nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
2,401
|
Ljubljana - Po daljšem času je bilo včeraj vendarle zaznati nekoliko več pozitivnega vzdušja na kapitalskih trgih. Čeprav je ob sredinem zaključku trgovanja v ZDA kazalo, da se bodo padci tečajev še poglobili, so se strasti med vlagatelji čez noč nekoliko umirile. Vendar pa pozitivno vzdušje na evropskih borzah ni uspelo trajati do konca trgovalnega dne, saj so kmalu po začetku trgovanja v ZDA finančne delnice ponovno začele izgubljati vrednost, kar je prispevalo k včerajšnjemu okoli dvoodstotnemu padcu evropskih borz. Bolje se je včeraj godilo vlagateljem na Ljubljanski borzi, kjer je vrednost pridobila večina najpomembnejših podjetij. Osrednji indeks Ljubljanske borze SBI 20 je tako včeraj pridobil 4,6 odstotka vrednosti, kar je sedmi največji dnevni skok tečajev v zgodovini našega trga kapitala. Tedenske izgube na naši borzi so se tako zmanjšale na »le« 11 odstotkov, kolikor so v povprečju ta teden izgubile delnice slovenskih izdajateljev. K tem izgubam je ključen delež prispeval sredin rekordni padec tečajev. Tega so, kot smo že včeraj poročali v Dnevniku, spodbujale tudi banke, ki so unovčevale lombardna posojila. Najbolj so bile včeraj med vlagatelji zaželene delnice novomeškega farmacevta, ki so ob 3,4 milijona evrov prometa pridobile več kot pet odstotkov vrednosti. Med včerajšnjimi zmagovalci sta bili z več kot sedemodstotno rastjo tudi delnici Luke Koper in Telekoma Slovenije, medtem ko je delnica Heliosa pridobila kar 18,5 odstotka in tako skoraj v celoti nadoknadila sredin 22-odstotni padec. Poleg Ljubljanske borze se je iz negativnega območja včeraj izkopala tudi moskovska borza, ki je pridobila skoraj deset odstotkov, po dvanajstih zaporednih negativnih dneh so se včeraj za slaba dva odstotka podražile tudi delnice srbskih izdajateljev. Te usode pa ni bila deležna Zagrebška borza, ki je nanizala kar 7,6-odstotni padec tečajev. Ker zaradi praznika Zagrebška borza v sredo ni delala, je tako le nadoknadila padce, ki so jih bili pred tem deležni vsi trgi kapitala. Zaradi (pre)visokih padcev tečajev je morala Zagrebška borza včeraj prekiniti trgovanje z več delnicami, vključno z delnicami Ine, Atlantske Plovidbe, Jadranske banke in Dom Holdinga. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
2,402
|
Največja ameriška zavarovalnica AIG si je do zdaj od države sposodila 70,3 milijarde dolarjev sredstev, kar predstavlja 57 odstotkov celotne pomoči, ki ji jo je država obljubila. Spomnimo, da je ameriška vlada prvotno odločila, da bo AIG posodila 85 milijard dolarjev, vendar so se v sredo odločili, da bodo zvišali omenjeni znesek na 122,8 milijarde evrov. Ruski milijarderji izgubili 230 milijard dolarjev 25 najbogatejših ruskih milijarderjev je v zadnjih petih mesecih izgubilo več kot 230 milijard dolarjev. Najbogatejši Rus in lastnik aluminijskega imperija Rusal Oleg Deripaska je izgubil več kot 16 milijard dolarjev, lastnik nogometnega kluba Chelsea Roman Abramovič 22 milijard dolarjev, največ od vseh pa je izgubil ruski metalurg Vladimir Lisin, in sicer 22 milijard dolarjev. Ruski borzni indeks Micrex je od maja na vrednosti izgubil 61 odstotkov, tuji vlagatelji pa so od začetka avgusta iz Rusije umaknili 74 milijard dolarjev. Finančna pomoč ruskim bankam Ruska duma je odobrila finančno pomoč bankam v višini 86 milijard dolarjev. 50 milijard dolarjev bo država zagotovila bankam in podjetjem, ki morajo poplačati dolgove v tujini, 36 milijard dolarjev pa bo bankam dostopnih v obliki posojil. Velika izpostavljenost Erste do Islandije Avstrijska bančna skupina Erste Group je sporočila, da njena izpostavljenost do islandskih bank znaša okoli 300 milijonov evrov, in sicer ima skupina v lasti obveznice. V Sloveniji je Erste prisotna prek banke Sparkasse. Kriza se širi na Japonsko Japonska zavarovalnica Yamato Life Insurance bo šla v stečajni postopek ter s tem postala prva žrtev svetovne finančne krize v japonskem finančnem sektorju. V četrtek je bil že uveden stečajni postopek za japonsko družbo New City Investment Corp., ki je postala prva žrtev v sektorju naložb v nepremičnine. Wells Fargo bo prevzel Wachovio Banka Wells Fargo $amp, Co bo za 11,7 milijarde dolarjev prevzela banko Wachovia in tako postala največja banka po številu podružnic v ZDA. Prevzemna ponudba, ki je prvotno znašala 15,1 milijarde dolarjev in je bila pozneje zaradi močnega padca cen delnic Wachovie znižana, je za 51 odstotkov višja od trenutne tržne vrednosti Wachovie. Citigroup je proti Wellsu napovedal tožbo, saj naj bi njihova ponudba vplivala na padec delnic. Skladi ob 52,1 milijarde dolarjev Investitorji so, potem ko so septembra iz skladov dvignili rekordnih 72,3 milijarde dolarjev, v prvih devetih dneh tega meseca dvignili dodatnih 52,1 milijarde dolarjev. 43,3 milijarde dolarjev so dvignili iz delniških skladov, 8,8 milijarde dolarjev iz obvezniških skladov. Pričakovana stabilizacija cen hiš Nekdanji prvi mož Feda Alan Greenspan meni, da se bo stanje na ameriškemu nepremičninskemu trgu v prvi polovici naslednjega leta izboljšalo. Greenspan napoveduje, da se bodo takrat cene hiš začele stabilizirati. Pripravila Luki Nuredini
|
neutral
|
2,403
|
Washington - Ameriška centralna banka (Federal Reserve - Fed) je banki Wells Fargo v nedeljo odobrila prevzem ameriške banke Wachovia, ki se je znašla v težavah zaradi posojilne krize. S to odločitvijo je odprta pot za nastanek koncerna z največjo mrežo bančnih poslovalnic v ZDA, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Fed je sprejel omenjeno odločitev, potem ko je ameriška banka Citigroup, ki je interes za prevzem Wachovie izrazil pred Wells Fargom, v četrtek najavila, da ne bo več sodno poskušala preprečiti prevzem četrte največje ameriške banke po premoženju s strani Wells Farga. Citigroup je v začetku oktobra zahteval, da banki Wachovia in Wells Fargo prekličeta dogovor o prevzemu Wachovie. Citigroup je namreč že pred tem ob podpori ameriške zvezne agencije za zavarovanje depozitov (FDIC) objavil namero za prevzem Wachovie in je trdil, da ima z Wachovio sklenjen ekskluziven dogovor o prevzemu. Medtem ko namerava Wells Fargo za 15 milijard dolarjev prevzeti celotno banko, se je Citigroup dogovarjal le za bančno dejavnost Wachovie in nekaj njenih dolgov, za kar naj bi odštel 2,16 milijarde dolarjev. Wachovia je pred najavo prevzema doživljala strmoglavljenje vrednosti svojih delnic in upad zaupanja zaradi izpostavljenosti krizi na ameriškem trgu hipotekarnih kreditov. Z združitvijo Wells Farga in Wachovie bo nastala največja mreža bančnih poslovalnic v ZDA, ki bo skupno imela 1,42 bilijona dolarjev premoženja, za 787 milijard dolarjev vlog, 48 milijonov strank in 280.000 zaposlenih.
|
neutral
|
2,404
|
Druga največja britanska banka, Barclays, bo izdala za 8,1 milijarde evrov novih delnic. Iz banke so sporočili, da bodo v nasprotju z RBS, HBOS in Lloyds prišli do svežega kapitala brez vladne pomoči ter da letos ne bodo delničarjem izplačali dividend. Tako naj bi skupaj z neizplačanimi dividendami banka dobila 12,5 milijarde evrov. MUFG do petine v Morgan Stanleyju Največja japonska banka, Mitsubishi UFJ Financial Group (MUFG), je za devet milijard dolarjev kupila 21-odstotni delež v ameriški investicijski banki Morgan Stanley. Novica o prevzemu je povzročila, da se je včeraj zjutraj cena delnice ameriške banke zvišala za dobrih 28 odstotkov.Filipinski milijarder za nakup enote AIG Eden najbogatejših Filipincev, Henry Sy, ki ima v lasti drugo največjo filipinsko banko, Banco de oro Unibank, se zanima za nakup filipinske enote ameriške banke AIG. Divizija je sicer največja zavarovalnica v državi.Fed odobril prevzem Wachovie Ameriška centralna banka Fed je banki Wells Fargo odobrila 15 milijard dolarjev vreden prevzem ameriške banke Wachovia. S to odločitvijo je odprta pot za nastanek koncerna z največjo mrežo bančnih poslovalnic v ZDA. Po mnenju analitikov bo banka Wells Fargo verjetno prodala enoto Wachovie za investicijsko bančništvo, ki zaposluje 6000 ljudi in ustvarja 16 odstotkov prihodkov banke. Delnica Berkshire padla za 18 odstotkov Vrednost družbe Berkshire Hathaway, ki jo vodi Warren Buffett, se je v prejšnjem tednu znižala za 18 odstotkov oziroma za 10,4 milijarde dolarjev. Portfolij družbe pa se je znižal za 17 odstotkov, saj je delnica največje investicije družbe, Coca-Cole, padla za 21 odstotkov, delnica druge največje investicije družbe, banke Wells Fargo, pa za 18 odstotkov.Crobex za 15,9 odstotka navzgor V Zagrebu se je včeraj osrednji indeks Crobex zvišal za 15,9 odstotka, zaradi močnih podražitev pa so na začetku trgovanja ustavili trgovanje z več kot 40 delnicami. Osrednji beograjski indeks Belex pa se je zvišal "le" za 3,5 odstotka.Banco Santander za nakup Bancorpa Največja španska banka, Banco Santander, želi prevzeti ameriško banko Sovereign Bancorp. Španska banka je leta 2006 za četrtinski delež omenjene ameriške banke plačala 2,9 milijarde dolarjev, kar je 14 odstotkov več od trenutne celotne tržne vrednosti banke. Pripravila Luki Nuredini
|
neutral
|
2,405
|
Ljubljana - Potem ko so se voditelji držav članic evrskega območja v nedeljo na izrednem sestanku dogovorili za usklajen odziv na finančno krizo, so včeraj posamezne države že razkrile svoje več sto milijard evrov težke injekcije bančnemu sistemu. Večino sredstev bodo države namenile za garancije medbančnih posojil, del pa za nakupe bančnih delnic. Na ukrepe držav EU in na čez konec tedna napovedane načrte skupine gospodarsko najrazvitejših držav G7 so se včeraj izjemno pozitivno odzvali svetovni borzni indeksi, ki so prejšnji teden utrpeli hude izgube. Britanski FTSE 100 je včeraj pridobil več kot osem odstotkov, nemški DAX in francoski CAC 40 pa kar dobrih 11 odstotkov. Ozelenela sta tudi ameriški Dow Jones in Nasdaq, ki sta nekaj ur pred koncem trgovanja v primerjavi s petkom pridobila več kot šest oziroma sedem odstotkov. Poleg več sto milijard evrov težkih ukrepov pa naj bi po mnenju britanskega premierja Gordona Browna svet potreboval tudi novi Bretton Woods (gre za dogovor iz leta 1944, ki je vzpostavil dve pomembni svetovni finančni instituciji, Mednarodni denarni sklad in Mednarodno banko za obnovo in razvoj, ki je danes del Svetovne banke). "Le z globalnim ukrepanjem lahko v celoti vzpostavimo nujno zaupanje," je po poročanju tujih medijev dejal Brown. Velika Britanija namerava v največje britanske banke vložiti dobrih 60 milijard dolarjev, britanske davkoplačevalce pa naj bi reševanje domačega finančnega sistema stalo okoli 630 milijard evrov. Britanska država bo postala 60-odstotna lastnica Royal Bank of Scotland in 40-odstotna lastnica združene banke Lloyds TSB/HBOS. Obe banki naj bi hipotekarna posojila in posojila malim podjetjem vrnila na ravni iz leta 2007, kar je precej več kot posojata trenutno. Nemška kanclerka Angela Merkel je pojasnila, da bo Nemčija za garancije bankam namenila 400 milijard evrov, 80 milijard evrov za dokapitalizacije, 20 milijard evrov pa bo rezervirala za pokritje morebitnih izgub pri posojilih. Francija bo ustanovila dve instituciji, ki naj bi bankam pomagali prebroditi finančno krizo. Prva bo ponudila za 300 milijard evrov garancij za medbančna posojila, druga pa bo imela za nakupe deležev v bankah na voljo 40 milijard evrov. Poleg tega so se včeraj evropska, britanska in švicarska centralna banka z ameriško centralno banko Fed dogovorile, da bodo trgu zagotavljale neomejena dolarska sredstva z ročnostjo sedem, 28 in 84 dni po fiksni obrestni meri. Dolarska "poplava" naj bi poleg prej omenjenih ukrepov prispevala k poskusom vzpostavitve zaupanja v bančni sistem. Ukrep centralnih bank je po mnenju nekaterih analitikov precej pomembnejši od usklajenega znižanja obrestnih mer prejšnji teden. Medbančna obrestna mera Libor, po kateri si banke med seboj posojajo dolarje na trimesečni ravni, je namreč v minulem tednu dosegla rekordnih 4,82 odstotka, včeraj pa je že padla na 4,75 odstotka. "Streljati so začeli s težkim topništvom," je komentiral strateg v družbi Axa Investment Managers Aurore Wannesson-Raynaud in optimistično ocenil, da so pred finančniki lepši dnevi. Največje svetovne finančne institucije so po poročanju tujih medijev od začetka leta zaradi odpisov in slabih posojil utrpele že več kot 630 milijard dolarjev izgub.
|
neutral
|
2,406
|
Washington - V zveznem proračunu ZDA je v letu 2008 zabeležen primanjkljaj 454.8 milijard dolarjev, kar je največ v njihovi zgodovini. Vzrok za rekordno velik primanjkljaj je v propadu stanovanjskega tržišča in v finančnih injekcijah, s katerimi se vlada trudi pospešiti ameriško gospodarstvo. Administracija predsednika Georgea W. Busha je v torek objavila primanjkljaj v proračunskem letu, ki se je zaključil 30. septembra. Letošnji primanjkljaj je več kot dvakrat večji kot lanski, ki je znašal 161.5 milijard dolarjev. V proračunski primanjkljaj je vključena tudi vsota preplačanih davkov, ki jih bodo državljani kmalu prejeli vrnjene in znaša 168 milijard dolarjev. Prejšnji "rekord“ pa je bil postavljen leta 2004, ko je primanjkljaj znašal 413 milijard dolarjev. Ekonomisti za naslednje leto napovedujejo še mnogo slabše številke, saj bodo v proračunsko bilanco prišli še stroški sanacije finančnega sektorja in ublažitve težav v gospodarstvu. Nekateri analitiki celo predvidevajo, da bo primanjkljaj presegel 700 milijard dolarjev, kar bi naslednjemu predsedniku ZDA pomenilo ogromen izziv.
|
negative
|
2,407
|
Čatež ob Savi - Trenutne neugodne razmere na globalnih finančnih trgih nimajo pomembnejšega vpliva na poslovanje Term Čatež. Kot je uprava Term danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze, družba dokaj uspešno uresničuje sprejeti gospodarski načrt za leto 2008. Na nekaterih področjih, kjer so bili zastavljeni cilji po besedah uprave precej smeli, Terme Čatež sicer zaostajajo za načrti, ne glede na to pa so prihodki v prvih devetih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani porasli za 6,3 odstotka, število prenočitev pa se je povečalo za 4,2 odstotka. V zadnjih dveh mesecih je sicer zaslediti padec povpraševanja, vendar pa se to ne bo bistveno odrazilo na zaključek leta, zatrjujejo v Termah Čatež. Z ustreznimi povezavami z bankami in na podlagi obstoječih kreditnih linij je kratkoročna plačilna sposobnost Term Čatež nespremenjena in ne podlega dogajanjem na svetovnih trgih. Na podlagi konzervativne finančno politike in visokega deleža kapitala v strukturi sredstev v preteklosti so se v družbi obvarovali zunanjih pretresov, ki so prizadeli finančni sektor. Denarni tok je še vedno na ustrezno visoki ravni. V Termah Čatež izvajajo investicijske načrte v skladu s srednjeročnim gospodarskim načrtom. Tako so še končali vse večje investicijske projekte za letos in do konca leta ne pričakujejo več pomembnejših izdatkov za investicijske namene. Kako se bo globalna finančna kriza odrazila na poslovanje Term Čatež v bodočem srednjeročnem obdobju, v družbi ne znajo zanesljivo oceniti.
|
neutral
|
2,408
|
Ljubljana - Časopisna družba Dnevnik, d. d. je danes na Bledu razglasila gorenjsko gazelo 2008. Najhitreje rastoče podjetje v regiji in šesti finalist izbora za naziv zlata gazela 2008 je podjetje Mimo vrste, d. o. o., ki razvija spletne rešitve in opravlja storitve e-trgovine. Letošnja generacija gorenjskih gazel je v letu 2007 ustvarila 487 milijonov evrov prihodkov od prodaje. V petih letih, od 2002 do 2007, je sto najbolj dinamično rastočih gorenjskih podjetij ustvarilo 1619 delovnih mest, ob tem pa so gorenjske gazele za 3,8-krat povečale vrednost prodaje. Med nominirance za gorenjsko gazelo 2008 je uredniška komisija poleg podjetja Mimo vrste uvrstila še Gorenjsko borzno-posredniško družbo, v kateri trgujejo z vrednostnimi papirji, in podjetje Janus Trade, ki ima zastopstvo za mobilne telefone. Podrobnejše informacije o projektu Slovenska gazela 2008 so dostopne na spletnem naslovu www.gazela.com.
|
positive
|
2,409
|
Ljubljana - Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (Japti) bo za zgraditev tehnoloških parkov in podjetniških inkubatorjev v okviru gospodarskih središč namenila 50 milijonov evrov. Zanimanje za razpis, ki se je končal včeraj, je bilo v okviru pričakovanj, pojasnjujejo v Japtiju. Koliko vlog je prispelo, pa včeraj še niso mogli povedati. Razpis je bil ves čas predmet različnih kritik gospodarstvenikov. Ti so predvsem poudarjali, da je denar namenjen le naložbam v osnovno infrastrukturo, ne pa tudi naložbam v opremo in znanje. "Gre za vlaganje v zidove, ne v znanje," pravijo v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). V Sloveniji obstaja več kot dovolj fizične infrastrukture, ki bi jo veljalo izkoristiti, vlaga pa naj se v znanje, pravi Mateja Čepin iz GZS. V Japitju pojasnjujejo, da so morali upoštevati dokumente, ki urejajo razpise za denar iz naslova evropskih kohezijskih sredstev, po teh pa na razpisu "žal ni bilo predvideno sofinanciranje opreme". Po besedah Čepinove pa določene aktivnosti, ki se v okviru gospodarskih središč že sofinancirajo, po pravilih Bruslja sploh niso upravičene do sofinanciranja. "Kar se trenutno dogaja, ni v skladu z zahtevami Evropske unije glede tega, kateri stroški se lahko sofinancirajo in kateri ne, in lahko se zgodi, da bomo morali določena evropska sredstva vračati," pravi Čepinova, vendar o podrobnostih ni želela govoriti.
|
neutral
|
2,410
|
Reykjavik - Islandija ima zaloge hrane še za tri do pet tednov, največji uvozniki pa trdijo, da se brez finančne injekcije država ne bo uspela izogniti lakoti. Po tem, ko je država prevzela tri največje islandske banke, so uvozniki hrane, katerim so omenjene banke posojale denar, ostali brez finančne podpore. Pri nekaterih izvoznikih hrane pa je potrebno plačati vnaprej. Osrednja banka Islandije zatrjuje, da so rezerve dovolj velike za zagotovitev zalog hrane za 8 do 9 mesecev, uvozniki hrane pa trdijo, da bo slednjih zmanjkalo že čez najmanj 3 tedne. Problem je tudi v tem, da uvozniki zaradi drastičnega padca vrednosti krone težko kupujejo tuje valute. Še vedno pa ni znano, kakšno bo novo vzpostavljeno ravnotežje med islandsko krono in tujimi valutami. Islandija uvozi skoraj polovico vse hrane, z lastno proizvodnjo pokrije le zahteve po mleku in mesu. Država je že prejela 400 milijonov evrov pomoči s strani nordijskih držav, z Rusijo pa se trenutno dogovarja o več milijardah evrov pomoči.
|
negative
|
2,411
|
Ljubljana - Inflacija v območju evra se je septembra s 3,8 odstotka, kolikor je znašala avgusta, znižala na 3,6 odstotka. Slovenija ostaja s 5,6-odstotno inflacijo na letni ravni država z najvišjo rastjo cen življenjskih potrebščin v območju evra. V vsej Evropski uniji pa se je inflacija s 4,3 odstotka znižala na 4,2 odstotka. »V zadnjem času so se uresničila tveganja za znižanje gospodarske rasti in v tem pogledu moramo upoštevati vse te podatke, predvsem to, kakšen vpliv imajo na tveganja za višjo inflacijo,« je včeraj povedal predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean Claude Trichet. Nakazal je, da se z zniževanjem gospodarske rasti in s tem tudi inflacijskih pritiskov odpira možnost za ponovno znižanje obrestne mere. Inflacija pa kljub vsemu ostaja močno nad ciljno stopnjo ECB, ki znaša dva odstotka. Septembra lani je letna stopnja inflacije v območju evra znašala 2,1 odstotka, v sedemindvajseterici pa 2,2 odstotka.
|
neutral
|
2,412
|
Ljubljana - Osrednji delniški indeks SBI 20 se je približno pol ure po odprtju borznega trga v primerjavi s sredo znižal za 259,43 točke oz. 4,52 odstotka na 5474,11 točke, indeks t.i. blue chipov SBI TOP pa je izgubil 67,59 točke oz. 5,25 odstotka in padel na 1220,04 točke. Podobno kot na ostalih borzah v svetu je tudi v Ljubljani olajšanje po objavi ukrepov za omejitev učinkov finančne krize trajalo le kratek čas. Po krepki rasti v ponedeljek in torek sta v sredo indeksa že izgubljala tla pod nogami z nekaj manj kot dveodstotnim padcem, danes pa se njuna vrednost občutneje znižuje. V rdečem so tako tečaji Mercatorja (-7,31 odstotka), Petrola (-6,79 odstotka), Krke (-6,75 odstotka), s katero se za zdaj največ trguje, Telekoma (-5,66 odstotka), za nekaj več kot štiri odstotke so cenejše delnice Gorenja in Luke Koper. Aerodrom Ljubljana je cenejši za osem odstotkov.
|
negative
|
2,413
|
Ljubljana - Kapitalska in Slovenska odškodninska družba sta danes vnovič objavila vabilo k dajanju ponudb za nakup delnic sladkogorske tovarne papirja Paloma. Kot so ob objavi ponudbe zapisali lastniki skoraj 71-odstotnega deleža družbe, so se se za objavo javnega razpisa odločili, ker želijo pridobiti čim več potencialnih interesentov za vstop v Palomo. Vodstvi obeh paradržavnih skladov sta ob tem še zapisali, da bodo med ponudniki izbrali tistega, ki bo predstavljal ustreznega in kakovostnega partnerja za nadaljnje delovanje družbe, obenem pa bo lastnikom zagotovil maksimiziranje elementov prodaje te naložbe v danih razmerah. Sicer pa je predmet prodaje skupno 2.410.007 navadnih imenskih delnic, pri čemer jih je 1.137.232 v lasti soda, 1.272.775 pa v lasti Kada, kar predstavlja 70,97 odstotkov osnovnega kapitala družbe. Potencialnim interesentom bo dana možnost izvedbe skrbnega pregleda, ki bo potekal v dveh fazah. Rok za oddajo ponudb po opravljeni prvi fazi skrbnega pregleda je 24. november 2008, ponudniki pa morajo priložiti tudi program nadaljnjega razvoja družbe. Tokratni javni razpis zaradi razhajanj pri postopku prodaje ne vključuje sodelovanja manjšinskih delničarjev. V Sodu namreč ocenjujejo, da je smiselno najprej ugotoviti odziv investitorjev in nato na podlagi prejetih ponudb in razgovorov s ponudniki določiti minimalne pogoje prodaje. Ti bodo služili kot osnova za poziv k izboljšanju ponudb zainteresiranih v drugi fazi razpisa, s tem pa bo zagotovljeno, da bo za omenjen lastniški delež določena kar najbolj ustrezna cena. Mali delničarji, ki so povezani z delničarskim sporazumom in imajo v lasti okoli 24,5 odstotka Palome, naj bi se zavzemali za to, da bila v razpisu navedena zavezujoča minimalna cena, po kateri bi morali v primeru ponudbe lastniki Palomo prodati, čemur pa sta Kad in Sod nasprotovala.
|
neutral
|
2,414
|
Kranj - Kranjsko gumarsko podjetje Sava Tires je v desetih letih, odkar je postalo del koncerna Goodyear, postalo ena vodilnih proizvodnih enot v celotnem koncernu, čeprav se je srečevala z rastjo cen surovin. Njegovo vodstvo zagotavlja, da je v času svetovne krize podjetje pripravljeno na tržne spremembe. V mednarodnem koncernu Goodyear so v lanskem letu doživeli upad povpraševanja na severnoameriškem trgu, vendar so to reševali s krepitvijo na novih rastočih trgih. Tako se je prodaja Goodyeara v drugem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani na mednarodni ravni povečala za 6,5 odstotka. "Ne moremo reči, da nas kriza ni prizadela, toda doslej smo tveganja dobro obvladovali," so o vplivu svetovne recesije in finančne krize na poslovanje za STA pojasnili v Savi Tires. V Evropi so se na področju gumarstva sicer v zadnjem obdobju srečevali z rastjo cen surovin. "To rešujemo z optimizacijo procesov, del podražitve pa smo morali prenesti v dvig cen izdelkov. Naša želja je, da bi bili pri obvladovanju stroškov čim učinkovitejši, prizadevamo pa si tudi za večjo učinkovitost poslovanja," je poudarilo vodstvo Kranjskega podjetja, katerega prvi mož je Andreas Niegsch. Zaradi neenotnih pričakovanj o trajanju gospodarske krize ne more napovedati, kakšne bodo njene posledice na poslovanje Save Tires. Zagotavlja pa, da so z različnimi ukrepi pripravljeni na tržne spremembe. Vendar konkretneje o morebitnih ukrepih na področju delovnih mest v podjetju s 1600 zaposlenimi ne želi govoriti. Blagovni znamki Sava, katere določene dimenzije izdelujejo tudi v Goodyearovih tovarnah v nekaterih drugih državah, v Evropi namenjajo vedno več pozornosti, v kratkem pa se obeta tudi razširitev programa avtoplaščev, so pojasnili v podjetju. Poleg tega bo Sava Tires tudi v prihodnjem desetletju sledila intenzivnemu razvoju visoke tehnologije koncerna. Tako je na primer eden kratkoročnih ciljev podjetja, da do leta 2010 razvije pnevmatiko, za proizvodnjo katere ne bo potrebna uporaba topil.
