nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
2,301
|
Singapur - Cena ameriške nafte danes ostaja nad mejo 136 dolarjev za sod. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte, ki bo dobavljena v juliju, je bilo treba v jutranjem trgovanju odšteti 136,83 dolarja, kar je devet centov več od zaključnega tečaja v četrtek. V četrtek se je cena zahodnoteksaške lahke nafte gibala v razponu sedmih dolarjev. Udeleženci na trgu trenutno iščejo smer, je komentiral strokovnjak za surovine pri družbi Fondshaus Astmax Asset Management Tetsu Emori. "Trenutno izgleda, da je vse mogoče," je dodal. V skladu s tem Emori pričakuje, da se bo cena nafte kratkoročno gibala med 120 in 140 dolarji za sod. Z julijskimi terminskimi pogodbami za severnomorsko nafto vrste brent so danes v Londonu trgovali po ceni 135,11 dolarja za sod, kar je 98 centov manj kot v četrtek.
|
neutral
|
2,302
|
Ljubljana - "To je bila najbolj optimalna rešitev za odpravo nesoglasij, ki jo sprejemam v interesu Kada," je po včerajšnji seji nadzornikov Kada povedal Tomaž Toplak, ki je vodenje paradržavnega sklada Kad prevzel v marca 2005, pred tem pa je vodil tudi odbor za gospodarstvo v največji vladni stranki SDS. Pri tem med razlogi ni omenjal svojega, domnevno spornega (samo)imenovanja v nadzorni svet Save, s katerim si je dokončno spodnesel stolček prvega moža Kada. Na vprašanje, zakaj je na skupščini Save podprl nasprotni predlog skupine Nacionalne finančne družbe (NFD), ki ni bil usklajen s političnimi vrhovi in Sodom, pa je Toplak odgovoril, da je "glasoval v skladu s pooblastili" in da je "ocenil, da je to najboljša odločitev". "Svoje imenovanje v nadzorni svet Save sem podprl zaradi razmerij v tem organu, ki omogočajo oblikovanje optimalnih koalicij pri obravnavanju vsebin v prihodnjih mesecih," je še dodal Toplak. Kot smo že poročali, po novem v devetčlanskem nadzornem svetu Save poleg Toplaka sedijo še trije člani iz "kvote" NFD (Stane Valant, Janko Kastelic in Jože Obersnel), prvi mož Soda Marko Pogačnik, Miran Kalčič in trije predstavniki zaposlenih. Ob tem velja opozoriti, da je Toplak v zadnjih tednih "zaradi razmer na finančnih trgih" nasprotoval prodaji 18,7-odstotnega Kadovega deleža v Savi, ki spada med tržne naložbe. Tudi predsednik nadzornega sveta Boris Zupančič včeraj ni želel neposredno potrditi, da je Toplak moral oditi, ker je glasoval na svojo roko in s tem iz nadzornega sveta Save "izločil" Jerneja Pavlina, po novem predsednika skupščine Kada. Kljub temu pa je Toplakovo potezo na skupščini Save označil kot "čudno", ker je "bil nasprotni predlog v nasprotju z odločitvijo Soda". "V tem trenutku še ne morem povedati, kdo bo nadomestil Toplaka, o prevzemu tega položaja pa nisem razmišljal," je še povedal Zupančič, ki ni želel razkriti, ali bo Toplak prejel odpravnino in kolikšna bo. primoz.cirman@dnevnik.si
|
negative
|
2,303
|
Ljubljana - Dobro leto dni po tem, ko je družba Sarini objavila svojo prvo namero za prevzem Etra 33, bo iz njenega lastništva iztisnila vse male delničarje in prevzela popoln nadzor nad družbo. Delničarji bodo o iztisnitvi in prenosu njihovih delnic na Sarini odločali 14. julija, kot odpravnino pa bodo prejeli 540 evrov za delnico, kar je identično prevzemni ceni iz obeh prevzemov. Sarini je sicer že v prevzemnem prospektu napovedal, da bo v primeru, da pridobi več kot 90-odstotni delež, iztisnil male delničarje Etre, ki je bila v slabih dveh letih kar trikrat tarča prevzema. Sprva je s prevzemom poskusila Zlata Moneta II, nato pa je njeno mesto zamenjal Sarini, ki je v dveh prevzemih pridobil 95,8-odstotni delež. Veliko zanimanje za Etro pa v nasprotju z nekaterimi nedavnimi primeri ni pogojeno z zemljišči ali finančnimi naložbami, temveč z dobrim poslovanjem, saj je Etra v zadnjih treh letih prihodke povečala za 108 odstotkov, čisti dobiček pa za kar 177 odstotkov. Vendar pa je le malo možnosti, da bo Sarini ostal končni lastnik Etre, saj se za nakup družbe zanima več kupcev iz Slovenije in tujine. Med domačimi kupci se omenja predvsem druščina fizičnih oseb iz mariborskega okoliša na čelu z nekdanjim članom uprave Moje Naložbe in trenutnim prokuristom Etre Borisom Pipanom ter nekdanjim članom uprave Elektra Maribor Tomažem Orešičem, ki je to že večkrat zanikal, medtem ko nas je Pipan napotil na lastnike družbe. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
2,304
|
Ljubljana - Skupščina Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) je na današnji seji za predsednika združenja za obdobje štirih let ponovno izvolila Boruta Meha, sicer predsednika uprave družbe Prevent Global. Skupščina, udeležilo se je je 80 odstotkov članov, je Meha za nov štiriletni mandat potrdila soglasno. Za podpredsednika in podpredsednico združenja sta bila izmed šestih kandidatov izvoljena direktor družbe G-M&M in predsednik upravnega odbora družbe Radeče papir Peter Tevž ter kadrovska direktorica in članica poslovodstva družbe Sava Tires Vanda Pečjak. Novoizvoljena skupščina, ki se je danes sestala na svoji prvi seji, se je seznanila še s programom dela ZDS za leto 2008 in potrdila usmeritve, da je treba utrditi delovanje sekcij dejavnosti in zaradi uveljavljanja interesov delodajalcev okrepiti delovanje tako na bipartitnem kot tripartitnem socialnem dialogu. Program dela predvideva tudi aktivno sodelovanje z drugimi delodajalskimi organizacijami, kot so Businesseurope na evropski ravni ter v okviru svetovne delodajalske organizacije IOE znotraj ILO in BIAC znotraj Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Združenje se bo zavzemalo med drugim za nadaljnje strukturne reforme na trgu dela in davčnem področju, so še zapisali v sporočilu.
|
neutral
|
2,305
|
Nadaljuje se obdobje nizkega prometa in neprepričljivega trenda na slovenski borzi. Indeks SBI 20 je včeraj ob 0,62-odstotnem padcu dosegel 7914 točke. Tudi SBI TOP je izgubil vrednost, in sicer 0,69 odstotka, ter trgovanje zaključil pri 1750 točkah. Indeks investicijskih skladov PIX je trgovanje končal pri 5497 točkah ali 0,44 odstotka niže kot v ponedeljek. Borzni posredniki so včeraj sklenili le 779 poslov v skupni vrednosti 2,4 milijona evrov, od tega na prostem trgu 0,7 milijona evrov. Najprometnejše delnice so bile delnice Krke z 0,47 milijona evrov prometa. Z njimi se je trgovalo od 90,35 do 91,55 evra, v povprečju pa je bilo za njih mogoče iztržiti 90,82 evra ali 0,66 odstotka manj kot v ponedeljek. Drugo mesto po višini trgovanja z 279.000 evri prometa je dosegla Luka Koper, cena delnice se je znižala v višini 1,82 odstotka. Najvišji korekcijo so doživele delnice Petrola, in sicer 4,17 odstotka, ob skromnem prometu v višini 123.000 evrov. Na slovenskem finančnem trgu se trenutno dogaja kar nekaj zanimivih projektov, ki bi lahko povečali likvidnost in volumen trgovanja na borzi. Pozavarovalnica Sava se je že minuli teden uvrstila v borzno kotacijo, vendar borznemu trgu ni vlila novega upanja. Delnica je že včeraj kotirala globoko pod ceno IPO pri 26,7 evra. Drugi dogodek je dokapitalizacija NLB. V ponedeljek se je zaključil tretji krog javne ponudbe novoizdanih delnic NLB. V treh krogih je bilo na voljo skupaj 898.204 delnic NLB ali 300 milijonov evrov pri prodajni ceni 334 evrov za delnico, kar je 2,15-kratnik konsolidirane knjigovodske vrednosti na dan 31. marec 2008, upoštevajoč dokapitalizacijo. Kot tretje je treba izpostaviti Zavarovalnico Triglav, ki je Agenciji za trg vrednostnih papirjev posredovala zahtevo za potrditev prospekta za prodajo delnic javnosti in za uvrstitev delnic Zavarovalnice Triglav v trgovanje na organiziranem trgu. V kratkem lahko torej pričakujemo kotacijo Zavarovalnice Triglav, kakor tudi NLB. Omeniti je treba tudi skorajšnjo prodajo Ljubljanske borze. Od novega lastnika se pričakuje strateški razvoj borze kot institucije in slovenskega trga kapitala. Omenjeni dejavniki bi lahko v prihodnjih mesecih prinesli težko pričakovan svež veter na slovenski kapitalski trg.
|
neutral
|
2,306
|
Maribor - Še preden so z javnim pozivom začeli zbirati pooblastila, so se javno sprli samooklicani zastopniki 103.000 malih vlagateljev v NKBM. Vlado Kramberger iz Civilne iniciative NKBM ne damo je včeraj ostro kritiziral bivšega partnerja Kristjana Verbiča, predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD). "Zgodil se je poskus izigravanja malih delničarjev. Hočejo jih iztisniti, da bi se na njihov račun okoristili nekateri politični špekulanti," je bil ogorčen Kramberger, ki zatrjuje, da je iniciativa, ki jo vodi, ta čas edina, ki se še zavzema za male delničarje. Koliko delničarjev iniciativi uradno zaupa, pa ni vedel ali ni hotel povedati. "Vsekakor pa nas je več kot v VZMD, kjer je le prevarant Kristijan Verbič, ki sploh ni delničar NKBM, čeprav se javno predstavlja, da je." Verbič naj bi pred nedavnim enostransko prekinil stike z iniciativo in se začel sam sestajati s predsednikom uprave NKBM Matjažem Kovačičem, s katerim je 12. junija sklenil dogovor o skupnih prizadevanjih za uveljavljanje interesov malih delničarjev. "V torek je na spletnih straneh VZMD objavil nasprotni predlog za skupščino delničarjev, ki je v bistvu naš predlog, on pa si ga je vzel za svojega, s tem, da se je z upravo banke dogovoril, da naj bi bila dividenda 0,40 evra, čeprav smo mi zahtevali en evro," se je pritožil Kramberger in dodal: "Okoli nas je prinesel!" Vlagatelje je zato pozval, naj ne nasedajo Verbiču, in je napovedal, da bodo samoiniciativno zbirali pooblastila za skupščino NKBM, ki bo 8. julija. Verbič je vse očitke iniciative zavrnil in jih označil kot neutemeljena podtikanja peščice posameznikov. "Žal se je takoj po sklicu skupščine NKBM pokazalo, da civilna iniciativa NKBM ne damo ne želi sodelovati pri organiziranem zbiranju pooblastil ter karseda učinkovitem in tvornem zastopanju interesov malih delničarjev na skupščini," je sporočil Verbič, ki je prepričan, da je dokazal svoje zavzemanje za male delničarje s tem, da je sklenil dogovor z upravo NKBM. tomaz.klipsteter@dnevnik.si
|
neutral
|
2,307
|
Celje - Lastniki celjskega Etola so na sredini skupščini, na kateri je bila zastopana večina kapitala, sprejeli sklep, da se za izplačilo dividend v višini 3,92 evra za delnico nameni 998.106 evrov lanskega bilančnega dobička. Ta je sicer znašal 10,8 milijona evrov. Člani nadzornega sveta bodo za nagrado v breme poslovnih stroškov leta 2007 prejeli 134.402 evrov, za oblikovanje statutarnih rezerv bo namenjenih 164.971 evrov, za oblikovanje drugih rezerv iz dobička 1,4 milijona evrov, preostanek bilančnega dobička v višini 8,2 milijona evrov pa ostaja nerazporejen, je danes sporočil Etol. Delničarji so upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnico za leto 2007 ter sprejeli predlagane spremembe statuta, za letošnjega revizorja pa so imenovali revizijsko družbo Ernst&Young iz Ljubljane. Na tokratni skupščini sicer ni bilo napovedanih izpodbojnih tožb. Etol, ki ga od letošnjega januarja vodi Zdenko Zanoški, je v letu 2007 po nerevidiranih nekonsolidiranih izkazih ustvaril 33,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 15,6 odstotka več kot v letu prej. Čisti dobiček družbe za leto 2007 znaša 2,9 milijona evrov.
|
neutral
|
2,308
|
Ljubljana - Nadzorniki Slovenijalesa na včerajšnji korespondenčni seji še vedno niso izvolili novega predsednika uprave. V Zavarovalnici Triglav, ki je največja lastnica Slovenijalesa, imajo namreč pomisleke glede imenovanja Mitje Pleterskega za novega predsednika uprave. Zanj močno lobirajo v največji vladni stranki SDS. Spomnimo, da je Pleterski v prvi polovici leta 2006 s pomočjo SDS prišel v upravo Dela, ko pa je skupina Pivovarna Laško lani prevzela popoln nadzor v Delu, se je moral od družbe posloviti. Ker se vršilcu dolžnosti predsednika uprave Slovenijalesa Urošu Ivancu, sicer predsedniku nadzornega sveta, te dni izteka mandat, so mu ga nadzorniki podaljšali za en mesec. To pomeni, da lahko imenovanje novega predsednika uprave Slovenijalesa pričakujemo v roku enega meseca.
|
negative
|
2,309
|
Dunaj - Cena nafte Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) se je v petek v povprečju nekoliko znižala, so danes sporočili iz Opecovega sekretariata. Nasprotno pa se je cena soda (159 litrov) zahodnoteksaške lahke nafte za dobavo v avgustu danes v primerjavi s petkom povzpela za 1,12 dolarja na 136,48 dolarja, poročajo agencije. Cena soda Opecove nafte se je v petek v primerjavi s četrtkom znižala za 88 centov na 128,56 dolarja. Države Opec ceno izračunavajo na podlagi povprečja vrednosti košarice 13 najbolj zastopanih vrst nafte. Obljube z vrhunskega srečanja največjih proizvajalk in porabnic nafte, ki je v nedeljo potekalo v savdski Džedi, o povečanju črpanja v primeru okrepljenega povpraševanja po nafti niso pomirile trga. Dodaten razlog so tudi motnje v preskrbi z nafto iz Nigerije in napetosti na Bližnjem vzhodu. "Srečanje je bilo zmerno pozitivno, toda ni prineslo ničesar, kar bi znatneje vplivalo na naftni trg," je pojasnil strateg avstralske ANZ banke Mark Pervan. Poznavalci se strinjajo, da je edini konkretni dosežek zvišanje proizvodnje Savdske Arabije za 200.000 sodov na 9,7 milijona sodov dnevno ter zagotovilo, da lahko zalivske države zvišajo proizvodnjo, če bo to potrebno. Avgustovske terminske pogodbe za severnomorsko nafto vrste brent so se v Londonu danes podražile za 94 centov na 135,80 dolarja za sod, potem ko so se že v petek podražile za 2,86 dolarja na 134,86 dolarja.
|
neutral
|
2,310
|
Pozavarovalnica Sava je v Makedoniji ustanovila družbo za upravljanje investicijskih skladov Sava Invest. "S tem se nadaljuje strategija širitve poslovne skupine Pozavarovalnica Sava v regiji," so sporočili iz družbe. Delo Prodaja ponudila za dva milijona evrov obveznic Uprava družbe Delo Prodaja je sporočila, da do vključno 30. junija ponuja v odkup 200.000 obveznic z nominalno vrednostjo 10 evrov. Njihova skupna emisijska vrednost znaša dva milijona evrov.Grum in Valentinčič sta nova nadzornika Mlinotesta Delničarji Mlinotesta so na včerajšnji skupščini odločali o uporabi bilančnega dobička, ki znaša 326.662 evrov. Za izplačilo dividend so namenili 95.321 evrov oziroma štiri cente na delnico, preostali del bilančnega dobička pa bo šel v druge rezerve iz dobička. Delničarji so kot nova člana nadzornega sveta izvolili Andraža Gruma in Andreja Valentinčiča. Datalab v ponedeljek na borzo V ponedeljek bodo v trgovanje na Ljubljanski borzi uvrstili delnice IT-podjetja Datalab. Kot smo pisali, so se lastniki - glavni izvršni direktor Andrej Mertelj, sklad Twopp in soustanovitelj Datalaba Tomaž Teyrovsky - dogovorili, da bodo prodali od 4 do 30 odstotkov svojih delnic v obdobju 365 dni. S tem bo na voljo za menjavo na borzi od 15 do 20 odstotkov vseh delnic družbe. Pripravila Luki Nuredini in Tomaž Modic
|
neutral
|
2,311
|
Laško - Nadzorniki Pivovarne Laško, ki jih vodi Boris Završnik iz NLB, so včeraj ugotovili, da je bilo poslovanje družbe in ravnanje njenega direktorja Boška Šrota, ki je prek povezanih družb tudi največji lastnik pivovarne, "glede sprememb lastniških deležev v nadrejenih družbah v skladu z veljavno zakonodajo". Kot je znano, je Šrot šele konec letošnjega aprila sodnemu registru razkril, da je že dve leti lastnik podjetja Kolonel, ki prek verige povezanih podjetij lastniško obvladuje pivovarno. Pri tej oceni se nadzorniki sklicujejo na pravno mnenje, ki so ga izdelali na mariborskem inštitutu za ekonomsko in korporativno upravljanje. Nadzorniki so se tako strinjali z oceno, da bi moral Šrot o spremembah lastništva v Kolonelu obvestiti sodni register šele po tem, ko bi o njih seznanil tudi direktorico Kolonela Blaženko Šoštarić. Ta bi sicer za spremembo lastnika lahko izvedela le od Šrota. "Nesporno je, da je dolžnost obveščanja direktorja pivovarne o spremembah v lastništvu Kolonela nastala šele v trenutku, ko je bil poslovodja družbe Kolonel seznanjen s prenosom poslovnega deleža in ko je prejel dokazila," so zapisali na inštitutu. "Poslovodja družbe Kolonel je pri prevzemu Centra naložb v prevzemnem prospektu podal resnične podatke o prevzemniku, saj je navajal edinega družbenika, ki je bil takrat vpisan v sodni register. Pozitivna zakonodaja ne določa nobenega posebnega roka, po katerem bi moral poslovodja družbe prijaviti sam prenos poslovnega deleža in dokazila o tem," še navaja pravno mnenje. primoz.cirman@dnevnik.si
|
neutral
|
2,312
|
Ljubljana - Krka je včeraj s podpisom pogodb o dokapitalizaciji kot manjšinska lastnica vstopila v dve zasebni farmacevtsko-kemijski podjetji na Kitajskem, in sicer v Čejang Menovo Pharmaceuticals iz mesta Šangju in v Anhui Menovo Pharmaceuticals iz mesta Gvangde. "Odločitev je v skladu s Krkinimi razvojnimi načrti in je povezana z dolgoročnimi potrebami po dodatnih zmogljivostih surovin za Krkino kemijsko sintezo," je povedal predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič. Novomeški farmacevt je z vložkom 794.000 ameriških dolarjev v vsako od podjetij v vsakem postal lastnik 7,5-odstotnega deleža. Solastniki so tuja podjetja, ki so pred leti začela vlagati v farmacevtsko-kemijsko proizvodnjo. Podjetji sta bili ustanovljeni pred nekaj leti, njuna skupna letna prodaja pa znaša okoli 30 milijonov ameriških dolarjev. Rast prodaje ob povečani konkurenčnosti na generičnih trgih zahteva neprestano povečevanje fizičnega obsega proizvodnje, zato je obseg naložb v Krki zelo velik, so povedali v farmacevtu. Samo letos načrtujejo, da bodo v posodobitev in širitev proizvodnih zmogljivosti vložili 160 milijonov evrov. tm
|
neutral
|
2,313
|
Washington - Več evropskih letalskih prevoznikov bo ameriškim oblastem moralo plačati skupno 504 milijone dolarjev za poravnavo v primeru obtožb, da so se dogovarjali o cenah za tovorne lete. Največ, 350 milijonov dolarjev, bo plačal Air France-KLM. Ameriško pravosodno ministrstvo je danes sporočilo, da so letalske družbe, med katerimi sta poleg Air France-KLM še SAS Cargo Group in Cathay Pacific, priznale krivdo v zvezi z obtožbami, da so več let umetno zviševale cene za prevoz vseh vrst blaga v in iz ZDA. Air France-KLM bo plačal 350 milijonov dolarjev, Cathay Pacific 60 milijonov dolarjev, SAS 52 milijonov dolarjev, Martinair pa 42 milijonov dolarjev kazni. V okviru preiskave je pravosodno ministrstvo obtožilo tudi nekatere druge letalske družbe.
|
negative
|
2,314
|
Škofja Loka - Dobro leto dni po tem, ko je pet vodilnih menedžerjev prevzelo škofjeloško Odejo, bo ta uradno prenehala obstajati. Menedžerji Odeje, ki jo vodi Melita Rebič, jo bodo namreč v kratkem pripojili k podjetju Odeja DU, ki ga tudi lastniško obvladujejo. Podjetje, ki so ga menedžerji ustanovili februarja lani in prek njega odkupili večinski delež v škofjeloški tovarni prešitih odej, bo tako prevzelo vse premoženje Odeje, ki je imela lani za skoraj deset milijonov sredstev in šest milijonov evrov kapitala. To je po dostopnih podatkih približno dvanajstkrat več od višine osnovnega kapitala Odeje DU. V minulih dneh nam pri upravi Odeje ni uspelo izvedeti, zakaj so se menedžerji po februarski iztisnitvi malih delničarjev odločili družbo, ki jo vodijo, pripojiti k podjetju, ki je v njihovi večinski lasti. Čeprav je v sklicu skupščine Odeje, na kateri so menedžerji pred kratkim potrdili pripojitev, navedeno, da je utemeljitev omenjenega predloga podana v pogodbi o pripojitvi, je tudi v slednji ni najti. Poročali smo že, da so se lani jeseni za enak korak odločili tudi menedžerji blejskega Lipa, ki so družbo pripojili k njihovemu podjetju Les Invest. Takrat se je v neuradnih krogih ugibalo, da želijo menedžerji s tem odplačati posojila, ki so jih najeli za potrebe prevzema. Tako bo lahko Odeja DU obveznosti do bank po novem pokrivala z denarnim tokom, ki ga bo ustvarjala pripojena Odeja. Tudi sicer se bo zaradi nepremičnin v lasti tovarne in morebitnih drugih naložb bržkone močno povečala kreditna sposobnost Odeje DU. Opozoriti še velja, da gre pri privatizaciji Odeje verjetno za enega cenejših menedžerskih odkupov pri nas. Če upoštevamo višino nadomestila, ki so ga mali delničarji prejeli za delnico ob iztisnitvi (5,05 evra oziroma le približno tretjino evra nad njeno nominalno vrednostjo), je celotna Odeja vredna "le" 2,2 milijona evrov, kar je enako četrtini lanskih prihodkov družbe. Pet menedžerjev pa si je večinski delež v Odeji DU zagotovilo s približno 271.000 evri, ki so jih ob ustanovitvi vložili v podjetje, v katerem so manjšinski delež prepustili preostalim 30 zaposlenim. Ta znesek je sicer približno enak trikratniku bruto zneska, ki jih je Odeja DU za lansko leto prejela iz naslova dividend. Del denarja so si sicer menedžerji in zaposleni zagotovili z lansko prodajo delnic finančni družbi Medaljon, ki je kmalu zatem delnice preprodala Odeji DU. Kot je znano, je Medaljon delnice kupoval po ceni 3,54 evra. Čeprav je Melita Rebič lani potrdila, da je uprava pri izračunavanju lastniških razmerij v Odeju DU naredila tudi finančni izračun odkupa, po katerem bi pet menedžerjev (poleg Rebičeve še Otmar Luznar, Simon Žontar, Maja Tomažič in Tatjana Mencingar) delnice Medaljonu prodalo po skoraj trikrat višji ceni, je pozneje večkrat zanikala, da so menedžerji tudi dejansko za delnice Odeje iztržili več od preostalih zaposlenih.
