nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
2,201
|
New York - Vrednosti delnic na največji ameriški borzi so se v torek v povprečju zvišale. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 12.480,30 točke, kar je za 96,41 točke oz. 0,78 odstotka več kot v ponedeljek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 8,15 točke oz. 0,35 odstotka in se ustavil pri 2358,06 točke. Na Wall Streetu so se tečaji delnic v torek v povprečju zvišali, čeprav vlagatelji ostajajo previdni. Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) je v torek začela razpravo o obrestnih merah, ki jo bo končala v četrtek. Pričakovati je dodatno znižanje ključne obrestne mere, po kateri si banke čez noč posojajo denar, ki zdaj znaša 3,50 odstotka. Fed je ključno obrestno mero znižal že minuli teden mimo rednega sestanka, v odgovor na vse večjo zaskrbljenost pred možnostjo ameriške gospodarske recesije, ki je pretresla tudi svetovne borze. Zvezne rezerve so v ponedeljek obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, znižale za krepkih 0,75 odstotka in v izjavi napovedale, da to ni konec podobnih ukrepov.
|
neutral
|
2,202
|
Ljubljana - Gradbeni holding GH, ki ga vodi Blaž Miklavčič, in večinski lastniki Siteepa, Triglav Naložbe (21,61 odstotka), Zavarovalnica Triglav (21,20 odstotka), Slovenska odškodninska družba (8,38 odstotka), Kapitalska družba (8,38 odstotka), so sklenili dogovor, ki predvideva tudi strateško sodelovanje med družbama. Če jim bo uspelo skleniti strateško partnerstvo, pa zdajšnji lastniki ne izključujejo možnosti, da bi holding GH v prihodnje postal večinski lastnik Siteepa, so pojasnili v Sodu in Kadu. Dogovarjanje med holdingom GH in večinskimi lastniki je, kot pravijo v vodstvu Siteepa, tudi razlog, zakaj so v ponedeljek tik pred narokom v postopku prisilne poravnave umaknili predlog začetka prisilke. Program finančne reorganizacije, o katerem naj bi glasovali upniki, ni vseboval priložnosti, ki jih lahko prinese strateško partnerstvo s holdingom GH, pojasnjujejo v Siteepu. Siteep, ki ga od 7. januarja letos vodi direktor Jan Stanovnik, bo zdaj pripravil nov program finančne reorganizacije in poslovne sanacije družbe.
|
neutral
|
2,203
|
Ljubljana - Pošta Slovenije bo s 1. februarjem podražila nekatere storitve, kar je v medijih, pa tudi v javnosti, sprožilo bolj ali manj glasno neodobravanje, sploh če pogledamo zavidljivi dobiček družbe. Njihov odgovor glede podražitev objavljamo v celoti. "Na Pošti Slovenije bomo s 1. 2. 2008 spremenili cene nekaterim komercialnim storitvam, kot so prenos direktne pošte, publikacij(reklame), poslovni paket, izredna dostava pošiljk in izredni prevzem pošiljk...(gre predvsem za spremembo cen storitev za poslovne stranke). Vzrok za spremembo je usklajevanje cen z rastjo stroškov, ki so neposredno povezani z izvajanjem posamezne storitve. Prilagoditve cen so bile nujne, saj nekaterih nismo spremenili že od leta 2004." "Poleg prilagoditve cen bomo izboljšali tudi kakovost storitev z uvedbo nekaterih novosti za stranke. Tako s 1. 2. 2008 uvajamo sledenje pošiljk, razširili bomo storitev prevzem na izbrani pošti za kataloške in spletne trgovce, uvedli storitev prevoz tovora in ekspresni prevoz tovora." "Medtem ko cen, ki so pod nadzorom regulatorja (APEK), to pomeni cene rezerviranih storitev (prenos pisem in dopisnic do 50 g) in univerzalne storitve (prenos poštnih pošiljk do mase 2 kg, prenos poštnih pošiljk do mase 20 kg, storitev priporočene in vrednostne poštne pošiljke) s 1. 2. ne bomo spreminjali."Poslovni izidi vedno boljši Čisti poslovni izid družbe je bil v letu 2006, ko smo plačevali še v stari valuti, nekaj čez 5 milijard tolarjev. Če to primerjamo z letom prej, se je povečal za slabo milijardo in pol.
|
neutral
|
2,204
|
London - Razprodaja delnic na svetovnem tržišču je vplivala tudi na zmanjšanje vrednosti premoženja institucionalnih mirovniških skladov po celem svetu. Svetovalno podjetje Watson Wyatt ocenjuje, da se je njihovo premoženje od začetka leta zmanjšalo za 1,5 milijarde dolarjev. Vzrok za to leži v dejstvu, da delniški portfelij znaša 56 kar odstotkov njihovega premoženja. „Leto 2007 bi lahko razdelili na dve popolnoma različni polovici,“ je rekel Roger Urwin iz podjetja Watson Wyatt. “V prvi polovici leta je bilanca mirovniških skladov izkazovala rastoče dobičke, kriza na finančnih trgih v drugi polovici leta pa je trend obrnila in uničila vse dobičke iz prvega dela leta. Negativni trend se nadaljuje tudi v letošnjem letu.“ Študija podjetja Watson Wyatt je tudi pokazala, da so največji delniški portfelij v tovrstnih skladih imeli v Veliki Britaniji – delež je znašal 64 odstotkov, najmanjšega pa v Švici – delež je znašal 33 odstotkov. V zadnjih petih letih je njihovo premoženje naraščalo za 12 odstotkov na leto, v prvi polovici leta 2007 pa je rast znašala le še 7 odstotkov.
|
negative
|
2,205
|
Kranj - Podjetje Iskratel je objavilo strateško partnerstvo s podjetjem Telsima Corporation iz Kalifornije. Gre za vključevanje izdelkov tega vodilnega svetovnega proizvajalca za sisteme WiMax v posle, ki jih izvaja Kranjsko podjetje v vzhodni Evropi in Rusiji. Ameriške rešitve so tako vključene v izdelke SI300 v Rusiji, Kazahstanu, Tadžikistanu in tudi v Sloveniji. Prednost pri tem je, da vključevanje ameriških rešitev omogoča, da lažje zagotavljajo kupcem vse vrste dostopa WiMax, vzhodnoevropski trg pa je za te izdelke zelo primeren, ocenjujejo v Iskratelu. Področje brezžičnega širokopasovnega dostopa je še zelo odprto in v tem vidijo tako Kranjčani kot Američani skupno možnost nastopanja in osvajanja trga. Telsima ima svojo podružnico tudi v Ljubljani, na svojem področju pa sodi med vodilne na svetu.
|
neutral
|
2,206
|
Ljubljana - Pri domnevno nezakoniti prodaji delnic Gorenjskega tiska naj bi imela glavno vlogo Kristina Kobal, dolgoletna direktorica, ki je decembra odstopila s položaja, trdijo naši viri. Poleg hišne preiskave pri Edvardu Jurjevcu, ki ga je nadzorni svet Primoža Trubarja z mesta direktorja razrešil pred tednom dni, naj bi Kranjski kriminalisti čez konec tedna opravili hišno preiskavo tudi pri Kobalovi. Tega Kobalova ni želela komentirati, prav tako ni bila pripravljena odgovarjati na vprašanja o domnevni sporni prodaji 77 odstotkov delnic Gorenjskega tiska, ki jih je imelo podjetje Primož Trubar in pri kateri naj bi Kobalova odigrala ključno vlogo. Začetek zapletov znotraj Gorenjskega tiska in njegovega največjega lastnika Primoža Trubarja seže v lansko leto. Zaradi težav z odplačilom posojil, ki so jih leta 2006 najeli za menedžerski odkup Gorenjskega tiska, se je menedžment, ki je bil združen v družbi pooblaščenki Primož Trubar, odločil, da poišče strateškega partnerja, ki bi bil pripravljen družbo Trubar dokapitalizirati. V ožji izbor se je uvrstila družba EGP, ki je bila takrat že 12-odstotna lastnica Gorenjskega tiska, in družba Mohar & Satler, ki je lastnica EGP. Med resnimi kandidati za dokapitalizacijo je bila tudi skupina Krater, ki jo obvladuje tiskarski mogotec Martin Odlazek. Na koncu sta se EGP in Mohar & Satler uspela dogovoriti s Kobalovo, da bosta na podlagi dokapitalizacije v višini 12,5 milijona evrov pridobila polovični delež Trubarja. Del dogovora je bilo tudi, da Gorenjski tisk kupi 98-odstotni delež EGP z odložnimi pogoji, ki so bili podrobno določeni v pogodbi. Gorenjski tisk je kupnino za EGP nakazal, ko je bila predsednica uprave še Kobalova. Koliko je Gorenjski tisk odštel za EGP in ali je bil pri tem odškodovan, ni znano, po nekaterih informacijah pa naj bi bila cenitev EGP prilagojena in precej višja od dejanske vrednosti. Zapletlo se je s preknjižbo 98 odstotkov delnic EGP, ki so po podatkih delniške knjige še vedno v lasti družb Mohar & Satler in KIG. Za preknjižbo bi moral novi predsednik uprave Gorenjskega tiska Aleksander Troha namreč biti vpisan v sodni register kot zakoniti zastopnik. Toda ta pogoj je bil izpolnjen šele minuli teden. "Takoj prvi dan, ko sem bil vpisan v sodni register kot zakoniti zastopnik, se delnice EGP niso preknjižile na Gorenjski tisk. To od sobote preprečuje prevzemna namera Papir Servisa za Gorenjski tisk, saj lahko v skladu z zakonom o gospodarskih družbah opravljam le tekoče posle," razlaga Troha. Spomnimo, da sta Papir Servis in Komunala Lendava, ki spadata v skupino Krater, skupaj s še tremi podjetji minuli teden kupila delnice Gorenjskega tiska od družbe Primož Trubar, domnevno sporni posel pa naj bi Edvard Jurjevec opravil po razrešitvi. Sodišče je že v petek izdalo začasno odredbo za prepoved razpolaganja, obremenjevanja in uresničevanja glasovalnih pravic za delnice, ki so pristale v rokah družb okoli Martina Odlazka. Da se je Kobalova odločila za dramatično prodajo delnic Gorenjskega tiska podjetjem blizu Odlazka, poznavalci razmer poleg njene dvojne igre pripisujejo tudi domnevnim nameram družbe Mohar & Satler, da bi proizvodnjo Gorenjskega tiska preselili v Logatec. Pri tem naj bi družba Mohar & Satler sodelovala z družbo MKT Print, ki velja za največjega konkurenta skupine Krater.
|
negative
|
2,207
|
Izola - Strah malih delničarjev Delamarisa, da bodo obtičali v lastniški strukturi ali da jih bomo morda celo iztisnili, je povsem odveč, zatrjuje direktorica Vegrada Hilda Tovšak, sicer predsednica nadzornega sveta Delamarisa. Vegrad je minulo leto kupil 72-odstotni delež Delamarisa, direktor Delmarja Vladimir Lukežič pa nam je pojasnil, da so se konec lanskega leta tudi oni z Vegradom začeli pogovarjati o prodaji svojega 14-odstotnega deleža. Vendar se ne morejo sporazumeti o ceni. "Podrobnosti ne razkrivam, dokler posli niso sklenjeni," pravi Tovšakova. Priznava, da so pogajanja s preostalimi delničarji Delamarisa zdaj nekoliko zastala, ker ima Vegrad trenutno prioritete s projekti v Ljubljani. "Potem je na vrsti Delamaris pa projekti v Zagrebu in druge stvari," je pojasnila in zagotovila, da se bodo o nakupu deleža pogovarjali prav z vsemi preostalimi lastniki Delamarisa, tudi z malimi delničarji. Predlog Delmarja, naj posebna revizorka preveri morebitne sumljive posle med direktorjem Delamarisa Vojkom Mavrov ter nekdanjim predsednikom nadzornega sveta in direktorjem podjetja Riba Loredanom Glavičem v zadnjih petih letih, Tovšakovo ne skrbi. "Takoj, ko se je pojavila zahteva Delmarja, sem direktorju Delamarisa svetovala, naj čim prej skliče skupščino. Pregled poslovanja je vedno dobro narediti. Po moji oceni pa ni bilo kakih nepravilnosti," se je odgovoru na naše vprašanje, ali bo Vegrad na skupščini marca podprl pregled po posebni reviziji, izognila Tovšakova. Kako na sume o spornih poslih in morebitnem izčrpavanju podjetja odgovarjata Vojko Maver in Loredano Glavič, nismo izvedeli, ker se na naše klice nista odzivala. Dejstvo pa je, da sta s prodajo svojih deležev Delamarisa prislužila Vegradu nekaj milijonov evrov.
|
neutral
|
2,208
|
Ljubljana - Za nakup 71-odstotnega deleža Palome, ki ga prodajata Kad in Sod, sta lahko do včeraj opoldne madžarska družba Paper and More in avstrijsko podjetje Alcamed zvišala ponudbi. V Kadu pravijo, da sta oba ponudnika opravila skrbni pregled. "Prodajne aktivnosti se nadaljujejo in bodo končane predvidoma do 15. aprila 2008, ko se izteče rok veljavnosti ponudb," so dodali. Ali sta kandidata zvišala ponudbi, v Kadu zaradi zaščite interesov tako prodajalcev kot potencialnih ponudnikov niso želeli razkriti. Kot smo v Dnevniku razkrili pred dvema mesecema, je zadnja cenitev Kada in Soda pokazala, da je Paloma vredna okoli 20 milijonov evrov, kar je bistveno manj od prejšnje cenitve. Po naših informacijah so ponudbe za državni delež Palome pred včerajšnjim iztekom roka za dvig ponudb znašale od osem do enajst milijonov evrov. Drugače pa je svet delavcev Palome včeraj finančnemu ministru Andreju Bajuku poslal dodatna pojasnila, ki so jih minuli teden posredovali lastnikom, nadzornikom, poslancem državnega zbora, sodelavcem in širši javnosti. Svet delavcev upravi očita izčrpavanje in namerno slabljenje poslovanja. Poleg tega je v torek ovadil upravo Palome zaradi suma storitve zlorabe položaja in kaznivega dejanja, včeraj pa je poslal Kadu in Sodu predlog za skupen sestanek z lastniki.
|
neutral
|
2,209
|
Ljubljana - Včeraj so iz Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) sporočili, da je članica nadzornega sveta Tanja Markovič Hribernik, sicer profesorica na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, kupila 285 delnic NKBM, za katere je odštela 11.913 evrov oziroma 41,8 evra za delnico. Bolj kot njen nakup je presenetljivo, da je delnice kupila že sredi decembra, do razkritja pa je prišlo šele včeraj. Zakon o trgu finančnih instrumentov namreč določa, da morajo člani nadzornega sveta ali uprave v treh delovnih dneh obvestiti družbo o nakupu ali prodaji delnic, družba pa ima nato na voljo še štiri delovne dni, da o tem obvesti javnost. Ali bo pri NKBM, ki na borzi kotira šele od začetka decembra, prišlo v navado, da se posli "insajderjev" razkrivajo šele po preteku 49 dni, kolikor je minilo od nakupa delnic Markovič-Hribernikove? V NKBM zagotavljajo, da javnost o poslovnih dogodkih obveščajo v skladu z zakonodajo, po prejemu obvestila nadzornice o nakupu delnic pa so javnost obvestili v zakonsko določenem roku. Avtor je lastnik delnic NKBM.
|
neutral
|
2,210
|
Kranj - Po dveh prestavitvah prve skupščine, odkar je lastnik Kranjskega Iskraemeca egiptovski El Sewedy, so novi lastniki včeraj na pet minut trajajoči skupščini le imenovali nov nadzorni svet, ki je sestavljen iz šestih Egipčanov in treh predstavnikov zaposlenih. Nov nadzorni svet naj bi se sestal še ta mesec, saj naj bi lastniki skupaj z upravo prej pripravili strategijo razvoja podjetja. "Lastniki smo do zdaj ugotovili, da ima Iskraemeco dobro tehnologijo in kadre ter obilo finančnih težav iz preteklosti. V podjetje bomo v prihodnjih štirih letih vložili 30 milijonov evrov, kam in kako, pa je odvisno od strategije razvoja, ki bo verjetno končana prihodnji teden. Razumljivo je, da se bomo usmerili v proizvodnjo elektronskih števcev, trg bo narekoval, kako dolgo bomo sploh še ohranili proizvodnjo mehanskih števcev," je pojasnil Bahaa Eldin Abdullah, predstavnik El Sewedyja v Iskraemecu. Egipčani za zdaj ne nameravajo menjati uprave, ki jo vodi Janko Šteharnik, ki ga je Bahaa ocenil kot človeka, ki je zavezan podjetju in s katerim odlično sodeluje. Prav tako ne nameravajo zmanjševati števila zaposlenih, pač pa znižati stroške na drugih področjih in povečati učinkovitost. Kot je potrdil Janko Šteharnik, je Iskraemeco lani tekoče posloval brez izgube, precej pa je ostalo dolgov in izgube iz preteklosti. "Tudi mi bi radi čimprejšnje strateške odločitve lastnikov," je še poudaril Šteharnik.
|
neutral
|
2,211
|
Pariz - Mednarodna agencija za energijo (IEA) je danes znižala napovedi za letošnje povpraševanje po nafti. Kot je navedla v zadnjem poročilu, bo upočasnitev svetovne gospodarske rasti, ki jo je povzročila finančna kriza, zmanjšala potrošnjo. Po napovedih IEA se bo svetovna potrošnja nafte letos povečala za 1,7 milijona sodov na dan, kar je 1,98 milijona sodov manj, kot je agencija napovedala v januarskem poročilu. Svetovna potrošnja naj bi znašala 87,6 milijona sodov dnevno, kar je 1,7 odstotka več kot lani, medtem ko je IEA še januarja napovedovala 2,3-odstotno rast potrošnje. IEA je v tokratnem poročilu obseg svetovne potrošnje surove nafte v primerjavi zmanjšala za 310.000 sodov na dan. Agencija je svojo napoved znižala po objavi poročila Mednarodnega denarnega sklada (IMF), v katerem je ta znižal napoved svetovne gospodarske rasti za letos. Manjše povpraševanje po nafti, ki bo sledilo siceršnji gospodarski aktivnosti, bi lahko zarezala v razmere na naftnem trgu in potrošnikov vlila nekoliko več upanja v zmanjšanja cene nafte, ki trenutno znaša skoraj 93 dolarjev za sod.
|
negative
|
2,212
|
Begunje - V silosu za lesene odpadke v lesni delavnici podjetja Elan v Begunjah na Gorenjskem se je okrog 15. ure vžgal lesen prah. Več deset gasilcev je požar hitro lokaliziralo in pogasilo. Poškodovanih v požaru ni bilo, materialna škoda pa po prvih ocenah znaša okrog 200.000 evrov, medtem ko naj bi bilo škode še več zaradi izpada proizvodnje. Kot je pojasnil predsednik uprave Elana in član uprave krovnega podjetja Skimar Matjaž Šarabon, je v silosu za lesene odpadke prišlo do samovžiga lesenega prahu. Vzrok požara še ni znan, jasno pa je, da ne gre za človeško napako, je dodal vodja vzdrževanja v Elanu Srečko Trdina, ki je pojasnil, da je bil izvor požara v odsesovalnem sistemu za prah. Ker je v silosu in delavnici shranjenega na stotine kubičnih metrov lesa, so se v Elanu ustrašili, da bi se požar utegnil razširiti. Zato so Elanovi gasilci, ki so jim na pomoč priskočili poklicni gasilci iz Kranja in radovljiške gasilske zveze ter prostovoljni gasilci z Bleda, hitro začeli z gašenjem. Požar so hitro lokalizirali in ga tudi v celoti pogasili, čez noč pa bo pri lesni delavnici ostala požarna straža. Po prvih podatkih, ki jih ima Šarabon, naj bi bilo škode za 200.000 evrov, vendar pa bo ta še večja, saj bo v Elanu vsaj v četrtek moral stati del proizvodnje. Ker pa je prav izdelava lesenih delov vitalna za celotno proizvodnjo smuči, se bo praktično v Elanu zaustavila celotna proizvodnja. Šarabon se nadeja, da bodo proizvodnjo vendarle kmalu spet uspeli zagnati. Nasprotniki industrije v Begunjah, ki že dalj časa opozarjajo na onesnaženje, ki naj bi ga povzročala Elan in Seaway, so se po požaru znova kritično odzvali. Andrej Čufer je ponovno pozval inšpekcijo, naj s pregledi prepreči tovrstne požare, kakršnega se spominjajo tudi iz Seawaya. Prepričan je, da bi morali zelo dobro poskrbeti za požarno varnost v gospodarskih objektih, ki so sredi naselij.
|
negative
|
2,213
|
Ljubljana - Urad za varstvo konkurence (UVK), ki ga vodi Jani Soršak, je preteklo sredo ustavil postopek zoper domnevno povezane družbe iz kroga Pivovarne Laško, ki ga je uvedel 13. decembra lani. Obenem je uvedel nov postopek presoje koncentracije s pravili konkurence proti lastnikom Mercatorja, in sicer Pivovarni Laško, Pivovarni Union, Radenski, holdingu Infond ter Istrabenzu. Urad je sprejel dodatni sklep, po katerem omenjene družbe ne bodo mogle odsvojiti oziroma obremeniti delnic Mercatorja brez predhodnega soglasja urada. Vsem družbam je tudi prepovedal uresničevati glasovalne pravice na skupščini Mercatorja oziroma lahko to storijo le na podlagi in v obsegu predhodnega soglasja urada. To naj bi veljalo tudi za vse nadaljnje pridobitve delnic Mercatorja, in sicer do izdaje končne odločbe glede skladnosti koncentracije. Iz prvotnega postopka je urad izločil družbo Center Naložbe, ki ima v lasti večino Infonda, in podjetje Kolonel, ki je lastnik Centra Naložbe. V novi postopek presoje koncentracije v Mercatorju pa so dodali Istrabenz, tako da imajo družbe v postopku skupno v lasti 58,37 odstotka Mercatorja. Novi sklepi naj bi po pojasnilih urada izhajali iz usklajenega pridobivanja delnic Mercatorja, ki se je začelo na podlagi prodajnih pogodb med Sodom in Pivovarno Laško ter Kadom in Istrabenzom avgusta leta 2005. "Nadaljevalo se je s postopnim usklajenim pridobivanjem delnic Mercatorja, osebnih povezav predstavnikov družb, kot tudi iz medsebojnih kapitalskih povezav prej omenjenih družb," so navedli. Tako v Pivovarni Laško kot Infond holdingu nova sklepa ocenjujejo za neutemeljena, saj naj bi bila izdana v nasprotju z določbami predpisov, ki predstavljajo podlago zakonitega postopanja UVK. "Prepoved razpolaganja z delnicami Mercatorja že ima škodljive posledice za poslovanje družbe, zato bomo tudi v ponovnem postopku sprožili vse potrebno za varovanje svojih interesov," so sporočili iz Infond holdinga.
|
neutral
|
2,214
|
Bled - Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod) sta včeraj nadzornikom Palome poslali predlog, da se v Palomi izvede izredna revizija za poslovanje v zadnjih petih letih. Izredni pregled poslovanja Palome je minulo soboto že zahteval finančni minister Andrej Bajuk, uprava Palome pa je v ponedeljek sporočila, da se strinja z izredno revizijo. Kad in Sod utemeljujeta razloge za revizijo s tem, da sta na sestanku s predstavnico sindikata in predstavnikom sveta delavcev Paloma ter iz medijev dobila informacije, ki zbujajo sum, da je pri poslovanju družbe v zadnjih petih letih prišlo do morebitnih nepravilnosti. "Z revizijo poslovanja bomo lahko presodili, ali so očitki vodstvu Palome upravičeni ali ne," razlagata paradržavna sklada. Dodajata, da se bosta na podlagi rezultatov revizije odločila za morebitne nadaljnje ukrepe v Palomi. Združenje svetov delavcev slovenskih podjetij je včeraj na Bledu ostro obsodilo poskus protizakonitega obračunavanja uprave Palome s predsednikom sveta delavcev družbe Jožetom Korotajem. Po pojasnilih združenja je to posledica Korotajevega zavzemanja za dobro Palome in zaposlenih, ki so ga izvolili. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi nesmiselne pisne obdolžitve uprave, ki naj bi mu bila predvidoma dokončno izrečena v petek, je ne samo popolnoma neutemeljena, ampak tudi v nasprotju z zakonom, ki si ga uprava očitno razlaga po svoje. Po zakonu namreč članu sveta delavcev ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi brez predhodnega soglasja sveta delavcev, dodajajo.
|
negative
|
2,215
|
Ljubljana - Nadzorni svet Nove Ljubljanske banke (NLB) je včeraj obravnaval poslovne rezultate banke v minulem letu ter poročila odborov nadzornega sveta. Ali so obravnavali tudi posojilo in bančno garancijo za prevzem Pivovarne Laško, ki naj bi ga po naših informacijah pred dnevi uprava NLB že odobrila, nam predsednik nadzornega sveta NLB Igor Marinšek ni želel povedati, saj so to, kot pravi, "informacije, ki so stvar nadzornega sveta, in niso za javnost". Omeniti velja, da naj bi konzorcij štirih prevzemnikov Laškega še pred objavo prevzemne ponudbe prav pri državni NLB dobil garancijo v višini okoli 376 milijonov, kar je izzvalo tudi nasprotovanja v političnem vrhu. Nadzorni svet NLB se je sicer seznanil tudi s poslovanjem banke v lanskem letu, ko je ustvarila 143 milijonov evrov dobička pred davki, kar je 42 odstotkov več kot leta 2006. Bilančna vsota matične družbe se je povečala za 26 odstotkov in konec leta znašala 13,1 milijarde evrov. Člani nadzornega sveta so poslovne rezultate označili kot dobre, saj je Skupina NLB obseg poslov lani povečala za 27 odstotkov, na 18,3 milijarde evrov, dobiček pred davki pa je zrasel za petino, na 184,9 milijona evrov.