|
neutral
|
2,415
|
Ljubljana - S cestnimi tovornimi vozili, registriranimi v Sloveniji, je bilo v drugem četrtletju prepeljanega skoraj 25 milijonov ton blaga in opravljenih 4222 milijonov tonskih kilometrov. Od tega v notranjem prometu 19,4 milijona ton blaga in opravljenih 686,8 milijona tonskih kilometrov. Po začasnih podatkih državnega statističnega urada je bilo v drugem četrtletju v mednarodnem prevozu prepeljanega 1,9 milijona ton blaga, naloženega v Sloveniji, in z njim opravljenih 1292,8 milijona tonskih kilometrov. Blaga, razloženega v Sloveniji, pa je bilo prepeljanega 1,9 milijona ton, z njim pa je bilo opravljenih 1052 milijonov tonskih kilometrov. V okviru mednarodnega prevoza je bilo s prevozom po tujini in kabotažo po oceni prepeljanega 1,6 milijona ton blaga in opravljenih 1190,4 milijona tonskih kilometrov, še navaja statistični urad.
|
positive
|
2,416
|
Ljubljana - Novembra, kmalu po ameriških predsedniških volitvah 4. novembra, naj bi v ZDA potekal prvi v vrsti več svetovnih vrhov o finančni krizi. Tako se se na sobotnem srečanju v Camp Davidu, katerega glavna tema je bila finančna kriza, dogovorili ameriški predsednik George Bush, njegov francoski kolega Nicolas Sarkozy in predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso. Na prvem srečanju se bodo svetovni voditelji skušali dogovoriti o načelnih usmeritvah potrebnih reform, na naslednjih pa o ukrepih, ki bodo potrebni za uresničitev zastavljenih ciljev. Sarkozy in Barroso se zavzemata za ostrejšo regulacijo in nadzor nad bankami, za nekakšen globalni sistem zgodnjega opozarjanja in za prevetritev Mednarodnega denarnega sklada. Po Bushevem mnenju je za preprečevanje prihodnjih finančnih kriz nujno okrepiti svobodni trg oziroma, kot se je izrazil, "ohraniti temelje demokratičnega kapitalizma". bah
|
neutral
|
2,417
|
Direktor in lastnik Franc Blažič je svoje izkušnje in znanje vrsto let pridobival v Nemčiji, leta 1985 pa se je po dvajsetih letih vrnil v Slovenijo in skupaj z ženo začel delati kot samostojni podjetnik, sprva v domači hiši, ki so ji prizidali delavnico. Iz Nemčije je uvozil stroje in kot prvi proizvajalec v Sloveniji začel izdelovati robne trakove. Po petih letih je na račun lastnega razvoja tehnologije izdelal svoj program izdelovanja robnih trakov. Danes zaposluje v domačem podjetju s podružnicami ter v nekaterih državah nekdanje Jugoslavije 104 ljudi. Podjetje prodaja tudi v Italiji, Avstriji, Nemčiji, na Madžarskem, v Ukrajini in Veliki Britaniji, posle pa počasi prevzema sin Miha Blažič. Pred kratkim so zaključili največjo naložbo, in sicer so zgradili povsem nove prostore, kamor so preselili podjetje. Njihova vizija pa je postati kompleten ponudnik repromateriala za pohištveno industrijo. Indeks rasti v obdobju od leta 2002 do 2007 znaša: 884.
|
positive
|
2,418
|
Škofja Loka - Skupščina škofjeloškega podjetja Kroj bo po predvidevanjih v ponedeljek potrdila likvidacijo podjetja z zdaj še 38 zaposlenimi. Glede na informacije uprave Kroja je likvidacija posledica zmanjšanja obsega poslovanja, ki povzroča izgubo in nelikvidnost. V Kroju že nekaj let nimajo več proizvodnje, temveč zgolj načrtujejo modne kolekcije, ki jih za njih šivajo drugje, sami pa oblačila tržijo. Direktor Kroja Gregor Popovič je zatrdil, da likvidacija še ne pomeni zatona blagovne znamke. »Podjetje Kroj je znano predvsem po izdelavi ženskih modnih oblačil. Kot druga slovenska podjetja s področja tekstilne industrije se že daljše obdobje bori za obstanek v branži, ki so jo posledice globalizacijskih procesov močno prizadele. V prvih osmih mesecih smo prodali le za 1,1 milijona evrov izdelkov in storitev, kar je manj kot 60 odstotkov načrtovanega. Izguba iz poslovanja je presegla pol milijona, posledično pa se je drastično zaostrila likvidnostna situacija,« je pojasnil Gregor Popovič. Lani je Kroj sicer posloval s 168.000 evri izgube, ki pa jo bodo pokrili z dobičkom iz preteklih let. Po napovedih naj bi namreč ohranili poslovne programe, ki imajo možnost preživetja. »Kroj bo ustanovil hčerinsko družbo in ji zagotovil sredstva za preživetje. Kakšen obseg današnjih programov bo ohranjen, zatrdno ne moremo napovedati, to nam bo odmeril trg, večji del že v prihodnje pol leta. Zaradi nezadostnega likvidnostnega potenciala zagotovo ne bomo pripravili lastne kolekcije pomlad-poletje 2009, bomo pa sposobni v celoti izpolniti pričakovanja partnerjev, ki pri nas naročajo storitve,« je napovedal Popovič. Še vedno ni jasno, koliko sedanjih zaposlenih bo nova družba lahko prevzela. »Vsem, ki bodo ostali brez zaposlitve, bo podjetje poravnalo vse obveznosti, ki nastanejo ob prekinitvi delovnega razmerja,« je zagotovil direktor Popovič. Kroj ima danes še dovolj premoženja, da v celoti poplača vse upnike. Ker pa je večji del tega premoženja v nedenarni obliki, podjetje potrebuje predah pri poravnavi teh obveznosti. Kroj ima poleg terjatev tudi precej zalog.
|
negative
|
2,419
|
Vrhnika - Vito Debeljak od včeraj tudi uradno ni več predsednik uprave Industrije usnja Vrhnika (IUV). Kot smo že v soboto napovedali v Dnevniku, je Debeljak z odstopno izjavo včeraj seznanil nadzorni svet največje evropske usnjarne, ki je na njegov položaj imenoval dosedanjega vodjo proizvodnje Milana Pajsarja. S tem pa kadrovskih sprememb v IUV še ni konec. Nadzorni svet, ki ga vodi Andrej Šebenik, je tako včeraj upravi dal soglasje o imenovanju prokurista, do konca tedna pa naj bi bilo znano, ali bo v upravi ostala še edina preostala članica Sonja Vavken. Kot smo že poročali, je spremembe v upravi pred pričakovano dokapitalizacijo zahteval Sod kot večinski lastnik IUV, ki ima velike težave z likvidnostjo in padanjem prihodkov. Pri tem velja spomniti, da prvi mož Soda Marko Pogačnik še konec minulega tedna o zamenjavah v upravi uradno "ni vedel ničesar".
|
neutral
|
2,420
|
New York - Svetovna gospodarska kriza, največja po letu 1929, bi lahko pozornost znova obrnila na okolje. Lahko bi postala priložnost, da bi se korenito spremenil odnos tako do koralnih grebenov kot deževnega gozda, danes v članku na svoji spletni strani piše agencija Reuters. Zdaj vrednost zemlje določajo poljščine, ki jih na njej za vsako ceno in čimbolj intenzivno gojijo kmetje, do vsega ostalega pa se večina obnaša, kot da je zastonj in samoumevno. Analitiki opozarjajo, da bi vrednotenje „naravnega kapitala“ lahko pomagalo zaščititi naravo pred vse večjim onesnaženjem, pri čemer pa kot merilo ne bi smeli uporabljati konvencionalnih merjenj. Pred desetletjem so vrednost naravnih bogastev ocenili na 45 trilijonov evrov, kritiki tovrstnega početja pa so zapisali, da se narave ne da vrednotiti. Zdajšnja svetovna finančna kriza bi lahko na novo ovrednotila pomen pitne vode, hrane, goriv, gozdov... . Lahko bi se zgodilo, da bi se javno mnenje spremenilo in se iz potrošništva „obrnilo“ k okoljskim temam, v smislu, če lahko za reševanje bank porabimo na milijone evrov, jih lahko tudi za varovanje in ohranjanje narave. Prvi problem, ki bi ga bilo potrebno rešiti, pravijo okoljevarstveniki, je ustaviti izsekavanje deževnega pragozda, ki vsrka kar petino emisij toplogrednih plinov.
|
neutral
|
2,421
|
Singapur - Cene surove nafte se danes zvišujejo zaradi pričakovanj, da bo Organizacija držav izvoznic nafte (Opec) poskušala zaustaviti zdaj že trimesečno padanje cen črnega zlata z zmanjšanjem svoje proizvodnje za najmanj milijon 159-litrskih sodov dnevno. Zahodnoteksaška lahka nafta z novembrskim dobavnim rokom se je med današnjim azijskim elektronskim trgovanjem na newyorški borzi podražila za 90 centov na 75,15 dolarja. V ponedeljek se je ta vrsta nafte povzpela za 2,40 dolarja na 74,25 dolarja, pretekli teden pa sklenila pri 69,85 dolarja, kar je 53 odstotkov manj od rekorda 147,27 dolarja, doseženega 11. julija. Severnomorska nafta brent z novembrskim dobavnim rokom pa se je danes na londonski borzi podražila že za 68 centov na 72,71 dolarja. "Vse kaže, da imajo v mislih zmanjšanje," je povedal analitik za področje energetike v svetovalnem podjetju Purvin & Gertz Victor Shum. Pri tem dodaja, da cene že vsebujejo morebitno znižanje proizvodnje za milijon sodov, vsakršno večje zmanjšanje pa bo verjetno pognalo cene še višje. Opec, ki dobavlja okrog 40 odstotkov nafte na svetovni ravni, namerava zmanjšanje proizvodnje najaviti na srečanju 24. oktobra, ki bo potekalo na sedežu tega naftnega kartela na Dunaju, je pojasnil predsednik Opeca Chakib Khelil. Po njegovih pojasnilih bi lahko Opec proizvodnjo vnovič znižal že na decembrskem srečanju. V Opecu ocenjujejo, da je na trgu za okrog dva milijona 159-litrskih sodov nafte dnevno preveč. Trgovci z nafto se sprašujejo, če bodo proizvodnjo črnega zlata znižale tudi nečlanice Opeca, kot je na primer Rusija. Analitiki namreč napovedujejo za prihodnje leto še nižje cene, kar bi proizvajalke lahko spodbudilo k omejitvi proizvodnje. V Deutsche Bank za prihodnje leto na primer napovedujejo cene okrog 60 dolarjev, prejšnja napoved je znašala 92 dolarjev. Na dvig cen nafte vpliva tudi pozitivno vzdušje na vodilnih borzah, saj naftni trgovci v tem iščejo znake izboljšanja makroekonomskih razmer, kar bi lahko pomenilo tudi povečano povpraševanje po energiji.
|
negative
|
2,422
|
Ljubljana - Ali Slovenija avtocestni križ, ki naj bi bil dograjen do leta 2013, odplačan pa leta 2036, gradi poceni ali drago? V Darsu, ki skrbi za izvrševanje nacionalnega programa gradnje avtocest, so glede na posredovane študije prepričani, da so slovenske avtoceste ene najcenejših v Evropi. A dejstvo je, da se je kilometer avtoceste po podatkih iz avtocestnih programov v letih od 1995 do 2004, ko je bil sprejet danes veljavni program, podražil kar za trikrat. O stroških gradnje avtocest bodo razpravljali tudi na današnji okrogli mizi v okviru kongresa o cestah in prometu, ki bo od danes do petka potekal v Portorožu. Če bi uresničili konec leta 1995 sprejeti avtocestni program, bi imeli slabih 500 kilometrov avtocest, brez stroškov financiranja pa bi nas stale 2,17 milijarde dolarjev oziroma 4,34 milijona dolarjev za kilometer. A že po dveh letih je investicijska vrednost avtocestnega križa poskočila kar za dvakrat, na 4,1 milijarde dolarjev (7,4 milijona dolarjev za kilometer), medtem ko se je avtocestni križ podaljšal za vsega 50 kilometrov. Po še danes veljavni avtocestni resoluciji, ki do leta 2013 predvideva zgraditev 572 kilometrov avtocest, naj bi gradnja brez stroškov financiranja stala 5,42 milijarde evrov, kar pomeni že 9,5 milijona evrov oziroma 12,7 milijona dolarjev za kilometer (preračunano po včerajšnjem tečaju 1,3424 dolarja za evro). O podražitvi gradnje avtocest precej pove tudi podatek, da so do konca leta 2002 zgrajeni odseki - okoli 250 kilometrov - stali 7,4 milijona dolarjev za kilometer, tisti, ki so se takrat še gradili, pa že 12,5 milijona dolarjev za kilometer. "Če je gradbena stroka 300 kilometrov avtocest sprva ponujala za milijardo evrov, je mogoče samo dvoje, ali ni nič znala, ali pa je lagala," navaja razloge za veliko podražitev avtocestnega križa dolgoletni član nadzornega sveta Darsa Janez Černivec in dodaja, da so podražitve vedno spremljali "dokazi", da smo v evropskem povprečju. "Takšne primerjave so problematične zaradi enostavne manipulacije. Odsek avtoceste je v Evropi res lahko precej dražji kot v Sloveniji, vendar ne vemo, ali ni bilo treba morebiti za gradnjo podreti celotne soseske," je povedal. Nekdanji član računskega sodišča Martin Jakše in znani kritik avtocestnega programa je na drugi strani prepričan, da so razlogi za velike podražitve v načrtovanju: "Ko je nastajal prvi program, so bile upoštevane delne rešitve še s konca 60. let. Če bi te obveljale, bi bilo prvotno predvidenih sredstev dovolj, tako pa so se kasneje oblikovale nove in predvsem dražje. Mnoge so bile tudi strokovno in tehnično vprašljive. Marsikateri predor, viadukt ali kilometer avtoceste, ki smo ga zgradili, je bil preveč." Iz Darsa so nam posredovali tri primerjalne študije o stroških gradnje avtocest v Sloveniji in nekaterih evropskih državah. Dve je za DDC svetovanje in inženiring leta 2006 pripravil Proctor, ki ugotavlja, da je v Sloveniji kilometer avtocestnega odseka do leta 2006 v povprečju stal 9,8 milijona evrov oziroma 13,2 milijona dolarjev. V Nemčiji pa naj bi dolgoletno povprečje po podatkih iz leta 2004 za nezahtevne gradnje znašalo med osem in devet milijonov evrov za kilometer. A zanesljivih in primerljivih podatkov o stroških gradnje avtocest po posameznih državah EU ni.
|
negative
|
2,423
|
Buenos Aires - Argentinska predsednica Christina Fernandez je vladi predlagala, da bi nacionalizirala 23 milijard evrov vredne zasebne pokojninske sklade in jih s tem zaščitila pred svetovno finančno krizo. Njena pobuda pa je prestrašila investitorje in povzročila strm padec delnic in obveznic. „Medtem ko Združene države Amerike in druge rešujejo svoje banke, mora Argentina zaščititi upokojence,“ je dejala Fernandezova, ko je podpisala zakon o nacionalizaciji pokojninskih skladov in ga poslala na kongres, ki naj bi ga potrdil čez nekaj tednov. Christina Fernandez je sporočila, da ustava od nje zahteva, da zagotovi pokojnine. Njen korak je pozdravil tudi izvršni direktor narodnega telesa za socialno varstvo Amando Boudo, ki je dejal, da „je edina motivacija vlade, da sprejme ukrepe, s katerimi bo rešila prihodnost upokojencev.“ Opozicija pa trdi, da je poteza le način polnjenja državne blagajne, ki se je spraznila zaradi visokih cen soje in drugih potrebščin. Po končanem trgovanju je borzni indeks Merval padel za 10,99 odstotkov, obveznice pa za sedem odstotkov. „To pove, da država misli, da lahko spremeni pravila igre na trgu kadarkoli hoče, kar je povzročilo padec Mervala, medtem ko drugi svetovni indeksi ostajajo stabilni,“ je dejal ekonomist Camilo Tiscornia. Desetim družbam, ki vodijo zasebne sklade, je zvezni sodnik Claudio Bonadio za teden dni prepovedal trgovanje na borzi v Buenos Airesu. Nacionalizacija skladov pa naj bi vladi zagotovila dovolj denarja, da bi lahko odplačala dolgove in odobrila kredite za finančno-infrastrukturne projekte. Zgodovina upravljanja pokojninskih skladov s strani države pa je precej medla. Ko je bilo Argentincem omogočeno, da izbirajo zasebne in javne pokojninske sklade, se jih je le 20 odstotkov odločilo za vladni plan. Skoraj ena četrtina vseh Argentincev vlaga v zasebne sklade, ki letno sprejmejo 3,5 milijarde evrov.
|
neutral
|
2,424
|
new york - Newyorški pravosodni minister Andrew Cuomo je sporočil, da je zavarovalnica American International Group (AIG), ki je septembra dobila pomoč zvezne vlade, privolila v zamrznitev izplačevanj bonusov nekdanjim in sedanjim direktorjem iz sklada, vrednega skupaj 600 milijonov dolarjev. Cuomo, ki gre profesionalno očitno po stopinjah predhodnika Eliota Spitzerja, je dejal, da AIG ne bi smela niti pomisliti na bonuse za direktorje, ki so podjetje spravili na rob stečaja. AIG tako nekdanjemu predsedniku in generalnemu direktorju Martinu Sullivanu ne bo izplačala 19 milijonov dolarjev, do katerih je bil po pogodbi sicer upravičen. Na 70 milijonov dolarjev iz omenjenega sklada čaka tudi vodja enote za finančne produkte Joseph Casano. Ta enota je bila odgovorna za težave AIG, ker je bila vpletena v trgovanje z vrednostnimi papirji, podprtimi z drugorazrednimi hipotekami. Cuomo je dejal, da ne ve, koliko je Sullivan doslej prejel, vendar pa je zaprosil AIG, naj sodeluje z njim v prizadevanjih, da se povrne doslej izplačan denar vsem, ki so odgovorni za skorajšnji propad podjetja. Dejal je tudi, da bi morali takšni dogovori služiti kot model za vsa podjetja, ki bodo dobivala finančno pomoč davkoplačevalcev. FBI je v sredo sporočil, da je grozilne pisemske pošiljke s sumljivim, vendar nenevarnim belim prahom, doslej prejelo 45 finančnih ustanov v 11 zveznih državah. Največ jih je prispelo na naslov bančnih poslovalnic JP Morgan Chase. Tiskovni predstavnik FBI Richard Kolko je zagotovil, da preiskava poteka, ameriška pošta pa je razpisala 100.000 dolarjev nagrade za informacije, ki bi vodile do prijetja odgovornih oseb. Pisma naj bi bila poslana pretekli teden iz Teksasa, grožnje pa naj bi bile povezane s finančno krizo. Pošiljke so prispele na naslove bank v državah New York, New Jersey, Ohio, Illinois, Kolorado, Oklahoma, Georgia, Teksas, Virginija, Kalifornija, Arizona in v prestolnico Washington. V odboru za nadzor in vladne reforme predstavniškega doma ameriškega kongresa so se v sredo nadaljevala zaslišanja o vzrokih za finančno krizo. Odbor pod vodstvom demokrata iz Kalifornije Henryja Waxmana je doslej že opravil zaslišanja vodilnih pri investicijski banki Lehman Brothers in AIG. Tokrat so bili na vrsti vodilni pri bonitetnih agencijah. Waxman je dejal, da so te agencije prelomile zaupanje milijonov vlagateljev, ki so se zanašali na njihove objektivne ocene. Skupaj z zveznimi regulatorji, ki so si zatiskali oči pred problemi, niso storile nič za zaščito javnosti. Nekdanji upravni direktor za kreditno politiko pri agenciji Moody's Jerome Fonds je dejal, da žal zaradi poslovnega modela interesi vlagateljev niso bili na prvem mestu. Nekdanji direktor za ocenjevanje hipotek pri agenciji Standard & Poor Frank Raiter pa je dejal, da so igro vodili dobički. Opisal je spopad s šefom, ko je sam hotel podrobneje preveriti nekatere vrednostne papirje na podlagi hipotek, vendar so mu to prepovedali. Bonitetne agencije so dobivale denar od izdajateljev vrednostnih papirjev in so zato temu primerno ocenjevale posamezna podjetja. Zaradi skrbi pred izbruhom globalne recesije so delniški indeksi v New Yorku v sredo doživeli nov krepak padec. Vlagatelje so zaskrbela slaba poslovna poročila velikih podjetij, kot sta Boeing in Merck in zavladalo je prepričanje, da vladni ukrepi za stabilizacijo finančnih sistemov ne bodo dovolj za preprečitev recesije. Indeks Dow Jones je padel za 514 točk na 8519,21 točke. Nafta se je pocenila na 68,15 dolarja za sod, evro pa s torkovih 1,3063 dolarja na 1,2858 dolarja.
|
neutral
|
2,425
|
New York - Mednarodna organizacija za delo (ILO) pri ZN je napovedala, da bo globalna finančna kriza povzročila izgubo 20 milijonov delovnih mest, v članku na svojih straneh danes pišejo tuje agencije. Po oceni mednarodne agencije za delo se bo število brezposelnih v tem desetletju dvignilo na 210 milijonov. Juan Somavia, direktor ILO, je izjavil, da bi se svetovni voditelji morali osredotočiti na vpliv krize na posameznike in se ne ukvarjati samo s problemi finančnih institucij. „Če imamo dovolj sredstev za „polnjenje“ finančnih institucij, bi jih morali imeti tudi dovolj za pomoč ljudem,“ je izjavil. Rekel je tudi, da upa, da bodo finančne injekcije in ukrepi vlad pomagali, da bi gospodarstvo še bolj padlo v recesijo. Prvi naslednji ukrep pa bi moral biti namenjen tistim, ki ustvarujo največ novih delovnih mest: malim podjetnikom. Izpostavil je tudi pomen državnega jamstva za pokojninske sklade in zavarovanja, kar bi pri ljudeh zmanjšalo strah, da bodo ostali brez pokojnin.
|
negative
|
2,426
|
Ljubljana - Zgodba o izboru izvajalca elektrostrojnih del v predorih Barnica in Tabor na hitri cesti Razdrto-Vipava se vrača na začetek. Državna revizijska komisija je namreč ugodila revizijskemu zahtevku italijanskega konzorcija na čelu z Vidonijem in razveljavila odločitev Darsa, ki je na že tretjem razpisu za izvajalca elektrostrojnih del konec junija izbral SCT. "Ugotovili smo, da je Dars pri izboru izvajalca na tem odseku ravnal nezakonito, saj ni upošteval dopolnil k ponudbi, ki jih je poslal italijanski konzorcij," je včeraj za Dnevnik povedal predsednik državne revizijske komisije Samo Červek. Pri tem se je komisija sklicevala na novi zakon o javnih naročilih (ZJN-2), po katerem formalna nepopolnost ponudbe ne more biti razlog za izločitev ponudbe v celoti. Kot je znano, je Dars Vidonijevo ponudbo za dobrih 13 milijonov evrov vreden posel na Rebernicah izločil zaradi domnevno neustrezno izkazanih referenc. Vidoni je tako med njimi navedel tudi gradnjo infrastrukture za elektronsko cestninjenje na Češkem, kar pa po Darsovem mnenju spada med poddobave in ne izvajanje elektrostrojnih del na zahtevnih objektih. Po pregledu celotne dokumentacije je komisija ocenila, da bi moral Dars kljub temu Vidoniju dela na Češkem priznati kot referenčna. Ali bo odločitev revizorjev dodatno zamaknila odprtje že zgrajenega štiripasovnega odseka? Uprava Darsa ima, tako Červek, dve možnosti: ali bo postopek za izvedbo izvajalca del elektrostrojne opreme nadaljevala v okviru obstoječega razpisa ali pa bo razpis razveljavila in objavila novega. Z Darsa so včeraj sporočili, da je verjetnejša prva možnost. Odločitev revizorjev pa bo upravo, ki jo vodi Tomislav Nemec, najverjetneje spodbudila k odprtju vsaj dveh pasov hitre ceste čez Rebernice. Preučitev te možnosti z varnostnega in drugih vidikov je upravi že pred dvema tednoma naložil nadzorni svet Darsa, ki ga vodi Franci Slak.
|
neutral
|
2,427
|
Koper - Koprski holding Istrabenz je v sredo začasno odsvojil 43.500 delnic Petrola oz. 2,09 odstotka ljubljanske družbe. Istrabenz je delnice odsvojila na podlagi pogodbe o prodaji in re-odkupu, sklenjene s Hypo Alpe Adria Bank. Skladno s pogodbo pa glasovalne in druge upravljavske pravice iz tako prenesenih delnic pripadajo Istrabenzu. Kot so preko spletnih strani sporočili iz Istrabenza, je družba po odsvojitvi omenjenega deleža lastnica 301.554 delnic Petrola, kar predstavlja 14,45 odstotka družbe. Istrabenz je tudi sporočil, da je v minulem tednu pridobil 276 lastnih delnic, in sicer po ceni 51,47 evra za delnico. Skladno s skupščinskim sklepom ima uprava družbe pooblastilo za nakup lastnih delnic, katerih skupni delež ne sme presegati 10-odstotnega deleža osnovnega kapitala. Uprava lahko pridobiva lastne delnice za namen izplačila nagrad članom uprave, vodilnim delavcem družbe in z njo povezanih družb ali za umik delnic. Družba bo skladno z obstoječim pooblastilom skupščine lastne delnice pridobivala najdlje do 30. novembra 2008. Po opravljeni transakciji ima družba v lasti skupno 610 delnic Istrabenza oz. 0,01 odstotka vseh delnic družbe.