|
neutral
|
2,315
|
Ljubljana - "Nihče ne more natančno napovedati gibanja cene nafte v prihodnosti, lahko pa ugotovimo, da bo srednjeročno ostala na visokih nivojih," je včeraj na predstavitvi poročila o razmerah na energetskih trgih povedal Tit Erker, ekonomist pri družbi British Petrol (BP). Za razumevanje, zakaj cena nafte prihaja v ospredje ekonomskih vprašanj, je treba poznati zgolj nekaj številk, realna cena nafte je na rekordni ravni, višji tudi od konca sedemdesetih let, v zadnjih desetih letih je cena nafte narasla za več kot desetkrat, odkar BP pripravlja tovrstno poročilo se je prvič zgodilo, da je cena nafte rasla šest let zapored& Po mnenju Erkerja je glavno vprašanje, ali gre pri rekordnih cenah nafte zgolj za ciklično komponento ali pa prihaja do strukturnih sprememb v svetovnem gospodarstvu. "Situacija je na prvi pogled zelo podobna tisti iz sedemdesetih let, vendar lahko opazimo pomembne razlike," pravi Erker. Tu gre predvsem za dejstvo, da povpraševanje v tolikšni meri ne sledi rasti bruto domačega proizvoda, kot se je to dogajalo v tistem času. Kot drugo pa je opazen velik premik, kar zadeva deleže držav v svetovni gospodarski rasti. "Če smo še pred letom 2000 lahko govorili, da gospodarsko rast poganjajo predvsem države OECD, se je to v tem tisočletju močno spremenilo," razlaga Erker in dodaja, da je delež razvijajočih se držav v gospodarski rasti več kot polovičen, pri rasti potrošnje primarnih goriv pa blizu 90 odstotkov. V teh državah se pojavlja posebnost, da države subvencionirajo potrošnjo goriv, kar izkrivlja zaznave potrošnikov in posledično pripelje do višje potrošnje. Potrošnja goriv se je tako povečala zgolj v državah nečlanicah OECD in v državah izvoznicah nafte. Na strani ponudbe pa je po Erkerjevem mnenju največji vpliv imelo zmanjšanje količine načrpane nafte v lanskem februarju. Kot pravi Erker, je OPEC v zadnjem času izjemno uspešen pri krojenju cen, saj imajo Savdijci na račun več kot polovice prostih kapacitet izjemno velik manevrski prostor. To tudi omogoča stabilnost kartela, ki tako lahko maksimizira ceno. Glede ugibanj, ali imajo špekulanti vpliv na cene nafte, je Erker zelo skeptičen, ravno tako pa meni, da imajo rafinerije celo presežne zmogljivosti. Za konec je Erker ugotovil, da se v sedanjem času srečujemo s strukturnim premikom ter da zato še nekaj časa ne gre pričakovati padca cen. "Imamo milijardo ljudi, ki jim je treba priskrbeti energijo," zaključuje Erker.
|
negative
|
2,316
|
Nadzorniki KD Holdinga so sprejeli predlog o uporabi bilančnega dobička, ki znaša slabih 21 milijonov evrov. Predlagajo, da se 889.819 evrov uporabi za izplačilo delničarjem, od tega bo šla polovica za izplačilo delničarjem, imetnikom delnic z oznako KDHP (3,34 dividende na delnico), druga polovica pa se bo uporabila za izplačilo dodatne dividende. 19,26 milijona evrov oziroma 7,2 evra na delnico naj bi se uporabilo za izplačilo dividende imetnikom delnic z oznako KDRH, 43.000 evrov naj bi dobila uprava kot nagrado. Preostali del bilančnega dobička naj bi se prenesel v prihodnje leto. Bilančni dobiček Cimosa v rezerve Nadzorni svet družbe Cimos je na včerajšnji seji soglašal s predlogom uprave, da se 1,2 milijona evrov bilančnega dobička za lani nameni za druge rezerve iz dobička. Ugotovili so, da je sedanjemu nadzornemu svetu potekel mandat, ter predlagali, da skupščina v nadzorni svet imenuje Meto Berk Skok, Dušana Hočevarja, Andra Ocvirka, Čedomila Staničića in Franca Hermana Šimnovca. Nadzorniki in uprava Hita brez nagrade Nadzorniki in uprava družbe Hit delničarjem predlagajo, da se zaradi zaostrenih tržnih razmer upravi in nadzornemu svetu ne izplača nagrada. Družba Hit je lani ustvarila 273,7 milijona evrov kosmatega donosa iz realizacije. Nadzorniki Mladinske knjige bodo dobili 56.500 evrov nagrade Delničarji Založbe Mladinska knjiga so sprejeli sklep o uporabi bilančnega dobička v višini 3,42 milijona evrov, in sicer se bo za izplačilo dividend namenilo 1,5 milijona evrov oziroma 1,22 evra bruto na delnico, za izplačilo nagrade nadzornemu svetu 56.500 evrov, preostali del bilančnega dobička pa se bo prenesel v prihodnje leto. Skupina je lani ustvarila 135,09 milijona evrov čistih prihodkov, kar je za 10 odstotkov več kot predlani, čisti dobiček pa se je zmanjšal za 11 odstotkov, na 6,57 milijona evrov. Nadzorniki Taluma o delitvi dobička Nadzorni svet Taluma je na včerajšnji seji potrdil predlog uprave skupščini družbe, da od ugotovljenega lanskoletnega bilančnega dobička v višini 6,63 milijona evrov za izplačilo dividend delničarjem nameni slabih 3,32 milijona evrov oziroma 0,873 evra na delnico. Preostali del bilančnega dobička pa naj bi se razporedil v druge rezerve.Home Products Europa pridobil 1,07 milijona delnic Gorenja Včeraj je družba Home Products Europe pridobila 7,63 odstotka vseh glasovalnih pravic v družbi Gorenje. To je v skladu s prvotnim sporazumom, saj se je Gorenje zavezalo, da bo kupnino za Atag poravnalo tako v denarju kot z lastnimi delnicami. Vrednost pridobljenih delnic naj bi bila okoli 37 milijonov evrov. ACH kupil 20.000 lastnih delnic ACH je minuli petek kupil 20.000 lastnih delnic oziroma 0,731 odstotka vseh izdanih delnic po 63,9 evra na delnico. Poleg tega je prek dnevnih nakupov v juniju pridobil še 8143 delnic po 63 evrov na delnico. Skupna vrednost poslov je znašala 1,79 milijona evrov.
|
neutral
|
2,317
|
Washington - V ZDA je bilo junija ukinjenih 62.000 delovnih mest. To je bil že šesti zaporedni mesec, v katerem so delodajalci zapirali delovna mesta. Stopnja brezposelnosti je junija ostala pri 5,5 odstotka, je sporočilo ameriško ministrstvo za delo. Vnovična odpuščanja potrjujejo nadaljevanje težav ameriškega gospodarstva, ki ga tarejo visoke cene energije, hrane in kreditna stiska z ohromljenim hipotekarnim trgom. Junija so se ukinjala delovna mesta v gradbeništvu, proizvodnji ter financah, prav tako v trgovini. Nekaj novih delovnih mest pa se je odprlo v izobraževanju in zdravstvu, turizmu in vladnih službah. Tak vzorec se pojavlja že nekaj mesecev. Ministrstvo za delo je nekoliko popravilo tudi številke glede delovnih mest za april in maj. Aprila so v ZDA ukinili 67.000 delovnih mest, namesto le 20.000, kot je ministrstvo sprva poročalo, maja pa 62.000, namesto 49.000. Ameriško gospodarstvo je letos izgubilo 438.000 delovnih mest oziroma povprečno 73.000 na mesec. Junija je bilo v ZDA skupaj 8,5 milijona brezposelnih, a gre za uradno številko. Plače so se junija malce povišale. Povprečni zaslužki na uro so se junija v primerjavi z majem povišali za 0,3 odstotka na 18,01 dolarja. Na letni ravni (od junija do junija) so se plače povišale za 3,4 odstotka in zaostajajo za rastjo cen energije ter hrane.
|
negative
|
2,318
|
Ljubljana - Nadzorni svet Darsa bo danes odločal, ali bo dal soglasje k predlogu uprave za izbor izvajalca za predor Markovec, je v sredo potrdil predsednik nadzornega sveta Franci Slak. Uprava Darsa se ni odločila ponoviti razpisa in je prejšnji teden nadzornikom predlagala, naj posel preda enemu od treh ponudnikov. Koga je uprava Družba za avtoceste v RS (Dars) izbrala, niso želeli povedati ne na Darsu ne v nadzornem svetu. Odločitev, da se posel - potem ko je prvotno izbiro razveljavila Državna revizijska komisija - preda enemu od ponudnikov in da se ne ponavlja postopka javnega naročanja, po besedah predsednika uprave Darsa Tomislava Nemca temelji na podlagi analiz cen in pridobitve časa. Če bo nadzorni svet izbiro potrdil, imata neizbrana ponudnika še možnost pritožbe. Če teh ne bo, bi lahko z izvajalcem podpisali pogodbo in z gradnjo dva kilometra dolgega dvocevnega predora začeli v jeseni. V Darsu so povedali, da gradbeno dovoljenje še ni izdano, da pa naj bi bilo "v kratkem". Pogodbeni rok za dokončanje predora je 32 mesecev od uvedbe izvajalca v delo. Na razpisu za gradnjo predora Markovec je Dars med tremi ponudniki izbral skupino italijanskih podjetij v skupnem nastopu (Vidoni, Oberosler cav. Pietro in Intercantieri Vittadello). Poleg Italijanov sta se za gradnjo potegovala tudi konzorcij, ki ga sestavljata SCT in Primorje, ter avstrijski Strabag. Dars je za izvajalca izbral Italijane, na to odločitev pa sta se z zahtevo po reviziji pritožila SCT in Primorje, nakar je odločitev o oddaji javnega naročila Državna revizijska komisija razveljavila. Ugotovila namreč je, da italijanski ponudniki niso izkazali potrebnih referenc.
|
neutral
|
2,319
|
Ljubljana - Več kot sto tisoč delničarjev Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), ki so pred pol leta kupili delnice banke, je pred dnevi v nabiralniku pričakalo pismo z neljubim presenečenjem. V dopisu, s katerim jih je sedem pooblaščencev pozivalo, naj jih pooblastijo za zastopanje na torkovi skupščini NKBM, je bila namreč navedena tudi enotna matična številka občana (EMŠO) posameznega delničarja. Ker gre za osebni podatek, do katerega pooblaščenci za zastopanje na skupščini ne bi smeli imeti dostopa, vse kaže, da gre za kršitev zakona, pri kateri je sodelovala NKBM na čelu z Matjažem Kovačičem. S primerom se že ukvarja pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja Nataša Pirc Musar. "Začeli smo postopek ugotavljanja morebitne kršitve," je pojasnila, več pa do zaključka primera ni želela povedati. Včeraj popoldne se je izkazalo, da je prijavo pooblaščenki poslala civilna iniciativa "Nove KBM ne damo!", ki je dopis poslala tudi finančnemu ministru Andreju Bajuku. Civilna iniciativa trdi, da se je nanjo obrnilo veliko število malih delničarjev, ki so zgroženi spraševali, od kod sedmim pooblaščencem, med kateri je tudi predsednik nadzornega sveta NKBM Danijel Blejc, njihovi osebni podatki in kdo bo plačal stroške pošiljanja pooblastil. Zanima jih tudi, kdo bo odgovarjal za zlorabo podatkov in s kakšnimi nameni so pooblaščenci dobili podatke. Običajno bi namreč bilo, da bi delničarji sami vpisali EMŠO, če bi se odločili za zastopanje pooblastiti enega od navedenih imen. V Spemu, ki skrbi za odnose z javnostmi NKBM, nam v vsem dnevu niso uspeli zagotoviti pojasnil Matjaža Kovačiča. Med drugim nas je zanimalo, kako so pooblaščenci prišli do podatkov o EMŠO malih delničarjev, glede na to da je ta podatek dostopen zgolj izdajatelju vrednostnega papirja (torej v tem primeru banki), ni pa razviden iz delniške knjige, ki jo vodi KDD. Bolj zgovoren je bil Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev, ki je tudi eden od pooblaščencev. Tako nam je pojasnil, da uradno pooblaščenci nimajo dostopa do osebnih podatkov, ampak ga ima le NKBM. Iz njegovih pooblastil torej lahko sklepamo, da jim je banka posredovala podatke o EMŠO, do katerih je prišla v času vpisa delnic NKBM v prvi javni prodaji. "NKBM je sama organizirala pošiljanje pošte malim delničarjev, nosila bo tudi vse stroške," pravi Verbič. Na vprašanje, ali bodo pooblaščenci dobili plačilo za zastopanje malih delničarjev na skupščini, je odgovoril, da za druge ne ve, sam pa se ni dogovarjal o nobenem plačilu niti ga ne bi sprejel.
|
negative
|
2,320
|
Rim, Trst - Italijanski minister za gospodarski razvoj Claudio Scajola je previden tako glede italijanske soudeležbe pri morebitni gradnji drugega reaktorja v Nuklearni elektrarni Krško (Nek) kot glede izbire lokacij za gradnjo morebitnih jedrskih elektrarn v Furlaniji-Julijski krajini (FJK), je danes objavil italijanski dnevnik Il Piccolo. Kot je poročal časnik, ki se sklicuje na trditve tiskovnega urada ministrstva za gospodarski razvoj, minister Scajola meni, da je prezgodaj govoriti o sodelovanju s Slovenijo na področju jedrske energije in tudi o možnih lokacijah v FJK. Kriterije, na podlagi katerih bo prišlo do izbire lokacij, na katerih bi gradili jedrske elektrarne, mora namreč vlada še določiti, kar bi se moralo zgoditi v roku do meseca decembra letos v obliki odloka. Tako je Scajola po pisanju časnika razložil usmeritev italijanske vlade, potem ko je med nedavnim srečanjem s slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom predsednik deželne vlade FJK Renzo Tondo predlagal sodelovanje, pozneje pa potrdil razpoložljivost za vlaganje v podvojitev Neka. Tržaški dnevnik prinaša tudi izjavo podtajnika pri italijanskem ministrstvu za okolje Roberta Menie, ki je potrdil, da bo vlada kmalu predstavila nacionalni energetski načrt, ki bo predstavljal tudi izhodišče za ocenjevanje položaja v FJK. Menia je po navedbah časnika izrazil tudi zadovoljstvo, da je deželni parlament FJK v sredo z glasovi tako večinskega desnosredinskega Ljudstva svobode kot opozicijske levosredinske Demokratske stranke zavrnil resolucijo Mavrične levice, ki je zahtevala jasno opredelitev deželne vlade proti gradnji jedrskih elektrarn na ozemlju FJK. Po besedah Menie je bila resolucija "instrumentalna", njena zavrnitev z glasovi tako desnosredinske večine kot levosredinske opozicije pa je pomemben korak naprej, saj se je razumelo, da je skupni sovražnik "okoljski ideologizem", je dejal Menia.
|
neutral
|
2,321
|
Ljubljana - Združenje bank Slovenije je predstavilo delovanje informacijskega sistema bonitet Sisbon, ki je zaživel v začetku letošnjega leta. Banke so večino podatkov, ki se na nanašajo na zadolženost in korektnost izpolnjevanja pogodbenih obveznosti posameznikov, v sistem posredovale do začetka leta, v celoti pa do konca junija. Sisbon je sistem bonitet komitentov bank in hranilnic, ki bankam omogoča izmenjavo in obdelavo osebnih podatkov o komitentih fizičnih osebah, zlasti o njihovi zadolženosti in korektnosti izpolnjevanja pogodbenih obveznosti. Komitentom prinaša enostavnejše dokazovanje njihove bonitete in poenostavitve postopkov odobravanja posojil, je na današnji novinarski konferenci povzel vodja področja poslovanja s prebivalstvom Združenja bank Slovenije Slavko Cimprič. Posameznik ima pravico do izpisa svojih podatkov in s tem do vpogleda v osebne podatke, ki se v Sisbonu nanj nanašajo, vključno s podatki o tem, kdo jih je posredoval in komu so bili v zadnjih 12 mesecih postani na vpogled. "Do konca junija je bilo podanih 159 takšnih zahtevkov," je povedala vodja projekta Sisbon Hermina Govekar Vičič. Te storitve se ne zaračunava in se je letos verjetno še ne bo, pričakovati pa je, da se bo stroške te storitve lahko začelo zaračunavati prihodnje leto, je dodala. Banke in hranilnice v Sisbon posredujejo matične podatke o komitentu, o poslih, o poslovnih dogodkih, ki vplivajo na potek posla (na primer odplačilo dolga ipd.), ter o takšnih dogodkih, ki niso v skladu s pogodbo (na primer neplačan zapadli dolg ipd.). Kot je povedal Cimprič, se podatki shranjujejo šest let po datumu dogodka. Banke, podpisnice dogovora o uporabi Sisbona, si z izmenjavo podatkov zagotavljajo celovit pregled podatkov o zadolženosti posameznika pri vseh članicah sistema. "Vse podatke vidi lahko le stranka, banka vidi le kumulativne podatke," je poudaril Cimprič. Hermina Govekar Vičič je zagotovila, da so podatki le dodatna informacija za odločitev za sklenitev posameznega posla in ne osnova zanjo.
|
neutral
|
2,322
|
Ljubljana - Skupščina Kapitalske družbe (Kad) je danes za začasnega predsednika uprave družbe za največ eno leto imenovala Uroša Rožiča. Ta bo na položaju začasno nasledil Tomaža Toplaka, ki je sredi junija sporazumno odstopil. Za članico uprave s petletnim mandatom je skupščina imenovala Heleno Bešter, so sporočili iz Kada. Rožič bo mandat začasnega prvega moža Kada nastopil v sredo, položaj pa bo zasedal do imenovanja novega predsednika uprave oziroma najdlje do 8. julija 2009. Bešterjeva bo mandat nastopila s 1. novembrom letos, zdajšnji mandat se ji namreč izteče 31. oktobra. Upravi in nadzornemu svetu je skupščina podelila razrešnico za poslovanje v lanskem letu. Skupščina Kada se je sicer seznanila z letnim poročilom Kada in skupine Kad za leto 2007 ter bilančni dobiček v višini 68,3 milijona evrov razporedila v druge rezerve iz dobička. Lansko poslovanje Kada je bilo med najuspešnejšimi in je preseglo načrtovane rezultate. Z uspešno politiko prodaje družb iz osnovnega premoženja in učinkovitim upravljanjem vseh naložbenih portfeljev je Kad dosegla pomembno zvišanje vrednosti sredstev na 2,3 milijarde evrov, ki se je primerjalno na leto 2006 povečalo za 47 odstotkov, navajajo v Kadu. V letu 2007 je bilo izvedenih šest javnih razpisov in objavljenih več vabil za zbiranje ponudb ter v celoti prodanih 46 naložb v skupni vrednosti 232,3 milijona evrov. Na ta način se je pomembno znižalo število tako tržnih kot netržnih družb v upravljanju. Sredstva, pridobljena s prodajo naložb, omogočajo Kadu večjo prilagodljivost pri upravljanju premoženja in prerazporeditev sredstev. Prav tako so se za 26 odstotkov povečala sredstva pokojninskih skladov v upravljanju, ki so konec leta 2007 obsegala 803,5 milijona evrov. V pokojninske sklade Kada je vključenih preko 287.000 zavarovancev, dobrih 6200 pa jih je konec leta 2007 prejemalo mesečno pokojninsko rento Prvega pokojninskega sklada RS. Za poslovno leto 2007 je Kad pripravil tudi konsolidirano letno poročilo skupine Kad skupaj s tremi odvisnimi družbami, in sicer Adrio Airways (delež v kapitalu znaša 77,31 odstotka), Fotono (delež v kapitalu znaša 70,48 odstotka) in Elektrooptiko (delež v kapitalu znaša 70,48 odstotka). Poslovanje družbe v letu 2008 bo revidirala družba Ernst & Young, je sklenila skupščina. Soglašala je tudi s predlaganimi spremembami statuta in se seznanila s prenosom 1.959.157 delnic Zavarovalnice Triglav iz skrbništva Kada na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Skupščina je potrdila tudi rebalans finančnega načrta za leto 2008, ki temelji na načrtovani negativni rasti slovenskega borznega indeksa v letu 2008, manjšem obsegu prodaj gospodarskih družb v letu 2008 ter večjem obsegu nakupov oziroma dokapitalizacij gospodarskih družb v letu 2008.
|
neutral
|
2,323
|
Celje - Trije največji lastniki CMC so včeraj sklenili delničarski sporazum o skupnem upravljanju družbe. Podjetji Derma in Cegrad, ki sta v lasti menedžerjev CMC, sta se skupaj z Etolom dogovorili "o utrditvi skupnega nadzora nad družbo, o načinu usklajevanja med pogodbenimi strankami in o določitvi pravic ob morebitnem izstopu katere izmed njih iz ciljne družbe". Če bo torej Etol v prihodnje hotel prodati svoj 5,63-odstotni delež v celjskem gradbenem podjetju, bosta imela Derma in Cegrad predkupno pravico do teh delnic. Podpisniki imajo sicer skupaj v lasti 57 odstotkov gradbenega podjetja, ki ga vodi Marjan Vengust, še dodatna desetina delnic pa je v lasti CMC. "Sporazum je skladen z novim zakonom o gospodarskih družbah, z njim pa smo se dogovorili o skupnem obvladovanju družbe in še dodatno stabilizirali lastništvo podjetja," je včeraj dejal Vengust in zanikal, da so sporazum podpisali zaradi obrambe pred morebitnim sovražnim kupovanjem delnic. Kot je znano, so menedžerji CMC večinski delež v podjetju, ki je nekoč imelo v lasti tudi četrtino SCT, kupili pred dvema letoma, pri čemer se je takrat na veliko govorilo o sovražnem prevzemu družbe s strani podjetij iz kroga Pivovarne Laško.
|
neutral
|
2,324
|
Ljubljana - Kapitalska družba (Kad), ki skupaj s svojim Prvim pokojninskim skladom (PPS) obvladuje 22,22 odstotka Cimosa, je po neuradnih informacijah pripravila predlog, na podlagi katerega bi koprsko družbo Cimos prek prve javne prodaje delnic (IPO) uvrstila na Ljubljansko borzo. Kad in PPS bosta k sodelovanju pri IPO pozvala tudi druge lastnike, ki imajo podpisan delničarski sporazum in skupaj obvladujejo okoli 76 odstotkov Cimosovih delnic. To so Cimos (lastne delnice), Banka Koper, Kovinoplastika Lož, DSU, Triglav Naložbe, Zavarovalnica Triglav in tudi šest menedžerjev Cimosa s predsednikom uprave Francem Krašovcem na čelu. Delničarski sporazum Cimosa se izteče konec letošnjega leta, zato so omenjeni podpisniki spomladi preučevali možnost, da bi ga podaljšali in da bi k njemu povabili tudi druge delničarje. Poleg tega se je pojavila tudi ideja, da bi podpisniki delničarskega sporazuma prek javnega razpisa iskali kupca za Cimos. Kot resen kupec Cimosa se je pojavil britanski finančni sklad Pamplona, ki deluje iz Londona, sedež pa ima v Luksemburgu. Sicer pa je družba Alpos konec minulega tedna prodala 7,44 odstotka Cimosovih delnic. Kupca sta bila Merkur in Factor banka, pri čemer je prvi povišal svoj delež z 2,46 odstotka na 6,89 odstotka, drugi pa na 3,01-odstotka. Niti Alpos niti Merkur in Factor banka niso podpisniki delničarskega sporazuma Cimosa. Ta določa, da mora podpisnik delničarskega sporazuma pred prodajo delnic te najprej ponuditi drugim podpisnikom delničarskega sporazuma. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
neutral
|
2,325
|
Ljubljana - Prevzem nizozemskega proizvajalca bele tehnike Atag Europe BV bo imel pozitiven vpliv na dobičkonosnost poslovanja Skupine Gorenje, saj ima Atag opazneje višje marže iz poslovanja, vendar bo prevzem na drugi strani vplival tudi na zvišanje Gorenjevega finančnega dolga. Posledično naj bi tako Skupina Gorenje letos ustvarila kar okoli deset milijonov evrov izgube iz financiranja oziroma 3,6 milijona evrov več kot lani, ocenjujejo analitiki avstrijske Erste Bank. Kljub temu naj bi se čisti dobiček skupine letos povišal za tretjino na 29,8 milijona evrov. Po mnenju Erste Bank bo Skupina Gorenje letos ustvarila 1,39 milijarde evrov prihodkov oziroma skoraj 100 milijonov evrov več kot leta 2007, za leto 2009 pa napovedujejo 1,56 milijarde evrov prihodkov. V Erste Bank glede Ataga izpostavljajo predvsem njegovo dobro obvladovanje stroškov, vključno s cenejšimi viri surovin iz Kitajske. Stroški materiala pri Skupini Gorenje predstavljajo 77,7 odstotka prihodkov, pri Atagu pa le 68 odstotkov, še ugotavljajo v Erste Bank, kjer menijo, da se bo Gorenjeva marža EBIT letos zvišala na 3,6 odstotka, medtem ko so pred prevzemom pričakovali 3,3-odstotno maržo. Atag, ki zaposluje 420 delavcev, je lani ustvaril 148,85 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je slabih osem odstotkov več kot leto pred tem, medtem ko se je denarni tok iz poslovanja (EBITDA) zvišal za le 2,6 odstotka na 19 milijonov evrov. Ker je rast EBITDA in dobička iz poslovanja zaostajala za rastjo prihodkov, so se lani Atagove marže iz poslovanja znižale, vendar so še vedno nad povprečjem panoge. Erste Bank je tako vlagateljem priporočil nakup delnic Gorenja, delnico pa je ovrednotil na 44 evrov. Včerajšnji enotni tečaj Gorenja na Ljubljanski borzi je znašal 31,9 evra. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
2,326
|
Saint Denis - Skupina Splošna plovba je danes na otoku Reunion v lastništvo prevzela dve in pol leti staro ladjo za prevoz razsutih tovorov. Ladja, ki bo nosila ime Novo mesto, je bila zgrajena novembra 2005 v kitajski ladjedelnici Zhenjang, Splošna plovba pa je zanjo odštela 62 milijonov dolarjev (39 milijonov evrov). Ladja, s katero se flota Splošne plovbe povečuje na 23 ladij s skupno nosilnostjo 822.000 ton, je dolga 190 metrov in široka 32 metrov, njena nosilnost pa je 53.626 ton. Poganja jo glavni motor Man B&W z 12.890 konjskimi močmi (9480 kW), ki bo pri hitrosti ladje 14 vozlov porabil 35 ton goriva na dan. Kot so še sporočili iz Splošne plovbe, bo nova ladja plula pod zastavo Maršalovih otokov. V avgustu pa bo dokončana gradnja in prevzem ladje Nova Gorica, ki je bila splovljena meseca maja letos.