|
neutral
|
2,216
|
Zagreb - Bilančna vsota hrvaških bank je lani znašala 345 milijard kun (47,52 milijarde evrov), kar je za 13,3 odstotka več od leta 2006. Ob tem so banke na Hrvaškem skupaj ustvarile za 5,14 milijarde kun čistega dobička (708 milijonov evrov), 21 odstotkov več kot v letu poprej. Kot je objavila hrvaška centralna banka, je od 33 bank, ki delujejo na Hrvaškem, lani dobiček beležilo 30 bank, tri pa so beležile izgubo, in sicer Banka Kovanica, Veneto banka in Primorska banka. Največji dobiček je beležila Zagrebačka banka (1,39 milijarde kun, 191,4 milijona evrov), Privredna banka (1,15 milijarde kun, 158,4 milijona evrov), Erste bank (753,8 milijona kun, 104 milijone evrov), Raiffeisen banka (483,7 milijona kun, 66,6 milijona evrov) in SG Splitska banka (367,5 milijona kun, 50,6 milijona evrov). Bilančna vsota se je lani najbolj zvišala Zagrebački banki (za 14,2 odstotka na 80 milijard kun, 11,1 milijarde evrov), Privredni banki (za 10 odstotkov na 61,3 milijarde kun, 8,44 milijarde evrov) in Erste bank (za 13,7 odstotka na 40,6 milijarde kun, 5,6 milijarde evrov).
|
positive
|
2,217
|
Peking - Inflacija je januarja na Kitajskem dosegla 7,1 odstotkov, kar je najvišja inflacija od leta 1996, ko je ta znašala 7,4 odstotka. Predvsem so se zvišale cene hrane, kar je predvsem posledica hude zime, ki uničuje žito in pobija živino. Inflacija na Kitajskem se viša kljub poizkusom države, da jo omili. Najhujša zima zadnjih nekaj desetletij je v državi zvišala cene hrane za vrtoglavih 18 odstotkov. Visoke cene predstavljajo prebivalstvu veliko oviro, saj po ocenah Svetovne banke na Kitajskem živi preko 300 milijonov ljudi v revščini. Januarska inflacija je najvišja od leta 1996, ko se je ta povzpela na 7.4 odstotka. Analitiki opozarjajo, da vremenske razmere niso edini razlog za naraščajoče cene, in da se te lahko zvišujejo tudi, ko se bodo vremenske razmere umirile.
|
negative
|
2,218
|
Pivka - Uprava pivškega Javora si želi lastniške konsolidacije. "O spremembah lastništva ne moremo odločati, vendar so sedanji lastniki izrazili interes, da izstopijo iz lastništva. Želimo koncentrirano lastništvo in aktivne lastnike, ki se spoznajo na naš posel," je dejal Peter Tomšič, predsednik uprave. Vendar meni, da se upravi ni treba ukvarjati z iskanjem novih lastnikov, saj Javor posluje dovolj transparentno. Tomšič je dodal, da je v slovenski lesarski panogi kar nekaj podjetij, ki bi lahko bila zanimiva kot lastnik Javorja. V nedavnem poskusu prevzema s strani družbe Batagel & Co. je imel pomisleke prav zato, ker ne gre za podjetje iz lesarske panoge. Javor je sicer lani dosegel 3,4-odstotno rast prihodkov iz poslovanja, donos iz poslovanja se je povečal za deset odstotkov, dodana vrednost na zaposlenega pa za 11 odstotkov. "Ves dobiček je bil 888.000 evrov. 51,5 milijona evrov prometa nas uvršča v vrh lesne industrije v Sloveniji. Zaradi dobrega poslovanja smo dvakrat povišali plače, skupno za osem odstotkov," je povedal Tomšič. Javor zapušča trge splošnih izdelkov, ki se merijo v tonah in kubičnih metrih in se usmerja v tržne niše, kjer lahko ponudi kakovostne rešitve in unikatne izdelke z višjo dodano vrednostjo. Najbolj so zadovoljni s poslovanjem družbe Stroji. Po njihovih izdelkih je tako veliko povpraševanje, da bodo poleg sedanje hale marca začeli graditi še eno, v kateri naj bi proizvodnja stekla septembra. Najslabše gre enoti Pohištvo, vendar delovna mesta po Tomšičevih besedah niso ogrožena, saj bi višek delavcev lahko zaposlili v drugih, donosnejših programih. sergeja.sirca@dnevnik.si
|
positive
|
2,219
|
Ljubljana - Uvedba vinjet bi bila korak nazaj, prevladali pa bi negativni učinki. To so skoraj v en glas ugotovili v analizi nevladnega društva Cipra in na včerajšnji tiskovni konferenci SD. "Sedanji sistem cestnin je res neustrezen, saj je razlika v cestnini med osebnimi vozili in tovornjaki premajhna, ne prispeva k zmanjšanju gneče v mestih in spodbuja uporabo vzporednih cest namesto avtocest. Vendar menimo, da bi bila uvedba vinjet s fiksno ceno velik korak nazaj," so prepričani v Cipri, društvu za varstvo Alp, ki že več let spremlja razvoj politike cestninjenja v Sloveniji in EU. Skrbi jih predvsem okoljska in socialna vsebina uvedbe vinjete. "Cestninjenje z vinjeto gre na roko predvsem tistim, ki se veliko vozijo po avtocestah. Kdor večkrat uporablja avtocestno infrastrukturo, jo bolj izrablja, prav tako pa bolj onesnažuje ozračje, zato je nesprejemljivo, da se mu z vinjeto omogoči subvencionirano vožnjo. Subvencije bi šle na račun tistih, ki avtoceste uporabljajo le občasno," so zatrdili v Cipri. To bi imelo po njihovem mnenju slabe posledice za okolje, saj bi uvedba pavšalne vinjete še spodbudila prevoznike k vožnjam. Namesto tega predlagajo ločitev sistema cestninjenja za osebna in tovorna vozila. Za slednja priporočajo bodisi švicarski ali nemški vzor, za osebni promet pa vključitev cestnine v ceno goriva z višjimi trošarinami. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi v SD. "Najboljša rešitev za cestninjenje je v nadgraditvi obstoječega sistema s posebno rešitvijo za tovorna vozila in nadaljevanje priprav na satelitsko cestninjenje," je ocenil svetovalec predsednika SD za promet in pomorstvo Patrick Vlačič, ki meni, da bi z vinjetami sicer zagotovili večjo pretočnost, a bi se odrekli plačilu po dejanski rabi. "Z uvedbo vinjet bi ogrozili javnofinančno stabilnost, ker bi se del bremen zaradi omejitev evropske zakonodaje prenesel na proračun. Tak sistem bi bil zato darilo tujim cestnim tovornim prevoznikom, medtem ko bi bili v slabšem položaju tisti, ki avtoceste uporabljajo redkeje," je ugotavljal Vlačič. Utemeljil je še, da izdelava vinjete stane od štiri do osem evrov, dnevna vinjeta v EU pa v povprečju 11 evrov. Tako bi od vinjet pobrali premalo denarja, poleg tega pa bi morali rešiti vprašanje 400 zaposlenih v sedanjem sistemu cestninjenja, ki je tudi vir za gradnjo avtocest in njihovo vzdrževanje. bojan.glavic@dnevnik.si
|
negative
|
2,220
|
Ljubljana - Holding Slovenske elektrarne (HSE) se počasi, a vztrajno umika iz bolgarske termoelektrarne Ruse, ki jo je avgusta lani kupil za 85 milijonov evrov. Več virov nam je namreč v zadnjih dneh potrdilo, da HSE od popolnega lastniškega umika iz družbe loči le še zelena luč bolgarske agencije za privatizacijo. Kot je znano, je holding, ki ga vodi Jože Zagožen, stoodstotni delež v elektrarni kupil avgusta lani, decembra pa je 49 odstotkov delnic prodal ruski korporaciji Mechel. Po dostopnih informacijah je prodaja še preostalih 51 odstotkov termoelektrarne z močjo 400 megavatov ruskemu partnerju le še vprašanje časa, posel pa bo izpeljan najpozneje do konca leta 2010. "Z Mechelom obstaja kompleksen dogovor, ki zadeva njihov vstop v to naložbo in naše sodelovanje pri trženju električne energije," so nam v HSE odgovorili na vprašanje, ali so z Rusi že sklenili dogovor o prodaji 51-odstotnega deleža. Kljub temu v holdingu priznavajo, da bodo lahko do leta 2017 tržili električno energijo iz elektrarne ne glede na morebitni kapitalski umik iz naložbe. Kot še pojasnjujejo v HSE, so dolgoročne ambicije HSE v TE Ruse povezane prav s trženjem električne energije. V Mechelu naših vprašanj niso želeli komentirati. Da je HSE bolj ali manj dvignil roke od največje naložbe v tujini, je jasno tudi iz sestave članov upravnega odbora TE Ruse. V sedemčlanskem organu namreč sedita le dva predstavnika HSE in kar pet Rusov. Edini vzvod vpliva, ki ga je še ohranil slovenski večinski(!) lastnik, je potrebna tričetrtinska večina za veljavnost vsakega sklepa, ki ga sprejme odbor. Omenjena dejstva tako v povsem novo luč postavljajo soglasje za nakup v Bolgariji, ki ga je finančni minister Andrej Bajuk lani junija holdingu odobril po večmesečnem nasprotovanju. Kot je znano, je Bajuk kljub drugačnemu stališču ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka vseskozi nasprotoval zadolževanju HSE za naložbe v tujini, premislil pa si je šele po vključitvi Mechela v projekt. Sklepati gre torej, da je finančni minister nakup TE Ruse odobril le pod pogojem, da ga HSE v kratkem spet proda. Ob tem, da je slovenska energetika izgubila eno ključnih naložb v tujini, je dobra novica za HSE le ta, da bo s tem poslom nekaj zaslužil. Če so družbi še novembra 2006 očitali, da je s 85 milijonov evrov vredno ponudbo preplačala nakup elektrarne, je Rusom polovični delež prodala za dobrih 15 milijonov evrov. Če bo HSE tudi preostalo polovico termoelektrarne prodal po enaki ceni, bo zaslužil okoli 15 milijonov evrov, kar je skoraj enako kot polovica predlanskega dobička družbe. primoz.cirman@dnevnik.si
|
neutral
|
2,221
|
Ljubljana - Čeprav je Žan Jan Oplotnik že pred skoraj štirimi meseci nastopil funkcijo člana uprave Darsa, do danes še ni odstopil z mesta člana sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Po zakonu o trgu finančnih inštrumentov je namreč funkcija člana sveta ATVP nezdružljiva s funkcijo člana uprave izdajatelja finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi. Ali bo njegovo razrešitev predlagalo ministrstvo za finance pod vodstvom Andreja Bajuka, ni znano, saj na ministrstvu še vedno niso preučili, ali je njegovo zasedanje obeh funkcij v skladu z zakonodajo. Kot so nam pojasnili, njihova pravna služba trenutno situacijo šele preučuje, zadevo pa bodo rešili v skladu z zakonodajo. Oplotniku se sicer to, da opravlja po zakonu nezdružljivi funkciji, kot smo poročali pred dnevi, ne zdi sporno. Spomnimo, da ga je vlada v svet ATVP imenovala avgusta lani, dva meseca pozneje pa je zasedel še funkcijo člana uprave Darsa.
|
neutral
|
2,222
|
Ljubljana - Pivovarno Laško, katere direktor je Boško Šrot, so konec oktobra lani zapustili trije člani nadzornega sveta. Nadzorni svet Pivovarne Laško je tako po novem šestčlanski, od tega sta dva predstavnika delavcev in štirje predstavniki kapitala. Med nadzorniki namreč od 29. oktobra lani ni več Mirjane Dimc Perko (članice uprave Gorenja), Mirka Kaluža (nekdanjega predsednika nadzornega sveta Kapitalske družbe) in Marka Jugoviča (iz Pivovarna Laško), čeprav je na spletni strani Pivovarne Laško navedeno, da so omenjeni še vedno člani nadzornega sveta. V Laškem so nam pojasnili, da je Dimc-Perkovi, Kaluži in Jugoviču potekel mandat, vse pa je bilo, kot pravijo, objavljeno na spletnih straneh Ljubljanske borze. Dejansko se edina objava nanaša na konec septembra lani, ko so sporočili, da se bo konec oktobra skladno s sklepom skupščine zmanjšalo število članov nadzornega sveta. Od tega datuma naprej dodatnih objav glede odhodov nadzornikov ni bilo več. Mimogrede, isti dan, kot je prišlo do odhoda nadzornikov, je Pivovarna Laško objavila sporočilo o sklepih nadzornega sveta, vendar v niti enem stavku ni omenjeno, kdo, če sploh, je zapustil nadzorni svet.
|
neutral
|
2,223
|
Minula dva tedna sta na evropske borze prinesla veliko mero negotovosti, ki je posledica burnih politično-ekonomskih dogajanj. Na političnem področju je bilo v ospredju vprašanje neodvisnosti Kosova, ki je povečalo napetosti med državami, ki so Kosovo že priznale, in med tistimi, ki neodvisnosti nasprotujejo. Med nasprotniki ima najpomembnejšo besedo Rusija, ki meni, da je enostranska razglasitev samostojnosti Kosova spodkopala evropsko varnost in ustanovno listino Združenih narodov. Na drugi strani pa so s priznanjem samostojnosti pohitele Francija, Nemčija in Turčija. Takšna politična trenja vsekakor slabo vplivajo na odnose med omenjenimi državami. Poleg političnega dogajanja je finančne trge prevetrila novica o znižanju napovedi gospodarske rasti in povečanju inflacije v letošnjem letu, ki jo je v četrtek objavila evropska komisija. Države članice EU naj bi v prihodnje v povprečju dosegle 1,8-odstotno gospodarsko rast, medtem ko naj bi se inflacija v povprečju povišala na 2,6 odstotka. Novico so vlagatelji sprejeli dokaj optimistično, saj so evropski borzni indeksi na dan objave v povprečju zrasli za 0,5 odstotka. Vzrok za optimizem je iskati v izboljšanju napovedi Mednarodnega denarnega sklada, ki je za države članice EU konec januarja napovedoval le 1,6-odstotno gospodarsko rast. V razmerah visoke inflacije se je odlično odrezalo podjetje Nestle, ki je dobiček v drugi polovici minulega leta povečalo za 14 odstotkov, prihodke od prodaje pa za 10 odstotkov, kar je analitike pozitivno presenetilo. Dobre poslovne rezultate je Nestle dosegel z zvišanjem cen sladoledov dryer in kave nescafe. Slabe novice o novih odpisih sredstev so spodbudile vlagatelje k prodaji delnic podjetij v finančnem sektorju. Najslabše so jo v tem obdobju odnesle delnice Societe Generale (-13,64 odstotka), UBS AG (-11,92 odstotka) in Credit Suisse Group (-6,80 odstotka).
|
negative
|
2,224
|
Maribor - Poslanec Ljubo Germič je že novembra lani spraševal ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka v zvezi s skrb vzbujajočimi razmerami v ruškem podjetju TDR-Metalurgija, ki ga je Holding Slovenske elektrarne lani prodal podjetju W & P Profil. Ker ga Vizjakov odgovor ni zadovoljil in ker se je podjetje potem znašlo v prisilni poravnavi, je Germič včeraj ministru spisal novo poslansko pismo. Germič v dopisu ugotavlja, da so zaposleni v TDR-Metalurgija zaskrbljeni, ker se je podjetje konec januarja znašlo v postopku prisilne poravnave, v okviru katerega naj bi sanirali lanske dolgove v višini več kot 5,8 milijona evrov. "Zaposlene skrbi izguba delovnih mest, prerazporeditve na slabše plačana delovna mesta, zaskrbljeni so za svojo socialno varnost," je zapisal. Vrednost kapitala družbe naj bi konec novembra 2007 - ob upoštevanju tekoče izgube - znašala 7,7 milijona evrov, kar po Germičevi oceni pomeni, da gre lahko družba že letos v stečaj, če se ne bo izboljšalo poslovanje. "Pri tem je težko dobiti realno sliko o razlogih za takšno izgubo, saj jo solastnik in direktor družbe TDR-Metalurgija (Alojz Cajnko, op. p.) pripisuje prevzemu starih dolgov in predvsem pretiranemu dvigu cen električne energije, medtem ko direktor HSE odločno zavrača te navedbe. Tako visoka izguba TDR-Metalurgija je presenetljiva glede na izjave gospoda Cajnka, ki je oktobra lani sporočil, da poslujejo pozitivno kljub velikim težavam iz preteklosti, povezanim zlasti z visokimi cenami električne energije in tehnološko zastarelostjo tovarne." Germič zato od ministra ponovno zahteva prodajno pogodbo in celotno oceno družbe, na podlagi katere je HSE lani prodal 91-odstotni lastniški delež v TDR za 229.511 evrov. Kupec je bil holding, ki sta ga sestavljali slovensko podjetje W$amp,P Profil in nemško-indijsko podjetje Solarvalue Proizvodnja. Germič še terja pojasnilo, za koliko so bili ocenjeni tisti deli družbe, ki jih je novi lastnik medtem že odprodal in je s to odprodajo zaslužil okoli devet milijonov evrov. "Zakaj kot prodajalec državnega premoženja niste v postopku prodaje predvideli prodaje TDR-Metalurgija po posameznih delih, saj ravnanje novega lastnika kaže, da bi bila prodaja po delih z vidika unovčevanja državnega premoženja bistveno ugodnejša? Ali niste v tem primeru ravnali kot slab gospodar?" je zanimalo politika. V tednu dni je Germič že drugi politik, ki se je vznemirjal zaradi razmer v TDR. V Dnevniku smo objavili vsebino pisma, ki ga je Janezu Janši pisal ruški občinski svetnik in strankarski kolega Marjan Krajnc. Tudi Krajnc je prepričan, da je TDR "zabredel v resne ekonomske težave in nevzdržno socialno stanje", zato je Janšo prosil in pozival, naj s svojo avtoriteto osebno poseže v dogajanje. tomaz.klipsteter@dnevnik.si
|
negative
|
2,225
|
Ljubljana - Hoteli Bernardin so v minulem letu ustvarili 19,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je zgolj dva odstotka več kot leto pred tem. Glavnino prihodkov so predstavljali prihodki iz naslova namestitvenih zmogljivosti, kongresne dejavnosti in zunajpenzionske storitve, tri četrtine prihodkov pa je bilo vezanih na goste iz Avstrije, Italije in Nemčije. Kljub skromni rasti prihodkov se je čisti dobiček družbe zvišal za skoraj petino, na 2,06 milijona evrov, kar pa je predvsem posledica povečanih finančnih prihodkov. Iz prodaje finančnih naložb so namreč Hoteli Bernardin lani iztržili kar 1,48 milijona evrov, medtem ko leto pred tem prihodkov iz tega naslova niti niso imeli. Dobiček iz poslovanja je bil pri slabih dveh milijonih evrov za skoraj tretjino nižji kot leto pred tem, denarni tok iz poslovanja pa se je znižal za 17 odstotkov. K padcu dobička je pripomogla predvsem visoka, kar 30-odstotna rast stroškov storitev ter 16-odstotna rast stroškov blaga in materiala. Za letošnje leto uprava Hotelov Bernardin načrtuje 5-odstotno rast nočitev, prihodki pa naj bi se povečali za kar 41 odstotkov. Rast prihodkov bo predvsem pod vplivom novega igralnega salona, maja pa nameravajo odpreti tudi nov center dobrega počutja.
|
positive
|
2,226
|
Ljubljana - Življenjepis Rada Snežiča, lastnika in direktorja skupine Meltal, ki reciklira in prodaja odpadne barvne kovine, trguje pa tudi z zlitinami, s krovsko-kleparskimi izdelki in strešnimi ploščami, je "ameriška" zgodba o uspehu. Potem ko je konec sedemdesetih let minulega stoletja po krajšem stažu v podjetju Primat opravil livarski izpit, je leta 1980, pri 28. letih, v Rušah odprl obrt. Ta se je v skoraj treh desetletjih razvila v skupino šestih podjetij, med katerimi tri domujejo v drugih državah nekdanje Jugoslavije. Skupina Meltal zaposluje okoli 120 ljudi, krovna družba, ki izvaža v deset držav, pa je v letu 2006 ob skoraj stotih milijonih evrov prihodkov ustvarila za dobrih 1,8 milijona evrov dobička. Snežič se že šest let ukvarja tudi z nepremičninskimi posli, predvsem v Mariboru, najbolj znan pa je po nakupu poslovno-upravne zgradbe Hidromontaže in območja Opekarne Košaki, kjer danes domuje Hofer. "Posebnost Meltala je prav v tem, da podjetje proizvodnje ni selilo tja, kjer je delovna sila cenejša, ampak je izbralo drugačno strategijo. Surovine kupuje v Sloveniji in na Hrvaškem, nato jih da predelati v Avstrijo in Nemčijo, zatem pa polizdelke prodaja po vsej Evropi," je zapisano na spletni strani podjetja, ki je bilo leta 2005 nominirano za dravsko-pomursko gazelo. Da Snežič še zdaleč ne ustreza definiciji privatizacijskega "tajkuna", dokazujejo tudi njegove težave s politiko. Potem ko je v začetku devetdesetih let zgradil novo livarno v Slovenji vasi, mu država več let zanjo ni izdala uporabnega dovoljenja. Leta 2006 pa je tedanjemu mariborskemu županu Borisu Soviču (SD) zagrozil z ovadbo, ker del območja, na katerem stojijo Meltalove hale, ni hotel opredeliti za centralne dejavnosti. Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da je Snežič v minulih letih poslovno sodeloval s krogom Pivovarne Laško. Še leta 2002 je bil z 0,5-odstotnim lastniškim deležem tretji največji lastnik Radenske. Do leta 2004 je nadzoroval pid Infond, najdemo pa ga tudi med nadzorniki družbe Center naložbe v času, ko jo je prevzelo podjetje-nabiralnik Kolonel. Snežič je Center naložbe, ki je ključno podjetje v lastniški mreži okoli Pivovarne Laško Boška Šrota, nadzoroval do septembra 2006, ko je odstopil, uradno pa ga je skrivnostni največji delničar družbe razrešil leto dni pozneje. Rado Snežič, ki naj bi imel po navedbah revije Manager okoli 13 milijonov evrov premoženja, s čimer naj bi bil celo najbogatejši občan Maribora, je v nasprotju z nečakom Rokom Snežičem, solastnikom podjetja Poravnava, s katerim domnevno nimata poslovnih stikov, zelo redek gost družabnih kronik. V enem izmed brezplačnikov smo lani lahko izvedeli, da poletni dopust preživlja na jahti, zasidrani v srednjem Jadranu. Po podatkih revije Manager se je osebno premoženje družine Snežič močno povečalo, ko je njegova sedanja žena pred leti podedovala nekaj vrednih nepremičnin v Franciji.
|
positive
|
2,227
|
Ljubljana - Po prvih podatkih so zavarovalnice v Sloveniji v minulem letu pobrale za 1,89 milijarde evrov premij, kar je skoraj 10 odstotkov več kot leta 2006. Vodilna zavarovalnica še vedno ostaja Zavarovalnica Triglav, ki je lani pobrala za 707,66 milijona evrov vseh premij. Kot je razvidno iz tabele, se je Triglavu tržni delež znižal tako pri premoženjskem kot pri življenjskem zavarovanju. Tako kot leta 2006 se je Adriatic Slovenica tudi v minulem letu uvrstil na drugo mesto, vendar se mu je podobno kot Triglavu tržni delež znižal. Adriatic Slovenici sledi Zavarovalnica Maribor, ki je prehitela leta 2006 na tretje mesto uvrščeno Vzajemno. Vse zavarovalnice z večinskimi tujimi lastniki, Generali, Grawe in Victoria-Volksbanken, so lani zabeležile rast tržnih deležev. Med vsemi pobranimi premijami slovenskih zavarovalnic jih je lani 68 odstotkov oziroma 1,28 milijarde evrov odpadlo na premoženjska zavarovanja. Medtem ko se je obseg premij pri premoženjskih zavarovanjih v primerjavi z letom 2006 povečal za 8,46 odstotka, so se premije pri življenjskih zavarovanjih povišale za 12,21 odstotka.