|
neutral
|
2,428
|
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi so se tečaji delnic danes v povprečju občutno znižali. Osrednji delniški indeks SBI 20 je v primerjavi s četrtkom izgubil 214,12 točke oz. 3,99 odstotka in pristal pri 5148,60 točke. Ožji indeks t.i. blue chipov SBI TOP je nižje za 3,93 odstotka. Delnica Krke, s katero se je največ trgovalo, je cenejša za 4,30 odstotka. Ob današnjem skupnem prometu v višini 3,6 milijona evrov je bilo s Krko opravljenih več kot polovica vrednosti poslov. Njen enotni tečaj se je zaustavil pri 65,24 evra. Za več kot štiri odstotke so se v prvi kotaciji znižali še tečaji Gorenja (za 4,31 odstotka na 18,20 evra) in Luke Koper (za 4,24 odstotka na 36,60 evra). Nič bolje se ni godilo delnicam Mercatorja (za 3,50 odstotka na 175,92 evra), medtem ko je s skoraj 200.000 evri druga najprometnejša delnica v prvi kotaciji, Telekom, izgubila 3,21 odstotka in pristala pri 177,07 evra. Petrol je danes nižje za 2,09 odstotka (365,62 evra), Intereuropa pa za 1,78 odstotka (14,93 evra). Vrednost ožjega indeksa t.i. blue chipov SBI TOP se je znižala za 47,63 točke oz. 3,93 odstotka na 1163,75 točke. "Potem ko so azijske borze poslovale negativno, so se razprodaje selile tudi v Evropo," je za STA dejal analitik Matej Tomažin iz družbe za upravljanje Alfa Invest. "Težo pa so imela tudi današnja dogajanja na valutnem trgu, ki so navzdol premikala delniške tečaje," je dodal. Za imetnike delnic finančnih ustanov danes ni bil ravno najboljši dan. Pozavarovalnica Sava je teden sklenila pri 17,07 evra, kar je za 5,38 nižje kot v četrtek. V dnevni primerjavi se je za 5,21 odstotka na 26,22 evra spustila tudi Zavarovalnica Triglav. Delnica NKBM, ki je med trgovanjem že padla pod 15 evrov, je ob koncu dosegla 15,07 evra, kar je 5,81 odstotka pod četrtkovo ravnjo. Za več kot osem odstotkov se je znižal enotni tečaj delnice Istrabenza (44,78 evra), na 800 evrih pa je pristala delnica Heliosa, ki je tako v primerjavi s četrtkom cenejša za 5,88 odstotka. Približno toliko je izgubila tudi Pivovarna Laško, ki se od tedna poslavlja pri enotnem tečaju 53,33 evra. Na trgu investicijskih kuponov se je vrednost delnice NFD 1 delniškega investicijskega sklada znižala za 3,2 odstotka na 1,21 evra, KD ID pa je utrpel izgubo v višini 5,03 odstotka. Z obveznicami Slovenske odškodninske družbe 2. izdaje je bilo sklenjenih za skoraj 650.000 evrov poslov, njena vrednost pa se je spustila na 97,62 odstotka nominalne vrednosti.
|
negative
|
2,429
|
Ljubljana - Investitorji, ki so vlagali v proizvodnjo etanola iz koruze in med katerimi je tudi ustanovitelj Microsofta Bill Gates, izgubljajo milijarde dolarjev, poroča The Financial Times. Šest največjih proizvajalcev etanola je od sredine leta 2006 izgubilo več kot 8,7 milijarde dolarjev tržne vrednosti. Svoj vrhunec je industrija, ki jo je še pred kratkim promoviral ameriški predsednik George W. Bush, doživela v letu 2006, k njenemu razcvetu pa je pripomogel zakon iz leta 2005, ki je od rafinerijskih proizvajalcev zahteval, da mešajo biogoriva z bencinom. Podpora ameriške vlade se je pokazala tudi pri davčnih olajšavah, saj so te v zadnjih treh letih znašale 11,2 milijarde dolarjev, hkrati pa so proizvajalci etanola dobivali milijarde dolarjev vredne subvencije. V zadnjem času pa je po ZDA vse več demonstracij, na katerih udeleženci zahtevajo, da naj vlada z davkoplačevalskim denarjem neha podpirati proizvajalce etanola.
|
negative
|
2,430
|
Novo mesto - V Revozovi tovarni v Novem mestu, ki je v lasti francoskega avtomobilskega proizvajalca Renault, bo 3. novembra t.i. nedelovni dan, in sicer zaradi prilagajanja proizvodnje povpraševanju, so potrdili v Revozu. "Glede na to, da je prišlo do manjšega upada povpraševanja, smo se odločili zadeve prilagoditi na tak način," je povedala tiskovna predstavnica Revoza Nevenka Bašek. Prodajo vozil sicer ocenjujejo na mesečni ravni. "Gre za nedelovne dni, ki jih poznamo tudi od prej, vsako leto smo imeli kakšnega," je dejala Baškova in dodala, da letos tovrstnih dni še ni bilo, ponavadi pa jih zaradi stroškov vežejo na praznike. Renault bo sicer ukrepe izvedel tudi v drugih tovarnah. Kot je poročala francoska tiskovna agencija AFP, bo za do dva tedna zaprl skoraj vse tovarne v Franciji, za do štiri dni pa bo proizvodnja ustavljena tudi v tovarnah v Turčiji in Rusiji. Renault je že pred tem napovedal ukinitev 4900 delovnih mest in zaradi nižje prodaje zmanjšanje proizvodnje za 20 odstotkov v zadnjem četrtletju.
|
negative
|
2,431
|
Železniki - Avstrijska družba Ring International Holding je včeraj, kot smo napovedali, objavila namero za prevzem družbe Niko iz Železnikov. Avstrijci so bili že od spomladi 2007 lastniki 22-odstotnega deleža, ki so ga za 3,3 milijona evrov kupili od Slovenske odškodninske družbe, nato pa so v sredo kupili še 40-odstotni delež Zvon Ena Holdinga in so zdaj skupaj lastniki 62,15 odstotka Nika. Za preostale delnice Ring International Holding ponuja 368 evrov za delnico. Hiter izračun pokaže, da Avstrijci "cenijo" družbo Niko na 13,2 milijona evrov. Ob tem dodajmo, da je Niko prav ta teden zaključil 8,7 milijona evrov vredno naložbo v novo proizvodno halo, lani je kljub poplavam v Železnikih, ko so ostali brez več kot 20 delovnih dni, pridelal 1,415 milijona evrov dobička, letošnje poslovanje pa je še boljše, saj uprava načrtuje 31 milijonov evrov prihodkov in 1,8 milijona evrov dobička. Največja preostala lastnica družbe Niko je zdaj že nekdanja direktorica Valentina Nastran s 4,34-odstotnim deležem. Nastranova je zdaj sicer svetovalka predsednika uprave Rada Čulibrka in komentarjev o prevzemu ne daje. Preostali lastniki so v majhnih deležih razni skladi ter še okoli 50 zaposlenih v podjetju. Rado Čulibrk je pojasnil, da prevzemnik ni konkurent Nika, pač pa skupina, ki po Evropi kupuje industrijska podjetja, ki pokrivajo tržne niše. Med drugim so tudi lastniki podjetij na Dunaju in na Madžarskem, ki se ukvarjata z izdelavo "ring" mehanizmov (obročkov) za spenjanje v raznih mapah in albumih. Nikov najbolj prodajani izdelek je prav mehanizem z ročico za mape, tako da so možnosti sinergij očitne - od skupne nabave materiala do skupnih trgov. "Prav zato prevzem ocenjujem kot prijateljski. Za nas je dejstvo, da smo lahko del te skupine, izziv," je dejal Rado Čulibrk, ki se je včeraj sestal tudi z zaposlenimi. "Tistim, ki še imajo delnice, svetujem, naj sprejmejo ponudbo, saj bo cena po prevzemu verjetno padla. Glede naše prihodnosti vsaj za zdaj ni nobenega strahu. V teh kriznih časih, ki očitno prihajajo, je za družbo Niko morda še bolje, da je del večje skupine. Tudi za 313 zaposlenih za zdaj ni bojazni, res pa je, da bomo morali počakati na gospodarske razmere prihodnje leto in je zato glede kadrovskih sprememb težko kar koli napovedovati," je še pojasnil. Prva skupščina z novim večinskim lastnikom bo decembra, takrat se bo zamenjal nadzorni svet. Iz šestčlanskega bodo s spremembo statuta družbe prešli na tričlanski nadzorni svet. Kot je povedal Čulibrk, bo uprava glede na izjave novih lastnikov nadaljevala svoje delo, saj ima veljaven mandat za svoje delo do 2013 in zaupanje prevzemnikov. "Danes sem zaposlenim povedal, da se moramo vsi dokazati. Odločitev o morebitni zamenjavi pa je seveda stvar lastnika," je zaključil Rado Čulibrk.
|
neutral
|
2,432
|
Ljubljana - Skupina Petrol je v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarila 2,2 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 48 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in celo za okoli 100 milijonov evrov več kot celotnem letu 2007. Na visoko rast prihodkov trgovca z naftnimi derivati so pozitivno vplivali predvsem visoka rast cen naftnih derivatov, spomladanski prevzem reškega podjetja Europetrol in uvedba vinjet. O pomenu slednje pričajo tudi podatki o 45-odstotni rasti prodaje njihovega dopolnilnega asortimenta in drugega trgovskega blaga, vendar pa podroben vpliv vinjet na poslovanje Skupine Petrol ni znan. Podrobnejše poročilo o poslovanju bodo namreč v Petrolu objavili šele prihodnji mesec. So pa že zdaj razkrili, da so na ravni skupine ustvarili za 56,8 milijona evrov dobička iz poslovanja, kar predstavlja 26-odstotno rast glede na primerljivo obdobje lanskega leta. Matična družba je k dobičku skupine prispevala 45,3 milijona evrov, preostanek pa njihove odvisne in pridružene družbe. Skupina Petrol je do konca septembra prodala za 1,8 milijona ton proizvodov iz nafte, kar je četrtino več kot v enakem obdobju lani, vendar pa za zdaj še ni znano, ali je povečanje posledica prevzema Europetrola, povečanja prodaje na drobno ali veleprodaje.
|
positive
|
2,433
|
Bruselj - Šanghaj, Peking in Budimpešta zasedajo vrh lestvice najbolj vplivnih mest na hitro rastočih trgih, ki so jo sestavili v družbi Mastercard Worldwide. Mesta veljajo za poglavitne kazalce nacionalnih gospodarstev, zato je raziskava pomemben barometer večjih svetovnih gospodarskih trendov in potenciala rasti skozi čas, navajajo avtorji. V okviru raziskave so ocenili 65 mest na hitro rastočih trgih in njihovo vedno bolj pomembno vlogo v svetovni trgovini. Mesta so ocenjevali v osmih kategorijah, povezanih z njihovim poslovnim in političnim okoljem, gospodarsko rastjo, kakovostjo življenja ter z ustvarjanjem znanja. Lestvica tako podjetjem ponuja zemljevid, ki kaže, kateri so prihodnji svetovni trgovinski centri. Evropa s štirimi mesti, ki so se uvrstila med najboljših 15, zaseda trden položaj. Budimpešti je trgovinska dediščina pomagala, da se je zavihtela na tretje mesto v svetovnem merilu. Varšava je zasedla osmo mesto, kar je verjetno tudi posledica dejstva, da je prestolnica največje gospodarske sile med novimi članicami EU. Moskva se je v skupnem seštevku uvrstila na 14. mesto, mesto nižje sledi Carigrad. Na lestvici prevladujejo kitajska mesta. Med desetimi najvišje uvrščenimi štiri ležijo na Kitajskem, med prvimi 30 pa je kitajskih polovica. Nacionalno gospodarstvo Kitajske je igralo ključno vlogo v uvrstitvi njenih mest, podobno kot vodstvo Šanghaja, ki je pomembno trgovinsko središče. V času dinamičnih sprememb v svetovnem gospodarstvu so hitro rastoči trgi in mesta, ki so njihova gonilna sila, vedno bolj pomembni za svetovno gospodarsko rast, je rezultate raziskave komentirala Bella Stavchansky iz družbe Mastercard Europe.
|
positive
|
2,434
|
Washington - Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominique Strauss-Kahn bo ostal na položaju, potem ko je izvršni odbor IMF ugotovil, da ni razloga za njegovo odstavitev zaradi domnevne zlorabe položaja, danes poroča ameriška tiskovna agencija AP. Strauss-Kahn je z odločitvijo odbora zadovoljen Strauss-Kahn naj bi imel intimen odnos s podrejeno Pirosko Nagy, višjo uslužbenko na afriškem oddelku IMF, zaradi česar so proti generalnemu direktorju IMF sprožili preiskavo o domnevni zlorabi položaja. Dejanja Strauss-Kahna so "vredna obžalovanja in odražajo napačno presojo", vendar je bil njun odnos sporazumen in ni vključeval spolnega nadlegovanja, je v soboto v izjavi pojasnil izvršni odbor IMF. "Razpoloženje odbora je bilo zelo, zelo pozitivno," je po sobotnem srečanju pojasnil izvršni direktor IMF Šakur Šalan. "Naš sklep je bil, da to nikakor ne vpliva na učinkovitost generalnega direktorja," je pojasnil Šalan. Kot je še dodal, je odbor soglasno sprejel opravičilo Strauss-Kahna, priznal pa, da osebja IMF, predvsem ženske, z obnašanjem Strauss-Kahna "niso zadovoljne". Strauss-Kahn je v ločeni izjavi medtem izrazil obžalovanje zaradi afere in hvaležnost izvršnemu odboru. "Pripetljaj močno obžalujem in zanj sprejemam odgovornost," je dejal 59-letni Strauss-Kahn in se opravičil izvršnemu odboru, osebju IMF in družini. Odnos naj bi se med Strauss-Kahnom in Nagyjevo poglobil na januarski evropski konferenci IMF. Elektronsko pošto, ki sta si jo izmenjavala Strauss-Kahn in Nagyjeva, pa je odkril mož Nagyjeve Mario Blejer, prav tako v preteklosti zaposlen v IMF. Nagyjeva je nato avgusta zapustila IMF in se kot ekonomistka zaposlila v Evropski banki za obnovo in razvoj v Londonu.
|
neutral
|
2,435
|
Ljubljana - Slovensko turistično gospodarstvo v prvih devetih mesecih letošnjega leta beleži za dva odstotka več prenočitev kot v enakem obdobju lani, pozitiven trend prenočitev je predvsem zasluga domačih gostov, ki so opravili za pet odstotkov več nočitev. Kot so sporočili s Slovenske turistične organizacije (STO), je število prenočitev tujih turistov ostalo na enakem nivoju kot v enakem obdobju lani, ko so beležili rekordno turistično leto. Po začasnih podatkih Statističnega urada RS je bilo do konca septembra v turističnih nastanitvenih objektih v Sloveniji evidentiranih 2.229.570 prihodov turistov in 6.914.892 prenočitev. Skupno število prihodov je v devetih mesecih glede na lani poraslo za tri odstotke. Na prvem mestu se med tujimi gosti v prvih treh mesecih ponovno nahajajo italijanski gosti s 17 odstotki, sledijo jim turisti iz Nemčije s 13 odstotki, na tretjem mesto so turisti iz Avstrije z 12 odstotki, sledijo pa gosti s Hrvaške s šestimi odstotki. S tradicionalnih trgov Nemčije, Italije in Avstrije ob koncu sezone beležijo manjši upad obiska glede na enako obdobje lani, za kar so najverjetnejši vzrok povečane cene hrane in naftnih derivatov na trgu Evropske unije kot tudi na svetovnih trgih. Zaznati pa je tudi previdnost pri trošenju denarja, na kar zagotovo vpliva gospodarsko dogajanje v ZDA, ki se postopoma širi v Evropo. Pozitivno rast števila gostov v višini dvomestnih števil pa še vedno beležijo s trgov, kjer je STO v letošnjem letu izvedla več trženjsko-komunikacijskih akcij slovenske turistične ponudbe. Tako je na primer v devetih mesecih Slovenijo obiskalo za 61 odstotkov več japonskih gostov, število turistov iz Ruske federacije je poraslo za 36 odstotkov. Pozitivni trend števila prihodov pa beležijo tudi iz Skandinavskih držav, in sicer z Norveške (30 odstotkov), Danske (20 odstotkov), Finske (12 odstotkov) in držav Beneluksa, ki tako ostajajo med najpomembnejšimi perspektivnimi trgi slovenskega turizma tudi v prihodnje. Kljub temu da turistični sektor že čuti upad povpraševanja, pa so na Slovenski turistični organizaciji prepričani, da bodo ob zaključku letošnje turistične sezone beležili pozitivno bilanco.
|
positive
|
2,436
|
Ljubljana - Gospodarska klima v Sloveniji se je oktobra po ugotovitvah statističnega urada poslabšala. Desezonirana vrednost kazalca gospodarske klime je bila v primerjavi s septembrom nižja za šest odstotnih točk. V primerjavi z lanskim oktobrom je bila nižja za 13 odstotnih točk, od dolgoletnega povprečja pa za šest odstotnih točk. Tendence v predelovalnih dejavnostih so oktobra direktorji ocenili slabše kot mesec prej, desezonirana vrednost kazalca zaupanja je bila namreč za šest odstotnih točk nižja kot v septembru. Na letni ravni je bil kazalec nižji za 25 odstotnih točk, glede na dolgoletno povprečje pa za 11 odstotnih točk. Tako kot pred enim mesecem tudi tokrat pričakovanja za naslednje tri mesece niso ugodna. Tendence v trgovini na drobno so se oktobra v primerjavi z mesecem prej izboljšale, in sicer za eno odstotno točke, medtem ko so bile v primerjavi z lanskim oktobrom za dve odstotni točki nižje, hkrati pa višje od dolgoletnega povprečja, in sicer za 14 odstotnih točk. Desezonirana vrednost kazalca zaupanja v gradbeništvu je bila v oktobru za pet odstotnih točk nižja kot septembra. Na letni ravni je bila nižja za 16 odstotnih točk, hkrati pa za eno odstotno točko višja od dolgoletnega povprečja. Nižja je bila tudi desezonirana vrednost kazalca zaupanja v storitvenih dejavnostih, in sicer za tri odstotne točke. Na letni ravni je bila vrednost tega kazalca nižja za osem odstotnih točk in za pet odstotnih točk od dolgoletnega povprečja. Desezonirana vrednost kazalca zaupanja potrošnikov je bila v oktobru za pet odstotnih točk nižja kot v septembru. K temu so po ugotovitvah državnega statističnega urada prispevale predvsem bolj pesimistične napovedi potrošnikov glede gospodarskega stanja v Sloveniji v prihodnjih 12 mesecih. Trenutno je kazalnik zaupanja potrošnikov za šest odstotnih točk pod lanskim povprečjem.
|
negative
|
2,437
|
Ljubljana - Vodstvo zavarovalnice Vzajemna je nekdanjemu prvemu možu Vzajemne in njenemu kasnejšemu prokuristu Marku Jakliču v sporazumu o odstopu z mesta prokurista zagotovilo mesto svetovalca uprave zavarovalnice. Ko Jakliču preneha mandat direktorja zavoda Lekarn Ljubljana, ima pravico, da se za nedoločen in polni delovni čas zaposli pri Vzajemni na mestu svetovalca uprave, za kar bo prejemal mesečno plačilo v višini 7900 evrov bruto. Zagotovljeno bo imel pravico do uporabe službenega vozila, in sicer tako za službene kot osebne namene. Vpliva na poslovanje Vzajemne pa Jakliču naj ne bi omogočili. Jaklič je s sporazumom, ki ga je podpisal s predsednikom uprave zavarovalnice Boštjanom Averjem, članom uprave Petrom Pustatičnikom in drugim prokuristom družbe, s katerim sta pred tem skupaj sedela v upravi, Francem Henigmanom, s 30. septembrom nepreklicno odstopil z mesta prokurista zavarovalnice. V sporazumu se je hkrati odpovedal vsem zahtevkom do Vzajemne, ki jim ima ali bi jih morebiti imel na podlagi do zdaj sklenjenih pogodb in sporazumov z Vzajemno. A hkrati je v sporazumu navedeno, da se ne glede na navedeno pogodbeni strani (vodstvo Vzajemne in Jaklič, op. p.) "izrecno dogovorita" o zgoraj navedenih pravicah Jakliča glede njegove zaposlitve na mestu svetovalca uprave Vzajemne. Jaklič je zavarovalnico Vzajemna, kot je znano, vodil med letoma 2003 in 2007, po tem pa je Agencija za zavarovalni nadzor, ki jo vodi Mihael Perman, zahtevala razrešitev tako Jakliča kot Henigmana. Kot glavni razlog so navajali prepozno obveščanje nekdanjih zavarovancev Vzajemne o spremembah statuta. Vodenje zavarovalnice je prevzel Aver, Jakliča in Henigmana pa so nadzorniki imenovali za prokurista družbe. Skupščina Vzajemne je junija letos odpoklicala še dva člana nadzornega sveta, blizu Jakliču, Francija Strajnarja in Damjana Gregorca, in obveljalo je prepričanje, da je Aver dokončno prevzel vzvode odločanja v zavarovalnici. katja.svensek@dnevnik.si
|
neutral
|
2,438
|
Frankfurt, London - Evropske centralne banke tudi danes nadaljujejo s finančnimi injekcijami, s katerimi želijo okrepiti medbančno posojanje oziroma, v primeru Evropske centralne banke (ECB), pomagati sosednjim državam v času aktualne finančne krize. Britanska in švicarska centralna banka sta tako danes ponudili po običajnih 10 milijard dolarjev sredstev za zagotavljanje likvidnosti. ECB pa je danes najavila 12 milijard evrov vreden dogovor za zamenjavo valut oziroma t.i. swap posel z dansko centralno banko. Dogovor bo po pojasnilih ECB v veljavi, dokler bo potreben. S tem dogovorom naj bi Danski, katere valuta - krona - je vezana na evro, olajšali dostop do evrov in znižali menjalni tečaj za evre na Danskem. ECB je pred kratkim podobne ukrepe storila že za Madžarsko in Švico.
|
positive
|
2,439
|
Ljubljana - Banke v večinski tuji lasti, med njimi Unicredit in Hypo-Alpe-Adria-Bank, so slovenskim gospodinjstvom skoraj povsem ustavile oziroma izjemno omejile stanovanjska posojila v švicarskih frankih. Banki sta se, kot kaže, za ukrepe odločili po tistem, ko je tečaj evra nasproti franku v zadnjem času strmoglavil - od začetka letošnjega leta se je znižal za 14 odstotkov. Posojilojemalci tako vse teže odplačujejo svoje obroke. Obe banki sta že pred časom posojila v švicarskih frankih povsem ustavili v Srbiji, zaradi česar smo prejšnji teden poizvedovali, ali sta se za podoben korak odločili tudi pri nas. V Hypo so nam še v petek zagotavljali, da kreditiranja v švicarskih frankih niso omejili, podobno pa so zagotovili tudi včeraj. Po naših preverjanjih pa so pogoje za najem posojila v švicarskih frankih izjemno zaostrili, tako da je najem zelo otežen. To naj bi tudi bil razlog za umik informativnih izračunov za najem posojila v frankih s spletnih strani banke. V Unicredit so "zamrznitev" dajanja posojil, kot kaže, skušali doseči z močnim dvigom pribitkov nad referenčno obrestno mero Libor. Pribitek nad Liborjem namreč znaša kar 4,6 odstotka, kar pomeni, da je efektivna obrestna mera za najem posojila v frankih višja kot za posojilo v evrih. Banke v večinski domači lasti v povprečju obračunavajo pribitek v višini 2,7 odstotka, ki pa je tudi višji kot pred meseci. V SKB so tako na primer še v maju zaračunavali 1,75-odstotni pribitek. V Unicreditu so nam zagotovili, da nam bodo dali pojasnila danes. Čeprav se je zaradi padanja tečaja evra v primerjavi s švicarskim frankom odplačevanje posojil v švicarski valuti že precej podražilo, v slovenskih bankah ne opažajo, da bi posojilojemalci "na veliko" reprogramirali posojila. V Novi Ljubljanski banki na primer celo opažajo, da vrednostno delež posojil v frankih v portfelju posojil fizičnim osebam raste in se približuje desetim odstotkom. Glede na število vseh odobrenih posojil pa ti predstavljajo minimalni delež - 1,2 odstotka. Ob tem velja poudariti, da so pri ponujanju posojil v frankih najbolj agresivno nastopale prav banke, ki zdaj omejujejo zadolževanje v frankih. Eden izmed argumentov, ki so ga banke navajale v prid zadolževanju v frankih, je ob nižjih obrestih merah tudi možnost reprogramiranja posojila v evre. V Hypu tako za zamenjavo referenčne valute posojila računajo 42 evrov. Vendar je to zgolj neposredni strošek. Pri reprogramiranju posojila bi lahko namreč govorili tudi o posrednem strošku. Za primer vzemimo, da je posojilojemalec najel 100.000 švicarskih frankov in ob tečaju 1,65 švicarskega franka za evro prejel okoli 60.000 evrov. Po poplačilu, recimo, 40 odstotkov glavice, mu je torej ostalo za odplačilo še 60.000 frankov. Zaradi porasta anuitete se je odločil za reprogramiranje posojila v evre, torej mora zdaj ob tečaju 1,45 franka za en evro najeti okoli 41.000 evrov posojila za poplačilo preostale glavnice v frankih. Ob prejšnjem tečaju 1,65 švicarskega franka za evro pa bi bilo treba najeti zgolj dobrih 36.000 evrov za poplačilo 60.000 frankov preostale glavnice. Valutnih tveganj bi se torej z reprogramiranjem znebil, bi ga pa to posredno "stalo" približno 5000 evrov. Ali, povedano drugače: do zdaj je odplačal 40 odstotkov posojila v švicarskih frankih, medtem ko je glavnice, prevedeno v evre, odplačal zgolj 31 odstotkov. barbara.hren@dnevnik.si srecko.zimic@dnevnik.si
|
negative
|
2,440
|
Frankfurt/London - Nemški letalski prevoznik Lufthansa bo povečal lastniški delež v britanski letalski družbi BMI. Lufthansa v britanski družbi trenutno obvladuje 30-odstotni delež, v skladu z današnjim dogovorom pa ga bo povečala na 80 odstotkov, so po poročanju tujih tiskovnih agencij potrdili v omenjenih družbah. Lufthansa bo 50-odstotni delež kupila od predsednika BMI Michaela Bishopa, za pridobitev pa bo odštela okoli 400 milijonov evrov. Preostalih 20 odstotkov družbe je v lasti skandinavske letalske družbe SAS. S prevzemom BMI bo Lufthansa obvladovala 11 odstotkov vzletnih in pristajalnih stez na heathrowskem letališču in tako postala drugi največji prevoznik na Heathrowu, takoj za British Airlines. Danes objavljeni dogovor je vrhunec dogovora med Lufthanso in Bishopom, ki je "star" skoraj deset let. Leta 1999 je Lufthansa od Bishopa kupila desetodsotni delež v BMI, ki ga je kasneje povečala na 30 odstotkov. Bishop si je takrat priboril pravico, da preostali delež proda Lufthansi kadarkoli v prihodnjih desetih letih po ceni, ki je bila dogovorjena takrat, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, se nemškega letalskega prevoznika omenja v nekaj drugih "evropskih dogovorih". Lufthansa je že stopila v lastništvo švicarske letalske družbe Swiss in belgijske letalske družbe Brussels Airlines. Lufthansa se poteguje tudi za nakup 42,75-odstotnega državnega deleža letalske družbe Austrian Airlines, katere privatizacija je prestavljena na konec leta. Lufthansa je v tretjem četrtletju letos na ravni skupine ustvarila 149 milijonov evrov čistega dobička, kar je 75 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. V družbi so zaradi višjih cen goriva, slabšega povpraševanja in svetovne finančne krize znižali napovedi o dobičku iz poslovanja, ta naj bi bil po pričakovanjih 1,1 milijarde evrov.