|
positive
|
2,327
|
Tokio - Nekdanjega direktorja Samsunga Lee Kun-heeja, enega od najbolj vplivnih južnokorejskih poslovnežev, so zaradi utaje davka obsodili na tri leta zapora. Za ostala očitana kazniva dejanja niso našli dovolj dokazov, danes pišejo tuje tiskovne agencije. Lee bo moral tudi plačati kazen v višini 109 milijonov ameriških dolarjev. Javnost je sicer sodbo pričakovala, še posebej, ker je bil pred kratkim zaradi davčne goljufije na tri leta zapora obsojen tudi direktor Hyundaja.Lee Kun-hee , ki je Samsung vodil kar 20 let, bo kazen začel služiti čez pet let. Tožilec je sicer zahteval sedemletno zaporno kazen, vendar se je sodišče odločilo drugače. Zanj je bilo usodno pričanje enega od nekdanjih vodilnih managerjev, ki je izjavil, da je imelo podjetje poseben sklad za podkupovanje politikov, tožilcev, uradnikov in drugih oseb, „pomembnih“ za posel. Poznavalci menijo, da je zelo verjetno, da se bo Lee kazni izognil, saj so sodišča pogosto prizanesljiva do vodij velikih podjetij, obsojenih za „kriminal belih ovratnikov“, saj se bojijo, da bi, če bi jih poslali za zapahe, preveč trpel posel. Kritiki tovrstne prakse so prepričani, da država na ta način korupcijo in druge oblike gospodarskega kriminala samo spodbuja. Na izreku sodbe Leeju je bilo tudi nekaj vodilnim mož Samsunga, ki jim je, ko so slišali, kako se je sodišče odločilo, vidno odleglo. Lee je po izreku sodbe izjavil, da je „njegova naloga, da se obnaša odgovorno“, iz podjetja pa so komentar zavrnili. 66-letni Lee je sicer položaj zapustil aprila, potem, ko je bila proti njemu vložena obtožnica, vendar je še naprej med glavnimi delničarji Samsunga in ima pomembni vpliv na poslovanje. Na zatožni klopi je bilo tudi devet vodilnih izvršnih managerjev Samsunga, vendar jim očitanih kaznivih dejanj niso mogli dokazati.
|
negative
|
2,328
|
Verd - Novi direktor podjetja Liko Pohištvo je Iztok Svetin. 44-letni menedžer iz Šmarja-Sap je nasledil Bruna Komaca, glavnega direktorja Lika Vrhnika, ki je v začetku meseca za Liko Pohištvo, Liko Modus in Liko Vrhnika predlagal stečaj, o katerem bodo lastniki, največji je Ampelus Igorja Laha, odločali na skupščini 6. avgusta. Likvidacijski postopek bo najprej stekel v Liku Vrhnika, vodilo pa ga bo podjetje Fin-Maxim naložbe, katerega direktor je prav Iztok Svetin. Nato naj bi stekla tudi likvidacija za odvisne družbe. To pomeni, da bo brez dela ostalo 385 delavcev, ki bodo dobili odpravnino, medtem ko naj bi proizvodnja v družbi Liko Vrata, ki ima poslovne prostore v Borovnici, tekla nemoteno. Svetin bo na mestu direktorja Liko Pohištvo do 7. oktobra oziroma do začetka likvidacijskega postopka. V utemeljitvi za stečaj Lika sta dr. Blaž Vodopivec, predsednik nadzornega sveta (NS), in generalni direktor Liko Vrhnika Bruno Komac zapisala, da se je "situacija v zadnjih 15 mesecih v poslovnem okolju, v katerem deluje skupina Liko, izrazito poslabšala. Vrednost funta in dolarja, torej valut na trgu, kjer je Liko največ prodal, se je znižala za 15 do 20 odstotkov, cene najpomembnejših vhodnih materialov so se zvišale za 10 do 25 odstotkov, prav tako cene storitev, tudi transportnih, cene energentov za 20 do 45 odstotkov, dela pa za desetino. Ekološke zahteve na področju kurjenja lesnih odpadkov in lakiranja so se v letih 2007 in 2008 izrazito zaostrile." Samo v petih mesecih letošnjega leta je skupina Liko pridelala 850.000 evrov izgube. Na avgustovski skupščini skupine Liko bodo podaljšali mandat dosedanjemu članu NS Damjanu Škofiču, ki mu je mandat prenehal 12. julija, za revizijo poslovanja družbe v letošnjem letu pa so izbrali revizijsko družbo Deloitte revizija. Komac bo svoje vodilno mesto v družbi Liko prepustil likvidacijskemu upravitelju, sam pa bo 1. septembra začel voditi pivški Javor, kjer bo po osemnajstih letih vodenja nasledil Petra Tomšiča. jana.petkovsek@dnevnik.si
|
negative
|
2,329
|
Singapur - Cene nafte so se v današnjem azijskem elektronskem trgovanju zvišale. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte za dobavo v avgustu je bilo treba odšteti 129,79 dolarja, kar je 91 centov več kot v petek. Na zvišanje so vplivala ugibanja o zaostritvi razmer v Zalivu zaradi možnosti uvedbe novih sankcij proti Iranu. Cene zahodnoteksaške lahke nafte nafte so se od 11. julija, ko so dosegle rekordno vrednost 147,27 dolarja, znižale za več kot 18 dolarjev. Sicer pa je današnji dvig cen mogoče pripisati tudi gibanju tropskega viharja Dolly, ki se približuje Mehiškemu zalivu in bi posledično lahko ogrozila naftno proizvodnjo na območju. V Londonu so se cene severnomorske nafte brent s septembrskim dobavnim rokom zvišale za 78 centov na 130,97 dolarja. Nafta Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) se je pocenila. V petek je bilo za 159-litrski sod treba odšteti 127,93 dolarja, kar je za 3,10 dolarja manj kot v četrtek, je naftni kartel objavil na spletnih straneh.
|
negative
|
2,330
|
Ljubljana - Nadzorniki Palome se bodo na današnji seji seznanili s poslovanjem v prvi polovici letošnjega leta. Iz neuradnih virov smo izvedeli, da Paloma ustvari pol milijona evrov izgube na mesec, kar pomeni, da je v prvem polletju letošnjega leta ustvarila tri milijone evrov izgube. Zato ni izključeno, da bi nadzorniki na današnji seji zamenjali članico Palomine uprave Matejo Pergar. Po drugi strani se predsedniku Palomine uprave Danilu Marinu izteka enoletni mandat. Poleg objave javnega razpisa za novega predsednika uprave, na katerega se Marin po napovedih ne bo prijavil, bodo nadzorniki razpravljali tudi o sklicu skupščine. Kot smo že poročali, je 23,5 odstotka manjših delničarjev Palome pred kratkim sklenilo delničarski sporazum, zato na skupščini lahko blokirajo vse strateške odločitve, ki jih pripravlja država.
|
negative
|
2,331
|
Ljubljana - Zdaj že nekdanja članica uprave Palome Mateja Perger je danes razloge za svojo krivdno razrešitev označila kot neargumentirane in neutemeljene. Zoper četrtkovo odločitev nadzornega sveta družbe iz Sladkega Vrha, ki je bila po njenih besedah zaradi določenih aktivnosti nadzornikov delno pričakovana, bo zato vložila tožbo. Kot je Pergerjeva povedala na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, se je nadzorni svet družbe za njeno krivdno razrešitev odločil zaradi nespoštovanja statutarnih določil pri nekaterih postopkih. "Ne vem, za katere postopke gre. Za tiste, ki se jih spomnim, pa so taki očitki neargumentirani," je zatrdila Pergerjeva. Čeprav je Pergerjeva odpoklic vsaj delno pričakovala, pa določeno začudenje po njenih besedah ostaja, saj ji je nadzorni svet predhodno izkazal zaupanje. "Še vedno verjamem v dejstvo, da Paloma zasluži svojo dolgoročno priložnost. Dosedanja uprava je to priložnost podjetja prepoznala," je poudarila. Predsednika uprave Palome Danila Marina, ki mu nadzorniki niso podaljšali mandata - ta se mu izteče 2. avgusta -, na novinarski konferenci ni bilo. Je pa prek predstavnikov za odnose z javnostmi sporočil, da nepodaljšanje mandata in odpoklic članice uprave pomeni blokado ali vsaj močno upočasnitev nadaljnjega razvoja podjetja. Marin je prepričan, da je nadzorni svet podjetju povzročil večmilijonsko škodo.
|
neutral
|
2,332
|
Idrija - Več kot 800 delničarjev delniške družbe FMR Holding, ki obvladuje večinski delež v družbi FMR, d. d., in s tem idrijski Kolektor, bo za delnico prejelo dva evra dividende. Na včerajšnji skupščini družbe so delničarji namreč potrdili predlog uprave, da se 881.188 evrov lanskoletnega bilančnega dobička porabi za izplačilo dividend, 1,5 milijona evrov dobička pa ostane nerazporejenega. Delničarji so upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnico, potrdili pa so tudi spremembe statuta, ki so se nanašale na odobren kapital družbe. Odvetnica Nataša Luša je pojasnila, da je v zvezi s to odločitvijo en delničar napovedal izpodbojno tožbo. Delničarji FMR Holdinga so večinoma fizične osebe, zaposleni, bivših zaposleni in upokojenci družbe Kolektor, ki so svoje certifikate zamenjali za delnice družbe FMR. Med večja lastnika sodita Kolektor Group in Fond finančna družba, ki veljata za prijateljske upravi Kolektorja na čelu s Stojanom Petričem, saj gre za podjetja v večinski lasti menedžmenta oziroma sedanjih in nekdanjih zaposlenih.
|
neutral
|
2,333
|
Ljubljana - Droga Kolinska, ki je v stoodstotni lasti Istrabenza, bo na podlagi mednarodnega razpisa prodala zemljišče ob Šmartinski cesti v Ljubljani v skupni velikosti 51.000 kvadratnih metrov. Povabilo k oddaji ponudb je Droga Kolinska poslala 250 potencialnim kupcem iz Slovenije in tujine, ki morajo do konca septembra oddati nezavezujoče ponudbe, pri čemer bo postopek prodaje zaključen do druge polovice prihodnjega leta, pravijo v Drogi Kolinski. Ker je Istrabenz polovični lastnik družbe Istrabenz nepremičnine, se postavlja vprašanje, zakaj skupaj z drugim polovičnim lastnikom Energoplanom, ki se ukvarja z gradnjo nepremičnin, na Šmartinski cesti sam ne zgradi nepremičnin. "V Drogi Kolinski se nismo odločili za gradnjo, ker nepremičninski posli niso naša osrednja dejavnost," so nam v Drogi Kolinski odgovorili malo pred zaključkom redakcije in svetovali, naj o tem povprašamo v Istrabenzu. Po trditvah poznavalcev razmer je razlog za prodajo zemljišča v tem, da Bavčarjeva ekipa potrebuje svež kapital za sklepno fazo menedžerskega odkupa Istrabenza. Po drugi strani Milena Štular, podpredsednica uprave Droge Kolinske, trdi, da bodo kupnino od prodaje nepremičnin namenili za zmanjšanje dolga matične družbe skupine in za vlaganja v razvoj osrednjih programov Droge Kolinske, ki zagotavljajo dolgoročno prihodnost skupine in ohranitev preostalih delovnih mest. Koliko dolgoročnih obveznosti so imeli konec junija, nam v Drogi Kolinski včeraj niso želeli razkriti, češ da ta podatek ni javen. In koliko znaša vrednost zemljišča? "Med prodajnim procesom ne moremo komentirati niti cene niti morebitnih kupcev," pravijo v Drogi Kolinski. Po ocenah nepremičninskega posrednika, ki je želel ostati neimenovan, bi lahko Droga Kolinska za zemljišče ob Šmartinski cesti v Ljubljani iztržila od 500 do 1000 evrov za kvadratni meter, odvisno od tega, kako visoke zgradbe bi gradili. "Kaj se bo lahko gradilo na lokaciji Droge Kolinske v Ljubljani, bo znano konec leta, ko bo sprejet prostorsko-ureditveni plan (PUP). Ali bo to vrtec ali pa desetnadstropni bloki, še ni znano," pravi ljubljanski župan Zoran Janković. Iz odgovora župana in nekaterih osnutkov PUP je mogoče sklepati, da na tem zemljišču kljub drugačnim pričakovanjem županova ekipa ni predvidela vrste gradenj, ki bi bile visoko dobičkonosne. To pa bi lahko bistveno znižalo vrednost nepremičnine. V Drogi Kolinski razlagajo, da so se odločili za prodajo zemljišča pred sprejetjem PUP zato, "ker pričakujejo, da bodo najpomembnejši oziroma ključni prostorski akti sprejeti pred zaključkom prodajnega procesa". Po njihovih ocenah ni razloga, da bi iztržili nižjo kupnino, ker zemljišče prodajajo pred sprejetjem PUP. Del objektov Droge Kolinske je pod spomeniškim varstvom, kar bi lahko oviralo prodajo. "Spoštovali bomo zakonodajo s področja kulturne dediščine. To dejstvo ni ovira za prodajo," so prepričani v Drogi Kolinski. Na lokaciji Droge Kolinske je trenutno zaposlenih še 40 delavcev, ki bodo izgubili službe. "Za vse zaposlene bomo pripravili ustrezni socialni program in vsem tudi zagotovili pomoč pri iskanju nove zaposlitve," pravijo v Drogi Kolinski. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
neutral
|
2,334
|
N - nudenju neživljenjskih zavarovanj - pa sta si podobna (8,7- oziroma 7-odstotni delež). Kljub vsemu so interes za prevzem tekmeca izkazali Groupama, Axa, Allianz in Ziraat bank. Največja vrednost Aksigorte se skriva v naložbah, saj je samo šestodstotni delež v Akbank pri trenutnih cenah vreden 530 milijonov evrov, medtem ko znaša tržna kapitalizacija zavarovalnice 750 milijonov evrov. V zadnjih treh mesecih je cena Gunes Sigorte zrasla za 100 odstotkov, celotna zavarovalnica pa je vredna 240 milijonov evrov. Tekoči kazalec P/bruto premije znaša 1,42, P/B pa 2,28. Rast življenjskih zavarovanj se v Turčiji upočasnjuje, Anadolu Hayat pa je v drugem četrtletju beležila le 3,1-odstotno rast bruto premij, kar pomeni realno nazadovanje. V pokojninskem delu družbe so prilivi iz pokojninskega varčevanja dosegli 27-odstotno rast in tako predstavljajo gonilo rasti podjetja. Družba kotira na 1,8-kratniku pričakovane bruto premije v letošnjem letu. V Turčiji je sicer pokojninsko zavarovanje precej bližji nadomestek za življenjska zavarovanja kot na zahodu. Lizinška dejavnost je v prvi polovici letošnjega leta doživela precejšen udarec s strani ministrstva za finance, ki je davek na to storitev povečalo z enega na kar 18 odstotkov. Tako je vrednost poslov znašala 2 milijardi evrov, oziroma kar 18 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Višje cene letalskih prevozov turistov od elitnih turških letovišč še ne odvračajo, saj so se prihodi tujcev junija povečali za 19 odstotkov glede na isto obdobje lani. Skupni prihodki bi tako lahko letos znašali 20,5 milijarde ameriških dolarjev oziroma 11 odstotkov več kot lani. Prispevek izraža stališče avtorja in ne nujno tudi družbe, v kateri je zaposlen. Avtor je zaposlen kot analitik v KD BPD, d. o. o., Neubergerjeva 30, Ljubljana. Prispevek ne predstavlja priporočila za nakup ali prodajo delnic. Tako avtor kot tudi družba (vključno s povezanimi osebami), v kateri je avtor zaposlen, v svojem portfelju trenutno nimata vrednostnih papirjev, ki so omenjeni v tem komentarju. Viri podatkov: Deutsche Bank, Bloomberg, Oyak Securities, NBGI, Merill Lynch, Alternatif Investments, Ata invest, letna poročila. Nadzorni organ: ATVP, Ljubljana.
|
neutral
|
2,335
|
Ljubljana - Škoda zaradi požara na industrijskem obratu za predelavo lesa na Slovaškem, ki ga je zavarovala bratislavska podružnica Zavarovalnice Triglav, se je s 7 milijonov evrov povzpela že na 38 milijonov evrov, trdijo naši zanesljivi viri. "Tega podatka za zdaj nimamo, res pa je, da dokončne ocene škode še ni. Na objektu še vedno poteka sanacija, tako da višina bodoče izgube zaradi izpada proizvodnje še ni znana," nam je povedal predsednik nadzornega sveta Triglava Damjan Mihevc in dodal, da za zdaj predpostavljajo višino škode, ki jo je predstavila uprava. V Zavarovalnici Triglav, ki jo vodi predsednik uprave Andrej Kocič, naših informacij niso hoteli komentirati. Nedavno je uprava Triglava nadzornemu svetu končno predstavila tudi poročilo službe za notranjo revizijo, ki ga je ta zahteval že marca. Kot trdijo naši viri, naj bi bila ena izmed spornih točk pri zavarovanju tudi ocena višine možne škode. Poleg tega se pojavljajo tudi informacije, da naj bi pri prevzemu rizika Andrej Knap, izvršilni direktor prevzema rizika in razvoja produktov premoženjskih zavarovanj, prekoračil svoja pooblastila. V Triglavu teh informacij niso hoteli komentirati, Mihevc pa nam je povedal, da je to tudi eno od vprašanj, ki so jih zastavili upravi, odgovore pa pričakujejo do naslednje seje nadzornega sveta. Kaže, da sta bila škoda na Slovaškem in sum o odpovedi notranje kontrole tudi povod za to, da je Agencija za zavarovalni nadzor (AZN), kot nam je povedal njen direktor Mihael Perman, od uprave Triglava zahtevala, da ji dodatno poroča o vzpostavljenem sistemu notranjih kontrol in sistemu predpisovanj zavarovalnih pogodb v podružnicah. Da je pri tem zavarovanju v Triglavu odpovedala notranja kontrola, med drugim kaže podatek, da so na podlagi notranjega poročila vodilnim delavcem v slovaški podružnici celo prekinili delovno razmerje. Glede na to, da naj bi Triglav že oktobra lani prevzel del rizika zavarovanja, s prvim januarjem pa ves riziko, se zastavlja vprašanje, kako je mogoče, da do požara, ki se je zgodil februarja, niso uspeli skleniti sozavarovanja. V Triglavu kljub temu menijo, da je sozavarovanje veljavno, saj je bil "dogovor o sozavarovanju poslan iz družbe AIG v podpis podružnici Triglava v Bratislavi in to pogodbo je vodstvo podružnice podpisalo in vrnilo družbi AIG". "Če bo agencija ugotovila nepravilnosti, bo ukrepala v okviru svojih pristojnosti," nam je še povedal Perman. O zahtevi AZN uprava Triglava nadzornikov ni obvestila, nam je povedal Mihevc. O tem, zakaj ne, uprava Triglava molči.
|
negative
|
2,336
|
Goriške opekarne bodo za izplačilo dividend namenile dobrih 78.000 evrov, kar pomeni da bodo delničarji prejeli 15 centov za delnico. Preostalih dobrih 76.000 evrov bilančnega dobička bo ostalo nerazporejenih. Skupščina družbe je v četrtek potrdila spremembe statuta, ki se nanašajo na možnost udeležbe delavcev pri dobičku, po nasprotnem predlogu Zavarovalnice Triglav pa za revizorja letošnjega poslovanja imenovala družbo KPMG Slovenija. TE-TOL začel s postopki za dobavo opreme za plinsko-parno enoto Termoelektrarna Toplarna Ljubljana (TE-TOL) je javno objavila povabila k oddaji prijave za kvalifikacijo ponudnikov za dobavo glavne tehnološke opreme za objekt plinsko-parne enote TE-TOL. Posel naj bi bil sklenjen maja 2009, gre pa za ključni del projekta dograditve plinsko-parne enote, ki naj bi začela delovati leta 2012. Nadzornikom Inlesa skupno 15.000 evrov nagrade Na skupščini Inlesa, ki bo 29. avgusta, bodo delničarji odločali o uporabi 328,09 evra bilančnega dobička, ki naj bi ostal nerazporejen. V breme tekočih stroškov bi predsedniku nadzornega sveta Pavau Hajdinjaku izplačali 5000 evrov nagrade, vsakemu od preostalih petih članov pa 2000 evrov nagrade. ATVP prižgal zeleno luč za prevzem Triglava Naložb Agencija za trg vrednostnih papirjev je Zavarovalnici Triglav v petek izdala dovoljenje za prevzemno ponudbo dobre četrtine delnic družbe Triglav Naložbe. Zavarovalnica Triglav namreč v družbi že obvladuje 74,2-odstotni lastniški delež. Umik delnic Hidrotehnika z borze Danes bodo z organiziranega trga umaknili delnice Hidrotehnika. Na skupščini družbe 14. julija je namreč 98,3 odstotka vseh delničarjev sprejelo sklep o umiku delnic iz borze. Preostalim 81 malim delničarjem, ki imajo v lasti 1,7 odstotka družbe, bodo na delnico izplačali 13,21 evra denarne odpravnine. Največji delničar je sicer Intersvet v lasti Denisa Novaka. Kadrovske spremembe v Pošti Slovenije Funkcijo direktorja poštno-logističnega centra v Ljubljani je prevzel Andrej Rihter. Dosedanji direktor Bojan Radinja bo po dostopnih podatkih opravljal nalogo svetovalca poslovodstva. Kaj je vzrok za zamenjavo, do zaključka redakcije nismo uspeli izvedeti. Pripravil Tomaž Modic
|
neutral
|
2,337
|
Ljubljana - Na skupščini družbe Iskra Kondenzatorji, ki bo 28. avgusta, bodo delničarji na predlog največjega lastnika Iskre odločali o iztisnitvi malih delničarjev. Iskra že zdaj obvladuje 93 odstotkov družbe iz Semiča, po izključitvi 71 malih delničarjev pa bi iz lastništva dokončno izstopila tudi nemška družba Kondensatoren und Wandler Beteiligungsgesselschaft (KUW), ki je pred leti obvladovala skoraj 87 odstotkov družbe. Male delničarje, ki imajo v lasti slabih sedem odstotkov družbe, bo Iskra izplačala s sedmimi evri denarne odpravnine na delnico, kar skupaj znese 280.000 evrov. Kot je znano, je predsednik uprave Iskre Dušan Šešok skupaj s članom uprave Jožetom Godcem več kot polovični lastnik Maosa, ki ima prek Iskre v lasti že skoraj vso nekdanjo Iskro. Zadnje leto so prihodki Iskre kondenzatorjev upadli za 7,4 odstotka, samo prihodki od prodaje za kar osmino, na 25,4 milijona evrov. Temu ustrezno je bil nižji čisti dobiček, ki predstavlja le petino tistega iz leta 2006. Znašal je 194.000 evrov. Pomembno je tudi dejstvo, da so samo lani močno zmanjšali število zaposlenih, in sicer so odpustili ali ukinili kar petino delovnih mest. Iskro Kondenzatorji sicer še vedno bremenijo dolgovi iz časov nekdanje nemške uprave, saj bodo za pokrivanje prenesene izgube namenili ves lanski bilančni dobiček. Predsednik uprave Robert Srabotič za komentar poslovanja v tem letu ni bil dosegljiv zaradi kolektivnega dopusta.
|
neutral
|
2,338
|
New York - Cene nafte so se zvišale za skoraj tri dolarje, s čimer so izničile občuten četrtkov padec. Do skoka navzgor je prišlo po nepričakovanem zvišanju bencinskih terminskih pogodb in padcu tečajev na Wall Streetu, zaradi česar so vlagatelji ponovno planili na energetske trge. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo septembra se je med današnjim dopoldanskim trgovanjem na newyorški borzi podražila za 2,87 dolarja na 126,95 dolarja za 159-litrski sod, pri čemer je pred tem dosegla celo vrednost 128,60 dolarja. Cena te vrste nafte, ki se je v četrtek znižala za 2,69 dolarja, je sicer še vedno za 13 odstotkov pod julija doseženo rekordno vrednostjo 147 dolarjev. Do skoka navzgor je prišlo po nepričakovani triodstotni podražitvi septembrskih bencinskih terminskih pogodb. Slednje običajno nakazuje, da ima kakšna od rafinerij težave pri obratovanju, na primer zaradi slabo delujoče opreme, pojasnjujejo analitiki. Svoje je prispeval tudi padec tečajev na Wall Streetu, ki sta ga spodbudili informaciji, da je stopnja brezposelnosti v ZDA julija dosegla najvišjo raven v zadnjih štirih letih ter da je ameriški avtomobilski koncern General Motors v drugem četrtletju letos zabeležil tretjo najvišjo četrtletno izgubo v svoji zgodovini.