|
neutral
|
2,228
|
Ljubljana - Danes morajo zavezanci oddati napovedi za odmero dohodnine od kapitalskih dobičkov in od obresti za denarne depozite. Je namreč zadnji dan, ko to lahko še storijo. Vloge lahko oddajo do petnajste ure na pristojnih davčnih izpostavah. Napoved morajo oddati vsi, ki so lani prodali vrednostne papirje ali kapitalske deleže. Napoved morajo oddati pri pristojni davčni izpostavi. Stopnja davka je 20 odstotna. Zakon o dohodnini, ki je bil spremenjen, določa, da se osnova za davek od dobička iz kapitala izračuna iz razlike med prodajno ceno kapitala ter vrednostjo kapitala v času pridobitve. Če je zavezanec s prodajo vrednostnega papirja ustvaril izgubo, lahko za njeno višino zmanjša dobiček, ki ga je ustvaril pri prodaji drugega vrednostnega papirja. Do leta 2005 so bili dobički, ustvarjeni s prodajo vrednostnih papirjev prej kot v treh letih po nakupu. Zdaj je ta čas 20 let. Stopnja davka se vsakih pet let zniža za pet odstotkov. Če skupni znesek obresti zavezancev na denarne depozite pri bankah in hranilnicah v Sloveniji in EU ni presegel zneska tisoč evrov, jim napovedi ni potrebno oddati.
|
neutral
|
2,229
|
Ljubljana - Slovenska odškodninska družba (Sod), Kapitalska družba (Kad), Triglav Naložbe, Zavarovalnica Triglav in podjetje Central Investments so z družbo GH Holding (v lasti SGP Pomgrada, Konstruktorja in Kraškega zidarja) sklenili pogodbo o ustanovitvi prodajne in nakupne opcije za Siteep, ki se ukvarja z inženiringom na področju telekomunikacij, energetike, elektronike ter prometne tehnike. Uresničitev opcije je odvisna predvsem od tega, kako se bo odvila prisilna poravnava. Kot smo že poročali, je Siteep konec januarja tik pred narokom umaknil predlog za začetek prisilne poravnave, nato pa vložil nov predlog. Če bo prisilna poravnava izglasovana, lahko po pogodbi prodajalci v roku treh mesecev od GH Holdinga zahtevajo, da od njih kupi lastniške deleže Siteepa po ceni le 1,2 evra za delnico. Če se prodajalcem ne bo mudilo, ima GH Holding možnost, da v obdobju od 6 do 18 mesecev po prisilni poravnavi kupi lastniške deleže po ceni tri evre za delnico. Pri tem je treba poudariti, da so Kad, Sod, Triglav DZU in Triglav Steber 1, ki sta delnice prenesla na Zavarovalnico Triglav, leta 2002 delnice Siteepa prodali podjetju Ixtlan Consulting po ceni okoli 10 evrov za delnico. Ker Ixtlan kupnine za delnice ni v celoti plačal, nameravajo podpisniki opcijske pogodbe z njim razdreti pogodbo, kar je eden od pogojev za uresničitev opcijske pogodbe z GH Holdingom. Čeprav je nekdanje vodstvo popolnoma zavozilo in izčrpalo Siteep, poznavalci razmer opozarjajo, da ima družba veliko perspektivo. Ne nazadnje ima številne reference, v prihodnosti pa bi Siteep lahko igral pomembno vlogo pri obnovi železniških tirov v Sloveniji. Ta posel pa je vreden več milijard evrov.
|
negative
|
2,230
|
Na podlagi sklepov zadnje skupščine družbe Terme Čatež so v sodni register vpisali znižanje osnovnega kapitala s 14,97 milijona evrov na 12,44 milijona evrov. Obenem so bili za nove člane nadzornega sveta imenovani Ada de Costa Petan, Robert Krajnik, Vladimir Smolec, Mitja Grum, Johannes Attems in Tomaž Pogorelec.Nama lani več kot podvojila dobiček Nama je lani zabeležila 17,9 milijona evrov prihodkov, kar je slabih 10 odstotkov več kot leto pred tem. Čisti dobiček so več kot podvojili in je konec lanskega leta znašal 2,34 milijona evrov. Družba je sredstva povečala za 8,5 odstotkov, in sicer na 17,9 milijona evrov.Etol s tri odstotke nižjim dobičkom Celjska tovarna arom in eteričnih olj Etol je v minulem letu ustvarila 14,4 milijona evrov prihodkov, kar je slab odstotek več kot predlani. Medtem je čisti dobiček družbe upadel za tri odstotke, na 2,94 milijona evrov. Čisti dobiček na delnico je bil lani nekoliko nižji kot predlani - znašal je 11,54 evra.MP BPH lani uspešno Čisti prihodki iz prodaje družbe Medvešek Pušnik BPH so lani znašali 5,16 milijona evrov, kar je 68-odstotna rast glede na leto 2006. Čisti poslovni izid družbe je lani znašal dva milijona evrov, kar pomeni 2,52 evra na delnico in je za 72 odstotkov višji kot predlani.SGP Pomgrad prodal delnice Hidrotehnika Družba SGP Pomgrad je v četrtek odsvojila 10,92-odstotni delež družbe Hidrotehnik in tako v celoti izstopila iz lastništva družbe Hidrotehnik. Omenjeni paket delnic je najverjetneje kupila družba Intersvet, ki je pred tedni objavila namero za prevzem Hidrotehnika.Krona holding po nakupih Krona holding je včeraj kupila 723.750 delnic investicijske družbe Krona Senior, vrednih 7,6 milijona evrov. Krona Holding je svoje lastništvo v Kroni Senior povečala na 10,5 odstotka. Pripravil Tomaž Modic
|
neutral
|
2,231
|
Šanghaj - Ena največjih kitajskih bank Industrial and Commercial Bank of China (ICBC) je za 5,5 milijarde dolarjev kupila petino južnoafriške banke Standard Bank. Gre za doslej največji kitajski prevzem v tujini na področju finančnih storitev, posel pa so že odobrili kitajski in južnoafriški regulatorji. Banka ICBC je prevzem petine delnic Standard Bank napovedala že oktobra lani, danes pa je vplačala 5,5 milijarde dolarjev. Del denarja bo južnoafriška banka porabila za nastope izven meja Južnoafriške republike, med drugim v Afriki in Aziji. Kitajska banka je v zadnjih nekaj letih kupila številne banke in finančne posrednike na Kitajskem in tujini. Tako je predlani prevzela Seng Heng Bank iz Macaa in lani indonezijsko Halim Bank. Po poročanju kitajskih medijev naj bi se ICBC širila tudi na zahod, med drugim naj bi "merila" na nekatere banke v ZDA, ki so se zaradi ameriške hipotekarne krize znašle v finančnih težavah. Kitajski analitiki celo napovedujejo, da naj bi ICBC kakšno ameriško banko kupila do konca letošnjega leta.
|
neutral
|
2,232
|
Ljubljana - Solastnik Seawaya Japec Jakopin naših včeraj objavljenih informacij o ustavitvi povezovanja z Elanom Marine, hčerinskega podjetja Skimarja, ni niti zanikal niti potrdil. Po njegovih besedah bo dokončna odločitev o tem znana v prihodnjih dneh. Je pa Jakopin povedal, da se je stanje od konca lanskega leta, ko je bila izdelana sinergijska študija o povezovanju, do danes precej spremenilo. S tem je potrdil neuradne informacije o milijonski izgubi Skimarja. Po naših informacijah naj bi bila celotna izguba Skimarja celo precej višja od petih milijonov evrov, kot je sprva kazalo. Samo v Elanu, ki spada v zimsko divizijo Skimarja, naj bi znašala kar sedem milijonov evrov. Kljub temo, da je bilo za navtično industrijo lansko leto rekordno, naj bi izgubo pridelal tudi Elan Marine. Za komentar, kakšni so njihovi načrti zdaj, ko je propadlo povezovanje s Seawayem, smo vprašali predsednika nadzornega sveta Skimarja Gregorja Gomiščka, ki pa pravi, da o propadu povezovanja še ni seznanjen. Na vprašanja, ali jih je Seaway kot največjega lastnika Skimarja obvestil, da bo ustavil povezovanje med Elanom Marine in Seawayem, so v Kadu odgovorili, da bodo prihodnje poslovanje Skimarja obravnavali na skupščini, ki še ni sklicana. Sicer pa so v Kadu in KD Kapitalu potrdili naše informacija, da je KD Kapital izkoristil tako imenovano put opcijo za prodajo svojega deleža v Skimarju. Na podlagi opcijske pogodbe se je Kad lani oktobra obvezal do določenega roka odkupiti približno 13-odstotni delež KD Kapitala po vnaprej določeni ceni. Koliko je KD Kapital iztržil od prodaje Skimarjevega deleža, niti v Kadu niti v KD Kapitalu niso želeli razkriti, po naših informacijah pa se cena giblje okoli knjigovodske vrednosti. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
neutral
|
2,233
|
Obrtno-podjetniška zbornica je članom ponudila nov paket storitev A plus, ki je vreden 11.500 evrov. Za paket bodo morali člani doplačati 10 evrov na mesec, saj je namenjen članom, ki potrebujejo več storitev, kot jih dobijo za obvezno članarino. Letos bo zbornica dobila 20 odstotkov manj sredstev, kot jih je lani, te pa lahko nameni za naloge v korist vseh članov, zato so storitve, namenjene zadovoljevanju interesov posameznega člana, dodatno zaračunane. Abanka še vedno z bonitetno oceno BBB Mednarodna bonitetna agencija Fitch je Abanki potrdila dolgoročno bonitetno oceno kreditnega tveganja BBB in kratkoročno oceno na ravni F3. Nespremenjena ostaja tudi ocena prihodnjih rezultatov, in sicer na stabilnem nivoju. UVK ne nasprotuje koncentraciji Kada in Soda v Casinoju Ljubljana Urad za varstvo konkurence (UVK) je na podlagi priglasitve koncentracije, ki je nastala na podlagi pridobitve skupnega nadzora Kapitalske družbe (Kad) ter Slovenske odškodninske družbe (Sod) v Casinoju Ljubljana, odločil, da je ta skladna s pravili konkurence. Starina-Kosmova toži Slovenski tednik Predsednica nadzornega sveta Dela Adrijana Starina Kosem bo prihodnji teden vložila odškodninsko in kazensko tožbo zoper Slovenski tednik, ker je zapisal, da naj bi bila na tako imenovanem liechtensteinskem seznamu. Spomnimo, da je ministrstvo za finance konec februarja zaprosilo nemške oblasti za posredovanje seznama slovenskih imetnikov bančnih računov v Liechtensteinu. Kad vztraja na sodišču glede Term Čatež Kad je vložil pritožbo na sklep okrožnega sodišča v Krškem, ki je zavrnilo njegov predlog za izdajo začasne odredbe glede razpolaganja in izvršitve umika slabih 17 odstotkov lastnih delnic Term Čatež. Altbauer je novi sekretar zdraviliške skupnosti Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, v kateri je povezanih petnajst slovenskih naravnih zdravilišč, je za sekretarja imenovalo Iztoka Altbauerja. Ta je bil v zadnjih treh letih predsednik uprave Globtourja, pred tem pa je bil več let vodja pospeševanja prodaje na tujih trgih v Slovenski turistični organizaciji. Kobilarna Lipica lani z 8,2 milijona evrov prihodka Kobilarna Lipica je lani ustvarila 8,2 milijona evrov prihodka, rast vseh prihodkov iz tržnih dejavnosti Lipice je bila 8-odstotna, rast prihodkov v turizmu pa 12-odstotna. Lipica je lani iz državnega proračuna prejela za 3 milijone evrov sredstev, letos pa jih je predvidenih za 1,9 milijona evrov. Seja nadzornega sveta Goriških opekarn Nadzorni svet Goriških opekarn se je seznanil z rezultati poslovanja v minulem letu ter potrdil gospodarski načrt za letos, vendar podatkov o poslovanju in načrtih niso sporočili. Pripravila Luki Nuredini
|
neutral
|
2,234
|
Ljubljana - Svetovna finančna kriza se pospešeno seli tudi v realni sektor, ki ga v zadnjih tednih pestijo predvsem visoka rast cen surovin in nafte ter rekordno nizka vrednost ameriškega dolarja, kar otežuje predvsem položaj izvoznikov v ZDA, saj njihovi izdelki postajajo cenovno nekonkurenčni. Poleg tega se podjetja soočajo tudi z vse dražjimi viri financiranja, kar se že kaže pri poslovanju družb. Tako ne preseneča, da tudi vse več družb iz realnega sektorja v zadnjih dneh popravlja napovedi poslovanja. Včeraj je na primer nemški Siemens objavil, da bo dobiček v prvem četrtletju kar za 900 milijonov evrov nižji. V zadnjih tednih so prejeli večje število odpovedi in odlogov naročil, vrednost Siemensove delnice pa se je včeraj znižala za 16 odstotkov, kar je največji enodnevni padec v najmanj dveh desetletjih. Svetovni finančni analitiki pojasnjujejo, da družbe zaradi visokih stroškov financiranja že začenjajo prelagati svoje razvojne projekte, saj je njihova ekonomičnost postala vprašljiva. Zaradi znižanj napovedi poslovanja, izrednega posega Feda ter težav, v katerih se je znašla investicijska banka Bear Stearns, so svetovne borze včeraj utrpele večjo negativno korekcijo. Padcem tečajev se ni izognil noben od pomembnejših trgov kapitala. Hongkonška borza je utrpela 5,8-odstotni padec tečajev, medtem ko se je japonski Nikkei 225 znižal za 3,7 odstotka. Strmim padcem tečajev smo bili priče tudi na vseh pomembnejših evropskih borzah.
|
negative
|
2,235
|
New York/Tokio - Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri 11.964,16 točke. To je 176,65 točke oz. 1,5 odstotka več kot v ponedeljek. Potem ko je Nikkei v ponedeljek prvič po avgustu 2005 padel pod psihološko pomembno mejo 12.000 točk, so si tečaji delnic na tokijski borzi danes nekoliko opomogli. Vlagatelji čakajo na potezo ameriške centralne banke, ki bo danes odločala o znižanju ključne obrestne mere, s čimer naj bi pomirila turbulentno dogajanje na finančnih trgih. Vrednosti delnic na newyorški borzi so v ponedeljek končale mešano. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 11.972,25 točke, kar je za 21,16 točke oz. 0,18 odstotka več kot v petek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je sledil dogajanju na evropskih in azijskih borzah in izgubil 35,48 točke oz. 1,60 odstotka na 2177,01 točke.
|
neutral
|
2,236
|
Peking - Izvršni direktor vodilnega spletnega iskalnika Google je v ponedeljek izrazil zaskrbljenost nad svobodnim pretokom informacij na interneta v primeru, da bi Microsoftu uspelo prevzeti iskalnik Yahoo. „Skrbela bi nas kakršnakoli oblika prevzema Yahooja s strani Microsofta,“ je dejal Googlov CEO Eric Schmidt. „Seveda bi upali, da bi njihovo delovanje pripomoglo k odprtosti interneta, vendar v to zelo dvomim,“ je še dodal. Schmidt je pri tem opozoril na Microsoftovo zgodovino. Tako je lani evropsko sodišče Microfost obsodilo, da je s svojim operacijskim sistemom Windows izkoriščal monopolni položaj in škodoval konkurenci. Zato ga je obsodilo z 497 milijoni evrov kazni. Microsoft je prejšnji mesec Yahooju za prevzem ponudil 44,6 milijarde dolarjev, vendar je kalifornijski spletni iskalnik ponudbo zavrnil, češ da je prenizka.
|
negative
|
2,237
|
Maribor - Rado Snežič, direktor in lastnik podjetja Meltal, je prepričan, da je bil zlorabljen v politične namene, zato se je odločil za medijski protinapad. V javnem pismu poziva prisojne ministre in premierja Janeza Janšo, naj javno objavijo izsledke policijske preiskave, ki je 26. februarja doživela odmevno zaključno akcijo, v kateri je 120 kriminalistov in policistov opravilo kar 54 hišnih preiskav. "Potem ko se je podjetje Meltal in njegovih več kot sto zaposlenih znašlo v primežu policijske preiskave in medijskega linča ob vedno znova ponavljajočem utemeljenem sumu 'kaznivih dejanj', njegovo vodstvo, zaposleni in najbrž tudi poslovni partnerji pričakujemo nedvoumen odgovor, ali je vodstvo poslovalo nezakonito in je utajilo kakršen koli davek," je zapisal Snežič. Po njegovem mnenju je v tej kriminalistični preiskavi nenavadno to, da javnost še vedno ni seznanjena z rezultatom preiskave in o tem, ali je bila vložena kakšna kazenska ovadba. "So morda po tem, ko so ugotovili svojo zmoto, umolknili in rezultatov ne želijo (ne smejo) objaviti?" se sprašuje Snežič in dodaja: "Človeško se je zmotiti, velik pa si, ko to zmoreš priznati. In še večji, če se opravičiš." Kriminalisti sumijo, da naj bi vodstvo Meltala s pomočjo odgovornih oseb slamnatih družb zatajevalo finančne obveznosti, zlorabljalo položaj in pravice, pralo denar in ponarejevalo ali uničevalo poslovne listine. Organizatorja poslovanja s fiktivnimi družbami naj bi na podlagi fiktivnih računov za odkup surovin nakazovala denar na račune slamnatih podjetij. S tem odlivom denarja naj bi neupravičeno odbijali DDV od dobaviteljev, ki niso plačevali izstopnega davka. Od novembra 2005 do konca lanskega leta naj bi Meltal opravil za nekaj manj kot devet milijonov evrov nakazil na račune papirnatih družb. Inšpekcijski nadzor davčne uprave je izračunal, da so v teh podjetjih odbili vstopni davek v skupni vrednosti 600.000 evrov, po izračunih mariborskih kriminalistov pa bi teh fiktivnih računov utegnilo biti za okoli 20 milijonov evrov.
|
negative
|
2,238
|
New York/Tokio - Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju zvišali nad psihološko pomembno mejo 12.000 točk. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri 12.260,44 točke. To je 296,28 točke oz. 2,48 odstotka več kot v torek. Dolar se je v primerjavi z jenom okrepil na 99,16 jena, potem ko je v ponedeljek pri 95,77 jena dosegel najnižjo vrednost v zadnjih 12 letih. Tudi njegov položaj v primerjavi z evrom se je izboljšal. Danes je evro dosegel 1,5702 dolarja, potem ko je v ponedeljek že dosegel vrednost 1,5711 dolarja. Nekoliko bolj optimistično razpoloženje je v torek zajelo tudi Wall Street. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 12.392,66 točke, kar je za 420,41 točke oz. 3,51 odstotka več kot v ponedeljek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 91,25 točke oz. 4,19 odstotka in se ustavil pri 2268,26 točke.
|
positive
|
2,239
|
Ljubljana - Čeprav je prometni minister Radovan Žerjav na včerajšnji novinarski konferenci napovedal, da bo sanacija premalo hrapavih betonskih vozišč v avtocestnih predorih končana še pred prvomajskimi prazniki, se je pri dogovarjanju med Darsom, DDC in SCT o kritju stroškov sanacije zapletlo. Iz največjega slovenskega gradbenega podjetja so namreč včeraj pozno popoldne sporočili, da ne nameravajo sofinancirati stroškov sanacije predora, saj so betonska vozišča izvedli po tehnologiji, ki jo je zahteval Dars, kvaliteto del pa je vseskozi nadzoroval DDC. Še včeraj dopoldne je minister Žerjav dejal, da "bo zelo verjetno še do konca tedna prišlo do podpisa sporazuma med Darsom, DDC in SCT". "V tem primeru bi bili predori sanirani pred prvomajskimi prazniki. Stroške sanacije, gre za skupno okoli 750.000 evrov, pa si bosta razdelila DDC in SCT," je dejal Žerjav, ki je imel že dobro uro pred tem na mizi pismo prvega moža SCT Ivana Zidarja. Ta je ministra opozoril, da ne namerava plačati stroškov sanacije omenjenega predora, saj da je SCT dela opravil kvalitetno, kar naj bi ugotovili strokovnjaki z dunajske tehniške univerze. "Ponudili smo vam, da sanacijo izvedemo za plačilo, ki bi pokrilo zgolj dejanske stroške opravljenih del. Dogovora, ki nam ga ponujate, ne nameravamo sprejeti, ker naj bi sanacijo izpeljali kot razvojno-raziskovalni projekt, zato vam predlagamo, da ponovno pretehtate našo pripravljenost, da povečamo hrapavost v slovenskih predorih na podlagi javnega naročila ali neposrednih pogajanj z Darsom," je ministra pozval Zidar. "Vozišč ni mogoče celovito sanirati v okviru raziskovalnega projekta, ki bi se celo izvajal pod prometom ob cestnih zaporah," je še dejal Zidar. Kot je namreč zatrdil minister, bo SCT povečeval hrapavost vozišča z metodo finega rezkanja le ponoči. "Proti večeru bodo cev, ki jo bodo sanirali, zaprli, promet pa preusmerili v drugo cev. Zjutraj bodo cev pripravili in skoznjo spet speljali promet. Na tak način je predore mogoče sanirati v dveh do treh tednih in hkrati čim manj ovirati promet," je povedal Žerjav. Minister za promet ima sicer vsaj v primeru štirih trojanskih predorov, katerih sanacija naj bi stala okoli 410.000 evrov, v rokavu še eno potencialno karto: unovčenje bančnih garancij, ki jih je SCT predložil ob izvedbi del. Kljub temu je Radovan Žerjav včeraj zatrdil, da je za zdaj bolj naklonjen dogovoru, bržkone tudi zato, ker bi SCT uveljavitev garancije spodbijal na sodišču, kar bi lahko sanacijo zavleklo za nekaj let. "Prepričani smo, da za uveljavljanje garancije ni nikakršne pravne podlage. Možno jo je uporabiti le, če se izkaže, da smo delo opravili slabo. Tudi Darsova strokovna komisija je ugotovila, da gre pri pojavu prevelike drsnosti vozišč za nepredvidene fizikalne lastnosti betona, ki jih projektanti niso predvideli," so sporočili s SCT.
|
negative
|
2,240
|
Postojna - Za gospodarstvenika Primorske 2007 so včeraj razglasili Čedomila Vojniča, predsednika uprave Hotelov Bernardin. Vojnič je formulo za razvojni preboj opisal kot zelo preprosto: "Če imaš vizijo in ljudi, ki ti sledijo, če si dovolj pozitivno trmast, imaš znanje in izkušnje ter podporo in zaupanje lastnikov, potem ti zagotovo uspe." Vojničevi dosežki so bolj prepričali strokovno komisijo kot lanski uspehi drugih dveh nominirancev, direktorjev ilirskobistriške družbe Resinex Rudija Bradlja in družbe Gonzaga iz Solkana Iztoka Bizjaka. "Pod njegovo taktirko in v družbi izkušenj, ki si jih je nabral v uglednih hotelskih verigah po svetu, je družba izplavala iz krize, se finančno in poslovno utrdila ter se prelevila v razvojno perspektivno hotelsko hišo," so izbiro utemeljili člani komisije, ki jo je vodil predsednik uprave Luke Koper (in gospodarstvenik Primorske 2006) Robert Časar. V akciji uredništev Radia Koper in Primorskih novic so podelili še priznanji primorski um (doc. dr. Urški Lavrenčič Štangar, raziskovalki z Univerze v Novi Gorici, in dr. Radu Pišotu iz Znanstvenoraziskovalnega središča Univerze na Primorskem), priznanje za posebne dosežke lastniku družbe Pipistrel Ivu Boscarolu, za življenjsko delo pa so nagradili Teodorja Štruklja, ki je zaslužen za oživitev trgovskega podjetja Alpkomerc in za razvoj zgornjega Posočja.
|
positive
|
2,241
|
Ljubljana - Nadzorniki Kapitalske družbe (Kad), ki skupaj s Slovensko odškodninsko družbo (Sod) in Slovenskimi železnicami prodaja 53,25-odstotni delež Term Olimia (Kad poleg tega prodaja še 49,7-odstotni delež hčerinske družbe Term Olimia Terme Olimia bazeni), so na včerajšnji seji zahtevali novo cenitev obeh družb. Predvidoma bi morali nadzorniki Kada včeraj odločati le o soglasju k prodaji deleža na dražbi. Če bi dali soglasje k prodaji na dražbi, kar je ob več ponudnikih običajen način prodaje, bi vabila na dražbo razposlali že danes, dražbo pa organizirali v približno dveh tednih. Predsednik nadzornega sveta Kada Boris Zupančič je na vprašanje, zakaj kar naenkrat zahteva dodatno cenitev in ne soglasje k dražbi, odgovoril, da so novo cenitev naročili, ker je bila prejšnja narejena ločeno za Terme Olimia in njeno hčerinsko družbo Terme Olimia bazeni. "Prodajata se dve povezani družbi in naš cilj je doseči najvišjo možno ceno. Nočemo, da bi nam kdo očital, da smo prodali prepoceni," je pojasnil Zupančič in dodal, da s postopkom prodaje ne bodo hiteli. Po naših informacijah pa naj bi za odločitvijo o novi cenitvi, ki bo postopek prodaje kljub precejšnjemu interesu kupcev in visokim ponujenim cenam zavlekla, stal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Vizjak naj bi s takšnim zavlačevanjem postopka prodaje skušal preprečiti, da bi Terme Olimia na dražbi kupile Terme Čatež (terme po januarski skupščini obvladuje DZS Bojana Petana). Ponudbo so poleg Term Čatež oddali Zvon Ena Holding, ki sodeluje z menedžmentom Term Olimia in tamkajšnjo občino, Tripex iz Celja, družba NOX iz Velenja in trgovska družba MTC iz Grčije. Vizjak naj bi sumil, da so Terme Čatež pri tem razpisu v dogovoru z Zvonom Ena Holdingom. Najvišjo ponudbo, 40,1 evra za delnico, je po neuradnih informacijah sicer oddala grška družba, za katero po nekaterih ugibanjih stoji slovenski kapital. Preostali ponudniki so za delnico term ponudili od 35 do 38 evrov. Tudi po zvišanju ponudb, k čemur so vse ponudnike pozvali prodajalci, grške družbe, ki svoje ponudbe ni spremenila, niso presegli, saj so čakali na objavo dražbe.