|
neutral
|
2,441
|
Berlin - Nemška hipotekarna banka Hypo Real Estate se je odločila za uporabo nemške sheme za pomoč finančnemu sektorju v času svetovne finančne krize. Zaprosila je za 15 milijard evrov visoko kreditno linijo, poleg tega pa je nakazala tudi možnost, da bo zaprosila še za kapitalsko injekcijo. Hypo Real Estate je šele druga nemška finančna ustanova, ki je zaprosila za sredstva iz 500 milijard evrov vredne nemške sheme za reševanje finančnega sektorja. Prva je bila banka BayernLB, ki je zaprosila za 5,4 milijarde evrov pomoči. Nemška vlada in domače finančne ustanove so se že v začetku oktobra, kot je znano, v zadnjem trenutku dogovorile o rešitvi za Hypo Real Estate, ki jo je finančna kriza spravila v hude težave. Takrat so HRE namenili 50 milijard evrov pomoči.
|
neutral
|
2,442
|
Ljubljana - Kapitalska družba (Kad) je v ponedeljek vložila ovadbo proti osumljenima nepravilnosti pri upravljanju sredstev pokojninskih skladov ob nakupu netržnih vrednostnih papirjev oziroma prednostnih delnicah Hita Urošu Svetetu in Gregorju Razboršku. Očitke glede njunega okoriščanja pri spornem nakupu bo tako ugotavljalo sodišče. Hkrati so na Kadu, ki ga vodi Uroš Rožič, vso dokumentacijo, povezano z nakupom Hitovih delnic, predali Agenciji za trg vrednostnih papirjev. "Pregledi, opravljeni do tega trenutka, so pokazali, da gre za osamljeni primer nepravilnosti," zatrjujejo v Kadu. Se pa kljub temu nadaljujejo tako notranji kot zunanji revizijski pregledi, ki zajemajo preostale izvedene posle za račun pokojninskih skladov v času trajanja zaposlitve suspendiranih delavcev. Kdaj bodo ti pregledi zaključeni, na Kadu ne želijo ugibati, saj zajema pregled poslov, kot pojasnjujejo, daljše obdobje. Ob tem velja omeniti, da so revizorji menda samo eno transakcijo, opravljeno s Hitovimi delnicami, po neuradnih pojasnilih uprave Kada opravljali kar dva tedna. Kot je znano, je uprava Kada direktorju oddelka za upravljanje premoženja Svetetu in njegovemu namestniku Razboršku že minuli teden izdala sklep o takojšnji prepovedi dela, hkrati pa sprožila postopek izredne odpovedi delovnega razmerja. Ugotovitve notranje in zunanje revizije ter pravnega mnenja odvetnika Mihe Martelanca za zdaj ostajajo skrivnost. Na Kadu so pojasnili le to, da znaša višina oblikovanih popravkov 275.000 evrov, sicer pa je bila dokumentacija po naših informacijah celo članom nadzornega sveta Kada dostopna le na seji, nato so jo morali vrniti. Povzetka niso doslej prejeli niti sindikati javnega sektorja, ki še niso sprejeli dokončne odločitve o tem, ali bodo vložili ovadbo tudi proti upravi Kada. katja.svensek@dnevnik.si
|
negative
|
2,443
|
Koper - Nadzorni svet Istrabenza se je sestal na izredni seji. Podprl je usmeritve uprave za zagotovitev likvidnosti družbe z "zagotovitvijo ustreznega razmerja med kapitalom in finančnim dolgom družbe ter zagotovitev stabilnega razvoja odvisnih družb, vključno z možnostjo prodaje dela premoženja družbe". Kot so po seji sporočili prek spletnih strani Ljubljanske borze, so se nadzorniki seznanili z aktualnimi značilnostmi globalne finančne krize ter njenimi posledicami za finančni položaj holdinške družbe Istrabenz. Obenem so ugotovili, da "uprava družbe izvaja vse aktivnosti za zagotavljanje tekočega poravnavanja vseh zapadlih obveznosti družbe". Kot so pojasnili v službi za odnose z javnostmi holdinške družbe Istrabenz, je bila izredna seja nadzornikov sklicana zato, da "bi preučili vpliv finančne krize na poslovanje". Ob tem v družbi dodajajo, da Istrabenz svoje obveznosti poravnava redno, kar ugotavlja tudi nadzorni svet. Nadzorni svet tudi podpira usmeritve uprave za zagotovitev likvidnosti družbe z zagotovitvijo ustreznega razmerja med kapitalom in finančnim dolgom družbe ter zagotovitev stabilnega razvoja, poudarjajo v Istrabenzu. Kot je znano, se v medijih v zadnjem času množijo ugibanja o domnevnih težavah družbe pri financiranju obveznosti, čemur naj bi bile namenjene tudi začasne prodaje delnic Petrola v minulih dneh. Iz Istrabenza so še sporočili, da so v tem tednu na organiziranem trgu vrednostnih papirjev pridobili 184 lotov lastnih delnic po povprečni ceni 47,97 evra za delnico. Posli so bili izvršeni v skladu s sklepom skupščine, po katerem ima uprava družbe pooblastilo za nakup lastnih delnic do 10 odstotkov osnovnega kapitala. Družba, ki bo skladno z obstoječim pooblastilom skupščine lastne delnice pridobivala najdlje do 30. novembra, ima zdaj v lasti 794 lastnih delnic oz. 0,015 odstotka vseh delnic družbe.
|
neutral
|
2,444
|
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi se je tudi danes nadaljevala rast indeksov. Delniški indeks SBI 20 je presegel psihološko mejo 5000 točk, saj je trgovanje končal pri vrednosti 5031,55 točke. To je 48,45 točke oz. 0,97 odstotka več kot v sredo. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je zvišal za 9,51 točke oz. 0,84 odstotka na 1141,60 točke. Borzni posredniki so na zadnji trgovalni dan v tem tednu - v petek so finančni trgi zaradi praznika zaprti - sklenili za 3,9 milijona evrov poslov, kot običajno pa so bile s skoraj 1,3 milijona evrov prometa znova najbolj prometne delnice Krke. Ob tem se je njihov tečaj zvišal za 1,35 odstotka na 64,79 evra. V prvi kotaciji so se sicer najbolj podražile delnice Mercatorja. Ob 209.910 evrih prometa je njihov tečaj pridobil 2,24 odstotka in trgovanje zaključil pri 190,65 evra. Ostale delnice iz prve kotacije so se pocenile. Delnice Luke Koper so se spustile za 2,02 odstotka na 34,49 evra, Intereurope za 1,96 odstotka na 13,48 evra, Gorenja za 0,93 odstotka na 17,05 evra, Petrola za 0,44 odstotka na 362,93 evra in Telekoma Slovenije za 0,21 odstotka na 179,57 evra. Slednje so bile s skoraj 360.000 evri prometa tudi druge najprometnejše v prvi kotaciji. Uprava Ljubljanske borze je sicer v sredo sprejela odločbo, da se z današnjim dnem poveča število navadnih kosovnih delnic Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) v standardni kotaciji za 2.723.995 delnic. Skupno število delnic, uvrščenih v trgovanje v standardni kotaciji, se s tem poveča na 26.081.979 delnic. Z Ljubljanske borze so poleg tega danes sporočili, da bodo s 4. novembrom indeksa SBI 20 in SBI TOP začeli izračunavati po novi sestavi. Zaradi povečanja števila delnic NKBM v standardni kotaciji je namreč odbor za indekse opravil izredno revizijo indeksov SBI 20 in SBI TOP. Indeks SBI 20 bodo po novem sestavljale delnice NKBM, Krke, Petrola, Telekoma, Save, Mercatorja, Gorenja, Zavarovalnice Triglav, Luke Koper in Pivovarne Laško. Družba Murka iz Lesc je 23. oktobra od družbe Kobo Božič Damjan iz Brežic pridobila 112.729 delnic družbe Tekstina iz Ajdovščine, kar predstavlja 10 odstotkov vseh izdanih delnic. Poprej ni imela v lasti delnic Tekstine. Uprava Iskre Avtoelektrike pa je danes sporočila, da je na današnji dan izdanih 1.608.313 kosovnih delnic, od tega je 1.599.131 delnic z glasovalno pravico. V oktobru se je namreč z nakupom lastnih delnic zmanjšalo število delnic z glasovalno pravico za 500 delnic. Skupno ima Iskra Avtoelektrika na današnji dan 9182 lastnih delnic, kar predstavlja 0,57 odstotka vseh izdanih delnic.
|
positive
|
2,445
|
Detroit - Ameriški avtomobilski proizvajalec General Motors bo zaradi manjšega povpraševanja v prihodnjih mesecih za en teden zaustavil delo v dveh tovarnah. Tovarna v Detroitu bo vrata zaprla 24. novembra, tovarna v Bowling Greenu pa 1. decembra. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP, tovarna v Detroitu, kjer izdelujejo Buickove lucerne in Cadillacove dts, zaposluje 1785 delavcev. V tovarna v Bowling Greenu v Kentuckyju, kjer izdelujejo Chevroletove corvette in Cadillacove xlr, pa je zaposlenih 900 delavcev. Po načrtih naj bi se delo v omenjenih tovarna znova vzpostavilo po tedenski prekinitvi. Prodaja lucernov in dts se je v prvih devetih mesecih letos znižala za 32 odstotkov, prodaja xlr za 26 odstotkov in prodaja corvette za devet odstotkov. Prav tako je družba za tri tedne podaljšala začasno zaustavitev tovarne v Wilmingtonu v Delawareu, tovarna, v kateri je zaposlenih 1500 delavcev, proizvaja Saturnove skyje, Pontiacove solstice in Oplove GT. Tovarno naj bi znova odprli prvi teden v decembru. Družba je že pred časom napovedala tudi, da bo zaradi težavnih razmer na trgu odpustila več zaposlenih.
|
negative
|
2,446
|
Ljubljana - Vse kaže, da je trenutna finančna kriza ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Andrej Vizjak, pomagala finančno ministrstvo pod vodstvom Andreja Bajuka le prepričati o nujnosti hitre vzpostavitve projekta JEREMIE. Ta je s sredstvi evropskih strukturnih skladov in udeležbo proračunskih sredstev namenjen financiranju rasti in razvoja mikro, malih in srednjih podjetij, pri vzpostavljanju projekta pa naj bi se pojavljali tudi zasebni interesi podjetij blizu trenutni politični oblasti, ki naj bi želeli svoj kos pogače. Za izvajanje iniciative JEREMIE je vlada na četrtkovi seji že prerazporedila 7,96 milijona evrov, po Vizjakovih besedah naj bi v prihodnje zagotovili tudi posebno proračunsko postavko za polnjenje sklada. Po neuradnih informacijah naj bi vladi sicer za sklad že uspelo zagotoviti okoli 50 milijonov evrov. O delovanju sklada, v katerega naj bi država po nekaterih informacijah vložila kar 100 milijonov evrov, je znanega bore malo. Finančno in gospodarsko ministrstvo naj bi se po neuradnih informacijah do zdaj razhajali predvsem v tem, kdo bo podeljeval sredstva. Na ministrstvu za gospodarstvo naj bi se za del pogače potegovala vrsta zasebnih podjetij - to naj bi bil tudi razlog za hitro vzpostavljanje sklada, ki po mnenju poznavalcev ne sodi med nujne naloge, s katerimi naj bi se še pred nastopom novega ministrskega zbora ukvarjala vlada v odhajanju -, finančno ministrstvo pa je nalogo želelo zaupati SID banki. Ta po zadnjih informacijah pri podeljevanju sredstev ne bo sodelovala, temveč se bo oblikoval poseben, samostojen sklad, ki naj bi sredstva tudi upravljal. Sredstva sklada naj bi bila namenjena zagotavljanju ugodnih posojil podjetjem, ki jih ne morejo pridobiti pri bankah, ponujali naj bi garancije, predvideni pa naj bi bili tudi kapitalski vložki, s katerimi bi sklad v mala in srednje velika podjetja vstopal z lastniškimi deleži. Zaradi omenjenih nesoglasij med obema ministrstvoma naj bi pri vzpostavljanju iniciative, ki so jo na finančnem ministrstvu sicer potrdili že leta 2006, zaostajali tudi pri zagotovitvi potrebnih finančnih virov. Kot smo poročali že pred časom, želi Evropski investicijski sklad, ki poleg evropske komisije in Evropske investicijske banke izvaja iniciativo JEREMIE, da se država s podpisom pogodbe zaveže, da bo razliko od vložka ob ustanovitvi, ki znaša 60 milijonov evrov, do predvidenih 110 milijonov evrov zagotovila do leta 2010. katja.svensek@dnevnik.si
|
neutral
|
2,447
|
Stockholm - Skandinavska letalska družba SAS je zaradi težav s špansko hčerinsko družbo Spanair v letošnjem tretjem četrtletju vnovič ustvarila izgubo. Kot so danes v Stockholmu sporočili s sedeža družbe, je izguba znašala dve milijardi kron (200 milijonov evrov), potem ko je SAS tretje četrtletje lani končal z 701 milijonom kron dobička. SAS je moral v preteklih mesecih za slabi dve milijardi kron (200 milijonov evrov) znižati knjigovodsko vrednost Spanaira, potem ko je poleti opustil prizadevanja za prodajo hčere. Število potnikov se je v tretjem četrtletju zmanjšalo za 5,4 odstotka na 9,8 milijona, medtem ko so se prihodki povečali za 0,4 odstotka na 16,4 milijarde kron. Po objavi četrtletnih poslovnih rezultatov se je vrednost delnic družbe na borzi v Stockholmu znižala za skoraj tri odstotke. V SAS, kjer so že pred časom napovedali program za zniževanje stroškov, s katerim bi letos privarčevali 1,5 milijarde kron, so danes povedali, da iščejo nove možnosti za zniževanje stroškov.
|
negative
|
2,448
|
Velenje - Skupina Gorenje je v prvih devetih mesecih letos ustvarila za 992 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov od prodaje, kar je za 4,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček na ravni skupine se je povišal za 14 odstotkov na 15,4 milijona evrov. Rezultate je nadzorni svet na današnji seji ocenil kot dobre. Kot so danes sporočili iz družbe, je v konsolidirane izkaze od 1. julija vključena tudi prevzeta družba ATAG Europe, ki je v tretjem četrtletju ustvarila 34 milijonov evrov prihodka. Skupina Gorenje je v prvih devetih mesecih ustvarila 69 milijonov evrov dobička pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA), kar je slabih 12 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Dobiček pred obrestmi in davki (EBIT) se je zvišal za 15,7 odstotka na 26 milijonov evrov, celotni dobiček pred davki pa za 11,7 odstotka na 20,2 milijona evrov. V družbi pravijo, da so uspešno poslovali kljub zahtevnim pogojem. "Svetovna finančna kriza in recesija pa sta oplazili tudi Gorenje, zato si uprava intenzivno prizadeva, da bi njune učinke čim bolj omilila," so zapisali in dodali, da njihova razpršena prodajna mreža zagotavlja manj tveganj. Opažajo, da v zahodni Evropi večinoma pada celotni trg gospodinjskih aparatov, Gorenje pa proda podoben obseg kot v primerjalnem preteklem obdobju, kar pomeni, da v primerjavi s konkurenco povečuje tržne deleže. Na podlagi ocene razmer in projekcij se je uprava odločila, da načrtov prihodka in čistega dobička v celotnem letu ne bo spremenila. V družbi bodo ukrepe za prilagajanje razmeram na trgu izvajali še bolj intenzivno, sprejeli pa so tudi več internih ukrepov zmanjšanje manj potrebnih stroškov, da bi kratkoročno zmanjšalo odvisnost od bančnega in finančnega sektorja. Skupina Gorenje svoje finančne in ostale obveznosti poravnava v dogovorjenih rokih, pravijo in dodajajo, da imajo razpršen kreditni portfelj, saj sodelujejo z več kot 20 različnimi bančnimi skupinami. V zadnjem času so navezali tudi nove stike, da bi si zagotovili reinvestiranje kreditov tudi v prihodnje. Gorenje se poleg osnove dejavnosti usmerja tudi v druge dejavnosti, med drugim v ekologijo in energetiko, ki da se uspešno razvijata in presegata težavno poslovanje divizije izdelkov za dom.
|
positive
|
2,449
|
Ljubljana - Uprava Zavarovalnice Triglav se je odločila, da bo do sredine prihodnjega leta izpeljala postopek dokapitalizacije, ki so jo delničarji potrdili na aprilski skupščini. Tako namerava uprava prek instituta odobrenega kapitala povečati osnovni kapital za do 15 odstotkov. Toda pojasnila predsednika uprave Zavarovalnice Triglav Andreja Kociča ne razkrivajo, zakaj se je Triglav odločil, da bo sveža sredstva zbiral v času finančne krize. Kocič je zanikal neuradne informacije in zagotovil, da je Zavarovalnica Triglav kapitalsko ustrezna. Odločitev za dokapitalizacijo je utemeljil prav s finančno krizo, češ da je glede na to, kaj se zaradi krize dogaja s finančnimi institucijami, »dokapitalizacija srednjeročno edini primeren ukrep«. Uprava Triglava je sredi oktobra v komentarju na Dnevnikovo razkritje o najetju 62,5 milijona evrov kratkoročnega posojila zatrjevala, da je treba z dokapitalizacijo zaradi razmer na kapitalskih trgih počakati na primernejši trenutek. V tem času so se razmere samo še zaostrile, zato Triglav ne more pričakovati dobrega odziva lastnikov pri vpisu novih delnic, še najmanj Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Slovenske odškodninske družbe, prav tako pa tudi ne institucionalnih lastnikov z nižjimi deleži. »To je res vprašanje. Vsekakor se bomo zavzeli za to, da bodo imeli obstoječi lastniki prednostno pravico pri vpisu novih delnic,« je povedal Kocič. Vendar ni želel razkriti niti tega, kdaj približno nameravajo lastnike pozvati k plačilu dokapitalizacijskih delnic, niti tega, koliko svežih sredstev bodo predvidoma dobili. Po neuradnih izračunih naj bi jih bilo okoli sto milijonov evrov. V tem trenutku ni želel razkriti niti, na kakšen način naj bi potekala dokapitalizacija oziroma, komu bodo ponudili preostanek nevplačanih delnic. Ob tem ne gre spregledati, da so si Triglav lani že ogledovali tuji interesenti, med katerimi se je omenjal zlasti Allianz. Andrej Kocič pa je potrdil naše informacije, da se zapleta pri dokapitalizaciji makedonske zavarovalnice Vardar Osiguranje v večinski lasti Triglava. Triglav je namreč želel dokapitalizacijo izpeljati iz sredstev družbe (nerazporejenega dobička minulih let), makedonski organi pa zahtevajo dokapitalizacijo s svežimi sredstvi. Kocič je pojasnil, da čakajo na tolmačenje tamkajšnjih organov, pričakujejo pa ga v prihodnjih tednih. Koliko svežih sredstev bo moral Triglav vložiti v Vardar, še vedno ni znano, znan je samo podatek, da se mora osnovni kapital povečati do višine treh milijonov evrov. »Vardar še ni vložil prošnje za soglasje za dokapitalizacijo, čeprav mora biti v skladu z novo zakonodajo ta izpeljana do konca leta. Zato tudi ni jasna višina potrebnih sredstev, niti način izvedbe dokapitalizacije,« nam je pojasnila Marina Nakeva - Kavrakova, direktorica makedonske komisije za vrednostne papirje. Po njenem mnenju bo moral Triglav vložiti v Vardar svež kapital. Kako posluje Vardar, Kocič ni želel natančno pojasniti, opozoril pa je, da bo njegovo poslovanje prizadela odločitev makedonske države, da morajo zavarovalnice za 30 odstotkov poceniti premije avtomobilskega zavarovanja. vesna.vukovic@dnevnik.si suzana.rankov@dnevnik.si
|
neutral
|
2,450
|
Ljubljana - Začelo se je zbiranje ponudb za nakup hotela Bellevue poleg ljubljanskega parka Tivoli. Izklicna cena za hotel je sedem milijonov evrov, piše na spletni strani nepremičninske agencije Slovenia Invest, kjer nezavezujoče ponudbe pričakujejo do šestindvajsetega novembra. Hotel - zgrajen je bil pred sto leti, zdaj pa je že deset let zaprt - je od starega dela mesta in središča oddaljen pet minut hoje ter obsega trinajst tisoč kvadratnih metrov površin, piše v razpisu, objavljenem v današnjih Financah. Začetek zbiranja ponudb za nakup hotela Bellevue v Ljubljani Pripravljen je tudi idejni arhitekturni načrt, ki predvideva razširitev objekta z zdajšnjih 1314 kvadratnih metrov na 10.799 kvadratnih metrov. Tako bi lahko nastal petzvezdični hotel z devetinsedemdesetimi sobami, sedeminosemdesetimi podzemnimi parkirnimi prostori, wellness centrom, bazenom in konferenčno dvorano za sto petdeset ljudi. Hotelski turizem v Ljubljani je v minulih petih letih zrasel za petinšestdeset odstotkov, s 339.392 prenočitev v letu 2003 na 559.009 prenočitev v letu 2007. Konferenčni in t.i. incentive trg v Ljubljani pa rasteta po dvajset odstotni letni stopnji, mesto gosti že več kot tisoč dogodkov na leto. Glede na želje ponudnika je mogoče urediti tudi bančno financiranje, še piše v danes objavljenem razpisu. Predvideni stroški obnove znašajo petnajst milijonov evrov, piše na spletni strani Slovenia Invest, ki hotel prodaja za Študentski servis Maribor. "Nekatere banke v Sloveniji se soočajo s problemom likvidnosti, ki jih je povzročila svetovna gospodarska kriza, vendar je vsaj deset takih, ki ponujajo financiranje do višine sedemdeset odstotkov vrednosti zastavljene nepremičnine," navajajo. Kot je znano, je Študentski servis Maribor pred tremi leti hotel kupil za okoli dva milijona evrov od denacionalizacijskih upravičencev, vanj pa ni ničesar vložil. Po ocenah direktorja servisa Marjana Krajnca je bila to "dobra naložba", saj naj bi hotel s pripadajočim zemljiščem preko "ugledne agencije, ki je specializirana za prodajo hotelov", sedaj prodali za sedem milijonov evrov.
|
neutral
|
2,451
|
Ljubljana - Zaradi včerajšnje 12-odstotne rasti delnice Mercatorja, 5,5-odstotne rasti Pivovarne Laško in rekordne 20-odstotne rasti delnice Infonda Holdinga, ki jih je spodbudila grožnja direktorja Pivovarne Laško Boška Šrota o prodaji Mercatorja, je njegov poslovni imperij samo včeraj na borzi zaslužil več kot 60 milijonov evrov. Za toliko se je namreč povečala borzna vrednost deleža Laščanov v Mercatorju, Infondov delež v Pivovarni Laško in večinski delež Centra Naložb v Infondu Holdingu. Čeprav se je Infondov naložbeni portfelj včeraj povečal za več kot 30,8 milijona evrov, pa je to le nekoliko izboljšalo njegovo finančno sliko oziroma njegovo strukturo financiranja. Konec lanskega decembra, torej še preden je Infond Holding prevzel Pivovarno Laško, je imel za skoraj 530 milijonov evrov finančnih naložb in 278 milijonov evrov kapitala. Zaradi padca tečajev se je Infondov naložbeni portfelj zmanjšal na okoli 420 milijonov evrov, kar je negativno vplivalo tudi na višino njegovega kapitala. Infond je namreč še konec minulega leta izkazoval kar 142 milijonov presežka iz prevrednotenja, kar je pozitivno vplivalo na višino njegovega kapitala. Po drugi strani se je samo letos vrednost njegovega četrtinskega deleža v Mercatorju znižala kar za okoli 115 milijonov evrov, medtem ko je vrednost njegovega deleža v Pivovarni Laško primerljiva s tisto s konca minulega leta in znaša okoli 180 milijonov evrov. Vendar pa ne gre zanemariti, da je Infond za nakupe delnic Laškega letos namenil že več kot 100 milijonov evrov, ker je v prevzemni ponudbi ponujal za delnico tretjino več od trenutne vrednosti, pa se je prevzem Pivovarne Laško negativno odrazil v višini njegovega kapitala. Glede na dostopne podatke se je Infondov kapital letos zmanjšal za več kot 100 milijonov evrov, posledično pa se je povečal tudi delež obveznosti v njegovem financiranju. Kakšen je bil dejanski vpliv borznih padcev in dodatnega zadolževanja za nakup delnic Pivovarne Laško, sicer ni mogoče natančno oceniti, saj je Infond letos prodal za več deset milijonov evrov finančnih naložb in pri tem ustvaril neznan dobiček, v obliki dividend Mercatorja in Pivovarne Laško pa je dobil še dodatnih 7 milijonov evrov. Na vprašanje, koliko kapitala sploh še imajo, za koliko so se letos dodatno zadolžili, ali so njihove obveznosti že presegle premoženje... v Infondu niso želeli odgovoriti, češ »da poslovne politike in rezultatov poslovanja javno ne komentirajo.« matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
2,452
|
Ljubljana - Avstrijska družba Ring International Holding je včeraj objavila prevzem družbe Niko iz Železni kov. Avstrijci za preostalih 34,4 od stotka družbe, ki še ni v njihovi lasti, ponujajo 368 evrov za delnico v gotovini oziroma skupaj približno 4,5 milijona evrov. Ponudba velja do vključno 5. decembra. »Z vsem smo bili seznanjeni, v prevzemni ponudbi pa čutimo siner gijske učinke Ringa tako na proizvo dni kot tudi prodajni strani,« je prevzemno ponudbo komentiral Ra do Čulibrk, predsednik uprave Nika, ki s približno 300 zaposlenimi proiz vaja kovinske izdelke, namenjene uporabi v pisarnah, lesni industriji, tapetništvu, gradbeništvu, strojegradnji. Avstrijci so zagotovili, da bodo prevzem financirali z lastnimi sred stvi. Predvidevajo prestrukturiranje Nika, saj v njem vidijo potencial za uspešno prihodnje poslovanje, in tudi ohranitev večjega dela proizvo dnje. Zaposlovanje bo sicer odvisno od prihodnjega poslovanja družbe in razmer v panogi. Osnovna dejavnost prevzemnika je sicer pridobivanje, upravljanje in odtujitev deležev podjetij, zlasti tistih, ki se ukvarjajo s proizvodnjo pisarniških potrebščin in barv ter lakov. Skupina obsega sedem družb v Avstriji in Nemčiji ter na Poljskem in Madžarskem, razpolaga pa z več kot 126 milijoni evrov sredstev. Lani so ustvarili dobrega 1,25 milijona evrov dobička, kar jim je uspelo predvsem na račun visoke rasti fi nančnih prihodkov od družb v skupini.