|
negative
|
2,339
|
Ljubljana - Večinski lastniki podjetja Javna razsvetljava so z nakupom družbe Enlux minuli teden postali brata Matej in Tadej Počivavšek in njun prijatelj Goran Bojovič. Za 51,15-odstotni delež Javne razsvetljave, ki ga upravlja družba Enlux, so po naših izračunih plačali nekaj manj kot 15 milijonov evrov. Matej Počivavšek višine kupnine sicer ni želel komentirati, saj je ta, kot je dejal, poslovna skrivnost. Po naših podatkih naj bi za delnico družbe Enlux (njihovo število je enako številu delnic, ki jih ima družba v Javni razsvetljavi) in za delnico Javne razsvetljave, ki so jih odkupili neposredno od zaposlenih, plačali 83 evrov. Novi večinski lastniki Javne razsvetljave zagotavljajo, da so v podjetje, ki je konec septembra 2006 z Mestno občino Ljubljana (MOL) podpisalo dvajsetletno koncesijsko pogodbo za urejanje razsvetljave, vstopili kot dolgoročni lastniki. Dejavnost družbe bodo ohranjali na enaki oziroma višji ravni, odpuščanj ne bo, nespremenjeno pa bo po njihovih besedah ostalo tudi vodenje družbe, ki ga bodo še naprej zaupali dosedanjemu direktorju Marku Bizjaku. Kot smo že včeraj poročali, je razkritje novega večinskega lastnika na torkovi skupščini močno presenetila MOL, ki ima v Javni razsvetljavi 43,7-odstotni delež in si je po besedah župana Zorana Jankovića prav tako prizadevala za odkup večinskega deleža. Kot nam je včeraj pojasnil podžupan Jani Möderendorfer, v občini nastali položaj "preučujejo, odzvali pa se bodo tako, da bo to v interesu MOL". Še posebno presenetljiva naj bi bila za občino odločitev zaposlenih v Javni razsvetljavi, ki so sprejeli tri evre nižjo ponudbo za odkup delnic, kot jo je ponudila MOL. "Prodaja je bila v korist malih delničarjev," je dejal vodja delovne enote v Javni razsvetljavi Matjaž Podboršek, ki odločitve zaposlenih podrobneje ni želel komentirati. Po naših informacijah so se zaposleni za nižjo ponudbo odločili zato, ker je bila ta posredovana vsem lastnikom delnic, medtem ko naj bi MOL ponudbo v višini 86 evrov poslala le nekaterim, skupaj lastnikom okoli 17 odstotkov delnic. Javna razsvetljava je po podatkih GVIN lani ustvarila 15,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, čisti dobiček družbe pa je dosegel 2,9 milijona evrov, kar predstavlja 135-odstotno povečanje glede na leto pred tem. Pri poslovanju z MOL naj bi družba ustvarila od 30 do 35 odstotkov vseh prihodkov.katja.svensek@dnevnik.si
|
neutral
|
2,340
|
Ljubljana - "Ponosen sem, da sem njegov prijatelj in da sem bil njegov prijatelj že v tistih časih, ko se to večini ni zdelo niti varno niti oportuno. Tega prijetnega občutka mi ne more preprečiti nihče." To je del pisma, s katerim se je podjetnik Bojan Fink pred dnevi javno odzval na Dnevnikovo razkritje, da je kot dolgoletni prijatelj predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja od Droge Kolinske kupil repro pekarski program. V svojem odgovoru je dokazoval, da njegovo prijateljevanje z Bavčarjem ni vplivalo na odločitev pristojnih v Drogi Kolinski, sicer v večinski lasti Istrabenza, da mu prodajo del družbe. Zdaj postaja vedno bolj jasno, da je Bavčarjevo in Finkovo prijateljstvo res globoko - Bavčar mu je zaupal še vodenje družbe FB Investicije, prek katere je Bavčar posredni lastnik četrtine Istrabenza. Družbeniki FB Investicij so namreč konec prejšnjega meseca z mesta direktorja sporazumno odpoklicali Denisa Kostrevca, ki je družbo vodil od konca prejšnjega leta, in direktorski mandat zaupali Bojanu Finku. Slednji nam je potrdil imenovanje na čelo FB Investicij, utemeljil pa ga je s tem, da so se lastniki tako odločili in sam je njihovo ponudbo sprejel. Razlogov za zamenjavo Kostrevca ni hotel komentirati. Omenimo še to, da so družbeniki na skupščini 28. julija spremenili tudi poslovni naslov: podjetje odslej domuje na Parmovi 45, kjer so sedeži družb še nekaterih Bavčarjevih prijateljev - Bojana Korsike (član nadzornega sveta Istrabenza), Igorja Omerze (kandidat za nadzornika Maksime Holdinga) in Sava Tataloviča. Spomnimo, Igor Bavčar se je po tem, ko se je po razkritju obvladovanja skupine družb okoli Pivovarne Laško s strani Boška Šrota razplamtela tako imenovana protitajkunska vojna, sredi maja odločil, da še sam razkrije, da je edini lastnik družbe FB Investicije. Ta ima v lasti več kot tri četrtine družbe Maksima Holding, ki je skoraj četrtinski lastnik Istrabenza in, v njenem nadzornem svetu pa od lani jeseni sedi tudi Fink. Kmalu zatem se je odločil, da lastništvo razdeli še med peščico sodelavcev. Osmerica vodilnih v Istrabenzu - Kristjan Sušinski, Aldo Gabrijel, Matjaž Janežič, Branko Greganovič, Maja Prodan Jurič, Irena Vincek, Rudi Grbec in Denis Kostrevc - ima tako skupaj v lasti le dva odstotka FB Investicij. Ključno vprašanje je, zakaj se je Bavčar kot 98-odstotni lastnik FB Investicij zdaj odločil za kadrovsko menjavo. Za konec avgusta je namreč sklicana skupščina Istrabenza, pred katero so Bavčarju prijazni lastniki s skupaj 49-odstotnim deležem ostali brez glasovalnih pravic. Petrol je že napovedal vložitev nasprotnih predlogov, s katerimi bi med drugim v nadzorni svet imenovali tri predstavnike Petrola in delničarjem izplačali bistveno višjo dividendo. Špekulacij o tem, kako se bo razpletla skupščina Istrabenza, je več, od tega, da bo Petrol po prevzemu večine v nadzornem svetu po naročilu vladnega vrha zamenjal Bavčarja, do tega, da se ne bo zgodilo nič pretresljivega - z izjemo imenovanja treh novih nadzornikov Istrabenza. Naši viri še dodajajo, da Bavčar kljub težavam pri iskanju finančnih virov še ni obupal nad zamislijo, da bi pred skupščino izpeljal menedžerski prevzem Istrabenza, s čimer bi lastniki Istrabenza spet dobili glasovalne pravice.
|
neutral
|
2,341
|
Ljubljana - Podjetje Glen, ki je v lasti menedžerjev Lesnine in v katerem je v zadnjem času prišlo do precejšnjih sprememb, bo, kot je razvidno iz danes objavljene namere za prevzem, odigralo eno od ključnih vlog pri konsolidaciji lastništva Lesnine. Pomemben korak pred objavo prevzemne ponudbe je bil narejen sredi julija, ko so štirje od šestih menedžerjev Glena prenesli 374 delnic Lesnine na Glen, v podjetje pa je z vložkom 350 delnic vstopila Anka Papič. Ko smo predsednika Lesninine uprave Bojana Papiča pred dnevi spraševali, ali predstavlja prenos delnic na Glen sklepno fazo pri pripravi na menedžerski odkup, je Papič trdil, da ne. Glen ima trenutno 15,80 odstotka delnic Lesnine. V primeru, da bi prevzemna ponudba znašala 1800 evrov, kolikor je včeraj znašal enotni tečaj Lesninine delnice na Ljubljanski borzi, bi moral Glen skupaj s drugimi ponudniki za nakup preostalega deleža Lesnine odšteti 116 milijonov evrov. Po prenosu omenjenih delnic na Glen se je osnovni kapital Glena povišal z 1,51 milijona evrov na 2,7 milijona evrov. Na skupščini Glena, ki je bila 17. julija, so družbeniki določili višino glasovalnih pravic in pravico do udeležbe na dobičku, ki ni odvisna od sprememb na podlagi povečanja osnovnega kapitala. Največ glasovalnih pravic v višini 25,65 odstotka ima tako Anton Sirk. Sledijo Bojan Papič (24 odstotka), Rajko Magdalenc (15,33 odstotka), Anton Tasič (13,53 odstotka), Blaž Csipö (12,99 odstotka), Branko Perovič (8,27 odstotka) in Anka Papič (0,21 odstotka). Na skupščini so se družbeniki dogovorili tudi za pomembno spremembo družbene pogodbe. V primeru, da se družbeniki, ki imajo večino glasov, odločijo, da prodajo vse svoje poslovne deleže tretji osebi, ki ni družbenik Glena, morajo svoje deleže tej osebi prodati tudi drugi družbeniki. Menedžerji Lesnine poskušajo pridobiti pomembnejši lastniški delež v Lesnini že dve leti, vendar se z največjimi lastniki ne uspejo dogovoriti glede cene. Ali jih je k objavi prevzemne namere spodbudila informacija, da se je pred dnevi avstralska družba Harvey Norman pri Kapitalski družbi (ta ima 19,17 odstotka delnic) ponovno zanimala za odkup deleža, za zdaj ni jasno. Kot je znano, Kad, Sod in Triglav DZU, ki skupaj obvladujejo 34,5-odstotni delež Lesnine, že nekaj časa neuspešno prodajajo delnice Lesnine. Publikum Trezor ima 19,31 odstotkov delnic, preostale pa so v lasti 1158 malih delničarjev.
|
neutral
|
2,342
|
Ljubljana - Slovensko elektroenergetsko omrežje se lahko že prihodnje leto znajde v obratovalnih težavah. Poleti 2009 bo namreč avstrijski Verbund APG končal gradnjo 95 kilometrov dolgega daljnovoda med Gradiščanskim in Kainachtalom na avstrijskem Štajerskem, s čimer bodo severni sosedi končali načrtovano 380-kilovoltno zanko. V Elesu tako že prihodnje leto pričakujejo povečan pritisk presežkov električne energije iz poljskih in čeških elektrarn ter nemških vetrnih polj, ki jih bo po njihovem mnenju "zelo težko obvladovati". "Priključitev nove povezave s severa do Kainachtala v Avstriji, ki je s 400-kilovoltnim daljnovodom povezan z Mariborom, bo lahko preobremenila obstoječa daljnovoda Podlog-Beričevo in Beričevo-Divača, posledično pa tudi povezave z Italijo," opozarja prof. dr. Ferdinand Gubina z ljubljanske fakultete za elektrotehniko. "Tržne pogodbe so že privedle do velikih obremenitev naših 400-kilovoltnih daljnovodov. Pri preobremenitvi daljnovoda deluje njegova zaščita in ga izklopi. To pa lahko za elektroenergetski sistem predstavlja veliko motnjo, ker se preobremenitev v trenutku preseli na preostale daljnovode, kar lahko povzroči njihov izpad in posledično razpad sistema ter električni mrk," je pojasnil Gubina. V Elesu priznavajo, da so razlog za povečano nevarnost motenj v omrežju v prihodnjem letu kronične zamude pri postopkih za gradnjo daljnovodov. Že aprila je ministrstvo za okolje in prostor zavrglo vlogo Elesa za izdajo gradbenega dovoljenja za 400-kilovoltni daljnovod med Beričevim in Krškim, ki bi razbremenil za zdaj edino daljnovodno povezavo med zahodom in vzhodom Slovenije. V birokratskih mlinih sta za zdaj tudi preostala daljnovoda nacionalnega pomena. Medtem ko naj bi ministrstvo za okolje in Eles državni prostorski načrt za povezavo z Madžarsko (Cirkovce-Pince) javno razgrnila še letos, pa za daljnovod Okroglo-Videm (Italija) ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi Andrej Vizjak, po dostopnih podatkih še ni izdalo energetskega dovoljenja. Kaj lahko torej stori Eles? "Po vklopu novega avstrijskega daljnovoda bo imel zelo malo vzvodov za obvladovanje položaja, zato lahko pričakujemo občasne motnje v oskrbi. Preobremenitve bi lahko omilila le gradnja daljnovodov Krško-Beričevo in Okroglo-Videm, ki pa se nista še niti začela graditi. V pomoč bi lahko bil prečni transformator v Divači, s katerim se lahko do določene mere omejuje moč na vodu," odgovarja Gubina. Siemens bo sicer Elesu omenjeni transformator, za katerega je podjetje, ki ga vodi Vitoslav Türk, plačalo 44 milijonov evrov (od tega skoraj vse s predujmom), dobavil čez približno tri leta. Ob tem, ko se zatika pri zapletenih in dolgotrajnih upravnih postopkih, velja poudariti, da ima Eles na voljo več kot dovolj denarja za gradnjo. To javno podjetje je namreč v zadnjih dveh letih skupaj pridelalo več kot 50 milijonov čistega dobička, resolucija o nacionalnih razvojnih projektih pa stroške modernizacije slovenskega električnega omrežja do leta 2012 ocenjuje na 103 milijone evrov.
|
negative
|
2,343
|
Ljubljana - Na ministrstvu za javno upravo še do ponedeljka čakajo na prijave, prispele na razpis za položaj generalnega direktorja Davčne uprave RS (Durs). Finančno ministrstvo je razpis objavilo 25. julija, potem ko je odstopil dotedanji prvi mož Dursa Ivan Simič. Durs trenutno kot v.d. generalne direktorice vodi donedavna Simičeva namestnica Mojca Centa Debeljak. Ali je med štiri prijavami, ki so do konca minulega tedna že prispele na razpis, morda tudi njena, na Dursu ne vedo povedati, saj je trenutno na dopustu. Simič, ki je vodenje Dursa prevzel v začetku leta 2006, je o odstopu razmišljal že sredi lanskega leta, predlog za razrešitev s položaja pa podal 4. julija letos. Vlada je odstop sprejela dva tedna pozneje. Kot je Simič ocenil na novinarski konferenci, na kateri je napovedal odstop, je "Durs sedaj v zelo dobrem stanju in je zelo dobra ustanova". Hkrati je dodal, da je najbolje oditi, ko si na vrhu. Iz Dursa se je vrnil v podjetje Simič&partnerji. Kandidati, ki se bodo prijavili na razpis za generalnega direktorja republiške davčne uprave, ki je v letu 2007 povečala obseg pobranih davkov za 6,5 odstotka na 11,062 milijarde evrov, morajo imeti univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo s specializacijo ali magisterijem ekonomske, upravne ali druge ustrezne smeri ter najmanj 10 let delovnih izkušenj. Izbrani kandidat bo imenovan na položaj za dobo petih let.
|
neutral
|
2,344
|
Ljubljana - Po vstopu nemške zavarovalniške skupine Allianz na slovenski zavarovalniški trg bo podoben korak v kratkem naredila ena največjih evropskih življenjskih zavarovalnic, nemška Ergo Group, ki je v večinski lasti druge največje pozavarovalnice na svetu Munich Re. Njihova avstrijska družba Ergo Austria International je nedavno v Sloveniji že ustanovila družbo Ergo Zavarovanje, ki jo bo vodila Andreja Kovačič, nekdanja direktorica sektorja razvoja in prodaje v NLB Vita. Kovačičeva bo zavarovalnico Ergo vodila skupaj z Josefom Kreiterlingom, obema pa je Agencija za zavarovalni nadzor že izdala dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice. Kakšne načrte ima Ergo na slovenskem zavarovalniškem trgu, za zdaj ni znano, glede na veliko finančno moč Skupine Munich Re oziroma Ergo Group pa je pričakovati agresiven nastop na trgu. Največji tržni delež na področju življenjskih zavarovanj, in sicer več kot 37-odstoten, ima v Sloveniji Zavarovalnica Triglav, ki ji z malenkost manj kot petinskim deležem sledi Kad, na tretjem mestu pa je z 10,5-odstotnim deležem Zavarovalnica Maribor. Večji tržni delež imajo še KD Življenje, Zavarovalnica Merkur, NLB Vita in Grawe. Sedem največjih življenjskih zavarovalnic glede na pobrane premije obvladuje več kot 90 odstotkov trga. Prav te igralce utegne vstop Ergo Group najbolj prizadeti, saj ima ta opazneje več sredstev kot vse slovenske zavarovalnice skupaj. Omeniti velja, da je Ergo Group samo v minulem letu v 26 državah zbral za kar 17,4 milijarde evrov premij, kar je 19-krat več kot naša največja zavarovalnica Zavarovalnica Triglav. Sodeč po podatkih z njihove spletne strani ima Ergo Group 50.000 zaposlenih in 34 milijonov zavarovancev, konec minulega leta pa je bil njihov naložbeni portfelj ocenjen na okoli 100 milijard evrov.
|
neutral
|
2,345
|
Ljubljana - Investicijski družbi Infond in Infond 1, ki imata skupno skoraj 70.500 delničarjev, sta v prvem polletju ustvarili večmilijonsko izgubo. Večji Infond ID je polletje končal z 21,1 milijona evrov izgube, medtem ko je ta pri manjšem Infond ID 1 znašala 7,3 milijona evrov. Visoka izguba Infond ID in Infond ID 1 je v veliki meri posledica strmih padcev tečajev na svetovnih borzah, ki so praktično izničili donose, ki sta jih še pred pol leta izkazovali obe družbi. V KBM Infond, ki upravlja z obema Infondoma, padec tečajev na Ljubljanski borzi pripisujejo lanskoletni rekordni rasti tečajev, medtem ko razloge za padce tečajev na globalnih trgih vidijo v ohladitvi gospodarske rasti v ZDA in nepremičninski krizi, ki je močno prizadela ves finančni sektor. "Moč in razsežnost ameriške krize je bila veliko večja, kot je sprva kazalo," še pravijo v KBM Infond. Vendar je del milijonske izgube treba pripisati tudi računovodskim standardom, ki od investicijskih zahtevajo, da k prihodkom prištevajo tudi neiztržene dobičke, k odhodkom pa neiztržene izgube. Brez upoštevanja teh bi Infond ID polletje končal s slabimi 637.000 evri izgube, izguba Infond ID 1 pa bi znašala dobrih 550.000 evrov, kar je 33- oziroma 13-krat manj kot sicer. Delničarji obeh investicijskih družb so sicer nedavno sprejeli tudi sklep o preoblikovanju v vzajemna sklada. Infond ID se bo tako že v kratkem preoblikoval v vzajemni sklad Infond Global, Infond ID 1 pa v Infond Dynamic. Brez upoštevanja kazenskih izstopnih stroškov bodo delničarji obeh družb ob preoblikovanju v vzajemna sklada zabeležili okoli 15-odstotni donos, saj obe družbi trenutno kotirata pod njuno knjigovodsko vrednostjo, ki bo po preoblikovanju osnova za določitev dnevne vrednosti enote premoženja.
|
negative
|
2,346
|
Ljubljana - Tovarna kemičnih izdelkov Pinus iz Rač je lani, ko je družbo v začetku leta kupil Igor Pogačar, prvič v zadnjih petih letih poslovala z izgubo 4,45 milijona evrov, pa čeprav je imel Pinus še leto pred tem več kot 800.000 evrov čistega dobička. Lani je imel znatno slabše končne rezultate kljub rasti prihodkov od prodaje in rasti dobička iz poslovanja. Ta se je v primerjavi z letom 2006 zvišal za manj kot 200.000 evrov, na 2,7 milijona evrov, medtem ko so se prihodki v enakem primerjalnem obdobju povišali za več kot dva milijona, na 21,5 milijona evrov. Po pojasnilih predsednika uprave Pinusa Andreja Andoljška je imel največji negativni učinek na lansko poslovanje "enkratni izredni odhodek 5,5 milijona evrov". Ta naj bi bil po njegovih besedah povezan predvsem s pripojitvijo materinske družbe. Za kolikšne stroške gre, Andoljšek ni želel natančno pojasniti. Povečali so se tudi finančni odhodki družbe, in sicer z 860.000 na 1,5 milijona evrov, kar je po Andoljškovih pojasnilih posledica predvsem povečanih stroškov financiranja. Na slabše poslovne rezultate družbe so po Andoljškovih pojasnilih vplivali tudi drugi organizacijski ukrepi, ki so jih izvedli v družbi. Med temi je po njegovih besedah prenos dejavnosti proizvodnje biodizla na hčerinsko družbo Bio goriva, kjer si Pinus lastništvo družbe deli s Petrolom. Novo tovarno za proizvodnjo biogoriv, vredno 20 milijonov evrov, bodo predvidoma odprli prihodnje leto. Ob tem pa velja omeniti, da je Pinus pri dokapitalizaciji družbe Bio goriva sodeloval predvsem s stvarnim vložkom, kot so zemljišča, objekti, tehnologija, v vrednosti 2,83 milijona evrov. Petrol je vložil nekaj manj kot 600.000 evrov kapitala in s tem pridobil 25-odstotni lastniški delež. Za 1,1 milijona evrov je Pinus lani še dokapitaliziral družbo Aropi, v okviru katere ima Pinus razvito lastno maloprodajno mrežo trgovin. "Vse skupaj pomeni, da je družba Pinus TKI vstopila v novo poslovno leto 2008 sanirana in očiščena bremen," pravi Andoljšek.
|
neutral
|
2,347
|
Ljubljana - Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je 5. avgusta na okrožno sodišče v Ljubljani zoper dve osebi vložilo predlog za preiskavo zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja.. Šlo naj bi za zlorabo položaja v primeru prodaje deležev Kada in Soda v družbi Mercator. V času prodaje deležev Kada in Soda v Mercatorju sta ta paradržavna sklada vodila Tomaž Toplak in Marko Pogačnik. Računsko sodišče je že lani posredovalo celotni revizijski poročili o revidiranju postopka prodaje Mercatorja, ki sta ga vodila Kad in Sod. Ugotovili so, da se Kad in Sod pri prodaji Mercatorja nista trudila iztržiti najvišje kupnine, o poteku prodaje nista obveščala nadzornih organov, kršila sta lastne statute in poslovnike. Svoje ugotovitve je tožilstvu posredovala tudi parlamentarna komisija za nadzor javnih financ, ki jo vodi poslanec LDS Milan Petek. Ta je ugotovila, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum oškodovanja državnega premoženja pri prodaji Mercatorja, in tožilstvo pozvala, da te sume tudi na podlagi revizijskega poročila računskega sodišča preveri. "Če je tožilstvo ugotovilo isto, so naši dvomi upravičeni," je za časnik v sredo povedal Petek, ki pa je presenečen, da so se z zadevo začeli ukvarjati že v tem mandatu. Več ključnih akterjev zgodbe je namreč javno povedalo, da je aktualna politična oblast s predsednikom vlade Janezom Janšo na čelu aktivno sodelovala pri prodaji deleža v Mercatorju v zameno za nadzor nad časopisno hišo Delo. Janša je pozneje tudi priznal, da je bila prodaja napaka, vendar hkrati vztrajal, da je bila prodaja zakonita, cena realna in postopek transparenten. Zagrožena kazen do 5 let zapora Kazenski zakonik v 244. členu kazenskega zakonika določa zlorabo položaja ali pravic, in sicer to stori tisti, ki pri opravljanju gospodarske dejavnosti z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil premoženjsko korist ali povzročil premoženjsko škodo, izrabi svoj položaj ali prestopi meje svojih pravic ali ne opravi svoje dolžnosti, pa pri tem niso podani znaki kakšnega drugega kaznivega dejanja. Zagrožena kazen je do pet let zapora. Poleg tega je po zakonu zloraba položaja ali pravic, če je bila z omenjenim dejanjem pridobljena velika premoženjska korist ali povzročena velika premoženjska škoda in je storilcu šlo za to, da sebi ali komu drugemu pridobi tako premoženjsko korist ali drugemu povzroči tako premoženjsko škodo. Zagrožena je zaporna kazen od enega do osmih let. Če je bilo omenjeno dejanje storjeno z namenom, da storilec sebi ali komu drugemu pridobi nepremoženjsko korist, je zagrožena kazen do enega leta zapora, še določa zakon.
|
neutral
|
2,348
|
Ljubljana - Delničarji investicijske družbe Zvon Ena so na četrtkovi skupščini soglasno podprli predlog uprave in nadzornega sveta glede delitve bilančnega dobička. Zvon Ena ID bo tako v obliki dividend izplačal kar 6,6 milijona evrov bilančnega dobička, kar predstavlja skoraj 40 odstotkov dobička v letu 2007. Za oblikovanje rezerv iz dobička bodo namenili 12,2 milijona evrov, o uporabi preostalih 1,4 milijona evrov pa bodo odločali v prihodnjih poslovnih letih. Bruto dividenda za delnico Zvon Ena ID bo tako znašala kar 2,9 evra oziroma 164 odstotkov več kot leta 2007, medtem ko bo dividendna donosnost glede na včerajšnji enotni tečaj 19-odstotna. V zadnjih dveh dneh se je vrednost delnice Zvon Ena ID znižala za več kot desetino, vendar je bil padec predvsem posledica izplačila visoke dividende, zaradi katerega se je znižala tudi knjigovodska vrednost delnice. Do dividend Zvon Ena ID bo upravičenih dobrih 34.000 delničarjev, ki bodo danes vpisani v delniško knjigo. V prvotnem predlogu je bilo sicer mišljeno, da bodo pri izplačilu dividend upoštevali ponedeljkovo delniško knjigo, vendar je Krekova družba, ki upravlja Zvon Ena ID, na skupščini predlagala svoj predlog, ki je dobil soglasno podporo. Na skupščini so odločali tudi o imenovanju Srečka Trgleca za novega člana nadzornega sveta, saj je Drago Filipič odstopil.
