ne pade pod regulatorni minimum. Avstrijska država se je zavezala, da banke do konca njene likvidacije ne bo pustila v insolventnost, saj bi to za deželo Koroško kot njenega največjega poroka pomenilo finančni zlom. V skladu z načrtom likvidacije bančne skupine, ki ga je Evropska komisija odobrila septembra, je Avstrija za obdobje od 2013 do 2017 za banko odobrila 5,4 milijarde evrov. To pomeni, da je v naslednjih štirih letih na voljo še 3,65 milijarde evrov. Načrt sicer določa, da se operativni deli bančne skupine, ki je v 100-odstotni državni lasti, prodajo, preostali nezdravi deli pa se vključijo v postopek likvidacije. Prodajna pogodba za avstrijsko podružnico je bila podpisana maja letos, bančna mreža v jugovzhodni Evropi oz. na Balkanu, med drugim v Sloveniji, pa bo prodana najpozneje do 30. junija 2015.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.