|
neutral
|
2,242
|
Rim - Francosko-nizozemska letalska družba Air France-KLM je sinoči sindikatom predstavila nov predlog dogovora glede načrtovanega prevzema italijanskega letalskega prevoznika Alitalia. Prvotnemu so sindikati namreč nasprotovali, zaradi česar je pretekli teden prišlo do prekinitve pogovorov. V skladu z novim predlogom za prevzem Alitalie, ki se nahaja v hudih finančnih težavah, bi Air France-KLM odpustil 2100 delavcev, prizemljil 37 potniških letal in tri tovorna letala. Tovorno dejavnost družbe bi sicer obdržal le do leta 2010, nato pa jo ukinil. V obdobju od 2010 do 2018 bi nato floto letal za daljše razdalje posodobili z osmimi novimi letali, ob pogoju, da bi to dopuščale tržne razmere. Razvoj flote letal za srednje razdalje bi verjetno potekal počasneje zaradi vse večje konkurence s strani nizkocenovnih letalskih prevoznikov in vse hitrejšega železniškega prevoza.
|
neutral
|
2,243
|
Ljubljana - V okviru poslanskih vprašanj je poslanec SD Dušan Kumer ministra za javno upravo Gregorja Viranta spraševal, kako to, da je razpisna komisija uradniškega sveta, ki ji je predsedoval generalni sekretar vlade Božo Predalič, namesto kandidata z vsemi izpolnjenimi razpisnimi pogoji za šefa Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) izbrala človeka, ki je del svojih desetletnih delovnih izkušenj dokazoval z delom prek študentskega servisa. V podobnem primeru imenovanja direktorice celjske občinske uprave zdaj kazensko preganjajo tamkajšnjega župana Bojana Šrota. Mar bodo zdaj preganjali tudi Predaliča, se je spraševal Kumer. Virant je zatrdil, da ne on ne vlada nimata nič s tem imenovanjem. Potrdil pa je, da so po spremembi zakona o javnih uslužbencih iz leta 2006 pri kandidatih upoštevali tudi delovne izkušnje, pridobljene na podlagi študentske napotnice. Na tak način so hoteli v upravo dobiti mlade in sveže kadre. Očitki o političnem kadrovanju so neupravičeni, je še dodal Virant, kajti izbrani kandidat je v preteklosti kandidiral na listi stranke, ki ni v vladni koaliciji. Dušan Kumer je predlagal širšo razpravo o tem ministrovem odgovoru, ki jo je včeraj podkrepil še z navedbami, da naj bi izbrani kandidat sporno posloval na slovenski borzi. Razpravo o tem je vladajoča večina preprečila z glasovanjem.
|
neutral
|
2,244
|
Skupina Tosama je lani zabeležila 5,5 odstotka višjih čistih prihodkov od prodaje, ki so znašali 34,6 milijona evrov. Čisti dobiček skupine je upadel za skoraj 14 odstotkov in je znašal 617.000 evrov. Uprava v tem letu pričakuje nekoliko boljši rezultat, oziroma ob 7,2-odstotni rasti prihodkov dobro tretjino višji dobiček. Sivent z več kot polovico nižjim dobičkom Družba tveganega kapitala Sivent je lani za več kot tretjino povečala bilančno vsoto ter več kot podvojila finančne prihodke, ki so znašali 3,8 milijona evrov. Kljub temu je v primerjavi z letom 2006 več kot prepolovila čisti dobiček, ta je znašal 236.000 evrov. Triglav naložbe z milijonom evrov dobička Družba Triglav Naložbe je lani zabeležila milijon evrov čistega dobička, bilančna vsota pa je znašala 43,5 milijona evrov, kar je za 23 odstotkov več kot predlani. Sredstva so se jim povečala za več kot milijon evrov, kapital pa za skoraj milijon evrov in pol. Terme Dobrna z manj nočitvami Družba Terme Dobrna je lani za pet odstotkov povečala prihodke od prodaje in zabeležila 14 odstotkov višji čisti dobiček. K rasti dobička v višini 508.000 evrov so prispevali predvsem višji prihodki v zdravstvenem sektorju in nižji stroški materiala, energije in drugih stroškov. Število nočitev je upadlo za dva odstotka. Acies Bio - slovenski start-up leta 2008 Podjetje Acies Bio, ki deluje v okviru tehnološkega parka, je zmagovalec letošnjega tekmovanja start-up podjetij Start:up Slovenija. Tekmovanje je potekalo v okviru podjetniške konference PODIM v Mariboru, zmagovalec pa je dobil ček v vrednosti 10.000 evrov ter enoletno podjetniško usposabljanje CEED Top Class v vrednosti 5000 evrov. Inles ob nižjih prihodkih z višjim dobičkom Inles je kljub tri odstotke nižjim prihodkom povečal dobiček za slabo tretjino. Lani je družba zabeležila 25,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 260.000 evrov čistega dobička, medtem ko se je bilančna vsota povečala za dober odstotek in je konec lanskega leta znašala 18,2 milijona evrov. Alpetour s petimi odstotki nižjimi prihodki Kranjska družba Alpetour Potovalna agencija je lani zaradi zmanjševanja števila potnikov zaključila z več kot 5 odstotkov nižjimi prihodki, medtem ko je dobiček upadel za 38 odstotkov, predvsem zaradi nekoliko nižjih izrednih prihodkov v lanskem letu v primerjavi s predlani. Alpina prejela nagrado red dot design Alpina je prejela nagrado red dot design 2008, ki jo podeljujejo za tekmovalne čevlje za smučarski tek v kategoriji šport, zabava in prosti čas. Tekmovalna čevlja za smučarski tek ECS in ECL, za katere je Alpina dobila nagrado, so rezultat dela Roberta Križarja, Jureta Miklavca in oblikovalskega studia Kabinet 01. Niko Železniki lani uspešno Družba Niko Železniki je lani ustvarila 28,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar v primerjavi z letom prej pomeni 11-odstotno rast. Dobiček iz poslovanja je porasel za 22,5 odstotka, medtem ko je čisti dobiček zrasel za 3,4 odstotka in je znašal 1,44 milijona evrov. Bilančna vsota družbe se je povečala za tretjino. Rudis vlaga v razvoj Nadzorni svet Rudisa je soglašal s predlogom uprave, da bilančni dobiček ostane nerazporejen in se prenese v naslednje obračunsko obdobje. Poslovni izid pred davki je lani znašal 1,1 milijona evra. Pripravila Tomaž Modic, Luki Nuredini
|
positive
|
2,245
|
Maribor - Bilančna vsota skupine NKBM je konec lanskega leta znašala skoraj 5,1 milijarde evrov in se je glede na konec leta 2006 povečala za skoraj petino, je vodstvo banke zapisalo v objavi nerevidiranih konsolidiranih rezultatov skupine na spletnih straneh Ljubljanske borze. Skupina NKBM je lani izkazala dobiček pred obdavčitvijo v višini 71,4 milijona evrov, kar je skoraj tretjino nad rebalansom načrta za leto 2007. Čiste obresti so konec leta znašale 116,5 milijona evrov in so se povečale za 16 odstotkov glede na leto 2006, kar je prav tako nekaj bolje od načrtovanega. Čiste odpravnine so konec leta znašale 50,5 milijona evrov in so se povečale za 28 odstotkov ter prav tako presegle načrte. Na aktivni strani konsolidirane bilance stanja so se krediti bankam in strankam, ki niso banke, povečali za 745 milijonov evrov oz. za 27,5 odstotka, medtem ko je rebalans za leto 2007 predvideval 23-odstotno rast. Skupina NKBM je tako lani beležila povečanje portfelja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, za 208 milijonov evrov oz. za 26 odstotkov. Na pasivni strani konsolidirane bilance stanja so se finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti, povečale za 752 milijonov evrov oz. za 19,5 odstotka. Celotni kapital skupine, vključno s kapitalom manjšinskih delničarjev, je konec leta 2007 znašal 371,5 milijona evrov, kar je za 15 odstotkov več kot leto poprej. Skupina NKBM poleg banke obsega še 12 družb, in sicer osem neposredno odvisnih družb kot so Adria Bank, KBM Invest, Gorica Leasing, KBM Fineko, KBM Infond, KBM Leasing, Poštna banka Slovenije in M-PAY, dve posredno odvisni družbi Multiconsult in Multiconsult Leasing, po kapitalski metodi vrednotenja dolgoročnih finančnih naložb pa še pridruženi družbi Zavarovalnica Maribor in Moja Naložba.
|
positive
|
2,246
|
Ljubljana - Rast cen je bila v marcu nepričakovano kar 1,3 odstotka. Čeprav imamo marca v Sloveniji tradicionalno nekoliko višjo inflacijo, je tako visoka mesečna rast cen spodkopala pričakovanja o znižanju letne rasti cen na podlagi baznega učinka. Letna rast cen je namreč v marcu pospešila na 6,9 odstotka, medtem ko smo v enakem obdobju lani imeli le 2,3-odstotno rast cen na letni ravni. Kot kaže, so se na začetku tega leta podražitve z blaga začele prenašati na storitve, kar ni posebno spodbuden podatek za umirjanje inflacije. ***Debata na to temo se odvija tukaj*** V marcu že drugi mesec zapored glavni krivec za zvišanje inflacije niso bile cene hrane in brezalkoholnih pijač, temveč so te celo nekoliko prispevale k znižanju inflacije, saj so se v povprečju pocenile za 0,1 odstotka. Da se inflacija razširja tudi na druga območja, ugotavlja tudi Urad za makroekonomske analize in razvoj: "V nasprotju z minulim letom prihaja letos do hitrejše rasti cen tudi v nekaterih drugih skupinah indeksa cen." Kaj je vplivalo na to, da so se cene v letošnjem marcu podražile za 1,3 odstotka, kar je največ od aprila 2002? Tradicionalno so v marcu k inflaciji največ prispevali dražja oblačila in obutev, ki so se v letošnjem marcu podražili za 9,2 odstotka, k skupni rasti inflacije pa so prispevali 0,6 odstotne točke. Odstop od tega trenda kaže kar za dve odsotni točki višja rast od rasti v enakem obdobju lani. Na drugem mestu po prispevku k marčni inflaciji so višje cene goriv, ki so k rasti cen prispevale 0,5 odstotne točke. "Ob tem opozarjam, da zadnja podražitev cen naftnih derivatov še ni všteta v podatke," je dodala Irena Križman, generalna direktorica statističnega urada. Višje so bile tudi cene v izobraževanju, in sicer v povprečju za tri odstotke, zlasti zaradi podražitev vrtcev. Višje so bile tudi cene v skupini zdravje, ki so v marcu zrasle za 2,8 odstotka. Na spreminjanje vplivov na inflacijo kažejo tudi letne rasti v različnih skupinah. Če je bila še v začetku leta letna rast cen blaga 7,2-odstotna, je v marcu poskočila na 7,4 odstotka. Na drugi strani je bila rast cen storitev v januarju 4,7-odstotna, v marcu pa se je povzpela kar za odstotno točko, kar pomeni, da so se cene storitev od lanskega marca podražile že za 5,7 odstotka. Še nekoliko drugačno sliko kaže rast cen, merjena po drugem indeksu, tako imenovanem HICP, ki se uporablja za mednarodne primerjave. Po tem indeksu so se cene storitev zvišale za 5,9 odstotka, cene blaga pa za sedem odstotkov. Ministrstvo za finance pod vodstvom Andreja Bajuka je visoka marčevska inflacija presenetila, saj je bila "nad pričakovanji". "Cene hrane so se sicer umirile, k skupni rasti cen pa so v marcu največ prispevale višje cene obleke in obutve ter naftnih derivatov," ugotavljajo na ministrstvu. Ob tem že nekaj časa opažajo, da bo inflacija dosegla vrhunec v prvem četrtletju, zato pričakujejo, da se bo glavni pritisk na cene srednjeročno umiril. "Tveganje za zviševanje inflacije, povezano z rastjo cen nafte, še vedno obstaja," opozarjajo na ministrstvu. srecko.zimic@dnevnik.si
|
negative
|
2,247
|
Ljubljana - V Termah Čatež so lani ustvarili 7,8 odstotka vseh slovenskih prenočitev in 24,1 odstotka vseh prenočitev v slovenskih naravnih zdraviliščih. Število prenočitev v Termah Čatež se je lani povišalo za 3,3 odstotka, medtem ko je njihove bazene obiskalo za le 0,3 odstotka več kopalcev kot leto pred tem. Čisti prihodki Skupine Terme Čatež, ki poleg matične družba zajemajo še Marino Portorož, Turistično podjetje Portorož, Delikateso, Terme Ilidža in Termalno riviero, so se lani povišali za 13,3 odstotka na 41,6 milijona evrov. Čisti konsolidirani dobiček je bil pri 4,3 milijona evrov za slabih 13 odstotkov višji od tistega v letu 2006 in za 46 odstotkov nižji kot leta 2005. Na lansko rast dobička je imela negativen vpliv predvsem visoka rast stroškov materiala in storitev, ki je opazneje prehitevala rast prihodkov. Vendar v lanski čisti dobiček ni vključen kapitalski dobiček, ki ga je s prodajo delnic Term Čatež ustvarila Delikatesa. Ob upoštevanju tega dogodka bi čisti dobiček Skupine Terme Čatež znašal 5,2 milijona evrov in bi bil za 46 odstotkov višji kot leta 2006. Za letošnje leto v Skupini Terme Čatež načrtujejo 8-odstotno rast poslovnih prihodkov, medtem ko naj bi se čisti dobiček povečal za tretjino, dobiček iz poslovanja pa za dobro petino.
|
positive
|
2,248
|
Maribor - Nadzorni svet NKBM se je pozitivno odzval na v ponedeljek objavljene nerevidirane konsolidirane poslovne rezultate skupine NKBM za leto 2007 in se podrobneje seznanil s podatki iz poročila. 13 družb skupine je lani povečalo obseg poslovanja za skoraj petino, na več kot pet milijard evrov, od tega 4,2 milijarde evrov znaša bilančna vsota banke. Dobiček, ki ga je skupina dosegla v lanskem poslovnem letu, je za 31,6 odstotka višji od načrtovanega in znaša 71,4 milijone evrov pred obdavčitvijo, od tega je 53,5 neobdavčenih milijonov ustvarila sama NKBM. S tem je skupina NKBM presegla načrte, kar je nadzorni svet pozitivno ocenil, so sporočili iz uprave družbe. V skladu s sprejeto poslovno politiko in finančnim načrtom NKBM in celotne skupine za leto 2008 je v letošnjem letu predvideno 13-odstotno povečanje obsega poslovanja skupine in 15-odstotno povečanje obsega poslovanja banke. Na domačem trgu namerava slednja nadaljevati s povezovanjem skupine za doseganje sinergijskih učinkov na področju storitev, ob tem pa še izboljšati operativno učinkovitost svoje poslovne mreže in informacijskega sistema skupine. Poleg krepitve konkurenčnosti na domačem trgu namerava skupina NKBM povečati svojo prisotnost tudi na trgih jugovzhodne Evrope.
|
positive
|
2,249
|
Ljubljana - Urad za varstvo konkurence (UVK) pod vodstvom Janija Sorška je ugotovil, da je Telekom Slovenije med letoma 2001 in 2005 zlorabljal prevladujoči položaj na trgu širokopasovnega dostopa do interneta ADSL. Odločbo, ki so jo mnogi pričakovali že pred leti, na Telekomu še preučujejo, zato se še niso odločili za nadaljnje korake. "Operaterjem, ki so nudili širokopasovni dostop ADSL končnim uporabnikom prek bakrenega omrežja v lasti Telekoma Slovenije, je ta neupravičeno pogojeval vzpostavitev ADSL povezave in priključka prek svojega omrežja pri končnih uporabnikih z dodatnim pogojem predhodnega zakupa ISDN-priključka pri Telekomu," so pojasnili v uradu. V delu ugotavljanja domnevne zlorabe prevladujočega položaja Telekoma, povezane z oglaševanjem le enega ponudnika povezave ADSL z internetom (hčerinske družbe Siol), je urad postopek ustavil. Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK) je že lani jeseni Telekomu naložila obveznost, po kateri je moral naročnikom ISDN-priključkov, ki so bili nanje naročeni zaradi pogojevanja storitev ADSL s storitvami ISDN, na njihovo zahtevo brezplačno omogočiti brezplačen prehod na PSTN-priključke. Glede na to, da je urad vezavo ADSL- in ISDN-priključkov označil za neupravičeno, se ob tem poraja tudi vprašanje, ali bo moral Telekom zaradi tega naročnikom, na račun katerih je več let "služil" milijone evrov, te vrniti. Telekom je imel sicer konec lanskega leta oblikovanih za 28,5 milijona evrov rezervacij, medtem ko vrednost samo treh največjih tožb proti Telekomu dosega skoraj 200 milijonov evrov. Največjo tožbo - v višini 129,6 milijona evrov - je v začetku lanskega leta sprožil T-2, podjetje Sinfonika od Telekoma zaradi nelojalne konkurence pri storitvi Centreks terja 36 milijonov evrov, Tuš Telekom pa zaradi domnevne poslovne škode, nastale prav s prej omenjenim favoriziranjem Siola, od Telekoma zahteva 21,5 milijona evrov. tomaz.modic@dnevnik.si
|
negative
|
2,250
|
Nadzorni svet Mure bo danes na seji odločal o razrešitvi direktorja Aleša Kumperščaka, ki naj bi ga zamenjal direktor Term Lendava Franc Huber. Poleg tega naj bi za novega prokurista družbe imenoval člana nadzornega sveta Henrika Peternela. Zlata Moneta povečala dobiček Družba Zlata Moneta je imela lani čisti dobiček v višini 7,5 milijona evrov, kar je za skoraj 80 odstotkov več kot predlani. Finančni prihodki so se ji skoraj podvojili na 11 milijonov evrov, finančni odhodki pa so znašali 3,3 milijona evrov, kar je za 90 odstotkov več kot predlani. Delavci Palome zahtevajo razrešitev uprave in nadzornikov Svet delavcev Palome je na zadnji seji ponovno zahteval odpoklic nadzornikov in uprave družbe. Poleg tega so zahtevali, da se proti upravi in nadzornikom vložijo kazenske ovadbe za nastalo škodo družbi. Kadu in Sodu so tudi predlagali dokapitalizacijo Palome. Črnigoju podaljšali mandat v Primorju Nadzorniki ajdovskega gradbenega podjetja Primorje so Dušanu Črnigoju podelili nov petletni mandat generalnega direktorja družbe. Črnigoj, ki so ga policisti februarja pridržali zaradi domnevne vpletenosti v gradbeno afero, je sporočil, da so računovodski izkazi pokazali, da so zelo uspešno poslovali. Nadzorni svet je tudi dal soglasje za pripojitev družb Risnik storitve in Počitniško naselje Oltra k matičnemu podjetju. Nova lokacija Casinoja Nebotičnik Vlada je na včerajšnji seji potrdila spremembo lokacije in naziva igralnega salona Casino Nebotičnik iz Kranja. Casino bo po novem na Stritarjevi ulici v Kranju, imenoval pa se bo Casino Cezar. Vrednost naložbe je ocenjena na milijon evrov, od tega bo vrednost gradbenih del znašala 150.000 evrov, ostalo pa bodo stroški vlaganj v igralniško opremo. Na Brdu bo zasedanje finančnih ministrov EU Danes zvečer se bo na Brdu pri Kranju začelo dvodnevno neformalno zasedanje Sveta EU za ekonomske in finančne zadeve. Na zasedanju bodo finančni ministri in guvernerji centralnih bank največ pozornosti namenili vprašanju finančne stabilnosti in problemu inflacije. Danes dražba Tosame Zainteresirani kupci se bodo na današnji dražbi lahko potegovali za 67-odstotni delež Tosame, ki ga v paketu prodajajo Kad, Sod, NFD 1 ID, KD ID, Zvon Dva Holding, Zvon Ena ID in AR Finance. Za delež naj bi se zanimala le še menedžment Tosame na čelu s predsednikom uprave Jankom Velkavrhom in radomeljski poslovnež Aleksander Jereb, direktor in solastnik Kompasa MTS in lastnik kamniškega Stola. Izklicna cena za delnico Tosame je 110 evrov, naprodaj pa je 197.786 delnic, kar skupaj pomeni najmanj 21,76 milijona evrov. Pripravila Luki Nuredini
|
neutral
|
2,251
|
Ljubljana - Stavkovni odbor sindikata delavcev prometa in zvez družbe Viator&Vektor je danes določil datum izvedbe stavke v primeru neuspešnih pogajanj z upravo glede višine plač. "Če z upravo ne bomo dosegli dogovora, bomo 18. aprila stavkali," je za STA povedal predsednika sindikata Mirko Drača. Kot je še pojasnil Drača, je stavkovni odbor danes definiral način izvedbe stavke in o tem obvestil upravo družbe in zaposlene. "Če do dogovora ne bo prišlo, bomo stavkali. Upamo pa, da do tega ne bo prišlo," je še zatrdil. Da do stavke ne bi prišlo, si želijo tudi v upravi Viator&Vektorja, ki jo vodi Matej Janžek. Želijo si, da bi s sindikatom našli pozitiven dogovor za obe strani. Stavka voznikov v Viator&Vektorju je bila zaradi neuspešnih pogajanj z vodstvom družbe glede višine plač napovedana 29. marca. Kot je takrat pojasnil Drača, bodo vozniki stavkali, dokler se z upravo ne bodo dogovorili glede svojih zahtev.
|
negative
|
2,252
|
Ljubljana - Investicijska družba NFD 1 je lani ustvarila rekordnih 177,7 milijona evrov dobička oziroma skoraj dvakrat več kot leto pred tem. Čisti dobiček na delnico NFD 1 ID se je tako povzpel na 1,1 evra za delnico, medtem ko je včerajšnji enotni tečaj znašal 2,4 evra za delnico. Visoko rast dobička predsednik uprave NFD Stanislav Valant pripisuje predvsem "nerealnim računovodskim standardom," ki k čistemu dobičku pripisujejo tudi neiztržene dobičke. Teh je imel NFD 1 ID konec minulega leta za 121,2 milijona evrov oziroma dobre tri četrtine več kot konec leta 2006, medtem ko so se iztrženi dobički pri prodaji finančnih naložb zvišali za kar 2,9-krat, na 73,8 milijona evrov. Iz pregleda poslovanja je razvidno, da konec minulega leta NFD 1 ID ni bil polno vložen, saj je imel za 44,4 milijona evrov prostih denarnih sredstev. "Del sredstev smo letos že vložili in sicer predvsem v delnice Mercatorja, Krke, Petrola in Intereurope," pravi Valant.