|
neutral
|
2,349
|
Ljubljana - Nadzorni svet Palome je za novega predsednika uprave družbe s petletnim mandatom imenoval sedanjega prokurista družbe Bojana Rajtmajerja. Nadzorniki so Rajtmajerju naložili, naj nemudoma pripravi program sanacije podjetja, ki je v prvih sedmih mesecih letos ustvarilo za dva milijona evrov izgube. Kot je povedal predsednik nadzornega sveta družbe Krešo Šavrič, bo seja nadzornikov v prvi polovici septembra.Rajtmajer najprimernejši za takojšnjo sanacijo Nadzorni svet je Rajtmajerja izbral po predstavitvi kandidatov, ki so izpolnjevali pogoje za novega predsednika uprave družbe. Po Šavričevih besedah so nadzorniki menili, da izmed vseh prijavljenih kandidatov prav Rajtmajer najbolj pozna razmere v podjetju in lahko takoj začne s finančno sanacijo družbe oz. z izvedbo konkretnih programov, ki bodo izboljšali poslovanje Palome. Družba je v lanskem letu ob 87,75 milijona evrov prihodka zabeležila 5,24 milijona evrov izgube. Na razpis za novega predsednika uprave Palome - objavljen 26. julija, potem ko nadzorniki na julijski seji niso podaljšali mandata tedanjemu predsedniku uprave Danilu Marinu, članico uprave Matejo Perger pa so iz krivdnih razlogov odpoklicali - je prispelo 12 prijav, veljavnih pa je bilo pet. Novi predsednik uprave Palome naj bi odločil, ali bo skupščina družbe, ki je sklicana za 29. avgust, odločala o dokapitalizaciji družbe v višini 34 milijonov evrov. Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod), ki sta skupaj lastnika 71 odstotkov Palome, si skupaj z malimi delničarji - ti imajo v rokah 23,5-odstotni delež Palome - prizadevata za vstop strateškega lastnika v Palomo. Sklada ocenjujeta, da "je to nujen pogoj za sanacijo družbe, ki bo omogočil njen nadaljnji razvoj in rast".
|
neutral
|
2,350
|
Ljubljana - Podobno kot v prejšnjih letih se je tudi letos drugo četrtletje izkazalo kot neugodno za prodajo časopisov. Prodana naklada se je vsem trem dnevnoinformativnim časopisom znižala. Najmanjši upad prodane naklade je zabeležil Dnevnik, sledi Večer, največ pa je prodana naklada ponovno upadla Delu. Dnevnik je od aprila do junija v povprečju kupilo 47.125 bralcev, kar je 1738 bralcev manj kot v prvem četrtletju letošnjega leta. Kljub vsemu je upad prodaje v neugodnem tretjem četrtletju nekoliko nižji kot lani, pa tudi na letni ravni je Dnevniku prodana naklada upadla zgolj za nekaj več kot petsto izvodov. Od aprila do junija se je za nakup časnika Večer v povprečju na dan odločilo tisoč ljudi manj, kot četrtletje pred tem, na letni prodaji pa se je prodana naklada Večeru znižala za okoli 1300 izvodov. Najbolj je prodana naklada ponovno upadla Delu, v primerjavi s prvim letošnjim četrtletjem se mu je prodaja znižala za malo več kot dva tisoč izvodov, na letni ravni pa se je za nakup Dela odločilo nekaj več kot 5500 kupcev manj. Prodana naklada se je malo znižala tudi poslovnemu dnevniku Finance. V zadnjih dveh letih so se učinki pojava novih medijev, interneta in brezplačnikov pokazali pri prodaji dnevnega časopisja. Medtem ko so še pred dvema letoma v drugem četrtletju Dnevnik, Večer in Delo ter Finance skupaj prodali več kot 180.000 izvodov, se je številka v letošnjem drugem četrtletju močno približala 160.000. Močno je upadla predvsem kolportažna prodaja, s 27.918 v letu 2005 na 19.541 izvodov v letošnjem drugem četrtletju. Obenem pa rast naročnikov Dnevnika in Financ ni zadostovala za nadomestitev upada naročnikov Dela in Večera.
|
negative
|
2,351
|
Ljubljana - Uvrstitev SCT na "črno listo" je iluzija, razglašanje gradbinca za dežurnega krivca za zaplete v predoru Šentvid šikaniranje, odvzemanje referenc za gradnjo predora Markovec za nazaj pa nemogoče, saj so že bile potrjene, je včeraj javnosti tudi osebno pojasnil predsednik upravnega odbora SCT Ivan Zidar, potem ko so se v družbi že takoj po sprejetju vladnih ukrepov zoper SCT zaradi predora Šentvid pisno odzvali v četrtek. Za zaplete v predoru Šentvid se Zidar kot izvajalec ne čuti niti odgovornega niti krivega. "Zakaj bi se čutil odgovornega? Krivdo je v pravni državi treba dokazati. Ni mogoče kar tako obsojati," je poudaril Zidar in dejal, da bi krivdo morala dokazati mednarodna komisija. Sam krivdo pripisuje projektantu (Elea IC), s tehničnim prevzemom pa je odgovornost nase prevzel tudi investitor (Dars). "Uporabnega dovoljenja ne dajem jaz," je dejal Zidar. Poleg tega, tako Zidar, v šentviškem predoru obstaja utemeljeni sum, da protipožarnega projekta še danes ni in da se z odprtjem namerno zavlačuje. In če se bo izkazalo, da je SCT za kar koli odgovoren? SCT bo stroške poravnal za svoj delež krivde, je napovedal Zidar. A, kot je poudaril, v predoru Šentvid ni težav, za staro galerijo pa je bila podpisana posebna pogodba. Napovedal pa je tudi tožbe zaradi poslovne škode, ki jim je nastala ob zadnjih dogodkih. Zakaj se je porabljal davkoplačevalski denar za nadstandard v galeriji Šentvid, pa naj razišče računsko sodišče, je še dodal.
|
negative
|
2,352
|
Ljubljana - V letošnjem drugem četrtletju je bilo v Sloveniji izdanih nekaj več kot 1400 dovoljenj za gradnjo stavb. Skupna površina vseh načrtovanih stavb znaša skoraj 640.000 kvadratnih metrov, to je za 37 odstotkov manj, kot je znašala površina stavb, katerih gradnja je bila predvidena z gradbenimi dovoljenji, izdanimi lani v tem obdobju. Za 37 odstotkov se je zmanjšala tudi površina načrtovanih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, navaja Statistični urad RS. Največ stanovanjskih površin, 64 odstotkov, je načrtovanih v enostanovanjskih stavbah, največ, skoraj 28 odstotkov površin v nestanovanjskih stavbah pa bo namenjenih industrijskim in trgovskim stavbam. Z izdajo gradbenih dovoljenj v drugem četrtletju letos je bilo predvidenih skoraj 2000 stanovanj, to je za 34 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Stanovanja se bodo gradila v stanovanjskih in tudi v nestanovanjskih stavbah, 95 odstotkov teh stanovanj pa bo pridobljenih z novogradnjo. V večstanovanjskih stavbah bo zgrajenih 49 odstotkov načrtovanih stanovanj, ki bodo povprečno merila čez 80 kvadratnih metrov. Stanovanja v enostanovanjskih stavbah pa bodo v povprečju merila več kot 170 kvadratnih metrov. Podatki za letošnje drugo trimesečje kažejo, da se bo največ stanovanj, 553 ali 28 odstotkov vseh načrtovanih stanovanj, gradilo v osrednjeslovenski regiji. Najmanj stanovanj, le 14, pa se bo gradilo v zasavski regiji.
|
neutral
|
2,353
|
New York - Na začetku letošnjega leta je Warren Buffett izjavil, da bo „finančna kriza odkrila, kateri igralec je plaval brez obleke.“ „Izkazalo se je, da je bil Wall Street pravzaprav nudistična plaža,“ je še rekel. Čeprav je prepričan, da bodo ZDA v boljšem gospodarskem stanju čez pet let, tudi poudarja, da se bo dežela v naslednjih petih mesecih znašla še v hujši recesiji kot sedaj. Pravi tudi, da večina državljanov ZDA živi slabše kot pred leti. Kar se tiče finančne krize je prepričan, da so podjetja tipa Fannie Mae in Freddieja Maca prevelika, da bi pokleknili, kar pa ne pomeni, da delničarji teh podjetij ne bi mogli biti „izbrisani“. Podjetji sta v zadnjih mesecih zabeležili 3 milijarde dolarjev izgube, ta številka pa bi v bodoče lahko bila še večja. Buffett meni, da bo nekaj bank propadlo, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice na svetovni finančni trg. Pravi, da v bankah trenutno „vlada panika, vendar bi državno jamstvo za depozite v višini do 100 tisoč dolarjev lahko preprečilo njihovo propadanje“, in da trenutni ekonomski boj v ZDA ustvarja priložnosti za vlagatelje. Priznal je, da se pod dobrih „priložnostih“ ozira tudi sam. V zadnjih mesecih je njegovo podjetje Berkshire Hathaway kupovalo delnice „ali podjetja Wells Fargo & Co. ali delnice American Expressa“. Delnice obeh podjetij so po njegovih izjavah v petek narasle.
|
negative
|
2,354
|
Ljubljana - Objava münchenskega inštituta za gospodarske raziskave (IFO) o tem, da se je gospodarsko zaupanje v Nemčiji močno znižalo, je povzročila, da je evro proti dolarju ponovno izgubil na vrednosti. Tečaj se je včeraj znižal z 1,4754 na 1,4584 dolarja za evro, kar je najnižja vrednost v več kot šestih mesecih. IFO ugotavlja, da se je kazalec gospodarskega zaupanja v primerjavi z julijem znižal za 2,7 odstotka, na 94,8 točke, kar je povzročilo nove skrbi, da bo največje evropsko gospodarstvo padlo v recesijo. Strah pred recesijo v EU še naprej znižuje vrednost evra, saj je slednji na najnižji vrednosti v zadnjih treh mesecih tudi do japonskega jena. Po pojasnilih Marka Kneza, vodje oddelka trgovanja s finančnimi inštrumenti v Banki Celje, so bila v prvi polovici leta v tečaju že všteta slabša pričakovanja za ameriško gospodarstvo in nekoliko boljša za Evropo, ki je bila v prvih mesecih videti imuna na težave po svetu, zato se je evro krepil proti dolarju. Ko so se v Evropi začeli kazati negativni trendi - poleg Nemčije sta krčenje gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju doživeli tudi Francija in Italija, medtem ko sta Danska in Estonija že uradno v recesiji - se je dolar začel krepiti proti evru.
|
negative
|
2,355
|
Ljubljana - Vrednost delnice Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) zadnje dni vztrajno pada, posledično pa vlagatelji, ki so delnice mariborske banke pridobili ob uvrstitvi na borzo, kapitalsko izgubo še naprej povečujejo. Včerajšnji tečaj NKBM je bil nižji še za pol odstotka, vrednost delnice pa se je ustalila pri 25 evrih, medtem ko so delničarji v prvi javni prodaji konec lanskega leta zanjo odšteli 27 evrov. "Cena delnice se znižuje bolj ali manj skladno s celotnim našim trgom, kjer se je likvidnost zaradi padajočih tečajev zmanjšala za približno štirikrat glede na povprečje lanskega leta," je pojasnil Franci Tušek iz Medvešek Pušnik. Med prodajalci so bili večinoma mali vlagatelji, ki so se ustrašili padanja tečajev in pesimističnih komentarjev v dnevnem časopisju. "Trenutno je nekoliko skrb zbujajoča kapitalska ustreznost banke, vendar naj bi to rešili z dokapitalizacijo," je dejal in napovedal, da bi bila lahko dokapitalizacijska cena celo nekoliko nižja od IPO-cene. To gre bržkone pričakovati, saj bi se v nasprotnem primeru vlagatelj po nakup enostavno odpravil na Ljubljansko borzo. "Zanimanje za dokapitalizacijske delnice bodo, če sploh, izkazali predvsem institucionalni vlagatelji, saj so mali vlagatelji preveč prestrašeni," je dodal Tušek. Kdaj se bo dokapitalizacija začela in kakšna bo cena delnice, v NKBM, ki jo vodi Matjaž Kovačič, še vedno niso razkrili, predvidoma pa naj bi se to zgodilo v začetku septembra. Vlagatelj, ki je v prvi javni prodaji (IPO) dobil 50 oziroma 100 delnic, je po včerajšnjem enotnem tečaju izgubil 100 oziroma 200 evrov. Vlagatelj z maksimalnim vplačilom 50.000 evrov - dobil je 258 delnic - pa je s svojo naložbo v delnice NKBM izgubil že več kot 500 evrov. Če k temu prištejemo še trgovalne stroške, je njegova izguba še višja.
|
negative
|
2,356
|
Ljubljana - Vrednosti delnic na Ljubljanski borzi so se včeraj v povprečju znižale še za 0,75 odstotka, osrednji indeks SBI 20 pa je trgovalni dan zaključil pri vsega 7311 indeksnih točkah, kar je najnižja vrednost od začetka leta. Na tako nizki vrednosti je bil SBI 20 nazadnje konec marca lani, za zdaj pa še ni zaznati znakov okrevanja, o čemer priča tudi skromna likvidnost na Ljubljanski borzi, ki predstavlja le odtenek lanskoletnega prometa. Od začetka leta so se delnice slovenskih izdajateljev v povprečju pocenile že za skoraj 36 odstotkov, od konca avgusta lani, ko je SBI 20 zabeležil najvišjo vrednost v zgodovini, pa že za več kot 40 odstotkov. "Gre le za nadaljevanje negativnega trenda, k padcu tečajev pa prispevajo tudi vzajemni skladi, ki se soočajo z odlivi sredstev, zaradi česar morajo prodajati svoje naložbe, kar ima še dodaten negativen vpliv na dogajanje na naši borzi," ocenjuje vodja oddelka za upravljanje v KD BPD Dejan Divjak. Po njegovem mnenju so k padcu tečajev v zadnjem obdobju prispevali tudi vlagatelji, ki so lani najemali lombardna posojila za nakup delnic, zdaj pa jih morajo vračati. Ker so se v vmesnem obdobju podražili viri financiranja, banke pa načeloma niso zainteresirane za izdajo novih lombardnih posojil, morajo vlagatelji delnice prodajati, kar lahko ob tako plitkem trgu povzroči visoke padce tečajev. Po mnenju poznavalcev k negativni korekciji na naši borzi deloma prispeva tudi novi turbo davek na izvedene finančne instrumente, ki ga je v začetku polletja pripravilo ministrstvo za finance Andreja Bajuka. Ker se zaradi velikih davčnih bremen vlagatelji izogibajo trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti, so pri trgovanju z delnicami naših borznih zvezd mnogo manj dejavni tudi izdajatelji certifikatov, ki so še pred dobrim letom znatneje skrbeli za likvidnost na naši borzi. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
negative
|
2,357
|
Ljubljana - Nadzorniki Kapitalske družbe (Kad) pod vodstvom Borisa Zupančiča so včeraj upravo zadolžili, da pripravi predlog, ali naj Kad sprejme prevzemno ponudbo za odkup vseh delnic Lesnine, ki se izteče 15. septembra. Čeprav Kad delnico Lesnine ocenjuje po minimalni vrednosti 2100 evrov in je v preteklosti že prejel višje ponudbe, kot zdaj za Lesnino ponujajo Glen, Publikum trezor in Siringa, resno razmišljajo, da bi sprejeli prevzemno ponudbo. Razlog je v strahu, da bi Kad s svojim nekaj manj kot 20-odstotnim deležem dolgoročno obtičal v lastništvu, če bi prevzemniki, ki že obvladujejo 35,11-odstotka delnic Lesnine, pridobili več kot 50-odstotni lastniški delež. Nadzorniki Kada so se seznanili tudi z aktivnostmi za nakup deležev Slovenske odškodninske družbe (Sod) v Adrii Airways in Aerodromu Ljubljana. Prodajo delnic obeh družb Kadu sta pred kratkim potrdila tudi upravni odbor Soda in ministrstvo za finance, smo izvedeli iz virov blizu ministrstva za finance. Odločitvi za prodajo naložb so botrovale težave z likvidnostjo Soda, s katero se srečuje zaradi poplačila denacionalizacijskih upravičencev. Po nakupu delnice Adrie Airways od Soda se bo Kadu lastniški delež v družbi povišal s 77 na 87 odstotkov, po nakupu delnic Adrie Airways pa s 14,44 na približno 28 odstotkov. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
neutral
|
2,358
|
Ljubljana - Druga največja ameriška investicijska banka Morgan Stanley je ustanovila sklad Morgan Stanley Frontier Emerging Markets, ki namerava investirati v razvijajoče se ekonomije, med katere prišteva tudi Slovenijo. Banka je tako včeraj izdala 7,1 milijona delnic po ceni 20 dolarjev na delnico, kar naj bi novo ustanovljenemu skladu prineslo 142 milijonov dolarjev kapitala. Sklad bo usmerjen v investicije v kapital z dolgoročnim potencialom rasti, to pa bo skušal uresničiti z vlaganjem vsaj 80 odstotkov svojih sredstev v vrednostne papirje tistih podjetij, ki poslujejo na razvijajočih se trgih. Banka je izpostavila 33 razvijajočih se držav, v katere bo sklad investiral, med katerimi so poleg Slovenije tudi Bolgarija, Estonija, Hrvaška, Romunija, Srbija, Kazahstan, Savdska Arabija in Vietnam. "Imamo dolgo tradicijo investiranja v razvijajoče se ekonomije, glavni cilj vlaganj pa je pomoč investitorjem, da izkoristijo priložnosti za rast v teh državah," je povedal eden izmed direktorjev investicijske divizije banke Ruchir Sharma. Dodal je še, da bodo vlagali v tiste države, ki beležijo rast gospodarstva, vendar niso v radarju običajnih investitorjev. Banki se je sicer dobiček v drugem četrtletju letos znižal za 57 odstotkov, na 1,01 milijarde dolarjev. Dobiček sta ji zmanjšali izguba pri trgovanju z vrednostnimi papirji ter izguba pri investicijskem bančništvu.
|
positive
|
2,359
|
Ob robu Strateškega foruma Bled je češki premier Mirek Topolanek danes obiskal koprsko pristanišče. Sprejela sta ga predsednik uprave Luke Koper Robert Časar in njegov namestnik Aldo Babič. Češki trg je za Luko Koper eno pomembnejših tržišč, z velikimi potenciali za razvoj in posledično povečevanje pretovora, so sporočili iz Luke Koper. Predsednik češke vlade je pokazal veliko zanimanja za infrastrukturne projekte Luke Koper, kot so gradnja tretjega pomola, podaljševanje ostalih dveh in gradnja garažne hiše. Češka namreč veliko uvaža preko severnoevropskih luk, vendar so te precej zasičene s tovorom. Severnojadranski bazen pa je s Češko dobro železniško in cestno povezan, pojasnjujejo v Luki Koper. Glede na ambiciozne načrte Luke Koper, kjer v naslednjih petih letih predvidevajo vložek v višini 500 milijonov evrov v pristaniško infrastrukturo, je Topolaneka zanimala tudi možnost čeških investicij v koprsko pristanišče. Predsednik uprave Luke Koper Časar mu je glede tega pojasnil, da so strateške investicije, predvsem iz zalednih tržišč, zanimive in dobrodošle, še posebej take, ki lahko zagotovijo rast pretovora, je zapisano v sporočilu za javnost družbe. V Luki Koper so v lanskem letu za poslovne partnerje na Češkem pretovorili okoli 200.000 ton blaga. Največ jeklenih proizvodov, ki so namenjeni predvsem avtomobilski industriji, pojasnjujejo v družbi. Pomemben delež ima po njihovih navedbah tudi pretovor osebnih vozil, ki je v hitrem porastu, saj preko koprskega pristanišča poteka izvoz avtomobilov znamke Škoda za trge Sredozemlja in severne Afrike. Ob tem izpostavljajo tudi novo tovarno avtomobilov Hyundai v čeških Novošicah, ki bo ta segment tovora še pospešila. S tem pa je povezan tudi pretovor zabojnikov, saj sestavni deli za avtomobilsko industrijo potujejo v zabojnikih prav preko Kopra, pojasnjujejo.
|
neutral
|
2,360
|
Ljubljana - Pet menedžerjev Krasa, ki so se združili v družbi Brinovka, je prevzelo popoln nadzor nas Skupino Kras, saj so iz njenega lastništva iztisnili vse male delničarje. Ti so kot odpravnino prejeli 52,308 evra za delnico, konec minulega tedna pa je Centralna klirinško-depotna družba KDD njihove delnice tudi uradno preknjižila na Brinovko, katere največji lastnik Edvard Fonda je hkrati tudi direktor Krasa. Sodeč po iztisnitveni ceni Krasovi menedžerji vso Skupino Kras, ki vključuje tudi 100-odstotni delež Mesnin dežele Kranjske (MDK), vrednotijo na vsega deset milijonov evrov. Za primerjavo: to je zgolj 2,8-krat več, kot je znašal lanski čisti dobiček Krasa in MDK, 6,8-krat manj, kot so znašali lanski prihodki obeh družb, in skoraj polovico manj, kot je decembra 2006 znašala višina kapitala Skupine Kras. Pri iztisnitvi malih delničarjev je sicer Brinovka naročila tudi vrednotenje Krasa, ki pa zbuja določena vprašanja. Vrednotenje je bilo namreč narejeno na podlagi diskontiranega denarnega toka in glede na primerjavo z nekaterimi sorodnimi podjetji, ki kotirajo na borzi. Pri metodi diskontiranega denarnega toka ne gre zanemariti, da je bila osnova matična družba in ne Skupina Kras, poleg tega pa so pri tej metodi upoštevali, da bo do leta 2013 letna stopnja rasti Krasa znašala le 2,3 odstotka. Po metodi diskontiranih denarnih tokov so Kras ovrednotili na od pet do devet milijonov evrov, medtem ko je bila ocenjena vrednost Krasa po drugi metodi od 21,4 do 26,5 milijona evrov. Ob tem ne gre spregledati, da je imela ključno, kar 80-odstotno utež pri končni oceni prva metoda, zaradi česar je bila iztisnitvena cena tudi znatno nižja. Fonda in direktorica Brinovke Majda Novič sta bila za naše komentarje nedosegljiva, zaradi česar ni znano niti, kako so iztisnitev malih delničarjev financirali, saj je imela Brinovka konec minulega leta kar 58.400 evrov negativnega kapitala. Odprti ostajata tudi vprašanji o nadaljnji usodi Krasa in ali ne bo ta naposled sam financiral svojega prevzema, s tem ko bi se Brinovka pripojila h Krasu. Kras je v preteklosti že odigral ključno vlogo, da je menedžerjem uspelo pridobiti več kot 90-odstotni delež družbe. Spomnimo, da je Kras od družbe Vina Koper po 120 evrov za delnico kupil njen desetinski delež, le dva tedna pred tem pa je po kar polovico nižji ceni svetovalni družbi Taxgroup prodal 28 odstotkov lastnih delnic, ki so naposled končale pri Brinovki. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
negative
|
2,361
|
Ljubljana - V Evropi je po podatkih Evropskega združenja za telekomunikacijsko konkurenčnost (ECTA) že več kot 100 milijonov uporabnikov širokopasovnega interneta. Raziskava je tudi pokazala, da so na področju nudenja hitre širokopasovne povezave aktivnejši in tudi uspešnejši manjši ponudniki. Hitrost povezave sicer postaja glavna konkurenčna prednost ponudnikov internetne povezave, prav majhne družbe pa so vodilne pri zagotavljanju širokopasovnih povezav z visokimi hitrostmi prenosa. Velike telekomunikacijske družbe še vedno prevladujejo na področju nudenju infrastrukture - le 18 odstotkov širokopasovnega dostopa se izvaja prek alternativnega omrežja, najbolj pogosta alternativa je kabelsko omrežje. "Rezultati so pokazali, da so predvsem mala, konkurenčna podjetja tista, ki uvajajo zelo hitre širokopasovne povezave. Vendar pa je odločitev potrošnika za prehod k drugemu ponudniku, ki ponuja hitrejšo in boljšo širokopasovno povezavo, močno odvisna od regulatorjev. Ti bi se morali truditi za to, da je omrežje dostopno mnogim ponudnikom in ne le lastniku omrežja," je poudaril prvi mož ECTA Innocenzo Genna.