|
neutral
|
2,453
|
Bruselj - Belgijska banka KBC je v tretjem četrtletju zabeležila devetsto šest milijonov evrov izgube, razlog pa so visoki odpisi. Kot so danes sporočili iz banke, bi brez odpisov čisti dobiček znašal petsto enainpetdeset milijonov evrov. V enakem obdobju lani je banka ustvarila šeststo devetintrideset milijonov evrov čistega dobička. KBC je morala v četrtletju odpisati 1,4 milijarde evrov, od tega zaradi izpostavljenosti ameriškima Lehman Brothers in Washington Mutual sto milijonov evrov. Glavni izvršni direktor KBC Andre Bergen pravi, da je finančno stanje banke še naprej solidno. Banka je sicer prejšnji teden od belgijske vlade dobila kapitalsko injekcijo v višini tri in pol milijarde evrov, in sicer bo KBC izdala za tri in pol milijarde evrov posebnih obveznic, katerih lastnica bo postala država. KBC je v prvih devetih mesecih letos ustvaril sto enainštirideset milijonov evrov čistega dobička, medtem ko je v enakem lanskem obdobju ta znašal 2,57 milijarde evrov.
|
neutral
|
2,454
|
Singapur - Svetovne cene nafte so se danes nekoliko zvišale. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z decembrskim dobavnim rokom je bilo med današnjim azijskim elektronskim trgovanjem potrebno odšteti 29 centov več oziroma 61,06 dolarja (47,6 dolarja). V četrtek je ta vrsta nafte trgovanje na borznem parketu v ZDA sklenila pri 60,77 dolarja, med današnjim trgovanjem pa se je za kratek čas spustila tudi na 59,97 dolarja, kar je najmanj po marcu 2007. Severnomorska nafta brent z decembrskim dobavnim rokom pa se je na londonski borzi danes podražila za osem centov na 57,51 dolarja. V četrtek je trgovanje torej končala pri 57,43 dolarja. Zvišanje cen po pojasnilih analitikov kaže, da je nekoliko popustil strah, da bo svetovno gospodarsko upočasnjevanje povzročilo upad povpraševanja po energiji. V četrtek se je omenjeni strah sicer okrepil zaradi poročila Mednarodnega denarnega sklada (IMF), da se bodo razvita gospodarstva v luči finančne in gospodarske krize v letu 2009 prvič po drugi svetovni vojni skrčila. Svoj delež sta prispevali tudi Evropska centralna banka in britanska centralna banka, ki sta v četrtek vnovič znižali svoji ključni obrestni meri. To je namreč po mnenju trga lahko dokaz, da so razmere v gospodarstvu še slabše, kot se zdi. Pač pa je poseg ECB vplival na zvišanje vrednosti evra v primerjavi z dolarjem. Tečaj evra se je namreč med današnjim jutranjim trgovanjem v Evropi zvišal na 1,2830 dolarja. V četrtek je bilo v New Yorku potrebno za en evro odšteti 1,2735 dolarja. Cena naftne košarice držav Organizacije držav izvoznic nafte (Opec), ki jo sestavlja 13 najpomembnejših vrst nafte držav kartela, se je sicer v četrtek znižala za 4,05 dolarja na 54,89 dolarja, piše na spletni strani Opeca.
|
negative
|
2,455
|
Ljubljana - Belgijska finančna skupina KBC, ki je lastnica skoraj tretjine naše največje banke NLB, je v tretjem četrtletju poslovala z izgubo v višini 906 milijonov evrov. Negativni poslovni izid je posledica odpisov sredstev v naložbenem portfelju skupine, saj so odpisali kar 1,4 milijarde evrov sredstev. Ob napovedi poslovnih rezultatov je izvršni direktor KBC Andre Bergen poudaril, da je finančno stanje banke še naprej solidno in da so rezultati v skladu z njihovo napovedjo iz sredine oktobra. Izpostavil je še, da je poslovanje banke v srednji in vzhodni Evropi še naprej zelo uspešno ter da bi banka brez upoštevanja odpisov ustvarila več kot pol milijarde evrov dobička. V prvih devetih mesecih skupaj je tako KBC, ki je v letošnjem letu izgubila kar 65 odstotkov tržne vrednosti, ustvarila 141 milijonov evrov čistega dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani poslovala s čistim dobičkom v višini 2,57 milijarde evrov. KBC je sicer konec oktobra prejela 3,5 milijarde evrov državne pomoči, da bi zagotovila kapitalsko ustreznost, pa je 1,25 milijarde evrov že vložila v investicijsko enoto. V omenjeni enoti je v prejšnjem četrtletju ustvarila 992 milijonov evrov neto prihodkov od premij, kar je za 4,9 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, medtem ko so bili prihodki od provizij za petino nižji in so znašali 430 milijonov evrov. lun
|
neutral
|
2,456
|
London - Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je v četrtek podpisal sklep o ustavitvi postopka prodaje kapitalske naložbe Republike Slovenije v družbi Telekom Slovenije. To med drugim omogoča Kapitalski družbi (Kad) in Slovenski odškodninski družbi (Sod), da prosto razpolagata s svojim deležem v Telekomu. Sod je imel v skladu s pogodbo z državo obveznost, da celoten delež Telekoma Slovenije, ki je v lasti Soda, prodaja skupaj z deležem, ki ga prodaja država, torej da je v okviru v razpisu ponujenega 49,13-odstotnega deleža države v Telekomu Slovenije, so danes sporočili z ministrstva za gospodarstvo. S podpisom omenjenega sklepa, ki je začel veljati z dnem podpisa, pa se v skladu s pogodbo med državo, Sodom in Kadom, ki preneha veljati ob ustavitvi postopka, tudi razveže obveznost skupne prodaje celotnega svežnja. Tako lahko Sod in Kad samostojno razpolagata s svojim deležem v Telekomu Slovenije. Ob tem na ministrstvu pojasnjujejo, da lahko Sod zdaj v okviru svojih pristojnosti preveri možnosti prodaje svojega deleža v Telekomu Slovenije, ki mu je bil prenesen z namenom pokrivanja obveznosti upravičencem iz naslova vračanja vlaganj po zakonu o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Z omenjenim sklepom tudi preneha mandat predsednika, članov in tajnika komisije za vodenje in nadzor postopka prodaje kapitalske naložbe Republike Slovenije v družbi Telekom Slovenije. Kot je znano, se je vlada na svoji seji tretjega julija seznanila s poročilom o delu omenjene komisije za prodajo deleža v Telekomu in sprejela predlog komisije, da se lastniškega deleža v Telekomu v neposredni in posredni lasti države ne proda nobenemu od takrat obstoječih ponudnikov. Komisija predlagala ustavitev postopka prodaje Komisija je nato na petnajstega oktobra soglasno odločila, "da ob upoštevanju obstoječih, izjemno zaostrenih ekonomskih okoliščin, ki so izrazito nenaklonjene doseganju primernih prodajnih cen", v skladu z uredbo o prodaji in drugih oblikah razpolaganja s finančnim premoženjem države in občin predlaga ministru za gospodarstvo ustavitev postopka prodaje dela lastniškega deleža v neposredni in posredni lasti države v Telekomu Slovenije.
|
neutral
|
2,457
|
Ljubljana - Uprava Mercatorja bi v lastniški strukturi družbe raje videla državo kot tujo trgovsko verigo, je razbrati iz včerajšnje izjave predsednika uprave Žige Debeljaka. »Če bi se država odločila, da bi želela imeti v lasti kontrolne deleže vseh najpomembnejših infrastrukturnih slovenskih podjetij, kamor Mercator kot največji trgovec zagotovo sodi, potem je trenutek verjetno pravi. Delež je na prodaj, pa tudi cena je danes zagotovo bolj ugodna zaradi razmer na svetovnih borzah, kot bo v prihodnosti, ko se bosta gospodarska situacija in finančna kriza normalizirali,« je ideje o ponovnem vstopu države v lastništvo Mercatorja komentiral Debeljak. Ob tem je poudaril, da je Mercator sposoben nadaljevati svoj razvoj samostojno in »nobene potrebe ni, da postanemo podružnica neke tuje trgovske verige«. Debeljak je informacije o vstopu tujih trgovcev označil za špekulacije. Pri lastnikih je po njegovem ključnega pomena, da ti zagotavljajo lastniško stabilnost in da podpirajo strategijo razvoja. Strategijo Mercatorja kot samostojne družbe je podprl tudi nadzorni svet. »Do zdaj so podpirali vsa naša prizadevanja in strategijo,« je pojasnil zadovoljstvo z obstoječimi lastniki. Sicer pa je prvi mož Mercatorja včeraj želel pomiriti tako potrošnike kot zaposlene. Poudaril je, da prodaja deleža, ki sta ga pred dnevi napovedala Pivovarna Laško in Infond Holding, na ponudbo potrošnikom ne bo vplivala, vsakršni strah o izgubi delovnih mest pa je po njegovem odveč. Trgovina ni proizvodnja, ki se jo da seliti v tujino. Je lokalna dejavnost, trgovine stojijo v Sloveniji,« je dejal. Večji vpliv bi prodaja po njegovem lahko imela na odnose z dobavitelji. Kakšna bi bila strategija morebitnih drugih trgovcev, je po njegovem težko ocenjevati, velja pa, tako Debeljak, da vsak trgovec primarno podpira svoje lokalne partnerje. katja.svensek@dnevnik.si
|
neutral
|
2,458
|
Sao Paulo - Predstavniki finančnih ministrstev in centralnih bank skupine najpomembnejših razvitih in hitro razvijajočih se držav (G20) so danes v Sao Paulu začeli dvodnevno srečanje, namenjeno reševanju finančne krize, ki pesti ves svet. Kot je uvodoma dejal gostitelj, brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva, svet potrebuje "nov finančni okvir". Brazilski predsednik je v uvodnem nagovoru na srečanju, na katerem so med drugim zbrani visoki predstavniki ZDA, Japonske, Kitajske, Evropske unije in drugi, še poudaril, da se morajo države, ki jih kriza najbolj pesti, upreti skušnjavam po sprejetju enostranskih ukrepov. Kot je izpostavil, potrebujemo pri reševanju finančne krize univerzalne ukrepe, ki jih je treba oblikovati skupaj, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Bogate države, kot so ZDA in evropske države, morajo priznati naraščajočo vlogo hitro razvijajočih se gospodarstev, kot je Brazilija, na svetovnem prizorišču ter jim dati možnost, da sodelujejo pri razvoju novih mednarodnih finančnih pravil, poroča ameriška tiskovna agencija AP. "Ta kriza ponuja priložnost za resnične spremembe," je poudaril Lula pred udeleženci srečanja, med katerimi so tudi vodilni predstavniki Svetovne banke, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) ter Evropske centralne banke (ECB), in dodal, da pri tem ne moremo, ne smemo in nimamo pravice ne uspeti, piše AFP. Dvodnevno srečanje naj bi bilo v celoti posvečeno pripravam na vrh voditeljev držav in vlad skupine G20 petnajstega novembra v Washingtonu, ki ga je zaradi vse bolj pereče finančne krize sklical ameriški predsednik George Bush. Ob koncu bodo udeleženci srečanja v brazilskem mestu objavili tudi sklepno izjavo. Skupina G20 povezuje sedem najpomembnejših razvitih gospodarstev (Nemčija, Kanada, ZDA, Francija, Italija, Japonska in Velika Britanija), Evropsko unijo ter najpomembnejše hitro razvijajoče države. Med slednjimi so Južnoafriška republika, Savdska Arabija, Argentina, Avstralija, Brazilija, Kitajska, Južna Koreja, Indija, Indonezija, Mehika, Rusija in Turčija. Kako se spopasti s finančno krizo, je bila sicer že tudi tema petkovega izrednega vrha EU v Bruslju. Kot je po srečanju poudaril predsedujoči povezavi, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ima EU pred vrhom v Washingtonu skupno strategijo. Po zasedanju je tudi poudaril, da vrh ne sme biti samo srečanje, kjer bodo izmenjali mnenja in analizirali vzroke krize, ampak mora prinesti konkretne odzive in odgovore na finančno krizo. Voditelji EU so zato v neformalnem dokumentu izpostavili štiri načela in pet smernic, ki bi jih lahko pri dogovoru o novem finančnem sistemu potrdili na svetovnem vrhu v ZDA prihodnji teden. EU kot prvo načelo izpostavlja, da se nobena finančna institucija, trg ali jurisdikcija ne bi smela izogniti regulaciji oziroma nadzoru, da mora nov finančni sistem temeljiti na odgovornosti in preglednosti, da je nujna celovita presoja tveganj za preprečevanje kriz ter da je treba okrepiti vlogo IMF.
|
neutral
|
2,459
|
Maribor - Poštna banka Slovenije (PBS) je v prvih devetih mesecih letos bilančno vsoto povečala za devet odstotkov na 683,8 milijona evrov. Čisti devetmesečni dobiček je znašal 4,8 milijona evrov in je bil za 55 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani in 38 odstotkov nad načrti. S poslovanjem PBS se je danes seznanil nadzorni svet. Kot je PBS objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze, so se v strukturi naložb PBS krediti nebančnemu sektorju povečali za 20 odstotkov, kar je za dobre štiri odstotne točke več od povprečne rasti v bančnem sektorju. Najvišja mesečna rast kreditov je bila letos v mesecu juniju, v avgustu se je nekoliko umirila, v septembru pa je znova zaznan večji porast. Na strani virov ima banka, ki sodi v skupino NKBM, konstantno rast pri vlogah na vpogled in kratkoročnih vlogah, medtem ko pri dolgoročnih vlogah v letošnjem letu beleži rahel padec. Glede na aktualno dogajanje in nestabilnost na finančnih trgih je nadzorni svet prejel informacijo, da banka nima večjih koncentracij zapadlosti virov v času in da ni posebej odvisna od financiranja oz. pridobivanja virov na tujih finančnih trgih. Strukturo in obseg planiranja plasmajev s pridobljenimi viri usklajuje, tako da likvidnostnemu tveganju ni izpostavljena. Učinki finančne krize so pri poslovanju PBS vidni le v zmanjšanju trgovalnega portfelja vrednostnih papirjev, vendar izgube zaradi majhnosti poslov trgovanja niso pomembneje vplivale na poslovne rezultate banke. Na osnovi dosežene bilančne vsote, poslovnega izida ter kapitala banka v devetih mesecih izkazuje čisti donos na kapital 22,76 odstotkov in enoodstotni donos na sredstva. Operativni stroški na prihodke in sredstva postopoma padajo, slednji so v primerjavi z letom poprej nižji za dobrih šest odstotkov. Nadzorni svet je potrdil tudi poročilo o delu službe notranje revizije v tretjem letošnjem četrtletju, h kateremu je pozitivno mnenje podala tudi revizijska komisija nadzornega sveta, ter se seznanil z izhodišči za pripravo plana poslovanja banke v letu 2009, ki ga bo uprava predložila nadzornemu svetu v obravnavo prihodnji mesec.
|
neutral
|
2,460
|
Ljubljana - Kreditne institucije v Sloveniji bodo lahko zaprosile za kar 12 milijard evrov državnih poroštev za posojila in ne le za osem, kot je bilo sprva predvideno. Poroštva pa bo v skladu z novelo zakona o javnih financah, ki so jo včeraj potrdili poslanci, podpisoval minister za finance. Državni zbor besede pri odobravanju poroštev ne bo imel. Obe spremembi so predlagali koalicijski poslanci. Poleg javnofinančne novele so poslanci včeraj potrdili tudi novelo zakona o bančništvu, ki uzakonja neomejena jamstva države za depozite v bankah. Povečanje obsega poroštev za štiri milijarde evrov je poleg dodatnega ukrepa - odkupa slabih terjatev bank - tudi glavna novost v primerjavi s prvotnim predlogom novele o javnih financah, ki ga je pripravila zdaj že skoraj nekdanja vlada Janeza Janše. Povečanje obsega poroštev je, kot je v imenu predlagateljev dopolnila pojasnil Franci Križanič (SD), nujno, ker so veljavnost ukrepov podaljšali za leto dni, do konca leta 2010. Možnost odkupa terjatev bank, kar je predlagala skupina poslancev s prvopodpisanim Matejem Lahovnikom (Zares), pa, kot je dejal slednji, predstavlja možen dodaten ukrep, če se bo izkazalo, da vsi drugi ne bodo zadostovali. Minister za finance Andrej Bajuk (NSi) in minister za gospodarstvo Andrej Vizjak (SDS) sta Lahovnikovemu dopolnilu nasprotovala. Prvi, ker je po njegovem vedenju slabih terjatev v bankah zgolj za 1,5 odstotka in ukrep ne bi pomenil dodane vrednosti, drugi pa, ker bi ukrep utegnil pomeniti nedovoljeno državno pomoč bank am. "Ampak, saj o državni pomoči že ves čas govorimo. Ali potem vse druge države EU kršijo tudi pravila o državnih pomočeh?" je spraševal Lahovnik. Vizjak je vztrajal: "Cilj zakona ni, da bankam pomagamo servisirati slabe naložbe. In kako bo država to servisirala? Bo to posebna postavka znotraj proračuna? To je preveč nedodelana procedura, da bi ta ukrep podprli." V noveli o javnih financah so poslanci po opozorilih zakonodajno pravne službe navedli tudi nekaj omejitev za poroštva - izdana bodo za tri mesece do največ pet let, zanje bo treba plačati nadomestilo. Konkretna merila za dodelitev pa bo še vedno določila vladna uredba. Ali jih bo sprejela še Janševa vlada ali že vlada Boruta Pahorja, ni znano. Še najbolj sta sicer mirno razpravo popestrila poslanca SNS, Zmago Jelinčič Plemeniti in Bogdan Barovič, ki sta prepričana, da potrditev novele o javnih financah pomeni reševanje tajkunov. "Mi, davkoplačevalci, bomo reševali tajkune, ki so najemali ugodna posojila pri bankah, ki jim zdaj pomagamo. In za to bomo namenili kar 20 odstotkov BDP. Celo ZDA so ga le 10 odstotkov." barbara.hren@dnevnik.si
|
neutral
|
2,461
|
Portorož - Letošnji dnevi slovenskih bančnikov, ki jih danes v Portorožu pripravlja Združenje bank Slovenije, bodo posvečeni analizi vzrokov, posledic in možnih rešitev sedanje svetovne finančne krize. O finančni stabilnosti v Sloveniji bo uvodoma govoril član sveta Banke Slovenije Božo Jašovič. Kakšna je vloga javnega sektorja pri uravnavanju finančne stabilnosti, bo predstavila generalna direktorica direktorata za finančni sistem na ministrstvu za finance Katja Božič, medtem ko bo o dilemah bank v Evropi govoril Sebastien de Brouwer iz Evropske bančne federacije. Med predavatelji bodo tudi predstavniki Odbora evropskih bančnih nadzornikov ter Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj. V okviru posveta bodo pripravili tudi okroglo mizo, katere sodelujoči bodo razpravljali o možnostih pridobivanja novih virov financiranja, vplivu pretresov na mednarodnih finančnih trgih na poslovanje bank, hipotekarnem financiranju ter procesih dokapitalizacije.
|
neutral
|
2,462
|
Ljubljana - Mercator je iztisnil male delničarje Pekarne Grosuplje in je tako od ponedeljka edini lastnik podjetja. Mercator je večinski delež pekarne obvladoval vrsto let, odločitev o izključitvi pa je sprejel na skupščini pekarne avgusta. Pred iztisnitvijo je Mercator obvladoval že 97,8-odstotni delež pekarne, preostalim 12 delničarjem pa so za delnico plačali 260 evrov, skupno 114.000 evrov. Na sklep skupščine o izključitvi malih delničarjev ni bila vložena nobena izpodbojna tožba, je pojasnil direktor Pekarne Grosuplje Miran Hribar. Cenitev za določitev denarne odpravnine je za Mercator opravila družba KPMG, ki je ocenila, da znaša vrednost večinskega lastniškega kapitala od 220 do 270 evrov za delnico. Družba Deloitte, ki je revidirala primernost višine denarne odpravnine, je ocenila, da je odpravnina v višini 260 evrov za delnico primerno nadomestilo. Pekarna Grosuplje je v minulem letu ustvarila 29 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, medtem ko je čisti dobiček družbe znašal nekaj več kot pol milijona evrov.
|
neutral
|
2,463
|
Ljubljana - Iz Zvona Dva Holdinga so včeraj sporočili, da je Slavonski zaprti investicijski sklad postal največji, 15,6-odstotni lastnik družbe. Kot smo že poročali, je Radenska omenjeni paket delnic v začetku novembra za 4,6 milijona evrov prodala avstrijski Hypo Alpe Adria Bank, vendar je ta očitno delovala le kot banka skrbnica. Zakaj so se odločili za nakup, kakšne načrte imajo z družbo in ali so dolgoročni ali le kratkoročni lastnik, za zdaj ni znano, saj nam na družbi ni uspelo najti sogovorca. Ob tem pa velja omeniti, da njeni lastniki, čeprav gre uradno za hrvaško družbo, po večini domujejo v Sloveniji. Holding Maksima Invest in Sava ter Julius Fond in Julius Lea Ivanjka ter Zvon Ena Holding imajo namreč po podatkih hrvaškega registra vrednostnih papirjev v lasti kar 49,5-odstotni delež družbe, družba Auctor, ki je odigrala pomembno vlogo tudi pri konsolidaciji lastništva Term Čatež, pa še nadaljnjih 11 odstotkov.
|
neutral
|
2,464
|
Frankfurt - Evropske borze v popoldanskih urah beležijo neenotno trgovanje, medtem ko se je trgovanje na ameriških borzah začelo z manjšo rastjo. Na nizko rast in padce na svetovnih borzah po mnenju analitikov še vedno vpliva bojazen pred recesijo, medtem pa se je cena nafta vendarle nekoliko pomaknila navzgor. Indeks dunajske borze ATX je danes izgubil 3,15 odstotka, indeks frankfurtske borze DAX 0,01 odstotka, indeks milanske borze Mibtel se je zvišal za 0,24 odstotka, indeks pariške borze CAC 40 je pridobil 1,11 odstotka, indeks borze v Londonu FTSE 100 pa 1,34 odstotka. Ameriški vlagatelji so trgovanje začeli pozitivno. Približno dve uri po odprtju trgov se je vrednost indeksa Dow Jones zvišala za 2,25 odstotka, tehnološkega indeksa Nasdaq pa 0,72 odstotka vrednosti, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Manjše povpraševanje in zaskrbljenost, ki spremlja vlagatelje na svetovnih kapitalskih trgih sta v zadnjih dneh potisnila ceno nafte na najnižjo vrednost po januarju 2007, danes pa so nekoliko višje. Severnomorska nafta brent se je na londonski blagovni borzi podražila za 34 centov na 52,65 dolarja za 159-litrski sod. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo v decembru se je popoldne na newyorški blagovni borzi podražila za 52 centov na 56,01 dolarja za 159-litrski sod, poroča AP. Na trgu valut se je evro pocenil. V primerjavi z dolarjem je nižje za 0,1 odstotka, tečaj se je oblikoval pri 1,2639 dolarja za evro. Dolar pa je v primerjavi z jenom pridobil 0,7 odstotka in je zdaj vreden 97,01 jena.
|
neutral
|
2,465
|
beograd - Slovenska podjetja so v Srbijo v obdobju med letoma 2000 in 2007 vložila 439,66 milijona dolarjev oz. pet odstotkov vseh tujih neposrednih investicij, ki so pritekle v to državo. S tem so slovenska podjetja šesti največji tuji vlagatelj v Srbiji. Kot je po poročanju srbskih medijev povedal srbski gospodarski minister Mlađan Dinkić, je v Srbijo v omenjenem obdobju priteklo 17 milijard dolarjev, od česar največ v bančni sistem, pet milijard dolarjev. V proizvodnjo so tujci vložili 2,6 milijarde dolarjev, v telekomunikacije 2,4 milijarde dolarjev, trgovino 1,7 milijarde dolarjev in nepremičnine 1,6 milijarde dolarjev. Največji naložbenik v Srbiji so podjetja iz Avstrije, ki so v sedmih letih vložila 2,5 milijarde dolarjev, sledijo podjetja iz Grčije (dve milijardi dolarjev), Nemčije (1,6 milijarde dolarjev), Norveške (1,5 milijarde dolarjev), Nizozemske (476,78 milijona dolarjev), Slovenije, Francije (413,65 milijona dolarjev), Luksemburga (374,43 milijona dolarjev), Madžarske (311,87 milijona dolarjev) in Velike Britanije (273,40 milijona dolarjev). Dinkić je dejal, da trenutno tujce najbolj zanima investiranje v tekstilno in avtomobilsko industrijo, predvsem zaradi kvalificirane in poceni delovne sile, pa tudi zaradi davkov in državnih subvencij.
