nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
2,101
|
Dvosedežnica na Veliki planini je tako zelo dotrajana, da jo je inšpektor ustavil. Zaradi tega bo smučarska sezona nekoliko okrnjena, pričakujejo pa tudi do 30 odstotkov manj obiskovalcev. Od zgornje postaje nihalke se bodo lahko smučarji povzpeli na vlečnico, ki je za hribom 100 metrov stran. Smučarska sezona na Veliki planini bo letos okrnjena, ker ni več sedežnice, ki je vozila od zgornje postaje nihalke do Zelenega roba in do 1666 metrov visokega Gradišča. Sedežnico je zaradi dotrajanosti ustavil inšpektor, zaradi česar v družbi Velika planina pričakujejo 30-odstotni upad obiska. Namesto sedežnice smučišče povezujeta dve vlečnici Smučarji se bodo od zgornje postaje nihalke lahko povzpeli na vlečnico, ki je za hribom 100 metrov stran in ta jih bo potegnila do druge vlečnice do višine 1612 metrov do Zelenega roba, kjer bodo lahko smučali, je pojasnil vodja obratovanja in smučišča v družbi Velika planina Andrej Potočnik. Po nekaterih ocenah naj bi nova sedežnica stala najmanj dva milijona evrov. Sedežnico Šimnovec so na Veliko planino sicer prestavili leta 2000 z Rogle, kjer je obratovala od leta 1986. Smučanje tako ni možno od vrha smučišča Zeleni rob pa do spodnje postaje sedežnice, ki je ni več, je poudaril Potočnik in dodal, da je smučišče tako povezano z dvema vlečnicama. Ustavitev dvosedežnice Šimnovec bo prav gotovo vplivala na letošnjo smučarsko sezono, je prepričan Potočnik. Zaradi tega v družbi po njegovih besedah pričakujejo manjši obisk smučarjev oz. do 30 odstotkov manj obiskovalcev. Primerno temu bodo po njegovih napovedih prilagodili tudi cene smučarskih kart, ki bodo ugodnejše. Kako bo zdaj na Veliki planini, ali in kdaj bodo dobili novo oz. rabljeno sedežnico, je stvar Občine Kamnik, ki je lastnica družbe Velika planina. Družba mora najti le najugodnejše ponudbe družb, ki razpolagajo s temi sedežnicami na evropskem trgu. Če pa ne bo denarja, bo vse ostalo odprto, je še dodal Potočnik.
|
negative
|
2,102
|
Evropska komisija bo predvidoma v sredo sprejela odločitve o petih slovenskih bankah. Pričakuje se odobritev državne pomoči za Novo Ljubljansko banko in Novo kreditno banko Maribor, začasna odobritev državne pomoči za Abanko ter dokončna odobritev državnih poroštev za Probanko in Factor banko. Viri pri EU pravijo, da bo Evropska komisija v sredo sprejela odločitve o petih slovenskih bankah. To so neuradne informacije, ki jih ni želel uradno potrditi nihče, niti slovenski finančni minister Uroš Čufer, ki je dejal le, da upa, da bodo odločitve čim prej. Pričakujem čim več čim prej, je vse, kar je povedal minister. Pričakuje se odobritev državne pomoči za Novo Ljubljansko banko in Novo kreditno banko Maribor, začasna odobritev državne pomoči za Abanko ter dokončna odobritev državnih poroštev za Probanko in Factor banko, so napovedali viri pri EU. Po evropskih pravilih o državnih pomočeh za banke je pogoj za odobritev načrt prestrukturiranja za vsako banko, ki mora izpolnjevati tri merila zagotoviti zmožnost preživetja banke, ustrezno delitev bremen s prispevkom podrejenih upnikov ter ukrepe za preprečitev izkrivljanja konkurence. Načrt prestrukturiranja za posamezno banko vključuje tako predvideno pokritje kapitalskih potreb z državnim denarjem in prispevkom podrejenih upnikov kot prenos slabih terjatev na slabo banko, saj gre tudi v tem primeru za državno pomoč, če se prenos ne izvede po tržni ceni. Komisija lahko državno pomoč v izjemnih okoliščinah odobri tudi začasno. To lahko stori brez načrta prestrukturiranja, nato pa odločitev potrdi, ko načrt prejme in preuči. Izjemna okoliščina bi na primer bila, če bi Banka Slovenije ocenila, da bi lahko banka brez dokapitalizacije izgubila licenco, oziroma če je to potrebno za zagotavljanje finančne stabilnosti, so minuli teden pojasnili viri v Bruslju. V takšnih izjemnih okoliščinah je komisija v začetku septembra začasno odobrila načrte Slovenije, da v sklopu urejene likvidacije zagotovi 540 milijonov evrov državnih poroštev za Factor banko in 490 milijonov evrov poroštev za Probanko. Ocenila je namreč, da so ukrepi nujni za zagotovitev finančne stabilnosti v Sloveniji in da ne bodo izkrivili konkurence. Zdaj bo pomembno prestrukturiranje podjetij Po zeleni luči Bruslja za dokapitalizacijo bank in po prenosu slabih terjatev na slabo banko se bo morala Slovenija osredotočiti na prestrukturiranje podjetij, je danes poudaril Čufer. Najpomembneje je, da čim prej začnemo prestrukturiranje podjetij, eno po eno, sicer pa nas vzporedno čaka še slovenski državni holding, je minister opredelil prioritete za naprej. V povezavi s prenosom na slabo banko je pojasnil, da je prvi korak krovni sporazum za prenos slabih terjatev v zameno za obveznice, ki jih izda Družba za upravljanje terjatev bank DUTB in za katere jamči država, v višini 1,6 milijarde evrov. Potem pa se bodo terjatve do podjetij prenašale postopno z ustrezno hitrostjo. Minister Čufer je v Bruselj na izredno zasedanje evroskupine pripotoval z investicijskih pogovorov v Londonu, kjer je podrobno predstavil izid bančnega pregleda. Zanimanje investitorjev je že nekaj časa prisotno, Slovenijo podrobno spremljajo ... Vidi se, da cenijo, kar smo naredili, ker so tudi obrestne mere na trgu padle. Mislim, da je to dober znak, je poudaril. Na vprašanje, kdaj bo šla Slovenija znova na trg, je minister Čufer odgovoril, da smo na trgu že ves čas prisotni. Sicer pa je še pojasnil, da bomo zdaj najprej počakali, da se razjasni, kje so obrestne mere, potem pa bomo šli na trg.
|
neutral
|
2,103
|
Čeprav večino povprečnih Zemljanov še vedno stiska kriza, bogataši s tem nimajo težav. Najbogatejši so namreč svojim milijardam dodali še nekaj kupov denarja. Med številnimi lestvicami, ki se po navadi pojavijo ob koncu leta, je tudi božična lestvica milijarderjev, ki so v tekočem letu premoženje najbolj povečali. Večjih presenečenj na seznamu, ki zajema služenje denarja med 1. januarjem 2013 in 31. decembrom 2013, sicer ni, podobno kot več let zapored na vrhu kraljujeta ameriška bogataša Warren Buffett in Bill Gates. 10. Carl Icahn, 7,2 milijarde dolarjev Potem ko je njegova finančna družba Ichan Capital Management letos uspešno poslovala predvsem na račun delnic Netflixa in Herbalifea, se je precej povečalo tudi premoženje njenega lastnika. 9. Lui Chee Woo, 8,3 milijarde dolarjev Ustanovitelj družbe Galaxy Entertainment Group je letos postal tudi drugi najbogatejši Azijec, za prihodnje leto pa načrtuje občutno širitev svojega igralniškega posla. 8. Larry Page, 9,3 milijarde dolarjev Soustanovitelj Googla je 3 milijarde zaslužil samo v 24 urah, ko je oktobra Googlova delnica dosegla absolutno najvišjo vrednost. Android pa je medtem postal najbolj priljubljen operacijski sistem mobilnih telefonov, poganja namreč 43 odstotkov tovrstnih naprav. Foto POP TV 7. Sergej Brin, 9,3 milijarde dolarjev Pageov kolega, prav tako soustanovitelj Googla, zadolžen za posebne projekte Google X, je svoje premoženje letos povečal za slabih 5 odstotkov in je »,težak 30 milijard ameriških zelencev. 6. Masayoshi Son, 10,3 milijarde dolarjev Ustanovitelj Softbank, največje internetne in telekomunikacijske družbe v Aziji, je ob poku »,dotkom balončka izgubil 70 milijard, a se očitno vrača v velikem slogu. Njegovo bogastvo se je v zadnjem letu več kot podvojilo, z 8,8 na 19,1 milijarde dolarjev. Med drugim je odmevala investicija v finsko družbo Supercell. 5. Mark Zuckerberg, 10,5 milijarde dolarjev Čeprav se številni sprašujejo, kako dolgo bo trajalo, preden se Facebook sesuje pod lastno težo, njegov ustanovitelj tega v denarnici vsekakor ne čuti. 4. Jeff Bezos, 11,3 milijarde dolarjev Ustanovitelj družbe Amazon ima za seboj poslovno gledano dobro leto, Bezos pa se je z nakupom Washington Posta podal še na področje izdajanja časopisov. 3. Sheldon Adelson, 11,4 milijarde V igralniški dejavnosti recesije ne poznajo. 2. Bill Gates, 11,5 milijarde Potem ko je šlo Carlosu Slimu nekaj slabše, je spet postal najbogatejši Zemljan, leto končuje z 72,6 milijarde dolarjev, kar je 19-odstotno povečanje v primerjavi z lani. 1. Warren Buffett, 12,7 milijarde Direktor družbe Berkshire Hathaway je na dan povprečno zaslužil 37 milijonov dolarjev.
|
neutral
|
2,104
|
Terme Čatež so na zahtevo največjega lastnika, DZS, za 3. oktober sklicale izredno skupščine družbe. Na njej bodo odločali o umiku lastnih delnic, ki jih imata v Termah Čatež kot odvisni družbi Marina Portorož in Turistično podjetje Portorož.Uprava Abanke Vipa kupila 200 delnic Člani uprave Abanke Vipa so v torek pridobili skupno 200 delnic in ne 1983, kot smo v sredo pomotoma zapisali. Radovan Jereb je tako pridobil 62 delnic in ne 1845 delnic.Ponudbo za NFD Holding sprejel le en delničar Prevzemno ponudbo za NFD Holding, ki sta ga objavila Maksima Invest in Finetol, je sprejel en delničar, ki je imel v lasti 109 delnic družbe. Prevzemnika imata tako skupaj v lasti 38,78-odstotni delež v NFD Holdingu.Krona Holding za dve tretjini zmanjšala osnovni kapital Skupščina Krone Holdinga je sprejela sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe, o izdaji zamenljivih obveznic in o pogojnem povečanju osnovnega kapitala. Pripadajoč znesek kosovne delnice v osnovnem kapitalu se bo znižal s 4,17 na 1,39 evra, vsak delničar pa bo prejel za vsako delnico, katere pripadajoči znesek se zniža, po eno zamenljivo obveznico z nominalnim zneskom 2,78 evra. Bilančni dobiček družbe bo ostal nerazporejen.DSU sklenil pogodbo o nakupu poslovne stavbe DSU Nepremičnine je s podjetjem Parkplan podpisal pogodbo o nakupu poslovnega objekta F2 ob Masarykovi cesti v Ljubljani. Stavbo bo DSU oddal v najem ministrstvu za šolstvo. Prostorske težave ministrstva, ki sedaj deluje na različnih lokacijah po Ljubljani, so tako bližje rešitvi, selitev na novo lokacijo pa je predvidena za prihodnje leto.Probanka v prvem polletju s 13 odstotki višjo bilančno vsoto Mariborska Probanka je v prvem polletju letošnjega leta obseg bilančnega poslovanja povečala za 13,2 odstotka oziroma za 106 milijonov evrov, tako da je bilančna vsota banke konec polletja znašala 911 milijonov evrov. Izdana jamstva in premoženje v upravljanju povečujejo obseg poslovanja banke še za 275 milijonov, tako da je skupen obseg poslovanja banke 1,19 milijarde evrov.Mlinotest ob polletju z izgubo Mlinotest je v prvem polletju zabeležil izgubo v višini 57.000 evrov. Na doseženi slabši rezultat so vplivali nižji čisti prihodki od prodaje, ki so predvsem posledica nižanja prodajnih cen izdelkov. V prvem polletju so ustvarili 16,8 milijona evrov konsolidiranih čistih prihodkov od prodaje. Pripravil Tomaž Modic
|
neutral
|
2,105
|
Straža - Kapitalska družba (Kad), Istrabenz, Skupina Viator&Vektor in Infond ID v paketu prodajajo 44,04 odstotka osnovnega kapitala Novolesa. Za vodstvo straškega podjetja, ki je lani "pridelalo" 2,3 milijona evrov izgube, to ni presenečenje, saj naj bi družbe prodajo napovedovale že dlje časa. Predsednik uprave Novolesa Franc Vovk vidi glavni razlog za prodajo v umiku države iz gospodarstva. "Trenutno ne doma ne v tujini ne vidim oziroma ne poznam nobenega potencialnega kupca. Bodo pa novi lastniki zagotovo prinesli nov kapital, ki ga nujno potrebujemo za posodobitev proizvodnje," je dejal Vovk. Novoles je v prvih štirih mesecih letos beležil 257.000 evrov čistega dobička, kljub temu Vovk za konec leta napoveduje približno milijon evrov izgube. Na vprašanje, zakaj družba še ni prodala osemnajstih odstotkov lastnih delnic, pa Vovk odgovarja: "Višek delnic je prišel v firmo na nelegitimen način, tik preden sem prevzel podjetje. Še ne vemo natančno, kaj bomo s temi delnicami. Za prodajo imamo še približno dve leti časa. Zato na skupščini tudi nisem predlagal prodaje tega deleža." Novoles se še vedno ubada tudi z 20 milijoni evrov kreditov iz preteklih let. Roki za njihovo odplačilo se iztečejo v letih 2010 in 2011.dragana.stankovic@dnevnik.si
|
negative
|
2,106
|
Koper - Istrabenz se po besedah njegovega prvega moža Igorja Bavčarja s prevzemom Petrola ne ukvarja. Koprska holdinška družba v Petrolu krepi svoj delež, predvsem pa z upravo Petrola išče sinergije pri energetiki. "Ali se bo in kako se bo konsolidiralo lastništvo Petrola, ni na prvem mestu naših skrbi," je v pogovoru za današnje Finance dejal Bavčar. Krepitev v energetiki poslovna odločitev Bavčar pravi, da je krepitev pri energetiki prek Petrola povsem normalna poslovna odločitev. "Smo pred pomembnimi odločitvami predvsem glede proizvodnje električne energije in gradnje teh zmogljivosti na jugovzhodu in iščemo partnerje, kar je lažje kot organska rast," pojasnjuje Bavčar, ki opozarja, da "gre mogoče vse skupaj malo prepočasi". "Mi smo vajeni hitrejših odločitev." Istrabenz je pred dnevi prodal polovico svojega deleža v Mercatorju. O prodaji druge polovice se bodo v družbi, tako Bavčar, odločali v skladu z razmerami na trgu in njihovimi potrebami. Kupca še nimajo, zagotavlja prvi mož Istrabenza. Med vodilnimi energetskimi družbami v regiji "Ko smo se odločali o prodaji Mercatorja, smo naredili izračun. V dveh letih je Mercator na borzi zrasel za 133 odstotkov, SBI za 162, Petrol za 271 odstotkov. To pomeni, da bi ta dobiček podvojili, če bi dali denar v katerikoli drug papir," je pojasnil Bavčar, ki meni, da je država izkupiček od prodaje pravilno naložila, ustvarila oportunitetni dobiček. "Smo kar pripomogli k temu," je prepričan. V Istrabenzu se z managerskim odkupom ta trenutek ne ukvarjajo. "Kad in Sod morata povedati, kaj bosta naredila," je dejal Bavčar, ki meni, da bo Istrabenz leta 2012 ena vodilnih družb v energetiki v regiji, pričakuje pa tudi, da bodo okrepili svojo dejavnost v stebru informacijskih tehnologij, konsolidirali dejavnost v turizmu, prehrana pa bo takrat zelo zrela za dejavnost. "Mislim, da bo družba prevzeta. Od koga, ne bi napovedoval," je še dejal za Finance.
|
neutral
|
2,107
|
Največji lastnik Jelovice Janez Deželak, ki je četrtinski delež po ceni 5,9 evra za delnico kupil od države, je v sredo svoj delež prodal podjetju Ambient. Ob tem velja poudariti, da je Deželak v sredo za Dnevnik trdil, da je lastnik in da se še odloča o tem, ali bo delež prodal Gregorju Benčini, ki je tisti dan objavil prevzemno ponudbo. Podjetje Ambient ima dva zaposlena, poleg lastnika in direktorja Roberta Kupca še Marka Gošnika. Ukvarjajo se z inženiringom in prodajo poslovnih daril. Direktor Kupec je bil včeraj na poslovni poti, Marko Gošnik pa o nakupu Jelovice ni vedel ničesar. Ambient je imel konec lanskega leta slabih 110.000 evrov kapitala. Celotni prihodki družbe so lani znašali milijon evrov, čistega dobička pa so v družbi pridelali za manj kot 37.000 evrov. V petih letih je Ambient skupno imel za 119.000 evrov čistega dobička. Janez Deželak je spomladi za četrtinski delež Jelovice odštel 2,1 milijona evrov in je težko verjeti, da bi delnice prodal naprej po nižji ceni. "Nimam pojma, kaj je to za eno podjetje. Dalo je denar in jaz sem prodal," se je včeraj izmikal Janez Deželak.
|
neutral
|
2,108
|
Ljubljana - Infond Holding, ki ga vodi Matjaž Rutar, je v zadnjih dneh ustanovil dve novi družbi Infond Holding 1 in Infond Holding 2. Kaj je razlog za ustanovitev, ni znano, saj nam v Infond Holdingu tega niso želeli pojasniti. Povedali so nam le, da "vsako leto izvršujejo večje število teh transakcij in nobene od njih javno ne komentirajo". Po neuradnih informacijah se v Infond Holdingu pripravljajo, da bodo na obe družbi prenesli četrtino Pivovarne Laško in četrtino Mercatorja. Na tak način bi si namreč v primeru prodaje zagotovili, da zanjo javnost ne bo izvedela oziroma, da bodo končni kupec in podrobnosti posla ostali skriti. Tega nam v Infond Holdingu niso ne zanikali ne potrdili. Spomniti velja, da je podobno Infond Holding naredil tudi pri Iskri Avtoelektriki. Najprej je kupil četrtino družbe, nato je delež prenesel na Infond Holding 3, ki ga je le nekaj dni zatem prodal do sedaj neznanemu kupcu. Podobnih primerov je še več. Infond Holding 2 je prevzel Alpino in se nato preimenoval v Alpino Holding, družbo pa so zatem prodali vodilnim v Alpini na čelu z Matjažem Lenassijem. Tudi v Pivovarni Laško, ki jo vodi Boško Šrot, naj bi se za podoben korak odločili pri Delu. Na družbo Talis nameravajo namreč prenesti 100-odstotni delež družbe, nato pa bo Talis dobil novega končnega lastnika. Laško je na primer ta teden na novo ustanovljeno družbo Plinfin preneslo svoj 7,3-odstotni delež Istrabenza, v kratkem, po naših informacijah do konca oktobra, bo Plinfin dobil novega lastnika blizu upravi Istrabenza. Pri tem ne gre spregledati, da se je Center Naložbe, ki sodi v krog družb blizu Pivovarni Laško, nedavno preimenoval prav iz Infond Holdinga 1, sedaj je Infond Holding ustanovil novo družbo z že znanim imenom.
|
neutral
|
2,109
|
Ljubljana - Petrol je danes objavil namero za prevzem holdinške družbe Istrabenz. Ponudbo za prevzem bo objavil najkasneje v 30 in ne prej kot v desetih dneh po objavi prevzemne namere, je Petrol danes sporočil prek spletnih strani Ljubljanske borze. Uprava Ljubljanske borze je danes zaradi objave Petrolove namere za prevzem Istrabenza začasno zaustavila trgovanje z delnicami Petrola in Istrabenza. Z delnicami obeh družb se je trgovalo do 10.44, zadnji posel s Petrolovimi delnicami je bil sklenjen po tečaju 975 evrov, z Istrabenzovimi pa po tečaju 127 evrov. Nadzorni svet Petrola, ki mu predseduje Viktor Baraga, je danes pooblastil upravo družbe, da izvede vse potrebne postopke za ponudbo za prevzem holdinške družbe Istrabenz, pri čemer bodo določili prag uspešnosti ponudbe, so sporočili iz Petrola. Petrol je tako po odločitvi nadzornikov upravi Ljubljanske borze poslal zahtevo za takojšnjo začasno zaustavitev trgovanja. Uprava borze je zaradi zaščite interesov vlagateljev zaustavila tudi trgovanje z delnicami Istrabenza, so sporočili z borze. Trgovanje z delnicami Petrola in Istrabenza bo zaustavljeno do konca trgovalnega dne.
|
neutral
|
2,110
|
novi sad - Kranjska družba Merkur bo 21. septembra odprla nov trgovski center v Novem Sadu, ki bo za beograjskim njihov drugi v Srbiji. "S tem nadaljujemo širitev maloprodajne mreže na srbskem trgu, kjer načrtujemo na področju tehnične trgovine v prihodnjih letih doseči vodilni tržni položaj," so pojasnili v Merkurju. Center bo imel 9600 kvadratnih metrov prodajno-skladiščnih površin in bo ponujal enako paleto izdelkov za dom, vrt, prosti čas in delavnico, kot jo v slovenskih centrih. Pred centrom, ki bo prinesel vsaj 75 novih delovnih mest, bo na voljo 245 parkirnih mest. Tako kot za beograjski center tudi za novosadskega velja, da je investicija vredna 10 milijonov evrov. Ob tem v Merkurju dodajajo, da načrtujejo v Srbiji do leta 2010 zgraditi še drugi center v Beogradu, poleg tega pa še centra v Novem Sadu (ta se ravno odpira) in Čačku. "Zaradi intenzivne gradnje novih centrov se bo samo prodaja na drobno v tujini do leta 2010 povečala za več kot 300 odstotkov. S tem si prizadevamo čim prej doseči vodilni položaj na izbranih trgih," še poudarjajo v Merkurju.
|
positive
|
2,111
|
Letna stopnja inflacije v območju evra, katerega članica je od 1. januarja tudi Slovenija, se je avgusta v primerjavi z julijem zmanjšala za 0,1 odstotka in je znašala 1,7 odstotka. Slovenija pa je zabeležila 3,4-odstotno stopnjo inflacije na letni ravni, kar je največ med članicami območja skupne evropske valute, je danes sporočil evropski statistični urad Eurostat. V celotni EU je bila avgusta inflacija na letni ravni v primerjavi s prejšnjim mesecem prav tako nižja za 0,1 odstotka in je znašala 1,9 odstotka. Avgusta so najnižje stopnje inflacije na letni ravni v EU beležile Malta (0,6 odstotka) ter Danska (0,9 odstotka) in Nizozemska (1,1 odstotka). Najvišje so bile letne inflacijske stopnje v Latviji (10,2 odstotka), Bolgariji (9,3 odstotka) in na Madžarskem (7,1 odstotka). V primerjavi z julijem se je letna stopnja inflacije junija v sedmih članicah EU zvišala, v 15 se je znižala, v štirih pa je ostala na enaki ravni. Slovenija je avgusta s 3,4 odstotka na letni ravni zabeležila najvišjo stopnjo inflacije med članicami območja z evrom. Sledijo ji Grčija z 2,7 odstotka, Irska z 2,3 odstotka in Španija z 2,2 odstotka. Najnižje letno povprečje inflacije do avgusta so v celotni EU zabeležile Malta (0,5 odstotka), Francija in Finska (obe 1,3 odstotka), najvišje pa Latvija in Madžarska (7,7 odstotka). Za Slovenijo je letno povprečje avgusta znašalo 2,9 odstotka in je bila tako skupaj z Grčijo na prvem mestu med članicami območja skupne evropske valute.
|
negative
|
2,112
|
Ljubljana - Govorice, da je Dars z SCT in Cestnim podjetjem Ljubljana pogodbo za rekonstrukcijo vzhodne ljubljanske obvoznice podpisal šele dan po tragični nesreči pri predoru Golovec, ne ponehajo. Tako smo dobili interni dokument Darsa, na podlagi katerega bi lahko sklepali, da je bila pogodba z izvajalcema res podpisana šele 27. avgusta. Številka pogodbe, ki so nam jo potrdili tudi v Darsu, je namreč podobna številkam pogodb, ki so jih podpisovali 27. avgusta, medtem ko se številke pogodb, ki so bile podpisane 7. avgusta, močno razlikujejo od številke pogodbe za rekonstrukcijo vzhodne ljubljanske obvoznice. Toda na Darsu kljub temu vztrajajo, da je bila pogodba s SCT in Cestnim podjetjem Ljubljana podpisana že 7. avgusta, neskladje v številkah pogodb pojasnjujejo z zagotovilom, da "oštevilčenje pogodb ni odvisno od datuma podpisa pogodbe, ampak od tega, kdaj je bila pogodba vnesena v evidenco v glavni pisarni". Zakaj je bila pogodba za rekonstrukcijo ljubljanske vzhodne obvoznice v evidenco vnesena sočasno kot pogodbe, ki so se sklepale konec avgusta, niso pojasnili. Da naj bi Dars pogodbo podpisal šele dan po omenjeni nesreči, kar pomeni šele 20 dni po začetku del in tri tedne po postavitvi cestne zapore, je v začetku septembra razkril tednik Mladina. V Darsu očitke, da so pogodbo antidatirali, torej da so ob podpisu nanjo namerno zapisali napačen datum, s katerim bi zakrili, da je bila pogodba podpisana šele po nesreči, odločno zanikajo. Prav tako zanikajo, da bi ponaredili datum na dopisu ajdovskega Primorja, da se odpoveduje pritožbi na sklep o izbiri SCT in Cestnega podjetja Ljubljana. Ta dopis ima namreč datum 6. avgust 2007, po nekaterih namigih iz Darsa, naj bi bil poslan precej kasneje. V Darsu so na vprašanje, ali bodo preverili sume ponareditve listin, odgovorili, da so bili na sum nepravilnosti opozorjeni z vprašanji nekaterih medijev, zato "smo takrat takoj preverili, ali je prišlo do kakšne nepravilnosti, vendar te niso bile ugotovljene".