|
positive
|
2,253
|
Koper - Predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin je na zadnji seji od nadzornikov dobil zeleno luč za nadaljevanje projekta v Moskvi, za katerega je mimo soglasja nadzornikov porabil bistveno več denarja, kot bi smel. Vendar se njegove težave s tem niso končale. Po neuradnih podatkih se upravi Intereurope še vedno krepko maje stolček, saj nadzorniki in lastniki ne morejo mimo tega, da jih je Lovšin s svojo samovoljo v Rusiji dejansko postavil pred zid. Predsednik nadzornega sveta Intereurope Boštjan Rigler nam je potrdil, da so morali vsi nadzorniki zaradi naložbe v Rusiji pred dnevi na zaslišanje h koprskim kriminalistom. Lovšina bodo kriminalisti zaslišali v petek, ovadbi zaradi zlorabe položaja pa se najbrž ne bo mogel izogniti, saj naj bi ga po naših podatkih dejansko vsi nadzorniki precej obremenili. Natančno kako naj bi potekalo financiranje projekta v Moskvi in kakšni bodo petletni učinki za matično družbo in hčerinsko podjetje Intereuropa East v Moskvi, bo morala uprava Intereurope podrobno pojasniti prihodnji četrtek. Andrej Lovšin pojasnjuje, da je naložba v Moskvi res večja, kot so sprva načrtovali (123,5 milijona evrov), vendar to opravičuje z obljubami, da bodo večji tudi prihodki. Pojasnil je še, da imajo za zdaj sklenjeno predpogodbo z General Motors in da imajo trenutno na lokaciji v Rusiji okoli 11.000 avtomobilov. Vendar naši viri opozarjajo, da Intereuropa za avtomobilski terminal sploh nima uporabnega dovoljenja in da avtomobile pravzaprav skladišči na črno. Zato naj bi bilo le od dobre volje ruskih oblasti odvisno, ali vse skupaj zaplenijo in prepovejo uporabo terminala ali ne. "Res je, da uradnega uporabnega dovoljenja v Moskvi še nimamo, ker avtomobilski terminal še ni povsem končan. Moskovske oblasti pa so nam dovolile, da lahko na terminalu začasno skladiščimo avtomobile," se je včeraj izgovarjal Lovšin. Natančno ni znal razložiti, kaj jim to začasno dovoljenje sploh dovoljuje in kakšno naj bi bilo. Vendar je odločno zatrdil, da v Moskvi zagotovo lahko parkirajo avtomobile. Lovšin je včeraj zavrnil namige, da ima Intereuropa likvidnostne težave. Prav tako je zanikal naše podatke o tem, da jim ena od bank ni odobrila kredita. S tem, kakšno je finančno stanje v Intereuropi, bodo nadzorniki natančno seznanjeni prihodnji teden, ko bodo na seji obravnavali revidirano poslovno poročilo za minulo leto in rezultate za prvo četrtletje letošnjega leta. Vsekakor pa stanje v družbi ni najboljše, saj jo zaradi slabih plač in razmer zapuščajo številni kadri. Na zadnjem svetu delavcev so bili zaposleni precej zaskrbljeni zaradi prodaje premoženja družbe, s čimer naj bi uprava izboljševala finančno stanje družbe. tatjana.tanackovic@dnevnik.si
|
negative
|
2,254
|
Ljubljana - Napovedi Banke Slovenije o letošnji inflaciji in gospodarski rasti so slabše od pričakovanj Urada za makroekonomske analize in razvoj, medtem ko vladni urad napoveduje 5,2-odstotno inflacijo in 4,4-odstotno gospodarsko rast, v centralni banki napovedujejo, da bo povprečna medletna inflacija znašala 5,6 odstotka, gospodarska rast pa 4,2 odstotka. Guverner Marko Kranjec je včeraj vlado pozval k premišljeni ekonomski politiki. Po njegovi oceni bi bilo smotrno s proticikličnimi ukrepi kljub morebitni manjši gospodarski rasti slovensko gospodarstvo spet pripeljati v makroekonomsko ravnotežje. Največje tveganje, da bi rast inflacije presegla napoved in postala dolgoročnejši problem, po mnenju Kranjca predstavlja uresničitev »nebrzdanih« zahtev po višjih plačah. "Na Banki Slovenije smo zaskrbljeni glede zahtev po povišanju plač v zadnjem času, čeprav ne zanikamo visoke inflacije, ki se ne smatra kot vzdržna," je na včerajšnji predstavitvi poročila o cenovni stabilnosti povedal guverner Marko Kranjec in ob tem posebno izpostavil javni sektor, kjer se pojavljajo zahteve tudi po tridesetodstotnem dvigu plač. "V primeru povišanja produktivnosti ni težav z zvišanjem plače, čeprav nekateri menijo, da se produktivnosti v javnem sektorju ne da meriti, kar pa ni res," meni Kranjec. V tem smislu razume predlog ministra Gregorja Viranta, ki plače sodnikom pogojuje z večjo učinkovitostjo. "Težko se je strinjati z zahtevo po 30-odstotnem dvigu plač v bloku, s čimer bi se preseglo produktivnost. V tem primeru bi prišlo do dviga stroškov na enoto produkta, kar nas lahko v končni fazi izloči iz mednarodnih trgov," opozarja. "Potem pa bomo vsi skupaj prisiljeni zategovati pas." Kranjec je tako poslal apel sindikatom in pogajalcem: "Čeprav se strinjam, da bi lahko bila delitev dobička bolj enakomerna, je treba gledati bolj naprej v prihodnost kot le eno leto." Banka Slovenije je sicer včeraj znižala pričakovanja za gospodarsko rast navzdol (na 4,2 odstotka), za inflacijo pa pričakuje, da bo znašala 5,6 odstotka. Glede vzrokov, zakaj je prišlo do visoke inflacije v Sloveniji, v Banki Slovenije še vedno vztrajajo, da ni zgolj posledica dvigov cen nafte in hrane, temveč tudi pregretosti gospodarstva. Visok primanjkljaj na tekočem delu plačilne bilance, visoka inflacija in napet trg dela so po Kranjčevem mnenju več kot očitna znamenja pregretosti. "Banka Slovenije nima potrebnih inštrumentov za vplivanje na položaj v ciklu, zato bodo nosilci ekonomske politike - proračun, politika plač in strukturna politika - morali odigrati svojo vlogo," opozarja Kranjec, "saj so zato tukaj, da poskušajo nevtralizirati ciklična nihanja, kar svet Banke Slovenije pričakuje, da bodo tudi storili." Kot je poudaril, je prepričan, da bi lahko s takšnimi ukrepi, čeprav bi se gospodarska rast nekoliko umirila, gospodarstvo zopet pripeljali v makroekonomsko ravnotežje. "Sam osebno bi bil najbolj zadovoljen s strukturnim in dejanskim presežkom, za kar mislim, da obstajajo možnosti," eno od možnosti, kako bi z rebalansom proračuna lahko dosegli protiinflacijski učinek, opisuje Kranjec. Čeprav ugotavlja, da bo letos prišlo do manjšega priliva prihodkov države zaradi nižje gospodarske rasti, po njegovem mnenju "rezerve obstajajo". "Rezerve je treba iskati tudi na domači strani. Mislim, da je treba upočasniti nekatere aktivnosti oziroma investicije, saj je podobno kot pri plačnih zahtevah treba gledati na dolgoročno vzdržnost, čeprav nekateri zahtevajo takojšen razvoj, bodisi regionalni, bodisi občinski, bodisi državni."
|
negative
|
2,255
|
Ruše - Usoda družbe TDR Metalurgija iz Ruš je tudi po torkovem sestanku na pobudo župana Vilija Rezmana še naprej negotova. Medtem ko je lastnik in direktor družbe Alojz Cajnko zaradi nelikvidnosti vložil predlog za stečaj, o katerem bo sodišče odločalo v petek, pa se bo HSE o morebitni sprostitvi bančnih garancij odločal šele po opravljeni reviziji. Proizvodnja v ruški družbi stoji že od novega leta, ko je Holding Slovenske elektrarne (HSE), od katerega je Cajnkova družba W&P Profil odkupila večinski delež TDR Metalurgije, temu podjetju zaradi neplačanih obveznosti prekinil dobavo električne energije. Omenjeni dolg naj bi že poravnali, nato pa se je zapletlo zaradi pomanjkanja denarja za nabavo surovin, zaradi česar so zaposleni začeli prejemati obvestila o čakanju na delo. Vodstvo podjetja zdaj od HSE pričakuje, da bo za ponovni zagon proizvodnje sprostila bančne garancije, ki jih je lastnik predložil ob nakupu večinskega deleža TDR. Ruški župan Vili Rezman je povedal, da je večina prisotnih ocenila, da je mogoče ohraniti proizvodnjo in delovna mesta, vendar je potrebno sprostiti garancije podjetja, kar pa bo HSE storil šele po seznanitvijo z revizijskim poročilom. "Nujna seja je bila sklicana prav zato, ker je časovna stiska velika, saj je lastnik TDR Metalurgije že vložil pobudo za začetek stečaja podjetja, o čemer bodo odločali v petek. Če se bo to zgodilo, potem sestanki ne bodo več potrebni, zato smo želeli, da vsi skupaj pospešijo svoje delo in najpozneje do četrtka dajo svojo oceno, ali bodo prispevali k nadaljnjem delovanju družbe, ali pa ne nameravajo sprostiti garancij in je edina možnost stečaj," je pojasnil Rezman. Kot je še dodal, podjetje, ki ne posluje, ne more biti v prisilni poravnavi, kar sta potrdila tudi prisilna upraviteljica in lastnik oz. direktor podjetja. Po njegovih besedah so bili na sestanku tudi ljudje, ki so povedali, da so pripravljeni kupiti posamezne dele podjetja in zaposliti del ljudi. Na ta način bi nadaljevali z drugačno proizvodnjo, kar pomeni, da bi načrtovano prestrukturiranje lahko teklo naprej, medtem ko je zdaj ustavljeno, zaradi česar se je družba tudi znašla v težavah. "Ključ je v rokah HSE, ki pa čaka na zaključek revizije, sprožene pred desetimi dnevi. Časa je malo in danes čakati na zaključke revizije je neodgovorno, saj bi to lahko bilo narejeno že zdavnaj. Ne poznam njihovih namer, ampak reakcije so prepočasne in ne kažejo na to, da bi se posebej trudili za rešitev kriznih razmer," je dejal Rezman, ki mu gre predvsem za ohranitev delovnih mest v podjetju, ki je nekoč zaposlovalo 2000 ljudi. V HSE niso povsem enakega mnenja, saj so povedali, da se sicer zavedajo težavnosti položaja, a je njihov vpliv na poslovanje družbe zelo omejen. Obstoj podjetja je po njihovem odvisen od drugih dejavnikov, predvsem pa od pripravljenosti vodstva in novega lastnika na ohranitev proizvodnje in delovnih mest pod določenimi pogoji, ki morajo biti predhodno izpolnjeni. Kot še pojasnjujejo, jim je kupec bančne garancije predal kot garancijo, da bo izvedel s pogodbo določene investicije, po prodajni pogodbi pa naj bi jim bila vrnjena šele potem, ko bo kupec izvedel posamezne investicije. Vračilo bančnih garancij torej ni odvisno od volje HSE, temveč od tega, ali so izpolnjeni pogoji za njihovo vračilo. "Glede na to, da je v letu 2007 TDR že prodal za več kot sedem milijonov evrov poslovno nepotrebnega premoženja in da mu je HSE že vrnil za 1,28 milijona evrov bančnih garancij, nas je presenetil predlog za uvedbo prisilne poravnave in trditve, da je obstoj družbe odvisen le od vračila bančnih garancij. TDR bi moral svoje morebitne težave rešiti že s prejeto kupnino in vrnjenimi garancijami," so prepričani v HSE, kjer zato čakajo na revizijsko poročilo, ki pa naj bi bilo zaključeno šele konca tega tedna.
|
negative
|
2,256
|
Ljubljana - Po več kot letu dni, odkar je izbruhnila afera Domen Zavrl in odkar ga je pri okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani kazensko ovadil davčni inšpektor Đorđe Perić, je včeraj Davčna uprava (Durs) na tožilstvo po naših informacijah vendarle poslala novo kazensko ovadbo zoper Zavrla. Ob odpovedi delovnega razmerja Periću, ki so mu dokazovali nepooblaščeno ovajanje Zavrla, so lani spomladi na generalnem davčnem uradu sicer trdili, da bodo v kratkem vložili strokovno utemeljeno kazensko ovadbo. Vendar se to do včeraj ni zgodilo. V vmesnem času oziroma 21. marca je okrožni državni tožilec Jože Kozina Davčni urad Ljubljana prosil, naj mu čim prej pošljejo zaprošene informacije in pričakovano kazensko ovadbo zoper Domna Zavrla ter z njim povezana podjetja. Iz dopisa, s katerim razpolagamo in o katerem smo Durs prvič spraševali že pred tednom, je razvidno, da je okrožno državno tožilstvo že 11. decembra zaprosilo Durs za posredovanje informacij o zatečenem stanju v zvezi z ugotovljenimi izsledki v davčnoinšpekcijskih postopkih v družbah Partner FIN, AFD Asakat, MP 7, Daim-Nautilus in Alpexo logistika ter z njimi povezanimi predvidenimi vložitvami kazenskih ovadb. Gre za podjetja, ki so povezana z Zavrlu že očitanimi sumi kaznivih dejanj goljufije v višini 447.000 evrov ob nakupu igralnih avtomatov in drugimi sumi storitve kaznivih dejanj zatajitev finančnih obveznost, med drugim pri projektu Pediatrična klinika in drugih nepremičninskih poslih. Ker zaprošenih informacij in kazenskih ovadb na tožilstvu niso prejeli, so se tožilci prejšnji mesec, kot smo že omenili, ponovno obrnili na Durs. Generalni direktor Dursa Ivan Simič na naša konkretna vprašanja včeraj ni odgovoril, saj so "konkretni postopki opredeljeni kot davčna tajnost". Tako nismo mogli uradno preveriti, ali je Durs včeraj vložil kazensko ovadbo zoper Zavrla. Je pa Simič odločno zavrnil namigovanje, da naj bi v konkretnem davčnem postopku zavlačevali s postopki oziroma ne bi skrbeli za to, da se odločbe davčnega urada ne bi upoštevale. Poudaril je, da upoštevajo tudi zaprosila drugih državnih organov in da je njihova odzivnost odvisna predvsem od kompleksnosti konkretnih davčnih postopkov. Zanimalo nas je tudi, ali je Zavrlovo podjetje Partner Fin že vrnilo okoli 600.000 evrov DDV, ki mu ga je država izplačala na njegovo zahtevo. Vendar konkretnih pojasnil nismo dobili, Ivan Simič je zagotovil le, da uporabljajo vse zakonske možnosti, torej tako zavarovanje davčnih dolgov kot tudi vse možnosti na področju izvršbe.
|
negative
|
2,257
|
Ljubljana - »Izgube so se v bankah v določeni meri že pokazale, zdaj pa sledijo pokojninski skladi, zavarovalnice,« je pred dobrim mesecem napovedal predsednik uprave UniCredit France Arhar. V mislih je imel izgube, povezane zaradi naložb v hipotekarne obveznice, ki so bile vezane na drugorazredni nepremičninski trg v ZDA. Za slovenske banke vsaj po doslej dostopnih podatkih velja, da niso bile neposredno izpostavljene s tovrstnimi papirji. Kaj pa naši pokojninski skladi? »Delež obveznic, vezanih na ameriški trg drugorazrednih hipotekarnih posojil, je v naših pokojninskih skladih majhen,« so nam odgovorili iz Kapitalske družbe, ki upravlja največji pokojninski sklad v Sloveniji. Deleži tovrstnih obveznic naj bi v njihovih skladih sicer predstavljali manj kot odstotek vrednosti posameznih skladov, ob tem pa je delež samih drugorazrednih hipotekarnih posojil v teh obveznicah prav tako zelo majhen, &
|
negative
|
2,258
|
Ljubljana - Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK) pod vodstvom Tomaža Simoniča je, kot smo razkrili že v soboto, podjetju Tušmobil brezplačno podelila frekvenco UMTS. V APEK so svojo odločitev pojasnili šele dober teden dni po tej odločitvi in predvsem po plohi kritik, ki se je usula s strani konkurence, ki postopek označuje za netransparenten in krivičen. Simonič je včeraj v sporočilu za javnost, kot pred tem v pojasnilu za Dnevnik, zatrdil, da je APEK isti dan, ko je objavil javni poziv za pridobitev frekvenc (21. decembra 2007), objavil pobudo tudi na svoji spletni strani. Vendar dokumenti, s katerimi razpolagamo, njegovo trditev demantirajo. Vse namreč kaže, da so v APEK, da bi se izognili kočljivemu položaju, podatke na svoji spletni strani priredili, in sicer po 9. aprilu. Posnetek takratnega stanja spletne strani prikazuje, da omenjenega javnega poziva na njej zagotovo še ni bilo. Kasneje se je javni poziv na spletni strani pojavil, APEK pa ga je uvrstil med objave z dne 21. decembra 2007. Zanimivo je, da objave javnega poziva ne omenja niti odločba o dodelitvi frekvenc UMTS Tušmobilu, ki jo je APEK izdal 8. aprila. Ne gre spregledati niti, da APEK poziva za dodelitev koncesije UMTS ni objavil v evropskem uradnem listu, čeprav v Sloveniji drugega operaterja mobilnih komunikacij, ki bi bil zainteresiran za frekvenco UMTS, tako rekoč ni. Debitel in Izimobil sta namreč operaterja storitev, preostali trije (Mobitel, Simobil in T-2) pa frekvence UMTS že imajo. Pri Simobilu so svoje ogorčenje nad tem, kako APEK obravnava Tušmobil, že izrazili, medtem ko pri Mobitelu zadržano trdijo, da bodo zadevo preučili in se odločili o nadaljnjih korakih. Spomnimo, da je Mobitel za licenco UMTS pred leti odštel okoli 92 milijonov evrov, medtem ko sta Simobil in T-2 zanju odštela 6,5 milijona evrov oziroma 6,25 milijona evrov. Tušmobilu sicer konkurenčni operaterji že dlje časa očitajo tudi nedosledno izpolnjevanje zavez pri gradnji lastnega omrežja GSM, vendar ti očitki pri APEK po trditvah konkurence vedno naletijo na gluha ušesa. Nepravilnosti pri izpolnjevanju zavez namreč ne zaznavajo. Omenimo tudi, da je Tušmobil ob prenosu pravice do uporabe radijskih frekvenc GSM od WWI pridobil tudi njihove obveznosti do pokrivanja prebivalstva, po predložitvi vloge za spremembe teh pa mu je APEK tudi ugodil.
|
neutral
|
2,259
|
Oslo - Vse družbe z omejeno odgovornostjo na Norveškem so izpolnile novo zakonsko obveznost o enakosti med spoloma v upravi, kažejo uradni podatki. Popustilo je še zadnjih 12 manjših podjetij, ki so prejšnji mesec dobila ultimat, da morajo povečati število žensk v upravi ali zapreti vrata. "Še zadnja podjetja so svoje delovanje uskladila z zakonom tako, da so več žensk imenovala v upravo podjetja ali tako, da so spremenila svoj status," je povedal namestnik vodje norveškega registra podjetij Sverre Hovland. Na Norveškem poseben zakon določa, da morajo imeti vse družbe z omejeno odgovornostjo od 1. januarja letos v svoji upravi okoli 40 odstotkov žensk ali pa podjetje zapreti. Skoraj 500 podjetij se je odločilo, da bo v svojo upravo sprejelo več žensk, medtem ko je nekaj deset podjetij spremenilo svoj status v delniško družbo. Tovrstnih podjetij namreč določila omenjenega zakona ne zajemajo. Leta 2002, preden je bil sprejet zakon, je bilo v upravah norveških podjetjih manj kot sedem odstotkov žensk. Doslej pa se zaradi omenjenega zakona o enakosti med spoloma ni zaprlo še nobeno podjetje.
|
positive
|
2,260
|
Ljubljana - Sodeč po pojasnilih ministrstva za gospodarstvo, na ministrstvu pričakujejo, da bo Eles izpolnil pogodbene obveznosti in Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) plačal dobrih 15 milijonov evrov, kolikor mu dolguje za zagotavljanje sistemskih storitev v letu 2007. Kot smo razkrili v Dnevniku, se Eles ne strinja z nižjo omrežnino, ki mu jo je lani zaradi precejšnjih viškov v prihodkih iz minulih let določila agencija za energijo in ki je prispevala k manjši podražitvi električne energije. Ker omrežnina ne zadostuje v celoti za pokrivanje sistemskih storitev, s preusmeritvijo presežkov v plačevanje sistemskih storitev pa se Eles ne strinja, holdingu ni v celoti plačal stroškov sistemskih storitev, kar že ogroža likvidnost HSE. Še več nejasnosti je letos, saj Eles s ponudniki sistemskih storitev ni podpisal celoletnih pogodb. Pogodba s HSE se izteče ta teden, z Gen energijo pa sredi maja. Na vprašanje, ali bodo od Elesa zahtevali, da podpiše celoletne pogodbe, so na ministrstvu odgovorili, da je "agencija za energijo ugotovila, da ima Eles iz omrežnine in drugih virov dovolj sredstev za zagotavljanje sistemskih storitev". Kljub jasnemu stališču resornega ministrstva na čelu z Andrejem Vizjakom, ki pritrjuje odločitvam agencije, Eles vztraja pri svojem. V odgovorih na naša vprašanje je Eles, ki ga vodi Vitoslav Türk, večkrat napadel agencijo. Tako so zatrdili, da bi prelivanje presežkov v zagotavljanje sistemskih storitev pomenilo kršenje domače in evropske zakonodaje. Očitek, da z ignoriranjem zahtev agencije Slovenijo izpostavljajo tveganjem nedelovanja notranjega elektroenergetskega trga, zavračajo in poudarjajo, da bi se to zgodilo, če bi Eles upošteval zahteve agencije v zvezi s prelivanjem sredstev. Glede pogodb za zagotavljanje sistemskih storitev v letošnjem letu pojasnjujejo, da so pogodbe časovno omejene zato, ker ponudniki niso sprejeli ponujene cene v obsegu, kot ga je odmerila agencija. Eles je pravočasno obvestil agencijo o razkoraku med prihodki za sistemske storitve in stroški, ki bi jih Eles moral poravnati, če bi "upošteval dokončne ponudbe monopolnih proizvajalcev na slovenskem nekonkurenčnem trgu sistemskih storitev". Ob tem so dodali: "V Elesu ocenjujemo, da nestrokovni ukrepi in pasivnost oziroma molk agencije kot kompetentnega organa pri reševanju tega problema, ki ga je povzročila agencija sama in traja že skoraj dve leti, predstavljajo grobo kršitev domače in EU-zakonodaje." Naj opozorimo na pojasnilo ministrstva za gospodarstvo, da je metodologijo, na osnovi katere je agencija izdala po mnenju Elesa sporno višino letne omrežnine za leti 2007 in 2008, potrdila tudi vlada. "Eles torej zagotavlja sistemske storitve v skladu s to metodologijo iz omrežnine in drugih virov, viškov iz minulih let," ministrstvo potrjuje stališča agencije.
|
neutral
|
2,261
|
Maribor - Lani so morali Slovenci iz svojih nabiralnikov odstraniti okoli pol milijarde nenaslovljenih (reklamnih) poštnih pošiljk in brezplačnikov, letos pa bo tega papirja še več. Za približno pet odstotkov več nenaslovljene pošte bodo dostavili pismonoše Pošte Slovenije, nabiralnike pa bosta dodatno polnila najmanj dva nova konkurenta na slovenskem poštarskem trgu. V minulih letih je obseg tovrstne poštne dostave strmo naraščal, zato je bila lani že skoraj vsaka druga od skupaj več kot 1,117 milijarde storitev Pošte Slovenije nenaslovljena pošta. To naraščanje se bo v prihodnje nekoliko umirilo. "Opazili smo, da se ustanavljata podjetji, ki hočeta postati naša tekmeca v tem segmentu. Če bosta vstopili na trg s poštenimi cenami, ne bo problemov, saj je vsaka konkurenca dobrodošla. Če bosta skušali nekorektno konkurirati z dumpinškimi cenami, imamo že pripravljeno strategijo, da jih uničimo," je bil včeraj odločen generalni direktor Pošte Slovenije Aleš Hauc. Pošti Slovenije je lani uspelo prislužiti 16,551 milijona evrov čistega dobička, kar je za približno petino manj kot v letu 2006. Hauc je zelo ponosen na ta dosežek. Po njegovih besedah so takšen poslovni izid dosegli kljub upadu prihodkov iz plačilnega prometa in trajnikov ter prehodu na elektronsko poslovanje, doživeli pa so tudi upadanje storitev na rezerviranem in univerzalnem področju ter nižje število priporočenih in vrednostnih pošiljk. Omenjene izpade jim je uspelo nadomestiti s povečanjem prodaje poštnih storitev in trgovskega blaga ter z racionalizacijo stroškov, je pojasnil. Čisti poslovni izid naj bi letos spet uplahnil za petino v primerjavi z letom pred tem, saj poslovodstvo načrtuje štiriodstotno rast prihodkov in šestodstotno rast poslovnih odhodkov. "Pričakujemo nadaljevanje umirjanja rasti obsega storitev v primerjavi z rastjo iz minulih let," je povedal namestnik direktorja Igor Marinič. V letošnjih poslovnih načrtih niso predvideni tehtnejši vstopi v lastniško strukturo nacionalnih poštnih operaterjev v Makedoniji, Črni gori, Albaniji, na Hrvaškem in v Republiki srbski, s katerimi ima Pošta Slovenije sklenjena pisma o nameri. Načrte v Makedoniji jim je prečrtala vladna kriza, ki je pred dnevi pripeljala do razpustitve parlamenta in razpisa predčasnih volitev. "V Črni gori so sklenili, da bodo pošto privatizirali šele leta 2009," je pojasnil Hauc. Lani je Pošta Slovenije zaposlovala 6643 ljudi, letos pa jih bodo zaposlili še dodatnih 71, ki bodo večinoma opravljali dostavne naloge.
|
neutral
|
2,262
|
Na borzi je po objavi investicijskih bank JP Morgan, Goldman Sachs in Lehman Brothers, da imajo več tveganih naložb, ki jih lahko izgubijo zaradi trenutne kreditne krize, kot se je sprva pričakovalo, zavladala kratkoročna panika. V zadnjih dneh so se tečaji delnic nekoliko popravili. Spodbudna izjava Templetonovega upravljalca premoženja Marka Mobiusa, da smo vse bližje koncu hipotekarne krize, ki je zahtevala že 245 milijard dolarjev odpisov sredstev, je na borzo vlila nekaj optimizma. K temu je prispevala tudi novica o rasti indeksa vodilnih indikatorjev (leading indicators) v marcu za 0,1 odstotne točke glede na februar, prvič v zadnjih šestih mesecih. K dvigu indeksa je največ prispevala ekspanzivna monetarna politika Feda v preteklih mesecih. Novica o dvigu povprečne tedenske delovne ure v marcu za 0,24 odstotka še vedno daje upanje, da bo gospodarska rast v prvem kvartalu pozitivna. Delničarje General Electrica je 11. aprila močno streslo. Konglomerat, ki deluje v sektorju tehnologije, medijev in finančnih storitev je najbolj poznan po proizvodnji letalskih motorjev, turbin za elektrarne in medicinske opreme. Cena delnice je po objavi padca operativnega dobička v prvem kvartalu za 12 odstotkov še isti dan izgubila dobrih 13 odstotkov, kar je največ v zadnjih dvajsetih letih.