|
positive
|
2,466
|
New York - Ameriška vlada vztraja, da 700 milijard dolarjev vrednega paketa za rešitev finančne krize ne bo trošila ne za pomoč avtomobilski industriji ali kateri drugi panogi ne za finančne garancije, ki bi zmanjšale število zaplemb nepremičnin. Tako sta včeraj med občasnimi ostrimi polemikami med pričanjem v kongresu dejala finančni minister Henry Paulson in predsednik zveznih rezerv Ben Bernanke. Predsednica zvezne depozitne zavarovalnice Sheila Bair pa je v nasprotju s politiko vlade, kamor sodi njena inštitucija, pozvala k 24 milijard dolarjev vredni pomoči državljanom, ki jim zaradi nezmožnosti odplačevanja posojil grozi razselitev. Na vlado so letele kritike, da je v zadnjih mesecih nekajkrat temeljito spremenila svoj načrt ukrepov ter s tem poslala mešane signale borzam, ki padajo. Okoli paketa je bilo res veliko sprememb. Vlada je septembra zaprosila kongres za 700 milijard dolarjev, s katerimi naj bi od bank kupili obveznice, ki so temeljile na slabih nepremičninskih posojilih. To "strupeno" imetje je namreč banke potiskalo v rdeče številke in povzročalo nezaupanje na posojilnem trgu. Oktobra je kongres sprejel omenjeni paket. Pozneje je vlada sporočila, da bo po britanskemu modelu denar v zameno za lastniške deleže namenila tudi za finančne injekcije bankam, da bi te oživile medbančna posojila. Nato je Paulson minuli teden močno presenetil z najavo, da vlada odstopa od prvotnega načrta odkupa obveznic od bank. Kot je pojasnil včeraj, se je izkazalo, da je denarja za to preprosto premalo. Kongres pa je začel pritiskati na to, da bi vlada pomagala avtomobilski industriji. "Ali imamo načrt? Kam sploh gremo?" se je spraševal poslanec Paul Kanjorski. Paulson je ponovil, da so se razmere spreminjale, zato je morala vlada sproti spreminjati načrt. Dejal je, da so grozeči zlom preprečili, da pa ostaja še veliko dela. Pomoč avtomobilski ali kateri koli drugi industriji po njegovem ni namen paketa. Če bi vlada pomagala General Motorsu, Chryslerju in Fordu, ki jim grozi stečaj, bi namreč lahko denar zahtevale še druge panoge. Za pomoč je denimo zaprosilo združenje vodovodarjev. Po trenutnem načrtu bo vlada polovico od 700 milijard dolarjev pustila prihajajoči vladi Baracka Obame. Od preostalih 350 milijard jih 250 namenja za finančne injekcije bankam, 40 milijard bo šlo za preprečitev stečaja zavarovalnice AIG, 60 milijard dolarjev pa ostaja še nerazporejenih.
|
neutral
|
2,467
|
Ljubljana - Osrednji indeks Ljubljanske borze SBI 20 je v uri in pol trgovanja izgubil še 6,6 odstotka vrednosti in pristal pri vsega 4022 indeksnih točkah. Še več, in sicer kar 7,2 odstotka vrednosti je izgubil indeks najlikvidnejših podjetij SBI TOP, ki je padel na vsega 913 indeksnih točk. Že po dobri uri trgovanja so vlagatelji sklenili za 2,3 milijona evrov poslov, od česar skoraj dve tretjini odpadeta na delnico Krke, ki se je znižala za kar 8,7 odstotka na 51,1 evra. Na vrednosti danes ni pridobila niti ena delnica na Ljubljanski borzi, med pomembnejšimi družbami pa še najmanjšo izgubo za zdaj izkazujeta delnici Istrabenza in Abanke, ki sta se znižali za 1,3 oziroma 2,2 odstotka. Na drugi strani so več kot devet odstotkov vrednosti izgubile delnice Aerodroma Ljubljana, Petrola, Pozavarovalnice Sava in Telekoma Slovenije. Že ob začetku trgovanja je na Ljubljanski borzi prišlo do številnih prekinitvenih avkcij, vendar pa se tudi v tem času ni našlo večje število kupcev. Po uvodnem padcu so se strasti med vlagatelji nekoliko pomirile, tako, da se posli sklepajo v sorazmerno ozkem pasu, vendar pa za zdaj gneče na povpraševalni strani še ni zaznati.
|
negative
|
2,468
|
Portorož - "Zaradi desetletja dolge makroekonomske stabilnosti so ljudje začeli verjeti, da je tveganje redkost in da ga lahko nevtraliziramo. Zdaj nas čaka večletno obdobje revščine. Ocenjujem, da bo kriza trajala vsaj dve leti, eno leto bo trajalo okrevanje po njej, s posledicami krize pa se bodo ukvarjali še naši otroci," je povedal Willem Buiter, profesor evropske politične ekonomije na London School of Economics and Political Sciences na 10. Poslovni konferenci Portorož z naslovom Ali si globalna finančna kriza in ekostrategija podjetij nasprotujeta ali se dopolnjujeta. Po njegovem mnenju so se centralne banke po svetu na finančno krizo odzvale hitro. "Narediti pa bodo morale še več, in sicer pri regulativah bank, vlogi bonitetnih agencij in podobnem. Ker Slovenija veliko blaga izvozi in ker je odvisna od zunanjih virov financiranja, je tudi izpostavljena recesiji," dodaja Buiter. Po besedah podpredsednika črnogorske vlade Vujice Lazovića mora teorija ostati v ozadju, pomembne pa morajo postati inovacije "Medtem ko so se številne države odločile za protekcionistične ukrepe, da bi odpravile težave, v Črni gori verjamemo, da bomo krizo laže prebrodili z odprtim trgom," dodaja Lazović. "Zaradi krize se bodo Mercatorjeve investicijske aktivnosti v drugi polovici letošnjega leta za polovico zmanjšale, vendar se bo razvoj družbe nadaljeval. V času krize postaja zelo pomembno obvladovanje tveganja (risk management)," pojasnjuje predsednik Mercatorjeve uprave Žiga Debeljak. Dodaja, da je kriza lahko priložnost za podjetja, ki imajo veliko denarnega toka. "V Mercatorju se oziramo za manjšimi in srednje velikimi podjetji, ki imajo težave." Debeljak v Mercatorju zaradi krize ne načrtuje odpuščanja, prepričan pa je, da kriza številnim podjetjem v Sloveniji ne bo prizanesla. "Zaradi krize v avtomobilski industriji bodo najbolj prizadeta tista slovenska podjetja, ki proizvajajo za avtomobilske multinacionalke in gradbena podjetja." Na Poslovni konferenci Portorož se je zastavilo tudi vprašanje, ali naj država - in v kolikšni meri - pomaga podjetjem v težavah. "Vlada bi podjetjem v težavah morala pomagati. Ob tem pa se seveda postavlja vprašanje, kakšen vpliv ima na težave podjetij kriza in kakšnega slab menedžment," pravi Lazović.
|
negative
|
2,469
|
Ljubljana - Delničarji Mesne industrije Primorske (MIP), ki jo lastniško obvladujeta oče in sin, Vojteh in Marko Volk, bodo na skupščini 22. decembra obravnavali poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja družbe. Uprava lastnikom predlaga, da ti sprejmejo poročilo v predloženi obliki, kakšne ukrepe načrtujejo, pa ni znano. Da je MIP plačilno nesposoben, smo že poročali, še vedno pa ni jasno, kakšna rešitev se obeta za družbo, ki zaposluje okoli 400 ljudi. MIP že dlje časa išče dokapitalizatorja, ponudbe pa je poslalo pet podjetij. Vodstvo MIP naj bi pogovore z njihovimi predstavniki začelo opravljati ta teden. Prav tako še vedno ni jasno, kako dolgo so banke pripravljene čakati na poplačilo dolgov družbe, ki naj bi znašali več kot 100 milijonov evrov. Polovica teh je menda kratkoročnih. Uprava MIP sicer ocenjuje, da bi banke upnice podprle prisilno poravnavo, če bi jo vodstvo družbe predlagalo, a iz bančnih krogov je slišati, da se vse pogosteje in glasneje omenja možnost stečaja. Ob tem velja omeniti, da je vodstvo večino premoženja družbe že zastavilo pri petih bankah, poplačilo zadnje glavnice pa zapade konec januarja prihodnje leto. Skupščina bo odločala tudi o novi sestavi nadzornega sveta. Po predlogu uprave med nadzorniki ostajata dosedanja člana nadzornega sveta Aleš Nanut iz italijanske družbe Eurovit, ki je 3,59-odstotna lastnica MIP, in Andrej Costantini iz MIP. Nadzornikom se bo pridružil tudi dolgoletni prvi mož družbe Vojteh Volk, predlagana pa je še izvolitev notranje revizorke iz Vipe Holding Tjaše Smola in pravnika Mirana Žilavca.
|
neutral
|
2,470
|
Zaupanje v nemško gospodarstvo je novembra po zmanjšanju povpraševanja po izvozu padlo na najnižjo vrednost v zadnjih 16 letih. Kazalec münchenskega inštituta za gospodarske raziskave IFO se je tako znižal z 90,2 na 85,8 točke, medtem ko so analitiki pričakovali znižanje na 88,2 točke. Britansko gradbeništvo ob 300.000 delovnih mest V primeru, da britanska vlada ne bo izvedla novih infrastrukturnih projektov, bo britanski gradbeni sektor izgubil 300.000 delovnih mest, ocenjujejo v inštitutu Royal Institution of Chartered Surveyors. Od junija lani do junija letos je službo v gradbeništvu izgubilo 17.000 zaposlenih, kar predstavlja odstotek vseh. Anheuser-Busch Inbev v dokapitalizacijo Največji pivovarski koncern na svetu Anheuser-Busch Inbev bo izdal za 6,36 milijarde evrov delnic, nova sredstva pa bo uporabil za financiranje transakcije, s katero je bil oblikovan novonastali koncern. Koncern, ki ima v lasti blagovne znamke, kot so Budweiser, Stella Artois in Beck', bo delnice ponujal po ceni 6,45 evra na delnico, kar je za 69 odstotkov manj od njihove tržne vrednosti. Sodba v primeru podkupovanja v Siemensu Sodišče v nemškem Nürnbergu je nekdanjega člana uprave koncerna Siemens Johannesa Feldmayerja zaradi podkupovanja sindikata AUB obsodilo na dve leti zapora pogojno in plačilo 28.800 evrov kazni. Vodja sindikata Wilhelm Schelsky pa je bil obsojen na štiri leta in šest mesecev zapora. Kot je znano, je koncern vpleten tudi v večjo korupcijsko afero, saj naj bi s podkupovanjem pridobival dela v tujini. Več kot 400.000 Italijanov ob službo V največjem italijanskem sindikatu CGIL ocenjujejo, da bo do konca leta 400.000 Italijanov, zaposlenih za določen čas, izgubilo službo. Telefonica, Vivendi v prevzem Digitala Plus Največji španski telekomunikacijski operater Telefonica in največje svetovno glasbeno podjetje Vivendi se dogovarjata o tem, da bi podala skupno ponudbo za prevzem španske televizije Digital Plus, poroča Financial Times. Vrednost prevzema naj bi po ocenah analitikov znašala 3,8 milijarde evrov. Gazprom: nove rekordne cene plina Ruski plinski velikan Gazprom napoveduje, da bodo cene zemeljskega plina v prihodnjih treh letih dosegle nove rekordne vrednosti, saj naftne družbe ne vlagajo dovolj v infrastrukturo. To pa naj bi povečalo razkorak med dobavo in povpraševanjem ter posledično vplivalo na cene nafte. Madžarska znižala obrestno mero Madžarska centralna banka je nepričakovano znižala svojo ključno obrestno mero za 0,5 odstotne točke, na 11 odstotkov. Johnson & Johnson se širi v Izrael Največji proizvajalec proizvodov za zdravstveno nego na svetu Johnson & Johnson bo za 438 milijonov dolarjev prevzel izraelskega konkurenta Omrix Biopharmaceutical. Ameriška družba je tako plačala 25 dolarjev na delnico, kar je 18 odstotkov več od trenutne tržne vrednosti Omrixa.
|
negative
|
2,471
|
Berlin - Rahel porast zasebne potrošnje ter višji izdatki države so Nemčijo v letošnjem tretjem četrtletju obvarovali pred še globljim zdrsom v recesijo. Poleti se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) zmanjšal drugo četrtletje zapored: realno zmanjšanje je med julijem in septembrom v primerjavi s četrtletjem prej znašalo pol odstotka. Nemški statistični urad iz Wiesbadna je s temi danes objavljenimi podatki potrdil svoje prve izračune iz sredine novembra. V letošnjem drugem četrtletju se je obseg nemškega BDP zmanjšal za 0,4 odstotka. Ekonomisti v primeru dveh zaporednih negativnih stopenj gospodarske rasti običajno govorijo o recesiji. Pozitivni signali so po podatkih statistikov v letošnjem tretjem četrtletju prišli edino z domačega trga: izdatki gospodinjstev so se v primerjavi z letošnjim drugim četrtletjem povečali za 0,3 odstotka, države pa za 0,8 odstotka. Rast so med drugim zavirali šibak izvoz ter visoke cene nafte. Na letni ravni je Nemčija v letošnjem tretjem četrtletju zabeležila 1,3-odstotno realno gospodarsko rast. Zahvaljujoč močnemu začetku leta 2008 je Nemčija v letošnjih prvih treh četrtletjih po izračunih statistikov zabeležila 1,8-odstotno gospodarsko rast.
|
neutral
|
2,472
|
Ljubljana - Tečaji na Ljubljanski borzi so že četrti zaporedni dan pridobili na vrednosti, osrednji indeks Ljubljanske borze SBI 20 pa se je v prve pol ure trgovanja zvišal za 0,75 odstotka na 4212,5 indeksne točke. Na vrednosti je pridobila večina pomembnejših delnic z izjemo Mercatorja in Istrabenza, ki sta izgubila 1,3 oziroma 0,6 odstotka borzne vrednosti. Najvišjo in sicer kar 2,9-odstotno rast je zabeležila delnica Pivovarne Laško, ki je trenutno vredna 42,6 evra za delnico. Visoko 2,8-odstotno rast je zabeležila tudi delnica Pozavarovalnice Save, ki je včeraj razkrila poslovanje v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Kljub visoki rasti premij se je Pozavarovalnica Sava soočala z kar 41,5-odstotnim padcem čistega dobička, kar je deloma posledica odpisa tri milijone evrov obveznic Lehman Brothers, oblikovanja za 3,3 milijone evrov škodnih rezervacij in visoke rasti škod. Tudi delnica Nove KBM je pridobila na vrednosti in je tako vredna 12,4 evra za delnico, medtem ko se je vrednost delnice Gorenja zvišala za 2,3, Telekoma Slovenije pa za 1,3 odstotka. Največ prometa je bilo v prve pol ure trgovanja sklenjenega z delnico Krke, ki se je zvišala za 0,05 odstotka na 55,1 evra za delnico.
|
positive
|
2,473
|
Ljubljana - Državna revizijska komisija je ugodila pritožbi GH Holdinga zoper odločitev Aerodroma Ljubljana, ki je zavrgel njihov zahtevek za revizijo oddaje posla razširitve letališke ploščadi na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana družbi SCT. Revizorji so ugotovili, da je Aerodrom holdingov zahtevek zavrgel v nasprotju z zakonodajo, zato bo moral o zahtevku vendarle odločati. Spomnimo, Aerodrom je za izvajalca pet milijon evrov vrednega posla izbral drugega najugodnejšega ponudnika SCT, ker GH Holding naj ne bi predložil ustreznih certifikatov o usposobljenosti. GH Holding, ki je ponudbo oddal v konzorciju s še nekaj podjetji, se je na odločitev pritožil. Aerodrom pa je revizijski zahtevek zavrnil, ker naj bi ga morali vložiti skupaj vsi člani konzorcija in ne le GH Holding. GH Holding je s tem dobil prvo bitko v vojni s SCT. Prvi mož GH Holdinga Blaž Miklavčič je z odločitvijo revizorjev zadovoljen in pravi, da se bodo za posel borili do konca, saj so prepričani, da izpolnjujejo vse pogoje, poleg tega pa so oddali tudi najcenejšo ponudbo. Aerodrom Ljubljana, ki ga vodi predsednik uprave Zmago Skobir, je Miklavčičevo ponudbo izločil, ker njegov podizvajalec Zarja Elektronika naj ne bi imel ustreznega certifikata o usposobljenosti po pravilniku o protieksplozijski zaščiti. Z razpisom zahtevani certifikat je Zarja Elektronika, kot so nam potrdili v izdajatelju certifikatov, družbi SIQ, pridobila 10. oktobra letos, medtem ko se je razpis iztekel 7. julija, o izboru SCT pa je Aerodrom oba ponudnika obvestil 8. oktobra. Torej dva dni po izločitvi ponudbe iz postopka. Toda kot pojasnjuje Miklavčič, je imela Zarja Elektronika ta certifikat že prej - zdaj so le podaljšali njegovo veljavnost. "Problem je nastal, ker so po vstopu Slovenije v EU vse odredbe začele veljati kot pravilniki. A vsebinsko se pri pravilniku o protieksplozijski zaščiti ni spremenilo nič, zato bi certifikat, izdan pred vstopom Slovenije v EU, moral veljati tudi danes," ocenjuje Miklavčič. To so nam potrdili tudi v SIQ in na ministrstvu za gospodarstvo. Vprašanje je, ali je Zarja Elektronika pred pridobitvijo certifikata 10. oktobra letos dejansko imela vsebinsko enak certifikat. Tudi o tem bo moral odločati Aerodrom.
|
neutral
|
2,474
|
Ljubljana - Samo v prvih devetih mesecih letošnjega leta je Skupina Luka Koper svoje finančne obveznosti povečala za kar 87,6 milijona evrov oziroma za skoraj 150 odstotkov. Zaradi višjih dolgov, s katerimi so financirali svoje investicije, in zaradi padca tečajev, ki so Skupini Luka Koper od začetka leta "odnesli" za več kot 20 milijonov evrov kapitala, se je opazno poslabšala finančna slika koprske skupine. Delež kapitala v financiranju se je namreč znižal za skoraj 14 odstotnih točk, na 61 odstotkov. Uprava Luke Koper sicer vztrajno zatrjuje, da letos še ne bodo čutili posledic svetovne gospodarske krize, vendar pa poslovanje Skupine Luka Koper temu ne pritrjuje, saj se jim je večina ključnih kazalcev dobičkonosnosti letos znižala, rast dobička iz poslovanja pa ni uspela dohitevati rasti prihodkov. Poleg tega uprava ocenjuje, da bodo letošnji poslovni prihodki le za 10 odstotkov višji od tistih v minulem letu, kar nakazuje, da se bo rast poslovanja v zadnjem četrtletju opazneje znižala. V prvih devetih mesecih so jih v primerjavi z enakim obdobjem lani namreč povečali za 16 odstotkov. Še več, EBITDA naj bi letos znašala le 34 milijonov evrov, kar je vsega štiri milijone evrov več kot v prvih devetih mesecih.
|
negative
|
2,475
|
Ljubljana - Največji trije slovenski mednarodni koncerni so tako kot lani tudi letos Mercator, Gorenje in Krka. Najbolj internacionalizirana slovenska podjetja pa so po novem Splošna plovba, Intereuropa in Alpos, ki so z vrha lestvice TOP 20 najbolj internacionaliziranih slovenskih multinacionalk izrinila Drogo Kolinsko, Elan in Gorenje. Obe lestvici so sestavili novinarji časnika Finance, ki so slovenske multinacionalke razvrščali po velikosti glede na sredstva, ki jih imajo v lasti v tujini, glede na število zaposlenih v tujini in glede na delež ustvarjenih prihodkov v tujini. Med najbolj internacionaliziranimi podjetji letos ni največjih slovenskih skupin, saj prva mesta zasedajo manjše družbe, kar je po pisanju časnika pričakovano. Strokovnjaki namreč opažajo, da se gibanja obračajo v prid manjših in prožnejših, tako imenovanih mini multinacionalk. Svetli izjemi sta Gorenje in Krka, druga in tretja največja slovenska multinacionalka, ki sta hkrati na šestem oz. četrtem mestu na lestvici najbolj internacionaliziranih. Mercator, Merkur in Petrol so na dnu lestvice najbolj internacionaliziranih družb. Zanje je slovenski trg kljub hvaljenju o navzočnosti na tujih trgih še vedno odločilnega pomena. Splošna plovba je prvo mesto med najbolj internacionaliziranimi slovenskimi multinacionalkami zasedla s kar 93,2 odstotka vseh sredstev v tujini, slabimi 90 odstotki vseh zaposlenih v tujini in 85,4 odstotka vseh prihodkov, ustvarjenih v tujini. Vseh 20 multinacionalk na lestvici je imelo lani v upravljanju 3,52 milijarde evrov, v 259 podjetjih pa so zaposlovale kar 25.566 ljudi. Na tujih trgih so ustvarile 5,54 milijarde evrov prihodkov, kar je 51 odstotkov celotnih prodajnih prihodkov v letu 2007.
|
positive
|
2,476
|
Reykjavik - Pred parlamentom v islandski prestolnici Reykjavik se je že osmo soboto zapored zbrala množica protestnikov, ki zahtevajo odstop vlade po zlomu nekoč cvetočega gospodarstva. Tedenski protesti so se začeli minuli mesec, ko so zaradi finančne krize propadle tri največje islandske banke, nezadovoljstvo med prebivalstvom pa narašča iz dneva v dan. Minulo soboto so med protestom izbruhnili nemiri, ko je nekaj sto demonstrantov poskušalo vdreti na policijsko postajo in poskušalo rešiti aretiranega protestnika. Najmanj pet ljudi je bilo ranjenih. Islandski premier Geir H. Haarde je danes znova zavrnil zahteve po odstopu. Kot je dejal, želi državo voditi skozi krizo, ki se bo po njegovih napovedih prihodnje leto še zaostrila. "Menim, da je hud padec bruto domačega proizvoda, kupne moči in stopnje zaposlenosti neizogiben," je dejal. Po njegovih besedah bo leta 2009 "za nas zelo težko leto". "Razumem, da so ljudje jezni in razočarani nad razmerami, ki so nastale," je nadaljeval Haarde. "Toda kar se tiče mene osebno, vodenje države skozi krizo v tem trenutku vidim kot svoj glavni cilj in glavni izziv," je poudaril premier. Haarde zavrača krivdo za bankrot države s 320.000 prebivalci in pravi, da so za to krive komercialne banke, ki so nepremišljeno širile svoje poslovanje v času hitre rasti borznih trgov. "Osebno se ne čutim odgovornega," je dejal. "Ne morem prevzeti odgovornosti za dejanja bančnikov," je dodal. Minuli mesec so pod težo dolgov, ki so se nabrali v letih hitre gospodarske oblasti, propadle tri največje islandske komercialne banke. Od takrat je vrednost islandske krone strmoglavila, številna podjetja so bankrotirala, brez dela pa vsak teden ostane nekaj sto ljudi.
|
negative
|
2,477
|
Nadzorniki NFD Holdinga so na včerajšnji seji za novega predsednika uprave imenovali Stanislava Valanta, dosedanjega predsednika uprave Zorana Boškovića pa so imenovali za člana uprave. Sod ne bo sodeloval pri dokapitalizaciji Palome Kot smo včeraj v Dnevniku napovedali, Slovenska odškodninska družba (Sod) ne bo sodelovala pri dokapitalizaciji Palome. V Sodu pa so pripravljeni nuditi pomoč pri zagotovitvi denarnih sredstev za določene ukrepe, ki so potrebni za učinkovito izvedbo reorganizacije in sanacije Palome, vendar le pod pogojem, da pomoč ponudi tudi Kapitalska družba. Kot možne oblike pomoči so izpostavili poroštva in druge oblike zavarovanja. Mura z 1,4 milijona evrov izgube Mura za letos načrtuje 89 milijonov evrov prihodkov, kar je za četrt milijona več kot lani. Čista izguba naj bi se znižala za milijon evrov in naj bi po ocenah uprave znašala 1,4 milijona evrov. Uprava z novim programov preoblikovanja v prihodnjem letu načrtuje ukinitev 500 delovnih mest, pri čemer vpliv recesije ni upoštevan. GBD v nakup Maksime Investa Družba Merkur je družbi GBD Skupina prodala 8,4-odstotni delež Maksime Investa. Spremembe pri carinah Decembra se bodo spremenili predpisi pri oprostitvah za blago v pošiljkah zanemarljive vrednosti, in sicer se bo oprostitev zvišala z 22 na 150 evrov. Za potnike, ki uporabljajo letalski in pomorski promet, pa bo odslej veljala višja oprostitev kot za potnike, ki potujejo s preostalimi prevoznimi sredstvi. Za prve bo pri uvozu oproščeno vseh dajatev blago v skupni vrednosti do 430 evrov, za preostale pa v vrednosti do 300 evrov. Ukinjene bodo tudi količinske omejitve za parfume, toaletne vode, kavo in čaj. Gorenje kupilolastne delnice Družba Gorenje je v tem tednu kupila 4800 lastnih delnic in tako delež lastnih delnic povečala na 0,86 odstotka. Avtoprevozniki proti satelitskemu cestninjenju Slovenski avtoprevozniki se ne strinjajo s predlaganim satelitskim cestninjenjem, saj je satelitsko cestninjenje dražje kot mikrovalovno. Prvo naj bi avtoprevoznike stalo 33 centov za prevoženi kilometer, drugo pa le 18 centov. Poleg tega pa bi država za uvedbo satelitskega cestninjenja morala zagotoviti 150 milijonov evrov, medtem ko je treba za uvedbo mikrovalovnega cestninjenja zagotoviti 9,5 milijona evrov. Štiriodstoten padec porabe elektrike V letošnjem letu se obeta štiriodstoten padec porabe električne energije, so sporočili iz podjetja Elektro-Slovenija (Eles), saj se je za približno toliko poraba elektrike znižala v letošnjih prvih desetih mesecih.