|
negative
|
2,113
|
Ljubljana - Kapitalska družba (Kad), ki skupaj z DSU in Triglavom Naložbami obvladuje 83,2 odstotka kapitala Skimarja, še ni sprejela odločitve o prodaji krovne družbe Elana. Prav tako ni dobila nobene ponudbe za nakup deleža v Skimarju, zatrjujejo v Kadu, čeprav naj bi po naših podatkih Kad kmalu pripravil javni razpis za prodajo Skimarja. Na Kadov javni razpis za prodajo Skimarja, v katerem ima paradržavni sklad skoraj 28-odstotni delež (DSU je lastnica 17 odstotkov, Triglav Naložbe pa okoli 38 odstotkov), bi se med interesenti lahko pojavila tudi žirovska Alpina. Ta je v preteklosti že kazala zanimanje za povezovanje z Elanom, predvsem v obliki skupnega nastopa na ameriškem trgu, na tihem pa se je omenjalo tudi možnost kapitalskega povezovanja. Predsednik Alpinine uprave Matjaž Lenassi v povezovanju z Elanom še vedno vidi pozitivne učinke, še posebno sinergije ob povezovanju zimskih programov in zaradi skupnega nastopa na trgih. Vendar je povezovanje Alpine in Elana za Lenassija trenutno precej manj zanimivo kot v preteklosti. "Povezovanje z Elanom nas zdaj zanima dosti manj glede na to, da so napovedi za prihodnjih deset zim slabe." Od povezovanja z Elanom pa Lenassija odvračajo tudi zapleti glede družbe (neuspela dokapitalizacija Skimarja, dolgovi Elana). Če bi se ti razrešili, bi povezovanje Alpine in Elana po Lenassijevem prepričanju zagotovo prineslo sinergije. Na vprašanje, kako bi povezovanje izpeljali in ali ima Alpina za to dovolj sredstev, je Lenassi odgovoril, da se za "dobre projekte denar vedno najde". Podrobnejših načrtov načina financiranja povezovanja pa niso delali.barbara.hren@dnevnik.si
|
neutral
|
2,114
|
Ljubljana - Ministrstvo za finance je za cenilca vrednosti podjetij, ki jih bo država povezala v logistični holding pod okriljem Deutsche Bahn (DB), izbralo revizijsko hišo KPMG, so nam potrdili na ministrstvu, ki ga vodi Andrej Bajuk. Za cenitev Luke Koper, Intereurope in Slovenskih železnic (SŽ) bodo odšteli 385.000 evrov. Ob tem velja poudariti, da je ponudba, ki so jo komisiji pod vodstvom Stanislava Berleca poslali s KPMG, za 135.000 evrov dražja od konkurenčne ponudbe, ki sta jo na ministrstvo skupaj poslala avstrijska Capital Bank Grawe Gruppe in madžarska Boston Consulting Group. Na ministrstvu so namreč v sklepu o oddaji javnega naročila razložili, da avstrijsko-madžarski ponudnik ne izpolnjuje razpisnih pogojev, zato so njegovo ponudbo izločili iz postopka. "Ponudnik ni predložil nobenega dokazila o tem, da ocenjevalca vrednosti podjetij, ki ju navaja v pogodbi, izpolnjujeta kriterije, ki jih mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti postavljajo za strokovnega ocenjevalca vrednosti. V priloženi izjavi ponudnik celo potrjuje neizpolnjevanje pogojev z navedbo, da niti v Avstriji niti na Madžarskem ne obstajajo kompetentne nacionalne organizacije, katerih člani bi izpolnjevali te pogoje. S tem, ko članstvo v taki organizaciji ni pogoj za opravljanje storitev ocenjevanja vrednosti podjetij v Avstriji in na Madžarskem, ni v ničemer izpolnjen pogoj, da lahko takšni ocenjevalci vrednosti delujejo tudi v mednarodnem okolju," so pojasnili na ministrstvu. Komisija je prav tako ugotovila, da je KPMG za razliko od konkurenta v ponudbi navedel tudi reference s področja privatizacije železniškega sektorja.
|
negative
|
2,115
|
Dunaj - Slovenija je skupaj s še desetimi povabljenimi državami včeraj na Dunaju podpisala izjavo o pristopu h globalnemu partnerstvu za jedrsko energijo, katerega namen je širitev dostopa do jedrske energije v civilne namene. V imenu Slovenije je izjavo na ministrskem sestanku podpisal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. V globalnem partnerstvu za jedrsko energijo (GNEP), ki so ga leta 2006 sprožile ZDA, maja letos pa so se mu pridružile še Rusija, Francija, Japonska in Kitajska, so Slovenijo skupaj s še 35 drugimi državami ter dvema organizacijama povabili k podpisu izjave o pristopu k partnerstvu, ki ni pravno obvezujoče narave. Poleg Slovenije so danes izjavo podpisale še Avstralija, Bolgarija, Gana, Madžarska, Jordanija, Kazahstan, Litva, Poljska, Romunija in Ukrajina, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V okviru prihodnjega sodelovanja v pobudi naj bi se razvijal mednarodni konsenz glede širitve uporabe čiste, varne in konkurenčne jedrske energije, s katero bi oskrbovali naraščajoče potrebe po električni energiji. Slovenija je, kot so pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo, zagovornica jedrske opcije. Jedrska energija je realnost in trendi kažejo, da bo tako tudi v prihodnosti. V letu 2006 je v globalnem merilu delovalo več kot 400 jedrskih reaktorjev, ki so zagotovili 16 odstotkov svetovnih energetskih potreb. Jedrska energija je razmeroma čista, hkrati pa tudi varna. Brez nje bi se količina emisij toplogrednih plinov povišala za 60 odstotkov.
|
positive
|
2,116
|
Nova Gorica - V zvezi z gradnjo megazabavišča v Goriški regiji se bo srečala s predstavniki podjetja Hit, lokalnih skupnosti, župani severnoprimorske regije, predstavniki lokalnega gospodarstva in izobraževalnih institucij, so sporočili iz Harrah'sa. Kot navajajo v Harrah'su, se želijo kar najbolje seznaniti z željami, vprašanji, predlogi, pomisleki in dilemami partnerja, družbe Hit, lokalnih skupnosti in lokalnega gospodarstva ter skupaj v konstruktivnih pogovorih poiskati prave rešitve in vsebine projekta destinacijskega letovišča. Kot skrben investitor želi Harrah's Entertainment spoznati okolje, v katerega prihaja, so zapisali v sporočilu za javnost. Projekt destinacijskega letovišča Harrah's ocenjuje kot pomemben motor gospodarskega življenja pokrajine in države. Uprava Hita, ki jo vodi Niko Trošt, je sicer v ponedeljek dobila pooblastilo nadzornega sveta družbe, da nadaljuje pogajanja o megazabavišču, a mora pri tem uveljaviti partnerski odnos in sproti o tem pregledno obveščati nadzorni svet. Lokacija megazabavišča sicer še ni znana. Danes popoldne pa bodo o projektu megazabavišča razpravljali novogoriški mestni svetniki in svetnice. Kot meni novogoriški župan Mirko Brulc, je bilo pri projektu doslej narejenih precej velikih napak, ki jih bo težko popraviti, zato v mestnem svetu pričakujejo razpravo o koristih in težavah projekta. Brulc pravi, da se v občini sicer zavedajo priložnosti megazabavišča za območje Goriške, a so prepričani, da bi ga lahko Hit v manjšem obsegu in s poudarkom na turističnih dejavnostih zgradil sam.
|
positive
|
2,117
|
New York - Vrednosti delnic na največji ameriški borzi so se v torek v povprečju zvišale. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 13.739,39 točke, kar je za 335,97 točke oz. 2,51 odstotka več kot v ponedeljek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 70 točk oz. 2,71 odstotka in se ustavil pri 2651,66 točke. Borzni analitiki ocenjujejo, da je na zvišanje cen vrednostnih papirjev na Wall Street vplivala odločitev ameriške centralne banke, da zniža obrestne mere. Odbor za odprti trg Zveznih rezerv je danes presegel pričakovanja in znižal ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar za pol odstotne točke na 4,75 odstotka. Odbor je prav tako za 0,50 odstotka znižal diskontno obrestno mero, po kateri Zvezne rezerve posojajo denar bankam s 5,75 odstotka na 5,25 odstotka.
|
positive
|
2,118
|
Ljubljana - Fidina, ki jo vodi Janko Kastelic, in CBH pod vodstvom Zdenka Podlesnika sta včeraj objavila namero za prevzem Maksime Invest, sicer največje lastnice NFD Holdinga. Fidina in CBH imata trenutno v lasti že 44,35-odstotni delež svoje tarče, po naših informacijah pa obvladujeta že več kot polovico lastništva Maksime Invest. Za delnico nameravata ponuditi 5,5 evra, kar je tretjino pod včerajšnjim enotnim tečajem. Še več, samo vrednost naložbe Maksime Invest v NFD Holding, Etol in Savo je po trenutnem tečaju vredna 86,5 milijona evrov oziroma 11,6 evra za delnico. "Za prevzem smo se odločili zaradi novega zakona o pravnih naslednicah pidov, ki določa, da moramo ali svoje lastništvo zmanjšati pod 15 odstotkov ali objaviti prevzem," nam je pojasnil Podlesnik. Pri tem dodaja, da so prevzemno ceno določili na podlagi realne cene. Pojasnjuje, da ima Maksima Invest več finančnih naložb, vendar je vprašanje, ali so trenutne borzne cene teh družb realne. Kastelica nam včeraj za komentar ni uspelo dobiti. Naši viri pojasnjujejo, da je prevzem Maksime Invest le še naslednja stopnja pri konsolidaciji lastništva NFD Holdinga. Spomnimo, da sta zadnjega nedavno prevzemala tudi Maksima Invest in Finetol, katerih največji lastnik je družba Fidina. Za njo naj bi po naših informacijah stal prvi mož NFD, d. o. o., Stanislav Valant. Družbe blizu Valanta in NFD Holdinga obvladujejo slabih 30 odstotkov lastništva Save, prav takšen delež pa bo v primeru prodaje državnega deleža v Savi ključen. Ob tem ne gre spregledati niti spora med vodstvom Save na čelu z Janezom Bohoričem in Stanislavom Valantom, med katerima za zdaj še ni prišlo do dogovora o razdelitvi deležev v Savi in NFD Holdingu. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
2,119
|
Ljubljana - Etol je Banki Celje prodal dobrih pet odstotkov Finetola, ki je nastal z razdelitvijo Etola na dva dela. Pri tem pozornost vzbuja podatek, da je Etol le dan pred tem od Banke Celje kupil identičen paket delnic, cena pa pri nobenem od poslov ni znana. Katera od obeh družb je pri poslu ustvarila dobiček ter kaj je razlog za premetavanje Finetolovih delnic, ni znano, saj nam nobeden od vpletenih na ta vprašanja ni želel odgovoriti. "Uprava Etola je pri svojih odločitvah glede finančnih transakcij avtonomna oziroma posluje v okviru svojih pooblastil," nam je zatrdil predsednik nadzornega sveta Etola Stanislav Valant. Pri tem še dodaja, da "nadzorni svet opozarja upravo družbe, da mora z naložbami v prvi vrsti slediti razvoju in konkurenci". Na vprašanja, ali je prišlo pri transakcijah z delnicami Finetola do kakršne koli razlike v cenah, kakšna je ta bila ter ali je Etol pri tem iztržil dobiček ali izgubo, nam Valant ni odgovoril. Odgovorov na naša vprašanja nam do konca redakcije ni posredoval predsednik uprave Etola Ivan Ferme. V Banki Celje so nam po drugi strani povedali zgolj, da "vršijo nakupe in prodaje vrednostnih papirjev v skladu z njihovo poslovno politiko, kamor sodi tudi omenjena transakcija z delnicami Finetola".
|
neutral
|
2,120
|
Ljubljana - Na skupščini Geoplina minuli teden so družbeniki podprli spremembe družbene pogodbe, na podlagi katerih država v Geoplinu nima več pravice veta, ampak le predkupno pravico kot vsi preostali lastniki. Sprememba je posledica tožbe družbenika Ekopurja, ki je 6,5-odstotni lastnik Geoplina in je v lasti nemške družbe E.ON Ruhrgas. V preteklosti je država prav z vetom pogosto preprečila družbenikom Geoplina, ki imajo več kot petodstotni delež, da bi povečali svoje lastniške deleže, na tak način pa krepila svoj položaj. Po novi družbeni pogodbi ima pravico do veta le skupščina družbenikov Geoplina. Na ministrstvu za gospodarstvo so pojasnili, da ima odslej država tako kot vsi preostali družbeniki le predkupno pravico. Vsak družbenik mora o nameravani prodaji poslovnega deleža obvestiti vse družbenike, tako da o pogojih prodaje pisno obvesti upravo Geoplina. Če več družbenikov uveljavlja predkupno pravico, se poslovni delež med njimi razdeli v sorazmerju z njihovimi obstoječimi deleži v osnovnem kapitalu Geoplina. V primeru, da nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavi predkupne pravice, lahko družbenik proda svoj poslovni delež osebi, ki ni družbenik. Glede na spremembe družbene pogodbe in predloga direktive EU, ki zahteva strogo ločitev Geoplina in njegovega hčerinskega podjetja Geoplin plinovodi, ki upravlja z omrežji, se postavlja vprašanje, ali lahko v Geoplinu pričakujemo večje lastniške spremembe, ki jih je nova družbena pogodba še olajšala. Kot najresnejšega kandidat, ki bi lahko povečal lastniški delež v Geoplinu, se omenja Petrol, ki je zdaj drugi največji lastnik Geoplina s 27,26-odstotnim deležem. "Petrol je že v preteklosti kazal zanimanje za povečevanje deleža v Geoplinu. Pomembno se mi zdi le, da ne bo mogel izkoriščati lastništva nad infrastrukturo, zato je v interesu države, da ima večinski delež le v podjetju Geoplin plinovodi. Če bi Petrol povečal lastniški delež v tržnem delu Geoplina, v tem ne vidim nobenih težav," pojasnjuje minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Po njegovih besedah se država zdaj v okviru privatizacije TE-TOL z Mestno občino Ljubljana (MOL) dogovarja, da bi zamenjali okoli 65-odstotni delež v TE-TOL za 6,2-odstotni delež, ki ga ima MOL oziroma Energetika v Geoplinu. V tem primeru bi Republika Slovenija lastništvo v Geoplinu povišala na 37,7 odstotka. Po sklepu Palominega nadzornega sveta je naprodaj tudi 3,17-odstotni delež, ki ga ima Paloma v Geoplinu.sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
neutral
|
2,121
|
Ljubljana - Za nakup 49-odstotnega deleža v Telekomu Slovenije se za zdaj zanima 15 družb, med katerimi so tako telekomunikacijska podjetja kot skladi tveganega kapital in holdinške družbe. "Veseli smo velikega odziva, vendar za zdaj še ne vemo, ali bodo ti ponudniki tudi oddali kakovostne ponudbe," je za Dnevnik povedal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. "Verjetno se bodo na razpis prijavili še kakšni ponudniki, vlada in privatizacijska komisija sta dali jasno vedeti, da od kupca Telekoma Slovenije pričakujeta, da bo sistem razvijal tudi v prihodnje." Dodal je, da bo imela pri izbiri kupca ključno vlogo tako cena kot izpolnjevanje vseh zahtev, vendar status ponudnika ne bo omogočal nobene prednosti. Komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje kapitalske naložbe države v Telekom Slovenije je status registriranega ponudnika za nakup državnega deleža v nacionalnem telefonskem operaterju dodelila: ruskemu podjetju Sistema, hrvaškemu Telekomu, madžarskemu Magyar Telekom, egiptovskemu Telecom Egypt, britanskemu skladu Providence Equity, avstralski Macquarie Bank, islandski Skipti, družbi Oger Telecom iz Združenih arabskih emiratov, luksemburško-ameriški družbi CEP III/(Carlyle), britanskemu ponudniku Babcock $amp, Brown, luksemburškemu Skywheelerju (Permira), britanski družbi Apax, britansko-nemškemu konzorciju Bain Capital $amp, Axos Capital, ameriški družbi SAC PCG LLP in Engrotušu kot edinemu slovenskemu ponudniku. Iz tabele je razvidno, da se za Telekom večinoma zanimajo večje družbe, saj so imeli ponudniki konec minulega leta v povprečju 13 milijard evrov sredstev, dve milijardi evrov prihodkov in 344 milijonov evrov dobička. Največji med ponudniki, za katere smo uspeli zbrati podatke, je avstralska banka Macquarie Bank, ki je samo lani ustvarila malenkost pod milijardo evrov čistega dobička. Po drugi strani je imel konec minulega leta po razpoložljivih podatkih najmanj sredstev Engrotuš Mirka Tuša, ki je imel tudi najmanjši čisti dobiček, in sicer zgolj devet milijonov evrov. Telekom Slovenije je bil včeraj na borzi vreden dobre tri milijarde evrov, delež, ki ga prodaja država, pa 1,49 milijarde evrov. Za primerjavo: lani je Telekom ustvaril vsega 100 milijonov evrov čistega dobička, sodeč po prvem polletju, bodo letošnji rezultati opazneje slabši kot so bili lanski. Prva faza odprodaje 49,1-odstotnega deleža bo predvidoma končana 15. oktobra, ko bodo morali ponudniki oddati tudi nezavezujoče ponudbe. Morebitni kupec bo moral po nakupu državnega deleža objaviti tudi prevzemno ponudbo, vendar je kljub precejšnjemu številu ponudnikov vprašanje, ali bo prodaja zaradi visoke cene delnice Telekoma na borzi tudi dokončno izpeljana. Poznavalci razmer pojasnjujejo, da veliko zanimanje za Telekom Slovenije niti ni presenetljivo, saj ima večina telekomunikacijskih družb v Evropi že večinskega lastnika oziroma je njihovo lastništvo že konsolidirano. Za primerjavo: za nakup malteškega telekoma pred približno dvema letoma je bilo ponudnikov čez 40. V drugi fazi privatizacije Telekoma Slovenije bodo izbrane ponudnike povabili, da oddajo še zavezujoče ponudbe, komisija, ki je poziv objavila skupaj z ministrstvom za gospodarstvo, si pridržuje pravico, da se odloči za izvedbo tretje faze postopka, torej za licitacijo. Vizjak napoveduje, da bi bila lahko prodaja državnega deleža Telekoma po najboljšem scenariju končana že do konca leta.
|
neutral
|
2,122
|
Ljubljana - Uprava Zavarovalnice Triglav je Agenciji za trg vrednostnih papirjev s skoraj enomesečno zamudo posredovala zahtevo za potrditev prospekta za uvrstitev v borzno kotacijo Ljubljanske borze. V nasprotju s pričakovanji pa v zadnjih dneh bolje poučeni vlagatelji delnice Zavarovalnice Triglav prodajajo ter tako unovčujejo visoke dobičke, ki so jih zabeležili v letošnjem letu. Na prodajni strani so bili v zadnjem mesecu dni najdejavnejše predvsem družbe in skladi iz skupine Publikum, Hypo Alpe-Adria-Bank, ki večinoma deluje kot skrbnica, ter ciprska družba Ampelus Holding, domnevno blizu privatizacijskemu tajkunu Igorju Lahu (ta kakršno koli povezavo vztrajno zanika). K prodajam delnic Zavarovalnice Triglav s strani bolje poučenih vlagateljev so nedvomno prispevali dvomi o upravičenosti visoke cene delnice na sivem trgu. Te naj bi potrdilo tudi notranje vrednotenje, ki ga je po naših informacijah naročila uprava Triglava in ki naj pokazalo, da je cena delnice vključno s premijo precej nižja od tržne. Pri tem ne gre spregledati, da so bolje poučeni vlagatelji delnice večinoma kupovali že pri 90 do 120 evrih, medtem ko je evforija med vlagatelji v zadnjih dneh ceno del nice pognala celo do 550 evrov za lot. Kot primerjava: knjigovodska vrednost delnic e je konec minulega leta znašala 66 evrov, dobička za delnico pa je bilo le za 6,4 evra. To pomeni, da delnica Zavarovalnice Triglav pri 550 evrih kotira pri 8,3-kratniku knjigovodske vrednosti in 86-kratniku dobička za delnico.
|
neutral
|
2,123
|
Ljubljana - Mali delničar SCT Sandi Kucler je v petek na okrožnem sodišču v Ljubljani proti Delfiju vložil predlog za sodni preizkus odpravnine in določitev primerne odpravnine malih delničarjev SCT. Kot je znano, so konec avgusta na skupščini odločali o iztisnitvi malih delničarjev iz SCT, katerega stoodstotni lastnik bo postal Delfi, v kratkem pa je pričakovati tudi iztisnitev malih delničarjev iz Delfija. V postopku bo Kucler poskušal dokazati, da je bila odpravnina v višini 26,74 evra za delnico SCT občutno prenizka. Naj spomnimo, da po tej ceni sledi, da je celotni SCT, katerega več kot 90-odstotni lastnik je Delfi, vreden zgolj 12 milijonov evrov. Po oceni Kuclerja bi bila poštena cena, ki bi jo moral Delfi ponuditi malim delničarjem SCT, 70,80 evra, kar je knjigovodska cena delnice. "Revizijska hiša UHY Revizija, ki je izdala poročilo o primernosti denarne odpravnine, je hkrati opravljala tudi revizijo Delfija, kar ni običajna praksa v svetu in je v nasprotju z mednarodnimi stališči o revidiranju, temeljnimi revizijskimi načeli in kodeksom poklicne etike zunanjih revizorjev," je navedel Kucler. Ob tem so po njegovem sporne tudi metode, po katerih se je ocenjevala vrednost oziroma višina denarne odpravnine, saj je rezultat obeh metod, ki so bile uporabljene, izredno občutljiv za vhodne parametre, ki jih je mogoče po njegovem mnenju poljubno prilagajati, kar so nam potrdili tudi naši neuradni viri. "Naše mnenje je, da stvar na sodišču ne bo zdržala, saj je bilo vse opravljeno po zakonih in tudi odpravnino je potrdilo sodišče," je povedal Klemen Grebenšek, nekdanji predsednik uprave Delfija, zdaj pa član nadzornega sveta SCT. Ob tem Kucler ocenjuje, da obstaja še vrsta drugih metod, po katerih bi ocenjena odpravnina znašala bistveno več in niso bile upoštevane v škodo malih delničarjev (glej okvir).
|
negative
|
2,124
|
Ljubljana - Pivovarna Union je od Probanke kupila 3,3 odstotka NFD Holdinga ter se s tem vpisala na mesto sedmega največjega lastnika družbe. Pivovarna Union je za delež Probanki odštela deset milijonov evrov, kar je le malenkost manj, kot je pred dvema tednoma za podoben delež plačala Radenska, ki prav tako sodi v Skupino Pivovarna Laško, katere direktor je Boško Šrot. Laščani trenutno obvladujejo že 6,6-odstotni delež NFD Holdinga, delež pa zelo verjetno tako kot doslej hranijo za Savo. Ob tem velja spomniti, da se za prevlado v NFD Holdingu, ki je med drugim največji nedržavni lastnik Save, borita predvsem dva tabora. Prvi tabor je povezan s predsednikom uprave družbe za upravljanje NFD, d.o.o., Stanetom Valantom, v drug tabor pa sodijo družbe, ki naj bi deleže hranile za Kranjsko Savo. Pogajanja med obema taboroma, s katerimi naj bi razrešili medsebojna razmerja, zlasti uredili lastništvo v NFD Holdingu in Savi, za zdaj še niso končana.
|
neutral
|
2,125
|
Koper, Podgorica - Intereuropa je včeraj uradno sporočila, da so v Črni gori podpisali pogodbo z večinskimi lastniki črnogorske družbe Zetatrans o kapitalskem prevzemu tega podjetja. Povsem skrivnostni pa so bili glede cene in tudi glede tega, s kom so podpisali pogodbo o prevzemu, kar zagotovo meče dodatno senco na posel, za katerega poznavalci trga dvomijo, ali je poslovno upravičen. V Intereuropi so potrdili le, da so prevzeli le večinski del podjetja. Po naših neuradnih podatkih naj bi za dvanajst milijonov evrov kupili okoli 65 odstotkov Zetatransa, ki je v Črni gori zaradi domnevnih nezakonitih poslov tudi tarča kriminalistične preiskave. "Zetatrans AD je vodilno špeditersko podjetje v Črni gori z razvejano mrežo desetih poslovnih enot in logistično infrastrukturo na vsem ozemlju Črne gore. Podjetje zaposluje 181 delavcev in bo v letu 2007 doseglo več kot sedem milijonov evrov prihodkov," svoj nakup opravičujejo v Intereuropi, ki jo vodi Andrej Lovšin. Ta je že večkrat poudaril, da si želi, da bi Intereuropa postala največji ponudnik logističnih storitev v jugovzhodni Evropi, podpis te pogodbe pa naj bi bil dodaten korak k temu. Črnogorski trg ima po njegovem mnenju velik potencial, čeprav je blagovni pretok blaga tam za zdaj zelo skromen. To je konec leta 2005 za Dnevnik ugotavljal tudi nekdanji predsednik uprave Intereurope Jože Krajnc, ki je takrat kot nesmiselne zanikal prve namige, da bi Intereuropa prevzela Zetatrans. Ob tem ni zanemarljivo, da je Zetatrans med dogovarjanjem z Intereuropo prodal kar nekaj nepremičnin. Pogovarjal se je tudi z drugimi kupci, na črnogorski borzi pa so umetno dvigovali ceno delnice tega črnogorskega špediterja.
|
negative
|
2,126
|
LJUBLJANA - Mariborska družba Pom-Invest je v ponedeljek povečala svoj delež v holdinški družbi Istrabenz, in sicer s predhodnih 14,09 odstotka oziroma 729.972 delnic na 21,4 odstotka oziroma 1.108.299 delnic. Delež je povečala s pridobitvijo 378.327 delnic Istrabenza s strani družbe Pomfin, ki je odvisna družba v 100-odstotni lasti Pom-Investa, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Istrabenza. Sama družba Pomfin je tako svoj delež s 7,88 odstotka glasovalnih pravic povečala na 15,18 odstotka oziroma 786.505 delnic Istrabenza. Pridobljeni paket delnic je prodala družba Plinfin iz Lesc, ki po opravljenih transakcijah nima več v lasti Istrabenzovih delnic. Pom-Invest najverjetneje delnice hrani za Bavčarja Po pojasnilih samostojnega strokovnjaka za področje financ Mateja Tomažina je Pom-Invest finančni igralec, ki ni nujno končni lastnik. "To pomeni, da objava nakazuje, da bi se lahko v prihodnosti lastništvo še spreminjalo," je povedal in dodal, da gre sicer za korak v smer konsolidiranja lastništva. Kot je znano, se za Istrabenz zanima Petrol. Največja slovenska energetska družba je namreč sredi septembra objavila namero za prevzem te koprske holdinške družbe.