|
neutral
|
2,263
|
Ljubljana - Ljubljanska borza je včeraj začasno odpravila desetodstotno omejitev pri gibanju vrednosti delnice Petrola. Že v uvodnih minutah trgovanja se je namreč Petrolova delnica podražila za skoraj deset odstotkov, nato pa je na ponudbeni strani zmanjkalo prodajalcev. Po sprostitvi omejitve se je Petrolova delnica podražila še za dodatne tri odstotke in v včerajšnjem trgovalnem dnevu pridobila rekordnih 12,7 odstotka ter trgovanje končala pri 618,7 evra. V zadnjih treh dneh se je Petrolova delnica podražila že za visokih 31 odstotkov, medtem ko se je od začetka leta pocenila za skoraj 32 odstotkov. V začetku aprila smo poročali, da se je zaradi 35-odstotnega padca vrednosti delnice Petrola vrednost Istrabenzovega deleža v treh mesecih znižala za več kot sto milijonov evrov. Toliko je namreč znašala Istrabenzova oportunitetna izguba, saj svojo naložbo v Petrolu vrednoti po tržni ceni. Istrabenz ima sicer uradno v lasti 16 odstotkov Petrola in je samo od družb in skladov iz skupine KD Group julija lani kupil okoli 3,6 odstotka Petrola, pri čemer jim je za delnico odštel kar tisoč evrov. Po neuradnih informacijah je povprečje cen, po katerih je Istrabenz kupoval delnice Petrola, več kot 860 evrov. Že konec minulega tedna so se v bančnih krogih pojavile informacije, da je Nova Ljubljanska banka zaradi padca delnice Petrola Istrabenz pozvala k dodatnemu zavarovanju posojil, ki jih je Istrabenz najel za nakup delnic Petrola. V Istrabenzu so to informacijo včeraj komentirali takole: "Istrabenz redno izpolnjuje svoje obveznosti do bank in v zvezi z njimi nima dodatnih zahtev." Če upoštevamo le padec vrednosti Petrola do konca marca, se je Istrabenzov neto dolg povzpel že na skoraj 60 milijonov evrov, medtem ko je še konec decembra lani izkazoval negativni neto dolg v višini 46,3 milijona evrov. Na vprašanje, ali lahko pojasnijo, kako Istrabenz občuti posledice finančne krize in zmanjšane likvidnosti v bančnem sektorju glede na visok finančni dolg, v Istrabenzu pravijo, da se razmeram globalne finančne krize prilagajajo, vendar niso pojasnili, kako. V borznih krogih se pojavlja vedno več sumov, da v zadnjih dneh prihaja do tržnih manipulacij s ceno delnice Petrola. Agencija za trg vrednostnih papirjev nam včeraj še ni odgovorila, ali bo preverila sum v zvezi z morebitno manipulacijo pri nenavadni rasti delnice Petrola. V Istrabenzu trdijo, da rast delnice Petrola nima nobene povezave z Istrabenzom in z njim kakor koli povezanimi družbami. matjaz.polanic@dnevnik.si vesna.vukovic@dnevnik.si
|
negative
|
2,264
|
Ljubljana - Direkcija Republike Slovenije za vodenje naložb v javno železniško infrastrukturo, ki deluje v okviru ministrstva za promet, je konec februarja objavila javni razpis za izdelavo idejnega projekta za novo dvotirno progo Divača-Koper. To napoveduje začetek uresničevanja dolgoletnih načrtov, ki predvidevajo zgraditev drugega tira na omenjeni trasi. Po besedah Lidie Jurše iz direkcije se skrajni rok za oddajo ponudbe izteče 5. maja. "Ocenjena vrednost projekta znaša od 870.000 do 1,15 milijona evrov, pogodba z izvajalcem pa bo sklenjena predvidoma julija," razlaga Juršetova. Sredi marca se je sicer iztekel rok za oddajo ponudb za izvedbo geološko-geomehanskih raziskav in raziskav krasa za potrebe izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za novo dvotirno progo Divača-Koper. Juršetova pravi, da sta ponudbo oddala dva ponudnika: joint venture ZT GmbH (iz Avstrije), Elea iC in Imprefond (iz Italije) ter joint venture Zavod za gradbeništvo Slovenije, GoZS - Geološki zavod Slovenije, Irgo Consulting, Geoinženiring, Gradbeni inštitut ZRMK in Inštitut za raziskovanje krasa SAZU. "Pogodba z izvajalcem del, ki so ocenjena na šest milijonov evrov, bo sklenjena predvidoma junija," je dodala. "Pripravljalna dela za gradnjo proge se lahko začnejo konec leta 2010 ali 2011. Ocenjena vrednost vseh del na drugem tiru je okoli 700 milijonov evrov, polovico zneska pa naj bi financirali iz proračuna (polovico bi predvidoma financirali iz evropskih sredstev, op. p.)," razlaga Juršetova. Na vprašanje, ali bi se lahko vrednost naložbe podražila, podobno kot se je v preteklosti dražila gradnja avtocest, pa Juršetova odgovarja, da je to možno, saj približno 75 odstotkov trase predstavljajo predori. Po načrtih bo direkcija prihodnji mesec objavila javni razpis za modernizacijo obstoječe proge Divača-Koper, o čemer smo že poročali. "Po predvidenem terminskem načrtu bi bila lahko vsa dela zaključena do novembra leta 2011," pravi Juršetova. Dodaja, da z modernizacijo želijo povečati prepustno moč proge s 53 vlakov na dan na 81 vlakov. Prevozna moč proge naj bi se z osem milijonov ton povečala na 14 milijonov ton na leto. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
positive
|
2,265
|
Ljubljana - "Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je identificirala sum trgovanja na osnovi notranjih informacij," so nam odgovorili v ATVP, ki jo vodi Damjan Žugelj. Takšno pojasnilo smo dobili, ko smo agencijo spraševali, ali bodo preverili nakup stotih Petrolovih delnic, ki ga je predsednik uprave Petrola Marko Kryžanowski opravil v ponedeljek, le tri dni pred objavo rekordnih rezultatov za prvo četrtletje. Če bo ATVP "ugotovil kršitve določb zakona o trgu finančnih instrumentov, ki ureja prepoved ravnanja zlorabe trga, med katere sodi tudi trgovanje na podlagi notranjih informacij, bo proti kršiteljem ukrepal skladno z zakonskimi pooblastili". Rekordni poslovni rezultati Petrola namreč deloma pojasnijo tudi nerazumljivo 34,8-odstotno rast Petrolove delnice med minulo sredo in ponedeljkom. Včeraj dopoldne so nam v ATVP povedali, da trgovanje s Petrolovo delnico preverjajo, vendar podrobnosti ne morejo razkriti. Za komentar očitkov, da je pri nakupu Petrolovih delnic zlorabil notranje informacije, smo se včeraj obrnili tudi na Kryžanowskega. V Petrolovi službi za odnose z javnostmi so nam najprej dali le prepis njegove izjave za nekatere medije, v kateri je sredi aprila komentiral Petrolovo poslovanje v minulem letu in v kateri je povedal, da je "že kupoval delnice Petrola in jih bo gotovo tudi v prihodnje". Vendar v tisti izjavi ni komentiral niti Petrolovega poslovanja v prvem letošnjem četrtletju niti ni napovedal, kdaj natančno bo kupil delnice. Po ponovnem posredovanju nam je Kryžanowski prek službe za odnose z javnostmi sporočil: "Pri mojem nakupu delnic nikakor ni šlo za zlorabo notranjih informacij, saj so bile kvartalne bilance zaključene komaj pred objavo, končno poročilo pa bo objavljeno po seji nadzornega sveta, predvidoma sredi maja." Na vprašanje, zakaj z nakupom ni počakal do objave poslovnih rezultatov za prvo četrtletje, ni odgovoril.
|
negative
|
2,266
|
Ljubljana - Digitel je v petek na ljubljansko okrožno sodišče zoper državo vložil tožbo v višini 315 milijonov evrov. Od države terja odškodnino, ker mu ta pred desetimi leti ni podelila dovoljenj za opravljanje storitev mobilne telefonije. Kot navajajo v tožbi, bi danes namreč dosegali četrtino trga mobilnih GSM-storitev, znesek pa predstavlja škodo, ki je nastala v obliki izgubljenega dobička. "V nasprotju z Digitelom je Mobitel pridobil desetletna stalna dovoljenja za opravljanje GSM-storitev, saj je uprava za telekomunikacije kot izdajatelj dovoljenja in državni organ favorizirala podjetje v državni lasti," je njihov argument. "Zaradi nezakonitega ravnanja države in kršitve ustave Digitel tako zahteva odškodnino v takšni višini, kot če Mobitel ne bi ustvaril monopola na nezakonit in protiustaven način, in sicer v višini 315 milijonov evrov," so dodali. Za namen dokazovanja višine škode predlagajo tudi postavitev izvedenca. Sočasno je Digitel vložil tudi predlog za izvršbo v višini 212.514 evrov, kar skupaj z obrestmi znaša več kot 430.000 evrov. Navedeni znesek je bil v sporu pred ljubljanskim okrožnim sodiščem prisojen, potrjen pa tudi s strani višjega sodišča v Ljubljani oktobra lani, in sicer kot odškodnina v zvezi z nespoštovanjem pravil postopka pri izvedbi javnega razpisa GSM iz leta 1998. Takrat sta koncesiji pridobila Simobil in Mobitel. Podobno pot je na sodišču pred leti ubral ameriški operater Western Wireless, ko je od države zahteval vračilo vrednosti projekta o vstopu na trg pod blagovno znamko Vega, in sicer skoraj 338 milijonov evrov. Glavno krivdo za nemogoče razmere na trgu so takrat očitali Mobitelu, obilno pomoč pa naj bi mu nudila država. Nato so tožbo opustili, saj so se s Telekomom pogodili o odpisu neplačanih računov. tomaz.modic@dnevnik.si
|
negative
|
2,267
|
Ljubljana - Državna revizijska komisija je delno ugodila zahtevku za revizijo postopka javnega naročila oddaje del graditve predora Markovec in razveljavila odločitev naročnika, Družbe za avtoceste v RS (Dars), o oddaji javnega naročila skupini italijanskih družb v skupnem nastopu. Ugotovili so, da italijanski ponudniki niso izkazali potrebnih referenc. Dars lahko sedaj postopek javnega naročanja za izgradnjo predora Markovec nadaljuje in javno naročilo odda naslednjemu najugodnejšemu ponudniku, ki izpolnjuje vse razpisne pogoje, lahko pa postopek zaključi brez izbire ponudnika in, glede na ugotovljena nova dejstva in okoliščine, postopek javnega naročanja ponovi. Uprava Darsa bo odločitev o tem sprejela predvidoma v prihodnjem mesecu, so sporočili iz Darsa. Državna revizijska komisija se je pri pregledu zahtevka SCT in Primorja ustavila že pri referencah italijanskega ponudnika. "Niti ena od priloženih referenc ni ustrezala. Za to izbiro postopek se uporablja še star zakon o javnih naročilih, po katerem dopolnjevanja ponudbe niso mogoča, tako da italijanski ponudnik ni izkazal minimalne ustreznosti za izvedbo tega posla," je povedal predsednik Državne revizijske komisije Samo Červek. V družbi SCT so z odločitvijo komisije zadovoljni. "Državna revizijska komisija je s svojo odločitvijo sledila zakonodaji, kar je dokaz, da v Sloveniji gremo po poti pravne države," so v sporočilu za javnost zapisali v družbi SCT. Červek meni, da se bo izbira izvajalca, če bo Dars nadaljeval s postopkom, zavlekla za dober mesec. Če bodo postopek izbire ponovili, bo trajalo dlje časa, vendar bi lahko, če bodo "hitro ulovili roke in ravnali pametno", stvar izvedli vsaj do začetka jeseni. Uprava Darsa je svojo odločitev o izboru najprimernejšega izvajalca za gradnjo predora Markovec sprejela "v skrbi za gospodarnost porabe finančnih sredstev in zato izbrala cenovno najugodnejšega ponudnika", so zapisali na Darsu in dodali, da ta odločitev uprave Darsa "iz procesno formalnih razlogov s strani Državne revizijske komisije ni bila potrjena". Na razpisu za gradnjo predora Markovec na odseku hitre ceste Koper - Izola je Dars med tremi ponudniki izbral skupino italijanskih podjetij v skupnem nastopu (Vidoni, Oberosler cav. Pietro in Intercantieri Vittadello). Poleg Italijanov sta se za gradnjo potegovala tudi konzorcij, ki ga sestavljata SCT in Primorje, ter avstrijski Strabag. SCT in Primorje sta marca vložila zahtevek za revizijo postopka izbire, Dars je zahtevek zavrnil z utemeljitvijo, da je to javno naročilo oddal skladno z načelom dobrega gospodarja.
|
neutral
|
2,268
|
Ljubljana - Ameriški logistični velikan United Parcel Service (UPS) je v prvem četrtletju letos ustvaril 1,1 milijarde evrov prihodkov, kar je za 6,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček družbe se je zaradi nižjih stroškov povečal za 7,5 odstotka, medtem ko se je dobiček iz rednega poslovanja zmanjšal za 9,4 odstotka, na 955 milijonov evrov. Zaradi upočasnjene gospodarske rasti v ZDA se je UPS količina prometa zmanjšala za 0,3 odstotka, na 13,24 milijona pošiljk na dan, dobiček iz rednega poslovanja pa za 20 odstotkov, na 614,9 milijona evrov. Družba je zaradi tega zmanjšala svojo napoved o letošnjem poslovanju, saj po novem napovedujejo od 2,5 do 2,7 evra prihodka za delnico, medtem ko so prej predvidevali 2,75 do 2,9 evra prihodka za delnico. UPS je bil v tem obdobju bolj uspešen v tujini, saj se je količina izvoza v Azijo in v Evropo povečala za približno 10 odstotkov, prihodki družbe v tujini pa so se povečali za 15,5 odstotka, na 1,8 milijarde evrov.
|
negative
|
2,269
|
München - Nemški koncern Siemens je v četrtletju, ki se je izteklo konec marca, ustvaril 412 milijonov evrov čistega dobička, kar je 67 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Nižji dobiček je posledica izrednih stroškov zaradi revizije naročil. Prihodek se je zvišal za 0,5 odstotka na 18,09 milijarde evrov. Padec dobička je posledica izrednih stroškov v višini 857 milijonov evrov, ki so nastali po reviziji naročil pri velikih Siemensovih projektih na področju železnic, informacijskih tehnologij in elektrike. Izvršni direktor Peter Löscher je dejal, da so zaključili z revizijo projektov in da imajo sedaj "jasno sliko možnih tveganj". Dodal je, da so tako pokazali svojo predanost "transparentnosti in odgovornosti". Siemens sedaj pričakuje, da bo letni dobiček iz poslovanja stagniral, medtem ko so v koncernu pred tem napovedovali, da se bo v poslovnem letu, ki se bo izteklo konec septembra, ta zvišal. V naslednjih dveh letih načrtujejo znižati administrativne stroške za 1,2 milijona evrov, saj pričakujejo, da se bodo posledice krize v finančnem sektorju v prihodnjem poslovnem letu odrazile tudi v drugih sektorjih.
|
negative
|
2,270
|
Ljubljana - Slovenija vinjeto kot obliko plačevanja cestnine za osebna vozila uvaja začasno, zato Evropska komisija ukrep po mnenju evropskega komisarja za promet Jacquesa Barrota verjetno lahko podpre. Seveda pa je treba preveriti, ali načrtovana uvedba vinjet ne pomeni diskriminacije kogarkoli. "Smo v stikih s slovensko vlado, da bi se prepričali, ali je slovensko vinjetno cestninjenje v skladu z evropskim pravom," je včeraj na neformalnem srečanju evropskih ministrov za promet na Brdu povedal Barrot. Slovenija bo s 1. julijem za cestninjenje osebnih vozil uvedla vinjete. Kupiti bo mogoče polletne (35 evrov) in letne vinjete (55 evrov), ravno to pa je sprožilo vprašanje, ali ukrep ni kakorkoli diskriminatoren do občasnih uporabnikov avtocest in potnikov, ki Slovenijo le prečkajo. V Evropski komisiji so pred časom pojasnili, da cestninjenja osebnih vozil pravo EU sicer ne ureja, da pa načelo nediskriminatornosti pogodbe o EU pomeni, da bi morala Slovenija uvesti tak sistem cestninjenja, ki ne bi od vsakega tranzitnega potnika za uporabo slovenskih avtocest zahteval nakup šestmesečne vinjete. Zaradi načrtovane uvedbe "le" polletnih in letnih vinjet v Sloveniji se je na ministra za promet Radovana Žerjava pred kakšnim mesecem dni obrnil tudi največji evropski avtomobilski klub, nemški ADAC. "Polletne in letne vinjete po našem mnenju niso primerne, še posebej ne za tranzitne potnike. Po novem bodo morali ti plačati tudi za več kot 300 odstotkov višjo cestnino, zato predlagamo izboljšanje načrtovanega cestninskega sistema z uvedbo štirimesečne vinjete, s primerno ceno," so pojasnili v ADAC. Za zdaj odgovora še niso prejeli. V avstrijskem AMTC, sorodniku slovenske AMZS, ocenjujejo, da bi turisti, ki v Slovenijo prihajajo za krajši čas ali jo le prečkajo, morali imeti na razpolago cenejšo vinjeto, ki bi veljala na primer sedem ali 10 dni. Ob tem so opomnili, da je Evropska komisija leta 1996 od Avstrije ob uvajanju vinjet zahtevala, da uvede tudi mesečne in tedenske vinjete, pri čemer je komisija poudarila ravno potrebe turistov. "Morda je Evropska komisija od takrat do danes svoje mnenje spremenila," so dodali in pojasnili, da so se na avstrijsko ministrstvo za promet obrnili s vprašanjem, ali namerava kakorkoli ukrepati. "Bili smo obveščeni, da bo Evropska unija stopila v stik s slovensko vlado in problem rešila," so še povedali v AMTC. Evropska komisija, kot je dejal Barrot, sicer podpira "pogumno odločitev slovenske vlade, da uvede satelitsko elektronsko cestninjenje brez fizičnih ovir". Satelitsko cestninjenje naj bi po načrtih slovenske vlade za tovorna vozila zaživelo sredi prihodnjega leta, za osebna vozila pa leta 2010. "Prej ko bo zaživelo pravično zaračunavanje cestnine, bolje bo," je še poudaril Barrot.
|
neutral
|
2,271
|
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je bilo včeraj za okoli uro in pol ustavljeno trgovanje z delnicami Nove Kreditne banke Maribor, potem ko smo v Dnevniku razkrili informacije o skorajšnji dokapitalizaciji banke. Trgovanje z delnicami se je sprostilo po tistem, ko je uprava z Matjažem Kovačičem na čelu javno potrdila, da bo na naslednji seji nadzornega sveta banke 14. maja predlagala 150-milijonsko dokapitalizacijo NKBM. Kot smo poročali, je za zdaj predviden podoben model dokapitalizacije, kot trenutno poteka v NLB. V prvem krogu bi imeli možnost za nakup novih delnic obstoječi lastniki, v drugem delu vsi zainteresirani mali vlagatelji, v tretjem krogu pa dobro poučeni vlagatelji. Kovačič naj bi se sicer nagibal k scenariju, po katerem bi prek dokapitalizacije država zmanjšala svoj delež, vendar namerava država po naših informacijah v celoti izkoristiti pravico do vplačila novih delnic. Avtor je lastnik delnic NKBM.
|
neutral
|
2,272
|
Singapur - Cena za ameriško nafto z junijsko dobavo se je v današnjem trgovanju zavihtela že čez 125 dolarjev. Pozno dopoldne je cena za zahodnoteksaško lahko nafto na londonski borzi med trgovanjem dosegla 125,12 dolarja za sod. Analitiki skok cen pripisujejo špekulacijam glede zalog nafte. Cena za sod severnomorske nafte vrste brent, ki bo dobavljena v juniju, pa je med trgovanjem dosegla 124,25 dolarja. Nafta Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) je v četrtek ponovno dosegla nov rekord. Cena za sod te nafte se je podražila za 0,90 dolarja na 116,93 dolarja, je danes zapisano na spletnih straneh Opeca. Izjave Opeca, da ne obstajajo ozka grla pri dobavi nafti, niso mogle zajeziti rasti cen. Na mednarodnih trgih ne vlada "nikakršno pomanjkanje nafte", je sinoči poudaril generalni sekretar Opeca Abdalla Salem el Badri. Velika nihanja pri cenah nafte spodbujata predvsem položaj na finančnih trgih ter precejšnje znižanje tečaja dolarja.
|
negative
|
2,273
|
laško - "Nakup družbe Kolonel sem zaupal vrhunskim pravnim, finančnim in davčnim strokovnjakom, zato sem prepričan, da je izveden povsem zakonito in s povsem poštenimi nameni," je za POP TV povedal Boško Šrot. Kot je dejal predsednik uprave Pivovarne Laško in solastnik podjetja Atka-Prima, lastnika družbe Kolonel, ki preko družbe Center Naložbe obvladuje 76-odstotni lastniški delež v Infond Holdingu, največjem posamičnem lastniku Pivovarne Laško, se je za ta način nakupa deleža v Laškem odločil, ker "je vladajoča politika kreirala izrazito sovražno klimo do domačih koncentracij lastništva, pri katerih so sodelovali aktualni managerji". "Tudi kritika predsednika vlade Janeza Janše in njegova ostra kampanja proti meni osebno in celotnemu sistemu Pivovarne Laško je pomenila za naš poslovni sistem preveliko tveganje," je ocenil Šrot. Za nakup Kolonela in deležev, ki jih ta prek svojih družb obvladuje, se je Šrot tudi odločil, ker "ne želi, da se preko njegovega hrbta in preko tako pomembnega poslovnega sistema, kot je Pivovarna Laško, dela cenena protitajkunska politična kampanja za letošnje volitve. Na novinarsko vprašanje, kaj je z malimi delničarji Pivovarne Laško, ki niso mogli vedeti, kdo je dejanski lastnik Laškega, in na vprašanje, od kje Kolonelu denar za prevzem pivovarne, Šrot ni želel odgovoriti.
|
negative
|
2,274
|
Singapur, - Cena ameriške nafte se je v azijskem trgovanju umirila, vendar vztraja nad 125 dolarji. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z junijsko dobavo je bilo danes treba odšteti 125,56 dolarja. V petek je cena med trgovanjem dosegla celo 126,25 dolarja, na koncu pa se je ustalila pri 125,96 dolarja. Severnomorska nafta vrsta brent, ki bo dobavljena v juniju, se je pocenila za 65 centov na 124,75 dolarja. Cena za sod te nafte je med petkovim trgovanjem na londonski borzi dosegla 125,90 dolarja. Cena nafte je prejšnji teden vsak dan 'podirala' rekorde in se je od začetka leta, ko je presegla mejo 100 dolarjev, zvišala za 25 odstotkov. Analitiki ocenjujejo, da na visoke cene vplivajo predvsem večje povpraševanje iz Kitajske in Indije, napadi na črpališča nafte v z nafto bogati Nigeriji ter nižji tečaj dolarja.
|
negative
|
2,275
|
Ljubljana - Zmago proevropske koalicije srbskega predsednika Borisa Tadića na nedeljskih parlamentarnih volitvah je včeraj pospremila rekordna rast tečajev na beograjski borzi. Osrednji indeks beograjske borze Belex 15 je tako samo včeraj pridobil kar 12,9 odstotka vrednosti in trgovalni dan končal pri 1888 indeksnih točkah, kar pa je še vedno 18,6 odstotka manj kot na začetku leta in 43 odstotkov pod rekordno vrednostjo izpred približno enega leta. "Gre za pričakovani prvi odziv vlagateljev, saj je demokratska stranka zmagala bolj suvereno kot je bilo sprva pričakovati. Vendar pa sama zmaga, dokler se ne bo oblikovala tudi proevropska vlada, še ne pomeni veliko," meni vodja oddelka za upravljanje v KD BPD Dejan Divjak. Po uvodni evforiji na beograjski borzi Valter Grilanc iz Medvešek Pušnika pričakuje umiritev strasti in popravek tečajev, medtem ko Divjak v prihodnjih dneh pričakuje turbulentno trgovanje, vlagatelji pa se bodo po njegovem mnenju odzivali predvsem na politične novice. "V prihodnjih dneh na beograjski borzi pričakujem rahlo pozitiven trend, rast pa bi utegnila pospešiti predvsem potrditev demokratske vlade," pravi Divjak. Dolgoročnejše gibanje tečajev na srbskem trgu kapitala pa bo v veliki meri odvisno predvsem od tujih institucionalnih vlagateljev, ki so še pred dobrim letom dni množično investirali v srbska podjetja, vendar so se nato po zapletih pri tamkajšnji privatizaciji, glede Kosova ter razpustitve vlade umaknili, kar se je v zadnjih mesecih odrazilo predvsem na zmanjšanju likvidnosti na beograjski borzi. "Institucionalni vlagatelji se zgolj zaradi zmage Tadića še ne bodo vrnili, saj je politična stabilizacija šele prvi korak k razvoju finančnega trga v Srbiji," meni Grilanc, ki opozarja, da finančni trgi temeljijo na zaupanju, vprašanje pa je, ali smo pri vprašanju Kosova že videli konec. Divjak ob tem še dodaja, da bo vrnitev institucionalnih vlagateljev pogojevala tudi nadaljnja privatizacija srbskih družb, k razvoju tamkajšnjega trga kapitala pa bi utegnile prispevati tudi morebitne prve javne prodaje delnic in kotacije novih podjetij na borzi.