|
neutral
|
2,478
|
sladki vrh - Delničarji Palome na današnji skupščini v skladu s svojimi napovedmi niso podprli predlagane dokapitalizacije v višini 20 milijonov evrov, ki jo je predlagala uprava, podprl pa tudi nadzorni svet tovarne papirja iz Sladkega Vrha. Lastniki so se tako zgolj seznanili s podrobnostmi sanacijskega programa, ki ga sicer družba že izvaja. Skupščina je že na začetku zavrnila tudi nasprotne predloge malih delničarjev, ki so med drugim zahtevali, da bi osnovni kapital podjetja povečal morebitni strateški partner, prav tako pa se niso v celoti strinjali s predlaganim načinom dokapitalizacije. Po zavrnitvi njihovih predlogov so združeni lastniki nekaj več kot 23-odstotnega deleža skupščino zapustili in napovedali izpodbojne tožbe, a so te po zavrnitvi predloga dokapitalizacije prav tako postale brezpredmetne. Z 71 odstotki večinska državna lastnika Palome, Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba, sta že pred skupščino napovedali, da dokapitalizacije ne nameravata podpreti. Iz Kada so po današnjem zboru delničarjev sporočili, da se jim zdi predlagana vrednost delnice previsoka, saj bistveno presega njihovo ocenjeno vrednost. Ob tem v Kadu za zdaj ne vidijo interesa morebitnih strateških partnerjev za sodelovanje v dokapitalizaciji, zato njihovo sodelovanje v postopku predlaganega povečanja osnovnega kapitala ne bi bilo ekonomsko upravičeno. Iz enakih razlogov so predlog zavrnili tudi v Sodu, kjer so že v petek sporočili, da bodo podprli sodelovanje morebitnega investitorja, še naprej pa bodo podpirali predlagani sanacijski načrt. Zato so v Sodu pripravljeni nuditi tudi pomoč pri zagotovitvi denarnih sredstev za določene ukrepe, ki so nujno potrebni za učinkovito izvedbo reorganizacije in sanacije Palome. Njihov pogoj pri tem pa je, da bo pomoč podjetju nudil tudi največji posamični lastnik, torej Kad. Zagotavljanje potrebnih denarnih sredstev bi se izvajalo v več fazah ter po posameznih projektih, so še dodali v Sodu.
|
neutral
|
2,479
|
London - Zaradi globalne finančne krize so britanski politiki neprijetni potezi. sprejetju evra, bliže kot kdajkoli doslej. Tudi Švedska in Danska sta pred nekaj dnevi najavili, da resno proučujeta možnost uvedbe evra, danes v člankih na svojih spletnih straneh pišejo tuji mediji. Enako potezo je najavila tudi Islandija, ki je na robu bankrota. Skorajšnji vstop Velike Britanije v evro-območje je napovedal tudi predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso. Uradno sicer velja, da se stališče britanske vlade glede evra ni spremenilo, vendar britanskemu gospodarstvu teče voda v grlo. Večina Britancev je proti uvedbi evra. Britanski funt je tudi v primerjavi z ostalimi valutami napram evru znatno izgubil na vrednosti. Boj proti kriznim ekonomskih situacijam je veliko težji za finančno samostojne države, čeprav je bilo do nedavnega njihovo ekonomsko stanje zavidanja vredno.
|
neutral
|
2,480
|
Ljubljana - GBD Skupina je istočasno, ko je od Merkurja kupila 8,5 odstotka Maksime Invest, od družbe Fond kupila tudi triodstotni delež Save, vreden več kot 16 milijonov evrov. Koliko so namenili za nakup okoli 20 milijonov evrov vrednih paketov delnic, izvršna direktorica GBD Skupine Ani Klemenčič ni želela razkriti. Povedala je, da cena delnice ni opazneje odstopala od borzne, nakup pa so financirali deloma z lastnimi, deloma pa z dolžniškimi viri. Od naložbe si, tako Klemenčičeva, obetajo pozitiven donos, vendar po njenih zagotovilih za nakupi ne stoji menedžment Save na čelu s predsednikom uprave Janezom Bohoričem, kot se namiguje v borznih krogih. "V preteklosti smo bili pri svojih investicijah nekoliko omejeni, saj izpostavljenost do posamezne naložbe ni smela presegati četrtine kapitala Gorenjske borznoposredniške družbe. Od takrat, ko je prišlo do razcepitve GBD na 'matico' in Skupino, pa teh omejitev nimamo več," še pravi Klemenčičeva.
|
neutral
|
2,481
|
Ljubljana - Vlada je na današnji seji v skladu z zakonom o Slovenski izvozni in razvojni banki (SID) razrešila in imenovala nove člane nadzornega sveta SID Banke. Dosedanjim obveznim članom nadzornega sveta SID mandat namreč preneha na podlagi prenehanja funkcije ministra. Kot je na današnji novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za finance Franc Križanič, so v nadzornem svetu po novem on kot finančni minister, gospodarski minister Matej Lahovnik, ministrica brez resorja, odgovorna za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Zlata Ploštajner, minister za razvoj Mitja Gaspari, minister za visoko šolstvo Gregor Golobič in minister za delo Ivan Svetlik. Poleg njih sta v nadzornem svetu še dva zunanja člana. To še iz preteklega mandata ostajata Maja Klun in Stanka Zadravec. "Štirje ministri v nadzorni svet spadajo že po sami funkciji, dva pa smo dodali iz skupine ministrov, ki se ukvarja z odpravljanjem posledic finančne in gospodarske krize," je pojasnil Križanič. Vlada je tako zamenjala šest članov, s katerimi bo banka delovala s polnomočnim nadzornim svetom. Po besedah ministra namerava vlada sicer spremeniti zakon tako, da bo nadzorni svet primeren finančni instituciji, sedanji pa bo postal programski svet.
|
neutral
|
2,482
|
Begunje - Vršilec dolžnosti predsednika uprave Skimarja Ivan Štrlekar je zaradi zadnjih dogodkov v podjetju danes sklical skupščino družbe. Ta bo zasedala v najkrajšem možnem času, ki ga dovoljuje statut, torej 5. januarja. Na njej pa bodo lastniki obravnavali aktualna nesoglasja v vodstvu, sporne pogodbe s svetovalci in potek sanacije. Kot je danes sporočil Štrlekar, so se v zadnjem času v javnosti pojavljale številne manipulacije s poslovnimi podatki, ki so resno škodovale ugledu poslovnega sistema in bi lahko v prihodnje celo ogrozile uspešen potek sanacije Skimarja. Zato uprava vidi edino možnost za umiritev razmer v tem, da lastnike neposredno seznani z vsemi relevantnimi dejstvi in jim na ta način omogoči, da čim prej sprejmejo nujne odločitve, ki bi omogočile nemoteno in predvsem enotno vodenje sanacije. Po tem ko bo aktualna, ki je dolžna podpreti vse pomembne odločitve v podjetju in je pristojna tudi za morebitne zamenjave v nadzornem svetu. dogajanje v Skimarju, na čelu s spornimi visokimi stroški za odvetnike in svetovalce, že v ponedeljek obravnaval nadzorni svet, ki lahko sprejme tudi morebitne kadrovske spremembe, bo tako v začetku januarja na vrsti še skupščin
|
neutral
|
2,483
|
Frankfurt/London - Vodilne borze v Evropi so današnje trgovanje začele s krepkim dvigom tečajev delnic. Povečan optimizem vlagateljev je posledica napovedanih in obetajočih se ukrepov, s katerimi nameravajo države po vsem svetu premagati aktualno svetovno finančno in gospodarsko krizo, poročajo tuje tiskovne agencije. V Frankfurtu se je indeks DAX v dosedanjem trgovanju povzpel že za 6,30 odstotka, pariški CAC 40 je pridobil 6,02 odstotka, londonski FTSE 100 pa 4,62 odstotka. Na milanski borzi so se delnice v povprečju podražile za 4,60 odstotka. Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so danes sledili petkovim pozitivnim gibanjem na borzi na Wall Streetu ter se v povprečju krepko zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je porasel za 411,54 točke oz. 5,20 odstotka na 8329,05 točke. V Hongkongu se je indeks Hang Seng zvišal za 8,7 odstotka, indijski Sensex je porasel za 4,6 odstotka, šanghajski Shanghai Composite pa za 3,6 odstotka. V Avstraliji so se tečaji delnic v povprečju zvišali za več kot štiri odstotke. Na pozitivno vzdušje vlagateljev so vplivale, kot omenjeno, novice o napovedanih in morebitnih ukrepih držav v boju proti svetovni finančni krizi in gospodarskemu upočasnjevanju. Kitajski vrh bo namreč v tem tednu razpravljal o morebitnih novih ukrepih za razširitev že napovedanega 586 milijard dolarjev težkega paketa za pomoč gospodarstvu, medtem ko naj bi se v Washingtonu med drugim nakazovala odobritev pomoči trem največjim ameriškim avtomobilskim proizvajalcem. Nove ukrepe v boju proti krizi pa je v nedeljo napovedala Indija.
|
positive
|
2,484
|
Ljubljana - "Pričakujem, da bodo uprava in odvetnika (Daniel Planinšec in Rajko Vrečar, op. p.) na seji nadzornega sveta pojasnili visoke stroške za svetovanje (več kot 100.000 evrov v letošnjem letu, op. p.). Za normalnega človeka, ki ne zasluži veliko, so ti stroški visoki. Če pa so odvetniške storitve takšne, da so bile potrebne, se bom pustil prepričati, da stroški niso bili pretirani," je včeraj pred večerno sejo Skimarjevega nadzornega sveta pojasnil Gregor Gomišček, predsednik Skimarjevega nadzornega sveta. Po prepričanju Planinšca so odvetniški stroški, ki so zdaj predmet številnih očitkov, nizki glede na delo, ki sta ga oba odvetnika v Skimarju opravila. Na vprašanje, ali lahko pričakujemo razrešitev uprave, Gomišček odgovarja, da mora "kot nadzornik podpirati upravo, dokler ji ne dokažejo kakršne koli nepravilnosti". Predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu Mitja Mlakar podobnega vprašanja pred sejo ni želel komentirati. "Gradiva imamo dovolj, da bomo lahko rešili problem Elan," pa je povedal član nadzornega sveta Matjaž Lenassi, predsednik uprave Alpine. Vršilec dolžnosti predsednika Skimarjeve uprave Ivan Štrlekar pričakuje odločitve, svojega odstopa pa v primeru, da ga nadzorniki ne bodo razrešili, za zdaj še ne namerava ponuditi. Kakšne odločitve so sprejeli nadzorniki, nam do zaključka redakcije ni uspelo izvedeti. Ker pa naj bi potrebovali več časa za sprejem dokončne odločitve, naj bi po mnenju poznavalcev razmer sejo prekinili in nadaljevali v prihodnjih dneh. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
neutral
|
2,485
|
Ženeva - Letalski prevozniki bodo v prihodnjem letu na ravni celotne panoge zabeležili 2,5 milijarde dolarjev izgube, v danes objavljeni napovedi ocenjuje Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IATA). Vse regije, z izjemo ZDA, naj bi zabeležile večje izgube kot v letu 2008. Napovedi niso obetavne, je povedal generalni direktor združenja IATA Giovanni Bisignani in dodal, da se bo kronična kriza v tej industriji nadaljevala tudi v letu 2009. Panoga se po njegovih besedah sooča z najslabšim prihodkovnim okoljem v zadnjih 50 letih. Prihodki celotne panoge naj bi se z za letos napovedanih 536 milijard dolarjev znižali na 501 milijardo dolarjev. To je prvi padec prihodkov po letih 2001 in 2002, ko je dve leti zapored industrija zabeležila upad prihodkov. Potniški promet naj bi se v letu 2009 znižal za tri odstotke, potem ko naj bi letos imel dvoodstotno rast. To bo prvo zmanjšanje potniškega prometa po letu 2001, ko je prišlo do 2,7-odstotnega zmanjšanja. Za tovorni promet se pričakuje, da se bo skrčil za pet odstotkov, medtem ko naj bi se letos za 1,5 odstotka. Pred letošnjim letom se je tovorni promet nazadnje zmanjšal leta 2001, takrat za šest odstotkov. Cena severnomorske nafte brent naj bi v prihodnjem letu znašala v povprečju 60 dolarjev za 159-litrski sod, tako da naj bi letalski prevozniki skupno za gorivo odšteli 142 milijard dolarjev. To je 32 milijard dolarjev manj kot letos, ko je povprečna cena brenta znašala 100 dolarjev. Združenje je ob tem nekoliko popravilo svojo napoved za leto 2008. Po novi oceni naj bi letalska industrija letos ustvarila pet milijard dolarjev izgube, po septembrski oceni naj bi ta znašala 5,2 milijarde dolarjev. Znižanje napovedane izgube za letošnje leto je posledica hitrega upadanja cen goriva. Izguba bo v prihodnjem letu nižja na račun severnoameriških letalskih prevoznikov Izguba v prihodnjem letu bo nižja od letošnje predvsem na račun severnoameriških letalskih prevoznikov. Ti so bili namreč letos zaradi visokih cen goriva najbolj prizadeti, skupaj naj bi zabeležili 3,9 milijarde dolarjev izgube. Zato so se z zmanjšanjem zmogljivosti tudi prvi začeli prilagajati na nove razmere, to pa jim omogoča, da se bolje spopadajo s sedanjim zmanjševanjem povpraševanja zaradi recesije in hitreje izkoristijo padajoče cene nafte. Severnoameriški letalski prevozniki naj bi tako na skupni ravni v letu 2009 kot edini zabeležili dobiček, v višini 300 milijonov evrov. Azijsko-pacifiški naj bi imeli 1,1 milijarde dolarjev izgube, evropski milijardo dolarjev izgube, latinskoameriški in bližnjevzhodni pa po 200 milijonov dolarjev izgube. Afriški prevozniki naj bi zabeležili 300 milijonov dolarjev izgube. Letalski prevozniki, tako Bisignani, so se sicer od leta 2001 naprej korenito prestrukturirali. Občutno so znižali svoje stroške, zmanjšali izpuste toplogrednih plinov. Vendar pa je finančna kriza te dosežke zasenčila, zato so potrebni novi ukrepi. Ti med drugim zajemajo odpuščanja, če ne bo prišlo do dodatnega zmanjšanja stroškov, svoj delež pa morajo prispevati tudi vlade, in sicer na področju obdavčitve, infrastrukture, regulacije.
|
negative
|
2,486
|
houston - Ameriško podjetje Deloitte LLP je izvedlo anketo med 52 direktorji ameriških naftnih in plinskih podjetij, ki prinaša zanimive ugotovitve. Velika večina jih namreč meni, da nafta čez 25 let več ne bo več najcenejši vir energije. Ankete se je udeležilo 52 direktorjev energetskih podjetij iz ZDA s prihodkom najmanj 100 milijonov dolarjev, rezultate pa so objavili v sredo na letni konferenci o nafti in plinu v predmestju Houstona Woodlands. Udeleženci ankete sicer ne dajejo odgovora na to, kaj bo zamenjalo fosilna goriva. Kot najboljšo alternativo nafti omenjajo zemeljski plin, za zadovoljevanje transportnih potreb pa se 30 odstotkom udeležencev ankete zdijo najbolj primerni električni avtomobili. 50 odstotkov udeležencev meni, da je ameriški energetski položaj danes slabši kot pred petimi leti, 40 odstotkov pa, da je boljši. Le 23 odstotkov udeležencev ankete meni, da bosta nafta in plin najcenejši vir energije tudi čez 25 let, ker je nafto vse dražje najti in izkoriščati. Sicer naj bi bila največja ovira državne regulacije, 30 odstotkov jih meni, da so to geopolitična tveganja, 12 odstotkov pa nepredvidljivost cen. Mednarodna agencija za energijo (IEA) je novembra sporočila, da bo potrebno v naslednjih 20 letih najmanj 1000 milijard dolarjev na leto za investicije v iskanje fosilnih goriv, če se želi svet izogniti energetski krizi, ki lahko zaduši globalno ekonomijo. 53 odstotkov udeležencev ankete meni, da bodo ZDA ostale brez nafte po dostopnih cenah v naslednjih 25 letih, svet pa v naslednjih 50 letih. Fosilna goriva še vedno na vrhu Kljub temu bodo fosilna goriva ostala najpomembnejši energetski vir na svetu še veliko let. Vendar pa tudi naftna podjetja vlagajo denar v iskanje alternativnih virov. Ameriško podjetje Exxon Mobil trdi, da bodo fosilna goriva najmanj do leta 2030 zadovoljevala 80 odstotkov svetovnih energetskih potreb, kljub temu pa je že ustanovilo nov oddelek o razvoju drugih oblik energije. Svetovno povpraševanje po nafti naj bi sicer naslednje leto padlo zaradi splošne gospodarske recesije. Ameriška Uprava za energetske informacije (EIA) je v torek sporočila, da bo svetovno povpraševanje po nafti leta 2009 padlo za 450.000 sodov na dan. Danes je celotna svetovna poraba med 85 in 86 milijonov sodov na dan. Ekonomist in energetski svetovalec pri Deutsche bank Adama Sieminskega, je še bolj črnogled in meni, da bo povpraševanje prihodnje leto padlo za 800.000 sodov ali celo več, cena pa na 30 dolarjev za sod. Vendar pa bo v času gospodarskega okrevanja cena morala spet porasti na do najmanj 80 dolarjev za sod, da se zagotovijo potrebne investicije za ohranjanje proizvodnih ravni.
|
neutral
|
2,487
|
Ljubljana - Ljubljanska borza je današnji trgovalni dan začela s padcem tečajev, osrednji indeks SBI 20 pa je po pol ure trgovanja padel za 0,2 odstotka na 4016 indeksnih točk. Do 10. ure je bilo sicer sklenjenih za le nekaj več kot 250.000 evrov poslov, po prometu pa je na prvem mestu delnica Krke, ki se je v primerjavi s sredinim enotnim tečajem zvišala za 0,65 odstotka, na 54,45 evra za delnico. Med prometnejšimi delnicami sta še tista od Telekoma Slovenije in Nove Kreditne banke Maribor. Prva je 0,13 odstotka pridobila, slednja pa se je znižala za še 1,8 odstotka na 10,91 evra za delnico. Za največ in sicer kar tri odstotke se je ob minimalnem prometu zvišala cena delnice Zavarovalnice Triglav, več kot dva odstotka sta pridobili tudi delnici Heliosa in Zvon Dva Holdinga, delnica Istrabenza pa je glede na sredin enotni tečaj višja za dober odstotek. Na drugi strani je en posel vreden slabih 2000 evrov povzročil kar pet odstotni padec vrednosti delnice Pivovarne Laško, delnica investicijske družbe KD pa se je znižala za 2,4 odstotka. Agencija za trg vrednostnih papirjev je namreč včeraj Pivovarno Laško, Pivovarno Union, Radensko in Infond Holding ter vodilne može teh družb oglobila s skoraj 700.000 evri, saj so kršili prevzemno zakonodajo.
|
neutral
|
2,488
|
Ljubljana - Vlada je na včerajšnji seji zamenjala člane vseh nadzornih organov obeh paradržavnih skladov, tako Kapitalske družbe (Kad) kot Slovenske odškodninske družbe (Sod). Minister za finance Franc Križanič pričakuje, da bodo imenovali kompetentne uprave, ki bodo sprejele ukrepe, s katerimi bodo preobrnili poslovanje družb. Po naših informacijah bodo v kratkem sledile še zamenjave vodstev obeh skladov. Kot najverjetnejši kandidat za predsednika uprave Kada se omenja Borut Jamnik, ki je na tem mestu že služboval pred nastopom vlade Janeza Janše. Vodenje Soda pa naj bi po neuradnih informacijah zaupali Tomažu Kuntariču, ki je v minulem mandatu poleg Jamnika sedel v upravi Kada. Skupščino Kada naj bi vodil generalni direktor Tuša Aleksander Svetelšek, nadzorni svet Kada bo vodil predsednik uprave Vzajemne Boštjan Aver, upravni odbor Soda pa generalni direktor šoštanjske termoelektrarne Uroš Rotnik. Se je pa na določitev vlade že odzval dosedanji predsednik nadzornega sveta Kada Boris Zupančič, ki bi mu mandat potekel šele leta 2011. "Glede na predvolilne obljube premierja Boruta Pahorja, da ne bo prihajalo do neupravičenih in neutemeljenih razrešitev ter da ne bo delitev na naše in vaše, sem skrajno presenečen nad grobim posegom vlade," je sporočil Zupančič. Poleg tega je premier Pahor imenoval gospodarski strateški svet, ki ga bo vodil skupaj z gospodarskim ministrom Matejem Lahovnikom. V svetu bodo sedeli direktor svetovalne družbe McKinsley Peter Kraljič, Žiga Debeljak (Mercator), Cvetka Selšek (SKB), Stojan Petrič (Kolektor), Jože Colarič (Krka), Rok Uršič (Instrumentation Tehnologys), Franjo Bobinac (Gorenje), France Arhar (Unicredit), Tatjana Fink (Trimo), Uroš Slavinec (Helios) ter vrsta ekonomistov: Janez Šuštaršič, Rasto Ovin, Maks Tajnikar, Aleš Ahčan, Marko Jaklič in Janez Prašnikar. katja.svensek@dnevnik.si
|
neutral
|
2,489
|
Ljubljana - "Z donosnostjo kapitalskega vzajemnega pokojninskega sklada (KVPS) nisem zadovoljen. Na prenizek donos sem na sejah odbora, ki se ga udeležujejo uprava in nekateri strokovni sodelavci Kapitalske družbe (Kad), že večkrat opozoril in zahteval ukrepanje," je zatrdil Brane Kastelec, direktor finančnega sektorja v Krki in nekdanji član odbora KVPS. Da so opozarjali na slabo upravljanje pokojninskih skladov, še zlasti v zadnjih dveh letih, je povedal tudi član odbora sklada ZVPSJU Branimir Štrukelj. "Vendar je pristojnost odbora le spremljanje poslovanja sklada. Nima dejanske funkcije nadzornega sveta," je pojasnil. Lahko sicer poda mnenje k spremembi naložbene politike, a to mnenje za upravo niti ni zavezujoče. Znano je, da imajo Kadovi pokojninski skladi zadnje mesece bistveno višje izgube od primerljivih izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja. Tako sta konec novembra sklada ZVPSJU in SODPZ imela že več kot osem odstotkov negativnega letnega donosa, sklad KVPS pa celo več. Da so bili zavarovanci nezadovoljni s poslovanjem sklada ZVPSJU, je razvidno tudi iz štiriletnega poročila odbora. Toda, ali je vodstvo Kapitalske družbe upoštevalo mnenja in pripombe odborov? "Nekatera da, nekatera ne," je dejal David Valentinčič, še pred kratkim predsednik odbora KVPS. Hkrati je poudaril, da bodo rezultati upravljanja vidni šele, ko se bodo začele izplačevati prve rente. Spomnimo, da odbor ZVPSJU še pred kratkim ni deloval. Članom je namreč štiriletni mandat potekel že marca letos, a ga prejšnja vlada ni podaljšala, niti ni imenovala novih članov. Pri tem velja poudariti, da je odbor ZVPSJU že pred časom zahteval zunanjo analizo poslovanja sklada. Toda kljub uspešnemu razpisu analiza ni bila nikoli opravljena, saj uprava Kada z izbranim izvajalcem ni želela podpisati pogodbe o izvedbi naloge. tomaz.modic@dnevnik.si
|
negative
|
2,490
|
New York - Osrednji borzni indeksi Wall Streeta so se pretekli trgovalni teden gibali v znamenju novic okrog reševanja avtomobilskih podjetij ZDA s pomočjo proračunskega denarja. Ko je raslo upanje, da bo denar zagotovljen, so indeksi rasli, ko je zavladalo razočaranje, so padali. V petek je osrednji indeks Dow Jones najprej, ko so se vlagatelji ubadali s propadom dogovora o reševanju avtomobilskih podjetij v ameriškem senatu, kjer so republikanski senatorji uničili dogovor, nazadoval za več kot 200 točk. Nato pa sta Bela hiša in finančno ministrstvo sporočila, da se bo denar za avtomobilska podjetja našel tudi iz drugih virov, morda tudi iz 700 milijard dolarjev vrednega proračunskega paketa proti finančni krizi. Takrat so indeksi začeli ponovno rasti. Industrijski indeks Dow Jones je v petek v primerjavi s četrtkom porasel za 64,59 točke oziroma 0,75 odstotka na 8629,68 točke. Dow Jones je v četrtek izgubil 196 točk, zaradi strahu, ki je bil povsem upravičen, da bo predlog zakona o reševanju avtomobilskih podjetij propadel v senatu. Indeks S&P 500 je v petek v primerjavi s četrtkom porasel za 6,14 točke oziroma 0,70 odstotka na vrednost 879,73 točke, tehnološki indeks Nasdaq composite pa za 32,84 točke oziroma 2,18 odstotka na vrednost 1540,72 točke. V primerjavi s petkom preteklega tedna je Dow Jones nazadoval za 0,07 odstotka, S&P 500 je porasel za 0,42 odstotka, Nasdaq pa za 2,08 odstotka. Od začetka leta je Dow Jones izgubil 34,9 odstotka, S&P 500 40,1 odstotka in Nasdaq 41,9 odstotka. Indeks manjših podjetij Russell 2000 je v petek v primerjavi s četrtkom porasel za 17,22 točke oziroma 3,82 odstotka na vrednost 468,43 točke, kar je za 1,59 odstotka višje kot v petek preteklega tedna. Na newyorški borzi je v petek lastnika zamenjalo okrog 1,44 milijarde delnic, na borzi Nasdaq pa okrog 1,91 milijarde. Nafta se je v petek pocenila za 1,70 dolarja na 46,28 dolarja za 159-litrski sod. Borze se niti niso preveč ozirale na spet slaba gospodarska poročila vlade. Ministrstvo za delo je sporočilo, da so se cene na ravni proizvajalcev novembra znižale za 2,2 odstotka, kar napoveduje nevarnost deflacije. Po navedbah ministrstva za trgovino so podjetja oktobra znižala inventar za 0,6 odstotka, maloprodaja pa je novembra nazadovala za 1,8 odstotka. Delnice največjega ameriškega avtomobilskega podjetja GM so se v petek pocenile za 18 centov oziroma 4,4 odstotka na 3,94 dolarja. Delnice Forda so se podražile za 14 centov oziroma 4,8 odstotka na 3,04 dolarja, delnice Chryslera pa ne kotirajo na borzi. Borzno trgovanje je pretekli teden minilo v znamenju ukinjanja delovnih mest. Novembra je bilo v ZDA ukinjenih 533.000 delovnih mest in stopnja brezposelnosti je skočila na 6,7 odstotka. To bo še naraščalo, saj je Bank of America v četrtek napovedala odpuščanje do 35.000 zaposlenih v naslednjih 3 letih. Zaradi tega so se ji delnice podražile za dva centa na 14,93 dolarja.