|
neutral
|
2,127
|
Delničarji Deželne banke Slovenije (DBS) bodo lahko od srede, 10. oktobra, začeli vpisovati nove delnice, ki jih bo banka izdala v okviru načrtovane dokapitalizacije. Obstoječi delničarji banke lahko prednostno pravico do vpisa novih delnic izkoristijo v prvih 15 dneh po objavi prospekta za prodajo novih delnic, to je do vključno 25. oktobra. DBS namerava povečati osnovni kapital za 4,59 milijona evrov. To bo storila z izdajo 1,1 milijona novih kosovnih delnic, ki jih bo mogoče vpisati po ceni 27 evrov za delnico, kar skupno znaša 29,7 milijona evrov.Fidina in CBH prevzemata Maksimo Invest Družbi Fidina in CBH sta včeraj objavili ponudbo za prevzem finančne družbe Maksima Invest, v kateri skupaj že obvladujeta 44,35-odstotni delež. Ponudba se nanaša na 4.146.712 delnic Maksime Invest, ponudnika pa za delnico ljubljanske družbe ponujata 5,5 evra.Banka Sparkasse zadovoljna s poslovanjem v minulem letu Banka Sparkasse je od lanskega oktobra, odkar na slovenskem trgu deluje kot samostojna banka, po besedah predsednika uprave Josefa Lausseggerja poslovala zelo uspešno, to leto pa označujejo za strateško zelo pomembno. Bilančna vsota banke je letos dosegla 800 milijonov evrov. Sparkasse raste po približno 20-odstotni letni stopnji, zmerne rasti pa se nadeja tudi v prihodnje.Naprodaj 85 odstotkov družbe Ibi Kranj Osem lastnikov delnic Kranjskega proizvajalca tkanin Ibi je včeraj objavilo vabilo k dajanju ponudb za nakup skupno 85,05 odstotka osnovnega kapitala družbe. Ponudbe, ki se lahko nanašajo le na celoten paket 91.491 delnic družbe Ibi Kranj, je treba posredovati na Sod najpozneje do 29. oktobra.KVPS ohranja tržni delež V Kapitalski vzajemni pokojninski sklad je bilo konec avgusta včlanjenih 33.300 članov, kar je 9 odstotkov več kot konec lanskega leta, ko je bilo 30.531 članov. Sredstva v upravljanju so se v enakem obdobju s 110,4 milijona evrov povzpela na 130,4 milijona evrov, kar predstavlja 25-odstotno rast. Z neprestano rastjo sredstev sklada ta ohranja 74-odstotni delež med vzajemnimi pokojninskimi skladi v Sloveniji.Hitra pošta med Ljubljano, Mariborom in Celjem Pošta Slovenije se je na želje in potrebe uporabnikov poštnih storitev odzvala z uvedbo dodatne, vsakodnevne povezave hitre pošte med Ljubljano in Mariborom, ki vključuje tudi Celje. Dodatna vsakodnevna povezava je uporabnikom poštnih storitev na voljo od 1. oktobra letos. Pripravil Tomaž Modic
|
neutral
|
2,128
|
Ljubljana - Družba za svetovanje in upravljanje (DSU) je od prejetih kupnin v proračun države nakazala 3,72 milijona evrov, Kapitalski (Kad) in Slovenski odškodninski družbi (Sod) pa je nakazala 177.552 oz. 190.437 evrov. Skupno je v tretjem četrtletju prejemnikom tako nakazala 4,09 milijona evrov, v letošnjem letu pa je v proračun države nakazala 7,57 milijona evrov, Kadu je nakazala 533.576 evrov, Sodu pa 617.740 evrov, so danes sporočili iz DSU. Januarja je DSU za zadnje četrtletje lani v proračun nakazal 1,7 milijona evrov, Kadu je nakazal 11.642 evrov, Sodu pa 11.614 evrov. Aprila je za prvo četrtletje letos v proračun nakazal 897.311 evrov, Kadu je nakazal 238.565 evrov, Sodu pa 309.871 evrov. Julija je v proračun države DSU nakazal 1,24 milijona evrov, Kadu in Sodu pa po 105.816 evrov. Vsa denarna sredstva, pridobljena v postopkih lastninskega preoblikovanja na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, se nakazujejo na posebni privatizacijski transakcijski račun DSU. Za ugotavljanje obveznosti do proračuna pa se ugotavlja posebna bilanca pritoka sredstev iz naslova kupnin, pojasnjujejo v DSU.
|
positive
|
2,129
|
Ljubljana - V državnem zboru bo danes drugo branje predloga sprememb in dopolnitev obrtnega zakona. Kot smo že poročali, ta predvideva preimenovanje obstoječe Obrtne zbornice Slovenije (OZS) v obrtno-podjetniško zbornico, ki bo ohranila institut obveznega članstva. Najmanj dvema členoma novega zakona nasprotujejo na gospodarski zbornici (GZS), ki je zaradi tega k predlagani noveli prek poslanske skupine koalicijskega DeSUS vložila več dopolnil. Tako želi GZS, ki ji predseduje Zdenko Pavček, tudi po novem - kot reprezentativna gospodarska zbornica - sodelovati pri oblikovanju seznama obrti podobnih dejavnosti, ki v veliki večini primerov določa, ali se je podjetje iz posamezne dejavnosti obvezano včlaniti v obrtno zbornico. Ker vlada predlaga, da bo seznam po novem sestavljala le z OZS, se na GZS bojijo, da bo zbornica, ki jo vodi Miroslav Klun, s to zakonsko spremembo dobila proste roke pri morebitni razširitvi kroga obveznih članov. Na GZS želijo prav tako dopolniti predlog, po katerem bi obrtno dovoljenje kot poseben kvalifikacijski pogoj ohranili le za tiste obrtne dejavnosti, ki so lahko nevarne za zdravje in premoženje oseb ali onesnaževanje okolja. Medtem ko vlada spremembo utemeljuje z zmanjševanjem administrativnih ovir, na GZS menijo, da gre za brisanje mej med obrtjo in podjetništvom in opozarjajo pred legalizacijo "šušmarstva".
|
neutral
|
2,130
|
Ljubljana - Petrol, ki ga vodi Marko Kryžanowski, je za delnico Istrabenza v ponudbi za prevzem ponudil zgolj sto evrov. To je le pet evrov več od cene, ki jo je v začetku avgusta Kadu in Sodu poslala Kranjska investicijska družba v lasti Jožeta Anderliča. Ob tem velja spomniti, da se je po objavi Petrolove prevzemne namere v dobro obveščenih krogih govorilo o precej višji ceni. Tako se je enotni tečaj delnice Istrabenza, ki ga vodi Igor Bavčar, na Ljubljanski borzi v desetih trgovalnih dneh po objavi namere povzpel na skoraj 144 evrov, včeraj pa je padel na 124 evrov. Zdi se, da gre presenetljivo "znižanje" prevzemne cene, po kateri je celoten Istrabenz vreden 518 milijonov evrov, pripisati dvema možnima vzrokoma. Prvič, da si je uprava Petrola z začetno nižjo ceno pustila manevrski prostor za odgovor na morebitno protiponudbo, ki bi jo objavila katera od družb blizu Bavčarja. In drugič, da sta upravi Petrola in Istrabenza v minulih treh tednih vendarle dosegli napredek pri dogovorih o sodelovanju in pomoči pri umiku države iz Istrabenza. Čeprav je večina sogovornikov bolj naklonjena prvi razlagi, smo iz zanesljivih virov izvedeli, da sta (bili) upravi obeh družb ves čas v stikih. "Naše strokovne službe bodo preučile prevzemno ponudbo in pripadajoči prospekt, zato konkretnih vsebin ponudbe še ne moremo komentirati," so nam pojasnili v Kadu, ki ga vodi Tomaž Toplak, sicer nadzornik Istrabenza. Prvi mož Soda Marko Pogačnik je na vprašanje, ali bodo pri prodaji sledili načelu najvišje možne cene, odgovoril, da "bodo sledili internim predpisom". Kako in kdaj bo Sod prodal delež v Istrabenzu, ni želel komentirati. Prav tako nismo izvedeli, ali je cena iz prevzemne ponudbe manjša od cenitve, ki jo je Sod za delež v Istrabenzu opravil poleti. Sklada za zdaj nimata na mizi nobene druge ponudbe za omenjene delnice. V Engrotušu, ki ga vodi Aleksander Svetelšek, in srbskem holdingu Delta nam včeraj ni uspelo izvedeti, ali nameravajo Kadu in Sodu ponovno poslati ponudbo za nakup njunega deleža v Istrabenzu. V včeraj objavljeni prevzemni ponudbi velja opozoriti še na nekaj pomembnih podrobnosti. Petrol v njej ni opredelil praga uspešnosti. Povedano drugače: v Petrolu bodo uradno zadovoljni že z nakupom ene same delnice Istrabenza. Prav to dejstvo kot argument navajajo zagovorniki razlage o Petrolovi prijateljski pomoči Bavčarju, ki menijo, da je ponudba le krinka za vnaprej znano odločitev o prodaji državnega deleža Istrabenza Petrolu. Kljub temu pa je borzne poznavalce začudilo, da Petrolu pri prevzemu pomaga borznoposredniška hiša Perspektiva. Lastnik te hiše Dari Južna namreč prek lastnih, povezanih in prijateljskih družb obvladuje najmanj okoli 15 odstotkov Petrola. Južna in Istrabenz sta v minulih mesecih vsak zase mrzlično kupovala Petrolove delnice, pri čemer naj bi imel Južna tudi tihi blagoslov gospodarskega ministra Andreja Vizjaka. Medtem ko se Južna včeraj ni odzival na naše klice, v Petrolu vprašanja, zakaj so se pri izvedbi prevzema obrnili na Perspektivo, niso želeli komentirati. primoz.cirman@dnevnik.si matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
2,131
|
Hipotekarni banki Northern Rock, ki ji je minuli mesec Bank of England s posojili pomagala prebroditi krizo, se je včeraj po objavi novice, da se zanjo zanima Richard Branson, ki je lastnik konzorcija Virgin Group, cena delnice na londonski borzi skokovito zvišala. Poleg Bransona, ki je včeraj dal prevzemno ponudbo za nakup Northern Rocka, se za nakup britanske banke zanimata še družbi za upravljanje Blackstone in Apollo Management. Yamaha gradi tovarno v Argentini Drugi največji proizvajalec motornih vozila Yamaha Motor bo zaradi ocen po zvišanem povpraševanja po motornih vozilih za 43 odstotkov v prihodnjem letu v Argentini zgradil svojo prvo tovarno. Locirana bo v Buenos Airesu. Uspešno poslovanje Samsunga Južnokorejski proizvajalec elektronike Samsung Electronics je v tretjem četrtletju ustvaril 1,68 milijarde evrov čistega dobička, kar je za odstotek več kot v enakem obdobju lani. S tem je družba presenetila analitike, saj je Samsung minula tri četrtletja končal z znižanjem dobička, zato so napovedovali vnovično znižanje. Stavka strojevodij v Deutsche Bahnu Stavka nemških strojevodij je včeraj zjutraj popolnoma zaustavila lokalni promet v večjih delih države. V nekaterih regijah ni vozilo tudi do 50 odstotkov lokalnih vlakov. Več železniških postaj je bilo opustelih, saj so se potniki odločili za drugačne vrste prevoza, denimo avtomobilskega, kar je v nemških mestih povzročilo prometne zastoje. Zamenjava predsednika Citigroupa Predsednik največje ameriške investicijske banke Citigroup Thomas Maheras zaradi izgube v višini šestih milijard dolarjev odhaja z mesta predsednika, na njegovo mesto prihaja Vikram Pandit, ki je nekdanji direktor Morgana Stanleyja. Pandit se je Citigroupu pridružil v začetku leta, ko je Citigroupu za 800 milijonov dolarjev prodal svoj hedge sklad. Oracle želi prevzeti BEA Systems Ameriški proizvajalec programske opreme Oracle želi za 6,68 milijarde dolarjev prevzeti konkurenčno družbo BEA Systems. Za delnico BEA Systems Oracle ponuja 17 dolarjev, kar je okoli četrtino nad četrtkovo končno ceno delnice na prostem trgu. Oracle je v minulih letih porabil več kot 20 milijard dolarjev za prevzem več kot 20 podjetij, s čimer se je želel približati vodilnemu proizvajalcu poslovne programske opreme SAP. Hyundai bo gradil tovarno v Rusiji V največjem južnokorejskem proizvajalcu avtomobilov Hyundai Motor zaradi visokega povpraševanja po njihovih avtomobilih na ruskem trgu razmišljajo o gradnji tovarne vozil v Rusiji. Vrednost nove tovarne je ocenjena na 400 milijonov dolarjev.
|
neutral
|
2,132
|
Švedski proizvajalec telekomunikacijske opreme Ericsson je objavil, da se je dobiček družbe v zadnjem trimesečju zaradi slabe prodaje opreme za nadgradnjo mobilne mreže znižal za 36 odstotkov, na 620 milijonov dolarjev. V primerjalnem obdobju so se prihodki družbe zvišali za šest odstotkov. Evropa ne bo imela težav s plinom Evropski komisar za energetiko Andris Piebalgs je včeraj v Bruslju po srečanju z ruskim ministrom za energetiko Viktorjem Kristenkom dejal, da to zimo ne pričakuje nobenih težav z zanesljivo oskrbo s plinom. O tem je prepričan tako zaradi dobave kot tudi zaradi zadostnih zalog. O cenah plina, ki so povezane tudi s ceno nafte, je dejal, da ne pričakuje večjih sprememb. Piebalgs in Kristenko sta govorila tudi o ločevanju energetskih podjetij po transportu in dobavi energentov. Renaultu, Toyoti in VW padla prodaja Prodaja avtomobilov na evropskem tržišču je v septembru zaradi nižjega povpraševanja po avtomobilskih modelih Renaulta, Toyote in Volkswagna upadla. Prodaja se je zmanjšala predvsem v Nemčiji in Španiji. Število registriranih vozil se je septembra v primerjavi z enakim obdobjem lani znižalo za 1,5 odstotka, na 1,42 milijona vozil. Roche povišal prihodke Največji svetovni proizvajalec zdravil za zdravljenje raka Roche je v prvih devetih mesecih ustvaril 20,2 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je za 12 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. K temu je prispevalo predvsem veliko povpraševanje po njegovih zdravilih proti raku. Delnice družbe so po objavi podatkov o upadu prodaje Tamiflua padle za 60 odstotkov. Hrvaška z najvišjo inflacijo v zadnjih letih Mesečna inflacija na Hrvaškem je septembra skočila na 1,2 odstotka, kar je najvišja vrednost v zadnjih šest letih in pol. Glavni razlogi za skokovito rast inflacije so višje cene prehrambenih izdelkov, obutve in oblačil. Cene obutve in oblačil so se na mesečni ravni povišale za 6,1 odstotka, medtem ko so se cene prehrane povišale za 2,8 odstotka. Deloitte z višjimi prihodki V poslovnem letu 2007 so se Deloittovi prihodki na globalni ravni povečali na 23,1 milijarde dolarjev oziroma za rekordnih 15,5 odstotka. Najhitreje rastejo prihodki iz storitev finančnega svetovanja (do 25 odstotkov), medtem ko so najvišje prihodke dosegle Deloittove revizijske storitve (11 milijard dolarjev). V prihodnjih petih letih namerava Deloitte povečati število zaposlenih (zdaj jih je 140.000) za 50.000. Zaposleni lahko kupujejo delnice Ine Sedanji in bivši zaposleni Ine, ki jih je več kot 45.100, so včeraj začeli kupovati Inine delnice. Prvi krog prodaje delnic, v katerem bo vsak zaposlen lahko kupil le osem delnic, bo trajal dva tedna. Zaposleni bodo za posamezno delnico Ine odšteli 231,5 evra (evro je 7,3 kune). Zaključni tečaj delnice Ine na Zagrebški borzi je včeraj znašal 373,28 evra. Pripravila Irena Milašinović
|
neutral
|
2,133
|
Ljubljana - Vrednosti delnic elektropodjetij so v zadnjih tednih strmoglavile. Hkrati se je zmanjšala likvidnost pri trgovanju z omenjenimi družbami, kar malim vlagateljem otežuje prodajo delnic. Kljub padcu cen naraščanja povpraševanja ni opaziti, saj so vrednotenja družb v primerjavi s tujimi konkurenčnimi družbami še vedno zelo visoka. Zato ne preseneča, da je več borznih hiš odkupne cene delnic elektropodjetij znižalo za več kot tretjino. V Medvešek Pušniku so na primer odkupne cene v povprečju znižali za skoraj polovico. Sredi septembra so za delnice podjetja Elektro Ljubljana ponujali dvanajst evrov, danes pa ponujajo le še sedem evrov za delnico. Po besedah Marka Potočnika iz Medvešek Pušnika so delnice v minulih mesecih kupovali za svoje stranke, zato so morali zaradi tega ceno dvigniti, če so jih želeli dobiti. "Kaže, da ni toliko povpraševanja, kot je sprva kazalo," umiritev strasti komentira Robert Žnidar iz Gorenjske borznoposredniške družbe. "Čeprav so nekateri, ki so deleže že prodali, iztržili visoke dobičke, je vprašanje, ali se bodo v prihodnje sploh našli kupci, ki bodo za delnico pripravljeni odšteti vsaj vsoto, po kateri so se sklepali zadnji posli," dodaja. Padec zanimanja za delnice elektropodjetij Boštjan Nardin iz Certiusa pripisuje splošnemu mrtvilu na Ljubljanski borzi, ki je, kot pravi, posledica razočaranja vlagateljev nad Petrolovo skromno prevzemno ceno za Istrabenz. Dejal je, da je k padcu delnic prispeval tudi prevzem Merkurja in negotovost okoli logističnega holdinga.
|
negative
|
2,134
|
Begunje - Nadzorni svet Skimarja, krovne družbe Elana, se je v prenovljeni sestavi (tri nove nadzornike je skupščina imenovala minuli teden) včeraj seznanil o tekočih poslovnih rezultatih družbe in težavah, ki Elan pestijo zaradi preteklosti. O morebitnih kadrovskih menjavah v upravi Elana niso govorili. Kot je povedal novi predsednik nadzornega sveta Gregor Gomišček, morajo nadzorniki najprej preveriti pretekle in tekoče poslovanje in se na podlagi rezultatov odločiti o morebitnih kadrovskih potezah. Nova skupščina Skimarja bo prihodnji teden, na njej pa naj bi lastniki vnovič le skušali doseči soglasje glede dokapitalizacije v višini 10,5 milijona evrov za pokritje nekaterih že izpeljanih naložb. Pozno popoldne nadzorniki do točke o soglasju za dokapitalizacijo sicer še niso prišli, po pričakovanjih Gomiščka, pa naj bi nadzorniki dokapitalizacijo podprli. Glavno besedo bodo na skupščini imeli vsi lastniki, saj morajo biti o tem soglasni. pk
|
neutral
|
2,135
|
Ljubljana - Če bodo poslanke in poslanci sprejeli nov predlog zakona o preprečevanju omejevanja konkurence v takšni obliki, kot je trenutno v vladni obravnavi, kršiteljem grozijo znatno višje kazni kot doslej. Za kršitve zakona pravni osebi in samostojnemu podjetniku grozi globa v višini do 10 odstotkov letnega prometa (prej največ 375.000 oziroma 208.600 evrov), odgovorni osebi pravne osebe in samostojnega podjetnika pa globa od 5000 do 10.000 evrov (prej največ 12.500 oziroma 6200). Novi zakon pa uvaja tudi pojem posebno hudi prekršek, zaradi katerega lahko varuh konkurence odgovorno osebo oglobi z 15.000 do 30.000 evri. Najpomembnejša novost zakona je zagotovo uvedba kazni za nesodelovanje z Uradom za varstvo konkurence. Če mu podjetje ne dostavi zahtevanih dokumentov ali pa sporoči nepravilne, nepopolne ali zavajajoče podatke, lahko urad podjetje kaznuje z do 50.000 evrov kazni. Kot je pojasnil direktor urada za varstvo konkurence v odstopu Andrej Plahutnik, so bili odzivi podjetij na njihove pozive doslej zelo slabi, zato nova določba v zakonu. "Brez podatkov ne moreš storiti nič." Na vprašanje, ali bo zakon izboljšal varovanje konkurence, je Plahutnik odvrnil, da je novi zakon zagotovo pomemben, da pa so za izboljšanje stanja nujni še ustrezno usposobljeni ljudje in učinkovita implementacija. In koliko ljudi bi urad, ki ima zdaj 17 zaposlenih, potreboval? Plahutnik ni želel govoriti o optimalni številki, je pa spomnil, da se je pred časom omenjal več kot dvakratnik sedaj zaposlenih. Novi zakon prinaša tudi senatno odločanje o primerih in določene procesne spremembe, ki naj bi povečale učinkovitost urada.
|
negative
|
2,136
|
London - Kombinacija negotovosti glede morebitne motene preskrbe, še naprej nemirnega Iraka in šibkega tečaja ameriškega dolarja je povzročila, da so cene nafte znova narasle in prvič presegle 93 dolarjev za sod. Že zjutraj je cena za sod ameriške nafte na azijskih trgih narasla na 93 dolarjev za sod. Tekom dneva je cena narasla na 93,20 dolarja. Na evropskih trgih je bila cena 92,99 dolarja za sod. Tudi cena nafte brent se je zvišala. Za sod je bilo potrebno odšteti 89,85 dolarjev. Nekateri analitiki menijo, da se bodo cene nafte do konca leta še zviševale in da bi lahko celo presegle sto dolarjev za sod. Na zadnji dvig cen nafte – slednja se je od avgusta letos podražila že za 30 odstotkov, je vplivala vrsta dejavnikov, vključno z nemiri v z nafto najbolj bogati regiji v Nigeriji, ki trajajo že nekaj mesecev, negotovo situacijo v Iraku in pričakovanjem velikega povpraševanja v ZDA zaradi prihajajoče zime. Šibki dolar in ugibanja o škodi, ki bi jo lahko na petem mehiškem naftovodu povzročila tropska nevihta sta cene nafte samo še dodatno pognala v nebo. Analitik David Moore je izjavil, da osebno sicer ne pričakuje, da bi cene presegle sto dolarjev za sod, da pa glede na trenutno situacijo v svetu to ni nemogoče.
|
negative
|
2,137
|
Ljubljana - Družba Instrumentation Technologies iz Solkana se ukvarja z razvojem in trženjem elektronskih instrumentov in sistemov, ki jih uporabljajo v pospeševalnikih osnovnih delcev in razvojno-raziskovalnih laboratorijih po vsem svetu. V svoji visoko specializirani tržni niši so brez konkurence v svetovnem merilu in gradijo na patentirani tehnologiji. Njihove rešitve, ki so edinstvene, omogočajo stabilizacijo žarka na tisočinko milimetra natančno. To so me novinarji že večkrat vprašali...Se sploh da preprosto razložiti? No, saj pravzaprav ni zapleteno. Pospeševalniki... Na svetu jih je trenutno okoli 15.000 najrazličnejših velikosti, njihove vrednosti so v razponu od nekaj milijonov do nekaj milijard evrov. Največji pospeševalnik osnovnih delcev CERN je postavljen v Švici, meri pa kar 27 kilometrov, medtem ko najmanjši merijo nekaj deset metrov. Instrument, ki ga izdelujemo v Solkanu, omogoča do tisočinke milimetra natančno izmero, kje se žarek, ki kroži po pospeševalniku, nahaja. In v tem ste najboljši na svetu. Uspeli pa ste še v nečem: okoli vaših projektov ste uspeli zbrati svetovno znane znanstvenike. Ja, to so strokovnjaki z najbolj eminentnih univerz in inštitutov. Okoli tega izdelka si podjetje Instrumentation Technologies trudi v skupnost povezati najvidnejše svetovne strokovnjake in gradimo "skupnost Libera". Letos smo tako že tretjič zapored izpeljali delavnico Libera in v Solkan je prišlo 30 znanstvenikov iz najuglednejših znanstvenoraziskovalnih inštitutov sveta. Saj, če lahko dodam, uspeh podjetja pripisujem na eni strani odlični ekipi, na drugi pa tudi temu, da smo znali motivirati znanstvenike z vsega sveta z različnih področij, da se povezujejo. Če primerjam z glasbo: poskušamo dobiti najboljše glasbenike, moja naloga pa je, da je orkester dobro uigran. Trenutno nam to kar dobro uspeva. Prepričan sem, da je prav naše podjetje najbolj rodovitno gojišče za razvijanje podjetniških idej. Omenili ste glasbo - malo je manjkalo, pa bi šla vaša kariera v povsem drugo smer. Res sem nekoliko okleval. Celo vpisal sem se na akademijo za glasbo in uspešno študiral klavir, vendar sem po dveh letih spoznal, da je moje mesto drugje. Ni mi bilo žal, sem pa ravnal po nasvetu moje učiteljice v srednji glasbeni šoli - rekla mi je, naj se odločim za eno stvar in se ji posvetim v celoti. Preden ste v Solkanu ustanovili podjetje, ste kot univerzitetni inženir elektrotehnike svoje znanje nadgrajeval v znanstvenoraziskovalnih inštitutih v Evropi in ZDA. Kljub temu ste se vrnili... Ko smo sešteli pluse in minuse, bi pravzaprav morali ostati v Združenih državah Amerike. Pa me je oziroma nas je vse skupaj vleklo nazaj. Leta 1998 smo se vrnili, takrat sem ustanovil podjetje in ni mi žal, da smo se takrat tako odločili. Nikakor ne. Seveda pa vseh uspehov ne bi bilo, če ne bi imel podpore doma, pri svoji družini, zato se ji zahvaljujem, prav tako vsem sodelavcem, ki verjamejo v mojo vizijo.