|
neutral
|
2,362
|
Prevzemna ponudba Sane Investicije za 87.595 delnic oziroma 30,2-odstotni delež v Tosami, ki se je iztekla 29. avgusta, je bila uspešna. Sana, ki ima zdaj v lasti 98,4-odstotni delež Tosame, je na delnico ponudila 90,53 evra. Neukrepanje države povečuje nekonkurenčnost Generalni sekretar Avtoprevozniške zbornice Emil Milan Pintar je včeraj povedal, da so sosednje države ob rastočih cenah nafte poskrbele za normalno delovanje svojih prevoznikov, medtem ko slovenska vlada tega ni zagotovila. Te države naj bi poostrile nadzor nad nelojalno konkurenco ter z vrsto olajšav spodbudile nakup ekološko primernejših vozil. Pintar je hkrati opozoril na vedno večjo nekonkurenčnost slovenskih avtoprevoznikov. Julija večje zamude pri plačevanju Julija je povprečna zamuda pri plačanih računih znašala 23 dni, kar je za dva dni več kot junija ter en dan več kot julija lani. Delež zamujenih računov se je julija glede na junij zmanjšal z 58 odstotkov na 56 odstotkov, ugotavlja bonitetna hiša I. M-Rodić v Kragujevcu odprl Roda center Srbska družba M-Rodić, ki je v večinski lasti Mercatorja, je v Kragujevcu odprla prvi Roda center. Center, ki ima 30.000 kvadratnih metrov skupne površine, zaposluje več kot 300 zaposlenih, investicija je vredna dobrih 20 milijonov evrov. Enotirni sistem upravljanja v Inlesu Delničarji Inlesa so na zadnji skupščini sprejeli predlog družbe SAR IN, ki je predlagala, da zaradi prehoda na enotirni sistem upravljanja za člane upravnega odbora izvolijo Andreja Mateja, Dušana Urha, Tino Troha, Mirana Merharja, Liljano Weinberger in Tanjo Andolšek. Pom-Invest postal sedemodstotni lastnik Probanke Družba Pom-Invest je na podlagi opcijskih pogodb iz konca aprila in konca avgusta postala sedemodstotni lastnik Probanke. Pom-Invest je tako postal sedmi največji lastnik banke. Pripravila Luki Nuredini
|
neutral
|
2,363
|
Ljubljana - "Povzetek relevantnih dejstev, ki ga je v svojem pregledu domnevno usklajenega delovanja slovenskih trgovcev izdal Jani Soršak, direktor Urada za varstvo konkurence, je navaden konstrukt, ki ignorira vse zakonitosti delovanja pravne države in gospodarskega sistema. Če bi evropske odnose med trgovci in dobavitelji morali upravljati po Soršakovih predstavah, bi morali celotno branžo, ki zaposluje več milijonov ljudi, kar zapreti," se je včeraj na ugotovitve UVK, ki presoja domnevno usklajeno delovanje treh največjih trgovcev na nabavnem trgu, odzval predsednik uprave Engrotuša Aleksander Svetelšek. V Mercatorju z vso odgovornostjo zagotavljajo, da delujejo na nabavnem trgu "povsem samostojno, neodvisno in brez usklajevanja s katerim koli konkurentom". Ob tem pojasnjujejo sistem enotnih cenikov, kjer dobavitelj za vse kupce uporablja enak izhodiščni cenik. V primeru sprememb cen mora dobavitelj cenik popraviti za vse trgovce, ti pa morajo s tem soglašati, pojasnjujejo v Mercatorju in dodajajo, da je komunikacija med trgovci in dobavitelji o načinu uveljavitve cenikov na trgu "običajen del izvajanja te prakse". Enako meni Svetelšek, ki izpostavlja, da je praksa, ki jo urad označuje kot sporno, v veljavi v vseh evropskih državah in je splošno sprejeta kot dopustna "in celo koristna, saj zagotavlja najnižje cene". Soršak očitka zavrača in poudarja, da predmet odločanja urada za varstvo konkurence niso enotni ceniki, temveč to, kdaj se cene dvigajo na dobaviteljski strani. Soršak o vsebini povzetka relevantnih dejstev ni hotel govoriti, ker, kot pojasnjuje, kot direktor urada ne sme. Nima pa nič proti, tako Soršak, če povzetek razkrijejo trgovci. Po naših informacijah naj bi povzetek sicer vključeval na desetine elektronskih pisem, ki nakazujejo na usklajeno delovanje trgovcev pri pogajanjih z dobavitelji. katja.svensek@dnevnik.si
|
neutral
|
2,364
|
Ljubljana - Delničarji družbe Fenolit, katere 49,7-odstotni lastnik je prek podjetja Žibret laminati direktor Fenolita Slavko Žibret, so na zadnji skupščini odločili, da bilančni dobiček v višini 4,78 milijona evrov ostane nerazporejen. Družba, ki proizvaja fenolne mase, še vedno ni objavila poslovnih rezultatov za minulo leto. Prokurist družbe Mitja Klavora nam konkretnih podatkov ni razkril, povedal je le, da so se prihodki od prodaje zvišali za 15 odstotkov, kar po naših izračunih pomeni, da so lani ustvarili 25,6 milijona evrov prihodkov. Prav tako nam ni posredoval podatkov o čistem dobičku, temveč nam je povedal, da so ustvarili 44.103 evrov novoustvarjene vrednosti na zaposlenega. Na vprašanje, kako je družba poslovala v prvi polovici letošnjega leta, nam je odgovoril: "Prihodki iz prodaje so se povečali za tretjino, povprečna rast prihodkov v tekočem letu pa bo 25-odstotna." Družba Fenolit je leta 2006 začela največji investicijski ciklus v obdobju svojega obstoja v skupni vrednosti 13 milijonov evrov. Spomnimo, da se je isto leto v Fenolitu zgodila nesreča, v kateri je umrl delavec, aprila letos pa je prišlo do eksplozije reaktorja za mešano smol, vendar pri tem ni bilo poškodovanih. Naložba, ki bo zaključena predvidoma konec letošnjega leta, bo po besedah prokurista vplivala na izboljšane proizvodne in okoljevarstvene pogoje, povečane zmogljivosti in proizvodnjo produktov z večjo dodano vrednostjo. Tako družba v letih 2009 in 2010 načrtuje 20-odstotno rast prihodkov od prodaje. Fenolit zadovoljuje več kot 40 odstotkov slovenskih potreb po fenolnih smolah, pri tem pa ustvari slabih 80 odstotkov prihodkov od prodaje na tujih trgih, od tega največ v Evropski uniji. luki.nuredini@dnevnik.si
|
neutral
|
2,365
|
Ljubljana - Ministrstvo za javno upravo pod vodstvom Gregorja Viranta bo v kratkem izvedlo javno naročilo za zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov za potrebe državnih organov. Kot so nam pojasnili na ministrstvu, je razpis že v pripravi, razpisno dokumentacijo pa bodo objavili jeseni letos. "Pogodbe se iztečejo z marcem 2009, do takrat pa bo moral naročnik podpisati nove pogodbe za zavarovanje premoženja," so dejali. "Gre za skupno naročilo vlade, za ministrstva in vse organe v sestavi," nam je pojasnil Luka Kočevar iz službe za odnose z javnostmi ministrstva za javno upravo. Natančna vsebina prihajajočega razpisa še ni znana, je pa navedel podatke zadnjega tovrstnega naročila iz avgusta 2006: "Razdeljeno je bilo na sedem sklopov. Za požarno zavarovanje in zavarovanje civilne odgovornosti je bila izbrana Zavarovalnica Triglav, za zavarovanje vlomnih nevarnosti in ropa Adriatic Slovenica, za strojelomno zavarovanje in zavarovanje stekla pa Zavarovalnica Maribor." Kot je pojasnil, so omenjenim zavarovalnicam za obdobje dveh let izplačali za skupno 3,5 milijona evrov premij, večino od tega Zavarovalnici Triglav.
|
neutral
|
2,366
|
New York/Tokio - Borza v Tokiu se je na novice iz ZDA o reševalni akciji države za dve hipotekarni banki odzvala z močnim zvišanjem tečajev delnic. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je poskočil za krepkih 412,23 točke oz. 3,38 odstotka in današnje trgovanje končal pri vrednosti 12.624,46 točke. Ameriška vlada je v nedeljo sporočila, da prevzema nadzor nad hipotekarnima bankama Fannie Mae in Freddie Mac, ki ju je kriza na nepremičninskem trgu pahnila na rob propada. S tem naj bi se izognili krizi ameriškega finančnega trga, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Japonski finančni minister Bunmei Ibuki je načrt ameriške vlade pozdravil. To utegne pripomoči k umiritvi ameriškega finančnega trga in s tem pozitivno vplivati na svetovno gospodarstvo, je dejal Ibuki. Na borzi v Tokiu so se danes podražili predvsem vrednostni papirji bank in sektorja vrednostnih papirjev. Pocenile so se le delnice elektro in plinskih podjetij, proizvajalcev papirja in kartona ter letalskih prevoznikov. Vlagatelji na borzi v Tokiu so po besedah borznih posrednikov pozorno spremljali usodo ameriških hipotekarnih bank Fannie Mae in Freddie Mac, saj imajo japonske banke visoke zaloge vrednostnih papirjev, ki sta jih izdali obe finančni ustanovi. Na borzi na Wall Streetu se je industrijski indeks Dow Jones prejšnji teden znižal za 2,80 odstotka na 11.220,96 točke, tehnološki indeks Nasdaq pa za 4,70 odstotka na 2255,88 točke.
|
positive
|
2,367
|
Ljubljana - Varuh konkurence je zoper Telekom Slovenije uvedel postopek ugotavljanja domnevne kršitve zakona o preprečevanju omejevanja konkurence in pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Varuh je namreč ocenil, da je podana verjetnost, da je Telekom zlorabil prevladujoči položaj na medoperaterskem trgu širokopasovnega dostopa z bitnim tokom. Urad za varstvo konkurence je to ocenil na podlagi podatkov, ki jih je posredovala mariborska telekomunikacijska družba Amis, in podatkov, ki jih je zbral pri izvajanju nadzora nad določbami omenjenega zakona, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Telekoma. V Telekomu Slovenije, ki je v večinski državni lasti, ob tem poudarjajo, da poslujejo v skladu z veljavno zakonodajo in dobrimi poslovnimi običaji ter da bodo tekom postopka ugotavljanja domnevne kršitve dokazali, da do zlorabe prevladujočega položaja ni prišlo. Kot je znano, je Amis vložil tudi tožbo zoper Telekom, v kateri zahteva odškodnino v višini 56,8 milijona evrov. Za tožbo se je odločil zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja in kršitev odločb agencije za pošto in elektronske komunikacije na medoperaterskem trgu širokopasovnega dostopa, na trgu razvezanega dostopa do krajevne zanke in podzanke, na trgu optičnih povezav do kolokacijskih prostorov in v zvezi s t.i. škarjami cen.
|
negative
|
2,368
|
Ljubljana - Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod), ki obvladujeta 71-odstotni lastniški delež Palome sta včeraj obravnavala sanacijski načrt Palome. Po neuradnih informacijah bosta Kad in Sod od Bojana Rajtmajerja zahtevala, da dopolni operativni načrt sanacije s konkretnimi datumi, ki jih sanacijski načrt ne vsebuje. Zato na današnji seji po vsej verjetnosti sanacijski načrt Palome še ne bo potrjen, smo izvedeli iz neuradnih virov. Pri pripravi sanacijskega načrta je Rajtmajerju pomagal Florjan Zorin, ki je pred kratkim pomagal pripraviti tudi sanacijski načrt Skimarja. Kot smo že poročali, bi Paloma po Rajtmajerjevih ocenah potrebovala "le" 20 milijonov evrov svežega kapitala. Po drugi strani pa je nekdanja uprava Palome ocenjevala, da bi morali lastniki družbo v prvi fazi dokapitalizirati v višini 34 milijonov evrov, v treh letih pa bi morali vanjo vložiti kar dobrih 70 milijonov evrov.
|
neutral
|
2,369
|
Ljubljana - Ker šest lastnikov Istrabenza na avgustovski skupščini ni spoštovalo odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) o odvzemu glasovalnih pravic, je ta na koprskem okrožnem sodišču vložila tožbo, s katero zahteva razveljavitev sklepov skupščine Istrabenza. Agencija v skladu z zakonom o prevzemih izpodbija samo tiste sklepe skupščine družbe Istrabenz z dne 28. avgusta, ki brez uresničevanja glasovalne pravice s strani družb, katerim je z odločbo prepovedala uresničevanje le-teh, ne bi bili sprejeti, so pojasnili na ATVP. Kot je znano, je ATVP v začetku julija ugotovila, da družbe Maksima Holding, NFD Holding, Maksima Invest, Daimond, Finetol in Fidina delujejo usklajeno in dosegajo prevzemni prag v Istrabenzu. Vse skupaj so namreč imele v Istrabenzu skupaj 49,41-odstotni delež, zato jim je agencija 3. julija z odločbo prepovedala uresničevati glasovalne pravice. Vendar so na skupščini lahko glasovale vse delnice Istrabenza. Predsedujoči skupščine je namreč ugotovil, da so omenjena podjetje znižala svoj lastniški delež pod delež, ki ga ima največji, tretjinski lastnik Istrabenza, družba Petrol, ki je lani objavila prevzemno ponudbo za Istrabenz. Kot so danes pojasnili na ATVP, pa prepoved uresničevanja glasovalnih pravic po omenjeni odločbi velja do izstavitve prevzemne ponudbe ali do znižanja skupnega deleža teh družb v ciljni družbi pod prevzemni prag, torej 25 odstotkov. O vloženi tožbi ATVP danes piše časnik Delo, ki ob tem navaja, da so lastnice pridobile pravno mnenje - tega časniku ni uspelo preveriti -, ki se sklicuje na zakonsko izjemo: obveznost objave prevzemne ponudbe ne velja, če v družbi obstaja lastnik, ki ima večji lastniški delež. V Istrabenzu ima Petrol 32,6-odstotni delež, torej skupini podjetij, ki so v postopku pred ATVP, po tej razlagi ne bi bilo treba objaviti prevzemne ponudbe, sklepa Delo. Delničarji Istrabenza so na omenjeni skupščini podprli nasprotni predlog Petrola o izplačilu dividend v višini 3,79 evra bruto, v nadzorni svet pa po številnih protipredlogih niso izvolili nobenega člana, tako da je eno mesto člana nadzornikov Istrabenza še vedno prazno. Že na skupščini so bile napovedane tudi izpodbojne tožbe. Tako so predstavniki Petrola napovedali izpodbojno tožbo na izglasovane sklepe o podelitvi razrešnice upravi in nadzornikom ter izbiri revizorja, družbe KPMG Slovenija, delničar Finetol pa izpodbojno tožbo na izglasovan nasprotni predlog o višini dividende. Uprava in nadzorni svet sta predlagala dividende zgolj v višini 72 centov.
|
neutral
|
2,370
|
Ljubljana - Slovenska turistična organizacija (STO), ki jo vodi Dimitrij Piciga, je ponudnike za opravljanje storitev na bruseljskem letališču Zaventem v skupni vrednosti okoli 140.000 evrov izbrala na podlagi dvomljivega javnega razpisa, smo izvedeli iz neuradnih virov. Da se je STO izognil zakonu o javnem naročanju, ki predvideva, da mora biti javni razpis za državne institucije objavljen na portalu javnih naročnikov - če znesek blaga in storitev presega vrednost 40.000 evrov - je pogodbe za isti posel sklenil s štirimi različnimi podjetji, dodajajo naši viri. Ob tem vzbuja pozornost predvsem to, da sta dve od štirih podjetjih, s katerima je STO na lani maja na isti dan podpisal pogodbe, Spem in Media Polis, v lasti Božidarja Novaka in Suzane Mihelin Ritlop. Hkrati je bila pogodba podpisana tudi s podjetjema Poster Publicity in Sedna, ki je v lasti Andreja Gomboca. Podobno kot v Media Polisu je eden od zastopnikov Poster Publicity Marjan Novak. Čeprav neposredne povezave iz slovenskih registrov ni možno ugotoviti, ni izključeno, da sta Božidar Novak in Suzana Mihelin Ritlop tudi prikrita lastnika Poster Publicity. Dimitrij Piciga včeraj na naša številna vprašanja zaradi službene odsotnosti ni uspel odgovoriti. "Lahko pa potrdimo, da so bili vsi ustrezni postopki javnega naročanja za oglaševanje na bruseljskem letališču izpeljani," so pojasnili v STO. Če to drži, se postavlja vprašanje, zakaj je bil posel za reklamiranje na istem reklamnem panoju pod popolnoma enakimi pogoji na bruseljskem letališču sklenjen s štirimi različnimi podjetji. Med možnimi razlagami je tudi ta, da je bil javni razpis objavljen le na spletnem portalu STO. "Za STO smo že večkrat izvajali svetovanje na področju komuniciranja. Vsa naročila smo pridobili na javnih razpisih, kjer smo bili izbrani po javno znanih kriterijih. Vaša namigovanja, da smo sodelovali pri vnaprej dogovorjenih poslih, ostro zavračamo," pojasnjuje direktorica Spema Gordana Drecun Mithans, ki je na tem delovnem mestu od konca maja, ko sta Božidar Novak in Mihelin-Ritlopova postala prokurista podjetja. Podobno tudi direktor Media Polisa Marjan Novak trdi, da so naročilo za STO dobili na podlagi javnega razpisa. "Vrednost naročila je skupaj z davkom na dodano vrednost znašala okoli 40.000 evrov, kar je okoli 0,5 odstotka letnega proračuna STO." sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
negative
|
2,371
|
Berlin - Nemški avtomobilski koncern Daimler in prav tako nemški energetski gigant RWE sta se v Berlinu lotila pilotskega projekta, katerega cilj je promovirati uporabo električnih vozil. Daimler je že lani podoben projekt zagnal v Londonu. Nemška izvedba tovrstnega projekta je po trditvah obeh koncernov "največji skupni projekt za okolju prijazna električna vozila na svetu". V prvi fazi projekta E-mobility Berlin bo Daimler zagotovil 100 mercedesov in smartov določenemu krogu uporabnikov, ki jih bo podjetje verjetno izbralo v bližji prihodnosti na podlagi poslanih prijav. V Daimlerju računajo na čim več povratnih informacij s strani uporabnikov testnih vozil. Ta bodo uporabnikom najverjetneje razdelili z lizinškimi pogodbami. RWE pa bo po drugi strani v nemški prestolnici vzpostavil in zalagal omrežje 500 polnilnih postaj. Delovati naj bi začelo v drugi polovici leta 2009. Projekt podpira nemška vlada, ki naj bi novembra sprejela tudi nacionalni načrt za razvoj električnih vozil.
|
positive
|
2,372
|
Singapur - Cena ameriške nafte je v današnjem azijskem trgovanju, potem ko je orkan Ike povzročil le manjšo škodo na naftni infrastrukturi ob obali Teksasa, padla pod 99 dolarjev. 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte za dobavo v oktobru se je v primerjavi s petkom pocenil za 2,28 dolarja na 98,90 dolarja. Zahodnoteksaška lahka nafta je v petek, ko se je med trgovanjem prvič po 2. aprilu letos spustila pod 100 dolarjev, trgovanje sklenila pri 101,18 dolarja. Severnomorska nafta brent, ki bo dobavljena v oktobru, se je danes na londonski borzi pocenila za 1,85 dolarja na 95,73 dolarjev za 159-litrski sod. Po navedbah analitikov so na današnji padec vplivala prva poročila, da Ike ni povzročil večje škode na naftnih objektih. Ameriške zvezne oblasti so sporočile, da je orkan v Mehiškem zalivu poškodoval vsaj 10 naftnih in plinskih ploščadi ter nekatere naftovode. Skupno je na območju zaliva 3800 proizvodnih objektov. Pred tremi leti so orkani poškodovali več kot 100 ploščadi. Analitiki pravijo, da so vlagatelji sedaj pozorni na vedno manjše povpraševanje po nafti v ZDA, Evropi in na Japonskem, kjer naj bi počasnejša gospodarska rast vplivala na nižjo potrošnjo. Nafta se je pocenila kljub temu, da so oborožene skupine v Nigeriji tretji dan nasilja sprožile nov napad na naftno infrastrukturo, in sicer so napadli črpalno postajo družbe Royal Dutch Shell. Na Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) se je v petek rahlo podražila. Za sod te nafte je bilo treba odšteti 95,33 dolarja, kar je štiri cente več kot v četrtek, je Opec danes objavil na svojih spletnih straneh.
|
neutral
|
2,373
|
Ljubljana - Elektro Slovenija (Eles) je zoper predsednika uprave Taluma Danila Topleka vložil kazensko ovadbo na ptujsko okrožno državno tožilstvo. Za kazensko ovadbo so se v družbi, ki jo vodi Vitoslav Türk, odločili zaradi domnevne zlorabe položaja na skupščini Taluma, ki je potekala 25. avgusta. Kazensko pa je Eles ovadil tudi predsedujočega na skupščini, odvetnika Miho Kozinca, in notarja Andreja Šoemena. Takrat je Toplek, kot smo že poročali, Elesu, ki je 80-odstotni lastnik družbe iz Kidričevega, odvzel glasovalne pravice z argumentom, da jih Eles v skladu z zakonom o gospodarskih družbah še ni obvestil o lastništvu kvalificiranega deleža. Zaradi tega Eles ni mogel zamenjati dveh svojih nadzornikov v Talumu, Stanka Simoniča in Darinke Fakin, z Robertom Rožičem in Stankom Erštetom. Cilj menjave nadzornikov naj bi bila zamenjava Talumove uprave. Toplek ovadbe ni želel komentirati, ker njene vsebine še ne pozna. Na vprašanji, ali so morebiti že prejeli obvestilo o kvalificiranem deležu iz Elesa in ali je Eles mogoče že napovedal sklic nove skupščine, je Toplek odvrnil, da Eles za zdaj ni storil ne enega ne drugega. Spomnimo, da je Eles po tem, ko je uprava Taluma preklicala skupščino, na kateri bi na predlog Elesa odločali zgolj o nadzornikih, in točko uvrstila na dnevni red kasnejše skupščine 25. avgusta, na mariborsko okrožno sodišče vložil zahtevek za izdajo pooblastila za sklic skupščine. Sodišče je, kot so sporočili iz Elesa, odločilo v njihov prid in jim izdalo pooblastilo za sklic nove skupščine. Talum se je na odločitev sodišča že pritožil. V Elesu pojasnjujejo: "Sodišče je v razlogih za odločitev navedlo, da zasedanje skupščine 25. avgusta družbe Talum ni bilo pravilno izvedeno, ker Elesu ni bilo dovoljeno glasovati. Zaradi tega se izvedba skupščine z napakami ne more upoštevati kot izpolnitev delničarjeve zahteve po sklicu skupščine." Zoper sklepe te skupščine bo Eles zato vložil izpodbojno tožbo in odškodninske tožbene zahtevke zoper nekatere posameznike. Zoper koga jih bodo vložili, v Elesu včeraj niso pojasnili.
|
negative
|
2,374
|
Singapur - Cene nafte so se v pričakovanju ukrepov ameriških oblasti, s katerimi naj bi na pomoč priskočili bankam v težavah, danes gibale mešano. Zahodnoteksaška lahka nafta se je podražila, nafta vrste brent pa se je malenkost pocenila. V azijskem elektronskem trgovanju je bilo treba danes za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v oktobru odšteti 98,12 dolarja, kar je 24 centov več kot ob zaključku četrtkovega trgovanja. Severnomorska nafta vrste brent z dobavo v novembru pa se je na borzi v Londonu pocenila za štiri cente na 95,15 dolarja. Naftni trg z zanimanjem pričakuje, za kakšne ukrepe za pomoč bankam v težavah so se na četrtkovem sestanku odločili ameriški finančni minister Henry Paulson, predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Ben Bernanke in predstavniki kongresa. Paulson je javnosti zaupal, da bo treba spremeniti zakonodajo, podobnosti pa ni razkril. Cene nafte so se od rekordne vrednosti julija lani, ko je bilo treba za 159-litrski sod odšteti 147,27 dolarja, zaradi strahu pred upočasnitvijo svetovne gospodarske rasti znižale že za okoli 50 dolarjev. Strah se je še poglobil v začetku tega tedna, ko sta svetovne finančne trge zamajali informaciji o bankrotu četrte največje ameriške investicijske banke Lehman Brothers in težavah največje ameriške zavarovalnice AIG.
|
neutral
|
2,375
|
V ponedeljek se bo zaradi preoblikovanja investicijske družbe Infond ID v vzajemni sklad na Ljubljanski borzi začasno ustavilo trgovanje z delnicami družbe. Ustavitev bo trajala do sprejema odločbe uprave borze o umiku delnic Indond ID iz trgovanja na borznem trgu. Triglav z obveznicami Lehmana Zavarovalnica Triglav je imela 12. septembra v lasti za štiri milijone evrov obveznic ameriške investicijske družbe Lehman Brothers, naložbe pa predstavljajo okoli 0,25 odstotka vseh portfeljskih naložb zavarovalnice. Iz zavarovalnice so sicer sporočili, da bo izguba iz naslova teh obveznic znana šele po zaključenem stečajnem postopku ameriške banke. Industrijski proizvodi dražji Cene industrijskih proizvodov so se avgusta na mesečni ravni zvišale za 0,3 odstotka, na letni ravni pa so bile za 5,6 odstotka višje. V prvih osmih mesecih so se cene omenjenih proizvodov dvignile za 4,7 odstotka, medtem ko so se v enakem obdobju lani zvišale za 2,5 odstotka. Slovenska industrijska podjetja pa so julija skupno ustvarila za 3,6 odstotka manj prihodkov od prodaje kot junija. Terme Čatež z novo zimsko riviero Terme Čatež so včeraj odprle prenovljeno in razširjeno zimsko termalno riviero, ki je največji pokriti bazenski kompleks v Sloveniji. Skupna vrednost investicije znaša 6,4 milijona evrov, od tega bo 24 odstotkov vrednosti sofinancirane s sredstvi evropskega sklada za regionalni razvoj. Juteks z višjimi prihodki Juteks je v sedmih mesecih ustvaril 28,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 7,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Dobiček iz rednega poslovanja se je povečal za 18 odstotkov, na 2,22 milijona evrov, medtem ko je čisti dobiček znašal 1,01 milijona evrov, kar je posledica višjih stroškov obresti in finančnih odhodkov iz oslabitve finančnih naložb, namenjenih prodaji. Pripravila Luki Nuredini
|
neutral
|
2,376
|
Toulouse - Avstralska letalska družba Qantas je prevzela prvo od 20 naročenih največjih potniških letal na svetu airbus A380, razmišlja pa še o dodatnih nabavah tega letala. Največje potniško letalo ima 525 sedežev, ob prerazporeditvi pa lahko prepelje tudi do 850 potnikov, vendar bo družba Qantas število sedežev zmanjšala na 450. Prvi mož Qantasa Geoff Dixon je predajo "novega revolucionarnega letala" pričakal v francoskem Toulousu. O nabavi še večjega števila teh letal Dixon zaenkrat ni dajal konkretnejših napovedi, je pa povedal, da bodo nakup dodatnega števila letal A380 ter nove generacije potniških A350 še proučili. Qantas je bila prva letalska družba, ki je naročila omenjena letala, v Sydney pa naj bi prvo letalo prispelo v nedeljo. Letalo bo ob zmanjšanju števila sedežev ponujalo večje udobje za potnike, od 450 sedežev jih bo za ekonomski razred namenjenih 332.