|
neutral
|
2,491
|
Ljubljana - Slovenska in ruska vlada morata najprej skleniti sporazum o sodelovanju pri projektu Južni tok, šele nato lahko Gazprom začne z delom. Na strani vlad je, da postavita okvirje sodelovanja, slovenski potrošniki pa naj bi plin dobili leta 2015, so danes v Ljubljani povedali predstavniki Gazproma Export. Vodja sektorja za oblikovanje pogodb in oblikovanje cen s partnerji v družbi Sergej Komlev je na srečanju z novinarji pojasnil, da se v Gazpromu o slovenskem partnerju pri izgradnji plinovoda še niso pogovarjali in poudaril, da morata Slovenija in Rusija najprej podpisati sporazum. Trenutno je pomembno le to, ali bo Slovenija pri projektu sodelovala, ali si želi ruskega plina, je dejal. Ko bo projekt dobil zeleno luč, bodo v Gazpromu lahko začeli z delom. Ob tem je Komlev zagotovil, da bo celoten projekt Južni tok končan leta 2015, kar pomeni, da bodo takrat plin po omenjenem plinovodu dobili tudi slovenski potrošniki. Ob tem ni želel postavljati in ugibati o roku, do katerega bi vladi morali skleniti sporazum, da bi projekt lahko stekel, naj pa bi bilo to čim prej. V mešanem podjetju, ki bo bdelo nad gradnjo plinovoda Južni tok čez slovensko ozemlje, si v Gazpromu želijo več kot 50-odstotni delež. Kot je dejal Komlev, to ni nujno, ker je na strani vlad, da se dogovorita o sodelovanju, je pa to predmet pogajanj. Po njegovih besedah je o slovenskem partnerju prezgodaj govoriti. Predstavniki Gazproma, ki se mudijo na obisku v Sloveniji, se bodo sicer srečali s predstavniki ministrstva za gospodarstvo in analitiki, a bo to srečanje na tehnični ravni in ne na politični, so poudarili predstavniki ruskega plinskega giganta.Ukrajinci opozorjeni, da poplačajo svoje dolgove Gazprom v Slovenijo zemeljski plin dobavlja od leta 1978, sedanja pogodba pa se izteče leta 2017. Letno dobavijo v Slovenijo okoli 600 milijonov kubičnih metrov ruskega plina, je navedel Komlev. Plinovod Južni tok, prek katerega naj bi letno steklo 30 milijard kubičnih metrov plina, je skupen projekt Gazproma in italijanske družbe Eni, sestavljala pa naj bi ga dva kraka. Poleg kraka iz Rusije, pod Črnim morjem do Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oz. Slovenije v Italijo, naj bi v Italijo šel tudi krak, ki bi se iz Bolgarije razcepil v Grčijo in nato pod Jadranskim morjem v južno Italijo. Komlev je spregovoril tudi o dobavi plina ostalim državam. Kot je pojasnil, imajo težave pri sklepanju pogodb in določanju cen le z Ukrajino. Gazprom je Ukrajino pred časom pozval, naj takoj poplača svoje dolgove, sicer se bo v prihodnjem letu soočila s podvojitvijo cen plina, v primeru neplačila dolga so zagrozili tudi s prekinitvijo dobave plina. Kot je pojasnil Komlev, z Ukrajino še nimajo podpisane nove pogodbe o dobavi plina. Za podpis pogodbe pa mora Ukrajina najprej poplačati dolg, ki naj bi po besedah Komleva znašal okoli tri milijarde dolarjev.
|
neutral
|
2,492
|
Ljubljana - Vlada se je včeraj prvič po dolgem času odločila vplivati na cene naftnih derivatov preko sprememb trošarin. Zaradi tega bo cena najbolj prodajnega goriva eurosuper in cena dizla ostali na enaki ravni kot doslej (0,827 evra in 0,914 evra za liter), medtem ko bomo za liter kurilnega olja odšteli 0,563 evra oziroma dva centa manj kot doslej. Malenkostno se je znižala tudi cena goriva eurosuper plus (za 0,1 centa na 0,849 evra na liter). Če vlada ne bi spremenila trošarin, bi se dizel pocenil za 6,5 centa, kurilno olje za 6,9 centa, obe vrsti bencina pa za 3,1 centa. Kot so sporočili iz vlade, so trošarine za neosvinčeni bencin zvišali za 2,552 centa na liter, trošarine za plinsko olje za pogonski namen za 5,393 centa na liter, trošarine za plinsko olje za plinsko ogrevanje pa za 4,1 centa. Slednje so zvišali na najvišjo raven, kolikor je dopustno v skladu z zakonskim pooblastilom. Omenjeni ukrep naj bi vladi tako prinesel 133,8 milijona evrov sredstev na letni ravni, kar bo po besedah finančnega ministra Franca Križaniča uporabila za financiranje ukrepov proti gospodarski krizi. Zvišanje trošarin naj bi tudi ob predpostavki, da se cene naftnih derivatov v naslednjih dveh tednih ne bodo znižale, inflacijo v tem mesecu znižalo za 0,64 odstotne točke. In kaj se dogaja s svetovno ceno nafte? Zaradi špekulacij o tem, da bo Organizacija držav izvoznic nafte (Opec) jutri znižala proizvodnjo za največ v zadnjem desetletju, se je nafta na svetovnih trgih podražila. 159-litrski sodček ameriške zahodnoteksaške nafte je bil dražji za več kot šest odstotkov in je znašal 50,50 dolarja, za več kot šest odstotkov se je podražil tudi sodček severnomorske nafte brent. V Opecu sicer ocenjujejo, da so do zdaj zaradi močnega padca cen nafte - ta je za 66 odstotkov nižja od svojega rekorda v juliju - izgubili okoli 700 milijard dolarjev. Nižje cene nafte pa niso pozitivno vplivale na svetovno povpraševanje po nafti. To se bo po ocenah mednarodne agencije za energijo prvič po letu 1983 znižalo.
|
neutral
|
2,493
|
Ljubljana - Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) in Gorenjska banka sta v petek družbi Steklarna Rogaška blokirali tri transakcijske račune, je razvidno iz javno dostopnih podatkov. Kaj je razlog za blokado računov, nam v Steklarni Rogaška do zaključka redakcije včeraj niso pojasnili. V letošnjem letu pa je imela Steklarna Rogaška skoraj 200 dni blokiran račun, odprt pri Novi Ljubljanski banki. Kako so poslovali v prvih enajstih mesecih, kakšne posledice ima na njihovo poslovanje globalna finančna kriza in kako se bodo spopadli s težavami, v Steklarni Rogaška niso pojasnili. Prav tako niso odgovorili na vprašanje, ali v bližnji prihodnosti načrtujejo odpuščanja. V zadnjih dveh letih je Steklarno Rogaška zapustilo 300 delavcev, tako da zdaj zaposluje približno 980 delavcev. Očitno so likvidnostne težave v Steklarni Rogaška predvideli že pred nekaj meseci. Iz letnega poročila za leto 2007 je namreč razvidno, da uprava družbe pod vodstvom Davorja Šenije poslovanje kljub visoko izkazanemu dobičku ne ocenjuje kot preveč uspešno. Doseženi dobiček je bil predvsem posledica realiziranih odpisov finančnih obveznosti do bank in odpravka slabitev nepremičnega premoženja družbe. V lanskem letu je skupina Steklarna Rogaška ustvarila 24,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za dobra dva milijona manj kot leto pred tem. Medtem ko je leta 2006 znašala konsolidirana izguba 2,65 milijona evrov, je skupina Steklarna Rogaška v lanskem letu ustvarila 8,43 milijona evrov dobička. Ob tem je precej skrb zbujajoča zadolženost. Skupina Steklarna Rogaška je imela lani kar 96 odstotkov dolžniškega kapitala. Lastnik Steklarne Rogaške je Julius Fond, v katerem imata lastniške deleže Zvon Ena Holding in Leo Ivanjko. V Zvonu Ena Holdingu kriznih razmer v Steklarni Rogaška včeraj niso komentirali.
|
negative
|
2,494
|
New York - Vodilna ameriška investicija banka Goldman Sachs je zaradi finančne krize prvič, odkar so pred skoraj desetimi leti začele njene delnice kotirati na borzi, zdrsnila v rdeče številke. V zadnjem četrtletju poslovnega leta, ki se je izteklo z novembrom, je zabeležila krepkih 2,12 milijarde dolarjev (1,55 milijarde evrov) izgube. Zadnje lansko četrtletje je banka končala s 3,21 milijarde dolarjev dobička. Letošnji rezultati so še slabši, kot so pričakovali analitiki, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Od začetka krize je Goldman Sachs vseskozi bolje posloval kot konkurenčne banke in ves čas dosegal dobiček. Kriza bo vplivala tudi na rezultate celotnega poslovnega leta 2007/08. Po rekordnih lanskih rezultatih bo Goldman Sachs letos po izračunih ustvaril le še 2,32 milijarde dolarjev dobička, kar je zmanjšanje v višini 80 odstotkov. Delnice banke Goldman Sachs so na borzi na Wall Streetu začele kotirati leta 1999. Zaradi finančne krize sta se Goldman Sachs in konkurenčna banka Morgan Stanley - zadnji veliki neodvisni investicijski banki na Wall Streetu - pred kratkim odrekli izrednemu statusu ter postali običajni poslovni banki. To zaostruje nadzor ter omejuje manevrski prostor za hitre dobičke, vendar jima hkrati dopušča dostop do stabilnih vlog strank.
|
negative
|
2,495
|
Begunje na Gorenjskem - Predstavniki zaposlenih v Skimarju so se danes sestali s predsednikom nadzornega sveta Gregorjem Gomiščkom, ki jim je predstavil podrobnosti o visokih stroških za svetovanje in prave storitve ter o predlaganih ukrepih. Delavci s pojasnili niso bili v celoti zadovoljni, zato bodo na vodstvo podjetja še naslovili nekaj pisnih vprašanj. Kot je po končanem štiriurnem sestanku pojasnil predsednik Skimarjevega sindikata Dušan Ferjan, bodo za nadzorni svet, upravo in državo pripravili nekaj pisnih vprašanj, saj si želijo še nekaterih dodatnih pojasnil, ki jih Gomišček danes ni mogel posredovati. Gomišček je pojasnil, da je danes za vse odgovore tudi zmanjkalo časa. "Nikakor pa ne gre za to, da bi mi stvari skrivali," je poudaril. Pojasnila o visokih stroških svetovanj in pravnih storitev, ki so samo v prvih desetih mesecih letos presegli 750.000 evrov, sicer delavcev še vedno niso prepričala. "Če je bilo za to potrošeno le ogromno denarja, pravega efekta pa ni, potem delavec ne more razumeti, kako lahko nekdo za svetovanje letno zasluži 150.000 evrov," je opozoril Ferjan, ki pa o stavki ne razmišlja več. Meni namreč, da so z upravo in nadzorniki mnogo stvari razčistili, med drugim so se dogovorili tudi za izplačilo preostanka regresa v vrednosti 140 evrov. "Ljudje, ki so bili na današnjem sestanku, so videli našo skrb in željo, da Elanu koristimo, ne pa da bi zaradi neodgovornosti odločali v škodo podjetja ali pa odločitev sploh ne bi sprejemali in zaposlenim ne bi želeli posredovati podatkov," je pojasnil Gomišček, ki je spomnil, da je nadzorni svet pregledal, kakšno je bilo poslovanje in da so odvetniki odkrili nekaj nepravilnosti. Hkrati so nadzorniki vodstvu podjetja prvič naložili, da zmanjša stroške pravnih storitev in svetovanja. "Dejstvo pa je, da podjetje, ki ima toliko tožb, potrebuje dobre odvetnike," je poudaril Gomišček. Predsednik nadzornega sveta je prepričan, da je bistven dialog med zaposlenimi in vodstvom, saj tako lažje najdejo skupno pot. Sindikat se z vodstvom dogovarja tudi glede predvidenega programa odpuščanja 180 zaposlenih. Doslej so z argumenti že uspeli zmanjšati končno število presežkov za nekaj delavcev, Ferjan pa upa, da bodo uspeli rešiti od 10 do 20 ali celo več delovnih mest. Kmalu po novem letu naj bi bili seznami presežnih delavcev že do konca pripravljeni in potrjeni, dotlej pa bo med vsemi zaposlenimi še precej negotovosti. Negotova pa je tudi prihodnost sedanjega nadzornega sveta in uprave. Ferjan od skupščine, ki bo v začetku januarja, pričakuje, da bo na odgovorna delovna mesta postavila kompetentne ljudi s polnimi pooblastili, ki bodo Elan znali voditi pošteno in "tako kot je treba". Ob tem Ferjan ne trdi, da sedanji v.d. predsednika uprave Ivan Štrlekar med zaposlenimi ne uživa več polnega zaupanja, ampak opozarja le, da je tudi Štrlekar s svojimi odločitvami soodgovoren za nastalo situacijo.
|
negative
|
2,496
|
Najuglednejši davčni strokovnjak za letošnje leto je po izboru uporabnikov spletnega portala Tax-Fin-Lex Ivan Simič. Najuglednejši finančni strokovnjak je postal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, najuglednejši pravni strokovnjak pa Lojze Ude. PBS načrtuje ničelno rast dobička Poštna banka Slovenije (PBS) je v prvih 11 mesecih letos ustvarila 5,4 milijona evrov čistega dobička, kar je za 26 odstotkov več od njihovih načrtov. Bilančna vsota je bila v skladu z načrti in je znašala 697,8 milijona evrov. Prihodnje leto v banki načrtujejo desetodstotno rast bilančne vsote, medtem ko naj bi bil dobiček na ravni iz letošnjega leta. Datalab v odpuščanje Ljubljansko podjetje Datalab Tehnologije bo v okviru novega varčevalnega načrta ukinjal delovna mesta v administraciji. Petčlansko upravo bo nadomestila enočlanska, prav tako bodo ukinili tudi določena podporna delovna mesta. Po drugi strani bodo v komerciali in enoti za pomoč uporabnikom dodatno zaposlovali. Stvarnikova med največje lastnike Mure Izvršna direktorica Beti Holdinga Darja Stvarnik je od družbe I.J. Storitve kupila 4,3-odstotni delež Mure. I.J. Storitve je bil tako lastnik Mure le nekaj dni, saj je tik pred prodajo Stvarnikovi taisti paket delnic kupil od Zvon Dva Holdinga. Poteza Naložbe nad Kovinoplastiko Lož Poteza Naložbe je od Iskratela in BTC kupila 4,4-odstotni delež Kovinoplastike Lož in tako obvladuje že skoraj šest odstotkov družbe. Največji lastnik Kovinoplastike je z 62,1-odstotnim deležem družba pooblaščenka, ki ji s 16 oziroma 13,3 odstotka sledita Cimos in Zvon Ena Holding. Intereuropa East pridobila dovoljenje Družba Intereuropa East, odvisna družba Intereurope, je pridobila uporabno dovoljenje za obratovanje novozgrajenega Logističnega centra Moskva-Čehov. Več o načrtih za omenjeni logistični center bo znano jutri. Terme Čatež z višjimi prihodki Terme Čatež bodo po ocenah uprave do konca leta ustvarile 30,5 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je za 5,4 odstotka več kot lani. Dobiček iz poslovanja naj bi znašal šest milijonov evrov. Za prihodnje leto v družbi načrtujejo devetodstotno rast poslovnih prihodkov, ki bodo predvidoma znašali 33 milijonov evrov, ter 24-odstotno rast dobička iz poslovanja. Sodišče brez odločitve o predlogu za stečaj SGP Gorica Ljubljansko okrožno sodišče včeraj ni odločilo o predlogu za stečaj družbe SGP Gorica, ki ga je vložila družba Gofin. Odvetnik slednje Emil Mozetič je namreč predlagal izločitev vseh sodnikov okrožnega, višjega ter vrhovnega sodišča zaradi prenosa odločanja o zadevi iz Nove Gorice v Ljubljano. Stranke v postopku se bodo o predlogu izjasnile v 15 dneh. Jelovica z enotirnim sistemom upravljanja Delničarji Jelovice so se na včerajšnji skupščini odločili, da družba preide na enotirni sistem upravljanja. Družbo bo tako odslej vodil tričlanski upravni odbor pod vodstvom Gregorja Benčine. Pripravila Luki Nuredini
|
neutral
|
2,497
|
Ljubljana - Iz Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) so sporočili, da so neprijetno presenečeni, "da vlada (kot največji delodajalec) vztraja pri razbremenitvi gospodarstva z zniževanjem vplačanih prispevkov za socialo, ki bi jih namesto delodajalcev v pokojninsko blagajno vplačevala država". Podpirajo napore sindikalnih predstavnikov v Ekonomsko socialnem svetu, da bi vlada ta predlog umaknila. "Hkrati upokojenci, ki smo nekoč že zgradili zgledno socialno državo, še vedno čakamo povabilo vlade, da nas pritegne k skupnemu iskanju načinov, kako iz gospodarske krize, kot smo se dogovorili pred volitvami in tudi po njih," so zapisali v sporočilu za javnost. Sprejem vladnega predloga bi po njihovem mnenju "zmanjšal samostojnost pokojninske blagajne in jo naredil odvisno od dnevne politike". V ZDUS ob tem opozarjajo, da vsak nepremišljen poseg v občutljiv sistem, kot je pokojninski, prej škoduje kot koristi. Po njihovem mnenju bi država gospodarstvu, "najbolj pomagala z istim denarjem pri ohranjanju delovnih mest tako, da bi mu dala denar, gospodarstvo pa bi samo vplačevalo v pokojninsko blagajno, kot doslej". Minister za razvoj Mitja Gaspari je v sredo po seji Ekonomsko socialnega sveta med predlaganimi ukrepi omenil tudi začasno znižanje prispevne stopnje delodajalcev za pokojninsko zavarovanje, ki bi ga nadomestila država iz proračuna.
|
negative
|
2,498
|
Ljubljana - Poslabšanje razmer v mednarodnem okolju bo močno vplivalo na gospodarsko rast v Sloveniji. Po najnovejši napovedi urada za makroekonomske analize in razvoj bo Slovenija letos zabeležila 4,1-odstotno rast bruto domačega proizvoda, leta 2009 pa 1,1-odstotno. Septembrske napovedi urada so tako navzdol popravljene za 0,7 oz. dve odstotni točki. Naglo poslabševanje razmer v mednarodnem okolju, predvsem v najpomembnejših gospodarskih partnericah, je vplivalo na spremenjeno jesensko napoved gospodarskih gibanj, ki jo je danes v Ljubljani predstavil direktor urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle. "Leto, ki je pred nami, bo najslabše v zadnjih 20 letih, zna se zgoditi, da celo najslabše po letu 1985," je dejal. Opozoril je na tveganja, ki spremljajo tudi tokratno napoved urada. Če bo padec gospodarske rasti v mednarodnem okolju bistveno večji, se bo Slovenija lahko v letu 2009 približala stopnjam rasti, ki ne bodo dosti večje od ničelne, je izpostavil Vasle. Najbolj bosta prizadeta menjava s tujino ter investicije. Prihodnje leto se bo predvidena 5,2-odstotna rast znižala na 1,5 odstotka Izvoz naj bi se letos namesto prej napovedanih 6,6 odstotka povečal za 5,8 odstotka, prihodnje leto pa se bo prvotno predvidena 5,2-odstotna rast znižala na 1,5 odstotka. Na uvozni strani je napoved gibanj podobna: letos naj bi se okrepila za 6,6 odstotka (prej 6,9 odstotka), prihodnje leto pa za skromnih 0,5 odstotka (prej štiri odstotke). Državna potrošnja bistvenih sprememb po napovedih Umarja ne bo doživela. Letos naj bi se okrepila za 3,9 odstotka, prihodnje leto pa ostala pri napovedani 2,2-odstotni rasti. Večje spremembe Umar pričakuje pri rasti zasebne potrošnje. Ta naj bi letos znašala 3,4 odstotka (prej 4,5 odstotka), v letu 2009 pa naj se povečala za 2,8 odstotka (prej 3,5 odstotka). Obseg bruto investicij v osnovna sredstva bo prihodnje leto celo nazadoval Obseg bruto investicij v osnovna sredstva bo prihodnje leto glede na prenovljeno napoved urada celo nazadoval, in sicer za 2,2 odstotka, septembra pa je urad pričakoval 1,3-odstotno rast. Letos naj bi se rast investicij zaustavila pri sedmih odstotkih (prej 8,8-odstotna rast). Po prenovljeni jesenski napovedi Umarja naj bi inflacija letos na medletni ravni znašala 2,2 odstotka, kar je 3,1-odstotne točke manj od napovedi, ki jih je urad pripravil septembra. V letu 2009 naj bi bila inflacija triodstotna, s čimer je urad svojo prvotno jesensko napoved znižal za 0,6 odstotne točke. Število registriranih brezposelnih se bo povzpelo za 15.000 Zaostrovanje razmer v svetovnem gospodarstvu in ohlajanje slovenskega gospodarstva bo vplivalo tudi na gibanja na trgu dela. Umar napoveduje, da se bo število registriranih brezposelnih, ki naj bi se konec letošnjega leta ustalilo pri 65.200, v prihodnjih letih povzpelo za približno 15.000. Stopnje registrirane brezposelnosti naj bi leta 2009 tako po najnovejših ocenah Umarja znašala 7,7 odstotka, kar je 0,9 odstotne točke več od njegovih septembrskih predvidevanj. Stopnja zaposlenosti pa naj bi se v letu 2009 znižala za 1,3 odstotka.
|
negative
|
2,499
|
Ljubljana - Po tistem, ko se je v četrtek zahodnoteksaška lahka nafta z januarskim rokom dobave pocenila za 9,6 odstotka oziroma slabe štiri dolarje, se je med včerajšnjim trgovanjem pocenila še za dodatnih 2,64 dolarja. Za 159-litrski sodček je bilo treba tako odšteti 33,58 dolarja, kar je najmanj od februarja 2004. Na ceno nafte tako ni vplivalo niti največje znižanje proizvodnje nafte Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) v zadnjem desetletju. Vendar je imel ukrep do zdaj nasprotni učinek na trg. Kljub temu, da se je na svetovnih trgih nafta v zadnjih mesecih močno pocenila - samo v tem mesecu se je njena vrednost znižala za 33 odstotkov - pa je predsednik OPEC Chakib Khelil še vedno trdno prepričan, da je cena dosegla svoje dno. "Ne vidim razloga, zakaj bi se še naprej zniževala," je dejal. Prav tako ocenjuje, da je bilo znižanje proizvodnje za 2,2 milijona sodov na dan "neustrezno". Včeraj so se največji proizvajalci nafte sestali z največjimi porabniki in se zavezali za sodelovanje pri omejevanju nihanj cen nafte. Nihanja namreč po mnenju britanskega premierja Gordona Browna škodijo tako porabnicam kot proizvajalkam nafte. Brown je tudi poudaril študijo, ki ocenjuje, da je naraščanje cen nafte v prvi polovici letošnjega leta svetovno gospodarstvo oškodovalo za 150 milijard dolarjev. "Povpraševanje po nafti se znižuje hitreje kot proizvodnja nafte," je povedal Robert Ebel iz Centra za strateške in mednarodne študije. Po ocenah OPEC se bo padec povpraševanja po nafti nadaljeval tudi v prihodnjem letu, saj napovedujejo, da bo poraba nafte znašala 85,68 milijarde sodov na dan (0,2 odstotka manj kot letos). Še večji padec povpraševanja napoveduje U.S. Energy Department, saj naj bi se poraba znižala za kar 0,5 odstotka. Za sod zahodnoteksaške lahke nafte s februarskim rokom nabave je bilo med včerajšnjim trgovanjem treba odšteti 42,65 dolarja, za sod severnomorske nafte brent pa 43,54 dolarja.
|
neutral
|
2,500
|
Maribor - Športni center Pohorje je od danes bogatejši za dve novi hotelski pridobitvi, in sicer novi del hotela Arena, na vrhu Pohorja pa hotel Videc. Kot je dejal direktor ŠC Pohorje Drago Rataj, investiciji za njihovo podjetje pomenita novih 30.000 nočitev, še zlasti pa je v tem obdobju gospodarske krize zanj pomembnih 16 novih delovnih mest. "Za nas sta to ob novi šestsedežnici Pisker, ki je prav tako že v poskusnem obratovanju, dve ključni investiciji za naslednje obdobje," je med drugim ob današnjem odprtju dejal Rataj in spomnil tudi na pomembnost novih objektov ob zimski univerzijadi, ki jo bo Maribor gostil leta 2013. Prvi mož ŠC Pohorje je ob tem razložil, da so v novi Areni pridobili dodatnih 33 sob s 75 visokokakovostnimi ležišči, tako da ima ta hotel skupaj s prenovljenim starim delom zdaj 118 ležišč. Investicija je bila vredna 4,5 milijona evrov, a je brez sofinanciranja s strani ministrstva za gospodarstvo in evropskega sklad za regionalni razvoj v višini skoraj dveh milijonov evrov po Ratajevih besedah ne bi uspeli uresničiti. Hotel Videc na Bolfenku ima 28 sob, 56 starim ležiščem pa so jih ob prenovi dodali še enkrat toliko, tako da so tudi na vrhu Pohorja pridobili skupaj 112 novih ležišč. Investicija je znašala 2,7 milijona evrov, tudi tukaj pa je država preko Podjetniškega sklada podprla projekt v vrednosti 750.000 evrov. Današnjega slovesnega odprtja sta se ob županu Francu Kanglerju, ki je tudi ob tej priložnosti opozoril na največja projekta, ki mesto čakata v naslednjih letih, univerzijado ter Evropsko prestolnico kulture 2012, udeležila tudi gospodarski minister Matej Lahovnik in direktor direktorata za turizem Marjan Hribar. Prvi je med drugim povedal, da je tokratna investicija še en dokaz več, da Slovenija zna črpati sredstva iz evropskih strukturnih skladov ter da zna s temi sredstvi uresničevati strategijo postavljanja države na turistični zemljevid Evrope. Po besedah Hribarja pa je tokratno odprtje še eden v nizu okoli 100 tovrstnih projektov, s katerim zaključujejo nekakšen investicijski ciklus, in ki so bili pomembni tako za lokalna okolja kot državo v celoti. Sicer pa je prvi mož direktorata obenem turistične delavce pozval k še večji inovativnosti v svoji ponudbi, predvsem v luči zaostrenih gospodarskih razmer, zato ga je še posebej razveselil podatek, da imajo v ŠC Pohorje svoje zmogljivosti že zdaj praktično popolnoma zasedene vse do marca prihodnje leto.
|
positive
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.