|
positive
|
2,138
|
Ljubljana - Vlada naj ne sprejme predlogov sprememb proračuna za leti 2008 in 2009, bolj pa se mora potruditi tudi pri doseganju kompromisa v pogajanjih med delodajalci in delojemalci. To sta ključna nasveta SD vladi v prizadevanjih za zajezitev inflacije, ki je po mnenju SD naš osrednji ekonomski problem, ki ga pa niso povzročili le zunanji vzroki. "Vlada je proračun pripravljala, ko je še menila, da je inflacija le prehodna težava, žal pa se je izkazalo, da so imeli prav tisti, ki so že pred časom menili drugače," ugotavlja predsednik SD Borut Pahor. Spremembe proračuna za 2008 predvidevajo kar 11,3-odstotno rast odhodkov, to pa bi lahko še pospešilo inflacijo. "Finančnemu ministru predlagamo, da ne sprejme sprememb proračuna in ohrani prvotno predvideno 6-odstotno rast odhodkov. Vlada mora namreč najprej varčevati pri sebi," je dodal Milan M. Cvikl. Poudarja še, da bi vlada morala poskrbeti tudi za neto dvig najnižjih plač in ne le najvišjih, ki jih je že razbremenila z davčno reformo. Vlado je poleg pozornosti na dogajanje med trgovci in dobavitelji še pozval k boljšemu nadzoru nad reguliranimi cenami v nemenjalnem sektorju, saj nadzor ponekod ni več ustrezen. Opozoril je še, da je prejšnji finančni minister v zadnjem četrtletju 2004 zaradi nižanja inflacije pred uvedbo evra zmanjšal proračunsko porabo in tako lahko novemu ministru predal dobre rezultate. Tudi od sedanje vlade zato Cvikl pričakuje, da ne bo izpustila priložnosti za protiinflacijsko ukrepanje. bojan.glavic@dnevnik.si
|
neutral
|
2,139
|
Ljubljana - Danes se odpira virtualna soba, v kateri bodo ponudniki, ki so se uvrstili v drugi krog razpisa za nakup 49,13-odstotnega državnega deleža v Telekomu Slovenije, lahko opravili skrben pregled poslovanja družbe. Boj za Telekom očitno postaja vse resnejši, saj so do medijev začele prihajati informacije o nepravilnostih pri poslovanju konkurentov za Telekom. Med sedmimi registriranimi ponudniki je tudi Magyar Telekom, družba v večinski lasti nemškega Deutsche Telekoma (ta se za slovenski Telekom sicer poteguje tudi prek hrvaškega telekoma). Madžarsko družbo je lani zaznamovala predvsem preiskava nekaterih poslov, sklenjenih v njenih črnogorskih podružnicah, zaradi česar naj bi odstopil tudi dolgoletni direktor Magyar Telekoma Elek Straub. Magyar Telekom ni mogel potrditi finančnega izkaza za leto 2005 in izplačati dividend, saj je njihova revizijska hiša izrazila zaskrbljenost glede dveh pogodb o svetovanju, ki sta jih v letu 2005 sklenili črnogorski družbi Telekom Crne Gore in podjetje Monet. Sum je vzbudil predvsem znesek, ki sta ga odšteli za storitev, skupaj z dvema drugima sumljivima pogodbama pa je njihova skupna vrednost dosegla skoraj 8 milijonov evrov. Preiskovalcem sicer ni znano, kdo je bil na drugi strani sklenjenih pogodb in kakšen je njihov namen. Ugotovili pa so, da obstaja sum zlorabe, oziroma da je prišlo do potencialnih kršitev notranjega nadzora družbe in veljavne zakonodaje. Rezultat preiskave je bil suspenz mnogih uslužbencev, ki so na začetku preiskave dali odpoved, med njimi so tudi člani strateškega sveta Magyar Telekoma in vodilni v Telekomu Crne Gore. tomaz.modic@dnevnik.si
|
negative
|
2,140
|
Ljubljana - Identiteta znamke Slovenija je sestavljena predvsem iz čutov in čutenja, zato sta se logotip I feel Slovenia in slogan Slovenijo čutim izkazala kot prava izbira v procesu vzpostavljanja in upravljanja znamke Slovenija, pravijo na ministrstvu za gospodarstvo. Izvajalci razpisa so predlagali, da jedro identitete znamke Slovenija tvori t.i. "slovenska zelena", ki "izraža ravnotežje med umirjenostjo narave in prizadevnostjo Slovencev". Znamka Slovenije bo predvidoma zaživela do konca leta. Snovalci znamke Slovenije pojasnjujejo, da "slovenska zelena" govori o neokrnjeni naravi, simbolizira "ravnovesje življenjskega sloga, ki združuje prijetno vznemirjenost, s katero zasledujemo osebne želje, s skupno vizijo, da gremo naprej, z naravo". Opisuje tudi usmerjenost "v elementarno, v to, kar čutimo pod svojimi rokami", ter govori o "skladnosti vseh čutov, s katerimi Slovenijo doživljamo". "Slovenije se zato nikoli ne spominjamo po podobah. Spomin na Slovenijo združuje vonj gozda, žuborenje potoka, presenetljiv okus vode ter mehkobo lesa. Slovenijo čutimo," pravijo. Izvajalec vzpostavitve in upravljanje znamke, agencija Pristop, je poslovni dokument in priročnik znamke na ministrstvo za gospodarstvo poslalo konec oktobra. Ministrstvo bo dokumenta sedaj proučilo, nato pa po medresorski obravnavi znamko Slovenije predstavilo vladi. Po pridobitvi mnenja in soglasja o znamki ter njeni identiteti in vsebini bo ministrstvo nadaljevalo z vzpostavljanjem znamke in upravljanja z njo. Že v tem času pa se bo Slovenska turistična organizacija na turističnem sejmu WTM London v novembru prvič predstavila z novo vizualno podobo stojnice, ki bo opremljena z logotipom I feel Slovenia in z uporabo predlaganih vizualnih elementov znamke Slovenija, so sporočili z ministrstva. Poslovni dokument med drugim vsebuje koncept in metodologijo izgradnje znamke Slovenija, analizo posameznih znamk izbranih držav, rezultate študije Delfi, s pomočjo katere so strokovnjakih s ključnih področij predstavljali svoja mnenja in poglede na identiteto Slovenije, ter rezultate ankete, ki so jo izpolnili obiskovalci spletnega mesta www.znamka-slovenija.si. Dokument vsebuje tudi smernice predstavljanja znamke Slovenija.
|
positive
|
2,141
|
Ljubljana - Nadzorni svet Ljubljanske borze, katere predsednik uprave je Marko Simoneti, se je včeraj med drugim seznanil tudi z informacijami o možnostih in postopkih lastnikov borze pri morebitni prodaji večjega lastniškega deleža strateškemu partnerju. Po naših informacijah želijo lastniki borze oblikovati konzorcij, v katerem bi bila zastopana najmanj polovica kapitala, vendar naj bi med lastniki borze nastala večja nesoglasja. Vedno več lastnikov naj bi namreč nasprotovalo prodaji, med njimi naj bi bila največja nasprotnica prodaje Probanka, ki je lastnica slabe desetine borze. Na drugi strani naj bi prodajo goreče zagovarjal predsednik nadzornega sveta Ljubljanske borze in direktor družbe CBH Zdenko Podlesnik, kar pa ta zanika in pravi, da je prodaja borze stvar lastnikov in ne nadzornega sveta. V primeru oblikovanja konzorcija, v katerem bi bila zbrana vsaj polovica kapitala Ljubljanske borze, nameravajo lastniki borze najeti tudi profesionalnega finančnega svetovalca, ki bi ves postopek prodaje zanje tudi izpeljal. Kdo bo kupil Ljubljansko borzo, če jo sploh bo, še ni znano, čeprav je skandinavska borzna skupina OMX predstavila svojo ponudbo lastnikom borze že decembra lani. Za nakup naše borze se poleg OMX zanima še več drugih borz, vendar naj bi bili lastniki borze najbolj naklonjeni Skandinavcem ter dunajski in atenski borzi.matjaz.polanic@dnevnik.si
|
negative
|
2,142
|
Novo mesto - Krka je za 97 milijonov evrov prevzela nemško generično podjetje Tad Pharma, ki je eno največjih nemških generičnih podjetij. "Prevzem bo Krki prinesel številne sinergijske učinke, predvsem pa bo Krka na tak način na največjem evropskem generičnem trgu nastopala neposredno in ne več prek svojih partnerjev kot doslej," je včeraj povedal predsednik uprave novomeškega farmacevta Jože Colarič. Blagovno znamko podjetja s 65-letno tradicijo, ki bo tako postalo del skupine Krka, bodo zaradi njene dobre prepoznavnosti ohranili. Kupnino bo Krka plačala v gotovini, denar pa zagotovila iz prostih denarnih sredstev, kratkoročnih finančnih naložb in posojil, ki jih je najela pri dveh slovenskih bankah. Za primerjavo, Krka je lani ustvarila 111 milijonov evrov čistega dobička, že v prvem devetmesečju pa ga je bilo za milijon evrov več, kot je Krka odštela za Tad Pharmo. "Nemško podjetje je ugotovilo, da je treba biti vertikalno integriran, torej izdelek proizvajati od surovine do konca, kar mi počnemo, oni pa te možnosti niso imeli. Zato so iskali uspešno in ugledno podjetje, ki bi jih kupilo," je dejal Colarič. Krka je na nemškem trgu že dlje iskala potencialno tarčo, prevzem podjetja Tad Pharma, ki ima povprečno rast poslovanja pod 10 odstotki, pa so pripravljali od junija letos. V paketu skupaj z razvojnim centrom in tovarno je Krka kupila še 2,5 hektarja razpoložljivih zemljišč za morebitno nadaljnjo širitev. "Ta prevzem je najava za nadaljnje aktivnosti na tem področju," je dodal Colarič, ki pa konkretnejših informacij ni hotel razkriti. "Končno so se opogumili in izvedli svoj prvi prevzem," je komentiral Aleš Lokar iz KD BPD. Vendar hkrati opozarja, da je nakup šele prvi in najenostavnejši korak, ključno vprašanje je, kako bodo družbo vključili v skupino Krka. "Prevzemna cena je na prvi pogled ugodna, vendar bi bilo treba podrobneje pregledati poslovanje in nabor produktov, ki jih trži Tad Pharma," pravi in dodaja, da so v Krki očitno začeli aktivneje delati tudi pri anorganski rasti, v prihodnjih letih pa ne izključuje možnosti, da bi Krka izvedla še kak manjši prevzem. Kot pojasnjuje Dejan Divjak, gre za manjši prevzem, saj Tad Pharma na letni ravni ustvari manj kot desetino prihodkov skupine Krka. "Glede na to, da so pravzaprav le uresničili napovedi, po katerih naj bi v prihodnosti načrtovali od tri do štiri prevzeme, večjega odziva na borzi ne pričakujem." matjaz.polanic@dnevnik.sidragana.stankovic@dnevnik.si
|
positive
|
2,143
|
Ljubljana - Žitova delnica se je v samo mesecu dni pocenila kar za 20 odstotkov vrednosti in je bila konec včerajšnjega trgovalnega dneva vredna 306,6 evra za delnico. Samo včeraj se je vrednost delnice Žita znižala za 6 odstotkov. Ob tem ne gre spregledati, da paradržavna sklada trenutno prodajata svoj 27-odstotni delež, na razpis pa se je prijavil samo KD Holding. Po neuradnih informacijah je za delnico ponudil le okoli 260 evrov. To je kljub nedavni korekciji še vedno 15 odstotkov pod borzno ceno. Ker KD Holdingu najbolj koristi zniževanje vrednosti Žitove delnice - Kad in Sod bi namreč težko prodala Žito pod tržno ceno - so se pojavile špekulacije, da naj bi za padanjem tečaja Žitove delnice stal prav KD. Borzniki hkrati še opozarjajo, da Žitovih delnic na borzi v zadnjem času ni prodajal nobeden izmed največjih lastnikov, vse več pa je znamenj, da počasi, a vztrajno prodaja delnice eden izmed manjših delničarjev. "Domnev, ki se nanašajo na cene pri poslih oziroma razpisih v teku, ne moremo komentirati," so v KD Holdingu komentirali namige, da namerno znižujejo vrednost delnice Žita, saj so paradržavnima skladoma oddali ponudbo, ki je bila pod trenutno tržno ceno. Če bo KD Holding pri nakupu državnega deleža uspešen, bo postal lastnik več kot polovice Žita, hkrati pa bo moral objaviti tudi prevzemno ponudbo.
|
negative
|
2,144
|
Ljubljana - Direktor DSU (naslednica Slovenske razvojne družbe) Uroš Rožič je potrdil naše informacije, da DSU prek svojega hčerinskega podjetja DSU nepremičnine načrtuje financirati gradnjo nove sodne palače na Trgu OF, med železniško postajo v Ljubljani in Masarykovo cesto. Hkrati je Rožič potrdil tudi trditve naših virov, da naj bi DSU financirala gradnjo nove stavbe v Bežigrajskem dvoru v Ljubljani, v katero se bodo predvidoma preselila ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za delo in ministrstvo za kmetijstvo. Po Rožičevih besedah se vlada trenutno dogovarja z Mesto občino Ljubljana o ureditvi prostorskih aktov za gradnjo zgradb na Trgu OF in v Bežigrajskem dvoru. "Investicija v novo stavbo za potrebe sodišča bo stala okoli 70 milijonov evrov, stavba za potrebe ministrstev za Bežigradom pa med 40 in 50 milijoni evrov," razlaga Rožič. Dodaja, da bi se lahko ministrstva v nove prostore preselila leta 2013. DSU bo financiral tudi gradnjo nove stavbe za potrebe ministrstva za notranje zadeve (MNZ) in generalne policijske postaje (GPU) na Litostrojski cesti v Ljubljani v vrednosti 50 milijonov evrov, za katero je zdaj v teku pridobivanje gradbenega dovoljenja. MNZ in GPU se bosta lahko predvidoma v novo stavbo preselila leta 2010. Spomnimo, da je DSU sredi poletja od podjetja Parkplan za potrebe ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ) kupil poslovno stavbo v Kotnikovi ulici v Ljubljani. Nakupna vrednost stavbe, ki jo bo DSU dal MŠŠ v najem za 20 let, je bila 25,1 milijona evrov. In kako bo DSU financiral vse te naložbe v višini okoli 200 milijonov evrov? "DSU ima okoli 70 milijonov evrov bilančnega premoženja. Skupaj s posojili v višini do 15 milijonov evrov, za katera smo dobili soglasje od vlade, bomo lahko financirali nakup stavbe za MŠŠ in del zgradbe za potrebe MNZ in GPU," pravi Rožič. Dodaja, da se za nepremičninski naložbi na Trgu OF in v Bežigrajskem dvoru nameravajo dodatno zadolžiti, mogoče pa je tudi, da bi del sredstev pridobili na podlagi javno-zasebnega partnerstva. Na vprašanje, kako nameravajo odplačevati ogromna posojila, Rožič odgovarja, da z najemninami, ki jih bodo prejemali od države. Po naših informacijah bo po 20-letnem obdobju DSU lastništvo nad vsemi stavbami prenesel na državo. Na tak način bo vlada ustvarila nižji proračunski primanjkljaj, kar je bil očitno glavni razlog, da je bila na julijski seji vlade nenadoma ustavljena likvidacija DSU.
|
neutral
|
2,145
|
Kranj - Novi lastnik Kranjske tovarne števcev Iskraemeco je egiptovska družba El Sewedy. Kapitalska družba, Slovenska odškodninska družba, Iskraemeco DUS, KD Kapital, Adriatic Slovenica in PM $amp, A Investicijsko podjetje so včeraj podpisali pogodbo o odprodaji 97,6 odstotka deleža družbe. Egipčani bodo za delnico odšteli 101,50 evra oziroma skupaj okrog 38 milijonov evrov. Podrobnosti pogodbe bodo prodajalci in kupci predstavili na današnji novinarski konferenci, gre pa za končanje leto in pol trajajoče sage, ki se je začela z najavo prisilne poravnave, z neuspešnim predlogom, da bi podjetje dokapitaliziral Tuš, kar sta kasneje storila Kad in Sod, nadaljevalo se je z menjavo uprave, visoko izgubo in končalo z iskanjem novega lastnika. V zadnji krog so se uvrstili nemško podjetje Hydrometer, egiptovski El Sewedy in kitajski Holly Group. Že sredi oktobra je bilo jasno, da ima največ možnosti El Sewedy, ki je ponujal najvišjo ceno in najboljše pogoje, vključno z ohranjanjem proizvodnje in s tem delovnih mest. Država je s prodajo kot večinska lastnica čakala do vladnega obiska na Kitajskem, kjer sta se prva moža Kada in Soda Tomaž Toplak in Marko Pogačnik srečala s predstavniki podjetja Holly Group, kar je sprožilo ugibanja, da posel z Egipčani nemara le še ni sklenjen in da so v igri tudi Kitajci. "Gre za dobro in pošteno ceno, sploh glede na knjigovodsko vrednost in lansko veliko izgubo. Zdaj bomo sklicali skupščino, predlagali likvidacijo in denar razdelili med delničarje," je povedal Boštjan Marovt, prokurist družbe pooblaščenke, ki kot tretjinski lastnik združuje male delničarje - sedanje in nekdanje zaposlene v Iskraemecu. Z razpletom je za zdaj zadovoljen tudi sindikalist Jože Petek: "Po eni strani gre za olajšanje, saj gre za najboljšega ponudnika, ki obljublja ohranjanje proizvodnje, po drugi strani pa smo odločitev sprejeli s cmokom v grlu. Do zdaj smo bili namreč solastniki, zdaj bomo le še najemna sila za tujega lastnika. Cena je sicer poštena in v okviru pričakovanega, videli bomo, kaj natančno je obljubil novi lastnik in predvsem, kaj bo izpolnil," je realen Jože Petek. Iskraemeco ima 1250 zaposlenih, v dobrem letu dni se je število zmanjšalo za okrog 300, največ seveda na področju mehanskih števcev, medtem ko se obseg elektronskih povečuje.
|
neutral
|
2,146
|
Nova Gorica - Namera ministrstva za finance, da bodo izpeljali privatizacijo Nove Kreditne banke Maribor s prodajo svojega deleža, močno odmeva tudi na Goriškem. Novogoriški župan Mirko Brulc zahteva od vlade delež, ki naj bi pripadel bodoči goriški pokrajini. "Vložek Komercialne banke Nova Gorica v Novo KBM zdaj lokalne skupnosti zahtevamo nazaj. Predlagamo 25 odstotkov in eno delnico. Goriška podjetja so vlagala v preteklosti ogromna sredstva in bogastvo te banke izhaja prav iz sredstev našega gospodarstva," pravi župan Mirko Brulc v imenu županov z območja Goriške. Joško Štrukelj, član Foruma za Goriško in nekdanji namestnik guvernerja Narodne banke Jugoslavije, dodaja, da se pri Forumu za Goriško že dolgo borijo za vrnitev banke na Goriško. Predlaga, da država da 51-odstotni delež goriškim in mariborskim občinam. "Za to, da smo izgubili banko, je bil glavni krivec Marjan Podobnik, leta 1994 podpredsednik vlade, ko mi je na pogovorih v Kromberku pri Novi Gorici dejal, da bodo banko odpeljali v Maribor, kjer bodo šteli politične glasove stranke," meni Joško Štrukelj. V zvezi z lastninjenjem Nove KBM so se oglasili tudi pri Zvezi za Primorsko, ki poziva ministra za finance Andreja Bajuka, da se sestane s severnoprimorskimi župani, gospodarstveniki in predstavniki varčevalcev ter poskuša vsaj delno popraviti krivico. "Če ministrstvo za finance ne bo ugodilo naši zahtevi, bomo razmislili o drugih akcijah. Tudi o tem, da bomo komitente poskušali preusmeriti v neko drugo, bolj našo banko," še dodaja Mirko Brulc.
|
neutral
|
2,147
|
Washington - Eden najbogatejših ljudi na svetu in obenem eden največjih dobrodelnežev, milijarder Warren Buffett je včeraj v senatu dejal, da bi morali ohraniti davke na dedovanje, ker bogataši, kot je on, ne potrebujejo pomoči države. Buffett kljub svojim milijardam, ki jih je pridelal z izjemnim občutkom za delnice, živi relativno skromno in je že večkrat povedal, da svojim otrokom ne namerava zapustiti bogastva. Buffett meni, da imajo milijarderji v ZDA izjemne priložnosti, ki jih drugje ni, zato bi morali nekaj tudi vrniti družbi, ki jim omogoča bogatenje. Za razliko od večine svojih "sotrpinov" se zavzema za progresivno davčno stopnjo, v sredo pa je prepričeval republikance, da takšni, kot je on, ne potrebujejo pomoči države. Prepričan je, da morajo ohraniti ZDA kot deželo meritokracije in priložnosti, in jo ne spreminjati v neke vrste aristokracijo bogatašev. Senatni odbor za finance ameriškega kongresa je razpravljal o davku na dedovanje posestev. Trenutno so davka oproščena posestva vredna do dveh milijonov dolarjev, kar presega to vrednost pa je obdavčeno po krepki stopnji 45 odstotkov. Leta 2009 bo davka oproščeno posestvo vredno do 3,5 milijona dolarjev, leta 2010 pa bo davek povsem odpravljen. Od leta 2011 dalje pa bodo davka oproščena posestva le do milijona dolarjev, vsa ostalo pa bodo obdavčena po stopnji 55 odstotkov. Kongres bo najverjetneje sprejel neko kompromisno rešitev. Republikanci se zavzemajo za popolno odpravo davka na dedovanje posestev in se pri tem sklicujejo na usodo kmetov, ki delajo celo življenje, nato pa njihovim potomcem država pobere polovico premoženja.
|
neutral
|
2,148
|
Ljubljana - Nadzorni svet Slovenskih železnic je na današnji seji za generalnega direktorja železnic imenoval dosedanjega v.d. direktorja javne agencije za železniški promet Tomaža Scharo. Položaj bo nastopil v petek, je povedala predsednica nadzornega sveta Jelka Šinkovec Funduk. Kot je dejala Šinkovec Fundukova, z nastopom Schare na položaj generalnega direktorja preneha funkcija dosedanjemu generalnemu direktorju Slovenskih železnic Petru Puhanu. Ta je oktobra zaradi imenovanja na položaj predsednika uprave časopisno založniške družbe Delo podal odstopno izjavo, a so nadzorniki sklenili, da funkcijo opravlja do imenovanja novega direktorja. Nadzorniki Slovenskih železnic so Scharo po besedah Šinkovec Fundukove imenovali soglasno. "Njegova predstavitev je bila zelo konkretna. Dotaknil se je rešitev, ki zadevajo tako potniški kot tovorni promet. Konkretno se je dotaknil reševanja problematike železnic, ki potrebujejo zagon. Schara se zaveda problemov," je zatrdila prva dama nadzornikov. Kakšna bo dejanska realizacija, je po njenih besedah stvar prihodnosti, Šinkovec Fundukova pa upa, da se bodo njegove besede uresničile. "Danes je naredil zelo dober vtis, poleg tega so nas prepričale njegove reference," je dodala. Schara danes pred novinarje ni stopil, bo pa po besedah Šinkove Fundukove za izjavo na voljo z dnem nastopa štiriletnega mandata, torej v petek. Nadzorni svet ima sicer na dnevnem redu tokratne seje še eno točko, in sicer podaljšanje dolgoročnih kreditov. Seja še poteka, zato bo več v zvezi s tem znano v prihodnjih dneh. Schara je bil na položaj v.d. direktorja javne agencije za železniški promet imenovan 30. avgusta, in sicer za obdobje največ šestih mesecev. Na položaju je nasledil Rajka Satlerja, ki ga je s položaja spodnesla avgustovska tragedija v Cirkovcah, v kateri so v trčenju osebnega avtomobila z vlakom na železniškem prehodu, ki ni bil zavarovan z zapornicami, umrli trije ljudje. Šestinštiridesetletni Schara je univerzitetni diplomirani matematik in magister MBA. Pred nastopom položaja v.d. direktorja agencije za železniški promet je bil pomočnik predsednika uprave družbe Sinfonika, pred tem pa je bil direktor podjetja Bori KMO. Schara je bil tudi eden izmed kandidatov za direktorja kliničnega centra. Slovenske železnice so tako dobile novega generalnega direktorja. Na tem položaju se je zvrstila še kopica imen. Puhan je železnice vodil od aprila letos in je bil eden izmed mnogih prvih mož železnic, ki na položaju niso zdržali ves mandat. Ves mandat je na položaju zdržal le Marjan Rekar, ki je železnice vodil v obdobju 1993-1998, medtem ko so se na položaju direktorja zvrstili še Igor Zajec (1999-2002), Blaž Miklavčič (2002-2004), Boris Živec (2004-2005) in Jože Jurkovič (2005-2006). Puhan je od 23. oktobra predsednik uprave Dela. Slovenske železnice je do imenovanja novega direktorja vodil vzporedno z Delom, a se je odpovedal plačilu.
|
neutral
|
2,149
|
Ljubljana - Skupina Nova Ljubljanska banka (NLB) je v prvih devetih mesecih ustvarila dobrih 176 milijonov evrov dobička pred davki, kar je 46 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Dobri rezultati so, kot so pojasnili v NLB, odsev visoke dinamike rasti obsega poslovanja na praktično vseh segmentih poslovanja, ob tem pa je banka ohranjala stabilno obrestno maržo. NLB je tako v devetih mesecih povečala bilančno vsoto za skoraj 20 odstotkov, na 12,5 milijarde evrov, skupina NLB pa na 17,9 milijarde evrov. Nadzorni svet naše največje banke je včeraj obravnaval in potrdil tudi strategijo NLB. Podrobnosti strategije niso razkrili, pojasnili so le, da želijo ostati eden od vodilnih ponudnikov bančno-finančnih storitev v državah jugovzhodne Evrope. Širitev skupine na omenjenih strateških trgih bo v prihodnje temeljila predvsem na organski rasti. Ali so za to predvideli tudi novo dokapitalizacijo banke, kot jim je nedavno priporočila bonitetna hiša Fitch, iz NLB niso sporočili. Nazorni svet bo sicer na decembrski seji končal včeraj začeto razpravo o načrtu poslovanja v prihodnjem letu. Matic Tasič, nekdanji predsednik uprave Holdinga Slovenskih železarn, je odstopil z mesta člana nadzornega sveta. Svoje kolege nadzornike je včeraj seznanil s tem, da odstopa iz osebnih razlogov, več pa ni želel pojasniti. Ali je razlog za njegov odstop morda to, da se z njegovim imenovanjem za člana nazornega sveta NLB ni strinjala Banka Slovenije, ni znano. Naj spomnimo, da je Tasiča konec leta 2001 sodišče spoznalo krivega kaznivega dejanja zlorabe položaja. Takrat mu je bila izrečena šestmesečna pogojna zaporna kazen z dveletno preizkusno dobo (kot predsednik izvršnega sveta občine Prevalje je dal protipravno asfaltirati dva odseka ceste). Prav to dejstvo je bilo ovira, da bi Tasič sredi leta 2005 postal član nadzornega sveta Pozavarovalnice Sava. Zakon o bančništvu pa določa, da nadzornik banke ne more biti človek, ki je bil pravnomočno obsojen za kazniva dejanja, storjena z naklepom, ki se preganjajo po uradni dolžnosti.
|
neutral
|
2,150
|
Ljubljana - Komisija za zaščito konkurence v Srbiji je beograjskemu podjetja Delta Holding, ki ga vodi najbogatejši Srb Miroslav Mišković, že drugič prepovedala pripojitev trgovske verige C market. Odločitev protimonopolne komisije temelji na dejstvu, da bi Delta v primeru pripojitve C marketa v Beogradu prevzela dominanten položaj oziroma več kot 50-odstotni tržni delež. Delta je konec leta 2005 za prevzem C marketa odštela 44 milijonov evrov. Spomnimo, da se je za prevzem C marketa zanimal tudi Mercator, ki ga je takrat vodil še Zoran Janković. Po srbskem zakonu o koncentraciji ima lahko podjetje na trgu le 40-odsotni tržni delež, soglasje za pripojitev določene družbe pa mora pridobiti od pristojnega organa. Ker Delta protimonopolne komisije sploh ni zaprosila za dovoljenje za priglasitev koncentracije, je ta sprožila postopek po uradni dolžnosti. Na lansko prvostopenjsko odločitev komisije se je Delta pritožila, vrhovno sodišče v Srbiji pa je odločitev razveljavilo in jo dalo v ponovno odločanje komisiji. Če bo tokratna odločitev protimonopolne komisije pravnomočna, Delti grozi kazen v višini od enega do desetih odstotkov lanskega prihodka. Delta je v minulem letu ustvarila 1,4 milijarde evrov prihodkov. Po mnenju pravnih strokovnjakov v Srbiji bi bila lahko odločitev komisije razveljavljena, ker je bila ustanovljena šele lani, sedem mesecev po Deltinem prevzemu C marketa.
|
negative
|
2,151
|
Ljubljana - Abanka Vipa, katere predsednik uprave je Aleš Žajdela, je v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarila 23,9 milijona evrov čistega dobička, kar je le pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Glede na to, da so že ob polletju izkazovali za dobrih 19 milijonov evrov dobička, gre sklepati, da so v zadnjem četrtletju ustvarili le slabih 4,7 milijona evrov čistega dobička, kar je opazneje manj kot v minulih dveh četrtletjih. Na manjši dobiček je med drugim vplivala tudi višja davčna stopnja, saj so za davke namenili 27 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čiste obresti so v Abanki zvišali za 14 odstotkov, na 43 milijonov evrov, medtem ko jim je bilančno vsoto letos uspelo povečati za 374 milijonov, na 2,2 milijarde evrov. Abanka je imela konec septembra 8,2-odstotni tržni delež in bila tretja največja banka v Sloveniji, za Novo Ljubljansko banko in Novo KBM. V letošnjem letu so v Abanki posojila povečali za več kot petino oziroma za 416 milijonov evrov. Medtem ko so se posojila bankam znižala, so za največ povečali posojila gospodarstvu, so še sporočili.