|
positive
|
2,377
|
Iz dnevnika investitorja... Zgodba, ki se vam jo splača prebrati do konca!Prva misel, ko vstanem v sončno jutro... Dva tedna dopusta je absolutno premalo. Kaj vse me danes čaka!? Otroke v vrtec (spet se cel dan ne bomo videli), služba. Le kaj se je včeraj dogajalo na borzi, kaj bo danes? Kup časopisov, dve uri interneta in bom spet malo na tekočem. Najprej kava … Poglej ga soseda, prav tako z dopusta, prav tako služba, otroci, borza. On pa tako sproščeno sedi na terasi in srka jutranjo kavo. Ko bi vsaj vedel, kaj je njegova skrivnost, da je tako zadovoljen? Po pogovoru s sosedom popoldne ženi že ves navdušen razlagam svojo odločitev. Trgovanje na borzi me zanima, a mi pobere večino prostega časa. Zato sem se odločil odpreti trgovalni račun pri GBD Gorenjski borznoposredniški družbi d. d.. Sosed mi je razložil, da je postopek čisto enostaven. Greš v njihovo poslovalnico, s seboj prineseš osebni dokument, davčno številko in bančno kartico. In v petih minutah lahko že odideš s pogodbo v roki. Zdaj trgujem preko internetnega sistema GBD On-Line! Ni mi potrebno celo večnost čakati, da se mi na telefon javi vedno prezaposlen borzni posrednik. Naročila lahko oddajam kar sredi noči, če prej ni časa. Med trgovanjem lahko spremljam tudi globino trga na določenem vrednostnem papirju, tako naročil ne oddajam več "na slepo" in je tudi donos boljši. Vse potrebne informacije imam združene na enem mestu in ni mi potrebno pregledati pol interneta, da dobim zadostno sliko o dogajanju na trgu. Da o nižjih stroški trgovanja ne govorim! Minimalna provizija je 1 €. Pridobili smo vsi. Ker z GBD On-line sistemom obvladam trgovanje, nisem več toliko pod stresom. Otroci me vidijo več, v službi me ne gledajo grdo, ker nisem več stalno na telefonu pa še počutim se bolje. Že jutri bom poklical prijatelja Andreja, da ga peljem na GBD, ker bi tudi on rad hitreje in ceneje trgoval na Ljubljanski borzi. Vas zanima hitro, varno, enostavno in poceni trgovanje v živo na Ljubljanski borzi? Kliknite tukaj!
|
neutral
|
2,378
|
Singapur - Potem ko so se udeleženci "zgodovinskega" sestanka v Beli hiši v četrtek razšli brez dogovora o rešitvi finančne krize, so se cene nafte na svetovnih trgih danes znižale za več kot dolar. V današnjem azijskem elektronskem trgovanju se je 159-litrski sod nafte z dobavnim rokom v novembru pocenila za 1,30 dolarja na 106,72 dolarja. Na borzi v Londonu pa se je severnomorska nafta brent, prav tako z dobavo v novembru, pocenila za 1,12 odstotka na 103,48 dolarja. Negotovost glede sprejema dogovora o rešitvi finančne krize, ki naj bi zagotovil 700 milijard dolarjev za odkupovanje slabih finančnih naložb, je cene črnega zlata potisnila nižje od četrtkovih zaključnih vrednosti. Kot menijo poznavalci, se vlagatelji bojijo morebitne blokade rešitve, medtem ko je finančni paket potreben za vnovični dvig cen nafte. Cene nafte so se zaradi skrbi pred upočasnitvijo svetovnega gospodarstva, ki je močno oklestila povpraševanje po nafti, spustile precej pod rekordnimi vrednostmi pri 147 dolarja, to vrednost je nafta dosegla julija.
|
neutral
|
2,379
|
Ljubljana - Podjetje Monting SK iz Laškega, ki izdeluje stroje za proizvodnjo kamene in steklene volne, je letošnja savinjsko-zasavska gazela in tako tudi tretji finalist za zlato gazelo 2008. Podjetje, ki ga vodi Silvester Knez, si je naslov najhitreje rastočega podjetja v regiji zaslužilo z lanskoletno 150-odstotno rastjo čistih prihodkov od prodaje. Čisti dobiček pa se je lani zvišal s 423.825 evrov na 1,02 milijona evrov. Monting SK, ki ga je Knez ustanovil leta 2002 in zaposluje 40 delavcev kovinske stroke različnih profilov, na domačem trgu ustvari le 15 odstotkov svojih prihodkov od prodaje, med tujimi trgi pa sta najpomembnejša Rusija in Kazahstan. Med nominirance za savinjsko-zasavsko gazelo sta se uvrstili tudi podjetji Uniforest in Viba. Razglasitev letošnje zlate gazele, ki jo podeljuje časopisna hiša Dnevnik, bo 22. oktobra v Cankarjevem domu. Dosedanja finalista za omenjeno nagrado pa sta poleg podjetja Monting SK še podjetje Rem (dolenjsko-posavska gazela) in podjetje Blažič, robni trakovi (gazela osrednje Slovenije).
|
positive
|
2,380
|
New York - Ob nenavadni uri, ki je že sama po sebi govorila o nenavadnih razmerah, je ameriški finančni minister Henry Paulson stopil pred kamere in v družbi najvišjih demokratov v kongresu oznanil: »Mislim, da smo se dogovorili.« Bila je nedelja ob pol enih zjutraj in po napornih pogajanjih so predstavniki vlade in kongresa dosegli načelni dogovor o 700 milijard dolarjev vrednem načrtu, po katerem bo vlada od finančnih ustanov odkupila slabe naložbe v vrednostne papirje, vezane na nepremičninske posle. S tem bo po lastnih ocenah finančni sistem rešila pred razsulom. O zakonodaji, ki jo sprejemajo po hitrem postopku, naj bi kongres glasoval danes. Samo deset dni je minilo od kriznega sestanka, na katerem je vlada kongres seznanila z resnostjo položaja na finančnih trgih, do sklenitve dogovora o posegu, katerega vrednost znaša skoraj četrtino ameriškega zveznega proračuna. Posebno intenzivna so bila pogajanja v zadnjih dveh dneh po tistem, ko so prvotni pogovori padli v vodo zaradi nasprotovanja republikanskih kongresnikov v predstavniškem domu. Sodeč po prvih podatkih ima vladni poseg tri bistvene elemente. Finančno ministrstvo bo najprej dobilo na voljo 250 milijard dolarjev. Z njimi bo od bank odkupilo slabe naložbe in jim omogočilo, da se znebijo kamna okoli vratu, ki so ga za njihovo tekoče poslovanje predstavljale nekdaj cvetoče naložbe, ki so se zaradi hipotekarne krize spremenile v nepremostljivo breme. Naslednjih 100 milijard bo vlada dobila na dodatno zahtevo predsednika Georgea Busha. Še 350 milijard dolarjev bo dobila pod pogojem, da kongres temu ne bo nasprotoval v petnajstih dneh po vložitvi zahteve.Podjetja, ki jih bo vlada reševala z odkupom slabih naložb, bodo morala v zameno državi ponuditi deleže v obliki lastništva delnic brez glasovalnih pravic. Če bi podjetja torej krizo uspešno prebrodila in bi zato njihove delnice pridobile vrednost, bi država (davkoplačevalci) lahko celo zaslužila. Kot tretji poseg omenjajo zahtevo, da podjetja, ki jih bo vlada reševala, ostro omejijo odpravnine vodstvenim delavcem oziroma »zlata padala«, kot jim pravijo. Ti lahko znašajo milijone dolarjev in so eden od razlogov, da velika večina javnosti posegu nasprotuje. Tako namreč kažejo ankete javnega mnenja, v zadnjih dneh pa je bilo slišati tudi glas ulice, saj so po ZDA potekali protesti proti posegu. Nezadovoljstvo javnosti predstavlja težavo za vseh 435 poslancev v predstavniškem domu in tretjino senatorjev, ki jih novembra čakajo volitve. Te bodo potekale hkrati s predsedniškimi. V zadnjih dneh bi morali poslanci že prekiniti delo in se posvetiti volitvam, toda zaradi pogajanj o posegu so v Washingtonu ostali nekoliko dlje. Ko se bodo vrnili domov, pa mnoge od njih čaka pojasnjevanje, kako so glasovali v kongresu in kaj bodo od tega imeli običajni ljudje. Z včerajšnjim dogovorom so Bela hiša in kongresniki pohiteli tudi zato, da dogovor dosežejo pred današnjim odprtjem azijskih trgov. Želeli so namreč, da borzne posrednike pričakajo optimistične novice. Že tako je veliko negotovosti o tem, ali bo poseg uspel, če pa ga sploh ne bi bilo in bi se pogajanja zavlekla, bi finančni trgi teden verjetno spet začeli v svetlečih se rdečih številkah.
|
neutral
|
2,381
|
Ljubljana - Poteza Fin, ki sodi v Skupino Poteza Branka Drobnaka, je nizozemski družbi Poteza Real Estate Management za vsega 10.500 evrov prodala družbo ABCFIN, ki je isti dan pri Novi KBM najela kar 13 milijonov evrov posojila. Glede na to, da je imela ABCFIN konec preteklega leta celo negativni kapital, lani pa je ustvarila zgolj 17 evrov prihodkov in 19.140 evrov izgube, se zastavlja vprašanje, kako je družba dejansko sploh lahko najela tako visoko posojilo. "Izključna dejavnost ABCFIN predstavlja razvoj bodočega stanovanjskega naselja na Planini v Kranju," je pojasnil direktor Poteze nepremičninsko svetovanje Mitja Križaj in dodal, da je družba namensko posojilo najela za nakup zemljišč in razvoj tega projekta. Za najem posojila so, tako Križaj, Novi KBM ponudili "standardne instrumente zavarovanja". Katere, ni pojasnil, je pa povedal, da so posojilo najeli sočasno, kot je Poteza lastništvo ABCFIN prenesla na nizozemsko družbo Poteza Real Estate Management. mp
|
negative
|
2,382
|
Ljubljana - Po tistem, ko je Petrol kot največji lastnik Istrabenza v petek na sodišče vložil zahtevo za posebno revizijo poslov uprave koprskega holdinga, ki jo vodi Igor Bavčar, je slednji Petrolu vendarle pisno odgovoril še na dve vprašanji o omenjenih poslih, ki so mu jih predstavniki največjega lastnika zastavili že na avgustovski skupščini. V odgovoru, ki ga je Istrabenz včeraj objavil na spletni strani Ljubljanske borze, je Bavčar zavrnil navedbe Petrola, da je družba pri prodaji finančnih naložb v lanskem letu ustvarila izgubo v višini pet milijonov evrov. »Istrabenz je lani realiziral za dobrih 14 milijonov evrov dobičkov ter 5,6 milijona evrov izgub, ki se zaradi načina knjiženja evidentirajo ločeno, obravnavajo pa povezano,« je zapisal Bavčar. Ob tem je dodal, da je Istrabenz največjo izgubo (3,7 milijona evrov) ustvaril pri prodaji delnic Intereurope. Spomniti velja, da gre za posel s 3,64-odstotnim deležem koprske logistične družbe, ki je bil v času prodaje po enotnem tečaju delnice vreden 7,4 milijona evrov, torej »le« dvakrat več od ustvarjene izgube. Omenjene delnice so po več zaporednih transakcijah med Istrabenzom in Banko Celje pristale pod okriljem Maksime Holdinga, ki je prek podjetja FB Investicije v večinski lasti Igorja Bavčarja.
|
neutral
|
2,383
|
Zagreb - Trgovinske verige Plodine, Mercator Hrvaška in Billa so na tiskovni konferenci predstavili zasnovo skupnega podjetja Mercator-Plodine-Billa d.o.o. Trgovinski verigi Mercator in Plodine sta se združili že konec leta 2006, sedaj pa se jima je pridružila še Billa. Njihov cilj je skupna nabava in združenost proti dobaviteljem. Predsednica uprave novonastalega podjetja je postala Đozi Heberling, članica uprave podjetja Plodin: „Sprejem Bille k našemu sodelovanju je prava odločitev, naše trgovine pa bodo tržišču kmalu ponudile najugodnejše cene“. Cilj teh treh podjetij je namreč konkurenca podjetju Konzum in omogočanje nižjih cen, kot jih ima ta. Mercator-Plodine-Billa d.o.o. sedaj namreč pričakuje nižje nabavne cene pri dobaviteljih, kar bi jim dovoljevalo znižanje cen in konkurenco verigi trgovin Ivice Todorića. Znano je, da na Hrvaškem ravno Ivica Todorić narekuje cene prehrambenih proizvodov, kar mu omogoča tržna pozicija njegovega Konzuma. Pri tem naj bi mu pomagal tudi Ivo Sanader, ki je trgovce v času inflacije pozval k znižanju cen prehrane in znižanju visokih marž. Konzum je takrat prvi znižal cene, sledila pa so mu še ostala podjetja. Od vseh treh trgovinskih verig je najmočnejša Plodine, ki bo v prihodnje postala še močnejša, saj njen lastnik Mile Ćurković v naslednjih petih letih načrtuje odprtje še petdesetih trgovin samo v Zagrebu.
|
positive
|
2,384
|
New York/Tokio - Ameriške delnice so v torek ustvarile največjo dnevno rast v zadnjih šestih letih, potem ko pri vlagateljih ostaja upanje, da bo ameriški Kongres vendarle še ta teden sprejel vladni paket za sanacijo bank v vrednosti 700 milijard dolarjev. Po globokem ponedeljkovem padcu sta Dow Jones in Nasdaq v torkovem trgovanju del vrednosti pridobila nazaj. Dow Jones je trgovanje sklenil pri 10.850,66 točke, kar je za 485,21 točke oz. 4,68 odstotka več kot v ponedeljek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 98,60 točke oz. 4,97 odstotka in se ustavil pri 2082,33 točke. Po zaprtju newyorške borze NYSE, je tudi indeks Standard & Poor's 500 Index pridobil nazaj več kot polovico 8,8-odstotne izgube, ki jo je zabeležil v ponedeljek. Zrasel je za 58,34 točke, oziroma 5,3 odstotka, in trgovanje zaključil pri 1164,73 točke. Zvišanje vrednosti delnic po ponedeljkovem sunkovitem padcu zaradi zavrnitve 700 milijard dolarjev vrednega načrta za rešitev finančnega sistema ni bilo nepričakovano, menijo borzni poznavalci. Dan po sunkovitih padcih na borzah se namreč vedno najdejo t.i. "lovci na razprodaje". Kljub temu pa ostaja vprašanje, kako se bodo vrednosti delnic gibale v prihodnje, saj je znano, da ameriški finančni sistem ostaja brez zajetne državne pomoči, kar pa vlagateljem pušča odprto vprašanje, kaj bi lahko v prihodnje znova zagotovilo zaupanje v hipotekarni trg, menijo analitiki. Tudi Nikkei navzgor Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, se je po hudem torkovem padcu danes okrepil za 108,40 točke oz. 0,96 odstotka in trgovanje končal pri vrednosti 11.368,26 točke. Japonska centralna banka je bančnemu sistemu že enajsti delovni dan zapored dala na voljo dodatna likvidnostna sredstva. Danes je Bank of Japan na trg poslala 800 milijard jenov (5,3 milijarde evrov), da bi spričo krize v ZDA poskrbela za stabilnost domačega bančnega sistema. Ukrepanje je potrebno, ker si japonske banke ne želijo medsebojno posojati denarja.
|
positive
|
2,385
|
moskva - Plinovod Južni tok (South Stream), ki bo povezoval Rusijo in južno Evropo, bo začel obratovati leta 2015, dve leti po predvidenem roku, poroča moskovski časnik Vedomosti, ki se sklicuje na interne dokumente Gazproma. Razlogov za kasnejše obratovanje Vedomosti ne navaja, natančen datum začetka delovanja plinovoda pa bo znan prihodnje leto. Ruski časnik je ob tem spomnil na izjavo prvega moža Gazproma Alekseja Millerja, ki je pred kratkim dejal, da bo Južni tok začel z obratovanjem leta 2013, po njem pa naj bi letno iz Rusije v države južne in jugovzhodne Evrope priteklo 31 milijard kubičnih metrov plina. Kot je znano, je plinovod Južni tok, preko katerega naj bi letno šlo 30 milijard kubičnih metrov plina, skupen projekt ruskega plinskega giganta Gazprom in italijanske družbe Eni, sestavljala pa naj bi ga dva kraka. Poleg kraka iz Rusije, pod Črnim morjem do Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oz. Slovenije v Italijo, naj bi v Italijo šel tudi krak, ki bi se iz Bolgarije razcepil v Grčijo in nato pod Jadranskim morjem v južno Italijo. Postavitev plinovoda naj bi bila vredna približno 13 milijard evrov, po nekaterih podatkih pa tudi do 20 milijard evrov.
|
neutral
|
2,386
|
Ljubljana - Droga Kolinska je program žitnih kosmičev pod blagovnima znamkama Čoko in Čokolešnik prodala hrvaški družbi Podravka iz Koprivnice. Ta bo s 1. januarjem 2009 prevzela vse blagovne znamke in ustrezna poslovna sredstva, je Droga Kolinska danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Podravka z omenjenim nakupom širi ponudbo žitaric za zajtrk in sledi strateški usmeritvi krepitve tržnega položaja, je komentiral predsednik uprave Podravke Zdravko Šestak. Članica uprave Droge Kolinske Milena Štular pa je izrazila zadovoljstvo, ker so "našli lastnika, ki bo v zadovoljstvo potrošnikov zagotovil nadaljnji razvoj programa žitnih kosmičev". Gre za tretjo v nizu prodaj malih programov, ki jih je Droga Kolinska napovedala v letošnjem aprilu. Odločitev o prodaji je rezultat spoznanja, da Droga Kolinska ne razpolaga z dovolj sredstvi za zagotovitev dolgoročne prihodnosti vseh svojih proizvodnih programov in blagovnih znamk. V družbi pričakujejo, da bodo do konca tega leta prenesli na nove lastnike tudi preostale manjše programe, ki jih prodajajo. Prihodke od prodaje proizvodnih programov bo Droga Kolinska uporabila za naložbe v osrednje proizvodne programe in zmanjšanje zadolženosti skupine. Prodaja programa žitnih kašic za zaposlene Droge Kolinske v Mirni ne prinaša sprememb, ker ti ostajajo vključeni v proizvodnjo izdelkov znamke Bebi, so zatrdili v Drogi Kolinski.
|
neutral
|
2,387
|
Ljubljana - Čeprav je Sod pred dnevi na skupščini delničarjev Industrije usnja Vrhnika (IUV) podprl dokapitalizacijo družbe, v katero naj bi vložil najmanj 2,5 milijona evrov, je paradržavni sklad, ki ga vodi Marko Pogačnik, včeraj objavil oglas o prodaji 78,48-odstotnega deleža v največji evropski usnjarni. »Odločili smo se preveriti morebitni interes za nakup družbe, ki nujno potrebuje strateškega partnerja,« je včeraj dejal Pogačnik. »Vsi zainteresirani kupci morajo priložiti tudi predvideni program nadaljnjega razvoja družbe za prihodnja štiri leta, opredeliti lastne finančne in tehnološke možnosti za realizacijo omenjenega programa ter podati izjavo, da se za nakup delnic zanimajo v lastnem imenu,« je še dodal Pogačnik. Javna skrivnost je, da kandidatov, ki bi ustrezali merilom za predvidenega strateškega partnerja, tudi v Evropi zaradi krize usnjarske industrije ni veliko, precej več pa je tistih, ki bi jih nakup zanimal zaradi lokacije družbe na Vrhniki. Že pred časom naj bi se predstavniki države o prodaji pogovarjali s predstavniki enega tujih skladov, ki financira okoljske naložbe. »Prijavil se bom na razpis, za delnico ponudil en cent in družbo po nakupu poslal v stečaj, kar v letnem poročilu svetujejo tudi revizorju,« je včeraj dejal Franc Gajšek, lastnik družbe List, 0,65-odstotnega lastnika IUV. Družbo je sicer že leta 2004 neuspešno prodajala tudi vlada Antona Ropa. V poročilu o poslovanju za leto 2007 je revizijska hiša KPMG opozorila, da je IUV lani v primerjavi s predlanskim letom povečala vrednost zalog nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov za tri milijone evrov. »Od tega znaša povečanje polproizvoda 'crust' (usnja, pridobljenega po strojenju, op. p.) dobra dva milijona evrov, kar kaže na pomanjkanje naročil in potrjuje dvom o predpostavki delujočega podjetja,« so zapisali revizorji. Ti še navajajo, da IUV po datumu bilance zamuja s poravnavo obveznosti do delavcev in do države, kar »kaže na negotovost nadaljevanja poslovanja družbe kot delujočega podjetja«. Tudi sicer je iz bilance stanja IUV mogoče razbrati več pomembnih podatkov. Tako je družba lani kljub 3,7 milijona evrov izgube v primerjavi z letom 2006 skoraj podvojila kapital, in to po zaslugi 11,6 milijona evrov vrednega presežka iz prevrednotenja (nepremičnin). Če je imela IUV še predlani za 2,5 milijona kratkoročnih obveznosti, je bil ta znesek ob koncu lanskega leta za štirikrat višji, družba, ki je imela lani za skoraj trikrat več zalog kot v letu 2006, pa ima že več kot 5,7 milijona evrov skupnih obveznosti do dobaviteljev, lani pa so narasle tudi obveznosti do države. Kljub skupnemu padcu prodajnih prihodkov z 20 na 16 milijonov evrov so se lani stroški dela tudi zaradi povečanja zaposlenih povečali za več kot 10 odstotkov.
|
negative
|
2,388
|
Ljubljana - Evropska komisija bo zoper Slovenijo sprožila uradni postopek domnevne kršitve zakonodaje zaradi ocene, da je slovenski vinjetni sistem cestninjenja diskriminatoren do občasnih uporabnikov avtocest. Komisija je tudi po več opozorilih in pritožbah različnih evropskih avtoklubov in očitno neprepričljivih dosedanjih pojasnilih slovenske vlade ocenila, da so občasni uporabniki zaradi nesorazmernih cestnin za tranzit ali kratkotrajno uporabo avtocest v slabšem položaju kot Slovenci. Uradni opomin naj bi Slovenija prejela v nekaj dneh, nato pa bo imela na razpolago mesec dni časa, da komisiji na opomin odgovori. Podaljšanje roka, za kar namerava slovenska stran zaradi medvladnega obdobja zaprositi Bruselj, naj ne bi prišlo v poštev. V Bruslju, kot je včeraj pojasnil predstavnik za stike z javnostmi komisarja za promet Fabio Pirotta, ocenjujejo, da bi bil primeren odziv na njihov opomin uvedba vinjete s krajšo veljavnostjo, na primer sedem ali deset dni. V nasprotnem primeru pa se Sloveniji kaj lahko zgodi, da se bo morala zagovarjati pred sodiščem Evropskih skupnosti. O tem, kakšne denarne kazni bi lahko Slovenijo doletele, če bi vinjete končale pred sodniki, je po besedah Pirotta še prezgodaj govoriti. Pojasnil je, da je bil postopek sprožen na podlagi 12. člena pogodbe Evropskih skupnosti in ne kakšne evropske direktive, ki bi določala tudi kazni. Poleg tega je do morebitne obravnave na sodišču še dolga pot, je dodal. Prvemu opominu lahko sledi še drugi, običajno v štirih do šestih mesecih. Čeprav so v Bruslju prepričani, da Slovenija krši 12. pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki prepoveduje »kakršno koli diskriminacijo na podlagi državljanstva«, pa nameravajo slovenske oblasti vztrajati pri svojem stališču, da vinjete niso diskriminatorne do nikogar. »Vinjete veljajo tako za domače kot za tuje uporabnike, uvedba vinjet pa je v Slovenijo prinesla ravno to, kar si je vlada želela – večjo pretočnost, skrajšanje vrst na cestninskih postajah ter zmanjšanje prometa na stranskih cestah,« je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za promet Peter Verlič.