|
neutral
|
2,276
|
Ljubljana - SCT pod vodstvom Ivana Zidarja za dodatna elektrostrojna dela v predoru Šentvid na avtocestnem odseku Koseze-Šentvid na prvotnih pogodbeno sklenjenih 11 milijonov evrov zahteva še 7 milijonov evrov. Celoten 5,5-kilometrski odsek naj bi po napovedih presegel 263 milijonov evrov. Zahtevek SCT so včeraj obravnavali nadzorniki državne družbe za avtoceste (Dars) pod vodstvom Francija Slaka, a ga niso odobrili, temveč so se z njim le seznanili. Od uprave Darsa, ki jo vodi Tomislav Nemec, pričakujejo, da se bo z izvajalcem dogovorila tako, da bo cena del ostala v okviru 11 milijonov evrov, čeprav se strinjajo z dodatnimi deli, povezanimi z evropsko direktivo o prometni varnosti, je pojasnil Slak. Gre za podvojitev števila prečnikov in odstavnih niš v predoru ter dodatno razsvetljavo in prezračevanje zaradi zamenjave betonskega vozišča z asfaltnim ter dodatno signalizacijo. Slak je prepričan, da je zaradi prihrankov, ker ne bo zgrajen poln priključek na Celovško cesto, kot je bilo predvideno s pogodbo, mogoče elektrostrojna dela v predoru dokončati po sklenjeni ceni. Upravi Darsa se z odločitvijo mudi, saj mora biti predor končan do 30. junija. Za Slaka možnost, da predor ne bi bil dokončan do roka, ne pride v poštev, tudi zaradi pritiska javnosti. Zato tudi ne pričakuje, da bo SCT Dars izsiljeval s kratkim rokom. "Uprava naj se odloči, kaj bo storila. Jasno pa je, da zahtevek krepko presega 30 odstotkov pogodbene vrednosti (3,3 milijona evrov), kar bi SCT sploh še lahko odobrili v skladu z zakonodajo," je pojasnil član nadzornega sveta Uroš Rožič. Odločitev uprave o Šentvidu Rožič pričakuje v nekaj dneh, v 10 do 14 dnevih pa tudi odločitev o usodi razpisa za gradnjo predora Markovec. Dars je, kot je znano, za posel izbral konzorcij na čelu z italijanskim Vidonijem, a je državna revizijska komisija po pritožbi drugega ponudnika SCT in Primorja odločitev razveljavila. "Uprava nam še ni sporočila, h kakšni odločitvi se nagiba," je dejal Rožič. Nadzorniki so se seznanili tudi z zahtevo Prekmurcev, da mora biti prekmurski krak avtoceste zgrajen do konca avgusta. Strinjajo se, da to ni uresničljivo, vendar uprava Darsa še preučuje zahteve in predloge, zaradi katerih je minister za promet Radovan Žerjav že zagrozil z odstopom.
|
neutral
|
2,277
|
Ljubljana - Gorenjska banka bo delničarjem izplačala dividendo v višini 70 evrov oziroma skupno nekaj več kot 21,7 milijona evrov bilančnega dobička. Skupaj z 20 evrov vmesne dividende iz konca lanskega leta bodo delničarji tako prejeli 44 odstotkov višje dividende v primerjavi z letom 2006. Delničar Metalka Trgovina je na predlog uporabe bilančnega dobička in pooblastilo upravi za nakup lastnih delnic vložil nasprotna predloga, a so ju na včerajšnji skupščini preglasovali. "Zaradi svetovne krize v bančnem sektorju in posledično znižane likvidnosti v slovenskem bančnem prostoru, kar je skladno tudi s priporočili Banke Slovenije, bi se morala letošnja dividenda prilagoditi trenutnim ekonomskim razmeram," meni Franc Gajšek, predsednik upravnega odbora Metalke. Predlagal je dividendo le 30 evrov na delnico, kar bi skupaj z vmesno dividendo zneslo petino manj kot leta 2006. Metalka je nasprotni predlog vložila tudi na predlog pooblastila upravi za nakup lastnih delnic. "Banka je že pri nakupu delnic Iskraemeco prek slamnatega kupca GBD izkoristila zaupanje lastnikov." Nakup po ceni do petkratnika knjigovodske vrednosti delnice, je dejal Gajšek, nikakor ni v skladu z navedbami uprave glede povečanja vrednosti premoženja družbe. Metalka Trgovina je na sprejete sklepe o uporabi bilančnega dobička in pooblastila upravi za nakup lastnih delnic že napovedala izpodbojni tožbi. Skupščina je v nadzorni svet banke izvolila Mojco Globočnik, Miho Resmana (oba Sava), Mitjo Selana (Merkur) in Zlatka Kavčiča, ki je v začetku marca odstopil s položaja predsednika uprave banke. V nadzorni svet so ponovno izvolili Franca Balanča, Mira Pinteriča in Draga Štefeta. Največji delničarji bodo iz naslova dividend prejeli: Sava za 45,9-odstotni delež banke okoli 13,7 milijona evrov, Merkur za dobrih 14 odstotkov Gorenjske banke okoli 4,2 milijona evrov, Zavarovalnica Triglav in Iskratel pa bosta iz tega naslova realizirala 1,2 milijona evrov oziroma 917.000 evrov.
|
neutral
|
2,278
|
Slovenska Bistrica - Družba Almont, ki je specializirana za razvoj, proizvodnjo in montažo aluminijskih konstrukcij, je lani uspešno zajahala konjunkturnega bika, ki je vlekel celotno evropsko gradbeništvo. Slovenjebistriška skupina je dosegla več kot 30-odstotno rast prihodkov, ki so konec leta znašali 26,7 milijona evrov, pri čemer so kar petino vseh prihodkov ustvarili z obnovo fasade hotela Marriott v Budimpešti. Letos napovedujejo približno desetodstotno rast prihodka in si spet obetajo nekaj večjih projektov v tujini. Med drugim bi radi sodelovali v drugi fazi gradnje kosovske vladne palače. V celotni skupini so lani ustvarili 1,060.000 evrov čistega dobička. Prokurist Alojz Gorčenko pričakuje, da se bodo lastniki na letošnji skupščini strinjali s predlogom uprave, po katerem naj bi dobiček ostal nerazporejen. Družba je ta čas v lasti 42 delničarjev, večinoma Almontovih zaposlenih, največji, 28,5-odstotni lastnik, pa je Gorčenko.
|
positive
|
2,279
|
Ljubljana - SCT bo moral državi plačati za približno pet milijonov evrov zaostalih davčnih obveznosti za obdobje med letoma 2004 in 2006, smo izvedeli iz več neuradnih virov. Čeprav nam v družbi, ki jo vodi Ivan Zidar, teh informacij niso potrdili, so včeraj pojasnili, da so zoper odločbo Dursa, ki je v družbi v omenjenem triletnem obdobju opravil davčni inšpekcijski pregled, vložili pritožbo. "Podkrepili smo jo z mnenjem stalnega sodnega izvedenca in Inštituta za primerjalno pravo pri ljubljanski pravni fakulteti, ki sta pritrdila našim stališčem. Ker postopek še ni zaključen, ostalih stvari ne moremo komentirati," je za Dnevnik dejal Klemen Grebenšek iz SCT. Kot smo izvedeli, so davčni inšpektorji med letoma 2004 in 2006 v SCT "našli" za pet milijonov evrov neplačanih davkov, domnevno pretežno iz naslova dohodkov pravnih oseb. Gre za znesek, ki za več kot milijon evrov presega vsoto čistih dobičkov družbe v obravnavanih treh letih. Pri tem velja opozoriti, da je podjetje Delfi, edini lastnik SCT, pred časom iz lastništva družbe iztisnilo ostale delničarje in jim pri tem ponudilo odpravnino, po kateri je celoten SCT vreden okoli 12 milijonov evrov, torej le okrog dvakrat več kot ugotovljene zaostale davčne obveznosti družbe. Po naših informacijah je Durs odločbo za začetek inšpekcijskega pregleda davkov od dobička oziroma dohodkov pravnih oseb ter davkov in prispevkov od plač in drugih osebnih prejemkov izdal junija lani. Prihod davčnih inšpektorjev v SCT tako časovno sovpada z zgrinjanjem temnih oblakov nad družbo in Ivana Zidarja ter tudi z njegovo namero, da iz lastništva družbe iztisne več vodilnih menedžerjev. Kot je znano, je marca lani, dobre tri mesece pred začetkom pregleda, neznanec vlomil v hišo prvega moža največjega slovenskega gradbenega podjetja, že konec avgusta pa je rekonstrukcija vlade odnesla dva ministra za promet in zdravje, ki sta tesno poslovno sodelovala s SCT. Februarja letos je tožilstvo izdalo zahtevo za preiskavo SCT, v kateri se je sklicevalo tudi na ugotovitve Dursa, Zidar pa je noč preživel v pridržanju.
|
negative
|
2,280
|
Ljubljana - Farmacevtska družba Lek, članica skupine Sandoz, je včeraj uradno odprla 5,6 milijona evrov vredno investicijo - novi kontrolni center na Verovškovi v Ljubljani. "Nova zgradba je rešila pomanjkanje prostora za vso potrebno laboratorijsko opremo in zagotavlja dovolj kapacitet v podporo načrtovani širitvi proizvodnje trdnih ter sterilnih farmacevtskih oblik v Leku," je dejala Katjuša Kreft, direktorica kontrolnega centra in direktorica kakovosti farmacevtskih izdelkov v Leku. V novi zgradbi, katere 70 odstotkov površine zavzemajo laboratoriji, bo delalo več kot 100 zaposlenih iz farmacevtske, kemijske in mikrobiološke stroke. V pritličju trinadstropne zgradbe so laboratoriji za kontrolo surovin, v prvem in drugem nadstropju laboratoriji za redno testiranje izdelkov in končnih izdelkov ter laboratoriji za testiranje stabilnosti in vzorcev validacij tehnoloških postopkov. V prvem nadstropju so tudi prostori EU - kompetenčnega centra, kjer testirajo in pošiljajo na trge Evropske unije Sandozove izdelke, ki so izdelani v državah zunaj Evropske unije. Pomembna pridobitev je mikrobiološki laboratorij, ki omogoča nov, sodoben način testiranja sterilnosti, pri katerem ni možnosti sekundarne kontaminacije vzorcev, in s tem povečuje zanesljivost rezultatov.
|
positive
|
2,281
|
New York - Svetovno gospodarstvo se giblje po tankem robu, ki ga loči od tega, da zapade v močno upočasnjevanje gospodarske rasti. Ta naj bi letos dosegla 1,8 odstotka, napovedujejo Združeni narodi v svoji medletni napovedi. Glavni razlog za upočasnjevanje gospodarske rasti je poglabljajoča se finančna kriza, ki jo je sprožila kriza na ameriškem nepremičninskem trgu. Tako bodo tudi končne številke o letošnji gospodarski rasti močno odvisne od razvoja dogodkov v ZDA. Če bo kriza vplivala tudi na države v razvoju in tranzicijske države, bi rast svetovnega gospodarstva lahko upadla na 0,8 odstotka. Če bi na razvitih trgih z ukrepi kljub krizi uspeli pospešiti trošenje prebivalstva in vzpostaviti ponovno zaupanje v podjetniški in bančni sektor, bi rast svetovnega gospodarstva lahko letos dosegla 2,8 odstotka, prihodnje leto pa 2,9 odstotka. Združeni narodi sicer ocenjujejo, da dogajanja na mednarodnih finančnih trgih držav v razvoju ne bodo močno prizadela. Medtem ko so te države lani beležile 7,3-odstotno rast, naj bi ta letos dosegla pet odstotkov, prihodnje leto 4,8 odstotka. Rast japonskega gospodarstva naj bi se letos v primerjavi z lani upočasnila z 2,1 odstotka na 0,9 odstotka, rast zahodnoevropskega gospodarstva pa naj bi padla z lanskih 2,6 odstotka na letošnjih 1,1 odstotka. Analitiki Združenih narodov menijo, da se rast inflacije kljub upočasnjevanju svetovnega gospodarstva še ne bo umirila. Ta naj bi letos dosegla 3,7 odstotka. Pospešujejo jo vse višje cene blaga in nafte in tudi višje plače, dodajajo. Zmanjšal naj bi se tudi obseg svetovne trgovine. Ta je lani rasla po 7,2-odstotni stopnji, letos naj bi se v primerjavi z lani zvišala le za 4,7 odstotka. Razlog za to naj bi bilo šibko uvozno povpraševanje ZDA.
|
neutral
|
2,282
|
Ljubljana - Slovenija je lani po raziskavi Global Entrepreneurship Monitor (GEM) po deležu nastajajočih in novih podjetnikov med 42 državami zasedla 33. mesto in se tako že tradicionalno uvrstila v zadnjo tretjino lestvice. Vendar samo število novih in nastajajočih podjetnikov - lani je bilo takih 64.000, ustaljenih pa 62.000 - ni težavno, zaskrbljujoča je nizka kakovost podjetništva, je včeraj opozoril vodja projekta GEM Slovenija 2007 Miroslav Rebernik, profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti. Med podjetniki namreč prevladujejo nizko izobraženi, nova podjetja pa so nizko inovativna. Nove tehnologije jih uporablja manj kot odstotek, med ustaljenimi podjetniki pa tri odstotke. Rebernika pa skrbi tudi padec ambicioznosti. Če še 22 odstotkov začetnikov meni, da bodo v petih letih ustvarili 10 delovnih mest, to trdi le še tri odstotke ustaljenih podjetnikov. Vzroke za to Rebernik vidi predvsem v ovirah v lokalnem okolju. A statistika ni le črna. Razveseljivo je, da se večina posameznikov za podjetništvo odloča zaradi priložnosti, ki jih ponuja, ter večje neodvisnost in ne zaradi golega preživetja (podjetniki že imajo službe in izhajajo iz zgornjega dohodkovnega razreda). Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak priznava, da bo treba v podporo podjetništvu še marsikaj storiti - zavzel se bo za ponovno uvedbo olajšav za naložbe v tehnološko zahtevno opremo - poudaril pa je, da so z različnimi politikami v zadnjih letih podporno okolja izboljšali. "Ustanovitev podjetja ni več težava, zdaj je pred nami izziv, kako zagotoviti rast teh podjetij," je dejal.
|
negative
|
2,283
|
Ljubljana - Lastniki Probanke, ki jo vodi Romana Pajenk, bodo na skupščini 2. julija odločali o dokapitalizaciji banke v višini nekaj več kot šest milijonov evrov, kar predstavlja polovico osnovnega kapitala družbe. Po mnenju poznavalcev je malo verjetno, da delničarji predloga uprave ne bi podprli, saj veljajo največji lastniki Probanke za upravi prijateljske družbe. Uprava bo tako lahko v prihodnjih petih letih osnovni kapital povišala z 12,24 na 18,36 milijona evrov. Sedanji delničarji imajo sicer prednostno pravico do vpisa novih delnic, a si je uprava pridržala pravico, da obstoječim delničarjem v celoti ali deloma to pravico izključi. Lani sta banko dokapitalizirali le Zlata moneta in družba Medaljon, ki jo prek družbe Profektus obvladujejo Probankini menedžerji, hkrati pa je Medaljon tudi največji posamezni lastnik Probanke. Med večjimi lastniki rednih delnic Probanke so še Perutnina Ptuj, Avtotehna in Pivovarna Laško, ki jim je skupno to, da so bile v zadnjem času tarče prijateljskih prevzemov. Skupščina bo odločala tudi o pooblastilu upravi banke za odkup do 10 odstotkov lastnih delnic, in sicer po najnižji ceni 20 evrov in najvišji 45 evrov. Delničarji bodo odločali tudi o uporabi bilančnega dobička, ki je konec lanskega leta znašal 13,4 milijona evrov. Po predlogu uprave bi za izplačilo dividend namenili 4,4 milijona evrov oziroma 1,50 evra bruto dividende na delnico.
|
neutral
|
2,284
|
Bangkok - Cene nafte se danes gibljejo nekoliko višje kot minuli petek. Cena za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z julijsko dobavo se je v današnjem azijskem elektronskem trgovanju namreč zvišala za 56 centov na 132,75 dolarja. K zviševanju cen prispeva predvsem začetek poletne vozne sezone v ZDA, saj to dodatno krepi zaskrbljenost, da proizvodnja ne bo uspela zadostiti povpraševanja. Poletna vozna sezona v ZDA, ki se je začela ta konec tedna, je čas, ko se Američani množično odpravijo na ceste naproti svojim počitniškim ciljem. Zato se v tem največjem gospodarstvu na svetu občutno poveča povpraševanje po gorivu, to pa vpliva na svetovne cene. Na cene nafte zaradi napetosti trga sicer vpliva mešanica dejavnikov, kot so geopolitične napetosti, šibak dolar, špekulativni skladi in nepripravljenost proizvajalcev, da bi povečali proizvodnjo, ocenjujejo analitiki. Severnomorska nafta brent z julijskim dobavnim rokom se je danes v Londonu podražila za 33 centov na 131,90 dolarja za sod, cena za sod nafte Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) pa se je v petek znižala za 1,22 dolarja na 126,37 dolarja.
|
negative
|
2,285
|
New York - Američani se proti rekordnim cenam bencina borijo kakor vedo in znajo, med drugim tudi s skrajšanim delovnim tednom oziroma tako, da delajo štiri dni na teden po deset ur in so potem prosti v petek. Cena bencina v ZDA trenutno znaša okrog štiri dolarje na galono (3,8 litra). Anketa kadrovskega podjetja Robert Half International je pokazala, da je zaradi visokih cen bencina 44 odstotkov Američanov spremenilo način vožnje na delo. Nekateri kupujejo avtomobile, ki porabijo manj bencina, drugi si s sodelavci delijo vožnjo, tretji si iščejo službe bližje domu, četrti pa poskušajo delati od doma. S skrajšanim delovnim tednom prihranijo do 20 odstotkov stroškov za gorivo Zvezna vlada v nekaterih agencijah svojim uslužbencem že več let ponuja možnost, da delajo skrajšan delovni teden, sedaj pa tak ukrep uporabljajo vse bolj tudi zasebna podjetja. Na ta način se prihrani do 20 odstotkov stroškov za gorivo. Problem je tudi v nerazvitem javnem prevozu Problem Američanov je v tem, da nimajo razvitega javnega prevoza, razen v večjih mestih. Tega niti niso potrebovali, dokler je bil bencin poceni in so si lahko brez težav poiskali cenejše stanovanje ali hišo in se potem vozili tudi do uro daleč v službe. Teh časov je zdaj konec.
|
negative
|
2,286
|
Ljubljana - Zaposleni v domžalskem Heliosu, ki ga vodi predsednik uprave Uroš Slavinec, bodo v prihodnje lahko prejeli del bilančnega dobička družbe. Takšen je namreč predlog uprave, o katerem bodo delničarji glasovali na skupščini 4. julija. Če ga bodo potrdili, bo Helios ena izmed prvih družb, ki bo uvedla sicer prostovoljno udeležbo zaposlenih pri dobičku. Udeležbo delavcev pri dobičku je prejšnji teden napovedala tudi uprava Iskre Avtoelektrike pod vodstvom Aleša Nemca. Heliosovi lastniki bodo na skupščini odločali o uporabi 14,74 milijona evrov bilančnega dobička. Za dividendo v višini kar 12,04 evra bruto na delnico bodo namenili 3,35 milijona evrov. Pet članov uprave bo skupaj prejelo dobrih 200.000 evrov nagrade, sedemčlanski nadzorni svet pa slabih 70.000 evrov. Preostalih 11,12 milijona evrov bodo prenesli. Delničarji naj bi upravo tudi pooblastili, da pridobiva lastne delnice, ki jih bo namenila izplačilu udeležbe pri dobičku in ohranjanju vrednosti delnice. Nadzornikom Antonu Jurgetzu, Aleksandru Kokotu in Heleni Bešter pa bi na predlog uprave mandat podaljšali za novo štiriletno obdobje.
|
positive
|
2,287
|
Najprej je treba pojasniti, da nisem skupaj s svojimi sodelavci v nobenem smislu "pospravil" Istrabenza, saj smo postali lastniki poslovnih deležev v družbi FB investicije d.o.o., ki je lastnica 76-odstotnega deleža v družbi Maksima holding d.d., slednja pa lastnica 24,9-odstotnega deleža delnic Istrabenz d.d. Povezava je posledično le posredna, izjava Dnevnika pa skrajno zavajajoča, saj zanemarja preko 25.000 drugih lastnikov delnic Maksime holding d.d., ki imajo skupaj več kot 24-odstotni delež Maksime holding d.d. in skoraj 15.000 lastnikov delnic Istrabenza d.d., ki imajo skupaj več kot 75-odstotni delež delnic Istrabenza d.d. Treba pa je pojasniti tudi pisanje v zvezi z lastniško strukturo v družbi FB investicije d.o.o. Skladno z obvestilom, ki sem ga objavil na spletnih straneh Ljubljanske borze in holdinške družbe Istrabenz, d.d., 15. maja 2008, je dne 13. maja 2008 osem (8) menedžerjev družbe Istrabenz, d.d., od mene odkupilo manjše poslovne deleže družbe, ki jih bodo lahko v prihodnosti povečevali. Dodatno obstaja možnost in moj jasen namen, da bodo kot družbeniki vstopile tudi dodatne osebe, ki so vključene oziroma bodo v prihodnje vključene v korporativno vodenje v Skupini Istrabenz. Skladno z dosedanjimi dogovori imajo ti menedžerji možnost pridobiti vsak do največ pet (5) odstotkov kapitalskega deleža, kar že danes pomeni, da je njihov delež potencialno 40 odstotkov, z vstopom novih menedžerjev pa se tudi bistveno še veča. Sedanja lastniška struktura v družbi FB investicije d.o.o. je torej izhodiščna in nikakor ne končna. Povečevanje deležev in vstopi morebitnih novih oseb pa so odvisni od dogovora med menoj in menedžerji. Primarno je predvideno povečevanje deležev posameznega menedžerja skozi postopek povečevanja osnovnega kapitala družbe FB investicije, d.o.o., kar je glede na razmerje med dolgom in kapitalom družbe tudi dobrodošlo. Pisanje Dnevnika zato razumem kot zavajajoče. Igor Bavčar, predsednik uprave holdinške družbe Istrabenz
|
neutral
|
2,288
|
Ljubljana - Cetis, ki je vložil zahtevek za revizijo, ker je Dars za izdelavo vinjet izbral slovensko-češko družbo Riko-Optaglio, se na zavrnitev zahtevka s strani Darsa ne bo pritožil. "Na zavrnjen zahtevek se ne bomo pritožili, ker ne želimo ovirati postopka uvedbe vinjet,“ je povedala glavna direktorica Cetisa Simona Potočnik. V Darsu so povedali, da bi moral Cetis pritožbo vložiti do sobote. Če se to zares ni zgodilo - počakati morajo še na današnjo pošto -, bodo pri državni revizijski komisiji umaknili predlog, naj mu kljub temu, da je Cetis vložil zahtevo za revizijo zoper njegovo izbiro izdelovalca vinjet, dovoli podpis pogodbe z izbranim izvajalcem. Če Dars predloga ne bo umaknil, bo komisija do konca današnjega dne sprejela sklep o predlogu, je povedal predsednik Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil Samo Červek. Če pa Cetis zares ni nadaljeval postopka, se šteje, da je zahtevek umaknjen in da je Darsov predlog brezpredmeten, je danes dejal Červek. Na konec zapleta glede uvedbe vinjet v Sloveniji je že v petek nakazal minister za promet Radovan Žerjav. Ob petkovem odprtju avtocestnega odseka Pesnica-Lenart je na vprašanje, ali bodo vinjete do 1. julija, ko bo Slovenija uvedla sistem cestninjenja z vinjetami, natisnjene, odgovoril, da bodo natisnjene že kakšnih 15 dni prej.***Video: Žerjav: Letna vinjeta bo stala 55, polletna pa 35 evrov******Video: Primož Cirman: Pri vinjetah ne gre za avtonomno odločitev prometnega ministrstva, temveč za dekret z vrha vlade***
|
neutral
|
2,289
|
Ljubljana - Glavna težava pri vseh razpravah o tako imenovani tajkunizaciji slovenskega gospodarstva je po mnenju generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Miliča v tem, da se skušajo zadeve urediti transparentno za nazaj. Meni, da večjega rezultata ne bodo prinesle. "Vprašanje je, če bo poslovno okolje zaradi tega res kaj bolj transparentno," je ocenil na včerajšnji novinarski konferenci ob nedavni podelitvi reprezentativnosti zbornici. Po njegovem je prišlo do "absurdne situacije", ko tisti, ki bi morali urejati zakonodajo na tem področju, govorijo, kako zakonodaja ni urejena. "Kolikor je meni znano, so vsi tisti, ki so zdaj na tapeti, upoštevali zakonodajo," je dejal in poudaril, da je ključni pogoj pregledno poslovno okolje.