|
neutral
|
2,152
|
Ljubljana - Zdenko Zanoški bo z novim letom prevzel vodenje celjske tovarne arom in eteričnih olj Etol, je odločil nadzorni svet družbe. Dosedanji predsednik uprave Ivan Ferme se bo namreč upokojil. Zanoški je do zdaj upravljal funkcijo člana uprave, kdo ga bo na funkciji nasledil, za zdaj še ni znano. Nadzorni svet Etola se je seznanil tudi s povečanjem osnovnega kapitala njihove družbe Etol-Rus, upravo pa je zadolžil, da pripravi gospodarski načrt za prihodnje leto. Etol je v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvaril 26,3 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 15,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. V jugovzhodni Evropi je Etolu uspelo prodajo povečati za 18 odstotkov, na 9,6 milijona evrov, medtem ko je bila rast prodaje v EU in Švici še malenkost višja. Na drugi strani jim je prodaja v srednji in vzhodni Evropi upadla, v Sloveniji pa ostala na enaki ravni kot leto pred tem. Čisti dobiček družbe v prvih treh četrtletjih je znašal 2,6 milijona evrov in bil za 16 odstotkov nižji kot v enakem obdobju lani. Na padec dobička so v veliki meri vplivali predvsem 5,7-krat višji finančni odhodki iz finančnih obveznosti, zaradi česar se je izid iz financiranja zmanjšal na vsega 599.000 evrov. V enakem obdobju lani so sicer izkazovali 1,4 milijona evrov dobička, vendar velja spomniti, da se je Etol letos razdelil na dva dela. Na novoustanovljeni Finetol so tako prenesli vse finančne naložbe, zaradi česar poslovni rezultati niso popolnoma primerljivi.
|
neutral
|
2,153
|
Ljubljana - Donedavni predsednik uprave Darsa Rajko Siročič je zaradi domnevnih postopkovnih kršitev pri razrešitvi s položaja sprožil spor pred pristojnim upravnim sodiščem. Nekdanjega prvega moža Darsa je namreč konec oktobra razrešila vlada, čeprav bi ji moral to po zakonu o Darsu in statutu državne družbe za avtoceste predlagati njen nadzorni svet. Kot je znano, je vlada na predlog ministra za promet Radovana Žerjava Siročiča nekrivdno razrešila skupaj s članom uprave Darsa Abdonom Peklajem in to utemeljila z domnevnimi zamudami in podražitvami pri gradnji predora Šentvid, pri čemer iz sklepa ni natančno razvidno, ali je vlada to odločitev sprejela kot skupščina Darsa. Ob tem velja poudariti, da je nova uprava Darsa pod vodstvom Tomislava Nemca kmalu po imenovanju sklenila poravnavo s SCT v višini 6,1 milijona evrov za dodatna dela v predoru, ki ji je Siročičeva uprava nasprotovala. Stroški gradnje bodo tako zelo verjetno presegli 243 milijonov evrov, kolikor znaša prvotna investicijska vrednost projekta.
|
neutral
|
2,154
|
Ljubljana - Merkur zavarovalnica, ki na slovenskem trgu zaseda četrto mesto na področju trženja življenjskih zavarovanj, praznuje 15. obletnico svojega delovanja v Sloveniji. Zavarovalnica deluje v sklopu koncerna Merkur, ki ima hčerinske družbe tudi na Hrvaškem, v BiH ter v Srbiji. Predvidoma prihodnje leto pa bo začela delovati tudi nova zavarovalnica v Makedoniji. Zavarovalnica je v letu 2006 zbrala 37,82 milijona evrov bruto obračunanih premij ter imela do konca leta sklenjenih 150.282 zavarovanj. S tem je imela 2,19-odstotni tržni delež med slovenskimi zavarovalnicami ter 7,72-odstotni tržni delež med zavarovalnicami, ki tržijo življenjska zavarovanja. Dobiček, ki ga je zavarovalnica v letu 2006 ustvarila, je znašal 7,16 milijonov evrov pred obdavčitvijo. Sredstva, ki so jih svojim zavarovancem, ki so upravičeni do pripisa dobička, pripisali v lanskem letu, so znašali kumulativno 4,6 milijona evrov. "Težimo k bolj umirjeni rasti na zavarovalniškem trgu, bolj pa se seveda osredotočamo na kvaliteto svojih storitev," je povedal predsednik uprave Denis Stroligo.
|
positive
|
2,155
|
Čistilna akcija, ki se je, kot kaže za zdaj, končala minuli četrtek, je prispevala kar nekaj odstotkov prostora za ponovno rast. Konec "razprodaj" sovpada tudi z zaključkom vpisa delnic NKBM. Vsi tisti, ki niso uspeli vpisati delnic v času javne ponudbe, bodo lastništvo nad NKBM lahko pridobili z nakupom navedenih delnic prek borze predvidoma v začetku prihodnjega tedna. Sredstva, ki bodo ostala neporabljena in bodo svojo naložbeno priložnost iskala kasneje na borznem "parketu", lahko prispevajo še kakšen dan rasti. Ne smemo pa pozabiti, da takšna pričakovanja običajno povzročajo rast cen delnic že kakšen dan prej. Skrbno izbran čas nakupa delnic novomeške farmacevtske družbe Krka s strani njenega prvega moža je že konec prejšnjega tedna prispeval k pozitivnemu razmišljanju in opogumil marsikaterega kupca. Včeraj so se delnice ob 2,5 milijona evrov prometa ponovno podražile. S pomočjo dnevne rasti v višini 0,35 odstotka so se obdržale nad 114 evri, med samim trgovanjem pa so se povzpele nad 115 evrov. Le ugibamo lahko, kje bi bila cena delnice po objavi devetmesečnih rezultatov in napovedanega prevzema, če ne bi bilo splošne korekcije. Tudi druge najpomembnejše delnice pridno krpajo svoje izgube iz minulih dni. Pivovarna Laško se je ob pomanjkanju prodajalcev ponovno povzpela v območje 90 evrov. Za med so šle delnice velenjskega Gorenja, ki so se ob dobrem odstotku dnevne rasti ponovno približale 44 evrom. Nič slabše se ni godilo prevoznikom. Ob objavi dobrih devetmesečnih rezultatov in hkratni umiritvi prodajalcev so si delnice Luke Koper v pičlih treh dneh ponovno opomogle in prilezle čez 95 evrov. Sledila jim je tudi Intereuropa, za katero je bilo v povprečju treba odšteti 39 evrov. Pomanjkanje kupcev pri delnicah Save je povzročilo zdrs cene za štiri desetinke, na 590 evrov. Za dobre 3 odstotke so se pocenile tudi delnice Iskre Avtoelektrike, ki so trgovanje sklenile pri 50 evrih.
|
neutral
|
2,156
|
Ljubljana - Včeraj točno ob 16. uri so 104 poslovalnice Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), Pošte Slovenije in Nove Ljubljanske banke (NLB), ki so od 19. novembra malim vlagateljem omogočale vpis delnic mariborske banke, naročila prenehale sprejemati. Koliko malih vlagateljev je delnice vplačalo, uradno še ni znano, po neuradnih informacijah pa je številka že pred tremi dnevi presegla 80.000. Kot so pojasnili na NKBM, bodo podatki o končni ceni delnice, številu oddanih naročil malih vlagateljev in številu delnic, ki bodo dodeljene tako malim kot institucionalnim vlagateljem, javno objavljeni predvidoma v petek. Glede na to, da je število oddanih naročil preseglo 80.000, si mali vlagatelji v skladu s prospektom prodaje NKBM lahko zagotovo obetajo le 20 delnic. Če bo številka presegla 160.000, bo teh delnic 10. Preostanek delnic bo razdeljen proporcionalno glede na to, koliko delnic je vplačal posameznik. Zadnji dan vpisa delnic mariborske banke v okviru prve javne ponudbe delnic (IPO), ki je v Sloveniji potekal prvič, smo spremljali v ljubljanski poslovalnici NKBM. Zanimanje za vpis je bilo še vedno precejšnje, saj se je vrsta vila tudi pred vhodom v banko. A pred vrati ni ostal nihče. "Deset minut pred koncem vpisa ni več interesentov za vpis delnic, tako da mirno poteka le še plačevanje delnic," je povedal izvršni direktor NKBM za osrednjo Slovenijo Aleksander Batič. Kot je pojasnil, so jim pomagali tudi uslužbenci banke z drugih koncev Slovenije, odprta pa so imeli vsa okenca. Vpis je, kot je povedal, vse dni potekal dokaj mirno. "Nekaj nevšečnosti smo imeli le v ponedeljek zvečer. Nekateri ljudje so bili nekoliko slabe volje, ker so se bali, da delnic ne bodo mogli vpisati še isti dan. A to smo uspešno rešili," je pojasnil.barbara.hren@dnevnik.si
|
neutral
|
2,157
|
Ljubljana - Družba Delo Revije je v obdobju od januarja do septembra dosegla čiste prihodke v višini 32,5 milijona evrov, v enakem obdobju lani 34,8 milijona evrov. Zaradi visoko doseženega pozitivnega neto efekta pri financiranju, ki je rezultat doseženega dobička od prodaje delnic Term Čatež v višini 5,2 milijona evrov, je bil čisti dobiček pred obdavčitvijo dosežen v višini 6,07 milijona evrov, v enakem lanskem obdobju 1,7 milijona evrov, so danes sporočili iz družbe. Razlog nedoseganja ravni prihodkov preteklega obdobja je v zaključku prodaje produktov, aktualnih v letu 2006. Nabavna vrednost časopisov in blaga je bila dosežena v višini 25,6 milijona evrov, kar predstavlja 93 odstotkov realizirane nabavne vrednosti v preteklem obdobju in prav toliko odstotkov načrtovane nabavne vrednosti obravnavanega obdobja.
|
positive
|
2,158
|
Beograd - Potem ko se belgijski KBC, nemški Allianz in švicarski Baloise zaradi politične nestabilnosti niso odločili za nakup zavarovalniškega podjetja DDOR Novi Sad, so se cene delnic na Beograjski borzi znižale. Prvi politični dogodek, ki je vplival na dogajanje Beograjske borze je bila postavitev podpredsednika Srbske radikalne stranke Tomislava Nekolića na čelo Skupščine Srbije. Potem pa so tu še vprašanje Kosova, makroekonomije, tečajev in inflacije. Od sredine leta pa do danes so indeksi na omenjeni borzi venomer padali, najlikvidnejše delnice tako poročajo o povprečnem padcu štiridesetih odstotkov. Čeprav bi parafiranje Sporazuma o stabilizaciji in priključitvi Srbije Evropski Uniji lahko pozitivno vplivalo na cene, pa nihče točne ne ve, kdaj bo do tega dogodka prišlo. Strokovnjaki opozarjajo, da so politične odločitve pomembni ekonomski signali.
|
negative
|
2,159
|
Ljubljana - Slovenske banke so še zelo zadržane glede učinkov predloga dopolnitve zakona o bančništvu, ki so ga v sredo predstavili na finančnem ministrstvu. Če bo predlog sprejet, bo otežil oziroma preprečil pridobitev posojil v primerih, ko se posojilo najame za financiranje nakupa deležev ali delnic gospodarskih družb in se obenem za zavarovanje posojila zastavijo delnice, ki so predmet prevzema. "Prezgodaj je, da bi lahko natančno ocenili, kakšne bodo posledice dopolnitev," je povedala Romana Pajenk, predsednica uprave Probanke. V vseh bankah kot glavni razlog, zakaj ne bodo komentirali zakona, navajajo, da gre trenutno šele za predlog, zato ne bodo ocenjevali učinkov sprememb, dokler ne bo dopolnitev zakona potrjena v parlamentu. V bankah nam niso izdali, kolikšen delež so sestavljala takšna posojila v celotnem obsegu izdanih posojil v zadnjih letih. "Ta posojila pomenijo zanemarljivo majhen delež v skupnem obsegu rasti posojil pravnim osebam," so sporočili iz Abanke. Podobne odgovore smo dobili skoraj iz vseh večjih slovenskih bank, čeprav je Banka Slovenije včeraj objavila poročilo o poslovanju bank in gibanju na kapitalskem trgu, iz katerega je razvidno, da je odstotek posojil, zavarovanih z vrednostnimi papirji, v Sloveniji 14-odstoten. Tudi glede učinkov dopolnitve zakona na poslovanje banke so slovenske banke večinoma enotne v tem, da ne bo imel večjih posledic na njihovo poslovanje in donosnost. "Predlagane spremembe ne bodo imele praktično nobenega vpliva na bilanco Unicredit Bank. Prav tako ne bo nobenega pomembnejšega vpliva na poslovanje banke," menijo v Unicreditu. Neuradno pa po kuloarjih že krožijo govorice o različnih možnostih, kako zakon izigrati, zato se postavlja vprašanje, ali bo dosegel namen in ali ne bo omogočal le še manj preglednih prevzemov. Večina strokovnjakov se strinja, da bi za omejitev takšnih poslov moral poskrbeti nadzorni organ, ki je v Sloveniji Banka Slovenije, saj ima tudi najprimernejše instrumente za to. srecko.zimic@dnevnik.si
|
negative
|
2,160
|
Ljubljana - "Visoka gospodarska rast se je odrazila v naraščajočem povpraševanju podjetij in drugih finančnih organizacij po bančnih posojilih. Kreditiranje so spodbujali intenzivna investicijska dejavnost, financiranje lastniške konsolidacije v obliki združitev, prevzemov in menedžerskih odkupov ter financiranje podjetij v državah nekdanje Jugoslavije. Tako se je v nasprotju s pričakovanji po stabiliziranju ali celo znižanju stopenj rasti posojil zaradi zviševanja obrestnih mer rast posojil nebančnemu sektorju letos močno povišala in septembra presegla 38 odstotkov," ugotavljajo analitiki Banke Slovenije (BS) v poročilu o poslovanju bank in gibanju na kapitalskem trgu. Gre za sprva interno poročilo BS o stabilnosti na področju bančništva, ki pa ga je zaradi curljanja nekaterih ugotovitev v javnost BS včeraj zvečer v celoti objavila na svoji spletni strani. Najbolj drastična sprememba, ki jo je pokazalo poročilo, je gotovo rast posojil finančnim organizacijam, ki so bile vključene v financiranje prevzemnih aktivnosti. Ta so se od decembra lani do junija letos povečala za več kot 85 odstotkov. Naraščajoče obrestne mere pa so vsaj deloma prispevale k stabiliziranju stopenj rasti posojil gospodinjstvom, ki ostajajo na sicer še vedno precej visoki 26-odstotni ravni. BS v poročilu ugotavlja, da se je z vidika stabilnosti finančnega sistema tveganje letos povečalo, kar se kaže na več načinov. K povečanju likvidnostnega tveganja je največ prispevala kriza zaupanja na finančnih trgih. Predvsem domače banke se soočajo s težavami pri pridobivanju dolgoročnih finančnih sredstev v tujini. Poslabšanje likvidnosti se kaže tudi v poslabšanju pokritosti posojil z vlogami nebančnega sektorja in pri poslabšanju drugih dolgoročnih kazalnikov likvidnosti. BS se sprašuje, kako bo bankam uspelo izpolniti vse večje potencialne obveznosti bank do komitentov (zaradi povečanja kreditnih linij in danih garancij), če bi se pogoji zadolževanja slovenskih bank v tujini v prihodnje še poslabšali. Drugi vidik povečanih tveganj se kaže skozi vse večje prenašanje tveganj na posojilojemalce, saj se povečuje delež posojil z variabilno obrestno mero in v švicarskih frankih. Pri obeh vrstah posojil se izpostavljenost bank zmanjšuje, tveganje spremembe obrestne mere in tečaja pa se prenaša na podjetja in gospodinjstva. Delež posojil v švicarskih frankih dosega že 36 odstotkov vseh na novo najetih stanovanjskih posojil v tujih bankah, pri nas pa je ta delež še enkrat večji. Tretje žarišče povečanih tveganj BS vidi pri povečevanju deleža novih posojil podjetjem in gospodinjstvom, zavarovanih z vrednostnimi papirji, katerih tečaji so pri nas pregreti. Kljub rasti ostaja delež takih zavarovanj med novimi posojili relativno zmeren in ne presega 14 odstotkov. BS pa opozarja, da se zaradi financiranja lastniške konsolidacije v gospodarstvu povečuje izpostavljenost zlasti pri manjših bankah. Tveganja v finančnem sistemu so izrazito povezana tudi z gibanji na kapitalskem trgu, saj je borzni indeks avgusta presegel 120-odstotno letno rast, kar po oceni BS ni vzdržno, verjetnost korekcije tečajev navzdol pa se povečuje. "Ocenjujemo, da so se tveganja v slovenskem finančnem sistemu v prvih devetih mesecih povečala in da so gibanja neugodna," zaključujejo poročilo analitiki BS, ki priporočajo dodatno previdnost pri ocenjevanju izpostavljenosti tveganjem posameznega subjekta, saj pričakujejo upočasnjevanje gospodarske rasti in korekcijo vsaj nekaterih tečajev delnic. "Gre za vmesno poročilo, ki ga lahko jemljemo kot opozorilo, da se nekatera tveganja povečujejo, vseeno pa to ne pomeni, da se bodo v taki meri tudi uresničila. Stanje torej vseeno ni alarmantno," je poročilo včeraj komentiral član sveta BS Božo Jašovič. bojan.glavic@dnevnik.si
|
neutral
|
2,161
|
Ljubljana - Medtem ko elektrodistribucijska podjetja napovedujejo nove podražitve električne energije, se Elektru Slovenije (Eles) kot nacionalnemu upravljalcu prenosnega omrežja letos obeta rekordni dobiček. Cene, ki jih trgovska podjetja plačujejo na Elesovih avkcijah za čezmejne prenosne zmogljivosti, namreč v zadnjih mesecih strmo rastejo. Tako je Eles, ki ga vodi Vitoslav Türk, pred dnevi zgolj za 250 megavatov zmogljivosti na meji z Avstrijo, ki jih je prodal po ceni od 18 do 20 evrov, iztržil kar 17,6 milijona evrov. Za primerjavo: gre za znesek, ki presega seštevek Elesovih dobičkov v letih 2004 in 2005, ko se podjetje ni več ukvarjalo s tržnimi dejavnostmi. Eles je tako le v eni uri, kolikor je trajala omenjena letna avkcija, zabeležil skoraj desetino vseh prihodkov iz lanskega poslovnega leta. Takšnega izkupička si niso obetali niti v Elesu, saj so po dostopnih informacijah računali na tako imenovani prihodek od prezasedenosti v višini deset milijonov evrov. V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) priznavajo, da je letna avkcija na avstrijski meji presegla vse dosedanje cenovne rekorde. Na vprašanje, ali bo rast avkcijskih cen kakor koli vplivala na podražitve elektrike in poslovne rezultate skupine HSE, pa so v družbi, ki jo vodi Jože Zagožen, odgovorili: "Cene za čezmejne prenosne zmogljivosti so v zadnjem obdobju precej visoke. Nakup čezmejnih prenosnih zmogljivosti za HSE predstavlja velik strošek, vendar je ta nujen za izvajanje oskrbe slovenskega trga in trgovalno-proizvodnih aktivnosti. Ti stroški se seveda odražajo tudi na ceni električne energije na slovenskem trgu in torej na stroških oskrbe slovenskih porabnikov električne energije." Prav lahko se torej zgodi, da bo Eles letošnje poslovno leto končal celo kot najbolj dobičkonosno slovensko energetsko podjetje, pa čeprav se po zakonodaji ne sme ukvarjati s tržno dejavnostjo. Ob tem velja poudariti, da Eles že v letih 2004 in 2005, ko je imel "le" okoli 16 milijonov evrov dobička, ni uspel porabiti vsega denarja za gradnjo novih prenosnih zmogljivosti, zato mnogi dvomijo, da bo v letošnjem rekordnem letu kaj drugače. Eles je za letos načrtoval za dobrih 34 milijonov evrov obnov in vlaganj v daljnovode in transformatorje, kar je znesek, ki je dvakratnik izkupička od "avstrijske" avkcije. Agencija za energijo je že lani Elesu odvzela 3,6 milijarde nekdanjih tolarjev prilivov za omenjeni leti in denar, ki ni bil porabljen za gradnjo omrežja, postopoma prelila v omrežnino. Vse kaže, da se s to odločitvijo na Elesu niso sprijaznili. V petek nam je namreč direktorica agencije Irena Praček potrdila, da se je Eles zoper njihovo odločbo pritožil, ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi Andrej Vizjak, pa je operaterjevo pritožbo zavrnilo. V Elesu, ki je v stoodstotni državni lasti, so se zaradi tega obrnili na upravno sodišče. "Po nalogu nadzornega sveta smo tam sprožili postopek za pridobitev interpretacije načina uravnavanja prihodkov in odhodkov, ki jih določa agencija," so nam pojasnili v Elesu.
|
positive
|
2,162
|
Iskratel je včeraj objavil partnerstvo z ameriškim podjetjem Acme Packet. Iskratel bo tako z novim partnerstvom pridobil dostop do vrhunske telekomunikacijske opreme, kupcem in partnerjem pa bo tako lahko ponudil povezljive in celovite rešitve v omrežjih prihodnje generacije. S sklenitvijo partnerstva je Iskratel že začel intenzivno tržiti izdelke podjetja Acme Packet v okviru lastnih rešitev.Helios kupil podjetje Avrora Predsednik uprave Heliosa Domžale Uroš Slavinec je v torek v Ukrajini podpisal pogodbo, s katero je Helios postal lastnik tovarne premazov Avrora. Tako je Helios pridobil novo proizvodno lokacijo, in sicer poleg obstoječih v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in Rusiji. Ocenjujemo, da bo podjetje Avrora letos ustvarilo 4,8 milijona evrov prihodka, Helios pa bo v vsej Ukrajini ustvaril prihodke v višini 10 milijonov evrov. Ljubljanska borza bo letos več kot podvojila dobiček Na včerajšnji seji nadzornega sveta Ljubljanske borze so člani poleg tekočih zadev obravnavali in sprejeli tudi oceno finančnega poslovanja v letošnjem letu. Celotni prihodki so se glede na lansko leto povečali za 31,6 odstotkov, in znašajo 4,76 milijona evrov. Največji delež predstavljajo prihodki iz naslova borznih provizij, ki so višji za 79,7 odstotkov glede na lansko leto. Letošnji bruto dobiček naj bi predvidoma znašal 1,88 milijona evrov, kar pomeni 127-odstotno rast v primerjavi z lanskim.Adriatic Slovenica ustvaril 250 milijonov evrov premij Zavarovalnica Adriatic Slovenica je v prvih desetih mesecih zbrala 207 milijonov evrov premij, skupni znesek izplačanih zavarovalnin in odškodnin pa je znašal 141 milijonov evrov. Predsednik uprave koprske zavarovalnice Gabrijel Škof je včeraj na novinarski konferenci napovedal, da bodo v letošnjem letu, ki so ga zaznamovale nekatere večje škode, zagotovo dosegli cilj, ki je zbrati četrt milijarde evrov premij.Center Naložbe z novim članom v nadzornem svetu V Centru Naložbe so včeraj na skupščini delničarjev zaradi odstopa Janez Škoberneta s funkcije člana nadzornega sveta imenovali novega člana nadzornega sveta. Za člana nadzornega sveta so imenovali Marjana Kovača za mandatno obdobje od danes do vključno 30. avgusta 2011. Krka prejela priznanje za poslovno odličnost Krka je včeraj na slovesni podelitvi prejela priznanje Republike Slovenije (RS) za poslovno odličnost (PRSPO) v letošnjem letu. Najvišje državno priznanje RS na področju kakovosti je predsednik odbora za priznanja RS za poslovno odličnost in minister za gospodarstvo Andrej Vizjak v imenu predsednika vlade RS podelil predsedniku uprave in generalnemu direktorju Krke Jožetu Colariču.Največja slovenska sončna elektrarna včeraj začela z obratovanjem Z obratovanjem je včeraj začela največja fotonapetostna elektrarna v Sloveniji, nameščena na strehi Biotehniškega centra Strahinj. Elektrarno sestavlja 394 fotocelic, katerih skupna moč znaša 83 kilovatov. Predvidena letna proizvodnja električne energije naj bi znašala 85.000 kilovatnih ur, kar zadošča za potrebe približno 28 gospodinjstev.Veleposlanik BiH na obisku v Skupini Pantiva Na včerajšnjem delovnem srečanju sta veleposlanik BiH Izmir Talić in predsednik uprave Skupine Panvita Dejan Židan izmenjala informacije o dosedanjem delovanju skupine v BiH in o možnostih ter načrtih za prihodnje sodelovanje. V Panviti so izredno zadovoljni z rastjo prodaje svojih izdelkov na bosanskohercegovskem trgu, želijo pa si še tesnejšega sodelovanja z različnimi partnerji v BiH. Pripravila Irena Milašinović
|
positive
|
2,163
|
Ljubljana - SID banka je včeraj praznovala petnajsto obletnico, ki sta se je udeležila tudi minister za finance Andrej Bajuk in minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Status banke je SID banka pridobila na začetku letošnjega leta, pred tem pa je delovala kot Slovenska izvozna družba. V prvih desetih mesecih letošnjega leta je SID banka glede na enako obdobje lani povečala financiranje za 49 odstotkov, na skoraj 1,14 milijarde evrov. Bilančna vsota je konec oktobra znašala 1,2 milijarde evrov in je približno za polovico večja kot konec minulega leta. Zavarovanje izvoznih kreditov pred netržnimi tveganji in zavarovanje naložb v tujini pred političnimi tveganji v imenu in na račun Republike Slovenije je bilo v prvih desetih mesecih zavarovanih za 465,5 milijona evrov poslov, kar je za 23 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
|
positive
|
2,164
|
Ljubljana - Poslanec Zares Matej Lahovnik finančnemu ministru Andreju Bajuku očita prepoceni prodajo NKBM, skrivanje podatkov o tujih vlagateljih in celo korupcijo, saj naj bi bili med petkom in torkom člani vlade deležni pritiskov in ponudb. Minister očitke pričakovano zavrača. Bajuk je dejal, da je bil razpon cen, z zgornjo mejo 27 evrov, določen na podlagi analiz in zavrnil namigovanja, da so nekatere institucije v lasti Republike Slovenije prišle do ugotovitev, da bi bila zgornja meja lahko tudi 37 evrov. Se vladi obeta drugi "Mercator"? Poslanska skupina Zares je predlagala sklic izredne seje Komisije DZ za nadzor javnih financ, na kateri bi vzeli pod drobnogled prodajo banke, ki, kot vse kaže, počasi prerašča v drugo afero "Mercator". Minister je celo priznal, da so iz skupine upravičenih vlagateljev pomotoma izločili družbo NFD 1, ki naj bi se ji oddolžili v skladu z zakonodajo v najkrajšem možnem roku. Krivdo za nastalo situacijo je prevzel sam. V videoposnetku si lahko ogledate očitke poslanske skupine Zares in pojasnila ministra Bajuka glede cene, skrivanja podatkov, podkupovanja in honorarja Citigroupa. Glede domnevnega skrivanja tujih institucionalnih vlagateljev je pojasnil, da je šlo za dogovor med vlado in družbo Citigroup, saj so nekatera podjetja poslovni partnerji slednje, zato le-ta ni želela, da podatki pridejo v javnost. Kljub temu je ministrstvo, ko je ob pomoči pravnikov še enkrat podrobno prebralo pogodbo, ugotovilo, da ni utemeljenih razlogov za skrivanje informacij. Podatki so že dostopni na spletni strani ministrstva za finance. Bajuk vajen pisemc in klicev Kar se tiče lobiranja, pritiskov in podkupovanja je Bajuk dejal, da se s tovrstnimi dejanji njegovo ministrstvo relativno pogosto sreča. "Na to smo navajeni, predvsem ministrstvo za finance. Večkrat se zgodi, da pride pisemce ali klic, kako bi bilo to lahko lepo ali drugače, vendar to znamo preslišati," je dejal Bajuk. O honorarju, ki ga je prejel Citigroup - govori se o petih milijonih evrov - ministrstvo in direktorat za javno premoženje skrivnostno molčita. "To je stvar med obema pogodbenima partnerjema in v kolikor ni ovir, je lahko podatek tudi javen," je pojasnil Žiga Andoljšek, direktor direktorata. Ob upoštevanju dejstva, da gre za denar davkoplačevalcev, je skrivanje takšnih podatkov nerazumljivo in nedopustno.