|
neutral
|
2,389
|
Po prvih ocenah francoskega statističnega urada je Francija prvič po 15 letih padla v recesijo, saj se je bruto domači proizvod dve četrtletji zapored znižal. Potem ko je v drugem četrtletju upadel za 0,3 odstotka, se je v tretjem četrtletju skrčil za 0,1 odstotka, urad pa ocenjuje, da se bo za 0,1 odstotne točke zmanjšal tudi v zadnjem letošnjem četrtletju. Od vseh držav v območju evra je sicer Irska prva zašla v recesijo. Norilsku upadel dobiček za tretjino Največji proizvajalec kovin na svetu Norilsk Nickel je v prvi polovici letošnjega leta ustvaril 2,7 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je za 33 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Padec dobička je posledica nižjih cen niklja in višjih stroškov proizvodnje. Tržna vrednost ruske družbe pa se je letos znižala za 51 odstotkov, na 23 milijard dolarjev. Wells Fargo prevzel Wachovio Ameriška banka Wells Fargo bo za 15,1 milijarde dolarjev prevzela konkurentko Wachovia. Prevzem bo izvedla z menjavo delnic - delničarji Wachovie bodo za vsako svojo delnico prejeli 0,1991 delnice banke Wells Fargo. Novica o prevzemu je sicer pognala cene delnic Wachovie za 66 odstotkov gor, tržna vrednost Wells Farga pa je narasla za odstotek. Japonci prevzemajo banke Japonska borznoposredniška hiša Nomura Holdings, ki je že pred dnevi napovedala prevzem enot ameriške banke Lehman Brothers v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v azijsko-pacifiški regiji, bo prevzela tudi globalno enoto Lehmana za podporo poslovanju, s sedežem v Indiji. Japonski mediji tudi poročajo, da se je največja japonska banka Mitsubishi UFJ Financial Group z Morgan Stanleyjem dogovorila o združitvi svoje japonske enote za trgovanje z vrednostnimi papirji. UBS bo ukinil 2000 delovnih mest UBS, evropska banka, ki jo je finančna kriza najbolj prizadela, bo v oddelku za investicijsko bančništvo ukinila 2000 delovnih mest, kar predstavlja 10 odstotkov vseh zaposlenih v tem oddelku. Tako bo na koncu leta v investicijskem bančništvu UBS 17.000 zaposlenih, saj je banka zaradi finančne krize že odpustila 6000 zaposlenih. EU: Trgovina na drobno navzdol Obseg trgovine na drobno se je v območju evra avgusta na letni ravni zmanjšal za 1,8 odstotka, v celotni EU pa za 0,2 odstotka. V nasprotju z EU se je v Sloveniji obseg trgovine na drobno zvišal za 6,9 odstotka. Na mesečni ravni pa se kažejo bolj pozitivni trendi, saj se je v območju evra obseg trgovine zvišal za 0,3 odstotka, v celotni EU pa za 0,4 odstotka. Državna pomoč tudi Hypo Real Estatu Evropska komisija je odobrila pomoč nemških oblasti za rešitev nemškega koncerna Hypo Real Estate (HRE), saj naj bi bili predvideni ukrepi v skladu z evropsko zakonodajo. Nemška vlada naj bi tako HRE odobrila garancijo v višini 26,6 milijarde evrov, komercialne banke pa ji bodo zagotovile še 8,5 milijarde evrov. Medvedjev: Prevlade ene države je konec Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev meni, da trenutna finančna kriza nakazuje na to, da se čas prevlade ene države (in ene valute), ki odloča o vsem, končuje. Pri tem je mislil na prevlado ZDA, saj ta po njegovem mnenju ni več zmožna nadzorovati svetovne trge.
|
negative
|
2,390
|
Ljubljana - Gazele dravsko-pomurske regije, med katerimi je pri najbolj dinamični indeks rast prihodkov od prodaje kar 2353, so v petih letih 5,4-krat povečale prodajo. Skupni prihodki od prodaje blaga in storitev letošnjih gazel so dosegli 886.175.158 evrov, kar je nekoliko manj kot lani, ko je vrednost prodaje na lestvico uvrščenih gazel presegla milijardo evrov. Kot kažejo podatki, so podjetja, ki so se letos uvrstila na lestvico gazel, nekoliko manjša kot lani. Letošnja gazela dravsko-pomurske regije je v povprečju zaposlovala 43 ljudi, lani 52. Nekoliko nižja je tudi vrednost kapitala – letos 1.195.561, lani 1.275.630 evrov. Četudi po številu zaposlenih in vrednosti kapitala manjše, pa so letošnje gazele dosegle primerljiv dobiček (letos 279.426 evrov, lani 279.028 evrov), kar kaže na večjo učinkovitost in donosnost. Letošnje gazele so zaslužne tudi za povečevanje števila delovnih mest. Število delovnih mest v stotih gazelah dravsko-pomurske regije je namreč v petih letih poskočilo 2,4-krat, kar v obdobju od 2002 do 2007 pomeni skoraj 60 odstotkov ali 2548 novih zaposlitev. Plača zaposlenih v letošnjih dravsko-pomurskih gazelah je v povprečju dosegala 1081 evrov, v polovici gazel pa je povprečna ustvarjena dodana vrednost na zaposlenega presegla 31.505 evrov (lani: 29.000 evrov). Gazele dravsko-pomurske regije so v petletnem obdobju 5,4-kratno povečale vrednost prodaje in ustvarile 2548 novih delovnih mest, v letu 2007 pa so dosegle povprečno dodano vrednost 31.505 evrov na zaposlenega.
|
positive
|
2,391
|
Ljubljana - Na skupščini družbe Lama Dekani, ki med drugim proizvaja sisteme za pohištvo, so kot novega člana upravnega odbora imenovali Roberta Applebyja, saj je prejšnji član Lutz Disselhoff - ki je tudi direktor operacij evropske divizije skupine TitusPlus - odstopil. "Disselhoff je odstopil zaradi prevzema novih strateških obveznosti in poslovnih izzivov na ravni mednarodne skupine TitusPlus," so pojasnili v družbi. Na skupščini družbe, ki je konec leta 2005 prešla pod skupino Titus International, so odločili tudi to, da bilančni dobiček višini dobrih 134.000 evrov ostane nerazporejen. Čisti poslovni izid Lame, ki pokriva 70 odstotkov slovenskega trga, pa je bil lani slabši kot leto prej, saj je z 1,4 milijona evrov upadel na 407.000 evrov. "Rezultat v finančnem letu 2006 je izboljšal izredni prihodek iz naslova odpisa odplačil obresti s strani Banke Koper. Hkrati pa smo se lani soočali s poslabšanimi tržnimi razmerami, ki so jih narekovale naraščajoče cene najpomembnejših surovin, kot sta cink in jeklo," pojasnjujejo v podjetju. Ob tem so poudarili, da so se prihodki od prodaje lani zvišali za 20 odstotkov, na 59 milijonov evrov, ter da se je od vstopa v skupino obseg prihodkov iz prodaje več kot podvojil. Družba 80 odstotkov svojih prihodkov ustvari v tujini. Na vprašanje, kakšne so razmere na slovenskem trgu, so odgovorili, da je v industriji pohištvenega okovja prisotna vedno večja konkurenca, hkrati pa se tako pohištveni kot tudi kovinski in orodjarski panogi soočata z rastočimi cenami surovin. "Letos pa se soočamo tudi z recesijo na trgih vzhodne Evrope in ZDA ter s težavami v panogi nepremičnin, kar negativno vpliva na nakupe pohištva in posledično poslabšuje pogoje tudi za dobavitelje v pohištveni industriji," pojasnjujejo. Zato naj bi v skupini že uvedli "posamezne aktivnosti, predvsem z namenom omiliti napovedano zmanjšanje prodaje njihovih proizvodov." Hkrati pa skušajo poslovna tveganja zniževati z "nenehnim razvojem in vstopom na nove tržne segmente". luki.nuredini@dnevnik.si
|
neutral
|
2,392
|
Ljubljana - Za jutri je predviden sestanek predstavnikov vlade s predstavniki globalnega naložbenega sklada Apax, ki se zanima za nakup belgijskega deleža Nove Ljubljanske banke, je potrdilo več virov. Informacije, ki so se pojavile prejšnji teden, da Apax ni več kandidat za vstop v NLB, očitno ne držijo, saj naj bi na jutrišnjem sestanku usklajevali podrobnosti delničarskega sporazuma. Po trditvah naših virov je Apax predsednika vlade Janeza Janšo pred dnevi pozval vsaj k čimprejšnjemu parafiranju delničarskega sporazuma, zato ni izključeno, da vlada pred sestopom z oblasti tega ne bi storila. Kot smo še izvedeli, se nameravajo predstavniki Apaxa srečati tudi na neformalnih sestankih s strokovnjaki, ki veljajo za finančne svetovalce najverjetnejšega mandatarja Boruta Pahorja. Med Pahorjevimi svetovalci, to naj bi veljalo zlasti za nekdanjega guvernerja Mitjo Gasparija, nekateri niso navdušeni nad umikom KBC iz lastništva oziroma nad vstopom Apaxa kot portfeljskega vlagatelja. Odločilno vlogo bo sicer imela KBC, ki se zadnje mesece o prodaji slabe tretjine NLB pogaja zgolj z Apaxom, njeno odločitev pa bi lahko pospešila tudi finančna kriza, ki maje evropski bančni sistem. Po naših informacijah je ključno vprašanje delničarskega sporazuma, ki ga doslej Apax in slovenski pogajalci niso uspeli uskladiti, vprašanje sodelovanja pri zagotavljanju virov za širitev NLB. Apax, ki ima zasebne investitorje, naj se namreč ne bi želel pogodbeno zavezati, da bo sodeloval pri vseh nadaljnjih dokapitalizacijah banke. Zato ne preseneča, da so se v vmesnem času pojavile ideje, da bi kot lastnik v NLB skupaj z Apaxom vstopil tudi Goldman Sachs, ki sicer kot investicijska banka za KBC vodi postopek prodaje NLB. Goldman Sachs bi po mnenju poznavalcev naši največji banki v času finančne krize kot aktivni portfeljski lastnik lahko omogočil lažji dostop do virov. S tem bi se izognili tudi situacijam, v kakršni se je trenutno znašla NLB. Novembra se ji namreč izteče sindicirano posojilo v višini 750 milijonov evrov, zato je poskušala za zagotovitev virov nagovoriti nov sindikat tujih bank, vendar so nekatere tik pred zdajci od dogovora odstopile. Če NLB posojila ne bo uspelo zagotoviti, lahko v zadnjih mesecih letošnjega leta pričakujemo popolno ustavitev njene kreditne aktivnosti. Toda vprašanje je, ali bo slovenska politika prepoznala pomembnost vstopa te ugledne finančne institucije v lastništvo NLB in posledično o tem prepričala Apax, ki bi se moral odreči delu svojega lastniškega deleža. Predstavniki Goldmana so se ob njegovem nedavnem obisku v New Yorku že srečali tudi s predsednikom države Danilom Türkom. Nekateri viri trdijo, da so mu predstavili le posledice finančne krize, drugi pa, da so mu kot pomembnemu predstavniku države, ki je sicer brez izvršilnih pooblastil, izrazili tudi pripravljenost investirati v Sloveniji. vesna.vukovic@dnevnik.si suzana.rankov@dnevnik.si
|
neutral
|
2,393
|
Ljubljana - "Povprečna vloga v Sloveniji znaša okoli štiri tisoč evrov, zato od te odločitve ne pričakujem praktično nobenih stroškov," je včeraj, ko so finančni ministri EU sklenili jamčiti za vloge najmanj 50.000 evrov, povedal slovenski finančni minister Andrej Bajuk in znova opozoril, da je stabilnost bančnega sistema v Sloveniji dobra. "Ne bi pa radi videli, da bi se težave pojavile zgolj zato, ker bi preostale države ponujale večje varstvo depozitov, in da bi to povzročilo prenos sredstev iz Slovenije," je nadaljeval in v tem kontekstu omenil tudi možnost uveljavitve neomejenega jamstva za vloge. Tudi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je potrdil, da bo Slovenija ukrepom, sprejetim na evropski ravni, sledila, da pa se do zdaj za posebne ukrepe niso odločili, saj so poizkušali najti rešitve v dogovorih s preostalimi državami. "Naš finančni sistem je v boljši kondiciji kot v nekaterih drugih državah in tudi podatki nam ne kažejo tega, da bi bilo treba sprejeti kakršne koli posebne ukrepe," je razložil Kranjec. "Seveda pa ne izključujemo možnosti unilateralne odločitve, o tem pa imamo dogovor z ministrstvom za finance," je možnost posebnih ukrepov Slovenije nakazal Kranjec. Težave za slovenski finančni sistem bi se po njegovih predvidevanjih pokazale predvsem s težjim dostopom do tujih virov, kar bi vplivalo na znižanje kreditiranja v Sloveniji. "Morebitni problemi slovenskih bank izhajajo predvsem iz zamrznjenega medbančnega trga," se je mnenju Kranjca pridružil tudi Bajuk. Vendar pa bo za rešitev tega problema po njegovem treba najti sistemsko rešitev, ki ni odvisna zgolj od Slovenije. Za povrnitev zaupanja na medbančnih trgih bo tako potrebno sodelovanje vseh centralnih bank in 27 držav EU. Finančni ministri EU so včeraj potrdili nujnost usklajenega ukrepanja za reševanje krize na evropski ravni ter se zavezali k zagotavljanju trdnosti finančnega sistema. Potrdili so več temeljnih načel, ki bodo članice vodila pri ravnanju: javna posredovanja naj bodo pravočasna, a začasne narave, nujno je bdeti nad interesi davkoplačevalcev, trenutni delničarji morajo nositi sorazmerni delež posledic, vlada lahko zagotovi zamenjavo uprave, ki je banko pripeljala v težave, uprava banke si ne sme lastiti neupravičenih dobičkov, interes konkurence mora biti zavarovan - tudi skozi upoštevanje pravil o državnih pomočeh, negativne čezmejne učinke je treba preprečiti. Ob tem je komisarka za konkurenco Neelie Kroes včeraj sporočila, da bo evropska komisija še ta teden ali pa v začetku prihodnjega izdala smernice, ki bodo omogočale hitro oceno tega, ali je dokapitalizacija bank oziroma jamstvo za hranilne vloge v skladu s pravili državnih pomoči. srecko.zimic@dnevnik.si
|
neutral
|
2,394
|
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi se je danes po večdnevnem padanju tečajev vzdušje vendarle popravilo. Delniški indeks SBI 20 je trgovanje končal pri vrednosti 5481,74 točke, kar je 243,13 točke oz. 4,64 odstotka več kot v sredo. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je zvišal za 51,40 točke oz. 4,38 odstotka na 1223,64 točke. Med pomembnejšimi delnicami so se najbolj podražile delnice Luke Koper (za 8,3 odstotka), Telekoma Slovenije (za 7,38 odstotka) in Intereurope (za 6,7 odstotka).Optimizem že od jutra Po daljšem času je danes ponovno zaznati nekaj več pozitivnega vzdušja na svetovnih kapitalskih trgih. Čeprav je še včeraj ob zaključku trgovanja v ZDA kazalo, da bodo danes ponovno prevladali padci tečajev so se strasti med vlagatelji čez noč nekoliko umirile. Evropske borze tako danes beležijo visoke rasti, najpomembnejše evropske delnice pa so se podražile za okoli tri odstotke. Britanski FTSE je pridobil 3,2 odstotka, nemški DAX 2,6, francoski CAC 40 pa trenutno izkazuje 3,1-odstotno rast tečajev. V negativnem območju ni danes niti ena pomembnejša evropska borza, najvišjo, in sicer kar 16-odstotno rast pa je do sedaj zabeležil ruski trg kapitala. Ljubljanska borza je danes zaradi zagotavljanja urejenega delovanja borznega trga uvedla 20-odstotno omejitev gibanja tečajev pri vstopni kotaciji trga delnic, trga investicijskih kuponov in trga delnic investicijskih družb. Podaljšala je tudi trajanje prekinitvenih avkcij zato, da bi zagotovili zadostno koncentracijo naročil za ustrezno oblikovanje tržnih tečajev.
|
positive
|
2,395
|
London, Frankfurt, Pariz - Tečaji delnic na vodilnih evropskih borzah so se danes kljub sredini usklajeni akciji vodilnih centralnih bank v povprečju znižali. Na Ljubljanski borzi so se sicer tečaji delnic danes po večdnevnem padanju vendarle zvišali, v povprečju za dobre štiri odstotke. Indeks DAX v Frankfurtu se je danes znižal za 2,5 odstotka, francoski CAC 40 je izgubil 1,5 odstotka, britanski FTSE 100 pa 1,2 odstotka. Tečaji delnic na borzi na Dunaju so se znižali za 4,1 odstotka, na milanski borzi v Italiji pa za 1,6 odstotka. Na padec je med drugim vplivala novica, da ameriški avtomobilski koncern General Motors beleži upad prodaje vozil v Evropi, To je znova sprožilo zaskrbljenost glede kondicije svetovnega gospodarstva, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Do dviga pa je danes prišlo na obeh moskovskih borzah, ki so sicer v zadnjih dneh zaradi visokih padcev doživeli več začasnih zaustavitev trgovanja. Na borzi RTS so se tečaji danes zvišali za dobrih 10 odstotkov, na borzi Micex, kjer se ustvari največ trgovanja, pa za skoraj 10 odstotkov. Zaradi visokih dvigov so tudi danes v Moskvi večkrat začasno ustavili trgovanje - do zaustavitve pride vsakič, ko pride do več kot petodstotne spremembe osrednjega delniškega indeksa.
|
negative
|
2,396
|
Ljubljana - Ljubljanska borza je včeraj zabeležila največji enodnevni padec tečajev v zgodovini našega trga kapitala. Osrednji indeks SBI20 je namreč izgubil 7,94 odstotka vrednosti in tako nanizal že peti zaporedni negativni dan. Letos so se delnice slovenskih izdajateljev v povprečju pocenile že za slabih 54 odstotkov, od tega samo od začetka septembra za 29 odstotkov. Tržna kapitalizacija sedemnajstih najpomembnejših borznih družb Ljubljanske borze se je letos zmanjšala za kar 9,6 milijarde evrov, samo včeraj je na borzi izpuhtelo več kot 750 milijard evrov premoženja. Da je slovenske vlagatelje včeraj zajela panika, priča tudi podatek o številu poslov in dnevnem prometu, ki je bil pri slabih osmih milijonih evrov znatno nad letošnjim povprečjem. Glede na število poslov – samo z delnico Krke so vlagatelji sklenili skoraj 900 poslov – in vrednost posameznih poslov so bili včeraj očitno glavni prodajalci predvsem mali delničarji, medtem ko večjih delniških paketov ni bilo zaznati, po čemer bi lahko sklepali, da institucionalni vlagatelji po večini niso izstopali iz svojih naložb. Poleg Heliosove delnice, ki je včeraj izgubila več kot petino vrednosti, sta bili najbolj na udaru delnici Aerodroma Ljubljane in Save, ki sta izgubili več kot desetino vrednosti. Uprava Ljubljanske borze je morala pri tem zvišati dnevno omejitev spremembe tečaja na 20 odstotkov. Med vsemi delnicami sta na vrednosti pridobili le delnici Žita in Pivovarne Laško, medtem ko je denimo delnica NKBM izgubila še šest odstotkov in je bila vredna 12 odstotkov manj, kot je znašala njena dokapitalizacijska cena. Kot ocenjuje član uprave Perspektiva DZU Igo Gruden, Ljubljanska borza le deli usodo preostalih svetovnih borz, tečaje pa dodatno znižujejo panika med vlagatelji in nizka likvidnost. Vendar pri tem že opaža, da zaradi zadnjih padcev tečajev nekatere družbe kotirajo pri rekordno nizkih vrednotenjih tako v tujini kot v Sloveniji. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
negative
|
2,397
|
Berlin - Nemška vlada je zaradi aktualne svetovne finančne krize preložila dolgo pričakovano delno privatizacijo nemških železnic, bolj znanih pod imenom Deutsche Bahn. Vlada namreč želi počakati na čas, ko bodo razmere na finančnih trgih boljše. "Do uvrstitve delnic Deutsche Bahn na borzo bo prišlo, vendar pa državnega premoženja ne bomo dali na trg ob napačnem času," je pojasnil nemški finančni minister Peer Steinbrück. Pojasnila izvršnega direktorja družbe Hartmuta Mehdorna so podobna: "Odločili smo se spremeniti časovnico v dogovoru z našim lastnikom, predvsem zaradi nihanj in negotovosti na trgih, še posebej ta teden." Prodaja 24,9-odstotnega deleža v tovorni in potniški enoti Deutsche Bahna, izločeni v novooblikovano družbo DB Mobility and Logistics, je bila predvidena za 27. oktober, in sicer v obliki prve javne ponudbe delnic. Prodaja Deutsche Bahn velja za zadnjo večjo privatizacijo v največjem evropskem gospodarstvu. Država namerava obdržati 75,1 odstotka potniške in logistične dejavnosti ter 100 odstotkov v infrastrukturi ter dejavnost dobave elektrike. Vlada si je ob napovedi prodaje obetala okrog pet do šest milijard evrov kupnine, kar pa je ob sedanjih razmerah po mnenju analitikov težko pričakovati.
|
neutral
|
2,398
|
Nemški regulatorji so za časnik Financial Times Deutschland pojasnili, da je druga največja nemška hipotekarna banka Hypo Real Estate prikrivala informacije. Banka je obtožbe zanikala. Dexia z državnim jamstvom za posojila Belgijska, francoska in luksemburška vlada so banki Dexia včeraj, potem ko so ji konec septembra namenili 6,4 milijarde evrov pomoči, zagotovile še državno jamstvo za sredstva, ki si jih bo banka izposodila na trgu. Jamčile ji bodo za do 4,5 milijarde evrov novih sredstev. Islandija nacionalizirala še največjo banko Islandska vlada je po tem, ko je podržavila drugo in tretjo največjo banko, Landsbanki in Glitnir, včeraj nacionalizirala tudi največjo banko v državi, banko Kaupthing. Islandski premier Geir Haarde ocenjuje, da Islandija zaradi pretresov tone v vse globljo krizo in da bo njeno okrevanje trajalo več let. Deutsche Bank odpušča 1100 ljudi Največja nemška banka Deutsche Bank bo ukinila 1100 delovnih mest v administraciji. Ob tem je napovedala tudi odprtje 400 novih podružnic. AIG še 37,8 milijarde dolarjev od Feda Največja ameriška zavarovalnica AIG, ki jo je ameriška vlada pred tednom dni rešila s 85 milijardami dolarjev, bo iz ameriških zveznih rezerv (Fed) prejela še 37,8 milijarde dolarjev sredstev. Iz Feda so sporočili, da bo zavarovalnica za do 37,8 milijarde dolarjev vrednih vrednostnih papirjev s fiksnimi donosi prejela gotovino in s tem spet pridobila likvidnost. Paulson: Nekatere banke bodo vseeno propadle Ameriški finančni minister Henry Paulson meni, da bodo nekatere banke kljub 700 milijard dolarjev vrednemu reševalnemu načrtu vseeno propadle. Pozval je tudi k čimprejšnji uveljavitvi načrta in opozoril, da konca krize še vedno ni na vidiku. Libor za dolar najvišji zadnje leto Libor za dolar (medbančna obrestna mera, po kateri si banke dnevno izposojajo dolarje) za trimesečna posojila se je včeraj povzpel na 4,75 odstotka, kar je največ od decembra lani. Pripravila Luki Nuredini
|
neutral
|
2,399
|
Vlada v Rimu je v sredo ustanovila poseben sklad, iz katerega bo črpala sredstva za povečanje kapitala italijanskih bank v krizi. Čeprav sta premier Silvio Berlusconi in finančni minister Giulio Tremonti nekajkrat zagotovila, da imajo italijanske banke zadostno količino gotovine in da nobeni banki na italijanskem škornju ne grozi stečaj, je vlada pripravljena bankam priskočiti na pomoč z 20 milijardami evrov. Tudi guverner italijanske centralne banke Mario Draghi, ki se je v sredo zaradi izredne seje vlade v naglici vrnil s potovanja v tujini, je zatrdil, da je italijanski finančni sistem trden. Ustanovitev sklada je označil le kot preventivno sredstvo za blažitev posledic ameriške krize. »Upajmo, da nam ga ne bo treba uporabiti,« je dejal guverner, ki bo moral presojati o tem, katera od bank bo lahko deležna morebitne državne podpore. Hkrati je vlada v Rimu zagotovila, da ne namerava vplivati na poslovanje bank, ki bodo prejele pomoč iz sklada. V minulih dneh so bile vse največje italijanske banke pod hudim pritiskom. Zaradi močne izpostavljenosti na tujih trgih, predvsem v Nemčiji, kot tudi zaradi nekaterih poslovnih napak vodstva banke se je v središču ciklona znašla predvsem banka Unicredit. Vrednost njenih delnic se je v minulih dneh znižala za približno 40 odstotkov. Včeraj je vrednost delnic na milanski borzi sicer naraščala, razlog za izboljšanje situacije pa opazovalci pripisujejo koordinirani akciji evropskih vlad in tudi nenavadno odločnemu posegu Berlusconijeve ekipe. Kljub kritiki gospodarskega ministra Pierluigija Bersanija, ki ugotavlja, da vladnemu ukrepu manjka poglavje o krizi proizvodnega gospodarstva, je opozicija z odobravanjem podprla vladni ukrep. poslovni@dnevnik.si
|
neutral
|
2,400
|
Ljubljana - Nekdanji član uprave Moje Naložbe Boris Pipan je pred dnevi postal član upravnega odbora družbe Sarini, edinega lastnika Etre 33. Pipan je sicer od februarja prokurist Etre 33, že leto dni pa ga dobro obveščeni krogi – skupaj s predsednikom nadzornega sveta Etre 33 Tomažem Orešičem – omenjajo kot člana skupine fizičnih oseb, ki naj bi sčasoma tudi uradno postala lastnik ljubljanskega izdelovalca transformatorjev. Po tej razlagi je Sarini zgolj prehoden lastnik Etre 33, kar je v začetku leta posredno potrdil tudi Andrej Vizjak, direktor Pom-Investa, edinega lastnika Sarinija. Da bi lahko v Etri 33 v kratkem prišlo do lastniških sprememb, bi lahko nakazovalo dejstvo, da se je Sarini pred dvema tednoma preoblikoval v delniško družbo. Morebitna zamenjava lastništva tako ne bo razvidna v javno dostopnih virih. V tričlanskem upravnem odboru, ki ga po novem vodi Sarini, poleg Pipana sedita še dosedanji direktor Sarinija Rafael Kos in Jože Kralj.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.