|
negative
|
2,290
|
Ravne - V Metalu Ravne so včeraj odprli novo kovačnico težkih odkovkov, vredno več kot 28 milijonov evrov. Staro, propadajočo zgradbo opuščene jeklarne so obnovili in razširili ter vanjo namestili stroje, s katerimi bodo lahko izdelali 15.000 ton odkovkov na leto. Naložba v nov obrat, v katerem so zaposlili 29 novih sodelavcev, pa še ni končana. Skupščina Metala Ravne je namreč odobrila tudi drugo fazo projekta v višini 6,970.000 evrov. Da bodo lahko optimalno izkoristili novi proizvodni agregat, bodo kupili še tri 150-tonski peči za toplotno obdelavo, dve 200-tonski peči za ogrevanje vložka in preostalo opremo, s katero bodo lahko izdelali dodatnih 25.000 ton kovanih izdelkov na leto. Del dodatne proizvodnje naj bi zagnali že prihodnje leto. "Julija bosta minili dve leti od svečanega podpisa pogodbe z dobaviteljem glavnega agregata hidravlične stiskalnice za novo kovačnico težkih odkovkov. Takrat se je zdelo komaj verjetno, da bi po mnogih letih omejenih investicijskih vlaganj v samo triletnem obdobju lahko za to namenili kar 111 milijonov evrov. Danes ugotavljamo, da tega cilja ni spremenilo niti dejstvo, da se je od takrat spremenilo tudi lastništvo Slovenske industrije jekla. Novi lastniki so naše načrte podprli in nas spodbujajo tako, da nekatere načrtovane cilje celo presegamo," je povedal glavni direktor Andrej Gradišnik. Za naložbo so se odločili, ker se proizvodnja v težki kovačnici vsako leto poveča za približno deset odstotkov. Kot pravi Gradišnik, pa ne rastejo samo uspešni programi, saj jim je v zadnjih letih uspelo podvojiti dodatno vrednost na zaposlenega, ki je lani znašala 44.940 evrov na leto. Zadovoljni so tudi s preostalimi poslovnimi rezultati. Lani so prodali za 163,993.438 evrov izdelkov in ustvarili 12,862.398 evrov čistega dobička, kar je 61 odstotkov več kot leto pred tem. mojca.grusovnik@dnevnik.si
|
positive
|
2,291
|
Bojana Vinkovič kot izvršna direktorica družbe Sivent, d. d., Ljubljana, izjavljam, da so navedbe v članku Pulsar Holding v prevzem Krone Holding, objavljenem v časopisu Dnevnik, dne 6. junij 2008, na strani 24, neresnične in zavajajoče ter da nisem prodala delnic družbe Sivent, d. d., Ljubljana, ki so v moji lasti. Kot članica upravnega odbora družbe Sivent, d. d., Ljubljana prav tako izjavljam, da bo upravni odbor družbe Sivent, d. d., Ljubljana skladno s 34. členom zakona o prevzemih (Zpre-1, Ur. list RS št. 79/06 in 1/08) objavil svoje mnenje z utemeljitvijo glede morebitne objavljene prevzemne ponudbe. V skladu z 28. členom zakona o medijih mora biti popravek objavljen v prvi oziroma, če prispe prepozno, v drugi izdaji ali oddaji medija po prejemu popravka. V primeru pravopisnih napak me o njih obvestite. Bojana Vinkovič izvršna direktorica družbe Sivent, d.d., Ljubljana
|
neutral
|
2,292
|
Ljubljana - "Na mizah imamo hrvaško vodo, v preddverju pa italijanski med in angleški čaj. Kako lahko živilskopredelovalna industrija sploh posluje, če je ne podpiramo vsi skupaj?" se je na srečanju menedžerjev slovenske živilskopredelovalne industrije včeraj spraševala prva dama Medexa Aleša Kandus. To kaže, da slovenska živilska industrija ne ravna prav nič v duhu akcije Kupujem slovensko, ki jo je sama sprožila in jo tudi sama financira. Agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar je živilskim menedžerjem predstavil podatke, kako je ta panoga poslovala v letu 2007. Uporabil je izraz "zmerno izboljšano stanje" in poudaril, da je bil neto dobiček s 83 milijoni evrov izrazito višji kot leto pred tem, ko je znašal 30 milijonov evrov, da se je število živilskih podjetij povečalo za okoli 13 odstotkov, število zaposlenih zmanjšalo za skoraj devet odstotkov, krepijo se blagovne znamke, izvozna aktivnost je precej večja, v veliki meri tudi zaradi izvoza surovine (zlasti mleka, mesa, živali) in uvoza ter takojšnjega izvoza sojinih tropin, saj gre 90 odstotkov tega uvoza takoj naprej, predvsem v Avstrijo in Madžarsko. Statistika kaže tudi, da slovenska živilska podjetja na Balkanu ustvarijo le še tretjino vsega izvoza (pred vstopom v EU so ga dve tretjini), v državah EU pa približno polovico. K neto dobičku slovenske živilskopredelovalne industrije je kar dve tretjini prispevala proizvodnja brezalkoholnih pijač in piva, z minusom pa so še vedno predelovali mleko (a je bila lanskoletna izguba z 1,2 milijona evrov precej manjša kot leto prej, ko je znašala kar 13 milijonov evrov), proizvajali olje in tudi konditorske izdelke. Dobiček je lani precej poskočil tudi mesni panogi, vendar pri perutninskem mesu veliko bolj kot pri rdečem. Boris Jež, sekretar združenja mesne industrije, je opozoril: "Če upoštevamo, da pri maloprodajnih cenah mesa dosegamo le 70-odstotno raven cen EU, nas mora skrbeti, saj surovino kupujemo na globalnem trgu, naše trgovske verige pa nam ne dovolijo povišati cen vsaj na evropsko povprečje. Na evropske trge ne moremo, ker smo prešibki za potrebe promocije, žal pa tudi Slovenija kot država ni dovolj prepoznavna v Evropi, saj nas imajo za proizvajalce iz jugovzhodne Evrope in s tem verjetno tudi za manj vredne." tatjana.pihlar@dnevnik.si
|
neutral
|
2,293
|
Nova Gorica - Uprava Hita je včeraj županom regij, kjer je Hit prisoten s turistično ponudbo, predstavila strategijo razvoja družbe za prihodnja štiri leta, v katerih načrtuje za 300 milijonov evrov naložb. Strategijo so po omehčanju novogoriškega župana Mirka Brulca, ki v nadzornem svetu zastopa pet občin s 33-odstotno glasovalno pravico, sprejeli sredi maja. "Ambiciozen strateški načrt - vsaj tako sem jaz razumel - vsi župani zelo podpirajo. Veliko je tudi njihovo razumevanje, da ofenzivno, a modro nastopamo v tujini," je po srečanju dejal predsednik uprave Hita Niko Trošt. Največ polemik je med župani vzbudila razprava o privatizaciji Hita. "Na eni strani med tistimi, ki smo se izrekli za privatizacijo družbe, in drugimi, ki menijo, da bi država morala ostati v Hitu," pravi Dragan Valenčič, župan občine Šempeter Vrtojba. Trošt meni, da bi lokalne skupnosti lahko obdržale 25 odstotkov lastniškega kapitala plus eno delnico, preostalo lastništvo pa bi po konceptu razpršenega lastništva pridobil najširši krog ljudi, tudi zaposleni. Valenčič meni, da bi bile lokalne skupnosti upravičene do večjega kosa pogače: "V Hitu imamo lokalne skupnosti 33 odstotkov glasovalnih pravic in sam bi izhajal iz takega deleža tudi v privatizaciji Hita."
|
positive
|
2,294
|
Ljubljana - Finančne kroge je razburkala četrtkova odločitev vlade, da namerava z novim zakonom obdavčiti tudi dobičke, ki jih vlagatelji ustvarijo pri trgovanju z izvedenimi finančnimi instrumenti, v prvem letu po kar 40-odstotni stopnji. Državni sekretar na ministrstvu za finance Andrej Šircelj je zakon utemeljil s tem, da "gre po oceni vlade za tako imenovane špekulativne naložbe, ki imajo večji vpliv na stabilnost finančnega trga". Vendar poznavalci razmer opozarjajo, da bo novi zakon oslabil naš trg kapitala, zmanjšal prispevek v državni proračun, na Dursu se bodo soočili s problemom, kako obdelati vse podatke, likvidnost na naši borzi se bo zmanjšala, posledice pa bo občutila celotna finančna industrija. Po mnenju predsednika uprave Ljubljanske borze Marka Simonetija tak pristop ne more biti dober za razvoj trga kapitala v Sloveniji, saj predlog zakona slabo rešuje anomalije, ki nastajajo zaradi neenakopravne davčne obravnave različnih finančnih naložb, poleg tega pa uvaja celo dodatne motnje. "Za začetek bi bilo po mojem mnenju treba odpraviti predvsem številne izjeme, oprostitve in davčne olajšave ter možnost pobotanja kapitalskih izgub in dobičkov nadomestiti z nižjo davčno stopnjo, ki bi bila fiskalno nevtralna. Sedanji predlog se ne ukvarja s temi sistemskimi vprašanji, ampak vnaša v sistem ad hoc nadstandardno obdavčitev za naložbe, ki so po mnenju predlagateljev špekulativne narave," pravi Simoneti. "Zdi se, da je ta zakon namenjen zgolj predvolilni promociji vlade, ki bo za zadnje padce na borzi tako posredno okrivila certifikate za slovenske delnice. Zaradi majhne likvidnosti našega trga so ti res vplivali na višanje in nižanje tečajev, vendar se zdi tak predlog zgolj napad na simptome in ne odpravljanje vzrokov," je kritičen tudi vodja trgovanja v Potezi Anton Jukič. Po ocenah davčnega svetovalca iz družbe Taxgroup Dušana Jeraja gre pri vladnem predlogu za čezmerno obremenitev dohodka iz določenih naložb v želji, da bi jih preprečevali. "Posamezniki, ki trgujejo z izvedenimi finančnimi instrumenti, bi bili lahko že zdaj obdavčeni z dohodnino iz dohodka od dejavnosti, vendar Durs te določbe doslej ni izvajal," opozarja Jeraj. Na ministrstvu za finance, ki ga vodi Andrej Bajuk, ocenjujejo, da bo novi zakon v državni proračun prispeval okoli 10 milijonov evrov, vendar borzniki opozarjajo, da bodo z novim zakonom za slovenske vlagatelje izvedeni finančni instrumenti postali nezanimivi, zaradi česar je malo možnosti, da bodo prihodki v proračun odtehtali stroške. Na ministrstvu pri pripravi zakona niso upoštevali niti tega, da le okoli desetina vlagateljev z izvedenimi finančnimi instrumenti trguje z dobičkom. Ti bodo po novem zakonu večinoma res plačali 40-odstotni davek, vendar bodo preostalim 90 odstotkom vlagateljev izgube pri izvedenih finančnih instrumentih zmanjšale davčno osnovo, kar bo imelo dodatni negativni vpliv na Durs. Iz predloga zakona med drugim ni razvidno, kako bodo lahko davčni uradi ustrezno obravnavali trgovanje na valutnih trgih, posle s CFD in standardiziranimi terminskimi pogodbami, kjer se trguje s kritjem. Prav tako je vprašanje, kako si bodo na Dursu razlagali tako imenovane kratke ("short") pozicije, ki jih izvedeni finančni instrumenti dovoljujejo. Za dodatna pojasnila smo se obrnili tudi na ministrstvo za finance, kjer zaradi "zaradi obsežnosti naših vprašanj" nanje niso uspeli odgovoriti. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
negative
|
2,295
|
Sečovlje - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo skupaj s podjetjem Soline oddalo vlogo za zaščito piranske soli tudi na ravni Evropske unije. Maja letos je bila namreč na evropski ravni objavljena dopolnitev uredbe o geografskih označbah in poreklu, ki daje sedaj možnost, da se tudi soli zaščitijo na ravni EU. "Na nacionalni ravni je sol iz teh solin že zaščitena kot geografsko poreklo in zdaj smo skupaj s Solinami v fazi, da to naredimo tudi na evropski ravni," je ob današjem obisku v Sečoveljskih solinah povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc. Kot je ob prihodu v Krajinski park Sečoveljske soline, kjer ga je sprejel direktor podjetja Soline Alojz Jurjec, še povedal minister, bo tema pogovorov tudi možnost sofinanciranja obnove solnih polj. Jarc je dejal, da v okviru programa razvoja podeželja na nacionalni ravni, ki se sicer financira tudi z evropskimi sredstvi, obstaja razpis za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, pri katerem bi lahko sodelovali tudi solinarji, tako da "bi lahko z javnimi sredstvi sofinancirali obnovo nekaterih njihovih nepremičnin". Minister je ob vsem tem izrazil tudi zadovoljstvo, da prihaja do čedalje večje povezave med soljo, ki jo pridelajo v Sečoveljskih solinah, in nekaterimi mesnimi proizvodi. Nekatera slovenska mesnopredelovalna podjetja, npr. Mip, so se namreč odločila, da bodo svoje najbolj vrhunske proizvode solila s to soljo. To je po ministrovih besedah zelo dobra kombinacija slovenskih posebnosti, Jurjec pa je dodal, da se želijo na podoben način povezati tudi s peki.
|
positive
|
2,296
|
Ljubljana - Cena zahodnoteksaške lahke nafte se je včeraj po rekordni petkovi podražitvi na 139 dolarjev za 159-litrski sod rahlo znižala. V dopoldanskem času je bilo treba za sod ameriške lahke nafte odšteti 137,12 dolarja, za sod severnomorske nafte brent pa 135,88 dolarja. K petkovi podražitvi nafte za slabih enajst dolarjev je nedvomno prispevala izjava izraelskega ministra za transport Shaula Mofaza o možnem napadu na Iran, ki je sicer četrti največji svetovni proizvajalec nafte. Na višjo ceno je verjetno vplival tudi nizek dolar, saj se je vrednost slednjega v petek po objavi podatkov, da so v ZDA beležili največji porast stopnje brezposelnosti v zadnjih 22 letih, v razmerju do evra znižala. Stopnja brezposelnosti je maja znašala 5,5 odstotka in je bila za 0,5 odstotka višja kot aprila. K rasti cene nafte so verjetno vplivale tudi izjave predsednika Evropske centralne banke (ECB) Jean-Clauda Tricheta, ki je nakazal možnost zvišanja ciljne obrestne mere ECB, kar je posledično povzročilo okrepitev evra v razmerju do dolarja in jena. Na cene nafte naj bi prispevale tudi špekulacije na finančnem trgu, nekateri analitiki pa menijo, da je glavni krivec za visoke cene nafte presežek povpraševanja nad ponudbo. Organizacija držav izvoznic nafte (Opec) se s tem ne strinja, saj meni, da je ponudbe na trgu dovolj, in ne vidi razloga za povečanje proizvodnje. Nigerijski naftni minister Odein Ajumogobia je sicer prejšnji teden sklical izredno sejo Opeca, naslednja redna seja pa je napovedana za 9. september. Analitiki ameriške investicijske banke Goldman Sachs dopuščajo možnost, da bo cena nafte dosegla raven 150 dolarja za sod. luki.nuredini@dnevnik.si
|
negative
|
2,297
|
Ljubljana - Na ministrstvu za finance ponovno obujajo načrte o povezovanju slovenskih logističnih podjetij v holding, v katerega bi kasneje pripustili tujega strateškega partnerja, smo izvedeli iz neuradnih virov. Po dostopnih informacijah je po novem v "igri" kapitalsko povezovanje Luke Koper in Intereurope. Po najnovejši različici naj bi tako na ministrstvu preučevali možnost, da bi Luka od države odkupila deleže državnih podjetij v Intereuropi in tako postala lastnica več kot polovice logističnega podjetja, ki ga vodi Andrej Lovšin. "Preučujemo več možnih različic povezovanja. Pogovori o možnih povezavah oziroma sodelovanju potekajo," so nam na ministrstvu, ki ga vodi Andrej Bajuk, včeraj odgovorili na vprašanja o morebitni krepitvi strateškega in kapitalskega povezovanja obeh podjetij. V Luki, ki jo vodi Robert Časar, so nam pojasnili, da "je partnersko povezovanje v logistično-prometni dejavnosti v svetu povsem običajno, zato ne bi bilo nič nenavadnega, če bi prišlo do česa podobnega tudi pri nas". "Za zdaj o tem še nismo resno razmišljali, čeprav bi bile koristi obojestranske," dodajajo v Luki Koper. Marko Pogačnik, direktor Soda, ki ima v lasti dobrih šest odstotkov Luke, pa je poudaril, da "o pogovorih niso bili obveščeni". Ideja o povezovanju treh slovenskih logističnih podjetij z nemškim Deutsche Bahnom (DB) sega v lansko pomlad, ko je vlada ustanovila projektni svet za pripravo javno-zasebnega partnerstva na področju železniške infrastrukture. Kmalu zatem so se predstavniki vlade na čelu z državnim sekretarjem Andrejem Šircljem začeli resneje pogovarjati z Nemci o njihovem kapitalskem vstopu v slovenska logistična podjetja, ti pa bi v zameno sofinancirali več milijard evrov vredno obnovo in gradnjo domačega železniškega omrežja. Po tem, ko je državi lani poleti s pretvorbo prednostnih delnic v navadne uspelo prevzeti lastniški nadzor nad Luko Koper, premier Janez Janša pa se je srečal s prvim možem koncerna DB Hartmutom Mehdornom, so pogovori z Nemci zastali. Predstavnike DB naj bi namreč ohladile domnevno "prenapihnjene" cene delnic na ljubljanski borzi in bližajoče se parlamentarne volitve v Sloveniji. Po neuradnih informacijah med slovensko in nemško stranjo vsaj pred oktobrom ni predvidenih (uradnih) stikov. Tudi zaradi tega informacije o morebitnem skorajšnjem povezovanju Luke Koper in Intereurope odpirajo več vprašanj. Če gre namreč res le za pripravo na vstop tujega strateškega partnerja, ki bi z morebitnim nakupom Luke lastniško obvladoval tudi Intereuropo, velja spomniti, da je slednja po zanesljivih informacijah že lani septembra na pobudo DB izpadla s seznama možnih članov holdinga. Prav tako je vprašanje, kakšne koristi od prevzemanja Intereurope bi imela Luka Koper. Obe podjetji že danes na veliko sodelujeta, Intereuropa tako Luki na leto zagotovi okoli 40 odstotkov pretovorjenih avtomobilov (več kot 200.000). Luka ima prav tako v lasti že skoraj četrtino Intereurope, skupaj z državo, ki je večinska lastnica Luke, pa obvladuje večino Intereurope. Ravno zato gre dvomiti o smiselnosti krepitve lastništva Luke, ki je pred velikimi vlaganji v razvoj in širitev. Zgolj nakup dodatne četrtine delnic bi Luko (po včerajšnjem enotnem tečaju delnice Intereurope) stal skoraj 60 milijonov evrov, kar je več od dvakratnika lanskega dobička družbe. Res pa je, da bi Luka z morebitnim prevzemom lahko "izplačala" tudi katerega izmed vlagateljev, ki so med lanskimi pogovori z Nemci na veliko kupovali delnice Intereurope. primoz.cirman@dnevnik.si
|
neutral
|
2,298
|
Brežice - Holding Slovenske elektrarne (HSE) je z včerajšnjim podpisom aneksa h koncesijski pogodbi o izkoriščanju energetskega potenciala spodnje Save gradnjo spodnjesavske verige hidroelektrarn prenesel na novoustanovljeno družbo Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) s sedežem v Brežicah. Direktor družbe je postal dosedanji direktor projekta Skupni podvig Bogdan Barbič, ki je navzoče na priložnostni svečanosti v brežiškem gradu malo za šalo, malo zares povabil, naj se 10. junija 2015 udeležijo odprtja zadnje elektrarne iz verige - HE Mokrice. Dosedanji koncesionar HSE z 51 odstotki deleža predstavlja največjega družbenika novega podjetja, Dravske elektrarne Maribor sodelujejo z 31 odstotki, delež Gen energije iz Krškega znaša 12 odstotkov, preostali delež pa prestavljata Soške elektrarne Nova Gorica in Termoelektrarna Brestanica. Vrednost naložbe v energetski del verige po zadnjih ocenah znaša 460 milijonov evrov, medtem ko finančna konstrukcija za infrastrukturni del, ki se napaja iz vodnega sklada, še ni povsem dorečena.
|
neutral
|
2,299
|
Velenje - Gorenje je prevzelo družbo Atag Europe, ki ima sedež v Duivenu in je največja družba na področju bele tehnike v Beneluksu. Kot pravi predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, ki je v torek z direktorjem in lastnikom Philipom Aleksandrom Sluiterjem sklenil pogodbo o nakupu stoodstotnega lastniškega deleža družbe, gre za največji prevzem v zgodovini Gorenja, s katerim uresničujejo strategijo hitro rastočega vseevropskega povezovalca v panogi. Kupnina znaša 130 milijonov evrov in jo bo Gorenje poravnalo delno z dodatnim dolžniškim kapitalom, delno pa z odsvojitvijo lastnih delnic v korist družbe Home Products Europe, ki bo po pridobitvi teh delnic postala kvalificiran delničar Gorenja. Po pogodbi se približno milijon lastnih delnic odsvoji po ceni, ki predstavlja šestmesečno povprečje enotnega tečaja delnice Gorenja in naj bi znašala okoli 37 evrov. S tem je Gorenju uspel dober posel, saj so po naših izračunih taiste lastne delnice v preteklosti kupovali po povprečni ceni 23 evrov. Kot je pojasnil Franjo Bobinac, se je družba Home Products Europe zavezala, da z delnicami Gorenja ne bo razpolagala štiri leta. V tem obdobju bodo te delnice zastavljene v korist Gorenja za morebitna tveganja iz naslova poslovanja družbe Atag pred uveljavitvijo pogodbe. V torek podpisana pogodba bo stopila v veljavo po pridobitvi soglasja pristojnega organa za varstvo konkurence, to pa bo predvidoma do konca meseca junija. "Nakup družbe Atag je zgodovinski mejnik v razvoju Gorenja, saj z njim pridobivamo pomemben tržni delež v Beneluksu, hkrati pa zaokrožamo nabor svojih blagovnih znamk z blagovno znamko najvišjega cenovnega razreda, kar nam bo omogočilo pomembno utrditev položaja skupine Gorenje v Evropi," pravi Bobinac in pričakuje številne sinergije na področju trženja, nabave, produktnega menedžmenta in proizvodnje. Nakup ne bo vplival na zaposlene v proizvodnji Gorenja, saj se Atag ukvarja le z razvojem, nabavo in prodajo lastnih izdelkov, proizvodnjo pa zagotavlja prek zunanjih partnerjev. Bobinac je prepričan tudi o tem, da bo imel prevzem velik vpliv na uspešnost skupine Gorenje. Že letos naj bi se marža EBITDA povečala za 7,89, donosnost prodaje za 2,18 in donosnost na kapital za 7,08 odstotka. mojca.grusovnik@dnevnik.si
|
positive
|
2,300
|
Ruše - Alojz Cajnko, lastnik in nekdanji direktor TDR Metalurgije v stečaju, je upnikom poslal predlog, da bi soglašali s prisilno poravnavo iz stečaja, ker bi po njej lahko že kmalu spet zagnali proizvodnjo silikokalcija. Sedemčlanski upniški odbor pa je na včerajšnji seji gladko in soglasno zavrnil Cajnkov predlog. Minuli teden smo poročali, da je Cajnko okrožnemu sodišču v Mariboru predlagal, naj sproži postopek prisilne poravnave iz stečaja, nato bi v družbi spet zaposlil okoli 60 delavcev. Po njegovem predlogu bi bilo že v kratkem spet možno proizvajati do 550 ton silikokalcija, ki bi ga med drugim prodal v Italijo in v Luksemburg. Za uspešen začetek prisilne poravnave iz stečaja je navajal pogoj, po katerem bi moralo Cajnkovo podjetje W$amp,P Profil TDR Metalurgiji v stečaju poplačati dolg v višini 3,258.923 evrov. Ker Cajnko ni pojasnil, kje bi dobil ta denar, ki ga je dolžan samemu sebi, saj ga na sejo upniškega odbora sploh ni bilo, so upniki njegov predlog soglasno zavrnili. Zamisli je nasprotoval tudi stečajni upravitelj Dušan Marin, ker podjetje od 1. januarja ne opravlja več svoje dejavnosti in nima več dovolj zaposlenih za zagon proizvodnje, pa tudi denarja za nakup surovin nima. "Obstajalo bi tudi tveganje, da bi na tak način ogrozili vrednost stečajne mase," nam je pojasnil Marin. Utegne pa se zgoditi, da bi se v Rušah spet zagnala proizvodnja pod okriljem nekega novega lastnika. Pri stečajnem upravitelju se je namreč v minulih dneh zglasilo že pet interesentov za nakup premoženja TDR Metalurgije. Upniškemu odboru se je včeraj predstavilo podjetje Wellgate Int. iz skupine Bozell, ki je ena izmed največjih proizvajalk silikokalcija na svetu. Med preostalimi interesenti pa sta dve podjetji iz Italije, eno iz Norveške in podjetje Afis iz Maribora. Upniški odbor je sprejel sklep, da naj skuša stečajni upravitelj najprej prodati podjetje kot pravno osebo v celoti. tomaz.klipsteter@dnevnik.si
|
negative
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.