|
negative
|
2,165
|
Ljubljana - Družba DZS je upravi Term Čatež posredovala zahtevo za sklic izredne skupščine, na kateri bi delničarji vnovič odločali o umiku 100.894 lastnih delnic, ki sta v lasti njenih hčerinskih družb Term Marine Portorož in Turističnega podjetja Portorož (TPP), in s tem o zmanjšanju osnovnega kapitala. O tem sklepu so delničarji Term Čatež odločali že na skupščini 3. oktobra, sklicani prav tako na zahtevo DZS, a sklep o umiku delnic ni bil izglasovan. DZS predlaga, da se umik 100.894 lastnih delnic Term Čatež izvede tako, da Terme pridobijo imetništvo omenjenega paketa delnic od sedanjih imetnikov, in sicer 58.374 delnic oz. 9,76 odstotka delnic od družbe Marina Portorožin 42.520 delnic oz. 7,11 odstotka od TPP proti plačilu v višini povprečne tržne cene v zadnjem mesecu pred dnevom sprejema tega sklepa za posamezno lastno delnico. Uprava je dolžna lastne delnice, ki se s tem sklepom umikajo, od hčerinskih družb Marina Portorož in TPP pridobiti najkasneje v roku enega tedna od dneva sprejema tega sklepa, navaja DZS v zahtevi za sklic izredne skupščine Term Čatež. Zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic se izvede v breme rezerv za lastne deleže, ki na dan 30. junij 2007 znašajo 10,3 milijona evrov, drugih rezerv v višini 17 milijonov evrov, prenesenega čistega dobička v višini 4,4 milijona evrov in čistega dobička v višini 1,3 milijona evrov. Osnovni kapital družbe Terme Čatež je zmanjšan z dnem pridobitve lastnih delnic, ki se s tem sklepom umikajo, in sicer v višini 2,5 milijona evrov, tako da osnovni kapital Term Čatež po zmanjšanju znaša 12,4 milijona evrov. DZS ima kot največji delničar 21,03-odstotni lastniški delež Term Čatež, znano pa je, da želi kupiti 19,77-odstotni delež Kapitalske družbe (Kad) v Termah. Ponudba DZS za omenjeni delež Kada v Termah Čatež bi se sicer morala izteči v soboto, a je Kad prosil DZS za podaljšanje roka, saj še ni sprejel dokončne odločitve o prodajnih aktivnostih. Kot je znano, je DZS Kadu ponudbo za Terme posredoval 9. novembra, za delnico pa ponudil 350 evrov. Ponudba velja 30 dni, torej do sobote, DZS pa je napovedal, da jo bo obnovil, če je Kad v prvi ponudbi ne bo sprejel. O umiku lastnih delnic so delničarji Term Čatež odločali že na oktobrski skupščini, a umik delnic ni bil izglasovan. V DZS so takrat zatrdili, da je skupščinski sklep nezakonit in s tem izpodbojen. Predsednik uprave Term Mladen Kučiš pa je takrat za STA dejal, da bodo v družbi zdaj preučili, kaj narediti z omenjenimi delnicami. V DZS so po oktobrski skupščini poudarili, da je umik lastnih delnic zakonska obveza Term Čatež, ker te lastnih delnic niso odsvojile v treh letih od njihove pridobitve. Potem ko je bilo Termam Čatež od avgusta prepovedano razpolagati z lastnimi delnicami, ki sta v lasti Marine Portorož in TPP, so Terme Čatež temu ugovarjale. Okrožno sodišče v Krškem jim je oktobra ugodilo in razveljavilo začasno uredbo o prepovedi razpolaganja z omenjenim paketom delnic.
|
neutral
|
2,166
|
Ljubljana - V Kompasu MTS so danes v izjavi za javnost izrazili ogorčenje nad ravnanjem državnih organov zaradi spreminjanja prometnega režima na sedanjih mejnih prehodih, kjer imajo svoje objekte. Kot očitajo, so bili šele v začetku meseca obveščeni o projektih spremenjenega režima, pri tem pa so ugotovili, da se s tem "praktično ukinja dostop" do njihovih objektov, zaradi česar je ogroženo njihovo poslovanje in delovna mesta zaposlenih. Kot poudarjajo v Kompasu MTS, se z vstopom Slovenije v schengensko območje in z rušenjem objektov na mejnih prehodih rušijo tudi dostopne poti do njihovih objektov. Gre predvsem za objekte na sedanjih mejnih prehodih Škofije, Fernetiči, Vrtojba in Karavanke, pa tudi na vseh drugih mejnih prehodih, kjer se spreminja prometni režim in kjer imajo svoje trgovinske objekte. Kot pojasnjujejo, so bili šele v začetku decembra seznanjeni z novimi projekti, na katerih pa so zarisane možne ureditve novih dostopnih poti, ki jih bo potrebno še zgraditi. Poleg tega naj bi te poti potekale tudi po tujih zemljiščih, nikjer pa ni določeno, kdo naj bi te poti uredil. Oblastem zato očitajo, da bi jih kot lastnike večih nepremičnin morali povabiti k sodelovanju že pri načrtovanju teh sprememb režima. Kot še poudarjajo v podjetju, so zaprosili za srečanje s predstavniki ministrstev za javno upravo, promet, gospodarstvo in notranje zadeve ter Darsa, da bi dobili odgovore na njihova vprašanja, vendar pa, kot izpostavljajo, "državni organi ne reagirajo" na te prošnje. V izjavi za javnost še izpostavljajo, da podjetje Kompas MTS s trgovinami na mejnih prehodih ustvarja za 18,5 milijona evrov letnega prihodka, vključno z 9,7 milijona evrov trošarin. V teh prodajalnah je zaposlenih tudi 80 ljudi, katerih delovna mesta so zdaj zaradi ukinjanja dostopnih poti ogrožena. V podjetju pa tudi menijo, da se jim s takšnim ravnanjem oblasti "namerno povzroča škoda".
|
negative
|
2,167
|
Ljubljana, - V novi smučarski sezoni bodo slovenska smučišča med drugim ponudila tri nove žičniške naprave in nov park za deskarje, ki je najdaljši v tem delu Evrope. Generalna direktorica direktorata za železnice in žičnice na ministrstvu za promet Jelka Šinkovec Funduk je na današnji novinarski konferenci povedala, da so v tekočem letu na ministrstvu za promet razpisali javno naročilo za strategijo razvoja žičniškega sistema, ki se bo zaključilo 31. marca in naj bi prineslo ključne podatke za pripravljalce in za izvajalce žičniškega sistema. Predmet strategije, upoštevajoč predvsem naravne danosti, je, da je temeljni razvoj tega dokumenta vzpodbujanje razvoja turistične infrastrukture, priprava postopkov za prostorske akte in analiz razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru. Stare naprave v dobi formi Po besedah glavnega inšpektorja prometnega inšpektorata Jurija Kosa so v lanski zimi in tekom letošnjega leta opravili 200 inšpekcijskih pregledov žičnic in približno 90 pregledov smučišč. S tem so zagotovili, da so žičniške naprave ne glede na starost v "dobri kondiciji". "Lahko povem, da smo imeli od začetka žičničarstva v Sloveniji na žičnicah dve smrtni žrtvi in le v enem primeru je bila vzrok žičniška naprava, v drugem primeru je šlo za neodgovorno delovanje posameznika," je opozoril Kos.Kos je še povedal, da je glede na število prodanih vozovnic v lanski sezoni prišlo do porasta nezgod na smučišču. Vzrok nezgodam je bilo predvsem veliko število smučarjev začetnikov na smučiščih. Trend nezgod na smučiščih je sicer v upadanju. V sezoni 2005/2006 se je na 1,9 milijona prodanih smučarskih vozovnic zgodilo 1608 poškodb na smučišču, v lanski sezoni pa na približno milijon prodanih vozovnic 1182 poškodb, je povedal Kos. Indeks nezgod glede na število prodanih vozovnic se je tako povišal za 35 odstotkov. Omenil je tudi, da se 90 odstotkov nesreč zgodi na smučiščih, 10 odstotkov pa izven njih.
|
neutral
|
2,168
|
Ljubljana - Ključni, 10,77-odstotni lastniški delež Term Čatež ima novega lastnika. Družba Center naložbe, ki je blizu Pivovarne Laško, je namreč omenjeni paket delnic, ki je na zadnjih dveh skupščinah Term Čatež tehtnico v lastniškem spopadu z DZS nagnil na stran državnih lastnikov, prodala podjetju Rent A. Iz javno dostopnih listin ni razvidno, kdo je lastnik podjetja, ki je imelo lani za dva milijona evrov negativnega kapitala, za delnice, ki so bile še pred meseci v lasti avstrijske Erste Bank, pa bi moralo po včerajšnjem enotnem tečaju odšteti kar 20,2 milijona evrov. Opozoriti pa velja, da sta dva od treh članov nadzornega sveta Rent A (Andrej Vodušek in Boštjan Protner) tudi člana uprave radijske mreže Infonet, ki je v lasti Lea Oblaka. Slednji poslovno že več let sodeluje tako z DZS kot z državo. Z družbo, ki jo vodi Bojan Petan, je tako pred časom načrtoval širitev radijske mreže v države nekdanje Jugoslavije, pred meseci pa je državnim Triglav Naložbam prepustil štirideset odstotkov lastništva Info TV. "Vse, kar ta trenutek vem, je, da zahtevamo izredno skupščino Term, na kateri bomo odločali o umiku lastnih delnic. DZS ni kupec deleža od Centra Naložb, kar se iz delniške knjige jasno vidi," je včeraj dejal Bojan Petan. Na vprašanje, kdo stoji za družbo Rent A, pa je odgovoril, da tega ne ve. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak najnovejših lastniških sprememb v Termah Čatež ni želel komentirati. Prav tako nam ni uspelo priklicati novega predsednika uprave Rent A Vojislava Ignjića. Mimogrede, njegovo podjetje Invest Consulting $amp, Co. deluje na istem naslovu kot podjetje Nisa, katero je v lasti Marka Ignjića, ki je pred dnevi od DZS kupilo 2,51 odstotka Term Čatež. DZS ima tako uradno v lasti "le še" 21,25 odstotka družbe, že pred dobrim mesecem dni pa je Kadu poslala ponudbo v višini 41,4 milijona evrov oziroma 350 evrov za delnico za nakup 19,78 odstotka Term Čatež. "Ponudba se je že iztekla, za zdaj pa še nismo bili obveščeni o njenem morebitnem podaljšanju," so nam pojasnili na Kadu, ki ga vodi Tomaž Toplak. Ključi do zmage v lastniški vojni za Terme Čatež so tako po novem v rokah podjetja Rent A, ki obvladuje skoraj 12 odstotkov družbe. Spomniti velja, da je podjetje na poletni skupščini čateške družbe, ki jo vodi Mladen Kučiš, zastopal Bogdan Pušnik, nekdanji član nadzornega sveta DZS. primoz.cirman@dnevnik.si
|
neutral
|
2,169
|
Ljubljana - Centralne banke so se odločile za skupno ukrepanje proti zaostrovanju na kreditnih trgih, kar je prva takšna usklajena poteza centralnih bank po terorističnih napadih 11. septembra. Ameriška, evropska, angleška, švicarska in kanadska centralna banka so tako stopile skupaj pri zagotavljanju dodatne likvidnosti na trgih. Razlika med obrestno mero, h kateri težijo centralne banke, in med tržnimi obrestnimi merami za medbančno izposojanje je namreč vedno višja, kar kaže na nezaupanje oziroma manjšo pripravljenost bank za medsebojno izposojanje. Včeraj je razlika med Euriborom (tržna obrestna mera) in obrestno mero, ki jo določa ECB, znašala skoraj 100 bazičnih točk. Dodaten razlog za zaostritev razmer na medbančnem trgu je ta, da banke zadržujejo denar, saj želijo pred koncem leta uravnotežiti svoje poslovne izkaze. Centralne banke bodo prek avkcij ponudile na trg skupaj več kot 50 milijard evrov, s katerimi načrtujejo povečati likvidnost na medbančnih trgih. Banke bodo hkrati dovolile več načinov za kritje posojil, med drugim tudi hipotekarne obveznice. ECB bo v skladu z dogovorom z ameriško centralno banko ponudila na trg okoli 20 milijard dolarjev, ki jih primanjkuje evropskim poslovnim bankam. Analitiki ocenjujejo akcijo tudi v kontekstu odprave stigme, ki se je držala posojil, ki so jih odobrile centralne banke. Centralne banke je namreč začelo skrbeti zaradi nepripravljenosti poslovnih bank za njihova posojila. Z novimi načini zagotavljanja likvidnosti in z različnejšimi možnostmi kritja ter širšim seznamom možnih izposojevalcev želijo banke poskrbeti za odpravo te stigme. "Usklajena akcija na denarnih trgih ni bila pričakovana, bolj smo pričakovali usklajeno delovanje bank na valutnih trgih, v primeru, če bi se tečaj evra proti dolarju še naprej zviševal," je povedal Jernej Doles, direktor sektorja za trgovanje s finančnimi instrumenti NLB, in dodal: "Centralne banke so s potezo želele pokazati, da zniževanje obrestnih mer ni samoumevno." Po njegovem so višje tržne obrestne mere tudi odsev kmalu predstavljenih rezultatov ameriških poslovnih bank. Glede poslovnih rezultatov teh bank namreč na trgu še zmeraj vlada pesimistično mnenje, zato bi "radi bili vsi na denarju", kar zvišuje tržne obrestne mere na medbančnem trgu. srecko.zimic@dnevnik.si
|
neutral
|
2,170
|
Novo mesto - Krka bo z novim obratom za proizvodnjo injekcij, vrednim 15,5 milijona evrov, ki ga je uradno odprla včeraj, povečala zmogljivosti v tem segmentu za približno 30 odstotkov. Ves obrat v treh nadstropjih obsega skupno 4400 kvadratnih metrov, od tega je 40 odstotkov proizvodnih površin. Gradnjo obrata so začeli maja lani, poskusna proizvodnja pa naj bi stekla januarja prihodnje leto. Predsednik uprave Krke Jože Colarič je ob odprtju ponovno poudaril cilje družbe v letu 2008, med drugim prodajo v višini 950 milijonov evrov (letos predvidevajo 770 milijonov evrov) in 160 milijonov evrov dobička (za letos napoveduje 135 milijonov evrov), ki ga bodo v celoti vložili v nove objekte, opremo in razvoj. Krka danes zaposluje 6500 ljudi, čez leto dni naj bi jih bilo po Colaričevih napovedih še tisoč več. Najbolj bučen aplavz pa so mu navzoči delavci Krke včeraj namenili ob napovedi povišanja plač za deset odstotkov.
|
positive
|
2,171
|
Ljubljana - Državni zbor je danes v nadaljevanju izredne seje sprejel spremembe dveh zakonov, s katerimi naj bi uredili področje prevzemov ter preprečili, da bi prevzemnik, ki ne razpolaga s svojim lastnim kapitalom ali vrednostnimi papirji, izvedel prevzem, plačevanje dolga pa prevalil na ciljno družbo. Poslanke in poslanci so najprej soglasno podprli novelo zakona o prevzemih, zatem pa še novelo zakona o bančništvu. Razpravo o predlogih novel obeh zakonov je DZ opravil že v četrtek popoldne. Kot je poslankam in poslancem povedal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, gre za razmeroma skromne spremembe, ki pa so prvi korak na poti, da se slovensko prevzemno zakonodajo ter zakonodajo, ki ureja poslovanje gospodarskih družb, prilagodi "določenim aktualnim trendom, po katerih se zlorabljajo in iščejo luknje v zakonodaji, in ki povzročajo razmeroma čudne prevzeme." V zakonu o prevzemih se tako spreminja člen, ki določa, pod katerimi pogoji Agencija za trg vrednostnih papirjev dovoli prevzem. Prevzemnik bo moral po novem tudi dokazati, da za plačilo ne bo uporabil delnic ali drugega premoženja ciljne družbe, ki jih še nima v lasti. Podoben namen ima novela zakona o bančništvu. Ta določa, da se stvarno kreditno zavarovanje, katerega predmet so delnice gospodarske družbe, ki jih bo z bančnim posojilom kupil prevzemnik, ne šteje za primerno za zmanjšanje kreditnega tveganja banke. Banka, ki bi torej sprejela zavarovanje danega kredita z delnicami ciljne družbe, takega zavarovanja ne bi mogla upoštevati pri prilagajanju zneskov izpostavljenosti in pričakovanih izgub. Tem spremembam pa bodo po napovedih ministra Vizjaka sledile še druge. V vladnem postopku je že predlog sprememb zakona o gospodarskih družbah, ki poleg uskladitve z evropskim pravnim redom vpeljuje dodatne varovalke, ki so zelo povezane s prevzemno zakonodajo. Z njimi naj bi med drugim preprečili združevanje prevzemnika in prevzete družbe ob nesoglasju upnikov in delavcev. Januarja pa namerava ministrstvo za gospodarstvo vladi predlagati tudi nove spremembe prevzemne zakonodaje, ki bo razširila veljavnost prevzemnega zakona.
|
neutral
|
2,172
|
Ljubljana - Medaljon in Avtotehna sta včeraj objavila namero za prevzem Zlate Monete II, ki jo vodi Peter Zorič. Kot pojasnjujejo naši viri, so se v Avtotehni in Medaljonu za prevzem odločili predvsem zaradi napovedanih sprememb zakona o prevzemih in bančništvu, ki bodo strožje urejale financiranje prevzemov. Da so s prevzemom pohiteli, dokazuje tudi izjava generalnega direktorja Avtotehne Jordana Kocjančiča, ki nam je še pred dvema tednoma, ko smo ga spraševali o nakupu 13-odstotnega deleža Radenske v Zlati Moneti II, zatrjeval, da lastništva ne nameravajo povečati niti ne načrtujejo prevzema. Koliko bosta Avtotehna in Medaljon ponudila za delnico Zlate Monete II, Kocjančič ni hotel razkriti. Povedal je le, da v "Zlato Moneto II vstopajo kot portfeljski vlagatelj". Brez dvoma se bodo s prevzemom Monete družbe blizu Probanke dodatno lastniško zaprle. Probankini menedžerji na čelu z Romano Pajenk so namreč prek družbe Profectus lastniki Medaljona, medtem ko družbe blizu Probanke in vodilnih v Avtotehni skoraj v celoti obvladujejo tudi lastništvo Avtotehne. V zadnjih mesecih je tudi sicer Probanka kopičila delnice Zlate Monete II, kot trdijo naši viri, pa imata prevzemnika zagotovljen že okoli 75-odstotni delež tarče, kar Kocjančič zanika.
|
neutral
|
2,173
|
Ljubljana - Konec oktobra je na slovenski trg mobilne telefonije vstopil tretji operater Tušmobil, ki je z drugačnim trženjskim pristopom napovedoval boj za zajeten del trga. Do zdaj je uspel prepričati 11.000 uporabnikov, od tega jih ima kar 70 odstotkov sklenjenih naročniško razmerje. Do konca leta naj bi se uresničile napovedi Iva Kranjčeviča, direktorja Tuš Telekoma, ki s Tušmobilom tvori informacijsko-komunikacijski steber skupine Tuš, torej naj bi pridobili od 13.000 do 14.000 uporabnikov. Po njegovih besedah so uporabnike pridobivali od glavnih operaterjev na trgu Simobila in Mobitela, v razmerju, kot je njun delež na trgu. Po naših ocenah so si tako zagotovili slabih 0,75 odstotka tržnega deleža. "Letos je bilo leto za infrastrukturo, prihodnje bo za storitve," je dejal in za leto 2008 dokaj ambiciozno napovedal dosego 100.000 uporabnikov oziroma v povprečju 7000 novih uporabnikov na mesec. V Tušmobilu se do zdaj še niso spuščali v boj za poslovne uporabnike, saj je njihov položaj na področju gostovanja v tujini še vedno šibak. Do zdaj imajo sklenjenih 18 pogodb o storitvah v tujih omrežjih, med drugim v Avstriji, v državah nekdanje Jugoslavije in na Madžarskem, medtem ko bodo Tuševi uporabniki lahko gostovali v Italiji že kmalu po novem letu.
|
positive
|
2,174
|
Ljubljana - Slovenska odškodninska družba je prodala 9,54-odstotni delež Marlesa družbi D Naložbe za 744.000 evrov. Po naših informacijah naj bi za D Naložbami stal predsednik uprave Velane Leopold Poljanšek, ki je tudi največji posamični lastnik Marlesa. Med večjimi lastniki Marlesa naj bi bil tudi razvpiti finančnik Igor Lah. Z nakupom Sodovih delnic se je Poljanškova ekipa izognila izredni reviziji poslovanja Marlesovih odvisnih podjetij Podvelka PSP, Marles Hiše Maribor, Hiše Prihodnosti, Marles Fertighaus in Marles Kuče, ki so lani poslovale z izgubo. V Sodu so tudi ocenjevali, da obstaja možnost, da je krovna družba prodala zemljišča po nižji ceni od tržne, da bi bila lahko v primeru poznejše prodaje dosežena višja vrednost, saj se komunalno-infrastrukturna opremljenost v poslovni coni Marles še izvaja. Spomnimo, da ima Poljanšek tudi velik apetit, da bi se pod ceno dokopal Velaninega zemljišča, ki se nahaja na elitni lokaciji ob Šmartinski cesti v Ljubljani.
|
neutral
|
2,175
|
Ljubljana - "Skipti je po mojem mnenju oddal optimalno ponudbo za nakup državnega deleža v Telekomu Slovenije, naše možnosti pa so zelo dobre," je za Dnevnik dejal Brynjolfur Bjarnason, predsednik uprave Skiptija, islandskega holdinga, ki se je uvrstil v zadnji krog privatizacije slovenskega Telekoma. "Obe družbi zasledujeta podobni strategiji, imata podobno zgodovino in cilje. Predlagali smo dolgoročni model sodelovanja, ob tem pa bomo skušali razviti tudi slovenski telekomunikacijski sektor," je dodal. Poudaril je, da ne vidijo nobene potrebe po zamenjavi vodstva, saj ima vodstvo Telekoma v primerjavi z vodstvom Skiptija precej podobno miselnost, kar se tiče nadaljnjega razvoja družbe. Naj spomnimo, da je islandski Skipti po neuradnih informacijah za upravo slovenskega Telekoma favorit. Čeprav je po mnenju poznavalcev v Telekomu zajeten del neprezaposljive delovne sile, ki bi bila odveč v smislu zagotavljanja dobičkonosnega poslovanja, je Bjarnason dejal, da bodo to skušali preprečiti s ponujanjem novih in bolj profitabilnih storitev. Glede investiranja je bil predsednik uprave Skiptija na tej stopnji razpisa bolj redkobeseden, je pa poudaril razvitost slovenskega telekomunikacijskega trga in možnost vpeljave storitve internetne IP TV, ki jo na Islandiji ponujajo po vsej državi. Po njegovih besedah zelo visoka raven penetracije na področju storitev ISDN in ADSL veliko obeta, čeprav utegnejo po drugi strani, kot v panožnem poročilu navajajo analitiki Erste Bank, prihodki od fiksne telefonije in ISDN priključkov v prihodnje upadati. tomaz.modic@dnevnik.si
|
neutral
|
2,176
|
Ljubljana - Globtour, eno vodilnih slovenskih turističnih podjetij, je, kot smo poročali v včerajšnjem Dnevniku, dobil novega lastnika. To je Agencija Luka iz Ljubljane, ki je znana po svoji smučarski ponudbi pod blagovno znamko Ski & Fun in bo pri vodenju Globtourja, kot napoveduje njen direktor Aljaž Lukman, sodelovala še z nekaterimi svojimi dosedanjimi partnerji. Miro Mulej, direktor blejskega M toursa, nam je potrdil, da je njegovo podjetje specializirano za privabljanje tujih gostov v Slovenijo. "S Ski & Fun se dogovarjamo za odkup Globtourjevega oddelka za tuje turiste skupaj z zaposlenimi in s poslovalnicami v Kranjski Gori, Portorožu in na Bledu," pojasnjuje. "To ni sovražni prevzem, ampak poskus rešitve slovenskega turizma. Ne bi bilo namreč prav, če bi vso nacionalno turistično srebrnino razprodali tujcem (hrvaška Adriatica.net je že solastnica Kompasa, Odiseja in Ilirike Turizma, op. p.), saj nismo reveži niti po pameti, niti po znanju, niti po izkušnjah. Morda le po denarju," nakup Globtourja pojasnjuje Miro Mulej, ki v turizmu dela že štirideset let, prav pri privabljanju tujih gostov v Slovenijo (pri "incomingu") pa velja za zelo izkušenega mačka. "Z lahkim srcem sem se odločil sodelovati pri nakupu Globtourja, saj bom v njem vzel natančno to, kar v M toursu že počnemo in kar znamo delati. Naše podjetje, ki letos praznuje desetletnico, se ukvarja s prihodi tujih turistov v Slovenijo, zato bomo v Globtourju mi skrbeli za ta del. V posel smo šli zato, da Globtourja ne bi razmesarili in uničili, saj želimo, da obstane in da zaposleni, v katere verjamem, ohranijo delovna mesta. Ta hiša namreč ni tako uničena, da bi se, že če bi ji odbili en vogal, sesedla. Globtour je dokaj zdrav, se mu je pa od slovenske osamosvojitve dalje nakopičilo nekaj napačnih poslovnih odločitev," ocenjuje Mulej. Odločitev Aljaža Lukmana, da od KD Holdinga odkupi stoodstotni lastniški delež Globtourja, Mulej komentira takole: "To je zdrava poteza z upoštevanim tveganjem, ki pa ni veliko, saj ima za seboj vpeljan in dobro uhojen Ski & Fun. V tem primeru čevljar ni kupil mesarja, temveč je Globtour kupil specialist, ki je že dokazal, da zna delati." tatjana.pihlar@dnevnik.si
|
neutral
|
2,177
|
Nova Gorica - Predsednik uprave ajdovskega Mlinotesta David Nabergoj je potrdil, da so podjetja iz skupine Mlinotest prevzela novogoriško družbo Pecivo. Izvedeli smo tudi to, da naj bi v kratkem izdali skupno sporočilo, kako bosta Pecivo in Mlinotest dosegala sinergijske učinke. Kot smo poročali, je delnice Peciva kupovala borznoposredniška hiša Poteza. Prodali naj bi jih vsi zaposleni, z izjemo dveh. V lasti Mlinotesta naj bi bilo tako 75 odstotkov novogoriške pekarske družbe. Skrivnostni so tudi pri Potezi, kjer so dejali, da delnic niso kupovali niti za Mlinotest niti za Vipo Holding. Borut Kuharič, predsednik uprave družbe Vipa Holding in predsednik nadzornega sveta Mlinotesta, je pred novoletnimi prazniki dejal, da o prodaji Peciva ne ve nič. Neuradno smo izvedeli tudi to, da je predsednik uprave Peciva Stojan Križaj že obiskal ajdovski Mlinotest, kjer pa obiska niso ne potrdili, ne zanikali.
|
neutral
|
2,178
|
Ljubljana - Z novim letom je začel veljati sklep Banke Slovenije, ki predvideva dvig uteži kapitala, potrebnega za banke, ki so izpostavljene s posojili do gospodarskih družb, ustanovljenih za prevzem ciljnih gospodarskih družb. Po sklepu se bo utež povečala s sedanjih 100 na 150 odstotkov. Povedano enostavneje, banke bodo morale pri posojilih za prevzemne aktivnosti zagotoviti 50 odstotkov več kapitala. Ob tem je še posebno pomembno to, da bo omenjeni sklep veljal tudi za že odobrena in ne le za novo izdana posojila. Tako bodo morale banke, če bodo želele obdržati isto kapitalsko ustreznost oziroma te ne poslabšati, zagotoviti dodatni kapital. V primeru, da banke ne bodo mogle zagotoviti dodatnega kapitala, bo to omejilo rast posojil. Kot je znano, se je rast posojil, odobrenih drugim finančnim institucijam, ki so bile vpletene v prevzemne aktivnosti, samo od decembra 2006 do junija 2007 povečala za 85 odstotkov. "Po naših ocenah znaša znesek takih posojil približno 750 milijonov evrov," so nam na vprašanje, koliko je skupni znesek tovrstnih posojil, odgovorili v Banki Slovenije. Tudi delež novoizdanih posojil, pri katerih se za zavarovanje uporabljajo deleži oziroma delnice, je 14-odstoten, oziroma je obseg izdanih posojil, ki so zavarovana z delnicami samo v lanskem letu, dosegel več kot 800 milijonov evrov. Zahteva o dvigu uteži se sicer ne bo nanašala na vsa posojila, ki so zavarovana z delnicami, ampak na tista, ki so bila namenjena financiranju prevzemnih aktivnosti, torej po ocenah Banke Slovenije za okoli 750 milijonov evrov posojil. Banke bodo morale po oceni centralne banke zagotoviti približno 30 milijonov evrov dodatnega kapitala iz naslova prevzemnih aktivnosti. Če banke ne bi bile sposobne zagotoviti dodatnega kapitala, bi se kapitalska ustreznost vsega slovenskega bančnega sistema zmanjšala za 0,13 odstotne točke, pri nekaterih bankah pa tudi do 0,2 odstotne točke. V tem letu je sicer že nekaj slovenskih bank napovedalo dokapitalizacijo. "Sklep bo povzročil najmanj dva efekta," pravi Igor Masten z ekonomske fakultete. Po njegovem mnenju bodo banke v prihodnosti manj pripravljene odobriti posojila, za katera bo treba po sklepu zagotoviti več kapitala. Banke se bodo namreč poskušale znebiti poslov, ki jim bodo "odžirali" kapital. Zaradi retroaktivnosti sklepa, ki bo veljal tudi za že odobrena posojila, pa bo po njegovih besedah prišlo tudi do zmanjšanja obsega drugih vrst posojil. Ob predpostavki, da banke upoštevajo desetodstotno kapitalsko ustreznost in zaradi nujnosti zagotovitve dodatnih 30 milijonov evrov kapitala, to namreč pomeni izpad posojil za okoli 300 milijonov evrov. Na primer, ta znesek predstavlja približno eno dvajsetino vseh izdanih posojil v lanskem letu od januarja do septembra. "Upam, da banke zaradi sklepa ne bodo začele v večji meri uporabljati 'kreativnih računovodskih trikov', da bi s tem navidezno izboljšale kapitalsko ustreznost," dodaja Masten.
|
neutral
|
2,179
|
Ljubljana - Prvega januarja so začele veljati spremembe cenika za storitve in cenika elektronskih informacij, s katerimi želi Ljubljanska borza spodbuditi razvoj novih storitev ter produktov pri borznih članih in omogočiti izdajateljem izdajanje delnic pod ugodnimi pogoji. Na področju storitev za člane borze se spremembe tako nanašajo na uvedbo dodatnega razreda za borzne provizije, kjer veljajo še nižje borzne provizije, znižanje borznih provizij pri obveznicah, delnicah prostega trga in delnicah idov ter znižanje provizije za posle s svežnji. Pri spremembah s področja izdajateljev vrednostnih papirjev je bistvena sprememba, da se je za 33 odstotkov znižala pristojbina za sprejem delnic nadaljnjih izdaj, ki skupaj z že sprejetimi tvorijo isti razred vrednostnega papirja. Prav tako se je za 50 odstotkov znižala najvišja vrednost te pristojbine. Ohranili so se obstoječi popusti za vzdrževanje likvidnosti in za uvrstitev investicijskih kuponov vzajemnega sklada na borzni trg.
|
positive
|
2,180
|
Ljubljana - Hram Holding je tik pred koncem minulega leta iz lastniške strukture družb Napredek Bistrica, Unit-AS Nepremičnine, Unitex in Žima Nepremičnine iztisnil vse male delničarje ter tako dokončno prevzel nadzor nad omenjenimi družbami. "Že pred iztisnitvijo malih delničarjev je Hram Holding obvladoval več kot 90-odstotni delež, za vse izključitve pa smo odšteli okoli 300.000 evrov," pojasnjuje direktor Hram Holdinga Sašo Tanko. Kot pravi, imajo omenjene družbe v lasti še nekatere nepremičnine in finančne naložbe, medtem ko osnovne dejavnosti nimajo več. Hram Holding je marca lani prevzela družba Fokuss, ki jo vodi Stanislava Bolha, uradni lastnik pa je Scotsdale Holdings iz Singapurja. Fokuss ima v lasti 50,85-odstotni delež Hram Holdinga, še nadaljnjih 13,6 odstotka pa je v lasti družbe Svema Co. Tudi sicer je bil Hram Holding zadnje mesece dejaven, saj je kupil 30-odstotni delež družbe En Plus in povečal svoje lastništvo na 60 odstotkov. En Plus je tudi največja naložba Hram Holdinga, ukvarja pa se s samopostrežnimi bencinskimi servisi, na katerih ni zaposlenih.
|
negative
|
2,181
|
Predstavniki Mercatorja BH, Mercatorjeve hčerinske družbe v BiH, so včeraj z vodstvom bosansko-hercegovske trgovske družbe Omega podpisali pogodbo o strateškem partnerstvu, v okviru katere bo Mercator prevzel vse maloprodajne objekte Omege. V Mercatorju poudarjajo, da bodo prevzeli le market program Omege, ne pa tudi drugih dejavnosti družbe, ki se ukvarja tudi s prodajo tehničnega blaga, pohištva, tekstila, obutve in veleprodaje prehrambenih izdelkov. S prevzemom Omege bo Mercator svoj tržni delež v BiH skoraj podvojil na okoli štiri odstotke in se uvrstil med pet vodilnih trgovcev v tej državi.Rast prometa na Ljubljanski borzi Na Ljubljanski borzi so vlagatelji decembra lani sklenili za kar 232 milijonov evrov poslov, kar je 124 odstotkov več kot decembra 2006. Največ prometa je bilo decembra sklenjenega z delnico Nove Kreditne banke Maribor, in sicer kar 75,2 milijona evrov. Mariborski banki sledita Krka in Telekom Slovenije z 43,2 oziroma 12,7 milijona evrov prometa.Banka Celje po nakupih Save Banka Celje je od Hotelov Bernardin kupila 4300 delnic Save in povečala svoje lastništvo na slab odstotek. Ker se je posel odvil prek sivega trga, njegova vrednost ni znana, po zadnjem enotnem tečaju pa bi Banka Celje za paket delnic odštela 2,6 milijona evrov.Uprava o padcu delnice Luke Koper "Padanje vrednosti delnice Luke Koper razumemo kot posledico dogajanja na borznem trgu, kjer večina delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, izgublja na vrednosti," je prek Seoneta sporočila uprava Luke Koper, na čelu katere je Robert Časar. Uprava še ocenjuje, da gre le "za kratkotrajno korekcijo", prepričani pa so, da bo "glede na vrsto uspehov, ki so jih zabeležili v zadnjih mesecih, delnica Luke Koper v kratkem pridobila na vrednosti". Plačevanje položnic prek NLB bankomatov Iz Nove Ljubljanske banke so sporočili, da bo po novem mogoče posebne položnice plačevati tudi prek NLB bankomatov, ki bodo označeni s posebno nalepko. Tovrstno plačevanje bo cenejše od plačevanja posebnih položnic na bančnem okencu, kot še pojasnjujejo v NLB pa bo tako kot na bančnem okencu plačilo izvedeno takoj.Titus iztisnil delničarje Lame Dekani Družba Titus International je na včerajšnji skupščini Lame Dekani iztisnila vse male delničarje, ki bodo kot odškodnino dobili 4,18 evra za delnico. Začetek prodaje zbirateljskih kovancev na DBS Deželna banka Slovenije (DBS) bo danes začela prodajati zbirateljske kovance za tri evre. Skupna naklada znaša 200.000 kovancev, od katerih bo del na voljo v prosti prodaji v vseh enotah DBS. Prodaja bo predvidoma v popoldanskih urah do razprodaje zalog, vendar danes le v ljubljanskih enotah banke. Zbirateljske kovance za tri evre bo mogoče kupiti v dveh različnih oblikah, in sicer kot tečajne kovance v "navadni" ali omejeni polirani izvedbi. Posameznik bo lahko kupil do pet "navadnih" tečajnih kovancev in en kovanec v polirani izvedbi. Pripravil Matjaž Polanič
|
neutral
|
2,182
|
Ljubljana - Odbor za gospodarstvo državnega zbora, ki ga vodi Feri Horvat (SD), na pobudo ministrstva za gospodarstvo v četrtek ne bo razpravljal o predlogu zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1), ki predvideva višje kazni. Ministrstvo, ki ga vodi Andrej Vizjak, je namreč ocenilo, da bi bilo za učinkovitejše varovanje konkurence pametneje najprej spremeniti in dopolniti obstoječi zakon o prekrških (ZP-1). "Veljavna ureditev ZP-1 ne dopušča predpisovanja globe v višini do deset odstotkov letnega prometa in možnosti petletnega zastaralnega roka. Ker je izredno pomembno, da se v predlogu zakona o preprečevanju omejevanja konkurence uredi ustrezno sankcioniranje, je treba počakati na sprejetje novele zakona o prekrških," so pojasnili na ministrstvu. Po dostopnih podatkih je predlog sprememb ZP-1 že v vladni proceduri, na neusklajenost obeh zakonov pa je opozorila tudi zakonodajnopravna služba državnega zbora.
|
neutral
|
2,183
|
Ljubljana - Zaradi nasprotovanja dveh vladnih strank SLS in DeSUS so po včerajšnjem koalicijskem sestanku z dnevnega reda seje vlade umaknili spremembe zakonodaje, s katerimi bi odložili kotacijo delnice Zavarovalnice Triglav na borzi in določili pogoje za javno prodajo 34,47-odstotnega deleža Kapitalske družbe v Triglavu. Državni sekretar Andrej Šircelj po seji vlade ni želel podrobno razložiti, kje se je zapletlo pri koalicijskem odločanju o sprejetju zakonskih rešitev, s katerimi bi izpeljali javno prodajo delnic Zavarovalnice Triglav, katerih skrbnik in lastnik je Kapitalska družba. "Vsak zakon je predmet političnega usklajevanja in o vsakem predlogu zakona so potrebna posvetovanja s strokovno javnostjo. Pri prodaji Zavarovalnice Triglav si je vlada vzela nekaj časa, da zadevo uskladi." "Ne strinjam se z načinom umika države iz Zavarovalnice Triglav, ki ga predlaga finančno ministrstvo. Ne razumem, zakaj bi na vrat na nos prodajali takšno državno premoženje. Sploh ker vlada poudarja, da ima presežek v proračunski blagajni," je povedal Bojan Šrot, predsednik SLS. Osebno podpira predlog državnega sveta, po katerem bi Kadov delež prenesli v last Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). SLS bo v parlamentarni obravnavi predlagala dopolnilo k zakonskemu predlogu državnega sveta, po katerem bi moral ZPIZ pred morebitno prodajo svojega deleža, ki ga bo upravljal Kad, dobiti dvotretjinsko soglasje državnega zbora. Državni svetniki takšne rešitve niso predvideli, vendar ne gre pozabiti, da so se državljani na novembrskem referendumu izrekli proti takratni vladni rešitvi, po kateri bi Kad prosto razpolagal s svojim deležem Triglava in bi ga torej lahko tudi prodal, kar mu sedanja zakonodaja za okoli 600.000 delnic Triglava onemogoča. Podobno stališče ima DeSUS. Njegov predsednik Karl Erjavec pravi, da se mu zdi pomembno na ZPIZ prenesti delež Triglava: "V DeSUS nam gre za to, da z dobrimi podjetji zagotavljamo stabilnost pokojninske blagajne, kajti njena likvidnost je lahko čez nekaj let resen problem. Zato ne vidim razlogov, zakaj bi zdaj razprodajali dobra podjetja." V poslanski skupini DeSUS rešitev državnega sveta po besedah vodje poslanske skupine Francija Žnidaršiča načeloma podpirajo, čeprav so nekoliko skeptični do tega, ali je s pravnega vidika skladen z vsemi drugimi zakoni s tega področja. Tudi viri blizu finančnega ministra Andreja Bajuka opozarjajo na problematičnost predloga državnega sveta. Prvič, zakonska rešitev naj bi bila v nasprotju z zakonom o javnih financah, ki javnim zavodom - kar ZPIZ je - prepoveduje lastništvo kapitalskih naložb, kot je delež v Zavarovalnici Triglav. Drugič, zgolj prenos deleža na ZPIZ, če bi ta lahko svoj delež kadar koli prodal, naj ne bi skladen z referendumsko voljo, češ da so se volilci javno izrekli proti prodaji tega deleža Triglava. Tretjič, zgolj prenos deleža na ZPIZ brez neposredne udeležbe državljanov naj ne bi bil skladen z določilom zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, po katerem bi morale biti fizične osebe upravičene do delnic zavarovalnice, pokojninskih bonov ali police pokojninskega zavarovanje, medtem ko naj bi finančno ministrstvo z javno prodajo delnic predlagalo enega od načinov prenosa delnic na fizične osebe. Četrtič, vladni finančniki se sprašujejo, ali je predlog državnih svetnikov sploh pravno vzdržen, saj na primer kar v posebnem zakonu o lastninjenju ureja še spremembo popidovskega zakona, ki od Triglava zahteva kotacijo delnic na borzi do 25. januarja.
|
negative
|
2,184
|
Kranj, Kairo - Po nedavni, že drugi prestavitvi skupščine Iskraemeca, na kateri bi morali imenovati šest novih članov nadzornega sveta (vsi predstavniki novega lastnika El Sewedyja iz Egipta), so v Kranju vsa glasnejša negodovanja, da novi lastniki svoji naložbi ne posvečajo dovolj pozornosti. Nenazadnje, predstavnika El Sewedyja in člana uprave Iskraemeca že nekaj časa sploh ni v Kranju. Toda Bahaa Eldin Abdullah je za Dnevnik zatrdil, da je Iskraemeco dolgoročna strateška naložba skupine El Sewedy, da pripravljajo nove strategije razvoja in da se od Slovenije nikakor ne mislijo posloviti. "Pripravljamo dolgoročno poslovno strategijo svoje slovenske naložbe, iščemo predvsem sinergije med skupino El Sewedy in Iskraemecom, vse skupaj bomo pripravili do konca meseca. Tudi menedžerjem v Kranju moramo dati čas, nenazadnje gre za poslovne načrte za prihodnjih pet do deset let," je poudaril Bahaa Eldin Abdullah. Gre seveda za nižanje stroškov, skupina El Sewedy naj bi prek svojih poslovnih povezav poskrbela za boljšo verigo dobaviteljev. Treba je širiti trge zunaj Evrope, Bahaa napoveduje kadrovsko rekonstrukcijo. "Zahtevajo nov plačni sistem, večji fleksibilni del dohodka. To pričakujejo na vseh nivojih, kar bo pri nas težko zaradi kolektivnih pogodb ob že tako nizkih plačah. Vsekakor pa bo treba spremeniti način nagrajevanja," je pojasnil še direktor Iskraemeca Janko Šteharnik. "Več težav je pri novih izdelkih, saj imamo pomanjkanje nizkocenovnih izdelkov. Zagotovo bo treba zmanjšati proizvodnjo na indukcijskem delu, ta program počasi umira. Gre za 500 zaposlenih, ki jim moramo poiskati novo delo, sicer bodo potrebna odpuščanja," je napovedal Šteharnik. Na vprašanje o morebitni zamenjavi vodstva Iskraemeca je Bahaa Eldin Abdullah najprej razložil, da ima El Sewedy po svetu veliko hčerinskih družb in da podjetja skoraj povsod vodijo domači ljudje. "Ne vidim razloga, da tako ne bi bilo tudi v Sloveniji. Menjava uprave je sicer stvar novih nadzornikov, odločitev bo zagotovo povezana z izkazanimi rezultati. Če bodo ti dobri, ni razloga za menjave, za oceno uspešnosti pa je še prezgodaj," je končal. Šteharnik pa je izrazil željo, da se v Kranju čim prej oglasi tudi lastnik (član družine El Sewedy), da mu predstavijo težave in načrte, kako jih rešiti. primoz.knez@dnevnik.si
|
neutral
|
2,185
|
Davos - Ljudje so vse bolj pesimistični glede prihodnosti svetovnega gospodarstva in varnosti, je pokazala danes objavljena javnomnenjska raziskava Svetovnega gospodarskega foruma. 36 odstotkov vprašanih pričakuje, da bodo imele naslednje generacije slabši življenjski standard, kot ga imamo danes, 33 odstotkov pa jih meni, da se bo standard izboljšal. Na vprašanje, ali bodo generacije za nami živele v varnejšem svetu, je 48 odstotkov vprašanih odgovorilo "ne" in 25 odstotkov "da". Leta 2006 jih je na enako vprašanje pritrdilno odgovorilo 26 odstotkov, negativno pa prav tako 48 odstotkov. Bolj pesimistični so sicer ljudje v Evropi in ZDA, kjer jih kar 69 oziroma 61 odstotkov meni, da se bo varnostna situacija poslabšala. Tudi glede gospodarske prihodnosti so prebivalci zahodnih držav bolj pesimistični. V Zahodni Evropi je tako kar 54 odstotkov vprašanih menilo, da bo prihodnost manj uspešna, v ZDA je bilo takih 43 odstotkov. Najbolj optimistični so Afričani, saj jih kar 71 odstotkov pozitivno ocenjuje prihodnost svetovnega gospodarstva. Anketa je razkrila tudi zelo negativno podobo političnih voditeljev, saj jih je kar 60 odstotkov vprašanih - 17 odstotkov več kot leta 2006 - ocenilo kot nevredne zaupanja. Vodilne gospodarstvenike je tako ocenilo 43 odstotkov vprašanih. Da so politiki nesposobni, jih je menilo 41 odstotkov, da so nesposobni gospodarstveniki, pa 23 odstotkov. Samo osem odstotkov jih zaupa politikom, medtem ko verskim voditeljem zaupa 27 odstotkov, novinarjem pa 16 odstotkov vprašanih. Glede globalnih prioritet je največ, 14 odstotkov vprašanih, odgovorilo, da bi morali politični voditelji na prvo mesto postaviti boj proti revščini, za gospodarsko rast in končanje konfliktov se jih je izreklo po 13 odstotkov, za vojno proti terorizmu 12 odstotkov, za varovanje okolja pa 11 odstotkov. Javnomnenjsko raziskavo z naslovom "Glas ljudi" je za Svetovni gospodarski forum (WEF) opravil inštitut Gallup. Zajela je 61.600 ljudi v 60 državah, izvedli pa so jo med oktobrom in decembrom lani. Njeni izsledki so bili objavljeni pred zasedanjem WEF naslednji teden, ki se ga bo udeležilo 2500 delegatov, med njimi številni šefi držav in vlad, vodilni gospodarstveniki, akademiki in novinarji.
|
negative
|
2,186
|
Koper - Uprava Luke Koper je na mizo dobila novo stavkovno zahtevo. Ker se je v začetku tedna zaradi groženj s stavko s sindikatom žerjavistov dogovorila za 25-odsotni dodatek k plači, enak dodatek zdaj razumljivo zahtevajo še vsi drugi zaposleni, ki so združeni v sindikatu pristaniških delavcev in sindikatu luških dejavnosti. Gre za okoli 550 zaposlenih, ki menijo, da imajo tudi oni pravico do 25-odstotnega dodatka za odgovornost do oseb in okolja. "Če se do prihodnjega torka ne bomo dogovorili, bomo tudi mi napovedali stavko," v imenu obeh sindikatov pojasnjuje Branko Matič. V obeh sindikatih čestitajo sindikatu žerjavistov, da so za vse zaposlene dosegli sedemodstotni dvig plač, ne zdi pa se jim prav, da je le ena privilegirana skupina dobila še 25-odstotni dodatek. Uprava Luke Koper drugih dveh sindikatov prav tako ni povabila k pogajanjem za novo kolektivno pogodbo. Matič pravi, da jim je bila dana le možnost pristopa k dogovoru, ki ga je uprava sklenila z žerjavisti, kar po mnenju obeh sindikatov dokazuje, da uprava ne razume bistva kolektivnega dogovarjanja in socialnega partnerstva. "Zahtevek drugih dveh sindikatov smo res dobili in verjamemo, da bomo tudi z njimi našli ustrezen kompromis. S sindikati se bo uprava sestala prihodnji torek," je sporočil predstavnik za stike z javnostjo v Luki Koper Sebastjan Šik.
|
negative
|
2,187
|
Ljubljana - Dunajska borza, ki je ena izmed najresnejših kandidatk za nakup Ljubljanske borze, obžaluje počasno napredovanje konsolidacije borz v vzhodni Evrope. "Trgi vzhodne in jugovzhodne Evrope so imeli odlične rezultate, kar je omililo pritisk na konsolidacije," pojasnjujejo upočasnitev. Letos se bodo zato osredotočili na sodelovanje z borzami iz vzhodne Evrope, poleg Ljubljanske borze pa se trenutno zanimajo tudi za borzo v Sofiji. Dunajska borza je sicer mesečni obseg trgovanja v zadnjih štirih letih povečala za desetkrat, na trenutnih 14,7 milijarde evrov. Uspeh poleg kotirajočim podjetjem pripisujejo tujim trgovcem. V tem segmentu opažajo, da se za avstrijski kapitalski trg zanima vse več vzhodnoevropskih bank, katerim bodo letos namenili še posebno pozornost.
|
neutral
|
2,188
|
Ljubljana - Kljub javnemu nestrinjanju dveh vladnih strank, SLS in DeSUS, je komisija za prodajo državnega deleža v Telekomu Slovenije prepričana, da bo postopek uspešno zaključen s prodajo. S tem želi očitno zavrniti namige v javnosti v zadnjih dneh, da zavlačuje z odločanjem in da država na koncu svojega 49-odstotnega deleža v Telekomu ne bo prodala. Dvakratni poziv ponudnikom k izboljšanju njihovih ponudb utemeljuje s tem, da želi zagotoviti najboljše pogoje za izpolnitev ciljev privatizacije in hkrati doseči najvišjo ceno za delnico. Glavni razlog za zadnje podaljšanje postopka prodaje pa je po trditvah komisije "kompleksna struktura transakcij", ki ju ponujata še edina preostala ponudnika, nemško-britanski konzorcij Bain Capital $amp, Axos Capital $amp, BT in islandski Skipti. Njuni zadnji ponudbi naj bi celo otežili medsebojno primerjavo. Komisija se sklicuje tudi na to, da sta oba ponudnika posredovala kar nekaj pripomb na pogodbo o prodaji, zaradi česar naj bi bila potrebna dodatna usklajevanja. Očitno pa je komisija zadovoljna s ceno, ki jo za delnico ponujata oba ponudnika. "Ponujeni ceni sta v pričakovanih okvirih in presegata ocenjeno vrednost delnice Telekoma." Koliko država vrednoti Telekomovo delnico, komisija ne razkriva, trdi pa, da ponujeni ceni državi zagotavljata pričakovano prevzemno premijo. Komisija napoveduje, da se bo do konca tedna odločila, ali bo nadaljevala pogajanja z obema ali samo z enim ponudnikom. Še vedno vztraja, da bodo pogajanja končana do konca januarja in da bo vlada izbranega ponudnika potrdila prihodnji mesec, tako da naj bi bila celotna transakcija končana v začetku drugega četrtletja letošnjega leta.
|
neutral
|
2,189
|
Ljubljana - V ponedeljkovem nastopu predsednika vlade Janeza Janše v oddaji Vroči stol je bila ena glavnih tem inflacija. V zvezi s tem je premier med drugim omenil, da naj bi k inflaciji prispevala tudi posojila za menedžerske prevzeme, hkrati pa je zavrnil trditve, da naj bi k inflaciji prispevala gradnja avtocest. "Vpliva menedžerskih prevzemov na inflacijo ne vidim, saj takšna posojila posredno lahko vplivajo predvsem na poglabljanje finančne krize ter na rast cen delnic, ki pa niso zajete v indeks cen življenjskih potrebščin. O posrednih vplivih na inflacijo je vseeno lažje govoriti pri posojilih za gradnjo avtocest, kjer gre za obliko zadolževanja, ki lahko vpliva na monetizacijo," pravi Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete, katerega pa razlage premierja ne presenečajo: "Gotovo je politično oportuno, da se menedžerskim prevzemom v boju proti njim nalepi še inflacijsko znamko. Logično je tudi to, da se ne želi ustavljati avtocestnega programa, ki je pomemben del strateškega načrta vlade." Vpliva menedžerskih prevzemov na inflacijo pa ne izključuje povsem Igor Masten z iste fakultete. "Vsekakor ne gre za bistven vpliv, bi pa bil zelo posreden učinek takega prevzema na inflacijo možen v primeru, da bi prevzeto podjetje skušalo velike stroške takega finančnega bremena prenesti na višje cene. Kaj takega seveda ni možno pri podjetju, ki pretežno izvaža, mogoče pa bi to lahko poskusilo podjetje, ki večinoma prodaja na domačem trgu, kjer ni zadostne konkurence," meni Masten, ki posreden vpliv na inflacijo dopušča tudi pri gradnji avtocest: "Gre za tipičen keynesijanski ukrep, ki spodbuja gospodarsko aktivnost, načeloma pa lahko vpliva tudi na inflacijo prek višjih stroškov dela. Do teh pride, če je dinamika rasti prehitra, vendar ni podatkov, da bi se v našem gradbeništvu plače posebno pospeševale v času pospešene inflacije." Ekonomist in poslanec Matej Lahovnik meni, da vpliv menedžerskih prevzemov na inflacijo ni jasen, ker gre za namenska posojila. "Vpliv bi bil možen le, če bi lastniki po prodaji deležev denar namenili za zasebno potrošnjo." Gradnje avtocest pa tudi po njegovem mnenju nima smisla ustavljati. "Program njihove gradnje se tako ali tako zaključuje letos, do začetka gradnje tretje osi pa problem inflacije, vsaj upam, ne bo več tako pereč kot zdaj," pravi Lahovnik.
|
negative
|
2,190
|
Srbska vlada je včeraj potrdila besedilo energetskega sporazuma, ki predvideva prodajo Naftne industrije Srbije (NIS) ruski družbi Gazprom. Sporazum predstavlja tudi osnovo za zaključek pogajanj državnega podjetja Srbijagas in Gazproma o gradnji plinovoda in podzemnega skladišča plina. Po načrtu bo sporazum podpisan v petek v Moskvi. Podrobnosti podpisanega sporazuma niso objavljene. Ker ministri stranke G17 Plus niso podprli sporazuma, saj ocenjujejo, da je določena razmerja možno izboljšati, v vladi očitno obstaja spor glede cene, ki jo Rusi ponujajo za NIS. Pred nekaj tedni je G17 Plus ocenil rusko ponudbo v višini 400 milijonov dolarjev kot prenizko in poudaril, da bi bilo od prodaje NIS mogoče iztržiti najmanj trikrat toliko. Na podlagi informacij, ki jih ni mogoče preveriti, bo z gradnjo naftovoda, ki bo šel skozi Srbijo, Rusija Srbiji odpisala dolg za dobavljeni plin v višini dveh milijard evrov. Tiskovni predstavnik evropskega komisarja za energetiko Andrisa Piebalgsa pravi, da tako imenovani projekt Južni tok za oskrbo jugovzhodne Evrope z ruskim plinom ne predstavlja konkurence plinovodu Nabuko za oskrbovanje Evrope s plinom iz srednje Azije čez Turčijo. Po ocenah ruskega veleposlanika v Beogradu Aleksandra Aleksejeva bo Srbija s plinovodom dobila pomembnejšo politično in ekonomsko vlogo v regiji.
|
neutral
|
2,191
|
Ljubljana, Washington - Čeprav se je možnost znižanja obrestnih mer ameriške centralne banke za 0,75 odstotne točke omenjala že minuli teden, je bil včerajšnji tak ukrep Federal Reserve (Fed) za večino udeležencev finančnih trgov precejšnje presenečenje, ki je takoj sprožilo močne odzive. Potem ko so evropske borze včerajšnji dan začele tudi do štiri odstotke niže kot ob koncu prejšnjega trgovalnega dne, so si po objavi Fedove odločitve zelo opomogle in dan končale krepko v zelenih številkah. Največjo rast (4,16 odstotka) so dosegli v Stockholmu, delnice na londonski borzi pa so v povprečju zrasle za 2,9 odstotka. Takoj po objavi so k sebi začeli prihajati tudi indeksi na ameriških borzah, ki so bili pred tem v precej bolj rdečih številkah. Včerajšnje znižanje ameriških obrestnih mer za 0,75 odstotne točke je največje v zadnjih 23 letih, njihova sedanja raven (3,5 odstotka) pa je najnižja po septembru 2005. O izjemnosti včerajšnjega ukrepa priča tudi podatek, da so odločitve sprejeli še pred redno sejo Feda, kar se je zgodilo prvič po 17. septembru 2001, ko so se ameriški finančni trgi spet odprli po terorističnih napadih. "Gre za določeno presenečenje, a očitno je, da trgi niso mogli čakati na obljubljeno znižanje obrestnih mer konec meseca, prav tako pa zaradi obnašanja teh trgov v minulih dneh tudi Fed ni več mogel čakati," je za Reuters izjavil eden od tujih analitikov. Dr. Franceta Križaniča z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete ukrep ni posebej presenetil. "Glede na stanje in razmeroma nizko ameriško inflacijo, ki je pri štirih odstotkih, je bila odločitev pričakovana. S tem skušajo preprečiti recesijo. Ni še jasno, ali jim bo to res uspelo, vsekakor pa je to pomembna spodbuda gospodarstvu. Poleg znižanja obrestne mere bi lahko poskušali še s fiskalno ekspanzijo, kar pa glede na veliko zadolženost ZDA ni tako enostavno," je dejal Križanič. "Poteza je logična, saj povsod teče kri," je po prvotnem presenečenju brž ocenil dr. Igor Masten z ljubljanske ekonomske fakultete. "Odločitev sicer ni spodbujena z dogajanjem na borznih trgih, saj Fedova naloga ni, da bi omogočil refinanciranje tistim, ki so se preveč zadolžili. Bolj gre za preprečitev recesije, učinke tega ukrepa pa je pričakovati v šestih do dvanajstih mesecih. Če to ne bo preprečilo ameriške recesije, bo vsaj pomagalo, da ne bo trajala več kot dve četrtletji," je še dodal Masten.
|
neutral
|
2,192
|
London - Čeprav se je prodaja digitalne glasbe leta 2007 povišala, je skupna prodaja nižja za okoli deset odstotkov kot je bila leta 2006. Mednarodna trgovinska organizacija zato opozarja, da se mora glasbena industrija še bolje upreti spletnemu piratstvu. Po podatkih Mednarodnega združenje za fonografsko industrijo (IFPI) se je svetovna digitalna prodaja lani povišala za štirideset odstotkov. Vendar to ni zadostovalo za upad prodaje zgoščenk na splošnem trgu, ki za leto 2007 beleži 10 odstotni padec. Industrija zato poziva internetne ponudnike k večji odgovornosti pri nezakoniti menjavi datotek uporabnikov. IFPI rešitev vidi v odklopu interneta uporabnikom, ki si večkrat naložijo glasbo, ali preprečiti, da bi se nezakonita glasba sploh lahko naložila z interneta. Večina ponudnikov spletnih storitev je do predloga zadržana, vendar si glasbena industrija prizadeva, da bi sledili predlogu francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Ta je zapovedal blokiranje internetnega dostopa uporabnikom, ki so si na računalnike večkrat nezakonito naložili glasbo ali filme.
|
negative
|
2,193
|
Komisija za prodajo državnega deleža Telekoma Slovenije bi morala predvidoma danes sporočiti svojo odločitev, ali bodo pogajanja nadaljevali z enim kupcem. Vendar več naših virov trdi, da bo komisija svojo odločitev ponovno prestavila. Center Naložbe prevzel Infond Holding Iz Centra Naložbe so sporočili, da je njihovo prevzemno ponudbo za Infond Holding sprejelo 1053 od 37.000 delničarjev. Med prevzemom je Center Naložbe povečal lastništvo za slabih 7,8 odstotka, na 61,1 odstotka, ter tako prevzel nadzor nad največjim lastnikom Pivovarne Laško Infond Holdingom. Po naših podatkih Center Naložbe obvladuje že več kot 75 odstotkov Infond Holdinga, saj nekateri lastniki blizu Centra Naložbe niso sprejeli njegove prevzemne ponudbe. Elektronček z najboljšim igralniškim izdelkom Družba Elektronček je za svoj elektro-mehanski black jack iz serije organic v Londonu dobila nagrado za najboljši igralniški izdelek na svetu. Njihov izdelek je dosegel tudi najvišjo ceno v zgodovini igralništva na svetovnem trgu, in sicer 750.000 evrov za kos. Lastnik Elektrončka Joc Pečečnik je sporočil, da bo tak avtomat že marca postavljen tudi v igralnici Kongo v Grosuplju. Towra kupila desetino Term Čatež Luksemburška družba Towra, za katero naj bi po naših podatkih stal predsednik uprave Medvešek Pušnika Bogdan Pušnik, je od družbe Rent A kupila 12-odstotni delež Term Čatež. Vrednost paketa delnic je ocenjena na 17 do 22 milijonov evrov. Towra je od nedavna tudi lastnica petih odstotkov Pivovarne Laško. Interfin Naložbe po nakupih Infond ID Iz investicijske družbe Infond so včeraj sporočili, da je družba Interfin Naložbe postala tudi uradna lastnica 12,4-odstotnega deleža družbe. Interfin Naložbe je že sredi novembra z Gorenjsko banko podpisal terminsko pogodbo za nakup njenega 10,9-odstotnega deleža. Omenimo naj, da je Interfin Naložbe z Gorenjsko banko podpisal pogodbo na isti dan, kot je Gorenjska banka skoraj identičen paket delnic kupila od Radenske. Pripravil Matjaž Polanič
|
neutral
|
2,194
|
Škofja Loka - Nekaj več kot štiristo zaposlenih v Loški tovarni hladilnikov (LTH) bi moralo glede na kolektivno pogodbo plače dobiti 18. januarja, namesto denarja pa jih je pričakalo le obvestilo uprave, da plač do konca meseca še ne bo. LTH je že nekaj let v krizi tako glede poslovanja kot menjave lastnikov. Jeseni je del lastništva prodal nekdanji direktor Gorenja Jože Stanič, do 40-odstotnega deleža pa je prišel Miloš Kodre oziroma njegovo podjetje Agovit, ki je z okoli dvema milijonoma evrov eden največjih upnikov LTH. Miloš Kodre je takrat na mestu direktorja zamenjal Antona Vasjo Dovšaka in obljubil dokapitalizacijo podjetja. To naj bi 31. januarja potrdila tudi skupščina, dokapitalizacijo v višini enega milijona evrov naj bi izvedli Kodre, pomočnik uprave Primož Pegam ter Jože in Borut Stanič, ki bi tako obvladovali 80 odstotkov podjetja, delež malih delničarjev pa bi padel na enajst odstotkov. Miloš Kodre včeraj za Dnevnik ni bil dosegljiv. Predsednik sindikata David Švarc je pojasnil, da so odnosi z novim vodstvom zelo slabi, direktor je namreč za sindikat nedosegljiv. "Težave s plačami so se pojavile že pred dvema letoma, a smo bili z nekdanjim direktorjem vedno v dogovoru, zadnjega pol leta so bile plače redne. 21. decembra lani smo ustavili proizvodnjo, na delo smo prišli šele 9. januarja in dobili obvestilo, da plače ne bo, ker smo imeli kolektivni dopust, kar je povsem nelogično. Delavci nasploh pogosto ne vemo, ali naj naslednji dan sploh pridemo v službo. Menda podjetje posluje z več kot milijonsko izgubo, delavce pa najbolj skrbi, da bodo plače začele redno zaostajati, ta denar pa lahko hitro izgine," je pojasnil sindikalist David Švarc. Delavce skrbi predvsem zaradi tega, ker je lastnik podjetja postal njegov največji upnik, mnogi so tako prepričani, da bo - logično - najprej poskrbel za vrnitev dolga samemu sebi in šele nato za dobro poslovanje podjetja.
|
negative
|
2,195
|
Ljubljana - Vlada je včeraj nepričakovano in brez obrazložitve zamenjala dva člana upravnega odbora Slovenske odškodninske družbe, ki odloča o prodajah državnega premoženja: Jano Grbec (SDS), članico uprave Hita, in Danila Marina (NSi), predsednika uprave Palome. Predlog za zamenjavo je po pojasnilih tiskovnega predstavnika vlade Valentina Hajdinjaka poslalo ministrstvo za finance, vendar vse kaže, da gre za nov primer znotraj strankarskega obračunavanja, pri katerem se odstranjuje tudi nekatere, ki opozarjajo na sporno početje državnih organov in članov vladajočih strank. To zlasti velja za Jano Grbec, ki je v nemilost lastne stranke padla že lani, ko je novogoriški strankarski odbor SDS začel opozarjati na klientelizem v lastnih vrstah. Lokalne člane stranke je zmotila zlasti močna vloga mariborske družine Petek v gospodarstvu in njihovo vpletanje v državne posle. Grbčeva naj bi se jim postavila po robu tudi v Hitu, večkrat naj bi strankarskim kolegom v Ljubljani poskušala dopovedati, da so se pred volitvami borili proti klientelizmu, zdaj pa takšno početje dopuščajo, nam je zatrdilo več virov. Moteča naj bi bila tudi, ker ni podlegala lobističnim vplivom, ko se je odločalo o Sodovih prodajah državnega premoženja. Z včerajšnjo odločitvijo vlade je Jana Grbec dobila tudi jasen signal, naj odstopi s položaja članice uprave Hita. Nadzorniki Hita bodo namreč predvidoma prihodnji teden ponovno odločali o načrtu poslovanja za letošnje leto, ni pa izključeno niti, da se bodo do seje stopnjevali pritiski za kadrovske zamenjave v vrhu Hita. Glede zamenjav v upravnem odboru Soda je očitno sodu izbilo dno dogajanje na ponedeljkovi seji upravnega odbora, na katerem naj bi Jana Grbec in Danilo Marin izrazila največ pomislekov glede predlagane privatizacije Pozavarovalnice Sava. Kot je znano, je pripravljen strokovno vprašljiv predlog, po katerem bi četrtino zavarovalnice s prvo javno prodajo (IPO) prepustili fizičnim osebam. Člani upravnega odbora so sejo prekinili, saj so od uprave na čelu z Markom Pogačnikom zahtevali dodatna pojasnila, sinoči pa se je seja nadaljevala. Upravni odbor je v manj kot dveh urah potrdil prodajo, hkrati z dokapitalizacijo pozavarovalnice v višini 80 milijonov evrov, pri kateri Sod ne bo sodeloval. Vprašanje je tudi, zakaj Sod tako hiti s prodajo Pozavarovalnice Sava, ki sodi po priporočilih vlade med dolgoročne naložbe, sočasno pa odlaša s prodajo naložb, ki bi jih moral prodati do julija. V enem mesecu je tako mnenje glede prodaje pozavarovalnice popolnoma spremenil tudi Marko Pogačnik, za katerega velja, da se vse bolj zbližuje s SDS, čeprav sodi v kvoto NSi. Sod trdi, da s prodajo hiti zato, ker je treba vzpostaviti lastniško strukturo, ki bo dolgoročno zagotavljala učinkovito upravljanje in konkurenčnost. Vlada je sicer včeraj sprejela tudi odstop Boža Predaliča s položaja člana upravnega odbora Soda, ki je pred časom odstopil zaradi nezdružljivosti politične funkcije s članstvom v nadzornih svetih državnih podjetij. Mimogrede, Predaliču so, kot namigujejo naši viri, šteti dnevi tudi na položaju generalnega sekretarja vlade. Novi člani upravnega odbora Soda so postali Tomaž Perše (sekretar na finančnem ministrstvu), dr. Matej Breznik (direktor ameriške podružnice Biogen Idec, donedavna zaposlen v GlaxoSmithKline in nesojeni direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije, uvrščajo pa ga v krog znancev družine Petek) in Tomaž Rožen (SDS, župan Črne na Koroškem). Marina naj bi NSi žrtvovala zaradi očitkov o poskusu spornega menedžerskega lastninjenja Palome, še trdijo naši viri.
|
negative
|
2,196
|
Ljubljana - Slovenijo je lani obiskalo 2,7 milijona turistov ali osem odstotkov več kot leto prej, bilo pa je tudi 8,2 milijona prenočitev, kar je sedem odstotkov več kot leta 2006 in precej bolje od napovedi. Takšna je bila po včeraj objavljenih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije lanska turistična bera. Dimitrij Piciga, prvi mož Slovenske turistične organizacije, je z njo zadovoljen. "Lepo je imeti pred seboj podatke o odlični turistični sezoni, za katero so zaslužni tako turistično gospodarstvo kot vsi delavci v turizmu in gostinstvu," je povedal ob odprtju turističnega sejma v Ljubljani. Med najbolj pozitivnimi premiki je Piciga poudaril preseženo magično mejo osmih milijonov ustvarjenih nočitev in dejstvo, da so statistični kazalniki za vse tri naše paradne turistične trge - Italijo, Avstrijo in Nemčijo - po več letih znova pozitivni. To pa ne velja za Veliko Britanijo, od koder je lani prišlo k nam pet odstotkov manj gostov kot leta 2006. Zakaj? "Slovenijo so ob njenem vstopu v EU in prevzemanju evra zaznavali kot nekaj novega in svežega. Prvi val zanimanja je za nami, zdaj se sprašujejo, kaj lahko pri nas še počnejo poleg ogleda Bleda in dvodnevnega postanka v Ljubljani. Po drugi strani se držijo za glavo, da morajo dve uri potovati iz katerega od britanskih mest do letališča v Londonu, ki je edino povezano s Slovenijo," odgovarja Piciga. Hkrati prizna: "Ne zatiskamo si oči pred tem, da je mogoče tudi promocijo bolje izpeljati." Razvoj letalskega turizma je ena od prednostnih nalog Slovenije, vendar je Marjan Hribar, generalni direktor direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, kritičen do edinega domačega letalskega prevoznika Adrie Airways. "Z njenimi razvojnimi projekti ne moremo biti zadovoljni, saj ni sledila trendom, ki smo jih dosegli v slovenskem turizmu. Zavedamo se, da ima Adria Airways več stebrov poslovanja in da je turizem le eden od njih, želimo pa si, da bi tudi tukaj naredila korak naprej," pravi Hribar.
|
positive
|
2,197
|
Seattle - Trgovanje z delnicami na največji ameriški borzi Wall Street se je v četrtek končalo v zelenih številkah. K temu je pripomoglo tudi spodbudno poročilo o četrtletnem dobičku Microsofta, ki si je profit ustvaril predvsem s prodajo operacijskih sistemov Windows Vista in Office ter z igralno konzolo Xbox. Največji proizvajalec programske opreme je v četrtek predstavil rezultate poslovanja, ki se je zaključilo 31. decembra 2007. Prodaja se je od leta 2006, ko je podjetje zaslužilo 2,63 milijarde dolarjev, zvišala za 79 odstotkov in znaša 4,71 milijarde dolarjev. S tem je Microsoft presegel pričakovanja, ki so mu napovedala „le“ 46 odstotno rast. Uspešno poslovanje računalniškega giganta gre na račun večjega povpraševanja po osebnih računalnik in z njimi povezanimi programi, kot sta Windows Vista in Office. K profitu je velik delež med božičnimi prazniki dodala tudi igralna konzola Xbox 360, predvsem zaradi računalniške igrice Halo 3, ki ne deluje na konkurenčni konzuli Nintendo Wii. Halo 3 je bila lani najbolje prodajana računalniška igrica v ZDA. Ko je 25. septembra izšla, je Microsoft prepričal deset tisoč trgovin, da so ostale odprte do polnoči. V prvih 24 urah prodaje so zato zabeležili večjo prodajo, kot jo je „začaral“ zadnji roman o Harryju Potterju.
|
positive
|
2,198
|
Ljubljana - "Res je, da smo slovenski strani svetovali, naj s sredstvi iz evropskih skladov raje razvija železniško infrastrukturo kot kupuje vagone. Kljub temu je bila končna odločitev o konkretnih projektih prepuščena državam članicam." Tako so na direktoratu za regionalno politiko pri evropski komisiji odgovorili na vprašanje Dnevnika, ali slovenski vladi niso dovolili, da v operativni program za krepitev razvoja okoljske in prometne infrastrukture do leta 2013, ki je podlaga za črpanje, vključi tudi nakup petdesetih novih potniških garnitur in vagonov, ki so ga julija lani predlagale Slovenske železnice (SŽ). Na ministrstvu za promet so nam namreč še v začetku meseca ob našem povpraševanju zatrdili, da "vozna sredstva niso prioriteta kohezijske politike". Že pred časom smo poročali, da so se nekatere nove članice kljub domnevnim zadržkom Bruslja odločile porabiti evropski denar tudi za nakup novih železniških voznih sredstev. "To drži, čeprav smo jim svetovali, da je na dolgi rok pametneje vlagati v infrastrukturo. Vaša vlada pa se je odločila drugače," je pojasnila Eva Kaluzynska, ki pri direktoratu skrbi za stike z javnostmi. Povedano preprosteje, ministrstvo za promet bi 80 milijonov evrov težko finančno pomoč močno zadolženim SŽ, ki bi pokrila polovico načrtovanega nakupa, lahko uvrstilo med projekte za črpanje evropskih sredstev, če bi se za to odločilo. In zakaj se ni? "Slovenija je zasledovala svoje cilje v okviru prednostnih programov," so odgovorili na direktoratu za železnice, ki ga vodi Jelka Šinkovec Funduk, sicer tudi prva nadzornica SŽ. Naša država bo tako od dobrih 1,6 milijarde evrov "prometnega" denarja, ki naj bi ga do leta 2013 prečrpala iz kohezijskega in strukturnih skladov, za razvoj železniškega prometa namenila približno 450 milijonov evrov, torej manj kot tretjino. Omenjeni znesek bo med drugim porabila za gradnjo 28 kilometrov novih in obnovo približno 400 kilometrov starih prog, gradnjo podhodov na postajah in vpeljavo sodobne brezžične povezave (GSM-R) v železniškem omrežju. Na ministrstvu priznavajo, da bi lahko nakup modernejših vagonov in garnitur, ki jih SŽ nujno potrebujejo, financirali tudi z 225 milijoni evri, ki jih prometu namenja evropski sklad za regionalni razvoj. "Ker pa je že v kohezijskem skladu večji del kvote namenjen železniškemu področju, smo na ta seznam uvrstili projekte z drugih področij našega resorja," so priznali na ministrstvu. To pa Slovenijo po mnenju Martina Konecnyja iz bruseljske nevladne organizacije CEE Bankwatch Network, ki spremlja načrtovano porabo evropskega denarja v novih članicah, skupaj z Romunijo, Slovaško in Litvo uvršča med države z "zelo pomanjkljivim evropskim financiranjem javnega prevoza". "Slovenija bo v železniški in javni promet do leta 2013 vložila manj kot 45 odstotkov vseh sredstev iz operativnega programa razvoja prometne infrastrukture, torej manj kot za ceste," je v eni od študij omenil Konecny. Pri tem je opozoril, da bi morale nove članice za "konsistentno in zadostno podporo" železniškemu in okolju prijaznemu prometu nameniti vsaj 75 odstotkov prejetega evropskega denarja, tudi za vozna sredstva. primoz.cirman@dnevnik.si
|
neutral
|
2,199
|
Pariz - Banka Societe Generale je v krizi, je danes povzela francoska ministrica gospodarstva Christine Lagarde, ko so jo mediji spraševali o aferi, izgubi, vprašanjih okoli vodstva banke in padca delnic. Sicer pa francoski predsednik Nicolas Sarkozy meni, da bi prvi mož francoske banke Societe Generale Daniel Bouton odstopiti zaradi nedavno odkrite prevare, v kateri je banka izgubila okrog 4,9 milijarde evrov. Za krivca je sicer osumljen 31-letni uslužbenec banke, trgovec z vrednostnimi papirji Jerome Kerviel, ki so ga pristojni organi v ponedeljek popoldne, po dvodnevnem zaslišanju, izpustili iz pripora proti varščini. Kervielu so ob tem odredili, da ne sme zapustiti države ali komunicirati z zaposlenimi v Societe Generale, dokler primer ne bo rešen. "Smo v sistemu, v katerem, ko imaš veliko plačo, ki je brez dvoma legitimna, in pride do velikega problema, ne moreš ubežati pred svojo odgovornostjo," je v ponedeljek dejal Sarkozy. Bouton je sicer svoj odstop ponudil takoj po razkritju prevare, vendar ga vodstvo banke ni sprejelo. Francoska finančna ministrica Christine Lagarde je dodala, da mora upravni odbor Societe Generale odločiti o Boutonovi usodi "v luči dveh stvari: današnje situacije ter prihodnosti institucije, ki je danes pomembna francoska banka, ki zaposluje več kot 120.000 ljudi in ima več milijonov strank". Oglasila se je tudi pravosodna ministrica Rachida Dati, ki meni, da bi Bouton moral prevzeti odgovornost za doslej največjo prevaro v investicijskem bančništvu. Razkritje omenjene prevare, do katerega je prišlo minuli teden, je med drugim sprožilo zaskrbljenost glede nadzora, ki ga ima Societe Generale nad svojimi uslužbenci oziroma investicijskimi bančniki, mediji pa obenem poročajo, da bo banka zdaj skoraj zagotovo postala prevzemna tarča. Pristojni organi so sicer proti Kervielu sprožili uradno preiskavo o morebitni zlorabi zaupanja, ponarejanja in uporabe lažnih dokumentov ter računalniškega vdora. To pomeni, da ga preiskovalni sodniki niso osumili prevare, ki je resnejša obtožba.
|
negative
|
2,200
|
Washington - Mednarodni denarni sklad (IMF) je v danes objavljenem poročilu o gibanju svetovnega gospodarstva (WEO) znižal svoje napovedi. IMF tako za leto 2008 napoveduje 4,1-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,3 odstotne točke manj od prvotnih napovedi. IMF poročilo WEO (World Economic Outlook) objavlja dvakrat na leto, spomladi in jeseni, vmes pa ju dopolnjuje glede na spremenjene okoliščine. Svetovna gospodarska rast je v letu 2007 znašala 4,9 odstotka, WEO pa je oktobra lani za leto 2008 napovedoval 4,4-odstotno gospodarsko rast. Dopolnilo bi morali biti objavljeno že v petek preteklega tedna, vendar je IMF njegovo objavo preložil zaradi "hitro se spreminjajočih okoliščin". IMF sporoča, da so ZDA "epicenter" trenutnega upočasnjevanja svetovne gospodarske rasti. Težave finančnih trgov po svetu, ki izvirajo iz ameriškega trga drugorazrednih hipotekarnih posojil in s tem povezane velike izgube bank, se povečujejo in zadnje težave na svetovnih borzah kažejo, da negotovost narašča. IMF sicer za ZDA še vedno ne napoveduje recesije, ampak je znižal pričakovano gospodarsko rast z 1,9 na 1,5 odstotka, potem ko je ta lani znašala 2,2 odstotka. IMF prav tako sporoča, da ameriška finančna kriza, ki se je prelila v druge razvite države, počasi ogroža tudi države v razvoju. Glavno tveganje je v tem, da bo nadaljevanje težav finančnih trgov dodatno zmanjšalo povpraševanje v bogatih državah in s tem vplivalo na revnejše. IMF za države iz območja evra po novem napoveduje upočasnitev gospodarske rasti z 2,6 odstotka v letu 2007 na 1,6 odstotka v letu 2008. Na Japonskem se bo letos v primerjavi z letom 2007 rast upočasnila za 0,4 odstotne točke na 1,5 odstotka, Kitajska lokomotiva bo namesto z 11,4 odstotka sopihala naprej z 10 odstotno rastjo, za Afriko pa IMF napoveduje pospešitev rasti z lanskih šest na letošnjih sedem odstotkov.
|
negative
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.